Kranjcanka_20110118_001.pdf - Gorenjski glas - Arhiv

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A M E S T N O O B Č I N O K R A N J

Januar 2011 • Številka 1Leto: XIII - ISSN 1408-7103

Kranjčanka predstavlja

2 - K R A N J Č A N K A

KRANJ, Staneta Žagarja 67Delovni čas: pon.- pet. 900 - 2000,

sobota 900 - 1800

JESENICE, Cesta železarjev 4bDelovni čas: pon.- pet. 900 - 2000,

sobota 800 - 1300

visoki sijaj

� spalnicaMARINA,5 delna omara, postelja180 x 200 cm, 2 nočniomarici, barva: sliva/bela

� regal BOSS 2,340 x 200 x 56 cm

� sedežna garnitura VISION,290 x 210 cm, ležišče zadoplačilo, eko usnje

*cena velja samo ob nakupu celotnega paketa(Dnevni regal, spalnica, sedežna garnitura)

brez komode�

� �

Možnost izbiremed različnimi

barvami. €1.100SAMONEVERJETNIH

komplet

LES

NIN

A d.

o.o.

, C

ES

TAN

AB

OK

ALC

E 4

0,

LJU

BLJ

ANA

PONUDBA VELJA

DO 31. 1. 2011


Predstavitev mode 19. stoletjaVožnja s kočijo

Festival lajnarjev

Tradicionalni recitali Prešernovih pesmi

Tisk cenzurirane Zdravljice Sejem domače in umetnostne obrti

Nastopi pevskih zborov in folklornih skupin

Bogata gastronomska ponudba

Lutkovna predstava za najmlajše

ww

w.t

ouri

sm-k

ranj

.si

Vsako uro se bomo zavrteli v ritmih valčka

Bodite tudi Vi del 19. stoletja !

Pridite na prireditev oblečeni v oblačilih19. st.

K R A N J Č A N K A - 3

Novembra lani so minila štiri leta, odkar jekitajski maser Hongxin Wu odprl masažnisalon v Prenočišču Dežman na Kokrici priKranju, pred tem pa je vrsto let masiral naBledu. V dobrih štirih letih so se o učinko-vitosti tradicionalne kitajske masaže pre-pričali že številni Kranjčani, ki so jih pestilerazlične bolečine. Kitajska masaža namrečomogoča telesu naravno in zato učinkovi-to samoobnovo, zato uspešno odpravljamišične težave, bolečine v vratu, ramenihin kolenih, težave s hrbtenico, išias in de-presijo, priporočajo pa jo tudi vsem, ki soizčrpani zaradi vsakodnevnega stresnegaživljenja ali preobremenitve. Med njimi je tudi triinpetdesetletna Roma-na iz Šenčurja. Pred dvanajstimi leti je bila

na operaciji zaradi kalcinata desne roke instrgane mišice, po kateri je sledilo dolgo inmukotrpno okrevanje. Prav zato se je šestlet kasneje, ko so se pojavile podobne te-žave na levi roki, raje odločila, da pomočpoišče pri kitajskem maserju Wuju. ”Rokame je tako bolela, da niti predpasnika ni-sem mogla zavezati, pomagala pa ni nobe-na tableta ali blokada, kar so mi predpiso-vali zdravniki. Po dvanajstih terapijah priWuju je bolečina popolnoma izginila, rokaje spet postala gibljiva in še danes, po še-stih letih, nimam nobenih težav z roko.”Lani ji je Wu znova učinkovito pomagal, to-krat zaradi vnetega vratnega živca. ”Njego-va masaža zelo pomaga, poleg tega je zeloprijazna oseba, ki deluje zelo pomirjevalnona ostale,” je zadovoljna Romana.Podobno pove tudi sedeminštiridesetlet-na Petra iz Kranja, ki jo večkrat zagrabi vhrbtu. ”Nazadnje sem imela tako hude bo-lečine, da sem morala iti na bolniško. PriWuju sem bila na desetih terapijah in za-res mi je pomagalo. Prav čutiš, kako zaradinjegove masaže popušča napetost v tele-su. Z njim sem zadovoljna tudi zato, ker jepošten in mu ne gre le za denar,” je pove-

dala. Na Wujevo masažo redno hodi tudisedemdesetletni Franc iz okolice Kranja.”Pred šestimi leti sem imel močno vrtogla-vico in hude bolečine v križu. Ker ni nič po-magalo, sem poskusil še s kitajsko masažo,po kateri so bolečine povsem izginile, se-daj pa preventivno še vedno hodim namasažo enkrat na mesec ali dva.” Izkoristite torej izjemno priložnost in se na-ročite na kitajsko masažo pri kitajskem ma-serju Wuju v Prenočiščih Dežman na Ko-krici pri Kranju, kjer izvajajo tudi tajskomasažo. Studio masaže dela vsak dan (ra-zen nedelje) od 14. do 21. ure. Naročilasprejemajo po telefonu. In ne bojte se jezi-kovnih razlik, Wu govori tudi slovensko.

Kitajska masaža v Kranju

www.wu-masaza.com

Line

a al

pe, d

.o.o

., N

ovak

ova

ulic

a 1,

100

0 Lj

ublja

na

Prenočišče Dežman, Kokrica pri KranjuTel.: 04/204 51 31, 04/204 51 42Gsm: 040/352 388

Kranjčanka


KRANJČANKA (ISSN 1408-7103) je mesečna priloga Gorenjskega glasa za Mestno občino Kranj. Prilogo je pripravilGorenjski glas, d.o.o., Kranj: odgovorna urednica Marija Volčjak,urednica Suzana P. Kovačič. Komercialist: Janez Čimžar -041/704-857. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk:Delo, d. d., Tiskarsko središče. Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Bleiweisova cesta 4, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13. E-pošta: [email protected]; mali oglasi: telefon04/201-42-47; delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petekod 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in praz-niki zaprto.; KRANJČANKA je priloga 5. številke Gorenjskegaglasa, 18. januarja 2011, v nakladi 21.400 izvodov jo dobijo vsagospodinjstva in imetniki poštnih predalov v Mestni občini Kranjbrezplačno. Raznos: Pošta Slovenije, PE Kranj. Naslednja Kranj-čanka izide v torek, 15. februarja 2011.

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A M E S T N O O B Č I N O K R A N J

Januar 2011 • Številka 1Leto: XIII - ISSN 1408-7103

NAROČAM

Ime in priimek:

Naslov:

Kranjčanka je redna priloga časopisa

Osrednji gorenjski časopis, ki pokriva širše območjeGorenjske. Časopis z bogato tradicijo, saj neprekinjenoizhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo vdaljne leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, poli-tično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vsehpodročij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Piše-mo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjskiglas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. V veselju inžalosti. Za vas sprašujemo, kaj je novega. Zaradi vas za-stavljamo tudi neprijetna vprašanja. Morda vas kdaj kajnaučimo. In seveda poskrbimo za sprostitev in zabavo.Samo zaradi vas predemo misli. Naglas.Časopis, ki izhaja dvakrat tedensko, dopolnjujemo zbrezplačnimi prilogami, kot sta npr. Kranjčanka inLočanka, ter ob koncu leta z letopisom GORENJSKA.Če vas poleg branja Kranjčanke zanimajo tudi novice zvse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.

Na naslovnici: Gina Rakifov, očala Art optika KranjLičenje: Katja NovakFoto: Tina Dokl

”Smo strokovna invarna bolnišnica”V prostorih Mestne občine Kranj je potekalaokrogla miza na temo Ni nam vseeno, smoproti zaprtju Bolnišnice za ginekologijo inporodništvo Kranj. Svojega pogleda na racionalizacijo mreže porodnišnic v Sloveniji pa niso predstavili predstavnikiministrstva za zdravje, ker nikogar, kljub vabilu, ni bilo.

9Stran

Stilska preobrazba

Januarske stilske preobrazbe se je razveselila 43-letna Ana iz Strahinja.

Gospodinja in mati treh otrok, starih 18, 16 in 12 let, je na sredino

dopoldne kuhinjsko posodo in sesalec zamenjala za čas zase.

Ponosen na slovenske korenine

Zoran Stokić se je s soprogo Svetlano iz Čačka preselil v Slovenijo, domovino

svojih prednikov. ”V družini smo ves čas ohranjali

slovenski jezik, slovenske običaje in stike s slovenskimi sorodniki,”

je povedal.

6Stran

24Stran

Kranj je bil prestolnica košarkeDvorana na Planini je prejšnjo nedeljo gostila Dan slovenske ženske košarke, dekleta pa so pod koši skušala dokazati, daje tudi njihova igra še kako privlačna in zanimiva.

20Stran


● KnjigaKava

● KnjigaMleko● Knjiga

Prvi kranjskiropar

● Skodelica

Kot vsako leto smo tudi letos za vas pripravili nekaj praktičnih daril, med katerimi boste lahko izbirali, ko boste prišli k nam poravnat letno naročnino na Gorenjski glas. Na sedežu Gorenjskega glasa, na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju (zraven nebotičnika) vas bomo od ponedeljka do petka pričakovali od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Ko boste na obisku pri nas, vas bomo postregli tudi z brezplačno kavico. Vabljeni!

Naročnina za leto 2011 znaša 156 evrov. Pri plačilu letne naročnine vam priznamo 25-odstotni popust in znaša le 117 evrov(prihranite kar 39 evrov)!

● KnjigaDivjačina

Poh

itit

e, š

tevi

lo p

osa

mez

nih

dar

il je

om

ejen

o.

ww

w.g

oren

jski

gla

s.si

● KnjigaSladka Evropa

POTREBUJETE GOTOVINO?!!!! GOTOVINSKA POSOJILA - DO 1000 EUR

IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ !!!

NA PODLAGI OSEBNEGA DOHODKA ALI POKOJNINE (stara obremenitev ni ovira)

PLAČEVANJE PREKO POLOŽNIC

DOBA VRAČANJA: do 24 mesecev

NAJHITREJE DO GOTOVINE

KREDITNA TOČKA, D. O. O. ŠUCEVA ULICA 25, 4000 KRANJ04/236 68 08, mtel.: 051/387 753DELOVNI ČAS: 8. DO 17. URE


25 odstotkov popusta, darilo in še kavica!

Ljudje in dogodki


Sorodnik Franca Kozjeka iz Zgornje Besnice

Zakonca Zoran in Svetlana Stokić sta se izČačka v Srbiji oktobra preselila v Kranj. Nistaprišla kot ”gastarbajterja”, nenazadnje sta vČačku pustila opremljen dom, ampak ju je vSlovenijo vleklo srce, kot razloži Zoran Sto-kić: ”Korenine moje družine so v Sloveniji.Moj praded in prababica Franc in Ana Kozjeksta bila s hčerko Marijo izgnana iz Slovenije včasu Hitlerjeve okupacije leta 1941. Praded,rojen leta 1892 v Zgornji Besnici v uglednidružini, je zaključil prometno šolo v Ljubljani,prvo delo je dobil v Ormožu, kjer je spoznalbodočo soprogo Ano. Ob začetku okupacije jedelal kot vodja železniške postaje v Zrečah,potem pa so ga Nemci, skupaj z njegovo mla-do družino in skupaj še z nekaterimi napredni-mi Slovenci, izgnali v Srbijo. Kozjekove jepod streho vzela družina Glišić v vasi Djunis.Hčerka Marija se je leta 1942 poročila v Srbi-ji, Franc Kozjek je po drugi svetovni vojni šelv Maribor, čez tri leta pa se je zaradi službeznova vrnil v Srbijo, kjer je vse do upokojitvedelal na generalni direkciji jugoslovanskih že-leznic v Beogradu. Ob upokojitvi leta 1958 seje družina preselila v Čačak.”

V družini se je govorilo slovenskoZoran Stokić o svojih prednikih hrani veli-

ko dokumentov in fotografij. ”Praded FrancKozjek nikdar ni prekinil vezi s svojo rodnoSlovenijo, bil je tudi dopisnik tedaj GlasaGorenjske (Gorenjskega glasa), ki je ob nje-govi smrti tudi objavil In memoriam. Bil jenapreden Slovenec, govoril je pet svetovnihjezikov. V družini se je govorilo slovensko,tudi del mojega življenja je vezan na pradeda.Naučil me je slovensko, me spoznal s sloven-sko kulturo, običaji ... Star sem bil petnajstlet, ko je umrl, s poučevanjem slovenskegajezika je nadaljevala Marija, moja babica.Družinsko drevo, ki ga hranim, seže več kot

150 let nazaj. Moj praded je imel tri sestre,dva brata in potomce, ki še živijo v Kranju; znekaterimi od njih imava s soprogo stike.Moja sorodnica je Marija Šolar, ki je objavi-la album besniških družin z rodovniki podnaslovom Naše korenine; med drugimi so vnjem tudi fotografije mojih prednikov. Vknjigi Besnica v ljudskem izročilu je Šolarje-va objavila nekaj prispevkov mojega pradedaFranca. Trenutno urejam njegov rokopis Spo-mini na leta 1942 - 1945, ki ga bom predal

Mariji Šolar za njeno novo knjigo; odstopilsem ji tudi fotografije vseh aktivnosti FrancaKozjeka iz časov, ko je še živel v Sloveniji(na primer gledališke predstave, v katerih jeigral). Praded je bil namreč igralec in režiser,tudi prababica Ana je bila izvrstna igralka,”je nadaljeval Zoran Stokić, ki je iz spoštova-nja do pradedka in prababice tudi v srbskemčasopisu Nada leta 1978 objavil članek o nju-ni življenjski poti; tedaj je bil pradedek star86 let, prababica pa 75 let.

Ponosen na slovenske korenineZoran Stokić se je s soprogo Svetlano iz Čačka preselil v Slovenijo, domovino njegovih prednikov.

”V družini smo ves čas ohranjali slovenski jezik, slovenske običaje in stike s slovenskimi sorodniki,” je povedal.

Svetlana in Zoran Stokić pokažeta album fotografij Zoranovih slovenskih prednikov. ”V Gasilskem domu vBesnici so igrali predstavo Kovačev študent. Scenografijo je pripravila Marija Šolar, del scene je bila tudi fotografija mojega pradeda z družino,” je povedal Zoran Stokić.

AGE

NC

IJA

ČE

LIK

d.o

.o.,

VIR

MAŠ

E 1

18

, Š

KO

FJA

LOK

A

Ljudje in dogodki


Treba je odpreti vrata in srce za druge ljudi

Zoran Stokić je že kot otrok prihajal na po-čitnice v Kranj in Ormož. Kot se spominja:”Hiša Franca Kozjeka v Zgornji Besnici, priŠpanu po domače, še stoji. Spomnim se tehiše še iz mojih otroških let in tople krušnepeči v njej.”

Zoranovi sorodniki v Čačku so umrli intudi to je bil eden od razlogov, da sta se s so-progo Svetlano preselila v Kranj. ”Zoranustojim ob strani in če ga je vleklo v Sloveni-jo, je tudi meni prav. Prvič sem bila z njim vSloveniji leta 2007. Ogledala sva si velikoznamenitosti in bila sem navdušena. V Čač-ku hraniva približno tisoč digitalnih fotogra-fij, ki sva jih posnela v Sloveniji. Spoznalasem njegove sorodnike, nič mi ni več tuje ...Sva sama, otrok nimava in sva podpora drugdrugemu. Pred dnevi so nama prijatelji izČačka pripeljali še najinega mucka,” je pove-dala Svetlana Stokić.

Svetlana in Zoran Stokić sta tudi člana Druš-tva Slovencev ”Sava” v Beogradu, oba stapodpisala izjavo o podpori elektorju za naci-onalni svet slovenske nacionalne manjšine vSrbiji. Zoran Stokić je pred dobrim letom dnidobil slovensko državljanstvo, soproga Sve-tlana pa ima dovoljenje za začasno bivanje zaobdobje petih let. ”Po poklicu sem medicin-ska sestra, čakam še na delovno dovoljenje,

potem pa upam, da bom kje dobila službo.Slišim, da v Sloveniji primanjkuje tega ka-dra,” je povedala. Svetlana Stokić se trudi go-voriti slovensko, pravi, da bo šla še na tečajslovenskega jezika, potem pa bo zaprosila zadržavljanstvo. ”Pustila sem sorodnike v Čač-ku, pa naj se to ne sliši preveč nostalgično,saj se pogosto slišimo,” je dodala.

Išče nove izziveV Čačku se je Zoran Stokić, gimnazijski

maturant, ukvarjal z različnimi posli. Gimnazijski maturant je bil nekaj let lastnik

cvetličarne, zatem parfumerije in videoteke.Delal je tudi v računovodstvu, na mestni tele-viziji je bil filmski urednik in reporter, bil jetudi voditelj programa na radijskih postajah.”Njegov glas so večkrat uporabili v rekla-mah,” je povedala Svetlana Stokić. V Slove-niji službe, ustrezne njegovemu znanju in iz-kušnjam, še ni našel. Začasno, za mesec dnije skladiščnik v enem od nakupovalnih cen-trov v Ljubljani in išče novo službo, pred-vsem pa nove priložnosti ter izzive.

Zakonca imata rada polno hišo, kot pravita.”Rada gostiva vse tiste ljudi, ki mislijo do-bro,” je poudarila Svetlana Stokić, ki v na-jemniškem stanovanju v Kranju hrani velikokuharskih receptov, tako srbskih kot sloven-skih. Tudi za potico.

Suzana P. Kovačič / Foto: Tina Dokl

NOVO: Orientalski plesZačetna stopnja, torek, 25. 1., ob 20.30Cena 40€ na osebo, (4 vaje po 90 minut)

Promocija v januarju in februarju:Pripelji prijateljico in pleši 50% ceneje

Informacije in prijave: www.plesniklub-art.com ali 041 244 244

Družabni ples:Začetni tečaj, sobota, 22. 1., ob 19. uri

Nadaljevalni tečaj 1, sobota, 22. 1., ob 20.30

(Mega center Kranj)

Cena 55€ na osebo,(8 vaj po 90 minut)

Izberi pravilno,

zapleši

s Plesno šolo

ARTJEZIKOVNI TEČAJI

RAČUNALNIŠKI TEČAJI

Angleščina Nemščina ItalijanščinaŠpanščina Francoščina RuščinaJaponščina Poljščina Arabščina

Slovenščina Latinščina Kitajščina

TEČAJI ZA PROSTI ČASMozaik Klekljanje Nakit Keramika Slikanje Risanje Poslikava stekla, svile,...

Windows Word Excel Power Point

MEKON LOKA D.O.O.Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka

tel.: 04 51 50 [email protected]

ZA:učencedijake

študenteodrasle

upokojence

KDAJ?Pričetki od

7. februarja dalje.

Na voljo je več kot 150

različnih terminov.

PONUDBAjezikovni tečaji

60 učnih ur odrasli

249 EURCena vsebuje 20% DDV. Učno gradivo ni vključeno v ceno.

TAXI MONET0 51 / 3 2 0 - 5 0 5

NAJCENEJŠI TAXI V MESTU

Pavla

Grč

ar s

.p.,

Savs

ka L

oka

20, K

ranj

Krvodajalske akcije v januarju

Območno združenje Rdečega križa Kranjorganizira več krvodajalskih akcij, posebniavtobusi bodo na odvzem krvi na Zavod zatransfuzijsko medicino v Ljubljano odpe-ljali po naslednjem razporedu: v sredo, 26.januarja, bo avtobus odpeljal ob 7. uri iz-pred Krajevne organizacije Rdečega križa(KO RK) Huje in KO RK Planina, ob 8.30in ob 10. uri pa izpred Gimnazije Kranj. Včetrtek, 27. januarja, bo avtobus odpeljalob 6. uri zjutraj izpred KO RK Preddvor,ob 8. in 10. uri pa izpred Tehniškega šol-skega centra Kranj.

V petek, 28. januarja, bodo organiziraliterensko krvodajalsko akcijo v Kranju. Od-vzemi krvi bodo od 7. do 13. ure v Gasilskipostaji GRS Kranj na Bleiweisovi cesti 34(nasproti AMZS). S. K.


Karikatura

Aktualno


”V kranjski porodnišnici so strokovni inimajo oseben pristop. To, da se ti res posveti-jo, meni veliko pomeni,” je povedala nekdanjasmučarka Špela Pretnar, mamica trimesečne-ga Maka, na okrogli mizi, ki je prejšnji četrtekpotekala na temo Ni nam vseeno, smo protizaprtju Bolnišnice za ginekologijo in porod-ništvo (BGP) Kranj, ki jo je sklical kranjskižupan Mohor Bogataj. Po številu udeleženihje bil odziv dober, povabilu pa se niso odzvalipredstavniki ministrstva za zdravje, niti župa-ni Zgornje Gorenjske.

”Prepričani smo, da je kranjska porodnišni-ca med zdravstvenimi ustanovami visoke ka-kovosti, kar dokazuje tudi to, da v Kranj pri-hajajo rojevat mamice iz vse Slovenije,” jepovedal župan Mohor Bogataj. ”Kot direk-tor porodnišnice sem dal skozi šest ministrov;vsak jo je hotel ukinjati, potem pa je tudivsak uvidel kvaliteto majhnih porodnišnic,”je povedal prof. dr. Marko Lavrič, ki je že46 let v kranjski porodnišnici, od tega je bilveč kot petnajst let direktor. ”Še vedno dežu-ram in delam v porodni sobi. Smo visokostrokovna in varna bolnišnica in zagotavlja-mo 24-urno prisotnost ginekologa - porodni-čarja, pediatra (ki dela samo na mestu porod-nega oddelka!) in anesteziologa,” je dodal inpovedal še nekaj o centralizaciji: ”V Anglijiso v preteklih desetletjih naredili napako, koso centralizirali porodnišnice; največja je vLiverpoolu, kjer imajo čez 8000 porodov naleto. Temu modelu pa ni sledila Nemčija, naj-večja klinika v Frankfurtu ima 1800 porodovna leto. V velikih ustanovah je namreč težkoobvladati in organizirati delo.”

Kakovost je bistvena”V ljubljanski porodnišnici imajo petnajst

porodov na dan, na en dan so imeli enaintri-deset porodov, kar je največ v zadnjih petihletih. Kaj bo, če bodo ukinili kakšno porod-

nišnico in bo porodov v Ljubljani še več? Kajbo sploh še imela ženska od babice? V svetugre trend v smer, da porode v glavnem, z izjemo kompliciranih, vodijo babice (kar jevmes med porodi na domu in v bolnišnici),”je poudaril prof. dr. Marjan Pajntar, dr.med. spec., ki je dvaindvajset let delal vkranjski BGP, dvanajst let v Ljubljani, zdajpa deluje kot vodja projekta kakovosti zdrav-stva v Sloveniji. ”Kakovost je prvi poudarekv zdravstvu. Kranjska porodnišnica je po številnih kazalcih še vedno med prvimi štirimiv Sloveniji po kakovosti,” je še dodal.

Odločitev bo znana 25. januarjaPredsednik sveta zavoda BGP Kranj Matjaž

Tavčar in še nekateri sodelujoči na okroglimizi so se spraševali, ali okrogla miza vendar-le ni bila sklicana prehitro, ker bo zdravstvenisvet o strategiji razvoja in celostne ureditveginekološko-porodne službe v Sloveniji doleta 2020 razpravljal in odločal 25. januarja.Nada Mihajlović, podžupanja MOK, je po-jasnila: ”Govorila sem z ministrom za zdravjeDorjanom Marušičem. Povedal mi je, da vna-prej ni zapiral nobene porodnišnice in da bo oracionalizaciji ginekološko-porodne službepovedal več, ko bodo znani rezultati.” BrankoGrims, občinski svetnik in poslanec v Držav-nem zboru, pa je poudaril: ”Nisem prevečoptimističen, aktivnosti je treba nadaljevati instopnjevati. Okrogla miza ni preuranjena, zdajje čas, da se izrazi volja, potem bo prepozno.

Materinstvo, življenje otroka je daleč pred var-čevanjem.” BGP Kranj pod direktorico An-drejo Cerkvenik Škafar deluje s pozitivno nič-lo, kot je še poudaril Matjaž Tavčar: ”Bolniš-nica sledi razvoju in tudi iz poslovnih razlogovnismo zaznali, da bi bilo treba racionaliziratiali ukinjati dejavnost.”

Glas županovOglasili pa so se tudi župani. Franc Čebulj,

župan občine Cerklje, je povedal: ”Pod minis-trom Dušanom Kebrom so želeli ukiniti porod-niški oddelek v Splošni bolnišnici Jesenice. Takrat smo gorenjski župani celovito nastopiliproti temu. Na današnji okrogli mizi pogrešamžupane zgornje Gorenjske ...” Milan Čadež,župan občine Gorenja vas - Poljane, pa je dejal:”V naši občini imamo največje število rojstevna prebivalca Slovenije. Slišal sem izjavo, da nebodo poslušali mamic, ampak da bo odločilastroka. Mislim, da je to tema, ki zadeva širšojavnost.” Miro Kozelj, župan občine Šenčur,pa: ”Protestiram proti temu, da na okrogli mizini predstavnika ministrstva.” Borut Sajovic,župan občine Tržič, je menil: ”Nikjer nisem slišal, da imamo slabo porodnišnico. Če bi bilezadeve normalne, taka regijska bolnišnica ni-kdar ne bi bila na Jesenicah, ampak v Kranju.Na Gorenjskem je porodov za eno kvalitetnobolnišnico in ta naj bo v Kranju.” Župan MohorBogataj pa je sklenil z besedami: ”Iz današnjeokrogle mize odhajamo enotni: vsi smo za, dakranjska porodnišnica ostane.”

Sklep okrogle mize, s katerim sta se strinja-la tako stroka kot politika, je bil: Krajani inžupani spodnje gorenjske regije prepoznava-jo BGP Kranj kot varno in kakovostno porod-nišnico, ki bo tudi v prihodnje s svojo strate-ško lego izpolnjevala svoje poslanstvo in vizijo, skladno s potrebami prebivalstva Gorenjske regije in širše Slovenije.

Suzana P. Kovačič / Foto: Tina Dokl

”Lani se je pri nas rodilo 1647 otrok(od tega je bilo 17 parov dvojčkov).Trend rojstev v zadnjih letih raste inlahko povem, da smo s kakovostnim inosebnim pristopom, ki si ga naše paci-entke vse bolj želijo in znajo ceniti, pridobili vidno mesto v okviru sloven-skega porodništva. Imamo zelo nizekodstotek otrok, ki jih premestimo v terciarne ustanove, in odlične rezultatevitalne statistike,” je povedala asist.Andreja Cerkvenik - Škafar, dr. med.,direktorica BGP Kranj.

Člani Mestnega odbora SDS Kranj soprejšnjo sredo direktorici Bolnišnice zaginekologijo in porodništvo Kranj sim-bolno izročili dobrih 20 tisoč zbranihpodpisov podpore ljudi k ”Peticiji protiukinitvi porodnišnice v Kranju”.

”Smo strokovna in varna bolnišnica”V prostorih Mestne občine Kranj je potekala okrogla miza na temo Ni nam vseeno, smo proti zaprtju

Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj.

Ljudje in dogodki


Jaka potrebuje defibrilatorStekla je humanitarna akcija za nakup polavtomatskega defibrilatorja za petnajstletnega

srčnega bolnika Jaka Kogovška.

Jaka Kogovšek je junija lani med igro ko-šarke izgubil zavest, dobil je krče. Kazalo jena epileptični napad, v bolnišnici so kasnejeizvidi pokazali drugo diagnozo: podaljšanoQT dobo, kar povzroča motnje v ritmu srca,zato lahko pride do zastoja srca. Zdravniki somu uvedli doživljenjsko terapijo, zdravilabloksan. ”V primeru, da bi se mu napad šekdaj ponovil, pa je edina pomoč oživljanje,”je povedala Jakova mamica Alja Jež, ki se jespraševala, kako sinu še lahko pomaga. ”Boljvarno bi bilo, če bi imel ob sebi polavtomat-

ski defibrilator, ki je enostaven za uporabo intistemu, ki oživlja, daje jasna zvočna navodi-la, kako voditi postopek oživljanja. Upamo,da do tega ne bo več prišlo, vendar za to tudis strani zdravnikov nimamo zagotovila,” jepovedala Jakova mamica, ki denarja za na-kup polavtomatskega defibrilatorja, ki stanepribližno 1800 evrov, nima. Doma so trijeotroci in ena plača, zato se je obrnila po po-moč k Območnemu združenju Rdečega križa(OZ RK) Kranj. ”Presodili smo, da Jaka po-lavtomatski defibrilator potrebuje, ker pa na

OZ RK Kranj posebnih sredstev v ta namennimamo, smo organizirali humanitarno akci-jo, s katero želimo zbrati potreben denar zanakup,” je povedala Milka Miklavčič, sekre-tarka pri OZ RK Kranj, kjer imajo odprttransakcijski račun, št.: 07000-0000100776,sklic na 00 10012011, namen: za Jaka.

Jaka Kogovšek je doma v Kranju in je dijakprvega letnika Ekonomske gimnazije inSrednje šole Radovljica, obiskuje programmedijski tehnik. Po lanskem juniju je nekda-nji športnik moral precej spremeniti, pred-vsem pa umiriti tempo življenja.

Suzana P. Kovačič

Deja

n Ge

ringe

r s.p

.

URARSTVOGERINGER

Župančičeva 2, 4000 Kranj, tel.: 04 233 05 89

PRODAJA IN SERVISP O P R AV I L A S TA R I N S K I H U R

Vprašajte županaAktualna vprašanja županu Mestne ob-

čine Kranj Mohorju Bogataju lahko po-stavite v Kranjčanki. Pobudo ali vpraša-nje pošljite v uredništvo Kranjčanke na e-naslov [email protected] ali popošti na naslov Gorenjski glas, Bleiweiso-va cesta 4, 4000 Kranj. Pripišite svoje imein priimek ter naslov oziroma telefonskoštevilko, da vas pokličemo v primeru ne-jasnosti. Odgovore župana bomo objav-ljali v Kranjčanki, na vašo željo lahko ob-javimo samo inicialko imena in priimka.Vprašanja za prihodnjo Kranjčanko priča-kujemo do konca meseca.

Suzana P. Kovačič

Alja Jež, Jaka Kogovšek in Milka Miklavčič s polavtomatskim defibrilatorjem, kakršnega potrebujeJaka. / Foto: Tina Dokl

BO

LNIŠ

NIC

A ZA

GIN

EK

OLO

GIJ

O IN

PO

RO

DN

IŠTV

O K

RAN

J, K

IDR

IČE

VA 3

8A,

KR

ANJ

KRANJ Žabnica, Dorfarje 17, tel.: (04) 502 19 00, e-pošta: [email protected] BTC HALA 10, tel.: (01) 541 18 20, e-pošta: [email protected]

NOVO Kuhinja URBANA in kuhinja NATURA

Akc

ijski

pop

ust

velja

ob

plač

ilu z

got

ovin

o do

31

. 1. 2

01

1.

Kuhinja je vonj. Vonj po naravi - tudi sredi mesta. Kuhinja je okus. Okus svetovljanstva - tudi sredi narave.Kuhinja s čistimi linijami, z občutkom brezčasnosti in imenom kakovosti ...

KVALITETNO● odlični materiali● vrhunska oblika ● barve za vsak okus● priročna osvetlitev

PRAKTIČNO● popoln izkoristek prostora● sodobne kotne rešitve● polni izvlek predalov● uporabne omare

z izvlečnimi mrežami

UGODNO- 20 % promocijski

popust

��

��

�� !��"�#�$��

��

�� !"##��$��%&��""#��"� ��!��

�� !"#$%&"� ��'�� ()!�#�*�� &"��+�+

'��(��)�� *)��+++,��,��

��%��&��'��()��*��+ ,-��. �/

��0�� 1��!!��2��+ !-�3�/�/

Moj dom


Nižji stroški ogrevanja vodeV sklopu projekta ENSVET (energetsko svetovanje) po Sloveniji deluje 30 energetskih svetovalnih pisarn, v katerih energetski svetovalci brezplačno svetujejo, kako zmanjšati rabo energije, izboljšajo

bivalne pogoje in prispevajo k varovanju okolja.

Tokrat je energetski svetovalec Samo Co-telj spregovoril o novih možnostih ogreva-nja sanitarne vode v večstanovanjskih ob-jektih ter tudi o aktualnih razpisih Eko-sklada. Ogrevanje stanovanj je ponavadiskupinsko, s skupno kurilnico ali prek da-ljinskega sistema ogrevanja. Kakšne soprednosti in slabosti ogrevanja sanitarnevode v skupni kurilnici?

”Klasični sistemi s skupno kurilnico deluje-jo dobro kot ogrevalni sistemi, ni pa toustrezna rešitev za pripravo tople sanitarnevode. Največkrat si stanovalci vodo ogrevajov električnih grelnikih (bojlerjih). Pomanj-kljivosti klasičnega sistema ogrevanja lahkoodpravimo z vgradnjo stanovanjskih postaj,kjer se topla voda pripravlja energetsko učin-kovito za vsako stanovanje posebej. Stano-vanjska postaja omogoča regulacijo ogreva-nja in izvedbo meritev porabe energije in toneposredno v stanovanju, tako da ima upo-rabnik nadzor nad porabo energije, kar je bistvena prednost.”

Kdaj je smiselno nadgraditi skupno ku-rilnico?

”Rešitev s stanovanjskimi postajami so za-čeli uporabljati v skandinavskih državah, upo-raba pa se je razširila tudi k nam. Primerne soza vgradnjo tako pri novogradnjah kot prinadgradnji oziroma posodobitvi klasičnegaogrevanja s skupno kurilnico. Pri novogradnji

imamo lahko nek večstanovanjski objekt,ogrevan s plinskimi trošili (grelniki), ki jihnamestimo v vsako stanovanje posebej ali pazgradimo skupno kurilnico in v posameznastanovanja vgradimo stanovanjske postaje. Prinadgradnji klasičnih ogrevalnih sistemov jetreba vsak primer obravnavati posebej, vendarvelja, da je stanovanjska postaja lahko povsodin ne potrebuje posebnega vzdrževanja.”

Lastnike stanovanj od ugodnih rešitevodvračajo tudi visoki stroški investicije.Kakšni so stroški postavitve stanovanjskihpostaj?

”Po podatkih, ki jih objavljajo proizvajalci,je vgradnja stanovanjskih postaj cenejša za10 do 15 odstotkov v primerjavi s sistemom,kjer je v vsakem stanovanju nameščeno plin-sko trošilo. Če gre za večstanovanjski objekt,priključen na daljinsko ogrevanje, je vgradnjastanovanjskih postaj cenejša za 10 odstotkovv primerjavi s centralno pripravo tople vode,kjer je na toplotno postajo vključenih do 40 stanovanj. Kjer je priključenih do 80 sta-novanj, je investicija enaka centralni pripravitople vode.”

Je ta rešitev podobna ogrevalnikomvode, le da je cena ogrevanja sanitarnevode cenejša?

”Na prvi pogled bi se lahko tudi tako razu-melo, vendar je stanovanjska postaja z vidikaugodja uporabnika najbolj primerljiva s plin-

skim grelnikom, nameščenim v stanovanjih,le namestitev je manj zahtevna. Sicer uporab-nik individualno vpliva na regulacijo tempe-rature, s tem pa tudi porabo energije.”

Kakšne ugodnosti prinaša investicija vstanovanjsko postajo?

”Z vgradnjo stanovanjske postaje dobi sta-novalec tehnološko opremo, ki omogočamerjenje porabe energije, nastavitev tempe-rature ogrevanja in temperature sanitarnevode, hidravlično uravnoteženje sistema,ekonomično pripravo tople vode, vse to papomeni izboljšanje bivalnega ugodja in učin-kovito rabo energije ter posledično zmanjša-nje stroška za energijo.”

Je za tovrstno investicijo mogoče prido-biti subvencijo Ekosklada?

”Za tovrstno investicijo ni mogoče pridobi-ti subvencije, razen v delu, kadar je stano-vanjska postaja aktivni element hidravlične-ga uravnoteženja in sistema delitve stroškovza toploto v večstanovanjskih stavbah sklad-no z javnim pozivom 7SUB-OB11.”

Kateri razpisi so še aktualni pri Ekoskla-du?

”Poleg omenjenega razpisa, ki se nanaša navečstanovanjske stavbe, je objavljen tudi jav-ni poziv 6SUB-OB11 za nepovratne finančnespodbude občanom za nove naložbe rabe ob-novljivih virov energije in večje energetskeučinkovitosti stanovanjskih stavb. Na oba raz-pisa se je lani prijavilo okoli 15 tisoč občanov,za leto 2011 pa je Ekosklad objavil razpisa žev decembru. Razlika med lanskim in letoš-njim razpisom je, da po aktualnem razpisu ni

BOEN PARKETI

PVC podi FLOOR DESIGN

Dobava in montaža ZUNANJIH TERAS

Čistila in premazi za parket,

laminat, pluto, linolej in TERASE

Kutin d. o. o., Golniška c. 63, Mlaka pri Kranju, gsm: 040/316-816

AKCIJA 2– in 3–slojnih parketov vrhunskega proizvajalca BOEN:jesen, hrast, doussie, bukev in oreh

10% popusta na vse PVC pode FLOOR DESIGN

Samo Cotelj

Moj dom


BEGUNJEZapuæe 10 B

(Bivøa tovarna Sukno)Tel.: (04) 532 57 75

Spominski lateksSpominski lateks

Žimnice, ki jih sanjate podnevi

www.postelja.com

Pridite vsi tisti, ki slabo spite in preizkusite novost

SPOMINSKI LATEX

KRANJCesta talcev 67

(PC Lisjak, 1. nadstropje)Tel.: (04) 231 67 61

LJUBLJANA BEÆIGRADPeriœeva ulica 21 (Beæigrajski dvor)

Tel.: (01) 280 67 90Pokliœite za parking!

LJUBLJANA ØENTVIDPruønikova 95 (Bivøi Galant)

Tel.: (01) 513 37 40

Obiøœite naøe studie spalnih sistemov:

dostava plina dom, obrt in industrija

www.pl in-center.si

plin številka

030 331 351

- gospodinjski plini- tehnični plini- servis plinskih štedilnikov

delovni čas: od ponedeljka

do petka od 8 do 16 ure

plin servis

040 331 401

AKCIJA: Do konca decembra kontrola plinske napeljave samo 5 €

Dostava zajema: UNP v jeklenki 10 kg + dostava + priklop + tesnilo 18,99€

- gospodinjski plini- tehnični plini- servis plinskih štedilnikov

od 8. do 18. ure

BREZPLAČNA DOSTAVA

UNP v jeklenki 10 kg + dostava + priklop + tesnilo 19,90 €

več mogoče pridobiti subvencij za plastično zunanje stavbno pohištvo,ampak le za stavbno pohištvo ustrezne kakovosti iz lesa.”

Kakšni so pogoji sodelovanja na razpisih in koliko časa imajolastniki za izvedbo del, posodobitev ali adaptacijo, če uspejo narazpisu?

”Na splošno velja, da se na javni razpis lastniki prijavijo pred izved-bo ukrepa, ko imajo za izvedbo posameznega ukrepa pripravljeno vsopotrebno dokumentacijo in zahtevane priloge skladno z razpisno do-kumentacijo. Če gre za prijavo na razpis, ki se nanaša na večstano-vanjsko stavbo, je med drugim pomembno soglasje odločitve za iz-vedbo posameznega ukrepa. Čas za izvedbo je različen, v večstano-vanjskih objektih 12 mesecev, v eno ali dvostanovanjskih šest mese-cev, razen pri gradnji ali nakupu nizkoenergijske ali pasivne stano-vanjskega stavbe je ta čas raztegnjen na 18 oziroma 24 mesecev. Ne-povratno finančno spodbudo bo Ekosklad izplačal v 30 dneh po pred-ložitvi vseh dokumentov o zaključku investicije.” Boštjan Bogataj D

GS

DE

JAN

GR

IČAR

S.P

., B

OG

NAR

JEVA

PO

T 8

4,

LJU

BLJ

ANA

KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJČisto je lepo.

Odvoz kosovnihodpadkov naročite

z dopisnicoVsako gospodinjstvo je prejelo dopisnici za brezplačen odvoz dodveh kubičnih metrov kosovnih od-padkov. Če dopisnic niste prejeli,nam to sporočite po telefonu 28 11300 ali na [email protected] oddajo kosovnih odpadkov to-rej izpolnite dopisnico in jo pošljitepo pošti oziroma prinesite na sedežnašega podjetja. Poklicali vas bomonajkasneje v roku treh tednov in seskupaj z vami dogovorili za dan odvoza. Odpadke boste na dogo-vorjeni dan pripravili na dostopnoodjemno mesto do 6. ure zjutraj,vendar ne prej kot 24 ur pred odvo-zom.Kosovne odpadke iz gospodinjstevlahko brezplačno oddate tudi vzbirnem centru za ločeno zbiranjeodpadkov Zarica ali Tenetiše.

Ko slike povedo več kot besedeKljub temu da imamo sedaj vsi možnost, da z odpadki ravnamo pravilno inodgovorno, se žal prepogosto odpadki ne odlagajo in ne ločujejo pravilno.Težko je verjeti, da zaradi malomarnosti ljudje odložijo odpadke celo polegzabojnikov.

Nasvet arhitekta


Prenova za večjo družinoBralka Saša iz Kranja prenavlja stanovanje, ki bo bolj primerno za petčlansko družino.

Sedanjo dnevno sobo in jedilnico bi spremenila v dve otroški sobi, namesto jedilnice bo ostal le še jedilni kot v kuhinji. Za dnevno sobo ji preostane le majhna soba, ki je doslej služila za shrambo.

Rada bi vedela, kako bi majhen prostor spremenila v udoben dnevni kotiček za druženje.

Če iščete rešitev za preureditev vašega stanovanja inste v zadregi, nam opišite in skicirajte vaš problem. Nepozabite na mere in druge pomembne podatke, dopi-šite tudi vaše želje. V čim večji meri jih bomo skušaliupoštevati. Pisma pričakujemo na naslov: Gorenjskiglas, ”za Kranjčanko - ARHITEKT”, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj.

Pri tako majhni sobi, ki ste jo namenili za dnevno sobo,vam predlagam nekaj gradbenih sprememb. Najbolj radikal-ni poseg bo odstranitev predelne stene med sobo in hodni-kom. Tako boste dobili večji prostor, ki bo zadihal, hkrati seboste znebili majhnega temnega hodnika. Z odstranitvijo stene bo potrebno zamenjati tlak, zato predlagam, da po ce-lotnem novem prostoru položite keramiko s talnim ogreva-njem. Ne pozabite na zamenjavo inštalacij, če je to potrebno.

Ob predlagani prenovljeni sobi je prostor za udoben dvosedin naslonjač, ki sta postavljena okoli majhne klubske mizice.Dvosed in naslonjač sta oblikovana tako, da ju lahko poljub-no postavite v prostor, na dvosedu pa imate tudi možnost poležavanja. V kotu pri oknu je nizek regal, kamor lahkoshranite knjige in preostale stvari. Na steni nad regalom jeprostor za televizor. Tla so prekrita s preprogo.

Pohištvo je v svetlih barvah kot tudi keramika na tleh in vra-ta. Stene so prekrite s tapetami v svetli barvi z različnimivzorci. Dnevna soba je dodatno osvetljena z lučmi, stropnaluč na sredi sobe naj bo nameščena tako, da ne moti pogledana televizor, za dodatno vzdušje naj bodo manjše stropne lučke.

Pohištvo je izbrano v slovenskih in tujih trgovinah. Cenapohištva za dvosed, enosed, klubsko mizico, preprogo, regalin luč znaša 1000 evrov. Jernej Červek, u.d.i.a.

Ko je Katja obiskovala osnovnošolo, se je njena mami Cvetkaodločila, da se bo ob delu spetposvetila učenju in začela obis-kovati srednjo kozmetično šolo.To obdobje je bilo za Katjo odlo-čilno, saj je spoznala, kaj si vživljenju želi početi: delo je bilolepo, celo dišalo je. Kljub temuda je Katja že dalj časa zaposle-na v trgovini s kozmetičnimi iz-delki, bo zaradi veselja do tegapoklica našla čas tudi za delo vlastnem salonu. Odločila se je,da bo za nego po večini uporab-

ljala naravne izdelke, namestogeliranih nohtov vam bo, deni-mo, raje svetovala naravno mani-kuro, a na vašo željo vam bo na-redila tudi gelirane. Večji del sto-ritev bo opravila sama, delno jibo pomagala mami in kakšendrug strokovnjak s posameznegapodročja, kot je na primer izku-šen maser. Katja še vedno najra-je liči, a se rada izpopolnjuje navseh področjih dela v kozmetiki.Že po naravi ima rada nove izzi-

ve, zato ji enoličnost ni pri srcu.Ker sama rabi veliko topline indotikov, želi to prenesti tudi nastranke, saj meni, da toplina inprijaznost danes ljudem velikopomenita. Glede na to, da je že-lja po salonu v Katji tlela že dlječasa, prostor v hiši na Jami je zata namen imela že pripravljen, jeideja dokončno dozorela lani nasejmu kozmetike v Münchnu. Priopremljanju ji je pomagal fantToni, ki se bo moral navaditi tudina dejstvo, da bo Katja odslej na-prej zelo zasedena, saj bo prak-tično opravljala dve službi hkra-ti. Toda prepričana je, da ju bouspešno združevala, čeprav boprostega časa manj. Načeloma senamerava posvetiti le eni strankinaenkrat, vsaka bo imela rezervi-ran svoj termin, na katerega sebo treba naročiti vnaprej. Katja v

Studiu Pika nudi nego obraza indekolteja, nego rok, pedikuro,vse vrste depilacij, ličenje za vsepriložnosti, masaže hrbta in ob-raza, anticelulitni program, obli-kovanje obrvi po metodi Anasta-zija in običajno barvanje obrvi intrepalnic. Vse storitve so prilago-jene strankam, da ob odhodu sa-lon zapustijo zadovoljne z učin-kom in same s seboj. Po nasvet hKatji lahko pridete brezplačno.Pa še to: v Studiu Pika ne priča-kujejo samo žensk, ampak raču-najo tudi na moške - nekateri pri-segajo na nego obraza, vednoveč pa se jih odloča za depilacijoprsnega koša in hrbta, ter tudi zat. i. brazilsko depilacijo.

Bralke in bralci Kranjčanke,če izrežete spodnji kupon,lahko uveljavite popust.

Dina Kavčič, foto: Tina Dokl

Lepota


Njena največja strast je ličenjeJama pri Mavčičah je od sobote bogatejša za nov kozmetični salon, ki se imenuje Studio Pika.

Ob mamini pomoči ga je odprla mlada in ambiciozna Katja Novak, ki je poznana tudi kot fotomodel za Gorenjski glas.

Katjo ste zagotovo že opazili v oglasih za Gorenjski glas, kjer se jo je prijelo ime Bejba GG, odslej naprej bo poskrbela tudi za vaš videz. Na fotografiji z mami Cvetko.

030/278 658Ulica Juleta Gabrovška 2, Kranj

Sonja Križmanič s.p.

Moda


In kje smo?

V cvetličarni Vijolica na Planini v Kranju, prvo nadstropje

Krajšanje hlač že od 5,5 €

Ožanje hlač že od 4 €

Expres popravila

Menjava zadrg:

● hlače 5,5 €● jopice 9 €● bunde 12 €

in še in še ...

NOVO NOVO NOVO

KUPON ZA 10 % POPUST

Modne so ženstvene pričeske, počasi se vra-čajo kodri. Če ste dolgolaska, potem pridejodo izraza bolj umirjeni, naravni toni barv, znekaj malega prameni, da se še vedno opazi-jo, a ne izstopajo preveč. Pri kratkih pričeskahše prevladujejo kontrasti, drzno postrižene li-nije, privoščite si lahko celo zabritost na enistani glave. Tu si mirne duše lahko privoščiteintenzivnejše barve. Blond in črna ostajata vklasični ponudbi, ne glede na dolžino las.Tudi paževska pričeska se še ni poslovila. Ševedno se ženske rade strižejo na ‘lunco’, kottemu rečejo frizerji v svojem jeziku, pa tudiasimetrija ostaja, vendar pri kratkih priče-skah, kjer tudi pride bolj do izraza.

Heleno iz Fen Kreativa smo povprašali,kakšni so recimo Gorenjci oziroma Kranjča-ni glede izbire pričesk. Pridejo s točno izde-lano sliko v zamisli, kaj si želijo, ali se pre-pustijo izbiri in svetovanju frizerja? ”Precejje odvisno od tega, koga dobiš na stol, če po-enostavim. Drugače pa je recimo kakšnihšestdeset odstotkov takih, ki se jih še vednoodloča za klasiko, preverjene pričeske, dru-gih štirideset pa je odprtih za nove izzive.”

Kljub temu da je modno praktično vse, je ševedno potrebna prava nega las. Ta se začneže pri šamponu. Helena priporoča profesio-nalne šampone, ker vsebujejo več boljših ne-govalnih sestavin. Balzam naj bi uporabljali

po vsakem pranju, ker šampon las odpira, inje potem treba povrhnjico zapreti, medtem koje pri maskah odvisno od las posameznika.Obstajajo tudi balzami v sprejih, ki jih pusti-mo na laseh, ki so boljši za tanke lase. Tre-nutno je eden večjih trendov arganovo olje, kizelo nahrani lase in je dobro tudi za kožo.Uporabljamo ga na mokrih ali suhih laseh,spet odvisno od tega, kakšne lase imamo. Primočnih in suhih laseh ga lahko nanesete tudi,ko ste si jih že posušili.

Dejstvo pa je, da ne glede na strukturo va-ših las, pretiravanje z uporabo takšnih in dru-gačnih negovalnih preparatov ni dobro.

Alenka Brun, foto: Fen Kreativ

Večina je za preverjene pričeskeKot nam včasih glede na muhasto vreme zaniha razpoloženje, nas tudi naši lasje ne ubogajo vedno.

Skodrani se kremžijo, ker so se trudili z likanjem, in jim potem vlaga v trenutku povrne kodre, precej pa je takih, ki si želijo nazaj lesk in zdrav videz las.

Za konec smo se z Ano odpravili še v tr-govino Mana na Savski otok, kjer so ji sve-tovali še pri izbiri oblačil. Ker smo oblačilamorali prilagoditi tudi ličenju, smo se od-ločili za peščene, pudraste odtenke. Puli skratkimi rokavi v smetanasti barvi se je kotnalašč podal k rjavim, malo širšim hlačam,ker pa je za kratke rokave še prezgodaj, jecelotno podobo lepo zaključila daljša jopi-ca z modnim pasom. Ker imajo v Mani se-zonsko razprodajo, so bila vsa oblačila iz-datno znižana. Hlače po ceni 22,99 evraso bile znižane za 70 odstotkov, cenajope je 18,99 evra znižana za polovico,prav tako puli, ki sicer stane 9,99 evra.

Zadovoljna sama s sabo je Ana pohitelapresenetit družino in prijateljice. Po njenihbesedah so bili nad rezultatom vsi nav-dušeni.



Stilska preobrazbaJanuarske stilske preobrazbe se je razveselila 43-letna Ana iz Strahinja.Gospodinja in mati treh otrok, starih 18, 16 in 12 let, je v sredo dopoldnekuhinjsko posodo in sesalec zamenjala za čas zase. Izučena trgovka, ki iščedelo v bližini doma, se je polna pričakovanja prepustila spretnim rokamfrizerke, kozmetičarke in vizažistke v Studiu telesne estetike Stelinea vKranju.

Pripravila: Dina KavčičFoto: Tina Dokl Ana pred preobrazbo, ob prihodu

v Stelineo

Frizerka Eva je takoj ugotovila, da ima Ana zelo tanke lase, srednje goste, barvane, s precejnarastka in sivimi lasmi. Glede na Anino polt se je odločila, da bo barvo delno spremenilana oranžno-rjav odtenek. Lase ji je precej skrajšala in jih asimetrično postrigla, kar razgibavidez in obraz pomladi. Na koncu je naredila še sedem oranžno-rdečih pramen. Striženjekratkih las 23 evrov, barvanje 30 evrov, pramena 10 evrov.

Ker ima Ana ekstremno suhokožo, je vizažistka Saša Godejšamorala najprej poseči po vlažilnikremi. Nato ji je uredila obrvi, jihoblikovala in obarvala. Da bidosegla kar se da svež videz, ji jena obraz najprej nanesla osvetlje-valec, nato še tekoči puder. Oči jije osenčila s senčilom v gelu, ki jeposebej primerno za tako suhokožo, ter nanesla maskaro.Uporabila je kremno rdečilo zalička, pudra v kamnu ni rabila, sajje koža vso maščobo takoj vsrkala. Cena ličenja je 60 evrov.

Kozmetičarka Majda je Ani privoščila pilingrok in nego rok z zaščito proti staranju, ter jinaredila naravno manikuro. Skupaj so sekljub zimskemu času odločili za bolj živa-hen odtenek laka za nohte v živo oranžnibarvi. Ana meni, da zelo ustreza njenemuznačaju. Naravna manikura 30 evrov.

Saša je Ani svetovala, naj za urejen videz vsak danuporablja obarvano kremo ali zelo vlažilen puder,sence v gelu, hidratantno šminko ali glos ter maskaro.

V bivši stavbi Gorenjskih oblačil

telefon: 059 94 00 66

Kultura


Tokratni gostujoči razstavljavec, dolgoletnipredsednik in od lani častni predsednik Foto-kluba Zagreb Vinko Šebrek je že več let tes-no povezan s kranjskimi fotografi, člani Foto-grafskega društva Janez Puhar. Na različnihrazstavah po svetu in tudi na razstavah, ki sojih organizirali člani enega in drugega druš-tva, so se medsebojno spoznavali, izmenjeva-li izkušnje in iz tega zgradili trajno sodelova-nje. Leta 2008 so Kranjčani prvič razstavljaliv Zagrebu, kjer so imeli kar dve razstavi, čla-nov društva in samostojno razstavo Vasje Do-berleta ob njegovi 40-letnici fotografskegaustvarjanja. Naslednje leto so se zagrebški fo-tografi predstavili v Galeriji Kranjske hiše zrazstavo Lokomotive, sodelovali pa so tističlani njihovega kluba, ki so v letu poprej do-segli največ uspehov na razstavah. Lani, ko soKranjčani praznovali stoletnico društva, sobili znova povabljeni, da v Zagrebu razstavi-jo, kaj zmore društvo s tako dolgo tradicijo.”Vsa ta naša sodelovanja so zgrajena na med-sebojnem razumevanju ljudi iz različnih oko-lij in s skupnim ciljem, ustvarjati dobre foto-grafije oziroma izrabiti fotografijo kot sred-stvo izražanja,” razmišlja predsednik FD Ja-nez Puhar, Vasja Doberlet in dodaja, da je to-kratna razstava Vinka Šebreka, nov dogodek,ki poglablja vezi med fotografi dveh društev,dveh mest in dveh držav.

Na kranjski razstavi se Šebrek predstavlja zmanjšim delom svojega ustvarjalnega opusa,s krajinsko fotografijo. Njegov obširni temat-ski in stilski opus pa vsebuje še portretno fo-tografijo, arhitekturo, ‘life’, akt in abstraktnofotografijo. V tako širokem opusu zavzemakrajinska fotografija posebno mesto. Z njo jeupodobil svoje videnje urbane in ruralne kra-jine. V urbani krajini največjo pozornost po-sveča vedutam, mestnemu prostoru, panora-mam mest, trgov, ulic, mostovom, medtemko med neurbanimi krajinami najpogostejše

fotografira gore in doline, polja, prostranstva,puščave, jezera, reke, potoke, kanjone, slapo-ve, morske obale in podobno.

Razstava Ekvivalenti zajema šestnajst foto-grafij velikega formata v črno-beli tehniki.Fotografije so nastale v zadnjih desetih letih,in to kar mimogrede, na sprehodih, številnihpotovanjih in izletih doma in po svetu. Če-prav so fotografije nastale mimogrede, toniso ‘snapshot’ fotografije, turistični spomin-ki ali ”šklocanje”, ampak so globoko osmiš-ljene. Vsi njegovi postopki od snemanja pa

do izdelave fotografij vsekakor niso novi,vendar nam postanejo zanimivi, ker so nad-grajeni z njegovo domišljijo in sposobnostjo.”Naslov razstave Ekvivalenti je sintagma nje-govega pogleda na svet in na medij fotografi-je, saj Šebrekove fotografije izražajo lastnaavtorjeva videnja, spoznanja, znanja in misli,ki so ekvivalenti njegovih čustev in občudo-vanj vsega, kar nas obdaja, kar se tudi zrcalina njegovih fotografijah,” je ob razstavi zapi-sal zagrebški umetnostni zgodovinar prof.Zdenko Kuzmić. Igor Kavčič

Poezija krajine V galeriji Kranjske hiše je na ogled razstava fotografij z naslovom Ekvivalenti

avtorja Vinka Šebreka iz Zagreba.

Vinko Šebrek: Zagreb pred nevihto (2000)

De profundis v projektu Usoda ženskeV soboto, 22. januarja, ob 19. uri bo v dvorani Doma krajanov

Primskovo predstavitev glasbenega projekta z naslovom Usodaženske. Gre za nov vsebinsko zaokrožen glasbeni projekt, ki gapripravlja Komorni pevski zbor De profundis Kranj z zborovod-kinjo Branko Potočnik Krajnik. Lik ženske v vsej njeni celovitostiosvetljuje skozi ljudsko pesem in avtorsko poezijo v uglasbitvahBrine Jež Brezavšček, Petre Strahovnik (gre za dve noviteti), MojcePrus, Katarine Pustinek, Marijana Lipovška, Uroša Kreka, SamaVremšaka, Alojza Srebotnjaka, Ubalda Vrabca in Janka Ravnika. Vkoncertnem večeru bodo z zborom sodelovali: Teja Saksida (so-pran), Klemen Karlin (orgle), Vid Ušeničnik (tolkala) in AndrejaStare (umetniška beseda). I. K.

Muzejski večer Železna potV četrtek, 20. januarja, ob 18. uri bo v Renesančni dvorani

Mestne hiše arheološki muzejski večer predstavitve vodnika kul-turno pohodniških poti Železna pot, sledi človeka na območjuvzhodnih Julijskih Alp od bronaste dobe do zgodnjega srednjegaveka. Do nedavnega je veljalo prepričanje, da je bil ta visokogors-ki svet do srednjega veka le poredkoma obljuden, najnovejše arhe-ološke raziskave pa so pokazale, da so ljudje v visokogorje zahajaliže pred 3600 leti. V vodniku je opisanih pet planinskih poti, na ka-terih so vidne ostaline človeka v visokogorju. S pomočjo projekci-je bomo prehodili vse poti in si ogledali arheološka najdišča v vi-sokogorju Julijskih Alp. Vodnik bosta predstavila Marija Ogrin inJanez Bizjak. I. K.



V teh mrzlih dneh, ko se temperature zunajgibljejo pod lediščem, ko s pogledom skoziokno vidimo le bele obrise in ko komajčakamo, da se nekako pogrejemo, pa četu-di s skodelico toplega čaja. Če ste se pre-poznali v teh besedah, potem je obisksavne ravno pravšnja stvar za vas!

Ponekod po svetu so savne obveznaoprema vsakega doma že dolgo časa, prinas, Slovencih, pa postajajo aktualne šelezadnjih nekaj let. Vse bolj se zavedamo,kako pomembni so ti vroči prostori za našezdravje, saj s potenjem v savni krepimoimunski sistem, kar je zelo pomembno vteh mrzlih mesecih, ker postajamo boljodporni na mraz in tudi težje zbolimo.

Poleg zasneženih cest pa nam skrbipovzroča tudi tempo življenja in seveda na-porna služba. Zato po stresnem delavnikuše kako prija počitek, kjer se sprostimo inodklopimo možgane, če s počitkom lahkostorimo še kaj za svoje zdravje, zakaj torejne bi tega počeli v savni?

Vroč zrak povzroča obilno potenje, zatose iz našega telesa izločajo strupi, tako senam izboljša delovanje srca in ožilja, v časuprehladov pa nas varuje pred infekcijo. Tudipo športni aktivnosti je obisk savne odličenza odpravljanje napetosti v mišicah, kar jezelo pomembno za regeneracijo, saj imatemanj ali pa sploh nimate t. i. ˝musklfibra˝.Savna v kombinaciji z masažo pa je popol-na sprostitev, ki jo lahko ponudite svojemutelesu!

Najpogosteje se uporabljajo finska, turškater infra-rdeča savna:

Suha finska savna je najbolj vroča od vsehsavn. Ima temperaturo med 70 do 100stopinj Celzija in okoli 10 odstotkovvlažnosti. Vlažnost v savni lahko povečuje-mo s polivanjem pregretih kamnov, ki sopoloženi na peči. V vodo, s katero poliva-mo, lahko damo aromatična olja in si s tempričaramo moč arom ter se še dodatnosprostimo. Po savnanju je dober kratek tušz mrzlo vodo ali uporaba ledu v ledeni sobi.Po kopeli je obvezen počitek in to minimal-no 15 minut.

Turška ali parna savna je bolj hladna odfinske, a zato bolj vlažna. Za želene učinkein dobro počutje je dovolj od 45 do 55stopinj Celzija. Zaradi visoke vlažnosti inarom olj, ki se pogosto uporabljajo v parnikopeli, neverjetno pozitivno vpliva na dihala (inhaliranje). Toplota pospeši cirku-lacijo v telesu, kar blagodejno vpliva nasprostitev napetosti v mišicah, para poma-ga odpreti pore in s tem pripomore k na-ravnemu čiščenju kože, ki postane nežna ingladka. Ta učinek lahko še povečamo stem, da uporabimo morsko sol, s kateronatremo telo in naredimo v bistvu nežnipiling kože.

V primerjavi s finsko (klasično) savno inturško savno (parno kopeljo) pridobiva in-frardeča savna na veljavi šele v zadnjemčasu in je marsikomu manj znana oblikauporabe savne. V finski savni se s pomočjo

grelcev segreva zrak v prostoru, v turškisavni pa se prostor ogreva s paro. Topomeni, da obe različici savne telo segre-vata od zunaj navzven, medtem ko je pred-nost infrardeče savne njena sposobnost,da posameznika v njej ogreva neposredno(od znotraj navzven). Infrardeča toplota sevsrka od 4 do 5 cm globoko v človeško teloin tako segreva področje, kjer se nahajanajvečji delež maščobnih oblog. Polegtega z obiskom infrardeče savne pospešu-jemo razstrupljanje telesa, izboljšujemokrvni obtok ter krepimo imunski sistem.

Vedno več wellness centrov po Slovenijiuporablja aromaterapijo, ki je ena od alter-nativnih oblik zdravljenja in terapij, kjer seuporabljajo eterična olja. S pomočjo teh oljizboljšamo zdravje, telesno in duhovno vital-nost. Skozi vohalni sistem človeka vonjavevplivajo na možgane. Različni vonji pomaga-jo telesu k sprostitvi in splošnemu dobremupočutju. Tako kot na nas lepo in dobro vpli-vajo parfumi, ravno tako na nas prijetno vpli-va vonj, ki ga dodamo prostoru, ko gremo naprimer v savno. Poleg prijetnega učinkasavne in visoke temperature z aromodosežemo še večji učinek savnanja.

Torej, za vse tiste, ki bi se radi sprostili ponapornem dnevu, za vse, ki se želite spočitipo težkem treningu ali tekmi, za vse, kiželite ostati zdravi, ter za vse, ki se radi raz-vajate ... storite nekaj zase in za svoje telo ...obiščite savno!

Pravi čas za obisk savne

Šport


Za Kranjčana Anžeta Šetino se je letošnjasezona začela precej drugače kot prejšnje,saj ga je že po uspešnem nastopu na olimpij-skih igrah v svoje vrste povabila švicarskaekipa Sika Racing Team in mu omogočilanastope na tekmah svetovnega pokala povsem svetu. Tako je začel z nastopi že naameriški turneji, kjer se je na dveh od štirihtekem uvrstil v finale, dvakrat pa mu je bilpovsem blizu. Pred novoletnimi prazniki seje za nekaj dni vrnil domov v Kranj, te dnipa je že na novih tekmah, ki se sedaj nada-ljujejo na njemu bolj znanih evropskih pro-gah za bob.

Ste zadovoljni z začetkom sezone?”Ker sem v Ameriki pred letošnjo sezono

tekmoval le na olimpijskih igrah, lahko re-čem, da sem zadovoljen, saj mi je uspelodvakrat osvojiti 17. mesto. Glavni cilj predameriško turnejo je bil namreč, da spoznamsteze in se poskušam uvrstiti v finale. Sedajodhajam na evropske steze, ki so mi večino-ma bolj domače, čeprav nekatere spreminja-jo. Upam, da bodo rezultati še boljši in da sebom za zaključek sezone izkazal tudi nasvetovnem prvenstvu, ki bo konec februarjav Königseeju.”

V začetku ste nastopali v bobu, sedaj vskeletonu, ki bolj spominja na sanke.Kakšna je razlika?

”V bobu jih je več, pri skeletonu si sam. Vbobu se počutiš bolj kot v avtu, na skeletonubolj kot na motorju. Marsikoga bega podo-bnost s sankači, ki tekmujejo z nogami na-prej. Bistvena razlika med sankači in namipa je, da mi na štartu tečemo in to je enakokot pri bobu. Zato smo skeletonci navadnohkrati tudi atleti. Po moji presoji bi bilomorda še najbolje, če bi se v isto zvezo spet

združili tekmovalci v bobu in sankanju, karje pred leti že bilo.”

Tudi vi ste začeli v bobu in nadaljevali vskeletonu. Najbrž vam sedaj ni žal?

”Težko je bilo sestaviti ekipo, ker so bobiveliko dražji kot skeleton, smo imeli le starebobe in praktično nismo bili konkurenčni.Tako sem se že kmalu preizkusil v skeleto-nu, s katerim sedaj tekmujem četrto sezo-no.”

V tej sezoni tekmujete v švicarski ekipi inniste več prepuščeni lastni iznajdljivosti,kot je bilo še lani. Kako vam je uspelo?

”Iz vodstva ekipe so prišli k meni že nalanskih olimpijskih igrah in mi povedali, daso me zadnja leta opazovali na tekmah intreningih. Vprašali so me, ali bi bil priprav-ljen sodelovati v projektu, ki so ga imeno-vali olimpijska medalja v Sočiju. Nekaj po-govorov je nato potekalo poleti, tik pred se-zono pa so me obvestili, da so pripravljenina sodelovanje. V ekipi smo štirje športni-ki, dva Latvijca iz prejšnjega moštva, švi-carski tekmovalec in jaz. Seveda je zame tovelika priložnost, saj sodelujem z izkušeni-mi tekmovalci, imam tri trenerje. Zaenkratsmo se osredotočili le na vožnje, testiral pabom tudi novo opremo, ki je za boljše re-zultate še kako pomembna.”

Vilma Stanovnik, foto: arhiv Anžeta Šetine

Cilj je olimpijska kolajna v SočijuNajboljši slovenski skeletonec Anže Šetina je letošnjo sezono začel na štirih tekmah svetovnega pokalaprek luže v Ameriki, kjer se je izkazal z dobrimi rezultati, še boljše pa si obeta na poznanih evropskih

progah za bob in svetovnem prvenstvu.

Po lanskem uspešnem nastopu na olimpijskih igrahje Anže Šetina dobro začel tudi letošnjo sezono.

Za vsa vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 040 784 131.

TEO

AEL

d.o.

o.,

HR

ASTJ

E 1

55

, K

RAN

j

O košarki se pri nas zadnje časegovori še več kot sicer, saj senam v Sloveniji obeta evropskoprvenstvo za moške, prav tako pav dvorani v Stožicah navdušujeekipa Uniona Olimpije.

Kranj, ki je bil pred leti gorenj-ska košarkarska prestolnica, tre-nutno malce caplja za dogodki,saj so pri moškem delu košarkar-skega kluba Triglav sklenili, dabodo nekaj let raje preživeli vnižji slovenski ligi in prihodnostgradili z domačimi fanti. Zato pase je v zadnjih sezonah razcvete-la ženska košarka, kjer se večlet-no delo z mladimi že obrestuje.Vse selekcije Ženskega košar-karskega kluba Triglav namrečnastopajo v 1. slovenski košar-karski ligi. Rezultati prejšnjihtekmovalnih sezon, ko so takomladinke kot članice v sloven-skem vrhu na drugem oziromatretjem mestu, prav vse selekcije

pa so se uvrstile med osem naj-boljših v Sloveniji, pa tako dekle-tom kot trenerjem in vodstvukluba dajejo novih moči za delo.Zato so se odločili, da kandidira-jo tudi za pripravo Dneva sloven-ske ženske košarke, in s prijavouspeli.

Tako je dvorana na Planini vnedeljo, 9. januarja, gostila večkot sto najboljših slovenskih ko-šarkaric vseh generacij. Najprejso se predstavile mlajše selekcijedeklet od starejših pionirk dokandidatk za kadetsko reprezen-tanco, mladink in mlajših pio-nirk. Vrhunec dneva je bila večerna tekma najboljših Levegain Desnega brega, ki so jih prekglasovanja določili navijači. Nakoncu se je malce bolje odrezalaekipa Desnega brega, ki je zma-gala z 69:72.

Med tekmo so organizatorjipripravili tudi tekmovanje v

metu trojk, kjer se je najbolj iz-kazala Katja Špacapan (Tri-glav), najbolj spretna na poligo-nu je bila Teja Oblak (HITKranjska Gora), v dvojni moči pasta slavili Triglavanki BojanaAdamovič in Urša Žibert.

”Zelo vesela in ponosna sem,da se je ŽKK Triglav lotil orga-nizacije te prireditve. Želim si,da bi se v Kranju košarka še na-prej razvijala, da bi jim v klubuuspelo uresničiti ambicije, saj siželimo hoditi v dvorano na Pla-nino na zanimive in kvalitetnekošarkarske tekme,” je ob prire-ditvi povedala kranjska podžupa-nja Nada Mihajlović, ki je predleti prav tako igrala za kranjskiTriglav, bila pa je tudi članicaslovenske in jugoslovanske re-prezentance. Kot je povedala, zarekreacijo še vedno rada igra ko-šarko, trudi pa se tudi, da bi tudiKranj v času evropskega član-skega prvenstva utripal s košar-ko. ”Žal v Kranju nimamo pri-merne dvorane, kamor bi lahkoprišlo vsaj med štiri tisoč petstoin pet tisoč gledalcev. Kljubtemu pa se na KZS dogovarjamo,da bi imeli vsak kakšno predsta-vitveno oziroma promocijsko

tekmo, morda tudi kakšnespremljevalne dogodke, uličneigre, metanje trojk ...To bomo za-gotovo izkoristili,” je tudi pove-dala Mihajlovićeva.

Seveda so bile atraktivnega do-godka vesele tudi domače košar-karice, žal pa ni nastopila članicanaše mladinske in članske repre-zentance Tjaša Gortnar, ki si jeboje sotekmovalk ogledala obigrišču. ”V zadnjih letih se zmladimi v Kranju zelo dobrodela in upam, da se bo po temdogodku za košarko odločilo ševeč deklet. Všeč mi je tudi, ker jeprišlo veliko ljudi, ki res uživa-jo,” je povedala Tjaša, ki okrevapo poškodbi. ”Žal sem se na ev-ropskem prvenstvu avgusta po-škodovala in imela septembraoperacijo sprednje križne vezi.Sedaj treniram le v fitnesu, upampa da se bom v roku enega mese-ca pridružila ekipi in se pomladivrnila na igrišča,” je tudi poveda-la Tjaša, ki jo skupaj z mladinskoreprezentanco letos čaka nastopna svetovnem mladinskem pr-venstvu v Čilu.

Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič


Šport

Kranj je bil prestolnica košarkeDvorana na Planini je prejšnjo nedeljo gostila Dan slovenske ženske košarke, dekleta so pod koši

skušala dokazati, da je tudi njihova igra še kako privlačna in zanimiva.

Nekdanji košarkarici Triglava, športna direktorica ŽKK Triglav Špela Eržen inkranjska podžupanja Nada Mihajlović sta bili navdušeni nad uspelo prireditvijo vdvorani na Planini.


Šport

Za smučarskimi tekači je novoletna turneja Tour de Ski, na kateri sonastopile tri Slovenke: poleg Petre Majdič, ki je to zahtevno tekmova-nje končala na šestem mestu, še Besničanka Vesna Fabjan in Kranjčan-ka Barbara Jezeršek, obe članici TSK Merkur Kranj.

Jezerškova si bo letošnji Tour za vedno zapomnila, saj je osvojila prvetočke svetovnega pokala. To ji je uspelo na treh izmed štirih tekem, nakaterih je nastopila. Osvojila je 19., 27. in 24. mesto. ”Na Tour sem šlasproščena, brez pričakovanj. Razpletlo se je tako, kot sem si lahko le že-lela,” je povedala Barbara Jezeršek, ki je Tour predčasno končala za-radi odhoda na celinski pokal, kjer je še vedno vodilna. Do konca me-seca se bo pripravljala v Planici, njen glavni cilj pa je svetovno prven-stvo v Oslu. Po bolezni, bronhitisu, se je na Touru med najboljše sprin-terke vrnila Vesna Fabjan. Na sprintu v njej ljubši prosti tehniki v To-blachu je imela ob progi glasno podporo navijačev, ki so z avtobusomprišli iz Besnice in okolice. Vesna je tekmo končala na devetem mestu,po njej pa, tako kot je načrtovala že prej, odšla domov in izpustila zadnje tri tekme. ”Takšne podpore še nisem imela. Navijači ti dajo vsajdeset odstotkov moči. Bili so zelo glasni in sem jih slišala. Čisto dru-gačen je bil občutek tekmovati ob njihovi podpori. Škoda le, da nisemprišla v finale,” je navijačem hvaležna Vesna Fabjan, ki bo nekaj pod-pore imela tudi na svetovnem prvenstvu. Na Norveškem jo bodo spod-bujali tudi starša in brat z dekletom. Njena glavna disciplina tam bosprint v prosti tehniki. Maja Bertoncelj, foto: arhiv Vesne Fabjan

Avtobus navijačev za Vesno Na tekaški turneji Tour de Ski sta nastopili tudi Vesna Fabjan in Barbara Jezeršek.

Slednja si jo bo zapomnila predvsem po prvih točkah svetovnega pokala, Fabjanova pa po navijačih, ki so zanjo navijali na sprintu v Toblachu.

Vesna Fabjan je imela v Toblachu veliko podporo navijačev. Cel avtobus jih je prišlo iz Besnice in okolice.

Fit

tim

d.o

.o.,

Jern

ejev

a u

lica

12, K

ran

j

Šport


Mladi odbojkarji Astec Triglava so se vInnsbrucku v Avstriji udeležili mednarodne-ga turnirja Youth Alpen Trophy 2011 za ig-ralce, rojene letnika 1994 in mlajše. V moškikonkurenci je nastopilo šest ekip iz štirih dr-žav: Avstrije, Nemčije, Švice in Slovenije.Našo državo je zastopalo trinajst igralcevAstec Triglava, v celotni kadetski ekipi pa jesicer devetnajst igralcev.

”Na turnirju smo igrali pet tekem, premaga-li vse nasprotnike in osvojili prvo mesto. Gle-de na dokaj prepričljive zmage, sem kot tre-ner lahko zelo zadovoljen z igro, še posebej zdejstvom, da so priložnost dobili prav vsi ig-ralci in jo tudi dobro izkoristili. Z zmago indobro igro smo si prislužili povabilo na še enpodoben mednarodni turnir maja v Lienzu vAvstriji,” je povedal trener ekipe Aleš Centa.V Avstriji je bila tudi pomočnica trenerjaEma Vratarič, igrali pa so Svit Hafner, GalHafner, Miha Marolt, Gašper Urana, LukaKovačič, Tadej Vozlič, Žan Majcen, AljažMrak, Miloš Jovanov, Matevž Klemenčič,Anže Koprivec, Matevž Čebašek in Gal Kos.

Maja Bertoncelj

Kadeti Astec Triglava najboljši v Innsbrucku

Mladi odbojkarji Astec Triglava po mednarodni zmagi v Innsbrucku.

Kegljači že za 21. pokal KranjaPrejšnji konec tedna se je končal že 21. pokal Kranja v kegljanju.

Tekmovanje je potekalo ves december in prvi teden v novem letu, vkvalifikacijah pa je nastopilo kar 196 kegljačic in kegljačev. V fina-le se je iz treh kategorij uvrstilo najboljših 16 tekmovalcev. Med re-kreativci je bil najboljši Matjaž Pelc (AC Vrtač), ki je podrl 545kegljev, drugo mesto je osvojil Peter Hkavc (Iskraemeco), ki je po-drl 543 kegljev, tretje pa Janko Karun (ABC), ki je podrl 538 keg-ljev. Med kegljačicami je zmagala Brigitte Strelec (Lanteks) s 570podrtimi keglji, drugo mesto je osvojila domačinka Silva Mravljak(Triglav), tretje pa Silvana Belcijan (Eta Kamnik). Obe sta podrli547 kegljev. Med registriranimi moškimi kegljači je presenetljivo azasluženo slavil kegljač iz Železnikov Zdeno Soklič (KI ŠkofjaLoka), ki je podrl 611 kegljev. Drugi je bil Primož Gostinčar (Tri-glav), ki je osvojil 608 kegljev, tretje pa Zvone Franc (Korotan), kije podrl 574 kegljev. M. F.

Tečaj za mlade smučarje skakalcePri kranjskem skakalnem klubu Triglav so se odločili, da tudi le-

tos v svoje vrste povabijo tako fante kot dekleta, ki se želijo učititega atraktivnega športa. Vadba bo potekala ob torkih, četrtkih inpetkih med 17. in 18.30, vpis pa je mogoč vsak torek med 17. in 19.uro v skakalnem centru Gorenja Sava. Prve tri mesece je vadba zaučence brezplačna, nato pa se bodo lahko včlanili v klub ter dobilitudi pravo opremo za še daljše skoke. Kot pravi izkušeni trener Ja-nez Grilc, bodo mlade ob vadbi navajali na točnost, red, delo v sku-pini, skušali pa jim bodo privzgojiti tudi pravi odnos do vodje in

drugih v skupini ter skrb za opremo. Vadba bo namenjena razvojuosnovnih motoričnih sposobnosti, spoznavanju skokov v imitiranemokolju in na improvizirani snežni skakalnici, nato pa se bodo poda-li tudi na pravo malo skakalnico. Več informacij je moč dobiti po te-lefonu 041/790 219 (Anže Brankovič) ali na elektronskem [email protected]. V. S.

Osnovnošolsko državno prvenstvov pospešenem šahu

V soboto, 8. januarja 2011, je na OŠ Šmarje pri Jelšah potekaloOsnovnošolsko posamično državno prvenstvo v pospešenem šahu.Udeležilo se ga je 185 učencev iz 89 osnovnih šol. Tekmovalci sonastopali v dveh starostnih skupinah - do 12 let in do 15 let (dekli-ce posebej, dečki posebej). Mladi člani šahovske sekcije Tomo Zu-pan Kranj so se odlično odrezali. Osnovnošolski državni prvak2010/2011 pri fantih do 12 let je postal Anže Žnidarič iz OŠStražišče. Drugi tekmovalci OŠ Stražišče so dosegli naslednje re-zultate: Monika Rozman 4. mesto (D 12), Jan Dolinar 7. mesto (F12), Gregor Globevnik 10. mesto (F 12), Matic Dolinar 17. mesto (F12), Miha Globevnik 19. mesto (F 12). OŠ Stražišče je bila naj-boljša šola na prvenstvu. Iz OŠ Šenčur je Nejc Blaznik dosegel 13.mesto (F 15), iz OŠ Škofja Loka - Mesto pa je Vid Debeljak zase-del 17. mesto (F15).

Odlični rezultati naših tekmovalcev so posledica dobrih pogo-jev za delo na osnovnih šolah in aktivnosti šahovske sekcijeTomo Zupan Kranj, ki mladim tekmovalcem zagotavlja odličnetrenerje. F. R.


Avto

Poraba goriva: 4,1 - 5,9 l/100 km. Emisije CO : 107 - 139 g/km.2

Zimski prihranek:

1.200 EUR

AVTO MO^NIK d.o.o., KRANJJezerska cesta 135, 4000 Kranjtel.: 04 281 77 17www.avtomocnik.si

AVTO MO^NIK d.o.o., KRANJJezerska cesta 135, 4000 Kranjtel.: 04 281 77 20www.avtomocnik.si

`e od 16.990 EUR

`e od 14.990 EUR

Katra bo slavila abrahamaMinilo bo pet desetletij, odkar so pri francoskem Renaultu začeli iz-

delovati enega najpopularnejših in najbolje prodajanih avtomobilov,legendarni Renault 4, ki se je v naših krajih bolj udomačil pod ime-nom katra. Renault 4 je bil kar nekaj let zgolj konceptni avtomobil, koje leta 1956 takratni Renaultov predsednik Pierre Dreyfus najavil, daželijo izdelati uporaben in cenen avtomobil za vse generacije in so gakončno leta 1961 tudi predstavili na avtomobilskem salonu v Parizu.Katro so izdelovali v kar 27 tovarnah po vsem svetu, po samo šestihletih proizvodnje je bil zabeležen milijonti izdelan primerek, v več kottridesetletni karieri pa jih je bilo izdelanih natanko 8.135.424. Proda-jali so jo v več kot sto državah, s tem avtomobilom pa je neločljivo po-vezana tudi Slovenija, saj so jih sprva sestavljali v ljubljanskem Lito-stroju, dolga leta pa je bila tudi glavni del železnega programa novo-meškega IMV in kasneje Revoza. V začetku decembra 1992 je po šte-vilnih uspehih Renault najavil skorajšnjo upokojitev, a se je proizvod-nja v Sloveniji in v Maroku podaljšala vse do leta 1994, s poslovilnoserijo, ki so ji nadeli oznako bye, bye. M. G.


Oživeli Grimmove pravljiceLutkovna skupina MALAKAP ustvarja že

tretje leto. Trenutno šteje skupina sedem de-klet: Ana Taneski, Mica Hribar, Lucija Čermelj,Pia Makuc, Anja Trobec, Urša Zatler in AnaRauch. Srečujemo se enkrat na teden po uroin pol, pred premiero pa vaje zgostimo na 2-do 3-krat na teden. Skupino vodim jaz, Kseni-ja Ponikvar. Začeli smo oktobra s krajšimieksperimenti in produkcijami, toliko, da smose ogreli za resno in celovito predstavo, kismo se jo lotili decembra. Zdi se mi, da si vsa-ko leto zastavimo težjo nalogo. Vedno se lo-timo avtorskih projektov, ne zanimajo nas žedramatizirane gledališke igre. Zgodbo prire-dimo po svoje. Tokrat smo se spravili naGrimmove pravljice; kar na vse naenkrat. Ide-ja za predstavo je padla kar mimogrede, medigro, zdaj pa sestavljamo zgodbo. Začeli smos Soncem in Oblakom, ki že stoletja posluša-

ta iste pravljice, ki sta se jih že naveličala.Sonce prežge veliko knjigo Grimmovih prav-ljic, iz ostankov osmojenih strani knjige na-stane naša predstava, ki združuje sedempravljic. Ujeli ste nas ravno pri izdelavi lutk.Ta del procesa je najdaljši. Med oblikova-njem žice, stiropora, kaširanjem, šivanjem,barvanjem, .... lutk, rekvizitov in scene se kre-šejo ideje za izvedbo, animacijo in nastajatekst. To nam bo vzelo kar dva do tri mesecedela. Zaključna faza je postavitev predstavein animacijski dril. Za to nam vedno malozmanjka časa. Drži pa, da lutko, ki si jo nare-dil sam, in besedilo, ki je prišlo iz tebe, vednolažje in bolj suvereno pokažeš in interpretirašna odru. Ta proces je adut naše skupine, ki sije z leti že pridobila lutkarsko samozavest. Toje tisti krasni občutek, da si naredil unikatnopredstavo, ki jo z užitkom igraš. K. P.

ŽabicaBlazinico napolnimo s polnilom. Rokavicisešijemo pri palcih, potem pa blaziniconašijemo na zgornji del rokavičk (nad pal-cema). V pregibu spodnjega dela blazini-ce in palcev so usta. Na vrh blazinice na-šijemo oči, na prste našijemo lesene po-barvane kroglice, ki so tudi odlična zvoč-na spremljava (za regljanje, za ritem ...).

Zvez

a us

tvar

jaln

ih d

rušt

ev K

ranj

, To

mši

čeva

ulic

a 1

4,

Kra

nj

Krice krace

Žabice v rdečih kapicahGaja in Jerca Gril, Meta Rus, Ula Pretnar,

Žana Kordež, Kaja Perovic, Sara Božič, Nika Pir-nat smo lutkarice lutkarnice, ki jo vodi Natali-ja Herlec. Skupina 7 - 10 let. Trenutno delamopredstavo Žabice v rdečih kapicah. Žabe smože izdelale, zdaj pa moramo natančnoraziskati, kaj te žabe zmorejo v naših rokah.Naredile bomo nekak žabji muzikal. Samebomo napisale tekst in pesmice, ki jih bomodale uglasbiti Maretu Završniku.

Zgodbica pa govori o veselih žabah, ki seneprestano veselijo in vadijo žabjo kore-ografijo. Edino zlo je štorklja, ki jih tu in tamzmoti pri njihovih vragolijah. Da bi bil njihov

nastop še lepši, si v vsem tem dolgočasnemzelenilu nadenejo rdeče kapice. Sedaj pa soprav lahek plen štorklji. Od sedaj naprej sonavdušene nad zeleno barvo in prav nič se nesekirajo, ker bo tudi nastop ves zelen. N. H.

Petkove prireditve, vsak petek, ob 17.30 v Krice Kracah21. januarja: Čarodej Toni28. januarja: Princeska na zrnu graha, LG Kranj4. februarja: Bicikleta

Dogaja se še v Krice kracah:četrtek, 27. januarja, ob 18. uri, Drakula, premiera lutkovnega filmapetek, 28. januarja, ob 19. uri, Čari Japonske, literarni večerpetek, 4. februarja, ob 19. uri, razstava likovnih del Andreja Štularja

Sobotne matineje v Prešernovem gledališču: 22. januarja: FIŽOLČEK, OGELČEK IN SLAMICA, Lutkovno društvoLutkomotiva29. januarja: KEKEC, Slovensko mladinsko gledališče5. februarja: KJE JE MAMA?, Lutkovno gledališče Fru Fru12. februarja: MALI KAKADU, Zavod Kult19. februarja: MAČJA GODBA, koncert Nece Falk s prijatelji26. februarja: VŽIGALNIK, Lutkovno gledališče Ljubljana

Vabljeni!

Foto

: Tin

a D

okl

Zanimivosti

Nova plošča Drevored, zanimivi glasbenigosti, pričakovanje kakšne vaše nove glas-bene domislice ... O.K., vse to je seveda va-bilo na vaše koncerte v Gallusovo dvoranoCankarjevega doma, ki ste jo tokrat mi-mogrede napolnili tri dni zapored, ampak,ali ni vse skupaj preprosto že stvar tradi-cije. Vsako leto se december začne s kon-certom Vlada Kreslina in njegovih, česarne smemo zamuditi. Pika.

”V zadnjih letih je zaradi krize precej upa-del obisk koncertov tudi v Cankarjevemdomu, zato so uspešni koncerti čedalje manjsamoumevni. Če jih hočemo imeti tudi pri-hodnje leto, mora vsak letošnji biti odličen.”

V Kranju že več let ni bilo kakšnega”malo večjega” vašega koncerta. Tokratmenda z vami in Malimi Bogovi prihajatudi Beltinška banda, pa še kdo ... Pravza-prav bo to ena mini ljubljanska različica,mar ne?

”Z mano sta pravzaprav dve zasedbi. Malibogovi in Beltinška banda. V prvi so mlajši

”električni” muzikanti, v drugi ljudski godci.Posebna gostja pa bo Severa Gjurin, ki pojetudi na novem albumu Drevored.”

Po Cesti se torej pride v Drevored. Polegvas in Tomassinija, s katerim sta že dolgoskupaj na poti, je v vaš ”r’n’r bus” že priprejšnjem albumu prisedel tudi Gal Gjurin,tokrat tudi kot producent plošče. Hmm ... neglede na to, da je še dokaj mlad, se mi zdi,da zna rock igrati na star način, na polno ...,kot vidva z Mirom. Kje je vas ”kupil”?

”Verjetno s tem, kot pravite, da zna igratitudi na ”star”, plemenit način. Z analognimiinštrumenti.”

Vsekakor pa Hammond in cimbale, Doorsi in Mura ...

”Ja, to se dobro sliši ...”Repertoar nove plošče bo bržkone tudi v

ospredju tokratnega koncerta?”Občinstvo prihaja poslušat tako nove kot

tudi stare pesmi. Zaigrali bomo stare bandinehite, kakšno pesem od Martina Krpana in kajz Drevoreda.”

Glede na vaše izkušnje z Gorenjci, kajnam gre igrati, bolj vesele ali bolj žalostnepesmi, smo mi bolj rockerji ali nam ležibolj na ‘easy’ ...

”Program, ki ga odigramo, je odvisen odnašega razpoloženja, od odprtosti publike intudi zvočnosti dvorane. Običajno se začnekot maša, konča pa kot veselica, ha, ha.”

Ko gledam duhovito naslovnico noveplošče, sedite na klopci, polni klobukov, obMuri. Je te s seboj prinesel fotograf aliimate tudi sicer več klobukov za različnepriložnosti? S katerim boste stopili naoder na koncertu v Kranju?

”Med fotografiranjem sem imel klobukezložene na tisti klopci in se potem po na-ključju usedel med njih. Fotografinja je nare-dila posnetek in ta se mi je potem zdel še naj-boljši. Zdaj se mi niti ne zdi več. Morda izpa-de naslovnica malo preveč ”country”. Klobu-kov imam pa kar precej, da. Običajno nasto-pamo s črnimi.”

Igor Kavčič

Začne se kot maša, konča kot veselicaFebruarja v Kranj prihaja Vlado Kreslin s svojima bandama, tamladimi rockerji in zrelimi godci. Nova

plošča, pred novim letom razprodani koncerti in vse stare uspešnice, več kot dovolj vzrokov za ”biti zraven”.

AMC

STU

DIO

d.o

.o.,

DU

NAJ

SK

AC

ES

TA 1

58

, LJ

UB

LJAN

A

Čivkarije


Kranjski Mega Center se je pred kratkim predstavil ljubiteljem kolesarjenja v dvorani oziroma priljubljene vadbe spinninga na prav poseben način: na odru in ob glasbeni spremljavi Siddharte so s polno dvorano navdušencev eno uro kolesarili tudi člani omenjene glasbene skupine. V oranžni sobi se je tokrat nabralo več kotpetdeset zagnanih ‘kolesarjev’, Siddhartina glasba pa je bila tista, ki je narekovala tempo.

Vanja, Petra, Špela, Tjaša so drugače plesalke, članice Jay Dance studia, ki pa sedobro znajdejo tudi v vlogi obiskovalk kakšne izmed zabav v Planetu Tuš.

Belvijevci so lani v sodelovanju s Planetom Tuš kar nekajkrat priskrbeli zabavo mladim. Tudi letos se bo dogajalo. Na fotografiji Matija, Tadej in Miha.

Mi smo jih sicer ujeli v drugačnih vlogah; Mare se je že ukvarjal z notranjostjo največjega igluja in razmišljal o detajlih; Mihov ‘gradbeni ‘ pripomoček je bilafreza, Domen in Nina sta imela v rokah lopati. Tole pa je gasilska fotografijagaračev v mirujočem stanju, ko je Eskimska vas letos na Krvavcu še nastajala.

Davor Radolfi je ob svoji 25. obletnici Slovencem poklonil pesem v slovenščiniČe življenji imel bi dve. Zanjo je posnel tudi videospot, v katerem med znanimiobrazi prepoznamo tudi Kranjčana, komika, igralca in režiserja Mikija Bubulja.

Alenka Brun, foto: Matej Slabe, arhiv videospota (Boštjan Vidrajz), AB

Brez muje se še čevelj ne obujeKo se privrženci Siddharte odločijo, da se bodo udeležili kolesarjenja v dvorani oziroma vadbe, ki joimenujemo spinning, potem lahko velika dvorana postane tudi premajhna. Mladi v Kranju pa komaj

čakajo, da kdo kaj organizira, saj so se že naveličali možnosti izbire med posedanjem ali ‘kofetkanjem’.

Horoskop


Polni pozitivne energije in dobre volje boste celmesec. Ljudje bodo zaradi tega iskali vašo bližino,

vam pa bo to čisto odgovarjalo. Obremenjevali se boste z de-narnimi zadevami, na koncu pa spoznali, da vaše finančno sta-nje niti ni tako slabo. Že dogo si niste vzeli pravega časa za pri-jatelje. Šele ko boste dobili očitek, se boste tega zavedeli.

RIBI 20. februarja – 20. marca

Obeta se vam obdobje osebne sreče. Načustvenem področju se pripravite na dobre spre-

membe, ki vam lahko zelo spremenijo življenje. Obremenje-vali se boste zaradi denarja. Vse se bo rešilo dobro in vpravem času. Iskren pogovor v pravem trenutku lahko naredičudeže, pa čeprav vanje ne verjamete.

DEVICA 24. avgusta – 23. septembra

Za vami je polno čustvenih pretresov in stresov inpomagalo vam bo samo to, da se zazrete vase in

ugotovite, kaj je tisto, kar si želite in kaj vam polepša vsakdan. Finančno vam bodo stvari potekale veliko bolje, kot si tolahko sploh predstavljate. Obeta se vam presenečenje. Ob-čutek zmage pa je zato še bolj sladek.

VODNAR 21. januarja – 19. februarja

Preveč ste se odmaknili od okolja in ljudi nasploh.Resda ste bili zadnje čase prevečkrat prizadeti,

vendar vseh ljudi ne smete metati v isti koš. Zaradi dobre no-vice, ki jo boste v kratkem prejeli, boste z lahkoto ustvarili indosegli svoj cilj. Dobro premislite, kako boste razpolagali zdenarjem. Na koncu meseca vas preseneti ljubezen.

LEV 23. julija – 23. avgusta

Na čustvenem področju se vam bodo ponovili do-godki iz preteklosti, le da sedaj ne boste tako na-

ivni. Pred vami so poslovni podvigi. Brez skrbi, vse boste do-bro izpeljali, a ne bo šlo brez tega, da boste imeli občutek ne-popolnosti in to pri zadevi, pri kateri ste najboljši.

RAK 22. junija – 22. julija

Sami sebi boste dali še eno priložnost. Čustva, kijih gojite do nekoga, ste skušali zatreti, a boste

končno spoznali, da to ni kar tako. Bodite brez skrbi. Odloči-tev, ki ste jo pred kratkim sprejeli, je prava in usmerila vas bona pravo pot. Pot uspeha in zadovoljstva. Včasih pride trenu-tek, ko se je treba komu zaupati. Na vas se bodo spomnilistari prijatelji.

KOZOROG 22. decembra – 20. januarja

Ker svojih čustev ne boste mogli več nadzirati, seboste končno le odločili za korak, ki bi ga morali

narediti že zdavnaj. Ta mesec ne boste preveč ustvarjalni inse boste samo delali, da delate. Vneto boste premišljevali,kako bi pri tem čim dlje vztrajali, in seveda, da vas ne opazi-jo. Nekaterih dejstev si ne boste mogli priznati, a samo takopridete do cilja.

STRELEC 23. novembra – 21. decembra

Malce bolj morate biti potrpežljivi. Na cilj se nepride vedno po ravni poti. Pomembno je, da je že-

lja dovolj goreča. V poslovnem krogu se raje izognite prepi-rom, saj za to ni primeren čas. Obkrožali vas bodo različniljudje, povsod in z vsemi boste imeli občutek pripadnosti,tako da se boste zelo dobro počutili.

DVOJČKA 21. maja – 21. junija

Jeza se vam bo nakopičila, zato bodite pozorni,da vam ne izbruhne ob nepravem času poleg

nepravih ljudi. S tem lahko nehote prizadenete nekoga, kisploh ne bo vedel, za kaj gre. Zaključili boste z varčevanjemin se odločili za investicijo, a se vam v trenutku spremenijonačrti.

BIK 22. aprila – 20. maja

Poglobili boste stike z ljudmi iz preteklosti. Neglejte vse s temne strani, saj vedno posije sonce.

Na delovnem mestu vam prihaja obdobje dobrih sprememb.Občutek, da ste nenadomestljivi, vam bo dobro del. Resdase boste težko odločali, kaj je za in kaj je proti, a izgubili neboste nikoli. Odločili se boste za večji nakup in ne bo vam žal.

ŠKORPIJON 24. oktobra – 22. novembra

Zelo močno boste hrepeneli po ljubezni. Občutekvarnosti v močnem objemu vam bo še več pome-

nil kot sicer. Naporno delo se vam bo obrestovalo in spet bo-ste sposobni videti pred sabo svetlo prihodnost. Prišel je čas,ko boste morali izpolniti svojo obljubo, ki ste jo dali že predčasom.

TEHTNICA 24. septembra – 23. oktobra

Čustveno življenje boste končno uredili po svojemokusu, a slej ko prej boste spoznali, da tudi to ni

to, kar si želite. Velikokrat se zavemo nečesa šele takrat, koto izgubimo. Kar ste sejali, boste v kratkem želi. Včasih je bo-lje molčati, kot pa se vmešati, čeprav z dobrim namenom.Vse se dobro reši.

Sestavila: Tanja - 040 514 975

OVEN 21. marca – 21. aprila

Lepa vrata odpirajo lepe prostore...

MODRAcena

13,46 € /kos

Kljuke BICOLOR I, II, IIIinoxredna cena: 14,95 €/kos

ssssssssssssssssssssssssssssssssssvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvveeeeeeeeeeeeeeetttttttttttttttooooooooovvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaannnnnnnnnjjjjjjjjjjjjjjjeeeeeeeeeeeeeee ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ iiiiiiiiiiiiiizzzzzzzzzmmmmmmmmmmmmmmmmmeeeeeeeeeeeeerrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrreeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee ¥¥¥¥¥¥ dddddddddddddddddoooooooooooooooooooooooooooooossssssssssssssssssssssssssssssssstttttttttttttttttttttaaaaaaaaaaaaavvvvvvvvvvvvvvvaaaaaa ¥¥¥ mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooonnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnntttttttttttttttttttttttttaaaaaaaaaaaaaaaaaaažžžžžžžžžžžžžžžžžžžžžžžžžžžžžžžžžaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

-10%

Slovenijales Trgovina d.o.o.Center sodobnega Bivanja CUBISPoslovna cona A2, Šenčur pri KranjuT: 04 201 92 50, M: 031 617 564

PON.-PET.: 8.00-19.00 SOBOTA: 8.00-13.00

Preverite ugodno ponudbo izdelkov na

www.slovenijales-trgovina.si

Slov

enija

les Tr

govin

a d.o

.o., P

lemlje

va 8

, 121

0 Lju

bljan

a Šen

tvid

Modre cene veljajo od 18.1. do 19.2.2011 oz. do prodaje zalog v PE Kranj, TC Cubis. Pridržujemo si pravico do popravka morebitnih napak. Slike so simbolične.

MODRAcena

od 66,30 € /kos

Vratno krilo BUKEV furnirdim. 650, 750, 850, 950/2000redna cena: od 78,00 €/kos

50

-15%-15%na standardne dimenzije vratnih kril in podbojev

LIKO

MODRAcena

od 105,77 € /kos

Vratno krilo PINdim. 650, 750, 850, 950/2000redna cena: od 124,44 €/kos

50

-15%VVPdd99rroo

Bicolor I Bicolor II Bicolor III

Vratno krilo Lina OREHdim. 650, 750, 850, 950/2000redna cena: od 344,04 €/kos

MODRAcena

od 292,43 € /kos

-15%

kranjcanka indd 1 13 1 11 10:09

Kranjcanka_20110118_001.pdf - Gorenjski glas - Arhiv

Documents

Transcript of Kranjcanka_20110118_001.pdf - Gorenjski glas - Arhiv