ieuglas L «to X L I V - št. 33 - C E N A 15 din Kranj , petek, 26. aprila 1991

K a M e r c a t o r P r e s k r b a

TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d.

S A L O N P O H I Š T V A + Ž E L E Z N I N A

L ® 50-898 Bračičeva 1 /a Tržič ® 50-894 P o D o t i £ o r e n K A R I T A S n a K o s o v u

K r a m G o r e g a b a n K a

U l P O T R E B E N '

Z A K L J U C N

" P I T •:

' J a k i p r o t i z a k l j u č n i m i z p i t o m

Minister vendarle klonil šte M C P r a . v J e šolski minister dr. Peter Vencelj v hoV ' z J a v a n >n pogajanjih z dijaki pred nji-l ^ 1 " 1 . torkovim množičnim protestom proti za­dal m ' z P ' t o m v četrtih letnikih srednjih šol

°dlocno vedeti, da ne bo popustil, je nazad­ne vendarle klonil. pri t S ' C e r dejal, da zaključnih izpitov ne bo, pito P a J e ' d a 0 z a P l e t i h okrog zaključnih iz­je t sP regovori skupščina Republike Sloveni­ja a naj, kot je rečeno v skupni izjavi za jav-PreH ^ s o J° Podpisali dr. Peter Vencelj in |(Uj t a vniki stavkovnega odbora dijakov, obli-

J e Posebno nevtralno komisijo, ki bo celovito

raziskala problem zaključnega izpita ter do 6. maja skupščini o tem poročala. Strokovno naj pretehta zaključni izpit tudi strokovni svet za vzgojo in izobraževanje.

Ob torkovem štrajku srednješolskih četrto-šolcev, ki so se jim bolj ali manj številčno pri­družili tudi tretješolci, lahko ugotovimo pred­vsem to, da se metoda pritiska na vlado danda­nes očitno obnese (predvsem zunaj proletarskih vrst). Dijaški množici v Ljubljani so se v torek zjutraj pridružili tudi številni gorenjski srednje­šolci, ki so protestirali na Titovem trgu v Kra­nju. • H . J. , Foto: J . Cigler

° b 5 0 - l e t n i c i O F i n v s t a j e

J u t r i v L j u b l j a n o

spom^ a n a ' 2 6 ' a P r ' , a " Množična prireditev Po poti tovarištva in trai s e b o P r 'čela jutri, v soboto, 27. aprila, ob 6. uri zju-TroJ.S P°hodi, nadaljevala z velikim ljudskim zborovanjam na kari r e v o ' u c ' J e ob 11. uri in s koncertom pevskih zborov v Can-a k a d ™ domu ob 13. uri, ob 18. uri pa zaključila s svečano l a„ ^ " l ' j 0 v Gallusovi dvorani, kjer bo slavnostni govornik M i -

*can. žen? L e t o š n J ° 50. obletnico ustanovitve O F in začetka oboro-red n:L S t aJ. e slovenskega naroda bo spremljala tudi vrsta vzpo-avij " P r i reditev. Tako bo že danes, 26. aprila, ob 11. uri v staVa 1° p n ' c e . l s kra v Ljubljani, Trg revolucije 3, odprta raz-skih h n o v a c ' J e v narodnoosvobodilnem boju, v Domu špan-ljvjblj° r ? e v °k odprta razstava Narodna zaščita v Ifj uri" 1 1 ' v Prostorih občinske skupščine Šiška pa danes ob s k i s t " r a z s t a v a Šiška v NOB. Danes ob 19. uri bo na Židov-OF l O d i ^ P 1 1 3 razstava Partizansko lutkovno gledališče. Tisk Tit 0 Vj bo predstavljen v založbi knjigarne Mladika na 3. *» šolstvo 1941 -45 pa v izložbi Mladinske knjige Titova

UrJei e ž^ r8 a n izatorji pričakujejo jutri v Ljubljani množično r e v ° l u c " ' P o s e D n o "a velikem ljudskem zborovanju na Trgu 2lob e c i 0 * 3 " ' u r ' ' k J e r b ° s t a zbranim spregovorila Ciri l Pili Godh a n P o m i č a r . V kulturnem programu bodo nasto­paj b 0 . a rnilice ter pevski zbori iz Ljubljane in zamejstva, da Proti° S C C n a m ' robljubna manifestacija slovenskega naro­da, D ' . n a s , U u , ki hoče požagati korenine narodovega pogu-^ r e n o V e ' c f 1 3 n a množično udeležbo-Stranka demokratične

Dolenc J e M e s t n a konferenca SDP Ljubljana. •

K R A N J S K I O D B O R

D A N S L O V E N S K E

Z A S T A V E Promenadni nastop Pihal­nega orkestra Kranj Spregovorili bodo: Vitomir Gros, Anton Tomažič, Zvo­ne Žagar, Leon Petrevčič Kdor bo želel, bo dobil slo­vensko zastavo B R E Z Z V E Z D E . Danes, 26. aprila 1991, ob 18. uri na trgu pred kranj­sko Gimnazijo. Vabljeni!

K R A N J , J A K A P L A T l S E 13

2 7 . a p r i l - D a n O F

Čestitamo!

N i l* s m u č i m e d p r a z n i k i % i k C ' 2 a d n i i s n » „ . . .

v 0 r i ^ smučišč S " £ 8 J e b i I z e l ° dobrodošel na enem naših naj-°br at 0 smulcn\- rvavcu. Rezultat so urejena smučišča za pr-ca >° v ale b 0 dn • b o z a č e l a d a n e s i n D O t r a J a l a d o 5 - m a J a ' °stal« d olina 7 u k a b i n s k e žičnice tudi sedežnice Gospin-i^aio P r a vtako h h° ž , č n i c e n a Njivicah po potrebi pa tudi $ke

v

y P o s e 2 o n s k °do odprti vsi gostinski objekti, dnevne karte v'jen ° V r , ice na h 6 " 6 ' Z a o d ras le 200 din, za poldnevne in otro-

' p o t r e b u i l i ? P, o t rebno odšteti 140 din. Krvavec je pripra-u J e «e se lepo vreme. • I. K.

U v e d b a s t e č a j a z a B P T o d l o ž e n a

S t e č a j n e g a

u p r a v i t e l j a n i

Kranj, 25. aprila - Na kranj­skem sodišču so danes pre­ložili narok za preizkus po­gojev za uvedbo stečajnega postopka nad BPT Tržič, ker niso uspeli dobiti ste­čajnega upravitelja. BPT je sicer predlagala Slavka Te­rana, vendar sodišče tega ne more sprejeti, ker je Te­ran v.d. direktorja vzpored­ne firme Voje. Sodišče je pripravilo sporočilo javno­sti, ki ga objavljamo na 8. strani. • M . V.

S p l e b i s c i t o m n o b e n e k u p č i j e

Če je kdo od sredinega zasedanja republi­ške skupščine pričakoval velike osamosvojitvene sklepe, je razočaran. Neodvisnost in samostoj­nost Slovenije nista bili razglašeni in kolesje osamosvajanja se bo vrtelo naprej, do druge po­lovice junija in še dlje, s tem, da ga bomo morali zavrteti hitreje, saj je postal čas največji sovraž­nik. Kučan, Janko in Mencinger so morali sicer v razpravi požreti nekatere očitke na račun po­časnosti in tudi neučinkovitosti, vendar so s svo­jimi nastopi poslance le prepričali, da je tudi z majhnimi koraki mogoče priti do velikih dejanj, kar osamosvojitev nesporno je, in da smo mnoge majhne korake že naredili pri lastnem pravnem, davčnem, obrambnim in zunanjetrgovinskim si­stemom, da ima vlada pripravljenih 13 projektov osamosvajanja za posamezna področja, tako za trdo kot mehko inačico (sporazumna razdružitev ali enostranska odcepitev) in da nas skratka nič ne more presenetiti. Zunanje blokade naj ne bi bilo, izdelana pa je tudi strategija, da ne bi zgu­bili trgov v drugih delih Jugoslavije. Lipa name­sto dinarja, slovenski potni list namesto jugoslo­vanskega in lipa namesto zvezde na kapi carini­ka še ne pomenijo osamosvojitve, sta dejala za­konodajni minister Lojze Janko in podpredsed­nik vlade "v odstopu" dr. Jože Mencinger.

Sloveniji, ki je edina v Jugoslaviji izvedla plebiscit in ga vsaj načelno priznava Jugoslavija

in za osamosvojitev postavila tudi rok, je zdaj ja­sno, da v drugih republikah, razen na Hrvaškem, ni volje za sporazumno razdružitev, da Marko-vič skuša na vse načine spraviti na površje pota-pljajočo se jugoslovansko ladjo in noče videti, ne slišati, da so se v državi zgodile mnoge, mnoge stvari. Poteza, ki se nam ponuja in za katero je bil večinski del skupščine, predlagal pa jo je Ku­čan, je opustitev iluzij, da se bodo republike medsebojno sploh kaj dogovorile, ter zahteva, da zvezna vlada naredi bilanco pravic in obveznosti republik. Markovičev kabinet bi to že moral na­rediti (tudi po naročilu državnega predsedstva), pa ni in tudi sedaj je malo upanja, zato naj to sama zase naredi slovenska vlada. Vrat za pogo­vore ne bomo zaprli, za osamosvojitev pa se bo­mo držali plebiscitne odločitve, s katero ni mo­goča nobena kupčija. Slovenija je s tem tudi po­vedala, da zveznih institucij z Markovičevo vlado več ne priznavamo in da je njegova ekipa kvečje­mu lahko samo še "stečajni upravitelj" Jugosla­vije. Obnašali se bomo torej razumno, odločno in pogumno, skratka tako, da bo tudi Evropa spoznala, da mislimo resno. Maja pridejo go­spodje z vrha Sveta Evrope spet k nam in tokrat prvič bodo sedli za mizo tudi s predstavniki repu­blik. Za nas in za Evropo bi bilo dobro, če tega ne bi storili samo zaradi vljudnosti. • J . Koš-njek

J a v n a o k r o g l a m i z a G o r e n j s k e g a g l a s a

K r a n j , m e s t o n e z a p o s l e n o s t i i n r e v š č i n e

Kranj, 23. aprila - Je Kranj, nekdaj gospodarsko cvetoče mesto, s polno zaposlenostjo in precejšnjo blaginjo, pred gospodarskim in socialnim zlomom? Kaj storiti, da se ne bodo uresničile črnoglede napovedi o množični brezposelnosti in grozeči revščini? Odgovor smo iskali na drugi javni okrogli mizi Gorenjskega glasa pod de­lovnim naslovom "Kranj - mesto brezposelnosti in revščine", ki se je odvijala pod močnim vtisom Tekstilindusovega socialnega konf­likta.

45 let k o v i n a r s t v a v Ž e l e z n i k i h

N o v a N i k o v a g a l v a n i k a Železniki, april - V soboto, 27. aprila, ob 10. uri bodo v tovar­ni Niko v Železnikih slovesno odprli novo galvaniko in po­slovne prostore. Hkrati bodo proslavili 45-letnico kovinarstva v Železnikih. Slavnostni govornik bo Izidor Rejc, slovenski minister za industrijo. DKovinska zadruga Niko je bila v Že­leznikih ustanovljena 27. aprila 1946, danes imajo tri kovin­sko predelovalne tovarne: Iskro, Niko in Tehtnico. Ob 45-le-tnici kovinarstva so pripravili tudi več kulturnih prireditev, včeraj je s komedijo "Jezični dohtar" nastopila domača D P D Svoboda, danes ob 19. uri bodo v Iskri odprli razstavo likov­nih del Iskrašev. Tradicionalno prvomajsko srečanje pa bo v Dašnici. • M . V.

Sogovorniki za okroglo mizo so bili: Jožica Puhar. republiška sekretarka za delo, Vladimir Mo-horič, predsednik kranjske vlade, Slavko Kalan, direktor zavoda za zaposlovanje v Kranju, Rado Pavlin, direktor centra za social­no delo v Kranju, Milan Hudo-bivnik. direktor Tekstilindusa in Anka Rupnik. tamkajšnja social­na delavka. Jožica Puhar, Vladi­mir Mohorič in Slavko Kalan so uvodoma pojasnili, kako vidijo današnjo podobo Kranja, in oce­nili, da brezposelnost še ni na kritični točki, Milan Hudobivnik je na konkretnem Tekstilinduso-vem primeru ilustriral gospodar­ski zlom industrijskega velikana. Rado Pavlin in Anka Rupnik pa socialne učinke tega in podobnih gospodarskih pretresov v Kranju. V navzkrižnem ognju iz občin­stva pa so gostje odgovarjali na vprašanja o stečajih, socialnem programu občine, strategiji zapo­slovanja, odgovornosti za kon­kretne gospodarske organizacije, prihodnosti šolajoče mladine in morebitnih odvečnih delavcev in na številna druga vprašanja, ki jim je za iztočnico služilo stanje v Tekstilindusu.

Obsežnejši zapis o vsem pri­pravljamo za Odprte strani v pr­vomajski številki Gorenjskega glasa, ki izide v torek, 30. aprila. • D. Ž.

Z a d n j i h 6 0 t o n r u m e n e p o g a č e i z R U Ž V

Todraž, 24. aprila - Potem ko so v rudniku urana Žirovski vrh izde­lali 452 ton uranovega oksida, so v sredo iz Todraža odpeljali še zadnjo 60 tonsko pošiljko rumene pogače. Kakšna bo dokončna usoda rudnika in 260 rudarjev, ki si še niso poiskali dela, še ni zna­no. Za vzdrževanje dejavnosti v rudniku je tako treba vsak mesec zagotoviti okoli 7 milijonov dinarjev. Do sedaj si je delo poiskalo 200 rudarjev. Rudnik še ni uradno zaprt, saj je treba počakati na dogovor republike, občine in Ružv. Foto: J . Cigler

NOTRANJEPOLITIČNI K O M E N T A R

J O Ž E KOŠNJEK

Vlada v sedlu ali na tleh

O položaju in trdnosti slovenske vlade prihajajo v dneh, ko mineva leto od prvih svobodnih, demokratičnih in večstrankar­skih volitev v Sloveniji, hudo nasprotujoče izjave, ki nikogar ne prepričajo: ne tistih, ki mislijo, da je Peterletova ekipa notranje trdna in operativno enotna, niti tistih, ki so prepričani (ali to sa­mo želijo), da je vlada na tleh in se utegne vsak trenutek sesuti. Tudi med poslanci, ki naj bi bili, vsaj Demosovi, bolje seznanjeni, so razlike v ocenah trdnosti in razmerij v vladi velike. Koje sel v sredo v zboru občin za govornico opozicijski poslanec Atelšek inje podvomil, če tako skregana vlada sploh lahko uresniči zahteven projekt lastne zunanje politike, je bil odziv iz dela dvorane energi­čen: kdo pravi, da je vlada skregana!

Zunanji znaki vsaj nam, ki sedanjo vlado lahko ocenjujemo z nekoliko večje oddaljenosti in skušamo biti politično in profesio­nalno nevtralni, ne vlivajo prepričanja o normalnem stanju. Ures­ničen odstop podpredsednika dr. Jožeta Mencingerja kljub njego­vemu zatrjevanju, da je samo začasno sodelovanje v vladi napo­vedal že ob izvolitvi, razkriva nesoglasje glede hitrosti osamosva­

janja oziroma odcepljanja od Jugoslavije, kjer je priznani eko­nomski strokovnjak (da ni politik je večkrat povedal) zagovarjal postopne in razumne korake ter opozarjal na grozeče posledice iz­gube jugoslovanskega trga. Njegova in vladna pota pa so se očit­no razšla ob konceptu privatizacije, kjer je pri svojem konceptu ostal v manjšini še posebno po ekspertnem mnenju "čudežnega harvardskega rešitelja" Sachsa, kije prišel k nam svetovati po za­slugi Peterleta in tudi dr. Janeza Drnovška. Po nekaterih infor­macijah je odstopil tudi finančni minister dr. Marko Kranjec in ga v četrtek sploh ni Bilo v službo, po drugih informacijah pa je odstop preklical predvsem na pregovarjanje dr. Jožeta Pučnika. Ob teh uresničenih in neuresničenih rošadah je kar v senci odslo-vitev ministra za informiranje Staniča. Očitno je v vladi prevlada­la strategija, da se ministri na pritisk javnosti (primer kulturnega ministra dr. Capudra) ne menjajo, zamenjave pa se zgode, če po­samezniki niso zagovorniki predsednikove linije oziroma njegove stranke. Niti Mencinger, niti Kranjec, niti Stanič niso člani slo­venske krščanske demokracije. Bojimo se, da se uveljavlja kriterij ntrankarstva, ne pa kriterij strokovnosti, kije pri Mencingerju in Kranjcu nesporna. Nikjer tudi ni rečeno, da so samo ljudje iz ne­katerih strank sposobni in strokovni, iz drugih pa ne.

Da v vladi ni nekaj v redu, kažejo govorice o nesporazumu med premierom Peterletom in zunanjim ministrom dr. Ruplom. Na predsednika vlade so bile v sredo izstreljene številne puščice glede osamosvajanja, pa tudi zaradi njegove neudeležbe na seji skupščine. Tudi Demosovi poslanci, s katerimi smo se pogovarja­li, so mnenja, da vlada dela preveč skrivnostno, po načelu, da sa­mo ona vse ve, in da se je osamosvojitvenih potez lotila prepozno. Posebno v Slovenski demokratični zvezi, v Pučnikovi Socialdemo­kratski stranki, pa še kje, je bojazen, da se vlada preveč oblikuje samo po barvi ene stranke in ima zato še posebej Slovenska de­mokratična zveza, ki ima glede na volilni rezultat v rokah precej ključnih ministrskih resorjev, ofenzivno kadrovsko politiko pri na­domeščanju za slovo predvidenih ministrov. Predsednik predsed­stva Slovenije Milan Kučan v sredo ni brez razloga poslance, skupščino in vlado pozval, naj ob osamosvajanju pustimo ob stra­ni spore okrog ta trenutek manj pomembnih stvari, saj Slovenija ne bo nikdar osamosvojena niti v Jugoslaviji, niti v skregani Slo­veniji. Upajmo, da je vlada še v sedlu, kjer mora sedaj biti, ne sa­mo zaradi osamosvajanja, ampak tudi zaradi drugih slovenskih problemov, ne pa na tleh. Da je v sedlu, upamo tudi zato, ker je bila pred meseci zavrnjena pobuda (ne samo s strani vlade, am­pak tudi s strani predsedstva), da je sedanja vlada dobra in spo­sobna in da ne potrebujemo nikakršne vlade narodne enotnosti.

S t a v k a g n e v a i n o b u p a Sindikat podjetja Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču je

na slovensko skupščino, zbor združenega dela in še zlasti na trži-ška poslanca v tem zboru Marijo Lončar in Franca Grašiča naslo­vil prošnjo, naj na seji izpostavijo težak položaj tekstilne industri-

»Doslej smo upali, da bomo z velikim odrekanjem, vztraj­nostjo in pridnostjo preživeli krizno obdobje in tako pomagali pri graditvi suverene Slovenije,« pišejo v sporočilu skupščini in po­slancema. »Vendar so se razmere tako zaostrile, da ne vidimo več poti naprej. Začeli smo s stavko iz gneva in obupa. Našega potr­pljenja je konec in zato zahtevamo, da vlada takoj zagotovi pogoje in sredstva za normalno delo in plačilo delavcem v primarni tek­stilni industriji. Zato vas pozivamo, da na današnji seji izpostavite težak položaj, v katerem se je znašla tekstilna industrija.«

S M © ] E S G L A S Ustanovitelj In izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS, Može Pijadeja I. Kranj Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s pou-

darkom na dogajanjih na Gorenjskem Predaedalk Časopisnega greta: Ivan Bizjak Direktor ĆP Glas in glavni urednik: Marko Valjavec Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Kosnjek. Lea Mencin­

ger. Stojan Saje. Darinka Sedej, Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-Žlebir. Andrej Žalar. Štefan Žargi

Oblikovanje: Igor Pokom Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc Lektoriranje: Marjeta Vozlič, Fotografija: Gora/d Sinik. Jure Cigler Tisk: Podjetje DELO — TĆR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana Uredništvo: Mote Pijadeja I. telefon: 211-860 telefax: 213-163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. tclefax:

213-366 Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avto­

matskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7. — 13.30. ob sredah do 16.30 (Cesta JLA 16).

Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena 15,00 din/izvod. Naročnina: tromesečni obračun, individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Oglasne storitve: po ceniku (osnova: 200 din/col cm. Naročnina za tujino: obračun enkrat letno 140 — DEM oz. preračun v ostale valute. Oproščeno plačila prometnega davka (Lr. list Republike Slovenije 7/91).

I Z G O R E N J S K I H P A R L A M E N T O V

S e j a š k o f j e l o š k e s k u p š č i n e

Kažipot za čistejši zrak sprejet A l e n k a P o t o č n i k - L a u k o preseneti la z i z s topom iz Demosove koa l i c i j e

Škofja Loka, 25. aprila - Na ponedeljkovi skupni seji so odborniki vseh treh zborov škofjeloške skupščine sprejeli predlog sanacijskega progra­ma za varstvo zraka v Skofji Loki. Med najzahtevnejše naloge po tem programu vsekakor sodi plinifikacija mesta, ki jo nameravajo končati do leta 1995, stroški zanjo pa bodo po sedanjih cenah znašali približno 10 milijonov mark, če izvzamemo preureditev individualnih kotlovnic, kar bo posameznika povprečno stalo še tisoč mark.

Denar za plinifikacijo na­meravajo v Škofji Loki, kjer so prav kotlovnice in drobna ku­rišča eden največjih onesnaže­valcev zraka, zbrati od bodočih potrošnikov plina, iz občinske­ga in republiškega ekološkega dinarja, iz občinskega proraču­na, iz domačih in mednarodnih kreditov in občinskih obveznic. Glede na to, da na občinski ra­vni po sedanji zakonodaji ne morejo zbirati ekološkega di­narja, so odborniki zadolžili lo­ške poslance v republiškem parlamentu, da poskušajo do­seči spremembo zakonodaje. Sicer pa je plinifikacija poleg izgradnje obvozne ceste za Po­ljansko dolino le eden, resda pomemben, a dolgoročnejši ukrep, za čistejši in bolj zdrav zrak v Škofji Loki. Med kratko­ročne ukrepe so v sanacijski program zapisali ureditev ku­rišč in dimovodnih naprav, ra­cionalno rabo energije, upora­bo boljših goriv pri kurjenju.

Posebne sanacijske progra­me, ki jih morajo izdelati do

konca tega leta, je skupščina naložila tudi podjetjem, ki pre­komerno onesnažujejo zrak (Termo Bodovlje, Jelovica, Gradiš). Kratkoročni cilj sana­cije, ki ga nameravajo doseči v dveh ali treh letih, je, da IV. območje onesnaženosti zraka (Trata) preide v III. območje, da torej ne presega kritičnih vrednosti (trikratna številčna vrednost mejne koncentracije posamezne škodljive snovi v zraku), dolgoročni cilj pa je takšno zmanjšanje škodljivih snovi v zraku, da v občini ne bodo več presežene mejne kon­centracije (Škofja Loka - me­sto, Žiri).

Pri obravnavi poročila o de­lu izvršnega sveta od konca ju­nija lani do izteka leta je pred­sednica skupščinskega družbe­nopolitičnega zbora Alenka Potočnik Lauko (Slovenska de­mokratična zveza) presenetila z izjavo, da izstopa iz Demosove koalicije in da bo poslej v ob­činskem parlamentu nastopala v svojem imenu. Kot je bilo ra­

zumeti njeno izjavo, se je za to odločila zaradi nestrinjanja z izvršnim svetom oziroma nje­govim predsednikom, ker je 17. marca poslal vsem šolam (tudi srednjim) v občini pismo, naj del sredstev, ki jih šole dobijo za plače učiteljev, oddvojijo v poseben fond in ga uporabijo za stimulativno nagrajevanje boljših učiteljev. V zvezi s tem pismom je Alenka Potočnik -Lauko že na prejšnji seji skup­ščine predlagala, da se podpis­niku izreče nezaupnica.

V nadaljevanju ponedeljko­ve seje so odborniki z več pri­pombami sprejeli predlog spre­menjenega odloka o pokopali­škem redu in pogrebnih sveča­nosti, odloka o javnem redu in miru ter odloka o varstvu virov pitnih voda, v razpravo pa so

poslali še osnutka odlokov poslovnih stavbah in P ° s , o v n , u

prostorih ter o »varova l neurejenih grobišč in gr° vojnih in povojnih žrtev.

Anico Greblo so razre^j' funkcije družbene pravobra^ ke samoupravljanja, ki se J škofjeloški občini edina na y renjskem obdržala vse dos«Jj ponovno pa se je zapletlo

" V predlogu za imenovanje jav"/ pravobranilke Gorenjske, borniki so, še preden je sp ,. prišlo do glasovanja, zahtev da se jim pojasni ozadje (.

oka lesing ponovnemu imenovanju protovanja" Loka lesinga PJ^J

enovanju y rinke Zalaznik.

Imenovanje J bilo, podobno kot že na P™ nji skupščini, zato po n °

H . Jelovčan

sva« in

Z a n o v o š o l s k o le to v p o n u d b i le 557 š t i p e n d i j

N a v č e k z a k a d r o v s k e š t i p e n d i j e ? Kranj, 18. aprila - Se nedolgo, le nekaj let, nazaj je slovensko gospodar­stvo ponujalo toliko kadrovskih štipendij, da je bil razpis v Delu obja­vljen kar v dveh delih. Letošnjega je komaj kaj prijeti v roke.

V vseslovenski suši gorenjska ponudba kadrovskih štipendij za naslednje šolsko oziroma študij­sko leto ni nobena svetla izjema. Medtem ko so štipenditorji v še ne tako davnih najboljših letih ponujali celo več kot 3000 štipen­dij, jih je bilo lani le še slaba po­lovica (1450) in zdaj borih 557! Očitno je, da sistem kadrovskega štipendiranja počasi odmira, kar je sicer ta hip spričo agonije veli­kih gospodarskih sistemov (Žele­zarna, Iskre in drugi) razumljivo, dolgoročno gledano pa, vsaj za nekatere dejavnosti, lahko pome­ni tudi razvojni pokop.

Veliko manj kadrovskih šti­pendij kot v preteklosti je zdaj

S seje t r ž i š k e s k u p š č i n e

S p r e j e t i

v s i t r i j e n a č r t i Tržič, 24. aprila - Z največjo veči­no glasov - le z enim vzdržanim -so bili na seji skupščine v sredo zvečer sprejeti vsi trije lokacijski oziroma ureditveni načrti, ki bodo pomenili za Tržič pomembno pre­lomnico, saj bodo v prihodnosti dokaj spremenile izgled starega dela Tržiča in Križ.

Odborniki so se strinjali, da se vsi trije načrti - ureditveni načrt Križe, lokacijski načrt za za rekonstrukcijo regionalne ce­ste R-322 od križišča Benk do plinske postaje in lokacijski načrt obvoznice Tržiča - sprejme­jo po hitrem postopku; vse tri os­nutke so prekvalificirali v pred­log in jih skorajda enoglasno sprejeli. Tako zdaj Tržič lahko pohiti s pripravami, da bi ujeli sredstva, ki jih v ta namen daje republika.

Odborniki so ugotavljali, da se bo šele z obvoznico ob Moše-niku v bistvu lahko začela prava revitalizacija mesta in bo Trg svobode z novimi parkirišči ob­čutno razbremenjen ter pripra­vljen tudi za drugačne posege, kot je n. pr. obnova vodovoda na tem predelu mesta. V Krizah pa bo v vsakem primeru nujna ruši-tev župnišča, kar bodo skupno fi­nancirali republika, cerkev in ob­čina. • D. D.

namenjenih za dveletne progra­me srednjega izobraževanja, po­večuje se tudi razkorak med šesto in sedmo v škodo šeste, kar je za­enkrat še v nasprotju med dejan­skim vpisom (22 : 78 v korist vi­sokih šol) in diplomanti (57 : 43 v korist višjih šol). Za visokošol­ski študij je še vedno lepo število kadrovskih štipendij za strojni­štvo, elektrotehniko, računalni­štvo, gradbeništvo in ekonomijo.

Republiške štipendije, žal, je­seni ne bodo mogle potešiti mla­deži, ki ne bo mogla do kadrov­skih štipendij. Tudi vrata do re­publiških štipendij se s spreme­njenimi kriteriji zapirajo pred marsikaterim dijakom in študen­tom. Dohodkovni cenzus namreč ne bo več vezan na povprečno plačo v republiki, ampak bo me­ja 80 odstotkov zajamčene plače na družinskega člana. Novost je tudi ta, da se bo dohodek eviden­tiral za drugo trimesečje tekočega leta in ne več za celo leto nazaj. Ob sedanjih razmerjih to pomeni za približno 30 odstotkov ostrejši cenzus, kot če bi veljala stara me­rila. • H . Jelovčan

preloženo.

S seje t r ž i š k e g a i z v r š n e g a sveta

P r e s e ž k i v o b č i n s k i u p r a v i

Tržič, 23. aprila - Na torkovi seji izvršnega sveta so člani • b r t v n * s " i#-sprejeli program reševanja presežkov delavcev v upravnih org» n l

ne. - Ob delo bo 6 delavcev, vendar bo zanje dobro poskrbljen0* Stalni očitki odbornikov vseh treh zborov tržiške skup5^1? so

pospešili preštevanje delavcev v občinski upravi in za zadnjo načelniki pripravili natančno študijo, kdo bi lahko bil odveč-vsem so upoštevali pomanjkljivo izobrazbo posameznikov, saj ^ kod odstopa kar za dve stopnji od zahtevane. Medtem ko so i ^ 0

žali število zaposlenih za 12 ljudi, se je tokrat pokazalo, ^.jnjSe-občinsko upravo lahko skrčili še za 6 zaposlenih. Kot je na s^ weglič. j i skupščine zagotavljal predsednik izvršnega sveta F 1" 3" ^ e j u «oZa' bodo poskrbeli, da bodo dobili vsa izplačila, kot jim ob odnoau konu gredo, z dokupom let vred. Vse skupaj bo občin 3,600.000 din. . j a l a pa

Odborniki so imeli seveda na to številne pripombe, ot> v e j «j-0z je zahteva, da naj za skupščino izvršni svet pripravi pisno P° . j j 0 te razlago - brez imen prizadetih - da bo razvidno, kaj je P o v Z Ixj n j z3' odpuste oziroma spremembe, koliko je manj zaposlenih v ot> ^ ^ radi prenosa del na republiko in drugam, predvsem pa, da boa ^ ^ hodnje lahko na tej osnovi spremljali spremembe zaposlenosi čini in njihove vzroke. • D. Dolenc

S t r a n k a r s k e i z j a v e Slovenski krščanski demokrati Jesenice v posebni izjavi °^ ^

zbora menijo, da je slovensko osamosvajanje težak, dolgotraj jjti-določene mere nepredvidljiv postopek. S koraki slovenskeg čnega vodstva se zato strinjamo, pravijo, saj spretno U P° njh k0' slovanske in evropske razsežnosti. Podpiramo politiko post"P^oS1

rakov osamosvajanja, kar je ta trenutek najbolj-koristno. " § a n j , z3' je temelj za razrešitev večine gospodarskih in socialnih vpr to so proračunska sredstva za to nujna. meni1 ^ v

Tržič pogreša več znanja in podjetniških idej, je z a P i s a l 3

i y " n S k i h i ) e ' misije za gospodarstvo pri občinskem odboru Slovenskih krsca litik« mokratov Tržič Jana Primožič. Posledica napačne ekonomske je ničelna akumulacija in 27-odstotno zaostajanje osebniri . v e $ za republiškim povprečjem kljub najnižji stopnji obrern ^ ^ t -Gorenjskem. Delavcem je treba povedati resnico o s t a " J - . x vefl£ ,f jih, lega nas res sili v monoindustrijo (čevljarstvo, tek s l / . ; £ a jed^ moramo razvijati tudi turizem, obrtne dejavnosti, inovacij ̂ pri Borovlje so lahko zgled, potrebni sta znanje in ideja,_pise ^ 0 • možic in dodaja, da je treba strogo nadzorovati prodajo na ^ | tij tujemu kapitalu, da ne bomo postali poceni delovna si , 0? Privatizacija naj bo čim prejšnja. Mladi liberalni demokra f teSt. ralnodemokratski stranki Kranj so sprejeli posebno izjavo ^ pr četrtošolcev Slovenije. Zavzemajo se za šolski sistem ore \v prehodih iz ene na drugo raven šolanja ter odprt za vse jntcrij mladostnike. Kakovost pouka je treba zvišati. Zaključni iw . p f 0tc ga značaja je samemu sebi namen. Mladi liberalni dem zjjCeV. | stirajo in podpirajo Zvezo dijakov in Organizacijo g>m

petek, 26. aprila 1991 N O V I C E IN D O G O D K I 3. S T R A N @®SSKJqU©IEI!GLAS

\__Z S L O V E N S K E S K U P Š Č I N E

Slovenska s k u p š č i n a o b r a v n a v a l a osamosva jan je S l o v e n i j e i n z u n a n j o p o l i t i k o s lovenske d r ž a v e

Z v e z n a v l a d a n a j t a k o j r a z m e j i p r a v i c e

i n o b v e z n o s t i j u g o s l o v a n s k i h r e p u b l i k

Ker so pogajanja med r e p u b l i k a m i p r i š l a v b rez izhoden p o l o ž a j , M a r k o v i ć pa s k u š a na vsak n a č i n k r p a t i raz­majano federacijo in je g l u h in slep za nove razmere , bo S loven i j a ponovno zahtevala razmeji tev pravic in ob­veznosti, pr i osamosvajanju pa bo S loven i j a še naprej u b i r a l a postopne k o r a k e , brez zunanje a t r ak t ivnos t i , ce-Prav so b i le že v sredo na s k u p š č i n i zahteve, da r a z g l a s i m o samostojnost .

Ljubljana, 24. aprila - Predlog zakona o spremembah in dopol­nitvah zakona o notranjih zade­vah, ki na novo postavlja varno­stno obveščevalno službo kot ne­politično strokovno organizacijo v obliki varnostnoinformalivne ShiŽbe, predlog za izdajo zakona 0 dopolnitvah zakona o varstvu Nebnih podatkov s predlogom zakona, temelji strategije zuna­nje politike Republike Slovenije ' n predlog za izdajo zakona o zu­nanjih zadevah so bile vnaprej določene točke dnevnega reda to­kratne seje slovenskega parla­menta. V sredo popoldne je bila l"di nadaljevana skupna seja o osamosvajanju Slovenije, začeta Pfed tremi tedni. Tudi tokrat je °'la prekinjena in se bo zaneslji­vo v prihodnjih mesecih še nada­ljevala. Ta točka je bila uvrščena na dnevni red tudi zaradi peticije ^ poslancev iz Demosovih strank Pričakovati je bilo tudi razpravo o dijaškem protestu. £bor združenega dela je kar dolgo razpravljal o tej temi, nazadnje pa so se dogovorili, da bo posebna komisija do 15. maja pripravila Poročilo o tej problematiki.

Razprava o spremenjenem za­konu o notranjih zadevah o do­polnjenem zakonu o varstvu °sehnih podatkov ni bila posebej b°jevita, zato pa je bila bolj pole­t n a o temeljih strategije zuna-r'je Politike in zakonu o zunanjih zadevah. Posebej oster je bil zbor °hčin. ki je terjal od vlade in mi­nistrstva, naj prideta pred parla-mer>t z dopolnjenima dokumen­

toma. Vloga parlamenta pri dolo­čanju zunanje politike je pre­majhna, prav tako pa so bile

predvsem s strani opozicije zah­teve, naj bo Slovenija nevtralna, kar je pogoj za demilitarizacijo

Jelko Kacin novi minister za informiranje

Novinarstvo naj bo profesionalno Za predsednika slovenskega ustavnega sodišča je skupščina izvolita dr. Petra Jambreka.

Jelko Kacin, doma je iz Kranja, je po iz­volitvi povedal naslednje: "Precej je nalog, ki jih je treba opraviti

v izrazito kratkem času, ki ne dopušča nobenega popravnega izpita. V manj kot dveh mesecih je treba pripraviti na­stavke za vključevanje Slovenije v infor­macijski sistem Evrope, saj se homo razdružili in Tanjug te naloge ne bo opravljal več. Gre za celo vrsto nalog pri vodenju Republiškega sekretariata za informiranje, za motiviranje delavcev, da skušajo čini bolj skladno in dosled­no opraviti tisto, kar nas skupaj čaka. Potem so naloge v vladi, kjer je treba prevzeti naloge iz integralnega projekta osamosvaja­nja Slovenije. Ure tudi zato, da se v vladi organiziramo tako. da hi informacije o tem, kaj se dogaja oziroma kaj se je zgodilo, tekoče prihajale v javnost. Sicer pa ne vem, kaj je pomenilo za vas, novi­narje, imenovanje mojega predhodnika. Noben sekretar za infor­miranje nima neposrednega vpliva v delo posameznega novinarja, niti urednika. Gre preprosto za vašo profesionalnost, za to, da rav­nate skladno s svojo vestjo in profesionalno opravite delo. Ko gre za zakone, so zakoni, ki jih potrebujemo ta hip prednostne narave, vendar nisem prepričan, da je sedaj zakon o javnem obveščanju primarna zadeva. Verjetno prej potrebujemo zakon o tiskovni agenciji, da se vključimo v evropske informacijske tokove. Vseka­kor pa ho treba tudi zakon o javnem obveščanju pripraviti v ne­kem doglednem času. Ta zakon naj varuje pripravljalce informacij in tudi uporabnike informacij."

in cenejšo državo, saj je obramba zelo draga zadeva. Neudeležba predsednika vlade Lojzeta Peter­leta na seji ni bila posebej ugodno sprejeta, grajal jo je tudi predsed­nik Kučan, saj ima prav vlada v rokah glavne mehanizme osamos­vajanja. Peterle je odšel v Francijo na neuradni obisk, ki je bil po be­sedah ljudi iz njegove stranke do­govorjen že pred sklicem skupšči­ne in ga ni bilo mogoče preložiti.

Poslancem so na sredini seji spregovorili zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, predsednik pred­sedstva republike Slovenije Milan Kučan, podpredsednik vlade dr. Jože Mencinger in minister za za­konodajo Lojze Janko. V razpravi pa je sodelovalo nad 20 poslan­cev. Kritike so letele predvsem na vlado: zakaj poteze niso sme­lejše in učinkovitejše, zakaj je to­liko tajnosti, zakaj skupščini ni bil predložen program osamosva­janja, kako bomo ukrepali, če nas zaradi osamosvojitve tujina politično in gospodarsko izolira itd. Čeprav skupščina tokrat gle­de osamosvajanja ni o ničemer sklepala, bo proces osamosvaja­nja pospešen, še naprej temelječ na poskusu sporazumnega dogo­vora v Jugoslaviji, plebiscitna odločitev pa je obvezujoča in o njej ni mogoče sklepati kupčij, prav tako pa ne sklepati dogovo-iov brez soglasja skupščine. Časa do druge polovice junija, ko naj bi se Slovenija osamosvojila, pa ni veliko in v tem so si bili po­slanci enotni. # J . Košnjek

Posebej za G o r e n j s k i glas

N a š i p o s l a n c i o o s a m o s v a j a n j u

, G R ° S (Liberalna je i t ' ^P'osr.0 znano dejstvo da p L i b e r a ' n a stranka smatra, fali t " ? 0 P r ePočasi in da bi mo-n e

0 * e zdavnaj opraviti. Če pa le v v s a J s e d a J mora'' imeti m 0 r . S

1

e Z akone. Prva faza bi že skUp

dx.a. j 1 ' skozi proceduro v '•ak K 0! 1 1 1 ' ^ a * a mnenje pa je izelu ' d a t akrat. ko so ljudje k 6 asova), plebiscit, da se je ta-

•niamn >'la n o v a d r ž a v a - S c d a J ' 1 r J d°Jenčka, , ki je v inkuba-strin č e t e 8 a ne bomo speljali. RiJD m o r i l c i ; ' krati/ Š E U G o (Slovenska demo-gre v" 8 2 v e z a > : "Na vsak način rnosv.t

e s k u P a J prepočasi. Oša­b n e oV**1 u s l a n a v | . i a n J e S V 0 J e

rtiantik \ X J e , u d i °hmočje ro-c io n a | n

C ' j 1 s , u č a J n o , da so se na-fo\ U s . e države v večini prime-hi. To n 0 V l l e v romantični epo-

*&riesenc t U d i s t v a r v o l j e : č u s t e v ' To D a

0 s l ,< lastne prepričanosti. akt o s a m ° m e n i ' d a n e m o r e b i t i

ne zaj,,, 0 s , V a J a n j a stvar perfekt­ni p T , n o d a i n e st™ Tn! l*Aar r°Polno

'zvršnj •»J ne sfere. To nikdar

naš izvrV'"' l m a m P a »hčutek, da v ° d i m e ' S V e t p o z a b l J a n a t 0 p r " P r e dvsem n / ' J 0 , n a romatično in nizmu ,T, V z t r a J a na perfekcio-

J e f a v n o ' M o j a k r i t i k a v l a d e

d a nikda V t e r " ' d a s e n e z a v e d a , n°dainQJ. n e b °mo na tem zako-JaJnem

i v lJeni' m ° še" enC".'' Č , S t i ' , u d i č e odlaša-n i , rediti v' T r e b a J e l a u k r e p

t u d i č e hr. 1 č e n e b o popolno, "ost ogrn ' m e l a mednarodna jav-

Poč, t 0 hitre

adi, (j., e i f ' V e ndar pa zaupam ° p e k biti v1"3, v e r J e l n o t a k po-' p°zn-rr, • s t v a r i gotovo mi

«n jih je treba pri-K fe:

da p e | i e m o p r a "

'easi. VI sto n e

Pravi,

Ljudje

(Slovenska kme-"Po

gre to malo pre­so pričakovali, da

m « b č u 7 k

u J s k a s t r a n k a >

Mi,, Pot.

s e ^ a n j e C č a r r a b trio ̂ S S P * T e ^ a r o k a

FRANC ERCE (Slovenski krš­čanski demokrati): "Moje osebno mnenje je, da poteka proces pre­počasi. To bi začeli vladni resorji delati že ob odločitvi za plebiscit. Po informacijah, ki nam jih pač v skupščini posredujejo, sedaj po­spešeno delajo, vendar so šle za­deve v preteklosti prepočasi. Prav bi bilo, če bi bile stvari pri­pravljene že prej. Lovljenje datu­ma je bolj uresničevanje zakona. Če pa situacija ne bo šla nam v korist, potem je možno, vsaj tako nam spet zagotavljajo, stvar izpe­ljati čez noč." DR. JANEZ RKMŠKAR (Sloven­ski krščanski demokrati): "Res osebno mnenje: ta proces je pre­počasen. Ocenjujem, da se nam zna zgoditi res to, kar je bilo več­krat že povedano, da smo naju­godnejši trenutek že zamudili, čeprav človek vedno upa. da bo­mo naše želje, želje naših staršev, kljub vsemu uresničili. Ugoden trenutek je bil verjetno prve pol leta po volitvah. Takrat so verjet­no tudi drugje pričakovali naše energičnejše korake. Kljub temu da smo v parlamentu, imamo po­manjkljive informacije. Zato člo­vek končno oceno zelo težko po­stavi. Zame je torej proces prepo­časen, z določenimi pojasnili Pe­terleta, Janka in Bučarja pa ven­darle ne prehitevamo dogodkov. Tu mimo mednarodne javnosti le ne moremo iti. Pri nas nihče ne more reči, kaj bi bilo pravzaprav prav. V drugi polovici junija pa mora biti to speljano." DR. AVGUST MENCINGER (Slovenski krščanski demokrati): "Osebno mislim, da stvari tečejo tako, kot je treba in da vlada dela po nekem določenem načrtu in da je pripravljena za datum osa­mosvojitve, da bodo zakoni in bo osamosvojitev čim manj boleče izpeljana. Se strinjam z vlado in mislim, da je včasih bolje, da se manj govori in več dela."

MATJAŽ PESKAR (Liberalno-demokratska stranka): "Če bi so­dil po zadnjih dejanjih naše vla­de, bi rekel, da gremo prehitro. Če bi sodil po krščanskem delu vladajoče strukture, bi rekel, da gremo prepočasi, mogoče pa je vseeno, glede na evropske toko­

ve, to zmeren tempo, ki bi ga ve­ljalo obdržati. V večji meri pod­piram strategijo in tempo, pred­vsem pa sedaj, ko v skupščini sprejemamo bodočo strategijo zu­nanje politike, pa smo jo ravno v našem zboru občin bolj diskretno zavrnili, ter naložili ponovno razdelavo, se je treba včasih do tujine znati tudi drugače obnašati in včasih bolj enotno nastopati."

NOTRANJEPOLITIČNI K O M E N T A R

M A R K O JENŠTERLE

Spori v slovenskem vrhu

Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je vendarle odločil za kadrovske spremembe v slovenski vladi. Toda. če je za začetek iz­bral ministra z najslabšo politično zaslombo. je takoj za tem nepri­čakovano ostal brez enega od največjih strokovnjakov za gospodar­sko politiko.

Stane Stanič je bil vsekakor najlažja žrtev, saj je bil na eni stra­ni pod hudim udarom nezadovoljnih novinarjev, na drugi pa ni pri­padal eni od dveh sprtih stru j znotraj slovenske vlade. Stanič je bil član Liberalno demokratske stranke, vendar ga ta stranka nikoli ni imela za svojega pravega člana. Za njegovo članstvo v LDS se je iz­vedelo šele po imenovanju za republiškega sekretarja za informira­nje, najbolj presenečeni pa so bili ravno liberalni demokrati. Navse­zadnje, če bi ga resnično imeli za člana svoje stranke, potem bi moral biti deležen vsaj take kritike, kot je je bil na primer Zoran Thaler, ko je vstopil v državno službo.

Zaradi tega je bil Stane Stanič za Peterleta res lahka žrtev. Če že ljudstvo hoče glave, potem jih je najenostavneje sekati na takšnih mestih. S Staničevim odhodom tudi ni bil prizadet noben od dveh velikih blokov znotraj vlade (SKD - SDZ). Pokazalo pa se je, da se trdnost vlade načne v tistem trenutku, ko pade prvi minister. Odhod ministra za informiranje res ni bila nobena katastrofa, precej druga­če pa je z odstopom podpredsednika vlade zadolženega za gospodar­stvo dr. Jožeta Mencingerja, saj je bil eden tistih ministrov, ki je uži­val veliko zaupanja tako med ljudmi, kot tudi v strokovnih gospo­darskih krogih. Na njegovo delo ni letelo veliko kritik. Očitno pa je, daje prišlo do prevelikih razlik med njimi in Peterletom glede priva­tizacije in izpeljave osamosvojitve Slovenije. Dr. Mencinger se zav­zema za postopen odklop od Jugoslavije, Peterle (z večino v vladi) pa za takojšnjega. Ob vsem tem ne smemo pozabiti tudi na zdaj že zna­no ime Jeffrevja Sachsa, harvardskega profesorja, ki je v slovenski gospodarski politiki očitno dobil iniciativo in s tem Mencingerja po­stavil na stranski tir. Jejj'rev Sachs je pred leti tako rekoč čez noč od­pravil bolivijsko hiperinfiacijo in stabiliziral državo, kasneje so ga za svetovalca uporabile tudi druge latinskoameriške države, pa tudi Poljska. Sachs resnično pozna rešitev za velike gospodarske proble­me in opravo hiperinflacije. vendar je pri tem treba dodati, da je tu­di cena njegovih ukrepov ogromna. Pa ne tista, ki naj bi mu jo vlade plačevale za njegovo nasvete. Sami Sachsovi ukrepi namreč zahteva­jo veliko socialno ceno, ki se kaže v tem. da je na primer v Boliviji čez noč ogromno naraslo število nezaposlenih.

Slovenska vlada je tako v precepu. Na eni strani se sooča z raz­sutim gospodarstvom, na drugi pa dobro ve. da ga je mogoče reševa­ti tudi z odpuščanjem presežka delovne sile. Tako odločni posegi pa so najbolj boleči, saj bi naše gospodarstvo za prestrukturiranje po­trebovalo še veliko let.

Ob vsem tem so stvari toliko težje, ker očitno tudi sama vlada ni enotna. Kot smo že omenili, v njej obstajata dve močni in naspro­tujoči si sili, njima pa je treba še dodati močno opozicijo, ki seveda s posebnim užitkom vsa ta nesoglasja izkorišča zase. Spori v vladi se najbolj kažejo na področju zunanje politike, kar ni presenetljivo, saj republiški sekretariat za mednarodno sodelovati je vodi pni človek SDZ. V tem kontekstu je tudi mogoče razložiti najnovejšo afero v zvezi z dr. Petrom Millonigom, predstavnikom Slovenije v IVashing-tonu, pa tudi to, da se predsednik Peterle na-obisku v Franciji naha­ja samo v spremstvu namestnice republiškega sekretarja za medna­rodno sodelovanje, ker je dr. Rupel doma ostal ravno zaradi spora z njim.

Čeprav torej Peterle pravi, da se vlada ne nahaja v krizi, je očit­no, da v ključnih trenutkih ne deluje s polno paro. Rok slovenske osamosvojitve se nezadržno približuje, v tujini pa v glavnem še ved­no podpirajo Markoviča in njegovo vlado. Pri tem ne smemo pozabi­ti, da so najbolj togi sosedje v Italiji, slovenska vlada pa si ne bi smela privoščiti tragike litovske proglasitve samostojnosti. Tudi v teh grenkih izkušnjah je mogoče iskati vzroke za sedanjo krizo in nestrpnost na slovenskem vrhu.

G L A S

S T R A N K A R S K E N O V I C E S T R A N K A R S K E N O V I C E

B r e z r e g i j s e n a m o b e t a j o h u d i k o n f l i k t i S r e č a n j e n a p r e d n i h i n d o b r o m i s l e č i h L o č a n o v

Ljubljana, 23. aprila - Liberalno demokratska stranka Slovenije je na današnji tiskovni konferenci ponovno opozorila na pomen regionalizma in temu ustrezne organizacije slovenskega parlamenta. Kot prvi, ki so opozorili na ta problem, so predlog že razdelali, ocenjujejo pa, da bo to eno od vprašanj, okrog katerega pri pripravi ustave ne bo soglasja, zato bo o tem potrebno ljudsko glasovanje.

V Evropi smo priča zmanjševanju pomena nacionalnih držav, je v utemeljitev predloga o regionalizaciji Slovenije povedal dr. Pavle Gantar, saj se vrsta državni pristojnosti prenaša na nadnacionalno ra­ven (primer Evropske gospodarske skupnosti: poenotenje pravnih ureditev, enotno urejanje globalnih pravic kot na primer človekovih pravic, razvojni projekti, agrarna politika, carinski predpisi, standar­dizacija, začetki skupne monetarne politike), ali pa se te pristojnosti prenašajo na regionalno raven (usmerjanje gospodarskega razvoja, specifične politike pri družbenih dejavnostih, vprašanja manjšin, itd.) Tako se Evropa nacionalnih držav vedno bolj spreminja v trdno po­vezano Evropo regij. Kljub temu da je Slovenija po svoji velikosti bolj podobna eni izmed evropskih regij, pa je pri razvoju prav na tem majhnem prostoru prišlo da take pestrosti, da bi bila velika škoda s strogo centralizacijo, te razlike začeti brisati in spregledovati objekti­vno različne interese, ki iz teh razlik nastajajo. S prehodom na druga­čno organizacijo slovenske države, ko bi z okrog 300 občinami zasno­vali krajevno samoupravo, bi izgubili tisto stopnjo lokalnega funk­cioniranja države, ki edina lahko učinkovito zagotavlja urejanje ne­katerih pomembnih področij. Centralizirana država ne bo nikdar do­volj dobro skrbela n.pr. za lokalne ceste, racionalno in zlasti ažurno urejanje prostora ni mogoče iz enega centra. Skratka: med republiko - državo, in občino - lokalno samoupravo, je potrebna vmesna stop­nja izvajanja nekaterih državnih dejavnosti, zato je nujno organizira­ti regije (ali pokrajine). Specifični interesi področij se bodo oblikova­li, združevali in organizirali ne glede na to, ali bomo to priznali in uredili, če jim ne bomo prisluhnili, pa se nam obetajo konflikti.

• Š. Žargi

Škofja Loka, 25. aprila - Občinska konferenca Stranke demo­kratične prenove Škofja Loka prireja danes, 26. aprila, ob 19.30 v ho­telu Transturist srečanje vseh naprednih in dobromislečih občanov občine Škofja Loka. Za prijetno vzdušje bodo poskbeli partizanski pevski zbor, pesnica Neža Maurer in povezovalec programa Franci Cerne. Srečanje bo organizirano v počastitev 50. obletnice ustanovi­tve Osvobodilne fronte.

S e j a s v e t a S l o v e n s k e d e m o k r a t i č n e z v e z e Ljubljana, 25. aprila - Danes ob 14. uri bo v mali dvorani slo­

venske skupščine seja sveta Slovenske demokratične zveze. Svet se bo seznanil s procesom osamosvajanja republike Slovenije, o delu stran­ke bo poročal predsednik dr. Dimitrij Rupel, razpravljali pa bodo predvsem o sklicu in delu predčasnega kongresa.

O d p r t a s e j a p r e n o v i t e l j s k e g a v r h a Kranj, 25. aprila - Jutri ob 18. uri bo v prostorih krajevne skup­

nosti Stražišče odprta seja republiškega predsedstva Stranke demo­kratične prenove. Na odprto sejo so vabljeni člani stranke, simpati-zerji in vsi, ki j ih zanima sedanji položaj v Sloveniji in pogled stran­ke nanj. Na seji bo govor tudi o odnosu stranke do Osvobodilne fronte slovenskega naroda in narodnoosvobodilnega boja.

D a n s l o v e n s k e z a s t a v e Kranj, 25. aprila - Danes, 26. aprila, ob 18. uri bo na trgu pred

kranjsko Gimnazijo javna prireditev pod naslovom Dan slovenske zastave. Na prireditvi bo sodeloval kranjski pihalni orkester, govorila pa bosta republiška poslanca Anton Tomažič in Zvone Žagar. Leon Petrevčič. predsednik občinskega odbora Slovenske demokratične zveze Kranj in kranjski župan Vitomir Gros. Slovenska demokrati­čna zveza je zagovornica slovenske trobojnice brez zvezde, brez nje se je začel boj proti okupatorju. Na prireditvi bodo na voljo sloven­ske zastave brez zvezde. • Novice zbral J . Košnjek

G O R E N J S K I KRAJI IN L J U D J E U R E J A : A N D R E J ŽALAR

Dom na Slajki poslej tudi prenočišča - Pred dobrimi desetimi le­ti so člani Turističnega društva Hotavlje v krajevni skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini na Slajki nad Hotavljami z ra­zumevanjem in ob podpori Slajkarjeve družine oziroma kmetije najprej postavili barako. Potem so zgradili ploščo za ples in kas­neje manjše zavetišče. Tako je postopoma rasel Dom na Slajki, v katerem pa bodo letos 1. maja ob 13. uri slovesno odprli tudi zgornji del Doma z dvanajstimi ležišči. Minulo in prejšnjo sobo­to oziroma nedeljo so člani društva končali glavna dela, jutri pa bodo opravili še zadnja pred otvoritvijo 1. maja, ko bo popoldne na Slajki veselo, saj bo igral tudi Ansambel Blegoš. Če torej še razmišljate, kam bi se podali za 1. maja, potem, pravijo v Turi­stičnem društvu Hotavlje, lahko pridete tudi na Slajko. Dolgčas ne bo; pa tudi lačen in žejen ne bo nihče. Cesta s Hotavelj sicer ni najboljša, vendar se pride tudi z avtomobilom. Tisti, ki so na­vajeni "vzeti pot pod noge", pa Slajko tudi najbrž že poznajo, saj je v programu Loške poti. Ko smo pred dnevi skupaj s turistični­mi delavci s Hotavelj obiskali Slajko, smo se prepričali, da bo poslej njihov Dom, ki bo od maja do septembra ob koncu tedna vedno odprt, zares prijetno zavetišče. Na sliki v Domu na Slajki (od leve proti desni): Maks Šinkovec, ustanovni član društva, Ja­nez Stržinar, ki bo z ženo Francko novi skrbnik Doma, Marija Guzelj, članica nadzornega odbora, Karel Jezeršek, predsednik TD Hotavlje in Pavel Klemenčič, član nadzornega in gradbenega odbora. - A. Ž.

V a b i l o t r ž i š k i h p l a n i n c e v

Tržič, 20. aprila - Iz Planinskega društva v Tržiču so sporočili, da bodo med prvomajskimi prazniki oskrbovane vse njihove postojanke. Domova na Kofcah in na Dobrči so imeli odprta ob koncu tedna in med prazniki že sedaj, od 27. aprila do za­četka poletne sezone pa bodo enako sprejemali obiskovalce tu­di v Domu pod Storžičem. Kdor si želi pomladne smuke, se lahko med prazniki poda v njihov Dom na Zelenici; ta posto­janka pa bo po praznikih do poletne sezone zaprta. • S. Saje

L j u b i t e l j i t e k a

Cerklje - Iniciativni odbor v Športnem društvu Krvavec se je odločil, da ustanovijo v društvu tudi Smučarski tekaški klub. Ljubitelje teka na smučeh vabijo na ustanovni občni zbor kluba tekačev danes, 26. aprila, ob 19. uri v sejni sobi krajevne skupnosti v Zadružnem domu v Cerkljah. • (až)

K r i z a t u d i v g a s i l s k i h v r s t a h

Kranj - Gospodarsko krizo in vedno večje težave, ki jih imajo posamezna podjetja, vedno bolj občutijo tudi v indu­strijskih gasilskih društvih v Kranju. Čeprav si vodstva priza­devajo, da dejavnost in skrb za požarno varnost v teh društvih ne bi povsem zamrla oziroma ostala vsaj na ravni izpred let, ta trenutek marsikje ne vedo, ali se bodo na primer lahko udele­žili rednega vsakoletnega občinskega tekmovanja prihodnji mesec. Upajo, da se bo morda le našel kakšen dinar, da se bo­do lahko pomerili s člani gasilskih društev v občini. • (ip)

K r a j e v n a s k u p n o s t T r e b i j a

K R A J E V N A S K U P N O S T C E R K L J E NA G O R E N J S K E M 64207 Cerklje Toneta Fajfarja 38 V centru Cerkelj na Trgu Davorina Jenka soinvestitorji gradimo Avtobusno postajo z lokali Objekt je zgrajen do IV. gradbene faze. V zgornji etaži oddajamo 144 m 2 površine za obrtno ali pod­jetniško dejavnost (trgovina s tehničnim materialom, obutvi­jo, oblačili, papirno galanterijo, fotokopiranje, predstavni­štva ipd.). Interesente z opisom ponudbe zbira Odbor za izgradnjo Av­tobusne postaje z lokali pod šifro A P na gornji naslov. Rok vložitve prijav 15 dni po objavi.

Česar se lotimo, tudi naredimo T a k o prav i predsednik sveta krajevne skupnos t i T r e b i j a F r a n c G l a d e k . V e n d a r pa vsem ( k o m u n a l n i m ) proble­m o m s a m i le niso k o s ; pa tudi D o m na T r e b i j i , pa dve šo l i j i m ( še vedno) delajo preglavice. . . V K l a d j a h in Sta­r i O s e l i c i pa so t rdno o d l o č e n i glede ceste...

Trebija, 25. aprila - Čeprav smo obisk v krajevni skupnosti Trebija v Poljanski dolini v škofjeloški občini že načrtovali, ga je "pospe­šil" Dušan Selak, ki je predsednik vaškega odbora Kladje - ene od vasi s 15 domačijami v krajevni skupnosti. Tu so namreč v zadnjem času opravili že blizu dva tisoč prostovoljnih delovnih in traktor­skih ur pri urejanju ceste za Kladje. Radi pa bi, da bi letos vsaj pol kilometra ceste tako uredili, da bi potem lahko položili še asfalt. Podobne načrte pa imajo tudi v Stari Oselici.

Ugotovitev predsednika sve- nje kanalizacije (cevi imamo) je ta krajevne skupnosti Trebija Franca Gladka, ki ima skupaj s svetom KS na podlagi zbora krajanov podaljšan mandat do sprejetja nove ustave, ko naj bi bile ponovne volitve, da nare­dijo vse, za kar se organizirajo in česar se lotijo, je, kar zadeva zadnja štiri leta, na mestu. Ure­dili in asfaltirali so skoraj tri kilometre krajevnih in lokalnih cest v krajevni skupnosti, nare­dili most in vodovod v Podgo-ri. tri četrtine kanalizacije na Trebiji, avtobusna postajališča na Trebiji, v Podgori in na Fu­žinah...

"Komunalni problemi so nam doslej še kar nekako šli "od rok". Težje je s kulturo. Ta je že nekaj let nekako ob strani. Pa tudi gradbeni odbor za dokonča-

nekako "obtičal", čeprav nas čaka le še približno 150 metrov dolg odsek. Težave pa imamo še vedno z Domom na Trebiji. Odločili smo se, da ga oddamo, vendar nam do danes še ni uspe­lo. Skrbita nas tudi šolski stavbi na Trebiji in v Stari Oselici. Vzdrževanje obeh objektov ne bo poceni in morali bomo nekaj razjasniti. Pa telefoni za 13 na­ročnikov v Stari Oselici in Pod­gori so tudi zalogaj, ki mu ta hip še vedno ne vidimo rešitve..."

Marsikaj bi šlo ta trenutek lažje pri uresničevanju načrtov na komunalnem področju. Pa nekdanjega denarja iz Oskisa, ki so ga dobili ob lastni udelež­bi, ni več. Poleg tega so jih pri­zadele tudi lanske poplave, predvsem hudournik Trebiš-

Z gradnjo opornih zidov in drugimi urejevalnimi deli na cesti pri odcepu za Kladje so začeli že lani, nadaljevali pa potem v začetku marca letos. Po blizu 2000 urah (do zdaj) pa akcija pa še ni konča-

Franc Gladek, predsednik sveta KS nik. Zdaj P U H dela projekte za sanacijo in za most na Trebiji.

Pa vendar volja in zavzetost nista povsem upadli. V vaškem odboru Kladje so na primer za-trdno odločeni, da si uredijo cesto.

"Do 1969. leta smo imeli v Kladje kolovozno pot," se spo­minja sedanji predsednik va­škega odbora Dušan Selak. "Potem smo dobili cesto s str­mim dostopom, da nihče s tovor­njakom ni maral k nam. Šele, ko so urejali cesto Trebija - Se­lo proti Žircm, smo prišli do po-ložnejšega dostopa, vendar smo zadnja leta imeli nenehne težave zaradi plazovitega terena. Vsa­ko večje deževje nam je cesto za­sipalo. Lani pa smo se odločili, da se sami lotimo problema. Ta­ko smo že zgradili 15 metrov dolg in dva metra visok oporni zid, ki pa smo ga letos še za pet metrov podaljšali in dvignili za dober meter in na samem začet­ku (na odcepu) brežino zavaro­vali z zložbo. Urejali smo tudi odvodnjavanje na treh kilome­trih, zdaj pa delamo na varoval­ni ograji. Ocenjujemo, da bi mo-

Z b i r a j o d e n a r z a n o v a v t o

Javorje, 21. aprila - Današnji sestanek vodstva Gasilskega društva Ja­vorje je bil namenjen dogovoru za uresničitev letošnje najpomembnejše naloge, kako zbrati denar za nov gasilski avto. Staremu kombiju, ki je že tako manj primeren za hribovite kraje, namreč vse bolj pohaja sapa. Društvo posveča veliko skrbi tudi izobraževanju članstva.

Kolikšen pomen pripisuje manj kot šeststo prebivalcev kra­jevne skupnosti Javorje gasilstvu, pove že podatek, da je v domače gasilsko društvo včlanjenih 93 krajanov iz zaselkov od Blegoša do Luše. Pa tudi lep gasilski dom sredi vasi Javorje priča, da znajo krajani združiti svoje moči, ka­dar gre za skupne potrebe. No, prav v to stavbo, ki so jo odprli pred približno sedmimi leti, so vložili v preteklosti veliko dela, zadnja leta pa so imeli precej opraviti tudi z izgradnjo požar­nih bazenov in hidrantnega omrežja po vaseh.

»Samo hidrantno omrežje seve­da ni dovolj za uspešno ukrepanje ob požaru,« ugotavljajo predsed­nik društva Ciril Alič, poveljnik Janez Jelovčan in tajnik Zvone Možina pa naglašajo: »To še toli­ko bolj, ker gasilske trojke po za­selkih nimajo vse potrebne opre­me, stari društveni avto pa ne zmo­re več hitre vožnje po hribovskih cestah. Zato smo kot letošnjo naj­pomembnejšo nalogo sprejeli zbi­ranje denarja za novo terensko vo­zilo z gasilsko opremo. Danes smo se dogovorili, da bomo prvo nede­ljo junija organizirali veliko vese­lico s srečelovom, kar naj bi zago­

tovilo del potrebnih sredstev. Obljubljena nam je finančna po­moč občinske gasilske zveze, vloge za sodelovanje v akciji namerava­mo poslati več delovnim organiza­cijam in obrtnikom, nekaj denarja pa si obetamo od prispevkov do­mačih prebivalcev.«

Ob gospodarskih nalogah v društvu seveda ne pozabljajo na strokovnost. Že lani je opravilo tečaj za izprašanega gasilca 20 članov. Tako je sedaj 30 gasilcev usposobljenih za operativne na­loge. Te dni je začelo 10 članov obiskovati tečaj za strojnika v or­ganizaciji gasilskega sektorja Po­ljane, jeseni pa nameravajo spet pripraviti društveni tečaj za iz­prašane gasilce. Člani se bodo udeleževali društvenih in sektor-

1.

Ž I V I L A K r a n j

t r g o v i n a i n g o s t i n s t v o

V četrtek, 2. maja, so od 8. do 13. ure, odprte naslednje dežurne trgovine:

N C S t o r ž i č K o k r i c a

N C D r u l o v k a

S P H u j e - P l a n i n a

M a r k e t C e n t e r - B l e d

Želimo vam prijetno praznovanje prvomajskih praznikov!

M a j a j e s e n i š k e g a K r e s a p r i n a š a p r i h r a n k e

R a č u n a l n i š k i n a d z o r

n a d t o p l o t n i m i č r p a l k a m i

Jesenice, 25. aprila - Jeseniški vročevod računalniško nadzoruje in upravlja s postajami mestnega vročevodnega sistema. Investicijski pro­gram v petih letih predvideva 2 milijona nemških mark.

Podjetje KRES, enota vroče­vod Jesenice skrbi za vzdrževa­nje in upravljanje daljinskega ogrevanja mesta, ki ima trenutno 80 toplotno izmenjevalnih po­staj. Zato. da ne bi zaostali za svetom, so se pred štirimi leti odločili za koncept računalniške­ga nadzora in upravljanja toplot­no izmenjevalnih postaj mestne­ga vročevodnega sistema. Na tr­žišču ni bilo ponudnika, ki bi jim za sprejemljivo ceno dal tisto, kar so zahtevali, zato so se siste­ma lotili kar sami. Danes že delu­je računalniški sistema Maja, s katerim so testno začeli avgusta in ki že daje prve rezultate - na

distribucijski center sta trenutno priključeni dve postaji.

Maja je torej novost na našem tržišču, saj so znanim aplikacijam, ki so služile le telemetrijskemu nadzoru - v Mariboru in Velenju -dodali bistveno novost: možnost upravljanja vseh instaliranih ak-tuatorjev. Druga prednost je nje­gova modularnost, saj ga je možno poljubno dograjevati in prilagaja­ti, oprema je domača, konkuren­čna tujim proizvajalcem... Maja torej nudi natančen nadzor in upravljanje toplotnih postaj, gla­vna prednost pa je prihranek tako toplotne kot električne energije: na toplotnem delu računajo na

Dušan Selak, predsednik vaške­ga odbora Kladje: "Ci l j je u r e ' jena, varna in asfaltirana ce-sta..."

rali do Košaka nasuti še okrog 300 kubičnih metrov peska, P°/ tem pa bi bilo približno pol M" lometra ceste pripravljene za a*' faltiranje. Od novega leta zbir8' mo tudi po 50 nemških mark (vsaka domačija) na mesec. P* tistim, ki ne bodo opravili delov­nih ur, jih bomo zaračunali '1 denar namenili za cesto... R a?' bi vsaj zastavili z asflatom , n

potem v prihodnjih letih z nji«1) postopno "nadaljevali". Za zdaj nas je delalo nekaj "zagnan-cev", za naprej pa upam, da nas bo več, saj se nekaj vendarle te

pozna na urejenosti ceste..."

Predsednik sveta KS ocenju; je, da so potrebni pri tej akciji tudi širše podpore. Skrbi pa g a: če bodo že letos, tako na cest' za Kladje kot v Stari Oselici. kjer zbirajo celo za lokalno ce-sto(!) po 100 nemških mark na mesec, "prišli" tudi do asfaltne prevleke. Tudi "občinski <j>; nar" jim pri tej akciji ne hi smel pokazati hrbta...! •

Vodstvo GD Javorje -nik Alič in poveljnik (od leve proti desni).

Predsed' jelove*"

skih vaj. Razen tega bodo sOU"r vali s šolo pri pripravi mladi" g silcev na tekmovanja. • s - s

5-odstotni letni prihranek. preffL šen bo tudi prihranek eleMN« energije zaradi izklopov črpa . ko obratovanje ni potrebno. rešujejo še problem radijski" ^ munikacij, s tem pa bo njih«*v stem kompleksen. Po invesn J skem programu naj bi v petin i ^ upravljali in nadzorovali * s e n

toplotno izmenjevalnih P ^ ^ j l i -vesticija pa je ocenjena na jona nemških mark.

Z lastno pametjo in r a C L " n ' a Je­ško obdelavo so pri ^ r e s " pjli ' senicah zanesljivo že v s . h o Vet T l

leto v Evropo 92. V nji" o b e . centru zdaj nadzorujejo ' nem upravljajo s toplotni u i vanjem dveh stolpnic v L ^r-na Jesenicah. Tako imajo ni trenutek vse podatke- . ^ti­se vsaj v teh dveh stolpni" ^ $ če več ne more pritoževal . radiatorji mrzli ali da pri Kresu lahko tudi sta dokažejo, kako je bilo z ^ c d * njem določenega dne. ^ - j j , pr|' niti ne govorimo o veli s i -hrankih, ki se vročevodn -stemu obetajo tedaj, ko -£ 9 ključene vse toplotne po*1

D. Sedej

Petek, 26. aprila 1991 G O R E N J S K I KRAJI IN L J U D J E

U R E J A : D A N I C A Z A V R L ŽLEBIR 5. s t r a n mmmmmmiGUks

O b u p n a r e v š č i n a n a J e s e n i c a h

Ob koncu leta že 3 000 nezaposlenih na Jesenicah znašala brez-

Jesenice, 25. aprila - Jeseniški izvršni svet ocenil socialne razmere in Polagal, da se 150 najbolj ogroženim jeseniškim družinam nameni so­j i n a pomoč iz proračuna. Bo ob koncu leta poselnost že 23 odstotkov?

Jeseniški izvršni svet je na mi-n u ' i seji razpravljal o stanju na področju socialno ekonomskih razmer in o predlogu ukrepov, direktor Centra za socialno delo Božo Pogačar je predstavil obup-n e socialne razmere, saj je vedno v,eč brezposelnih in vedno več 'Judi išče socialno podporo ali po­moč.

»Razmere so tako hude, da Moramo sprejeti ne program so­cialnih pomoči, ampak program Z a golo preživetje.« je med dru­gim dejal Božo Pogačar. V jeseni­ški občini bo ob koncu leta zapo­slenih le še 10.500 ljudi in ob koncu leta bo tako že 2.500 do

O U n i t e l u za z e l e n o m i z o

3.000 brezposelnih. Marca je bila stopnja brezposelnosti že 10 od­stotkov in če držijo napovedi, da bo ob koncu leta v Sloveniji 10 odstotkov brezposelnih, bo ta od­stotek na Jesenicah od 20 do 23 odstotkov. To pa so že izredne razmere...

Zato, ker na Jesenicah ni dela, bo zelo prizadeta mladina, ki pri­haja iz šol. Pred leti se je lahko zaposlilo 90 odstotkov nezaposle­nih v roku enega leta, zdaj se v tem času zaposli le še 30 odsto­tkov ljudi. Vseh kadrovskih šti­pendij je komaj 38, kar je naj­manj na Gorenjskem. Ocenjuje­jo tudi, da so pokojnine za petino

previsoke in če se bodo realne pokojnine za toliko znižale, bo v občini še 15 odstotkov upokojen­cev upravičenih do socialnih po­moči. Ob koncu leta naj bi bilo že 7.500 upokojencev, razmerje med delavci in upokojenci se vztrajno slabša. Lani sta bila 2,4 delavca na enega upokojenca, ob koncu leta pa naj bi bilo to raz­merje samo 1,3 delavca na upo­kojenca.

Družbene pomoči prejema že vsak četrti prebivalec občine, v kateri kar 79 odstotkov zaposle­nih dela v podjetjih, ki imajo iz­gubo. Pomoči so torej potrebni tudi tisti, ki prejemajo plače. Zdaj je v veljavi 16 denarnih po­moči, ki ena drugo izključujejo, pripravlja pa se poenostavljeni

O d p u š č e n i d e l a v c i b o d o d e l n i č a r j i

n o v e g a p o d j e t j a

. r a l J , 23. aprila - Vse od novembrske stavke v Unitelu na Blejski Do-S r v

a V ' S 0 P ° t e k a , a pogajanja med Svetom kranjskih sindikatov in vod­nom krovnega podjetja Iskra Telekom, saj so bili prvi prepričani, da w8' Peljejo Unitel v programirani stečaj, da bi se na najcenejši način sili odvečnih delavcev in jih brez pravic pustili na cesti. Dolgotrajni konflikt med vod-

s- 0 r " Telekoma in kranjskimi ,. dikati, ki so zastopali interese n i> t f ' 0 V m delavcev, se je sled-J'<- končal za zeleno mizo. Plod gentlemanskega sporazuma«

e

e,, °bema stranema pa je po-vih h k i u r e J a P°l° ž a J Unitelo-0 s? d e'avcev, ki bodo po stečaju „ . 1 D rez dela, o čemer so novi-j / r j e Podrobno seznanili Blaž j * j * direktor Iskre Telekom, sleii! A n t°lin, predsednik kranj-* l n sindikatov, in Breda Milic iz

tov s l u ž b e k r a n J s k i h sindika-Inka

kom b f a lan

aJje v pogodbi? Iskra Tele­s n a Blejski Dobravi okto-

deL'«?' o-snovala podjetje Eleko, se o h d r u z b o , marca letos pa ien J e t J e Torus, družbo z ome-nov o d8 o vornostjo. V Eleko so 'avcev n Ž e P r e z a P o s ! i ] i 9 0 d e " Pa n . n i l e ' a ' v podjetju Torus ki k h b i n a 5 1 i d e l ° t i s t i d e l a v c i ' stonu d o u v e d b e stečajnega po-d e l a v u ° p e r U n i l e l d e l a l i n a d o " V0g, § P ° . s l i h za nemško firmo tve ', Primeru prihodnje širi-d o d , C

t „ J a v n o s t i t e 8 a Podjetja in a m e g a zaposlovanja pa Iskra

G

Telekom (stoodstotni lastnik pod­jetja Torus) Unitelovim delav­cem, ki bodo zaradi stečaja ob delo, zagotavlja prednostno pra­vico pri zaposlitvi. Ta pravica ve­lja do konca marca prihodnjega leta. Blaž Kavčič je ocenil, da bi bilo v podjetju Torus v začetku dela za 70 ljudi, od tega bi jih 50 zaposlili za nedoločen čas, ostale pa začasno. Delovna mesta so v veliki meri odvisna od pogovo­rov z nemškim partnerjem Vog-tom, ki potekajo prav te dni. Okoli 150 ljudem pa bi zaradi uvedbe stečaja prenehalo delo­vno razmerje, v novem podjetju zanje ne bo dela, iz stečajne mase (ki je tako rekoč ni) pa jim tudi ne bi mogli izplačati odpravnin. Zato je kranjski sindikat pri vod­stvu za te delavce izposloval kompromis: Telekom jim bo za­gotovil delnice podjetja Torus, in sicer v enaki vrednosti, kot bi znašala odpravnina po zakonu o delovnih razmerjih. Pri določitvi tega zneska bo odločilna delovna doba delavcev v Unitelu in oseb­ni dohodek, ki so ga prejeli v zadnjih treh mesecih, preden so

jih poslali na čakanje na delo, povečan za indeks rasti OD, do dneva prenehanja delovnega raz­merja. Ta pravica gre tudi delav­cem z manj kot dvema letoma delovne dobe, kar je celo več, kot omogoča zakon. Delnice bodo imetnikom omogočile pravico do upravljanja, do dividend, do ude­ležbe pri delitvi likvidacijske ali stečajne mase podjetja, izdane bodo na vrednost 50 DEM in pri-nosniške. Kot je povedal Blaž Kavčič, bo takšno priznanje last­ninskega deleža podjetje veljala pet milijonov dinarjev.

zakon, po katerem bomo imeli le dve obliki pomoči.

V razpravi je Janez Poljšak de­jal, da je najpomembnejše, da se dobi svež denar za nova delovna mesta, gospodarstvu pa je treba omogočiti, da bo sposobno rešiti najpomembnejša vprašanja. No­ben socialni program ne more bi­ti dolgoročna rešitev, kajti zapo­sleni morajo zaslužiti toliko, da bodo lahko živeli.

Za 150 najbolj ogroženih jese­niških družin bo jeseniška obči­na v okviru proračuna z enkra­tnimi in začasnimi pomočmi za­gotavljala 70 odstotkov dogovor­jene ravni socialne varnosti na družinskega člana. To pomeni 2.177 dinarjev za zaposlene osebe in do 1.700 dinarjev za nezapo­slene. • D. Sedej

Obe strani po trdih pogajanjih zagotavljata, da sta z ozirom na brutalne okoliščine za delavce dosegli največ, kar je mogoče. Pravnica kranjskih sindikatov Breda Milic pa pogodbo omenja kot pomembno novost, kot vzo­rec, kako lahko delavci od delo­dajalca izterjajo obveznosti, ki se v stečajnih postopkih težko ude-janijo v gotovinski obliki. Po be­sedah Sava Vrhovca, predsednika sindikata v Unitelu, so se tudi de­lavci sprijaznili s kompromisom, ki jim namesto odpravnine pri­naša delnice. Vendar pa jih skr­be, da bodo tisti, ki so se izposta­vljali v stavki, prvi na »listi za odstrel«. Vodstvo jim zagotavlja, da bodo pri zaposlitvi odtehtala samo strokovna merila. • D. Z. Žlebir

0 r e n j s k i b o l n i k i s p s o n a z o

S a v i c o i m a m o

to b r e z p l a č n e g a z d r a v l j e n j a anj jo

tek v Kr a p r , , a " Na svojem rednem letnem srečanju so se v četr­te 2 a Q 8 n J u z brali člani Društva psoriatikov Slovenije - podružni-*ahteva ° r e n j " s k o - . 9 l a v " i problem, ki so ga izpostavili tokrat, je

Po nadaljnjem brezplačnem zdravljenju njihove bolezni. 'rna dan r e n ^ s k a ' kakor J e ocenil dr. Dušan Rems iz Maribora, u a r je v H S z * a 8 0 t 0 V 0 okrog dva tisoč psoriatičnih bolnikov, ven-• lažja - t V o * * l a n J e n ' h l e l 4 0 - Psoriaza je huda bolezen, veli-b s t o P i t i P a J C ' Č e s e 0 n J e j P° s a r nezn ik i lahko pogovarjajo. Zato ga sveta, kateremu so predlaga­na,, J I Z anonimnosti za te bolnike najpomembnejše dejanje, li podpis pogodbe za financira­

nje teh prevozov, z novim vozi­lom nameravajo zagotoviti pre-

~° ianovlie l*" , c u l u a i J * v - v o z d v e h huje prizadetih otrok n e 8a z a t k P ° d r u ž n i c a v Tržiču. V teh letih je bilo veliko storje- iz Dolgih njiv v varstveni odde-n aJnovejšf • ° ! n i k e - Predvsem jih zdravniki sproti seznanjajo z lek v Kranj in dveh otrok s Tra-S ° s i zdravT* e ž k i z a zdravljenje t e bolezni v svetu, pridobili te v razvojni oddelek W O n ° s l » o vse ' k J e r n J i n o v i bolezni posvečajo posebno pozor- Škofja Loka ter dveh varovank S t ° r Pod s p o m e r n b n e m pa jih obvešča njihovo glasilo Za pro- iz Gorenje vasi, ene iz Gosteč . Najnov"^" 1 ' k i g a u r e J a d r - D u š a n R e m s - i n d v e h i z škofje Loke v delav­s t v u so težave v slovenskem in jugoslovanskem gospo- niče Centra slepih v Skofji Lo-

v'jenj a 7 a r ° 8 . r o z i , e t u d i njihovo pravico do brezplačnega zdra- ki. Obenem bi začetek in konec J^nosti ka v J a č e t r t k o v o srečanje pomenilo en sam klic po hu- tedna vozili tri telesno prizade-? m ° r a i 0 tJH č e hočejo psoriatiki enakopravno živeti in delati, te otroke v Zavod za usposa-K ^ e j o dr a V , t l v s e z ivljenje. Upravičeno so si s prepričljivo bljanje invalidne mladine «

a - Ar^cnitUo /->_i:„ mo-* — : i : i ; „„,„cti t .„ Kamnik in domov, orosta n

rav n i z i r a n ^ m namenom in da bi si lažje pridobili več pravic in orga-d r u § t v Pravljenje, je bilo leta 1979 v Sloveniji ustanovljeno U s t a n 0 v r S ° r i a t i k o v ' 1 2 - februarja 1986 pa je bila za Gorenjsko

M e d n a r o d n i d a n R d e č e g a k r i ž a

R a z s v e t l i m o t e m o

Gornja Radgona, Bad Radkersburg, 26. aprila - Ob 8. maju, medna­rodnem dnevu Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki poteka pod geslom »Razsvetlimo temo«, je Rdeči križ sprožil veliko solidarno­stno akcijo za pomoč vojnim žrtvam. V njej sodeluje 123 držav oziro­ma nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Pri nas. bo osrednja prireditev, ki jo prirejata Rdeči križ Slovenije in sosed­nje Avstrije, danes, 26. aprila, na državni meji med Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom.

Popoldne bo na osrednjem trgu v Bad Radkersburgu celovit prikaz RK Avstrije (prikaz krvodajalstva, potek šolanja kadrov za reševanje ljudi ipd.) v katerem sodeluje tudi slovenska humanitarna organizacija. To bo trajalo do 20. ure, ko bodo začeli združevati verigo pripadnikov RK Avstrije in Slovenije, udeleženci pa bodo v znak miru in solidarnosti držali v rokah prižgane bakle. Organizatorji pričakujejo, da bo v miro­vno verigo, ki se bo vila od sedeža Rdečega križa v avstrijskem mestu do sedeža RK v Radgoni in se ob 21. uri sklenila sredi mostu, ki povezuje obe državi, vključenih nad tisoč ljudi. Sredi mostu bo potekala tudi osrednja prireditev, srečali se bosta delegaciji obeh humanitarnih orga­nizacij, pričakujejo pa tudi udeležbo najvišjih predstavnikov oblasti. Med govorniki bosta tudi predstavnika vlad obeh držav. Prireditev bodo posnele tudi štiri največje TV družbe (BBC, ARD, Autenez in ena ja­ponskih TV družb) in jo predvajale na mednarodni dan Rdečega križa, 8. maja.

D r u š t v o z a p o m o č d u š e v n o p r i z a d e t i m

K o m b i z a Š k o f j o L o k o

Škofja Loka, aprila - Društvo za pomoč duševno prizadetim v Škofji Loki je od sredine marca letos bogatejše za novo vozilo Re­nault taffic z osmimi sedeži. Prejelo ga je v najem od slovenske zve­ze teh društev, ki je vozila namenila trem občinam za prevoz oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju iz odročnih krajev na usposabljanje.

Kot je pojasnil predstavnik društva na nedavni seji izvršne-

nije, da je namenila vozilo lo­ški občini. • S. Saje

D E L A V S K I O D V E T N I K O D G O V A R J A

O c e n a u s p e š n o s t i i n p r e n e h a n j e

d e l o v n e g a r a z m e r j a Vprašanje: Ali delavcu lahko preneha delovno razmerje, ker je bil tri mesece za­poredoma negativno ocenjen, pri čemer gre seveda za povsem subje­ktivno oceno vodilnega delavca? Pri nas je bila na pobudo direktorja v pravilnik zapisana tudi določba, da gre v tem primeru za disciplin­sko kršitev, za katero se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zanima me tudi, ali se lahko ob prehodu na tarifne razrede OD de­lavca zmanjša, če je delavski svet zaradi poslovnih težav hkrati spre­jel tudi sklep o 20-odstotnem zmanjšanju izhodiščnih OD. Odgovor:

Zakon o delovnih razmerjih res določa, da delavcu lahko pre­neha delovno razmerje, če je ugotovljeno, da nima znanja in zmožnosti za opravljanje del svojega delovnega mesta, ali če ne do­sega pričakovanih rezultatov dela, pa ne sprejme razporeditve na drugo delovno mesto, oziroma če takega delovnega mesta v podje­tju ni. Nedoseganje pričakovanih rezultatov dela torej načeloma je lahko razlog za prenehanje delovnega razmerja v prej navedenih primerih, vendar pa seveda ne pride v poštev nikakršen avtomati-zem glede ugotavljanja obstoja tega dejstva. Splošna kolektivna po­godba za gospodarstvo namreč v 9. členu točno določa postopek za ugotavljanje pričakovanih rezultatov dela in le v takšnem postop­ku ugotovljeno nedoseganje pričakovanih rezultatov dela lahko predstavlja zakonito podlago za morebitno prenehanje delovnega razmerja. Le večkrat negativna ocena delovne uspešnosti sama po sebi torej nikakor ne more imeti neposrednih posledic za obstoj delovnega razmerja, pač pa je lahko le povod za začetek prej ome­njenega postopka.

Opredelitev večkratne negativne ocene delovne uspešnosti za disciplinsko kršitev je seveda možna, pri Čemer pa ob izrekanju ukrepa prav tako ne more biti nikakršnega avtomatizma. Realnost ocene delovne uspešnosti in krivdna odgovornost za nedoseganje pričakovanih rezultatov mora biti delavcu dokazana v disciplin­skem postopku.

Vprašanje prvega razvrščanja v tarifne razrede iz 31. člena in (izjemna) možnost znižanja osnovnih OD (za največ 20 %) iz 33. Člena splošne kolektivne pogodbe je v teoriji in praksi še vedno precej sporno. Po mojem mnenju pa je v primeru hkratne uvelja­vitve obeh določb vendarle odločilna določba 1. odstavka 31. čle­na, ki pravi, da se delavcu s prvim razvrščanjem v tarifne razrede ne more zmanjšati (osnovnega) osebnega dohodka. Takojšnja upo­raba določbe 33. člena namreč tako ali tako v glavnem pride v po­štev le za tista podjetja, ki že doslej niso bila sposobna zagotavljati delavcem osebnih dohodkov niti v takšni znižani vrednosti izho­diščnih OD iz kolektivne pogodbe.

Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov

Mato Gostiša, dipl. iur.

O B V E S T I L O V S E M G O R E N J C E M D R U Ž B A » C C « h u m a n i t a r n i p r o g r a m i 64001 K r a n j , p . p . 39, t e l . : 213-394, 218-540

i n f o r m a c i j e i n n a r o č a n j e z a svetovanje t e l e f o n i č n o o d 20. - 22. ure

o s e b n o d a j e m o i n f o r m a c i j e i n n u d i m o u v o d n o svetovanje z a vse o b l i k e p o m o č i :

p o n e d e l j e k : o d 15. - 16. ure č e t r t e k : o d 11. - 12. ure

V p o s l o v n e m c e n t r u : P l a n i n a 3 (za s t o p n i c a m i , s o b a 68/11)

V P I Š I T E S E V Č L A N S T V O » C C « I N D A R U J T E z a

h u m a n i t a r n e p r o g r a m e Ž I R O R A Č U N : 51500-609-9006

f o o it RAČUNALNIŠKI PREGLED

VIDA (BREZPLAČEN) t* 8000 STEKEL V SKLADIŠČU ir 4000 OKVIRJEV NA ZALOGI *r SLUŠNI APARATI

O P T I K

G 4 T T E R E R

BELJAK / VILLACH RINGMAUERGASSE 2 (V KASTNER & 0HLER) Tel. 9943-4242-23970

t ^ b ^ P a c i j e te7ola š a v ^ r i T d r a v I l i š L m zdravljen u n nih- £ v k o m b ^ P a ^ ^ j ^ .

yajov J !?k d T n e s t e P r a v i c e n e * m e l o d r e k a t i - T a k ° ° ^ r ° Ž - e n i i ? Hi ™ nrevoz učencev OŠ Blaž io v d 2 0 , n i k e s psoriazo na Gorenjskem, da se javijo in včlani- g a prevoz učencev ^ n j n V ° „ P r i J a v e s P r e i e ™ tajnica društva Cirila Skok 64000 Ost rovrnar z ™ f £ y i , d a

» v , ? , } ^ o v a . 3 , tel. 311-090. Letošnja članarina je 100 dinar- J ™ 1 ^ d b e ni P °d » o £ P a č l a n i brezplačno dobivajo tudi časopis Za prostor podpis P0*™™ P 0

8

r a c u n s k a

^ C i ^ k i «haja občasno. Večje in močnejše bo njihovo potreben,^ker so pro P < £ 0

l a Ž J e s i b odo izborili svoje pravice tudi v hudih časih, ki sredstva za te n a m ^ ^

^ b ^ 0 V e m s e s t a n k u b i č l a n i gorenjskega društva psoria- teh nalog pa j ^ v Ž e »taJSto l Z V o l i t i t u d i novo vodstvo, a so se odločili, da obdr- J ™ 1 0 ^ ^ ™ j e tudi pisno s*lnik ! ! l s : , J 5 0 z njegovim delom zelo zadovoljni. Tako je pred- delo. Skle • *v gorpn, i J » u v i m a e i o r n zeio zaaovoijni. lasu jc picu- «v.^. ^>~-— . , J

l a n e Po r p,: J s k e S . a podružničnega društva psoriatikov še naprej zahvaliti zvezi društev za po-u r e » t a iz Škofje Loke. • D . Dolenc moč duševno prizadetim Slove-

N A G R A D N A I G R A ,

V K A T E R I S O D E L U J E V S A K K U P E C

J E A V 5 C l

KRANJ Koroška c. 16 tel.:212-249

1. nagrada VIDEOREKORDER SHARP 2. nagrada BON v vrednosti 2.000,00 din 3., 4., 5. nagrada PIJAČA v vrednosti 1.000,00 din v DISKOTEKI »Gorjancu 6. nagrada 10xPIZZAin PIVO v PIZZERIJI »ORLI« 7., 8. nagrada

BON v vrednosti 500,00 din

Imena n a g r a j e n c e v b o d o ob jav l j ena v G o r e n j s k e m g l a s u !

J E A N S C L U B P E T R I Č - N A J J E A N S C L U B

P R E J E L I S M O

J a v n a p r o š n j a

g o s p o d u Z o r a n u

P o l i č u i n s l o v e n s k i m

n a r o d n i m h e r o j e m

Združeni ob Lipi sprave (sku­pina nekdanjih borcev NOV, kulturnih delavcev in drugih) z obžalovanjem ugotavljamo, da je slovenska borčevska organiza­cija, Bastilja nespravljivih, s svo­jim vplivom pri večini slovenskih političnih strank dosegla, da se je razpravo in odločanje o spre­jemu Deklaracije o narodni spravi v skupščini RS odložilo za nedoločen čas in se je s tem po­daljšalo stanje »tihe vojne«, kar je v nasprotju z interesi našega naroda in slovenske države.

Da bi borčevska organizacija, katere stebri so slovenski narod­ni heroji, tudi sama uvidela, da je vztrajanje na delitvi sloven­skega naroda na večvredne in manjvredne (domobrance ter mobilizirance v nemško, italijan­sko in madžarsko vojsko) minlji­va vrednostna kategorija in ne­smisel sedanjosti, združeni ob Lipi sprave javno prosimo gospo­da Zorana Poliča, soustanovite­lja OF in člana njenega izvršne­ga odbora, in slovenske narodne heroje, ki vsi uživajo spoštovanje in ugled:

1. Avblja Franca - Lojka, 2. Avblja Viktorja - Rudija, 3. Bobnarja Franca, 4. Boldana Jožeta • Silnega, 5. Borštnarja Jožeta, 6. Božoviča Radomirja - Raca, 7. Celinskega Andreja - Leva, 8. Ferjančiča Antona - Zvoneta, 9. Flisa Draga - Strele,

10. Hribernika Rudolfa -Svaruna,

U. Jakopiča Alberta -Kajtimirja,

12. Jermana Draga, 13. Hočevarja Franca - Cirila, 14. Krmelja Maksa - Matijo, 15. Mačka Ivana - Matijo, 16. Likarja Ivana • Soča na, 17. Mali • Hočevarja Albina, 18. Ožbolta Jožeta • Stanka, 19. Poglajena Franca - Kranjca, 20. Pokovca Franca - Pokija, 21. Polaka Bojana - Stjenko, 22. Potočarja Staneta - Lazarja 23. Rudolfa Janka, 24. Sekirnika Janka - Simona, 25. Stadlerja Franca - Pepeja, 26. Svetina Miro - Vlasto, 27. Šentjurc Lidijo, 28. Tavčarja Franca - Roka, 29. Tomišič Vido, 30. Učakarja Janeza, 31. Vidmarja Toneta - Luko, 32. Vratnarja Antona -

Antoneskuja, 33. Zabukovca Milana - Miloša,

da vsak po svojem prepriča­

nju javno oceni znano povelje Edvarda Kardelja, prvega člove­ka K PS in dejansko tudi prvega človeka OF: poveljniku sloven­skih partizanskih čet Ivanu Mačku - Matiji z dne I. 10. 1942, v katerem je med drugim ukazano: »Duhovne v četah vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove.«

Ker to povelje, ki je imelo za slovenski narod hude posledice, odločno kliče po narodni spravi.

in če ne naravnost, vsaj posred­no zadeva tudi slovenske narod­ne heroje kot komandante in po­litične komisarje NOV (in pozne­je J A), prosimo za njegovo oce­no. Iz spoznanja, da sta člove­ško življenje in človečnost vred­noti, brez katerih ni človekove svobode, in da dejanja, v katerih ni spoštovanja le - teh. nimajo človeškega obraza. V vsakem ča­su in na vsem božjem svetu. Ljubljana. 20. 4. 1991

Združeni ob Lipi sprave: Stanislav Klep

Franc Šetar Stane Vezjak

Zdenko Zavadlav

K R A N J , J A K A PLATIŠE 13

ŠpoM

c e k a r

B L E D

Cenjene kupce obveščamo,

da bo trgovina v soboto, 27.4., odprta normalno od 7. do 20. ure.

Tudi v torek, 30.4., (dan pred praznikom) bomo imeli odprto od 7. do 20. ure.

V sredo, 1.5., in četrtek, 2.5., bo odprto od 8. do 12. ure.

V s e d n i n a z a l o g i s v e ž k r u h i n v e l i k i z b o r p r e h r a m b e n e g a

b l a g a .

Vsem kupcem želimo prijetne praznike!!!

M A R M O R H O T A V L J E

Gorenja vas tel.: 064/68-210

SPOŠTOVANI GRADITELJI: od 12 . do 3 0 . aprila 1001 vas vabimo, da o b i š č e t e n a i o

R A Z P R O D A J O , na kateri vam bomo po znatno nižjih cenah d o 5 0 o d s t o t k o v

iz proizvodnega programa nudili pestro izbiro izdelkov iz domačega in uvoženega marmorja in gra­nita • tanke marmornate ploščice, poleg teh pa tudi NOVOST • tanke granitne ploščice iz svetovno znanih vrst granita • stopnice z različno oblikovanimi robovi • police • talne plošče raznih dimenzij • balkonske obloge • mize, kuhinjske in kopalniške pulte, kamine O prozorno silikonsko zaščito za marmor Na razprodaji vam bodo vsi ti izdelki na volio sicer v omejenih količinah, vendar po izredno ugodnih cenah. Od 12. do 30. aprila 1991 pa lahko izkoristite še dodatno ugodnost - za vsa naročila izdelkov po po­sebnih merah in vaših željah vam bomo nudili 15-odstotnl AKCIJSKI POPUST.

PRIDITE • PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO I

KARAVANŠKA poslovna' SKUPNOST

n . ^ . o. ilSINICI

KARAVANŠKA P O S L O V N A S K U P N O S T Sp. Plavž 6/b Jesenice razpisuje prosta dela in naloge za vzdrževanje skupno zgra­jenih objektov in naprav na mejni ploščadi Hrušica: 1. V O D J A VZDRŽEVANJA - I delavec Pogoji: - štiriletna srednješolska izobrazba (V. stopnja) strojna smer - pet let delovnih izkušenj pri vodenju in planiranju del na

področju vzdrževanja energetskih objektov in naprav. Poleg splošnih pogojev se zahteva še: - pasivno znanje nemškega jezika - strokovni izpit za mrežno planiranje - strokovni izpit upravljalca plinskih naprav - strokovni izpit za vodenje in izobraževanje kadra - izpit iz varstva pri delu. 2. S T R O K O V N I D E L A V E C - 1 delavec Pogoji: - štiriletna srednješolska izobrazba (V. stopnje) elektro smer - pet let delovnih izkušenj na vzdrževanju elektro, toplovod­

nih, prezračevalnih in vodnih naprav. Poleg splošnih pogojev se zahteva še: - pasivno znanje nemškega oz. angleškega jezika, - strokovni izpit za strojnika centralnega ogrevanja, - strokovni izpit za vzdrževanje klimatskih naprav, - strokovni izpit za upravljalca plinskih naprav, - strokovni izpit za upravljalca pnevmatskih naprav, - izpit iz varstva pri delu. 3. VZDRŽEVALEC - 3 delavci Pogoji a) - triletna poklicna izobrazba (IV. stopnje) kovinarske smen, - tri leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja energet­

skih, hidravličnih, pnevmatskih in vodovodnih objektov in naprav,

- izpit za obločno in avtogeno varjenje, - izpit iz varstva pri delu. Pogoji b) - triletna poklicna izobrazba (IV. stopnje) smer elektromen*-

nik - tri leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja krmila

regulacijskih naprav - izpit iz varstva pri delu. Pod točko a) se sprejme enega delavca in pod točko b) se sprejme dva delavca. 4. DISPEČAR - 4 delavci . Pogoji: - triletna poklicna izobrazba (IV. stopnje) elektro nizka in vi­

soka napetost ter strojne smeri - tri leta delovnih izkušenj na vzdrževanju in upravljanju na­

prav - pasivno znanje nemškega jezika Kandidati naj prošnjam s kratkim življenjepisom priložij 0

še sledeče dokumente: - diplomo o dokončani šoli, - spričevalo zadnjega letnika oz. indeks - vsa dokazila iz pogojev razpisa. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim <je lovnim časom. Za delavce pod točko 3 in 4 troizmensko o lo. Kandidati morajo poleg navedenih pogojev imeti tu odslužen vojaški rok. ^ Vsa delovna mesta so vezana na delo in gibanje v mejne pasu. h'dati Prošnje z dokazili o strokovni usposobljenosti naj kandi" pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Karavanška P slovna skupnost, Sp. Plavž 6/b, 64270 Jesenice.

golo izprano človeško meso. Nekaj zabuhlih obrazov z izbulje očmi je bilo uprtih v nebo. ^

Onemeli smo, ko smo gledali vso to sceno pred našimi stre mi jarki.

Alojz i j Ž i b e r t 3 3 Zvečer so me prestavili v vasico Bilka, ob robu večjega moć*"'

P o d M a r t i n i m , v a r s t v o m

Spomini Slovenca - nemškega vojaka -na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945.

ja Gnila lipa. Zamenjali smo druge enote, ki so bile že dalj caS^jje kaj, pa so bile sedaj prestavljene drugam. »Tukaj je varn0'<<iskega

zašepetala senca vojaka, ki je ravnokar lezel iz svojega strel ^ jarka. Ne da bi ga mogel spoznati, je že izginil nazaj. Mene)e % čut porinil v luknjo, katero je pravkar zapustila človeška sen • ^ rokami sem na dnu otipal nekaj mehkega, kamor sem se usea • ^ bi si zavaroval glavo. Sedež na zemlji je bil postlan s slamo in pel od mojega prednika.

Čez čas so se posamezne skupine razmaknile. Tedaj pa so zo­pet udarili od obeh strani topovi, da bi napravili ognjeni zid med svojimi in sovražnimi četami. Sonce je dobivalo krvavordečo barvo, kakršna je bila trava, ki se je pordečila od krvi.

Na umiku smo imeli veliko pomanjkanje hrane, pa tudi vode ni bilo. Če smo kje naleteli na vodnjak ali mleko, nikdar nismo vedeli, ali je voda pitna ali ne. Imeli smo namreč opraviti še z enim sovraž­nikom: bili so to stepski Kalmiki, zagrizeni nasprotniki sovjetske oblasti, ki so se rdečearmejcem in tudi Nemcem maščevali tako, da so v vodnjake metali mrtve živali in ljudji ali pa vodo v vodnjakih di­rektno zastrupljali. Število obolelih in mrtvih je bilo zaradi tega po­sebno pri civilistih silno veliko.

Ponovno smo stopili v boj 19. julija 1944 pri Rudi Koltovski. Vkljub strahotnim bojem nismo dolgo vzdržali. Imeli smo številne izgube v ljudeh in orožju in morali smo se umikati korak za kora­kom.

Dne 20. julija smo prišli v Zoločev, kraj, kije dobrih 50 km od­daljen od Lvova. Boji so se srdito nadaljevali. Pravijo, da so v člove­škem življenju trenutki, ko delujejo možgani hitreje od najmodernej­ših elektronskih računskih strojev. Prav gotovo pa delujejo najhitre­je takrat, ko se srečuješ s smrtjo na stezi, kije preozka, da bi se ji lahko izognil.

P r e k m o č v i r j a v P e r e m i š l j a n i

Sovražnikovih napadov ni bilo mogoče vzdržati. Neprestano smo se umikali in ustavili šele pri kraju Peremišljani - (Przemisla-ny). Zarili smo se v strelske jarke. Bilo je nenavadno mirno. Nekje, sam bogsigavedi kje je okrog poldneva počila puška, kmalu za tem pa se je desno od nas razletela topovska granata. Njen odmev je trohnobno butnil v nebo in zbodel vsa srca vojakov, kakor strupeno želo. Krije zastala in sklepi udov so za hip okameneli. K sreči pa je bilo potem vse mirno in tiho, kakor prej.

Slekel sem bluzo in srajco ter pričel loviti in pobijati uši, ki sem jih bil ves poln. Enako so to delali tudi drugi moji sotrpini, ki so če­peli v strelskih jarkih. Samo dva sta napeto gledala naprej v niko­garšnjo zemljo in stražila. Nenadoma pa me pokliče prijatelj Hel-mudt in pokaže z roko vdrtino vrh nasipa. Vsi hkrati smo pogledali v to smer. Videli smo kos groblje, polne kotanj in prepletene s štrena­mi bodeče žice. To so ostanki španskih jezdecev. Ta groblja pa je vsa pokrita z mrtvimi vojaki, ki so vse križem nametani po njej. Ne­kateri so ležali na obrazu, drugi vznak, spet drugi so čepeli nata-knjeni na žične rogovile. Iz raztrganih in okrvavljenih cap je bledelo

Naročam knjigo AlojzijaŽiberta Pod Marijinim varstvom

KNJIGO Ml P0SUITE NA NASLOV

PLAČAM PO POVZETJU

PODPIS

... cenfl'; Knjiga bo predvidoma izšla konec maja,

prednaročmsKa^roiM 300 dinarjev (cena v redni prodaji bo 450 din). Izp^Jf^fifadej*}', ce pošljite na naslov: Časopisno podjetje Glas, Mose J1 Ce

Kranj. Knjigo lahko tudi vplačate pri blagajni našega cas y sta JLA 16, Kranj.

P e t ek ,26 . aprila 199' K U L T U R A

U R E J A : L E A M E N C I N G E R 7. s t r a n a s a s s s & s s B s n c a j i s

U s p e š n i m l a d i g l a s b e n i k i G o r e n j s k e

S M E T A N A Z G L A S B E N I H T E K M O V A N J

^^tnA^0^* ' Clftsbena šola Škofja Loka si je v Puštalskem gradu, kjer ima že vrsto let svoje prostore, sicer nanovo uredila nekaj učilnic oda. Če se bodo uspehi njenih učence* tako kopičili, bodo za predstavitev nagrad, diplom in pohval kaj kmalu potrebovali poseben

prostor. Med temi priznanji bodo prav gotovo imeli posebno mesto učenci flavte iz razreda prof. Drage Ažman.

£e na marčcvskem republi­škem lekmovanju učencev in štu­dentov glasbe Slovenije v Lju­ljani in na Vrhniki so se izkaza-1 1 učenci škofjeloške in kranjske glasbene šole. Anja lvanušič in Petra Jovanovič v kategoriji do d'-anajsiega leta in Jana Cadež in Ana Kavčič v kategoriji do pet­najstega leta so ob klavirski spremljavi Petra Kopača dosegle dovolj točk za prvo mesto, klari­netist Gregor Hostnik pa je dose­gel drugo mesto. S kranjske Glas­ine šole sta se s prvima mesto­ma izkazali tudi Irena Sonc in Elena Hribernik. Šesterica teh mladih dobrih glasbenikov iz Kranja in Škofje Loke se je ude­ležila tudi zveznega tekmovanja * Hercegnovem konec minulega tedna. Irena Sonc iz razreda Ma-r'je Grasselli. spremljava na kla-y|rju Nedka Petkova, ter Elena Hribernik. obe flavtistki iz Glas­ine lole Kranj sta na tem tek­movanju dosegli drugo mesto. Škofjeloške flavtistke pa so se iz­kazale kot trenutno najboljše mlade flavtistke v Jugoslaviji; Pe-l fa Jovanovič je v svoji skupini najboljših,

ki jim po točkovanju

pripada prva nagrada, dosegla ce­lo najvišjo oceno, takoj za njo pa sledi Anja lvanušič z drugo naj­višjo oceno v svoji kategoriji in prav tako s prvo nagrado. Najvi­šje priznanje v svoji kategoriji, to je do petnajst let. je prinesla tudi Anja Kavčič, ki je zbrala drugo najvišje možno število točk. Jana Cadež pa je zbrala dovolj točk za drugo nagrado.

Če so že kakšnih deset let za­pored učenci iz razreda nekega profesorja domala '"abonirani" za najvišja priznanja na glasbenih tekmovanjih, potem prav gotovo ni v ozadju kakšno naključje, pač pa prav gotovo trdo strokovno delo. Profesorica glasbe na škof­jeloški Glasbeni šoli Draga Až-manova si je v teh letih s svojimi učenci nabrala že kar petdeset najvišjih mest z republiških in zveznih tekmovanj.

Flavto poučujete na škofjeloški glasbeni šoli in tudi na srednji glas­beni šoli r Ljubljani? Ali so vsi vaši učenci nadpovprečno nadarjeni za glasbo ?

Talent in dobro igranje na in­strument je seveda nekaj sijajne­ga in izjemnega, ni pa takšna po-

N o v e knj ige

Z G O D O V I N A L J U D S K E O B L A S T I

obla * a , o ž b i Mladika je izšla tretja knjiga iz monografije Ljudska * s t na Slovenskem 1941 -1945 avtorja dr. Toneta Ferenca, ki naj

svoje obsežno zgodovinsko delo s to tematiko predstavil še z -„-, dvema knjigama.

t 0 r . ? e Podnaslov tretje knjige Mi volimo zgovorno pove, da se av-t eža 1 r a t u k v a r J a z volitvami in sicer leta 1944. Kot je znano, so bile kraii C 'k v ? ' ! l v e v narodnoosvobodilne odbore po vseh slovenskih po­brat ' >2Jemne tudi zato, ker takšno dejanje nima primere v ta-s i C e r

n e m odporniškem gibanju v Evropi. Volitve pa so le del vsebine s n r v

n a ^ l ' r* glavna poglavja razdeljene knjige. Avtor se ukvarja tudi "orni'"1 Z a s e d a n J e m slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Čr-'JudskU' S Predsedstvom SNOS kot vrhovnim izvršilnim organom b]ja • 9 D ' a s , i na Slovenskem in zaključuje s poglavjem o usposa-

J u 'Judi za delo v organih ljudske oblasti, je (jr p e , c akor gre za ogromno in pomembno opravljeno delo, ki ga moler e , r e n c opravil z vso natančnostjo zgodovinarja, saj je prve de-jih i^1'?.1?6 volitve pri nas skrbno obdelal po vseh okrožjih, kjer so v i r e k

e d u - Pri tem je izčrpno in vsestransko uporabil in tudi navadel Vpraj °? dokumentov in pričevanj, vseskozi na sledi odgovoru na derf, ?n je>..ali so bile volitve leta 1944 in zamisel o ljudski oblasti in Pa r tj2

r a ^ ' J ' mišljene resno. Sistematično in celovito ukvarjanje s •*avnostn v-°-f-' v ' ' n 0 upravo nam prinaša vpogled v izjemno pestro de-Ve, y r , J' . v odporniškem gibanju pač ne bi mogli najti primerja-s t yeni 2 a n i m i v i h dejavnosti tistega časa (partizanski denar, znan-p o z 0 r n

, n s t ' l u t ) P a hi po avtorjevem mnenju pač zaslužila še dodatno , ^ ^ " 0 « in proučevanje. • L. M .

Z ^ T p E V S K O S R E Č A N J E ^vonjupT" — 'ek, ojj j g v dvorani Kulturnega doma na Javorniku bo danes, v pe-reditev y U f ' ? r e č a n J e odraslih pevskih zborov občine Jesenice. Pri-Mencjn S i l a i 0 Pripravila ZKO Jesenice in DPD Svoboda France v°bodiif,er, a v o r n i k " K o r o š k a B e l a J e posvečena petdesetletnici Os-t ' e Pevsl s l ° v e n s k e g a naroda. Na prireditvi se bodo predsta-france p 5 s k u P 'ne : moški pevski oktet Vasovalci DPD Svoboda u°jencevi C r e n ' v o d J a Mojca Legat, ženski pevski zbor Društva upo-

en> r n e š ° r n i k " K o r o 5 k a B c I a - zborovodkinja Urška Pompe, cer-Pevski 2 k p e v s k i z b o r Breznica, zborovodja Anton Dolar, ženski

arietka v H e r m i n e Žerjav K U D Kranjska Gora, zborovodkinja Slrana ^ l j- m e § a n i pevski zbor K U D Jaka Rabič Dovje Moj-d r u 5 t v a v ° r O V o d k i n . J a H e d v i k a J a l e n ' nioški pevski zbor Pevskega j'evski zbo"1 n 3 r B ' e J s k a Dobrava, zborovodja Alojz Vengar, mešani O n a C S voboda Fra nce Prešeren Žirovnica, zborovodkinja

Vengar, mešani .._a, zborovodkinja

r 0 r a - zhn m a Č ' m o š k i pevski zbor Marjan Vodopivec K U D Kranjska j 0 r a - zbo r o v o d J a Dane Skerl, mešani pevski zbor K U D Kranjska St 6 1 1 Ž i r o v V ? d j a D a n e Š k e r 1 ' m o š k i o k t e t D P D S v o b o d a F r a n c e P r e * r,.°beme rjpn' v o d J a Marjan Jemec in ženski pevski zbor Milko

^Perman S v °boda Tone Čufar Jesenice, zborovodja Anton

- r i n - Zveza kulturnih organizacij lturnih organizacij Gorenjske sta v galeriji i i ° Š k e r n g ? J u e Z \ k u l t u r n i h or*~

Jesen a n j e goret? i A č e t r t e k > «8. aprila, odprli razstavo z naslovom Prvi* • >* RaHn, r- l , k o v n ' r i skupin". Predstavljajo se likovniki z ?Kc\ L u d i u d e £ * J 1 " ' K r a n J a > š kofje Loke, Kamnika in Domžal ter

rar>j R a , 1 , e i a J e v keramike in vitraža, ki jih organizira d Z S t a v a bo odprta do 7. maja. - Foto: D. Dolenc

vezava nujna, is a nedavnem tek­movanju v Hercegnovem sem sli­šala celo vrsto nadarjenih mladih glasbenikov, ki pa so slabo igrali - se pravi, da jih je nekdo slabo oziroma povprečno pripravil. Najvažnejše je delo z mladim, ki prestopi prvikrat prag glasbene šole; od pedagoga je odvisno, ali bo iz tega tudi kaj nastalo, ali bo znal delati z učencem tako, da bo njegovo igranje 'zvenelo' kot je prav."

Za dobro poučevanje glasbe ozi­roma inštrumenta je potrebno zelo veliko znanja. Kako ste ga nabirali vi, imate motnosti za dodatno izo­braževanje, izpopolnjevanje doma in na tujem ?

"Imela sem srečo, da sem še kot učenka na srednji glasbeni šoli v Ljubljani vadila skupaj z Ireno Grafenauer, sedanjo našo flavtistko velikega mednarodne­ga slovesa. Pri tem nama je veli­ko pomagal njen oče, ki sicer ni glasbenik, pač pa znanstvenik mineralolog. vendar pa je z zna-stvenim pristopom do učenja glasbe obema odpiral možnosti kar največje odprtosti, ki je po­

trebna za dovršeno obvladanje nekega inštrumenta. Kasneje se­veda pride na vrsto samoizobra-ževanje. poslušanje glasbe, pri­merjanje izvajalcev, studiranje strokovne literature, domače in tuje. in pa seminarji."

Po uspehih, ki ste jih dosegli do­slej, vas štejejo med najboljše in ce­lo kot najboljšo profesorice flavte v Jugoslaviji

"Predvsem bi rekla, da se flav­tisti iz mojih razredov v škofji Loki in v Ljubljani zares ločujejo po kvalitetni ravni od drugih. Uporabljam povsem določen me­todološki pristop, skratka peda­goško delo je drugačno. Da je uspešno, me seveda veseli, kot so me veselile čestitke znanih in ne­znanih kolegov na zveznem tek­movanju."

Vrsto let ste igrali flavto tudi v ljubljanskem radijskem simfoni­čnem orkestru, poučujete na dveh šolah... Kako uspete povezati vse to?

"Igranje v orkestru sem opusti­la, vsega je bilo enostavno pre­več. Zdaj imam le učence in to je najvažnejše delo; dobro pripravi­ti mladega človeka, ki igra neki inštrument že na začetku, to je tudi vsa skrivnost kasnejšega uspeha in dobrega dela vsakega posameznika. Kako se to naredi, pa je seveda odvisno od posamez­nega pedagoga. Za moj škofjelo­ški razred, kjer je šestnajst učen­cev, poleti organiziramo glasbene delavnice, za starejše na srednji šoli v Ljubljani pa izbiramo po­letne seminarje doma in tudi v tujini. Informacij o tem je dokaj malo, pogrešamo obveščanje Glasbene mladine Slovenije, ta­ko da je veliko prepuščeno lastni iznajdljivosti in uspešnemu iska­nju." • Besedilo in slika: Le« Mencinger

A n t o l o g i j a sve tovne l jubezenske l i r i k e

P O E Z I J A L J U B E Z N I

Pri založbi Mladinska knjiga je izšla antologija svetovne ljubezenske lirike, ki j i je urednik zbirke Niko Grafenauer dal

naslov Oko in roža.

Izborom slovenske in jugoslovanske ljubezenske lirike, ki smo jih doslej že dobili v knjigah, se je tokrat pridružil izbor 180 pesni­kov iz svetovne ljubezenske lirike, ki se s svojim pesniškim občute­njem ljubezni in erotike predstavljajo vsak z eno pesmijo. Izbor zaje­ma ljubezensko poezijo iz antike s pesnico Sapfo, se ustavi pri Katu-lu, Horacu, posluša Li Tai Poa, preskoči na Petrarca in Thomasa Wyatta, preskusi ljubezenski verz Malherbeja, Goetheja, Bvrona, Po-ea, Mallarmeja, Rilkeja, Kupale, Eluarda, Preverta do Brodskega in drugih. Kronološka ureditev seveda bralca nikakor ne moti, saj verze lahko prebira od kateregakoli dela knjige naprej ali nazaj, ljubezen­ska lirika seva skozi vsa obdobja ne glede na take in druge čase in kulturo. V spremni besedi je urednik zbirke zapisal, da morda ne gre za najbolj reprezentativen izbor poezije in v tem krogu morda manj­ka tudi kakšno pomembnejše svetovno pesniško ime. Vendar pa gre za prvo tovrstno antologijo ljubezenske lirike pri nas, nadaljnji izbo­ri bodo pač imeli priložnost predstaviti kaj drugega in tudi obsežnej-J e 8 a -

Zanimivo je morda to, da so bile vse objavljane pesmi že preve­dene, vendar vse še ne objavljene. Nekatere so na izbor počakale kar v prevajalskih predalih, druge je urejevalec izbral iz različnih antolo­gij in tudi iz revialnega tiska, skratka večino tega, kar je bilo prevede­nega pri nas v zadnjih dveh desetletjih. S svojimi prevodi sodeluje v knjigi 42 slovenskih prevajalcev. In še o likovni opremi: slikovno gradivo po izbiri Tatjane Pregl in Pavleta Učakarja je urejeno krono­loško spet od antike naprej in seveda sledi erotični motiviki. • L. M .

D V A J S E T L E T Z B O R O V S K E G A P E T J A

Kranj - V petek, 19. aprila, so s svečanim koncertom v Gimnaziji Kranj pevci iz Iskre proslavili 20. letnico moškega zbora in 10. letni­co mešanega pevskega zbora. Zbora so v tem razdobju vodili: Edo Ošabnik, Janez Močnik, Marko Studen, zadnja štiri leta pa ga vodi Damijan Močnik. Zbor že vsa leta sodi v zlato sredino kranjskih zbo­rovskih poustvarjalnih moči, kateremu kvalitetna kreativnost ni po­jenjala, prav nasprotno, v zadnjih letih opažamo občuten programski odmik v smeri še neizvajanih in novih del. Uspešnost v tem smislu pa zagotavljata vsekakor impulzivnost in usmerjenost mladega diri­genta in seveda tudi bogate zborovske izkušnje pevcev. Prav v pove­danem smislu so nam predstavili tudi petkov svečani koncert. Ob tem pa so povabili k sodelovanju tudi vse dosedanje pevce, tako daje zbor nastopil pravzaprav kar v treh formacijah: sedanji zbor pod vodstvom Damijana Močnika, kot moški zbor z Janezom Močnikom in kot mešani zbor z Markom Studenom, slednja dva pomnožena s pevci, ki so peli v preteklosti.

Celotni koncert je bila lepa proslava visokega jubileja zborovske dejavnosti pevcev Iskre; morda za zgled tistim, ki imajo sicer boljše pogoje in več zmorejo, manjka pa jim muzikalna prepričljivost in programska domiselnost.

Predsednik odbora za glasbeno dejavnost pri ZKO Kranj - Jože Ahačič, pa je v imenu zveze in ZKOS podelil 12 pevcem Gallusova priznanja - značke, za dolgoletno sodelovanje. Večina pevcev pa si je seveda taka priznanja tudi prislužila.

Mihael Plajbt .<

K U L T U R N I K O L E D A R

KRANJ - V Prešernovem gledališču gostuje z abonmajskimi predsta­vami komedije Alevandra Dumasa Pokvarjenec ali lepota in moč Slovensko ljudsko gledališče Celje: danes, v petek, ob 19.30 bo predstava za abonma abonma petek II. in izven. Skupina Tantadruj nastopa danes, v petek, ob 21. uri v hotelu Bellvuc na Šmarjetni gori z Večerom slovenske poezije r glasbi V Kulturnem domu v Bes-micibo jutri, v soboto, ob 20. uri gostovala gledališka skupina KUD Jezersko s predstavo Iva Brešana Smrt predsednika hišnega sveta. V nedeljo, ob 19. uri bodo z isto predstavo gostovali v dvorani druž­benih organizacij v Lomu pod Storiičem. Moški pevski zbor KUD Triglav Duplje prireja jutri, v soboto, ob 20. uri letni koncert v avli osnovne šole Duplje. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava okamnin, rud in mineralov iz jeseniškega območja. RADOVLJICA - V Ljubljanski banki, enota Radovljica, razstavlja slikar Jota Horvat iz Radovljice. ŠKOFJA LOKA - V nedeljo. 27. aprila, ob 21. uri bodo v atriju sta-rološkega gradu člani gledališča Polonca z zdrobljeno glavo pripra-vili literarni večer s predstavitvijo knjige Janeza Ramoveša. V Gro­harjevi galeriji je na ogled razstava slik iz ciklusa "zavržene stvari" akad. slikarja Franceta Peršina. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava del gorenjskih likovnih skupin. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽlC - V galeriji Kurnikove hiše bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo izdelkov domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. Razstavo bo odprl dr. Janez Bogataj, ob otvoritvi bo pel Cerkveni pevski zbor I. Hladnik Tržič. V razstavišču Paviljona NOB je na ogled razstava oljnih del Rojstvo idola slikarja Vena Dolenca. V atriju SO Tržič bo danes, v petek, ob 18. uri koncert Pi­halnega orkestra Triič. SREDNJA VAS - Mešani pevski zbor Mavrica K U D Srednja vas prireja v nedeljo, ob 20. uri skupni koncert s Tunjiškim oktetom v Kulturnem domu Srednja vas.

Bled - V Festivalni dvorani bo v okviru Kulturnega kluba Bled na­stopila danes, v petek, ob 19.30 Polona Vetrih v monodrami A. Ni-colaja Blagi pokojniki, dragi možje.

O K T E T O V A O B L E T N I C A

Gorenja raa - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo na Osnovni šoli Gorenja vas koncert Gorenjevaškega okteta, ki ga ta pevska skupina pod umetniškim vodstvom Valentina Bogataja prireja ob svoji dvajset­letnici. V zadnjih letih se je v oktetu zamenjala približno polovica pevcev, najdlje pa vztrajata prav vodja Valentin Bogataj - že od ustanovitve naprej in Marjan Sifrar, ki prepeva v oktetu že osem­najst let. V programu sobotnega koncerta, ki ga bo povezoval Mar­ko Črtalič, so slovenske umetne in ljudske pesmi.

OBČINA K R A N J SEKRETARIAT Z A N O T R A N J E Z A D E V E objavlja

J A V N I RAZPIS za odstranjevanje in hrambo zapuščenih vozil

Z odlokom o spremembah odloka o javnem redu in miru v občini Kranj (Uradni list Republike Slovenije, štev. 17/91) je določen način odstranjevanja in hrambe zapuščenih mo­tornih vozil. Pravne in Fizične osebe, zainteresirane za odvoz in hrambo, morajo posedovati ustrezno vozilo, s katerim je možno za­puščeno vozilo prepeljati, ne da bi se ob tem poškodovalo, oziroma prostor, varovan pred dostopom neupravičenih oseb. Interesenti naj ponudbe pošljejo sekretariatu za notranje za­deve občine Kranj, Trg revolucije 1 v roku štirinajstih dni od objave tega razpisa. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v roku tridesetih dni od poteka razpisa.

S A L O N P O H I Š T V A KRANJ. Goreniski seiem te! : 216-276

Del. čas: pon . tor , sreda od 12. - 19 ure čet., pet. od 8. - 15. ure. sobota od 8 12 ure

Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Komisija za urejanje grobišč In popit žrtev vojne

P O Z I V

Novoizvoljena komisija za urejanje grobišč in popis žrtev vojne je določila svoje naloge. š e naprej bo sodelovala pri urejanju varovanega spomeniške­ga fonda razglašenih spomenikov iz časa prve in druge sveto­vne vojne. Vendar ob ugotavljanju dejstva, da bo potrebno ta spomeniški fond oceniti in določiti prioritetni red vzdrževanja. Naslednja naloga, ki smo si jo zastavili, je zbrati podatke o kra­jih, kjer so pokopane žrtve vojnega in povojnega časa, ki jim je bila vzeta pravica do javnega spomina. V letošnjem letu bomo več pozornosti posvetili predvsem grobiščema pri Ravnici pod Pustim gradom in Mazovčevem pruhu v Dragi. Seznam in osnovni podatki o medvojnih prebivalcih občinske­ga ozemlja, ki so padli kot partizani, aktivisti ali žrtve okupator­jevega nasilja, so objavljeni. Popisati in zbrati pa je potrebno podatke o usodi ljudi, ki so jih usmrtili partizani, ki so padli kot nasilno mobilizirani v nemško vojsko, kot žrtve bombardiranj ali so med vojno izgubili življenje na kak drug način. Pozivamo vte, ki so vam znani podatki o grobiščih In žrtvah, ki bi nam pomagali pri urejanju grobišč In popiau žrtev, da jih posredujete na naslov: Komisija za urejanje grobišč in popis žrtev vojne pri SO Radovljica, Gorenjska 19.

Predsednik komisije Jože Dežman, I. r.

' ' . G L A S 8. STRAN G O S P O D A R S T V O

U R E J A : M A R I J A V O L t J A K Petek. 26 ap rila 1991

GOSPODARSKI KOMENTAR

MARIJA VOLČJAK

Nasveti Posel, ki pri nas trenutno najbolj cveti, je svetovanje. Kot

gobe po dežju so se razrasle zasebne svetovalne firme, ki ljubo­sumno skrivajo svoje posle in na vprašanje, koliko dela imajo, ne odgovore. K nam prihajajo najrazličnejše tuje svetovalne firme, vsemogočni Mc Kinsevje bil med prvimi in svoje nasvete prodaja celo kot državno skrivnost, saj nikakor ne moremo izvedeti, kaj vse je svetoval podržavljenim slovenskim železarnam. Le slutimo lahko, da niso skrbno varovani v državno železarskih predalih zgolj zaradi delavcev, ki bodo ostali brez dela.

Tuji nasveti so tako rekoč poosebljeni v ameriškem ekonomi­stu Jeffrevju Sachsu. ki ga je pred dobrim letom in pol najel Mar-kovič, zdaj je presedlal k Peterletu in če kaj, potem Sachsu vsaj dobrega občutka za posel ne moremo očitati. Prav Sachsovi na­sveti so očitno spodbudili Mencingerjev odstop, saj mu je dobe­sedno spodrezal koncept privatizacije. Ali in kakšna politična igra tiči v ozadju, seveda lahko le ugibamo, razkril jo bo čas.

Medtem pa se nikakor ne kaže slepiti, da nas bodo nasveti rešili, naj jih dele najbolj ugledni svetovni svetovalci. Navsezadnje je ob svojem prihodu v Slovenijo Sachs Kam prostodušno izjavil, da on le svetuje, uresničevanje nasvetov pa ni njegova stvar in za­to ne more odgovarjati, če Markovičev program ni bil uresničen.

Jasno je torej povedal, kakšen je domet nasvetov. Pametni nasveta ne potrebuje, neumni ga ne upošteva, je pred kratkim na seji kranjske vlade dejal predsednik Vladimir Mohorič, ko je po­vedal, da imajo v Tekstilindusu na mizi kopico nasvetov različnih svetovalnih firm, z njimi pa si kaj prida ne morejo pomagati, saj je tovarna pred razsulom. Nasvet Vis-a-visa je bil pobuđen, je še pristavil na torkovi okrogli mizi.

Reši nas torej lahko le pamet. Razum pa na Balkanu že od nekdaj ni kdove kako cenjen, sicer ne bi bežal po svetu. Le pamet lahko požene letalo v zrak, lahko uporabimo prispodobo Živka Preglja, kije pred kratkim dejal, da bi bili problemi veliko manjši, če letalo ne bi bilo na tleh, kamor so ga spravili politični prepiri. 17 milijard dolarjev tujega dolga s 4 milijardami dolarjev letne anuitete in obresti, 14 milijard dolarjev prihrankov ljudi itd bi bi­lo med poletom veliko lažje prenašati, poleg tega bi lahko računa­li tudi na dotakanje goriva iz tujine, kar je zaradi političnih spo­rov in rožljanja z orožjem že od srede lanskega leta ustavljeno.

Obetov, da bo letalo kmalu v zraku, pa ni veliko. Tako v zve­zni kot v slovenski skupščini smo zadnje dni poslušali le prazno besedičenje, ki odseva negotovost in nemoč. Niz odstopov v zad­njih dneh ga le podčrtava. Kaj vse se bo iz tega izcimilo, bi nema­ra lahko povedala le vedeževalka. Navsezadnje: kaj niso pri nas horoskopi že nekaj časa najbolj privlačno čtivo, celo šopke rož že spletajo v znamenju zodiaka.

T E M E L J N O SODIŠČE V K R A N J U Enota v Kranju

Obvest i lo j a v n o s t i ! Po predlogu dolžnika BPT iz Tržiča je sodišče dne 25. marca

1991 opravilo narok za preizkus pogojev za uvedbo stečajnega po­stopka nad BPT Tržič. Postopek seje po naroku nadaljeval s posta­vitvijo izvedenca ekonomsko finančne stroke, ki je podal stroko­vno oceno o stanju dolžnika. Pismeno izvedeniško mnenje, ki ga je sodišče prejelo dne 15. aprila 1991, je bil takoj vročeno dolžniku in SDK Kranj. Hkrati s tem je bil za dne 25. aprila 1991 razpisan na­rok za nadaljevanje postopka, stečajna sodnica pa je pripravila pi­smeno poročilo in mnenje, ali je podana podlaga za začetek stečaj­nega postopka.

S sklepom o uvedbi stečajnega postopka mora sodišče med drugim določiti tudi stečajnega upravitelja, na katerega preidejo pravice poslovodnega organa, zastopnika ter organov upravljanja dolžnika. Že v pripravah na narok dne 25. marca 1991 je sodišče opravilo vrsto potrebnih aktivnosti, da se zagotovi stečajni upravi­telj, ki bo strokoven in o katerega nepristranost ne bo moč dvomi­ti. V ta namen je bil angažiran ustrezen strokovnjak, ki pa je dne 16. aprila 1991 kljub predhodnemu soglasju sodelovanje odpove­dal. Po tem datumu je sodišče vse do danes animiralo večje število ustreznih kandidatov, z njimi opravilo ustrezne razgovore, vsi po vrsti pa so žal funkcijo stečajnega upravitelja odklonili. Sodišče se je tako znašlo v položaj, v katerem trenutno ne razpolaga s primer­nim kandidatom, vzroki za to so povsem objektivne narave. Med drugim je evidentno, da je stanje dolžnika takšno, da je ob hudih socialnih stiskah delavcev, štrajkih in že določenih medijskih razv­pitosti, odvrnilo vse dosedanje kandidate za stečajnega upravitelja.

Po drugi strani pa je stečajni dolžnik na naroku dne 25. marca 1991 sam predlagal stečajnega upravitelja, in sicer Slavka Terana, inženirja tekstilne tehnologije, stanujoč Kovor 170, Tržič. Vendar sodišče takšnemu predlogu ni moglo slediti, saj je Slavko Teran v. d. direktorja dolžnikove paralelne firme »Voje«, ki je bila registri­rana pred kratkim. Izključni ustanoviteljev firme Voje je BPT Tr­žič, vzporedna firma je registrirana z isto dejavnostjo in istim sede­žem kot stečajni dolžnik, pri čemer le-ta v firmo Voje namerava prenesti določene programe in zaposliti določeno število delavcev. V tem primeru pa sta funkciji stečajnega upravitelja in v. d. direk­torja v firmi Voje vse v eni osebi, nezdružljivi. Takšna dvojnost funkcije povzroča kolizijo interesov v nadaljevanju postopka, nez­družljivost teh dveh funkcij bi bila nedopustna, upoštevajoč tudi zakonska določila, kdo je lahko določen za stečajnega upravitelja.

Sodišče se v celoti zaveda resnosti nastalega položaja. Aktiv­nosti za pridobitev stečajnega upravitelja se nadaljujejo, postopek pa se bo nadaljeval brž, ko bo opisana ovira odpravljena.

Vodja enote Anton Šubic

I I Z G O S P O D A R S K E G A S V E T A

U s p e h h o t e l a C r e i n a Na 38. gostinsko turističnem zboru, ki je pred dnevi potekalo

v Portorožu in vsebuje več tekmovanj, je kranjski hotel Creina os­vojil kar dve medalji in priznanje. Medalji so dobili za kulinariko in jedilni list (oblikovanje in izbor jedi), priznanje pa lepo pospra­vljene sobe. Vsekakor je to velik uspeh kranjskega hotela, ki se vse bolj trudi za kvaliteto svojih storitev.

N a r u š e v i n a h T e k s t i l i n d u s a n a j b i n a s t a l o n o v o p o d j e t j e

Tekstilindus pred razsulom Z a t a k n i l o se je že p r i ustanovitvi "novega T e k s t i l i n d u s a " , saj to ne bo zasebna, t e m v e č m e š a n a f i r m a najv ečjih

upn ikov .

Kranj, 25. aprila • Za javno okroglo mizo "Kranj - mesto brezpo­selnosti in revščine", ki smo jo pripravili minuli torek, je bilo naj­več besed izrečenih o Tekstilindusu, najbolj akutnem kranjskem problemu. Ponedeljkova stavka je bila tako rekoč svojevrstni uvod v okroglo mizo, prisluhnilo ji je veliko delavcev Tekstilindusa, ki jih zanima predvsem, kaj jih čaka, saj si vzrokov globoke krize to­varne ne morejo namazati na kruh.

Tekstilindus je pred razsu­lom, preostane le, da na njego­vih ruševinah nastane novo podjetje, je dejal Vladimir Mo­horič, predsednik kranjske vla­de, ki se že od začetka svojega mandata ukvarja s Tekstilindu-som in je to vsekakor eden naj­večjih problemov, ki ga je na­sledila od stare vlade. Dedišči­na, ki ima tudi denarne posle­dice, saj bodo morali letos 5 odstotkov občinskega proraču­na nameniti za odplačilo ban­čnega posojila, s katerim je ne­kdanja stanovanjska skupnost od Tekstilindusa kupila tovar­niška stanovanja.

Tekstilidus je po nekaterih ocenah vreden 50 milijonov mark. največjemu upniku -Gorenjski banki je dolžan 12 milijonov mark. Tovarna ima 43 odstotkov lastnih sredstev, približno 25-odsto-tni delež ima bančni dolg. ostalo predstavljajo terjatve upnikov iz vse države. Teksti­lindusu pa kupci dolgujejo 101 milijonov dinarjev, kar po novem tečaju dinarja zna­ša 7,77 milijona mark.

Poguben nasvet svetovalne firme Vis-a-vis

Do zadnjega sem bil trdno prepričan, da je tekstil perspe­ktivna panoga, saj se izključno s tekstilom ukvarjajo v Vorarl-bergu, najbogatejšem predelu Avstrije. Vendar pa je v Teksti­lindusu drugače, kljub napo­rom v preteklem letu tovarna ni bila sanirana, ocenjujem, da je piko na i dala svetovalna fir­ma Vis-a-vis iz Ljubljane s svo­jo pogubno teorijo, da je treba izločiti nerentabilne programe. Zato je proizvodnja padla za najmanj 3 milijone metrov, pod prag eksistenčnega mini­muma. Ce bo tovarna s temi zmogljivostmi delala naprej, bo imela mesečno milijon mark izgube, čeprav bi ji banka odlo­žila odplačevanje posojil, je de­jal Vladimir Mohorič.

Delo za največ 700 do 800 ljudi

Zdaj kaže, da je na temeljih nekdanje Tiskanine moč zago­toviti proizvodnjo za 200 do 300 ljudi in nič več, vprašanje pa je, kaj je moč narediti na ru­ševinah nekdanjega Inteksa, je dejal predsednik Mohorič. Pa­metno bi bilo, če bi v Tekstili-dusu razmislili o združitvi s ka­ko sosednjo tekstilno tovarno v Kranju, ki potrebuje tkalske storitve. Tako bi imelo delo največ 700 do 800 zaposlenih, za preostalih 1.000 pa bodo na voljo le pomoči, ki so jih pri nas deležni delavci, ki izgube zaposlitev: odpravnine, nado­mestila na zavodu za zaposlo­vanje itd.

Prav pa bi bilo, da bi od­pravnine vložili v novo proiz­vodnjo in si tako zagotovili de-

Železniki, 22. aprila - Nemalo razburjenja je v tovarni laboratorij­ske opreme Tehtnica v Železnikih povzročilo napačno tolmačenje podatka o lanskem obsegu proizvodnje. Za njim se namreč skrivajo drugačni izdelki in statistično preštevanje količine se je ponovno iz­kazalo kot zelo krivično.

Podatek v občinskem poro­čilu, da je Tehtnica lani dose­gla le 24,8 odstotka obsega proizvodnje iz leta poprej je na prvi pogled morda res kričeč, toda brez drugih podatkov ga nikakor ni moč uporabiti za ocenjevanje gospodarjenja v Tehtnici. Njen direktor Ivan Lazar pravi, da zaradi statisti­čnega štetja ton ne protestirajo prvič, vendar so bili ponovno označeni kot slabi gospodarji. Pravi, da je v njihovih izdelkih vse več elektronike, zato so teh­tnice veliko lažje, tudi sestavni deli so seveda povsem druga­čni kot za mehanske, ki imele kar 740 sestavnih delov. Seve­da pa z elektronskimi tehtnica­mi na trgu dosegajo veliko boljše cene.

Tehtnica je lani pri 51 milijo­nih dinarjev prihodka imela

2,7 milijona dobička, dodati pa je treba, da je morala odpisati 3,7 terjatev do kupcev, saj ima s plačevanjem podobne proble­me kot druge tovarne. Z dobič­kom so poslovali navkljub bre­menu, ki ga še vedno predsta­vlja nikoli plačan izvoz labora­torijske opreme sredi osemde­setih let na Kubo, saj dolg še vedno znaša 1,7 milijona dolar­jev. Pred tremi leti in pol so se preselili v nove prostore, ki so v glavnem že odplačani, ostalo jim je še nekaj bančnega poso­jila. Žiro računa še nismo imeli blokiranega, niti en dan, kar je danes dokaz, da dobro gospo­darimo, je dejal Ivan Lazar.

Elektronske tehtnice za pre­cizno merjenje uporabljajo predvsem v laboratorijih, upo­rabne pa so seveda tudi dru­god, prav zdaj se dogovarjajo s

lo. Kranjska vlada se bo na­mreč obrnila na holding Iskra, ki naj bi Kranju zagotov il nove proizvodne programe, pospeše­vali bodo odpiranje novih pod­jetij in samozaposlovanje.

Tovarna nima denarja niti za stečajni postopek

Na kranjskem sodišču so predlog za uvedbo stečaja v Tekstilindusu že dobili, vendar so ga zavrnili, ker tovarna ni mogla plačati niti stečajnega postopka. Z vodstvom tovarne smo se dogovorili, je dejal Mo­horič, da vlože pritožbo in v primeru, če stroškov ne bo mo­gla pokriti tovarna in če jih ne bodo pripravljeni založiti veli­ko večji upniki jih bo občina, da bo stečajni postopek lahko stekel.

Rešiti zdravo jedro Z Gorenjsko banko smo se

dogovorili, da rešimo zdravo jedro Tekstilindusa, je dejal v.d. direktorja Milan Hudobiv-nik, in zato ustanovimo vzpo­redno zasebno firmo, ki je Tek­stilindus ne bo mogel pokopa­ti. Soglasje za sodelovanje v novi firmi sta že dala Jugostek-stil in Uniteks iz Ljubljane, največja Tekstilindusova izvoz­nika, kot največji upnik bo udeležena Gorenjska banka, iz moralnih razlogom pa tudi kranjska občina s svojim vlož­kom.

Prisiljeni smo bili ustanoviti novo podjetje, je dejal Hudo-bivnik, saj smo le tako lahko poslali na teren komercialiste in izterjevalce in omogočili normalno poslovanje tovarne.

Tekstilne tovarne na Zahodu s 700 delavci letno izdelajo 40 milijonov metrov tkanin, v Tekstilindusu 1.700 delav­cev izdela 8 milijonov me­trov. Primerjava seveda po­ve, da je tudi v tehnološki in tehnični opremljenosti veli­kanska razlika.

To je bil prvi korak, naslednji bo odločitev, kakšna bo ta me­šana firma, tretji pa preobliko­vanje Tekstilindusa v delniško družbo, če bo seveda rentabil­no posloval. Le tako se bo Go­renjska banka lahko odločila, koliko kapitala bo imela v Tek­stilindusu. Zgledovali smo se po koprski banki, ki sama usta­navlja vzporedne firme, d a

podjetjem omogoča normam0

poslovanje.

Ustanovitvena napaka „ Zakaj je vzporedna firma za­

sebna? To vprašanje je bilo na­četo že na ponedeljkovi stav"1-ko smo na pogovorih z obe"1' skim vodstvom lahko s l i šaM d

je odvetnik Rado Kuhar iz K a ' dovljice podjetje registriral " ime Tanje Stanovšek. M " 8 " Hudobivnik torej to pojasnjuj z naglico (da so lahko komer­cialiste in izterjevalce p ° s l a

na teren), naslednji korak P bo že omenjena mešana firm?,

Potezo je Vladimir Mohor)«-komentiral kot napako, ki J bodo v Tekstilindusu odprav' in novo podjetje ustrezno reg strirali. • M . Volčjak

Mehanske vse bolj nadomeščajo elektronske tehtnice

K r i v i č n a s t a t i s t i k a

slovensko pošto, kjer bi takšne tehtnice olajšale delo, bolje re­čeno, skrajšale tehtanje.

V Tehtnici je 115 zaposlenih, povprečna marčevska plača je znašala 7.700 dinarjev, najnižja 5.000, najvišja 20.000 dinarjev. Za vse enako pa so izplačali 6.000 dinarjev regresa.

Ne govorimo, da imamo pre­več ljudi, temveč da morajo vsi imeti delo, prav tako ne govori­mo o režiji, saj bi morala pri nas tretjina delati v proizvod-

I I M . i M l

KRANJ, KOROŠKA C 16-tel.:212-249

nji, tretjina v razvoju in v marketingu, razmišlja <J'reK' tor Ivan Lazar, ki je pravi P 0 ' sebnež, ker nima tajnice. mara se mu je zdaj že pridrut11

zasebni podjetniki in ni takšna posebnost kot včasm-ko je bil tako rekoč edini * M . V.

I S / I KŽK Kmetijstvo Kranj

V R T N A R I J A K R A N J cvetličarna Maia tel. 325-787 cvetličarna Rožmarin tel 211-224 cvetličarna Zlato polje tel. 211-529 drevesnica Pino tel. 311-600

V Tehtnici mehanske vse bolj zamenjujejo elektronske tehtnice. Fo­to; J . Cigler

P O M L A D A N S K A P O N U D B A

Vse za vrt, balkon in okenske police

• okrasno grmičevje in drevje • cvetoče enoletnice • pelargonije in druge balkonske rastline • semena in sredstva za zaščito in vzgojo rastlin Naše cene so konkurenčne Kvaliteta je zajamčena PREBERITE - ODLOČITE SE - POKLIČI^ NAS

PJ^K26. aprila 1991 9. S T R A N @ © S M ^ © I E n G L A S

m m

M l a d o s t n a K o s o v u - F o t o : G o r a z d Š i n i k

U r e d n i k o v a b e s e d a

Današnje Odprte strani sledijo slovenski Karitas na Kosovo: začenjajo se s pogovorom s kranjskim dekanom Stanislavom Zidarjem, ki vodi organizacijo pomoči v Sloveniji, nadaljuje s pogovorom z dr. Miriam Praprotnik, usmiljeno sestro v Peči v Metohiji, naslednje tri strani pa odslikavajo življenje in revščino, kot so ju videli novinarja Jože Košnjek in Danica Zavrl -Žlebir ter fotoreporter Gorazd Šinik. Uvodnik pa je napisal eden najboljših poznavalcev ko­sovskega vprašanja pri nas Jaša Zlobec.

Leopoldina Bogataj

L . Z L O B E C

Vest in modrost ^H°v

V°je d a n e * bolj kot kdaj-shven

Z?dnJin letih slepa pega Pa p ^ k e Politike, še huje, sle-Znašli V S e s i o v e n s k e javnosti. Sq D n

srr]° se sredi navidezne-pQflam ' • T a k o e w ° P s k i

Hrex ™ent kot ameriški kon-f^olZ°lZvaJata nove in nove Pravic

l J e ° kršenju človekovih z AlbJ10 kosovu, Slovenci, ki Pa „ , o / " c ' živimo v isti državi, za l 0

Clm°kot ribe. Razlogov ^njih Vec- vendar niti eden p^. . n e zdrži kot opravičilo. "edvol po8lavi*ni razlog je ^kenT ta' d a s m o n a S1°-Sc"nost0

talco. z a v z e t i s svojo neod\"OStJ°' suverenostjo

nJe aih

SnostJo, da nas trplje-ničneh"S g Q n a r o d a p r a v

lli0vidnihga' I n dru8'č- I? kra-rQČHfiov

p o l i t i č n i h vzrokov in 1Q diha?"10. v c e l o t i pristali

QkršnaLY k e p o l i t i k e - k i J e

s nnL °n pogajanja v zvezi /in T,. ...

Qk^akn,rbskeP°H'ike, kije S prihod„ poSajanja v zvezi v^ala Sn

0stJ'° Jugoslavije po-S>°v<> intnriZnanJem- d"je Ko-T^rbije S ! ' l

p r o b l e m Republi­ki Priit„°Venska Politika je

M? o K 0 { a l a n a logiko: molči-Venijo c e nočemo rešiti

U-Tisk dl u- m e l ° nobenega > i n „ n i . n a t e m m e s t u

na lr°z°deiZ S , r ° k o našteval vsa P ; S a J ^ o katerih danes č-od*Mni0Vu ( p a t u d i v

b'Jj in rč

aked°niji, južni Sr-T°n°wJm Gori)- Ukinitev * S k e s k i ' ^ z p u s t i t e v Pokra-> ^ r l Z U k m j a n j e °S-- s°lstvn f 1 J e g a l n visoke-d šolstva r,J.s, m vlsoke-

^ n j * l s

l h

v a - božična od-iy,d druJl^nskih dela r£d drUoin:T'^m aelavce\ Z^keSd tUdižensknap0. 2°?nič?va°pu,stl<)' sistemati

hč«sniLv

hnj.anJe alban Kov- radia in televizi

je, zapiranje, pretepanje, pobi­janje, načrtno stradanje celot­ne populacije in tako naprej. Brez sprenevedanja je treba povedati, da gre za načrtno be­ograjsko politiko, katere kon­čni cilj je genocid z vsemi mož­nimi sredstvi. O tem naše ča­sopisje dovolj redno in natan­čno poroča. Mi pa tiho. Obe­nem pa jadikujemo in tarna­mo, ker brezsrčni zahod nima dovolj razumevanja za sloven­ske suverenostne težnje. Skrat­ka, Albance naj kar pobijajo kot stekle pse, to je njihov pro­blem. Za nas je pomembno, da zahod prisluhne našemu trplje­nju pod jugoslovansko železno peto. Smo res tako zaslepljeni, res pričakujemo, da bo imela tujina za Slovence kakih sto­krat milejše kriterije kot za Al­bance?

Samo malo si osvežimo spo­min. Pred nekaj leti je Kosovo v zahodnih medijih postalo za­nimiva tema. Novinarji in predstavniki mednarodnih hu­manitarnih organizacij so se do resnice najprej skušali do­kopati prek Beograda. Pa so hitro videli, da jih tam čaka samo trdno zgrajena informa­cijska blokada. Naslednja po­staja je tako postala Ljublja­na, kjer je Kosovo že postalo tema dneva, bilo pa je tudi že obilo izkušenj v zvezi z voja­škim procesom proti četverici. Sledilo je znano protestno zbo­rovanje v Cankarjevem domu in milijon dvesto tisoč podpi­sov proti nasilju na Kosovu. Slovenci smo bili vsi zadovolj­ni, ker smo z nekaj verbalnimi dejanji sami sebi in vsem dru­gim dokazali, kako human in požrtvovalen narod smo. In res, prav s svojim odnosom do

kosovske tragedije smo si v mednarodnih krogih pridobili izjemne simpatije. Poleg tega je Cankarjev dom kot spora­zum med takratno oblastjo in opozicijo v veliki meri omogo­čil strpen prehod v nove čase. Ta dogodek je Slovencem vce­pil veliko mero samozavesti in zdrave kljubovalnosti proti ve-lesrbskemu centralizmu. S to dediščino je bilo neizmerno la­žje odločno speljati učinkovito blokado napovedanega srbske­ga mitinga prvega decembra 1989. In kot že rečeno, medna­rodne organizacije - Amnesty International, Helsinška fede­racija. Mednarodna federacija za človekove pravice itd. - in tuje poslanske delegacije so se v Ljubljani vrstile ena za dru­go. Nedvomno je naše načelno in trdno stališče do Kosova po­membno prispevalo k sloven­skemu ugledu v tujini. Toliko o politični modrosti da­našnjega molka v zvezi z geno­cidom na jugu države. Kar se pa tiče prihodnosti Slovenije in Jugoslavije, ni takšna nojev-ska politika nič bolj perspekti­vna. Balkan Balkancem, bi lahko cinično opredelili seda­njo politiko novih slovenskih oblasti. Skoraj celo leto dni je bilo izgubljeno, ker nas v nav­dušenju nad samostojno Slo­venijo preostanek Jugoslavije ni tako rekoč nič brigal. Vse, kar je slovenska skupščina sto­rila v zvezi z Albanci, je bila abstraktna deklaracija o Ko­sovu, ki je seveda navaden list papirja, tako do konca neobve-zujoč, da se niti beograjskim časnikom ni zdelo potrebno, da bi mu posvetili kakšen ka­nec pozornosti.

Tudi najtršim krogom v slo­

venski vladi postaja vse bolj jasno, da razdružitev ni samo stvar volje ali trenutne odloči­tve, ampak da gre za dolgotra­jen in mukepoln proces, ki v tujini praktično nima nobene podpore. Nisem ne črnogled ne defetističen, prepričan pa sem, da je treba vleči optimalne po­teze, ne pa da kratkovidno in trmasto lajnamo eno samo resnico, ne glede na okoliščine.

Še zmerom mislim, da je Ko­sovo neuresničena priložnost, ki lahko Sloveniji bistveno iz­boljša nezavidljivi izhodiščni položaj. Zahodnoevropski in ameriški namigi, pritiski, na­sveti in sugestije bolj ali manj že sestavljajo razpoznavno po­litiko tako do Slovenije kot do Jugoslavije. Spoštovanje člove­kovih pravic je prav gotovo eden od temeljev te politike.

Jasno je, da bo tragedija jugo­slovanskih Albancev (ki seveda niso nikakršna manjšina, am­pak na dvoje razdeljen narod) lahko razrešena samo s po­močjo internacionalizacije te­ga problema. Navsezadnje močan pritisk v to smer pome­ni tudi sedanje razreševanje kurdskega hoiokavstva v Ira­ku. Slovenija ima idealno pri­ložnost, da znova okrepi svojo sicer izrazito defenzivno vlogo v Jugoslaviji. Pri vseh svojih mednarodnih stikih bi morali poudarjati svojo voljo in pri­pravljenost do miroljubnega in demokratičnega razpleta ko­sovskega vozla. Naravnost ide­alno priložnost imamo, da v okviru svetovne diplomacije opozorimo nase. In to ne glede na to, ali bomo 23. junija ne­odvisni ali ne. Ne smemo po­zabiti na očitno dejstvo, da bo naša južna meja v vsakem pri­meru ostala takšna, kakršna je. In če bo v Jugoslaviji iz­bruhnila državljanska vojna.

bo hočeš nočeš njen krvavi val pljusnil tudi čez naše meje, če ne drugače, pa v podobi kolon beguncev. Se pravi, da je v na­šem življenjskem interesu, da storimo čisto vse, kar je v naši moči, da do te vojne ne pride. Kosovo torej ni samo problem naše vesti, Kosovo je tudi pro­blem naše politične in državni­

ške modrosti. Brezbrižnost do Kosova nas svetu kaže kot Balkance, naša aktivna vloga pa bi nam pri osvajanju lahko bila samo v veliko pomoč. Ta­ko je bilo vedno v zgodovini, tudi slovenski: mali, zvijaški, pritlehni računi se na daljši rok niso nikoli izšli. Potuh-njencev nihče ne ceni.

G L A S 10. S T R A N Petek, 26. a p n l a ^

J O Ž E K O Š N J E K

S T A N I S L A V Z I D A R , ž u p n i k v K r a n j u i n o r g a n i z a t o r K a r i t a s a v k r a n j s k i ž u p n i j i i n d e k a n i j i

Vera brez dobrih del je mrtva K o K o s o v o š e ni bi lo p o l i t i č n o in n a r o d n o s t n o pregre to , je S tan is lav Zidar , takrat ( J a k 2 , 1 7 ) š e ž u p n i k v N a k l e m , po s r e č a n j u z usmi l jeno s e s t ro M i r i a m Praprotn ik , ki je z d r a v n i c a v P e ć i na K o s o v u , organiz i ra l prvo poš i l j ko p o m o č i u b o g i m in p o m o č i p o t r e b n i m . P o l v a g o n a ob lek je po tova lo v pokraj ino, nato paket i i g r a č , ki s o jih daroval i o t roc i iz N a k l a in o k o l i c e . Ta h u m a n a v e z s K o s o v i m živi po zas lug i S t a ­nis lava Zidar ja in ses t re Mi r i am Praprotn ik , rojene v N a k l e m , š e naprej, o b t em pa g o s p o d Zidar o rgan i zac i j sko utrjuje Kar i tas v župni j i in dekani j i .

Zadnje čase vedno več slišimo in beremo o Karitasu. Kaj je pravzaprav Karitas? Z I D A R : "Kadar govorimo o karitasu, imamo lahko zelo ra­zlične predstave. Tudi po svetu je tako. Karitas je ljubezen do sebe, do bližnjega in do Boga. Karitas je lahko del osnovne dejavnosti Cerkve: oznanjeva­nje, diakonija in liturgija. Kari­tas je torej ena osnovnih vej delovanja Cerkve in to od nje­nega začetka. Berilo druge veli­konočne nedelje govori o tem, da so bili prvi kristjani medse­bojno močno povezani, med njimi ni bilo revnega, drug dru­gemu so pomagali, imeli so ne­verjetno ljubezen, posluh za

"Starši, vsaj verni, ki hodijo v cerkev, bi morali otroke učiti, da bi dali nekaj v puš-co. Vedeli bi, za koga dajo, za svojo Cerkev, za svojo župnijo, in s tem bi se vzga­jali. Jaz to velikokrat govo­rim staršem, tudi na sestan­kih. Starši s tem tudi same­mu sebi pišejo veliko doto, saj bodo imeli otroci čut tudi do staršev, ko bodo le-ti ostareli."

bližnjega. Tako je karitas prav gotovo ljubezen do bližnjega v vseh komponentah. V Cerkvi deluje od samega začetka. Ka­ritas kot ljubezen do bližnjega je razširjena po vsem svetu. Vsak izmed nas se zaveda, da je vera brez dobrih del mrtva. Karitas zato lahko zapišemo z veliko ali malo začetnico. Z malo je vse to, kar sem povedal doslej: liturgija, oznanjevanje in karitas kot diakonija. Če pa imamo v mislih slovensko in dekanijsko Karitas kot organi­zacijo, potem jo začenjamo z veliko začetnico."

Čeprav sta obe vsebini medse­bojno povezani, je naša pozor­nost tokrat usmerjena pred­vsem Karitasu kot organizaciji. Kako je z njeno razširjenostjo v Sloveniji? Z I D A R : "Kot organizacija je na Slovenskem začela delovati lanskega maja. Deluje, je pri­sotna in se počasi iz središč Ljubljane, Maribora in Kopra širi po župnijah. Imamo slo­vensko Karitas, ki je organizi­rana po škofijah, deluje pa v povezavi s svetovno Karitas, predvsem pa z evropsko. M i se zgledujemo in se povezujemo predvsem z germanskim delom Karitasa, predvsem na avstrij­skega in nemškega. Karitas ima svoj svetovni center in svo­jega šefa."

V bistvu ste še vedno v ilegali, saj zakoni, ki so prepovedovali Karitas, v Sloveniji še veljajo.

Z i D A R : "Velja zakonodaja iz časov pred volitvami. Novih zakonov ni in je zato Cerkev na tem področju dela še vedno v ilegali. Če pa pogledamo v zgo­dovino karitasa, mislim na ti­stega z malo začetnico, o služ­bi, služenju bližnjemu, za Slo­venijo lahko rečem, da je ta diakonija zelo močna, čeprav ni bilo to navzven posebej opa­zno. Po drugem vatikanskem koncilu so v Cerkvi nastali ta­ko imenovani župnijski pasto­ralni sveti. V njih, ki jih sicer nimajo vse župnije, je več ko­misij in ena od njih je tudi dia­konija. Ta diakonija je navzoča v vseh župnijskih svetih. Ker imam zelo dober pregled nad tem, lahko rečem, da je bila v Cerkvi na Slovenskem diakoni­ja, ljubezen do bližnjega, mo­čno prisotna v preteklih štiride­setih letih. Komisije za diako-nijo so delovale in delujejo. Kako? Po župnijah smo prire­jali srečanja bolnikov in ostare­lih, zbirali obleko, igrače, pa tudi denar. Prav te komisije za diakonijo so marsikje oragani-zirale tako imenovane postne akcije. Tu se je nabralo za naše cerkvene razmere veliko do­brih del, tudi denarja. S po­močjo članov župnijskega pa­storalnega sveta, posebno pa komisije za diakonijo, smo po­tem pomoč razdeljevali druži­nam, ki smo jih odkrivali, iska­l i , komu bi bila pomoč potreb­na. Prav te komisije za diakoni­jo pri župnijskih pastoralnih svetih so osnova za nastajanje Karitasa in diakonija se bo za­čela imenovati Karitas."

Na Hrvaškem karitativne de­javnosti Cerkve in Karitasa ni­so nikdar prepovedali. Z I D A R : "Na Hrvaškem imajo Karitas vsa leta. Naša oblast pa nikdar ni dovolila tega. Trd­no sem prepričan, da se bo spremenila tudi zakonodaja. Še kot študent, kot mlad duhovnik in sedaj v zrelih letih se spomi­njam številnih prošenj, da bi se ta stvar uredila. Sedaj se mora, če govorimo o demokraciji. Cerkvi je bila vzeta bistvena vloga: socialna skrb, diakonija, služenje bližnjemu."

Karitasa ni brez ljudi Zdi se mi, da ste uspeli v kranj­ski župniji zelo hitro organizi­rati Karitas kot organizacijo in da imate za uspeh največ za­slug. Z I D A R : "Tudi druge župnije se trudijo in iščejo razne oblike organiziranja. Sam pa sem imel sprva nekak odpor do organi­zacije Karitas. Zakaj? Prepro­sto zato, ker prihaja v to župni­jo sicer veliko ljudi, vendar imaš velikokrat občutek, da

pridejo samo zato, da bodo šli na dva deci. Karitas je kot dia­konija delovala v župniji, ven­dar je treba sedaj delo organi­zirati. Prvi pogoj so gotovo lju­dje, pripravljeni pomagati, se­veda ne za plačilo , ampak na prostovoljni osnovi, v smislu Jezusovih besed: karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni. (Mt 25, 40). Po nekajme­sečnem oznanjevanju in pro­šnjah, da bi se kdo javil za po­moč, sem le dobil dve starejši gospe, upokojenki, in pa dekle, ki tudi študira to smer, ki so pripravljene pomagati pri zače­tnih, porodnih organizacijskih težavah naše župnijske, mestne ali kar dekanijske Karitas. Kranj je le center, drugo naj­večje mesto v škofiji, za Lju­bljano. Največji problem so ustrezni prostori. Sam ne mo­rem še nekomu odstopiti svoje pisarne. Prostor je nujen in na

"Spominjam se, bil sem že v Kranju. Po Veliki noči sem prišel na obisk k družini s pe­timi otroki in ji prinesel ne­kaj denarja. Kako je bila ta družina srečna! Res mi je bi­lo dano, da sem izvohal to družino. Zadnje dinarje smo dali, so dejali, in stokrat vam hvala, da ste nam pomagali iz te stiske!"

Z I D A R : "V župniji se oglašajo ljudje različnih profilov, obi­čajno mlajši, prosijo, vendar ne hrano, ampak denar. Ker obi­čajno že zaudarjajo po alkoho­lu, jim malo dam. To me odbi­ja. Pojavljajo se tudi družine z večjim številom otrok. Seveda jim pomagam, vendar se potem ponovno vračajo in vračajo. Ker vedno več posameznikov in tudi zakoncev ve, da deluje Karitas, se oglašajo in poskuša­jo, ali bo pomoč ali ne. Zanimi­vo pa je, da sem dobil iz Lju­bljane kar štiri ali pet prošenj za pomoč, ki so romale najprej v Ljubljano, od koder so jih posredovali meni. Tudi Ognjiš­če zbira pomoči potrebne in deluje karitativno. Tudi oni so

Naslov in račun Karitasa Kranj Dekanijska Karitas Kranj, Tavčarjeva 39, 64000 Kranj. Pisar­na je odprta vsak četrtek eno uro pred večerno mašo v spodnjih prostorih župnišča in sicer pozimi med 17. in 18. uro, poleti pa med 18. in 19. uro. Žiro račun Karitasa pri Gorenjski banki v Kranju je 51500 - 620 - 107 - 05 - 1600117 - 2443864.

Naš obisk pri albanski begunski družini.

to bi morala misliti naša oblast. Če smo demokratični in če go­vorimo o demokraciji, moramo dobiti tisto, kar je naše, da bo­mo lahko delovali tudi na teh področjih. To sem povedal v svojem govoru na srečanju du­hovnikov z bivšim predsedni­kom kranjske občine Ivanom Torkarjem. V teh razmerah smo popolnoma onemogoče­ni."

Problema sta torej dva: prosto­ri za delovanje in ljudje, ki bi bili pripravljeni pomagati. Z I D A R : "Oboje je težko. Me­ne so lani prosili iz slovenske Karitas, gospod pater Šef, da bi v Kranju ustanovili materin­ski dom. Sestre na Tomšičevi so se izselile in je bila hiša pra­zna. To je bila priložnost, da bi dobil Kranj materinski dom, kakršen je sedaj na Škofljici. To je Dom svete Eme. Ozna-njeval sem in prosil, da bi se kdo javil, seveda resen posa­meznik ali zakonca, ki bi skrbel za dom, ni bilo nikogar in vse skupaj je padlo v vodo."

Komu bi bil namenjen materin­ski dom ? Z I D A R : "To je dom, kjer se zbirajo dekleta, ki so noseča, fant jih je zapustil in so materi­alno ogrožene, zato jih je treba obvarovati, da ne bi naredile splava, ampak ohranile življe­nje. Z otrokom stanujejo v do­mu toliko časa, dokler ne naj­dejo rešitve. Al i matere, ki ostanejo na cesti. Zakon se raz­bije in pogosto so matere in otroci brez zatočišča. Nismo dobili ljudi. Sedaj je poslal lju­bljanski Karitas sem mater s štirimi otroki in dva zakonca študenta, ki imata sedaj dva otroka."

Najbolj iskanje denar Kranj je zgubil sloves bogatega mesta. Revščina aH vsaj po­manjkanje trkata na vrata mnogih domov. Zaznavate to nazadovanje tudi vi pri pro­šnjah za pomoč?

mi dali določene naslove, da jih poiščem in preverim, kako je s temi družinami. Ljubljan­ska Karitas zanesljivo ne bo nasedla in se bo najprej obrni­la na župnijsko, da pogledamo in preverimo."

Kako pomoči potrebne posa­meznike in družine sploh odkri­vate? Z I D A R : "Pred mesecem sem se znašel pred tem vprašanjem. Pot me je nesla na občino, na Center za socialno delo. Tam so me lepo sprejeli in se dolgo

"Vse kar delamo, delamo za dobrobit slovenskega človeka ali pa človeka nasploh. Ži­vljenje, ki ga živimo, bo tre­ba živeti tako, da bomo drug drugemu pomagali. V tej so­cialni in še bolj moralni krizi moramo biti pošteni drug do drugega, biti mora več resni­ce, več iskrenosti in manj la­ži. Ljudem je treba dati tudi upanje. Ni nekaj v redu, če govorimo samo negativno in ne najdemo niti ene pozitivne stvari. Nujno je vsaj malo optimizma, saj prav vse ni čr­no. Je kriza. Vendar ne samo pri nas, ampak tudi drugod, recimo v Nemčiji, pa so tam bogatejši kot mi."

pogovarjali. Teren imajo dobro pokrit, poznajo družine in mo­jo ponudbo za sodelovanje so sprejeli. Z Rdečim križem sem povezan prek gospe Nevenke in tudi ona je navdušena, da bi več sodelovali. Zanimivo je, da smo bili pred tremi tedni pokli­cani na občino, kjer je bil go­renjski regionalni sestanek v zvezi s socialo, socialnim de­lom. Zbrali smo se različni lju­dje, od Karitas do župnijskih diakonij do socialnih delavcev po tovarnah, v zaporih in na občinah. Sklenili smo, da se je treba dobivati, razčiščevati in pomagati drug drugemu. Tudi na seji dekanov, kjer je bil Ka­ritas v župniji in dekaniji po­sebna točka dnevnega reda, nam je bilo s strani nadškofa

Gospod STANISLAV ZIDAR je bil rojen v župniji Ribnica na Dolenjskem. Po končani gimnaziji v Kočevju je dve leti študiral na Tekstilni fakulteti, nato pa se je leta 1964 vpisal na Teološko fakulteto. Leta 1970 je imel novo mašo. Po končanem študiju je prišel za kaplana v Naklo, po dobrem letu, ko je bil tedanji župnik dr. France Ro zman imenovan za profesorja na Teološki fa­kulteti, pa je postal župnijski upravitelj in nato postal Žup­nik. V Naklem je bil 16 let, do leta 1987, ko je bil imenovan

«.Jni u„»v • «... .. za župnika v Kranju, kjer je še sedaj Izvoljen je btl tudi za dekana kranjske dekanijski obse-Krali £"'/ ( K r

t

a n K K r a n j • Š m a r t i n > *™i - Primskovo, PreLnf T t f - J e \ ^ J ' ' D r u l o v k a /BreS> Usnica, Naklo, komU t - ? ' • \ M a V Č U e i n Brezje j. Gospod Zidar vodj if ,rJ;n r.Z"PV*ke P a s t o r a l n e sv«e za vse tri slovenske škofi-stnra%Jfl\aSe Poslanstvo< Je P" t«di član škofijskega pa-

eta m pastoralnega občnega zbora

naročeno, naj sodelujemo z Rdečim križem in socialnimi službami po občinah. Prvi ko­raki so narejeni. Meni so s Centra za socialno delo že po­slali spisek, kdo je za posame­zna področja odgovoren in to je zelo pomembno, da bomo vedeli, komu pomagati in ka­ko, skladno z našimi možnost­mi. Seveda je najbolj iskan de­nar. Oblačila so drugotnega pomena. Včeraj me je obiskala neka gospa in mi je povedala svoj, posnemanja vreden pri­mer. Dejala je: glejte, imam ži­ro račun, nanj dobivam vsak mesec pokojnino in banka mi vsak mesec sama odtegne 1.000 dinarjev in jih nakaže na račun škofijskega Karitasa v Ljublja­ni. To je zelo praktična iznajd­ljivost."

Slovenci imamo čut za bližnjega Smo Slovenci narod, ki razume težave ljudi doma ali na tujem, ki je pripravljen pomagati lju­dem v stiski? Z I D A R : "Skrb duhovnika in Cerkve je oznanjati diakonijo, ljudi učiti živeti z vero. Pono­vno poudarjam, daje vera brez dobrih del mrtva. Cerkev je vedno skrbela tako za najmlaj­še kot za najstarejše. Moram reči, da je bil že v moji prejšnji župniji, v Naklem, odziv vedno lep. In tudi tukaj, v kranjski župniji, imajo ljudje čut za po­moč bližnjemu. Pa naj bo to kot pomoč za misijone, ki je tu­di ena od komponent pomoči bližnjemu, ali za Karitas, za diakonijo. Seveda pa je tu sta­len problem, kako mlade nav­dušiti, da bi bili pripravljeni se čemu odpovedati, narediti žrt-vico. Kot katehet sem veliko­krat govoril otrokom: odpovej se koščku torte in daj za lačne. To s človekom raste. Moram reči, da je pri raznih akcijah, tudi delovnih, sodelovalo naj­več tistih, ki so hodili redno v cerkev. Ponosen si, da imaš lju­di, ki imajo čut za družbo, čut za svoj kraj, čut, da pomagajo. Tudi v primeru zadnjih poplav. M i smo nabrali lepo vsoto, za katero javnost žal ni zvedela. Kot župnija smo poslali v Lju­bljano okrog 30 tisoč dinarjev za to plemenito akcijo. Čut za ljubezen do bližnjega je vrlina kristjana. O tem ni dvoma. Ne­koliko pa me skrbi pri mladih, ki so že preveč materialno usmerjeni."

Čeprav Karitas v Kranju vseh pogojev za delovanje še nima, je gotovo vsaka pomoč dobro­došla. Z I D A R : "Seveda župnijski in dekanijski Karitas ne moreta delovati brez nekega dohodka. Naš osnovni fond je sedaj 2.000 dinarjev, ki smo jih dobi­li v postnem času in ta denar čaka na nekoga. Seveda je do­brodošla vsaka pomoč. Ko bo­mo imeli prostor, uradne ure, bodo pomočniki zbirali pomoč in ga delili skupaj s socialno službo in Rdečim križem. Za Veliko noč so dobile nekatere

družine pomoč od škofij Karitas. Na moj račun so F slali denar, dvignil se.mP^r\i-moji pomočnici sta šli od zine do družine ter skupaj z mačimi kupile hrano Zan . vo je, da je prvič pnsia * družina prosit za obleko;

sar nisem imel pripravljen^ Rdeči križ je tisti, ki bo alU družini pomagal in jo oo1

§ e

Kdor je voljan kaj dati, n<*j ^ oglasi. Sami moramo zacei. bomo ustvarili začetni K>n v moči. Tu pa bi morala dru razmisliti, da bi bili tudi F spevki za Karitas tista po» . ka, ki bi se upoštevala pn j e

zevanju osnove za Pld t ho dohodnine. Če tega ne do. vse zaman in socialnih P r . £ . mov ne bomo učinkovito vali."

"Karitas naj bi se ukvarjal tudi s pomočjo bližnjemu, ostarelim, bolnim. Pri meni se velikokrat oglasijo otroci, ki imajo bolne in pomoči po­trebne starše, sami pa so za­posleni, in čudim se, ko pro; sim, oznanjam, da ni Iju"1

ne samo žensk, tudi upoko­jencev, sposobnih za delo, k1

bi za plačilo nekaj ur poma­gali tem ljudem. Po drug1

strani pa govorimo o tem, <*a

ljudje nimajo dela, denarja-

P o l vagona

pomoči z a Kosovo

Poznajo vas še po nečem: P° zbiranju pomoči za K°s0!., Zbirali ste jo, ko ste bili še M nik v Naklem. ZIDAR: "Poglejte. Kosovo* m bilo prav nič aktualno, vsaj političnem smislu ne, ko jc » v pokrajino prva pošiljk'f P moči iz Nakla. Ko sem bil mk v Naklem, sem spozn^ stro Miriam, ki je doma v klem, deluje pa v Peći na *• sovu. Beseda je dala besedo-se lahko kaj pomaga m 1 4

smo v Naklem že zbira" P moč za advent, za post"1

$ e , Imeli smo akcije. Spotnm10 .„ da smo pred leti, v sodelo**' z mladino, poslali na K° s

Pol vagona obleke. Drug* - . se z otroki, šolarji dogovo da bodo darovali igrače. » so romali v Peć veliki oa igrač. To sodelovanje je Ojjjj, Sedaj bolj pomagamo z zd l i . Ljudje prinašajo še neoP v

čna zdravila in pošiljam? J , , , Peć k sestri Miriam, ki ) e ^ zdravnica. Oblek ne mo r tf

sprejemati, ker jih ne mo ^ . skladiščiti. Pač pa ljudeh pe­tno naslov sestre Miriam f ). ći, da j ih pošljejo sam* či, da jin posije^ • e

pravljenost med ljudm' ka. Ste bili tudi sami kdaj " a

vu: t a ) v--Z I D A R : " B i l , P « d " S SjJ ko se je že začenjala W & mini na potovanje s u . žjr). \ skali smo tudi nekaj ^ so * je revščina. Še p o s e b e j ^ mi vtisnile v spomin mere v bolnišnici.

Petek, 26. aprila 1991 11. S T R A N ^ G L A S

J O Ž E K O Š N J E K

^ M I R I A M P R A P R O T N I K , z d r a v n i c a i n u s m i l j e n a s e s t r a v P e ć i n a K o s o v u

Usodna pripoved o gobavcih ^ i g j j e ^ b i l a s tara , k o ji je m a m a bra la knj igo o misi jonarju s F l a m s k e g a , ki je - ^ j v p r a v e m g p b a v s k e m p e k l u na o t o k u v T i h e m o c e a n u . Š e s t n a j s t let je po -^ ^ a l _ g o b a v c e m in tudi s a m umrl . K o je m a m a p rebra la knj igo, je mala M i r i a m 7|~D°i|<Lenila, d a b o p o s t a l a usmi l jena s e s t r a in š l a m e d g o b a v c e . Tudi z a to je ^ ^ H ! ! ^ l a r n e d i c i n o , č e p r a v je b i la i z jemen talent z a g r š č i n o in l a t i n š č i n o . Po t v M) -^si[one m e d g o b a v c e ji ni bi la dana , za to pa je e n a k o z a v z e t o s led i la svoji ves t i jO p o g a n s t v u ter o d š l a na K o s o v o , v P e ć . Z e 28 let je t am s p o š t o v a n a usmi l j enka !H.zdravnica, s p e c i a l i s t k a z a p l j u č n e bo l ezn i .

Tudi mi smo ponosni, da ljudje tako spoštljivo govorijo o vas in \aših dobrih delih. Ste naša ro­jakinja, Gorenjka, doma iz Na­kla.

SESTRA M I R I A M : "Iz Nakla sem, da, rojena zadnjega okto-b r a 1924 v delavski družini. 0 c e je bil železničar. Trije otro­ci smo bili. Zelo rada sem ho­dila v Šolo, bila sem zelo dobra ncenka, zato sem želela naprej v gimnazijo. Vendar smo bili revni, zato sem v Naklem šest let hodila v osnovno šolo, po­tem pa sem s pomočjo tete spo­znala sestre usmiljenke, ki so imele v Ljubljani zavod za re-V ne deklice. Sprejele so me v mternat, hodila sem v šolo, vendar ne v meščansko, ampak v klasično gimnazijo. Leta

9 4 1 , na začetku vojne, smo bi­te razpuščene in odšla sem do-" J o v . Štiri leta sem bila doma. Nemci so me zaposlili v Kra-

n J u Pri neki družini kot hišno Pomočnico. Veliko sem morala delati, vendar so bili gospodar-J1 tako dobri, da sem lahko vsak večer od osmih do polno-C l sedela v kuhinji na divanu in obnavljala predmete iz gimna-ZlJe. Vedno sem upala, tako kot u P a vsak mlad človek, da bo v°Jne konec in bom spet lahko nadaljevala šolo. V teh štirih le-m sem se naučila nemščine, >talr ang V»; t ečajev^ pa takrat ni bilo

*''Janščine in strojepisja, uka • 8'eščine pa sama nisem zmo-

bom nikoli končala gimnazije. Ker so bili profesorji še starega tipa, sem jo končala. Zaposli­tve nisem našla, prav tako ni­sem mogla nadaljevati študija. Ker so nas od sester, kjer sem stanovala, že leta 1946 izgnali, poldrugo leto zatem pa še se­stre, sem se v zadnji letnik gim­nazije že vozila iz Nakla. Ker nisem imela volilne pravice, ni­sem mogla na fakulteto. Zapo­slila sem se v Iskri, v nabav­nem oddelku. Ker sem že v uri, dveh opravila delo, vedela pa sem, da bom šla na medicino, sem si kupila knjige in študira­la. Neki starejši sodelavec me je vprašal, kaj nosim s seboj, kaj berem, pa sem povedala, da bi šla rada na medicino, pa nimam volilne pravice. Na­smehnil se je in čez tri dni pri­nesel potrdilo, da sem vpisana v register. Ne morem se spom­niti, kdo je bil, vem pa, da je bil sin zdravnika, da je študiral v Gradcu in na Dunaju, pa ni dokončal in je zato to veselje privoščil meni. Dala sem odpo­ved, takratni sekretar Iskre, moj znanec, partizan, me je po­klical in zabičal: medicine ne boš šla študirat, da ne boš kas­neje partizanov zastrupljala. Bilo je konec avgusta, akonta­cije za naprej nisem vzela, od­šla sem kljub grožnji, da bodo sporočili naprej. Nikamor niso

ojne j e bilo konec, vrnila sem la t ^bljano, z odliko naredi-s i n : e č aj za peti in šesti razred l f j T a z i j e i n l e t a 1 9 4 7 gimnazi­ji k?nčala. Spočite možgane lj a,,'mela, veliko volje in vese-

2d k o < i taka želja po znanju, in rO!tH*U? T u d i Pomanjkanje

^sčina vas nista zaustavila.

z e l o T R A M , R I A M : " S e m i z

bji a

V e r n e družine. Mama je Zelo8- o k o v e r n a ž e n a i n t u d i

Blok '."teligentna. Dala mi je joboko versko osnovo. Živela br a| 1 2 v e r e . Mama J e veliko fazreH p r a v J e i m e l a v s e S a t r i

gotic ° s n o v n e šole. Znala je S iitio r e m š č i n o i n srbohrva-vklin* vojno sem bila p °ma e

e

a T a

V S k o j ' v e l i k o s e m

sem hr P a rtizanom, nosila

"Čeprav smo bili doma re­vni, smo dali beraču kos kruha, čeprav smo mi ostali brez njega. Takšna sta bila oče in mama. Z mamo sva večkrat obiskovali bolnike in tudi to mije zbujalo smi­sel za zdravniški poklic. Vso vzgojo imam od svoje ma­me in tu lahko postavim njej spomenik. Če ne bi imela njene vzgoje, mi ne bi pomagala nobena šola, no­bena fakulteta."

je bila pri vas sprejeta ta odlo­čitev? SESTRA M I R I A M : "To je ze­lo zanimivo. Odločitev za re-dovništvo sega v peto leto mo­jega življenja. Ker takrat še ni­sem znala brati, s šestimi leti sem že, mi je mama brala knji­go o misijonarju gobavcev, Flamcu, ki je delal na otoku v Tihem oceanu. Ko je prišel tja, je bil pravi pekel. On je tam de­lal 16 let in tudi tam umrl. Ko je mama knjigo prebrala, je v meni ostalo: ko bom odrasla, bom postala sestra in bom šla h gobavcem. Tega dolgo nisem nikomur povedala. To je bilo moje vodilo, da sem šla na me­dicino, čeprav sem bila zelo dobra za grški in latinski jezik in so profesorji mislili, da bom študirala klasično filologijo. Tudi pri sestrah sem stalno po­navljala: ko bom končala štu­dije, bom usmiljenka med go­bavci. Iz Slovenije so bile se­stre leta 1948 pregnane, v Beo­gradu pa so lahko delovale, le

' novih deklet niso smele spreje­mati. Tja se je preselila tudi na­ša provincialna hiša, naš cen­ter. Sestre so bile po bolnišni­cah, med zdravniki in profesor­j i cenjene zaradi znanja in pre­danosti delu. Leta 1960 so se­stre v Beogradu že lahko spre­jemale novinke. Prvega marca tega leta sem se jim pridružila. Prišla sem do cilja. Končala sem redovniško šolanje, spreje­la redovno obleko, predstojniki pa so želeli, da bi ostala v Beo­gradu."

Želja pomagati gobavcem se ni uresničila. SESTRA M I R I A M : "Prosila sem za misijone med gobavci, pa je bilo takrat stanje na Ko­sovu težko in so rekli, da bi šla dol, v Peć. V domovini so bili hudi problemi, zdravnikov ni bilo."

"Na Kosovu je revščina. Tudi Srbi, delavci, so prizadeti V to­varnah v Peći, ki niso šle v stečaj, že po 6, 7 mesecev ne dobi­vajo plač. Tudi mi že tri mesece nismo dobili nobenega dinar­ja. Delamo pa povsem normalno, kot da je vse v redu. Posebej se zahvaljujem za zdravila in prosim, če jih ima še kdo v pre­dalu, če so še uporabna, naj jih pošlje. Mi jih pregledamo in sortiramo. Prav tako prosim, da do jeseni, zaradi pomanjka­nja skladišč, ne bi pošiljali večjih količin oblek in druge pomo­či. Prosimo pa za manjše pakete. Veliko družin prihaja k nam in prosi. Imajo po 10, 12 ali 15 otrok. Pomoč pošljite na na­slov SESTRA MIRIAM PRAPROTNIK, MARK PERKVT 10, 38300 PEČ."

goZcj' " 0 n a določena mesta v v°Jno i° m ' ^e m a m a m e 0 -bodiiri a ' d a s t 0 J ' z a ® s v o ~ 0 (tilnn F J V sem ji I r o r , t o komunizem, V eŠ t I e ^ a : mama, ti nič ne V f *, k • k o t v s a k m l a d č l ° " rej«; ' m!s,<> da on vse ve, sta-J M Pa nič."

P r a v i c eta volilna a

-»»i po vojni verujočim niso bt-ravno naklonjeni. Mnogi so

s 5 V«W odpovedali zaradi razU-Cni* razlogov. Ste vi svojo ver-"°w kdaj tajili ali skušali vsaj

| £ S T R A M I R I A M : "Nikol i . S e m prišla po vojni spet na :

4 a J v šolo, smo imeli mladinski s ? i a , n e k i n moj sošolec, k i je

. Poleg mene in je bi l pred­n i k mladinske organizacije, i w a Č e l u d " h a t i čez cerkev, pa-

m podobno. Mlad človek . l o leranten. Jaz sem se dvi­

g i a, ugovarjala in tako so me £ t retji, četrti mesec šole vrgli , mladinske organizacije. Ta­co s e m zgubila volilno pravi-

« rečeno pa mi je bilo, da ne

sporočili, pri materi mojega so­šolca sem našla stanovanje in se vpisala na medicino. 500 nas je bilo prijavljenih, sprejetih pa 120. Jaz nisem imela nikakrš­nih priporočil. Norela sem sko­zi vas, ko sem leta 1948, v časo­pisu prebrala imena sprejetih na medicino in med njimi je bi­lo tudi moje ime. Na fakulteti se je zgodba ponavljala. Naj­prej sem imela bone za hrano in štipendijo, nato pa sem vse zgubila. Poklicali so me na se­stanek in vprašali, kam hodim vsak dan. Vi bolje veste, sicer ne bi spraševali, sem odgovori­la. Hodila sem namreč v cer­kev. Zagrozili so mi, da bom ob štipendijo, če ne bom neha­la hoditi v cerkev. Lahko mi jo vzamete, jaz pa bom vseeno končala medicino, sem odgo­vorila. Pri družini, kjer sem sta­novala, sem se hranila, poma­gala sem delati in veliko in­struirala. Zadnjega decembra leta 1955 sem medicino konča­la, med prvimi. Stažirala sem v Novem mestu in Ptuju, potem pa sem bila 4 leta zdravnica splošne prakse v Središču ob Dravi. To so bila mogoče naj­lepša leta v mojem zdravni­škem poklicu. Leta 1960, tudi 31. decembra, sem Središče za­pustila in odšla k sestram usmi-ljenkam v Beograd." Ste redovnica, usmiljena sestra. Je težko storiti ta korak? Kdaj

Kaj ste se obvezali, ko ste stopi­li v red usmiljenih sester svete­ga Vmcencija Pavelskega? SESTRA M I R I A M : "Da bom delala tako, kot velevajo naša pravila, da ubogam predstojni­ke. Oni imajo pregled nad pro­vinco, nad vsemi našimi skup­nostmi, probleme poznajo bo­lje kot posamezna sestra, ven­dar se vse urejuje dogovorno. Nujno je soglasje, na mizi so argumenti obeh strani." Ko smo prišli sredi noči v Peč, nas je patrulja policajev speci-alcev zelo ostro vprašala, kaj iš­čemo. Ko smo povedali, da vas oziroma usmiljene sestre, so bi­li takoj prijazni Sklepamo, da ste usmiljene sestre v Peči ce­njene.

SESTRA M I R I A M : " V Peći je bila takrat velika bolnišnica, pa zelo malo zdravnikov. Opravili smo pionirsko delo v vseh po­gledih, tudi strokovnem. Ko smo imeli leta 1978 v Peći med­republiški simpozij, sem bila zelo ponosna, da je prišel ta­kratni direktor inštituta z Gol­nika in naši profesorji iz Beo­grada in da smo imeli možnost pokazati jim bogate sadove na­šega dela. Trije, štirje zdravniki smo zastavili svoje moči, delali noč in dan. Sprva sem bila sko­raj nesrečna, no, ne ravno ne­srečna, ker taka ne znam biti, da sem prevzela to specializaci­jo. Sedaj je ne bi zamenjala, ko sem spoznala to problematiko

Dr. Miriam Praprotnik

v kraju in zanimivost pljučnih bolezni, pestrost in diagnosti­ko."

vera daje optimizem Sogovorniku dajete vtis optimi­stičnega, vedno vedrega člove­ka. Od kod ta vedrina kljub ne­prijaznemu okolju? SESTRA M I R I A M : "Ne bi re­kla, da sem po naravi optimist. Vsa ta moja dobra volja, vse to moje veselje, moj optimizem, izvirajo iz čiste vere v velikono­čno skrivnost. To je resnično, v to sem prepričana. Kolega, ki je moj direktor in ni od tukaj, mi je mogoče pred kakšnimi petimi, šestimi leti rekel: sedaj pa res verjamem, da imaš vero, ker si vedno tako vesela. Vsa leta sem te opazoval, nikoli te nisem mogel najti zaskrbljene, žalostne, pobite, da bi koga so­vražila, da bi komu zamerila. To štejem za priznanje, če reče človek, ki je bolj ateist kot ne. Ne bi mogla biti redovnica, niti kot zdravnica tako delati, če ne bi rekla, daje moje življenje Je­zus Kristus. To prosim zapišite. Vedno občudujem delovanje previdnosti. Po svojem značaju nisem prav nič človek razuma. Vse pride spontano in sem pre­pričana, da je to delovanje du­ha. Lani sem bila ganjena, ko sem v istem dnevu dobila po­šiljke pomoči iz vseh koncev Slovenije, kot bi se dogovorili, in če bi se, ne bi moglo biti ta­ko. Je res nekdo, in to je Bog, ki prek nas skrbi za uboge."

V skupnosti usmiljenih sester v Peči vi niste prednica, čeprav bi človek to pričakoval. SESTRA M I R I A M : " V naši skupnosti je 9 usmiljenk: pet Albank in štiri Slovenke in ve­čina nas je zaposlenih v bolniš­nici. Nisem prednica. Sem pro­sila, da ne bi bila. Ena in druga naloga terja polnega človeka in je bolje, da se posvetim samo bolnikom. Izkušnje imam, bol­nikov je veliko, lahko poma­gam mlajšim kolegom, ki pri­dejo k meni na staž. Naš red je strog. Moramo biti bolj vzgoje­ne, ker hodimo ven, med ljudi, da vzdržimo in plavamo tudi proti toku, če je treba. Tudi na­še mlade sestre so zelo spošto­vane, saj dosledno živijo za svoj poklic. Naša naloga je ka­rizma, to je, da služimo, poma­gamo najbolj ubogim in trpe­čim. Tu smo zaradi tega. Seve­da si sestre vsak dan Vzamemo pol ure ali uro razvedrila, da pridemo skupaj, se pogovori­mo, izmenjamo vtise, povemo, kaj je katera doživela. Tako se človek osveži in nabere novih moči. Seveda imamo vsak dan mašo in molitve."

Se vam kdaj stoži po domu, po Naklem? SESTRA M I R I A M : "Nikdar. Taka sem. M i je prav žal. Tudi če bi šla iz Peći, mi ne bi bilo hudo. Vedno pravim: Bog me kliče drugam in tako mora biti. Ljudi imam silno rada, veliko se dopisujem z raznimi ljudmi,

ne čutim nobenih razlik med generacijami. Ne vem, ali bom v Peči ostala. Lahko me preraz­poredijo. Odšla bi, ker vem, da so tudi drugod potrebe, in to brez velikih poslavljanj."

Izgubljeni mir naj se vrne Poznate Kosovo, 28 let živite tukaj, kriza je globoka, tako politična, gospodarska, social­na. Je mogoče še govoriti o mirnem sožitju različnih naro­dov v pokrajini? SESTRA M I R I A M : "Sožitje je bilo donedavna idealno, kar ni pretirana ocena. Medscrsedski odnosi so bili zelo dobri in mo­ram reči, da so še danes, vsaj kar se preprostih ljudi tiče. Še vedno se obiskujejo in mislim, da se mora položaj umiriti, da bodo ljudje spet živeli mirno.

"Ker so mi kot študentki dobri ljudje pomagali sem sklenila, da bom na neki način to vrnila. Sedaj že več let podpiram po štiri revne študente. Nekaj jih je že pri kruhu. So dobri ljudje in za vsakega najdem besedo in čas, da se pogovoriva."

Imam odprta vrata vseh dru­žin, tako srbskih, albanskih, muslimanskih, pravoslavnih, katoliških, ateističnih. Povsod sem enako sprejeta, povsod mi zaupajo. Res pa je, da je seda­nji mir samo navidezen, da pod pepelom tli. Albanci prav goto­vo ne morejo biti zadovoljni, saj se jim godi krivica. To je krivica nad narodom, ki so mu vzeli vse šole in druge ustano­ve. Ne vem, kako se bodo te stvari uredile. Albanski prosve­tni delavci ne prejemajo plač, srbski in črnogorski pa j ih."

V bolnišnici ste bili predsednica delavskega sveta, SESTRA M I R I A M : "Bila sem, ker so mi zaupali. Stvar sem vodila na dober način. Vsaj ta­ko se mi zdi, saj so me sprejeli in poslušali. Gledala sem, da sestanki niso bili maratonski,

ampak so bili kratki, terjala sem zapisnike. Vedno pa smo bili v denarni stiski, sedaj pa smo sploh brez denarja.

Iz Slovenije, predvsem od Kari­tasa, prihaja pomoč na Kosovo. Vi ste bili tista vez s Slovenijo, zaradi katere je ta pomoč zače­la prihajati v Peč. Znano je, da je oblast pomoč slovenskega Rdečega križa zavračala. SESTRA M I R I A M : "Začelo se je nenačrtno spontano. Ko se je začela pri nas gospodarska kriza, sem se pred nekim boži­čem obrnila na nekoga za po­moč in prošnja ni bila zaman. Sicer pa je gospod Stanislav Z i ­dar, takrat še župnik v Naklem, začel prvi organizirano zbirati pomoč. Ob njem so še drugi: gospod Matija Selan, župnik v Naklem, pomoč zbirajo v fari Sv. Družine v Mostah, za nas skrbi gospod dr. Lojze Snoj v Ljubljani, pa še veliko posa­meznikov, ki pošiljajo v sklad za lačne. Jaz razdelim ta denar, kot želijo dobrotniki. Rada bi se zahvalila gospodu Janezu Riharju s Fužin, frančiškanom s Prešernovega trga v Ljublja­ni, župniji s Kosez, patru Feli-cijanu iz Novega mesta, v Črni na Koroškem zbira pomoč go­spod Tone Vrisk. S kamioni prihaja pomoč iz Tolmina, Aj­dovščine. Ker nimamo skla­dišč, sodelujemo s tukajšnjim

' Rdečim križem, ki je dobro or­ganiziran, pa iz Slovenije niče­sar ne dobi, da tudi on razdeli pomoč."

Ne manjka samo hrane, denar­ja, oblačil, ampak tudi zdravil. SESTRA M I R I A M : "Na soci­alno ni zdravil, oziroma jih je zelo malo. Manjkajo najpo­trebnejša, predvsem antibioti­ki. V Peći je sedaj 7 zasebnih lekarn, kjer so zdravila zelo draga in lahko rečem brez pre­tiravanja, da jih velika večina ne more kupiti. Nima niti za kruh, kaj šele za zdravila. Zdra­vila, ki jih dobimo iz Slovenije, imam na delovnem mestu, v majhni priročni lekarni na Di ­spanzerju za pljučne bolezni in jih dam najrevnejšim. Zahva­ljujejo se, kličejo vsemogoče božje blagoslove zame in za moje dobrotnike."

J O Ž E K O Š N J E K

Kdo so usmiljene sestre Pravimo jim različno: usmilje­ne sestre svetega Vincencija Pavelskega, hčere krščanske ljubezni, služabnice ubogih ali kar usmiljenke. Za velika dela si Bog navadno izbira preproste in nepo­membne ljudi. Tako je bilo v 17. stoletju tudi v Franciji, ka­mor sega začetek Družbe usmiljenih sester. Preprost du­hovnik Vincencij -Pavelski (1581 - 1660), sin kmečkih staršev, ki je bil pozoren na to, da bi "hodil v korak z božjo previdnostjo", kot se je sam

izražal, je bil začetnik. Bil je tudi zelo odprt za delovanje in nagibe Svetega Duha in za od­krivanje materialne in duho­vne revščine svojega časa. Sklenil je, da bo posvetil svoje življenje službi in evangeliza­ciji revežev vseh vrst. Njegov izredni čut za organizacijo mu je pomagal, da si je za svoje delo prav kmalu našel sode­lavke, bogate gospe, ki so se združevale v Bratovščine krš­čanske ljubezni. Ustanovil je Misijonsko družbo - lazariste. Članom te družbe je dal za vo­

dilo evangelijske besede: Go­spod me je poslal oznanjat evangelij ubogim. V tem času mu je pri delu za uboge začela pomagati vdova Ludovika de Marillac (1591 - 1660). Gospe iz Bratovščine krščanske lju­bezni so sprva same stregle ubogim, jim prinašale hrano in zdravila. Vendar so se tega dela ali naveličale ali jim dru­žinske razmere tega niso do­voljevale. Začele so opuščati obiske pri ubogih in bolnikih. Pošiljale so svoje služkinje, ki pa največkrat niso imele pra­vega srca za reveže. Vincencij in Ludovika sta spoznala, da bi bilo članicam bratovščin treba poslati v pomoč dobra in plemenita kmečka dekleta, kakršna je Vincencij spoznal na podeželskih misijonih. Ta

Skupnost usmiljenih sester v Peći sicer šteje devet usmiljenk, naš objektiv jih je ujel le šest. leve proti desni: dve sestri Mariji (z očali gorenjska rojakinja Marija Kovač), dr. MiP^r Praprotnik, sestra Josipina, še ena sestra Miriam in na skrajni desni prednica sestra Sofifi'

R a z d r t o g n e z d o

Leta 1972 je Družba sv. Mohorja iz Celovca založila in izdala knjigo Karla Mauserja Razdrto gnezdo, kije bila pri nas pre­povedana. Avtor opisuje usodo slovenskih usmiljenk takoj po vojni. Povest je posvečena slovenskim usmiljenkam. V posveti­lu knjige je napisano: "Kakor gnezda, prizidana k bolnišnicam, so bila njih bivališ­ča. V težkih modrih krilih, s širokimi perutmi belih kometov, so šumele skoz bolniške sobe in opravljale svojo službo sebi v posvećenje in ljudem v blagoslov. Razgnali so jih na vse ve­trove..."

Sestra Mira pri družini.

bi ubogim in bolnikom poma­gala iz prave ljubezni. Zgodovina usmiljenk posta­vlja na visoko mesto prepro­sto kmečko dekle Marjeto Na-seau. Ponudila se je Vincenci-ju, da bi opravljala najnižja dela pri revežih. Postala je slu­žabnica najbolj zapuščenih. Njena ljubezen je šla tako da­leč, da je v svojo posteljo spre­jela okuženo dekle, se sama nalezla kuge in umrla. Vincen­cij Pavelski je kasneje rekel: Marjeta Naseau iz Suresna je prva sestra, ki je imela srečo, daje drugim pokazala pot, če­prav sama ni imela drugega učitelja kot Boga. Zgled Mar­

jete je potegnil še druga dekle­ta. Leta 1630 je Vincencij pro-' sil Ludoviko de Marillac, naj zbira ta dekleta ter jih vzgaja v pobožnosti in službi ubo­gim.

Sestre niso redovnice Vincencij Pavelski je sestavil za svoje sestre pravila, vendar je nasprotoval vsemu, kar bi. tej novi družbi dajalo videz samostanskega življenja. Tri bistvene poteze so značilne za njihovo življenje: popolnoma se darujejo Bogu, služijo Jezu­

su Kristusu v ubogih in živijo v sestrski skupnosti. Prvič v zgodovini Bogu posve­čenega življenja je neki usta­novitelj dosegel, da so smele sestre iti zaradi svojega dela v svet. Vincencij je dejal: Hčere krščanske ljubezni niso redov­nice, temveč dekleta, ki gredo in se vračajo. Iti morajo po­vsod. Navadno imajo bolni­ško sobo za samostan, najeto stanovanje za celico, župnij­sko cerkev za kapelo, mestne ulice in bolniške sobe za sa­mostanski križni hodnik, po­korščino za klavzuro, božji strah za zamreženo okno, sve­to skromnost za kopreno, a pri vsem tem so dolžne živeti tako krepostno, kot bi bile v kakem samostanu naredile za­obljube.

Ludovika pa je dejala, da je treba dekletom, ki prosijo za sprejem v družbo, povedati, da to ni samostan ali bolnišni­ca, od koder človek ne gre več nikamor, temveč je treba iska­ti bolnike vsepovsod, v vsa­kem vremenu, v vsakem času. Povedati se jim mora, da se je treba tu revno hraniti in obla­čiti in da po prihodu v družbo ne smejo imeti drugega name­

na kot samo to, da bi služile Bogu in bližnjemu.

Sedež usmiljenk j« v Beogradu Sedež oziroma provincial"3

hiša usmiljenih sester v Jug 0 ' slaviji je v Beogradu, kmalu pa se utegne sedež preseliti tu­di v Ljubljano, kjer že deluje­jo usmiljene sestre, prav tako pa so v Mariboru, v Raki pn Krškem, v Celju in v Minj« pri Novi Gorici . Po osvobodi­tvi je oblast ukrepala zopef

usmiljene sestre. Že leta 194& v Sloveniji niso smele vet sprejemati novih deklet, leta 1948, 8. marca, na dan žena, pa so bile usmiljenke pregna­ne iz Slovenije. Drugod jim J e

bilo dovoljeno javno delovati, humanitarno in v bolnišnica^ kjer so bile kot zdravnice, me­dicinske sestre ali strežnice-Veljala je le desetletna prep0' ved za sprejem naraščaja, prepoved je bila na kon šestdesetih let v drugih d« 1^ Jugoslavije preklicana, zato> mnoga slovenska dekleta . šla k usmiljenkam v Beog, in druge kraje, kamor so pač razporejene.

D A N I C A Z A V R L Z L E B I R D A N I C A Z A V R L ŽLEBIR

S e s t r a M i r a K a b a š i

R e v š č i n a n e p o z n a v e r s k i h

i n n a r o d n o s t n i h r a z l i k Usmiljenke iz reda svetega Vincencija Pavelskega so bile leta 1948 iz Slovenije izgnane na jug države, ker so pri opravljanju svojega medicinskega poklica vztrajale v re-dovniškem oblačilu. Slovenke so bile prve katoliške redov­nice v metohijski prestolnici, v njihov red pa je vstopilo tudi precej domač ink katoliške veroizpovedi. Danes so med devetimi usmiljenkami, ki v Peči širijo k r š č a n s k o ljubezen in usmiljenje, š e štiri Slovenke, pet je Albank in tudi sled­nje vse odl ično govore slovensko.

Ena od teh je tudi sestra Mira Kabaši, doma iz kmečke druži­ne s šestimi otroki, iz okolice Peči. Zgovorna redovnica, sicer medicinska sestra na pediatri­čnem oddelku peške splošne bolnišnice, je bila naši novinar­ski ekipi dodeljena za nekak­šno vodičko po revnjh kosov­skih družinah. Popeljala nas je k albanskim družinam, ki revni in neuki s težavo vzrejajo šte­vilne otroke, k muslimanom, katoličanom, pravoslavnim Sr­bom, k svobodnjaškim Ro­mom, med katerimi v njihovi bedi in nebogljenosti ne delajo razlik. »Pomagamo jim s hrano, obla­čili, posteljnino, kurjavo, ker ve­liko obolevajo, tudi z zdravili, kar prek Rdečega križa in slo­

venske Karitas dobivamo na naš naslov. Veliko ljudi na Kosovu je brezposelnih, nimajo stalnega

vira za življenje, taki so najbolj potrebni pomoči. Vendar jim de­narja ne delimo. Če nimajo za kruh, jim ga pri peku za ves me­sec vnaprej plačamo, tako da so vsak dan znova deležni svoje štruce. Obiskujemo revne, ne­močne, invalide in ostarele v Pe­ći. Veliko jih je, toliko da jih ne obhodimo kmalu, zlasti še, ker nas je večina še v službi, avto­mobila pa tudi nimamo, da bi bile hitrejše in bolj gibljive...«

nam je med obiski nizala sestra Mira, vmes pa delila družinam tisto, česar so bili najbolj po­trebni, pa naj je šlo za hrano, oblačila ali le tolažilno besedo. Sestra Mira nas je na naši pre­tresljivi poti od postaje do po­staje kosovske revščine opozar­jala tudi na veliko razslojenost tamkajšnjega prebivalstva, na razkošne novogradnje, novona­stala podjetja in bogate proda­jalne in apoteke tamkajšnjih denarnih mogotcev, na sprte in v smrtnem sovraštvu živeče družine različnih ver in rodov, na duhovno revščino, neukost in brezvoljnost. Kar smo opa­žali skozi prizmo bolj ali manj neprizadetega opazovalca, ona kot domačinka globoko občuti.

S e s t r a M a r i j a K o v a č

V P e ć n a m e s t o

v a f r i š k i m i s i j o n Ob prvem srečanju z d o b r o d u š n o sestro Marijo nam zna­no zazveni njena govorica. Čeprav je dolga leta prebila v" tujejezičnem okolju, je v njenem govorjenju š e opazna sled škofje loškega narečja. Iz Zminca je doma. Ko se je posvetila v redovniški stan, se je odrekla domu in zaprise­gla Bogu in k r š č a n s k e m u usmiljenju. Njen dom je red se­ster svetega Vincencija Pavelskega tukaj v Peči, kjer je pred pol leta v tamkajšnji bolnišnici učakala zasluženi po-koj.

Zdaj v domu sester usmiljenk skrbi za vrt, kokoši in bolj mo­ška, gospodarska opravila. Njen blagozvočni glas je slišati pri vsakodnevnem bogoslužju, s kora zveni njeno igranje na harmonij. Škoda, da se je kar umaknila, smo slišali od sester, ki so jo poznale kot zelo spo­sobno in potrpežljivo medicin­sko sestro, nazadnje na inter­nem oddelku splošne bolnišni­ce v Peći. Kot vešča negovalka in čuteča usmiljenka bi lahko še veliko koristila bolnikom, invalidom in ubožnim, ki so potrebni njihove skrbi. Posebno doživetje je bilo slišati prisrčno pripoved sestre Mari­je, kako se je odločala za re­dovniški stan. Kovačevi iz Zminca so bili nadvse verni

(po vojni so iz strahu pred na­siljem komunistične oblasti ce­lo bežali na Koroško) in ne bi se branili imeti duhovnika v družini. Toda da bo v posveče­ni red stopila ravno hči Marija, je bilo sprva nepojmljivo. Naj­prej je povedala materi, ki ji je svetovala, naj z novico drugim družinskim članom počaka, da se vrne iz vojske eden od bra­tov. Nasprotovanja bratov se je najbolj bala, toda pri zrelih 24 letih je bila dovolj trdno odlo­čena za redovniško prihodnost, da je ne bi moglo zadržati, tudi če bi njen najljubši brat legel čez prag! Za medicinsko sestro seje šola­la v Beogradu, kot usmiljenka je delala med umobolnimi v Črnem potoku pri Litiji. Zatem

se je odpravila v Parfo.JjJ* • francoskega jezi* - p.

v Belgijo š t u d i r a t ^ Srce jo je

je učila to pa še ske bolezni

ireč vefl"

gnalo v Afriko, v misijoni , ] e . dar ji je načrte prekriža" ^ zen. Zdravniki so ji sv naj si namesto Afrike domače okolje. Tako se j „, stanila v Peći. Vroče z* s«. misijon to ravno ni, v e n

v a , d? stra Marija smeje P " 2 0 ^ , k ! je tudi tukaj dovolj eksoi ^ bi je bila deležna v Atn* • 0t> domačini v Peći, kjer dfjj drugem živi nadvse jp^^vi i bivalstvo, '

san° C katoliki, prav0* R 0 .

muslimani, Srbi, A l h a n - ) e t | j mi, ki so jim zadnje °\t]sflf tudi politične razprtije .

uživajo v ker zvesto

:ai, scsn" - Z i j i-elik ugled. To P* p ?

o sledijo svojem „. „ jledijo svoje" ^ slanstvu, ne oziraje se > . p fe ke, ki označujejo tukajsu bivalstvo.

< — os <

ve

w 13 ft. 5e »J on •—> Z tu

O O

Z < CE S co

G O R E N J S K I G L A S PETEK, 26. A P R I L A 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar;

oblikovanje Igor Pokorn; lektorica Marjeta Vozlič

V d a n a š n j i p r i l o g i p r e b e r i t e V u redn i š tvu smo se na željo bralcev odločil i , da

bosta odslej rubr ik i za dom in druž ino in iz šo lsk ih k lo­p i v petkovi p r i log i Gorenjskega glasa.

Tudi tokrat vam predstavljamo ansamble, k i bodo nastopili na Alpskem v e č e r u na Bledu, z nagradno igro, v kateri bomo razdelili 20 vstopnic za Alpsk i večer .

V tej prilogi ni nagradne kr ižanke zato, ker bo na­slednja petkova priloga izšla že v torek, 30. aprila, pred prazniki, ko bomo objavili nagradno križanko.

3 A D i O

3 1 3 F H

R A D i O

Spoštovane bralke in bralci Gorenjskega glasa! Od današnje številke naprej boste lahko redno vsak teden

v pričujoči rubriki prebirali najaktualnejše informacije povezane s kranjskim Radiom. Predvsem vas bomo obveščali o posebnih oddajah in najzanimivejših gostih.

Danes, za uvod, nekaj osnovnih informacij. Oddajamo vsak dan od 12. do 19. ure in ob nedeljah (po novem) od 10. dopoldne do 1. ure zjutraj. Če nas želite poklicati oziroma se neposredno vključiti v program, zavrtite telefonski številki: 2 1 - 2 1 - 2 2 ali 2 1 - 2 1 - 2 3 . Vse druge informacije, želje, pripombe... pa nam lahkp' ;sporočite po telefonu: 2 1 2 - 8 2 5 ali 2 1 2 - 8 2 6 . To sta hkrati tudi telefonski številki, na katerih lahko posredujete željo po obnavljanju ekonomsko-propagandnih sporočil.

% O p o z a r j a m o : V nedeljo, 27. aprila,; bomo na Radiu Kranj začeli z novo oddajo, ki jo bo pripravljala in vodila R o ­m a n a K r a j n č a n , namenjena pa bo najmlajšim. »Vrtiljak z Romano« bo na programu vsako nedeljo od 10. do 10.30 ure. Ob tem naj omenimo tudi oddajo namenjeno osnovnim in srednjim šolam (pred kratkim časom se je že predstavila OŠ France Pre­šeren), ki jo pripravlja T i n a P r i m o ž i č . Uro predavanja bo­mo sporočili preko radijskih valov. Toliko za tokrat, na svidenje prihodnji teden!

M V O L K S B A N K Rosental B 0 R 0 V L J E , Tel. 9943-4227-3756

CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE ZARADI OBNOVITVE PROSTOROV CENTRALE NA GLAVNEM TRGU PRESELILI NA NOVI NASLOV -VVERKSTRASSE 4 (OB GLAVNI CESTI V BOROVLJAH - NA DNU KLANCA LEVO)

t VISOKE OBRESTI ZA VLOGE • VREDNOSTNI PAPIRJI - BREZ OBRESTNEGA DAVKA • GOVORIMO SLOVENSKO t ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE

Počitek ... Foto: Jure Cigler

V R E M E

V e t e r i n d e ž Za petek, 26. aprila, pratika napoveduje veter, za soboto, 30. aprila,

meglo, za nedeljo, 28. aprila, ščip, za ponedeljek, 29. aprila, dež, za to­rek, 30. aprila, nestanovitno, za sredo, 1. maja, jasno, za četrtek, 2. maja, stanovitno veter.

L u n i n e m e n e V nedeljo, 8. aprila, bo ščip ob 21. uri in 58 minut. Ker se Luna

spremeni zvečer, bo po Herschlovem vremenskem ključu LEPO OB SEVERU IN ZAHODNIKU, DEŽ PA OB JUGU IN JUGOZAHODNIKU. V petek, 26. aprila, bo sonce vzšlo ob 4. uri in 58 minut in zašlo ob 19. uri in 3 minute - dan bo dolg 14 ur in 5 minut.

K o l e d a r i m e n Petek, 26. aprila: Klet, Klemen, Zdenka, Paš Sobota, 27. aprila: Cita, Jaro, Jaromil, Franci Nedelja, 28. aprila: Vital, Pavlin, Živko, Ljudevit Ponedeljek, 29. aprila: Robert, Marina, Hugo, Katarina Torek, 30 aprila: Marjan, Pij, Samo, Pika Sreda, 1. maja: Iztok, Jože, Maja, Greta Četrtek, 2. maja: Živa, Bor, Borko, Ati

Izbor za kraljico narcis Letos bodo organizatorji popularne prireditve Miss narcis s Planine pod Golico napravili prediz-bor za kraljico narcis. Da­nes, v petek, 26. aprila, bo ob 19. uri v g ledal išču Tone Čufar ob zanimivem programu izbor kandi­datk, k i se bodo potego­vale za na j lepšo narciso med narcisami.

T R G O V I N A

U G O D N I H N A K U P O V

Š P A R 0 V E C

S P A R M A R K E T

S T R U G A - S T R A U

T e l . : 9943 -4227-2349

PETEK S P O R E D I 26. aprila 1991

1. PROGRAM. TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2

8.50 9.00 9.00

10.10

14.50 15.00

15.30 16.50 16.55 17.00 17.05 18.05 18.10 18.10

18.30 19.00 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20

21.15 22.10 22.30

0.20

Video strani TV mozaik Klub Klobuk Velik zasuk, ponovitev franco­ske nadaljevanke Video strani Mednarodna obzorja: Nemčija danes, ponovitev Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik TV mozaik: Tednik, ponovitev EP Video strani Spored za otroke in mlade Zgodbe o Poluhcu: Kako je Po-luhec odklonil roko ošabne ne­veste, lutkovna igrica Mesečeva ura, angleška nada­ljevanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Po otoplitvi, avstralska doku­mentarna oddaja Heroji, avstralska nadaljevanka TV dnevnik Sova Dragi John, ameriška nanizan­ka Kitajski porcelan, francoski film Video strani

2. PROGRAM TV SLOVENIJA

16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi

17.30 Regionalni programi TV Slove­nija - Studio Maribor: Tele M

19.00 Domači ansambli: Ansambel Franca Miheliča, ponovitev

19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Ex libris: O tobaku 21.25 Koncert simfonikov RTV Slove­

nija, posnetek iz Cankarjevega doma

22.30 Satelitski programi, poskusni prenosi

22.55 Yutel, eksperimentalni pro­gram

23.56 Satelitski programi, poskusni prenosi

l . PROGRAM TV HRVATSKA

9.15 9.20 9.30

10.00

12.00 12.10 12.20 15.25 16.20 16.35 16.40 16.50 17.00 17.30

18.00 18.45 19.10 19.30 20.00 21.35 22.25 22.45 0.15 1.15

Poročila TV koledar Povejte, kaj naj počnem, doku­mentarna serija za mlade Šolski program: Otrok, šola, dom: Šolska reforma, kontakt­na oddaja Poročila Video strani Prezrli ste, poglejte Staro za novo Video strani Poročila TV koledar ^ Pokličimo 93 Iz vašega čtiva: Ante Kovačič Povejte, kaj naj počnem, doku­mentarna serija za mlade Hrvaška danes Polna hiša, ameriška nanizanka Risanka TV dnevnik Zadnji polet, ameriški film Duoptrija, talk show TV dnevnik Ekran brez okvira Yutel Poročila

12.45 Video strani 12.50 Dober dan 13.00 Bol na Braču: Tenis, odprto pr­

venstvo (ž), prenos 19.20 Dober večer 19.25 Velika pustolovščina v Sibiriji,

zadnji del potopisne oddaje 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Garfield 20.10 Zgodba za lahko noč 20.25 Pakistan - dežela in ljudje, po­

topisna serija 21.05 Nostalgija 21.50 Alf 22.25 Marlboro music show 23.00 Poročila 23.20 Neučakana pištola, ameriška

nanizanka

TV KOPER

16.00 18.30 18.45 19.00 19.25 19.30 19.50

20.10 20.30

21.30 22.20 22.30

Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Videoagenda Oddaja notranje politike Čarobna svetilka, otroški pro­gram Bober, Don Chuck, risanka Rojeni za življenje, dokumen­tarna oddaja Dickensove dogodivščine, na­daljevanka Leteči zdravnik TV dnevnik Športna rubrika

TV AVSTRIJA l

9.00 9.05 9.30

10.00 10.30 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00

14.45 15.00 15.05 15.30 15.55 16.10 16.35 17.00 18.00 18.05 18.30

19.22 19.30 19.53 20.00 20.15 21.15 21.25 21.35 23.30

0.00 0.05

Jutranji program: Čas v sliki Družinske vezi Ruščina Šolska TV Med nebom in zemljo, TV film Domače reportaže čas v sliki Mi, ponovitev Roseanne, serija Liebling Kreuzberg, Dvojna na­loga Mojstri jutrišnjega dne Otroški program Alfred J. Kwak, risanka Am, dam, des Zeleni pašnik Dustv, avstralska serija Mozartov kviz Mini čas v sliki Čas v sliki Mi Baywatch, Stara ljubezen ne zarjavi Znanje danes Čas v sliki Vreme šport Derrick, Kdo si ti, oče? Znane osebnosti kuhajo Pogledi s strani Rockv, ameriški film Šport SP v hokeju - skupina A, ČSFR - SZ, iz Turkuja čas v sliki Dvoboj v Diablu, ameriški film

TV AVSTRIJA 2

8.30 11.35 13.55

16.50 17.30

18.00 18.30 19.00 19.30

Vremenska panorama Leksikon umetnikov Šport SP v hokeju - skupina A, Kana­da - Švedska Sirarski grofi Srečanje z naravo, oddaja o ži­valih Družinske vezi, serija Milijonsko kolo, nagradna igra Lokalni program Čas v sliki

20.00 Kultura 20.15 Po redeče-belo-rdečih sledo­

vih, Avstrijci na Portugalskem 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Nenavadno življenje, video film 22.45 Filmski forum: Daljni vzhod -

divji zahod 23.30 Skodelica čaja za ljubezen,

ameriški film 1.10 Čas v sliki

1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA

4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petko­vo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Od melodije do melo­dije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z za­bavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slo­vencem po svetu - 23.06 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba

1. RADIO žmi 16.00 - Napoved programa - EPP obvestila -17.00 - Potapljanje ladjic 19.00 - Odpoved programa -

ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI

J E S E N I C E

B L E J S K A D O B R A V A

Š P A N O V V R H

VOGEL

F R E K V E N C E : 96.8 Mhz, 89,8 Mhz 96.0 Mhz 87,7 Mhz 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice, Radovljica, Gorenjska Bohinj

RADIO TRIGLAV JESENICE

11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Ra­dio Slovenija - 14.30 - Domače novi­ce 1 -15.00 - Petkov ocvirek -15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 • Neposredni prenos večer­nih novic radia BBC - 18.59 - Odpo­ved programa

S L O V E N I J A 1 S O V A

D R A G I J O H N Kate toži nad tem, da ne sreča zanimivih moških, ko jih John predstavi Neila Kramarja, tovari­ša iz študentske bratovščine. Ne-il ima karto več za košarkarsko tekmo, a ker John ne more z njim, mu predlaga, da lahko vza­me Kate s sabo. Je le srečala pravega? Kate žari od zadovolj­stva, saj je Neil tako očarljiv, po­zoren, obziren, tako duhovit. A ker se ji še ni poskušal približati, vzame stvar v svoje roke. In se opeče, ko ji Neil reče hvala in zbogom.

Blagi pokojniki , dragi možje

D a n e s , v pe tek , 26. a p r i l a , b o o b 19.30 u r i v F e s t i v a l n i d v o r a n i n a B l e d u n a s t o p i l a P o ­l o n a V e t r i h v p r e d s t a ­v i B l a g i p o k o j n i k i , d r a g i m o ž j e , av tor ja A l d a N i c o l a j a .

R T L P L U S

Dobro jutro, poročila 9.06 Že spet ti 9.25 Junaki brez hlač, ameriška ko­medija 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Domovinske me­lodije, ponovitev 16.45 Tvegano 17.15 Vroča nagrada 18.00 Človek za 6 mili­jonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 Nazaj v preteklost 20.15 Airvvolf 21.15 Dvorec ob Vrbskem jezeru, 8. nada­ljevanje 22.20 Tutti frutti 0.50 Morilski pajki, ameriška grozljivka, ponovitev 2.25 Cesarica gladiatorjev, italijanski erotični film 3.45 Spodnja krila revo­lucije, francoski film

E U R O S P O R T

6.30 Evropsko poslovni dnevnik 7.00 DJ Kat 8.30 Eurobika 9.00 Hokej na ledu - SZ : Kanada 11.00 Skoki na po­njavi 11.30 Eurobika 12.00 Skoki na ponjavi 12.30 Moto dirke - VN ZDA 250 in 500 ccm 14.00 Hokej na ledu -Kanada : Švedska 16.30 Lokostrel­stvo - svetovno prvenstvo 17.00 Fe­stival 17.30 Motonavtika 18.00 Tračni shovv 19.00 WLAF - ameriški nogo­met 19.30 Športna poročila 20.00 Ja­dranje 21.00 Rokoborba 22.30 Formu­la ena: VN San Marina, trening 23.00 Tenis - Houston 0.30 Hokej na ledu -Kanada : Švedska 2.30 športna poro­čila

CENTER amer. akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 16. uri, amer. ljub. drama DIVJI PO SRCU ob 17.45 in 20. uri STORŽIĆ prem. amer. trde erot. SEKS V ZAPORU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film RAM-BO III. ob 20. uri KOMENDA amer. kom. BRUC ob 20. uri LAZE amer. vvest. film MLADI REVOLVERAŠI II. ob 19. uri ČEŠNJICA amer. akcij, vojni film NAVY SEALS - OKORELI SPECIALISTI ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film KLETKA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film SLE­PI BES ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. zab. film ZLOČINI IN PREKR­ŠKI ob 20. uri BLED amer. zab. film UUBIMEC PO NAROČILU ob 20. uri

IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN

IŠČEMO D O B R E , P R I J A Z N E UČITELJE

< 2 a. <

H Cu CA <: mi o

on

C* o o <

F 00

ž i c a K o d e r Učiteljsko pot je začela pred več kot tri­desetimi leti in ves čas poučuje slovenski jezik na predmetni stopnji osnovne šole Heroja Bračiča na Bistrici pri Tržiču. Pravi, da ne verjame v posebno prilju­bljenost enega samega učitelja, saj pri njih vsi učitelji skupaj z vodstvom šole do učencev namerno razvijajo prijazen in strpen odnos. Tako začne ravnati ved­no tudi vsak novi član kolektiva in ta ho­mogenost ustvarja tisto toplo ozračje, v katerem se vsi dobro počutijo in tudi la­žje in boljše delajo.

Vsi moji kolegi se zelo trudijo, z učenci so prijazni, z lepo besedo pa nam

otroke uspe tudi dobro motivirati za delo. Ker se vsi trudimo v isti smeri, je delo tu prav užitek, vse to pa je tudi dobra osnova za raz­voj sposobnosti otrok. O njih se veliko pogovarjamo tako učitelji med seboj kot tudi z njimi samimi. Razumemo, da na njihovo poču­tje in uspešnost nujno vplivajo preobremenjenost, naglica in stiske vsakdanjega življenja, občasni neuspehi in morebitna neodpornost posameznika, zaradi česar njihova volja do dela ni vedno enaka. Znati moramo tudi potrpeti. Osebno sem prepričana, da je večina ljudi vedno dobrih, da nihče ni slab, le težave imajo. Ce je le mogo­če, konflikte rešujemo z lepo besedo, a včasih je potrebna tudi ostrejša. Nikoli pa ni želja učitelja, da bi se ga otrok bal, le tisto osnovno spoštovanje do sebe, do vrstnikov in do odraslih mora ime­ti. Učitelji od njih tudi moramo nekaj zahtevati, sicer ni rezultatov. Sploh pa velja, da tistega, od katerega nič ne zahtevaš, nimaš rad. Seveda pa je treba pri tem upoštevati sposobnosti vsakega posa­meznika. Veliko učencev je zelo pridnih, nekateri so celo garaški.

Jožica Koder je povedala, daje njena naloga (kot slavistke), hkrati pa tudi konjiček, ukvarjanje s sporočanjem. Rada vidi, če se otroci znajo lepo pisno izražati in jih k temu tudi vzgaja. Že več kot dvajset let je tudi mentorica zelo dejavnega šolskega lite­rarnega krožka. Vsako leto izdelajo Stezice, zajeten bilten s prete­žno reportažno vsebino, vsa leta že objavljajo v Glasu in na trži-škem radiu, pripravljajo kulturne dneve in pogosto gostijo slo­venske kulturne ustvarjalce. Nekaj znanih mladih novinarskih in moderatorskih imen je izšlo iz te sredine. Jožica Koder se spomi­nja vseh generacij, še posebej pa tistih najbolj talentiranih posa­meznikov in pravi, da se od njih marsikdo še čez leta vrne po na­svet ali pomoč. Nekoč stkane vezi ostajajo.

To delo me zelo veseli, čeprav se z leti zelo spreminja in se je treba vedno znova prilagajati novim metodam, spremembam v ži­vljenju in pri otrocih. Rada sem učiteljica in znova bi izbrala ta po­klic. • T. J. , foto: J . Cigler

P repr ičan i smo, da je v naš ih osnovnih in srednjih šo ­lah š e vel iko dobrih, prijaznih uči tel jev. Pišite nam o njih, radi j ih bomo predstavili .

M L A D I M A T E M A T I K I ZA V E G O V A PRIZNANJA

Na republiško tekmovanje

gre 59 učencev Kranj, 24. aprila - Prejšnjo soboto, 13. aprila, so bila tudi na Gorenjskem občinska tekmovanja, letos že 26. po vrsti, za srebrno Vegovo priznanje. Medtem ko je na šolskih tekmo­vanjih sodelovalo kar okrog 2400 mladih matematikov, j ih je bilo na vseh petih občinskih 566; 204 iz šest ih razredov, 179 iz sedmih in 183 iz osmih.

Srebrno Vegovo priznanje je prejelo 66 šestošolcev, 57 sed-mošolcev in 64 osmošolcev. Najboljši sedmošolci (21) in osmo-šolci (38) bodo 18. maja reševali zapletene matematične vozle na republiškem tekmovanju, kjer se bodo potegovali za zlata Vego­va priznanja.

Na republiško tekmovanje bodo odšli iz jeseniške občine Matej Rupnik, Urša Kranjc in Mojca Lužnik (7. razred), Mitja

Šorn, Metka Keršmanc, Katja Voh, Dejan Burja in Primož De-bevc (8. razred), iz kranjske občine Rudi Sušnik, Alenka Fister, Boštjan Markun, Rok Sušnik, Denis Bajželj, Milena Maček (7. razred), Andrej Studen, Božena Križnar, Iztok Humar, Blaž Mavčič, Manca Cirk, Blaž Markun, Goran Bambič, Petja Fister, Polona Roblek, Matej Nikšič in Tilen Mrak (8. razred), iz rado­vljiške občine Igor Odar, Saša Rozman, Mateja Čotar (7. razred), Martin Rajgelj, Uroš Kralj, Tomi Soklič, Manca Tomažin, Janez Burja (8. razred), iz škofjeloške občine Mojca Filipič, Boštjan M i -všek, Agata Kopač, Nataša Šmid, Janko Jelene, Janez Čufer, Si-bila Lebar (7. razred), Andrej Rupar, David Končan, Robert Ju­stin, Matija Tomšič, Neža Dolinar, Petra Potočnik, Mohor Mare-tič, Lucija Mlakar, Andreja Jurca, Barbara Kastelec in Damjan Čadež (8. razred), iz tržiške občine pa Matej Polanšek, Blaž Ko­nic (7. razred), Matevž Zupan, Pavel Kralj, Miha Ahačič, Marta Lukanc, Erika Žagar in Anka Grohar (8. razred). • H . J . '

I M P O R T E X P O R T K R A N J , d .o.o.

trgovina ^Žfojfo

Stražišče, Delavska cesta 26 a

Vam predstavlja del svoje bogate ponudbe: - kozarci Luminarc - jedilni servisi Arcopal - slike slikarja

Marjana Belca

$ i • $ i i i r i

y / / J / / /

* / / f c /

Novosti na našem tržišču $ i • $ i i i r i

y / / J / / /

* / / f c /

j - plastika Vidroplast - kuhinjska posoda

Siiampos - japonski porcelan

V I N A Q Maribor "^C^ Hotel Je lov ica Bled

Vabimo vas na

Š T A J E R S K E D N E V E od 12. aprila do 12. maja v Bistroju hotela Jelovica.

Postregli vas bomo s štajerskimi jedrni in pristnimi vini.

Ob večerih vas bo zabaval domači ansambel. V tem času boste kvalitetna štajerska vina po konkurenčnih cenah lahko kupili tudi za domov! Rezervacije in informacije tel. 77-316!

P O S O J I L N I C A - B A N K A Ž I L A B E L J A K / V I L L A C H

Beljak / Villach. Kaiser Josef Platz 6, Tel 9943-4242-27377 Brnca / Hart, vznožje Korenskega sedla - ob glavni cesti (odprto tudi ob sobotah"!) Ziljska Bistrica I Feistritz Gail *r VISOKE OBRESTI ZA VLOGE £ BANČNA TAJNOST ft

l . UGODNA MENJAVA SLOVENSKA POSTREŽBA

S O B O T A S P O R E D I

1. PROGRAM TV SLOVENIJA

8.16 Video strani 8.26 TV mozaik 8.25 Angleščina • Follow me 8.60 Radovedni Taček: Sveča 9.06 Zbis: Abeceda na polju in v

gozdu 9.16 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Po-

luhec odklonil roko ošabne ne­veste, lutkovna igrica

9.36 Alf, ameriška nanizanka 10.00 Zgodbe iz školjke 11.00 Ljubljana Zborovanje na Trgu

revolucije, prenos 13.30 Video strani 13.40 Videogodba. ponovitev 14.25 Sammv gre na jug. angleški

mladinski film 16.20 Sova. ponovitev 16.60 EP video strani 16.66 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.06 Ljudstvo Inuitov, švedski doku­

mentarni film 18.30 Zdaj pa po slovensko: Govori

po šegi kraja, piši po šegi jezi­ka, ponovitev izobraževalne oddaje

19.00 Že veste? 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.66 Vreme 19.69 Utrip 20 20 Žrebanje 3x3 20.38 Ona + On 22.10 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 Sova

Na zdravje), ameriška nanizan­ka Twin Peaks. ameriška nadalje­vanka Ozdravitev odpisanega, ameri­ški film

1.16 Video strani

2. PROGRAM TV SLOVENIJA

14.00 Satelitski programi - poskusni prenosi

14.66 Monte Cario: Tenis - ATP tur­nir, polfinale, prenos

17.30 Satelitski programi - poskusni prenosi

17.66 Ljubljana, srce OF. dokumen­tarna oddaja

19.00 Muppet shovv: Johnov Cash 19.30 TV dnevnik 20.16 Filmske uspešnice: Steze sla­

ve, ameriški film 21.40 Satelitski programi - poskusni

prenosi 22.66 Tenis - ATP turnir, polfinale.

posnetek iz Monte Carla 23.66 Yutel. eksperimentalni pro­

gram 0.46 Satelitski programi - poskusni

prenosi

1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 Poročila 8-20 TV koledar 8.30 Vesela sobota, spored za otro­

ke 10.00 Izbor šolskega programa 10.00 Zakaj, zakaj? 10.15 Premisli in naredi sam 10JO Glasbena delavnica: Ura tro­

bente 11.00 V vrtincu stoletij: Bekija 11 JO Divji svet živali, angleška po­

ljudnoznanstvena serija 12.00 Kako biti skupaj 12.30 Besede, besede 13.00 Dokumentarna oddaja 13.46 Aladinova čudežna svetilka,

sovjetski mladinski film 16.16 Mikser M, zabavna oddaja 16.00 Sedmi čut. oddaja o prometu 18.10 Ciklus filmov B. Marjanovića:

Otok. človek, kamen, doku­mentarni film

16.26 Narodna glasba 16.56 Poročila 17.00 Odprto.. 17.30 TV teden 17.46 TV razstava: Zlatko Keser 18.00 Vrnitev na otok zakladov, TV

nadaljevanka 18.56 Denver, poslednji dinozaver,

ameriška risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Intervju tedna 20.15 Mestece v Teksasu, ameriški

film 21.56 TV dnevnik 22.15 Hrvaški simboli: Grb in zasta­

va, dokumentarna oddaja 22.46 športna sobota, oddaja TV No­

vi Sad 23.06 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 23.50 Yutel 0.40 Poročila

TV HRVATSKA 2

8.56 Video strani 9.00 Dober dan - spregledali ste -

poglejte 9.10 Nostalgija, ponovitev

10.15 Pakistan - dežela in ljudje 10.46 Neučakana pištola, ameriška

nanizanka 11.30 Ekran brez okvira, ponovitev

Šport 13.00 Bol na Braču: Odprto prven­

stvo v tenisu (ž), prenos Monte Carlo: Tenis, ATP turnir, polfinale, prenos

19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Simpsonovi, risana serija 20.30 Shovv program 21.00 Predstavitev pesmi za Evrovizi-

jo, 1. del 21.50 Zakon v Los Angelesu. ameri­

ška nadaljevanka 22.35 DP v nogometu: Hajduk - Dina­

mo, posnetek 23.06 Predstavitev pesmi za Evrovizi -

jo. 2. del 23.50 Maraton z nadaljevanko

Najljubši sin, 6 delov ameriške nadaljevanke

TV KOPER

16.00 športne oddaje 18.30 Telerama šport 19.00 TV dnevnik 1920 Videoagenda 19.30 Jutri je nedelja, verska oddaja 19J6 čarobna svetilka - otroški pro­

gram 20.00 Dolga volkova senca, italijan­

ski celovečerni film 21.30 Leteči zdravnik, serija 22 20 TV dnevnik 22-30 športna rubrika

TV AVSTRIJA

9.00 9.06 9.30

10.00 10.30 11.00

12.30 13.00 13.10 13J6 16.06

15.20 16.30 15.56

16.00 17.00 17.10

17J6

18.00

čas v sliki in Družinske vezi, serija Angleščina Francoščina Ruščina Domotožje - tam, kjer cvetijo rože. ponovitev avstrijskega fil­ma Hallo Austria, hallo VVienna čas v sliki Mi Na lepi, modri Donavi. TV film Comedv Cape rs, Poročna uspešnica 1000 mojstrovin Otroški program Kapitan Smodnik na črni svinji, risanka VVurliizer Mini ČVS Trivial Pursuit. igra za velike in male če mene vprašal... Duh črne mačke čas v sliki

18.06 Nogomet 18.30 Baywatch, serija 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Glasba lebdi v zraku, prenos

velikega koncerta po željah 22.06 Novo v kinu 22.10 Model in vohljač 23.00 Beg v prepad, francoski film 0.30 Čas v sliki 0.36 Smrtna plovba Valhalle, ameri­

ški film 2.06 Čas v sliki 2.10 Ex libris

S L O V E N I J A 1 S O V A

TV AVSTRIJA 2

8.30 13.46 13.56 14.40 15.25 17.00 17.46

18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 22.10 22.15 22.46

0.15 0.20

Vremenska panorama Leksikon umetnikov Merano Pesmi za Evrovizijo, 2. del Simfonični koncert Ljuba družina Kdo me hoče? - Živali iščejo dom Družinske vezi, serija Slika Avstrije Avstrija danes čas v sliki, vreme Kultura Hurikan, ameriški film Čas v sliki šport Sedemdeseta pomlad Petra Ustinova, posnetek slavnostne prireditve v Parizu čas v sliki Ex libris

N A Z D R A V J E ! Carla išče vzgojiteljico za svoje otro­ke. Priporočila in znanje posameznih predmetov niso tako zelo pomemb­na. Pač pa je važno to, če je bila kan­didatka kdaj udeležena v vojaškem spopadu. Dokazati mora namreč, da se zna braniti.. Rick VValker, pomožni metalec Red Soxov, je v krizi. Za pa­meten nasvet zaprosi Sama in Tre­nerja. V lokalu so vsi istega mnenja -Ricku manjka samozavesti. Potrebuje meditacijo, obenem si mora poživiti tudi spolno življenje. Samova kariera je, po njihovem mnenju, dokaz za to, da ima seks res nekaj pri tem. On pa ve. da ima največ zaslug navadni tali­sman - pokrovček od steklenice...

L RADIO ŽIRI 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - po­govor s sponzorjem oddaje - 19.00 -Odpoved programa -

RADIO TRIGLAV JESENICE

1. PROGRAM RADIO SLOVENCA

4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od stra­ni do strani + pionirski tednik - 9.06 Z glasbo v dober dan -10.06 Kulturna panorama - 11.06 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in po­zdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.56 Zabavna glasba - 16.00 Od me­lodije do melodije + EP - 17.00 Te­denski aktualni mozaik - 18.06 Znano in priljubljeno -19.46 Z zabavnimi an­sambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka ra­dijska igra - 23.06 Literarni nokturno -Harrv Kuhner: Pesmi - 23.16-6.00 No­čni program - glasba

11.46 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop -13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Sloveni­ja - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 16.00 - Tečaj an­gleškega jezika - ponovitev - 15.30 • Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - čestitke poslušalcev in EP -18.59 - Odpoved programa

F T L M N E T

7.00 Aiong Came Jones 9.30 Pollv 11.00 Rainbovv Brite and the Star Stealer 13.00 The Chalk Garden 15.00 Cat Citv 17.00 Women on the Verge of a Nervous Breakdown 19.00 Beli­ni an & True 21.00 Moon Over Para-dor 23.00 Date with the Angel 1 JO I Feel It Rising 3.00 Secret Ceremonv 5.00 She's Having Babv

K I N O 2 7 . a p r i l a

CENTER amer. akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 17. in 19. uri prem. amer. akcij. voj. filma NAVY SEALS - OKORELI SPECIALISTI ob 21. uri STORŽIĆ amr. kom. GLEJ NO. KDO GOVORI ob 16. uri. amer. trda erot. SEKS V ZAPORU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. thrill. LEPI JOHNNY - JOHNNY HANDSOME ob 17. in 19. uri, prem. amer. krim. fil­ma ROOKIE - ULIČNI POLICAJ ob 21 uri DUPLICA prem. amer. kom. BRUC (RESHMAN) ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. ljub. drama DIVJI PO SRCU ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer akcij, film SLEPI BES ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer akcij, film KLETKA ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. glasb, film PLESALEC STEPA ob 18. uri, amer. erot. film DEVET IN POL TEDNOV ob 20. uri BLED amer. akcij, film DOBRI FANTJE ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. pust. film PRESTOPNIKI ob 20. uri

N O V O V K I N U

OKORELI SPECIALCI (Navy Seals) ameriški vojni film; režija: Levvis Teague; glavne vloge: Charlie She-en, Michael Biehn. Joanne VVhallev Kilmer Na vročem srednjem vzhodu je zadet helikopter ameriške vojne mornarice. Na pomoč pride elitna enota specialcev, ki nalogo reše­vanja uspešno opravi, nato pa se odpravi na lov za sovražnikovimi raketami. Uspe jim izvedeti, da so rakete v razdejanem Bejrutu. Okoreli specialci se morajo prebiti skozi mesto, v katerem divja voj­ni pekel, in do naslednjega jutra izvršiti nevarno nalogo.

< mi

<

mi U Ui cu

< mi

2 C/3 *-> Z mi oc O O Z < r r h-co (b

/ NEDELJA SPOREDI 28. aprila 1991

I. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA

mi m» 06 Gm

Um

£ O* C/5 < mi

C/i —>

o£ O O z <

8.50 9.00 9.50

10.20

10.50 11.10 11.40 12.00 12.30 13.10 14.40

15.30 16.55 17.00 17.06 18.53 18.55 19.00 19.15 19.30 19.55 20.05

20.40 21.25 22.00 22.25

23.46

Video strani Otroška matineja. Živ žav Mesečeva ura, ponovitev an­gleške nadaljevanke V znamenju zvezd: Vodnar, po­novitev nemške dokumentarne serije Muppet shovv: Johnnv Cash, ponovitev Videomeh Obzorja duha Ljudje in zemlja Prisluhnimo tišini Titanic, ponovitev Saga o Forsvtih, angleška na­daljevanka Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik Sedmi križ, ameriški film EP Video strani Risanka TV mernik TVokno TV dnevnik Vreme Posel je posel, slovenska nani­zanka Zdravo Pesmi za Eurosong '91,2. del TV dnevnik, šport, vreme Sova Kremplji in praske, ameriška nanizanka Inšpektor Morse, angleška na­nizanka Video strani

2. PROGRAM TV SLOVENIJA

13.00 Satelitski programi - poskusni prenosi

13.46 Imola: Formula 1, prenos 16.16 Monte Carlo: Tenis - ATP tur­

nir, finale, vključitev v prenos 17.56 Turku: SP v hokeju na ledu

skupine A: SZ - švedska, pre­nos

20.00 Bajke na Slovenskem: Dobro in zlo, dokumentarna oddaja

20.25 Ciklus filmov R. W. Fassbinder-ja: Bolvvieser, nemški film

22.00 Finale jugoslovanskega roko­metnega pokala (ž), posnetek iz Bosanskega Broda

23.15 športni pregled, oddaja TV Sa­rajevo

23.46 Yutel, eksperimentalni pro­gram

1. PROGRAM TV HRVATSKA

9.30 Lathatar - Horizonti, kronika v madžarščini

9.46 Poročila 9.50 TV koledar

10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopold­ne za otroke

12.00 Sadovi zemlje, kmetijska odda­ja

13.00 Poročila 13.06 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 In tudi letos, izobraževalna od­

daja 14.25 Nedeljsko popoldne: Sestanek

brez dnevnega reda 17.10 Mlada Bess, ameriški film 18.46 Leteči medvedki, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.15 Dokumenti časa: Pošastne vasi

Vladimirova 22.00 TV dnevnik 22.20 Mozart od Salzburga do Zagre­

ba, glasbena oddaja 23.20 športni pregled, oddaja TV Sa­

rajevo 0.06 Yutel 1.06 Poročila

10.46 Video strani 10.50 Dobro jutro 11.00 Bol na Braču: Odprto prven­

stvo v tenisu (ž), prenos 12.56 športno popoldne 13.00 Finale pokala Jugoslavije v ro­

kometu (ž), prenos 14.15 Imola: Formula 1 za veliko na­

grado San Marina, prenos 15.00 Monte Carlo: tenis, ATP turnir,

prenos 20.30 Sedma noč

3 + 3 + 1 - nedelja Murphv Brovvn, ameriška hu­moristična nanizanka Gost sedme noči Srečanje z likovnim umetni­kom in začetek dobrodelne ak­cije NLF, nagradna igra NbflBi klici

0.50 Rezultati avkcije

TV KOPER

16.00 Športne oddaje 18.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.20 Videoagenda 19.25 Čarobna svetilka - otroški pro­

gram 20.10 »I brotos del vvestt, celovečer­

ni film 21.30 Globus 22.00 TV dnevnik 22.10 Športna oddaja

TV AVSTRIJA l

9.00 Čas v sliki 9.06 Neenak par

11.00 Ura za tisk 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.10 Družine, kolikor hočeš 13.36 Nebraska 14.55 Takrat 15.00 Gornja Avstrija iz zraka 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Pustolovščina bremenskih

mestnih muzikantov 15.56 7 x ti in jaz 16.10 Daktari 17.00 Mini ČVS 17.10 X-large 18.30 Bavvvatch 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 ... no, in? 21.35 Vizije 21.40 Mozartov koledar 21.46 W. A. Mozart: La finta giardi-

niera KV 196 1.40 čas v sliki

TV AVSTRIJA 2

8.30 Vremenska panorama 9.00 čas v sliki 9.06 Kulturni tednik 9.30 Kulturni zajtrk

10.16 Po sledeh Jamesa Cooka 11.00 Opera proti operi 12.28 Iščemo popolnost - nato Leksi

kon umetnikov 13.00 Domovina, tuja domovina 13.30 Športno popoldne 16.30 Svet pustolovščin 17.15 Klub za seniorje 18.00 Družinske vezi. serija 18.30 Avstrija v sliki 18.55 Verska oddaja 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Hobotnica 22.00 Čas v sliki 22.06 Šport 22.10 Vse posluša moje ukaze 23.56 Šport 1.10 Čas v sliki

5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.06 Radijska igra za otroke - 9.06 Pomnjenja - 10.06 Nedeljska matine­ja - 11.03-16.00 Naši poslušslci česti­tajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne me­lodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni noktur­no - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba

l . RADIO ŽERI

9.00 - Napoved programa - EPP - ra­dijski koledar - kino - 10.00 - Minute za šport in rekreacijo - 10.16 - Alpe tourovo turistično okence - v živo -11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska du­hovna misel 12.15 - EPP -12.30 - če stitke in pozdravi - 13.30 - Odpoved programa -

SLOVENIJA! 2 0 . 0 0

P O S E L J E P O S E L Ljubosumna žena pride na Ultra-servis, ker misli, da gre za dete­ktivsko agencijo. Moniki razbur­jeno potoži, da jo mož vara in že­li, da ji priskrbijo dokaze, foto­grafije, s katerimi bi lahko potem moža dodobra izmolzla. Tako trdno prepričana, da jo mož, ki je lovec. vara. pa je zato. ker je zve­čer pod oknom slišala njegov po­govor s prijateljem in dogovor, da gre prihodnjo nedeljo z njima na lov tudi občudovanja vredna Laura. Teta Liza prisluškuje po­govoru ljubosumne žene in šefi­nje Monike in o tem obvesti osumljenega moža. Uitraserviso-ve fante, ki jih žena opremi z lov­skimi uniformami, med detektiv­skim podvigom torej čaka lepo presenečenje...

RADIO TRIGLAV JESENICE

R T L P L U S

8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otro­ke - 9.15 - Horoskop - 9.46 - Špikov kot -10.15 - Slovenci v svetu - 10.46 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - čestitke po­slušalcev - 13.00 - Tema - 14.00 - Če­stitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Če­stitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP 18.59 - Odpoved progra­ma

F I L M N E T

6.00 Mr. T 620 Kapitan N 6.46 Jetso novi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.30 Film 11.00 Ta teden 12.06 Klasika a la carte 12.38 Neverjetne zgodbe 13.00 čas mladih, film 14.15 Pogovor s Heidi Bruehl 15.60 Film 17.50 Petro­va glasbena revija 18.48 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Film 21.46 Spieglov TV magazin 2226 Pri­me Time 22.40 Vohljač 23.38 Ponoči, ko zamrzne kri, grozljivka 0.00 Nezna­ne dimenzije 0.25 Alfred Hitchcock prikazuje 0.50 Model in vohljač

7.00 La Famiglia 9.00 The Great Loco-motive Chase 11.00 The in Crowd 13.00 The Big Trees 15.30 Perfect Harmonv 17.00 The Dark Side 19.00 Sunset 21.00 Cold Sassy Tree 23.00 Stacv's Knights 1.00 Capone behind Bars 3.00 Night of the Creeps 5.00 Inadmissable Evidence

E U R O S P O R T

7.00 Verski program 8.00 Tovarna za­bave 10.00 Mednarodni šport 11.00 Formula ena: VN San Marina, trening 11.30 Tae-Kwondo - svetovno prven­stvo 12.00 Boks - sledi Tenis - Hou-ston - sledi Formula ena: VN San Marina, prenos • sledi Hokej na Idu -ZDA : Finska

KINO 28. aprila

CENTER amer. akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 17 uri, amer. ljub. drama DIVJI PO SRCU ob 19. uri, prem amer. thrill. filma JAKOBOVA LESTEV GROZE ob 21. uri STORŽIC amer akcij, film RAMBO III. ob 18. uri. amer. trda erot. SEKS V ZAPORU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. thrill. film LEPI JOHNNY ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. VEDNO PRI­PRAVLJENA ob 21. uri DUPLICA prem amer. mlsd. akcij. kom. ČAROV­NIK ob 10. uri. prem amer. akcij, vojn filma NAVY SEALS - OKORELI SPECIALISTI ob 17., 19. in 21. uri TRŽIČ prem. amer krim. filma ROOKIE - ULIČNI POLICAJ ob 18 in 20 uri DOVJE amer. kom. BRUC ob 19.30 uri ŽELEZNIKI amer kom. NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 19 uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film KLETKA ob 18 in 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film ZLOČINI IN PREKRŠKI ob 18. uri, amer. erot. film DEVET IN POL TED­NOV ob 20. uri BLED amer. pust. film PRESTOPNIKI ob 18. uri, amer. zab. film LJUBIMEC PO NAROČILU ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film DO­BRI FANTJE ob 18. in 20. uri

NOVO V KINU

JAKOBOVA LESTEV GROZE (Jacobs Ladder) ameriški thriller; režija: Adrian Lyne; igrajo: Tim Robbins, Dannv Ai-ello. Elisabeth Pena Film pripoveduje zgodbo o Jakobu, ki je bil hudo ranjen v Vietnamu, in se prebudi v sedanjosti. Vietnam se mu zdi kot »flashback«. Mu­čijo ga halucinacije, preganjajo ga demoni, včasih se mu zdi, da živi z ženo, zatem se mu dozdeva, da je žrtev vojaškega eksperimenta s halucinogeno drogo. Izkaže se, da je bil Jakob sicer res ena od žrtev poskusov z mami­lom, imenovanim »Lestev«, kajti vojaki Robinovega bataljona so se sredi bojnega polja začeli čudno obnašati in padati v trans in videti je bilo, da se je nekdo poigral z njihovim razumom. Zato ne presene­ča spoznanje, da je ta enota žrtvovana za poskus novih bojnih stru­pov.

Z 9 . a p r i l a

1. PROGRAM TV SLOVENIJA

8.50 9.00 9.00

9.10

9.25 10.15

10.50 11.05 11.20 14.55 15.05 15.25 16.55 17.00 17.05 18.30 18.30 18.45 19.10 19.15 19.30 19.55 20.05

21.10 22.00 22.20 23.05

0.25

Video strani TV mozaik Ciciban, dober dan: Na Rožni­ku Pojdi nekam, ne ve se kam: Majhna četa, lutkovna igrica HTV Rapunzel, ameriški mladinski film Imel sem ptičico... glasbena oddaja Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev TV mernik, ponovitev Video strani Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik TV Mozaik: Zdravo, ponovitev Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Miza Alf, ameriška nanizanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Žarko Petan: Dachauski proce­si, TV priredba gledališke pred­stave MGL Osmi dan TV dnevnik, vreme 400 let slovenske glasbe Sova: Gledališče Ravja Bradburvja, angleška nanizanka Inšpektor Morse, angleška na­nizanka Video strani

2. PROGRAM TV SLOVENIJA

15.30 SP v hokeju na ledu skupine A: ČSFR - Kanada, posnetek iz Tampereja

17.30 Regionalni programi TV Slove­nija - Studio Ljubljana

19.30 TV dnevnik 20.00 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza, športna oddaja 21.20 Omizje: Pet let po Černobilu

Yutel, eksperimentalni pro­gram

l . PROGRAM TV HRVATSKA

9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Smrt Smail-age Čengiča. lu­

tkovna serija za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Plavi bicikel 10.15 Likovna umetnost 10.30 Bodite z nami 10.45 TV gledališče: Komedija 11.15 Familv album, tečaj ameriške

angleščine 11.45 TV Leksikon: Kinematograf 12.00 Poročila 12.10 Video strani 1220 Glina kot usoda, dokumentar­

na oddaja 12.50 Skrita priča, ameriški film 14.40 Dokumenti časa: Pošastne vasi

Vladimirova 15.30 Vrtoglavica, oddaja o filmu 16.30 Video strani 16.46 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program: Familv album,

tečaj ameriške angleščine 17.30 Smrt Smail-age Čengiča, lu­

tkovna serija za otroke 18.00 Hrvaška danes 18.45 Moj Levt, dokumentarni film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Boljše življenje, humoristična

serija TV Beograd 20.55 Sedem dni v svetu, zunanja

politika

21.25 TV Dnevnik 21.50 Kinoteka Hollywooda: Clash by

Night, ameriški film 23.35 Yutel 0.25 Poročila

TV HRVATSKA 2

14.55 15.00

16.30

17.15

18.00 18.05 19.00

19.30 20.00 20.10 20.20 21.20

21.55 22.20

23.05

Video strani Dober dan Spregledali ste - poglejte Zakon v Los Angelesu, ponovi­tev Nočni klici, ponovitev ameriške nanizanke Dober večer Rumena minutka Sreča pa še večja, oddaja za naročnike Glasbeni vsakdan Risanka Zgodba za lahko noč Svet športa Cosby shovv, ameriška humori­stična nanizanka Poročila Twin Peaks, ameriška nadalje­vanka Mož, imenovan Sokol, ameri­ška nadaljevanka

TV KOPER

16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.20 Videoagenda 19.25 Čarobna svetilka - otroški pro­

gram Stanlio in Olio

19.50 Glasbena oddaja 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 Telerama šport 21.30 TV dnevnik 21.45 6. krog - šport iz zamejstva

TV AVSTRIJA l

9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Avstrija v sliki

10.00 TV v šoli 10.30 Častno znamenje 12.00 Po rdeče-belo-rdečih sledeh 13.00 Čas v sliki 13.10 Primer za ljudskega tožilca

nato Reakcije 13.40 Kraj srečanja - narava 14.10 Angel se vrača 14.55 Takrat 15.05 Babar 15.30 Am, dam, des 16.10 Pirati z reke Spree 16.35 Ding dong 17.00 Mini ĆVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Baywatch 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport ob ponedeljkih 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Pogledi s strani 21.25 Peter Strohm, mejni primer 22.20 Razpad 23.55 Praznik jazza v VViesnu 1990 0.40 Čas v sliki

popravi

TV AVSTRIJA 2

8.30 Vreme - panorama 16.35 Leksikon umetnikov 16.45 Jame, čarovnice, svetinje, 2.

del 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme

20.15 Gozdarska hiša Falkenau, Silvi-na odločitev

21.15 Teleskop: Černobilska bitka 22.00 Čas v sliki 22.30 Sushi ali Hamburger, Tiha in­

vazija 23.15 Nočni studio 0.15 Čas v sliki

l . PROGRAM RADIO SLOVENIJA

4.3G-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Po­čitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih re­vijah in tekmovanjih -15.15 Radio da­nes, radio jutri - 15.55 Zabavna glas­ba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba

H R V A Š K A 1 2 1 . 5 0

C L A S H B Y N I G H T ameriški barvni film; igrajo: Bar­bara Stanwyck, Paul Douglas, Robert Ryan, Marilyn Monroe Mae Doyle, precej nemirno dekle z majhnega ribiškega mesta, se vendarle ustali in poroči z ribi­čem Jerrvjem Damatom. Njen cinični prijatelj Earl Pfeifer zaslu­ti, da v zakonu ni srečna. Zato jo poskuša razveseliti. Začne jo os­vajati...

15.00 Capone Behind Bars 17.00 My Dear Secretary 19.00 Visionquest 21.00 Housekeeping 23.00 Final Noti­ce 1.00 The Couch Trip 3.00 Mishima 5.00 Le Chainon Manguant

R T L P L U S

l . RADIO ŽIRI

16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila - 17.00 - Veseli predpraz-nični vrtiljak -17.30 - Zakajčkova mini šola - 18.00 - Da se mladi bolje spo­znamo med seboj - 19.00 - Odpoved programa -

RADIO TRIGLAV JESENICE

6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Že spet ti 9.30 Film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poro­čilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Vesoljska ladja Galactica 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Človek za 6 mili­jonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 Ekipa A 20.15 Mini Playback shovv 21.15 Erotični film 22.25 10 pred 11 23.25 Priložnost za ljubezen 0.05 Mo­ški magazin 0.40 Erotični film

11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Sloveni­ja -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Te­ma - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni pre­nos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa -

E U R O S P O R T

F I L M N E T

7.00 La Ronde 9.00 Cold Sassy Tree 11.00 The War VVagon 13.00 Sunset

6.00 Mednarodno poslovno poročilo 6.30 To so bili dnevi 7.00 DJ Kat 8.30 Eurobika 9.00 Hokej na ledu - ZDA : Finska 11.00 Festival 11.30 Eurobika 12.00 Jadranje ČČ13.00 Formula ena: VN San Marina 14.00 Nogometni do­kumentarec 16.00 Hokej na ledu -svetovno prvenstvo 18.00 Rodeo 19.00 Velika kolesa 19.30 Športna po­ročila 20.00 NHL Hokej 21.00 Boks 22.00 Hokej na ledu - svetovno prven­stvo 24.00 Avstralski nogomet 1.00 Športna poročila 1.30 Kriket - Zahod­na Indija : Avstralija

OBČINA ŠKOFJA L O K A Sekretariat za občo upravo in proračun Poljanska c. 2 Uprava za družbene prihodne občine Škofja Loka objavlja prosta dela: DAVČNI INŠPEKTOR (delavec s posebnimi pooblastili) Pogoji: - višja strokovna izobrazba ekonomske ali upravne smeri in

2 leti delovnih izkušenj. Poskusno dela traja 4 mesece. Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Upravni organi občine Škofja Loka, sekretariat za občo upravo in proračun, Škofja Loka, Poljanska c. 2. Nepopol­nih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po objavi.

KINO 29. aprila

CENTER amer. thrill. film JAKOBOVA LESTEV GROZE ob 16. in 18. uri, amer. glasb, film AMADEUS ob 20. uri STORŽIČ IN ŽELEZAR Danes za­prto! RADOVLJICA amer. glasb, film PLESALEC STEPA ob 20. uri BLED amer. erot. film DEVET IN POL TEDNOV ob 20. uri

m* < J tm X -<

* O. c/5" < m} O m* C/3 —i Z tu

S o o z <

s cd

8 < -J

«<

ve

Ou

iS

C/3

UJ oi O O Z < CC r -(/>

N O V O N A KUHINJSKI KNJIŽNI POUCI

J u h e i n e n o l o n č n i c e Ljubljana, 19, apri la - Cankar jeva za ložba je na t iskovni konferenci pre tekl i petek v znani l jubljanski gostilni Ža-bar na Viču novinarjem predstavi la n a j n o v e j š o kuharsko knjigo iz serije V e l i k e kuharske knj ige n e m š k e avtorice Annette Wol ter "Juhe in e n o l o n č n i c e " . - V s i recepti so dvakrat p r e i z k u š e n i , vsaka j e d je predstavljena z barvno fotografijo.

Večina gospodinj zagotovo pozna prvo knjigo iz serije "ve­likih kuharic" Cankarjeve za­ložbe, Vse kuhinje sveta, v ka­teri je predstavljeno petsto naj­bolj znanih narodnih speciali-tet iz 61 dežel. Zelo znana je tudi Velika knjiga o peki, ki je bila takoj razgrabljena in že ne­kajkrat ponatisnjena, rade pa gospodinje sežejo tudi po knji­gah enakega formata, kot so Hladne jedi, Perutnina, Ribje jedi, Testenine, Zelenjavne jedi in Kolači in torte. Kot so se jim priljubile vse dosedanje izdaje, bodo zagotovo takoj odlično ocenile tudi najnovejšo knjigo, ki so jo že težko pričakovale, Juhe in enolončnice.

In kaj prinaša ta izredno le­pa, bogato ilustrirana, kvalitet­na knjiga? Vse, kar moramo ve­deti o juhah, čistih in gostih, o njihovi vrednosti, o priljublje­nih zakuhah, dišavnicah in vseh pripomočkih za kuhanje juh. Poseben poudarek je dan gostim juham, ki jih naše go­spodinje navadno še vedno pri­pravljajo kar iz vrečk, a prav v tej knjigi spoznate, kako z lah­koto in poceni se skuha odli­čna kremna juha s katerokoli zelenjavo, ki jo imamo tisti tre­nutek pri roki. Silno pa prite­gnejo obare ter zanimive do­mače in tuje enolončnice. Kar priznajte, da pozabljamo na­nje, pa bi si prav z enolončni­cami zaposlena gospodinja lahko prihranila ogromno časa. Le prelistajte knjigo do konca, ko vam prvič pride v roke. Bo­ste videle, koliko je za nas še neznanega prav o juhah. Nak, ni samo goveja juha, zelenja­vna enolončnica in prežganka na svetu. Malo je vrst jedi, kjer lahko domišljiji tako pustimo svobodne peruti, kot so prav juhe.

Če bi mene vprašali, kaj mi je v knjigi najbolj všeč, bi iz mene kar ustrelilo: "Zakuhe!" Kaj morem, ko pa sem zalju­bljena v cmočke in v tej knjigi so tako nazorno .prikazane pri­prave mozgovih, telečjih, zdro-bovih, lososovih, jetrnih, cmoč-kov iz surovega masla in moke in bogve še kakšnih. In tiste gostljate krompirjeve, krepke in fino začinjene kremne juhe bom tudi preskusila, vse po vr­sti. In končno bom vendarle upala skuhati francosko čebul­no juho, hčeri pa ugodila s kakšno dobro ribjo juho z ev­ropskega Severa. Pa tudi jaj­čnega kipnika, ki ga tako ime­nitno lahko razrežeš in obliku­ješ kot piškotke in ponudiš v čisti juhi, se bom kdaj lotila. Za kakšno posebno priložnost, seveda. Čisto res je, kar pravi Annette Wolter: " N i zaokrože­nega kosila brez juhe in nič ni bolj domačega kakor družba okoli jušnika, iz katerega se ve­selo kadi!"

In morda le še to; Cankarje­va založba ima v pripravi tudi veliko knjigo o mesnih jedeh. • D. Dolenc

Glasbene novičke Marc Almond in skupina Soft C e l i so zopet tu. A lbum z imenom »Memorabiha 91« nam pr inaša vse njihove naj­več je hite. Od Tainted Love do Says hello, Wave Good-bye, ki so izdali tudi na mali p lošči in se počas i , vendar vztrajno dviga na lestvicah. V Franciji velike zveze z milijonsko naklado zadnje LP »Religion« in s pevko, k i je francoski novi sex-simbol, Muriel Moreno in Daniel Chenevez ustanoviteljem skupi­ne Niagara. Phill Collins se je potuhnil. Poči tek? To pa ne. Za delav­ca, kakršen je Phill, pomeni to le eno. Snemanje novih pesmi. Tokrat se je odločil posneti j ih s skupino Genesis.

P R A V JE, D A V E M O

Kako z r o ž pregnati u š i

Če se pojavijo uši na lončni­cah, prve kar z roko pomane-mo, sicer pa rožo postavimo pod močan curek vode in j i te­meljito operemo vse liste. Po­maga tudi čaj iz lupin čebule ali voda, v kateri smo 24 ur na­

makali olupke krompirja. S to vodo poškropimo lončnice tri­krat, enkrat za drugim. Enako pomaga voda, v kateri smo 24 ur namakali koprive, pelin vra-tič, praprot, gabez ali preslico. Vedno se uši najprej poskušaj­mo ubraniti z naravnimi pri­pravki, šele potem s kemični­mi. Nekatere rožarice pa pre­prosto v vodi raztopijo 1 odsto­tek mazavega mila in s tem po­škropijo lončnice. Pri močnem napadu uši uporabimo pire-trum, ki ga dobimo v semenar­nah in specializiranih trgovi­nah za vrtičkarje.

Če imamo bolne grede, jih zasejemo s tagetesom; tagetes pozdravi vsako bolno zemljo. Pomaga pa tudi, če vsaj 5 cm globoko v zemljo zamešamo le­sni pepel.

GRAND HOTEL TOPLICE BLED

V bistroju Grand hotela Toplice na Bledu imamo na razpolago poslovni prostor - trgovski lokal v izmeri približno 12 m 2 . Nudimo možnost oddaje lokala v najem za ekskluzivni darilni program ter prodajo tobačnih izdelkov. Lokal je na razpolago takoj.

Ponudbe pričakujemo najkasneje do sobote, 4.5.1991, na naslov Grand hotel Toplice Bled, Cesta Svobode 12, Bled. Morebitne informacije lahko dobite po telefonu 77-222.

veletrgovina

š P E C E r i j a bled, p.

V E L E T R G O V I N A ŠPECERIJA B L E D Kajuhova 3

Veletrgovina Špecerija Bled, p. o. na podlagi sklepa delav­skega sveta O D D A J A V N A J E M poslovne prostore Ribarnica Radovljica, Cankarjeva 62. Pogoji: - izklicna najemnina je 400 D E M / mesečno, v dinarski pro­

tivrednosti, - najemno razmerje bo trajalo 5 let, - plačilo najemnine vnaprej vsaj za prvih 6 mesecev, - davek in druge stroške uporabe najemnih prostorov plača

najemnik, - namembnost lokala je nespremenjena. Dodatne informacije lahko dobijo interesenti v Veletrgovini Špecerija Bled, Kajuhova 3 ali po telefonu št. 064/78-261. Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo na naslov Veletrgovi­na Špecerija Bled, Kajuhova 3, do vključno 6. 5. 1991.

\ Kot vse kaže, nam zanesljivo nikoli in nikdar ne more bi­

ti dolgčas! Če bi nam, denimo, televizija, zanalašč stregla s samimi slabimi filmi, bi iz dnevnopolitične redakcije že bruh­nila kakšna vest, ki bi nam popestrila televizijski dolgčas. Sre­čno ljudstvo, ki ne rabi humorja in humoristov, saj ima vsa­kdanjik tako žgečkljivo komičen, da se sleherni dan lahko nasmeje. Če se seveda hoče in če obravnava zadeve s tistih plati, na katerih je briljantno operiral že ruski Ostap Bender.

V zadnjem času so silno aktualne tiskovne konference, ki jih po pogovorih predsednikov republik prirejajo po naših re­publikah in jih pozno v nočne ure prenašajo nacionalne tele­vizije. Ko je bilo prvič, nam je bilo všeč zato, ker so bili na takšen način sploh prvič vsi skupaj pred kamerami in ker smo pričakovali, da bo kaj novega. Nič! Razen seveda razlik, ki bodo v Jugoslaviji večne. Ko je bilo naslednjič, je bilo malo več sproščenosti in humornih prebliskov z obeh strani, tako da si je preprost človeček doma, na kavču, že dovolil določe­ne asociacije: tam gori ali doli emblem Ohrida, za mizo z brezhibno zlikanim prtom pa plemenski poglavarji, ki se eden drugemu vljudnostno nasmihajo, strumno in brumno pa branijo interese plemenskih okolij, iz katerih izhajajo. Saj ste kot kakšen konfuzen zdravniški konzilij, je brihtno pripomnil neki novinar! Vsi veste, kakšna je diagnoza, vsak pa ima svoj koncept operativnega zdravljenja.

Verjetno so take predstave v prid demokraciji, ki se je na široko razpasla in straši že po vsej Jugoslaviji! Tovariš pred­sednik največje republike zdaj končno neposredno komunici­ra z javnostjo? Ah, kako blagodejno, kako osvežujoče, kako toplo in naravnost že človeško! Kaj zato, če je vse skupaj ena sama puhla retorika - pomembno je, da smo si, dragi mi na­rod, čeprav samo preko mrhovinarskih novinarjev in preko ekrana, tako rekoč iz oči v oči, že skoraj na ti...

M i n i s t e r v z a m r z n i t v i

Ima pa ta najnovejša jugo - estrada poleg strašnih demo­kratičnih nabojev še silne turistične elemente: Split, Ohrid, Br­do, Cetinje - same prvovrstne turistične destinacije! Verjamem, da se bodo ti eminentni centri od zdaj kar otepali domačih turi­stov. Obstaja resna nevarnost, da boste v silni želji, da obiščete vsaj enega izmed teh turističnih središč, gladko prebukirani! Samo zamislite si, koliko vaših sodržavljanov in sodržavljank si želi v živo videti in otipati stol, kjer je sedel črnogorski Bulato-vic, ko je izrekel zgodovinske besede: Bom pa še jaz malo govo­ril , da si vsaj dnevnico zaslužim! Le kdo ne bi rad rahlo pobožal skodelice, iz katere je nenehoma pil kavo srbski Milošević in ki je zafrknil slovenski tehnološki vstop v Evropo 92 s tem, ko je odvrgel slušalke in vzkliknil: Saj ta aparatura sploh ne deluje!

V teh centrih bi storili najbolje, ko bi ta sveti interier, kjer so se dogajala zgodovinska pogajanja, zapečatili in tako ohranili sleherni košček pohištva nedotaknjen. Vanj bi smela vstopiti le čistilka, da zalije rože in pobriše prah, drugače pa le organizirane skupine z vodičem in plačano vstopnino. Bil bi to nekakšen zgodovinski spomin na nekaj, kar se je mislilo dogajati, pa se ni hotelo in se zato tudi ni zmoglo. Nekakšni zamrznjeni prostori...

Zamrznjeni prostori! Beseda za današnjo rabo, kajti danes je moderno, da vse, kar ne moreš rešiti, gladko zamrzneš za do­ločen čas, potem pa bo, kar bo. Da se zamrzne fižol pa klobasa - razumem! Da pa se lahko zamrzne tudi odstop kakšnega mi­nistra, ne kapiram! Če odstopiš, odstopiš; da pa ti odstop za­mrznejo?!? Mar je to, vas vprašam, prijetno, če kot zamrznjeni minister hodiš po ministrskih sobanah in se vsa administracija prijemlje za gumbe jopic, ker čisto podzavestno takoj pomisli na strupeni mraz, hladilnice in zamrzovalne skrinje?

Samo pomislite na najhujšo zadrego, če pride kakšna ev­ropska delegacija, ki j i mora biti predstavljen tudi minister v zamrznitvi! Naj ga protokol predstavi: to je pa naš gospod za­mrznjeni minister? Do konca obiska bo deležen pomilovalnih pogledov Evropejcev, ki ga bodo na skrivaj pogledovali in se po-tihoma spraševali: saj se tale minister ja čisto normalno obnaša in sam ljubi bog ve, kateri ud ima revež zamrznjen ... • D. Se-dej

Kulturni k\ub B\ed m agenc^a Atlas organizirata izlet v Mozartov Salzburg. Odhod bo 18. ma^a ob 6. uri z avto­busne postaje Radovljica in s postankom na Jesenicah.

Ude leženc i izleta si bodo ogledali med drugim dvo­rec Hellbrun, Mozartov trg, stolnico, v e č gradov, posluša­li koncert pianista VVolfganga Brunnerja v spominskem centru skladatelja Michaela Haydna. Povratek bo ob 18. uri.

Cena izleta za abonente kulturnega k luba Bled je 300 dinarjev in 90 avstrijskih š i l ingov, ostali pa 300 d i ­narjev in 150 avstrijskih š i l ingov. Cena vključuje pre­voz, cestne pristojbine, vstopnine, s t r o š k e izleta. Cena velja pr i minimalni zasedbi 45 ude l ežencev . . .

Kulturni k lub Bled in Atlas pa že pripravljata nov iz­let v zače tku junija: v Zagreb, na Mozartov teden in na v e č e r Mozartovih arij. Solistka bo svetovno znana mez-zosopranistka Dunja Vejzović, z a g r e b š k i filharmoniji pa bo di r ig i ra l Kasushi Ono. Pred koncertom, k i se bo zače l ob 20. uri, bodo organiziral i tudi ogled zagreb­ških znamenitosti. C e n a izleta bo oko l i 700 dinarjev. • D. S.

A v t o m o b i l s k a u g a n k a

Danes Vam zastavljamo tretjo avtomobilsko uganko. Rešitev je skrita na sliki, uganiti pa morate, kateri avto je ujel v objektiv naš fotoreporter Jurij Cigler. Odgovor napišite na dopisnico in pošljite na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Zaradi praznikov bomo upoštevali odgovore, ki bodo v naše uredništvo prišli do torka, 7. maja.

Č L O V E K , N E J E Z I S E

R e g r e s k o t s o c i o l o š k a k a t e g o r i j a Zelo velike razlike pri izplačilih letošnjega regresa za letni

dopust so že povzročile ostre besede in celo stavke. Najnovejši podatek (v TV dnevniku, 22. 4.): v Inštitutu za sociologijo v Lju­bljani - mimogrede, dotacije za delo jima daje republiški prora­čun - so si izplačali povprečni regres v znesku 23.400,00 din. Po splošni kolektivni pogodbi se regresu za letni dopust reče kar tri­najsta plača. V računovodstvih vedo, da je regres izračunan iz povprečne bruto mase za plače v zadnjih treh mesecih ter da de­lavci ob izplačilu plačajo le dohodnino. To pomeni, daje neto iz­plačani regres višji od povprečne plače v zadnjih treh mesecih za višino prispevkov za socialno varstvo, ki jih plača delavec. Na­gradno vprašanje: koliko je znašala povprečna plača v Inštitutu za sociologijo v Ljubljani, da so si znali izplačati tako lep regres? Odgovorov bi morali biti najbolj vesel minister za finance, saj vsaj eni instituciji s področja družbenih dejavnosti zagotavlja to­liko denarja, da jih ni sram klavrnih plač.

Z g o d o v i n a s e p o n a v l j a Vam naslednja stavka zvenita znano? »Naša podjetja so

bolj ali manj v krizah. Eden od vzrokov je tudi v tem, da živijo z izposojenim denarjem, s tujimi proizvajalnimi sredstvi.«

Tega nismo prepisali iz letošnje »majske analize« ali kakš­nega podobnega dokumenta z datumom I99I. Takšna ugotovitev stoji v časopisu »Slovenec« z datumom 19. april 1901 oziroma ima 90 let staro brado. Ker očitno za naša gospodarska ravnanja ni rešitve, se iz tega primera ponavljajoče se zgodovine lahko na­učimo dvoje: prvič, če smo zdržali 90 let, bomo vzdržali še 9 do novega tisočletja; drugič, nujno je ponovno obuditi nezmotljive­ga »Slovenca«, časopis za stoletna gospodarska vprašanja. Še sreča, da ima novi republiški proračun predvidena sredstva v ta namen!

vse življenje V Alpskem letalskem centru v Lescah so za turistično poslovne lete kupili novo francosko letalo T O B A G O TB 10, ki ima štiri sedeže in doseže hitrost 200 kilometrov na uro. Z letalom, ki je za Alpski letalski center velika pridobitev, lahko letijo 600 kilometrov daleč, saj je v zraku lahko do pet ur. Takih letal je trenutno v svetu 1.200, v Jugoslaviji pa ga ima le Alpski letalski center Lesce. V svoji kate­goriji nudi udobno vožnjo trem potnikom, pilotu pa lep razgled in primerno opremljenost.

poskrbeti za močnejše letalo, ki je ob tolikšnem številu jadral­nih letal nujen: dogovarjajo se z vsemi gorenjskimi občinami za pomoč, saj nameravajo na­baviti letalo, ki bo obenem slu­žilo tudi za gašenje začetnih gozdnih požarov. Piper Pony bodo kupili v Jugoslaviji, nosi lahko 600 litrov vode, pri vleki jadralnega letala pa doseže vi­šino v 4 minutah, medtem ko sedanje letalo šele v 12 minu­tah.

Švicarski gostje prihajajo na letališče že osmo leto, neka­teri so stalni gostje in zvesti prijatelji. Všeč jim je predvsem lepota Gorenjske, ni pa zane­marljivo tudi to, da imajo mož­nost letenja do Avstrije in na­prej s tem, da se morajo vrniti na aerodrom. Če pristanejo v sosednji Avstriji ali kje drugje, se morajo vračati »peš«, preko carinskih prehodov. Zato, da se prepreči morebitno tihota­pljenje blaga.

V Alpskem letalskem cen­tru za letos načrtujejo povezavo s turističnimi organizacijami in hoteli po Gorenjskem na ta na­čin, da bi za njihove goste na le­tališču priredili piknik pod na­slovom Piknik med letalci: ma­lo prijetne glasbe, malo dobre hrane in pijače ter seveda polet z letalci Alpskega letalskega centra... 25. maja bodo imeli vsakoletno srečanje z veterani, nekdanjimi in sedanjimi člani, naslednja prireditev na leškem letališču pa bo 22. junija pod naslovom Dan z letalci, s sreče-lovom, glasbo, programom... 14. in 16. junija pa bo v Lescah tudi evropsko prvenstvo modelarjev.

Še danes velja - in veljalo bo najbrž vedno bolj - da mo­rajo člani letalskega centra stroške svoje športne dejavno­sti plačati, kajti družbenih vi­rov je izredno malo. 60 odsto­tkov stroškov krijejo s članari­no in z delom.

Stroški za vzdrževanje in nakup rezervnih delov so veli­ki, zato pri Alpskem letalskem centru ne morejo drugače, kot da morajo člani plačevati. De­nimo: član centra, motorni pi­lot, plača za eno uro letenja 75 nemških mark v dinarski proti­vrednosti, jadralni pilot 25 nemških mark od starta, padal-

Direktor inž. Pavel Burja »Tako imamo zdaj za turi­

stično letenje poleg dveh cessen 172 in cessne 206, ki sta name­njeni taksi letom, še francosko letalo TOBAGO,« pravi direk­tor Alpskega letalskega centra inž. Pavel Burja, ki je tudi sam pilot in se je v športno letenje vključil že leta 1959 najprej z jadranjem, nato s skoki s pada­lom, končal pilotsko šolo in ima za seboj okoli 700 ur motornega letenja. Inženirja Pavla Burjo poznajo v domači Zabreznici tu­di kot prizadevnega predsednika gasilskega društva.

»V Alpskem letalskem cen­tru imamo tudi letala za športno letenje in učenje, uvedli pa smo turistične vožnje z jadralnim le­tenjem v spremstvu učitelja in z letalom Blanik, češke izdelave. Najbolj pa so seveda turistom, domačim in tujim, znani stan­dardni panoramski leti nad Ble­dom, Bohinjem in Triglavom,« nadaljuje Pavel Burja.

Lete nad Gorenjsko pa se­veda lahko tudi naročite. Za uro naročenega letenja in za 3 osebe je treba plačati 240 nemških mark v dinarski protivrednosti. Novost je tudi nuđenje poslovnih letov. Vsi pa se opravljajo vsak dan in seveda ob lepem vremenu.

Letos bodo najbrž kupili tudi padalo T A N D E M , ki bo služilo turističnim namenom. Z njim bodo lahko poleteli turisti, seveda z učiteljem, z višine 2.500 metrov. T A N D E M omogoča, da oba skočita z enim padalom, ki se odpre na tisoč metrih...

V Alpskem letalskem cen­tru ob začetku maja pričakuje­jo 33 švicarskih turistov, ki bo­do prišli za tri tedne in z 22 ja­dralnimi letali. Zato so morali

Novo letalo TOBAGO TB 10 za turistične poslovne lete je prvi te vrste v Jugoslaviji... Foto: Jure Cigler

ci do tisoč metrov 8 nemških mark in 2.000 metrov 15 nem­ških mark.

Dejavnost centra z majh­nimi sredstvi financirata ZTK.0 in ljudska obramba, ves ostali denar pa dobijo od re­klam, članskih prispevkov in od lastnega dela. Prejšnja leta so člani delali po Gorenjski, da so si zaslužili nekaj denarja, danes pa so podjetja v težavah in tovrstnega dela ni več mogo­če dobiti. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tudi jadralci

ne morejo do boljših letal, celo sredstev za udeležbo na tekmo­vanju, ki bo v Ameriki, ne mo­rejo dobiti.

Zanimanja med mladimi za motorno in jadralno letenje ter padalstvo je veliko: kriteriji za sprejem so starost nad 16 let in dobro zdravje. Pozimi orga­nizirajo začetne tečaje, ki se jih vedno udeleži veliko mladih. In kdor ostane, pravijo, ostane zvest temu športu vse življe­nje...

• D. Sedej

V s v e t o v n e m v r h u Leta 1987 je Alpsk i letalski center dobil turistični na­

gelj. Vendar pa ni na višini le urejenost in dejavnost A lp ­skega centra v Lescah, odl ične rezultate dosegajo tudi na športnih tekmovanjih. Imajo tri svetovne prvake: Bog­dan Jug leta 1987, Branko Mirt leta 1990 in Roman Poga­čar letos. Ekipa v sestavi Pogačar , Mirt, Svetina in Intihar je bila prva v para-skiju, na cilj, pod vodstvom trenerja Draga Bunčiča. Od leta 1973 so leski športni letalci in pa­dalci pobrali vsa prva mesta v Jugoslaviji.

S P O R O Č I L O Z A J A V N O S T L j u b l j a n a , 24. 4. 1991 S o d e l o v a n j e A d r i e A i r w a y s i n P a n A m e r i č a n a Adria Airways in Pan American bosta 25. maja 1991 vzpo­stavila sodelovanje pri redkih poletjih med Jugoslavijo in ZDA. Z direktno zvezo iz New Yorka (letal išče J. F. Kenne-dy) do Zagreba bo letel Pan Am, Adria pa bo poskrbela za nadaljnje povezave znotraj Jugoslavije, predvsem s Splitom, Dubrovnikom, Beogradom in Lošinjem. Sodelovanje Adrie s Pan Am-om pomeni vzpostavitev redne letalske zveze ne le med New Yorkom in Zagre­bom, ampak preko teh dveh letališč tudi s številnimi dru­gimi ameriškimi in jugoslovanskimi mesti. Ob tej priložnosti sta Adria in Pan A m pripravila poseben program informativnih delovnih srečanj , ki bodo poteka­la v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Skopju, namenjena pa so prodajnim agentom iz vse Jugoslavije. Tako je da­nes v Ljubljani, prav na isti dan, ko v Nevv Yorku slavno­stno podpisujejo sporazum o sodelovanju, potekalo sre­čanje za poslovne partnerje iz Ljubljane in Istre, na kate­rem so predstavniki obeh letalskih družb u d e l e ž e n c e se­znanili s številnimi novostmi, ki jih pr inaša to sodelova­nje.

Služba za stike z javnostjo Nada Serajnik Sraka

L TOREK SPOREDI 3Q. aprila 1991 ~J

PROGRAM TV SLOVENIJA 8.60 Vtdeo strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjka 9.66 šolska TV Zemljepisna poseb­

nosti 10.60 Angleščina Follovv me 11.20 Sedma steza, ponovitev 11.40 Osmi dan. ponovitev 12.25 Omizje Pat let po čarnobilu.

ponovitev 14.46 Video strani 14.66 TV mozaik: Angleščina, pono­

vitev 16.25 Sova. ponovitev 16.60 EP video strani 16.56 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.06 TV mozaik: Šolska TV. ponovi­

tev 18.06 Spored za otroke in mlade 18.06 Norčije v živalskem vrtu: Tigri

in leopardi 18.10 Ex libris: 0 tobaku, ponovitev 19.10 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.56 Vreme 20.06 Strast in paradiž, ameriška na­

daljevanka 20.60 Novosti založb: Prelistajmo

skupaj 21.00 Kavarna 22.00 TV dnevnik, vreme 22.26 Sova

črnigad. angleika nanizanko Pogodba. engleiko-nemške nanizanka

23.60 Video strani

30.00 Zgodb« Je a na Gionoja. franco ska nanizanka

21.06 Žrebanje lota 21.16 V velikem planu, kontaktna od­

data 22.46 TV dnevnik 23.06 Kinoteka Evropa: Filmi Jinjo

Menzle 0.36 Yutel 1-20 Poročila

TV HRVATSKA 2

13.40 Video strani 14.46 Dober dan 1356 Turku: SP v hokeju, skupino A.

prenos Spregledali ste - poglejte

16.30 Cosbv show. nanizanka 17.00 Svet sporta, ponovitev 18.00 Twm Peaks. ameriška nadalje­

vanka 18.50 Dober večer 18.55 Besede, besede 19.25 Nogomet, kvolifikocije za EP,

mladi: Jugoslavija - Danska, prenos

21 JO Petdeset plus 2025 Na zdravjel, ameriška humori­

stična serija 23.00 Poročila 23.05 Tvvin Peaks. ameriška nadalje­

vanko

17.00 šolska TV 17JO Orientacija 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Zarjovi. levi Živalski kviz 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Tiste stvar je, kviz 21.07 Reportaže iz tujine, oddaja zu­

nanjepolitične redakcije 22.00 čas v sliki 22.30 X-large, Jim IMorrison živi 23.30 The Doors are open, Ledendar-

ni koncertni film iz leta 1968, ČB

0JS Magnum, serija 1.10 Cos v sliki 1.16 Ex libris

2. PROGRAM TV SLOVENIJA

13.56

18.00 17.00 17 JO

18.65

20.60 21 JO 2125

0.00

l . PROGRAM TV HRVATSKA 915 920 9.30

10.00 10.00 10.10

10J5

10.40

11.10 11.40 12.00 1210 12.60

14.30 16.30 16 30 16.46 16.50 17.00

1730 18.00 18.46

19.15 1930

TV KOPER

Turku: SP v hokeju no ledu skupine A. 1 - 4. prenos Satelitski progromi - poskusni prenosi Pesmi porabskih Slovencev Regionalni programi TV Slove­nijo - Studio 2 Koper Beograd: Kvalifikacijska tekmo zo EP v nogometu (mladinci): Jugoslavija - Dansko, prenos Žarišče Žrebanje lota Povečavo, oddajo o filmu in Erotikon. film režiserja Boštja­na Hladnika posnet v Nemčiji Yutel. eksperimentalni pro­gram

16.00 športna oddaje 16.30 6 krog - šport iz zamejstva 1730 Primorski regionalni program:

Studio 2 19.00 TV dnevnik 19J5 Videoagendo 1930 čarobno svetilka - otroški pro­

gram 20.00 TV film 21.30 Leteči zdravniki, TV film 22 JO Žrebanje loto 2225 TV dnevnik 2236 športno rubriko

TV AVSTRIJA 1

Poročilo TV koledar Mali svet. oddajo zo otroke šolski program Bodite z nami Gor o nova zgodbe: Belogiovi jastreb Vprašajte odgovarjamo: Plodni in neplodni dnevi Iz zgodovine glasbe: Josip štolcer - Slovenski V vrtincu stoletij Gobe Poročilo Električni kavboj Rdeči kralj in beli vitez, angle­ški film Beethovnova simfonija it. 2 Od našega dopisnika: Seul Video strani Poročila TV koledar šolski program: Pixel. računal­niški magazin Mali svet. oddajo za otroke Hrvaško danes Preteklost v sedanjosti: 320-le-tnica zrinjskofronkoponske za­rote Risanko TV dnevnik

9.00 čas v sliki 9.06 Družinske vezi, serija 930 Angleščina

10.00 šolska TV 1030 Nabrasko 11.60 Martonova sceno 12.05 šport v ponedeljek, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Mi. ponovitev 1336 Roseanne 14.00 We 11 ono v i 14.60 Mojstri jutrišnjega dne 16.00 Otroški program 15.06 Oddajo z miško 1630 Am. dom, des 16.10 šest Bortonovih 1636 Mini klub 17.00 Mini CVS 17.10 VVurtitzer 18.00 čas v sliki 18.30 Baywatch 19J2 Znanje danes 1930 čas v sliki, vreme 20.00 šport 20.15 Dežela gora 21.07 Pogledi s strani 21.15 Bitka za Rim 0.00 šport 1.06 čas v sliki

TV AVSTRIJA 2

0.00 šport SP v hokeju - skupino A. II - III

1.00 čas v sliki 1.06 Ex libris 830 Vreme - panoramo

13.46 Leksikon umetnikov 1355 špport

SP v hokeju • skupino A. I - IV

1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.06 Počitniško popotovanje od stra­ni do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.06 čestitke poslušalcev - 18.06 Za ljubitelje lahke glasbe -19.46 Z za­bavnimi ansambli - 2039 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.06 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-430 Nočni pro­gram, glasbo

l . RADIO ŽIRI

16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 - Po poti vaših vpra­šanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved progra­ma •

RADIO TRIGLAV JESENICE

11.46 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Ra­dio Slovenija - 1430 - Domače novi­ce 1 - 1530 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenije - 16.00 - Ob­vestila - 1630 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP • 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radio BBC -18.59 - Odpoved progremo

F T L M N E T

SLOVENIJA 1 20.05

S T R A S T I N P A R A D I Ž Alfreda de Marignvja pokličejo no posestvo Sira Harrvja Oake-so. Prizor, ki ga vidi. ga globoko pretrese. Njegovega tasta so okrutno umorili. »Kako noj to po­vem svoji ženi?« hlipa. Pretreslji­vo novico sporočijo Oakesovi že­ni in Nancy v new York. Mafija spoznava, da gredo stvari njej v prid, saj je bil sir Oakes zagrizen nasprotnik gradnje igralnic na otočju, črnski prebivalci, ki so bili Siru Harryju naklonjeni, po že ku­jejo načrte, kako bi njegovo smrt izkoristili kot povod za množične demonstracije. Po mirnem po­grebu se iskanje morilca nadalju­je. Oblasti pred zgroženo Nancv de Marignvju nadenejo lisice. Obtožen je, da je prav on kruto umoril sira Harrvja.

15.00 One Trick Pony 17.00 Spy 19.00 House Calls 21.00 The Helst 23.00 New York Stories 1.00 Sleep Well, Profesor Oliver 3.00 Under the Cher-ry Moon 5.00 VVhere Does It Hurt?

R T L P L U S

6.00 Dobro jutro in poročila 930 Film 11.00 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.36 Policijsko poročilo 13.10 Ham-mer 13J5 Kalifornijski klan 14J6 Springfieldska zgodba 16.10 Divja vr­tnica 16.56 Mini Ptaybeck show, po­novitev 16.46 Tvegano 17.10 Vročo nagrada 18.00 človek za 8 milijonov dolarjev 18.46 Poročila 19.15 Knight Rider 20.16 Film 22.56 Eksploziv 23.46 Poročila 2356 Film

E U R O S P O R T

7.00 Joe Kidd 9.00 Palsa 11.00 Busi-nes As Usual 1300 The Couch Trip

6.00 Mednarodno poslovno poročilo 6.30 Evropski poslovni dnevnik 7.00 DJ Kot 8.30 Eurobika 9.00 Hokej na ledu - svetovno prvenstvo 11.00 Fe­stival 1130 Eurobika 9.00 Hokej na le­du - Finske : Kanada 18.00 Rodeo 19.00 Goli iz Španije 1930 Športna poročilo 20.00 Kolesarstvo 21.00 Ro-koborba 22.00 Hokej ne Idu - sveto­vno prvenstvo 24.00 Jedrenje 1.00 Te­nis - Portugalska : Nemčije

OBČINA K R A N J Sekretariat za občo upravo objavlja

P O N U D B O za zbiranje prijav za pogodbeno opravljanje del in nalog čiš­čenja poslovnih prostorov upravnih organov in strokovnih služb občine Kranj, Kranj, Trg revolucije 1. Ponudniki morajo vložiti pisne prijave osebno ali priporoče­no po pošti v roku 15 dni po objavi na naslov: Sekretariat za občo upravo občine Kranj, Trg revolucije 1. Prednost pri izbiri imajo družbeno pravne osebe in tisti po­nudniki, ki bodo nudili ugodnejše pogoje. Informacije se dobijo vsak delovni dan od 8. do 15. ure v so­bi 146/1. ali po telefonu štev. 215-661 int. 473.

KINO 30. aprila

CENTER amer. thrill. film JAKOBOVA LESTEV GROZE ob 16.. 18. in 20. un STORZIČ omer. trdo erot. SEKS V ZAPORU ob 18. in 20. uri ZELEZAR omer. akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA slov. drama DO KONCA IN NAPREJ ob 20. uri RADOVLJICA Ni predsta-vel BLED omer. erot. film DEVET IN POL TEDNOV ob 20. uri

<

ve

&of

Ou

i •j

3 Z tu u\ O O Z

< CC H-OO a>

V Lescah so najboljši Petrol Trgovina Ljubljana

že pet let organizira akcijo za večjo kvaliteto in kakovost po­slovanja bencinskih servisov, pri čemer namenjajo največ pozornosti izgledu bencinskega servisa, izgledu in obnašanju prodajalcev, kulturnemu odno­su in postrežbi kupcev in spo­štovanju zakonskih in notra­njih navodil pri poslovanju ter požarni varnosti in samozašči­ti. Hkrati pa podpirajo tudi vsako dobro samoiniciativnost osebja, ki dela na bencinskih črpalkah.

leta 1987 so bili prvi, naslednje leto spet prvi, leta 1989 drugi in za leto 1990 spet prvi - med 31 slovenskimi črpalkami. Jože Mlakar, poslovodja, Andrej Pire, pomočnik poslovodja, Ivan Podnar in Alojz Strle že štiri le­ta tako vzorno skrbijo za ben­cinsko črpalko, da jim zmage enostavno ne more nihče odvzeti. Vendar niso le vsako leto prvaki v Petrolovem tekmovanju, dobili so tudi že vrsto drugih priznanj, med njimi tudi priznanje Turi­stičnega društva Lesce.

pred črpalko turistično tablo, na kateri obveščamo obiskoval­ce o najpomembnejših priredit­vah na Bledu in v okolici. Stal­no pa pazimo na to, da imamo čisto, rože in zelenje.

pa\\t\ nvsmo oV>\sVo-va\cem de-\a\\ t\ober\\V\ prob\emov, če so ie\el\ telefonirati. Naš telefon je bil vedno dostopen in to so vedeli tudi številni poklicni vozniki. Imamo pa tudi stalno zvezo s servisi in mehaniki, ta­ko da lahko v vsakem trenutku pomagamo vozniku, ki je v te­žavah...«

Uslužbenci na bencinski črpalki v Lescah že nekaj let vedo, kaj hočejo in na kakšen način je treba privabiti kupca

g

—

Si i

-r,

S O O z < CC

Jože Mlakar

Pred leti so že ocenjevali bencinske servise, na novo pa so uvedli notranje tekmovanje.

Petrolu vsako leto pri oce­njevanju servisov pomagajo Avto moto zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zavarovalni­ca Triglav, ki z denarnimi na­gradami spodbuja skrb za bolj­šo požarno varnost na bencin­skih servisih.

Na Gorenjskem imamo v tem tekmovanju odlične zastop­nike: leski bencinski servis, ki ima za seboj naslednje uspehe:

Ivan Podnar »Vedno smo se zavzemali

za to, da je bencinska črpalka v Lescah lepo urejena, dobro za­ložena, najvažnejši pa je prija­zen odnos do kupcev,« pravijo Jože, Andrej, Ivan in Alojz. »Na naši črpalki se ustavljajo večino­ma tranzitni gostje, ni pa malo tudi domačih gostov. Opažamo tudi, da se v poletni sezoni usta­vljajo stalni tuji gostje, česar smo seveda veseli, saj nam je po­trdilo, da so pri nas dobro po­strežem'.

Andrej Pire

Alojz Strle Bencinska črpalka v Les­

cah je bila zgrajena leta 1975, zdaj jo bo treba nekoliko obno­viti, predvsem sanitarije.

Ker se zavedamo, da tudi mi lahko pomagamo turizmu, smo že pred časom postavili

Že leta in leta je bencinska čr­palka v Lescah vzor in zgled... Foto: D. Sedej

in ustvariti čimveč prometa. So vzor in zgled tudi marsikateri gorenjski črpalki, saj marsikje še vedno srečujemo premalo prijazne uslužbence... • D. Se­dej

O S N O V N O Z D R A V S T V O G O R E N J S K E , p. o. Sindikat Zdravstvenega doma Kranj Gosposvetska c. 10 Kranj

Sindikat delavcev Zdravstvenega doma Kranj vabi k sodelo­vanju kandidata oz. kandidatko za izvajanje dela G O S P O D I N J A v Počitniškem domu Piran Praksa ja zaželena. Delo je priložnostno in bo sklenjeno za določen čas in sicer od 1. 7. 91 do 31. 8. 91. Plačilo po dogovoru. Prijave pošljite na naslov: Zdravstveni dom Kranj, Gospo­svetska cesta 10, s pripisom »za izvršni odbor sindikata«.

NIKO kovinarsko podjetje Železniki, p. o. Otoki 16 64228 Železniki

Delavski svet podjetja razpisuje delovno mesto DIREKTORJA P O D J E T J A Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnje­vati še naslednje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri, - da ima tri leta ustreznih delovnih izkušenj v primeru visoke

izobrazbe ali pet let delovnih izkušenj v primeru višje izo­brazbe,

- da obvlada vsaj enega od tujih jezikov, - da ima organizacijske sposobnosti in sposobnosti za uspe­

šno gospodarjenje Kandidat bo imenovan za štiriletni mandat. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo­jev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: N I K O kovinar­sko podjetje Železniki, Otoki 16, 64228 Železniki z oznako »Komisiji za delovna razmerja«. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem postopku.

/ SREDA SPOREDI

1, PROGRAM TV SLOVENIJA

8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Vlak na domišljijo, TV priredba

predstave SNG Drama 8.50 Zlati cekin, posnetek zabavno-

glasbene prireditve 1135 TV Mozaik 1136 Strast in paradiž, ponovitev

ameriške nadaljevenke 12.10 Kdor si že tu, poglej, glasbena

oddaja 13.10 Video strani 1320 Razkošje v travi, ameriški film 1520 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik: Bajke na Sloven­

skem: Prihod, ponovitev doku­mentarne oddaja

17.45 Spored za otroke in mlade 17.46 Risanka 18.00 Klub Klobuk, kontaktna oddaja 19.05 Risanke 19.15 TV okno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Kaj te očka pušča

samo?, ameriški film 21.40 Marlboro music show 22.10 TV dnevnik 22.35 Sova

Alf, ameriška nanizanka Pogodba, angleško-nemška nadaljevanka V znamenju zvezd: Ribi, nem­ška dokumentarna serija

0.15 Video strani

2. PROGRAM TV SLOVENIJA

9.15 920 930

10.00 10.00 10.25 10.55

1125

12.00 12.10 1220 13.40 15.00 15.30 16.30 16.45 16.50 17.00

17.30 18.00 18.46

19.15 19.30 20.00 22.00 2225 2325 025

1. maja 1991 j

TV HRVATSKA 2

15.50 Video strani 15.55 Dober dan - spregledali ste -

poglejte 16.06 Turku: SP v hokeju, posnetek 1730 Na zdravje!, ponovitev 18.05 Tvvin Peaks, ameriška nadalje­

vanka 18.50 Dober večer 19.00 Dokumentarna oddaja 19.30 Glasbeni vsakdan 19.55 Nogomet: Kvalifikacije za EP:

Jugoslavija - Danska 21.45 Blagovno denarna loterija Di­

namo 22.00 Nova doba. dokumentarna se­

rija 22.20 Poročila 2220 Tvvin Peaks, ameriška nadalje­

vanka

14.50 SP v hokeju na ledu skupine A: 2-3, posnetek iz Turkuja

16.50 V osemdesetih dneh okoli sve­ta, ameriški film

19.30 TV dnevnik 19.55 Beograd: Kvalifikacijska tekma

za EP v nogometu: Jugoslavija - Danska, prenos

22.00 Svet poroča 22.46 Satelitski programi - poskusni

prenosi 23.30 Yutel, eksperimentalni pro­

gram

TV KOPER 16.00 športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 1920 Videoagenda 1925 Čarobna svetilka - otroški pro­

gram 20.15 Buck Rogers, serija 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 Leteči zdravniki, TV film 2220 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika

Poročila TV Koledar Primeri inšpektorja Potice, če­ška nanizanka za otroke Šolski program Bodite z nami Pixel, računalniški magazin Skice iz Indije: Connaught pla­ce, Delhi Moje teto, francoska risana se­rija Poročila Video strani Staro za novo Točno opoldne, ameriški film Glasba sveta Doba športa Video strani Poročila TV koledar Šolski program: Vojfle krajina: Od obleganja Dunaja do Napo­leona Primeri inšpektorja Potice, če­ška nanizanka za otroke Hrvaška danes Lepa naša: Zgodnja pomlad v Ozlju, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik Modri ovratnik, ameriški film TV dnevnik Intervju: Tomislav Logan Yutel Poročila

TV AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Vila s 100 KS

10.40 Jutrišnji cirkus 11.40 Z nami je ljudstvo 12.25 Takrat 12.30 Avstrijski mini 13.00 Čas v sliki 13.10 Družinske vezi 1335 Trije o katerih govorijo 15.10 Zaboj s triki 1520 Presneta smola 16.30 Ostržek 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X - large 18.00 Čas v sliki 18.05 Avstrijski Sizif 18.30 Bavvvatch - nato ORF danes 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Diplomat v zadevah ljubezni 21.55 Znameniti izumitelji 22 25 Farma v Montani 020 Čas v sliki

TV AVSTRIJA 2 9.05 Vsakdanje zgodbe

10.05 Fiziki 1220 Iskanje popolnosti, 12. del 12.50 Spektrum 13.35 Pod zakrivljeno palico 1420 Ali ljubite klasikol 13.50 O belih ženskah in rdečih vite­

zih 16.15 Koncert v Bad Ishilu 17.15 Vrt za ljudstvo 18.00 Družinske vezi, serija 1830 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.15 Poslušajte signale, 1. del 21.46 Čas v sliki 21.50 Sindrom prostega časa 2235 Šport

1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA

ni do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 športna novoletna oddaja -15.55 Za­bavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborov­ska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literar­ni nokturno - Leonardo Boff: Zakra­ment cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba -

1. radio žmi 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Zabavno-glasbena lestvica -19.00 - Odpoved programa

RADIO TRIGLAV JESENICE 11.46 - Začetek - 12.00 - Opoldenski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Ra­dio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Do­mače novice 1 - 14.45 - Radijski se­jem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Do­mače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved progra­ma

S L O V E N I J A 1 2 0 . 0 5

Z A K A J T E O Č K A P U Š Č A S A M O ? ameriški barvni film; glavne vlo­ge: Barbra Streisand, Ryan 0'Neal, Madeline Kahn in drugi Muzikolog Hovvard Bennister je prišel v San Francisco na sreča­nje muzikologov. V njegovi poto-valki je zbirka navadnih kamnov. Po ulicah San Francisca se svojo potovelko v roki sprehaja simpa­tična Judy Maxwell in povsod, kamor pride, povzroča zmedo. Bogatašinja, Eunice Burns se pri­javi v hotel, njene dragocenosti so varno spravljene v potovalki. in neznanec zesleduje moškega s potovelko, v kateri so zaupni vladni dokumenti, štirje različni ljudje - štiri na las podobne poto-velke. Zmešnjeva je neizogibna. Medtem ko bi nekateri radi obdr­žali svojo potovalko, se drugi že­nejo za njimi...

F I L M N E T

Velike stvari pri Brinksu, ameriška komedija 17.46 Otroška parada hitov 18.45 Poročila 19.15 Domače melodi­je 20.15 Nihče ne brcne kot Don Ca-millo, italijanska komedija 22.25 TV Stern, politični magazin 23.00 Top Gun, ameriški akcijski film; Jim El-det, Cully Holand, BiH Brinsfield

Do zaključke redekcije programa nismo prejeli E U R O S P O R T

R T L P L U S

6.00 Risane serije 7.15 Za konec bo poskrbel Zorro, italijanski vestem 8.35 Grob v večnem ledu, film o hi­malajski odpravi 9.40 Za konec bo poskrbel Zorro, ponovitev filma 11.00 V znamenju Rima, fr.-it. nemi film 12.35 Neverjetne zgodbe 13.00 Risan­ka 13.15 Moj očka je z drugega pla­neta, družinska serija 13.40 Munster-jevi, ameriška serija 14.05 Dekleta s Collegea, ameriške komedija 16.00

6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat Shovv, za otroke 9.00 SP v hokeju, fi­nale, ponovitev 11.00 Motošport, po­novitev 1130 Evrobika, ponovitev 12.00 EP v dvoranskem hokeju v Bir-minghamu, ponovitev 13.00 Hokej, tedenski pregled 14.00 Tenis, Portu-galska-Nemčije, finale 16.00 SP v ho­keju v Turku, finale 18.00 SP v Para-glidingu, z Bleda 1830 Ritmična gim­nastika, mednarodno romunsko pr­venstvo 19.30 Eurošport-poročila 20.00 Trans VVorld Sport 21.00 Boks 23.00 SP v hokeju, finale, ponovitev 1.00 Eurošport-poročila, ponovitev 1.30 Kriket, Zahodna Indija-Avstralija

KINO 1. maja

CENTER amer. akcij, vojni film NAVY SEALS - OKORELI SPECIALISTI ob 17. in 19. uri, prem. amer. kom. BRUC ob 21. uri STORŽIČ prem. amer. mlad. akcij. kom. ČAROVNIK ob 16. uri, amer. trda erot. DEKLETA IZ TA-XIJA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. thrill. film LEPI JOHNNY ob 20. uri DO­VJE amer. krim. film ROOKIE - ULIČNI POLICAJ ob 19.30 uri ŽELEZNIKI amer. avant. film DNEVI GRMENJA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA slov. dra­ma DO KONCA IN NAPREJ ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. glasb, film PLESALEC STEPA ob 20. uri BLED amer. zab. film ZLOČINI IN PRE­KRŠKI ob 20. uri

NOVO V KINU

4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od stra-

BRUC (The Freshman) ameriška komedija; režija: Andrevv Bergman; igrajo: Mathevv Bro-derick, Marlon Brando, Maximilian Schell Broderick je študent Clark Kellogg, ki mu takoj ob prihodu na film­sko šolo v Nevv York neki zlikovec pokrade vse, od obleke do denar­ja. Clark zlikovca sicer čez nekaj dni ujame, toda kaj, ko ta njegove­ga denarja nima več, ima pa zato bogatega strica... Ta stric je Mar­lon Brando, preoblečen v gangsterja Carmina Sabatinija, ki mu v zameno za izgubljeni denar ponudi službo kurirja. Stvar je videti do­volj nedolžna in Clark ponudbo sprejme, vendar kmalu spozna, da se Sabatini in njegov partner (pod krinko Maximilian Schell) ukvar­jata s sumljivimi posli. Takrat pa je seveda že prepozno, da bi se iz­motal...

< 2 D-

<

3 —> Z

t* O O

< CC &> r^

\ Lestvico boste lahko pos luša l i 1. m a} a od 17. do 19. ure na valovih Radia Žiri

Lestvico ureja NATAŠA BESTER

Domača lestvica 1. Danijel - M a daj obuci levisice 2. Novi fosil i - Kad budemo ja i ti 63 3. Wolf - Kol iko solz 4. Tajci - Smokvice 5. M i r a n Rudan - Ne rec i goodby 6. Pop design - Neko n o č 7. Tuti fruti - Opusti se i uživaj 8. Jasna Zlokič - Idi sad 9. Čuki - Pozdrav s planin

10. Don Mentoni bend - Rekla je ne Novi predlog: Veter - Gabrijela

Tuja lestvica 1. John Bon Jovi - Mi rac le 2. Glor ia Estefan - Corning Out Of The Dark 3. Vani l ia Ice - Ice, ice baby 4. Bette M i d d l e r - From a distance 5. The Rigtens Brothers - Unchained Melody 6. LNXS - On my way 7. Whitney Houston - W e didn't know 8. Tina Turner & Rod Steward - It takes two 9. Kim Appe l lv - Dont worny

10. Chriss Isaak - W i c k e d game Novi predlog: Roxette - Joyride

domača pesem

tuja pesem

novi predlog

NASLOV:

Kupončke pošljite na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiril

Srečo pri žrebu je tokrat imela Frančiška Krajnik, Reteče 1, Škofja Loka, ki bo dobila nagrado, ki jo poklanja FOTO ŠTURM iz ŠKOFJE LOKE. Sodelujte z nami, čakamo vaše kupončkel

DEMOKRAJCI

Razlike med slovenskimi političnimi strankami bodo za voli l -ce očitao š e nekaj ča sa ostale skrivnost. Njihovi programi so si že vseskozi podobni kot jajčka iz istega gnezda, sedaj pa jih tudi po obnašanju ne bo m o č ločiti. Zadnji primer: kranj­ska SDP in SKD sta odločno zavrnili možnost, da b i »stanova­li« v istem nadstropju b iv šega hotela Evropa, ker to ne b i šlo v prid izgradnje njunega lastnega pol i t ičnega imidža.

Odgovornosti, k i bremenijo slovenske ženske , b i se morale zmanjšati vsaj za eno: odgovornost za splav. Tak je predlog Vlaste Sagadin, k i je v svojem prostem času tudi republ i ška poslanka Zelenih.

Zgodovinska stroka bo morala osvetliti n a š e 45-letae zgodo­vine dodati raziskavo š e ene pomembne temne tise: kaj se je v resnici dogajalo ob sprejemanju novega obč inskega statuta v kranjskem parlamentu, kajti o tem imata pozicija m opozicija vsaka svojo razlago.

Jelko Kacin, novi slovenski minister za informiranje, je v T V omizju neukim politikom pojasnil, v č e m je razlika med so­dobnim vojskovanjem in tistim, k i je značilno za č loveka na primitivni stopnji njegovega razvoja, z zgovornim primerom:

V s e j e z a p i s a n o

v d l a n i i

Kranj, apri la - Poseben v e č e r je b i l v petek v spodnji resta­vraciji hotela Cre ina v Kranju: ASTRO v e č e r . Kranjskemu obč ins tvu se ie predstavil mladi v e d e ž e v a l e c Danny - Kad -dy, Se l ške doline list. Ljudje, k i j im je že kdaj prerokoval iz roke, kavne usedline a l i kart pravijo, da je v njem nekaj v e č , nekaj, č e s a r se ne da nauči t i , t e m v e č se prinese s se­boj že na svet...

Droban, svetlolas, visok, malce bled fantič v črnem, to je Danny, za prijatelje Kaddy. Prijazen je z vsakim, in kot je videti, ima veliko prijateljic, prijateljev, znancev. Izvedeli so za njegov večer, pa so prišli iz vseh koncev, največ s škofjelo­škega, da mu pomagajo pro­dreti, kajti vsak začetek je te­žak...

Ko je bil star petnajst let, je prvič pogledal v kavino skode­lico, le za šalo. A učinek je bil tak, da se je kar ustrašil: žen­ska, ki j i je bila razlaga kavne usedline namenjena, se je raz-hudila, češ kako le on, mule, ve za njihove družinske razmere, so jo že kje opravljali. On pa ni resnično nič vedel. Kakor je razbral iz figuric, tako je pove­dal. Nič drugače. In ko se je Še nekajkrat podobno ponovilo, se je zamislil sam nad seboj: Zakaj se ne bi v to vedenje ma­lo bolj poglobil?! Prebral je eno samo knjigo, "Moči nad-čutnega", kjer je pisalo vse o sanjah, kako ljudem pomagaš in podobno. In če znaš obraz­ložiti neznano, pripovedovati o tem, kar jih v bližnji prihodno­sti ali nasploh v življenju čaka, te ljudje hitro najdejo. Dannv se je po sedmih letih dela v to­varni odločil, da se preda le ve­deževanju. Zanimanja je do­volj. Nobene reklame ni treba.

"Ne vem, so to res posebne sposobnosti, ali ne, toda mene človekova usoda privlači. Vse je zapisano na njegovi dlani. Njihova sreča leži v kartah. Ko jih razprem in pogledam, se mi

odpira vsakič nov svet. Kot bi mi neki tretji glas v meni govo­ril, razlagam. Nekje iz podza­vesti prihaja vse skupaj. Verja­mem v reinkarnacijo - v prejš-

, njem življenju sem bil ženska -vem, da na naš značaj vplivajo nebesna znamenja. Nisem va­jen "nakladati", kot pravijo, povem le, kar vidim. Pri delu ne gledam na uro. Včasih sem za koga prekratek, toda le toli­ko je bilo videti, vse najpo­membnejše sem povedal."

Zdaj, ko je šel na svoje, si Dannv želi le, da bi dobil sobi­co, da bi lahko začel v miru de­lati. Tudi obrt bo vzel, pod sve­tovanje bi lahko spadalo njego­vo delo, razmišlja. Dela pa bo, kot kaže, dovolj. Ljudi, ki bi svojo srečo radi vedeli vnaprej, ki živijo v upanju na lepše in boljše, nikoli ne bo zmanjkalo. • D . Dolenc

Dahnili so da: VŠkofjiLoki: Stojanka Majkić in Matjaž Oblak iz Škojje Loke; Silva Jereb in Tomaž Frelih iz Spodnje Idrije; Nancy Kosec in Danijel Dobra-vec iz Železnikov; Marija Žagar in Stanislav Bogataj s Trate; Barbara Okršlar in Tomaž Lušina iz Železnikov; Romana Ar-nolj in Boštjan Debeljak iz Škojje Loke; Barbara Benedik in Andrej Globočnik iz Kranja; Dorica Torkar in Bojan Prezelj iz Podlonka; Gabrijela Jeram in Robi Ogrin iz Žirov; Vesna Roz­man in Bojan Krvina iz Škojje Loke. čestitamo!

»Kurdi se med seboj pobijajo brez orožja, pa so kljub temu-mrtvi.« Kam pa pridemo, č e se v sodobni demokra t ičn i druž­bi ne b i pobijati na temu ustrezen, sodoben način, za kar se­veda potrebujemo tudi sodobno vojsko!

demokratizator

L ČETRTEK SPOREDI 2. maja 1991 /

/ J. PROGRAM TV SLOVENIJA J 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Živžav 9.55 Ziati cekin, posnetek

11.30 TV mozaik 11.30 Popolni vohun, angleška nada­

ljevanka 12.30 Petindvajset let z ansamblom

Lojzeta Slaka, ponovitev 14.00 Video strani 14.10 Žandar na potepu, francoski

film 15.50 Sova, ponovitev 1655 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik 17.05 Čas negotovosti: Mogočno

nasprotovanje, angleška doku­mentarna oddaja

18.00 Poslanstvo, dokumentarna od­daja

18.30 EP Video strani 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Zbis: R. Strauss - M. Ogorelec

Tillove dogodivščine 18.55 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Velik zasuk, francoska nadalje­

vanka 21.05 Tednik 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova

Ti in jaz, angleška nanizanka Pogodba, angleško-nemška nadaljevanka

23.45 Video strani

79.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 Glasbeni biena/e Zagreb'91 23.40 Vutel 0.40 Poročila

2. PROGRAM TV SLOVENIJA

1. PROGRAM TV HRVATSKA

TV HRVATSKA 2 13.40 Video strani 13.45 Dober dan 13.55 Turku: SP v hokeju, skupina A,

prenos Spregledali set - poglejte

15.15 Intervju: Tomislav Ladan 17.00 Tvvin Peaks, ponovitev ameri­

ške nadaljevanke 18.00 Dober večer 18.05 Igre v Ciboni 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Risanka 20.10 Zgodba za lahko noč 20.20 Kako je nor ta svet, humoristi­

čna nanizanka 21.00 Tudi to je življenje 22.10 Tvvin Peaks, ameriška nadalje­

vanka 23.00 Poročila 23.20 Splošna praksa, avstralska na­

nizanka

13.55 Turku: SP v hokeju na ledu skupine A: 2 - 4, prenos

16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi

18.00 Zaupno poročilo o stripu, ka­nadski dokumentarni film

19.30 TV dnevnik 20.00 Z glasbo v pomlad, zabavno-

glasbena oddaja 20.40 Transseksualnost, angleška

dokumentarna oddaja 21.22 Nataša iz Maribora, glasbena

oddaja 21.45 Večerni gost: Mitja Saje 22.30 Retrospektiva filmov Jožeta

Babica: Veselica, slovenski film

0.10 Yutel, eksperimentalni pro­gram

TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 čarobna svetilka - otroški pro­

gram VVoobinda, serija

19.50 Aktualna tema 20.30 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 21.30 Leteči zdravniki, serija 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika

TV AVSTRIJA 1

9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Ne daj se, Floki, TV nadaljevan­

ka za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.05 Pesmi in zgodbe za vas: Hu­

dobni gosak 10.20 Kolesar v prometu 10.35 Alternativni viri energije 10.55 Naredimo terarij 11.15 Skrivnostni jezik siike 11.30 Svet danes 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Kabaret, ameriški film 14.20 Sam človek, TV nadaljevanka 15.05 Ljubezen v žalni obleki, TV dra­

ma 16.30 Video strani 16.46 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Nuklearna tehnologija, poljud­

noznanstveni film 17.30 Ne daj se, Floki, TV nadaljevan­

ka za otroke 18.00 Hrvaška danes 18.45 Evklidov pejsaž, izobraževalna

oddaja

19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer, oddaja za ljubitelje fil­

ma 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2

TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama

14.05 Leksikon umetnikov 14.15 Rekviem za kardinala Minds-

zentvja, prenos 13.55 Šport

SP v hokeju - skupina A, II - IV 17.15 Ubijamo, ker imamo radi 18.00 Družinske vezi, serija 18.30 Reci resnico, igra

L PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glas­bo v dober dan - 12.30 Kmetijski na­sveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Lju­bljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. VV. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših spore­dov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba

9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Zemlja in ljudje

10.00 Šolska TV 10.30 Poslušajte signale, ponovitev 12.00 Znanje 12.15 Klub za seniorje, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Avstrijski Sizif, ponovitev 13.35 Roseanne 14.00 Kung fu 14.55 Najlepše otroške pesmi 15.00 Otroški program 15.05 Fračji dol 15.30 Am, dam, des 16.10 Super babica 16.35 Uspešnice in napotki 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavmatch 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Nekoč 21.20 Pogledi s strani 21.30 Let Kal 007, britansko-ameriški

film 22.50 Magnum, serija 23.50 Šport

SP v hokeju - skupina A, III -1 0.30 Čas v sliki

1. RADIO ŽIRI

16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Minute za šport in rekreacijo -17.30 - Šmarnice v slovenski vernosti - 18.30 - Predstavljamo trgovino FORTUNA v Gorenji vasi -19.00 - Od­poved programa -

RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Ra­dio Slovenija -14.00 - Zimzelene me­lodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Teaj angleškega jezika -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 -Odpoved programa

F I L M N E T

Do zaključke redakcije progrema nismo prejeli

S L O V E N I J A I 14 .10

Ž A N D A R N A P O T E P U francoski barvni film, igrajo: Lo-uis de Funes, Michael Galabru, Claude Gensac predstojnik policijske postaje v Saint Tropezu se odloči, da upo­koji načelnika postaje Gerberja in nekatere izmed njegovih po­drejenih. Namesto njih bo pripe­ljal mlade, po mnenju starih žan-darjev še kako zelene. Cruchot je ves iz sebe, čeprav je za novope­čene upokojence dobro poskr­bljeno. Vsi po vrsti so nesrečni, ker nimajo kaj početi. Nekega dne pa izvedo, da je njihov kole­ga Fougasse v zavetišču za duše­vno prizadete. Stara druščina krene v akcijo...

R T L P L U S

6.00 Halo, Evropa, jutranji program 9.25 Dekle z rižem, italijanski film 11.10 Ponovitve: Tvegano 11.35 Na­kupovalni magazin 12.00 Cena je vro­ča 12.35 Policijsko poročilo 13.00 Po­ročila 13.10 Hammer 13.35 Kalifornij­ski klan 14.25 Springfieldova zgodba 15.10 Divja Roza 15.25 Poročila 15.55 Otroška parada hitov, ponovitev 16.45 Tvegano!, nagradna igra 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler, film­ski kviz 17.55 Poročila 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Jump Street št. 21 20.15 Moja hči - tvoja hči, nemška komedija 21.50 Poročila in vreme 22.00 Železni orel II, Izraelsko-kanadski akcijski film 23.55 Poročila in vreme 23.55 No­čna ptica, kanadska srhljivka 21.25 Jump Street št. 21, ponovitev serije

E U R O S P O R T

6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat Shovv 8.30 Evrobika 9.00 SP hokej v Turku, finale, ponovitev 11.00 Paragli-ding, ponovitev 11.30 Evrobika, pono­vitev 12.00 EP v dvoranskem hokeju v Birminghamu, ponovitev 14.00 Ritmi­čna gimnastika, mednarodno romun­sko prvenstvo 15.00 Surfanje. Fun-

KINO 2. maja

CENTER amer. akcij, vojni film NAVY SEALS - OKORELI SPECIALISTI ob 17. in 19. url prem. amer. krim. filma ROOKIE - ULIČNI POLICAJ ob 21. uri STORŽIĆ amer. mlad. akcij. kom. ČAROVNIK ob 16. uri, amer. trda erot. DEKLETA IZ TAXIJA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. kom. BRUC (FRESHMAN) ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. drama POD KLJU­ČEM ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer ris. MALA SIRENA ob 18. uri RA­DOVLJICA amer. akcij, film ODPOREN NA KROGLE ob 20. uri BLED amer. glasb, film IGRALEC STEPA ob 20. uri BOHINJ amer. zab. film ZLOČINI IN PREKRŠKI ob 20. uri

NOVO V KINU

ULIČNI POLICAJ (The Rookie) ameriški kriminalni film; režija: Clint Eastvvood; igrajo: Clint Eastvvo-od, Charlie Sheen Kot deček je bil David Ackerman priča smrtonosnega padca svoje­ga brata s strehe, kar je lahko samo nemočno opazoval. Sedaj je uli­čni policaj, ki se zaradi spominov, ki ga preganjajo, izogiba nevar­nim situacijam. Vendar pa se bo enkrat moral soočiti z resnico...

C* m* < mi oc Srn < SO rs \£ w

£ < mi i—i U C/3

>

Ui

O O

Z < rr F— (J) uri

\ l G R A ] O Z f i . V S E

i

< ve

S u a. << J O *•+ U C/3 —» Z

o O

1 CC

F R E S H p r i n a š a s v e ž i n o Kremi, 19. apri la - V hotelu CREINA so v petek igral i na ASTRO veče ru , spremljali so svojega prijatelja, vedeževa l -ca Dannvja, sicer se pa bolj držijo Škofje Loke in Primor­ske. Presneto, dobro zaigrajo! In Petra, lušten kuš t rav de­k l i c s prodornim glasom je pravo živo srebro...

"Za deset ur programa imamo nastudiranega," mi pripove­duje vodja skupine Fresh iz Škofje Loke, Jure Berglez, "za vse okuse, za vse starosti. Kaj bomo igrali, nikoli ne vemo vnaprej. Le po ljudeh pogledamo, pa zaigramo. Sproti se dogovarjamo. Vsi smo iz Škofje Loke, tam od Sorske in Suške ceste. Deset let smo že skupaj, seveda se zasedba malo menja, v tej sestavi, bobni Tine Kalan, bas kitara Jure Krajnik, klaviatura Matija Krajnik, solo kitara Iztok Polak in pevka Petra Jazbec, pa nastopamo do­bro leto in pol. Poleti smo na morju, na Cresu, če boste hodili kaj tja, nas poiščite v restavraciji Ulika, sicer pa igramo povsod, pre­cej po Primorskem, v Ajdovščini, v Cerknici in drugod, pa po Gorenjskem. V hotelu Toplice na Bledu smo igrali lani."

"Zdi se mi, da vas Kranjčani bolj malo poznajo." "Imeli nas bodo priložnost spoznati; za prvega maja in po­

tem ves mesec bomo igrali na Smarjetni gori." "In načrti?"

"Čim več nastopati, seveda, pripravljamo pa tudi izdajo na­še prve kasete. V kratkem bo zunaj. Lepo jo bo poslušati."

Prijetna mlada skupina so. Triindvajset let je povprečna sta­rost nastopajočih. Vedno tiče skupaj. Ce ne nastopajo, se dobiva­jo v Juretovi trgovinici TON-SPORT v hotelu Alpetour v Skofji Loki, kjer prodaja vse, kar se tiče videa in dobre glasbe. Njihova kaseta bo seveda najprej tu naprodaj. Le s tako svežino naprej! • D. Dolenc

» A l p s k i p o z d r a v « s s o n č n e s t r a n i A l p

m

V Zgornjesavski dolini delu­je ansambel Alpski pozdrav, ki je bil ustanovljen pred kratkim, sestavljajo pa ga Člani več biv­ših ansamblov. Ansambel na­stopa več na oni strani meje, kjer je domača slovenska na-rodno-zabavna glasba bolj spo­štovana, kot na domačih tleh. Ambicija ansambla je, da pro­

dre z lastnimi skladbami, nji­hova želja pa je, da bi se s kakšnim posnetkom uvrstili ali sodelovali na Lojtrci domačih. V bližnji prihodnosti bodo pos­neli samostojno kaseto, saj ma­terial zanjo že pridno pripra­vljajo. Avtor večine besedil in skladb je vodja ansambla Mar-

Z I V I I A

Z A V I L A K r a n j

t r g o v i n a i n g o s t i n s t v o i V nedeljo, 28. aprila,

v a s v a b i m o n a o g l e d

M E D K L U B S K E G A

P R V E N S T V A

V J A D R A L N E M

P A D A L S T V U Z A

P O K A L P R E D D V O R A

Z a č e t e k o b 1 3 . u r i .

Start s Potoške gore nad Preddvorom, cilj ob hotelu Bor, kjer se bo ob 16. uri začel zabavni program, ob 18. uri pa bo podelitev priznanj.

P o k r o v i t e l j a p r i r e d i t v e :

Hotel B O R Preddvor in Klub V E N C E L J Preddvor.

S T J E P A N L E B A R M I N I T R Ž N I C A P L A N I N A - K R A N J

PRODAJA

DOMAČIH KOKOŠI IN PIŠČANCEV

Obveščamo vas, da bomo imeli 29. in 30. aprila odprto od 8. do 16. ure. Priporočamo se za obisk!

OTROŠKA TRGOVINA Tomšičeva 16. 64000 K R A N J

Delovni čas: od 9. - 12. ure, od 15. - 19 ure Z E L O B O G A T A I Z B I R A O T R O Š K I H P O M L A D A N S K I H OBLAČIL 0 - 1 6 let

jan Endliher. Člani ansambla pa se pripravljajo tudi za festi­val domače glasbe v Steverjanu in Ptuju. Igrajo vse zvrsti glas­be za vse okuse plesalcev in poslušalcev. V svojem progra­mu imajo že kar veliko lastnih skladb, ki bodo poslušalcem ostale v ušesih. Med njimi sta polki Nekaj ovinkov in Daleč do jutra ter valčki M i smo tam

doma. Najlepše dekle in Tujec. Ansambel Alpski pozdrav z Je­senic sestavljajo: Marjan End­liher - vodja ansambla, harmo­nika, klaviature in vokal, Alojz Smolej - trobenta, Boris Benci­na - klarinet, saksofon in vokal Miro Brelih - kitara in vokal ter Marsel Gomboc - bariton, bas kitara in vokal.

Lojze Kerštan

Pokrovitelj Alpskega večera j e Merkur Kranj.

MM WM • Md 91 N a pe tem A l p s k e m v e č e r u bo nas topi lo dvajset pr izna­nih ansamblov i n solistov. Danes v a m predstavl jamo naslednje:

Alfi Nipič, veseli Štajerc. Znan kot pevec zabavne glasbe, potem dolga leta ne­pogrešljivi član Avsenikov, sedaj nadaljuje kariero s svojimi muzikanti. Dobrodo­šel na Bledu, Alf i !

Ansambel bratov Poljanšek, priljubljena narodno-zaba-vna skupina iz Tuhinjske do­line. Nepopravljivi veseljaki, k i navdušuje jo občinstvo ši­rom po Sloveniji. »Tudi na Bledu bomo pripeljali naj­manj en avtobus svojih navi­jačev. Boste videli, kaj smo Thinci!« je dejal Danilo Po­ljanšek.

Trio Zorana Lupinca. Se spomnite muzikanta virtuoza, k i je pred tremi leti s svojim nastopom dvignil na noge domala vseh štirih tisoč obi­skovalcev Alpskega v e č e r a ? Letos bo nastopil s triom, s posebej za Bled pripravlje­nim programom.

Ivo Robič, prijatelj Alpskega kvinteta in velik ljubitelj Slo­venije, po mnogo letih zopet na Bledu. »Naravnost z Du­naja pridem na Bled in z ne­strpnostjo pr ičakujem pono­vni stik s slovenskim občin­stvom.«

Stane Knific, organizator Alp ­skega v e č e r a

PREDPRODAJA VSTOP­NIC K O M P A S BLED TEL.: 77-235 77-180

Z desne proti levi: Boris Kopi­tar, redaktor narodno-zaba-vne glasbe na TV Slovenija, Jože Kloboves, režiser Alp ­skega veče ra , Ivo Ciani, urednik Radia Ptuj. Kloboves: »Seveda smo sposobni nare­diti dobre TV oddaje, to bo­mo dokazali na Alpskem ve­čeru.«

V današn j i pr i logi smo vam predstavili nekaj ansamblov, k i bodo na­stopili na Bledu in tudi nekaj utrinkov v zvezi z organizacijo take prire­ditve, kot je A l p s k i ve­čer . Tudi za naslednji teden vam pripravljamo vel iko zanimivosti.

Vinko Šimek, moderator

Rešitev križanke Komisija za žrebanje v sestavi Franc Magdič in Cvetka Tu-šek (predstavnika bralcev), Alenka Krmelj in Tomaž Gruden (Gorenjski glas) je izmed 1663 prejetih rešitev izžrebala na­grade takole: 1. nagrada v vrednosti 1.500,00 din Tončka Pogačar, Boh. Bela 47 2. nagrada v vrednosti 1.000,00 din Angelca Vrečar, Grohar­jevo naselje 12, Škofja Loka 3. nagrada v vrednosti 500,00 din Klavdija Čufar, Tavčarjeva 3/b, Jesenice. Prvi trije nagrajenci prejmejo bon, s katerim dvignejo na­grado v trgovini AZUR v Kamniku. 4. nagrada Bojana Bojanič, Ulica 1. avgusta 5, Kranj 5. nagrada Vida Maček, Zg. Gorje 53 6. nagrada Jasmina Jakupovič, Cesta talcev 2, Jesenice Nagrejenci lahko nagrade dvignejo v upravi Gorenjskega glasa, Cesta JLA 16 v Kranju. Nagrajencem v imenu pokrovitelja križanke AZUR Kamnik iskreno česti tamo!

Nagradna igra Za vse vas, drage bralke in bralci, ljubitelje narod-

nozabavne glasbe, smo pripravili nagradno igro. M e d iz­ž rebance , k i bodo pravilno odgovorili na n a š e vprašanje , bomo razdelili 20 vstopnic za A l p s k i v e č e r na Bledu.

Odgovore pošljite do ponedeljka, 6. maja, (na dopis­nicah) in na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj - za Alpsk i veče r .

N a š e vp rašan je se glasi: naš te j t e vsaj tri č l a n e A l p ­skega kvinteta v novi sestavi, kvinteta, k i je b i l pobud­nik in organizator Alpsk ih v e č e r o v na Bledu in k i letos praznuje svojo 25-letnico.

Kupon

Ime in priimek.

Naslov

Odgovor.

m* < mi m* CC o. <

bi

czT < mi r j

J. C/3 *—» ui t* O O z < f£

co

21. S T R A N @®S®BSOTESGLAS

^fi^šnabolnišnica v Peći

Bolnišnica za siromake i ^ ~ ^ ! g £ _ S p l o š n a b o l n i š n i c a v P e ć i daje zadovol j iv vtis, saj je s t avba s tara le ne-^ p g £ j < o t desetlet je . T o d a b l ižn je s r e č a n j e p r i n a š a s t rezn i tev : d o vrat se name-j^J3Q_asfaltu p r i p e l j e š s k o z i blatne kotanje, o k o l i c a je nas t lana s sme tmi , s tav-j ^ ^ i l i d e j a n a , kot bi bi la petkrat s t a r e j š a . K o z e , o v c e in p o t e p u š k i ps i se ne ^•U9jg_po oko l i c i , p a č pa za ide jo tudi na hodnik , v jed i ln ico , v sobe. . . Z a zdrav-^ - - J ^ K o s o v u r e s d a ni v e č denarja, o č e m e r p r i č a tudi k r o n i č n o pomanjkanje f i ] ^ L J £ L s r e d s t e v z a p l a č e z d r a v n i k o m , t a m k a j š n j i m l judem pa o č i t n o manjka

.PJgvega o d n o s a do s k u p n e g a p r e m o ž e n j a .

^esetih letih-"^dejanje bolnišnici, kjer imajo sedež bolnist•t v , , n e ambulante, na C r e l h ° d d e l k i h P a J e mesto medir- z a v s e ' o d interne kožnih^' P e d i a t r i J e , urologije, rod"- b o l e z n i > Pa vse do po-Co S S C r, e - V s p l o š n i bolnišnici zased P° stelj in prav vse so 0 t (|JJn.e_i včasih celo dvojno 0Ci

S r r»o se lahko na lastne 'cik> P r i č a l i n a otroškem od-k l , u- kjer mali bolniki ležijo

p a J z materami. Ker postelj a« s i jih morajo deliti, pa

S :

n i

J„ s? malčki še tako hudo bol­n i^ C e r Pa je bila otroška bol-V2,jrž

a ° d vseh še najbolje i n ^ a n a , sobe dovolj svetle dela,: . ° P r e m a pa manj raz-

n a kot drugod. Ob našem

Neprekinjena »industrija« v peški porodnišnici. Na desni: se­stra Mirjam Lazrai. obisku so bili ravnokar na delu pleskarji. Kot smo izvedeli od predstojnika internega oddel­ka, bolnišnico belijo prvič po desetih letih. Tudi to svojevr-

nPrGv nacija na otroškem oddelku.

stno priča o odnosu do zdrav­stvene ustanove, ki bi si zaslu­žila skrbnejše vzdrževanje po medicinskih in higienskih me­rilih, da bi bila njena življenj­ska doba daljša od desetih let. Najbolj porazno sliko kaže in­terni oddelek, kjer je nekaj sob dobesedno opustošenih. Na razmajanih bolniških posteljah skorajda ni posteljnine, razen kolikor je bolniki prinesejo s seboj. Stene in strop je načela vlaga (bolnišnico so zgradili z ravno streho, skozi katero ob ne tako redko deževnem vre­menu obilno zamaka), pone­kod so notranji zidovi povsem črni ali zeleni. Oprema je iztro-šena, primitivna, videti j i je tu­di, da je taka zaradi malobriž-nega ravnanja. Bolniki, ki leži­jo v tej revščini, so ljudje, ki n i - ' majo možnosti izbirati boljše zdravstvene ustanove. Videti jim je, da so revni in vajeni ne­zavidljivih razmer.

£ a n i c A ZAVRL ŽLEBIR

bSifZttimi o b o l e -ivci? 'ispa

denf™ z a medicino dela !^a !* 8radhlm.°x' ° P r a v k a z delavci Je h a ! . Q b 5ništva. m e d k a t e r i m i

^ v a ^ ^ o r e j o J? b o l n i c Je.kajenje. Velik

ezni, k če­tudi škodljive

8e

tožijo, da ni zdravil. Kje dobite najnujnejša? »Zdravil ni. V bolnišnici pravi­loma ne, pri nas v dispanzerju jih občasno dobimo. Ce mora, denimo, bolnik dobivati injek­cije, mora sam kupiti brizgo. Lažje dostopna so ustanovam zdravila, ki so cenejša, medtem ko antibiotikov ni mogoče do­biti. Manjka tudi dezinficirnih sredstev, zdravnikom manjka celo hidrofilne gaze. Kako lju­dje pridejo do zdravil? Do pred nekaj meseci je bilo to do­mala nemogoče, zdaj pa so na Kosovem osnovane tudi zaseb­ne apoteke, kjer je zdravila mo­

to.;-, ki S o . goče kupiti. Seveda je to precej stva h i R i e n ° S d i c a P°manj- d r a g ° - p a * pa zdravila (resda in d a velit ,• navad, dej- P r e c e J neorganizirano) prihaja-

d °bnih J u d i ž i v i skupaj J° P° dobrodelnih poteh, tako n razlogov « iz tujine kot iz Slovenije, med

mduJeJo n n [ x n h i t i č a r i e v ' P r e v -> 4 o p

m f n e b o 1

f \ kot k r v r S r t r p i zaradi" visoke" b°lezni P * ' U x S k a ' Pojavljajo

T U d i živčnega sistema.

^ b « O p a S 8 k ! * J e opaziti po-H giJ*! 0 , 08Uo, trpe tudiza-

S 5 ^ e o h ° , k i h b 0 l e z n i - P r i

n a i e ^ z m r n i , m e d dru-k>> k, s r i m , , k o ž n i m i bolez-

Zdrava • drugim jih dobivamo tudi od crvenih ustanovah sestre doktorice Praprotnik.

Ljudje, ki ne morejo priti do medicinskih zdravil, se poslu­žujejo tako imenovanih "bab-skih lekov".«

Pravite, da se na Kosovem od­pirajo zasebne lekarne. Kako pa je s siceršnjo zasebno zdrav­niško prakso? »O docela legalni zasebni praksi težko govorimo, vse je še zelo neorganizirano. Videl sem nekatere zasebne ambu­lante, vendar tako kot državne tudi te nimajo ustreznega stan­darda.« Kakšen pa je zdravstveni stan­dard državnih ustanov? »Dispanzer medicine dela sodi v preventivno zdravstveno var­stvo, sicer pa je v primarni zdravstveni mreži organizira­nih še vrsta dejavnosti, deni­mo, dispanzer za pljučne bolze-

Politika vnesla razdor med zdravstveno osebje Zdravniki, s katerimi smo se pogovarjali, stanje svoje bol­nišnice pripisujejo materialnim razmeram v pokrajini, kjer ni denarja za zdravniške plače ("stavkati si ne upamo, saj smo tako rekoč izven zakona"), kjer manjka najnujnejših zdravil, tako da so tudi zdravstvene ustanove odvisne od dobrodel­ne pomoči sester usmiljenk. Slednje so večinoma tudi zapo­slene v peški bolnišnici kot me­dicinske sestre, dve med njimi sta tudi zdravnici. Pogovor z zdravniki naglo nanese na ko­sovske politične razmere, kajti tudi odnosi v bolnišnici, kjer je zaposlen tako srbski kot alban­ski živelj, so zlasti od lanske množične zastrupitve kosovske mladine močno spolitizirani. V peški bolnišnici se je namreč marca lani zdravilo 275 mladih ljudi zaradi množične zastru­pljenih. Zdravnikov v metohij-ski bolnišnici sicer še niso zaje­le kadrovske »čistke«, ki so spravile ob delo na primer uči­telje albanske narodnosti, uslužbence državnih ustanov in druge. Delo imajo sicer še, plač pa zadnje tri mesece ne dobijo zaradi materialnih in ne političnih razlogov. Docela po­litičen pa je bil disciplinski ukrep, ki jih je zaradi solidar­nosti s stavkajočimi septembra lani za nekaj mesecev prikraj­šal za 15 odstotkov plače. Eden od zdravnikov je povedal, daje bil tudi 18 dni v zaporu, ker je nosil trak solidarnosti s stavka­jočimi.

Vsak otrok prinaša svojo žlico Posebej zanimiv je bil naš obisk v porodnišnici, kjer je od

^ I n m j < Q t Q r i

z m a n j k a z d r a v i l ,

' J u d j e s e ž e j o p o " b a b s k i h l e k i h "

P o ^ g j j - ~ p - i e seznanili z mladim zdravnikom albanskega rodu dr. Afrimom Kotorijem. 1

ffisJg^-sJ£Ja prištinski medicinski fakulteti, se zaposlil v domač i bolnišnici, odslužil / S r e Q a j ^ g y i n i j i (v Ribnici), in se nato zaposlil v dispanzerju za medicino dela. O d do- I p r g ^ n g y a l c a političnih razmer na Kosovu smo dobili vrsto zanimivih informacij, ven- ~ ! < p S o w ^ ^ i l L i e l e l izpostavljati z afirmacijo svojih političnih s tal išč . Odkar so Albanci na ^ l ^ i i ^ j H J i g , ' z v e n zakona« in je njihova eksistenca nenehno pod vprašajem, je sobe-4!^6nT'^t3~-~^l a^ e n Povsem razumeti. V pogovoru z njim smo se zatorej omejili na zdrav-

~~—Ogard v tej nemirni pokrajini

ni in TBC, zaščita matere in otrok in podobno. Moj dispan­zer je menda od vseh še v naj­boljšem stanju, kar je pripisati tudi financiranju s strani pod­jetij, drugod pa tožijo o po­manjkljivi opremi, neprimernih prostorih, pomanjkanju najos­novnejšega materiala. Tudi v bolnišnicah in specialistični de­javnosti ni veliko bolje. Bolniš­nice so natrpane s pacienti, ni zdravil, ni posteljnine, pone­kod ni niti hrane.«

Katere bolnišnice imate v Peči? »Poleg splošne bolnišnice ob­staja tudi specialistična bolniš­nica za pljučne bolezni in TBC, v kateri dela tudi dr. Praprotni-kova.«

Imate tudi porodnišnico, v ka­teri se rodi več kot 4000 otrok

Bolnišnica za reveže.

vseh bolnišničnih oddelkov največji "promet". Kosovske ženske pač veliko rojevajo, do­kler ne dajo družini moškega potomca. Zlasti za vaške skup­nosti je značilno, da ženske ro­dijo po deset, dvanajst, celo tri­najst otrok, da zadostijo tej tra­dicionalni zapovedi, nam je povedala usmiljena sestra Mir­jam Lazrai, domačinka, ki dela v porodnišnici kot medicinska sestra. Lani se je v peški porod­nišnici rodilo kar 4650 otrok, kar je za mesto s 60.000 prebi­valci (občina pa jih šteje še en­krat toliko) častitljivo število. Vsak otrok prinaša s seboj svo­jo žlico, pravi albanski prego­vor. Priča pa o dejstvu, da je veliko število otrok za Albance od nekdaj pomenilo tudi nalož­bo v ekonomsko varno starost. Neprekinjena »proizvodnja« v peški porodnišnici je zagotovi­lo, da rodnost v tem delu Ko­sova še ne bo kmalu padla. V otroški sobi se gnete tudi 40 ali 50 trdno povitih novorojenih otrok. Inkubatorja nimajo, ker

ga nimajo kam postaviti. Po­rodnice ne ostajajo dolgo v bolnišnici, zaradi gneče morajo že po treh, štirih dneh z novo­rojenčkom zapustiti posteljo. Neredko se zgodi, da ljubo­sumni možje tudi ponoči priha­jajo v porodnišnico nadzirat, kaj se dogaja z njihovimi žena­mi.

Sestra Mirjam nam je povedala tudi o najdenčkih, ki jim v po­rodnišnici pogosto nudijo zato­čišče. Ob velikem številu roj­stev se rado zgodi, da se starši otroku odrečejo in ga potem posvoje krušni starši. Albanske družine seveda raje posvoje dečke, po deklicah pa povpra­šujejo v Sloveniji, na Hrva­škem, tudi v Trstu. Ko smo se mudili v peški porodnišnici, so nam pokazali ljubko dvemese-čno najdenko Beso, ki so jo dan poprej našli pred vrati re­dovnic matere Terezije. Ko se bo našla družina, jo bodo dali v posvojitev. Vendar najbrž ne na Kosovu.

na leto. Zakaj toliko rojstev? Ali ni možnosti za kontracepci­jo, ali jo kosovske ženske pre­malo poznajo? »Osebno se ne ogrevam za kontracepcijo, pač pa za druga­čne, naravne metode kontroli­ranja rojstev in vzgoje žena o njih. Kosovske ženske sicer po­znajo kontracepcijo, vendar so premalo poučene in večidel ne dovolj disciplinirane za nara­vno načrtovanje rojstev, najpo­gosteje se zatekajo k splavu, še pogosteje pa seveda rojevajo. Veliko število rojstev je pove­zano z mentaliteto kosovskih ljudi, ki veliko dajo na rojstvo sinov, zato ženske rojevajo, do­kler se pač družini ne rodi sin.«

V porodnišnici ste stažirali. Ko­liko otrok ste spravili na svet? »Okoli petdeset. To je lep ob­čutek, imeti novorojenega otro­ka v rokah.« Kosovski zdravniki ste že nekaj mesecev brez plače. Kako sha­jate? »Osebno sem se na to pripra­vil, kajti plače so kasnile že prej. Za hrano in osnovne stro­ške imam, žal pa si ne morem privoščiti knjig, izobraževanja (že dolgo se ptipravljam na specializacijo, vendar na Koso­vu ni ne denarja ne interesa za pridobivanje znanja), nimam na primer niti mikroskopa, s katerim si zdravniki pomaga­mo pri raziskovalnih in izobra­ževalnih nalogah, kaj šele raču­

nalnika, ki bi lajšal pisanje strokovnih tekstov. Dokler sem plačo še dobival, je znašala okoli devet, deset tisoč dinar­jev. Glede na to, da policija na Kosovu zasluži okoli 30.000 di­narjev, nam je jasno, koliko sta vredna zdravnikovo znanje in delo.«

Kakšni pa so pogoji v dispan­zerju medicine dela, kjer ste za­posleni? »Malo boljši kot v drugih zdravstvenih ustanovah, kajti objekt je še sorazmerno nov, šest let. Zaposlenih nas je 12 zdravnikov, ki skrbimo za pre­ventivo okoli 20.000 delavcev. Poleg našega dispanzerja ob­stajajo še tri obratne ambulan­te v večjih tovarnah.«

Je zdravstvo brezplačno ali bol­niki plačajo participacijo? »Donedavna so bile zdravstve­ne storitve zastonj, pred krat­kim pa smo tudi pri nas uvedli nekakšno participacijo. Ne po­znam vseh cen, ki veljajo kot doplačila v zdravstvu, za prvi pregled pri splošnem zdravni­ku pa vem, da je treba odšteti 10 dinarjev, specialistični pre­gled stane 15 dinarjev, v zobo­zdravstvu so storitve nekaj dra­žje, dan ležanja v bolnišnici stane 34 dinarjev. V primerjavi s plačilom v Sloveniji so ti zne­ski najbrž nizki, toda na Koso­vu, kjer je toliko prebivalstva nezaposlenega in brez vsakega vira za življenje, si ljudje težko privoščijo tudi tako nizke cene storitev.«

G L A S 22. STRAN

DANICA ZAVRL ŽLEBIR

Ukšpend Ljajči

Toliko, da ne u m r e m o od lakote Po blatnem dvorišču izza visokega zidu smo prišli v hišo. V prednjem prostoru sta samo štedilnik in omara, v drugem, lepšem, klopi ob steni, tla in stene pa prekrite s preprogami. 52-letni Ukšpend Ljajči nas sprejme kakor pritiče kosov­ski gostoljubni naravi, žena Fatima postreže s pijačo in »sladkim«. Od šestih otrok smeta biti z gosti samo sin in 12-letna invalidna hči, ki je družini tudi edini stalni vir dohodka.

Ubožno, vendar urejeno bivališče družine Ljajči.

Šaban Metaj

Siromak sem, zato m o r a m k a r molčati Po strmem in blatnem kolovozu smo se povzpeli do bivališča Roma Šabana Me-taja, ki sestoji iz nekaj lesenih, v breg potisnjenih koč in zidane podrtije, kjer v naravnem sožitju žive koze, ovce, psi, konj in ljudje... Saban se tega dne še ni odpravil zdoma s konjičem in vozom na dve kolesi, da bi si kaj prislužil, tako da smo vso številno družino dobili doma.

Vendar niso bil i vsi. Šabano-va žena ne živi več z njimi, imajo jo v nekem domu one­moglih, ker jo je Šaban prete­pel, da je ostala nepokretna.

Tudi enega od sinov ni več. Šaban pravi, da je najbrž ugrabljen in odpeljan v Itali­jo, vendar smo v dvomih, ali naj verjamemo možaku, ki je že zarana pregloboko pogle­dal v kozarec. Drugega otro­ka je menda sam rešil pred grabežlj iva, ki trgujejo z romskimi otroki. Zdaj s Ša-banom živijo še trije otroci, najstarejša hči ima 19 let, nje­gova mati in svakinja z otro-

kom, brat pa nekje v Srbiji dela kot čistilec. Njihovo domovanje je revno, zanemarjeno. Šaban spi v borni čumnati , postlani s sta­rimi cunjami, še koza in ovce v bližnjem hlevčku so bolje nastanjene. Ženskama in otrokom je prepustil boljšo hišo, a tudi te ni moč primer­jati s civiliziranimi bivališči, kakršna smo videli celo med revnimi Albanci v Peči. Troje kovinskih bolniških postelj, ki so najrazkošnješi del nji­hove stanovanjske opreme, so dobili iz bližnje bolnišni­ce, tam je še štedilnik, stolov in miz ne poznajo. Kopica

umazanih in razcapanih otrok se v tej luknji očitno kar dobro počuti . V šolo ne hodijo, tudi dela zanje ni, najbrž pa pri njem Romi tudi ne bi zdržali, ukvarjajo se pretežno z beračenjem. Tudi zanje so usmiljene sestre pri­nesle zavoj makaronov, sicer pa si Šaban tudi sam kaj pri­služi. Z vprežnim vozičkom razvozi za someščane to in ono, pa mu plačajo z živili ali denarjem. Le da tega večidel požene po grlu. K o ga vpra­šamo, kako preživijo, potar-na. »Eh, siromak sem in mo­ram biti kar tiho!«

Ljajčijevi nimajo ne zemlje ne zaposlitve, edini denar, ki pride k hiši, je 400 dinarjev podpore za invalidno hčer. »Že 16 let sem brez zaposli­tve, čeprav sem močan in zdrav,« slišimo od družinske­ga poglavarja. »Nekdaj sem delal v kombinatu, potem pa sem delo izgubil. Težko se preživljamo, z božjo pomočjo in dobroto sester usmiljenk pa vendarle ne umremo od lako­te.«

Žena ni bila nikoli zaposle­na, njena naloga je bila spra­vljati na svet otroke in skrbeti zanje. Šest j ih je rodila, dru­gega za drugim, dokler se ni rodil sin, kajti na Kosovu mora imeti družina moško nasledstvo, sestre morajo imeti brata. Devet mesecev star je prvi sin umrl, oče pri­pisuje krivdo srbskemu zdravniku. Sestre usmiljenke pa so nam povedale, da je tu bolezni v največji meri kriva revščina in nevednost, zaradi

Maraš Tahiri

Sin bo nadaljeval Ljajčijev rod.

katerih z bolnimi otroki pre­pozno poiščejo zdravniško pomoč. Po smrti prvega sina j im je bog dal še enega, tako da je družinski časti in pri­hodnosti zadoščeno. O d vseh otrok smo videli le najmlajša dva, kajti starejše hčere je oče pred obiskovalci zaprl v drugi del hiše, prejšnje dni jih je tudi sam ostrigel, kar priča o popolni oblasti dru­žinskega očeta nad vso druži­no. Otroci tudi ne obiskujejo šole, gospodar Ljajči pravi, da zaradi siromaštva, sestre pa nam povedo, da je tega kriva tudi duhovna revščina.

slišal K o je gospodar L j a j c i - k e

da smo prijatelji »d°*! e. Praprotnik« in usmiljen'" ster, doma iz Slovenije, mu od ganotja stopile so . oči. »Cenim pomoč, ki " ^ pošiljate Slovenci. Večji J tek varnosti in Pr'J?!. V nam dajete kot najblizj' JJj, dje, s katerimi smo v sp V Peći namreč drug P u

r b i

drugega žive Albanci in J ^ muslimani, pravoslavni ^ mokatoliki. Kolikor J ' " ^ . pred leti niso razdvoji' 3

ska in narodnostna na F £

tja, so j ih politične razn zadnjih let.

Še enkrat naj vidim hčer potem bom lažje umrl Maraš Tahiri, častitljivi starec 90 let. Čeprav že 40 let živi kot begunec j z A j j g ^ je, brez osebne izkaznice in zadnja leta tudi brez vira preživljanja, mu ne j2 )g l ^ ! ponosa in dostojanstva. Verjeti je, da ga pri življenju ohranja močna ž e j j a ^ ^ pred smrtjo še enkrat videl hčer, ki jo je pred desetletji še ne 16-letno zjag^U^-rodni Albaniji.

dobiti, v zasebnih pa so draga. k aj Katoličana Tahirijeva n> ^ rada ne živita v P r e t ? z n

n a o < i

slimanski četrti in ° d v , s

B o j j t a muslimanove dobrote. ^j Co se. da bosta morala za ni" 0 ' najemi-

Katar'"

Maraš Tahiri, štiri desetletja begunec

Romi

K o je po vojni v Albaniji na­stopila komunist ična oblast, so Maraša zaprli, nekatere njegove sorodnike pa ubil i . Misleč, da bo onstran meje bolje, sta z ženo zbežala, še prej pa je oddal v zakon 16-letno hčer. Odtlej je ni več videl. Begunca sta se znašla blizu Djakovice, se prijavila milici in od tedaj živela to-stran meje. Pred 24 leti je Maraševa žena umrla in vno­vič se je oženil s precej mlaj­šo Albanko Katarino. Z njo zdaj živi v hiši nekega musli­mana, ki je v tujini, ne da bi jima bilo treba plačevati na­jemnino. Zelo sta namreč si­romašna, saj je Maraš pred tremi leti kot begunec iz A l ­banije iz politični razlogov iz­gubil socialno podporo. Ostala jima je borna občin­ska podpora, ki znaša 700 di­narjev, vendar ne prihaja red­no vsak mesec. Kot številne

druge revne družine na tem območju, sta tudi Tahirjeva odvisna od dobrote usmilje­nih sester in sester matere Te­reze, ki j ima prineso živila, oblačila, zlasti pa zdravila, ki jih v kosovskih apotekah ni

kmalu plačevati ki je ne zmoreta. p pravi, da bi rada umrl a toliškem in ne musi ^ skem okolišu, Maras.p* ^ in si prek usmiljeni"i prizadeva, da bi ga P r e u y 40 tjo še obiskala hčerka- y e , letih ni izgubil stika z nj • v, da srečno živi s štirimi _» ^ in dvema hčerkama, ^ bi jo rad spet videl. £ 0

obisk je potrebno ga« ^ pismo, ki ga je s e s ^ n S j 0 v 3 " pred kakim letom izp" po­la od tukajšnjih oblas« ^ slala na albansko stran,.^, dar se je v tedanjih ne« $pei Albaniji najbrž i z g u W I : i ' j 0 sc bodo poskusili, zatrjuj^ ^ stre usmiljenke, d a . b o d

n C k O i

raševe goreče molitve le uslišane.

Tahirijeva nočeta umreti med muslimani.

£l^!najv1arka Kabašija

Revščina in brezvoljnost M^;M<abaši je eden tistih Albancev, ki so tudi v nepredvidljivih ekonomskih in £21!I!čnih_razmerah na Kosovu ohranili delo. Pravzaprav je to daljša zgodba. ^ a r ^ ]e_b j | zaposlen pri podjetnih bratih Karić, potem pa je bil zaradi nekajdne-

ogsotnosti z dela odpuščen. Lep čas se je na sodišču pravdal z delodajal-cem in naposled iztožil svojo pravico, tako da so ga Karici spet sprejeli v službo.

nVhl J e v e s m o obiskali v K r u 1 - n o v i n i š i ' k i s o Jo s snr 2 ? ' m i k r e d i t i mukoma t c . r u P ° d s t r e h 0 - z a r a d i

c § d Mark zdaj že nekaj časa

ne dobi plače, saj odplačuje kredit. Novogradnja je še ze­lo surova, po tleh je steptana ilovica, namesto stropov se nad stanovalci boči surovo

ostrešje. V enem samem pro­storu so vgrajena okna, pa še ta so Kabašijevi dobili s po­močjo redovnic matere Tere­zije. Namesto postelj ima še-

Mark Kabaši ima delo, plačo pa so mu pojedli krediti za hišo.

Zgledna skrb *a invalidnega pastorka j j ^ g l r j i r n Enverjem Veiso smo se seznanili tako rekoč na ulici, ko sta ga prija-t&j]~-~--~-lllll11 cnverjem veiso smo se seznanili l a ^ u ictsuu na unoi, r\u oia y j A g j e k m o v a l n o naglico prevažala na invalidskem vozičku. Kot prijatelje ' ^ fe iLdomov , kjer je družina slavila bajram, največji muslimanski prazn

stero Kabašijevih otrok po­steljnino razgrnjeno po tleh. Sestre usmiljenke bi j im rade priskrbele vsaj nekaj jogijev. Bivališču in grozdu majhnih umazanih otrok je videti, da so Kabašivei spričo revščine že docela otopeli. Mark Kabaši je ob našem prihodu počival na edinem kavču v kuhinji, ki je hkrati spalnica, žena je bila na lovu za priložnostnim delom, otro­ke pa je ta čas varovala sose­da. V vsej Peći je namreč en sam otroški vrtec, vanj pa je moč priti le po zvezah, enako kot do dela in drugih ugod­nosti, ki j ih v metohijski pre­stolnici uživa le kaka petina ljudi. Kabašijevi so hudo re-

Mirona Stojilković

vni : če Markove plače ne bi pojedlo odplačevanje posoji­la Karićem, bi imeli vsaj štiri tisočake na mesec. Ženina priložnostna dela prinesejo kakega tisočaka, da je vsaj za najosnovnejšo hrano. Vendar jih morajo tudi s to oskrbova­ti sestre usmiljenke. Kako so otrokom zasijale oči, ko j im je sestra Mira razdelila za­vojčke z mlekom v prahu in vrečko makaronov! Sestre so j im pomagale tudi pri gradnji hiše, j im pripeljale drva (se­stra Mira j ih je na jesen sama dostavila s konjsko vprego). Tudi oblačijo se večidel pri častitih sestrah. Šesterici otrok, od katerih starejši hče­ri obiskujeta tretji razred os­

novne šole, je videti, da so njihova oblačila videla boljše čase. Zdaj pa sta j ih že dodo­bra načeli revščina in umaza­nija. Otroci so tudi velikokrat bolni, ker nimajo dobre hra­ne in življenjskih pogojev, v oddaljeno šolo hodijo peš, tam ni poskrbljeno za mali­co, kaj šele za kosilo... Tudi v cerkev poredko zaidejo, ker je daleč, čeprav se imajo za dobre katoličane. Kako da imajo toliko otrok, če j ih za­radi revščine ne morejo vzre­diti, smo jih vprašali. Dobi l i smo kosovski miselnosti pri­meren odgovor: zaradi sinov.

Tudi pri Kabašijevih so prvi štirje otroci deklice.

e nas je ik.

Prikovana na posteljo Mirona Stolijkovič pripada sloju, ki jih v Peči nikakor ni šteti za ubožnega in po­moči potrebnega: Srbkinja je, višja medicinska sestra, žena oficirja... Toda splet nesrečnih okoliščin jo je potisnil v položaj, da vsakodnevno potrebuje pomoč umsiljenih sester.

Mirona je bila sestra v splo­šni bolnišnici v Peći, ko so jo leta 1967. invalidsko upokoji­l i . Več let se je še lahko zane­sla na lastne roke in noge, ki jim je pomagala z opornica­mi, odkar pa j i je leta 1989. za levkemijo umrl edini sin, jo je bolezen prikovala na posteljo. Zdaj je povsem sa­ma. Najbližnji sorodniki, ki bi jo lahko negovali, so bodi­

si daleč bodisi tudi sami trpi­jo za hudimi boleznimi.

Nepokretnim bolnikom, kot je Mirona, je potrebno dvoje: vsakdanja nega in topla člo­veška beseda. Oboje prihaja v podobi usmiljenih sester, toda zanjo vse preredko. V Peći žal ni organizirane pa-tronažne službe, ki bi imela sistematično na skrbi ostare­le, nepokretne in bolne, eno

samo pat ronažno sestro za ves okoliš imajo, pa še ta je nastavljena zgolj za obiske pri novorojencih. Deveterica sester usmiljenk, od katerih je večina še redno zaposlenih v zdravstvenih ustanovah v Peći, pa je premalo za vse, ki so potrebni njihove stroko­vne pomoči ali krščanskega usmiljenja. K o bi imele vsaj avto, da bi j im bili oddaljeni bolniki dostopnejši!

eisa (drugi z leve) v krogu družine

Veisovih d o m a c e okolje pri L e - Eden n e d a s l u t i t i r e v š c i " b r a t 0 v \ s t a r e J š i h Enverjevih Pa še z h s e z i d a I hišo, nato ?*'at n a * ™ a b r a toma odšel S krai J C ' k a J { i v d o m a -h a - Oče Z a n j e n i bilo kru-miaj š a

1 m a c e h a , Enver in P ° d r t i j e

S e s t r a s o s e i z stare *jer iahi , p r j s e , , , i v n o v o hišo,

l k ° r j e , . P s t o J n o ž i v e - K o " n ° živeti i ° h m ° g o č e dostoj-

"> c e družinski oče že

več mesecev ne dobi pokojni­ne, če Enverjeva invalidnina znaša le borih 500 dinarjev, če nihče v družini ni zapo­slen, če se morajo za oblačila, zdravila, popravilo invalid­skega vozička, zanašati na pomoč usmiljenih sester... Tudi pri Veisovih smo slišali ganljive izraze hvaležnosti za pomoč, ki so je deležni. Naj­več kajpada Enver, ki od se­ster dobi zdravila, knjige,

enako pa so hvaležni tudi za nenehno nego in skrb »dok-torke Tomše«, zdravnice in usmiljene sestre, ki se še po­sebej posveča invalidnim otrokom. Enver se je šolal v zavodu za invalide v Beogradu, zdaj pa zanj zgledno skrbi družina. Sestre so poudarile zlasti skrb njegove krušne matere, za katero Enver niti ne ve, da ni njegova prava mati. Sestra Mira prihaja negovat nepokretno Mirono.

G L A S 24. STRAN ^ , j / / f 7 / / / Petek, 26. aprila

DANICA DOLENC

Ob 50-letnici OF in oborožene vstaje slovenskega naroda

Preveč nestrpnosti ustvarja novo nestrpnost Kranj, aprila - Kot toliko naših zavednih Slovencev, ki so prve dni vojne stopili v vrste upornikov proti okupatorju in nacifašis t ičnemu nasilju, se tudi Stojan Trošt ne more spri­jazniti s časi , ki so prišli. Nikoli ni verjel, da bo dočakal dni, ko bodo na borce in nekdanje aktiviste pljuvali, hoteli zvezdo na naši zastavi zamenjati z nekakšn im črnim panterjem, ki že od da leč vpije, da je germanski, da bodo z naročilnico pulili partizanske spomenike ob poti spominov in tovarištva okrog Ljubljane, da se bodo našli ljudje, ki bi uradno zahteva­li, da proslave n a š e velike obletnice sploh ne bi bilo... Ne, to ne more in ne sme biti! Pre­velik in p r e p o š t e n je bil na š boj! Sicer pa, zgodovina bo povedala svoje. Ce nas trenutno prevpijejo beli, vzemimo kot n o č n o moro, jutri bo dan spet jasen. Saj vendar ne morejo dvigovati glasu proti vsemu svetu!

OF je pisalo na malem lističu, ki so ga tistega junijskega dne le­ta 1942 našli italijanski karabi-njerji na njegovem stanovanju v Ljubljani. In potem so se začela taborišča: v Gcnarsu do pobega Kraigherja in njegove skupine, nato Renicci pri Arezzu. kjer se mu je maja 1943 pridružil še oče. Ob razpadu Italije dva dni svobo­de, potem so bila na vrsti nemška taborišča: Flossenburg, Buchen-vvald in oktobra 1943 Dora, kjer je Hitler izdeloval svoje tajno orožje V-l in V-2, na katero je polagal vse upe. Prvega pol leta so živeli kot krti. se spominja Stojan. šele potem so zgoraj zgra­dili barake za taboriščnike. Tu so bili svoj posebni, podtalni boj: sabotaže so se vrstile, pa čeprav je kakšen dan na apelu viselo tu­di po dvajset, trideset taboriščni­kov. Če bi ne bilo tega notranje­ga upora, bi morda Hitler v svoji viziji uspel. Kako bi se končala vojna? Kaj bi bilo danes s Slo­venci? Tako pa so Amerikanci II. aprila 1945 Doro zasegli. Pri nas je lani izšla knjiga o tem slo­vitem nemškem taborišču. Tudi Stojanovi spomini jo bogate.

"Enaindvajset let vam je bilo ko­maj, ko so vas Italijani prijeli v Mostah. Ste bili komunist?"

"Nobene veze tedaj nisem imel s komunisti. Sodeloval sem z Maksom Simončičem. od Laz je bil doma. On je morda bil ko­munist, vem pa ne. V odpor smo šli izrecno iz narodne zavesti. Mi smo prej živeli pri Ilirski Bistrici, na italijanski strani, 1931. smo prebegnili v Jugoslavijo. Zavedna slovenska učiteljska družina smo bili. Oče je veliko pretrpel pred fašisti. Nekakšen prirojen odpor sem imel v sebi. In v Ljubljani sem imel čudovite učitelje, ki so nas vzgajali v poštene, zavedne Slovence. Moj razrednik na uči­teljišču je bil dr. Stanko Gogala, krščanski socialist in zame velik poštenjak in humanist. Bil je mož trdne hrbtenice. Potem prof. Venceslav Čopič in prof. Janez Logar. Oba sta trpela v Dachauu. Bil sem tiste generacije, ki je pri­šla na učiteljišče bolj iz liberal­nih časov. Kasneje pa je vodstvo vse bolj prevzemala cerkev s kle­rom.

Slovenski narod najbrž nikoli v zgodovini ni bil tako izposta­vljen uničenju, kot leta 1941. In predvsem tega smo se zavedali. Kakšne so bile tendence okupa­torja, vemo. Italijani so začeli bolj v rokavicah. Nemci so nasto­pali odkrito, ostro. Madžari niso bili nič boljši. Tendence Hitlerje­vega imperializma je bilo čutiti že pred začetkom vojne, ko je za­sedal državo za državo. In ko je bila pri nas ustanovljena OF. ni­smo govorili o nobeni protiimpe-rialistični fronti, temveč o osvo­bodilni fronti. Če je bil upora­bljen izraz protiimperialislična. je bil proti Hitlerju. Cilj OF je bil osvoboditi Slovenijo, za nas Primorce pa še ena večja želja: priti v domači slovenski kraj. Ni­sem bil borec s puško v roki. bil pa sem z vsem srcem za OF, za njene cilje, za pravičnejšo druž­bo. Imel sem priložnost videti in spoznavati krivice, ki so se godile rudarjem v Zasavju, delavcem, kmetom, učiteljem. Mati. učite­ljica, je imela vedno manjšo pla­čo od kolegov, ker je bila pač ženska. Vse to je klicalo po spre­membi. Želeli smo si neke bolj socialno urejene družbe. OF si je to postavila za cilj. Nismo pa ta­krat govorili o kakšnem komu­nizmu. S tem smo se srečali po vojni."

Stojan Trošt

"Danes borci dobivate vse mogo­če udarce."

'"Boli nas to. da danes našega boja ne priznavajo, nam skušajo celo prikazati, da je več škodil, kot koristil. Samo jaz se vpra­šam: Kaj bi bilo, če bi se Slovenci ne uprli? Naša NOB je v tem po­gledu svojstvena. Prvi v Evropi smo se uprli okupatorju. Tega zgodovinskega dejstva nihče ne more zbrisati. Zakaj so šli ljudje z Gorenjske v partizane? Zato. ker so jih Nemci začeli izseljeva­ti, zapirati. In danes prikazovati NOB kol državljansko vojno, je nevzdržno. V ta boj smo se vklju­čili iz poštenih namenov, pred očmi smo imeli le osvoboditev slovenskega naroda od tuje za­sedbe. Znane so germanske tež­nje prodora na Sredozemlje pre­ko našega ozemlja!"

"Kako ste takrat v Ljubljani gle­dali na ljudi, ki so paktirali z Ita­lijani?"

"Motilo me je že to, da se je pred vojno ban Natlačen z Mus-solinijem srečal nekje pri Rake­ku. Motili so nas Nemčurji z be­limi dokolenkami. Kadar se je le dalo. smo se jih lotili s črni­lom..."

"Danes beli dvigajo glave in vam borcem očitajo, da ste začeli bra­tomorno vojno."

"Vsak pošten Slovenec dobro ve. da je resnično šlo le za Slo­venstvo. Slovenski klerikalci so bili pred vojno izredno močno protikomunistično nastrojeni. Kar je zadnjič v podlistku Osvo­bodilna ali državljanska vojna zapisala Ahačičeva v Delu, se z vsem strinjam. Danes se ta naš boj hoče prikazati v čisto druga­čni luči. Svoje sodelovanje z oku­patorjem skušajo nekako opravi­čevati. Vendar, vsakemu poštene­mu Slovencu še na misel ni pri­šlo, da bi sodeloval z okupator­jem, ne pa mu celo prisegel. To so zgodovinska dejstva."

"Danes hočejo spravo kar čez noč."

"Borci nismo bili proti spravi v tem smislu, da se stvari pomirijo, ne pa. kot se danes dogaja, da spet burkamo ljudi, jih razdvaja­mo in to prav v trenutku, ko je enotnost slovenskega naroda še kako potrebna. Na eni strani ho­čemo samostojno Slovenijo, na drugi pa razdvajamo svoje sile kot v preteklosti. Slovenci smo bili vedno premalo složni. To nas tepe."

"Kratijo vam pravice, izničujejo pomen NOB."

"Ne moremo pristati na to! Končno smo bili del protifašisti­

čne koalicije v Evropi. To nam ves svet priznava, to so zgodovin­ska dejstva. Nikjer v Evropi niso kolaboracionistom priznali ena­kopravnosti.

Boli nas, da ne priznajo NOB kot pomembnega člena v osamos­vojitveni verigi Slovencev, od Trubarja sem. Ce bi ne bilo Tru­barja in puntov in NOB. se danes tudi o samostojni Sloveniji ne bi mogli pogovarjati.

Viška občina se je spomnila in njeni poslanci so šli menda v ak­cijo v skupščini. Naše bonitete niso nobene posebne bonitete, ki jih borci v drugih državah ne bi imeli. Vedeti je treba, da so borci veliko pretrpeli, pa naj so bili v taborišču ali v gozdu. Če smo do­bili za to neko materialno prizna­nje, kot so dvojna leta, brezpla­čni zdravnik, je treba to gledati tudi skozi priznavanje le-tega v drugih deželah."

"Tako hudo je včasih, da človek kar čaka, da se bo kdo od zunaj dvignil in prisolil komu od naših prenapetežev zaušnico. Simon VViesenthal se je prvi potegnil za vaše borčevske pravice in upam, da ni bil zadnji. Prepričana sem, da s pomilovanjem gledajo na nas, ko pustimo, da nam trgajo zastavo, zaničujejo naše simbole.

'T i simboli so zrasli v težkih okoliščinah. Rdeča zvezda je morda bila importirana, vendar naš Triglav je izrazito slovenski. Stari Slovani so imeli svojega bo­ga - Troglava. Bil je simbol Slo-vanstva. Zdaj pa vlečejo na dan insignije, ki nimajo nič skupnega s Slovenci. Če že nočejo zvezde, naj ostane vsaj Triglav, ki je res čisto naš. Borci smo odločno pro­ti pogrevanju srednjeveških zgo­dovinskih dogodkov, ker to kaže, da se preveč naslanjamo na ger­mansko področje, ki nam je že dostikrat zagrenilo življenje. Si­cer pa je zadnjič Haider jasno in glasno povedal, da na knežjem kamnu nikdar niso bili ustoliče-vani slovenski knezi."

"Ne puste na miru niti partizan­skih spomenikov. Če so se jih še pred kratkim lotevali skrivaj, jih danes v Ljubljani odstranjujejo kar z naročilnico."

"Spomeniki so del naše kultur­ne dediščine. Ne moremo to mir­no gledali. Zgodovina bo presodi­la, kaj je bilo v nekem obdobju pozitivno in kaj ne. Hajka po preimenovanju ulic. Dobro, do neke mere je prav, ker je pone­kod šlo že v skrajnost in tudi bor­ci nismo vedno odobravali tega početja, vendar nekdo, kot je bil Tito, bo v zgodovini ostal zapisan kot vojskovodja, ki je narode po­peljal proti nacifašističnim oku­patorjem in izvojeval osvobodi­tev. Zaradi nekaterih njegovih napak ni treba vsega zametovati. Tudi Churchil je po vojni moral iti, pa se nihče ne znaša nad nje­govim spomenikom. Preveč ne­strpnosti ustvarja novo nestrp­nost.

Zgodovina naj pove svoje, ko bo čas za to, danes se pa lotimo gospodarstva, ne pa brskati po zastavah, simbolih in kosteh. Za kosti niti ne vemo, čigave so. V kočevskih gozdovih leže kosti vseh. Smo pa zato, da vsak dobi svoj grob. Imejmo do mrtvih spo­štovanje, ne glede na to, kaj so bili. Tako bomo morda našli skupni jezik in se lotili gospodar­stva in socialnih problemov. Če bo šlo tako naprej, bomo še to. kar imamo, izgubili."

Naše zgražan je in p ro tes t ! (Ob intervjuju z i n g . G r o s o m , ob jav l jen im v Gorenjskem g lasu 9. ap r i l a )

Vsa mogoča in za normalnega človeka nemogoča natolcevanja smo že slišali iz ust ing. Vitomir-ja Grosa, trenutnega predsedni­ka Skupščine občine Kranj, zla­sti tedaj, ko je na njemu svoj­stven način razlagal našo pol­preteklo zgodovino, tj. obdobje narodnoosvobodilnega boja ter povojnega življenja in dogajanja v naši ožji domovini. Toda to, kar je v tem intervjuju oznanil, kvasil in zasvinjal, presega že vse meje od vsakogar pričakova­nega obnašanja, posebej še od njega, ki se je zaradi svojega družbenega položaja vsekakor dolžan obnašati tudi do bralcev Glasa vsaj korektno in jih ne obremenjevati in dražiti s svoji­mi blodnimi razmišljanji. Kot "neposredna priča NOB", rojen je namreč leta 1942, je kaj­pak najbolj poklican za dajanje sodb in obsodb o vsem, kar ne ustreza njegovi neozdravljivi protipartizanski histeriji. Najraj­ši bi spet dejali: "Odpusti ubo­gim...", če ne bi šlo pri gospodu ing. Grosu za "političnega člove­ka", ki se trudi za dobrobit slo­venskega naroda ne le v Skup­ščini Republike Slovenije in kranjske občine, temveč tudi ce­lo v daljnem eldoradu slovenske emigracije v Argentini. Zares hvalevredno dejanje. Saj ga je v to daljno deželo vodila plemenita želja, da obenem s se­janjem njegove lastne resnice med našimi sonarodnjaki tudi nadzoruje in kar sproti popravlja politične napake slovenskih po­potnic Spomenke Hribar in nje­ne spremljevalke Alenke Puhar, ki sta bili tam očitno v zvezi s pripravami svetovnega sloven­skega kongresa. Ob njuni "ne­sposobnosti", da bi Grosovemu razumevanju politične realnosti ustrezno tolmačili razmere v na­ši ožji domovini, je bilo to pač več kot nujno, kar je on počel. Sploh ne dvomimo, da bodo ne­kateri njegovi koalicijski part­nerji v DEMOS-u za to gospodu Grosu upravičeno od srca hvale­žni.

Skladno z njegovo željo po resni­ci in samo njegovi resnici je tam našel tudi svojemu razumevanju in dojemanju naše "državljanske vojne" ustreznega sogovornika in stanodajalca. To ni bil nihče drug, kot Ivan Korošec, podna-rednik v 13. četi 1. slovenskega domobranskega bataljona ter namestnik komandanta - odgo­voren za politične zadeve v razv­piti domobranski mučilnici in klavnici pri Sv. Urhu pri Ljublja­ni. Tam in pri tem človeku se je g. Gros "trdno in z dokazi pre­pričal, da enostavno ni res, kar o tem kraju zločina in groze trdi naša povojna zgodovina" in o čemer najbolj prepričljivo piše v svoji knjigi tudi Štefanija Ravni­kar - Podbevšek, učiteljica in po­znavalka urhovskih klavcev od njihovih otroških let. Očitno, kot sin očeta, ki naj bi bil po njegovih navedbah štiri le­ta v partizanih, ni v 45 letih po osvoboditvi našel možnosti, ne časa, da si naj kraju samem ogleda vse, kar je povezano z zloglasnim Vrhom. Kaj takega pač ne gre pričakovati od člove­ka, čigar razumevanje resnice ne presega črnobelega slikanja, od človeka, ki mu je neizmerno so­vraštvo do vsega, kar je poveza­nega z najslavnejšim delom naše zgodovine edino vodilo v politi­čnem delovanju, človeka, ki se je očitno zaklel, da ne bo druga­čen.

Ker smo neposredno pred zelo pomembno manifestacijo ob 50. obletnici ustanovitve Osvobodil­ne fronte slovenskega naroda, si g. Gros ni mogel kaj, da ne bi tu­di temu velikemu dejanju na­prednih slovenskih mož dodal svoje kvalifikacije. Zaradi njene­ga začetnega imena "protiimpe-rialistična fronta" si klevetnik Gros privošči nekatere trditve

npr. "komunisti so se z ramo ob rami borili proti t. i. imperiali-stom. Angležem in Francozom" (g. Gros, kako je z vašim zna­njem zgodovine - Francija je ka­pitulirala že leta 1940). In dalje: "Komunisti so konec koncev pri­čakali v Jugoslaviji Hitlerja kot zaveznika" in pa "dokler Hitler ni napadel Stalina so bili komu­nisti kolaboracionisti Nemcev" it. itd. Človek se mora ob vsem tem vprašati, kje se neha neka stan-karska hudobija in kje se začne osebna duhovna beda. Za take podlosti ne more biti paravan ni­ti politična stranka, kakršni pri­pada, oziroma je v njenem vod­stvu g. Gros. Zaradi vsega tega se zgražamo in protestiramo. Tudi zato, ker si

Gorenjski glas privošči 18 & pred proslavo 50. obletnice Or in oborožene vstaje slovenske?11

naroda dati takemu politične*11, pamfletu tako masten nas® "Državljanske vojne ne bom"

proslavlja/i" in toliko prostora* časopisu, ki ga bere in ima naro­čenega tudi nekaj tisoč udele­žencev NOB in nadaljnjih neUI tisoč gorenjskih občanov. Je 10

mar res uredniška politika tet" časopisa, je morda le spodrvj® (teh je bilo že nekaj) ali paJe

plod resnega pomanjkanja rale in etike individualnega no­vinarja.

Kajti je in bo veljalo "Narod. * se sramuje svoje junaške :gu" vine, nima prihodnosti"-

In še: gorje Slovencem, c e . sprejeli Grosovo razumevanj narodne sprave!

Medobčinski svet ZZB N<)V za Goten'^0

V i t o m i r Gros p r i Slovencih v Argentini da°> Zgodba je, na kratko, taka: Vi- mirja Grosa v Argentino. .

tomir Gros je odšel v Argentino me kontroliral ("pomaga ^ in tam rojakom "povedal" da je najbrž ne le kot privatnica-Svetovni slovenski kongres levi- pak kot predsednico Konje carska stvar, nato pa se je vrnil domov in tukaj "povedal", da v Argentini rojaki menijo, da je Svetovni slovenski kongres levi­čarska stvar...

pak kot predsednico «»~-v za Slovenijo Svetovnega sio^g

skega kongresa. Mar nam Liberalna stranka kontro"' , sam Svetovni slovenski ko*& ((. Če bi Vitomir Gros sploh kaj del o Svetovnem slove^ kongresu, potem bi vedel. ^ ^ nastal kot civilna pobuda za ^ strankarsko, neideološko tn^ državno ustanovo vseh bio (

cev. Vedel bi, da je člans'v njem individualno - to(iaP.rl^0 v gledu seznama tistih, ki SSK že pristopili. Vitomirja u sa ni! In tudi katerega drug s znanega "Liberalca" ne.

e ae' neg°

Jasno, da je naše rojake, še po­sebej iz t. i. politične emigracije zmedel. In z gospo Alenko Pu-harjevo sva se morali pošteno potruditi, da sva naše rojake prepričali, da Svetovni slovenski kongres ni (in ne bo) niti levičar­ski niti desničarski in da je po­temtakem v njem prostor tudi zanje. Na javni tribuni je Vito­mir Gros s svojim spremljeval­cem sedel v prvi vrsti, gledal v najina usta in se enkrat celo po­trudil, da bi me pred nekaj sto ljudmi postavil na laž. Zdaj go­spod Gros samovšečno pravi: "Mislim, da sem jih (rojake) uspel prepričati, da bodo kljub vsemu prišli s svojim zastop­stvom... ". (Državljanske vojne ne bomo proslavljali, Gorenjski glas, 9. aprila 1991.) Kdo je ko­ga in o čem prepričeval in prepri­čal, bodo povedali naši rojaki sami, ko bodo prišli iz Argentine na prvo zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa. Vendar se ne bi oglašala, če bi šlo samo za Vitomirja Grosa, ki kot posameznik lahko hodi po svetu in govori, kar hoče, stvar je globlja: v omenjenem intervjuju namreč pove: "Stranka me je tja poslala tudi zato, ker se nam je zdelo, da gospa Hribarjeva ne delo Svetovnega kongresa, v'^ bo znala prepričljivo govoriti tem benem primeru pa vanj n e -en)a

vnašali strankarskega mej

sna pa še tiste vmes. Svetov slovenskega kongresa ne

bo kon­trolirala ali zganjala kakršen koli paternalizem nad njim. I°J treba jasno povedati! To seveda ne pomeni, da se bod° včlanjali v Svetovni slovenj kongres le nekakšni "čisti'J , dje, ki niso ali niso nikoli bi" nobeni stranki, pomeni pa< , nobena stranka, in tudi Uy*L na ne. prek Svetovnega sto** skega kongresa ne bo uresnn vala svojih strankarskih c'llJes' \a

s tega zornega kota usmerj" ali kontrolirala njegove dejavn sti. Seveda lahko kolektivno pr>s'°e's

pijo v Svetovni slovenski ko^g vse in vsaka stranka, toda je .(

moralna podpora in stimuliraj. svojega članstva, da se vkplC

Slovencem.." Tako: šlo naj bi za pomoč! Le kje je bil gospod Gros s svojo "prepričevalno " (po)moč-jo, recimo, še pred nekaj leti ? Če bi nama res hotel(i) pomagati, bi se lahko dogovorili o skupnem nastopu. Zakaj je prišel v Bue-nos Aires dva dni pred nama in se po tistem večeru, ko nama je "pomagal", ni več pojavil in ne poslovil? V svojem intervjuju se Gros še posebej spravlja nad Alenko Pu­har, češ da je napačno uporabila

iviH P moči, ker bi s tem le Pon°.g zu­nanje strankarske razi>rt'j'.res0 lovnega slovenskega k° * ro-kot paralelne institucije mr^ štora za merjenje stran* fl(

in ideoloških bojev PrePr°m pO potrebujemo, potrebujem ( i , ustanovo, ki bo temelji"t j a

vilnem slovenstvu m pov ^ ^ vse Slovence, ne glede n°dia^o ško. politično, krajevno pripadnost Če bi Vitomir Gros o slovenskem kongresu spij-^ ^

SvetoV' loh

100

nje. arnpu* —,- qW-innamafinafraia^. vanje Konferenca ^ A

Spomenka 8Ti

primerjavo med solidarnostjo z materami na Majskem trgu in v7del'potem bi vedel vsaj l^po četverico v Ljubljani. Da je legi- m e n a

obisk k rojakom v ' „,; umno imeti različne poglede na n i p o s i a i a Komisija za^kuP0ni isto zadevo, na to seveda Gros slovenski kongres pni i / c "po-ne pristane, takšno mišljenje mu /j Slovenije, ampak naju7 , je tuje. Alenka Puhar mi je bila odlična sodelavka in upam, da sem bila tudi jaz njena. Tudi Pu-harjeva ne rabi Grosove pomoči ali lekcije iz komuniciranja, ka­kor je ni rabila pred leti, tedaj, ko ne o pogumu ne o antikomu-nizmu Vitomirja Grosa sloven­ska javnost ni še nič slišala. Vendar se tudi zaradi tega ne bi oglašala, končno ima vsakdo pravico, da se spreneveda, baha in intrigira, če mu je do tega. Ti­sto, kar pa je načelna zadeva, pa je to, da je - po Grosovi izjavi -Liberalna stranka poslala Vito- KRANJ, JAKA PLATIŠČ

petek. 26. aprila 1991

K M E T I J S T V O

U R E J A : C V E T O Z A P L O T N I K 25. S T R A N G L A S

Bre 2 0(ldaje lesa ni denarja za poslovanje

Predlog za likvidacijo TOK-ov ^ c t e zanima, kaj bo s p r e m o ž e n j e m T O K - o v in gozdnega gospodarstva, k i so ga soustvarjal i skupaj z de lavc i .

2?. aprila - Gozdno gospodarstvo Kranj predlaga likvidacijo te-*>"<» organizacij kooperantov Skorja boka. Preddvor in Tržtt. Za <»k korak se je odločilo, ker ie zdaj ni več pogojev za opravljanje dejav-S ' : k i » i« doslej opravljali TOK-i . in ker je pričakovat, da bo do-W«Jeni in spremenjeni zakon o gozdovih bistveno spremenil razmere v gorstvu (ločitev strokovnega in podjetniškega gozdarskega dela.

promet z lesom, organiziranje stroke v javno gozdarsko službo ^okriljem republiškega sekretariata za kmetijstvo, g o i d . r s t « i n "»•»»•o, možnosti svobodnega in prostovoljnega organiziranja kmetov ttttdmh posestnikov v zadruge in v druge oblike...).

. « P ' a v stari zakon o gozdovih lanskem prvem četrtletju odda-^ 2 V t d 7 l j a . pa so se 'dar, T N gozdarstvu začeli ru k m e H l l S C j e Predvsem v okvi ^Prosii.v- Z V e z e / J Ć e l ° g ° v o r i t

druo, Prometa z lesom in c „;, 8 d cnem obdavčevanju. Last

gozdov (\ kranjskem gozd nem p * ̂ KranjsK« ; dvanv P ° d a r s l V L J J'h je več kot ' Priffi t l s o ć ) s o začeli zaradi

darstvuVt",h S f l r c m e m b v P o z " tt 2 d ; k l P a jih vsaj formalno

dJ zadrževati oddajo lesa. n o Pa so k zrnanjs;

delti

ok 0ijJ C s o r r i Prispevale naravne »iudiTf i e l a l s e j e z m a n W ) in ji i , d a s o 'aradi vetroloma Nek r ' 0 m a v e ć J e količine lesa datkj I V Prejšnjih letih. Po-temeii C d o d o v o l J : Škofjeloška lovje " r g a n «zucija kooperan-niK » „ j l a n i odkupila iz zaseb-

gozdov 61.527 kubičnih me-PredileSa' l a n i l e 33.609. tržiška ' l a r " 12.995

nih količin lesa in dobro petino lanskih količin.

Ker je prodaja lesa zagotavlja­la gozdarskim temeljnim organi­zacijam kooperantom kar 90 od­stotkov prihodka, je občutno zmanjšanje odkupa lesa močno vplivalo na poslovne rezultate. Preddvorski TOK-je bil v izgubi že predlani, lani pa sta se mu pri­družila še ostala dva. TOK Škofja Loka je leto sklenil z 1.8 milijona dinarjev izgube. TOK Preddvor z 1.5 milijona. TOK Tržič pa s 590 tisoč dinarji. Letos so se rezultati še poslabšali. Dohodek, ki so ga temeljne organizacije kooperan­tov ustvarile v prvih treh mese­cih, predstavlja le 18 odstotkov sredstev, ki bi jih potrebovale na mesec, zato bi nadaljnje poslab-

V Gozdnem gospodarstvu Kranj zagotavljajo, da se za kmete po morebitni likvidaciji TOK-ov ne bo nič spremenilo. Strokovno goz­darsko delo bo prevzela >:a zdaj ie neorganizirana i javna gozdar­ska služba, maja pa bo neodvisno od odločitve sodišča ie začela delovati odkupna služba, ki se b(>. kot pove že samo ime. ukvarjala z odkupom lesa Odkupna služba bo le ena od "organizacij", ki se bo vključila v promet z lesom; kmetje ji lesa ne bodo dolžni oddati, kot so ga bili doslej, ampak se bodo lahko sami odločali in ga bo­do prodali tistemu, ki bo nudil najboljše pogoje. V kranjskem gozdnem gospodarstvu pravijo, da bodo s cenami in plačilnimi roki vsekakor konkurenčni; pravijo pa tudi. da kljub izgubam gozdar­skih TOK-ov ni bojazni, da kmetje za oddani les ne bi dobili plači­la. TOK-i so že nekaj časa "v rdečih številkah", pa vendarle so do­slej les še vsem plačali. Kmetje se strinjajo z likvidacijo TOK-ov (podpira jo tudi kmeiijsko-gozdarsko ministrstvo1, ob tem pa jih tudi zanima, kaj bo s premoženjem TOK-ov oziroma gozdnega go­spodarstva, ki so ga tudi pomagali soustvarjati. Direktor Miloš Martinovič poudarja, da je o tem še veliko nejasnosti in da zdaj ne morejo ničesar storiti, ker je celotno premoženje gozdnih gospodar­stev pod moratorijem, med drugim tudi gozdovi, ki so jih sami ku­pili.

9.š3 4 " '-995 "kubikov". lani 348os P

t

r e d d v o r s ka pa 1989. leta lem U u b ' C n ' h metrov, v minu­l e , P 3 V S e g a 2 2 - 8 0 0 ' ^ e p o ~ G 0 z d

Se* , eJemo. vidimo, da je Predl,w S 0 s P°darstvo Kranj d°v~"lOQ d o b i l ° 'Z zasebnih goz-S8 |.,„ 1 7 kubičnih metrov le-O j P a 65.943 "kub d oh i ° o v Predlansl d , . d d a J a lesa aozdne

skih količin, gozdnemu gospo-

^ a l a e p J r C

Nuja Z a torf""' Primerjava podatkov g 0 'drm n j a l r i l e t a k a ž e - d a J c

kupj|0 P° sPodarstvo predlani od-sebnih V p r v e r n četrtletju od za-49.4")<; , gozdnih posestnikov *eveč b i ć n i h metrov lesa. lani kubien i?1 P°'ovico manj - 24.063 vih , "! h metrov, v letošnjih pr-kubi/!S, m e s e c i h pa samo 5.233 v|jal u r n e i r o v - kar predsta-

enajst odstotkov v pred-

V Gozdnem gospodarstvu Kranj se jc v zadnjem letu šte­vilo zaposlenih že precej zmanjšalo, zdaj jih je 380. od tega doma, "na čakanju" (za delo) okrog 170. Po uveljavitvi sprememb in dopolnil zakona o gozdovih je pričakovati, da se bo število več kot prepolovi­lo oziroma zmanjšalo s 380 na vsega 150 delavcev, ki bi dela­li v strokovni gozdarski službi in v izvajalski organizaciji. Od 101 zaposlenega v TOK-ih naj hi po likvidaciji TOK-ov dobilo delo le okrog 35 delav­cev, vsi ostali bodo presežek. V Gozdnem gospodarstvu Kranj računajo, da jim bo pri reševanju teh in drugih pro­blemov z odvečno delovno silo pomagala država.

sevanje rezultatov že ogrozilo ali onemogočilo poslovanje TOK-ov. vseh TOZD-ov in tudi delovne skupnosti skupnih služb.

Temeljne organizacije koope­rantov so si lani v finančni stiski sposojale denar v gozdarskih toz-dih Škofja Loka. Tržič in Pred­dvor, ki gospodarijo z družbeni­mi gozdovi, odlagale pa so tudi plačilo obveznosti do tozda Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija in do delovne skupnosti skupnih služb. Njihov dolg v okviru gozdnega gospodar­stva je ob koncu marca znašal 11.5 milijona dinarjev, medtem ko se zunaj delovne organizacije skorajda niso zadolževale. Ker imajo TOK-i tudi precej terjatev in nekaj nepričakovanih oziroma enkratno pridobljenih sredstev, bi lahko svoje obveznosti v pri­meru likvidacije v glavnem po­ravnali.

Razmere v temeljnih organi­zacijah kooperantov Gozdnega gospodarstva Kranj niso posebne ali izjemne, ampak so zelo po­dobne razmeram v ostalih slo­venskih gozdnih gospodarstvi in v njihovih TOK-ih. Ker je tudi republiški sekretariat za kmetii-

Kot je povedal Miloš Marti­novič, direktor Gozdnega go­spodarstva Kranj, je sodišče na prvem naroku odložilo odločanje o predlogu za li­kvidacijo gozdarskih TOK-ov, in sicer zato, da bi si pri­dobilo še izvedensko mnenje o tem. ali so TOK-i "zreli" za likvidacijo ali za stečaj.

stvo. gozdarstvo in prehrano spo­znal, da temeljne organizacije kooperantov ne morejo več opra­vljati svojih nalog, se je odločil, da bo za letos financiral tiste de­javnosti, ki so splošnega družbe­nega pomena. Z Gozdnim gospo­darstvom Kranj (podobni pa tudi z drugimi) je že sklenil pogodbo o zagotavljanju denarja za goz­darsko službo oziroma za izvaja­nje vseh strokovnih in zakonsko opredeljenih nalog pri gospodar­jenju z gozdovi. Financiranje za­jema samo zasebne gozdove in vključuje 21 od skupno 101 zapo­slenega v temeljnih organizaci­jah kooperantov Škofja Loka, Tr­žič in Preddvor. • C. Zaplotnik

e v e t n ajst zahtev Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke

^ d r u g a m u s t r e z n i d e l e ž v p r e d e l o v a l n i i n d u s t r i j i

^ b | i a n a „ _ . . . _ . . . . _ , ~#«<U||&n ~ ^'"ke sn' "P. r i , a " Predstavniki Slovenske kmečke zveze - Ljudske ,''iŠei L-" 8 n o v ' n a r s k i konferenci v sredo predstavili devetnajst zahtev H ' e ,°rn i ' 8 0 re2ultat dogovora med predsednikom vlade Lojzetom Pe-

i'h bo*i° v o < J s r * o m kmečke zveze in za katere v stranki pričakujejo, In k p o d P r , i t u d i * Demosu in v vladi.

J zahteva kmečka zveza'' dovih, v varovalnih gozdovih in v gozdovih s posebnim name­nom, v drugih zasebnih gozdovih pa ne. Obseg gozdarske službe je treba prilagoditi možnostim, še v postopku sprejemanja zakona pa zaustaviti likvidacije gozdarskih temeljnih organizacij kooperan­tov. Zakon o veterinarski službi mora omogočiti konkurenco in enakovreden položaj zasebne ži-vinozdravniške prakse. Zakon o lovstvu naj vzpostavi red in da prednost življenju, ohranitvi goz­da in kmetijskih zemljišč, zaščiti živalskih vrst pa le v primeru, če bi se stalež avtohtonih vrst znižal pod določeno mejo. Zakonu o ce­nah morajo slediti predpisi o za­ščitnih cenah za pomembnejše

2ad~J ^»teva kmečka zveza? H\ d n , zakon naj vsebuje > 8 o ? i °" k i b o zadrugam

ž a v „ d . V r r » t e v ustreznega de-PrevredPredelovalni industriji in Žnega i c

n o l e n e 8 a deleža finan­č n i h * d p i t a l a - ki je zaradi sta-Jne v d r ? - m e m b p reš lo iz zadru-t *akon ° l a s t r | ino . V osnut-

e b a Don ° d e n acionalizaciji je sevajo V n o Proučiti člene, ki N l j i 4 • vračanje kmetijskih °" t J 8 o z d o v - vključiti v ža­

l jenih P ° P r a v ' J a n j e krivic, , rati s" 2 arondacijami, ter * e t i i a ; [ e m e n » > tudi zakon o

K

r d ° v i h Z e m l J i š č i h . Zakon o > d o l o č i l i V s e b u J e nedvoum­no v d r ? ' ° ' d a Je odkazilo obve­

znih in zadružnih goz-

5«

Kmečka zveza postavlja tudi nekatere druge zahteve: v za­konu o privatizaciji je treba predvideti tudi razdelitev dolo­čenega dela delnic vsem drža­vljanov, takoj naj se prepreči prekomerno zadolževanje kmetijskih kombinatov in dru­gih podjetij, za katere je jasno, da bo breme vračanja nosila država oz. vsi državljani, takoj naj se ukinejo "zaprte kuver­te" v družbenih podjetjih, ki predstavljajo predvsem mož­nost za okoriščanje vodilnih na račun delavcev, začne naj se postopek za spremembo zako­na o stečajih, na vseh ravneh je treba zmanjšati državno upra­vo, uresničevanje plebiscitne odločitve mora biti bolj uskla­jeno med predsedstvom ter vodstvom skupščine in izvršne­ga sveta pa tudi znotraj Demo­sa...

^r°svetne šege, navade in modrosti

1 o l i k o k u m a r ,

J e m o š k i h p r i p r o c e s i j i

Posebni ltari RimlJani so 25. aprila, na dan sv. Marka, prirejali P°spvkonjOCesiJe' n a katerih so žrtvovali psa in ovco, da bi bilo V*e°ino i p r i z a n e s e n o z rjo. Procesije so se z nekoliko drugačno P/ocesija n?meni ohranile do danes: ponekod pravijo, da naj bi

u^ih bol a l ° k o l e r o - drugod, da naj bi obvarovala ljudstvo nez8ode pŽnL sPet drugod upajo, da bo zadržala vremenske

Pt°cesija „ ^rškem imajo, denimo, navado, da takrat, ko je L °°rodi P o 1 p o t i ' P°sadiJ° fižol:talc fiž°l baje zmerom vzkali ""are j'n "b ^fjskem in v Halozah hitijo med procesijo sadili

Kot -aj€Jf^Je potem toliko, kot je moških pri procesiji. Je Ma ^ u r e t v knjigi o starosvetnih šegah in nava-1 ta d

rkol'° povezano tudi z vremenom. V vinorodnih krajih vi' da b'*}eIiJ° lepega vremena, ker stara ljudska modrost takole0 Y ^ 7 - v i n a ' č e b o t a d a n l e p o v r e m e - Drugod pa me-v vodi- • ' m a S v e t i Marko vreme deževno, ga v jeseni pe­le c e P° ""a lepo vreme, ga bodo v vinu kopali",

^rioje že bilo včeraj vreme? Kje se bo kopal Marko?

kmetijske pridelke (mleko, meso, pšenica), zakon o kmetijsko-goz-darski zbornici je treba sprejeti

do parlamentarnih počitnic, ne glede na začasno odločitev zve­zne vlade naj Slovenija sama uvede oprostitev davka na gori­vo, porabljeno v kmetijstvu, ta­koj je treba zaustaviti cenovna neskladja, ki so čedalje bolj v škodo kmetov in kmetijstva...

Kar zadeva prometni davek, je po mnenju kmečke zveze treba spremeniti tisti del. po katerem morajo kmetje, ki niso pokojnin­sko in invalidsko zavarovani, plačevati prometni davek za gradbeni material, potreben za gradnjo in obnovo hlevov in dru­gih gospodarskih poslopij; pono­vno pa bi tudi bilo treba proučiti povečanje količnikov pri davkih od katastrskega dohodka in ustre­zno urediti sistem obdavčenja do­polnilnih dejavnosti na kmetijah. V pokojninsko-invalidskem zava­rovanju bi morali izenačiti pravi­ce pa tudi obveznosti kmetov z vsemi drugimi in v praksi uresni­čiti načelo, naj država pospešuje razvoj manj razvitih in demo­grafsko ogroženih območij. • C. Zaplotnik

K M E T I J S K A Z A D R U G A p. o. Škofja Loka Mehanična delavnica Kmetijske zadruge Škofja Loka sporo­ča: Izvajamo popravila kmetijske mehanizacije in motornih žag. Izvajamo tudi vse druge storitve iz tovornega in osebnega programa Zastava: - avtoelektrika - kleparska ter ličarska opravila - remontna dela - pranje vozil Razpolagamo tudi z vsemi ključnimi rezervnimi deli iz nave­denega programa. Storitve izvajamo hitro in poceni. Delovni čas je od 1.5. 1991 od 6. do 20. ure. Poiščite nas na naslovu Mehanične delavnice Kmetijske za­druge Škofja Loka, Jegorovo predmestje, ali po telefonu 064/620-465.

S a c h s i n d e n a c i o n a l i z a c i j a

Znam hanardski profesor Jeffrev Sachs, ki skupaj z vlad­nimi predstavniki pripravlja široko zasnovan sveženj ukrepov za rešitev sedanje globoke gospodarske krize in za gospodarsko osamosvojitev Slovenije, je z nekaterimi nasveti vnesel precejš­njo zmedo v slovensko vlado in v njena prizadevanja. Ko jc pre­gledal zakon o denacionalizaciji, ki ga je skupščina v osnutku že sprejela, je povedal naravnost: ne pojdite v denacionalizacijo, kot jo predlagate, a če v to že morate iti. se raje odločile za po­plačilo z odškodninami in ne za vračanje premoženja v naravi Sachs se namreč tako kol še številni drugi boji. da bi urejanje lastniških vprašanj oziroma pravdanje za to. kdo je česa lastnik, trajalo predolgo in da bi se preveč ukvarjali z lastniškimi, pre­malo pa z razvojnimi problemi Po nekaterih ocenah bi za po­polno uresničitev projekta denacionalizacije potrebovali več de­setletij: desetletje za to. da bi vsem vrnili, kar jim je bilo podrža­vljeno, zaplenjeno ali kako drugače krivično odvzelo, nato pa še precej časa. da bi se še zadnji dediči medsebojno spravdali za to, kako si razdeliti vrnjeno premoženje...

čeprav so nekateri v Sloveniji že pred odločitvijo vlade, da sodeluje z znanim hanardskim profesorjem, opozarjali na enake ali podobne denacionalizacijske probleme, kot je zdaj opozoril Jej/rev Sachs, pa ima njegovo nevtralno stališče v primerjavi s strankarskimi mnenji vsekakor večjo "težo" in odmevnost. Sachs je z opozorilom o nevarnih čereh denacionalizacije spravil slo­vensko vlado lin skupščino) r neroden položaj, saj se bo morala odločili, ali bo vztrajala pri konceptu, kakršen je zapisan v za­konskem osnutku, ali se bo odločila za korenite popravke, ki bo­do pomenili približevanje njegovim stališčem. Iz tega. kar so De­mosove stranke obljubile volilcem. je sicer mogoče sklepati, da bodo vztrajale po poti. ki jo dovolj nazorno kaže zakonski osnu­tek; vsekakor pa se zastavlja vprašanje, zakaj se slovenska vlada ni odločila za sodelovanje s tujimi strokovnjaki še v času. ko je pripravljala osnutke zakonov o denacionalizaciji in privatizaciji, in ne šele zdaj. ko sta zakona že prešla pno stopnjo skupščinske­ga postopka. # C. Zaplotnik

/ O l j u b l j a n s k a b a n k a

GORENJCin F O R M U L A / " / I H R A N K A

. . . D A M E D P R V O M A J S K I M I P R A Z N I K I

N E B O S T E B R E Z G O T O V I N E

S čeki LB - Gorenjske banke d. d., Kranj praviloma lah­ko poslujete v vseh trgovinah in drugih podjetjih, opomniti pa vas moramo, da le-teh zakonsko niso več obvezni sprejemati. Gotovino s hranilnih knjižic in te­kočih računov pa lahko dvignete na vseh poštah in ban­kah, s katerimi so podpisani sporazumi o opravljanju storitev.

P O Š T E § pošte s področja Jadrana (PTT Rijeka, Zadar, Šibenik, Split) f in PTT podjetje Kranj

B A N K E • Abanka d. d., Ljubljana, • Banjaluška banka d. d, Banjaluka § Bjelo­varska banka d. d., Bjelovar t Dalmatinska banka, Zadar, • Dubrova­čka banka d. d., Dubrovnik, • istarska banka d. d., Umag, • Jugobanka Jub banka d. d., Sarajevo, f Jugobanka d. d., Beograd, § Karlovačka banka d. d., Karlovac, t Komercialna banka d. d., Zagreb, t Panonska banka d. d.. Novi Sad, § Požeška banka d. d., Slavonska Požega, § Pri­vredna banka Zagreb d. d., Zagreb, # Riječka banka d. d., Rijeka, § Somborska banka d. d., Sombor, t Sisačka banka d. d., Sisak, § Splitska banka d. d., Split, • Stopanska banka a. d., Skopje, § Tuzlanska banka d. d., Tuzla, 9 Varaždinska banka d. d., Varaždin, • Vinkovačka banka d. d., Vinkovci, § Vojvođanska banka d. d., Novi Sad, § Zagrebačka banka d. d., Zagreb, • in v vseh bankah sistema Ljubljanske banke.

G o r e n j s k a b a n k a d . d . , K r a n j

k i M e r e a t o r P r e s k r b a

TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ. d.d.

Trg svobode 27, d. d. Tržič

Mercator - Preskrba, Tržič, d. d. razpisuje prosto delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letni mandat: V O D J A K O M E R C I A L N E S L U Ž B E Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogo­jev, izpolnjevati še naslednje: - srednja ali višješolska izobrazba (V. ali VI. stopnja) komer­

cialne ali ekonomske smeri, - 3 do 5 let ustreznih delovnih izkušenj pri odgovornih delih. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Mercator - Preskrba, Trg svobode 27, 64290 Tržič. Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po odloči­tvi.

- ? r X ^ " ? ; : " G L A S 26. S T R A N O B V E S T I L A , O G L A S I iaq.Pe

Petek, 26. a p r i l a ^ -

4 5 l e t k o v i n a r s t v a v Ž e l e z n i k i h

Nova galvanika v tovarni Niko [ T o v a r n a e l e k t r o m o t o r j e v i n g o s p o d i n j s ^ J a p a r a t o v I s k r a , t o v a r n a p i s a r n i š k i h i z d e l k i a N i k o i n t o v a r n a l a b o r a t o r i j s k e o p r e m e Tehtaj c a d a n e s s e s t a v l j a j o k o v i n s k o p r e d e l o v a l i i n d u s t r i j o v Ž e l e z n i k i h , k i t e d n i p r a z n u j e 4 B * t n i c o . O b te j p r i l o ž n o s t i b o d o o d p r l i n o v o $ « v a n i k o v N i k u , k a r j e d a n e s v s e k a k o r p o m ^ | b e n d o s e ž e k . j

Proizvodna zadruga kovi­narjev Niko je bila ustanovlje­na 27. aprila 1946, nje« pobud­nik je bil pokojni Niko Zumer, bila je izraz težnje po razvoju kraja in življenja v njem. Želez­niki so namreč svobodo doča­kali zelo porušeni in gospodar­sko osiromašeni, z veliko brez­poselnostjo, zato so skušali ob­noviti staro kovinsko dejav­nost. Niko Žumerje v last za­druge prenesel svoje premože­nje, prevzel je tudi zadolžnico za prvo bančno posojilo, s či­mer si je pridobil zaupanje in ugled med delavci. Sledili so mu z udarniškim delom in z denarnimi prispevki in tako obogatili zadružno lastnino. Zadruga je utrla pot razvoju in postavila temelje današnji ko­

vinsko predelovalni industriji v Železnikih, njene naslednice so: tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Iskra, tovarna pisarniških izdelkov Niko in tovarna laboratorijske opreme Tehtnica.

Največja je Iskra, ki zaposlu­je približno 1.500 ljudi, proiz­vodni obrat pa ima v škofji Lo­ki in razvojni center v Ljublja­ni. V tovarni Niko je danes za­poslenih 360 ljudi, v Tehtnici pa 116. Vse tri so proizvodni program tekom let dopolnjeva­le in spreminjale, ohranili pa so osnovno proizvodno usmeri­tev. Pomembne niso le za Že­leznike in Selško dolino, tem­več za vso Slovenijo, saj so vse bolj zazrte v prihajajočo zdru­ženo Evropo.

Iskra je lani ustvarila 920 mi­lijonov dinarjev prihodka, od tega 45 odstotkov oziroma 32 milijonov dolarjev na zahtev­nih tujih trgih. Letos pa načrtu­je 1.220 milijonov dinarjev pri­hodka, od tega 46 odstotkov oziroma 35 milijonov dolarjev na tujih trgih.

Niko je lani ustvaril 131,2 milijona dinarjev prihodka, od tega 46 odstotkov oziroma 5,1 milijona dolarjev na zahtevnih tujih trgih. Letos pa načrtuje 210,6 milijona dinarjev prihod­ka, od tega 53 odstotkov oziro­ma 6,5 milijona dolarjev na tu­jih trgih.

Tehtnica je lani ustvarila 51,7 milijona dinarjev prihod­ka, od tega je izvozila 10 odsto­tkov, letos načrtujejo 71,8 mili­

jona dinarjev prihodka in prav tako 10-odstotni delež izvoza.

Vse to dokazuje, da kljub neugodnim gospodarskim raz­meram in izvoznikom nenaklo­njeni tečajni politiki trdoživo vztrajajo na usmeritvi v izvoz, ki je za prihodnost edino smi­selna in bo prinašala pozitivne rezultate poslovanja.

V okviru praznovanja 45-le-tnice kovinarstva v Železnikih bodo v tovarni Niko slovesno odprli novo galvaniko in poslo­vne prostore, kar je zadnja veli­ka pridobitev. Nikoje s svojimi izdelki, zlasti z mehanizmi za registratorje, zelo usmerjen na zahtevne svetovne trge, delež izvoza se iz leto v leto poveču­je, lani je znašal že 46 odsto­tkov prihodka, letos pa predvi­

devajo 53-odstotni delež. Lani so od skupno izdelanih 18,5 milijona mehanizmov izvozili kar 15,1 mehanizmov oziroma več kot 80 odstotkov.

Zaradi izrazite usmerjenosti v izvoz mora biti Niko konku­renčen s cenami in s kvaliteto, pri kateri je poleg obvladanja tehnologije zelo pomemben iz­gled izdelka, ki mu ga daje ni-kljanje. Zato so se leta 1989 odločili za posodobitev galva-nike. Zgradili so prizidek in vanj namestili novo linijo gal-vaniziranja, v kleti pa čistilno napravo, zato je investicija tudi ekološko pomembna.

Investicija je znašala 5,2 mi­lijona mark, oprema ima kar 82,2-odstotni delež, gradbeni objekt 5,9-odstotnega, obratna

sredstva in ostali strošk' 11,9 odstotnega. V oprema, 76,6 odstotni delež preostalo domača- ' f , w " u , u v.v,...-— .. pa-30-odstotni delež oprem« J j.

• okolJ8

roma čistilni napravi z ^Jjbij menjene varovanju pfl'j

padajočo opremo. Y. ."""jjngf! ima slovenski razvojni ,|0

11,9-odstotni delež, P°*%| svetovne banke za obnov razvoj pa 44,6-odstotnega- ^

Galvaniziranje je okoIJ •. prijazno, zato so novo g*1 ^ ko opremili z dobro čistiinu

) in tako poskrbeli z a

stvo okolja. Z novo g linijo bodo odpravili ozK? *^ v proizvodnji in izboljša" .j v proizvodnji liteto izdelkov ter s tern možnosti za povečanje vodnje.

odpf1

proiz*

SERVIS Delavnik Sobote Nedelje in prazniki

NON-STOP NON-STOP NON-STOP

6.-13. 6. -22. 6—12.30

•6.-19. Vsak 2 mesec izmenično z B. S. Primskovo II.

7. -13.30 •7.-20.

• Vsak 2. mesec izmenično z B. S. Primskovo I. Jezersko 12.-17. 12.-17. Od 1.7. do 15.9. — od 8.—12. in od 14.-20.

Voklo I. Voklo II. Zlato polje I. Zlato polje II. Labore II.

Primskovo I.

Primskovo II.

6.-19. 6.-22.

6.-19.

7.-20.

Zaprto 6.-22.

•7.-20.

•7.-20.

Cerklje ' Naklo Škofja Loka I. Škofja Loka II. Železniki Žiri Gorenja vas Medvode I. Medvode II. Medvode III. Tržič I. Tržič II.

7.-20.

6. -19. 7. -13.

7.-20. 7.-20. 7.-20. 7.-13.30 6.-20. 6.-20. 6. -19. 6.-12.30 6—19. 6.-19. 7. -20. ' 7.-20. 7.-20. 7.-20. 7.-20. 7.-20. 6.-19. 6.-13.

NON-STOP REMONT - ZAPRTO

6.-22. 6.-22. 6.-22. Ko bo B. S. Tržič I. v remontu bo odprt B. S. Tržič II Radovljica I. • 6.-19. Radovljica II. 7.-20.

Lesce • 7.-20.

• Od 1.5. do 30.6. in od 1.9. do 30 Od 1.7. do 31.8.

Bled I. • 7.-20. Bled II. 6.-19. Bohinj • 7.-20. Koroška Bela 6.-19. Jesenice I. • Jesenice II. 7.—20. Ko bo odprt predor NON-STOP Kranjska gora I. 7.—20. Kranjska gora II. • 7.-20. Od 15.6. do 30.9. NON-STOP Podkoren • ' 7.-20. • Od 1.5. do 30.9

6. -19. 7. -13.

7.-20.

7.-20. 6. -19.

7. -20. 6. -19.

NON-STOP 7. -20.

6.-19.

20. 22.

-20. -20.

7.-20.

7.-20. 7.-20. 7.-20.

7.-20.

7.-21.

'7.-20.

Trgovina Tržič 7. -19. 7. -13.

Gift shop 7. -18. 7. -18. 9.-21. Trgovina Labore 7. -19. 7. -13. Trgovina Medvode 7. -19. 7. -13.

Org. poslovanja 7. -15. 6. -13. Blagajna bonov 7. -13. Zaprto Sklad. Medvode 6.30- -14.30 6.30- -14.30

točijo neosvinčen bencin

, PETROL Ljubljana

P E T R O U t O E K R A N J

Obratovalni čas bencinskih servisov in trgovin TOE Kranj do30.9.91 P O S E B N O O B V E S T I L O

Z A K R A N J Č A N E I N

O K O L I Č A N E :

O d 22 . 4. 91 je s e r v i s L A B O R E o d p r t d o 22. u r e ! S e r v i s Z L A T O P O L J E j e o d p r t n o n s t o p .

15000 o d t e n k o v b a r v z a v a š e v o ­z i l o S T A N D O X r a č u n a l n i š k o m e š a n e b a r v e v t r g o v i n i v M e d v o d a h

(ob naročilu samo povejte znamko avto­mobila in številko barve)

O b i š č i t e n a š e b e n c i n s k e s e r v i s e

i n t r g o v i n e , k j e r v a s č a k a b o ­

g a t a p o n u d b a .

Ž e l i m o v a m p r i j e t n o

p r a z n o v a n j e i n s r e č n o v o ž n j o .

Ž I V I L A K r a n j

t r g o v i n a i n g o s t i n s t v o

Cenjene kupce obveščamo, da bodo v soboto, 27. aprila, od 8. do 13. ure, odprte naslednje prodajalne:

K r a n j

S P Pri P e t e r č k u

S P N e b o t i č n i k

S P V o d o v o d n i s to lp

S P P l a n i n a Cen te r

S P Gr in tovec

N C S t o r ž i č K o k r i c a

S P Britof

N C Č i r č e

N C D r u l o v k a

S P Bitnje

S P N a k l o

S P Š e n č u r

S P G o r e n j k a Cerk l j e

S P P r e d d v o r

T r ž i č

T rgov ina L i p a

R a d o v l j i c a

S P Radov l j i ca

B l e d

Market Cen te r

S P M I i n o

J e s e n i c e

S P J e s e n i c e

T r g o v i n a Vit ranc Kr . G o r a

V nedeljo, 28. aprila, so odprte vse nedeljske dežurne trgovine!

Hkrati vas obveščamo, da bo v vseh naštetih dežurnih trgovinah v soboto in nedeljo v prodaji SVEŽI KRUH.

petek, 26. aprila 1991 Š P O R T I N R E K R E A C I J A

U R E J A : V I L M A S T A N O V N I K 27. S T R A N ^ S S S 5 ^ 3 S 2 « « L A S

V D 0 r r » z a i a h z a k l j u č u j e j o p r i p r a v e za d r u g i turn ir S l o v e n i a O p e n 91

Slovenski teniški praznik Qj JL VZSU^ST Ulllll K^t-riill " držav t ° I 2 # m a J a b o t e n i š k i center v D o m ž a l a h gosti l o k o l i dvesto t e n i s a č e v in 29 c h a l l e n g e r t o u r n a m e n t drŽav,

"jcana M a r k o P o r in Ž i g a J a n š k o v e c .

"laosf u^T; * P r i u * Drugi teniški turnir Slovenija Open je velika ob-b i $toves n n 4 , , " t o r - * ' **• P° , a n s k l u s P e , i 5 P ° r t n i prireditvi želijo, da

kot i • . D a š e d e ž e , e l n t e n i 5 k e 8 * 5P°rt« v Sloveniji, odmeval '«»», ko so organizatorji dobili vrsto dobrih

tu i! i v Pomer i l i na chai lenger turn ir ju . V kva l i f ikac i jah bosta nastopi la 1 b r a n i č a na M a r i n d « - :«

Ljuhtj

• — —- v i ( S U i u i v i j i uvuiii timu uuunu ocen. Seveda pa *TP | w t v . z n a m n teniških imen, ki se prebijajo ali so že v prvi stoterici lb» Slob«!«Ce i m m ' v o s t letošnjega turnirja pa bo prav gotovo udele-^ mestu * n * i v o - m o v i ć a < P* i* B a A T P lestvici trenutno šele na

Talen Med njimi so tudi naši od Bruna Orešarja. Slobodana Živojinovi-ča. Saša Hirszona in Iztoka Boži­ča, ki so mu organizatorji name­nili posebno povabilo. "wild cart". Poleg Iztoka Božiča so ta trenutek v igri za nastop na tur­nirju še Blaž Trupej, Grega Brez-

konfe7enrSO ? a t o r k o v < tiskovni Jo m e r 1

n c . ' v "otelu Uv . ki stase tlovena: . g ! m i "deležila tudi 8°stinstv^ n ? l n , s t e r 2 3 turizem, in ^"or n , n 8 ° P * i i n Jelko Ka-j c a u d S 0 r j i P ° v e d 3 l i . da se vilo ioc - 2 b 0 n a turnirju prija-

1 5 "gralcev iz 29 držav.

nik. v kvalifikacijah pa naj bi na­stopila tudi dva Kranjčana Mar­ko Por in Žiga Janškovec. Orga­nizatorji so po zaključku prijav zadovoljni z udeležbo, saj so med prijavljenimi igralci nekatera že uveljavljena imena, predvsem pa je veliko mladih, ki prodirajo med najboljše. Ingo Paš je ob tem izrazil zadovoljstvo, saj letos zaradi naše politične zmede še nobena velika športna prireditev ni odpadla, pač pa so se igralci vračali v svoje dežele zadovoljni z bivanjem pri nas. To pa je veli­ka reklama za našo deželo in naš

SLOVENIA OPEN 91

turizem, ki je ne morejo nadome­stiti še tako dobre promocijske akcije. Dr. Oto Kugonič je na ti­skovni konferenci povedal, da je veliko zanimanje šol za ogled turnirja in sodelovanje na njem, osnovne in srednje šole pa se še lahko prijavijo na Fakulteti za šport v Ljubljani.

Organizatorjem je uspelo do­biti tudi vrsto sponzorjev, gene­ralni sponzor turnirja pa je Zava­rovalnica Triglav. Kot je poveda­la njena generalna direktorica Nada Klemenčičeva, je zavaroval­ništvo vpeto tudi v športne do­godke tako v svetu kot pri nas. zato se poleg poslovnega interesa čutijo dolžne pomagati pri špor­tnih prireditvah. • V. Stanovnik

^ s n o v u s p e h n a z n a m k i

fifa24-apri,a - N a t a n -^ S S I 1 ̂ e m i n i l 0 ' o d k a r J e

Pren > a l p , n i s t T o m o C e s e n

jjj i ležal južno steno Lhotseja mei(.Ai P r e s e g e l dosedanje lej L T š k e zmogljivosti. Ob J Pniožn N o tosti je Skupnost ju« ^ovanskih PTT izdala znam

r , ° Lhotsej •tet,nlni0L V o m . v z Pona na južno kova. L n o i s e J a - Motiv je obli-akad m a g - Dimitrije Čudov , F 0 r l e m s k i slikar iz Beograda, ki j . T 2 n a m k e je 42 X 35 mm,

sil -rar>kirana za 7,50 dinarja, k 0 s o v

p a J e v nakladi 143.000 Znamko lahko kupite w —.auiK. u lanKO Kupuc *•

" a b i l a , p r i r e d i t v

tudi na kranjski pošti, kjer je na voljo tudi priložnostni žig. • I. K.

Tek • aPri| a

27. a*.:, r r n»«riA - Klub trmastih iz Preddvora organizira to soboto, tam p r i ^ p r v ! t e k trmastih. Start bo v športnem parku Rapa na Viso-"letrskj a n J u - Otroci bodo tekmovali v dveh kategorijah na 3-kilo-^•ki! 0iJ > r o g''. moški v štirih in ženske v dveh kategorijah na 11 in vanje v

e t rskih progah. Na startu teka se je moč prijaviti za tekmo-ia 3 id] 5 0" 5 0 1 0 med 11. in 13. uro, ob 13. uri bo start otroškega teka ' r ov,ob <i!? e t r e' o r j u r ' bo ^art malega maratona na 21 kilome-tnina 2a J® P a bodo startali tekači na enajstkilometrski progi. Star­k o p r e ° , r a s ' e J e 1 5 0 dinarjev, za otroke pa štartnine ni. Najboljši ? l ° r im P ° k a ' e ' P r v ' trije v vsaki kategoriji pa medalje. Organi-^ dobil p r !P r a v l Jenih več kot 300 praktičnih daril. Vsak udeleženec *°*°»»ie»tUd' s p ° m i n s k o majico. • V. Stanovnik j*ii roJt0 . s°boto bo v Kranju slovenski rokometni derbi v II. zve-. la5ice1^>et-n* ' ' g ' z a ž e n s k e - Pomerile se bodo namreč domače roko-

| % y m 'gralke Velenja. Tekma bo ob 18. uri v dvorani na Plani-

°h V s l o v e n s k i nogometni ligi igrajo Živila - Naklo v ne-X11' ligj 2 ' ? ' 3 0 . v Naklem proti Steklarju iz Rogaške Slatine. V obmo-^ a ,jah • '8 r a J° Jesenice doma s Stolom - Virtus, Sava gostuje v ^Prav i?/ 1 B r a r>iku, Triglav pa v Sežani pri Taborju. Vsa srečanja

U 3o m o C n i mladinski ligi Triglav gostuje v Sežani, Jeseničani pa fy #iq rt "la gostijo mladince Stola. Dane Jošt pobre0 - Z T K O Radovljica in ŠD Mošnje organizirata tek na

^ Šta ^u^0' maja, s startom pred Kulturnim domom v Mo-S Id] b o °b 9. uri. Proga gorskega teka Mošnje - Dobrča je dol-

Va|j v ° m . e t r o v , višinska razlika je 1100 metrov. Moški bodo tek-

t & ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ l S Z U s p e š n a n a s t o p a k r a n j s k i h p l a v a l c e v

Ves lanje

i P r v o m a j s k a r e g a t a n a B l e d u

Bled - Od petka do nedelje bo na Bledu že 32. tradicionalna Prvomaj-: ska regata, ki bo v neki meri tudi pokazala, kako so veslači delali čez j zimo, hkrati pa bo to tudi uvodna preizkušnja reprezentantov pred sicer

še nekoliko oddaljenim svetovnim prvenstvom. Prijavljenih je skoraj 300 mladinskih in članskih posadk, tako da bodo predtekmovanja že danes popoldne. Ce bi sodili po velikem številu prijav, bi letošnjo Prvomajsko regato lahko preimenovali kar v državno prvenstvo, najbolj zanimivi pa bo­do vsekakor dvoboji med reprezentanti. Blejci so posebej močni v dvojcih, s krmarjem in brez. Trenerja Miloš Janša in Stanko Slivnik sta pri sestavi posadk vnesla nekaj sprememb, tako bo v dvojcu ob Sadiku Mujkiću namesto Bojana Prešerna veslal Sašo Mirjanič, Pre­šeren pa bo veslal z Milanom Janšo, saj ima njegov bronasti kolega z lanskega svetovnega prvenstva Robert Krašovec težave s hrbtenico. Jani Klemenčič bo veslal z Davorjem Šubičem iz Zagreba. Od znanih in uspešnih dvojcev bosta tokrat skupaj veslala le dvakratna mladin­ska svetovna prvaka Iztok Čop in Denis Žvegelj. V finišu Prvomaj­ske regate se bodo v nedeljo pomerili še osmerci. Kljub temu da so prijavljeni le trije čolni Bled, Croatia in Gusar, bo obračun osmercev zagotovo med zanimivejšimi veslaškimi obračuni. • I. Kavčič

K o l e s a r s t v o

P o J a d r a n s k i m a g i s t r a l i z m a g a l A l e š

P a g o n Rovinj - Kolesar kranjske Save Aleš Pagon je nadvse uspešno nastopil na dirki po Jadranski magistrali, saj je v skupni razvrstitvi zmagal pred Robičem iz As Astre VT (+ O.06) in sovjetskim kolesarjem Varvarukom (+ 0.13). Pagon sije rumeno majico priboril v prvi eta­pi od Šibenika do Trogirja, Boraje, Vrpolja in nazaj (110 km) in jo obdržal do zadnje, pete etape od Opatije do Rovinja, ko je bil tretji. Aleš Pagon bo nastopil tudi na eni največjih amaterskih kolesarskih dirk Giro delle Regioni maja v Italiji. • I. K.

n j a r i • Š t a V L ^ 0 : '• maja, s startom pred Kulturnim domom v Mo-Ea • -% 1̂ -i'tev : Š t i r i n starostnih kategorijah, pri ženskah pa ni starostnih v[-te^i Dr" tekmujejo skupaj. Prijavijo se lahko vsi, ki so sposobni »tca Go° 8°'. Pr'Jave pa sprejemajo na ŠD Mošnje ali ZTKO Rado-

pred l a ^ k

k a c 26< d o torka, 30. aprila, ali na dan prireditve eno V " ~ a v e i k 0 « n teka t ^ n s k i K ^ . a l e r P 0 ' s k ' k l l J b Triglav Kranj vas v primeru ugodnih ^glavo^'"« » a / m e r v a b ' na tekmo 1.B zvezne vaterpolske lige med . K r a i ! , n . M e d v e š č a k o m iz Zagreba. Tekma po na letnem kopališ-

t j f^ščak - a p r i , a o b " 7 - u r ' - Triglav je trenutno prvi na lestvici, o m r i p P a zaostaja za njim le za dve točki. Tekma bo torej odlo-

'urebitnem v^^-^v.u ,,r,,arn^\;c,^, i A bVe*r>o v o , r e b l t n e m ponovnem vstopu kranjskih vaterpolistov v l.A % ; . .Vaterpolsko ligo Čr u ~ ~ - ' - u ~ U - J ~ — —

2er>u na Kantridi. rpolsko ligo. Če bo vreme slabo, bodo tekmo odigrali na

to U D J a v l i e

n u n a Kantridi. Končna informacija o tem, kje bo tekma, Peterne|"a V l o k a l n i h medijih (predvidoma na Radiu Kranj). •

M l a d i

Plezal a p r i , a " Pomladanski del tekem Pokala Slovenije za !.Počasi J r „ e , s e . nagiba h koncu. Četrto tekmo so izpeljali v Zireh

p l e z a l c i v Ž i r e h

'n.Poča

ret^ovrTi r i s t a , ' z >ra končni vrstni red. Na umetm steni v žirov-5esi°rdn° šte^i S ° P " P r a v i l i odlično prireditev, ki se je je udeležilo Ve d ° s P o d - ° o s n o v n o š o ' c e v - Tokrat se jih je v smereh od spodnje

t l S l c ' r i krajev^ ° S m e s t o p n J e pomerilo več kot sto iz štirinajstih slo-Vi ^ Posam ^ rj\err,enčie i l m h kategorijah so bili najboljši: cicibanke - 1. Blažka A'Ribani r a n d r a K i r bus (obe Škofja Loka), 3. Špela Markelj (Zi-do . S e f Jov« \ \ r o š G r i l c (Radovljica), 2. Franci Likovič (Žiri), 3. {i^j'ca) I i ( S k o f J a Loka), mlajše pionirke - 1. Rebeka Poček (Ra-No^i.rj ''a k i - 1

irneja Tratnik (Idrija), 3. Dunja Černigoj (Tržič), mlaj-Gašper Poljanšek (Žiri), 2. Urban Švab (Tržič), 3. Aleš

Dir^rana^T B , u r J a k (oba Žiri),"starejše pionirke - 1. Martina Čufar l" 1 r i; 7'' Jasna V /l^„::„\ i I^r„„^„ C,„i;v, cf\r\\ ctarpiJi

2 J a nkov

2 - Jasna Koler (Idrija), 3. Jolanda Frelih (Žiri), starejši iva M a l o v a s i č (Žiri), 2. Davor Velikonja (Idrija), Pri-

S eniC e) j , J Z l r i ) ' Sergej Manfreda (Most na Soči), Peter Ramuš Sjv. Tekrno v

F O J P e r k o (Kamnik) in Andrej Tepina (Jezersko). "jstv0 X v £ l r e h so omogočili: Čevljarna Ratitovec, Air Svstems,

Tm P eta t P u r m a n i n Montana iz Škofj ma Pokala Slovenije za n

e Loke. mlade plezalce bo 12. maja v

Nuša Romih

Kranj - Kranjski plavalci so minuli konec tedna nastopili na dveh pomembnih tekmah: naj­boljši so plavali na 10. medna­rodnem mitingu v avstrijskem Spittalu, najmlajši pa na neurad­nem državnem prvenstvu v Lju­bljani - 4. pokalu Ježek. Domov so se vrnili z dobrimi uspehi, saj so osvojili v Spittalu 17 prvih mest, najmlajši pa so bili v Lju­bljani kot ekipa najboljši.

V Spittalu je nastopilo v dveh dneh več kot petsto plavalcev in plavalk iz Nemčije, Poljske, Dan­ske, ČSR, Italije, Madžarske, Av­strije in Jugoslavije, uvrstitve pa so vrednotili po letnikih. Gorenj­ci (poleg Triglavanov so bili tam tudi Radovljičani) so se takole iz­kazali (letnik 1975 in starejši): 100 m kravi: 2. Kirbiš (TK) 0:56,12; 200 m kravi: 2. Kirbiš (TK) 202,47; 100 m delfin Polo­na Rob (RR), 3. 108,28; 200 m delfin Polona Rob (RR): 1. 2:26,12; 200 m mešano Polona Rob (RR) I. 225,13; 400 m kravi 3. Mojca Jamnik (TK) 4:40,18. Letnik 1976: 400 m kravi Milen-kovič (TK) 4:16,72, 2. Studen (TK) 4:26,00; 100 m delfin 1. Mi-lenkovič (TK) 2:14,89, 200 m me­šano: 3. Studen (TK) 2:25,64; 100 m kravi 2. Nataša Kejžar (RR) 101,66; 200 m kravi: 1. Maša Jamnik (TK) 2:13,40; 400 m kravi Nataša Kejžar (RR) 2:28,45, 2. Maša Jamnik (TK) 439,49; 100 m hrbtno 3. Eva Grm (TK) 1:13,22; 100 m prsno: 1. Nataša Kejžar (RR) 1:17,95. Letnik 1977: 200 m mešano: 3. Alenka Jereb (TK) 2:17,13. Le­tnik 1978:400 m kravi: 1. Grobo-všek (TK) 4:46,53; 100 m hrbtno: 1. Urška Bregar (TK) 1:19,32, 2. Meta Suhadolnik (TK) 1:19,40;

Jutri odpotuje v Plzen (ČSR) na enotedenske priprave 35 najboljših kranjskih plavalcev in plavalk. Gre za izmenjavo s tamkajšnjim klubom, ki je bil na podobnih pripravah v za­četku septembra lani v Kranju in Premanturi. Kranjčani so torej gostje češkega kluba, ra­čun za prevoz pa bodo pokrile tri kranjske in dve ljubljanski firmi.

200 m delfin: 3. Nina Hajdinjak (TK) 2:49,52. Letnik 1979: 200 m kravi: 3. Škunca (TK) 2:26,73; 400 m kravi: 1. Škunca (TK) 507,47; 100 m prsno: 3. Hribar (TK) 1:23,77; 200 m hrbtno: 1. Dolžan (TK) 2:49,42; 100 m pr­sno: I. Alenka Kejžar (RR) 1:17,35; 100 m hrbtno: 1. Alenka Kejžar (RR) 1:11,26, 200 m me­šano: I. Alenka Kejžar (RR) 2:37,13.

Na pokalu Ježek so bili najm­lajši kranjski plavalci kot ekipa najboljši, med posamezniki pa: letnik 1982 je bil najboljši Kranj­čan Frantar s skupnim časom 133,86 petnajsti, med dekleti pa je zmagala Borka Matošič s ča­som 1:15,82, druga je bila Polona Prosen (TK) s časom 1:15,95, tre­tja pa Jana Bregar (TK), ki je vse štiri discipline preplavala v času 1 22,65. Pri letniku 1981 pa je bil med fanti Gašperlin (TK) s ča­som 2:29,47 četrti, med dekleti pa Alenka Sušnik s seštevkom 2:50,64 deseta.

Ilija Bregar

A V T O Š O L A

MLADI VOZNIK

O R G A N I Z I R A

T E Č A J C P P - začetek 6. 5.1991 ob 17. uri

- tečaj je brezplačen - vsi udeleženci tečaja sodelujete v nagradnem žrebanju

- možnost nakupa ur na kredit

Informacije dobite po telefonu 213-619 ali 328-602 ali osebno Zlato polje 1 (med ETP in AMD) od 7. do 19. ure.

R E N T a C A R

T O V A R N A O B U T V E P E K O T R Ž I Č Ste Marie aux Mineš 5

Tovarna obutve Peko Tržič razpisuje naloge s posebnimi po­oblastili in odgovornostmi

V O D E N J E I N F O R M A C I J S K O O R G A N I Z A C I J S K E G A S E K T O R J A

Pogoji za sprejem: - diplomirani ekonomist - diplomirani organizator dela in 4 leta delovnih izkušenj na

odgovornih delih v gospodarstvu - šola za poslovodne kadre - strokovni tečaji iz računalništva Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjeva­nju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu Go­renjski glas na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Ma­rie aux Mineš 5. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za nedo ločen čas za štirile­tni mandat.

ČISTA RUNSKA VOLNA ffTSallus COOl w o o l

N e i š č i t e t e h m o d n i h o b l a č i l

k j e r k o l i !

V KRANJU JIH LAHKO KUPITE

SAMO PRI NAS!

P R O G R A M S A M S U N G TV 51 cm, teletekst cena 11.990,00 d i n

VIDE0REK0RDER - 3 glave cena 10.490,00 d i n

V!DEOPLAYER - daljinsko upr. cena 6.990,00 d i n

HIFI S T O L P - C D - d a l j . upr. cena 9.990,00 d i n

del. č a s od ponedeljka do petka 9. do 12. ure 15.30 do 19.30

CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun)

tel. 212-367

2 A K n . c

0 K 0 V N , A K Številka i na k o r o š k e m ^ » A VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO.

B E L J A K TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE)

n o v o n o v o n o v o n o v o n o v o « n o v o

Trgovina za

a « a n a ^ _ n T ^ _ L ^ _ J B a ^

ŠPORT, LOV, RIBOLOV IN PROSTI ČAS KRANJ, Reginčeva 6

VELIKA IZBIRA • KONKURENČNE CENE Odprto: od 9.-19. ure, sobota od 9.-12. ure

G L A S 28. S T R A N O B V E S T I L A , O G L A S I

KOMPOT ANANAS Delmonte 836 g VINO NAMIZNO BEL01/1 Slovin VINO MERLOT BRDA 1/1 Brda VINO ERO, belo 1/1 Hepok SADJEVEC ALK01/1 SIRUP MALINA 1/1 Apis MESNI NAREZEK 150 g Neoplanta ČOKOLADA LEŠNIK 100 g Kraš KEKSI LADA 350 g Kraš RIŽ1/1 uvoz FIŽOL BEL11/1 uvoz KUMARICE 800 g uvoz PAPRIKA PARADAJZ fil 720 g MILO TOALETNO Soleacream 100 g ŠAMPON parfumski Kismi 200 g NOGAVICE ž. hlače Top Star HLAČKE ženske sp, MTČ BRISAČE 75x 150 Plaža uvoz

30,90 20,80 24,60 18,50 59,40 31,30 14,60 12,30 21,80 22,40 28,10 21,70 32,80 6,20

24,40 18,90 26,60 94,30

t rgovsko podjet je

L O K A Š K O F J A L O K A

ČE SI TUDI ŽELITE, DA BO DOBER ZAČETEK POL DELA" P O T E M S T O R I T E P R V I K O R A K Z N A K U P O ^

V P R O D A J A L N A H K R A N J S K E G A M E R K U R J I

Z n i ž a n j e c e n i z d e l k o m

p r o i z v a j a l c a H E L I O S D o m ž a l e

• za zaščito lesa in kovin, • za dekoracijo notranjih prostorov, • fasadne barve, • barve za avtomobile (reparature Mobihel)

P r e d s t a v i t v e p r o i z v o d n e g a p r o g r a m a H E L I O S D o m ž a l e b o d o o d 1 5 . d o 1 8 . u r e v n a s l e d n j i h d n e h :

- 6. maja GLOBUS v Kranju, - 7. maja BARVE LAKI v Škofji Loki, - 8. maja BARVE LAKI v Radovljici, - 9. maja FERRUM v Ljubljani.

2 5 Z n i ž a n j e c e n i z d e l k o m

p r o i z v a j a l c a B E L I N K A L j u b l j a n a .

(beltop, belton, belles, virga, belocid, fentin, super blesk, beli on, beli lux) P r e d s t a v i t v e p r o i z v o d n e g a p r o g r a m a b o d o o d 1 5 . d o 1 8 . u r e v n a s l e d n j i h d n e h :

- 21. maja GLOBUS v Kranju, - 22. maja BARVE LAKI v Škofji Loki, - 23. maja BARVE LAKI v Radovljici.

Z N I Ž A N J A C E N V E L J A J O Z A T A K O J Š N J A P L A Č I L A i N Č L A N E S T A N O V A N J S K I H Z A D R U G P R I N A K U P I H N A D

3 0 0 , 0 0 D I N D O 2 5 . M A J A .

J a v n i r a z p i s

Tovarna obutve Peko Tržič, v imenu koordinacijskega odbora TC Deteljica, raz­pisuje nakup prodajnih kioskov in najem prostora za postavitev v pasaži trgov­skega centra Deteljica, objekt A. V pasaži je možno postaviti pet kovinskih kioskov, tlorisne velikosti 1,60 x 1,60 m. Kiosk je v spodnji polovici zapolnjen s kovinskimi polnili v zgornji pa zaste­kljen. Oprema notranjosti kioskov je odvisna od vrste prodajnih artiklov. Glede na velikost kioskov, jih je možno uporabiti za različne trgovske dejavno­sti, kot so: - prodaja očal in fotopribora - prodaja kave in domačih čajev - prodaja začimb in industrijsko izdelane »bio« prehrane - prodaja suhega cvetja in spominkov - daril - prodaja turističnih spominkov in mineralov - prodaja izdelkov domače obrti karakterističnih za Tržič - prodaja keramičnih ali steklenih ročno izdelanih predmetov -itd. Stroški nabave kioska, priklop na elektroinstalacijo in inženiringom znašajo 182.000 din (14.000 DEM). Prijave za nakup sprejemamo v Tovarni obutve Peko Tržič, Cesta Ste Mahe aux Mineš 5, Sektor za investicije, do 10. maja 1991. O izbiri interesentov vas bomo obvestili v 15 dneh po izteku sprejemanja pri­jav.

T o v a r n a o b u t v e P e k o T r ž i č

Trgovsko pod|et|e. d o o KRANJ

V naših poslovalnicah z gradbenim materialom v Hrastju in v Stražišču smo pripravili za vas

POSEBNO PONUDBO naslednjih artiklov:

g a š e n o apno 30 kg

1 2 5 , 0 0 d i n + P D

bitumenski izolacijski trak

3 mm 3 8 1 , 6 0 d i n + P D

s t r e š n a lepenka

1 0 0 , 7 0 d i n + P D

ibitol 10 litrov

1 3 7 , 8 0 d i n + P D

stiropor izolirka m 3 1 . 1 0 0 , 0 0 d i n + P D

N a z a l o g i i m a m o tu v s e d i m e n z i j e J u g o ^ L j r a d i a t o r j e v p o t o v a r n i c e n i .

Obiščite nas v naših po$]\

valnicah. Delovni čas le ^

Hrastju od 7 do 18. u®f

soboto od 7. do 12. u r e ^ t

Stražišču od 7. do 16. ^

ob sobotah od 7. do 12- u r '

I Z B E R I T E I Z B I R ° J

S * ^ - a p r i l a 1 9 9 1 M A L I O G L A S I , O G L A S I 2 9 . S T R A N &MmMm(GLAS

© 2 1 7 - 9 6 0 ^jesta]Lfll6

APARATI S T R O J I

7 5 ^ 5 i o R i R o R D E R Gore-»večer m e s e c e v « 215-701, K^--— 5908 ia i ^ - M t « k T h l i d i l n i BAZEN ITH e l P „ » ' . . p . o t ° P n ' HLADILNIK < K n ' VIEŠALEC za gno-LATOR , : j s k o BRANO in VENTI-favltn p „ f s usenje sena, 3 kW. « £ p ^ ! l H ! l _ N a k l o 6337

i 2 ° o h H T , R U Ž ^ P ^ e r n a «00 DElSi o a v o l e s a - Prodam za ! t y l o . * A R ? " - C e g e l n i c a 46, 48-138 6453 ^ l o r a h N r 0 d a m KOSILNICO BCS.

a r j l | e n a « 061/612-972

^ o s i i ^ V n ^ 0 o h r a r | i e n o r o " Ž ^ ^ t £ g _ _ _ _ 3 _ 0 - 0 4 3 6464 V e U c 9

s ° td n ° p r o d a m barvni TV

& ekran c , 6 0 , d a l i i r , s k o upravl ja -Jl1.Q0^n b 1 cm, še v garancij i .-Sjf

6468 Siam" — — S k t n a r n o t o r n o KOSILNICO, POjOOHi Z a k o š n i ° zelenic. Cena ^ ^ _ ? i _ _ 4 5 2 6470

s T b ^ F ^ 9 o d n o p r o " 6471 l t ttfe0' ™ l s k r a . star 4 le-

6495 P o W Ž A G 0 S t i n l °- 3 4 - p°-

391 i i 7 n 0 v a ' u 9 ° d n o p rodam. - J j g ^ j i ^ l » 6514 > 6 ^ e t

P R i L N l S T R 0 J Gorenje, l u r i a ? u * 83-113, v petek, po

• | ^ - ^ ! ° ^ _ _ Po 9- uri 6530 l o k i>94 ™ Gorenje. Stara

' a K ° f j a Loka «> 620-025 6542

^ ^ n T š T r o j , HLADIL-9 a r a n r ; r z o v a l n o omaro , oba še -596 p o 9-500,00 d in. «

i i od^ r r 6 5 5 3

Spiska a m STRUŽNICO - Pr-iN )6 s t a r e j š i letnik. «

— 5 _ _ ' S e V e

V r t n o KOSILN ICO Gore-755 '• ' n fo rmac i je na «

6582

* ( v e n t i l 8 ' N A P R A V za se-e pt,r 2 mo to r j em , kanal in

I r av lm, Grooova fi Naklo , Grogova 6, Naklo ,____ 6583 SLAMOREZNICO

H 8 Motor jem ali brez. « fpARXT 6585 N ^ a - i i 8 t 0 c e n ) e piva, p rodam. • o ^ ^ ^ i ^ L 6 3 2 - 8 2 2 6 5 9 3

H P k f o m n e r n Š k i K O M B A J N za iz-SLSv D ^ ^ G r i m m e Evropa J u -' ^ r ^ i i ^ k o f j a Loka 6594 uam 1 n - j - - 1

Tv p l e t star, ohran jen , bra-• <-ena " 2500,00 din. «

6614 v 'vrij f w ~ ~ — o o l < * C d a r b r « z

Gh ° u e n i e ' s t a r e J š i l e t n i k

&L n ° c P n b e n ' P rodam za pr i ­j e t o * 7 3 - 6 4 0 , Gašper in ,

6636

^ i l f e - o k t o b r a 1 !

^odp?3

c

H

en,iene stranke, da

N n S S ^ i 0 - l z d e l a v a

"godni-

JnjŠhi ~~ S a p n i k o v Kran,

R?m Po 8nn n ! ! c i r a n o PLUTO, fc^L« Do Sn 0 0 d i n 2 a k v a d - m. C f c ^ ^ l l 5940 % n o D 7~~r—_____ ^ n > e n t ° d a m 490 kosov rabl je-

8 e J k 6 S k „ S . r e š n e OPEKE. ( j I . K u P i n e 15, Mengeš

n a rn r a k T — — — _ 6408

! i ! A ' v D n ^ k l e n a ^ I k o n s k a A , t e r k o v ? ° / n o m a P r a v e m

-3ln J °- c i S k 0 BALKONSKO 1 L e n a ugodna. «

6432

6469

^ J 4 6V 0 k r ' l n a vrata, p r o d a m .

ThrDoD^:——. 6475 ^ N i K o d

va ^ ^

1 V K ' k i n d a . Š i f ra : PO-6482

lil * ) R O B I N S O N BIHk \ C l u b T R Ž I Č 19 | } t e l . : 5 2 - 2 6 6

Letna terasa S A S B A R Robinzon od 9. do 22 ure nedelja, prazniki od 14, - 22. ure Disko petek, sobota od 21. - 2. ure

Prodam rabl jeno strešno OPEKO in rabl jena VRATA ter OKNA. Sp. Lipnica 36, Kamna gor ica 6513 U g o d n o p rodam rabl jeno opečno s t rešno KRITINO, OKNA z roleta­m i , VRATA, večjo kol ič ino ZIDA­KOV ter 300 kosov nove sive stre­šne KRITINE Trajanka Dragovrad 2. St rah in j 76, Naklo 6527 Proda jam gašeno APNO, za bel je­nje. « 311-205, od 27. do 19. ure

6565 Prodam 150 kvad m. smrekovega OPAŽA, « 44-078 6566 Prodam CEMENT in APNO. « 73-467 6601 Prodam MIVKO. Žerjavka 5, Kranj (pr i Trbojah) 6634 Prodam strešno OPEKO bobrovec. T rbo je 113, Kranj 6648 Prodam 3.000 kosov OPEKE bo­brovec in 800 kosov OPEKE poro lit, šir. 8 cm. Vse na paletah. « 212-716 6657 Prodam LES, pr imeren za garažo ali d r v a r n i c o . « 45-578 6660

I Z O B R A Ž E V A N J E

Kval i te tne INSTRUKCIJE iz mate ­mat ike . Ne odlašaj te ! « 311-819

6356 Uspešno INSTRUIRAM ma tema t i -ko za osnovne in srednje šole. « 311-471 6425 INSTRUIRAM s lovenšč ino in an-g lešč ino , za osnovne in srednje šole. « 48-128 6562

K U P I M

Kup im 100 kosov stek lenih BO-BROVCEV. « 620-512 6421 Kup im MOTOR za Aud i 80, letnik 1 9 7 5 . « 50-049 6438 Kup im manjše 2-sobno STANO­V A N J E s kab ine tom, v Kranju, « 061/555-594, dopo ldan ali 064/217-608, popo ldan 6478 Kup im l ipove DESKE ter l ipovo in smrekovo HLODOVINO. « 43-007 6504 Kup im elektr ični APARAT za lota-nje t račn ih žag, do 25 m m . Bitenc, Breg 8, Križe 6505 K u p i m HLODOVINO - topo l , jelša, v rba, l ipa. Tršan, Hraše 14, Smled ­nik 6516 Kupu jem stara OKNA in VRATA. Zg. Bi tn je 24, Žabnica, « 311 -737

6520

Kup im 30 LAT za kozolec, dolž. 12 m. Zg. Bela 8, Preddvor, « 45-202

6639 Kup im 5 tednov starega BIKCA, za nadal jno rejo. « 621-437 6655

L O K A L I

LOKAL v cent ru Škof je Loke, v iz­mer i 51 kvad. m., p r imeren za mir­no obr t ali p roda ja lno, p rodam po ugodn i ceni . In fo rmac i je na « 620-713, po 20. uri 6418 V na jem o d d a m POSLOVNI PRO­STOR v Pod lubn iku pri Škofj i Loki. « 061/832-535, od 18. do 20. ure

6525

Kletni PROSTOR, 13 kvad. m. ter 25 kvad. m., o d d a m v na jem naj­bo l j šemu p o n u d n i k u « 215-797

6631 KLJUČAVNIČARSKO DELAVNI-CO ali PROSTOR, na jamem ali ku­p i m , na relaci j i Škofja Loka -Kranj . « 633-506 6670

M O T O R J I

K O L E S A

Prodam Tomos AVTOMATIK A 3 S, letnik 1989 in AVTOMATIK A 3 L, letnik 1990. Cena ugodna. « 631 -495, popo ldan ali zvečer 6441 Prodam ATX 50, od l i čno ohran jen, 2.500 km, z doda tno op remo . Cena 19.500,00 d in. « 57-366 6443 U g o d n o p r o d a m di rka lno KOLO Jun ior . « 216-120 6445

M A N J Š E P O D J E T J E

V K R A N J U

z a p o s l i r e d n o ali h o n o r a r n o

R A Č U N O V O D J O .

Š I F R A : M o ž n o s t t a k o j

B U K

Prodam BT 50, dobro ohran jen. Sr. vas 3, Golnik, « 46-130 6448 MOPED APN 6, zelo dobro ohra­n jen, malo vožen, p rodam. « 74-724 6456 Prodam MOPED APN 6, letnik 1985. 'Sf 75-469, od 16. do 20. ure

6477 Prodam dve dirkalni KOLESI Jun i ­or, na 5 prestav. In formac i je na « 77-985 6491 Prodam dobro ohran jeno, neregi­s t r i rano M O T O R N O KOLO Tomos Elektronic 90. Ogled od 27. 4. 1991 dal je. Pristov, Krnica 3, Zg. Gorje

6506 Prodam ot roško di rkalno KOLO in KOLO BMX. * g 48-625 6519 Prodam A V T O M A T I K A 3 KLSG, izvozni mode l , letnik 1988. « 632-810 6540 Prodam od l i čno ohran jen APN 6. Partizanska 52, Šenčur, « 41-842

6573 Prodam MOTOR APN 6, s čelado. _ _ _ _ _ _ • g 217-624 6603 O S T A L O Prodam BT 50, letnik 1987. Uroš Gračner, Gorenjska 38, Ribno -Bled <•» 6610

T R G O V I N A

B U R G E R Trgovina s stanovanjsko opremo, Cesta talcev 7, Kranj (na dvorišču gostilne Blažun) Delovni ča s : od 9.-12. in od 15. - 20. ure, sobota od 8.-12. ure, telefon 212-001

Zamen jam družbeno GARSONJE­RO, 18 kvad. m, za 2-sobno STA NOVANJE. Mi l ic , C. 1. maja 63, Kranj 6498 V Kranju o d d a m v na jem 2-po-s te l jno SOBO dvema dek le toma (Slovenke) , eventue lno pr imerne­m u paru. « 214 925 6612

V A R S T V O

Obr tno združenje Kranj in S loven­ska zborn ica obr t i in podje tn iš tva VABITA vse obr tn ike in pod je tn i ­ke, da se udeleži jo RAZSTAVLJA­NJA SVOJIH IZDELKOV na med ­na rodnem se jmu obr t i in pod je tn i ­štva, ki bo v pros tor ih Gorenjske­ga se jma, v dneh od 7. do 10. 5. 1991. Razstavni p ros tor je brezpla­čen. Vse in fo rmac i je dob i te v ta j ­n ištvu Obr tnega združenja, « 217-470 6671

Prodam APN 6, letnik 1987, dobro o h r a n j e n . « 79-474 6633 Prodam dve špor tn i KOLESI na 10 prestav. Mazi , Zabukovje 12, Zg. Besnica, ® 40-663 6652 Prodam ot roško KOLO Junior , na 5 prestav. Olga Štebla j , C. St. Ža­garja 26, Kranj 6669

EXPLE0 G & A Računovodski in komercialni servis

Smo mlado, hitro razvijajoče se podjetje! Vabimo vas, da se nam pridružite, če ste: - P R I P R A V N I K za tajniška dela Pogoj: Vsaj srednješolska izobrazba ustrezne smeri - P R I P R A V N I K za opravljanje del z ekonomskega oz. pravnega področja Pogoj: Fakultetna izobrazba ustrezne smeri

- R A Č U N O V O D J A Pogoj: 1. Da ste iz večjega kraja Gorenjske 2. Da obvladate enostavno in dvostavno knjigovodstvo - K O M E R C I A L I S T (za območje Gorenjske) Pogoj: Lasten prevoz Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: EXPLE0 G & A, C. Staneta Žagarja 39,64000 Kranj.

O B V E S T I L A

IZPOSOJAMO stro je za g lob insko č iščenje. Prevzem na naslovu: "Hr ibar - Blesk", Planina 3, Kranj, 0 323-666 3176 B A R V A M z a p n o m in osta l imi ob­s to ječ im i mater ia l i . Poceni in brez čakanja ! In formac i je na « 329-376 4664 Servis TV, VIDEO, A U D I O naprav ANDREJ P I Š U A R vam nudi PO­PRAVILO, s 3-mesečno garanci jo. Smledn iška 37, Kranj, « 323-159

5119

ROLETE, ŽALUZIJE in razna druga SENČILA, izde lu jemo, mon t i r amo in obnav l jamo. « 216-919 5408 AVTOKLEPARSTVO-Branko JLŠkT ko, Radovl j ica, Bevkova 37, « 75-807 VETERANI-TOTALKE IN VSE OSTALO 5536 J & J TV, VIDEO, HI-FI, SERVIS. Poprav l jamo vse vrste TV, VIDEO, HI-FI NAPRAVE. <g 329-886 5871 Popravi lo TV, RADIO APARATOV, VIDEOREKORDERJEV, MONTA­ŽA SATELITSKIH ANTEN, RTV SERVIS ORBITER. Kert, Oprešni -k o v a 8 2 , ' g ' 216-945 5876 B A R V A M z a p n o m in osta l imi ma­ter ia l i . Poceni, brez čakanja. « 329-376 5913 Elektro servis POPRAVLJA gospo-din jske aparate in e lektr ična o rod -ia "Arcad ia " , Kidr ičeva 6/b, Jese-nice 6082 IZDELUJEM vi jake za škarje "g ru -šta" , p loščice za balkonske ograje in h išne A lestve, g 51 -458 6381 Z IDARSKO - FASADNA DELA oprav imo hi t ro, kval i tetno in poce­ni. <gf 325-265, od 7. do 8. ure 6450 ZASLUŽEK na Avs t r i j skem lotu. In-fo rmac i je osebno v soboto dopo l ­dan. Mal i , Sr. vas 56, Šenčur 6569 Pizzerija "Romana" OBVEŠČA ce-n jene goste , da bo Pizzerija med prvomajsk im i prazniki ODPRTA, in sicer: 27. 4., 28. 4., 29. 4. in 30. 4., od 16. do 22. ure ter 3. 5., 4. 5. in 5. 5 , od 16. do 22. ure 6618

Ugodno p rodam 12 AŽ PANJEV z druž inami in e lekt r ično TOČILO. Vinko Debenc, Reteče 82, Škofja Loka 6387 U g o d n o p rodam J A D R A L N O DESK - SURF. In formac i je na « 310-195 6414 Ugodno p rodam izvenkrmni M O ­TOR za čoln Tomos , 4.5 KS. S 324-177, v večern ih urah 6462 Prodam otrošk i špor tn i VOZIČEK in inval idski VOZIČEK. ® 52-340

6486 Prodam dekl iško belo obhaj i lno O B L E K O . « 48-179 6524 Prodam dekl iško obha j i lno OBLE-K O . « 311-642 6539 Prodam 200-l i t rske železne SODE. « 79-080 6654

P R I D E L K I

Prodam semensk i KROMPIR desi-r e . « 40-083 6399 Prodam d o m a č e ŽGANJE in BU-TARE. « 45-504 6409 KROMPIR igor, za seme in jedi ln i

KROMPIR, p rodam. Zgoša 47/a, Begun je 6511 Prodam kval i te tno SENO. Ravnik, Jereka 11, Bohin j 6522 Prodam SENO. « 631 -031 6551 Prodam semenski KROMPIR desi -re, prva množi tev. Žeje 4, Dupl je , « 70-708 6570 Prodam SENO. Planica 1, Kranj, « 310-010 6642 Prodam jedi ln i KROMPIR igor. Gri lc, Trata 11, Cerkl je 6645 Prodam S E N O « 44-129 666?

P R E K L I C

Prek luc i jem izgubl jeno ZDRAV­STVENO IZKAZNICO na ime Ja­nez Hribar, Sp. Gorje 235! 6472

P O S E S T I

Prodam nezazidl j ive PARCELE pri Goln iku. « 325-543 6321 Blizu Kranja p rodam staro HIŠO, s pos lop jem, na parcel i 1.000 kvad. m., te le fon , voda, elektr ika - v hiši. Cena 1.000.000,00 d in . « 327-382

6476 Prodam dvostanovan jsko HI SO na Jesen icah , opreml jena , s te le fo­n o m , z v r t om in sadovn jakom. Ce­na 150.000 D E M ; polov ica plači la možna na kredit . In fo rmac i je na « 82-142, vsak dan, od 14. do 18. ure 6528 Staro HIŠO, na Črnivcu pri Brez-jah , p rodam. Cena po dogovo ru . « 79-087 6626 HIŠO na Bledu zamen jam za dve manjš i s tanovanj i ali eno večje. « 77-055 6632 Vrs tno atr i jsko HIŠO, na Drulovki pri Kranju, v podal jšani III. g radbe­ni fazi , nu jno in ugodno p rodam. « 061/815-929 ali 061/811-778

6644 Prodam GOZD, pare. št. 241, IV razred, v izmeri 0.66 ha. Prednost ima najbol jš i ponudnik . Janez De­bel jak, Dolenja vas 21 , Selca 6659

P R I R E D I T V E

GLASBO, HUMOR in ZABAVEN IGRE, nudi ta g lasbenika. « 42-827 5671 Vsako soboto Vas v hote lu Bele-vue na Šmar je tn i gor i Z A B A V A an-s a m b e l " S t r m i n a " ! Vab l jen i ! 6076

Prodajam vsak dan

• S V E Ž A

• D O M A Č A

• J A J C A

• C E N A 2 D I N Kurirska pot 1 1 , Kranj, Prim­skovo

P O Z N A N S T V A

32-letni kmečk i fant , povratn ik s pr ihrank i , želi SPOZNATI dekle ali m a m i c o , naslednico na kmet i j i k jerkol i na Goren jskem. Ši f ra: GO­RENJEC 6433

Na našem d o m u iščemo VAR­STVO za 1 leto in pol stara ot roka, od sep tembra dal je. Š i f ra : VARU­ŠKA 6499 Iščem VARSTVO v dopo ldanskem času, za 14-mesečnega fantka. Ja­v i te se na « 329-089 6646 Iščem VARSTVO v popo ldanskem času, za dva o t roka. Jav i te se na « 311-587, popo ldan 6647

R A Z N O P R O D A M V O Z I L A

Prodam POHIŠTVO za dnevno so­bo, SPALNICO in uvožen VOZI-ČEK. « 50-254 6434 Prodam borove PLOHE in domače ŽGANJE. Poženik 10, Cerkl je 6480 Prodam 3-brazdni PLUG in kup im va lov i to saloni tno KRITINO. Vok lo 45, Šenčur, « 49-232 6484 Prodam kostanjeva DRVA, rabl je­no kombin i rano PEČ za kopaln ico in B A N J O ter VRATA za Lado 1200. « 45-291 6507 Prodam 10 kub. m. bukov ih DRV, 110 kg težkega TELETA in OVCO z j a g n j e t o m . Požun, Poljče 34, Begu-nje, « 51-033 6533 Prodam pet ČEBELJIH DRUŽIN in BRUNARICO za čebeln jak. « 47-050 6544 Prodam moško KOLO Specia l , na 12 prestav in harmonika VRATA, d i m . 2 x 1.5 m. Cena ugodna. Franc Gerkman, Ul. 4. ok tobra 33, Cerkl je 6545 Prodam BT 50, letnik 1986 in ŠTE-DILNIK (4 elektr ika, 2 pl in). « 42-013 6546 Prodam manjšo KAMP PRIKOLI-CO Adr ia , z ba ldah inom, za 2.000 DEM in nov ŠOTOR. « 48-217 Prodam KROMPIR za k rmo in 7 dn i s tarega BIKCA. Lahovče 57, Cerkl je 6592 Prodam rabl jeno kombin i rano PEČ za kopa ln ico in rabl jena OKNA, d i m . 120 120 cm. Praprotna pol ica 20, Cerkl je, « 42-505 6616

Prodam ver ižno DVIGALO, nosil nost i 3.200 kg, KOMPRESOR - 2 c i l indra, dva ELEKTROMOTORJA, 2.8 kVV, TRAVERZO, 6 m, I pro f i l , e lekt r ičn i ŠTEDILNIK, kuppers-buseh, PRALNI STROJ, več DE­LOV za V W hrošč in kuhin jsko O M A R O . « 78-598 6640 Poceni p rodam 5.000 kosov si l ikat­ne OPEKE za fasado in VIDEORE-KORDER Nokia. « 66-486 6650 Prodam J U G O 45 A, star 2 leti in barvni TV Gorenje, star 4 leta ter GLISER Kliček, s pr iko l ico. Val ja-vec, Tupal iče 75, Preddvor, « 45-460 6666 Prodam TELETA za zakol ali na-da l jno rejo in belo obahaj i lno OBLEKO ter ČEVLJE, štev. 32. Og led popo ldan . Franci Čadež, Deln ice 7, Poljane 6668

S T A N , O P R E M A

U g o d n o p rodam KAVČ. « 42-427 Prodam P O S T E U N I N O ALG. « 622-492 6436 Prodam novo nerabl jeno kuh in j ­sko NAPO, bela, 20 ods to tkov ce­neje ter nov, še nerabl jen ŠTEDIL­NIK na t rda gor iva Kalorix 85 R. « 47 -127 ,vsakdan 6439 Prodam KUHINJO Gorenje - šte-di ln ik (2 pl in, 2 elektr ika), pomiva l ­no kor i to in omar ice . In fo rmac i je n a « 695-186 6452 Prodam rabl jeno POHIŠTVO za za­konsko spalnico. « 45-213 6483 Prodam staro, rab l jeno kuhin jsko OPREMO ter POHIŠTVO za spalni­co in dnevno sobo. Og led konec tedna. C. Kokrškega odreda 15/a, Kranj 6521 Prodam POHIŠTVO za dnevno so-bo, lepo ohran jeno, s ko tno SEDE-ŽNO G A R N I T U R O « 323-005

S T A N O V A N J A

Prodam 2-sobno pr i t l i čno STANO­VANJE , 61 kvad. m. Cena po do-govoru . « 51-330 6398 Za našega sodelavca iščemo STA­N O V A N J E ali HIŠO, za d o b o 1 le­ta, v Kranju ali okol ic i . " A B R I " d.0.0, Kovor 25, Tržič, « 57-805

' 6417 V Kranju ali Ljubl jani na jamem GARSONJERO al,i 1-sobno STA­NOVANJE. « 061/556-679 ali 0602/23-158 6446

Prodam 2-sobno STANOVANJE v izmeri 54 m 2 na Jesen icah, Ti tova 39, za 650.000,00 d in. V Kranju o d d a m v na jem novo, ne­op reml jeno 1-sobno STANOVA­NJE. Š i f ra : 370 DEM MESEČNO

Prodam R 4 GTL, be ige barve, le tn ik sep tember 1987. « 327-332

6189 Prodam J U G O 55 Skala, še v ga­ranci j i . « 218-929 6336 Prodam ALFA ROMEO 33, l~.Š7\e-tn ik 1984. Cena 10.500 DEM v d i ­narski p ro t iv rednost i . « 212-991 ali 213-727 6338 Ugodno p rodam S IMCO TALBOT, letnik 1981, regist r i rana do oktobra 1991. Pintar, Zg. Gorje 42/a 6372 Prodam LADO S A M A R O , stara 4 leta. Habjan, Gabrk 16, Škofja Lo-ka, « 65-790, popo ldan 6388 Prodam J U G O 45 A, letnik 1986, prevoženih 37.000 km, doda tno op reml jen . Cena po dogovoru . Va Ijavec, Kovor 70/a, Tržič, « 57-377 6397 Prodam OPEL VECTRA 20 I GLS. Cena 38.000 DEM. « 50-648 6400 R 4 GTS, star 3 leta, registr i ran do decembra 1991, meta lne barve, ta­koj p rodam. « 621 -748 6401 A U D I 80 D, letnik 1984, lepo ohra-njen, ugodno p rodam. « 328-406

6402 Prodam CITROEN BX, letnik ma­rec 1 9 9 1 . « 74-736 6404 U g o d n o p r o d a m R 14, letnik 1980. « 74-339 6405 J U G O 45, karambo l i ran , letnik 1982, prevoženih 46.000 km, pro­d a m po zelo ugodn i ceni. « 632-357 6406 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Igor Petric, C. na Klanec 46, Kranj

6410 U g o d n o p r o d a m A U D I 100 GL. Vo­klo 36, Šenčur 6412 Prodam GOLF diesel , letnik 1984, d o b r o ohran jen . Cena po dogovo­ru. Aleš Masel j , Kajuhova 46, Bled, « 77-050 6413 Prodam K O M B I Z 750, neregistr i ran. « 211-890 6416 Prodam J U G O 55 Skala, letnik av-gust 1989, rdeče barve, prevoženih 18.000 km, garaž i ran, doda tno op reml jen . Cena po dogovoru . « 82-183 6419 Prodam LADO SL 1500, letnik 1978, regist r i rana do 28. 6. 1991, pogon benc in - p l in , z vso doda tno o p r e m o in rezervnimi del i . Cena po dogovo ru . Bojan Horvat, C. svobode 3, Radovl j ica, « 74-683

6420 Prodam V W 1200, letnik 1975, regi­st r i ran ce lo leto. Cena 35.000,00 d in . Mi lu t inov ič , Depandasna "Go-ren jka" , Prešernova 44, Bled (soba 235) 6426 Prodam Z 750, 126 P in 1-osno PRI KOLICO za v leko vozi l . Dežman, Selo 9, Ž i rovnica 6427 Prodam Z 750, letnik 1984. Zadraga 14, Dupl je , « 58-400 6429 Prodam ohran jeno Z 128, letnik 1985. Tone Dolhar, Predosl je 47, Kranj 6430 U g o d n o p r o d a m ŠKOD 120 L, le-tn ik apri l 1989, prevoženih 13.000 km, garažirana. « 44-506 6431 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, čr-ne barve. « 79-530 6435 f *

RTV SERVIS PORENTA Breg ob Savi 75. Tel.: 40-347 • VAS TV APARAT POPRAVI V ENEM

DNEVU • APRILA NUDI BREZPLAČNE MERITVE

VAŠIH ANTEN • SATELITSKA TV.

STE KOMUNIKATIVNI? POZNATE KOMERCIALNO DELO NA TERENU? IMATE OSEBNI AVTO IN ŽELITE DOBER ZASLUŽEK? VAS ZANIMA REDNO ALI HONORARNO DELO?

Če ste odgovori l i vse z DA, potem ni razloga, da se nam ne javite!

Š I F R A : Z a č e t e k 10. 5. 1991

G L A S 30. STRAN M A L I O G L A S I , O G L A S I Petek, 26. apr^,

Prodam Z 101, še komple tna , po de l ih . « 721-270 6437

Z 128 Skala, letnik 1988, rdeče bar-ve, p r o d a m . Smledn ik 15 « 061/627-188 6440 Prodam FIAT 127 Spor t , oranžne barve, prevoženih 18.000 km, regi ­str i ran do apri la 1992. « 82-556

Prodam K O M B I V W t ranspor ter , letnik 1979. Cena 11.000 DEM. « 632-654 6444 Prodam 126 P, letnik 1980. « 310- 767 6447 ALFO 33 1.5, 105 KL, letnik ju l i j 1986, z vso d o d a t n o op remo , pro­d a m . « 42-087 6449 H A N O M A G kasonar, nosi lnost i 1.5 t one , p r o d a m za 7.000 DEM. S tu -pan , Cegeln ica 46, Naklo, « 48-138 6452 Poceni p r o d a m ŠKODO 105, letnik 1980. Ogled možen v petek popo l ­dan in v sobo to cel dan. Drago Lombar , Proletarska 9, Tržič 6454 Poceni p r o d a m OPEL ASCONO 1.6, prv ič regis t r i rana 1976, regi ­str i rana do 22. 8. 1991. Radivoj Zel-kovič, Stražišar jeva 15, Jesen ice U g o d n o p r o d a m R 11 Turbo , star 5 let. Šuceva 9, Kranj 6460 Z 101, letnik 1978, garažirana, prvi lastnik, prevoženih 82.000 km, re­g is t r i rana do marca 1992, ugodno p r o d a m . ® 57-651 6466 Z 750 Spec ia l , letnik 1978, z v lečno k l juko, dob ro ohran jena, p rodam. « 77-782 6473 Prodam PRIKOLICO za osebni av­to. « 70-509 6474 Prodam Z 101, letnik 1975, regis t r i ­rana do apri la 1992 in nov PREBI-RALNIK za k rompi r . Trboje 72, Kranj , « 4 9 3 3 9 6481 Prodam R 4 GTL, letnik 1988. « 325-920 6488 Prodam R 4, star 15 mesecev ali zamen jam za Opel Kadet t 1.3 ozi ­roma Golf d iesel , z dop lač i l om. Mi l je 26, Šenčur 6490

Prodam J U G O 45 Koral , letnik 1 9 9 0 . « 45-425 6492 Prodam J U G O 45 AX, star 3.5 let, t e m n o rdeče barve. « 79-453, po­po ldan 6493 Prodam Z 101, letnik 1982, neregi s t r i rana, vozna, dob ro ohranjena. Dežman , Savska 17, Ribno - Bled

Prodam R 4, letnik 1985. « 42-104

Prodam CITROEN AX TRE 1.1, le-tn ik 1987, srebrno sive barve. In-f o rmac i j e na « 81-228 6512 GOLF JX diesel , letnik 1986, 5 vrat, p revoženih 49.000 km, doda tno o p re m l j en , ugodno p rodam « 311- 943 6515

Dobro ohran jen , garaži ran, J U G O 55 Kora l , t e m n o rdeč, p r o d a m za 6.800 DEM oz i roma v d inarsk i p ro­t i v rednos t i . Ilija D imi t r i jevsk i , Se-I jakovo nas. 14, Kranj 6543 Prodam GOLF diesel , meta lne bar­ve, doda tno op rem l jen , letnik 1 9 8 9 . « 329 170 6548 Z 101 Med i te ran , letnik 1980, reg i ­str i rana do konca leta, p r o d a m za 25.000,00 d in . « 79-871, od 7. do 14. ure 6549 Prodam GOLF GTD Turbo d iesel , letnik 1987. Kle indienst , C. 26. ju l i ­ja 9, Naklo 6550 Ž~i01 Skala 55, letnik 1989, ugodno p r o d a m . « 75-618 6554 Z 101 Konfor t , letnik 1980, reg is t r i -ran do juni ja 1991, p r o d a m za 2.000 D E M . « 46-025 6556 U g o d n o p rodam Z 101 GT, letnik 1983. « 45-532 6557 U g o d n o p r o d a m GOLF, letnik 1989 ali z a m e n j a m za cenejš i avto. « 312- 255 6558

Za Mercedes pocen i p rodam p redn jo STENO za kabino. « 43-547 6575

k o r u z a 3 , 8 0 d i n / k g

A G R O P R O M E T - P L E V E L C E R K L J E Ul. 4. okt. 10, tel.: 42-366

več jo količino dostavimo na dom!

Ostala ponudba: • k r m i l a z a m o l z n i c e 5 , 4 0

• k r m i l a z a n e s n i c e 6 , 2 0

• s o n č n i č n e t r o p i n e 3 , 9 0

• ž i v i n s k a s o l 4 , 5 0

• b r o - f i n i š e r 7 , 6 0

y f u O P T I K A

POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18 nasproti porodnišnice

VELIKA IZBIRA

UVOŽENIH OKVIRJEV

IN STEKEL

PREGLEDI VIDA:

ponedeljek, sreda od 14. - 1 5. ure

torek od 15. - 17. ure

I Odprto:

od 8 . - 1 8 . ure sobota od 8. - 12. ure I

SE PRIPOROČAMO!

Prodam VVV 1200 J hrošč, letnik 1968, regis t r i ran do maja 1991. Ce­na po dogovo ru . « 75-334 6517 Prodam Z 126 PGL, letnik 1987, 19.000 km, regist r i ran do 26. 3. 1 9 9 2 . « 68-694 6518 PEUGEOT 505, letnik 1986, reg is t r i -ran do 15. 4. 1992, p r o d a m ali za­m e n j a m za cenejš i avto. Dejan Car, Nazorjeva 12, Kranj 6526 Prodam Z 850, letnik d e c e m b e r 1984. Ogled v petek dopo ldan in v sobo to cel dan. Vid ic , Zg. Besnica 66 65311 Prodam Z 750, letnik 1982. « 218-243 6534 Prodam Z 101 GTX 65, letnik 1984. Go lmajer , Boh. Bela 17 6537 Prodam J U G O 55, letnik 1990. « 81-812 6538 J U G O 45 A, star 4 leta, reg is t r i ran do 31 . 12. 1991, p r o d a m . « 73-859

6541 Prodam Z 101 Skala, letnik januar 1990. « 620-362 6572 Prodam CITROEN C 15 D Furgon, letn ik 1986. « 43-547 6574

Kup im MOTOR za komb i CITRO-EN C 2,5 D po možnos t i č im mlajš i letnik in brezh iben. « 6 2 1 025, zvečer FIAT UNO 75 SIE, star 2 let i , č rne barve, uvožen iz Nemč i je , elek­t ronsko vbr izgavanje , doda tno op rem l j en , p r o d a m . « 212-276

Prodam GOLF JX D-2, nov, R 5 d iese l , regis t r i ran in GOLF diesel , letnik 1984. Krt, Kurirska 7, Kranj -Pr imskovo 6578 Prodam ALFA ROMEO 1.3, letnik 1987. « 51 875, od 12. ure dal je

6581

U g o d n o p r o d a m Z 750 LC, letnik 1979, dob ro ohran jena. Cena 600 D E M . Korenjak, Tuga V idmar ja 10, Kran j , « 328-693 6588 J U G O 45, letnik avgust 1984, ohra­n jen , doda tno op rem l jen , p r o d a m za 3.100 DEM. « 621-686 6589

Z 750, letnik 1979, pocen i p r o d m . « 43-109 ali 43-160 6559 Prodam V W 1200, letnik 1976, s p renov l jeno karoser i jo . « 065/77-172 6560 U g o d n o p rodam D I A N O , letnik 1 9 8 0 . « 79-847 6561 Prodam J U G O 60, letnik 1989. « 65-632 6563 U g o d n o p r o d a m zelo dob ro ohra n jen V W GOLF, letnik avgust 1982, m o t o r genera lno obnov l jen . Janko Zupan , Ul . Tončka Dežmana 8, Kran j , (9. n a d s t r o p j e ) , « 323-165

6564

U g o d n o p r o d a m Z 850. « 211 -317 6567

Prodam GOLF XL d iesel , letnik no­vember 1987, bele barve, 4 vrata. Cena 17.000 DEM. « 325-855 6571

U g o d n o p r o d a m Z 101 Konfor t , le­tn ik 1980. Frančiška Nograšek, Trojar jeva 43, Kranj , « 311 -253

6627

Prodam R 5 Campus, letnik 1989. Tone jc , Cankarjeva 14, Radovl jc ia, « 75-704 6628 Prodam TOYOTO DX Corda, letnik 1987. Bogata j , Sr. vas 87, Šenčur

PEUGEOT TfllBOT B R O D N I K • PRODAJA, DEU IN SERVIS Beljak/ Vlllach Kfagentbrterstr. 37 Tel 9943-424? J4388

Prodam VISO Klub, letnik 1982. « 70-313 6591 Prodam GOLF d iesel , letnik 1986, reg is t r i ran do januar ja 1992, o t ro ­ški g lobok VOZIČEK, STAJICO -in HOJICO. Predosl je 129, Kranj 6595 Prodam R 4 TL, letnik 1978, regT st r i ran do apri la 1992. « 42-451, popo ldan 6596

Prodam Z 101, letnik 1978, regis t r i -rana do marca 1992. Kostan jevec, Bavdkova 14, K r a n j , « 310-283

6597 Prodam FIAT 126 P, letn ik 1985. « 311-630 6598 Prodam ŠKODO 105, letnik 1981. Čemažar, C. 4 1 , Kranj , (stara cesta Kokr ica - Naklo) 6599 Prodam J U G O 55, letnik 1985. « 79-916 6600

O R T N E R BELJAK / VILLACH

T O Y O T A • Z E H E N T H 0 F S T R . 2 6

TEL 9943 4 2 4 2 .11310

• S U B A R U

P I C C 0 S T R A S S E 4 2 T U 9 9 4 3 - 4 2 4 2 28494

PRAZNIČNE P O N U D B E PRI

SPf^R^/ W W % J V STRUGI / STRAU

SPAR MARKET, te l . 9943-4227-2349

Š E V E Č J I - Š E B O L J Š I - Š E C E N E J Š I

ananas kompot doza 1 kg 8 , 9 0 ATS

prašek VVeissen Riese 6 kg 1 3 9 , 0 0 ATS

Alvorada Gastro kava 1 kg 3 7 , 9 0 ATS

čokolada Bensdorp 300 g 2 2 , 9 0 ATS

YO oranžni sok 100% 1 lit 8 , 5 0 ATS

Stock vinjak 1 lit 7 9 , 9 0 ATS

TDK kasete 60 min. 3 kosi 5 9 , 0 0 ATS

VELIKA IZBIRA AUDIO IN VIDEO KASET IN AVT0RADIJEV. Avtoradio že od 3 5 0 , 0 0 ATS

U g o d n o p rodam dob ro ohran jen 126 P, letnik 1987, 28.000 km. Slav­ka Polajnar, Smledn iška c. 95, Kranj - Čirče 6590

J U G O 55, 5 prestav, letnik n o v e m ­ber 1988, prevoženih 23.000 k m , p r o d a m za 6.500 DEM. « 74-107

6602 Prodam J U G O 45, letnik 1986, pre­vožen ih 44.000 km. Cena 3.900 D E M v dinarski p ro t i v rednos t i . Torkar , Sp. Gorje 92/b 6605 GOLF JX 1.3, meta lne barve, 12.500 km, p r o d a m za 18.800 DEM. « 310-588, po 14. uri 6608 Prodam Z 850, letnik 1985, reg is t r i -rana celo leto. « 622-581 6609 Prodam FIAT 126 P, letnik 1981. « 52 116 6611 Prodam R 4 GTL, star 15 mesecev. Plevel, Ul . 4. ok tobra 10, Cerkl je

6613 Prodam VISO 11 RE, letnik 1987. « 41-213 6619 Prodam ali zamen jam dve Z 101, letnik 1978. « 41-725 6620 Proam Z 101, po de l ih . « 46-379

! 6622 Prodam Z 750, letnik 1982, dob ro ohran jena in 126 P, letnik 1982, ne­reg is t r i ran . Uroš Poklukar, Zg. Gor je 7/b 6623 Prodam zadnj i levi BLATNIK za Z 1 2 8 . « 65-324 6624 Š K O D O Favori t 135 L, stara 2 me-seca, 3.000 km, me ta lno rdeče bar­ve, z oprav l jen im serv isom, zelo u g o d n o p r o d a m . V račun v z a m e m do 4 leta star J u g o ali Z 101. « 695-023 6625

OPEL KADETT, letnik avgust 1987, bele barve, 46.000 k m , p rodam. « 691-894 6630 GOLF d iesel , letnik 1984, S paket, zelo ugodno p r o d a m . « 216-203

6637 Prodam V W 1200 J , letnik 1975, obnov l j en , reg is t r i ran do januarja 1992. Tone Pirih, Podbrezje 129, D u p l j e , « 70-057 6641 Z 750 SE, letnik 1981, 43.500 k m , rdeče barve, z doda tno op remo , p r o d a m za 1.600 D E M . « 212-208

6643 N I S S A N SUNY 1.5 GL, letnik 1986, ugodno p r o d a m . « 65-072 6651 Prodam dob ro ohran jen R 5 SL. « 79-913 6653 Prodam K O M B I Z 850, letnik 1979. Cena 26.000,00 d in . « 212-716

6656 Prodam R 4 GTL, letnik 1988. « 43-190 6658

C a n o n FAKS TELEFONOM SUPER CENA!

A TRIMMEL • B A H N H 0 F S T R . 55

CELOVEC

Prodam D IANO 6, neregis t r i rana, v voznem stan ju . Cena ugodna. « 77-650 6662 Prodam LADO S A M A R O 1300, le tn ik 1987, prevoženih 58.000 km. Cena po dogovo ru . « 79-920 6663 Prodam SUZUKI S W G S , star 1 m e s e c . « 041/681-798 6664 Prodam M A Z D O 323 Sedan, letnik marec 1991. « 721-412 6665 Prodam J U G O 45, letnik 1985. « 42-434, od 15. do 19. ure 6667

Z A P O S L I T V E

Pot rebu jemo t rgovske POTNIKE, za p roda jo iskanega art ik la. Dober z a s l u ž e k ! « 45-349 6204 Gost i lna v Kranju redno ali hono­rarno zaposl i KUHARJA in NATA­KARJA ali NATAKARICO. « 211-890 6415 DELO na vašem d o m u , de lovne iz­kušnje niso po t rebne ! Pošl j i te kra­tek ž iv l jenjepis in kuver to z vaš im nas lovom ter znamko, nato boste dob i l i po t rebna navodi la. Damjana Bi tenc, Žeškova 4, 64000 Kranj

6422

Iščem TRGOVKO za Buoutqe ter za Gost i lno KUHARJA in POMO­ČNICO. In fo rmac i je na « 57-585

6423 Za 12-letno hči in 10-letnega sina, i ščemo TENIŠKEGA UČITELJA na d o m u . Igor Š imenc , Češnjevek 10, Cerkl je 6424

Če ste ostal i brez zaposl i tve in imate prost i čas, poizkusi te kot POTNIK DZS. Tedenska izplači la proviz i je . « 622-343, v petek, od 15. do 17. ure 6428

Iščemo dekle za STREŽBO. Infor-mac i je na « 46-307, dopo ldan

6487 V po le tn i sezoni zapos l im KV KU­H A R J A « 75-618 6555 Iščemo GRADBENO SKUPINO, za g radn jo skladišča. « 41-606 6604 POTNIKA za 2.000,00 din na do -po ldne , zapos l imo redno ali hono­rarno. « 217-995 6606

ZELO UGODNE P O N U D B E NOVIH VOZIL ? ^

— v - GOLF - P A S S A T - A U D I j £ k S ZIPPUSCH ® OB G L A V N I CESTI U U B E U - CELOVEC; j

( K I R S C H E N T E U E R ) T e l . 9 9 4 3 - 4 2 2 7 - 3 7 ^ » N A D O M E S T N I D E L I * SERVIS I N POPM' 1

> D O D A T N A O P R E M A • S O N Č N E STREHE

Ce ste pr iprav l jen i de lat i kot ZA­STOPNIK - vsako, sobo to in nede­l jo, za 15.000,00 d in mesečno , pu st i te svoj naslov. V O D J E M skupin n u d i m o na jbo l jše pogo je ! « 327-750 6607 Kozmet ičn i salon " K e r n " išče izku­šeno M A S E R K O za k lasično masa­žo in l im fno drenažo telesa ter zu­nanjo SODELAVKO za ume tno ob l ikovan je n o h t o v . « 312-650

Iščem SKUPINO za izdelavo fasa­de, si l ikatna opeka. « 58-206 6635

Ž I V A L I

Prodam rjave JARKICE, stare 8 tednov . Dobre Helena, Loka 4, Tr­žič, « 52-005 5889 Rjave JARKICE in bele PITANCE za zakol j , p r o d a m . Fujan, Hraše 5, Sme ldn ik 5931 U g o d n o p r o d a m 8 tednov stare rjave JARKICE. Cena 45,00 din za kos. Možna dostava na d o m ! O m a n , Zminec 12, Škof ja Loka, « 621-475 6027 Rjave JARKICE, bele PITANCE ter man jše in večje PRAŠIČE, pro­d a m . Stanonik , Log 9, Škofja Loka, « 65-546 6359 Prodam 7 mesecev bre jo TELICO s imenta lko in 1-osno kiper PRIKO-L I C O . « 620-289 6378 Prodam TELICO v 7. mesecu bre-jos t i in 2 meseca starega TELETA. Paplar, Sp. Dobrava 5, Kropa 6379 Prodam KOKOŠI nesnice, stare 1 le to , za zakol ali nadal jno rejo. Za-draga 18, Dupl je 6391 Prodam 8 mesecev bre jo KRAVO. « 632-878 6396 Prodam 8 mesecev bre jo KRAVO in 10 tednov staro TELIČKO. Škr i -njar, Zg . Lipnica 2, Kamna gor ica

6403

KOKOŠI , s t a re^o lednov nesnost jo , po 120,00 dm » j JARKICE, stare 8 tednov, v , din za kos, z debik i ran imn^ mi ) k l juni ali cel imi, v 5 e

f a ^ pro t i kug i , prodajamo, u M o s t e 99, Komenda, 061/841-471 r - f i Prodam 3 mesece brejo ^ Zg. Bi tn je 72, Ž a b n i c a ^ ^ Prodam dva P U J S K A j L ^ Dva meseca stare JAR* C e (

začela proda ja t i 3. 5. _ „; ne so pro t i kug i. Spre je t " S (

čila za konec maja. Azm" • $ 5, K r a n j , « 43-010

Prodam 10 dni starega menta lca . « 72T-33j___—.jp Prodam 8 mesecev s t a j ^ j KO. Janez Jenko , Za d ice Prodam TELICO simentaj y osemen i tv i j o . Zg. Bitnje '

Prodam 14 mesecev sta CA in d robn i KROMP' " ' M 7, C e r k l j e , « 42-954 ^ ( Prodam nemške O.VCAP|W d o v n i k o m . Marko Zega r" ' 76/a, Tržič .———g-m« Prodam dva BIKCA, sXa'^eA ce in enega, starega 5 | l| za nadal jno rejo a'1

Jamn ik , Žabnica —A

Prodam 8 tednov stare Os te rman , Luže l.S&^L-Prodam JARKICE, vrste stare 3 mesece , 10 tednov f

nov. Urh , Zasip, R e b e r j ^ ^ . Prodam št ir i O V Č k F T 3 ^ 6 \ 75-103, popo ldan Prodam 10 dni staro TEL1

siše 2 1 , Podnart

AVTOŠOLA <$ 216-245 Begunjska 10, K R A N J , tel.

V A Š A A V T O Š O L A

T E Č A J C E S T N O P R O M E T N I H P R E D P I S O V 6 . 5 . 9 1

/ O l j u b l j a n s k a b a n k a

LB - Goren jska banka d. d. , Kranj objavlja P° sk lepu di rektor ja z dne 7. 4. 1991

J A V N I R A Z P I S

V Z D R Ž E V A L N I H D E L

in s icer:

• pisalniških in računskih strojev, • mikrofilmske opreme, • fotokopirnih strojev, • felekomunikacijske opreme, • računalniške opreme, • terminalske opreme, • šalterske opreme, • signalno varnostnih naprav, • klimatskih naprav, • diesel agregatov, • tovornih dvigal, • opreme obratov družbene prehrane hanč n ' ' 1

• in vsa ostala inštalacijska in obrtniška dela na ba objektih.

Interesent i naj p red ob l i kovan jem ponu pr idob i jo natančne jše informaci je o obs razpisanih del v o d d e l k u invest ic i jsko vzc\ valnih del na sedežu banke v Kranju, v JLA 1, ali po tel. (064) 217 -271 , int. 471 .

V s e p i s n e p o n u d b e p o š l j i * ® n a s l o v : L B G o r e n j s k a b a n k a d - . J K r a n j , C e s t a J L A 1 , n a j k a s n e j e d n i p o o b j a v i r a z p i s a .

G o r e n j s k a b a n k a d . d . , K r a r t

Petek, 26. aprila 1991 M A L I O G L A S I , O G L A S I 31 . S T R A N (mmg&mZZGLAS

IX a iHr f d ye B , K C A simentalca. ^ 0 _ d j K S u h a 33. Kranj 6508

! u g ^ » g ± 9 1 6509 LlN(\'r ' s t a r e 3 mesece in PETE-guni " p r o d a m - z 9 0 š a 47/a. Be 5l~i— 6510 ^KJ^F*™*0 KRAVO. Ja-51'34, l 6 r ' P°t»rje 11. Tržič. « jSTr------ 6523 t e d e j l d v ! B , K C A f r i ^ i c a . stara 1 lamini. 8 B , K C A simentalca, 15 Tržit"1 " b r e j i t e l i c i - S e n ' č n o R b - - — - — _ _ _ _ _ 6 5 2 9

C T r K K T 1 " " K 0 Z L , Ć K E t e r

C G N 0 J Soklič. Grajska 48, njp- . 6532 PUDLF)e,m p r o d 8 m cmo " bele

u t Begunje 54, « 73-449 p ^ j — 6535 dobri! m . K ? 2 0 ' s t a r a 3 mesece, od £ ^ e J _ _ _ e _ « 64-255 6552 a S^ fSASiC i - .težke o d 2 0 d 3 g ^ ^ t r u ž e v o 3, Kranj 6579 C l P ^ b r a J « 9 mesecev. 3 2 K a m n l k

J a n e 2 V r h o v n i k . T " n i i c e p^~p- 6580 lijko8? 1 4 7 n T staro TELIČKO fri-Loka 8 i , č ' S v 25. Škofja

^ t ^ M r O ^ o d a m « 79-966 — — 6586

s 'mentalca, stare-l e d n °v2 . rovc .Zapuže6 ^

ZAHVALA Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje, kjer kmalu, kmalu dom bo moj in — tvoj...

(S. Gregorčič) Tiho nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta

C E C I L I J A J A M N I K , r o j . G a n t a r 1899

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreče­no sožalje in podarjeno cvetje. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Nakla za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še

enkrat hvala! VSI NJENI

Podreča, 20. aprila 1991

Prodam dve TELICI, stari 14 mese­cev in 4 t e d n e « 70-771 6649 JARKICE, različnih starosti, ceplje­ne proti kugi, prodajamo vsak dan. Cegelnica 1, Naklo. « 48-648 6621 Prodam tri BIKCE, stari od 14 do 21 dni. Baloh, Dobro polje 17/a, Brez je ,« 79-015 6587

NAPOTNIG B O R O V U E , Tel. 9943-4227-2292

motorne kosilnice • motorne kose • motorne 2age t e lektr ične škarje za živo mejo •

električna orodja * barve - laki - lazure • ekonomski lonci - garnitura • krožne žage

VSESKOZI ODLIČNE PONUDBE ORODIJ IN KUHINJSKIH IZDELKOV.

VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA.

fjvezenine bled KON£SSA C i p k * VEZENIN IN V E 7 i S , K C l J E BLED, p. o. , ŽENINE BLED S r y j ^ ' 0 v a n J u vabimo izučene ali priučene

lašepod* § ' v a n J e dekorativnih prtov in prtičkov na domu za

Je>e'da^ p r i , o ž n o s t n o in s statusom dela po pogodbi. Pogoj saj bod" 1 3 - ' 0 k a n d » d a t k e gospodinjski šivalni stroj cik-cak, p^. a ° delo opravljale doma. Prednost imajo nezaposlene. Ra^o,?,.kandidatk pričakujemo z območja občin Jesenice, n i n e t>t l c a i n Tržič, in sicer do 15. 5. 1991 na naslov: Veze­n i , »led

p. p o., Kadrovsko splošni sektor, Kajuhova 1,

50.

OSMRTNICA

° S ' °^ l l . s e je od nas v 81. letu in odšel v svet miru a š uubljeni mož in oče, dedek in pradedek

T O N E P O G A Č N I K ^OgrgU i

°o v družinskem krogu na kranjskem poko­pališču 30. aprila 1991.

VSI NJEGOVI

Kranj, Nairobi, Nevv Orleans

V SPOMIN

Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal.

28. aprila bo minilo 10 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče

J O Ž E V I D M A R

Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob!

VSI NJEGOVI

Z A H V A L A

Ob izgubi našega očeta, starega očeta in tasta

M I H A E L A J U R Č I Č A

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sose­dom, znancem in sodelavcem Iskra Tel za iz­rečena sožalja in podarjeno cvetje. Prisrčna zahvala g. župniku za pogrebni obred in pev­cem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga

pospremili na njegovi zadnji poti!

VSI NJEGOVI

Kranj, aprila 1991

ZAHVALA Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom — močnejši sem, pa vendar ni bilo tako.

F R A N C

C A P U D E R Hvala za iskrena sožalja, darovano cvetje in sprem­stvo na zadnji poti kolektivom Planike Kranj, Elek­tro Kranj, Meso Kamnik, Zvezi tabornikov občine Kranj, tabornikom Kokrškega odreda, sostanoval­cem, vsem prijateljem in znancem. Hvala g. župni­

ku za lep obred, pevcem in godbi. VSI NJEGOVI

Z A H V A L A Utihnil je Tvoj glas, obstalo je Tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš. Nepričakovano in mnogo prezgodaj

s je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče in tast

J O Ž E B E R G A N T Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, maše in za tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljuje­mo se tudi sodelavcem Merkur Kranj — Gradbinka, Iskra Kranj — Ero, Planika Kranj, Servisno podjetje Kranj, Dru­štvo upokojencev Cerklje, č. duhovščini in pevcem za lepo za­pete žalostinke. Hvala tudi pogrebniku Jeriču. Se enkrat vsem

iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Rozka, sin France, hčerki Marinka in Slav­

ka z družinama Dvorje, Cerklje, Trata, 20. aprila 1991

Minilo je deset let, odkar smo izgubili našo malo

J A S N O Spominjamo se je z ljubeznijo!

Družini Bešlagič in Blatnik

Kranj, Trbovlje, 24. aprila 1991

Ugasnilo je življenje naše drage sestre in tete

Z L A T E Š T I G L I C roj. 1907

Od nje smo se poslovili 18. aprila 1991 v družin­skem krogu na pokopališču v Kranju.

VSI NJEM

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre in tašče

M A R I J E M U L E J

se svojci iskreno zahvaljujejo sorodnikom, sose­dom, znancem in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, Niku Podgorniku za zaigrano zadnjo »Tišino« in podje­

tju AKRIS za izvedbo pogreba.

ŽALUJOČI: mož Pavel, hčerka Alenka, sin Zvone z ženo Greto ter vnuki Monika, Natalija in Rok

Z A H V A L A Ob nenadni in prerani izgubi dragega sina, moža in očeta, deda in brata

F R A N C A

S R E Č N I K A Cganovega Francija iz Podijubelja

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, njegovim kolegom iz službe, upravi podjetja Petrol za izkazano pomoč, izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Za­hvaljujemo se lovcem Lovske družine Tržič za tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti, izvedeno brakado — orga­nizacijo pogreba in govorniku za iskrene in ganljive besede. Zahvaljujemo se kvintetu bratov Zupan za lepo izbrane in za­pete pesmi, trobentaču za lepo odigrano »Tišino«, OŠ Podlju-belj za izkazano pozornost in komunalnim uslužbencem za njihovo pomoč in prijaznost. Spoznanje, da ste našemu naj­dražjemu izkazali toliko pozornosti, nam je v tej žalosti tudi

tolažba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! ŽALUJOČI: mama Mici, žena Julka, hčerka Eti, sinova Dejan in Tomaž z družino, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo

Podljubelj, 20. aprila 1991

ZAHVALA

Ob izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre, tete in tašče

A N T O N I J E

H A F N E R p. d. Povlcove mame

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, ji poklonili lepo cvetje in v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala tu­di g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem, orga­nizaciji ZB Žabnica ter Janezu Šifrerju za poslovil­ne besede. Posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Za-manovi za dolgoletno zdravljenje in toplo besedo

na njenem domu.

VSI NJENI

Žabnica, Dorfarje, Sv. Duh, 15. aprila 1991

N O V I C E I N D O G O D K I

Spoštovani naročniki, Gorenjskega glasa!

V prihodnjem tednu boste prejeli položnico za plačilo naro­čnine za Gorenjski glas. Zaradi krepkih podražitev je na polož­nici vpisan nekoliko višji znesek kot za prvo trimesečje, za plači­lo 330,00 din naročnine (za tri mesece skupaj!) pa je napisan rok do 20. maja. Polna naročnina znaša za obdobje april - junij 1991 sicer 412,50 din, za redne plačnike - individualne naročni­ke, pa kot vselej priznavamo 20-odstotni popust.

Prosimo Vas, da se zaradi položnice za naročnino ne razje­zite preveč. Želeli bi, da upoštevate tudi tole: aprila Vam je ČP Gorenjski glas poslalo kar 9 (devet) številk časopisa v skupnem obsegu 224 strani (povprečno je to 25 strani na izvod časopisa). Trudimo se, da Vam dvakrat tedensko pripravimo dovolj aktual­nega in zanimivega branja, kakor tudi prepotrebnih poslovnih informacij iz vseh gorenjskih krajev, pa tudi od drugod. Za le­tošnje leto smo si zastavili cilj izhajati na povprečno 20 straneh -v prvih štirih mesecih smo Vam jih dostavili precej več. Pri izde­lovanju časopisa pa smo v Gorenjskem glasu zelo odvisni od te­ga, kako cene za svoje storitve oblikujejo drugi: cena časopisne­ga papirja in tiska je vezena na DEM, poštnina za časopis se je podražila letos že trikrat... Del teh povečanj cen smo morali že prejšnji mesec vgraditi v ceno časopisa ter je v kolportaži Gorenj­ski glas že cel mesec po 15.00 din. Za redne naročnike je cena izvoda v celem trimesečju do konca junija samo 13,20 din, ne glede na spremembe cen po devalvaciji.

Ker dobrega časopisa ni brez naročnikov in ker se Gorenj­ski glas bliža svojemu 45. rojstnemu dnevu (prihodnje leto bo ta častitljivi jubilej!), smo za Vas pripravili prvovrstno presenečenje v obliki vrhunske zabavne prireditve. Na Bledu, v športni dvora­ni, bo 24. maja ob 20. uri velekoncert »Rallv Saturnus show« s Terezo Kesovijo, Vicem Vukovom, Otom Pestnerjem ter New Swing kvartetom, Big bandom RTV Slovenija, Tajdo Lekše in Oliverjem Mlakarjem. Za omenjeni spektakel bodo vstopnice kmalu naprodaj - za naročnike Gorenjskega glasa precej ceneje!

Naročnino za Gorenjski glas lahko plačate tudi neposredno v malooglasni službi (Cesta JLA 16, Kranj) ali pa v Turističnem društvu Škofja Loka (Mestni trg 10) in v Turističnem društvu Cerklje, ki sprejemata tudi male oglase za Gorenjski glas.

Marko Valjavec direktor in glavni urednik

Z a p r a z n i k d e l a

Tradic ionalno s r e č a n j e na J o š t u Kranj, 26. aprila - Tradicionalno srečanje kranjskih delavcev ho ludi za letošnji praznik dela na Joštu. Proslavljanje, ki ga prireja Svet kranjskih sindikatov, se bo začelo že 30. aprila ob 20. uri s kresova-njem na Joštu. 1. maja zarana bo Kranjčane in okoličane budil Pihal­ni orkester občine Kranj, ob 1 1. uri pa bo na Joštu osrednja prvomaj­ska proslava s prazničnim pozdravom in kratkim kulturnim progra­mom. Za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel Lipa.

Organizator pričakuje precejšen obisk. Za 30. aprila in 1. maja napovedujejo tudi zaporo ceste. Prvega dne bo od 16. do 24. ure zapr­ta cesta Javormk - Joši. drugega pa od 8. do 11. cesta Stražišče - Čepu-Ije. med 8. in 18. uro pa Javornik - Jošt.

19. rastava mineralov bo 11. in 12. maja

V z n a m e n j u š a l e š k e g a m a s t o d o n t a Tržič, 25. aprila - Na tiskovni konferenci, ki jo je prejšnji ponedeljek pripravilo Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič, je glavni orga­nizator razstave g. Mirko Majer novinarje seznanil o organizaciji in vsebini letošnje razstave mineralov in fosilov na Osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici od 11. do 12. maja. Pokrovitelja razstave bosta Rud­nik lignita Velenje in Center srednjih šol Velenje. Posebnost letošnje razstave bo brez dvoma ogromni mastodont, ki bo postavljen pred raz­stavnim prostorom, izdelali pa so ga zagrebški umetniki.

Letošnjo razstavo mineralov in fosilov bo spremljala tudi vrsta prireditev. V petek, 10. maja. ob 17. uri bo v galeriji N O B v Tržiču odprta slikarska razstava "Velenje - Tržič", istega dne ob 19. uri pa bo pred šolo v Bistrici otvoritvena slovesnost, na kateri bo nastopila tudi rudarska godba iz Velenja. V soboto. 11. maja, bo ob 9. uri seminar za pedagoge osnovnih in srednjih šol pod naslovom "Sodobni vidiki geologije in mineralogije. Oba dneva, ob 12., 14. in 16. uri, v nedeljo pa tudi ob 10. uri dopoldne, bo organiziran ogled Dolžanove soteske; do tja bo brezplačno vozil avtobus.

Poskrbljeno bo tudi za gostinsko ponudbo: tokrat bodo velenjski gostinci obiskovalcem nudili specialitete šaleške kuhinje, zraven pa bo pokušinja odličnih vin iz Šmartnega.

Da bo tudi letošnja razstava mineralov in fosilov dobro organizi­rana, so poskrbeli sponzorji, med katerimi so Geološki zavod Lju­bljana. S M E L T , Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Ljubljana, A Banka Ljubljana - Delniška družba. Ljubljanska banka - Združena banka Ljubljana, C O L O R Medvode, H E R M E S Ljubljana, Biroinstalacije Ljubljana. M E R K U R Kranj, Združenje kamnarske industrije Slovenija, Cementarna Trbovlje in L B Gorenjska banka. Delniška družba Kranj. • D. Dolenc

Katas t ro fa ln i gospodarsk i in soc ia ln i p o l o ž a j Ljubljana, 24. aprila - Sindikalni zaupniki delavcev, zaposlenih v tek­stilni in usnjarsko-predelovalni industriji, so ugotavljali katastrofalni materialni in socialni položaj v obeh strokah in na skupščino, vlado ter gospodarsko zbornico naslovili več ultimativnih zahtev.

Zahtevajo zagotovitev finančnih sredstev na podlagi zakona o intervencijah v gospodarstvu in kapitalizacijo perspektivnih progra­mov v tekstilni industriji. Pričakujejo izdelavo razvojne študije za obe panogi in njun boljši status v gospodarstvu. Zagotoviti je treba sredstva za zajamčene plače iz proračuna, če j ih ni mogoče iz rezerv­nih sredstev podjetij in občin. Sprejeti je treba kratkoročne ukrepe za razbremenitev obeh dejavnosti (denimo carinskih dajatev pri uvozu surovin), pri programiranju odcepitve pa misliti na vzporedne si­stemske ukrepe za zagotovitev nemotenega izvoza v zahodnoevrop­ske države. Odpraviti je treba tudi zakon o O D . ki omejuje izvajanje kolektivnih pogodb, pri sprejemanju zakona o privatizaciji pa zago­toviti najmanj 30 odstotkov za brezplačen prenos delnic na zaposle­ne.

Postavili so tudi rok za rešitev teh vprašanj, in sicer 15. maj. Če pa z rešitvijo agonije v tekstilni industriji ne bo nič. bo sindikat spro­žil postopek za odstop izvršnega sveta in spodbudil generalni štrajk v obeh omenjenih dejavnostih.

Programski svet pa je v pf* razpravljal tudi že o naslem1

sejmski'prireditvi in sicer0

Sejmu obrti in podjetnic", ki bo v Kranju od 7. do I* maja. Želja prireditelja je,? bi tudi ta sejem postal vsem sko in organizacijsko SOat® nejši in predvsem strokovna*1

Zato je Programski svet na&t vil povabilo na podjetja, om ne de/ar n ice in obrtnike. M na tej štiridnevni prirej predstavijo svoje proizvoM. tehnološke in vsebinske grame in na ta način P°^rL jo. kakšna je na tem področji dolenjska ta trenutek.

bo. urejenost. Takšna, ugodna^ bila tudi ocena Program^;, sveta sejma pod vodstvorn__^ Oreharja. ki se je sestal dan sejma. Sicer pa s 0 _ z a jolo '̂1' nji kmetijski sejem . r , n a j bi dve vsebinski področji, k1 , s t a . ju temeljiteje obdelali in P v i l i . Prvo, ki letos najbrž v* čno nekako ni vzbudilo p' , t

vanega zanimanja, j? poudarkom na ravnanje? ^0 mi oziroma gospodarjenje ^ du nasploh, druga pa l o v s . £j. narika in predelava mesa 0

ne. • A . Z .

S poti po Avst ra l i j i Društvo upokojencev Kranj vabi na pogovor s poti po Avstralij i ,

ki bo v ponedeljek, 29. aprila, ob 17. uri v veliki dvorani društva na Tomšičevi 4. Zanimiv razgovor, popestren s posnetki, bo vodil popo­tnik Igor Slavec.

V e č k o t l e p o t r j e n a t r a d i c i j a

Kranj, 22. aprila - Letošnji 30. sejem gozdarstva in kmetijstva,k'^j. v Kranju zaprli prejšnji petek, ni le potrdil tradicije prve sloven stne sejemske prireditve, marveč je ob načrtovanih novostih n prireditvi v marsičem presenetil celo organizatorje in priredit J •

Kar zadeva razstavljalce oziro­ma poizvajalce je številka blizu 750 potrdila pr ičakovano pestro ponudbo. Razen redkih izjem je bilo izredno zanimanje za tako imenovani spremljajoči program. V zvezi s kmetijsko gospodinjsko šolo na primer se je na anketo o ustanovitvi takšne šole v Veleso-vem odzvalo več kot tisoč obisko­valcev. Zadovoljni s poslovnim rezultatom so bili razstavljala. Preddevalvacijska mrzlica je po­nudbo nekaterih razstavi jalcev dobesedno spraznila in zadnji dan v petek domala razgrabila. Obisk pa tudi že dolgo ni bil toli-šken kot tokrat. Prireditelji so pred sejmom sicer pričakovali glede na ponudbo in program precejšen obisk, da pa bo na se­jem vključno s šolsko mladino prišlo okrog 50 tisoč obiskoval­cev iz raznih krajev Slovenije in tudi precej iz zamejstva, niso pri­čakovali. Na ta način je letošnja prireditev precej "presegla" vča­sih že kar nekako ustaljene, kar zadeva obiskovalce, gorenjske okvire. Tokrat je bilo na sejmu veliko obiskovalcev z Istre, Hrva­ške. Notranjske, Štajerske..., ki so "popestrili" dogajanje tudi na drugih področjih gorenjske infra-st rukture.

Prireditelji so med sejmom in ob zaključku dobili vrsto pohval za strokovnost, pestrost, ponud-

P l a č š e n i , s o Kranj, 25. aprila - Tekstilindusovi delavci plač do praznikom dobili, kakor so zahtevali na ponedeljkovem protestu p r e |g|j| Mi lan Hudobivnik, v.d. direktorja nam je danes povedal. ^ • na marčevske plače računajo šele po praznikih, omenil je ^ t.r*!| delavci pa se je uspel dogovoriti, da bodo začeli delati 6. m J po praznikih. r e c,

V tržiški BPT pa so danes dobili zajamčene place za n y praznikov pa verjetno prav tako ne bodo začeli delali. •

Prvomajsk i tabor na Š o b c u Radovljica, 26. aprila - Radovljiški svobodni sindikati vabijo - je|uj< majski tabor, ki bo tudi letos na Šobcu. Program, v katerem so ^g . jo Godba na pihala D P D Svoboda Lesce, slavnostni govorni• ^ bliski poslanec Jože Smole, skupina D P D Svoboda BohinjsK 8 ^, folklorna skupina K P D Veriga, se bo začel ob 14. uri. Nato čera potekal zabavni program v izvedbi kvinteta Sava

Kdor malega travna ceneje kupuje,

trgovine kranjskega MERKURJA obiskuje.

• elektromaterial, • proizvodi črne metal,,

• orodje, • gradbeni material,

• material za centralno kurjavo, • mali gospodinjski aparati,

• vodovodne inštalacije, • bela tehnika,

• kopalniška oprema, • akustika,

• posoda,

• steklo, kristal in porcelan

• okovje in vijaki

• rez, deli za kolesa, motorje in osebna vozila,

• motorji in kolesa

• zeleni program in kovinska galanterija

ZNIŽANJA CEN VELJAJO DO KONCA APRILA PRI NAKUPIH NAD 500,00 din

ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG IN TAKOJŠNJA PLAČILA

pmrr=f

W PRIPRAVIL) SMO VAM PESTER PROGRAM ZA MAJSKE PRAZNIKE IN VAS VABIMO DA SE NAM PRIDRUŽITE:

PETEK 26. 4. ob 20 . uri — Koncert akustične skupine Tantadruj »Večer slovenske poezije v glasbi«

SOBOTA 27. 4. — Igra ansambel Strmina od 20. do 02. ure TOREK 30. 4. — Prvomajski kresni večer od 20. do 04. ure • V restavraciji ig1^

ansambel Strmina • Ob kresu na prostem pa ansambel F^5

SREDA, 1. 5., ČETRTEK, 2. 5., PETEK, 3. 5., SOBOTA, 4. 5.: ekskluzivna modna revija spodnjega perila Tanye Kenda, ki jo bo povezovala napovedovalka RTV Slovenija Sonja Polanc; revijo bomo popestrili z dodatnimi show programskimi točkami: - erotic show • jazz balet • ciganski ples - trebušni topless ples • YU Ciccolina - euro erotic nudo ples

PRIPOROČAMO REZERVACIJE! I s točasno v o m s p o r o č a m o veselo novico, d a je cesta obnovljena in v celoti asfaltirano!

B M t f J E ® 0 6 4 / 3 1 1 - 2 1 1

O B R T N I K I ! P O D J E T N I K I ! P O S L O V N E Ž I ! S E J E M Z A V A S - Š T I R J E P O S L O V N I D N E V I

M E D N A R O D N I S E J E M O B R T I

I N P O D J E T N I Š T V A K R A N J , 7 . - 1 0 . 5 . 1 9 » 1

obrt - drobno gospodars tvo - p o d j e t n i š t v o ,

UGODNI P O G O J I Z A R A Z S T A V L J A N J E

P R I J A V E D IREKTNO N A P P C G S

ALI V A Š E O B R T N O Z D R U Ž E N J E w

I N F O R M A C I J E I N P R I J A V E , B 0 O

P P C G O R E N J S K I S E J E M K R A N J t e l e f o n : 0 6 4 / 2 1 1 ~

2 1 2 - 2 3 4 , t e l e f a x : 0 6 4 A 2 1 2 - 7 7 1

N E Z A M U D I T E P R I L O Ž N O S T I