Seminarska naloga Semiotik

a

Analiza propagande med vojno v Veliki Britaniji

Mentorja:

doc. dr. Andrej Škerlep

doc. dr. Andreja Vezovnik

Avtor: Katja Grosman, 21100011, KOM-MKŠ 2

Datum: 17.6. 2013

KAZALO

Kazalo…………………………………………………………………. 2

Semiotika……………………………………………………………… 3

Ideologija……………………………………………………………… 4

Propaganda……………………………………………………………. 6

a.) Retorika, mit, simbolizem…………………………………......

7

Britanska propaganda med II. Svetovno Vojno……………………….

8

2

Analiza………………………………………………………………... 9

a.) ''Women of Britain Come into the factories''………………. 9

b.) ''Dig for victory''…………………………………………… 11

c.) ''Don’t do it mother- leave the children where they are''…... 12

d.) ''Up housewives and at ‘em! ''……………………………... 14

e.) '' The easy girlfriend- Venereal disease''…………………... 15

Zaključek…………………………………………………………….. 16

Literatura…………………………………………………………….. 18

SEMIOTIKA

Ko sem sama prvič videla, da bom imela to leto na predmetniku

tudi semiotiko, sem najprej pomislila na Dan Browna ter njegov

fikcijski lik profesorja Roberta Langdona, ki svoje življenje

posveti prav tej vedi. Seveda pa je v teh knjižnih uspešnicah

semiotika predstavljena veliko bolj vznemirljivo ter

pustolovsko, kot pa je njeno samo izkustvo v vsakodnevni

uporabi. Največje znanje, ki sem ga pridobila iz tega predmeta,

3

je definitivno spoznanje, da semiotiko lahko najdemo prav

povsod.

Z mojim spoznanjem pa se strinja tudi avtor Chandler, ki v

svoji knjigi o semiotiki pove, v kakšni zagati se lahko

znajdemo v knjižnici, če bi povpraševali po knjigi o semiotiki.

Ker je semiotika povsod, Chandler pravi, da je najkrajša

definicija za njo ''veda o znakih'' (Chandler 2002). S temi

besedami bi včasih tudi sama nekomu opisala semiotiko, danes pa

bi temu dodala še par stvari.

Zgodovinsko gledano se semiotika prvič pojavi pri Starih Grkih

in tudi sama beseda je grškega izvora. '' V stari grščini

pomenita izraza sema oz. semeion znak, to pa tvori koren grških

besed semeiosis (označevanje, pomenjanje), semeiotikos (kar se

nanaša na znake oz. izraža prek znakov) ter semantikos

(pomensko, pomenljivo)''(Škrlep 1996, 267).

Sodobna semiotika pa se je prvič pojavila izpod rok

jezikoslovca Ferdinanda de Saussurja leta 1916, ko so prvič

posthumno izšli zapiski njegovih predavanj z naslovom Cours de

linguistique generale. Semiotiki pa se je pred Saussurjem

posvečal tudi ameriški logik Peirce, zato se je v preteklosti

semiotiko, zaradi različnih okolij v katerih je nastala(Evropa-

Ameriki), dolgo ločevalo na anglosaško semiotiko ter evropsko

semiologijo. Danes je prevladujoči izraz semiotika (Grgič

2007).

V povezavi s semiotiko bomo sigurno največkrat slišali besedo

znak. Kako pa bi lahko definirali znak? Sama bi znak definirala

kot nekaj, kar nam izraža nek pomen, ki je lahko vsesplošen ali

oseben. Ameriški filozof John Fiske nam o znaku pove to, da je

4

le ta človeški konstrukt. Znak je nekaj fizičnega , nekaj kar

naši čuti zaznajo, nanaša pa se na nekaj drugega kot samega

sebe in je seveda odvisen od tega ali ga uporabniki poznajo- to

je ključno (Fiske 2005, 54).

Obstaja pa več modelov znakov, kot nam pove avtor Chandler,

eden izmed njih je seveda od Saussurja in tudi najbolj poznan.

V njem Saussure znak razdeli na označenca in označevalca,

prvega sodobni komentatorji opišejo kot dejansko obliko znaka,

drugega pa kot koncept na katerega se nanaša (Chandler 2002,

14).

Saussure pa naredi distinkcijo s temi besedami:

Lingvistični znak ni povezava med stvarjo in imenom, ampak med

konceptom(označevalcem) in zvočnim vzorcem(označencem). Zvočni vzorec ni

dejanski zvok; ker zvok je nekaj fizičnega. Zvočni vzorec je poslušalčeva psihološka

imitacija zvoka, kot mu je dana kot dokaz njegovih čutov. Ta zvočni vzorec lahko

imenujemo 'materialni' element, samo zato ker je reprezentacija naših čutnih

imitacij. Zvočni vzorec mora biti zato ločen od drugega elementa povezanega z

lingvističnim znakom. Ta drugi element pa je v glavnem bolj abstraktne oblike:

koncept (Saussure v Chandler 2002, 14).

Drugi pomemben model znakov pa je Peircov model. V nasprotju z

Saussurjevim samozadostnim diadičnim modelom, je Peircov model

triadičen, sestavljen iz:

1. Reprezentamenta- oblike, ki jo znak zavzema(ne nujno

materialne, čeprav je ponavadi interpretirana tako)

2. Interpretant- ne interpreter, ampak razum, ki ga znak daje

3. Objekt- nekaj onstran znaka, na katerega se nanaša

(referent)

5

Za kvaliteto znaka pa so vsi trije elementi ključnega pomena.

Znak je enotnost tega kar je reprezentirano(objekta), tega kako

je reprezentirano(reprezentamenta) in tega kako je

interpretirano(interpretenta) (Chandler 2002, 31).

Druga pomembna področja semiotike pa so poleg znaka še kodi ali

sistemi ter tudi kultura.

IDEOLOGIJA

Ker gredo propagandni plakati ter ideologija z roko v roki, bom

povedala nekaj besed tudi o ideologiji. Avtor Terry Eagleton

poudarja, da je izredno težko, če ne skoraj nemogoče,

definirati to besedo, zaradi njeni neštetih pomenov, ki si

povrhu vsega lahko nasprotujejo oziroma niso kompatibilni.

Eagleton nam ponudi primere veliko različnih definicij

ideologije in če bi morala izbrati tri, ki se mi osebno zdijo

najpomembnejši, bi izbrala tele:

- Ideologija je proces ustvarjanja vrednot, znakov ter

pomenov na socialen način.

- Ideologija so različne oblike misli, motivirane s strani

socialnega interesa.

- Ideologija je skupina idej, značilnih za določene socialne

skupine razredov

Za področje tega predmeta, se pravi semiotike, pa je najbolj

pomembna definicija ta, da je ideologija semiotični zaključek.

6

Ideologije so po eni strani strastne in retorične, žene pa jih

psedo-religiozna vera, ki smo jo v modernem kapitalizmu k sreči

prerasli. Na drugi strani pa so ideologije pusti konceptualni

sistemi, ki želijo rekonstruirati družbo od tal navzgor in jo

narediti popolnoma dolgočasno (Eagleton 1991).

Kako pa je z ideologijo, če se osredotočimo le na področje

propagande? Ideologija propagande občinstvo preskrbi z izčrpnim

konceptualnim okvirjem za spopadanje s socialno in politično

realnostjo. Ob določanju ideologije, moramo preučiti sisteme

vrednot, prepričanj, obnašanj, pa tudi načinov sprejemanja in

razmišljanja, o katerih obstaja skupen konsenz. Ta konsenz pa

mora obstajati do te mere, da se ustvarijo sistemi norm

namenjenih družbi, ki določajo kaj je zaželjeno in kaj bi se

moralo storiti.

Ideologija naj bi vsebovala koncepte o tem, kakšna naj bi

družba v kateri obstaja dejansko bila. Prav tako pa ideologija

predstavlja obliko privolitve k določenemu socialnemu redu in

konformnost do pravil znotraj različni političnih, ekonomskih

ali socialni struktur. Pogosto dodeljuje vloge spolu, rasnim,

religioznim ali socialnim skupinam.

Propagandni analisti v ideologiji iščejo tako verbalne kot tudi

vizualne reprezentacije, ki lahko reflektirajo mnogo različnih

stvari kot so že od prej obstoječe bitke in pretekle situacije,

sedanji okvirji referenc sistemov vrednot in bodoči cilji.

Resonanca simbolov preteklosti, ljudi spodbuja k aplikaciji že

prej dogovorjenih idej in bodočih cilje propagandista. Cilji

propagande je toliko vplivati na ljudi, da posvojijo

prepričanja in stališča, ki ustrezajo stališčem propagandista.

7

Oziroma, da se vključijo v določene vzorce obnašanja- kot na

primer prispevanje denarja, Pridružitev skupinam ali

demonstriranje za nek vzrok (Jowett in O'Donnell 2012).

PROPAGANDA

Preden začnem s svojo semiotično analizo izbranih primerkov

medvojnih propagandnih plakatov iz Velike Britanije, se mi zdi

smiselno nameniti nekaj besed tudi sami besedi propaganda in

njenemu pomenu ter zgodovini.

Propaganda definitivno predstavlja pojem, ki ga vsi poznamo,

saj je prisotna še dandanes. Kako pa bi jo definirali?

Propaganda je oblika komunikacije, ki poskuša doseči odziv, ki vzpodbudi

željeni namen propagandista. Prepričevanje je interaktivno in poskuša zadovoljiti

tako potrebe prepričevalca ter prepričanega. Model propagande upodablja kako so

lahko elementi informativne in prepričevalne komunikacije vključeni v propagandno

8

komunikacijo, zatorej se propagando razpoznava kot specifičen razred

komunikacije. Omenjene so teorije retorike iz preteklosti, ki kažejo, da je imela

propaganda nekaj sistematičnih teoretičnih obravnav že pred 20. stoletjem.

Propaganda lahko vpliva na javno mnenje in vedenjske spremembe (Jowett in

O'Donnell 2012, 1).

Osnova latinskega glagola propago, propagare je originalno

sestavljena: pro pomeni naprej, izvor pag iz pango, pegi ali pepigi(originalno paco in

pago), kar pomeni postaviti, pričvrščevati. V svoji samostalniški obliki pomeni

propago plast oziroma sloj ali pogon/poganjek; krajši obliki pango in pago pa

sugestirata pričvrščevalce. Morfem pago zakoreninjen v besedi ''propaganda'' pa je

še bolj povezan z grškim paxos, ki pomeni trden/čvrst, v sanskritskem jeziku pa

beseda paco označuje okove ali vezavo, pomen, ki še vedno živi v angleških besedah

pact, impact and compact (Cunningham 2002, 16).

Propagando so v zgodovini uspešno uporabljali Aleksander

Veliki, Rimski imperij,zgodnji kristjani, Napoleon.... Vsak nov

medij, ki se je pojavil v zgodovini, je propaganda hitro

posvojila.O propagandi kot množičnemu fenomenu, pa prvič lahko

govorimo v prvi svetovni vojni, pred tem je bil izraz

uporabljen redko. Z rastjo množičnih medijev in industrij

prepričevanja, pa se je pomembnost propagande močno povečala-

20. stoletju bi lahko rekli tudi ''stoletje propagande''. Za

njo pa sta se hitro razvila tudi propagandna analiza in

komentar, prva obsežnejša bibliografija propagande pa je bila

zbrana leta 1927. V vsakdanjih pogovorih besedo propaganda

uporabljamo za nekaj neinformativnega ali resničnega, nekaj

nepoučnega. Vsaj v angleškem jeziku je beseda propaganda vedno

predstavljala ''umazano besedo'' (Cunningham 2002). Osebno bi

rekla, da to velja v vseh jezikih, saj nam ravno zaradi

9

medvojnih propagand beseda instantno konotira nekaj slabega,

nekaj kar nas hoče zavesti. Treba pa je omeniti, da večina

ljudi najverjetneje ne ve, da vojne propagande niso sestavljali

samo pozivi k bojevanju, temveč je obstajalo ogromno propagand,

katerih teme so bile v dobro ljudi. Sama bi rekla, da si je

propaganda najbolj sorodna z oglaševanjem, oziroma lahko bi

rekli, da je propaganda nekakšna bolj intenzivna oblika

oglaševanja- prepričana sem, da veliko oglaševalskih tehnik

izhaja prav iz propagande.

''Propaganda je umetnost, ki zahteva specialen talent. To ni

mehanično, znanstveno delo. Vplivanje na obnašanja zahteva

izkušnje, območno znanje ter instinktivno presojo ''kaj je

najboljši argument za občinstvo''. Noben priročnik ne more

voditi propagandista. Imeti mora ''dober um, nadarjenost,

rahločutnost in znanje o tem, kako občinstvo razmišlja ter

reagira''(Bogart v Jowett in O'Donnell 2012, 5).

RETORIKA, MIT IN SIMBOLIZEM

Te trije pojmi so ključna trojica, ki definirajo propagando

skozi zgodovino. Dobra retorika je ko-produkcija med

pošiljateljem ter sprejemnikom ter predstavlja 'poceni' obliko

doseganja ciljev. Največja moč retorika se nahaja v moči

metafore. Drugi element trojice so simboli, ki jih lahko

definiramo kot kondenzirane pomene, ker predstavljajo ekonomsko

obliko propagande. Simboli so univerzalno razumljeni na načine,

ki jih jezik nikoli ne more izražati. Simbol uide temeljitemu

10

pregledu in ga lahko 'beremo' na veliko različnih načinov,

lahko vsebuje mnogo pomenov. Zadnji element trojice pa

predstavlja mit. Moč mita se nahaja v moči naracije. Propaganda

zavrača intelektualni izziv in išče zatočišče v strukturah

mita. Stari miti so lahko obnovljeni, vendar pa so lahko

izumljeni tudi novi miti. Miti so samorazlaga kulture in so

ključni del propagande( na primer stereotipi so vrsta mita)

(O'Shaughnessy 2004, 3. Pogl.)

BRITANSKA PROPAGANDA MED II. SVETOVNO VOJNO

Za svojo semiotično analizo sem si izbrala medvojno propagando

v Veliki Britaniji. Za II. Svetovno vojno ter področje Velike

Britanije sem se odločila zato, ker so mi kot nacija veliko

bližje in tudi med vojno, so bili bolj v središču dogajanja kot

recimo Amerika.

Drugo svetovno vojno je Velika Britanija, kljub veliko

načrtovanja, začela u neučinkovitim aparatom propagande, tako

doma kot v tujini-še posebej pri nevtralnih nacijah. Posvojili

so strategijo ustvarjanja 'propagande z dejstvi', kjer so

11

ključne kampanje temeljile na lajšanju pokrivanja vojne v

komercialnih novicah, kar je imelo dober uspeh. Velika

Britanija je sigurno veliko pridobila na podlagi odličnih

retoričnih zmožnosti njihovega takratnega predsednika vlade

Winstona Churchilla, propagandni aparat doma pa je promoviral

idejo, da je to 'ljudska vojna'(people's war) in poudarjal, da

obstajajo možnosti za povojne socialne spremembe (Cull in drugi

2003, 440).

Žanr vojne propagande pa se je prvič pojavil med I. Svetovno

Vojno in doživel svoj največji razcvet med II. Svetovno Vojno.

Še v demokratičnih nacijah je propaganda postala glavni

instrument vladne kontrole in projekcije strategije, še posebno

v kriznih časih. Ustvarjalci Britanske propagande med II.

Svetovno Vojno so imeli le en cilj in to je bilo premagati

Nemčijo. Zato je bilo vzdrževanje visoke ravni morale ključnega

pomena. Glavni cilj Britanskih propagandistov je bil ta, da naj

bo resnični donos osnovan na podlagi razuma in ne na igranju na

čustva, kar pa ni bil najboljši pristop k uspešnosti

propagande. Britanski MI5 pa je propagando razdelil na črno,

sivo in belo, glede na to koliko resnice je bilo v njenem

sporočilu. Črna propaganda je predstavljala radijsko oddajanje

ali letake, ki so izvirali znotraj Nemčije iz strani

disidentov, ki so nasprotovali nacističnemu režimu. Siva

propaganda se je projektirala kot nevtralnega izvora, ampak so

jo razširjali sovražniki. Bela propaganda pa je bila namenjena

vzdrževanju morale v Britaniji in njenem imperiju ter vplivanju

na Ameriko (Campion 2009, 1 pogl.).

12

ANALIZA

1. ''Women of Britain Come into the factories''

Ta propagandni plakat je bil uporabljen med drugo svetovno

vojno, kot poziv ženskam, naj pridejo delati. Večina

''zdravih'' in ''čilih'' moških je bilo na bojiščih po Evropi,

zato so se oblasti zaradi pomanjkanja moške sile, odločile

ciljati na žensko populacijo. Kar pa ni imelo pozitivnih

13

posledic le za produktivnost, temveč tudi za splošno moralo,

saj se je tako tudi nežnejši spol lahko počutil, kot da

prispeva oziroma ''sodeluje'' v vojni.

Podoba je bila, tako kot vse ostale v nadaljevanju, uporabljena

v tiskanem mediju, pripada pa seveda žanru medvojne propagande,

ki pa ni klasična propaganda rekrutiranja, temveč propaganda

ekonomskega področja, ki je bilo zaradi posledic vojne,

ranjeno. Kot sem že omenila prej, sem vse podobe analize

izbrala zato, ker niso ''klasični'' primerki medvojne

propagande, ampak primerki raznoraznih področij človeških

življenj, ki so bila prizadeta zaradi vojne. Ta primerek pa je

eden izmed mnogih, ki so ciljali na žensko populacijo ter jih

pozivali, k raznoraznim oblikam prispevanja k vojni. Modalnost

te podobe je zelo realistična, kljub temu, da ne gre za

fotografijo, ampak za narisano podobo. Uporabljene barve so

dokaj nevtralne, nobena izmed njih ne izstopa posebej, vendar

pa to ni propaganda, ki bi želela poudarjati nevarnost, dobro

proti zlu,…, zato vpadajoče barve niso potrebne. Čeprav se za

žensko na plakatu, nahajajo podobe vojne (letala, tanki) ter

tovarna, so nevtralne ter mirne barve po mojem mnenju tam zato,

da v ženskah vzbudijo nek občutek notranjega miru ter ponosa,

da tudi one prispevajo svoj del, četudi niso na bojiščih.

Vzbuditi pa želijo tudi občutek, da bo njihov prispevek pomagal

h končanju vojne- idilični beli oblaki ter sončno nebo.

Poudariti je treba tudi, da je veliko medvojnih propagandnih

plakatov seksualiziralo žensko telo (propagande proti uhajanju

informacij/vohunom, propagande za osveščanje o spolno

prenosljivih boleznih-predvsem sifilis), na tem plakatu pa je

14

ženska oblečena zelo skromno, v lahko bi rekli, zelo

''značilne'' barve vojnega obdobja, obleka pa se njenega telesa

ne oprijema in ne poudarja njenih ''ženskih oblin''. Lase pa

ima pokrite z ruto, kar konotira na delovno okolje. Njen obraz

izraža veselje, z pogledom dvignjenim v nebo pa konotira tudi

ponos nad vsemi vojaki, ki odhajajo v bitko, hkrati pa lahko

domnevamo, tudi ponos nad sabo. Prisotna je tako ideologija

vojne kot ideologija patriotizma. V britanskih ženskah naj bi

to takrat vzbudilo vse te občutke in jih prepričalo v to, da je

edina prava izbira ta, da tudi same pripomorejo k temu, da

zavezniške vojaške sile premagajo sovražnika. Njena telesna

drža pa konotira dobrodošlost, obenem pa tudi poslavljanje od

vojakov in dobre želje. Vsi elementi tega propagandnega plakata

so skrbno izbrani. Glavni element te podobe je seveda ženska,

brez katere ne bi šlo, saj propaganda aplicira na nežnejši

spol. Podobe vojnih letal ter tankov so na sliki, zato da

ženskam takoj vzbudijo asociacijo na vojake, ki se bojujejo za

vse njih, dodatni element tovarne pa je tam, da poveže koncepta

vojne ter dela in ženskam konotira, da edina pomembna funkcija

ni na bojišču. Glede na to, da tekst razen samega poziva ne

izraža drugih stvari oziroma ne podaja nobenih informacij, je

pomembnost vseh teh podob v ozadju za žensko ključna za

razumevanje pomena, ki so ga ustvarjalci želeli upodobljenega.

Brez vojnih elementov v ozadju, bi bil ta plakat navaden oglas

tovarn za novo delovno silo, tako pa ga lahko štejemo med

medvojno propagandne plakate, saj je njegovo glavno sporočilo

in namen vojni- nedirekten doprispevek k željenemu rezultatu

vojne.

15

2. ''Dig for victory''

Ta propagandni plakat in slogan sta nastala zaradi blokad

na morju, ki so Veliki Britaniji preprečevale normalen

uvoz dobrin, veliko katerih je prihajalo iz Kanade in ZDA.

Za dodatno vzpodbudo ljudem pa so poleg propagandnih

plakatov nastali tudi razni zelenjavni liki kot je bil

''Potato Pete'', ki so ljudi pozivali k kopanju vrtov, ter

jim poskušali pokazati, da dobrinam kot je zelenjava, ni

treba zavzemati prostora na uvoznih ladjah (Education

Scotland). Tudi to propagando bi lahko uvrstili na

ekonomsko področje, vendar pa v tem primeru ni direktne

asociacije na samo vojno, saj je plakat mišljen kot nasvet16

v dobro britanskega prebivalstva in posledično ne bo

direktno prispeval k zaključku vojne, temveč bo le

poskrbel za dobro ljudi na dolgi rok. Vendar pa je bilo

seveda vsesplošno družbeno takrat zelo vojno naravnano,

zato ustvarjalci pri tem plakatu zvito uporabijo besedo

Victory v sloganu, kar naj bi v ljudeh podzavestno še vedno

vzbudilo občutenje, da jih oglaševano početje lahko

posledično pripelje tudi do zmage nad sovražnikom.

Ta podoba ima za razliko od mojega prvega izbranega

primerka, večji kontrast barv. Na podobi so trije sklopi

besedila, glavni element pa je moška noga, ki potiska

lopato v zemljo, z otroci v ozadju. Besedilo in podobe so

tu v popolni simbiozi- eno ne more brez drugega, če

hočemo, da bo pomen razumljen kot načrtovano. Dig for victory

oziroma ''kopljite za zmago'' nam samo od sebe ne pove

prav dosti. Tudi če dodamo temu še podobo noge in lopate,

še vedno ne vemo pravega pomena. Zato so besede Grow you

own vegetables oziroma ''gojite svojo zelenjavo'' najbolj

pomemben za sporočilo propagande, kar se kaže tudi v barvi

in fontu črk, ki so uporabljene. Besede For their sake

oziroma ''za njih'' pa dopolnjuje element otrok v ozadju,

ki so klasična tehnika oglaševalcev za vzbujanje čustev v

ljudeh. Rdeča barva tega besedila, katere eden izmed

mnogih konotacijskih pomenov je nevarnost, pa naj bi v

vsakemu britanskemu staršu vzbudila občutek, da so njihovi

otroci ogroženi, če ne bodo sledili nasvetu tega

propagandnega sporočila. Tu gre torej za malce večje

dopolnjevanje med samim tekstom in podobami na plakatu.

17

Zanimivo pa je, da kljub temu, da ta propagandni plakat ni

namenjen opozarjanju pred Nemci, pred nevarnostjo

napadov…,uporablja barve značilne za njihovo zvrst(rdeča

in črna). Modalnost te podobe je že skoraj na ravni

fotografske resničnosti in čeprav se nam ob prvem pogledu

plakat zdi narisan, ob natančnejšem pogledu ugotovimo, da

je glavni element plakat dejansko fotografija, ki je bila

nato združena z narisanimi podobami otrok v ozadju. Le ti

so prav zaradi tega, namerno skoraj ''zliti'' z

ozadjem(istih barv kot ozadje), kar je po mojem mnenju

delno tudi zato, da ustvari tisti občutek, da naj imamo

otroke ves čas v naših mislih, konec koncev ne samo, če

smo sami starši, ampak tudi zato, ker so otroci naša

prihodnost. Tako je glavni namen elementa otrok v ozadju

predvsem igranje na naša čustva, pa tudi opomin naj

mislimo na našo prihodnost.

3. ''Don’t do it mother- leave the children where they are''

18

Ta primer medvojne propagande je še eden izmed izredno

zanimivih. Ta vrsta medvojne propagande je nastala med

leti 1939 in 1945, ko so potekali trije veliki valovi

evakuacije otrok iz Londona na podeželja, izdalo pa jo je

ministrstvo za zdravje (Summers 2011). In tako je

posledično nastalo ogromno plakatov, ki so v večini vsi

pozivali matere, da otroke pustijo na podeželjih, nekaj pa

jih je prav tako poveličevalo ljudi-predvsem gospodinje,

ki so na podeželjih takšne otroke sprejele v svoje domove.

Ta podoba je izmed vseh izbranih podob, najbolj značilna

za žanr propagandnih vojnih plakatov. Uporabljene so

velike rdeče črke, ki konotirajo nevarnost in nujnost

upoštevanja, drugi del besedila pa je črne barve na rdeči

podlagi, kar nam še bolj konotira nujnost upoštevanja

navodil ter nevarnost, ki lahko sledi ob neupoštevanju. Ta

del je tudi glavno sporočilo plakata, zato je dodatna

poudarjenost primerna. Če pa nam že tekstovni del sam po

sebi ni vzbudil dovolj straha, ga dopolnjuje narisana19

podoba matere z dvema otrokoma, za njo pa ji Hitlerjev

''privid'' šepeta ''pelji jih nazaj'' ter kaže na London v

ozadju. Čeprav je celotna risana podoba črno-bela, je

Hitlerjev tekst v oblačku rdeče barve, kar nas še enkrat

opomni na nevarnost predlaganega dejanja. Podoba

Hitlerjevega ''privida'' ali ''duha'' je bila zelo

priljubljena tema propagandnih plakatov, saj v tistih

časih nič ni imelo večjega učinka kot obtožba, da ljudje z

določenim vedenjem, malo ko ne sledijo Hitlerjevim

navodilo in počno točno to, kar sovražnik želi. Ob

podrobni analizi podobe najdemo zanimiv detajl v obliki

veselih in brezskrbnih izrazov na otrokovih obrazih. Namen

le teh je po mojem mnenju ta, da materam podzavestno da

občutek, da so otroci izven mesta na varnem, veseli ter se

brez skrbi igrajo in tako posledično matere notranje

pomiri, jih prepriča, da je to prava pot. Londona se v

ozadju ne vidi zelo razločno, a če pogledamo od blizu,

lahko razločimo, da je mesto pod napadom in to podpira

splošno konotacijo prežeče nevarnosti tega plakata.

Netekstovni del te propagande je narisan, vendar pa je že

za naše čase dovolj resničen, da v nas vzbudi emocije, kaj

šele za čas druge svetovne vojne. Seveda pa je modalno ta

podoba mišljena kot fikcija oziroma jo moramo dojemati

metaforično, saj Hitler materam seveda ne prišepetuje na

ušesa, vendar metaforično gledano, nesledenje navodilom

vlade pomeni ravno to

20

4. ''Up housewives and at ‘em! ''

Ta propagandni plakat, bi lahko uvrstili v isto kategorijo

kot prvega- kategorijo medvojne propagande namenjene

ženski populaciji oziroma njihovem prispevku k vojni.

Plakat je zelo barvit in pozitivno naravnan, njegov namen

je vzbuditi občutek notranje moči, upanja ter

pozitivnosti. Glavni narisani motiv so tri gospodinje z

odločnimi izrazi na obrazih, ki bi mislim da vsaki ženski,

vsaj v današnjih časi, konotiralo ''girl power''. Pridruži

pa se jim še družinski kuža, ki tudi pomaga in je tam za

asociacijo na celotno gospodinjstvo, družino. Glavni

tekstualni motiv te propagande je definitivno geslo, ki ga

gospodinje nesejo na zastavnem drogu ''Up housewives and

at 'em!'', ki ga je izrekel eden izmed britanski politikov

v enem izmed govorov. Vendar je ta del teksta pomemben le

simbolično, več informacij dobimo šele iz teksta pod

21

sliko, ki nam pove, da se papirnate in kovinske odpadke

ter kosti, dejansko da porabiti v vojne namene- ''They

make planes guns tanks ships & amunition''. Deli spodnjega

teksta so vsi obarvani z drugačno barvo, pomembnejši trije

z belo, rdečo ter modro, kar je po mojem mnenju namenjeno

vzbuditvi patriotskih občutenj v britanskem prebivalstvu.

Tudi na narisanem delu plakata te tri barve najbolj

izstopajo, poleg rumenega ozadja. Pridih ideologije vojne

tu predstavljajo telesne drže gospodinj, njihovo odločno

korakanje nas takoj asociira na vojake ter vojno, še

preden prebereš spodnji tekst. Ker pa gre tako kot v prvem

primeru za nekakšno opolnomočenje žensk, le te niso

seksualizirane kot na primer v propagandah za sifilis,

ampak so oblečene konzervativno skromno, popolnoma

vsakdanje ženske/gospodinje.

5. '' The easy girlfriend- Venereal disease''

22

Ta primerek propagandnega plakata je le še eden izmed

mnogih drugih, ki so med drugo svetovno vojno opozarjali

ljudi pred sifilisom ter ji osveščali. Kot zanimivo

dejstvo se mi zdi to, da je večina teh proti sifilisu

uperjenih plakatov, ki sem jih zasledila med mojim

raziskovanjem, izredno šovinističnih. Med vsemi sem

zasledila samo enega, ki je apeliral na moško

populacijo(slika množice vojakov na peronu in napis

''Syphilis- All of these men have it''), vsi ostali se

osredotočajo samo na ženske ter jih predstavljajo kot

zapeljive sovražnice, katerih edini namen je širjenje te

bolezni oziroma spolnih bolezni(eden izmed primerkov gre

celo tako daleč, da je na njem fotografija ženske, pod njo

pa napis ''Wanted for murder''). Tako je glavni motiv

večine propagandnih plakatov o sifilisu privlačna ženska,

zato ker se moškim želi prikazati, da je popolnoma vseeno

23

kako privlačen je nežnejši spol- še vedno so le prenašalke

te bolezni. Moj izbrani primerek je tako izjema v tem, bi

lahko rekli, žanru. Namesto privlačnega dekleta je tu

edini narisani motiv lobanja, katere namen je po mojem

mnenju, instantno šokirati ter takoj povzročiti asociacijo

na smrt. Drugi pomemben motiv pa je seveda damski klobuček

roza barve, ki je tam za takojšnjo asociacijo na ženski

spol ter prav tako predstavlja edino pravo barvo celotnega

plakata. Kar pa je seveda primerno, saj je glavni motiv

oziroma ideologija plakata smrt, zatorej je prevladujoča

črna barva tam prav zaradi tega. Dodatno konotacijo na

smrt pa predstavlja podoba ''easy girlfriend'' okostnjaka.

Tekst ima na tem plakatu največji pomen izmed vseh

propagandnih plakatov, ki sem jih analizirala. Gre za

osveščanje in opozarjanje pred boleznijo, ki ni bila

splošno znana ljudem, zato je nekaj dejstev o njej

kritičnih. V večini propagandnih primerkov, se da veliko

povedati z malo besedami in seveda obstaja tudi nekaj

plakatov o sifilisu take vrste. Če pa gre za primerek, ki

želi tudi osveščati, sama beseda SIFILIS, ne bi imela

veliko učinka. Poleg nekaj naštetih učinkov in tega, da

sifilis širi ''easy girlfriend'', so na plakatu tudi

besede '' unless properly treated''(brez zdravljenja), ki

so podčrtane z roza barvo. Mislim, da so te besede

poudarjene zato, ker je bil sifilis takrat dokaj neznana

bolezen in čeprav so ljudi seveda želeli prestrašiti do te

mere, da so pazljivi, niso želeli povzročiti vsesplošnega

preplaha in panike. Za dodatno pomoč pa je na dnu plakata

24

v drobnem tisku napisano kje se lahko ljudje gredo zdravit

ter da je vse zaupno ter brezplačno.

ZAKLJUČEK

Po svoji analizi medvojnih propagandnih plakatov v Veliki

Britaniji ugotavljam, da gre za primere tako imenovane

'bele propagande', katere glavni namen je dobro

prebivalstva. Propagandni plakati so se delili na 'tople'

in 'hladne' in med mojimi primerki ji je večina 'toplih',

medtem ko je plakat o sifilisu definitivno 'hladne'

narave', za plakat z materami in otroci pa bi lahko rekli,

da je nekje vmes. Po vojnem grafičnem umetniku Fougasseju

si morajo propagandni plakati prizadevati premagati tri

ovire med volivci, ki so: odpor do branja,

nepripravljenost verjeti, da bi bil lahko plakat take

vrste relevanten za bralca in zadnja, odpor do pomnjenja

in uboganja sporočila (Fougasse v Campion 2008, 212). Moji

izbrani primerki, vsaj po mojem mnenju, vsi uspešno

premagujejo vse tri. Razen plakata za sifilis, imajo vsi

ostali sorazmerno malo teksta, pa tudi pri plakatu o

sifilisu, količina teksta ne vzbuja odpora, saj je šlo za

neznano bolezen, o kateri so se ljudje sigurno želeli

poučiti in so jih dejstva zanimala. Vsi primerki popolnoma

izpolnjujejo tudi drugo oviro in z raznoraznimi

semiotičnimi detajli bralca prepričujejo, da je ta problem

25

za njih relevanten, oziroma, da je njihovo upoštevanje teh

plakatov relevantno za vojno. Tretjo oviro pa bi iz mojih

osebnih izkušenj rekla, da jo tudi vsi plakati uspešno

premagajo, saj sem jih izbrala ravno na podlagi tega, da

so mi od vseh najdenih, najbolj ostali v spominu. Vsi od

analiziranih primerkov imajo veliko zanimivih semiotičnih

konotacij, v večini pa je prisotna tudi ideologija vojne,

razen pri plakatu o sifilisu, kjer ni zaznati posebnih

elementov, ki bi reprezentirali vojno. Na vseh drugih je

motiv vojne prisoten, pa četudi le v najmanjšem detajlu.

Najlažji se mi je za analiziranje zdel prvi primerek-

''Women of Britain Come into the Factories'', zato ker se

mi je zdi, da vsebuje ogromno skritih konotacij, ki jih na

prvi pogled ne bi zaznali.

Namen propagande je torej, s pomočjo različnih semiotičnih

reprezentacij, prikazati želje propagandistov. '' V

glavnem je namen propagande doseči sprejem propagandistove

ideologije s strani ljudi. Nacistični propagandist Joseph

Goebbels je rekel, da propaganda ni imela nobene temeljne

metode, samo cilj- osvojitev množic (Jowett in O'Donnell

2006, 292).

26

LITERATURA

- Campion, Gary. 2009. The Good Fight of Britain Wartime Propaganda

and The Few. New York: Palgrave Macmillan.

- Chandler, Daniel. 2002. Semiotics: The Basics. New York:

Routledge.

- Cunningham, Stanley B. 2002. The Idea of Propaganda: A

Reconstruction. Westport: Praeger Publishers.

- Cull, Nicolas J., David Culbert in David Welch, ur. 2003.

Propaganda and Mass Persuasion: Historicial Encyclopedia. Kalifornija:

ABC-CLIO,Inc.

27

- Eagleton, Terry. 1991. Ideology: An introduction. London:

Verso.

- Education Scotland. 20th and 21st centuries: World War II.

Dostopno prek:

http://www.educationscotland.gov.uk/scotlandshistory/20tha

nd21stcenturies/worldwarii/digforvictory/index.asp (17.

junij).

- Fiske, John. 2005. Uvod v komunikacijske študije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

- Grgič, Matejka. 2007. Logos, simbol in mit: vprašanja semiotike in filozofije jezika. Maribor: Študentska založba Litera

- Jowett, Garth S. in Victoria O'Donnell. 2012. Propaganda&Persuasion. London: SAGE Publications Ltd.

- O'Shaughnessy, Nicholas J. 2004. Politics and Propaganda: Weapons of Mass Seduction. Manchester: Manchester University Press.

- Summers, Julie. 2011. 'We didn't know were we belonged': Former cild evacuees of the Second World War recll their experiences. Dostopno prek:http://www.dailymail.co.uk/home/you/article-1362571/Julie-Summers-talks-evacuees-Second-World-War-life-changing-experiences.html (17. junij 2013).

- Škerlep, Andrej. 1996. Semiotika oglaševanja: anatomija pomena oglaševalskih sporočil. V Slovenska država, družba in javnost, ur. A. Kramberger, 267–277. Ljubljana: Fakultetaza družbene vede

28