Sava Bohinjka bo sedaj čistejša - Gorenjski glas - Arhiv

CC)/g^GORENJSKI ČASNIK OD LETA I947 J PRVI PREDHODNIK TEDNIK GORENJEC LETA 1900

Gorenjski Glas P E T E K , 13. O K T O B R A 2 0 0 6 k ^ F

L e t o L I K , š t . 8 2 , c e n a 2 9 0 S I T , 1 9 H R K , 1 , 2 1 E U R | ODGOVORNA U R E D N I C A : M A R I J A VOLČJAK ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKIADA: 2 2 . 0 0 0 IZVODOV | WWW.GORENISKIC.LAS.SI

Sava Bohinjka bo sedaj čistejša S o d o b n a č i st i lna n ap r a va , ki s o jo v torek s l o v e s n o odpr l i na M l i n e m ,

zagotav l ja, da o d p a d n a v o d a z B leda in oko l i ce ne b o več največji

o n e s n a ž e v a l e c S a v e Boh in j ke .

VILMA STANOVNIK

Bled - "Na Bledu živite od le-pega okolja, v prihodnosti pa bo vedno bolj pomembno, kako bodo turistični kraji znali in mogli obvarovati okolje pred onesnaževanjem. Čistilna naprava Bled bo po-leg čistilne naprave v Radov-ljici bistveno pripomogla h kakovosti Save Bohinjke. Ve-sel pa sem, da ste na lokaciji čistilne naprave našli tudi prostor za zbirni center za lo-čeno zbiranje odpadkov," je na priložnostni slovesnosti ob odprtju nove čistilne na-prave na Mlinem in začetku gradnje zbirnega centra mi-

nuU torek poudaril minister za okolje in prostor Janez Po-dobnik in dodal, da se s tem še ni končalo delo za izbolj-šanje vodnega okolja na tem območju. Tako bo treba zgra-diti še kanalizacijo v širšem zaledju Bleda, predvsem pa bo treba zelo paziti na občut-ljivo jezersko skledo.

"Rad bi tudi poudaril, da smo na našem ministrstvu namenili dodaten denar za urejanje jezerske obale, prav tako smo namenili za kanali-zacijo v Ribnem dodatnih skoraj 50 milijonov tolarjev. Občino Bled in novo občino Gorje na področju infra-strukture čaka še veliko dela,

prav tako pa bi rad izpostavil izgradnjo kanalizacije in či-stilne naprave v sosednji ob-čini Bohinj," je še dodal mi-nister Podobnik, preden je v družbi domačega župana Jo-žeta Antoniča in generalnega direktorja WTE Reinharda Schr6derja namenu predal novo čistilno napravo. To so namreč v Protimu Ržišnik Pere arhitekti in inženirji za-snovali skupaj z naročnikom in koncesionarjem družbe WTE G m b H in Občino Bled. izvajalci del pa so bila doma-ča podjetja. Gradnja se je za-čela pred dobrim letom, in-vesticija pa je vredna 3,2 mi-lijona evrov.

Po dobrem letu dni od polaganja temeljnega kamna so župan Jože Antonič, minister Janez Podobnik In direktor WTE Relnhard Schr&der slovesno odprli novo čistilno napravo.

Decembra z nihalko na Veliko planino D r u ž b a Ve l ika p l an i na - Z a k l a d na rave i m a n o v o

v o d s t v o , s m u č a r s k a s e z o n a pa ni več vpraš l j iva.

JASNA PAIADIN

Kamnik - Družba Velika pla-nina - zaklad narave, d. o. o., katere edina lastnica je še vedno Občina Kamnik, je po odstopu direktorja V i n i a Ribnikarja in vseh treh čla-nov nadzornega sveta s pr-vim oktobrom dobila novo vodstvo. Z vsemi težavami, ki letos pestijo Veliko plani-no, se bo v polletnem man-datu skušal spoprijeti 47-let-ni Velenjčan Marijan Skomi-šek. "Stanje v družbi in na planini še spoznavam. Z a prvi cilj smo si zadali izpelja-vo zimske sezone, ki pa se hitro bliža, in še veliko je tre-

ba narediti, da bodo vse na-prave začele obratovati pra-vočasno," je zagnan in zelo optimističen novi direktor. Potrdil je datum 15. decem-ber, ko naj bi spet zagnali ni-halko, Id zaradi okvare stoji že od konca marca. Popravila namreč potekajo po načrtih. Kmalu bo nared tudi dvose-dežnica Šimnovec. Zobnik je že montiran, na obratovalno dovoljenje pa računajo 20 . oktobra. Skupaj z nihalko in dvosedežnico Šimnovec si v družbi letos želijo usposobiti tudi vlečnico Zeleni rob, re-šitve in možnosti pa iščejo tudi za drugo stran planine, za Tiho dolino.

V Radovljici zalitevajo izredno sejo V e č i n a go ren j s k i h o b č i n je že sprejela od loč i t ve o

depon i j i v Kovor ju , radov l j i ška pa še ne.

CVETO ZAPLOTOIK

Radovljica - Svetniške skupi-ne SDS, NSi in SLS zahteva-jo od radovljiškega župana Janka S. Stuška sklic izredne seje občinskega sveta, na ka-teri naj bi sklepali o podpisu pogodbe o sofinanciranju in obratovanju medobčinskega centra za ravnanje z odpadki v Kovorju. Zahtevo uteme-ljujejo s tem, da je dvanajst gorenjskih občinskih svetov o tem že sprejelo odlofitve in pooblastilo župane za podpis pogodbe oz. aneksov. Prepri-čani so, da za odlašanje ni nobenega razloga in da vsa-ko taktiziranje lahko povzro-

či škodo, ki je po njihovem mnenju že nastala z vztraja-njem občine pri investiciji v lastno deponijo. Župan Jan-ko S. Stušek je p o v e ^ , da je tudi sam nameraval sklicati sejo. a je čakal na odgovor ministrstva za okolje in pros-tor o možnosti vkljufitve na-črtovane radovljiške deponi-je (Diro) v gorenjsko reševa-nje problematike odpadkov ali o povračilu dela sredstev, ki jih je občina tudi s soglas-jem države doslej vložila v Diro. V občini pričakujejo odgovor do konca tedna, za-htevo za sklic izredne seje pa bodo proučili in se odločili, kot določa statut.

i ' T - Gorenjska

T U D I V Š V I C . V R S K I H F R A N K I H ^

Janša potrdil Ruparjev odstop S I M O N Š U B I C

Ljubljana - Predsednik vlade in SDS Janez Janša je včeraj popoldne potrdil, da bo po-slanec SDS in tržiški župan Pavel Rupar podal odstopno izjavo z mesta poslanca. Ru-par je v zadnjih dneh v sre-dišču pozornosti zaradi afere z najemnico njegovega sta-novanja v Ljubljani, ki ga ni (prav tako tudi stanovanja v Kranju) prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije. Premier je dejal, da je Rupar prvi poslanec, ki bo odstopil prostovoljno, s tem pa bo

omogočil preiskavo o očita-nih nepravilnostih brez vple-tanja politike. "Volivci v Trži-ču pa bodo odločili, ali bo žu-pan še en mandat," je še po-vedal Janez Janša.

82 cž S

G O R E N J S K A

Besniška šola propada

RcSimo jo pred nadaljnjim propada-njem, v apelu poudarjajo starši otrok, ki obiskujejo šolo v Besnici, ki so jo leta 1973 zgradili za približno 30 otrok. Danes je v njej 111 učencev do četrtega razreda in 20 vrtičkarjev. Besniika šola je oreh, ki ga bo moral streti novi (ali stari) kranjski župan.

R A Z G L E D I

Mnc^m gorenjskim županom se spet nasmiha zmaga

Pred bližnjimi lokalnimi volitvami smo izvedli raziskavo javnega mne-nja o napovedi izidov volitev župa-nov. Raziskava je pokazala, da se mnogim sedanjim županom nasmi-ha še ena zmaga.

R A Z G L E D I

Pet mestnih jeder in en sam hotel

Sprehodili smo se po petih gorenj-skih mestih; Jesenicah, Tržiču, Ra-dovljici, Kamniku in Sko^i J-oki. Ugo-tovili smo, da je utrip Jesenic najbolj optimističen, Tržič pa je najbolj zane-marjen.

H

Z A D N J A S T R A N

Rupaiju je prekipelo

Tržiški župan in poslanec Pavel Ru-par se je zapletel v nov škandal, ki zna ogroziti njegovo nadaljnjo poli-tično kariero. Med njim in najemni-co njegovega stanovanja v Ljubljani se je v ponedeljek zvečer vnel prepir.

2 8

V R E M E

Dcuks in jutri, v soboto, bo

nekoliko več oblačnosti, v

ned^o pa bo precg jasno. Po

nižinah bo spa nastala me§a.

jutri: nekoliko več oblačnosti

http://www.goreniskic.las.si

VOLITVE 2006 [email protected]

KRATKE NOVICE

KRANJ

Staro mestno jedro bo oživelo

Danes, 13. oktobra, ob 19. uri županski kandidat Mohor Bogataj vabi v kino Center na koncert opernih arij in samo-spevov z naslovom Pesem mladih v srcih Kranja. Lista Kranjčani Kranju jutri dopoldne pripravlja kar nekaj dogod-kov, s katerimi želijo pokazati, da tudi staro mestno jedro lahko zaživi. Na Glavnem trgu bodo ob 9. uri otroške delavnice, ob 10. uri bo lutkovna predstava Boštjana Sever-ja, ob 10. 15 nastop Folklorne skupine Kranj, ob 10 .30 pa koncert skupine Pop design. Ob 1 1 . 30 bo predstavitev kandidata za župana Mestne občine Kranj f^ohorja Bogataja in kandidatov za mestni svet koalicijskih strank in list. Ob 12. uri bo spet nastopila skupina Pop design, ob 20. uri pa bodo na slovesnosti ob prazniku Krajevne skupnosti Prim-skovo v tamkajšnjem Domu krajanov na vprašanja krajanov odgovarjali kandidati za kranjskega župana. S. K., D. Ž.

MEDVODE

V Medvodah tek županskih kandidatov

V soboto, 14. oktobra, bo ob 15. uri pred stavbo Občine Med-vode start Teka županskih kandidatov Medvode 2006. Idejo je dal kandidat SDS Alojz Jožef Dovič in povabil še preostale (Stanislav Žagar, Janez Šušteršič, Gustav Šimic in Alenka Žavbi Kunaver). Tek bo vodila Natalija Verboten. M. B.

^ S D S Najboljša ekipa

1

Skupaj gradimo prijazno gnezdo!

Janez Jereb

ČLOVEK DEjANj

»vetniska skupina M

(D Nadaljujmo skupaj'

Zmaga je šele začetek. Mohor Bogataj

H za župana

^ M

letos bomo . ivioliU BIffiiiana

oliKion ^

n

Podobnik predstavil kandidate SLS DANICA 21AVRL Ž L E B I R

Bled - Slovenska ljudska stranka na lokalnih volitvah nastopa s 173 kandidati za župane, je na Bledu, kjer je predstavil kandidate SLS za župane gorenjskih občin, povedal predsednik stranke Janez Podobnik. Na Gorenj-skem se za župansko nalogo poteguje 14 njihovili kandi-datov, pol jih je članov SLS, pol pa jih ima njihovo pod-poro. Kandidati stranke so: Franc Pfaj far (Žirovnica), Vinko Peme (Tiiič), Stanko krivec (Bled), Ivan Štular (Naklo), Stanislav Bergant (Preddvor), Mihael Prevc

(Železniki), Igor Draksler (Škofja Loka), podpira pa kandidature Roka Petenna-na (Gorje), Franca Čebulja (Cerklje), Mohorja Bogataja (Kranj), Jožeta Bogataja (Go-renja vas-Poljane), Bojana Starmana (Žiri), Andreja Čufarja (Radovljica) in Fran-ca Kramarja (Bohinj). Kandi-dati so predstavili svoje po-glede na razvoj občin, kjer kandidirajo. Med njimi so tudi vsi še aktualni župani razen Jožeta Antoniča z Ble-da. V stranki pričakujejo, da bodo vsi dosedanji župani znova izvoljeni, uspeh priča-kujejo tudi pri novih kandi-datih.

Ekar znova kandidira v Preddvoru DANICA ZAVRL Ž L E B I R

Preddvor - V svoji domači hiši v Novi vasi pri Preddvo-ru, kjer je v preteklosti spre-jemal že nadškofe in amba-sadorje, je kandidat za župa-na občine Preddvor mag. Franc Ekar predstavil svojo ponovno kandidaturo za žu-pana. Kandidira s podpisi vo-livcev, pri tem pa ga podpira stranka LDS. Med največji-mi dosežki dosedanjega mandata navaja obnovo in dograditev osnovne šole, do-kaj optimističen je tudi glede rešitve velikih težav, kakršna je denimo daljinsko ogreva-nje na biomaso. Nanizal je tudi več drobnih aktualnih uspehov: pravkar odprto ob-novljeno kuhinjo v vrednosti 20 milijonov v vrtcu (tu bi potrebovali še jasli za naj-mlajše), ta teden prejeto pri-znanje Gorenjske turistične zveze za delo in razvoj v tu-rizmu, sveže izdan turistični prospekt Preddvora, končno v upravljanje prejet zdrav-stveni dom, kar bo omogoči-lo posodobitev in razširitev dejavnosti. Pred ^ejo občin-skega sveta pa je Franc Ekar napovedal po novi zakonoda-

Mag. Franc Ekar

ji narejen urbanistični red PUP, ki omogoča 160 novih gradenj in legalizira stare črne gradnje. Kot poseben uspeh navaja tudi dejstvo, da je občina z območja, ki ga va-ruje zakon o kulturni dediš-čini, izločila zemljišče, kjer naj bi Mercator že prihodnje leto začel graditi trgovskei center. Za priliodnje pa Ekar napoveduje izdelavo kanali-zacijskega omrežja in pri-klop na čistilno napravo, me-dobčinski projekt, ki lahko pridobi tudi nacionalna in evropska sredstva.

KRATKE NOVICE

ŽIROVNICA, BOHINJ, KRANJSKA GORA

Predstavljajo se kandidati

v žirovniški NSi danes ob 19.30 vabi v kulturni dom na Brez-nici, kjer bodo predstavili kandidate za občinski svet in kan-didata za župana Franca P^j^rja, ki mu stranka izraža pod-poro. Gost bo poslanec Anton Kokalj. Jutri, 14. oktobra, ob 17. uri pa bo podmladek SDS v gostilni Osvald na Selu pri Ži-rovnici predstavil županskega kandidata Antona Koselja. Kandidat za bohinjskega župana Franc Kramar se bo jutri ob 20. uri predstavil v Kamnjah, nato pa bo na predvolilni zaba-vi v diskoteki vodnega parka v Bohinjski Bistrici. Robert Plav-čak, ki kandidira za župana Kranjske Gore, bo danes ob 17. uri v Mojstrani, ob 20. uri v Ratečah, jutri ob 17. uri pa v Kranjski Gori. Kandidat za župana v Bohinju Dušan Jovlč se drevi ob 20. url predstavlja v kulturnem domu v Stari Fužini in 15. oktobra v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. D. Ž.

KAMNIK

Vroča bitka med Smolnikarjem in Sadnikarjem

Po nekaterih napovedih naj bi se v drugem krogu lokalnih volitev za župana v Kamniku pomerila sedanji župan Tone Smolnikar, ki že četrtič nastopa kot neodvisni kandidat, in kandidat SDS, NSi in SLS Demeter Sadnlkar, pričakovano tesna odločitev volivcev pa se vse bolj kaže tudi v volilni kampanji. V sredo sta oba kandidata z le nekaj več kot urno razliko sklicala novinarje. Smolnikar je predstavil dosedanje delo in številne investicije, ki so v teku, Sadnikar pa je poudaril, da so se dela lotili z ekipo, sestavljeno iz strokov-njakov. Oba kandidata sta poudarila, da kampanjo vodita dosledno in se ne spuščata na osebno raven, potrgani in popisani plakati pa govorijo drugače. J. P.

ŽIRI

Marko Mrlak bo predstavil program

Kandidat za župana občine Žiri Marko Mrlak bo v soboto ob 10 . uri pripravil javno predstavitev svojega volilnega programa. Predvolilni shod se bo odvijal v prostorih galerije DPD Svoboda. M. R.

VOULNE ISKRICE

BLED

Literat med županskimi kandidati

Medtem ko se v zadnjih tednih pred volitvami županski kan-didati skušajo predstavljati z najrazličnejšimi dobrimi deli, ki so jih že storili za ljudstvo, predvsem pa z obljubami kaj bodo še storili, pa drugi volilne točke dobivajo tudi s svoji-mi talenti. Zagotovo jih je med svojimi bralci zadnja leta ve-liko dobil županski kandidat Bleda Janez Petkoš, sicer goz-dar, lovec in planinec, z izredno literarno žilico. Po dveh pesniških zbirkah Glas srca misli duha in Ptice, je leta 2004 izdal uspešen roman Zaobljuba materi, pred kratkim pa še povest iz življenja živali Pukelček. Če boste knjigo prebrali, boste ugotovili, da na koncu vedno zmagajo plemenita in dobra dela. Ko bi to veljalo tudi v politiki... V. S.

ŠKOF»A LOKA

Sedaj pa v stiskalnico!

V predvolilni predstavitvi je županski kandidat v Škofji Loki Dušan Krajnik med svojimi konjički omenjal tudi sadjarstvo. Da to niso bile le prazne besede, priča fotografija o letošnji obilni letini z njegovega sadnega vrta. Še en vozel, potem pa na pot v stiskalnico v Hrastnico k Tomažu, pravi kandidat, ki je ta čas v stiskalnici predvolilne kampanje skupaj s še petinni kandidati za loškega župana. D. Ž.

mailto:[email protected]

AKTUALNO [email protected]

Petnajst let slovenske carine Vloga carinikov je vse bolj zaščitniška, so poudarili na slovesnosti ob prazniku slovenske carine, na kateri so predstavili sp remembe v zadnjih petnajstih letih in podelili priznanja.

CVETO ZAPLOTNIK

Ljubljana - Demokratičnost in odprtost države se, na pol v šali in na pol zares, kaže tudi v tem, koliko ljudi se boji carinikov. Minili so časi, ko so bili vsi državljani zara-di ekonomske potrebe po-tencialni tihotapci in je bil Martin Krpan upravičeno narodni junak. Vloga carini-kov je vse bolj zaščitniška, vse bolj postajajo angeli, ki ne pustijo hudiču čez mejo, pa naj bo ta v obliki mamil ali nevarnih snovi. Tako sli-kovito so na sredini sloves-nosti ob 15-letrud slovenske carine opisali spremembe, ki jih je carinska služba do-živela v zadnjih petnajstih letih - od 8. oktobra 199 1 , ko je stopila na mejo s Hrva-ško, do danes. Kot je dejal generalni direktor carinske uprave Franc Košir, so bili v času slovenskega osamosva-janja najtežji trenutki aprila 1991 . leta, ko so uvozne da-jatve prenehali nakazovati v zvezni proračun. Velike te-žave so bile tudi po osamo-svojitvi, ko je približno pet-sto carinikov odšlo na delo v druge republike in so jih prav toliko morali na novo

Direktor Franc Košir in minister dr. Andrej Bajuk z dobitniki priznanj /FOU: TIN> OOM

zaposliti in usposobiti za 34 novih mejnih prehodov s Hrvaško. V car inskem po-stopku so že 1993. leta uve-I j a i ^ obrazec, kalošnega so uporabljali v zahodnoevrop-skih carinskih upravah. Novi carinski zakon, ki je za-čel veljati 1 9 9 6 . leta, je po-stavil na glavo dotedanje po-stopke. Carinska služba je

1999 . leta postala pristojna tudi za pobiranje davka na dodano vrednost in trošari-ne. Z vstopom Slovenije v Evropsko imijo se je organi-zacijsko in kadrovsko preob-likovala in se kot sodobna carina začela vse bolj usmer-jati v izvajanje zašfitnih, va-rovalnih in varnostnih ukre-pov. Carinska služba je lah-

ko za zgled marsikateri javni službi v državi, je ugotavljal minister za finance dr. An-drej Bajuk in dodal, da mora carina tudi v prihodnje sledi-ti spremembam pri poeno-stavitvi postopkov, ustvariti pogoje za elektronsko cari-njenje in zagotavljati var-nost v mednarodni oskrbo-valni verigi.

Brez sodelovanja ne bo šlo Janez Fajfar se je v kandidaturo za župana Bleda podal zato, ker je prepričan, da Bled potrebuje dobrega gospodarja s pos luhom za sodelovanje.

V I L M A S T A N O V N I K

Bled - "Verjemite mi, da se za župana ne potegujem iz osebnih interesov. Kjer sem sedaj v službi, i m a m dober položaj, plačo in tudi ugled. Mislim pa, da je pri-šel čas, ko lahko več nare-dim za kraj. Za to n imam nobene ovire, imam pa veli-ko volje in tudi kar nekaj iz-kušenj," pravi Janez Fajfar, sicer kandidat Slovenske nacionalne stranke, ki ga Blejci poznajo kot uspešne-ga hotelirja, ki največ dose-že s preudarnostjo.

"Če bi postal župan, bi najprej uredil to, da se na

sejah ne bi zgolj prepirali. Vsi, ki m e poznajo, vedo, da nisem prepirljiv človek. Tisti hip, ko bi imel i nov občinski svet, bi morali po-zabiti na strankarstvo in se skoncentrirali na to, kaj lahko vsi skupaj naredimo za kraj. Dejstvo je, da vsak zase ne m o r e m o narediti nič, vsi skupaj pa lahko ogromno. Zato bo treba ogromno sodelovanja, kot ga je bilo na p r i m e r pri tem, ko sem prevzel Vilo Bled. Ko sem začel delati, je bila praktično "grobnica" , pa poglejte, kaj smo naredi-li! Vendar brez pomoči drug drugega ne bi šlo. Ni-

hče ni popoln, vsakdo ima svoje napake, pa tudi ko-ristne zveze. Tudi sam sem si j ih precej ustvaril in mnogi čakajo, da bi še lah-ko pomagali. Zavedam se, da evropski denar ne bo prišel sam od sebe, da bo za to treba kaj narediti," tudi pravi Janez Fajfar, ki je pre-pričan, da bo treba napeti vse sile, da bodo domačini radi ostali doma na Bledu in okoliških krajih, tudi na kmetijah.

"Za mnoge domačine je Bled postal zgolj kraj, kjer prp.spijo, v službo pa hodijo v drugam, največ v Ljublja-no. Zato je razumljivo, da

Janez Fajfor

jih turizem "moti", name-sto da bi skušali živeti z njim in od turizma."

SOVODEN)

Županski kandidat z ministroma

Na Sovodnju bo v ponedeljek, 16. oktobra, ob 19. uri v tam-kajšnjem kulturnem domu okrogla miza o izgradnji ceste Trebija-Sovodenj in cestni povezavi Gorenjske s Primorsko prek Poljanske doline (četrta razvojna os). Gostje bodo županski kandidat Jože Bogataj ter ministra SLS Janez Podobnik in Janez Božič.Razpravo organizirajo občinski odbor SLS, krajevna skupnost Sovodenj in župan Jože Bogataj. D. Ž.

KRANJ, ŠKOFJA LOKA

Soočenja županskih kandidatov

Mladinski svet Kranj in Mladinski kulturni center Kranj danes ob 18. uri organizirata okroglo mizo na temo Mladi v Kranju v prostorih Mladinskega kulturnega centra Kranj. Županski kandidati bodo skozi soočenje predstavili svoje poglede na to temo. Včeraj so se kandidati za župana v Mestni občini Kranj soočili tudi na javni razpravi v prostorih Podjetniškega centra Kranj. Škofjeloške županske kandidate pa so sinoči soočili loški študentje. S. K., D. Ž.

Ukrepi so bili ustrezni Na ob i sku v kranjski vojašnici so bili člani

parlamentarnega odbora za obrambo.

DANICA Z A V R L Ž L E B I R

Kranj - Minister za obrambo Karel Erjavec in predsednik odbora državnega zbora za obrambo Anton Anderlič sta dejala, da je bil obisk članov odbora del obiskov po red-nem programu (šlo je za že peti obisk v enotah Sloven-ske vojske), odbor pa si je zanj vzel k a j veliko časa. Pre-islava v zvezi z dogodki, ki so pred časom razburili slo-vensko javnost in zadevajo domnevno spolno nadlego-vanje in šikaniranje vojakinj, še vedno poteka. Medtem pa so bili vpleteni v dogodke umaknjeni iz enote, ne mor-da zaradi dokazane krivde, je zatrdil minister za obrambo Karel Erjavec, pač pa zato, da se vojska konsolidira. Vsi skupaj čakamo na rezultate preiskave, z dosedanjimi

ukrepi pa sta izrazila zado-voljstvo tako minister kot predsednik parlamentarne-ga odbora Anton Anderlič Ta je dejal, da je obisk razjas nil nekatera vprašanja, pove zana z dejavnostjo vojske odprla pa so se druga, ki za devajo prihodnji zakon o službi v slovenski vojski. Ob obisku 18. RKBO bataljona Slovenske vojske v Kranju, kjer so se člani odbora sezna-nili tudi z dejavnostjo Povelj-stva za podporo, je minister Erjavec odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi z demon-stracijo dveh letal. Država bo kupila eno. razpis že priprav-ljajo, do leta 2015 pa naj bi kupili še dve transportni leta-li, ki jih vojska potrebuje za izpolnjevanje svojih obvez-nosti, po Erjavčevih besedah pa ju bo vključila tudi v sistem zaščite in reševanja.

Minister Karel Erjavec in predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Anton Anderlič v kranjski vojašnici

Gorenjski Glas O D G O V O R N A UREDNICA

Marija Vok^ak

NAMESTNIKA O D G O V O R N E UREDNICE )ože Košnjek, Cveto Zaptotnik

UREDNIŠTVO

NOVINARJI - UREDNIKI:

Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, jože Koinjek, Utia Petefnel,

Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zapbtnik, Danica Zavri Žlei>ir,

Suzana P. KovačiC, Štefen Žaigi;

stalni sodefavd: Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, M a ^ Cregorič,

Mateja Rant, Miha Nagli«, Milena Miklavač, Simon Šubic,

Maja Bertoncelj, Igor Žerjav

O B U K O V N A Z A S N O V A

Jernej Stritar, Tridkel

TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA Tina Doki, Gorazd KavtSČ, Gorazd Šinik

LEKTORICA Marjeta Vozlič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJA

Mateja Žvižaj

GORENJSKI GLAS je rejisirirana blagovna in storitvena znamka pod $t. 9771961 pri Uradu RS za inielektualno lastnino. Ustanovitelj In izdajatelj: Gorenjski glas. d.0.0., Kranj / Direktorica; Marija Vol^ak / Naslov; Zoisova 1.4000 Kranj / Td.; 04/201 4Z 00, Fai; 04/201 42 i j , e-mail; lnfo®g-gla5.5i; mali oglasi in osmrtnice; tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas )e pohednik. izhija ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge; Moja Gorenjska. Letopis Gorenjska (enkral letno). Na potep m sedem lokalnih pri-log / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / NaroJnina; leL; 04/201 42 41 / Cena izvoda; 290 SrT/1.21 EUR. letna naročnina; jo . 160 SIT/125,86 EUR: Cene v drugi valuti so prerajunane po cen-tralnem paritetnem le«aju (1 EUR je 239, 64 SIT). Redni plaJniki imajo ao 96 popusta, lelni 2S % popusta: naročnina za tujino; 126 EUR preračunano v tolarje po srednjem tečaju Ban-ke Slovenije; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upoSteva od tekoče Številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trienje; tel.; 04/ 201 42 48.


GORENJSKA [email protected]

KRATKE NOVICE

LOM POD STORŽIČEM

Boljši dostop do hiš

Po končani gradnji novega mostu v Crahovšah so se zače-tek septembra lotili obnove ceste Lom-Crahov$e na odseku Brdo. Cesta, ki je v tem zaselku vkopana v hrib, je bila pone-kod zelo ozka. Približno 350 metrov dolg odsek so sedaj raz-širili, zgradili več podpornih zidov, uredili odvajanje vode, položili asfalt in obnovili prometno signalizacijo. Obenem so uredili javno razsvetljavo. Vrednost te naložbe ocenjuje-jo na 32 milijonov tolarjev, za obnovljeni most pa bo Obči-na Tržič plačala 17 milijonov tolarjev. Obe investiciji bodo predali namenu na slovesnosti, ki bo v nedeljo, 15.. oktobra, ob 17. uri v Lomu pod Storžičem. S. S.

SREDNJA DOBRAVA

Obnovili grobišče borcev in talcev

Krajevna skupnost Srednja Dobrava je v sodelovanju s kra-jevnimi organizacijami pripravila v soboto na pokopališču na Srednji Dobravi spominsko slovesnost ob obnovljenem gro-bišču borcev in talcev druge svetovne vojne ter spomeniku padlim v prvi svetovni vojni. Obnovitvena dela je izvedel Le-opold Šajn, obnovo je financirala radovljiška občina. Sloves-nost so popestrili s kulturnim programom, zbranim so spre-govorili radovljiški župan Janko S. Stušek, predsednik občin-ske organizacije ZZB NOB Ivan Cerkovnik, predsednik kra-jevne skupnosti Uroš Delalut in domačin Franc Ješe, ki je tudi usklajeval obnovo. Na Srednji Dobravi je bilo v soboto še gorenjsko srečanje izgnancev, na katerem je domačin Alojz Vidic predstavil knjigo Moji spomini ali kako smo s prijatelji preživeli drugo svetovno vojno. C. Z., foto: Tina Doki

JESENICE

Jeseničani so za, toda ...

Jeseniški občinski svetniki s o v torek obravnavali predlog za pristop Občine Jesenice k izgradnji medobčinskega centra za ravnanje z odpadki za območje Gorenjske. Sklenili so, da bodo podpisali pismo o nameri in se s tem priključili enotne-mu gorenjskemu projektu urejanja problema odpadkov. Niso pa se strinjali, da bi tudi že podpisali pogodbo z Občino Tržič, kajti z določenimi točkami v pogodbi se na Jesenicah ne stri-njajo. "Na Jesenicah smo za skupen projekt, nismo pa pripravl-jeni sprejeti čisto vseh pogojev. Ko bomo točno vedeli, v kaj vstopamo, in ko bomo vse zadeve uredili, bomo pogodbo tudi podpisali," je ob tem poudaril župan Boris Bregant. U. P.

CORIČE

Razstava Iz učilne v svetlo šolo

V sredo so v telovadnici ob Osnovni šoli Simona Jenka - Pod-ružnični šoli Goriče odprli razstavo ob i3o-letnici šole v Gori-čah. Poimenovali so jo Iz učilne v svetlo šolo, na-njej pa so učenci in učiteljice razstavili zbirko starih predmetov, na pri-mer staro šolsko klop, šolske potrebščine in zbirko Cicibanov iz leta 1945. Raziskali so stara hišna imena pri Jerneju, pri Šin-kovcu, pri Grabnarju, pri Koširjevih, pri Medvedovih ..., pripra-vili plakate, ki govorijo o življenju v Goričah pred mnogimi leti, raziskali so obrt, kot so žganje tlakovcev in opek, kuhanje apna ter kovaštvo, primerjali so sodobno kmetijstvo s staro-dobnim in zbrali spomine nekdanjih učencev. Na ogled so tudi izdelki iz gline, papirja, izdelali so svojo igro Človek ne jezi se in pokazali svojo idejo za znak šole. Razstava bo na ogled še danes in v ponedeljek od 8.20 do 16. ure. S. K.

GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: [email protected] www.gorenjskigias.si

Motijo jih načrti brez soglasja Minister za okolje in prostor Janez Podobnik se je v torek sestal s predstavniki Civilne iniciative

Kovor. Prisluhnil je njihovim pomis lekom o centru za ravnanje z odpadki.

STOJAN SAJE

Ljubljana - "Danes smo dobi-li zagotovilo ministra, da se bo v enem mesecu oglasil v naši krajevni skupnosti. Sku-paj si bomo ogledali deponi-jo odpadkov Kovor, kjer je predviden center za ravnanje z odpadki. O tem načrtu se bomo še dogovarjali. Še ved-no nasprotujemo širjenju de-ponije. Menimo, da bi jo mo-rali seliti kam drugam, za kar so nakazali možnosti. Če do tega ne bo prišlo, velja iz-rečena obljuba o državljanski neposlušnosti. Mi smo že prej rekli, da se lahko združi več manjših deponij v večjo. Nismo proti temu, da bi ob6-na koristila sedanjo deponijo, vendar je potrebna določena nadgradnja," je po srečanju v Ljubljani povedal Miro Lapa-nja, tajnik društva Civibia ini-ciativa Kovor.

"Center za ravnanje z od-padki bo odprt šele čez pet let. Z lastnicami deponije Mala Mežakla je dogovorjeno, da se najprej napolni z ostanki od-padkov njihova deponija. Pre-pričan sem, da bi lahko po-zneje našli alternativo, verjet-no sežiganje v Avstriji. Za od-padke, kot so azbest, gradbeni materiali in drugo, mora po-skrbeti država. Vsekakor za to ni prostora v Kovorju. Ljudje so se na referendumu odloči-li proti deponiji; te vsaj 15 let ne bo v Kovorju, bo pa center za ravnanje z odpadki. Čaka-mo le odločitvi občin Radovlji-ca in Bled o skupnem ureja-nju centra," je pojasnil Pavel Rupar stališče Občine Tržič.

Na ministrstvu so prisluhnili pomislekom domačinov o centru za ravnanje z odpadki, pogovore pa bodo nadaljevali ob ogledu lokacije pri Kovorju.

Minister le pomaga občinam

"Kot minister za okolje in prostor sem se aktivno vklju-čil v reševanje zapleta v pri-zadevanjih, da Gorenjska dobi sodoben center ali več centrov za ravnanje z odpad-ki. To je primarna dolžnost občin, mi pa smo le prostor dialoga. Naš interes je, da iz-koristimo dobre projekte in na Gorenjsko pripeljemo ev-ropski denar. Kljub občutljivi temi želimo tudi predvolilni čas izkoristiti pozitivno. Da-našnje srečanje je bilo odpr-to, mnenja pa so različna. Obljubil sem, da pridem s strokovno ekipo v Kovor. Krajani so upravičeni do kva-litetnih odgovorov na vsa vprašanja. Ne bi pa želel ko-mentirati tehničnih rešitev.

Instrument, ki se m u reče državni lokacijski načrt, mora upoštevati vse vidike lunestitve potencialne lokaci-je v prostor. Danes so tudi lovci povedali nekatere po-misleke glede lokacije. Kljub vsemu sem vesel premika, ki se je zgodil na Gorenjskem. Večina občin je izrazila pri-pravljenost, da podpiše po-godbo o sofinanciranju cen-tra za ravnanje z odpadki. Hkrati bomo strokovno zapr-li stare deponije. Moja želja je, da bi to odločitev sprejeli čim prej in s projektom šli v Bruselj po denar. Pri tem le pomagamo; tudi Občini Tr-žič, da skupaj s krajani Ko-vorja najde najboljšo rešitev. Nihče ne nasprotuje dogovo-ru med Občino Tržič, KS Ko-vor in krajani. Tudi pri tem smo pripravljeni odigrati vlo-

go posrednika," je zagotovil Janez Podobnik, minister za okolje in prostor.

Po pogovorih na ministr-stvu smo dobili še nekaj za-nimivih izjav. Predsednik Ci-vilne iniciative Kovor Anton Pušavec je bil zadovoljen, da je do srečanja prišlo. Žal je ugotovil, da nobena stvar -niti negativen izid referendu-ma v KS Kovor - ni upošteva-na. Zdi se m u izsiljevanje, da na njihovi zemlji želijo po-staviti nekaj, čemur oni na-sprotujejo. Predsednik KS Kovor Borut Sajovic je izre-kel obžalovanje, da pri tako pomembnem projektu obči-na in ministrstvo ne delujeta usklajeno. Predsednik Lov-ske družine Dobrča Robert Markič pa je menil, da to-kratni pogovor ni dal nobe-nih konkretnih zaključkov.

Velika pridobitev za Doslovče v torek s o v Dos lovčah tudi uradno predali n amenu najnovejšo pridobitev - kanalizacijo in urejeno vaško jedro.

A N A HARTMAN

Doslovče - Minuli torek so se v Doslovčah veselili na novo urejenega vaškega jedra in ka-nalizacije. Odprtja se je udele-žil tudi okoljski minister Ja-nez Podobnik, ki ga je župan Žirovnice Franc Pfajfar na ogled vasi popeljal kar s koči-jo. V vaškem jedru so ju priča-kali krajani s predsedn&om vaškega odbora Zvonetom Bulovcem. "Vesel sem, da smo se danes zbrali na za-ključku za nas izjemno po-membnega projekta - izgrad-nje kanalizacije, javne razsvet-ljave, obnove vodovoda in ure-ditve vaškega jedra. Čeprav je bilo med gradnjo tudi nekaj vročih besed, smo krajani do-kazali, da se lahko uskladimo, in tako smo skupaj z občino

projekt izpeljali do konca," je v svojem govoru poudaril Bu-lovec. Vrednost investicije je znašala sto milijonov tolarjev, od tega so skoraj 6 0 milijo-nov namenili izgradnji kana-lizacije, preostalo pa je terjala druga infrastruktiua.

Vas Doslovče je druga vas v občini Žirovnica, kjer so zgra-dili kanalizacijo in uredili je-dro. "Upam, da bo to vasi dalo nov zagon, da se bo lepo raz-vijala še naprej. Čaka nas še osem vasi, kar pomeni pri-bližno osem let, če na hitro ocenim," je v svojem govoru dejal župan Pfajfar. Kraja-nom je ob pridobitvi čestital tudi minister Podobnik. "Gradnja se je zavlekla tudi zaradi izkopavanj, saj ste na-leteli na slovansko grobišče. Vesel sem, da ste rešili tudi

Odprtja na novo urejenega vaškega jedra in zaključka gradnje kanalizacije se je udeležil tudi okoljski minister Janez Podobnik (levo). / foio; K«j. cogjdai

to," je Podobnik pohvalil skrb za ohranitev kulturne dedišči-ne. Ob tej priložnosti so v vasi p>osadili tudi lip>o, v izkopano luknjo pa so prve lopate zem-

lje vrgli prav minister, župan in nato še predsednik vaškega odbora, ki so novo pridobitev za tem uradno odprli z reza-njem traku.



http://www.gorenjskigias.si

GORENJSKA

Besniška šola propada Apel staršev: " R e š i m o besn i ško šo lo pred nadaljnjim propadanjem." Vod s t vo šole se temu

pridružuje, ravnatelj poudarja, da so hig ienske in varnostne razmere o snova .

SUZANA P. KOVAČIČ

Besnica - "Šolo v Besnid so zgradili leta 1973 za približ-no 30 otrok v dveh razredih in za vrtec. Danes imamo v teh istih prostorih 1 1 1 učen-cev do četrtega razreda in 2 0 vrtičkarjev," je povedala Maja Nosan, vodja Podružnične šole Besnica, in opozorila, da so v 33 letih prišli na vrsto za kakšno obnovitveno delo le redkokdaj, ponavadi pa ta-krat, ko jim je denimo voda že dobesedno kapljala na gla-vo. "Rešimo besniško šolo pred nadaljnjim propada-njem," je tudi apel staršev, ki opozarjajo na slabe razmere v šoli in vrtcu. Še bolj kon-kretno; sanitarije so dotraja-ne, odtoki v kanalizacijo prav tako in zgodi se - ne samo da zaudarja, ampak da jim ob nalivih v straniščih tudi po-plavlja. "Nekatera okna sploh ne tesnijo več, nekaterih ne moremo več odpreti ali za-preti. Ne zapirajo se ena vra-ta in lahko si predstavljate, kako je to moteče pri po-uku," je ponazorila Nosano-

Srednje okno mora hišnik pozimi zabiti, ker se zaradi dotrajanosti ne more več odpirati in zapirati. Pozimi zato učilnice ne morejo prezračiti.

va. Knjižnica je improviziran prostor, nekaj garderob prav tako.

Problema dotrajane stavbe se zaveda tudi vodstvo Osnovne šole (OŠ) Stražišče, pod katero sodi besniška šola. "Res bi potrebovali še dve učilnici, saj imajo zdaj

eno učilnico v nekdanjem stanovanju, kar je sicer sim-patično, ni pa po standardih. Primarna pa sta zagotovo ureditev sanitarij in zame-njava dotrajanih oken. Prejš-nji teden sem začel pridobi-vati ponudbe za adaptacijo sanitarij. Občinskih sredstev

za to sicer še nimamo zago-tovljenih, upam pa, da se bodo našla iz rezervnih skla-dov še v tem letu," je povedal Pavel Srečnik, ravnatelj OŠ Stražišče, in dodal, da bi mo-rali pogledati tudi za stene stražiške šole, v kateri sta do-trajani telovadnici, v manjši celo zamaka. "Veseli smo bili nadzidka k šoli in nove kuhi-nje, stari del šole pa je še ved-no slabo izoliran, potrebna je tudi obnova nekaj sanitarij in oken. V Podružnični šoli Žabnica pa čakamo na zače-tek gradnje telovadnice." Ker smo v času, ko je predvolilni golaž zelo vroč, obljube pa precej velike, bomo po volit-vah izvoljenega župana ali županjo prav radi vprašali, kako, za začetek, kaže pre-novi besniške šole in uredit-vi varnega šolskega avtobus-nega postajališča ter parki-rišča. Otroci iz avtobusov zdaj izstopajo kar na cesti! Kljub urejenim talnim ovi-ram in napisu "postajališče" namreč veliko voznikov mimo besniške šole še ved-no drvi.

Vnema za najemnika upada o b č i n a Preddvor si je vzela še nekaj dni za odločitev, ali bo prevzela lastništvo Energetike Preddvor.

Ponudba d ružbe E N S A za upravljanje s i s tema ogrevanja se jim zdi kruta.

STOJAN SAJE

Preddvor - Potem ko je občin-ski svet na seji ob koncu sep-tembra že p>odprl podpis do-govora med O M n o Preddvor in tremi partnerji o odpisu dolgov in prenosu lastniških deležev v Energetiki Preddvor, je na seji 10. oktobra znova ob-ravnaval problematiko načrto-vanih sprememb. Avstrijski partner je določil 11. oktober kot zadnji rok za podpis po-godbe, a se je vodstvo občine odlodlo vzeti še nekaj dni časa za temeljito proučitev vseh možnih p)osledic

"Skrbi nas, da ne bi občina doživela dodatnih neprijet-nosti po podpisu pogodbe in prevzemu stoodstotnega lastništva Energetike. Videti moramo tudi, kako bo si-stem ogrevanja funkcioniral naprej. Za zdaj ni druge možnosti, kot da občina odda sistem v najem družbi Energetika Sava. Žal je po-godba za najem po zadnjih popravkih zelo kruto napisa-na," je ugotovil župan Franc Ekar. Kot je opozoril pravni zastopnik občine, je največja past določilo o enoletnem jamstvu občine za morebitne

dolgove pred podpisom po-godbe.

Direktor družbe ENSA Stanko Cvenkel je p)otrdil in-teres družbe za preverjanje Stanja v Energetiki. Ce je tam finančna luknja, jo bo morala zapobiiti občina. Tudi iztože-ne obveznosti za nazaj mora pokriti občina. Oni bi plačali le 5,13 milijona tolarjev letne najemnine za kotel, ob čemer pa zahtevajo nov tarifni si-stem. Če občinski svet ne bo odobril povišanja cen, bo mo-rala občina kriti razliko; ob iz-gubi bi odpadla tudi najemni-na. Kot je |X)jasnil Aleš Brat-

kovič iz družbe ENSA, bi mo-rali poprečno ceno za uporab-nike povečati z 12,93 tolarja za kilovatno uro na 16,17 tolarja (brez DDV); cena se dvigne za 24,7 odstotka. Ce bi najemni-no porabili za financiranje fiksnega dela, bi cena znašala 14,9 tolarja za kilovatno uro; podražitev bi bila i5-odstotna.

Zaradi obsežne dokumen-tacije, ki jo bodo pregledali v nekaj dneh, je župan predla-gal prestavitev podpisa dogo-vora s partnerji na prihodnji teden. Nato se bodo odločali tudi o najemni pogodbi in določitvi cen za ogrevanje.

Nove skodle na zvoniku v Lomu STOJAN SAJE

Lom pod Stoižičem - Cerkev sv. Katarine v Lomu je eden najstarejših sakralnih spome-nikov v tržiški občini, zato ga že vrsto let obnavljajo.

"Župnik sem od leta 1991 . Od takrat smo uredili drenažo okrog cerkve, izdelali fasado, obnovili o i^e , odkrili fi-eske v cerkvi in namestili nove bro-

naste zvonove. Zadnja leta je največ dela z obnovo oltarjev. Ruski strokovnjaki so že re-stavrirali glavni in stranski Antonov oltar. Do prihodnje-ga leta bo končana obnova ol-tarjev sv. Tomaža in sv. Marti-na, za naprej pa bo ostal še Marijin oltar. Letos smo mo-rali poskrbeti tudi za obnovo kritine na zvoniku, ki je zdrža-la od leta 1933. Zahtevna dela,

ki bodo končana prihodnji te-den, opravlja mojster Grilc s Kokrice. Obnova, med katero bodo spet postavili križ na zvo-nik, bo stala šest milijonov to-larjev; 1,7 milijona bo prispe-vala občina, preostalo pa še zbiramo med prebivalci okrog 150 hiš v vasi. Prihodnje leto nas čaka zamenjava kritine na severnem delu strehe cerkve in leto zatem še na južni stra-

ni. Ob obnovah cerkve smo morali poskrbeti tudi za ure-ditev in opremo župnišča," je povedal župnik SUvester No-vak. ki živi v vasi od leta 1998.

Obnovljeni zvonik bodo blagoslovili med slovesnost-jo, ki bo v nedeljo, 15. okto-bra, ob 10. uri v Lomu pod Storžičem. Sveto mašo bo vodil kanonik Anton Roje iz Ljubljane.

Novi prostori Šentgora Radovljiški Šentgor je v torek ob svetovnem

dnevu du ševnega zdravja odprl nove prostore.

CVETO ZAPIOTNIK

Radovljica - Šentgor Radov-ljica, ki je poleg kranjskega Šenfka in jeseniškega Šenta enota Centra za duševno zdravje v skupnosti Gorenj-ska regija, je vrsto let "domo-val" v Graščini, a ker v njej urejajo Linhartov muzej, se je moral izseliti. Nove prostore si je našel v Telekomovi stav-bi, tam je že od junija dalje, v torek pa so jih ob navzočnosti radovljiškega župana Janka S. Stuška, generalnega direktor-ja direktorata za invalide mag. Cveta Uršiča, predsednice Šent - Slovenskega združenja za duševno zdravje dr. Vesne Švab in direktorice radovlji-škega centra za sodalno delo Miloše Kos Ovsenik tudi uradno odprli. V Šentgom so zadovoljni z novimi prostori, a glede na potrebe ljudi, ki se vključujejo v njihove progra-me, bi potrebovali še večje.

Kot je povedala vodja cen-tra Marija Zupane, izvajajo dva programa psihosocialne rehabilitacije ljudi s težava-mi v duševnem razvoju. V okviru programa dnevni cen-ter jih poskušajo z različnimi dejavnostmi, aktivnim pre-življanjem prostega časa ter individualnim in skupin-skim delom fim bolj uspeš-no vključiti v domače, delo-vno in socialno okolje. Dnev-no se v dejavnosti centra vključuje od 15 do 20 ljudi, vseh uporabnikov je 90 . V okviru programa zaposlova-nja, ki ga izvajajo skupaj z zavodom za zaposlovanje, j im omogočajo usposablja-nje na delovnem mestu in vključevanje v javna dela. Prizadevajo se tudi za razvoj Zaposlitvenega centra Šent-plavž na Jesenicah, kjer bi zaposlovali invalide na delo-vnih mestih, prilagojenih njihovim sposobnostim.

V novih prostorih na Kranjski cesti v Radovljici.

BLED

Stara vrata na Slovenskem

Včeraj zvečer so v hotelu Astoria na Bledu odprli novo fo-tografsko razstavo z zgovornim imenom Stara vrata na Slovenskem, Avtor razstave je Vladimir Silič. Na razstavi je predstavljenih 51 fotografij starih vrat iz različnih pokrajin Slovenije, na ogled pa bodo do sredine novembra. V. S.

TEČAJI TUJIH JEZIKOV Tel.: 0 4 / 5 1 5 0 5 9 0 w w w . m e k o n - l o k a . s l

SUupaj gradimo prijazno gnezdo! V

J a n e z J e r e b A : zup.imiti l<.«ndi{l.i: 'V

http://www.mekon-loka.sl

GORENJSKA

KRATKE NOVICE

ŠKOFJA LOKA

Kmalu izkop grobišča v Lovrenški grapi

Komisija za evidentiranje in raziskavo povojnih grobišč, ki deluje v okviru občine Škofja Loka, bo najverjetneje 25. ok-tobra skupaj z Ministrstvom za delo, družino in socialne za-deve začela izkop povojnega grobišča v Lovrenški grapi, "Pričakujemo, da bomo našli 46 posmrtnih ostankov do-mobrancev in vsaj deseterico po vsej verjetnosti nemških vojakov, ki so domobrance pokopali. Več bo znano po izko-pu," nam je povedal Janez Pintar, predsednik komisije. Iz-kopati želijo celotna okostja ter hkrati na podlagi analize DNK ugotoviti identiteto žrtev povojnih pobojev. "Pri Izko-pu bodo lahko sodelovali tudi svojci žrtev, saj grobišča ne želimo skrivati. Posmrtne ostanke bomo po analizi shranili v mrliško vežico številka 1 v Lipici, kjer bodo skupaj z izko-panimi okostji iz Bodovelj počakale na ureditev primerne kostnice," še pravi Pintar. Na področju urejanja grobišč bo imela komisija v prihodnosti še veliko dela. B. B.

MEDVODE

V Medvodah Semanji dan in razstava jabolk

V soboto, 14. oktobra, bo od 8. ure dalje v Medvodah pote-kal Semanji dan. Sedaj že tradicionalno jesensko prireditev bo letos prvič popestrila še razstava jabolk, ki bo v avli ob-činske stavbe odprta dva dni, v soboto od 8. do i8 . ure in v nedeljo od 8. do 15. ure. Na razstavi, ki jo organizirata Sad-jarsko vrtnarsko društvo Ajda in Kmetijski zavod Ljubljana -Kmetijsko svetovalna služba Medvode, bodo razstavljene stare, odporne in novejše vrste jabolk. M. B.

KAMNIK

Začenja se širitev obvoznice

"Prejšnji teden nam je po številnih naporih in revizijah us-pelo podpisati izvajalsko pogodbo v višini 450 milijonov to-larjev, za izgradnjo tretjega in četrtega voznega pasu od Cankarjeve do Šolske ulice," je na nedavni tiskovni konfe-renci povedal župan Tone Smolnikar. Na razpisu za to za-htevno investicijo, ki jo bo občina z deležem v višini ene tretjine izpeljala skupaj z državo, so bila izbrana podjetja PUH, Hidrotehnik in Hip Plus, gradbeni stroji pa bodo v strugi Kamniške Bistrice zahrumeli že v teh dneh. ). P.

S , • I

Igrišče s pridihom Groharja v sklopu projekta Pusemor so v nedeljo v Sorici odprli tematsko otroško igrišče.

B0Š17AN BOGATAJ

Sorica - Projekt Pusemor, ki ga vodi Regionalna razvojna agencija Gorenjske, skuša v redko poseljenih gorskih krajih zagotavljati mestu po-dobne javne storitve. Pilotni projekt, ki poteka zadnje leto, bo prve rezultate v petih vaseh pokazal do konca leta, še več pa je pričakovati v pri-hodnosti. "Gre šele za zače-tek, v nadaljevanju pa upa-

mo, da bomo s Pusemorjem lahko kandidirali za večje in dražje projekte," je ob odprt-ju novega otroškega igrišča v Sorici povedal domaU župan Mihael Prevc.

"S projektom smo v Sorici najprej želeli obuditi pred ča-som zaprto trgovino, žal pa to ni bilo mogoče. Nadalje smo imeli v mislih javno do-stopno povezavo do sveto-vnega spleta, pa smo jo v tem času že dobili v gostišču Ma-

cesen," pravi predsednik kra-jevne skupnosti Boris Jen-sterle. Krajani so se zato od-ločili, da v sklopu projekta Pusemor nakupijo opremo za otroško igrišče in ga zgra-dijo ob sedanjem športnem igrišču. Igrala so zaradi stro-gih varnostnih ukrepov ena-ka drugim, hkrati pa igrišče vidno predstavlja Sorico in njenega Ivana Groharja. Tako je nadstrešek pokrit s skodlami, del igrišča sestav-

ljajo slikarska stojala, del po-dobe pa sestavlja tudi igra la-birint z evrskim kovancem za 25 centov, na katerem je upodobljen Groharjev Seja-lec. Vrednost projekta znaša približno 1,3 milijona tolar-jev, igrišče pa bo najprej slu-žilo domačim otrokom, ka-kor tudi obiskovalcem (v So-rici izredno uspešno deluje Groharjeva hiša). Letos se je v prvi razred podružnične šole vpisalo kar devet otrok.

GORENJA VAS

Do svojih domačij po novih cestah

Odprtja obnovljenih cest se v teh dneh v Gorenji vasi vrsti-jo kar po tekočem traku. Minuli teden so slovesno prereza-li trak na lokalnih cestah Potok-Poienšk in Bačenski mlin-Bačne, v nedeljo pa bodo odprli še cesto Vrajnšk-Slajkar. Denar za celovito obnovo in asfaltiranje 1,2 kilometra dol-gega odseka ceste Bačenski mlin-Bačne je namenil Rudnik Žirovski Vrh, in sicer je bila naložba vredna skoraj 35 mili-jonov tolarjev. "Krajani pa so brezplačno odstopili zemljišča, saj je bilo treba del trase speljati na novo," je ra-zložil tajnik krajevne skupnosti Gorenja vas Gašper Čadež. Na cesti Potok-Polenšk so krajani spodnji makadamski us-troj pripravili že leta 1994, leta 2004 je rudnik prispeval še deset milijonov tolarjev za asfaltiranje, krajevna skupnost pa je poskrbela za asfaltiranje i,2 kilometra dolgega odseka na cesti Vrajnšk-Slajkar. Naložba je bila vredna 14 milijonov tolarjev. M. R.

KAMNIK

Obnavljajo Trg talcev

v središču Kamnika se je začela prenova Trga talcev, ki je bil zaradi svoje neugledne podobe mestu vse prej kot v ponos. Investicija, katere projektiranje je bilo zaupano Tomažu Schieglu, je bila ocenjena na 40 milijonov tolarjev, pri čemer so svetniki na eni od letošnjih sej občinskega sve-ta zagotovili trideset milijonov, preostanek pa bo po do-govorih zagotovila družba Tuš, ki ima v neposredni bližini svojo trgovino. J. P.

GG naročnine

04/2014241 e-pošta: [email protected]

www.gorenjskiglas.si

Poskočne obrestne mere na oktobrske devizne depozite v evrih!

Tolar se poslavlja, evro pa pripravlja na veličasten prihod. V Abanki smo pripravili posebno ponudbo, s katero bo prehod na evro enostavnejši, hkrati pa boste deležni še ugodnejših obrestnih mer: • obrestne mere. ki so višje od obrestnih mer za lolarske depozite, veljavne v

oktobru 2006. • fiksne obrestne mere za obdobje sklenitve vezave, kar pomeni, da bodo ostale

enake tudi po prehodu na evro. • menjava iz SIT v EUR po fiksnem tečaju zamenjave 239,64 SIT za 1 EUR.

Ponudba |e namenjena vsem, ki imate svoje prihranke v tolarjih ali v evrIh. Veljavnost ponudbe: od 2.10. 2006 do 31. 10. 2006. Izkoristile poskočno priložnost v mesecu varčevanja!

Tateia posebne ponudbe deviznih depozitov v EUR po naslednjih pogojih:

i Depoziti v EUR , 250-5.000 5.001 -20.000 od 20.001

od 181 dni do vključno 1 leta i 2,85% i 2,95% I 3,05%

vvww.abanka.si I [email protected] I Abafon 080 1 3 6 0

nad 1 do vključno 2 let

nad 2 do vključno 6 let J

ABANKA

VOKLO

Stari dom že podrli ~

V Voklem so že podrli do-trajan Kulturni dom, na nje-govem mestu pa bo zrasla kulturno-športna dvorana. Pogodbo z Gradbincem Gip ^ ^ o izgradnji nove kulturne in športne dvorane v Voklem je šenčurski župan Miro Ko-želj podpisal včeraj. Pogod-bena vrednost investicije znaša približno 200 milijo-nov tolarjev. "Po pogodbi mora biti dom zgrajen v šti-rih letih, vendar se bomo trudili, da bi bila gradnja za-ključena že v letu 2009, ko bo minilo 70 let, odkar so krajani Voklega nasproti cerkve zgradili prvi kulturni dom," je pojasnil župan. Nova večnamenska dvora-na za kulturne prireditve, šport in rekreacijo, bo nado-mestna gradnja, saj bo zrasla na mestu starega Kulturnega doma, ki so ga krajani zgradili leta 1939, odstranili pa pred tednom dni. Kot je pojasnil predsed-nik KS Voklo Ciril Kozjek, je stari dom v zadnjih petnaj-stih letih povsem propadel. "Nova večnamenska dvora-na bo velika kot malo košar-karsko igrišče, v njej bo tudi oder, prostora pa bo za 256 sedežev. Objekt bo name-njen tako podružnični šoli kot tudi krajanom Vokla, Vogelj, Trboj, Žerjavke in Prebačevega. S. Š.


http://www.gorenjskiglas.si


• • • • _. . -• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

• • • • • • • :::::: :: •vilma.stanovnik<g>g-glas.si

Jure Eržen znova na Podnu Potem ko se je ekipa kranjskega Triglava pomladi znova uvrstila v elitno slovensko ligo, jo je zapustila

večina igralcev, jure Eržen pa se je znova preselil k ekipi Loka kave T C C .

V I L M A STANOVNIK

Kranj - "Zagotovo lahko re-čem, da je naše moštvo slab-še, kot je bilo lani, kar pa ne pomeni, da nismo dobro tre-nirali in da se ne bomo ena-kovredno spopadli s prvimi naspromiki, ekipo Zagorja, ki jutri prihaja k nam v dvo-rano na Planini. Je pa res, da si višjega cilja kot obstanek v ligi najboljših za zdaj ne mo-remo zadati. Zelo bomo po-grešali Jureta Eržena, ki je šel k Loka Kavi TCG, Aljaž Urbane je odšel študirat na Finsko, ostali smo še. brez Borisa Jeršina, Luke Hoče-varja, Siniše Drobnjaka, Boštjana Suštaršiča, o koncu kariere razmišlja Slavko Ov-čina. K sreči se je vsaj začas-no vrnil Roman Horvat, ostali so Mensud Julevič, Jaka Hladnik in Klemen Cvek, v ekipo se je iz Šenčur-ja vrnil Primož Čebulj, okre-pili smo se z nekaj domači-mi in Slovanovima mladin-cema," je pred prvim nasto-pom v letošnji % UPC Tele-madi (jutri ob 20.15 v dvora-ni na Planini) povedal trener košarkarjev Triglava Franci Podlipnik, ki je po odhodu

Kranjčan Jure Eržen (na sliki z žogo) je v novi sezoni dres Triglava znova zamenjal za dres Loka kave TCC. / FOI«. T,NA OOH

Dalibora Damjanoviča na Poljsko znova prevzel vode-nje ekipe Triglava.

Na svojem trenerskem mestu pa ostaja trener Loka kave T C G Gašper Potočnik, ki pa z ekipo ta konec tedna v I. kolu odhaja v Laško. "Eki-pa Zlatoroga je zagotovo med favoriti v ligi, zato gre-mo v Laško sproščeni, veliko

pač nimamo izgubiti, seveda pa se bomo potrudili za pre-senečenje. Od lani smo izgu-bili kar šest igralcev. Večina je odšla v druge klube, Mar-ko Kamičar pa je prenehal ig-rati in v klubu skrbi za mla-de. Kot jKjmembna okrepitev se je vrnil Jure Eržen, poleg njega pa računamo tudi na Simona Finžgarja in Uroša

Niniča, ki sta novinca v moš-tvu. Naš glavni cilj je obsta-nek v ligi, če bo mogoče do-seči kaj več, bom vesel. Naj-bolj pa sem vesel, da prven-stvo začenjamo zdravi," pravi Gašper Potočnik, ki se bo skupaj z eldpo na domačem parketu hale Poden predsta-vil prihodnji petek, ko v Škof-jo Loko prihaja ekipa Kopra.

Gorenjske košarkarice merijo na vrh BARBARA TODOROVIČ

Kranj - Košarkarice Odeje Škofja Loka, Domžal in HIT Kranjske Gore bodo letos za-stopale barve Gorenjske v 1. ženski košarkarski ligi. Eki-pa HIT Kranjska Gora je no-vinka v letošnjem državnem prvenstvu. Jedro ekipe tvori-jo mlade jeseniške in kranj-skogorske igralke, ki so se j im pridružile izkušenejše igralke, med njimi tudi Jese-

ničanka Sabina Felc. "Glede na zbrane posameznice, smo si za cilj postavili uvrsti-tev v drugi del tekmovanja oziroma v končnico držav-nega prvenstva," je povedal trener Goran Jovanovič in dodal, da ne bodo razočara-ni, če se ne uvrstijo med naj-toljše štiri.

Tudi v Odeji si želijo igra-ti v ligi za prvaka v drugem delu prvenstva. Ekipo, Id so jo zapustile izkušene nosilke

igre, med njimi tudi Katari-na Ristič, ki je odšla na Polj-sko, čaka težko delo, a osta-jajo optimistični. "Ker je naš podmladek perspektiven in talentiran, smo se odločili, da ga pošljemo v ogenj. Je-dro ekipe tako sestavljajo lanske srebrne mladinke," je povedal škofjeloški trener Drago Klemenčič. Tudi v članski ekipi Ž K K Domžale se je zamenjalo nekaj igralk, zato težko napovedujejo

končno uvrstitev v prven-stvu. " S m o močnejši kot v prejšnji sezoni, vendar bo to treba potrditi na igrišču," pravi domžalski trener To-maž Bernot. V jutrišnjem prvem krogu bodo Domžal-čanke ob 18. uri gostile eki-po Konjice Special Ribič, HIT Kranjska Gora ob 18. uri ekipo Ježice, košarkarice Odeje pa bodo gostovale v Rogaški Slatini pri ekipi Kozmetika Afrodita.

VATERPOLO

KRANJ

Za Triglav žreb ugoden

V pisarni LEN v Rimu so opravili žreb za igranje drugega kroga kvalifikacij za vstop v ligo prvakov. Kranjski Triglav bo igral v skupini F v Hercegnovem. Poleg domačega PVK Ja-drana bodo v tej skupini ob Triglavu igrali še: Club De Nati-cio Barcelona (Španija), Panaonios C . S . (Grčija). Montpel-lier Water Rolo (Francija) in Polar Bears EDE (Nizozemska). "Mislim, da je bil za nas žreb kar ugoden. V Hercegnovem smo bili že na pripravah z reprezentanco pred odhodom v Beograd in bazen, kjer bomo igrali, tako mnogi že pozna-mo. Tudi cenovno se mi zdi, da bo prav Hercegnovi veliko bolj ugoden kot pa drugi kraji," je žreb komentiral Žiga Bal-derman. V Črno goro bo na pomoč Triglavanom odpeljal tudi avtobus z navijači. Prijavite se lahko pri Andrejki v bife-ju olimpijskega bazena in kava baru Magma, cena izleta od petka 20. do nedelje 22. oktobra (štiri tekme) pa je 26 tisoč tolarjev. J. M.

NOGOMET

KRANJ

Naši niso zdržali

Slovenska nogometna reprezentanca, ki je v tretji tekmi za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2008 v Avstriji in Švici v sredo gostovala v Minsku, je doživela drugi poraz. Potem ko so bili naši najprej z o : 3 slabši od Bolgarije in so minu-lo soboto z 2 : o premagali Luxemburg, je trener Brane Ob-lak v tretje obljubljal najmanj remi. Po prvem delu tekme z Belorusi je kazalo celo na zmago, saj so naši z goloma Bošt-jana Cesarja in Klemena Lavriča vodili 1 : 2, na koncu pa je borbenim gostom uspelo zmagati s kar 4 : 2. Slovenija je tako na lestvici v naši skupini trenutno na petem mestu s tremi točkami, prva pa je Nizozemska, ki ima 10 točk. Slab-še od naših je uvrščena Albanija, ki ima zgolj eno točko, Lu-xemburg pa je še brez točke. Naslednji kvalifikacijski tekmi našo reprezentanco čakata spomladi 2007, ko bodo najprej 24. marca gostovali v Albaniji, 28. marca pa v Slovenijo pri-haja reprezentanca Nizozemske. V. S.

VABILA PRIREDITVE

Mednarodni pokal Kranja v boksu - To nedeljo, 15. oktobra, bo v dvorani na Planini potekal 14. mednarodni turnir Kranja v boksu. Zanimiva prireditev, na kateri se bodo ob tujcih pred-stavili tudi najboljši domači boksarji, se bo začela ob 18. uri, vrata dvorane pa bodo za obiskovalce odprli že uro prej. V. S.

Športniki Tržiča bodo Igrali mali nogomet - V dvorani trži-ških olimpijcev danes, 13. oktobra, pripravljajo turnir v ma-lem nogometu. Najprej se bodo ob 16. uri pomerili osnov-nošolci z razredne stopnje, nato šolarji z razredne stopnje, ob 20. uri pa bo še tekma med ekipama športnikov Tržiča in znanimi slovenskimi športniki. Nastopili bodo: Uroš Ban, Matej Bečan, Matija Stegnar, Sebastijan Cimerotič, Jure Ro-bič, Tomas Globočnik, Robi Meglič, Roman Perko Jernej Ko-blar in drugi. V. S.

Urekov pohod na Goro - Športno društvo Marmor Hotavlje, Olimpijski komite Slovenije, RTV Slovenija in Občina Gore-nja vas-Poljane bodo jutri, v soboto, pripravili tradicionalni Urekov pohod na Goro. S strani Športnega društva Marmor Hotavlje bo voden pohod Iz Hotavelj (gostilna Lipan) s star-tom ob 8.30. Pohod traja okrog dve url. Od n .30 dalje bodo na Gori potekala družabne, športne in kulturne aktivnosti. Vse obiskovalce-pohodnike tradicionalno čakata ocvirkovka in čaj. Več na www.sdmh.si ali 051/214 751. V. S.

Nogometni spored • V Prvi ligi Telekom bo ekipa Domžal ju-tri gostovala pri Mariboru. V 2. SNL bo ekipa Triglava Go-renjske v nedeljo gostovala pri Dravinji Duol, ekipa Tinex Šenčurja pa bo na domačem igrišču v nedeljo ob 18. uri go-stila Krško. V 3. S N L - z a h o d bo ekipa Kamnika gostovala pri Slovanu, ekipa Kalcer Vodoterma bo jutri ob 15.30 gostila Portorož Piran, Roletk Dob jutri gostuje pri Adrii, Jesenice v nedeljo Igrajo pri Jadranu v Dekanih, Ihan pa pri Brdih. Jutri z začetkom tekem ob 15.30 je na sporedu tudi 8. krog v 1. in 2. gorenjski nogometni ligi. Pari v i. ligi so: Zarica - Alpina ŽIrl, Britof- Naklo, Železniki - Velesovo, Šobec Lesce • Kranj-ska Gora, Bohinj - Visoko, Sava - Ločan, v 2. ligi pa: Pred-dvor - Bled Hirter, Polet - Trboje, Kondor - Hrastje in Pod-brezje - Bohinj. V. S.

Rokometni spored - V1. A ženski rokometni ligi bo ekipa Škof-je Loke KSI jutri gostovala pri Zagorju, v 1. B moški ligi pa bo ekipa Terma jutri, v soboto, z začetkom ob 20. url v dvorani na Podnu gostila ekipo Pekarne Grosuplje. V 1. B ligi za žen-ske bo ekipa Vita centra Naklo v nedeljo ob 17. uri gostila eki-po Novo mesto VItaskin, ekipa Save Kranj pa bo jutri ob 16. uri gostila ekipo Branika. Loka gostuje v Hrpeljah. V 2. moški ligi - zahod bo ekipa Cerkelj jutri ob 19. uri gostila ekipo Du-pelj, že danes ob 20. url pa bo ekipa Radovljice gostitelj ekipe Alplesa Železnikov. Kranj jutri gostuje v Sežani. V. S.

Odbojkarski spored - Calcit Kamnik se bo že danes v Novi Gorici pomeril z Marchiol Prvačino, Astec Triglav pa bo ju-tri ob 18. uri v Šp. dvorani Planina Kranj igral s Fužinar Me-talom z Raven. Tudi pri ženskah v prvi ligi kamniška ekipa gostuje (Koper), ekipa Jesenice Bled pa se bo ob 18. uri v Šp. dvorani Gimnazije Jesenice pomerila z Benediktom. V 2. DOL se bodo odbojkarji Telemach Žirovnica ob 19. url v OŠ Žirovnica pomerili s TAB Mežico, Termo Lubnik gostuje v Framu, odbojkarice Partizana Šk. Loka pa bodo ob 19. url v OŠ Šk. Loka Mesto gostile Kajuh Šoštanj. V 3. DOL Igrajo doma - moški - UKO Kropa : Krka 11 (OŠ Upnica ob 18. url), Kamnik II : Prvačina (tel. pri starem ZD, Kamnik ob 15. uri) - ženske - Bled : Triglav Kranj (OŠ Bled ob 16. uri), Pizzerla Morena : Tabor Ljubljana (OŠ Žirovnica ob 17. uri). B. M.

Osmi ponedeljkov šahovski turnir Gorenjke - ŠD Gorenjka Lesce vabi že na letošnji osmi ponedeljkov turnir, ki bo po-tekal 16. oktobra v klubskih prostorih restavracije Center, Alpska 58, v Lescah. Propozicije tekmovanja: švicarski si-stem, 9 kol, 10 minut časa, pravila za hitropotezni šah, ša-hovske rekvizite zagotovi organizator. Prijave sprejemajo do 16.45, začetek turnirja ob 17.uri, predviden zaključek ob 20.30, zamudniki plačajo dvojno prijavnino. Informacije: Ja-nez Petrovič, GSM: 041/406 369 ali elektronski naslov: [email protected]. O. O.

Odprti turnir v Kovorju - Športno društvo Kovor - sekcija za šah vabi vse ljubitelje šahovske igre na odprt šahovski tur-nir, ki bo v nedeljo, 15. oktobra, v gasilskem domu v Kovor-ju. Prijavite se lahko do 10. ure, nakar bo takoj začetek tek-movanja. Tekmovanje bo potekalo predvidoma po 'švi-carskem sistemu', 9 krogov s tempom deset minut na Igral-ca. Vsak igralec naj prinese brezhibno šahovsko uro, zažele-ne so elektronske. V prijavnino je vključena hrana (odojek) in pijača. Informacije: Dragan Žegarac, GSM: 040/605-545 ali na e-naslov: [email protected]. O. O.

http://www.sdmh.si



8 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • «• [email protected]

GORENJSKI SEMAFOR

KOLESARSTVO DP na dirkališču: elite/pod 23 let: vožnja na točke: 1. Bur-jek, 2. Kerkez (oba Sava), 3. Obreht (Lenart); looo m: i . Bole (Sava), 2. Ogris (Plast Recycling), 3. Bajt (Sava); ekipno 4 0 0 0 m: i. Sava (Bole, Koren, Kerkez, Švab), 2. TBP Lenart; 200 m: 1. Keršič (Lenart); 4 0 0 0 m: i . Bole, 2. Koren, 3. Svab (vsi Sava); na razdaljo: i . Bole, 2. Burjek (oba Sava), 3. Ogris (Plast Recycling); ml. mladinci: 200 m: 1. Kodrič, 2. Bogataj (oba Sava), 3. Kumar (Gorica); 500 m: 1. Avbelj (Radenska), 3. Kodrič (Sava); 2000 m: 1. Džamastagič (Bled), 2. Ribič (Adria), Avbelj (Radenska); na razdaljo: i . Kebelj (Adria), 5. Džamastagič (Bled), 6. Kodrič (Sava); vožnja na točke: 1. Klajderič (HIT), 2. Bo-gataj, 4. Kaian (oba Sava); ekipno 3 0 0 0 m: 1 . Adria; olim-pijski šprint: Perutnina Ptuj; s t mladinci: vožnja na toč-ke: 1. Primožič (Sava Kranj), 2. Rakuš (Perftech Bled), 3. Kaltak (Sava); 200 m: 1. Bernik, 2. Primožič (oba Sava), 3. Polič (Lenart); looo m: i . Žun (Radenska), 2. Bernik (Sava), 3. Rakuš (Bled); 3000 m: i . Jarc (Adria), 3. Bonča (Sava); na razdaljo: 1 . Rakuš (Bled), 2. Kaltak, 3. Polanc (oba Sava); ekipno 4 0 0 0 m: 1. Adria, 2. Sava (Bernik, Bau-man, Primožič, Kaltak); ekipno olinnpijski sprint: 1. Sava (Bernik, Bauman, Primožič), 2. Adria. M. B.

HOKEJ Državno prvenstvo, 2. kolo: Triglav - ZM Olimpija o : 7, Banque Royal Slavija - Acroni Jeseriice 8 : i

Avstrijska liga, EBEL: Acroni Jesenice - Linz 2 : 3. Na les-tvici vodi ekipa Salzburga s 13 točkami, Acroni Jesenice na 6. mestu imajo 3 točke. Danes Jeseničani gostujejo v Gradcu. V. S.

ŠAH Pokal Podpeč, 9. turnir Končno stanje: 1. Dušan Zorko MK 6 (ŠS Tomo Zupan Kranj), 2. Cojko Mušič I 6 (LŠK Metalka Ljubljana, 3. Jan-ko Saradjen MK 5 (ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana), 4. Vi-tomir Janjič MK 5 (ŠD Vele Domžale), 5. Sulejman Mu-hič II 5 (ŠD Podpeč), 6. Branko Sindičič I 5 (LŠK Metalka Ljubljana), 7. Rado Tavčar MK 5 (ŠD Trdnjava 1896 Ljub-ljana), 8. Fahrudin Karamehmedovič MK 4,5 (ŠD Pod-peč) itd. O. O.

SMUČARSKI SKOKI

SE8EN)E

Največ zmag domačim skakalcem

Letošnja turneja za mlade smučarje skakalce, ki se je začela 24. junija (Stol Žirovnica) in nadaljevala 26. avgusta v Celov-cu ter 9. septembra v Trbižu, se je minulo soboto z zadnjo tekmo končala v Sebenjah. Na tekmah so nastopali tekmo-valci v konkurenci do 7, 8, 9 , 1 0 , in n let, zelo pa so se izka-zali mladi slovenski skakalni upi na čelu s tržiškimi. Tako je v konkurenci do 7 let v Sebenjah zmagal Jure Pogačnik (NSK Tržič • Triflx), Jure pa je z 280 točkami postal tudi skupni zmagovalec turneje med najmlajšimi udeleženci. Med leto starejšimi fanti je na zadnji tekmi slavil Jan Mihevc (NSK Tr-žič Trifix), Jan pa je s 380 točkami postal tudi skupni zma-govalec v konkurenci do 8 let. Med dečki do 9 let je bil v Se-benjah najboljši Martin Capuder (SK Termit Moravče), tudi Martin pa je bil postal skupni zmagovalec turneje v svoji ka-tegoriji. V konkurenci dečkov do 1 0 let je v Sebenjah slavil Leon Šare (SSK Mengeš), skupno zmago pa je po štirih tek-mah osvojil Mitja Drinovec (NSK Tržič Trifix), ki je zmagal na prvih treh tekmah In bil doma v Sebenjah tretji. Med naj-starejšimi tekmovalci turneje je bil v soboto najboljši še en domač tekmovalec, Urh Albreht (NSK Tržič Trifix). Urh pa je postal tudi skupni zmagovalec letošnje turneje Alpe Adria v kategoriji dečkov do n let. V. S.

KRANJ

Aljažu naslov državnega prvaka

Na 40-metrski skakalnici na Gorenji Savi so konec tedna pripravili državno prvenstvo dečkov do 1 2 let. Med 63 skakalci iz vseh slovenskih klubov je slavil član domačega kluba Aljaž Vodan (SK Triglav) pred Urhom Albrehtom (NSK Tržič Trifix) in Lukom Juričem (SSK Logatec). Hkrati so se mladi skakalci in skakalke pomerili za točke pokala Cockta. V konkurenci do 13 let je slavil Aljaž Vodan pred Urhom Albrehtom in Barbaro Klinec (SSK Alpina), ki je bila tako najboljša v konkurenci deklet. V nordijski kombi-naciji je zmagal Mitja Drinovec (NSK Tržič Trifix) pred Urhom Albrehtom in Lukom Oblakom (SSK Alpina). V. S.

Bole prvo ime dirkališča v Stražišču so se kolesarji borili za državne naslove na dirkališču. Štiri je vknjižil Savčan Grega Bole.

M A J A BERTONCELJ

Stražišče - Bliža se konec dolge kolesarske sezone. Ta bo ta konec tedna v Pod-smreki, kamor se je zaklju-ček preselil iz Pimič. Pri ko-lesarjih se že pozna utruje-nost in temu primerna je bila tudi udeležba na držav-nem prvenstvu na dirkališ-ču, ki je v Stražišču pri Kra-nju potekalo v torek in sre-do. Na domačem terenu so bili najštevilnejši kolesarji Save, Id so pobrali tudi naj-več medalj. Prvo ime je za-gotovo Grega Bole, ki je zmagal na 1 0 0 0 in 4 0 0 0 metrov, v vožnji na razdaljo ter z ekipo. Po najdaljši pre-izkušnji, v kateri je bil za las hitrejši od klubskega kolega Kristjana Korena, je povedal: "Se je videlo, da sem začel

Grega Bole je bil po najdaljši preizkušnji zelo utrujen.

prehitro. Pozna se mi še utrujenost od nedeljskega D P v kronometru. Noge niso prave, vozil sem samo na moč. Vsak državni naslov

•nekaj pomeni." Izmed Go-renjcev so državni prvaki po-stali še mlajši član Nik Bur-

jek (Sava), mlajša mladinca Nejc Kodrič (Sava) in Mark Džamastagič (Perftech Bled), med starejšimi mla-dinci pa Žiga Primožič, Ta-dej Bernik (oba Sava), Nejc Rakuš (Bled) in ekipa starej-ših mladincev Save.

Med mlajšimi mladinci so nastopili tudi nekateri letos še dečki Save, obetavni mladi kolesarji, ki se sedaj selijo k ekipi Marka Polanca, trener-ja mladincev. Blaž Bogataj je prišel celo do dveh naslovov podprvaka. Skupaj z Beš-trom, Erženom, Tavčarjem

, in še kom bo zagotovo velika okrepitev, saj se je predvsem pri mlajših mladincih Save pokazalo, da letos še niso bili za vrh. Več je povedal Marko Polanc: "Pri starejših mla-dincih smo naredili, kar smo lahko. Bauman je bil udele-ženec EP in SP, zmagal je gorsko prvenstvo, Bernik je bil tretji na DP v cestni vož-nji. Kot trener si želim, da bi bilo še več dobrih. Prihaja zelo obetavna generacija, ki že zna dirkati. Treba pa jih bo pripeljati do članov."

BALINANJE

KRAN)

Center gorenjski prvak

Balinarski klub Center iz Kranja je letošnji gorenjski prvak. Po visoki zmagi 5 1 3 : 1 proti Jurču Blejska Dobrava na prvi finalni tekmi je bilo drugo srečanje finalistov na Blejski Dobravi zgolj formalnost. Zmagal je sicer Jurč z l o : 6, kar pa je bilo premalo za končni uspeh. V dvoboju za tretje mesto so slavili balinarji Rogovile TELE-TV s Prebačevega, ki so ekipo Bratov Smuk premaga-li tako v gosteh (7 : 9) kakor tudi doma (12 : 4). Kot smo izvedeli, so se v Centru že odločili, da bodo prihodnjo se-zono igrali v 2. slovenski ligi - vzhod, za kar bodo tudi ustrezno okrepili igralsko zasedbo. S. Š.

LIUBLJANA

Trata presenetila v Ljubljani

Balinarji Lokateksa Trate so dobro začeli polfinale super lige, saj so v Ljubljani z 12 : 1 1 premagali Slogo, vodilno po rednem delu lige. V dodatnem krogu je bil Miha Tomše bolj-ši od Jureta Kozjeka (7 : 6). Kranjska Planina je v gosteh pri Agavi Zabiče tesno izgubila (io : 12). Drugi polfinalni tekmi bosta jutri ob 17. uri v Škofji Loki in v Kranju. S. Š.

KICKBOX

L j U B g A N A

Tri prva mesta za domačine

Prvo soboto v oktobru je v športnem centru Koneks potekal zadnji izmed treh turnirjev za državno prvenstvo v light con-tactu. Točke iz vseh treh turnirjev so se seštevale, zmagali pa so tekmovalci z največjim številom točk. Med njimi so bili tudi trije domači tekmovalci iz Kickboxing kluba Stražišče-Kranj. Državni prvak v letu 2006 je pri mladincih do 69 kg postal Mišo Krčič, v kategoriji do 94 kg je naslov državnega prvaka osvojil Edin Alijagič, Franci Skuber pa je zmagal na vseh treh turnirjih, in tako postal nesporni državni prvak v kategoriji nad 94 kg. P. P.

ODBOJKA

KRAN)

Naši v Moskvi v skupini C

V ruskem glavnem mestu so opravili žreb skupin za evropsko prvenstvo v odbojki. Nasprotniki naše reprezentance v prvem delu tekmovanja v skupini C bodo Španci, Francozi in Slova-ki. V drugi del tekmovanja se bodo uvrstile po tri ekipe iz vsa-ke skupine. Prvenstvo bo potekalo od 6. do 16. septembra pri-hodnje leto v Moskvi in Sankt Peterburgu. Za slovensko repre-zentanco bo to drugI nastop na prvenstvu stare celine. Leta 2001 so naši nastopili v Ostravi, ob premiernem nastopu na evropskih prvenstvih pa se niso veselili nobene zmage. V. S.

KOŠARKA

Veterani Elana v Zadru

Minuli konec tedna so veterani košarkarske ekipe Elana od-šli na gostovanje v Zadar, kjer so se pomerili z izbrano do-mačo veteransko vrsto Zadra. Kot je sporočil Janez Urbane, so na tekmi s slavnejšimi nasprotniki sicer izgubili s 86 : 50, vendar jim bo obisk ostal v lepem spominu. Na sliki (z leve) Kauzlarič, gostitelj Hoti, Lenič, Kolman, Jelovčan, Urbane, Langerholz, Smolej, Vauhnik, Noč, organizator Obad, Po-točnik, Šter in Debeljak.

ODBOJKA A Tekma drugega kroga 1 . državne odbojkarske lige astec V soboto. 14. oktobra 2006, ob 18. uri bo v Športni dvorani Pla-nina v Kranju tekma odbojkarskega državnega prvenstva moških. Za pn/o zmago se bosta borila Fužinar Metal z Raven na Koro-škem in domača ekipa Astec Triglav. Gledalci boste tudi tokrat lahko uživali v atraktivnem nastopu plesne skupine Tinča.

Vabi na rokometno tekmo ženske 1. B DRL med ekipama RK VITA CENTER NAKLO in ŽRK KRKA NOVO MESTO VITASKIN v športno dvorano v Strahinj

v nedeljo, 1 5 . oktobra 2006, ob 17. uri. vstop prost vljudno vabljeni


www.voll(iiwagen.si

Opremljen posebej z a Slovenijo.

Gol f S i

Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj Dflaviko cota 4 , 4 0 0 0 KRANJ tel.: 04 27 00 200, (olci: 04 27 00 222 www.avtohitovHoe.ii

SkupiuponitM;SJ)-7SI/t00km. Emtel)« C(>i: US -180 c/km. S to vodi iit moddorfc omejeno.

( 3 0 OGLL ' I M/20142 47, E-PO<TA:IIULLO9LIU .4LAS.U.WWW.90FL!IIISL(IGLAS.SI

^ 8 9 . 8 91.1 96 .3

RADIO SORA Gorenjski prijatelj

Radio Sora d.o.o.. Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60,

e-mail: [email protected]

Prvi radijski resničnostni šov! 5 t e k m o v a l c e v 2 4 u r na d a n ž iv i v a v t o m o b i l u

Vsak dan, samo na i J6 .4!

Največje uspešnice vseh časov!

PokcmiMlji

• C I T R O Č N ^ A t a A U u r 17ACOBS ^

Smučarski center Cerkno, i najboljše smuč i šče v sezoni 2 0 0 5 / 0 6 ^

UGODNO - PREDPRODAJA SMUČARSK IH VOZOVNIC!!! ' 2

Smučarske vozovnice za sezono 2 0 0 6 / 0 7 so v predprodaji « najkasneje do 3 1 . 1 0 . 2 0 0 6 =

bkoristitg priložnost, vse

informacij« na telefon: IIOITL CERKNO

053743400 p

z HaMii po Hova doživetfa

Bencdcezotoki 21.10., Brtonl In Pul« M.IO, 3eMn m TržaJkem Krasu 21.10., K Bdokranjcu po Martina ll.U, K Prtcku po Martina 11.11., K Ooicnicu po Martina 11.11., K Šavrincu po Martina 11.11., K Vipavcu po Martina 11.11, Po Martina na Kozjansko 11.11., Po Martina v Slovauke Gortce 11.11, MoJe pesmi, mo]« sanje 28.10., Noč čarovnic v Gardalandu 28.10., Po nakupe v center Arizona 18.11., 16.12, Trst 19.10., 28.10, 16.11, 30.11, 2.12, PlcasM na Dunaju 2S.11, Ravena 18.11, Safait patk Natura vhta 21.10, 4.11, Studio Bavaria 4.11.

ZAČETEK SMUČARSKE SEZONE NA R O G U 7.-10.12., že od 25.881 S n

.KROMPIRJEVE POČITNICE; od 27.10. do 5.11.2006 4* hotel v Umagu, pol penzion, 4 dni - 3 noči samo 16.900 S m

KRANJ 04/20 13 220 ŽK. LOKA 04/Sl 70 305 j RADOVLJICA 04/53 20 445 TRŽIČ 04/59 71 3S0 ' / \ ALPBTOUR .-»i LIUBUANA 01/23 08 505 BIH> 04/57 80 420 v — i m M

G G I IZLETI

rKEL^3TNI KKA5 Datum: sobota, 28. oktobra 2006 Program: Divača, rojstni kraj naše prve filmske igralke Ite Rine, katere hišo spreminjajo v filmski muzej >• Lo-kev z izjemnim vojaškim muzejem >• pokušina kraških dobrot v degustacijski dvorani enega zelo znanih pride-lovalcev kraških dobrot, tudi pršuta, gospodu Prunku > Lipica >• Sežana, kjer bomo lahko kupili vrhunska vina, obiskali Botanični vrt ali pa skočili čez mejo > vrnitev in večerja v dobri domači gostilni Cena: 7 .300 SIT (30,46 EUR) pri udeležbi najmanj 45 oseb Naročniki Gorenjskega glasa: l o % popusta

MARTINOVANJE Datum: sobota, 1 1 . november 2006 Program: odhod ob 9.00 >• Slovenske Konjice, spre-hod do dvorca Trebnik, obred krsta mošta ... > • Zlati grič, možna degustacija > Žička kartuzija > martinova pojedina in proslavitev novega vina ob živi glasbi Cena: 7 .000 SIT (29,21 EUR) pri udeležbi 45 oseb Naročniki Gorenjskega glasa: 1 0 % popusta Doplačila: degustacija 900 SIT, Žička kartuzija 350 SIT

Prijave: Gorenjski glas; tel.: 04/201 42 41 ali [email protected]. Informacije, prijave In vplačila: Agencija Linda; tel.: 04/235 84 20 ali [email protected].

I S predplačilom si zagotovite sedež.

Gorenjski Glas

www.elan-yachts.com

E v r o p s k o p r i z n a m izdelovalec jadrnic i n m o t o r n i h čo lnov , E L A N M a r i n e , d.o.o. , je spet pred n o v i m i izzivi :

- povečanje proizvodnje plovil

- uvajanje nove tehnologije v proizvodnji plovil

- atraktivni projekti novih plovil

- prenovljeni proizvodni prostori

Predstavljamo Vam izziv za:

- MIZARJE (m/ž) za vgjradnjo interieija v plovilo • PLESKARJE in AVTOLIČARJE (m/ž) - AVTO in STROJNE MEHANIKE (m/ž) - KVALIFICIRANE in • NEKVALIFICIRANE DELAVCE (m/ž)

za delo v proizvodnji plovil

Mi poznamo svoje cilje in če vidite svojo prihodnost v navtiki, nam pomagajte te cilje uresničiti. Pridružite se nam!!

Z v e s e l j e m V a m b o m o pokazali Vaše bodoče delovno m e s t o v prenovl jenih prostorih, se pogovorili o vaših pr ičakovanj ih , naš i ponudbi ter m o ž n o s t i h razvoja in napredovanja . Z i zbran imi kandidati b o m o sklenil i pogodbo o zaposlitvi za določen čas , s p o s k u s n i m de lom i n vel ik imi m o ž n o s t m i zaposlitve za nedoločen čas.

NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI! Prošnje s kratkim opisom Vašega dosedanjega dela in potrdila o izobrazbi pošljite v osmih dneh na naslov:

Kadrovska služba, ELAN Marine, d. o. o., Begunje 1. 427^ Begunje na Gorenjskem. Lahko nas tudi pokličete

na tel. št. 04/53- J i - 1 2 0 ali si ogledate našo spletno stran: www.elan-yachts.com in se prepričate o naših načrtih.

http://www.avtohitovHoe.ii




http://www.elan-yachts.com

http://www.elan-yachts.com

l O H [email protected]

N E S R E Č E

PRESERJE

Mladega Domžalčana našli mrtvega

V sredo okoli 12 . ure je OKC Policijske uprave Ljubljana prejel obvestilo, da ob lokalni cesti v naselju Preserje pri Zlatem polju leži truplo mladega fanta. Po sedaj zbranih podatkih so policisti ugotovili, da je 17-Ietnik iz okolice Domžal pri vožnji s kolesom z motorjem po klancu navzdol v desnem ovinku zapeljal s ceste in trčii v drog električne napeljave. Po trčenju je skupaj z mopedom zdrsnil po nasipu navzdol. Mladoletnik, ki med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade, se je v prometni nesreči tako hudo poškodoval, da je na kraju umrl. Točen čas prometne nesreče ni znan, po razpoložljivih podatkih pa naj bi bil mrtev že nekaj ur, preden so ga našli.

KRAN)

Ni upošteval varnostnih ukrepov

v torek ob n .45 so kranjski policisti prejeli obvestilo, da se je v podjetju Sava Tires v Kranju hudo poškodoval delavec. Policisti so pri ogledu kraja nezgode ugotovili, da je 32-letni Jeseničan izvajal dela na stroju za sestavljanje avto plaščev. Ko je nameraval zamenjati dimenzijo, naj ne bi upošteval varnostnih ukrepov, saj se je nagnil v območje stroja, ko je ta deloval. Stroj je zagrabil del rokava njegovega delovnega suknjiča in ga pričel navijati okoli glavne osi. Delavcu je uspelo stroj izklopiti, vendar mu je ta kljub temu poško-doval desno roko.

TRŽIČ

Bala mu je padla na nogo

V sredo ob 8.30 se je v tržiški Lepenki med delom ponesre-čil 46-letni Tržičan. Ko je pripravljal bale odpadnega papirja za razgradnjo, mu je ena od bal, ki so bile naložene druga na drugo, padla na nogo in ga hudo poškodovala. Poškodovanega delavca so odpeljali na zdravljenje v Splošno bolnišnico Jesenice.

BOHINJSKA BISTRICA

Zemlja zasula delavca

Pri gradnji kanalizacije na Savski cesti v Bohinjski Bistrici je v sredo ob 16 .30 zemlja zasula 23-letnega delavca iz Tržiča. Tržičan je stal v 2,5 metra globokem jarku, ko je nenadoma prišlo do razslojitve zemljine v dolžini približno pet metrov. Zemlja je v hipu zasula delavca do višine prsnega koša in ga stisnila ob kanalizacijsko cev. Reševalci so ga odpeljali v Splošno bolnišnico Jesenice.

POVODJE

Zagorelo sredi avtoceste

V bližini počivališča Povodje na avtocesti Kranj-Ljubljana je v torek okoli 15. ure zagorel osebni avto. 48-letni voznik iz okolice Bleda se je peljal z Renaultom velsatis po avtocesti iz smeri Kranja proti Ljubljani. V bližini počivališča je iz še neznanega razloga zagorelo v predelu motorja. Požar je voznik sam pogasil. S. Š.

ŠKOFJA LOKA

Odpeljal kombi

Neznani storilec je v sredo zjutraj s parkirnega prostora v Vincarjih odpeljal kombinirano vozilo renault master, bele barve, registrskih številk LJ 93-7CN. S tem je lastnika oškodoval za približno 5,5 milijona tolarjev. S. Š.

Laze 18a. dao 4000 Kranj

DOSTAVA KURILNEGA OLJA 0 8 0 2 1 5 0

Jutri vaja Letalska nesreča Na brniškem letališču bodo jutri izvedli vajo Letalska nesreča 2006, s katero želijo preveriti pripravljenost in usposobljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč ob takšnem dogodku.

S I M O N Š U B I C

Zgornji Brnik - Jutri dopol-dne se bo zaradi močnega bočnega vetra med pristan-kom zrušilo letalo Airbus 3 2 0 letalske družbe Adria Airways, v katerem bo lete-lo 152 potnikov in šestčlan-ska posadka. Pri padcu na tla se bo letalo prepolovilo, pričelo bo iztekati gorivo in izbruhnil bo požar. V ne-sreči bo umrlo najmanj de-set potnikov, več deset pa bo hudo ranjenih.

Napovedani dogodek ni sposobnost našega predvi-devanja, temveč gre za ok-virni scenarij praktične vaje državnega pomena Letal-ska nesreča 2 0 0 6 , kakršne v Sloveniji niso izvedli že trinajst let. Vajo, ki bo pote-kala med 9. in 1 1 . uro, orga-nizirajo Ministrstvo za obrambo - Uprava RS za za-ščito in reševanje. Ministr-stvo za promet - Direktorat za letalstvo. Ministrstvo za notranje zadeve - General-na policijska uprava. Minis-trstvo za zdravje, Kontrola zračnega prometa. Aero-drom Ljubljana, Adria Air-ways. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Ob-

K R I i n i N A L

TRŽIČ

NI bil žejen

Neznani storilec je v noči na torek vlomil v gostinska lo-kala Biljardnica na Predilni-škl ulici in Roma v Bistrici pri Tržiču. Po pregledu prostorov je iz lokalov odne-sel plazma tv-sprejemnik, cigarete in manjšo vsoto de-narja. S tem je povzročil za okoli 4 0 0 . 0 0 0 tolarjev gmotne škode.

ŽENfTNA POSREDOVALNICA VTTAUSvam nudi

posredovanje stikov za resne zveze ati prijateljstva

po vsej državi In tujini za vsa starostna obdobja. Pridru-

žite se našim številnim zadovolinifli uporabniKom.

Diskretrx»t zagotovgena. T e l . : 0 4 1 / 2 3 4 - 3 3 0 ,

0 3 1 / 7 8 2 - 8 7 0

\ \ . IV

"I 1 I VI M VKI ( \ ;I*I„-

Predstavniki sodelujočih ministrstev in družb so sobotno reševalno vajo podrobno predstavili včeraj.

čina Cerklje na Gorenj-skem. V njej bo sodelovalo približno 2 8 0 l judi iz 28 različnih organov.

Organizatorji napovedu-jejo, da v času vaje ne bodo moteni letalska potniški in tovorni promet, prav tako pa tudi ne cestni promet v okolici letališča. "Prebivalci okoliških vasi bodo o vaji predhodno obveščeni, da se ne bodo morda vznemirjali zaradi večjega ognja, ki se bo pojavil na območju leta-lišča," je na predstavitvi vaje pojasnil njen vodja Mi-livoj Dolščak. Pojasnil je.

da so letalske nesreče sicer izredno redke, ko pa do njih pride, zahtevajo Števil-ne žrtve, zato morajo biti odgovorne službe ustrezno pripravljene za učinkovito reševanje. Z vajo zato želijo preveriti in izpopolniti organiziranost, pripravlje-nost in usposobljenost sil za zaščito, reševanje in po-moč ob veliki letalski nesre-či. Statistika kaže, da se kar 95 odstotkov vseh letalskih nesreč pripeti na območju letališč.

Vodja skupine za načrto-vanje vaje in namestnik ge-

KRANJ

Serija ponarejenih bankovcev

Kranjski policisti obravnavajo več primerov unovčitve pona-rejenih bankovcev za deset tisoč tolarjev. Na vseh ponared-kih je odtisnjena serijska številka AA0301456. Gre za pona-redke, izdelane z računalniško tehnologijo, opozarja policija in poziva občane, ki bi zaznali poskus unovčitve ponareje-nih bankovcev, da jo obvestijo na telefonsko številko 113.

neralnega direktorja Upra-ve RS za zaščito in reševa-nje Branko Dervodel je po-jasnil, da bo v vaji sodelova-lo tudi osebje finskega vele-poslaništva v Sloveniji pod predpostavko, da so v ne-sreči udeleženi tudi njihovi državljani. "Pr ičakujemo tudi, da si bodo vajo ogleda-li predstavniki sosednjih držav Hrvaške, Italije in Madžarske, ki lahko ob ta-kih dogodkih prvi priskoči-jo na pomoč. Pričakujemo tudi predstavnike Finske, Italije in Rusije," je pojasnil Dervodel.

JESENICE

Vlomil v pisarno

V noči na sredo je nekdo skozi okno vlomil v pisarno Gasilsko reševalne službe na Jesenicah. Iz priročne blagajne je vzel okoli 20 tisoč tolarjev. S. Š.

Neznanca mika tuja pošta Lani je Pošta Slovenije zabeležila deset vlomov in tatvin v poštne nabiralnike, letos jih je bilo s a m o na območju Domžal že trinajst.

JASNA PAIADIN

Mengeš, Domžale - Dom-žalski policisti že nekaj ted-nov zbirajo podatke o doslej še neznanem storilcu, ki je od druge polovice avgusta pa do danes na območju Policij-ske postaje Domžale vlomil v trinajst poštnih nabiralni-kov za oddajanje pošiljk in izpraznil vso vsebino. "Se-dem vlomov je bilo storjenih v avgustu, vsi drugi pa v kas-nejšem obdobju, in to na različnih lokacijah - na več mestih v središču Domžal, v Mengšu in v Ihanu," so spo-ročili domžalski policisti, ki so - čeprav so nabiralniki na gosteje naseljenih lokadjah -

poostrili nadzor, a storilca še niso izsledili.

Kakšen bi lahko bil njegov motiv, ni znano, je pa bilo nekaj pošiljk najdenih in vr-njenih Pošti Slovenije, kjer so nam sporočili, da takšni vlomi sicer niso pogosti, jih pa vsako leto po vsej Sloveni-ji zabeležijo nekaj. "Poda-tkov o tem, kakšna pošta je bila v omenjenih nabiralni-kih, nimamo, saj te pošiljke niso evidentirane, zato tudi nimamo podatkov o škodi," so sporofili s Pošte Sloveni-je, kjer v nabiralnike, nameš-čene na lokacijah zunaj pošt, letno prejmejo dobre tri od-stotke vseh oddanih pošiljk. In kakšni so njihovi ukrepi

za večjo varnost? "Pošta Slo: venije vse nabiralnike prazni najmanj enkrat dnevno, ne-katere tudi pogosteje. Takrat poštni delavci tudi preverijo brezhibnost nabiralnika in ob morebitnih nepravilno-stih takoj poskrbijo za servis. Vsi nabiralniki so nameščeni na stavbah, kjer poteka živa-hen promet, ta pa je tudi naj-boljši porok, da se nepridi-pravi poštnih nabiralnikov praviloma ne lotevajo."

Tako poštni delavci kot po-licisti, ki še vedno intenzivno zbirajo podatke o storilcu, pa občanom svetujejo, naj za oddajo vrednejših in po-membnejših pošiljk uporab-ljajo nabiralnike na poštah.


GG 74

Pravi predvolilni

rekorder je župan

Železnikov Miha Prevc, ki

praktično nima konkurence,

približal se je celo

jeseniškemu županu Borisu

Bregantu, ki mu je pred

štirimi leti anketa

napovedala celo več kot 8o-odstotno

verjetnost, da bo izvoljen.

Razaledi PRILOGA G O R E N J S K E G A GLASA ^ ^ ^ ^

Volilna anketa kaže, da bodo na vseh 27 gorenjskih županskih stolih sedeli moški, zamenjal se bo le vsak tretji, obetata se celo dva župana povratnika, v Bohinju in v Preddvoru.

Številnim gorenjskim županom se soet nasmiha zmaaa MA R I J A VOLČJAK

V zadnjih dneh smo dobili precej klicev, da bi jim že pred objavo razkrili rezultate naše raziskave javnega mne-nja pred županskimi volitva-mi. Po eni strani je to odraz predvolilne mrzlice, ki je pred letošnjimi lokalnimi vo-litvami precej večja, kot je bila pred Štirimi leti. Nekate-ri župani se potegujejo že za četrti mandat, kandidatk in kandidatov za župane je do-brih dvajset odstotkov več kot pred štirimi leti, zato je nestrpnost razumljiva. Po drugi strani je zanimanje za našo anketo odraz zaupanja, saj smo pred štirimi leti do-kaj natančno napovedali vo-lilne rezultate.

V zadnjih letih so se anke-te razbohotile, ljudje so jih že tako siti, da ne odgovarjajo več. Naši anketarji so imeli manj težav, saj ljudje časopi-su očitao raje odgovarjajo kot političnim strankam. Vsem,

ki ste sodelovali, smo poslali Gorenjski glas, če ste seveda tako želeli ali če še niste naši naročniki, da si lahko 'v živo' ogledate rezultate. Prihodnji teden mediji ne smemo več objavljati raziskav javnega mnenja, saj so sedem dni pred volitvami prepovedane, dan pred volitvami pa mora vladati volilni molk.

Številnim gorenjskim žu-panom se ponovno nasmiha zmaga. Najmanj šest bo iz-voljenih že v prvem krogu, morda še več, če jim bodo glasove namenili volivci, ki se še niso odločili. Treba je reči, da je neodločenih manj kot pred štirimi leti, kar seve-da prispeva k večji natančno-sti napovedi. Vsekakor se marsikje obeta drugi krog volitev, ko se utegnejo volilne karte precej premešati, voliv-cev pa je običajno manj in večjo vlogo odigrajo stran-karski pristaši.

Pravi predvolilni rekorder je župan Železnikov Miha

Prevc, ki praktično nima konkurence, približal se je celo jeseniškemu županu Borisu Bregantu, ki mu je pred štirimi leti anketa na-povedala celo več kot 80-odstotno verjetnost, da bo iz-voljen. Sicer pa vse kaže, da se bo na Gorenjskem zame-njal le vsak tretji župan. Ne-kateri se poslavljajo sami, nekatere bodo odslovili vo-livci. Najbolj gre za nohte se-danjim županom v Preddvo-ru, Mengšu, Kamniku, Ži-rovnici in Škofji Loki, med njimi so torej kar trije župa-ni SLS.

v Tržiču smo minulo sre-do anketo ponovili, saj nas je zanimalo, kakšen vpUv ima zadnji škandal na ponovno izvolitev župana Pavla Ru-parja. Pokazda je, da mu ni še prav nič škodovala, zani-mivo pa je, da sta več glasov dobila Borut Sajovic in Jure Meglič, dali so jima jih pred-vsem volivci, ki sprva niso nameravali iti na volitve.

TRŽIČ

Pavel Rupar

Borut Sajovic

Jure Meglič 3,8%

Vlncenc Perne j f 1,9%

Branko Praprotnik |

ne vem

ne povem

ne bom volil

37.1%

18,2%

16,3%

N-264

Anketa pred afero

TRŽIC

Rupar

Borut Sajovic

Jure Megli£ m 6 ,3%

Vlncenc Peme ^ 2 , 2 %

Branko Praprotnik | 0 %

ne vem

nc povem ^ ^ ^ 7,1%

ne bom volil ^ ^ ^

datum izvedbe: n . oktober 2006

37.2%

2 1 , 2 %

16.4%

N=269

Anketa dan po aferi

Volilna tekma se tudi po letakih sodeč bliža vrhuncu. / Fcrorma oom

VOLITVE 2006 Razgledi

KRANJSKA G O R A

Jure Žerjav

Robert Piavčak 1 0 4 %

Jože Zupančič

Janez Mlinar 5.2%

Marinka Puc Koplan m ^

Matjaž Uvttižar O m a n 10,5%

ne vem

35.4%

ne povem

ne bom volil

N-212

Ž I ROVN ICA

Franc Pfajfar

Leopold Pogačar

Anton Koselj

Valentin Sodja

ne vem

ne povem

ne bom volil

16.9%

21,9%

19.9%

S.0%

17.4%

N«>20t

JESENICE

Tomaž Mencinger

Branko Noč H ^ H 10.5%

Robert Pajk • 4.9%

Andrej Černe • 3.s%

Dejan Justin • 2.4%

ne vem

ne povem • 3.0%

ne bom volil l i ^ ^ ^ H i 14,6% •

N-371

RADOVLJICA

Čufer

Jakob Demšar y

S imon Zore ^ 3

ne vem ^ ^ ^ ^ ^ ^ ,9,5%

ne povem | | | | |

ne bom volil ^ ^ ^ ^ ^ ^ ,2,7%

N-363

B LED

Janez Fajfar 1 22.5% Davorina Pire 7.9%

Ana Miler ^m s.1% Vladimir Silič 4.0%

Roman Bežni k H 3 '^% Janez Petkoš • 2.8%

Stanislav Krivec H 2.8% Matej Aljeski 1 1.2%

Ana Marija Kovač 1 1.2% ne vem

ne povem ne bom volil

N-253

GORJE

Peter Torkar 1 3 1 . 9 %

Kristl Ogris H ^ H H 13.2%

Alojz Poklukar

Rok Peterman | 2 , 1 %

Miha Potočnik | i . 4 %

ne vem 21,

ne povem 6,3%

ne bom volil

N-144

BOH INJ

Franc Kramar

Zvone Šolar

Jože Cvetek

Matilda Arh • 1.7%

Dušan Jovič • 1.7%

Ljubo Sušnik | o . 9 %

ne vem ^ ^ H H I ^ H 19.0% ne povem ^ ^ • 7 . 8 %

ne bom volil • • 6 . 1 % N-231

P R E D D V O R

Miran Zadnikar

Franc Ekar

Stanislav Bergant 10,2%

Bernarda Sifrer 7,1%

Ivap Crginič | 1,6%

ne vem

ne povem

ne bom volil

22.0%

20.S%

N»127

JEZERSKO

Milan Kocjan

Andrej Kamičar

50.0%

N-50

NAKLO

Dušan Dermota ^ ^ H

Marko Mravlja Q

ne vem ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ 20.3%

ne povem

ne bom volil 8,2%

N-28]

TRŽ IC

Borut Sajovic • 18,2%

Jure Meglič H 3,8%

Vincenc Peme ^

Branko Praprotntk | 0 %

ne vem 1 16,3%

ne povem 8,3.%

ne bom volil 14.4% N-264

KRANJ

Damijan Peme 11,1%

Franc Košir 7.7%

Irena Oman ^ ^ 4,5%

Janez Jereb ^ 2.6%

AlešAnkerst | 0,3%

Andraž S u k | 0,2%

ne vem ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ 19.0%

ne povem m 4,5%

ne bom volil 11,3%

N.584

Š E N Č U R

Rajko Bakovnik 6,8%

Tone Karun | 2,7%

ne vem ,6,4%

ne povem ^ ^ ^ 9,1%

ne bom volil 9,$%

N«220

Bojan Starman

Martin Kopač

Marko Mriak

ne vem

ne povem

ne bom volil

2IR1

40.4%

7.4%

8,2%

18.8%

N-282

D O M Ž A L E

Peter Verbič 1 21.8%

Andreja Jarc Pogačnik 6,2%

Janez Ulčar ^ 2.8%

Sonja Heine ^ 2,5%

rte povem 5.0%

ne bom volil n ,8%

, N-357

VOLITVE 2006 Razgledi

Franc Čebulj

CERKLIE NA GORENJSKEM

Franc Čebulj 1 1 5J.5% Andrej Kosec • 3.0%

Janez Martinfii D M %

Franc 2lebir D 1.0%

Primož Mojnik n ' . o %

Ciril Repnik 1 0 % ne vem 1 121.3%

ne povem 1 1 '0,9% ne bom volil 1 I8.q%

N-202

MEDVODE

Janez Suiteriif

Alenka Ž. Kunaver ^ ^ 4,9%

Alojz Jožef Dovie ^ 3,0%

Gustav Simic 11,1%

ne vem 20,9%

ne povem ^ ^ ^ ^ ^ 9,0%

ne bom volil

N-268

SKOFJA LOKA *

Igor Draksier | .

Mirjam Jan Blaži« 10,6%

Duian Krajnik |' :-.r|.o,4%

JožeVaherCalofl 1 6,1%

Blaž Kujundžii | 1 5.9%

Drago Leskoviek 2.4%

ne vem {

ne povem j 1 10,1%

ne bom volil [. . • -1 9.3% N.376

VODICE

Anton Kokalj ^ ^ ^ ^ ,3,0%

Franc Suitar j,2%

ne vem ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ 17,7%

ne povem 10,9%

ne bom volil (,3%

N.192

2ELEZNIKI

Aleš 2umer |

Jure Kavčič |

ne vem 10,9%

ne povem ^ 3,6%

ne bom volil g,e%

N.304

KOMENDA

Tomaž Drolec H H H 62,2%

Pavel Smid H 8 , i %

ne vem 12,6%

ne povem m 6,3%

ne bom volil 10,8%

N-222

GORENJA VAS POLJANE

Jože Bogataj

Milan Cadei 12,5%

BogoZun 12,1%

Marko Uieničnik

ne vem 1 23,8%

ne povem

ne bom volil

N-2es

KAMNIK

Demeter Sadnikar 23,8%

Marjan Smole ^ j ^ ^

Miha Resnik ^ 2.8%

vem 1 20,4%

ne povem ^ ^ ^

ne bom volil ^ ^ ^

N-353

Volilna napoved županskih volitev na Gorenjskenn Po naročilu Gorenjskega

glasa s m o v Klicnem centru slepih v tednu od 2. oktobra do vključno lo . oktobra opra-vili raziskavo javnega mnenja glede županskih volitev na območju občin širše Gorenj-ske. Raziskava je bila oprav-ljena v popoldanskem času med 15.30 in 20.30, v soboto pa v dopoldanskem času med 9.30 in 13.30. Klicna baza so-delujočih je bila pripravljena

iz telefonskega imenika Slo-venije in je obsegala gospo-dinjstva fizičnih oseb na ob-močju občin širše Gorenjske, ki imajo telefonski priključek. Izbor telefonskih številk je bil glede na gostoto telefonskih številk po posameznih nase-ljih znotraj občine naključen. Vsaka klicana številka je bila tako preko račimalniškega programa izbrana naključno iz osnovne klicne baze glede

na število telefonskih pri-ključkov na določenem ob-močju. Tako s m o za posa-mezno občino dosegli enako-merno prisotnost vseh obča-nov. Ciljna oseba je bil član gospodinjstva, ki je polnole-ten.

Delež sodelujočih za posa-m e z n o občino s m o izbrali glede na število prebivalcev v občini. Število sodelujočih v raziskavi je bilo odvisno tudi

od pripravljenosti posamez-nih občanov za sodelovanje in je prikazano na vsakem graftL

Z a pridobitev 6.887 mnenj s m o poklicali 18 . 151 številk, od tega se n a m je oglasilo 1 0 . 2 0 8 ljudi. Raziskava je bila opravljena s pomočjo raču-nalniško podprtega telefon-skega anketiranja CATI.

Klicni center slepih Matevž Pintar

MENCE£

Tomaž Stebe S 20,9%

Franc Jerič 1 20.4%

Aleš Janeiič ^ ^ ^ ^ 10,9%

JožeVahtar ^ ,.2%

M S M 27.0%

ne povem 4,7%

ne bom volil 10,9%

N-211

TRZIN

Miran Sinigoj ^ ^ ^ ^

Matjaž E r č u l j ^ g

Marko Bregar f 2,2%

ne vem ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ 22.8%

ne povem j ^ j 4,4%

ne bom volil ^ ^ ^ 10,3%

N>I36

LUKOVICA

Anastazij Živko Burja ^ ^ ^ ^ ^ ^

Lado Coričan ^ ^ ^ 7,4%

Ana Zaje

ne vem ,6.g%

ne povem ^ ^ ^ ^ ^ ,3,99^

ne bom volil 10,9%

N.202

39.8%

N-216

KLICNI CENTER SLEPIH CSS-IP d.0.0. - Invalidsko podjetje vYww,Kligni-Qgntgr,Ppm

H

GORENJSKA MESTA Razgledi

s kritično distanco smo se sprehodili po petih gorenjskih mestih: Jesenicah, Tržiču, Radovljici, Kamniku, Škof)i Loki

D nt eimes eder m en sam hote

Na Jesenicah je mestni utrip

najbolj optimističen.

MARJETA SMOLNIKAR

Na Jesenicah je mestni utrip najbolj optimističen, Tržič je najbolj zanemarjen, Radovljica in Kamnik imata najlepše vzdrževano in ureje-no staro mestao jedro in tudi najbolj opuščeno, v Škofj i Loki stoji sredi glavnega trga v neposredni bližini kužnega znamenja modro-bela bara ka in kazi srednjeveško po dobo enega najlepših sloven skih mestnih jeder. Naj bol neresno, že kar smešno je, da premore vseh pet mest en sam hotel, v Radovljici.

Prihodnost v razcvetu

Jesenice, ki so prvič ome-njene v Ortenburškem pra-vnem redu iz leta 1381, so v spominu večine Slovencev onesnaženo železarsko me-sto na skrajnem severozaho-du države. Resnici na ljubo in na veselje Jeseničanov, temu ni več tako. Zadnjih petnajst let se razvijajo v so-dobno, urejeno in prijazno mesto. Kljub številnim raz-padajočim hišam, ki čakajo na rušenje, dajejo urejene zelenice, cvetlični otoki in vo-domet Jesenicam že nekaj potrebnega mestnega blišča.

Vsekakor so na Jesenicah do-bro izkoristili možnost črpa-nja evropskih denarnih sred-stev.

Pravega mestnega jedra Je-senice za zdaj še nimajo, se pa razvija v neposredni bliži-ni prenovljene občinske stav-be. Središče kulturnega do-gajanja je spomeniško zava-rovana Kosova graščina, zgrajena leta 1521. Žal je dru-ga, Bučeleni • Ruartova graš-čina, še vedno na pol razvali-na, ki čaka na obnovo. Po-hvalno je, da se na Jesenicah zavedajo pomena arhitektur-nih spomenikov in so spo-meniško zavarovali mestni predel Stara Sava; lani je bil obnovljen delavski blok, ki je bil zgrajen konec 18. stoletja in je verjetno najstarejši de-lavski blok v Sloveniji, ob-novljene so betonske rake, delno je restavrirana tudi šti-risto let stara cerkvica, kd pa na dokončno obnovo še čaka.

Temna stran Jesenic so umazana hišna pročelja, v kar bi morala občina vložiti več denarja, in zapuščeni že-lezarski objekti, v katerih se nič ne dogaja in se bodo, če ne bo šlo drugače, nekega dne sesuli sami vase. Tako na rušenje, med drugim, čaka stara toplarna, ki nav-

zven zgleda kot hiša strahov. Že zdavnaj bi morali odstra-niti tudi železniške tire, po katerih ni vlak peljal že desetletja in jemljejo že tako utesnjeni mestni prostor. Na prenovo pa čaka tudi hokej-ska dvorana pod Mežaklo.

Še dva problema številka ena sta na Jesenicah. Prvi je ta, da v mestu ni parkirišč, drugi je dejstvo, da Jesenice nimajo hotela. Tako se turisti na Jesenice vozijo le na eno-dnevne izlete. Je pa res, da je gostinska ponudba v mestu pod Mežaklo zelo solidna.

Namesto trgovskih cen-trov, ki rastejo kot gobe po dežju, si meščani želijo ure-jene tržnice in ponovnega zagona industrije, ki bi pri-nesla nova delovna mesta. Sicer ne bo v trgovskih cen-trih česa zapravljati. Sicer pa je z meščani tako, da se po-mena kulturnega dogajanja, s katerim je mesto solidno "založeno", še ne zavedajo dovolj.

Prideš, vidiš, odideš

Resničnost je krivična. Za kar je v aktualnem prime-ru, kajpada, odgovorna mest-na oblast. Radovljica, ki je v nekem spisu oglejskega

Jesenice

Tržič

Naključja številk 13 R A Č U N A L N I K I N J A Z

ROBERT GUŠTIN

Danes je petek, pa še trinaj-stega smo. Za povrh je še moj prispevek trinajsti po vrsti. Splet naključij ali le igra števil? Kakorkoli že. Petek, trinajste-ga, slovi po nesrečnem dnevu, prav tako pa tudi številka trinajst ni ravno znana po dobrem vplivu. Sicer me na to številko ne vežejo nikakršni slabi spomini, a vseeno ne bom tvegal. Pa nisem vraževeren, a bom kljub temu raje za danes obdelal malo bolj lahkotno temo, da ne bom pri kom kriv za kaj slabega.

Ko že govorimo o igri števil, potem se zelo hitro približamo statistiki. Statistika temelji na številkah, na preštevanju, ana-liziranju in vrednotenju le-teh. Ima pa to dobro lastnost, da lahko iz precej neuporabnih podatkov pridobi zelo zanimi-ve rezultate. In ne boste veijeli, kje so najbolj zgoščeno prika-zani statistični podatki. Na In-ternetu, na spletni strani

http://mvw.stat.si, kjer svoje rezultate predstavlja Statistič-ni urad Republike Slovenije.

Pri njih lahko najdete po-datke o uporabi intemeta v Sloveniji. V prvem četrtletju leta Z006 je bilo v Sloveniji med osebami v starosti od 10 do 74 let 54 odstotkov takih, ki so internet uporabljale v zadnjih treh mesecih. Največ je takšnih uporabnikov, ki dnevno uporabljajo internet. Delež uporabnikov intemeta se je sicer povečal v vseh sta-rostnih skupinah, vendar pa

je še vedno precej večji med mlajšimi osebami. Med ose-bami v starostni skupini od i6do}4 let je bilo v prvem če-trtletju leta 2006 takih, ki so internet uporabljale v zadnjih treh mesecih. 81 odstotkov, med osebami v starostni sku-pini od J j do 54 let pa je bilo takih le 50 odstotkov. Na upo-rabo intemeta močno vpliva tudi stopnja izobrazbe. Med

osebami z nižjo izobrazbo je bilo v prvem četrtletju leta 2006 le J9 odstotkov uporab-nikov intemeta, med tistimi z višjo izobrazbo pa je bilo ta-kih 90 odstotkov. Uporabniki iščejo na intemetu največ prednakupovalnih informa-cij, kar 42 odstotkov, in infor-macij, povezanih z zdravjem, kjer je delež 21-odstoten. Še vedno je zelo priljubljena elek-tronska pošta. V prvem četrt-letju leta 2006 jo je med ose-bami v starosti od 10 do 74 let uporabljalo 43 odstotkov. Na-kup prek intemeta je že kdaj opravilo 15 odstotkov uporab-nikov, v zadnjih treh mesecih pa je prek intemeta nakupo-valo 8 odstotkov oseb v staro-sti od 10 do 74 let.

Zanimivi so tudi podatki o osebnih imenih v Sloveniji. Najpogostejši imeni med otroki sta Anja in Luka. Anjje skoraj štiri tisoč, kar je 2,g odstotka vseh deklet. Luka pa se ponovi

več kot poo-krat, kar jej,6 od-stotka vseh fantov. Med fantov-skimi imeni se več kot 3500-krat pojavijo še Jan, Žan, Rok, Nejc in Žiga, med dekliškimi pa Sara, Ana, Nina in Nika. Najpogostejše dvojno dekliško ime je Ana Marija na 112. me-stu po pogostosti, najpogostgše fantovsko pa Žan Luka no 164. mestu.

Statistika govori tudi o tem, kaj počnemo. Otroci dnevno za pot do šole in nazaj porabi-jo približno pol ure, f šoli se učijo nekaj več kot tri ure. Do-mačo ruilogo deklice ob šolskih dnevih opravljajo uro in pol, fantje pa 10 minut manj. Otro-ci imajo dnevno nekaj več kot šest ur prostega časa. Največji del tega porabijo za gfedanje te-levizije. Pred televizorjem fant-je presedijo sicer 10 minut truinj kot dekleta, ki to v pov-prečju počnejo dve uri in pol dnevno. Za branje knjig tako ne ostane prav dosti časa. De-

kleta med tednom za to porabi-jo 17 minut. Povprečno se fant-je med tednom igrajo uro na dan, dekleta pa nekaj manj. V ta čas so zajete tudi igre na ra-čunalniku.

Spremlja se tudi starost pre-bivalstva. V zadnjih 50 letih se je p Sloveniji število rojstev pre-polovilo, življenjska doba pa se je podaljšala za 16 let in je ko-nec leta 2005 dosegla povpre-čno •j'],8 leta. Po napovedih in ob spremljanju gibanja vredno-sti bo leta 20J0 vsak tretji pre-bivalec Slovenije in tudi EU star 65 let ali več. Prebivalec sveta bo leta 2050 v povpre^u 10 let starejši kot danes.

Mnogo številk in podatkov. Njihovo obvladovanje je z'ra-čunalniki mnogo bolj enostav-no in pregledno, predvsem pa hitreje najdemo prave podatke. Za njihovo zajemanje pa se še vedno uporabljajo stari načini. Vez med sodobnostjo in tradi-cionalnostjoje vzpostavljena.

http://mvw.stat.si


Radovljica

Radovljica

Kamnik

patriarha prvič omenjena leta 1 2 9 6 in v kateri se je ro-dil prvi slovenski dramatik Anton T o m a ž Linhart, ima eno najlepših srednjeveških mestnih jeder v Sloveniji, glas o tem pa ne seže bistveno dlje kot, denimo, do Kranja.

Ko prestopiš prag starega mestnega jedra, je tako, kot bi stopil v okusno urejeno dnevno sobo, v kateri ni pra-hu niti pod omaro. Čeprav je tu in tam vogal katere od srednjeveških mestnih hiš odbit ali cveti fasada, so pro-čelja večinoma obnovljena. Kar na eni strani poudarja veličino arhitekture, na drugi pa daje občutek svežine in zračnosti mestnega jedra.

Na Linhartovem trgu se lahko sprehajalec usede na eno od številnih mestnih klo-pi in občuduje srednjeveško arhitekturo. Precej manj možnosti ima, da bi to isto počel ob kavi v kavarni ali ob tortid v slaščičarni, saj je go-stinskih objektov v starem mestnem jedru le za vzorec. Trgovinic s spominki, gale-rij, prestižnih butikov, zla-tarn in vsega drugega, kar je, denimo, za Salzburg samo-umevno in kar ustvarja v zgodovinskem mestu doda-no vrednost, pa sploh ni. Sto-ritvena dejavnost se seli v novo mestno jedro, ki raste okrog upravne enote, banke in avtobusne postaje.

Ker ni ponudbe, ni ljudi, brez ljudi pa ostaja mestno jedro samo sebi namen. Tu-risti, ki so nad srednjeveško Radovljico navdušeni, in tru-me srednješolcev pridejo, vi-

dijo in odidejo. Na srečo ima-jo turisti v mestu tudi kje prespati. Tako so v hotelu Grajski dvor stalni gostje Nemci, ki preko Radovljice romajo v Medžugorje.

Mestna oblast mora v bliž-nji prihodnosti izpolniti tri naloge. Prva je, najširšo jav-nost informirati o tem, da je Radovljica srednjeveški kul-turni spomenik, druga je, v mestnem jedru obuditi živ-ljenje, tretja je, zgraditi naku-povalni center, da Radovljiča-nom ne bo treba po nakupih v bližnje Lesce ali še kam dlje.

Iz nič ni nič

V nasprotju z Radovljico, daje tržiško mestno jedro obiskovalcu občutek, da je vstopil v zanemarjeno stano-vanje, za katerega družina nima bodisi volje bodisi denarja, da bi ga spravila v red. Začne se pri neureje-nem prometu v m e s t n e m središču, ki je smrtno neva-ren, nadaljuje se pri parkir-nem prostoru, ki si tega ime-na ne zasluži, konča pa, reci-mo, pri urejenem otroškem igrišču, ki je za zdaj kar ob parkirišču.

Konec sedemdeset ih let prejšnjega stoletja je dobil Tržič med vsemi mesti ta-kratne Jugoslavije prvi tako imenovani oživitveni načrt mestnega jedra. Takratna mestna oblast je Trž ičane celo vprašala, kje oz i roma na katerem področju naj za-čnejo mesto oživljati. Kaza-lo je torej dobro, potem pa

iz tega ni bilo nič. In še ved-no ni nič.

Mestu se je svetla prihod-nost kazala, preden je prišlo v Tržiču do navala delovne sile z juga takratne države. Dobili so delo in stanovanje v sta-rem mestnem jedru, za kate-rega je značilna Tržiču lastna arhitektura, s katero pa nedo-mačini niso znali živeti oziro-ma do nje niso imeli odnosa. Čeprav je res, da bi morala imeti odnos do mesta v prvi vrsti mestna oblast

Od požara leta 18 1 1 so za hiše v starem mestnem je-dru značilna kovinska pol-kna, portali in okviri iz zele-nega kamna, firbec okna, opestni kamni, sušilne odpr-tine. Polken, ki so neke vrste zaščitni znak Tržiča, je v me-stu več kot dvesto, obnovlje-nih je le približno trideset odstotkov. Sušilne odprtine so spremenjene v podstreš-na stanovanja. Celo fasade, ki so bile obnovljene, se s te-žavo držijo skupaj, neobnov-Ijene so cvetoči mestni osat Mimo nadzora zavoda za spomeniško varstvo in s ti-h i m privoljenjem mestne oblasti posamezniki z grad-benimi posegi uničujejo identiteto mesta. Industrij-ska arheologija služi za sme-tišče in neusmiljeno propa-da. Malijevo hišo, v kateri naj bi bil prespal Napoleon in je razglašena za kulturni spo-menik prve stopnje, je uničil kapital; v njej so zgradili sta-novanja, ki jih ne morejo prodati.

• 18. stran

Ko prestopiš prag starega mestnega jedra v Radovljici, je tako, kot bi stopil v okusno urejeno dnevno sobo, v kateri ni prahu niti pod omaro.

Hudič polhe pase 54 I Z S T A R I H Č A S O V

M I H A N A G U Č

Katere živali je premogla Vojvodina Kranjska v Valva-sor jevem času? Na jpre j " raznovrstne četveronož-ce". "Kranjska ima najbol j znane živali kakor druge ev-ropske dežele, tako kon je , govedo, ovce, koze, prašiče, osle, mačke, pse itd. P o vsej Evropi najbolj hval i jo kra-ške konje , ki jih rede na Kran j skem zaradi nj ih vztrajnosti , ker dolgo žive in stanovitno p r e n a š a j o delo in ježo. Pr ivadi jo jih temu že v mladosti tako, da jih pasejo po s a m e m kam-nu in skali . Med psi n iso kranjski najslabši, zlasti na Krasu in Pivki, kjer so tako veliki in m o č n i , da volku krepko kožuh stresejo; zato jih imajo pastirji vedno pri sebi." Do tu nič posebnega, S psi je imel najbrž v misl ih

kraške ovčar je , s konj i pa gotovo še ne lipicancev. Po-tem pa pride na vrsto drob-na, a posebna žival.

"Je pa na Kranjskem čud-na živalca, ki je ne vidiš izle-pa po drugih evropskih de-želah, a je je tu prav veliko; po kranjsko ji pravijo polh. Polh je nekoliko večji od podgane, ki ji po sivi barvi tudi sicer ni nepodoben. Je razno sadje kakor veverice, ki j im je enak po veUkosti. Zadovoljen je tudi z buko-vim žirom. Te živalce prebi-vajo vso zimo pod zemljo, v poletnem času pa pridejo na dan, v velikih bukovih goz-dovih samo iz ene luknje po več tisoč." Zdaj pride na vr-sto tisto, kar naredi iz polhov problem. "Pravijo za trdno, da jih goni vrag s a m na pašo. Pred leti sem šel sam z

drugimi ponoči v gozd, kjer navadno love te živali. T u s m o slišali močno pokanje in tleskanje, kakor pokajo vozniki z bičem. Ko so prišli in pritekli nato polhi v never-jetnih množinah, so kmetje okrog mene slekli suknje in sezuli škornje ter vse skupaj pometali od sebe. Zlezlo je toliko polhov noter, da so jih bili suknjiči in škomji čisto polni. Ko je bila j>olšja arma-da (ali vojska ali čreda) mimo, so v oblačila skrite polhe pobili in pobrali. T o mi more jo potrditi moja lastna ušesa in oči. Vendar se to ne dogaja vsako noč, ampak le ob sobotah zvečer in o drugih svetih časih."

Kakšen pa je hudič, ki pol-he pase? "Ljudje pravijo, da vrag nima moči, pregnati to Živalco iz človekove obleke,

če se skrije vanjo. Kadar je slišati tisto pokanje in se oglasi še žvižg - to se često zgodi - je treba brž zbežati. Pravega vzroka pa mi ni ve-del nihče povedati, razen da vrag vsakogar podere, kdor se m u ne umakne , ko za-žvižga. Drugi zopet pripove-dujejo, da se prikaže potem hudobni duh v strašni pri-kazni. To sem slišal od dveh kmetov, Id sta trdila, da sta ga videla na svoje oči. Ko pa sem enega vprašal, kakšen je vrag, je dejal: 'Hudo divji, kakor pol kozla.' Čez dolgo časa sem ga dal po drugem vprašati, kakšno postavo je imel. T e m u je odgovoril: 'Kar grozno: ko pol človeka.' Tako ne m o r e m za trdno reči, ali je res kaj videl ali se m u je sanjalo. To je pa ven-darle gotovo, da vraga več-

Hudič ne goni le polhov ...

krat slišijo, ko goni polhe in pri tem tleska, ploska in močno žvižga. Veliko gospo-skih oseb v deželi ni hotelo verjeti, dokler jim skušnja ni vzela dvomov. Povečini pra-vijo, da so od staršev slišali, da se je treba vragu, Id polhe goni, izogniti, če tretjič moč-no zapiska."

i 6

USODE Razgledi

Prmejduš, kaj bova pa sedaj?! je zaklel.

ako kot smo bi i en

Popadki so bili vse

močnejši. Zavlekla se je

za grm in z grozo ugotovila,

da bo vsak čas rodila. Otrok je

že zajokal, ko je zaslišala po

stezi nove korake.

MILENA MIKIAVČIČ

Zgodilo se je, da sta ostala snaha in tast sama doma, ko je prišel čas. Mož je delal pri gradnji bunkerjev Rupniko-ve linije, tašča je bila pri hčer-ki, ki je prav tako rodila, in Marija se je, hočeš nočeš, morala obrniti na tasta.

"Še po sedemdesetih letih, ko se spomnim na tisto jutro, me oblije srh ob spominu, kako mi je bilo nerodno. Toda voda mi je odtekla in pred očmi sem imela dvig-njen prst babice, ki mi je za-bičala, da se nimam kaj pre-mikat, če se mi bo to zgodilo. Tast je za mizo ob peči žvečil tobak in čikal v kahlo. Ležala sem na peči in stokala, ker so postajali popadki vse hujši.

Ja, kaj ti pa je, ženska, da že navsezgodaj ne daš miru, mi je enkrat dejal in ko je po-tem vstal, me pogledal, je ta-koj videl, koliko je ura. Prmg-duš, kaj bova pa sedaj?! je za-klel. Samo pomagajte mi, sem ga prosila. Pobral se je v

kuhinjo in slišala sem ga, ko je odšel na dvorišče po vodo. Še zmeraj je klel in zmerjal, ko je zakuril v šporgert. Sam bog mi je pomagal, da sem rodila brez težav, zelo hitro. Toliko je odgrnil rjuho, da je prijel otroka, prerezal popko-vino, potem pa me je takoj zakril nazaj. Po obrazu mu je kar teklo in bil je bled kot ste-na. Ko je otrok zajokal, se mu je glas zatresel, ko se je sku-šal pošaliti in ga je okregal, češ a sedaj, ko sem ti poma-gal, se boš pa še drl! Potem se je obul in odšel do bližnje-ga soseda, ki je bil v normal-nih pogojih več kot uro hoda oddaljen. Proti večeru se je vrnil z mojo daljno teto, ki me je oskrbela in mi dala je-sti in piti, kajti bila sem pre-več izčrpana, da bi lahko zlezla s peči in si poiskala kaj za pod zob."

Tudi če bi gnojne vile dol letele, se je v nedeljo moralo iti k maši. Tudi Martina se ni obotavljala, čeprav se ji je zdelo, da ji vse "k tlom tišči".

Ko je tašči potamala, jo je ta zavrnila z besedami, da še nobeni ni "notr ostal" in da tudi njej ne bo. In je šla. V dolino je bilo kar dobre pol ure hoda in ko se je usedla v klop, jo je začelo že pošteno zvijati. Toda niti mrdniti si ni upala, ker jo je tašča zmeraj grdo pogledala. Nazaj grede ni zmogla hitre hoje. Bom malo posedela, je rekla dru-gim, W so jo kar pustiL pri miru in so hiteli naprej. Po-padki so bili vse močnejši. Zavlekla se je za grm in z grozo ugotovila, da bo vsak čas rodila. Otrok je že zajo-kal, ko je zaslišala po stezi nove korake. Na ves glas je zavpila in potem je zagledala soseda, ki je odgrnil veje. Ta-koj je vedel, kaj se je zgodilo. Iz žepa je vzel nožičko, prere-zal popkovino, in potem ko je zavila otroka v birtah, ji je pomagal na noge. Peš se je odpravila do doma, skuhala kosilo, ker je to bilo njeno delo, in šele potem se je lah-ko ulegla.

Tine mi je povedal zgodbo o svojem rojstvu. Njegova mama je dobila popadke en-krat febmarja, ko je na novo zapadlo več kot meter snega. Ni bilo misliti, da bi oče vpregel konja in jo odpeljal v dolino, kjer bi že našel kak-šen prevoz do Kranja. Nalo-žil jo je v Ustnik in zagazil v visok sneg. Ko |e prišel na glavno cesto, ga nekdo pov-praša, kam gre.

Tedaj pa se vzdigne mama iz koša in pove: "Mene nese, ko bom kapčvala."

Na vasi so bili tedaj trije avtomobili in njihovi lastniki so bili velikokrat za šoferja porodnicam v kranjsko po-rodnišnico.

Zaradi trdega in garaškega dela so ženske rojevale z več-jo lahkoto kot danes. Zato me ni čudilo, ko so mi neka-tere priznale, da je bilo teže speči peko kruha kot rodit.

Običajno so po porodu po-čivale le dan ali dva. Če so že imele več otrok, pa še to ne. V veliko pomoč so bile sose-

de, ki so, praviloma, prihajale tri dni in pomagale v hlevu, skuhale kosilo in postorile najnujnejše. Vedelo se je. da bodo dobile povmjeno.

Ko se je otrok rodil

Moji sogovorniki, tako tisti z Žirovskega Vrha. z območ-ja Mrzlega Vrha, Koprivnika, Vrsnika, Žirov in Brekovic, vsi po vrsti so mi povedali, da so matere takoj po porodu do-bile kurjo juho. To ni bil samo običaj, to je bUa tudi nuja, kajti ženska se je mora-la hitro okrepiti, da je bila spet sposobna za delo in mo-ževo sprostitev. Ce bodo moje besede komu izzvenele kru-to, naj zapišem, da je bilo ve-liko primerov, ko so zanosile že drugi mesec po porodu in zgodilo se je, da nekatere niso imele, zaradi pogostih roj-stev, menstmacije po deset ali več let Žlahta je prinesla tako imenovano pogačo, so-seda porodnici hleb kruha, sosed pa steklenico vina.

Med sosedi 7 S L O V E N C I ZA M E J A M I

JOŽE KOŠNJEK

Slovenci na Koroškem so pretekli teden izgubili velikega zagovornika in prijatelja med nemško govorečimi Korošci, Hansa Sitno, nekdanjega ko-roškega deželnega glavarja. Umrl je v celovški bolnišnici, star 8g let. Koroški socialdemo-kratski politik je vodil koroško deželno vlado med letoma

in 1972. Bil je eden red-kih koroških politikov, ki seje odločil na Koroškem postaviti dvojezične krajevne napise. Nameraval jih je postaviti v 20J dvojezičnih krajih na juž-nem Koroškem, vendar sta bila on in takratni zvezni kancler dr. Bruno Kreisky deležna tako hudih kritik in napadov, v Ce-lovcu in Velikovcu so ju celo obmetaval z gnilimi jajci in paradižniki, da sta morala od-nehati. Simo, ki se je leta 1974

popolnoma umaknil iz politi-ke, je na gfavarskem položaju na Koroškem nasledil doteda-nji deželni tajnik socialdemo-kratske stranke Leopold Wag-ner, kije pri dvojezičnosti po-puščal koroSkim nacionalistič-nim kresom. Kasneje je dunaj-ski parlament, po neuspešnem preštevanju manjšine, sprejel

zakon o narodnih skupinah, ki pa je dvojezične krajevne napi-se določil leševgi krajih. Da-nes, trideset let po sprejetju, še ni izpolnjen. Koroški Slovenci so ob smrti Hansa Sime zapi-sali, daje bil politik, ki seje res-no trudil za enakopravno so-žitje obeh narodov na Koro-škem in za uresničitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe, še posebej pri dvojezičnih krajev-nih napisih. Bil Je pogumen branilec slovenske manjšine na Koroškem. Koroški časnikar Ivan Lukan je ob njegovi smrti spomnil, da se je pokojni Hans Sima leta 2002 v pogovoru za avstrijsko revijo Format zad-njič javno opredelil do proble-ma dvojezičnih napisov na Ko-roškem. Socialistični stranki je očital, da pri dvojezičnih napi-sih deluje maloduSno in nedo-sledno, koroškega deželnega ^vaija jorga Haideija pa je označil za desno radikalnega politika.

Koroška seje različno spom-nila 10. oktobra, obletnice ple-biscita leta 1920, na katerem

je 59 odstotkov volilnih upra-vičencev v plebiscitni coni gla-sovalo za priključitev dela Ko-

roške Avstriji in proti priklju-čitvi h Kraljevini Srhov, Hrva-tov in Slovencev. Uradno de-želno praznovanje je bilo v to-rek, 10. oktobra, na dvorišču deželne hiše v Celovcu, Sveča-nost, na kateri je bil §avni go-vornik deželni glavar dr. Jdrg Haider,je minila v znamenju napadov na slovensko manjši-no in na njene predstavnike ter v razglašanju Koroške kot enojezične dežele. Njegova tar-ča so bili tudi sodniki avstrij-skega ustavnega sodišča, ki razsojajo manjšini v prid. Slo-venci naj bi imeli na Koro-škem take pravice, kot jih nima nobena manjšina v Ev-ropi, za kar "naj bodo končno tudi hvaležni Avstriji in Koro-ški". Dan pred uradno prosla-vo pa so predstavniki Zveze slovenskih organizacij. Skup-nosti Slovencev na Koroškem, Cerkve in Heimatdiensta pod-pisali izjavo ob "Dnevu skup-ne domovine Koroške". Čeprav Narodnega sveta koroških Slo-vencev ni med podpisniki, je njegov predsednik dr. Matevž Grilc zapisal, da je to "poziti-ven korak k izboljšanju ozrač-

ja dialoga v deželi, čeprav bi

Dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev: Na spoštovanju zakonov in pravic manjšine je mogoče plodno in pozitivno sožitje med večinskim narodom in slovensko narodno skupnostjo v deželi.

nekateri odločilni dogodki v preteklosti in do novejšega časa zaslužili bolj diferencirani na-čin obravnavanja. Bistvo pa je, da se vsi podpisniki zavezu-jejo k spoštovanju zakonov. 7.

člena Avstrijske državne po-godbe in razsodb ustavnega so-dišča." Seveda pa slovesne iz-

jave ne smejo zakrivati dejan-skih problemov, je zapisal dr. Matevž Grilc.

Reforme so korak naprej za vse nas. s prihajajočim paketom reform Slovenija jutri bomo v Sloveniji povečali blaginjo in izboljšali kakovost življenja. Spodbudili bomo podjetništvo in konkurenčnost gospodarstva, dvignili raven izobraževanja, pocenili državno upravo, izboljšali zdravstvo, poskbeli za hitrejši razvoj regij in povečali zaposlenost. Reforme so korak naprej za vse nas.

Sejna dvorana številka 14 Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, Kranj, 16.10.2006 ob 17. uri

Vabljeni na javno razpravo, na kateri bomo govorili o davčni reformi.

Gostje z vladne strani bodo minister za finance dr. Andrej Bajuk, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan in državni sekretar z ministrstva za finance mag. Andrej Šircelj.

Razpravi bo sledila manjša pogostitev.

www,sloven>jajulri.gov.si Slovenija

Komunala Kranj

AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV

Komunola Kranj bo 16. oktobra 2006 začela z akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki bo potekala na območjih mastna občina Kranj ter občin Carklje, Natdo, Praddvor,

Šančur in Jazarsko.

Zbiroli bomo zdravilo, &ri la in kozmatiko, ikropivo, ostanka barv in lokov, lepBo, odpodno jadilno in motoma oljo, botarija, cdcumulatoria in vse ostale nevarne odpadke.

Oddaja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev je BREZPLAČNA.

Odpadkov iz posloviuh dajovnosti na bomo sprajamoli.

Al sijp b<? ppl lmig p? rg poredv; HAKIO 16.10. 13.-1<.wrt PREDDVOR patUriiMpriJtiovki 17.10. 13.' 'It.>ro aRKUE •oMaslu poridrlšč* Hipreri kKrtt

okaiskt stavb« (Krravilui CMta It) K. 10. 13.' 'It. aro

ŠENČUR Vljoks • poridriin pri KihnMa dM« 19.10. 13.' ' 16. uro VaU« • poridrišu n Gositsid* iloato 19.10. 16.' 19.«fo

JEZERSKO lUnluitMRMMil 20.10. 13.' 11.110 KRANJ-PUNINA pmUrim - ŠpotiM dvoroM PloiiM 23.10. l i - '16.no KRANJ-ZUTOPOUE KMrlčrn (tsta pri trg«v!ii ŽbiHa 23.10. l i . ' 19.iro KRANJ-ZABNIU parUriK« ob rekMalMai Igriša 24.10. 13.' 16. m KRANJ STRAŽiŠČE Šks(|tloau v Iniiiia i D*l«skt ust« 24.10. 16. 19. m KRANJ-BESNIU paHUrišti prtd P«lt* 2S. 10. 13.' 16. (TO KRANJ-MAVdČlE paUriKtMtpfoflpalitpaliKO 25.10. 16.' '19.no KRANJ-flRČE psrldriice pil ugomlmB igriSia ii. 10. 13. 16.no KRANJ-IRITOF porUriKt ob MSOMtiMi Ifrišči U. 10. 16. '19.no KRANJ-KOKRIU poUriŠM prod DoBOa InisMV 27.10. 13.' 16.no KRANJ-TRSTENIK pritrgoviii 27.10. 16.' 19.no

Vabimo in pozivomo občane, do se udeležite akcije in odložite nevarne odpadke no varen in okolju prijazen naan. Hvala.

NA VARNO Z NEVARNIMI ODPADKU

Na vsa vprakinjo boste dobili odgovore, če pokličete na telefonsko številko: 28 11 300.

inrr ^ v čisto je lepo.

www.posta.si

Naj spomin ne ugasne

Izberite med ugodno

ponudbo kakovostnih

sveč na vaši pošti.

iUinesl j ivo v s e p o v s o d

POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE

http://www.posta.si

i 8


Verjetno ni treba posebej

poudarjati, da bi lahko

kolibo postavili kvečjemu nekje v škofjeloškem hribovju, pa še

tam bi zaradi intenzivnih barv strašila

medvede.

4 15. stran

Generalni problem je, da v Trži6i ni hotela. Ni niti no-gometnega igrišča, Id ga ne-kateri prav tako pogrešajo. Gostinska ponudba v starem mestnem jedru je slaba, lo-kali se borijo za preživetje. Pekarne ni. Še zl^ti upoko-jenci brez avtomobila imajo probleme z nakupi osnovnih potrebščin in živil, saj se tr-govine selijo na obrobje me-sta. Za nameček ni v mestu niti kina niti gledaUšča. Skratka, družabno življenje v Tržiču je en velik dolgčas.

Prazna majolika

V Kamniku, ki je eden od biserov slovenske srednjeve-ške arhitekture, je bilo pred tisoč leti nedvomno bolj ži-vahno, kot je dandanes. Prav-zaprav v mestu vlada apatija. Namesto hotela, ki ga ni, premore Kamnik tri penzio-ne s skupaj šestdesetimi po-steljami. Tako lahko hodijo tiiristi, tudi tisti z Japonske-ga, v Kamnik samo na izlet. Mladi se zbirajo v trgovskem centru ob obvoznici, kjer je mogoč dostop z avtomobi-lom. Prvovrstna otroška za-bava je vožnja s tekočimi stopnicami v enem od trgov-skih centrov, saj mesto večje-ga in bolj domiselnega otro-škega igrišča ne premore.

V starem mestnem jedru lahko spomin na Kamnik in Slovenijo nasploh kupite samo v prodajni galeriji Ma-jolika, kar je tudi simbol me-sta. Je pa res, da je galerija iz-jemno dobro založena in okusno opremljena. Prestiž-nih trgovin v mestnem jedru ni. Gostinski lokali sicer so, a

so bolj ali manj prazni in temu primerno životarijo. Tudi zato, ker je oblast me-sto za promet tako rekoč her-metično zaprla. Kar pomeni, da ne morejo do svoje hiše niti prebivalci mestnega je-dra. Razen med peto in deve-to uro zjutraj, kar je izviren domislek aktualne mestne oblasti. Meščani so prepriča-ni, da vlada v mestu mrtvilo prav zaradi za promet zapr-tih mestnih ulic. Dejansko je mestno mrtvo do te mere, da je že srhljivo. V jesenski pripeki lahko ob štirih po-poldne na glavni mestni ulici sprehajalce preštejete na prste ene roke, na klopcah vzdolž ulice pa ne sedi niti eden. Sredi belega dne je Šutna ulica duhov, staro mestno jedro pa prazna ma-jolika; lep vrč brez vsebine. Mestni oblasti v prid je treba povedati, da so srednjeveške stavbe večinoma restavrirane in lepo vzdrževane. Tudi Maistrova hiša je navzven urejena, v njej pa se ne doga-ja nič. Vsaj za mesto po-membno, ne.

Ne samo v srednjem veku, ko je bil Kamnik pomembno trgovsko križišče, tudi pred prvo svetovno vojno je bilo mesto še zelo živahno. Kar se turizma tiče, je bil celo bo-lje razvit kot Bled. saj je graš-čak Prašnikar poskrbel, da je mesto dobilo toplice in prvo železnico. Aktualni župan pa bolj kot za mesto skrbi za okoliške kraje in si na ta na-čin nabira volilne glasove.

Srednjeveška Loka

Na ogrlici slovenskih sred-njeveških mest je Škof)a Loka poleg Ptuja največji in

Ško^a Loka

najlepši biser. Za razliko od Radovljice je to svojo zgodo-vinsko danost v svetu znala uveljaviti. Dokaz so trume Japoncev, ki ta srednjeveški arhitekturni biser vsako leto občudujejo. Generalni pro-blem je, ker turisti nimajo niti kje prespati niti kaj do-brega (slovenskega) pojesti. Hotela ni, edina kulinarična ponudba v srednjeveškem mestnem jedru je bila kitaj-ska, pa še ta je pred kratkim zapria svoja vrata. (Kar je za ohranitev srednjeveške in gorenjske identitete sicer ve-lika pridobitev.) Velika škoda je, da sta vrata zaprli tudi go-stilna Krona in Vahtnca in da v starem mestnem jedru, ra-zen pri Homanu, ni prijetno urejene in ugledne kavame. Stoji pa sredi srednjeveškega mestnega jedra tik ob kuž-nem znamenju (Romanova) belo-plava lesena koliba, v kateri so v poletnih mesecih

prodajali sladoled, zdaj pa naj bi jo odsttanili. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da bi lahko kolibo postavili kvečjemu nekje v škofjelo-škem hribovju, pa še tam bi zaradi intenzivnih barv stia-šila medvede.

Tako kot Kamnik, žal, niti Škofja Loka ne zna unovčiti svoje velike in enkratne zgodovinske danosti oziro-ma prednosti. Turistom po-nudijo na pladnju Škofjelo-ški grad, ki je v zadnjem času sicer lepše urejen, in to je domala vse. Namesto galerij, parfumerij, dragu-Ijarn in kar je drugih pre-stižnih trgovin, so trgovine s človeško in pasjo prehra-no ter ceneno robo, ki kazi srednjeveško podobo me-sta. Prvovrstna turistična atrakcija bi bil lahko tudi Škofjeloški pasijon, a ga žu-pan namesto turistom "za-stonj" prodaja domačinom.

V primerjavi s Kamnikom je Škofja Loka sicer živahno mesto, problem pa je, da se v njem domala nič ne dogaja. Še zlasti ob sobotah in nede-ljah ne, ko so zaprti vsi loka-li. Srednjeveško mestno je-dro je bilo pred leti sicer ob-novljeno, vendar so fasade ponovno zacvetele. Kinodvo-rana je zastarela, otroškega igrišča ni in ni niti enega ti-govskega centra, kar Ločani mestni oblasti zelo zamerijo. V mestu so zastarele Merca-tprjeve trgovine, zaradi česar so meščani prisiljeni naku-povati bodisi v Kranju bodisi v Ljubljani. Minus za aktual-no mestno oblast pa je tudi ta, da ni zgradila niti parki-rišč niti parkime hiše niti ob-voznice in se ljudje iz Pod-lubnika vozijo čez mesto v službo debelo uro. Skratka, na neki točki se zdi, da Škof-ja Loka še vedno živi v sred-njem veku.

Nasilni Tržičan 7 S E D M I C A

MARJETA SMOLNIKAR

M inutko pred dvanaj-sto, se pravi, tik pred lokalnimi vo-

litvami, se je tržiški župan Pavle Rupar ujel v lastno past. Ko je bil v pasti, pa je ko-renjak pred vso slovensko jav-nostjo tako zmedeno in milo

javkal, da se človek čudi, kako Je revežu sploh uspelo prilesti do župana in naprej do po-slanca. Pa Se to se človek vpraša, koliko resno tovrstni primerek sploh jemlje župan-ske in državniške funkcije.

O. K. Tržičan Pavle Rupar ima ljubico. Nezvestoba neke-ga 5cy ni stvar javnosti, še manj moja, pač pa njegove Žene. Tržičan Pavle Rupar svojo ljubico pretepa. Tudi prav. če je ta udarce priprav-

ljena sprejemati. Niti to ni in-teresno območje javnosti, am-pak gospe Rupar, gospodične Ksenje Slak, sicer tabloidne novinarke, in policije.

Kar se Pavla Rupatja kot državljana tiče, lahko seksa, prepeva in se pretepa: po mili volji in dokler stoji na nogah. Kar se Pavla Rupatja kot žu-pana in za nameček še po-slanca tiče, pa Je v interesu Tržiča in Slovenije, daje mo-žakar najmanj pristojen, od-govoren, umsko neoporečen in kolikor toliko pošten (ker pač menim, da je v vsakem politi-ku kanček ali več nepoštenja). In kar Je v interesu lokalne in državne skupnosti, Je, se ra-zume, v interesnem območju Javnosti.

Prvo vprašanje, ki mi je oh razkritem Ruparjevem van-dalizmu prišlo na misel, Je, od kod človeku, ki opravlja tako pomembni Junkciji, kot sta županska in poslanska, čas, da se onegavi z ženska-mi. Roko dam v ogenj, da se

Je z ženskami pečal na račun dobro plačanih služb.

Druga dilema, ki me pri tem resno skrbi. Je, ali Je člo-vek Ruparjevega kova spo-soben zase zadržati držav-ne skrivnosti. Tudi pri tem odgovoru dam roko v ogenj, da ni.

Zastran mene se lahko po-skočni in nasilni Tržičan post festum kesa, kolikor hoče, in opravičuje, komur hoče. V

javnem interesu je, da odstopi

z vsehjunkcij in prekliče kan-didaturo za tržiškega župa-na. To Je edino higienično. Od predsednika SDS Janeza Janše (in ne od ženske v nje-govem poslanskem zboru) pa pričakujem prvič, da se bo od Pavla Ruparja javno distan-ciral in ga zabrisal iz stranke, in drugič, da se bo volivkam in volivcem opravičil, ker Jim

Je za župana in poslanca v državnem zboru pogojno re-čeno podtaknil to barabo.

Ker verjamem, da je Pavle Rupar tako brez ponosa in pameti, da sam od sebe dobro plačanih in udobnih služb, pri katerih ima časa na pre-tek, ne bo zapustil, so na po-tezi volivke in volivci. Ti so ti-sti zadnji in odločilni korek-

tor, ki imajo možnost in moč tovrstnim podležem enkrat za vselej zapečatiti kariero. Pre-pričana sem, daje županska JunkciJo tako, kot Jo Je v Trži-ču opravljal Pavle Rupar, sposoben opravljati vsak Trži-čan s končano osnovno šolo. V stanju, v kakršnem je, Tr-žič nima več veliko časa, da ga zapravlja z navidez simpatičnimi in nedvomno muzikaličnimi kandidati za župana.

Poslancem državnega zbo-ra pa svetujem, da Pavla Ru-patja prepričajo, da se enkrat za vselej odstrani iz državne-ga zbora. Šele, ko bo državni zbor zapustil zadnji primiti-vec, bodo imeli drugi mož-nost, da jim zraste ugled.

Z S I ]

EKONOMIJA stefan.zai^@g-glas.si 1 9

Tiko zapustil jedro Tržiča Po dveh desetletjih prizadevanj za preselitev je kovinarsko podjetje Tiko končno zapustilo za

proizvodnjo povsem neprimerne prostore v starem mestnem jedru.

ŠTEFAN Ž A R G I

Loka Pri Tržiču - Kar dobrih dvajset let je minilo, odkar je tržiško kovinarsko podjetje Tiko leta 1985 zgradilo v in-dustrijski coni Loka pri Trži-ški Bistrici svojo prvo proiz-vodno halo z namenom, da tja preseli celotno podjetje. Uradni začetki družbe TIKO, d. o. o., segajo v leto 1 9 6 2 . ko so začeli delati na področju prevozov, imeli av-tomehaniške delavnice, pro-dajali goriva in maziva, izde-lovali dele za avtomobilsko industrijo, najmočnejša, zla-ta doba družbe pa sega v čas hitrega razvoja čevljarske in-dustrije - izdelovali in vzdr-ževali so stroje za celotno ob-močje nekdaj skupne države.

Ne samo razpad nekdanje Jugoslavije, tudi vse večja kri-za v usnjarsko obutveni pa-nogi je podjetje Tiko prisililo, da je zmanjšalo število delav-cev in poiskalo nov proizvod-ni program. Če so imeli še leta 1 9 9 2 prek sto zaposle-nih, je to število desetletje kasneje padlo na dobrih 30, danes pa je v Tiku zaposle-ruh 41 delavcev. Leta 1 9 9 4 se je podjetje preusmerilo na področje storitev za znanega kupca in začelo izdelovati la-sten program garderobnih

Nove prostore Tika sta odprla in si jih v družbi direktorja Metoda Pogačarja ogledala minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in tržiški župan Pavel Rupar.

omar, večnamenskih kovin-skih omar, vozičkov za orod-je in podobno. Žal lastni pro-gram predstavlja le slaba dva odstotka celotne realizacije, ki je bila leta 2003 le 320 mi-lijonov tolarjev, lani 407 mi-lijonov, letos pa bodo že do-segli številko 4 8 0 milijonov tolarjev. Od tega bodo izvozi-li približno 65 odstotkov pro-izvodnje.

Znatno in konstantno po-večevanje realizacije je tudi glavni razlog za odločitev o dokončni preselitvi na novo lokacijo. Investicija v nove prostore, ki so se povečali s 1 .300 na 2 . 4 0 0 kvadratnih metrov, in dograditev obsto-

ječih je stala 250 milijonov tolarjev ali nekaj več kot mili-jon evrov. Stara lokacija ni več dopuščala razvoja druž-be, povečevali pa so se tudi z utesnjenostjo povezani stro-ški poslovanja.

V sredo opoldne se je torej v industrijski coni Loka končno začela slovesnost od-prtja novih poslovnih prosto-rov, ki je pomenila dokončno slovo Tika od starega mest-nega jedra Tržiča. Na sloves-nosti, ki je bila kar malo pre-več predvolilno obarvana, smo o zgodovini podjetja, naporih za njegovo preseli-tev, pravilnem razvoju obči-ne in pomoči države pri tem

poslušali veliko medsebojnih zahval in samohval iz ust di-rektorja družbe Metoda Po-gačarja, župana občine Tržič Pavla Ruparja in slovenskega ministra za gospodarstvo mag. Andreja V i z j ^ . Direk-tor družbe Metod Pogačar se je poleg občini in njenemu županu za uspeh pri preselit-vi zahvalil tudi večinskemu lastniku Exotermu iz Nakle-ga, medtem ko je bil župan Rupar prepričan, da je ta do-sežek še en dokaz gospodar-skega razcveta Tržiča. Da je Tržič še nedavno preživljal hude čase, ko m u je morala pomagati tudi država, je opo-zoril minister Vizjak, preseli-tev Tika pa po njegovem mnenju pomeni izziv občini za oživitev starega mestnega jedra, da v izpraznjenih pros-torih izkoristijo možnosti za pridobitev novih stanovanj in razvoj storitvenih dejavno-sti. Ministrstvo za gospodar-stvo bo po Vizjakovih bese-dah tudi naprej skrbelo za ugodno podjetniško klimo, kar m u ne nazadnje omogo-čajo tudi za Slovenijo ugod-no izpogajana finančna per-spektiva EU. Če bodo v Trži-ču našli perspektiven razvoj-ni program, bodo tak pro-jekt, zagotavlja minister, vse-kakor podprli.

Začenja se tekma za članstvo v treh mesecih po sprejemu novega statuta Gospodarske zbornice Slovenije se bodo morale

dosedanje članice odločiti, v kateri zbornici se bodo povezovale v prihodnje.

ŠTEFAN Ž A R G I

Kranj - Ena najaktualnejših tem slovenskega gospodar-stva je v teh dneh prav goto-vo način novega zbornične-ga organiziranja, saj je novi Zakon o gospodarski zborni-ci poleg prostovoljnega član-stva v zbomicah odprl števil-ne možnosti za organizira-nje oziroma povezovanje f>odjetjih v novih zbomicah. Postopoma se namreč za-ključuje priprava in razprava o novem Statutu Gospodar-ske zbornice Slovenije, ki naj bi bil sprejet sredi no-vembra, nato pa naj bi se go-spodarski subjekti odločili kje in s kom se bodo v bodo-če v novem zborničnem si-stemu povezovali. To je bila tudi tema torkove seje upra-vnega odbora Območne go-spodarske zbornice za Go-renjsko.

Osnutek novega statuta G Z S je prisotnim obširno razložil vodja pravne službe G Z S Stane Valič. Poleg

prostovoljnega članstva novi zakon namreč odpira mož-nosti organiziranja novih zbornic in dosedanje razpra-ve so pokazale, da se poleg panožnih zbornic utegnejo organizirati tudi samostojne (torej izven sistema G Z S ) območne gospodarske zbor-nice. Čeprav se v zakonu for-malno ne predvideva, da bi G Z S postala zveza zbornic, pa predlogi v novem statutu gredo prav v to smer. Zbor-nice nastale iz združenj ne bodo imele statusa pravne osebe. Poleg teh 'notranjih' zbornic v okviru G Z S naj bi bila tudi sicer povsem samo-stojna interesna združenja (na primer združenje pod-jetnikov), podoben status pa naj bi lahko imele tudi prav tako samostojne območne zbornice. Vse to pomeni, da lahko pride do dveh vrst tako panožnih kot tudi območnih zbornic: 'notranjih' v okviru G Z S in povsem samostoj-nih zunaj sistema G Z S . Znano je na primer prizade-

vanje, da bi v Mariboru ime-U samostojno območno zbornico.

Samostojnosti 'notranjih' zbornic in združenj v prid po Valičevih razlagah govori dejstvo, da so predvideni povsem samostojno uprav-ljanje, samostojna kadrovska politika, načrtovanje in izva-janje dejavnosti. Ker ne bodo pravne osebe, bo sicer imela G Z S en transakcijski račun s številnimi podračuni, na ka-terih bodo te zbornice in združenja poslovala samo-stojno in z vso odgovornost-jo. Imele bodo lastno članari-no, ki naj bi se sicer oblikova-la po enotnih osnovah oziro-ma metodologiji, del članari-ne pa naj bi biJ namenjen za skupne naloge na ravni G Z S . Predsednik in pod-predsedniki G Z S naj v pri-hodnje ne bi bili profesional-ni, pač pa bi delo G Z S in vseh 'notranjih' zbornic po-slej vodili direktorji. Upravni odbor G Z S bi sestavljali predsedniki vključenih zbor-

nic in združenj, za skupšči-no G Z S , ki naj bi imela sto mest, po bodo pripravili po-seben volilni pravilnik.

Gospodarske družbe in podjetniki se bodo torej v pri-hodnjih mesecih morali od-ločiti, kako se bodo zbornič-no povezovali: v samostojno panožno zbornico ali zborni-co znotraj G Z S ali obe. Po-membna bo tudi odločitev, komu bodo dali svoj repre-zentativni glas, saj bo od tega odvisna reprezentativnost zbornic in upravičenje do premoženja dosedanje G Z S . Tretja pomembna odločitev bo v odnosu do svojega oko-lja: vključiti se v območno zbornico, ki bo del G Z S , ali pa morda snovati novo. Upravni odbor Območne zbornice za Gorenjsko je ocenil, da je predstavljeni osnutek statuta G Z S spre-jemljiv, nič pa o morebitni akciji za članstvo. Čas beži, so se strinjali vsi, oblast dela mimo gospodarstva in račun za to še utegne priti.

ŽIRI

Alpina bi prevzela Peko

Kot poroča časnik Delo, je novo vodstvo žirovske tovarne obutve Alpina naslovilo na ministrstvo za gospodarstvo prošnjo za skrben pregled poslovanja tržiškega Peka z na-mero, da bi to družbo prevzeli. Kot je znano, je država 82-odstotni lastnik Peka in na ministrstvu prošnjo že proučuje-jo. Novi predsednik uprave Alpine Matjaž Lenassi je ob tem dejal, da bi bil nakup Peka za Alpino zanimiv, saj bi se lah-ko programa obeh obutvenih družb dopolnjevala, možnost sinergij pa vidi na nabavnem prodajnem področju in pri bla-govnih znamkah. Zaradi službenih odsotnosti Lenassija in tudi predsednice Pekove uprave Brejčeve bomo o podro-bnostih poročali v prihodnjih dneh. S. Ž.

L)UBL|ANA

O delu ob nedeljah bodo odločali trgovci

V torek so predstavniki trgovcev in zaposlenih v trgovini podpisali novo kolektivno pogodbo za dejavnost trgovine, ki ureja tudi odpiralni čas prodajaln ob nedeljah in praznikih, kar pomeni nov pristop, zaradi katerega bo državni zbor še v tem mesecu sprejel tudi popravke zakona o trgovini. Obratovalni čas trgovin bo tako poslej poslovna odločitev posameznega trgovca, ki pa bo moral izpolnjevati vse ob-veznosti o posebnih pravicah delavcev v manj ugodnem de-lovnem času, ki jih določata zakon o delovnih razmerjih In nova kolektivna pogodba. Š. Ž.

LJUBLJANA

Znižanje tarif za predvajanje glasbe

Iz Obrtne zbornice Slovenije (OZS) so sporočili, da so v sre-do s predstavniki Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji (ZIPF) Združenja avto-rjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije (ZAMP) podpisali dogovor o znižanih tarifah za uporabo va-rovanih literarnih in glasbenih del. OZS se je namreč z obe-ma omenjenima organizacijama uspelo dogovoriti za do-datne popuste na obstoječe tarife, kar obrtnikom in podjet-nikom celo za več kot polovico znižuje nadomestila za upo-rabo literarnih in glasbenih del. Pogovori med OZS in tretjo kolektivno organizacijo Združenjem skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS) pa ne napredujejo, saj ta trmasto vztraja pri sedaj veljavnih ta-rifah oziroma jih želi celo povišati. Š. Ž.

TCG UNITECH LTH TCG UNITECH Lth-ol d. o. o. Vincarje 2 4220 Škofja Loka

Obrat Ljubljana: TCG UNITECH Lttvol d. o. o. Utostrojska 46 1000 Ljubljana

Smo kakovosten in uspešen proizvajalec tlačnih orodij in ulitkov iz magnezijevih In aluminijevih zlitin za avtomobil-sko Industrijo In hkrati eno od najhitreje rastočih Indus-trijskih podjetij v Sloveniji.

Objavljamo prosta delovna mesta za

1. Orodjarja (m/ž) 2. Vzdrževalca (m/ž) 3. CNC strugarja (m/ž)

Pogoji: pokitona šola pod 1 : kv orodjar pod 2: oblikovalec kovin z izkušnjami pri vzdrževanju

strojev pod 3: zaželeno KV oblikovalec kovin, obravnavali

bomo tudi prošnje kandidatov z dmgimi pokJtoi

K sodelovanju vabimo predvsem mlajše kandidate.

Prvo delovno razmerje bo sklenjenjeno za določen čas s poskusno dobo..

Prošnje z ustreznimi dokazili in kratko osebno predstavitvijo i sprejemamo sedem dni po objavi na naslovu: "^f j

TCG UNITECH U h - ol d. o. o., Kadrovska služba v I Utostrojska 4 6 , 1 0 0 0 gubljana aH " ' Vincarje 2 , 4 2 2 0 Škofja Loka >

20 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g-^as.si

Preverili bodo izpolnjevanje obveznosti CVETO ZAPLOTNIK

Kranj • Slovenija mora v skladu z evropsko in nacio-nalno zakonodajo preverjati, ali kmetije, ki so prejele pla-čila za območja z omejeni-mi možnostmi za kmetova-nje (OMD) in za ukrepe Slo-venskega kmetijsko okolj-skega programa (SKOP), iz-polnjujejo sprejete obvezno-sti. Kmetije, prejemnice pla-čila za OMD, so se namreč obvezale, da bodo kmetovale še najmanj pet let po prejet-ju prvega plačila, kmetije, ki so se vključile v SKOP, pa so sprejele obveznost, da bodo izbrane ukrepe izvajale naj-manj pet let. Agencija za kmetijske trge in razvoj po-deželja bo izvajanje spreje-tih obveznosti prvič prever-jala letos, s kontrolo je zače-la ta teden, preverila pa bo kmetije, ki so plačila prejele lani in predlani. K dopolnit-vi vlog oz. k obrazložitvi sta-nja na kmetiji bo pozvala

vse kmetije, ki so lani v pri-merjavi z letom prej površi-ne, vključene v ukrepe SKOP, zmanjšale za več kot pet odstotkov, poleg teh pa tudi kmetije, ki so predlani prejele plačila za OMD, a lani sploh niso vložile za-htevka. Če je, denimo, kme-tija zmanjšala površine, vključene v SKOP, za 16 od-stotkov, bo morala vrniti de-nar za 11 odstotkov zmanjša-ne površine.

Kmetijsko gozdarska zbor-nica opozarja kmete, ki so prejeli poziv agencije ali ga še bodo, da ugotovijo razloge za spremembo stanja na kmetiji. Če bodo za odgovor agenciji potrebovali pomoč, se lahko oglasijo v kmetijski svetovalni službi, s sabo pa naj prinesejo zbirne vloge za leta 2004, 2005 in 2006 ter odločbe o plačilih za ukrepe SKOP in OMD za lani in predlani. Za odgovor agenci-ji imajo osem dni časa po prejetju poziva.

LJUBLJANA

Semenarna praznovala stoletnico

Semenarna Ljubljana je v torek na Ljubljanskem gradu ob navzočnosti ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-no Marije Lukačič ter hčere in sina prvega lastnika, znanega trgovca Maksa Severja, proslavila stoletnico obstoja. Kot so povedali ob tej priložnosti, skupina Semenarna poleg "ma-tice" v Ljubljani vključuje še hčerinska podjetja na Hrva-škem, v Srbiji, na Madžarskem ter v Bosni in Hercegovini in zaposluje 560 ljudi. Ima štiri poslovne enote, tudi v Kranju, in maloprodajno mrežo s 36 enotami v Sloveniji In 18 v tuji-ni. Pred kratkim je odprla prenovljeni vrtni center Kalia na Zlatem polju v Kranju, gradi ga v Novem mestu, pripravlja se na gradnjo v Mariboru in Novi Gorici, še dva centra pa načrtuje v Ljubljani. V zadnjih dveh letih je pridobila kupce tudi v Italiji, Rusiji, Litvi, Latviji, Turčiji, na Češkem, Slova-škem, v Bolgariji, Romuniji in Albaniji. Uprava pod vod-stvom Antona Prašnikarja (z Codešiča) in lastniki so si za-stavili za cilj, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju podvojili sedanjih 50 milijonov evrov prometa. C. Z.

GORENJA VAS

Prijava škode po majskem hrošču

Škofjeloška kmetijska svetovalna služba poziva kmete iz ob-čine Gorenja vas - Poljane, da najkasneje do 20. oktobra pri-javijo na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja ško-do, ki so jo lani in letos utrpeli zaradi pretirane namnožitve majskega hrošča. K vlogi morajo priložiti fotokopijo zapisni-ka občinske komisije, originalne račune za nakup biotičnih oz. fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje majskega hrošča in semena za obnovo travne ruše ter izjavo o lastnem delu. Račune in izjavo mora potrditi tudi kmetijska svetovalna služba. C. Z.

LJUBELJ

Gorenjsko srečanje kmečkih žena

Predstavnice gorenjskih društev kmečkih in podeželskih žena se bodo v sredo v gostišču Sapca na Ljubelju zbrale na vsakoletnem srečanju, ki ga bosta tokrat pripravila kmetij-ska svetovalna služba in Društvo podeželskih žena Svit iz Tržiča. Po pozdravnih nagovorih in kulturnem programu si bodo ogledale cerkvico Sv. Ane na Ljubelju, potem pa še kmetijo Slavka Cotlja na Popovem, kjer redijo krave molzni-ce in mleko predelujejo v sir. Prostore za predelavo imajo vzorno urejene, obiskali so jih tudi evropski veterinarski in-špektorji. C Z.

Opazovali ptice v mlakah v hraških mlakah so med sobotnim opazovanjem ptic videli 21 različnih vrst ptic, med njimi tudi nekaj redkih ali drugače zanimivih.

CVETO ZAPLOTNIK

Hraše pri Smledniku - Dmš-tvo za opazovanje in prouče-vanje ptic Slovenije (DOPPS) je v soboto in nedeljo v okvi-ru evropskega dne opazova-nja ptic pripravilo opazova-nje ptic na območjih, ki so mednarodno pomembna za varstvo ptic. Kot je povedala Marjana Ahačič iz DOPPS-a, se je opazovanja na desetih lokacijah v Sloveniji udeleži-lo 278 ljubiteljev ptic in nara-ve, ki so videli skupno 12.800 ptic, med katerimi je bilo največ škorcev, mlakaric in rečnih galebov. Medtem ko so nekateri tokrat prvič opazovali ptice, so bili zado-voljni tudi bolj izkušeni opa-zovalci, saj so videli nekaj po-sebej zanimivih in redkih vrst, kot so tatarska žvižgav-ka, škrlatec, mokož, čma či-gra, kostanjevka, plašica, vra-njek in krokar, pa tudi prve velike srakoperje in zadnje lastovke.

Sobotnega opazovanja ptic v hraških nnlakah se je po be-sedah Eve Vukelič udeležilo petnajst ljubiteljev ptic, skupno so opazili 177 ptic

Med opazovanjem ptic v hraških mlakah

enaindvajsetih različnih vrst, med njimi tudi nekaj redkih ali dmgače zanimivih - kre-heljca, regijo, mokoža, koži-co in plašico. Kreheljc je vr-sta race, ki je pol manjša od običajne divje race mlakari-ce. Regija je majhna raca, za katero je značilno, da se pozi-mi odseli na jug. Mokož se večinoma skriva v gostem tr-stičju in se oglaša kot praši-

Jerajev sok z najvišjo oceno MAJA BERTONCELJ

Smlednik - V Pantianiccu bli-zu Vidma v Italiji je bilo peto mednarodno ocenjevanje sadnih sokov, sadnih vin in sadnega kisa. Najvišjo oceno med sokovi je prejel sok s kmetije Damjana jeraja iz Smlednika, polnjen pod bla-govno znamko Grajski sad, ki se je takšnega ocenjevanja udeležil prvič. "Seveda sera bil presenečen, še enkrat pa potem naslednji dan, ko sem bil izbran celo za ime tedna na Valu 202. To pomeni, da dobro delamo in da smo na pravi poti," je povedal Dam-jan Jeraj in dodal, da na povr-šini štirih hektarjev prideluje-jo dvanajst sort jabolk. Zma-govalni sok, ki ga je ocenjeva-

lo dvanajst degustatorjev, je kombinacija vrst jonagold in idared. Zanimivo je, da so vse vzorce soka pred ocenjeva-njem analizirali tudi v labora-toriju. Poleg Damjana Jeraja so se med slovenskimi sad-jarji izkazali še Edi Geižina iz Brestanice s tretjim najbolje ocenjenim sokom, Igor Bo-gataj iz Fužin v Poljanski do-lini s sedmim in Rajko Šte-fančič iz Dragatuša z osmim.

Pri Jerajevih letno pridela-jo od 15 do 20 tisoč litrov soka, Damjan nam je zaupal tudi recept za dober sok; "Po-trebujemo zdrava, nepoško-dovana in dovolj zrela jabol-ka, ki jih operemp, stisnemo, pasteriziramo, ustekleniči-mo in zalijemo s parafin-skim oljem."

M -

ček. Kožica ima izjemno dolg kljim, s pomočjo katere-ga išče hrano v mehkem bla-tu. Plašica je sorodnica sinic, gradi viseča gnezda in je v Sloveniji dokaj redka.

Hraški mlaki sta na ravni-ni severno od Hraš, med de-lom, ki ga imenujejo Mulja-va, in nižinskim gozdom Hrastovo. Dobršen del obal-nega pasu južne mlake je

skoraj ves zaraščen z rogo-zom, zahodno mlako poveči-ni pokriva trst, na vodni gla-dini je vodna leča. Takšno okolje nudi zatočišče števil-nim pticam. Kot navaja Tone Trebar, so najpogostejše se-livke race in pobrežniki, po-sebej zanimivi so ponirki, redno gnezdijo labodi grbci, v trstičju in rogozu pa je tudi več vrst ptic pevk.

Damjan jeraj ima trenutno v sadovnjaku veliko dela. Obirali bodo še do konca oktobra.

LJUBLJANA

Nasprotujejo prodaji mlekarne tujcem

Državni svet je na predlog interesnih skupin kmetov, obrtni-kov in samostojnih poklicev ter lokalnih interesov na seji v sredo pozval vlado in kmetijsko ministrstvo, da naj zaradi ohranitve prireje mleka v Sloveniji preprečita prodajo Ljub-ljanskih mlekarn tujemu kupcu. Ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič se je v sredo sestala s predsedniki devetih za-drug Mlekodela, po srečanju pa je dejala, da bi bili priprav-ljeni ponovno premisliti o prodaji deleža, če bi našli rešitev, ki bi zadrugam zagotovila večinski delež. Kot je napovedala, se bodo prihodnji teden sestali v razširjeni sestavi, skupaj s Kapitalsko zadrugo, Mlekodelom, zadružno zvezo in neka-terimi zadrugami, ki niso vključene v Mlekodel, o načrtih pa bodo povprašali tudi Slovensko odškodninsko in Kapitalsko družbo. Prodaji Ljubljanskih mlekarn tujemu kupcu naspro-tuje tudi upravni odbor kmetijsko gozdarske zbornice. Kot je znano, se za nakup 54-odstotnega deleža mlekarne, ki ga prodajajo NFD Holding, NFD 1, Zvon Ena Holding, Jata Emona, Zvon Ena ID in Mlekodel, poteguje srbsko angleška družba Salford, ki za delnico ponuja 3.189 tolarjev. C. Z.

IHAN

Farme Ihan obnovile farmo v Klinji vasi

Farme Ihan so prejšnji petek na prašičerejski farmi v Klinji vasi pri Kočevju slovesno odprle prostore prenovljene farme prašičev. Prenova jih je stala petsto milijonov tolarjev, hkra-ti so zadostili tudi predpisom Evropske unije. Na farmi bodo na leto vzredili do 60 tisoč odojkov, ki jih bodo potem njeni kooperanti spitali do klavne teže n o kilogramov. Do konca prihodnjega leta bodo obnovili še farmo na Pristavi pri Krškem, do konca leta 2on pa tudi v Ihanu. C. Z.

MEDVODE

Na semanjem dnevu tudi razstava jabolk

Sadjarsko vrtnarsko društvo Ajda bo v sodelovanju s kmetij-sko svetovalno službo in Društvom kmetic ter žena in deklet na podeželju Medvode pripravilo v okviru semanjega dne v Medvodah razstavo različnih sort jabolk. Razstava bo jutri in pojutrišnjem med 9. in 16. uro v sejni sobi občine. C. Z.

FINANCE, PISMA [email protected] 21

Nesoglasja med lastnikoma D e ž e l n a banka S loven i je poveču je b i l a n č n o v s o t o in dob i ček , občut i pa tud i po s l ed i ce ne sog l a s j a

m e d največj ima l a s t n i k o m a .

CVETO 2L\PLOTNIK

Ljubljana - Deželna banka Slovenije je prejšnji teden odprla v Ljubljani novo po-slovalnico banke in DBS Lea-singa, hkrati pa je predstavi-la tudi letošnje poslovanje. Kot je povedal predsednik uprave Draško Veselinovič, je banka v letošnjem prvem polletju povečala bilančno vsoto za 23,6 milijarde tolar-jev ali za 19 odstotkov, na 144,9 milijarde tolarjev, kar jo uvršča na dvanajsto mesto v Sloveniji oz. za mesto višje kot leto prej. Ustvarila je 815 milijonov tolarjev bruto do-

bička ali še enainpolkrat več, kot je načrtovala, in dosegla 17-odstotni bruto donos na kapital.

Z razvejano poslovno mrežo, v kateri je 88 poslo-valnic, se uvršča na drugo oz. tretje mesto v državi. Na Gorenjskem je letos že pre-novila blagajniško mesto v Kamniku, prenavlja jih še v Medvodah in v Bohinjski Bis-trici, prihodnje leto pa načr-tuje tudi prenovo enote v Kranju. V poslovalnicah bo začela uvajati info točke, na katerih bodo stranke lahko uporabljale storitve elektron-skega bančništva in se infor-

KRANJ

Prevzemni ponudbi za C C Bled in Mlinotest

Iz Gorenjske banke so sporočili, da delničarji Gozdnega go-spodarstva Bled in Mlinotesta Ajdovščina lahko v vseh nje-nih ekspoziturah sprejmejo ponudbo Metropolitane za od-kup "gozdarskih" delnic po ceni 2.650 tolarjev za delnico in ponudbo Pekarne Blatnik za prevzem Mlinotesta po ceni 1 .600 tolarjev. Ponudba Metropolitane velja do 16. oktobra, Pekarne Blatnik pa do 2. novembra. Delničarji morajo s se-boj prinesti dokazilo o lastništvu delnic (izpisek iz KDD -klirinško depotne družbe), osebni dokument in davčno šte-vilko. C. Z.

Draško Veselinovič

tnirale o bančni in drugi fi-nančni ponudbi. Ima osem-najst lastnih bankomatov,

strankam pa omogoča dvi-govanje gotovine brez plači-la provizije tudi na "tujih" bankomatih.

Poslovne cilje banke ogro-žajo lastniška nesoglasja, za njen prevzem se potegujeta oba največja lastnika - Kapi-talska zadruga kot nasledni-ca nekdanje Zveze HKS Slovenije in KD Holding. Ker po zakonu o prevzemih družba, ki je "tarča" prevze-ma, ne sme izvajati dejanj, s katerimi bi spremenila last-niško sestavo, miruje tudi na skupščini delničarjev odo-brena dokapitalizadja banke v višini 1,5 milijarde tolarjev.

KRAN)

Nagradili bodo uporabo plačilnih kartic

Banke, ki so vključene v kartični sistem Activa, bodo v okviru nagradne igre Moja Activa z nakupi dobiva nagrajevale upo-rabo plačilnih kartic, pri tem pa bo za žrebanje štel vsak na-kup s plačilno kartico Activa, ne glede na vrsto kartice in zne-sek nakupa. Igra bo potekala v štirih trimesečnih obdobjih, nagrajenci pa bodo lahko sami izbrali eno od ponujenih na-grad. Kot je dejal Prjmož Patru, vodja oddelka kartičnega po-slovanja sistema Activa, so se za nagradno igro odločili zato, ker opažajo, da komitenti še vedno velikokrat kot plačilno sredstvo namesto plačilnih kartic uporabljajo gotovino. C. Z.

Skrbijo jih podražitve CVETO ZAPLOTNIK

Ljubljana - Družba Niname-dia je po naročilu Banke Slo-venije doslej izvedla dve od treh načrtovanih javno-mnenjskih anket o odnosu državljanov do evra. Vprašal-nik je bil pri drugi anketi enak kot pri prvi, dodali so le še vprašanje, ali se bo z uved-bo evra kaj spremenil odnos ljudi do kovancev. Raziskava je potrdila, da ima dobre štiri petine vprašanih dovolj in-formacij o evru, skoraj devet desetin pa celo ve za datum uvedbe evra. Več kot polovica vprašanih dobi informacije o evru na televiziji, sledijo ti-skani mediji in različne zlo-ženke, le redki so kot glavni vir informacij navedli inter-netne strani in telefonsko li-nijo evrofon. Največ vpraša-nih si želi dodatne informa-cije o ukrepih proti neupravi-čenim podražitvam, tečaju menjave med tolarjem in ev-rom ter pravilih zaokroževa-nja. Slabe tri četrtine anketi-ranih ni znala navesti nobe-

nega zaščitnega elementa evro bankovcev, ostali pa so v največjem številu navedli varnostno nit, vodni žig in zlato rumeni trak. Na vpraša-nje, koliko časa bo v bankah in hranilnicah možna brez-plačna menjava tolarjev v evre, je slaba tretjina izjavila, da tega ne ve, med ostalimi pa je bil najpogostejši odgo-vor - dva meseca, tri mesece in pol leta. Kaj ljudi ob uved-bi evra najbolj skrbi? Več kot dve petini jih skrbi morebit-ni dvig cen, ostale pa najbolj manjša kupna moč, nepra-vilno zaokroževanje in teža-ve pri preračunavanju. 85 od-stotkov vprašanih prozna evro bankovce in kovance, 88 od-stotkov jih je že tudi uporab-ljalo. Pri naštevanju evro bankovcev po vrednosti je največ vprašanih navedlo bankovec za sto evrov, naj-manj pa za dvesto. Več kot polovica vprašanih tudi po uvedbi evra ne bo spremeni-la odnosa do kovancev, upo-rabljali so jih že doslej in jih bodo tudi v prihodnje.

mali oglasi 04/20142 47, e-po5ta: [email protected] www.gorenjskiglas.si

Senca nad Primskovim

Glede na to, da sta mi pred-sednik sveta KS Primskouo g. Stanislav (Slavko) Erzar in urednik krajevnega glasila Stiki g. Andrej Žalar prepre-čila objavo tega prispevka (kljub vabilu k sodelovanju), sem ga moral poslati v objavo v Gorenjskem glasu, najbolj branem časopisu na Gorenj-skem.

Kot predsednik sveta KS v dveh mandatih (štiri in šest let) sem s člani sveta, s svojimi sodelavci in Mestno občino Kranj ustvarjal in soustvaijal praktično vse, kar se je na Primskovem dogajalo na jav-nem, gospodarskem in komu-nalnem področju. Prav zato

• si nekako dovolim reči, da to podro^e zelo dobro poznam. Prav to in spremljanje dogod-kov tega vodstva KS (nekaj časa sem celo sodeloval), ču-tim potrebo in pravico do oce-njevanja in opozarjanja na nemogočo, nezakonito in škodljivo vodenje Krajevne skupnosti Primskovo.

Vem in navajeni smo, da predsednik v svojih uvodnih vrsticah v Stikih piše le tisto pozitivno • kar se lepo bere in morda je še celo logično, bom

jaz napisal in opozoril na ne-katere negativne stvari v zad-njih letih.

Splošna ugotovitev, kipa ni samo moja, je, da KS na Primskovem ni "čutiti", ni sli-

šati (razen medsebojnega pre-rekanja), kot da je ni. Skrat-ka KS se ukvarja v večji večini sama s seboj. Poglejmo neka-tere druge krajevne skupnosti, kot so Trstenik, Tenetiše, Go-riče, Orehek, Stražišče itd. Povsod je vsako leto nekaj no-vega, na Primskovem pa..,?

Kot sem že uvodoma ome-nil, bi rad opozoril na nekaj bistvenih, tudi pravno gleda-no, nepravilnosti v delu in de-lovanju sveta (beri predsedni-ka) KS na Primskovem:

1. Predsednik sveta je de-cembra lani uradno odstopil s

junkcije predsednika, kar po-ttjuje sklep zapisnika seje. To-rej, s tem datumom so mu uradno prenehale vse Junkcije kot predsednika, prav tako tudi vsa pooblastila. Žalostno in nedopustno, predvsem pa nezakonito je, da on vse leto še vedno nastopa in se podpi-suje kot predsednik, kot da se ni nič zgodilo.

Poleg te zgodbe o predsedni-kovem odstopu je enaka oziro-ma podobna zgodba (farsa) o podpredsednici. Svet KS je podpredsednico izvolil na svo-ji redni sqi, kar je povsem nor-malno in prav, vetidar je osta-la brez pooblastil o zastopanju in podpisovanju v imenu .KS. Pr^sednik ali nekdo drug (?) za njo niso opravili ustrezne-ga postopka pri notaiju.

Torej fse od decembra lani je KS Primskovo pravna opra-vilno nesposobna - nima na-mreč predsednika, podpred-sednica pa je ostala brez po-

oblastil. To nemogoče in ne-zakonito vodstvo KS ni moti-lo ne člane sveta in ne Mestne občine Kranj.

2. Svet KS (beri predsed-nik) vodi delo sveta povsem mimo Statuta in Poslovnika KS in MOK. Ta očitek se na-naša predvsem na sklic in delo rednih sej sveta. Če je sqa nesklepčna ali glasovanje ne-gativno, naslednji dan po tele-fonu pridobijo manjkajoče pasove (zadnji primer je sod-na poravnava).

Zaključni račun, ki pred-stavlja pridobivanje in trans-parentno trošenje denarja, je med najbolj pomembnimi akti vsakega društva ali orga-nizacije. Za KS, ki je nepo-sredni proračunski porabnik, pa je zaključni račun še pose-bej pomemben. Na Primsko-vem si je predsednik dovolil, da s pismom f petih stavkih, treh številkah in iruieksih, kar po telefonu pridobi potrditev zaključnega računa. Torej brez možnosti vprašati ga za še kako potrebno razlago o po-sameznih prihodkovnih in predvsem odhodkovnih po-stavkah.

To je nedopustno in nemo-ralno.

J. Svet KS ni razpravljal in ne odločal o že podpisani Po-godbi za prodajo zemljišča na Klancu. Na neki davni seji sveta (na kateri sem bil priso-ten tudi sam) je svet res poob-lastil predsednika, da vodi razgovore o prodaji, vendar pa svet o tem dokončno mora

odločati. Da najmanj trije člani sveta res ne vedo, kaj in za kakšno ceno je bila parcela prodana - ali, če je sploh bila prodana • sem se prepričal osebno sam.

4. Na več opozoril na MOK iz različnih služb in naslovov o domnevnih nepravilnostih na Primskovem je pooblašče-na revizorka MOK preseda-la stanje v KS, sicer samo za leto 2004, (če bi opravila tudi za leto 200^, bi bilo tega še en-krat več) in izdala zajetno mapo ugotovitev nepravilno-sti in ukrepov za njihovo od--pravo. Celoten revizijski za-pisnik je predsednik dobil 11. junija letos, člane sveta pa je o tem pomembnem gradivu seznanil šele štiri dni pred sejo sveta, to je 15. septembra letos, skupaj z vabibm na sejo. Po-datek, da so člani sveta v pič-lih petih minutah "sprgeli" to poročilo skupaj z vsemi ukre-pi, pove le to, da praktično niso vedeli nii o tem, oz. le to, kar so slišali na seji v teh pe-tih minutah.

J. Odnosi med KS in MOK so na najnižji možni ravni. Ponudba (želja) župana Mestne občine, da obišče KS oziroma prisostvuje sfji sveta z namenom, da se neposred-no seznani z najbolj perečimi problemi, je bila s strani pred-sednika KS (člani za to sploh ne vedo) kar trikrat zavrnje-na oz. pogojena, o čem bi se župan rad pogovarjal.

To je nedopustno, negospo-darno in celo žaljivo do župa-

na, poleg tega pa vedo tudi člani, daje na Primskovem marsikaj narobe in nezakoni-to. Morda je predsednik obisk župana odklonil prav zaradi tega?!

To je le nekaj konkretnih primerov pravne in gospodar-ske nepravilnosti, ki rtam ško-dujejo in mečejo slabo luč tudi na tiste člane sveta, ki bi poš-teno delali, za kar so bili tudi izvoljeni.

Žal je tudi nekaj takih pri-merov v delu vodstva KS, ki so kraju naredili ali pa še bodo težko popravljivo materialno škodo, kot:

• oddaja sicer manjšega prostora v najem za 99 let po i(en) evro na leto,

- nepregledna (tudi nezako-nita) prodaja zemljišča,

- zavestno preplačih obnove kotlovnice nad dvorano,

• priznanje pogojevane predkupne pravice za nakup prostorov Mercatotja,

- odpoved in zanemarjanje lastninske pravice in razpola-ganja z zemljiščem v Kokr-škem logu.

Brez kakršnekoli zamere ali sovražnosti do kogarkoli sem želel te očitne nepravilno-sti prenesti rut papir in sezna-niti volivce. Šele tako se bomo lažje odločali o novem vod-stvu KS, ki bo delovalo v ime-nu ruxs in za nas. Vodenje KS pa moramo zaupati človeku, ki ne bo izigraval ne naših ljudi ne našega premoženja.

T O N E Z U P A N

Mladina zna poprijeti za delo

Ko sem se danes namenila na sprehod proti našemu ko-pališču v Radovljici, ki je na novo urejeno, opazim pred Gostinsko turistično srednjo šolo v Radovljici mladino z metlami, kopuljicami, kako delajo in pospravljajo. Seveda jih ogovorim, ja, kaj pa po-spravljate, in mi povedo, da pač imajo namesto športnega dneva čiščenje okolice šole.

Ostala sem brez besed, spo-min pa se mi je vrnil na moja mlada leta pred 60 leti, kako smo hodili udarniško delat, ko smo imeli namesto telovad-be udarniško delo, tako kot di-jaki te šole.

Mnenja sem, da zaslužijo vso pohvalo ravno tako profe-sorji, ki so jih navdušili za to delo.

Torej, če bo Gorenjska regi-ja turistična, "halo" Bled in Bohinj, ne bo Vam primanj-kovalo srednjega gostinskega in turističnega osebja, povrhu pa še zelo pridnega, ki zna poprijeti za delo.

Lep pozdrav J. V.

GG naročnine

04/2014241 e-po5ta; [email protected]







22 KAŽIPOT, MALI OGLASI [email protected]

HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00

Hitoiilo objuo spiejtrajmo po Itletonu Q4/20M2 00, faksu O t/JOI-AMS ali osfono M Zoisovi t v Kuniu 01 po peiii - do ponfdtijka in (tmla do 1100 orel Cena ojlaso« In ponudb v i ul»iki: liiedno ugodna

lANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, UNCOVO 91, 4240 RADOVLJICA. TEL.:.04/53-15-249 Nakupovalni izlet - Madžarske toplice 28. 10. - 31 . 10. , 2. 1 1 . - 5. 1 1 . , 6. 1 1 . - 12. 1 1 . ; Trst 27. io.; Lenti 21. 10. ;

O B V E S T I L A O D O G O D K I H O B J A V L J A M O V R U B R I K I i G L A S O V K A Ž I P O T B R E Z P L A Č N O S A M O E N K R A T .

PRIREDITVE

Casilsko-preventivni dan Kranj - V okviru oktobra - meseca varstva pred požari - bodo : jutri, v soboto, med 9. in 12. uro za krajane odprta vrata gasil- : skih domov v Mestni občini Kranj. V tem času bo potekalo zbi- i ranje gasilskih aparatov za preventivni pregled, prikaz : uporabe in gašenja. Na Glavnem trgu bo potekala gasilska i delavnica, na kateri bodo sodelovali tudi dimnikarji z nasveti, i

Oktobrski semenj Kranj - Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto, Okto- I brski semenj . Prireditev bo potekala v starem delu mesta j Kranj, na Glavnem trgu pri vodnjaku, od 8. do 13 . ure. •

V knjižnicah za otroke Jesenice - Na otroškem oddelku Občinska knjižnice Jesenice : bodo prihodnji teden potekale delavnice in ura pravljic: v : ponedeljek, 16 . oktobra, od 16 . do 17 .30 - pobarva jmo i makarone; v torek, 17 . oktobra, od 14. do 15.30 - oblikujmo i stekleničke, od 16. do 19. utre - angleške urice; v sredo, 18. : oktobra, od 16. do 17 .30 - izdelajmo blokec; v četrtek, 19. ok- : tobra, od 15. do 16 .30 - popoldanske čarovnije, ob 17. uri - ; ura pravljic; v petek, 20 . oktobra, od 16. do 17 .30 - rišemo na j lesene ploščice.

Koroška Bela - V knjižnici na Koroški Beli bo v torek, 17. ok- i tobra, od 15. do 16 .30 ustvarjalna delavnica.

Hrušica - V knjižnici na Hrušici bo ustvarjalna delavnica v : sredo, 18. oktobra, od 16. do 17.30.

Ob Tednu vseživljenjskega učenja Radovljica - LU Radovljica v okviru tedna vseživljenjskega i učenja vabi v ponedeljek; 16. oktobra, ob 19. uri na brezplačno i

predavanje s projekcijo slik o Albaniji, ki ga vodi Matej Rupel, i

V torek, 17. oktobra, ob 16. uri bo v domu dr. Janka Benedika i

v Radovljici organizirana brezplačna delavnica Urjenje i

spominskih spretnosti, ob 19. uri pa na LU Radovljica razgo- i vor o baletu Labodje jezero z bralnim krožkom, ki ga vodi ; mentorica Nataša Kristan Primšar. Ob 19. uri društvo prijatel-jev mladine Srednja Dobrava organizira brezplačno predavan-je Grega Solceta O bontonu v prometu.

Starotrški večer Lesce - Krajevna skupnost Lesce vabi jutri, v soboto, ob i8 . uri v Družbeni center na prireditev Starotrški večer, na kateri bo nastopila skupina pevk s Starega trga v Polanski dolini ob Kolpi, ki se imenujejo Polanski odmev, ter polanski tambu-raši, igralci in folkloristi.

Turnir v malem nogometu Naklo - Jutri, v soboto, se bo ob n . uri na nogometnem igrišču Merkur začel turnir v malem nogometu. Sodelovale bodo ekipe Naklega, Cegelnice, Naklega - Pivke, Strahinja in Podrebra. Vabijo ljubitelje nogometa in zabave.

Podelitev priznanj za urejenost Preddvor • Turistično društvo bo priznanja za urejenost kra-ja podeljevalo jutri, v soboto, 14. oktobra, v domu krajanov v Preddvoru ob 18. uri.

IZLETI

Na Mrzli vrh Kranj, Preddvor - Planinsko društvo Kranj in Planinska sek-cija Preddvor vabita svoje člane v soboto, 2 1 . oktobra, na planinski izlet na Mrzli vrh nad Žirmi. Izlet je lahek in primeren za vse pohodnike. Če bo dovolj prijav, bo orga-niziran avtobusni prevoz. Odhod iz Preddvora bo ob 7. uri, izpred Creine pa ob 7.30. Prijave in Informacije: Janez Pla-nine, tel.: 255 15 65 ali 0 4 0 / 2 6 0 930 do srede, i8 . oktobra.

Od izvira Soče do izvira T N P Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na pohod od izvira Soče do info centra T N P v

Trenti. Pohod bo v torek, 17. oktobra, odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje Begunje, nato bo avtobus ustav-ljal na postajah do Brega. Zmerne lahke hoje bo do 3 ure. Prijave pri Mici Legat, tel.: 040/737 562.

Na Šmarno goro in Čemšenik Kokrlca - Društvo upokojencev Kokrica obvešča članice in člane ter njihove družine, da v oktobru organizira dva rekreativno-družabna pohoda, ki bosta v soboto, 14., in v soboto, 28. oktobra. T o soboto se boste povzpeli na Šmarno goro, čez 14 dni pa boste obiskali Dom pod Čemšenikom. Obakrat bo zbor ob 13. uri pred Domom krajanov na Kokrici.

Pohod v neznano Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 21. okto-bra pohod v neznano. Izlet bo razvedrilnega značaja, zato ne bo dosti hoje. Pot bo lahka in primerna za vse planince. Za-ključek bo v priznanem gostišču. Prijave in informacije v sre-do in četrtek od 18. do 19.30 po tel.: 531 55 44 ali 031/345 209.

Izlet v brezno prestavljen Kranj - PD Iskra Kranj obvešča, da bo zaradi poškodbe v vod-niških vrstah planinski izlet v brezno Govic, ki je na progra-mu za soboto , 21 . oktobra, prestavljen na poznejši čas . Enako velja za pripravo (usposabl janje) za ta izlet, ki bi morala biti izvedena dan pred omenjenim izletom. O novem terminu izleta bodo pravočasno obvestili.

Urekov pohod Hotavlje - jutri, v soboto, 14. oktobra, bo tradicionalni Ure-kov pohod na Goro v Poljanski dolini. Organizatorji s m o Olimpijski komite Slovenije, RTV Slovenija, občina Gorenja vas-Poljane in Športno društvo Marmor Hotavlje. S strani Športnega društva Marmor Hotavlje bo voden pohod Ho-tavelj (gostilna Lipan) s štaitom ob 8.30. Pohod traja prib-ližno dve uri. Od n . 3 0 dalje bodo na Gori družabne, športne in kulturne aktivnosti. Več na www.sdmh.si ali 0 5 1 / 2 1 4 751.

OBVESTILA

Dan odprtih vrat bolnikov z osteoporozo Kranj - Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj vabi v ponede-ljek, 16. oktobra, na Dan odprtih vrat v Dom krajanov Prim-skovo. Program: ob 9. uri pohod na Sv. Lovrenc nad Bašljem, odhod izpred Doma krajanov Primskovo; ob 15. uri: UZ me-ritve mineralne kostne gostote na petnico, predavanje Vpliv prehrane, vitamina D in telesne dejavnosti na kosti in mišice, predavala bo dr. Maja Kozlevčar Živec, spec. fiz. reh. med., posvetovalnica za osteoporozo dr. Maje Kozlevčar Živec, spec. fiz. reh. med. in pogostitev vseh prisotnih z zdravo hrano -predstavitev dela dijakov Biotehniške šole iz Strahinja; od 16.30: Predavanje z delavnico Gibanje v plesu s prof dr. Meto Zagorc, predstavitev različnih proizvodov na stojnicah Fidimed, aktiv kmečkih žena ...; od 15. do 17. ure svetovalni kotiček Gorenjskih lekarn • Svetovanje farmacevta o pravilni in varni uporabi zdravil za zdravljenje osteoporoze.

Dan odprtih vrat društva HOSP IC Jesenice - V prostorih društva HOSPIC v Domu Franceta Berglja bo v ponedeljek, 16. oktobra, od 10 . do 12. in od 1 6 . do 18. ure dan odprtih vrat. Ob 18. url bo predavanje Ma-rjane Svetina, prostovoljke pri delu z žalujočimi in hudo bol-nimi z naslovom Izguba boli.

Zvočna sprostitvena terapija Kranj - HUMANA združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdrav-je vabi svojce oseb s težavami v duševnem zdravju na zvočno sprostitveno terapijo z gongom, ki bo v torek, 17. oktobra, ob i6 .

; uri na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju. Vodila jo bo gong ; terapevtka, klinična psihologinja, specialistka mag. Hermina ; Mere iz Maribora. Prijave in informacije po tel.; 201 17

i PREDAVANJA » : Diabetes je ozdravljiv : Radovljica - Naravno metodo za ozdravitev diabetesa tipa 1 i in 2 bo v Knjižnici A. T. Linharta Irma Bembič Ogorevc pred-: stavila v torek, 17. oktobra, ob 19 .30.

i Osupljive najdbe i Kranj • Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z avdiovizual-! nimi predavanji Osupljive najdbe v Gimnaziji Kranj, učilnica i 9. Jutri, v soboto, 14. oktobra, bosta ob 9. uri na sporedu dve : predavanji : Znanost skozi oči kreacionistov in Kako d o : zmage? Predavala bosta Franc Novak in Pavel Repnik.

i Kako ljubiti svojega otroka i Kranj - V sejni dvorani Mestne občine Kranj bo v torek, 17 . ; oktobra, ob 18. uri na temo Kako ljubiti svojega otroka pre-: davala Mila Saftič, dr. med.

P R O S T A D E L A ŠTUDENTJE,DIJAKI www.ms4<ranj^ •svvKnn.dAO.OtaBrV^r i &K<ri

Sočutni spremljevalec hudo bolnih - vk>ga prostovoljca Lesce - V Družbenem centru v Lescah se bo v torek, 17. ok-tobra, ob 18. uri zače lo predavanje z nas lovom Sočutni spremljevalec hudo bolnih - vloga prostovoljca. Predavala bo Tatjana Žargi, višja medicinska sestra in predsednica Slovenskega društva hospic.

KONCERTI

Koncert arij in samospevov Kranj - V Kinu Center Kranj se bo danes, v petek, ob 19. uri začel koncert opernih arij in samospevov z naslovom Pesem mladih v srcu Kranja. Vstop je prost.

Revija zborov upokojencev Komenda - V Športni dvorani v Komendi s e bo jutri, v soboto, ob 17. uri začela Medobmočna revija pevskih zborov upokojencev Gorenjske.

Po Bledu z okoištlo z glasbo in pesmijo Bled - Danes, v petek, bo ob 20. uri v dvorani GG Bled koncert za naslovom Po Bledu z okoišno z glasbo in pesmijo. Nastopili bodo: Jani Kovačič, Jernej Brence, Davorina Pire, Aleš Strajnar, Gašper Primožič, Jože Zupančič, Anja Strajnar in Rado Mužan.

RAZSTAVE

Moje fotografije Železniki - V galeriji Muzeja Železniki bodo danes, v petek, ob 19 . uri odprli fotografsko razstavo Moje fotografije avtor-ja Tineta Benedičiča, člana Fotografskega društva Anton Ažbe Škofja Loka.

PREDSTAVE

Kadar se ženski jezik ne suče Podpeč - Kulturno društvo Kruh Križe pri Tržiču gostuje jutri, v soboto , ob 19 . uri v dvorani v Podpeči z igro Vojmila Rabadana Kadar se ženski jezik ne suče.

N E P R E M I Č N I N E Maistrov trg 12.4000 Kranj Tel. 0472021} 53,202 25 66

CSM 051/320 700. Email: info(g)k3-kern.si

KsKERN

POSLOVNI PROSTORI: Oddamo:

KRAN); pisarne v izmeri 185 ma v pritlič-ju in 155 mi v nadstropju, obnovljeno pred 10 leti, lastna parkirišča, cena » 6 EUR/mj (i438Srr/m2). KRANJ: mestno jedro, 2 pisarni i6 in20 m2, souporaba WC in čajne kuhinje, v t. nad., obnova 2002, primemo za mirne dejavnosti (odvetnik, servisi, storitve), cena - 1 0 EUR/m2 (2.39640 S PT/mz). KRANj - Planina: posbvni prostor v iz-meri 54 m2 in 76 m2, v pritlii u, primer-no za mirno dejavnost, staro 22 let. cens» $ EUR/m2 (1.917,00 SrT/mz). GOLNIK - bližina: okrepčevalnica v iz-nneri 123,29 m2, v pritliû in nadstrop-ju, obnova 1998, cena — 3 EUR/m2 (718,92 SIT/m2), odkup inventarja 2,5 mio SIT (10432 EUR). Prodamo:

KRAN) - proizvodno, skladiSčni, trgov-ski prostori v izmeri cca. 5.000 mz v pri-tličju in 5.000 mz v 1. nad., letnik 1992, takoj na voljO, možnost nakupa po de-lih, cena - 420 EUR/mz za i.nad. (100,648,80 Srr/mz) in 520 ŠUR/mz za pritliije (124.612,80 Srr/mz). V KRANJU: posknmi prostor v pritličju izmeri 87 mz in klet 14 m2, obnova 2004, cena - 32,0 mio (133.533 EUR), v KRANJU: poslovni prostor v pritličju v izmeri 35,60 m2, letnik 93, cena = 14,8 mio (61.759 EUR), možna uporaba kot stanovanje.

V KRANJU - proizvodtKUkbdiščni prostor 656 nt2 v pritličju objekta, obn. leta 2004. samostojen vhod, klimati, ukoj na voljo, cena • 131.80100 SIT/mz (550 EUR/mz). HIŠE:

Prodamo:

MLAKA, na Griču: v naselju novejših hii, stanovanjska hiša v III. gr. fei (klet 140 m2, pritličje 150 mz in mansarda 113 m2), parcela 772 mz na sončni loka-ciji, primerna tudi za dvostanovanjsko hišo, možnost poslovne dejavnosti, cena - 4 0 , 9 mio STT (175^62 EUR). DRULOVKA: stan. hiša stara 45 let, pri-merna tudi za dvodružinsko hŠo, stan. površina 270 mz, velikost parcele 1.000 mz, cena = 55.0 mto SrT (229.510 EUR).

RADOVgiCA, Uncovo - stan hiša dvojček v vel. 58 mz, obnovljen leta zooz, na parceli 400 m2, vsi priključki, cena • 21,0 mio SPT (87.631 EUR). VELESOVO: stan. hiša letnik 1979, cca. 85 rta na etažo (K, P, N in podstrešje), parcela 681 mz, dva ločena stanovanja, cena - 4 4 0 mio Srr (183.608 EUR). ŠENČUR: stan. hiša, letnik 60, uporab-ne površine 200 m2, obnova v letu 2004 izdelana Het. pritličje in mansar-da, parcela 900 mj, cena - 45,0 mio SIT (187.781 EUR).

PODNART (Taleš): brunarica 5 x 4 m, spodaj bivalni prostor s kuhinjo, zgoraj ležišča, stara zo let. poleg pokriti nad-strešek z žarom, parcela 750 mz, cena • 8.387.000,00 SIT (35.000 EUR). VIRMASE: stan. hiša vel. 9x11 m, (klel, pritličje in mansarda), parcela 320 rru, letnik 1965, obnovljena leta 2000 (stre-ha, fasada, okna, vrata, tlaki), cena • 49,5 mio srr (206.559 EUR). ZEMgiŠČA: Prodamo:

Bašelj: stav. parcela 500 mz, cena =< 17.973.00 Srr/mz (75 EUR/mz). Mače: stav. parcela 1186 m2 po 19.171,00 srr (80 EUR jrm) in v nadalje-vanju parcelo 336 mz po 2.396,00 SIT (loEUR/mi). Coriče: slav. parcelo 998 mz po 23.964,00 SIT/mz (100 EUR/mz). SiBka vas pod Krvavcem: stav. parcete 530 mz za počitniško hišico, cena » 22.765 Srr/mz (95 EUR/mz). STANOVANJA: Prodamo:

COR IČE trisobno v pfitliû hiše 81 mz, klet 8 mz, terasa I4m2in34m2,vrt227 mz, obnovljeno 2002, cena » 27,0 mio srr (112.669 EUR). TRŽIČ: dvosobno 44.75 mz v 1. nad-stropju in uporaba terase, obnova 1994 m2, vsi priključki, na voljo po dogovoru, cena - 1 4 0 mio SPT (58420 EUR). TRŽIČ, Bistrica: trisobno 125 m2 v pri-tliiû hiše, obnova 86, cena • 22,0 mio srr (91.804 EUR).

KRAN), Vodovodni stolp: trisobno 71,73 m2 v 4 nad., obnova delno 2005, vsi priključld, na voljo po dogovonj, cena -27,0 mio SIT (112.669 EUR) KRANJ, Zbto p o ^ trisobna79.6 m2 v visokem pritliû/2 nad., obnova 2003, cena - 28,5 mio SIT (118.928 EUR). TRŽIČ, Bistrica: trisobno 125 m2 v pri. tli<5u hiše, obnova 86, cena = zz,o mio SIT (91.804 EUR).

WWW.k3-kern.Si

-M


http://www.sdmh.si

http://WWW.k3-kern.Si

RADOSTI ŽIVLJENJA info@g-^as.si 2 3

Brokoli BORIS BERGANT

Brokoli je v zadnjih letih doživel pravo renesanso • v številnih raziskavah so bro-koli namreč prepoznali kot zelenjavo, ki zmanjšuje tve-ganje za nastanek raka. Je bližnji sorodnik cvetače, ven-dar ima bolj začinjen in in-tenziven okus. Obstaja več vrst brokolija, ki imajo vijoli-časte, rumene, zelene ali bele glave, vendar se le redko znajdejo na prodajnih poli-cah, morda je izjema le ro-manesco. Kljub svoji priljub-ljenosti brokoli ni dovolj po-gosto na naših jedilnikih. To bi morali spremeniti - zaradi svojega zdravja. Torej, kar v trgovino po brokoli, pri na-kupu pa bodimo pozorni, da izberemo čvrste, temno oba-rvane in goste cvetove (čim temnejša je barva, tem več rastlinskih hranilnih snovi vsebuje). V hladilniku se brokoli lahko ohrani od pet do sedem dni. Pred shranje-vanjem brokolija ne peremo, ker se na vlažni rastlini lah-ko pojavi plesen, ampak ga šele tik pred uporabo dobro operemo. Kuhamo ga le ka-kih pet minut, da ostane še malce hrustljav in ohrani čim več dragocenih sestavin, še najbolje pa je, če ga sku-hamo v sopari, lahko pa ga uživamo tudi presnega v so-lati. Spodnji del stebla je po-navadi dokaj olesenel, zato je najbolje, če ga olupimo pred kuhanjem ali po njem. Ne-žni cvetovi so odlični z raz-ličnimi prelivi in omakami, primerni so za pripravo raz-nih juh in solat, odlično se ujema tudi z drugimi vrsta-

mi zelenjave, z oljčnim ol-jem, česnom in sojino oma-ko.

Brokoli jeva terina

Za 4 osebe potrebujemo: 70 dag brokolija, 3 jajca, j žlice pšeničnega zdraha, 1 žlico na-ribanih mandeljnov, 3 žlice kisle smetane, 1 žlico nariba-nega parmezana, sol, sveže mleti poper.

Brokoli očistite in odrežite pedje od cvetov. Pedje ku-hajte do melikega v slanem kropu 20 minut in zadnji 5 minut zraven kuhajte tudi cvetove. Kuhan brokoli spa-sirajte v pire in ohladite. Bro-kolijev pire zmešajte z jajd, pšeničnim zdrobom, man-deljni, kislo smetano in par-mezanom. Malo posolite in popoprajte ter dobro preme-šajte. Z maso napolnite po-maščen model za terine in pecite v vodni kopeli, v na i8o stopinj Celzija ogreti pe-čid 4 0 minut. Pečeno terino ohladite, stresite iz modela, jo narežite na rezine in po-strezite z rezinami paradiž-nika.

Krompir jeva juha 2 brokoli jem

Za 4 osebe potrebujemo: 30 dag krompirja, 30 dag brokoli-ja, 11 mesne juhe, 2 žlici mas-la, 1 žlico moke, 2 žlici kisle smetane, svež sesekljan peter-šilj, sol, sveže mlet poper, malo naribanega muškatnega ore-ška.

Opran krompir olupite in ga narežite na kocke. Bro-

koli operite in ga razdelite na posamezne cvetove. Na stopljenem maslu prepraži-te moko. dodajte krompir in brokoli ter zalijte z mes-no juho. Zavrite, začinite s soljo, poprom in muškat-n i m oreškom ter kuhajte, da se krompir in brokoli zmehčata. Nazadnje prime-šajte kis lo smetano in se-sekljan peteršUj ter postre-zite z opečenimi kruhovimi kockami.

Rižota s škampi in brokoli jem

Za 4 osebe potrebujemo: 1 čebulo, 20 dag brokolijevih cve-tov, 2 žlici oljčnega olja, 20 dag arborio riža, 1 paradižnik, 20 Škampovih repkov, 1 dl suhega belega vina, 4 dl zelenjavne

juhe ali vode, 5 dag masla, 3 dag naribanega parmezana, sol, sveže mleti poper, i žlico svežega sesekljanega peteršilja.

Na oljčnem olju prepražite čebulo. Dodajte riž, ga poste-klenite, primešajte na kocke narezan paradižnik, oluplje-ne škampove repke, oprane cvetove brokolija in zalijte z

vinom. Premešajte, zalijte z juho in dušite dokler riž ne vpije vse tekočine. Primešaj-te peteršilj, maslo, parme-zan in solite ter popoprajte po okusu. Odstavite z ognja in mešajte dokler se maslo ne raztopi ter takoj postrezi-te.

Telečji medal joni z brokolijem in gorgonzolo

Za 4 osebe potrebujemo: 30 dag brokolija, 8 telečjih meda-Ijonov, težkih po 10 dag, 1 žli-co masla, 15 dag gorgonzole, sol, sveže mleti poper.

Brokoli razdelite na posa-mezne cvetove, jih operite in jih skuhajte v slanem kropu. Telečje medaljone natrite s soljo in poprom ter jih na vročem maslu z obeh strani opedte. Skoraj pečene zloži-te na pekač, jih obložite z brokolijevimi cvetovi in f)0-vrhu naribajte gorgonzolo. Postavite v na 2 0 0 stopinj Celzija ogreto pedco in gra-tinirajte 10 minut. Medaljo-ni z brokolijem vred preloži-te na krožnik in postrezite s krompirjevim pirejem.

^ NOTARKA Marija Murnik Sporočam, da sem začela s poslovanjem v notarski

pisarni na naslovu Cesta Staneta Žagarja 37 v Kranju (prvo nadstropje Podjetniškega centra na Primskovem).

Delovni čas ZA stranke: ponedeljek - četrtek od 9.-12. ure in od 14. -16. ure petek od9.-12. ure in od 13.-14. ure

Telefon: 04/23 59 000 Fax: 04/23 59 001 Elektronska pošta: [email protected]

Rodio Trioldv nAaaTtaouv jcaEMce.««.«., Ttg IOTMCM«« i. JCSMZ ^ ^

G o r e n j s k a 96 MHz R A D I O Z A R A D O V E D N E

KOMUNALA RADOVUtCA, d. o. o., Ljubljanska c. 27

4240 RADOVUlCA

vabi v delovno razmerje sodelavca (m/ž), ki bo odgovoren za operativno delo na organizacijski enoti Vodovod kanalizacija čistilne naprave.

Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene ali strojne

smeri, - najmanj 2 leti delovniti izkušenj, - vozniško dovoljenje kategorije B, - uporabniško znanje računalništva (Word, Excel)

Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj pisne prijave z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:

Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska c. 27, 4240 Radovljica z oznako: "Prijava na razpis".

Podjetje Iskra Vzdrževanje, d. d., Kranj želi razširiti prodajno mrežo svoje dejavnosti na strojnem področju, zato vabi k sodelovanju dinamične osebe za opravljanje del

STROJNEGA TEHNIKA (m/ž) Od kandidatov pričakujemo:

• strokovno izobrazbo strojni tehnik, • zaželene so delovne izkušnje, • pasivno znanje angleškega oz. nemškega jezika, • osnovno računalniško znanje, • Izpit kategorije B. • samoiniciativnost, pripravljenost za nadaljnje

izobraževanje in strokovno usposabljanje.

Izbranega kandidata bomo sprejeli v delovno razmerje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.

Kandidati naj pošljejo pisne prijave na naslov:

ISKRA VZDRŽEVANJE, d. d. Savska loka 4 Kranj

Prijave sprejemamo do 27. oktobra 2006.

KUHARSKI RECEPTI ZA VAS IZBIRA DANICA D O L E N C

Tedenski jedilnik

Nedelja - Kosilo: čista goveja juha z zelenjavo iz juhe In jetr-nimi cmočki, puranove prsi z zelenjavo Iz ponve (voka), riž s curryjem, mešana solata s paradižniki in jajčevci (popeče-nl v olju), kostanjeva torta; Večerja: mesni sir, pečene papri-ke v marinadl, črn kruh. Ponedeljek - Kosilo: bučni golaž, polenta s parmezanom, popečena govedina iz juhe, endivlja s koruzo in rukolo v so-lati, sladoled; Večerja: polpeti iz filejev različnih m°orskih rib s suhimi žemljicami in zelišči, krompirjeva solata s kumari-cami. Torek - Kosilo: rižota z zelenjavo in telečjim mesom, meša-na solata, nektarine; Večerja: špinačni štrukelj Iz krompirje-vega testa, motovileč z jajcem v solati. Sreda - Kosilo: zeljna enolončnica s kranjsko klobaso, pala-činke z marelično marmelado; Večerja: makaronovo meso, mešana solata. Četrtek - Kosilo: kremna juha Iz bučk, pečen piščanec, ku-marice s krompirjem v solati (bučno olje), grozdje; Večerja: čebulne omlete, polnozrnat kruh, paradižnik s kaprami in oljkami v solati. Petek - Kosilo: fižolova juha, skutni cmoki, češpijev kompot, grozdje; Večerja: ribji fileti po pariško, radič s krompirjem, pečena jabolka z orehovim nadevom. Sobota - Kosilo: dušene bučke z dišavnicami, piščančja be-dra, ovit^ s slanino, na žaru, endivija s krompirjem v solati, jabolčni zavitek; Večerja: lazanja s testeninami in mletim mesom, pečeni kostanji, jabolčni mošt.

GG naročnine 04/20142 » l . t -poS la ina iocnine^^.g las .« , www.90renjski9lss.si

upokojenceu \ Kranj :ranj zaposli za določen čas:

5 NEGOVALCEV/NEGOVALK NA DOMU • terensko delo.

POGOJI, ki jiti pričakujemo od kandidatov/kandidatk: izobrazba: bolničar/ka, bolničar/ka - negovalec/negovalka, oskrbovalka/oskrbovalec na domu - NPK izpit kategorije B afiniteta do dela s starostniki in ljudmi z različnimi telesnimi ovirami.

Vaše prijave poSljite do vkijiiino 25. 10. 2006, na naslov: Dom upoko-jencev Kranj. Cesta 1. maja 59, Kranj.

DOM UPOKOJENCEV KRANJ

"BLATO

»KOMIČNA K R I M I N A L K A *

MK ITEATERI

B I S E R A D I N A S M E J A L I ? ZA DOBRO URICO POZABILI NA DNEVNE PROBLEME?

NIČ LAŽJEGA! O G L E J T E S I N O V O

P R E D S T A V O B B T E A T R A !

P R E Š E R N O V O G L E D A L I Š Č E NEDELJA

15.10.06 OB 19.30h

Občinski odbor Socialnih demokratov S D Naklo vabi občanke In občan« Naklega

— ' na predstavitev svojih kandidatk in kandidatov za svet Občin« Naklo v petek,

13. oktobra 2006, ob 20 url v Plzzeriji Bolero v Nakl«m in 20. oktobra 2006 ob 20. uri

v Gasilski dom Duplje. Vabljeni v čim večjem številu.

m < a m i

^SSSSEp P R E P R I Č A J T E S E N A

Tel,: 01/832 36 0 9


http://www.90renjski9lss.si

24 OGLASI, MALI OGLASI

ičIKD Javm sklad RepuMik« Slovcmje Zd kuUum« dejavnosti

Območna izposuva KRANJ. www.ckd-l(rwi.isi(d.4t

SOBOTNA MATINEJA Goscuje: Otroika lutkovna delavntoca Ljubljana

DROGE MED NAMI

Sobota, 14. oktober 2006. ob 10. url, v Prešernovem gledališču

I g S i i Gorenjski Glas c s i v / l i l f s m u GOODrVfAft

NAGRADNA IGRA ZA NAROČNIKE

Z A ljubitelje L U T K v sodelovanju z Javnim skladom za kuKurne dejavnosti v Kranju s m o pripravili nagradna vprašanja, med pošiljatelji pa bomo izžrebali pre-jemnika vstopnice za lutkovno predstavo, ki jih JSKD ob sobotah or-ganizira v Prešernovem gledališču v Kranju. Prvi nagrajenec je Miha Zntdar iz Kranja. Vstopnico za jutrišnjo predstavo prejmete na blagaj-ni Prešernovega gledališča ob predložitvi osebnega dokumenta.

2. vprašanje: Dopolnite naslov: " Pokrajculja"

Odgovore 2 vaiim imenom in priimkon , polnim naslovom in naroiniSko številko pošljite na: narocnine@>g-gias.si ali na naslov Gorenjski glas. Zoisova i, 4000 Kranj, do srede. iS. 10.2006.

LOTO R e z u l t a t i 8 2 . k r o g a - n . l o . 2 0 0 6

3. 8, 9 . 2 1 , 25 , 3 0 . 32 in 2 9

Lotko: o , o . 3. 5, 6. 8

P r e d v i d e n i s k l a d 83. k r o g a z a S e d m i c o : 9 3 . 0 0 0 . 0 0 0 S I T

P r e d v i d e n i s k l a d 83 . k r o g a za Lotko: 3 0 . 0 0 0 . 0 0 0 S I T

Savatech, ILM. ProticvodojB in IjIMI v UHMO A.. —rt - II • II f • ------ IA wnn icnin proizvodov m pncvrnson

Savatech , d.0.0., in družba S a v a • S c h i f e r . d.0.0.. sta nosilki razvoja gumarske dejavnosti v okviru Poslovne skupine Sava, ki nadaljujeta tradicijo proizvodnje gunieno4ehničnih izdelkov in pnevmatike. K čedalje uspečnajSemu poslovanju so pripomogli poleg desetletij izkušenj tudi lasten razvoj in inovattvna kultura podjetja s prav takšno tradicijo ter. najpomembneje, njegovi zaposleni. Razvijamo, proizvajamo in prodajamo izdelke visoke kakovosti. Naši izdelki so iskani v gradbeni industriji, proizvodnji vozil, grafični in papirniški industriji ter pri varovanju okolja.

Z a d o s e g o zastavljenih ciljev v družbi S a v a t e c h , d . o . o . , p o t r e b u j e m o v e č novih s o d e l a v c e v o z i r o m a s o d e l a v k

PROIZVODNA IN i TKrRC VZDRŽEVALNA DELA.

Delo poteka v treh izmenah z menjavanjem ritma prostih dni. Od kandidatov pričakujemo dokončano poklicno šoto kovinarske oz. elektro smeri ali vsaj dokončano osnovno &0I0 a primernimi telesnimi in duševnimi sposobnostmi.

Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za tri m e s e c e z možnostjo naknadne pogodbe za nedoločen čas .

RAZVOJ IN îONOrtÛKCIJO NOVIH IZDELKOV.

Delo poteka v eni izmeni. Od kandiatov pričakujemo najmanj višjo izobrazbo strojne smeri, dobro znanje angleškega jezika, obvladovanje programskega okolja Windows samostojnost, inciativnost, zanesljivost in željo po pridobivanju novih znanj in srečevanju z novimi izzivi. Zaželjene so delovne izkušnje.

Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za eno leto in s kasnejdo možnostjo sklenitve za nedoločen čas .

r n - : : j 3

S a v a S c h a f e r , Proizvodfl|8 in prodcis ountlrvUh vsljcv

Družba S li/^ • . d . o . o . • podjetje, ki proizvaja in trži g u m l r a n e v a l j e in j e Jo int -venture z n e m š k i m partner jem, prav t a k o pot rebu je d o d a t n e

SOOirL/^VCE OZmOMA SODELAVKE -ÔBStAZBE.

Delo poteka v dveh Izmenah; pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili s kandidati za določen Čas e n e g a leta z možnostjo naknadne pogodbe za nedoločen čas.

Če ste pripravfjeni sprejeti izziv in ste se prepoznali v naših

pričakovanjih, pošfjite ponudbo z dokazi/J o izobrazbi do

21. 10.2006 na nasiov: Savatech, d.0.0^ Kadrovska služba.

Škofjeloška c. 6, 4000 Kranj,

Za dodatna pojasnila smo vam na voljo po telefonu. Številki:

20 65 377Sn 20 65 416.

Vaše ponudbe bomo obravnavali zaupno in vas obvestili

o izbiri v 30 dneh po odločitvi.

iTrEr iMZ

N E P R E M I Č N I N E

R E A L ESTATE

S V E T R E d.o.o.

EMOTA KltAMj

NA*0-R j«VA v t i C A 1 2

4000 KftAMj TiL:04/2<l1.000 Fm.: 04/3024-499

Email: kranjig>5vet-nepremrčnine.si http://wwv/.svei-nepremičnine.si

STANOVANJA prodamo KRANJ • nova sbnovanja v poslovno stano-vanjskem objektu v bližini vodovodnega stol^ ^ 39>55 90>20 tva. Stanova-nja bodo zgrajena do 2007. Cene: od 395.aH28Srr (1.649,20 EUR) do44i.886,57 srr (1^3,96 E U R ) / m 2 . s e v naii ptsam i od ponede ka do čEtftlo od 8. do 17-ure, ob p e ^ pa & do 16. ure. KRAN) • Pbrtina IH: trisobno. 105.68 m2, pritličje. L 1987, z dvema kletnima soba-ma. svoj vhod, dva atrija, alarm. ZK ureje-na. Cena 33 mio SIT (137.707 EUR). Kranj - bfižira centra: dvosobno man-sardno, v vcistanovanjski hiši, 5343 m2,1.1950, prenovljeno. Cena 19 mio s r r {79-286 E U R ) . Kranj • Planirta I: dvosobno. 70,26 m2 (63,18 mz bivalne povrSine in 7,08 mz kleti). 1.1975. 3- nad/3. Cena 24.5 mio s r r (102.237 EUR).

Loka - Cn iarjevo n.: 55.10 m2, t. 1966, prijetno trisobno, mansardno sta-r>ovan)e v nizkem bteku. Cena 20 mio srr (83458 EUR). H l^ prodamo

Kranj • Zg. Besnka: 158 m2. samostoj-na. I. 19^, parcela 958 m2, 3* garaža, vrt, brunarica, v naselju hiš. Hiša ima gabarit K+P-t-N-t-netzd no podstreho. Cena 48,5 mio Sfr (306.962 EUR). Krar - Zgornje Bitnje: polovica stanovanj-ske hiše v nadstropju, trisobno v velikosti 95.6 mz. 1.1957, brc balkona, parcela 250 m2. garaža, parkirišč, vselfivo takoj. Cena 24 mio s r r (100.150 EUR).

KRANJ: ob Zadružni in Jcien&v? ulid je na voljo Še ena enota nepodkletenega dvojčka (120 m2 stanovanjske ix>vrSine in 257 rm zemljišča) in ena enota pod-kletenega dvojda (155 mz stanovanjske površir>e in 255 mz zemljišča), zgrajeno do tretje, podaljšane fezc. Cena prvega je 39 mio srr {162.764 EUR) drugega pa 43.2 mio srr (180411 EUR). KUPCI NE PLAČAJO PROVIZIJE. ZEMgiSČE prodamo Podvin • Mošnje: 9 ma, sončna, ravna par-cela pravilne oblike v obnx>čju k}bc kega načrta novega naselja enostanovanjskrh hiš. Cena 23.964 Srr/m2 (100 EUR). Zb(^ 818 mi, trikotna, ravna, na robu naselja, ob gozdu, asfalt do parcele. Cena 31.153,00 Srr (130 EUR) fmz Moše: 1009 mz, ravna, ozka parcela z direktnim dostopom po asfaltirani ce-sti. Podeželje, lep razjed, 8 km iz Kra-nja proti Smledniku. Cena 26.360,00 srr (110 EUR) /m2. Šenčur: 462 m2. pravokotna, ravna par-cela ob Velesovski cesti. Cena 31.153.00 srr (130 EUR) /tm. Šenčur - Voge: 478 ma, stavbno zemljiš-če, ravna parcela, sončna. Cena 33.600,00 Srr/nru (140 EUR/m2) dc Loka - Sv. Duh: zazidljivo zemljišče, cca. 700 m2 skupaj s cesto, ravno. Cena 31.153.00 s r r (130 E U R ) J m 2 . PRODAMO poskjvni prostor Kranj - Rupa: 211 m2, v postovni coni pro-damo starejši objekt, 1.1950, takoj upora-benzanezahtevnodejavnost Parcela 1113 m2. priključki za plin, elekriko, vodovod, kanalizacijo in tdefbn, dostop nemoten, priključek na avtocesto je oddaljen slab km. Cena 53 mk> SIT {222.600 EUR).

www.s vet-nepremični ne.s

Nepremičninska agencija nepremičnine

v Kranju, Jezerska c. 41 (Dom krajanov Primskovo)

GSM 040/666 990. tel. 04/234 19 88, fax. 04/234 19 89.

e-pošta:caroline.6 5 (g) siol.net POTRUDI U SE BOMO ZA VAS!

OAVMK D R A Ž i C

CE IMATE PONUDBO", PRODAJTE PREKO JAVNE DRAŽBE Za dražbo konec oktobra se lahko

prijavite do 13. lo. • nepremičnine

> vozila

Več informacij na

www.carolinc66.si

Iščete nov dom ali kupca za svojo nepremičnino? Oddajate ali

najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor? Celovita rešitev na enem mestu. Za vas delamo Aktivno - Jasno - Preudarno

AJP d.0.0. Kranj Koroška cesta 2 ,4000 Kranj

gsm: 031/330 • 040

STANOVANJE PRODAM KRANJ • Šoriijevo naselje 54,85 mz, dvo-sobno predelano v trisobm, I. 69, L 2000, ZK urejena, oprem, kuhinja, vseljivo april 2007. 24.900.000,00 Srr {103.905.86 EUR).

Za znane stranke kupimo parceb cca. 1000 m2 (prodajalec ne plača provizi-je), starejšo hišo z veîm vrtom na Go-renjskem. eno-, dvo-, trisobna stanova-nja • Kranj. Ško a Loka.

Mlinska ul.i, Maribor. PE Tržič. Sle Maric Aux Mineš 9/a

Telefon: 592 59 49. 030/30 20 11

STANOVANJA PRODAMO TRŽIČ • center, enosobno, 38,94 mz,

II./3 -f M, v celoti obnovljeno I. 2006. Cena: 12,6 mio 5it (52.579 EUR). KRANJ • mesto, dvosobno. 63,2 m2. II./4, l.i. 1958, z balkona razgled na Šmarjetno goro, potrebno obnove. Cena: 20 mio sit (83458,52 EUR). TRŽiC - center, dvosobno, 52,39 mz, l./3-fM. v celoti obnovljeno I. 2006. Cena: 18.3 mio sit (76.365 EUR). KRANJ • Planina I, dvosobno. 70,26 m2, III./4, l.l. 1974. vzdrževano, odprt po-gled. Cena; 24,5 mio sil {102.236.69 EUR).

LISCE • trisobno. 60 m2 v mansardi sta-novanjske viie, obnovljeno v cek ti 1.2002, terasa 18 m2. vrt. nadstrešek za avto. Cena: 26.5 mio sit (110.582,54 EUR). TRŽIČ - trisobno, dvoetažno, 74,85 mz, I -f M, terasa v skali, obnovljeno v cebti 1.2005 Cwa: 23,7 mio sit {98.898 EUR). HtŠE PRODAMO

BRrrOF PRI KRANJU • dvostan. hiša v sklopu dvojčka. III. gr. faza. cca 250 m2 biv. površine, parcela cca 500 m2. Cena: 35.9 mio sit (149.808 EUR). PODgUBEg - dvostan. hiša, 360 mz, stanovanji popolnoma izdelani, hiši manjka samo fasada, parcela 696 mz, l.i. 2001. Cena: 59,7 mio srt (249.123,69 EUR).

PARCELE PRODAMO LANCOVO - 3 zazidljive parcele, 676 m2,679 m2 in 1.050 mz. Cena: 21.567,6 sit (90 EUR/ma).

ZALOG PRI CERKgAH • zazidljiva par-cela, na kateri stoji bivalna brunarica, 530 m2, ravna, sončna. Cena: 16,7 mio sit (69.688 EUR).

PODgUBEg - zazidljiva parcela, 716 m2, ravna sončna, pravokotne oblike. Cena; 22.765,80 sit/m2 {95 EUR/m2). VIKENDE PRODAMO MORAVSKE TOPUCE - Prekmurska vas, vrstna hišica, 37,82 m2 v dveh eta-žah. atrij. l.i. 2005, opremljeno, bližina golfskega igrišča. Cena: 12 mio sit (50.075,11 EUR). Možen tudi kratkoroč-ni najem, najmanj za 1 teden.

www.e l t o - h i s a . s i

gekkoprojektj .epremicnine

BntofTSM, 4000 Kranj g

www.gekkopro)ekU»i ?

04 2341 999 031 67 40 33

PRODAMO STANOVANJA KRANJ • CENTER: nova stanovanja v popolnoma obnovljeni meščanski hiši v centn mesta.

• 3-sobno 59,9 m2, pritličje. Cena:

25-199-559.00 srr: - 2-sobno 5243 ms, pntličje. Cena: 23.502.792,60 SIT;

• 2-sobno 58,74 m2, i. nadstropje. Cena: 26.981.866.80 SIT:

• 3-sobno duplex 96,25 012.1. nadstrop-je in mansarda. Cena: 39.620.022,75 srr. BEGUNJE NA GORENJSKEM: dvosob-no s shrambo. 60 m2, 1.1988. nad-stropje 3./4, lastno parkirišče, balkon, mirna lokacija. Cena 23.5 mio SH". KRANJ • HUJE: štirisobno s shrambo, 101.10 m2,1.1945, popolnoma obnovl-jeno 2002, nadstropje P/2, odlična lokacija, vsa infrastruktura, trenutno poslovni prostor z vsemi dovoljenji. Cena: 32.000.000 S r r .

GA-NI GA-NI, d.0.0,, P.E. Mlakarjeva ulica 107

(OPC Šenčur), 4208 Šenčur tel: 04/25-17-199. fax: 04/26-17-198 e-pošta: [email protected]

DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ . NAZORJEVA UL, dvosobno stanovanje, 50.60 m2, 2. nad./4, staro 421., zastekljen balkon, vsi priključki, CK plin, kamin, delno obrK)vljena kopalni-ca, delno opremljeno, vseljivo takoj. CENA: 21.500.000,00 SIT {89.717,91 EUR).

TRŽK: - CENTER, v staromeščanski hiši prodamo kompletno obnovljeno dvo-sobno stanovanje v izmeri 57,81 mz, otmovljeno 1.2000,1. nad./3, CK olje ka-brimeter, tel. priključek, zaprta veranda. PVC okna, kuhinja, možnost nakupa garaže, vseljivo takoj. CENA: 16.900.000,00 s r r {70.52245 EUR). HIŠE

GROSUPgE - POUCA, prodamo pod-kJeteno visokopritlično hišo, ki ima sta-novanjske površine 300 mi toplar •*• pomožni zidani objekt 6mx4m, 5230 m2 zemljišča, K+P-fM, stara 28 let, ure-jena okolica, vsi prikljuSci, CK olje, tera-sa in balkon, kompletno opremljena, pokriti parkirni prostor za dva avtomo> bila in neizdelana mansarda, vseljiva po dogovonj. Hiša se nahaja na mimi k>ka-dji ob /obu gozda. 5 km zunaj Grosup-ljega in zahteva cca. 15 minur vožnje do prestc nice. CENA: 92.000.000,00 SfT (383.90g.19 EUR).

ŠENČUR, prodamo zelo lepo in svetlo vrstno hišo, ki stoji na 266 m2 zemljiš-ča. stanovanjske površine 240 mz, kompletno opremljena s kakovostno opremo, iz terase izhod na zelenico, podkletena, garaža. 2xbalkon. vsi pri-ključki. CK. vseljivo takoj, CENA: 70.000.000,00 s r r (z92.104.82 EUR). ZEMLJIŠČA

SnŠKA VAS, prodamo sončno zaiudlji-vo parcelo z razgledom v dolino, 530 mz, elektrika v bližini, prevzem možen takoj. CENA: 21.088.33 SIT/m2 (88 EUR/nnz).

BAŠELJ, zazidljivo zemljišče v izmeri 1522 n 2, elektrika in voda na parceli, prevzem možen takoj. CENA: 25.152.6144 SIT (104.960 EUR). POSLOVNI PROSTOR OPC ŠENČUR, oddamo kompletno opremljene pisarne v izmeri 431 m2, zgrajeno I. 2003. 2. nad./3, oddamo v kompletu ali po ddih (lastni vhodi), čaj-na kuhinja, sejna soba, server soba. pri-memo za računalniško dejavnost, raču-novodstvo, zastopništvo, posredova-nje. trgovino itd. Vsi priključki, CK, kli-ma, čftalec prisotnosti na delu. CENA: 2.157 SIT7m2 (9 EUR/mz). KRANJ • CENTER, prodamo pisarne v iz-meri 77,20 m2, v 1. nadstropju staromeš-čanske hiše, ki je bila obnovljena 1.1983, CK olje, vsi priključki, nova streha, pre-vzem možen takoj. Primemo tudi za od-vetniško ali notarsko pisa rno, turistično agendjo, itd. CENA 30.000.000,00 SIT (125.187.78 EUR).

GORICE, prodamo posk>vnl prostor v izmeri 300 m2, zemljišča 820 mz, zgra-jeno leta 1856, trenutno gostinska de-javnost, vsi priključki, terasa, možnost preureditve v skaldišče, pisarne ... ali večstanovanjski obj^, večje parkirišče za cca. 15 avtomobilov, prevzem po do-govoru. CENA; 50.000.000,00 SIT (208.646.30 EUR). KUPIMO

V Kranju z ožjo okolico, nujno kupimo enosobno ali enosobno stanovanje s kal netom v izmeri cca. 50 mz, za nam že zna nega kupca.

Na razrkbfiih k>kac^ kupnmo več hiš in zazidljivih parcel, različnih velikosti in dimenzij, za nam že znane stranke. KRANJ • OKOLICA, nujno kupimo eno-družinsko ali manjšo dvodružinsko hišo na cca. 500 mz zemljišča, za nam že zrta no stranko, do cca. 47 mio SIT.

www.nepremicnine-gani.si

novosr^dnje. AdaptACi)«. nepremičnine

ven um. o. Britof 43, 4000 Kran)

tel./fajK 04/2J4-3<>50

gsm; 03»/«M-777

e-poita: ndi ja^venum.si

PRODAJA

Kranj, Župandčeva, prodamo trisobno stanovanje s kabinetom, mansarda/2, brez balkona, zelo svetlo, razgibano, opremljeno, staro cca. 20 let. 1960.

ODDAJA

Prebačevo, dvosobrx> stanovanje, sam. stan. enota v hiši. obnovljeno, opremlje-no, z garažo, najemnina 70.000,00 Srr/mcsec + stroški + varščina, plača se naj. za 6 mesecev vnaprej. NAKUP

Kranj, NUJNO iščemo ve^ število zazid-ljivih parcel od 500 - 600 mz. v okolid Kra-â, snier Predor, Šk. Loka ali Ljubljana. Ce se odbčate za prodajo, nas p^ličitel

FESST, d. o. a, nepremičninska

družba.

Stritarjeva uliča 5, Kranj,

Telefon: 236 73 73 Fax: 236 73 70 E-pošta:

info^fesst.si

Internet:

WWW.i^St.SI

www.gckkoprojekt.sl

STANOVANJA PRODAMO KRANJ • Kanina I: enosobrto stanovan-je v bloku, PR, 43,00 m2,1. izgradnje 1977. brez balkona, cena 18.000.000.00 SrT (77199,32 EUR), KRANJ - ŠORUJEVO NASEgE: garson-jera, I. nadstropje. 22,06 mz, 1. izgrad-nje 1961. brez balkona, cena 13.500.000.00 SIT (58.003,67 EUR). BEGUNJE: izredno lepo dvoinpolsobno stanovanje, 79.9 m2, balkon, I. izgrad-nje 1987. III. nadst., cena 25.500.000.00 s r r (EUR 106409,61). PREDDVOR: enosobno stanovanje v pridihu manjšega bloka. 41,55 mz, I. izg. 1983. nadstreš^ za avto. uporaba ze-lenjavnega vrta. cena 22.000.000.00 SIT (EUR 91-804.37). KRANJSKA GORA - JASNA: v večs-tanovanjski hiSi trisobno pritlično stanovanje z atnjem, 59 mz, v celoti ob-novljeno I. 2003. cena 43.135.000,00 s r r (EUR 180.000). BLED • v alpskem bloku štirisobno stanovanje. 99 mz. I. nadst., I. izg. 1983, cena 44.333.000,00 SfT (185.000 EUR). HIŠE PRODAMO:

KRANJ - PREOOSLJE: stanovanjsko hišo. biv. povr. 120 m2. I. izgradnje 1963. obno jena 1.2002. zemljišča 939 mz, cena 55.ooc.ooo.oo SfT (229.511 EUR).

SELŠKA DOUNA - v bližini Soriške pla-nine prodamo starejšo bivalno hišo. 70 mz povr., neizdelana mansarda. I. izg. 1923,1. 2003 v celoti obnovljena streha, zemljišča 334 m2, cena 15.000.000,00 s r r {62.593.89 EUR). BOH. BEIA polo\ o dvostanovanjske hiše (dvosobno stanovanje z balkonom 54.43 m2 pol kleti pol podstrešja) na zemljišču 305 mz, I. izg. 1974, cena 22.000.000.00 SIT {91.8ci4.37 EUR). PARCELE:

CERKgE - okolica: zazidljivo zemljišče v izmeri 530 m2, na katerem stoji manjša brunarica, cena 16.000.000,00 SIT (66.766,81 EURJ. STANOVANJA ODDAMO. KRANJ - VOKLO: tnsobno stanovanje v večstanovanjski hiši, 100 m2,1. nadst.. delno opremljeno, 155.800.00 SPT oz. 650 EUR/ mesečno s stroški - razen elektrike.

KRANJ - ŠENČUR: garsonjera 32 mz v stanovanjski hiSi, najemnina Z50,00 EUR - 59.910,00 SIT + stroški, varščina; novogradnja soba za dve osebi 34,cx> m2, dve najemnini po 40.000,00 SIT {167,00' EUR) + stroški, garsonjera 15.00 mz. dve najemnini po 35.000,00 srr stroški (146,00 EUR), varščina za vsa stanovanja.

www.fesst.st

• m p P R O J E K T ArnlMMMMMt? «0.4000 Kirt

Hntf 4» »iioi;

Tel. : 04 20 4 3 2 0 0 G S M : 0 3 1 5 1 1 1 1 1

PRODAMO HlSO

KRANJ. OKOUGA: vrstna hiša 200 rm, parcela 144 mz, garaža, lahko dvodružin-ska, 1.90, v obnavljanja, dobra k>kaci-ja. KUPEC NE PLAČA PROVIZIJE! Cena: 40 MIO srr (166.917 EUR). PRODAMO STANOVANJE DRULOVKA, trisobno, v hiši, 85 m2.1. nad. + mansarda, I. 90, v fazi obnavl-janja, cena 104.323,15 EUR (25 MIO s r r ) . Kupec ne pbča provnzije! DRULOVKA, dvosobno z atrijem, v hiši, 70 mz. pritličje, 1.90, v fezi obnavljanja, cena 104.323,15 EUR (25 MIO SIT). Ku pec ne plača provizije! KRAN) - Planina 1, dvoinpolsobno, 65 ^z, 5./7 nad., leto izg. 1979. bližina l>ošte. ugodna cena. Cena: 95.560,00 EUR (22.900.000,00 SfT). PRODAMO ZEMLJIŠČA BRfTOF: ekskluzivno prodamo več ko-munalno opremljenih parcel od 450-1035 mz. Cena: od 130 EUR/mz (31.153,2 SfT/m2). KUPIMO KMETIJSKO ZEMLJIŠČE KRANJ - takoj kupimo ve^ površino ob-deksvalne zemlje na levem bregu Save. KUPIMO VEČ STANOVANJ Za znano stranko kupimo enosobno stanovanje v Kranju na Planini in dvosobno stanovanje z dvema kabine-toma v nižjem nadstropju v Kranju. NUJNO KUPIMO

Garsonjero ali enosobno stanovanje do 14 mio srr. OSTALO PONUDBO NEPREMIČNIN NAJDETE NA NAŠI SPLETNI STRANI

www.mp-projekt.s

http://wwv/.svei-nepremi%c4%8dnine.si

http://www.s

http://www.carolinc66.si

http://www.elto-hisa.si


http://www.nepremicnine-gani.si

http://www.gckkoprojekt.sl

http://www.fesst.st

http://www.mp-projekt.s

MALI OGLASI [email protected] 2 5

n domplan družb« a inteniring, napremifinin«, tftaniE»(n in energeOco. d^. Knri. bieiwetooM 14

tel./ a 4 f / « 4 7 - 4 3 3

teL: 20 68 700 STANOVANjE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp • dvosobno + kabinet, priti., v izmeri 50^ m2, leto izgr. 1962, prenovljeno 2005, lastna centralna na plin, TV, tetefbn, oprema pO dogovoru, cena 24 mio Sit oz. 100.150,00 EUR; vseljivo april 2007; Kranj, bičžina avtobusne postaje, enosob-no v pritliiju starejSe stanovanjske hiSe, v izmeri 45 z vrtom, samost<^n vhod, garaža, klasično ogrevanje, leto izgradnje 1938. cena 19,8 mio SIT (82.623,93 EUR), možnost tudi za poslovno dejavnost Bled, alpski bloki, 2 S ^ ti. nadstr^ v iz-n>eri 72 m2. t. izgr. 1989. cena 43^ mio SIT (180.27040); Bled, alpski bloki, dvosobno. II. nadstr.. v izmeri 53 m2,1. Izgr. 1989. cena 31.8 mio SIT (132.699,04). STANOVANjE • APARTMA P900MAO. K r a r ^ Gora - srediSče, dvosobno+K. III. nadst. izmere4449m2 in shrambo v kleti, opremljeno. CK. kabelska TV. te-lefon. leto i ^ ^ n j e 1986. cena 35 mio SIT{146.OS241 EUR). STANOVANjE O D D A M O V NAjEM: Krar^ Planina II, dvosobno, opremljeno, priti., izmere 57,93 m2 + Het. prostor 7,27 m2, leto izgradnje 2004, cena 90.000 Srr/jnes. (375.56 EUR) + stroiki; Kranj, okolica, trisobno v stanovanjski

hISi. I. izgradnje 2003. mansarda v iz-meri 135.00 ma, v ceioti opremljeno. CK. KTV. telefon, pokrit parkirni prostor, sprotno plačilo, ena varSčina, cena ^55-766,00 SIT <650,00 EUR) + stroSki. H I SE -PRODAMO

BTižina Kranja - Britof, trojček • novo-gradnja. na parceli velikosti 17^ m2, uporabne površine 140 m2 zgrajene b ^ do podaljšane III. gr. ^ e . pritii^ kuhinja, jedilnica, dnevna soba, WC, shramba, predsoba (58 m2). v nad-stropju dve otroJki sobi. spalnica, ko-palnica (59 m2), podstrešje • možnost

• 25 m2. HiSe bodo s teraso in balkonom, ogrevane predvi-doma na piin. Vsaka hiša ima tri parkir-na mesta in vrtove: 35, 45 in 95 m2. Predviden rok prevzema konec sep-tembra leta 2006. Cena A i •> 33.789.956,00 SIT (141.0(^.00 EUR); A2 « 32489.911,00 SIT (135.578.00 EUR). A 3 - 34.989.836.00 SIT (146.010.00 EUR) DDV je že vključen v ceno; kupec ne plača provizije. B&žmaCerkeJj na Gorenjskem, pritlična. tk> risa 12x11 mz. na parceli 572 mz, leto izgrad-nje 1992,39 mio S(T (162.744.11 EUR); Kranj, Planina, dvojček na parceli veli-

kosti 177 m2. uporabne stanovanjske površine 153 m2. Uet. garaža, CK. lepo vzdrževana, leto izgradnje 1992, cena 42 mio SIT (177.080.00 EUR). Lahovče, pritlična, dvostanovanjska, v IV. gradbeni fazi, t k > ^ 220 mz. na parceli velikosti 500 m2, voda. elektrika, CK:. tele-fon, greznica, pripravljeno tudi za priklju» Ček na kanalizadjio. garaža za dva avto-mobila. Leto Izgradnje 2005/06. cena 65.000.000 srr (271.240.19 EUR). POSUDVNI PROSTOR - PRODAMO Krar^ Planina Ml, priti, v izmeri 26 m2

za trgovino, leto izgradnje 1986, cena 8.5 mk) srr (35-469.87 EUR); Kranj, StraŽiiče. visoko pridig, v izme-ri 209 m2. feto izgradnje 1974, delno obnovljena 2002, lastno parkirišče 30 m2. za trgovino ali podobno dejavnost, cena 32 mio SH" (133.533.63 EUR). POSLOVNI PROSTOR • O D D A M O V NAJEM:

Škatla Loka, I. nadstr.. Izmere 125 m2, leto izgr. 1990, za pisarne, mesečna najemni-na 299.550,00 s r r (1.250,00 EUR) in stro-ški in 38 m2 v pritličju, leto izgr. 1990. za mimo dejavnost mesečna najemnina 118.382,00 SfT (494,00 EUR) in strošb. SKUDISCNI PROSTORI - PROIZVODNE HALE-PRODAMO-NAIEM Stegne pri Ljubipni, velikosti 600 ma. sta-rost 30 let leto izgi^nje 1975. cena 112.5 mio srr (469454,18 EUR), možnost tudi najema - cena 1 mio Srr/mesec + stroški (4.172.92 EUR mesečno + stroški). PARCEIA-PRODAMO Britof- Voge, v izmeri 450,00 mz. cena

14.018.940.00 s r r (58.500.00 EUR) in 451,00 m2. cena 14.050.093,00 SIT (^.630,00 EUR); BCžina š k o ^ Loke, zazidljiva, v izmeri 746 mz. cena 26,8 mio SR" (m.900,00 EUR); javomiiki Rovt rud jesenicami. v izmen 759 1^2, na parceli elektrika in telefon, sončna, dostop z javr* ceste, geodetsko odmerjena, celotna zazidljiva. 6 km od avtoceste, cena 9 mio SIT (37.556,33 EUR); S ko^ Loka - Poljanska dolina (Gorenja vas) v izmeri 764 m2, lepa, sonâ. cena 10,5 mio SIT (43.816.00 EUR). PARCaA ZA VIKEND - PRODAMO: Gorenjska, Srednja vas pri Coričah, v izme-ri 403 mz, cena 10 mio Srr (41.729.26 EUR), p o s ^ doplačilo za že izdano gradbeno dovoljenje in načrt za izdelavo brunarice; Pabviče - Bistrica nad TržiČem, v izme-ri 1.097 m2. cena 6.582.000.00 SIT (27466,19 EUR).

hHriKREDIT.com H I P O T E K A R N I D O 1 0 0 %

D O 3 0 L E T

P O T R O Š N I Š K I ZA V S A K O.D.

Triple A-Invest Kranj. Kidričeva C. 12

tel . 0 4 / 2 0 2 8 4 0 5 .

m o b 0 4 0 / 5 2 1 6 6 0

Tavčarjeva uirca 22, P.E. Stritarjeva ul. 4 . 4 0 0 0 Kranj te!.: 04/2380 ^30,04/2365-360

& c 04/2365-365, e-po$ta: lnfo(âgentkranj.sl

PRODAMO:

GARSONJERE KROPA, prodamo garsonjero v Izmeri 30.29 m2,4. nad., starost 30 let. prenov-ljeno leta 2005, CK, vsi priključki, opre-mljenost po dogovoru, vseljivost koêc februarja leta 2007. CENA: 10.800.000,00 SrT(45.o67,6o EUR). ENOSOBNA STANOVANJA KRANJ • TAVČARJEVA, prhamo l e ^ enosobno mansardno stanovanje v iz-meri 43.69 m2, prenovljeno pied 16 leti, CK olje, v kompletu opremljeno, vselji-vo po 01.01.2007. CENA 17.500.000.00 srr (73.026.20 EUR). DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ • Mntkova uL, prodamo dvosob-no stanovanje v visotem pritllû, veli-kost 54,86 m2, prenovljeno leta 2000. dve kJeti. CK plin skupna, porabnina po Števcu, vseljivo avgusta 2007. CENA 23.500.000.00 srr {97.920.00 EUR). KRANJ - LEVSnKOVA, prodamo dvo-sobno stanovanje v pridičju.velikost 46,11 m2, CK plin, vseljivost po dogovo-ru. CENA 20.000.000,00 SIT (83458-52 EUR).

MEDVODE - STANE2IČE, prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 49,08 mz. PK/2 nad., staro 2 leti, terasa, last-no parkirišče, CK plin, prazno, takoj vse-ljivo CENA 27.000.000.00 SIT (112.669.00 EUR). TRI in VEČSOBNO STANOVANJE KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo šti-risobno starKAânje. velikost 100 mz, v pritiiiû, adaptirano v celoti leta 200J. trenutno opremljeno kot poslovni pros-tor • primemo za pisamiško dejavnost z uporabnim dovoljenjem, vsi priklju6d, CK olje - lastno, vseljivost in prepis ta-koj. CENA 34.000.000.00 SIT (141.87948 EUR). POSEBNA PONUDBA O D 21,09.2006 DO 23.1012006 PRODAJALCEM ZARAČUNAMO S A M O 035% PROVIZlJEn HISE

Z C BrTNjE, prodamo dvodružinsko hiJo v treh etažah v vsaki 70 m2 stano-vanjske povriine na parceli velikosti 372 mz, staro 7 K 3* balkon. CK olje. vsi priključki, vseljivost takoj. CENA: 46.000.000.00 s r r {191954.59 EUR). ftNČUR, prodanx> enodružinsko hiJo + pomožni prostori, v dveh etažah, veli-kost cca. 90 m2 v etaži na 900 m2 veli-ki parceli, adaptirana leta 2004, nova fe-sada. terasa, CK olje, vsi priključki, vse-ljivost po dogovoru. CENA 45000.000,00 srr (187.781,67 EUR). STRAŽiSČE, prodamo enodružinsko hi$o. stanovanjske površine cca. 270 m2 na parceli velikost 733 m2, staro 33 let, vsi prikijudd, takoj vsdjiva. CENA 66.000.000.00 srr (275413,11 EUR). KRANJ • ČIRČE, prodamo 1/2 dvosta-novanjske hi5e, VP/i n.3d., stanovanj-ske povriine 85 m2, zemljiJča 267 m2, elek. + voda k>čeno. CK skupna, prazno takoj vseljivo. CENA 22.000.000.00 srr (91.804,37 EUR). ZEMgiSČA:

KRANJ - RUPA - PRIMSKOVO, proda-mo zazidljivo zemljišče namenjeno pre-težno za rekreadjo in spremljajoče ob-jekte. velikost 4500 mz. elek. in voda ob parceli. CENA 16.774.S0 Srr/m (70 EUR/m2).

DORFARJI, prodamc^ nezazidano stavbno zemljiSče - 3 parcele, vel. 385 mz. 505 m2,452 m2. CENA 29.95500 srr/m (125 EUR/m). K U P l M a

KUPIMO več različnih nepremičnin za že znane kupce.

www.agentkranj.s

GG mali oglasi

0 4 / 2 0 1 4 2 47 , e-pošta: malioglasi^g-glas.si


NEPREM IČN INE STANOVANJA PRODAM

O B N O V U E N O ENOSOBNO. stano-v a n j v Stražišču pri Kranju. 9 040/234-202 eooeTTj

ŠK. LOKA. Frankovo nas.. I S S , 40 m2. IV. nad. I, 1983. CK, zaprt tMilkon, cena 18.8 mio Srr(78.451.- EUR). Je-lene Janez s.p.. Partizanska -40. Šk. Loka. « 041 /675-123 «oom3i

ODDAM

04/23 4 4 0 8 0 , 0 4 1 / 6 2 6 5 8 1 , 0 4 1 / 3 6 6 8 9 6 , 0 4 1 / 7 3 4 1 9 8

24ur/dan n e p r e m i c n i n e ^ r a s t . s i

DVOINPOLSOBNO, stanovanje. 52 m2. pritličje, obnovljeno I. 05. cena 22,5 mkj srr, « 040/355^55

DVOSOBNO, stanovanje. 57.4 m2 na Jesenicah. C. revolucije 8, « 04758-64-535, 040/504-166

TRISOBNO, stanovanje. Tržič. Detelji-ca 3/6. 88 m2 (neto 77). dvigalo, cena 27,5 mio SIT. 9 041/419-701

6006758

TRISOBNO Stražišče, opremljeno, re-novirano, z lastnim parkiriščem, pisano v ZK. « 040/633-411 eoo8e?3

STANOVANJE, v meSčanski hiši. pri-tličje, 28 m2, cena 9.5 mio SIT. « 041/217-144 6006919

KUPIM

ŠT1RISOBNO, stanovanje (2+2) v niz-kem bloku ali hišo (cKojček. vTStna)vKra-njuaioKoftct, «041/596015 eoodeee

ODDAM

SOBO. eni osebi, souporabo kuhinje in kopalnice, dvo mesečna varščina, «04/23 -63 -770 6008W9

ENOSOBNO, stanovanje v Žireh. « 040/975-209 soosozi

KRANJ, center, 2SS . 45 m2, priti., opremljeno, adapt. 03. predplačilo in varščina, cena 61.000 Srr/mes 1254,50 EUR), Jelene Janez s.p.. Par-tizanska 40, Škofja Loka. B 041/675-123

I T D N E P R E M I Č N I N E , d.0.0. MAISTROV TRG 7.

4000 KRANJ TEL: 04/23-81-120.

04/23-66-670

04V755-296. 040/204-661 , 0 4 1 / 9 0 0 0 0 9

e-po$ta: Hd. nepremičnin«^ siol.net wvvw.itd-plusî

lU J

O P R E M U E N O DVOSOBNO, stano-vanje v Šk. Loki. Podlubnik. ostalo po dogovoru, « 041/257-1(X) oooeeaz

TRISOBNO, stanovanje Pod PtewTx> v Sk. Loki velikost cca 75 m2, cena 72.000 S(T/m2, « 041/634-913 «»8849

ŠTIRISOBNO. stanovanje + klel v hi^ v Lescah, najemnina 120.000 Srr/mes-^stroški, varščina, predplači-k). «041/743-026 6006789

HIŠE PRODAM

HtŠO. z gospodarskim poelopiem v BritoKj, lepa lokacoia. W 040/&37-<387 cooeese

HIŠO. Kranj, 240 m2. vrstna, končna, samostojna lokacija, v zelenem pasu. mimo naselje, « 040/84S683 6««M

HIŠO. Železniki okolica v lil. gr. lazi, novogradnja 2004, na sončni parceli ob robu gozda, priključki urejeni, 9 031/372-233 eoo6»S)

STAREJŠO, dvostanovanjsko htšo na parceli 920 m2 na lepi lokaciji 12 km iz Kranja, 9 041/209-066 eooae a

KUPIM

VEČJI, stanovanski objekt na Gkm^skem. piačiotaKoj.« 041/217-144 coossts

POSESTI PRODAM

TA G R A D B E N A PARCELA, so vaše sanje; 1600 m2, zazidljivo 8 00 m2 na Jezerskem. 9 031/702-787 600«®06

KUPIM

ZAZ iDU lVO PARCELO, v Loki ali okolici, velikost do 500 m2. plačilo z gotovino.« 041/613-877 aooees*

POSLOVNI PROSTORI PRODAM

TRGOVINO, z obutvijo, velikost cca 100 m2. v Frankovem naselju 67, Škofja Loka. Ponudbe na naslov MAK. Škoêloška 20. Kranja toowK

POSLOVNI PROSTOR, s parkirišči, v Tržiču, po ugodni ceni. 9 031/811-7 0 8 6006771

TRGOVSK I LOKAL, Radovljica cer>-ter, 45 m2. 9 04/531-83-24 oooasre

FR I ZERSK I SALON, v trgovski hiši Mak. Škofjeloška 20. Kranj. Ponudbe na omenjeni naslov eooodsi

GOSPODARSKO POSLOPJE, primer-no za skladišče ali mirno obrt, 9 04/25-01-014,041/448-823 600879/

POSLOVNI PROSTOR, v centru Šk. Loke. velikost 16 m2. 9 041/623-532 «ooe«7o

MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM

ALFA ROMEO 147, I. 01. 95.000 km. 105 KM. klima, usnje, tempomat. distir*-ctive oprema, 9 041/709-598 «00877e

ALFA ROMEO 2.4 JTD SW karavan. L 02. vsa oprema, servisna knjiga, cena po dogovoru. 9 041/752-001 600e9if

ODKUP, PRODAJA, PREPtS, rabêrth vo-zil. gotovinsko p(ačik>. Avto Krar^. d.o.o.. Kranj. Savska 34. Kranj. 04/20-11-413. 041/707-145,031/231-358 oooeesa

AVTOMOBtU, odkup - prodaja rablje-nih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. MeRax, d.o.o.. Planina 5, 4000 Kranj. 9 041/773-772 C008704

Cr rROEN SAXO 1.1. I. 03. 9.000 km. 60 km. srebrn, kot nov. 9 04/25-11« 9 7 8 «006794

0 Br»towPr»pto«rHk10.4202Ma«o PE Krani&ka ce«a 22.4202 Niiklo

P R O D A J A IN M O N T A Ž A : - pnevmatike m platišča. - amortizerji hitri servis vozil • avlooplika, vse za podvozje vozil. - izpušnj sistemi, katalizatorji / Tel. 04)2$ 052 Http://www.agganiaf.sj "

KOMBI C rmOEN JLTMPeR, 1.95. 2.5 diesel, 118.000 kmk. lepo ohranjen, Cena 560.000 Srr. 9 041/706 328

FIAT BRAVO. 1. 01. 62.000 km, kov. rdeč, klima. 1595 ccm. cena 42 % no-vega, Pavlič. 9 041/412-646 aooese«

FIAT TIPO 1.4, I. 92, 137.000 km, cena po dogovoru. 9 041 /890-959

«006880

FORD, MONDEO 1.8. I. 01. klima in ostala oprema, lepo ohranjen, možna menjava, gotov in i popust, kredit na potožnkJe, Avtonâš, d.o.o.. češnjevek 22. Cerklje. 9 031/490-012 eooeM?

FORD escort 1.4,1. 88. 473

041/605-6008010

FORD ESCORT karavan. I. 96. brezhi-ben. 9 041/643-949 600890®

FORD FIESTA 1.4 CLX, I. 91, rdeče barve, 5 vrat. 9 031/434-258 6006840

HVUNDAI. ACCENT 1.3, I. 97. 5 vrat, možna menjava, gotovinski popust. Av-tomaš. d.o.o., Češnjevek 22. Cerklje. « 0 3 1 / 4 9 0 0 1 2 «oo6»4^

KIA PRIDE. I. 99, 55.000 km. reg. do 2/07. 5 vrat. serv. knjiga, garažiran. ugodno. 9 040/614-630 eooeseo

MERCEDES . A 170 CDi. I. 99. klima in ostala oprema, možna menjava, gch tovinski popust, možen kredit na polož-nice, Avtomaš, d.o.o.. češnjevek 22, Cerklje, 9 031/490-012 eoosddd

M E R C E D E S C 18.1.95,110.000 km. cena: 1.300.000.00 Srr. 9 04/51-31-528 600888S

OPEL. CORSA 1.4. J. 95. klima in ostala oprema, lepo ohranjer^. možna menjava, gotovinski popust, Avtomaš, d.o.o., češ-njevek 22. Cerklje.« 031/490012

«008940

PEUGEOT206 1.1.1. 98. 78.000km, 3V. DCZ. SV, ei. paket, servisna knji-ga. zim. oprema, cena: 840.000.00 SFT. 9 041/239-456 60088?3

PEUGEOT 306 1.4. 5V. I. 93, 118.000 km, servisiran, DCZ. el. patet, cena: 275.000.00 Sfr. 9 041/727-128 eooeer?

CUO 1.4 RT. 73.000 km, sive barve. 3 vrata. el. paket. 2xairbag,sefvovotan. lepo ohranjen, 9 031/347-524 6go8W

R 5 CAMPUS 1.1.1. 92. odlično ohra-njen. 9 031/370303 6008792

R C U O 1.4 RT. SLOVENIAN OPEN. 1. lastnik, ogromno opreme, izredno ohranjen. 9 041/398-574

'i i • |f i radovljica t gradimo sedanjost

^ I N A J B O U S i tuka j m Z D A J

RENAULT. CORSA 1.4,1. 95. klima in ostala oprema, lepo ohranjen, možna menjava, gotovinski popust, Avtomaš. d.o.o.. Češnjevek 22. Cerklje, 9 031/490012 6008wi

RENAULT, CUO 1.5 DCI, I. 03. 5 vrat. srebrne barve, klima in ostala oprema, lepo ohranjen, možna menjava, goto-vinski popL^, kredit na poloinice, Av-tomaš. d.o.o., Češnjevek 22, Cerklje, «031/490-012 6008944

RENAULT, C U O 1.2. I. 96. 5 vrat, lepo ohranjen, možna menjava, goto-vinski popust, Avtomaš, d.o.o., če š -njevek 22, Cerklje. 9 031/490012

600694S

RENAULT. C U O 1.2 billabong, model 03. klima In vsa ostala oprema, lepo ohranjen, možna menjava, gotovinski popust, možen kredit na položnice, Av-tomaš. d.o.o.. Češnjevek 22. Cerklje. « 0 3 1 / 4 9 0 0 1 2 6008946

Janko S. Stušek župan Radovljice

NAJBOLJŠI tukaj m ZDAJ

RENAULT. TVVINGO. 1.99. kovinske bar-ve. lepo ohranjeno, mczna menjava, goto-vinski popust, možnost piačila na položni ce. Avtomaš. d.o,o., Češnjevek 22, Cer-kve, «031/490012 600894/

RENAULT C U O 1.2, model 2000. 3.V., 2x air bag. cena: 680.000.00 srr, « 031 /753-484 60068?6

RENAULT CUO 1.2. I. 95. ohranjen, opravljen servis, cena po dogovoru. « 031/631-980 6008768

RENAULT MASTER 2.8. I. 98. 182.000 km. povišan, s hladilno ko-moro in hladilni agregat Evrofrigo. « 041/482-531 • 6006909

SUBARU JUSTY 1.2 4x4. I. 95. 88.000 km. srebrne barve, 5 vrat, « 041/227-338 cooe?®«

SKODA FEUCIA 1 . 6 . 1 . 97 , cena po dogovoru. « 041 /963-526 6oo69t4

ŠKODA OCTAVIA 2.0. I. 99. 77.000 km. snetKDe ktajve, avt. klima, 1. lastnik, 1.3 mio SFT. « 031 /848-616 600e900

GOLF II, diesel 1.91 In Nissan micra I. 91. «031/241-473 »ooaejs

VOLKSVVAGEN SHARAN 1.9 TDl. 1. 05, 29.000 km. vsa oprema, 130 KS. srebrna kovinska barva, 7 seKležev, « 041/624-521 6008904

VW. P a O 1.4. model 97. servo volan, lepo ohrani , možna merâ, gohMnski popust. Avtomaš. d.o.o.. Češnjevek 22. Cerkle.« 031/490012

VW JETTA 1.9 TDi, 4.200 km. stara me-sec dni. kovinsko sive barve, cena: 4.920.000.00 srr, «031/225«70

6006836

VW PASSAT, karavan 1.9 TDi 130 KM. I. 03, 6 prestav, vsa oprema, ugodno. « 041/787-050 600e937

OHRANJENO 101,1. 81. 40.000 km in Golf III. 91, ugodno. « 04/58-91-2 3 2 6006779

KUP IM

MANJŠ I AVTO. do 1400 ccm. « 040/666-806 «08763

DRUGA VOZILA PRODAM

PRIKOLICO, za osebni avto, tehnično pregledano, tovarniško izdelana. « 040/353-246 0006863

MOTORNA KOLESA PRODAM

MOTORNO KOLO. 125 CCM. primer-no za soto vožnjo za hribovske kraje. 6600 km, 9 04/23-11-742 6008ft33

AVTODELI IN OPREMA PRODAM

ALU PLATIŠČA. 15 col. original A4. razmak med vijaki 5x112. lepo ohra-njena. «040/232 -287 eoodoos

GUME, za kombl. 5 kom, Michelin 225/65 R16 C zimske. 10 mm profila ali menjam za 256/70 R I S C. « 031/612-289 6008»2S

KOVINSKE DELE, in luči za R 19,1.96. « 04/21-31-958.041/242-285 eoo6»3

ŠTIRI, zimske gume. komplet s platiš-či, Semperit 185/70/15,» 041/660 6 5 1 60087dd

KUPIM

4 JEKL£NA PLATIŠČA 15 col 5x98 za Pita lomeo. « 031 /678^49 600eei&

KARAMBOLIRANA VOZILA KUPIM

KARAMBOURANO VOZILO, alivozilo v okvari od 1.97 dalje. Ogled in plačilo takoj. « 031/761-711 6O08O4e

POŠKODOVANO VOZILO, tudi total-ka - ponujam največ, takojšen odKup. prevoz. « 031/770833 eoo84W

TEHNIKA PRODAM

ZUNANJI DVD, p(ayer Philips 16x do-ube capacity RW za PC, « 0 4 / 2 5 0 10-35 6008fi23

ZRCALNO, kamero Canan eos 500/28-200 mm in kakovostno jogi vzmetnico. « 04/255-19-69

6008765

DVE LETI. staro televizijo, cena po do-govoru. « 04/59-67-553

80oee&4

PODAR IM

VIDEOREKORDER. Samsung v okva-ri, « 04/255-13-97 6008774

STROJI IN ORODJA PRODAM

ELEKTROMOTOR. 11 KW in večji re-duktor 1:20. « 041/503-776

B0086II

KUP IM

ZA S IMBOLIČNO CENO, kupim rab-ljen betonski mešalec. « 041/971-250 60Q6«24

OPREMA PRODAM

RABLJENO, gostinsko opremo, 031/635-755

GRADBEN I MATERIAL GRADBENI MATERIAL P R O D A M

PUNTE, late. žagan gradbeni les. « 051/625-877 6006®33

S M R E K O V E PLOHE, deske, tramove, letve, zračno suhe. « 041/350-503

6008^60

TR I HLODE. hruSke, cca 0.6 m3. cena po dogovoru. « 04/59-57-328

6006664

STAVBNO POHIŠTVO P R O D A M

HRASTOVE, stopnice, cena 25.000 SfT. « 04/53-38-419 60oeao6

POLKNA. 8x okno. 4x vrata. « 041/861-604 60067-82

VRATNA KRILA, vhodna vrata, klasične srtegolovce. okenska krila z žahizijami. cevi fi18. «041/294<388

KURIVO PRODAM

BREZOVA, in kostanjeva drva. ugod-no, «041/449 -886 60087-5

DRVA. metrska ali razžagana. možnost dostave. « 041/718019

©006465

DRVA. suha bukova in mešana. Ljub-no. «031/309-747 eooare?

L E S N E BR IKETE. za kurjavo. « 040/328-708 60064«

L E S N E BRIKETE. za kurjavo, ugod-no, 04/53-31-648. « 040/88-74-25

MEŠANA, drva. ugodno. « 051/373-3 8 5 6008926

SUHA. bukova drva. Jerala. ČeSnjioa pri Kropi 14. Podnart

SUHA. bukova drva. možen razrez in dostava. « 041/916-873 6008&66

SUHA. bukova in brezova drva, « 041/853-040

6006899

SUHA. bukova drva. « 04/255-18-10 60089-32

STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO P R O D A M

NOVO KUHINJO. 9 031/206-724 60084.12

OHRANJENO, kotno ^mituro in za Simbolično ceno umialniK in bide s pi-pami. « 031/641-868

6008693


http://www.agentkranj.s


26 MALI OGLASI, ZAHVALE info@g-glas,si

I LDS l radovljica

; I gradimo sedanjost ' i NAJBOLJŠI tukaj in ZDAJ

SEDEŽNO GARNITURO, s taburejem in foteljem (er dva samostojna fotelja, cena po dogovoru. « 04/57-40-197

PODARIM

POHIŠTVO, dnevna soba. spalnica, poln les. češnja 1933. a 041/684-2 3 0 eooern

GOSPODINJSKI APARATI PRODAM

ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. 4 plošče, star 3 leta. 15.000 SIT. hladilni z zamr-zovalnikom 5.000 srr. « 031/563-277 6008012

HLADILNIK, višji In dva kuhinjska puK ta. «041/278-113 eooerer

HLADILNIK, z garancijo ali brez. « 041/597-933 «0069i6

POMIVALNI STROJ. Bosch, ugodno, «041/424-768 6OOMI8

PRALNI STROJ, in hladilnik Gorenje. «041/878-494 eooeeie

ŠTEDILNIK. Trio Candy. 3x plin. 1x el. s pečico In pomivalni stnsj. « 04/533-60-14 eoouza

ŠPORT, REKREACIJA PRODAM

SMUČI. Elan. slalomske 163 cm. tek-movalne z okovjem m ploščo R-11M. cena 10.000 SIT. « 031/325-326

GLISER. kliček z motorjem in prikolh co. pocinkana SLO dokumenti, « 040/249-867 • Moerai

POSLOVNI ST IK I

KREDITI Do 7 let na osebni dohodek ali

pokojnino, do 50 % obrenwiftve. Krediti na osnovi vozila, ter leasingi

23 vozila stara do io let MOŽNOSTODPLAČILA

NA POLOŽNICE^ PRIDEMO TUDI NA DOM!

NUMERO UNO Robert Kukovec MGrtska uL 22, Manbor TeL 02/252-48-26,

mob: 041/750560.041/331^1

HOBI PRODAM

10 BANKOVCEV, ZRJ od 100 din do 500 milijard din. « 04/233-15-93

OBLAČILA PRODAM

USNJEN, ženski plašč, skoraj nerab* Ijen št. 50. cena po dogovoru. « 051/256-605 nooseu

USNJENO JAKNO, in otroška oblači-ta. ugodno. « 04/57-43-699 &ooea23

OTROŠKA OPREMA PRODAM

BELO. iver previjalno omarico 80x70x85. 2 vrata, s policami, zelo prostorna. « 051/214-306

6008/d0

OTROŠKI, kombiniran voziček za 10.000 SIT in gobelin za 20.000 SIT. «051/351-828 9006920

MED IC INSK I PR IPOMOČKI PRODAM

SOBNO STRANIŠČE, nerabljeno, po-polnoma novo. cena po dogovoru, « 04/531-49-49 eooarra

Janko S. Stušek župan Radovljice }

I

NAJBOgŠI tukaj in ZDAJ i

ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM

ENO LETO. starega psa dalmatinske pasme. « 04/23-23-127 eoosoi?

PAPIGE, nimfe. 041/839-941 60069??

LIGUSTER. lepe sadike za živo mejo. ugodno. « 04/53-18-314. 040/295-312 eooeee«

TRGOVINA KOROTAN, V Struževem pri Kranju vam po ceni 75 S(T/kom nudi mačehe. Vljudno vabljeni tudi k nakupu ostalih artiklov v naši trgovini

eoo8;oo

POPARIM

DOBRIM UUDEM. podarim dva me-seca stare mucke z daljšo dlako, « 04/25-11-370 6006 43

DVA. črr^ mucka, stara dva meseca, «04/51-98031 8006901

DVE, mladi mucki, « 041/754-547 6006764

KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM

CISTERNO, 2200 I In nakladalec za gnoj, « 040/661-859

ROVOKOPAČ. SKIP. I. 78. rotacijsko kosilnteo SIP 135 in Vikon 165 cm In treosilec hlevskega gnoja mengele, hribovska izvedba, « 040/212-819

KUPIM

CISTERNO, za gnojevko 1700 ali 22001, « 04/51-95-129, zvečer

6006819

0 f Janko S. StuSek župan Radovljice V ^ ^ f

1' NAJBOUŠI tukaj in ZDAJ i

STAREJŠI TRAKTOR. B 031/753-484 600682/

TROSILEC. hlevskega gnoja in tračni obračalnik ali pajek. 9 031/604-918

6006796

TROSILEC, hlevskega gnoja s 4 po-končnimi valji z večjo okvaro. « 041 /503-776 6008610

PRIDELKI PRODAM

DOMAČA, neškropljena jabolka starih sort in mošt, Papler, Lese 44. Tržič, « 04/596-21-33 6008678

DOMAČA, jabolka več sort. « 040/841-281 6008931

DOMAČA JABOLKA, za ozimnico ali mošt. ugodno, « 041/233-150 «

6006265

DROBNI, krompir in psičke nemške ovčarje brez papirjev. « 04/25-71-297. 031/526-267 W06759

JABOLČNI, sok Iz domačega sadja. «040/666-436 6006743

JABOLKA, hružke. mošt. jabolčni kis. suho sadje in sveže zelje, ki ga tudi na-ribamo, Matijovc - Jeglič, Podbrezje 192, « 04/533-11-44 600642i

JABOLKA, neškropljena. voščenke, carjeviče, 120 SIT/kg. « 04/234-38-00.031/292-060 6008776

JABOLKA, kanadska, idared, majda, se ugono dobijo. « 040/919-519

6008788

JABOLKA, in jabolčni sok. pridelan na ekološki kmetiji. « 04/533-12-86. 031 /505^87 6008864

JABOLKA, neškropljena. stare sorte, ugodno. « 04/25-06-410 60oe«50

JEDILNI, in krmilni krompir, beli ter rdeči. « 031 /229-857 6006765

KORENJE, peteršilj, rdečo peso in do-maČi med. 9 041 /517-551 »osrai

KORUZO, za silazo 1.55 ha, « 01/83-23-653 eooeese

KRMILNI KROMPIR, 263

041/612-6008833

KRMNI, krompir. Sp. Otok 24. « 04/533-88-13 6OO6889

KRMNO PESO, in krmni krompir. « 041/347-248 6008868

KRMNO PESO. « 041/369-086. 051/342-716 6006696

KROMPIR, semenski, frizija. « 04/25-22-610, 041/229-159 «oo6687

KROMPIR, beliinndeči ter krmni z do-stavo. « 041/347-507

600e9«6

UUBUANSKO , in varaždinsko zelje ter rdeče korenje. « 04/51 >35-810

&00e800

NEŠKROPUENA. jabolka za ozimni-co in predelavo, « 04/572-50-60

&006«0S

NEŠKROPLJENA, jabolka, besniške voščenk. jonatan, untarije, krivopecelj. « 04/204-91 -60 6008847

NEŠKROPUENA, jabolka, voščenke in bukove deske 30-40 mm, « 04/25-03089 eo0886i

NEŠKROPUENA. jabolka za ozimni-co, « 041 /608-779 eoo8e94

NEŠKROPUENA. kmečka jabolka za predelavo ter Jedilne in okrasne buče več vrst, ugodno. « 041/992-621

NEŠKROPUENA. jabolka za predela-vo. «04/204-65-35 ooo6«ii

PRODAM PRST. 031/698-629 0009701

REPO, za kisanje. 04/23-32-947 008897

SENO. balirano v kockah z dostavo. « 031/276-930 6008770

SILAŽNO. koruzo 0.6 ha. 66-37

041/55-«008862

VARAŽDINSKO Z E U E , v glavah in krompir za ozimnico, beli in rdeči. « 041/860-207 6006726

ZEUE, za ribanje. 040/522-070 «006839

KUPIM

SADJE, za namakanje do 20 gajbic. « 031/811-931 6006822

VZREJNE ŽIVALI PRODAM

BIKCA ČB, in simentalca. stara 10 dni, « 041/608-686 6006935

BREJO, kozo, smaste pasme, « 041/825-687

DVA BIKCA, belgijsko plava, stara 3 mesece.« 031/378-946 eoo8784

ENOLETNE KOKOŠI, nesntee iz talne reje, Žabnica 39, « 04/23-11-767

JAGENJČKE, mesnate, ugodno pro* dajamo. kmetija Princ. Hudo 1 (pri Ko-vorju), Tržič, « 041/747-623 6OO8802

KOZLA, burske pasme, « 041/66-99-45 «006841

KOZLA. In kozo. 041/548-038 0006902

KRAVO, ali telico simentalko po izbiri. «041/575-259 eooeeog

PAŠNE TELICE, simentalke. težke 150 do 200 kg. « 041/508-829

PIŠČANCE, bele za zakol, cena 270 SIT/kg in kokoši prodajanr>o vsak. delav-nik od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 13. ure. Perutninarstvo Gašperiin, Moste 99 pri Komendi. « 01/83-^3-586 flooe/a?

PRAŠIČE, težke 140 kg in kozlička za zakol ali nadaljnjo rejo, « 031 /793-390 6008903

PRAŠIČKE, težke 25 kg in bikca kri-žanca, starega 14 dni, « 041/855-753 «006830

PUJSE, težke do 25 kg, lahko pripe-ljem na dom. « 031/462-008 «009794

RACE. za nadaljnjo rejo ali za n^artino-vo. « 040/531-505 «006679

TELICO. simentalko, brejo 8 mese-cev. «04/23-25-594 eoo6846

TELIČKO, sinnentalko, staro tri tedne, «031/236^54 «006790

TELIČKO, sinnentalko. staro 10 dm. « 04/57-23-545 «c»68?o

TELIČKO, simentalko. staro 3.5 mes. ali menjam za bikca mesne pasme. « 04/25-22-108. 041/706-526 «008658

TRI ČB BIKCE, stare po 14 dni. S 031/670^45 «006839

VEČ KRAV. po izbiri in breje ovce. « 04/57-21-690 6006644

KUPIM

BIKCA, simentatea, starega do 14 dni. «041/347-248 6008667

BIKCA, simer^talca, starega do 14 dni. «041/841-632 6006876

BIKCE, od 150 do 300 kg. « 031/622-529 eooer«

ODKUPUJEMO, mlado pitano govedo bike. krave, teleta. « 051/650-975

600685S

OSTALO STISKAMO MOŠT. Matijovc - Jeglič. Podbrezje 192. « 041/538-583 eoo6427

PRODAM

SEKULAR. prikolico za TV in torzijsko os za avto prikolico 750 kg, « 031/201-393 6008803

STOJEČI, betonski kozolec z 12 qkni - 13 stebrov - ugodno, « 041/641-142 0006821

VEČJO, količino uležanega konjskega gnoja. Preddvor. « 041/249-371

VRTNI DROBILEC AL-KO. « 04/514-12-27 6008832

ZAPOSLITVE NUDIM

ARENA BAR, Zupan Viljem s.p.. Je-zerska c. 93a. Kranj, zaposli gospo za čiščenje poslovnega prostora. « 041/774-599 6006924

BAR. v središču Kranja išče več deklet za delo v strežbi. Pogoj dopolnjenih 18 let, zaželen status študenta ali dijaka. Rok Jus s.p., Reginčeva ul. 4, Kranj. «041/420-616 6ooe«42

ČE JE TVOJA LASTNOST, pridnost in vestnost in želiš delati oz. pomagati pri pripravi pizz, kebaba. solat - tudi študent - možnost priučltve. pokliči. Ajda, Aleš Tonja s.p.. Alpska c. 62, Lesce. « 041 /290473 6ooe934

ISCETE DELO? Takoj redno zaposlimo

več delavc6v-k za delo v PROIZVODNJI v u ^ š n i h podjetjih na Gorenjskem.

Za vse informacije in prijave pokličite 0 4 1 / 7 9 1 - 2 5 1 ali

04/20- 18-372 . Pohitite, število detovnih mest je omejeno.

Manpowerd.o.o., Koroška c. 14. www.manpowersi

DELO DOBI, študentka za delo v šan-ku. v popoldanskem času. 2 do 3x te-densko. Bar Kem. Trg Davorina Jenka 9. Cerklje. « 04/252-13-21 6008048

GOSTILNA KRATOCHVVILL, v BTC centru zaposli natakarja ali natakarico, nedelje in prazniki prosto. « 041/679-065 «ooe7t2

GOSTILNA OSVALD. Selo 17. Žirov-nica. zaposli natakarja ali natakarico, zaželeno pasivno znanje nemškega je-zika, 8 04/58-01-128 6ooe7io

GOSTILNA PRI VIKTORJU, v Kranju. Partizanska c. 17 zaposli natakarja/co z izkušnjami in študentko za pomoč v strežbi, nedelje zaprto, « 040/646-174,040/435070 6008926

IŠČEMO, dekte za delo v strežbi v po-poldanskem času. v okrepčevalnici Seljak. Šiška 12. Preddvor, « 031/663-095 e008570

ROMA BAR. v Bistrici pri Tržiču išče simpatično študentko za delo v strežbi, možnost zaposlitve, Roma, d-o.o., Pod Šijo 14. Tržič. « 040/208-188

ZA RAZVOZ, pic zaposlimo mlajšega moškega, Picer^ Pod gradom. Koroška c. 26. Tfiič. « 031/571-781 oooeeso

ZAPOSLIMO, natakarico, zaželene iz-kušnjo. Informacije od 16. ure dalje Er-javšek Zvone s.p., Slovenska c. 39. Cerklje. « 04/252-91-30 600878«

ZAPOSUMO. dekie ali žensko za strež-bo v plceriji, Picerija Pod gradom. Koro-ška cesta 26, Tržič. « 031/571-781

ZAPOSLIMO TRGOVKO, za delo v tr-govini s tekstilom TIM-PRO, d.0.0.. Glavna cesta 62, Naklo osebno ali na. rf 04/277-04-00 6008628

y FORME 12 S ^ ŽABNICA

T R G O V I N A

IŠČEM

VSE ZA OTROKE IN _ ODRASLE ^ _

DO - 25 % PRODAjA RABLJENE OTROŠKE OPREME

ZARADI POVEČANEGA, obsega dela zaposlimo v maloprodaji v Šenčurju In maloprodaji Ljubljarra več trgovcev. Ponudbe pošljite na: KAMM, d.o.o.. Mlakarjeva ulica 87. Šenčur 6ooe79i

TAKOJ ZAPOSUMO. voznika za rned-narodni cestni promet, z izkušnjami in izpitom C in E kategorije. Hrovat Franc s.p., Begunjska c. 25, Lesce, « 041/747-259 6008667

VOZNIKA. C in E kat. za mednarodni transport zaposlimo. Pisne prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na na-slov: HIT preless. d.o.o., Žlebe 1. 1215 Medvode, « 01/361-90-10, fax: 01/361-90-20 6ooa7t3

ZAPOSLIM VOZNIKA, C kat., vdoma-čem transportu in administrativno de-lavko. Bemik Anton s.p., Sp. laiša 19, Selca, « 031 /628-455 coosers

PE KRANJ, priuči in zaposli telefonist-ko/telefonista, izobrazba ni potrebna. Fantom International, d.o.o., Ul. M.Grevenbroich 13, Celje. « 031/811-379 6007907

ZA NEDOLOČEN ČAS. zaposlimo za-stopnike in vodje skupin za terensko prodajo novih artiklov za varovanje zdravja, najboljši pog(^i in uvajanje v delo. Sinkopa. d.o.o., Žirovnica87. « 041/793-367,040/666-345 6ooessi

ZAPOSLIMO PRODAJALCE, na tere-nu, zanimivi in dobro prodajani izdelki, odlično plačilo, DIGITAUD, Marko Pol-janec s.p., Sebenje 44. Križe. « 041/344-141

AVTOMEHANIKA, lahko priučenega redno zaposlimo, delovno mestto je v Lescah, Vrba, d.o.o.. Struževo 4. Kranj. « 041/614-722 flooeMi

MIZARJA, in pomožnega delavca za-poslimo v proizvodnji nr«sivnega pohi-štva. Zaželene delovne izkušnje, mož-na tudi priučitev. Pohištvo Upar, d.o.o., Lahovče 31, 4207 Cerklje. « 04/252-90-80 «oo6ss«

REDNO ALI HONORARNO, zaposlim pomožnega delavca pri razrezu lesa na žagi. Kem Ivan s.p., Lahovče 66. Cer-klje. «040/68-76-28 600«84S

TAKOJ, zaposlimo steklarja, pogoj: samostojno opravljanje steklarskih del. Pisne ponudbe pošljite na nastov: Ste-klarstvo. Marjan Frian s.p, Grenc 8. 4220 Škofia Loka eoos?«

TAKOJ ZAPOSUMO. lesarskega teh-nika ali inženirja lesarstva v tehnološki pripravi deta, Šenk trade, Britof 23. Kranj. « 04/204-20-64 eoo«7do

ZAPOSLIM FRIZERKO. Lenart Pire s.p.. C. Staneta Žagarja 40. Kranj

ZAPOSLIMO, obdelovalca kovin ali strojnega tehnika, Fanell. d.o.o., Stara cesta 4. Naklo. « 041/66-77-53

ZAPOSLIMO, oblikovalca kovin z zna-njem varjenja, Švcgelj Jože s.p., Hlad-nikovaul. 11, Križe. « 04/595-60-10, 041/686-985 6OO88&4

ZAPOSLIMO, samostojno frizerko z iz-kušnjami. Ponudbe na naslov MAK. Škofjeloška 20, Kranj 6oo«8so

ZAPOSLIMO OBLIKOVALCA KOVIN, za delo z nerjavečo pločevino. Logar trade, d.o.o., Mlakarjeva ul. 99,4208, Šenčur. « 041 / 749^307 eooasM

ŠTUDENTKA NEM. JEZIKA, išče dek) - inštrukcije. prevajanje, Polona. «051/316-387

SEM MLAJŠA UPOKOJENKA, iščem delo. pomoč pri pisarniškem delu, de-lala sem v likvkjaturi, « 041 /407-891

6008817

DUO ROLO, Išče delo na obletnicah, porokah z zabavno in narodno glask)0. «041/224-907 60oe82&

STORITVE NUDIM

ALEKSANDRA - NOVA OPTIKA, v Mercator centru Kranj Primskovol V oktobru popust na korekcijska In sonč-na očala. Kontaktne leče in preparati po ugodnih cenah, Aleksandra Bregar s.p.,, « 04/23-42-342 e0O8O24

ASTERIKS SENČILA, Rozman Peter S.p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709: žaluzije, roloji, n> lete, lamelne zavese, plise zavese, ko-mamiki, markize, www.asteriks.net

6006649

BYTYQI BENE IN OSTAU d.n.o.. Struževo 3a. Kranj, izvaja vsa gradbe-na dela, notranje omete, fasade, adap-tacije. urejanje in tlakovanje dvorišč, z vašim ali našim materialomi, škarpe s kamenjem in betonom. « 041/561-838 6008239

BYTYQI SKALA d.n.o., Struževo 3a, Kranj, izvajamo dela od temeljev do strehe, notranje omete, fasade, adap-tacije. kamnite škarpe. urejanje in tla-kovanje dvorišč, z n ^ m ali vašim ma-teriatom. « 041/222-741 «008432

DELAMO VSA ZIDARSKA DELA. in adaptacije, notranje omete in fasade z našim alt vašim materialom, Gradt>en>-štvo Gashi in ostali d.n.o., Struževo 3a. Kranj. « 041/288-473 60oe703

GRADBENIK REXHO. Adergas 13, Cerklje, izvaja od temeljev do strehe, notranji ometi, vse vrste fasad, kamnrte škarpe. adaptacije, urejanje in tlakova-nje dvorišč, « 041/589-996 «06537

radovljica I gradimo sedanjost

^ I NAIBOU$l tukaj in ZDAJ

IZVAJAM, vsa si I ko pleskarska dela. barvanje napušča. i>eljenje fasad, kita-nje in beljenje notranjih površin in de-korativni opleski. antiglivični premazi. Pavec Ivo s.p., Podbrezje 179. Naklo. «031/39-29-09 eoosar*

IZVAJAMO, sanac^ dmnkov. v r t^ . zi-dava. montaža r^Mh. poptavila starih, nudi-mo dimne obtoge. dimne Kape. & Co. d.n.o.. Ljubljanska 89. Domžale, « 041 /898-102.031/422-800 600«S5

IZVAJAMO VSA, krwskj>Wepaf3ka in te-sarska dela. Pooblaščeni krovec Gerard BramacTondach. Mafko Svetelj s.p., Grmi-č«va 31, Kranj. «041/64-24-24 6ooww

SLO DOM, zaključna dela, stene, stro-pi, knauf. armstrong, adaptacije, novo-gradnje. laminatl. vrata, okna Velux, beljenje. Slavko Markotič s.p., Suška c. 28. Šk. Loka. « 0590/20-722. 041/80S-751 60OB0??

TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvože-na tesnila do 30 % prihranka pn ogre-vanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj-šan hrup. 10 let garancije. BE & MA. d.o.o., Eksierjeva 6. Kamnik. « 01/83-15-057,041/694-229 eooees«

ZIDARSTVO, in fasaderstvo izvaja vsa gradbena dela, novogradnjo, vse vrst fasad, adaptacijo in notranje omete, Bytyqi in ostali d.n.o.. Glavni trg 14. Kranj. « 04/202-81-20, 041/760-614 6007»»

MLEČNE KVOTE, « 041/375-350 6006838

Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mimo spiš in čakaš nas, babi, počivaj v miru.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mami, babi, prababi, taščc, sestre in tete

A N I C E PODGORŠEK rojene 6. 7 . 1923

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Za jeza in Dupelj, podjetju ). R. 2 Mlake za izreče-na pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti, dr. PeharČevi za dolgoletno zdravljenje, KC Ljubljana, bolnišnici Golnik, pogrebni službi NavČek, Komunalnemu podjetju Tržič, gospodu župniku Ro-manu Starcu za lepo opravljen pogrebni obred. Bratom Zupan za ganljivo petje, trobentaču Viliju PangerSiču ter govornici gospe Minki Peraič. Se posebej se zahvaljujemo prijatelju dr. Robiju Marčunu in patronažni sestri Barbari za lajšanje bolečin, spodbudne besede in toplino. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Babi. imeli smo te radi!

Žalujoči vsi njeni Duplje, Tržič, Kranj, Mengeš

http://www.manpowersi

http://www.asteriks.net

MALI OGLASI, ZAHVALE info@g'glas.si 27

ŽAGANJE DRV. z elektnčnim sekular-jem - trofazni lok. Urgeni d.n.o.. Pre-šernova ul. 7. Radovljica. « 041/348-611

IŠČEM

I Š Č E M VARSTVO, za eno leto staro hčer na območju Selške doline. S 04/51-03-969

6006772

IZOBRAŽEVANJE NUDIM

MATEMATIKA, FIZIKA, STATISTI -KA. In poslovno svetovanje za vse šole. ENAČBA > IZOBRAŽEVANJE. Resnik s.p.. Milje 67. « 04/263-11-45 . 041/664-991. //enecba. kje-si.com

80066?«

Z A S E B N I STIK I . ŽENITNA POSREDOVALNICA ZA-UPANJE. posreduje za poštene zveze, za vse starosti po vsej SLO. Mnogo se jih je že spoznalo, naj se Vas še veči, « 0 3 1 / 5 0 5 ^ 9 5 6008660

RAZNO PRODAM

CISTERNO, za kurilno otje 15001, Go-rilec yt>ela Tysen ter plartišča za Seat 13 col. « 051/322 - 853

FIT ST IKALO 2SA. telefonsko tajnico, prtljažnik za avto. « 041/271-615

6008777

LESTVE, vseh vrst in dolžin dobite Zbi-Ije 22, «01/36-11-078

6006890

OTROŠKO KOLO. več elektromotor-jev in zimska jabolka - voščenka po 125SIT/kg. « 04/204-23-97

PREVLEKO, za jogi proti pršicam. « 04/25-21-499

eooBdot

SUHA. tirastova drva. jedilni krompir, njivsko prst in žrebico norik, « 041/378-937

6008766

NAJAMEM

ALI KUPIM, prehrambeni kiosk, a 040/276-210

60088&d

PODARIM

DVA AKVARUA. dirt>žki jogi 130x65. star kiperbuš 60x60 s pečico. « 04/614-12-27

V SPOMIN

Povsod te iščejo oči, zaman te išč^o dlani, nihče ne ve, kako zelo boli, ker tebe, naš dragi ANDREJ, več med nami ni. Bolečino se da skriti, tudi solze včasih zatajiti, a (i ne ucJ. kako zelo boli. feo srce po tebi hrepeni, si besed in nasmeha tvojega želi.

14. oktobra 2 0 0 6 mineva leto dni, odkar te je kruta usoda iztrgala iz našega objema in odkar si nas zapustil, naŠ dragi

A N D R E J BALANČ življenje gre svojo pot a po licu tečejo solze in v srcu se skriva tiha bolečina. Hvala vsem, ki se ga spominjate, ki prihajate na njegov prerani grob, hvala vsem, ki mu prižigate svečke in v srcu ohranjate lepe misli nanj.

Žalujoči: mami, ati. sestra Mateja

Z A H V A L A

Mnogo prezgodaj nas je v 71 . letu zapustil

PRIMOŽ KATRAŠNIK Podlubnik 334 v Škofji Loki

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Golnik, KC Ljubljana, IRS Ljubljana, Društvu distrofikov Ljubljana. Posebna zahvala dr. Speli Petemelj in patronažni službi Z D Sk. Loka. Hvala g. župniku dr. Snoju, pevcem, trobentaču, cvetličarni Klavdija in podjetju Akris za lepo opravljen obred. Prisrčna hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

VSI NJEGOVI Škofja Loka. Goričane

Ne jokajte ob mcjem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.

(D. Kette)

M

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi moža. strica in bratranca

PAVLA MILAČA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, dobrim sosedom, vašča-nom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala gre sosedi Lenčki, ki mi je v težidh trenutkih stala ob strani. Zahvalo izrekam g. žup-niku Cirilu Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pogrebniku Navčku, pevcem iz Predoselj, gospe Mihaeli in nosačem. Najlepša hvala tudi za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.

Žena Marija v imenu sorodstva Luže, 4. oktobra 2 0 0 6

Z A H V A L A

V 95. letu je od nas odšel naš oče, dedek, praded^, brat, stric in tast

JAKOB MIKLAVČIČ iz Šenčurja

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Občine Preddvor in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu

počitku. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov Potoče za nego, osebju bolnišnice Gobiik za nudeno zdravstveno pomoč, župnilcu g. Isteniču za lep pogrebni obred in družini

Markun za vso pomoč. Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu.

V S I NJEGOVI Šenčur, Mlaka, Melboume

Z A H V A L A

Žalost nas je ovlla, odkar si nas zapustila, draga mati, babica in tašča

FRANČIŠKA SAMARDŽIČ 6 . 6 . 1 9 3 7 • 2 6 . 9. 2 0 0 6 , upokojenka iz Drulovke

Zahval ju jemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanj im sodelavcem Save Kranj za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena zahvala g. župniku Ci-rilu Plešcu, podjetju Komunala Kranj, pevcem in za lepo zaigra-no Tišino. Prav tako se zahvaljujemo podjetju GVO Kranj, Iskri ISO, Razvoju Balant in Trojanus, d. o. o.

V S I NJENI

V SPOMIN

V nedeljo. 15. oktobra 2 0 0 6 , bo minilo eno leto. odkar nas je zapustil dragi mož, oČe in stari ata

v

M I H A STREMFELJ iz Šenčurja

Hvala vsem, ki se ga spominjate.

Žena Zalka. sinova Miran in Brane z družinama

Bolečino lahko skriješ, tudi solze zatajiš, a praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš.

Z A H V A L A

V 76. letu nas je prezgodaj zapustila ljuba žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča

M A R I J A PODJED rojena Dolinšek, z Olševka 50

Iskreno se zahval jujemo dobrim sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, molitve, sveče, prispevke za cerkev ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g, žup-niku Cirilu Isteniču ter g. Ivanu Vi l f anu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in podjetju Navček za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani.

Žalujoči: mož Ludvik, sin Franci z družino in sestra Ana

Delo, skromnost in poštetye. tvoje je bilo življenje

Z A H V A L A

V 83. letu starosti nas je zapustila

ALOJZIJA T E M L I N roj. Čimžar iz Cerkelj

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času njene bolezni in v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrekli

iskreno sožalje. Hvala g, župniku Stanetu Gradišku, pogrebniku g. Jeriču, nosačem, pevcem in trobentaču za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Floka, Karitasa in

Mercatorja. Se posebna zahvala gre vsem sosedom za nesebično pomoč, ki so jo izkazali. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala.

Žalujoči: mož Matija, sin Brane in hči Martina z družinama Cerklje, oktober 2 0 0 6

Z A H V A L A

V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča

FRANČIŠKA BALANTIČ rojena Sink

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom. prijateljem, znancem ter sodelavcem Cestnega podjetja Kranj za izražena sožalja, podar-jeno cvetje in sveče, darove ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahva-lo izrekamo vsem tistim, ki ste ji stali ob strani, jo obi^ovali in krajšali težke trenudce v času njene dolgotrajne bolezni. Se posebej bratu Jožetu in sosedoma Majdi in Dani Zahvaljujemo se tudi patronažii sestri Mateji za nego in g. žup-niku iz Hrastja za obiske na domu. Hvala tudi vsem tistim, ki ste ostali neime-novani, pa ste naši mami ali nam kakorkoli pomagali

Žalujoči hčerki Olga in Ivica z družinama Prebačevo, oktober 2 0 0 6

28 GG info@g-^s.si

A N K E T A

V Tržiču vajeni afer SIMOK SuBIC

Tržiški župan Pavel Rupar je te dni v središču pozornosti zaradi spora s podnajemnico njegovega stanovanja v Ljub-ljani in domnevnega izsiljeva-nja Direkta. Kako gledajo na zadnjo afero v Tržiču?

I • • • B I 1 Franci Knific:

"Ta afera je zagotovo pove-zana z volitvami. Resnice ne poznam, verjamem pa vsa-kemu nekaj. Tržičani smo takih stvari že vajeni, zato afera Ruparju na volitvah ne bo škodila."

Ana Tomasina:

"Taka početja ne sodijo v politiko. Sicer pa je resnica vedno nekje na sredi. Ker so volivci prepričani v svoje kandidate, bodo Ruparju do volitev njegove grehe že odpustili."

Jožica Cvek:

"Nas, ki smo že v letih, take afere sploh ne zanimajo. Sicer pa je Rupar lep in prijazen, kot župan je tudi veliko naredil za Tržič. Vsak volivec bo tako ali tako volil svojega kandidata."

Mile Antonijevič:

"Ni prav in ni pošteno, kar počne Rupar. Ker pa ga ima-jo Tržičani radi, na volitvah zaradi afere ne bo prejel manj glasov. Je pa zanimi-vo, da ima med poslanci Rupar največ afer."

Boris Vukota:

"Taka početja niso poštena in čeprav smo Tržičani že vsega vajeni, bo afera vpli-vala na Ruparjev volilni re-zultat in tudi mora vplivati, saj potrebujemo poštenega župana."

Ruparju je prekipelo Tržišk i ž u p a n in d r ž a v n i p o s l a n e c Pavel R u p a r s e j e t a t e d e n z a p l e t e l v n o v š k a n d a l , ki l ahko o g r o z i

n j e g o v o n a d a l j n j o p o l i t i č n o kar ie ro .

»r;

SIMON SUBIC

Ljubljana, Tržič • Med župa-nom Tržiča Pavlom Rupar-jem in najemnico njegovega stanovanja v Šiški Ksenijo Slak se je namreč v ponede-ljek zvečer vnel prepir, po katerem sta oba poklicala ljubljansko policijo. Slakova je kot sodelavka časopisa Direkt hkrati poklicala še v uredništvo tabloida, ki je na kraj prepira takoj poslal svo-jo eldpo.

"Ko sva z urednikom črne kronike Tonijem Peričem prispela do stanovanja, naju je Slakova povabila vanj. Ta-koj ko sem začel slikati doga-janje, je Rupar mahnil po fo-toaparatu in ga razbil, ob tem pa sem si porezal tudi prst. Tedaj sem stekel iz stanova-nja, Rupar pa kot zmešan za menoj. Sledil mi je vse do parkirišča. Še policisti so ga komaj umirili," je povedal fo-toreporter Direkta Jani Božič, ki bo Ruparja najbrž tožil.

Direkt je kmalu po dogodku tudi začel namigovati, da je tržiški župan Ksenijo Slak, za katero trdijo, da je njegova ljubimka, v stanovanju prete-pel. To naj bi jim povedala sama, za oddajo E-i- pa je v torek dopoldne celo izjavila, da sta z Ruparjem "v vezi".

Rupar in Slakova sta kas-neje zanikala, da bi bila lju-bimca. Za Gorenjski gifls je tr-žiški župan povedal: "Res je, da je med nama s Ksenijo Slak, ki je le moja podnajem-nica in ne ljubimka, prišlo do prepira, vse ostalo je čista laž. Od nje sem želel dobiti dokumente, s katerimi me je Direkt izsiljeval, da vsebuje-jo pikantnosti o meni in da jih bo objavil, če ne bom ča-sopisu izdajal vročih podrob-nosti o mojih kolegih politi-kih. V ta namen so izrabiU tudi Slakovo in jo prisilil, da je javno izjavila, da sva v vezi. Ko so jo po tej izjavi vseeno odpustili, se je odlo-čila, da pove resnico." Rupar

Ksenija Slak in Pavel Rupar sta v torek zanikala intimno zvezo. / Foto: Nada Mihajlovt {Direkt)

je takoj vložil ovadbo zoper Slakovo zaradi izsiljevanja, napovedal pa tudi tožbe pro-ti Direktu in njegovemu od-govornemu uredniku Boja-nu Požarju. Slednji katego-rično zavrača, da bi Direkt kdaj izsiljeval Ruparja.

Kasneje se je oglasila pro-tikorupdjska komisija, ker ji Rupar ni prijavil stanovanja v Ljubljani, prav tako pa ne

dmgega stanovanja v Kra-nju, čeprav bi ju po zakonu o preprečevanju kompcije moral. Rupar pravi, da ni ve-del, da bi moral stanovanji prijaviti, ker nista vpisani v zemljiški knjigi, in da za-kona ni jemal resno. Včeraj se je že oglasil na sedežu komisije in ji predal manj-kajočo dokumentacijo o svo-jem premoženju.

Čestitamo mladoporočencem Brdo pri Kranju, 7. oktobra - David Legiša in Lucija Breznik, Ljubljana, Planinska c. 27; Anže Jamnik in Linda Benčič, Zgornje Bitnje 126 D.

Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa.

R O K O M E T RD TERMO : RK GROSUPLJE Hala Poden, sobota, TEHi^t t* JB 14. 10. 2006, ob 20. url ROSumUJkl. ftlOJt«* 1/C. SMtloU

vremenska napoved Napoved za Gorenjsko

Danes in jutri, v soboto, bo nekoliko več oblačnosti, v nedeljo pa bo precej jasno. Po nižinah bo spet nastala megla.

Agenaja fiS za okolje . Urad za Meteorlogijo

PETEK

5/17°C

SOBOTA : NEDEL)A

6 / 1 ^ c i m & ^ c

o CekMec L17/4-C StOfKtoC

C<(o 17/4'C Št

Muntt S

18/6-C a

• t r I Navomgato /

OReto V 23/9-C

NA KONCU

BRDO PRI KRANJU

Na obisku črnogorski predsednik

Na povabilo predsednika države dr. Janeza Drnovška je od včeraj v Sloveniji na uradnem obisku predsednik republike Črne gore Filip Vujanovič s soprogo Svetlano. Pogovori med predsednikoma so včeraj potekali na Brdu, popoldne pa se je srečal tudi s predsednikom vlade Janezom Janšo, predsednikom državnega zbora Francem Cukjatijem in ljubljansko županjo Danico Simšič. Na sliki: črnogorskega predsednika je na Brdu sprejel dr. Janez Drnovšek. D. Ž.

GLASOV JEŽ

Straniščna školjka, zastonj!

Straniščna školjka, poleg nje pa še nekaj odplak, ki jih nepritrjena školjka ni mogla pogoltniti, krasi križišče Jer-nejeve in Tominčeve ulice v Stražišču pri Kranju. Ob tej novi stražiški znamenitosti stojita zabojnik Humana (I) in urejen ekološki otok. Ker so v prostorih domačih kopalnic običajno - poleg školjk, v katere lulamo in kakamo - tudi tuši, tistemu, ki je školjko pustil vnemar, priporočamo še kakšno mrzlo prho.

. , 1 0

L> 117 *? M u

RADIO K R A N J d .0 .0 . S t r i t a r j e v a ul . 6 , K R A N J TELEFON; ( 0 4 ) 2 S 1 2 - 2 2 0 REOAKcm (O«) 2 S 1 2 - 2 2 1 iiUuut ( 0 4 ) 2 0 2 2 - 2 2 2 •'rookaik (OSI ) 3 0 3 - 9 0 5 r-KoutMMoi« FAJ<: ( M ) 2 S 1 2 - 2 2 S ncDuciM ( 0 4 ) 2 8 1 2 - 2 2 9 vmtuf

(jOŽENJU I

l^nHjeou pogmžRnB BADIJSKA rasTBJB AR coBtnjSKEm^

E-OOttO: racf ioKranJI^adi o^ran|.si Spletna stron: www.radlo-kranJ.si

http://www.radlo-kranJ.si

Gorenjski Glas JESENIŠKE NOVICE SO REDNA PRILOGA ČASDPISA GORENJSKI GLAS ODGOVORNA UREDNICA; MARIJA VOLČJAK ČASOPIS IZHAJA DVAKRAT MESEČNO WWW.GORENISKICLAS.SI

V *

2 0 0 6

n i £ T 1 9 9 6 - 2 0 0 6

Danes, v petek, 13. oktobra, ob 11. uri vabimo na Nacionalno odprtje Tedna vseživljenjskega učenja TVU 2006, ki bo v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah.

Stran 9

O izgradnji medobčinskega centra za ravnanje z odpadki Gorenjske v Kovorju

stran 3

a jeseniške novice' Č A S O P I S O B Č I N E I E S E N I C E , O K T O B E R 2 0 0 6 , ŠTEVILKA 3

Ponosni na jeseniške gimnazijce Na Gimnaziji Jesenice so se poslovili od še ene generacije maturantov. Med njimi so bili letos trije zlati.

U R Š A P E T E R N H L

Na Gimnazij i Jesenice so zadnji petek v septembru pripravili tradicion^ni spre-jem za maturante in njihove starše, na katerem so se po-slovili od še ene generacije jeseniških gimnazijcev. Po-leg župana Jesenic Borisa Breganta in predstavnikov radovljiške in žirovniške občine sta se ga udeležila tudi predstavnik ameriškega veleposlaništva in direktor Goethejevega instituta. Kot je povedala ravnateljica Gimnazi je Jesenice Udija Domig, so bili letošnji matu-ranti spet med najuspešnej-šimi v državi. Maturo so od 108 dijakov izdelali 104, kar pomeni 96,3-odstotni us-peh. To je več od državnega povprečja, ki znaša letos 90,7 odstotka. Še j)osebej so ponosni na tri zlate matu-rante, ki so dosegli več kot 30 točk, to so Duša Boškovič Markež, ki je dosegla vseh 34 točk, Vanesa Anderle, ki je dosegla 33 točk, in Jan Ro-žič, ki je dosegel 32 točk. Vsi trije so se le dan po slovesno-sti skupaj z ramateljico ude-ležili tudi sprejema zlatih maturantov pri ministru za šolstvo Milanu Zveru. Sicer

Vanesa Anderie, Jan Rožič in Duša Boškovič Markež

so na maturi jeseniški gim-nazijci najvišjo povprečno oceno dosegli pri an^eščini - višji nivo, in sicer 4,43. Pov-prečno število zbranih točk na maturi pa je bilo 19,8. Po besedah ravnateljice so bili dijaki uspešni tudi na različ-nih tekmovanjih iz znanja, kar kaže na izredno širino znanja tudi zunaj šole. Ob slovesu je dejala: "Čeprav je

to slovo, smo veseli, da je še ena generacija uspešno za-ključila šolanje na jeseniški gimnaziji . Četudi odhajate drugam, upam, da boste ostali ponosni jeseniški ma-turanti!" Zaželela jim je us-peh v poklicnem in oseb-nem življenju ter jim zažele-la, da bi življenjsko pot delili z ljudmi, ki jih bodo spošto-vali in cenili. Na slovesnosti

so podelili tudi dva zlata zna-ka Ginina2uje Jesenice, in si-cer jeseniškemu županu Bo-risu Bregantu ter dolgoletne-m u profesorju fizike Rajku Petemelu. Za zanimiv kul-turni program so poskrbeli dijaki, nastopili so Nina Bau-man, gimnazijski pevski zbor z Jernejem, dramski krožek ter dijaka na klavirju in flavti Klemen in Eva.

PO OBČ IN I

Izleti po Jesenicah

v Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske so pripravili prvo vodenje po mestu 2 lokalni-mi turističnimi vodniki. Izšla je tudi zloženka, v kateri so opisani Izleti po Jesenicah in okolici.

Stran 2

POGOVOR

Mirnejši odziv malih delničarjev

O tem, kaj privatizacija Slo-venske industrije jekla (SIJ) pomeni za delničarje jeseni-ške družbe pooblaščenke La-meta, d. d., smo se pogovar-jali z njenim direktorjem Ludvikom Berglesom.

Stran 4

ZANIMIVOSTI

Gobje trofeje na očetovih terenih

Denis Vezzosi bo zagotovo razjezil očeta, ker je gobaril po njegovih najbolj skritih kotičkih in mu izpred nosa odnesel enaindvajset kapi-talnih jurčkov.

Stran 11

ZANIMIVOSTI

Modne zapovedi: rdeča, pletenine in žamet

O modnih smernicah za je-sen in zimo smo se pogovar-jali z maglstrlco umetnosti Karmen Klobasa, ki je mod-ne namige oblikovala ra osnovi ogledov modnih sejmov po svetu.

Anže Kopitar sanjsko začel kariero v ligi NHL Trenutni rezultat njegovega sanjskega začetka v ligi N H L je tretje mesto na lestvici strelcev med 299 igralci.

J A N K O R A B I Č

Številnim generacijam jese-niškega in tudi slovenskega hokeja ni bQo dano, da bi kdaj občutili čar nastopov v najbolj kvalitetni ligi na sve-tu, severnoameriški NHL. Devetnajstletnemu Anžetu Kopitarju s Hrušice se do-godki od lani, ko je prvič za-čutil, da se mu odpira pot med svetovne hokejske zvez-de, odvijajo kot na filmskem traku. Najprej se je ta izjem-no talentirani športnik kalil v elitni švedski ligi, zatem je uspešno zaigral v slovenski hokejski reprezentanci. Po prvih spogledovanjih na te-stiranjih "čez lužo" je v novi sezoni pristal v prvem mo-

štvu Kraljev v Los Angelesu. Nestrpnost je naraščala, ko se je bližala prva tekma. Zanj je bila sanjska. Čeprav je njegovo moštvo klonilo proti nasprotniku s 3 : 4, je Anže dosegel kar dva zadet-ka v razmaku dveh minut. To je sanjski začetek, ki si ga verjetno ni upal nihče vnaprej napovedati. In ko se prvo navdušenje med ljubi-telji slovenskega hokeja še ni dobro poleglo, je Anže na drugi tekmi pomembno pri-speval k zmagi Kraljev 5 4 : 1 . Trikrat je bil podajalec pri zadetkih. Trenutni rezultat njegovega sanjskega začetka v ligi N H L je tietje mesto na lestvici strelcev med 2 9 9 igralci.

Anže Kopitar z očetom Matjažem Kopitarjem, trenerjem Acronija, in mlajšim bratom, ki prav tako igra

Stran hokej pri kadetih HK Acroni.

http://www.goreniskiclas.si

P o OBČINI

Maja Kunčič, vodja jeseniške enote združenja Ozara, ob 10. oktobru, svetovnem dnevu duševnega zdravja: "Zdi se mi, da ljudje z duševnimi težavami na Jesenicah niso močno stigmatizirani in da so dobro sprejeti v družbo. Naše združenje zelo dobro sodeluje s Centrom za socialno delo Jesenice in Občino Jesenice."

Odkrili kip Venclja Perka

Ob stoletnici rojstva častnega občana Venclja Perka je 6. ok-tobra v Spominskem parku na Plavžu na Jesenicah župan Občine Jesenice Boris Bregant odkril njegov doprsni kip. Med številnimi udeleženci sta se kot gosta slovesnosti udeležila tudi predsednik ZZB NOV Janez Stanovnik in predsednik upravnega odbora ZZB NOV Slovenije Jože Božič. Venclja Perka je na slovesnosti predstavil Joža Vari, v kulturnem programu pa je sodeloval Pihalni o'kester Jese-nice Kranjska Gora. U. P., foto: Ivko Dolenc

Tarman Robert s. p. Planina pod Golico 64,

4270 Jesenice Telefon: 041 6 4 5 2 3 0

PREVOZNIŠTVO, IZKOPI, KOVINARSTVO

t l raMji I I«

Hrušica 21 a, 4276 Hrušica

ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV

G S M : 0 4 1 / 8 0 6 7 5 0 G S M ( V O Z N I K ) :

0 4 1 / 2 5 8 8 8 2

AS S U H A M O N T A Ž A Sadel Ag ič , s. p.

Cesta maršala Tita 84, JESENICE

GSM 041/499 896 • man.sarde

• predelne stene • .spuščeni stropi • stenske obloge

M o n t a ž a s K N A U F s i s t e m i

PREVOZNIŠTVO IN GRADBENA MEHANIZACUA

BOHINEC Peter Bohinec s. p.

Tomšičeva 98d, 4270 Jesenice

Ttl.: 04/583 21 31, GSM: 031 «78-763

• ptBvozi Z avtock/igalom

-naKladanje

zgnabežem

in odvoz ruševin

• prevoz gramoza

• prevoz peska za malto

• izkopi na težko dostopnih

mestih z mini nakladačem

Izleti po Jesenicah v Razvojni agenciji Zgornje Corenjsi<e so pripravili prvo vodenje po mestu z lokalnimi turističnimi vodniki.

U R Š A P E T E R N E L

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je v sodelovanju z Občino Jesenice 27. septem-bra, na Svetovni dan turiz-ma, pripravila prvo vodenje po mestu Jesenice. Načrto-

dar pa prevelike treme niso imeli. Na vodenje so se do-bro pripravili, pot so pričeli pred Turistično informacij-skim centrom (TIC), jo na-daljevali mimoTVD Partiza-na, šli na Staro Savo, Pod-mežaklo, v Spominski park.

Frančiška Trpin: "Študiram na Turistici in imam veselje do tega dela. Ker sem doma v Planini pod Golico, tisto okolje najbolj poznam in si želim, da bi vodila izlete v tistem koncu."

t % ' i

iSft vali so dva izleta, dopoldan-skega in popoldanskega, a je bilo za prvega premalo pri-jav, tako da so opravili le po-poldanskega. Udeležence • iičenrp Osnovne šole Prepi-hov Voranc, ki obiskujejo iz-birni predmet turistična vzgoja pod mentorstvom Mateje Vahčič - so na ogled mestnih znamenitosti pope-ljali trije lokalni turistični vodniki: Frančiška Trpin, Sead Mujič in Mitja ŠCavni-čar. Kot so povedali, so izob-raževanje za lokalne turistič-ne vodnike opravljali pred dvema letoma, licence pa je pridobilo skupaj šestnajst domačinov. Tokratno vode nje je bilo za vse prvo, ven-

na Murovo, mimo Kosove graščine in po Razgledni poti do Čufarjevega trga. Ogled jeseniških znameni-tosti sicer traja kar štiri ure, tokrat so zaradi udeležbe šo-larjev čas nekoliko skrajšali, je povedala Lejla Konjič iz TlC-a. Tokratno vodenje je bilo brezplačno, v prihodnje bo za oglede treba plačati med 2100 in 3500 tolarjev, v izlet pa bodo lahko vključili tudi kosilo. Kot je povedala Lejla Konjič, prijave zbirajo na TIC-u, prijaviti pa se je treba vsaj teden dni pred na-črtovanim vodenim ogle-dom. V RAGOR-ju so pri-pravili tudi doženko, v kate ri so opisani izleti po Jeseni-

Lokalni turistični vodniki: Frančiška Trpin, Mitja Sčavničar In Sead Mujič

Sead Mujič: "Za delo lokalnega turističnega vodnika sem se odločil, ker sem tudi poklicno po svoje povezan z gostinstvom in turizmom, hkrati pa bi rad nekaj prispeval k razvoju svojega kraja. Namig za zanimiv izlet? Skriti in premalo znani Javorniški slapovi, ki so kot prava jeseniška Niagara!"

Pn/a skupina, ki se je udeležila vodenega izleta po jeseniških znamenitostih, so bili učenci OŠ Prežihov Voranc.

cah in okolici. Med njimi so izleti Stoletje gorenjskih elektrarn, Narcisne poljane (Skrivnosti vasi pod Golico), Jesenice skozi čas (Mesto je-kla), Jesenice (Mesto žele-zarstva in hokeja), Fužinska

pot (Železarstvo skozi stolet-je). Panoramski razgledi (Rovte nad Jesenicami v vsej svoji lepoti). Trilobit (Na obalo Panonskega morja) ter Kamnita gospa (Okame-nela pravljica).

gOsAT ;no v svet

• 1-

NOVO - IP telefonija: • ugodna cena naročnine

konkurenčna cena telefonskih impulzov • dve telefonski številki

• pregled opravljenih klicev na spletu

ŽUPANOV POGLED

O medobčinskem centru za ravnanje z odpadki

B O R I S B R E G A N T ,

župan

Občine lastnice deponije Mala Mežakla (Jesenice, Žirovnica, Kranjska Gora) smo v pogajanjih dosegle drugačne pogoje kot druge občine. V teh pogojih si zagotavljamo zapolnitev

deponijskega polja po vnaprej dogovorjeni ceni 85 EUR/ t odloženih odpadkov, v kateri so zajeta sredstva, Id zagotavljajo vračanje doslej vloženih sredstev v deponijo Mala Mežakla.

Velik dei Republike Sloveni-je je že uspešno pripravil programe regijskih centrov za ravnanje s komunalnimi in drugimi nenevarnimi od-padki fK) letu 2008 . Na Go-renjskem smo dolga leta pri-pravljali program v okviru organizacije CERO. Ker nam ni uspelo na nobeni od predlaganih lokacij pridobiti soglasja krajanov, s m o na predlog Ministrstva za oko-lje in prostor letos intenziv-no obdelovali ponudbo Ob-čine Tržič za pripravo in iz-gradnjo medobčinskega centra za ravnanje z odpadki v Kovorju. Krajani Tržiča so na referendumu sprejeli od ločitev, da sprejmejo odpad-ke, ki jih ustvari 1 30 tisoč prebivalcev. Ker ima Go-renjska blizu 2 0 0 . 0 0 0 pre-bivalcev, je tako ostalo nepo-kritih približno 7 0 . 0 0 0 pre-bivalcev, kar je nekaj več, kot je prebivalcev zgornje Gorenjske brez Tržiča. Medobčinski center za rav-nanje z odpadki naj bi imel vse tiste naprave, ki zagotav-ljajo pripravo odpadkov pred odlaganjem skladno z okolj-sko zakonodajo. Med temi

napravami je predvidena ročno strojna sortirnica, ki omogoča sortiranje vseh od-padkov Gorenjske, obrat za pripravo agregatov iz sekun-darnih surovin, ki so zbrane na ekoloških otokih in zbir-nih centrih ter v sortimici, kompostamo, obrat za pre-delavo gradbenih odpadkov, skladišča in demontažni obrat za kosovne odpadke ter zaprt obrat za mehansko biološko obdelavo in stabili-zacijo odpadkov. Na odlagal-na polja bo tako pripeljanih po predvidevanjih le še 4 0 do 50 odstotkov vseh nasta-lih komunalnih in drugih nenevarnih odpadkov. Pred videno je, da po letu 2 0 0 8 ostaneta v rabi le še odlagal-ni polji v Kovorju in na Mali Mežaldi ter Tenetiše za az-bestne odpadke. Za odlagališče Mala Meža-kla je izgradnja centra nuj-na, če hočemo, da bomo lah-ko sprejemali odpadke skladno z okoljsko zakono-dajo in pridobili ustrezna dovoljenja in soglasja (IPPC).

Vse gorenjske občine pristo-pajo k podpisu pisma o na-

meri za izgradnjo medob-činskega centra za ravnanje z odpadki. Občine lastnice deponije Mala Mežakla (Je-senice, Žirovnica, Kranjska Gora) smo v pogajanjih do-segle drugačne pogoje kot druge občine. V teh pogojih si zagotavljamo zapolnitev deponijskega polja po vna-prej dogovorjeni ceni 85 EUR/t odloženih odpadkov, v kateri so zajeta sredstva, ki zagotavljajo vračanje doslej vloženih sredstev v deponijo Mala Mežakla. Občina Jese-nice si poleg tega zagotavlja okoljsko rento v višini 22,5 EUR/t odloženih odpadkov za nadaljevanje vlaganj v ne posrednem vplivnem ob-močju odlagališča. Prav tako si lastnice Male Mežakle s pismom o nameri zagotav-ljamo financiranje zapiranja odlagališča po zapolnitvi iz skupnih sredstev centra. V razgovorih z Ministrstvom za okolje in prostor pa usklajujemo tudi vključeva-nje še potrebnih vlaganj v zbirni center na Jesenicah ter potrebnih investicij na Mali Mežakli v okviru go-renjskega centra.

Galerija in čajnica v Korenovi hiši Novi lastnik Korenove hiše načrtuje, da bo hiša postala središče druženja umetniških duš.


Ž e dolgo časa razpadajoča stavba na Stari Savi v nepo-sredni bližini Kasarne, ime-novana Korenova hiža, je dobila novega lastnika. Za ' milijon tolarjev je objekt, Id je v zelo slabem stanju, od Občine Jesenice kupila družba Damjan Design s se-dežem na Blejski Dobravi. Občino je prepričal z načr-tom, da bo v stavbi uredil ia;£staviii iii galerijski pros-tor ter čajnico. Na Občini so za Korenovo hišo, ki je del muzejskega kompleksa na Stari Savi, predvideli prav tovrstne dejavnosti.

Kot nam je povedal novi lastnik Damjan Jensterle z Blejske Dobrave, ki ima v Trebežu podjetje Design Damjan, bodo v objektu ure-dili razstavni in galerijski prostor, v katerem bodo svo-ja d«Ja razstavljali lokalni in drugi umetniki, naprodaj bodo unikatni domači izdel-ki iz keramike, lesa in žele-za, kar bo vsebino navezalo na železarsko tradicijo. Pro-

dajali naj bi tudi izdelke iz tako imenovanega "hobi" programa, okvirje slik in po-dobno. Obenem naj bi ure-dili čajnico ter kavarno, celo-ten objekt pa naj bi postal središče druženja umetni-ških duš Natančne projekte naj bi izdelali do konca leta, načrtujejo pa, da bodo objeirt

v celoti podrli in ga v ena-kem obsegu zgradili nazaj. Damjan Jensterle tudi zago-tavlja, da se bo objekt vizual-no in stilno lepo vključil v muzejski kompleks, v osrčju katerega stoji in ki bi v bodo-če lahko postal središče Jese-nic s promenado, raznimi prireditvami, paviljonom in

Ocenjujem, da je vključeva-nje Občine Jesenice v pri-pravo in izgradnjo regijske-ga centra Gorenjske za rav-nanje z odpadki nujno in potrebno. Sami si ne more-mo zagotoviti vseh naprav za pripravo in razgradnjo odpadkov, ker bi bile zaradi obsega neracionalne in pre-drage. Brez teh naprav ne moremo pridobiti vseh so-glasij za obratovanje deponi-je po letu 2008 . Ko bodo ob-jekti centra zgrajeni, bomo morali vsi voziti nesortirane odpadke v center. Iz centra bomo do zapolnitve Male Mežakle lahko prevzemali ostanek, namenjen za odla-ganje, vendar bo to vezano na dodatne transportne stro-ške in tudi upravljavec cen-tra bo imel svojo politiko razporejanja teh odpadkov na odlagalno polje. Zaradi navedenih razlogov je koristno odločanje o tem, da ponudimo odlagalno polje do pričetka izgradnje centra za ravnanje odpad-kov v Kovorju v obsegu, ki je večji, kot smo se z zain-teresiranimi občinami do-govarjali doslej, tako da bi

po izgradnji centra na Malo Mežaklo količinsko dovaža-li le toliko odpadkov, koli-kor jih bo iz občin lastnic pripel janih v center, in s tem zmanjšal i na mini-m u m nransportne stroSke. Pred podpisom pogodb bomo vztrajali, da bodo iz-delani investicijski progra-mi ter projektna dokumen-tacija do te mere , da bo možno realno oceniti stro-ške predelave transporta in druge posredne stroške, ki bodo vpUvali na ceno ravna-nja z odpadki za občane Je-senic. Prav tako bomo vztrajaii, da bodo pred pri-četkom intenzivnega pol-njenja deponi jskega polja na Mali Mežakli zagotovlje-na finančna sredstva tako za center v Kovorju kot za pripravo in odlaganje od-padkov na Mali Mežakli ter zapiranje deponije po konč-ni zapolnitvi. Dosedanja pogajanja so pokazala, da bo treba še veliko strokov-nega dela za pripravo po-godb, ki bodo primerne za podpisovanje, pri čemer bomo morali biti stalno pri-sotni.

parkom ... Koliko denarja bodo vložili v obnovo, v družbi Design Damjan še ne vedo, vsekakor pa naj bi bil za Damjana Jensterla to "projekt za dušo", dopolnil-na dejavnost sicer uspešne-ga podjetja, ki se ukvarja z grafiko, oblikovanjem in vi-zualnimi komunikacijami.

Z a direktorje, pos lovneže, študente in za d o m a č o upo rabo

odl ični prenosn i računalniki A c e r Tuuelm M Ml

eteMranfca In miKKMOCunolnik

Travelm ate2424NVW< Ml Intel Celeron M 1.5 GHz, widB TFT LCD zaslon. 256 MB DDR RAM. -(O GB HDD. DVD/CD-RVI/.

modem 56K, mrežna kartica 10/100, Možnost podaljšane garancije 3 leta.

Za Študente In dijake popusti. Možnost nakupa na 6,12 aii 24 mesecev. Cena z WIndows samo 15.600 SIT vISJa.

cena 139.990 SIT

Cesta železarjev 7a, Jesenice tel. 58-36-444, www.3bm.si

^ jeseniške novice

WWW.|ESENICE.SI }e«entike n»vice so pnioga Gorenjskega {i»i« IZDAJATELJ Gorenjski glas. d. o. o.. Kiinj. Zoisova 4000 Kran ODGOVORNA UREDNICA MafipVol jak STROKOVNA SODELAVKA Bo2ena Ronnet

Gorenjski Glas

OBLIKOVNA ZASNOVA Jernej Stnta-, Tricikd TEHNIČNI JREDNIK Grega FlajnAc FOTOCRAnjA Tina Ookl. Corazd KavCi£ VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateia Žvižaj

jMenitte novtce U. 3/ieMk 1 to pnloja t s e p i u (Ui U ki f t UU* i), ohotK« aoo« jM«nU« nosiit M pntelenc Cof«nj>kemt ([Umi m tKcspUCn« potUne * m p»podir>j>r»l v ObOm J c * n n e . « » » v rukUdt28.000 izvodov. Tisk S« , d .d . Uuol|»n« Otitnbuciji- Po<U Slovmi^ it.o. e . Maribor. COMMJSKI CtAS le fegi tw»Ai bUsov«u in tterrtvtru n u m k j pod tt pH Uf»<Jw BS intfWrti«l<>o bitni.

p n ixdai«tcH. Cotenjtlu glat. d .« o.. Kcart| / OirekiontJ. Mtnji VoKt^ / N««kiv-. Zoitov« 1. 4 / TcL: «4/101 4 1 0 0 . fax. o^ftoi 1). e-polta; iruli ogUst m avtutnlce; (d.: 04/a0i 4 147 (sprvtnn m 4vtom«tk«»n «diivnikw u « dn«vi»): urtdne ui^. v»«k drttmrt d*n ad doi{. ur«/ Cor«>i»ki s>*> i» poJlodnili oti« ja In pctfcih, v ruiUdt 22.000 'fwdov / Redne prilose. Mo^ Corenitkt. letopn C o r a ^ (enfau IttcM). Na pMep M M<lem I0lu{n.tt pnto| / IHlc StT. d. d . l^iblt««« / Nirotniiu. t d : 04/101 42 41 / Ccns Izvoda: 390 SiT/i.ai EUR. Irtna n4r»enlAa: 39.t6o Srr/i2j.M EUR; Cemi v dru{< valub M prer*<un2/ic po (cntrainem pariietrtrm t ^ u (» EUR je 239.64 SIT). Redni pl2<nila imjio j o * popuiU. letni popust; n4ro«r«M n Uflino- »a« EUR pftftCu-luno violarj« po v«dni«fn trttju Sinite Sovertlje. v cene te >ft»(uwi DOV p« »tepoji S.) froCrin* se u p o t M od taofetovdkc Cnofiu de piv>rg2 preHKa, U veV< od 2d<etka rutledniega <^<uns)cega obdobja / OtUvnc s u r m r po cenAv. Oftatne lr{«rvr l«^ - 04/20« 42 4^

http://www.3bm.si

POGOVOR

Mirnejši odziv malih delničar j ev o tem, kaj privatizacija Slovenske industrije jekla (SI)) ponfieni za delničarje jeseniške družbe pooblaščenke Lameta, d. d., smo se pogovarjali z njenim direktorjem Ludvikom Berglesom.


Država je pred kratkim obja-vila javni razpis za prodajo dobrih 55 odstotkov Sloven-ske industrije jekla (SIJ). S tem se je začela privatizacija SIJ, zainteresirani kupci pa morajo zavezujoče ponudbe oddati do 20. novembra. Ob tem so se zganili tudi mali delničarji, lastniki železar-skih delnic, združeni v druž-bah pooblaščenkah. Okrog 5500 jih je tudi na Jesenicah in zato smo se o tem, kaj za-nje pomeni prodaja večin-skega deleža SIJ, pogovarjali z direktorjem jeseniške druž-be pooblaščenke Lameta, d. d., Ludvikom Berglesom.

Kdaj je bila družba pooblaš-čenka ustanovljena in koliko delničarjev ima? "Družbe pooblaščenke so bile ustanovljene leta 1998 . Na Jesenicah je manj izpla-čane plače za obdobje od marca 1 9 9 1 do decembra 1992 in državne certifikate vanjo vpisalo. 5500 delničar-jev. Po preveritvi vseh poda-tkov na tedanjem ministr-stvu za ekonomske odnose in razvoj je bilo vpisanih za 1 , 12 1 .800 mili;arde tolarjev delnic. To še danes pred-stavlja osnovni kapital druž-be pooblaščenke. Število delničarjev se je v tem času nekoliko povečalo, zlasti

zato, ker so nekateri delni-čarji umrli in sme delnice na osnovi sklepov o dedova-nju preknjižili na dediče."

Doslej so bile delnice "mr-tev" papir, ni se jih dalo pro-dajati, kajne? "Prometa z delnicami poob-laščenke še ni bilo. Bil je si-cer velik pritisk za prodajo, a žal ni bilo nobenih kupcev. To pomeni, da se nikoli ni dalo ugotoviti tržne vredno-sti delnice, ki je najbolj zani-mala delničarje. Obstajalo je izrazito neravnovesje - veli-ka ponudba in nič povpraše-vanja."

nost pridobitve deleža v edi-ni družbi Slovenskih žele-zarn, ki se je prodajala na lo-kaciji Jesenice, to je v Ener-getiki, d. o. o. Razdeljena je bila na dva dela, en del je ku-pilo italijansko podjetje SOL, d r u g ^ a pa ENOS Energeti-ka. Takrat smo se v dmžbi pooblaščenki odločili za pro-dajo svojega 2o-odstotnega deleža in pri podjetju SOL smo iztržili 9 6 milijonov, pri Er.osu pa 21 milijonov to-larjev kupnine."

Kaj je s tem denarjem? "Ta denar ni bil zapravljen, z njim upravlja družba po-

Družba pooblaščenka Lameta ima 10.437 delnic SIJ, kar je 1,049-odstotni lastniški delež.

Kaj ste torej v teh letih poče-li v družbi pooblaščenki? "Družbo smo rešili pred iz-brisom iz sodnega registra, ki ga je na začetku leta 200 1 predlagalo Okrožno sodišče v Kranju. To je v uradnem postopku ugotovilo, da driiž-ba v zadnjih dvanajstih me-secih ni opravljala plačilnega prometa. Plačilnega prome-ta ni bilo, ker se je proces privatizacije zamikal, drugih sredstev razen "nepromet-nih" delnic pa dmžba ni imela. Kasneje, leta 2003 smo delničarji dobili mož-

oblaščenka in je naložen v depozite pri bankah, del je tudi na borzi. Doslej smo dobro gospodarili in z njim ustvarih kar nekaj dobička."

Prav tako so pred leti že sku-šali prodati Acroni, kajne? "Res je, sredi leta 2 0 0 2 je bil objavljen poziv za javno zbi-ranje ponudb za ločeno pro-dajo posameznih družb Slo-venskih železarn, takrat so se za Acroni javili štirje kup-ci z r.ezavezujočimi ponud-bami. Za Acroni se je resno zanimala tudi Hidria, ki pa

je zadnji dan odstopila od nameravanega nakupa."

Država pa se je zdaj odločila za prodajo holdinga v celoti. To je na Ravnah povzročilo veliko razburjenja. V njihovi pooblaščenki se bojijo, da bo država male delničarje pelja-la žejne prek vode, zato so že vložili tožbe. Kakšen je odziv v vaši pooblaščenki? "Res je, da so bila pričakova-nja delničarjev na Jesenicah usmerjena predvsem na prodajo Arronija. Vendar pa se je država zdaj odločila za prodajo deleža v paketu. Mnenja o tem, kaj bi bilo boljše, so različna. Po neka-terih razlagah je to boljša va-rianta in se bo tako dalo iztr-žiti več, po drugih razlagah naj bi se iztržilo manj. Sam osebno lahko le ugibam, ka-tera različica bi bila boljša. Po obstoječih aktih družb pooblaščenk in po ekspertni pravni razlagi imajo vsi del-ničarji pravico do uveljavlja-nja lastništva v posamezni odvisni družbi kadarkoli v času od sprejetja zakona do zaključka procesa lastninje-nja slovenskih železarn. Tako v osnovi "železarski" delničarji na eni lokaciji ne bi smeli imeti izrazito boljše možnosti lastninjenja kot delničarji drugih lokacij. Si-cer pa je vsem delničarjem dana težko.izvedljiva mož-

Ludvlk Bergles

nost zamenjave delnic za deleže v katerikoli konkretni posamezni odvisni družbi."

Kakšen nasvet bi torej dali malim delničarjem? "Osebno mislim, da ni razlo-ga, da ne bi zaupali upravi SIJ-a in komisiji, ki se ukvar-ja s privatizacijo. Ne nazad-nje zaupanje temelji tudi na za delničarje zelo ugodni prodaji Energetike. Buren odziv Ravenčanov po svoje razumem, a v napovedani odškodninski tožbi od drža-ve zahtevajo kar 27 milijard tolarjev. Država naj bi po ne-katerih ocenah iz dnevnega časopisja od celome prodaje iztržila okoli 59 milijard. Če bi torej še na Jesenicah in v Štorah zahtevali podobne zneske, državi ob teh pred-postavkah ne bi ostalo nič ali skoraj nič, čeprav je v sanaci-jo jeklarstva pred leti vložila okoli 86 milijard tolarjev."

Če torej država zdaj dobi kupca za 55-odstotni delež SI), kaj boste storili v družbi pooblaščenki? "Po še veljavnem zakonu imajo delničarji še dve leti časa, da se odločijo, ali bodo ostali solastniki ali pa bodo svoj delež prodali. Bežno ob-časno anketiranje delničar-

jev me je prepričalo, da je na Jesenicah le malo takih, ki bi se odločili za uveljavljanje lastništva in ki bi se zadovo-ljili s čakanjem na morebit-ne dividende in druge pravi • ce, ki pritičejo delničarjem. Velika večina bi se zagotovo odločila, da se delež proda, denar pa se kasneje na ene-ga od zakonitih načinov iz-plača oziroma razdeli med delničarje."

Torej se (nekdanjim) delav-cem, ki so dobili delnice kot poplačilo za manj izplačane plače oziroma za certifikate, ni treba bati, da nekega dne ne bodo dobili vsaj nekaj de-narja? "Prepričan sem, da nekaj bodo dobili. Navsezadnje dnižba pooblaščenka že raz-polaga s kupnino od proda-ne družbe Energetika. Če na začetku omenjenemu zne-sku kupnine prištejemo še prigospodarjena sredstva iz naslova obresti, dividend ter realiziranih in še nerealizi-ranih kapitalskih dobičkov delnic Krke. Petrola. Mer-kurja ter drugih, skupna vrednost sredstev že zado-šča za več kot desetodstotno pokritje vseh obveznosti do delničarjev v družbi Lame-ta."

Norost ali kaj drugega? B L A Ž R A Č I Č

izzivanja

Tik pred volitvami je jeseni-škemu županu v odhajanju Borisu Bregantu na misel prišla ideja, ki jo je zapisal v predlog proračuna za pri-hodnje leto: občina bo inve-slrala telili i j milijonov to-larjev v novo vlečnico v Špa-novem vrhu. Na prvi pogled morda dober predlog ob premisleku postane slab. Ko smo pred leti odločali o na-kupu sedežnice v Španovem vrhu, sem tudi sam podpri predlog, da občina odkupi sedežnico. V razpravi ob tem pa sem se zavzel, da se čim prej pripravi program obnove, ki bi vseboval tudi naslednji cilj: usposobitev sedežnice za normalno obratovanje in takojšnjo prodajo zainteresiranemu ponudniku. Očitno je po-mislek naletel na gluha uše-sa. saj bo občina v smučišče še dodatno vlagala (vsaj tak-šen je namen predloga). Naj povem, da sem ljubitelj smučanja in da se z veseljem

zapeljem po tem smučišču. Ni mi pa jasno, da občina hiti v novogradnjo, če bo ob novi napravi stara še vedno "crkavala". (To ni edina reč. ki sicer "crkava" na Jeseni-

• i.ah: kulturni dom na Hi uši-ci je v občinski lasti, prav tako Turist na Javomiku in hokejska hala. po novem bo občina v upravljanje dobila še T\'D Partizan na Jeseni-cah. Čeprav to niso vsi objek-ti, ki so v lasti občine in ki "crkavajo", je dovolj, da bomo lažje skicirali pro-blem.) Torej, občina je last-nica številnih objektov, ki so potrebni ali prenove ali pro-daje ali celo rušenja, ker so za občinsko blagajno pre-prosto preveč požrešni. Ob-6 n a naj prizna, da nima de-narja za njihovo obnovo, in še, da komaj napraska dovolj denarja za njihovo životarje-nje. Ugotoviti pa mora še. da

je lastnina tudi breme. No. če na eni strani objekti propadajo, pa na drugi strani

občina načrtuje nova vlaga-nja. Zdi se, kot da se vlaga zato, da ss bo čez nekaj let spet lahko gledalo, kako (ob milozvočnih besedah o raz-vojni naravnanosti) danes ra-stoče zadeve propadajo. To je logika! Kje na svetu pa oblast še vlaga v projekte, ki bi jih po definiciji osnovne tržne logike moral financirati za-sebni kapital. Morda na Kubi ali pa v Severni Koreji ... in, seveda, na Jesenicah. Drugje so te zgodbe preživeli. Tu se je pa nekaj ljudi odločilo predlagati, da bodo javna sredstva (se pravi tisti denar, ki ga v proračunski blagajni zberejo davkoplačevalci) vla-gali v vlečnico in da bode hkrati s tem dokončno shira-li nekateri drugi objekti. Saj ne živimo pod okriljem kra-lja naftne dežele, ki bi lahko izpolnil vsako željo! Naloga lokalne oblasti ni, da vlaga v projekte, za katere b: moral skrbeti trg. Oblast b: morala skrbeti tudi za kultu-

ro naroda, trgu pa prepustiti odločitve, kot je ta, ali je smučišče v Španovem vrhu rentabilna reč ali ne. Če ni rentabilna, mi je žal še tako romantične smuke. Omenil sem še kultuio: obči-na Jesenice vlaga v kulturo; vsaj tako pravijo. Vlaga v "trdi" del kulture in kupuje r ičunalniško in ne vem še kakšno opremo (spomnimo se nakupa ozvočenja za ved-no prazno kinodvorano) in daje denar za plače zaposle-nih v gledališču in za ogreva-nje. Prav, se strinjam. Ven-dar pa kultura ni oprema, go-spe in gospodje, kultura je vse tisto, kar počne človek. Na Kitajskem je kultura ta, da imajo ljudje med kosilom v rokah palčke in ne vilic kot pri nas. Kultura je, praktično, nekaj vsakdanjega; hkrati pa ima tudi širše razsežnosti: denimo v umetnosti. V živo jo je bilo meječe videti v dra-mi Polom v železarni v izved-bi jeseniškega gledališča.

Problem je pri tem ta, da je bilo treba za to predstavo (za stroške izvedbe) kot za veči-no drugih denar poiskati na trgu. Na istem trgu, na kate-rem občina gradi žičnico, umetniki iščejo denar! Obči-na se torej ukvarja z "razvoj-no naravnano"(!), čeprav ne-potrebno gradnjo, ko hkrati z veljavno ureditvijo umet-nost (in s tem kulturo) sili v pokornost pred kapitalom. Se spomnite vsebine drame Polom?! Kapitalizem posameznika sili v pokornost in takšna je tudi njegova kultura. Gre za kulturo ponižiius.i ali kaj? Občina pa le nemo sledi tej logiki. Ta veliki naj delajo žičnice, mi mali bomo pa ... ponižno fehtali? Ne. Županskim kandidatom bomo povedali^ da je to norost.

K o m e n t a r j e v b o m ze lo vesel :-) na e-nas':ovu blaz. racic(g)telemach.net

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Strokovnjak za računalnike in rožice Danilo Svetlin s Slovenskega javornika je prejel priznanje za najlepše urejeni balkon v stanovanjski hiši.

U R Š A PETERNEL

Danilo Svetlin se z balkon-sk imi l u ž a m i ukvar ja že dvajset let, odkar so se pre-selili v hišo na S lovenskem Javorniku. " Z a č e l i s m o z bršljinkami, torej s klasiko ki s m o jih na začetku skuša-li preziml;ati, ker s m o pač v hiši imel i vel iko prostora . Potem pa s m o se počas i navdušili za druge rože, zla-sti po zaslugi Ruth Podgor-nik Reš," je povedal uspešni gojitelj rož, ki priznanja za lepo ocvetličen balkon pre-j e m a že vsa leta, odkar na Jesenicah poteka akcija oce-n jevan ja na j lepš ih balko-nov. Pri Svetl inovih so že vrsto let na prvem m e s t u zlasti surf ini je , ki so osnova vsakolel i i ih zasaditev na balkonu. In kaj je značilno zanje? "Težave! Dokler se j ih n e navadiš , ti naga ja jo kot m a j h e n otrok! No, a zdaj s e m dodobra spoznal njihove potrebe in zahteve," je odgovoril Danilo. Suriini-je potrebujejo veliko vode, a Svetlinovi so našli rešitev v koritih z vodno rezervo, tako da tudi v najhujš i vroči-ni zadošča eno zalivanje na

dan . " Č e rožo p o z n a š , jo s a m o pogledaš in veš, da ti pravi : zdaj s e m pa že jna ! " pr ipoveduje sobesednik . Surf ini je najlepše cvetijo od konca avgusta do s red ine septembra, na balkonih pa imajo Svetlinovi kar 18 korit in štiri velike obešanke. Po-leg s u r f m i j so letos imel i zmajeva krila, bele plamen-ke, trave, okrasni k r o m p i r ... O zasaditvi se pomlad i posvetujejo z Ruth Podgor-nik Reš, zanimivo pa je, da ima Danilo v enem delu bal-kona "poligon", na katerem preskuša nove vrste rož. Če se obnesejo, potem nasled-nje leto najdejo svoje mesto v zasaditvi . Pri Svetl inovih so za rože odgovorni moški ; za zgorn je balkone skrbi sin, ki z družino živi v zgor-n j e m nadstropju, za spod-nje pa Danilo, po poklicu si-cer računalničar. " Jaz i m a m rože zase. Ko zvečer pridem domov, se u s e d e m na bal-kon in se umir im med svo-j imi rožami. In mis l im, da vsi lastniki lepih rož to dela-jo za svojo dušo, ne zato, da bodo rože občudovali sosed-je," m e n i sobesednik. Kljub temu ga veseli, da se v to-

plih poletnih večerih doma-čini radi sprehodi jo m i m o hiše in občuduje jo cvetoč balkon. Na vrtu pa i m a j o Svetlinovi tudi zeliščni vrt, v katerem raste kar sto različ-nih vrst zelišč. No, za te je odgovorna gospa Svetlino-va. Ob tem pa so Svetlinovi tudi ljubitelji psov, "njiho-va" pasma so škotski ovčar-ji, s katerimi so se vrsto let udeleževali tudi tekmovanj in prejeli vrsto priznanj. Kot pravi Danilo, je pač tak člo-vek, da se vsake stvari, ki se je loti. loti zares in jo skuša narediti č im bolje.

Na balkonu razkošje lilij in surfinij Mehmed Trako s Titove 45 je prejel priznanje za najlepši balkon v večstanovanjski stavbi.

URŠA PETERNEL

V sivini stolpnice na Titovi 45 v Centru 2 sredi Jesenic je balkon v devetem nad-stropju videti kot iz drugega sveta. Obkrožen z vencem rož od rumenih , oranžnih do drobnih majhnih modrih cvetov. Že vrsto let zanj skr-bi Mchmcd Trako, ki je pri-

z n a n j e za lepo ocvetl ičen balkon prejel č isto vsakič , odkar Občina Jesenice oce-njuje balkone. M e h m e d je pravi mojster za rožice. Vsa-ko leto si zamisli drugačno zasaditev, sledi tudi mod-nim smernicam v barvadi in obl ikah, pri č e m e r z n a n j e nabira ria raznih predava-nj ih Ruth Podgornik Reš,

pri kateri tudi kupi sadike, prebira knjige in revije. Ro-ž a m n a m e n i vsak dan pol ure zjutraj in pol ure zvečer. "Rad i m a m naravo in iz dneva v dan spreml jam, kako rastejo rože. Ko vidim, da so lepe, dobim še večje veselje," je povedal. Letos je v zasaditvi na balkonu imel lili je, sur f in i j e , m i m u l u s .

Skrivnost lepih gorenjskih nageljnov Rezka Zupančič iz javorniškega Rovta je prejela priznanje za najlepše gorenjske nageljne.

URŠA P E T E R N E L

"Niti ne vem, kdo m e je pri-javil na razpis. Mnogi hodijo tu mimo in vidijo nageljne. Ž e vsa leta jih goj im) že moja mama jih je imela," je povedala Rezka Zupančič iz Javorniškega Rovta, dobitni-ca letošnjega pr iznanja za najlepše gorenjske nageljne. Na njenih oknih in balkonih uspevata dve vrsti - gorenj-ski in švicarski nageljni, prvi so bolj svetlo, drugi pa tem-no rdeči, m e d n j imi pa so mdi nageljni z roza cvetovi. Gospa Rezka jih ven postavi spomladi, ko je temperatura višja od pet stopinj Celzija. V času cvetenja jih z dežev-nico zaliva vsak dan, a ne premočno. "Vsak dan grem vsaj enkrat okrog rož. Če ne zjutraj, pa zvečer. To mi vza-me kakšno uro časa, ampak mi je to v užitek, sploh zdaj, ko sem upokojena," je pove-dala. Jeseni nage l jne po-spravi v poseben prostor, kjer je tudi pozimi tempera-tura višja od pet stopinj Cel-zija, tako da ji vsi lepo prezi-

ognjič, astre ... Zanimivo je, da rože, ki odcvetijo, zame-nja z novimi, tako da je bal-kon od pomladi do pozne je-seni poln raznobarvnega cvetja. Sicer pa je Mehmed zelo zanimiv človek, saj tudi navdušeno vrtnari. "Morali bi videti moj vrt na Hrušici, kaj vse mi raste tam!" pravi in pokaže velikanske papri-ke, ki jih je vzgoj i l . Poleg tega m u uspeva paradižnik -letos je na eni sami rastlini pognalo kar 50 paradižni-kov, brokoli , čebula, fižol, buče, k rompir ... Vsako-dnevno pripravlja osvežilne sokove iz korenja , jabolk, rdeče pese , buč ... Nabira zdravilna zelišča in jih suši za čaje in začimbe, priprav-lja : azne zeliščne sirupe ... In če m u ob vsem tem osta-ne še kaj časa, izdeluje zani-mive figure živali iz žice in usnja, da ostaja v formi, pa kar trikrat na teden telovadi v fitnesu.

mijo. Spomladi jih presadi; zelo pomembna za lepe na-geljne je prst, gospa Rezka jo dobi v gozdu in jo zmeša z vrtno prstjo in gno jem. Tako doslej še ni kupila no-vih rastl in, vedno j ih raz-množi kar sama. Poščipa vr-šičke in jih potakne. In ved-no se "primejo". Kot je deja-la, so ji že m n o g i rekli, da ima očitno "roko" za rože, saj ji uspevajo prav vse. Po-leg nageljnov ima polviseče pelargonije, bršljinke, aspa-raguse, rožmarin, hortenzi-je, božične zvezde, ki cvetijo vse leto že nekaj let, in še m n o g e druge rože, a m e d vsemi so ji najljubši prav go-renjski nageljni. A zakaj se vse riiarij ljudi odloča zanje.' Kot meni sobesednica, jih je zelo težko obdržati , zlasti čez z imo, treba j ih je tudi škropiti. Tudi sama ima le-tos težave s plesnijo, ki ji je uničila veliko cvetov. Poleg rož Rezka, sicer upokojena krojačica, rada hodi tudi po p laninah, najbolj pa uživa kar doma - med svojimi ro-žicami.

Izlet za nagrajence najlepših balkonov

V petek. 22. septembra, smo za vse nagrajence najlepših bal-konov In druge, ki so sodelovali pri akciji za izbiro najlepše-ga balkona, organizirali nagradni izlet v Trento. Ob sončnem popoldnevu se nas je 36 izletnikov z avtobusom odpravilo proti Kranjski Gori in čez Vršič. Najprej smo si ogledali Bota-nični vrt Julijana, ki ponuja na ogled veliko zbirko zanimivih rastlin. Nato smo si v trentarskem muzeju ogledali še zbirko o življenju nekdanje Trente in njene zanimivosti. Ob vračanju s m o se ustavili še ob obnovljeni Ruski kapelici, kjer s m o se skupaj fotografirali. Veselo razpoloženje in prijetno druženje s m o nadaljevali v eni Izmed kranjskogorskih gosti ln. Za zabavo in glasbo sta poskrbela Jernej Arh in Ivan Berlot. Na izletu s m o s e imeli priložnost med seboj spoznat i ter si izmenjati izkušnje 2 urejanjem balkonov. Metka Lotrie

KRAJEVNE SKUPNOSTI, KOMUNALA

Kratke novice

JESENICE

Letos največ prireditev in nagrajencev

V krajevni skupnosti Sava na Jesenicah še nikoli ni bilo toli-ko prazničnih prireditev In nagrajencev kot letos. Osrednja prireditev je bila v dvorani gledališča Toneta Čufarja. Pred-sednik Sveta KS Tomaž Mencinger je v pozdravnih besedah orisal dosežke v štiriletnem mandatnem obdobju, ki so zelo spremenili podobo tega dela mesta. Za opaznejše dosežke krajanov In za pomoč pri sodelovanju s krajevno skupnost-jo so letos priznanja prejeli tajnica krajevne skupnosti Dar-ka Rebolj, direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice Branka Smole, plavalni učitelj Franci For, učitelj baleta na glasbeni šoli Jesenice Andrevv John Stevens, župan občine Jesenice Boris Bregant in moški pevski zbor Društva upoko-jencev Jesenice. Za pester kulturni program so poskrbeli Blg band Glasbene šole Jesenice, citrarka Helena Vidmar, pevka Monika Bohinec ob klavirski spremljavi Primoža Kerštajna in baletna plesalka Dona Pavlovič. Podelili so tudi pokale in medalje s tekmovanj. V balinanju je zmagala ekipa Ukove, v pikadu pa MIlan Jan. Poleg tega so na Čufarjevem trgu pri-pravili tudi zabavno popoldne z ansamblom Romeo, v goste so povabili Dušana Mravljeta, ki je ob barvnih diapozitivih predstavil svoje velike tekaške podvige. Za zaključek prazno-vanja pa so lepo prvo oktobrsko nedeljo izkoristili za pohod do Črnega vrha nad Jesenicami in za druženje, j. R.

PLANINA POD GOLICO

Kip fatimske Marije

V Krajevni skupnosti Planina pod Golico oziroma v fari Sveti Križ bodo 21. oktobra slovesno sprejeli kip fatimske Marije. Kip bo z Jesenic priromal v vas Plavški Rovt, od tam pa v procesiji peš - kip pa na nosllih - slovesno do vasi Planina pod Golico, kjer ga bodo v špalirju sprejeli v cerkev. Po slovesnem verskem obredu bo sledila pogostitev. Že blagoslovljen kip bo direktno iz Fatlme na Portugalskem ob obletnici prikazovanj Marije Kraljice miru pripeljal jeseniški kaplan Janez, je sporočila Tilka Klinar. U. P.

HRUŠICA

Reševalna vaja v železniškem Karavanškem predoru

Letošnja stoletnica odprtja železniškega Karavanškega pre-dora na HrušicI nI le v znamenju praznovanja, temveč tudi preverjanja varnosti. V soboto, 7. oktobra, je bila v predoru velika vaja reševanja s predpostavko, da je na vlaku prišlo do požara. Cilj je bil predvsem preverjanje odzivnega časa vseh reševalnih služb od prvega sporočila o nesreči do začetka reševanja. Vajo so skupaj organizirali vodstvo avstrijskih In slovenskih železnic v sodelovanju s Poklicno gasilsko reše-valno službo Jesenice, sosednjima občinama Šentjakob In Jesenice ter člani prostovoljnih gasilskih društev. Ob za-ključku akcije so preds:avnlki vodstva avstrijskih železnic na Jesenicah predstavili svojo sodobno opremo za reševa-nje v predorih, j. R.

OPIIKAc'MESEC SO /et trodidje

OČESNA AMBULANTA | Titova 31, Jesenice,

tel.: 0 4 / 5 8 3 2 - 6 6 3

JSSUUCi m> M - f M - M - M rmti

UPttAVA, MOMfAMM M ftmm

CAMDZiC NUAZ. ft p . OMta iotozaotv e. Ja«en«4

Pred začetkom ogrevalne sezone Ogrevanje bomo začeli takoj, ko bo dva dni zapored zvečer ob 21. uri zunanja temperatura nižja od 12 stopinj Celzija.

Oktober je tu in običajno smo že v prvih dneh tega meseca zaradi nizkih tempe-ratur začeli ogrevalno sezono. Letos ni tako, saj je bil sep-tember izredno "topel" me-sec. Ogrevati bomo začeli ta-koj, ko bo dva dni zapored zvečer oh 21. uri zunanja temperatura nižja od 12 sto-pinj Celzija. To so tehnični parametri, saj v tem primeru tudi sonce čez dan ne ogreje stanovanj na želenih 20 sto-pinj Celzija. Ti dogodki so ru-tinski in 30 pojavljajo vsako leto. Enako pa tudi problema-tika pripravljenosti objektov na začetek ogrevalne sezone. To pomeni, ^ je v radiatorjih voda in sistem odzračen. Da je vse v redu, so odgovorni

lastniki oziroma upravniki stavb, če so za to pooblaščeni. Je pa to pogoj, da z začetkom ogrevanja ni težav. Upamo, da bo teh letos čim manj.

Vse pisne zahtevke za začetek ogrevanja lah-ko sveti lastnikov ozi-roma upravniki stavb pošljejo tudi po tele-faksu na Jeko-in, d. o. o., sektor Kres, na številko 04/5810-456.

vsem uporabnikom pa svetu-jemo, da v primeni pojava te-žav najprej preverijo, kako je

pri sosedu v hiši, nato pa o tem obvestijo Jeko-in, sektor Kres, na dežurno številko 041/680-224. Vse pisne zahtevke za zače-tek ogrevanja pa lahko sveti lastnikov oziroma upravniki stavb pošljejo tudi po telefak-su na feko-in, d. o. o., sektor Kres, na številko 04/5810-456. Najbrž pa ne bo nič narobe, če ob tehniki napišemo še nekaj besed o cenah in stro-ških ogrevanja. Kar čadno iz-pade, da jc stalno opozarja-nje na varčevanje in manjšo porabo postalo že kar rutina, ne glede na dejstvo, da sta za visok račun ogrevanja kriva tako cena energije kot njena poraba. Ker na porabo v sta-

novanjih Jeko-in, sektor Kres, nima odločujočega vpliva, predstavlja največji delež v tem strošku cena energenta. Na Jesenicah uporabljamo zemeljski plin, ki z nekaime-sečnim zamikom sledi ceni nafte. Ta nihanja se bodo do-gajala (podražitve in pocenit-ve) tudi v prihajajoči ogreval-ni sezoni. Smo pa v prvem mesecu sezone, razveseljivo, lahko startali s kar 7,62-odstotno pocenitvijo variabil-nega dela (SIT/MWh) in lah-ko samo upamo na nadaljnji trend cenitve zemeljskega plina, čeprav bo vmes tudi kakšen skok cene navzgor.

Jeko-In, d. o. o., Jesenice, sektor Kres

Karitas - za ljudi v stiski Kot pravijo prostovoljci, danes veliko ljudi potrebuje denarno ali materialno pomoč, še več ljudi pa potrebuje le toplo besedo in nasmeh sočloveka.

MARJETA AVSENIK

Na območju jeseniške obči-ne delujeta dve župnijski Karitas - na Koroški Beli in na Jesenicah. Prednostna naloga Karitas je delovati na tistih področjih sociale, ki jih druge ustanove ne pokri-vajo, sicer pa so naloge Kari-tas skrb za uboge, zavržene in trpinčene ljudi, varovanje njihovega dostojanstva, ne-dotakljivosti življenja in po-zitivnih vrednot, pozitivno vrednotenje dnižine kot prostora varnega okolja, po-moč ljudem v stiski in vzgo-ja teh za samostojnost in sa-mopomoč. Pri tem Karitas poudarja etično delovanje svojih članov, člani delujejo kot prostovoljci, ki pa se tudi stalno izpopolnjujejo in skr-bijo za svojo osebno rast. Karitas na Koroški Beli po besedah Jolande Komar, ki je poleg domačega župnika Andreja Debeljaka odgovor-na za delovanje Karitas na Koroški Beli. deluje že se-demnajst let. Danes ima dvanajst sodelavk, ki deluje-jo na območju koroškobel-ske župnije. Dobivajo se šti-rikrat letno, po potrebi tudi večkrat. Jolanda Komar pra-vi, da so njihovo glavno delo predvsem obiski bolnikov in ostarelih ljudi na Koroški Beli in tudi v Domu starej-ših občanov dr. Franceta Berglja na Jesenicah. Obis-kujejo jih predvsem za praz-nike, kot sta Božič in Velika noč, ko jih tudi obdarijo s skromnimi darili in voščil-

nicami, spomnijo se jih ob rojstnih dnevih in raznih obletnicah, z nekaterimi pa vsak teden skupaj molijo rožni venec. Enkrat letno, vedno v mesecu septembru, pa mnoge bolne in ostarele pripeljejo k sveti maši v cer-kev na Koroško Belo, kjer jim po končani maši pripra-vijo še srečanje z drugimi župljani in jih pogostijo. Na-loga sodelavk Karitas na Ko-roški Beli je tudi priprava miklavževanja v Kulturnem hramu na Koroški Beli za otroke. Zgledno pa je tudi njihovo sodelovanje z osnovno šolo na Koroški Beli, saj vsako leto pripravijo božična darila za tiste osnovnošolce, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin. Kadarkoli se pojavijo Se kakšne druge potrebe pri posameznikih, pa j im tudi želijo pomagati po svojih najboljših močeh. Tako so za družino, ki ji je v požaru zgorel del hiše, organizirale akcijo zbiranja denarja. V letošnjem letu mineva tudi petnajst let od ustano-vitve župnijske Karitas na Jesenicah. Deluje pod vod-stvom jeseniškega župnika Andreja Ojstreža. kaplana Janeza Ferkolja in predsed-nice Zore Zorko. Danes ima 21 članov in članic, svoje prostore pa ima v župnij-skem domu na Jesenicah, kjer se srečujejo enkrat me-sečno in kamor lahko tudi ljudje pridejo po pomoč. Ob začetku delovanja Karitas na Jesenicah so s hrano in obla-

čili pomagali predvsem be-guncem, ki so se zatekli v Slovenijo iz držav nekdanje Jugoslavije. Kasneje so se v jeseniški Karitas usmerili predvsem v zbiranje in raz-deljevanje oblačil, pakete s hrano pa so začeli spet raz-deljevati v letošnjem letu. Del živilskih izdelkov dobi-jo redno iz Škofijske Karitas v Ljubljani, letos pa so pri-čeli sodelovati tudi z Minis-trstvom za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano, ki jim iz svojega sklada posreduje nekatere živilske izdelke. Poleg razdeljevanja hrane in oblačil se člani jeseniške Karitas trudijo lajšati stiske ljudi tudi na razne druge načine. Tako sodelujejo s Centrom za socialno delo na Jesenicah, ki jim posre-duje imena ljudi, ki bi jim

lahko pomagali. Tu gre predvsem za to, da člani Ka-ritas obiskujejo nekatere ostarele in bolne ljudi na njihovih domovih in jim po-magajo pri vsakdanjih opra-vilih (kuhanje, pospravlja-nje marsikoga tudi po-spremijo k zdravniku, v tr-govino ali v cerkev. Nekate-rim od njih pomagajo tudi pri plačilu položnic. Nekate-rim otrokom iz socialno šib-kejših družin vsako leto omogočijo letovanje na morju. Župni jska Karitas na Koroški Beli in na Jese-nicah torej delujeta za ljudi, ki potrebujejo kakršnokoli pomoč. Kot pravijo prosto-voljci, danes veliko ljudi po-trebuje denarno ali materi-alno pomoč, še več ljudi pa le toplo besedo in nasmeh sočloveka.

KULTURA

Stoletnica rojstva Jožeta Tomažiča )ože Tomažič je mnogim pokazal pot na gledališke deske in v hram boginje Talije.

J O Ž A V A R L

Mnogi Jeseničani in okoliča-ni imajo še v spominu gle-dališke predstave v jeseni-škem gledališču: Pohorska bajka, Mlinarjev Janez. Lepa Vida, Deseti brat, Celjski grofje in druge in opereta Mala Floramie in Melodije srca, ki jih je na oder postavil režiser Jože Tomažič. K zapi-su tega spomina me je spod-budila stoletnica njegovega rojst%'a. Rodil se je 9. marca 1906 v Tinjah na Pohorju, od leta 1948 do svoje prezgodnje smrti 16. januarja 1970 je de-loval na Jesenicah kot pro-svetni delavec, režiser in veUk kulturniški navdušenec. Jože Tomažič je kot pred-metni učitelj slovenskega je-zika prišel na Jesenice leta 1948 in bil najprej ravnatelj nižje gimnazije in zatem Osnovne šole Prežihovega Voranca. Kot režiser se je pred tem izkazal že v Celju, njegova prva režija na jeseni-škem odru pa je zabeležena 18. decembra 1948, in sicer drama Bratka Krefta Celjski grofje, v kateri je kot gost na-stopil član ljubljanske Dra-me Maks Furjan. V Gledališ-ču Tonete Čufarja, ki je v teh letih večkrat spremenilo

ime, je režiral 42 predstav, poleg tega pa še na delav-skem odru DPD Svoboda Tone Cufar tri. V desetih predstavah s 109 ponovitva-mi pa je nastopal tudi kot ig-ralec. Deloval je tudi v orga-nih gledališča in v upravnem odboru jeseniške Svobode in bil tudi izjemen umetniški vodja folklornega ansambla tega društva. Leta 1967 je prejel tudi občinsko Cufarje-vo priznanje za kulturo. Jože Tomažič se je izkazoval tudi kot slovenski književ-nik, pisal je zlasti pripovedke in legende za mlade in dramska dela, in se pri tem opiral zlasti na pohorska ljudska izročila. Mnogo tega je izšlo tudi v knjižnih izda-jah. Na Jesenicah so bUe od-igrane v njegovi režiji njego-ve krstne uprizoritve: Mli-narjev Janez, Pohorska bajka (15 predstav, 6.447 obisko-valcev), Lepa Vida, Trije brat-je in nekaj njegovih dramati-zacij slovenskih klasičnih pripovednih del - Deseti brat Domen.

V almanahu ob 35-letnici Amaterskega gledališča Jese-nice je leta 1980 neznani av-tor med drugim zapisal: "V življenju vsakega gledali-škega delavca se je "nekoč"

pojavil "nekdo"; ki mu je po-kazal pot na gledališke de-ske, če to ne, pa vsaj v hram boginje Talije, kjer se kali in ohranja naš materni jezik. Generacijam, ki so že odšle, in tudi večini današnjih ig-ralcev na Jesenicah je poka-zal prve korake na odru pro-fesor Jože Tomažič. Ne samo kot profesor slovenske

besede, tudi kot dramatik, prevajalec, režiser in igralec, predvsem pa kot velik prija-telj dramske umetnosti je zarisal močno sled v razvoju in rasti našega gledališča. Življenje in delo je posvetil mladim, bil večno mlad in mladi smo v njem našli pri-jatelja, ki je vselej našel čas za naše težave ..."

Cerkev Sv. Ingenuina in Albuina na Koroški Beli M A R J E T A A V S E N I K

Farna cerkev na Koroški Beli stoji na samem obrobju župni-je. Postavljena je bila leta 1761 in posvečena 1771, posvečena pa je dvema briksenškirm ško-foma sv. Ingenuinu in sv. Al-buinu. Zasnovana je v baroč-nem slogu. Že od daleč je vi-den predvsem zvonik cerkve, ki stoji nad čelno fasado. Na čelni strani cerkve so tudi glav-na vrata v cerkev. Na portalu nad vrati je vpisana letnica za-četka gradnje te rerkve (1754), nad portalom pa je v slepem

oknu naslikana slika sv. Cirila in Metoda, ki naj bi po legendi šla mimo Korošce Bde v letu 865 (sliki škofov sta vidni tudi na vratih v cerkev). Na čelni fa-sadi je tudi sončna ura, pod ka-tero je naslikana vas Koroška Bela. Oprema v cerkvi je delo različnih avtorjev. Glavni oltar, ki je bil v začetku baročen, so kasneje zamenjali, načrt za no-vega pa je izdelal Jože Plečnik Nad glavnim oltarjem vidimo oltamo sliko zavetnikov cerkve Ingenuina in Albuina, nad nji-ma pa je naslikana Marija 7. Je-zusom. Slika je delo s l ik^a Ja-

neza Potočnika. Sicer pa stojita levo in desno od oltarne slike še kipa sv. Petra in Pavla. V le-vem stranskem oltarju rožen-venske Matere Božje lahko najprej v niši vidimo Marijo z detetom Jezusom in dvema klečečima redovnikoma. Nad nišo je Marijin monogram, pod nišo pa vidimo skulpturi Marijinih staršev Joahima in Ane in kip sv. Dominika z rož-nim vencem. Ta oltar je delo Ignadja Arherja in je bil izde-lan v 18. stoletju {1778). V des-nem stranskem oltarju (Ahaci-jevem oltarju) so poleg sv. Aha-

cija še kipi sv. Jurija, sv. Lov-renca in kip Žalostne Matere Božje. Ta oltar je zelo lep pri-mer renesančnega oltarja, na-rejen pa je bil v 17. stoletju. Za obiskovalce cerkve so zani-mive tudi fteske v cerkvi, mar-sikdo pa si z veseljem ogleda tudi lejM izrezljane klopi in obe spovednid. Na kom stojijo tudi orgle (ki jih je izdelal Franc Goršič leta 1893). V zad-njih letih je cerkev dobila nove zvonove (leta 1986), '.eta 1990 je bilo obnovljeno pročelje cer-kve, leta 1998 pa je bil obnov-Ijen Ahadjev oltar.

Novosti s knjižnih polic V E R O N I K A O S R E D K A R

Glasbena šola Radovljica le-tos praznuje 50-letnico. Ob tej priložnosti je izdala zbor-nik z naslovom Ena ptička priletela, v katerem sta pred-stavljeni preteklost in seda-njost glasbene šole. Eden od pomembnih glasbenih peda-gogov radovljiške glasbene šole je bil tudi Jernej Brence, vrhunski glasbenik violinist, v Evropi uveljavljen sol:st in duša Mednarodnega glasbe-nega festivala Bled. Njegovi virtuoznosti in poslušanju

odlične glasbe se lahko pre-date ob zgoščenki Jernej Brence quarteta z naslovom Fasdnating Rhythm, na ka-teri so živi posnetki z lanske-ga blejskega festivala. Zgoš-čenko je izdala založba Goga iz Novega mesta. Drugi zvezek priročnega tu-rističnega vodnika Pot pod noge avtorja Janeza Mihevca (prvi je izšel pred dvema le-toma) vabi na izlete po zna-nih in manj znanih kotičkih Slovenije, od sankanja izpod Mangarta do ogleda rimskih utrdb na planoti Hrušica.

Med drugimi opisuje tudi pot na Vrtaško planino nad Mojstrano in na Ajdno nad Potoki (Mladinska knjiga). Kulturne poti: od Aljaža do Župančiča je vodnik iz zbir-ke Slovenija na dlani (Mla-dinska knjiga). Napisal ga je Marjan Raztresen. Vodnik, v katerem si posamezni pri-spevki sledijo po abeced-nem redu, se začenja z Alja-ževo potjo. Jakoba Aljaža se-veda ni treba posebej pred-stavljati, zagotovo pa ne ve vsak, da je po njem poime-novana tudi veletransverza-

li. Aljaževa pot od doma do doma poteka od Aljaževe do-mačije v Zavrhu p ^ Šmar-no goro prek visokih gora v Karavankah in vrha Triglava do Aljaževega doma v Vra-tih. Za nežnejše duše pa je vod-nik Nepozabni romantični izleti avtorja Marjana Jamja-ka (Mladinska knjiga). Kdor želi uživati v enkratnih pa-noramskih izletih, sončnih zahodih, poslušati šum voda in se sprostiti v neokrnjeni naravi Slovenije, bo v knjigi našel idejo za izlet v dvoje.

IN MEMORIAM

F r a n c i S l u g a (1^41-2006)

Franci Sluga seje rodil v septembru 1941 med vinorodnimi go-ricami v Destemiku pri Ptuju. Ob ljubečih starših in treh bra-tih je tam preživel svojo mladost. Vedno seje rad vračal do-mov, vendar je po odsluženju vojaškega roka prišel na Jeseni-ce. Gorenjska ga je očarala s svojo lepoto in tej pokrajini in življenju v njej je ob svojik goricah ostal zvest vse do 7. septem-bra letos, ko je preminil. S prihodom na Jesenice seje Franci Sluga najprej aktivno vključil v gasilsko enoto, leta 1964 pa se je zaposlil v Železar-ni v obratu elektrojeklama kot talilec na elektro peči. To delo

je upravljal vse do upokojitve leta 1992. Na Jesenicah si je ustvaril družino in se zapisal fotograjiji. Priključil se je ljubi-teljskim fotografom v FK Andrq Prešeren, mnogo kasneje pa

je pristopil k članom Fotngrajikega društva Jesenice. Fotogra-fija, ki zanj ni bila le hobi, ampak mnogo več, je v celem jese-niškem obdobju dajala njegovemu življenju neizbrisen pečat. Z umetniško žilico pravega mojstra je neutrudno dokumenti-ral obe obdobji železarskih Jesenic: čas vzpona Železarne in delovnih ljudi in čas njenega umiranja in konca. Ves jeseniški "nekoč in danes" v vseh vzponih in padcih nom je Franci Slu-ga z vso umetniško srčnostjo zapustil v svojem fotografskem opusu, že od leta 1966 dalje je zaslovel prav sfotografijami iz Železarne doma, z razstavami po Jugoslaviji ter v različnih mestih v tujini: Avstriji, Italiji, na Madžarskem, v Španiji, Frar.ciji, Nemčiji in celo v daljnem Singapuru. Predolgo bi bilo laštevati vse nagrade in diplome, ki jih je prejel za svoja

fotograjška dela, kajti prejel je prek 80 nagrad in diplom. Nje-mu sta bili posebno pri srcu dve nagradi: grand pHx z razsta-ve Jeklo in najia iz leta 1978 iz Siska in grand prix iz Nove-ga Sada z razstave Človek in naJia iz leta igS}. V vseh teh že-lezarskih motivih ga odlikuje izjemna kreativnost, pestra iz-raznost, nj^ove fotografije imajo dušo. Z zadnjo v6§o samo-stojno razstavo na Jesenicah v letu 2001 z naslovom Ugasnili so slapovi železnih ognjev ob njegovi 6o-letnici smo ga še zadnjič spoznali kot človeka, ki tuimjc ohranil podobe plav-žarjev, martinatjev, livarjev, žičatjev, valjaveev, elektrojeklar-jev, vzdrževalcev ... iz nekdaj cvetoče Železarne in njenih obratov. S temi posnetki seje zapisal v zgodovinski spomin že-lezaijev in nas vseh. Po tehfotograjijah z osebno noto, z dra-matičnim in včasih romantičnim pridihom, z estetsko in rit-mično učinkovitostjo, dobro kompozicijo ter tehnično dogna-nostjo se ga bomo vedno spominjali. Hoja v gore mu je po "šihtu" omogočala sprostitev in tako je železarskemu opusu dodal še planinski in fotografije s podro-§0 športa. Njegova razstava fotografij Junaki Planice je že na njegovi začetni fotograjski poti opozorila, da nam bo nekoč zapustil še veliko neponovljivih umetniških posnetkov. Morda se še kdo spomni razstave fotografij s planinsko tematiko iz leta 1993 ob stoletnici slovenske planinske organizacije. Vedno bomo lahko občudovali gomiŠke fotografe v knjigi Slovenske gore S posnetki je sodeloval pri tedniku Železar, pri opremlja-nju monografij, knjig, koledarjev, prospektov, gramofonskih plošč in pri časopisih. Tudi nekajletno mentorstvo mladim fo-tografom v OŠ Poldeta Stražišatja nam bo cstalo v spominu. Aktivno je sodeloval na skupinskih razstavah s klubskimi ko-legi m več kot dvajsetih samostojnih razstavah. Za svoje foto-grafiko ustvarjanje je prijel 1986. leta občinsko priznanje Ob-čine Jesenice in tudi več klubskih priznanj. Vešč umetniškega ustvarjanja v čmo-beli in barvni tehniki nam je v svojih delih prikazal del železarske zgodovine, športne dosežke domačih športnikov, lepote Karavank in Julijcev. Celo v Novi Zelandi-

ji je aromoviral naše Julijce. Franci, hvala Ti za velik prispe-vek k slovenski umetniški fotografiji. Obljubimo, da bodo fotografije, ki jih je prav letos odbiral za pregledno samostojno razstavo, videne še letos na Jesenicah njemu v čast in spomin.

Marija Heberle Perat, FD Jesenice

Nagrajene Mama, Tekma in Sad giri

Fotoklub Jesenice ima v svojem letnem programu dela tudi vsakoletno predstavitev članov s fotografijami v razstavnem salonu Dolik. Letos so bili pogoji za sodelovanje sledeči: Tema prosta, format fotografij 30 x 40 cm oz. 20 x 30 cm na temni podlagi 30 x 40 cm. Vsak avtor je lahko predložil osem fotografij. Vse fotografije je pregledal selektor razstave in za razstavo odbral najboljše od posameznega avtorja. 16 avtor-jev je predložilo 1 14 fotografij. Na razstavi sodeluje 60 foto-grafij 16 avtorjev. Selektor je najboljšim avtorjem podelil sle-deče nagrade In priznanja: Nagrade: 1. mesto: Sašo Valjavec za fotografijo MAMA; 2. mesto: Marjan Debelak za fotografi-jo TEKMA; 3. mesto: Justin Zorko za fotografijo SAD CIRL; Di-plome: Janez Kramar za fotografijo Jesenski odsev; Vinko Lav-tlžar za fotografijo Tržnica na vodi; Boris Praprotnik za foto-grafijo Metulj i; France Urbanija za fotografijo V nebo, v nebo; Jaka Valjavec za fotografijo Hči planin. Selektor razstave je bil ing. arh. Peter Pokom, MF FZS, EFlAP/b iz Škofje Loke. Raz-stava je pod pokroviteljstvom Fotografske 7VP7P Slovenije Po pravilniku o razstavah FZS je razstava šeste stopnje. V raz-stavnem salonu Dolik bo na ogled do 18. oktobra. F. C.

Tomaž Tom Mencinger

www.sociainidemokrati.si kandidat za župana občine Jesenice

Svoboda - partizanski upor - strpnost • solidarnost - varnost • enakost - pravičnost partnerstvo - tekmovalnost - sožitje z naravo

-in mir so naše temeljne vrednote!

Drage občanke in občani, spoš tovane volivke in volivci!

Volitve s o temeljna oblika demo-

kracije, zato izkoristimo to z

ustavo zagotovljeno pravico. Ne

dopustimo, da o naši prihodnosti

odločajo drugi.

Verjamemo, da bomo skupaj

premagali težave in izkoristili pri-

ložnosti, ki nam jih nudi geostra-

teški položaj občine Jesenice.

Obljubljamo, da bomo po svojih

najboljših močeh sledili skupne-

mu cilju - trajnostnemu in učinko-

vitemu razvoju občine Jesenice.

Drage občanke in občani. SKUPAJ Z VAMI smo sposobni uresničiti volilni program!

N o s i l c i k a n d i d a t n i i i l ist z a O b č i n s k i s v e t O b č i n e J e s e n i c e

1. volilna enota: Boris Janez Bregant

3. volilna enota: Tomaž T o m Menc inger

2. volilna enota:

Vera Pintar

m 4. volilna enota:

Igor Arh

C i )

2NANJE, MOČ In ENERGIJO združujemo:

• ustvarjanje pogojev za gospodarski razvoj

• nadaljevanje začetih investicij

• ustvarjanje vsem prijazne občine Jesenice

• upoštevanje kreativnosti, znanja, različnosti,

solidarnosti in strpnosti

• zastopanje interesov občine Jesenice v bodoči

regiji, državnem svetu in državnem zboru

Javno šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kultura, športna in tehnična kultura mora biti dostopno vsem.

Močna lokalna skupnost zagotavlja najbližje okoliščine za dobro počutje ljudi in jim omogoča najvišjo stopnjo neposrednega

sodelovanja v procesih odločanja.

d D www.socialnidemokrati.si

VOLILNI PROGRAM OO SDS JESENICE 2006 Prihodnost, ki smo jo dolgo čakali, je tu. Od nas je odvisno, ali bomo razumeli

možnosti, ki jih prinaša in jo znali izkoristiti. Postali smo soustvarjalci svoje sedanjosti in prihodnosti. Na kratko je to povedano tudi z našim geslom:

Danes, za jutri. Za občino Jesenice

Kot župan občine Jesenice bom deloval celostno - s ciljem, da občina Jesenice postane modenia, evropska občina, kjer bodo mladi videli svojo prihodnost, si tu ustvaijali družine, kjer se bo mladina lahko izobraževala, hjer bo srednja generacija lahko uresničevala svoje načrte in kjer bo tudi starost vama in prijetna!

• Z dobrim delom javnih ustanov bom poskrtjel, da bodo Jesenice svojim prebivalcem nudile kakovostrio življenjsko okolje ter z živahnim mestnim in vaškim utripom postale prijazno mesto.

• Med moie najpomembnejše naloge sodijo: skrt> za posameznika, solidamost, kulturo, turizem, boljše po/ezovanje in posluh za nove pobude, zdravo in urejeno okolje, trajnostni razvoj, učinkovito črpanje in ratjo sredstev iz skladov ES, izboljšano infrastruktu-ra, več stanovanj in predvsem detovnih mest za mlade v novo nastalih malih in srednjih podjetjih. Občina bo odprta za tuja vlaganja in medregbnalno ter čezmei-no povezovanje.

•Telefon: 04/58 6 3 545 , 04/58 6 3 3 6 3 , 0 4 1 / 2 4 5 195 »htto!//www.iesenice.sds,8i

Predvolilne obljube bomo izpolnili. Naj naštejem samo nekaj konkretnih dejanj, ki jih bomo skupaj uresničili: • Znižali bomo cene ogrevanja, • Vzpostavili bomo pogoje za učinkovito izkoriščanje razpoložljivih vodnih virov in takojšnjo ureditev

statusa Julijane, • Pripravili bomo dolgoročni program varstva okolja po pnncipih trajnostnega razvoja - in posledično

na ustrezen način tržili prosti odlagalni prostor na deponiji Mala Mežakla, • Prilagodili bomo občinske predpise tako. da bo mogoče čim hitreje pridobiti vsa potrebna dovo-

ljenja za podjetnike in obrtnike. • Prostorske akte t>omo reševali prednostno. • Skrtjeli bomo za vrhunski šport in tudi rekreacijo vseh občanov, • Obnovili bomo čim več cest v pristojnosti občine, • Upoštevali bomo pobude za oživitev muzejskega in kulnjmega kompleksa Stara Sava. • V polni mer bomo izkoristiti logistične prednosti mesta s ciljem vzpostavitve logističnega centra, • Ustanovili bomo tehnološki park s podjetniškim inkubatorjem in izobraževalnimi institucijami

in poskrbeli za razvoj poslovnih lokacij z namenom pridobivanja novih podjetniških investfcij in odpiranje novih delovnih mest.

• Vzpostavili bomo oddelek tehnične fakultete na Jesenicah.

Slovenski demokrati se zawezi<|enfK>, da bomo v piii I >81 u važeg« igražeoegazat^^ na k>kalnai vofitvah skrfiefi za to, da bo k>krina oblast na Jesenk^ rMn^

dekvv^ v vaso korist

Vlada bi prodala, kar ni njeno! ž e C a n k a r j e zapisa l : "H l apec si in h lapec os taneš . " M a r je res to n a š a perspekt iva?

Dejan Justin

Prvi velik privatizacijski pro-jekt te vlade nasploh s e je začel z napovedjo in objavo javnega razpisa za prodajo 5 5 - o d s t o t n e g a državnega deleža v ho:dingu S lovenska industrija jekla (SIJ) . Ž e v preteklosti omenjana napo-vedana privatizacija jeklar-s k e g a holdinga v trenutku, ko s o razmere v jeklarski pa-nogi ugodne in družbe S I J odlično poslujejo, j e nelo-g ična zaradi nekaj dejavni-kov. ki že navzven kažejo na to. da s prodajo jeklarskih družb država ne kupuje niti soc ia lnega miru niti ne na-merava nadaljevati u s p e š n o zastavl jene poti jeklarskih družb, med drugim tudi na-š e g a Acronija. S lovenska je-klarska podjetja s o jo začrta-la večinoma sama in jo izpe-ljala do te ravni, da smo lah-ko po petnajstih letih konč-no zopet veseli utrinkov noč-n e g a hrupa iz naše železar-ne in drugih obratov, kjer ljudje trgajo zemlji železo in ga z znanjem, strastjo in po žrtvovalnostjo spreminjajo v plemenito jeklo. Zaka j bo Vlada Republ ike Slovenije prodajala svoj de-lež v holdingu in s tem dovo-lila tudi prodajo Acronija tuj-c e m ? Pravega odgovora ra-zen tega, da si bo določen del v ladajoče elite in nekaj poslovnežev, ki varno poslu-jejo za njenim hrbtom, izpla-čal provizije, ni najti. Jeklar-

s k a industrija ni od včeraj in vedno je tudi druga pot, ki o m o g o č a lastnemu človeku varnost , delo in zas lužek . Vendar mora imeti vlada in-t e r e s in znanje, č e s a r zdaj očitno ni v ljubljanskih dvo-rih, ki s o desetlet ja že v prejšnjem sistemu z zanič-evanjem pogledovali v doli-no, ki jo j e objemal rdeč dim. Po mojem mnenju je ža! tako, da naši gospodarstve-niki in vladni kader z močjo od ločanja hlepijo le po hi-trem in lahkem zaslužku, ne g lede na dolgoročne posle-dice. Te vrste industrija brez m o č n e g a partnerja v svetu ne preživi, vendar nikjer ni napisano, d a mora biti ta partner tudi lastnik, ki s e lahko č e z noč odloči, da slo-venski jeklarji niso zadosti profitabilni. Vsa naša vlaga-nja iz preteklosti gredo v nič, da ne govorimo, d a nam ostane kup brezposelnih lju-di z družinami, ki s o tako in drugače povezane s to indus-trijo. To tudi pomeni, da nam lahko za vedno ugasnejo ce-lotne regije.

Kaj konkretno bi pomenila odprodaja Acronija v roke tujcev, ki ni le prodaja pod-jetja, temveč prodaja naših in naših staršev žuljev in predvsem znanja, ki ga niko-li v e č ne bodo spustili v slo-venske glave? 1 . Razvrednotena, poniža-na, pod tujo komando in na poti d o uničenja b o bazna industrija J e sen ic .

2 . Povezanost med športom in podjetjem bo pod vladavi-no tujcev zmanjšana na mini-mum in tako bo neposredno uničen hokej z mnogimi od-ličji in naslovi prvakov ter vsi drugi športi, ki s o jim jeseni-ški železarji skozi desetletja nesebično pomagali. 3 . Znižal s e bo dejanski in moralni standard ljudi, ki s o zaradi izvrstnih poslovnih re-zultatov Acronija prvič po dolgih kriznih letih svobodno in brez skrbi zadihali. 4 . Poteptan bo ponos ljudi, ki so zastonj desetlet ja in desetletja požirali rdeč prah, a bili na svojo "fabrko" nad-vse navezani. 5 . Zbrisan bo spomin na lju-di, ki s o v tej železarn pusti-li svoja življenja. 6. Strokovni in razvojni del podjetja bo oropan znanja in uničila s e bo večstolelna tra-dicija železarstva in proiz-vodnje specialnih jekel, ker bodo tujci prej ali slej pre-prosto zaprli podjetje. Tujega lastnika ne bodo bri-gali J e s e n i c e , J e s e n i č a n k e in Jeseničani t Ne dopustimo jim, da odloča jo v našem imenu! N a š g l a s s e mora razprostreti nad Ljubljano kot nekoč rdeč prah nad na-šim mestom. Da smo oroti ti-stim, ki tako sovražijo uspeš-na podjetja in sposobne lju-di, da jo želijo d o konca opehariti, razprodati in unič-iti!

Naj vedo . da s o n c e res vzhaja nad zahodom.

http://www.sociainidemokrati.si

http://www.socialnidemokrati.si

ZANIMIVOSTI, OGLASI

Dediščina Stare Save Fužinskemu kompleksu namenjamo vse več pozornosti pri predstavljanju železarske zgodovine, promociji zbirk ter z njim oziroma na njem gradimo svoj razvoj, svojo prihodnost.

IRENA L A Č E N B E N E D I Č I Č

Konec leta 2 0 0 3 smo se slo-venski muzeji, Id hranimo že-lezarsko kulturno dediščino v Sloveniji, že povezali in pred-sta\ili v skupnem projektu Slovenska pot kulture železa. Koroški pokrajinski muzej , Enota Ravne na Koroškem, in Občina Ravne na Koroškem sta 3. oktobra organizirala stro-kovni posvet z naslovom Med železom in kulturo, na kate-rem smo sodelovali tudi jese-niški muzealci. V okviru prvega vsebj iskega sklopa varovanje industrij-ske/železarske dediščine smo prestavili dediščino fiižinske-ga kompleksa na Stari Savi. Fužinskemu kompleksu na-menjamo vse več pozornosti pri predstavljanju železarske zgodovine, promociji zbirk ter z njim oziroma na njem gradi-m o naš razvoj, našo prihod-nost. Fužina je nastala tik ub Savi v prvi polovici 16. stoletja, ko so italijanski fužinarji Bu-celleniji preselili svoje fužin-

ske obrate s Planine pod Goli-co k močnejšemu vodnemu viru. Ti so fužino po 180 letih prodali, zadnji m e d lastniki pred združitvijo fiižin v Kranj-sko industrijsko družbo pa je bil Viktor Ruard, ki je fužino s pristopitvijo k družbi (leta 1871) prenesel v last kasnejše Železame Jesenice. Danes je lastnik kompleksa Občina Je-senice.

Graščina, cerkev. Kasarna, plavž z dimnikom, zidovje pu-dlovke, mlin in lopa za oglje • kolpema so bili leta 1984 2 od-lokom razglašeni za umetnost-ne in k j l tume spomenike. Iz-vršni svet Občine Jesenice je je-seni 1991 . leta sprejel sklep o imenovanju Odbora za preno-vo Stare Save na Jesenicah in opredelil njegove pristojnosti. Leta 1 9 9 2 pa so sprejeli pro-gramske zasnove in odlok o ureditvenem načrtu za območ-je Stan Sava. Potekala so ob-novitvena in oluanitveiia dela. Leta 1 9 9 2 so spet odprli Pre-šernovo cesto. Konec leta 1994 so tri desetletja po izdaji {»vdh

gradbenili dovoljenj za uredi-tev fužLnarskih stavb spet izda-li lokacijsko dovoljenje za revi-talizacijo nekdanje stanovanj-ske stavbe Kasarne, leto za tem pa gradbeno dovoljenje. Priče-la so se dela, urejalo se je par-kovno območje, 11. julija 1995 pa sta tu Marko in Marika Po-gačnik izdelala litopunktumi (zdravilni) kamen. Medtem je Občina Jesenice obnovila del zidu nekdanje pudlovke, mar-ca 2005 pa je bila dokončano obnovljena kasarna. Obnovit-vena dela v muzejskem kom-pleksu Stara Sava počasi, a kontinuirano tečejo dalje. V največji stavbi v kompleksu -Bucelleni Ruardovi graščini iz 16. stoletja je že dobrih petde-set let sedež muzeja s stalno razstavo. Poleg nje so ohranje-ni ostanki plavža, ki je prene-hal obratovati leta 1897, ko so proizvodnjo preselili k morju v Skedenj pri Trs ta Tik ob njem je iiekdajija kovaOiita oziroma pudlovka (jeklama). Od nekda-njih treh skladišč oglja "kolper-nov" je ohranjeno eno, na za-

hodu tik ob rakah pa fužinski mlin. Poleg fužinske cerkvice Marijinega vnebovzetja iz leta 1 6 0 6 je ohranjena in že obnov-ljena velika delavska stanovanj-ska hiša - kasarna iz 18. stolet-ja. Tik ob njej pa kljubuje času Korenova hiža, nekdanja "Ku-čerjeva" hiša, v kateri so stano-vali Korenovi (znani pevd). Ko-renovo hišo je Muzejsko druš-tvo Jesenice prodalo Občini Je-senice, ta pa je zanjo našla no-vega najemnika oziroma last-nita, kar smo prebrali v jeseni-ških občinskih novicah. Ali se bo obdržala kot del kompleksa na Stari Savi.> Muzeald vidimo na podlagi predstavljenega smisel njenega obstoja. Ne na-zadnje tudi zato. ker se sprašu-jemo, ali jo je smiselno podira-ti po vsem tem. ko se je večin-sld del naselja umaknil nekda-nji (danes mir.uli) industriji? Komu bi se umikala danes? Žal nas nihče ne sprašuje za imieiije, mi smo le upravljavU kompleksa Stara Sava s pohio odgovornostjo in obveznostjo do dediščine.

Muzejske delavnice za otroke V sredo, 4. oktobra, so v Gornjesavskem muzeju Jesenice pripravili p e d a g o š k o de lavnico v povezavi s 400- letnic0 cerkve na Stari Savi. Prišli so učeno osnovne šole Tone Ču-far in si ogledali cerkev ter predmete, ki so nekoč bili na-menjeni bogoslužju. Potem so se podali v domišlji jo in izde-lovali zvončke iz f i m o mase , je sporočila Barbara Vidic iz muzeja. Podobne muzejske delavnice za otroke pripravljajo v muzeju vsako pn/o sredo v mesecu ob 17. uri. U. P.

jesenice na avstrijski TV Avstrijska televizija je v septembru na obisku v Gornje-savskem muzeju Jesenice posnela razstavi G a m e over v KosovI graščini In stalno železarsko zbirko v Ruardovi grašči-ni z ohranjenim fužinskim kompleksom na Stari Savi, je sporočila direktorca Gomjesavskega mureja Jesenice Irena Lačen Benedičič. Kot je povedala, bo 16. oktobra kot prvi del v seriji petih v oddaji Wlllkommen Čsterreich na ORF 2 pred-stavljena karavanško-bohlnjska proga od Jesenic oziroma ka-ravanškega predora do Bleda. Oddaje bodo na sporedu od ponedeljka do petka, pripravljajo pa jih ob stoti obletnici odprtja karavanškega predora. U. P.

TRGOVINA Z METRSKIM BLAGOM

^ A l p s k a 37 , Lesce ,

. tel. : 0 4 / 5 3 1 - 8 7 - 5 7

Za prihajajoče hladne dni smo vam 1 pripravili pestro Izbiro: ^

• bombažev • viskoze • lanu • jerseya i blaga za svečane priložnosti |

• Poleg naštetega vam nudimo veliko izbiro I podlog, zadrg, sukancev, gumbov | in ostale pozamenterije. t

Delovni č a s od 9 . 0 0 d o 19 .00 , sobota od 8 . 0 0 d o 1 2 . 0 0

Učenje za vse življenje Teden vseživljenjskega učenja vsako leto poteka tretji teden v mesecu oktobru.

Gibanje za pravičnost in razvoj

S R E Č K O K R Č

Andragoški center Slovenije bo v sodelovanju z Nadonalnim odborom Tedna vseži\^jenjske-ga učenja fTVU) letos izpeljal to prireditev enajstič. V naši občini f « bo v času od 16. do 22. okto-bra potekala izvedba 9. občin-skega TVU. V letih 1996 in 1997 so se Ljud-ska univeraa. Občinska knjižni-ca Jesenice in Društvo ujx)ko-jencev Jesenice samostojno vključili v izvajanje oblik učenja v Tednu vseživljenjskega uče-nja v Slovenije. V letu 1998 je župan občine Jesenice imeno-val odbor za pripravo in izvedbo projekta TVU občine Jesenice. N a l c ^ odbora je v tem, da po-vezuje vse izvajalce prireditev v TVU, usmerja in koordinira ak-tivnosti v T W , izvaja informa-cijsko in promodjsko dejav-nost, s tematsko naravnanimi prireditvami spodbuja k učenju in izobraževanju občane vseh starosti in na vseh področjih jav-nega in zasebnega življenja. Projekti TVU v občini Jesenice so bili usklajeni s tematskimi usmeritvami, cilji in načrti TVU na nadonalni ravni in z razvoj nimi potrebami v občim Jeseni-ce. V letu 2 0 0 6 bo navezan na evropsko leto mobilnosd delav-cev in promodjo vseživljenjske-ga učenja.

V občini Jesenice je bilo doslej izpeljanih devet projektov TVU. to je od leta 1998 do 2005. Po-datki o p r i r e d i t i , številu izva-jalcev in objav v sredstvih javne-ga obveščanja dokazujejo, da je postal TVU uspešen projekt ob-činskega pomena.

Odbor za pripravo in izvedbo TVU vsako leto opravi vrednote-nje vseh vidikov Tedna vseživ-ljenjskega učenja. V vseh pro-jektih občine Jesenice so bile prevladujoče predstavitvene in izobraževalne dejavnosti, ki so \Wjuče\ale pred^vitve izobra-ževalnih prc^pamov in dejavno-sti izvajalcev, predavanja, razgo-vore, delavnice, študijske krož-ke in prireditve, v katerih so obiskovala sodelovali v proce-sih učenja in osvajanja znanja ročnih spretnosti (npr. v Domu upokojencev dr. Franceta Ber-^ja). V projdcte TVU so bile ok-virjene spremljajoče prireditve, kot so slavnostna odprtja Ted-na, zaključne prirechtve, dru-

V projektu TVU so sodelovali naslednji izvajalci osnovne in srednje šcJe, šola s prilagojenim programom, L j u d ^ univerza. Zavod Jelša, VVO in Univerza za tretje življenjsko obdobje, društva upokojencev in invali-dov. Dom upokojencev dr. Franceta Berglja. turistična in planinska društva, humanitar-na društva in otganizadje, javni zavodi: Gledališče Toneta Ču-feija, Občina in Upravna enota Jesenice, Comjesavski muzej Jesenice, Občinska knjižnica. Urad za delo Jesenice, Z P I Z , enota Jesenice, Obrtna zborni-ca. V dosedanjtti projektih TVU je v povprečju sodelovalo 12 te-meljnih izvajalcev s števibiimi

Neodvisni kandidati liste Gibanja za pravičnost In raz-voj obflno Jcsonloo smo se odločili za nastop na lokal-nih volitvah, ker imajo naši kandidati številne dobre ideje, kako popeljati našo občino mec najbolj razvite v Sloveniji ter po/miti dostojanstvo Jeseničanom. Trdno smo prepričani, da vse to zmoremo, če le znamo razu-meti in poslušati dnig drugega. Pri načrtovanju občinskega razvoja bcmo iskali ravno-težje med IntAresi 7agovaijali bomo sonaravno go-spodaijenje.

Zavzemali se bomo za pravično ureditev krivic mnogim Jeseničanom, M jim je propad mnogih podjetij vzel do-stojanstvo. dele in u^ed in nihče ne skibi zanjih. Zavzemali se bomo za povečanje možnosti zaposlitve mladih ter poskrbeli za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj.

Zavzemali se l>3mo za pravično uredi:ev vprašanj pri-vatizacije družbenega kapitala Železame. Spoštovali bomo podjetniške In razvojne pobude, uve-ljavljali znanje in inovativnosL Podpirali bomo programe skrbi za najmlajše in za sta-rostnike.

Zavzemali se bomo za politično neodvisne medije v Obilni Jesenice (radio, časopis). Zavzemali se bomo za ureditev pešpoti, kolesarskih stez in parkirišč v občini. Zavzemali se bomo za načrtovanje e-občine. prijazne do občanov na vseh področjih delovanja. Na področju športa se bomo zavzemali za razvoj mno-žičnosti ter ureditev športrih objektov v občini. Na po-drožju šolstva bomo posvečali posebno pozornost upravljanju šol. ki naj bi poleg znanja razvijale tudi človeške In podjetniške vrednote.

Delovali bomo projektno, brez ideoloških predsodkov. Naše vodilo bo "dobro ljudi" in sedaj mnogokrat po-zabjena pravičnost, zato bomo sodelovali v prizade-vanjih vseh strank in njihovih predstavnikov, nestran-karskih list In posameznikov ter nevladnih organizacij, pa tudi odločno zavračali programe in ukrepe, ki di-skriminirajo načela 6PR In s tem večji vpliv ljudi na urejanje skupnih zadev.

Naša spletno stran si oglejte na http://gpr.jesenice.iiet

Na volitvah za občinski svet glasujte za kandidatno listo Š L ^ , ' ^ ^ , , glasujte ZA NAS IN ZASE. ( O J

GPR Jesenice

Projekt T V U 2006 bo obogaten s slovesnim nacionalnim odprtjem T V U v Sloveniji, ki bo v petek, 13. oktobra, ob 11. uri v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah.

žabni in kulturni dogodki, novi-narske konference, literarni večeri, predstavitve knjig, poho-di in razstave. Pomembno je v projektih TVU zastopana infor-madjsko svetovalna dejavnosti, ki se je odvijala v obliki dnevov odprtih vrat, svetovanja in infor-miranja o možnostih učenja in izobraževanja (svetovalno sre-dišče pri Ljudski univerzi). To pomeni, da v projektih TVU ni bila zajeta samo tematska raz-novrstnost ampak tudi pestrost izvajalcev in prireditev, kar do-kazuje, da učenje ne poteka samo v šoli, ampak povsod, v vseh okoliščinah in v vsem živ-ljenju.

podizvajald ali soizvajald prire-ditev. Število prireditev pa se je gibalo od 22 do 34. Vseh dogod-kov je bilo doslej 203. Obisk prireditev v T V U je bil doslej zdo dober, kar zlasti vdja za slovesna odprtja in zaključke TVU, kulturne prireditve, delav-nice v Domu upokojencev dr. Franceta Berglja, pohode, raz-govore, razstave in predavanja. V povprečju je bilo vsako leto okoli 2500 obiskovalcev. Tako lahko trdimo, da je dobil projekt TVU v naši občini lep odziv pri občanih vseh starosti, pa tudi pri izvajalcih formalnega in ne-formalne^ učenja in izobraže-vanja.

DeSUS • Demokratična stranka upokojencev

D e S U S - Demokratična stranka upokojencev je bila ustanovljena pred 15 loti z namcrom, da bi s svo-jimi delovnimi In življenjskimi izkušnjami prispevali usNarjalni delež k hitrejšemu razvoju samostojne Slove-nije. V tem okviiu naj bi bila naša prva naloga s pomoč-jo stranke ohranjati in ščititi pravice iz minulega dela ozi-roma vloženega kapitala sedanjih in bodočih upokojen-cev kot tudi skib za pomoč ostarelim, lolnim in invali-dom. Zavzemamo se za socialno državo, v kateri bodo vsi. ki ne morejs poskrbeti zase. deleži! pomoči, ki jo potrebujejo za costojno življenje. Vse to pa lahko uve-ljavljamo na državni kot tudi na lokalni tavni.

Prišel je čas. da na teh lokalnih volitvah Izberemo iz seda-njih in bodočih upokojenskih vrst svoje najboljše kandida-te, ki bodo v obfinskem svetu zastopali naše interese.

Naši bodoči svetniki si bodo prizadevali predvsem za: • ustvarjanje po((^ za prijazno, bodočo mestno občino; • celovito pripra/o tokalne strategije za starejše, da se

bo njihovo življenje odvijalo kar najbolj kakovostno:

• izgradnjo dodatnih bivaliSč v domu starejših In izgradnjo varovanih stanovanj:

• odprtje bolnišničnega negovalnega oddelka; • ohranitev javnega zdravstva, predvsem da se to ne bi

dvje privatiziralo: • oživitev turizma, kmetijstva, zlasti biološkega kmetif

stva, vse vrste obrti. ser\isnih in proizvodnih dejavno-s t kar naj nadomesti odpiranje novih trgovskih centrov In paridrišC;

• oiranitev in razvoj tistega dela industrije, ki je še ostal v domačem lastništvu, in preprečiti njegovo nekritično prodajo tujcem;

• enake možnosti pri izobraževanju; • nadaljnji kultumi, športni in ekološki razvoj v obiini;

• udejanjenje celovitega programa stranke, predvsam pa delo z mladimi, z geslom:

D B S U S z a v s e g e n e r a c i j e ! Sedanj! in bodoči upokojenci - n M DaSttS - n i t ) a n l Naša lista je pod številko

(A)

http://gpr.jesenice.iiet

ZANIMIVOSTI

Harmonika, tenis in jeziki

Da na jeseniški glasbeni šli ne manjka mladih glasbenih ta-lentov, je povedala glasbena pedagoginja In voditeljica har-monikarskega orkestra Glasbene šole Jesenice Diana Šim-bera. Med njimi predstav l jamo mladega harmonikarja Toma Cvetkoviča, ki že četrto leto obiskuje pouk harmonike na tej šoli. Na tekmovanjih pobira priznanja, kot so srebrna plaketa na mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov v Italiji (Povoletto). Sicer pa desetletnega Toma srečamo še v sodelovanju v različnih komornih skupinah glasbene šole, harmonikarskem orkestru, poleg tega pa že peto leto pridno trenira tenis, obiskuje tečaje tujih jezikov, kot so angleščina, nemščina in f rancoščina, da o odličnem šolskem uspehu kljub vsej dejavnosti ne govorimo, j . P.

Oče in sin Smolej

Med uspešne glasbenike na Jesenicah sodita tudi oče in sin Smole j (sin je uspeSen glasbeni p e d a g o g in tudi veliko nastopa) , na proslavi ob stoletnici te lovadnega društva Sokol oziroma TVD Partizan pa sta na odprtje razstave po-vabila k socelovanju še Jana Gregorka. J. P.

Na Prvem glasku dvanajst mladih upov

Na Radiu Triglav Jesenice so pred kratkim pripravili avdici-jo, na kater so izmed 25 prijavljenih mladih pevk in pevcev izbrali dvanajst tistih, ki s e b o d o predstavil i na finalni prireditvi Ptvi glasek Gorenjske 2006 . Ta bo 28. oktobra ob 18. uri v dvorani Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah. In kateri mladi pevski upi so bili izbranii* V skupini do deset let bodo peli Aleksandra Matan iz Mengša , Ajda Stare iz Lesc, Primož Mirtič Dolenec z Jesenic, Kristina Willew/aldt z Je-senic, Anja Osterman iz Kranja in Tjaša Kern iz Cerkelj. V skupini do petnajst let pa bodo peli Lucija Stare iz Lesc, Tara Ahačič iz Radovljice, Nina Čarman iz Domžal, Nina Jakov-Ijevič iz Kranja, Aleksandra Vukič z Jesenic in Neža Witwicky iz Mojstrane. Sedaj na vajah z ansamblom Tramvaj, ki jih bp tudi spremljal na prireditvi, "pilijo" skladbe za nastop. Gost-ja na prireditvi bo pevka Romana Krajnčan. U. P.

FASADERSTVO • STROJNI OMETI GSM: 041584 227, FAX.: 04/ 583 62 31

OBnianVaKloc9|>..Ubca3fvD(mMe. 42roj«Mnic*

^ i S O S L I S f A R S T V o §

/ X £ S K A R S T V O IZSUigVANJe VLAŽlilM PROSTOROV

mL g, 4g70 ptum«»

td.-0*/5r6 94 rs. ^sm:04t €70594

Varuhi gorske narave Dobro opravljenega izobraževanja se je posebej veselila "novopečena" varuhinja gorske narave Slavica Godec iz PD javornik-Koroška Bela.

JANKO RABIČ

Odnos človeka do gorske na-rave je vse preveč grob. Vr-stijo se različna onesnaževa-nja, uničevanja tal, hrup in druga nedopustna dejanja. Da bi bolj zavarovali gorski svet, Planinska zveza Slove-nije v okviru prograrr.ov, ki j ih podpira tudi država, že več let usposabl ja člane za varuhe gorske narave. Letošnje usposabljanje je 23 članov iz vse Sloveni je za-ključilo v soboto, 16 . sep-tembra, na Golici. Dež j im je preprečil, da bi bolj spo-znali čudovit gorski svet Ka-ravank, so pa zato dan v tamkajšnji koči izkoristili za pregled izobraževanja, ki jp vseboval tudi pripravo semi-narskih akcij. Z njimi je bil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, ki jim je podelil priznanja. Gorenjska je bila letos skromne je zastopana. Do-bro opravl jenega izobraže-vanja se je posebej veselila "novopečena" varuhinja gorske narave Slavica Godec

iz PD Javornik-Koroška Bela. V tem društvu že dve leti izredno uspešno deluje Odsek za varstvo narave z obsežnim programom. Vodi ga Jože Kobentar, ki je že va-ruh gorske narave. Izredno prizadeven pri okoljevar-stvenih dejavnostih je Luka Markež, delo vseh pa podpi-ra tudi predsednik društva Vinko Alič. Slavica je ponos-na. da bo sedaj še z večjo vnemo delala pri ohranjanju prvobitnega gorskega sveta: "V gorah m e z a n i m a vse, narava, cvetje, drevesa, živa-li. Ni mi vseeno, kaj se tam dogaja. Tudi na območju na-šega društva je k u p nedo-pustnih posegov v gorski svet. Znana je gradnja ceste na planino Svečica , ki je upravičeno razburila varuhe narave. Veliko je trganja cve-tic in odnašanja s korenina-m i . Preveč je hrupa , ki ga povzročajo g lasne skupine, motoristi in kolesarji." Z a gostol jubje novih varu-hov gorske narave v Koči na Golici so poskrbeli člani Pla-ninskega društva Jesenice,

Luka Markež, Slavica G o d e c in Vinko Alič iz PD Javornik -Koroška Bela

ki jo vzorno oskrbuje jo . Predsednik Branko Bergant je pozdravil zbrane in j im čestital za uspešno izobraže-vanje. Obenem je spomni l , da bi mora l biti to soboto tradicionalni Košnckov po-hod na vrh Golice. Z a r a d i dežja je odpadel, so se pa navzoči v koči spomnil i veli-kih de jan j p laninskega za-

nesenjaka Janeza Košnika, ki je dal velik prispevek pri delu jeseniškega društva, predvsem pri gradnji koč, tudi te na Golici. Obenem je napovedal, da se bodo v društvu še bolj lotili varstva narave na svojem ob-močju. V načrtu imajo tudi ustanovitev odseka za var-stvo narave.

PROGRAMI ŠPORTNIH DEJAVNOSTI DRUŠTVA PARTIZAN JESENICE v sezoni 2006/2007

L programi za najmlajše POLŽKI

Ta program je namenjen najmlajSim, t. j. otrokom od 2. do 5. leta starosti. Izvaja se v obliki ritmičnih igric, ki se nanašajo na osnovni Športno in motorično gibanje. Pri tem sodelujejo tudi starSi otrok. Program se izvaja vsai( ponedeljek in sredo od 16.45

ŽELVE Program je namenjen skupini otrok od 4 do 5 let in nadgrajuje znanje, pridobljeno v skupini poižkov. Izvaja se po možnosti že brez starSev. Program se izvaja vsak ponedeljek in sredo od 1745 ^^ ^8.30. Za poižke in želve se izvajajo vsa< mesec tekmovanja s posebnimi poligoni.

11. programi za šolsko mladino

G I M N A S T I C N A DELAVN ICA

Ta program je namenjen otrokom, ki že obiskujejo osnovno šolo. Udeleženci osvajajo osnove akrobatike in elemente na telovadnih orodjih ter skoke s kanvasom. Program se izvaja vsak ponedeljek in sredo od 18.30 do 19.30.

M A Ž O R E T K E Program je namenjen dekletom in poteka v treh skupinah. Prva skupina deklic lahko pričenja vadbo že s šestimi leti starosti. Vadba se izvaja ob petkih od 15. do 16. ure za prvo skupino, od 16. do 17. ure za drugo in od 17. do 18. ure za tretjo skupino.

JUDO P R O G R A M I Programi so namenjeni mlajšim in starejšim deklicam in dečkom, kadetinjam in kadetom, mladinkam in mladincem, članicam in članom. Izvajajo v naslednjih terminih: šola juda: otroci, stari od 5 do 10 let, v torek in ietrtek od 18. do 19.30 nadaljevalni tečaj: otro-ci, stari od 10 do 15 let, v ponedeljek, sredo in petek od 18. do 20. ure tekmovalni judo: kadeti, mladinci in člani, vsak dan od 18. do 21. ure

Rekreacija moiki Namenjena je moškim in zajema osnove razgibalnih vaj in igre z žogo. Izvaja se vsak ponedeljek od 20.30 do 21.45.

Odbojka ženske Program se izvaja ob sredah od 20.30 do 21.30.

Program za upokojenke Zajema osnovne vaje za razgibavanje in ohranjanje telesne kondicije. Poteka ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure.

Judo za odrasle In samoobramba Program je namenjen vsem starostnim skupinam. Izvija se vsak četrtek in petek od 20 do 21.15.

Program badmintona Izvaja se od ponedeljka do sobote od 8. do 14. ure.

Dejavnosti v fitnessu So namenjeie vsem starostnim skupinam. Vadba je lahko individual-na ali pa skupinska pod strokovnim vodstvom. Fitness center je odprt: od ponedeljka do petka od 3.30 do 12.30 in od 15.30 do 21.30 ter ob sobotah od 9.30 do 12.30.

Rekreacija za sindikalne in druge skupine Po dogovoru je možno organizirati različne vrste rekreacije pod vod-stvom strokovnjaka, ki ga da na razpolago naše društvo, nožen pa je tudi samo najem prostora.

Savna Savna je na voljo vsak dan v času, ko se izvajajo drugi p-ogrami, ali po dogovoru.

Vpis Vpis v članstvo se izvrši ob prvem obisku posameznega programa. Več informacij lahko dobite na društveni oglasni deski, po telefonu 04 5S31 G51 ali na spletnih straneh: http//www.partizan-je3cnlcc-drustvo.si

IIL programi za odrasle

AEROB IKA Program poteka v vet skupinah: torek od 20.30 do 21.30: sreda od ig.30 do 20.30: četrtek od 20.30 do 21.30 ure

S P L O Š N A V A D B A ZA Ž E N S K E Program se Izvaja ob torkih od 19.30 do 20.30

GG mali oglasi 04/20142 47, e-pošta: [email protected] www.gorenjskig as.si

http://www.partizan-je3cnlcc-drustvo.si


http://www.gorenjskig

OGLAS, ZANIMIVOSTI

Jurček velikan osrečil Hruščana J A N K O R A B I Č

Ž e nekaj č a s a n i s m o za-sledi l i novic o velikih go-barskih t r o f e j a h . Do uSes s o s e razlezla usta Vasu Stankiču, ko je pred dnevi za g r m o m nekje v Kara-vankah (lokacija seveda os-

taja skrivnost) uzrl kapital-nega jurčka. Š e bolj je bil vesel in ponosen, ko ga je postavil na tehtnico. Ta je pokaza la 2 , 15 k i l o g r a m a , premer vrhnjega dela pa je bil 37 cent imetrov . V a s o pravi, da je bolj vnet gobar pet let. Poleg jurčkov rad

nabira Se lisičke, nârele in $e nekatere druge g o b e . Letošnja sezona je bila po n j e g o v e m p o v p r e č n a , p r e d v s e m zaradi s u š e . G o b e nabira iz vesel ja , če ne gre drugače, tudi po ves dan opreza za njimi v goz-du.

5 STVARI, KI JIH MOR.\TE VEDETI PRED NAKUPOM LATEX LEŽIŠČ, IN 5 R\ZLOGOV, DA IZBERETE HITEX

1. V s a k človek je d r u g a č e n , z a t o potrebuje ležišče, ki j e p r i l a g o j e n o n j e g o v e m u t i p u postave.

Ali lahko človek, ki tehta 60 kg, spi enako dobro na ležišču, primernemu za ljudi s težo 90 kg? Nekateri vas bodo morda poskušali prepričati v to, vendar to ne drži. Latex je prilagodljiv matttial, IŠi se pod č l o v e š k o t e ž o poda. To pomeni, da mora imeti vaše ležišče- jedro d n ^ i t trdote kot npr. ležišče vašega soseda. Že Îjugo desetletje pomagamo do boljšega spanja več tisočim kupcem iz Slovenije in tujine. Zato dobro poznamo probleme, ki se pojavljajo

pri spanju. Na trgu namreč obstajajo tudi cenejSa ležišča, ki pa so narejena le iz ene trdote in za en tip postave. Zato bodite pozorni pri nakupu. Vsak človek je drugačen in dobro boste spali le na ležišču, ki je prilagojeno vaši konstituciji.

2. Pred nakupom naj v a m s t r o k o v n j a k utemelji, zakaj je d o l o č e n o l e ž i š č e primerno za vas.

Ali bi kupi^ izdelek, ki bistveno vpliva ria vaše zdravje ii^toCuê in ga. "boste uporabljali " let, brez r strokovnjaKišSii^ če ste zelo nagnjeni k tveganju, potem je to odlična pot. Če pa bi bili radi prepričani, da boste opravili primeren nakup za vaše potrebe, vam tega ne priporočamo. Zato se pred nakupom posvetujte s prodajalcem, ki vam bo znal razložiti, zakaj je d o l o č e n t ip l e ž i š č a primeren za vas. Pri Hitexu vam bomo v salonih svetoval i na podlagi dolgoletnih izkušenj . Podrobneje vam bomo pojasnili, zakaj vam neko

ležišče oz. vzglavnik ustreza in zakaj ne.

3. Preden se dokon-čno odločite, preiz-kusite izbrano leži-šče za teden ali dva.

Načeloma ni nič narobe s tsm, da si ležišče kupite brez preizkusa. Zato, da boste še bolj gotovi v svoj nakup, pa vam priporočamo, da ležišče pred n ^ p o m še preizkusite. Pri Hitexu

'nudimo možni^t; da ležišča in v z g l a v n i k e pred nakupom doma testirate za tsden al^jka. Tako se boste lahko dodatno prepričali, ali je izibrano ležišče primerno za vas.

igibajte se sla-b i m m a t e r i a l o m .

Pri Hitexu imamo lasmo proizvodnjo ležišč, ki so narejena le iz skrbno izbranega latexa. Preden smo se o d l o č i l i za d o b a v i t e l j a l a t e x jeder, smo testirali različne s v e t o v n o p r i z n a n e ponudnike tega materiala. Izbrali pa smo tistega, ki lahko zagotavlja najbolj zdravo spanje ob dolgi Jivljenjski dobi ležišča.

Zapomr.ite si: ležišče je nakup, ki bo na vaše počutje vplival še dolga leta. Ali se splača pri takšnem nakupu varčevati na račun zdravja in dobrega počutja?

5. Ne pozabite na pri-meren vzglavnik in ustrezno letveno dno.

Za zdravo spanje ni dovolj le ustrezno ležiSče. Potrebujete tudi primeren vzglavnik in Hitoflex posteljni vložek. Le takšna kombinacija vam omo-goča zdravo spanje. Pri Hitexu vam v kombinaciji z ležišči priporočamo uporabo Hitoflex postelj-nih vložkov, saj omo-gočajo boljšo zračnost, prilagodljivost teži in obliki telesa. S tem tudi podaljšate življenjsko dobo ležišča. Pravilno lego glave in vratnih vretenc pa nam nudijo anatomsko ortopedski latex vzglav-niki. Te vam mora pomagati izbrati svetovalec, glede na vašo lego pri spanju in konstitucijo.

NOVO! TUŠ center - Jesenice v w v w . h i t e x . s i ^ s .

k • latex ležišča ^ ^ anatomski vzglavniki W - hitoflexi - letvena dna ^ « kašmir merino posteljnina

^ J g g g ^ ^ Z d r a v o s p a n j e H I T E X

KUPON J E S E N I C E - T u š c e n t e r , t e l . : 0 4 / 5 8 3 1 3 2 6 I [LEŽIŠČ NA VAŠEM DOMU, Ljubljana, Maril)or, Celje. Murska Sobota, Ravne na Koroškem l_\/eljaJe ^posl<walmci na Jesenicah do 3 1 . 1 0 . 2 0 0 6 . ^

Gobje trofeje na očetovih terenih Denis Vezzosi bo zagotovo razjezil očeta, ker je gobaril po njegovih najbolj skritih kotičkih in mu izpred nosa odnesel enaindvajset kapitalnih jurčkov.

B O Š T J A N F O N

Nekaj po deseti uri dopol-dne sp je Denis Ve77osi z Jesenic odločil, da se odpra-vi v hosto pogledat, ali je iz zemlje pokukalo kaj gob. Odpravil se je na pobočja Karavank, na predele, kjer ga je pred tridesetimi leti njegov oče Marcel začel uva-jati v skrivnosti gobarske obrti. "Šel sem v smeri iz Ukove proti Črnemu vrhu in na Parkeljnovem rovtu naletel na nekaj kvadratnih metrih na pravo gobje boga-stvo," je povedal 41-letnik, ki skoraj prek celega leta v goz-du nabira gobe različnih vrst. Pozna jih veliko, nabira jih prek trideset vrst: "Tudi kadar navadni gobarji trdijo, da ni gob, jih najdem. Sedaj

je v dveh dneh iz zemlje do-besedno planilo ogromno gob. Najdeš vse, le lisičk ni." Povedal je. da so se gobe iz gozda zopet premaknile na rob med jasami in gozdno mejo ter dodal, da kljub dnevom, ki jih z veseljem preživi med nabiranjem teh gozdnih dobrot, sam oseb-no puje ekslreiiiiio inalu gob: "Večino jih razdelim med sorodnike in prijate-lje." Tokrat je v dolino pri-nesel šest več kot kilogram težkih jurčkov in še pet-najst, ki so tehtali kakšen dekagram ali dva manj. Pra-vi, da bo zaradi gobje bere njegov oče kar malo jezen nanj, saj jih je našel na nje-govih terenih: "Ampak naj-večjega bom dal njemu," je obljubil.

Buča, ki tehta 40 kilogramov

Skrbno obdelana vrtna površina ti seveda povrne vsa vlože-na dejanja. Na Benedičičevi je na vrtu gospoda Nenada le-tos pognala buča velikanka, dolga dobrih 80 in široka 50 cm, tehta pa približno 4 0 kilogramov. Lani je bila na istem vrtu obilna letina kivija. Torej se vsako leto najde kaj za knji-go rekordov. J. P.

Eva prva, Nika tretja

Gorenjske punce so se odlično izkazale na evropskem pr-venstvu v taekwon-doju v Grčiji. Članici Taekwon-do kluba Radovljica in Taekwon-do zveze G o r e n j s k e v sestavi reprezentance Slovenije Nika Plečnik in Eva Baš sta posegli po kolajnah. Nika Plečnik je dosegla 3. mesto v formah črni pas 1. dan v kategoriji članic. Eva Baš pa je osvojila 1. mesto v borbah do 58 kg v kategoriji mladink. Kot je sporočil trener Željko Cvozdič, je bila to prva zlata kolajna med mladinka-mi, mladinci, člani in članicami in prvič se je slišala sloven-ska himna. U. P.

Obvestilo

občinski štab Civilne zaščite ObCine JeêniLc obveiča, da je Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi v javni razgrnitvi od 1 0 . oktobra do i o . novembra 2 0 0 6 . Občani lahko svoje pisne pripombe nanj podajo v sprejem-ni pisarni Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice.

NASVET

Kratke novice

Pomoč umirajočim in njihovim svojcem

Na zgornjem Gorenjskem že nekaj let deluje podružnica Slovenskega društva hospic, katerega glavni namen je po-moč umirajočim in njihovim svojcem. Svojo dejavnost bodo predstavili tudi v okviru slovenskega tedna vseživljenjskega učenja, in sicer v prostorih društva v Domu Franceta Ser-gija, 16. oktobra od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Prosto-voljke društva bodo predstavile delo društva in možnosti pomoči v najtežjih preizkušnjah, ob hudi bolezni ali v času žalovanja. Ob i8. uri istega dne bo v Družbenem centru v Lescah potekalo predavanje Marjane Svetina, prostovoljke pri delu z žalujočimi in hudo bolnimi, z naslovom Izguba boli. Dan kasneje, 17. oktobra, pa bo v Družbenem centru v Lescah predavanje Sočutni spremljevalec hudo bolnih - vlo-ga prostovoljca. Predavala bo Tatjana Žargi, višja medicin-ska sestra in predsednica Slovenskega društva hospic, je sporočila Mira Stušek, predsednica Območnega odbora za zgornjo Gorenjsko. U. P.

Waldorfska šola se predstavi

Društvo Misel nadaljuje izvajanje projekta ustanavljanja waldorfske šole za Gorenjsko. Kot je povedala Klavdija Mar-kovlč iz društva, si šolo želijo odpreti prihodnje leto. Tako so skupaj z Waldorfsko šolo Ljubljana pripravili izobraževa-nje - specializacijo za bodoče učitelje in vzgojitelje, ki se za-čenja ta mesec. Za starše pa so doslej pripravili dve predsta-vitvi šole, tretja pa bo potekala v čitalnici na Bledu 24. okto-bra ob 18. uri. Tokrat bodo v sklopu predstavitev waldorfske pedagogike in ustanovitve waldorfi5ke šole na Gorenjskem predstavili vlogo učitelja. Predstavitev bosta vodila učitelja iz Danske Jan in Ingrid Thiesen, ki bosta z oktobrom začela tudi izobraževanje bodočih vi/aldorfskih učiteljev in vzgojite-ljev za Gorenjsko. Waldorfska šola omogoča razvoj celovite osebnosti In izhaja iz poznavanja in upoštevanja duhovne-ga duševnega in fizičnega razvoja otroka. U. P.

Sončni žarki v jeseni življenja

Sončen septembrski dan ,e še dodatno prispeval k vedremu razpoloženju na drugerr. srečanju stanovalcev Doma dr. Franceta Berglja na Jesenicah s sorodniki in prijatelji. Direk-torica Doma Veronika Bregant je v uvocnem pozdravu poudarila pomen takšnega druženja, ki veliko prispeva k boljšemu počutju stanovalcev. V domu se lahko še tako trudijo razvedriti stanovalce s številnimi dejavnostmi, ven-dar svojcev ne morejo nadomestiti. Obiski so seveda v še večjem številu zaželeni tudi vse druge dneve v letu. Sproščen klepet, ples za najbolj pogumne, družabne igre, obisk pravljične tete Pehte iz Kranjske Gore, ubrani zvoki Triglavskih muzikantov; vse to se je zlilo v velik dogodek, ki se je slehernemu vtisni v spomin. Omenimo še, da iz občine Jesenice v domu prebiva 134 stanovalcev. J. R.

0PTIKA<5 MESEC 50 fet tradicije

OČESNA AMBULANTA Titova 31, Jesenice, tel.: 04/5832-663

G G

naročnine 04/20U2 41

e-po5ta: [email protected] vmvf.gorenjskiglas.si

Vsi otroci so varno prišli v šolo v prvih dneh šole se na jesenicah tudi po zaslugi preventivnih akcij policije in drugih ni zgodila nobena prometna nesreča, v kateri bi bil poškodovan otrok.


V prvih šolskih dneh so po-licisti Policijske postaje Je-senice veliko pozornosti na-menili varnosti otrok, ki so po počitnicah znova napol-nil i šole. Tako so od 1. do 15. septembra potekale po-večane aktivnosti za zagoto-vitev varnih poti v šolo in iz nje, in kot je povedal Dam-jan Bertoncelj, pomočnik komandirja Policijske po-staje Jesenice, z veseljem ugotavljajo, da se na poti v šolo in iz nje v tem času ni zgodila nobena prometna nesreča, v kateri bi bil po-škodovan otrok. Tudi sicer so v tem obdobju obravna-vali zelo malo prometnih nesreč, kar kaže na to, da so vsa opozorila in akcije ven-darle dosegli svoj namen. Po Bertoncljevih besedah so v prvih šolskih dneh "po-krili" zlasti kritične oziro-ma nevarnejše odseke cest in križišč. Pri tem so polici-stom pomagali člani Sveta

Policista Dejan Rešetič in Jure Bertoncelj sta v akciji ob Tednu otroka šolarjem pomagala varno prečkati cesto.

za preventivo in varnost v cestnem prometu (SPV

Jeseniški policisti so bili posebej dejavni tudi v času od 2. do 7. oktobra, ko so ob Tednu otroka pripravili posebno akcijo, v kateri so večjo po-zornost namenili zlasti neprilagojeni hitrosti in prevažanju otrok v vozilih. Kot je povedal Dam-jan Bertoncelj, tudi v tej dodatni akciji ni bilo ugotovljenih večjih kršitev, nekaj otrok ni bilo privezanih, prav tako tudi staršev, ki bi morali biti za zgled najmlajšim. K sreči tudi v tem času ni bilo prometnih nesreč, v katerih bi se poškodovali otroci.

CP), člani Prostovoljnega gasilskega društva Jesenice, Zveza šoferjev in avtome-hanikov in ena od zavaro-valnic. Tako so posamezni-ki v posebnih vidnih brez-rokavnikih stali ob šolskih poteh, pomagali učencem prečkati ceste, jih opozarja-li na nevarnosti... Na Jese-nicah je bil zlasti kritičen odsek od TuSa do Gimnazi-je, kjer so ravno v tistem času potekala dela, tako da je bila pomoč zares dobro-došla. Ob tem so jeseniški policisti na začetku šolske-ga leta na vseh šolah v obči-ni pripravili preventivna

predavanja o varnih poteh v šolo. Obenem so bolj kot si-cer nadzirali hitrost, pri če-mer so izrekli predvsem ve-liko opozoril. "Naš namen ni izključno izrekanje kaz-ni, temveč predvsem opo-zarjanje na nevarnosti, ki se jih vozniki morajo zave-dati," je poudaril Berton-celj. Kot je dodal, velja po-hvala voznikom, da so spo-štovali opozorila policistov, a obenem velja tudi opozo-rilo, da so policisti še na-prej prisotni na cestah in bodo natančno spremljali dogajanje - z enim ciljem -zagotoviti varnost otrok.

Več vlomov v stanovanjske in poslovne objekte

Ljudski rek pravi: Od vseh nesreč najlažje prenašamo tujo. Vendar pazite: tudi vam se lahko zgodi, zato ukrepajte pravočasno, zavarujte sebe in svoj dom ...

S I M O N S U S A N J , P P J E S E N I C E

Policisti Policijske postaje Jesenice so v zadnjem ob-dobju obravnavali več vlo-mov v stanovanjske in po-slovne objekte. Pri razisko-vanju tovrstnih kaznivih dejanj so ugotovili, da so vlomilci največkrat vlomili skozi stranska okna, bal-konska vrata ali pa v objekt vstopili kar skozi odprta vrata. Iz notranjosti objek-tov so si protipravno prila-stili največkrat denar, raču-nalniško opremo in druge vredne predmete, na katere so naleteli v prostorih in so bili lahko dostopni.

"Samo k sosedi skočila ..." in pustila hišo odprto ... Naj se to ne pripeti tudi vam. Dosledno varujte svo-jo lastnino. Ključev stano-vanjskih hiš, avtomobilskih ključev in drugih predme-tov ne puščajte na okenskih policah, koritih za rože ali pod predpražniki. Taka de-janja so vaba za tatove; var-neje bodo shranjeni pri vas v žepu, pa čeprav zapuščate objekt le za kratek čss. Ko zapuščate stanovanje, pros-tore podjetja ali delovno mesto, zaprite vsa okna in vrata ter obvezno zaklenite za seboj. Ključavnico opre-mite z ustreznim varnost-nim ščitom. Če objekt va-

rujete s tehničnimi sred-stvi, j ih vključite pred od-hodom. Fred vhodnimi vra-ti naj bo po možnosti ved-no ustrezna razsvetljava. Vrednejših predmetov ali večjih vsot denarja ne hra-nite doma. Če v bližini svojega doma opazite sumljive osebe, ki se nenavadno obnašajo, ali celo že poizkušajo vlomiti v objekt, o tem takoj obvesti-te policiste na tel. 113 in si poizkušate zapomniti čim več podrobnosti o osebi ali osebah, o vozilu, s katerim so se pripeljali, o smeri od-hoda ali druge morebitne okoliščine, ki bi lahko pri-pomogle policistom k učin-

koviti raziskavi. Vsega ne moremo odpravi-ti s kaznijo. Kazen je izhod, s katero preprečujemo ne-varno ravnanje, dolgoročna rešitev pa je ustvarjanje takšnih razmer, da bo vlo-mov v objekte čim manj. Treba je odkriti vzroke takšnega ravnanja in j ih odpraviti. Poskrbimo za to v svojem domu in okolju. "Tuja nesreča - tuja skrb!" Ljudski rek pravi: Od vseh nesreč najlažje prenašamo tujo. Vendar pazite: tudi vam se lahko zgodi, zato ukrepajte pravočasno, zava-rujte sebe in svoj dom ... S skupnim sodelovanjem k večji varnosti!


ZANIMIVOSTI

Modne zapovedi za jesen in zimo: rdeča, pletenine in žamet o modnih smernicah za letošnjo jesen in zimo smo se pogovarjali z magistrico umetnosti Karmen Klobasa, ki je modne namige oblikovala na osnovi ogledov modnih sejmov v Milanu, Firencah, Parizu, Londonu in New Yorku.


Kot je povedala sobesednica, v jesensko-zimski modi žen-ska ostaja ženska, zopet pa se prebuja bolj "napihnje-na' moda. OblačUa postaja-jo torej prostornejša, kot smo jili bili vajeni do sedaj, sploh vrhnja oblačila in kri-la. V modi je silhueta pešče-ne ure, ki poudarja pas. Pas pri hlačah se je vrnil sj)et na pravo mesto, na pašno lini-jo. Hlače so ravno krojene po celi dolžini, hlačnice po-stajajo ohlapnejše. Dolžine hlačnic se ustavijo na tleh, lahko so krajše dolžine, tri-četrtinske, nosijo pa se tudi bermude. Krila so stisnjena v pasu in voluminozna. Med vrhnjimi oblačili so najbolj modne pelerine, pridružuje-jo se jim še dolgi ali zelo kratki plašči in svilene par-ke. "Novost sezone je sioje-vito oblačenje, kar bo poka-zalo na naše spretnosti v kombiniranju barv, raorcev, oblik oblačil in različnih sti-lov. Sloji naj bodo opazni," poudarja sogovornica. V

Letos morate na vsak način pokriti svojo glavo. Brez ljubkega klobuka ali volnene barete vaš videz ne bo popoln.

Karmen Klobasa

modi je stil Napoleona Bo-naparteja, pomembne so zlate dekoracije v gumbih, vezeninah, pasovih. Vračajo se tudi uporabne velike tor-be, ki se nosijo v roki, pri obutvi pa so na prvem me-stu škornji z visokimi pe-tami. In še zanimivost: pod krili, plašči in oblekami se nosijo pajkicel Kaj pa barve.' Vodilna barva

sezone je letos rdeča, celo kr-vavo rdeča, Id se rada druži s črno kot oglje in vijolično. "Malo črno obleko letos za-menjajte z malo rdečo oble-ko!" svetuje Karmen Klobasa. Drugo barvno skupino se-stavljajo naravni toni, ki se za-čnejo z belo in prehajajo prek medenih odtenkov do temne Čokolade. Za okraševanje sta pomembna srebro in zlato. Na modno brv pa se je vrnila tudi siva in rei njeni odtenki.

"Spet bomo obudili tudi tar-tan - znameniti škotski karo. Karirasti so plaiSči, sulcnjiči, brezrokavniki, hlače, krila, celo torbice in škomji," pravi sogovornica. Med tkaninami so letos na prvem mestu pletenine, naj-bolj "trendy" so po besedah Karmen Klobasa debelejša pletiva z ogromnimi zanka-mi XXL. Tako so spleteni pu-loverji, obleke ali jopice. Tudi slojenje je značilno za

Širok pas ali dva ožja sta ključna modna dodatka sezone.

Žamet Pletenine

Poroka z motoristi, padalci in gasilci Na Koroški Beli se je zgodila čisto posebna poroka - domačina Branko Kmet in Suzana Bohinc sta se vzela ob prisotnosti motoristov, padalcev in gasilcev.


V soboto, 7. oktobra, se je na Koroški Beli zgodila poroka, kakršnih je malo. Na njej niso sodelovali le nevesta in ženin ter svati, temveč še cela garda

soudeležencev. Mladi par -domačina Suzano Bohinc in Branka Kmeta so nam-reč v zakon pospremili jadralni padalci, motoristi in še gasilci! Ženin je nam-reč predsednik domačega Motokluba plazilci, član

Društva jadralnih padalcev Lesce-Bled, oba z nevesto pa sta tudi gasilca. In tako so ju v zakon pospremili prijatelji na motorjih, na prizorišče so prileteli jadralni padalci, gasilke so pred cerkvijo postavile stoj-

nico. Sicer pa se je civilna poroka ob prisotnosti prič -Mojce Oblak in Jožeta Skuška - zgodila v Kosovi graščini, cerkvena poroka je bila v cerkvi na Koroški Beli, ohcet pa v gostilni Os-vald v Žirovnici Mlada za-konca sta že "na koruzi" pridelala hčerkico Ano, ki ima devet mesecev, vsi sku-paj pa živijo v Branetovi do-mači hiši na Koroški Beli. Nevesto so ženinu sicer na ohceti ukradli, a jo je budna priča Jože izsledil pri Jožovcu v Begunjah in jo pripeljal nazaj v ženinov objem. In nevesta je menda ženinu obljubila, da mu je ne ukrade prav nihče več ...

letošnje pletenine. Druga "kraljica" letošnje sezone je žametna tkanina, v modi je gladek in fino rebričast ža-met. Kaj pa moška moda? 'Moška obleka ostaja konstruirana po telesu, kar poudarja brez-hibnost v krojenju. Pouda-rek je na materialih. Tekstu-ra tkanin je le redko gladka enobarvna, kažejo se diskret-ni črtni vzorci, ki potekajo po dolžini obleke. Hlače so rav-no krojene in se spodaj rahlo ožajo. Srajce imajo še vedno višje nastavke v ovratnikih. Prevladujejo enobarvne z za-nimivo tkano strukturo," svetuje sobesednica. Kravate so zamenjali ozki, kratki progasti šali. ki so zavezani na golem vratu v kombinaci-ji s puloverji na "V" izrez ali pa na nezapeti srajci. Hit se-zone so ozlci šali. "Tako kot pri ženskah je tudi v moški modi v ospredju žamet, predvsem rcbrast. To sezono je obvezno, da imajo moški v orr.ari vsaj en žameten suk-njič, pa tudi hlače!" Sobesednica pa je naštela tudi nekaj kosov, brez kate-rih letos ne bomo modni. "Debele pletenine, pleteni dodatki, oblačilo, Id spomi-

nja na uniformo Napoleona, folklorno krilo, veliko žame-ta, moški naj imajo ozek pro-gast šal. Sicer pa; nosite samo tisto, kar vam je všeč!" svetuje Karmen Klobasa.

Vodilna barva sezone: rdeča

Alpinisti vabijo Danes je četrtek. Ob osmih zvečer je sestanek Alpinistič-nega odseka Jesenice. Vsi skupaj bomo kakšno rekli, premleli plezalske in druge novice in se dogovorili za prihodnje dni. V vseh lelili, odkar hodim v hribe in ple-zam, so četrtkovi večeri ne-kakšna neobvezna obvez-nost, predvsem pa nujnost, če hočem čez vikend kam iti. Pa tudi če sem doma, je pri-jetno posedeti s prijatelji in reči kakšno "pametno". Prvi, uradni del z načeinico, za-pisnikom, preteklim delom, načrti za naprej se odvija v sejni sobi Planinskega druš-tva Jesenice. V sejni sobi imamo spravljeno opremo, vse papirje ter planinsko in plezjdno literaturo. ... Projektor na mizi... torej bomo danes videli še nekaj "diasov". Tokrat nam bo Kle-men pokazal posnetke s ple-zanja v Španiji. Da. to je ne-kaj iza duše, željne avanture. Drugi, "manj uradni" del se začne takoj, ko načelnica podpiše zapisnik in zaklene vrata. Napotimo se v bližnji bar, kjer ob pijad nadaljuje-mo s pogovorom, zgodbica-mi. analizami opravljenih

vzponov, avanturami ... Tu se rojevajo ideje in načrti za prihodnost... ... Mitja ravno razlaga o svo-jem zadnjem vzponu. 1200 m visoka Dolga Nemška smer v Triglavski seveini steni je bila zanj ravno pravi popoldanski trening pred je-sensko odpravo v Himalajo. Gorazd in Manca sta se vrni-la iz Paklenice, kamor sta šla na morje in še nekaj spleza-la. Klemen ima v kombiju Se dve prosti mesti za v Chamo-nut v Franciji. Mirko in Loize komentirata test najnovejše opreme za vzpenjanje po vrvi - ropeman. Marko ugo-tavlja in išče možnosti za le-tenje s padalom in bordanje. David kupuje nove cepine za ledno plezanje... Torej, dragi bralec, če so te vrstice pritegnile tvojo po-zornost, če rad hodiš v hribe, če se želiš preizkusiti v verti-kali gora, se nam pridruži v alpinistični šoli, ki jo organi-ziramo tudi letos. Uvodno predavanje bo 12. oktobra 2006 ob 19. uri v sejni sobi PD Jesenice, Ceste železar-jev 1 (TVD Partizan). Vablje-ni!

AO Jesenice

MNENJA, PISMA

Ocvirki

Pisma

Avtobusna postajališča v lokalnem potniškem prometu na glavni magistrati skozi Jesenice so bila že dalj časa žrtve "močnih", zato so dajala zelo žalostno podotK). Sedaj pa so začeli postopoma te mini avtobusne postaje urejati in lahko pohvalimo že prve primerke, lično urejene, z napi-som kraja postajališča, prostorom za vozni red in sploh zelo primerne za potnike.

V samem centru mesta je žal še vedno žalostna podoba TC Strahec. Sodeč po vsakodnevnem opustošenju, grafitih, za-puščenih lokalih je res podoba, primerna za kulise filma groze. Ob tem pa vsekakor zaslužijo svojo predstavitev tudi lokali, ki v tem centru še vedno aktivno sodelujejo oziroma vztrajajo in 5 svojo podobo malo zvodenijo zgoraj omenjene objekte v propadu.

Dežurni ocvirek si še vedno prisluži zapuščen ali zanemar-jen nekdanji ponos delavskega razreda Delavski dom.

V "svinčenih časih" so bile številne opozorilno-bodrilne table, kot je "Očka, pridi zdrav domov", v "bakrenih časih' pa bodo zapisali "Očka, najdi si že enkrat službo".

OPIIItA«MESEC SO/et fradfef/e .

OČESNA AMBULANTA i Titova 31, Jesenice, 3

tel.: 04/5832-663 '

G G

mali oglasi 04/2014247,

e-pošta: [email protected] mmi gnrcnj kigia .si

O varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Jesenice malo drugače

V jeseniški občini smo v zad-njih letih imeli nekaj medijsko bolj odzivnih gasilskih inter-vencij. Glede na različne odzi-ve javnosti na našo uspešnost pri intervencijah, menim, da moramo tudi gasilci pokazati svojo plat dogodkov. Preden pa začnem s podrobnostmi, naj samo še omenim zelo pomem-ben podatek. Kot lahko sprem-ljate po sredstvih javnega ob-veščanja, je v zadnjem času kar nekaj ljudi v Sloveniji v po-žarih izgubilo življenje. Pri nas se to, na srečo, še ni zgodi-lo, glede na situacijo v gasil-stvu, pa ni več daleč dan, ko se nam bo to zgodilo. Pa poglej-mo nekaj dejstev.

Poklicni gasilci (Javni za-vod gasilsko reševalna služba Jesenice - CARS VI. kategori-ja): skupaj je v GARS-u zapo-slenih 24 gasilcev in tajnica. Od teh 24 zaposlenih je en di-rektor, strokovni vodja zavoda, vodja servisa in 21 zaposlenih gasilcev, kauri delajo v štirih izmenah (tri izmene po pet in ena izmena s šestimi gasilci). Letni proračun GARS-a zna-ša 190,696.900 tolarjev. Od tega Občina Jcscnice prispeva s7.7s2.000 tolarjev, občini Kranjska Gora in Žirovnica skupaj pa manj, kot gasilci sami zaslužimo na trgu. Pre-ostala sredstva dobimo iz dru-gih virov. Poklicm enota spa-da po kategorizaciji teritorial-nih enot gasilst./a v V], katego-rijo. Kaj to pomeni? To pome-ni, da bi morali imeti 28 po-klicnih gasilcev, štiri izmene po sedem stalno prisotnih, kar dejansko pomeni devet na iz-meno, da lahko zagotovimo stalno prisotnost sedmih. Sku-paj torej dobimo j6 gasilcev, in če temu dodamo še vodjo servi-sa, strokovnega vodjo zavoda, tajnico in direktorja, to pome-ni 40 zaposlenih. Trenutno pa nasje samo 24, se pravi 16 pre-malo. Zakaj ima sedanja družba tak odnos do gasil-stva!? Pred setoj imam Načrt srednjeročnega plana gasilske službe p občini Jesenice od leta 1976 do leta 1980. Naj iz tega načrta prepišem samo en po-datek, kerjinančnih sredstev ne morem prevrednotiti na da-našnji dan. Ta podatek pa je: 47 poklicnih gasilcev(!) in prek 400 prostovoljnih gasil-cev. Res je bila občina Jesenice takrat večja, vendar imamo tudi danes pogodbi z občina-ma Kranjska Gora in Žirovni-ca, v primeru prometnih ne-zgod, ukrepanja pri nevarnih snoveh in pri intervencijah v predorih pa je poklicna enota edina na tem delu, ki sploh lahko posreduje. Zakaj se je število poklicnih gasilcev pre-polovilo? Ne vem, mislim pa,

da se bodo odgovorni sklicevali na bivšo železarno Jesenice, ki da je potrebovala veê število gasilcev. Larifari, pišem o var-stvu pred naravnimi in drugi-mi nesrečami v občini. Kdaj je zrasel Center U. kdaj so zrasli trgovski centri, koliko vozil je danes v občini, koliko malih podjetji je nastalo na obmoiû bivše železarne ...

Preden nadaljujem, kako glede na vsa ta dgstva v prak-si potekajo intervencije, pa še nekaj podatkov o prostovolj-nem gasilstvu v občini. V obči-ni Jesenice deluje šest prosto-voljnih gasilskih društev. Dve društvi sta II. kategorije, pre-ostala štiri pa I. kategorije. Društvo druge kategorije mora imeti poleg ustrezne opreme 2j gasilcev, društvo prve kategori-je pa 15. Skupaj torej 106 ope-rativnih gasilcev. Pa povejmo, koliko občina Jesenice nameni za financiranje društev. V letu 2006 dobimo od občine 14.80^.^71 tolarjev. Poleg tega dobimo še nepovratna sredstva zavarovalnice Triglav (550.000,00 SIT) in sredstva požarne takse, ki pa se delijo med poklicne in prostovoljne gasilce. Z vsemi skupnimi sredstvi je treba kupiti vso opremo, poskrbeti za vsa izob-raževanja in seveda kot dober gospodar poskrbeti tuji za ga-silske domove. Da ne bo zame-re, letos smo prvič, odkar so ukinili SlS-e, dobili na razpo-lago šest milijonov tolarjev za vzdrževanje gasilskih domov. Kdor se ukvarja z gasilstvom, ve, kaj ta sredstva pomenijo, za druge pa samo en podatek. Gasilska oprema, da lahko varno gasi i/ notranjih prosto-rih, stane za enega gasilca 680.000 tolarjev brez uspo-sabljanja, zdravniških pre^-dov i« podobnih nujnih stro-&0V. Za vse operativrx prosto-voljne gasilce skupaj 78.080.000 tolarjev oziroma pet let sredstev iz občinskega proračuna.

Poudarjam, dela se prosto-voljno, za izobraževanje se ko-ristijo dopusti, za vzdrževanje domov prosti čas, za las na in-tervencijah ne dobimo nič. Gasilci dobimo samo zado-voljstvo, da smo po svojih naj-boljših močeh pomagali ogro-ženim, in odnos družbe - kakr-šenkoli že je.

Pa se vmirtu) na potek inter-vencije v praksi. Gasilci naj bi bili organizirani tako, da prva skupina (poklicni) poskuša preprečiti širjenje požara do prihoda preostalih enot in šele riato se prične "pravo" gašenje.

Zaradi dejstva, da moramo del sredstev zaslužiti sami, se večkrat zgodi, da sta v gasil-skem domu samo dva opera-tivna gasilca. Ko pride do ob-veščanja o dogodku - interven-ciji, lahko izvozi samo en gasi-lec, drugi ostane pri telefonu, da lahko sprejema nadaljnja

obvestila in od ReCO zahteva dodatne gasilce za pomoč na intervenciji. V najboljšem pri-meru, če so v gasilskem domu prisotni vsi gasilci, pa lahko iz-vozimo s 4 gasilci in dvema po-ziloma. Po predpisih o varno-sti in zdravju pri delu in gasil-ski taktiki pa v ogroženi pros-tor nikoli ne sme vstopati samo en gasilec. Za vsako to-vorno vozilo potrebujemo stroj-nika, eden je vodja intervenci-

je, ostar.e samo še en gasilec, kateri pa sam ne sme iti v pros-tor. Vodja intervencije mu ne more pomagati, kajti on mora, ko čuku nu pvmvC drugih gu-silcev, ugotoviti kje, kam in kako hitro se mu ogenj širi. Da pride pomoč, traja 10 do 15 mi-nut, odvisno od dneva 1» tednu in ure. Če vodja intervencije v tem času dela v zaprtem pros-toru, izgubi ves nadzor nad širjenjem požara, in ko dobi pomoč, je ne more ustrezno razporediti. V praksi gresta skupaj z gasilcem v prostor, potem vodja intervencije, glede na svojo presojo, odlofi, ali bo pomagal gasilcu pri gašenju in reševanju ali pa ga bo pustil samega f prostoru in odšel ugotavljat možnosti širitve po-žara. V obeh primerih je to ne-pravilno in nedovoljeno deio. Da bi lahko delali vsaj mini-malno uspešno, z upošteva-njem lastne varnosti, bi mora-lo priti na intervencijo vsaj pet gasilcev, kar pomeni šest gasil-cev vedno prisotnih v gasil-skem domu. Ob upoštevatyu dopustov in bolniških staležev to pomeni osem gasilcev na seznamu rui izmeno. Z upoš-tevanjem treh zaposlenih samo dopoldne je to 35 zapo-slenih. Se vedno 12 manj kot leta ig8o, vendar bi bili gasilci s tem številom že kar zadovolj-ni. Občani, na vas je, da se od-ločite, kakšno varnost želite imeti. Pomislite na otroke v vrtcih. Šolah, ko bo zagorelo, jih bosta reševala dva, trije ga-silci. Pomislite na prijatelje, svojce v bolnišnici in domu za ostarele, priklenjene na vozič-ke in postelje, kako naj jih dva gasilca rešita. Stanovalci stolp-nic, že imate izkušnje, prg ali slej bo zagorelo nekoliko viê, dva gasilca wis ne bosta mogla rešiti. Ko se vozimo z avtomo-bili, vsi "upoštevamo" predpi-se, pa še vedno prihaja do ne-zgod. Ko vas bo treba reševati iz vozila, zopet samo dva, tri-

je gasilci, gre pa za vaše življe-nje, kjer lahko odločajo mir.u-te. Kaj nam koristijo lepe, veli-ke zgodbe, če pa bomo v riiih umirali, ker občina nima de-narja za varnost svojih obča-nov. Če se stanje na podroû gasilstva v občini ne spremeni, gasilci ne morerrK) prevzeti in ne bomo prevzeli nobene odgo-vornosti za ranjene in umrle.

Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

MATJAŽ KORBAR, dipl. var. inž., strokovni

vodja G A R S , poveljnik O G P Jesenice. VGČ I. stopnje

Kdo ne spoštuje invalidov

Nič ne bo odveč, če vam napišem, kaj sem doživel na parkirišču pred Mercatorjevim centrom na Jesenicah. Takole

je bilo deževnega večera letoš-njega ij. septembra nekaj pred 19. uro zvečer. Pred Mercator-

jem je šest rezerviranih parkirnih mest za invalide, tis-tega večera pa se je na rezervi-ranih prostorih drenjalo kar osem avtomobilov, le eden je bil z invalidsko nalepko, vsi drugi pa so na invalidskih mestih "gostovali"z utemeljitvijo "kdo mi pa kaj more!". Ker se s tako miselnostjo srečujem vsak dan, posebno na Jesenicah, sem poiskal Mercatorjevega varnos-tnika in ga povprašal, kaj mis-li o takem parkiranju in zakaj ne opravlja redarske dolžnosti na tem delu Mercatorjevega parkirišča. Pa mi je povedal, da se njegovo delovno mesto konča na vhodnih vratih cen-tra. Tisto tam zunaj njega ne zanima, ker so za to odgovorni drugi. Ja kateri so to? Takole pravi, eden odgovornih je je-seniško občinsko redarstvo, ki pa popoldne ne dela, drugi odgovorni pa so policisti, seve-da jeseniški, ki pa niso zain-teresirani za intervencije na parkirišču. Za'es čudrw, saj bi policija lahko kasirala lepe denarce in še naredila bi red, zaradi katerega jo menda tudi imamo in plačamo.

Dovolite mi, da postavim vprašanje odgovornim za red na parkiriščih, zakaj se toleri-rata nered in samovolja. Zakaj se ne vidi občinskih redarjev in policistov rta parkiriščih? Inva-lidi bi bili obojim od srca hvaležni za tn«J in ustvarjeni red. O tem problemu sem že večkrat pisal v Jeseničanu in vsakič me jepckliccdo nekaj in-validov rekoč "vendar nekdo, ki hoče o tej naši pravici javno govoriti". Naj o tej problemati-ki povedo svoje občinsko redarstvo in policija. Sarru> za božjo voljo nikar reči, da za to problematiko niso pristojni, ker vendar nekdo je in mora biti odgovoren. Ampak ne smemo biti zadovoljni le s tem, kar bodo povedali. Kratko in jasno povedaru), naj vendar že naredijo red. Invalidi jim bomo od srca hvaležni.

MATEVŽ ŠUŠTAR, JESENICE

B E H l N t o C I J E

sans,Montb8gNiN SOIIINKOV

'%lEKTIHrKM«iVbd«t.pk BMik«Mnv*68

4273 Blejska Dobrata

E-MAIL [email protected]

Tel.: 04 587 43 38 GSM 041 676 873



Z A N I M I V O S T I

Prekmurska gibanica Sestavine za 8 oseb: 30 dag moke, sol, 2 dl. olja, 15 cl. vode, 6 dag maka, 25 dag sladkorja, cimet, 50 dag skute, 1 jajce, 5 dl kisle smetane, 8 dag rozin, 10 dag orehov, 50 dag jabolk, limonina lupina

Priprava: Moko, sol, mlačno vodo in dve žlici olja zamaš imo v te-sto. ki ga pus t imo počivati kakšno uro. Medtem pripra-v imo makov, skutni, orehov in jabolčni nadev. Z a makov nadev zmel j emo m a k , mu d o d a m o 5 dag sladkorja in cimet po okusu. Pol ki lograma skute, jajce, deciliter kisle smetane, rozi-ne in 1 0 dag sladkorja ztiu:-š a m o za skutni nadev. Zmlete orehe in cimet zme-šamo za orehov nadev. Z a jabolčni nadev jabolka operemo, o lup imo in nari-

bamo. Dodamo še l o dag sladkorja in cimet po okusu ter naribano l imonino lupi-no. Spočito vlečeno testo tanko razvlečemo, ga napol osušimo, nato pa razrežemo na krpe v velikosti pekača. Pekač dobro n a m a ž e m o z maščobo . Vanj d a m o eno plast testa, ga pokapamo z maščobo, potresemo z ma-kovim nadevom, Čez položi-m o d r u g o krpo testa. Pre-m a ž e m o jo s skutnim nade-vom in pokrijemo s testeno krpo. To potresemo z oreho-v im nadevom, pokapamo z maščobo in p o ^ j e m o s te-stom. Testo potresemo z ja-bolčnim nadevom in poka-pamo z maščobo. Vse plasti nadeva še enkrat ponovimo. Na koncu mora biti plast te-sta. Gibanico poli jemo s kis-lo smetano in pečemo dobro uro na približno 1 8 0 "C.

Nagrajenci križanke iz prejšnje številke.

Pravilno geslo iz prejšnje številke križanke se glasi: GLAS-BENI GLEDALIŠKI ABONMA. Sponzor križanke Gledališče Toneta Čufarja Jesenice podarja nagrajencem po dve vstop-nici za prvo predstavo iz glasbenega abonmaja n korakov Boris Cavazza Kvartet. Nagrajenci so: Cirila Cuderman, Tu-paliče 273, 4205 Preddvor, Tatjana Mulej, Rodine 3, 4274 Žirovnica, Marija Zalokar, Blejska Dobrava 127C, 4273 Blejs-ka Dobrava. Nagrajenci nagrade lahko prevzamejo pri bla-gajni gledališča na Jesenicah.

Pogovor z županom na ATM TV

Tokrat zadnji pogovor z jeseniškim županom Borisom Bre-gantom o aktualnem dogajanju v občini bo na kabelskem kanalu ATM TV Kranjska Gora v petek, 13. oktobra, ob 20. uri. Če želite povedati svoje mnenje ali postaviti vprašanje, pok-ličite na telefonski številki 04/5885 150 ali 5885 151.

C G ! naročnine \ 04/20142 41. e-poitainarocnme - glds.sl.vmvv.gorenjskigus.ji

Najdenčka iščeta dom

> . Ker .r-

^ i S - V •" .. •

^ • : v . v . k ^ ^ ^ ^ ^ ^ Oddamo prijazno in igrivo psiCko meSanko, staro i do 2 leti, primerna je tako za starejše ljudi kot za družino z otro-ki, predstavljena je bila v oddaji TLP, posvojitelj bo lahko izkoristil popust pri njeni sterilizaciji, G S M : 031/240 916.

Mešanček med nemškim ovčarjem in rotvajlerjem je v za-vetišču že skoraj dva meseca, gre za prijaznega in potrpežljivega kuža, ki ima rad ljudi, ne prenaša pa najbolje družbe drugih psov, star je 2 do 3 leta, več informacij do-bite na G S M : 041/666 187.

Sponzor križanke Pizzerija Mak, Cesta bratov Stražišar 38, Jesenice, telefon 586 15 35, podar-ja naslednje nagrade: 1. tri pice; 2. dve piči; 3. ena pica. Nagrade se postrežejo v Maku in se ne dostavljajo na dom!

Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do ponedeljka, 23. oktobra 2006, na Gorenjski glas, Zoisova i, 4001 Kranj, p. p. 124 ali vržite v naŠ poštni nabiralnik.

S L O V A R Č E K : IONA: otok v Notranjih Hebridih ARE: smučarski center na Švedskem

KASSAK: madžarski pesnik in pisatelj LAALAND: danski otok južno od Zelandije

BAKST: ruski slikar ASA: judovski kralj

GORENJSKI GLAS

KRIŽANKA

JESENIŠKE NOVICE 3/2006

P.P. 124. 4001 KRANJ

Ponudba velja od 13.10. do 21.10.2006 v trgovini Hervis Jesenice.

l ^ / W M E S T 0 34.99a- NAl(IEST04a99a

D A K O T A M I D G T X pohodni eevlji I pohodna obutev za eno ali več dnevne pohode I ir Rombinaciie naravnega usnja In tekstila z vstavljeno Gore -rex vodoodl)ojno memlHano I podplat Iz gume •To je iztot Hervisovih slr0l(0vnjak0v na podlagi testiranj .scromenla izdelkov v Hervisu.

OPOMBA: cena "NAMESTO" je priporočljiva neobvezujoča maloprodajna cena dobavitelja oz. proizvajalca.

X-FACT

X40 eliptični trenažer I računalnik nerircas. razdaljo, porabo atori], hitrost hoje. srčni utrip,

frekvenco poganjanja) ergonpmsko krmilo 2 nastavljivim toporiščem I lih vložen nriagnetni zavorni'sistem I 13 kg vztrajniK 1 8-sloperi]ska obremenitev I /grajena transportna

P

Živimo ceneje lESENICE Ulica Maršaia Tita 83

UUBUANA ČRNUČE Pot k Sefffllšcu 32

UU8UANA DRAVUE Celovška c. 249

CERKNICA Cesta 4. maja 25

NOVO MESTO Slavka 6ruma 54a

METUKA Cesta XV. Brigade 29

:. ; '•.I

CRNOMEU Ulica 21. oktobra t Sb

BREŽICE Cesta svobode 31

ŽALEC Savinjska cesta 19

ŠEMPETER Savinjska ulica 2

GORMA RADGONA Panonska 23

MURSKA SOBOTA lendavska 29 b

Krizantema v lončku, vel.: 12 cm

I • • • • V v V T V V l l ^ ^ ^ ^ p • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

• • • i

GG

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA

••k« ^•»•Mk*««

H i i n i h t : !

GLASBA, TV

VSE JE IGRA Manja PleSnarin Erik Ferfblja sta se na ietoSnjih Melodijah morja in sonca predstavita kot duet s pesmi-jo Vse je igra in bila eno prijetnejših presenečenj.

FOTOGRAF ŽE POL STOLETJA v galeriji Atrij Občine Tržič razstav-lja fotografije Janko Kermelj. Pri 80 letih je kandidat za mojstra fotogra-fije. / foH>\ Stojan Saj«

0 4

ŽIVAHNI ŠTUDENTJE študenti v SeiSki dolini, Rdečeostri-garji in žirovski študentje so Že av-gusta pospeSeno razmišljali, kako se bodo septembra zabavati, kaj bo sledilo oktobra in kako v novo Štu-dentsko leto. /FbbKRTfonkMbbrbIdBr

08

rrt

t C L .

GLASBA, TELEVIZIJA NOVIČKE Japonski rokenrol v bazenu

Danes zvečer (13. oktobra) bo v Izbruhovem bazenu ob 21. uri začetek koncerta japonske rock'n'roll skupine Oirt Rucks ter slovenskih Crazed Farmers. Jutri pa bo v dvorani bazena preveval psiho trance, v klubu bo reggae night (sound si-stem Ratos Dub PIratos), zunaj pa bo punk šank. A. B.

Andrej naslednjo soboto v Kranju

Odštevanje se nadaljuje. Že čez teden dni bodo kranjsko dvorano na Zlatem polju preplavili zimzeleni napevi kultne-ga Andreja Šifrerja, ki pravzaprav ob 30-letnici svojega glas-benega delovanja pripravlja odmevno vseslovensko turne-jo. Za praznovanje v velikem slogu bodo poleg slavljenca poskrbeli tudi renomirani domači in tuji glasbeni gostje. Andrejeve že ponarodele uspešnice bodo na odrih zado-nele v izvedbi legendarnega oskarjevca Christopherja Crossa, za plesne ritme bo poskrbela nekdanja najstni-ška senzacija Musical Youth, melanholičen blues pa bo iz svoje kitare izvabljal Eugene "Hideaway" Bridges. Šif-rerjeve pesmi bo v urbane hip hop zvoke ovil raperski duet Murat & jose, za živahne irske ritme pa bo odgovo-ren legendarni "dubliners" Eamonn Campbell, če omeni-mo le nekatere. Rdečo nit koncerta bo na retoričnih ple-tilkah vešče tkala odlična igralka Alenka Tetičkovič v vlo-gi moderatorke. A.B.

BAR: Katja jutri na prvi vroči stol

Dobrih sto tisoč tolarjev je odločilo, da so si pluse in mi-nuse med seboj v sredo ponovno razdelili "Črni", med-tem ko so "Beli" zaradi prislužene imunitete podelitev samo spremljali. Na prvi vroči stol bo jutri sedla Katja, ki je dobila dva minusa, jernej, ki je dobil največ plusov, pa bo moral določiti Barovca, ki bo sedel na drugi vroči stol. Izbira lahko le med Bojano, Žigo in Klemenom. Včeraj zvečer so Barovci obiskovalce "popeljali" na vročo Kubo. Tako kot vsak četrtek so pripravili posebno zaba-vo; tokrat je minila v znamenju salsa ritmov in opojne cuba libre. Med pripravo žura, ki je predvideval, da bodo Barovke stregle oblečene zgoraj le v bikini, pa je prišlo tudi do nesoglasij - Špela je namreč bila prepričana, da to ni dobra ideja in da je neumno po Baru, polnem moških, "letati" v bikiniju, saj, kot je dejala, noče imeti problemov

z njimi. Sicer pa se je Špela sprla tudi z neka-terimi fanti, češ da se strinja z očitki, da se Bar zaradi fantov, ki jih vse bolj razganja, spre-minja v "kurbišče". Očitno med kolegi ni več najbolj priljubljena, saj so jo na skrivaj tudi opravljali, je pa zato to-liko bolj priljubljena pri gledalcih, saj je bila še včeraj na drugem me-stu, takoj za najbolj pri-

Katja iz Maribora bo jutri l jubljenim Gašperjem sedla na prvi vroči stol. iz Kamnika. A. H.

VSE JE IGRA Manja Plešnar in Erik Ferfolja, devica in lev, sta se na letošnjih Melodijah morja in sonca predstavila kot duet s pesmijo Vse je igra in bila eno prijetnejših presenečenj . Glasba je zanju na jpomembnejša , vendar imata vsak zase tudi druge obveznosti in konjičke.

Nina Valant Srečala sta se, ko je Manja po odhodu prejšnje pevke pri-šla pet k skupini Artbeat. Nekaj časa

so bili še četverec, vendar so kmalu ugotovili, da imajo drugačne dlje, razlikovale so se njihove želje glede smeri glasbe, v katero bi šli.

Pravita, da ju sedaj čaka ustvarjanje nove skladbe, ki jo bosta poslala na EMO. Na vprašanje, ali menita, da sta dovolj dobra, da bi Slovenijo predstavljala na izboru za pe-sem Evrovizije, Manja samo-zavestno odgovori: "Zakaj pa ne? Verjamem vase in v to, kar počneva z Erikom, z do-bro skladbo bi lahko tudi za-stopala naše barve. Če bi

naju izbrali poslušalci, po-tem bi to bila že zadostna po-trditev, da sva dobra in zago-tovo bi samozavestno odigra-la to vlogo."

Tako Manja, kot tudi Erik sta že delala tudi na televiziji, ampak se zelo težko odločita, kaj jima je ljubše - glasba ali televizija. Manja pravi:

"Uuu, ta je pa težka. Vsako delo ima svoje prednosti in slalx>sti. Izredno rada imam vse, kar počnem v življenju, tako da ne bi izbirala. Glasba je seveda moja prva ljube-zen, brez tega ni življenja," in Erik doda: "Jaz imam zelo rad televizijski medij, vendar če ne počneš tistega, kar te

res veseli, ni dobro ne zate, ne za ekipo, ki ustvarja pro-gram, še najmanj pa za gle-dalce, ki te gledajo. Torej na vlogo voditelja ali povezoval-ca programa bom pristal le, če bom menil, da mi je te-matska zasnova oddaje res pisana na kožo, ker bom samo na tak način z veseljem in s srcem opravljal ta posel, kar se mi zdi osnova za uspešnost oddaje."

Manja trenutno pripravlja prispevke pri oddaji Dobro ju-tro in "prebuja" celo Slovenijo. Na kakšen način pa ima rada, da prebudijo njo.' "Največkrat se zbudim, ko navsezgodaj po drevesu priplezata in skočita v posteljo moji črni mudd (Bea-ti in Mary). Potem se stiskamo kar štirje z mojim fantom vred, in to je najlepše," pove z nasmehom na u s ^ .

KAKO DO SLAVE IN BLIŠČA j i Alenka Brun Na TV3 so začeli s

predvajanjem resničnostnega šova Ameriški Super model, v

katerem boste lahko sprem-ljali, kaj vse potrebujejo de-kleta, da postanejo super modeli. Pred njimi so razne preizkušnje, ki jih bodo mo-rale za zmago premagovati z nasmehom. Medtem ko se bodo učile hoditi po modni stezi, se trudile biti dovolj lepe, naporno vadile, bodo hkrati morale ostati lepe, zbrane in samozavestne. Najpomembnejša pa bo nji-hova notranja lepota.

Kreatorka in voditeljica šova TyTa Banks, ena izmed najbolj uspešnih svetovnih super modelov, bo s strokov-no komisijo odločila, katera bo naslednji super model. Oddajo si lahko ogledate vsak dan od ponedeljka do petka ob 1740 na TV3. Tre-nutno se predvaja prva sezo-na, kmalu ji bo sledila druga, ki tekmovalkam obljublja še večje nagrade, gledalcem pa še več užitka.

Tyra Banks, mednarodna modna ikona, je poznana po tem. da v svetu mode postav-lja smernice. Skozi njeno ce-lotno kariero smo Tyro lahko spremljali kot prvi afro-ameriški model, ki je zasedel vse naslovnice revij. Leta

2000 so ji nadeli naziv žena leta 'Woman of the Year 2000'. Pred kratkim jo je T ime Magazin razglasil za eno izmed stotih najbolj vplivnih ljudi na svetu. Tyrin uspeh pa se nadaljuje z res-ničnostnim šovom 'Ameri-ca's next top model', ki se osredotoča na mlada dekleta, ki želijo postati naslednji su-per model. Šov je televizijski mreži UPN prinesel rekord-ne ratinge. Izjemno popula-ren šov, ki je prestal nešteto kritičnih pohval, bo v krat-kem znova vstopil na sceno s svežo, že sedmo sezono.

Torej, kot smo že omenili, si lahko Ameriški super mo-del in Tyro Banks dnevno ogledate na TV3.

Tyra Banks v vlogi voditeljice resničnostnega š o v a . / Folo: arhiv TVj

ANKETA

Bolj priljubljen od Dirke A N A HARTMAN

Ta čas lahko na naših televi-zijskih programih gledalci spremljajo dva resničnostna šova: Bar 2 in Dirko. Sogo-vornike smo povprašali, ali ju spremljajo in kateri se jim zdi boljši. Foto: Ana Haitman

Grega Tanšek, Ško^a Loka:

"Resničnostni šovi me niti malo ne zanimajo. Ne gle-dam ne Bara 2 ne Dirke. Tudi lanskega šova Bar ni-sem spremljal, ker me take stvari ne zanimajo."

Primož Lukanc, Kranj:

"Dirke sploh ne spremljam, zdi se mi precej nezanimiva, Bar si pa včasih vendarle ogledam. Šov se mi zdi bolj-ši kot lani. Zmagal bo Kle-men, ker je zelo priljubljen."

Tjaša Teropšič, Škofla Loka:

"Zelo rada gledam tako Bar kot tudi Dirko. Oboje spremljam dokaj redno. Imam svoje favorite: v Baru je to Jernej, pri Dirki pa navi-jam za Tejo."

Timon Šuc, Kranj:

"Dirke ne gledam. Bar pa občasno. Letošnji šov je bolj dodelan kot lanski, boljša je organizacija, pa tudi na pro-mociji so več delali. Obču-tek imam, da bo zmagala punca."

Jože Tomažin, Šenčur

"Dirko včasih gledam, ne pa redno. Tudi Bar občasno spremljam, a še vedno ne vem, kako je komu ime. Si-cer pa se mi šov na splošno zdi slabši od lanskega."

KULTURA

FOTOGRAF ŽE POL STOLETJA V galeriji Atrij O b č i n e Trž ič razstavl ja J a n k o Kermelj . Pri 8 0 letih je kandidat za mojs t ra fo togra f i j e .

M Sto jan S a j e

nogi domači-ni ga poznajo kot kovača, ki si je štiri deset-letja služil

kruh v Tovarni kos in srpov v Tržiču. Priljubljen je tudi med gorskimi reševalci, saj je bil 36 let njihov član. Nje-govi mladostni uspehi v alp-skem smučanju so že skoraj pozabljeni, a so prav ti krivi za njegovo predanost foto-grafiji.

Upokojeni učitelj likovne vzgoje Marjan Kukec je ob odprtju prijateljeve razstave spomnil, da je Janko pred 50 leti dobil fotoaparat za na-grado na tekmi v Italiji. Po-stal mu je najljubši sprem-ljevalec na vseh poteh, kjer je posnel nešteto filmov. Sam jih je razvijal v temnid, izbi-ral negative in izdeloval sli-ke. Fotografije je prikazal na več kot 300 samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu. Požel je vrsto priznanj; leta 1996 so mu podelili naslov kandidata za mojstra fotografije, za kar je že presegel ^ t e v e . Pred še-stimi leti ga je mednarodna

Janko Kermelj (spredaj) ugotavlja, da je bila odločitev za fotografijo prava.

zveza sprejela med umetni-ške fotografe. Dve Kumikovi nagradi sta potrdili, da ga ce-nijo tudi v Tržiču. Glavni razlog za uspehe sta njegov občutljiv značaj in umetni-ško oko, svoje pa so dodale izkušnje. Janko zna vključiti človeka, žival, ali rastlino v kompozicijo in vsak ekspo-nat obdela s srcem. Je pre-

verjen ustvarjalec čmo-bele fotografije, ne odreka pa se niti barvam.

"Velik obisk na razstavi ob jubileju mojega fotografske-ga ustvarjanja dokazuje, da sem se prav odločil," je skromno dejal 80-letni Jan-ko Kermelj množici zbranih v galeriji Atrij Občine Tržič minuli četrtek. Tam bo do 8.

novembra 2006 na ogled iz-bor 30 fotografij, ki pred-stavljajo kovaške izdelke, rastline, živali, reke in gore, stavbe, portrete glasbenikov in športnikov, alpiniste in gorske reševalce. Police ob izložbah krasijo predmeti in oprema iz tržiškega fotoklu-ba ter Jankove stare in novej-še smuči.

M E N G E Š

Kalinškova dela v Mežnariji V Galeriji Mežnarija so v sredo odprli razstavo slik pri-znanega gorenjskega slikarja Lojzeta Kalinška s Spodnje-ga Brnika. Kalinšek, slikar in likovni pedagog, dolgoletni učitelj na mengeški osnovni šoli ter mentor in učitelj v kamniškem likovnem društvu, je vse od študija naprej re-den gost vsakovrstnih kolonij, simpozijev in srečanj, svo-je plodno likovno delo pa je doslej v več kot 25-letnem ustvarjalnem obdobju predstavil na že skoraj štiridesetih samostojnih in stotih skupinskih razstavah doma in v tu-jini. V Mengšu se tudi tokrat predstavlja s slikami, razde-ljenimi v več ciklov, kar je sicer značilno za njegovo delo. Kakor je o umetniku povedal dr. Mirko juteršek, ima sli-kar svoj lasten, likovno zanimiv in z življenjem povezan umetniški svet, sestavljen iz zelo različnih likovnih po-dročij, od povsem realistično zasnovanih motivov do ab-straktnih kompozicij. Umetnikove pokrajine, portrete in druge podobe si v Mengšu lahko ogledate do 28. okto-bra, slikar pa že napoveduje, da bo njegova naslednja razstava v Škofji Loki. J. P.

R A O O M M E

Podobe Velike planine na fotografijah V Galeriji Dom v kulturnem domu v Radomljah te dni razstavlja Kamničanka Mirni Pollak, fotografinja 1. razreda Fotografske zveze Slovenije, dolgoletna člani-ca foto kluba Mavrica in ve-lika ljubiteljica gora, pred-vsem Velike planine. Na slednjo zahaja že od otrošt-va, zadnjih trinajst let pa poletne mesece na planini preživlja kot pastirica. Pisane podobe Velike planine, krave, vsakdanje življenje pastirjev, značilno arhitekturo in čudovito naravo v vseh letnih časih na planini spoznava že dolgo, tokrat pa je vse to pred-stavila še s svojo četrto samostojno razstavo. "Fotografije odlikujejo poznavalsko izbrani motivi in trenutki fotografi-ranja, dopolnjeni z izrednim občutkom za kompozicijo in barve, ki dajejo zavidanja vredno kvaliteto," je o av-toričinem delu zapisal fotograf, publicist in alpinist Stane Klemene, fotografinji Mimi Pollak pa veliko zaslug priz-navajo tudi etnologi in zgodovinarji, saj so njene fotografi-je dragoceno etnografsko gradivo, nepogrešljivo za raziskovalce planinskega življenja, j. P.

B ESNICA

Kostanov piknik Že zelo dobro poznan Kostanov piknik bo letos dve nedelji, ij. in 22. oktobra od 11. ure do noči v zadnjem naselju Nova vas v Zg. Besnici pri Kranju. Na njem je edi-no plačilno sredstvo DIM . Menjalnica obratuje obe nedelji od n . do 19. ure. i DIM pa je 50 tolarjev (0,20 EUR). A. B.

S PODNJE D U P G E

Slikarski ex-tempore

Kulturno turistično društvo Pod krivo jelko Duplje, ga-lerija Graščina Duplje in Občina Naklo organizirajo že osmi slikarski ex-tempore, ki poteka od 10. do 14. okto-bra. Udeleženci ustvarjajo na temo Etnografska in kul-turna dediščina občine Naklo ter na prosto temo. Izbrana dela bodo razstavili v galeriji Graščina Duplje, kjer bo svečanost ob odprtju 14. oktobra ob 16. uri. Na njej bodo podelili odkupne nagrade za tri dela, ki jih bo izbrala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj -Šajn. Razstavljena dela bodo na ogled do i i . novembra, obenem pa bodo v Vogvarjevi hiši predstavili dela av-torjev zunaj konkurence za nagrade. S. S.

SPODNJE B ITNJE

Razstavlja Nejč Slapar V razstavnem paviljonu Steklarstva Jugovic v Spodnjih Bitnjah bo razstavljal Nejč Slapar. Razstavo likovnih del bodo odprli drevi ob 19. uri. D. Ž.

KRANJ

Pesem mladih v srcu Kranja v kinu Center v Kranju bo danes ob 19. uri koncert priljubljenih opernih arij in samospevov z naslovom Pe-sem mladih v srcu Kranja. Izvajali jih bodo Edita Garče-vič Koželj, Mateja Praprotnik, Petra Vrh Vrezec, Jure Bol-ka, Peter Martinčič in Al Vrezec ob klavirski spremljavi Katje Frelih Dobrovoljc in Igorja Vičentiča. V programu sodelujeta Se Dekliški pevski zbor in Kvartet saksofonov Gimnazije Kranj. Vstop prost. S. K.

B L E D

Po Bledu z okoišno z glasbo in pesmijo Danes zvečer nastopajo v dvorani GG Bled ob 20. uri Jani Kovačič, Jernej Brence, Davorina Pire, Aleš Strajnar, Gašper Primožič, Jože Zupančič, Anja Strajnar; Rado Mužan. A. B.

ŠKOFJA L O K A

Filmsko gledališče v loškem koncu Kino Sora v Sko^i Loki danes zvečer odpira vrata filmskemu gledališču, ki bo trajal devet petkov. Možen je nakup abonmajskih vstopnic. Vsak petek od 13. okto-bra do 8. decembra bodo ob 20. uri zanimivi filmski večeri, danes pa je na sporedu film nemško-turške ko-produkcije Zvoki tstanbula. A.B.

as ITEATERI

BLATO »KOMIČNA KRIMINALKA*

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE NEDELJA

15.10.06 OB 19.30h

urilo izžrebanemu naročniku časopisa

Gorenjski Glas

Avtokarto prejme BOJANA ARH iz Bohinja.

RAm^DMEV

RADIO CERKNO, D. O. O. PUVTIŠEVA UUCA 3 9 .

S 2 8 2 CERKNO

TEL.: 0 5 / 3 7 34 770 FAX: 0 5 / 3 7 34 77t

E-POSTA: [email protected]

9 0 . 9 . 9 7 . 2 , 9 9 . 5 . t 0 3 . 7 M H Z UKV, STEREO. R D S


0 4 PETEK 13.10.2006

N A G R A D N A KRIŽANKA

TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714

Za reševalce križanke smo pripravili šest lepih nagrad: 1. nagrada - bon za nakup v vrednosti 10.000 SIT / 41 ,73 EUR 2. nagrada - bon za nakup v vrednosti 7.000 SIT / 29,21 EUR 3. nagrada - bon za nakup v vrednosti 5.000 SIT / 20,78 EUR

4., 5. in 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas.

AKCIJA LES 3 OD 16. 10. 2006

DO ODPRODAJE ZALOG

PARKET LAMELNI HRAST RUSTIK KV. 16x16 71 cena: 2.190,00 sit/m-

- 27,4%, nora cena: 1 .590,00 (6,63 EUR) srt/m^

PARKET KlASIČNI TIK 400 - 1 0 0 0 x 90 x 1 5

nora cena: 10.990,00 (45,86 EUR) sit/m^

I 2. G O T O V I PARKETI

PARKET GOTOVI PANELNI HARO HRAST

NATURAL LAK, 600 X 180 X 13 ,5

nora cena: 3.990,00 (22,49 EUR) sit/m^

PARKET GOTOVI PANELNI HARO HRAST RDEČI TERRA LAK, 2200 x 180 x 1 3

nora cena: 5 . 190,00 ( 19 ,57 EUR) sit/m^

PARKET GOTOVI PANELNI GRABO HRAST NATUR NF, 2 2 5 0 x 2 0 0 x 1 4

nora cena: 5.590,00 (24,0 EUR) stt/m^ ,

PARKETGOTOVi PANELNI GRABO ČEŠNJA RUSTIK NF, 2 2 5 0 x 2 0 0 x 1 4

nora cena: 6.990,00 (29 , 17 EUR) sit/m^

PARKET GOTOVI PANELNI GRABO ČEŠNJA NATUR NF, 2 2 5 0 x 2 0 0 x 1 4

nora cena: 7.990,00 (33,34 EUR) sit/m'

PARKET GOTOVI PANELNI GRABO HRAST DESKA NATUR NF, 2 2 5 0 x 2 0 0 x 1 4

nora cena: 9.590,00 (40,02 EUR) sft/m^

PLUTA LAKIRANA j OLJENA HARO 4000 KUK RAZLIČNI VZORCI, 9 10 x 302 x 1 1 nora cena: 2.990,00 ( 12 ,48 EUR) srt/m^

3 . ZUNANJI PODI

. MASSARANDUBA KLIK REBRASTA -GLADKA 300 X 300 nora cena: 990,00 (4 , 1 3 EUR) sit/kos

. BANGKIRAI REBRAST

nora cena: 9.990,00 ( 12 ,48 EUR) sit/m^

KAR SE V LES3 DOGOVORI, TO ZAGOTOVO DRŽI!

• Vse cene veljajo za gotovinsko plačilo. • Vse cene so v SIT In vključujejo 20% DDV • Cene v evrih so preračunane po paritetnem tečaju

Banke Slovenija 1 EUR = 239,64 sit.

PRENOVLJEN RAZSTAVNI PROSTOR:

PARKETOV HARO, G R A B O . NOTRANIIH VRAT

LIKO VRHNIKA IN LIP BLED - MONTAŽA VRAT

. BAN KREDIT DO 300.000,00 SIT

ODPLAČILA DO 24 MESECEV, DO 6 MESECEV

BREZ OBRESTI Ml

Okenske police EDER HELOPAL • Lepila za vse

vrste parketov • Kuhinjski pulti • Barve SADOLIN

•Topli podi

PRI NAS KUPLIENO BLAGO VAM TUDI POLOŽIMO oz. VGRADIMO!!!

ReSitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon Iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 25. oktobra 2006, na Gorenjski glas, Zoisova 1,4001 Kranj, p. p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.

Nagrajenci križanke Viessmann, objavljana v reviji Moja Gorenjs ka. za katere je nagrade prispeval Plinstal Jesenice. 1 . nagrado: kalkulator in kapo prejme EVA PANIČ. Cesta na Grmače 5A. 1251 Moravče; 2. nagrado: majico in kapo prejme KLEMEN AVSEC, Cesta 24. junija »j, 1231 Črnuče; 3. nagrado: majico in kapo prejme URŠKA BALOH, Dovje 87. 4281 Mojstrana. Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: VINKO PLEVEL. Barletova i6, 4207 Cerklje; MONIKA KLEMENČIČ. Stara Oselica 37.4224 Gorenja vas in FRANČIŠKA DOVIČ, Tupaliče 69. 4205 Preddvor.

Nagrajenci križanke Megamik, objavljene 22. septembra. Pravilno geslo se glasi: Megamik za prijetno topel dom. 1 . nagrado: kaminski pribor s ko§aro za drva prejme FRANCKA DOVIC. Tupaliče 69, 4205 Preddvor; 2, nagrado: Štiridelni kaminski pribor prejme MAJA PETEK, Kamnje 52, 4264 Bohinjska Bistrica; 3. nagrado: reklamni nahrbtnik prejme MARIjA BURjA, Za gradom 7, 4260 Bled. Nagrajencem čestitamo!

NOMINATOR 2 1 9

C O R A Z D Š I N I K

Občudujem kontrast. Kon-traste vseh sort In s prav po-sebnim odnosom opazujem ta "element", ki spremlja pravza-prav vse. Umetnost, prostor, naravo, ljudi, obdobje.... Od si-vih do barvnih spektrov. Če tako opazovanje pospremi še vonj, ki od našili čutil najbolj zleze v spominjanje, potem je zgodba emotivna, čutna, skrat-ka zanimiva.

Nekaj zelo podobnega se je dogajalo pred dnevi v Vili Bled. Kontrast, vonj, i^odba. Zgod-ba, ki se hkrati dogaja v Ljublja-ni, v Parizu in na Bledu, je spravljena v romanu z naslo-vom Odveč srce, naše pisatelj-ske zvezde, Ljubljančanke v Parizu Brine Svit V njeno bra-nje sem se prvič "zaljubil", ko je dopisovala v Sobotno prilo-

Lila se vrača na Bled. Danijeli-no subjektivno pripoved o ro-manu, ki je bil najprej napisan v francoščini z naslovom "Un Coeur de trop", je z nekaj bral-nimi vložki čutno pospremila Alenka B d e Vrabec V vse bolj sproščeno vzdušje, skorajda razširjene dnevne sobe, se je spletala debata. Pisateljico Bri-n e Svit, v Parizu živi od leta 1 9 8 0 in je študirala na Sorbo-ni, je fiancoska akademija za roman "Un Coeur de trop" na-gradila z Maurice Genovoix. Ljubezenska zgodba, v kateri se Lili Sever, Slovenka v Pari-zu, zaljubi prav na Bledu, v kra-ju, ki ga sicer sploh ne mara, je v Franciji še vedno med 1 0 naj-populamejšimL Francozom in Arabcem "bled" pomeni za-kotno luknjo ali še natančneje

Danijela Leskošek in Brina Svit

go, opremljena s čudovitim portretom. Čudovita! Prav taka, sijoča, energična, čeprav krhka in drobna se je Brina Svit na povabilo Blejke Danije-le Leskošek, knjižničarke ra-dovljiške knjižnice A. T. Lin-harta, usedla pod mogočno partizansko fresko v dvorani Vile. Kakšen kontra.st Begajoč in zanimiv. Freska, delo Slavka Pengova ( 1908- 1966) , ki je pred vojno, ki še vedno sprem-lja naše polit-sodalno življenje, poslikal blejsko cerkev, je kar bolščala, tiščala na zgodbo in tri dame, ki so nam jo skušale približati. Danijela Leskošek, ki na Bledu bere tudi z Manco Košir, je bralni večer na.slovila

"vukojebino". V romanu, ki je za Francoze tudi izvrsten zem-ljepisni vodič: "Položite prst zraven Benetk Vsi vemo, kje so Benetke. Prestopite mejo oziroma, kar je še ostalo od nje. In zdaj ste v Sloveniji" In še hudomušen razmislek Vese-lje, da tega a l p s k ^ Idča Blejd ne znajo p o k a t i s turizmom. LiU je parfiimski "nos" kozme-tične f irme Guerlain, fiancoski ponos. "Vonj je najbolj arhai-čen čut," je razmišljala Brina Svit in dejala, da romana ni "čisto" prevedla, bolj prestavila v slovenščino. "Pisati je, kot da bi odpotoval na neko poL Cilj poznaš, a se ti zgodijo stranpo-ti." Odličnost francoske 7%oA-

Z m a g o Ceršak , Janez Osojnik, Dušan Črnigoj, Ivan Marjek, Franc Bukovnik, S a š o Cuderman

turno zaščitenega Globusa. Kako bo na novo zasijala rjavi-na arhitekta Eda Ravnikarja, bo znano v dobrem mesecu, ko bodo arhitekti povedali svo-je rešitve. Zagotovo n a m bo, meščanom, v veselje in užitek, ko b o m o kak literarni večer doživeli v Globusu, hiši s tako velikim imenom. Tako mestu kot poslovni druščini privošči-m o uspelo zgodbo. O poslovni taktiiosti Ivana, ki bi lahko bil tudi Janez, pa kdaj prihodnjič. Morda na Prešernov dan, v Prešernovem mestu. V me-stu, ki "premore" državnega prvaka v floristild - cvetličar-stvu. Matjaž Beguš • Rož'ca, cvetličar z Glavnega trga, si je pred dnevi, s cvetjem, zna-njem in domišljijo priboril ta

be je povzel še filozof Boris A. Novak, svobodni književnik, Blejčan in ne Blejec, pred leti urednik tako "popularne" Nove revije, še prej Kurirčka. Boris A. Novak, rojen v Beo-gradu, deloval je tudi kot dra-maturg v SNG-ju, prav te dni razvnema blejski kič in "tapra-ve" Blejce, s sila berljivim dnevniškim zapisom v Zeleni piki, kjer dopisujeta z režiser-jem D u š a n o m Jovanovičem. Odlično! Nekaj fxxiobnega je pred leti nastalo v Navadnih razmerjih Brina Svit s Petrom Kolškom. Sta se pa sproščeno nasmejala z multiumetnico, slikarko, oblikovalko, ilustra-torko, Blejko Ejti Stih, hčerko Melite Vovk in Bojana Štiha. Ejti Štih že od leta 1 9 8 2 živi in dela v Santa Cruzu v Boliviji, prav te dni p razstavlja v Ljub-ljani in Mariboru. Prav leto 1928 , ko je Francoz Pierre F. P. Guerlain ustanovil parfiim-sko hišo, se je na Bledu rodila Melita Vovk, sorodnica Mol-narjevih, lastnikov hotela To-plice. Zapisala se je slikarstvu, "Skupini 53", ilustratorstvu in Bledu. "Ja, ja, saj sem vaša na-ročnica, haha," se je smejala v sliko ob nakupu Odveč srce. Melita Vovk - Štihova je zagoto-vo svojevrsten "pečat" Bleda in jo je vedno zanimivo srečati Še dobro, da je bil z nami Zdrav-ko Duša, urednik in prijatelj Brine Svit Da se je tisti večer ženska energičnost malce raz-blinila, ha. O b kozarcih rujne-ga, v stoje, ob odprtili vratih na teraso proti jezeru, se nam ni-kakor ni odhajalo. Prijateljeva-

nje se je videlo, dalo čutiti. "Morda ima tudi tango svoj vonj.'" m e je zanimalo. Čudo-vito simpatična Brina Svit, leta 2 0 0 3 nagrajena za r o m a m Smrt slovenske primadone, s francosko literarno nagrado Pelleas, je z razmislekom od-govorila: "Seveda, kako ne, vsi tisti moški,... prostor,... " in nam odstrla kanček nastajajo-čega romana o tangu in Bue-nos Airesu. Brina Svit zadnjih deset let z možem, sinom in hčerko "svoj" Pariz dopolnjuje z drugim domovanjem, vasico Zagrajec na Krasu. Morda še tam, na Krasu, nastane kaka ljubezen.

Končno, vsaj tako kaže, bo-sta Kranj in Gorenjska dobila sodobno knjižnico. Oni dan so se prek mesta, vse od Bleivvei-sove uUce, prek Slovenskega, M a i s t r o v ^ tiiga, skozi Prešer-novo in Mestnega ter Glavne-ga trga, sprehodili občinski velmožje s poslovneži k podpi-su pogodbe za Osrednjo knjiž-nico v mestu. Zgodba, polna poslovnih in še kakšnih "kon-trastov," se je dogajala dobri dve leti. Če daš na mizo dobro milijardo in pol, kolikor je raz-pisnega denarja, bo zagotovo letelo perje, pa čeprav samo ti-sto, napuhlo, o poslovni in po-litični pomembnosti . Še do-bro, da ni.smo "fasali" referen-duma. Posel so podpisali v "župnišču", kjer občina naje-ma prostor za sedanje prosto-re. Družba, ki je posel dobila, se je sprehodila še v obratni smeri in nasproti Prešemove hiše, kjer domuje lokal domi-

Boris A. Novak, Ejti Štih de Fernandez de Cordova Melita Vovk - Štih Brina in Zdravko Duša

Anka in Mak

selnega imena Dr. Fig, so pes-niku in poslu v čast družno nazdravili. Ivan Marjek, direk-tor družbe IC Dom, ki je raz-pis dobil, je nazdravil z gene-ralnim direktorjem družbe Primorje Dušanom Čmigo-jem, s hčerinskim podjetjem Gradbinec-Gipom, ki ga zasto-pa Z m a g o Ga^ak . so izvajalci gradbenih del. Podžupan Ja-nez Osojnik pravi, da zagotovo odhaja v pokoj, da je politike za vekomaj konec. Franci Bu-kovnik - alias Frenk Gorjanc, direktor družbe Globus, si je ob svojem odvetniku Sašu Cu-dermanu lahko za nekaj dni oddahnil. Prav vse čaka resna in odgovorna prenova arhitek-

laskavi naslov. V skupno še-stih kategorijah in v fantazijski temi "e-mesto" je osvojil na-slov državnega prvaka in zma-govalca odprtega, mednarod-nega prvenstva. Pod roko, ki je sestavljala aranžma e-mesta, je M a k u med prvimi v mestu čestitala mična cvetličarka Anka Grašič iz Strahinja, ki že nekaj let nagovarja rožice v cvetličarni Marjana Lovšina na Bregu ob Ljubljanici Pa pravi-jo, ^ s e v "Mestu" nič ne doga-ja. Je pa zagotovo veliko bolj prijazno kot Bled, saj še nobe-n e m u niso "izrezali" glave, kot so jo v sredo županskemu kan-didatu Janezu F. Kultura in kič? Kakšen kontrast!

POVPRAŠAjn in REZERVIRAJTE letalske karte • ladijske vozovnice • hoteli • vstopnice * poslovna potovanja

HAMMAMET 39.900 HAMMAMET 49.900 18.10. ijrana Club j 7 POi, tel il I) 18.10. fooud r 7 POl, IM E M

" 99.930 l o j B B A ] 18.10.Aliiir 7 POl, telill|

49.900 CIPER 2<.10,1.11.naii|aJ" 4ia,tetiilJ

HUR6A0A J3?.900i SAALBACH ".<11700/«. 28.10.s<a(i«(!«i3' 7P01,tetiiU 7.-10.12,H.-17.12.mi|iMiiiiiBc«tipn9nm

LONDON ~ • 84J« 77.1t,3.11. 30/2«,WtllJ

iAROAUNDiuiMn lOi 1U1,7M),J1.10, 1 o • ntop, bM

goienjskagkompas.si icoMPUKiiiij(«m«ni 04/20W261-iai«(|Mi(!«reBa«i!«i»( 04/2014 267 MMPUiKoiiJiOKiifl 04/5ni 770-KO«MJ«S4i|i«"Kti»i 04/S834 140

HUMOR, ZA KRATEK ČAS BRAT VSE V ID I , BRAT VSE VE

VOLITE LOKALNO LISTO Takole je zapisal v pismu

moški, kd se je podpisal kot Jest. "Pozdravljeni. Vi bratje me boste razumeli. Zato pi-šem prav vam. Življenje se mi je v zadnjem mesecu zasukalo za 358 stopinj, dve stopinji sta ostali enaki kot prej. Zgodilo se je v septembru, ko sem za-del na loteriji. Ne zadeneš vsa-kič štirice. Dvignil sem tisoč tolarjev in s podlago kakih tri-deset tisočakov v denarnici vstopil v, med moškimi moje-ga sloga, že uveljavljen gostin-ski lokal v našem kraju. Tisti četrtek so bili že vsi fantje na svojih običajnih pozidjah. Za šankom. Če zadeneš na loteri-ji, je pri nas praksa, da počas-tiš. "Kure, štirka pa štirka, do-bitek je dobitek. |oži, dej eno nuido za vse." Ker je predvolil-ni čas, o naših nogometaših pa nima smisla izgubljati be-sed, prav tako v naš lokal ni nobene dobre ženske na spre-gled, je debata nanesla na po-litiko. Seveda je v našem kraju vse narobe, župan krade, svet-

K r u ž i » e M e n i .

IRevoludia se širi [ iz gostilne d o m o v !

f«»mag pravice biti t i h o !

niki m u samo v rit lezejo, da bi še oni imeli kaj od nakradene-ga, na pr(^ramu so samo vrt-ci, komunalne zadeve, šport in kultura, nobeden pa ne vpraša nas, tukaj za šankom, kaj bi radi imeli od naše obla-sti. Dejstvo je, da občina tu zraven lokala noče prodati zemljišča za balinišče. Sprašu-jemo se, zakaj je morala v Ljubljano oditi najboljša bab-nica v našem kraju, kje so tisti, ki nas bodo ob polnoči razvo-zili po naših domovih na za-služen počitek, zakaj občina ne subvencionira žganih pija-či tistim, ki imamo dohodek

nižji od slovenskega povprečja ... In še in še. Pa so mi fentje rekli Ti si pameten, kandidiraj za svetnika, mi te bomo pod-prli, pa naši prijatelji iz sosed-njih dveh lokalov, pa vsi iz fa-brke... Dal sem za še eno run-do in dobil še šest glasov. Ko sem z negotovim korakom ti-stega večera odhajal domov, sem vedel, da bo zame volilo več kot dvesto ljudi.

Odločil sem se za svojo li-sto, jo glede na našo dejavnost imenoval "Lokalna lista", na njej nastopam samo Jest in upam, da tem izvoljen.

Mali Brat

TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam za-stavlja novo uganko. Od-govor nam pošljite do torka v prihodnjem tednu na S M S pod šifro ugan-ka, pripišite rešitev + Ime In priimek na številko 031/69-11-11, ali po pošti na Gorenjski glas, Zoiso-va 1, 4000 Kranj, s pripi-som "Tisoč ugank za odrasle".

Tiha je, topla, doma, vendar se včasih zgodi, z njenim Imenom moža,

sosed prikazat želi.

Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgo-vora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, in dru-gega, ki ga bomo prejeli pO poŠti). Podarili bomo po dve vstopnici za ba-zen. Pravilna rešitev zad-nje objavljene uganke se glasi: ključ v ključavnici. Tokrat med prejetimi od-govori nismo zasledili pravilnega.

TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ

"Spomini"

Drago Tanja. Vem, da ne de-lom prav, a živim od spomi-nov, l<i so v glavnem boleči. Upanje je tisto, ki ostaja. Kaj mi prinaSa usodo?

Kaj je pravzaprav prete-klost? To so spomini, ki so stkani iz naših želja in obža-lovanj. Brez preteklosti in spominov ne bi bilo prihod-nosti. Življenje je šola, ki nam ne da nobene diplome, in od vsakega posameznika je odvisno, kakšno ceno si postavi in do katere stopnje se izobražuje. Za nazaj je vsak lahko pameten, zato ne bodite hudi nase, ker ste delali napake. Kdo jih pa ne. Še najpametnejšim to ne uspe. Pogled v karte vam jasno kaže, da boste uspeli

v vseh svojih načrtih, ki ste si jih zastavili. Ljubezen, ki je v preteklosti obstajala, ni izgubljena, a treba je nazaj vzpostaviti kontakt. Na vaše sporočilo se bo takoj odzval in brez kakršnih koli dvo-mov vam bo zaupal kot ne-koč. Ker pa se čez noč ne more vse zgoditi, ne smete prehitro obupati, ampak dajte času svoj čas. Skrbi, ki jih imate zaradi hčerke, so odveč, je v fazi dozoreva-nja, in še sama sebi ni ved-no všeč. S fantom, ki ga ima sedaj, ne bo ustvarila druži-ne, saj še v tem letu z njim konča. Spoznanje, da ni pravi zanjo, jo bo malce pri-zemljilo in bo zopet lahko trezno razmišljala. Faks bo uspešno zaključila, služba pa jo v bistvu že čaka. Na pravo ljubezen bo morala

še malce počakati. Lepo se imejte.

"Amor"

Ker sem opazila, da vam piie-jo tudi mladi, sem se tudi jaz opogumilo. Čeprav sem stara 16 let, sem zelo zaljubljena in sem polna dvomov, ki me še bolj begajo. Prosim za po-moč.

Ljubezen ne vpraša za leta, ne pri 16 in ne pri 70 letih. Ko ustreli amorjeva pušči-ca, se ji nihče ne more iz-ogniti in res ne vem, zakaj bi bila ti izjema. Bolj nerod-no je to, ker sta ti všeč dva fanta in se nobenemu ne bi rada odpovedala. Že res. da sta doma iz različnih krajev, a sama dobro veš, da vsaka laž enkrat pride na dan. Ker

se tega podzavestno zave-daš, te že peče vest in težko živiš s to mislijo. Ne bo ti šlo bolje, ampak samo še slabše in na koncu se ti bo poznalo pri šoli, tako da ti ne zagotavljam, da boš v drugem letniku uspešna, kot si želiš. Fant, ki je star 19 let, je veliko manj zrel kot drugi, ki je star 16, tako kot ti. Si mu všeč in te ima rad, a je kar malo preveč otročji zate, ki že potrebuješ in iš-češ več. Fant, ki je mlajši, te nima namena izgubiti in če bi bilo potrebno, bi se zate boril na vse načine. Kot vi-dim, se na koncu odločiš zanj. A kaj, ko do te odločit-ve ne bo še tako kmalu pri-šlo, saj boš še nekaj časa zbegana. Pomembno je, da se na koncu vse dobro reši, kajne. Lep pozdrav.

HOROSKOP TANJA in MARICA

Oven (21.3. - 21.4.) Na vse načine se boste izogibali različnim skrajnostim in se skušali obdržati v zlati sredini. Večinoma vam bo to uspevalo, zato boste še kar zadovoljni sami s sabo. Ob neki priložnosti pa boste spoznali, da ni nikoli pre-pozno za spremembe.

Bik (224. - 20,5.) Obremenjevale vas bodo finance, vendar se vam bo do konca tedna vse dobro rešilo. Novice od srčne osebe vas bodo sprva spravile v slabo voljo, kmalu pa se bodo pokazale za zelo pozitivne. Darilo vas bo presenetilo.

Dvojčka (21.5. - 21.6.) Osredotočili se boste bolj na nujne zadeve, saj se boste zavedali, da si tokrat ne morete privoščiti nobene zme-de. Mir in stabilnost vam bosta dala občutek potrditve in vse zadeve boste pozitivno izpeljali. Tokrat ne upoš-tevajte nobenih nasvetov.

Rak (22.6. - 22.7.) Dokončno se boste odločili in končno potegnili pote-ze, ki so še bolj pomembne od pričakovanega. Prevze-li boste odgovornost nad neko zadevo, čeprav ne bo-ste stoodstotno prepričani o izidu, se vam bo zelo ob-restovalo.

Lev (23.7. - 23.8.) Sami sebi boste zaupali in se ne boste obremenjevali tam, kjer to ni potrebno. Vzeli si boste svojih pet minut in v njih uživali, kot bi bile večne. Komaj boste sledili dogodkom, ki se bodo z naglico vrstili.

Devica (24.8. - 23.9.) Vedno manj znate uživati v vsakdanjih drobnih, lepih trenutkih. Sreča je, le vidite je ne vedno. Vzemite si čas zase in se .odpočijte. Ne razglabljate preveč o minulih dogodkih. Življenje je lepo!

Tehtnica (24.9. - 23.10.) Preteklost in z njo povezani spomini bodo ujeli vašo prihodnost oziroma sedanjost in vaše življenje bo s tem postalo Še bolj nemimo, kot je bilo do sedaj. Po-stavljeni boste pred več odločitev. Naglica - to ni rešitev, zadevo vam lahko le še poslabša.

Škorpijon (24.10. - 22.11.) Polni boste energije in pripravljeni boste storiti vse, da dosežete svoj cilj. Svoja čustva vse preveč skrivate, saj ste prepričani, da vam je usojeno, da ste vedno znova razočarani. Nekdo vas bo končno le prepričal, da se motite. Prepustili se boste in uživali v sreči.

Strelec (23.11. - 21.12.) Preutrujeni od samega dela, tako doma kot v službi, bo-ste pripravljeni premišljevati le o dopustu, ki pa na ža-lost še ni tako blizu. Če boste hoteli izpeljati vse tako, kot ste si zamislili, bo potrebno malo več vložiti.

Kozorog (22.12. - 20.1.) Neka situacija vas bo prisilila, da do cilja ne vodi samo ena pot. Poti je vedno več, odvisno pa je samo od nas, za katero pot se odločimo. Odločitev, ki jo boste preje-li, bo večjega pomena, kot bo videti na začetku.

Vodnar (21.1. -19.2.) čustvene negotovosti vas bodo za nekaj dni oddaljile iz prave smeri. Vse boste dobro rešili, le če ne boste trati-li energije tam, kjer to sploh ne bo potrebno. Za oseb-no srečo je velikokrat dovolj že čisto majhna pozornost.

Ribi (20.2. - 20.3.) Stali boste pred težko odločitvijo, težje bo za vas še bolj zato, ker tokrat ne bo šlo samo za vas same, ampak za nekoga, ki vam je zelo pri srcu. Bali se bo-ste tveganja, a močna volja zaupanja bo zopet zma-gala kot vedno.

SOLA VEDEŽEVANJA Tanja ponovno pripravlja šolo vedeževanja, pokličete po tel. 0«l/514-975.

PETEK 13.10.2006 07

N A G R A D N A KRIŽANKA

L O D O IVI

Jarška c. 11, Domžale, (01) 729 9000, Jezerska c. 121, Kranj, (04) 280 9000

Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Toyota 2 najdaljšo tradicijo. Vabljeni na testne vožnje z novim Toyota Rav4 - vsak dan!

TOVOTA Za reSevalce smo pripravili Šest lepih nagrad:

1. nagrada - vikend uporaba Toyote Corolle

2. nagrada - vikend uporaba

Toyote Variš nove generacije 3. nagrada - kapa in majica Toyota

4.. 5. in 6. nagrado podeljuje Gorenjski glas

Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z ošte-vilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter V A Š O D A V Č N O ŠTEVILKO) pošljite na dopisni-cah do srede, 25. oktobra 2006, na Gorenjski glas, Zo isova 1, 4001 Kranj, p. p. 124. Dopisni-ce lahko oddate tudi v nabiral-nik Gorenjskega glasa pred po-slovno stavbo na Zoisovi 1. S sodelovanjem v nagradni kri-žanki se strinjam, da se moji podatki posredujejo družbi, ki podeljuje nagrade.

ACLovtodoo

DRUŽABNA KRONIKA

ŽIVAHNI ŠTUDENTJE Študenti v Selški dolini, Rdečeostrigarji in žirovski študentje so že avgusta razmišljali, kako se bodo

septembra zabavali, kaj bo sledilo oktobra in sploh, kako v novo študentsko leto s polno paro in

ravno pravšnjo mero zabave.

^ Polona M . Baldasin

že konec septembra se je pod okriljem Kluba študentov Selške ddine v Železnikih pr-vič predstavila Neisha. Kon-cert, ki je bil posvečen odhaja-jočemu poletju, je bil dober, čeprav je imela Neisha rahle težave z glasom, vendar pa je športna dvorana v Železnikih prevelika in premalo intimna za tovrstne dogodke.

Na isti večer so se v Škofji Loki ponovno odprla vrata MKC-ja Pri Rdeči Ostrigi, kjer se je za razliko od Železnikov kar trlo mladih. Na dvorišču so bruhali ogenj in žonglirali, v dvorani pa smo poleg različ-nih DJ-ev prisluhnili še ben-

du InTimN FrIZuRn, peterici slovenskih glasbenikov, ki preigravajo živahno mešanico disko-ska-balkanskih ritmov s pridihom orienta. Letos je Rdeča Ostriga dobila tudi no-vega programskega vodjo Nejca Jemca, ki za letošnjo se-zono napoveduje pester pro-gram in veliko novosti. Do ju-nija naj bi se zvrstilo veliko predstav in koncertov medna-rodnih zasedb, nekaj tudi v sklopu večerov Grajskega vi-traža. V prostorih Ostrige bo organiziranih veliko intervju-jev z znanimi Slovend, manj-kalo ne bo DJ-ev, filmskih in tematskih večerov. Slednji bodo reMrvirani tudi za Ostri-gino predavalnico, kjer bodo obravnavali aktualne težave,

ki se dogajajo pri nas in po svetu, na vprašanja pa bodo odgovarjali strokovnjaki. Na Ostriginalu se bodo enkrat na mesec lahko predstavili mladi glasbeniki, Id vadijo v klub-skih prostorih, na Oltarju bodo predstavljene različne vere, za športnike pa bo orga-niziran Težki jc^ging, v sklo-pu katerega bodo prenosi po-membnejših tekem.

Minulo soboto pa je Multi-medijski center Pulsar, ki de-luje v sklopu škofjeloških štu-dentov, s štajersko organizaci-jo MMC Kibla na Mestnem trgu v Škofji Loki organiziral multimedijski kibemetični piknik Kipnik. Namen pikni-ka je bil mimoidočim omogo-čiti prosti dostop do omrežja

in brezžičnega intemeta, v živo so se predstavili sloven-ski VJ-i in DJ-i. Kogar je zani-mal kakšen nasvet v zvezi z uporabo tehnologije, ga je to-krat dobil brezplačno. S tem Kipnik, ki deluje že od leta 2003, nadaljuje program za-bavnega učenja ob dobrem programu in koncertih.

Klub žirovskih študentov pa je isti večer v Dvorani Par-tizan v Žireh organiziral kon-cert skupin Unimogs in Nighl Jump, saj so ugotovili, da domačinom ročk najbolj ugaja, kar je dokazala tudi polna dvorana navdušencev vseh generadj, ki so ob kako-vostnih priredbah uspešnic vseh časov uživali do zgod-njih jutranjih ur.

Neisha pravi, da ima na Železnike lep spomin iz otroštva, saj je tam velikokrat nastopila s pihalno godbo. / fmo: poIoo« mi«

Na prenovljenem Ostrlginem vrtu je bil ogled predstave spretnega žonglerja z ognjem še kako zanimiv. / f««: foion. mi. I j t Baldasin

Intimn Frizurn so odprli novo sezono koncertov Pri Rdeči Ostrigi. / Foto: Polona Mlakar Baldasin

Predstavniki Kible so Škofjeločanom ponudili štajerske dobrote. / FOM : Polona Mlakar Baldasin

Nastopajoči V]-jiln DJ-ji iz M MC Kibla / Foto: Polona Mlakar Baldasm Night )umpi / FOIO: Polona Mlakar Baldasm

VRTIMO GLOBUS Jahalka kitov noseča

Keislia Castle-Hughes se je pri rosnih trinajstih zapisala med zvezde, za odlič-no odigrano vlogo deklice v drami Le-genda o jezdecu kitov je bila leta 2002 kot najmlajša igralka nominirana za Oskarja. Komaj i6-letna Novozelandka očitno odrašča hitreje kot večina otrok,

njena agencija je namreč sporočila, da pričakuje naraš-čaj. Oče otroka je 19-letni Bradley IHulI, ki je Keishin fant že tri leta. Lepotička decembra prihaja na velika platna z vlogo Device Marije v filmu Tlie Nativlty Story.

Večna optimistka Farrah

Farrah Fawcett, ena od treh originalnih Čarlijevih angelčkov iz popularne televi-zijske serije iz 70-ih let, ki je krasila tudi Playboyjeve naslovnice, ima raka na čre-vesju. 59-letno igralko so pred dnevi operirali, sedaj jo čaka kemoterapija. Čeprav je tumor precej velik, je trdno

odločena, da ga bo premagala z optimizmom: "Prepri-čana sem, da lahko človek s pozitivno voljo premaga tudi najtežje življenjske izzive."

Trumpova vodka

Vsestransko uspešni Donald Trump, ki se rade volje loti vsega, kar diši po do-brih denarcih, je svoje prepoznavno ime posodil novi blagovni znamki vodke, čeprav sam ne pije alkohola. Prva pošilj-ka Trump Super Premium vodke je z Ni-zozemskega, kjer jo proizvajajo, že

prispela na newyorSko letališče, visoki kvaliteti primerno so jo na rdeči preprogi pričakali postreščki v črnih kra-vatah in belih rokavicah. Za skrbno oblikovano litrsko steklenico bo treba odšteti 30 ameriških dolarjev.

Sienna o zvestobi

Sienna Miller meni, da je monogamija precenjena. "Po mojem je monogamija čudna stvar. Je precenjena vrlina, saj smo vsi živali, nihče ni popoln," svoje mnenje o zvestobi opisuje britanska igralka. Njeni starši so bili hipiji, zato je odraščala v duhu cvetja, miru in ljubezni: "Bili so zelo

liberalni. V našo hišo so zahajali umetniki in glasbeniki in vseskozi sem vedela, da so moji starši poredni in počnejo stvari, ki jih starši drugih otrok ne." Sienna je lekcijo o ne-zvestobi dobila tudi lani, ko jo je Jude Law prevaral z varu-ško otrok, kljub temu sta še vedno par

Izredna študentka ekonomije Vanda Lampe je sicer doma v Trbovljah, trenutno pa jo lahko srečujemo v gorenjskih koncih kot svojevrsten model. Sodeluje z znano mojstrico čopiča posllkave telesa Alenko Petrnel, ki prihaja iz Zgomjesavske doline. / Foto: j>n« Pipan

Sava Bohinjka bo sedaj čistejša - Gorenjski glas - Arhiv

Documents

Transcript of Sava Bohinjka bo sedaj čistejša - Gorenjski glas - Arhiv