©©IMOTMM GLAS U t o X L V - š t . 75 - C E N A 4 0 S I T K r a n j , petek, 2 5 . s ep tembra 1992

V n e d e l j o u r e n a z a j

To nedeljo, 27. septembra, se bomo zbudil i uro kasneje. V noči s sobote na nedeljo se namreč v račamo na sončno uro oz i ­roma zimski čas . Razen tistih, k i ne zdržijo dolgo v postelji, bo­mo vstale že ob krepkem dnevu. Svetujemo vam, da uro daljši nedeljski počitek pametno izkoristite.

' .

P o r a č u n d o h o d n i n e z a J a m s k o l e t o

T e d n i b o m o p r e j e l i o d l o č b e

Kranj, 24. septembra - O b č i n s k e davčne izpostave bodo te dni z r*PublHke davčne oprave prejele odmerne odločbe , od koder j i h ° °do nato razposlal i davkoplačeva lcem. D o konca oktobra, to-r*j v zakonskem roku, j i h bomo prejeli »si davkoplačevalci , vseh P* »as je pr ibl ižno 1,2 mil i jona.

Z odmernimi od ločbami nam bodo davkarji sporoči l i , k o l i -*° dohodnine bomo moral i se p lača t i oziroma k o l i k o denarja n»m bodo v rn i l i . Če smo lani p lačal i preveč dohodnine. V s i t ist i , w bodo moral i dohodnino dop lača t i , bodo skupaj z odločbo £ t f c l i tudi položnico, za p lač i lo bodo imel i 30 dni časa . Vrača l i

le zneske, višje od 500 tolarjev, nižje le na zahtevo posa-^ z n i k o v . Samo plači lo bo b rezp lačno , š lo bo v breme države .

Nače ln ik kranjske davčne izpostave Alojz M o ž i n a nam je J ° v « d a l , da bodo najprej razposlal i od ločbe , pri katerih se po-j * , J t> iz napovedi ujemajo s kontrolnimi podatki in sicer najprej ' « t i m , k i bodo mora l i p l ača t i več kot 500 tolarjev, nato tistim, *' j im bodo vrni l i več kot 500 tolarjev ter nato preostalim. N a *Oqcu pa tist im, pri katerih so ugotoviti napake.

N a vzorcu 106 t isoč zavezancev, kar je 8,5 odstotka vseh, ?° Ugotovili, da bo doplači l za pr ib l ižno 1,6 milijarde tolarjev, £ * r J« pr ib l ižno 8 odstotkov lani p lačan ih akontacij dohodnine, J" so znaša le pr ib l ižno 20 mil i jard tolarjev. Doplač i l dohodnine ~° v *č kot vračil , vendar pa se državna blagajna ne bo kaj dosti ""Polnila. Računa jo , da bo moral pr ib l ižno vsak deseti, k i bo

odločbo, državi dop lača t i dohodnino za lansko leto. •

P O N U D I T E S V O J E M U

O T R O K U

N E K A J VEČ. G L E J S T R . 12

G o r e n j k e i n G o r e n j c i !

K r š č a n s k i d e m o k r a t i G o r e n j s k e b o m o i m e l i

v s r e d o , 3 0 . s e p t e m b r a , i z b o r p r e d s e d n i š k e g a

K a n d i d a t a . I z b i r a l i b o m o m e d t r e m i k a n d i d a t i :

' v a n o m B i z j a k o m , d r . A n d r e j e m C a p u d r o m i n

I v a n o m O m a n o m .

Konvencija bo v dvorani Gorenjskega sejma v Kranju z zače tkom ob 17. uri. V A B L J E N I !

C e n e j š i s l a d k o r ,

k r u h n e b o d r a ž j i

K r a n j , 24. septembra ( S T A ) - S l a d k o r bo cene j š i , najviš ja maloprodajna cena bo 70 tolarjev za k i l o g r a m , cene pšen ice in k r u h a pa bodo ostale nespremenjene, je na novinarsk i konferenci povedal minister za planiranje D a v o r i n K r a č u n .

Nered na področju pridelave, predelave in t ržne cene na­merava vlada urediti s tako imenovanim t ržnim redom za slad­kor. V lada bo za rezerve odkupi la 10.000 ton sladkorja, s tem pa bodo slovenski proizvajalci sladkorja dobi l i 480 milijonov tolarjev svežega denarja, kar bo dovolj za odkup sladkorne pe­se. Država bo za nakup rezerv najela kredit, za katerega bo obremenjeno mimistrstvo za kmetijstvo.

Vlada bo tako uvedla prosti uvoz sladkorja, k i mu bo pr i ­znala borzno ceno, da pa ne bi celotnega bremena cene nosil po­t rošnik , se je vlada odloči la za maksimiranje cene sladkorja in določi la najvišjo, to je 70 S I T za ki logram.

Domač im proizvajalcem bodo za ki logram sladkorja iz d o m a č e surovine odstopili 1,5 ki lograma sladkorja po načelu izravnalnega sklada, tako da bo domači proizvajalec lahko kljub s labš im razmeram konkur i ra l ceni uvoženega sladkorja.

Stranski učinek t ržnega reda za sladkor pa bo ugoden tudi za cene pšenice in kruha. Sredstva, k i j ih bodo rezerve pridobile iz nakupa pšenice po ugodnih cenah, se bodo deloma prelile v subvencioniranje cene pšenice, k i bo tako vsaj še dva do tri me­sece ostala enaka.

Minis te r za kmetijstvo J o ž e Protner pa je na novinarski konferenci napovedal, da bo nova zašč i tna odkupna cena pšeni­ce znana najkasneje v št ir inajst ih dneh.

Sprememba v slovenski vladi

N o v i m i n i s t e r z a t r g o v i n o

N a to funkcijo je skupščina izvoli la Davorja Valent inčiča , razreš i la pa je generalnega direktorja R T V Slovenija dr. Janeza Je rovška , danes pa so poslanci tudi usklajevali volilne zakone.

Ljubljana, 25. septembra - Parlament je imenoval Jože ta G u -b e n š k a za namestnika ministra za industrijo, za direktorja T r i ­glavskega narodnega parka pa Janez Bizjak. Z a predsednico ko­misije za mednarodne odnose je s k u p š č i n a imenovala M i h a e l o Logar, parlament pa je razrešil in imenoval precej sodnikov. M e d drugim so razrešili sodnico Temeljnega sod išča v Kranju Renato Trentelj, za sodnike tega sod i šča pa imenoval i Ireno Ve­ter, Natal i jo D r n o v š e k , Janjo Roblek in Dan i l a Svrzikapo. M a r i ­ja M a r k e š je b i la raz rešena na lastno željo kot namestnica mini ­stra za kmetijstvo.

N a včerajšnji seji je bi la osrednja točka usklajevanje vo l i ln ih zakonov. P r o b l e m a t i č n a je bi la sk l epčnos t , vendar so b i l i zgodaj popoldne trije kl jučni zakoni (vol i lna evidenca, vol i lne enote) b l izu uskladitve. V d r u ž b e n o p o l i t i č n e m zboru pa so zavrni l i predlog, da bi bivšim d r u ž b e n o p o l i t i č n i m organizacijam odvzel i p r emožen j e . Več o dogajanju v skupšč in i na 2. strani. # J . Koš-njek

Obnova ceste na Šmar je tno goro - Sredi meseca je Cestno podjetje Kranj začelo z obnovo št i r is to metrov dolgega odseka ceste na Šmar j e tno goro. Zaradi zahtevnih del je cesta vsak dan v tednu za­prta za promet od 7. do 17. ure; razen ob nedeljah. Zapora ceste je napovedana do 31. oktobra. Sicer pa je med sedanjimi deli na cesti Šmar je tna gora vseeno kar obiskana. - A . Ž . - Foto: P . Kozjek

^ S A L O N V O Z I L

đ§> C I M 0 S - C I T R O E N

Gregorčičeva 8, Kranj telefon: 064/211-380

V S A V O Z I L A C I T R O E N

V T E H D N E H P O P O S E B N O

U G O D N I H C E N A H !

/ O l j u b l j a n s k a b a n k a

G o r e n j s k a b a n k a K r a n j

GORENJC in FORMU H R A N K A

I I Parlament naveličan,

vlada pa ne

Skupščina je v občini najvišja oblast, izvršni svet njen strežnik, uresničevalec. Če je skupščina z njegovim delom zado­voljna, prav, če ne, ima vso pravico, da ga zamenja. Škofjeloška je to storila, bolje rečeno, bi rada storila. Že pred slabimi štirimi meseci je svojemu izvršnemu svetu izrekla nezaupnico. A izvršni svet se ne da. Sešteva glasove za in proti, kriči, da ima v skup­nem seštevku več glasov zaupanja kot nezaupanja, išče pravna tolmačenja za spodbijanje "nepravičnega" glasovanja oziroma občinskega statuta in poslovnika, ko ga dobi, mu le-to ni všeč, mnenje občinske pravniške elite, stroko, o kateri so ga sicer pol­na usta, hoče izničiti s predlogom, naj se o njem opredeli skup­ščina, torej s politika. Vmes pa seveda neugnano seje naprej, kot da se ni nič zgodilo.

Na drugi strani skupščina, "kriva " izglasovanja nezaupni­ce, postaja naveličana. Delegati iščejo sumljive izgovore za pre­kinitev seje ali jih na sejo sploh ni, se gredo bodisi politične igri­ce ali pa naveličani ostajajo doma.

Oznaka, da so razmere postane, ki smo si jo sposodili pri strankarsko neobremenjenem škofjeloškem županu, je kar prav­šnja za to, kar se v občinski vrhovni in izvršni oblasti dogaja že četrti mesec. In se bo očitno še nekaj časa. Opozicijski delegati, ki so "zagrešili" nezaupnico vladi, bi morali že na taisti seji ali najkasneje na naslednji predlagati novega mandatarja, nov iz­vršni svet. Tega jim ni uspelo; kolikor bolj se iskanje novih, zau­panja vrednih ljudi oddaljuje, toliko manj je videti vse skupaj resno. Zdi se že. kot da jim je šlo samo za to, da vržejo staro vlado. Zdaj sicer napovedujejo, da imajo človeka, da bodo z njim prišli na dan, vprašanje pa je, ali ni že prepozno. Bo dele­gatom (na eni strani politično spletkarskim, na drugi apati­čnim, nezainteresiranim), ko bodo končno uspeli sesti skupaj, všeč - če ga prej ne bodo zmleli že strankarski mlini?Če ja, se iz golega revanšizma, če ne tehtnega razloga, kmalu utegne poja­viti nova nezaupnica in morda celo vrniti sedanji izvršnik, če ne, bo še naslednji slabi dve leti, do izteka mandata, lahko vladala odstopljena vlada.

Karkoli se bo zgodilo, bo slabo. • H . Je lovčan

Pred nosom so nam ukradli firmo. Če nimaš noža, udari s kolom.

Različnost, ki pelje v vice.

N a j b o l j š i k e g l j a č i

v K r a n j u

Kranj , 25. septembra - Ta konec tedna bo t ežko p r i čako­van dan za kranjske kegl jače, saj bodo slovesno predali v uporabo obnovljeno kegljišče. Hkra t i bo jutr i in v nedeljo na kegljišču vrsta zan imiv ih ke-gljaških o b r a č u n o v , sodelovali pa bodo od m o š k e reprezen­tance Slovenije do najbol jš ih slovenskih žensk ih in mošk ih ekip. Tekmovanja se bodo za­čela s sobotno tekmo ob 8.30 in k o n č a l a v nedeljo z zadnjo tek­mo ob 12.30. • (vs)

N O T R A N J E P O L I T I Č N I K O M E N T A R

M A R K O J E N Š T E R L E

Po pravi še književna vojna Dve knjigi na isto temo sta v zadnjih mesecih na poseben na­

čin vstopili v slovensko politično sceno. Gre za znane Janševe Pre­mike in Zlobcev odgovor nanje (Lepo je biti Slovenec, ni pa lah­ko). Za Slovence je že od nekdaj znano, da smo izredno bralen narod, pri tem pa še posebej radi posegamo po delih s politično dimenzijo in manj po izvirni literaturi.

Zaradi tega sta bili tudi obe omenjeni književni pridobitvi že pred izidom obsojeni na uspeh. Toda bolj od njihove komercialne vrednosti je v tem trenutku zanimivo, zakaj se mora slovenska po­litika toliko posvečati enemu od momentov, ki ga v svojem delu opisuje Janez Janša. Najprej gre za to, da je obrambni minister izzval kulturnika na pomembnem političnem položaju, hkrati pa se je dotaknil še neke izredno občutljive teme, pri kateri morda ni vedel, da se mu lahko hitro vrne kot bumerang. Če je namreč na­čel vprašanje Zlobčeve izdaje državne skrivnosti (to naj bi bil da­tum dejanske slovenske osamosvojitve), se je moral že v nasled­njem trenutku soočiti z obtožbo, da se tudi v demokratični sloven­ski ureditvi oblast še vedno zateka k starim, a preverjenim, meto­dam prisluškovanja pri zbiranju podatkov.

Stvar je toliko bolj občutljiva, ker naj bi šlo v tem primeru za prisluškovanje članu (ali članom) predsedstva republike. Ciril Zlobec, ki sicer nenehno poudarja svojo kulturniško misijo, pa ob tem ni prav nič slabši politik, saj je v svojih spominih Janšo in nje­gove kolege dodatno posredno obtožil še nekaterih drugih skrajno delikatnih dejanj. Predvsem v tistem delu, ko govori o odsotnosti Milana Kučana in potezah, ki sta jih vlekla Janša in Bavčar. Če-prav beseda vojaški udar sicer ni izrečena, je očitno, da v tem de­lu svoje knjige Zlobec Janši vrača ravno z njim. Kaj se je v resnici dogajalo tiste vroče dni, bo še dolgo (mogoče celo vedno) ostala neznanka, saj je pogledov na slovensko vojno toliko, kot je gledal­cev. Navsezadnje stvar sploh ni tako dramatično pomembna, ker vsi omenjeni spori sedaj sodijo v okvire normalnih političnih spo­padov med zmagovalci. Najbrž pa je res, da se imamo slovenski samostojnosti in hitremu vstopu v svet zahvaliti izredno posrečeni kombinaciji »jastrebov in golobov«, ki sicer ni bila namerna, vse­kakor pa je bila uspešna. Ze dalj časa je namreč jasno, da se voj­ne na svetu odvijajo na vrhu. Kolikokrat v zgodovini se je že zgo­dilo, da so biii vojaški uspehi na terenu odpravljeni z enim samim podpisom na vrhu med sprtimi stranmi. Spomnimo se samo tega, kako so ljudje po vojni gledali umik partizanov iz Trsta, čeprav je bilo jasno, da so ga vojaško zavzeli. Podobno je bilo s Koroško, takih primerov pa je na svetu še veliko. Tudi Srbi, ki danes tako agresivno zavzemajo vsak del tujega ozemlja, ravnajo ravno v du­hu te zgodovinske izkušnje. Pri dogajanjih (in do njih vedno pri­de) po koncu vojne se je veliko lažje umikati z zasedenega ozem­lja, kot pa nazaj dobivati svojega, pa če ti zgodovinsko še tako pripada.

Slovenska vojna na srečo ni bila osvajalna. Tudi drugače je bila veliko bolj »čista«, zato pa v sebi skriva množico pasti, kijih bodo naši politiki bolj ali manj s pridom izkoriščali. Ena od njih je tudi na začetku omenjena afera s prisluškovanjem.

V tako napetih trenutkih, kot je bila vojna, se seveda stiki z mednarodnimi politiki še povečajo. Dr. Drnovšek je pred časom v intervjuju za Mladino odkril nekaj svojih zanimivih komunikacij v času, ko je predsedoval Jugoslaviji. Vsi ti stiki pa vedno temelji­jo na sistemu izmenjave informacij. Tu velja preprosto pravilo »daj - dam«. Pameten politik nikoli samo ne daje. ampak vedno tudi dobiva.

Dobri odnosi s tujimi diplomati pa so za vsako državo še ka­ko pomembni. Zaradi tega je na moč vprašljivo ali se Janši spla­ča sovražnike in izdajalce države iskati med ljudmi, ki to niso. Navsezadnje tudi zaradi tega. ker se potem ni ravno prijetno so­očati z obtožbo, da so njegova vojaška dejanja mejila na državni udar.

M i n i s t r s t v o b o s t o ž b o p o č a k a l o

Jesenice, 24. septembra - M i n u l i torek so se v Ljubljani sestali predstavniki ministrstva za delo, Z a v o d a za zaposlovanje za Gorenjsko, Vodovoda , Ž e l e z a r n e , predstavniki j e sen i ške obči ­ne in predstavniki podjetja Perne d.o.o. Pogovarjali so se o realizaciji projekta k a r a v a n š k e vode, saj je ministrstvo za delo zagrozilo s t o ž b o , če podjetje Perne ne bo odpr lo 90 delovnih mest. Podjetju Perne je b i lo n a m r e č i z p l a č a n o 5 mil i jonov 400

t i soč tolarjev za 90 novih de lovnih mest. Minis t rs tvo za delo je zasebniku, ki ima na Jesenicah po ln i l ­

nico, že p o d a l j š a l o rok za bodis i odprtje novih delovnih mest ali za p o v r a č i l o denarja. Podjetje Perne ima bloki ran žiro ra­čun v višini nekaj deset mi l i jonov tolarjev, s tem, da je v dogo­voru z upn ik i , da se bodo dolgovi spremenil i v kapitalski de lež v f i rmi . Obenem se pojavlja tudi vp ra šan j e , al i bo banka, S K B , tej firmi dodel i la kredit.

Vs i , ki so se sestanka ude lež i l i , so zainteresirani, da se pro­jekt Jul i jana - do zdaj niti gradbenega dovoljenja še nima - na vsak nač in realizira. Zato bodo vsi še malo počaka l i - do konca tega meseca, ko naj bi se spet sestali in sprejeli d o k o n č n e skle­pe • I). S.

TRGOVINA S POHIŠTVOM IN OPREMO d o o Sp Resnica 81

S E P T E M B E R -

IZREDNI KREDITNI POGOJI

• M O N T A Ž A • P R E V O Z •

- 3 » O 6 4 - 4 0 3 - 8 7 1

Z S L O V E N S K E G A P A R L A M E N T A

Skupščina je včeraj usklajevala volilne zakone

O k t o b r a p r e d v i d e n r a z p i s v o l i t e v

V s r e d o s o z b o r i s l o v e n s k e s k u p š č i n e k o n č a l i z r a z p r a v o o i z v e d b e n i h v o l i l n i h z a k o n i h , d a n e s p a j e b i l o n a v r ­s t i s p r e j e m a n j e i n u s k l a j e v a n j e d o p o l n i l . Č e n a l o č e n i h s e j a h n e b i b i l o u s p e h a , b i o d l o č a l i n a s k u p n i s e j i , k j e r s e o d l o č i t v e s p r e j e m a j o z n a v a d n o v e č i n o .

Ljubljana, 24. septembra - Če bo današnje usklajevanje uspe­šno, (odločitve opoldne še ni bi­lo), bosta predsednik predsedstva republike Slovenije in predsednik skupščine 6. oktobra razpisala vo­litve predsednika republike in 90 poslancev v državni zbor ter 40 po­slancev v državni svet. S tem bi še ujeli minimalne roke, da bi v za­četku decembra lahko vol i l i . Še najmanj pripomb je bilo na pred­log zakona o evidenci volilne pra­vice. Bistvena je pripomba, da vo­l i lnih imenikov za izvolitev po­slancev narodnosti v državnem zboru ne bi sestavljali skupnosti sami. ampak bi moral to storiti ustrezni državni organ. Naši dr­žavljani na tujem bodo lahko gla­sovali po pošti s pomočjo volilne kartice. Druga dva bistvena zako­na za izvedbo volitev sta zakon o določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih skupnosti v državni svet in zakon o določitvi enot za volitev poslancev v državni zbor. Glavne pripombe letijo na nenaravnost in umetno oblikova­nje voli lnih enot. kjer po mnenju kritikov niso upoštevane zgodo­vinske, naravne, kulturne in go­spodarske skupne značilnosti po­

sameznih območi j . Med seboj se tolčejo Idrijčani in Tolminci , pa Mariborčani , ki naj bi bil i razde­ljeni na dve enoti, nezadovoljni so v Slovenskih goricah, pa na Kočevskem, do rivalstva pa pri­haja tudi med Kamnikom in Domžalčani . Kamničani pravijo, da imajo pravico do sedeža eno­te, ker so pač kot mesto in upra­vno središče starejši kot Domžal­čani. Vlada odgovarja, da je upo­števala vse možne pripombe in da bi popravki porušili načelo o približno enakem številu volilcev v posamezni enoti.

Naslednji zakoni, ki j ih bo tre­ba uskladiti in so pomembni za normalno delovanje parlamenta, niso pa ključni za izvedbo voli­tev, so Zakon o poslancih, zakon o političnih strankah in zakon o volilni kampanji. Razprava o predlogih teh zakonov je bila najbolj ognjevita. Glavne dileme oziroma ugovori so bili nasled­nji. A l i bodo poslanci poklicni ali ne. Del skupščine je za pokii-cnost, del pa za prosto izbiro po­slanca, ali bo opravljal tudi svoj poklic. So stroke, kjer prekinitev dela škoduje in takšni poklici naj bi bili izjema. Če ta olajšava ne

Imenovana volilna

komisija

Parlament je v sredo imeno­val republiško volilno komisi­

jo, ki mora ustanoviti volilne komisije po enotah. V komi­siji je šest članov in šest na­mestnikov. Komisija je strankarsko sestavljena, vodi pa jo Marija Ude - Marin-ček, njen namestnik pa je Anton Frantar.

bi bila sprejeta, so menili nekate­r i , bomo imeli v državnem zboru samo upokojence in falirane štu­dente. Vendar se pojavlja pro­blem. Če poslanci ne bodo pokli­cni , je zakon o nezdružljivosti poslanske funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki je tudi v procedu­ri , brezpredmeten. Sporne so pla­če poslancev, predčasno upokoje­vanje in rok, v katerem naj bi po­slanci po preteku mandata še pre­jemali plačo. Gre za dilemo ali tri mesece ali eno leto. V vsaki enoti naj bi bila poslanska pisar­

na, nekateri pa predlagajo, da bi moral imeti poslanec tolikšne do^ hodke. da bi lahko plačeval tudi strokovne sodelavce. Pri zakonu o političnih strankah je bistveni spor. katerim strankam se ne bi bilo treba ponovno registrirati. A l i so to stranke, ki so na volit­vah prišle v parlament ali tiste, ki so sedaj v parlamentu. Sedaj so v parlamentu Demokratska stranka in Socialdemokratska unija, pa krščanski socialisti, ki pa na volitvah niso prišle v parla­ment, ampak so vstopile vanj po kasnejših prestopih poslancev. Dilema je pri financiranju strank, precejšnja enotnost pa je pri zahtevi, da stranke ne bi sme­le ustanavljati oboroženih milic in prejemati denar iz tujine. Zay kon o voli lni kampanji je več ah manj usklajen. Le sodišča bi mo­rali posebej zavezati, da so dol­žna obarvnavati primer v treh dneh. Sicer pa, so menili nekate­ri, da se bo kapital iz družbenih podjetij prek zasebnih firm še vedno prelival za volilno kamp* njo in da se bo marsikomu spla­čalo kršiti zakon, saj bo učinek večji od kazni, ki so prenizke. 9 J . Košnjek

M i n i s t e r z a i n f o r m i r a n j e J E L K O K A C I N p o j a s n j u j e s m i s e l z a k o n a o v o l i l n i k a m p a n j i

P r e d s e d n i š k i k a n d i d a t i b o d o k r o j i l i o s t r i n o

p r e d v o l i l n e g a b o j a

" P r i pripravi tega zakona je sodelovalo šest ministrstev, ob ministr­stvu za informiranje še zakonodajno, pravosodno, za urejanje pro­stora, za notranje zadeve in finance. Gre za interdisciplinarni pr i ­stop, za en sam zakon, k i v enem besedilu ureja in podaja jasno s l iko na vseh tistih področj ih, k i nam še manjkajo do decembrskih volitev," pojasnjuje minister Je lko K A C I N .

Osnutek Z a k o n a o vo l i l n i kampanji je dvigni l precej pra­hu, posebej njegov 5. č len , kjer je pisalo, da bi morala javna glasila b r e z p l a č n o odstopiti prostor al i čas za vo l i lno kam­panjo posameznikov al i strank. V predlogu zakona, o katerem so v sredo začeli obravnavo po­slanci r e p u b l i š k e g a parlamen­ta, je nov 5. č len , po katerem morajo javna glasi la najkasneje 35 dni pred dnevom glasovanja sama določit i in objaviti pravila za enakopravno predstavitev kandidatov, poli t ičnih strank in drugih predlagateljev list kandi­datov oziroma kandidatur. To je najbolj bistvena sprememba oz i roma razl ika med osnutkom in predlogom zakona.

O razlogih za izdajo zakona in c i l j ih pravi minister Kacin ta­kole :

" O b i č a j n o je to tako, če se k a k š n a stvar t ežko naredi, po­tem poišče jo nekoga, da mora to narediti v imenu mnogih. Tokrat je ministrstvo za infor­miranje moralo pripravi t i in uskladit i zakon o vo l i ln i kam­panji. Pri pr ipravi tega zakona je sodelovalo šest ministrstev. G r e za interdiscipl inarni pri­stop, za en zakon , k i v enem besedilu ureja in dela jasno sl i ­ko na vseh tistih p o d r o č j i h , ki nam še manjkajo, da bi bile na­še volitve decembra operati­vne. M i smo v tem dokumentu pr ipravi l i dovol j jasne reši tve, ki dajejo odgovore na tista naj bolj pe reča vprašan ja . Vlogo medijev v vo l i ln i kampanji in pred njo, financiranje voli lne kampanje, plakatiranje, shode in p o s p e š e n postopek pred so d i ščem, kadar hi šlo za blatenje

al i prizadetje osebne časti lju­d i , ki nastopajo v vo l i ln i kam­panji. Postopek bi moral biti k o n č a n v treh dneh, sodba pa objavljena takoj. N a ta nač in imamo dovolj razvidna in ja­sna pravila igre v zadnjem de­lu , tik pred vol i tvami , ko v po­l i t ičnem prostoru nastopi naj­večja ž ivčnost in ko stranke skuša jo promovirat i sebe in povzroči t i č im več š k o d e kon­kurentom. To je bistvo zakona. M i smo od osnutka do predlo­ga upoš teva l i vel iko pr ipomb in vgradil i tisto, kar je b i lo mo­goče . M i s l i m , da gre za zelo kvaliteten dokument. M i smo zagotovil i integriteto medijev, ki suvereno od loča jo , k a k š n a pravila igre bodo veljala pri njih. Po n a š e m sedanjem pred­logu naj bi 35 dn i pred volitva­mi mediji objavi l i pravila in način predstavitve kandidatom in njihovih programov. N a ta razpis in pravila pa se potem odzivajo kandidat i s svojimi programi in potem medij suve reno poskrbi za to, da bodo kandidati in programi tudi ena­kopravno predstavljeni. O tem govori predvsem 5 člen. V predlogu ni več b r e z p l a č n e ob-[ave, kar pa ne izključuje mož­nosti b r e z p l a č n e objave, ven­dar o tem sedaj od loča jo medi­li sami. Nekateri so zahtevali, da bi d ržava zakupi la d o l o č e n prostor, vendar bi bi lo to zan-s vmešavan je v medije in njiho­vo u r e d n i š k o pol i t iko M i smo ves čas t rdih, da d ržava tega ne more in ne sme storiti in da dr l ava tudi ne sme z enakimi me­ril i meriti elektronskih medijev in časopisov Vsak medi | |c sa mosvoj in le u redn i š tvo lahko

stori, kar je potrebno. Te nove d o l o č b e smo uskladi l i z uredni­ki glavnih slovenskih dnevni­kov."

Je sedanji predlog na splošno sprejemljiv za stranke?

" T u in tam p r i č a k u j e m o kak redakcijski amandma, vendar bo zakon sprejet. M i s l i m , da zakon odgovarja na vsa mogo­ča in n e m o g o č a p r i čakovan ja . Je tudi zašči ta medijev, ki sami do loč i jo prostor ozi roma čas ter pravila in pogoje izrabe. S tem daje d r ž a v a medijem man­dat, da se sami o d l o č a j o o pro­storu za kandidate in njihove programe. Ne uporabljamo ter­mina stranke. Ne gre za pred­stavitev strank, ampak za pred­stavitev kandidatov in njihovih programov, ker bodo nastopali tudi nestrankarski ali nadstran-karski kandidat i . Uvajamo po­

seben termin: organizator voli l ­ne kampanje. Lahko se /godi , da bo kdo zbral 5000 podpisov, vendar mu mi d o l o č i m o , da do­bi organizatorja svoje kampj 1 ' nje, da odpre svoj r ačun , da nanj n a k a ž e sredstva in pok 3* že, od kod je dob i l denar in z a

kaj ga je porab i l . " A l i upate, da bo ta zakon p r l '

speval k demokra t i čn i , kulturi" in argumentirani kampanji i " prepreči l umazane predvolib 1* igre ?

" Z a k o n lahko pripomore tu­di k temu. K a k š n a bo kamp a ' nja, pa o d l o č a j o predvsem kaij didat i in to tisti, k i bodo ilflffj največ prostora v medijih * mi je dovoljeno ugibati : ktt*fjj ro nastopanja bodo določa kandidat i za predsednika rep u ' b l ike , ki bodo imeli kot VS&l<K venski kandidat i več mOŽn° 5 j | kot pa tisti, k i bodo kandtdtf* za d ržavn i zbor v posarnCj^jL vo l i l n ih o b m o č j i h . " • J - * ° njek

A V T O M i S A M A G I S T E B d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 tel. (064)75-256

razpisuje J A V N O D R A Ž B O

za prodajo rabljenega vozi la K O M Ml ( I M O S C U R O l " N

( T . S D S - poda l j š an . Leto proizvodnje 1985. Prevoz«-'«1! «9000 km. Veljavnost teh. pregleda do 14. 9. 1993. Karo"" 1

ja in podvozje obnovljeno in l i čano . Izkl icna cena je 500.000,00 SIT. K u p e c p lača 5 % prometni davek na izk l icno ceno. Lici taci ja bo v petek, 2. oktobra 1992, ob 10. uri pred do­mom A M D R A D O V L J I C A , I jubljanska c 19. Ogled vozi ' od H ure dal-e istega dne Varšč ina je 10.000,00 SIT, kar » p lača preti l icitacijo. D o k o n č n o p lač i lo s dni pO s ^ ' c n ' » j . pogodbe s u r i varščine zapade Pravne osebe plačajo var. no na žiro r ačun pri S D K R a d o v l j i c i It. 51540 601-1793

c ^ i m i l M ^ I G L A S

Isianovllelj la iidajatelj: ("asopisno podielje (JORt NJSKI (it AS KRANJ

Iredniska politika: IMOdvUnl ncsliankarski politično Infol nialiv ni policdnik I poudai k,.m na dogajanjih 11.1 OortlUtktffl Predsednik fasopUnega »»»la: Kan Hi/|.ik Direktor la glava! urednik: Mirko V ' 'i'^tni Odgovorna urednica: I eopoldina tiogataj Novinarji in uredniki: Helena Jelovcan. JoJc Kosnjek. I <ra Mencinger. Slo|an S.i|r. Darinka ItdtJ, Vilmi Si.nun nik Marija Volčja k < trlo /aploimk Daim.i 'J ' j ,sk Anortj Žftlar, StVfan Z.ugi Oblikovanje: IgOl I'..k.mu tehnično urejanje: Ivo Sikne, Mirjani I >iaksli-i Nadi PrlVI lektoriranje: Mil jttl VoiliC; »otograUja I I 101 a/d I mik ITa* I Podjetje DELO 1 ' ^ | i * i :

' iiiblian.i t'redarstvo: \ W l'nad.ia I telefon III 160 211 Sls. i.-l.-l.n 213 163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: BlliwillOVI 16 llllfon Iti 163 telili« (064) II 5 ^ .j,n telefon: 217-060 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku. uradne ure vsakdan 1 I HM), Časopis i/lia|.i oh toikih in petkih Naiociiina trimesečni naročniki imajo 20°o popusta /a tupmv letna naročnina 14(1 I)t M Oglasne storitve po ceniku Prometni duvek po stopnji 5 odstotkov, (mnenie RMI 2V 27-M2)

Kranjska vlada o posledicah suše

P o m o č t u d i i z p r o r a č u n s k e r e z e r v e

P o s l e d i c e s u š e j e m o g o č e p r i m e r j a t i s š k o d o v P r e k m u r j u

Kranj, 24. septembra - N a izredni seji kranjskega izvršnega sveta so v začetku tega tedna skleni l i , da za odpravljanje posledic suše , k že namenjenim sredstvom za pospeševanje kmetijstva dodajo še del Proračunskih rezerv. S skupaj 5 mili joni tolarjev bo mogoče znižat i ceno koruze in močnih k rmi l za 4 tolarje pri ki logramu.

Kranjska vlada je o posledi­cah suše razpravljala že sredi meseca avgusta, ko je b i l znan način ugotavljanja škod , k i j i h je v le tošnjem dolgem ter vro­čem poletju povzroč i l a suša . Posledice so v kranjski obč in i hude in j i h je b i lo že po avgu­stovskih prvih ocenah m o g o č e Primerjati s posledicami v

Prekmurju, na obseg pa je zla­sti vp l iva la sestava tal. N a lah­kih tleh, s prodnato podlago, so bile posledice za pridelke najhujše , in ker je takih zem­ljišč prav v kranjski obč in i na Gorenjskem največ, je tudi š k o d a največja. Po ocenah po­sledic pr i travinju, koruzi , krompir ju in pšenic i , je š k o d a

v kranjskem kmetijstvu dosegla vrednost 583 mili jonov tolar­jev.

Slovenska vlada je za odpra­vljanje posledic suše sprejela tri odloke, s katerimi se omo­goča brezcarinski uvoz koruze, sklenila intervenirati pri seme­nih, gnoj i l ih in odkupu živine ter od lož i t i oz i roma odpisati prispevke in davke iz kmetijske dejavnosti tudi na r a č u n sol i ­darnostnih sredstev. Sp lo šna ocena je, da navedeni ukrepi ne zadošča jo , zato so se na iz­

v r šnem svetu odloč i l i , da za p o m o č prizadetim v suši name­nijo tudi del p r o r a č u n s k i h re­zerv. Z 2 mi l i jonoma tolarjev za p o s p e š e v a n j e kmetijstva ter 3 mi l i joni tolarjev iz p r o r a č u n ­ske rezerve naj b i kup i l i o k o l i 1.500 ton koruze ali m o č n i h kr­mi l in j i h nameni l i vsem tistim pridelovalcem, katerih pridelek

je b i l z m a n j š a n za več kot 20 odstotkov. Osnovni cilj je, da se zadrž i s ta lež osnovne goveje č rede in s tem ohrani proizvod­njo mesa in mleka. • Š . Ž .

P o j a s n i l o

U r a d z a b e g u n c e j e p r e o b r e m e n j e n

Jesenice, 24. septembra - Po objavi č l anka Tiho bodite in nič ne sprašuj te , v katerem piše, da je Urad za begunce iz L j u ­bljane poslal jeseniškemu izvršnemu svetu pismo, v katerem ga prosi, naj ga ne obremenjuje z vprašanj i , so se na Uradu takoj odzvali .

Prosijo, naj objavimo, da tudi za begunski center na Jeseni­cah intenzivno iščejo rešitve, da pa so zaradi slabe kadrovske za­sedbe hudo obremenjeni. # D . S .

M l a d i k r š č a n s k i d e m o k r a t i R a d o v l j i c e

Š p o r t n i d a n

S s e j e r a d o v l j i š k e v l a d e

K s a n a c i j i B l e j s k e g a j e z e r a b o l j s i s t e m a t i č n o

M l a d i k rščansk i demokrati iz Radovlj ice organizirajo v soboto, 29. septembra, pri so toč ju Save Bohinjke in Save D o ­linke (na nasprotni strani jezu na Savi Bohin jk i - p iknik pro­stor rafting kluba Radovlj ica) špor tn i dan M l a d i h k r ščansk ih demokratov Slovenije, na katerem bodo igrali nogomet in od­bojko, poskusi l i pa naj b i se tudi v raftingu. N a prireditvi pr i ­čakuje jo tudi u d e l e ž b o poslancev in vol i lnega š t aba S K D Slo­venije, manjkal i pa naj ne bi tudi predstavniki o b č i n e Rado­vlj ica. O po l i t ik i naj b i tekla beseda med 17. i n 19. uro. • Š .Ž .

Radovljica, 24. septembra - Stalne kr i t ike na račun stanja in pote-k« sanacije Blejskega jezera so radovlj iško vlado spodbudile, da se t e ga problema lot i bolj s i s temat ično. O b obravnavi izhodišč za pr i ­pravo programa sanacije jezera so ugotovili, da predvsem potrebu­jejo pregled nad vsemi dosedanjimi aktivnostmi, k i naj bi k temu c i -' i u prispevale.

K temu, da se je potrebno zdravljenja Blejskega jezera lo­titi bolj s i s t ema t i čno , so oč i t no Pripomogli številni č lanki v s 'ovenskem časop i s ju , k i so b i l i n a sejah radovl j i ške vlade že ^ č k r a t oč i ta joče omenjeni, "krati pa oč i tna n e m o č , ko so šfevilni ukrepi na Bledu spreje-u , izvršeni in spremljani mimo Radovljiških organov in stro­j n i h s lužb . D a so številni do-k u m e n t i in projekti ostali le na ? a Pirju, oz i roma, da se za kon-*retne rezultate ne ve, so ugo-! 0 v i l i na seji radovl j i ške vlade,

J e vzrokov več : od razl ičnih od­p o r n o s t i za jezero samo, do ^ l i č n i h upravljalcev naprav , n objektov ob jezeru, pred­a m pa precejšnje kadrovske Menjave na mestih, ki naj bi za­s tav l ja la koordinaci jo . Z a od­pravo takega stanja je potreb-n ° predvsem dvoje: temeljita l n yentura vseh ukrepov, sana-C , J in vlaganj, ter temeljit pro-8 r a m dela, ki naj bi zagotavljal ^ r t n e j š e , predvsem pa bolj jjK'ajeno delo na tem izjemno

j ^ u t l j i v e m p o d r o č j u . T o naj 1 U g o t o v i l posebni interdisci­

pl inarni projekt, na katerem se bo zače lo profesionalno in predvsem o d g o v o r n e j š e ter do­s ledne jše delo. K samim izho­d i ščem programa za sanacijo Blejskega jezera (ki obsegajo v ob l ik i opozor i ln ih točk analizo stanja, problemov in vzrokov o n e s n a ž e n j a , ukrepe za sanaci­jo in predlog za spremljanje iz­vajanja programa) je t ežko na tej ravni kaj dodajati , za razde-lavo teh zasnov pa bo potreben že omenjeni pristop. Zato se mora o b č i n a Radovl j ica dogo­voriti z Minis t rs tvom za var­stvo okol ja in urejanje prostora Slovenije o tem č impre j dogo­vori t i .

D a pa ne bi celotna proble­matika ne ostala na tej nače ln i ravni - da tudi o b č i n a v okvi r ih svojih pristojnosti in možnos t i z ačne ukrepati , je b i l na isti seji radovl j i ške vlade obravnavan osnutek ureditve obal in reži­mov kopanja v Blejskem in Bo­hinjskem jezeru. Osnovno iz­h o d i š č e tega programa, ki po besedah predlagateljev pomeni operacionalizaci jo sprejetih programskih i zhod i šč in smer­

nic razvoja turizma za okolje-varstveni in eko lošk i del , je, da se ob obeh jezerih zman j ša šte­vi lo kopalcev. T o naj bi dosegli predvsem s spremenjenimi pro­metnimi rež imi , d r u g a č e ureje­nim in zlasti d raž j im parkira­njem ter o d l o k o m , po katerem bi b i lo kopanje dovoljeno le na urejenih kopa l i šč ih . N a teh predelih bi b i lo m o g o č e zato zagotoviti višji standard: sprot­no čiščenje , ureditev sanitarij, pa tudi r e ševa lno s lužbo , po­dobno, kot je to urejeno v dru­gih d r ž a v a h . Nikjer , po trdit­vah pripravljalca, ni več anar­

hije, da bi se lahko obiskovalci kopal i (in onesnaževa l i ) , po­vsod kjer si izberejo. D o spre­jetja konkretnih ukrepov pa bo pot še verjetno dolga : o d tega, kje naj bodo kopa l i šča , do te­ga, kdo bo z njimi upravljal . Neodgovorjeno tudi ostaja vprašan je , kdo , kje in kdaj bo postavil cestne zapore na ce­stah na Bled al i v Bohinj , da se v poletnih dneh, kak r šn ih je b i ­lo letos vel iko, (preš tevi ln i ) lju­dje ne bodo zastonj voz i l i k za­že len im osvež i tvam, ki bodo na tak nač in postale nedostopne. • š . Ž .

T e ž a v e z a s e b n i h a v t o p r e v o z n i k o v

Sekcija za av top revozn i š tvo pri Obr tn i zbornic i Slovenije je ob razstavi voz i l , opreme in storitev v javnem cestnem prome­tu opozor i la na težave zasebnih avtoprevoznikov. Neurejena zakonodaja postavlja 7.000 slovenskih zasebnih avtoprevozni­kov v podrejen po loža j glede na njihove kolege v d r u ž b e n i h podjetjih, tako glede statusa kot opremljenosti in stanja voz i l . Zasebni prevoznik ne more opravljati mednarodnega prometa, težave ima z dovo l i ln icami in z drugimi formalnostmi. Pred­sednik sekcije Rafael S rabo t i č je dejal, da od d ržave ne priča­kujejo socialne p o m o č i in nižjih davkov, t emveč želi jo, da j ih pustijo delati . Slovenski avtoprevoznik po to l iko letih blokade ni sposoben kupi t i novega voz i la , k i stane več kot 100 t isoč mark, lahko pa bi kupi l rabljeno voz i lo , ki j i h je v Evrop i do­volj in so v dobrem stanju. Zaradi uvozne zapore tega ne more, zato je prisiljen kupovati skoraj neuporabna rabljena vozi la naš ih d r u ž b e n i h podjetij. Pr ikra jšani so za marsikaj, kar je za večja d r u ž b e n a podjetja samoumevno, zato so njihova pr iča­kovanja ob sprejemanju nove zakonodaje r e sn i čno vel ika.

O d p r t o p i s m o I S S O K r a n j

Delovanje Rad ia Kranj je že nekaj tednov tako ali d r u g a č e prisotno v raz l ičnih slovenskih medij ih. K e r je šlo dosedaj v e č i n o m a za javne izjave posameznikov, s pr ičujo­čim odpr t im pismom že l imo javnosti jasno povedati , da je kolekt ivu d o k o n č n o prekipelo. K l j u b večk ra tn im pogovo­rom, p r o š n j a m in opozor i lom predstavnikom ustanovitelja naše radijske hiše , da tako ne gre več naprej, se razmere in pogoji za delo v kolekt ivu iz dneva v dan s labša jo . D a res­n i čno marsikaj ni v redu, dokazujejo tudi aktualne ugotovi­tve i n š p e k t o r a t a za delo Uprave gorenjskih inšpekc i j sk ih s lužb , D r u ž b e n e g a pravobranilca samoupravljanja republi­ke Slovenije, p r i č a k u j e m o pa tudi reakcijo pristojne S lužbe d r u ž b e n e g a knjigovodstva in Uprave za notranje zadeve ozi roma sklepe sodišča .

Stalno vnašan j e napetosti v kolektiv, n e s p o š t o v a n j e poslovnih dogovorov, neobstoj finančnih in poslovnih na­čr tov , popolna praznina znotraj aktov, k i urejajo delovna razmerja... vse to nas je v želji po doseganju normalnih de­lovnih pogojev pripeljalo do javne zahteve kranjskemu iz­v r š n e m u svetu, da takoj razreš i Petra Tomaz ina z mesta vr­šilca do lžnos t i direktorja Rad ia Kran j . V Kranju , 23. 9. 1992 Kolek t iv Rad ia Kranj

Z l a t i z n a k S Q V e r i g i L e s c e

Kranj , 24. septembra - Komis i j a za podeljevanje znakov S O je ta teden od loč i l a , da 24. Z la t i znak S Q dobi Veriga Lesce za s n e ž n e verige Riva l Compakt . Z la t i znak (50-odstotni lastni de­lež in mednarodni preizkus) je komisi ja Verigi dodel i la , ker je naknadno za ta izdelek p red lož i l a potrebno dokumentacijo. Z la t i znak j i bodo podel i l i na Oktobrskem sejmu v Kranju , k i bo od 9. do 15. oktobra v Kran ju .

Sicer pa velja, da bo komisi ja za podeljevanje Znakov S Q še naprej sprejemala priglasitve izdelkov in storitev in j i h sproti tudi ocenjevala ozi roma podeljevala Znake S Q . Novost v zvezi z Z n a k i S O in Z d r u ž e n j e m S Q Kran j pa je tudi , da se je pred dnevi vč lani la v Zd ružen j e S O - Slovenska kakovost Kranj tudi B io t ehn i čna fakulteta Ljubljana oz i roma njej Inš t i tu t za mle­karstvo. • A . Ž .

s t r a n k a r s k e n o v i c e s t r a n k a r s k e n o v i c e Z a b e 8 u n s k i c e n t e r k a r 4 4 9 t i s o č " , a r k !

^ o k r a t s k a s t r a n k a

" o d s t a v i t v e p o g o r e n j s k i h o b č i n a h

| 1 ( ^ ! ) ' j a n a . 23. septembra - Demokratska stranka načr tu je v pri­vit« n V n tednih predstavitve po gorenjskih o b č i n a h . Prva predsta-tfcn v Ponedeljek, 28. septembra, v Skofji L o k i . Tega dne bo l i j * H ' č lanov stranke z. motorjem kreni l na dolgo potovanje do

Skoka in s tem dokazal , da "mori stranka na velike razdalje"

čni zbor, sicer bodo bojkotiral i s k u p š č i n s k e seje. Glede m o ž n i h povol i ln ih koal ic i j , predvsem med k r ščansk imi demokrati in libe­ralnimi demokrat i , pa so predstavniki k r ščansk ih demokratov povedal i , da odklanjajo le sodelovanje s prenovitelji . Predsedni­ku predsedstva M i l a n u K u č a n u in predsedniku s k u p š č i n e dr. Francetu Bučarju pa so poslali pismo z zahtevo, da se na tri iz­praznjena mesta sodnikov Ustavnega sod i šča imenujejo dr. Ja­nez. Kranjc , mag. Mar i ja Krisper - Kramberger in dr. Ivan Žužek . • J . K .

^ b o ° « r

r a F n a C r ,

J

o v a n ; ' P o s t a v i t e v v Radovl j ic i , 7 oktobra pa s o c i a l d e m o k r a t s k a s t r a n k a S l o v e n i j e . " < J < I m i . . . . . . I , . . . . i , , h ( I h c n i l . i ftri>< I s ! : l V I t i ' v n a - J ^HiiT s , r a n k a predstavila na Jesenicah. O b š i r n o predstavitev na-

J t stranka tudi v Kranju . • J . K .

° v e r i s k i k r š č a n s k i d e m o k r a t i J e s e n i c e

j a z a j k n a š i m k o r e n i n a m

b0f g!^*' 21. septembra V soboto, 19. septembra, so obč inski od bof^ j ° V e n 8 * i h krščansk ih demokratov Jesenice in krajevna od-j / . | e t ; l r o v n i c a Urez ima m Javornik - K o r o š k a Bela organiziral i i t o k j j ! ^Jdno pod geslom Nazaj k naš im koreninam, / b r a l o se n **ra v °^ '-^0 članov stranke, s i inp. i t i / . i r |cv in ljubiteljev izletov v 1 i C e j?« " ' ' ^ m i r i l a pa sta j ih predsednik obč in skega odbora Jese-( ' r An i \ * k u n ' c m eden od p r e d s e d n i š k i h kandidatov stranke 'Hleniai. T ( a P u d e r , k i je na iskriv in duhovit način spregovoril o

S e s t a n e k z m o b i l i z i r a n i m i G o r e n j c i

Ljubljana, 15. septembra - Vodstvo poslanskega kluba Socialde­mokratske stranke Slovenije se je sestalo z delegacijo zd ružen ja mobi l iz i ran ih Gorenjcev v redno n e m š k o vojsko, ki jo je vodi l predsednik združenja inž Jože Ahač ič . Delegacija je predstavila IVOJC zahteve in izrazi la žel jo, da j i h bo s k u p š č i n a razglasila za žrtve vojne. Enkratne kapitalizirane o d š k o d n i n e mobi l iz i rancem naj se čim prej uredijo z m e d d r ž a v n o pogodbo. Posebno neure­jen je po loža j inval idov. T o je v drugih d r ž a v a h urejeno. Pri nas pa so bil i m o b i l i z i r a n a do prvih d e m o k r a t i č n i h volitev potisnjeni v p o n u ž u j o č po loža j . Socialdemokrat i bodo zahteve mobi l iz i ran-cev v celoti podpr l i . • J . K .

Jesenice, 27. septembra - V begunskem centru na Hruš ic i , k i ga Jesenice ne morejo čez z imo ohranit i , saj ga ne morejo ogreva­ti - ogrevanje bi stalo 1,3 mil i jone tolarjev m e s e č n o - biva oko l i 500 beguncev iz Bosne in Hercegovine.

Po izračunih so doslej namenili samo za ta begunski center -Jesenice imajo še dodatnih 1.200 beguncev, k i prebivajo pri dru­žinah - reci in piši 449.000 nemških mark! T o so s t roški od maja letos do septembra, največja »pos tavka« pa je prehrana.

Po teh podatkih stane bivanje enega begunca p r ib l i žno 14.000 slovenskih tolarjev m e s e č n o ! Zarad i izjemno slabih soci­alnih razmer na Jesenicah, kjer je oko l i 2.000 brezposelnih, k i dobivajo skromno državno podporo, novih delovnih mest pa ni , je zato umestno opozorilo jeseniške občine pristojnim republ iškim ministrstvom, da na Jesenicah lahko pride do resnih socialnih nemirov in nacionalne nestrpnosti.# D . Sedej

t n a * m a n ' k l s t " postavl|a|o kristjanu kot pol i t iku . Sledila je sveta S o c i a l d e m o k r a t s k a s t r a n k a J e s e n i c e g u d j

d 1 , 1 Opis na jdb i i ča , kar jfl i tO l i l pr iznani arheolog M i l a n Sa % A ( ) d b o r S K D je ponatisnil z l oženko o zgodovini Ajdne, s t v o " ' m . P a , c / a P d m u s k l Pevski /bor s K o r o š k e Bele pod vod­ij.

° m C i r i l a Svetine • .1. K .

° 8 o v o r p a r l a m e n t a r n e o p o z i c i j e

J ° g o v o r o p r i h o d n j i v l a d i

v.;, S n ij' J" , a< 22. septembra st i . inke parlamentarne opozicije 10 na N*aj i " s k l konferenci sporoč i l e , da bo v kratkem tprejel In pod Uik u 8 ° V o r ° ob l ikova i ip i vl.uk- v primeru volilne image Piav S t l ; i n r ' s l H S , ' <> potek.i k o o r d i n a c i j pri pripravi volilne tekme. * rn a n j . e P r ° t e s t i r a j o , ker so bila Narodn i demokratski st ianki , ( ) v a t ! T ' s r c t , s t v a / a delovanje in se ji morajo še naprej naka

s k l a d n o s š tevi lom poslancev, izvoljenih v d m ž b e n o p o l i t i -

Ž u p a n B r u d a r k a n d i d a t z a p o s l a n c a

Jesenice, 15. septembra Predsedstvo stranke je k r i t i čno oceni lo IVOJC delo, dogovor i l i pa so se tudi za aktivnosti pred vol i tvami, / . i kandidata z.i poslanca v d r ž a v n e m zboru so predlagali dr. Bo­židarja Brudarja, č l ana stranke in j e s e n i š k e g a ž u p a n a , za druge kandidate za državni /bor in s\et pa p r i čaku je jmo predloge č lan­stva Predsedstvo je menilo, da bi lahko v p r o p a d a j o č i h objektih na Mežakl j i uredi l i center za zdravljenje narkomanije, k i se ga vsa Slovenija brani. M o g o č e bi bi lo zgraditi zdravi l i šče za plju­čne bolezni ali za s rčne bolnike, k i je b i lo predvideno na Bledu. Spraševa l i so se tudi , ko l iko vod i ln ih v podjetjih z izgubo ima v i -s|e plače *ot ministri . Stranka ima najboljši program, zato vabi v č lans tvo • B. I.ičof

p e k s S k o p j a l o k a , p.o. P E K A R N A I N S L A Š Č I Č A R N A š k o f ja L o k a , Kidričeva c. 53 Delavski svet podjetja P E K S razpisuje prosti delovni mesti 1. D I R E K T O R J A P O D J E T J A Poleg zakonskih , mora izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šo l sko izobrazbo ekonomske, živil

sko ali k e m i j s k o - t e h n o l o š k e , organizacijske ali pravne smeri s 3-letno oz. 5-letno prakso na o d g o v o r n e j š i h de l ih , predvsem v gospodarstvu

— da ima organizacijske in poslovne sposobnosti 2. V O D J E K O M E R C I A L N E S L U Ž B E Pogoj i : — visoka ali višješolska izobrazba ekonomske ali komercial­

ne smeri s 3-letno prakso na ustreznih del ih — obvladovanje zunanjetrgovinskih poslov — z a ž e l e n o poznavanje r ačuna ln i š t va Vloga za delovno mesto pod točko I. oz. 2. naj vsebuje vsa potrebna dokazi la o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kra­tek živl jenjepis . Rok prijave je 8 dni po objavi . Vloge naslovi­te na ta jn iš tvo podjetja P E K S , Kidr ičeva c. 54, 64220 Skofja L o k a . Vloga za delovno mesto pod št. 1 naj ima pripis "za razpisno komis i jo" .

P O G O R E N J S K E M

U R E J A : A N D R E J Ž A L A R

Pohvala zgolj pobudi Po dveh letih se je izkazalo, da problema glede financi­

ranja krajevnih skupnosti v kranjski občini z izenačitvijo mestnih in izvenmestnih krajevnih skupnosti na račun nepla­čanih oziroma "manj plačanih profesionalnih tajnikov" niso rešili. Če so zaradi ugotavljanja, da na račun plačanih tajni­kov izven mestne krajevne skupnosti dobijo premalo denarja, takrat na predlog posebne komisije, zdaj jo največkrat imenu­jejo kar Presekova, spremenili merila za dodeljevanje sredstev in KS s plačanimi tajniki naložili, da se ob "priščipnjenem" denarju same odločijo, ali bodo še naprej plačevale tajnike ali ne, potem se zdaj kaže obratna slika.

Izven mestne KS so glede denarja zelo posplošeno pogle-dano "nekako pomirjene", v mestnih oziroma v tistih s pokli­cnimi tajniki pa ocenjujejo, da na ta način ne morejo več de­lati. Problem je torej po dveh letih nekako obrnjen, da pa ga ne gre zanemarjati, nenazadnje marsikaj pove tudi pripomba na zadnjem posvetu predsednikov KS minuli teden, da je v KS, kjer imajo plačane tajnike (8 do 9), približno polovica vseh prebivalcev kranjske občine. Da zadeva s tajniki res ni tako enostavna in morda za koga celo zanemarljiva, se zave­da tudi izvršni svet občinske skupščine, ki je v želji, da se do konca leta razreši, problem uvrstil kot glavno točko na posvet predsednikov KS kranjske občine sredi minulega tedna. V precej polemični razpravi, kjer je bila najbolj skupna spet ugo­tovitev, da je denarja za krajevne skupnosti še vedno premalo, pa rešitve problema niso izoblikovali. Tako je razprava izvene-la še najbolj kot pohvala izvršnemu svetu, da se je za rešitev problema in pobude, ki bodo najbrž zdaj sledile, zavzel. Če pa bo izid takšen, kot so ga nekateri želeli predstaviti kot najbolj­šega, bo predvsem zelo drugačen od primera v eni od sosed­njih gorenjskih občin: "Vedeti moramo, da smo mestna KS in ne vas. V naši KS je 6.656 prebivalcev in s 63.600 tolarji za redno dejavnost na mesec ne moremo več plačati dveh zapo­slenih; kje pa je potem še za ostale stroške, "je poudaril pred­sednik KS. Ugotovitev je bila med drugim sprejeta kot resni­čen problem, odgovor pa je bil. da bo občina do konca leta skušala najti še kakšen tolar. • A . Ž a l a r

N a r e d i l i b o d o c e l o v e č

Radovljica, 24. septembra - Sklenjene pogodbe za posamezna de­la in akcije po krajevnih skupnostih v radovlj iški občini ta trenu­tek kažejo, da bodo letos v občini naredili celo več, kot so ob na­črtovanju upal i . P r i tem pa tudi financiranje redne dejavnosti v krajevnih skupnostih poteka po programu.

T a k š n a je b i l a skupna in s p l o š n a ocena na posvetu predsed­nikov svetov krajevnih skupnosti iz radovl j i ške o b č i n e ta teden v torek s predsednikom izvršnega sveta J o ž e t o m Resmanom in predstavniki upravnih organov, udeleži l pa se ga je tudi pred­sednik o b č i n s k e s k u p š č i n e V l a d i m i r Č e m e .

Res je, da večjih investicijskih del niso nač r tova l i , in da na primer na dveh mostovih (Brod , G l o b o k o ) , k i j i h je nujno tre­ba sanirati , ne bodo zmogl i sami zalogaja iz enega denarnega vira, vendar pa so na posameznih komuna ln ih infrastrukturnih dejavnostih n a č r t o v a n o p r a k t i č n o uresnič i l i . K a r pa bo letos le zače to , bo pri n a č r t o v a n j u programa za prihodnje leto, tako kot lani ob koncu leta, tudi prihodnje leto imelo prednost.

Predsedniki so se domala brez pr ipomb strinjali, da je b i lo letošnje leto, kar zadeva programe, u s p e š n o . Nekaj težav se ponekod kaže pri financiranju redne dejavnosti oz i roma de­narju za redno zaposlene v K S . Nekaj problemov, predvsem kar zadeva kanalizaci jo, preskrbo z vodo, ceste... pa bodo uspeli rešiti še sredstvi sklada stavbnih zemlj išč. Krajevne skupnosti imajo do srede prihodnjega tedna čas , da komisi j i za komunalno infrastrukturo v obč in i priglasijo posamezne akci­je, za katere pa morajo zagotoviti 60- odstotno lastno udelež­bo. • A . Ž .

A K O R D E O N d . o . o .

G L A S B E N A Š O L A I N

P R O D A J A G L A S B I L

VPISUJEMO UČENCE ZA NASLEDNJE INŠTRUMENTE: KLAVIR, KITARA, CITRE, KLJUNASTA IN PREČNA FLAVTA TER MALA GLASBENA ŠOLA (STAROST 5 IN 6 LET) PRODAJA GLASBIL ZA UČENCE GLASBENIH ŠOL! POUK JE V HOTELU EVROPA (5. NADSTROPJE). INFORMACIJE PO TEL.: 212-007

P I T P O D J E T J E K R A N J , p.o. K R A N J , M i r k a Vadnova 13

P T T podjetje Kranj o b v e š č a vse uporabnike telefonskih sto­ritev, da bodo zaradi razš i r i tve te lekomunikaci jskih naprav in vkl jučevanja novih d ig i ta ln ih telefonskih central do konca leta 1992 zamenjane telefonske š tevi lke na naslednjih ob­moč j ih :

T E L E F O N S K A C E N T R A L A Gorenja vas Begunje K r o p a Brezje

S T A R O O Š T E V I L Č E N J E

N O V O O Š T E V I L Č E N J E

Kranjska gora Radovl j ica Tržič Zabn ica Kranj

68 ooo 73 000 79 400 79 (KM) 79 8<M) 88 000

68 999 73 999 79 999 79 099 79 999 88 999

681 000 733 000 736 000

738 000 881 (MM) 712000

682 999 734 999 737 999

739 999 883 999 716 999 74 (MM) - 75 999

delna prekl juč i tev 44 500 44 999 310 000 312 999

prekl juč i tev komunalne cone Pr ismkovo N a r o č n i k e , katerim bodo spremenjene telefonske številke, bo­mo pismeno obvestili o novi številki in datumu spremembe. Uporabn ike telefona prosimo, da obvesti lo sprejmejo z razu­mevanjem.

Tri tisoč glasov za oživitev škofjeloškega pokopališča

P r e t e h t a j o n a j s t r o k o v n i a r g u m e n t i

Škofja L o k a , 23. septembra - Svet in skupšč ina krajevne skupnosti Kamnitnik je sinoči obravnaval pobudo župni jskega urada Škofja L o k a , da bi ponovno odprl i mestno pokopal i šče . Le-to je bilo, hkra­ti s pokopa l i ščema v Star i L o k i in Retečah , z odlokom občinske skupščine zaprto 1978. leta, tedaj je bi la določena tudi 25-letna mi-rovalna doba, nakar naj bi pokopal i šča preuredili v parke. Pokopa­lišči v Star i L o k i in Retečah so ponovno odpr l i , podobne težnje že nekaj časa obstajajo tudi za škofjeloško pokopal i šče . Zagovorniki ponovnega odprtja so zbral i kar t r i t isoč podpisov.

L jud i so anketirali v kraje­vni skupnosti Kamni tn ik , Škof­ja L o k a - mesto, v Z m i n c u in delu Loga , k i "gravit irajo" na škof je loško p o k o p a l i š č e . Pred­sednik sveta krajevne skupno­sti Kamni tn ik Boris Čaj ič je de­ja l , da zbrani podpis i " z a " ne bi smeli bit i od loč i ln i za sogla­sje k ponovnemu odprtju po­kopa l i šča , k i naj bi ga dala kra­jevna skupnost, saj bi gotovo dob i l i precej podpisov tudi "pro t i " , če bi j i h zbi ra l i . Pobu­do župn i j skega urada je kraje­vni skupnosti posredoval ob­činski sekretariat za d r u ž b e n i razvoj, kar je po mnenju Borisa Čaj iča svojevrsten ping-pong. V krajevni skupnosti so že na zadnji seji sveta sk leni l i , naj se morebitno ponovno odprtje p o k o p a l i š č a v Škofji L o k i p rouč i s strokovnega v id ika , na osnovi katerega se bo lažje od loča t i .

N a ško t j e loškem p o k o p a l i š ­ču, ki je prav letos staro sto let.

je več kot 1200 grobov, ob njem je tudi n e m š k o vo jaško p o k o p a l i š č e . P o k o p a l i š č e je skrajno zanemarjeno, smo sl i ­šali s inoči , postaja igrišče, ne­kateri so ostanke umrl ih svoj­cev prenesli v L i p i c o , ti (nekda­nji) grobovi so neurejeni, tudi sama lega p o k o p a l i š č a med stolpnicami in vr iščem ni ravno primerna. O d vzdrževa lca po­kopa l i š ča Komuna lnega podje­tja bo krajevna skupnost v prvi vrsti terjala redno vzdrževanje oz i roma bo to nalogo prenesla v druge roke, govora pa je b i lo tudi o tem, če že ponovno od­preti p o k o p a l i š č e , naj bi ga morda samo za ž a r n e pogrebe.

Boris Caj ič je č l ane sveta in s k u p š č i n e seznanil tudi s pred­logom nač r t a za širitev pokopa­lišča v L i p i c i . Z novim projek­tom, ki so ga izdelal i v PP Kranj , se prej n a č r t o v a n e povr­šine zmanjša jo s petnajstih na enajst hektarov, širitev je preu­smerjena na nekvalitetna zem­

ljišča, na predlog ž u p n i k o v treh far je vnesena gradnja sa­kralnega objekta na vzpetini vzhodno proti G o d e š i č u , v dre-vesju oz i roma poda l j šku mrl i ­ških vežic, skratka, projekt je zelo dobro zasnovan, tudi last­n ik i zemlj išč , k i naj bi j i h za­sedlo razš i r jeno p o k o p a l i š č e , nimajo bistvenih ugovorov.

Moreb i tno ponovno odprtje stoletnega škof je loškega poko­pal i šča (zemlj išče je last ž u p n i ­je) b i moral i tehtati tudi z v id i ­ka n a č r t o v a n e širi tve pokopa­lišča v L i p i c i . Č e bodo stroko­vni argumenti šli v pr id ponov­nemu odprtju, tudi v krajevni skupnosti Kamni tn ik odprtja ne bodo ovi ra l i .

Ob plinu tudi kanalizacija

N a s inočnj i seji sveta in s k u p š č i n e so K a m n i t n i č a n i pretresali tudi vp ra šan j e iz­gradnje pl inovodnega in kana­lizacijskega omrež ja ob K i d r i ­čevi cesti ter rekonstrukcijo sa­me ceste. Ko t je povedal Janko Brodar, K o m u n a l n o podjetje Škofja L o k a zakl jučuje gradnjo p l inovoda na Trati in namera­va naprej proti mestu. Ustavilo se je na Kidr ičevi cesti, kjer ve­č ina lastnikov hiš ne da sogla­sja, da bi komunalc i smeli pre­kopavati njihovo zemljo. Kot

pogoj za soglasje terjajo iz -

gradnjo kanalizacije, k i je bila že večkra t d o r e č e n a , a nikoli narejena. Pred dvema letoma, denimo, so b i l i izdelani zadnji projekti, nekaj materiala je bilo že celo kupljenega, vendar je vse obstalo. Stanovalcem tega dela K a m n i t n i k a (nad Kidriče­vo cesto) se vsa leta jemlje zemlja (za cesto, telefonijo, elektriko, zdaj še plin), nazaj pa n ičesar ne dobe, čep rav pla­čujejo vse prispevke. Način vzporedne gradnje kanalizacije s pr imarn im p l inovodom je & K o m u n a l n i m podjetjem večali-manj d o r e č e n , krajevna skup­nost naj bi z njim podpisala pogodbo o gradnji. Pred tem pa vsi prizadeti lastniki žeje Čim bolj n a t a n č n o vedeti, kje bo bodo vodi sekali njihove vr­tove in kdaj.

Poseben problem v tem kra­ju je tudi del Kidr ičeve ceste mimo Ruparjeve hiše. Frafl c

Rupar je dejal, da kategorično odbija v s a k r š n o soglasje, do­kler cesta ne bo urejena, kot je treba. Zahteva prot ihrupno sa­nacijo in ureditev meteornih voda. V krajevni skupnosti so njegove razloge podpr l i , pri re­publ i šk i upravi za ceste bodo skušal i pospeš i t i izdelavo 1 0

uresnič i tev projektov za rekon­strukcijo Kidr ičeve ceste. • w Jelovčan

Š e z a d n j i d e l r e f e r e n d u m s k e g a p r o g r a m a v K S K a m n a G o r i c a

O b n o v a i n u t r d i t e v o p o r n e g a z i d u

D e l a n a o b n o v i i n u t r d i t v i o p o r n e g a z i d u o k r o g p o k o p a l i š č a v K a m n i G o r i c i b o d o z a h t e v n e j š a , k o t s o

p r e d v i d e v a l i o b s p r e j e m a n j u p r o g r a m a .

Kamna Gorica, 24. septembra - Mrliške vežice, vključevanje v program gasilcev, ureditev ceste, stopnice proti cekrvi in oporni zid okrog poko­pališča so programske naloge, zaradi katerih so se krajani krajevne skupnosti Kamna Gorica pred leti na referendumu odločili /a samopri­spevek. Plačevanje samoprispevka se bo konec marca prihodnje leto iz­teklo. Pred približno tremi tedni pa se je posebni gradbeni odbor lotil še zadnjega dela programa - obnove in utrditve opornega zidu.

Medtem ko gredo tlela pri ure­janju stopnic, ki so j ih začeli že lani, h koncu, so se obnove in utrditve opornega / idu lotili ne­davno tega. Čeprav so bile vse re­ferendumske akcije /a posame zne gradbene odbore zahtevne, bo. kaže. zadnja še med najbolj zahtevnimi. Vodi jo gradbeni od­bor, ki ga sestavljajo Sandi Sli-bar, Valentin Sparovec, OtO Poto­čnik, Mart in Kočevar, Jane/ Cvetko m Jane/ Cengle, ki je km predsednik sveta KS tudi koordi­nator pri lej Zadnji akciji i / sa moprispev k,t

" M i s l i l i smo, da dela ne bodo tako zahtevna. Ko pa smo zidove "odprli", smo na nekaterih delih naleteli na precej grozljivo sliko. Vedeli smo, da bo najprej treba urediti odvodnjavanje meteornih voda, /daj pa se kaže, da je z deli treba tudi pohiteti in jih čimprej, predvsem pa do zime, končati, /c malo daljše deževje lahko sproži pla/ove in nam dele zidu na naj­bolj kritičnih odsekih podre, da bodo /grmeli na hiše pod njim. /at<> smo se v svetu KS odločili, da poleg samoprispevka krajani opravijo še po deset delovnih ur,"

Predvsem zid nad hišami je treba hitro sanirati. Akcije so vsak d«"-

Akcije so zato že nekaj ćasa s sik ilan od 8. do 18. ure. Vod-st\o predvsem poziva tiste kraja­ne, ki imajo grobov.e na pokopa lišču in se le niso od/val i . da se je ta teden povedal predsednik Sveta KS Jane/ Cengle.

takoj vključijo v delo. Sice« g velja za vse. da se oglasu 1' gradbišču. V vodstvu KS pa soC di sklenili, da bodo zaradi tevnih in obsednih del /a premostitvena sredst ni • a. / . i i . i i

1 h »

C e s t a v S r e d n j i v r h j e n e v a r n a

Gozd Martu l jek , 24. septembra - Cesta v Srednji vrh je zelo in nevarna za ves promet. Sekretariat za urejanje prostora j 4 * J , ške občine je posredoval informacijo o sanaciji ceste in 0 tf** znanil tudi jeseniški i/vršui svet.

Problematiko prevoznosti ceste v Srednji vrh je n e k d a n j * ^ munalno cestna skupnost icseniškc o b č i n e urejala z lastnim' I jj grami na podlagi s r edn j e ročnega plana krajevne skup j e

Kranjska G o r a in komunalnega cestnega gospodarstva vendar

Stopnice, ki so jih začeli urejati že lani, bodo kmalu gotove.

P r a z n o v a n j e p o d K r i š k o g o r o

Križe - V spomin na 48-letnico požiga vasi G o z d in 50-letnice padl ih talcev v Retnjah se v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Sebenje in S e n i č n o pod Kr iško goro v tržiški obč in i jutri , 26 sap tembra, začenja jo prireditve v počast i tev praznika, ki ga vsako le to skupaj praznujeio vse štiri krajevne skupnosti I ako bo jutri in v nedeljo na ten i šk ih igriščih v Kr ižah turnir dvojic v tenisu, ki ga prireja Teniški k lub Tržič . V nedeljo ob 11. uri pa bo na s t meti ski skakalnic i v Skakalnem centru v Sebenjah d r ž a v n o prvenstvo v skokih za d e č k e do 15. leta in tekmovanje dečkov do 14 leta Organizator tekmovanj i je Skakalna sekc i j i S m u č a r s k e g a kluba l i / i č Zan imiv i prireditvi bosta tudi prihodnji leden v i redo, ko bo T O P turnir v namiznem tenisu v telovadnici Osnovne šole v Kr ižah , in v če t r tek , ko bo v S e n i č n e m o b č i n s k o prvenstvo v kro­su U ekipe In posameznike. Osrednja proslava / a praznik pa bo v nedeljo, 4. oktobra, ob I I . uri v Gozdu pred Domom Planinskega društva Križe. • (a l )

. . . . . . . . . . ^ w , . , , ^ . . ,

kot modernizacijo obs to ječe trase, se pravi asfaltne p r e v , e

je p o l o ž e n a na dolž in i enega k i l ome t r i sej ' ( esta v Srednji vrh |e na zelo zahtevnem terenu, in del i r ' j e | t v

zelo nevaren za ves promet zaradi brezine, ki |c podvržena vanju erozije in se je stalno k ruši la. Zato je in špek to r j^^a* o d l o č b o 0 začasni zapori ceste za ves promet, s tem, da j * Ijena uporaba za prebivalce Srednjega vrba. V od ločb i je. 0

t l i l d -no, da mora uporabnik cesto redno vzdrževat i m opravljat' zor nad prevoznostjo ceste , a\t£

N a pobudo krajevne skupnosti Kranjska G o r a je u P r i ,

B

V . i e p" ceste pred sanacijskimi deli ocenil tudi m o ž n o s t gradnje ^ nekdanji ko lovozn i poti v Srednji vrh, kar pa je t ehn ično ^ zahtevno in povezano z ve l ik imi st ioski I ipravljalec ceste J čel s sanacijo del na sedanji trasi ^fC

Lani je G e o l o š k i zavod izdelal sanauiski program zašči ^ žin in skupaj z upravljalcem ceste izvedel odstranitev ov* ^ Itajbolj nevarnem delu ceste Zd.t | se opravljajo d e l i tAICl to­žili z lov i lmmi m r e ž a m i . Šele tedaj, ko bodo ta dela ° P r * y i J n1" do lahko nadaljevali i modernizacijo ceste Sanaci jski < l ^,„.1 bi b i l i z a k l j u č e n i do i s septembri letos K c i p i so v p(1

cijskil i del ugotovil i , da cesta poteka skupaj v celotni do ^ zasebnih paieclah, JC potrebno urediti se odkupC Ifl ure i i i skokn | i / no stanje ceste • D. Sedaj

D O B I T N I K

Š T I R I H

S Q

V E L I K A O Z I M N I C A (12 x 720 ml)

kumarice papriko rdečo pesa mešano »lata kislo zeljo

0 Z I M N I C A 9 2

3 kom 3 kom 3 kom 1 kom 1 kom

m ?

feferoni nepekofi l kom

1.550 s i t

P A R I T K U M A R I C I

(6 x 720 ml) 720 S I T

M A L A

™ i , C A i m m

t : L o m

kumarice 2 kom Papriko 1 kom nfcćapesa 1 kom

P A K E T P A P R I K A (6ji 720 ml)

paprika paradižnik, papriko blati

880 S I T

P A K E T R D E Č A P E S A

(6*720m!)55O S I T

P A K E T K O M P O T I (6x720 ml)

950 S I T

D E L I K A T E S N I \ P A K E T (6x370 mi) ^

l t o m " ^ " 1 kom

polnjene olive 1 kom nomoz s hranom Ikom čebulico Ikom gorSce vrček Ikom

950 SIT

P A K E T

P A K E T

M E Š A N A S O L A T A

(6 x 720 mi)

740*1? 590 s i t

N I Z K O K A L C R I C N I D Z E M (6x210 mi)

morokujo, brosmcB, mongo, onrfska jagodo, popojo, knri

550 S I T

Z E L E N J A V N I P A K E T ( 6 x 8 5 0 g )

pelali grah stfočfi fižol đuveč porodtznikov koncentrat

P A K E T Ikom O M A K C S 2 kom (6x210 m!)

Ikom omokceizpeiotov, * ^ m omaka z zelenjavo,

omokce z gohomi 1 kom

1.220 S I T 550 srr

M E R C A T O R - E T A K a m n i k , ž i v i l s k a i n d u s t r i j a

U N I O N P I V O s v e t l o - z l a t a m e d a l j a

z a v r h u n s k o m e d n a r o d n o k v a l i t e t o

i M o n d e s e l e e t i o n , A m s t e r d a m 1 9 9 2 .

L . . T a k o j e s l o v e n s k o p i v o U N I O N o s v o j i l o

l i s i c , k i s p o š t u j e j o s i m b o l k a k o v o s t i .

U g o t o v i t v e g o r e n j s k i h i n š p e k t o r j e v v H o t e m a ž a h

N e k a t e r i m t u d i n e s m r d i

Kranj , 24. septembra - K o smo sredi avgusta pisali o skoraj nez­nosnih težavah sosedov, k i živijo ob svinjski mini farmi v Hote­mažah , zaradi dobesedno zadušlj ivega smradu, k i so mu bi l i to dolgo in vroče poletje izpostavljeni, smo zaradi dopustov lahko le ugotovili, da trditev lastnika, da je hlev izgradil z vsemi potrebni­mi dovoljenji, čista laž. Kaj so ob tem ukrepale pristojne inšpek­cije tedaj ni bilo mogoče izvedeti. K a r nekaj bralcev nas je tedaj opozorilo na dejstvo, da je načeln ik gorenjskih inšpekcij doma blizu te vasi in da je nepoznavanje tega problema (in neukrepa-nje) čis to sprenevedanje. Izraženi so bi l i celo sumi, da je lastnik na tak a l i drugačen način vplival na neukrepanje inšpektorjev. K o smo te sume prenesli prizadetim, smo dobi l i zagotovilo, da bodo inšpekcije zadevo ponovno preiskale in o svojih ugotovitvah celovito poroča le .

K o n e c preteklega tedna smo dob i l i v roke p o r o č i l o Uprave in ­špekci j sk ih s lužb Gorenjske, iz katerega je razvidno, da si je sporno svinjsko farmo ter dokumentacijo v zvezi z njo ogleda­lo pet inšpektor jev . Iz po roč i l a povzemamo:

Urban i s t i čna inšpekcija ugotavlja, da je investitor Janez Sodni-kar izgradi l hlev in remizo v nasprotju z izdano lokacijsko do­kumentacijo in brez gradbenega dovoljenja. O d l o č b e o ustavi­tvi del in zahteve po ureditvi dovoljenj ni spoš tova l , na Sekre­tariatu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pa ni p red lož i l z gradnjo usklajenih gradbenih projektov in spreme­njene lokacijske dokumentacije, k i b i izdajo dovoljenj sploh o m o g o č a l a . Zan imiva pa je ugotovitev, da o d l o č b a , izdana na podlagi ponovnega ogleda objekta dne 11. marca 1991 (!), o ustavitvi nadaljnjih gradbenih del , še ni p r a v n o m o č n a . . .

Gradbena inšpekcija je že po ogledu gradnje apri la 1990 ugotovila, da gre za bistvena odstopanja od p r e d l o ž e n e loka­cijske dokumentacije, da ne gre zgolj le za rekonstrukcijo, p a č pa povsem novogradnjo, za katero so potrebni novi s tat ični iz­r ačun i . Zadnj i ogled v zače tku tega meseca je pokazal , da je b i ­la gradnja naknadno še razši r jena in dograjena ter se brez upo­rabnega dovoljenja že uporablja. Tako ravnanje pomeni krši­tev zakona o graditvi objektov, zato bo s p r o ž e n postopek pred sodnikom za p rek r ške , nadaljnje ukrepanje pa se p r e p u š č a ur­ban i s t i čn i inšpekci j i .

Sanitarni inšpektor prav tako ugotavlja, da je hlev v uporabi brez potrebnih dovoljenj - torej tudi brez popre j šn jega sanitar­nega soglasja. Ob ogledu v oko l ic i objekta ni b i lo zaznati smradu, ugotavlja pa, da je v primeru visokih temperatur a l i zn ižanj z r ačnega tlaka take motnje lahko p r i čakova t i . Z a more­bitno legalizacijo te nedovoljene gradnje bo in špek to ra t izdal ureditveno o d l o č b o s potrebnimi ukrepi, ki bodo prepreči l i na­daljnjo og rožan je okolja.

Vodnogospodarska inšpekcija ugotavlja, da mora investitor pr idobi t i vodnogospodarsko soglasje, ki ga upravi še ni pred­ložil.

Veterinarska inšpekcija si je ogledala rejo praš ičev v spor­nem hlevu in ugotavlja, da je vzreja ustrezna ter z vsemi po­trebnimi ukrepi zdravstvenega varstva živali .

Naj ob koncu navedenih inšpekci j sk ih ugotovitev opozor i ­mo, da je b i lo po roč i lo naslovljeno na kranjski izvršni svet, k i se bo moral s to problematiko prej al i slej sooči t i . Ne gre na­mreč le za en hlev v H o t e m a ž a h - tam v neposredni bl ižini , sre­di vasi stojijo tri take svinjske farme, podobni primeri pa so še v drugih sosednjih vaseh. K o t nam je zagotovil sekretar za ur­banizem, gradbene in komunalne zadeve M i h a Perčič , niti za enega od teh objektov ni b i lo izdano ustrezno dovoljenje. Os­novni problem je v nesprejeti zakonodaji , k i bi predpisovala potrebne pogoje za izgradnjo tovrstnih objektov, zlasti v pogle­du potrebne oddaljenosti od bivalnih hiš . Tak predpis pa bi utegnil vpl ivat i na urejanje naselij, celo na model poselitve, kar je zelo zahteven urban i s t i čn i problem. Naj dodamo, da smo neuradno izvedeli , da so bile ob spornem hlevu v Hote­m a ž a h n a r o č e n e tudi meritve smradu v o k o l i c i .

Z a zakl juček se vrnimo k delu inšpekc i j . Bra lc i si bodo sami ustvarili sodbo o tem, ali so bile v opisanem primeru primerno uč inkov i t e , mi pa bi radi opozor i l i še na en v id ik : poznamo prizadevanja in opozor i la te s lužbe , na k a k š e n nač in bi bi lo potrebno spremeniti postopke ter jih olajšat i , da bi investitorji legalno gradi l i , ter na kakšen nač in zaostriti ukrepe, da se č rne gradnje ne bi izplačale . V konkretnem primeru svinjskih farm bi kazalo pomisl i t i tudi na naslednji verjetno povsem logični pristop: sleherni graditelj individualne hiše mora za pridobitev npr. kredita v banki predlož i t i tudi potrebna gradbena dovolje­nja. A l i ne bi bi lo potrebno pred pridobivanjem kar znatnih sredstev za gradnjo hlevov ( p r o r a č u n s k a sredstva za p o s p e š e ­vanje vzreje) ravnati enako? Korek tne j še delo kmetijsko-po-speševa lne s lužbe , k i pri tem sodeluje, bi lahko pr ihrani lo mar­sikaj, tudi inšpekc i j am, v tem gozdu n e d o r e č e n o s t i . • § . Ž .

7 0 l e t Z v e z e š o f e r j e v i n a v t o m e h a n i k o v

Ljubljana, 24. septembra - Zveza šoferjev in avtomehani­kov letos praznuje 70-letnico svojega obstoja. Ustanovljena je b i la n a m r e č 11. februarja pred 70 leti v Ljubl jani , imenovala seje Zveza šoferjev, njena osrednja naloga takrat pa je bi la za­ščita interesov č lans tva , predvsem pa priznanje dela šoferja kot pokl ic . Po slabih dveh desetletjih so potem zaživele tudi p o d r u ž n i c e v Ce l ju , M a r i b o r u , Ptuju in Tržiču . Danes ima Zve­za 13.776 č l anov , predvsem pok l i cn ih šoferjev in avtomehani­kov, organiziranih v 62 zd ružen j ih po Slovenij i . M e d drugim je doslej organizirala tudi že 10 r epub l i šk ih delovnih tekmovanj za pokl icne voznike tovornih voz i l in za voznike avtobusov. Jutri , 26. septembra, pa bo v Ljubl jani osrednja proslava 70-le-tnice in hkrati tudi 11. r e p u b l i š k o tekmovanje pok l i cn ih vozni­kov tovornih vozi l in avtobusov. Prireditev bo na parkirnih prostorih ljubljanskega p o t n i š k e g a prometa. • A . Ž .

S l o v e s n o s t o b z a k l j u č k u d e l

Rupa pri Kranju - V krajevni skupnosti V o d o v o d n i stolp na Rup i so krajani končal i obnovitvena dela pri cerkvi Sv. M a g ­dalene. Zak l juček del bodo proslavi l i v nedeljo, ko bo ob 9. uri zahvalna m a š a • (až)

TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17

• igrače: E 2 3 " < S a r f o i e program

• uvožene pijače in konditorski izdelki najpriznanejših firm • parfumerija • kozmetika I ^ T O t ^ j V a j M a in ostalih znanih firm

• kompleten program G f / J & f f C t u d l s e n z o r s k l brivniki in vložki • šolski program • darilni program iz stekla in keramike

Delovni čas: 9. - 12., 15. - 19., sobota 8 . -12 . ure, tel.: 324-002

VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO

Š T U D E N T J E ,

D I J A K I !

V a m in v a š i m s t a r š e m n u d i m o m o ž n o s t u g o d n e g a

n a k u p a g a r s o n j e r in e n o s o b n i h s tanovan j n a m i r n i

l o k a c i j i v L j u b l j a n i , tud i z o b r o č n i m o d p l a č e v a ­

n j e m ,

S t a n o v a n j a b o d o v s e l j i v a 1 . 1 0 . 1 9 9 2 ,

P O K L I Č I T E N A S !

I N F O R M A C I J E : S K B Pod je t j e z a p r o m e t z n e p r e m i č n i n a m i d .o .o .

S l o v e n s k a 56, 61000 L j u b l j a n a t e l : 061 /301-632 , 061 /313-468 fax: 061 /121-202

P E M A R I B O R L j u b l j a n s k a 9 te l : 062 /35-564 , 062 /32-559

d o o J R Ž I Ć

Trgovina s poh iš tvom

n a G o r e n j s k e m s e j m u v K r a n j u vam poleg š i rokega izbora pohiš tva priznanih proizvajalcev nudi od 15. 9. do 15. 10. 1992 u g o d e n n a k u p :

kuhinje S V E A

kuhinje G O R E N J E Z Z ° k P O P U S T

Delovni čas: od 9. -1130 ure in od 14. -19. ure, sobota od 9. 12 ure, telefon: 222-268

S T A N O V A N J S K I S K L A D D E L A V C E V V S A M O S T O J N E M O S E B N E M D E L U

V OBČINI K R A N J

9 . R A Z P I S

Z A D E L A V C E Z A P O S L E N E P R I Z A S E B N I H D E L O D A J A L C I H - O B R T N I K I H

v občini Kranj iz sredstev za leto 1992 Z A PRIDOBITEV P R A V I C E DO P O S O J I L A Z A N A K U P ,

G R A D I T E V TER P R E N O V O S T A N O V A N J A

1. R A Z P I S A N A V R E D N O S T P O S O J I L J E 2.500.000 SIT. P O S O J I L O S E R A Z D E L I N A OSNOVI P R E D N O S T N I H LIST Z A : - novogradnjo, - adaptacijo, rekonstrukcije, revitalizacijo, - nakup e t a ž n e g a stanovanja. 2. P O G O J I VRAČANJA P O S O J I L A : - najdaljša doba vračanja posojila je 20 let - letna obrestna mera je 20 %, ki se po poteku 5 let za neod­

plačani del pov iša na VIŠINO E S K O N T N E S T O P N J E B A N K E S L O V E N I J E NAJNIŽJA ANUITETA J E 3.500 SIT.

- vračanje posojila se kasneje prilagaja spremenjenim eko­nomskim razmeram posojilojemalca, tako da se anuitete po­večuje jo

3. I N F O R M A C I J E IN S P R E J E M A N J E V L O G : Stanovanjski sklad, Slovenski trg 5, - Delavski dom (čis to na vrhu) v č a s u uradnih ur vsak ponedeljek in petek od 9 do 15 ure in ob sredah od 15. do 17 ure.

O D 2 8 . S E P T E M B R A 1 9 9 2 D O V K L J U Č N O S R E D E , 1 4 . O K T O B R A 1 9 9 2 . Celoten tekst razpisa je objavljen v prostorih Stanovanjskega sklada in Obrtnega zd ružen ja Kranj, Likozarjeva 1, Kranj Kranj 25 9 1992 Predsednik s k u p š č i n e sklada

M I L A N GAŠPERŠIĆ S R

K a k o s e b o s t e p o 1 . j a n u a r j u 1 9 9 3

n a j l a ž j e i z o g n i l i d o p l a č i l u

z d r a v s t v e n i h s t o r i t e v ?

A d r i a t i c o v o p r o s t o v o l j n o z d r a v s t v e n o z a v a r o v a n j e :

i z b e r i t e t i s t o , k i V a m n a j b o l j u s t r e z a .

Cene Zdravja ne poznamo. Njegove neprecenljive vrednosti se navadno zavemo šele , ko se ponesrečimo ali zbolimo. Za Zdravje lahko skrbimo, ga varujemo in krepimo. Toda zavarovati ga ne moremo. Zavarujemo pa se lahko pred stroški zdravljenja.

Doslej nas ti stroški večinoma niso zanimali, kajti naše pravice do zdravstvenega varstva so bile tako rekoč neomejene. Nova zdravstvena zakono­daja pa bo v naše življenje prinesla usodne spremembe. Od 1. januarja 1993 ne bo nikoli več tako, kot j e bilo. Za številne zdravstvene storitve in pripomočke bomo morali odtlej doplačevati sami. Tudi do 50 %!

1. Zavarovanje vseh doplačil vključuje zavarovanje za vsa doplači la zdravstvenih storitev v primeru p o š k o d b ali bolezni ne glede na razlog. Velja za vse z zakonom določene obveznosti d o p l a č i l v osnovni, spec ia l i s t i čno ambulantni, bolnišnični in zdraviliški zdravstveni dejavnosti.

• Bolnišnice

na zdravljenje

3. Zavarovanje d o p l a č i l za primere p o š k o d b izven dela,

za katere so zakonsko predpisana doplačila višja kot sicer. Gre za poškodbe zaradi nesreč izven delov­nega mesta, v ka­kršnem koli primeru in ne glede na razlog.

sprejmejo 322.028 bolnikov, ki preležijo v njih 3675376 oskrbnih dni.

*t* Odrasli prebivalci zdravnike

obiščejo 6.725.157- krat

2. Zavarovanje d o p l a č i l z o b n o p r o t e t i č n e g a zdravljenja v vseh primerih in ne glede na razlog, ko gre za obvezna doplači la za zobnoprotetično zdravljenje ob uporabi standardnih postopkov in materialov (z zakonom je določeno obvezno šestmesečno predhodno zavarovanje).

4. Zavarovanje d o p l a č i l za z d r a v i l i š k o zdravljenje, ki obsega vse primere zdravili­škega zdravljenja ne glede na

• Zdravniki napišejo več kot

12.000 receptov za zdravila.

V Zavarovalnici Adriatic smo Vam zaradi teh usodnih sprememb pripravili štiri različne vrste prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Z njimi se boste (tudi zelo visokim) s t r o š k o m zdrav­ljenja izognili v celoti ali delno.

•> Zdravniki odkrijejo

1.714.086 bolezenskih stanj.

V a r u j t e S v o j e Z d r a v j e .

Zavaru j te se p r e d s t r o š k i zdrav l jen ja .

P R O S T O V O L J N O Z D R A V S 1 V K N O Z A V A R O V A N J I -

to, ali gre za zdravljenje poškodb ali kroničnih in drugih bolezni. Pri tem je vseeno, ali gre za nadaljevanje bol­nišničnega zdravljenja ali ne.

VM to se zgodi v Sloveniji v enem samem letu

i O Admticovem prr\stovt)ljnem ; /<inivstwnem Aivarov.inju zdim l/vedeu več, j

I zatomi pošljite p<xln>bne informacije.

Zobozdravniki zaplomblrajo 717.496 zob brez zdravljenja in še 202.3 74 zob z ustreznim zdruvljettjem.

ime in priimek Naslov in kraj Postna ŠL

A d r i a t i c

i Izrežite In v pismu ali na dopisnici pobite : na iusIov: i Adriatic, l jubl janska 3«, 66000 Koih t

V e m , d a m i b o o b s t r a n i s t a l a d o b r a z a v a r o v a l n i c a

A v t o j e . . .

. . . o g l e d a l o

v o z n i k a .

V |ni/jiile-\ ifiju / . i ohranitr-v čistega okol|.i sinu iu tU 1 l>l

nl> pirnovljrnem In-minskem vrvisu (ljubljanska (r«.ta>, poMavih novo avtopralnuo

i klhkujejo jo popolnoma avtomatsko il<-lovjn)r, visoka kapa*. Hrta tri vamo obratovartje,

pretlvsvtn pa dejstvo, iU nefno, a ttmel|ito operr In / . «k Iti V.iV vo/ilo

Pralni pionr.iriil. vključno % pranimi podvozja In prrvriitlvno / j i * lio lakiranih površin t vrućim vottkanjrin,

omogočaj) |M>polno nogo /unan(o.Mi Vasema vo/.ila Čistilna sretLstva ne vM-hu|e|o loM.itov in vi okol|u pti|.«/Ji.t

Avtupi.iinK .i obratujt v...k dan od 7 do i Z urr.

P r i v o š č i t e tudi drugim, da o b č u d u j e j o Vaše vozilo!

K U L T U R A

U R E J A : L E A M E N C I N G E R

T I H O Ž I T J A A N T O N A P L E M L J A

V Gale r i j i v Mes tn i hiši v Kranju je na ogled pregledna razstava sl ikarja samorastnika Antona Plemlja z Brezi j .

N a vsaki novi razstavi samo-ras tn iškega umetnika An tona Plemlja se lahko s o o č a m o s po­vsem samostojnim sl ikarskim izrazom, k i mu pravzaprav no­bena druga smer l ikovne ustvarjalnosti ne bi mogla bolj ustrezati kot prav naiva. Okor ­no preprost l ikovn i svet, k i si -po slikarjevih besedah - včas ih nadeva tudi navidezno » n a d ­real is t ično« preobleko, je po­stal že v to l ikšni meri lasten sa­mo n a š e m u razstavljalcu, da si ga z lahka vtisnemo v spomin in ga ne moremo več zamenjavati z deli kateregakoli izmed števil­nih samorastnikov. V njegovih slikah je vedno prisotna težnja po - ravnovesju med preprosti­mi, vendar p remiš l j en imi , pre­cizno izpel janimi in zakl jučeni ­mi l i kovn imi mot iv i , k i se j i -kar je še mnogo p o m e m b n e j š e in nasploh z n a č i l n o za slikarja - p r id ružu je cela vrsta aktual­nih sporoči l in opozo r i l ; ciklus slik, ki je b i l pred kratkim predstavljen na razstavi v avli radovlj iške o b č i n e , je tako spodbudila lanskoletna vojna. Na s l ikah, k i so izbrane za to­kratno razstavo - kar nekaj med njimi posega tudi na sam začetek ustvarjalne poti - , je kot osnovna mot iv ika v ospred­je postavljena tema t ihožit ja , k i s svojo raznovrstnostjo in v s l i -karjevem ustvarjanju lahko ce-'o univerzalno veže nase veči­no za An tona Plemlja poglavi­tnih l ikovn ih sporoč i l . Njegova

t ihoži t ja so prav č u d n a , saj so sestavljena iz raz l ičnih antro­pomorfnih - včas ih tudi hoteno e ro t i čn ih - elementov, ki se po neki lastni log ik i združuje jo v bolj al i manj razberljive celote, ki pa j i h v naravi v takšni ob l i ­ki ne bi mogl i n iko l i zaslediti .

Ob š tevi lnih s l ikah s sva rečo , opozor i lno mot iv iko so v nje­govem ustvarjanju redke tak­šne , k i bi pove l ičeva le k m e č k o življenje, vsakodnevna opravi­la in druge drobne dogodke, ki smo j i h v največji meri navaje­ni v s a m o r a s t n i š k e m ustvarja­nju, v katerem so našli tudi ne­katere izmed naj lepš ih inter­pretacij. Vsaj po intenzivnem e r o t i č n e m podtonu skorajda vseh slik se An ton Plemelj brž-

FOTOGRAFIJA TREH DEŽEL Strokovni referat za fotografijo Tur i s t i čnega d ruš tva Prijate­

ljev narave na avstrijskem K o r o š k e m razpisuje 20. jubilejni med-r egionalni na teča j za fotografijo pod geslom » S v o b o d n a t e m a « . Natečaja se lahko ude lež i jo fotoamaterji treh pokrajin Furlanije-•'ulijske krajine, Slovenije in K o r o š k e . N a t e č a j proste teme je raz­deljen na tri dele: 4 posamezne č r n o - b e l e fotografije, 4 posame­zne barvne fotografije in 4 č r n o bele fotografije kot kolekcija. Fotografije naj bodo velikosti 30 x 40 cm, lahko pa so tudi for­mata 18 x 24 cm in na podlagi 30 x 40 cm. Debel ina podlage je do 1 mm. Ocenjene bodo fotografije, k i še niso bile razstavljene n a razstavi treh deže l . Fotografije morajo imeti na hrbtni strani Redeče podatke: naslov dela, pri imek in ime avtorja ter foto k lu-">i<, katerega č lan je avtor. Fksponate je treba zaviti tako, da j i h je ^ o ž n o vrniti v istem zavoju. Fotografije naj bodo dostavljene de­želnemu vodstvu Tur i s t i čnega d ruš tva Prijateljev narave do 8. ok-l ° b r a 1992 na naslov: A-9020 Klagenfurt - Celovec, Bahnhof-s>rasse 44. U d e l e ž b a pri na teča ju je popo lnoma b rezp l ačna . Pr i ­javitelj na teča ja zagotavlja, da bo zelo skrbno ravnal z eksponati, *' bodo razstavljeni pod steklom, odklanja pa vsako odgovornost * a morebitno izgubo, krajo ali p o š k o d o v a n j e med transportom " "nuna dokler so v varstvu prireditelja. Strokovni referat za fo-|°8rat i jo si p r id ržu je pravico, da objavi dela v dnevnik ih , če tega J v t o r i / recno ne prepove. S podpisom prijavnice sprejema avtor P°goje za u d e l e ž b o pri na teča ju Podel i l i bodo tudi tri nagrade ? a posamezno č r n o - b e l o fotografijo, tri nagrade za posmaezno °*rvno fotografijo in tri nagrade / a kolekci jo. Žir i ranje bo 15. °ktubra letos, ni/stavo pa bodo odpr l i novembra v Fvropa hause

Celovcu. • Lojze Kerštan

V CENTRU ZA KULTURNE DEJAVNOSTI KRANJ:

, Zveza kul turnih organizacij Kranj v svojem novem centru 5? kulturne dejavnosti letos z novim elanom organizira š tevi lne

eJavnosti, ki se j ih bodo predvsem mlajši zelo veselil i , i . , V okviru šole sodobnega plesa bo ob torkih, sredah m četrt-

! n ° d 16.15 ure do 17. ure plesna pr ipravi ja lnica, namenjena : ° k o m od tretjega do sedmega leta starosti (cena: 2.000 tolar-

v )- M a l a plesna šola /a otroke od osmega do trinajstega leta s , a r ° s t i bo ob torkih in če t r tk ih v dopoldanskem ali popoldan-p| 0 1 C a s u ' s t a r * ' P a h o d o / a n i ° odš te l i 4.000 tolarjev. Sodobni L e s 1 in II za s tarejše od trinajst let ter klasični balet I. in II. za t e

r ° k e , stare nad deset let v dopoldanskem ali popoldanskem <ieTi. , n u s , a n c t a 5.000 tolarjev, za performance, ki bo ob pone-• e i Jk ih in sredah od 17. do 18.30 ure pa je treba odš te t i 1.600 to-

led i T e č a j folklore / a otroke od sedem do dvanajst let bo ob po-n i

a e l j k i h in sredah ob 17 uri . g leda l i ška šola prve in druge stop j j j JOd 13 do 15 in od 15 do 17 let) pa bo v ponedeljkih zvečer za

a j S e i n oh če t r tk ih za s tarejše . S(j , > r ' p r av l j a ln ica lutkovne šole je namenjena najmla jš im, ti tk 0 ° d 4 d o 7 , e t i n bo ob ponedeljkih od 16. do 17. ure, mala lu-a l i

v , 1 ;> šola za otroke od 7. do I 2. leta pa bo ob sredah dopoldne 1 P ° P o l d n e .

Peti , . ^ 0 V n * * ° , a / a otroke bo vsak dan za o s n o v n o š o l c e med let 0 T "J dvanajstim letom. It l ldijsko risanje ta stare nad tiniajst s e r v ° b torkih, začetni tečaj keramike ob čet r tk ih ter ke ramičn i <H| j? P r a v tako ob čet r tk ih Zače tn i fotografski tečaj U otroke s t a r

< H | 15 let se bo začel v sredo, 4. novembra, začetni tečaj M Jše od petnajst let pa prav tako v sredo, ob 17. uri .

Kfa,, P ' s v kolo in tečaje je do 31. septembra v prostorih / . K O 22j K . ' • j m i l č e 4, informacije pa lahko dobite po telefonu

~ J J 1 • m./V_

kone še prav posebej ločuje od več ine naš ih slikarjev naivne usmeritve. Plemljevo slikarstvo je seveda tudi izrazito »na i ­v n o « in okorno, a hkrati na sa­mosvoj nač in in kljub prisotno­sti vrste elementarnih s imbolov tudi g loboko razmišl jujoče. S l i ­

ke so pravcato zrcalo slikarje-vega č u s t v e n e g a in domišl j i j ­skega sveta, k i kar vre iz slikar­ja , saj v njegovem ateljeju ne­prestano nastaja vel iko število del , med n j imi tudi cele serije in c ik lus i , k i se tesno povezuje­jo med seboj al i napovedujejo že prihodnje. Včasih se tako pojavijo odslikave bežn ih do­misl ic , spet d rug i č tudi zaplete­ni , samo avtorju prepoznavni vsebinski sk lop i , k i za razume­vanje nujno potrebujejo tudi slikarjevo razlago. S svojo ne­posrednostjo (in ne samo eroti­čnos t jo) postajajo Plemljeve slike nemalokrat izzivalne in celo š o k a n t n e , kljub temu da je z njimi in vrsto drugih neizo­gibnosti našega časa . V mnogih izmed njih pa lahko prepozna­mo tudi slikarjeve komentarje h konkretnim dogodkom in tu­di povsem osebnim izkušn jam, ki se j i h ne trudi zakrivati , tem­več j i h na svoj nač in predsta­vlja č im bolj neposredno. • Dami r Globočn ik

R A Z S T A V A M I L A N A B A T I S T E

V Galer i j i v Prešernovi hiši v Kranju se s svojimi najnovejšimi deli predstavlja kranjski s l ikar in grafik M i l a n Batista, k i se je v

zadnjih letih uspel uveljaviti tudi v sosednji Avstri j i .

Pri serijah drobnih akvarelov, večkra t kombin i ran ih z voski , k i so na ogled na tokratni razstavi, kljub miniaturnosti njihovega formata ne gre za skice, predpriprave ali osnutke, t emveč za pol-nokrvne in samozadostne l ikovne stvaritve, za pravi panopt ikum drobnih umetnin, ki so prepr ič l j ive in zgovorne s svojimi obl ika­mi , barvami, kompozic i j sk imi in pomenskimi znač i lnos tmi . T i za­pisi so kot avtorjev » r o k o p i s « ; kljub njihovi drobnosti je n a m r e č m o g o č e v celem spektru razl ičnih l ikovn ih pristopov in množ ic i informacij , k i je vnesena vanje, prepoznati celovito u m e t n i š k o osebnost M i l a n a Batiste, kajti njegov l ikovn i svet je b i l vedno tu­di svet izrazito intimne atmosfere, svet avtorjevih t a n k o č u t n i h za­misli in obču t i j , k i za svoje realizacije ne potrebujejo veliko for­matov. Pravzaprav nam s svojim že več kot štiri desetletja trajajo­čim u m e t n i š k i m delom M i l a n Batista dokazuje (in to niti malo ne po nakl juč ju) , da ni nujno, da bi b i la umetnost vedno ali samo v monumentalnih stvaritvah.

O b igr ivih upodobitvah slikarjevih domis l ic smo tako na razstavi pr iča lahkotnemu poigravanju z majhnimi formati in tu­di premiš l jeni dograjevanju in nadgrajevanju likovnega izraza. Odkr ivajo nam n a m r e č M i l a n a Batisto kot neutrudnega iskalca, ki z vel iko vztrajnostjo išče nove in nove izrazne nač ine in se ob njih loteva tudi cele vrste razl ičnih l ikovn ih vprašan j in nalog, k i j ih tokrat več ali manj lahko z d r u ž i m o pod en sam skupni imeno­valec - raziskati in predoči t i l ikovni pub l ik i vso bogastvo in raz­novrstnost neš te t ih m o ž n i h in hkrati n iko l i zak l jučen ih poti , k i j ih v sebi skriva abstraktna ali nepredmetna smer l ikovne ustvar­jalnost i . Svoj zapis prilagaja ter spreminja od čiste neprekinjene linije, sunkovi t ih nezak l jučen ih potez, p ikčas t ih zaznamkov z lahkoto spleta v enovito celoto. Kombinac i jo razl ičnih , med se­boj d o p o l n j u j o č i h se izraznih nač inov je M i l a n Batista v enako dovršen i ob l ik i predstavil pri upodobitvah Prešernovih pesmi iz­pred nekaj let, pri katerih je ilustracijo z lepopisjem uskladi l v d o p o l n j u j o č o se celoto.

Tokratne slike so na jvečkra t zapolnjene z m n o ž i c o organ­skih , g e o m e t r i č n i h ali povsem nedoloč l j iv ih obl ik , ki v e č i n o m a , vendar pa ne brezpogojno, res težijo k abstrakciji , ki pa nikakor ni dekorativnega znača ja , t emveč skriva v sebi tudi d o l o č e n o me­ro vsebinske d o r e č e n o s t i . Iz večine izmed njih se je n a m r e č umakni la figura, predmetnost, prepoznavnost ali kak r šnako l i druga oporna točka . Najlažje bi jih poimenoval i »abs t r ak tn i pej-saž i« . pripovednosti tem in t imnim zapisom zato ne moremo pri­pisovati , vendar pa so nam - kar je bi l tudi eden izmed poglavi­tnih umetnikov namenov - sposobni vzbujati d o l o č e n a občut ja , ki bi jih b i lo morda najlažje primerjati tudi s t ist imi, ki jih ustvar-ja poezija. Pod l ikovno, barvno, kompozic i j sko in še d r u g a č n o ži­vahnostjo, d i n a m i č n o s t j o in tudi igrivostjo n a m r e č to njihovo l i ­r ično podstat prav zlahka odkri jemo, zato bi morda lahko pote­gnil i vzporednico tudi s samim pesn i šk im ustvarjanjem M i l a n a Batiste. • Damir Globočnik

Osnovna šola l.ucijan Seljak Kranj

S T A R Š I B O D O Č I H P R V O S O L Č K O V Vse osnovne šole o b č i n e Kranj - centralne in p o d r u ž n i č n e ob­javljajo vpis otrok v I. razred osnovne šole /.a šo lsko leto 1993/94. Vpis otrok bo v vseh šolah v soboto, 3. oktobra 1992, od K. do 12. ure. Vpisoval i bomo otroke, rojene leta 1986 ter januar in februar 1987. K vpisu pripeljite otroka, prinesite njegov rojstni list in enotno m a t i č n o š tevi lko.

IŠČEMO O S K R B N I K A Z A KOČO STARI V R H . NUDIMO D O B R E P O G O J E Z A D E L O . O G L A S I T E S E O S E B N O V TAJNIŠTVU

ALPerouR t u r i s t i čno-ho te l sko podjetje

ŠKOFJA L O K A - H O T E L TRANSTURIST.

KULTURNI KOLEDAR K R A N J - V galeriji Lipa je na ogled ciklus s l ik Maje Draksler pod naslovom Kra j ina kot duhovna podoba svetlobe.

V galeriji Prešernove hiše razstavlja svoja dela akademski sl ikar Milan Batista.

V Galeriji Mestne hiše pa si lahko ogledate pregledno raz­stavo tihožitij Antona Plemlja. J E S E N I C E - V galeriji Kosove grašč ine je na ogled razstava graf ičnih listov graf ičnega muzeja Zdravi l i šča R o g a š k a Slat ina z naslovom Albrecht Di i rer ( faksimil i rani bakrorezi in originalni odtisi). V pizzeriji Bis t r ' ca v Mojs t ran i razstavlja fotografije I z i ­dor Trojar. V pizzeriji Ajdna so na ogled fotografije M i h a Kers­nika . V bistroju Želva razstavlja akr i le M a r k o Rolc . B O H . B I S T R I C A - Usnjarski muzej in M a l i vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10.do 12. ure in od 16. do 18. ure. K R A N J S K A G O R A - V okrepčevalnici Rožleje odprta prodajna razstava akvarelov akademskega slikarja Seada Čerkeza iz Sara­jeva. R A D O V L J I C A - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava panjskih končnic in podob na steklo. V galeriji Časa Brigita v Lancovem so na ogled najnovejša likovna dela akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej. Š K O F J A L O K A - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik akad. slikarja Poldeta Oblaka.

V galeriji Fara so na ogled slike Marjana Jesenovca. Zbi rke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen pone­

deljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu J e na ogled razstava Fragmentalizem, v M i n i galeriji o b č i n e Škofja L o k a pa prodajna razstava z naslovom Begunci so med nami. Ž E L E Z N I K I - V galeriji Iskra si lahko ogledate razstavo članov likovnega kluba D O L I K z Jesenic. T R Ž I Č - V paviljonu NOB razstavlja risbe in pastele akademski sl ikar Dušan Premrl, v galeriji Kurnikove hiše pa David Premrl. K A M N I K - Triindvajset k a m n i š k i h l ikovn ikov razstavlja svoja dela v galeriji Veronika .

V pri t l ičju gradu Zaprice si lahko ogledate razstavo Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju - prispevek obl ikova l ­ca Oskarja Kogoja .

PRIREDITVE TEGA TEDNA B L E D : T A R T I N I - V koncertni dvorani hotela V i l a Bled bo danes ob 18. uri predstavitev obl ikovalskega projekta Tar t in i . Razstavljena bo celotna obl ikovalska kolekcija Oskarja K o g o ­ja , k i jo je zasnoval v počas t i t ev tega velikega glasbenika. N a

Predstavitvi bo igral T o m a ž Lorenz. K . L O K A : K O N C E R T - Jutri bo v galeriji Loškega gradu ob

20. uri kitarski koncert U r o š a Rakovca . Predstavljena bodo de­la klasike, ročka in jazza. J E S E N I C E : O T V O R I T E V - Danes bo ob 18. uri otvoritev raz­stave pod naslovom Ustvarjalnost v obč in i Jesenice, pripravlja jo D r u š t v o izumiteljev in avtorjev t ehn ičn ih izboljšav. B O H I N J : R E V I J A P E V S K I H Z B O R O V - V cerkvi Sv. M a r t i n v Srednji vasi bo jutr i , 26. septembra, ob 19. uri revija mladin­skih pevskih zborov. T R Ž I Č : P O L E T N E P R I R E D I T V E - Danes se bo ob 18. uri v cerkvi sv. Andreja na Trgu svobode predstavil K o m o r n i zbor Peko, k i ga vodi Jože M o č n i k . J E S E N I C E : P R E M I E R A - G leda l i š če Tone Č u f a r na Jeseni­cah bo jutr i , v petek, 25. septembra, ob 20. uri v kavarni hotela Koro tan na Jesenicah, premierno upr izor i lo komedijo Frana Levstika in Vladimir ja Koc janč iča - J U N T E Z .

A

L J U D S K A U N I V E R Z A

K R A N J

Ljudska univerza Kranj , tel . : 217-481, vpisuje v izobraževal ­ne programe za pokl ice : - P O M O Ž N I K O V I N A R , V O D O V O D N I I N S T A L A T E R , I N S T A L A T E R C E N T R A L N E K U R J A V E ( U S O ) - K U H A R - N A T A K A R ( U S O ) 5 -mesečno i zobraževan je Pogoj: k o n č a n a osnovna šola - S T R O J N I M E H A N I K - F I N O M E H A N I K - O B D E L O V A L E C K O V I N 3- letno i zobraževan je Pogoj: k o n č a n a osnovna šola - S T R O J N I T E H N I K - U P R A V N I T E H N I K 2-Ietno i zobraževan je Pogoj: k o n č a n a pokl icna šola - E K O N O M S K I T E H N I K 4- letno i zobraževan je Pogoj: k o n č a n a osnovna šola T E Č A J I : - začetni strojepisni tečaj - tečaj za sk l ad i ščn ike - tečaj za vil ičarje - šiviljski tečaj vseh stopenj V A B L J E N I !

O B R T N O P O D J E T J E K R A N J p.o. M i r k a Vadnova 1 64000 Kranj

objavlja prosta delovna mesta za 2 P E Č A R J A - določen čas 1 S T E K L A R J A - določen čas Pogoj i : k o n č a n a IV. stopnja ustrezne smeri Ponudbe z dokazi l i o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošl je jo v roku 8 dni na naslov: O B R T N O P O D J E T J E K R A N j p.o., M i ; k a Vadnova 1, Kranj . Kandida te bomo o iz­bir i obvestil i v 15 dneh po k o n č a n e m roku za zbiranje prijav. Informacije lahko dobite v kadrovski s lužbi podjetja po tel. 216-061.

G O S P O D A R S T V O

U R E J A : M A R I J A V O L Č J A K

G O S P O D A R S K I K O M E N T A R

M A R I J A V O L Č J A K

Prodaja upadla

Vroča razprava, ki se je razplamenela o novem pravilniku o delovnem času trgovin, ima seveda svoje ozadje, ki ga lahko na kratko označimo: prodaja pada, konkurenca pa je vse večja.

V letošnjem prvem polletju se je v primerjavi z lanskim v tr­govini prodaja na debelo znižala za 37,5 odstotka, v trgovini na drobno pa za 24,8 odstotka. Posledice ostre denarne politike se torej že kažejo tudi na tem področju, k temu pa nedvomno prispe­va tudi nenehno upadanje industrijske proizvodnje, kar vztrajno povečuje število brezposelnih.

Kljub temu da ljudje pustimo v trgovinah vse manj denarja, je trgovina očitno še dober posel, saj zasebne trgovine še vedno rastejo kot gobe po dežju. V letošnjem prvem polletju se je njihovo število v primerjavi z enakim lanskim razdobjem povečalo kar za 62 odstotkov. Trgovina je seveda tudi posel, ki ga mnogi najlažje začno.

Ker fizični obseg prodaje upada, si trgovci pomagajo z večjo razliko v ceni. V letošnjem prvem polletju je v povprečju znašala 29 odstotkov in je bila za 2,2 odstotka ugodnejša kot v enakem lanskem obdobju. Pričakovanja, da jo bo vse večja konkurenca zmanjšala, so se torej izjalovila. V družbenem sektorju k takšne­mu načinu reševanja nedvomno prispevala še vedno prevelika za­poslenost, kije v trgovini nasploh maja letos spet začela narašča­ti, junijska primerjava pa pove, da je bila junija letos zaposlenost 9,3 odstotka manjša kot junija lani. Zasebnim trgovcem očitajo prav "čudno" zaposlovanje, včasih tudi upravičeno. Toliko bolj, ker zasebni trgovci pridno love cene v družbenih trgovinah, kar lahko sami nemalokrat ugotovimo. Nedvomno najbolj zanimivi so primeri, kako imata zasebni in družbeni trgovec čez cesto ne­katere stvari cenejše druge pa dražje, da mora kupec porabiti kar nekaj časa, preden to odkrije. Skratka zelo težko je najti trgovi­no, v kateri bi bile vse stvari cenejše.

Zaradi tega je seveda razumljivo, da se zdaj kopja lomijo na obratovalnem času, ker se je že razplamenel predvolilni boj, se v trenja med zasebnimi in družbenimi trgovci pridno vključujejo tu­di politične stranke. Časopisi so polni zgledov, kako imajo obrato­valni čas trgovin urejen drugod po svetu, dokaj različni so, pred­vsem pa pri tem v razvitem svetu vlada red. Red, ki je seveda prilagojen navadam ljudi. Tako je denimo razumljivo, da ameri­ški ponuja tudi nakupovalne nedelje, avstrijski pa tega denimo ne pozna, njihove prodajalne se zapirajo sorazmerno zgodaj zvečer. Pri iskanju našega obratovalnega Časa bi se bilo torej trajalo spomniti tudi na to, saj bodo modeli, ki so tuji našim navadam, delovali vsiljivo.

L A S T N I K I G O Z D O V

L e t o š n j e s emensko leto in s u š a , pa od primera do primera malomarnost pri izvajanju gozdnega reda, so vzrok za pove­č a n e populaci je lubadarja. To se ž e pozna v p o v e č a n e m š t e ­vilu posamezn ih lubadark in tudi p o v e č a n e m š tevi lu večj ih ž a r i š č lubadarja. Nevarnost je, da bo spomlad i š e huje, č e ne bodo lubadarke dos ledno in sk ladno s s t rokovnimi navo­di l i izdelane. G o z d a r s k a s t rokovna s l u ž b a ima navodila , da p o d r o č j u varstva gozdov nameni na jveč jo pozornos t in da v sodelovanju z vami naredi vse , da bi skupaj p rep reč i l i kata­strofo.

Zdaj je č a s , da morebitna nesoglas ja stopijo v ozadje in da se z z d r u ž e n i m i m o č m i naredi vse v korist gozdov. P r e p r i č a ­ni smo, da ni nobenega dvoma, da je to v a š in tudi javni inte­res. G o z d a r s k a s l u ž b a vam bo za primere varstva gozdov posredovala dodatna navodila , ki jih dos ledno u p o š t e v a j t e .

MINISTRSTVO Z A K M E T I J S T V O , G O Z D A R S T V O IN P R E H R A N O

Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, O b m o č n a enota Kranj

objavlja prosto delovno mesto Z A V A R O V A L N E G A Z A S T O P N I K A Z A Z A S T O P R A D O ­V L J I C A - L E S C E Delovno razmerje bo sklenjeno za n e d o l o č e n čas , s poskus­n im delom do 4 mesece. Z a opravljanje del na tem delovnem mestu mora delavec po­leg sp lošn ih pogojev izpolnjevati Še naslednje posebne po­goje: — da ima srednjo oz. najmanj pok l i cno šolo neopredeljene smeri (V. oz. IV. st.) — da ima 1 leto de lovnih i zkušen j — starost najmanj 18 let (mošk i o d s l u ž e n vojaški rok) — veselje do terenskega dela in do dela z l judmi — da stanuje v zastopu oz. v njegovi neposredni bl ižini Kand ida t i za to delovno mesto naj svoje p rošn je , napisane l a s t n o r o č n o , pošl je jo na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, O b m o č n a enota Kran j , Bleivveisova 20, Kran j . K prošnji je treba pred lož i t i zadnje šo l sko sp r i čeva lo , kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazi ­la, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo p rošen j p o t e č e 8. dan po objavi. O izbir i bo­do kandidat i obveščen i v roku 30 dni po izteku objavnega roka.

Henkel Austria bo v mariborsko tovarno vlagal, ko bo Henkel Zlatorogu uspelo razširiti trg

H e n k e l Z l a t o r o g ž a l n i o d s k o č n a

d e s k a z a j u g o s l o v a n s k i t r g

Zelo grenko izkušnje ima Henkel Austria s tovarno v Kotoru, povsem nerazumljive pa se jim zdijo hrvaške carine.

Dunaj, 18. septembra - Z a skupino slovenskih gospodarskih novi­narjev je vodstvo Henkel Austr ia pripravilo enodnevni posvet o Srednji Evropi , pokazal i so nam svojo dunajsko tovarno ter poveda­l i , k akšne nač r te imajo z mariborsko tovarno Henkel Zla torog.

Joerg P. Koppenhoefer , predsednik avstrijske d r u ž b e Henke l Aus t r ia , k i spada v okvi r koncema Henke l Inter­national s s e d e ž e m v n e m š k e m Duesseldorfu, je kar naravnost povedal , da Slovenija med ne­kdanj imi vzhodnoevropskimi d r ž a v a m i ni najbolj vablj iva za tuji kapi tal , t e m v e č jo J e posta­v i l za M a d ž a r s k o in Č e š k o ter S lovaško .

Raz logi so seveda znani . T u ­j i kapital o d v r a č a j o nesprejeti lastninski zakoni , slovenski trg pa je bistveno manj vabljiv kot včas ih , saj ni več o d s k o č n a de­ska za jugoslovanskega.

Pikro torej lahko pristavimo, da si vsaj za nekaj časa lahko oddahnejo tisti , k i se strahotno bojijo tujega kapitala.

Henkel Austria gradi podjetniško skupino v jugovzhodni srednji Evropi

Henkel Aust r ia sestavlja nemšk i k o n c e m Henke l Inter­national, k i zaposluje 41.400 delavcev na 140 krajih v svetu, od tega polovico izven N e m č i ­je, izdelujejo več kot 11 t isoč izdelkov. L a n i je ustvaril 12,9 mili jarde mark prometa, letos r a č u n a j o na 14 mil i jard mark. Henkel Aust r ia s s e d e ž e m na Dunaju predstavlja p r ib l i žno 4 odstotke tega vel ikana, lani je imel 3,8 mili jarde š i l ingov pro­meta (p r ib l i žno 500 mil i jonov mark), letos so računa l i na 4,6 milijarde š i l ingov, vendar zdaj ocenjujejo, da bo znaša l 4,2 mi­lijarde š i l ingov. Osem podjetij ima v Avst r i j i , devet v tujini, v njih dela 2.500 l judi , od tega 760 v Avst r i j i . Izdeluje pr ib l i ­ž n o 1.000 izdelkov, še enkrat to l iko j i h prodaja. .

Henkel Austr ia gradi podje­tn i ško skupino v jugovzhodni srednji E v r o p i , zato se seveda podaja v "reformirane" d ržave , ozira se tja do Romunije in Bolgarije, kapital je že vložil v tovarne na M a d ž a r s k e m , na S lovaškem in v Slovenij i .

Tako je prišel tudi v M a r i b o r in s tovarno Zla torog sklenil joint venture eguitv. Podjetje Henkel Zla torog d.o.o. je zače­lo poslovati I. juni ja 1990, tujci so njegov večinski lastnik. N a n a š e m trgu se je pojavil pralni p rašek Persil in izdelki za nego telesa F A , k i smo j i h včasih ku­poval i čez mejo, ostal pa je Zlatorogov M i x a l , D a m i l , Cet i td, tudi dekorativna kozmetika Samantha, ki je v Henk lov i

Joerg P . Koppenhoefer, predse­dujoči v vodstvu Henkel Austr ia , tipični evropski manager, posta­ne nemiren, ko zaman poskuša razumeti hrvaške carine, t ežko pa skrije nervozo, ko pove, da so v č rnogorsko tovarno zaman vlo­žili 10 milijonov mark.

Henkel bo na avstrijski trg v kratkem prišel s tretjo gene­racijo pralnih praškov, ime­novanih megaperls, ki jih iz­delujejo po novem proizvod­nih postopku, na novih stro­jih. Z zelo drago investicijo v njihovo proizvodnjo so leto do dve pred konkurenco, bi­stveno pa bodo prihranili pri stroških proizvodnje, prevozu in prostoru v trgovinah. 2 ki­lograma megaperlsa bosta namreč nadomestila 4 kilo­grame običajnega pralnega praška oziroma 2.5 kilogra­ma kompaktnega, ki pred­stavlja drugo generacijo pralnih praškov. Pralni pra­ški megaperls so tudi na po­gled drugačni, saj imajo obliko majhnih kroglic. Koli­čina bo torej manjša, cena v trgovinah pa približno ena­ka.

druž in i mariborska posebnost, zato imajo pri njenem trženju povsem proste roke.

Lansko, zelo razburkano le­to, je Henkel Zla torog zaključil u s p e š n o , štejejo ga celo med na juspešne j ša doslej. Sesutje jugoslovanskega trga se je do­cela odrazi lo šele letos. Trg , trg in še enkrat trg je trenutno pro­blem, s katerim se ukvarja vod­stvo mariborskega Henkel Z l a ­toroga.

Ker imajo več insko besedo tujci, je zanimivo , kako so si v njem zdaj razdel i l i delo. Tehni­č n o poslovodstvo je prevzel

m

Henkel Austria se je predstavil skupini slovenskih gospodarskih novinarjev, zanimalo nas je seveda predvsem sodelovanje z maribor­skim Henkel Zlatorogom, kjer zaradi sesutja jugoslovanskega trga še nekaj časa ne bodo opremljeni za i/delavo megaperlsa. Gre za novo generacijo pralnih praškov, k i nam ga je direktor proizvodnje seveda s ponosom pokazal , saj so z njim za eno do dve leti pred konkurenco.

Henklova tovarna na Dunaju se nahaja v mestu, zato so zaradi strogih avstrijskih zakonov zelo skrbni pri ekologij i , tako so že pri­pravljeni na rec ik lažo plast ične emba laže , čeprav zakon še ni spre­jet.

Andrej Mesar ic , prej direktor Zlatoroga, z Dunaja pa je v M a r i b o r prišel g. Hake l , k i je prevzel trgovsko poslovodstvo. Podobno delitev dela v mana-gementu imajo tudi v drugih m e š a n i h podjetjih.

Henkel Zlatorog mora krčiti proizvodnjo

Henkel Austr ia je v maribor­sko tovarno v dveh letih vložil 13 mil i jonov mark, zmogljivost so s 24 t isoč poveča l i na 60 t i ­soč ton, saj so računa l i , da bo­do izdelke prodajali na celot­nem jugoslovanskem trgu. Se­veda so se pri tem uštel i , saj se je zataknilo celo v trgovanju s sosednjo H r v a š k o . "Postanem nemiren, ko mi pripovedujejo o 23,5-odstotni hrvaški carini na pralne p r a š k e , saj mi je po­vsem nerazumljivo, zakaj se to dogaja," je dejal Joerg K o p ­penhoefer in verjetno glede na naše kisle nasmehe pristavil , "ne skrbite, ne nameravamo kupi t i k a k š n e tovarne na Hrva­š k e m . "

Posledica tega je seveda kr­čenje proizvodnje v Henkel Zla torogu, kar z drugimi besse-dami seveda pomeni , da je de^ lavcev preveč . S I. oktobrom bodo števi lo delavcev z 950 zmanjša l i na 820. Direktor M e ­saric je dejal, da rez ne bo bo­leč, saj imajo socialni program in o d p u š č e n i h dajo denarno p o m o č ali dokupi jo delovna le­ta. Verjetno pa se bo število za­poslenih še zman j ša lo . Henkel Austr ia pa je ustavil n a l o ž b e v mariborsko tovarno, direktor Mesaric je dejal, da bodo do konca le tošnjega leta vložili le 26 mil i jonov tolarjev v nove stroje za etiketiranje, kjer je zdaj še 57 odstotkov ročnega dela.

K l jub t e žavam s trgom pred­sednik Koppenhoeffer ni sko­paril s pohvalami na r ačun M a ­r i b o r č a n o v . Z a direktorja M e ­sarica je dejal, da je lani spret­no krmari l ladjo na razburka nem morju, za Zla torog pa, da je b i l že ob prvem obisku pre­senečen , ko l iko izdelkov so mu lahko pokazal i , k i so nanj na­pravi l i sodoben vtis. I zhod išče je bi lo sorazmerno visoko, prav tako pripravljenost, da vključi­jo tuje znanje. Razl ike obstaja­jo pri hilanciranju, saj so pred­pisi v Avstr i j i veliko strožji, tam nič ne zamolč i jo in skrije­jo, saj se zavedajo, da problem s tem postaja večji.

Z a Henkel Zlatorog pa je nedvomno bo leče , da je Hen­kel Austr ia ustavil na ložbe vanj, predsednik Koppenhoet fer je kar naravnost povedal .

da je trenutno ne nameravajo opremiti za izdelavo kompak­tnih pra ln ih p ra škov , kaj šele za izdelavo najnovejš ih mega-perlsov. Vlagal i bodo, ko bo Henkel Zla torogu uspelo razši­riti trg. Tako že prodajajo na M a d ž a r s k o in Č e š k o ter Slova­ško , toda tam so že Henklove tovarne, produktivnost pa še ni tako visoka, da bi lahko z do­b i č k o m prodajati na zahodne trge, kjer je konkurenca velika, zaradi recesije ima tudi tam Henkel t ežave . Zato seveda v M a r i b o r u še vedno r ačuna jo na trge republik bivše Jugoslavije, vsaj h rvaškega , zanimivo pa je, da je b i l direktor Mesar ic p r l

tem oziranju na jug bolj opt , _

mist ičen kot predsednik Kop­penhoefer.

" D e l o me navdušuje, ure d o l * 0

lahko tu sedim in j ih opa* u" jem..." T a k š n a tabla visi nad »*' tomatom, k i polni plastenke s

čist i lom, ena sama delavka p* " c

opazuje, če se kje kaj zatakne-

Grenka izkušnja s tovarno v črnogorskem Kotorju^

K č rnog ledos t i predsednik«* Koppenhoeferja nedvomni prispevajo njemu nerazuml.11

hrvaške carine, še bolj pa z e

grenka izkušnja s tovarno v c nogorskem Kotor ju . In i e , draga izkušnja , saj je Hen* Austr ia tja vložil 10 milij<> n° mark. i u

S Henkel Reviero v Kotorjjj niti stikov nimamo več, / a r a

vojne pa se že l imo od nje P vsem ločiti , za nas jtf i / g u h " na, tudi , če bi se o k o l i j " spremenile, se ne nameraval več ukvarjati s to tovarno. J dejal predsednik K o p p e n " 0

fcr. Henkel Zla torog " l C t , l t j j h

že proizvaja mi la , ki naj bi J sicer izdelovali v Kotorju, i / v o d m i /pad |e torej /e ^ meščen . Grenke in drage' i / y nje pa v Henk lu verjetno , dolgo ne bodo pozabili- • 1

Volčjak

Ivan BIZJAK in dr. Andrej CAPUDER, kandidata Slovenskih krščanskih demokratov za predsednika republike

Č a s j e z a z a m e n j a v o n a v r h u

D v a o d t r e h p r e d s e d n i š k i h k a n d i d a t o v S l o v e n s k i h

k r š č a n s k i h d e m o k r a t o v ( t re t j i I van O m a n j e b i l o d s o ­

ten) s t a č a s n i k a r j e m p o j a s n i l a s v o j e r a z l o g e z a k a n ­

d i d a t u r o , s v o j e p o g l e d e n a f u n c i j o p r e d s e d n i k a in n a

r n p ž n o s t i , k i j i h i m a t a v p r e d s e d n i š k i t e k m i .

I V A N B I Z J A K : " M n o g i oce­njujejo, da je to dokaj neenaka tekma, da ima največ m o ž n o s t i tisti, k i je danes na po loža ju in je podoben tistemu, kar naj b i bil predsednik republike. Prav Pa bi b i lo in zato obstaja tudi realna m o ž n o s t , da opravljanje te nove funkcije prevzame nov človek in da tudi na ta nač in Potegnemo čr to pod neko ob­dobje in da na tem p o d r o č j u z a č n e m o z u re sn i čevan j em no­ve ustave na nov nač in . O d l oč i ­tev za kandidaturo ni b i l a lah­ka. N e k o l i k o je b i l a o la j šana zaradi od loč i tve stranke, da kandidatov ne d o l o č a m o v oz­kem krogu, ampak j i h bo izbra­lo č l ans tvo na osnovi presoje, kdo ima največ možnos t i za Predsednika republike." J>r. A N D R E J C A P U D E R : "Sem šele enotretjinski kandi­dat, kandidat v u lomku . N a Gorenjskem imate za to lep iz­raz tretjinek. Zavedam se vel i ­ke časti in odgovornosti , k i sta Oti b i l i podeljeni z nominaci jo Z a p r e d s e d n i š k e g a kandidata. Odgovornost tudi za to, ker je v našo stranko uprtih precej Pogledov najrazl ičnejš ih l judi te dežele . Zavedam se, da pred­sednik d ržave ne sme biti pred-S e d n i k samo ene stranke in ni dovolj, če zakoplje legitimacijo e r»e stranke in se razglasi za V s e s p l o š n o sprejetega, ampak "•ora to storiti s svojo d r ž o , s S v o jo preteklostjo, s svojim slo-V e s o m in s svojo naravnanost­jo- Bit i hkrati zase in za druge J e moj osebni moto kot peda­goga, kot literata in nazadnje ^ot pol i t ika. Za rad i tega sem se v ključil v k r š č a n s k o demokra-

JANEZ POŠTRAK

cijo, ker menim, da ta stranka v največji meri u resn iču je to v i ­soko n a č e l o . Č e d ržav l j ane sa­mo p r e p r i č a m o tej svoji drž i , bo zame moralna zmaga. Vse ostalo je v rokah vol i lcev, kate­rim p r i p o r o č a m kandidaturo."

Bosta tudi vidva, če bi bila izvo­ljena za predsednika, "zakopa­la" svoji članski izkaznici? D r . C A P U D E R : "Zame je od­govor lahek. Izkaznice n imam, ker je naša stranka ne podelju­je. Pripadnost tej stranki jem­ljem kot pripadnost srca in du­ha. Tako mi ne bo treba n ičesar deponirat i , p a č pa le do skraj­nosti razviti nače lo biti zase in za druge." B I Z J A K : " G o s p o d sedanji predsednik je p a č prišel na to mesto z mesta predsednika do tedaj edine stranke, k i ima pre­cej odgovornosti kot stranka, osebna odgovornost je nekaj drugega, precej odgovornosti za stvari, k i so se dogajale do prvih d e m o k r a t i č n i h volitev. T u d i zato se mi zd i , da sedanji predsednik ni pravi č lovek na tem mestu in je do neke mere s imbol pretekle delitve na tiste, ki so b i l i aktivno ude ležen i v upravljanje takrat še jugoslo­vanske republike, in na tiste, k i te možnos t i niso imel i . Bistvo č loveka pa ni v strankarski pri­padnosti , ampak v njem sa­mem in iz tega izhajam, ko se srečujem z raz l ično usmerjeni­mi l judmi. P rep r i čan sem, da je vsak lahko nepristranski, ne glede na to, v katero stranko je vkl jučen . Je pa nezdruž l j iva funkcija predsednika in funkci­ja v stranki.

Kaj bi vidva lahko storila kot predsednika republike glede na to, da so pristojnosti šefa drža­ve omejene in celo simbolne? B I Z J A K : "Predsednik d ržave mora v d o l o č e n i h trenutkih spregovoriti . Po moje to ne mo­re bi t i neko blebetanje kadar­ko l i in o čemerko l i . G r e za go­vor o bistvenih vp rašan j ih . V i ­d i m j i h v dveh sk lop ih . Prvi so č lovekove pravice, k i j i h je tre­ba iz ustave prenesti v življe­nje. T u imata res glavno vlogo parlament in vlada, bodo pa trenutki, ko mora kaj reči tudi predsednik d ržave . Drugo po­droč je pa je nadzor nad repre­s ivnimi s l u ž b a m i . Predsednik je vrhovni poveljnik o b o r o ž e ­n ih s i l , vendar morajo bi t i te s lužbe pod nadzorom parla­m e n t , predsednik pa ima na­logo, da te s lužbe naredi pre­gledne za parlamentarni nad­zor. Predsednik republike mo­ra biti predsednik vseh Sloven­cev. Funkci ja ima velik s imbol­ni pomen. Predsednik predsta­vlja d r ž a v o navzven, pa tudi navznoter. T o pomeni , da mora bi t i nesporna osebnost, avtori­teta, kar pa se ne podeli z ne­k i m aktom. Predsednik bo mo­ral zd ruževa t i razl ične usmeri­tve s lovenskih d ržav l j anov . Sp loh je ena naš ih bistvenih nalog, k i je pred nami, da se n a u č i m o živeti z raz l ikami . Z d r u ž e v a l n a , s imbolna točka pa je predsednik. Zase menim, da nekaj takih kvalitet imam." D r . C A P U D E R : " K o l i k o r sem bral ustavo, v njej piše , da daje predsednik mnenja k važn im zadevam, k i se tičejo nacije. Zato b i moral bit i č lovek na p r e d s e d n i š k e m mestu vsestran­sko i z o b r a ž e n in zavzet in spo­soben dajati mnenja, kadar j i h nacija od njega zahteva. T o so vprašan ja sožitja d ržav l j anov , nacionalnost i , kulturnega soži­tja, zunanje polit ike i td ."

Če kot predsedniška kandidata ne bosta uspela, se nameravata potegovati za poslanska sedeža v državnem zboru?

B I Z J A K : " Č e ne bom uspel, si zelo žel im kandidirat i za po­slanca v d r ž a v n e m zboru. Žele l bi nadaljevati delo, k i ga sedaj opravljam dve leti in po l . N a ­bral sem si precej izkušenj , k i b i j i h rad koristno uporabi l . " D r . C A P U D E R : " M o j e navdu­šenje nad poslanskim s e d e ž e m je polovico manjše od Bizjako-vega. Hkra t i sem opravljal dve težki s lužbi poslanca in min i ­stra. Zato je moje n a v d u š e n j e m a n j š e . "

Sta med tistimi, ki dvomijo o korektnosti javnih občil med predvolilno kampanjo? B I Z J A K : " U p a m , da vo l i lna kampanja ne bo preveč krvava, da bomo zmogl i nekol iko več kulture. Tega ne bo naredil za­kon , ampak m i v medsebojnih odnosih . G r e za argumentirano zastopanje lastnih stal išč i n ar­gumentirano oporekanje stal iš­č e m drugih. Tako bomo dose­gli višjo kakovost izbire med kandidat i . Tako kot smo se mi v po l i t ik i vel iko nauči l i , so se tudi medij i . Napredujemo v normalno d e m o k r a t i č n o drža­vo in p r e p r i č a n sem, da bodo ter volitve prinesle v medije in pol i t iko novo kvaliteto."

D r . C A P U D E R : " Č e ima mor­da kdo pravico dvomit i o medi­j i h , jo imam jaz. V preteklosti sem b i l precej enostransko predstavljen. U p a m , da bodo mediji kos novi odgovornosti , saj bodo te volitve za stopnjo kval i te tne jše od prejšnj ih. Bo­lje smo se prof i l i ra l i kot posa­mezniki in stranke. Te volitve so rokavica v ržena medijem in upam, da bodo le-ti vredno od­govor i l i na ta izziv.

Jjeizvolitvi pri krščanskih demokratih Gorenjske na rob

R a z l i č n o s t , k i p e l j e v v i c e

r**t, da je prišlo do zamenjave v regionalnem odboru SKD, ikr ste kot dosedanji glavni ,aJnik odbora kandidirali za Predsednika, vaš matični -kranjski odbor, pa vas pri tem Jj podprl, je mnoge presenetila,

se je zgodilo?

»Presene t i lo je tudi mene samega. Vendar, prvič , ne na­meravam prati umazanega pe-r i l a , ker morda še ni / a pranje, , r» drugič , S K D je seveda še ved-J»o moj« stranka, a l i celo tol iko J 0 | j . ker sem razrešen biti * r i»njski oz. gorenjski k rščansk i d e «nokra t . P r e senečen sem b i l Pravzaprav bolj /a radi lahkot-n ° s t i , kako je b i la funkcija ta/ V r ednotena, ko se ni obravna­v o opravljeno delo in se ni J* v «de1 razlog nezaupanja. D a L e r r i k o m u n i s t i č n i vrinjenec,

°li diši po mnenju kake druge 'ranke al i posameznika i / , b i -

n e R a Demosa.

, Me bom javno razlagal pro-j '^rnatičnosti glasovanja pri-ožnos tno razš i r jenega obč in * e ga odbora, saj lahko pod vi-e / ° m večje demokracije ved-

K " s tvar i š tako ali d r u g a č e ^ e m o k r a t i č n e " volitve - to je ^jkomur jasno. O d p o r do mo-

£ kandidature je b i lo čuti t i le v j ^ n j u in delno v Skotji L o k i . c

0 r >cno pa je kranjska dclcga Po zadnjih kadrovskih

Preinenihah, izrazila svoj veto a r pa je povsem legitimno •<

°<tb n > m SKD Kranj ima očit­

no globlje korenine. Pri katerih vprašanjih so razlike nastale in kje so največje in ali je na tak odnos vplivalo tudi vaše sodelo­vanje z Gorenjskim glasom, kjer občasno objavljate svoje komentarje?

»Večje razlike sem opazi l pri predkongresnem pripravljanju pr ipomb na program stranke, / lasti pa sem imel pomisleke na nač in dela. Vse preveč se je o strankarskih zadevah od loča ­lo ozko na o b č i n s k e m izvršnem svetu (resda iz naš ih č lanov) , poleg tako imenovanega razšir­jenega in "uradnega" odbora pa se je ustvaril ožji krog, rekel b i , tehnologov oblasti in v ma­niri glasovalne maš iner i je , tako znane iz časov Demosa, za ustvarjanje ozkih kompromi­sov znotraj koalicije. Sam sem zagovarjal s amos to jne j šo l ini jo stranke, pa tudi kompromise s tedanjo opozici jo , ko je š lo za dobro obč ine . Po izteku " p o l i ­t i čne šo l e " , k i sem jo v Rado­vljici organiziral za obč in ske in krajevne odbore (iorenjske, mi je postalo jasno, da se večina bolj ogreva za "operativno de-mosovsko navdušenje" kot pa za idejno podstat lastne stranke, podstat / vsemi finesami profi-l iranosti , enkratnosti moderne k r ščanske demokracije.

V tem času sem, pogosteje kot sicer, ko sem skrbel za ob­javo stal išč in izjav stranke (včasih ažu rne je od vodstva Stranke), začel tudi pisati ko­mentarje za ( iorenjski glas, ob katerih je mnoge v Kranju skr belo, dfl se ne hi I njimi r . i /u

melo, kot da so to stal išča (kranjske) stranke. Povem lah­ko, da so moje pisanje na vod­stvu stranke v Ljubljani sprem­ljali in nanj, v smislu morebit­ne p rekorač i tve programa S K D , ni b i lo pr ipomb. N a mo­ja zavzemanja proti dvojnim programom, na pomisleke o vzvišenem poslanstvu domo-brastva ter na opozarjanje na hoteno po l i t i čno polarizacijo, razen zasebno izrečenih pri­pomb, v Kranju ni bi lo reakcij, na zavzemanje za sredinski po­ložaj S K D pa se je na republi­ški ravni odzvala Liberalna stranka, saj so zahtevala de­manti od samega predsednika P e t e r l e t a «

Iz mnenj, ki ste jih objavili, je mogoče slutili drugačen odnos do položaja SKD na politični sceni. Vztrajate na sredinski

opredelitvi stranke, hkrati pa je konkretna politična dejavnost, zlasti v odnosu do preteklosti, pa tudi v izbiri zaveznikov oz. sodelujočih strank, izrazito de­sno od tega. Kakšen je vaš po­gled na to?

»Reke l sem že, da sem imel po­misleke nad prevel ikim poisto­vetenjem z bivšim Demosom, saj mi je poenostavljena č rno -bela tehnika, ki naj bi bi la tako znač i lna za prejšnji sistem, tu­ja . Vendar, stranko sestavljajo ljudje, vo l i lna baza, ki pa, vsaj glasnejši del , v vsej poš teni in dobronamerni želji po spre­membi, v id i vso stvar le preveč poenostavljeno in plehko, v pro t ibo l j šev izmu in vračan ju , celo v čas , ki ga ne poznajo. Zapisa l sem že, da marsikomu ni tol iko mar strankarska pri­padnost, p a č pa mu bolj ustre­za "ko lek t iv i s t i čna h is te r ičnos t , ne ideo loškos t , parcializem in­teresov, včas ih celo paranoja, izguba o b č u t k a za realnost in še zlasti n e z m o ž n o s t dojemanja bistva demokracije", kar pa ne mislite, da je zgolj pretirana ugotovitev Rekel bi , da je kranjska poli t ična scena za to dovolj ilustrativna.

N i skrivnost, da ima vsaj na pl i tvini po l i t i čne scene največji vpliv med kranjskimi stranka­mi Libera lna stranka, pri če­mer nisem p r e p r i č a n , da jo lju­dje in zagovorniki izven te stranke sploh prav razumejo. Res je, da je ta stranka, včasih poosebljena v g. G r o s u , odigra­la o d l o č i l n o akcijsko in pove­zovalno vlogo, da še vedno v

U r e d n i k o v a b e s e d a

Volilna tekma se začenja tudi v Gorenjskem glasu. Tokrat predstavljamo dva predsedniška kan­didata slovenskih krščanskih demokratov. O stran­ki slovenskih krščanskih demokratov oziroma peri-petijah v njenih vrstah govori Janez Poštrak. In­tervju z njim je pripravil Štefan Žargi. Sredico smo odprli dvema temama: loški vladi in njenemu pad­cu oziroma vztrajanju in presežnim delavcem. Na zadnji strani objavljamo odmeve.

Leopoldina Bogataj

povezavi z Demosovim k lubom izstopa s svojimi rad ika ln imi stališči. Vendar se ob tem člo­vek vpraša , al i ni g. Gros postal vodja vseh kranjskih strank, tu­di na še? K a r težko mi je pri­znati , da so strahovi Spomenke Hribar in dr. Veljka Rusa ute­meljeni, č ep rav morda ne po­vsem nujno po njunem scenari­ju .«

Bili ste urednik Odprtih strani, ki naj hi predstavile stranko SKD na Gorenjskem. Te strani so vzbudile zelo različne reakci­je med bralci in tudi v SKD. Kako ocenjujete to izkušnjo in kakšen naj bi bil po vašem mnenju odnos med nestrankar­skimi mediji in strankami? » N a Odpr t ih straneh Gorenj ­skega glasa je stranka nastopila dvakrat in obakrat sem te stra­ni jaz urejeval. Ne morem si kaj, da ne bi pomis l i l , da si se­danja opozic i ja želi medijske neprisotnosti, da bi oprav ič i l a svoj gnev nad mediji , k i da so krivični in pristranski do nje. Slišal sem raz l ične reakcije, od odkloni tve (zarota komunistov - po kom že to diš i?) v Kran ju , do dejstva, da je vodstvo stran­ke razposlalo te strani obč in ­skim in krajevnim odborom po vsej Sloveni j i , kot primer sode­lovanja z mediji in predstavitve stranke, kar je dovolj zgovor­no.

M o r d a pa je provokacija že v tem, da lahko krščanski de­mokrat objavlja in daje izjave v čas tn iku , ki ni nastal šele po novem štetju - po voli tvah, ki je celo izdal prvi tedaj opozici jski časop i s Demokraci jo , čep rav sem pisal vanj, resda o kul tur i , že pred skoraj dvajsetimi leti.

Sem proti stenografskim zapi­som, sem za ločevanje med poro-

ŠTEFAN ŽARGI

čilom in komentarjem, nisem pa za rezanje peruti, temveč za čimvečje informiranje novinar­jev (in s tem bralcev), proti stra­hu zlorabe informacij, za oboje­stransko spoštovanje.«

Kljub, tudi na kongresu pou­darjeni dopustnosti, možnosti in celo želji po mavričnosti mnenj v SKD, pa se večina str-njuje ob že omenjeni usmeritvi. Boste ob svojih drugačnih mne­njih s svojimi somišljeniki obli­kovali vsaj pogojno rečeno levo frakcijo? »Že doslej so v stranki, ob ne­katerih vprašan j ih , obstajala raz l ična mnenja, k i so se vsaj v svetu stranke, kjer sem sodelo­val , jasno pokazala : odnos do N O B , združ i tev ali pr idruž i tev S L S iz Argentine, pogledi na sporni 55. ustavni č len, na spravo in odpravljanje kr ivic ter v razmerjih do drugih strank (koordinaci ja - koal ic i ­ja). Prepr ičan sem, da se bo sku­pina, k i ima drugačne poglede na nekatera bistvena vprašanja postopoma, oblikovala v frakci­jo znotraj S K D in bo kot taka razpoznavna tudi navzven. Tež­ko je pri tem govorit i o levic i , vsaj v pomenu tega na širši po­litični sceni, p a č pa za prepri­čanje , da zavzemanje za social­ni program, ekosocialno drža­vo, pravno d r ž a v o , ki bo do­sledna tudi do pravic delavcev, žensk , beguncev, do zaposlova­nja mladih , obrambe itd. , mora S K D umešča t i bolj na sredino. S tem bodo S K D postali , po našem p r e p r i č a n j u , tudi bolj sprejemljivi za mlade, mešča­ne, intelektualce in delavce. Z omenjeno prepoznavnostjo mi­sl im tudi na m o ž n o s t za izbor kandidatov S K D na prihodnjih voli tvah, k i bi zastopali take p o u d a r k e . «

HELENA JELOVĆAN

O d s t o p l j e n a v l a d a n o č e o d s t o p i t i

L e t o š n j i 1. j u n i j j e p r a v g o t o v o p r e l o m n i d a t u m z a

š k o f j e l o š k o o b l a s t v e n o ž i v l j e n j e . T a k r a t s o n a m r e č

z b o r i o b č i n s k e s k u p š č i n e n a p o b u d o d e s e t i h d e l e ­

g a t o v i z v r s t L i b e r a l n o - d e m o k r a t s k e s t r a n k e , S t r a n ­

k e d e m o k r a t i č n e p r e n o v e , D e m o k r a t s k e s t r a n k e , Z e -

l e n i h i n S t r a n k e z a e n a k o p r a v n o s t o b č a n o v g l a s o v a l i

o z a u p n i c i i z v r š n e m u s v e t u . G l a s o v a n j e j e b i l o l o č e ­

n o p o z b o r i h , t a k o k o t n a r e k u j e t a o b č i n s k i s t a t u t i n

p o s l o v n i k , r e z u l t a t p a j e z n a n ; o b č i n s k a v l a d a v

D r u ž b e n o p o l i t i č n e m z b o r u i n Z b o r u z d r u ž e n e g a d e l a

n i d o b i l a z a u p n i c e , p r e p r i č l j i v o z a u p a n j e u ž i v a le v

z b o r u k r a j e v n i h s k u p n o s t i . P o d o l o č i l i h s t a t u t a i n p o ­

s l o v n i k a j e v l a d a d o l ž n a o d s t o p i t i , č i m n e d o b i z f t u p -

n i c e v e n e m z b o r u .

O d tedaj mineva že četr t i mesec, vlada še n i odstopi la , ampak z neokrnjenimi pristoj­nostmi vlada naprej. S k u p š č i n a pa odtlej dvakrat - prv ič zaradi pasjega laježa pod o k n i , d r u g i č zaradi n e sk l ep čnos t i zbora z d r u ž e n e g a dela in odsotnosti sekretarke - ni uspela opravi t i svojega dela.

K a k o naprej? K a k o obi t i parlamentarno kr izo , k i trka na vrata, " p r e p r i č a t i " odstopljeno

v lado , da bo odstopi la , najti i n potrdi t i novega mandatarja, nov izvršni svet? Vse kaže , da stvar n ikakor ne bo preprosta

in lahka. T o sklepamo tudi iz pogovorov s tremi g lavnimi "akter j i" zapleta; predsedni­k o m s k u p š č i n e Petrom Havvli-

no, predsednikom vlade V i n -cencijem D e m š a r j e m in Andre ­j em N o v a k o m , en im od pobud­n ikov glasovanja o zaupnic i .

P e t e r H a v v l i n a , p r e d s e d n i k š k o f j e l o š k e s k u p š č i n e

S a m o p o s t r e ž b a t o l m a č e n j

s t a t u t a i n p o s l o v n i k a »Že pred junijsko skupščino,

na kateri je bilo napovedano gla­sovanje o zaupnici izvršnemu svetu, sem pričakoval s strani iz­vršnega sveta, še posebej njego­vega predsednika, da bo skušal dokazati proceduralne nepravil­nosti. Zato sem naročil sekretar­k i , naj se dobro pripravi, išče tol­mačenja tudi drugih pravnikov. Da so bile moje slutnje pravilne, se je potrdilo. Izvršni svet je zah­teval presojo v statutarno-pravni komisiji, ki pa je njegove pri­pombe v vseh osmih točkah zavr­nila kot neosnovane.«

Kljub jasnemu odgovoru komi­sije izvršni svet proceduri še vedno oporeka?

»Pred zadnjo sklicano sejo skupščine oziroma že pred sejo predsedstva smo dobi I i kratek dopis izvršnega sveta, da se le-ta

ne strinja z odgovorom statutar-no-pravne komisije. Predlaga, naj se o tem razpravlja na skup­ščini, naj se skupščina izreče o pravilnosti. Na predsedstvu smo se skušali vživeti v posledice ta­kega vprašanja. Pomeni, da poli­tika presoja o pravilnosti dela pravniške elite, ki sestavlja komi­sijo. Na predsedstvu smo se odlo­čili, da gre na dnevni red skupšči­ne samo tisto, kar je bilo pripra­vljeno že za prejšnjo sejo.«

Skupščina ni bila sklepčna, manjkala je tudi sekretarka, ki se je isti dan zaposlila drugje. Kdaj jo boste spet sklicali?

»Naslednji dan po neuspeli skupščini sem sklical sejo pred­sedstva, da bi analizirali položaj in na podlagi tega predlagali na­daljevanje našega dela. Manjkala sta samo predsednik in podpred­

sednik zbora krajevnih skupno­sti. Skupno mnenje je bilo, da brez sekretarja v teh razmerah ni smiselno sklicevati skupščine. Na skupščini mora biti prisoten ne­kdo (sekretar), ki skrbi za proce­duralna vprašanja in ne dopusti samopostrežbe tolmačenj statuta in poslovnika, tega, da se vsak, ki mu razvoj dogodkov ni všeč, čuti poklicanega, da po svoje tolmači pravila našega dela in da skuša svoje prepričanje vsiliti tudi dru­gim.«

Sekretarka je odšla drugam, novega sekretarja bržčas ne boste dobili tako lahko in hitro?

»Sekretarka po značaju ni bila taka, da bi odločneje posegala v dogajanje, zato je tudi raje odšla. Čutila je, da se bo zapletlo že pri potrjevanju zapisnika oziroma da naj bi zapisnika s seje, kjer so delegati glasovali o zaupnici vla­di, ne potrjevali. Težnje so bile opazne že na prejšnji prekinjeni tudi na zadnji nesklepčni seji skupščine. Sekretarki sem dovo­l i l , da gre, vendar da vsaj to skupčino skupaj končamo. Še zdaj mislim, da bi bilo to nujno. Sicer imamo tudi občinsko pra­vno službo, vendar je sekretar ti­sti, ki skrbi za pravilnost dela skupščine. Če sekretarka ne bo hotela sodelovati, je ne morem prisilit i , treba bo najti novega človeka, to pa ne bo lahko. Vpra­šal sem že nekaj ljudi, vsi so od­govorili , da ne pristajajo niti v sanjah. Najbrž se boje strankar­skih mlinov, res pa je tudi, da so (dobri) pravniki bolje plačani drugje kot na občini.«

Predloga za novega mandatarja oziroma vlado še niste dobili, ka­ko to ocenjujete? O D » N a kratko: postana situacija. Pobudniki pre­verjanja zaupnice so imeli pri­pravljenega človeka (mislim, da tudi celotno postavo) že v času, ko je bilo preverjanje zaupnice na dnevnem redu, vendar se je ta premislil in odpovedal kandida­turo. Sam pri teh prizadevanjih nisem bil prisoten, nisem v nobe­ni stranki, te stvari pa se delajo strankarsko, čeprav se vedno poudarja, da je pri izbiri odločil­na stroka. To je sprenevedanje. Res je, da sem se tudi sam oziral po različnih ljudeh. Marsikoga bi predlagal, sem ga, nikogar niso sprejeli, čeprav niso povedali, za­kaj ne. Ne verjamem, da je bil edini cilj pobudnikov glasovanja o zaupnici odstaviti človeka, ki

Vincencij DEMŠAR, predsednik škofjeloškega izvršnega sveta

Č e n i m a š n o ž a , u d a r i s k o l o m " T u d i s a m a o p o z i c i j a j e u g o t a v l j a l a , d a v o b č i n s k e m

s t a t u t u i n p o s l o v n i k u n i j a s n e g a d o l o č i l a o n e z a u p n i ­

c i i z v r š n e m u s v e t u . Z a t o m e v s e s k u p a j s p o m i n j a n a

p r e t e p , z a k a t e r e g a n i n o ž e v , p a s e u d a r j a s k o l o m .

T a k o s o n a r e d i l i i n p o i s k a l i k o m b i n a c i j o č l e n o v i n

s t v a r p r i p e l j a l i v s k u p š č i n s k o p r o c e d u r o , č e p r a v p r a ­

v n o n e č i s t o . C e b o d o o d b o r n i k i p o p r a v n o č i s t i p r o ­

c e d u r i r e k l i , d a n i s m o p r i m e r n i , b o m o o d š l i . S a m

s e m ž e r e k e l , d a s t e f u n k c i j e n e b o m o d h a j a l o b j o ­

k a n , s a j j e n i s e m v z e l v z a k u p , d o t a k r a t p a h o č e m

d e l o o p r a v l j a t i p o s v o j i h z m o ž n o s t i h , š e p o s e b e j o b

t a k i h č l a n i h i z v r š n e g a s v e t a , " p r a v i V i n c e n c i j D E M -

5ap7

Pred štirimi meseci sta dva skup­ščinska zbora od treh izvršnemu svetu izglasovala nezaupnico. Od takrat naprej se prepirate, ali glasovanje velja ali ne, ali je bilo pravilno ali ne, ali gre za neute­meljene obtožbe na račun vlade ali ne. Kaj pravite vi kot najbolj prizadet v tej zadevi. D E M Š A R : "Skupščina ni glaso vala o nezaupnici, kot piše časo­pisje, (udi Gorenjski glas, ampak je glasovala o zaupnici. V pravu je to precizirano in gre za veliko razliko, kdo mora dobiti tol ikšno in tol ikšno število glasov Jasno je. da v družbenopol i t ičnem zbo­ru in zboru združenega dela ni bilo zadosti glasov za zaupnico, v zboru krajevnih skupnosti pa je bila stvar drugačna. Že pred tem so bile zlasti iz opozicijskih vrst pobude /a preveritev zaupanja i /vršnemu svetu. Moram reči, da mi je to v nekem smislu usire/a lo. V tako proceduro bi lahko šli, vendar na drugačni osnovi. V

družbenopol i t ičnem zboru so bi­le v utemeljitvi v nekaj stavkih povedane neke splošne obtožbe, ki pa niso bile upravičene ( u r za to, ali je izvršni svet za loško občino res kaj Ikodtjivesa nare di l ali je opustil kaj takega, kar škoduje občini . Ni t i prvega niti drugega ni. Ne predstavljamo si, da smo idealni, marsikatero stvar bi lahko še boljše naredili Naše delo konec koncev potrjujejo re­zultati, ki smo j ih predstavili de­legatom. Skupščinska pozicija bi lahko zavrnila tako glasovanje, takratni Demos j« sestavil ta iz­vršni svet, vendar je nesreča, da so nekateri prestopili na stran opozicije. Drži. da v dveh /borih zaupnica ni bila izglasovana, č e pa sešteiemo število glasov za in proti v celotni skupščini, pa je 2S> proti 24 za zaupnico, kar kaže. da ima ta izvrsni svet še vedno mo­čno podporo. To pa je ključno, da lahko nadal|iiiemo s svojim delom Redko se /godi, da skup­ščina naših predlogov ne bi spre­

jela. V tistem trenutku, ko pa nas večina ne bi podpirala, pa bi nam bilo jasno, kaj nam je storiti."

Predlagate ponovno glasovanje. D E M Š A R : "Ne predlagam po­novnega glasovanja o zaupnici. Predlagam pa glasovanje o tol­mačenju našega poslovnika in statuta in proceduri. Povsod, kjer prihaja do takih stvari, mora ne­kdo avtent ično ra/ložiti pravne dokumente, poslanci pa se / gla sovanjem odločajo, ali so /a tako ra/lago ali so proti. Statutarno pravna komisija je pred l . juni­jem pripravila neka stališča, ki pa jih jaz nisem dobil. Pojasnjc-na so bila v skupščini, delegati, to sem tudi jaz, pa nismo bin vpra­šani, ali / njimi soglašamo. Moje stališče je, da najprej uredimo občinske pravilnike, poslovnik in statut, potem pa se lahko naprej pogovarjamo Nisem /a ponovno glasovanje o zaupnici. Rezultat vem. Izvršni svet |e dobil 2(> gla sov za, 24 pa prOti. žel mi glaso-vanje o pravilnosti procedure." Ste vodstvu skupščine predlagali glasovanje o teh, za vas spornih stvareh? D E M Š A R : "Dal sem več predlo gov, o katerih naj bi skupščina glasovala, pa predsednik lega m dal na glasovanje, Bdeti od pred­logov je bila prošnja, da bi tisti člani i/v i snega sveta, ki niso de legati, lahko odgovarjali na ob­tožbe, saj m normalno, da obto­ženim ne bi bila dana besedi Kdor ni delegat, mora dobiti do­vođenje za razpravo, vendar predsednik tega predloga m dal na glasovanje /ato smo vpi.is.i nja naslovili na slalutarnoprav no komisijo, ki naj oduovori. skun-

ga ne prenašajo, čeprav je zdaj videti res pribl ižno tako. Andrej Novak mi je v ponedeljek dejal, da mi bodo ta teden uradno pred­lagali in predstavili svoje kandi­date. Pričakujem, da v paketu za ves izvršni svet, ne samo manda­tarja.«

Kakšen pa je utrip v drugih strankah, Demosu?

»Na sestanke Demosovega po­slanskega kluba so me vabili, do­kler niso ugotovili, d,a nisem de-mosovec. Vabil i so me tudi iz L D S , občasno SDP. Po moje sem iz strankarskega dogajanja De­mosa izključen, ker me ne vabijo več. Tudi iz pripomb in pogledov nekaterih sklepam, da sem od­padnik, izdaja lec«

Kako se bo po vašem razpletel vozel, če se bo?

»Tisti, ki trdijo, da postopek glasovanja o zaupnici ni bil pra­vilen, bodo pri tem vztrajali. Na prvi skupščini naj tega ne bi bilo, če sploh kdaj. To bi bil čuden presedan, ki nam ne bi bil v čast. Sicer pa misl im, da bi predsednik Demšar zdaj znal imeti več pod­pore kot pred tremi meseci. To najbrž ve, nepotrditev zapisnika bi bil mogoče razlog za revizijo, čeprav dvomim, da je nekaj, kar se je zgodilo, mogoče zanikati. Druga možnost je, da novo vlado delegati potrdijo, tretja, da ne. Če jo, se že na naslednji skupšči­ni lahko sproži zaupnica tej novi vladi, deset pobudnikov /a glaSO-vanje je lahko dobiti. Stabilnost katerekoli občinske vlade je zelo vprašljiva. Najbolj enostavno bi bilo obdržati sedanjo vlado, če­prav bi bilo čudno še naprej "zaupati" nekomu, ki mu delega­ti ne zaupajo. Ne razumem tudi,

azlago ščina pa naj reče, ali strinja ali ne." Je to blokada pojasnjevanja va­ših s ta l išč oziroma stal išč izvrš­nega svela? D E M Š A R : T u d i to bi lahko re­kl i . Opozicija bi sicer lahko pred­lagala raz resnico, vendar so pred­lagatelji zaupnice verjetno /raču­nali, da na tak način ne bi uspeli, ker o tem odloča skupna lejfl S.i| so n.i politiko razumejo, Ce bi i l i \ razrešnico, bi b i l i siv.n takrat zaključena. Sprašujejo nas. zakaj ne odstopimo, M i ne bomo odšlo pi l i , dokler imamo podporo Skupščine. Napisali smo tudi, k. i | vse smo naredili med svojim mandalom." Kaj je po vaše vzrok rušenju vla­de? Ali argumenti neuspešnosti, nedela, kar vi zanikate, ali ima to zgolj politično ozadje, boj za oblast? D E M Š A R : "Pomembno je, d.i se je to zgodilo sočasno s konstru­ktivno nezaupnico Peterletovi Vladi in izvolitvijo Drnovška /a mandal.n | . i Skol | . i I ok.i je bila vedno miš i dogajanje i [ubijane in tudi v Loki so ocenili, n.ii po republiški pade še občinska vla­da, tudi sporna vprašanja so bila enaka Moje mnenje pa je, za to sicer nimam dok.i/ov, d.i |e bil

da vlada sama nima toliko pono­sa, da bi odstopila.«

Torej lahko govorimo o obla­stveni, parlamentarni krizi?

»Lahko , čeprav menim, da gre bolj za krizo sistema kot parla­menta samega. Zbor združenega dela ni bil namerno nesklepčen.

vendar tudi v drugih dveh zborih udeležba ni bila blesteča, mislim, da je delegate zajela apatija. Ob­činski statut in poslovnik sta za­starela, potrebna temeljite prede­lave. Uradne pobude so bile, pri­tiski pa očitno ne dovolj močni, da bi do sprememb zares prišlo.«

A n d r e j N o v a k , p r e d s e d n i k L D S in v o d j a P o s l a n s k e g a

k l u b a L D S ( L i b e r a l n o - d e m o k r a t s k e s t r a n k e v S k o f j i j L o k i )

K a n d i d a t a z a n o v e g a

m a n d a t a r j a i m a m o Kot "koordinatorja" skupine desetih delegatov, k i ste predlagali glaso­vanje o zaupnici škofjeloškemu izvršnemu svetu, vas o razlogih za vašo pobudo ne bi več spraševala. Pa vendar...

»To, kar izvršni svet počne tudi zdaj, je dokaz več, da smo ravnali povsem prav. Spet oziroma še naprej se igrajo ideoioške igrice z ravnatelji, spet ni jasno, kaj se do­gaja z občinskim proračunom, močno se bojim, da ne bo sprejel roke, ki jo očitno ponuja Festival Ljubljana za postavitev Lo­škega pasijona, da ne naštevam naprej.«

Kako ocenjujete zadnje seje občinskega parlamenta, je po vašem parlamentarna kri­za že v zraku?

» D o prave blokade dela občinske skupščine doslej še ni prišlo, čeprav je bilo na eni od sej jasno, da so si predstavniki Demosovega poslanskega kluba nesrečni pasji lajež izbrali samo kot smešni izgovor, da so odšli s skupščine. Pravi razlog je b i l , da so še naprej iskali pravna sredstva, s katerimi bi izničili gl*" sovanje skupščine o zaupnici izvršnemu svetu. Da so iskali vse poti. nam govori tudi eno izmed vprašanj , k i ga je gospod Demšar oziro­ma izvršni svet zastavil statutarno-pravni komisij i : kaj se zgodi, če lZ* vršni svet ne odstopi. Vprašanje je treba razumeti v kontekstu določb občinskega statuta in poslovnika, ki jasno pravita, da je po izglasova­ni nezaupnici izvršni svet

dolžan odstopiti. Lahko bi rekli, da gre za "revolucionarno" ' tol­mačenje prava.

Mis l im , da zadnja nesklepčnost ni bila načrtovana. Res je, da ima Zbor združenega dela težave z delegati. N i pa mi jasno, kdaj se bo skupščina naslednjič sestala glede na sklepe predsedstva skupšči-ne, da je treba najprej poiskati novega sekre ta r ja«

Kaj se bo po vašem naprej dogajalo? »To je dokaj jasno. Pred našim predlogom kandidata za novega

mandatarja oziroma nov izvršni svet bo gospod Demšar v skupščin' verjetno želel izpeljati glasovanje o mnenju statutarno-pravne komi­sije. Ta predlog je sicer formalno korekten, je pa nevaren zato, ker v

primeru, da vsaj eden od treh zborov mnenja ne sprejme, ponuja možnost za blokiranje vsakega nadaljnjega sklepa občinske skupšč'" ne. Seveda upam, da do tega ne bo prišlo in da se bomo tudi s krščaf' skimi demokrati in drugimi strankami uspeli dogovoriti o prihod­njem sodelovanju. Seveda ne gre za simpatije, ampak preprosto dej­stvo, da le sodelovanje ponuja vsaj osnovne možnosti za normalno delo občinske skupščine in izvršnega sveta. Bojkota skupščine p a s l

verjetno nihče ne želi in ne verjamem, da ga namerava uporabljat ' .« Nekateri vam že zamerijo, ker kot pobudniki glasovanja o zaup n< c l

še niste predlagali imen za nov izvršni svet. Kdaj boste z njimi prišli dan?

»Kot stranka, ki je v skupščini najbolj aktivna in je bila tuu najbolj kritična do dela izvršnega sveta ter gospoda Demšarja, se se­veda zavedamo, da se od nas pričakuje predlog za novega ma

ndaiar-ja. Predlog imamo pripravljen, pr ičakujem, da bomo našega kandidat ta uradno predstavili predsedniku skupščine v prihodnjih nekaj d n e h « • H . Jelovčan najbolj moteč krščanski demo krat na čelu loškega i/vršnega sveta. To, kar so napisali 0 mahi-nacijah s proračunom, da je od Loke do Ljubljane predaleč, da naš član, zadolžen /a komunalo, slabo dela, itd. je daleč od resni­ce lo je bila čisla politika. Da hi izvršni svet kaj lako slabega na­redil ali kaj ne naredil, da bi bilo treba glasovali, ni bilo razlogov. Normalno je tudi. tla opozicija želi več prostora /a delo v občini. Normalno bi bilo, da bi mi tisli. ki so me izvoli l i za to funkcijo, izrekli nezaupnico in postavili svojo novo vlado, ne pa da v enem mandalu opozicija piev/.i me vlado. I o se |e /godilo v repu­bl ik i , sedaj pa se enako poskusa v .Skofji Lpki , Neka ustvarjalna na­petost je povsod dobra. Tudi Opo­zicija je dobra, ker opozarja pozi­cijo, da je bolj previdna in | i gle­da pod piste I o normalno spre jemam, Ne sprejemam pa nači­na, žal tudi ob pomoči novin.u jev, tudi i / Gorenjskega glasa, koi so ga Izbrali v skofji Loki . Bila je neka španovija porušili i.i i / \ i s i u svet Nobene logike ne vi­d im, da je skupščina konec mar­ca sprejela poročilo in program dela vlade, n.ito pa še proračun, potem pa se |e začela procedura nezaupnice Človek bi pričako val, da bi nas vrgli ob poiočilu in programu dela Mis l im , da so se avtorji nezaupnice ušteli

11 delate naprej. Se vam ne zdi, da sedanji položaj vseeno slabo vpliva na delo vlade in tudi skup­ščine? D E M Š A R : "Naš izvršni s\ci dela s polno paro. mčesai ne odlaga m ne misli da bodo lo drugi naredi l i . Že pripravljamo proračun /a prihodnjo leto. Če bi držalo, da nam je /m.mikalo sape,.polem lega ne bi počeli V skupščini še pričakujemo podpore. Ko bodo

odborniki ocenjevali naše de po 21. juniju, bodo ugotovili. , tečejo Stvari normalno nap ,c-^ Tudi o brezvladju ni mogoče jo voriti. Po sedanjih pravilih čeprav so slaba, moramo delo 0 govorno opravljati. Zanesljivo I' se dela škoda Kier je sloga- s^ veliko naredi. Doka/ so kra je v l \ skupnosti. Julijska skupščina

h;i. potekala (ako, kot bi bilo M* ker je bila v znaku pasjega P r t -jj sla in vseh /godb okoli tega. smo sklepčni, vendar je bilo . denje skupščine, ki si gfl s l t ^ , lahko vsak razlaga po svoje. »Jjj sno, da drugače ni moglo biti- v smo v poziciji in ne želimo c

siiukcij Nesklepčne s k u p š ^ nam niso po volji, ker želimo lan Verjamem, da se delegat i / Oselice uli obeh dolin umno hoditi v Loko uro in poslušati hece okrog en ^ pasjega odloka NerazpoloženJ skupščini, ki večino naših pr*J i ) t . gov sprejme, se na i/vršni sve prenaša. Kooperativni snu' "P j,j delujemo, /ato se ne bojim, se z izvršnim svetom nw>gi° /godi l i . "

&4t ,reb't'

Novega mandatarja pa Morda veste ime vašega nega naslednika ? . DEMŠAR T o bi vedeli P'1

, ih ' r : i i tisti, ki ga iščejo Nimam »•. ^ maci j , s.ii nimam nikogar. | mi informacije nosil M ' vjj^ufl junija predlagali konstruw* nezaupnico < e bi bila | ) U-oc n.i, potem pa bi jaz sel l ) ( > 1

| | t . , so takrat prihajale ' n f t > r m : „ d i koga vse naj bi vabili za m * $ taii.« Meni mine ni rekel, » A\ ga vprašati A l i so takral | l t . človeka, ali ga imajo t l a l H ' ) ' , | V i -vcm. Mis l im pa, da se zelo » t

dajo lega, da se bo 0 tem g» a . lo v skupščini Če se pa ne. I zanje se toliko slabše ^

P I Z Z A DELOVNI CAS:

V S A K D A N O D 8 3 0 - 2 2 ° N E D E L J A O D 11°° - 2 2 °

NORanna riALLo

P I Z Z A DELOVNI CAS:

V S A K D A N O D 8 5 0 - 2 2 0 0

N E D E L J A O D l l 0 0 - 2 2 °

IZJAVA T E D N A

P O S L A N S K I P E N Z I O N Zdaj, k o n a m j e p o p o č i t n i c a h s p e t » n a sv i t l o d j a n « n a š vr l i Par lament in n jega vragol i je in cop rn i j e , i m a avdi tor i j p red zas lon i s p e t z a b a v o .

V s e m t i s t im t i s o č e m brezpose ln im, ki nekako š e vzdrži jo s t r o š k e za p l a č e v a n j e T V n a r o č n i n e , je bi lo top lo pri s rcu , ko so slišali, da b o d o p o s l a n c i , k i b o d o v nas ledn j i rundi gre l i s k u p ­š č i n s k e k l o p i , o b i l n o nagra jeni z a s v o j t r u d in de lo , k i g a i m a -J° z n a m i , d a v k o p l a č e v a l c i . P l a č e j i m b o d o s k o k n i l e d a l e č nad z a j a m č e n i m . A t o š e n i v s e : p o s l a n c i , k i b o d i i zpo ln i l i 25 tot d e l o v n e dobe , se b o d o po t r u d a p o l n e m p a r l a m e n t a r n e m delu l a h k o g l a d k o upoko j i l i ! ? !

Verjetno s m o to povzel i po k a k š n e m zahodnoevropskem parlamentu, kajti vse, kar je dobrega , mi g ladko p o v z e m a m o iz Evrope - razen takih malenkost i , kot so ces te in ostale k o m u ­nalije.

V razpravi o tej p r o b l e m a t i k i je p o s l a n e c Dani je l S t a r m a n n e k a k o t a k o l e de ja l :

»Tis t i p o s l a n e c , k i s i v t r eh m e s e c i h po i z t e k u p o s l a n s k e ­ga pos l a v s k u p š č i n i ne bo zna l p o i s k a t i de l a , ni f igo vre­d e n ! « • D . S.

V a b l j e n i

M I H O V S E J E M N A D O V J E M Dov je , 24. s e p t e m b r a - Krajani Dovjega pripravljajo za

"fcdeljo, 27. sep tembra , t radicionalni M i h o v sejem. Zače l se bo 0 0 13. uri, na stojnicah pa bodo posamezn i obrtniki prikazali svoje izdelke. Organizatorji obljubljajo zan imivo in veselo Popoldne na Dovjem, z dobro gos t insko ponudbo in g lasbo. •

T R E B U Š N I K O V V E Č E R Ž i r o v n i c a , 24. s e p t e m b r a - Gost i lna T r e b u š n i k in agencija

?9ens iz Ž i rovn ice vabi ta na prvi T r e b u š n i k o v v e č e r s kul turnim l n zabavnim p rogramom. T r e b u š n i k o v v e č e r bo v petek, 25. S e p t e m b r a , ob 19. uri v gost i lni T r e b u š n i k v Žirovnici . Predsta­vi bodo prvo knjižico iz zbirke Pot kulturne d e d i š č i n e , ponatis ^llakarjeve zgodbe o tem, kako je T r e b u š n i k hodil na Triglav, " u d o m u š n o jo je ilustrirala akademska slikarka Mel i t a Vovk , Spremno besedi lo pa je napisal profesor J o ž e Šifrer. Igralec p o l d e Bibič bo prebral nekaj vese l ih od lomkov , skupaj z žirov-P'škimi pevci pa bodo obiskovalc i lahko zapeli k a k š n o d o m a č o l n ob frajtonarici zasukali pete. To, da pri T r e b u š n i k u nikoli ne ^ a n j k a p i j ače in j e d a č e pa je tako ali tako s p l o š n o znano. •

N A J E S E N I C A H B O D O P O Z D R A V I L I P R I H O D

J E S E N I

^ Petek, 2 oktobra , ob 19.30 bo v dvorani g l e d a l i š č a Tone č u -r na J e sen i cah pestra zabavno-g lasbena prireditev za naslo­

nom " P O Z D R A V L J E N A J E S E N " , ki jo skupaj organizirata Zarji-* trgovina Novos t in Radio Triglav Je sen ice . V osrednjem

S b ? w P rogramu bo nastopila pevka Brigi ta Lupša , zmagova lka Ornih festivalov mladih talentov v tujini. Prvič na d o m a č e m

D

r u v Slovenij i bo predstavila svoje u s p e š n i c e , p rogram pa Pestrila z igranjem na citre. Sode lova la bo š e folklorna sku-a m mladi j e sen i šk i pevci , m e d njimi lanski zmagova lec Pr-

9a glasa Gorenjske M i h a Rebernik. Š e posebej bo zanimiva na k 8 r e v ' i a z ' zbo rom n a j n o v e j š i h mode lov za jesen in z imo

JOolj pr iznanih s lovenskih proizvajalcev. Za ob iskova lce bo-Pripravili š e nagradno igro.

J R a b i č

^ S T A V N A D E K L E T A I N F A N T J E N A P L A N !

v

a, p š e n i c a h pripravljajo spet nekaj novega, k sodelovanju pa okt k v i s o k a i n urejena dekleta ter fante Podjetja D A L A bo v ^ l o b r u organiziralo t e č a j za manekenke , manekene in foto zli* • e ' Najboljši bodo imel i po tem m o ž n o s t nastopati na ra dizh n prireditvah in se sp loh uveljaviti na tem p o d r o č j u . Pre na i D o v Potek, 2 oktobra, ob 18 uri v prostorih Gimnazi je

a J esen icah . J R a b i č

Najvišji naslov na Gorenjsko

S L O V E N S K I D R Ž A V N I P R V A K J E

A T L A S L e s c e - V o d l i č n i o rgan izac i j i U N Z Kran j j e l e tos p o t e k a l o 4. d r ž a v n o p r v e n s t v o p o l i c i j s k i h s l u ž b e n i h p s o v v L e s c a h pr i B l e d u . S l o v e n i j a i m a 30 v r h u n s k o i z š o l a n i h p s o v , po š t e v i l u p s o v p a s m o na s e d m e m m e s t u v E v r o p i '

Tako s m o S l o v e n c i zanesl j i­vo veliki ljubitelji psov in iz te m n o ž i č n o s t i je zrasla tudi kva­liteta, ki jo s i s t e m a t i č n o gojijo v vseh 60 s lovenskih kinolo­ških d r u š t v i h .

P rav p o s e b n o z a n i m i v p a je v s a k n a s t o p p o l i c i j s k i h s l u ž b e n i h p sov . V pol ic i j i j ih uporabl ja jo v e č i n o m a le z a p r e v e n t i v o in le m a l o ob re­p r e s i v n i h u k r e p i h , dobr i p s i pa so v s e s t r a n k o uporabn i . V m i n u l i h š t i r i n a j s t i h d n e h s o v Ljubl jani s p o m o č j o p s o v o d ­kr i l i dva roparja in š t e v i l n i s o š e p r imer i , kjer s o v akc i j ah s o d e l o v a l i p o l i c i j s k i p s i .

Gorenjci pa smo lahko še po­sebej ponosni na slovenskega dr­žavnega prvaka z letošnjega pr­venstva. Prvak je postal A L O J Z M A R Č U N iz policijske postaje Tržič s svojim psom Atlasom. Vodnik je b i l z Atlasom zelo uspešen v vseh panogah: At las je dokazal , da mu ni para.

Nemšk i ovčar Atlas je star šest let, vodnik Alojz M a r č u n pa se z njim načr tno ukvarja vsak dan. Alojz M a r č u n je bi l bolj redkobeseden in je le pou-

Alo jz M a r č u n z Atlasom

darjal, da so tudi drugi vodniki in psi, k i so sodelovali na prven­stvu, dobri in sta imela z A t l a ­som pač le srečo, da sta zbrala največ točk. .

Kljub redkobesednos t i A l o j ­za M a r č u n a iz Tržiča pa je le t reba poudari t i , da je p r i še l najvišji naslov državn i prvak letos na Gorenjsko prav zara­di dobrega dela vodnika M a r ­č u n a , ki je o d l i č n o pripravil svojega psa At lasa . • D.Sede j

OD KOD IZHAJA ŠEGOV ROD? V prejšnj i pri logi s m o pisal i , da je prvi astronavt s lovenske­

ga rodu Ron Š e g a iz Z D A , katerega ded izhaja iz Slovenije . Zal nam ni uspelo dobit i bolj n a t a n č n i h podatkov - vsaj rojst­nega da tuma njegovih prednikov, a kljub t emu so se odzval i nekateri bralci , ki p o s k u š a j o pomagat i . O d kod izhaja Š e g o v rod?

M i l a Z u p a n iz Radovlj ice p i š e , da je bil š e g a učitel j v Ra­dovl j ic i , imel je tri otroke: sina Bor isa , hče rk i B o ž e n o in Nado . Bor is je živel na J e sen i cah , Nada pa na Pr imorskem. Druga d r u ž i n a s t em pr i imkom je tudi živela v Radovl j ic i . G o s p o d je bil inžen i r d r ž a v n e ž e l e z n i c e v Ljubljani. Njegova ž e n a je bila d o m a iz Radovlj ice. Imela sta tri otroke. S ina in dve hče r i . S i n je bil direktor v V e v č a h .

Ignac J e r e b z Je sen ic pa je pomaga l tako, da je p o s k u š a l nakazati , kje naj bi ga iskal i . Pravi , da ima Š e g o v rod korenine v L o š k e m potoku, o b č i n a Ribn ica na Dolen jskem. V L o š k e m potoku je ce lo vas imenovana š e g o v a vas. O d tod se je Š e ­gov rod razprši l preko S o d r a ž i c e , Ravnega dola in ga zas ledi ­m o v vas i Sajevec pri R ibn ic i . Ve l iko P o t o č a n o v se je poda lo na pot v A m e r i k o že pred prvo svetovno vojno, morda je bil m e d njimi tudi ded Rona Š e g a . Zelo t e ž k o pa bo brez t o č n i h osnovnih podatkov: leto rojstva in imena.

V s e m bra lcem se zahvaljujemo za sodelovanje in upamo, da b o m o preko s lovenskega č a s o p i s a v Z D A vendarle lahko prišli tudi do nujnih osebn ih podatkov deda Rona Š e g a . • D . S .

I N A Š I Z L E T

Tokrat za dva dni v Terme Topolšica

H2YOVKINU Roka, ki ziblje zibko F i | ™ se začne z idiličnim življemem idilične druž.n.ce Bartel Ljubeča * akonca Cla.re m Michael imata petletno hčerko m ravnokar priča K u l « t a drugega otroka Potem pa Claire men novi ginekolog meo P r «9 ledom spolno zlorabi, ona ga pri (avi, zdravnik pa naredi » » m ° a

T 1 0 ' Klobčič se neusmilieno razpleta napre) zdravnikova noseča * e "a od šoka splavi, nato pa se sklene maščevati tistemu, ki to |e P f'Pravil ob moža in otroka, torei Claire i e s t mesecev pozneje se ginekologova vdova i novo identiteto po | a v i Pn Bartelovih Predstavna se kot Peyton Flanders m se pri druži

*aposli kot varuška novoroienega dečka Odločen«, da bo Claire °av*e!a družino, kot |e bila odvzeta njei. se pretkano loti posla Nai P ' 8 ! | i odtuii hčerko, nato pa |o s spretnimi namigi m podtakniemm

a °kaznim materialom" začne prepričevati, da duševno prizadeti tem 8 ' o t r o k a 'lorablia, da Claire" mož vara z novo varuško In po

^ v o j n a med ženskama šele zares razplamem

Ogromno pisem in telefonskih klicev smo prejeli, zakaj i e več­krat Gorenjski glas ne pripravi izletov za svoje bralke in bralce, saj so bili vselej doslej izleti izjemno prijetni ter prav vsem ude­ležencem všeč . Naša nova ponudba: dvodnevni izlet v Terme Topolšica: datum odhoda v petek. 9. oktobra, popoldne, večerja in noči tev v hotelu Vesna in depandansah, prosto dopoldne in vrnitev pozno po­poldne v soboto. 10. oktobra. V Topolftici imajo velik bazen s ter­malno vodo. savno, teniška in druga igrišča, široko ponudbo dru­žabnih iger poln koš dobre volje pa bomo Glasovci vzeli tudi s seboj. Za tiste, ki jim ponudba rekreativnih možnos t i ne ustreza, bomo organizirali ogled znamenite Rotovnikove jame. termoe lektrarn v Šoštanju ter Velenja z okolico. cena izleta: 3.100. tolarjev na udeleženca (prednost pri prijavi imajo naročniki Gorenjskega glasat). V ceno je zajet prevoz, poln penzion v hotelu A kategorije v Topolšici. uporaba hotelskih objektov in vse drugo, kar sodi v prijeten izlet. Prijave z vplačili sprejema GORENJSKI G L A S K R A N J v malooglasni službi lah ko pa se prijavite tudi po telefonu 218-463, plačilo pa boste brez provizije opravili po pošti. Ker je število ude ležencev omejeno na največ dva avtobusa (zaradi zasedenosti Term Topolšica), Vas prosimo za čimprejšnjo rezervacijo in plačilo

P R E B E R I T E

JEŽ: BOHINJSKE RAZGLEDNICE NESPREJEMLJIVO VEDENJE BODOČIH GOSTINCEV

SONČKOV KOT NAGRADNA KRIŽANKA

VREME

V r e m e n o s l o v c i nam za konec tedna obetajo toplo in son­č n o vreme po vsej Sloveni j i , s t empera turami do 25 stopinj Celzi ja .

L u n i n e s p r e m e m b e : M l a j bo 26. s e p t e m b r a o b 11.40. K a d a r s e L u n a s p r e m e n i m e d 10. in 12. uro, bo p o H e r s c h l o v e m v r e m e n s k e m k l j u č u m r z l o in m r z e l veter . S t o l e t n a pra t ika prav i , da bo do k o n ­c a m e s e c a o b l a č n o in d e ž e v n o .

R 0 Z E

PELARG0NIJE ALI "LJUBEZEN'

Pritegnila nas je bolj hiš ica sama. kot rože , čep rav so na vseh oknih in še tik ob hiši na gosto posajene. Tako lepo bela in z lesom obita ter z lomljeno streho in zanimivo speljanimi lesenimi žlebovi čepi v bregu pod potjo, ki vodi s Hlavč ih njiv na Gorenje Brdo v Poljanski d o l i n i . Pri Podrantovcu se reče . Gospoda r Jaka Jesenko pripoveduje, od kod to posebno ime. Ograja iz lat je b i la včasih tule zgoraj nad h išo , "rante" so j i m rekli ljudje, v njej pa so imel i ž iv ino . K a d a r so jo vod i l i napajat spodaj k studencu, so odmakni l i "rante", potem pa ograjo spet zaprl i , da ž ivina ni mo­gla delati š k o d e na polju. In ko so pred kdo ve k o l i k o , morda dvesto leti, tule zgradil i h išo in se meni l i , kako naj bi se pri hiši reklo, je zidar predlagal, naj bo " P o d rantam". T a k o se pa že ne bo reklo, kako d r u g a č e naj bo, je hitro ugovarjala gospodinja. N o , potem naj se pa reče " P r i d r u g a č " , se je poša l i l zidar. N a koncu je ostalo pri Podrantovcu in tako se hiši reče še danes. Pred dvema letoma so h išo obnovi l i in gospodinja T o n č k a je na­slednjo pomlad še z večjim veseljem postavljala na okna lončni ­ce, fuksije, vodenke, pelargonije. Slednjim v teh krajih pravijo "ljubezen", verjetno zaradi m o č n e rdeče barve. Noben ih poseb­nih sitnosti si ne dela s pr ipravo prsti . Navadno prst vzame z nji­ve, star hlevski gnoj in potem rože čez poletje zal iva še malo z ra­z r e d č e n o gnojnico. Lepo j i delajo tu gori , morda tudi zaradi viši­ne, čez 600 m visoko so Brda , in zaradi bolj ostrega zraka. K d o ve, sicer pa pravijo, rože uspevajo tam, kjer je doma razumeva­nje. Pri Podrantovcu ga je čut i t i iz vsakega kot ička . Štiri posta­vne fante sta vzgojila T o n č k a in Jaka, dva, dvo jčka , bosta v krat­kem šla v slovensko vojsko. K a d a r pa ima Jaka vsaj malo časa , počebe la r i al i pa se zapre v svojo leseno hiš ico ob gozdu in uživa v radioamaterstvu. O tem pa kdaj d rug ič . • D . Dolenc

"Naj ž iv i ta t u r i z e m in g o s t i n s t v o ! " je na s r e č a n j u t u r i s t i č n i h d e l a v c e v G o r e n j s k e de ja l kranjski ž u p a n V i t o m i r G r o s in p o p i l k o z a r č e k r e f o š k a

... Foto: D Gazvoda

GORENJSKI GLAS • 12. STRAN I Z Š O L S K I H K L O P I

U R E J A : H E L E N A J E L O V Č A N

P E T E K , 2 5 . s e p t e m b r a 1 9 9 2

1. PROGRAM TV SLOVENIJA

9.40 9.56

10.05

10.30

10.50 11.50 12.00 12.05 12.55 13.25 13.40

16.20

17.00 17.10 19.05 19.20 19.25 19.30

20.26 20.30

21.10 21.25 22.15 22.45 22.45

23.15

0.00

1.25

Teletekst TV Slovenija Video strani Smrkci, ameriška risana seri­ja M. Matičetov: Zverinice iz Rezije, ponovitev lutkovne igrice Zelena ura, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila TV dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Umetniški večer, ponovitev: Zbogom orožje, ameriški film Gospodarska oddaja: Tisoč obratov, ponovitev TV Dnevnik Tok, tok Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum EPP J. Mortimer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka EPP Oči kritike TV Dnevnik Sova Roseanne, ameriška nani­zanka Zgodbe iz Hollywooda, ame­riška nanizanka Grozljivo, angleški barvni film Video strani

2, PROGRAM TV SLOVENIJA

16.35 Sova, ponovitev - Dragi John, ameriška nanizanka; Zgodbe iz Hollvvvooda, ameriška barvna nanizanka 18.00 Regionalni pro­gram - Maribor 19.00 Jazz in blues 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Goz­darska koča Falkenau, nemška na­daljevanka 20.30 Intervju 21.20 Slo­venski magazin 21.50 Studio Citv 22.50 Grand gala prix Italia, posne­tek 0.50 Video strani

L PROGRAM TV HRVAŠKA

/.30 Pregled sporeda 7.35 TV kole­dar 7.45 Santa Barbara, ponovitev jmeriške nadaljevanke 8.30 Dobro lutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Živeti kot ves svet, dokumentarna oddaja za mlade 12.00 Poročila 12.05 Murphy Brovvn, ponovitev ameriške humo ristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Zeleni mož, po novitev angleške barvne nadalje vanke 14.45 The big blue, oddaja za Unprofor 15.10 Cirkus, otroška seri­ja 16.00 Poročila 16.10 Tuj jezik, 2. del 17.10 Polnočni klici, ameriška nanizanka 18.00 Poročila 18.05 Turi­zem po naročilu 18.35 Santa Bar­bara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 16 V 16 20.55 Poslovni klub 21.40 Ekran brez okvirja 22.45 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v nem­ščini 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Horoskop 0.10 Poročila 0.30 Poletni ljubimci, ameriški barvni film 1.55 Poročila 2.00 Video strani

2. PROGRAM TV HRVAŠKA

17.30 Video strani 17.40 Danny -Najboljši na svetu, ponovitev an­gleškega barvnega filma 19.30 Dnevnik 20.00 Igra, niz in zmaga, angleška barvna nadaljevanka 21.20 Hiša naprodaj, humoristična nanizanka 21.45 Vox 22.20 V avto­busu, humoristična nanizanka 22.45 Gardijada 2.45 Video strani

KANALA

9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Dekle z naslovne strani, ponovitev ameriškega filma 12.06 A Shop 12.20 Video strani 18.45 A Shop 19.00 Napoved sporeda. Vre­me 19.02 Kult ura, ponovitev 19.46 A Shop 20.00 Risanke 20.15 Dne vno-informativni program 20.30 Vreme 20.32 Špricanje, ameriški film 20.06 Gorski tek, reportaža s svetovnega prvenstva 22.27 Dne vno-informativni program 22.45 Po ročila v angleščini Deutsche vvelle 23.06 A Shop 23.20 MCM 1 00 Vi deo strani

TV AVSTRIJA

9.00 Jutranji program Čas v sliki 9.06 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Ruščina 10.00 Z očmi prednikov 10.30 Od kod prihajaš, Johnv?, po novitev francoskega filma 12.00 Sfinga iz Zermata 12.15 Domače reportaže 13.00 čas v sliki 13.36

SLOVENIJA 1 Grozljivo, angleški barvni film Šestnajstega junija 1918. Na grad lorda Bvrona ob Ženev­skem jezeru se popoldne pri­peljejo pesnik Shellev, njegova ljubica Marv VVollstonecraft in njena polsestra Claire. Bvron jim predstavi fizika in svojega biografa dr. Polidorija; steče pogovor o znanstvenih ekspe­rimentih, o metafiziki... V noč se napotijo z branjem grozlji­vih zgodb - ki pa niso nič v pri­merjavi s tistim, kar jih še ča­ka...

Sinha Moča, telenovela 14.00 Dom za živali 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Nekoč je bila ... Amerika, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Črni blisk Blesk: Dolga pot domov 16.15 Zo-om 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Mac Gvver: Legenda o sveti Rose 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Sta­ri: Akti 21.25 Pogledi s strani 21.35 Umor v Teksasu, 2. del ameriškega filma 23.10 Peta kolona, ameriški vohunski film 0.45 čas v sliki 0.50 Chicago 1930, zadnji del 1.35 Poro­čila/1000 mojstrovin

TV AVSTRIJA 2

8.30 Vremenska panorama 15.50 1000 mojstrovin 16.00 Leksikon umetnikov 16.05 Revak, suženj iz Kartagine, ameriško-italijanski spektakel

P O L E T J E V K R A N J U '92

METKA ŠTOK s triom (Jazz)

k l a v i r : B l a ž J u r j e v i č b o b n i : M a r k o J u v a n

B a s : A l e š A v b e l j

petek 25.9. ob 20.00 "pod Mare lo"

pokrovitelj prireditev Gorenjski Gas oblikovanje programov Agencija FAN

RADIO KRANJ

8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - da nes (regionalna poročila) 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet

12.15 Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika 12.55 - Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 - Go­renjska danes 15.30 - Dogodki in odmevi 18.00 - Gorenjska danes jutri 18.20 - Novinarski blok 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje

l . RADIO TRIGLAV JESENICE

11.00 Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 Glasba, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 Kulturna dediščina, Obve stila 14.30 - Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 - Obve stila 16.30 Novice, EPP 17.00 Lestvica popularnih 40 do 22. ure

l . RADIO ŽIRI

14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.35 Misel za dan 14.40 Za kajčkovi starši 15.00 - Dogodki danes - jutri 15.30 - Prenos dne vno informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 Radio Žiri spet z vami napoved programa EPP 17.00 Športni utrinki 17.10 - Izo braževanje ob delu 18.00 Novice - obvestila osmrtnice 18.15 - Bo­om za mlade 19.00 - Odpoved programa -

RADIO TRŽIČ

16.00 Pozdravljeni 16.10 Obve stila 16.30 - Kaj se dogaja na da našnji petek 17.06 - Glasbena de litacija Eric Clapton, 6 del 17.46 - Prisluhnite izbrani glasbi 18.50 Kaj pripravljamo za jutri 19.00 Slovo

K I N O 2 5 . s e p t e m b r a

CENTER amer akcij film GLADIATOR ob 16.. 18 in 20 uri STORŽIČ amer trda erot POPER IZ MIAMIJA II ob 18 in 20 uri ZELEZAR amer krim srhi ROKA, KI ZIBLJE ZIBKO ob 18 m 20 uri DUPLICA amer psih thrill KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 18 in 20 uri KO MENDA amer akcij kom MESTNI FANTJE ob 20 uri CESNJICA amer kom TRAPASTI HARRY ob 20 uri RADOVLJICA amer knm film RICCOCHET ob 20 uri

F i l m s k a n a g r a d n a u g a n k a

Bor i lna vešč ina , po kateri smo spraševal i v zadnji nagradnji uganki , vam je o č i t n o delala precej preglavic, saj vas je ve l iko odgovori lo , da je to karate. N o , pravilen odgovor je kung fu. Nagradi - po dve b r e z p l a č n i vstopnici , k i j i h podarja K i n o podjetje Kran j - gresta tokrat v roke Mate j i Zvršen, Srednja vas 59 a, Šenču r , i n Vojku Roženbergar ju iz Kran ja , Huje 6. Č e s t i t a m o .

Danes b i vas rabi povabi l i na ogled zanimivega filma, k i ga bodo vrteli v Cent ru . Nas lov je Roka , k i ziblje zibko. G r e za srhl j ivko, vendar ne tiste vrste, kjer tečejo potoki krv i . Z a č n e se z id i l i čn im živl jenjem id i l i čne d ruž in i ce , v katero poseže m a š č e v a l n a v a r u š k a n o v o r o j e n č k a . Več o vsebini vam ne izdamo, film si oglejte. Nagradno vp ra šan j e pa s tem filmom ni povezano. Že zdaj b i vas radi opozor i l i na (staro) novost, k i j o bodo sredi oktobra uvedl i v k inu Center. D o konca leta bodo vsako nedeljo ob desetih zavrteli po en risani film. Spored vam bomo podrobneje predstavili v naslednji nagradni uganki čez št ir inajst dn i .

V p r a š a n j e : kako se imenujejo dopoldanske filmske predstave? Odgovore pošl j i te do 7. oktobra na naslov: Č P Gorenjsk i glas, 64000 Kran j , M o š e Pijadeja 1 - F i lmska uganka.

INDIVIDUALNI P0UK:kitare, flavte DELAVNICE likovna, lutkovna, plesna

- TEČAJI: x , j angleščina, pletenje, oblikovanje gline,

izkustvene delavnice

® 218-070 TALES

Z D o m e l o m v Ž e l e z n i k e N a avtobus, k i nas bo ob koncu šo l skega leta popeljal v

Ž e l e z n i k e na ogled tovarne D o m e l (nekdaj Iskra Elektromotorj i) , muzeja in drugih zanimivost i , smo tokrat posadi l i Žiga K o r e n a iz blejske osnovne šole.

D o g o d i v š č i n e n a k o l e s u

S prijatelji se večkra t zberemo na križišču. Vsak pripelje svojega zvestega spremljevalca - ko lo . Z a č n e se moja naj l jubša igra: lov med policaji in d ivj imi vozn ik i . Najprej ž r e b a m o , kdo bo policaj , nato n a p i š e m o vozn iška dovoljenja in naredimo denar. Vsak si po i šče primeren prostor in kljub grozi naš ih s ta ršev se d i rka z a č n e . D r v i m o čez drn in strn, prek vseh ovinkov, da bi ušli budn im o č e m našega policaja.

Igra traja to l iko časa , da enemu izmed naš ih s taršev popustijo živci in nas spodi domov. Štefan I labjan, 3. c r. O Š Petra Kavčiča Škofja Loka

G G O Z D N O

GOSPODARSTVO

K R A N J

O d 1. oktobra veljajo za lesne sortimente iz zasebnih goz­dov s l edeče odkupne cene: 1. S M R E K A V L U B J U : I. kval .

II. kval . III. kval .

2. J E L K A V L U B J U : I. kval . II. kva l . III. kva l .

6.000,30 S I T / m ' 4.330,80 S I T / m 1

3.307,50 S I T / m '

4.860,00 S I T / m ' 3.888,00 S I T / m ' 2.835,00 S I T / m '

3. P R E L E Ž A N A I N R J A V A H L O D O V I N A S M R E K E / J E L K E

4. C E L U L O Z N I L E S l . / I I . kval .

5. T E H N I Č N I L E S S M R E K E 0 13 - 19 cm 0 8 - 13 cm

6. B U K O V A H L O D O V I N A : I. kval . II. kva l . III. kval

2.625,30 S I T / m '

2.625,30 S I T / m '

3.1 50.00 S I T / m ' 2.520,00 S I T / m '

5.151.60 S I T / m ' 3.888,00 S I T / m ' 1.890.00 S I T / m '

Cene veljajo fco kamionska cesta. R O K P L A Č I L A : za iglavce 15 dni

za listavce 30 dni I N F O R M A C I J E D O B I T E PO T E L E F O N U 212-041 K R A N J , komerciala .

G G

" C I C I B A N - D O B E R D A N "

Minulo nedeljo so se za vse n a š e malčke in cicibane na ste žaj odprla vrata tržiških vrtcev. Otroci so s svojimi vzgojiteljicami in varuhinjami pripravili veselo, delovno in razigrano popoldne pred Vrtcem Deteljica v Bistrici otroški živžav je potekal pod naslovom »CICIBAN DOBER D A N " .

S r e d i š č e dogajanja je bil zabavni program, ki ga je ob sode lovanju vzgojiteljic vodila Jelena Jukič Program sta popestrila Boris Kuburič in Alenka Dolenc Križaj z uprizoritvijo skečev Pe tra Nosa ter njegove prijateljice Cofke. Vzgojiteljice so otroke navduši le z ljudsko igrico "Debela repa", glasbeno vzdušje pa je vzdrževal Ansambel Abrakadabra.

Generalni pokrovitelj tržiške prireditve "Ciciban dober dan" je bila Založba Slovenska knjiga Ljubljana, ki je podarila knjižne nagrade za otroke, o č k e in mamice, ki so sodelovali v kvi zu. Nastopil je tudi Otroški pevski zborček, ki bo oč i tno dobro nadaljeval tradicijo zbora Sončn i žarek nekaj t isoč obiskoval cev pa je z virtuoznostjo presenetil mladi violinist Martin Zaman

Vendar pa se je na celotnem igrišču in parkirišču pred vrt cem Deteljica dogajalo š e mnogo več Vzgojiteljice in varuhinje iz vseh tržiških vrtcev so se zares potrudile, kajti pripravile so pe stro izbiro delovno ustvarjalnih kotičkov, ki so bili magnet za najmlajše. V kotičkih so otroci: ustvarjali z volno in odpadnim materialom; risali in slikali pod mentorstvom slikarja Vinka Hlebša ; mizarili; oblikovali glino skupaj s prof Branetom Po valejem; gubali in lepili in rezali papir; izdelovali lutke; spo znavali nove knjige v knjižnem kotičku; ustvarjali z naravnimi materiali; frizerke Mira, Mirjana in Marici pa so otroke po lepša le v frizerskem kotičku. Pa š e več je bilo: kuharice iz vrtcev so spekle odl ično pecivo, J o ž e Krevs pa je z veliko kuharsko kapo na glavi vihtel ponve in pekel slastne palač inke Vse dobrote so bile na prodaj na stojnicah Tur is t ičnega druš tva Tržič, razstavijo ni pa so bili tudi izdelki vzgojiteljic in varuhinj Na prireditvi so otroci skupaj s s tarš i lahko preizkusili spretnosti in znanje v za bavno tekmovalnih igrah Tudi s reče lov je bil pripravljen prav vsaka srečka je prinesla dobitek, za povrh pa je kupec s rečke prejel š e čep i co Gorenjskega glasa m kuponi s čep ic so se vče raj zavrteli v bobnu za žrebanje Dobitke za s reče lov so prispeva li zasebniki in podjetja, marsikaj pa so izdelali v vrtcih kar sami in obiskovalci so bili p r e s e n e č e n i nad izvirnostjo dobitkov

V.d. ravnateljice Vzgojno varstvene organizacije Tržič Nata ša Brzin je o prireditvi povedala: »Vedno znova i š č e m o nove oblike sodelovanja s starši Želeli smo, da bi otroci, s tarš i in osta li krajani skupaj z nami preživeli bogat, kvaliteten, vesel in zaba ven s p r o š č e n popoldan. S pripravo delovnih kotičkov žel imo po kazati de lčke dejavnosti v vrtcih, obenem pa s t a r š e m prikazati, kaj vse lahko tudi doma izdelajo in ustvarijo s svojim ma lčkom Otroci naj imajo č imveč možnos t i pokazati svojo ustvarjalnost, domiselnost, iznajdljivost in spretnost Glavni namen je bil torej ponuditi otrokom kar največ lepega s prireditvijo pa smo želeli pridobiti nekaj finančnih sredstev za nakup igrač Prav vsi sode lujoči in nas topa joč i so se odpovedali vsem honorarjem in stro škom nastopa v korist tržiških otrok in se njim, pa tudi pokrovite Ijem, ki so prispevali nagrade ali sodelovali s storitvami, iskreno zahva l ju jem«

Milena llostnik

O t r o š k o prireditev »CICIBAN D O B E R DAN« v Bistrici pri Tržiču je popestr i l tudi G O R E N J S K I G L A S V s e m . ki so ku­pili s r e č k e za s r e č e l o v mimogrede, s r e č k e so š l e tako dobro v promet, da jih je po uri in pol prireditve zmanjkalo, ker J* vsaka prinesla dobitek! smo podarili papirnato č e p i c o s po­pularnim napisom »ODKAR Z N A M B R A T I . B E R E M G O R E N J SKI GLAS«. Č e p i c e smo pripravili v sodelovanju s Turis t ičnim d r u š t v o m Tržič in Odborom za 500 le tnico t rž iških t r šk ih P ' 8

vic. Na vsaki č ep i c i je bil o š t e v i l č e n kupon, ki je vče ra j sodeio val v nagradnem ž reban ju , i z ž r e b a n e pa so bile naslednje ste v i lke : «. 1. ko t a lke prejmejo imetniki č e p i c s š t ev i lkami 09727; 059ZJ-06751; 00248 in 02457 2. a v t o m o b i l s k e m o d e l č k e B B U R A G O prejmejo imetniki c* pic s š t ev i l kami 06407 ; 09009 ; 00231; 06203 ; 05295; 09633; 00950 ; 06219 ; 04848 ; 06219; 03105; 02470 ; 00463; 1039*-08937; 01477; 02752 ; 01499; 01230; M . 3. k n p ž n a da r i l a prejmejo č e p i c e s š t ev i lkami 04709 ; 00'UV' 08288; 00212; 06646; (

4. k a p a iz b o m b a ž n e g a b laga z n a p i s o m G o r e n j s k i gj* prejmejo t ist i , ki imajo č e p i c e s š t e v i l k a m i 02097 ; 0769»• 00139; 10337; 06456; 02106; 04699; 00665; 09419; 06384;

In kako do nagrad? S r e č n e ž e , k i so na prireditvi » C j * B A N D O B E R DAN« prejeli č e p i c o z i z ž r e b a n o š tev i lko , čak j^ jo nagrade v Gorenjskem glasu na Bleivveisovi 16 v Kranju l t a jn i š tvu podjetja). S seboj je potrebno imeti č e p i c o s srecn š t ev i lko po poš t i n a m r e č ne moremo pošil jat i na jv redne j š i^ nagrad (kotalke, a v t o m o b i l č k i Bburago). Knjige in b o m b a ž ' ' kape pa lahko nagrajencem p o š l j e m o tudi po poš t i seve naj nagrajenci najprej na G O R E N J S K I G L A S , 64000 Kranj, P ° 9

Ijejo č e p i c e , ki jih bomo vrnili skupaj z nagrado.

Z A D O M I N D R U Ž I N O U R E J A : D A N I C A D O L E N C

V B e l o k r a j i n o

Kranj , septembra - Hor t ikul turno d r u š t v o Kranj prireja v so­boto, 10. oktobra, za svoje č l ane in tudi druge ljubitelje vrti-čkars tva izlet v Belo krajino z ogledom Met l ike (obisk Beti), Treh Far, Č r n o m l j a , D r a g a t u š a in bio kmetije v Zi l j ah . Prija­ve sprejemajo na druš tvu zraven P re še rnovega gaja v ponede­ljek in petek od 16. do 18. ure. C e n a izleta je 700 S I T za č lane in 800 S I T za n e č l a n e .

P r a v j e , d a v e m o

Alkohol in rak Mednarodna ekipa znan­

stvenikov je dobrih dvajset let razč len jeva la pivske navade več kot 8000 Japoncev in H a -vajcev in ugotovila naslednje: ljudje, k i popijejo 15 steklenic piva na mesec, o b č u t n o pogo­

steje obolevajo za rakom na debelem črevesju kakor nj ihovi vrstniki , ki popijejo v p o v p r e č ­j u manj a lkohola . T u d i š tevi lo bo ln ikov s p l jučn im rakom pri p ivc ih na r a šča , je ugotovila ra­ziskava. Najbolj so ogrožen i ljudje, k i radi pijejo vino in v i ­ski .

D o m a č i z d r a v n i k

H u j š a n j e

s s l i v a m i Jeseni je na voljo to l iko sad­

ja, da si mirno lahko pr ivošči­mo sadno shu j ševa lno kuro in se hitro in zdravo znebimo od­večne teže. Predlagamo vam slive, ki so letos bogato obrodi­le.

T i sočni modro vijoličasti sa­deži vsebujejo zelo malo maš­čob , beljakovine, ogljikove h i ­drate, trstni sladkor, organske kisline in precej rudninskih snovi. Sl iva - srednje velik sa­dež - ima 30 kalor i j . S svojimi balastnimi snovmi in encimi poskrbi za temeljito prebavo in hkrati tudi za predelavo odve­čnih m a š č o b .

Rezultat te encimske kure se pokaže že čez nekaj d n i : teme­ljito izčiščenje telesa in kakšen kilogram manj na tehtnici. Vzrok za to je kali j . Ta rudnin-, ska snov odvaja vodo iz telesa •n sicer tako, da to telesu ne škoduje . Pa ne samo to. K u r a s slivami prinese telesu več vita­minov, predvsem pa vi tamin A •n C . Vi tamin C pomaga pri Prehladu in krepi krvni obtok. Vitamin A utrjuje tkivo in skrbi z a boljši v id , krepi k o ž o in lase.

T a m e s e c n a v r t u

In ko l iko sliv lahko na dan pojemo? Nekateri svetujejo, da j i h lahko jemo po mi l i volji in da ob slivah lahko popijemo celo čašo vina. Drug i pa tudi tu svetujejo zmernost, češ da pre­velike m n o ž i n e zauži t ih sliv te­lo ne more prebaviti , te v čreve­sju pod vp l ivom bakterij z a č n o vreti razvijajo se velike kol ič ine pl inov in nastajajo škodl j ive m a š č o b n e kisl ine. Vse to pov­z roča ž e l o d č n e in črevesne kr­če, nazadnje pa koleri podob­no dr isko. Torej, naj velja tudi tu zmernost.

Prepovedano pa je v dneh te sadne kure uživati sol , sladkor, mleko in sir. Sir je n a m r e č za­radi svoje m a š č o b e težko pre­bavljiv, slan, zato veže nase vo­do in otežuje temeljito čiščenje telesa. Torej , jejmo re sn ično sa­me slive pa bo rezultat tu. Č e drugega ne, se bomo vsaj nekaj časa bolje počut i l i .

Morda še to: pri zelo nerednem iztrebljanju in zelo trdem bla­tu lahko p o v e č a m o odvajalni uč inek sliv, če pr ipravimo gosto slivovo kašo , ki je vzamemo vsako jutro na tešče po I do 2 je­di ln i žlici. Pred tem pa z m e š a m o v to ko l ič ino I noževo koni ­co zmletega krhlikovega lubja ali p r a ška sladke koreninice. Slive so dragocena dietna jed pri ledvičn ih boleznih, protinu, revmatizmu, jetrnih boleznih , poleg tega pa pomenijo, najsi j ih uživajo sveže ali kuhane, zaže l eno spremembo v sicer eno­lični prehrani teh boln ikov. Z a bolnike so še posebej po­membne, ker j im spodbujajo tek.

I t e f l r l n

(061)40 787, (066) 33 734 s h u j s e v a l n i č a j

Z z m a n j š e v a n j e m t e l e s n e t e ž e k r e p i t e o r g a n i z e m Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski prepara­ti) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja 'Realne telesne teže. Izjema pri tem je Čang - Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski reiepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in p lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja i^iibo teka. Z rednim pitjem čaja Cang. šlanjj bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo Postalo gladko in gibčno. Čaj Cang -

je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - $lang so nek<x" pili bogati Kitajci. S Pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlic a Čang • Slanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pit ju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Slang, čaj s tradicijo več kot • 7 M let. Za izgubo težt je dovolj, da

vsak dan preti obrokom popijete eno Jtodelico tega čaja in vsi problemi

0 rešeni. Zaradi izgube telesne teže neboste nervozni, nasprotno, ohranili Mt|e dobro razpoloženje. Isti učinek W dosegli, če popijete dve skodelici

' * , a n . X a 1'ted spanjem. U j Čang Šlang lahko naročite po P 0«'na naslov: Džirlo, p. p. 45,61000 '•iubljana in po telefonu g l ) 40 787,(066,33 734. r j M - Slang prodaja na slovenskem tržišču ekskluzivno podjetje DŽirlo, d.o.o., l.jublj.,na.

^ " ' č a n g $ i a n g a je 499 SIT+poitnl s , r ( *k i . Plačate po povzetju

Dali je cveto do oktobra, če j i h zavarujemo zoper o b č a s n e mrazo­ve, k i se pojavljajo lahko že septembra. Septembrski nočn i mra­zovi so navadno tako blagi , da zadostuje, če dalije prekrijemo s prtom, z vrečev ino , s papirjem ali č im podobn im. Č e že l imo pr i ­delati sončnično seme, moramo sončn ice zavarovati pred pt iči . Najbolje je, če plodovje ovijemo z gazo al i k a k š n o drugo z r a č n o tkanino. Neven a l i suha roža ohrani lepo barvo le, če jo p r a v o č a s n o pore-ž e m o . Suhe rože je treba porezati, še preden je cvetje popolnoma razvito. Z a rezanje izberimo suho vreme. Porezane suhe rože zve-ž e m o v snopke in j ih damo sušit na z račen prostor. Najbolje je, če so v temi. Volčje jabolko a l i lampi jončke p o r e ž e m o šele takrat, ko so me-hurjasti, o r a n ž n o rdeči p lodov i že popolnoma obarvani. L a m p i -j o n č k i so lahko trajen okras vaze. K o j i h p o r e ž e m o , odstranimo vse liste, tako da ostanejo na steblih samo p lodov i . Lahko j i h po­taknemo v vazo s peskom. Zimske krizanteme se razvijajo zelo slabo, če j i m manjka vode. Paziti pa moramo, da pri zalivanju ne m o č i m o listov, ker se sicer rade pojavijo bolezni na list ih. Gomol je zgodnjih sort gladiol lahko že septembra izkopljemo. N i treba čaka t i tako dolgo, da bi nadzemni del i do kraja strohne­l i alf odmr l i . Izkazalo se je n a m r e č , da se bolezni mnogo hitreje razvijajo na gomolj ih, k i so v zemlji . Č e gomolje kmalu izkoplje­mo, to p r e p r e č i m o ali pa vsaj zavremo. Seveda pa nas to ne sme zapeljati, da bi jemali gomolje iz zemlje prezgodaj. Na jzgodne jš i čas za pobiranje gomoljev g ladio l spoznamo po koreninah. K a ­kor hitro z a č n o prve korenine odmirat i , že lahko gomolje pobere­mo. D a to v id imo, moramo vzeti kak gomolj iz zemlje ali pa ga od strani odkopat i . Odmrle korenine so znotraj rjave. Gomol j e gladiol izkopavamo s š t iha ln imi v i l ami . Pri spravljanju gomoljev moramo paziti , da gomoljev ne p o š k o d u j e m o . Že naj­man j še praske o m o g o č a j o boleznim, da se j i h lotijo. Vsi ranjeni gomolji navadno čez z imo odmro, okuž i jo pa še zdrave. Prst, k i se drži korenin, previdno otresemo. K o izkopavamo gomolje, po­r e ž e m o nadzemne dele gladiol 10 cm nad gomolj i . Č e j i h od lomi ­mo pri dnu, p o š k o d u j e m o gomolj . Odrezane dele moramo takoj sežgat i . N a njih so ponavadi zmeraj škodlj ivci in bolezni , k i pre-zimijo v zemlji ali pa se presele na gomolje. Slednje velja zlasti za g lad io ln i trips. Ta ne prezimi samo na gomolj ih , t emveč se razširi tudi po shrambi, v kateri so gomolj i . Izkopane gomolje gladiol moramo v re sn ično z r a č n e m in suhem prostoru najprej dobro posuš i t i . Dokle r niso suhi , j i h moramo vsak dan o b r a č a t i . Zarodne gomol j čke gladiol razvrstimo po sortah, sicer se nam sortiment kmalu enostransko spremeni. K d o r na to ne pazi , naj se ne č u d i , če ima po več letih ene sorte vel iko, druge pa malo. To se dogaja predvsem tistim, ki jemljejo za m n o ž e n j e samo de­belejše zarodne gomol jčke . Znano je n a m r e č , da delajo nekatere sorte mnogo vel ikih gomloljev, druge pa malo majhnih.

P r i p r a v i m o se n a z i m o

Z m l e t e p a p r i k e s h r e n o m

5 kg rdeč ih paprik, 1 do 2 del olja, sol , kisa po okusu, 4 do 5 srednje vel ik ih korenin hrena: olje za zalivanje Zdrave mesnate paprike opere­mo, o s u š i m o , j im odstranimo seme in semensko kož ico . Op laknemo in odcedimo. Zme-Ijemo v mesoreznici. V vel iko kozico z odebeljenim dnom z l i -jemo olje in dodamo zmleto papr iko. Pdfcasi kuhamo in vmes m e š a m o . Masa je kuha­na, ko ostane dno kozice č is to , če med mešan j em potegnemo po njem s kuhalnico. Papr iko po okusu solimo in ohladimo. Po okusu ji p r i m e š a m o prevret in ohlajen ter drobno nariban hren. Kozarce napolnimo za dober prst pod rob. Pri l i jemo za prst olja in zavežemo s celo­fanom. Hran imo na hladnem.

•

ime in pr i imek

u l i ca in š t .

p o š t n a š t . in kraj

š t e v i l o zav i tkov

Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana

N u d i m o v a m :

dnevne malice in kosila sprejemamo rezervacije za zaključene družbe službena kosila, poroke, obletnice...

Odprto od 10. do 23. ure, sobota od 19. do 24. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure.

Se priporočamo!

S O B O T A , 2 6 . s e p t e m b r a 1 9 9 2

1. PROGRAM TV SLOVENIJA

7.15 Video strani 7.25 Izbor 7.25 Radovedni Taček: Sladkor-

ček 7.40 Lonček, kuhaj: Jogurtovi na­

pitki 7.50 Modro poletje, ponovitev 25.

in 26. dela španske nadalje­vanke

8.50 Klub klobuk 10.45 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 13.15 Napovednik 13.20 Intervju, ponovitev 14.10 Tednik, ponovitev 15.00 Moj sin Edvard, ameriški film 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Vizionarji, ponovitev angle­

ške dokumentarne serije 18.00 Prisluhnimo tišini 18.30 Dober tek! - Kuharski nasveti

Paula Bocuseja, 3. del 18.50 EPP 18.55 Risanka 19.05 Napovednik 19.10 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport,

Utrip 20.26 EPP 20.30 Komu gori pod nogami? 21.30 EPP 21.35 J . McGinnes: Slepo zaupa­

nje, ameriška nadaljevanka 22.25 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.50 Napovednik 22.53 EP, Video strani 22.55 Sova 22.55 Murphv Brovvn, ameriška na­

nizanka 23.20 Zgodbe iz Hollvvvooda, ame­

riška nanizanka 0.10 Shadev, angleški film 1.50 Video strani

2. PROGRAM TV SLOVENIJA

15.10 Video strani 15.20 Tok, ton, ponovitev 17.15 Sova, ponovitev: Roseanne, ameriška nanizanka; Zgodbe iz Hollvvvooda, ameriška nanizanka 18.30 Domači ansambli: ansambel Lojzeta Slaka 19.00 Šalji-vec, slovaška humoristična serija 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Klasika 20.25 Groza v Amitvvvillu, ameriški film 22.15 Akcent: O Milanu Kunde-ri 23.45 Video strani

1. PROGRAM TV HRVAŠKA

8.10 Horoskop 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Poročila 9.05 Koledar 9.15 Sli­ka na sliko 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Govorilnica, otroška se­rija 12.00 Poročila 12.05 Klicali ste, Milord?, ponovitev angleške humo­ristične nanizanke 12.56 Igra, niz in zmaga, ponovitev angleške barvne nadaljevanke 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Izbor iz sporeda za tujino 14.35 Hrvaške operne stvari­tve - Krsto Odak: Dorica pleše 15.15 Prisrčno vaši: Dr Marko Bra­niča 16.00 Poročila 16.10 Ameriški nemi filmi, izbor kratkih filmov dveh največjih komikov nemega fil­ma 17.40 Blufonci, risana serija 1800 Poročila 18.05 TV razstava: Miroslav Šutej 18.20 Santa Barba­ra, ameriška nadaljevanka 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risan ka 19.30 TV dnevnik 20.05 Poletne sanje, ameriški barvni film 21.40 Lepa naša 22.10 Glasbena oddaja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sli­ko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horo skop 0.00 Poročila 0.10 Video strani

2. PROGRAM TV HRVAŠKA

17.55 Video strani 17.50 Hrvaško prvenstvo v nogometu, prenos iz Koprivnice 19.30 Dnevnik 20.05 Umetnost vsakdana, dokumentar­na serija 21.00 Predstavljamo vam finalistke za miss Hrvaške 21.25 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Sovražnikov so­vražnik, švedska nadaljevanka 23.40 Hit depo 2.10 Video strani

KANALA

9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.15 Gorski tek, ponovitev reportaže s svetovnega prvenstva 10.30 špricanje, ponovitev ameri­škega filma 12.00 A Shop 12.15 Vi­deo strani 19.00 Napoved sporeda/ Vreme 19.02 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevo informativni program 20.32 Verdi, italijanska nadaljevan­ka 21.20 E H Milharčič Intervju 21.42 Dnevno informativni pro­gram 22.00 Poročila v angleščni: Deutsche Welle 22.20 Videogrom -Glasbena oddaja z Anjo Rupel 22.50 Starejši mojstri ameriške glasbe Jerrv Lee Levvis 0.10 Eroti-

SLOVENIJA 1 Shadev, angleški barvni film Junak filma je mehanik Sha­dev, ki bi si srčno rad spreme­nil spol v ženskega, pa za ope­rativni poseg nima denarja. Ima pa para sposobnost, da lahko svoje misli, svoja videnja in prerokbe prenaša na filmski trak. To svojo sposobnost sku­ša vnovčiti, pri tem pa pade v roke ekscentričnega angleške­ga lordskega poslovnega sveta in v roke vojaških obveščeval­cev. Oboji skušajo njegove sposobnosti izkoristiti, toda Shadev se jim upira, noče na­mreč, da bi sodeloval pri ne­čednih poslih. Nizajo se ab­surdne situacije, v katerih se Shadev le težko znajde, še po­sebej, ker je s svojimi videnji segel v zasebnost lordske dru­žine, kjer so se dogajale razli­čne ekscentrične nespodobno­sti. Shadev postaja vsebolj sredstvo v rokah različnih ma-nipulatorjev, pa tudi za spre­membo spola bo moral poskr­beti kar sam.

čna uspavanka 0.30 Program plus 1.00 MCM 2.00 Video strani

TV AVSTRIJA l

9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Angleščina 10.00 Francoščina 10.30 Ruščina 11.00 Nevarnost v dolini tigrov, ameriški film 12.30 Hello Avstrija, hello Vien-na 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, pono­vitev 13.35 Ljubezni se naučiš, nemška komedija 15.05 Če ti pra­viš, ljubi bog 15.10 Jaz in ti 15.30 Boule in BiH, risanka 15.35 Disnev-jevi gumijasti medvedki, risana se­rija 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 W. Fend: Mo­ja knjiga o džungli 17.30 Cirkissimo - Cirkus iz Kanade 18.00 Čas v sliki 18.05 Nogomet 18.30 Mac Gyver 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Stavimo, da ... 22.05 Zlata de­kleta 22.30 Blood Simple Morilska noč, ameriška psihološka kriminal­ka 0.10 čas v sliki 0.15 Percy, bri­tanska komedija 1.50 Poročila/Ex li-bris 2.00 1000 mojstrovin

RADIO KRANJ

8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika 12.15 - Osmrtni­ce, zahvale - 12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska od sobo­te do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in od­mevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje -

RADIO TRIGLAV JESENICE

11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, duhovni razgledi 12.00 - Za­bava vas Simona Vodopivec ali Megašok 13.00 - Danes do trinaj stih, EPP 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.00 - Učimo se angleščine 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obve stila 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP 18.00

Čestitke, EPP 19.00 - Odpoved programa

l . RADIO ŽIRI

14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.35 - Misel za dan -14.40 - Minute za družino 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Pre­nos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Razvedril­no popoldne na valovih RA Ziri -16.15 - Nagrajenec oddaje Od srca do lonca 16.30 - EPP 17.00 -Športni utrinki 18.00 - Novice -obvestila mali oglasi - somrtnice

19.00 - Odpoved programa -

RADIO TRŽIČ

16.00 Dober dan 16.10 Obvesti la 16.30 - Nekaj vam imamo pove­dati - 17.20 - Kulturni Babilon -17.46 - Izvolite, vstopite prosim -18.40 - Izid žrebanja Mercator -Preskrba - 18.56 - Tudi jutri se sliši­mo 19.00 - Na svidenje -

K I N O 2 6 . s e p t e m b r a

CENTER festival HARE KRIŠNA ob 18 uri, amer akcij film GLADIA­TOR ob 21 uri STORŽIČ amer trda erot POPER IZ MIAMIJA II ob 18 In 20 uri ŽELEZAR amer krim srhlj ROKA, KI ZIBLJE ZIBKO ob 17., 19. in 21 uri DUPLICA prem amer akcij kom MESTNI FANTJE ob 18 in 20 uri RADOVUICA amer krim film RICCOCHET ob 18 in 20 uri

NEDELJA, 27. septembra 1992

1. PROGRAM TV SLOVENIJA

9.15 Video strani 9.25 Program za otroke, ponovi­

tev 9.25 Živ, žav, ponovitev

10.10 Priča, ponovitev norveške nadaljevanke

10.35 Mladinski pevski festival Za­gorje '92

11.05 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije

11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH 13.10 Video strani 14.15 Video strani 14.25 Napovednik 14.30 Ljudje in zemlja 15.00 Domači ansambli: Ansambel

Lojzeta Slaka, ponovitev 15.30 Šaljivec, ponovitev slovaške

humoristične serije 16.00 Splošna praksa, avstralska

nanizanka 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Nora avto šola, ameriški film 18.40 TV mernik 18.55 Novosti založb. Odprta knji­

ga 19.05 Risanka 19.15 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport,

Zrcalo tedna 20.26 EPP 20.30 Zdravo 21.30 EPP 21.36 čudoviti svet mineralov, po­

ljudnoznanstvena serija

22.30 EP, Video strani 22.32 Napovednik 22.35 Sova 22.35 Ameriške video smešnice,

ameriški varietejski program 23.00 Gabrielov ogrenj, ameriška

nanizanka 23.55 Video strani

2. PROGRAM TV SLOVENIJA

13.20 Video strani 13.30 Napoved nik 13.35 Sova, ponovitev - Zgodbe iz Hollvvvooda, ameriška nanizan­ka, Murphv Brovvn, ameriška nani­zanka 14.50 Športna nedelja For­mula 1, prenos; Slovenski kasaški maraton, posnetek iz Ljubljane, DP v cestnohitrostnih dirkah, reporta­ža iz černivca; PEP v rokometu, prenos 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Videogodba 20.30 TV prodaja nepremičnin 20.35 Vizio-narji, angleška dokumentarna seri­ja 21.25 Očetje in sinovi, koprodu-cijska nadaljevanka 22.35 Mali kon cert: Juan Vasle, bas 22.45 Športni pregled 23.15 Formula 1, posnetek iz Estorila 23.50 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, posnetek iz New Yor-ka 1.20 Video strani

PROGRAM TV HRVAŠKA

8.25 Horoskop, ponovitev 8.30 Po ročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Tom in Jerry kot otroka, risana serija 10.00 Poro čila 10.05 Nedeljski živec 10.50 Ri sani filmi 11.00 Smogovci, otroška serija 11.30 Oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in do­brota 13.30 Domači ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Po ročila 14.05 Mikser M 15.00 Daktari, ameriška nanizanka 15.50 Risanka 16.00 Poročila 16.10 Opera Box 16.40 Samotar z Učke, dokumen tarna oddaja 17.06 Dama burleske, ameriški film 18.50 Ovidij, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 Slikica: Buzet 20.10 Ljubezen za Lidijo, angleška nada­ljevanka 21.00 Zabavna oddaja 22.00 V službi miru in ljubezni, do kumentarna oddaja 22.36 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angle ščini 23.56 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani

2. PROGRAM TV HRVATSKA

13.45 Video strani 13.56 Formula 1 za VN Portugalske, prenos iz Esto rilla 15.40 Gilette sport 16.10 Nami zni tenis, reportaža 16.30 Oddaja 18.25 Svetovni pokal v atletiki, pos netek iz Havane 19.30 Dnevnik 20.06 Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija 21.00 Murphv Brovvn, ameriška humoristična se­rija 21.30 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 22.15 Hrvaška nogo­metna liga 23.20 Šport 23.36 Jazz 0.06 Video strani

KANALA

9.00 MCM 9.30 Moški, ženska in banka, ponovitev kanadskega barv

Slovenija 2 Nora avto šola, ameriški barvni film Film je komedija o neredu v prometu, ki ga na eni strani povzročajo nori vozniki, na drugi pa preveč vestni policaji, ki z budnim očesom pazijo na prekrške in zagnano pišejo ka­zni. Še posebej zagrizena sta policaj, ki je pravkar napredo­val, in vanj zagledana policaj­ka. Njuni ukrepi pa prav nič ne pripomorejo k redu, vzbujata le posmeh nediscipliniranih voz­nikov. Zato si za kršitelje izmi­slita najstrožjo kazen: dokon­čni odvzem vozniških dovoljenj in s pomočjo iznajdljive sodni­ce avto šolo, v kateri bi vozni­kom nudili še eno možnost za ponovno pridobitev vozniške­ga dovoljenja...

nega filma 11.00 Verdi, ponovitev italijanske nadaljevanke 11.45 Male živali 12.05 Za zdravje 12.15 Video grom 13.15 Video strani 19.00 Na poved sporeda, Vreme 19.02 MCM 20.00 Risanka 20.05 Motor smrti, ameriški film 21.36 Intervju, pono­vitev 22.00 Marlboro music shovv 22.30 Demonski kamen, ameriški barvni film 0.00 Vreme 0.02 MCM 1.00 Video strani

TV AVSTRIJA l

9.00 Jutranji program 9.05 Pozor, kultura, ponovitev 9.30 Kratko in dobro, kratki film 10.00 Frank Zap pa in njegova glasba 11.00 Evrop ski studio 12.00 Tednik 12.30 Orien­tacija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi, ponovitev 13.35 Skrivnostni dr. Lao, ameriški film 15.10 Comedv capers 15.25 Verski prazniki 15.30 Jaz in ti, otro­ški program 15.56 Sedemkrat jaz in ti, pregled programa za prihodnji teden 16.10 Daktari: Judv in slon­ček 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X Large 18.30 Mac Gvver 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Krompir z omako, serija 21.10 Matere, pogo vor z materami slavnih otrok 21.50 Pogled nazaj in v prihodnost 22.30 Šport 1.30 Poročila/1000 mojstro

RADIO KRANJ

8.00 Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 10.00 - Poročila Radia Slo­venije - 10.05 - Na vrtiljaku z Roma­no (otroška oddaja) 11.00 - Po do­maČe na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale 12.40 - Kme­tijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 16.00 - Izbor pe­smi tedna 17.20 - Športna oddaja

18.30 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri -

l . RADIO TRIGLAV JESENICE

8.00 Napoved, otroški porgam 9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet 11.00 - Radijski sejem, EPP 12.00 Prvi del čestitk, EPP 13.00 Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP 17.00 - Razgovor, EPP 18.30 Resna glasba 19.00 Odpoved

l . RADIO ŽIRI

9.00 - Napoved programa - radijski koledar EPP 10.00 Športni utrinki 10.20 - Od tu in tam 11.00 - Novice in dogodki osmrtnice -obvestila - mali oglasi - 11.40 -Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 -EPP 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 - Nedelj sko popoldne Radia Žiri - vmes vreme prometna varnost glas­bena lestvica 15.30 - Odpoved programa -

RADIO TRŽIČ

10.30 Dober dan 10.36 Nedelj ski pogovor o spremembah urbani­stičnih načrtov - 11.25 - Morda še ne veste 11.40 - Iz orumenelih za­pisov 12.00 Pogled v iztekajoči se teden 12.10 - Nedeljska duho vna misel 12.25 - Podrobnosti iz našega vsakdanjika 12.50 - Obve stila 13.20 - Iskrene čestitke, naj­lepše želje 14.00 - Klepet o bliž njem prazniku štirih KS - 14.36 -Glasbena lestvica Slovenca 15.20

Napoved sporeda za torek 15.30 - Slovo

KINO 27. septembra CENTER amer akcij film GLADIATOR ob 17 in 19 uri, prem amer krim srhlj ROKA. KI ZIBUE ZIBKO ob 21 uri STORŽIČ amer trda erot POPER IZ MIAMIJA II ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer pust rom VRNITEV V PLAVO LAGUNO ob 17 in 19 uri, amer trda erot POPER IZ MIAMIJA I ob 21. uri DUPLICA amer kom SMRKAVCI VRAČAJO UDAREC ob 18 uri, amer trda erot KRATKA SREČANJA ob 20 uri RADOVLJICA amer krim film RICCOCHET ob 20 uri

M o j a sodelavka, samohra­n i lka s svojim ot rokom in zara­d i svoje pri l judne nature vsa­kodnevno obdana tudi z ograb-kom tujih o t roč i čkov , j e » o n i dan dobi la povabilce na neki shod al i nekaj podobnega. K a r do l jo je vrglo, ko je prebrala: . . . » G o s p o d i č n a , vl judno ste va­bljeni . . .« D o l j o je vrgla tista G O S P O D I Č N A , kajti od iz­bruha demokracije sem jo služ­bena vabi la štejejo za G O S P O ! » K d o , za vraga, pa v tej stran­k i , k i me vabi na shod, tako na­t a n č n o ve za moj s t a tu s?« je sa-mohrani lsko zarobanti la.

V e , ve! Vse se danes presne­to n a t a n č n o ve! In kje se bo ve­delo, če ne v mal i Sloveni j i , kjer smo verjetno konec kon­cev vsi v ž laht i in kjer nit i v najbolj zan ikrn i s lašč ičarni ne m o r e š imeti p o š t e n e g a randija, ne da b i te v idelo pet opravlj i-v ih znancev! In ker se tresemo v predvol i ln i mrz l i c i , je tudi naslavljanje z G O S P O in G O ­S P O D I Č N O kot potencialno strankarsko simpatizerko stvar prefinjene taktike. Naj znanko strankarji vidi jo v nabitem av­tomobi lu , iz katerega na vseh straneh kukajo o t ro ške glavice, na vsak nač in se sp l ača preveri­ti njen d ruž insk i status. Še po­sebej, ker presneto dobro vedo, da vsaki žensk i , k i se ravno z eno nogo že ne poslavlja od te­ga sveta, impon i r a : »Vi, gospo­d i č n a ! «

V kakšn i š t acun i , recimo, meni kakšen prileten gospod tudi še reče : »Vi, g o s p o d i č n a ! « Z a m i ž i m od ugodja in tisti h ip o d p i š e m , da ima pri jazni m i gospod že k a k š n i h osemdeset do devetdeset let! A kaj, ko mi je zaradi » g o s p o d i č n e « tako

T E M A T E D N A

E k s - p r e d s e d n i k s e

z a h v a l j u j e

malo časa toplo pri srcu, saj mi bo že naslednji hip k a k š e n zoprn mulec, k i se bo ozrl v mojo k i lažo in v moje starostne gube, nesramno zabrus i l : » G o ­spa, gospa, umaknite se no ma­lo!«

Č e p r a v je stranka hotela s t i ­sto » g o s p o d i č n o « imponira t i moji sodelavki , moram na ža­lost prevljudne strankarje po­tom tega dopisa obvestiti, da » g o s p o d i č n a « ni iz tega testa. M o g o č e b i se j i res dobro zde­lo , ko bi tako vabilce pr iš lo v drugem času , v predvol i ln i kampanji pa je vsaki novinarki prozorno jasno, kam pes taco mol i . In ga z novinarkami rajši tozadevno n ič s račka t i . So po­k l i cno totalno deformirane in se pravi loma s takimi rečmi pri njih d o s e ž e samo kontra -efekt!

Kot se je dosegel totalni kon­tra - efekt ob prijaznem vabilu še pri jaznejšega gospoda Peter­leta.

Nekateri Gorenjci le niso ta­ko preklemano skopušk i , kot se govori. Mars ika te r i Gorenjec se rade volje odzove humanitarnim pozivom, ko sliši za nesrečo soč­loveka. In tako se je daljnjega oktobra leta 1990 odzvala tele­

vizijski akci j i Dober sosed tudi gorenjska d ruž ina in nakazala skromen prispevek. In nanj že davno pozabila.

A glej ga z l o m k a ! O n i dan so dobi l i v nabiralni­

ku krasno pismo od same pre­ljube R E P U B L I K E S L O V E N I ­J E . Poš tn i ž ig : Ljubljana, v ko­tu kuverte pa Republ ika Slove­nije in Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora. » M a d o n c a , « je rekla gospodi­nja, »od kdaj nam pa J a z b i n š e k pošilja poš to?«

V kuverti je b i l še bolj krasen papir. Tak, k a k r š n e g a upora­bljamo za d ip lome in prizna­nja. Be l , svet leč , drag kot ža­fran. N a njem je č r n o na belem pisalo: »Izvršni svet Republike Slovenije V a m izreka posebno zahvalo za nesebično pomoč, k i ste jo izkaza l i v akcij i Dober so­sed.« Tist i dve besedi: posebno zahvalo, sta izpisani celo z rde­čimi č r k a m i ! ? ! Podpis : Lojze Peterle, predsednik izvršnega sveta Slovenije, v Ljubl jani , 19. septembra 1991...

Tako . Pomoč so dali leta 1990, zahvalno pismo je bilo na­pisano leto kasneje, na pošto pa oddano prejšnji petek!

T u pa res lahko dol padeš in kar oblež iš !

Togotna prejemnica pisma sp rašu je : če daš humano pomoč, se ni treba zahvaljevati, najmanj pa v taki o b l i k i ! Sama je dala majhen denar in zanesljivo je vsa ta draga oprema na tako sa-lamensko dragem papirju stala veliko več kot njen prispevek! D a ne govorimo o datumih, ob katerih je skoraj znorela! D a nadalje ne govorimo o gospodu Peterletu, k i sploh ni več pred­sednik izvršnega sveta! In kar je prejemnico do kraja raztogoti-l o : sama je ob s lužbo, država j i s lužbe ne da, kot v posmeh pa j i pošilja tako drage in nepotrebne zahvale!

S tisto » g o s p o d i č n o « tam zgoraj smo doživel i en majčken ps iho lošk i p redvol i ln i sunek v ž e n s k o s rčece - T A , S P E T E R ­L E T O M , k i se kot eks-predsed­nik zdaj Z A H V A L J U J E , pa prozorno dokazuje, da v pred­vo l i ln i s i l i še h u d i č muhe ž re ! K o so prazni l i k a k š n o sk lad iš ­če in naleteli na pozabljene za­hvale, si je predvol i ln i š t ab mel roke: « F i n o ! K a k o krasno prav bodo pr iš le!« In so od Čiste kreposti in radosti čis to poza­b i l i , da bi kdo le utegnil pogle­dati datume!

Sicer pa : ko danes beremo o f inančnem kr iminalu raznih mi­nistrov, k i so b i l i kras in dika prejšnje vlade, so take drage za­hvale le nov pljunček v brezmej­no radodarno davkoplačevalsko morje. Kot bomo odpisali dav­k o p l a č e v a l k i denar, k i so nam ga zagonil i ministri , tako bomo morali odpisati tudi drage post festumske Peterletove zahvale. Raja je pa tako a l i tako neum­na, vse pelje in vse p l ača ! • D . Sede j

N E S P R E J E M L J I V O V E D E N J E B O D O Č I H

G O S T I N C E V

Alojzij Vovk z Bleda nam p i š e : »V č a s u o d 9. do 11. ure imajo u č e n c i g o s t i n s k e š o l e na

B l e d u č a s m a l i c e in p r i l o ž n o s t , d a s i nakup i jo živila in p i j a č e v bližnji t r gov in i na B l e d u na P r e š e r n o v i . D a bi t akra t p o k a zal i m a l o » g o s t i n s k e g a « veden ja , t e g a pa ne ! Dovo l i j o » p o s v i n j a t i « z o d p a d k i v r tne m i z e t a m a k a j š n j e g a bifeja, č e p r a v je v bližini k o š za o d p a d k e . T u d i č e bi m o r a l i p o k a z a t i p o s l u š nos t , ra jš i » z a f r k a v a j o « oseb je , k i j i m s t r e ž e .

Le k a k š e n gost inski kader vzgajajo v t amka j šn j i šoli! M e n i m , da bi s t rokovno osebje š o l e mora lo kdaj v p r a š a t i svoje u č e n c e v šoli , k a k š n o je njihovo vedenje v j avnos t i !«

U p a j m o , g o s p o d V o v k , da bo to le o p o z o r i l c e za l eg lo in da bo s t r o k o v n o oseb je š o l e m e d o d m o r o m kdaj le p r i š l o po­g leda t , kaj p o č e n j a j o n j ihovi u č e n c i ! • D . S .

L E J , L E J , K A K Š N A T O R T A !

^ 7 3

s/u^, z < o i - — r K D I G L A S

Takole je bilo na kranjskem sejmu S lovenska kakovost, ko je pr iše l tudi predsednik Mi l an K u č a n

Kajpak ni š lo brez velike in s lastne torte, na kateri je pisa lo S lovenska kvaliteta.

Kaj v se m o r a d o ž i v e t i n a š p r e d s e d n i k !

Najprej je v d r u ž b i direk­torja s e j m a in s i m p a t i č n e s p r e m l j e v a l k e ob p o g l e d u na to r to v e l i k a n k o s k l e n i l r oke : »Le j lej no, k a k š n a to r ta ! T a k š n e pa š e ob moj i p o r o k i z ž e n o Š t e f k o ni bi lo!«

N a t o je bi lo t r eba vze t i o g r o m e n n o ž in ob a s i s t e n c i s p r e m l j e v a l k e s e je rez i lo hrabro za reza lo v s l a s t e n in v e r j a m e m o - k v a l i t e t e n - pro­d u k t i

K a k š n o je bilo stanje in po­č u t j e ob pokuš in i , fotografski aparat ni zabe lež i l . S m o pa p r e p r i č a n i , da je šla v slast

predsedniku, da o raznoraznih drugih povabl jencih niti ne govor imo. . . • D . S. - Foto: G o r a / d Šinik

B O H I N J S K E R A Z G L E D N I C E

V T u r i s t i č n e m d r u š t v u B o h i n j l ahko kup i t e p r e k r a s n e raz g l e d n i c e .

M i pa v a m za s p r e m e m b o p o n u j a m o d r u g a č n e r a z g l e d n i č e n a š e g a b i se ra , ki s m o j ih p o s n e l i m i n u l o nede l jo .

V R i b č e v e m L a z u je o b c e r k v i c i sv. J a n e z a n e z n a n e c » p o l o ž i l « s m e r o k a z e za P o k l j u k o in L jub l j ano m e d n a p o l njen smetnjak. . . N e k o m u je b i l a napo t i tud i t ab la za pa rk i ranje, m e d t e m ko je nek i B o h i n j e c , ki se boj i z i m e in s i je ž e p r e s k r b e l d rva , kar s s t a ro s t r e h o f i č k o t a in z a v t o m o b i l s k i m i v ra t i p rekr i l s k l a d o v n i c o d rv N i kaj: b i lo bi i zv i rno , č e ne bi b i lo t ako grdo. . .

D.S. Foto Peter Kozjek

Izruvana t ab la K a ž i p o t i na t l eh

Petek, 2 5 . s ep tembra 1992 R E P O R T A Ž A 15. STRAN * GORENJSKI GLAS

Slovenska avtomobilska posebnost: kočija - avto

H i t r o s t : k o l i k o r e n k o n j l e t i lesce, 24. septembra - Franc Avsenik iz Lesc je poskrbel zi avto, kakršnega v Sloveniji ni: kočija in stroj. 1.000 ur dela in nemalo stroškov. Avto poganja deset konj.

Nekako pred št i r inajs t imi leti je Franc Avsenik, dolga leta obr-huk - kovinostruear iz Lesc, po televiziji v ide l lepo koči jo , k i j o Poganja motor. Ž e tedaj ga je zamikalo , da b i kaj takega tudi s am naredil . A časa n iko l i ni b i lo dovol j , zato je zanimiva ideja jnorala p o č a k a t i . In d o č a k a l a je dan, ko se je Franc Avsenik upo­kojil i n pr i pr iči začel s svoj im hobbvjem: v Podkorenu je k u p i l Popolnoma dotrajano koči jo za 80 n e m š k i h mark in se lo t i l dela.

»Kočija je b i la zanesljivo stara več kot sto let, b i la pa je druga­čna kot so blejske kočije, k i so nekoliko višje. M o r a l sem jo kar po­šteno »predela t i« in dodelati, da je dobila današnj i izgled,« pravi »rane Avsenik. »Bil je dober samo »kos tn« pa železje in »peste« Q a kolesih, vse ostalo je bi lo treba dodati a l i popraviti. Poskusi l sern - j n v vel iki meri mi je kar uspelo - da bi b i l moj avto a l i moja kočija na stroj a l i kakorko l i jo že imenujete, kar najbolj podobna Prvemu avtomobilu. Z b r a l sem podatke o prvem avtu Daimer Ben-*a in delal po tem modelu. S tem, da ima prvi avto motor na sredini ' i verigo le za eno kolo, moj je pa zadaj, zadaj je diferencial, ima tr> hitrosti naprej in eno nazaj. V tem so tehnične razl ike.

. Ka r trikrat sem moral v Italijo, preden mi je uspelo izbrati pra-yj stroj: da b i bile » b r z i n e « naprej in da b i ga lahko » o p a s a l « . Največ težav je b i lo z » o p a s a n j e m « stroja in z vo lanom, v kate-r ?m so trije zobn ik i . I z r ačuna l sem, da sem na mojem avtu opra­l i okol i 1.000 delovnih ur, samo ves material pa me je veljal 8-300 n e m š k i h mark, od tega je stal stroj 3.000 n e m š k i h mark.

.Včasih se peljem z avtom, sodeloval sem na paradi v Begu­njah, v Radovl j ic i . Vendar avto ni registriran, č ep rav bi rad, da b i

N i h č e ne ve, pod kaj naj b i ga registrirali : pod koči jo , pod m o t o r . . ? «

kadarko l i se Franc Avsenik pelje s svojim posebnim avtom, s reho in lepo oblazinjenim, avtom, k i mu v Sloveniji in tudi v bliž-

"J'h tujih državah ni para - v Sloveniji so le podobni stari zaprti av-onnobili muzejske vrednosti - upravičeno vzbuja veliko občudova-J e |n pozornost. Njegova hitrost je omejena na » to l iko , kol ikor en onj let i«, pa vendar ga ljudje med vožnjo sprašu je jo : » J a gospod,

Ji P* imate konja?« Naka r j im iznajdljivi in sposobni Franc Avse-'*> ki je poskrbel za to imenitno in enkratno slovensko posebnost,

Jj0y$em po resnici odgovori » K a j enega konja! Deset konj imam za-Q a J ! « • D . Sedej

O d več kot sto let stare kočije iz Podkorena je bore malo ostalo.

...a sposobni in neumorni Franc Avsenik iz Lesc je iz nje napravil prav poseben avtomobil...

C E R T I F I K A T 0 N E D O L Ž N O S T I

G E R T Y F I K A T

N I E W I N N O Š C I

C E R T Y F I K A T

N I E V V I N N O Š C I

N R . 2 \ 7 \ 1 9 9 2

imif i Mlivisbi

r/iilii i m it/sir u i III/Z-I niii

mirjsrr s/imii ^knniii

M1NISTERSTVVO SPRANV TAJF.MNYGIJ

' V ne gre za o b i č a j n o n e d o l ž n o s t , t e m v e č za certifikat, ki i t ? t r i u J e , da imetnik takega d o k u m e n t a ni bil informator, agent $.? t a J n i h s lužb . Če bi s lovenski par lament z voli lno zakonodajo S a t ' 6 ' t u d i z n a n i udbovski a m a n d m a , ki bi pri volilni pravici o j

n

K * c ' o n i r a l kakršnoko l i sode lovanje z U d b o oz. tajno polici jo, <>. D r z č a s t a k š e n »cer t i f i ka t o n e d o l ž n o s t i « potreboval i tudi v K e n i j i .

I podpis

MINISTKRST\Y() SPRA\V TAJKMNVC

/,as\\ iatlc/.a sic. / c oka/icicl ninicjs/.ego ccrtvfikatu. W latach 1°45-1<)8<) nic hvl: -informatorcm -agentom -rc/.vdentcni SB i l 'B <>ra/ nic donosi), nic pmlshichiual, nic kabloual. nic hvl te/ K \ 1 \ V \ T \ \ '*. T \ \ (:* tira/ \v /ailcn innv sposob nic službami i ur/cdami.

\\ spi')lpraco\\ al \v/\v

Z A D E T E K V P E T E K poslušalke in poslušalci Radia Žiri že vedo nekateri od bralk in Mi K i ° e v Gorenjskega glasa pa še ne: prva oddaja druge serije pri '"bljenega kviza ZADETEK V PETEK se začne 9. oktobra ob 16 uri *° valovnih dolžinah Radia Žiri. ZADETEK V PETEK bo odslej vsak

tek^' P***k popoldne gostoval v eni od dobrih gostiln, kjer bo te r n o v a ' a najmanj tričlanska ekipa ob pomoči navijačev Kljub v

u da bo poleg studia odslej kviz v živo potekal tudi na terenu, b o * ? S t ' ' n a n ' p a ko tekmovanje resno, napeto in zanimivo: ekipa t e m

8 1 odgovarjala in imela možnost zaslužiti 4 500 SIT, za r o

D a * malo korajže in več znanja potrojiti prisluženo zodgovo ser 1 " k u s o d n o vprašanje v seriji "VSE ALI NIČ". Tako kot v prvi n w h ° d o v °ddaj i sodelovali tisti, ki se najbolj zanesejo na po Valr rneč oddajo bomo prijavljene tekmovalke in tekmo tr i i« 6 P 0 ' * ' ' 0 8 ' ' po telefonu, zanje bodo tri serije vprašanj izločilne, b o n \ ? r a v i l m o d « ° v o r i vredni skupaj 3 000 SIT in z "VSE ALI NIČ" vljaij 1 , , 8 V n a 9 r a d e ZADETEK V PETEK bomo tudi tokrat pripra-v p r a ' . s P°moč|o pokroviteljev, ki bodo tudi zastavljali nagradna V D r a » a n , a n a kuponih v Gorenjskem glasu ali v živo med oddajo V pjrTp'i ' 8 . ' 1 8 b o d o težka, nagrade pa bodo in zato je ZADETEK Z a rnuditj t i S t ° ' V Gorenjskem 9 l a s u ' n n a R « d i u Žiri ne smete

^ J A V L J A M S E ZA S O D E L O V A N J E V KVIZU k ' P « (priimek in ime, naslov, podatki o vodji ekipa)

t L ° t , p o » a r r i e z n i tekmovalec: (priimek in ime, naslov, telefon itevilka)

U p o

a ^ " ' C o n a kuponu iz Gorenjskega glasa (drugih prijav ne bomo - — ^ v j » h | ) pošljite čimprej na R A D I O Ž I R I . 6 4 2 2 6 Ž I R I

•()l)jašnicnia skrotoNV /lujila P)»rt*t\v«> w ksiqžcc l l . c / k l cv\li VVIDMA BK/P1KK1

POI.SK \ <)l K Y \ \ \ V M ) \ \ V \ I C / \ H(i\\

Tako pa v a m predstav l jamo, kako so si t a k š e n dokument za­mislili na Pol jskem, kjer je bil tudi zelo aktualen udbovski za­konski p red log Certifikat, katerega izdajatelj je Ministrstvo za notranje zadeve , potrjuje, da lastnik v letih 1945 1989 ni bil in­formator agent itd. tajnih s lužb niti ni p r is luškova l , »speca l« . . .

R A B A C H O T E L M I M O S A

1 T E D E N (UPOKOJENCI) D E M 1 4 4

0 D H . 14. in 21 .10.92, A V T O B U S

K O M P A S K R A N J , TEL. 211-022

K O M P A S ŠKOFJA L O K A , TEL. 620-960

ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE BLANKA KRANJ V č e r a j s m o izmed 1185 prejetih kuponov nagradne k r i žanke B L A N K A izžrebal i 5 s r e č n e ž e v , ki so pravi lno napisali ges lo k r i žanke na kuponu: » O D V O L N E D O P U L O V E R J E V N A E N E M M E S T U « B o n za nakup v vrednost i 7.000 SIT prejme Marija Zaplotnik, Planina 9, Kranj; bon za nakup v vrednost i 5 000 SIT prejme Zlatko Bogata j , Vrbn je 16, Radovl j ica; bon za nakup v vrednost i 3 000 SIT pre jme Tina T o m a n , Ul . XXXI divizije 3a, Kranj; to laž i ln i knj ižni nagradi Gorenjske ga glasa pa prejmeta Ma jda T r č e k , Bertoncl jeva 5, Kranj in A n g e l c a Benedik , S t rmica 2, S e l c a N a g r a j e n c e m čes t i ta m o , ostal im r e š e v a l c e m pa ž e l i m o v e č s r e č e p r i h o d n j i č !

PONEDELJEK, 28. septembra 1992

1. PROGRAM TV SLOVENIJA

8.40 Video strani 8.50 Program za otroke 8.50 J . Maiik: Žogica Marogica, 1.

del lutkovne igrice 9.05 Naša galerija 9.20 Maja, kratki igrani film

10.00 J . Mortimer: Odloženi raj, ponovitev angleške nadalje­vanke

10.50 TV mernik, ponovitev 11.05 Forum, ponovitev 11.20 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 15.35 Video strani 15.45 Napovednik 15.50 Slovenski magazin, ponovi­

tev 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Radovedni Taček: Miš 17.30 Bratovščina Sinjega galeba,

TV nadaljevanka 17.56 Norčije v živalskem vrtu 18.10 Obzorja duha, ponovitev 18.40 EP, Video strani 18.45 W. Fend: Moja knjiga o

džungli, nemška poljudno­znanstvena serija

19.05 Risanka 19.15 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.00 EPP 20.05 Mednarodna obzorja: Finska 20.45 EPP 20.50 F. Kalan - M. Klopčič: Go­

spodična Marv 22.25 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.50 Napovednik 22.52 EP, Video strani 22.55 Sova 22.56 Brooklvnski most, ameriška

nanizanka 23.20 Gabrielov ogenj, ameriška

nanizanka 0.10 Ameriška kronika, ameriška

dokumentarna serija 0.35 Video strani

2. PROGRAM TV SLOVENIJA

15.15 Video strani 15.25 Oči kritike, ponovitev 16.15 Sova, ponovitev -Ameriške video smešnice, ameriški varietejski program; Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka 17.30 Športni pregled, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika 19.00 Videošpon 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 20.30 Gospodar­ska oddaja: R & R 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov znanih re­žiserjev • E. Rohmer: Moja noč pri Maude, francoski film (CB) 23.15 Film 23.45 Video strani

l . PROGRAM TV HRVAŠKA

7.30 Pregled sporeda 7.35 TV Kole­dar 7.45 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 8.30 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila 10.00 Poro­čila 10.05 TV Šola: Vrtiljak, Franco­ščina 11.30 Jaz, lutkar 12.00 Poroči­la 12.05 Dragi John, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 14.40 The big blue 15.05 Cirkus, otroška serija 15.30 Metin, otroška serija 16.00 Poročila 16.10 Učimo o hrvaški: Hr­vaška cerkev v Rimu 16.40 Rakuni, otroška risana serija 17.15 Polnočni klici, ponovitev ameriške barvne nanizanke 18.00 Poročila 18.06 Pod­vigi in usode, dokumentarna odda­ja 18.25 TV razstava: Ferdinand Kulmer 18.35 Santa Barbara, ame­riška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška v sve­tu 20.35 7/7 20.55 Zadnje opozorilo gospoda Mota, ameriški film 22.05 Glasbena oddaja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v anglešči­ni 23.56 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani

2. PROGRAM TV HRVAŠKA

17.30 Video strani 17.40 Poletne sa­nje, ponovitev ameriškega filma 19.30 Dnevnik 20.06 Brez žensk menda ne gre, angleška humoristi­čna nanizanka 20.30 Svetovni pokal v atletiki, posnetek iz Havane 21.35 Hiša orhidej, ameriška nadaljevan­ka 22.30 Poštenjaka in lumpa, ame­riška nadaljevanka 23.20 Brez elek trike 23.50 Video strani

KANALA

Slovenija 2 20.00 Gozdarska koča Falkenau, nemška nadaljevanka Silvo von Bernried obišče Erich Zurbriggen iz Munchna. Zahteva, da se Silva končno odloči, kajti že več let ga pušča v negotovosti, kadar jo prosi za roko. Baron von Bernried kaže le malo razumevanja za vede­nje svoje hčerke. Nagnjenje do Rombacha se mu zdi senti­mentalno. Nič čudnega, Zur­briggen je staremu baronu po­nudil dobro kupčijo: financiral bo obnovo gradu.

Poslovni dosje, ameriška doku­mentarna serija 21.15 Smrt preži, ameriška grozljivka 22.45 Vreme 22.47 Dnevno-informativni pro­gram 23.05 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.25 Compakt -Tedenski pregled zunanjepolitičnih dogodkov 23.40 A Shop 23.46 MCM 1.00 Video strani

TV AVSTRIJA l

9.00 Jutranji program 9.05 9 x Av­strija 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Družinske vezi, ponovitev 10.30 Njenih dvanajst mož, ameri­ški film 12.00 Jour Fixe 13.00 Čas v sliki 13.10 Sporna vprašanja, pono­vitev 13.35 Sinha Moha, brazilska telenovela 14.00 Dom za živali 14.45 Tramvaji sveta 15.00 Jaz in ti 15.05 Nils Holgersson, risanka 15.30 Am, dam, des 15.50 črni blisk Black, serija 16.15 Strelovod 16.30 Ding dong: Otroci se pogovarjajo s slavnimi ljudmi 17.00 Mini čas v sli­ki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Mac Gvver, serija 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vre­me 20.00 Šport 20.15 Športna are­na 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Po­gledi s strani 21.25 Miami Vice: Na drugi strani zakona 22.10 Z mojimi vročimi solzami 23.40 Čas v sliki 23.45 Sled kamnov, vzhodnonem-ški film 1.55 Poročila/1000 mojstro­vin

TV AVSTRIJA 2

6.30 Tenis 8.00 Vremenska panora­ma 16.45 1000 mojstrovin 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Evropske železniške postaje, 4. del: Budim­pešta - Cesarice, Stalin, McDonald 17.30 Lipova ulica 18.00 Družinske vezi: Zakaj so bratje 18.30 Ljubezen na prvi pogled 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Boter, nemška serija 21.00 Novo v kinu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop: Srbija nad vse 22.00 Čas v sliki 22.30 Nad gozdno mejo 23.15 Nočni studio 0.15 Hello Austria, hello Vienna 0.50 Poročila/1000 mojstrovin

1. RADIO TRIGLAV JESENICE

11.00 - Napoved, telegraf, horo­skop 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 - Čestitke - 18.30 - Informati­vna oddaja BBC, EPP -

l , RADIO ŽIRI

14.00 - Napoved programa - 14.10 Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.36 - Misel za dan - 14.40 - Meda polna skleda - 15.00 - Dogodki da­nes - jutri 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Sloveni­ja - 16.00 - Radio Žiri spet z vami -napoved programa do 19. ure -16.15 - Od srca do lonca - 16.30 -EPP 17.00 - Športne novice 17.10 - Otorški program - 18.00 - Novice in obvestila - osmrtnice 18.10 -Mladinski program 19.00 - Odpo­ved programa -

RADIO KRANJ

9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Motor smrti, ponovitev ameriškega filma 12.00 A Shop 12.16 Video strani 18.30 Poslovni dosje, ponovitev ameriške doku mentarne serije 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 MCM 19.46 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni pro­gram 20.32 Teden na borzi 20.45

8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včerja - da­nes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Go­renjska danes (regionalna poroči­la) 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija - 16.20 -Skriti reporter • 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - ju­tri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvide-nje jutri -

KINO 28. septembra CENTER amer krim srhlj ROKA, KI ZIBLJE ZIBKO ob 16.. 18 in 20 uri

TOREK, 29. septembra 1992

1. PROGRAM TV SLOVENIJA

9.20 Video strani 9.30 Program za otroke 9.30 Zgodbe iz školjke

10.25 Giotto 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Prisluhnimo tišini, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Napovednik 15.05 Moja noč pri Maude, ponovi­

tev francoskega filma (ČB) 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Biskvitki, ameriška risana se­

rija 17.30 M. Matičetov: Zverinice iz

Rezije, lutkovna serija 17.50 Denver - Poslednji dinoza­

ver, ameriška risana nanizan­ka

18.35 EP, Video strani 18.40 Alpe - Donava - Jadran 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 EPP 20.35 Osmi dan 21.25 Novosti založb: Odprta knji­

ga Cicero 21.35 EPP 21.40 Ambasadorkin mož, franco­

ska nadaljevanka 22.35 TV dnevnik, Vreme, Šport,

Žarišče 23.00 Poslovna borza 23.10 Kronika, kanadska dokumen-

tarna oddaja 23.35 Napovednik 23.37 EP, Video strani 23.40 Sova 23.40 Svež veter v starem gradu,

angleška nanizanka 0.00 Gabrielov ogenj, ameriška

nanizanka 0.56 Video strani

2. PROGRAM TV SLOVENIJA

14.20 Video strani 15.00 Mednarod na obzorja: Finska, ponovitev 15.40 Sova, ponovitev Brooklvnski most, ameriška nanizanka; Gabrie­lov ogenj, ameriška nanizanka; Ameriška kronika, ameriška doku­mentarna serija 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika 19.00 V službi rock'n'rolla: NSK 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 20.30 Glasba, show in cirkus: (Zgodba o disko glasbi: Božanski ritem) 21.20 Omizje 23.20 Svet po­roča, ponovitev 0.00 Video strani

l . PROGRAM TV HRVAŠKA

7.30 Pregled sporeda 7.35 TV Kole dar 7.45 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 8.30 Dobro lutro. Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 TV šola Seštevanje in odštevanje. Ulomki, Gibanje in sile, Obnašanje živali, TV Leksikon, Francoščina 11 30 Mah svet 12.00 Poročila 12.05 Brez žensk menda ne gre, ponovi­tev angleške humoristične nani zanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.46 Poročila 13.50 Hiša orhi­dej, ponovitev ameriške nadalje vanke 14.46 The big Blue, oddaja za Unprofor 15.10 Daktari, ameri ška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški Naravne za nimivosti Imotske pokrajine 16.40 Rakuni, otroška risana serija 17.05 Slikica: Gornji grad 17.10 Pregled sporeda 17.15 Polnočni klici, pono­vitev ameriške nanizanke 18.00 Po ročila 18.05 Kulturna dediščina 18.35 Santa Barbara, ameriška na daljevanka 19.15 Risanka 1930 Dnevnik 20.05 Begunci, 3/4 del do­kumentarne serije 21.00 V velikem planu 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.56 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani

2. PROGRAM TV HRVAŠKA

17.40 Video strani 17.50 Dama bur leske, ponovitev ameriškega filma 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Dr žavnik novega kova, angleška bar vna humoristična nanizanka 20.35 Hiša orhidej, ameriška nadaljevan ka 21 30 Glasbena oddaja 22.06 Tri liubezni, 3/6 del švedske nadalje vanke 23.06 G Rossini, nadaljevan ka 23 25 Video strani

KANALA

946 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.15 Teden na borzi 10.30 Smrt preži, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.00 A Shop 12.15 Video strani 19.00 Napoved spore da/Vreme 19.02 A Shop 1915 MCM 19.46 A Shop 20.00 Risanka 2015 Dnevno informativni pro

Slovenija 2 Glasba, show in cirkus V tokratni oddaji se bomo po­dali v svet glasbe. Božanski ri­tem je oddaja o svetovni zgo­dovini diska in disko glasbe. Disko je ogromno prispeval k razmahu tako imenovane mo­derne glasbe, kajti potrebe so bile velike, ljudje so se želeli zabavati, zrasli so Disko klubi, glasbena produkcija je vzcve­tela. V poplavi glasbenih stilov se je izoblikovala Disko glasba, ki so jo v teh klubih vrteli. Kljub temu da ob disku in disko glas­bi najprej pomislimo na blišč, glamur in kič, pa se za vsem tem vendarle skriva nekaj več.

gram 20.30 Vreme 20.32 Roza lju­bezen, dokumentarec tedna 21.00 Hladno jeklo, ameriški akcijski film 22.30 Vreme 22.32 Dnevno - infor­mativni program 22.46 Poročila v angleščini: Deutsche welle 23.06 A Shop 23.20 MCM 1.00 Video strani

TV AVSTRIJA

9.00 Jutranji program 9.05 9 x Av­strija 9.30 Angleščina 10.00 Družin­ske vezi, ponovitev 10.30 Skrivno­stni dr. Lao, ponovitev ameriškega filma 12.06 športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Mo ha, telenovela 14.00 Dom za živali 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Korax, oddaja o živa­lih 15.30 Am, dam, des 15.50 črna strela Black 16.15 Detektivi za var­stvo okolja 16.30 Nagradna igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Mac Gvver serija 19.22 Znanje da­nes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum: Otok za oblaki 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Prosti met, ameriški film 23.05 Noč, italijan­sko francoski film 1.00 Čas v sliki 1.06 Polnočni klici 1.56 Poročila/ 1000 mojstrovin

TV AVSTRIJA 2

8.30 Vremenska panorama 16.46 1000 mojstrovin 16.56 Leksikon umetnikov 17.00 Srečanje po mad­žarsko, tečaj iz madžarskega jezika 17.30 Orientacija 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Gaudima« 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Made in Austria, kviz 21.00 Naredi si sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 čas v sliki 22.25 Šport 22.50 Klub 2/Klub 2/Poročila/1000 moj­strovin

RADIO TRŽIČ

16.00 Dober dan 16.10 - Obvesti la - 16.20 - Aktualne informacije -16.30 - športni obzornik 17.20 -Gost torkovega programa trgovina Robert 18.15 - Klepet s poslušalci

19.00 V četrtek na svidenje

1. RADIO ŽIRI

14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.30 Devizni tečaj 14.35 Misel za dan 15.00 Do godki danes - jutri 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa 16.15 -Od srca do lonca 16.30 - EPP 17.00 Športne novice 17.10 - Ak­tualna tema 18.00 - Novice -osmrtnice obvestila 18.20 - Za ljubitelje narodno zabavne glasbe

19.00 - Odpoved programa

l . RADIO TRIGLAV JESENICE

11.00 Napoved, telegraf, horo­skop. EPP 13.00 Danes do trinaj stih. EPP 14.00 Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Obvestila 16.30 Dogodki in odmevi 17.00 - Zabava vas Braco Koren 18.00 čestitke 18 30 Informativna oddaja BBC, EPP 19.00 Odpoved programa

RADIO KRANJ

8.00 Dobro |utro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 Hov ne znam domov 8.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včerai da nes (regionalna poročila) 9.20 Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.56 Pet za pet

12.15 Osmrtnice, zahvale 12.20 črna kronika 12.56 - Pet za pet

13.00 Pesem tedna 14.00 Go renjska danes 14.20 Novinarski blok 15.30 - Dogodki in odmevi 17.20 Novinarski blok 18.00 Go renjska danes jutri 18.20 - Tečai nemškega jezika 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri

KINO 29. septembra CENTER amer krim srhlj ROKA, KI ZIBLJE ZIBKO ob 16.. 18 in 20 ur.

G O R E N J C I U S P E Š N I

N A Z L A T I H A R M O N I K I ' 9 2

V L J U B E Č N I

venstva, za katere je b i l izlet v L j u b e č n o nagrada za minu lo delo in spodbuda za pripravo na drugo leto. N a m r e č regijski izbor za Zla to harmoniko L ju -

b e č n e , naj bi poslej tradicional­no v juni ju prirejali v Besnici,« je zadovoljen povedal Janez Fabjan. • Drago Papler

Po gorenjskem prvenstvu, k i je b i lo 14. juni ja v Besnici pri Kran ju ter pol f ina ln ih tekmo­vanjih v igranju z d i a t o n i č n o harmoniko v Rogašk i Slat ini in M e n g š u je b i l v nedeljo, 13. septembra, v Ljubečni sklepni -finalni del prireditve Zla ta har­monika '92. Gorenjsko regijo je zastopalo pet godcev, ob njih pa je nastopilo še 23 har­monikarjev iz Avstrije, N e m č i ­je, Italije in Slovenije. Z a najvi­šja priznanja 12. Zlata harmo­nika se je potegovalo kar 328 harmonikarjev iz Slovenije, Avstrije, Italije, M a d ž a r s k e , H r v a š k e , Č e š k o s l o v a š k e fede­racije in Kanade na š tevi ln ih izb i rn ih tekmovanjih, k i nada­ljujejo ohranjanje tradicije, k i izhaja iz ljudske u m e t n i š k e de­javnosti in je svojevrstna nacio­nalna edentiteta.

T u d i letos je pokal Z l a t a harmonika prejel Domen Jevše-nak iz Stranic, plaketo Avgusta Stanka, slovenskega ljudskega glasbenika in harmonikarja Rad ia Slovenija je prejel Franc Rajgelj iz Kozjega, M a j o l k o ob-

S o n č k o v k o t

Chav H a . A ugane te , k a i p o m e n i b e s e d a v n a s l o v u . C e n e v e ­ste, p r e b e r i t e z a d e v o d o k o n c a ( tako kot v e d n o , j a ­s n o ) , k je r j e c h a v p r e v e d e n v s l o v e n š č i n o . D o p i s n i c j e p r i š l o r avno za e n o o k r o g l o c i f ro , v s i p a ste s e v e d a v e d e ­l i , d a i m a č a p l j a d o l g k l j u n , p o s e b n o tista n a o v i t k u z a d ­nje p l o š č e "Faith N o M o r e " . N e k a j m i m o g r e d e , a l i ste g l e d a l i v s r e d o z v e č e r f i lm ž i v l j e n j e j e s l adko" . Ste. 0 . K . . A n i b i l a o n a tarnala s š p e g l a m i t e ž k a , a m p a k c o o l . Kaj p rav i te , zakaj j e p u n c a p o j e d l a to l iko č o k o l a d e . Č e se k a t e r e m u d a , naj n a p i š e zaka j . Tis to r a z m i š l j a n j e , k i b o najmanj duhov i to , b o j a ­sno ob jav l j eno . Ž r e b a n j e je torej na vrs t i . Ta rna la na T V s e j e r avno s k o z l a l a o d p re ­v e č č o k o l a d e i n j az s e m v s t o p i l v f i l m , j o č i s t o l e p o p r o s i l , č e b i l a h k o ž r e b a l a . F u c k , " j e r e k l a i n i z v l e k l a

d o p i s n i c o , k i jo je p o s l a l J o ž e G a l i n , D r n o v š k o v a po t 6 (ej t o o m u c h , D r n o v š e k i m a ž e s v o j o u l i c o , v a l d a n e o b s t a ­j a t u d i K u č a n o v a g a s a ) , 61240 K a m n i k . Ja, č e s t i t a m o . P o č a k a t i na d o p i s i n pr i t i v tr­g o v i n o S o n č e k . Č e nis te ste­k a l tole s f i l m o m i n č o k o l a d o . P r a v v a m je , kaj g a p a nis te g l e d a l i .

TOP 3 1. Cun tdovvn T o E x t i n c t i o n -M e g a d e a t h 2. Z a s p i p r i m e n i noco j - P o p D e s i g n

3. M e t a l l i c a 91 - M e t a l l i c a

NOVOSTI Z a d n j i č so novos t i ža l i z p a d ­le . V i š j a s i l a a l i p a D o It V o u r -self . Jaz n i č k r i v . Tore j n o v j e Joe Sat r iani z "The Eks t re ­mist" - m e g a kitarist , n o v i so T h e N e v i l l e Brothers s "Fami -ly G r o o v e " , n o v i in baje ful l d o b r i so M e g a d e a t h z C u n t ­dovvn T o Ext inc t ion" , n o v i so S o n i c Y o u t h z "Dirty" ( L P , C D ) , v S o n č k u p a s e j e o k r e ­p i l a tud i z b i r k a C D - j e v in L P -j e v . D o b i t e r e c i m o tud i v s e ž i v o o d Sex Pis tols .

IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT.62: G o s t zadn je V i d e o n o č i je b i l e n t ipos , g l a s b e n i k , pesn ik . . . iz M a r i b o r a , seda j živi v L j u ­b l j an i , k i v e n e m k o m a d u iz l a n s k e g a leta o p e v a tud i S o n č e k je..., n j e g o v d o b e r z n a n e c p a je e n F r e n k , k i j e s k o z l a č e n . S p r a š u j e m p o ti-p o s u , g l a s b e n i k u , p e s n i ­ku . . . ? D o p i s n i c e p o š l j i t e ne G o r e n j s k i g las , d o s r e d e , 30. s e p t e m b r a , s p r i p i s o m "Sku­š t r a n S o n č e k " . N a g r a d a c o o l . O Živi la N a k l o p a kda j d r u ­g i č , k o b o m jaz šef. Č a v .

D E V E T N A J S T A L E S T V I C A " T R Ž I Š H H T T "

T H . The one - Elton J o h n 2. It's my Nfe - Dr. A l b a n 3. Tebi - Pop design 4. Le nekdo - Brane Drvar ič 5. Greh - Soko l i 6. Zaljubljena v P o r t o r o ž - Irena Vrčkovnik 7. Please don ' t go - Double Y o u 8. Vrn i mi morje moje dekle - A g r o p o p 9. It's used to be my... - M a d o n n a 10. Too funnkv - George M i c h a e l

P R E D L O G A : T U J I : Don ' t go - Y a z o o D O M A Č I : Ostani mlad - Peter Pan

Činstva pa si je pri igral M i h a Debevc iz Preserij. U s p e š n i so b i l i tudi gorenjski predstavni­k i : 17-letni gorenjski prvak A m ­brož Bogataj iz Besnice je dobil zlato plaketo, njegova 15-let na sestra Beti Bogataj iz tudi zlato plaketo, prav tako pa je zlat i lesk plakete dobil 18-letni A n ­drej Ažman iz Suhe pri Kranju. 14-letni Andrej Svetlin iz M o ­ravč je b i l nagrajen s srebrno plaketo, veteran Franc Fabjan iz Besnice pa bronasto plaketo.

»Besn i čan i smo z rezultati zadovol jn i , saj smo imel i lani v finalu Zlate harmonike v L j u ­bečni enega predstavnika iz go­renjske regije, letos pa kar pet tekmovalcev. In vsi so dob i l i eno od plaket, kar pomeni tudi kvalitetno raven. N a v d u š e n j e je n a r a š č a l o že od gorenjskega tekmovanja naprej, v polf inalu v M e n g š u je nastopilo 15 naš ih tekmovalcev, pet pa tudi v za­k l jučnem delu. Ko t se spodobi , smo za Gorenjce navijali in j ih pospremil i č lani organizacij­skega odbora gorenjskega pr-

KUPON

m i l i

3. Predloga: Tuji

Domači

Naslov Naslov jjjjj

Poletja je konec, zato tudi š t ev i lo g lasovnic zopet n a r a š č a . Rf l korda š e niste presegli , toda č e bo š lo tako naprej, kot ste za­stavili sedaj, bo ta kmalu krepko p r e s e ž e n . Kar tako naprej- I tem, ko pomagate svoj im na j l jubš im sk ladbam proti vrhu l e ' s tvice, lahko dobi te tudi nagrado n a š e g a sponzorja ali pa kase -

to, ki jo je tokrat dobi l G O R A Z D D O M I N K O , T R N O V L J E 52, 64207 C E R K L J E . Obi lo už i tkov ob p o s l u š a n j u n a j n o v e j š e kasete J A N K A R O P R E T A ! ŠE N A P R E J nas p o s l u š a j t e in sode lu j te j§ nami . Kupone poš l j i t e do torka, 29. sep tembra , na naslov R A ' DIO TRŽIČ, B A L O S 4, 64290 TRŽIČ.

LEP P O Z D R A V J E R N E J IN J E K l C A

Žaščitm 'zKdJtdečoifjceJe tr<Je*pečat

ijete uspešnosti, f<y VTadovoffgtiHJ

/Lipctif- za^otav-ČJa cefov-ito ponaSo

£a&HH>st*ih, m Htjzaktev-Hejšik tr<pik

potrjenih izdeč&ov- i* storitev-, M

temelj Jo na zta/Ja, razvaja

i/r pos Hov-tosti.

Bposlimo novega sodelavca

na delovnem mestu

Od novega sodelavca pričakujemo, da ima nad 24 mesecev izkušenj j

vzunanjetrgovinskem poslovanju, da Ima aktivno znanje nemškega jezika\

da je pri svojem delu iniciativen in samostojen, da ima smisel za

komuniciranje in sodelovanje in da ima poslovno sposobnost.

Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom\ in 6 mesečnim poskusnim delom. Nastop dela je možen takoj.

i S J E L O V I C A

Ponudbe z dokazili o izpolnjevanjifzahtcvamh pogojev pričakujemo v 8 dneh na naslov JELOVICA lesna mdijstnja 64220 Škofja Loka. Kidričeva 58

Za morebitne dodatne informacije pokiP&m na tel. št. 064/631 241, kadrovska služba

POSEBNA PONUDBA Samsung 55 cm, teletekst, stereo, raven ekran, OSD, scort

Plačilo na tri obroke 57.960

- 10 % za gotovino 52.165

- posebni 5 % | popust s tem oglasom

[ 4 9 j 6 < r

V zalogi vse velikosti: TV, videorekorderji in HI-FI stolpi. S tem oglasom dobite 5 % popust na TV 55 cm.

TV - HIFI - VIDEO od ponedeljka do petka 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure C. Talcev 3, Kranj (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367

w

T r g o v i n a J A S A razpisuje

prosto delovno mesto

PRODAJALKE - POSLOVODKINJE Pogoji: šo la za prodajalce ali druga, delovne izkušnje pri prodaji tekstila, komunikativnost, aktivno ali vsaj pasivno znanje n e m š k e g a jezika.

Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.

Trgovina JAŠA, Pot na polje, Tržič - tel. 57-350

svetovno znane firme

O E R T L I iz Š V I C E že za 46.800 SIT

V ceno je vključena tudi strokovna m o n t a ž a gorilnika. Garancija 12 mesecev, servis zagotovljen. MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE.

L U M A T R A D I N G , d.o.o., n a k l o . p i v k a 8

tel./fax: 064/47-372

Iz zaloge prodajamo INDUSTRIJSKO PRALNO TEHNIKOterNOVE IN RABLJENE STROJE za * b r i z g a n j e p l a s t i k e i n g u m e * o b d e l a v o k o v i n * g r a f i č n e s t r o j e * v i l i č a r j e * d r u g e

E I l l E z S e n g i n e e r i n e

Dolane 33a 62282 Cirkulane Gospod Jakomini Gorazd tel 062/791-042 'ax: 062/791-040

K M E T I J S K A Z A D R U G A

J e g o r o v o p r e d m e s t j e 2 1

Š k o f j a L o k a

V n a š i h pos lova ln icah v a m

nudimo po ugodnih c e n a h :

i sredstva za varstvo rastlin, mineralna gnojila i semena za kmetovalce in vrtičkarje ' razno drobno orodje I ves gradbeni material

P O S E B N A P O N U D B A :

• nudimo vam kmetijske stroje za obdelovanje jemlje in spravilo pridelkov po izredno k °nkurenčnih cenah in možnost plačila na 3 obroke.

'"FORMACIJE PO TELEFONU št. °64/620-749 in 064/621-849. S E PRIPOROČAMO!

SREDA, 30. septembra 1992

1, PROGRAM TV SLOVENIJA

10.00 Video strani 10.10 Program za otroke 10.10 Biskvitki, ponovitev ameriške

risane serije 10.30 Bratovščina Sinjega galeba,

ponovitev nadaljevanke 10.56 F. Hebrard - L. VeNe: Amba-

sadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke

11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 14.30 Video strani 14.40 Napovednik 14.45 Omizje, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Klub klobuk, oddaja za otro­

ke 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.15 EPP 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 EPP 20.35 Film tedna: Navezanost na

zemljo, ameriški film 22.20 EPP 22.25 TV Dnevnik, Vreme, Šport,

Žarišče 22.50 Napovednik 22.52 EP. Video strani 22.55 Sova 22.55 Radio FM, ameriška nanizan­

ka 23.20 Gabrielov ogenj, ameriška

nanizanka 0.10 Video strani

2. PROGRAM TV SLOVENIJA

13.40 Video strani 13.50 Osmi dan, ponovitev 14.40 Sova, ponovitev -Svež veter v starem gradu, angle­ška nanizanka; Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka 18.00 Regio­nalni programi - Maribor: Sloven­ska kronika 19.00 Psiho 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Šport­na sreda 23.50 Video strani

l . PROGRAM TV HRVAŠKA

7.30 Pregled sporeda 7.35 TV Kole­dar 7.45 Santa Barbara 8.30 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 TV Šola: Hrvaški jezik, Znanstvena knjižnica v Zadru, TV leksikon, Francoščina 11.30 Lokvanjčki, risa­na serija 11.45 Bolek in Lolek, polj­ska risana serija 12.00 Poročila 12.05 Državnik novega kova, pono­vitev angleške humoristične nani­zanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Hiša orhi­dej, ponovitev ameriške nadalje­vanke 14.45 The big blue 15.10 Bu­sove zgodbe 15.35 Metin, otroška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški: Zgodovina hrva­škega jezika 16.40 Rakuni, otroška risana serija 17.15 Polnočni klici, ponovitev ameriške nanizanke 18.00 Poročila 18.05 Otok Susak, dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Izlet v Bountiful, ameriški film 22.00 Obnova Hrvaške 22.35 Dnev nik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poro­čila v nemščini 23.50 Poročila v an­gleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poro čila 0.10 Video strani

2. PROGRAM TV HRVAŠKA

17.55 Video strani 18.05 Zadnje opozorilo gospoda Mota, ponovi­tev ameriškega filma 19.30 Dnevnik 20.05 športna sreda 22.35 Življenje po Henrvju, angleška humoristična nanizanka 23.00 Hiša orhidej, ame­riška nadaljevanka 0.50 Video stra-

KANALA

9 45 A shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Hladno jeklo, ponovitev ameriškega akcijskega filma 12.05 A shop 12.15 Video strani 18.45 A Shop 19.00 Napoved sporeda/Vre me 19.02 Male živali 18.20 MCM 19.45 A Shop 20.05 Dnevo informa­tivni program 20.30 Vreme 20.32 Kult Ura 21.05 Božidar Jakac: Po­dob na filmskem traku, 2 del 21.20 Hiter beg, ameriška komdija 22.50 Glasba in plesi Južne Amerike 23.06 Vreme 23.07 Dnevno infor mativni program 23.20 Poročila v angleščini Deutsche vvelle 23.40 A Shop 23.56 MCM 1.00 Video strani

TV AVSTRIJA l

9.00 Jutranji program 9.06 9 x Av­strija 9.30 Francoščina 10.00 Dru žinske vezi 10.30 Večni Rembrandt, ponovitev nemškega filma 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi. ponovitev 13.36 Sinha Moča, telenovela 14.00 Dom za ži­vali, serija 14.46 Connv je kos vse mu 14.56 Stan in Olio. risanka 15.00

Slovenija 1 Navezanost na zemljo, ameriški barvni film Ženica, ki ostane na samotni kmetiji v goratem predelu Ge-orgije tudi po moževi smrti, se zaveda, kje so njene korenine. Zato se zna ubraniti kupcu, ki ji za posestvo ponuja čedno vso­to denarja in sinu, priljubljene­mu pevcu countrv glasbe, ki se po doglem času nenadoma po­javi doma in jo poskuša prepri­čati, da bi se preselila k njemu v mesto. Tako bi rešil dva pro­blema: mati ne bi bila sama na stara leta, hkrati pa bi lahko pazila na njegova otroka, da v času njegovih turnej ne bi bila brez varstva. Toda mati se upi­ra sleherni spremembi.

Jaz in ti, otroški program 15.05 Ni­kla a s - deček iz Flandrije 15.30 Kro­gec, lutkovna igrica 15.50 grm blisk SA92 16.20 Nekoč je bilo ... 16.30 Hevreka! mini leksikon 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 MacGvver 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sli­ki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Sena-torkina preteklost, ameriški film 21.55 Pogledi s strani 22.05 Mane­kenka in vohljač 22.50 Z mojimi vročimi solzami 0.20 Čas v sliki 0.25 Zajček sem jaz, vzhodnonemški film 2.15 1000 mojstrovin/Poročila

TV AVSTRIJA 2

8.30 Vremenska panorama 16.45 Čas v sliki 16.55 Leksikon umetni­kov 17.00 Skupaj varni 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Družinske vezi: Zaro­ta 18.30 Nasmehnite se, prosim 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Mo­dri zvezki, francoski film

RADIO KRANJ

8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 ; Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - da­nes 9.20 - Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija - 10.05 -Naj viža 10.55 - Pet za pet 11.20 -Halo 92 12.15 - Osmrtnice, zahva le - 12.20 - Črna kronika 12.55 Pet za pet 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 15.30 -Dogodki in odmevi 17.20 - Novi n,irski blok 18.00 - Gorenjska da nes jutri 18.50 - Radio Kranj jutri

19.00 - Nasvidenje jutri

l . RADIO TRIGLAV JESENICE

11.00 - Napoved, telegraf, horo­skop, EPP 12.00 - Novice v narod-nozabavni glasbi, EPP 13.00 - Da­nes do trinajstih, EPP 14.00 - Ob vestila 14.30 Novice, EPP 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 Dogodki in odmevi 16.00 -Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 Osrednja tema, EPP 18.00 -Čestitke 18.30 Informativna od­daja BBC, EPP 19.00 Odpoved programa •

I. RADIO ŽIRI

14.00 - Napoved programa 14.10 Naše okno 14.30 Devizni tečaj 1435 Misel za dan 14.40 Pehar zdravja 15.00 Dogodki danes, ju tri 16.30 - Prenos dnevno infor mativne oddaie RA Slovenija -16.00 - Radio Žiri spet z vami -16.15 - Od srca do lonca 15.30 EPP 17.00 Športni utrinki 17.10 - Glasbeno popoldne na Radiu Žiri

18.00 - Novice osmrtnice obve stila - 19.00 - Odpoved programa

KINO 30. septembra CENTER amer krim srhlj ROKA, KI ZIBLJE ZIBKO ob 16., 18 in 20 uri ŽELEZAR amer kom BRUC ob 18 in 20 uri

ČETRTEK, 1. oktobra 1992

1. PROGRAM TV SLOVENIJA

10.20 Video strani 10.30 Program za otroke 10.30 Kovaška pravljica 10.50 Norčije v živalskem vrtu 11.00 Šolska TV 11.00 Tolstoj 11.30 Učne težave našega šolarja 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 14.45 Video strani 14.55 Napovednik 15.00 Športna sreda, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Priča, norveška nadaljevanka 17.40 Živžav 18.30 Že veste..., svetovalno - izo­

braževalna oddaja 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 EPP

21.40 Tednik 22.30 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport 22.55 Poslovna borza

23.05 Napovednik 23.07 EP, Video strani 23.10 Sova 23.10 Dragi John, ameriška nani­

zanka 23.35 Gabrielov ogenj, ameriška

nanizanka 0.20 Video strani

Slovenija 2 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka Že prvi večer študent gozdar­stva v neki diskoteki spozna Andreo Rombach. ne da bi ve­del, da je Andrea gozdarjeva hči. Nekaj dni kasneje se zgodi nesreča. Eberhard v gozdu od­krije gnezdo redke ptice ujede, spleza na drevo, da bi si ptiče bolj natančno ogledal, pri tem pade. Andrea več ur zaman ga­ka na Eberharda. Očetu prizna, da sta se zaljubila.

TV AVSTRIJA

2. PROGRAM TV SLOVENIJA

16.35 Video strani 16.45 Sova, po­novitev - Radio FM, ameriška nani­zanka; Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni progra­mi - Koper: Slovenska kronika 19.00 Videolestvica 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 20.30 O raku, angleška poljudno­znanstvena serija 21.25 Umetniški večer - Andrej Hieng, portret 22.20 A. Hieng: Izgubljeni sin, posnetek gledališke predstave MGL

9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 9 x Avstrija 9.30 Zemlja in lju­dje 10.00 Rožnati panter spet udari, britanski film 12.10 Muzikanti iz Av­strije 12.15 Klub za seniorje, pono­vitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, po­novitev 13.35 Sinha Moča, teleno­vela 14.00 Dom za živali 14.45 Nara­va 14.55 Focus earth 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Knjiga o džungli 15.30 Am, dam, des 15.50 Black - črni Blisk serija 16.15 Kiku, otroški kulturni klub 16.30 Nasveti, otroški servis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 MacGvver, serija 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vre­me 20.05 Šport 20.15 Harald Juhn-ke: Show je življenje - življenje je shovv 21.20 Pogledi s strani 21.30 Apokalipsa danes, ameriški vojni film 23.55 Čas v sliki 0.00 Zmešnja­va v nočnem klubu, francoska ko­medija 1.25 Čas v sliki/1000 moj­strovin

TV AVSTRIJA 2

8.30 Vremenska panorama 15.55 1000 mojstrovin 16.05 Leksikon umetnikov 16.10 Šport 17.10 Verski prazniki 17.15 Azteška kri 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Kdo je kod, nagradna igra 19.00 Lokalni program

I P H R R m P J E Z I K O V N A Š O L A I N F O R M A C I J E : ® 0 6 4 / 3 1 1 - 4 6 3

1. PROGRAM TV HRVAŠKA RADIO KRANJ

7.30 Pregled sporeda 7.35 TV kole­dar 7.45 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 8.30 Dobro jutro Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 TV Šola: Jadransko morje, Stare kulture Mezopotamije, Leksikon, Francoščina 11.30 Smogovci, otro­ška serija 12.00 Poročila 12.05 Ži­vljenje po Henrvju, ponovitev an­gleške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Hiša orhidej, ponovitev ameriške nada­ljevanke 14.45 The big blue - Odda ja za Unprofor 15.10 Daktari, ame­riška barvna nanizanka 15.55 Pre­gled sporeda 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški: Josip Račutič 16.40 Risanke 17.15 Polnočni klici, ponovitev ameriške nanizanke 18.00 Poročila 18.05 Znanstveni ra zgovori: Ladja v laboratoriju 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Da prijetno mine čas 21.00 In formativni spored 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročilo v nemščini 23.50 Poročila v anglešči ni 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani

8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska.včeraj - da­nes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, za­hvale 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri -

2. PROGRAM TV HRVAŠKA

1, RADIO TRIGLAV JESENICE

11.00 - Napoved, telegraf, horo­skop, EPP - 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku, Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila - 16.30 -Novice, EPP 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 - Čestitke 18.30 - In formativna oddaja BBC ija, EPP -19.00 - Odpoved programa

17.15 Video strani 17.25 Izlet v Bo­untiful, ponovitev ameriškega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Svet živali 20.40 Klicali ste, milord, angleška humoristična nanizanka 21.40 Hiša orhidej, ameriška nadaljevanka 22.45 DJ is so hot 23.45 Poezija 0.15 Video strani

l . RADIO ŽIRI

KANALA

9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Hiter beg, ponovitev ameriške komedije 12.00 A Shop 12.15 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 MCM 19.46 A shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni pro­gram 20.30 Vreme 20.32 Maribor ska Carmen v Bregenzu, reportaža 21.00 Marlboro music Shovv 21.30 Podoba, oddaja o videu 22.00 Moj­stri zla, ameriška kriminalka 23.35 Vreme 23.37 Dnevno informativni program 0.00 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.20 A Shop 0.35 MCM 1.00 Video strani

14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 Obr tniki sebi in vam - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dne­vno-informativne oddaje RA Slove­nija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami

napoved programa -16.15 - EPP -17.00 - Delavske športne igre -17.10 - Oddaja iz kulturno verske zgodovine - 18.00 - Novice - osmr­tnice obvestila 18.30 - Lepota not in tonov 19.00 - Odpoved pro­grama -

RADIO TRŽIČ

16.00 - Dober dan 16.10 - Obvesti la 16.30 - Kaj se dogaja okoli nas -16.45 - Morda vas zanima - 17.30 -Novosti iz sveta glasbe 18.05 Tr žiški hit glasbena lestvica -18.55 -Pogled v jutrišnji Gorenjski glas -19.00 - Jutri na svidenje

KINO 1. oktobra CENTER amer krim srhlj ROKA, KI ZIBLJE ZIBKO ob 16., 18 in 20 uri ŽELEZAR amer kom BINGO ob 18 in 20 uri BLED amer akcij, film OBRAČUN V MALEM TOKIJU ob 20 uri

4 0 l e t z a u p a n j a

Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje »LOKA« ŠKOFJA LOKA praznuje 40 let obstoja in uspešnega dela. Vsa leta se trudi ustreči kupcem s pestro ponud­bo in konkurenčnimi cenami. Proizvaja tudi znano LOKA kavo z geslom »Okus in aroma vaših želja«. Ob jubilejnem letu smo na tržišče ponudili novo mešanico prave kave z novim okusom in v novi embalaži. Za današnjo križanko vam LOKA podarja tri nagrade: 1. NAGRADA - bon v vrednosti 5.000 SIT, 2. NAGRADA - bon v vrednosti 4.000 SIT in 3. NAGRADA - bon v vrednosti 3.000 SIT. Poleg tega vsi trije izžrebanci dobijo pol kilograma nove Loka kave. Tri tolažilne nagrade prispeva GORENJSKI GLAS. Rešitve pošljite na GORENJ­SKI GLAS, 64000 Kranj, najkasneje do četrtka, 1. oktobra, do 8. ure. Geslo vpišite na kupon, nalepite na dopisnico in ne pozabite pripisati svojega naslova. Rešitev lahko brez znamke oddate v pisarni TD Cerklje, TD Škofja Loka, PIC Slo­venija turist, ali pa v naš nabiralnik Moše Pijadeja 1, oziroma kar direktno v bo­ben za žrebanje v upravi podjetja na B/eivveisov/ 16 v Kranju. Velika uspeha pri reševanju in sreče pri žrebanju!

m w

m V A R Č U J T E Z O B V E Z N I C A M I L O K E • V A R Č U J T E Z O B V E Z N I C A M I L O K E •

SESTAVIL

F K A L A N

BURKEŽ

V C I R K U S U

BELEŽNICA

Z L A T O J A B O L K O

A N D R E J

HIENG

M E S T O N A

SICILIJI

DEL P O D V O Z J A

B A N J A

ORIENT

PRAŠEK

ZA L A S E

M A L A J S K O BOMBAŽU P O D O B N O

V L A K N O

74

PLENITEV OTIŠĆANEC

28

KOSITER

P O K R A J I N A

V GRĆUI

16

B A R U

K A L C U

Z M R Z N J E N A

V O D A

GRŠKA M U Z A P E T J A

PRISLOV ČASA

N E M A R H . A D O L f

FR KIPAR

A U G U S T E

21

G O R O V J E V BURMI

10

26

PRISLOV

8

M A K E D

_ KOiO OBIČAJ

T O V A R N A

V K R A N J U

U P O R A B A

M E S T O V V Z H . SRBIJI

A N T O N JANŠA

PUAČA S T A R O -

S L O V A N O V

K O R E O G R A F OTRIN

AFRIŠKI

DRŽAVNIK

(LON)

40 let zaupanja

S L O V BOGINJA

L E P O T E

OSVEŽ.

PUAĆA

23

P O S O D A

Z A P E P E L

G R B O G

V O J N E

G O V E D O

12

V R S T A

U G A N K E

17

VZVIŠENA

P E S E M

A L B R E H T

J A N E Z

R A F K O IRG0UĆ

29

IRIDU

V G R MIT M I N O S O V A

HČI

25

P R E B I V A L E C A S I R U E

M E S T O V S Z

ITALUl

M E S T O

V S R E D

ITALUl

LINUA

27

DVOJINA

(LAT.)

IME P U B L FRITZ

E L E M E N T

D E L E C

s u m na PLODNOSTI ' O R T P O M O F

ŠČAK(BART

H 0 1 0 M E 0 1

M I O O V A

okus in aroma vaših želja

T H O M A S K O C H E R

DW1GHT

EISENHOVVER

ŽIVALSKA

T A C A

DRŽAVA V A Z U I

14

P O D O B A

A R A B S K I

ŽREBEC

VELIKO J E Z E R O V AFRIKI

20

N O R V SL OVNICAH

IVAR A N D R E A S

A N T O N P R A V I C A

U G O V O R A

DRŽAVA

VINDUI 365 DNI

DESETI

DEL

PRISTAŠ ETATIZMA

P A K E T

Z A V O J

VNETJE

UŠESA

15

N O B E L U

S T A R O S L O V A N

/ M I K A V I

D R A G O TRŠAR

TRlADA

K O N R A D A D E N A U E R

NAJVIŠJA

K A R T A

P O 0 R O C J E IMAMA

IVO Z O R M A N

TEMNE H R B T N E

P R O G E PRI S E S A L C I H

ZDRAVU NA RASTLINA

N O R D P O V E S T

ZDRAVNIK

N O B E L O V E C

(E 1912)

S E L E N

L A H K A R E D K A

TKANINA

GRŠKA

MATI

B O G O V

PRIST V

IZRAELU

O S E B A IZ

M A M A 0 MARATE

TUREK

1 2 3 4 5 6 ! 7 | 10

II 12 14 15 1? n 20

21 | 22 23 24 2S | u 27 25 (•»OflENJSKI GLAS

INDUSKI i M O D R O

B A R V I L O

M E J N A

R E K A S

HRVAŠKO

19

J 9

M E S T O NA

IAPON8KIM

C E L O T N A

V S O T A

D O B E R N A K U P J E P R I L O K I N A K U P

D A R I N K A S E D E J

Množični odpusti delavcev

N o b e n a o d p r a v n i n a

n e o d t e h t a d e l o v n e g a m e s t a

J e s e n i š k a Ž e l e z a r n a :

» P r e s e ž k i « Števi lne gorenjske firme množ ično odpušča jo zaposlene. Č e -

P fav zakon n a t a n č n o opredeljuje kri teri je za ugotavljanje delav­cev, k i so »p re sežk i« / k a k š e n izraz!) , je po prepr ičan ju odpušče ­nih bore malo t ak ih f i rm, k i bi se kar najbolj poš teno d r ž a l e zakona in o d p u š č a l e samo tiste, za katere res ni dela. In se zave­dale, da bi lahko ob odhodu le z malo truda in r epub l i ške pomoči delavcem dodel i l i tudi kaj denarja. N i č e s a r ne more nadomestiti delovnega mesta in je k a k r š n a k o l i ugodnost a l i odpravnina slaba tolažba - pa vendar!

A to l iko je v podjetjih še zv i j ačn ih pr i jemov, to l iko anarhije, tol iko odpustov m i m o zakona in po d o m a č e , da se strokovnja-*u drž i jo za glavo.. . D a sp loh ne govor imo o divj i pr ivat izaci j i hrrn in d iv j ih pr i jemih ba lkansk ih privatizerjev..

Ce ima ta problemat ika sploh lahko k a k š n o svetlo plat, jo ima v vedno večjem spoznanju delavcev, da te zato, ker j im nisi všeč, le n e morejo odpustit i . P r i t o ž b tistih delavcev, k i imajo od ločbo o Prenehanju delovnega razmerja, je na sodišč ih na cele kupe. Kljub » š l a m p a s t i « delavski zakonodaji se dandanes le da doka-z * t i , kdaj in k a k o so te gol jufa l i .

Povpraša l i smo sindikate v f i r m a h : Ž e l e z a r n i , Gradbincu , , s k r i E ro , Iskr i T e l , kako sodelujejo pr i odpustu delavcev. In z ra -V e n za i lustracijo in poduk dodal i pretresljivo izpoved delavca, k i je na cesti... • D . Sedej

• P r e t r e s l j i v a i z p o v e d » t r a j n e g a p r e s e ž k a « iz I s k r e :

»Pred nosom

so nam ukradli f irmo« JPj^ d e l a v c e v Un i t e l a je bi lo na c e s t i z a r ad i p r o g r a m i r a n e g a J l g č a j a . O d p u š č e n i e k o n o m i s t , ki je imel » v p o g l e d « v v s e l if jgnčne z a d e v e , p r ipovedu je , kaj s e je na B l e j s k i D o b r a v i U g a j a l o , N a s v e t d e l a v c e m : k o b o s t e na Z a v o d u z a z a p o -Hg^anje , s te o d p i s a n i in č e s i ne b o s t e n a š l i p o g o d b e n e g a

-ijjtja^si b o s t e l ahko uničil i ž iv l jen je .

V Iskri Unitel na Blejski Do­navi so lani. 23. aprila, dokon­čno »zapečatili« usodo okoli 300 delavcev Unitela. S programira-n i m stečajem Unitela preprosto

bil,, ve( ustanovili sta se firmi i0rUs in Eleko. nekatere delavce "nitela so pogodbeno vzeli v no-V | firmi, vse druge pa obvestili. " a »0 na Zavodu za zaposlova­nje.

Kaj pripovedujejo delavci, ki So. •* nepričakovano znašli na ce-s" in ki nimajo nobenega upanja J*S da hi se kdajkoli vrnili na B'ejsko Dobravo?

Ekonomist iz l nitela, tako kot n i opeharjen in do kraja razoča-rQn< pripoveduje povsem odkrito:

»Dobesedno so nam ukradli J'rmo! In pri tem je še najbolj KroZljivo to, da sem bil vedno zra-V e n i n dokaj dobro obveščen, pa 9 j * « * « sploh NISEM VEDEL. K*J SE PRI PRAVU A! Ko so n<*mreč programirali stečaj, me-"e frav'en niso več spustili.

lendar sem le zaslutil, da se "ekaj pripravlja in odšel na SO-

,Si'e. »Danes pa „imaš šihta!« "»«' zabrusili, ko sem se vrnil 'aJ v firmo. Ko sem sodelav

So

l'em CON razlagal, kaj se verjetno pri­pravlja, mi ni nihče verjel!

Bih je namreč tako. da SO kor ( X °*<i/ i in čakali, da bo SDK Polagala, da vire firma v StiČO) , n PO 120 dneh blokade se jf 1» Z(*res zgodilo. V tistem času seje tonesijivo ie dalo kaj ttortti, p" S e namenoma ni Ko je SDK nO Pisala zapisnik, je ni/o toliko Pfekrškov. da hi se vam jezili la-V*, ko bi ga brali Ural se "«/7>o/y napela kriminalka. g(h sP"darska kriminalka, seveda Decembru so nuni nič h?W nti Prenesli iz tovarne ves kapiUil. p" sredstva, le tendJUČe /«• osta •©.. Da se razumemo odohra V(*m v\e spremembe, a boilp v"'l<> ne na TAK NAClN' KO **m v firmi »potegnil« i sindika*

ie bih konec i mano! In *?*n*/« sem vedel marsikaj, ve u < , / . kako te podira Nauk če '"V v , ,<- » o . ni dobro' U posebej,

če nisi nikoli tiho in ne znaš za­dev zavijati v celofan'

Ko sem po dveh desetletjih službe v Iskri ostal na cesti - po mojem trdnem osebnem prepri­čanju bi še ostal, če bi bil tiho in ne bi jezikal - sem napisal naj­manj 60 prošenj od občine do banke za novo zaposlitev. ISič! Zdi se mi, da se vse povsod vleče za mano, da sem zaznamovan -sam sem odklonil eno samo služ­bo.

Nadomestilo, ki ga na Zavo­du prejemamo, je izplačilo v viši­ni plače zadnjih treh mesecev, zmanjšano na 80 odstotkov. Najhuje je tistim, ki so bili v tem času na čakanju ali na bolniški -ti so pa res »padli skozi«. In kaj ho. ko ho preteklo dve leti na Z.a vodu?

V Unitelu je bilo kar sedem di­rektorjev in izgledalo je. da je to firma direktorjev. In vsi imajo danes svoje firme, ti režiserji, ki \o nam lako lepo govorili, da nam dolgo m »vžgalo«, da so nas prodali. Da ne govorim o kakšnih fakturah in kakšnih zneskih, ki hi morali hiti. a niso nikjer evidentirani...

Zdaj se sindikati res trudijo, da hi delavci Unitela dobili za-dolžnice, a verjemite mi. iz tega ne bo nič. Ne zaradi sindikatov, ampak zato. ker takim režiser­jem ne moreš priti do živega. Eir-ma Eleko je napravljena iz naše­ga, ukradenega denarja m če lelekom propade, ne bo nič. Ko greš enkrat navzdol, ne dobiš nič več Ko bi vedeli, kako delavci Iskre preklinjajo tisto Iskri no stolpnico v l/uhl/am' listo, ki ji dokat .-govorno pravijo: kula lo­pova '

Vsem delavcem v firmah bi to­plo priporočal: ne verjemite obljubam, odprite oči in ušesa, kajti ko vas bmlo poslali na Za­vod za zaposlovanje, boste odpi­sani. \ tej državi ni novih delov nih mest.' In če se niti pogodbeno ne boste mogli kje zaposliti, se boste lahko tudi zapili in si do konca uničili življenje...«

S G P G r a d b i n e c K r a n j :

Zdaj bodo odpuščeni tudi »režijci« V S G P Gradbinec Kranj so

t e h n o l o š k e p re sežke ugotavljali že lansko pomlad . K o t nam je povedala M i r a Lot r ič s kadrov­skega sektorja, so tedaj od skupno 1.41 T delavcev oprede­l i l i 311 t e h n o l o š k i h p resežkov . O d teh je b i lo 71 delavcev ta­kih , k i so j i h »reši l i« s preraz­poreditvami i n zaposli tvami drugod, ostalo pa j i h je še 240, ki so trajni presežki .

Gradb inec je kar 225 delav­cem izročil o d l o č b e o preneha­nju delovnega razmerja, od te­ga se j i h je 46 lahko p r e d č a s n o upokoj i lo , 153 delavcev pa so

I s k r a E r o : g r o z i s t e č a j !

poslal i na Z a v o d za zaposlova­nje. O d 153 delavcev so 24 de­lavcev v sezoni Ie zaposl i l i . O d vseh, k i so dob i l i o d l o č b e , se j i h je sedem pr i tož i lo na sklep o prenehanju delovnega raz­merja. Enemu delavcu so tudi z njegovim pr ispevkom d o k u p i l i nekaj let, eden pa je dokazal , da ga niso prav ocenjevali.

V podjetju so zdaj ugotovili , da so premalo odpuščal i »reži j ­ske« delavce. Zarad i hudih te­žav, k i j i h ima podjetje, bodo morali začet i odpuščat i tudi te -predvidevajo, da j ih bo brez dela oko l i 40.

Sreča v nesreči: uravnilovka! V Iskri E r o v Kran ju imajo 20 mi l i jonov m a r k i z g u b e in v p r i ­m e r u s t e č a j a s t e č a j n e m a s e s p l o h ne b i b i lo . U g o t o v i l i 118 p r e s e ž n i h d e l a v c e v , p o n o v e m letu p a jih b o š e v e č .

Iskra E R O je v izjemnih te­žavah , saj ocenjujejo, da izgu­ba dosega 20 mil i jonov mark! Č e Iskra E R O v šestih mesecih ne bo na tak ali d r u g a č e n nač in sanirana, bo pred s tečajem, na cesti pa 560 delavcev, ko l ikor j ih danes zaposluje. Ker so se predvsem v zvezi z Iskro E R O ob predčasni upokojitvi 68 zapo­slenih pojavljale razl ične govo­rice, smo se oglasi l i pri predsed­niku sindikata M i l a n u Zap lo -tniku, k i je dokumentirano ovr­gel v sak r šne spekulativne na­mige, da so delavce Iskre E R O si l i l i v p r e d č a s n o upokojitev.

» 3 1 . avgusta je upravni odbor seznanil sindikat s trajnimi pre­sežki,« pravi M i l a n Zaplotn ik . »Določi l je število in kategorijo 11K delavcev in med temi delavci 68 takih, k i izpolnjujejo pogoje / a p redčasno upokojitev po stari zakonodaji, k i je ugodnejša. De­lavcem je bilo prostovoljno po­nujena taka rešitev in večina je to tudi sprejela. Osta l ih 50 pre­sežnih delavcev pa se bo »reše­valo« v naslednjem mesecu v skladu s kolektivno pogodbo in zakonodajo.

Delavcem, ki se bodo upo­koj i l i , smo res hoteli na vse na­čine pomagati : v skladu z do­govorom /. Zavodom za zapo­slovanje smo pr ikazal i višji osebni dohodek, da bodo preje­mali večje nadomestilo. f i r m a je dala garancijo za kasne jše iz­p lačevan je odpravnine v šest ih obrokih - prvi zapade po šestih mesecih. Za vsako delovno leto bodo dob i l i polovico p lače , v odpravnini pa so tudi vse osta le terjatve delavcev. Vse to so delavci soglasno sprejeli, zave­da joč se, da je velika nevar­

nost, da gre firma v stečaj in potem tudi vsi , k i smo ostali v podjetju, ne bomo dobi l i n ič . Ljudi je morda moti lo to, da so v drugih podjetjih de lovnim p r e s e ž k o m dokupoval i leta in nudi l i podobne ugodnosti. V E R O je to n e m o g o č e : firma je v izjemnih t ežavah .

Pri delavcih, k i se bodo upo­ko j i l i , smo storil i zares vse, da bodo na zavodu počaka l i na upokojitev. Nekateri so šli ra­d i , z reži jskimi delavci je b i lo d r u g a č e . T is t i , k i so ostali, še danes ne vedo, kaj bo s podjet­j em: ob 20 mi l i jonih markah iz­gube v skrajnem primeru steča­ja ne more biti nobene s tečajne mase! Zdaj prejemamo pr ib l i ­ž n o m a r č e v s k e p lače in smo v kranjskem gospodarstvu abso­lutno na zadnjem mestu z ne­kako 34 t isoč tolarji brutto!

Ostale p r e s e ž n e delavce - po novem letu bo najbrž spet nova skupina p re sežn ih delavcev - se bo do loč i lo po zakonu in kole­ktivni pogodbi . Zdaj so že zna­ne kategorije, kjer bo pr iš lo do ugotavljanja p resežkov , niso pa še znana imena. Prvi izločilni kriterij je delovna u s p e š n o s t : po sistemu nagrajevanja, k i je tudi pri nas izrojen, velja oseb­na ocena pri režijskih delavcih in norma pri pro izvodnih de­lavcih. Imamo pa to s rečo v tej nesreč i , da ima večina delavcev enako delovno uspešnos t in ve­lja več a l i manj uravni lovka, zato bodo pomembneje prišli v poš tev tudi ostali zdravstveni, socialni in drugi kriteriji . V tem postopku ugotavljanja presež­kov n ikakor ne smemo zame­njati sistema nagrajevanja - b i ­lo bi grozljivo n e p o š t e n o . «

H O T E L C R E I N A V A S V A B I V

V I N 0 T E K 0 N A D N E V E

R I B J I H J E D I

o d 25 .9 . da l je

Kvalificirani delavci doživljajo odpust kot osebni neuspeh

N a centru za prestrukturira­nje kadrov jeseniške Že l eza rne - center vodi Edo Kavčič - so od junija lani do le tošnjega avgu­sta sprejeli v obravnavo skupaj 547 p resežn ih delavcev. Žele­zarna je o d p u š č a l a v dveh »eta­p a h « . Iz prve faze je v Centru čaka lo na delo še 23 presežn ih delavcev.

Centru je uspelo za nedolo­čen čas v obrate Ž e l e z a r n e za­posli t i 108 p re sežn ih delavcev: 13 delavcev z o d l o č b o direktor­jev, 22 delavcev zaradi t ežkega socialnega po loža ja , 36 delav­cev zaradi ugodne reši tve od­bora za p r i t ožbe , 19 delavcev zaradi reši tve na inval idski ko­misi j i , 18 delavcem pa je pr i ­t o ž b o ugodno reši lo sodišče in j i h vrni lo v obrate. Z a d o l o č e n čas v Že l eza rn i zaposlujejo 24 presežn ih delavcev, do zaposli­tve zunaj Ž e l e z a r n e pa so po­magali 51 delavcem. V tem ča­su je na delu skupno 183 pre­sežnih delavcev.

Naš l i so tudi ostale reš i tve: upokoj i l i so 42 delavcev; s še­stimi osebnimi dohodk i in od­pravnino je 15 delavcev takoj

prekini lo delovno razmerje, 35 delavcev v času odpovednega roka, eden sporazumno, en de­lavec zaradi discipl inskega ukrepa, 240 delavcev pa so pri­j av i l i na Z a v o d za zaposlova­nje. N a od loč i t ev sod išča č a k a še 10 delavcev.

V drugi »fazi» so prevzeli v » o b r a v n a v o « 49 delavcev, k i so dob i l i o d l o č b e o prekinitvi de­lovnega razmerja. N a to od loč ­bo se je pr i tož i lo 30 delavcev. O d b o r za p r i t ožbe je obravna­val 14 ugovorov, šest j i h je ugodno rešil.

O d skupaj 547 presežnih de­lavcev rešujejo še 88 delavcev.

Z a odpuste delavcev v Že le ­zarni je znači lno , da so v prvi » rundi« odpustili zelo veliko de­lavcev, v drugi pa so delavci z v i ­šjo izobrazbo. Le- t i pa izgubo delovnega mesta doživljajo kot osebni neuspeh in razočaran je . N a centru, kjer so si pridobil i koncesijo za neposredno zapo­slovanje in posredovanje dela, so začeli tudi priprave za zaposlo­vanje invalidov, k i j ih je v Že le ­zarni več kot 300.

I s k r a T e l : k o m i s i j a z a p r i t o ž b e s e u s t a n a v l j a

Zaradi molka organa delavci ne smejo nositi posledic V Iskra Te l s o ugo tov i l i 197 p r e s e ž n i h d e l a v c e v , ki jih r e š u ­jejo v s k l a d u s sp re j e t im p r o g r a m o m na r a z l i č n e n a č i n e . 11 d e l a v c e v s e je p r i t o ž i l o na s k l e p .

Iskra T E L na Laborah zaposlu­je 1.182 delavcev in letos je že drugo leto, ko mora zaradi hu­de izgube trgov in nel ikvidno­sti zmanjševa t i š tevi lo zaposle­nih. Predsednik sindikata, prej s indikalni zaupnik v Iskri T E L , Mat i j a Grandovec pravi :

»S ind ika t v f i rmi je sodeloval pri pripravi programa reševanja presežnih delavcev, k i j ih je vseh skupaj 197. Presežne delavce naj bi večinoma »reševali« z upokojitvami, z dokupi let, z no­tranjim prestrukturiranjem pre­ko Zavoda za zaposlovanje z od­pravninami v čimmanjši meri in na vse druge načine , k i so mo­žni. Res pa je, da imamo 11 de­lavcev, k i so trajni presežki , za katere ni bilo možno predvideti nobene rešitve. T i so se, razen enega, tudi pr i toži l i . Smola je, da je pri nas delavskemu svetu mandat pretekel (novega smo pravkar izvol i l i ) in tako še ni ­mamo imenovane komisije za spore in pr i tožbe - ni torej prvo­stopenjskega organa. Delavci so se torej pri tožil i na komisijo, k i

MENJALNICA D-DPublikum KRANJ

na Bleivveisovi 16

Informacije o menjalnih tečajih, rezervacije: (064) 217-960

218-463

je ni in pravni nasvet kranjskih sindikatov je b i l , da molk orga­na ne more imeti negativnih po­sledic za delavce in da tudi pre­nehanje delovnega razmerja na tej osnovi ni možna . Pravniki pravijo, da ima delavec po no­vem zakonu o delovnih razmer­j ih pravico do sodnega varstva tudi po preteku 15 - dnevnega roka, če pristojni organ v f i rmi v predpisanem roku 30 dni ne odloči o njegovem ugovoru. Ka r pomeni, da ima delavec, k i je ugovarjal sklepu o prenehanju delovnega razmerja možnost uspešno uveljaviti sodno varstvo pravic tudi po preteku (»-mese­čnega odpovednega roka, če bi podjetje izvršilo nedokončni sklep.

Sindikat seveda zagovarja s tal išče, da mora biti č impre j imenovana komisi ja za spore in p r i t ožbe , ki naj bi p rouč i l a vsak primer posebej. Delavci , ki so se pr i toži l i , predvsem na­vajajo, da ni kriterijev za delo­vno uspešnos t , k i je po zakonu prvi izločilni kriterij. K o smo uvajali tarifni sistem, se ni na­t a n č n o opredel i la delovna uspešnos t . Sindikat je že ob za­četku postopka ugotavljanja p re sežn ih delavcev ugovarjal in zavrni l predlog, da bi b i la p lača ozi roma osnovni O D me­ri lo delovne uspešnos t i , če ni izdelanih kriterijev za delovno uspešnos t in velja le subjekti­vna ocena posameznih vodij . Sindikat torej ni pristal, da je temeljni kriterij p l ača delavcev.

Iskra Tel je tako kot vsi v te­žavah , precej delavcev je po več mesecev na čakan ju in pre­jemajo 85-odstotni osebni do­hodek. Plače dosegajo 80-od-stotno izpolnjevanje naše kole­ktivne pogodbe. N a plači lni kuverti imamo evidentiran pre­malo izp lačan del osebnega do­hodka po kolekt ivni pogodbi . V sindikatu pa si bomo ned­vomno prizadeval i , da bi po zgledu nekaterih ostalih firm delavci dob i l i v roke listine o premalo i zp lačan ih dohodk ih ali z ado l žn i ce , ki bi bile velja­ven dokument v primeru lastni­njenja.«

Roke proč od mojega žepa

Več kot očitno je, da sta član­ka g. M. Sagadina in g. M. Kle­ca živ dokaz krščanske etike, saj v celoti kot dobra kristjana upo­števata načelo »ljubi bližnjega kakor samega sebe«. To je jasno razvidno iz raznih podtikanj in etiketiran), skratka vse v stilu najprej na človeka pljuni, nato pa mu prilimaj etiketo.

Najprej glede stališča g. M. Sagadina.

Prav ima pisec, da ne naspro­tujem vzdrževanju kulturnih spo­menikov vseh vrst. Vendar moj članek ni bil namenjen ne pod­pori ne zanikanju vrednosti spo­menikov NOB, ne zoperstavlja-nju vzdrževanja cerkve, ker je ja­sno, da kulturni spomeniki, pa ne samo ti, rabijo družbeno pod­poro. Torej razglabljanje g. M. Sagadina prej »vi« spomenike NOB, sedaj »mi« sakralne ob­jekte in da se kot dedič evropske kulture na vso moč spreneve­dam, niso konstruktivne.

V svojem članku sem jasno iz­postavil vprašanje, po kakšni lo­giki kot davkoplačevalec, ki ni­mam ničesar s Cerkvijo, moram prispevati za vzdrževanje cerkve, v bližnji prihodnosti, če bi sledil apetitom Cerkve pa zadovoljeva­ti še te in to na način, kot to po­čne na podlagi svojih pooblastil zbor KS. Svoje davkoplačeval-stvo sem seveda navezal na pro­račun, ker se tja stekajo sredstva davkoplačevalcev in se iz njega financira vzdrževanje cerkve in s tem tudi dejavnost Cerkve.

Uprl sem se tudi tolmačenju, da je cerkev objekt skupne rabe. ter da je zato potrebno iz prora­čunskih sredstev, o katerih skle­pa edinole zbor KS, financirati raznorazne izredno drage izved­be raznih cerkvenih streh in fa­sad pri tem pa pozabljati na pra­ve skupne objekte v posameznih KS. Ko uporabljam izraz pravi skupni objekti, mislim sledeče: Vsa proračunska sredstva in vsa. kijih prispevajo ljudje za sakral­ne objekte, postanejo izključna in neodtujljiva last Cerkve. Torej postanejo lastnina civilno pravne osebe. Vemo pa, da lastnina ni v funkciji vseh. Konkretno s cer­kvenim premoženjem upravlja Cerkev (beri kleriki) ne pa verni­ki. Torej lastnina civilno pravne osebe (pa ne samo te) izključuje pojem skupne rabe. To pa ne ve­lja za prostore KS, za gasilske domove, športne objekte itd. Ve se, da te prostore lahko upora­bljajo vsi prebivalci K S za zado­voljevanje svojih dokaj različnih interesov. Kdo lahko uporablja cerkvene prostore, se tudi ve. Le tisti, ki mu lastnik in to v svojem lastnem in izključnem interesu dovoli, saj lastnina deluje zoper vsakogar in zoper vse.

Če torej vlagamo bodisi kot posamezniki, bodisi kot družba v

prave objekte skupne rabe, se s tem veča premoženje cele KS in s tem tudi standard vseh tam ži­večih. Če gre za sakralne objek­te, pa se veča le premoženje in standard Cerkve ne pa vseh tam živečih. Glede na to je torej že skrajni čas, da nehamo z objekti skupne rabe uganjati demagogi­jo.

Ta demagogija namreč v praksi v kranjski občini pomeni tole. V letu 1992je bilo razmerje med investicijami v sakralne ob­jekte in ostale objekte v KS 1: 3 v korist sakralnih objektov. V le­tu 1992 se je ali pa se še bo za 14 sakralnih objektov porabilo 7.416.000 tolarjev, za vse ostale objekte pa le 2.884.000 SIT in še to na podlagi pritiskov posamez­nih KS.

Če s tega aspekta presojam vlogo IS kot predlagatelja skle­pov in zbor KS, kije sklepe spre­jel, potem opažam, da sta obe v funkciji večanja premoženja Cerkve in enostranskega zado­voljevanja potreb državljanov. Taki politiki pa se ni čuditi, če vemo, da je bil predsednik IS hkrati tudi predsednik Krščan­sko demokratske stranke, pod­predsednik IS pa ima v tej stran­ki tudi pomembno funkcijo. Ra­vno tako je prevladujoč vpliv te stranke v zboru KS. Če bo vpliv te stranke ostal enako močan tu­di v novem IS, potem za prave objekte skupne rabe tudi v letu 1993 ni izgledov.

Pri tem nočem reči, da tako predlogi IS, kot sklepi zbora KS niso bili zakoniti. Bili so. Menim pa, da se je potrebno boriti za si­stem, ko je cerkev le eden izmed kulturnih spomenikov, ki deli usodo ostalih kulturnih spomeni­kov in sploh objektov, ki služijo za zadovoljevanje tudi drugih človeških potreb glede na vsako­kratne materialne možnosti družbe in da se tudi vzdržujejo po sistemu, ki velja za kulturne spomenike, ne pa pod krinko ob­jektov skupne rabe. Vse, kar pre­sega to, pa naj plačujejo verniki prostovoljno, skozi cerkvene dav­ke. Temu mojemu predlogu gle­de cerkvenih davkov sta se izo­gnila oba pisca člankov, očitno zato, ker bi ju davek mesečno še dodatno udaril po žepu in bi ji­ma bolj ustrezal sistem, v kate­rem vsi financiramo stvari, ki kasneje služijo le vernim.

Glede članka g. M. Sagadina pa še tole. Če hoče preveriti smi­sel mojega zadnjega stavka v prejšnjem članku, naj prebere članek g. A. Stresa v eni izmed Sobotnih prilog Dela. Kar pa se tiče njihovega financiranja umo­ra nerojenih otrok, pa je to de­magoški, strankarskim ciljem podrejen napad na pravico o svobodnem odločanju o rojstvu otrok in na zdravnika, ki opra­vlja splav. Sledeč njegovi logiki so ti zdraviki in ženske morilci že samo zato, ker so drugačnega prepričanja kot g. M. Sagadin.

Svoje misli je k problematiki, ki sem jo začel, prispeval tudi M. Kleč. Seveda pa je bolj prispevat, kot mislil, zato je tudi članek tak. kakršen je. Polemizirati s

tem človekom je zato neprodu­ktivno dejanje in nepotrebno iz­gubljanje intelektualnih sil. To je razvidno iz njegovih protiargu-mentov, ki so smiselno sledeč: Kaj vse je bilo v prejšnjem siste­mu, kar seveda po njegovem opravičuje neumnosti tudi v se­danjem sistemu, da smo Sloven­ci krščanski narod (videlo se bo, ko bo oz. če bo uveden cerkveni davek), da z obnovo cerkva ohranjamo svoje korenine (očit­no se je zgodovina Slovencev za gospoda Kleca začela šele s pri­hodom krščanstva v naše kraje). In končno kronski argument: cerkve je treba obnavljati zato, ker skoraj ni krajinske razgled­nice, kjer na fotografiji ne bi bilo cerkve ali cerkvice.

Ko sem prebral članek, na koncu nisem vedel, ali se g. M. Kleč dela norca iz mene ali sebe. Naj presodi bralec. Prijaznemu vabilu na kozarček besniške sli-vovke pa se enako prijazno odre­kam iz preprostega razloga, ker je ni, torej tudi vernim (čeprav ne vem, zakaj govori v njihovem imenu) v Besnici ne bo požgala grenkega priokusa, ki naj bi ga dobili pri branju mojega članka. Bi pa domače žganje iz Besnice požgalo grenak priokus kakšne­mu brezposelnemu izobražencu, če bi vedel, po kakšnih kriterijih in postopkih se je na občini za­poslil g. M. Kleč.

Stane Boštjančič

P r v i in z a d n j i odgovor podjet ju T E L E - T V

Čeprav sem literat in zatorej po trditvah g. Škojica. direktorja TELE-TV Kranj, ne morem po­znati krute stvarnosti podjetni­štva, pa kljub temu rad priznam, da sem tudi topot hvaležen lite­raturi, ker je v obliki pogodbe z naslovom »Pogodba o prevzemu omrežja kabelske TV Planina -Huje in gradnji novega omrežja kot segmenta omrežja mesta Kranj TELE-TV. z dne 17. 7. 1992.« ohranila zapisan dokaz o divji privatizaciji Catv priključ­kov na Planini 1 in Hujah, ki so zakonita last 1824 lastnikov.

O tej inkriminirani pogodbi, ki je bila ves čas skrita, sem pi­sal v Gorenjskem glasu zato, da se o nezakonitem odvzetju svojih Catv priključkov izvedeli tudi preostali lastniki le-teh. Konec koncev 1824 ljudi, ki so financi­rali svoje Catv priključke in omrežja, ni slepa horda iz oslov­ske klopi, ki jo lahko okrade. ko­gar je volja, kajti tudi Slovenija pozna pravni red in zanj jamči s svojo ustavo!

Zatorej, g. Skofic. se nikakor ne navdušujem nad vašim pod­jetjem, ki sije s pomočjo NEZA­KONITE IN ILEGALNO SKLENJENE POGODBE prila­stilo kot svoja obratna sredstva naše Catv priključke v vrednosti 180.000 DEM. Ta pogodba, s katero ste izpeljali to svojo pod­

jetnost, pa ni ne zame in ne za vas nikakršna literarna izmišljo­tina, temveč je pravno veljaven dokument, ki obstaja. In vi, g. Škofic, ki ste me v odgovoru poučili o tem, da »vse to nikjer na svetu ni zastonj« in da ima »trg svoje komercialne, povsem neliterarne zakonitosti delova­nja«, boste zagotovo morali pri­znati, da taiste zakonitosti velja­jo za vaše podjetje in da potem­takem ne morete več na naš ra­čun ribariti v kalnem, ker nam nezakonitost vašega početja več kot očitno dokazujejo naslednja dejstva: 1. Nobeden od lastnikov Catv priključka v omrežju Planina 1 -Huje ni podpisal pogodbe s TE­LE-TV in vam tako prepustil v last svojega priključka. Prav nasprotno: o tem niste nikogar niti vprašali! 2. Nikogar - ne ge. Vozljeve ne g. Preše in ne g. Grosa - nismo po­oblastili za podpis omenjene po­godbe s TELE-TV. Če pa vi kljub temu menite, da so podpis­niki imeli pooblastilo, ga prosim, pokažite ali objavite! Tako si bo­mo hitro na jasnem o tistem, če­mur v literarni stroki pravimo kavzalna soodnosnost. V nas­protnem so podpisi nepooblašče­ne trojice ali nični ali pa zgolj dokaz kaznivega dejanja, v no­benem primeru pa z ničimer ne obvezujejo preostalih 1820 last­nikov Catv priključkov. 3. Na osnovi omenjene nezako­nite pogodbe nam že od 15. av­gusta lani pošiljate položnice za plačilo stroškov vzdrževanja, če­prav za to nimate pravne osnove. Le-to si boste pridobili šele s sklenitvijo pogodb s posamezni­mi lastniki Catv priključkov na Planini l in na Hujah. vse dotlej pa je celo meni. ki imam rad »le­pote literarne umetnosti«, jasno, da si s pomočjo nezakonite po­godbe ustvarjate dohodek na ne­zakonit način. Vse to pa vam uspeva samo zato, ke naši naro­čniki s Planine 1 in v Huj niso poučeni o tem, da je plačilo stro­škov z vaših položnic neobvezno, ker za svoje terjatve nimate ne zakonske osnove in ne pogodb, sklenjenih z naročniki. O tem pač, g. Skofic, natanko govori pravna literatura! 4. Ker še naprej vztrajno štejete nezakonito pogodbo za zakonito in s tem vztrajate pri svoji »pod­jetnosti«, s katero je TELE-TV Opet naj S t Ho 1824 lastnikov Catv, in ker vse doslej niste zakonitim lastnikom priključkov v omrežju Planina l - Huje predložili po­nudbe za njihov morebitni in za­koniti prenos v vašo last, nam preostane samo še ena pot: vlo­žiti ovadbo in tožbo zoper vašo protipravno prilastit ev naših Catv priključkov. Takšno odloči­tev je že podpisalo 38 lastnikov le-teh.

ln zdaj še o zapletu z vašim darilom, kot ste zapisali, »s pe-nino in šopkom (veste zakaj!) in kar vsem štiriinštiridesetim sta­novalcem bloka Gorenjskega odreda 16«' lo je laž. Penino in šopek ste poslali samo dr. Stias-nvju in meni, čeprav ne vem. za­kaj! Odtlej oba meniva, da sle

naju poskusili podkupiti, da bi v prihodnje molčala. Dr. Stiasnv je namreč že lani v občinski skupščini postavil poslansko vprašanje o početju TELE-TV, zato je vaše darilo 11. aprila iz­ročil policiji, o čemer obstaja za­pisnik. Jaz sem vam vaše darilo vrnil čez dva dni, o čemer imam potrdilo.

Za konec svojega javnega opozorila o vaši divji privatizaci­ji, ki sama po sebi pove vse o podjetništvu na Škoficev način, pa naj dodam še tole: v zvezi z vašim pripisom, v katerem ste me javno obdolžili neplačevanja računov »za telefon, elektriko, ogrevanje, stanarino in program RTV«, vas bom povabil na sodiš­če, koder mi boste svoje javno zapisane žalitve imeli priložnost dokazati. Moja literarna doku­mentacija namreč govori o nas­protnem, ker je del krute stvar­nosti, pred katero si ne zatiskam oči, tako kakor sijih nočem pred nečednostjo vašega TELE-TV.

Pavel Lužan , Kranj

O s n o v n a šola dr . F r a n c e Prešeren Spoštovani!

Želim, da moj sin Matjaž Ančik, učenec 5. a razreda OŠ dr. France Prešeren ni ocenjen pri predmetu »srbohrvaščina«. Vzroki za to so vsem poštenim Slovencem znani, zato jih ne bi še enkrat ponavljal. Pri pouku predmeta bo prisoten, da s tem ne bi motil pedagoškega procesa.

Lep pozdrav!

V Kranju, 2. septembra 1992 prof. Bojan Ančik

M E G A M I L K

/ O l j u b l j a n s k a b a n k a

G O R E N J S K A

B A N K A

Je finančna institucija s 37- letno tradicijo. Sodi med največje banke v Sloveniji in opravlja 90% vsega bančnega poslovanja na Gorenjskem. Trenutno zaposluje 552 delavcev od katerih jih ima skoraj 1/4 visoko ali višjo izobrazbo.

E K O N O M I S T Je strokovnajak za ekonomske vede, gospodarstvo, finance, denarništvo, računovodstvo, . . .

D I P L O M I R A N I . . .

Kdor opravi sklepni izpit na visoki šoli in prejme diplomo. Je usposobljen za raznovrstna zahtevnejša in zelo zahtevna dela, sposoben kreativnega delovanja v teamu in samostojno.

Č e r a z l a g o z g o r n j i h p o j m o v l a h k o v z a m e t e z a

s v o j o , g o v o r i t e e n e g a a l i d v a t u j a j e z i k a i n I M A T E

N E K A J L E T U S P E Š N I H I Z K U Š E N J . . .

... p o š l j i t e p r i j a v e z d o k a z i l i o va3 i s t r o k o v n i

u s p o s o b l j e n o s t i n a n a s l o v : L B - G o r e n j s k a b a n k a

d . d . , K r a n j , l l l e i v v e i s o v a 1, s e k t o r s p l o š n i h p o s l o v .

S p r e j e m a m o j i h o s e m d n i p o o b j a v i .

K J E R J E D E N A R , T A M J E U M

Gorenjska banka d. d., Kranj

5 1 C h a r l e s W c b b

D I P L O M I R f t N E C

Prevedle

kranjske gimnazijke

pod mentorstvom

prof. Mihe Mohorja

"Torej te lahko spet povab im ven?" " C e že l i š . " "Jutr i? L a h k o ju t r i ?" "Prav ," je odgovor i la . " P o d n e v i , " je rekel Benjamin, "podnevi se bova kam peljala

ali p o č e l a kaj drugega." Pok imala je. " P a si p r e p r i č a n a , da si to žel iš? Ne bi rad, da greš z menoj,

če si tega ne žel i š . "

" Ž e l i m s i , " je rekla. " S i zares že l i š ?" "Benjamin , prav zares!" je dejala. Zjutraj je b i lo nebo svetlomodro in brez o b l a č k a . E d i n i hrup

v u l ic i Rob insonov ih je b i l hrup motorne vrtne kosilnice, k i jo je vrtnar potiskal sem in tja po vrtu pred njihovo h išo . Benjamin je parkiral avto, zlezel iz njega in hitro odše l preko trate do vrat. Potrkal je in čaka l , č e z nekaj časa j i h je odpr la ga. Robinson. N a sebi je imela zeleno d o m a č o haljo. Benjamin je stal pred njo, j i zr l v obraz ter j i pogledoval preko rame v h i šo .

" Z Ela ine se bova danes malo peljala naokrog," je dejal. G a . Rob inson je stopila v preddverje in za seboj zaloputni la

vrata. "Se bova pogovori la v tvojem avtu?" je spregovorila. " V hiši se raje ne bi pogovarjala."

" N o , zares ne vem, če si imava še ..." "E la ine še sp i . " G a . Rob inson je pot isni la roke v žepe svoje

halje. O d š l a je po trati proti Benjaminovemu avtomobi lu in mi­mogrede pok imala vrtnarju. K o je priš la do avtomobila , je sedla vanj. Benjamin je stal in gledal, kako je za seboj zaprla vrata in si p rek r i ža l a roke na prsih. Nato je zmajal z glavo, šel mimo vrtnar­j a in do avtomobi la .

" G a . Rob in son?" "Vs top i , Benjamin," je rekla, ne da bi ga pogledala. "Zares mis l im , da si nimava vel iko povedati , ga. Robinson!" "Sprav i se v avto!" Benjamin je nekol iko okleval , potem pa je šel okrog avto­

mobi la in sedel za volan. "Zape l j i okrog soseske," je rekla in s prstom pokazala skozi

okno. Benjamin je vžgal motor. " G a . Rob inson , " je dejal, " t ipam,

da ne boste uža l jen i , če vam rečem, da ste nekol iko melodramati­

čn i , kar se tega tiče. M i s l i m , da to ni n i k a k r š n a velika krizna s tuacija, k i bi zahtevala ..."

"Pel j i m imo nekaj hiš in ustavi!" • Benjamin je sprostil r o č n o zavoro in počas i peljal ob p l ° L ^

ku nekaj hiš naprej. Nato je ustavil avto, ugasnil motor iti ^ udobno namestil na sedežu . Nekaj trenutkov je bi lo vse tiho. daljave se je sliSalo le ropotanje kosi lnice. c ,

"Benjamin , žal mi je, da je pr i š lo do tega," je k o n č n o sp govori la ga. Robinson .

Benjamin je pok imal . "Toda prepovedujem t i , da še kdaj govor i š z njo!" Spet je pok ima l . "Sem dovolj jasna?" "Ja, ste." t,i " M e veseli ," je rekla ga. Rob inson . "Zakaj torej zadeve « c

imela za z a k l j u č e n o ? " " K e r ni z a k l j u č e n a ! "

" N e , n i ! " je odgovori l Benjamin in skleni l roke na S P ° j

0 y , delu volana. "Nobenega namena n imam ubogati vaših uka ga. Rob inson ! "

"Benjamin!" . "Zakaj mi jasno ne poveste, kakšn i so vaši pomisleki . e>

Robinson? Namesto da ..." "Že l i š , da ti povem?" "Ja, že l im." tek' c ' "Torej , Benjamin," je rekla. "E la ine je zelo preprosto o

Ljubka je in enostavna." " G a . Rob inson!" W " A m p a k skoz in skoz p o š t e n a , Benjamin. S k o / in skoz I ,^

na." Zmajala je z glavo. " B e n i a m i n , " je nadaljevala, ti p p r ib l i žno nisi tak '"

A d r i a t i c zavarovalna d r u ž b a d . d . koper

Zavarovalna družba

ADRIATIC d.d. Koper

tudi v Skofji Loki

K J E : Šolska ulica 2 (v prostorih stare Odeje)

K D A J :

vsak delavnik od 8. - 1 2 . in od 14.30 in 17. ure

Telefon: 632-165

N u d i m o v a m v s e v r s t e z a v a r o v a n j i n s t o r i t e v v p r i m e r u š k o d e .

Posebne ugodnosti avtomobilska zavarovanja!

izdelkov v Merkurjevih prodajalnah

1 0 d o 2 5 % c e n e j e z Merkurjevo kartico zaupanja

15 d o 30% c e n e j e .

• ELEKTROMATERIAL in SVETILA • MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE

v e n t i l i ,

» o s t a t i

a r m a t u r e

t a k o j š n j a

P o d r o b n e j š e informacije dobite pri prodajalcih.

Š T U D E N T I P o č i t n i c - z a n e k a t e r e b r e z s k r b n i h , z a d r u g e n e - b o k m a l u k o n e c . Z a č e l a

s e b o v s a k o d n e v n a p o t n a f a k u l t e t o .

P R I P O R O Č A M O V A M :

O d l o č i t e s e z a k v a l i t e t n e g a p r e v o z n i k a z n a j p o g o s t e j š i m i a v t o b u s n i m i

p o v e z a v a m i n a G o r e n j s k e m in i z b i r a j t e m e d L E T N O , M E S E Č N O al i

K U P O N S K O v o z o v n i c o in s i s t e m d o l o č i t e c e n o in v i š i n o p o p u s t a .

P r i č a k u j e m o V a s o d 2 5 . s e p t e m b r a 1 9 9 2 d a l j e n a o b i č a j n i h p r o d a j n i h

m e s t i h .

V a š P R E V O Z N I K m — -

potovalna /*m agencija

ALPETOUR

KffiLN • F O T O K O P I R A N J E

• S E R V I S F O T O K O P I R N I H S T R O J E V M I N O L T A

• P R O D A J A F O T O K O P I R N I H S T R O J E V M I N O L T A

• P R O D A J A P I S A R N I Š K E O P R E M E

• P R O D A J A P I S A R N I Š K I H P O T R E B Š Č I N

• P R O D A J A Š O L S K I H P O T R E B Š Č I N

• P A P I R N I C A

• U G O D N A P R O D A J A N A M I Z N I H IN T E H N I Č N I H

K A L K U L A T O R J E V

• P O N U D B A N O V O L E T N E G A P R O G R A M A -

R O K O V N I K I IN S T E N S K I K O L E D A R J I

• K O M P L E T N I P R O G R A M P I S A L " P I L O T " G r e g o r č i č e v a 6 (za Globusom) , 64000 Kranj - tel . : 064/213-162 Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure

Adr i a t i c

se predstav l ja

Gorn jesavsk i do l i n i

V š i r o k i p o n u d b i v s e h v r s t z a v a r o v a n j s o t u d i v s a t i s t a , k i v a s n a j b o l j

z a n i m a j o . A d r i a t i c o v i p o o b l a š č e n i z a s t o p n i k i v a m b o d o n a v a š i h d o m o v i h

p o j a s n i l i v s e p o g o j e , v a s o p o z o r i l i n a u g o d n o s t i i n v a m s v e t o v a l i

v petek , 25 . i n v sobo to , 26. sep tembra

V a š o b i s k p r i č a k u j e m o t u d i v Ž e l e z n i č a r s k e m p o č i t n i š k e m d o m u , n a

K o r o š k i 1 1 , v K r a n j s k i G o r i , t e l : 0 6 4 / 8 8 - 4 7 4 .

A d r i a t i c z a v a r o v a l n a d r u ž b a d . d .

a s s i c u r a z i o n i s . p . a .

V E M , da m i b o ob s t ran i sta la d o b r a zavarova ln ica

GORENJSKI GLAS • 22. STRAN S E J E M M O D E P e t e k , 25 . s e p t e m b r a 1992

N I N

H a r m o n i j a v u s n j u

Novi modeli ljubljanskega ININIJA, Inini, Lux, Metropola, Soft, Perla, Ročk in Mon Ami vsebujejo vse elemente visoke mode.

M o d o za jesen in zimo 92/93 odlikujejo topli in pestri toni veselih barv. Njene linije so pre­proste, s p r o š č e n o mehke in v ubrani harmoni­ji z vsemi elementi visoke mode. I zhod i šča za novo kolekcijo so oblikovalci ljubljanskega ININIJA poiskali v novih trendih, ki so zbrani v treh tipih: VVinter lights (zimski žarki), ki ga preveva špor tn i duh, Automnal reflexes (je­senski odsevi), ki ima svobodne in neformalne linije s kombinacijami in detajli romanticizma, ter Urban sunset (mestni s o n č n i žarki), to so torbice v stilu moderne umetnosti, kompjuter­ske grafike, video clipa, pop kulture in dinami­ke. Ininijeva kolekcija za jesen zimo 92/93 je u p o š t e v a l a prav vse tri modne trende in je za­jeta v sedmih linijah. Linija ININI je moderna linija, kjer je čutiti pravo eksplozijo stilov mo­derne umetnosti. Materiali so mehkejš i (velur, tesuto-sposa), poltrdi (na kroko p r e š a n a go­veja napa, ki je r o č n o pobarvana) in trdi (kri­stali). Iz kolekcije izstopa torbica iz r o č n o po­barvanega kroka, narejena v mešan ic i zeleno-modrih hladnih tonov. To so barve ribnikov in rastlinjakov s skrivnostnim š a r m o m in igro svetlobe. Žensk i svet je na sejmu mode prite­gnila na vso m o č . Torbice linije L U X so tradi­cionalne in p r e s t i žne , vedno diskretne in iz na jod l i čne j šega usnja. Linija M E T R O P O L A je torbica za vsak dan, vedno modna in prakti­čna , generalni trend te skupine sta dva ročaja in pestrost barv. Torbice iz linije S O F T so mehke v dotiku, inovativne v dizajnu, z ročaji in dekorativnimi žepki - atraktiven dodatek k špor tn im oblači lom. Linija P E R L A nakazuje Chanel stil, to so majhne torbice za veče r , po­sebne pri ložnost i , č r n e , mehke, svilenega s i ­jaja. Linija ROČK je kolekcija za mlade. Glavni trend je naramenska torbica z živahnimi bar­vami, živo modro, zeleno, škr la tno r d e č o . L i n i ­ja M O N AMI je namenjena mošk im. Čudovi ta kolekcija v skladu z modnimi trendi m o š k e mode, prakt ična , dopolnilna in nosljiva.

LOKATEKS Škofja Loka predstavlja novosti

K o n f e k c i j a z a š p o r t i n p r o s t i č a s

Prve zametke konfekcije je mlada škof je loška firma L O K A T E K S pokazala že na januarskem sejmu mode v Ljubljani: iz d o m a č i h pletenin so sešili trenirke, o t r o š k e komplete, prve ma­jice Tokrat pa je njihova izložba na sejmu iz­gledala povsem d r u g a č e Obiskovalce so pre­senetili z bogatim o t rošk im in mladinskim pro­gramom konfekcije za š p o r t in prosti č a s : de­nimo enobarvne h lače in r o ž a s t e majice ter enak trak za v lase, v prijetnih pastelnih bar­vah, ali daljši o t rošk i jopič s kapuco, zunaj enobarven, znotraj ljubko č r t a s t , pa majice vseh barv, "pajkice" dal jše in krajše , igralne h lačke za male in več je otroke Vse pa je s e š i ­to iz njihovega kvalitetnega b o m b a ž n e g a jer-seva ali iz m e š a n i c e b o m b a ž a in volne. Vrsta novosti, ki dajejo nove spodbude in nakazuje­jo š tevi lne m o ž n o s t i bogatitve ponudbe iz nji­hove šivalnice L O K A T E K S ima svojo šivalni­co, kjer so zaposlene invalidke Pred letom

dni so začel i s š ivanjem jogi rjuh, sledile so o t r o š k e trenirke in zdaj je tu ž e prava konfek­cija, ki se bo spustila v boj za svoj trg. Brez dvoma bo uspela Zagotovilo za to je tudi do­m a č a kreatorka ob lačen ja Bernarda Mulej, ki ji z nasveti pomaga i zkušena vodja razvoja Polona Bra tož - O p a š k a r Doma pri tovarni na Trati v Skofji Loki so pravkar odprli preurejeno trgovino: poleg polnih polic vedno bolj iskane L O K A volne za r o č n o pletenje, ki jo dopolnju­jejo tudi z italijanskim uvozom, in m e t r a ž e , vi­se na obeša ln ik ih njihovi konfekcijski izdelki

In kot pove direktorica LoTcATEKSA ga Mari­ja Bergant, tu lahko dobite tudi tekstilne izdel­ke drugih slovenskih proizvajalcev za špor tn i program - vse po konku renčn ih cenah. In da ne pozabimo, pletilje in šivilje dobe tudi vse potrebne p r i p o m o č k e in dodatke za šivanje in pletenje.

Londonska eleganca iz KROJA

M e g l e n o j u t r o v v e l e m e s t u Vsakokrat znova presenetijo. Tokrat je šokirala strogost kroja, posebno njegove poševne, koničaste linije na jaknah in krilih, a v istem trenutku vso to resnobo v modelu in barvi že omili mehko nasprotje svilenih kril in šalov. Potihem so pričakovali nagrado in jo tudi upravičeno prejeli. KRO­JU jo je za celotno kolekcijo pomlad - poletje 1993 podelila revija Pepita. Čestitamo!

K R O J je tokrat na sejmu mode predstavil avtorsko kolekcijo ing. Maje Zavrnik, ki jo je poimenovala "Megleno jutro v velemestu".

"Hotela sem d o s e č i videz, kot bi v daljavi, skozi meglo gledali nebo t i čn ike velemesta. Kot se v daljavi zdijo barve n a l o ž e n e druga na drugo, so tudi moja oblačila oblikovana z na­n a š a n j e m več plasti tkanin. Linije so č i s te , ostre, geometrijske. In da bi o m e h č a l a to strogo linijo, sem uporabila to prozorno svile­no tkanino za krila in ša le . Krila, tako ozka kot ta mehka široka, so dolga in imajo visoke raz-porke, kar nalaga moda prihodnje pomladi. Edino h lače so k las ične ."

In barve? Vse je v zasivljenih, megl ičas t ih tonih, kot velemestno jutro

"Prišli smo, da p o k a ž e m o , kaj zmoremo," nam je dejal dolgoletni direktor K R O J A g. Ja­nez Ziherl. "Veseli smo, da imamo lepo kolek­cijo, da ohranjamo svojo kvaliteto. Kvalitete pa ne pomenijo samo lepo in modno seši t model, aktualne barve, kvaliteta tkanine, tem­več pomeni kvaliteto tudi biti p r a v o č a s n o na trgu, držati se terminov, imeti dober odnos do kupca in š e marsikaj. Kolekcija je morda ek­stremno modna, za k a k r š n o n a š a ž e n s k a ni­ma denarja. Nekdo bi dejal, da je to le za sno-be. A od snobov se ne živi. Majhne kolekcije bomo dali na trg za tiste, ki si r e s n i č n o želijo biti modno o b l e č e n e , in šli bomo tudi v izvoz. Slovenija je za take modele tudi v majhnih ko­lekcijah hitro premajhna. Bo pa dosti velika ta­krat, ko bo prišel na Bled spet pravi gost."

Športni program škofjeloške ODEJE

" M o r s k i s v e t "

a l i r i b a , m o r j e , r i b i c e

Kolekcijo škof je loške O D E J E , ki jo je za pri­hodnjo pomlad in poletje kreirala njihova obli­kovalka Andreja Cegnar , predstavljajo trije ra­zlični deseni blaga ribe, morje in ribice To je uporabno blago za špor tn i program, kot so dekorativne blazine, odeje in pregrinjala, tor­be za na p lažo z ležalno blazino, nahrbtniki, torbe in torbice, vse v znamen|u morja in mor­skih živali Tako. denimo, je torba za na p lažo v vzorcu velike ribe, v njej je z ložena blazina z vzorcem "morja" in da si na plaži n a r e d i š kar najbolj udobno, izv lečeš "morje", v "ribo" pa s t lač iš b r i s a č e in si n a r e d i š mehko lež i šče Zanimive so tudi "fotografske torbe" z vrsto različnih žepov , ki so uporabne tudi za koz­metiko, razne man j še k o z m e t i č n e torbice Barve so ž ivahne, č i s te , kot so ž ivahne barve polet|a, kvaliteta pa je v glavnem čisti bom­baž , razen spalnih vreč , ki zahtevajo posebne materiale Posebnost , ki jo |e O D E J A tokrat

predstavila na sejmu mode je spalna vreča "Anapurna" Naredili so jo za odpravo na A purno, zato t a k š n o ime Izdelana |e iz na|kv te tnejš ih vodoodpornih materialov, polnilo V so kvalitetna qualoftlna vlakna, posebno ^ ' tako da d o s e ž e j o o b č u t n o toploto, hkrati so lahka, mehka m pralna Puh se pri r n r a Z g K 0

mokroti sprime, ta vlakna pa ostanejo en rahla Koliko stopinj mraza bo zdržala purna", bodo povedali alpinisti, ko se vrn

Skratka, razstavni prostor O D E J E je tudi to krat mladostno pisan in veselo razpoloz ^ kot smo ga ž e vrsto let vaieni In nas v 0 " z a

znova navdušu j e Za pomlad in poletje, ^ morje č e si slednjega ne bomo mogli pr' ščiti, si bomo morda za doma omislili P , s

a

odejo z živahnim morjem in ribicami. Zakaj ne?! Veselo d o m a č e morsko vzduš je nam ostalo š e da leč v zimo.

ZLATA JANA Vesni Gabrščik - ligo za Almirin DAKAR 93 - Akademska slikarka Vesna Gabrščik - ligo je znova "zadela žebljico na glavico", kot radi pravimo. Njena zračna poletna kolekcija DAKAR 93, ki jo je skreirala za ALMIRO, kar vabi, da bi se v njenih oblačilih podali na pot Pariz - Dakar ali preživeli poletje v vročem mestnem okolju. Med seboj povezuje ekologijo in željo po avanturi. Barve peska, sipin in gline so pridobljene z naravnimi od­tenki bombaža in lanu. V modelih prevladuje enostavnost, udobnost in praktičnost. Preproste majice in obleke do­polnjujejo zanimive zračne tunike, srajce, jope in plašči. Obleke in zgornji deli imajo zračno vezavo na mestih, kjer je ta potrebna. In tudi moški so ji lahko hvaležni za modele, ki jim jih je namenila: še enkrat je dokazala, da je lepo­ta v enostavnosti.

TRIGLAV KONFEKCIJA Kranj ¥ vodnih barvah - Ena sama nežnost je vela s panojev z modeli za pomlad m Poletje 1993 kranjske TRIGLAV KONFEKCIJE. V vodnih barvah, v barvah močvirja je predstavljena kolekcija do­maČih kreatork Janje Kunaver in Silve Arhar. Modelom v turkizni, megleno zeleni, beli in podobnim dodane tanke Janine izražajo prozornost, prosojnost vode. Ujeli so trend mode prihodnje pomladi in poletja. Spomladi bodo nji­hovi modeli v ponudbi na njihovih stalnih prodajnih mestih in seveda tudi v njihovi prodajalni zraven tovarne. Ta čas Pa je ta založena s sezonsko konfekcijo.

Judi SUKNO sledi modnim barvnim trendom - Pomladni barvni toni so zaveli tudi med volnenimi bla-»0 v i m prinesli s seboj vrsto novosti. Poleg kvalitetnih mikanih flanel in volnenih velurjev za plašče, "z lasom", kot 5J" Pravi|o volnarji kot krtov kožušček mehkemu čisto volnenemu blagu za plašče in jakne, so tu tudi volnena bla-kak3 * e n s k e o b , e k e v mešanici volne, kašmirja in svile, kašmirja in volne ter volne in angore. Morali bi potipati, J*W prijetna blaga so to. Barve so aktualne, žive kitajske barve, zlata rumena, živo rdeča, senf, topli oranžno rjavi

n |. violet in druge, še vedno pa so tu tudi vedno interesantni sivi toni. Novim barvnim trendom slede tudi barve oe|, enobarvne in v karu. Danes SUKNO izvozi 90 odstotkov vse svoje proizvodnje, obeta pa se jim tudi vrnitev

er'̂ kih kupcev, prizadevali pa si bodo, da si ponovno pridobijo kanadske.

pleteni' 0* K r a n l n e 0 r e Poleg tkanih medvlog - centelinov so v ZVEZDI Kranj že pred leti osvojili tudi cente v l o g e ' k l s e l eP S e pnlagaiaio blagu. Iz kon!ekci|skih hiš ne pride več oblačilo, ki ne bi bilo pod oženo s izdelavn Z a e p š o l i n ,l°' o z , r o m a ' lepliivimi in perforirammi trakovi za lepši rob, za enostavne|šo in kvalitetnejšo kovi i T n a k r , l u ' h l a C a h V s e S l v l | l e 1(1 k r ° l a č | . k l §'vajo doma, dobro vedo, da se vsi ti iskani centelini in tra-D|Nt nriL 4 v k , ) n , o k c i l | n e gre več, dobijo v nphovi tovarniški trgovini v Kranju, na Savski 46. Večina ZVfcž-Angijjo "n J o d n , e Pa 9re v izvoz, kar 80 odstotkov, vse na Zahod, v Italijo. Francijo, Nemčijo, na Švedsko, v brcijo,

BPT - kvaliteta in pravilna poslovna orientacija

Z g o r a j l e p o , s p o d a j t o p l o Kar lepo je človeku pri duši, ko za neko podjetje, ki se je pred leti znašlo na dnu, spet lahko zapiše spodbudne besede o uspešnosti, dobrem po­slovanju. Kot veste, je BPT že teden dni rešena stečaja. Uspela je le s pra­vilno usmeritvijo v artikle široke potrošnje pod lastno znamko. Medtem ko je januarja na sejmu mode BPT blestela s programom prtov in posteljnine AMADEUS, je tokrat tu že spet z novo kolekcijo JASMIN, vmes pa je na sejmu slovenske kvalitete prejela kar 11 SQ, praktično za vse svoje proiz­vode.

A M A D E U S se š e vedno dobro prodaja, kajti le redko lahko najdemo na t rž išču t a k š n o vrhunsko kvaliteto damastov in damastnih ža -kardov, kot jih nudi prav ta kolekcija, toda iz BPT ž e prihaja nova kolekcija J A S M I N - vr­hunska kolekcija posteljnine v kombinaciji fla­nele, damasta in platna v tiskanih, vezenih in žakardnih vzorcih skupaj z bogato 12-barvno modno paleto jogi in navadnih rjuh iz prvovr­stne flanele. "Zgoraj lepo, spodaj toplo", je njeno geslo. Ogledati si jo morate in otipati, š e l e otip spregovori o resnični toploti in udobju, ki ga nudi ta posteljnina. Mesec dni je že v trgovinah - tudi v trgovini BPT na Deteljici v Tržiču - in posebej dobro se prodaja na K o ­r o š k e m in v obmejnih krajih Italije.

Izredno bogata ponudba prihaja danes iz BPT Tržič in le na takem sejmu, kot je sejem mode in podobnih, lahko vse pokaže jo . To je v bistvu trgovina na sejmu, tu se sklepajo po­sli. Danes ž e tujci ugotavljajo, da ima B P T naj­večjo izbiro posteljnine in prtov v Sloveniji in da njihov program nikjer ni tako s i s t e m a t i č n o raz ložen, kot prav tu. Vse se vidi, od klasike -bele in surove bele platnene izvezene postelj­nine, po kateri izredno radi posegajo nemšk i kupci, do vseh teh živahnih barvastih žakar -dov in božajočih flanel, o katerih nakupu raz­mišljajo mladi in tudi oni ne več č i s to mladi. Na celjskem sejmu so odl ično prodajali tako posteljnino kot damastne prte in nadprte. Po­vsem novo barvno paleto slednjih so ponudili.

MODENA TRŽIČ je na sejmu Moda 93 vzbudila veliko pozornosti in občudovanja s kolekcijo iz lanu za prihod­njo pomlad. Elegantni modeli v peščenih barvah in iz potiskanega lanu so namenjeni vsem, ki imajo radi naravne materiale in se tudi v oblačenju vračajo k naravi. Komplete z dolgimi krili in ozkimi hlačami dopolnjujejo svileni šali. Modena ostaja zvesta svojemu načelu: moda, kakovost in eleganca.

Kot Soča ob izviru - Modeli GORENJSKIH OBLAČIL iz Kranja za pomlad in poletje 1993, ki so jih prikazali na sejmu mode, so izdelani iz tankih lahkih tkanin iz čiste volne. Kolekcija, predstavljena v sejemski hali, po vodenih zelenih tonih spominja na Sočo, na modni reviji pa so bili predstavljeni tudi živahnejši barvni toni in rožasti komple­ti. Vezene aplikacije, ki se ponavljajo na jaknah, bluzah, najdemo celo na robu kratkih hlač lepega enobarvnega hla­čnega kostima za poletje. Z eno besedo: Praznično! Modele so kreirale domače oblikovalke, komercialisti GO­RENJSKIH OBLAČIL pa obljubljajo, da se bodo njihovi modeli dobili že marca v njihovi lastni trgovini v Kranju in v vseh boljših trgovinah s konfekcijo po Sloveniji.

Š P O R T I N R E K R E A C I J A UREJA: VILMA STANOVNIK

I z t o k K r a š o v e c , n o v i p r e d s e d n i k N K J e l e n -

T r i g l a v a

U v r s t i t e v v 1 . l i g o

Kranj , septembra - Kran jčanom dobro znani špor tn ik Iztok K r a ­šovec, k i je bi l vaterpolist kranjskega Tr ig lava , nato predsednik istega kluba, zatem direktor nogometašev S C T Ol imp i j a in sedaj predsednik Vaterpolske zveze Slovenije, je pred nedavnim sprejel novo funkcijo in to ponovno v nogometu, kot predsednik N K Je­len - Triglav iz Kranja .

K a k o to, da ste se ponovno našli pri no­gometu?

» N a povabi lo IO Jelen - Tr iglava in direktorja tega k luba Mar jana Pozni -ča in M i r a n a M a r n a sem sprejel to od­govorno mesto, ker mis l im, da je no­gomet kot kolekt ivni špor t v Kranju eden od bolj de lovnih in popularn ih š p o r t o v , ter ima kot tak vel iko pr ihod­nost. Pr iv lač i lo me je tudi nekdanje sodelovanje z d a n a š n j i m trenerjem M i š k o m J o v i č e v e m , saj sva že sodelo­vala pred leti, ko sem bi l direktor N K

S C T O l i m p i j a , on pa t r ene r .« Kakšne usmeritve in delo imate v načr tu za prihodnje? » G l a v n a usmeritev dela je uvrstitev v 1. slovensko ligo. Izo­

bl ikovat i moramo dober stil igre, k i bi ponovno pr ivabi l gle­dalce ria nogometno igrišče. Zagotovi t i moramo finančna sred­stva. Vse to pa naj b i zagotovi l i preko marketinga, k i ga bo vod i l J o ž e J enš t e r l e , ter tako z dobro igro in rezultati tržiti na p o d r o č j u gospodarstva. Na jveč , kar je, pa je spodbudi t i odnos K r a n j č a n o v do N K Tr ig lava in pr idobi t i b ivše igralce Triglava, da se vključi jo v delo k luba .«

Z a letošnjo sezono ste dobi l i nekaj igralcev, kaj pa naprej? » Ig ra lce za prvo m o š t v o bomo predvsem iskali v svojem

podmladku . N i k a k o r pa ne bomo zaprti . Pr i ložnos t naj bi ime­li igralci predvsem iz gorenjske regije.« • J . M a r i n č e k

C e s t n o h i t r o s t n e d i r k e

S l o v e n s k i t e k m o v a l c i v Z e l t w e g u

Slovenski tekmovalci, ki vozijo v razredu do 125 ccm. so se udeležili mednarodne motociklist ične dirke na dirkališču Zeltvveg v Avstri j i . V tem razredu je nastopilo 30 tekmovalcev iz osmih ev­ropskih držav, 2. mesto je osvojil Igor Jerman iz Domžal, na 3. me­sto pa se je uvrstil Janez Pintar iz Kranja na motorju Honda, član AVII) Domžale . Janez Pintar bo dolgoletno tekmovalno kariero zaključil oktobra letos s poslovilno dirko za prvenstvo Slovenije v Portorožu. • M . Jenkole

G o r s k a h i t r o s t n a d i r k a

T r ž i č a n P e r n u š o d l i č n o

Nova Gorica, septembra - A B C Sport - A M K Nova Gorica je pripravil gorsko hitrostno avtomobilsko dirko za slovensko prven­stvo v razredih A in N . Na 4000 m dolgi progi z 229 metri višinske razlike od Grgarja do Grgarskih Raven je nastopilo 34 tekmoval­cev iz Slovenije in Italije. V skupini A je zmagal Matjaž Tomlje A M D Donit Olimpija, vozil pa je avto B M N V / M 3 . V tej skupini je prvič nastopil tudi Tržičan Marko Pernuš z avtomobilom Yugo 55 -1100 ccm in osvojil odlično 12. mesto. Uvrstitev je odlična zato, ker je nastopil prvič in je vozil v skupini avtmobilov do 1300 ccm, kot so Lancia I6V, R-5 G T Turbo, Opel Kadet 16V, Suzuki 1,3 G TI, Mazda 323 4W[) in Yugo 65. Marka poznamo že iz prejšnjih let, saj je dolgo časa tekmoval v motokrosu, vendar je ta šport za­pustil zaradi hujše poškodbe kolena. Zato se je letos preusmeril v avtomobilist ični šport. Vozi l je za Racing team Pernuš Tržič. Na­slednja dirka, na kateri bo Marko Pernuš sodeloval, bo v nedeljo, 27. septembra 1992, na cesti Kidričevo - Črnivec. Organizator te gor­ske hitrostne dirke avtomobilov bo A M D Kamnik. Vsi ljubitelji avtošporta vabljeni na ogled dirke, treningi bodo v nedeljo, 27. septembra, od 9. do 12. ure /3 vožnje / , start prve vožnje pa bo ob 13.30. Vozila bodo startala v presledkih po 60 sekund, tekmovalci pa bodo morali progo prevoziti 3-krat. • M . Jenkole

Komis i j a S k u p š č i n e o b č i n e Jesenice za volitve in imenovanja ter kadrovska v p r a š a n j a na podlagi 35. in 70. č l ena Z a k o n a o zavodih (Ur . list Republ ike Slovenije štev. 12/91) razpisuje 1. D I R E K T O R J A D O M A U P O K O J E N C E V D R . F R A N C E ­T A B E R G E L J A J E S E N I C E Pogoj i : — viš ješolska izobrazba d r u ž b o s l o v n e smeri (socialna, eko­

nomska, zdravstvena smer) — 5 let de lovnih izkušenj na p o d r o č j u d r u ž b e n i h dejavnosti,

od tega 2 leti pri vodenju srednjih organizacijskih enot a l i manjš ih de lovnih organizacij a l i s t rokovnih s lužb

— p r e d l o ž e n i program razvoja 2. U P R A V N I K A O B Č I N S K E K N J I Ž N I C E J E S E N I C E

Pogoj i : — visoka izobrazba h u m a n i s t i č n e ali d r u ž b o s l o v n e usmeritve — opravljen strokovni izpit iz bibliotekarske stroke — najmanj leto de lovnih i zkušen j v kn j ižn ičars tvu a l i na so­

rodnih del ih in oprav i l ih p r e d l o ž e n i načr t razvoja Knj ižn ice

Prednost pri izb i r i imajo kandidat i z d o k o n č a n i m š tud i j em b i ­bliotekarstva. Kandida t , k i n ima strokovnega izpi ta iz b ib l io ­tekarske stroke, ga je d o l ž a n opravi t i v enem letu po imeno­vanju. 3. R A V N A T E L J A M U Z E J A J E S E N I C E

Pogoj i : visoka izobrazba (d ip lomiran i zgodovinar , d ip lomi ran i

umetnostni zgodovinar , d ip lomi ran i arheolog al i d i p l o m i ­rani etnolog) najmanj 5 let de lovnih i zkušen j v stroki

— organizacijske in strokovne sposobnosti za vodenje zavoda — p r e d l o ž e n i program razvoja zavoda I/brani kandidat i bodo imenovani za obdobje št ir ih let. K a n ­didat i , ki izpolnjujejo pogoje naj v 15 dneh po objavi razpisa poš l je jo prijave z dokaz i l i o izpolnjevanju pogojev na naslov: Komis i j a S k u p š č i n e o b č i n e Jesenice za volitve in imenovanja ter kadrovska vp ra šan j a , Jesenice, C . M . Ti ta 78. Prijavljene kandidate bomo o izbi r i obvestil i v 15 dneh po sprejeti od loč i tv i .

Jeseničanom pred domačimi navijači ni uspela ponovno zmagati

P o v o d s t v u n e s r e č n i p o r a z

Hokejistom Acroni Jesenice v petem kolu alpske lige ni uspelo doma zadržati nove točke - Odločila sta dvakrat po dva zaporedna gola - Danes na gostovanje v Gradec.

Jesenice, 22. septembra - O k o l i 2500 gledalcev se je v torek zvečer zbralo v dvorani Podmežak l j a , kjer so domači hokejisti pr ičakoval i petega nasprotnika v letošnji a lpski l i g i , ekipo V E U - Feldkirch. Potem ko so Jesen ičan i z gostovanj prinesli že tr i točke, dve pa so si pr ibor i l i doma, je večina p r ičakova la , da se bo tudi tokrat b i l hud boj za zmago. In ko je pri vodstvu 3 : 1 sredi druge tretjine kazalo, da je bl izu nov uspeh, so v nekaj sekundah gostje dali dva gola. Po­tem so Jesen ičan i popustili in gostje so domov odnesli obe točki .

S rečan je se je zače lo s h u d i m pr i t i skom napadalcev Feldki r -ca na vrata d o m a č i n o v , toda Cveto Pretnar se je ponovno iz­kazal z od l i čn imi obrambami , pa tudi d o m a č i brani lc i so od i ­grali svojo vlogo. V i l . minut i je z lep im prodorom d o m a č o ekipo popeljal v vodstvo Zvone Šuvak , T o pa je b i l tudi edini gol v prvi tretjini, k i se je tako

k o n č a l a z 1 : 0 v korist A c r o n i Jesenic. V zače tku druge tretji­ne so d o m a č i napadalci zaigra­l i na vso m o č , rezultat tega pa je b i l gol Alber ta M a l g i n a v 23. minut i . T o d a gostje, k i imajo v svojih vrstah kar nekaj avstrij­skih reprezentantov, se niso vda l i i n v 26. minut i je prv ič za­tresel m r e ž o Siegfried Habe r l . Dve minut i kasneje je v lepem

Gledalci so po tekmi povedali: Darinko Pirš z Jesenic: "Hodim na vse tekme letošnje alpske lige tukaj na Jesenicah, pa tudi sicer redno obiskujem tekme domače ekipe. Mislim, da je letošnja liga kvalitetna, zelo sem zadovoljen z igrami. Tudi danes smo si ogledali dobro tekmo, celo eno naj­boljših doslej, rezultat pa je bil pač na koncu primeren temu, kar so pokazali eni in drugi." Roland Brajič z Jesenic: "Redno hodim na vse tekme in mislim, da so naši hokejisti super. Posebej so se letos izkazali na gosto­vanjih, pa tudi današnja igra ni bila slaba, čeprav so izgubili. Vendar nič zato. mislim, da bodo imeli še dosti priložnosti. Za državno prvenstvo pa se ničkaj ne zanimam, sploh ne vem, kate­re vse ekipe bodo igrale, gotovo pa bodo Jesenice prvaki." Brigita Kržišnik iz Škofje Loke: "Od lani kar redno hodim na tekme na Jesenice, posebno na tekme alpske lige. Z igro Jeseni­čanov sem bila sicer danes v začetku kar zadovoljna, potem pa ne več. Mislim, da trener ni izbral najboljših menjav in da bi na­ši lahko igrali bolje."

V a b i l a , p r i r e d i t v e

Pokal Kranja v plezanju - Alp in i s t i čn i odsek Kranj je organizator tekme za Pokal Kranja , k i bo to soboto, 26. septembra na umetni steni ob letnem kopa l i šču v Kran ju . Tekmovanje se bo zače lo ob 9. uri z i zb i rn imi tekmami, finale pa bo predvidoma ob 18. ur i . K o t so sporoč i l i organizatorji , je prijavljenih že oko l i 50 najbolj­ših slovenskih plezalcev in en tekmovalec iz tujine. M o š k a smer bo težka od 9-1- do 10-, ž e n s k a pa od 8- do 9-0) V . S .

Revija najboljših slovenskih strelcev - O b zak l jučku strelske sezo­ne pripravlja S D " D u š a n P o ž e n e l " iz Rečice pri L a š k e m revijo najbol jš ih s lovenskih strelcev in strelk in odprto nagradno tek­movanje v treh d isc ip l inah . Tekmovanje bo to nedeljo, 27. sep­tembra, generalni pokrovitelj pa je Pivovarna Laško . O b tekmo­vanju bo tudi razstava strelskega orož ja in prikaz sodobne strel­ske tehnike. • V . S .

Balinarski spored - Ta konec tedna so balinarji v super in 1. l igi prosti , na sporedu pa je X V I . , predzadnje kolo v II. l ig i . V Skofji L o k i bo s rečan je med ekipama L o k a 1000 in Bistr ico, v K a m i k u bosta tekmovala Virtus in Rogov i l a , v Lescah Lesce in Zarja, v Kran ju Center in B u d n i č a r , v Trž iču pa 5avgust in Ci rče . • V . S .

Košarkarji na gostovanja - V S B A ligi ekipa kranjskega Triglava tokrat odhaja na gostovanje k ekip i K o r m e n d - Hurorja , doma pa bodo ponovno igrali pr ihodnjo soboto, 3. oktobra in sicer s Smelt O l i m p i j o . V V I. slovenski koša rka r sk i l igi za m o š k e pa v rdeči skupini ekipa K o k r a Lipje gostuje pri ekipi Podboč j a . Tek­ma bo v soboto. • V . S .

Nogometni spored - V prvi slovenski nogometni l igi bodo Živila N a k l o v nedeljo igrala v Kran ju z Ljubljano, enim na ju spešne j ­ših moš tev v dosedanjem prvenstvu. Tekma bo ob 15. ur i . Tudi to krat bo med p o l č a s o m dvoboj v vlečenju vrvi . Moštvu N a k l a se bo zoperstavila ekipa Bašl ja , v kateri je 10 mož, k i skupaj tehtajo 1107 kilogramov, med njimi pa ima najtežji 161 kilogramov. DJe-len Triglav, k i se je v drugi l ig i povzpel na prvo mesto, gostuje pri Napredku v Radomljah . Tekma bo ob 15. uri . V mladinski nogo­metni l igi igra Jelen Triglav v nedeljo ob 13. uri v Kran ju s K o v i ­narjem. V tretji l i g i , tekme bodo jutr i (sobota, ob 16. uri), gostuje ("reina Do lnov pri Brd ih , Je lovica L T H igra doma z R e n č a m i , Za r i ca pa v Šenčur ju z Avtoprevozom. V območni mladinski l ig i bodo v nedeljo ob 13. uri igrali Jesenice z Jadranom Dekan i , Do lnov Cre ina gostuje pri Pr imorju, L o k a Medvode igra doma s Solinarjem iz Pirana, Zar ica pa gostuje v Bilja h. V soboto in nede­ljo se bodo nadaljevale gorenjske nogometne lige. Pri č l an ih (sobo­ta, ob 16. uri) bodo igrali Sport ina Bled : Bitnje, Br i tof : A l p i n a , Tržič : Jesenice, Trboje : Polet, V i soko : Hrastjc, Lesce : Sava, Gr in tavec : Že lezn ik i , T o p Trade Reteče : Podgorje, Preddvor : K o n d o r , Jesenice B : Šenčur , A l p i n a : Podbrezje in Velesovo : Mavč iče (ob 14. uri). M l a d i n c i bodo igrali v nedeljo ob 9.30. Pa­r i : Š e n č u r : Že lezn ik i , Tržič : V i soko , A l p i n a : Je lovica , Živila N a k l o : Sava, Sport ina Bled : Bitnje, Trboje : Polet, Velesovo : Lesce. Mla jš i pionirji bodo igra l i v nedeljo ob 9,30. Par i : Br i tof : Hiastje, Jesenice : Sava Vi soko : Jelen Triglav, Br i tof : ( r e i n a Do lnov (ob I I . uri) in Šenču r : Zar ica (ob 11,25) Kadeti Bleda bodo v soboto ob 10. uri igrali z Bri tofom. • J . Košnjek

Tekmovanje na r o l k a h Tekašk i klub Kranj je organizator tek­movanja na ro lkah , ki bo to soboto, 26. septembra, na rolkarski ste/i ob zahodni kranjski vpadnic i na avtocesto Ob 9. uri bo start za pionirske kategorije, ob I I . uri pa /a mladinske in član­ske kategorije. Osem najbol jš ih po času se bo uvrstilo v finalni del tekmovanja, ki bo ob 13. uri . Prvi trije v vsaki kategoriji bodo prejeli medalje, najboljši pa tudi pokale. • (vs)

N a jeseniški k lopi ob koncu tekme ni bilo veselja. Foto: V . Stanov­nik

napadu po podaji Bojana M a ­gazina in M a r k a Smoleja na 3 : 1 poviša l Mura j i ca Paj ič in vse je kazalo, da Jesen ičanom ob takšn i igri ne more uit i nova zmaga. Toda v 35. minuti je Ty-rel Lartner ponovno u s p e š n o streljal na j e s e n i š k a vrata in zniža l i z i d . Še preden so Jeseni­čan i uspeli urediti svoje vrste, pa je b i l p lošček spet v mrež i vratarja Pretnarja. Tako so se po drugi tretjini hokejisti razšli z i z idom 3 : 3. Usodo d o m a č i h sta sredi zadnje tretjine "zape­ča t i l a " Strauss in Puschnich in zadnji gol M a r k a Smoleja mi ­nuto pred koncem je b i l le še obl iž na poraz. Tekma se je k o n č a l a z rezultatom 4 : 6.

Z a mnenje o tem, kaj je

od loč i l o s rečanje v korist Av­strijcev pa smo po tekmi po v ' p raša l i kapetana ekipe Drag* M l i n a r c a , k i je dejal: " Dana­šnja tekma se je začela dobro, tista dva gola v nekaj sekufl; dah, ko so nasprotniki izenačij 1

na 3 : 3, pa sta b i la "krizna

Nato pa smo, ne morem si r a" zložit i zakaj, popust i l i v ig/ 1-Tisto, kar je sledi lo, ni več bil 3 , n i k a k r š n a igra, ampak bolj " m u č e n j e paka" in čakan je n a

konec tekme. M i s l i m pa, da bo­mo še lahko igrali dobro, bol j e

kot danes. Prvo pr i ložnos t bo­mo imeli v G r a d c u , vendar p a

je Gradec še bol jša ekipa kot Fe ldki rch in vsaka točka b 0

uspeh." • V . Stanovnik

Rokometn i spored - R o k o m e t a š i v tretji d ržavn i rokometni hg" igrajo tretje kolo . N a sporedu sta dva derbija in sicer danes 0* 16.30 uri v Preddvoru med Preddvorom Infotrade II : Lo škim f

smojkami, ob 18. uri bo drugo s rečan je v Preddvoru Predd*° | S l aka : Sava, drugo derbi s rečanje pa bo na G o l n i k u jutri ob l 8 .

uri Fterbalife Storž ič : Besnica, ob 19. uri pa v Tržiču Peko : Še­

šir. Zadnje s rečanje bo v nedeljo ob 10. uri Žabn ica : RadovljK* Špecer i ja Bled.

N a sporedu so tudi s rečanja kadetske d r ž a v n e lige - skup i 0 1 ' center in sicer tretje kolo. Pari so: jutri ob 17. uri Pizzerija Sto'" žič : Besnica, ob 17.30 uri v Tržiču Peko : Sešir , ob 18.30 uri S« v» Kranj : Loške smojke in v nedeljo ob 9. uri v Preddvoru srečaDj e

Preddvor Infotrade : Radovljica Špeceri ja Bled . • J . Kuhar

Promocijski nastop Kokre Lipje - Koša rka r sk i klub K o k r a L jpr in njihov generalni sponzor trgovsko podjetje K o k r a p r ip ravu 3

ta ponedeljek, 28. septembra, med 16. in 18. uro na Titovem wl v Kranju koša rka r sk i tekmi med kadetskima in č l ansk ima ^ ' P , ma Kokre Lipje in Radovlj ice. Z a lepe nagrade Kokre so bo lahko pomeri l i tudi gledalci z v metu na koš . V primeru slabet vremena bo tekmovanje v če t r tek , 1. oktobra.

U s p e h n a š i h a k r o b a t o v n a D u n a j u

Kranj , 23.septembra - M i n u l o soboto in nedeljo so sloven^jjj smučar j i akrobati nastopili na mednarodni tekmi v akrobats skokih v vodo na Dunaju. Ko t je po vrnitvi domov sporoči l p r ^ j sednik S m u č a r s k o akrobatskega kluba Kranj Oska r P i r i h , so B ' tekmovalci dosegli lepe uspehe. V moški č lanski konkurent" ^ zmagal Gerha rd Malcher iz Nemči j e , naš najboljši pa je bil ^ ^ M a r k u n na če t r t em mestu. V mlad insk i konkurenci so vsa P mesta zasedli č lani slovenske reprezentance. Prvi je b i l DB*JJ Za lokar iz Ce l ja , najboljši kranjski tekmovalec pa je bi l Se" tf

jan P i r ih na tretjem mestu. T u d i med mlad inkami je bila P slovenska tekmovalka. Maja Kovač i č iz Cel ja . • (vs)

Z i m s k i p l a v a l n i b a z e n j e ž e o d p r t

P r o s t o r z a r e k r e a c i j o l e k o n e c t e d n a

Kranj , 24. septembra - Sredi septembra so v KranJjj odpr l i z imski bazen, v katerem so na jpogos te j š i obiskov* č lani Plavalnega in Vaterpolskega kluba Triglav ter šole. P° jetja in drugi k lubi . Iako je pr i ložnos t za rekreacijo v baz le konec tedna, to je ob sobotah od 15. do 18. ure in ob n e ' Ijah od 9. do 19. ure. To pa je dokaz, da je prostora v 2 1

skem bazenu premalo, izgradnja novega pokritega ° ' ' n 1 ^ e r i skega bazena pa resn ična nuja. Sicer pa sedanji zimski p a j e . v Kranju obratuje vsak dan od 6. do 22. ure, razen ob n e

Ijah od 6. do 19, ure. • (vs) ^

R o k o m e t n a i g r i š č a s o ž e o g r e t a \

Kranj , 23.septembra - K l jub temu da se lig.isk.i tekmovanja V jj, višjih ligah začenjajo prihodnji teden, so na Gorenjskem 0* l ( C

ga i /e odigral i dve ko l i , d rugo l iga š i ce pa enega. V 2. skup" ' j nji tje d r ž a v n e rokometne lige so bi l i v II kolu d o s e ž e m N I JMO*

i z i d i : Sešir Preddvor Infotrade Skala 16 JI, Sava P ' c

Infotrade II 21 : 24. I oške smojke Žabn ica 29 : 21, R*d0\ffi Špecer i ja Bled Herbalife Storžič 21 : 24 m Besnica Peko . v(

24 : 19. V II ženski d ržavn i ligi so v prvem kolu vse g° r e§jj<if' ekipe gostovale. I z i d i : O l imp i j a Sava Kran j 18 8, Burja • ,.i |a i " k a 13 : 27, rapi Zagorje Kranj 16 10 rokral S a V ' i # gosli ekipo Piran.i , Kranj K r i m , Skol ja I oka pa l a p i A i g " " M Dolanc

M A L I O G L A S I

^217-960

r>ELovni cASt V S A K D A n O D 8 " - 2 2 ' N E D E L J A O D 11 - 2 2 '

,G,ATER 11615

OSAR 56,

OVER arj 650

prodam « 13438

prodam « 13440

LOCK PFAFF, nov, nerabljen, . garancijo, ugodno prodani « * , 5 65n 13449

A V T O ŠOLA

ing. H U M A R

mot

ORGANIZIRA TEČAJ J E S T N O P R O M E T N I H p R E D P l S O V v kranjski

gimnaziji z a č e t e « tečaja

bo v ponedeliek 28. 9. 1992

ob 18 url V 02 IL I B O S T E NA

S O D O B N I H V O * I L l H R 5, G O L F in

° f n e m ko le su Y A M A H A

i f f 311-035

SKOBELNI STROJ, KOMBINIRKA in ŠROTAR, prodam. « 621-563

Oljni GORILEC IN termoakumula-cijsko PEČ 2 KW, zelo ugodno pro­dam. » 4 8 - 6 4 5 13491

PEČ, Termoakumulacijsko dam. « 802-040

pro-13493

VIDEO APARATE oddam, prodam ali zamenjam za avto. « 328-688

13507

KOSILNICO Gorenje dam. « 51-288

Muta, pro-13521

TRAKTOR IMT 539, zelo malo ra­bljen, p r o d a m . « 52-124 13524 CISTERNO za olje, prodam. Rožna dolina 19

Lozar, 13528

Nerabljen štedilnik, KUPERS-BUCH, prodam, g 73-223 13538

PEČ

A P A R A T I S T R O J I | TELEFON Iskra in otroški SYTHEI-SlZER, p r o d a m « 51-960 13128 ZELO za sekular, prodam. Dolžina jOcm. Frelih, Posavec 64 13131

PLETILNI STROJ Singer, nera-Pjjen, ugodno prodam. « 212-094

MIKROVALOVNO pečico Gorenje, kombinirano, p r o d a m . « 77-649 SORTIRNIK (Patal) za krompir, ra-bljen 2 motorjem, prodam. « 3VL962 13240

BARVNI TV Blaupunkt s teletex-tom, star 1 leto, prodam. g65/79-QQ5 13250 BARVNI TV Iskra z daljinskim uPravljanjem, prodam. « ^ 5 6 9 , popoldan 13256 pRALNI STROJ Gorenje, prodam gj>1-251 13259 VRTALNI STROJ, stoječi in VIDEO ^Prodam, « 64-036 13275 PRALNI STROJ CAndy, HLADIL­NIK Gorenje 250 literski, BARVNI iy_Balupunkt, p r o d a m « 213 034 MOTORNO ŽAGO, meč 40, ugod p r o d a m Visoko 92 13364 KOVAŠKO NAKOVALO cca 110 kg l n dvocelinderski diesel motor Fa r'rnen 24 BS, zračno hlajen, pro-ggm. « 79-996 13372 PRALNI STROJ, dve termoakumu-l acijski PEČI ( 2 in 4 KW). prodam fr48 066 13373

^arvni TELEVIZOR, Loevve, potre ^ n popravila, oddam Kavčič, Ki-3!j^eva47/a 13377 * ° v o etažno plinsko PEČ, prodam. ^ e nčur, Pipanova 45, prvo nad­stropje 13393 MAN 32 280, letnik 1981, Demper K'Per, prodam Možna menjava za °gebni avto ali kombi « 329 606

PEC~TVT Standar 40 KW, novo, HlPjam s popustom, « 242 080 ^tomatsko TEHNICO, SORTIR J*IK krompirja, transportni TRAK

6 r Prekucnik s podajalnim trakom a stresanje krompirja iz zaboja,

j ^ d a m . Kozina, čirče 36, Kranj

^'VALNI STROJ Super Slavica v j a r i c i , poceni 51-037

KOMBINIRANO PEČ Štadler za centralno, 30 KvV, poceni prodam.

216-977 13548

CD PLAYER Sanio z daljinskim upravljanjem prodam za 230 DEM. « 631-552 13552

Poceni ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči, kupim. « 323-916

13573

PISALNI STROJ Unis TBM DE LUX, nerabljen, cena 200 DEM, nujno prodam. » 65-786 13580 S E S A L E C VETRELA - suho in mo-kro čiščenje, primeren tudi za veli­ke površine, ugodno prodam. Pla­čilo po dogovoru. « 328-118

Prodam TV Grundig z daljincem. Cena 17000 SIT. Zg. Duplje 80 VARILNI APARAT 160 - 180 W, nov za 20.000 SIT in nov Iskrin nadrezkar, prodam. 13586

MIZNI rezkalni stroj in ČELILNIK, PRODAM, g 65-890 13587

AVTOMATSKI SADILEC za krom-pir, prodam, « 70-332 13596 BARVNI TV 63 ST Diadem TTX, nov, prodam 10 % ceneje « 241-249 13604

ALARMI, AVTOALARMI, SEN-ZORSKE SVETILKE za vaš dom. « 66 783 13450

CEPILEC 46 675

za drva, kupim. « 13455

TRAKTOR Universal, pogon na 2 kolesa, kupim. » 73-697 13460 ŠTEDILNIK KONČAR, 3 plin, ena elektrika nerabljen, prodam. Ce­na po dogovoru flf 65 198 13478

P R E M O G zelo ugodna cena • lignit kocke 6 200,00 SIT, kosi 6.700.00 SIT • rjavi premog kosi in kocke 10 800,00 SIT cene veljajo za Krani in okolico GARANTIRAMO KVALITETO1

Prevoz brezplačen za 31 m več MOŽNOST PLAČILA NA DVA ČEKA, ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI T A M A R C E K d . o . o . , Kranj 064-215-047 ali 0609-611-760

G L A S B I L A PIANINO. 48 284

ugodno prodam « 13347

HARMONIKO, trivrstno, zelo do bro ohranjeno, prodam « 621 211 13501

DUNAJSKI KLAVIR, star, prodam. * 216 602 13554

K U P I M J U G O 45, letnik 1984/85, dobro ohranjen, kupim Zevnik, C na Br do 62 13238

S U H A bukova DRVA, 633 488

kupim « 13263

BIKCA simentalca, teden dni sta roga, kupim g 65-342 13267

STREŠNO OPEKO Kikinda, model 272, kupim « 48 184 13272

FRIZERSKI SLALON v okolici Kra nja, prevzamem šifra: U G O D N O

50 mm, ku 13282

HRASTOVE PLOHE, pim « 46 298 60 m BUKOVIH 891 635

drv. kupim. 13296

PIANINO, dobro ohranjen « 620 738 VOLKSVVAGEN HROŠČ! 1945 do 1955, kup

kupim 13297

325 /S/

letnik ljubitelj «

13362

GOLF UNO 60 ali BX. 7 500 DEM « 241 069

kupim do 13435

>V1NA, K I S K R B I Ž A V A Š E Z D f t A V J E ,

Š E P R E D E N Z B O U T E

• zdrava hrana • čaji, ze l i šča • program za diabetike • CINDI • tečaji

• literatura • radiestezija... • p r ipomočki za sprostitev • izleti v naravo

K O L E S A OTROŠKO pordam. «

KOLO BMX, 48-656

ugodno 13231

PONY, letnik 1990, 6.200 D E M « 50-311

prodam za 13279

Dekliško kolo, na 5 prestav, ugod­no p r o d a m . « 327-613 13382 T O M O S M 14, « 68-693

nerabljen, prodam. 13386

BT 50, letnik 422-026

1987, prodam. « 13434

Dva moška KOLESA, na 5 in 10 prestav ter PONY kolo, ugodno p r o d a m . « 67-077 1 3441

NSU 175 VETERAN, registriran, atraktiven, za 1200 DEM, prodam. « 50-311 13474

T O M p S AUTOMATIC, letnik 1989, dobro ohranjen, ugodno prodam. « 41-275 13502

T O M O S 14 M, prodam. « 73-321

U S P O S A B L J A N J A za uporabo

P C računalnikov IPIS Kranj, d.o.o.

te l . : 064/323-253, 323-171

S T A N . O P R E M A HLADILNIK, z zmrzovalnikom "Končar", ŠTEDILNIK (2 plin + 2 elektrika) "Končar", NAPO Gore­nje, cc 330, stare kuhinjske ELE MENTE, LIJAK z elementon in PI­PO "Schmidel", prodam. « 217 571, po 14. uri 13313

TROSED, raztegljiv pojsteljo, prodam z< « 323 617

/ zakonsko 12 000 SIT.

13330 Pisalni MIZI, pisarniški STOL, otro ško POSTELJICO z jogijem, pro­dam « 213 034 13334

ORGANIZIRAMO KOMISIJSKO PRODAJO RABLJENEGA POHIŠTVA • OCENITEV • PREVOZI • DEMONTAŽA IN

MONTAŽA • PRODAJA INF. P O T E L . : 214*554 o d 9.

-12 . . in od 16. do 18. ure

Rabljeno kopalno KAD, 160 cm in 80 literski električni bojler, ugodno prodam « 216 724 13387

OBEŠALNIK, « 218 108

predsobni, prodam 13427

STARINSKO O M A R O in pomival no KORITO, rosfrej vgradno, pro dam g 656 343 13436

Ugodno prodamo KOTNI SEDE ŽNI ELEMENT (levi kot) iz masiv nega hrastovega lesa (dimenzije: 1 x 1,25 x 2 m), z možnostjo oblazi njenja « 78 697 13481

KUHINJO, 2,6 m, z vso pripadajo čo opremo, rabljeno, ugodno pro dam « 70-770 13513 LITOŽELEZNO KAD in UMIVAL NIK s pipami, ugoddno prodam.

R A Z N O P R O D A M D V O J N A notranja VRATA, lužen hrast 25 kosov VPEČNIC, 4 AVTO ZRAČNIKE, ugodno prodam « 215-732 ali 218 705 13233

SUHE bukove COLARICE. dva ra bijena okna z roleto in RIBEŽNE za zelje, p r o d a m . « 421 -433 13302 BRUNARICO. 4 x 5 m, stoječo ko-vinsko CISTERNO za olje, 2 000 li trov in ŠEDILNIK ( 2 x 2 ) Gorenje, prodam « 41 384 13319

Meiana DRVA m KROMPIR, pro dam « 70 054 13533

G O R E N J S K E M

v S k o f j i l o k i i n n a b l e d u Irtfromacije . informaci je 064 /632 730 064 /77 -910

PRALNI STROJ Gorenje, nov ter nov HI-FI center (Samsung), vse staro 2 dni, zamenjam za Zastavo 101 ali J U G O 45 ( do 2.500 DEM). « 59-109 13363

Z A M A N J E , ŽAGOVINO in MEŠA-LEC za gnojevko, prodam. « 64-316 13368

MOTORKO "štirarco" 051 in hra­stove hlode, prodam. Peric, Mla­karjeva 40, Šenčur 13379

Bukove suhe DRVA in jedilni KROMPIR, bel, po ugodni ceni, p r o d a m . « 421-587 13385

J U G O 55, letnik 1988, registriran do 9/93, zamrzovalno skrinjo, vi-deorecorder, prodam. « 222-241 int. 443 Širne 13398 INVALIDSKI VOZIČEK bljen, zelo 77-609

ugodno malo ra-

prodam. « • 13416

BALKONSKA VRATA, rabljena, dvokrilna in GARAŽO v garažni hi­ši na plavžu na Jesenicah, pro-dam. « 872-018 13447

COLARICE za šolanje in plastične S O D O V E za namakanje sadja, ku­p i m « 24t-038 13485 Suhe smrekove PLOHE, 50 x 25 mm, in smrekove HLODE ter kurji G N O J , v vrečah, z možnostjo do­stave, prodam. Adergas 28 13514

Hrastov SOD 240 literski in trajno-žarečo PEČ, prodam. « 323-632

JEDILNI KROMPIR, GUMI VOZ, nosilnost 2t, ELEKTROMOTOR, 4 KW, traktorsko bočno KOSILNI­CO, REEZILKO, 2 kub. m DESK in

O T R - O P R E M A S T A J C O , otroško, malo rabljeno (lahko uporabno za posteljico) in kombiniran otroški VOZIČEK, ugodno prodam « 215 318 13193

Otroško P O S T E U I C O , poceni pro-d a m . « 323 330 13531

M/ Š O L A T U J I H J E Z I K O V K a j u h o v a 1 1 , T e l : 7 8 - 3 1 3

Otroško POSTELJICO z jogijem in KOMBINIRANI voziček PEG, pro­d a m « 213-811 13579 Globok italijanski VOZIČEK, ra­bljen samo tri mesece, prodam « 328-745 13585

Najugodnejšemu ponudniku odda­mo lepo urejene kletne prostore v bloku v Kranju (Planina) za PISAR­NO ali MIRNO OBRT Informacije

O B V E S T I L A HUJŠAJTE BREZ DIETE! Odpravi te odvečne kilograme z japonskim shujševalnim pasom! Naročila na telefon: 061/218 941 11320

V O D O V O D N A INŠTALACIJA na novi hiši, kot tudi razna popravila, vam naredim hitro in kvaliteno, za solidno ceno! « 218 427 13280 A R M A L PIPE pod tovarniško ceno. « 801 166 13352 FRIZERSKI S A L O N "LILI", Lahov če. Pridem tudi na dom. 421 -790 Pečen PURAN za praznike. Okto­bra nabavljen pettedenski puran bo decembra ravno pravšnji « 222-304 13419

SATELITSKI SISTEMI, že od 750 DEM dalje Orbiter « 216 945

V tem mogočem časovnem preo bratu nas vodi Kristus do spozna nja resnice Prenosi šolanja o Ab­solutnem zakonu iz VVuerzburga so vsak petek ob 19 30 v prostorih KRKE na Dunajski cesti 65 v Lju bljani 13442

O B L A Č I L A BELO poročno OBLEKO, p r o d a m « 403-033

ugodno 13317

Poročno OBLEKO, belo, dolgo, št. 38-40, unikat, prodam. « 43-010 POROČNO OBLEKO, dolgo, belo, št. 38 - 40, prodam. « 422- 554

J & J S E R V I S

TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev

Smledniška 80, Kranj Del. čas: 9. - 17., tel. 329-886

J A B O L K A za ozimnico in predela-vo, prodam. « 70-028 13470 Neškropljena J A B O L K A za ozimni­co in mošt, prodam. Voklo 30

13526 J A B O L K A in HRUŠKE, prodam. Jošt, Pokopališka pot 7, Naklo

13546

Petnajst ton OVSA, tudi manjše količine, možna dostava, ugodno p r o d a m . « 823-078 13594

P O S E S T I SKALDIŠČE v Naklem, n a j e m . « 50-852

oddam v 13265

P R I R E D I T V E Plesna ŠOLA Kranj, šola za vse generacije. « 41-581 13189

G L A S B O za ohceti, nudi trio Bal. « 421-498 13322 DUO igra na ohcetih in zabavah. Zalog 5, Golnik 13454

P R I D E L K I M O Š T , 35 SIT za liter, prodam. Za b u k o v j e 2 , « 403-214 13170 J A B O L K A zastonj, za vrtne usluge v centru m e s t a « 215-208 13171 JABOLKA, cena 40 SIT, « 725-350

prodam. 13252

KROMPIR za krmo, prodam. Med­no 12, Medvode 13253

D V O S T A N O V A N J S K O HIŠO s te-lefonom, p r o d a m . « 327-067

13292

Več ZAZIDLJIVIH PARCEL v Rado­vljici, prodam. « 83-933 13306 Dobro ZEMLJO za vrt, cca 30 kub. m, k u p i m « 801-308 13310 M O N T A Ž N O GARAŽO za avto ali železno konstrukcijo za garažo, kupim. « 802-026 13341

HIŠO v dvojčku s prostorom za delavnico, starejše gradnje, delno obnovljena, v Stražišču, prodam ali zamenjam za garsonjero z do plačilom. « 213-452 do 10. do 14. ure 13359

Majhno urejeno hišo, z nekaj zem­lje, blizu Krškega, prodam ali za­menjam za manjše stanovanje ali hiško na Gorenjskem, najrajši v občini Tržič. Ogorevc, Volčje 43, Sromlje « 068/77-046 13390

Rabljeno ali novo montažno gara­žo , kupim. « 84-588 13391

Žireh, pro-13461

HRUŠKE-TEPKE, 310-854

prodam. 13286

KROMPIR za krmo, hovje 4, Kranj

prodam. Ore-13309

J A B O L K A za mošt, 403 332, popoldan

prodam. « 13318

KROMPIR jedilni i dam. Poljšica 4, 70-164

krmilni, pro-Podnart. «

13328

Zimska neškropljena JABOLKA, ugodno p r o d a m . « 79-811 13350 KROMPIR bintje, jedilni in semen­ski, prodam Zgoša 47/a, Begunje

Zazidljivo PARCELO dam. « 212-308

GARAŽO nasproti železniške po­staje Jesenice, cena 5.000 DEM, prodam. « 061/346-850, po 8. uri Najugodnejšemu ponudniku odda­mo lepo urejene KLETNE PRO­STORE v Kranju (Planina) za pisar­no ali mirno obrt. Dogovor za ogled možen po telefonu 327-072 med 16. in 18. uro. 13588

ZAZIDUIVO PARCELO, prodam na Šenturski gori. « 241-471

PROSTOR do 50 kvad.m, iščemo za tehnično trgovino v Kranju. « 241 242, popoldan 13610

nama VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA

ORGANIZIRA VELIKO NAGRADNO PRODAJO Z ŽREBANJEM V ČASU

OD 15. 9. DO 31. 10.1992 Z a v s a k i h 3 . 0 0 0 S I T n a k u p a b o s t e p r e j e l i

k u p o n z a j a v n o ž r e b a n j e . Ž r e b a n j e b o p o

i z t e k u a k c i j e .

NAGRADE: 1. Barvni T V sprejemnik NOKIA

2. Kombinirani hladilnik

3. Šivalni stroj B A G A T

4. Ovratna ver iž ica Zlatarne Celje

5. Gorsko kolo na 18 prestav

in še veliko lepih nagrad.

KDOR IŠČE. TA NAJDE... V NAMI

R A C I J A

T R Ž I Č -

P r i d i t e t u d i v i v R A J z a s l a d o k u s c e , z a t i s t e ,

k i v e d o , k a j j e d o b r e g a z a p o j e s t i i n p o p i t i !

P r i č a k u j e m o v a s v p r i j e t n e m o k o l j u p r e n o v l j e n i h p r o s t o r o v ,

k j e r v a m v s a k d a n n u d i m o t u d i k o s i l a i n m a l i c e .

O b p e t k i h z v e č e r i m a m o z a p r i j e t n o r a z p o l o ž e n j e

ž i v o g l a s b o .

V a b i m o v a s v s a k d a n o d 6 . 0 0 d o 2 . 0 0 u r e ! T e l . : 5 0 - 6 9 1

1 . n a d s t r o p j e a v t o b u s n e p o s t a j e

SATELITSKI SISTEMI BRAIN, . 99-kanalni sprejemnik, GARANCIJA 12 MESECEV, ATESTIRAMO, SERVIS ZAGOTOVLJEN. MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE tel./fax: 064/47-372

PRIPRAVA PODLAGE ASFALTIRANJE

REZANJE ASFALTA, BETONA

T e l . : 2 4 1 - 4 6 9

B R A Z D A iz Pol|šice pri Podnartu, tel : 064/70-225

O D K U P U J E M O S M R E K O V O IN B U K O V O H L O D O V I N O

P R O D A J A M O P L O H E , C O L A R I C E , T R A -M E IN ŽAMANJE

S E PRIPOROČAMO!

S P O R T ČOLN na vesla, prodam. 241 103

S T O R I T V E AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter žaganje dreves, vas čaka. « 73-120 11673 ŠTAMPILJKE in ZLATOTISK, Kranj, Slovenski trg 7 (delavski dom), naročila sprejemamo vsak delovnik od 8. do 14. ure, četrtek od 8. do 16. ure. Štampiljke "izja­va" za naročilnice lahko dobite ta koj g 064/217-424 12057

FOTO OUICK - expres razvijanje filmov in fotografiranje za doku­mente. Britof 296 « 064/241 -495

EMAJLIRANJE kopalnih in tuš ka-di z uvoženim materialom, garan cija 2 leti g 66 052 12667

SERVISIRANJE in obnova PRAL NIH STROJEV, g 74 809 12737 POPRAVILO in MOTAŽA TV an ten « 215 146 13242 ROBLJENJE itisonov, stare obre-žem po želji Rogelj Pavel, Drolče-vo naselje 21, Orehek, « 217 443

KREDITE po 7,5 % obrestni meri, nudimo « 76 038, od 9. do 12 ure in do 16 do 18 ure 13349 Ugodno čistim vse vrste talnih O B L O G in sedežnih GARNITUR. Casablanca d o o « 212 702

13412 OBRTNIKI IN PODJETNIKU Vode­nje poslovnih knjig po konkuren čnih cenah; ročno ali na računal nik « 64-027 13415 Izposoja VIDEOKAMER, uporaba je enostavna. « 241 265 13420

N u d i m o v a m :

kval i te to , d o s t a v o n a d o m ,

kra tek d o b a v n i rok

P r o d a j a m o :

Velenjski l igni t

Zasavski p r e m o g

T R B O V L J E

Češk i rjavi p r e m o g

N e m š k e br ike te

Pak i ran i p r e m o g Zagor je

k o c k e Prodajno mesto v prostorih Gorenjske obrtne zadruge GOZ KRANJ, Likozarjeva 1 (Primskovo). Telefon 064-218-685,218-686 Delovni čas: vsak delavnik od 7. do 14. ure, vsako sredo za vas tudi popoldne 14. do 17. ure

P r i p o r o č a s e i n v a s

p r i č a k u j e

DVOJNI VV d.o.o. K R A N J TRGOVINA. UVOZ IZVOZ Zl ATO POLJE 12, KRANJ Tel /fax 064/217 854

S A M S U N G , Gorenje servis, ORBI-TER. « 216-945 13425 POSTAVITEV, kmečkih peči. zida-nih štedilnikov, kaminov, stenske talne keramike. « 65-773 13431

Izdelujemo in prodajamo otroške STOLČKE Z MIZICO, za starost od pol leta dalje. Mizarstvo Smolej, K o v o r 6 3 « 57-313 13443 N E G U J E M starejše in bolne (tudi nepokretne) nekaj ur dnevno, š i ­fra: PRAKSA IZ D O M A 13486 FRIZERSTVO na vašem domu, moško in žensko. « 328-809 PARKETARSTVO "KRALJ" vam nudi hitre in poceni storitve « 329-202 13529 G L A S B O iz CD, snemam za vse okuse. « 631-553 13549 Talne obloge, oblazinjeno pohi­štvo, stekla in avtosedeže, čistim. « 632-437 13578

ROLETE, ZALUZIJE, lamelne ZA­V E S E , pošljemo prospekt. ROLE-TARSTVO BERČAN, « 061/342-464 ali 061/342-703 13605

S T A N O V A N J A KUPIM dvo in polsobno ali večje S T A N O V A N J E v Kranju, v Šorlije-vem naselju ali zamenjam večje za svoje manjše. « 325-301 po 20. uri 13184 G A R S O N J E R O , komfortno, na Planini, o d d a m « 310-507 13197

2 S O B N O stanovanje ali G A R S O ­NJERO, iščem v okolici Kranja. « 214-670 13262

E N O S O B N O stanovanje, central­no, pritlično, zamenjam za enako ali večje. Nikolič, Zlato polje 3/e G A R S O N J E R O v bloku, v Ljublja-ni, in S T A N O V A N J E na Bledu, od­dam « 78-572 13392

Študentka išče S O B O ali G A R S O -NJERO v centru Kranja. o68/28 923 13404

G A R S O N J E R O ali eno ali dvosob­no S T A N O V A N J E v Kranju, naja-mem. « 329 479 13411 Dvo ali trosobno S T A N O V A N J E najamemo za dobo enega leta « 311-311 int. 31-11 13414 G A R S O N J E R O na Planini zame­njam za večje stanovanje z dopla-čilom. « 327-304 13545 T R O S O B N O S T A N O V A N J E zame-njam za enako v Mojstrani « 872 077 13547 S O B O ali G A R S O N J E R O v Kranju, išče š t u d e n t k a . « 062/23-224

13553 Najamem opremljeno G A R S O ­NJERO za eno leto. Nudim pred-plačilo. « 329 793 13589

V O Z I L A D E L I CITROEN BX, VISA, GS. . rablje ni deli in odkup nevoznih avtomo-bilov C i t r o e n « 692 194 12683

G U M E , rabljene 165/70, R 13, pro-dam za 10.000 SIT. Šempeterska 28, Stražišče 13234

G U M E "Pirelli" 185/70 x 14 4 ko-se, prodam « 622 802 13260 2 GUMI s platišči za Lado, dimen zije 165 x 13, prodam « 73 272

13348 Štiri G U M E General Graber, pri-merne za terenska vozila, prodam. « 79 996 13403 Vlečno K U U K O za Zastavo 128, prodam. « 312 309 13522 NIHAJNE ROKE, rabljene, za Za stavo 101, odkupim « 312 052

g a m a Iti loi ISI lt»

A K C I J S K A

P R O D A J A

SATELITSKIH

SISTEMOV

HP-9100 . . . 39.900 SIT omejena količina

P A C E - S S 6060... 49.900 SIT vrhunska kvaliteta spreiema TV in radijskih programov v stereo tehniki

V ceno je vključena montaža. Možnost plačila na obroke.

A N T E N S K E N A P R A V E Titov trg 22, Kranj,

t e l . 064/212-107

R 4 GTL, letnik 1986, prevoženih 46 000 km, prodam za 4.000 DEM « 77-015 1 < J 0 / " 13248 R 4 GTL, letnik 1985, prodam. Adergas 29/a, Cerklje 13249 Z A S T A V O 750, prodam Sinkovič, Kokra 33/a 13251 Z A S T A V A 101, letnik 1979, lepo ohranjena, ravnokar registrirana, prodam. Cena po dogovoru. « 82 510 13254

KARAMBOLIRANA VOZILA IN RABLJENI NAD. DELI

U G A J S K I B j V R B A / V E L D E N o b I skern Jezeru, ^ 9943-4274-4111

Vrb-tel.:

p f t n v i n a s l o v z n

PRAVO O U €

e castrol V O Z I L A TOYOTO ARLET, staro 2 leti, z do datno opremo, prodam Roblek, Golniška c, 48 13239 R 4 letnik 1991, prodam šuceva 9. Kranj 13241 Z A S T A V O 750, letnik 1985, prevo ženih 37 000 km, prodam. Klavčar Boh Bela 115 13243 DIANO, letnik 1979, dobro ohanje no, prodam za 1 400 DEM Senčna 80 pri Golniku, ogled možen vsak dan 13244 LADO karavan, letnik 1988/10, pro dam « 41 682 13245 R 4, letnik 1987/12, prodam « 323 249 13248 J U G O koral 55, letnik 1989 in J U G O 45, letnik 1990, prodam « 327 410 13247

Z A S T A V O 101, letnik 1984, pravkar registrirano, prodam « 216-912

SUZUKY GSX 4 750, letnik 1991, odlično ohranjen, prodam « 68 389 13258 Z A S T A V O 101, letnik 1985, pro dam « 70-251 13269 R 4, leto staro, prodam. Voklo 44, Š e n č u r , « 49-129 13271 R 19, letnik 1989, dodatna oprema, prodam za 16000 DEM, prodam « 312 520 13274 GOLF, bencinar, letnik 1982, pro dam « 214 827 13276 GOLF JGL, bencinar, letnik 1982, registriran celo leto, zelo dobro ohranjen, poceni prodam « 45 170 13277 J U G O 45, letnik marec 1989, pro­dam « 725-367 13278 GOLF YX diesel, letnik 1989, pro dam « 421 063 13284 J U G O 11 GX, letnik 1988, registri ran do marca 1993, prvi lastnik, dobro ohranjen, prodam « 324 434 13285 J U G O 55, letnik 1988/89, kupim do vrednosti 4 500 DEM 65 583 Z A S T A V O 101, garažirano, pro dam B r a n k a , « 327-185 13290

GOLF diesel, letnik 1987, z veliko dodatne opreme, prodaam Cena po dogovoru « 47 365 13294 AVTO, karamboliran, od letnika 1985 dalje, kupim « 061/841 266

GOLF, stareiši letnik, prodam ali zamenjam za manjši avto Žiganja vas 9. Duplje 13300 OPEL KADETT, ohranjen, letnik 1978, registriran do 8/1993, pro­dam za 3000 DEM « 65 816, po poldan 13301 Z A S T A V O 101 GTL, letnik 1984, re gistrirano celo leto, prodam Jane za Puharja 10, stanovanuje 27, 6 nadstropje 13303 Š K O D O 105 L, letnik 12/1982, pro­dam « 241 543 13308 GOLFA, letnik 1988/90, kupim od prvega lastnika. « 631 632 13311 FORD escord 11, letnik 1979, do bro ohranjen, prodam « 77 203 KADETT ali ESCORD, letnik 1987, ohranjen, od prvega lastnika, ku pim. « 79-028 13321

Z A S T A V A 101 GTL, dvoje vrat, le tnik 1986, prodam Nikolič, Go-rensjega odreda 18 13324

GOLF, letnik 1986, bencinar 1300, bordo rdeč, prodam. « 326-930

J U G O 45, odlično ohranjen, letnik 1988, prodam. « 403-172 13326 FIAT 126 P, letnik 1989, odlično or-hanjen, prodam. « 312-351 13329 Z A S T A V O 101, november 1985, p r o d a m . « 327-476 13331

GOLF J G L , letnik 1982, registriran do 5/1993, prodam. Tržič, Ravne 15 . 13345 R 4, letnik 12/1986, garažiran, pro­dam za 3.600 DEM. « 81 -827

13346 VISO SUPER, letnik 1983, registri­rano celo leto, ugodno prodam. « 326-062 13351 J U G O 45, letnik 1987, ohranjen, p r o d a m . « 45-532 13356 OPEL CORSA, letnik 1990, 3 vrata, bele barve, prodam. Godešič 150 (za gasilskim domom), Škofja Lo­ka 13367

Z A S T A V O 101 GX, letnik 1987 in FIAT 1100, letnik 1966, prodam. « 214-628 13369 NISSAN Sany 1.6 SLX, letnik 12/1986, dobro ohranjen, prodam. « 79-996 13371 Z A S T A V O 101, letnik 1986, pro­d a m « 323-851 13374 Z A S T A V O 750, letnik 1979, dobro ohranjeno, p r o d a m . « 74-339

13383 Z A S T A V A 101, letnik I984, registri-rana do 7/1993, cena 2.400 DEM, prodam. « 421-008 13384 LADO 1300 S, letnik 1985, prodam Marinšek Mitja Spodnje Duplje 26

J U G O UNO 45, letnik 1990, pro-dam ali zamenjam za cenejše vozi-lo z doplačilom. « 329-290 13397 MERCEDES 500 SE, atraktivna li muzina, visokega razreda, z vso možno dodatno opremo, ugodno naprodaj. V račun vzamem osebni avto ali džip. « 83 933 13399

ZASTAVO 101, letnik 1983, prevo žemih 60 000 km, prodam. « 51-069 13402 OPEL KADET 1.3 SL, pet vrat, 69 000 km, registriran do 16 6 1993, prodam « 329-606 13406 BMVV 316. letnik 1979, registriran do 1/1993, prodam. « 48 241

13410 Z A S T A V A 101, letnik 1978, registri-rano do 3/1993, prodam « 67-045 13417 ZASTAVO 101, letnik 1978, poceni prodam Predoslje 132 (nasproti šole) 13418 ALFA S U D 1.2, letnik 1982, ohra njena, prodam ali menjam « 218 647 13421

L o k a

A v t o , podjetje za trgovino in storitve SV D U H 40 Škof ja Loka tel./fax: 631-190

G O L F III d i e s e l i n b e n c i n ž e o d

2 5 . 8 0 0 D E M d a l j e d o

r e g i s t r a c i j e .

V r a č u n u p o š t e v a m o

v a š e r a b l j e n o v o z i l o !

V zalogi vse vrste rabljenih vozil! POSREDNIŠKA PRODAJA!

GOLF, letnik 1978, z nekaj dodatne opreme, prodam « 52 025 13422

FIAT UNO 60 S, letnik 1987, pro-dam « 217 735, popoldan 13423 R 4 GTL, dobro ohranjen, cena 6.000 DEM, prodam « 312 255

13424 J U G O 45, letnik 1986, prodam « 218 108 13428 Z A S T A V O 101, letnik 1979, pro d a m « 311 124 13468 Z A S T A V O 750, letnik 78. registrira no do konca leta, solidno, 700 DEM, prodam « 76 489, popold ne 13489

YUGO 45 AX, letnik 1987, 71 000 km, cena 3 400 DEM, prodam « 74 726 13471 GOLF DIESEL, letnik 1983, pro d a m « 59-152 13473

J U G O 55, kupim. « 061/613 255

F i r m a

K

G

M

J A N E Z K A L A N - Z A P O G E V a m n u d i i z r e d n o u g o d e n

n a k u p v e l e n j s k e g a p r e m o g a -

m o ž n o s t p l a č i l a n a t r i č e k e !

S p r e j e m a m o n a r o č i l a z a n e m š k e B R I K E T E i n č e š k e K O C K E . • p o s e b e n p o p u s t p r i

n a k u p u v e č j i h k o l i č i n

• d o s t a v a n a d o m

c e n e i z r e d n o u g o d n e

T e l . : 0 6 1 / 8 2 3 - 6 0 9 , 8 2 4 - 4 2 4 , f a x : 8 2 4 - 4 2 4

NAJUGODNEJŠA PRODAJA DEVIZ

MENJALNICA D-D Publikum KRANJ n a B l e i v v e i s o v i 16

(točno tam, kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas)

E . B i t t m a n n A u d i

C E L O V E C - C E N T E R ST. VEITER S T R . 16. T E L . 9943-463-56457 G O V O R I M O S L O V E N S K O

Enostavno - avto na servis in nato po nakupih

originalni deli in dodatna o p r e m a • avtomobil i

Z A S T A V O 101, letnik 1983, regi­strirano do maja, prodam. Storži-ška 32, Drulovka 13484 POLONEZA. novejši tip, 5 prestav, dobro ohranjen, garažiran, star 3 leta, registriran do 3 9. 1993, pro­dam Velesovo 59 13490 KADET C, letnik 1978, za 3.000 D E M , prodam. Pipanova 24, Šen čur 13492 Z A S T A V O 101, Mediteran, letnik 1980, prodam. « 51 -803 13494 ZASTAVO, letnik 1980, Comfort, lepo ohranjeno, prodam. Nič Mi-lenko, Orehovlje 7 13497 LADO, starejši letnik, prodam « 632 987 13498

Y U G O 45, letnik 1986, in GOLF, le tnik 1981, prodam « 85 416

Z A S T A V O 101 GTL 55, letnik 1985, avgust, prodam « 51 252 13512 R 4 GTL, letnik 1984, 74 000 km, odlično ohranjen, cena po dogo voru, prodam « 83-251 13515 FIAT UNO 45, letnik 1985 in 100 li terski AKVARIJ, prodam « 51 795 13516 FORD FIESTA 1.0. letnik 1986, pro dam « 326 011, zvečer od 18 do 21 ure 13517 Y U G O 45 E, letnik december 1986, 70 000 km, za 2 300 DEM, prodam « 622 475 13519 Y U G O 45, letnik 1989, registracija maja, za 4 500 DEM ali po dogovo ru. prodam « 622 245 13525 FIAT 125 P, obnovljen, registriran do 4/1993, za 1 200 DEM. prodam « 422 065 13537 Z A S T A V O 101 GTL 55,prodam « 74-505 13544 J U G O 45 E, letnik 1987 in FlCO, le tnik 1984, prodam Tupaliče 52, Preddvor 13556 R 4, letnik 1986, prodam « 329 314 13557

R 4 GTL, letnik 1987, rdeč, registri ran, sončna streha, radio, prodam rnglavska 11. Drulovka 13561 126 P, letnik 1932, registriran do februarja 1993 za 800 DEM « 82 831 1356/ R MASTER, kombi forgon, letnik 1986, prodam Zalog 10. « 46 138

13568 Z A S T A V O 101 KOMFORT. letnik I980, prodani « 723-218 13572 LADO RIVA, letnik 1989. prodam. Trobec Andrej, Log 12, škofja Lo k a « 65-517 13674 Z A S T A V O 101. letnik 1977, neregi strirano, ugodno prodam « 218-804 13593 Z A S T A V O 101 Mediteran, letnik 1979. registrirano do 7/1993, pro dam Radunič, Zlato polie 2/b 126 P, letnik 1983, registriran do 28 4 1993, prodam « 79 661, Int. 73, dopoldan 13606

Z A P O S L I T V E ZASLUŽITE s prodajo otroških pri­pomočkov m kaset angleščine. Te­densko izplačilo. « 325 712, zve-čer 12783

POTNIKE za prodajo kave za Tržič, Kamnik, Mengeš, Mevode, išče­m o « 325 712 12784 PARTNERJA za vpeljan, patenti­ran program izdelkov za široko p 0 ' trošnjo, iščem Možna tudi odpro-daja licence. « 0608/81 306 1313/ IZVAJALCA za izdelavo VETRO­LOVA iz okolice Kranja, iščemo_ Šifra: VETROLOV ]3>j»

Špedicija išče ŠOFERJA s ka~teg° rijo B, C « 223 414, od 12. do %

13190

Nudim honorarno DELO, možna tudi redna zaposlitev, odličen * 8 ' služek, tedensko izplačilo. 325 526 [3195

DEKLE za strežbo, iščemo. Selja*' Preddvor 51 132J*J KUHARJA za pripravo jedi po ročilu, potrebujem Šifra: OKTU BER 132?! DELAVKO za šivanje pletenin, Jj*j pošlim « 211 416 I j 2 ^ ZA DELO na terenu nudimo hono rarno ali redno zaposlitev • 59 041 13287

KAVA BAR COKLA v Tržiču zaP 0; sli mlado in pošteno DEKLE za jjjs lo v gostinskem lokalu « 218 ' ali 50 109 1331

13327 V A R U Š K O , z iskušnjami « 75 618 HONORARNO^zaposlitev dobi pr*' letno dekle za strežbo v okrepi j valnci v Šenčurju. « 41-91'Ja 41723 1333 Simpatično DEKLE za delo v stre*' bi, zaposlimo redno ali honorarr* « 222 233 l i > HONORARNO DELO za o b m « ^ Gorenjsek, nudim « 061/329^^ od 20 do 22 ure

p#|2 KUHARJA, zaposlimo pizz « 401 169 Državna Založba Slovenije i i * * ,r*. sne in komunikativno osobe l 3 ^ 0 , lo na terenu, s šolskimi učili žna tudi redna zaposlitev .^gO rantiran osebni dohodek <® . SIT, tedensko izplačilo. Inf P**j in ponedeljek od 20 do 22 uT0Jfii ui i i i 13-84 65b Družina iz Žirovnice išče žensk (' Jjj pomoč v gospodinjstvu enkra dvakrat tedensko, v p o p 0 " , ^ skem času « 801 235 JfJ> Trgovina MAK iz škof jeToke t*^ I.ml,i ih ilrklc /j i ,i/v.i/.tni" « 632 592 ali osebno v t rg f^g od 7 do 20 ure ' ' Honorarno zaposlim m l a j « 0 'gt sko za pomoč v kuhinji ^ 631 993 "

t UGODNE CENE VOZIL • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS IN POPRAVILA

SEDAJ NOVO V: Schlachthofstrasse 1' CELOVEC Ttl. 9943-463-502800

AKRIS P O G R E B N O P O D J E T J E

. N O V A V A S 17 64240 R A D O V L J I C A T e l . : 0 6 4 / 7 3 - 3 6 5

POGREBNE STORITVE -PREVOZI POKOJNIKOV,

jJPEPEUTVE.

Naročilo po telefonu 24 UR NA DAN. BOGATA IZBIRA KRST IN DEKORATIVNIH ŽAR. PRODAJA-OKRASNE SVEČE, POKRITE IN ELEKTRONSKE SVEČE. PESEK ZA GROBOVE - BEL MARMOR.

T R G O V I N A J E Z E R O T R B O J E 10, K R A N J

T e l . : 49-411 • O U E C E K I N 1/1 109.- SIT • S L A D K O R 1 k g 68.- SIT • V INSKI KIS 1/1 90.-SIT • P R A Š E K L I N D 3 k g 370.- SIT

PRI NAKUPU NAD 1.500.- SIT NAGRADA.

I J čem PEČARJA za delo kamina. - _

^ 7 8 572 13388 Ž I V A L I y«č simpatičnih NATAKARIC in NATAKARJEV ter O S E B J A za čiš-C enje in pomivanje posode zapo­slimo novi restavraciji ob Kara-!lgnžkem predoru. « 83-933 DEKLE za strežbo v okrepčevalnici I ^ J e s e n i c a h . « 82-371 13433 zastopstvo ELEKTROLUXA išče podajalce - akviziterje. « 82-133

honorarno zaposlim kvalificirane-| a ali polkvlificiranega SLIKOPLE-^ A R J A . « 242-238 13456 zanimiva prodaja, ugodno plačilo Igkoj. « 323-147 13462 PRlPRAVNICO s srednjo H^ski šolo, zaposlimo.

KRANJ

enko-Šifra: 13464 !^IPRAVNIŽTVO

^norarno ZAPOSLITEV nudimo ° sebi za predstavitve protivlomnih jl'armnih sistemo, za hiše, vikan­ji*, stanovanja, lokale itd « ^710, od 18 do 20. ure 13472 j}«dno DELOVNO RAZMERJE nu-'Ho pridnim in delovnim ter ure­

d i m osebam, z lastnim prevo­zi^. « 78 269 (od 19. do 21. ure) j ^ O S L I M O žensko za opravlja­la lažjih fizičnih del, pogodbeno, jjfno iz Škofje Loke Šifra: ZA ^SLJIVA 13483

Izoliramo cevi centralne kurjave, vodovodne napeljave, hidroizolacije z mineralno volno, AL pločevino ter drugimi materiali. Branko Rep, Rjava c e s t « 21 m, LJubljana, tal.: 485-360

s ali honorarno zaposlimo prodajalki za delo v nanovo

(Prti trgovini (živilska stroka) Ši j ^ E L O 13496 Č^EMO ZASTOPNIKE za prodajo v ^ k e g a priročnika « 633-181 J: svetovno priznano firmo išče ^Zastopnike Ponudbe pošlji > a BOTON D O O Golniška c -^anj 13506 ^ a r n a J A N C O , Kranj išče dina Hj n e zastopnike za prodajo kave I 9oren|skem in ljubljanskem po ^ i u « 217 584, vsak delavnik

te do 17 ure 13508

Ji?°vina z živili zaposli DELAVKO 13536 . ^ P R I P R A V N I C A

i 'KOPLESKARJA. t a k ° i z a P ° t^S.fra NEKADILEC 13541 4v5LE za delo v bifeju, iščem « ^ 5 7 , popoldan 13555 l^oujete dober ZASLUŽEK vo>?*° dovolj časa in lasten pre lir.' * 061/482 985. od 11 do 15

13558 ljudi za trženje strojev

lM4*V'*iterstvo) Q d Kranja do Ra t - ^ e m . « 063/24 455 13564 Dr^ERciAlNI ZASTOPNIKE /a i^ a)o na terenu, honorarno ali fr^aposlimo.« 633-181

iHu D A J A KNJIG pod najboljšimi dru01', samostojen izbor terena, % V n a provizija « 217 995 po 15 liN^ 13575

ŠIVILJO v iz okolice

<^i*Loke « 633 114 13597 C ^ I J S K A AGENCIJA, išče več

* ' W a r n o z a P o s ' ' m

*li0?.danskem času,

•Ki H J y c e v « 064/218 436. nede ^ » " " " I - I . I M 13607

S ? * ANJIH sodelavcev, zapo \ področju celotne Slove

UiidH

gMŠKITV !^Elitski sistemi J ° 2 5 O B R O K O V

s|} , ena 80x90 P r e iemmk 136 kanalov

^ E X » T E L : 4 8 - 5 7 0

KOKOŠI, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. « 621-475, Oman, Zmi-nec 12, Škofja Loka 13187 KOKOŠI, dobre nesnice, prodam po ugodni ceni. « 47-716 ali 47-614 13213 OVCE, prodam. Visoko 31 13230 TELIČKO simentalko, 14 dni staro, prodam. Podborst 14, Komenda

črno-be-13237

TELICO, 4 mesece brejo, lo, p r o d a m . « 65-171 KOKOŠI nesnice, začetnice in dva TELETA, stara 3 in 4 mesece, pro­d a m « 311-965 13261 KRAVO, visoko brejo, prodam po i z b i r i « 64-140 13264 BIKCA-TELETA simentalca. 10 dni starega, prodam « 721-251

13268

2 mladi, breji OVCI, prodam « 74 301 13270 Mlade M U C E , oddam. « 45 056 BIKCA, 110 kg težkega, za v skri­njo, prodam Zalog 51, Cerklje

Prodam KOKOŠI za nadaljnjo rejo ali zakol «8? 47-190

Prodam mladiče PEKINEZA, čisto­krvne, brez rodovnika « 2 1 5 - 7 0 1

LABRADORCE, mladiče, z rodoini-kom, prodam « 872 573 13305 PERZIJSKE MUCKE, čistokrvne, ugodno prodam. « 49 538 13307 TEELICE, visoko breje ali KRAVE, a kontrola, prodam Srednja vas 55, Šenčur 13335 PUDELNE, 8 tednov stare, ugodno prodam. Mujičinovič, Ovsiše 51, Podnart 13337 PUJSKE, 40 kg težke, prodam Co klič, Grajska cesta 48, Bled 13339 TELICO, 7 mesecev brejo ali jalovo po enem teletu, prodam. Zalog 34, Cerklje 13355

Pšenična 13361

KRAVO, jalovo, prodam polica 8 KRAVO, hinj 97

po izbiri, prodam Stra 13366

PRAŠIČKE, stare 8 tednov, primer-ne za odojka ali nadaljno rejo, pro dam « 45 544, me 19 in 20 uro

13370 PRODAM breje telice ali menjam za jalovo goved Virmaše 42, Škof ja Loka 13381 MLADIČA č istokrvnega terierja in več vrst PAPAGAJEV, prodam. « 49-442 13405 TELICO simentalko, brejo 3 mese ce in PREŠO za mošt (50 litrov), prodam Zbilje 1/c, Jeprca 13439 M E S O 421 062

od bika, prodam « 13451

KOBILO, križano, NORIK, staro 5 let z žrebico, prodam Leber, Žirov m c a 4 8 « 802 731 13453

mesece, 13458

Mlade MUCKE, stare podarim « 45 202 PSIČKO • kraški ovčar, staro 7 ted nov, podarim « 83 918 13459

Tri tedne staro TELIČKO, prodam. Kokalj Anton, Sr. Bitnje 19 pri Žab-nici 13467 TELETA, težkega od 210-50 kg, ku-pim. « 79-876 13475 MLADIČE "PEKINEZA", čistokr-vne, brez rodovnika, prodam. « 215-701 13476 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam. « 73- 284, Hraše 31

V • 13480 PRAŠIČE, težke od 20 - 100 kg, p r o d a m « 57-218 13488 Enoletne KOKOŠI za zakol ali na-daljno rejo, prodam. Suha 5 13503 ZAJCE za zakol in za nadaljno rejo, p r o d a m . « 633-885 13520 TELIČKO, staro 14 dni, prodam. Ljubno 103 13532 VEČ TELET, teden starih, kupim. « 46 282 13562 PRAŠIČE za nadaljno rejo, ugodno prodam. Bohinc, Zg. Brnik 57/a

13563 PURANE, težke 6 kg, prodam. Za­log 62, Cerklje 13576

G R . M A T E R I A L Rabljena macesnova vhodna VRA­TA 80 X 200 cm z nadsvetlobnim oknom, poceni prodam. « 216-206 13232 Rabljena OKNA, z roletami, poce­ni p r o d a m . « 422-553 13266 STREŠNO OPEKO Kikinda, rablje-no, prodam « 327-959 13289 3 kose OKN Termoton, 120 x 120 cm, prodam. « 422-252 13320 LAMILNI PARKETA, 17 kvad. m, ugodno p r o d a m « 324-165 13336 PUNTE dolge 422-024

3 m, prodam. 13413

Plastične ROLETE, po ugodni ceni, prodam « 75-610 13448 TOPLI POD, nov, 3 x 3,20 m (vzo-rec parketa) « 328 398 13466 Smrekove PLOHE ugodno prodam. ' £

in COLARICE, 217 791 13499

Hrastove in bukove PLOHE, kvali­tetne, prodam « 214 072 13527 Zastekljena OKNA s širino 166, 208, 102 in višino 145, ugodno pro-dam. « 631 260 13543 STREŠNO OPEKO, rabljeno, na strehi, 3.000 kosov, prodam za 30 000 SIT. čadež. Visoko 7/g 300 kg APNA, prodam 41 643

13566 KRILA za vrata 80 cm, 5 kom in EKSPANZIJSKO posodo za cen­tralno kurjavo, p r o d a m « 45-729

GARAŽNA VRATA menzije 422 141

235 x 285, trokrilna, di prodam «

13577 STREŠNO opeko špičak, pro dam, Britof 79 « 241 841 13582 Enajst kvad m KERAMIČNIH PLO-ŠČIC 30 x 30 cm, prodam za 50 % ceneje. Sp. Besnica 30 13600 Hrastove in smrekove PLOHE in COLARICE, rabljene LETVE, 3.5 X 4 cm, prodam « 45 291 13602

I Z O B R A Ž E V A N J E JEZIKOVNA ŠOLA Mark d.o.o. Kranj, vabi k vpisu v intenzivne te čaje nemščine, angleščine in rt a It janščine. Nudimo tudi idividualni pouk. « 213 983 13161 KNJIGE in ZAPISKE za 1 letnik vi sokošolskega študija na ekonom­ski fakulteti, ugodno prodam « 217 738 13394

L O K A L I LOKAL v centru Škofja Loke, za tr govsko dejavnost, oddam v na jem « 327 306, zvečer 13323 Renomiran in vpeljan lokal pizzeri ja na Jesenicah, v obrtni coni na Javorniku, oddam Pogoj odkup inventarja « 83 933 13401

poceni 13446

3 delni KIOSK v Kranju, prodam « 327 939

Z A H V A L A

Ob smrti našega dragega očeta, moža, deda in pradeda

L E O P O L D A

J A G O D I C A

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znan­cem in vaščanom Rakovice /.i podarjeno cvetje tei izreče na sožalja. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste ga v tako velikem Šte­

vilu pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi

V Kranju ali okolici najamemo pro­izvodno poslovni prostor - 150 kvadr. m ali več, s parkirnim pro­storom in telefonom. « 061/571-125, vsak delavnik med 8 in 15 uro 13509 LOKAL, primeren za trgovino ali gostinsko dejavnost, adaptiran, re­lacija Žiri - Idrija, oddam v najem. « 692-194 13535 LOKAL, primeren za trgovsko de­javnost v centru Kranja, oddam z odkupom i n v e n t a r j a . « 212-367

Dve KRAVI FRIZIKI, možnost izbi­re in ohranjen gumi voz, prodam. Repinc, Mlinska 28 13571 HRASTOV SOD, star 2 leti, 450 li­terski, za zelje, prodam. « 51-770 OSTREŠJE, rabljeno in termoaku-mulacijsko PEČ, 3 KW, ugodno p r o d a m . « 242-374 13603

KAMNOSESTVO Kašper, Na kalu 16, NAKLO, tel. 47-875

IZDELAVA NAGROBNIH S P O M E N I K O V

O S T A L O GAJBICE za jabolka, prodam. Fre-lih, Posavec 64 13129 DRVA, razžagana, metrsko z do­stavo, žagamo tudi na domu. « 325-488 13183 Poliestersko CISTERNO PC 3, 3 kub. m dimenzije, 1250 x 2.600 no­vo, prodam na dva obroka - brez davka. « 422-834, Mihajl 13191 BUKOVA DRVA, 622-677

prodam. « 13291

O S M R T N I C A

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Lovskega materiala

M A T I J A G A Š P E R I Č roj. 1924

Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 21. septembra 1992, ob 16. uri na pokopal išču v Šenčurju.

D E L O V N I K O L E K T I V S A V A K R A N J

BUKOVA DRVA, 70-404 ali 70-636

prodam. « 13295

Bukova, suha DRVA, prodam. « 421 -837, zvečer 13340 AVTOMATIK, letnik 1991 in GRAD­BENO DVIGALO z elektromotor­j e m . « 421-091 13353 MAČEHE, p r o d a m . « 45-532 Zadnja dva zavorna BOBNA DROMELNA za 12-13. prodam « 242-080 13429 Dva velika FIKUSA, ugodno pro­dam. « 328-398 13452 ŽIČNO KLETKO za kokoši in kozo, prodam « 46-025 13465 KOTEL, malo rabljen, 80 literski, za kuhanje žganja, prodam. « 223-672 13489 GAJBICE, po 200 SIT, prodam. « 329-674, Prebačevo 13 13523 DRVA, po 2.000 SIT za kub. m, prodam. Podobnik, Hobovše 14, Gorenja vas 13542 8 ton RJAVEGA PREMOGA, ugod-no prodam. Černe Matija, Parti­zanska 10, K r a n j , « 211-721 13569 Suha HRASTOVA in KOSTANJE VA drva, prodam. « 621 394 O D K U P U J E M O GOBE po dnevno najvišji ceni « 68-173 13595 PRIKOLICO za hlode, s hiatom ali brez, prodam. « 642 248 13598 S M R E K O V O HLODOVINO, pro dam « 328 109 13599

PLOHOV, MOTOR z ventilatorjem 1.5 KW, 4 GUME, dimenzija 16 x 6 5 0 . « 241-856, Viharnik Matiia ČRNI LIPICANEC, žrebček, 6 me secev star, s pedigrejem, odličnih športnih staršev - vrancev (v.v. matere 162 cm), ugodno naprodaj. « 70 340 PIANINO ugodno prodam Voglar-jeva ul. 2, Naklo. Informacije po 19. uri. STREŠNO OPEKO Kikinda, model 272, kupim Voglarjeva ul. 2, Naklo, informacije po 19. uri.

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi drage mame

G A B R I J E L E B O Ž I Č

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijate­ljem za izrečene in napisane tople besede iskrenega soža­lja. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hva­la pevcem iz Nakla za zapete žalostinke. Vsem iskrena

hvala.

Vsi njeni

Orehek, 17. septembra 1992

Z A H V A L A

Ob smrti našega strica

J A K O B A Z U P A N C A p.d. Miznikarjevega Jaka

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znan­cem, posebej pa sosedom za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu iz Železni­kov za lep pogrebni obred. Zahvala gre tudi cerkvenim

pevcem iz Selc.

Vsi Miznikarjevi

Železniki, 18. septembra 1992

(O. Zupančič)

Z A H V A L A

Kuj me, življenje, kuj! če sem kremen, se raziskrim, če jeklo bom pel, če steklo - naj se zdrobim.

O b prezgodnji izgubi našega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica

P E T R A K A L A N A roj. 1928 iz Pod reče 33

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki sta ga v času njegove hude bolezni obiskovali in mu lajšali trpljenje. Posebna zahvala zdravnikom, patronažni sestri Cvetki in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali obMrani in nam pomagali. Prav tako se zahvaljujemo kolektivu OS Vodice, Drugovi m sodeluvcem, orgunizaciji Z B Mavčiče ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, mu poklonili cvetje in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Hvala go­spodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in prijatelju Mi lanu za besede

slovesa.

VSI N J E G O V I

Podreča, Žerjavka, 16. septembra 1992

Z A H V A L A

* •

Da bi dei orosil te iziele poljane, ki si jih ljubil brez mej... In. da bi ti bilo dano stopiti med polja in z njimi čutiti - rast in življenje, smo hoteli s teboj.

mm <•%. • • • » F R A N C P I N T A R Radi bi izrekli našo zahvalo sorodnikom, prijateljem, znancem in tistim, ki so z nami čuti l i v teh dneh in nam izrekli sožalje ter pospremili našega očeta na zadnjo pot. Posebno zahvalo bi radi iz­rekli dr Tereziji Potokai in Inštitutu ( iolnik, dr. Olgi Leskovar in dr. Jožetu Debeljaku, ki so po­magali preiti dolgo pot bolezni do konca. Iskrena hvala vsem sosedom, gospodu Alojziju O r a ž m u za pogrebni obred, pevcem in Godbi na pihala i/ / i r o v , gasilcem ter g. hranciju Feltrinu, g. Mar­janu Keršiču - Belaču in Boštjanu Reberšku za besede ob slovesu. Za podarjeno cvetje najlepša hvala \sem sorodnikom, prijateljem in znancem, Alpetouru iz Škofje Loke, Ž V Z Gorenjske iz Kranja, Loki iz Škofje loke . E G P , Loki i/ Škofje Loke, D V O iz Ljubljane ter občinskemu D E -

M O S - u . Sprejmite prosimo našo iskreno zahvalo!

Vsi njegovi

^ S M $ £ © I E H G L A S

G L A S O V A A N K E T A

menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD

Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 57,70 58,89 8,05 8^3 19/27 Aval Bled 57,50 58,40 8,05 8 3 20/30 CREDITANSTALT N. banka Lj. 57,60 58,50 8,10 835 — D-D Publikum Kranj 57,76 58,45 8,08 8 3 22/27 Geoss Medvode 57,75 58,15 8,07 8^5 24/26 Hranilnica LON, d. d. Kranj 57,50 58^5 8,00 8^5 20/30 HIDA - tržnica Ljubljana 57,90 58,20 8^0 8.24 22/26 Hipotekama banka, Jesenice 57,65 59,45 8,00 8,25 19/28 INVEST Škofja Loka 57,50 5 8 3 8,10 8^7 19/28 LB — Gorenjska banka Kranj 57,05 58,75 7,95 835 — I orema Bled 57,20 5 8 3 8,00 8,25 — Merkur — Partner Kranj 56,50 57,95 8,03 843 — MIKEL Stražišče 57,75 58^0 8,11 8,18 22/26 Otok Bled 57,40 58,10 8,10 8,22 22/28 Poštna banka, d. d. (na poštah) 56,00 58,10 7 3 8,19 — SHP — Slov. pos. in hran. Kranj 57,40 5 8 3 8,00 8,20 — SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 57,06 57,37 8,11 8,15 20/30 Sloga Kranj 57,20 5 8 3 7,97 8,24 — Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) 57,80 58,70 8,05 8.20 24/27 VVILFAN Kranj 57,70 5 7 3 8,10 8.20 —

N e k a t e r i s i s p l o h n e

u p a j o več k z d r a v n i k u . . .

Po novem letu v zdravstvu ne bo več participacije. Razliko nad ceno storitev, ki bodo pokrite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, do polne cene bodo morali pokriti zavarovanci sami. Ta razlika bo segla od 5 do 50 odstotkov...

* L jubl janska borza: N a torkovi d r a ž b i so tečaji d r ž a v n i h obveznic pad l i , pri prvi 117,5 na 117 odstotkov in pri drugi s 87,7 na 87,6 odstotka. Lastnike je zamenjalo 3.000 lotov prve in 568 lotov d r ž a v n i h obveznic druge izdaje. Padel je tudi tečaj obvez­nic Gorenje i n sicer s 82,1 na 82 odstotkov, poveča l i pa so se pr i obveznici mesta Ljubljane (0) s 76 na 79 odstotkov, pri obveznic i Lesnine s 77 na 80 odstotkov. Doka j šn j e zanimanje je b i lo za ob­veznice o b č i n e Zagorje in o b č i n e Laško , prodal i so 312 lotov pr­vih in 154 lote drugih, kar je predstavljalo kar desetino celotnega prometa na torkovi d r a ž b i . K. temu sta seveda prispevala njuna visoka donosa, vsekakor pa tudi to, da so d r ž a v n e obveznice tre­nutno predrage. Zato so tokrat k skupnemu prometu prispevala le 60-odstotno, o b i č a j n o 90-odstotno, znaša l pa je dober mi l i jon mark.

N a prostem trgu delnic so v prometu sodelovale tri od petih delnic. De ln i cam brokerske hiše N i k a je cena padla s 17.024 na 17.017 tolarjev, prednostne R o g a š k e so se p o d r a ž i l e s 2.500 na 2.600 tolarjev, delnice S K B banke pa s 54.071 na 54.450 tolarjev.

S k r a t k o r o č n i m i vrednostnimi papirji pa je b i l promet prese­netljivo majhen, saj so prodal i le šest lotov kompleta mal ih dvo jčkov Banke Slovenije, medtem ko z njenimi b laga jn i šk imi zapisi v tuji valuti prometa sploh ni b i lo in tako je marka ostala vredna 57,6 tolarja.

/ . liltil borza I N a torkovi d r ažb i plemenit ih kovin se je z la­to p o d r a ž i l o , cena za gram zlata se je s 971 poveča l a na 1.001 to­larjev za gram, prodal i pa so 20 lotov zlata. Ponudba zlata je b i la n a m r e č nekol iko manjša kot pred tednom dn i , zlato pa se je po­draž i lo tudi na svetovnih borzah. S srebrom niso trgovali , prav tako niso z zlat imi medaljoni , med zlat imi kovanci pa le s kanad­skimi z la t imi dolarj i , prodal i so j i h kar 60 lotov. Skupni promet je z n a š a č 2.855 t isoč tolarjev, k temu je 40- odstotno prispevalo nepredelano zlato.

Povpraša l i smo nekaj Kran jča ­nov, kaj misl i jo o tem, da bo treba zdravstvene storitve vsaj tistim, k i so r e sn i čno bolehni al i bo ln i , kar ob i lno d o p l a č e v a -t i .

Zeljka Haf­ner iz Kran j a : » O č i t n o bo tako, da se bodo lahko zdravi l i le t i ­sti, k i bodo imel i nekaj pod palcem, za vse drugo

pa bo izredno t ežko . Sama sem zaradi svoje bolezni ve l iko v boln išk i in dobro vem, ko l iko resnega bo ln ika stanejo zdravi­la in nasploh zdravljenje v bo l ­nišnic i . Vem tudi , da si tisti , k i imajo majhne dohodke a l i po­kojnine, sploh ne upajo več k zdravn iku! Razen ant ibiot iki -vse drugo danes stane. V tej dr­žavi bi vseeno moral i upoš t eva ­t i , da so med nami resn ičn i so­cia ln i problemi , k i si zdravlje­nja enostavno ne bodo mogl i več pr ivošči t i . Bo luksuz kot v A m e r i k i ? «

Francka Pikš z Visokega: » S a m a sem zelo bolna -imam slad­korno. Do lga leta sem dela­la v Savi in imam naj­man j šo po­

kojnino. S takimi dohodk i , ki j i h imam, sploh ne bi smela zboleti . Č e bi morala na kak­šno operacijo, finančno enosta-

ZEUTE NAJETI

PRODAJNI PROSTOR V NAKUPOVALNEM CENTRU

NA PRIMSKOVEM PRI K R A N J U

Ob osrednjih prodajnih prostorih in programih so predvidene tudi

srednje velike in manjše prodajalne, velikosti 20 - 60 m2, ki so namenjene:

NAKUPOVALNI CENTER S POKRITIM PARKIRIŠČEM BO ZGRAJEN V LETU 1994

PRODAJI ČEVLJEV

CVETLIČARNI

MOŠKEMU IN ŽENSKEMU

FRIZERSKEMU SALONU

PRODAJI PAPIRNIH IZDELKOV

PRODAJI MODNEGA NAKITA Č e imate v mislih d r u g a č n e programe, nam v ponudbi napiši te svoje

želje in predloge. Prisluhnili jim bomo.

PONUDBE POŠUITE NAJKASNEJE DO 5.10.1992 NA NASLOV:

e m o n a merkur d.d., šmamnska 130 61000 LJUBLJANA

P o d r o b n e j š e Informacije boste dobi l i po telefonu 061/101044/2^6

OPTIKI, FOTO ODDELKU

IN PRODAJI UR

vno ne b i zmogla. N e , ni prav, da zdravstvo to l iko s tane . . .«

Alenka Poli-čar iz Kran ja : » R e s je treba za vsak re­cept že danes p lača t i i n po novem letu bo še hujše . T e ž k o bo t i ­stim, k i imajo

majhne dohodke in sploh ne bodo smeli zboleti . Sama imam d o j e n č k a in moram večkra t v lekarno po k a k š n o mazi lo al i zdravi lo . V i d i m , kako je neka­terim s tare jš im res t ežko odš te ­ti denar za recep te .«

Marija Lozar iz Kran ja : » T o l i k o imam pokoj­nine, da ko­maj shajam. Imam pa v i ­sok pritisk, zdravnik mi n a p i š e zdravi­

la za enega do dveh mesecev, a vmes moram večkra t v lekarno. Prav danes sem nekaj kup i la proti vnetju in odš t e l a 150 to­larjev. Č e si starejši , si stalno bolehen: zdaj to, zdaj ono in na koncu meseca se izkaže , da je b i lo treba za zdravi la kar ve­l iko odš te t i . L jud i , k i imajo majhne prejemke, bi moral i vsaj pri zdravstvenih storitvah zaščit i t i , saj zdravljenja enosta­vno ne bodo zmogl i .« • D. Se-dej, foto: D. Gazvoda

N A J A V L J A M O

Upokojenci V Benetke - D r u š t v o upokojencev Kranj i vabi č l ane in druge upokojence na izlet v Benetke v ponedeljek, 12. oktobra. O d h o d ob šest ih zjutraj izpred k ina Center, p r ihod ob devetih zvečer . Prijave na d r u š t v o vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.

Invalidi v Borovlje - D r u š t v o inval idov Kran j že sprejema prijave za poldnevni izlet v Borovlje, k i bo v sredo, 14. oktobra. Hkrat i obvešča , da bodo organiziral i martinovanje v Bel i krajini , in sicer 7. novembra. Prijave bodo sprejemali do 6. oktobra.

Srečanje slovenskih defektologov bo na Bledu v petek, 25. septem­bra, v Festivalni dvorani . G r e za peto s rečan je , p r ičakuje jo ude­ležbo oko l i 500 defektologov. Svečan i nagovor bo imel podpred­sednik r e p u b l i š k e vlade mag. V i k t o r Ž a k e l j , na srečanju bodo med drugim pode l i l i tudi priznanja Antone Skale in priznanja na jbol j š im zavodskim glas i lom.

Pod Jenkovo lipo - Cerklje - D r u š t v o upokojencev Cerklje bo ju­tr i , 26. septembra, ob 10. uri dopoldne za svoje č l ane pripravilo p ikn ik pod Jenkovo l ipo . Obljubljajo, da bo veselo. • (až)

Trgatev na Vrtu pod trto - Kranj - Jutr i , 26. septembra, napovedu­jejo veselo trgatev v prostorih D r u š t v a upokojencev v Kranju in sicer na Vr tu pod trto. Z a č e l o se bo ob 16. ur i , za razpo ložen je pa bo poskrbel trio Metoda Praprotnika. • (ip)

Raj pod Triglavom na Brezjah - Brezje - Krajevna skupnost Brez­je v radovl j iški obč in i vabi drevi (danes, 25. septembra) vse kraja; ne in o k o l i č a n e na zanimivo predavanje z barvnimi diapozitiv« pod naslovom Raj pod Tr ig lavom. Predavatelj bo znani sloven­ski fotograf Jaka C o p iz R o d i n . Predavanje (vstopnine ne bo) bo ob 20. uri v D o m u kulture na Brezjah. • (až)

Ženski "revanš" - Kokrica - N a nogometnem igrišču v Bobovku bo v nedeljo ob 14. uri povratna ž e n s k a nogometna tekma med ž e n s k o ekipo K o k r i c e in Bašlja. N a tekmi v Bašlju so Kokr ičan-ke zgubile, tokrat r a č u n a j o na zmago. Prireditej "nogometnega r e v a n š a " je Tu r i s t i čno d r u š t v o K o k r i c a , k i bo poskrbelo tudi za veselo s rečanje po tekmi. • (až)

P a r t i z a n s k o s r e č a n j e v P o d n a r t u

Podnart, septembra - Jutri , v soboto, 26. septembra, ob 15. uri ho pri D o m u kulture v Podnartu t radic ionalno s rečanje vseh nekda­njih borcev in aktivistov, k i so pred in med vojno živeli na ob­močju K S Podnart. • C.R.

40 let z a u p a n j a P R O I Z V O D N O , T R G O V S K O I N G O S T I N S K O P O D J E T J E Š K O F J A L O K A

»LOKA« - proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, p.o.

Škofja Loka

r a z p i s u

prodajo dolgoročnih obveznic podjetja »LOKA« Škofja Loka. Podjetje izdaja obveznice za tehnološko posodobitev in razvoj podjetja. Celotna emisija znaša 7.400.000,00 DEM in se obrestuje 10 % letno v DEM.

Obveznice se vplačujejo v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM na dan nakupa.

Prodaja obveznic od 1.10.1992 dalje na sedežu podjetja v Skofji Loki, Kidričeva cesta 54 in menjalnici »Sonce« Ljubljana, Slovenčeva 27.

Dodatne informacije so vam na razpolago po telefonu številka 064/631-261, interna 24 ali 064/632-609.

V A R Č U J T E Z N A M I !

V A R Č U J T E Z O B V E Z N I C A M I L O K E !