S T A R I V R H — S t a r o v r ška smuč i š ča s o m e d t e d n o m s p r e j e l a p e t i n d e v e t d e s e t p i o n i r j e v i n p i o n i r k i z A v s t r i j e , B o l g a r i j e , Š v i c e , R o m u n i j e , M a d ž a r s k e i n J u g o s l a v i j e . N a o d l i č n o p r i p r a v l j e n i h p r o g a h , k i j i h j e s k r b n o p r i p r a v i l smuča r sk i k l u b A l p e t o u r i z Š k o f j e L o k e s o s e mla j š i i n s tare jš i p i o n i r j i v s l a l o m u i n v e l e s l a l o m u p o m e r i l i z a p e t i » P o k a l L o k a 4 8 0 « . V m o š t v e n i k o n k u r e n c i i n v k o n k u r e n c i p o s a m e z n i k o v v o b e h t e h n i č n i h d i s c i p l i n a h s o n a j v e č u s p e h a i m e l i j u g o s l o v a n s k i p i o n i r j i . P o b r a l i s o v e č ina p r v i h m e s t v v s e h š t i r ih k o n k u r e n c a h i n d o s e g l i t u d i s v o j o p r v o m o š t v e n o z m a g o , ( -dh ) — F o t o : F . P e r d a n

to XXXIII. Številka 14 Ssnovitelji: občinska konferenc« SZDL >tsJee, Kranj , Radovljica, Skofja Loka

Trt ic - Izdaja Časopisno podjetje Kranj - Glavni urednik Igor Slavec

Odgovorni urednik Andrej Zalar V

Kranj, petek, 22. 2. 1980 Cena: 5 din

List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu­arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

ZE D E L O V N E G A L J U D S T V A ZA G O R E N J S K O

9 MJL \J v 7 JL JL JL

s m o n a t e , I** T i t o ; ^ L J U B L J A N A - Razvese -« s j e j o i n navdušujejo n a a

C*, k i pr ihajajo i z Kl inič-c e n t r a v L j u b l j a n i , k j e r

»drav i predsedn ik T i t o . v n i i k i konz i l i j je n a m -s p o r o c i l , da je zdrav j e

I n i k a r e p u b l i k e i n k o m u n i s t o v J u g o s l a -

J os ipa B r o z a - T i t a ne-njeno, v e n d a r ae In lk počuti bol je ,

v n i i k i konz i l i j nada l ju je t enz i vno z d r a v n i i k o ne-

U p o r n o s t p r e d s e d n i k a je brez p r imer j a ve ! S

njemu las tno odloč-i n voljo premaguje bo-

» . Občudovanja v r e d n i • • P 0 ^ z d r a v n i k o v i n n j i -

**°) za zdravje našega t edn ika !

' • a k o uporn i , odločni i n ©zavestni smo tud i m i ,

.™rvni ljudje i n občani T i -• j e Jugos l a v i j e . S v e t n a s • J ^ * u d u j e v na i em ponašanju

odločnosti v z t ra ja t i na k i j o je začrtal p r ed -

ik i n voditel j T i t o . AŠl N A J G L O B J I O B -

I, I S K R E N E ŽELJE, L J U B E Z E N IN ŠPO­

T A N J E 8 0 T U D I T A E K N A M E N J E N I

« , T O V A R I Š T ITO, « so l i člani c en t r a ln ega

ia Zveze k o m u n i s t o v iv i je , k i so se v sredo

n a seji i n o b r a v n a v a l i k o m u n i s t o v p r i v k l j u -

i m l a d i h v samo-e socialistične odno -

ŽELIMO T I C l M P R E J -O Z D R A V I T E V I N O R ­

A N J E T E R P R I C A K U -, D A T E B O M O P O -O V I D E L I P R I V E -

R E V O L U C I O N A R -D E L U G R A D I T V E S O -[STIČNE I N S A M O -V N E JUGOSLAVIJE ! « s k a p redsedn i ca I n -

Crandh i pa je v b r zo -z a p i s a l a :

s i v I n d i j i , tovariš T i t o , t e l i m o , da b i čim pre j

l i , še napre j v o d i l i d r žavo i n p r i s p e v a l i k

i l jn j emu razvo ju g i ban ja m i h . Občudujemo

;o obnašanje i n samo­ti j e p r e b i v a l c e v J u g o -

Z n o v a želim pouda-t ra j no pr i j a te l j s t vo

" » o s t ! « J.Koftnjek

Gradnja kranjske kanalizacije in čistilne naprave

Dogovor priganja Do leta 1983 bo morala kranjska občina zbrati po 35 milijonov dinarjev letno, če bo želela izpolniti svoje obveznosti do gradnje hidroelektrarne v

Mavčičah K r a n j — Kran jsk i izvrsni svet je

v sredo obravnaval dogovor med kranjsko komunalno interesno skupnostjo in investitorjem gradnje hidroelektrarne v Mavčičah Savski­mi elektrarnami o gradnji kranjske kanalizacije in čistilne naprave. Kranjčani so pri izdaji lokacijske dokumentacije za hidroelektrarno, ki bo začela obratovati leta 1983, vztrajali , da je treba predhodno urediti kranjsko kanalizacijo in zgraditi čistilno napravo na osnovi sofinanciranja investitorja hidro­elektrarne in kranjske samoupravne komunalne interesne skupnosti. Za uresničitev dogovora bo potrebnih okrog 20 starih milijard dinarjev. Tako bo kranjska kanalizacija s čistilno napravo obratovala normal­no, umetno jezero za jezom pri Mavčičah pa bo čisto. Investitor je voljan svojo obveznost poravnati. Če jo Kran j ne bo zmogel, bo na osnovi dogovora dolžan plačati vse stroške izpada proizvodnje električ­ne energije, ki bi nastali zaradi kasnejšega začetka obratovanja hidroelektrarne. Zato je izvršni svet vztrajal, da mora K ran j svojo ob­veznost uresničiti, čeprav ne bo lahko. Prav na področju komunalne infrastrukture se v kranjski občini kažejo pomanjklj ivosti.

Savske elektrarne morajo na osnovi dogovora zagotoviti za sana­cijo že zgrajene kranjske kanal iza­cije 37 (novih) milijonov dinarjev, kranjska samoupravna komunalna interesna skupnost pa za gradnjo pr imarnih zbiralnikov 101 (novi) mil i jon dinarjev. Čistilna naprava bo veljala 110 milijonov dinarjev: kranjska komunalna skupnost mora prispevati 52 novih mili jonov dinar­jev, Savske elektrarne pa 58 milijo­nov dinarjev.

V i rov za zagotovitev kranjskega deleža ni na pretek, vendar bo treba kl jub temu izkorist i t i vse možnosti. P r v i v i r je prispevek ob ceni vode za

uresničitev letošnjega programa samoupravne komunalne interesne skupnosti. T a prispevek bi bilo treba takoj povečati za 25 odstotkov. V plačevanje je treba vključiti tudi tiste organizacije združenega dela, k i sedaj na javno kanalizacijo niso priključene. S K I S mora takoj zbrati potrebne podatke, sicer planiranih 8 mili jonov, kol ikor naj bi j ih iz tega vira iztržili letos, v K r a n j u ne bo zbranih. Drug i vir so deleži investi­torjev h gradnji primarne in sekun­darne kanalizacijske mreže. K o m u ­nalna skupnost mora takoj pripra­vi t i kriterije za prispevek. Letos naj bi iz tega naslova dobil i 10 mili jonov dinarjev. Tret j i vir se kaže v nado­mestilu za uporabo stavbnega zem­ljišča. 7 mili jonov naj bi zbrali iz tega vira letos. Vendar bo treba sprejeti nov odlok, k i bo ustrezneje urejeval razdelitev tega denarja. N a potezi pri dogovarjanju sta ko­munalna \nteresna skupnost in skupnost za stavbna zemljišča. Najmanj staro milijardo letno pa naj bi znašala bančna in druga poso­j i la . Zato kaže po sodbi izvršnega sveta gradnjo kanalizacije in čistilne naprave opredeliti kot prednostno. Pet i in nič manj pomembni vir pa je namensko združevanje denarja kranjskega združenega dela. Letno naj bi združili 15 milijonov. Predlog sporazuma naj pripravi komunalna interesna skupnost.

Če bodo izpolnjeni vsi omenjeni pogoji, bo K r a n j lahko izpolnil svoje obveznosti do gradnje hidroelekt­rarne v Mavčičah. T o pa ni edina naloga kranjske občine pri urejanju problematike kanalizacije in čistil­nih naprav. Precej sredstev in na­porov bo terjalo tudi uresničevanje dogovora med komunalnima inte­resnima skupnos tirna K ran j in Skofja L oka glede voda, ki iz kranjske obči­ne odtekajo proti Zabnici in naprej proti škofjeloški čistilni napravi.

J Košnjek

J

S T A R I V R H - J U G O S L O V A N S K I P I O N I R J I NAJBOLJŠI - Po petih nastopih na mednarodnem FIS tekmovanju pionirjev v veleslalomu in slalo­mu so jugoslovanski mlajši in starejši pionirji in pionirke moštveno prvič slavili. Pokal za moštveni ustni y V trenerju jugoslovanskih pionirjev Janezu Smitku predal častni predsednik organizacijskega odbora ter predsednik slovenske gospodarske zbornice Andrej Verbič.(dh) - Foto: F. Perdan

Iskrina centrala v Moskvi

Naše znanje za zveze po vsem svetu

V M o s k v i so v sredo dopo ldne po tamkajšnjem času, ob navzočnosti v i s o k i h p r e d s t a v n i k o v S F R J i n Sov je tske zveze u r a d n o vključili v promet medna rodno a v t o m a t s k o te le fonsko cen t ra l o I s k r a — metaconta , k i so jo i zde l a l i s t r o k o v n j a k i i n de l a v c i I sk re A T C Labore . C e n t r a l o je I s k r a z g r ad i l a namensko za letošnje le tne o l imp i j ske ig re i n bo omogočala mednarodn i t e l e f onsk i promet po vsem sve tu ter povezavo z v semi telefon­s k i m i priključki v Sov j e t sk i zvez i .

G r e za najsodobnejšo te le fonsko c en t ra l o , k i j e tud i po s v e t o v n i h n o r m a h povsem v v r h u , s s k u p n o zmogl j ivost jo 1500 k a n a l o v . K r m i l j e n a je s procesor j i , k a r zagotav l ja i z redno h i t r o s t v zpos tav l j an ja zvez, v e l i k o zanes l j i vos t i n dolgo delo­vanje , po l eg tega pa tud i enos tavno p r i l a god l j i v o s t po t rebam medna rodnega te le fonskega omrežja. Posebnos t naprave , v red­ne devetnajs t m i l i j o n o v do lar jev je, da j e I s k r a tujo l i cenco , po k a t e r i je matacon to uved la v p ro i z vodn jo , uspešno op l od i l a s svo j im , domačim znanjem i n i n o v a c i j a m i . Doseg la je , da v pro i z ­vodn j i upo rab l j a predvsem domače s u r o v i n e i n r ep rodukc i j sk i m a t e r i a l i n s tem zmanjšuje uvoz .

Uspešna i zde lava i n pos tav i t e v I s k r i n e cen t ra l e v M o s k v i i n n jena vključitev v m e d n a r o d n i promet , c e n t r a l a namreč že nekaj časa poskusno de la , so najboljša r e k l a m a za nove posle v t u j i n i . T a k o je I s k r a že n o v e m b r a l a n i podp i sa l a pogodbo za i zde lavo i n pos tav i t ev medkra j evne e l ek t r onske te le fonske cen­t ra le me tacon ta v E r e v a n u . T a n o v i z u n a n j e t r g o v i n s k i posel je v reden 10,7 m i l i j o n a do lar jev . Z a n i m a n j e za I s k r i n e centra le pa se po jav l ja na različnih k o n c i h sve ta .

I s k r i n uspeh v M o s k v i je eden najlepših p r i m e r o v o r gan i z i ­ranega i z voza znan ja i n naše tehnolog i je , k i pa n i b i l dosežen naključno. P o t r e b n i h je b i l o v e l i k o let načrtnega v laganja v razvo j i n ne nazadnje tud i premišljena k a d r o v s k a p o l i t i k a i n spodbujanje izobraževanja.

L. Bogataj

6. STRAN:

Okrogla miza v Železnikih Kje zgraditi 230 hiš?

V Selški do l i n i p r iman jku j e za gradnjo pr iprav l j en ih zemljišč, de lavc i železni -ka r sk ih de l ovn ih organi ­zaci j pa bi ' rad i v nas lednj ih l e t ih postav i l i 230 hiš. K a k ­šne so možnosti?

^ 3 E b darila za 8. marec

m u r k a ELGO Lesce

Delo izurjene 10. in 11. stran: naveze

N a srednj ih s t raneh današnje številke ob­jav l j amo reportažo o p r ip ravah letošnjega z imskega spominskega pohoda na S t o l . Zap is o t ras i ran ju pot i na v rh dopoln ju je jo pogo­vor i z a lp in i s t i , reševalci, p l a n i n c i i n orga­n iza tor j i . Za sk lep smo doda l i razmišljanje o ned isc ip l in i udeležencev, nezgodah in ukrep ih za bodoče.

NASLOV

G L A S 2.STRAN P E T E K , 2 2 . FEI

Naloge državne uprave

Na letošnjem drugem za­sedanju slovenske skupščine so med drugim sprejeli zakon o organizaciji državne upra­ve. Državna uprava mora za­gotavljati izvrševanje svojih funkcij v delegatskem si­stemu in omogočiti učinko­vito uveljavljanje pravic in interesov delovnih ljudi, ob­čanov, organizacij združe­nega dela in samoupravnih organizacij in skupnosti. Pri­spevati mora k razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov in hkrati omogočiti vključevanje družbenopoli­tičnih dejavnikov v vse njeno delo.

CKZKJ o mladini Osnovna tema devete seje

CK ZKJ je bila posvečena mladi generaciji v boju za nadaljnji razvoj socialistič­nih samoupravnih odnosov ter nalogam zveze komuni­stov pri tem. Uvodni referat je pripravil Stane Dolanc, temu pa je sledila široka razprava na podlagi katere bodo skupno z zamislimi in poudarki v referatu sestavili sklepe, ki jih bodo obravna­vali na naslednji seji CK ZKJ. Na sredini seji pa so delegati sprejeli sklepe o temi s prejšnje seje — o idejnopolitičnem ter orga­nizacijskem organizacijskem usposabljanju ZK za ures­ničevanje njene vodilne vloge, kakor tudi o mestu organizacije ZK v političnem sistemu.

Za vsak motor ustrezno gorivo

Strokovnjaki poudarjajo, da vozi pri nas vsak tretji avto z neustreznim gorivom. Četrtina avtomobilov upo­rablja super, čeprav bi bilo za njihove motorje potrebno gorivo z manj oktani. JU S, ki predvideva bencin dveh vrst s 86 in 98 oktani, bi bilo po mnenju poznavalcev tre­ba spremeniti tako, da bi ra­finerija izdelovala gorivo z 90, 92 in super z 98 oktani. S tem bi prihranili precej ener­gije.

Zakon o osnovni šoli

Slovenska skupščina je sprejela zakon o osnovni šoli in šole morajo najkasneje v šestih mesecih prilagoditi svojo organizacijo in delo določbam tega zakona. Os­novne značilnosti novega za­kona so uveljavljanje celo­dnevne šole, poudarjanje de­lovne vzgoje, spodbujanje in­teresnih dejavnosti, odpi­ranje šole navzven in njeno povezovanje z zunanjimi de­javniki. V razpravi, ki je sle­dila, so poudarili, da bo na eni strani težko strniti vse delo v 30 ur maksimalne učenčeve obveznosti, z druge pa je treba težiti k manjši ob­remenitvi učenca in učitelja.

Varčevalni ukrepi Odbor splošnega združe­

vanja za energetiko Hrvat­ske je podprl predlog var­čevalnih ukrepov in ukrepov za racionalno porabo ener­gije, ki ga je sestavil repub­liški komite za energetiko. Izmed ukrepov, ki naj bi veljali za vso državo, predla­gajo uvedbo zimskega in po­letnega delovnega časa, tako da bi od 1. aprila premaknili ure za eno uro naprej in bi ta čas veljal do /. oktobra. Nadalje naj bi omejili odda­janje TV programa po 22. uri, razen v dnevih teden­skega počitka. Uvedli naj bi odškodnino za uporabo teko­čega plina za pogon avto­mobilov do ravni cen za bencin.

V republiki pa predlagajo ukinitev športnih nočnih pri­reditev, občinske skupščine pa naj bi razširile cone za pešce po mestih, zato da bi zmanjšali promet z osebnimi vozili.

K r a n j — Med stabilizacijskimi ukrepi, s katerimi si prizadevamo izboljšati razmere v našem gospodarstvu, je tudi zniževanje zaposlovanja in večja izkoriščenost delovnega časa. Kako se ti ukrepi uresničujejo na Gorenjskem, proučuje tudi posebna komisija republiškega sindikalnega sveta/ ki bo v naslednjih dneh obiskala več delovnih organizacij. V sredo so bili v kranjski Savi in Tekstilindusu. — Foto: F. Perdan

JESENICE V ponedeljek, 25. februarja, ob 16. u r i bo v sejni dvoran i jeseniške

občinske skupščine seja akt i va komunis tov neposrednih proizvajalcev. Udeleženci seje se bodo najprej seznani l i s sedanjim političnim polo­žajem v svetu in doma. Zatem bodo spregovori l i o pr izadevanj ih za gospodarsko ustal itev in akc i j i sprejemanja sk lepnih računov. Oorav-nava l i in potrd i l i bodo tudi poslovnik akt i va komunis tov neposrednih proizvajalcev. (S)

KRANJ V sredo je b i l a v K r a n j u 90. seja izvršnega sveta kranjske občinske

skupščine. N a seji so obravnava l i predlog za spremembo odloka o komuna ln ih taksah, odredbo o preprečevanju kužnih bolezni , nekatere zemljiške zadeve, problemat iko gradnje kanal izac i je in čistilne n * ? 5 a v e

v K r a n j u ter stabi l izaci jske ukrepe v upravn ih organih skupščine. Sekretar Jože Kavčič je sk l i ca l za danes sejo komite ja občinske

konference Z K S , na kater i bodo obravnava l i predlog sprememb i n d o -polnitev statutarnega sklepa o organiz i ranost i m delovanju Li\ v kranjsk i občini. -jk

ŠK. LOKA V ponedeljek 25. februarja, ob 12. u r i bo seja občinskega sveta

Zveze £Srt£^Skofj« L o k a . Predsednik Janez Tha l e r -p red laga . za dnevni red obravnavo zaključnega računa občinskega 1979, informaci jo o poteku občnih zborov in dogovor o organiz i ranju

* m ^ " _ ^ Gajger pa skl i -Sekretar komite ja občinske ^ ^ ^ ^ a ^ ^

a T u - T - o « dopolnitev statutarnega sklepa občinske organizaci je Z K S in poslov n ika občinske konference i n n jen ih organov, sklep o organiz i ranju občinske organizacije Z K S Skof ja L o k a v l judsk i obrambi , poročilo programsko-vol i ln ih konferenc in sprejetje sklepa o sk l icu programsKo-vol i lne konference občinske organizacije ZKS Skof ja L o k a . L B

Sodelovanje za skupne cilje Predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič sprejel včeraj predstavnike petih verskih skupnosti, ki delujejo v kranjski občini — Zelja

za ozdravitev predsednika Tita K r a n j — T a k o ateist i kot vernik i

moramo skupno prispevati k razvoju naše socialistične skupnost i in ob tem upoštevati svobodo vesti, vero­izpovedi, svobodo osebnosti in druge svoboščine, k i plemeniti jo našo svo­bodno samoupravno socialistično skupnost, je poudar i l včeraj pred­sednik kranjske občinske skupščine in predsednik koordinacijskega od­bora za sodelovanje med samo­upravno družbo in verskimi skup­nostmi Stane Božič. Sprejema in razgovora ob začetku letošnjega leta se je udeležila večina predstavnikov petih verskih skupnost i , k i delujejo v kranjsk i občini. Takšna srečanja bodo odslej t rad ic ionalna.

Predsednik Stane Božič je v nagovoru poudar i l , da je kranjska družbenopolitična skupnost lan i skupaj s predstavnik i verskih skup­nosti uspešno reševala probleme, k i so se pojavl ja l i . Mars ika t e r i objekti , pomembni za delo verskih skupnost i in življenje n j ihov ih pr ipadnikov, so b i l i zgrajeni lan i , letos pa se začenja tudi reševanje prostorskega prob­lema za srbsko pravoslavno cerkev. S takšnim delom in sodelovanjem kaže nadal jevat i tud i letos, saj je graditev in utrjevanje socialistič­nega samoupravnega sistema skup­na naloga, predstavniki verskih skupnosti oz iroma duhovn ik i pa k

temu lahko še posebno ve l iko pr i ­spevajo. Predsednik skupščine in koordinaci jskega odbora S tane Bo ­žič je poudar i l , da je pr imer od loka o pogrebnih svečanostih l ahko vzor, kako v prihodnje ob l ikova t i tovrstne dokumente . P r i uresničevanju odlo­ka se še kažejo pomanjk l j i vos t i , k i pa j i h je z dobro vol jo in medseboj­n i m razumevanjem ter spoštova­njem mogoče brez problemov odstra­n i t i . Najodgovornejši v verskih skupnost ih so b i l i včeraj tud i sezna­njeni z uspešnostjo družbenopolitič­nega in gospodarskega življenja lan i v kranjsk i občini kako r tud i z nalo­gami, k i nas čakajo letos.

Za pozdravne besede predsednika Staneta Božiča sta se zahva l i l a predstavnika rimskokatoliške in srb­ske pravoslavne cerkve in poudar i la , da si bodo verske skupnost i pr i za­devale za še boljše odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi , za sodelovanje vernikov pr i Krepi tv i socialistične in samo­upravne Jugoslavi je pod T i t o v i m vodstvom in za uresničevanje le­tošnjih razvo jn ih cil jev kranjske ob­čine.

Srečanje je b i lo zaključeno s skupno iskreno željo, da ostane to­variš T i t o še dolgo med nami in nas še naprej vodi!

J . Košnjek

J

Svet v tem tednu U s m e r i t v e

n a š e z u n a n j e p o l i t i k Predsedstvo SFRJ razpravljalo o usm vah naše zunanje politike in ugodno om obisk predsednika zveznega izvršnega sti k Veselina Djuranoviča v Nemški demck 6

tični republiki - Poveljstvo iranskih oi roženih sil tudi v rokah Bani Sadra Trudeau zanesljivo zmagal na kanadb volitvah - Sestanek zunanjih rrUnisb

zahodnih držav B E O G R A D — V Beogradu je b i l a seja predsedstva SFRJ.bi

vodi l podpredsednik predsedstva L a z a r Koliševski. Predse*«* j , obravnava lo osnovne smeri zunanjepolitične dejavnosti J ugaša* ci se dogovori lo za ukrepe, potrebne za uresničevanje dogovorjeata nje pol i t ike. Predsedstvo S F R J se je prav tako seznanilo s porar* obisku naše delegacije v Nemški demokratični republ ik i . Naša dria ja je b i la na tr idnevnem obisku v tej državi, delegacijo pa je vodil sednik zveznega izvršnega sveta Vese l in Djuranovič. Prinasna* pa je član direkcije Komunistične part i je I tal i je GiancarloPi* L j u b l j a n i je obiskal predsednika s lovenskih komunistov Fran«o3 pi ta . I ta l i j ansk i gost se je med drug im zan ima l za zdravje preda* *• republ ike in Zveze komunis tov Jugoslavi je Jos ipa Broza-Tiu.k i med I ta l i j an i in člani i ta l i janske part i je iz jemen ugled. Pajetta*; čil P o p i t u za predsednika T i t a želje po zdrav ju , k i m u jih izrek** ; r a ln i sekretar i ta l i j ansk ih komunis tov E n r i c o Ber l inguer.

» F rance Pop i t in G i anca r l o Pa je t ta sta se izčrpno pogovarjal i t

danjem mednarodnem položaju in b i l a soglasna, da je treba vadi 1 času povečati napore za ohrani tev m i r u na svetu. T o je mogofca \ _ ob spoštovanju demokratičnih načel v mednarodnih odnosih. PN* V n ika Z K J in i ta l i janske part i je sta prav tako ugodno ocenila ran« [ A delovanja med Zvezo komunis tov Jugoslav i je in Komunistično)! Ital i je. S

V i ta l i janskem glavnem mestu so se sešli na pomembno mi k*, zunanj i min is t r i držav, članic Evropske gospodarske skupno*: ' I ta l i ja v tem mandatu predseduje deveter ic i , je zasedanje nftii { vodi i ta l i j ansk i zunan j i min is te r Ru f f i n i . Osrednja tema porov* [ odnosi med Vzhodom in Zahodom po vdoru sovjetskih čet vAtpl i in položaj v E v r o p i ter na svetu pred madr idsko konferencoovg {m in sodelovanju v E v r o p i . V R i m u je b i l a že sprožena ideja or*vts [ » * c i j i A fganistana. P r v i naj b i jo predlagal zunan j i minister VetiM [P 1

nije lord Car r ing ton . Zan jo se po najnovejših vesteh ogreva tudi« t R ški predsednik Car t e r . V e n d a r pa je za dosego nevtnli [w Afganistana treba i zpo ln i t i nekatere pogoje. Gre predvsem «i P * sovjetskih enot iz A fganis tana in za smelejše korake pri ustaj P * ozračja za popuščanje napetost i med V z h o d o m in Zahodom Tli je bi lo pričakovati, je b i la intervenci ja v A fgan is tanu v RimuoM j j * prav tako pa je tema rimskega pogovora tud i predlagani bojkal RT o l impi jsk ih iger v M o s k v i . Ev ropsk i par lament je sicer bojU k* sprejel, med deveterico pa glede tega vprašanja še ni t a j E V B r i t a n c i i n N e m c i so za bojkot, F ranco z i in tud i Ital i jani pa J 5 S * . odločili. Američani pa želijo prav p r i tem popolno enotnost »j S Evrope , k i pa za zdaj še n i dosežena.

Z a n i m i v a vest je prišla iz I rana . Ve r sk i vodite l j Homeinifc rad i bo lezni srca zdravi v bolnišnici, je imenova l predsedniki B a n i Sadra tud i za vrhovnega pove l jn ika vojske, čeprav po us tav i pr ipada ta dolžnost H o m e i n i j u . I r ansk i študentje, ki L štiri mesece zaprte talce v poslopju ameriškega veleposlaništvu ranu , so začeli popuščati. Možnosti za dokončno izpustitev tak daj več. Študentje ne terjajo več izročitve šaha, da b i potem talce, temveč so zadovol jn i že s sestavo mednarodne komaj* proučila zločine šaha in njegovega režima. O tem je bi lo govora sestanku generalnega sekretarja Organizaci je združenih dr. K u r t a VValdheima z ameriškim zunan j im minis t rom V I rana tud i sporočajo, da s sestavo i n ob l ikovanjem komiajr tud i predsednik i ranske republ ike B a n i Sadr . Vedno več je se tragedija s ta lc i končno le utegne razplest i in končati.

Zmaga P i e r ra E l i o t a T r u d e a u ja, k i je s krajšo prekinitev vodi l K a n a d o , je b i l a na zadnj ih vo l i t vah popolna. Kanadčan: vel iko večino odločili zanj ter h k r a t i zada l i poraz premieru C l a r k u , k i je zgubi l 36 pos lansk ih mandatov . Po sod« valcev kanadskega političnega življenja dosedanj i premier pr i gospodarstvu n i b i l najbol j uspešen, pr i l jubl jenost pa je tud i zaradi pretiranega dviganja cen nafte, k i je najbolj pritadN stri jsko razv i to pokra j ino On t a rio. T u je b i l poraz dosedanje« era najočitnejši. Sestava nove vlade še n i znana , vendar je vodil govalec T rudeau že da l vedeti, da se bo K a n a d a močneje po««* zunanjepolitičnem prizorišču. V zadnjem času je njena luntai« na dejavnost opešala. Iz K a n a d e tud i poročajo, da poraženi!** C l a r k tud i n ima obi lo možnosti ostat i na k r m i l u svoje kon*v stranke. T rudeau pa se je zmagoslavno v r n i l , čeprav je Se lani va l , da se bo dokončno u m a k n i l s političnega prizorišča.

Cepljenje živali Trž i č — Izvršni svet skupščine

občine Tržič je, podobno kot vsako leto, tud i za letos sprejel odredbo o ukrep ih z a preprečevanje in za t i ra ­nje živalskih kužnih bo lezn i .

T a k o bo pro t i šumečemu pr isadu potrebno cepit i vso goved, k i se odpravl ja na poletno pašo v p lanine , in to najmanj dvajset dn i pred odgo-nom. Za pse, stare več kot štiri mese-

Konferenca radovljiških komunistov

R a d o v l j i c a — Sekretar komite ja občinske konference Z K S Radov l j i ­ca V l a s t a V i d i c je sk l i ca la za torek. 26. februarja, 13. zasedanje občinske konference Z K S Radov l j i ca . Člani konference bodo na seji oceni l i delo­vanje osnovnih organizaci j Z K l an i in razprav l ja l i ter pot rd i l i dopolnjen s ta tu ta rn i sklep o organiz i ranost i in delovanju občinske organizaci je Z K . N a konferenci bodo oceni l i tud i seminar za sekretarje osnovnih or­ganizacij Z K in člane obinske kon­ference, k i je b i l 8. in 9. februarja na B l edu . -J K

ce, je predpisano prt*, ljenje p ro t i steklini, ki končano do 30. aprila, p« kug i pa bodo cepili kokoai je. Cepl jenje je predvid prašiče, k i se hranijo i | odpadk i živalskega pro t i sv in jsk i kugi.

R a z e n tega bodo let«; z i r a l i goveda v vseh jw kjer akc i ja v preteklih dvtfl se je začela, še ni bila <m h lev ih zasebnih mlečnih :H cev pa bodo pregledal krave .

Kranjski K r a n j - T u r i s t i ;

K r a n j , k i združuje okrofi bo imelo 29. februarja hote lu Je l en v Kranj« občni zbor, na katerem I uspešnost delovanja 1979. Posebno razveseljiv* o rekordnem številu j i h je kranjsko dru*tw l an i . Čeprav je na nje j u le 70 zasebnih turisti so l an i na nj ih ustvarili prenočitev, ka r je rekord* I kranjskega društva.

V središče družbenih vprašanj Program občinske konference ZSMS Kranj in njenih organov je obsežen in posega v vsa druž­bena vprašanja, ki zadevajo mlado generacijo — Žarišče dela naj postanejo osnovne organizacije K r a n j — Program mladih iz

kranjske občine, k i so ga potrdi l i delegati na ponedeljkovi seji, se ne omejuje zgolj na ozka »mladinska vprašanja«, temveč zajema tudi ifršo družbeno problematiko. Se kako pomembno za mlado generaci­jo. Praksa iz prejšnjih let namreč kaže, da so se mladinske organiza­cije vse preveč ukvarjale s prireja­njem kulturnih in športnih priredi­tev, pri tem pa so zanemarjale vprašanja nadaljnjega razvoja kra­jevnih skupnosti, delovnih organiza­cij ter družbenopolitičnih skupnosti , vprašanja stanovanjske, socialne in štipendijske politike, pol it iko zapo­slovanja, družbenih svetov in po­dobno. Med stalne in prednostne naloge so zato mladi zapisali ures­ničitev Titove pobude o kolektivnem

vodstvu in odgovornosti, razvijanje delegatskega sistema, podružbljanje obrambnih nalog, upoštevajoč iz­kušnje iz akcije N N N P — 79, vključevanje v akcijo priprava plan­skih dokumentov ter uresničevanje nalog s področja usmerjenega iz­obraževanja.

Žarišče delovanja naj postanejo osnovne organizacije v temeljnih sa­moupravnih skupnostih. N j ihova organizacijska in akcijska sposob­nost se kaže prav v sprotnem reše­vanju problemov v okolju, kjer mladi živijo in delajo. Brez povezave s fronto mladih, organiziranih v Zvezo socialistične mladine, še tako obsežen in konkreten program ne prinese zaželjenih rezultatov.

D a bi še bolje spoznali želje, po­trebe in zahteve mladincev v samo-

Predlog za enotno delovno skupnost ^kranjski občini so začeli razpravljati o razvoju dovnih skupnosti samoupravnih interesnih

kupnosti - Predlog za enotno delovno skupnost nteresnih skupnosti družbenega in gospodarske­

ga pomena i ran j - V kranjski občini ima

"ež 24 samoupravnih interesnih upnosti. od katerih j ih je 15 občin-h. devet pa gorenjskega pomena, zen tega sta v K ran ju tudi dve ti republiških interesnih skup­

k i . Skoraj 400 zaposlenih je /dni ih v pet delovnih skupnosti

moupravnih interesnih skupnosti , ikšna organizacija je doslej veliko 'spevala k uveljavitvi interesnih ipnost i , k dogovarjanju in spora-mevanju med uporabniki in izva-lc i storitev ter organiziranosti ^ročij, za katere so interesne

upnosti oblikovane. Skupnost i lijo k uveljavljanju svobodne me-ive dela, kar nekaterim dobro

:va, drugi pa se otepajo z jrazličnejšimi težavami vsebinske organizacijske narave. Na pobudo organov centralnega

liteja Zveze komunistov Slove-»P se v kranjski občini lot i l i

lize razvoja delovnih skupnosti moupravnih interesnih skupnosti , aloga je bila zaupana delovni upini izvršnega sveta, ki je dobila rmočnike v organih družbenopoli-

iih organizacij, interesnih skup-t i . skupščine in pri družbenem vobranilcu samoupravljanja.

od ozhodišč za izdelavo analize bil tudi zakon o svobodni menjavi la. Izvršjii svet kranjske občinske upščine je analizo že obravnaval, zadnji seji pa je o njej razpravl jal

komite občinske konference S. Razprava o "dokumentu še ni

ključena. O njej bo govora pred-m v interesnih skupnostih in na

toncu tudi na zborih občinske skup­ščine. Dosedanja razprava se nagiba k predlogu, da bi kazalo v kranjski občini za vse interesne skupnosti obl ikovati enotno delovno skupnost,

ir ne bi omejevalo samostojnosti %amezne interesne skupnosti. Le to je mogoče delo racionalno

rganizirati in poenotiti nekatere 5topke, ki j ih dela sedaj vsaka

resna skupnost zase. kar celotno inizacijo tudi draži. Ana l i za je i pokazala, da vse delovne skup-

osti nimajo svojih delovnih pro-mov in programov aktivnost i , še no pa je prešibka povezava z ivnimi organi in strokovnimi

službami občinske skupščine. Seda­nja razdrobljena organizacija delov­nih skupnosti in strokovnih služb interesnih skupnosti tudi ne omo­goča celovitega pregleda nad skupno porabo. Pogosto jo vsaka skupnost delovnim ljudem predstavlja po svoje. Dogovarjanje v zborih mora vedno bolj nadomeščati najrazlič­nejše načine preglasovanja. V samo­upravnih interesnih skupnostih in njihovih delovnih skupnostih mora dobiti večjo veljavo tudi družbeno politično delo, kar je glavna naloga osnovnih organizacij Zveze komuni­stov, ki že delujejo v nekaterih de­lovnih skupnostih.

O enotni organizaciji delovnih skupnosti interesnih skupnosti druž-henih in gospodarskih dejavnosti kaže razmišljati že ob uresničevanju letošnjih programov, celotna zasno­va nove organiziranosti pa naj bo nared do konca juni ja.

J . Košnjek

D O G O R E N J S K A

P R E D I L N I C A

n . s o l . o.

S k o r j a L o k a K i d r i č e v a 75

razp isu je p r o s t a de la i n na loge

P R A V N I K A z dokončano p r a v n o f a k u l ­teto. Poskusno delo v skladu z dolo­čili samoupravnega splošnega akta. P i s m e n e p r i j a v e z d o k a z i l i spre j ema k a d r o v s k a služba G o r e n j s k e p r e d i l n i c e 15 d n i po ob j a v i .

P O Z I V vsem medvojnim pregnancem v SR Srbijo

Le tos bo t e v začetku j u n i j a z n o v a p r i p e l j a l V l a k b r a t s t v a i n e n o t n o s t i v S l o v en i j o . P r o s i m o , d a vaše medvo jne gost i te l je i n n j i h o v e ožje družinske člane čimprej povab i t e , da vas ob tej p r i ­ložnosti obiščejo. T o je po t r ebno , da b i l a h k o pravočasno s tek le vae p r i p r a v e za spre jem i n b i van j e p o t n i k o v V l a k a .

P r o s i t e vaše medvo jne gost i te l je , d a udeležbo o z i r o m a poto­v a n j e z V l a k o m b r a t s t v a i n eno tnos t i t ako j sporočijo občinski k o n f e r e n c i S Z D L , na območju k a t e r e s tanuje jo . R o k pr i j ave je o m e j e n i n b i zapozne le p r i j a v e povzročale doda tne težave o r ga ­n i z a t o r j e m .

K o o r d i n a c i j s k i o d b o r p r o s i vse medvo jne p r egnance v S R S r b i j o , d a po spre j emu obves t i l sporočijo občinski kon f e r enc i S Z D L , kdo se j e n j i h o v e m u v a b i l u o d z v a l .

Medobčinski k o o r d i n a c i j s k i o d b o r za povezovan je občin, k i sodelujejo v o k v i r u V l a k a B I E

upravnih sredinah, je v prvi vrsti potrebno razvijati in krepiti dele­gatski sistem. Anal i za iz preteklega leta kaže še na vrsto pomanjkljivosti in slabosti na tem področju tudi v vrstah mladinske organizacije. Za­stopanost mladih v zborih občinske skupščine in skupščinah samouprav­nih interesnih skupnosti je zadovo­lj iva, zaskrbljujoč je le delež mladih delegatov v delavskih svetih (11 do 12 odstotkov) in svetih krajevnih skupnosti, (8 do 9 odstotkov). Še slabše je na srednjih šolah, kjer so učenci brez delegatov v izobraževal­nih skupnostih in tako brez možno­sti odločanja o razvoju šolstva. Za­radi takšnih razmer so si mladi zadali vrsto nalog pri izvajanju dele­gatskega sistema v družbenopolitič­ni skupnosti, pri čemer so poudaril i , da morajo vsi programi delegatskih teles vsebovati tudi vprašanja, ki so posebej pomembna za mlado gene­racijo.

M lad inc i svojega programa niso zasnovali »zunaj« družbenih razmer. Stabil izaci jska prizadevanja in družbeno varčevanje bo zato v letoš­njem letu prisotno pri vsaki akcij i in manifestaciji. Gospodarski tokovi se ne bodo ustal i l i sami od sebe, vsi in še zlasti mlada generacija mora pri tem prevzeti del bremen na svoja ramena. Stabil izaci ja naj ne bo le puhla fraza, ne le nekaj strani dolg spisek ukrepov, ki naj bi j ih izdelala vsaka osnovna organizacija. Delat i stabilizacijsko pomeni delati več in bolje, bolj produktivno in kvalitet­no, z manj izostanki z dela, pomeni omejiti potrošniško miselnost, ki tudi med mladimi ni neredka.

C Z .

Prodaja plina kot dopolnilna

dejavnost N a sredinem zasedanju zbora

krajevnih skupnosti in zbora zdru­ženega dela škofjeloške občinske skupščine so med drugim obravna­vali predlog, da se dogovor o uskla­jevanju davčne politike iz lanskega leta uporablja tudi letos.

Delegacija krajevne skupnosti Gorenja vas je imela pripombo k tej točki. Predlagala je, da bi se za pro­dajalce pl ina znižal davek na doho­dek. Prodajalci pl ina namreč od svojega zaslužka plačajo 40 odstotni davek. Odgovor je dal načelnik davčne uprave M i l a n Čadež, ki je pojasnil, da je stopnja pravi lna, ker tudi prispevki iz osebnega dohodka delavcev znašajo najmanj toliko. Problem pa nastaja, ker plinarna lahko povečuje osebne prejemke prodajalcev le skladno s rastjo cen pl ina in zato njihovi osebni dohodki naraščajo počasneje od osebnih odhodkov delavcev v združenem delu.

Rešitev tega problema pa je omo­gočil odlok o obrtni dejavnosti, ki je bi l prav tako sprejet na sredinem zasedanju. T a je prodajanje plina opredelil kot dopolnilno dejavnost oziroma popoldansko obrt in so tako tudi davčne obveznosti znatno manjše.

L. B .

A Cestno podjetje K r a n j

O d b o r za de l o vna razmer ja ob jav l ja pros ta de la i n naloge

KLJUČAVNIČARJA Z A VZDRŽEVANJE S T R O J E V

v k a m n o l o m u K a m n a go r i c a

Po l e g splošnih z a k o n s k i h pogojev mora jo k a n d i d a t i i zpo ln j eva t i še nas lednje : - kvalif iciran delavec kovinske stroke - ključavničar — tr i leta delovnih izkušenj. Nastop dela je možen takoj al i po dogovoru s poskusno dobo treh me­secev. Osebni dohodek je določen s Samoupravnim sporazumom o de­l i tv i sredstev za osebne dohodke. P i smene pr i j ave s k r a t k i m op i s om sedanjega de la naj k a n d i d a t i pošljejo v k a d r o v s k o službo podjet ja. R o k za pr i j avo je 14 d n i po ob jav i , o z i r oma do zasedbe.

Ob zaključku prve politične šole sindikalnih delavcev gorenjske regije

Potrebno je tudi teoretično znanje

Politična šola kot najvišja oblika političnega iz­obraževanja naj tudi v bodoče ostane kombina­cija prakse in teorije - Kadrovanju v politično

šolo posvetiti vso skrb Sindikalna politična šola, ki se je

končala konec januarja in jo je obiskovalo 67 sindikalnih delavcev z vse Gorenjske, je bila organizirana z namenom, da zagotovimo višjo raven usposobljenosti sindikalnih delavcev za konkretno politično delo, predvsem za naloge, ki j ih sin­dikat i prevzemajo v prizadevanjih za stabilizacijo našega gospodarstva. .Šola naj bi omogočila izmenjavo mnenj, pogledov in določenih rešitev v gorenjskem prostoru, seznanila in povezala sindikalne delavce za skupno in enotnejše urejevanje nekaterih vprašanj, ki zadevajo celotno regijo. P r i tem naj bi teore­tična izhodišča programa povezali s prakso.

Metoda dela v politični šoli je bi la aktivna in po uvodnih obrazložitvah predavateljev je po vseh ključnih vprašanjih sledilo grupno delo, ki je od udeležencev terjalo veliko sodelo­vanja. Ugotovljeno pa je bilo, da večina slušateljev ni imela prave teoretične podlage in bi bilo v bodoče treba pri sindikalnih delav­cih dati prav tej velik poudarek. Teorijo bi morali sindikalni delavci obdelovati že pred pričetkom šole, tako da bi potem ostalo več časa za obdelavo primerov iz prakse, za ka­tere je bilo med slušatelji največ zanimanja.

Iz ocen delovnih nalog je razvid­no, da udeleženci zelo dobro poznajo naloge sindikalnih organizacij, ven­dar pa so izpostavili vprašanje, kako naj sindikalna organizacija v T O Z D opravi vse naloge in katere oblike dela bi bile za to najbolj primerne. Dobro pa poznajo naloge samo­upravne delavske kontrole, delova­nje delegatskega sistema pa najbolje poznajo tisti, ki v njem neposredno

Kranjska resolucija sprejeta Ker so se v letošnji javni razpravi o predlogu re­solucije o izvajanju družbenega plana pokazale nekatere pomanjkljivosti, bo predsedstvo SZDL pripravilo predlog za organizacijo takšnih raz­

prav v prihodnje K r a n j — Kran jska občinska

skupščina je po sorazmerno dolgi javni razpravi in temeljitem usklaje­vanju z republiško in zvezno resolu­cijo sprejela resolucijo o pol i t iki iz­vajanja družbenega plana občine Kran j v letu 1980. Javna razprava je na splošno dobro uspela, čeprav na vseh razpravah udeležba predstav­nikov interesnih skupnosti, pred­vsem gospodarskih, ni bila najboljša. Delovni ljudje in občani so v raz­pravi v glavnem opozarjali na naj­bolj žgoče probleme, ki tarejo nji­hove krajevne skupnosti. Zato vse pripombe v samo resolucijo ne sodijo, ampak j ih bo treba upošte­vati v programih samoupravnih in­teresnih skupnostih. Izvršni odbor občinske konference S Z D L Kran j je javno razpravo že ocenil in ugotovil nekatere vsebinske in organizacijske pomanjklj ivosti. Marsikje so bile te razprave v preveč ozkem krogu, drugje pa so bile razprave slabše pri­pravljene in so se sukale v glavnem okrog krajevnih problemov. Občin­ska konferenca S Z D L bo po manjklj ivosti iz javne razprave še analizirala in priprvi la predloge

prihodnje akcije še

govora na

ukrepov, da bi bile v enake družbenopolitične boljše. O tem bo kmalu predsedstvu S Z D L .

Za snovanje letošnje kranjske re­solucije je značilno tudi tvorno vključevanje organov družbenopo­litičnih organizacij v oblikovanje resolucije. Družbenopolitične or­ganizacije so poleg izvršnega sveta opozarjale, da mora biti resolucija stabilizacijska, vendar se stabili­zacija ne sme zožiti le na krčenje programov, temveč mora upoštevati predvsem gospodarnost na vseh po dročjih. Pomembno je tudi to, da bosta izvršni svet in sindikat

"sprotno ocenjevala uresničevanje re­solucije. Le tako bosta lahko opo­zarjala na zastoje in pomanjklji­vosti. Na skupščini, ki je v sredo sprejela resolucijo, je bila ugodno sprejeta tudi odločitev izvršnega sveta, da pripravj akcijski program aktivnosti izvršnega sveta pri ures­ničevanju resolucije. Program med drugim določa, kdo, ali izvršni svet ali njegovi organi, bodo imeli v rokah pobudo za uresničitev po­sameznih nalog. j Košnjek

sodelujejo in delavci iz večjih orga­nizacij združenega dela. Vsebina seminarskih nalog pa je pokazala, da nekatera vprašanja udeležencem niso bila povsem jasna in bi j ih kazalo v kratki obliki, kot so to diskusijski popoldnevi, okrogle mize in podobno, z njimi obnoviti. Tako bi bilo treba posebej obdelati še samoupravljanje in participacije — razlike med našimi sindikati in sidikati v kapital izmu, svobodno menjavo dela in politični pluralizem parlamentarnega sistema in sociali­zem. Vsekakor pa je šola dosegla namen in večina slušateljev jo je veliko pridobila.

Izkazalo se je torej, da so tovrstne politične šole potrebne, vendar pa bi morali bit i udeleženci vnaprej teo­retično pripravljeni, da bi politična šola kot najvišja oblika ostala tudi za bodoče kombinacija prakticno.sH in konkretnosti, ki pa bo razum­ljiva le s pomočjo teoretičnih izhodišč. Po menju udeležencev pa bi morali v šolo vnesti več pogovorov s predstavniki vseh občin, samo­upravnih interesnih skupnosti in regijskih organov Več konkretnosti torej. Kadrovanju v politično šolo pa bo potrebno tudi v bodoče posvetiti vso skrb. D. Dolenc

Usklajevanje splošne porabe

Tržič - Okvirno so v tržiški občini višino splošne porabe za letos začrtali že konec minulega leta, ko so na skupščini sprejeli osnutek odloka o proračunu. Predvideli so le 14-odstotno povišanje proračunskih sredstev, čeprav tedaj še niso bila znana izhodišča, ki so j ih kasneje prinesle zvezna, republiška in nato še občinska resolucija.

Splošna poraba bo v občini Tržič letos zahtevala okrog 34,4 milijona dinarjev. Tako vsoto prinesejo za 16 odstotkov povečani izvirni prihodki proračuna v lanskem letu„ medtem ko se presežek v višini 2,5 milijona dinarjev lahko nameni za oblikova­nje blagovnih rezerv.

Pr i sestavi predloga občinskega proračuna je komisija upoštevala določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. GLede na to, da je že pri oblikovanju osnutka upoštevala omejene možnosti za porast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, do bistvenih sprememb ni prišlo.

Tako je letos za dejavnost občin­skih organov predvidenih okrog 20,6 milijona dinarjev, za ljudsko obram­bo 2,8 milijona, za delo družbe­nopolitičnih organizacij in društev 2,5 milijona, za negospodarske inve­sticije 1,2 milijona, nekoliko večji postavki pa predstavljata še komu­nalna dejavnost in dejavnost kra­jevnih skupnosti.

Za razporeditev ostaja še 223.141 dinarjev prostih sredstev. Znesek v primerjavi s potrebami ni pomem­ben. Ob tem se poraja vprašanje, kaj z njim; ga nameniti za zahtevnejši program teritorialne obrarnbe, za sofinanciranje nakupa stanovanja za postajo milice v Tržiču a l i za delno kritje anuitet za vrtec v B i ­s t r i c i 7 " H . J .

P E T E K . 2 2 . FEBRUARJA!

CREINA - Proizvodnja kmetijske mehanizacije

V novih prostorih podvojena

proizvodnja Dolg i , z rdeče pobarvanimi cister­

nami naloženi v lak i , so skoraj vsa­kodnevni pojav na kranjsk i želez­niški postaji. Še pred tremi le t i so • skoraj vse prodal i doma v Sloveni j i . K a r 85 do 90 odstotkov. Osta lo v severnem in severozahodnem delu Hrvatske . Zadnja t r i leta pa se prodaja cistern - gnojevk i n V i c o n trosilcev iz Alpetourove proizvodnje kmetijske mehanizacije seli pro t i jugu. Povezana je z gradnjo hlevov na odplakovanje, k i je že močno zajela Slavoni jo , okol ico Novega Sada, pa tud i Srbi jo , počasi pa

Erodira tud i v Bosno in Makedoni jo . Lar sedem vel ikost i cistern delajo i n

z dvema različnima črpalkama: vakuumsko i n polžasto. S polžastimi so šele pričeli, ugotavljajo pa, da bodo zaradi svoje izredne moči

Kr imeme predvsem za zahtevne ribovite predele. Izvoz gre zdaj le v Ho land i jo k

nj ihovemu kooperantu za V i c o n trosilce. ko l ikor tros i ln ih mehaniz­mov in notranj ih delov iz nerjave­čega jek la uvozijo, za tolikšno vred­nost izvozijo gotovih proizvodov. Najnovejši izvoz pa se kaže k f i rmi M o r o v Ital i jo, k i j i m bo v zameno za izgotovljene cisterne dobavl ja la

Eolžaste črpalke, k i so vrhunske valitete. P a tud i na V z h o d u se

zanimajo za njihove proizvode. P red k ra tk im so j i h obiskal i predstavniki s poljskega ministrstva za kmet i j ­stvo in prosil i za testne proizvode: 10.000-litrske cisterne, elektrome-šalce, traktorske mešalce in male V i c on trosilce za umetna gnojila z vsemi priključki.

P r i Cre in i zatrjujejo, da so cister­ne njihova posebnost, pr i trosi lc ih so pa edini, k i j i h proizvajajo tud i za individualne kmete in so posebno pripravni tud i za vinograde, sadov­njake - prostornine od 250 do 400 htrpv — začeli so p*\ tud i s proiz­vodnjo ve l ik ih , vlečnih trosilcev. a prostornino od 2.000 do 5.000 l i t rov ,

* namenjenih kombinatom. Po kva l i ­tet i menda doma nimajo konkuren­ce.

Letos so proizvodni program pove­čali na 4.000 cistern in 3.000 tros i l ­cev. T o j i m bo omogočil prehod z obrtniškega načina proizvodnje na l ini jsko v nov i pro izvodni ha l i . P a tudi okrog 20 dleavcev bodo na novo zaposli l i v proizvodnji . Bodo pa to leto osvojil i proizvodnjo povsem nov ih vrst trosilcev p r i nas, s kate-

Hitrejše podružbljanje službe družbenega knjigovodstva

P r i b l i ž e v a n j e p o t r e b a

z d r u ž e n e g a d e l a

r imi se holandski V i c on že dobro uvel javl ja na evropskem trgu.

Lansko leto je D O Cre ina — proizvodnja kmeti jske mehanizaci je dobro zaključila: V pr imerjavi z letom 1978 se je po prv ih ocenah celotni prihodek povečal za okrog 60 odstotkov in je za okrog 15 odstotkov nad p lanom, čisti doho­dek pa za 17 odstotkov in je 7 od­stotkov nad p lan i ran im. Pozna lo se je pa tudi pr i osebnih dohodkih, saj so se v poprečju dv igni l i od 6.676 v letu 1978 na 8.773 dinarjev lan i .

Težave se pojavljajo kot drugod pr i cenah, k i niso usklajene: vedno zaostajajo za končne proizvode, cene proizvodov dobaviteljev se pa h i t ro višajo. V letu in pol j i m je uspelo dv igni t i cene le za 9 odstot­kov.

Se vedno so vezani na kooperante, k i j i h imajo v glavnem v domačem Alpetourovem tozdu R e m o n t in nekatere pr ivatnike . Zdaj bodo sku­šali čim več teh kooperantsk ih del potegniti v novo proizvodno halo . Zavedajo pa se, da b i se mora l i čim prej povezati s sorodnimi k ran j sk im i de lovnimi organizaci jami, ko t so K O P , K Z K T o z d Agromehan ika in drugi . C a s je že, da b i se pričeli tud i doma dogovarjat i in povezovat i kot dobr i gospodarji.

D . Do l enc

V Smereh razvoja političnega s i ­stema socialističnega samouprav­l janja je tovariš Ka rde l j zapisal , da je služba družbenega knj igovodstva med drug imi podobn imi organizaci ­j a m i postala kva l i t e tna v s istemu evidence in in formiran ja , vendar pa se počasi vključuje v znanstveno in strokovno obdelavo gradiva, v znan­stveno posploševanje družbenega gi­banja, kako r tud i v ak t i vnos t i , k i pomenijo neposredno znanstveno in strokovno pomoč samoupravn i in družbeni praks i . P r a v prek takšnih akt i vnost i pa b i družba l ahko precej vp l i va la na kva l i t e to odločanja sa­moupravn ih in družbenih organov.

P r i službi družbenega knjigo­vodstva v K r a n j u se zavedajo, da dosežena stopnja družbenoekonom­sk ih odnosov Gorenjske zahteva od n j ih hitrejše podružbljanje razpo­ložljivih ana l i z , in formaci j in po­datkov in približevanje de lovanja službe potrebam združenega dela, zato so si prav za letošnje leto zadal i nalogo, d a bodo zagotov i l i še bolj kva l i te tne , poglobljene i n celovite anal ize in informaci je ter inšpek­cijske preglede, še večji poudarek pa bodo da l i prevent ivn i de javnost i službe. Vključevali se bodo v pr i ­zadevanja za nada l jn j i razvoj gospo­dars tva , družbenih de javnost i in samouprav l jan ja s posebnim pou­d a r k o m na srednjeročni razvo jn i načrt Gorenjske , p r i t em pa skrbe l i

i % l mi J

* ' y W m m 1» aV» • -<

IJP l t

Cisterne, izdelek kranjske CREINE - proizvodnje kmetijske mehanuacye potujejo vse dlje: dodobra so se uveljavile v Sfavoniji, vse večje pa je povpra Sevanje po njih tudi v Srbiji, Bosni in Makedoniji. — Foto: F. Perdan

NA DELOVNEM MESTU

Marija Homan — snažilka

I s r a z r e d a spoda j n a l e v i je d o n e l a p e s e m . Šolski z b o r p r i v a j i . A k t o v k e v s e h b a r v so p r i s l o n j e n e ob z i d , n a o m a r e , po vse j dolžini s t a r e ga eo l ­s k e g a h o d n i k a . N e k d a n j o o s n o v n o s o l o v Stražisču zda j u p o r a b l j a j o l e se z a v a r s t v o , podaljšano b i v a n j e i n z a z b o r n o pet je . Z a r e d n i p o u k je odslužila. P r e d n e k a j l e t i so b i l i t u še t r e t j i i n četrti r a z r e d i , k o p a so p r i n o v i šoli L u c i j a n a S e l j a k a v Stražisču d o z i d a l i p r i z i d e k , so se t u d i t i p r e s e l i l i t j a . T o d a za to n i t u p r a v nič m a n j ž ivahno. Če ne še b o l j .

M a r i j a H orna nova z Labor , k i ima že enajsto leto staro stra-žiško šolo »čez« kot snažilka, se je

pravkar l o t i l a enega gornj ih razredov, da ga počisti, medtem ko so šolarji na kos i lu v nov i šoli. Del jeno dela. Od enajstih do­poldne do en ih , pa potem od Štirih do devetih. Zdajle bo za šolarji le pomi la table, k lop i , pomet la in pomi la hodnike, bolj natančno se bo pa l o t i l a dela po četrti u r i , k o bodo učenci odšli. T o d a k l jub temu mora tud i zdajle dodobra pomi t i k l op i , najbolje ka r z v imom odrgnit i , saj so polne lepi la , barvic in tušev. In t l a so ka r pisana od razstriženih papirjev. Nič čudnega. P u s t n i dnev i so in otroc i so si izdeloval i pustne maske. Ob novem le tu in 8. marcu , ko izdelujejo voščilnice,

C' i tud i takole. P a kaj b i . M o r a i t i tako, če se otroc i hočejo kaj

naučiti. Posprav i se že, pospravi, da le v glavah ostane.

» K a j p a s i c e r ? S o še k a k i n i h u d i dnevi?«

»Prav tale čas odjuge je najtežji. Zuna j je b la tno , dvorišče n i asfalt irano i n potem otroc i vse no t r i znosijo. Saj se sezuvajo, toda vseeno. M o k r o t a od sne­ženih torbic, ve t rn ih jopičev in drugega kar posivi parket. T a k je, kot b i sploh ne b i l namazan in zloščen. P a se polije še kakšen čaj — ja , včasih se sploh ne more sprot i posušiti. P a tud i jeseni, če je prav suho, je zoprno. T a k r a t se t i pa prah zažira vsepovsod.«

Ob koncu tedna ima »general­no« pospravljanje. Odrgne par­kete, namaže s pasto in zlošči, da se čez nedeljo prezrači, ob de­žurnih sobotah pa je treba pomit i okna, oprat i zavese, brisače. T u d i za zašiti je kaj . P a dvorišče po­grabit i in očistiti. Z gornjih oken je najbol j ' pri jetno spuščati avi-ončke, pa čeprav tovarišice še bolj naročajo, da morajo pobrat i papirje za seboj, se še vedno naj­dejo. P a tudi na vr tu bo treba

zdajle spomladi kaj postor i t i . Hišnik tud i ne zmore vsega. Saj j i ne rečejo, toda k a r m is l i , d a je tud i njena dolžnost. K o t pr idna, skrbna gospodinja se m i zdi .

» P a v a s m o t i d e l j e n i d e l o v n i čas?«

»Nit i ne. T a k o i m a m več časa za družino. Opo ldansk i premor porab im za kuhanje kos i la i n ko oprav im doma, spet poh i t im v šolo. N a srečo n i m a m predaleč. P a tud i za del jeni de lovni čas dobim nekaj doda tka i n se takoj pozna p r i plači.«

Pre j je enajst let de la la v Teks t i l i ndusu v nav i ja ln ic i . Večje trpljenje je b i lo k o t t u . N o , že res, da se mora h i t r o zasukat i , če hoče, da takole hišo sama obdela i n jo vsak večer za t o l i k im i razposajenimi šolarji spet sprav i v red, toda je čisto nekaj drugega kot tovarna.

» P r a v r a d a s e m t u . T u d i s tovarišicami se d o b r o r a z u ­m e m o . P a z o t r o c i . L e l e p o moraš r a v n a t i z n j i m i , p a g r e . O s t r a b e s e d a n a v a d n o n a l e t i n a o d p o r , če m u p a l e p o d o ­poveš , d a j e t u d i v s o l i t r e b a p a m t i n a č istočo p r a v t a k o k o t d o m a i n d a j e p r a v t a k o t r e b a s e z u t i čevl je , p a u b o g a ­j o . «

Vedno j e dobrovol jna. R a d a govori. M o r d a jo za trenutek vznejevolje, ko hodi jo tam, kjer je p ravkar pobrisala. P a se tud i tega navadiš. Za tab lami , k lopmi , stranišči, gornjo vežo in stop­niščem se bo zdajle lo t i la spodnje veže. In ko bo odhajala, se bo za njo poznala še mokra sled cunje in spet bo dišalo po svežem. Počiščeno bo, kot mora b i t i , pa čeprav se bodo že naslednji trenutek poznal i na mokr ih t leh drobni otroški korak i . B o pa zvečer dlje držalo. . .

D . Do lenc

tud i za izobraževanje svoj ih delav­cev in uvajanje sodobne računal­niške opreme. O de lu in t r enu tn ih nalogah Službe družbenega knjigo­vodstva smo se pred dnevi pogovar­j a l i z d i rektor ico S D K K r a n j , A l en ­ko Rode.

»V naših stab i l i zac i jsk ih ukrep ih naj bi prav služba družbenega kn j i ­govodstva odigrala pomembno vlo­go: konkre tno p r i omejevanju iz­plačevanja prekomern ih osebnih do­hodkov. K a k o ste se pr i vas vključili v te stabi l izaci jske ukrepe?«

»Na ro č eno n a m j e b i l o , d a p r i p r a v i m o s e z n a m v s e h d e l o v ­n i h o r g a n i z a c i j , k i s o v j a n u a r j u izplačale več je o s e b n e d o h o d k e k o t v n o v e m b r u l a n s k e g a l e t a . V e n d a r p a n i n a i a n a l o g a t u d i r a z s o j a t i , a l i j e t o i zp lač i lo u p r a ­v i čeno a l i ne . T o j e seda j s t v a r i zvršnih . s ve tov p o s a m e z n i h o b ­č in i n s i n d i k a l n i h s v e t o v . T u j e n a s t o p i l a b i s t v e n a s p r e m e m b a . D o b i l i s m o n a v o d i l a S D K J u g o ­s l a v i j e , d a izračunamo i z n o v e m ­b r s k i h O D poprečni o s e b n i d o ­h o d e k , n e t o i n b r u t o , i n i z t e ga i zračunamo d o v o l j e n o m a s o z a j a n u a r , f e b r u a r i n m a r e c . D e ­l o v n e o r g a n i z a c i j e so d o b i l e v s a n a v o d i l a , d a m o r a j o s vo j e p l a n ­s k e d o k u m e n t e p o p r a v i t i , k a k o r pač določa r e s o l u c i j a . S e v e d a m o r a j o to s t o r i t i p r e k o z b o r o v d e l a v c e v . I n k o n a m d e l o v n a o r ­g a n i z a c i j a p i s m e n o sporoči , d a so n j e n i p l a n s k i a k t i u s k l a j e n i z r e s o l u c i j o , z a n a s s t i s t i m t r e ­n u t k o m p r e n e h a o b v e z a p r i m e r ­j a n j a izplači l o s e b n i h d o h o d k o v z novembrsk imi . «

»Je b i lo dost i t ak ih de lovn ih or­ganizaci j , k i so prekoračile no­vembrske osebne dohodke?«

» N e b i m o g l a g o v o r i t i o šte­v i l k a h , m o r d a poprečno dese t , d v a j s e t n a občino. V e n d a r , znaš­l i so se n a s p i s k u t u d i t a k i , k i so uprav ičeni d o viš j ih o s e b n i h d o ­h o d k o v . L a h k o s o n a k n a d n o k o g a z a p o s l i l i a l i p a s o i m e l i n o v e m b r a z a r a d i s e z o n s k e g a načina d e l a r a z m e r o m a n i z k e o s e b n e d o h o d k e .

Z a g i b a n j e o s e b n i h d o h o d k o v v l e t u 1980 p a v e l j a , d a b i m o r a l i z a 25 o d s t o t k o v z a o s t a j a t i z a d o ­h o d k o m — stališče s i n d i k a t a j e s i c e r , d a j i h t i s t i z nižj imi o s e b ­n i m i d o h o d k i l a h k o pov iša jo več , z v iš j imi m a n j . T o r e j , d v a ­k r a t n a o m e j i t e v z a m a t e r i a l n o p r o i z v o d n j o ! Z a družbene službe p a v e l j a , d a sme j o povečat i o s e b n e d o h o d k e v p r v e m p o l l e t j u z a največ 10 o d s t o t k o v , v d r u ­g e m p o l l e t j u p a še z a d o d a t n i h 8 o d s t o t k o v , s e v e d a p o d p o g o ­j e m , če b o d o h o d e k v g o s p o d a r ­s t v u d o s e g e l d o v o l j v e l i k o rast . «

»Javno mnenje je, da so t i s t i , k i so se celo leto stabi l i zac i jsko obnašali i n izplačevali n izke osebne dohodke, zdaj prikrajšani, t i s t i , k i so s i pa v začetku lanskega le ta dv ign i l i oseb­ne dohodke, in ime l i vse le to visoke, so zdaj spet na boljšem.«

» N i rečeno. T e r a z l i k e n a j b i u r a v n a v a l račun p o t a b e l i , k i j e u s k l a j e n a z o s n o v n i m stal iščem s i n d i k a t a , d a t i s t i z nižj imi o seb ­n i m i d o h o d k i v l a n s k e m l e t u l a h k o l e t o s bo l j pov iša jo o s e b n e dohodke. «

» In kdo bo izva ja l sankcije?« »Zan je tokrat n i p o k l i c a n a

S D K . Pooblaščeni s m o l e , d a tekoče obveščamo izvršne s ve t e , s i n d i k a t e , družbenega p r a v o b r a ­n i l c a s a m o u p r a v l j a n j a , d e l a v s k e s ve t e , d e l o v n e o r g a n i z a c i j e i n s a m o u p r a v n e d e l a v s k e k o n t r o l e . I zvršni s v e t p o s a m e z n e obč ine u k r e p a i n o b v e s t i skupščino o b ­č ine, če m i s l i , d a j e t o p o t r e b n o . P o členu 822 Z a k o n a o združe­n e m d e l u b o d o k a z n o v a n e d e l o v ­ne o r g a n i z a c i j e , k i se n e b o d o obnašale, k o t b i se m o r a l e : t u so u k r e p i o d o d s t a v i t v e p o s l o v o d ­n e g a o r g a n a d o p o s a m e z n e g a de ­l a v c a , r a z p u s t i t e v d e l a v s k e g a s v e t a , začasna o m e j i t e v s a m o ­u p r a v n i h p r a v i c d e l a v c e v z i m e ­n o v a n j e m začasnega o r g a n a i n podobno. «

»Kje po vašem, pa b i še mora l i dat i poudarka stabi l i zac i j i v našem gospodarstvu?«

»Zagna l i s m o se l e v o s e b n e d o h o d k e . K a j p a o s t a l o ? Več j i d o h o d k i so l a h k o doseženi z boljšim izkoriščanjem z m o g l j i ­v o s t i , s p o v e z o v a n j e m p r o i z v o d ­n i h p r o g r a m o v , p r i z a d e v a n j i z a večji i z v o z , izboljšanje n o t r a n j e o r g a n i z a c i j e d e l a . V s i se l o t e ­v a m o i s t i h s t v a r i , n a m e s t o d a b i se v j u g o s l o v a n s k e m p r o s t o r u

_ y d o m e n i l i , k a j b o k d o d e l a l .

P o t e m ae p a pojavljajo i n v e s t i c i j , k o t j « g a r i n e , čoko lade i n

I n t a naša v o d n j e . V e d n o v a t i t a k o , d a b o s t a osa i m e l a o d toga k o r i s t , i n t e g r a c i j i Pošten b o to, k j e r b o s t a imela i n i n t e r e s v e d n o g l e d a t i do l t a k a združitev štiri l e t a . N e smemo t r e n u t n e s i t u a c i j e in _ b o l e n a m d o b r o . Sa j s t f s j naši o t r o c i z a nami.«

» K o s v a t e o m e n i l i i i k a k o g l e d a t e n a te zbir« j i h zda j o b r a v n a v a j o

» V e m o , k a m m o r a i t i . P r e d n o s t imajo v e n e r g e t i k o , u s m e r j e n o v i z v o z , s u r o v i n e . J a a n i kriteriji o b l i k o v a n i . B a n k e t a i m e t i n o b e n i h težav, še o d l o k , v kakšnih sme j o k r e d i t i da j a t i j e v iš ina l a s t n e udeležb t e m n i d i l e m . C e je i m e l a l a h k o d e l o , gs o b t a k o n e d v o u m n o k r i t e r i j i h . S e o s t a j a s r e d s t v a . S i c e r so to fe z n a n i k r i t e r i j i , l e leto« s t r o g o zapisani . «

»Pred akci jo zaključnih smo. B i l ahko da l i tu kakšen napotek?«

» P r a v j e , d a kl jučnimi računi < t u d i p r o g r a m i varče l o v n i h o r g a n i z a c i j a h , p o p r a v l j e n i v smis lu V e n d a r p a n a j bodo b o d o d a n i i s računo r a v n a v o k o l e k t i v u , ss$| n a j c a v s e g l a v n e podttfc, bu j e j o r a z l a g o , zakaj j« v sežen d o b e r a l i s lab ren* j e v z r o k v povečani a*j k o l i k o p o m e n i večja p * n a d e l u , k o l i k o runujt pov išanja c e n i n rmaosti,

» Iz vašega delovnega pnoj leto 1980 je razvidno, a. namen us t anov i t i posebni, svet, k i b i b i l izvoljen <a**j skupščin i n družben n i zac i j . A l i to pomeni bliževanja potrebam dela?«

» M i m o r a m o delat i i i pač v s e t i s t o , k a r as n o m do ločeno . P a hi g o s p o d a r s t v o r a b i l o

B»g lob l jeno, k v a l i a b i n a p r i m e r lahko

t a v l j a l i , z a k a j je * p r e m i k o v a l i neara g o s p o d a r s t v u prišlo, p r a v i t i s l a b o s t i i n nas k a j se d a rešit i v dok n i z a c i j i s a m i , ka j na č ine , k a j n a republiški b i se m o r a l o sistema m e n i t i . T a družbeni n a m p o m a g a l oblikout g r a m z a d e l o .

Z a začetek t ega d e l a b o m o n a r e d i l i a t a t o v gospodar j en ja pa z a l e t a o d 1078 do lfttt,^ s k u p n o i n splošno •*% b o m o i m e l i boljšo en* p l a n i r a n j e v naslednja) n jeročnem obdobja , s m o d e l a t i , l e vedeti b i družba o z i r o m a z a h t e v a l o o d nas. t u d i k a d r o v s k o okrepiti, o t e m b o m o izoblikovali | n j e g o v i i z v e d b i doge s v e t i h medobčinskih pol i t ičnih organizaci j . !

PETEK. 22 FEBRUARJA 1980

5.STRAN G L A S Celovita prenova starega mestnega jedra Radovljice

T o k r a t g r e z a r e s Staro mestno jedro Radovlj ice se

ponaša z izjemnim l ikovnim izroči-" V j " 1 J« zaradi svoje posebnosti

uvrščeno med pomembne spomenike n*še kulturne dediščine. Radovl j ica *Y ^ n j ' h desetletjih neukroćeno raste proti Lescam, toda novi predeli so b i l i vse manj »radovljiški«. Star i del pa je postajal vse bolj nepo­memben in opustel.

Usoda, k i j e doletela številna stara mesta. Zgradili smo nova naselja, podobna kot jajce jajcu, često j ih imenujemo kar spalna. Preplavi la nas je sivina stehnologiziranega okusa, brezbrižnost do svojega bival ­nega okolja, nagrizla potrošniška

Koncert tria Lorenz

V ponedeljek, 25. februarja, ob . o n bo v dvorani Glasbene šole v ranju koncert T r i a Lorenz. Brat je

Primož (klavir), Tomaž (violina) in Mat i j a (violončelo) so pred dvema

slavili že 20-letnico svojega niškega delovanja. Nastop i l i so

številnih glasbenih središčih skoraj po vsem svetu in o uspešnosti njiho­vega dela pričajo številne laskave

ritike. V enaki meri se posvečajo asbenemu osveščanju mladih, kjer komentiranimi koncerti odpirajo

v svet glasbene umetnosti . Za , dosedanje dosežke so prejeli

v ibie nagrade in priznanja. gostovanje v K ran ju je T r i o

n z pripravil naslednji program: > op. 70 v D-duru (»Geistertrio«) wiga van Beethovna, Kontras te

nmoža Ramovša in T r i o op. 15 v molu Bedricha Smetane. Vstopnice dobite vsak dan od

- 1 2 v glasbenem centru, T r g re­g i j e -3 . ter uro pred začetkom pn

' n i !

miselnost, da je dobro le, kar je novo. Dobi l i smo brezosebna mesta.

K o danes iščemo človeška razmer­ja v mestu, se vračamo k pozablje­nim vrednotam. V Radovl j ic i so spoznali, da so skrite predvsem v njeni preteklosti, da so to tiste dragocenosti, k i j ih lahko pokažejo tudi obiskovalcem.

Toda ku l turn i spomeniki niso le neka posebnost, namenjena sama sebi. Vpeti j ih moramo v današnjo življenje, združiti dve nasprotji, če želimo vrni t i življenje v stara mesta in nanje navezati nova naselja: odkrit i , obnoviti in ohranit i te vrednosti in na njih zgraditi sodob­no bivalno okolje.

Ne gre torej le za lep obraz stare­ga mesta, prepleskati fasade in ure­di t i strehe. Odpreti moramo vrata in stopiti v hišo, kajti !e bivanje v so­dobnih stanovanjih bo mikavno.

V Radovl j ic i so že pred petnajsti­mi leti veliko govorili o celoviti prenovi starega mestnega jedra. Morda čas tedaj še ni bil zrel. Prehitel i so j ih Tržičani, Škofjelo-čane je spodbudila tisočletnica, Kamničane lani sedemstopetdeset-letnica mesta.

V Radovl j ic i pravijo, da gre tokrat zares. Strokovnjaki so že na grobo ocenili, kaj iz stare Radovljice lahko narede. Ponudi l i so roko, na potezi so Radovljičani, da j im jo krepko stisnejo. Vsi , kajti to je naloga vseh, ne le t ist ih, ki bivajo v starem delu, saj bo le tako staro mestno jedro postalo sestavni del mesta, njegovo

Kulturni praznik v Iskri

K r a n j — Na dan kulturnega praznika je komisija za kul turo pri sindikalni konferenci Iskre Elektro­mehanike organizirala srečanje čla­nov vseh sekcij, k i delujejo na po­dročju kulture. Srečanje se je začelo v avl i Telekomunikaci j na Laborah z otvoritvijo razstave l ikovnikov. Ob tem je nastopil pevski zbor in reci-tatorji, k i so s Prešernovimi verzi dal i pečat slavnostnemu vzdušju.

Dela za razstavo je izbral dr. Cene Avguštin, k i je ob kratk i oceni del posameznega razstavljavca povedal, da je to ena od najbolj obetavnih in uspešnih l ikovnih skupin pri nas. Poudar i l je, da kakovost in pestrost izdelkov kaže na delovno zavzetost članov društva l ikovnikov Iskre. \

Po otvoritvi razstave je bilo tova-riško srečanje v sindikalni dvorani, kjer so s krajšimi, toda pestrimi nastopi navduševali člani foto, reci-tatorske, pevske in folklorne sekcije.

J . Volarič

najti srce. Celovita prenova mora mesto v vseh dokumentih.

Je že tako, da največ razmišljajo najbolj prizadeti. Vrsta vprašanj se j im poraja: kdaj bo urejena kanal i ­zacija, kje bodo parkirišča, ko bo za promet zaprt L inhartov trg, al i bodo urejeni tudi obrobni, danes zane­marjeni predeli, kam bodo šli, ko bodo prišli delavci, s kakšno dejav­nostjo bo napolnjeno prenovljeno staro mestno jedro, koliko denarja bo t reba . . .

Ob nizanju teh vprašanj se vse jasneje kaže, da je bilo doslej staro mestno jedro komunalno in stano­vanjsko zapostavljeno, da je prevla­dovala skrb za urejanje novih na­selij. Toda predstavnike občinske komunalne in stanovanjske skupno­sti kot da to ne zanima, saj smo j ih pogrešali na vseh dosedanjih razgo­vorih.

Še o denarju. Vprašanje, k i se takoj zastavi, ko gre za obnovo kul turne dediščine. Strokovnjaki so dejali, da lahko tudi pri celoviti prenovi najdemo ekonomsko raču­nico. Delo mora bit i strokovno in obnova je lahko tudi do 25 odstotkov cenejša kot nova gradnja. Res pa je, da izvajalce, k i bi obvladali postopke obnavljanja, tež­ko najdemo.

Stara Radovl j ica je dokaj dobro ohranjena, so z natančnim pre­gledom vseh stavb ugotovili strokov­njaki ; slabo vzdrževane so le zgrad­be, k i so v mešani lastnini, najbolj pereč problem pa je kanalizacija. Temelj i to bo torej treba premislit i , kdo se bo lot i l obnovitvenih del, točno določiti naloge in seveda posebej — urediti kanalizacijo, kar se odlaga že nekaj let.

M . Volčjak

IN Kulturni koledar

G O R E N J S K I M U Z E J V K R A N J U V Mestni hiši je na ogled sta lna arheološka, etnološka, kul turno­

zgodovinska in umetno8tnozgodovin8ka zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dol inar ja . V drugem nadstropju pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-»ki dolini.

V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenko­va soba. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Nac iona ln i in so­c ia ln i programi pri Slovencih 1913— 1945. Razstavo sta pripravila Go­renjski muzej in A rh i v Slovenije v L jubl jani .

V mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo Leto 1979 -važnejši dogodki in dosežki Gorenjske.

V okviru kul turne izmenjave med Mursko Soboto in Kranjem je Razs tavn i paviljon arh . Novaka v M u r s k i Soboti pripravi l v galeriji Mestne hiše spominsko razstavo del umrlega pomurskega slikarja L a ­dis lava Danca. V stebriščni dvorani razstavlja Slobodan Stanojevič fo­tografije s poti po K i ta j sk i .

V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narod-1 noosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slo­

venka v revoluciji. V galeriji v Tavčarjevi 43 si lahko ogledate razstavo Potoreporterska služba med narodnoosvobodilno borbo, k i sta jo pr i­prav i la Muzej ljudske revolucije Slovenije Ljubl jana in Gorenjski mu­zej.

Razstave oziroma zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih pa »o zaprte.

V kasarni Staneta Žagarja v K r a n j u je odprt Muze j Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosred-njeveški ku l turn i spomenik Jenkova kasarna, k i je opremljen z etnološkim gradivom.

G O S T O V A N J E M E S T N E G A GLEDALIŠČA

B o h . B i s t r i c a — V okviru programa kulturne sekcije za delovne kolekt ive bo v soboto, 24. februarja, ob 19. uri Mestno gledališče l jubl jansko gostovalo v Domu Joža Ažmana v Boh. Bistr ic i . Namesto napovedane komedije bodo l jubljanski umetniki uprizori l i dramsko de lo Matjaža Kmec la »Friderik z Veroniko«.

K A S T E L K A V S O V O D N J U Sovoden j - Dramska skupina K U D Boštjan Jezeršek bo v nede­

l jo , 24. februarja, ob 15. ur i v Sovodnju uprizori la zanimivo dramo v t r eh dejanjih Kaste lka. Obra vnava dogajanje med prvo svetovno vojno in tragedijo ponosne gospodinje Kaste lke, k i j i vojna požira sinove.

Tečaj vozlanja in urejanja

šopkov N a velik odziv je pri naših bralkah

(pa tudi bralcih) naletel naš zapis o M a r i c i Hrova t in iz Kran ja , k i vneto izdeluje makrameje, vozlja po do­mače. Prav zato so se pr i kranjskem Hor t iku l turnem društvu odločili, da pripravijo tečaj vozlanja — izdelave makramejev, obenem pa prikazal i tudi sodobno urejanje šopkov.

Tečaj bo v mesecu marcu ob pone­deljkih in petkih popoldne v sejni so­bi K Z K T O Z D Kmeti jstvo od 16. do 18. ure. Pismene prijave pošljite do 28. februarja na naslov: Ing. Anka Bernard, T O Z D Kmeti jstvo, Be­gunjska 5, K ran j . Stroške tečaja, 500 dinarjev, je treba vplačati ob začet­ku tečaja. Število udeležencev je omejeno. Vs i tečajniki bodo dobil i seznam potrebnega materiala za vozlanje, k i ga morajo prinesti s se­boj. D. D.

T r i i č — V paviljonu NOB v Tržiču so v petek odprli razstavo del domačinov slikarja Kamila Legata in kiparja Vinka Ribnikarja. Razstava je odprta vsak dan od 16. do IS. ure, in sicer do 9. marca. — Foto: F. Perdan

Šolski center za kovinarsko in a vtomehaniško stroko S k o f j a L o k a

vp i su j e a) V S O L O Z A V O Z N I K E

— šolanje ob de lu b) V S O L O Z A V O Z N I K E - A V T O M E H A N I K E

- šolanje ob de lu

Pogo j i : P o d a.: končanih najmanj 6. razredov osnovne šole

— starost nad 17 let — zdravniško spričevalo za C kategorijo

P o d b.: — končana poklicna avtomehaniška šola — zdravniško spričevalo za C kategorijo

Vpisovanje je v pisarni Šolskega centra za kovinarsko in avtomeha-niško stroko Skofja Loka vsak dan, informacije dobite tudi na telefon: 60-447. Pričetek p o u k a v obeh o d d e l k i h je 3. 3. 1980. Šolanje za v o zn i k e t ra ja 1 šolsko leto.

Ob jav l j amo p ros t a de la i n na loge INŠTRUKTORJA C i n E kategor i j e — 20 u r t edensko po pogodb i o de lu .

U m e t n o k o v i n s k a obrt UKO K r o p a

O d b o r za d e l o vna r a zmer j a ob jav l j a p ros ta de la i n naloge

SKLADIŠČNIKA S U R O V I N Pogo j : — poklicna šola kovinske stroke,

— 1 leto delovnih izkušenj, — poizkusno delo 60 dni.

B A R V A N J E I Z D E L K O V Pogo j : — K V pleskar,

— 1 leto delovnih izkušenj, — poizkusno delo (H) dni.

Z a v sa p ros ta de l a i n na loge se sk l ene de l ovno razmer je za nedo­ločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom P i s m e n e pr i j ave spre jema k a d r o v s k a služba U K O 15 d n i po ob jav i .

Zanimiva razstava v galeriji Mestne hiše v Kranju

Gorenjska lani — Takšne razstave, ka-v ponedeljek odprli v ga-

K r a n j kršno so leriji Mestne hiše v K ran ju in jo je pripravil Gorenjski muzej iz Kran ja , se bodo v prihodnjih letih zanesljivo še ponavljale in bodo Še popolnejše. V ponedeljek so v Kran ju odprli razstavo o važnejših lanskih do­godkih na Gorenjskem. V besedi in

Z otvoritve razstave o najpomembnejših lanskih dogodkih in dosežkih na

Gorenjskem - Foto: F. Perdan

sl iki predstavlja Gorenjski muzej nekaj lanskih najpomembnejših in-

'vesticij in gradenj, prav tako pa se obiskovalec seznani na primer z Iskrinim telefonskim aparatom. A l -pininim planinskim čevljem, k i je uspešno prestal preizkušnjo med vzponom na Everest, in E lanov imi smučmi, s katerimi je Bojan Križaj lani dosegel svoje velike uspehe.

Sedanja razstava pomeni šele za­četek tovrstnih razstav v Kran ju . Gorenjski muzej zagotavlja, da bo razstava prihodnje leto, ko bo pri­kazovala najpomembnejše dogodke iz letošnjega leta. še bogatejša. Precej truda namerava vložiti v zbiranje gradiva, saj marsikaj dra­gocenega prav zaradi neurejenega zbiranja zavržemo Ohranjanje gra­diva o dogodkih in dosežkih, čeprav iz bližnje preteklosti, pa ni le naloga muzeja, temveč se morajo pomena te dejavnosti bolj zavedati tudi drugi. Prijetno je namreč ob pogledu na razstavljeno gradivo obujati spo­mine na še bolj ali manj sveže do­godke. Že sedanja razstava ponuja obilo takšnega gradiva. Zanimiva so na primer tudi fotografska pričeva­nja o urejanju prostora na Go­renjskem in urbanizaciji, o slav­nostni seji C K Z K J lani v domu Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistr ic i itd.

-jk

K j e z g r a d i t i 2 3 0 h i š ?

Okrogla miza o stanovanjski gradnji

v Selški dolini

Čeprav vedno planiramo gradnjo stanovanj v prid večjemu deležu blokovne gradnje, je vendarle res: sen večina Slovencev je hiša, po možnosti malo izven mestnega sredi­šča, vendar še dovolj b l izu, da zago­tavlja udobje urbanizirane sredine. Za uresničitev te želje smo se pr i ­pravljeni marsičemu odreči. Le ta in leta nalagamo na hrani lno knjižico, pripravljeni smo delati v popoldan­skem času in bolj zgrabiti za delo v tovarni, da ob koncu meseca nekaj več kane v plačilno kuverto. VeČina se ob gradnji lastnega doma prelevi v zidarje, tesarje in druge mojstre, k i so s pridnostjo in vestnostjo lahko za vzor.

Najbrž je resnica, da se nikjer ne gradi tol iko kot pr i nas. Res pa je tudi, da imamo malo plodne zemlje, njiv in polj in skoraj n i več ravnine in lepšega kosa zemljišča, kamor se urbanizacija ne b i krepko zajedla. Dobro vemo, da se je treba vsake nove pozidave lotevati skrajno pre­mišljeno in s posluhom za ohranja­nje prostora ter v zavesti, da je treba nekaj zemlje ohranit i za pridelo­vanje hrane ter nekaj mest za grad­njo tudi za bodoče rodove.

Prostor a l i konkretneje njegova uporaba že postaja ena težkih ovir za gradnjo. Prav to je b i l povod za okroglo mizo, k i smo jo, na pobudo delavcev Alplesa, pripravi l i v začet­ku tedna v Železnikih. K r a j in z nj im vsa Selška dol ina je v zadnjih dvajsetih let ih doživel nesluten raz­voj, ko sta poleg matičnih podjetij N i k a , Tehtnice, Ra t i t ovca in D o m -opreme, /rasla veliVana Iskra in Alples, vsi skupaj pa so povsem spre­menil i življenjski utr ip na tem kon­cu škofjeloške občine. Železnikarjem nikakor ne b i mogli očitati, da preti­rano posegajo po kmeti jski zemlji , k i je, resnici na ljubo, nimajo veliko, saj so blokovno gradnjo znal i s t rn i t i v centru, kjer so tud i vsi važnejši spremljajoči objekti od šole, vr tca, plavalnega bazena, banke i n blagov­nice in kjer bo tud i športni park, zgrajen- v naslednjem srednjeročnem obdobju. T u d i gradnjo zasebnih hiš so pomakni l i v manj rodovitno dolino Dašnjice.

Ce je blokovna gradnja urbani ­stično vsaj še za nekaj let rešena in v samem mestu Železniki za leto, dve tudi gradnja zasebnih hiš, so po­trebe po zemljiščih za gradnjo sled­nj ih v Selški dol in i veliko večje od trenutnih možnosti. K je graditi , kje dobit i lokacijo za gradnjo hiš, je bi lo torej vprašanje, okol i katerega se je sukala razprava okrogle mize. Pret i -

Delavci v Selški dolini želijo v prihodnjem srednjeročnem obdobju zgraditi230 hiš, skupno pa bi potrebovali 360 stanovanj — Blokovna gradnja je urejena, manjka pa pripravljenih zemljišč za gradnjo zasebnih hiš — Kje bodo gradbišča — Dopolnilna pozidava je možna, prav tako je odprta gradnja v višinskih vaseh

r Gradnja

v višinskih vaseh

V Davči, G o l i c i , Kal išah, K r i v e m b r d u , L a j i a h , O s t r e m v r b u , P o d l o n k u , P o t o k u , P o ­z i r n e m , R o v t u , S m o l e v i , S t r i p -n i k u , S t r m c i , T o p o l j a h i n d r u ­g i h višinskih v a s e h l a h k o g r a ­d i v s a k , k i a k t i v n o d e l a i n živi v škofjeloški občini a l i p a , če i zha j a i z tega n a s e l j a . S e v e d a pa s i m o r a d o b i t i l o k a c i j o t a m , k j e r je g r a d n j a s spomeniške­ga , urbanističnega i n k m e t i j ­skega v i d i k a možna.

T e ome j i t v e ve l ja jo d o k l e r ne bo za p o s a m e z n e v a s i spre je t z a z i d a l n i načrt.

rano b i bilo pričakovati, da bi lahko na vsa vprašanja odgovoril predsed­nik izvršnega sveta občinske skup­ščine Skofja L oka Peter Petrič in da bi lahko na tako enostaven način rešili vprašanja prostora in lokaci j . K l j u b vsemu pa je b i lo nekatere mis l i le moč potegnit i iz razprave in če bo z n j imi Selčanom vsaj malo pomagano, bo namen okrogle mize dosežen.

V prihodnjih letih 230 zasebnih hiš?

Izredno hiter industr i jski razvoj zadnjih deset let in s tem tudi pospe­šeno zaposlovanje, je k l jub ve l ik im prizadevanjem delovnih kolekt ivov po sprotnem reševanju stanovanj­skih vprašanj, porajal vedno nove potrebe, k i so sedaj prerasle možno­sti pravočasne priprave zemljišč za gradnjo. V anket i , k i so po mnenju stanovanjske skupnost i Skofja L o k a zelo ujema z dejanskimi možnostmi varčevalcev, se je kar 230 prebivalcev Selške doline odločilo za gradnjo za­sebne hiše v prihodnjem srednjeroč­nem obdobju. 169 j i h želi kup i t i sta­

novanje v b l oku , na družbeno stano­vanje pa računa le 13 delavcev. Se­demnajst delavcev pa se še n i odloči­lo med gradnjo hiše in nakupom sta­novanja. Ob tem je treba povedati , da to niso potrebe na račun novo zaposlenih delavcev, saj vse delovne organizacije pr i povečanju števila zaposlenih računajo le na naravn i pr i l iv oz iroma na delavce iz Selške doline.

Iz ankete je tud i razvidno, da de­lavc i ne računajo na družbena sta­novanja, temveč so pr ipravl jeni predvsem sami pr ispevat i za razreše­vanje s tanovanjsk ih vprašanj. V vseh de lovn ih organizaci jah so že pred let i sprejeli izredno s t imula t i v ­ne prav i ln ike o namenskem stano­vanjskem varčevanju in zato j e var­čevalcev vel iko. Oko l i 500 varčeval­cev bo imelo letos s pomočjo banč­n ih kredi tov in posojil de lovnih organizaci j na voljo za gradnjo s la­b ih 50 mi l i jonov (5 S mil i jard) d inar­jev. T u d i pet leten program izgradnje in nakupa 460 stanovanj po mnenju Selčanov ne b i smel b i t i prevel iko breme. L e t n o bi bi lo torej treba zbrat i v poprečju 70 mil i jonov, kar b i se s s k u p n i m i močmi delavcev in T O Z D in s pomočjo posojil banke, dalo uresničiti.

Prob lem pa je v tem, da n i zazi­da ln ih načrtov. Konec leta 1978 sprejeti urbanistični program je na­kaza l zelo smele rešitve in da l popol­noma nove usmeritve, saj je predvi­del pozidavo in razvoj tud i manjših krajev in da l zeleno luč za gradnjo v vrst i naseli j . Vendar pa nižjih urba­nističnih dokumentov še n i .

Dašnjica,

Dopolnilna gradnja — »plomba«

P l o m b a j e z a p o l n i t e v v r z e f i v s t a n o v a n j s k i p o z i d a v i , se p r a v i , d a j e t o g r a d n j a m e d obstoječimi s t a n o v a n j s k i m i hišami. T a je možna p o v s o d , k j e r je p r o s t o r , v e n d a r pa se m o r a n o v o g r a d n j a p o o b l i k i i n g a b a r i t u p r i l a g o d i t i obs to j e ­č im o b j e k t o m . P l o m b a m o r a t u d i o d g o v a r j a t i s a n i t a r n i m i n požarnim p r e d p i s o m . V s a k o z a h t e v o za g r a d n j o hiše ( p l o m ­be) m o r a o b r a v n a v a t i k o m i ­s i j a z a s p o r n e l o k a c i j e , k i d e l a p r i i zvršnem s v e t u obč inske skupščine.

»plombe«. gradnja

v višinskih vaseh Leto dn i je prekra tka doba, da bi

lahko nadoknadi l i zamujeno. Nove-laci ja urbanističnega programa je b i la namreč sprejeta s skoraj deset­letno zamudo. Izredno hi ter indu­str i jski razvoj celotne škofjeloške

občine v zadnj ih petnajst ih let ih je nagrmadi l to l iko zahtev, da je bi lo potrebno sprejeti pr ior i te tn i red izdelave nižjih urbanističnih doku­mentov. Predvsem gre za urbanistič­ne načrte. N a eni svoj ih zasedanj ga je sprejela občinska skupščina in pravi , da je najprej na vrst i izdelava urbanističnega načrta za Skofjo Lo ­ko, potem je na vrst i Gorenja vas in za njo Železniki. Res pa je, da že izdelava prvega kasni . Najhujše probleme, dokler n i urbanističnega načrta, rešujejo s posameznimi zazi­da ln im i načrti in konkre tn im reše­vanjem določenih lokaci j .

T a k o je b i l pred k ra tk im sprejet zaz ida ln i načrt za pozidavo drugega dela dol ine Dašnjice. Predvidena je gradnja 78 stanovanjskih hiš z vso potrebno komunalno in frastrukturo. Stanovanjska zadruga Sora Skofja L o k a je že prevzela svojo nalogo v zvezi s pr ipravami in organizacijo gradnje, prav tako Lokainvest , za takn i lo pa se je pr i odkupu zem­ljišč in je mora la občinska skupščina na zadnji seji sprejeti odlok o razla­s t i t v i . Seveda vsak zaplet odloži za­četek gradnje in če ne bo novih, l ahko graditel j i računajo, da bodo jeseni začeli temel j i t i .

N i k d a r pa n i bi lo n i t i na seji izvrš­nega sveta, n i t i na občinski skupšči­n i sklenjeno, da tako imenovanih »plomb« n i , dokler ne bo pozidana Dašnjica. Dopo ln i lna pozidava je dovol jena povsod, kjer so izpolnje­n i pogoji. Prostora za vmesne pozi­dave je precej, vendar so zemljišča večinoma obdelana in brez spo­razuma z las tn ikom gradnja seveda n i mogoča.

Gradn ja pa je mogoča v vseji v i­šinskih vaseh. Katere so te vasi pa je opredeljeno v urbanističnem progra­mu občine Skofja Loka . Poudar i t i vel ja le to, da to niso vse vasi v oko­l i c i Železnikov, Selc in drugih večjih krajev v do l in i .

Pr iprav l ja se tudi zaz ida ln i načrt za Dražgoše in sicer za površino 4 ha

in bo predv idoma sprejet v obtsjl skupščini do 30. jun i ja letos. \M hodnj ih t reh l e t ih bo vse priprsB no za pozidavo v Dolenji v aš ,^ tem ko B u k o v i c a in Sevlj« u opredeljena kot kra ja , kjer bi v| nj i pr ihodnost i odpira l i gradbftrC Se lc ih naj b i na večji površini s ig gradit i po letu 1990, ker je u vo predvidena obdelovali) to pa je treba čimdlje ohi tedaj pa naj b i posamezne d i l i na obrobju i n slabši zei dar so prav te d n i dobi l i za negativno mnenje kmetijske ške skupnost i .

Dolgoročno gledano je za gradnjo v Selški dolini vseh 260 potenc ia ln ih Prob lem je v tem, da vsi tud i morajo čimprej začeti njo, sicer j i m bodo podražitv pr ihranke. Ce pa ne bo moii

r Gradnja

v nižinskih vaseh

T u d i v n iž inskih vasmi

fr a d i t i . G r a d i l a h k o i v v a s i ž i v i i n tud i

i z h a j a i s v a s i i n d r u g j e , v e n d a r J e a k t i v e n v škofjeloški v e n d a r m o r a s a l o k a c i j o o d o b r i t i izvrtat S e v e d a p a m o r a b i t i _ možna z spomeniškega, nist ičnega i n kmetijske** ' d i k a . T e v a a i s o : B V Bukovščica, Ševlje, Z g . i n S p . Luža, Rudno,

Er o t n o , M l a k a , K nape, r d o i t d .

O m e j i t v e v e l j a j o dokler H j d o s p r e j e t i z a z i da ln i i

gradnjo v domači dolini, bodi j gradil i t am. kjer te motnosti) Skof j i L o k i in naprej proti Kr L jub l j an i . Tega pa se v bojijo. Bo j i jo se odl iva dc domačih delavcev, h t ek l ih let, ko so delavci iz ! l ine z ida l i v P o d l u b n i k i da je nj ihov s t rah uprav selitve do menjave zar, reč n i dolga pot.

K e r je zadeva pereča postajajo nestrpni , naj nj ihove pritožbe naperj činski uprav i , čeprav kot i vedali , ne more v letu dnil in urbanistično obdelati območja občine, v Zel mišljajo o pr iprav i zemlji davo na hr ibu nad DaŠnjktkl na skupnost je že naročila i terena. O tem. a l i bo možna in kdaj bo. pa jt uranjeno k a r k o l i reči.

L . Bogataj Fo to : F. Perdan

Sodelovali so: A n i c a Greblo , S i l va Tr

Demšar is Alp lesa , Toee V l a d i m i r Pola jnar is Iskra, bat j iz N ika , Nast ran Lađo in Prut Ji iz K S Selca, Mar jan Jelene U D I go*e, Andre j T usek is TestaHI Cufar is Ratitovca, Toat Janes dolar . Polde Lpgssaa a l vanjske skupnosti Skofja L«u,l Cufar i a Stanovanjske saSn Skofja L o k a , danes Thaler, | občinskega sveta ZSS is \ izvršnega sveta obeiaak* Skofja L o k a Peter Petri« .

22. f E B S U A B J A 1980 7. STRAN G L/A S G O R E N J S K A

K M E T I J S K A

Z A D R U G A

K r a n j

Zadružni svet T Z E S l o g a razp isu je de l a i n naloge

individualnega poslovodnega organa K a n d i d a t i naj po leg splošnih i zpo ln ju je jo se nas lednje pogoje: ~ y , * J a a u srednja izobrazba kmetijske, veterinarske al i ekonomsko-

komercialne smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki so razvidne iz

rezultatov dosedanjega dela, - ustrezne moralno-politične kvalitete. Mandatna doba 4. leta.

rsr ' jd idao ' naj pošljejo p r i j a v e v 15 d n e h po ob j a v i na n a s l o v : G K Z , T Z E S logs , K r a n j , G a s i l s k a 5, s p r i p i s o m »za imenovan je ind iv idua lnega pos l o vodnega organa« . O i z b i r i bodo v s i k a n d i ­da t i obveščeni v 15 d n e h po i z b i r i .

Zadružni svet G K Z K r a n j pa razp isuje de la i n na loge s posebnimi p o o b l a s t i l i i n o d g o v o r n o s t m i

vodje komerciale G K Z K a n d i d a t i naj po leg s p l o i n i h pogojev i zpo ln ju je jo še nas ledn je Pogoje: - višja ali srednja izobrazba ekonomske, komercialne al i kmetijske

smeri, - f let delovnih izkušenj, - sposobnost vodenja in organiziranja dela, - moralno politične kvalitete. Mandatna doba je 4 leta. K a n d i d a t i naj pošljejo p r i j a v e v 15 d n e h po ob j a v i n a n a s l o v G K Z Jezerska 41, K r a n j , s p r i p i s o m »za razpis«. O i z i d u bodo v s i k a n d i d a t i obveščeni v 15 d n e h po i z b i r i .

t r i g l a v

TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ

Praktična darila za 8. marec so v prodaji — najnovejSe garniture ženskih robcev — v po­slovalnicah Triglav v Kranju. Tržiču in K a m ­niku

Društvo Modr ina organizira nadaljevalni plesni tečaj v soboto, 23. februarja s pričetkom ob 15.30 do 17. ure, in začetni plesni tečaj v soboto, 23. februarja, od 17. do 18.30 v prostorih Delavskega doma v K r a n j u . Informacije in vpis na telefon: 25-111 in pred pričetkom tečaja v Delavskem domu.

J i

iz Alplesa sistem _ sava

Do 29. februarja

KRANJ, salon pohištva na Primskovem razprodaja masivno pohištvo ceneje za 40 %

Pohištvo ima manjše transportne ali tehnološke napake, a je kljub temu še vedno dobro in uporabno Poleg znižanega so na voljo tudi najnovejši programi skoraj Vseh priznanih proizvajalcev pohištva

Prevoz pohištva iz Lesnine Kranj je do 3 0 k m brezplačna.

( j i i ) I n d u s t r i j a k o v i n s k e o p r e m e i n s t r o j e v K r a n j

ob jav l j a proste de lovne na­loge za

1 R E Z K A L C E 2. C ISTILKE 3. ČISTILCE D E L A V N I C

P o g o j i : P o d 1.: - kvali f iciran rezka-lec P o d 2. i n 3.: - nekvalif ici­ran delavec in delavka K a n d i d a t i naj pošljejo p i s ­mene p r i j a v e z d o k a z i l i o i z po ln j e van ju r a z p i s n i h po-

Sojev n a n a s l o v I K O S Lranj, S a v s k s cesta 22, k a ­

d r o v s k i odde l ek , v 15 d n e h po o b j a v i r a z p i s a .

VakrtCL

t r g o v s k a i n p r o i z v o d n a D O n . s o l . o. K r a n j

K o m i s i j s za d e l o v n a ra z ­m e r j a T O Z D E n gro n.sub.o. ob j av l j a p r o s t a de la i n n a ­loge

PR IUČENIH D E L A V C E V P o s e b n i pogoj za i zbo r je priučeni de lavec . Poskusno delo tr i mesece. Nastop dela je možen takoj. P i s m e n e p r i j a ve spre jeme tajništvo D O «4001 K r a n j , Poštna 1, 15 d n i po ob j a v i . P r i j a v l j e n i k a n d i d a t i bodo obveščeni o i z b i r i v 20 d n e h po i z b i r i .

AERODROM LJUBLJANA BRNIK

Išče za svoje delavce proste sobe ali garsonjere v Kranju in" okolici. Ponudbe z navedbo cene pošljite na naslov: Aerodrom Ljubljana, Kadrovska služba. 64210 Brnik.

Komunalno obrtno in gradbeno podjetje K r a n j z n . s o l . o. T O Z D K o m u n a l a b . o. P r i m 8 k o v o , U l . M i r k a V a d n o v a 1

ob jav l ja p ros ta de la i n na loge

vodje D E avtostrojnega parka

Pogo j : — tehniška šola strojne smeri a l i prometne smeri in tri leta delovnih izkušenj,

— vozniški izpit B kategorije.

Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tr i mesece.

K a n d i d a t i naj pošljejo v loge n a n a s l o v : K O G P K r a n j , K o m i s i j a za d e l o vna razmer ja T O Z D K o m u n a l a , K r a n j , M i r k a V a d n o v a I. R o k za pr i j avo je 15 d n i o d d n e v a objave .

D O m a l o p r o d a j a T O Z D B l a g o v n i c a L j u b l j a n a , Bež i g rad 6

N a pod lag i sk l epa komis i j e za d e l o v n a ra zmer j a ob jav l ja ­mo p ros ta de la i n na loge

1. P R O D A J A L C A TEHNIČNE S T R O K E (2) - šola za prodajalce in eno leto delovnih izkušenj

(osebni dohodek ca. 6.000din)

2. OBRAČUNSKO A D M I N I S T R A T I V N E G A R E F E R E N T A srednja šola ekonomske, komercialne a l i splošne smeri in eno

leto delovnih izkušenj, — znanje strojepisa.

Z a de la i n na loge je določeno p o s k u s n o delo . O b j a v a ve l ja 15 d n i od dneva objave.

Ponudbe z d o k a z i l i o s t r o k o v n o s t i i n d e l o v n i h izkušnjah pošljite n a nas l o v A s t r a D S S S L jub l j ana , T i t o v a 77, k a d r o v s k a služba.

Servisno podjetje Kranj Tavča r j e va 45

K o m i s i j a za de l o vna razmer ja razp i su je potrebo po d e l a v c i h za oprav l jan je nas l edn j ih de l i n n a l o g

1 I Z D E L O V A N J E K A L K U L A C I J - n a m e s t n i k vodje G D E

2. D E L A I N S T A L A T E R J E V C E N T R A L N E K U R J A V E

Pogo j i za sprejem so:

P o d 1.: - gradbeni tehnik, poskusno delo 45 dni P o d 2.: - poklicna triletna šola - instalater in eno leto delovnih

izkušenj pri izvajanju neposrednih inštalacijskih del, — poskusno delo 45 dni.

De lo ae združuje za nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom. i ndus t r i j a ' poh i š t va • Železnik i

P E T E K 2 2 f E M U A R M

D U H » W Ckf £ I

129 nadaljevanje) T O N E P O G A Č N I

Vendar - S I N J A M O S E J A ni - Hag ia Sofi ja ( S V E T A M O D R O S T ) , postavljena v času B I Z A N C A V njej ni nič pravljičnega, nič potratno bogatega, muslimansko svetišče je mogočno in preprosto, brez strogih l ini j . Pod njenim obokom je moral vsak Turek Sulejmanovega časa misl i t i na dvoje: na svojega A L A H A in na veličino in moč države, k i je postavila svojemu bogu taksno hišo. Tako se je dvornemu arhitektu S I N A N U naposled le posrečilo, da je ujel in izrazi l tiste značilne poteze turškega naroda, k i so ga pripeljale že v nekaj stoletjih iz nomadskih šotorov na vrhunec moči, tako za evropsko, azijsko in afriško stran.

Suljemanova vlada pomeni vrhunec, hkrat i pa je b i la tu že prelomnica v razvoju turške države.

Nekdo je dejal, da so T u r k i po zmagi nad Bizancem prevzeli od njega tudi zarodek svojega pro-

Eadanja, kot da b i to uživaško mesto okužilo z acilom razkroja značaj l judi , k i so prodrl i z v isokih

planjav A N A T O L I J E k toplemu in mehkužnemu morju.

mm i j q tn ;

Moieja v Bursi, ki ima sveti izvir kar znotraj, da lahko muslimani med molitvijo s posebnimi korči za jemajo, pijejo in se na ta način očiščujejo.

Za vrhuncem je zmeraj drugo pobočje in le-to pelje ^ v ™ ° ^ P n Otomanih »e je končalo s strahovlado A B D U L A H A M I D A in s propadom sultanata.

Gospod V L A C H je ostal v mošeji, s pretanjenim občutkom za vse lc,,o v umetnost i prelaga z d lan i v dlan ta sinjemodri biser.

Zunaj je jul i jski dan, ko sonce počasi zahaja v noč za minaretom, kjer naj bi bi la obljubljena Amer ika .

Današnje romanje se končuje. Cepimo kje drugje kot spet na kamn i t i h stopnicah,

s turškim policajem ob strani , skupaj kad imo S A M S U N cigarete (enkrat se je pač treba pregrešiti) in se v srbohrvaščini pogovarjamo s človekom, k i je kot grški k ip postavljen na nizko kamni to marmornato ograjo. Prodaja bedekerja I S T A N B U L A , zgodovino in znamenistosti C A R I G R A D A , z dva-indevetdesetimi barvn imi fotografijami in besedilom v slabih prevodih.

Ne more hodi t i ! N e more se premaknit i , ker ima obe nogi vse do

trebuha odrezani. In ga na jekleni plošči (v katero se verjetno izteka telo) postavljajo sem, na kamnite stopnice pred S I N J O MOŠEJO, da si služi svojo pest kruha.

Govor i težko. In mučno ga je gledati. K e r veš, da ne prenese več pomilovalnih prebliskov, sploh no­benega usmiljenja. -

Preživel je pod jeklenimi obodi v laka. Ekspresnega. U m r l n i . U r o pred tem ie še nel Poft»m pa t i

objestnost in usoda najprej odrežeta obe nogi, nato pa te še zaznamujeta za celo življenje!

Trpkost je v k r u h u in z raku, ko razgrinja ne vem kol ikokrat že prelistane »vodiče«, posladkane lesene pipe. okrancl jane z ornament i sumlj ivega izvora, prodaja pa lesene (spet?) zakrivl jene turške sablje in K A R T I C E , K A R T I C K E . K A R T O L I N E človek j i h ne more ujet i z očmi.

K u p i m o srbohrvaški vodič po I S T A N B U L U , za pet jurjev, brez barantanja , kar nam zameri , pl june in se obrne na stran.

N i t i s l ika t i ga človek ne more, tako se t i smi l i ! P rav ta kontrast pa nas odžene takoj s tran, med

l judi , k i še hodijo, v Just in janovo podzemno cisterno par ulic na desno, b l i zu bazarja.

H l a d je tu notr i , od opek in stebrov kapl ja , voda pod lesenim mostičkom je vsaj dva metra globoka.

T r i s t o šestintrideset marmornat ih stebrov, v isokih osem metrov, nosi in podpira stavbe, zemljo nad tem podzemnim vodnim rajem, k i je skr iva l nekdaj vodo za vse Istanbulčane (k i so b i l i takrat še B izant inc i ) za t r i do štiri leta. Zaloga vode za takrat , ko te je lahko sovražnik še z izčrpavanjem spravi l na kolena. In človeško telo se ravno brez vode tako h i t ro dehidr ira .

Vročina popušča, dnevna svetloba vseeno še bo l i , ko se po ov i t ih stopnicah dokopljemo ven.

Noge boli jo in pečejo, utrujeni smo na smrt . Z A T O : čimprej z avtobusom nazaj , v L O N D R A

kamping , da se pošteno najemo in odpočijemo. Av tobusa kar n i b i lo , potem smo se dolgo sel i l i i z

enega v drugega, enkrat sta l i , drugič sedeli v neznosni gneči, pa se odpeljal i s po še en im T u r k o m (otrokom) na kolenih. *• i

Ropo ta l o je, ljudje so gledali nekam postrani, fotoaparat i so j i h bodl i kar preveč v oči, in če nas, tujcev, ne b i bi lo, bi vsaj še trije l ahko sedeli.

Promet leze po polžje, pot imo se debelo uro za enajst ki lometrov.

Spet po ulemsko čakam na bencinski črpalki, kjer z debel imi črkami že dva dn i piše: S U P E R — J O K :

Cez pol ure smuknemo mimo receptorja v kamp, ko je večerja že skuhana .

Noč v disko k l u b u . Pr i va tne stvari . Spet noč za spanje, ko smo vsak zase v sanjah

kova l i , kaj si bomo zadnji dan še ogledali. 1. T O P - K A P I - S A R A J s H E R M A N O M (brez

stot in žensk-služabnic, ka r je škoda) 2. P O K R I T I B A Z A R KAPAL I -ČARŠIJO 3. potep čez G A L A T O na trg T A K S I M , po

umazani j i zav i t ih ul ic starega I S T A M B U L A . 4. Razno . . in bo dan za NESKONČNOST pre­

kratek. Zrak v šotoru je neznosno gost, da bi ga rezal z

nožem, zato razgrnem spalno vrečo po odeji zunaj , in zaspim pod zvezdnat im ba ldahinom.

Zbud i me prevračanje dveh Švedov v sosednjem šotoru, nekaj m inut ko zahropem naprej v noč.

V nič — K o se človek ne spominja prav ničesar. I S K R E N O V E G A D N E

J u t r a n j i svit s kap l jami rose na p la tnen i ponjavi . K o t da bi se prebudi l iz sanj, k i so trajale tisoč in

eno noč. Brane že meri olje v spačkovem motor ju , do l iva .

N i k o l i ga ni dovol j . O h , t i zažgani vent i l i ! J u t r i gremo naprej, v B U R S O . N a h i t ro zmečemo vase vse včerajšnje ostanke,

pogreti žganci, z ocv i rk i zabeljeni, so boljši kot sinoči, pijemo mleko in pretakamo prevret nesladkan ka-miličen čaj v čutarici, k i dišita po usnju in gumi, da ne bomo zastonj zapravl ja l i turških l i r za presladko in osladno kokakolo, k i t i napne trebuh, ne pogasi pa n i t i pol žeje.

T ropska vročina že navsezgodaj. K o t kolo pološče-nega ko lovrata se blešči sonce, k i leze počasi iz Jutrovega. Opoldne bodo spet podplat i bolel i .

Nenehna mokrota mi je prezrla opanke, zato j i h vsako ju t ro lepim s podarjeno »gumilezingo«, da lahko sploh še hodim. Brane pa si že grize nohte, da b i kaj ostalo še za puščajočo levo gumo.

»Gremo, bosta doma poležavala!«

D i s p a n z e r z a m e n t a l n o zd rav j e in nevrolc :

Možganska disfunkciji i n vzgojne težave

Možganska disfunkcija (in ne možganska diofrenija, kotjemftm^ sal tiskarski škrat v prejšnjem sestavku), je motnja v o W o m w t y t v _ > katerih duševnih procesov. Z njo se otrok že rodi ali pa je do njtpris^ zaradi kakorkoli nastale oškodovan osti m<tžgan kasneje v zgodmlS* otrokovem življenju. %r\

Torej ni bolezen možgan, prav tako ne duševna bolezen w» »BSj duševno n o r m a l n o r a z v i t i o t r o c i . Zaradi nekaterih pomanjkljimm^i potrebujejo le našo posebno pozornost, razumevanje in potrpljenj* vzgoji doma in v šoli. Pomanjkljivosti se bodo postopoma z leti posu

K

•t

vile inzmanjšale, lahko tja med desetim in štirinajstim letom toAufrfc* nile. Topa samo v primeru, če bodo deležni pravilnega vzgojnega*^*

nanJp0gosto se začne resnična stiska otrok z vstopom v šolo. Od Malt* ' ga razumevanja, ravnanja in ukrepanja pa je potem odiisna um9^ teh otrok v življenju. Ker so večkrat opominjani in kaznovani t'pn*R^ ru z drugimi otroci, imajo občutek prikrajšanja, so nesamozamtMtW^f

ljubosumni. ^ t

Osnova pravilnemu vzgojnemu ravnanju je razumevanje oirafcP* vega položaja. Površen in malomaren ni zato. da bi nas jezil, nems l^ pa ne zato, ker je len, ampak ker drugačen n e m o r e b i t i . N ikr «|^ njegovih slabosti vedno ne očitajmo, še manj pa primerjajmo z Mtolfc, bratom ali sestro, ki sta popolnoma drugačna. Ne jezimo se non/»t|% di neprestanih nerodnosti. Ker je nemiren, se v šoli hitro utruja zanj šolska ura zato predolga. Zbrano lahko sledi učenju fršotiat|% ma) le približno 20 minut, (lahko tudi manj). Delovni dan je zanju $ večkrat predolg, zato v varstvu ne napiše niti domačih nalog. M* lahko dela le dopoldan, prvo in drugo uro pouka, potem se R/CSJ h zbranost hitro zmanjšuje. Nemirnost in utrujenost sta zatohvjhti v* proti koncu tedna.

Ker imajo dobre in slabe dneve, bodimo v slabih dneh dotiki posebej uvidevni in strpni. Prilagodimo naše zahteve tem njihomp £ sebnostim, upoštevajmo to pri programiranju učenja, pisanju W » K * nih nalog in drugih obveznostih. Ne postavljajmo jim prevelikih v> |L tev in preveč naenkrat. Na rednost in delavnost jih ne navajaj* jr silo, sramotenjem, podpisi, slabimi ocenami, ker se bomo takozmxk\ » pred hujšimi in težje rešljivimi problemi tudi mi sami. Grda ptm >y. in slabo branje nista znak površnosti, ampak večkrat specifičnih težav. Zato jih ne obremenjujmo in ne prikrajšujmo njihov prm ker jim je ta še bolj potreben.

Če otrok ni dober v slovenščini, pa je zato mogoče tovarišku^ redu ali pa se je posebno dobro izkazal pri petju in telovadbi. Ct^ del, da je uspešen v eni stvari, bo imel upanje in voljo, da bozdri^ trudom poizkušal doseči izboljšanje in uspeh tudi pri predmetih i» javnostih, ki mu delajo težave. Tako kot drugi otroci imajo tud;

. sebi sigurno nekaj dobrega, kakšne posebne sposobnosti, /ščimo; te pozitivne lastnosti in jim jih tudi priznajmo. Pohvale in pri; jih bodo vzpodbujala in dajala zaupanje vase.

Ker so nevztrajni, nestrpni, nestalni jim je potrebna še opora, trden življenjski red in dosledna vzgoja. Trdnosti ne smt^ njati togost. Če vidimo, da ima slab dan, popustimo! Naj gre in ta, naskače, ter sprosti svojo odvečno energijo zunaj na prostem, je stanovanje premajhno in ga utesnjuje. Ne spominjajmo nt« i ^ učenja vsaj enkrat tedensko, ob sobotah ali nedeljah. Tudi mi »k takrat lahko od njega in njegove šole »odpočili«. Poskušajmo n pridobiti za zbrano učenje in delo, ko se bo odpočil in sprostil

V daljšem času z večjo težavo se bodo tudi ti otroci naucih tistega, kar od njih pričakujejo starši, zahteva od njih šola in Postopno in potrpežljivo vcepljajmo v njih delovne in socialne kijih bodo v življenju potrebovali. Kadar pa so težave prevetri tem pridružijo še druge (močenje postelje, blatenje hlač, jeclja**! hotni zgibki, glavobol, motnje spanja) in vzgojnim in pedagoški^ J blemom sami nismo več kos, poiščimo pomoč v ustreznih vzg zdravstvenih ustanovah. V nekaterih primerih se odločamo z*, ljenje« teh otrok s tabletami, ki jih jemlje otrok samo pred Tablete otroku omilijo težave in zvečajo njegovo zbranost, jemanje pod nadzorstvom onemogoča njihovo zlorabo. Zato i j ne bo strah zasvojenosti in tabletomanije. Ne smejo pa tablet* njati oziroma postati nadomestek vseh ostalih vzgojnih in ukrepov.

S skupnimi napori, razumevanjem, strpnostjo staršev is ustrezne pomoči strokovnih služb, bodo ti otroci lahko izkoristi povprečne ali nadpovprečne sposobnosti, se v življenju pozii Ijavili in dosegli svoj cilj.

dr. Gabrijela Dtbtfa\ pedopsihiater

Jože V i d i c i (nada l j . i z prejšnje števi lke)

D o hiše morate prispeti ob šestih zvečer. Približno takrat se bo do Kokr ice pripeljal avtobus s policijo. Avtobus se bo ustavi l pred vasjo. Pol ic i ja bo obkol i la širše območje okrog Marinškove hiše. V primeru, kot se je to že večkrat zgodilo, da se bo komu od banditov posrečilo pobegniti iz vaše zanke, ga bo zajela ali dotolkla policija.

Po tej razlagi je Janko Marinšek navzočim pokazal načrt z raz­poredom hiš na K o k r i c i in razpored prostorov v hiši. Povedal j im je, da ima hiša vhod spredaj in zadaj, kakšna je ograja okrog hiše, s katere strani se j i je najlaže skrivaj pr i ­bližati, kako naj se razporedijo i tn .

D v a načrta in dve zanki za akcijo v Marinškovi hiši. Čigav načrt je boljši? Vosovski al i gestapovski? Bomo videli , počakajmo večera.

N i se še stemnilo, ko so 8. de­cembra 1943. leta štirje part izani za­pust i l i kmeti jo na M l a k i in jo po cesti mahni l i naravnost prot i K o k r i ­c i . D v a sta šla spredaj, dva zadaj. Spoznajmo j i h : član O K V O S K r a n j Franc Štefe-Miško je b i l 18-letni fant iz Šenčurja; vosovec Franc Pestotnik-Aljoša je b i l 20-letni fant iz Podgore pr i L jub l jan i . B i l je torbarski pomočnik. V S K O J je vstopil 1941. leta, je borec rašiške čete in Cankarjevega batal jona ter udeleženec dražgoške bitke. Ludv ik Štravs-Martin je b i l delavec iz

K r a n j s k i p l a v o g a r d i s t i i n č r n o r o k c i

K r a n j a in tedaj načelnik rajonskega poverjeništva V O S za K r a n j . Četrti, k i se j im je prostovoljno priključil, Jože Urbanc-Drago , je b i l doma iz Gor ic pri Go ln i ku .

Z mrakom so vsi štirje že vstopi l i skozi glavna vrata v Marinškovo hišo.

»Kje je Janko?« je Miško vprašal Marinškovo ženo.

»Počakajte, kma lu bo prišel.« Z r l a je v l ica bakrenaste pol t i . Goščarji, j i je šinilo v glavo. Le t ist i , k i je od ju t ra do večera na soncu, ima lahko tako lepo barvo. J o j , kaj bo z menoj in možem! Omedlela je.

Drago se je sk loni l in jo narahlo udar i l po l icu. »Saj vam nič no­čemo,« je skušal prebudit i ležečo go­spodinjo. Zena pa se ni in n i hotela prebudit i . Miško je zmočil brisačo in j i t r i čelo, toda ni se ganila. Dv ign i l j i je glavo in jo skušal osvežiti z vodo. Spet nič. Dv ign i l i so jo na položili na blazinjak. Marinška ni bi lo doma, žena je še naprej nepremično ležala. M i n u t e so t iktakale kot korak i v noč, vosovci pa so presenečeno ugibali , kaj naj storijo.

»Ostali bomo čez noč. K o t smo se zmenili,« je pr ipomni l Miško in zdramil moreče vzdušje. »Čudno, da

je tako zgodaj odšel v K r a n j . G r e m v zgornje stanovanje vprašat stano­valce, če je b i l Marinšek popoldne doma.«

V gornjih prostorih Marinškove hiše je stanovala družina K u r a t . N j ihova hčerka M i l k a je b i la so­delavka part izanov; pozneje je odšla v partizane, N e m c i so jo ujel i in zapr l i v begunjske zapore. K o so jo i zpust i l i , je spet odšla v partizane. Drugič so jo zajeli domobranci in izročili Nemcem. J u n i j a 1944. leta so jo usmrt i l i na begunjskem vr tu . K o je b i la zaprta v cel ici v Begunjah, je na steno napisala pretreslj ivo pi­smo, k i je, ohranjeno in ga obisko­valc i muzeja še danes s sočustvova­njem prebirajo.

»Ponavadi ne gre tako zgodaj v Kranj,« je dejal K u r a t Mišku. »Odpeljal se je z motorn im kole­som.«

»Tovariši, ostal i bomo čez noč v hiši,«je dejal Miško, ko je se vrn i l od K u rata.

N i preteklo pet minut , že je nekdo potrka l na zadnja vrata. Marinšek, so pomisl i l i vosovci, Aljoša in Miško sta nameravala odpreti vrata, M a r ­t in in Drago pa sta se vrni la k ženi v sobo. Za vsak primer, da se ne b i za­čela dret i , kdo je v stanovanju.

Medtem sta se vosovca že pr i ­bližala zadnj im v ra tom. T r k a n j e je postalo vse močnejše in Miško ter Aljoša sta obstala na hodn iku . Mož ne b i tako močno t rka l na domača vrata, ker b i prej začel k l i c a t i ženo. Trkan je je prehajalo v razbi janje. Nekomu se je s i lno mudi lo , da vstopi. K o m u in zakaj? Ne , to n i Marinšek! T r eba bo pogledati , kdo je zunaj .

Miško in Aljoša sta se obrn i l a in se pot iho ter po prs t ih približala glavnemu vhodu. Aljoša je pokuka l skozi vrata i n opaz i l neznanca, k i je prišel izza vogala hiše in se je t ik ob zidu potuhnjeno p la z i l p ro t i glavne­mu vhodu. K d o je neznanec? J e morda part izan? Če b i vedel, da je sovražnik, b i ga takoj počil. Skočil je skozi vrata na dvorišče. O d z ida se je odtrgala senca in skočila t ik pred vrata . Neznanec je dv igni l brzo­strelko, v noč je odjekni l rafal i n Aljoša se je mrtev zgrudi l . Moški z brzostre lko je še vedno s t rmel v ustreljenega. Miško je s ta l med v ra t i in neznanec je b i l samo dva metra pred n j im. Dv i gn i l je pištolo in j o pomeri l neznancu v glavo. S t r e l , i n mož z brzostre lko je padel na t l a . Miško je skočil čezenj i n stekel po dvorišču prot i bližnjim hišam. Z

zadnje s t r a n i so i z u ot v vogalov p r i t ek l i gestapovci t rganc i ter silovito ubežnikom.

»Aufpassen, noch z«ro i m Hause!« so kričali (j s ta še dva bandi ta ) .

Sovražnik je obkolil i n Drago sta se hitro t u , sta b i l a pred vrat i . Dahu napadalce , je M a r t i n M I M k l i c a l : »Vrzite bombe vrata.« U d a r i l je na vtis' »kragujevke«, kot so . bombe, k i so jih pt i zde lova l i v Kragujevcu«, močan učinek. N a d\ stapovec z a tu l i l v , »Aufpassen, Handgranit*«; ročne bombe)!« Napadalci r

v zavetje za hišo. Na dvt zabl iakalo , eksplozija je ^ vaščane. M a r t i n in Dn** v tem t r e n u t k u že zapusti se u m a k n i l a iz nevarna

N a dvorišču sta ostali tfy par t i zan Aljoša in ntznatp vec. P r e d l e t i so na spominsko ploščo.

P o u m i k u so vosovci i zda j i . Zaka j je gest prišel i z za vogala. . pazi jo, ker sta v hiši dviy M r t v e g a na t leh ni vidri,i torej za t r i in ne za štiri , akci je. K d o je izdajalec* N, t i s t i h , k i je b i l sinoči t* pod kozo lcem.

2 2 . F E B R U A R J A 1980 9.STRAN G L A S VAŠA PISMA

$ E E N K R A T : P R E D O S L J E I N P A R T I Z A N I

^Čudimo se, da GLAS, ki sicer tlno informira svoje bralce, ttopa svoj prostor neprever-

*hm in neresničnim člankom. Stane Bobek-Miha v Gla

J* dne 15/2-1980 po svoje raz-ba nekatere citate iz govora ^dstavnika Predoselj na javni ^ijski oddaji: Koncert iz naših \jev, ki je bila v Predosljah pri Suiju. j ^Citiramo sporni del govora: ^Vendar tudi nesoglasje pri ^idnji novega doma ni pripel/a-^ samo do neuspeha, ampak se

K'z tega rodila misel o popravilu nego kulturnega doma, ki so

* med vojno požgali partizani, J bi preprečili vselitev belo-

K**-distov, vendar jim akcija ni mem uspela, saj so beli dom za

B usposobili, ga zaščitili z f\ikerji in ograjo, ter se vselili.«

KVe» govor predstavnika Pre rlj je bil predhodno posre-an RTV Ljubljana, ki v njem našla nobenih nerazumljivih

^fislimo, da tov. Bobek ni v moti poslušal govora in zato ni vumel smisla sestavka, strinjamo se s piscem, da \rajo biti mlajše generacije \tilno seznanjene z dogodki iz me preteklosti. Zato nam je ne­doumljivo, zakaj se trudi stvari ikazov>ati drugače. Več 100 po-iialcev v dvorani je smisel

stavka pravilno razumelo. j)obro se zavedamo težine \itomorne vojne. Zato se tru­mo tudi na primerih preteklosti \kazovati njen nesmisel in ob tki priložnosti graditi našo 9tnost. feresnični članki, kot je orne ni, pa skupnim prizadevanjem to škodijo.

Krajevna skupnost D P O Predoslje

ŽURNI VETERINARJI

I N O R E J 8 K I E R I N A R S K I Z A V O D

»RENJ8KE

E 2 U R N I V E T E R I N A R J I 122. 2. do 29. 2. 1980

občini K r a n j i n Tržič iN Janez , d i p l . vet.,

i j , Vrečkova 5, te le fon 17 a l i 21-798 >EZ A n t o n , d i p l . vet.,

i a j , B e n e d i k o v a 6/a, t e l .

i občino Skofja L o k a > D O P I V E C D a v o r i n , d i p l . t., G o r e n j a vas 186, te le-• «0-310 I L A K M a r k o , d i p l . vet., »f)a L o k a , N o v i svet 10, •0-577 a l i 44-518

občini R a d o v l j i c a i n »niče 5 8 T E N J A K A n t o n , d i p l . , B l e d , Prešernova 34, 77-828 a l i 77-863

i r n a služba p r i Z i v i n o -•kem ve t e r ina r skem za ­l a Go r en j ske v K r a n j u ,

J S l a v c a 1, te l . 25-779 a l i -781 pa deluje n e p r e k i ­dno.

DRAVJE V NARAVI

Hortikulturno društvo Kranj pred novimi nalogami

Zdi se. da je z lansko jesensko ure­ditvijo vrta pri njihovem paviljonu pri stari osnovni Soli Simona Jenka in razstavo suhih Šopkov, tičnic in makramejev tik pred novim letom, društvo na novo zaživelo. Za letoš­nje leto so si člani in vodstvo dru­štva zadali vrsto zahtevnih nalog. Predvsem bodo letošnje leto skušali povečati število članov društva, po­sebno med šolsko mladino. Enkrat mesečno bodo pripravljal i predava­nja in razne ekskurzije. Razstave na temo varstvo okolja, spomladanski šopki, bolezni in Škodljivci v vrtu bodo organizirane v aprilu in maju. razstavo trajnih aranžmajev in ptičjih krmi lnic pa bodo spet pripravi l i novembra ali decembra.

Društvo bo šolam dajalo pobude za urejanje šolskih vrtov, pomagalo pa bo tudi drugim pri urejanju jav­nih zelenic s predlogi, nasveti, načrti, skicami in podobnim. Organi-

Selekcija vse uspešnejša K r a n j — Kranjska vokalno-in-

strumentalna skupina Selekcija, k i jo veliko mladih bržkone že dobro pozna, je pred nedavnim stopila na ustvarjalno glasbeno pot. V kratkem času j i je uspelo dokazati, da v za­bavni glasbi ni potrebno bit i ravno genij, pa kljub temu lahko pomemb­no posežeš v tokove domače scene in postaneš sooblikovalec dogajanja.

Nj ihova prva lastna pesem L ju ­bezen v avtu je požela odobravanje številnih poslušalcev in se uvrsti la v vrh slovenske lestvice popularnosti. Irena, Dare, Janez, Ivan in Aleksan­der pa so v ljubljanskem studiu Akademik (tokrat z naročilnico R T V Ljubljana) že pripravi l i novo skladbico z naslovom Najstnica, k i bo po uspešnosti prav gotovo sledila prvi. V kratkem bodo posneli še dve skladbi, govori pa se tudi o plošči.

Glasba Selekcije je preprosta in ne prinaša »velikih idej« in »revolu­cije«. Prav gotovo pa uspešno zado­voljuje potrebe po plesu, zabavi in razvedrilu. M l a d i tako glasbo želijo in — recept uspešnosti je tu .

K . M o h a r

Društvo za raziskavo jam Kranj pripravlja za vse, ki se želijo tudi sami ukvarjati z raziskovanjem podzemnega sveta, jamarski pri pravniški tečaj. Seznanili se boste s topografijo, merjenjem jam in še po­sebno temeljito z vrvno tehniko in varnostjo pri raziskavi jam. Pri četek bo r petek. 22. februarja, ob 18. uri v kletnih prostorih vrtca Janina (Kebetova 9). Vabi/eni!

t. d.

Foto: Matjaž Chvata l

ziral i bodo tudi nagradno tekmova­nje med krajevnimi skupnostmi in hišnimi sveti za najlepšo sosesko v Kran ju .

Da bo hort ikultura našla pravo mesto in razumevanje pri reševanju njenih problemov, in problematike varstva okolja občine Kran j , se bo društvo tesno povezalo in sodelovalo Z družbenimi sveti in samouprav nimi skupnostmi.

Društvo bo tudi letos v mesecu aprilu organiziralo obisk oziroma poučno ekskurzijo v Holandijo, so­delovalo pa bo tudi pri republiški vrtnarski razstavi v Cel ju.

Morda še zanimivost: na razstavi spomladanskih šopkov v aprilu bo organizirana tudi zamenjava sadik. Ce imate doma vrsto cvetja, k i se vam je bogato razrasla in bi jo bilo treba redčiti, jo boste na tem »sejmu sadik« lahko zamenjali za sorte, ki je mogoče še nimate.

Vsekakor si je društvo zadalo zahtevne naloge in upamo, da j ih bo tudi dobro opravilo. Obeta se nam torej bogato hort ikulturno leto.

D. Dolenc

j j T l DEŽURNE T R G O V I N E » V E L E T R G O V I N E

~ | S P E C E R I J E B l ed

dne 2 3 2 1 9 8 0

M A R K E T »DELIKATESA« B l ed Ces ta svobode 1 5 (v Park hote lu)

Film o lepotah

begunjske okolice R a d o v l j i c a - Kra jan i Dvorske

vasi so te dni dobil i svoj film o le­potah domačega kraja. Žive slike, k i j ih spremlja primerna razlaga, prikažejo ta košček raja, vpet med gorski svet Dobrče in temne gozdove Grofije. Iz filma veje svežina in živ­ljenjski utr ip tega kraja. Vse je skladno in v naravnem ravnotežju: gozd, divjad in ljudje, hiše s svojo arhitekturo, kozolci in ul jnjaki.

Nenadoma pa se vse spremeni. T a m , kjer je bi la gozdna jasa, porasla s praprotjo in prelepim gozdnim sviščem, se pojavijo gore odpadkov, bistra voda je postala umazana brozga, celo pokrajino pa prekrije mrtvaški prt sivega pepela, k i zaduši pod seboj vsako sled živ­ljenja.

Pretresljivo je zaključil snemalec svoj f i lm in z močnimi efekti je prikazal brezupen boj krajanov za ohranitev življenjskega okolja. M a r je res brezupen? Bodo zares Dvorsko vas spremenili v smetišče?

M . Gregorčič

Predavanje o modernih

sadnih oblikah Hor t iku l turno društvo K r a n j je

za četrtek, 28. februarja, ob 17. uri v koncertni dvorani Delavskega doma v K ran ju pripravilo zanimivo preda­vanje o modernih sadnih oblikah. Predaval bo ing. Franc Lombergar s Kmetijskega zavoda Maribor. Pred predavanjem pa si ob 15. uri v sa­dovnjaku Resje pri Podvinu lahko ogledate prikaz sodobnih rezov in vzgoje sadnega drevja. D. D.

Peteršilj 'etroselinum hortense)

N a r a v n o z d r a v i l o , k i pospešuje izločanje i , blaži krče, o d p r a v l j a v e t rove i n spodbu ja

_ j a v o . Peteršilj gojimo največ po vrtovih. Predvsem je in kot imenitna začimba, manj pa ga uporabljamo

naravno zdravilo. Rast l ina značilno diši. korenina prijetnega okusa in vonja, "plodovi pa so ostro i vn i . Korenino izkopavamo v apri lu in oktobru, t l ino režemo ob cvetju juni ja lil jul i ja, avgusta in

p t embra pa plodove. Zaradi množine učinkovin je •ter«ilj ne le kuhinjska, temveč tudi močno učinku-Ja zdrav i lna rastlina, ki žene na vodo. spodbuja tek, _r »šuje prebavo in odganja vetrove. Zvarek jedilno žlico drobno zdrobljene rastline korenine kuhamo deset minut Dnevna količina 1 i e l i ca . Poparek: 25 g r sveže rastline (2 žlici) prelijemo

Itetrt l i t ra vrele vode: dnevna količina 1 skodelica. Zvarek plodov: čajno žličko plodov na skodelico ie: enkrat na dan

Pomembno je, da jemljemo točno odmerjene količine in da nimamo akutnega vnetnega procesa na ledvicah. Ze majhne količine delujejo na odvajanje odvečne vode v telesu, tako v nogah, osrčniku, prsni in trebušni vot l ini , vplivajo pa tudi na zaostalo mesečno perilo. Nosečnice naj teh pripravkov ne uživajo.

Prav je, da dodajamo peteršilj solatam, omletam, juham, mesu in krompirju. Peteršilj ima precej vita­mina C, zato učinkuje poživljajoče. Zeliščarji priporo­čajo peteršilj pri rumenici, jetrnih obolenjih, protinu in revmatizmu. Po bogatem prazničnem kosilu je priporočljiv peteršiljev čaj ker izboljša prebavo in preprečuje napihnjenost.

Namesto čajnih pripravkov lahko rabimo tudi t inkturo (2-krat na dan po 15 kapljic) Priprava tinkture: ldel peteršiljevega soka zmešamo z enakim delom 60 odstotkov špirita ali močnega žganja. Ce dodamo še sok iz koprivnih korenin (1:1), je učinek še boljši, saj deluje tudi proti protinu in revmatizmu (3-krat na dan po 15 kapljic). Obstaja tudi prepričanje, da peteršilj (korenina) deluje kot zelena, torej spodbuja spolno vzburjenje.

Novejše raziskave so pokazale, da je v peteršilju tudi vitamin Br_\ pomemben v i tamin iz skupine B. ki odločno sodeluje pri nastajanju krvničk.

A B C

Črtomir Zoreč P O M E N K I O B S A V I D O L I N K I

O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE ( 16. zapis)

Zadnja beseda v prejšnjem zapisu je izzvenela v ogorčenju nad ka­toliškim nasiljem, k i ga je izvajal ne­usmiljeni škof Tomaž Hren nad gorenjskimi protestanti v Dol in i . No, k sreči Hrenova oblast ni segla

Krek Karavank. Na Koroškem so bil i olj strpni, saj se je luterantstvo

ohranilo prav v današnje dni. Tako so kraji (n.pr. Sentrupert ob Osojskem jezeru), kjer stoje v vasi, v bližnjem mirnem sosedstvu kar obe cerkvi — katoliška in luteranska.

Ker pa smo že v pogovoru o pro­testantih v Dol in i , moram povedati, da so se ti luteranski otoki onstran Karavank, prav blizu meje, ohranil i . Te vasice — so: Peče (Pockan). Sovče (Seltschach) in delno na Zi l j i c i (Gai l i t z ) .

Službo božjo so še v 18. stoletju tod opravljali le slovenski pro­testantski duhovniki. Najbolj znan med njimi je bil Luka Maurer, ki je leta 1754 sestavil in izdal zbirko 90 slovenskih nabožnih pesmi.

znesku 7 krajcarjev in 2 pfenigov od trinajstih pašnikov. Komar in za njim oskrbnik Sehvvarz sta trdila, da morajo prav toliko dajati tudi graščini.

Priče so morale priseči al i na prostem ali pa v hiši, kjer so bila okna in vrata odprta na stežaj!

Ze pred letom 1582 so dajali Ratečani kranjskogorskemu župni­ku na dan svetega Tomaža za biro merico pšenice, s Srednjega vrha je župnik dobival kozlička in hlebec sira. Kadar je gospodar kmetije umrl , so dali župniku rejeno ovco.

Pravda med kranjskogorskim žup­nikom in belopeškim oskrbnikom se je vlekla štiri leta.

Večina prič, starih od 60 do 80 let, ki so imele dober spomin, so pod pri­sego izjavile, da so dajali kmetje s Srednjega vrha in iz Gozda (Rut) desetino le župniku, graščini pa nič. In tako je zmagal Oparnik, kmetom je izvojeval »staro pravdo.«

Iz novega urbarja (iz leta 1706) zvemo, da je bilo v Podkorenu 12

Kmečka hiša v slovenskem gorenjskem slogu

S K O D L E IN » G A N K I «

K ako prijetno dene očesu esteta pogled na lepo s skod­lami krito streho, na lesene

»ganke« okrog stavb in na viseče gorenjske nageljne, ki padajo z oken kot rdeči slapovi, po Zupančičevo!

Seveda: če že varne niso, so pa le lepe strehe, krite s skodlami. In tako išče (in tudi najde!) oko prav v va­seh visokogorenjske doline obilo hiš še iz časov, ko so ljudje imeli boljši

kmetij, k i so morale dajati župniku vsak tretji snop žita, graščini pa vsak drugi snop. V Kranjski gori je bilo 8 kmetij, vsaka d& 10 snopov žita in hlebec sira, Rutarjani (pre­bivalci Gozda - Rut) so dajali župniku jagenjčka, vsak kmet pa še 13 krajcarjev in 2 pfeniga poleg hlebca sira. Ratečani so dajali hlebec sira, hlebec kruha, klobaso, na dan svetega Ahaca pa vse mleko »od velike in male živine«, t.j. od krav, ovac in koz.

Liznikovo hišo. eno najstarejših stavb v Kranjski gori preurejajo v majhen krajevnigornjesavski muzej.

domačijski okus kot ga imajo dan­danes.

Gorenjska hiša (reči »v alpskem slogu« najbrž ni umestno), opasana z lesenim i z r e z a n i m »gankom«, s kamnit im portalom, z umetalno ko­vanimi mrežami na oknih pa z leseno krit ino - to je prava lepota gorenjskih vasi!

Kako oduren pa je pogled na betonski, žalostnosivi kranjskogor­ski hotel Kompas! Pravi madež za to prelepo gorsko pokrajino!

KMEČKE D A J A T V E

V rnimo se spet v stare čase. ko kmetu ni bilo prav lahko spričo velikih dajatev graščini

in farovžu. Po zapisih Ivice Rup-nikove, učiteljice v Kranjski gori. povzemam nekaj podatkov.

K a r je moral kmet oddati al i pla­čati, je bilo zapisano v »urbarjih«. Iz takega ohranjenega urbarja (leto 1586) zvemo tudi o pravdi, ki jo je imel kranjskogorski župnik Gašper Oparnik /Oskrbnikom graščine Bela peč Gregorjem Komarjem, zaradi desetine, ki so jo dajali posestniki iz Gozda (Rut) in s Srednjega vrha kranjskogorskemu župniku v letnem

Zanimivost zase je način cerkve­nega pisanja krajevnih imen v času po letu 1806. Pisal i so j ih - po latinsko! Np r . : sub Ratice (Pod­koren), in Matr ica (pri Far i v Kranjsk i gori) in Svlva Gozd — R u ­te), in medio Monte (Srednji vrh). — Sele leta 1867 je narodnozavedni župnik A r t l začel pisati slovenska imena farnih vasi.

Zbor fotoamaterjev

K r a n j - Foto kino klub Janez Puhar iz Kran ja je med najuspeš­nejšimi tovrstnimi organizacijami v republiki. Potrditev za to so številna priznanja in nagrade, ki j ih je prejel klub ali njegovi člani. Foto kino klub Janez Puhar iz Kranja bo imel v torek, 26. februarja, ob 18. uri v svojih prostorih v kranjskem Delav­skem domu redni letni občni zbor, na katerega vabijo razen članov tudi druge ljubitelje fotografije.

P E T E K , 2 2

Dan z organizatorji in voditelji pohoda na Stol D e l o i z u r j e n

O dosedanjih zimskih spominskih pohodih na Stol je bilo že mnogo zapisanega, a o ljudeh, ki jih pripravljajo in vodijo, le malo — Pred letoš­njim pohodom smo spremljali skupino alpinistov pri nadelavi in označitvi poti na goro — Predstavniki organizacijskega odbora, gorski re sevalci in planinci so pripovedovali o nalogah

v obsežnih pripravah

Na goro je treba znositi kopico alpinistične in reševalne opreme.

Medtem poiščem l jud i , k i b i do­po ln i l i zapis o pr ipravah pohoda. P r v i sogovornik je načelnik jese­niškega alpinist ičnega o d s e k a i n član G R S J a n e z K u n s t e l j . To l e pove: »Vsem a lp in is tom in reševal­cem iz jeseniške občine je pr iprava pot i za pohod postala že obveza. S t o l je naša gora. P r i organizaci j i pohoda sodelujem šest sem načelnik odseka.

let. odkar

M O S T E P R I Ž IROVNIC I - T a k r a j p o d K a r a v a n k a m i je k a k o r m n o g i d r u g i z n a n po k r v a v i h d o g o d k i h i z n a r o d n o o s v o b o d i l n e bo rbe . J e eno o d izhodišč z a v z p o n na S t o l o v a pobočja, k a ­m o r so se n a i i z a v e d n i l judje z a t e k a l i v s t i s k a h p r e t e k l o s t i i n se vračajo n a b i r a t moči za se­danje t e r p r i h o d n j e na loge . O d t u se ze pe tna j s t l e t poda j a množica občanov i z številnih k r a j e v n a i e d o m o v i n e n a po t p r o t i najvišjemu v r h u K a r a v a n k , da b i s s k u p n i m p o h o d o m označila p o m e n j u n a i k e g a de jan ja j e sen i ­ških p a r t i z a n o v 20. f eb rua r j a 1942. l e t a n a S t o l u i n se s p o m n i l a t a m k a j pad l e ga b o r c a Jožeta K o d r a . O b prenašanju izročila n a r o d n o o s v o b o d i l n e bo rbe n a mlajše r odove t a množica o p r a v ­l j a se d rugo p o m e m b n o p o s l a n ­s t v o ; p r i p r a v l j a se za svo je n a ­loge v splošni l j u d s k i o b r a m b i nase dežele.

Dan pred letošnjim pohodom. Delovni petek, vendar ne povsem vsakdanji. V Mos tah izstopim iz avta in si oprtam nal rbtnik. Zvezde z neba preganja jutranja svetloba, ko t iho stopam mimo spomenika padlim talcem. M a l o naprej zavijem 8 ceste na pot, k i vodi navkreber. K Valvasorjevem domu sem name­njen. T od se bom srečal z vsemi t ist imi , k i s prostovoljnim delom pripravijo in vodijo vsakoletne z im­ske pohode na Sto l .

Ze pred osmo uro je v koči živah­no. Obiskovalc i sede za mizami v topl i jedi lnic i in se pomenkujejo. Povečini so alp inist i in člani Gorske reševalne službe. Prišli so z Jesenic, iz Mojstrane, M a r t u l j k a , Kran jske gore in Rateč. Nekater i , tud i člani organizacijskega odbora, k i deluje v okv i ru koordinacijskega odbora planinskih društev jeseniške občine :n občinskega odbora Zveze borcev N O V z Jesenic, še prihajajo. Dospe dosedanji načelnik jeseniške postaje Gorske reševalne službe Ber t i K r a -t>ež, k i razen za delo reševalcev skrbi tudi za pripravo poti . Po kratkem počitku sledi posvet o razmerah na gori. Treba se je odločiti, a l i bo vzpon na vrh možen. T o je odgovor­na odločitev, saj gre za varnost vseh udeležencev pohoda. Letos z vre­menom ni težav, sneg je uležan, n i ga preveč. Tore j , gremo na v rh !

Zastavica za zastavico na poti

Pred Valvasorjev im domom je zbranih okrog trideset alpinistov in reševalcev. Stoje v ko lon i in poslu­šajo zadnja navodi la vodje. Počasi hodite in dobro nadelajte pot. j im

veli v pozdrav. P a saj ne bodo mogli hitet i takole otovorjeni, si mis l im in potihem želim sam pri sebi zaradi majavega zaupanja v lastne zmog­lj ivosti.

V goro je treba znosit i nemalo opreme. Vsak alpinist ima komplet­no lastno opremo za gibanje v z im­skih razmerah, razdele pa si del tovora, v katerem je alpinistična in reševalna oprema, k l in i , vrv i , po­možne vrvice, sonde za preiskovanje plazovit ih predelov, ak i . sanitetni material in drugo. K d o r ima proste roke, dobi šop zastavic za označe­vanje poti .

Rdeče zastavice se kot dolga kača vijejo v strmino. Zasopl i se ustav imo pri prvem nevarnem predelu, kjer pot prečka strm žleb. Večina se vzpenja naprej, prot i tako imenova­ni prižnici, razgledni točki na pr i ­bližno polovici pot i . Ostanem s skupino alpinistov, k i ima precej opravit i z zavarovanjem nevarnega dela poti. Dobro nadelajo pot prek žleba in jo zavarujejo s pr i t r jen imi vrvmi.

Počitek na mestu se prileze, ven­dar se v razgreta telesa zažirata h lad in megla. Se posnetek in nadal ju­jemo vzpon. T u in t am je t-reba popravit i kak stop z lopatico cepina, odseči vejo borovca, k i se je razrasla v pot, pa zopet zapičiti zastavico, da bi b i la že uhojena pot dovolj v idna. M e d opravi l i in hojo nas preseneti toplo sonce, k i pretrga dopoldansko meglo in naznani lep dan.

Skup ina tovarišev nas čaka na ključni točki sredi gore, »prižnici«. Ured i la je kontro lno mesto reševal­cev za pohod. Pridružimo se j im v občudovanju razgleda na Jul i jce , zatem pa pohit imo naprej, prot i Prešernovi koči. P r v i iz kolone so že tam. L a h k o smo hvaležni, da nismo med nj imi , saj j i h sprejema s snegom zametana koča. Treba je odmetati vhod in uredit i okol ico. Za njeno notranjost skrbe gospodar in člani Planinskega društva Javorn ik .

P r i koči si privoščimo malico iz nahrbtn ika. V kuh in j i že topijo sneg za čaj. Prav prileze se, ko nam po­strežejo z n j im!

Pripovedi reševalca in planincev

K l j u b vabečim sončnim žarkom ni časa, da b i se j i m predali. Vsakdo ima svoje zadolžitve. V koči hite s pospravljanjem in pripravo pre­hrambenih zalog za kuhinjo, na strehi nastavljajo kovinske dimnike, okol i stavbe čistijo sneg, ena skupina pa se poda prot i 2238 me­trov visokemu vrhu Velikega Sto la in posebej skrbno označi smer vzpona nanj .

»Kljub večji množici nam je na vrhu lažje. P r i vsem nam priskočijo na pomoč člani P laninskega društva Javo rn ik ; v preteklosti pokojni J a n k o V i l m a n , sedaj pa posebno Ivan Strgar ter mlajši p lan inc i .

K e r sva oba nekdanja par t i zana in vodiva mlade v jeseniškem pla­n inskem društvu, naju veseli, da na to spominsko manifestacijo pr ihaja vse več mlad ih . Pr ide pa tud i do problemov, ker nekateri pripeljejo na vrh slabo pripravl jene in oprem­ljene otroke. V z p o n a na S t o l ne b i smel nihče podcenjevati.«

Pred odhodom prot i do l in i pr i ­s luhnem še g o s p o d a r j u Prešerno­v e koče Z v o n e t u Tavčar ju z J a v o r n i k a . »2e šesto leto oprav­l j am to dolžnost,« pojasni in nada­ljuje: »Moja naloga pred pohodom je odpreti kočo in poskrbeti za zasi l­no postrežbo obiskovalcev. P r i p ra ­v i t i moramo pijačo, predvsem čaj. K e r so vodni rezervoarji zaradi mra ­za izpraznjeni , dobimo vodo s top­ljenjem snega. Ves čas moramo k u r i t i , da je vode dovolj. K e r smo štirje, se ponoči menjamo pr i varo­vanju ognja. Zalogo drv imamo pripravl jeno že od poletja.

V dobr ih vremenskih razmerah zadostuje za pr ipravo pot i do deset l jud i , v s lab ih pa j i h je tud i petdeset premalo. Že pred akci jo se na sestan­ku dogovor imo za naloge in si j i h razdel imo. P o večletnem sodelova­n ju že vsak ve, kaj je treba naredi t i . De lu j emo kot ve l ika , dobro izurjene naveza.

Najtežja je odločitev glede vzpona na v rh . C e se zarad i varnost i odlo­Čimo za pohod po p lan inah pod Sto­lom, mars ikdo tega noče razumet i , ka r je moč opaz i t i po slabši udeležbi. Za vzpon na v rh je treba pot spel jat i tako, da bi udeleženci čimbolj varno in s čim manj napora končali pohod. Raz en označitve pot i in zavarovanja nevarnih mest je naša naloga tud i pregled p lazov i t ih terenov.

Ob sobotah dežuramo člani postaj G R S iz jeseniške občine, ob nedeljah pa pohod spremljajo radovljiški reševalci. Le okrog petdeset nas je za kontro lo več tisoč udeležencev. V slabšem vremenu b i nas za dobro varnost moralo b i t i še več, pa tud i ob lepem vremenu ne moremo ugna­t i vseh, k i se ne drže naših navodi l . D r u g i problem je uživanje a lkoho la , k i n i t i najmanj n i rešitev za slabo telesno pripravl jenost. L judje b i se mora l i zavedati svoj ih sposobnosti in se predvsem zavestno odločati za zahtevnejše vzpone. Udeleževati b i se mora l i tud i drug ih pohodov po Sloveni j i , da b i b i l i za pohod na S to l kot najtežjo preizkušnjo dobro pripravl jeni .

Pohod je tud i za reševalce dobra priložnost za ohranjanje kondici je. Seveda pa se pr i jetno počutimo, da prispevamo nekaj za skupnost, za množičnost p laninske rekreacije in utrjevanje borbenih tradicij.«

Pogovoru se zatem pridružita [ Ančka i n V l a d i m i r S t o j a n , p l a ­n i n c a z J e s e n i c , k i že vrsto let skrb i ta za zamenjavo kont ro ln ih kuponov pohodnikom pr i Prešernovi koči. »Jaz oprav l jam to dolžnost že tr inajsto leto,« prav i Ančka, »mož pa leto manj . Včasih sva morala skrbet i tud i za vodenje kartoteke udeležencev. P o cel dan smo j ih sprejemali pri odprtem oknu koče, čeprav je b i l mraz; in ogrevanje je bi lo slabo. N i t i jesti nisva imela časa.«

»Zdaj imajo že štiri leta kartoteko pr i spodnji koči.« nadaljuje V ladimir .

se drže navod i l . Za drup?i»' odgovarjat i . N a ključnic pot i , na .prižnici' in pod p Ma l ega S t o l a , imamo M K I ne točke. Pripravl jeni smo panje v prinvru poškodb ? je bi lo ma lo , saj so obisk; bol j opreml jen i . Za tak vq« membno z las t i dobro s obuvalo . C e pohodnih ustrezne opreme, jim vnai tujemo. Večina naše nas\* ] števa, vedno pa se nakfcvj mezn ik i , k i delajo po saj moremo kontro l i rat i prav l j enost i pohodnikov }»\ ter ih je s laba ; zaradi večkrat pr ide do zdrsov.

Z imsk i v zpon na Stol j* $ no doživetje za tistega.kit*] hr ibe. Reševalce vedno želja in odgovornost, da bi*] srečno končal. S svojimi g sem zadovol jen. Težave zaradi do t ra j an ih radijski i Naročili smo že nove in i j i h bomo k m a l u dobili.«

Pogovor o pripravljenost cev na nezgode je prekinila lo, da je p r i vračanju v po t i pod d o m o m padel niške postaje mi l ice in si \ nogo. Reševalna akcij* gj stekla. Poškodovanemu nogo z oporn icami , ga ^

že z jutraj spet vzpeti m J pomagat i ob nezgodi.

K a d a r je vreme lepo, med poho­dom ni težav. Sicer je v koči vel ik dren; tu prodajamo tud i razglednice. Kaže, da nam bo letos vreme naklo­njeno. Danes nam bodo dela l i druž­bo reševalci, k i bodo prespali v koči. V nedeljo nas do popoldneva, ko se bomo vrn i l i v dol ino, čaka še po­spravljanje koče.«

D a n se je močno nagni l v popol­dan in treba je v dol ino. P r v a sku­pina reševalcev je že v Valvasorje­vem domu. D v a me čakata, da b i me varno pospremila pr i spustu.

V pričakovanju pohoda

Udeleženci petkovega pohoda Po poteh Cankarjevega bata l jona so že zapust i l i Valvasor jev dom, ko pr i ­spemo tja. Vseeno je v njem živahen vrvež. K l j u b obvesti lom organiza­torjev, da tod v dneh pohoda n i prenočišč, prihajajo cele skupine pohodnikov. U t ru j en ih gorskih reševalcev ne mot i n j ihova prisot­nost; de lovni organizator j i so s t rpn i do vseh, tud i do obiskovalcev, k i žele opozor i t i nase z ne preveč pr imer­n im obnašanjem in glasnostjo.

Ob meni je v o d j a reševalcev B e r t i Krapež z J e s e n i c . Seznan i nas o nekater ih podrobnist ih v zvezi z varnostjo udeležencev pohoda. »Gorski reševalci skrbimo po svoj ih močeh za varnost vseh udeležen­cev,« poudar i , in iz izkušenj doda: »Gre predvsem za varnost t i s t ih , k i

V sob i organizacijski« \ imajo še z a d n j i posveto* na log p r i h o d n j a dva dm V n i k o d b o r a J a n k o Raki, n i c k o m a j n a večer ut» s tav i t i potek priprav na i drug im pove: »V odboro« dve l e t i , letos prvič kot

hod v Prešernovo kočo je zasut s snegom.

»*TEK. 22. F E M I M B . I A 1 gso 11 STRAN G L A

kje preži poškodbe.

nevarnost /a padec

Zdrs, poškodba in pomoč gorskih reševalcev

napo*??*'*' k l i n ' d ° *° n a p e t a v r v v a r o v a l <* prehod prek strmega žleba

n a v e z e Priprave so dolgotrajne: trajajo praktično od oktobra do začetka pohoda februarja. Petnajstčlanski odbor najprej poskrbi za pokrovi­teljstvo nad vsakoletno akcijo in zbiranje denarnih prispevkov, obve­sti alpinistične odseke in postaje G R S o datumu pohoda ter uredi potrebno za odsotnost od dela sode­lujočih članov. Zatem poskrbi za pripravo spominske brošure, v pri­hodnje naj bi j ih izdajali le vsako peto leto, kul tu mega sporeda in izbiro govornikov na slovesnostih. Organizirati mora tudi tehnično službo za evidenco udeležencev, delitev izkaznic in značk ter sprejem poŠte, pripraviti ozvočenje in po­skrbet i še za kup drobnih opravil . Letos smo vnaprej posneli obvestila in opozorila udeležencem pohoda, ki j i h bo prek ozvočenja moč slišati med 5. in 11. uro. V sodelovanju s člani muzejske zbirke pri P lan in­skem društvu Mojstrana smo pri­prav i l i tudi razstavo fotografij o zgodovini Stola in dosedanjih poho­d ih . Te dni bo na ogled v Žirovnici, potem pa na Jesenicah in v Radov­l j ic i .

P r i vsem delu nam je v veliko pomoč razširjeni odbor, v katerem so predstavniki alpinističnih odse­kov in postaj G R S , pošte, zdravst­vene službe, milice in raznih orga­nizaci j . Letos se je sestal enkrat, naš odbor pa sedemkrat.

Največ težav smo imeli z orga­nizacijo tehničnih služb, saj je nek­danja karavla v pr ivatni lasti in je ni moč več uporabljati za te namene. Postavit i je bilo treba dva velika šotora, pri čemer so priskočili na pomoč pripadniki radovljiške ob­mejne enote. Mnočico raznega ma­teriala pa smo do doma pritovori l i s konji.«

Večer v koči presede mnogi ob Peči, drugi za mizami, nekateri pa si poiščejo prenočišče v zavetju šoto­rov. Noč je kratka, za nekatere, ki nimajo ležišča, celo predolga. Napo­či prvi dan pohoda.

Nezgode v poduk Letošnji jubilejni pohod na Sto l je

za nami, zato ne gre ponavljati že znanih dejstev o njem. Vemo, da se ga je v soboto udeležilo okrog 3400 l judi, največ doslej v enem dnevu. Opozorit i pa je treba, da je bilo v tej množici več skupin in posamezni­kov, ki se niso zmenil i za označeno pot in opozorila reševalcev. Da je bilo tokrat to posebno izrazito, je mogel opaziti vsakdo, k i že leta nazaj pozorno spremlja pohode in nekaj ve o pravil ih hoje v hribe.

K e r gre za zahteven vzpon v zim­skih razmerah, organizatorji skrbno pripravijo — o tem smo se letos povsem prepričali — skupinski po­hod v določenem dnevu, določenih urah in po določeni poti. N i pra­v i lno, da se prvi obiskovalci vzpenja­jo na vrh že pred uradnim začetkom pohoda, ko alpinist i Šele pripravlja­jo pot, čeprav so v njihovem sprem­s tvu Se najbolj varni. Med sobotnim pohodom je motilo predvsem to, da posamezniki niso upoštevali ozna­čene smeri za vzpon in so zapeljali po pot i za spust navzgor cele skupi­ne udeležencev. Se bolj je bodlo v oči, kako so se nekateri vračali v do l ino ; na vse načine, tudi po zadnji p l a t i , so se spuščali nizdol in kjer je šla kolona prepočasi, so jo mahni l i po bližnjicah. Marsikdaj od zgoraj ni moč opaziti , kje se konča strm plaz.

Letos je na žalost prišlo do prvih resnejših nesreč. Prizadele so tako udeležence pohoda kot ljudi v dol ini Gorskim reševalcem in posadki helikopterja, v njej so Krnil Her lec Marko Zavrl in Boris Bubnič. ni bilo težko priskočiti na pomoč, hud«) pa j im je bilo, da ni bilo rešitve za 11-letnega dečka, da sta bila dva ude­leženca težje ranjena in da se je po­škodoval tudi eden od reševalcev

i K l jub pomislekom posameznikov

glede varnosti na tako množičnih prireditvah je povsem jasno, da ne gre za slabo organiziran pohod, ki bi ga bilo treba v prihodnje omejevati; predvsem ne zato, ker je pomemben za razvijanje tradicij narodnoosvo­bodilne borbe in nadaljnje utrje­vanje naše obrambne pripravlje­nosti. Prav gotovo pa bo treba raz­misl i t i , kdo in kako se bo pohodov v bodoče udeleževal!

D o 16. pohoda je še daleč. S k r b n i o r gan i za t o r j i se bodo nan j pravočasno p r i p r a v i l i . Že med letošnjim pohodom pa so se d o g o v o r i l i , da bo v bodoče pohod možen le v o r g a n i z i r a n i h s k u p i ­n a h . Udeleženci se bodo m o r a l i p r i j a v i t i p l a n i n s k i m društvom; n j i ho va na l oga bo sestava i n vo­denje s k u p i n .

Besedilo in slike: Stojan Saje

Olimpijske igre so prikaz vrhunskega športa

Neodgovorni udeleženec pohoda zapelje vzpenjajočo se kolono na pot, označeno za spust.

O l i m p i j s k o g ibanje se širi v o r gan i zac i j skem in ide jnem pogledu. P o svojem s m i s l u s ledi že skora j s t o l e tn im k l a ­sičnim ide jam, k i poz iva jo l judstvo vsega sveta i n po­sebno m l a d i n o k t ekmovan ju , merjenju moči i n razglašajo m i r med na rod i , t v o rno so­delovanje, preseganje i n po­trjevanje človekovih sposob­nost i v v r h u n s k i h športnih s t o r i t vah . P r v o b i t n o pojmo­vanje iger danes zgubl ja na vseb in i . O l i m p i j s k e igre že zdavnaj n iso več igre s p r v i ­nam i neposrednost i , sponta ­nos t i i n z značilnim i g r a l n i m ozračjem. Prešle so v za­gr izene boje, v k a t e r i h se še uvel javl ja jo p r a v i l a , igre pa postajajo tret ja s topnja popo l ­nos t i , ko gre za s t rogo znan ­stveno načrtovanje, določanje možnosti i n n j ihovega u r e sn i ­čevanja na zah t e vn ih o l i m p i j ­s k i h nas t op ih .

O l i m p i j s k i upi n iso več odjek naključja, temveč na ­črtnega i zbo ra , d o b r i h nači­nov t r en i r an j a , najbol j p r i ­m e r n i h obremen i t ev ob upo­števanju vseh d e j a v n i k o v oko l j a , v ka t e r em se športniki p r ip rav l j a j o na v e l i k a t ekmo­van ja . Družbeni d e j a v n i k i oko l j a l a h k o lajšajo, pa tud i zav i ra jo pot v v r h u n s k i o l i m ­p i j sk i šport.

M e d i zvedenc i so doma i n v svetu večkrat nasprotujoča mnen ja o pomenu v r h u n s k e g a športa. N e k a t e r i meni jo , da so v v r h u n s k e m športu presežene n a r a v n e obremeni tve , k i l a h ­k o k v a r n o vp l i va jo na člo­v eka , posebno tedaj, ko opust i v r h u n s k i šport i n se vrača v n o r m a l n o življenje. N e k a t e r i

t rd i jo , d a v r h u n s k i šport ugodno v p l i v a na osebnost , d rug i pa meni jo , da ruši člo­vekovo ravnoves je . M n o g i i z ­vedenc i pa upoštevajo pomen v r h u n s k e g a športa v s odobn i družbi, posebno v pogo j ih soc i a l i zme , ko nekdan j i tek­m o v a l c i ne zatonejo v pozabo a l i celo v osebne s t i ske , temveč po svo j ih močeh še vedno pr ispeva jo k športnemu n a p r e d k u . Spo r t je pomemben de javn ik sodobnega sveta , v o l imp i j sko g ibanje se v k l j u ­čujejo mlade osvobojene države, da b i se že v bližnji p r i h o d n o s t i njeni z a s t o p n i k i v p r ep ro s t i h i n bolj c enen ih zv rs t eh l a h k o k o s a l i z na j ­boljšimi, a l i j i h celo z a r a d i bol j n a r a v n i h pogojev življe­nja p r eh i t e l i . Te želje se vse bolj uresničujejo.

Splošne t rd i t ve o politič­nem, vzgojnem i n n a r a v n e m pomenu športa, k i so l a h k o nasprotujoče morajo b i t i bolje opredel jene i n utemeljene. L o ­čiti m o r a m o športno g ibanje v posamezn ih državah i n nje­govo idejno usmerjenost . N a zapadu se šport bolj podre ja denar ju , zaslužku i n h i t r o m i n l j i v i s l a v i . V socialističnih državah so v ospred ju h u ­manistične, mora lne , vzgojne i n tud i estetske vrednote v r h u n s k e g a športa.

V r h u n s k i šport postaja v pogo j ih znans tveno tehnič­nega preporoda pomembno družbeno gibanje, k i ga je pot rebno cen i t i i n negova t i , širiti njegove splošne v r ed ­note, saj predstav l ja jo na j ­višjo stopnjo g iba lne o m i k e posamezn ih narodov , n j ihove gospodarske i n politične ure­d i tve .

»Pojoči« umetni zob Američanu Georgu Dillardsu je umetni zob zakuhal lepo godljo in mu

povzročil kopico nevšečnosti. Z njim je namreč »lovih eno izmed bližnjih radijskih postaj. Dillards je tako lahko brez težav spremljal radijski pro­gram. Strokovnjaki so zadevo pojasnili takole: kovina v umetnem zobu je pri­tegnila radijski signal in ga okrepila. Dillardsu je kajpak nenehoma brnelo v glavi. Ponoči je imel ob »radijskem aparatu«, ki ga ni mogel izključiti, pre­cejšnje težave s spanjem. In ker mu je bilo več do spanja kot do programa, si je muzikalični zob dal izdreti.

Film o firenških šesterčkih Italijanska televizija je prvič prikazala polurni film, posnet ob

rojstvu slavnih firenških šesterčkov, ki so prišli na svet 11. januarja. Eden od zdravnikov je namreč ves porod s carskim rezom posnel. Film »Voziček za šestero«, v katerem so prvič prikazali posnetke rojstva Giorgia, Francesca, Fabrizia, Roberta, Linde in Letizie, je precej odkupilo več televizijskih družb iz tujine.

Morila za denar Newyorška policija je ob aretaciji opisala 21-letno Blanche Wrifht kot

hladno in brezobzirno morilko. Obtožujejo jo, da je skupaj ? Miguelom Oguendo za denar umorila najmanj šest ljudi. Oguendo je nekdo 8. februarja pričakal v zasedi in ga ustrelil, policija pa je prepričana, da se je Blanche Wright maščevala tudi ubijalcu njenega partnerja.

—

TE DNI PO SVETU

Za uspešno reševanje poškodovanca v gorah je večkrat odločilen uren prevoz v dolino.

POPOLN SONČNI MRK Več kot 5000 a s t r o n o m o v in meteoro­

logov z vsega sveta se je v soboto pri ­družilo prebivalcem kenijskega meste­ca Voi pri opazovanju popolnega sončnega mrka. Mestece se je spreme­nilo v pravcati astronomski center, saj so znanstveniki iz posebnih naprav in letal spremljali edinstveni dogodek, ki se bo lahko tu ponovil iele čez 360 let. Mrk se je nato i i r i l prek vzhodne Afr i ­ke in zajel Indijski ocean, popoldne pa so ga doživeli prebivalci Indijskega polotoka, osrednjih del Sovjetske zve­ze, delov Kitajske, jugovzhodne Azije in Filipinov. Pas popolnega sončnega mrka je bil širok samo 147 kilometrov. V njegovem središču je bilo tokrat prav kenijsko mestece Voi.

VODA S P E T PUSTOŠILA Iranski časopis Azadegan poroda, da je v

poplavah, k i so zajele z nafto bogati K h u -zistHM izgubilo življenje 250 ljudi. Nad poplavljenim območjem so se zruAili trije helikopterji, ki so ogroženemu prebivalstvu prinašali hrano. Min is ter za nafto A l i Akbar Moinfar. k i vodi reševalne akcije v Khuz is tanu. je izjavil , da so narasle reke poplavile približno 20.000 kvadratnih kilometrov zemljiška. Voda je vdrla v vasi. porušila mostove in uničila plodna polja.

Vel ike poplave so zajele tudi zvezne ameriške države Arizono. U tah in Kal i for­nijo. Po večdnevnem deževju so moral i izselit i več kot 11.000 prebivalcev arizon-skega glavnega mesta Phoenixa. V Ar izoni in Kal i forni j i je deževje odneslo dele cest in mostov.

POŽAR V B E G U N S K E M TABORIŠČU

Enega od največjih taborov za indo-kitajske begunce na severu Tajske je opustoši] notar. Policija trdi, da je požar delo »zločinske roke«. Vse kate, da je M l podtaknjen, saj le izbruhnil hkrati na »tirih koncih. Našli so eno trtev, osem ljudi pa je bilo ranjenih.

TRČENJE LADIJ K o je l izbonsko pristanišče, ki leži na

izl ivu reke Tejo v At lant ik , nepričakovano zagrnila gosta megla, sta trčiii britanska tovorna ladja To l lan in Švedska ladja Barranduna. Trčenje je bilo tako silovito, da so mornarji v pristanišču na zasidranih ladjah sprva pomisl i l i , da je kaj eksplo­diralo. Ob silnem udarcu v Švedsko deset ti sočtonsko ladjo se je lažja britanska s komaj 2800 hrt prevrnila na bok in se začela počasi potapljati. V gosti megli so takoj prihitel i na pomoč reSilni čolni in vlačilci. Po več urah je reSevalcem uspelo potegniti iz vode 16 članov posadke britanske ladje. Štirje pa so najverjetneje izgubljeni.

TURISTIČNI R E K O R D V ŠPANIJI

Španija je s turizmom lani ustvarila rekorden dohodek, ki je navzlic zmanj­šanemu prilivu obiskovalcev znašal 6,5 milijarde dolarjev. Po podatkih mini ­strstva za trgovino in turizem je Španijo lani obiskalo 38,9 milijona turi ­stov, milijon manj kot 1978. leta, vendar pa je bil devizni priliv za mil i ­jardo dolarjev večji kot leto poprej. Obisk tujih gostov je bil lani manjši predvsem zaradi porasta cen hotelskih storitev, stavk kontrolorjev letalskih poletov in gostinskega osebja in zaradi terorističnih napadov.

R A Z P R A V A O C E N A H Evropski parlament bo na posebni seji. ki

bo od 24. do 26. marca, razpravljal o cenah kmeti jskih pridelkov v evropskih državah. Na tej seji naj hi 410 delegatov izrazi lo svoje mnenje o zviSanju cen kmeti jskih pridelkov v evropskih državah v letoSnjem in prihodnjem letu. Evropska komisi ja je predlagala poprečno podražitev za 2.4 od­stotka, strokovna telesa B O S pa zahtevajo podražitev za 7.9 odstotka.

P O L J A K A NA MONT E V E R E 8 T U Dvema Poljakoma se je prvima na

svetu posrečilo, da sta se pozimi povzpela na Mont Everest. Po velikih naporih in močnem vetru, ki je drugim članom odprave preprečil, da bi osvo­jili streho sveta, je to uspelo SO-letnemu elektriksrju iz Wroclswa Krzvzstofu Wielickimu in 29-letnemu varšavske­mu geometru Leszeku Cichvju.

Naši športniki

Grega Benedik:

Forma v pravem času

P O D K O R E N - Na startu letošnjega petintridesetega državnega prvenstva v slalomu in veleslalomu za starejše in mlajše mladince na smučišču pod V i -trancem se je zbralo sto petdeset naših najboljših mladincev. V štirih kategori­jah so nastopili vsi najboljši razen »olimpijca« Juri ja F ranka in Mete Jer ­man. Oba sta manjkala v konkurenci starejših mladincev in mladink. Vseeno pa je bila konkurenca pri starejših mla­dincih sila kvalitetna, kvalitetni so bili tudi boji v obeh tehničnih disciplinah. Vse »tiri proge, slalomska in velesla-lomska, so bile izredno zahtevne in od­lično pripravljene. T o je zasluga orga­nizatorjev občinske zveze smučarskih organizacij Jesenice.

Osrednja osebnost med starejšimi mladinci je bil član smučarskega kluba Jesenice Grega Benedik. T a te ne osem-najstletni dijak četrtega letnika gim­nazije Borisa Ziherla v ftkofji Loki je v obeh nastopih dokazal, da je trenutno na» najboljši mladinec. V obeh nasto­pih je prepričljivo osvojil oba državna naslova. Tako kot v slalomu je tudi v veleslalomu vozil tehnično dovršeno in borbeno do konca.

Kakšne so bile priprave na dolgotraj­no zimsko sezono?

»Ze zgodaj smo začeli s pripravami. Najprej v klubu in nato z reprezentan­co. Sem član naše druge moške smu­čarske vrste. Treningi so bili za to sezono res kvalitetni. Aleš Gartner je dal vae od sebe, da smo lahko uspešno trenirali. Med nami je bil tokrat naj-marljivejši in do skrajnosti zagrizen na treningu prav olimpijec Janez Zibler. Uspelo mu je, da je v Lake Placidu. Tudi sam sem z Janezom treniral in vedno ava se kosala kdo bo boljši. Oba sva na­predovala.«

Kako bi sami ocenili sezono, ki še ni zaključena?

»Čeprav smo kvalitetno trenirali , sem v pravo formo prišel dokaj pozno. Na izbirnih tekmah sem vozil slabo, če­prav sem bil med prvo deseterico. N i ­kakor nisem bil zadovoljen s svojimi nastopi. Prišle so tekme. Na FIS prire­ditvi v Kranjski gori nisem najbolje startal. Nato smo nastopili na Pohorju in Soriški planini. Na obeh tekmah je bilo že bolje. Na Pohorju sem bil deseti, na Soriški planini pa deveti. T u sem dobil tudi dobre FIS točke, saj je bil zaostanek za najboljšimi majhen. Pre­pričan sem, da v tej sezoni še nisem bolje vozil kot na FIS tekmi v Schwen-dnu (Švica). T u sem bil deseti.«

Z uspehom ste nastopili tudi na ev­ropskem mladinskem prvenstvu in na FIS tekmah na Krvavcu in Starem vrhu in sedaj na mladinskem prvenstvu?

»Res je, vendar bi bilo v Madonni di Campiglio lahko bolje. T u mi je uspel le en veleslalomski in en slalomski na­stop. V veleslalomu sem bil po prvi vož­nji šele trideseti in nato osemnajsti, v slalomu pa v prvem nastopu sedemin­dvajseti in v odločilnem sem dosegel četrti najboljši čas in sedmo mesto. Tudi Krvavec lahko ocenim kot dober. Bi l sem takoj za Magušarjem, ki je zma­gal. Na Starem vrhu mi je uspelo, da sem premagal vse naše tekmovalce. Iz­redno sem zadovoljen tudi z obema na­stopoma na državnem prvenstvu. Kot vidite mi je res dobro šlo.«

In za naprej? »Vsekakor bi bilo najbolje, da se

uvrstim v prvo reprezentančno vrsto. Seveda pa so to le moje skrite telje. Treba se bo dobro pripraviti za pr ihod­njo sezono.« .D. Homer

Peto mednarodno FIS tekmovanje pionirjev in pionirk za »Pokal Loka '80«

N o v u speh j u g o s l o v a n s k i h pionirje\i

J

STARI V R H - Jugos lovanski pionirji in pionirke so na petem mednarodnem FIS tekmovanju v slalomu in veleslalomu za Pokal Loke v moštveni konkurenc i prvič slavil i . V petem nastopu je našim najbolj­šim pionirjem v štirih kategorijah uspelo, da so se dokopali do tako zaieljenega moštvenega pokala. Tudi v posamezni kon ­kurenci so se v slalomu in veleslalomu odlično odrezali. Med vrstn ik i iz Avstrije, Bolgarije, Švice, Romunije, Poljske, Mad ­žarske in Juornslavii* mn edini zmatri od ­nesli Avstri jci v veleslalomu. V k o n k u ­renci mlajših pionirjev in pionirk sta nam­reč zmagala reprezentanta Avstrije. V vseh preostalih nastopih v slalomu in vele­slalomu pa so slavili obetajoči jugoslovan­ski pionirji.

In še nekaj je krasi lo letošnje dvodnevno mednarodno tekmovanje. Čeprav so staro-vrška smučišča skoraj kopna, pa so bile vse proge odlično pripravljene. T o je za­sluga organizatorjev, S K Alpetourja iz Škofje Loke, k i je na pičli snežni odeji tako izvrstno pripravi l proge. K uspehu je našim pionirjem čestital tudi častni pred­sednik organizacijskega odbora Andrej Verbič.

Predsednik slovenske gospodarske zbor­nice Andrej Verbič je dejal: »Čestitam vam k velikemu uspehu. Srčno ste se bori l i in dokazali, da greste z vel ikimi korak i po poti naših najboljših smučarjev. T o je velik obet vas, da se še bolje pripravite za olimpijske igre leta 1984 v Sarajevu. Vsa pohvala gre tudi marl j ivim loškim organi ­zatorjem.«

L E D V E Z M A G I G O S T O M Prv i tekmovalni dan in prvi uspeh naših

starejših pionirjev in pionirk v veleslalo­mu. Ze na začetku je bi lo jasno, da bo le malokdo kos našim pionirjem v tej tehnič­ni discipl ini . Časi ostalih konkurentov pač niso bil i tako dobri kot so j ih nato dosegali starejši pionirji in pionirke Jugoslavije. Vs i od prvega do zadnjega so vozili napa­dalno in tehnično dovršeno. Zato ni slučaj, da so v obeh konkurencah pri najboljših mestih prednjačili naši reprezentantje.

Rok Petrovič iz ljubljanskega Novinarja je bil ponovno najhitrejši pri starejših pionirj ih. K lemen Bergant je za Petrovi ­čem zaostal le za sedemnajst stotink. Na tretje mesto se je uvrsti l Sturzenbecher iz Avstrije, na preostalih mestih pa so samo pionirji iz Jugoslavije in Avstrije. Skoraj enaka s l ika je bi la pr i p ion i rkah. T u je zmagala Česnikova, na drugo mesto se je vr in i la Avatr i jka Rainer , tretja pa je bila ponovno Jugos lovanka Mojca Dežman.

m natisi trii* stareiši pionirji v slalomu. Tu so jugoslovanski pionirji doagt 1S^X^^^bo^m - BorisMaklm(2),RokPetro^(l)^ Robič (3) - je podelil predsednik organizacijskega odbora »Pokal L o A a * | Janez Šter.

S m u č a r s k i s k o k i

Smid in Jagodic n a j b o l j š a

na Gorenjskem PLANICA - Ob rekordni udeležbi je bilo

v Planici na 20-m skakalnici letošnje prvenstvo Gorenjake v skokih za mlajše in starejše cicibane. Največ uspeha so imeli mladi skakalci z Jesenic in Kranja. Med starejšimi je zanesljivo zmagal Joško Smid iz Mojstrane. Hujša je bi la borba za gorenj­skega prvaka med mlajšimi cicibani.

Vrstni red: mlajši cicibani - 1. Jagodic (Triglav), 2. Gašperin, 3. Kunšič, 4. Legat (vsi Jesenice), 5. Batiatič (Triglav) 6. Modrijan, 7. Knafelj (oba Jesenice), 8. Ceš-

Smučarski teki Poklukar najhitrejši med člani

M O J S T R A N A - T u se je nad osemdeset najboljših slovenskih smučarskih tekačev in tekačic pomerilo nn tradicionalnem spo­minskem tekmovanju v smučarskem teku za Janšev memorial.

Med člani je ta tek dobil V inko Poklukar iz Gorij. Z dobrim tekom je premagal C vaj narja iz Olimpije in Jelenca iz kranjskega Triglava. Med starejšimi mladinkami je prepreči ji vo zmagala Je l i Jelovčan iz T r i ­glava, medtem ko sta največ uspeha pri mlajših in starejših mladincih imela Gre-goric iz Ihana in Kršinar iz Olimpije.

Rezultati - ml. mladinci - 1. Gregorič (Ihan) 12:00,38, 2. Pustovrh (Olimpija) 12:11,29, 3. Kustec (Kranjska gora) 12:15,64, st. mladinci - 1. Kršinar (Olim­pija) 25:52,20, 2. D. Podlogar (Gorje) 26:14,79, 3. Klemenčič (Dol) 26:28.16, člani - 1. Poklukar (Gorje) 28:17,89, 2. Cvajnar (Olimpija 28:29,38, 3. Jelene (Triglav) 28:38,88;

ml. mladinke - 1. Mlakar (Kranjska go­ra) 13:32.49, 2. Verovšek (Olimpija) •- 55.87, 3. Smolnikar (Kamnik) 14:30,29. •t. mladinke — 1. Jelovčan 13:17,44, 2. Ko­rošec (obe Triglav) 18:07,79, članice - 1. Munih (Olimpija) 13:38,82. 2. Mrak (Moj­strana) 17:57,71. d h

Alpsko smučanje Veleslalom na Zatrniku

Smučarski klub Bled je na Zatrniku organiziral veleslalom za mlajše pionirje in pionirke ter cicibane in cicibanke iz k lu ­bov gorenjake tekmovalne skupnosti. Na­stopilo je kar 298 mladih tekmovalcev iz gorenjskih in pr imorskih klubov.

Rezultati: cicibanke: 1. 2mitek (Radov­ljica) 59,41, 2. Kotnik (Alpetour) 59,46. 3. Zemva (Bled) 60,06. 4. Hafner (Alpetour) 60,57, 5. K l inar (Bled) 61,13; cicibani: 1. Podlipnik (Bohinj) 51,73, 2. Jemec 52.95. 3. Grašič (oba Alpetour) 53,05, 4. Treven (Ra­dovljica) 53,20, 5. K l ina r (Jesenice) 53.25; mlajše pionirke: 1. Dežman (Triglav) 56,18, 2. Lesjak (Alpetour) 56,61, 3. Marušič (Go­rica) 57.37, 4. Ka lan (Podnart) 58,26. 5. K o -kalj (Bled) 58,43; mlajši pionirji : 1. Mik lav -čič (Matajur) 50,12, 2. L ikozar (Jezersko) bi.70, 3. Markič (Tržič) 51,98. 4. K l inar (Je­senice) 52,16. 5. Krč (Jezersko) 52,19;

M Kaganel

novar, 9. Zupančič (oba Ziri ) . 10. Knific (Triglav), starejši c icibani - 1. Smid, 2. Marjanovič (oba Jesenice), 3. Kešar, 4. 2ergaj, 5. Lipar, 6. Rančigaj (vsi T r i ­glav), 7. Kaltenekar, 8. Koeelnik (oba Jese­nice), 9. Dobnikar, 10. Mubi (oba Triglav).

Hokej Prv i poraz Dobrave

TRZlČ - V predzadnjem kolu medob­činske hokejske lige Gorenjske sta se kar dve srečanji končali za zeleno mizo. Tako so Tržičani izgubili z 5:0 b. b., ker so »po­zabili« priti na srečanje z Zabnico Tržiča-nom so odvzeli tudi eno točko. Blejska Dobrava pa je izgubila brez boja 5:0 sreča­nje z Naklom, ker je v ekipi Blejske Do­brave nastopil igralec z dvema dic ip l inski -ma kaznima. Edino srečanje, ki je prineslo odločitev na ledeni ploskvi, je bilo med Kokr ico in Borovljami. S 6:2 pa je zmagala Kokr ica .

Kainrathova in Wirnsberger iz Avstrije sta slavila pr i mlajših p ionirkah in pionir­j ih . Vendar so tu odlično vozili tudi vsi naši najmlajši Humrova in Kuharjeva ter Žagar in Ke rn pa so bi l i takoj za zmago­valcema. T o je veliko obetalo, da se naši dokopljejo do moštvene zmage. 2e v vele­slalomu so povedli.

Rezultati — st. pionirji — 1. Petrovič 58,10, 2. Bergant (oba Jugoslavija) 58,27, 3. StUrzenbecher (Avstrija) 58,60, 4. Robič (Jugoslavija) 59,38, 5. Hager 1:00,16, 6. Pflug 1:00,23, 7. Hofer (vsi Avstrija) 9. Po­gačnik 1:00,55, 10. Makl in (oba Jugoslavi ­ja) 1:00,67; pionirke — 1. Česnik (Jugo­slavija) 1:01,45, 2. Rainer (Avstrija) 1:01,68, 3. Dežman (Jugoslavija) 1:02,26, 4. Schoiswohl (Avstrija) 1:02,47, 5. Hafner 1:02,81, 6. Zaje (oba Jugoslavija) 1:02,93, 7. Strobe (Avstrija) 1:02,97, 8. Bergant (Jugo­slavija) 1:03,76, 9. Bergmann (Avstrija) 1:04,03, 10. Zopp (Švica) 1:04,08;

ml . pionirji — 1. Wirnsberger (Avstrija) 47,95, 2. Žagar 47,98, 3. Kern (oba Jugo­slavija) 49,24, 4. Zwanz (Avstrija) 49,66, 5 L ikozar 50,00, 6. Grašič 50,20, 7. Markič (vsi Jugoslavija) 50,26, 8. Plut 50,47, 9. Stangl 50,64, 10. Kammerer (vsi Avstrija) 50,67; pionirke - 1. Ka i rath (Avstrija) 49,83, 2. H u mar 50,41, 3. Kuhar (obe Jugo­slavija) 50,72, 4. Hofstitter (Avstrija) 50,90, 5. Segula (Jugoslavija) 51,18, 7. Sarec 52,91, 8. Pušnik (obe Jugoslavija) 53,04, 9. Ilieva (Bolgarija) 54,49, 10. Kotnik (Jugoslavija) 54,70.

D V E T R E T J I M E S T I Z A G O S T E Se boljši uspeh kot v veleslalomu so naši

pionirji v vseh štirih konkurencah dosegli

Lestvica: 1. Blej. Dobrava 9 8 0 1 48:17

Naklo Kokr i ca Tržič Zabnica Borovlje

47:43 34:42 63:40 38:42 35:78

( - D

•J. K i k e l

Pestra dejavnost Tržič — V Trličti delujeta iK;« odreda

tabornikov in sicer Odred severne meje in Odred K r i z k e gore. ki združujeta prek 250 čla­nov, od kater ih je kar 90 odstotkov mlajših od 27 let. pretežni del pa sestavl ja osnovnošolska mlad ina , k i ie deležna vse potrebne vzgoje Namen tahorništva ni zgolj v zadovol jevanju osebnih potreb, temveč ima za usposabljanje mlad ih tako s področja te lesnokulturne. kul­turne, moralnopolitične in vzgoje S l . O precej SirSi pomen

Za vzgojo mlad ih skrbi v obeh odredih več • kttf 30 vodnikov, k i svoje /nanje sproti

preverjajo in obnavljajo tako v republiški gozdni Soli v Boh in ju kot na Številnih drugih taborjenjih, med drug im tudi na dveh »do­mačih« gozdnih Šolah v Gozdu in na Bistriški p lanin i . Usposabl janje m lad ih pa ne poteka samo v gozdnih šolah, ampak imajo preko vsega leta sestanke, krožke, pr iprav l ja lo izlete \ naravo, udeležujejo se športnih tekmovanj V občini i td. , TahorniStvo pa ima velik pomen tudi \ pri­pravah in delovanju splošne I judske obrambe in družbene samozaščite ])a se tega močno zave dajo tudi tržiski tabornik i , priča podatek, da je samo v zaključni lansko le tn i akc i i i N N N I ' sodelovalo kar 190 Članov in članic obeh odre­dov.

T a k o kot večiltn društev ludi tr/iškc talmi mke pesti pomanjkanje denarja r.n svojo redno dejavnost T a k o so naprimer lam za dejavnost lahko nameni l i le :l.r)(M) dinarjev, vse ostalo pa so porabi l i /a najemnino prostorov in najnuj­nejše stroške obratovanja, tako da gre zasluga za uspešno delovanje obeli odredov posamez­n ikom, ki / vel iko volje in zagnanosti -e vztrajalo pri de lu v taborniški organizaciji

I K i k e l

Mojca Dežman iz kranjskega Triglava je bila na Starem vrhu odlična. Med stare/širni pionirkami je bila v slalomu prva in veleslalomu tretja.

Namizni tenis Slovenski mladinci

in mladinke v Kranju

K R A N J — Telovadnica osnovne šole Franceta Prešerna bo jutri in v nedeljo go­stila najboljše slovenske namiznoteniške igralce, ki se bodo borili za posamične na­slove na republiškem prvenstvu. Nastopili bodo vsi najboljši.

Med mladinci so med favoriti za republi ­ški naslov kar štirje: Stebih (Maribor), Pa -vič in Janetič (oba Fužinar-Ravne) ter Za ­ložnik (Olimpija). Med mladinkami pa se največ pričakuje od Ojstrškove iz Remi-carja in Kersnikove iz ljubljanske območ­ne namiznoteniške skupnosti.

Tud i gorenjski mladinci in mladinke bodo naatopili med vso slovensko elito. Pričakujemo, da bi se mladinci Jauh , Jovič in Bezinovič (vsi Triglav) lahko uvrstil i med osem najboljših. Enak uspeh pa se pr i ­čakuje tudi od Savčank Meščeve in Blaži-čeve.

V soboto je igralni čas od 9. do 17. ure, v nedeljo pa od 8. do 13. ure. -dh

Atletika Saj o vic zmagal L J U B L J A N A - V dvorani Ljuba Sercer-

ja so v nedeljo na dvoranskem prvenstvu Slovenije nastopili skakalci s palico. Ljub­ljančan Bizjak je po pričakovanju premoč­no zmagal pri članih, Knavs (Kladivar) pri starejših mladincih ter državni prvak Sa-jovic (Triglav) pri mlajših mladincih.

R E Z U L T A T I - mlajši mladinci: 1. Sajo-vic 360, 2. Kurat (oba Triglav) 300, 3. Košar (Maribor) 300; starejši mladinci: 1. Knavs 410, 2. Rebernišek 330. 3. Pahovnik (vsi Kladivar) 320; člani: 1. Bizjak (Olimpija) 490, 2. Rener 420. 3. Zirovec (oba Kladivar) 400 cm.

I. Kavčič

na zahtevnem slalomišču. V vseh Wn) konkurencah so namreč slavili JuetaV vani.

Rok Petrovič je povedel vse najbolj starejše pionirje že po p rvem nastopa.!« je dosegel najboljši čas pred tremi J «<••». vani in najbolje uvrščenim Avstrije«« g*, ferjem, k i je bil peti. Nič ni kazalo, 4« (

lahko Petroviču kdo vzel prvo metto t dvojni uspeh na tem tekmovanja, Ii p«*, je šel v odločilnem nastopu drugouvrlfe« Jugoslovan K lemen Bergant. In potrt** viča k zmagi je bi la odprta. Troja«, uspehu Jugoslovanov sta botrovala nat«), Mak l i n in Robič. S icer pa so največ a « med prv imi deaetimi zasedli naši. V fa terici so le Avstri jec Hofer. Poljak Ti * in Bolgar Popov.

Enako dobro kot starejši pionirji M « , žile tudi pionirke. Zmaga la je Mojca [w man pred zmagovalko veleslaloma Ht. Česnik. V tej konkurenc i je trojni jute«, vanski zmagi skal i la le Avstrijka SeL wohe, k i je bi la tretja. V p rvo deseteric, je uvrsti la le tretja Avatr i jka ter Švictri, Zopp in Bo lgarka Zahova .

Izvrstni pa so bi l i v slalomsketn nait»» naši mlajši pionirji in p ionirke. Kreat«!! se oddolžili Avstr i jcem za poraz v -tliiL lomu. V tej konkurenc i so edino ttZ mesto med pionirj i oddali A*«**, Stanglu. Drugače pa sta med pionirji J * in drugo mesto dosegla Žagar in Kern,*, p ion i rkami pa so vsa t r i najboljši a*Z zasedle Jugoslovanke Kuharjev«, Sv^TJ in Segulova.

Rezultati — st. pionir j i — f, p,*^, 1:12,41, 2. Mak l in 1:16.71. 3. Robi* (»iT goslavija) 1:17.03. 4. Hofer (A «bS 1:17,20. 5. Pogačnik 1:17.51, f, pTrJ 1:17,77, 7. Naglic (vsi Jugoslavija) H i ? 8. Tobiasz (Poljska) 1:19,1», 9. Košir tk goslavija) 1:19,51. 10. Popov (BolsJs! 1:19,60, p ionirke — 1. Dežman lULn? Česnik (obe Jugoslavija) 1:18,66. J w ! wohe (Avstrija) 1:18,90. 4. Bergant 1-r 5. Kune (obe Jugoslavija) l:22.&g 1 (Švica) 1:22.57, 7. Ha fner 1:22.65,8 K 1:22,85, 9. K l i na r (vae Jugoslavija) l-10. Zahova (Jugoslavija) 1:27.62;

ml . pionirji — !• 2a«rar 1:01.05.1 (oba Jugoslavija) 1:03.42, 3. S tangi (A ja) 1:06,74, 4. Šivic (Jugoslavija)l - i l , D imitrovskov (Bolgarija) 1:07,29, 1 1:07,46, 7. Grašič (oba Jugoslavija) 8. W i c k i (Švica) 1:08,55, 9. K (Avstrija) 1:09,11, 10. Rojnik ( J * 1:09.48, p ionirke - 1. Kuha r 1 Svet 1:04,90, 3. Segula (vae J 05,58, 4. Hofatatter 1:07,17, 5. (obe Avstrija) 1:08,17, 6. Fluck 1:09,01, 7. Sarec 1:09,59, 8. Pušnik goslavija) 1:10.66, 9. Horaru ( 1:11,58, 10. Ofner (Avstri ja) Isti,

J A N E Z S M I T E K - trener j sk ih pionirjev — »Čeprav je b

. alabša po mednarodni udeležbi a« bom zadovoljen. Avstr i j c i so bili vem ali so Švicarji res tako slabi da ni bilo Italijanov in repre Z R N ter ČSSR. T a naša prva 1 kljub temu odlična. Prepričan H bomo konec tedna tudi v Morite tako dobro odrezali.«

I). Humer F o t o F Pi

Maja Cesnik iz loškega Alpetourja je bila najuspešnejša tekmovalko dnevnih tekmovanj na Starem vrhu. Maja je zmagala v veleslalomu in druga v slalomu.

Smučarsko tekmovanj za Goranov memorial

Alpinistični odsek Planinskega društva Dovje-Mojstrana bo v nedeljo, 24. febru­arja, organiziral smučarsko tekmovanje z naalovom »Rallv za Goranov memorial«. Posebnost tega tekmovanja je, da je združena hoja po gorah in smučanje. T e k ­movanje obsega tekmovanje ekip in tekmovanje posameznikov, starejših od 40 let. P rv i del omenjenega »rallvja« obsega hojo v gore. Start ekip bo ob 7.30 v vasi Dovje. Udeležence bo pot vodila preko planine Ml inca na Br log in naprej na Dovško babo, 1892 metrov visok v rh v K a ­ravankah. Pot bo nadalje potekala čez Ravne nazaj v dolino in sicer do smučarske vlečnice v Mojstrani.

T a m se bo začel drugi del »rallvja« in sicer tekmovanje ekip v velealalomu. Na celotni trasi bodo posebne kontrole, mimo katerih bodo moral i hoditi udeleženci, tudi s posebno alpinistično opremo. Vsakemu, ki bo manjkal določen kos opreme, se mu bodo pribile kazenske točke. Tudi v vele­slalomu se bodo za zgrešena vratca pribile točke.

Končni zmagovalec bo postala ekipa, k i bo zbrala najmanj kazenskih točk. Tud i

p r i tekmovanju posameznikov, nad 40 let. bo zmagovalec tisti, ki najmanj kazensk ih točk.

Priporočajo, da se tekmovanj« tisti , k i so vešči hoje v gorah ia V s i . k i se bodo pr i javi l i , morajo napisati tudi številko osebne zaradi gibanja v obmejnem pasu. za »Ral lv za Goranov memorial« majo člani Alpinističnega Dovje-Mojstrana do petka, 21 Žrebanje startnih številk pa bo 23. februarja, ob 19. ur i v pisarni Mojstrana.

Sankači v Podljubelj

P O D L J U B E U ! - Sankatka T V D Part izan T r t i c prireja v 24. februarja, ob 8. uri zjutraj narodno sankatko tekmovtaje kal Kozoroga. Na tekmi boso -vsi naši najboljši sankači i« ut cl iz sosednje Avstrije.

Zimske olimpijske igre

I s k r e n e č e s t i t k e a l p i n c e m najbolj dovršen, a na koncu mu je za bronasto kolajno zmanjkalo le dve sto­tinki H< i.unde. mi dvaintrideset centi­metrov. Tako HO izmerili statistiki. Z osmim mestom Borisa Strela in dvanaj­stih mest Juri ja Franko so Jugoslovani med dvajseterico prvouvrAčenih najboljši. Nobeni reprezentanci nam­reč ni uspelo, da bi imela v tej dvajsete-rici svoje tri reprezentante.

Dober uspeh je dosegel tudi biatlonec Marjan Burger. Na deset kilometrski progi je bil soliden osemintrideseti in za zmagovalcem zaostal nekaj več kot za pet minut. Sicer pa je na tej progi zmagal Ul lr ich iz NI)R pred Sovjetski­ma reprezentantoma Al ikininom in Aljabivim.

Bojanu Križaju je v veleslalom skem obračunu le za las ušla medalja.

L A K K PLACID - Jugoslovansko moško alpsko smučanje je v svojem prvem velealalomakem nastopu doseglo zdaleč največji uspeh v zgodovini olim­pijskih iger. Od kar Jugoslovani star-tajo na zimskih olimpijskih igrah se Ae ni zgodilo, da bi naši reprezentantje dosegli tak uapeh.Bojan Križaj je bil v dveh veleslalomskih nastopih četrti, Boris Strel osmi, dvanajsti najboljši čaa ima Jure Franko, medtem ko je Jože Kuralt zaradi prevelikega zagona v odločilnem nastopu moral že v zgor­njem delu iz pnge . Vsekakor so nasi alpinci se enkrat dokazali, da niso samo majhna smučarska velesila, tem­več so velika.

Razplet v odločilnem veleslalomskem nastopu je pokazal, da je Ingemar Sten-mark v tej tehnični disciplini res ne­premagljiv. Čeprav je bil po prvem nastopu tretji, je bil v nastopu, koje slo za tri olimpijska odličja, nepremagljiv. Dosegel je najboljši čas in olimpijsko zlato, ki ga v svoji zbirki medalj se nima. je bilo njegovo. V tem obračunu je bil fanstastičen. T o je že njegova petnajsta zaporedna veleslalomska zmaga. Srebro je dobil Andreas Wen-zel, bron pa si je priboril Avstrijec Enn.

Jugoslovan Bojan Križaj je s četrtim mestom dosegel najboljšo našo olimpij­sko uvrstitev nasploh. Tudi Bojan je b i l fantastičen v tem odločilnem velesla­lomu. Na progi je bil hiter, tehnično

Danes, predzadnji dan olimpijskih iger, bodo spet nastopili alpski smu­čarji. V dveh nastopih bodo opravili boj za kolajne v slalomu. Tudi tu pričaku­jemo enak uspeh naših, če ne Ae holjAe-ga. Bojana Križaja Atejejo za velikega favorita. Za kar najboljša mesta pa se bodo borili od .Jugoslovanov Ae Boris Strel. Jože Kuralt in Janez Zibler.

V hokeju se bo začel sklepni turnir za uvrstitev od petega mesta naprej.

SOBOTA - A L P S K O SMUČANJE -Svoj slalomski nastop bodo opravile ženske. Med njimi tudi vse tri Jugoslo-vanke.

SMUČRSKI T E K I - Tekači bodo imeli vrhunec tekaAkih tekmovanj. Moški boo startali na 50 km.

SMUČARSKI SKOKI - Na 90-metr-ski skakalnici ho drugi obračun naj­boljših Med to druAčino bodo tudi Bogdan Norčič. Branko Benedik in Miran TepeA

HITROSTNO D R S A N J E - Zadnja moAka disciplina na 10.000 metrov

U M E T N O S T N O D R S A N J E - Tu bodo razdelili komplet medalj posa­meznicam.

N E D E L J A - BOB - Sklepna vožnja stirisedežnih bobov.

H O K E J — Finalni boji za medalje. Zaključno slovestno in NASVIDE -

N J E NA ŠTIRINAJSTIH OLIMPIJ­SK IH IGRAH V S A R A J E V U L E T A 1984.

Ločan Boris Strel je bil v tem veleslalomskem obračunu več kot odličen.

Svoj nastop so v veleslalomu opravile tudi Jugoslovanke NuAa Tome, Anja Zavadlav in Meta Jerman. Po prvi vožnji sta bili Tometova in Jermanova solidni, le Zavadlavova je bila na progi premalo borbena in je najslabAa med naAimi.

Američan Eric Heiden je že sedaj najuspešnejši olimpijec. V hitrostnem drsanju je osvojil že tri prva mesta. Čaka ga Ae nastop na 10.000 metrov. In tudi tuje favorit za prvo mesto.

V kratkem programu je v umetnost nem drsanju svoj natop opravila več kot solidno tudi Jugoslovanka Sanda Dubrovčič. T u so jo oškodovali, saj je prav pri drsanju navečja sodniška »kuhinja«, a Sanda je vseeno na Štiri­najstem mestu.

Za največje presenečenje je po­skrbel -Jugoslovan -Jurij Franko. Po obeh nastopih je bil odličen dvanajsti. . ....

r i) Hum—

ZA OGLED IN PRODAJO NOVAZALOGA BLAGA IN APARATOV

4 0 0 vlečnih vrvi (200 kg nategne moči / zastavico) 50 kovčkov za orodje (dva predala) 2 0 univerzalnih anten za avtoradio

1 5 0 vetrovk s kapuco m pod loga iz umetnega krzna (se lahko nosi z ali brez podloge)

3 0 0 LCD Quarc ur (elegantna izvedba za moške in žens 5 0 polnilcev za akumulator (priključki za 6 m 1 2 V

preobremenitev z A m p e r m e t r o m — močna izvedba TV sprejemniki stereo naprave likalni stroji stroji za sušenje perila barvni TV sprejemniki

V S E Z G A R A N C I J O IN N O V O !

a 3 5 . a 5 0 . a 7 0 ,

s a m o 2 5 0 , ke) a 2 5 0 .

I a 3 5 0 po 1 3 5 0 , po 2 9 0 0 . po 2 9 0 0 . po 3 2 0 0 . po 4 9 0 0 ,

Nogometne novice Organizacija nogometnih sodnikov obči-

o e Kranj spet organizira tečaj za nove no­gometne sodnike. Vsi, ki se ga želijo ude­ležiti, naj pošljejo prijave do 15. marca na naslov OZNS, p. p. 21 ali Staneta Žagarja 27. 84000 Kranj. Sodniki želijo na ta način še zboijšati sojenje in omogočiti napredek mladim tudi v republiškem merilu.

Pred prvenstvom selekcij, ki se bo v S N L »čelo 18. marca, so znane nekatere

.adrovske spremembe. Peto selekcijo bosta vodila trener Jovanovič in pomoč­nik Ibrašimovič, mladince bo vodil Čebulj, kadete Save predvidoma Andrejašič. ka­dete Britofa pa Verbič. Formiran bo tudi aov odbor za selektivni nogomet, ki ga bodo sestavljali klubi, nosilci selekcij, po delegatskem načelu.

Potekajo pa tudi že priprave na redno skupščino, saj so zadnje spremembe v ospredje potisnile nove ljudi, ki želijo delati v nogometu. Upajmo le, da bo napre­dek v nogometnem športu dokončno doka­zal, da napake Iz preteklosti niso ponovlje­ne.

Dogovorili so se že za občinsko in področno prvenstvo osnovnih Sol, saj so bili Kranjčani lani v tem tekmovanju četrti v državi. Občinsko bo v sredini, področno, ki ga zaradi nezanimanja ostalih občin že vrsto let organizira Kranj, pa bo konec maja. V prvi polovici marca pa bodo začeli svojo ligo Aolarji, ki jim bodo Ae naprej posvečali veliko pozornosti.

M Subic

12 H Primer sklepne kombinacije 3 z zaduSnim matom iz novejfte * turnirske prakse vidimo v re-JK Sitvi položaja na diagramu 28 5 ( N I G M A D Z J A N O V - K A -0 P L I N ; Z S S R , 1977).

I

4 i

*

i

+ 4 . 1

*£> A * A

A v A

A

A A fc

* " S

1 + i t i 4

4 A 4 W

A 4 i . A

A A I

< ž>2 U

1

I

o as e

1

Diagram 28

1. Sd6+ + K d 8 2. D e 8 + ! !

C rn i se je vdal, sledilo pa bi lahko 2.. . . Se8: 3, Sf7 mat.

VEČNISAH " N i č ni stalnega, vse se

spreminja — pantha rhei, je bilo načelo grškega filozofa Heraklita, enega od utemelji­teljev dialektike. In vendar je v racionalni Šahovski igri mož­no zgraditi pozicije, ki se veno­mer ponavljajo in so tako na svoj način stalne. Taksen pri­mer je neskončno se ponav­ljajoče Saniranje, večni šah.

V težki poziciji ( S O K O L O V - T O M O V I C , Beograd, 1958) je črni z zadnjo potezo Tc4:c2 našel taktično možnost za re­šitev pred matnimi grožnjami nasprotnika. Jemanje skakača Le4: f3 namreč ni šlo, zaradi T e l - e 8 ! s sledečim D h 6 - g 7 mat. Nastal je položaj na dia­gramu 29.

Diagram 29

Vendar pa se beli sedaj ni spustil v dosledno nadaljeva­nje 1. Sg5 T c l : + 2. K c l : Dc6 + 3. Kd2 Dd5+ 4. Ke3 gh5: 5. Se4: De6 itn., npr. z na­slednjim nadaljevanjem 6. T h l d5 7. Dh7 :+ Kh7: 8. T h 5 : + in večni šah s ponavljanjem T h 5 - g 5 - h 5 . Odločil se je za krajšo in bolj gotovo pot do remija.

1. Te4: ! Te l : + 2. K c l : De4: 3. Dh7: + !! Kh7 : 4. Sg5+ in remi z večnim

saniranjem Sg5—f7—g5 itn. Zares nenavaden sklep igre!

T IHA POTEZA

Nemara še bolj kot žrtveni udari zbujajo v šahovski igri občudovanje poteze, ki jih ne pričakujemo, ki se ne ponujajo same od sebe, ki niso nepo­sredno agresivne, temveč je njihova moč v posrednem delovanju. Z njimi pripravimo pozicijo na določen udar. na določeno izvršitev. Imenujemo jih tihe poteze. Zaradi navi­dezne prikritosti prav tiha po­teza pogosto odloči izhod igre, saj nasprotnik, ki je ni pravo­časno opazil, ne more več vplivati na razplet kombina­cije.

P i o n i r s k i k o š a r k a r s k i

f e s t i va l K R A N J — V osnovni Aoli Simona Jenka

v Kranju je bil organiziran prvi turnir košarkarskih ekip pionirjev SSD. Nastopi­le so reprezentance iz Radovljice. Jesenic ter prva in druga ekipa iz Kranja. Osnovna Aola Simon Jenko je prvi turnir solidno organizirala, tekme pa so vodili republiški sodniki Kovačič, Benedik in Stopar, vsi iz Kranja.

ftfiD J E S E N I C E : SSD LUC IJ AN S E L I A K 59:86

Po odstopu reprezentance Tržiča se je v tekmovanje vključila druga ekipa Kranja, katere nosilec je SSD Lucijan Seljak iz Stražišča. Že v prvem srečanju so košarkarji pripravili presenečenje in od­pravili favorizirano ekipo reprezentanco Jesenic v podaljšku. Tekma je bila vseskozi zanimiva in borbena. Za Jesenice so dali koše: Praprotnik 6, Budimir 8. Dušanič 10, Trifkovič 4, Volarič 11, TuAek 20. Za drugo ekipo Kranja pa: Oblak 5. Mazi 6, Golob 2, Vidic 10, Zadnik 4, Kavčič 20, Rudež 5, Šimenc 2, Ciak 4.

SSD A. T . L INHART : ŠšD J E S E N I C E

36:66 V prvem polčasu so se mladi košarkarji

iz Radovljice še uspešno upirali, vendar so v nadaljevanju popustili in srečanje visoko izgubili. Uspeh za visoko vodstvo Jesenic je vsekakor treba pripisati razpoloženemu Dušaniču, ki je sam dosegel kar 26 košev. Jesenice: 2eleznik 6, Praprotnik 1, Budi­mir, Dušanič 6, Trifkovič 6, Volarič 6, Tušek 19,'Kristan 2. SSD A. T . Linhart: Smid 4, Rozman 11. Malnar 2. Praprotnik 6, Habjan 2. Blaznik 11.

SSD SIMON J E N K O : SSD A. T . L INHART 48:36

Prva ekipa pionirjev iz Kranja je na turnirju pokazala največ znanja, kljub temu, da po velikosti igralcev ni med vodil­nimi ekipami na Gorenjskem. Dokazali so. da so prvi favoriti za osvojitev naslova, tako kot so to že bili v preteklem letu. Vso tekmo so vodili in niso dovolili preseneče­nja. SSD Simon Jenko; Zvan 9, Urh 4. Poljanšek 2. Kern 5, Tadič 17. Milačič 7, Ilič 4. SSD A. T . Linhart: Rozman 10, Smid 4, Blaznik 5, Praprotnik 11. Stojnšek 6.

SSD SIMON J E N K O : SSD L U C I J A N S E L J A K 50:15

Prvi derbi obeh reprezentanc Kranja je prepričljivo dobila ekipa SSD osnovne šole Simon Jenko, ki j * po prvem organizira­nem turnirju prevzela vodstvo na lestvici. V sami igri druge reprezentance Kranja se pozna, da so se v tekmovanje vključili zadnji trenutek in da se na samo tekmova­nje niso intenzivno pripravljali. SSI) Simon Jenko: Sinik 4, Žvan 10. Milačič M. 9, Valič 2, M+rkun 2, Keren 3, Tadič 10, Milačič V. 3. Urh 4, Ilič 3. SSD Lucijan Seljak: Mazi I, Golob 2, Vidic 8. Zadnik 2. Kavčič 2, Šimenc 2. Petrovič 2.

Lestvica: 1. SSD Simon Jenko -

Kranj 2 2 0 98: 51 4 2. SSD Lucijan Seljak -

Kranj 2 1 1 81:109 2 3. SAD Jesenice 2 I 1 125: 95 2 4. SSD A. T. Linhart -

Radovljica 2 0 2 72:114 0 Organizatorji drugega turnirja v košarki

za pionirje bodo košarkarji z Jesenic. M.Čadez

Poleg tega imamo še pralne stroje stroie za pomivanje posode hladil nike zamrzovalne skrinje zračnike kuhinjske nape naprave za vgra­ditev in še druge aparate po ugodnih cenah Trgovina je odprta od 8 do 1 8 ure neprekinjeno ob sobotah od 8 do 1 2 ure

K O N K U R S V V A R E N - V E R M A R K T U N G S G E S m b h

K l a gen fu r t — C e l o v e c St V e i t e r R m g 5 7 ( K u c h e r h o f — H o f g e b a u d e ) tel 7 2 - 8 1 0

K d o ga je v ide l? V s o b o t o , 23 . j a n u a r j a z v e č e r ,

j e o d d o m a o d š e l n e z n a n o k a m J a n e z D o l e n c ( ro j . 30. 10. 1929) i z G a b r o v e g a p r i S k o f j i L o k i . T e g a d n e p o p o l d n e j e J a n e z D o l e n c p r i š e l o k o l i 16. u r e p e š d o m o v , k e r se m u j e k o m b i , s k a t e r i m v o z i o t r o k e i z š o l e i n v š o l o v S k o f j o L o k o , v P o d p u l f e r c i p o ­k v a r i l . B i l j e p r e c e j v i n j e n i n j e n a t o n e k a j č a s a s p a l . M e d t e m j e s i n A n d r e j p o p r a v i l k o m b i i n g a p r i p e l j a l d o m o v . Š e p r e d t e m p a j e J a n e z D o l e n c , p o t e m k o se j e p r e b u d i l , v z e l s t e k l e n i c o m o č n e ž g a n e p i j a č e , se p o s l o v i l o d ž e n e i n o d š e l . S i n j e n a t o p o o č e t o v i h s l e d e h p r i š e l d o g l a v n e c e s t e , t u p a s o se s l e d i n e h a l e . I s k a l g a j e t u d i v Z m i n c u v g o s t i l n i , v e n d a r o č e t a t j a n i b i l o i n z a t o se j e v r n i l domov. Pribl ižno dva dn i d o m a č i n i t i n i s o b i l i v s k r b e h , d a o č e t a n i , sa j j e n a p o d o b e n n a č i n že n e k a j k r a t o d š e l o d d o m a , v e n d a r se j e p o n e k a j d n e h o d ­s o t n o s t i v e d n o v r n i l .

K o p a j e s i n A n d r e j , k i j e z d a j n a m e s t o o č e t a v o z i l š o l s k e o t r o ­k e s k o m b i j e m z B r e z o v i c e i n S o p o t n i c e v S k o f j o L o k o , č e z d v a d n i z ž a r o m e t o m o s v e t l i l o č e t o v o ž a m e t n o k a p o n a d r o g u o b c e s t i n e d a l e č o d k a m n o l o m a v Z m i n ­c u , j e t a k o j p r e g l e d a l v s o o k o l i ­c o , v e n d a r p a v s n e g u n i b i l o n o ­b e n i h s l e d i . O t e m , d a p o g r e š a j o o č e t a že d v a d n i , s o D o l e n č e v i s p o r o č i l i n a p o s t a j o m i l i c e . S s l u ž b e n i m p s o m so p r e i s k a l i o b ­s e ž n o o b m o č j e , p o m a g a l i p a s o p r i i s k a n j u t u d i g a s i l c i , r i b i č i i n l o v c i , v e n d a r b r e z u s p e h a .

U p r a v a j a v n e v a r n o s t i K r a n j z a t o n a p r o š a o b č a n e , če b i k a r k o l i v e d e l i o p o g r e š a n e m , na j t o s p o r o č e n a j b l i ž j i p o s t a j i m i l i -

TRŽNI PREGLED K R A N J

S o l a t a 40 d i n , spinača 40 d i n , c v e t a č a ' 4 ( ) d i n , korenček 24 d i n , česen 50 do 60 d in , čebula 38 do 40 d i n , fižol 30 d in , pesa 18 d i n , s l ive 40 d i n , j a b o l k a 14 do 16 d in , hruSke 38 d in , grozdje 40 d i n , radič 60 d in , l i m o n e 28 d i n , a jdova m o k a 24 d i n , k o r u z n a m o k a 12 d i n , kasa 25 d i n , su rovo mas l o 80 d in , s m e t a n a 68 do 70 d in , s ku t a 40 do 45 d in , s l adko zelje 14 d i n , kis lo zelje 20 d i n , k is la repa 18 d in , k lobase 50 d in , o reh i 260 d i n , j a j čka 3 d i n . k r o m p i r 5 d in , med 80 d i n .

Uspešni žirovski strelci Pred kratkim so žirovski strelci na svoji

redni letni skupščini poudarili, da je bilo leto 1979 delovno. Nabavili so precej materiala za novo strelišče na Ledinici. Urejeni so tudi dokumenti, potrebni za to gradnjo. Tečejo priprave za izdelavo novega strelišča za streljanje z zračno puško, ki bo v prenovljenem žirovskem Partizanu. Udeležili so se tudi več republi­ških tekmovanj, na občinskih tekmova­njih pa so večkrat pobirali prva mesta. Se posebno je potrebno pohvaliti pionirje, pionirke in mladince, ki dosegajo najboljše rezultate.

Načrtov za leto 1980 je precej. Dokončno je potrebno urediti strelišče za streljanje z vojaško puško, urediti strelišče za zračno orožje, poleg tega pa imamo še več načrtov, katere bo potrebno uresničiti. Zavedajo se, da je strelstvo tudi eden naj­pomembnejših dejavnikov na področju obrambnih priprav, zato so vse načrte sprejeli resno.

ce. Pogrešani Jmnez Dolenc je v i s o k o k o l i 168 c m , m o č n e j š e p o ­s t a v e , p o k o n č n e d r ž e , l a s e i m a č r n e , t u d i ž e m a l o s i v e , č e l o j e v i s o k o , o č i s i v e , š i r o k r a v e n n o s , u s t a s r e d n j a , v z g o r n j i č e l j u s t i m u m a n j k a t a d v a p o d o č n i k a ; č e v l j e n o s i st . 41 d o 44 . L e v o r o k o i m a v z a p e s t j u t a n j š o z a r a d i o d m r l e g a ž i v c a , p o d l e v o p a z d u ­h o p a i m a b r a z g o t i n o o d o p e r a ­c i j e .

O d d o m a j e o d š e l b r e z d o k u ­m e n t o v , o b l e č e n v m o d r e , ž e p o -n o š e n e d e l o v n e h l a č e , s i v o s r a j ­c o z d o l g i m i r o k a v i , k a r i r a s t o s r a j c o z e l e n e b a r v e , d r a p v o l n e n p u l o v e r , o b u t p a j e b i l v n o v e g u m i j a s t e š k o r n j e .

LOTERIJA

S r e č k a d i n s r e č k a d i n št .

d i n š t .

81 30 796 80 08541 1.000 8788 500 12631 5.000 8848 500 28491 l.(KK) 1209« 1.000 75721 1.000 19226

29266 1.000 l.(KK)

2 06142 20262 44622

20 2.020 5.020 1.020

259746 500.000 2 06142 20262 44622

20 2.020 5.020 1.020

411196 459046 519616

10.000 10.000 10.(KM)

46362 1.020 37 77

5597

30 30

400

96522 2.020 37 77

5597

30 30

400 203382 10.020

37 77

5597

30 30

400 220472 10.020 385227 10.000 232032 10.020 471827 10.000 417262 10.020

471827

544092 10.020 18 88

10.020 18 88

40 70

03 30 98 50 293 100 20498 1.050 343 100 82868 1.000

7743 4(X) 05553 1.000 59 30 45263 5.000 69. 50 70713 l.(KX) 99 50

090843 1().(KM) 309 05049

80 2.000

20 67109 2.000

4 20 203499 10.050 71184 1.020 509019 10.000

194844 10.020 560859 50.030 359231 10.020

560859 50.030

391271 10.020 40 70

160

40 30

2(X) 35 40 690 80 65 40 10060 1 .(XX)

38025 1 .(MM) 062990 10.000

O L , A S M . STRAN

r Omlete z jabolki Potrebujemo: 2 rumenjaka, •cepec

soli, 1 Ilici olja, 2 žlici ruma, 1 dl mleka, piva, sadnega soka ali tudi belega vina, 25 dkg moke, 2 beljaka, 2 do S jabolka, cimet, l imonina lupinica, sladkor.

Rumenjaka, sol, olje, po mož­nosti rum. mleko a l i sadni sok a l i pivo al i vino dobro zžvrklamo. V to presejemo moko in Se vedno mešamo, da dobimo lepo gladko tekoče testo. Tes tu primešamo nazadnje še trd sneg iz beljakov, na drobno zrezana jabolka, doda­mo še malo cimeta in sesekljan l imonine lupinice. Iz tega testa spečemo omlete, k i j i h preganemo čez pol in potreserho s sladkor­jem.

K a j n a j b o v h i š n i l e k a r n i ? Predvsem naj bo nafta hišna lekar­

na na takem mestu, k i n i z lahka do­segljiva otrokom, najbolje pod k l ju ­čem.

Poleg tablet za glavo, kombinira­n ih praškov zoper bolečine, tabletk zoper vročino, hranimo v hiftni le­karn i tudi čaje: kamil ice, lipovec za potenje, žajbelj za kašelj, odvajalni čaj in podobne. T u d i mazi la pogosto rabimo: naj bo doma tuba borovega vazelina ah borogala za majhne po­vršne opekline aH zaftčito kože. P r i ­pomočki za nego kože ne spadajo v hišno lekarno!

Priročne obveze naj bodo na ta­kem kraju, da j i h lahko vedno naj­dejo vsi družinski člani. Za man i se

tpftkodbe bo potreben lepl j iv i obliž, i ima v sredini blazinico iz gaze,

imejmo pa doma tud i »prvi povoj«, k i ima že v tovarni na povoj priftito blazinico iz gaze za primer večje po­škodbe in zavitek gaze, k i jo pr i t rd i ­mo na telo bodisi z lepl j ivim obližem al i pa povoji. Najboljši so polelastič-n i krep povoji, k i j i h lahko večkrat operemo in se dobro prilegajo na telo. M u l in ka l iko povoje vse manj uporabljamo, če pa j i h že kupimo, vzemimo vsekakor tiste s tkan im ro­bom. Včasih nam pride prav tud i t r i ­kotna ruta, le zadosti vel ika mora b i t i .

Lahko pa si seveda svojo hišno le­karno bogateje opremimo in zalo­

žimo. Ne držimo pa v njej s tar ih zdravi l . P rav je, da jo vsake pol leta pregledamo i n odstranimo vsa zdra­v i la , k i j i m je potekel rok. Posebno občutljivi so s i rupi , k i vsebujejo do­st i sladkorja i n se z last i polet i h i t ro pokvarijo. Zato je bolje, da j i h hran imo na hladnem — lahko prav v h lad i ln iku — in j i h zavržemo takoj , ko postanejo plesnivi a l i začno vret i . P a tud i maziva lahko postanejo žarka in taka postanejo škodljiva. ' \

DIŠAVNICE I N Z A Č I M B E

Ingver Ingver je doma na K i ta j skem,

danes pa ga gojijo po vsej tropski Az i j i . Njegovo kolenčasto kore­nino uporabljajo kot začimbo vse evropske kuhinje . Ingver proda­jajo bodisi cel (do 10 cm dolgi koščki olupljene korenine, k i ga imenujejo be l i ingver, a l i neolup-ljene, poznan kot črni ingver), bodisi mlet a l i kand i ran . P r i vseh ob l ikah ingverja cenijo l jubi te l j i začimb njegov močni, ostr i vonj.

M lade ingverjeve poganjke usladkorijo, starejše korenine pa sušijo in meliejo v prah . Ingver se dodaja prašku currv , slaščicam in nekater im l iker jem.

T a mesec n a v r t u r

Sončne lege so včasih že konec fe­bruarja brez snega in takrat že lahko pr iprav l jamo zemljo za prve pomladne setve. Jeseni prelopatene gredice z mot iko rahlo prekopljemo, z vrvico izmerimo, označimo gredice in naprav imo med nj imi stezice. Ši­roke naj bodo to l iko, da j i h bomo lahko obdelovali ne da b i stopal i na gredo. Navadno delamo po 120 cm široke gredice, med nj imi pa so po 30 cm široke pot i .

C e dovolj zgodaj sejemo črn k o ­r e n , bomo že v enem letu imel i za­dovolj iv pridelek, k i smo ga sicer do­segli v dveh let ih. Za črni "koren mo­ra b i t i zemlja zelo rah la in globoka, da bodo koreni ravn i in gladki . Sve­žega gnoja ne mara. N a 120 c m širo­ko gredico poseiemo po 5 vrst. Se jat i pa ne smemo globlje kot 1 cm in se­me le rahlo pokrijemo.

Februarja lahko brez škode seje­mo gladkozrnate sorte v r t n e g a (praha, k i so za mraz manj občutlji­ve.

N a okenski pol ic i sejemo v lonček m a j a r o n . k i ga pozneje p ik i ramo v zaprto gredo. Zemljo moramo fino prese ja t i : b i t i mora rahla in peščena. Pred setvijo poravnamo površino z gladkim predmetom, seme pa komaj zaznavno pokri jemo s presejano mivko. Setev pokri jemo s steklom, da se zemlja ne izsuši.

V zaprte hladne grede pa od srede februarja že lahko sejemo so la to , če vreme dopušča. N a kvadra tn i meter posejemo 1 do 2 g semena. Zaščititi j o p a moramo prot i mišim.

K d o r hoče pridelat i posebno debe­lo čebulo, naj vzgoji sadike v zaprt i gredi. Zemlje v gredi ne prekoplje­mo, temveč le z grabl jami prerahlja-mo vrhnjo plast. T u d i ni treba gnoji­t i s hlevskim gnojem. Sejemo na ši­roko in zelo redko. P o setvi potro­simo tanko plast presejane prst i . Gredo prekrijemo s slamo in naj ostane pokr i ta do vzn ika , če n i med tem časom sončnega vremena. Upo­rabljamo pa le sveže seme. T u d i k o l e r a b i c e lahko vzredimo na ta način.

K a k o kuha jo riž J a p o n c i K u h a t i riž po japonskem vzoru

n i t i n i tako enostavno. Japonc i upo­rabljajo za to celo neke posebne k u ­halnike. Najbolje, po njihovo, se skuha v keramični posodi. T o d a dobro skuhat i se ga da tud i v na ­vadni posodi, le skrbno je treba pa­z i t i , da se ne prismodi. Riž perejo to l iko časa, da je voda povsem čista. N a osebo vzamejo t r i četrt čajne skodelice riža i n ko l ikor skodelic riža, to l iko skodelic vode. Posodo

dobro pokrijejo. N a ve l ik i vročini najprej h i t ro zavre, čim zavre, je treba ogenj zmanjšati -na' m in imum (pri p l inu dajo na najmanjši ogenj in dajo vmes Še azbestno ploščo, kera­mične posode pa povsem odmaknejo z ognja), da voda pr i zaprtem loncu izpar i . Po tem riž odstranijo z ognja in ga puste še kakšnih deset minut stat i , da se še malce napne. Potem ga servirajo. Japonsk i riž se lahko tud i malce lepi. Verjetno tud i zato, da ga lažje jedo s paličicami. Celo raje imajo takšnega kot suhozrna-tega, kakršnega si m i vedno želimo. Pravi jo , da je njihov bolj zdrav za želodec.

M A R T A O D G O V A R

V i d a - K r a n j Za pomlad b i ime la radi m

športen plašč. P ros im vis a nasvet in sk ico modela. Stan sem 30 let, v isoka 166«, t ehtam pa 59 kilogramov.

H P K O U H S K A

Košnska L J U B U A N A VIKI

O d g o v o r — Plašč, k i « a i lahko ogledate na skici i I poloprijetega k r o j a , zapenjaj enoredno, ov ra tn ik ima tnaii in njegova dolžina pofo£ ko lena. P o d sedlom inu ^ spredaj i n zadaj , na ratnu, okrasne paščke z gumbom, p* se zapenja s sponko. 2epa$tt\ s t ransk ih šivih, na predaji de l ih pa sta le okrasno pt^J

P R E B E R I T E

Ep je najimenitnejša i n najrazsež-

n e j i a pesniška p r i p o v e d . P r i p o ­veduje o u s o d n i h b o j i h i n de j a ­n j i h v e l i k i h j u n a k o v i n b o g o v . L j u d s k i e p i se po jav l j a j o s k o r a j p r i v s e h n a r o d i h .

Najstarejši ep v s v e t o v n i k n j i ­ževnosti je E p o G i l g a m e s u . N a ­s t a l j e v M e z o p o t a m i j i n a o s n o v i s t a r i h s u m e r i j s k i h e p s k i h p e s m i i s S. tisočletja p r e d našim štetjem. E p j e ž ivel d o 7. s to l e t j a p r e d našim štetjem, k o g a je d a l n a p i s a t i a s i r s k i v l a d a r A s u r b a -

n i p a l . V s t a r i I n d i j i j e v 5. i n 6. s to l e t ju p r e d našim štetjem n a s t a l a z n a n a f i l o z o f s k o - r e l i g i ­o z n a p e s n i t e v M a h a b h a r a t a i n R a m a j a n a . d e d a n e s se je n a

S»met učijo številni I n d i j c i , d k r i v a n a m d u h a h i n d u i z m a ,

v e r e , k i šteje n a s t o t i n e m i l i j o ­n o v v e r n i k o v i n j e p o m e n i l a o s n o v o v e l i k e g a d e l a i n d i j s k e u m e t n o s t i . I n k e r j e u s m e r j e n a v s p l o i n o človeška vprašanja, j e r a z u m l j i v a i n d o s t o p n a v s a k o ­m u r , k i m u je b l i z u poez i j a i n d u h o v n o s t .

V starogrški l i t e r a t u r i s t a na jbo l j z n a n a H o m e r j e v a e p a I l i a d a i n O d i s e j a , p r i R i m l j a n i h V e r g i l o v a E n e i d a . S p a n c i i m a j o svo j ega j u n a k a C i d a , F r a n c o z i R o l a n d a , N e m c i S i e g f r i d a , N i z o ­z e m c i ( F l a m c i ) T i l l a O l e n s p i e g l a , R u s i k n e z a I g o r j a , s r b s k a e p i k a o p e v a j u n a k a kral jeviča M a r k a .

S l o v e n c i v p r a v e m p o m e n u besede e p a n i k o l i n i s m o i m e l i . V naših l j u d s k i h p e s m i h srečamo le k r a n j s k e g a j u n a k a L a m b e r -g a r i a , k i p r e m a g a P e g a m a i n l j u d s k o p r i p o v e d k o o P e t r u K l e p c u . P o s k u s i čbeličarjev so b i l i v g l a v n e m p r e p o z n i . I z j ema je Prešernov K r s t p r i S a v i c i , t o d a t o n i več o b j e k t i v n a p r i p o ­v e d , temveč o s e b n a , l i r s k a , t r a ­gična i z p o v e d .

V . K .

S Š O L S K I H K L O P I

^ri osnovni Soli v Radovljici smo »ujeli« fante, ki so kar na asfaltu zaigrali hokej. Pravi mojstri, kajne? - Foto: F. Perdan

Moja mladost

in moj oče Bilo je nekega pomladanskega

dne leta 1966, ko sem v očetovem na­ročju prvič prestopil prag domače hiše. Spremljala me je tudi mamica in sreča je bila v njunih očeh.

Hitro so minevali meseci in bil sem vedno večji korenjak. Star sem bil komaj devet mesecev. Očeta skoraj cel teden ni bilo doma. Ko je prišel, sem se spustil iz maminih rok in prvič naredil samostojne korake v očetov objem. Vsi so se tega raz­veselili in lahko sem tekmoval v hoji z bratom Ivanom, ki je bil dve leti starejši. . Leta so tekla in že sem jo mahnil s

torbo na rami proti šoli. V začetku me je spremljal oče, češda me ja ne bo kaj požrlo. V šolo sem hodil mesec dni in že se mi je zgodila 'ne­sreča. Doma sem skočil s peči na­ravnost na šivanko in ta se je z volneno nitjo zadrta v nogo. Noga se je zastrupila in vsak drugi dan sem moral v Ljubljano. V šolo nisem mogel mesec in pol. Včasih me je oče peljal ali pa nesel, ker se je bal, da ne bi naredil razreda. Toaa jaz, ko­renjak, sem kljub bolezni imel odlično spričevalo.

Kaj naj še napišem o svoji mla­dosti? To, da sem očetu tudi nagajal in mu še zdaj, saj sem vendar komaj začel živeti.

Nekoč, bilo je pozimi, ko še nisem hodil v šolo, sem ušel iz hiše, seveda na sanke, in se spustil po ledu. Spodaj je bila strmina. Oče me je opazil, zavpil in začel teči za menoj. Pretekel me je in me zadnji trenutek zgrabil, sanke pa so se razbile. »Sreča v nesreči,« je rekla stara mama in'me odnesla na peč, ko me je oče odložil na tla.

Veliko sem mu jih še zagodel, a on mi tega ne zameri, saj ve, da sem mlad, nagajiv kakor je bil sam v svoji mladosti.

Pripravil sem mu tudi veliko pri­jetnih uric. Pomagam mu pri vsakem delu, za silo pridno se učim, rad imam mamico, brata in malo sestrico, tako da lahko vidite, da je moja mladost taka, kot si jo želim sam, moji starši in vsi, ki skrbijo zame.

Matjaž AmbroŽič, 7. b r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki

r Kaj želijo

učenci 6. c razreda osnovne šole Lucijan Ijak iz Kranja

Želim, d a v šoli n e b i b i l a n i k o l i vprašana. — R o m a n a M o j a največja želja j e , d a se d o m a n e b i n i k o l i prepirali

Boštjan Želim, d a b i i m e l i v s i o t r o c i s v e t a d o v o l j k r u h a , lj«t

m i r u i n d a b i h o d i l i v šole. D a n a s v e t u n e b i b i l o n i k d a r — J a n a

N a j b o l j želim, d a b i m e v s i i m e l i r a d i . Že l im t u d i k»\ — A l e n k a

R a d b i , d a b i n a t e l e v i z i j i p r e d v a j a l i več f i l m o v o ot zgan ja jo r a z n e norči je. — D a m j a n

N a j b o l j žel im, d a b i b i l i v s i l j ud j e e n a k i . T a k o p a kdo » P r i n a s i m a m o d v a a v t o m o b i l a , v i p a s a m o e n e g a . M i t u d i v i k e n d , v i p a ne. « — Boštjan

Želim, d a b i se poboljšal v šol i i n d a b i p o s t a l dober | — M a r j a n

Z e l o t e l i m , d a b i še d o l g o ž ive l v m i r u i n sreč i k a k o r d a b i i z d e l a l z d o b r i m u s p e h o m . Žel im, d a ne b i samo užival, a m p a k t u d i d r u g i o t r o c i . — I g o r

Žel im, d a b i b i l o v t e m l e t u č im v eč p r o s t i h d n i . — B o j a n

Želim, d a b i i m e l a d o m a ž iva lsk i v r t . V a n j b i sprejtbj ž ival i , s k a t e r i m i l jud je g r d o r a v n a j o . — Z d r a v k a

Želim c e l o d n e v n o šolo. N e b i b i l o več t r e b a nos i t i t o r b . V s e b i se naučili v šoli. D o m a b i b i l i p r o s t i . — I rena

Ob slovenskem kulturnem praži P r v i dan v drugem šolskem po l ­

let ju smo imel i v počastitev k u l ­turnega praznika v naši šoli pro­slavo, k i je b i l a vsebinsko zelo bo­gata.

P o uvodu, v katerem nam je to­variš ravnatel j govori l o pomenu Prešernovih idej za današnji čas, smo se s k ra tk im i od lomki spomni l i umr l ih pisateljev C i r i l a Kosmača in Leopolda Suhodolčana. S led i l j a za­ključek letošnjega tekmovanja za Finžgarjevo bralno značko, na katerem je bi lo uspešnih 30 od­stotkov učencev. Po t em so nam trije učenci pr ipovedoval i o delu i n življe­n ju Edvarda Karde l j a . Šolski mla ­d insk i pevski zbor je zapel Prešerno­vo Zdravl j ico i n nekaj l judsk ih pesmi, nato pa je b i la odprta raz­stava društva A lpa l ik , na .kater i razstavljajo svoja dela naš učitelj risanja akademski s l ikar A l b in Polajnar, predmetna učiteljica Me t ­ka V O V K I N A K A D E M S K I sl i ­kar Janez Ravn ik .

Nafte proslave se je udeležila tud i pisatelj ica Breda Smo ln ikar . B r a l a

nam je iz svojih knj ig in n a m go­vori la o svojem delu.

Nazadn je smo odšli dom, kjer so jeseniški zor i l i Suhodolčanovo Ct co. Igra l i so ze lo lepo in poželi navdušen aplavt

K a r m e n H va la , 8. b. r. o s i L Janez Menc inger , Boh. Bištm i

r S e m učenka drugega

R a d a berem in pišem. Ve" d a m skoz i okno in o -., l j ud i . Zda j , k o je naš tovarili, b o l an , je vse žalostno. Kari enkra t sem se spomnila in j o napisa la .

D r a g i T i t o

T i h o v e t e r šumi, t i h o n a o k n i h rosecv* t i h o h o d i j o ljudje, t i h o b i j e m i srce, g l a s n e so moje želje za t v o j e zdravje.

D a r j a P re tnar , 2. r. osn ^ 16. december, Mojstrana

1980 15.STRAN G L A S TELEVIZIJA

23. FRB.

ROO Poročila R06 Jakec in čarobna lučka.

otroaka serija 8 20 Z beacdo in sliko: Punčka R35 Vrtec na obiaku: Narobe svet RAS Svetilnik, mladinska oddaia

T V Zagreb 9.25 Piaani svet 9AS E . Morgan: M a n e O u r i e .

T V nadaljevanka I0AO Po sledeh napredka II J O Liudiein zemlia 12.20 Porodila 14 10 Hokej: posnetek i/ Lake Plac ida 15 20 Poročila IS.2S V znaku Zodiaka, pol jski f i lm 16A0 Nas kraj 17 10 Slalom za ženske, posnetek

iz Lake Placida 17 V i Lake Plarid: s lalom za ženske.

prenos Robi novo gnezdo, humoristična serija Risanka Zrno do zrna T V dnevnik J Dieti: Zupan našega mesta. T V nadaljevanka Poslovi se od jutrišnjega dne. amenSki film Smučarski skoki na 90 m skakalnici, posnetek iz Lake Placida Poročila

IR4S

19 10 19 26 1930 20 00

21.00

22 40

23 40

Oddajniki II. T V mreže: 16 45 Tes t 17 00 Košarka Radnički :

Jugoplast ika (slov. komentar).

, * . * r e r I8A0 Propagandna oddaja 1» 55 Lake P lac id : smučarski skoki

na 90 m skakalnic i , prenos (s lovanski komentar)

T V Zagreb - I program: 1000 T V v soli Nasi kraji. R i sanka .

T V izbor 11 OB T V v Soli. Francija, G Bizet

Carmen. Prvi hrvaški pisani spomeniki

1206 Stanovanjska kultura 14 46 Zabavni koledar 1546 Poročila |5,V) T V koledar 16 00 Ime mi j e Eli 17 00 Košarka Radnički:

Jugoplast ika 1R45 Zgodbe R. Domanoviča 19-10 T v dnevnik 8000 Žepnina, franc. film 81 AS T V dnevnik 82 10 V soboto zvečer

2 4 . F E B .

R2S Poročila RJO Z a nedeljsko dobro jutro:

Primorska poje 90B Življenje na zemlji.

dokumentarn i f i lm 10.00 Dianevev svet 1046 Čebelica Ma ja . otroška serija \l.\0 T V kažipot \lJ0 Igre na snegu, prenos z .Jahori ne \2.2R M o z a i k i2-30 Kmetijska oddaja j .3,10 Jugoslavija, dober dan 14.06 Poročila

4.7 Z l a t i cekin, posnetek otroške prireditve v Bologni

AO Od Rugovske klisure do Pns t ine . oddaja iz serije K a r a v a n a

15 Poročila Umetnos tno drsanje žensk, posnetek iz Lake Placida

17 20 Na nadom a lanskega poletja. ameriški film

J9 . I0 Risanka 19.26 Zrno do zrna 1930 T V dnevnik JO.00 S. Pavič: Vroči veter.

j nadaljevanka 20>Y> Lake Placid: hokej, prenos

, v odmorih Propagandna oddaja 23.00 Športni pregled 2325 Poročila

v23-3)t) Tekmovanja v Stjrisedežnem i bobu. posnetek iz Lake P lac ida

Oddajniki II. T V mreže: '15.26 Trat |54f> Nedeljsko popoldne 1930 T V dnevnik , 2000 Dediščina za prihodnost.

dokumentarna oddaja JOAft Včeraj, danes, jutri 21.15 Celovečerni film

T V Zagreb — I. program: 9A0 Poročila

JO00 Otroška matineja

I

11. .M) 12.28 12..«) 1.1.30 14.1(1 15.40 19.30 20.00

21.00 21.1.1

2.3.00

Igre na snegu, prenos z -lahonn« Propagandna oddaja Kmetijska oddaja Jugoslavija, dober dan Mladinski film Nedeljsko popoldne T V dnevnik S. Pavič: Vn>či veter. T V nadaljevanka Glasbeni album Lake Placid: hokej, prenos ( vključitev EVR) v odmoru T V dnevnik Športni pregled

P O N E D E L J E K 25. F E B .

8.55

I (MM) 14.35 14.40

16.10 16.15

17-35 17.40 17.50 18.05

18.-30 18.35 18.45 19.15 19.26 19.30 20.00

22.35

T V v Soli: Telefon. Korčula. L i teratura T V v Soli: Materinščina. R i sanka . Zemljepis Propagandna oddaja Drsa lna revija najboljših, posnetek iz Lake P lac ida Propagandna oddaja Konec zimske ol impiade, posnetek iz Lake P lac ida Poročila Minigodc i v glasbeni deželi M a l a čudesa velike prirode Operativno zdravljenje kolena. hura-eksperiment. oddaji iz c ik la Sodobna medicina Moza ik Obzornik M lad inska oddaja R isanka Zrno do zrna T V dnevnik D. Fo: Sedma zapoved — Krad i malo manj. priredba predstave S S G Trst V znamenju

O d d a j n i k i II. T V mreže: 16.55 Test 17.10 T V dnevnik v madžarščini 17.30 T V dnevnik 17.45 OtroSka oddaja 18.00 Pravl j ica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 M lad inska oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 Znanost 21.00 Včeraj, danes, ju t r i 21.20 O. E Clancier : T r n i kruh.

T V nadaljevanka

T V Zagreb — I. program: 14.55 T V v soli , ponovitev 17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Otroaka oddaja , 18.00 Pravl j ica 18.15 Politična S o l a Z K H 18.45 M lad inska oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 A. T iSma: Stanovanje 21.20 Glasbeni trenutek 21.25 K u l t u r n a oddaja 22.10 T V dnevnik 22.25 Komorna glasba

26. F E B .

9.15 T V v soli: Pristanišče, A l i ste vedeli. Dnevnik 10

10.00 T V v Soli: Dokumentarn i f i lm. R isanka , Glasbeni pouk. P is ta te l i i med nami

16 05 Šolska T V : HrvaSko-slovenski kmečkki upor leta 157.3. Prometni sistem S F R J . Zemlja se spreminja

17 05 Poročila 17.10 Jakec in čarobna lučka.

otroSka serija 17.25 Pustolovščina, oddaja T V

Beograd 17.55 Glasbena oddaja 18.25 Moza ik 18.30 Obzornik 18.40 Obramba in samozaščita 19.10 R i sanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 T V dnevnik 20.00 Ak tua lna oddaja 20.55 G . Baissette: Grozd i mojega

v inograda .TV nadaljevanka 21.45 V znamenju 22.00 Ba le tn i portret

Magde Vrhovčeve

Oddajniki II. T V mreže: 16.55 Test 17.10 T V dnevnik v madžarščini 17.30 T V dnevnik 17.45 P ionirsk i T V studio 18.15 Življenje knjige 18.45 Glasbena oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Dokumentarna oddaja 22.00 Poezija

TA TEDEN NA TV ]obota Ameriški mladinski film

1 D M O 8 I N D B A D O V O J V A N J E je priredba

od zgodb iz Tisoč in bene noči. Sindbadovo ne-metto vrač spremeni v pri-Vftikavca in jo prisili, da mu

omaga iskati čarobno sve-Iko. V petdesetih letih so v

hmmški kinematografiji U) uspevali gangsterski

i , Pred filmom P O S L O -. S E O D J U T R I Š N J E ­

G A D N E z Jamesom Cag-vem v glavni vlogi je Uvel velik uspeh Bela

..tčica, ki ga je Raoul Valsh posnel z istim igral-

Njegov kolega Gordon _jlas uspeha sicer ni po­

jil, igralska kreacija Ja mena Cagneya pa je tudi v

l ^ m filmu bleščeča. Zgodba vveduje o nasilnem kri licu, ki mu uspe po-

tgniti iz zapora in že na rtuje nove rope. Vendar pa r film prej drama glavnega

tka kakor akcijski film.

» N E D E L J E K

Premiera Fojeve kome-,e S E D M A Z A P O V E D :

K R A D I M A L O M A N J je bila septembra 1964 v mi­lanskem gledališču Odeon, 1978'. leta pa so jo z velikim uspehom uprizorili v Stal­nem slovenskem gledališču V Trstu. Delo obravnava goljufije z zemljišči in občinskimi dobrinami skozi prizmo soočanja malega človeka z mehanizmom družbenih upravljavcev in oblastniških manipulantov. Glavni poudarek drame je v tem, da ni tako važno, da so nekje v deželi zvitorepci in sleparji. Pomembneje je. da so poleg teh tudi taki, ki pogumno zahtevajo njihovo javno obtožbo. In to ne iz zadoščenja, da bi jih po­stavili na sramotno klop, temveč iz želje, da u velja vijo svoje dostojanstvo.

P E T E K

V E L I K I N O Ž je sim­boličen naslov filma, saj prihaja v njem le do hudih spopadov v dialogih. Glav ni junak je igralec, ki skuša stvari obrniti sebi v prid, vendar nikakor ne more prekiniti pogodbe s po-žrtnim producentom, ki ga izsili uje

T V Zagreb - I. program: 15 20 T V v Soli: Organske spojine.

Socialistična revolucija V Jugoslav i j i

17.15 T V dnevnik 17 .35 T V koledar 17.45 P ion i rsk i T V studio 18.15 Življenje knjige 18.45 Dnevnik 10 19.00 K u l t u r n i pregled 19.30 T V dnevnik 20.00 Ak tua lna oddaja 20.55 Celovečerni film 22.35 T V dnevnik

27. F E B .

9.35 T V v Soli: Za učitelje. Varu jmo zobe

10.00 T V v S o l i : Izobraževalna odda ja Kratek film. Predšolska vzgoja

17.15 Poročila 17.20 Met te gre na obisk. otroSka

oddaja 17.35 Bizanc , dokumentarna senja 18.05 Glasbena oddaja 18.35 Moza ik 18.40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.K) R i sanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 T V dnevnik 20.00 F i l m tedna: Vrvohodec.

ameriški film 21.50 Majhne skr ivnost i ve l ik ih

kuharsk ih mojstrov 21.55 V znamenju 22.10 625

O d d a j n i k i II. T V mreže: 16.45 Test 17.00 KoSarka Par t i zan : Bosna.

prenos (slovenski komentar) 18.45 Dokumentarn i f i lm 19.30 T V dnevnik 20.00 Prosta sreda 2130 Glasbena oddaja 22.15 T V dnevnik

T V Z a g r e b — I. p r o g r a m : 16.00 T V dnevnik 16.20 T V koledar 16.30 OtroSka oddaja 17.00 KoSarka Par t i zan Bosna 18.45 Dokumentarn i f i lm 19.30 T V dnevnik 20.00 Prosta sreda 21.30 Glasbena oddaja 22.16 T V dnevnik 22.30 Dokumentarn i f i lm

ČETRTEK 2« . F E B .

9.10

10.00

15.25

16.20 16.25

18.45 19.10 19.26 19.30 20.00 21.25 22.00 22.15

T V v Soli: Pred pomladjo. Matemat ika . Električna energija T V v Soli: Kemi ja . R i sanka . Umetnost . Zgodba Šolska T V : R. Karde l j : Bo j za priznanje in neodvisnos nove Jugoslavi je 1944- 1957 (Spomini) Poročila Hokej Jesenice : O l impi ja . prenos v I. odmoru Propagandna oddaja v II. odmoru Obzornik Svet i ln ik , oddaja R i sanka Zrno do zrna T V dnevnik Dokumenta rna oddaja Glasbena odaja V znamenju Ve les la lom za moSke. reportaža z Jahor ine

Oddajniki II. T V mreže: 16.55 Test 17.10 T V dnevnik v madžarščini 17.30 T V dnevnik 17.45 Teh tn i ca za natančno tehtanje 18.15 Znanost 18.45 Glasbena oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 K ino-oko 23.00 Včeraj, danes, jutr i

T V Zagreb - I. program: 15.20 T V v Soli: Organske spojine.

Do l i na Une 17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar 1 7.45 Tehtn ica za natančno tehtanje 18.15 NaSa obramba 18.45 Glasbena oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 Ak tua lna oddaja 20 50 Glasbena oddaja 22.00 T V dnevnik 22.15 Ve les la lom za moSke. posnetek

z Jahor ine 22.45 K o l i k o se med seboj poznamo.

oddaja T V Ljubl jana

29. F E B .

8.68 T V v Soli: Telefon, Mekedonščina. RuSčina. •Športna rekreacija in zdravje

10.(K) T V v Soli: Angleščina. R isanka Zgodovina. Reportaža

14 55 TV v Soli; ponovitev l7o. r. Poročita 17.10 Tek na smučeh, oddaja i / < ikla

Šola smučanja 17 20 Iz zgodbe'v zgodbo, lutkovna

serija T V Sarajevo 17.35 Družina Lesniewskich.

mladinska nadaljevanka 18.00 Glasbena oddaja 18.30 Obzornik 18.40 Novo tivi jenie, oddaja \/ cikla

Od refleksa do logike 19 10 R isanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 T V dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 21.(X> Tigrove brigade, serijski f i lm 21.SO V znamenju 22.06 Nočni kino: 0|>era<'i|a ob zori.

angleSki film

Oddajniki II. T V mreže: 16.40 Test 16.55 Obzorja, oddaja za madžarsko

narodnostno skupnost 17.10 T V dnevnik v madžarščini 17.30 T V dnevnik 17.45 Med domom in Solo 18.15 Korak i , mladinska oddaja, 18.45 Izobraževalna oddaja 19. (0 T V dnevnik 20. <X) Zapiski o ku l tur i neuvrščenih

in dežel v razvoju 21. (K) Včeraj, danes, jut n 21.15 Dokumentarna odda ja

T V Zagreb - I. program: 17.15 T V dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Med domom in Solo 18.15 Korak i , mladinska (Kidaja 18.45 Glasbena oddaja 19,10 T V dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 21.00 T M a n n : Buddenbrookovi

T V nadaljevanka 21 .*.() T V dnevnik 22 05 Dokumentarni film

Tudi tole žametno krilo z lacom ae dobi v Zarjinem K E K C U na Jesenicah Za velikosti od 2 do 12 let jih imajo. Barve: rjava, rdeča, modra in drap. Cena: 350 do 460 din

IZBRALI SO ZA VAS

N a o d d e l k u g l a s b i l v G L O ­B U S U v K r a n j u ima jo spet precejšnjo i z b i r o k l a v i r s k i h i n diatoničnih h a r m o n i k , i z ­de l ek Me l od i j e Mengeš i n VVeltmeister .

C e n a diatonične od 17.282,60 do 19.412,35 d i n k l a v i r s k e od 2.487,90 do 20.705,90 d i n

V Zari ini specializirani otroški trgovini K E K E C na Jeaenicah imajo tople de­kliške jakne na zadrgo; v zadnjem delu pasu in na ro­kavih je pletenina. Velikosti so na voljo od 7 do 12 let, barve pa drap in siva. Cena: 840 do M 0 din

Marjeta ao d a l i p r i ALMIRI ime b laze r ju za p o m l a d , k i je i zde l an iz nove, mode rne p le ten ine , m e i a n i c e d r a l o -n a , po l i e s t r a , bombaža, l a n a in m a l o n a . V beige b a r v i i n v v e l i k o s t i h od 38 do 44 j i h l a h k o dobi te v n j i h o v i i n ­d u s t r i j s k i p r oda j a ln i (mor­d a ima jo tud i kakšnega z lepotno napako ) . C e n a : 949 d i n

Pr i FUŽINARJU na Jese­nicah ao dobili Iskrin naj­novejši sesalec I S K R A 6006, avtomatični, šestem A E G , 1000 W . Nove , estetake o b l i ­ke je, b a r v e pa o l i v n o ze­lene .

C e n a : 4.063din

KINO aOTTB KINO OTTB KINO • KINO j g g j K r a n j C E N T E R 22. februarja i ta l . barv. erot. NEMO­

RALNE N U N E ob 16., 18. in 20. uri 23. februarja amer. barv. west. P R E ­

G O N ob 16. uri, i ta l . barv. erot. drama NEMORALNE N U N E ob 18. in 20 uri , prem. i ta l . barv. akcij . I M E MU JE BULDOŽER ob 22. uri

24. februarja slov. barv. mlad. SREČ­NO, K E K E C ob 10. ur i . amer. barv. akci j , drama ROLLERBALL ob 15. uri, i ta l . barv. erot. drama NEMORALNE N U N E ob 17. in 19. ur i , prem. franc. barv. ljub. ZBOGOM. EMANUELA ob 21. uri

25. februarja franc. barv. ljub. Z B O ­G O M . EMANUELA ob 16.. 18. in 20. uri

26. februarja franc. barv. ljub. Z B O ­G O M . EMANUELA ob 16.. 18. in 20. uri

27. februarja franc. barv. ljub. Z B O ­G O M . EMANUELA ob 16.. 18. in 20. uri

28. februarja ital barv. akcij. IMK MU JE BULDOŽER oh 16. 18. in 20 uri

K r a n j S T O R Z l C 22 februarja prem. avstral. barv.

kom. VESELI POPOTNIKI ob 16.. 18 U1 20. uri ,

23. februarja avstral. barv kom V E S E L I POPOTNIKI ob Hi.. 18. uri . amer barv PLAVI OVRATNIK ob 20. uri

24. februarja avstral . barv. kom. V E ­S E L I POPOTNIKI ob 14 uri . amer. barv. akcij . NF:VAREN P R E L A Z ob 16 in 18. uri, prem amer. barv. pust. KLATEŽ SAM ob 20. uri

25. februarja amer. barv. pust. KLA­TEŽ SAM ob 16, 18 in 20. uri

26. februarja amer barv pust. KLA­TEŽ SAM ob 16., 18. in 20. uri

27. februarja prem Span barv ljub KARMEN IZ GRANAOF. ob 16., 18. in 20. uri

28. februarja Span. barv ljub drama KARMEN IZ GRANA DE oh 16, 18. in 20 un

Trž ič 23. februarja amer. barv. akcij , drama

ROLLERBALL ob 16. uri , prem franc barv erot. ZBOGOM. EMANUELA ob 18 in 20. uri . prem amer barv pust. KLATEŽ SAM ob 22 uri

24 februarja amer barv. pust ZLA­TO SREČANJE ob 15. uri in 17 u n . i tal . barv erot kr im .ŠKOFOVA SPAL­NICA ob 19 uri, ital barv akcij IMK MU JE BULDOŽER ob 21 uri

25 februarja amer. barv PLAVI OVRATNIK ob 17. in 19. uri

26. februarja amer. barv vvest PRE­GON ob 17. in 19. uri

-27. februarja avstral barv kom. VFC-SKLI POPOTNIKI oh 17 in 19 uri

28 februarja franc barv. ljub ZBO­GOM. EMANUELA ob 17 in 19 uri

K a m n i k D O M 23. februarja hongkon barv karate

ČLOVEK - DINAMO ob i6 m i8. uri. franc barv kom STRAH IMA HITRE NOGE ob 20 uri. prem angl t>ar\ akcij NEVAREN PRELAZ oh 22 un

24 februarja franc. barvna komedija STRAH IMA HITRE N O G E ob 15. uri. hongkon. barv karate ČLOVEK - DI­NAMO ob 17. in 19. u n . prem. Span. barv ljub. KARMEN IZ GRANADE ob 21. uri ..

25 februarja amer. barv. akcij . NE­VAREN PRELAZ ob 18. in 20 uri

26 februarja amer. barv. akcij. NE­VAREN PRELAZ ob 18 in 20. u n

27. februarja amer. barv PLAVI OVRATNIK ob 18. in 20. u n

28 februarja amer. barv. akcij . ROL­LERBALL ob 18. ur i . ital barv erot. drama NEMORALNE N U N E oh 20. uri

Duplica 23 februarja hongkon. barv. karate

ČLOVEK - DINAMO ob 20. uri 24. februarja amer. barv. west. PRFC-

G O N ob 15. in 17. uri , amer. barv. PLAVI OVRATNIK ob 19. uri

27. februarja amer. barv. akcij. NFI-VAREN PRELAZ ob 20. uri

28. februarja amer. barv. pust. KLA T E Z SAM ob 20. uri

C e s n j i c a 22 februarja ital. barv akcij I M E

MU J E BULDOŽER ob 20 uri 24. februarja amer. barv. Z DRUGE

STRANI PLANINE ob 17. un , ital L r v e n , krim. AFHISKA ZVEZA ob 20 UM

R a d o v l j i c a 22. februarja jap barv. krim DOKAZ

ob 20. uri .. 23 februarja nem. barv. pust v

K TANCU KONDORA ob 18 un. meh barv fantast, pust POTOVANJE V B A L O N U ob 20. uri

24 februarja jap barv. krim DO KAZ ob 18 uri. nem. barv. pust \ KLANCU KONDORA ob 20. un

25 februarja meh. barv fantast pust POTOVANJE V BALONI' ob 20 un

26 februarja franc. barv. SIMON IN SARA ob 20. uri . „ , „ . „

27 februarja jap. barv krim UOr\A/. ob 20. uri . ...

28 februarja nem. barv. komedija MRZLICA POLETNIH N O C l ob 20. uri

B , e d

22 februarja i ta l . barv. fantast. OCI ZVEZD ob 20 uri .

23 februarja ital . barv fantast (K i ZVEZD ob 18 uri. amer barv zabav KENTUCKI ob 20 uri

24 februarja hongkon barv ( Mr.lN -VELIKI MOJSTER KUNG-FUA ob 18 uri. amer. barv. P T l C l ob 20 un

25 februarja nem. barv. pust. V KLANCU KONDORA ob 20. un

26 februarja meh barv. fantast pust POTOVANJE V BALONU ob 20 uri 27 februarjs franc barv SIMON IN

SA*RA ob 20. uri •>H februana meh barv fant pust

POTOVANJE V BALONU ob 20 uri Bohinj - Boh. Bistrica 22 fehmarja amer barv P T l C l ob

20 uri

24. februarja amer. barv. zabav. K E N T U C K I ob 17. in 20. uri

25. februarja jap. barv. kr im. D O K A Z ob 20. uri

Skofja Loka S O R A 22. februarja jap. avant. K A M I K A Z E

N A K O L E S I H ob 18. in 20. uri 23. februarja amer. goz. P I R A N H A

ob 18. in 20. uri 24. februarja amer. groz. P I R A N H A

ob 18. in 20. uri 26. februarja franc. drama P O T I

P R O T I J U G U ob 20. uri 27. februarja franc. drama POT I

P R O T I J U G U ob 18. in 20. uri 28. februarja amer. fant. O T O K

D R . M O R E A U A ob 20. uri

Železniki O B Z O R J E 22. februarja amer groz P I R A N H A

ob 20. uri 23. februarja ital . drama KAČJE

G N E Z D O ob 20. uri 24. februarja jap. avant. K A M I K A Z E

N A KOLF1S IH ob 17 in 20. uri 27 februarja amer fant P E K E L V

V E S O L J U ob 20. uri

J e a e n i c e R A D I O 22 februarja franc. barv. ljub. S L A D ­

K E M A L E ANGLEŽINJE ob 17. in 19. uri

2t februarja angl barvni pustolovski A G E N T T A J N E SLUŽBE S T . I ob 17 in 19. uri

24. februarja angl. barvni pustolovski A G E N T T A J N E S L l ' Z B E S T 1 ob 17. in 19. uri

25 februarja i tal . barv erot N O R I S E X ob 17.in 19. un

26. februarja i tal barv erot. N O R I S E X ob 17 in 19. uri

27. februarja amer barv kom. HIŠNI O B I S K I ob 17. In 19. uri

J e s e n i c e P L A V Ž 22. februarja amer. barv. nsani J U ­

N A K I D I S N E V L A N D A ob 18. in 20. uri

23 februana i ta l . barv N O R I S E X ob 18. in 20 uri

24. februarja i ta l barv. N O R I S E X ob 18. in 20. uri

25. februarja angl. T A J N E S L U 2 B E ST .

26. februarja angl. TAJNE SLUŽBE ST

28. februarja franc

barv. A G E N T I ob 18. in 20 uri barv. A G E N T

I ob 18 in 20. uri barv S L A D K E

M A L E ANG'LF:ZINJE ob 18 in 20 uri

Dov je M o j a t r a n a 2.3. februarja amer. barv LOVCI NA

DOTO ob 19,30 24. februarja franc. barv. K MAMI

POJDI - OČKA J E V SLUŽBI ob 19 30

K ranjska gora 23. februarja franc. barv. K M A M I

P O J D I - OČKA J E V SLUŽBI ob 20. uri

27. februarja i ta l . barv N O R I S E X ob 20. uri /

PETEK. 22.FEI

RADIO n formativne oddaje lah-

poslušate na prvem programu vsak dan, ra­zen nedelje ob 4.30, 6.00,

.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 00, 10.00 (danes dopol­

dne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 18.00 (Radijski

nevnik), 22.00. 23.00, 24.00, v nočnem aporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob ne­deljah pa ob 4.30, 5.00,

00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00, 17.00, 19.00 (Radij­ski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 in 3.00;

na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30

19.00; na tretjem pro­gramu pa ob 10.00, 18.00 n 19.66.

S O B O T A

Prv i program

4.30 Dobro ju t ro ! 8.08 P ion i rsk i tednik 9.05 Z radiom na pot i

10.05 Sobotna mat ine ja 11.05 Zapojmo pesem 11.20 Po repub l ikah

in pokraj inah 11.40 Zapojte z nami 12.10 Goda la v ritmu 12.30 Kme t i j sk i nasveti -

ing. S lavko Cep in : V p l i v i načinov pitanja na klavne lastnosti m lad ih govedi

12.40 Vesel i domači nape vi

13.00 Danes do 13.00 -I/, naftih krajev — posebna obvest i la

11.20 Obvest i la in zabavna glasba

13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Glasbena panorama 15.30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes —

radio jutri« — (iz naftih sporedov)

Hi.OO .Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.(X) 1H.00 Škatlica zgodbo 18.30 M l a d i m lad im 19.25 Obvest i la

in zabavna glasba 19,15 »Mladi mostovi« 2 0 . 0 0 Sobotni zabavni

večer 21.30 Oddaja z.a nafte

izseljence 23.05 Lirični u t r ink i 23.10 Z lahk imi notami

po Jugoslav i j i 00.05 Nočni program —

glasba

Drugi program

8.00 Sobota na va lu 202

1X00 Rad i ste j ih poslušali

1335 G lasba iz La t inske Amer ike

14.00 Srečanja republ ik 15.30 H i t r i prst i 15.46 M ik ro f on

za Iva Mojzer ja 16.00 Naft podl istek

J . Bala/s Madžari 16.15 I^epe melodije 16.40 Glasben i častno 17.35 Lahka glasba

jugos lovanskih " avtorjev

18.00 Po l ure za šanson 18.35 Nafti kraj i i n ljudje 18.50 Glasbena medigra 18.55 Razg led i po ku l tu r i 1925 Stereorama 2145 S O S — V soboto

obujamo spomine 22.45 Zrca lo dneva 22.55 G lasba za konec

programa

24. F E B

20.30 Kock and rol l vsako s lovensko

21 30 T o p albumov 22 45 Zrcalo dneva 22 55 G l a sba za konev

programa

P O N E D E L J E K 25. F K B .

Prvi program

4.30 Dobro jutro ' 8.08 Z glasbo v dober

dan M.25 Ringaraja 8.40 Pesmica za mlade

risarje in pozdravi 9.(15 Z radiom na poti

10.05 Rezerv irano za . 11.35 Znano

in pr i l jubl jeno 12.10 Ve l i k i revi jski

orkestr i 12.30 Kme t i j s k i nasveti

— ing. M i l e n a Jazbec: Prob lemi in prihodnost zat iranja plevela v sadovnjakih in v inogradih

12.40 P iha lne godbe na koncertnem odru

13.00 Danes do 13.00 -Iz naftih krajev

13.20 Obvest i la in zabavna glasba

13.30 Priporočajo vam . 14.05 Pojo amatersk i

zbori 14.25 Nafti posluša U i

čestitajo in pozdravl jajo

15.30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes.

radio jutri« 18.00 »Vrtiljak« 1 7 .00 S tud io oh 1 7.(8» 18.00 Nafta glasbena

izročila 18.25 Zvočni signal i 19.25 Obvest i la

in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroc i ! 19.45 M i n u t e

z ansamblom Zadovol jni kranjc i

2 0 . 0 0 K u l t u r n i globus 20.10 Iz nafte

diskoteke . 21.05 G lasba ve l ikanov 22.20 Informat ivna

oddaia v angleščini in nemščini

22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev

23.05 Lirični u t r ink i

I.KMI |/ obdobia

I6.05

17.35

17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izb i ra 18.40 Koncer t v ritmu 18 55 Razg led i po k u l t u r i 19.25 Stereorama 20.00 T o r k o v glasbeni

magaz in 21.011 M i s e l in pesem 21.45 Jazz na II programu

— ToneJan f t a — Andre j A r n o l

22.15 Rezerv i rano za d isco — novitete

22.45 Zrca lo dneva 22.55 G l a s b a z akonec

programa

di xielanda popoldanskega / angleftkim m večernega ansamblom III programa Kennv B a l i Dogovor i . Znano odločitve . . m pr i l jubl jeno 16.20 Ars antui t ia Z vami in za vas 17 (Ml Sonata 20 stolet ja V plesnem rit mu — Hravničar. z orkestrom K o d a h . Ramsev Levvis Rahmaninov in George I )uke - 4 oddaja iz c i k l a vmes ob prof. P a v l a S i v i c a Pet minut humor ja 18.05 Mednarodna Popevke radi jska univerza i t a l i j ansk ih 18.1 5 1/. manj znan ih ope avtorjev 19.30 Izbrana proza D iskomenta lnos t A G Matoš: Iz part it m Voščilo zabavnega 19.50 G lasben i orkestra R T V intermezzo L jub l j ana 20.00 Koncert

18,20 Ihlbrovni f tki fest ival 79 violončeli*! P a u l Tor t e l i e r in p i an i s tka M a r i a de la P a u

19 46 V i l k o 1'kmar T r i jesenske pesmi

JO.IMI Izšlo je 20 1 5 Ju l i j e Ba j amont i :

»Prenos kos t i sv. Dujma« — oratori j

21 35 S t a n mojs t r i in v n j ihovem d u h u

RADIO TRIGLAV J E S E N I C E

29. F E B

F E B .

Simfoničnega orkestra R T V L jub l jana Dirigent Neeme Jarv i Prenos iz S F v skupn i program J R T 1

22.00 V nočnih urah , 22.50 L i t e ra rn i nokt urn«

Obta la laže in ne laže (kubanska hajka)

Prv i program

Č E T R T E K

Prv i program

.28. F E B

Prv i program

4.30 Dobro ju t ro ! 8.07 Vese l i tobogan 905 Se pomnite .

tovariši . . . 10.05 Panorama lahke

glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 1110 Nafti posluftalci

čestitajo in pozdravl jajo

1310 Obvest i la in zabavna glasba

13.20 Za kmet i jske proizvajalce

13 50 P iha lne godbe ,14.05 Humore ska tega

tedna V . A zov: O b spomeniku

14.25 S popevkami po Jugos lav i j i

15.10 P r i nas doma 15.30 Nedel jska reportaža 15.55 L i s t i iz notesa 16.20 Gremo v k ino 17.05 Popularne operne

melodije 17.50 Zabavna radi jska

igra A lphonse Daudet : Lek prečastitega očeta I.#vičnika

18.37 N a zgornji po l ic i 19 30 Obvest i la

in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. o troc i ! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupn i program

J R T - studio Sarajevo G lasbena t r ibuna mlad ih

23.05 Lirični u t r i n k i 23.10 Moza ik melodi j

in p lesnih ritmov 00.05 Nočni program —

glasba

Drugi program

8.00 Nedel ja na va lu 202

23.10 Za ljubitelje jnz/a

D r u g i p r o g r a m

8.(X) Ponedeljek na va lu 202

1 -3.041 Z evropsk imi rev i jsk imi in p lesnimi orkest ri

13 35 Znano in pr i l jubl jeno

14.00 Ponedel jkov križemkraž

14.20 Z vami in za vas 15.30 V plesnem ritmu 16.00 Svet in m i 16.10 .Španske popevke 16.40 Od ena do pet 17 35 Iz par t i tur orkestra

»James Last« 17.55 F i l m s k i zasuk 18.(X) Pesmi svobodnih

obl ik 18.40 M a l i koncert

lahke glasbe 18.55 Razg led i po k u l t u r i 19.25 Stereorama 20.00 Iz zak ladnice

jazza - E r i c Dophv 20.30 Popu la rn ih 20 22.15 Po l ure za Šanson 22.45 Zrca lo dneva 22.55 G lasba za konec

programa

26. F E B .

P rv i program

4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober

dan 8.30 Iz glasbenih Sol

G lasbena Sola Idrija — podružnica Ce rkno

9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezerv i rano za .. 11.35 Znano

in pr i l jubl jeno 12.10 Danes smo i zbra l i 12.30 Kme t i j sk i nasvet i

- ing. S i l va Avftif: Sil jenje zelenjave

12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 -

Iz naftih krajev 13.20 Obvest i la

in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 V korak z m lad im i 15.30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes.

radio jutri« 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Stud io o b l 7 . 0 0 18.00 Operne arije

in monologi 18.30 V gosteh pri zbor ih

jugoslovanskih radi jsk ih postaj

19.25 Obvest i la in zabavna glasba

19.35 L a h k o noč. otroci ! 19.45 M i n u t e

z ansamblom Jožeta Privftka

2000 S lovenska zemlja v pesmi in besedi

20.30 T i pke in godala 21.05 Od premiere

do premiere Prva izvedba

22.20 Informat ivna oddaia v angleščini in nemščini

22,30 S plesnim orkestrom R T V L jub l jana

23.05 Lirični u t r ink i 23.10 S popevkami

po Jugos lav i j i 0 0 . 0 6 Nočni program —

glasba

13.00 V nedeljo se dobimo. Sport, g lasba in Se kaj

19.30 Stereorama

Drugi program

8.(X) Torek na va lu 202

4.30 Dobro ju t ro ! 20 Rekreac i ja 30 Ju t r an j a k ron ika :

vremenska napoved, poročila in Sport

ti.50 Dobro jutro , otroc i 7.30 Iz naftih sporedov 8.08 Z glasbo v dober

dan • H to P isan svet pravljic

in zgodb 9.05 Z radiom n a |><>'i 9.45 Turistični napotk i

za nafte goste i/, tuj ine

10,06 Rezerv i ranu /a 11.35 Znano

in pr i l jub l jeno 12 10 V e l i k i zabavn i

orkestr i 12 30 K m e t i j s k i nasvet i

- dr. M i r k o Leskoftek: K a k o povečati in /.bol j Sat i pr ide lke s t ravn ikov

12 40 Ob i z v i r ih l judske glasbene ku l tu r e

13(X) Danes do 13 .00 — Iz na Si h krajev

13.20 Obves t i l a in zabavna glasba

13,30 Priporočajo vam . • 14.05 Razmišljamo.

• ugotav l jamo . . 14.25 Nafti posluftalci

čestitajo i n pozdravl ja jo

15.30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes,

radio jutri« ( Iz naftih sporedov)

K i (M) »Loto vrtiljak« 1 7 (X) S tud i o ob 17.00 18(X) Zborovska glasba

v prostoru in času (Pet madr iga lov P. H indemi tha )

18.15 Naft gost 18.30 Odskočna deska

T e a Koftuta -k lav i r

19.25 Obves t i l a in zabavna glasba

19.35 L a h k o noč, o t roc i ! 19.45 M i n u t e

z ansamb lom M i l a n a Križana

20.00 Koncer t za besedo 20.30 Iz opusa Jos ipa

S l a venskega 21.05 W . A. M o z a r t :

O d l o m k i iz opere »Figarova svatba«

22.20 In format ivna oddaja v angleftčini in nemftčini

22.30 Rev i ja s l ovensk ih pevcev zabavne glasbe

23.05 Lirični u t r i nk i 23.10 Ja z z pred polnočjo

Cec i l T a v l o r -Giorg io G a s l i n i

00.05 Nočni program -glasba

Drugi program

8.00 Sreda na va lu 202

13.00 S so l i s t i in ansamb l i J R T

13,35 Znano in pr i l jub l jeno

14(X) Pet minut humor ja 14.05 Z vami in za vas 14,30 Iz naSih sporedov 16.00 T o k o v i

neuvrščenosti 16.10 Pesmi La t inske

Amer i k e 16.40 Iz jugoslovanske

produkci je zabavne glasbe

17.35 VpraSanja telesne ku l tu re

17.40 Iz par t i tur orkestra »Kurt Rehfeld«

18.(X) K a m in kako na prepih

18.40 M a l i koncert lahke glasb«'

18.55 Razg led i po k u l t u r i 19.25 Stereorama 20.30 Melodi je po pošti 22.15 Zvočni portret i . . .

H a n n Bentvink in M i s h a Mengelberg v Radenc ih 1977

22.45 Zrca lo dneva 22.55 G lasba za konec

programa

Tretji program

10.05 Dogovori , odločitve!

10.25 S lovenska in svetovna zborovska glasba

I I ,<X) Učimo se srbohrvaščine in makedonftčine

11.25 So l i s t i in orkestr i

P r v i p r o g r a m

4.30 Dobro jutro ' 8.08 Z glasbo v dober

dan H 30 M l a d i n a poje

D P Z M K U D Heribert Svete l -S B I M a r i b o r

9.05 Z radiom na pot i 10.05 Rezerv i rano z a 11 35 Znano

in pr i l jub l jeno 12.10 Znane melodi je 12.3(1 K m e t i j s k i nasveti

ing. T a t j a n a B r u m a t : V i n i k a -sobna vzpenjalka

12.40 Od vasi do v a s i 13.00 Danes do 13.(X) —

I/, naftih krajev 13.20 Obves t i l a

in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kna j s ta Sola 14.20 Koncer t za mlade

posluftake 14.40 Je z i kovn i pogovori 1 , 30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes.

radio jutri« 16.(X> »Vrtil jak« 1 7.(X> S tud i o ob 17.00 18(X) V s a zeml ja

bo z n a m i zapela 18.15 L o k a l n e radi jske

postaje se vključujejo

18 35 Franci« Poulenc: S o n a t a za v io l ino in k l a v i r

19.25 Obves t i l a i n zabavna glasba

19.35 L a h k o noč. o t roc i ! 19.45 M i n u t e

z a n s a m b l o m M i l a n a Ferleža

20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov

21 05 L i t e ra rn i večer VVil iam VVordsvvorth: Angleftki Goe the

21.45 Lepe melodi je 22.20 In format ivna

oddaja v angleftčini in nemftčini

22.30 P l esna glasba iz jugos lovansk ih studiev

23.05 Lirični u t r i n k i 23.10 Pa l e ta popevk

jugos lovanskih avtorjev

00.05 Nočni program -glasba

Drugi program

8.00 Četrtek na va lu 202

13.(X) Vedr i zvoki 13.35 Znano

in pr i l jubl jeno ', 4.00 Z vami in za vas 15,30 V plesnem ritmu

z orkest rom Addy F l o r in Bob James

16.00 T a m ob ognju naftem

16.15 Francoske popevke 16.45 Ja z z - k lub -

Gost kit ba: UrSka C o p

17.40 Iz par t i tur orkestra »Herbert Kiister«

18.00 Danes vam i zb i ra 18.40 Koncer t v ritmu 18,55 Razg led i

po k u l t u r i 19.25 Stereorama 20.00 Zavrt i te , uganite

in se pogovorite 21.00 Nov i va l 21.50 S fest ivalov jazza

Mednarodn i belgi jski fest ival jazza M idde lhe im - 77

22.45 Zrca lo dneva 22.55 G lasba za konec

programa

Tretji program

10.05 Rad i j ska šola za viftjo stopnjo G iban je neuvrščenih

10.35 Poje sopranis tka I^ontvne Priče

11.00 Tekoča repriza .. .

l(i.(X) Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Rad i j ska šola za višjo stopnjo Gibanje neuvTSčenih

1630 Var iac i je na temo 16.45 Maur i ce Rave l :

Sonata posthume za v io l ino in k lav i r

I7.(X) U ra I Johannesom Brahmsom

18.05 Zunanjepolitični feljton

4 30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober

dan A Sca r l a t t i : Var iac i j e na pesem »Follia d i spagna« G . T a r t i n i : Sona ta za v io l ino in k lav i r v g-molu

8 30 G lasbena prav l j i ca Miča in Borut Lesjak: P r v i zvonček

8.40 NaSi u m e t n i k i m l a d i m poslušalcem

9.05 Z rad iom na pot i 10.06 Rezerv i rano za 1 1.35 Znano

in pr i l jub l jeno 12.10 Iz. glasbene

t radic i je jugos lovanskih narodov in narodnost i

12.30 K m e t i j s k i nasveti dr. Jože Ferča i Plodnost krav

12.40 P iha lne godbe 13.(X) Danes do 13.00

Iz naftih krajev 13 20 Obves t i la

in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Pas tora l i

in d iver t imento 14.25 Naši poslušalci

čestitajo m pozdravi jajo

15.30 Napo tk i za turiste 15 35 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes.

radio jutri« Iti.tM) »Vrtiljak« 17(X) S tud io ob 1 7 (X) 18(X) Razg led i

po s lovenski glasbeni l i (eraturi

18 30 S knjižnega trga 19.25 Obvest i la

in zabavna glasba 19.35 L a h k o noč. o troc i ! 19.45 M i n u t e z B l e j sk im

kv in te tom 20.(X) Ugani te , pa vam

zaigramo . .. 21.05 Oddaja o mor ju

in pomorščakih 22.20 In format ivna

oddaja v angleščini in nemftčini

22.30 Besede i n zvok i i z logov domačih

23.05 Lirični u t r i nk i 23.10 Pe tkov g lasbeni

moza ik 00 05 Nočni program -

glasba - R a d i o K o p e r

Drugi program

8.00 Petek na va lu 202

U K W - F M področje za radovljiško občino 87,7 megaherza - Gomje-savaka dolina 103,8 me­gaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza

srednji val 1495 K H z

Petek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Pro­dukciji kaset in plošč R T V Ljubljana

Sobota: 16.03 Lokalna

obvestila, poročila

16.30 Kam

danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo

Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važ­nejših dogodkov iz pre­teklosti - Reklame -Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Če­stitke — Morda vas bo zanimalo

Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Po­nedeljkov športni pre­gled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi

Torek : 16.03 Lokalna — Obvestila Oddaja za Morda vas bo

Sreda: 16.03 Lokalna - Obvestita Stop zelena toi da vas bo

_ a

zanimali ]

Četrtek: 16.03 Lokalna - Obvestila -Naš obzornik -1 vas bo zanima domače aa vat

NAGRADNA KRIŽANKA

13.00 Jaz/, v komornem s tud iu — K e i t h Jar re t l

13,35 Znano in pr i l jubl jeno

14.00 Z vami in za vas 15.30 G lasbena medigra 15.45 Vroče - h ladno 17.10 Odras l i tako.

kako pa mi? 17,35 Odmev i z gora

Potočnik -M . Kriftel.j: Z l a ta naveza -X I I I . oddaja

17.45 Vodomet melodi j 18.40 M a l i koncert

lahke glasbe 18.55 Razg led i po k u l t u r i 19.25 Stereorama 20.00 S top pops 20 21.15 J z francoske

d iskoteke 21.30 D iskomenta lnos t 22.20 Ako rd i

za .sanjarjenje 22.45 Zrca lo dneva 22.55 G l a sba za konec

programa

Tretji program

10.05 Rad i j ska šola za nižjo stopnjo

' P u s t i t e kontrabas v r a d i o

10.35 N a l judsko temo 11.00 Jez ikovn i pogovori 11.15 Gozdov i , najlepSa

vam hva la 11.30 A leksander

Skr j ab in : Sonata ftt. 1 v f -molu. op.6 Igor Z u k o v — klav i r

16(X) Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Rad i j ska Sola za nižjo stopnjo Pust i te kontrabas

• v radio 16.30 Po ta naše glasbe 17.15 Rad i j sk i operni l is i

Mar i j Kogoj : C r n e maske

18.05 Rad i j ska igra A r thur Kop i t : K r i l a

19.06 Glasbene min ia ture 19.15 16 strun ( M i l h a u d .

7. godalni kvartet — M a r t i n u . 7 godalni kvartet)

20.(M) Znanost in družba 2015 Koncert

Simfoničnega orkestra s lovenske f i lharmoni je dirigent Vas i l i j S ina jsk i . solist M i s h a Dichter

22.15 Od l omk i iz hrvaških oper

22.50 L i te rarn i nokt urin

V o d o r a v n o : 1. strupena ov i ja lka s srčastimi l is t i in rdečimi bljuščec, 7. spor o pravicah pred c i v i l n im sodiščem, 13. regulattiri] za ravnanje, 15. država v Z D A med Oh i om in jezerom Michigan. \1 za Av tonomno pokrajino, 18. i lov ica , 20. žabji krak , žabja 21. otok pred jugozahodno obalo Sumatre v Indoneziji, 23* bolgarsko pristanišče ob isto imenskem za l ivu Črnega morja, f No t ran j ih Hebridov ob zahodni obal i Škotske, 26. p l i t va posoda. 1 pogovornem jez iku, 28. znak za kemično prv ino t i t an , 30. pi^L ho landsk imi imeni , k i označuje rod, tud i vel iko jezero v Turčiji?! izvod kakega dela 32. vel iko l i s tnato drevo z navadno h r a p a v i m ^ trd im lesom, 34. kdor ustvar i umetniško a l i znanstveno delo.kdorkT i zumi , 36. nmska utrdba kvadratne obl ike; grad, t rdnjava, 39 lir** ima za Rona ld , 40. kater i , 42. T u r k i n j a , 44. t rnat grm a l i drevo * L

l i s t i , bel imi cveti , 46. ime sodobnega srbskega pesnik a-modemi 48. ameriška igralka japonskega rodu, Yoko , 50. kemična sponr* elementa s k is ikom, 52. sovjetski državnik, k i je ime l vso oblS\ rokah Josip Visanonovič, 54. k ra t i ca za glej, 55, n i zka , trajna zehka z okrogl imi l i s tn imi rozetami, 57. majhne t,estene vrečke mesnim ah zelenjavnim nadevom, 59. migeta lka, majhen nitastt celici, 60. vodja, predstojnik univerze.

Navpično: 1. obramba; nasip, pregrada pr i vodi, 2. kamenček i tn n i t rata za izžiganje ran a l i divjega mesa, 3. Jos ip Vidmar, 4 L, soglasno, 5. ruta , pahavka, 6. bitje, k i je sposobno m i s l i t i in govorici ob Zahodni obal i Južne Kore je v R u m e n e m mor ju , 8. Rado NaWJ slovenskega opernega pevca in pedagoga D a r i a n a , 10. ime » " komika Glovackega, 11. ženska, k i kaj daruje, podar i , 12. sočni, i t ropski sad, 14. vzpetina južno od Beograda z grobom Nežna 16. sredozemska rast l ina z bodičastimi l i s t i ; po l i s t i h okras stebrov, 19. lastnost, značilnost kratkega, 22. lastnost , značilnosti (množina), 24. arabski žrebec, 27. ime angleškega f i lmskega icrakti 29. močna, krčevita jeza, 33 : imetn ik rente, 34. žlahtni p l in bretbai in okusa, element A r , 35. kačjemu past i r ju podoben mrežekrilec tuji volk, 37. vojak redne čete, sestavljene iz domačinov v n i n j l 38. kdor pobira a l i kuha smolo, 41. rimska štirica, 43. prvicj? nanašajoč se na Angleže a l i Ang l i jo , 45. ameriška plesalka v operetnih plesnih zborih, 47. mestece v severnem de lu Pinsk, prebivalec Balkanskega po lotoka, 51. del la t inske formule »pomik »D. . gratia«, 53. ime našega s l ikar ja Šubica, 56. S i m o n Jenko.58, v švicarskem kantonu Graubunden .

Reiitve pošljite dp srede, 27 . februarja do 10. ure, n a

Kranj, Moee Pijadeja 1, % oznako Nagradna križanka. \~ dinarjev. 2. nagrada 120 d in, S. nagrada 100 d in .

Rešitev nagradne križanke z dne 15. februarja: 1. k r zna r . 7. zrezek 13. kvam 1 man, 16. raz, 17. Koftevje. 19. orna. 20. k r m a . 22. S e l a n . 23. Onek. 24. Atala. 26 T A r U 30. kocen. .32. at. 33. I D . 36. s tar t . 37. A t o s . 39. d i sk . 41. L a r a . 43. av tor . 46. rata 47 |*klj Ika, 51. stonoga. 53. E r o . 54. sol i ter , 56. roze l i t , 58. nosov i , 59. a n i l i n . ^rfJnSrfi *m° 1 1 1 r e 4 i t * v - Izžrebani so b i l i : 1. nagrado (150 din) prejme Jaail 64220 Skofja L o k a . 2. nagrado (120 din) pre jme P av l a S l ibar , Bistrica 5.64290TnV din) pre ime J e l ka Zupan, T rubar j e va 9. 64260 B l e d . Nag rade b o m o poslali po poŠti

NOVO V KINU

Lepa Emanuela živi z možem na Sejšelskih otokih. Oba sta brez moralnih predsodkov in si dovoljujeta tudi odnose z drugimi partnerji, saj menita, da to ne more skaliti njunega zakonskega sožitja. Nekega dne pa se na otoku pojavi mlad in simpatičen režiser. V Emanueli se prebudi doslej neznano čustvo: ljubezen. Film Zbogom, Emanuela je za mladoletne gledalce neprimeren.

Slika najbolje pove, zvrst »umetnosti* gre.

K a r m e n is G i imenskem španskem dobila lepa Šarita gajanje je postat to, ko se v Ai možje umikajo planine. Toda v Karmen, lepotica, ljubezni...

PtTEK, 22. FEBRUARJA 1980 17.STRAN O L A S

G «3 KOMPAS V B JUGOSLAVIJA

Tur is t ična potovanja • D o b r n a — Po l z e l a — L i h o je — 1 dan . 8. 3. • P r e k m u r j e - 2 d n i , 29. 3. • A m s t e r d a m — 4 dn i , 29. 3. • L o n d o n — 3 d n i , 7. 3. • Pa r i z - 3 d n i , 7. 3.

Smučanje

• Courheve l - 8 d n i . 15. 3. • S tuba j ska d o l i n a — 4 d n i , 30. 4. • V a l Senales, - 8 d n i , 27. 4. • M a r m o l a d a - 8 d n i . 15. 3.. 26. 4.

S T R O K O V N A P O T O V A N J A Sejmi in razstave Marca

OBRTNI S E J E M v Munchnu Odhod: 8., 10. in 13. marca (3 ali 4 dni) MEDNARODNI SALON GOSPODINJSKE O P R E M E v Parizu Odhod: 7. marca (3 dni) MEDNARODNI SALON K M E T I J S K E MEHANIZACIJE in MEDNARODNI SALON K M E T I J S T V A IN ŽIVINOREJE v Parizu Odhod: 7. marca (3 dni) K M E T I J S K I S E J E M v Veroni Odhod: 8. in 15. marca (2 dni) M E D N A R O D N A R A Z S T A V A embalaže, pivovarstva, brezalko­ho ln ih pijač in vstekleničenja v Birminghamu Odhod: 18. marca (4 dni)

Apr i la B A U M A 80 - G R A D B E N A R A Z S T A V A v Munchnu Odhod: 9.. 12. in 14. aprila (3 ali 4 dni)

NAJVEČJI TEHNIČNI S E J E M E V R O P E v Hannovru Odhod: 1«. j n 19. aprila (4 dni)

Juni ja MEDNARODNI S E J E M IN KONGRES O TRDIH ODPADKIH v Londonu Odhod: 14. in 20. juni ja, posebno letalo (4 dni): 15. junija (7 dni)

INFORMACIJE IN P R I J A V E V V S E H POSLOVANICAH K O M -P A S A !

ALPETOUR »kof ja Loka

DO TURISTIČNA AGENCIJA Vabimo na izlete in potovanja

P O D O M O V I N I : — Slovenska Istra, 8 marec — VVeekend v Slovenski Istri, 21 in 28 marec — Pomurje. 12 — 13 april — Žužemberk — Kostanjevica, 19 april — Bela Krajina, 26 april V T U J I N O : — Praga, 7 — 9 marec — Bukarešta, 2 1 — 2 4 marec — Ažurna obala — Provanca, 29 april — 2 maj

Ob 35 obletnici osvoboditve iz nemških taborišč organizira­mo obisk naslednjih taborišč: Buchenvvald. Ravensbriick. Dachau, Mauthausen in Auschvvitz Informacij« i n pri jave v naših p o s l o v a l n i c a h : L jub l jana, Subičeva 1, t a l . 2 0 - 1 8 8 i n 2 0 1 8 9 Sko f j a L o k a , K ran j , Radov l j i c a i n B l ed

£S KOMPAS V - 7 JUGOSLAVIJA TOZD Domaći tutnem poslovalnica L|ubl|ana Praiakova4

LADJA - LETALO O d h o d 12. aprila

18 aprila

P O M E M B N O O B V E S T I L O KOMPASOV IN NAS IZLET V P O M U R J E BO 29. IN 30. MARCA 1980 Zaradi velikega zanimanja za iz­let v Pomurje (76 prijavljenih), ki je odpadel, smo se s Kompasom odločili, da vam Se enkrat ponu­dimo možnost o b i s k a Prekmurja za isto ceno in z malenkostno spremenjenim programom. Na ­mesto ogleda kurentovanja, ki je odpadlo, si bomo ogledali Ptuj z. gradom, v katerem je muzej z bo­gatimi zbirkami. Prijavite se lahko na istih prijavnih mestih pod ist imi pogoji, kot so bili raz­pisani za izlet, k i je b i l odpove­dan. Pri javl jenci, za odpovedan izlet, ki bodo v teh dneh prejeli vrnjen denar po poŠti, imajo prednost pri ponovni prijavi.

B A U M A 80 - GRADBENI STROJI IN STROJI ZA G R A D B E N E M A T E R I A L E - M U N C H E N

Bauma — 80 je največja raz­stava take vrste na svetu in sve­tovno priznani center za tehno-loftki in strokovno-gospodarski »know-how« na tem področju. Za

obisk te mednarodne prireditve je Kompas pripravi l 3 in 4-dnev-no potovanje (3.100 din: 3.900 din) z odhodi: 9., 12. in 14. aprila. • '^ '^•^•^•^•^^• '^^»•^%^%>^^

MEDNARODNI S E J E M OBRTI V M U N C H N U 8.-16.3.1980

Kompas je za obisk te prire­ditve pripravi l 3 in 4-dnevno po­tovanje z avtobusom. Večidel časa je poleg orientacijskega ogleda M i lnchna namenjen ogle­du obrtnega sejma. V ceno izleta 3.100 din za 3 dni in 3.900 din za 4 dni je vračunan avtobusni pre­voz, hotelske storitve, vstopnina za sejem. s t roSk i o r g a n i z a c i j e in vodstvo potovanja.

KRIŽARJENJE Z MOTORNO LADJO

LIBURNIJA (i -

KRF

PIREJ ATENE

GRČIJA/TURČIJA \ -CANAKKALE — TROJA

- ISTANBUL 8 dni

Podroben program potovanja vam je na voljo v vseh Kompasovih poslo­valnicah Za potovanje je precej zanimanja, zato pohitite s prijavami

PRAHA

Pomladanski obisk Prage Češkoslovaška prestolnica, ki jo imenujejo tudi: zlato mesto, severni Rim, mesto stoterih zvonikov, je z obilico kulturno-zgodovinskih spomenikov slikovitega starega dela mesta, prekrasnimi stavbami in lepo naravno lego ob modri Vltavi pogost cilj naših izletnikov Za obisk Prage je ALPETOUR pripravil tridnevno potovanje z av­tobusom, z odhodom v petek, 7 marca Prvi dan bo po vožnji preko Korenskega sedla, mimo Beljaka in po Turski avtocesti postanek v Linzu. močnem industrijskem središču ob Donavi Po prehodu avstrijsko-češke meje bo kosilo v čeških Budejovicah in nato po vožnji mimo me­steca Tabor, ki so ga ustanovili Husiti, prihod v Kono

pište. kjer je znani dvorec Franza Ferdinanda in k/er bo nastanitev v hotelu, večerja in prenočišče Naslednji dan bo pp zajtrku odhod v Prago, kjer si boste ogledali praške znamenitosti pod vodstvom domačega vodiča Med ogledi bo seveda tudi kosilo In zvečer povratek v hotel Zadnji dan pa bo povratek z postanki po isti poti v do­movino (kosilo bo v čeških Budejovicah) Cena potova­nja, v katero je vračunan prevoz z udobnim turističnim avtobusom, gostinske storitve, ogledi, vstopnine in orga­nizacija ter vodstvo potovanja, je 2 .190 din po osebi Potniki, ki ne stanujejo v Ljubljani ali v Kranju, od koder bo odhod avtobusa, dobijo ob prijavi poseben kupon s katerim lahko brezplačno koristijo Alpetourove avtobu­se do Ljubljane oziroma Kranja ob odhodu in prihodu z izleta do kraja bivanja Informacije in podroben pro­gram so vam na voljo v vseh Alpetourovih poslovalnicah kjer se lahko seveda tudi prijavite in to čim prej saj je za izlet precej zanimanja

INTEREXPORT LJUBLJANA SIMA - MEDNARODNI ŽIVINOREJSKI S E J E M IN S E J E M K M E T I J S K E MEHANIZAC IJE V PARIZU

Štiridnevno potovanje na to prireditev je pripravila potovalna agencija Inex. Poleg ogleda zna­menitosti francoskega glavnega mesta (Odeona, Luksemburških vrtov, Notre-Dame. Invalides. Eiffelovega stolpa. Slavoloka zmage, El ize jskih poljan . . .) prvi dan potovanja, sta naslednja dva dneva namenjena ogledu sejma. V ceno aranžmaja 6.950 din je vključen letalski prevoz na rela­ciji Z a g r e b - P a r i z - Z a g r e b , le­tališke pristojbine, avtobusni pre­vozi, poldnevni avtobusni ogled Par iza z vodičem, vstopnina za ogled Napoleonovega groba, 10 vozovnic za metro, namestitev v hotelu A kategorije — polpenzion ter organizacija in vodstvo poto­vanja. Odhod: 2. marca.

SPOZNAJMO B E O G R A D IN OKOLICO

Ob dnevu žena je Inex pripra­vi l dvo in poldnevno potovanje z letalom. Izletniki si bodo na iz­letu, ki se začne 7. marca, ogledali naSe glavno mesto in njegove znamenitosti. Novi Sad s Petro-varadinsko trdnjavo. FruSko go­ro in Kragujevac s spominskim parkom ftumarice. kjer so Nemci leta 1941 izvrSili množičen pokol prebivalstva ("ena izleta, v kate ro je vključen letalski prevoz, avtobusni prevozi in 2 polna pen­ziona v hotelu visoke B katego­rije, je 2.700 din Ne zamudite redke priložnosti za organiziran obisk Beograda z okolico

i i n c a potovalna agencija SMUČANJE S E S T O - D O L O M I T I . lastni prevoz

IZLETI OB D N E V U ŽENA:

a KNEŽEVINA L I E C H T E N S T E I N - 3 dni . avtobus - odhod 07. 03. 1980 s sodelovanjem mednarodno priznane godbe na pihala iz Trbovelj

a PO KOROŠKI - 2 dni. avtobus - odhod 08. 0.1. 1980 a V N E Z N A N O - 1 dan. avtobus - odhod 08.03. 1980 • B E O G R A D - F R U S K A G O R A - K R A G U J E V A C - 2 dni. letalo,

avtobus - odhod 07. 03. 1980

a D O B R N A - 1 dan. avtobus, odhod 8. 3. 1980

S T R O K O V N E E K S K U R Z I J E : a R O L O G N A - SEJEM MODNE O B l ' T V K . :l dni. avtobus - odhod

7. marca

a P A R I Z - K M E T ŽIVINOREJSKI S E J E M . 4 d n i . letalo - odhod 02.03. 1980

e V E R O N A - M E D N A R O D N I K M E T I J S K I S E J E M . 2 dni. avtobus - odhod 14.03. 1980

a F R A N K F U R T - M E D N A R O D N I K R Z N A R S K I S E J E M , ii dni. letalo - odhod 17.04. 1980

OSTALA POTOVANJA :

• V V E E K E N D V LONDONU ali P A R I Z U . J dni. letalo - odhodi vsak petek

• H O L A N D I J A - 5 dni. avtobus letalo - odhod 25.04 1980 i Program za hort ikulturna društva)

a H O L A N D I J A - S dni. letalo avtobus - odhod 29. 0-4 1980 (Program za ljubitelje kulturnozgodovinskih spomenikov in naravnih lepot)

PRODAJAMO L E T A L S K E VOZOVNICE ZA INENOVE IN JATOVE DOMAČE PROOE IN VSE M E D N A R O D N E LINIJE'

In formaci je in pr i jave v Inexov i p o s l o v a l n i c i na Ti tov i 25 v L jub l j an i , tel . (061) 312-995. 327-947, 322-581. pa tudi p r i vseh pooblaščenih turističnih agenc i jah

45 KOMPAS J U G O S L A V I J A

TOZD DOMAČI TURIZEM Poslovalnica Jesenice V A S VABI: M U N C H E N - sejem obr f i - o d h o d 7 3 1 9 8 0 (3 dni) P R A G A - o d h o d 11 4 . 1 9 8 0 (3,dni) ' D L I N A J i n ^ j e g o v i S l o v e n c i - o d h o d 1 maja (3 dni)

In f o rmac i j e in prgave v K o m p a s d v i pos l ova ln i c i na J e s e n i c a h

:

G L, A S18. STRAN PETEK. 22. FEBRUARJA

Z A H V A L A

Mnogo prezgodaj nas je zapusti l naš dragi mož. s in. brat in stric

JANEZ J A L E N i z Žirovnice 20/a

Iskreno se zahvaljujemo vsem. k i ste ga v tako vel ikem številu spremil i na njegovi zadnji pot i in mu daroval i vence in cvetje.

H v a l a vsem za izrečeno sožalje in sočustvovanje ob br idk i ur i slovesa. Zahvalo smo dolžni dobr im sosedom Škreblinovim. A rno l o v im . Mežkovim in M i c i Legat, k i so nam

tol iko pomagali v težkih dneh. Zahva la pevcem, tov. G lavanu za poslovilne besede in vsem sodelavcem tovarne S u k n o Zapuže

za spremstvo na zadnji poti .

Žalujoči: žena Ivanka, mama, brat in sestra ter drugo sorodstvo

Žirovnica, M o j s t r a n a , Zapuže, L j u b l j a n a , 15. f e b rua r j a 1980

Z A H V A L A

V torek. 12. februarja, smo se z bolečim srcem poslovi l i od naše drage žene. dobre mame. babice in prababice

MARIJE VERBIČ Slo aarjeve mame iz Šenčurja

Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, k i ste jo spremil i na njeni zadnji poti , daroval i cvetje, z nami sočustvovali in nam pomagali .

Prisrčno se zahvaljujemo tudi pevcem, gospodu kap lanu in sodelavcem K o k r e K r a n j — . T O Z D Engro , Gozdnega gospodarstva K r a n j in Iskre K r a n j - S t i ka l a .

Žalujoči: mož A n t o n , hčerke An i ca , M a r i n k a , A l b i n a in sin Stane z družinami

Šenčur, 19. februarja 1980

Z A H V A L A

Ob br idki izgubi naše dobre žene, mame, stare mame, sestre, tašče, tete

A N E DOLJAK ro j . Spifcek

se iskreno zahval jujemo vsem. k i so jo spremil i na njeni poslednji pot i . Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bračkovi, mag. dr. Zrimšku, ostalemu ko lekt ivu Z D Sk . L o k a za trud in požrtvovalnost pri zdravl jenju, nadalje dobrim sosedom za pomoč ob njeni smr t i , vsem darovalcem cvetja, krajevni organizaci j i Z B T r a t a , praporščakom, tov. Češnovarjevi za tople P0i^-vilne besede, pevcem K U D I V A N C A N K A R Sv. Duh/Virmaše. Prisrčna hva la sodelavcem ABC L O K A , hotelu S L O N . Gorenjski predi lnic i ter vsem. k i so nam ustno in pismeno i z rek l i sožalje.

Žalujoči njeni

T r a t a , Sk. L o k a , L jub l jana , St . Osel ica, Lenart nad Sk. L o k o

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata, str ica in tasta

VALENTINA BENEDIKA B e n e d k o v e g a a t a i z S p o d n j e Luše 7, S e l c a

se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji pot i .

Posebno se zahvaljujemo Lovsk i družini Selca, pevcem iz Bukov ice za zapete žalostinke, gospodu župniku za lep pogrebni obred ter govorniku za poslovilne besede.

V s e m še e n k r a t i s k r e n a h v a l a !

Žalujoči: žena Ivana, hčerke in sinovi z družinami, vnuk i , pravnuka, sestra in ostalo sorodstvo.

Spodnja Luša, 15. februarja 1980

Ob smrt i našega ljubega str ica, starega 82 let

JANEZA RAVNIKA najstarejšega planšarja

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pri jatel jem, sosedom, vaščanom, ko lekt ivu OŠ Boh in j ­ska B is t r i ca za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti.

Posebej se zahvaljujemo mgr. dr. J a k u B a h u n u in zdravstvenemu osebju jeseniške bolnišnice za nesebično pomoč in lajšanje trpljenja v zadnjih dneh življenja »kralja Uskovnice«. H v a l a gospodu župniku Mar janu Zupancu za poslovi lni obred, govorniku ob odprtem grobu ter pevcem za

žalostinke.

Žalujoči: nečakinja C i l k a z družino in ostalo sorodstvo

Srednja vas v Boh in ju , 22. februarja 1980

MALI telefon

OGLASI 23-341

=PRODAM Poceni prodam dve R E Z I L K I za

rezanje navojev na ceveh (od ene in četrt do dveh col), v i torg novejše ČELJUSTI in S V E D R A . K r a n j , Škofjeloška 31/a, Stražišče 713

P rodam mlado K R A V O S T E L E ­T O M . K o s , Jereka 17, Boh in j 904

Prodam enobrazdni t rak to rsk i P L U G . Velesovo 42, Cerkl je 1223

Prodam mlado K R A V O , P U N T E in B A N K I N E . Praše 22, K r a n j

1224 - P rodam dobro ohranjen R A Č U N ­S K I S T R O J O L I M P I A . C . na K l a ­nec 37, K r a n j 1071

Prodam čistokrvne N E M Š K E OVČARJE. U r h . Zg. L i p n i c a 12, K a m n a gorica, tel.: 74-744 1065

Prodam dobro ohranjeno K O S I L ­N I C O B C S . Senično 27, Tržič 1089

Zarad i selitve prodam ŠT IR I D E L N I R E G A L - mahagoni , M I ­Z I C O , KAVČ in F O T E L J E , S P A L ­N I C O s francoskim ležiščem in tro-delno O M A R O ter nočni O M A R I C I . 2 P R E P R O G I , H L A D I L N I K Obo-din , K U H I N J S K O M I Z O in štiri S T O L E . V račun vzamem tud i osebni avto. Jovičič N . Moša Pi jade 11, K r a n j 1090

Prodam dobro ohranjen, globok, kombin i ran OTROŠKI VOZIČEK, ŠPORTNI VOZIČEK - A V T O -S E D E Z in volnen » T E P I H « šeik (250 cm - 350 cm). H rastje 30, K r a n j 1091

Prodam dve plemenski T E L I C I . S ta rman , Godešič 26, Skof ja L o k a

1092 Prodam 8-l i trski B O J L E R , PO ­

M I V A L N O K O R I T O in M E S O -R E Z N I C O . Housemajster A lo j z , Puštal 96, Skofja L o k a 1093

Prodam T E L E V I Z I J O Gorenje. R u p n i k , Moša Pijade 7, K r a n j 1094

Prodam nov G O R I L E C na olje za centralno kurjavo. Informacije: tel.: 064-78-202 1095

P o ugodni ceni prodam skoraj nov Š T E D I L N I K (4 p l in , 2 e lektr ika) . Ro zman , Gorenjesavska 50, K r a n j tel.: 22-008 od 16. ure dalje 1096

Prodam mlado K R A V O za zako l ter brejo - kasneje za zakol , S O D ter Č R P A L K O za gnojnico, P U N ­T E , vhodna glavna V R A T A ter S T E N S K O O B L O G O za v jed i ln i kot . Markovič, Žeje 15, Dupl je

u A u ' , 1097 Prodam 8 mesecev brejo K R A V O

Cegelnica 1, N a k l o 1 9 9 ^ Prodam semenski K R O M P I R .

Luže 14, Šenčur 1099 Prodam barvni T V S P R E J E M ­

N I K Iskra - panorama, ekran 66 cm. Preddvor 89, tel.: 45-087 1100

Prodam P R I K O L I C O za osebni avto, KROŽNO Z A G O in nov G O ­R I L E C za olje. Pod lubn ik 170, Skofja L oka 1 j o i

Prodam t r i plemenske Z A J K L J E činčila. C. na K lanec 49, K r a n j t e l : 23-019 ' n o 2

Prodam O B R A Č A L N I K ./.a seno ter enobrazdni P L U G za t rak to r pasqali , 18 K M . Franc Cote l j , Po­povo 4, Tržič 1103

Prodam J A B O L K A . Letence 12, Go ln ik 1104

Prodam dobro ohranjen P R A L N I S T R O J » C A N D I « , superavtomat 75. Kličite po tel.: 25-919 od 16. ure d a l J e 1105

Prodam G R A D B E N E E L E M E N ­T E , P U N T E , B A N K I N E in A V -T O G U M E michel in X Z 13-1550 Te­lefon 21-628 1 1 0 6

Zelo poceni prodam črnobel T E ­L E V I Z O R . . Ovsenik M a r i n k a , J a ­neza Puhar ja 3, K r a n j 1107

Prodam P R A Š I Č K E težke od 25 do 30 kg. Virmaše 42, Skof ja L o k a

1108 Ugodno prodam STREŠNO O P E ­

K O bobrovec, 3000 kosov, 3 nova O K N A z roletno škatlo (14()x 155) ter dober semenski in j ed i ln i K R O M P I R igor. Porenta , C rng rob 5, Zabnica 1109

Prodam dve novi O K N I , v a k u u m ­sko zastekleni (120 X 140). K r e k Draga , V r b a 17, Žirovnica 1110

Prodam T R A K T O R ferguson 533 de

luxe. Jezerska c. 92, K r a n j 1111 Prodam montažno GARAŽO (400

X 260 cm). Možna je h i t ra montaža. Cena je ugodna. Brečko V i n k o , Se-benje67, B l ed 1 1 1 2

Prodam starejšo S P A L N I C O Te­lefon 064-82-848 ' 1 1 1 3

Prodam nov 80-l i trski K O T E L za žganjekuho. Mihelič, Žirovnica 81

1114 Prodam K R A V O po i zb i r i . Z a v r l

Ivan, Verje 46, Medvode 1115 Prodam zložljivo OTROŠKO P O ­

S T E L J I C O , za 1.500 d in . Te le fon 064-27-101 i n «

Ugodno prodam 10 let staro K O ­B I L O , dobro za vožnjo in sposobno za šport. P rodam tudi opremo. Cena po dogovoru. Ogled možen vsak dan. Jelovčan Janko , Leskov ica 30, Go ­renja vas nad Skofjo L o k o 1117

Prodam nov kasetni A V T O - R A -D I O grundig stereo U H V . Grenc 24 Skofja L oka 1*54*5

Prodam R E Z I L K O na za razrez k o v i n s k i h profilov ra zn im i ko t i . Žerovnik Joie. V 53, Šenčur

P rodam K O N J A . Visoko 5.S P r o d a m dobro ohranjen

i ta l i j ansk i O T R O Š K I VOi (žamet) i n i ta l i jansko PL1XJ| PEČ na električni vžig. Km i . Komenskega 7, K r a n j . 0fW dan popoldne

P rodam R A D I A T O R J E Ei lje in PEČ Zren jan in za ogrevanje. Jože Jakša, Predori* I K r a n j

P r odam dobro ohranjen kaai ran električni in plinski §TrM N I K . K o b l a r Zo rka . Plani* i K r a n j , telefon 22-920

P r o d a m 3 S A N I : f i jakrnkl pravljivček in vprežne za HM gozdu. Mihelič Ivan, Kot R i b n i c a

P r o d a m K R A V O , k ibovk f tJ te let i la . Posavec 14, Podnart

P r o d a m B R I V S K I AP«i b raun Iskra . Močnik Zlato, CNI slepih, Šk. L o k a

P r o d a m H L E V S K I GNOJ »J M E N S K I K R O M P I R igor. 1*1 Šenčur

P r o d a m K R A V O siroen'il I drug im te le tom. Kvas , Zalof 4i I ki je

P r o d a m K R A V O za tak B r n i k 53, Cerk l j e

P r o d a m mesnatega PRA&i 150 kg težkega Zg. Brnik 7*. Ct

E K S P R E S O P T I K A KI Tavča r j e va I (nasprot i Delikatese)

Vam nudi hitro in izdelavo vseh vrst očal > vadnimi in s specialnim čami Izdelujemo na receijt -brez njega

S E PRIPOR(

P rodam 6 tednov staretja Lahovče 4. Ce rk l j e

P r o d a m dvo ta r i fn i ŠTEVKv količ, Zg. B r n i k 42, Cerklje

P r o d a m fergusonov čelh. K L A D A L N I K z zajemalko i,\ ter v r tno rotac i jsko KOSO Poženk 14, Ce rk l j e

P r odam B I K C A in mlado K R A V O . Ambrož 1. Cerklje

P r odam S E M E N S K I igor or ig ina l . Čimžar, K r a n j

P rodam 11 mesecev stanv, C A . Podbrezje 6

P r o d a m 2 K R A V I po brej i . V i s oko 22

Prodan i 7 mesecev brejo I Zapoge 24

P rodam F O T E L J A

• dov l j i ca P r odam težko KRAVO

ta lko s te le tom. Zabnica 1,

skoraj nov KAV H i r c i , Gorica

za

P r o d a m 2 O K N A giin 1 po l kn i za 4.000,— din Slaok-i Zg. Jezersko 27

P r o d a m P R E K L E P U N T E . Ve lesovo 9

P r o d a m več O K V I R J E V \{

l om. Ročno rezbarsko del««, V Franc , V i s o k o 91, Šenčur

P r o d a m bre j i OVCI &J K r o p a 88

P r o d a m zunan je OKENS* L I C E , izdelek Struževo 4 kom. 1 4 5 x 20, 8 kom. l » l 1 k o m . 105 X 20. Lepo&a Ko B l ed

Ugodno prodam O K E N z R O L E T A M I 150 X 140 c m . Ogled v pop u rah .Oman Sp . PirničeS^ji

P r o d a m p l insko PEČ z j nove varnostne pasov* V o k l o 47

Ugodno p rodam dobro D N E V N O S O B O . Bavec K o v o r 107, Tržič

P r o d a m vr tne KLOPCE, gorčičeva 3, K r a n j - Circe

P r o d a m V O L A , V*jt V S E H D E L . L o m - Gra^l 1 ržič

P r o d a m semenski kroma« » S I R T E M A « . E r z a r Pavel N vo 42

Š P O R T K L J U K A va l c e , d a v t e l a o r g a n i z i r a vsako b o t o o d 20. do 24. u iv^ ž ivo g l a sbo .

H O T E L 4 obveSČa ob^l

restavraciji v i

I g ra skupin« M o d r i n a iz Ki

• < j

PETEK, 22. FEBRUARJA 1980 . 1 9 . S T R A N G L A

H KUPIM Kupim srednje težko Ž A G O stihel,

lahko malo rabljeno. Šavs Janez, BaAelj 9. Preddvor 1228

Kupim 8 tednov starega B I K C A za rejo. Zamik, Šenčur. Štefetova 1

1119 Kupim G U M I V O Z , do 15 col.

Zupan, Lom 20, Tržič 1120 Kupim 1 do 2 kW E L E K T R O ­

MOTOR, 220 ali 380 V, z 2800 obrati. Vodnik, Skokova 9, K ran j

1121 Kupim 500 kosov B E T O N S K E G A

ZIDAKA. Pivk, Cegelnica 30, Naklo, tel.:47-203 1122

Kupim 100 do 200-litrski B O J ­LER. Omejc Ivan, Studenčice 2/a, Medvode . 1123

VOZILA Kupim karamboliran VVV -

HROSC, letnik 1970 do 1975. Telefon 064-70-090 1242

Prodam Z A S T A V O 1300, letnik 1969, z vgrajenim IR motorjem (7.000 km). Antolkovič Mirko, Sto­tice va 2, Kranj 1243

Ugodno prodam karamboliran R-16, letnik 1970. Informacije po tel. 49-114 1225

Prodam ŠKODO, letnik 1972. Suha 9, Kranj 1226

Prodam K O M B I - Z A S T A V A 430 K, letnik 1974. Zadnikar Jože, Zg. Jezersko 127 1227

Prodam P R I K O L I C O za osebni avto. Cerklje 153 1187

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1970, bele barve. Grašič, Križe 78

1188 Prodam karamboliran avto Z A ­

STAVA 750, v nevoznem stanju. Janus, Našičeva 2, Tržič 1189

Prodam Z A S T A V O 101, letnik 1975, cena po dogovoru. Stankovič Zoran, Partizanska 29/a, Kranj

1190 Prodam F I A T 850, letnik 1971.

Eržen Franc, Bukovica 4, Selca 1191

Prodam V V A R T B U R G A , letnik 1969, z nekaterimi rezervnimi deli. Jesenovec Stane. Podlubnik 158, Skofja Loka, tel.: 62-111 1192

Ugodno prodam Z A S T A V O 101. letnik 1973. registrirano do junija 1981. Cerklje 171 1193

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1975. Zg. Brnik 67, Cerklje 1194

Prodam MINI M O R I S A , letnik 1970. Markovič Vasilij, Kranj , C. J L A 11 /a. Vrtnarija Zlato polje

1195 Kupim M O T O R za Z-750, letnik

1972 (in naprej). Suha 23. Kranj 1196

Po ugodni ceni prodam Z A P O -ROŽCA, prevoženih 42.000 km. Pire Anton, Svetinova 9, Koroška Bela. Jesenice 1197

Poceni prodam Z A S T A V O 750, letnik 1971. Podljubelj 38, Tržič

1198 Prodam Z A S T A V O 750, letnik

1973. Zapoge 15, Vodice 1199 Ugodno prodam S T R O J , M E ­

N J A L N I K in vse ostale dele za Z-750. Špenko, Vodice 149 1200

Z A S T A V O 101, letnik 1977, prevo­ženih 30.000 km, prodam. Okom Alojz, Kranj , Kebetova 18, tel.: 22-070 1201

Ugodno prodam dobro ohranjeno Z A S T A V O 101, letnik 1977. Vidmar, Medetova 5, Kranj 1202

Prodam nov M O T O R J A W A . 350ccm. Sodja Martin, Mencinger­jeva 28, Bohinjska Bistrica 1203

Prodam avto R A N U A L T 4 T L , letnik 1976; in HIŠO v Ljubnem 52. Informacije vsak popoldan. Brezje 15/a 1204

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1970, z neparno Številko. Keršič Blaž, Sp. Duplje 68 1205

Prodam dobro ohranjen F I A T 125-PZ. Bobovek 1, Kranj 1206

Prodam O P E L A S C O N A 1600, letnik 1977. Ribno 31, Bled 1207

Ugodno prodam generalno ob­novljen F I A T 1300, registriran do konca leta 1980. Telefon 25-661 -int. 290 1208

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, strica, svaka

ANTONA LIČEFA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za vsestransko pomoč, izraze sožalja, podarjeno

cvetje in vence.

Posebno zahvalo smo dolžni Železarni Jesenice TOZD - Triglav ŽITO Lesce, vsem zdravnikom in g. župniku iz Gonj.

Se enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem Številu.

Žalujoči vsi njegovi!

Ob izgubi dragega moža in očeta

JOŽETA

m M..

BITENCA prvobo rca

se iskreno zahvaljujemo dr. Bavdku za zdravniško nego, predsedniku K S za poslovilne besede, enako tov. Selhausu ter sostanovalcem za podarjeni venec. Zahvaljujemo se tudi ZB - Planina Kranj, godbi ter pevcem za ganljive

žalostinke.

Posebna zahvala Potočnikovim za pomoč v težkih trenutkih.

V s i njegovi!

Prodam zelo dobro ohranjen P E U G E O T 304. Informacije po te­lefonu 064-22.177 vsak dan od 16. do 19. ure 1209

Prodam Z A S T A V O 101, letnik 1972, registrirano do novembra 1980. Informacije: tel. 25-925 1210

Ugodno prodam VVV 1600 variant, letnik 1970, registriran do februarja 1981. Ogled možen v petek popoldan, soboto in nedeljo. Dolenc — Čar-man, Tržič, Slap 21 1211

Prodam Z A S T A V O 101. letnik 1973. JakSe Janja, Veljka Vlahoviča 7, Kranj 1212

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1971. Naslov v oglasnem oddelku.

1213 Prodam popolnoma obnovljeno

Z A S T A V O 750, letnik 1970. Stareto-va 32, Kranj - Čirče 1214

Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1970, v voznem stanju. Trata 18, Cerklje 1215

Prodam nov C I T R O E N G super 1,3. Interesenti se naj zglasijo vsak dan od 16. do 18. ure na naslov: Britof 196, Kranj 1216

Prodam lažje karamboliran K O M B I 1300 T F , letnik 1973 in rezervne dele. Langus Anton, T r i ­glavska 12, Bohinjska Bistrica 1217

Prodam K O M B I Z A S T A V A 1300, letnik 1976 z novim motorjem, prevoženih 13.000 km, z 8 sedeži, registriran do 15. 2. 1981. Telefon: 064-26-911 1124

Nujno prodam V V A R T B U R G A karavan, letnik 1975. Benedičičeva 6, Jesenice 1125

Prodam garažiranega VVART­B U R G A , letnik 1977, rumene"barve, prevoženih 18.000 km, registriranega do 13. 2. 1981. Telefon: 064-26-911

1126 Prodam A L F O - G U L I A super ali

menjam za manjSi avto. Davidovič Stojan, Maistrov trg 6, K ran j 1127

Prodam Š K O D O 110, letnik 1973, za 10.000 din. Telefon 27-036 - po­poldan 1128

Ugodno prodam Z A S T A V O 101, letnik 1975 - garažirano. Infor­macije vsak dan dopoldan po tel.: 064-50-260 - int. 231 - tov. Meglic

1129 Prodam 2000-litrsko A V T O - C I -

S T E R N O T A M pionir ter K O M B I znamke dessoto, oba v voznem stanju, neregistrirana. Ogled in in­formacije možne vsak dan popoldan, ali po tel.: 064-50-223 1130

Nujno prodam 126-P, september 1979. Telefon 75-156 - od 10. do 13. ure, Pfajfar, Vojkova 1, Lesce 1131

Prodam osebni avto F I A T 127 — nov, prevoženih 10.000 km. Hafnar-jevo naselje 65, Skofja Loka, tele­fon 064-62-626 1132

Prodam Z A S T A V O 750 luxe, let­nik 1971, Ogled možen vsak dan od 19. do 21. ure. Informacije po tel.: 25-591

Prodam avto Z A S T A V A 750, po delih. PreSeren Ljubo, Breznica 7, Žirovnica 1134

Ugodno prodam dve leti staro ga­ražirano S I M C O 1307 G L S . Telefon 064-25-887 H35

Prodam Z A S T A V O 101, po delih. Dragan, H rastje 50, Kranj 1136

Prodam J A W O T W I N , 350 ccm, letnik 1979, prevoženih 4.000 km. Jagodic Metod, Nasovče 29. K o ­menda * 1137

Prodam K A T R C O , letnik 1977, prevoženih 47.000 km. Telefon 22-418 vsak dan med 14. in 16. uro

1138 Prodam karamboliran avto 1300

elegant, letnik 1977. Tome Anton. Sr. Bela 12, Preddvor, tel.: 45-220

1139

Izdaja ČP Glas, Kranj. Stavek: TK Go­renjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju šte­vilka 51500-603-3199« - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni ured­nik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje 1980 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.

Z A H V A L A

V 86. letu nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama in prababica

TEREZIJA PIRIH Pi r ihova mama

Zahvaljujemo se vsenvki ste ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti.

Lepa hvala pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Prav vsem, še enkrat iskrena hvala!

V s i njeni!

t D R U Š T V O M O D R I N A o rgan iz i ra vsako nedeljo od 24. februarja od 15. Ho 17. ure M A T I N E J S K I P L E S za učence o s n o v n i h šol v De lavskem d o m u v K r a n j u .

Plesalce bodo vadi l i plesni učitelji. Vs topn i ­na s sokom 20 din.

Vab l j en i tud i starši!

Prodam F O R D E X O R D . letnik 1970, dobro ohranjen, ali menjam za Z A S T A V O 750 ali 126-P. Prebačevo 40, Kranj 1140

Prodam V R A T A za R E N A U L T R-4. Ljubno 23, Podnart 1141

Prodam C I T R O E N G S X 1,2 letnik 1978. Kranj. Smledniška 120

Prodam avto F O R D conzul kara­van, letnik 1975, cena 240.000 din. Telefon 064-23-466 - v soboto in nedeljo 1143

Poceni prodam P R I K O L I C O za osebni avto in zadnja vrata za ŠKODO, letnik 1975. Ahčin Marjan, Suha 30, Kranj 1146

Po delih prodam F I A T 750. Omejc, Sr. vas 49, Šenčur 1147

Poceni prodam V V A R T B U R G A , letnik 1973, registriran do avgusta 1980. Šubic, KalinSkova 12, Kranj

Prodam Z A S T A V O 750 luxe, letnik 1974, iz prve roke. Ljub­ljanska c. 21, Kranj 1149

Prodam dve leti star P O N Y E X P R E S S . Frelih, Beleharjeva 39, Šenčur D ™

Prodam delno karambolirano ZA ­S T A V O 750, letnik 1970, v voznem stanju, Grenc 24, Skofja Loka 1244

P A R C E L O z gradbeno dokumen­tacijo na Gorenjskem takoj kupim Telefon 061-57-460 - zvečer 1151

V najem vzamem S T A R O HIŠO. možnost kasnejšega odkupa. Po­nudbe pod: Marec 1152

ZAPOSLITVE Zaposlim M O N T E R J A centralnih

kurjav takoj ali po dogovoru. Rutar Andrej, Kranj , Kuratova 54, tel.: 24-728 1159

K U H A R S K I pomočnik išče delo v Kranju ali okolici. Naslov v og­lasnem oddelku. 1160

POZNANSTVA Fant 34/167, s poklicem, službo,

svojo hišo in avtom, pošten, priden in simpatičen, želi spoznati čedno dekle do 162 cm, za srečno zakonsko življenje. Ponudbe pod: Resna Go-renjka 1161

STANOVANJA

IZGUBLJENO Izgubil sem P U J S K A , težkega

30 kg, na poti Labore -Goren ja vas. Poštenega najditelja prosim, da sporoči po tel.: 064-68-210

1239

Mat i z otrokom nujno išče S O B O ali G A R S O N J E R O v Kranju ali okolici. Možnost predplačila. Tele­fon 27-307 - Kranj 958

Oddam opremljeno S O B O s so­uporabo kopalnice, najraje dvema moškima ali ženskama. Informacije po tel. 061-344-279 vsak dan od 17. do 21. ure 1153

Starejša ženska išče skromno S T A N O V A N J E . Ponudne pod: Od­ločba D54

Nujno iščem S T A N O V A N J E za dobo pet let - E N O S O B N O (dvo­sobno), cena po dogovoru. Šifra: Radovljica — Lesce z okolico 1155

S O B O ali G A R S O N J E R O , iščeta mlada zakonca brez otrok. Nudimo predplačilo. Brkovič Vera, Janeza Puharja 2, Kranj 1156

Mlado dekle išče opremljeno S O B O s posebnim vhodom v Kra ­nju. Šifra: Redna plačnica 1233

Za dobo dveh let vzamem v najem D R U Ž I N S K O S T A N O V A N J E v Skorji Loki ali okolici. Medlobi Peter, Kamnitnik 11, Skofja Loka

1234

1 POSESTI ^ ^ ^ ^ ^ Kupim starejšo S T A N O V A N J ­

S K O HIŠO v Poljanski dolini. Naslov v oglasnem oddelku. 1229

Najamem P R O S T O R za obrtni­ško pisarno. Ponudbe pod: Kranj

1230 , Prodam ZEMLJIŠČE v Domža­lah (700 kv. m). Naslov v oglasnem oddelku. 1231

Prodam staro S T A N O V A N J S K O HIŠO v Poljanski dolini. Naslov v oglasnem oddelku. 1232

OBVESTILA; H O R T I K U L T U R N O D R U Š T V O

- Kranj ima za P O T O V A N J E v Holandijo še nekaj prostih mest. Informacije in prijave pri Brezariu C. talcev 51, telefon 24-060 L24U

F O T O - RISTIČ, Kranj -Kokrica, Kuratova 58 (montažno naselje), tel.: 24-902! Vse F O T O S T O R I T V E - črnobele in barvne na kodak papirju, v najkrajšem času

656 Z A M E N J A M in P O P R A V L J A M

vam Z A V O R E na vseh tipih vozil. Kurirska pot 6 (Primskovo) 959

Popravljam T R A N S I S T O R S K E S P R E J E M N I K E , G R A M O F O N E in K A S E T O F O N E . Mulej Silvo. Staneta Žagarja 57, Kranj pn plinarni „ l 1 . ^

P O P R A V L J A M vse vrste H L A ­D I L N I K O V ter S K R I N J . Telefon 064-60-801 1158

OSTALO Iščem I N Š T R U K T O R J A za nem­

ški jezik. Po možnosti v Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku. 1235

Iščem I N Š T R U K T O R J A nem­ščine za srednjo šolo. Informacije popoldan. Naslov v oglasnem od­delku. 1236

V V A R S T V O vzamem dojenčka — lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 1237

Iščem ŠOFERJA za katrco, biva­lišče Kranj in okolica (honorarno), za vožnjo po Sloveniji in Jadranu. Informacije: telefon 064-21-839 (ali pismene ponudbe) 1238

O. SŽ Veriga Lesce

Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge

LAIČNEGA KONTROLORJA BOLNIKOV s polnim delovnim časom

Za zasedbo tega mesta se zahtevajo: — opravljen šoferski izpit B kategorije, — poznavanje stanovanjskih okolišev zaposlenih.

Kandidati naj vložijo prijave za to delo najkasneje 15 dni po objavi na naslov S2 Veriga Lesce — kadrovska služba. Kandidati bodo seznanjeni z rezultati objave v 15 dneh po prete­ku prijavnega roka.

Visoka dola za organizacijo dela Kran j Prešernova 11

Komisi ja za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge

s a m o s t o j n o p r o g r a m i r a n j e i n v o d e n j e v a j

n a r a č u n a l n i k u

Za opravljanje teh nalog se zahteva višješolska izobrazba računalniške smeri in tri leta delovnih izkušenj na področju računalništva

v n a š a n j e p o d a t k o v n a l u k n j a l n i h s t r o j i h Za opravljanje te naloge se zahteva 2-letna administrativna šola in 1 leto izkušenj na strojih za vnašanje podatkov.

Prijave s potrebnimi dokazi l i pošljite tajništvu šole v 15 dneh po objavi.

Jubi le j uspešnega društva Planinsko društvo Kranj bo z današnjo sloves­nostjo zaključilo praznovanje 80. obletnice delo­vanja društva — Nad 4000 članov, med katerimi prevladujejo mladi, je organiziranih v 32 sekcijah

in devetih odsekih ter postaji GRS

SE BOMO SMUCALI — Vremenoslovci tudi za prihodnje dni napovedujejo prijetno in večinoma lepo vreme, kar Se posebej godi smučarjem. Nižje je ".nežno odejo že pobralo, višje pa je snega Se dovolj. Krvavec je eno najbolj obiskanih slovenskih smučišč. Ob sobotah in nedeljah drsi po krvavških smučinah po več tisoč smučarjev, ki zaradi užitkov na snegu pozabijo na nevšečnosti zaradi čakanja pred žičničarskimi napravami. Posnetek je z vrha krvavških smučišč, (jk) - Foto: F. Perdan

Steklina — ponovno opozarja Steklina je na območju občine

Jesenice prisotna že eno leto. V tem času se je bolezen ugotovila samo pri gozdnih živalih in to pri 37 lisicah in eni srni. Zatiranje te oblike stekline je zelo težko, je pa ta oblika težje prenosna na človeka, ker so okužene i l i bolne gozdne živali od človeka bolj oddaljene. Seveda pa je potreb­no poznati prenos stekline in izvaja­ti potrebne ukrepe zaradi zavaro­vanja sebe in okolice. K o se pri gozdni obliki stekline začno pojav­ljati obolenja tudi pri domačih ži­valih, je možnost prenosa bolezni večja, obenem pa nam je to opozo­rilo, da v preprečevanju bolezni ver-

D E Ž U R N I N O V I N A R

tel. : 2 1 - 8 6 0 ntasa delegacija v Bruslju - Minulo

sredo popoldan je v Bruselj dopotovala jugoslovanska uradna delegacija, ki bo nadaljevala pogovore o novem gospodar­sko trgovinskem sporazumu z K(iS. Dele­gacijo, ki jo sestavljajo funkcionarji zvez-n , ™ i S e ' C r H a " a , ( > v z a r a z n a P°dročja go­spodarskega in trgovinskega sodelovanja M* J U J V > 8 , o v a n s k ' pravni izvedenci, vodi elan Z1S Stojan Andov, delegacijo KOS P a Podpredsednik izvrftne komisije Wil-nelm HaferVamp Pogovori za ureditev preostalih vprašanj iz prejšnjih pogajanj so se začeli včeraj dopoldan in bodo predvidoma trajali več dni.

Prve sodbe v Banguiju - Pred dvema dnevoma je tako imenovano ljud­sko sodišče v Banguiju izreklo sodbe ne­katerim ožjim sodelavcem nekdanjega ce­sarja CentralnoafriSkega cesarstva Jeana Bedela Bokasse. Kot pričakujejo, bodo po prvih sodbah izrekli kaz. ni Se devetim so­delavcem glavnega krivca zločinov v ce­sarstvu, ki se nahaja v tujini. V Banguiju so sppročili. da bo sojenje končano ze ta mesec.

Jedrske elektrarne v Egiptu - Po besedah egiptovskega ministra za energe­tiko bodo v lej državi morali začeti gra­diti jedrske elektrarne, da bi zadostili povečanim potrebam po električni ener­giji. Prvo tako elektrarno naj bi zgradili v bližini Aleksandri je. T o nalogo bodo mo­rali uresničiti čimprej, sicer bodo prisilje­ni uvoziti večje količine nafte za pogon klasičnih elektrarn

Ve* vina za Amer iko — Jugoslovan­ski proizvajalci vin prodajo veliko svojih izdelkov v tuje države. ?,e doslej so precej vin izvozili v Združene države Amerike, načrtujejo pa, da se bo izvoz naftih vin na ameriftko tržiSče fte povečal. Letos bodo tja prodali 1112 ton vin in s tem zaslužili več kot milijon dolarjev.

jetno ni bilo narejeno vse, kar bi se moralo in dalo narediti.

Ne glede na pogosta opozorila in pogoste ugotovitve steklin živali, se moramo zavedati dejstva, da živimo na okuženem in neposredno s stekli­no ogroženem območju. Zato je po­trebno, da se čimprej privadimo živeti s to boleznijo. T o pa lahko do­sežemo le, če bolezen poznamo do­sledno in izvajamo vse odrejene ukrepe. Potrebno je doumeti, da se bolezen prenaša samo s ugrizom stekle živali, oziroma da mora sveže kužilo (slina, kri) priti kakorkoli v svežo rano in da je slina kužna že do deset dni pred prvim vidnim znakom bolezni.

Ke r je bila na območju Jesenice pred kratkim ugotovljena steklina pri govedu, menimo, da so potrebna ponovna opozorila in dodatni ukre­pi:

— Vsi lastniki psov in mačk se opozarjajo, da morajo imeti v skladu z Odredbo o zatiranju stekline pse privezane ali zaprte in mačke zaprte,

— vsi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti in morajo biti ceplje­ni vsako leto,

— vsi lastniki živali morajo vsako obolenje takoj prijaviti dežurni ve­terinarski službi,

— vsak ugriz je potrebno takoj prijaviti zdravstveni službi in rano takoj dobro izprati z razkužilom in tekočo vodo.

Veterinarska higienska služba, lovci in veterinarska inšpekcija imajo svoje zadolžitve, vendar lahko doprinesejo koristen delež k zati­ranju stekline in preprečitvi prenosa bolezni na človeka le, če vsak posa­meznik stori vse njemu naložene naloge. K e r pa posamezniki tudi v večji meri opuščajo izvrševanje po­trebnih nalog, bodo izvršeni ponovni akcijski pregledi kontumaca.

Lastnike živali opozarjamo, da so preko živali mnogo bolj izpostavlje­ni okužbam kot nelastniki, ker so v vsakodnevnem stiku z živalmi. Zato naj za obvarovanje sebe in svojcev pred steklino vestno izvajajo vse odrejene ukrepe.

Alojz Hajnrihar, dipl. vet. veterinarski inšpektor

K r a n j - Planinsko društvo Kran j bo danes s skromno slovesno­stjo, na kateri bo govorila podpred­sednica občinske skupščine Kran j Kr ist ina Koba l , zaključilo prazno­vanje 80.-obletnice obstoja društva. Jubilejno leto je bilo lansko. D r u ­štvo ga je proslavilo predvsem delav­no, brez posebnih prazničnih mani ­festacij. Med drugim je bila obnov­ljena postojanka na Kališču, vrstile so se številne druge že ustaljene akcije, alpinisti pa so dosegli prav tako svoje največje uspehe. Nad 4000 članov združuje kranjsko dru ­štvo. Prevladujejo mladi, ki so v večini v devetih odsekih, ki delujejo pri društvu, in 32 sekcijah po kra ­jevnih skupnostih, šolah in organi­zacijah združenega dela. Zato lahko kranjsko društvo zadovoljno praz­nuje visok jubilej.

Preprečevanje ponemčevanja na­ših gora in narodnobuditeljska za­vest sta bila glavna vzroka za usta­novitev kranjskega planinskega dru ­štva leta 1899. Kranjski planinci so uspešno opravljali svoje poslanstvo. Vo jn i sta sicer prekinjali njihovo de­javnost, vendar planinska miselnost tudi v najtežjih časih ni zamrla. Le ­ta 1946 imajo Kranjčani spet svoje društvo. Črtomir Zoreč je bil prvi povojni predsednik društva, potem pa so mu sledili Franjo Klojčnik, C i ­ril Hudovernik, dr. Ivo Valič in sedaj Franci Ekar . Kranjčani so se izkaza­li kot zagnani graditelji planinskih postojank, prizadevni skrbniki pla­ninskih potov, dobri alpinisti ter gorski reševalci, predvsem pa so se stalno zavedali, da se mora planin­ska misel širiti. N a tisoče Kranjča­nov sodeluje že nekaj let na organi­ziranih in strokovno vodenih poho­dih. Planinske postojanke so dobro oskrbovane in obnovljene, k dobre­mu delu pa veliko prispevajo tudi

OBUTEV ZA NAJMLAJŠE

društveni prostori z informacijsko službo, kjer so planincu na voljo vse informacije, razen tega pa tudi po­trebno gradivo. Kranjski planinci sodelujejo s planinci iz drugih jugo­slovanskih republik in pokrajin, slo­venskimi planinci na Koroškem in planinci iz Italije in Francije. So del družbenopolitičnega življenja obči­ne in prav zaradi tega lahko dosegajo ob pomoči družbe tudi take uspehe. Dobro je sodelovanje z organi U J V in vojaki, številna pre­davanja, ki j ih organizirajo, pa

prispevajo k našemu varnejšeni čutju in ponašanju v gorah.

Za največjb čast pa si planinci štejejo, da sta člar društvu sprejela predsednik ke in Zveze komunistov JUR Josip B roz -T i t o in Edva rd Kardelj'

Kranjsko P lan insko druStvo merava s takšnim delom nadali ti. V občini se še ponujajo mo za popolnejšo organizacijo stva. Predvsem pa se zavedajo, i njihovo delo odvisno prah lastne pridnosti in da je polnitvi tega pogoja lahko vati družbeno pomoč.

N a sredini novinarski so predstavniki društva izreki znanje tudi sredstvom javnega i ščanja, s kater imi društvo dobro«, deluje. Priznanje je prejelo tudiotfc uredništvo.

J.KoSnjrt

1871

TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD Tobak

v sode/o vanju z

ALMIRO RADOVLJICA cv je odprla novi prodajalni v Park hotelu in hotelu Golf na Bledu

Poleg izbranih tobačnih izdelkov, suvenirjev in usnj( galanterije prodaja tudi

n a j n o v e j š e m o d n e i z d e l k e A l m i r e

R a d o v l j i c a i n i z d e l k e i z r e d n e

p r o i z v o d n j e .

V a b i m o vas, da nas ob izletu na Bled obiščete!

N O V O NA G O R E N J S K E M

Golniški zankar spet na delu G o l n i k - Lovc i iz lovske družine

Storžič so ogorčeni. Spet se je po­javil okrutnež, ki se je spravil nad srnjad na precej neobičajen način. Nastavlja namreč žičnarte zanke, v katerih se ujete živali zadušijo ali pa poginejo od lakote.

početjem neznanega zankarja, ki mu ni mar ne človeški odnos do živali nit i ga ne prizadene agonija smrti, ki jo prestaja v zanko ujeta srna.

Sedaj so sklenili temu početju na­praviti konec. Ob pomoči miličnikov iz Preddvora bodo skušali najti brez­vestnega zankarja. Domnevajo, da je z Go ln ika , odkril i pa so tudi že nekatera dejstva in okoliščine, ki j ih utegnejo pripeljati do storilca. Lovc i bodo še poostrili kontrolo, pri tem pa naj bi j im pomagali tudi pre­bivalci, tako da bi z združenimi močmi spravili v »zanko« samega zankarja.

Druga nevarnost, ki preži na sr­njad v revirju lovske družine Storžič pa so potepuški psi. T i v skupinah uprizarjajo prave pogone na divjad, posebno v zimskem času. T u pa bodo lovci napravil i red tako, da bodo postrelili vaške pse, ki j ih lastniki puščajo neprivezane in se podijo za divjadjo po gozdovih.

L . S.

* * o b l i k o v a n p o n o g i • o b l i k o v a n n o t r a h j i k

Tak , za Gorenjsko neobičajen divji lov, so v gozdovih v bližini Go ln ika prvič opazili, že pred desetimi leti. Pred dvema letoma so našli v zanki srnjaka, letos 20. ja ­nuarja pa srno v gozdu v bližini novega stanovanjskega naselja G o l ­nik.

Člani lovske družine Storžič vsako leto pripravijo precej krme za divjad za zimo. Nj ihov pravilen odnos do žive narave se kaže tudi v skrbi za ptice, ki j ih pozimi prizadevno kr­mijo. Lovcem in tudi drugim ljudem je pri tem za zgled še zlasti Jože Novak iz golniške bolnišnice. Prav zato so lovci toliko bolj ogorčeni nad

D E Ž U R N E T R G O

V soboto , 23. f eb ruar ja , bodo odp r t e nas l edn je dežurne t r g o ­v i n e :

K R A N J : C e n t r a l - Delikatesa, Maistrov trg 11 in prodajalna N a vasi, Šenčur od 7. do 13. ure; proda­jalne — Klemenček, Duplje, Nak lo v Naklem, Krvavec , Cerklje, Hr ib , Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko in N a klancu, Oprešnikova 84, K ran j od 7. do 19. ure. Ob nedeljah pa so dežurne naslednje prodajalne od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, K ran j , Krvavec , Cerklje, Nak lo v Nak lem, N a vasi, Šenčur. Ž i v i l a — prodajalna S P Prehrana, Staneta Žagarja 16, S P P lanina , Zupančičeva 24.

J E S E N I C E : Delikatesa - po­slovalnica 7, T i t o v a 7 in Delikatesa — Kasta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 6

Odnesli zlate verižice

Kran j - V ponedeljek, 18. febru­arja, ob 12.45 so trije neznanci kradli v blagovnici G lobus v oddelku ure in zlatnina trgovskega podjetaja K o ­kra. Dva sta dvignila steklo nad pro­dajnim pultom, kjer je razstavljena zlatnina, tretji pa je segel pod steklo in pograbil okoli petnajst zlatih veri­žic vse skupaj v vrednosti okoli 35.000 din. Ta tv ino je videla neka občanka, ki je tudi prodajalke opozorila na to, kar se je zgodilo, vendar pa je nato odšla. K e r bi njen opis storilcev veliko pomagal k odkritju in razjasnitvi tatvine, naj se oglasi na najbližji postaji milice ali na U J V Kran j .

N E S R E Č E

T R Č I L V P E S A K I N J I G o l n i k — V ponedeljek,

bruarja, ob 17.45 se je na cesti K r a n j Tržič pripetila pr _ nezgoda, v kateri sta bili dve ranjeni. K a t i c a Sertič (roj. 15 Go ln ika in K a t i c a Z la tar (roj. prav tako z Go ln i ka sta pri avto nem postajališču prečkali e«*'.; P rav tedaj je iz smeri Gorice pr* ljal osebni avtomobi l zastavi T in trčil v pešakinji. Voznik je ust j vi l , naložil obe in ju odpeli j bolnišnico na Go ln ik , od tam p*M obe naslednjega dne prepeljali Klinični center. V o z n i k še ni znan

V O V I N K U P O L E V I H o t a vije - V sredo, 20. M« I

arja, nekaj minut pred 5. uroijtfi raj se je v naselju Hotavi je priprt*] prometna nezgoda. Voznik kota motorjem J a n k o Podobnik m 1960) s Srednjega brda je peb>m Kopačnice proti H ota vi jam. V blr gem levem ov inku je peljal po h" strani in zato od zadaj trčil v J» Jereb in Ireno S t u r m , obe it H#l velj, ki sta hodi l i pravilno pok* strani ceste. V o z n i k j u je zagledal* kratki razdalji, tako da kljub ran ju motorja ni mogel ustaviti OH sta padli, pri tem pa se je Štura«« ranila in so jo prepeljali v KhV»| center. L H

Smučarka v drevo*

V nedeljo, 17. februarja, dopola! se je v T i h i dol ini na Krvavcu A smučanju ponesrečila Ana HvA Kuferšin (roj. 1940) iz Ljubt>atl Smučarka je zaradi prehitre voh<| in nepazljivosti zapeljala s profil trčila v drevo. S hujšimi poftkodK» so jo prepeljali v Klinični

Nezgoda pri del« J e s e n i c e — V sredo, 20. M u *

ja, dopoldne se je v jeseniški leta*' n i v T O Z D V r a t n i podboji priprt* nezgoda. Delavec Mirsad Jak* (t* 1962) je brez dovoljenja vilto« sedel na delovni stroj — viličar » f poskušal voziti . Prestavil jevvn# no hitrost in peljal okoli 2 metra?" tem pa je zadel v stekleno sto* viličar pa se je prevrnil . Jakica jttf tem vrglo iz kabine in so ga tu* nega prepeljali v jeseniško bos* nico. Stroj je v celoti uničen, &«* pa je za okoli 250.000 din.