Post on 26-Mar-2023
Pozdravnovem u
tisočletju!
51%popust
Pedigre Dry 3kg, govedina,piščanec
akcijska cena
G49 r-T
VVhiskas govedine 400gRolice Carlina, 2 slojni 10/1, toaletni papir
Serviete barvne 30i20 1 slojni 100/1V elja o d 2 7 .4 . d o 7 .5 . tu d i v p ro d a ja ln a h
i D o le n jk e in P o s a v ja B re ž ic e !
121P
199r-T
90 P
Dobili vojno za trgovcePred objavo so spremembe pravilnika o obratovalnem
času prodajaln - Delo ob nedeljah ni več redno
L JU B LJA N A - S indikat d e lavcev trgovine, ki deluje v okviru Svobodnih sindikatov Sloven je , pod arja 95.000 delavkam in delavcem v trgovski dejavno- stl za 1. m aj, p raznik dela, po sebno darilo . M enijo nam reč,
je ravno njihov večm esečni noj ob podpori javnosti in m edijev pripeljal do nekaterih p o membnih sprem em b Pravilnika n obratovalnem času prodajaln , m izboljšujejo položaj delavcev.
Kot pravijo, sp rem em be p ra vilnika določajo, da obratovalni eas ob nedeljah in praznik ih ni več redni obratovaln i čas, kot je veljalo po dosedanjem pravilniku- Pom em bno je tudi določilo, da m orajo m erila za dežurne t r govine, ki poslu jejo izven red- nega obratovalnega časa, spre- jeti lokalne skupnosti. Pri tem se širijo m erila za d ežurne p ro
daja lne, saj je treb a upoštevati gosto to dežurn ih prodaja ln na številko preb ivalcev v okolišu te r sp o što v a ti d e lo v n o p rav n o z ak o n o d a jo in zn o tra j n je ko lektivno pogodbo za trgovino.
S p rem em be prav iln ika tudi zo žu jejo p ris to jn o s ti n a k u p o v a ln ih c e n tro v p ri d o lo ča n ju o b ra to v a ln eg a časa, saj lahko posam ezne prodaja lne na trgih in v nakupovaln ih c en trih p o slu je jo izven red n eg a o b ra to valnega časa le ob soglasju po sam eznega trgovca. V sindikatu delavcev trgovine so prepričani, da bo d o te sp rem em be, če jih bo sprem ljalo povečano število inšpekcijskih nadzorov in b u d no sind ikalno oko, tudi trgovcem pom agale zagotoviti pravico do p o č itk a in d ru ž in sk eg a življenja.
B. D. G.
iI \St. 17 (2644), leto LI • Novo mesto, petek, 28. aprila 2000 • Cena: 220 tolarjev
&
1 iVari^i ' f i f
š Sm p I
K a n a *
z a k o n o h e n a s a v iM E D V O D E - S a v sk e e le k -
t a r n e L ju b l ja n a so p r e jš n j i Cctr te k v M e d v o d a h p rip rav ile P oseb en p o sv e t o p io jc k tu izg ra d n je H E n a S av i. P re d lo g
'k o n a o p o g o jih k o n cesije za izk o riščan je e n e rg e ts k e g a p o - e nciala sp o d n je Save, ki so ga
P red laga li p o slan c i Jo ž e A všič, p ta n k o Ja n c in T one A n d e rlič , je uvrščen n a 21 . se jo d ržav n eg a z b o ra k o t 3 5 . to č k a d n e v n e g a fe d a in se b o o b rav n v al ‘rern p o s to p k u .
p o hi-
Košarka Polfinale DP
KRKA TELEKOM : UNION OLIMPIJA Novo mesto, športna dvorana Marof, sobota, 29.4.2000, ob 20. uriP o k ro v ite lji: FOTOASJA, 1(10
GRANS, TRGOVINA NOVOTEKS
Ž r e b a n je v s to p n ic : M običu k (Kobra)S
® (07) 3 0 81 118 b 04ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, c-mail: kobrah
ISTA OSEBNA ŠTEVILKA
0 3 1 ....... KOT 0 4 1 ..........REZERVIRANA LE ŠE DO KONCA MAJA
QB P R A Z N IK U D ELA
Dostojno življenV začetku aprila je zadnjih osem delavcev nekdaj uspešne
novomeške Avtohiše Pionir dalo odpoved sedanjemu lastniku podjetja Jožetu Verstovšku, ker jim že od lanskega novembra ni izplačal plač. Čeprav za svoje delo v tem času niso dobili niti tolarja, so ga opravljali vestno in prizadevno do zadnjega dne. Kaj pa država?
Čeprav zakon o zaposlovanju določa, da se zaposleni lahko prijavijo na zavodu za zaposlovanje, ko inšpektor za delo ngotovi, da delodajalec najm anj tri mesece ni izplačal plač, to v praksi traja precej dlje. Šele po treh mesecih brez plačila so la h ko nem očni delavci p o k lica li inšpektorja , k i j e po mesecu dn i ponovno preveril, če so še vedno brez plač in šele takrat so se lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje, kjer pa morajo še mesec dn i čakati na državno miloščino. Kako naj v tem času preživijo in skrbijo za svoje družine, v zakonu ne piše. Kdo je pri nas zaščiten?
Zal to ni edini primer, ko so krajši konec potegnili nič krivi delavci. V tej luči je I. maj še kako aktualen praznik. Dokler ljudje za svoje delo ne bodo dobili pošteno plačilo, k i jim bo omogočalo človeka vredno življenje, in dokler bo toliko ljudi brez dela, boj za delavske pravice še zdaleč ni dobljen. Za to bi se morala v prvi vrsti prizadevati država, k i je dolžna poskrbeti za red in dosto jno življenje ne le bogatih in vplivnih, ampak predvsem navadnih ljudi. Odločno bi morali na stran delavca stopiti tudi sindikati, a kaj ko ti vse prevečkrat tratijo energijo za medsebojna obračunavanja in nagajanja.
J. D O R N IŽ
stran 3:Ragov log in Portoval mestna gozdova
stran 4:• Visoka članarina
in plotstran 6 :
Komu koristijo laži?stran 11:• Z lovsko puško nad ženo
stran 18:•Klopi nas ne čakajo
le v gozdustran 19:• Veliko dela in
energije za poldrugo minuto poročila
V LOKI 2. KREARTAL O K A P R I Z I D A N E M
M O S T U - V n e d e ljo , 30. a p r i la , b o d o n a ra z s ta v iš č u tu k a jš n je g a T ru b a r je v e g a d o m a u p o - k o j e n c e v o d p r l i r a z s t a v o z n a s lo v o m 2. K re a r ta . N a o g le d b o d o d e l a š t e v i l n i h u m e t n ik o v , o tv o r itv e n i v e č e r p a b o s t a p o p e s t r i l i N in a in J a n a M o le n a k lav ir ju in J u r e K o r i t n ik s p e sm im i. O b 2 2 .3 0 b o v k u l tu r n e m d o m u š e k o n c e r t s k u p i n e S p e c t r a l A n a l y s i s ( Ig o r B e z g e t, tr io ) .
Deset let boja za delavske praviceOb letošnjem 1. maju praznuje ZSSS tudi 10-letnico svojega delovanja - Proslave
in podelitev sindikalnih priznanj na Debencu pri Mirni in na Smuku nad Semičem
Prodaja in servis, Avto-hit, d.o.o.Kandijska 53, Novo mesto, telefon 068/376-490
NOVO M ESTO - O b letošn jem 1. m aju , m ed n aro d n em p razn ik u dela, p raznu je Zveza svobodnih sind ikatov Slovenije (ZSSS) 10-letnico svojega delovan ja, ki jo obeležujejo kot 10-letnico boja za pravice delavcev. Kot je na p red prazn ičn i novinarski konferenci dejal sek re ta r obm očne o rgan izacije ZSSS za D olenjsko Jože M iklič, največjo ceno p rehoda iz enega v d rug i sistem plačujejo prav delavci. Ta pa bi bila še veliko večja, če se ne bi za delavske pravice boril p rav la največji in najm očnejši sind ikat.
“U sp eli sm o o b d rž a ti večino delavskih pravic iz socializm a, katerim so v novih razm erah vlada in delodajalci izrazito nenaklonjeni. U p ira li sm o se n eučinkov iti gospodarsk i politik i Pe terle tove vlade, kajti 130.000 nezaposlenih je p re v e lik d av ek za slo v en sk o tranzicijo . N aša velika zm aga je vzpostavitev in ub ran itev de lav skih pravic, določenih s kolektivno pogodbo ,” je m ed drugim d e jal Miklič. ZSSS si pripisuje tudi zas lu g e za u v ed b o in d u s trijsk e dem okracije v novih razm erah , to je soupravljanja in vzpostavljanja svetov delavcev. “ Z arad i nestran karskega delovanja in s tem povezanega lobiranja pa sm o bili manj uspešni pri sprejem anju zakona o zaposlovanju in z njim povezanega problem a bezposelnosti, zako-
19. PRVOMAJSKO SREČANJE DOLENJCEV
NA DEBENCUD E B E N E C N A D M IR
N O - O sredn je že 19. dolenjsko prvom ajsko srečanje na D e b en c u se bo po trad ic iji pričelo ob 11. uri. M nogi bodo g o to v o sp e t p rišli n a to priljubljeno izletniško točko peš. Na srečanju bo zbranim spregovoril p redsednik Svobodnih sind ikatov Slovenije mag. Dušan Semolič. Obm očna o rg a n iz ac ija S vobodnih sind ikatov D olen jske bo ob tej priložnosti podelila p e te ro s in d ik a ln ih p rizn an j z a slu žn im p o sa m ez n ik o m in en o organizaciji. V pestrem k u ltu rn e m p ro g ram u b o d o sodelovali Prešernova nagrajen k a Saša Pavček, občinski p ih a ln i o rk e s te r T rebnje in učenci treb an jsk e g lasbene šole. Z a zabavni del bosta poskrbela najprej M artin Krpan in Krjavelj, v nadaljevanju pa ansam bel. G eneraln i pokro vitelj le to šn jega srečan ja je A kripol Trebnje.
na o tu jc ih in še n e k a te r ih .” V ZSSS so ponosni, da javno m nenje visoko ceni delovanje sindikatov in m u zaupa bolj kot drugim z v lad o in c e rk v e n o d e ja v n o s tjo vred. “ L judje vedo, da si je treba delavske pravice izbojevati, za kar je sind ikalno g ibanje n a jp rim ernejše in najbolj uveljavljeno.”
Z a praznik dela bo na D olen jskem in v Beli krajini (obe obm očni organizaciji naj bi se v dobrem m esecu dni združili) več p rired itev. Na D olenjskem bo osrednja že 19. s rečan je na D eb en cu pri M irni v trebanjski občini, na ka te rem bo govoril p redsednik ZSSS D ušan Sem olič, v ku ltu rnem p ro gram u pa bo nastopila tudi letošnja P rešernova nag rajen k a Saša Pavček. O b tej p riložnosti bodo podelili priznanja obm očne o rgan izac ije ; p re je li j ih b o d o : R ok D vorn ik , p red sed n ik s in d ikalne podružnice Iskra E lek tro liti M okronog v s teča ju , F ran c K uzm a, p re d se d n i s in d ik a ta M e rc a to r Dolenjske, Niko Rončevič, p re d sednik sindikata N ovoteks T kan ina, Jelka K ošm erl, bivša p red sed nica sindikalne podružnice Krka Kozm etike, R obert Janežič, p red sednik sindikata G R C Novo m es to , in s in d ik a ln a p o d ru ž n ic a SK EI H ipo t Šentjernej.
Belokranjska ZSSS pa pripravlja prvom ajsko srečanje in kresovan je na Sm uku nad Sem ičem . Tam b o d o p o delili 6 s ind ila ln ih p rizn an j, p re je li jih bodo : Ju rij Kobe, predsednik sindikata SKEI Iskra Semič, Sergej Čas, p redsednik sindikata Dom a starejših občanov Črnom elj, Franc Čemas, p red sed n ik s in d ik a ta In teg ra l Č rn o melj, Vida Šcgina-M atkovič, p red sednica sindikata Beti M etlika, in Boris M arentič, sindikalni zaupnik v črnom aljskem Danfossu, a g
PRODAJNI CENTER Ž E L E Z N I N Atel./fax: 068/323-836
SINDIKALNI TABOR NA GORJANCIH
MIKLAVŽ NA G O R JA N C IH - Zveza delavcev So lid a rn o st p rired i v počastitev 1. m a ja n a G o r ja n c ih p r i M iklavžu sin d ik aln i tab o r s kresovanjem . N a prireditev, ki se bo začela 1. m aja ob 11. u ri, bodo p rišli pohodniki iz O re h o v ice in z J u g o r ja , v p rogram u bodo nastop ili železničarska godba iz Z idanega m o sta , novom eški o k te t A doram us, rec ita to rji in pevske skupine, za ples bo igral an sam b el “ 12. n a d s tro p je ” . N a ra žn ju bodo pek li vola, o b lju b lja jo d o b ro d o m ače vino, na sre ča n je pa v ab g o cele d ružine.
NA JAVOROVICO ZA 1. MAJ
NOVO M ESTO - V počastitev m ednarodnega p razn ika de la , v spom in na pad le borce 4. b a ta ljo n a C a n k a rjeve b rig ad e te r n a u s ta n o vitev G orjanskega ba ta ljo n a v ab ita O bčina Š en tje rn ej in O bm očno zd ru žen je borcev in u d e ležen cev N O B Novo m esto L m aja n a Javorovico. O s re d n ja p o k ra jin sk a p ro slava ob 55. obletn ici konca 2. svetovne vo jne bo_ob I I . u ri. Č astn i gost bo polkovnik M ih a B u ta ra , p re d s e d n ik Z družen ja slovenskih čas tn ikov, n a p r ire d i tv i pa bodo sodelovali tu d i p ih a ln i o rk e s te r O bčine Š en tje rnej, pevci zbora Ajda, šen tje rnejska g lasbena in osnovna šola te r pohodniki, ki bodo n a Jav o rovico prišli z G orjancev in iz V rh p o lja . Iz Novega m esta , n a ta n č n e je iz K a n d ije , bo p r o t i J a v o ro v ic i o d p e lja l avtobus ob 9. u ri, u stavljal pa se bo na m estn ih av tobusn ih p o sta jah p red M estno občino, trgovino N ovak, v P lavi lag u n i. L očni in Ž ab ji vasi te r M alem S la tn iku , R atežu, B rusn icah , M okrem P o |ju in Šen tje rneju .
! ■ ? . f f T T f F
L
i-N . X '-!
■ ■ ■ ■
VREMEV p e te k bo še so n č n o in
to p lo , v so b o to in n e d e ljo p a se bodo p o jav lja le k r a je v n e p lo h e in nev ih te .
ZE LE N E G A JU RIJA VODIM O - V iniški osmošolci so najbrž še eni redkih, k i 24. aprila, torej na jurjevo, “od hiše do hiše hodijo, zelenega Jurija vodijo ”. To počno že vrsto let in običaj je postal že tako sam po sebi tako umeven, da bi ga ljudje gotovo zelo pogrešali, če bi se mu katero leto učenci izneverili. M ladi V iničani potem , ko pripeljejo zelenega Jurija, najprej zaplešejo na trgu kolo. Potem gredo k vsaki hiši v krajevni skupnost, prinesejo brezovo vejico za srečo in dobijo darove, k i j ih porabijo za končni izlet. In bog ne daj, da bi katero od hiš izpustili! Bila hi velika zamera. Ta običaj pa ni samo lep, am pak je hkrati tudi koristen, saj ni šolarja, k i bi zapustil viniško šolo, a ne bi znal zaplesati belokranjskih plesov. Tudi zaradi tega je njihova mentorica Marija Starešinič ponosna na svoj fo lk lorn i naraščaj. (Foto: M. B.-J.)
ISSN 0 4 1 6 -2 2 4 2
9 7 7 0 4 1 6 2 2 4 0 0 0
GORENC PREDSEDNIK SINDIKATA KMETOV
SLOVENIJET R O JA N E - M arjana G o
renca iz Z b u r so 20. aprila na re d n e m o b č n em z b o ru na Trojanah izvolili za p red sed nika Sindikata km etov Sloven ije . S in d ik a t, ki d e lu je od leta 1992, združuje štiri p o d ružnice, od tega so ka r tri na našem koncu, in sicer v N ovem m estu, Brežicah in T rebn jem . K o t je p o v e d a l G o renc, ki je v sindikatu aktiven od leta 1996, naj bi le-ta d e loval nestrankarsko in neo d visno od M inistrstva za km etijstvo, gozdarstvo in p re h ra no. M ed p o m em b n e jše n a loge so si m ed drugim zadali u stanovitev čim več p o d ru ž nic po Sloveniji, izpostavili so nu jnost povezave z zvezam i d ruštev po p an o g ah te r p o m oči km etom pri ogranizira- nem nastopu na trgu in pogaja n jih za d o seg an je bo ljš ih o d k u p n ih cen p rid e lk o v in izboljšanje splošnih pogojev življenja na podeželju . M arjan G orenc, tudi sam k m eto valec, je bil do sedaj p red sed nik novom eške podružnice.
Novomeški veterinarski laboratorijNaložba je veljala 108 milijonov tolarjev - Politično razbitje strokovno močne veterinarski
službe - Najprej zasilno, nato pravo zavetišče za zapuščene živali
NOVO M ESTO - P re jšn ji če trtek so v Ločni o d prli p renovljene p ro s to re novom eške obm očne en o te V e te rin a rsk eg a zavoda S lovenije . P riložnostne slovesnosti ob o d p rtju so se udeležili tud i d irek to r Veter in arsk eg a zavoda m ag. Cvetko Bunc, dr. A nton Svetlin iz m in istrs tv a za km etijstvo, prof. M arin šek iz v e terinarske faku ltete in d rug i.
SLOVENCI ISCEJO NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE
L JU B L JA N A - Kot sporočajo iz T elekom a S lovenije , je njihov in fo -se rv is 086, p ri k a te re m je p o treb n o v tipkati 086 in n a to sta ro telefonsko številko, da odzivnik k l ic a te lju p o v e n o v o š te v ilk o , sprejel že poltretji milijon tele fon skih klicev. N a telefonsko številko 0 8 6 -9 8 -9 8 , k je r b re z p la č n i odzivnik posreduje splošne inform acije o p o tek u p ro jek ta zam enjave številk, je bilo doslej 64.000 klicev . S lovenci p o g o sto iščejo nove številke tudi na Telekom ovi spletni strani “ tis.telekom .si”, k jer je bilo od v aprilu že 1,5 m ilijona obiskov. Pri o p e ra terjih na b rezplačni številki 080-80-80 je bilo v p rv ih tre h a p rilsk ih te d n ih čez 17.000 klicev. Večina m ed njimi se je zanim ala za sprem em be in najpogoste je vpraševala o novih po dročn ih kodah te r o njihovi novi razpored itv i p a tudi o sp rem em bah M SN številk na ISD N ap ara tih. Kar 60 odst. vseh uporabnikov ISD N je te š tev ilke p rila g o d ilo sam o, brez pom oči operaterjev .
S prenovo in razširitvijo je novom eška obm očna e n o ta p ridobila sodoben laboratorij za d iagnostiko, ki je eden sedm ih takih laboratorijev v okviru V eterinarskega zavoda v Sloveniji. “ V tem labo ra to r i ju b o m o o p ra v lja li p r e iskave, ko n tro lo živil, ugotavljali bo lezn i, opravljali p a raz ito loške preiskave, d iagnostic ira li brejost k rav in d ruge stvari za obm očje D olenjske, Bele krajine in Posavja ,” je povedal vodja novom eške eno te mag. A ndelko V rančič. C elo tna naložba je veljala 108 m ilijo n o v to larjev , od tega je šlo 20 m ilijonov to larjev za o dkup p ro storov, 62 za u red itev in 26 m ilijonov tolarjev za oprem o.
Z novim le to m je v S loveniji prišlo do nove (po litične) o rgan iziranosti ve terinarske službe; Vete rinarsk i zavod so razbili in večino njegove dejavnosti p renesli na novo u stan o v ljen o V e te rin a rsko upravo RS (V U R S ), ki sodi pod m inistrstvo za km etijstvo, Z a vodu je osta la tako rekoč le diag-
ZAPLETENO OBLIKOVANJE VOLIVNIH OKRAJEV
L JU B L JA N A - Sevniški župan K ristijan Jan c se je na povabilo državnih svetnikov Toneta H rovata, V incenca Janše , B ranka M atkoviča in B ojana P e tan a v L jubljani udeležil usk la jevalnega se stanka glede volilnih okrajev, saj je in te resna skup ina lokaln ih interesov D ržavnega sveta obravnavala predlog zakona o volitvah p o slank in poslancev in ob tem ob ravnavala tudi n ek atere p ro teste in p rip o m b e občin iz K očevske, B ele k ra jine in Posavja, ki jih ti svetn ik i z a s to p a jo . Z u p an o m je p re d lo g p re d s ta v il d r . M a rjan R avbar, strokovni sodelavec pri p r ip ra v i v o liln ih o k ra je v , ki je poudaril v javnosti že znano resnico, d a je oblikovanje okrajev z okrog 18.000 volivci ob upoštevanju občinskih m eja, regijskih p rip ad n o s ti in d ru g ih in te re s o v z e lo zahtevno opravilo.
Strpno do delitvene bilanceSevniška in škocjanska občina korektno do soglasja o delitveni bilanci - Sevničani bodo obnovili lokalno cesto Dolenje Radulje-Brezje pri Raki
V red n o st naložbe o cen ju je jo na okrog 22 m ilijonov tolarjev. Sporazum o ured itv i p rem o žen jsk o pravnih razm erij m ed sevniško in škocjansko občino te r delitvi p re m oženja bivše občine Sevnica na dan 31.12.1994 m ed drugim d o lo ča, da občina Škocjan v celoti izvršuje ustanoviteljske pravice na p o d ružn ičn i šoli B učka. P rem o ženje ozirom a kapital javnih zavodov, ki služi izključno prebivalcem e n e obč in e in k a te reg a u s ta n o v ite ljica je en a od novo n asta lih občin, p rip ad a tej občini. Podpisnici spo razum a soglašata, da O b čina Ševnica prevzam e vse lastn iške pravice javn ih gospodarsk ih služb in javnih zavodov družbenih d e javnosti n a obm očju sevniške občine. P. P.
ŠK OCJA N - Škocjanski župan Janez Povšič in župan občine Ševnica K ristijan Jan c sta sk ladno z d o g o v o ro m , ki s ta ga p o trd i la občinska sveta obeh občin, p o d pisala sporazum o razdelitvi p re m oženja in ureditvi prem oženjsko pravnih razm erij m ed občinam a. To je bilo p o treb n o storiti, ke r je nekdanja krajevna skupnost Bučka v sevniški občini ob reorganizaciji lo k a ln e sa m o u p ra v e k o n ec leta 1994 posta la del novonastale ob č in e Škocjan . P rem o žen je na o b m o č ju B u čk e je la s t o b č in e Škocjan, zaradi odstopa deleža na p re o s ta le m p re m o ž en ju o b č in e Sevnica pa bo občina Sevnica do konca sep tem bra letos posodobila lo k a ln o ces to m ed D olen jim i R ad u ljam i in B rezjem pri R aki.
n o s tič n a d e ja v n o s t. P o zn avalc i sodijo, da je to s strokovnega stališča slabo in neprim erno , a o tem pri nas, žal, o d loča jo p o litika in n jeni ozki strankarsk i interesi.
A ndelko Vrančič
V novom eški eno ti V eterin a r skega zavoda je od prejšnjih } o sta lo 12 zaposlenih , od teg a F 5 dela v laboratoriju , 4 v veterinar sko-h ig iensk i služb i, im ajo spf cialistko za reprodukcijo , speciah sta za zdravstveno varstvo čebt* vodja mag. V rančič pa je tudisp^j ciahst patolog.
E n a naslednjih nalog novontf' ške obm očne eno te Veterinarskf ga zavoda bo v sodelovanju z č in am i p o sk rb e ti za p o stav i^ z a v e tišč a za z a p u š č e n e pse 'I m ačke; to naj bi u red ili v bližji ijovom eškega rom sk eg a nasel/l Ž ab jak , k jer im ajo že sedaj seckj nico. Še le tos naj bi uredili pr? s to re za najm anj 10 kletk, kjer t" lahko zapuščene ozirom a potep11' ške pse in m ačke držali 10 dni, j* čas torej, ko se naj bi javili njiho'1 lastniki ali drugi, ki bi jih bili Pij pravljeni prevzeti, sicer bi sle®1* evtanazija. Z a to so že nabavili ” k letk in avto, p rire jen za prevo* teh živali.
O b ureditvi laborato rija sop^l novili tudi p ro sto re prim arne ye1 terinarske službe, firm e Veterin*; N ovo m esto. A ."
LJU D JE IM AJO R A D I K N JIG E - Črnomaljska knjižnica je ob slovenski in mednarodnem dnevu knjige pretekli teden pripravila v sodelovanju s sl? venskimi založbami knjižn i sejem. Ponudba je bila pestra, zato ne čudi, H je bilo tudi zanimanje izredno. K ot so povedali v knjižnici, so se Črnotič Ijci že tako navadili na tovrstni sejem, da kom aj čakajo, da k n jižn ič n i pred kulturnim domom postavijo stojnice. (Foto: M. B.-J.)
O BČ IN A SE V N IC A IN ŠK O C JAN ZA ZG LE D - Sporazum je sad strpnih in korektnih pogajanj med županoma in strokovnim i službami občin in bi lahko bil za zgled tudi drugim občinam. Tako sta ob podpisu sporazuma poudarila župana na sedežu občine Škocjan. Pomembnega dogodka sta se udeležila tudi direktor sevniške občinske uprave dr. vet. Zvone Košmerl (na desni) in svetovalka za pravne zadeve na sevniški občini Petra Pozderec (Foto: P. Perc)
Ljubljansko pismo
D a n u p o raZakaj 27. april?
L eto je prišlo naokrog in spet sm o d o č a k a li 27. a p r il - n aš p raznik upora. A dan up o ra na ta dan je za n ek atere še vedno sporen: 27. aprila leta 1941 naj bi bila ustanovljena Protiim pe- r ia lis tičn a in ne O sv o b o d iln a fro n ta ko t začetn ica o b o ro ž e nega upora . K akorkoli že: d e jstvo je in upoštevati m oram o, da je bil dan upora kot praznik izbran po prvih dem okratičn ih v e čs tra n k a rsk ih vo litvah le ta 1990. T akrat so bila vsa p razn o vanja naše novoro jene države, ne sam o ta dan, p redm et žolčne polem ike. TU prazn ik pa ni bil sp o ren sam o v začetku d ev e tdesetih let, tem več že prej, v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Bil je nam reč najzgodnejši d a tum , ki je obeleževal upor. To pa m ars ik a terem u po litiku na jugu ni bilo všeč.
V p ra ša n je , zaka j 27. a p ril, s tra n k e z lasti ra d e p o g rev a jo p red vsakokratn im i volitvam i. Tako je ena izm ed njih p red la gala uk in itev teg a p razn ik a in n a d o m e s t i te v s 15. s e p te m brom , ko je bila P rim orska p rik lju č e n a Ju g o s lav iji o z iro m a Sloveniji. Pa bi to ne b ilo p a m e tn o . Č e naj b o d a n u p o ra sim bo ln i d an za vse, k a r sm o Slovenci dosegli m ed vojno, po tem sodi sem tudi prik ljučitev Prim orske. Po prvi svetovni vojni je b ilo k ted an ji državi p rik ljučeno Prekm urje in bi p o isti logiki lahko tudi ta dan izbrali za praznik. P raznik dneva u p o ra to rej ni povezan le z u stan o vitvijo OF, tem več sim bolizira celovit o d p o r Slovencev vključno z dosežki ob koncu vojne.
Z adn je čase pogošto berem o in poslušam o, da niso bili sam o kum unisti leta 1941 zoper N em ce, tem več tudi d ruge (m eščansk e ) s t ra n k e , le d a se jim je oborožen upor zaradi žrtev zdel nesm iseln. D a večina Slovencev ni m arala Nem cev, je res. Slo
venci kakšne m očne ideološke kolaboracije, ki bi sim patizirala z nem ško ideologijo , nismo im eli. Iz jem a je bil R upnikov krog, ki je zagovarja l skrajne desničarske ideje in se je navduševal nad nem ško m očjo. Vem d a r je tre b a o b tem povedati bistveno: m eščanske stranke se niso upirale, še več, z okupatorjem so ko laborirale . A to je bila za s lo v en sk i n a ro d p o g u b n a odločitev.
Z akaj? D ruga svetovna vojna je b ila to ta ln i sp o p ad s sistem om, s katerim se enostavno m b ilo m o žn o d o g o v a r ja ti in 1 njim sobivati. M orda je danes m ožna prim erjava tega sistema z režim om S lobodana M ilošev iča , v e n d a r je b ilo ta k ra t še huje. O grožena sta bila svetovni m ir in sv e to v n a d ru žb en a u red itev . N acizem kot najbolj b ru ta len sistem je bilo enostavno treb a prem agati. D em okratični svet se je odločil za zavezn iš tv a n e g le d e na p o litičn e barve. To je bila prva naloga in zarad i nje je bil tudi Churchill kot zagrizen p ro tikom unist pripravljen sk lepati zavezništva s kom unisti. Z a to je povsem jasno, zakaj sta posta la zem in p rotinacizem tisti tem eljni vrednoti, na kateri s e je oprla povojna ured itev sveta.
P ro t i f a š iz e m je te m e ljn a v red n o ta tudi danes, čeprav so se razm ere sprem enile. V tern je z g o d o v in s k a v r e d n o s t in m ednarodna veljava slovenske-; ga o d p ora . Č e se ne bi uprli, bi o nas spe t odločali drugi. Verje tn o bi bila znova obnovljena K raljevina Jugoslavija, v kateri bi bila Slovenija ali banovina ah kakšna njej p o d o b n a ad m in istra tivna en o ta s še slabšim položajem , kot ga je im elo Kosovo p o drugi svetovni vojni. Za predvojne m eščanske stranke je bila kraljevina kar sprejemljiv® V e rje tn o bi n ik d a r ne d o b il’ pravice do sam oodločbe in odcepitve, na k a te ro sm o sc lahko sklicevali le ta 1990 in 1991, ko sm o se osam osvajali, če bi se v drugi svetovni vojne ne bojeva; li na stran i zavezniških sil. In bi si tudi n e zaslužili m ednarodnega p rizn a n ja naše k o n čn o sam ostojne , suverene Republike Slovenije. V IN K Q b l a t n i K
DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila 2000
Ali še zmeraj 1. maj?Če je 1 . maj delavski praznik, potem je veliko razlogov, da ga danes
še praznuje tudi slovensko delavstvo. Danes sicer ni več delavskega razreda, o katerem so govorili desetletja predtem . Vendar delavci, o kakršnih so govorili desetlrtja, so še. Na Debencu, pri Šentjanžu, nemara na Lisci ali pri Krškem in drugod širom dežele bo na prvi majski dan živahno, kot je ponavadi ta čas. Govorniki, ki so pravilom a iz sindikalnih vrst, bodo ta dan poudarjali, da imqjo delavci pravico do polnovrednega življenjji. S lavnostna topla m alica na prizorišču dogodka bo vsej zadevi dala praktično vrednost in vsem se bodo še enkrat potrdile M an^ve besede, da m ora človek najprej jesti, da lahko potem filozofira. In b a g re ^a jed v povezavi z delavskim praznikom L majem in z delavci ndsploljt, se bodo mnogi slovenski delavci vprašali: kako dolgo še? Namreč kako dolgo bodo še lahko jedli s plačo, ki jo dobivajo, Kjer (trenu tno še) imajo delovno mesto. Tako bi se lahko vprašali slovenski tekstilci, ki životarijo brez vladne pomoči. Prvom ajski sindikalni besedni obračuni ne bodo v ničemer zm anjšali i\jihove negotovosti. Tako kot letošnji praznik dela ne bo v ničemer sprem enil pam eti in občutkov tis tih p o d jetn ih ljud i, ki obču tno bogatijo z zaposlovanjem na črno, sezonskim dovažanjem delavcev iz eksotičnih dežel, izkoriščanjem lahkovernih ljudi in podobnimi dobičkonosnimi operacijam i dvomljive družbene kakovosti. In v en d ar kaj početi s l. m ajem? Ga odložiti na smetišče zgodovine, ga postaviti za okras na levo stran sveta, mu nadeti kak drugačen poseben blišč? Prvomajska je ta teden tudi anketa.
V L A D O L A V R IN ŠE K , gostinec , iz Brvi p ri C erk ljah ob Krki: “Prvi maj je še zm eraj praznik, zakaj ne bi bil? O sta ja , ne d am o ga! Bil je že tud i v času Jugoslavije. To seveda ni nič n a ro b e , saj je to m e d n a ro d n i de lavsk i p ra z n ik . Č e n e bi b ilo d ru g e g a , je p raznik zato , ker sm o več dni prosti. T udi le to s bo tu p ri n as za p razn ik v e r je tn o p o h o d n a p re m a g o v šk o G lavico in še kam .”
IV O U M E K , k lju čavn ičar, z D o brave pri Senovem : “ Več ko t 20 let sem pri p ihaln i godbi igral budnico za 1. m aj. To je bil delavski praznik , nanj sm o b ili z e lo p o n o sn i, bil je n ek a j veličastnega, svetinja. Praznovanje je b ilo 'obred . D elavci za stro jem sm o to čutili drugače ko t tisti v pisarni. Z daj je prvom ajskega zanosa m anj, a ljudje še zm eraj živijo s p razn ikom .”
B O JA N A G L IH A , dijakinja z M ale g a V id m a : “ O č e in m a m ic a s ta zaposlena, in je ka r fino, da so prvom a jsk i p ra z n ik i v č as ih ta k o b liz u velikonočnih, d a lahko preživim o več časa sk u p a j ko t d ru ž in a . S eveda se veselim prvom ajsk ih p razn ikov tu d i z a rad i d ru ž en ja s svojim i p r ija te ljicam i in prijatelji, da m alo žuriram o in za nekaj časa pozab im o na šolo .”
A N JA G A Č N IK , d ijakinja sevniške s r e d n je šo le f r iz e r s k e u sm e r itv e : “Prvom ajski prazniki so izvrstna zadeva, in jih že kom aj čakam , da se s p rijate lji in prijateljicam i p o šten o poveselim o. N e vem še, če bom o šli kam na iz le t. M o rd a b o m o le sp le za li, n a kakšen hrib, in če bo v rem e lepo, vsaj m alo uživali tu d i v narav i. 1. m aj je danes za delavce še bolj po treb en , kot je bil nedavno .”
Z V O N E V ID M A R , skladiščnik v s e m iš k i I sk r i : “ P rv e m u m a ju k o t delavskem u p razniku bi m orali dati še večji p o u d a rek ko t doslej, saj m nogi delodajalci vse bolj izkoriščajo delavce. Z a Iskro lahko rečem , da im a še po slu h za delavce. M islim pa, da bi m orali ljudje m ed seboj, tudi po d re je ni in nad rejen i, gojiti do b re odnose, da bi ljudje hodili v službo z veseljem in ne s kam nom v želodcu.”
B R E D A K O Č EV A R , višja knjižničarka iz Č rnom lja: “Ide ja prvega maja k o t delavskega p razn ika je d an es še kako aktualna. Po trebno se je boriti za delavske prav ice, saj so m nogi b rez dela, nek ateri delodajalci pa postavljajo svojim delavcem težke zahteve. P razn ik p a p r id e p rav tu d i zap o sle nim, d a si odpočijejo , saj m nogi de la jo od zo re d o m raka in ne poznajo več osem urnega delovnega d n e .”
A L O JZ O SV A LD , organist iz R ib nice: “ V p re jšn jem sistem u so imeli delavci precej več pravic, ko t jih im ajo sedaj. D anes jih nihče več n ičesar ne vpraša in m orajo m olčati, če želijo obdržati službo. Sindikati ne m orejo n a re d iti veliko in tu d i ko so kršene pravice delavcev, nič ne dosežejo .”
SLA V IC A PO P O V IČ , p rodaja lka iz K očevja: “ Iz o seb n ih izkušen j ne m orem reči, d a im ajo delavci dan es m anj pravic, kot so jih imeli včasih in da so njihove pravice kršene. Ž e sedm o leto sem zaposlena pri zasebniku in do sedaj sem dobila vedno vse, kar mi kot delavki p ripada . Je pa res, da je m alo takšnih šefov, kot je naš!”
B O R IS Z A JC , svetovalec za uprav- n o p ra v n e zadeve na U prav n i e n o ti N ovo m esto: “ D anes delavci n ikakor n im a jo ta k ih p ra v ic k o t v p re jšn ji državi. D elodaja lc i skušajo kršiti ali zm anjševati pravice zaposlenih , p o se bej p r i p rv i z a p o s litv i in s ta re jš ih delavcih. L judje so pripravljeni m arsikaj po trp e ti, da obdržijo zaposlitev. O arm adi nem očnih brezposeln ih pa bolje, da ne govorim o.”
Novomeška kronikaZ D R A V JE - N a predvcliko-
nočni seji obč inskega sveta je svetnike čakalo na mizi darilo: lično zavita in z okrasn im p irhom ozaljšana knjiga. O bdaro- valci so se odločili za knjigi p rim arija P e tra K ap ša V oda in zdravje te r M ed in zdravje. G le de na to , da je p riljub ljen i dr. Kapš n a jp re j n a p is a l k n jig o Vino in z d rav je , se z as ta v lja vprašanje, zakaj so jo pri d a rilih tak o n em arn o sp reg leda li. Ali ne verjam ejo strokovnjaku ali pa izkušnje kažejo, da p re b i tk e d o ze teg a zd rav iln eg a napoja pri n ek aterih svetnikih n a č e n ja jo p o t r p e ž lj iv o s t in zdravje drugih.
D A R ILO - Z bran i novinarji na zgoraj om en jen i seji pa so Ponovno n azorno občutili, k a ko v isoko sv e tn ik i k o tira jo v Primerjavi z njimi. M edtem ko so najvišji p redstavn ik i o b č in skega lju d s tv a d o b ili e n o ali drugo knjigo dr. K apša, pa so novinarjem zavili nekaj, kar naj hi predstavljalo sodobno d o le njsko besedno tvornost. “To je jasen dokaz, da zle sile o b sta ja jo!’’ je bilo en o tn o stališče n e srečnih obdarovancev. Ni čudno, da občinsko koalicijo jem - ‘je hudič!
G O SPA - U p o k o jen i nov o meški d irek to r se je že navadil, d a je na abonm ajskih gedaliških gostovanjih deležen dveh p re d stav: ene na odru , za k a tero p la ča, in d ru g e p re d n jim , ko si gospa ak tivna d irek to rica kar naprej daje opraviti s svojo frizuro. M ožak še nekako razum e skrb za najbolj opazen produk t dam ine glave. V sekakor pa , si misli, bi gospa lahko pri frizerki lahko vsaj p re le te la brošuri- co> ki jo n jena firm a pošilja n a ročnikom m obilnih telefonov in v k a te ri p iše, d a m ed d rug im n ikakor ni sp o d o b n o te le fo n irati v gledališču.
E n a gospa j e rekla, da j e 1. M aj veliki petek za brezposelne.
n o v a ž u ž e m b e r š k a I IPA JE OZELENELA
, Ž U Ž E M B E R K - P red d o - brrni le to m so za ra d i v a rn o sti v Ž u ž e m b e rk u p o žag a li 432- e tn o lipo , ki je b ila z a sa jen a
y sP,®m *n n a A n o v o n E c k , rag ičn o p re m in u lo ž e n o b a
ro n a Iv an a A u e rsp e rg a . K m a- u n a to so zasad ili n o v o lipo,
v sp o m in n a s ta ro t e r v č a s t P ra z n o v a n ja 6 0 0 . o b le tn ic e o m e m b e t r g a Ž u ž e m b e r k . M nogi so dvom ili d a b o m la-
u lipa p rež iv e la n a tem m e- u > Ven d a r je le o z e le n e la če-
Prav k asn e je k o t o s ta la d re v e sa. Revirski g o zd ar R udi O rna-
en , ki je lan i lip o zasad il, je n le to šn jih sk ro m n ih p o g an - OV ,zj.erT1n o v ese l in p re jšn ji
P e tek ji je s p o m o čjo dv igala 1 s tro k o v n o o b re za l.
V. K.
(NOVOIVI EŠl<EPOM O ČI N iŠ N lC E
V času o d 12. do 19. aprila so1 n?.vom eški porodnišnici rodi- u. Brigita Vidic iz Žvirč - Ano,
e n a ta G e lta r iz Č rn o m lja - aro , M ilena Šenk iz Je rm an rh a . N m 0; T anja M a to h iz
^ J irn e P eč i - R e n e ja , P e tr a an inc iz Č rn o m lja - R o k a , ‘fena Turk iz S tra reg a trga -
UlPa, Vesna Z o rk o iz Rakov- a - Saro, K atja K ostelac iz Do- rave ob Krki - Kajo, E rika Po-
w ''z Č rnom lja - M aksa, M ojca jjriklavž C u n k iz O re h o v ca - Lar° , A na D ošen iz Č rnom lja - _ mu, M arjeta V iran t iz Pijavic
.Hfarino, A lbina V ene iz Dul Pr‘ Škocjanu - Kajo.
>Z N O V E G A MESTA: M anjka Cerovšek, Šegova ulica 20 ^ ‘rila, B iljana Vovk, Seidlova ■ 32 - T a ro , D u rd a N o v ak ,
Seidlova c. 68 - K ristijana, M a- ®ja G robler, Ul. Slavka G rum a ' ”(3 - Ano, N atalija Vovko, Nad ,’ ni 106 - Jaka in M ojca Ribič, sagovska 14 - Jana.
Č ESTITA M O !
Ragov log in Portoval mestna gozdovaPostopek za razglasitev Ragovega loga in Portovala za gozdova s posebnim namenom
- Zaščite potrebni tudi drugi mestni gozdovi - Odškodnina lastnikom ali odkup
NOVO M ESTO - Na zadnji seji občinskega sveta s e je začel posto pek za razglasitev Ragovega loga in Portovala za gozdova s posebnim nam enom . Ko bodo sprejeli ustrezen občinski odlok, bosta ta m estna gozdova končno p rim ern o zaščitena , za k a r so si novom eški gozdarji, še posebej pokojni inž. Tone Hočevar, p rizadevali že p red 30 leti, a za to ni bilo po trebnega d en arja , še bolj pa je na občini m anjkalo prave vofje in zagnanosti.
N ovo m es to im a to srečo , da im a n eposredno ob starem m estnem jed ru oh ran jen a gozdova, ki pokrivata dva izm ed sedm ih novom eških gričev in sta sestavni del značilne m estn e pod o b e . R agov log m eri 28,4 ha, Portoval 49,4 ha, skupaj pa ta gozdova m erita 77,8 ha. Večina, več kot 86 odst. obeh gozdov je zasebni lasti, a je posest m o čn o r a z d ro b l je n a , saj je na slabih 78 ha kar 141 parcel in 110 posestnih listov ozirom a 63 lastnikov s so lastn ik i. M ed lastn ik i je na jv eč ta k ih , k a te r ih p o se s t je m anjša od 1 ha, velikost povprečne zasebne p arce le je kom aj do b reg a pol h e k ta ra , sam o en a od 127 aprcel pa je večja od 5 ha.
K ako so z m ajhno gozdno p o se stjo g o sp o d arili v p re te k lo s ti, pove žalosten p o datek , da so k o nec prejšnjega stoletja v Portovalu izsekali ves kakovosten hrast in ga splavili po K rki in Savi kupcu v Z agreb . A danes kljub tem u bogata p rim es p re k o 100 le t s ta reg a hrasta , ki je nasploh glavni nosilec sestojev, govori o veliki p rizadevnosti gozdarjev za izboljšanje v red n o stn e in k ra jin sk e p o d o b e m estnih gozdov.
K ako so m estni gozdovi ranljivi in podvrženi pohlepu raznih investitorjev in m egalom anskih n ačrtovalcev, govori tudi dejstvo,da so celo p rogram ske zasnove za u re d itven i n a č rt šp o rtn o -rek re a c ij- skega parka Portoval še leta 1993 v e n i o d v a r ia n t p re d v id e v a le g ra d n jo v e lo d ro m a in zab av išč-’ nega parka sredi Portovala. D anes je novom eška strokovna in osvešč e n a la ič n a ja v n o s t sp o so b n a p rep reč iti grob poskus vd iranja v Portoval in Ragov log, težje pa je, k a d a r g re za p osege v širše ob-
ZA 1. MAJ NA KOMANCOŽU ŽEM BERK - Po dolgoletn i
tradicjji so letos prvič žužemberški g a s ilc i p re p u s t il i o rg a n iz a c ijo tra d ic io n a ln e g a p rv o m ajsk eg a srečanja ob lovski koči Komanca v Suhi krajini Turističnemu društvu Su h a k ra jin a iz Ž užem berka in Odbojkarskem u klubu Žužemberk. Tbristično društvo in odbojkarski klub bosta ob 10. uri iz trga v Žužem berku o rg an iz ira la pohod na K om anco, k je r bodo č lan i obeh društev poskrbeli za prjjetno d ru ženje vseh, ki se boste udeležili prvomajskega srečanja. Za zabavo bo igral ansambel TVio najstniki.
m očje m es tn ih gozdov, za to bo treb a slej ko prej m isliti tud i na zaščito D rgančcvja, brodskega in češčenskega gozda, Brezovico in gozda pri Sv. R oku nad R egrčo vasjo. S trateški cilj upravljanja oz. g o sp o d arjen ja z m estn im i gozo- dovi je: sonaraven, stabilen, večnam enski gozd, v ka te rem bo zagotovljena trajnost delovanja po udarjen ih ekoloških in socialnih funkcij. Po zakonu lahko take gozdove razglasijo za gozdove s p o sebnim nam enom .
V takem gozdu niso dovoljene krčitve, g radnja z idanih objektov, prav tako ne g radnja v n ep o sred ni bližini gozda (50 m ), p rep reče vati je treb a “obzidavanje” gozda
naročiti ureditveni p ro jek t za tak gozd.
Seveda je razglasitelj gozodov s posebnim nam enom (v tem prim eru občina) dolžan lastnikom plačevati odškodnino ali gozd odkupiti. Ta bi v prim eru Portovala in R agovega loga znašala 8.146 tolarjev na h ek tar na leto. Tako bi občina za odškodnino zasebnim lastnikom v teh gozdovih na leto plačala dobrih 545 tisočakov, če bi jih na zahtevo lastnikov odkupila , pa bi m orala odšteti 41,5 milijona tolarjev.
A. B.M E ST N I G O ZD - Ragov log je bil tako k o t Portoval od nekdaj naravni novomeški park. (Foto: A . B.)
Pol Novega mesta že ima plinovodV mestu je okoli 30 km plinovodnega omrežja s 750 priključki in več kot 900 odjemalci
• Velike kotlovnice še na kurilno olje in celo na premog - Ekološka taksa
in varovati dostope do gozda ter z n a č iln e p o g le d e in ra z g le d e ; gradnja in frastruk tu re (sp rehaja lne poti, klopi, zavetišča ipd.) se ne sm e grobo zad irati v teren , dovoljena je le o p rem a iz okolju p rijaznega m ateriala (les); odlaganje sm eti m ora b iti s trogo p rep o v e dano in kaznovano; p rom et z vozili ni dovoljen, kurjenje v gozdu p a le na za to do lo čen ih in u re jen ih m estih . M estni gozd bo ne glede na lastništvo še n aprej v p ris to jn o s t i Z a v o d a za g o z d o v e , občina pa bi m orala po razglasitvi za g o zd s p o se b n im n a m e n o m
NOVO M E S T O - V Novem m es tu so p riče li g ra d it i p lin o v o d n o om režje leta 1992 in ga do sedaj zgradili okoli 30 km; plinovod, s ka te rim uprav(ja novom eška K om unala , im a 750 priključkov, odjem alcev pa je več kot 900. Plinovodno om režje je zgrajeno v delih s ta reg a m estnega je d ra , R rš(jina, D rske, Šm ihela, G rm a, KS M ajde Šilc in Žabje vasi te r ob rtn e cone na Cikavi. G lede na m ožni odjem je p lin ificirane- ga več kot pol Novega m esta.
“V lanskem letu sm o našim o d jem alcem dobavili več kot 3 m ilijone kubičnih m etrov zem eljskega plina, za letos pa načrtu jem o več kot 4 m ilijone kubikov,” je povedal d irek to r K om unale B orut N ovak. N a p lin o v o d n o o m rež je so priključeni v glavnem vsi večji ob jek ti, k jer plinovod je, tak av o jaš-
STO PIŠK O SEK AN JE P IR H O V - Na velikonočno nedeljo je prostovoljno gasilsko društvo Stopiče povabilo že na 8. tradicionalno sekanje pirhov. Tekmovanja pri tamkajšnjem gasilskem domu, k i od sekačev zahteva kar precej spretnosti in natančnosti, se je tokrat udeležilo okoli 60 sekačev, med njim i je bilo tudi nekaj pripadnic nežnejšega spola in fantičev. Najbolj m im o in natančno roko je imel Franc Judež iz Velikega Orehka, sledila pa sta mu domačina Zvone Udovč in Ivan Erlach. Zmagovalec je prejel prehodni pokal in vikend paket za dve osebi v Hotelu Park na Bledu, najboljši sekači pa bogate nagrade. (Foto: M. Kotnik)
Poldrugo desetletje druženjaPraznovanje 15-letnice novomeške podružnice Društva za ankilozirajoči spondilitis
bo 3. junija na topliški jasi - Dobro sodelovanje z Zdraviliščem Dolenjske Toplice
nica, BTC, stavba policije, E lck- tro , D olenjka Bršljin, M erca to r na Livadi, v Ločni in na Cikavi, Ag- roservis, TPV, D om starejših o b čanov, H o te l Krka, sodišče, Novi trg, D olenjska banka, ekonom ska šola, gim nazija, OŠ C en te r, šolski c en ter idr. Z adovoljiva je tudi p rik ljuč itev s ta n o v an j v b lo k ih , ki niso vezani n a ko tlovn ice; v teh večina stanovanj uporablja plin za ogrevanje, p ripravo tople vode in kuhanje.
Slabša pa je priključitev na plinsko om režje javnih zgradb in ko tlovnic, iz katerih ogrevajo s tan o vanjska naselja . O d večjih stavb im ajo m ožnost u p o rab e zem eljskega p lina stavba občine, osnovni šoli G rm in Bršljin, D olenjski m u ze j, D om k u ltu re , K u ltu rn i c en ter Jan eza Trdine, Z avarovalnica T ilia, Š p o rtn a dvorana M arof. Prav tako bi lahko plin u p o rabljale vse večje novom eške kot- lo v n ice , to so: Š eg o v a , S lavka G rum a I in II, N ad mlini, Sm reč- nikova, Ragovska in Seidlova. N otran jo napeljavo in kotle za ku rjen je z zem eljskim plinom že im ata kotlovnici v Šegovi in Sm rečni- kovi ulici, a plin u p orab lja sam o slednja, m edtem ko v Šegovi ulici uporab ljajo še kurilno olje. K o tlovnico v Ulici Slavka G rum a I so lan i p re u re d ili na k u riln o o lje , v e n d a r b re z p ro jek to v in dov o ljenj, kotlovnica II v tem naselju p a u p o rab lja še p rem og . V kot-
Suhokranjski drobiž
N O V O M E ST O - A n k ilo zira joči spondilitis je boleča in n a p re dujoča revm atična bolezen, ki lahko povroči kostno zatrd itev h rb te nice pa tudi vnetje drugih sklepov, kit, m išičnih vezi, srca in oči. Bolniki, ki so zboleli za to neozdravljivo boleznijo, so pri nas združeni v D ruštvo za ankilozirajoči spondilitis S lovenije (DA SS), k ije tudi član različnih m ednarodn ih o rg an izacij. Im a 13 p o d ru ž n ic , m ed njimi je tudi novom eška, ki letos p raznuje 15-letnico aktivnega d e lovanja.
“ DA SS je bil u stan o v ljen le ta 1983 v Č a te šk ih to p lic ah , n ašo p o d ru žn ico p a sm o ustanovili le slabi dve leti kasneje. Vanjo je tre nu tn o včlanjenih 45 bolnikov,” je p o v ed al vod ja nov o m ešk e p o d ružnice in podpred sed n ik n acio nalnega društva A ndrej G re g o rčič. N ovom eška podružn ica zajem a d e v e t o b č in : N o v o m e s to , T rebnje, Č rnom elj, M etlika , S e mič, Šentjernej, Ž užem berk , M irna Peč in D olenjske Toplice.
M ed osnovne na loge p o d ru ž nice šte je organ izac ija red n e te denske skupinske telovadbe v te lovadnicah in tedenskega kopanja v bazenih s top lo vodo. Telovadba n o v o m ešk e p o d ru ž n ic e pod s tro k o v n im vodstvom f iz io te ra pevtk po tek a na dveh lokacijah, v zdravstvenem dom u Novo m esto in Č rnom elj, kopan je pa v Z d ra
vilišču D o len jsk e Toplice. “ P rip rav ljam o tudi strokovna p re d a vanja in učne delavnice. S lednje so predvsem pom em bne za nove č lane, zdravil za ustavitev bolezni nam reč ni. Izrednega pom ena je pravilen način življenja, predvsem red n a telovadba, s k a te ro k rep im o m išice ob hrbtenici, oh ran ja m o te lesno gibiljivost in upočasnim o napredovanje bolezni, z do ločenim i zdravili pa lahko le b laž im o bolečine in vnetja ,” je dejal A ndrej G regorčič. V društvu skrbijo tudi za težje invalide in bolnike, prip rav ljajo d ružinska sreča nja te r različne špo rtne in k u ltu rne ak tivnosti. L an i so N ovom e- ščani organizirali pet rekreativnih
Andrej Gregorčič
p o h o d o v za k re p ite v te le s a in duha, letos pa jih nam eravajo p ripraviti šest. Prvi bo že m aja, ko se bodo odpravili spoznavat okolico sam ostana P leterje .
“ D ru ž in sk o ^ s reč an je b o m o v m esecu ju n iju 'zd ru ž ili s p ra zn o v an jem n a še 1 5 -le tn ice n a ja s i Z d rav ilišča D o le n jsk e T oplice. Nanj bom o povabili tudi vseh d e vet županov občin, ki jih pokriva naša podružn ica, in p redstavnike zdravstva. Pri delu nam zvesto sto jita ob stran i Zdravilišče D olen jske Toplice in sam ostan P le terje , pri n ak u p u novih tre n irk ob ju bileju pa nas je p o d p rla novom eška en o ta L jubljanske banke. O b tej priložnosti bom o izdali videokaseto o društvu in naših dejavnostih, v kulturnem program u bo nas to p ila b e lo k ra n js k a fo lk lo rn a skupina iz Vinice, za do b ro voljo pa bo skrbel ansam bel M avrica. Seveda tudi to k rat ne bo šlo brez telovadbe, zato bom o vsi skupaj pod vodstvom fizio terapevtk te lo vad ili na z ab av en n ač in . Č e bo vrem e prim erno, pa bom o zakurili še k res ,” je o p rired itv i povedal G regorčič.
N ovom eška podružn ica D ru štva za ankilozirajoči spondilitis ima se d e ž na R o z m a n o v i u lic i 30. U rad n e u re so ob sredah od 12. do 16. ure, pokličete pa jih lahko tudi na telefon 068/373 924.
M. K O TN IK
G O R ELO PRI NOVOLESU - V p onedeljek , 17. ap rila , zvečer je zagorelo več avtomobilskih školjk, ki so jih napeljali v nedavni vseslovenski očiščevalni akciji. Lokacija smeti ni ravno pravšnja vsaj zaradi bližine reke Krke in ceste v Kočevje, kazijo pa tu d i največji teh n ičn i spom enik - plavž. Požar, ki se je močno razširil na ostale odpadke, so uspešno zatrli gasilci PG D Dvor. Sicer pa med odpadki vneto brskajo R om i. P oseb n a n ev arn o st za naravo, reko K rko in b ližn jo r ibogojnico pa je tudi avtomobilsko olje. Vse to kaže, da je smeti nujno potrebno odpeljati.
BLAGOSLOV KONJ - Po maši, ki bo 30. ap rila pri sv. A n tonu v Kotih pri Dvoru, bo sledil še b lagoslov konj. Č lani konjerejskega društva iz Suhe k ra jin e se bodo zbrali ob 8.uri v Žužem berku, odkoder bodo nadaljevali pot preko Stavče vasi, mimo Jam e in Dvora do Kotov. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi nov p rapor, v ku ltu rnem programu pa sc bodo predstavili ro- gisti TD Suha krajina te r pevska zbora z Dvora in iz Žužemberka.
ZAHVALE - Zaslužnim in dolgoletnim članom ZB so na nedavni k o n fe ren c i Z Z B v Ž u žem b erk u podelili zahvale. Dobili sojih: Jože Rojc. Malka Smrke, Kristina Plut. Slavko H o tk o in S tan k o Papež. Posebno zahvalo je prejel Jože Senica, ki požrtvovalno skrbi za grobove, grobišča in spomenike NOB. Borci pa niso pozabili tudi posameznikov, ki ob različnih priložnostih pomagajo združenju, zato so bili zahvale de ležn i še žu pan Franc Škufca, Ivanka Pelko. Barbara Sajevic in osebje Gostišča KZ Žužemberk
lovnici N ad mlini im ajo nova ko tla in sta ra gorilca na kurilno olje, k o tlovn ic i na Seidlovi cesti in v Ragovski ulici pa sta s tari in o b ra tu je ta na kurilno olje. Vsi ti, ki že im ajo m ožnost uprabe zem eljskega p lina , bi ga porab ili okoli 1,5 m ilijona kubikov na leto ali po lo vico sedanje skupne porabe.
V glavnem je prob lem v lastn ištvu in upravljanju teh kotlovnic. Večinski lastniki so stanovalci, ki so dali k o tlovn ice v u p rav ljan je posam eznim firm am , poleg Ž arje (Sm rečnikova, Ragovska in Seidlova) in Terce (N ad m lini) so take, ki so nastale iz kurilnih odborov, te pa naj bi poslovale bolj po dom ače in njihovo upravljanje Z arja spodbija tudi na sodišču. Te firme ne m orejo dobiti ugodnih k red itov za o b n o v o k o tlo v n ic , ki jih daje slovenski E kološko razvojni sklad, svojega d en arja za obnovo pa nim ajo ozirom ga lastniki niso pripravljeni dati.
N a K om unali si bodo prizadev a li, da bi p lin o v o d n o o m rež je č im prej zgradili na celo tnem ob m očju Novega m esta. V sekakor je nesm otrno , kratkovidno in eko lo ško nedopustno , da na obm očjih, k je r je že p lin o v o d n o o m rež je ,
• Do leta 2002 naj bi se 80 odst. m es ta o sk rb o v a lo s p lin o m , na občini pa naj bi p roučili m ožnost uvedbe posebne ekološke takse za vse t is te , ki bo lj o n e sn a ž u je jo oko(je tam , k jer je zgrajeno p linovodno om rež je , te r h k ra ti m ožnost su b v en cion iran ja p rik lju č itve na plinovod iz p ro raču n a .
postavljajo kotlovnice na kurilno olje ali jih na črno obnavljajo . Na K om unali m enijo , da bi b ilo ko ristno ustanoviti pod jetje , ki bi v m estu upravljalo z vsemi kotlovni- c am i in z a g o ta v l ja lo p o p o ln o energe tsko oskrbo.
A. B.
PRAZNIK PODGORSKIH VIN
B R U S N IC E - V ino g rad n išk o d ru štv o Ja n e z T rdina B rusnice - G abrje p rired i v nedeljo , 30. ap rila, ob 10. uri pri gasilskem dom u v B ru sn icah p razn ik podgorsk ih vin. N a tej p rired itv i, za k a te ro p rip rav lja jo bo g a t k u ltu rn i p ro gram , b odo na pokušnjo najboljša vina z d ru štv en eg a ocen jevan ja . Vrli vinogradniki bodo poskrbeli tudi za do b ro hrano , za zabavo in ples pa bo igral ansam bel Muc.
PRVOMAJSKA BUDNICA
NOVO M ESTO - M estna g o d b a N ovo m e s to vse od konca d ru g e svetovne vojne redno igra p rvom ajske b u d n ice v p o č as titev p ra z n ik a dela. Letos bodo izvedli že 55. po v r s t i . Z a č e li b o d o n a G lav n em trg u , n a to p a bo g o d b a ig ra la še n a G rm u , pred bolnišnico, na D rsk i, v Prečni, B ršljinu , na M estn ih n jiv ah , v L očni, Ž ab ji vasi, G o tn i v a s i, R eg rč i v a s i in Šm ihelu, na K ošenicah, pred Dom om sta re jš ih občanov, v n ase lju N ad m lin i in za z a k ljuček v M ačkovcu.
ttMfcfc I Z M A Š I r l O B Č I M ft t&t
Bodo preste privabljale turiste?
Sprehod po Metliki
Na državnem tekmovanju “ Ilirizmu pomaga lastna glava” so bili člani turističnega krožka z osnovne šole M irana Jarca s tremi zlatimi priznanji najuspešnejši doslej ■ Temeljito obdelali preste
Č R N O M E LJ - Č lani tu ris tičnega krožka na č rnom aljsk i osnovni šoli M iran a J a rc a so se letos pe tič p red stav ili na tekm ovanju “H irizm u pom aga la s tn a g lava” , ki ga razp isu je T liristična zveza Slovenije. Le prvič jim ni uspelo p riti na državno tekm ovanje, v en d ar tako uspešni kot letos doslej še n iso bili.
V ELIK O N O Č N O R AJAN JE - Na velikonočni ponedeljek so se Metličani, tako ko t velikokrat v prvi polovici 20. stoletja in ko t že vrsto zadnjih let zbrali na m etliškem trgu, kjer so fo lk lo ris ti “zavirali kolo". Č lani metliške fo lk lo rn e skupine, k i so obiskovalcem ponujali p ijačo in jedačo, so dali prednost M estni godbi M etlika, k i letos praznuje 150 let, ter fo lkloristom črnom aljske osnovne šole M irana Jarca, k i so pokazali, ka ko so nekdaj odganjali zimo. Potem so tudi sam i zaplesali m etliško obredje in povabili v kolo obiskovalce, med katerim i nista m anjkala n iti starosti metliške fo lk lore Marica Zupanič in M artin Črnugelj. N a fotografiji: k lobuki so prišli prav tudi za pobiranje prostovoljnih prispevkov. (Foto: M. B.-J.)
Visoka članarina
Z adn ja štiri leta so se, po tem ko so bili najboljši na regijskem tek m ovanju za Belo krajino, D olen jsko in Posavje, Č rnom aljci p o m erili na d ržav n em tek m o v an ju in vedno odnesli eno ali dve zlati pri- znanji. P re tek li ted en pa so si v Velenju m ed štirina jstim i krožki prislužili ka r tri z lata priznan ja in bili skupaj s P irančan i n a juspešnejši. JJlaslov letošnje naloge je bil “Slovenija, dežela d o b ro t , p o d n a s lo v č rn o m a ljs k e p a “ K ak o obuditi črnom aljske p re s te ” . Bili so tako dobri in prepričljivi, da so preje li z lato p riznan je za celo ten pro jek t, ki obsega nalogo, razsta vo m o d rsk o p redstav itev . Z la ti p riznanji so si prislužili še za naj-
Č R N O M E LJ, M E T L IK A , S E M IČ - Župani vseh treh belokranjsk ih občin so pretekli teden vabili gostince, ponudnike ob vinski turistični cesti, predstavnike turističnih društev, občinske svetnike in druge, k i im ajo ka ko r ko li opraviti s tu rizmom, na posvet z obetavnim naslovom. Govorili na j b i o lo ka ln i tu rističn i organizaciji (LTO ) ko t m ožni učinkoviti ob lik i organiziranosti belokranjskega turizma.
A so m nog i o d šli razočaran i. Stane B izjak z ministrstva za malo gospodarstvo in turizem je svoje predavanje namenit predvsem splošno znanim resnicam o tem, ka j lahko ponudi turistom Slovenija. O B eli krajini j e vedel bolj malo, saj se je na p o ti iz Ljubljane v M etliko celo izgubil. Tudi resn ica o tem , k a j n a ta n čn o in na ka kšen način bi LTO nudila svoje usluge, je bila zavita v precejšnjo skrivnost. Za to pa so v Črnomlju izdelali že natančen izračun, ko liko članarine bodo m orali odšteti tej organizaciji obvezni člani. Teh j e sam o v m etliški občini od dobrih 300 o b rtn iko v k a r 40 odst. In ker tud i č lanarina ne bo ravno nizka, ne čudi, da je med obrtn ik i že nasta l pravi revolt. Toliko bolj, ker vse kaže, da bodo najprej prišle položnice, šele potem naj bi začela LTO tudi migati. Seveda je nezadovoljstvo največje med tistimi, k i neposredno niso povezani s tu rizmom. B izjak je najbolj vztrajno ponavljal p rim er frizerjev, katerih delo je po njegovem zelo odvisno od turistov. V Beli krajini frizerjev zares ne m anjka, a - roko na srce - če bi čaka li le na turiste, gotovo vsi skupaj ne bi zaslužili n iti za sol.
V zadnjih letih je bilo sicer tu in tam slišati, k a ko b i m orali v B eli krajini razvijati turizem. A turistič-
KONCERT DESERT FOXSE M IČ - V soboto , 29. aprila,
bo ob 22. uri v piceriji Sem icanka v Sem iču k o n c e rt d o m ač e g lasbene skupine D esert Fox. G lasbeniki bodo predstavili svoje novejše skladbe.
ne sezone so prihajale in se iztekale, revolucionarnih sprem em b pa n i bilo zaznati. In j ih očitno še tako km alu ne bo, če se bodo Belokranjci lotevali pospeševanja turizma tako, ko t je bilo v blagih obrisih zaznati na omenjenem posvetu. Predvsem pa je zm otno prepričanje, da morajo ustanoviti LTO že zaradi tega, da bodo dobili državni denar. Napaka! Tudi Bizjak je, čeprav je predstavnik države, zatrdil, da država, ko veliko da, tudi dvakrat toliko vzame.
D rugo vprašanje pa je , a li bo Belokranjcem uspelo najti človeka, k i se bo pripravljen na vse stran i razdaja ti za n jihov turizem . Sam bog daj, da j im ga bo, čeprav se tako j poraja vprašanje, kje j e ždel doslej. A li pa se bo njegov skriti ta lent za delo v turizmu res čudežno prebudil šele ob ustanovitvi LTO? Res, da n iko li n i prepozno, ko t pravijo tisti, k i zelo dobro poznajo belokranjsko turistično neorganiziranost. Vendar se neodvisni opazovalec ob začetnem (ne)navdušen ju nad ustanavljanjem uzakonjen ih LTO n i mogel izogniti občutku, da bodo v Beli krajini tisti, k i so kakor ko li povezani s turizmom, najbrž še dolgo dela li vsak zase za visokim plotom svojega vrtička.
M IR JA M BEZEK -JAK ŠE
20 LET LOVSKEGA PEVSKEGA ZBORA
SE M IČ , Č R N O M E L J - V n e de ljo , 30. ap rila , bo ob 18. uri v sem iškem kultu rnem dom u konc e r t, ki ga K U D Jo ž e M ihelč ič pripravlja v počastitev dneva upora p ro ti okupato rju , p raznika dela in 20. ob letn ice delovanja lovskega pevskega zbora Zveze lovskih družin Bele krajine. Poleg jub ilantov bodo nastopili še žužem berški rog isti t e r ta m b u ra šk a sk u p in a K U D D o b re č iz D ra g a tu š a . V petek , 28. aprila, pa bo imel ob 20. uri lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Bele krajine jubilejn i k o n c e rt v č rn o m aljsk em k u ltu rnem dom u.
Ob 1. maju, prazniku dela, isk ren o če s titam vsem d e lo v n im lju d em in občanom Občine Metlika.
Slavko Dragovan župan Občine Metlika
Kje je bil rojen Jurčič?Človek težko verjame, da fan t
dobra dva meseca pred maturo, srednješolec torej, ne zna odgovoriti na vprašanje, kdo je bil rojen na Muljavi pri Stični. Je bil morda to Levstik, Gregorčič, Jurčič ali Prešeren ? To se je dalo videti in slišati v Jonasovem kvizu Lepo je biti milijonar, fa n t pa je prišel pod žaromete z neke * srednje šole na Gorenjskem . Voditelj je spraševal po rojstnem kraju slovenskega klasika in ne morda po rojstnem kraju kakšnega zamolčanega slovenskega pisuna, živečega petdest in več let v Južni Ameriki. To je nekaj podobnega, kot da bi se dijak, ki končuje srednješolsko kalvarijo, znojil ob preprostem računu, koliko je sedem krat sedem. Iskanje pomoči, kdo je bil rojen na Muljavi pri Stični pri v studiu prisotni publiki, obtožuje tudi učitelje in profesorje, k i so imeli s tekmovalcem kakršen koli opravek v času njegovega šolanja. Le kako so mogli spregledati takšno osnovno neznanje in dečku dovoliti, da se je “prešver- cal” tako daleč, do zrelostnega izpita torej.
V našem izobraževanju, v preverjanju znanja, v zahtevnosti mora biti nekaj hudo narobe, četudi je res, da gre zgolj za enciklopedično (ne)znanje, za podatek, k i ga lahko dobiš, če pritisneš na tipko računalnika ali prelistaš primemo knjigo, in bi ga bilo po mnenju nekaterih nepotrebno nositi zapisanega v možganih. Tekmovalec iz ponedeljkovega kviza je p ro d u k t takšnega razmišljanja.
TONI GAŠPERIČ
Pikniki kar nad izvirom Krupe?Prebivalci vasi okrog zaščitene Krupe se ne strinjajo z vsem, kar je v program njenega varstva
zapisalo podjetje Populus ■ Zahtevajo pogovor s krajani, preden se ne razplamti nezadovoljstvoSE M IČ - Sem iški svetn ik i so se na zadnji seji precej časa zad ržali
ob p ro g ram u varstva in razvoja obm očja reke K rupe . O dlok o razg la sitvi K rupe za narav n o zn am en ito st in k rašk e jam e Judovske hiše za k u ltu rn i spom enik določa p rip rav o in sp re jem takšnega p ro g ram a . Na p ro jek t, ki ga je n a ro č ila U prava RS za varstvo n a rav e , izdelalo pa pod je tje P o p u lu s iz L ju b ljan e , so im eli n am reč razp rav ljav c i precej p ripom b.
P re d se d n ik o d b o ra za g o sp o darstvo A n ton M alenšek je menil, da je v p rogram u sicer veliko d o b rega, ven d ar se n ek a te re stvari v n jem izključujejo, ni pa usklajen niti s člani p ro jek tnega sveta, v katerem so A nica Absec, Jan ez M al- narič, M ira Ivanovič in Sonja Ličen Tesari. M aln arič je dejal, d a je p rogram dobil šele z gradivom za občinski svet. Po njegovem bi m orali še razpravljati g lede p rosto ra za p iknike nad izvirom K rupe in om ejitve g radenj v M overni vasi, predvsem pa, kdo je naročn ik in plačnik arheo lošk ih raziskav pred
DOLENJSKI LIST
gradnjo. Občutljive zadeve bi m orali rešiti prej, p red en bi se m ed lju d m i r a z p la m te lo m o re b itn o nezadovoljstvo.
M ira Ivanovič je v razpravi n a stopila v štirih vlogah: kot članica o b č inskega o d b o ra za d ru žb en e dejavnosti in p ro jek tn e skupine, ko t zaposlena na Z avodu za varstvo naravne in ku ltu rne dediščine N ovo m esto te r ko t “k riv k a” za p ro g ra m v a rs tv a in ra zv o ja ob K ru p i, ki je p r iše l v n a c io n a ln i program . Izrazila je željo, d a bi bil p rog ram u p o rab en in nap isan na kožo ljudi in stroke. Po n jenem le
ank eta ni dovolj za p ripravo p ro gram a, ki bi bil v zadovoljstvo krajanov , am pak bi se pripravljavci m orali z njimi pogovarjati. P red vsem pa bi m orali avtorji v nalogi natančneje doreči, kako bo z o k o lico izvira K rupe in z inform acijsk im c e n tro m . N e n a z a d n je bi m oral gradivo, p red en ga dokončno obravnavajo svetniki, odobriti Z avod za varstvp naravne in kultu rn e dediščine.
S vetn ik i so m en ili, d a je b ilo p ripom b in pom islekov le preveč, da bi p rogram sprejeli. N asp ro tno , žu p an B ukovec je v sk lep u zapisal, da naloga še ni končana in da jo bodo ponovno obravnavali na naslednji seji občinskega sveta, kar predstavnici Populusa sicer ni b ilo najbolj pogodu, a se je s svetniškimi ugotovitvam i pač m orala sprijazniti. M B „j
b o ljšo razstav o in o d rsk o p re d stavitev. M entorici B ernarda S tarešin ič in N evenka Jankov ič sta posebej ponosn i na p riznan je za igrico, saj p rav ita , da se kot raz redni učiteljici n ista posebej izobraževali v dram aturgiji. V krožku d e la ta iz v ese lja , od srca in po občutku, ki ju očitno ne prevara.
Č rnom aljski turistični podm ladek je v nalogi želel dognati, koliko je resnice v tem , da so p reste č rn o m a ljsk a k u lin a ričn a p o se b nost. K er lite ra tu re ni, so povprašali sta re Č rnom aljke in dognali, da to drži. M ed drugim so p red la gali, naj bi v n jihov ih g o stiln ah ponujali p reste nam esto pogače, ki ni najbolj značilna za Črnom elj. Prišli so tudi na idejo, da bi v F le- kovem m linu, ki sedaj p ro p ad a , mleli m oko za njihove preste . Z a ra z s ta v o so p r ip ra v il i t r ik o tn o sto jn ico , na k ak ršn ih so nekdaj p ro d a ja li p re s te . T o k ra t s o j i h učenci zastonj ponujali obiskovalcem prireditve, zanim ivo pa je, da so jih sami spekli. V odrski p re d stavitvi pa so si zam islili, kakšno
N e ve n ka J a n k o v ič in B ernarda Starašinič
naj bi bilo letošnje m artinovanje. Seveda so bile n a jpom em bnejše p reste , s katerim i so se pom erili na kulinaričnem tekm ovanju.
M entorici sicer ne vesta natančno, kaj je bilo tisto, kar je pri komisiji prevagalo, da so dobili tako u g o d n e o cen e . “ M en iva p a , da sm o imeli do b er koncept, a tudi v odrski p redstavitv i so bili učenci od 2 . do 8 . razreda zelo sproščeni. P riz n a ti p a m o rav a , d a nam je letos veliko pom agal učitelj te h nične vzgoje Janez Pašič,” sta zadovoljni S tarašiničeva in Jankovi-
M. B EZEK -JA K ŠE
SPREHOD OKROG METLIKE
M E T L IK A - V n e d e l jo , 30. aprila, se bo ob 14. uri v počastitev praznika m estne skupnosti M etlika na Pungartu začel trad iciona lni sprehod okrog m esta. S p reh ajalci se lahko p rid ru žijo tu d i na poti, ki bo vodila po B regu revolucije, m im o N ovoteksa, Križevske vasi na m etliško kopališče te r čez Vejar in D acare na Veselico. Tam bo krajši kulturni program , zvečer kresovanje, do b ro pa bo posk rb ljeno tudi za jed ačo in pijačo. Ne pozabite vzeti s seboj tudi kartice, v k a te ro vam bodo č lani P lan in skega društva vpisali pohod. Sprehod bo odpadel le, če bo izredno slabo vrem e.
MEDOBMOČNA REVIJA FOLKLORNIH SKUPIN
Č R N O M E L J - Č rn o m a ljsk a obm očna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti bo pripravila v soboto, 29. aprila, ob20. uri v tukajšnjem kulturnem do mu prvo m edobm očno revijo folklornih skupin Bele krajine, D olenjske in Posavja. N astop ilo bo osem folklornih skupin iz Adleši- čev, Pišec, Semiča, M etlike, Senovega, Vinice, A rtič in D ragatuša.
N A D E S E T IN E O T R O ŠK IH G L A S O V - P re tekli teden je črnom ljska območna izpostava Sklada R S za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravila 14. revijo otroških pevskih zborov Bele krajine. Predstavili so se otroški pevski zbori iz črnomaljskih osnovnih šol Loka (zborovodkinja M ajda Veselič) in M irana Jarca (Judita Ilenič), iz Dragatuša in Vinice (na fotografiji) (oba zbora vodi A n i Jankovič-Šober), M etlike (Ibro Čoralič) in Semič (Anica Butala). (Foto: M. B.-J.)
N A R A V O V A R STV E N IK I PO B E L I K R A JIN I - Krupa s svojim značilnim izvirom in porečjem je še kako zanimiva za obiskovalce Bele krajine. Njenemu obisku se pretekli teden ni izognilo n iti 55 naravovarstvenikov iz vseh slovenskih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, k i so v Beli krajini pripravili strokovno srečanje. Pridružili so se jim še strokovni delavci, k i se ukvarjajo z varstvom narave na ministrstvu za kulturo in na upravi za varstvo narave. Poleg izvira Krupe (na fotografiji) in dela sem iške kraške po ti so si ogledali še M itrov tempelj, biotop črnega močerila na Jelševniku, nekdanji peskokop in inform acijski center v Velikem Nerajcu, Damelj, sinjevrški ka l in nastajajoči informacijski center krajinskega parka Kolpa v Zuničih. Uspehe in problematiko naravovarstvenega dela v zadnjih desetih letih jim je temeljito predstavila M ira Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. (Foto: M. B.-J.)
TU R IZEM - Posvet o lokalni turistični organizaciji kot možni učinkoviti obliki organiziranosti belokranjskega turizm a se je v Metliki pričel s četrturno zamudo. Zamujal je namreč Stane Bizjak z ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Svojo zamudo je opravičeval z zatrpano cesto od L jubljane proti Novemu mestu, zamudil pa se je tudi, ker ga je nekdo, ki ga je povprašal po m etlišk i občini, poslal v neko drugo občino. Pa se potem še kdo čudi, če Slovenci ne vedo, kje je Bela krajina in še manj Metlika! A tega ne vedo niti tisti s pristojnega m inistrstva, ki pridejo M etličanom razlagat, kako naj učinkovito razvijajo turizem!
SLOGA - Na prej omenjenem posvetu v M etliki so bili p redstavniki vseh treh belokranjskih občin. Dokazali so, da tisto o rivalstvu, nevoščljivosti, sporih in še čem med Belokranjci na turističnem področju zagotovo ne velja. Sicer pa je metliški občinar Milan Travnikar rekel, da takšno nečedno obnašanje navadno zakuhajo politiki. Ti ti politiki!
(SL A B O )V ID N O ST - Peter Ambrožič iz Črnomlja je na zgoraj om enjenem posvetu v Metliki s pom očjo prosojnic in prej slikave na steno razlagal o lokalni turistični organizaciji v Beli kraj jini. A večina poslušalstva bi bolj kot Ambrožiča potrebovala optika, ki bi jim priskrbel naočnike z m očno d io p tr ijo . Na sten i so nam reč n am esto črk videli le nekakšne mušje drekce.
Črnomaljski drobirH O L IV U D A R JI - Letošnje
viniško jurjevo bo prišlo v zgodovino zaradi tega, ker sta ga snemali kar dve ekipi naše nacionalne televizije. A medtem ko se je tista, ki sicer poroča iz Bele krajine, ob naša la krajevnim običajem primerno, je ona druga, ki naj bi menda posnela posebno oddajo, pokvarila m arsikateri posnetek ponosnim očetom in mamam, ki so želeli fotografirati svoj v narodnih nošah plešoči naraščaj. Snemalec in njegov pomočnik sta se nam reč ves čas vrtela v sredini kola, kot da sta dva lepa Jureta. Skoda, da jih niso Viničani oblekli še v njihove narodne noše. Pred davnimi leti so v Vinici ustanovili D ruštvo p rija te ljev slovenske televizije. Ne bomo se čudili, če bo kmalu nastalo Društvo sovražnikov slovenske nacionalke.
SOSED - Mladi viniški folkloristi so na jurjevo, ko so odplesali, šli od hiše do hiše, od vrat do vrat, peli in prosili darove. Najprej so se ustavili pred vrati M ercatorjeve trgovine. Hoteli so se prepričati, če tisto o najboljšem sosedu zares drži.
MOJI - Ko so viniški folkloristi pred jurjevim obiskali v Zagrebu hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča in mu zapeli nekaj pesmi, je predsednik dejal Jožetu Steg- netu: “Jože, pa ti si mi moje dope- lal.” Da so v resnici prišli v goste Slovenci in ne Hrvati, je potrdil šele ansambel Tonija Vcrderberja.
Semiške tropineR A Z ŠIR IT E V - Semičani so
iznašli recep t, kako je mogoče brez posebno visokih dodatnih stroškov povečati dvorano kulturnega doma. Patent se je na nedavni dobrodelni prireditvi “Dobra volja dar pozlati” zelo dobro obnesel. A Semičani niso prestavljali zidov, celo nobenega obrtnika niso potrebovali. Le na začetek in konec vsake vrste so postavili še po en stol in ga označili z ničlo oz. dvanajstico, ter na koncu dvorane dodali še eno vrsto. Pa so pridobili dodatna sedišča za nekaj deset gledalcev. Seveda so bili vsi sedeži zasedeni. Vendar se kaj takega lahko zgodi le v Semiču, ko n asto p ajo dom ačini. V marsikateri drugi dvorani bi moj rali stole odnesti iz dvorane, da bi izgledala bolj polna obiskovalcev.
PLES - Slavo Plut je bil na prej om enjeni dobrodelni prireditvi deklica za vse. Pred nastopom svetovnih prvakov v plesu Katarine Venturini in A ndreja Škufce se je pojavil na odru celo z metlo, na kateri je bila cunja. Sedaj se seveda lahko hvali okrog, da je bil predplesalec plesnega para svetovnega slovesa.
LETALIŠČE - Plutovi z Mladice so imeli nekoč na Padarju vinograd. Pred leti so ga posekali in pozimi ima tam otročad smučišče. Sedaj pa je P lutov Padar
ostal zanimiv tudi, ko na njem ujno raste trava. N edavno so
tam pristali kar trije vojaški hej likopterji. Domačini so že začeli ugibati, ali ne bodo začeli v bližini g rad iti vojaškega oporišča, od česar pa bi gotovo im ela velik profit občina. Če m ora sedaj za sm eti plačevati ren to V ranovi- čanom, bi jo potem lahko zaračunavala vojski.
C'
Št. 17 (2644), 28. aprila 2000
Drobne iz KočevjaPRED STA V ITEV D ISER T
ACIJE- V četrtek, 4. maja, oh 19. Uri bodo v Pokrajinskem muzeju v Kočevju predstavili doktorsko disertacijo z naslovom “Nemško Jezikovno obm očje na K očevskem po o d se litv i kočevskih Nemcev 1942 - 1956”. Disertacija obravnava obdobje, ki je na eni strani om ejeno z obdobjem, ko je °bsežno območje Kočevske zaradi odselitve okoli 12.000 kočevskih Nemcev na spodnje Štajersko in v Nem čijo osta lo skoraj ^rez prebivalcev, in na drugi z letom, ko se k ončajo m nožična rušenja sak raln ih objektov na Kočevskem. Kot je zapisano v obrazložitvi vsebine disertacije, ta Jajema obdobje, ko se je na nekdanjem nem škem jezikovnem območju zgodilo vse', kar označuje to obm očje dan es: več kot Polovica porušen ih vasi, ki jih Prerašča gozd, porušena večina sakralnih objektov, sprem enjena narodnostna podoba in zemljiška sestava obm očja, sprem enjene gospodarske in lastninske razmere. Vsem, ki bodo za to pripravljeni odšteti 300 tolarjev, bo disertacijo predstavil njen avtor, S|cer svetovalec d irek to rja za varstvo zgodovinske dediščine na Dpravi RS za kulturno dediščino dr. Mitja Ferenc.
M A Š I 2 N A Š I M O S Č I M
Ribniški zobotrebciNIČ SE NE PREM A KNE! -
Toplotna daljinska oskrba R ibi c e je bila po besedah predsednika uprave družbe Inles mag. A ndreja M ateta , le ena izmed Ponudb podjetja lokalni skupnosti- Dosedaj so ribniški občini ponudili skupno že 5 projektov, vendar se kljub deklarirani podpori pbčine še edinemu večjemu podjetju v ribn išk i občin i, vse do danes še nobenega ni uresničilo. Ubčina je sicer že pred dvema etoma sprejela odlok o zbiranju
Jesnih odpadkov, vendar pa je, kot pravi mag. Mate, kljub temu, da se občina ukvarja s projektom toplotne oskrbe Ribnice že 3-4 leta, vse skupaj še vedno v fazi Projektne dokumentacije. Inles je občini tudi ponudil, da ji proda zemljišče za avtobusno postajo, Pri čem er so, po besedah mag. Mateta, občini postavili razumen Pogoj, da se uredi prom et po cesti, ki podjetju onemogoča, da bi se lahko zaprli oziroma postavili ograjo. Zadnja iz niza ponudb, od katerih si seveda ob vsej skrbi za d o b ro b it k ra ja in n a jcen e jše možne rešitve za dosego željenih ciljev, svojo korist obeta tudi In-
s, Pa je odprodaja R odeževe vde za potrebe ureditve doma za starejše občane. Kot pravi mag. M ate, njegove ustne ponudbe zupan Jo že T anko ni zav rn il, Pravtako kot s strani občine niko- 1 ni bilo rečeno “ne” za nobeno
°d njihovih ponudb. Tečejo pa Vse zadeve tako, da se nič ne premakne!
Kostelski rižnik d o UN IČUJE? - Kozolček v
fkostelu, kjer je križišče za Žago, Je neznan storilec spodžagal. To so ugotovili m ed pregledom in
opolnjevanjem oznak kostelske Pešpoti. Ni v e rje tn o , da bi to naredili tujci ozirom a izletniki, ?al° flaj bodo domačini pozorni, joo jim dela sram oto in škodo. To m prvi primer vandalizma v okoli- Cl gradu Kostel.
STOP ZA -TO V O R N JA K E - Na cesti Kostel-Žaga so že po stavljeni prom etni znaki, ki prepovedujejo prom et s tovornjaki ln težkimi vozili.
ZA BLAGOVNO ZNAM KO ' v to rek , 25. ap rila , so p re d stavniki tu r is tič n e g a d ru štv a odnesli na Km etijski in stitu t v Hubljano v analizo vzorce raznih yrst kostelskega žganja, m ošta dd., da bi pridobili za te proiz- v°de blagovno znamko.
ZDAJ START NA PRVO M ETO - V dosedanjih tekmovanjih
ajladih “TUrizmu pomaga lastna glava” so Kostelci zasedli že tretje 'n drugo m esto (drugo na zadnjem tekmovanju v Velenju, ki je
do te dni), zdaj pa si hočejo prik r i t i še prvo mesto, da bo zbir-
a Priznanj popolna.Da n ZEM LJE - Na dan Zem-
Je> 22. aprila, so v Kostelu obiska- ■ in evidentirali vsa divja odlagal a odpadkov.
Ml a j in k r e s o v a n j e -Kostelci so že postavili mlaj na Križišču magistralne ceste s cesto ža Faro. Stoji sicer nekoliko pobrani, a bo tako stal tudi marsika- e ri u d e leženec k resovan ja in
drugih prazničnih prireditev, ki bodo te dni.
VELIK O N O Č N A R AZSTA VA - Razstavo velikonočnih jedi, k i j ih je ob otvoritvi razstave blagoslovil kočevski župnik Marjan Lampret, je z likovnim i in drugimi izdelki popestrilo 40 skupin kočevskih osnovnošolskih in predšolskih otrok pa tudi otroci iz sosednje Fare in Starega trga ob Kolpi. Na posnetku: z otvoritve razstave (Foto: M. L.-S.)
Cerkev in grad postala spomenikaOba odloka so sprejeli po hitrem postopku
K O Č E V JE - M ed zadevam i, s k a te r im i so k o čev sk i o b č in sk i svetniki v po n ed eljek razširili že tak o obsežn i dnevni red zadn je seje sveta, sta bila tudi od loka o razglasitvi cerkve sv. Je rneja v Ko-
Zavrnili predlagani spominski dan
26. marec je bil včasih občinski praznik
R IB N IC A - O bčinski s ta tu t je lokalna ustava ali, kot je to u rad no zapisano, tem eljni akt občine, k ije kasneje podlaga vsem nadaljnjim splošnim aktom . Vanj pa naj bi po predlogu občinskega odb o ra Z L S D R ibn ica , a na p o b u d o tam k a jšn je k ra jev n e b o rčev sk e org an izac ije , vnesli d o p o ln ilo o “zaščiti 26. m arc a ” . Po vojni so nam reč na ta dan v R ibnici p ra znovali občinski praznik, in sicer v sp o m in na b itk o p a rtiz a n sk ih eno t proti italijanskim o k u p a to rjem pri Jelenovem Ž lebu, k e r je imela bitka ideološki predznak(!), so pred šestim i leti odbornik i ta kratne občinske skupščine določili, da bo poslej novi p razn ik 23. ok tober, ko je leta 1493-česar Friderik III. izdal pa ten t, po katerem so smeli Ribničani tržiti suho robo po tu jih d e ž e la h . P a te n t ni bil sam o ribniški privilegij, kot ga sicer R ibničani danes radi razlagajo , am pak je veljal je tudi za Kočevarje in Velikolaščane in povsod tam , k jer so izdelovali suho robo.
L ad o O re l, svetn ik Z L S D , je svetnikom skušal pojasniti, da ni razloga, da se sram ujem o zgodov in sk o s ic e r o p re d e lje n e g a 26. m arca, saj je šlo za b itko m ed slovensko in tujo vojsko. Ker je general Jan ez B utara, poveljnik do lenjske p o k ra jin e , na proslavi 55- letn ice dogodkov pri Je lenovem Ž leb u dal p o b u d o , d a bi b ila ta b itka lahko učna snov pri urjenju p ripadnikov slovenske vojske, se je O rlu zdelo p rim erno , da bi ta d o g o d e k v š ta tu tu do lo č ili ko t spom inski dan. Pri glasovanju je bil skoraj osam ljen, saj so svetniki p red lo g brez kakršnekoli raz prave g ladko zavrnili tako kot p ristojni občinski o d bor prej.
M. G.
Med članicami tudi “mestne” ženeV Društvo podeželskih žena Kočevske se poleg kmečkih žena vključujejo tudi žene
iz mesta - Velikonočna razstava je prva izmed štirih načrtovanih za letošnje leto
KO ČEV JE - Od to rk a do vključno petka p re jšn ji teden je b ila v L ikovnem salonu v Kočevju na ogled Velikonočna razstava, ki jo je p r ipravilo D ruštvo podeželskih žena Kočevske v sodelovanju s kočevsko enoto K m etijske svetovalne službe. R azstava je b ila ena izmed dveh že trad ic io n a ln ih vsakoletn ih razstav d ru štv a , ki v letošnjem letu beleži 7. obletnico delovanja.
čev ju in g ra js k e g a k o m p le k sa Fridrihštajn za kulturnozgodovinski spom enik lokalnega pom ena. G rad ivo za ob ravnavo ob eh o d lokov so svetniki p re je li na seji, kar pa je kljub odločitvi, da bodo odloka sprejeli po hitrem postop ku, b o trovalo kritičnim p rip o m bam o delu občinske uprave.
Kot je povedala Iva Kaplan, ki im a na kočevski občini na skrbi ku ltu ro , v teh dneh sprejem ajo po hitrem postoku pododbne odloke po vsej Sloveniji. R azlog za to je v pred nedavnim objavljenih novih pogo jih , ki jih d o lo ča m in istrstvo za k u ltu ro za prijavljanje na njihove razpise. Novost je , da že v letošn jem le tu ne bod o več upoštevali prijav na razpis za sofinanciranje za le to 2001 za tiste spom enike, ki ne bodo razglašeni za ku ltu rn i spom enik najkasneje do 30. aprila letos. Č eprav, ko t je p o v e d a la K a p la n o v a , ta p rv ič letos v razpisnih pogojih določeni rok, do ka terega m orajo občinski sveti razglasiti za kulturne spom enike objekte, za ka tere nam eravajo kandidirati.za pridobitev državnega denarja že za p rihodnje leto, zahteva h ite r sprejem obeh o d lo kov, pa je svetnik B ojan K ocjan poudaril, da bi se v Kočevju tem u lahko izognili. Povedal je , da je stran k a Z elen ih da la pobu d o za razglasitev že pred približno pe timi leti ter da je bil že v prejšnjem m a n d a tu o b č in sk eg a sv e ta dan tudi p redlog za razglasitev. S sprejem o m o beh od lokov po h itrem po sto p k u ta p o n ed eljek im ajo v kočevski občini sedaj razglašenih sk u p n o 5 k u ltu rn o zgodov insk ih sp o m e n ik o v . O b n a jn o v e jš ih , cerkvi v Kočevju in grajskem kom p lek su F r id r ih ša jn , s ta to še Seškov dom in cerkev na Tfati, ki so ju razglasili leta 1988, te r pod- p ružnična cerkev sv. M arije M agdalene, za ka tero so odlok sprejeli leta 1991.
M. L.-S.
KRVODAJALSKA AKCUA V MAJU
R IB N IC A - K licu R d e č e g a k riža S loven ije za d a ro v an je te d ragocene življenjske tekočine se v m aju lahko odzovete v Ribnici. Krvodajalska akcija bo potekala 9. in 10. m aja.
R azstave ko t najbo lj p re p o z naven in javnosti najbolj viden kazalec aktivnosti D ruštva podeželskih žena Kočevske so starejše od sam ega društva. “Prirejali sm o jih že v okviru Aktiva km ečkih žena Poljanske doline, iz katerega je po dveh le tih n jegovega de lo v an ja nastalo d ruštvo ,” pojasnjuje do lgo letna predsednica društva M arija H orjak. Z ustanovitvijo-društva so se ženam iz Poljanske doline pridužile km ečke žene tudi z osta lih obm očij tak ra tn e kočevske o b čine, tako da se je prvo tno število članic nekdanjega Aktiva m očno povečalo. Po uvedbi nove lokalne sam ouprave so društvo zapustile žene iz osilniške doline, lani pa so po njihovem vzoru svoje društvo ustanovile tudi Kostelke. “Č eprav sm o zato izgubili preko 60 članic, jih d ruštvo dan es še vedno šteje okoli 160,” pravi H orjakova. U spelo jim je nam reč pridobiti p re cej novih članic. “ Poleg km ečkih
in drugih žena s podeželja se nam je p rid ru ž ilo tud i p recej žen a iz m es ta , veseli pa nas tu d i, d a je m ed novimi članicam i veliko m ladih ,” pravi H orjakova.
M ed š te v iln im i a k tiv n o s tm i društva v letošnjem letu so predvidene tudi kar štiri razstave. “ Velikonočna je prva in že trad icionalna, druga pa bo tudi že trad ic io nalna jesenska razstava, ki je bila lani posvečena koruzi, letos pa bo k rom pirju ,” pravi H orjakova. Poleg tega bodo , tako ko t že p re d lan i, le to s p o novno o rg an iz ira li b o ž ič n o -n o v o le tn o razs tav o , ki naj bi jo v bodoče organizirali na vsaki dve leti, prvič pa bodo p o skušali pripraviti tudi sam ostojno razstavo ročnih del. “Človek m ora vedno nekaj početi tudi zato, da se osebno dobro počuti, in v našem društvu ženam to om o g o čam o ,” pravi H orjakova v pojasnitev š te vilčnosti društva in njegove aktivnosti. N jihova prva letošn ja raz-
Planinski dom pod strehoDom naj bi bil predvidoma končan avgusta letos - Prva
večja prireditev pri domu bo na predvečer 1. maja
LOŠK I PO T O K - Z deli okoli g radnje planinske posto janke na K am nem griču so potoški p lan inci začeli m aja lam , seveda pa so m orali m arsikaj postoriti, še p re den so položili prvo opeko. Idej, kje naj bi postavili dom , je bilo več, vendar so se naposled odločili za dom na K am nem griču p re d vsem zaradi dobrega razum evanja z las tn ik o m , p o leg teg a od to d pogled seže na tri četrtine Slovenije in vse tja do R isnjaka, p rim eren pa je tudi dostop.
Težko bi našteli vse, ki so pom agali g rad iti. D ela vodi g rad b en i odbor, in sicer: Karol Turk, ki je imel na skrbi pridobivanje dokum entacije in sponzorjev ter nabavo m ateria la , s podobnim i n a lo gam i se je ukvarjal Jan ez D eb eljak, njegov soim enjak pa je g rad benik in vodja p ro jek ta. Povedali so , da so g ra d n jo zač e li s 400 tisočaki, do danes jih je stala po ldrugi m ilijon, celo tna naložba pa po p redračunu velja tri in pol milijo n a to la rjev . P ravo v red n o st je izredno težko ocen iti, saj je bilo do sedaj veliko del narejen ih p ro stovoljno. V teh dneh bodo začeli z napeljavo vodovoda in elektrike. M aterial že imajo, svoj prispevek pa so obljubili tudi m ojstri. B rezplačni naj bi bili še no tran ji om eti, d en ar pa bod o porab ili za fasado. Pri tem še vedno računajo na sponzorje, pričakujejo tudi, da bo občina končno prim aknila ob ljub ljeno pom oč, zn a tn e zneske pa so prispevale po toške stranke.
Če bo vse p o teka lo po načrtih , bo dom končan avgusta letos. Ob tem računajo , da bodo s p rim ernim o g lašev an jem in p o stre žb o
privabili dovolj gostov, ki že sedaj radi p rihajajo na to lepo razgledno točko, k ije od glavne ceste o d daljena le 20 m inut hoje. K resovanje, to rej prva večja p rireditev pri dom u, pa bo na predvečer p ra znika dela v nedeljo , 30. aprila.
A. K O ŠM ER L
stava, v središču k a te re je bil “kočevski žegen”, je bila prvič v ob stoju društva m ednarodna razstava. Poleg članic društva kostelskih žena Nežica so nam reč na njej kot gostje predstavile svoje običaje in tra d ic io n a ln e je d i tu d i č la n ice U druge žena pri Kupe iz sosednje H rvaške.
M. LESK O V ŠEK -SV ETE
NOVE CENE ZA VRTECK O Č E V JE - Kočevski občinski
svetniki so na 13. redni seji sveta v p onedeljek , 17. aprila , sprejeli novo e k o n o m sk o c en o za p r o g ram e o tro k v kočevskem vrtcu. Z ad n ja je velja la o d se p tem b ra 1998 in je znašala 51.751 za jasli
. in 39 .875 to la r je v za p ro g ra m o trok od 3. do 7. leta. Kljub p red logu vrtca, naj bi nova cena veljala od začetka letošn jega leta , bo po odločitvi svetnikov začela veljati šele z m esecem m ajem . Nova ekonom ska cena za program otrok v s ta r o s t i o d 1. d o 3. le ta bo 5 5 .4 2 7 , za s ta r e jš e o t r o k e pa 41.893 tolarjev.
OB MEJI NIČ NOVEGAK O STEL - Ž e lani in predlani
sm o poročali o velikih zastojih na m eji v Pe trin i v glavni tu ris tičn i sezoni. Takrat je bilo tudi obljubljeno, da bodo pristojni poskrbeli za u re d ite v še e n e g a v o zn eg a pasu, ki bo nam enjen dom ačinom , da jim ne bo treba čakati v koloni s tu ris ti, če hočejo le na obisk k sosedu ali prijatelju v bližnjo vas, se p ra v i, d a n e b o d o p re č k a li državne meje. D oslej ni bilo n a re jenega še nič za izpolnitev te ob ljube, se pravi, da se tudi to p o letje obetajo n epo trebn i zastoji za dom ačine.
• V I JZ uspehi upravičili ustanovitevOGZ Loški Potok uspešno deluje - Veliko sredstev vložili
v opremo - Jubileja PGD TVava in Podpreska
TIC vsaj za zdaj še ostaja!Poskus občinske uprave, da bi ukinili Center za promocijo in razvoj turizm a “po
hitrem postopku”, ni uspel - Potreben bo še finančni izračun ukinitve
LOŠKI PO T O K - O b ustanavljanju O G Z je bilo največ pom islekov o upravičenosti ustanavljanja m anjših gasilskih zvez tako s strani že obstoječih pa tudi R G Z . V endar so Po točan i že po nekaj le tih d e lo v an ja d o k aza li, da se nekoč obrobna in včasih zapostavljena društva lahko kosajo s tistimi v večjih krajih tako po op rem ljenosti kot po znanju, kar se ne nazadnje kaze tudi v uspehih na tekm ovanjih . Takšne misli in ugotovitve so se ko t rdeča nit vlekle skozi vsa poročila, podana na občnem zborii 15. aprila, podobno pa so ocenili tudi predstavniki R G Z in gostje iz O G Z Ribnica, Kočevje, V idem -D obropolje, G rosuplje in sosedov iz Č abra.
G Z Loški Po tok združu je šest društev, dve sta v krajevni skupnosti D raga in štiri v L oškem Potoku. M ed njimi so bile ob u stanovitvi zveze velike razlike po oprem ljenosti, ki jih je nova zveza skušala odpraviti z vlaganjem sredstev v o p re m o , z la s ti v vozn i p a rk , predvsem pa v društvo Podpreska, ki obsega velik in izredno p o žarno nevaren teren . L etos je o m enjeno društvo ustanovilo se odsek
Stari in Novi Kot, ka r je om ogočila g radn ja d ruštvenega dom a v N ovem K otu , ki b o svojem u nam enu p redan 15. avgusta, d ese tina pa bo prevzela nadzor nad celo p lano to in obm ejnim področjem .
Kljub dobrem u delovanju zveze so zahteve posam eznih društev veliko večje, kot je sredstev. M nogi dom ovi so p o treb n i popravila, n id ran tno om režje zaostaja za potrebam i, PG D R etje p ravkar nabavlja novo vozilo pa še bi lahko naštevali. V endar se zarad i zelo d e lav n eg a v o dstva vse osn o v n e naloge uspešno izvajajo. D elo zveze je pohvalil tu d i žu p an Jan ez Novak in m ed drugim dejal: “Preteklo leto je znano kot leto , ko se je zakon o finaciranju občin večkrat sprem injal in sm o tako težko v rokih pokrivali obveznosti. G Z sm o nam enili 8 m ilijonov tolarjev, kar je nekaj m anj od zahtev, vendar upam , da bodo društva razliko s po trebam i pokrila s svojimi dejavnostm i.” Naj ob koncu o m en im o , d a b o le to s P G D T rava slavilo s to le tn ico , P G D P o d p re ska pa 80-lctnico obstoja.
A. K O ŠM ER L
K O Č EV JE - P red d o b rim a dvem a letom a u stan o v ljen i C en te r za prom ocijo in razvoj tu rizm a Kočevske ni izpolnil pričakovanj kočevske občine. O bčinska u p rava je zato svetnikom na zadnji seji sveta p red lagala, da sprejm ejo sklep o njegovem p ren eh an ju , k a r pa je sprožilo polem ično razp ravo o delu občinske uprave in p rihodnosti tu rizm a na Kočevskem.
V obrazložitvi p redloga sklepa o p ren eh an ju javnega g o sp o d arskega zavoda Č en te r za p rom ocijo in razvoj tu rizm a občine K očev je, v okv iru k a te re g a d e lu je tudi T urističnoinform acijski c en te r (T IC ), sta podžupan mag. J a nez Č ernač in tajnik občine M iloš Šenčur zapisala, da vse dosedanje delovanje C en tra kaže težave, ki so posledica pom anjkan ja zadostnega števila ljudi, ki naj bi opravljali vse na loge , za k a te re jc bil Č en te r ustanovljen. Poskus reše v a n ja k a d ro v sk ih te ž a v , ki so bo trovale, da so bila v rata C en tra
pogosto zaprta, je povzročil nove zaplete, saj, kot je povedal župan Janko Veber že na eni predhodnih sej obč inskega sveta, je upravni odbor C en tra posredoval občinski upravi zavajajoče podatke o najp rim ernejšem kandidatu za novega vodjo C entra . N ajboljša rešitev iz nastale situacije bi zato bila, da bi C e n te r bodisi p o h itrem p o stopku, z likvidacijo ali stečajem ukinili, njegove naloge in zaposlen e na C e n tru pa p re n e s li na Razvojni cen ter Pokolpja.
N a prvo težavo pri u k in jan ju C e n tra po h itre m p o s to p k u je
opozoril svetnik D ušan Popovič. Poudaril je , d a R azvojn i c e n te r P ok o lp ja , ki ga je obč insk i svet ustanovil o k tob ra lani, še ni registriran . Ukinitvi C en tra se je zoperstavil, češ da ga ukinjajo, ne da bi v edeli, k akšno je n jegovo finančno stanje in koliko bosta ukinitev C en tra in prenos dejavnosti in zaposlenih na Razvojni cen ter Pokolpja stala. N a po trebo , da se p red h o d n o pripravi finančni izračun u k in itv e , so o p o z o rili tu d i drugi svetniki. Č eprav je p redlog občinske uprave podprlo 11 svetnikov iz vrst LDS in ZLSD , proti pa g la so v a lo le 7 sv e tn ik o v iz o p o z ic ijsk ih s tra n k , je p o z ic ija dobila prem alo glasov za izglasov an je p re d lo g a sk lep a o p re n e hanju C entra .
O L
PO D ARIM O SI KNJIGO IN PESEM - Ob praznovanju slovenskega dneva knjige so v Knjižnici Kočevje prejšnji torek pripravili dan odprtih vrat. Povabilu knjižnice vsem ljubiteljem knjig, naj j ih še posebno na ta dan obiščejo vsi, k i bi knjigo radi podarili, pa tudi tisti, k i bi radi b ili z njo obdarjeni, so se med drugimi odzvali tudi člani Kluba kočevskih literatov. Devet članov kluba - Živka Komac, David Šušel, Nebojša Ignjatovič, A n drej Levstek, Darja in Tina Kenda, Marija Knap Malnar, Stane m lakar in Domen Brus - so ob tej priložnosti pripravili prireditev “Podarimo si pe-
M. L.-S. sem!” (Foto: M. L.-S.)
Št. 17 (2644), 28. aprila i M J DOLENJSKI LIST
ttfjfat I Z N A Š I H O B Č I MSožitje kulture, športa in cvičkaT reban jsk i š tu d e n tje vabijo konec ted n a na ŠV IIC (š tu d e n tsk i v ikend in te ligence in cvička!) m lade in m lade po srcu ■ Ig ra , petje v p a rk u ■ V soboto o tvoritev k o lesa rsk ih poti po občini
KAPELICA - Tržiška župnija premore tudi 6 podružničih cerkva in nekaj deset kapelic. Po besedah župnika M arka Japlja pa je preteklo soboto odprta kapelica Marije Lurdske, k i jo je zgradil dobrotnik, 45-letni prodajalec m im - ske Dane Ivan Jamšek, pred svojo hišo v Krmelju, prvi verski objekt v krmelj- sk i krajevni skupnosti. Jam šek se je zaobljubil za to dobro delo med romanjem na Brezje pred petim i leti, ko je po bolezni uspešno prestal operacijo. Kapelico je po pomanjšanem načrtu Kolarjeve kapelice v Šentrupertu lično izdelal zidar Roman Knez. Številni krajani so prinesli ob tej priložnosti k žegnu velikonočne dobrote, k i j ih je tudi blagoslovil župnik Japelj. (Foto: P. P)
Komu koristijo laži?D irek tor trebanjske K om unale ostro zavrnil očitke pomladnikov
T R EB N JE - Klub študentov občine IVebnje (KŠOT) bo pripravil pred prvom ajskim i p razn ik i, od petka, 28., do nedelje, 30. a p rila , prireditev, ki s o jo posrečeno poim enovali ŠVIIC (štu d en tsk i vikend inteligence in cvička!). S p rired itv ijo skušajo , kot pravi ta jn ica KŠOT-a (ki im a na skrb i tud i stike z jav n o stm i) L au ra Fink, opozoriti občane na obu- ja n je š tu d en tskega življenja in p rivab iti k sodelovnaju čimveč m ladih . U pajo, da se vrem e ne bo skisalo. V p rim eru dežja pa bodo prired itve p re s ta v ili v k u ltu rn i dom , o tv o ritev k o le sa rsk ih tu r za ted en d n i, košarko bi pa povsem odpovedali.
T R E B N JE - “ S p ra šu jem o se, kom u k o ris tijo vsi n eu tem eljen i očitki, ki so bili posredovani m edijem na račun javnega pod jetja K o m u n a la T reb n je? P re p riča n i sm o, da b laten je javnega podjetja s stran i našega občinskega sveta ne bo p rip o m o g lo k izbo ljšan ju kom unalnega s ta n d ard a za naše o b č a n e ,” je d e ja l sv e tn ik o m na zadnji seji trebnajskega občinskega sveta svetnik LD S Pavel Jarc, d irek to r K om unale Trebnje.
Ja rc je dejal, d a vsi očitki, izrečeni na novinarski konferenci, ki s t a jo 12. aprila sklicala svetnika SDS Franc H ribar in SK D M arjan Pavlin zarad i dom nevn ih n e p ra vilnosti v K om unali, niso resnični in jih o stro zavračajo. N o ta r je po trdil, da je s ta tu t sestavljen v sk ladu z zakon itim i določili in g a je sp re je l p ris to jn i o rg an u stan o v itelja na zakonit način. U stanovitelj sam (se pravi občina) je v o d loku zap isa l, da nad zo rn i o d b o r (N O ) nadalju je z delom do im enovanja novega. O bčinski svet je jan u arja 1996 sklenil, nai N O o b činskega sveta sprem lja delovanje K o m u n a le . N O je a p r ila 1996 u gotov il, d a im a K o m u n a la kot u p ra v lja v e c k o m u n a ln e in f r a s tru k tu re na razpolago strokovne službe, usposobljene za gospodarno ravnanje s sistem i in sredstvi za vzdrževanje.
Po Jarčevih b esedah je bil gospodarski plan usklajen 30. jun ija lani, zakaj pa sta Pavlin in H rib a r p re p re č ila o b rav n av o na o b č in
sk em sv e tu , n a j p o ja s n ita k a r sam a. V K om unali so znova o p o zorili, d a so v sedm ih le tih (k o likor so cene kom unalnih storitev n esp rem en jen e) izkoristili n o tra nje rezerve in da vsi podatk i kažejo, da so njihove cene daleč najn ižje v p rim e rjav i s so sed n jim i občinam i..
P. P.
M ladi in m ladi po srcu so v p e tek ob 18. uri vabljeni v park pri občini, k jer bo ob otvoritvi Šviica g led a lišk a sk u p in a z a ig ra la k o m edijo R ibniški trojčki. Igro je po izvirni p red log i A n to n ia C o la tta Beneški trojčki napisala in p rire dila U rška Tekavec. V p e tek bo sta nastop ila tudi vokalna skupina Raglje in ansam bel A kord .
V so b o to , 29. a p r ila , b o d o v parku predstavili tidi z loženko kolesarske poti ob Tem enici in M irni. O b otvoritvi bodo spregovorili o p ro jek tu , pohvaljenem tudi na nedavnem m ed n a ro d n em sejm u Alpe A dria v Ljubljani, ki so ga po naro č ilu treb an jsk e obč in e lepo izpeljali trebanjski študen tje pod pokroviteljstvom podjetja S tudio 5 M arka K apusa in v sodelovanju s T u ris tično in fo rm acijsk im c en trom občine Trebnje. S tem ko so T reban jc i zap o ln ili še to vrzel v tu r is tič n i p o n u d b i, so n ap o č ili lepši časi rekreativnim kolesarjem
SE K AN JE P IR H O V - Preteklo velikonočno nedeljo se je na sevniškem Glavnem trgu okoli poldneva 61 tekmovalcev pomerilo v sekanju pirhov. Čeprav je bilo sončno in prav nič vetrovno, je le 12 sekačem uspelo, d a je (vse lažji) tolarski kovanec obtičal v pisanici. Prvi je pričel z zadetkom v polno študent Matija Maurer, k i je sicer že dvakrat zmagal. Njegov oče Jože, poklicno sevniški “šolski minister", nadaljuje to lepo, več ko t 40-letno tradicijo sekanja pirhov, s ka tero je začel že p o ko jn i sevn iški enciklopedist R udi Cimperšek. M ed neuspešnimi sekači sta bila tudi sevniški podžupan Andrej Štricelj in poslanec D Z Branko Kelemina, zmagal pa je učitelj matematike in fiz ike v Ljubljani, 63-letni Ivan Bartolj (na posnetku), k i je zadel dvakrat, sicer tudi odličen ultramaratonec. Pošalil se je, da ima tako mirno roko, ker se med svojimi prihodi v domačo Sevnico prehranjuje v gostilni pri Vrtovšku, kjer so se tudi tokrat na koncu poveselili. (Foto: P. Perc)
Okroglice bodo muzej na prostemSevniška občina in m in istrs tvo za km etijstvo p od p rla p ro jek t celostnega u re jan ja podeželja in
obnove vasi (CRPOV) v k ra jevn i skupnosti Loka - Do 2010 za 522 m ilijonov to larjev naložbLOKA PR I ZIDAN EM M O STU - “To ni z id an je gradov v oblake!
P re c e j sem h o d il po S lo v en iji, b il sem , d e n im o , n a Š e n ta n e lu na K oroškem in K nežji vasi z m alo vasjo v Suhi k ra jin i in sem videl, kaj se da n a red iti, če je u strezn a volja in podpora . 1\i m ora b iti zasebna pobuda!” , p red sed n ik 'h iris tičn eg a d ru š tv a Loka pri Z idanem m ostu Franc S tra jn a r odgovarja n a v p rašan je , koliko se mu zdi p ro jek t CRPOV za KS L ik a s tvaren .
Ta p redv ideva do le ta 2010 za več ko t 522 m ilijonov to larjev n a ložb, p re težn o ind iv idualne p ro jek te . “ Mi bom o šli korak naprej, ne gre za ceste, tem več za p o n u d bo dom ačih pridelkov, izdelkov in storitev, s čim er lahko ljudje nekaj zaslužijo . Precej gostov oz. tu r istov je v O kroglicah , predvsem iz revirjev. Z daj je treb a posk rbe ti p re težno za nižji srednji sloj, da bo dobil svojim žepom prim erno p o nudbo. Ne b ran im o se m nožičnega tu rizm a, čeprav se zavedam o, da bo p o treb n o ob tem poskrbeti tudi za okolje ,” pravi p redsednik p ro jek tn eg a sveta C R P O V M arjan Z idarič .
R azvo ji p ro g ra m C R P O V je izdelal R azvojnoraziskovaln i za vod Sevnica (de lu je zno tra j KIN PIC ), za p ro jek t pa bo m in istrstvo za k m etijs tv o do k o n ca teg a leta nakazalo 2,1 m ilijona tolarjev, prav toliko pa tudi sevniška občina. S tem e la b o ra to m b o d o po m nenju vodje o d delka za d ru žb ene dejavnosti M ojce Šešlar lahko že le to s k a n d id ira li na razp ise
‘ C R P O V za skupinske in individualne p ro jek te . O m en jen i zavod je na 19 de lav n icah dobil o d g o vore, kaj so razvojni m otivi k ra jan o v , ki bi jih lah k o tud i tržili.
G re za rekreacijsko p onudbo (ribo lov , lov, fo to lo v , k o le sa rsk e , sp reh aja ln e , p lan inske , zeliščne, učne poti, za jahan je , padalstvo in zm ajarstvo, p lezanje v um etni ste ni), kar te rja u strezna prenočišča in še k ak šn o d o p o ln iln o d e ja v n ost. Vse n a š te to velja zlasti za O kroglice pod Lisco, ki naj bi po sta le leta 2010 še bolj p repoznavna tu ris tična vas, k jer si bodo l a h - ' ko obiskovalci iz m esta og ledali način živ ljenja na po d eže lju n e koč. L judem bod o om ogočili, da bodo preživeli nekaj dni tako, kot so živeli včasih.
O kroglice naj bi posta le muzej na p ro s tem . Svoje d u h o v n e p o trebe naj bi gostje zadostili p re d vsem , če b o d o ob iska li ku ltu rn i
* S k u p in sk e p ro jek te na j bi Fin a n c ira l i z d e n a r jem loške KS, sev n išk e obč in e in k m etijsk eg a m in is t r s tv a . P r i ja v il i j ih bodo tud i na različne razp ise EU (SA- PARD, P H A R E ). In d iv id u a ln e p ro jek te p a n a j bi polovično fin ancira li sam i, preostali d e n a r pa n a j bi p r id o b ili s p o so jili m in is trs tv a za km etijstvo , tu rizem in d ro b n o g o sp o d arstv o te r sk lad a za razvoj podeželja.
pa tudi zahtevnejšim . Štiri tu re , ki jih n a tančno popisuje in p o težavnosti razloču je lična z loženka S kolesom ob Tem enici in M irni, so dolge od 30 do 50 km. N azorno so popisane kulturnozgodovinske in naravne znam enitosti pa tudi kontro ln e točke v gostiščih ob po ti, k je r b o d o g o sto lju b n i dom ačin i se v e d a ra d e vo lje p o sk rb e li za okrečšilo popotnikov.
K olesarji, ki bodo v soboto o d šli na pot pod vodstvom izkušenih
SAMOSTOJNA VAS JAGODNIK
T R E B N JE - T re b a n js k i sv e tn ik i so sp re je li od lok o p re im enovanju dela n ase lja P o d tu rn v novo n a se lje J a g o d n ik . O b č in a j e p re je la nam reč vlogo krajanov zaselka Jag o d n ik , ki je v sestavi vasi P o d tu rn v KS IVebelno, za izločitev iz vasi in u s tan o vitev sam osto jne vasi z im enom Jago d n ik . Po jasn ili so, d a zase lek leži n a vzpetin i 500 m in meji na novom eško občino, od sam e vasi Podturn pa so oddaljen i več kot 3 km, tako da n iso m ed seboj živ- Ijcnjsko povezani. Im ajo svoj vodovod, asfa ltn o povezavo z Novim m estom pa tud i telefonsko in e lek trično om režje ni vezano na P o d tu rn . O bčina 'IVebnje bo k rila stro šk e p re im e n o v a n ja oz. s tro šk e izdelave novih 21 h išn ih ta b lic, k a r znese 220 tisočakov, Financirala pa bo tud i p o sta v itev p ro m e tn ih znakov za označitev naselja .
c e n te r na R azb o rju , pod v o d stvom tam kajšnjega župnika Karla G ržana , ki ima izostren posluh za so d e lo v an je z m lad im i. K m ečki turizem Jan eza N unčiča bo razširil gostinske zmogljivosti in a p artm aje, do p o ln jen i gostinsko-tu ri- stični ponudbi M arjane Pavlič in Z v o n e ta K ran jca te r tu r is tič n e km etije M očivnik se bo z u reditvijo Tončkovega dom a na Lisci in dopolnitvijo ponudbe pridružili še Jo že fa F u rlan pa a p artm a ji Im - perlovih in lvandičevih, turistična km etija z b io -eko loško ovčerejo Pavla Z ag o d e ta , k m etija L en iše Z idaričevih , km etija Sikule Vida K ožarja ... K m et R udi K a jtn a iz Ž iro v n ice bo razširil h lev in na km etiji odprtih vrat ponudil tudi dom a pridelane sire.
M ed sk u p in sk im i p ro je k ti je p redsedn ik sveta KS Loka Z oran C var prevzel nalogo, da u red ijo m uzej in p ren o čišča v g rajskem hlevu, B oris Koteski bo poskrbel za o b n o v o k u l tu r n e g a d o m a , F ranc S tra jnar tudi za obnovo kulturnozgodovinskih objektov, tu ristično društvo pa za p renovo trga v Loki. A nton K ožar vodi p rojekt za ured itev okolice na Bregu, M ilan D rag ar pa p ro jek t za oživitev gasilskega dom a na Bregu in Slavko Z u p a n č ič za v e č n a m e n sk o šp o rtn o igrišče na B regu. V inko Š pitalar vodi skupinski p ro jekt za proizvodnjo b ioplina, D arja Škr- lec pa bo poskrbela tudi za u sta novitev zeliščarske kooperative.
P. P.
v o d ičev , naj za vsak p r im e r le vzam ejo s seboj rezervno zračnico in tlačilko pa dovolj osvežilne te kočine. K doFhoče, se lahko ko lesarski karavani pridruži tud i m ed po tjo . V sekakor bo vsak ko lesar n a c ilju , na šp o r tn e m igrišču v T rebnjem (predvidom a okrog 15. u re ), dobil m ajico, porcijo odojka in kozarec cvička! Sledil bo žur. N a igrišču za sta ro šolo bo p o tek alo tekm ovanje štiričlanskih ekip v košarki. Prijave bodo zbirali m ed 14.30 in 15. u ro . P rijav n in e ni! Prvouvrščena ek ipa tu rn irja p rejm e 5.000 tolarjev, drugouvrščena3.000 in tre tjeu v rščen a 2.000 to larjev sim bolične nagrade.
V nedeljo popoldne bodo u d eleženci Šviica počistili igrišče in krenili še na pohod na V rhtrebnje. Tam bodo s kresovanjem zaključili prireditve letošnjega Šviica.
P. P
POMLADANSKI POHOD PO
STEKLASOVI POTIŠ E N T R U P E R T - T u ris tič n o
d ru š tv o Š p e n tru p e r t v ab i v s o b o to , 29 . a p r i l a , o b 9. u r i n a p o m la d a n sk i p o h o d p o S tek la - so v i p o t i . P o h o d n ik i se b o d o z b ra li na trg u in n a p o t k ren ili izp re d ž u p n ijsk e cerk v e sv. R u p e r ta . P o h o d n ik e b o d o sp re m ljali tu d i k o n jen ik i iz K o n je n iš k e g a c e n tra M a rk a M a rn a n a H u d e ja h , s p re le t i z N e b e s p a jih b o d o p o zd rav ili tu d i z m a ja rji. C e lo tn a S tek la so v a p o h o d n a p o t je d o lg a o ko li 20 km , po lo v ica tra se vod i p o g o zd n ih p o teh , p o p o tn ik p a zan jo p o ra b i o k ro g 5 u r z m e rn e ho je. N a p o ti je pe t k o n tro ln i točk , ljubeznivi d o m a čin i ra d i p o s tre ž e jo s p ija č o in pecivom , p ri ribogo jn ic i M o žina v D rag i p a tu d i s p o strvm i.
PRVOMAJSKO SREČANJE
V KAMENŠKEMK A M E N ŠK O - K rajevna
sk u p n o s t K rm elj in lovska družina Šentjanž v sodelovanju s TU rističnim d ru štv o m Š en tjanž p rire ja ta p rvom ajsko srečanje pri lovski koči v K am en šk em . P o h o d n ik i iz K rm elja in Šentjanža bodo iz obeh krajev krenili ob 9. uri p ro ti K am enškem u, k jer jih b o d o p o č a s til i z g o laž em . Vabljeni!
Po onesnaženju z gnojnico
Koliko bo stala sanacija zajetja pitne vode Dolna pod Lisco?SE V N IC A - Sevniška K o m u
nala je vgradila k lorirno napravo na zajetju D olna, ki om ogoča sta lno d ez in fekcijo vode za 16 g ospodinjstev naselja Pecelj, ki dobi vodo p red vstopom v sistem m esta Sevnica.
N a pobudo Z avoda za zdravstveno varstvo Celje pa se je sevniški župan K ristijan Janc udeležil sestanka in ogleda sanacije vodoz- b irnega obm očja D olna pod Lisco, kjer je p red kratkim prišlo do o n esn ažen ja z gnojn ico , teg a za Sevn ico p o m em b n e g a v o d n eg a vira. D ogovorili so se o do p o ln itvah h id ro g eo lo šk eg a p o ro č ila o razm erah v varstvenem pasu za je tja v sm islu konkre tn ih sanacijskih ukrepov, preverili bodo p ro sto rn in o g rezn ic km etij n a d za je tjem , sanacija pa bo tudi finančno ov redno tena. V sanacijo naj bi se s s tro k o v n im i n asveti (g led e u s tre zn e g a n a č in a k m eto v an ja ) vključila tudi km etijska p o speševalna služba. P red lagali so sp re m em bo O dloka o varstvenih p a sovih v o d n ih virov na ob m o čju občine Sevnica iz leta 1987, ki ga m arsikje ne upoštevajo.
P. P.
ZAB U K O V JE - Do konca avgusta naj bi v krajevni skupnosti Zabukovje nad Sevnico, za katero je še vedno aktualno poimenovanje Kozjansko kot sinom im za nerazvitost, vendarle narediti pom em bnejši korak naprej pri posodobitvi cest. Vsekakor se bodo tudi sevniški Občinarji potrudili, da bi vsaj do letošnjega občinskega praznika v novembru posodobili tri daljše cestne odseke: loka lki Dol-Zabukovje in Zabukovje-Pokojnik v skupni dolžini okrog 2,5 km in krajevno cesto Zabukovje - Laše v dolžini (na posnetku) 1600 metrov. Sam o ta naložba bo veljala okrog 43 milijonov tolarjev, med že tako redko posejanim i gospodinjstvi pa je žal tudi nekja posameznikov, k i delajo vse, da ne bi nič prispevali. Pohvaliti pa je treba Krajnčeve iz Laš, k i so podarili gramoz iz svojega kam nolom a KS. (Foto: P. P.)
-------------------------------------------
Trebanjske iveri JBOJNI PO SV E T I? - Saga o
zapisnikih, ki za trebanjske pomladnike to niso, za Občinarje na čelu z županom Cirilom Pungartnikom in d irek torjem občinske uprave Janezom Slakom sc nadaljuje. Pomladniki niso potrdili niti tretjega m agnetogram a seje občinskega sveta, ki jih pišejo, odkar noben zapisnik nekaterim svetnikom , posebej še esdeeso- vimu Francu H ribarju , ni všeč. Kot kaže, pa se utegne moreče preigravanje, kdo bo koga, vendarle končati, saj je nežnejši del spom ladniške večine predlagal oz. soglašal, naj vendar obe trmasti stran(k)i čintprej sedeta za isto mizo in se dogovorita, kakšne zapisnike bi radi imeli oz. so jih občinarji tudi pripravljeni spisati, da bo volk sit in koza cela...
BUTARA - Na cvetno nedeljo smo na cesti med Slovensko vasjo in Bistrico srečali tole slikovito butaro s posebnim transportom pod zanesljivim vodstvom m okronoškega mesarja Bizjaka.
TUdi njemu ni kaj dosti do nesmiselnih rekordnih butar, pač pa se bolj ogreva za ohranjanje tradicije. Nekateri so se sicer tudi nasmihali, toda... (Foto: P. P.)
PREHOD V ŠENTLOVRENCU
KONČANŠE N T L O V R E N C - C estno-
železniški p rehod z avtom atskimi p o lz a p o rn ic a m i v Š en tlo - vrencu so končali. Če bi nastale kakšne težave, jih bod o naglo odpravili, saj bodo v dveh ted nih od že opravljenega tehničnega prevzem a posebej pozorno sp rem lja li de lo v an je av to m atike.
Sevniški paberkiSEKANJE PIRH OV IN CVI
ČEK - Stari Sevničani so se zgražali, kaj neki je počela napihnjena m ask o ta b u te ljk e k rškega cviška sredi Glavnega trga vse od petka popoldne, ko so občinarji že odšli na zasluženi vikend, do velikonočne nedelje, ko se je pričelo trad icionalno sekanje p irhov. Četudi so neuradno zvedeli, da so o rg a n iz a to r ji d o b ili od sponzorja 50-litrski sodček cvička, se niso potolažili, češ da so se prepoceni prodali. Drugi spet so menili, da bi to napihnjeno spako, nesorazm erno veliko za namestitev pred starodavnim spom enikom , raje , (z manj škode) prestavili na Saršonovvrt s pogledom na sevniški grad...
FR IZ E R K E - Sekcija frizerjev pri sevniški območni zbornici pod vodstvom Stanke Pesjak bi lahko - zdaj še posebno , ko im ajo v
Sevnici tudi frizersko šolo - prip rav ila kak šn o m o d n o rev ijo pričesk (na posnetku), s kakršno so prijetno presenetili v piceriji Magic No. 1. M anjka le še p rim erna obveščenost m edijev in možnost za uveljavitev je tu. Za to obveščanje pa zbornica, odkar ima več zaposlenih, kot jih je bilo v časih Jožice ali Irene, skrbi kaj kilavo. Samo kadar ji država ali občinarji stopijo na žulj, javkajo... (Foto: P. P.)
6 DOLENJSKI LIST St. 17 (2644), 28. aprila
Krške novice ____________
ZA ŠK A R PO - Škarpa med Krškim in D olenjo vasjo n astaja. G radijo jo previdno, da ne bi Prevec p re tre s li bližnje želez nice. K er se to rej bojijo tam lom astiti s težk im i g ra d b en im i s*roji, jo g ra d ijo bolj ro čn o . Videt i je , da “ ro čn o ” tudi m islijo. Č e bi m is lili “ s t r o jn o ” (beri: h itre je), bi jim prišlo, da bi b ilo d o b ro g ra d iti h itre je , dugače se bodo skuhali v lastnem znoju vsi šoferji, ki bodo avgusta čakali na cesti p red rd e čo lučjo začasnega sem aforja.
R A Z PR T O - N ekatere udeleženke iz re d n e g a k o n g re sa S lovenske lju d sk e s tra n k e v Krškem so im ele tako izredne razporke na krilcih, da je bilo ob njihovih razpravah in rep likah za g o v o rn išk im p u lto m obiskovalcem žal sam o to, da niso razpravljale in replicira le Pogosteje. L okalnim opazoval- cem je žal tu d i, d a so b ile te u d e le ž e n k e k o n g re s a d o m a tako daleč od Krškega.. MISS - V K rškem b o d o ju n ija izbirali miss Posavja za miss Slovenije. D o m ačin o m ne bo mhko, če želijo o d k riti širom Posavja vse m ožne kandidatke. Zlasti ne poročenim .. R O Ž E - D an ilo S ite r je na 'z rednem kongresu SLS vv K rškem izročil rože ženski. Ž e n ska je bjla P odobnikova , rože Pa z zelenice blizu k u ltu rnega doma v Krškem . R oko na srce: Ganilo S iter je tako dolgo čakal na to, da dobi besedo, da so n jegove lastne rože uvenele.
Novo v Brežicahv—._____ ^
O D M E V N A Z D R U Ž IT E V- N ed av n a zd ru ž itev dveh od treh pom ladnih strank je za ra di precej p rem ešan eg a sedež- nega reda p retekli ted en glasno odm evala tudi na prvi pozdru- Z|tveni seji brežiškega občinskega sveta. Po sejni sobi je nam reč kar naprej odm evalo vprašanje
kje je m oj s to l? ” tak o da je nepoučen obiskovalec seje nehote dobil o b ču tek , d a se ka r Polovica vseh svetnikov boji za svoje stolčke.
N E SPO R A Z U M I - Kot vedno je tu d i n a zadnji seji sveta •ned svetniki in predsedujočim- tok rat je bil to začuda kar sam žu pan - v e čk ra t p r ih a ja lo do neljubih nesporazum ov. E nega večjih gre p rip isati nejasnosti v zvezi z z ač e tk o m in k o n cem seje, z a ra d i č e sa r bi b ilo p o slovnik dobro dopoln iti z dolo- c |lom, da se za začetek seje šteje t r e n u te k z a č e tk a o b ra v n a v e Ptve točke, in ne čas sklica. P retekli teden se je seja zaradi za- ntujanja od volivcev izvoljenih Predstavnikov ljudstva nam reč začela s kar 25 m inutno zam udo.. N E S P O R A Z U M II - Ko se Je proti koncu seje vsem m udi- 10 na p rim erno podloženo prim opredajo m andatov m ed dvema svetnikom a, se je župan na naglo odločil še za glasovanje o Prijavi na razpisana sredstva za Pom oč d e m o g ra fsk o o g ro že- mm obm očjem . Vse je poteka- 10 s tako naglico, da na koncu m arsikdo ni več prav vedel, za kaJ sploh gre. D a si slednje nismo kar sam i izmislili, zadosti zgovorno po trju je glasen vzklik ■z obupa en ega izm ed m lajših svetnikov, ki sicer sedi zelo blizu ž u p an a . “ V eče rjo p lačam 'stem u, ki mi bo razložil, o ka
mri točki sploh razpravljam o!” Vsak k o m en ta r bi bil povsemodveč.
JOŽICA ZUPANČIČ PRI AMERIŠKI
VELEPOSLANICIPIŠ E C E - Jožica Z upančič ,
dvanajstletna šo larka iz Pišec, Kl so je izjem no dobro izkazala ^ m e d n a ro d n e m tek m o v an ju ^■zionarji novega tisočletja, bo
maja v Bruslju, k jer jo bosta ''P rejela p red sed n ik E vropske *c°misije R om ano Prodi in predsednica Evropskega parlam en- a Nicole Fontaine. Jožico bo 3.
m aja ob 11, u ri v L ju b ljan i v "m erišk e rn v e le p o s la n iš tv u "P re je la N a n cy e ly -R a p h e l , 'm ieposlanica Z D A v Sloveniji.
°žica Z upančič je p re je la vid-1,0 m e d n a ro d n o n a g ra d o za Pj'moč beguncem s Kosova. V Noveniji je nagrado v akciji Vi- Z '°narji novega tisočletja preje- a še A le k s a n d ra R a d o v ič z
• 'akeka, ta za pom oč ljudem v "tiski.
M M I Z M A Š I H O B Č l M M MOtroci med proračunom in pravljicoVrtec Krško: “Poslujemo na osnovi prejšnje cene programa, zato težko pokriva vse stroške
in je moteno poslovanje ustanove” - Sklep je denarja ni - Breme s staršev na proračun
KRŠKO - “ K er Vrtec K rško posluje še na osnovi p re jšn je cene p ro g ra m a , težko kriv je vse s tro šk e in je m oteno njegovo p o slo v an je ,” opozarja na gospodarsko s tran delovan ja krškega v rtca njegov ravnatelj D ušan Tomažin.
odstotkov vseh predšolskih otrok v občini Krško, ki so vključeni v o rganizirano varstvo.
M. L.
R A Z S T A V A - V V rtcu K rško se v teh dneh o tro c i rad i u stav ijo ob velikonočni razstavi, s katere je fotografija. Razstavo je pripravila vzgojiteljica A lenka Serne. (Foto: M. L.)
SIM U L A T O R - M edtem ko j e Jedrska elektrarna K rško v pretek losti pošilja la svoje operativno osebje na usposabljanje drugam, začenja z letošnjim letom strokovno vadbo doma. V ta namen je postavila simulator, k i je na pogled in z opremo natančna kopija kom andne sobe elektrarne. V sim ulatorju udeleženci izobraževanja podrobno proučujejo posam ezne tehnološke postopke v nuklearki vključno z ukrepi ob morebitni nesreči v elektrarni. Maja bodo v Krškem na omenjenih napravah začeli usposabljati prve skupine strokovnjakov. Na fotografiji: v simulatorju (ko so tam potekala zaključna m ontažna dela) Franc Pribožič, v jedrsk i elektrarni Krško vodja strokovnega usposabljanja. (Foto: M. Luzar)
Zamisel privabi denarV Kapelah želijo z zvezo partnerskih organizacij kar najbolj
natančno pregledati, koliko resnično zmorejo v turizmu
K A PE L E - Tu se je 15. aprila sestalo na prvem letnem občnem zboru D ruštvo za razvoj podeželja K apele. Kot poročajo ob o b le tn ici, so to društvo ustanovili na podlagi p ro jek ta Trženje naravne in ku ltu rne dediščine v turistični p o nudbi Kapel, s katerim so se K apele prijavile na razpis Evropske skupnosti. Z om enjen im p ro jek tom so v K apelah skušali ugotoviti, koliko lahko kraj zasluži s svojo m *avno in kultu rno dediščino in lastnim i pridelki, kar vse naj bi gostom ponudil v lokalni turistični ponudbi. D a bi uresničili ta p ro jek t, so v K apelah ustanovili zvezo p a rtn e rsk ih o rgan izac ij, k jer d e lu je jo p o le g že o m e n je n e g a d ruštva še P rostovo ljno gasilsko društvo Kapele, pihalni o rkester, konjerejsko društvo, moški pevski zbor in krajevna skupnost Kapele.
V sako od društev, ki sestavljajo zvezo p a rtnersk ih organizacij, jc lani m oralo izpeljati p rireditev v kraju, in tako so organizirali se- manji dan, štefanje, jurjevanje in liipatvo, ličkanje koruze. D ruštvo
za razv o j p o d e ž e lja K a p e le je sodelovalo p ri vseh p rired itv ah , ob tem je tudi pogostilo udeležence tabora Zoisovih štipendistov in ne m ed d ru g im tek m o v a lc e na re p u b lišk e m p rv en stv u v d u a t- lonu.
L etos se bodo člani d ruštva po n a v ed b a h M a rije K ru šič p r e d vsem izobraževali za p ro d a jo izdelkov in storjtev, in to nekako z geslom : D e n a r n iko li ne sproži zamisli, zam isel je tista, ki privabi denar!
M. L.
NA SENOVEM UKRAJINSKA UMETNIŠKA ŠOLA
SE N O V O - O snovno šolo XIV. div izije Senovo bo v č e tr te k , 4. m aja, obiskala delegacija um etn iške šole iz U k ra jin e . U čence in m entorje iz ukrajinske šole bodo ob 10. uri pričakali pred šolo, ob 10.45 se bo začel njihov p lesno- glasbeni nastop v D om u XIV. divizije.
V rtec je občini poslal že pred časom pred log za novo ceno. Po ravnateljevih besedah so občinske strokovne službe zm anjšala zn e sek, ki ga je p red lagal v rtec , pri čem er sicer drži, da taka popravljena cen a še lahko zagotovi en so lid en s ta n d a rd s to ritev . Tako znižano ceno je sprejel tudi krški občinski svet. T a je hkrati sklenil, da bodo starši plačevali sam o pri-
P0DP0RAVALVASORJEVEMU CENTRU?
K R ŠK O - Sevniški pod žu p an A n d re j Š trice lj se je v K rškem udeležil znanstvenega in strokovnega kolokvija o razvojnih m ožnostih Posavja v organizaciji Valvasorjevega cen tra Krško v u sta nav ljan ju . O p o m en u c e n tra je spregovoril prof. dr. Janez U senik s sodelavci. C en te r naj bi se p red vsem ukvarjal z razvojnim i m ožn o stm i in a p lik a tiv n im d e lo m , poseben pom en pa bo imelo vključevanje strokovnjakov in m ladih raziskovalcev iz Posavja v d e lo cen tra . Institucijo sedaj p o dp ira občina Krško, vključile pa naj bi se tudi druge občine in m inistrstva za ekonom ske o dnose in raz voj, za p rom et in zveze te r za okolje in prostor.
JEDRSKA ELEKTRARNA V MARCU
K R ŠK O - Je d rsk a e le k tra rn a K rško je v m arcu , ko je dosegla 100-o d s to tn o razp o lo ž ljiv o st in 9 9 ,8 -odsto tno izkoriščenost, za go tovila o m rež ju 459.884 M W h e lek tričn e energ ije . Vplivi e lek tra rn e na o k o lje n iso p reseg a li dovoljenih m eja, s tem d a so pri m eritvah segrevanja Save zabeležili tudi najvišjo dovoljeno s to p njo. V m arcu so v nuklearki uskladiščili 6 sodov s sred n jerad ioak- tivno vsebino, kar pom eni 1,2 kub. m etra rad ioak tivnega m ateria la . S k u p n o je so d o v 4 .109 , k a r je 2.092,3 kub. m etra.
0 ZAPOSLOVANJU MLADIH STROKOVNJAKOV V POSAVJU
SE V N IC A - Brežiška, krška in sevniška občina, obm očna služba republiškega zavoda za zaposlo vanje Sevnica in Klub posavskih študentov vabijo v petek , 5. m aja, ob 17. uri v dvorano krškega kultu rnega dom a na okroglo m izo o zaposlovanju m ladih strokovnjakov. O sedanjih razm erah in p red videnih razvojnih korakih na tem področju bodo spregovorili žu p ani vseh treh posavskih občin, d irek to r obm očne slubže zavoda za zaposlovanje A nton K oren, p re d sednik Kluba posavskih študentov D avor Račič, pom očnica genera lnega d irektorja za pravne in splošne zadeve čatešk in Term R enata M artinčič in d irek to r I.H .S., Tadej Buršič.
Odločili smo se, da bomo prviV Radiu Brežice pišejo SavaGIas, najnovejši časopis v Posavju - “SavaGIas bo
učinkovito zapolnil vrzel” - K tiskarjem v Osijek - Radio bo tudi v bodoče založnik
B R EŽIC E - Posavje se glede na najnovejše dogodke verje tno uvršča m ed m edijsko bolj “ p rek rvav ljena” obm očja v Sloveniji. Ob lokalnih ra d ijsk ih po sta jah v vseh treh po k ra jin sk ih sred iščih , Sevnici, K rškem in B rež icah , s ta že nekaj časa v o b toku tu d i P osavsk i o b zo rn ik in Posavske novice, lokalna časopisa novejšega da tu m a. Z adnjeustanov- Ijeni tisk an i m edij je SavaG Ias, kate rega prva številka je po predhodni poskusn i številki p risp e la p red b ra lca 26. ap rila .
SavaG Ias je začel izha ja ti p ri lovanja R adia Brežice kot neko-R adiu Brežice, potem ko so od lo čitev o začetku izdajanja sprejeli na sk u p šč in i la s tn ik o v R a d ia Brežice decem bra lani. P e ter Špf- ler, d irek to r R adia Brežice, s sod e la v c i je č a s o p is p o d ro b n e je p re d s ta v il na n e d av n i tisk o v n i konferenci. “SavaGIas bo po n a šem m n en ju učinkovito zapolnil vrzel in pom anjkan je kakovostnega, še posebno pa av tentičnega in av to h to n eg a tiskanega m edija v širšem posavskem p rostoru . Naše o sn o v n o vod ilo je b ilo 3 7 -le tn a tradicija obsto ja in uspešnega de-
m ercia lnega inform ativnega jav nega elek tronskega glasila z razpoložljivim kadrom , voljo in znanjem , sinergičnim novinarskim in kom ercialnim učinkom te r aktivno vključitvijo zunanjih sodelavcev iz vseh treh posavskih in Posavju sosednjih občin,” je poudaril Špiler.
Lidija Kostevc, glavna in odgov o rn a u re d n ic a S av aG lasa , p o dobno m eni, da brežiški radio p ripravlja dober program . Po ugo to vitvah M ediane je R adio Brežice v zadnjem če trtrle tju lani v času
bližno polovico podražitve, m edtem ko bo p reosta lo p lačevala ob čina, ki že itak poravnava tri č e trtine stroškov vrtčevih program ov. “ C ena je b ila sp re je ta že konec m arca, ker pa še do danes ni bila objavljena v u radnem listu, vrtec še vedno posluje s sta ro ceno. Ne vem o, zakaj je to neurejeno . M islim o, da bi p r is to jn e slu žb e na o bčin i m o ra le zad ev o izp e lja ti, pravočasno bi m orale poskrbeti za p rosto r za objavo, če je resen na m en, da se to nared i,” pravi ravnatelj Tomažin. Ker je osta lo torej le pri b esedah , v rtec težko plačuje nekatere stroške in se m ora zato s ta lno d o g ovarja ti z dobavite lji. Po ravnate ljev ih b esed ah se pri vzgojnem d e lu ne po zn ajo tak e g o sp o d a rsk e težave . “ O tro k o m pripadajo dobri pogoji za bivanje v vrtcu. O troci tudi ne sprašujejo, ali je den ar v p ro računu ali ga ni. In jih to tu d i ne z an im a . Tako vrtec kot občina pa sm o odgovorni za to , da čim prej tvorno u red im o sed an je ra zm ere ,” p o u d a rja Tomažin.
Po višini prispevka, ki ga za v rtec plačujejo starši, je krška u sta nova v p ovprečnem slovenskem razredu, m eni ravnatelj. T aje tudi p repričan , da je v državi prej izjem a kot pravilo, da občina p lača - tako kot je to p ripravljena storiti krška - del podražitve vrtca, ki naj bi jo sicer plačali starši.
Ce so zadeve tren u tn o obtičale, kot rečeno, sicer občina zagotavlja v rtcu u s tre z n e m o žn o s ti za delo z o troki, kot poudarja ravnatelj. “ N arobe bi bilo trditi, da se v K ršk em č is to n ič e sa r ne d a za p re d š o ls k o v z g o jo .” V V rtc u K rško je 420 o trok, tj. več kot 40
• Z a k ršk i vrtec so značilne d islocirane enote. O bčasno , ko se na k a tero od eno t vpiše m anj o trok , se pojavlja vp rašan je o sm iselnosti ukinitve k a te re od teh. “ M nen je v rtca je , da bi b ila uk in itev otrokom neprijazen ukrep , ker te en o te n u d ijo m ožnost za bo ljše delo z o troki in za boljše počutje o t ro k . H k r a t i so d o s to p n e jš e staršerfl.
ZLATO P O R O Č E N C A - Zla tih porok je ka r nekaj, to pa spet ni tako vsa kd a n ji dogodek, da ga ne b i omenili. Rozika in Ignac Štrucl iz Pišec (na fotografiji) sta jo praznovala 15. aprila. (Foto: M. L.)
v
Struclovi poroke kar ponavljajo
Zlatoporočenca iž PišecPIŠE C E - Pri Štruclovih v Piše-
cah je že v navadi, da im ajo zlato p o ro k o , ta k o se zd i. L e to s 15. aprila sta si po 50 letih skupnega življenja znova rekla “d a” Ignac m R ozika. P re d 27 le ti ss ta im ela en ako svatbo Š truclova Starša. Na to k ratn i zlati porok i, ki se je za čela v brežiškem gradu, nadaljevala v cerkvi v Pišecah in zaključila v gostiln i v S ta ri vasi na B izeljskem , je bilo vseh 7 R ozikinih in lgnacovih o trok ter n junih 15 vnukinj in vnukov. Svatovanje je bilop recej p o d o b n o tistem u p red 50 leti, bi nem ara rekel Ignac, ki se je p re d č aso m m ed k le p e to mtakole spom nil (istih dni p red pol- sto letjem : “ Im eli sm o dve svatbi obenem . Jože in Lojze V ran etič sta igrala, da je bilo veselje. Tri dni je bila o h ce t.”
PESEM M LA D IH SR C - Pevski zbor iz OŠ Adama Bohoriča Brestanica pod vodstvom Stanke Macur, otroški zbor OŠ Jože Gorjup Kostanjevica pod vodstvom Mojce Jevšnik in m ladinski zbor OŠ Jurija D almatina Krško pod vodstvom Damjane M lakar se bodo iz krške občine udeležili medobmočne revije m ladinskih in otroških pevskih zborov maja v Sevnici. Omenjeni trije zbori so nastopili v deseterici zborov na občinski pevski reviji otroških in m ladinskih zborov “Pesem mladih src” v Krškem 20. aprila, od koder je tudi posnetek. (Foto: M. L.)
najv išje p o s lu ša n o s ti p o slu ša lo39.000 ljudi m ed 10 in 75 letom s ta ro s ti. “ N a o b m o čju Posav ja posluša brežiški radio 68 o d sto tkov prebivalcev m ed 10 in 75 leto m ,” je p o v e d a la K o stevčeva . SavaGIas tiskajo v O sijeku, ke r je tam k a jšn ja t isk a rn a cen e jša od slovenskih, kot je povedal d irek to r Špiler.
Č e SavaG Ias p o m en i začetek založništva pri R adiu Brežice, bo tud i n ad aljev an je te de javnosti, kot n apovedu je Špiler. “Posavje nima velikega založnika. Z ato bo naš n ase ld n ji založniški p ro jek t izdaja publikacije o posavskih ustvarjalcih , ki so zelo uspešni tudi zunaj Posav ja .” Z g ledn i cilji, bi lahko d odali, z lasti še, ko P e ter Špiler napoveduje: “Odločili smo se, da bom o prv i medij v Posavju,"
M. L.
SA V A G L A S - Na fotografiji z leve: Peter Spiler, direktor Radia Brežice, Jelica Koršič, lektorica, in Lidija Kostevc, glavna in odgovorna urednica SavaGlasa. (M. L.)
Posavje ne more iz rdečih številkSlovensko gospodarstvo že predlani z dobičkom, posavska podjetja pa lani za 2 milijardi
tolarjev več čiste izgube kot čistega dobička - 45 odst. neto izgube v majhnih družbah
K R ŠK O - Č is la izguba se je v lanskem letu na raču n z m an jšan ja izgube v jed rsk i e le k tra rn i sko ra j za polovico zm an jšala , a je regijsko gospodarstvo še k a r v rdečih številkah. V dru žb ah , ki so poslovale z izgubo, je dela lo k a r 35 odst. vseh zaposlen ih v gospodarstvu . Po podatk ih k ršk e p o d ru ž n ic e A gencije za p lač iln i p ro m et se F inančna t rd n o s t posavsk ih pod jetij s lab ša , v p rim erjav i s sredstv i se m an jša k ap ita l, m edtem ko se povečuje k ra tk o ro čn a in dolgoročna zadolženost.
L E K A R N A R JI N A O T O Č C U - K ot j e povedal predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Ivan Zajc, se je lani v Sloveniji število lekarn nekoliko povečalo, tako da je ena lekarna oskrbela 8.740 prebivalcev. En lekarnar j e v povprečju oskrboval 3.242 prebivalcev, medtem ko so v bolnicah imeli povprečno enega farm acevta na 183 postelj. (Foto: B. D. G.)
V čigave roke lekarne?Slovenski lekarnarji so se pretekli četrtek zbrali na
letni skupščin i na O točcu
Ah
o oV BREŽICAH JE CVET,
PA TUDI DNO POSAVSKIH DRUŽBK RŠK O - Posavsko gospodarst
vo je z izvozom doseglo 26,6 odst. v seh sv o jih p r ih o d k o v . S ed em g o sp o d a rsk ih d ru žb je im elo na tu jin trg ih več ko t m ilija rdo p r ihodkov, m ed njim i sta dve poslo vali z izg u b o in 5 z d o b ičk o m . B režiška pod je tja so doseg la komaj 15 odst. regijskega izvoza, res pa tu ni všte t posebne vrste izvoz - n e p o s re d n a p ro d a ja hrvaškim kupcem . B režiška občina ima tudi d ru žb o z največjim dobičkom in d ru ž b o z n a jv e č jo iz g u b o , za občino pa je še značilno, d a deluje v r s ta d ru ž b , ki im a jo s e d e ž v drugih krajih p o Sloveniji.
Z a sevm ško občino je značilna n a d p o v p re č n a izv o zn a u s m e r jenost, saj tam kajšnja podjetja kar 36 odst. p rih o d k o v d o se ž e jo na tujih trgih. Prav tak o je sevniško g o sp o d a rs tv o d e lo v n o n a d p o v p rečn o intenzivno, na ka r kažejo stroški dela, ki dosegajo kar č e trtin o vseh o dhodkov , m ed tem ko znašajo v regiji 17 odst. in v državi 15,5.
Dnevi pred in med prazn ik i so večino vlagateljev in borznikov dodatno odvrnili od resnejših vlaganj. Ž e sicer skrom no trgovanje se j e v teh dneh še zm anjša lo , deloma zaradi nadaljevanja politične negotovosti, še bolj pa preprosto zaradi tega, ker je večina f in a n č n ik o v zaprla p isa rn e in odšla na podaljšane velikonočno- p rv o m a jsk e p o č itn ic e . O bseg borznega prometa, k i ne izvira iz tra n sa k c ij s svežnji, se j e za to zm anjšal na vsega nekaj sto m ilijo n o v to larjev dnevno . In d e ks SB I, k i m eri povprečno gibanje tečajev najpomembnejših delnic na borzi, se je nevarno približal meji L 700 točk. Pod to mejo smo ga nazadnje videli v začetku leta 1999.
D a na trgu v resnici vlada precejšnja negotovost, dokazuje tudi okrepljeno zanim anje investitorjev za nakupe varnejših, bodisi na valutno ali pa na revalorizacijsko klavzulo vezanih obveznic. Krat- koročneje usmerjeni kupci so se oskrbovali z državnim i obveznicami 9. izdaje (RS09), k i dokončno zapadejo poleti, ter 2. izdaje (R S02) z za p a d lo stjo g lavnice koncem letošnjega leta. Prodaja lci, k i so večinoma večji institucionalni in dolgoročno naravnani vlagatelji, so izpad prodanih obveznic nadom eščali z n a kup i novih z daljšo ročnostjo. Te jim je n edavno na p rim a rn em trgu v okviru rednih avkcij ponudilo m inistrstvo za finance, in sicer s po nudbo drugega pake ta triletnih to la rsk ih obvezn ic (R S16) ter prvega p a k e ta d ese tle tn ih o b veznic (R S 18), k i pa so denomi-
K ot je na n edavn i n ov inarsk i konferenci poudaril d irek to r p o družnice A ndre j Z upančič , pa je v regiji tudi precej uspešnih družb, saj jih je polovica zaključila le to pozitivno in še nekaj več svoj re zu lta t tud i izboljšalo. P oročilo o poslovanju je oddalo 936 d ružb ali 25 m anj ko t le to prej; m ed sled njim i so predvsem m anjše družbe iz o b č in e B režice . K ar 54 o d st. vseh posavskih družb im a le e n e ga ali celo nobenega zaposlenega. V letu 1999 s e je začel stečajni po stopek v 3 gospodarskih družbah s skupaj 8 zaposlenim i.
G ospodarske družbe Posavja so lani ustvarile rea ln o m anj p rih o d kov kot le to p re j, odhodk i pa so ra s tli p o č a s n e je o d p rih o d k o v . R ealno nižji so bili stroški za b la go, m a te ria le in sto ritv e , rea ln o večji pa stroški dela. P lače so po- rastle realno za 0,7 odst., največ v o bčin i Sevnica, k je r p a so k ljub te m u še d a leč n a jn iž je . P lače v posavskem g o spodarstvu so lani za dese tin o zaosta ja le za slovenskim povprečjem . D om a je bilo za 16 odst. več p rihodkov , v izvozu
nirane na E U R in izplačljive v tolarski protivrednsoti. Povprečna izlicitirana cena za prve je tnaša- la 99,8 odst., kar omogoča teoretični donos TO M +4,27 odst. letno v nasledn jih treh letih . Pri desetletnih obveznicah je znašala povprečna cena sprejetih ponudb 101,16 odst., kar jim omogoča letno donosnost na ravni EUR+5,85 odst.
D okaj klavrno so zadnje aprilske dni zaključili tudi trgovci s p idovskim i delnicami. Njihove cene so se k ljub objavam (ali pa prav zaradi njih) raznih spiskov novega premoženja, k i naj bi ga p id i še dobili, postopno sesedale, tako da se j e in d e k s P IX p o n o v n o spustil pod vrednost 1.300 točk.
N a neborznem trgu delničarje neka ter ih družb občasno vznemirijo ponudbe za odkup delnic, k i j ih na domove pošiljajo različne borzne hiše. V zadnjem času so b ili na našem koncu aktivnejši ponudn iki za delnice Iskre H oldinga in D olenjskih pekarn, po drugi stra n i pa so se n eko liko umirili kupci Telekomovih, ka terih cena se je ustalila pri 37.000 do 38.000 tolarjih. Kljub napovedim , da naj b i Telekom km alu prišel na borzo, njegova cena ne raste več. Izkušnje z nekaterim i drugim i deln icam i (Union, L a ško , Ž ito ), k i so po prihodu na borzo dosegle nižji tečaj ko t prej na sivem trgu , so m a rsiko g a izučile, da j e posta l previdnejši.
IZ T O K P LU TD olenjska borznoposredniška
' družba Novo mesto
Tel. (068) 371-8221, 371-8228
pa za p e tin o m anj, saj ni bilo izvoza e lek trik e iz N EK . Posavska p od jetja so kljub tem u z izvozom dosegla 26,6 odst. vseh prihodkov (Slovenija 22,8 odst.).
Č isti dob iček v regiji je bil za p e tin o večji ko t leto prej (v Sloveniji za če tr tin o ), skoraj polovica pa g a je nastalo v petih g o sp o d arskih d ru žb ah (3 k ršk ih , po dveh sevnišk ih in b rež išk ih ), ki so ga im ele nad 100 m ilijonov tolarjev. 339 podjetij, v k a terih je bilo za-
Pri Intermarketu hitijo z gradnjo
Gradi novomeška enota GPG
B R E Ž IC E - G ra d b e n o p o d je tje G rosuplje gradi poleg zn an ega trgovskega cen tra In term ark e t v Š en tlenartu pri B režicah nov tr govski ob jek t. In v e stito rje trgovsko p o d je tje In te rm a rk e t C o m m erce. O bjek t bo dvoetažen in bo im el sk u p n o 12.500 kv. m etro v p rodajn ih površin. K ot je znano , bo o sre d n ji lokal M e rca to rje v a trgovina, ki se ji bodo pridružili še številni drugi trgovci. Ti bodo do polnili p o n u d b o v sedan jem cen tru, k jer na skoraj 9.000 kv. m etrih že posluje 38 prodajaln .
Č e lo tn a naložba bo terja la 1,6 m ilija rde to la rjev , sam a g rad n ja pa 1,250 m ilija rde . O b jek t gradi novom eška poslovna e n o ta G P G , ki je v m arcu k o n č a la m o n ta ž o h a le in fa s a d e te r n a d a ljev a la s p o lag an jem tlak a v n o tran jo s ti, b e to n i r a n je m v m e s n e p lo šč e , v g ra d n jo n ap e ljav te r z d e li na s tre h i. K o t s p o ro č a jo iz G P G , bodo m orali z zaključnim i deli v n o tran josti poh ite ti, saj so zim ske ra z m e re p o v zro č ile z ak asn itev , g radn ja pa m ora biti končana do konca pom ladi.
DRUŽBA POSAVJE SE JE
PREOBLIKOVALAB R E Ž IC E , L JU B L JA N A
- U p rav a L jub ljanske borze je s p re je la sk le p , d a se 7. ap rila navadne deln ice d ružb e P o sa v je t r g o v in a , d .d . B režice (P O B G ) izključijo iz p ro s teg a trga . D o sk lepa je prišlo zato , ke r je skupščina d ru ž b e 7. m a rc a s p r e je la s k le p o p re o b lik o v a n ju v d ru žb o z om ejen o odgovorn o stjo , 27. m arca pa je bila tako tudi vpisana v sodni register. T rgovanje na p rostem trg u je b o rza z a rad i zaščite investitorjev začasno ustavila že 13. m arca.
SLOVENICA V METLIKIM E T LIK A - Z avarovalna hiša
Slovenica je p re tek li če trtek o d p rla poslovalnico v M etliki, ki deluje v okviru novom eške podružn ice. Slovenica sicer nam erava skupaj z A d ria tico m o d p re ti v le to šn jem letu še 7 novih poslovnih eno t.
poslen ih čez 4 tisoč delavcev, je poslovalo s č isto izgubo. Skupaj je je bilo za 5,2 m ilijarde tolarjev, pri čem er je zaskrbljujoč podatek , da so k a r tri izm ed štirih d ru žb , ki zaposlu jejo več kot 500 delavcev, zaključile lansko le to z izgubo, ki je preseg la 300 m ilijonov tolarjev. Dve sta v prim erjavi z letom p o prej izgubo še povečali.
M ed posavskimi gospodarskim i d ru žb am i jih je 92 odst. oz. 861 m ajhnih. L ani so skupaj dosegle za d o b rih 800 m ilijonov č is tega dobička in ka r za 1,7 m ilijarde či-
* Več kot 100 m ilijonov izgube je im e lo 8 p o d je t i j , ki so s k u p a j p rik aza la k a r tr i če trt vse posavske izgube. Š tirje tak i izgubarji so bili iz občine Brežice, po dva pa iz k rške oz. sevniške občine. V Brež icah s ta dva večja izg u b a rja iz dejavnosti finančnega p o sredn ištva. Sam o ta dva s ta u stv a rila večji del od 1,5 m ilija rde to larjev neto izgube, k ije n a s ta la v 9 posavskih d ru žb ah s področja finančne de javnosti. Z izgubo so v Posavju sice r poslovale vse dejavnosti razen zdravstva (Term eČatež!), trgovine in k m e tijs tv a . Več ko t polovico negativnega izida regije je n a s ta lo v brežiški občini, 40 odst. v krški in le 11 odst. v sevniški občini.
ste izgube, z ato so zaslužne za kar za 45 odst. negativnega rezu lta ta posavskega gospodarstva! Kljub vsem u pa tudi v posavski p odružnici A P P ugotavljajo, d a v zadnjih letih vztra jno raste število srednje velikih družb.
B. D U Š IČ G O R N IK
POMLAD NA VELESEJMUZ A G R E B - O d srede do n ed e
lje, 30. ap rila , je na razstavnem p ro sto ru Z agrebškega velesejm a o d p rtih več m ed n aro d n ih specializ iran ih sp o m ladansk ih sejm ov: sejem gradbeništva, široke po trošn je, o b rtn iš tv a , k m etijs tva , p re h ran e te r o trošk i sejem in sejem M o d e rn p a k . R a z s ta v lja sk o ra j2.000 podjetij, po leg 7 specializiranih sejmov pa p o tek a tudi trad ic ionalna m aloprodaja .
TRGOVANJE Z AZIJOL JU B L JA N A - G o sp o d a rsk a
■ z b o rn ic a S lo ven ije je 18. ap rila p rip rav ila se m in a r H o n g k o n g - poslovni p a rtn e r v Aziji, na k a te rem je svoje izkušnje pri trgovanju v Aziji p red stav ilo sem iško p o d je tje Isk ra K o n d en za to rji. To je b ilo lan i p e ti največji slovensk i izvoznik v H ongkong, p red njim , na tre tjem m estu , pa je bil č rn o maljski D anfoss C om pressors.
O dločiti se bo treb a h itro in n a to n a č r t u re sn ič iti v dveh le tih . V id m arjev a m iza rsk a d e lav n ica o b ra tu je že 10 let. Prva tri le ta so delali v hiši v Straži in potlej v no vozgrajeni poslovni stavbi v Jurki vasi. D ela izključno po individu-
O T O Č E C - Skupščina L ek a rn iške z b o rn ic e S loven ije je o b ravnavala delo v p re tek lem letu in z a č r ta la n a lo g e za n a p re j . L e k a rn e so se lani znašle p red več težjim i nalogam i, saj so po uvedbi D D V m orale znižati cene in se d o g o v o riti z d o b av ite lji zdravil. O stra so bila tudi pogajanja z Z a vodom za zdravstveno zavarovanje in z V zajem no zavarovalnico.
Kot je m enil p red sed n ik zb o rnice Ivan Z ajc, so bili v lekarnah p rem alo obveščeni o uvedbi ka rtice zd rav stv en eg a zavarovan ja , U ra d za z d rav ila p a je ta k o n a h itro oblikoval o snu tek zakona o zd rav ilih , d a z b o rn ica ni m ogla da ti p ripom b, zaradi česar so zdaj težave. K ot je dejal, so lekarnarji p red lag a li tu d i v rsto d o p o ln il k nacionalnem u program u zdravstvenega varstva, m edtem ko zakon o lekarniški dejavnosti še vedno ni doživel sprem em b. N edorečena je tudi privatizacija javnih zavodov, en ako tudi organizacija in razvoj lekarniške dejavnosti v državi.
NA ČATEŽU SPET DAVČNI SVETOVALCI
Č A T E Ž O B SAVI - D ru š tv o davčnih svetovalcev Slovenije vabi na 7. d n ev e slo v en sk ih d avčn ih svetovalcev, ki bo d o po tekali od 18. do 20. m aja v T erm ah Č atež. D o ta k n il i se b o d o z a k o n o v o d o h o d n in i , d a v k u o d d o b ič k a p rav n ih oseb in ude ležb i zap o slenih pri dobičku d ružbe, spoznali davčni sistem in vlogo svetovalcev n a Švedskem te r se p o d ro b n e je lo tili poko jn inske re fo rm e , ki jo bo predstavil v. d. m inistra za delo mag. A n ton Rop. N a okrogli mizi b o d o s p re g o v o r i l i o d a v č n e m zavezancu v davčnem postopku.
a ln ih n a ro č ilih , in to p red v sem h o te lsk o o p re m o (h o te l K rka v Novem m estu. Šm arješke Toplice, h o te l A lb a tro s v D u b ro v n ik u ) . O prem ili so številne trgovine po vsej S loveniji, izde lu je jo pa tudi o p rem o za kuhinje te r p isarniške in druge poslovne prostore .
T renutno im ajo več dela , kot ga zm orejo . D elajo izdelke vseh cenovnih razredov, ven d ar si želijo predvsem naročil za izdelke višjega cenovnega razreda, k jer je zaslužek večji. Ž e p red trem i leti so pridobili certifikat kakovosti ISO 9002, s pom očjo k a te rega vzdržuje jo red v hiši, im ajo p o slu h za kupce in za reklam acije . Pravijo, da jih zdaj kupci že sam i poiščejo, m edtem ko se za večja dela p o te gujejo na javnih razpisih.
Razm išljajo o lastni proizvodnji a m b ie n ta v v iš je m c e n o v n e m razredu, ki bi ga sami oblikovali in ga ponudili predvsem na trgih bivše Ju g o s la v ije . R a č u n a jo p re d vsem na hrvaško pa tudi č rnogorsk o o b a lo , sa j so u s m e r je n i v op rem ljan je tu rističn ih objektov. “Ta obm očja so p o treb n a ob nove, žal pa jim p r im an jk u je d e n a rja , zato p ričaku jem o nam esto d e n a rja p lačila z blagom , npr. lesom ali
V sekciji leka rn arjev iz javnih zavodov so opozo rili, da so bile lani v o sp red ju plače, sekcija zasebnih lekarnarjev pa im a še naprej težave z zagotavljanjem priso tnosti n jenih članov pri delu v o rganih zbornice, saj imajo zasebne lek arn e m nogokrat en eg a sam eg a z a p o s le n e g a , ki ne m ore zap u stiti d e lovnega m esta . Poudarili so še, da se in teresi lekarnarjev v javnih zavodih in v zasebnih lekarnah razhajajo, in sicer pri zahtevanih sprem em bah zakona o lekarniški dejavnosti te r pri privatizaciji zavodov, ki bi lahko p ripeljala do tega, da lekarniška dejavnost ne bo več v rokah farm acevtov.
B. D. G.
LETOS BO LESMAL JU B L JA N A - L E S M A , b ie
nalni m ednarodn i sejem lesnoob- delovalnih strojev, naprav in m aterialov te r gozdarstva, je na vrsti sp e t v začetk u le tošn jega junija. P o te k a l b o n a g o s p o d a rs k e m ra zs ta v išču od 6 . d o 10. ju n ija , predstav ilo pa se bo p rek o 60 nep o s re d n ih ra z s ta v lja v c e v in še o k o li 70 z a s to p a n ih p o d je ti j iz skupno 10 držav.
FINANČNO-BORZNA KONFERENCA
P O R T O R O Ž - N a letošn ji fi- n an čn o -b o rzn i k o n fe ren c i, ki jo b o od 11. do 13. m aja v Portorožu
r ip ra v i la L ju b l ja n s k a b o rz a , odo finančni strokovnjaki anali
zirali dogajan ja na trgu kapitala , se lotili p o m en a visoke teh n o lo gije in trgovine na in te rn e tu , govorili o m ožnosti p o d p o re rasto čim p od jetjem , zavarovalniški in pokojninski zakonodaji te r nekate rih drugih tem ah. Prijave zbirajo do 5. m aja.
drugim i surovinam i. M enim , da bi tako lažje vzpostavili stike in začeli sodelovati,” je povedal Vidm ar.
Č e p ra v se n a d o m ač em trg u g n e te m izarjev in lesarsk ih p o d jetij, pri V idm arjevih m enijo, d a je na trgu še p ro s to ra , saj polovica p ro d an eg a pohištva p ride iz uvoza. R es pa, m eni B rane V idm ar, država preveč na silo vzdržuje gigan te , ki se ne znajo postaviti na n o g e , n a m e s to d a bi v lag a la v d ro b n o gospodarstvo . To večinom a raste sam o z lastnim i sredstvi in neugodnim i posojili, ka r upočasnjuje rast. Tudi na Dolenjskem je veliko m izarjev za to bo v p rih o d n o sti n u jn o povezo v an je ali vsaj sode lovan je , saj trg zahteva večje količine izdelkov.
B. D. G.
BREBUSOVI PREGLEDI PO NOVIH
PREDPISIHB R E Ž IC E - In te g ra l B rebus
B rež ice je d e c e m b ra lan i začel opravljati tehn ične p reg lede vozil v novih in so d o b n o oprem ljen ih p rostorih in tako pridobil koncesijo za opravljanje te dejavnosti za nedo ločen čas. S tem so zadostili zaostren im pogojem , ki jih p red pisuje novi zakon o varnosti cestneg a p ro m e ta , z a to je to h k ra ti tudi do lgoročna rešitev za tehn ične p reg led e na obm očju bežiške in tudi sosednjih upravnih enot.ter novih trgih. (Foto: B. D. G.)
8 DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila :TTiTil
ČAKA J IH O D LO Č IL E N K O R A K - V delavnici Mizarstva Vidm ar v Jurki vasi (na sliki) dela od 17 do 20 delavcev, razvoj pa od samostojnega podjetn ika B raneta V idm arja zahteva pom em bno odločitev. Proizvodnjo po naročilu je namreč v večjem obsegu nemogoče obvladovati, zato razmišljajo o naložbi, oblikovanju lastnega programa za prodajo, o razširitvi proizvodnje
D R O B IL N I STR O JI TU D I ZA TU JI TRG - Podjetje In telekta iz Šentruperta, k i ga vodi pod jetn ik M aks Kurent (na skiki), že neka j let izdeluje drobilne stroje za krm ilno hrano, k i so b ili dobro sprejeti na domačem in tujem trgu (Hrvaška). Ker bodo v Intelekti, k i sicer izdeluje tudi drugo kovinsko opremo, v kratkem povečali proizvodnjo, bodo na tuje lahko izvozili še več strojev. Poleg 75-litrskega drobilca bo to tudi 85-litrski v več izvedbah. (Foto: S. D okl)
KAKO K A ŽE N A B O R ZI?
Finančniki zaprli pisarneKorak, ki ga bo treba pretehtatiV obrtni delavnici Braneta in Vesne Vidmar, v kateri zdaj dela 17 do 20 delavcev, so vsako
leto povečevali proizvodnjo - Zdaj so na robu zmogljivosti, zato jih čaka odločitev
JU R K A VAS PR I NOVEM M ESTU - V M izarstvu V idm ar se bodo m orali odločiti, a li bodo osta li na m estu ali pa dopoln ili tehnologijo , nabavili s tro je , povečali p rosto re , po iskali nove trg e in n a red ili ko rak od izključne p ro izv o d n e po naročilu tu d i h kakem u p ro g ram u za se rijsko p ro izvodn jo . Kot p rav i d ire k to r in la s tn ik B ran e V idm ar, bi to h k ra ti pom enilo p resto p na 50 in več zaposlen ih .
t»o
Oživimo obstoječe travniške nasadeT ravn išk ih sadovnjakov je na D olenjskem še p recej, v en d ar so večinom a neoskrbovani - P rvo
srečan je v okv iru p ro jek ta U prave RS za pospeševan je km etijstva je bilo na B ušincuSTRAŽA - 'IVavniški sadovnjaki pom enijo velik potencial za ekološko
pridelavo sad ja , s tem pa se o d p ira jo tud i nove m ožnosti za dodatne z ap o s litv e v p rid e lav i, p red e lav i in p ro d a ji na dom u, k a r pom eni m ožnost dodatnega dohodka na km etijah . Na U pravi republike Slovenije za pospeševanje km etijstva so v preteklem letu izdelali p ro jek t z naslovom O živitev tra v n išk ih n asad o v in sa d n ih vrtov v S loveniji. O m enjeni pro jek t je pom em ben za oh ran itev tovrstn ih nasadov pri nas, saj na podeželju le-ti veliko prispevajo k o h ra n ja n ju km etijske in ku ltu rn e krnjine.
gnojili. G nojim o lahko tudi s hlevskim gnojem ali gnojevko. Vedno g n o jim o ce lo p o v rš in o ta l p o d krošnjo drevesa.
K. VOVK IN J. G A Č N IK
ESKE TRŽNICEN a n o v o m ešk o tržn ico je .p e t-
kov p re d p ra z n ič n i sem an ji d an privabil v e liko b ra n je v k in b ra njevcev, p a tu d i k u p cev ni m a n jkalo. P o n u ja li so: česen in fižol Po 500 to la r jev k ilo g ram , č e b u lo, k o re n , k o le ra b o in č rn o r e d kev p o 200, so la to p o 400, p iki- ra n o z g o d n je ze lje in p ik ira n o so la to p o 20 to la rjev k o m ad , lite r č e b u lč k a p o 500 in zav itek d o m ačih rezan cev p o 300 to la r jev. K ilo g ram ja b o lk je s ta l 50 do 160 to la r je v , h ru šk 100 do 170, s u h ih s liv 6 8 0 , o re h o v ih j e d r c in le š n ik o v 5 0 0 , š o p e k P e h tra n a in rd e č ih red k v ic 200, lite r b o ro v n ičev ca 1200, sad jev ca 1000, l i te r in p o l d o m a č e g a kisa 200, k ilo g ram ajdove m o k e 4 0 0 , k i lo g r a m m e d u 9 0 0 d o 1000, s te k le n ičk a p ro p o lisa 300, k o z arč ek se m e n sk e g a fižo la in k o r e n ja t e r k i lo g ra m s e m e n skega k ro m p ir ja 100, k ife ljča rja Pa 3 0 0 , n a v o ljo so b i le tu d i sad ike raz ličn ih o k ra sn ih rož.
s e j m i s c aB R E Ž IC E - N a so b o tn em se j
m u so im e li n a p r o d a j 79 d o 3 m e s e c e s t a r i h p r a š ič e v , 2 1 , s t a r i h 3 d o 5 m e s e c e v , in 5 s ta re jš ih . P rv e so p ro d a ja li po 330 do 370 to la r je v k i lo g ra m , k a r j e 10.500 do 12.000 to la rjev *a ž iv a l, d ru g e po 270 d o 300 to la r je v k ilo g ra m , k a r p o m en i 2 1 .0 0 0 d o 1 5 .0 0 0 to la r j e v za ž iv a l, t r e t j e p a po 200 d o 220 to la r je v k ilo g ra m , to j e 20.000 do 22.000 to la r je v za žival.
L etos bodo aktivnosti p rojekta izvajali tu d i v občin i D o len jske T oplice. O rg an iz ira li so že prvo srečanje, kjer so se zain teresirani km etje lahko seznanili z vsebino p ro jek ta , p rikazom rezi, p recep ljanjem in oskrbo nasada, na na slednjih srečanjih p a bod o p red stavili obiranje, p redelavo in izdelavo izdelkov (sušeno sadje, jabolčni sok , sad jev ec, kis, žg an je ...) , ekonom iko, stan d ard e kakovosti, n ač in e p ro d a je , og led v zorčn ih km etij, degustacije itd.
Prvo srečanje je bilo na Bušincu v sa d o v n jak u F ra n c a N o v in ca. Svetovalec za sadjarstvo iz K m etijskega zavoda Jani G ačnik je p rikazal obrezovanje visokodebelnih dreves, p recep ljan je neustrezn ih sort in divjakov te r govoril o o skrbi tovrstnih nasadov. S tare sorte so m o čn o p o d v ržen e izm eničn i
P RECEPLJANJE - Za precepljanje je treba cepiče nabrati v času mirovanja, torej že februarja, in j ih prim erno shraniti, da se ne izsušijo. Svetovalec za sadjarstvo Jani Gačn ik je predstavil cepljenje za lub.
(J) kmetijsko svetovanjePrvi odkos trave silirajmo!
Prvi odkos trave spom lad i težko posušim o za seno , zato se raje °d ločim o za siliranje, ki je najcenejši in najh itrejši način konzervira n ja k rm e. T ddi g led e izgub h ra n iln ih snovi je s i l ira n je trav e najugodnejši način spravila. Pri tem sm o najm anj odvisni od v rem ena, saj lahko siliranje tudi na večjih km etijah izvedem o v dveh dneh.
V edno m o ram o s ilira ti le dovolj m lad o trav o , ki jo p r im e rn o Posušimo. Tako dosežem o večjo koncentracijo hraniln ih snovi (p red vsem sladkorjev), kar om ogoči nastanek večjih količin m lečne kisline, ki im a vlogo konzervansa. Če lahko travo posušim o, tako da vsebuje nad 30% sušine, bo silaža dobra , seveda ob pravilni izvedbi siliranja.
Pri košnji naravnam o kosilnice tako, da ne kosijo preveč “v živo”. Ruša, ki sm o jo pokosili 5 do 7 cm visoko, m nogo hitreje ozeleni in nam v krajšem času d a nov pridelek kot ruša, ki sm o jo pokosili p renizko. Na travniku m oram o travo vsaj en k ra t obrniti, tako da dosežem o enakom erno osušenost trave. Če nam ne uspe posušiti trave dovolj a i pa nas p reseneti slabo vrem e, po tem sm o prisiljeni silirati svežo ali prem alo uvelo travo. Takrat m oram o uporab iti silirne dodatke, ki nam pom agajo pri vrenju silaže, kajti sam a sveža trava se zelo slabo silira. Seveda je vprašanje, ali se bom o v takih pogojih sp+oh odločili za siliranje trave.
Pri spravilu ovele trave v silos m oram o biti natančni. Silaža m ora niti v silosu dobro stlačena. Travo m oram o en akom erno porazdeliti Po celotni površini silosa in tlačiti tanjše plasti trave. Silos m oram o napolniti v čim krajšem času, najbolje v enem dnevu. Pokrijem o ga takoj po končanem siliranju. Z a to uporabim o vsaj dve foliji, tako da dosežem o b o ljše in zan esljiv e jše te sn je n je . Z a o b tež ite v silosov Priporočam o obtežilne vreče, napoln jene s peskom , ki so se pri siliranju do b ro izkazale.
D obro silažo se da pridelati tako v sto lpnem ali koritastem silosu kot v balah . O dvisno je od teg a , kako sm o pri siliran ju na tančn i. Pom em bno je tem eljito tlačenje silaže in n a tančno pokrivanje. K m etom lahko pripo ročam o tud i siliranje na kup ali siliranje v bale. Pri ? 'liranju v bale je priporočljivo tem eljito stiskanje in šestk ra tno ovijanje bal. V ečkrat se postavlja vprašanje, kako suha naj bo silaža. To le odvisno predvsem od načina siliranja (ko ritast ali stolpni silos, sidranje v bale), od velikosti odvzem a silaže in starosti trave, ki jo siliramo. Pri sto lpnih silosih naj bi travo posušili tako, da vsebuje okoli 30% suhe snovi, pri koritastih silosih lahko posušim o travo na okrog 35% suhe snovi in pri balah je lahko sušina do 40% pa tudi več, ven dar le pod pogojem , da je trava res m lada.
Poseben prob lem je vnos zem lje v silose. Z em lja je vir klostridijev, ki proizvajajo m asleno kislino, ki nam slabša oskusnost silaže in je strupena, zato v silaži ni zaželena. V nos zem lje p rep reču jem o že na travniku. Kosilnice naravnam o na višjo rez in obračaln ike naravnaj o tako, da ne d rsajo po zemlji. Tudi pobiralne naprave nastavim o višje, d a je čim m anj m ožnosti pob iran ja zem lje.. Večine problem ov pri siliranju nas reši dovolj zgodnje siliranje, ko Jc trava še m lada. Z nekaj znan ja in m alo sreče pri v rem enu bom o Pridelali do b ro silažo. Z a siliranje trave prak tično ni nikoli prezgodaj. Več problem ov im ajo tisti, ki silirajo travo prepozno. Pridelek je sicer večji, a slabe kvalitete, saj se silaža iz sta re trave greje in plesni.. Pravi čas za siliranje trave bo letos že v aprilu , zato ne od lašajte in ok o ris tite prvo ugodno vrem e za spravilo prvega odkosa trave.
STA N E-BEV C, dipl. inž.
rodnosti, ki jo je m ožno zm anjšati z o b rezo v an jem in o sk rb o . R ez op rav im o v Času n ap en jan ja b r stov, ko že vidimo, kakšen bo cvetni nastavek. O brezu jem o le tista d revesa , ki bodo ob ilno cvetela. N am en oživitvene rezi je, da p o skrbim o za boljšo osvetlitev d re ves. Pri rezi izrežem o le cele p re goste in izrojene veje. M ožnost za izboljšanje sadnega izbora je tudi precepljanje starih dreves. V p rim erjavi s sajenjem novih dreves je precepljanje veliko h itrejši način, da p ridem o do kakovostnega sadja.
Z a boljše in rednejše pridelke je p o tre b n o trav n išk e n asad e tud i p ognojiti. Spom lad i ob b rsten ju lah k o u p o ra b im o N P K g n o jila , kasneje ob cvetenju in po red čen ju pa d o g n o jim o z d u šič n im i
OBVESTILOVINOGRADNIKOM
N a o sn o v i P ra v iln ik a o o c en jev a n ju m o š ta in v ina (U r. list št. 32/13.4.2000) je p o tre b n o dostav iti na K m etijsk i in š t i tu t S lo v e n ije za o c e n o n e u s te k le n ič e n e g a v in a t r i s t e k le n i c e . E n o s tek len ico , ki jo ob dostav i n a i n š t i t u t u z a p e č a t i j o , d ob i v in o g rad n ik v h ram b o . P ra v iln ik tu d i z a h te v a , d a p o o b la š č e n i v z o r č e v a le c p rev eri n a te re n u sk lad n o st p o d a tk o v v n a ro č iln ic i s p o d a tk i iz k le ta rsk e ev idence . S v e tu jem o , d a se k le ta rsk a e v id en ca vodi tek o če .
K m etijsk i in š titu t S loven ije
Močna kmečka organizacijaV Trebnjem ustanovili podružnico kmečkega sindikata (SKS) • Polemika
o sestavi vodstva in (ne)združljivosti članov v SKS in KGZT R E B N JE - V od ja p ro je k ta
Phare za Slovenijo “Pom oč združenjem km etom , zadrug in m ladih km etov”, Irec M ichael H egarty, se je na ustanovnem občinskem zboru trebanjske podružnice sindikata km etov lahko prepričal, da Slovenci po tem peram entu ne zaostaja m o kaj d o sti za n jegov im i že protislovično vročekrvnim i rojaki.
Predsedujoči zbora Tone Z ale tel je spom nil, da so že ju n ija lani u s ta n o v ili in ic ia tiv n i o d b o r za ustanovitev podružn ice. Ta se je štirik rat sestal in na te ren u dobil tudi kand idate za vodstvo podružn ice . S in d ik a t je n e s tran k a rsk i, nepolitičen, nastal pa je, ker je veliko km etov, včlanjenih v Sloven-
Jože Marolt, predsednik podružnice SK S Trebnje
sko km ečko zvezo (SK Z), menilo, da ni prav, ker je bila ta predvsem nekakšna ekspozitura SLS, čeprav so bili v SK Z tudi člani drugačnih po litičn ih pogledov. P redsednik novom eške podružnice km ečkega sindikata M arjan G orenc (m im ogrede: te dni je postal tudi p red
sed n ik S in d ik a ta km etov Slovenije - SKS!) je m enil, d a je član SKS lah k o tis ti, ke se uk v arja s km etijstvom . “ Ne m orem o se de liti na km ete in nekm ete. Č lan naj bo tisti, ki im a in teres, dobro pa je, da je zadaj neka proizvodnja,” je dejal G orenc.
Alfonz Jaki je povedal, da je 68 članov trebanjske podružnice SKS že dobilo položnice za plačilo članarine (2000 tolarjev). Poudaril je, da so bili doslej p rem alo udarn i pro ti boho ten ju državne adm in istracije oz. njenih služb, ki so prej vzele 35 odstotkov, “zdaj pa požrejo že 60 o d s to tk o v k m etijskega p ro ra č u n a ” ! M arjan U h an se je zavzel, naj ta sindikat zastopa interese vseh, ki pridelu jejo hrano, tudi vinogradnikov, pridelovalcev krom pirja, rejcev drobnice, čebelarjev in sadjarjev in naj ne bo to “ m lečni s in d ik a t” govedorejcev. Posvaril je, da v tem prim eru ne bo SKS imel širše podpore. O pozoril je na n e zd ru ž ljiv o s t č la n s tv a v k m e ti js k o -g o z d a rsk i z b o rn ic i (K G Z ) in SKS. Sprožil je o stro polem iko. Božo Kravcar je menil, d a bi v u p ra v n em o d b o ru SKS m orali b iti “čisti k m etje ” , člani podružnice pa so lahko tudi u p o kojenci. Podpredsednik novom eške podružnice km ečkega sindikata Jože P ršina je deja l, da b osta SKS in K G Z im ela iste cilje, po-- tre b n o pa b o e n o tn o zas to p a ti, kajti v K G Z je m očan gozdarski lobi. M arjan Jevnikar je pozval, da naj pustijo že usklajeno kandidatno listo vodstva podružn ice SKS pri m iru, kar je bolje, kot da bi se sprli, še p re d en bi začeli dela ti. Tudi Irec H egerty je soglašal, da bo po trebna čim večja enotnost in sp re tnost km etov pri pogajanjih , zlasti pri uveljavljanju njihovih inte re so v v E U . Po n jeg o v em ni sporna združljivost članstva v SKSin KGZ. P. P.
NHRIBČEK BOM KUPIL...
Ur e j a : dr, Ju l i j N e m a n i čNeznačilen
starikav ton vinaLeta 1989 so ugotovili v N em
čiji, v vinorodni deželi Franken, p re h itro s ta ra n je v ina. V n a slednjih dveh letih se je dogajalo v vseh nem ških pokra jinah , da so vina prezgodaj izgubljala svežino in posta ja la neznačilno starikava. Mislili so, d a je ta n e ljuba sprem em ba nekaterih vin predvsem nem ški problem , to da km alu so p rihajale vesti tudi iz različnih koncev sveta, ki so naznanjale, da je vinarstvo pred novo težavo, ki jo je p o treb n o raziskati in p reprečevati. Tudi v Sloveniji so taka vina, kar doka- z u je jo a n a liz e , o p ra v lje n e v Km etijskem inštitu tu v sodelovanju z Italijani.
Slovenskem u enologu so bila na le tn em po sv e tu p rik az an a v ina s to n ap ak o . N ik ak o r pa niti v strokovnih krogih napaka še ni tako razpoznavna, ko t so o s ta le že d avno zn an e v inske napake. V Nem čiji je država n a m enila veliko denarja in zado lžila štiri inštitu te, da bi zadevi p r iš li do d n a in p o n u d ili za p ra k so u p o ra b n e n a p o tk e . V trile tn i raziskavi, ki s e je začela leta 1996, so sprem lja li v sed m ih v inorodnih okoliših, skupaj 36 parcel. Po trd ilo se je , da je sp rem em b a vina p o sled ica fiz io lo šk ih m o ten j v inske tr te . Predvsem suša in pa nezadostna stopnja p reskrbljenosti vinske tr te v rastn i dobi izzoveta nenorm alno obnašanje vina. Za uspešno odkrivanje te napake je bilo po treb n o na tančno op isati neznačilno starikavo noto, da bi jo spoznali tako pokuševalci kot tudi pridelovalci vin. V treh letih raziskave so b ila p o
skusna vina štirik ra t letno senzorično analizirana v inštitu tu v N eustad tu . K em ična analiza je pokazala , d a se začenjajo p re h itro sta ra ti vina, ki vsebujejo večjo količno snovi, im enovane 2 -am in o ace to fen o n . D eg u sta to rji so ugo tav ljali, v kakšn ih n iansah arom se kaže s ta rik a vost vin. Navajam nekaj najbolj razum ljivih: naftalin , po m oljih ( s ta ra o m a ra ) , m o k ra v o ln a , m okre brisače, hibridna arom a, pa to k a (destilacija žganja) itd. Tudi v okusu je zaznavna gren- kost, trpkost. Pri pokušanju be lih vin je p rije tn o zaznati vonj p o cvetju ak ac ije (ren sk i riz ling), ki ga uvrščam o m ed n o rm alne, zaželene arom e m ladih vin. Toda osladen vonj po cvetju akacije, ki spom inja na vonj sivke, lo rb e r ja , je lah k o tu d i znanilec kvarjenja vina.
Istočasnost s ta ran ja z drugo v in sk o n a p ak o , rec im o z v o njem po gnilih jajcih, se odraža v kakovosti vina zopet v tre tji obliki. V elikokrat sm o, ali kot pokuševalci ali kot p ridelovalci vina, v dvom ih, ker ne razum em o a ro m e , ki se je v v inu pojavila. To nem ško odkritje je d a lo o d g o v o r za m n o g e p r i m ere . P red nam i je zopet nov izziv, d a obvladam o novo vinsko napako . Pride z grozdjem . Kako pridelati grozdje, ki ne bo povzročilo starikavosti vina?
T rta je obču tljiva za strese . E nakom erna rodnost skozi vsa leta zmanjšuje stresne trenutke. Izogibati se je po trebno nihajoče rodnosti, ki je posledica p revelike obrem enitve trte . P reo b rem en jen a tr ta teže p ren aša sušna obdobja. Z ato je pametno, ko grozdiči odcvetejo, presoditi predvideni pridelek na trto in po potrebi grozdje redčiti.
Dr. JU L IJ N E M A N IČ
RAZPIS SUBVENCIJ ZA OBNOVO VINOGRADOV IN SADOVNJAKOV
N O V O M E S T O - K m e tijsk a sv e to v a ln a s lu žb a obvešča, d a j e bil 14. a p r i l a v U ra d n e m l is tu š t . 3 3 /1 4 o b ja v l je n ja v n i r a z p is za d o d e litev su b v en c ije za obnovo v in o g rad o v in sadovn jakov . Pogoj za p rid o b itev su b v en c ije je , d a d o 30. m a ja o d d a te p ra v iln o izp o ln je n O sn v n i o b ra z e c o k m e tijs k e m g o sp o d a rs tv u . V in o g ra d n ik i m o ra jo v svoji u p ra v n i en o ti že p r id o b iti od lo čb o o v p isu nap o v ed i obnove v re g is te r t e r to čn e p o d a tk e v re g is te r v p isa ti do 5. ju n ija . P o g o ji za o b n o v o so p o d o b n i k o t p r e jš n ja le ta , ro k za o d d a jo zah tev k o v p a do 15. ju n i ja in za obnovo sa d o v n jak o v do 2. ju li ja . Več in fo rm a c ij d o b ite v p r is to jn i e n o ti k m e tjjsk e sv e to v aln e s lužbe.
1 h e le n a MRZLiKAR gospodinjski kotičekDomači rezanci z omako
IZB O LJŠA N A S A M O K O I.N I CA - Danes, v računalniški dobi, le malokdo pomisli, da bi izboljšal stvari, k i človeku že dolgo in dobro služijo. Vendar sila kole lomi. Ko je Peter Vesel iz Škrjanč pri Novem mestu razmišljal, kako bi iz svojega vinograda v Ljubnu spravil v dolino več kubikov kamna, se mu je utrnila ideja. Za svojo sam okolnico je izdelal bobnasto zavoro in delo je bilo z .malo muje opravljeno. Pa naj kdo reče, da se ne da tudi preprostih stvari še izboljšati. Seveda mu bo izum olajšal tudi druge stvari, na primer gnojenje trt v strmini. (Foto: T. Jakše)
T esten in e , ko t so m ak a ro n i, šp ageti, polžki in p o d o b n o , so zelo priljubljeno živilo. M ed n a jboljše pa prištevam o, dom a pripravljene jajčne rezanee. Z am esimo jih iz m oke, jajc, o lja in soli. Č e že lim o im eti o b a rv a n e r e zance, dodam o testu m ed p rip ravo različne dodatke . Z elen e re zance dobim o, če zam esim o te sto iz 500 g m oke, 250 g d robno sesek ljane šp inače, 2 jajc , 2 ru m enjakov , 1 žlice o lja in m alo so li. R e z a n c e o r a n ž n e b a rv e dobim o, če vgnetem o v te s to 3 žlice p a rad ižn ik o v e m ezge, za rum ene pa testu dodam o žličko žafrana. K do ločen im om akam se p o d a jo tu d i rd e č i re z a n c i. V zam em o 500 g m oke, 1 p re tla čeno rdečo peso , 1 žlico olja , 3 ja jca in sol. Č e p rip rav im o re zance na zalogo, n a rezan e ra z grnem o po p rtu in dobro posu šim o, d a jih ne n a p ad e p lesen. S hran im o jih v tesno zap rti po sodi za največ m esec dni.
R ezance jem o ko t sam ostojno jed s so lato , še boljši pa so p reliti z om ako. Z a O M A K O IZ S U H IH G O B (za 4 o seb e ) p o tre bu jem o 40 g suhih jurčkov, 400 g pustega svinjskega m esa, 1 čebulo , 6 žlic m argarine , 1 žličko tim ijana, 4 žlice kisle sm etane, 2 o lup ljena in sesekljana parad ižnika te r sol. Suhe jurčke nam očim o v m alo vode. Pusto svinjino narežem o na tanke p ram ene in jo skupaj s sesekljano čebulo
dušim o na m argarini. Ju rčke o d ced im o , d ro b n o sesek ljam o in p rim e ša m o m esu . D o d a m o še n a rez an p a rad ižn ik , tim ijan in sol. V se skupaj dušim o do pol ure. P reden z om ako prelijem o rezance, vm ešam o še kislo sm etano.
Z e lo h i tr o je p r ip r a v l je n a O M A K A S T U N IN O (za 4 o sebe. V zam em o 8 žlic olja, 2 čebuli, 2 papriki, 4 stroke česna, sol, poper, tu n in o iz 2 konzerv in 200 g o liv . Z e le n ja v o z d u š im o na o lju , p r im e š a m o tu n in o b re z olja, začinim o in dobro p rem ešam o te r p relijem o testenine.
Iz koščkov različnega sira , ki nam o stan ejo pri pripravi narezka, lahko nared im o O M A K O S SIR I. Segrejem o 2 dl sladke sm etan e , v njej raztop im o na prim er 100 g o včjega s ira , 100 g gar- gonzole, 50 g parm ezana in 100 g m ehkega sira. Z a arom o d o d a m o nekaj sesekljanih lističev b a zilike in še z vročo om ako p re lijem o rezance.
Z a p o le tn i čas je p r im e rn a Z E L E N JA V N A O M A K A . N a kockice narežem o poljubno svežo zelenjavo (k o ren je , p a rad iž n ik, b u čk e , k o le ra b ic o , p a p r i k o ...) in jo d u šim o na o lju . Po o k u su d o d a m o sv eža z e lišča , začinim o in om ako obogatim o še s sk u to in belim m esom . O m e n jene jed i so zdrave, po ljubnih okusov, poceni in h itro p rip ravljene.
Št. 17 (2644), 28. aprila DOLENJSKI LIST
”
V%Y>
Izšla je nova številka RastiG ost revije slovensk i
sk ladatelj B ožidar K os iz Avstralije
N O V O M E ST O - V drugi letošn ji številki R asti, reviji za literatu ro , ku ltu ro in d ružbena vprašanja, sta osrednja g osta dva. Prvi je slovenski sk ladatelj B ožidar Kos, No- vom eščan po rodu , ki živi in ustvarja kot profesor za kom p o z ic ijo in ko t p re d s to jn ik kom pozicijskega o ddelka na k o n se rv a to riju v S idneyju v daljni Avstraliji. D a je in tervju n a s ta l, je iz A v s tra lije v S lovenijo in nazaj p o tovalo kar precej pisem m ed njim in p iscem in te rv ju ja sk la d a te ljem Jakobom Ježem . Drugi g o stje Posavski m uzej Brežice, ki se p redstavlja vizualno; barvne rep ro d u k c ije zgodovinskih in um etn o stn ih d ra gocenosti iz njegovih fondov in stavbe, v kateri dom uje , je likovni u red n ik Lucijan R e ščič uporab il za o p rem o re vije.
Z a lite ra rn o b ran je so v tej številki poskrbeli: Jožica Vogrinc, Sm iljan Trobiš, S ta n ka H ra s te lj, I rm a P la jn šek , S on ja K o ra n te r in K om ana N ovak kot pesn ik i in S tan e Peček kot prozaist te r Jan ez M e n a r t , ki je p o s k rb e l za prevod izbranih pesm i f ran coske p esn ice C h r is t in e de P isan . Spom ine n a le tos um rlega p isate lja Jože ta D ularja pa sta obud ila Jože K astelic in Tone Jakše .
P ro u č e v a lce in lju b ite lje novom eške zgodovine bo go tovo pritegnil uvodni prispevek v razdelku K ultura, v kate re m M eta M a tije v ič pod naslovom O junaštvu, ki ga ni b ilo piše o ponarejan ju lokalne zgodovine. M arijan Dovič razm išlja o fiktivnosti lite ratu re ozirom a o tem , kako lit e r a tu r a p r ik a z u je re s n ič nost, Ivan Nem anič pa o filmski ustvarja lnosti slovenskih p io n ir je v film a M e to d u in Milki B adjura.
Za razdelek D ružbena vprašanja je dr. D ušan P lu t n ap isal času p rim eren (22. aprila je svetovni dan Z em lje) b ra nja in razm isleka vreden zapis o okoljski politiki Sloven ije n a p re lo m u s to le tja , o skrbi za sta re jše ljudi pa se je razpisala Ana Bevc.
V Odm evih in odzivih Uroš Lubej p iše o Podbevškovem zborniku, Jože G orenc o K olenčevih knjigah Č udna p o ta in Iskanje v b lodn jah , Tomaž Koncilija o knjigi Ivanke M estnik V ikend sredi vasi. E din Saračev ič pa o štirih kn již icah nove knjižne zbirke H a iku. P rim o ž K ep ar o d g rin ja možnosti, da bi bil letošnji haiku festival na D olen jskem , M atjaž Rus predstavlja novi film o Jože tu D ularju , K atja C eg la r p red stav lja razstavo risb M ateje Kavčič v G aleriji K rško, Z denko Picelj pa delo D o len jsk eg a m uzeja v la n skem letu.
Š tev ilko zak lju ču je jo 62. nadaljevanje G rad iva za do lenjski biografski leksikon, ki ga p r ip ra v lja K a re l B ačer, zapis D ušana M odica o znam enitem N ovom eščanu K arlu K uncu , ki je p rav te dni d ob il sp o m in sk o p lo ščo na ro jstn i hiši, in K ro n ik a ku ltu rn ih dogodkov v jan u a rju in f e b ru a r ju izp o d p e re s a L idije M urn.
MiM
Čvrstitev spomina na prof. KuncaSlovesno odkritje spom inske plošče na rojstni hiši prof. Karla Kunca v Kastelčevi
ulici v Novem mestu - P isec učbenikov za aritm etiko in algebro ter fiziko
NOVO M ESTO - L ani je razstav a v K njižnici M iran a Ja rc a , ki jo je p r ip ra v i l u p o k o jen i d o lg o le tn i p ro fe s o r m a te m a tik e in fiz ike na novom eški g im naziji D ušan M odic, opozorila jav n o s t na stodvajsetlet- n ico ro js tv a p ro f . K a r la K u n c a , “ p o z a b l je n e g a ” p o m e m b n e g a N ovom eščana. Letos, ko poteka petdese tle tn ica Kunčeve sm rti, pa je M estna občina Novo m esto ud e jan ila pobudo o postavitvi spom inskega obeležja na njegovi ro js tn i h iši. O d p re jšn jeg a ted n a na h iši št. 3 v Kastelčevi ulici vzidana p lošča opozarja , da s e je tu rodil K arel Kunc, gim azijski p ro feso r te r pisec učbenikov za m atem atiko in liziko v obdobju med obem a vojnam a.
P loščo so o d k rili v s red o , 19. a p r ila , o p o ld a n s p r ilo ž n o s tn o sv ečan o stjo v okv iru slovenskih dnevov knjige. O K uncu in n je govem d e lu je po p o z d rav n e m n ag ovoru dr. Tom a P isanskega, p re d sed n ik a D ruštva m ate m a tikov, fizikov in astro n o m o v S lovenije (D M FA S), obširneje sp re govoril prof. D ušan M odic, častni člart D M FA S in raziskovalec Klinčevega dela, n a to pa je p o d ž u p an m ag. B oris D u la r o d k ril spom insko obeležje N ovom eščanu, “k ije presegel lokalni in te lek tualn i nivo”, kot je dejal v svojem nagovoru. Slovesnost v počastitev
nekdanjega dijaka in kasneje p ro feso rja novom eške g im nazije je popestril gimnazijski pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. A ndreja R upnika zapel (in prikazal z gibi) R upnikovo uglasbitev K osovelovega in tegrala M ati bere kos raztrganega časopisa in P rešernovo pesem Kam.
K arel K unc se je rodil 27. fe b ruarja 1879 v N ovem m estu, kjer je po osnovni šoli v letih od 1890 do 1899 obiskoval gim nazijo, nato pa štud ira l m atem atik o in fiziko na dunajsk i univerzi. N ajp rej je poučeval na državni realki v L jubljani, leta 1910 pa je bil prem eščen
na novom eško gim nazijo, k jer je služboval do le ta 1922, ko je bil ponovno prem eščen v Ljubljano. Tu je dočakal upokojitev in tu je 2. aprila 1950 umrl.
Kunc sc je zapisal v slovensko šo lsko zgodov ino p redvsem kot pisec številnih učbenikov za a r itm etiko in a lgebro te r fiziko. V letih 1928 - 1939 je spisal učbenike za a ritm etik o in a lgebro za nižje in višje razrede srednjih šol te r fiziko za nižje razrede srednjih šol, leta 1933 pa še obrazce iz m a te m atike in fizike za sredn je šole. Kunčeva zbirka učbenikov za vseh osem razredov nekdan je g im nazije je edinstvena pri nas, saj po dobnega strokovnega dela ni m oč zaslediti. ‘ M. M A R K E LJ
LEPA P R IL O Ž N O ST ZA N A K U P - Slovenski dnevi knjige, k i so j ih po vseh večjih krajih Slovenije obeležili s prodajo knjig po znižanih cenah, so k nakupu privabili nekaj več ljudi, kot j ih običajno zavije v knjigarne. V Novem mestu je bila ponudba kar pestra. Ljubitelji knjig so lahko izbirali med ugodno ponudbo, k i so jo ponujali od ponedeljka do petka minulega tedna na stojnicvi pred knjigarno M ladinska knjiga, na stojnici nove knjigarne Goga in pred Knjižnico M irana Jarca, k jer so bile za razliko od prejšnjih dveh naprodaj rabljene knjige po zares nizkih cenah. Na sliki: tudi rabljene knjige imajo svoje občudovalce. (Foto: M. M arkelj)
Z Dolenjsko in Belo krajino v srcuS p o m in s k i večer, p o sv ečen p is a te l ju , p u b lic is tu in m u z e a lc u J o ž e tu D u la r ju v K n již n ic i
M ir a n a J a r c a v N ovem m e s tu - S sp o m in i p re p le te n a p rip o v e d p ro f. J o ž e ta Š ku fceNOVO M ESTO - P rip ad am o n a ro d u , k i je svojo sam obitnost p o tr
jev a l z m očjo um etn išk e besede n a ro d n ih ustvarja lcev , in v n jihovo osrč je nedvom no sodi Jože D ular. S to m islijo je prof. Jože Škufca v sredo, 19. ap rila , zvečer v č ita ln ici K njižnice M iran a Ja rcu začel spo m inski večer, posvečen dolen jskem u ro jaku , 31. ja n u a r ja letos u m rle mu pesniku, p isa te lju , pub lic istu in m uzealcu Jože tu D ularju .
K om orno zasnovano prireditev dela in oris um etnikove življenjske
P RE D K U N Č E V O R O JST N O H IŠO - S lavnostno odkritje spom inske plošče na rojstni hiši prof. Karla Kunca v Kastelčevi ulici v Novem mestu.
Vse j e zapisano koncu, dobra k n jiga pa j e večna k a ko r Pismo, nobena sila ne m ore načeti n jene svežosti in veljave. - M. M A H N IČ
Tekmovali prek Interneta
Brežiška gimnazija na tretjem mestu
L JU B L JA N A - C ankarjeva založba je v svojem O xford cen tru v času slovenskih dnevov knjige p riprav ila tekm ovan je v angleškem jeziku za osnovne in sredn je šole. P otekalo je 19. in 20. aprila, sodelovalo p a je dvesto o sn o v n o šo lskih in osem srednješolskih ekip. T ekm ovanje je bilo v duh u časa, saj je p o teka lo p rek In te rn e ta . N a spletn i stran i C ankarjeve založbe sozastav iii vprašanja iz angleških knjig, ki so jih učenci poprej p re brali, tekm ujoče ek ipe pa so kar n a jh itre je p o s la le odgov.ore na e lek tronsk i naslov založbe. E kipe so se uvršale po času, v ka te rem so poslale pravilne odgovore. Z m a govalka sredn jih šol je bila ekipa Skakofcev z lju tom erske g im n az ije , t r e t je m es to pa so zased li B uhtli z brežiške gim nazije. M ed osnovnim i šolam i je zm agala ek ip a g ro su p e ljs k e o sn o v n e šo le . N ajboljše tri ek ipe v obeh tek m o valnih razred ih so preje le p rak tična d a rila - ced ero m e za in te rak tivno učenje angleščine.
Muzejski katalogiRazstava m nožine
zanim ivih publikacijL JU B L JA N A - Prejšnji ted en
so v K n jigarn i K onzorcij z ap rli v e č d n e v n o p r o d a jn o r a z s ta v o katalogov, na kateri se je s svojimi publikacijam i p redstav ilo več kot trideset slovenskih m uzejev in galerij. Ponudba je bila res pestra, saj slovensk i m uzeji in g a le rije ponujajo predstavitev svojih zbirk in razstav v več kot tisoč različnih publikacijah , od obsežnih m onografij do m alih razstavnih k a ta lo gov. v en d ar jih večina obleži na po licah d o m ač ih u stan o v in ne najdejo poti do širšega kroga b ra lcev in k u p cev v d ru g ih k ra jih . R azstava je bila lepa priložnost za ogled in nakup. Na nji so sodelo vali tudi m uzeji in galerije z našega obm očja, in sicer: Belokranjski m uzej, D olenjski m uzej, Posavski m uzej Brežice, Pokrajinski m uzej K o čev je in G a le r i ja B o ž id a r ja Jakca iz Kostanjevice.
PESEM NAS DRUŽIVELIKI GABER - KUD dr. Pe
tra Držaja vabi ta konec tedna na sedmo prireditev Pesem nas druži. V petek, 28. aprila, bo ob 20. uri večer pesm i, g lasbe in h u m o rja , ak tiv km ečkih žena in vinogradniki pa pripravljajo razstavo in pokušnjo dom ačih dobrot in vin. Sledilo bo dru žab n o srečan je z ansam blom Najstniki. V soboto, 29. aprila, bo med 9. in 15. uro potekal 3. Markov sejem, ob 13. uri se bodo predstavili mladi talenti, ob 15. uri pa bo zaključek prireditve s slavnostno po vorko. Kot gostje bodo nastopili glasbeniki občinskega pihalnega orkestra Trebnje in Trebanjske mažorete.
je prof. Škufca zastavil kot o seb no pripoved o um etniku in hum an istu , p re p le te n o z b ran jem o d lom kov iz njegovih proznih del in pesm i te r z glasbo, pri č em er so sodelovali kitarist D ušan Pavlenič in rec ita to rja g ledališke skupine novom eške gim nazije A ljoša Vr- betič in A nela Bešo. Nem , a zgovoren pričevalec resničnosti besed o p om enu D ularjeve ustvarjalnosti in m arljivosti je b ila razstava številnih D ularjevih knjižnih izdaj, ki jo je za to p riložnost v čitalnici p ostav ila višja b ib lio tek a rk a J a d ranka M atič Z upančič.
Prof. Škufca je m ed osebne spom ine, razp e te m ed prvim sre ča njem z zn am en itim D u larjev im rom anom K rka um ira in posled njim svidenjem z boln im p isa te ljem v m etliškem dom u počitka, sp re tn o v tkal p reg led njegovega
K njiga j e večna, ljudje, k i jo zavržejo, so zapisani tem i. - M. M A H N IČ
K njiga j e potrebnejša k a k o r kruh. - M . M A H N IČ
poti, ki je D u larja vodila z bregov n jem u ta k o d ra g e re k e K rk e v rojstni Vavti vasi pri Novem m estu v gim nazijo in po tem v L jubljano, k jer je štud iral slavistiko in p rim erja ln o književnost, po d ru gi svetovni vojni pa v M etliko, ki je z B elo k ra jin o p o sta la njegov drugi dom . Tu si je splel družinsko g n ezd o te r vse svoje d a ro v e in m arljivost, značilno za D ularjev rod, vpregel v um etn iško ustvarjan je in m uzejsko delo. O boje je rodilo bogate sadove, s katerim i se je D u lar tra jn o zapisal v |a v n i spom in. Prof. Škufca je v svojem p re d a v a n ju p o se b n o p o z o rn o s t ■ p o sv e til D u la rjev em u k len em u jeziku, op lem enitenem z arhaizm i te r n a rečn im i b e lok ran jsk im i in dolenjski izrazi. Z a svoje delo je Jo že D u la r sicer p re je l š tev ilna priznanja in nagrade - om enim o le Trdinovo nagrado in častni občan- stvi M estne občine Novo m esto in o b č in e M etlika - v en d ar p a sm o
Avtor spominskega večera prof. Jože Škufca.
n a o b e h s t r a n e h G o r ja n c e v še vedno njegovi veliki dolžniki. Vsekakor bo treba tvorneje prisluhniti pobudam , ki jih je prof. Škufca nanizal na koncu svojega izvajanja, in poskrbeti za izdajanje D ularjevih del, postavitev spom inske plošče v Vavti vasi in za im enovanje kakšne ku ltu rne ustanove ali slikarske kolonije po njem ter tudi poskrbe ti, d a bodo njegove stvaritve tem a dip lom skih in podim - plom skih del.
M. M A R K ELJ
Knjige za hrvaške Slovence79 novih knjig za oddelek slovenske knjige v karlovški
m estni knjižnici - Nerajska hrana Ksenije Khalil
N O V O M E S T O - K n jižn ica M irana Ja rca je četrtkov večer, kije običajno nam enjen predstavitvi n o v ih k n jig a li p re d a v a n je m , prejšnji teden v počasitev slovenskih dnev o v kn jige d o p o ln ila z m ajhno slovesnostjo. D irek torica knjižnice A ndreja P len iča rje p re dala 79 novih knjig predstavnicam M estne kn jižn ice Ivana G o ra n a Kovačiča iz Karlovca; d irek to ric i N adi E leta, vodji O ddelka slovenskih knjig D ubravki H ren in D ra gi Lukešič;
V tej knjižnici so leta 1993 o d prli O ddelek slovenske knjige, n a m enjen Slovencem , ki žive v K arlovcu in njegovi okolici, obiskujejo p a ga tu d i h rvaški b ra lc i. Z a so d e lovan je in pom oč karlovški knjižnici je zadolžena novom eškaKnjižnica M irana Jarca . V začetku je pom agala z nasveti in gradi-
Direktorici karlovške in novomeške knjižnice, Nada Eleta in Andreja Pleničar, pri slovesni predaji knjig.
vom , že le ta 1994 pa je s pom očjo N arodne in univerzitetne knjižnice in svetovalke dr. Silve Novljan izvedla akcijo D a r za b ralce slovenskih knjig, v kateri je sodelovalo 10 splošnoizobraževalnih knjižnic in 11 založb. Skupaj so zbrali več ko t 600 leposlovn ih in s tro kovnih knjig za O d d e lek slovensk e k n jig e v k a r lo v šk i m es tn i knjižnici. O d le ta 1995 novom eška knjižnica vsako le to pripravi izbor novih slovenskih knjig in jih o d kup i za karlovško kn jižn ico s sredstvi, ki jih zagotavlja slovensko m inistrstvo za ku ltu ro . Tako se fo n d s lo v e n sk ih k n jig v te j knjižnici iz leta v leto povečuje in bogati te r p rip o m o re k o h ra n ja nju narodne jn kulturne identitete Slovencev na' H rvaškem in krepi k u ltu rn e vezi m ed S loven ijo in Hrvaško. Kot je na slavnostni p re daji deja la d irek to rica karlovške knjižnice N ada 'F le ta jc so d e lo vanje obeh knjižnico zelo dobro.
Po predaji knjig je sledila p re d stavitev knjižne novosti N erajska h ra n a , ki jo je n ap isa la K senija Khalil iz Č rnom lja. V lepo oblikovani knjigi je avtorica predstavila p reh ran o v vasi Veliki N erajec pri D rag atu šu na osnovi g radiva, ki so ga zbrali v študijskem krožku pod njenim vodstvom . V pogovoru z višjo b ib lio tekarko Jad ran k o M atič Z upančič je avtorica sp re govorila o virih, ki so ji bili na voljo , o p o se b n o s tih b e lo k ra n jsk e h rane, o prazničnih in vsakdanjih jed eh , o p reh ram b n ih navadah in drugih zanim ivostih, zajetih v k n jigi. Na koncu pa so poslušalci lahko še okusili nekaj v-knjigi op isanih dobrot.
M. M A R K E L J
P O ZO RN O ST D O B E SE D N IH U STVARJALC EV - M estna občina Novo mesto je tudi letos po že uveljavljeni nekajletni tradiciji v času slovenskih dnevov knjige in v počastitev svetovnega dne knjige pripravila sprejem za besedne ustvarjalce, k i žive in ustvarjajo na območju novomeške občine. V hotelu Krka Jih je v sredo, 19. aprila, zvečer sprejel podžupan mag. Boris D ular s še drugimi gosti srečanja. Udeleženci so se zadržali v družabnem pogovoru, na koncu pa so literati prejeli še knjižno darilo mestne občine, skladno z geslom dnevov knjige Podarimo knjigo! (Foto: M. Markelj)
O PESNIKU B ITN IŠK E G E N E RA C IJE - V četrtek, 20. aprila, zvečer je bil v klubu LokalPatriot v Novem mestu literarni večer, na katerem sta ljubljanski študen tki primerjalne književnosti Irena Svetek in Katarina Avbar (na sliki) predstavili poezijo A llena Ginsberga, vodilnega pesnika bit niške generacije, k i j e v pe td ese tih in šestdesetih letih v tisn il m očan pečat ameriškemu pesništvu, njegov vpliv pa je prišel tudi do nas. Literarni večeri, k i j ih pripravlja Brigita Judež, se bodo maja nadaljevali v atriju knjigarne Goga, kjer bo besedam nastopajočih morda prisluhnilo pozornejše in poeziji bolj naklonjeno občinstvo, ko t j e bilo na dosedanjih literarnih večerih v Lokal Patriotu. (Fotb: M. Markelj)
DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila:
P O Ž A R NA PA JK EZU
Osebne stiske rešuje s požiganjem25-letna T. Mavretič kriva požiga letne jedilnice in zažiga lovskega doma na Pajkežu
februarja letos - Ne prvič - Vlomila in prespala v tujem vikendu - Dve leti in pol zapora
d e ž u r n i p o r o č a j o
Vl o m v AV TO - 17. ap rilaečer je neznanec razbil steklo na
Vra>ih avta ter iz njega lastniku A. D.12 Novega m esta u k ra d e l e tu i z®Sebnimi d o k u m en ti, p lačiln im iarlicami in denarjem.OB TELEFON - Neznanec je 20.
aPrila dopoldne iz osebnega avta naJ vorišču stanovanjske hiše odnesel
?‘efon GSM - D etel, v reden 25j s°č tolarjev.
KAR V ŠTIR I - Lastniki štirih°5®bnih vozil z območja Krškega so
j pLodovani za okrog 150 tisoč tolar-I |*v> ker jim je 23. ap rila z ju tra j
®Znanec vlomil v avtom obile in^ ra d e l d en arn ice z d o kum en ti,
I enemu pa še snemalno napravo.NA LES - Lastnik A. T. od 18.
Ptila pogreša dvajset sm rekovihj P‘Ohov, ki mu jih je z odprtega pro-
I°ra poleg hlevov KZ Črnomelj v| rtr>ošnjicah očitno ukradel nezna
nec.PRIŠEL KAR NA DOM - Med
j n. ln 19 apr jiorn j e neznanec nasil- I 0 vstopil v počitniško hišico izven , aselja G radenec in iz nje ukradel i adiokasetofon, hrano, vojaški bajo- | et ter 10-litrsko kantico z benci-
0rn. Lastnik M. S. iz Žužemberka . oškodovan za 50 tisoč tolarjev.| POLIL ŠE O LJE - Neznanec je ■ PrcJŠnji teden vlomil v nenaseljeno j nLlrČ’VanJsko hišo v okolici Cerkelj • Krki - razbil steklo balkonskih
rat - ter ukradel radiokasetofon s ' Kj icmj več kosov orodja in hrano.
ato je po dnevni sobi raztrosil ] Senie trave ter razlil okrog liter olja
Za motorno žago.
UKRADEN CLIOj NOVO M E S T O -20 . aprila do- i Poldne je neznanec ukradel oseb- j 111 avto znam ke R enault Clio, tem -
n° m odre barve, z litimi platišči, re8- št. NM 52-94P. R. K. je oško-
°van za dva m ilijona tolarjev.
NOVO M ESTO - O sebne stiske in nezadovoljstvo v kom binaciji s p rekom ern im pitjem alkohola človeka lahko privedejo do de jan j, k ijih sicer prav gotovo ne bi storil. 25-letna Sem ičanka T anja M avretič v takih situ ac ijah prepogosto najde u teho v požiganju. Kom aj je p red dobrim letom dn i odsedela zaporno kazen zarad i požiga nekega vikenda, že je feb ru a rja letos znova v roke p rije la vžigalnik in se lotila poslopij Lovske d ru ž in e D olenjske Toplice na Pajkežu. L etna jed iln ica je popolnom a zgorela, lovskega dom a pa ognjeni zublji k sreči niso uničili.
M avretičevo je p re tek li teden s kolegom opravljal nočno službo,senat O krožnega sodišča v Novem je povedal, da ju je M avretičevam estu s p redsednico L jubo T iran počakala v D olenjskih Toplicah inspoznal za krivo. “O bžalujem , kar jim a n a to kazala p o t na Pajkež.sem storila , in tega gotovo ne bi, če ne bi b ila p ijana . Vem le, da sm o z d ru ž b o pili v sem iški go stilni Pri Sm iletu. S stoenko (brez vozniškega izpita!) sem se okrog t r e t je u re p o n o č i o d p e lja la do lovskega d o m a n a P a jk ežu . N e vem, kaj se je dogajalo, vsega se slabo spom injam . K asneje sem od nekod poklicala policijo in sp o ro čila, da go ri,” je na glavni obravnavi p riznala obtoženka.
Policist B oštjan Rozm an, ki je v usodni noči 27. feb ruarja skupaj
23-LETNI METLIČAN UMRL
KRA SINEC - 22. a p r ila ob 20 .20 se j e p re d n a se lje m K rasin ec zgodila h u d a p ro m etna nesreča . 20-letni V. R. iz M etlike je z n e re g is tr ira nim vozilom z a rad i vožnje z nepria lgo jeno h itro s tjo izgubil o b last nad vozilom, nekaj m e tro v d rs e l po n e u tr je n i bank in i, se p revrn il na s tre ho in d rse l po vozišču. Ravno ta k ra t je je iz nasp ro tn e sm eri p rip elja l 34-letni voznik J. S. iz Podzem lja, ki se je um ika l. Vozili s ta vseeno trč ili. Voznik V. R. se je v n esreč i lažje telesno poškodoval, sopo tnik , 23-letni M. Š. iz M etlike, je z a rad i hu d ih telesn ih p o šk o d b n a k r a ju n e s re č um rl, d ru g i sopotnik , 19-let- ni R. V., pa se je tu d i hudo te le sn o p o šk o d o v a l. H u d e te le sn e po šk o d b e je d o b ila p rav tak o 33-letna potn ica S.S. iz P o d z e m lja v d ru g e m avtu. Vsi poškovani se zd ra vijo v novom eški bolnišnici. Škoda na vozilih znaša okrog m ilijon 500 tisoč tolarjev.
^ NE B o B O LJE VIDELO - Kot vsako leto se tudi to pom lad na našiti *s,ah začenja barvanje prehodov za pešce in vseh ostalih oznak na cestiščih, ' so ze obledele in se j ih bolj slabo vidi (na sliki Rozmanova ulica v Novem es‘u). Kot so povedali pri Cestnem podjetju Novo mesto, sezona za tovrst- a opravila traja od aprila do novembra, v tem času pa najmanj enkrat ob-
10VJ } ° vse oznake po državnih cestah, če je nujno, pa tudi večkrat. To delajo “ nekateri privatniki. Tovrstnega dela je spomladi gotovo dovolj, saj se
' v ars‘kje črte zebre sploh ne poznajo več, tako na primer pri prečkanju ceste v n° vomeško bolnišnico. Ker so ob barvanju ceste deloma zaprte, je prav, da 0 vozniki potrpežljivi - vse za boljšo varnost na cestah. (Foto: L. M.)
L etna jediln ica je že čisto p ogorela, k sreči p a se ni vžgal lovski dom , ki ga je ob toženka tudi po skusila zažgati. “Izročila nam a je vžigalnik. D elovala je dokaj n o rm alno, ni bila videti vinjena, imel sem občutek, da uživa ob gorenju, in tudi sam a je dejala, da čim bolj gori, bolj ji je všeč. M islim, da je do b ro vedela, kaj d e la .” Še tisto noč so ji policisti odvzeli prostost.
M avretičeva je najprej razbila okno na gospodarskem objektu v velikosti 8 k rat 5,5 m etra, ki je postavljen v bližini lovskega dom a, n a to pa je z vžigalnikom zažgala blago ob oknu. Požar se je h itro razširil po objektu , v ka terem so bile spravljene mize, klopi, o ro d je, deske, kotli ipd., in je zgorel do ta l. O su m ljen k a je razb ila tu d i s tek lo na o k n u lovskega d om a, n a red ila ku rišče iz p las ten k e in sm eti te r zažgala. O genj je zajel le k lo p , z a v e so in le s e n o p o lic o okna. K ot je povedal p redsednik L D D o le n js k e T o p lice F ra n c i Saje, jim je Z avarovaln ica T ilia, d.d., izplačala škodo v višini skoraj dveh m ilijonov dvesto tisoč to la rjev , za razliko dvesto tisoč to la rjev pa uveljavljajo o d šk o d ninski zahtevek.
ZBIL PEŠCA IN POBEGNILDRENOVEC - V. J. ie 20. aprila
ob pol enih ponoči peljal iz smeri D ragatuša proti Vinici. V naselju Drenovec je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zbil pešca B. P., ki je dobil hude telesne poškodbe. V. J. je s kraja nesreče pobegnil v smeri Vinice, vendar so ga policisti na podlagi zbranih obvestil in sledov izsledili. Alkotest je pokazal, da ima v izdihanem zraku 1,75 g/kg alkohola.
S KOLOM UDARIL OČETA
NOVO M ESTO -1 9 . a p r ila j e p r iš lo n a G ra b n u do sp o ra med D. B. in njegovim očetom M. B. Sin je očeta z le s e n im k o lo m u d a r i l po glavi in ga lažje poškodoval. V sp o r s e je n a to vm ešal še J.B., ki je D. B. z d ru g im podobnim kolom u d a ril po roki in mu jo zlom il.
Mavretičevo je obtožnica (okrožni d ržav n i to žilec J o s ip F ra n z ) b rem en ila tud i, da je m ed 17. in 22. januarjem vlom ila v vikend na C erovcu, last Ignaca K om ljanca, kjer je najm anj enkrat prespala in si p rilastila h ran o in pijačo. “To priznam . Spet sem pila in odpeša- čila v Cerovec. Ne vem , zakaj sem vlomila. Nekaj u r sem tam prespala te r na to odšla, ne da bi kaj o d nesla,” je povedala 25-letna Tanja, ki je po poklicu gospodinja in je b rezposelna, “n ikakor pa ne priznam , da sem v ta vikend vlomila še enkrat in ukradla televizor, sabljo in še nekaj, ke r tega nisem sto rila .” Pri hišni preiskavi vseh teh stvari niso našli. Č eprav je sodnici (neprepričljivo) zatrd ila , da je zadovoljna s svojim načinom življen ja, p a ji g re to težko verje ti. K ot je dejala, si najbolj želi, d a bi s svojim 5 - le tn im sin o m n ek o č živela skupaj. Ta je nam reč zdaj pri njenem bivšem m ožu, ki ji ne dovoli srečavanj z otrokom .
“ V sesk o z i jo m uči o t ro k , to vem. O požigu pa ne vem nič, bil sem pijan, pa tudi ona. Če bi vedel, da bo to sto rila , ji ne bi dal avta,” je zatrdil Silvo Sabotin, Tanjin sedanji fant, pri katerem živi v Kočevskih Poljanah. Tudi sam a se zaveda, da ji pijača škodi, čeprav jo uživa občasno, in zatrd ila je, da bi se bila pripravljena zdraviti. Kot je povedal izvedenec psihiatrične s t ro k e d r. G o ra z d M ra v lje , je M avretičeva požig naredila v času zm anjšane prištevnosti, a ne bistvene. “N im a sicer še znakov bo lezenske odvisnosti od alkohola, je pa zloraba alkohola že kritična in v občutkih prizadetosti lahko znova pride do podobnih agresivnih dejanj, zato priporočam zdravljen je. S icer p a je tu d i o b to žen k a sam a zdaj veliko bolj kritična do tega p roblem a.”
Senat je obtoženko spoznal za krivo kršitve nedotakljivosti s ta n o v a n ja (d v a m e se c a z a p o ra ) , pož iga lovskega g o sp o d arsk eg a poslopja te r nadaljevanja kaznivega dejanja požiga lovske koče, kar ji sicer ni uspelo (2 leti in 6 m esecev zapora), te r ji izrekel eno tn o kazen dve leti in pol zap o ra (Zag rožena kazen: eno do osem let zapora). Senat je zavrnil obtožbo velike tatvine, za ka r ni dokazov, ob toženko pa je v celo ti oprostil s troškov p lač ila kazenskega p o stopka. Sodišče ni sprejelo p red loga z ag o v o rn ik a M a v re tiče v e Slavka S ita rja , da s e j i zaradi n e iz razite pon o v itv en e n ev arn o sti tak ih dejan j te r zarad i s tre sa in osebne stiske odpravi p ripor. Podaljšalo ji ga je do p ravnom očnosti sodbe. O bsojenki pa bo že m ed p re s ta jan je m kazni o m o g o čen o zdravljenje alkoholizm a.
L. M U R N
b N a TOČKA PRI M O STU v B O ŠTAN JU - Koliko zvite pločevine in krvi Ve potrebno, da bo država končno semaforizirala križišče pri mostu čez
nav° v Boštanju ali pa uredila rondo? To so se spraševali očividci promet- e nesreče sredi aprila okoli poldneva, k i se je k sreči končala le z močno nskodovanim V W polom (na posnetku) in golfom. Tega je čez most proti °stanju vozil dolgoletni pevovodja okteta Jurij D almatin Jože Pfeifer, s
b . <)nx pa so se iz Radeč proti Krškemu pripeljali Trboveljčani. Trčenje je 0 fako silovito, da je golfa zasukalo in odbilo z regionalke na lokalko
0l0/.' Šoštanju. Kdaj bodo gospodje v Ljubljani prisluhnili zahtevi sevniške l'ine po odpravi te črne točke? Bo moral še kdo umreti? (Foto: P P)
Z lovsko puško nad ženo58-letni S. V. skušal ustreliti 54-letno ženo, nato pa
še sebe - Ženina prisebnost preprečila tragedijo
S R O M L JE P R I B R E Ž I C A H - Bil je to rek , 18. aprila. P rijeten pom ladni dan se je za d ružino V. iz Srom elj zaključil drugače kot običajno. Kot je pri nas vse pogoste je , se je znava dogajala prava družinska d ra ma, ki pa se je k sreči končala b rez hujših posledic.
58-letni S. V. in njegova 54- letna žena M. V. sta bila popoldne dom a. O krog 19.05 je osum ljeni S. V. iz neznanega razloga vzel v roke lovsko puško znam ke P telinka, kal. 16, in se z njo napotil v dnevno sobo. Puško je naperil v ženo, ki je sedela na kavču, in ji rekel: “Sedaj pa g reva, najprej ti, potem pa še jaz!” Ž en a je vstala in zgrabila za pu škino cev te r jo p reu sm erila v levo. M oža je p riče la odrivati p ro ti h o d n ik u . M ed p re r iv a n jem je osum ljen i p ritisn il na sp ro ž ilec puške in izs tre ljen e šibre so zadele p arket v spalnici, razbile okensko šipo in p o šk o d o v a le p o d b o j v ra t. M ed s tre lja n je m je žen a še v ed n o držala puškino cev, ki se je m ed prerivanjem preklopila. O ško
dovanki je uspelo iz ležišča izvleči še nabo j, ki ni bil izs tre ljen. N ato je stekla iz hiše in p o klicala na pom oč. Prišla je po licija, ki ni im ela lahkega dela.
O sum ljeni S. V. se je nam reč po dejanju zaklenil v stanovanjsko hišo in se še le v ju tra n jih u ra h sam p re d a l p o lic is to m . Z o p e r n jega je b ilo o d re je n o policijsko p rid ržan je , s kazensko ovadbo pa je bil n a to p re dan krškem u tožilstvu.
Kako to, d a je S. V. sploh imel o rožje? Je član lovske d ružine in je zato posedoval več kosov o ro ž ja . Z a puško , s k a te ro je s tre lja l, je im el do v o ljen je za posest tro fe jn eg a oz. spom inskega orožja, izdano na U pravni e n o ti (U E ) B re ž ic e . V se orožje in strelivo so osum ljencu odvzeli, na U E pa bo podan tu d i p red log , da se m u orožje odvzam e. D a se je dogodek razp le te l b rez trag ičn ih posledic, g re g o to v o z as lu g a p o g u m n i ženi, ki je v res težki situaciji re agirala trezno in prisebno.
L. M.
R A Z S T A V A , V R E D N A O G LE D A - O tvoritev razstave o drogah muzealcev s Koroške (pred m ikrofonom Marjan Kos) je popestril naš priljubljeni kantavtor A di Smolar, k i s svojimi odličnimi besedili pesmi prav gotovo opravlja vzgojno poslanstvo med mladimi. Na sliki sta še Zdenko Picelj in na desni A lenka Ilovar. (Foto: L. M.)
Nevarnost z imenom drogeNe! razstava o drogah v Dolenjskem muzeju do 11. junija
- Vabljeni zlasti mladi in starši • Navdušil Adi Smolar
N O V O M E ST O - G lede na dejstvo , da je tud i p ri nas vse večja nevarnost drog, je pohvalna odločitev D olenjskega m uzeja, da je v goste povabila Koroški pokrajinski m uzej Slovenj G radec in njegovo uspešno razstavo Ne! razstava o drogah , s k a te ro so prepotovali že številne slovenske kraje. V petek , 21. ap rila , jo je v galeriji D o le n jskega m uzeja odp rla sek re ta rka za kulturo, socialne in zdravstvene zadeve M estn e občine Novo m esto A lenka Ilovar.
K ot je povedal ravnatelj m uzeja Zdenko Picelj, so se za razstavo, ki spada v razstavni p ro gram v počastitev 50-letnice njihove ustan o v e , o d ločili z lasti zaradi njene sporočilnosti, opozarjanja in aktualnosti. Avtorji razstave so jo nam reč razdelili na štiri dele oz. štiri v rste drog, s ka terim i se vsakodnevno za stru p lja m o : to b ak , ta b le te in kava, a lkohol te r m am ila. Prikazana je tako njihova učinkovitost kot posledice, nakazane pa so tudi poti ozdravljenja. PU Novo m esto je dodala statistični pregled drog na svojem obm oč
ju. Z lasti zadnjih p e t let se kaže o bču tno povečanje števila p re krškov v zvezi z m am ili. L eta 1994 so policisti na p rim er p rije li 17 to v rstn ih osum ljencev , lani pa kar 71. Kljub visoki stopnji ku ltu rnega in tehnološkega razv o ja se to re j p o ra b a d ro g n e n e h n o p o v eču je , s ta ro s tn a stopnja uživalcev pa zastrašujoče niža. Po drogah nam reč vse p o g o ste je segajo že o sn ovnošolci.
“ Z ato je razstava nam enjena predvsem staršem , da bodo pri svoji vzgoji znali opozarjati na nevarnost drog,” je m ed drugim o nam enu razstave dejal eden od njenih avtorjev M arjan Kos. O sta li dve sodelavk i sta Saša D ju ra - J e le n k o in V a le r ija G rabnar. Prav gotovo razstava Ne! razstava o drogah spodbudi k razm išljanju o p rob lem atiki vseh vrst drog, ki iz dneva v d an vse bolj p o seg a jo v našo družbo in življenje te r pom en ijo veliko nevarnost današnjega časa. Z a to si jo resn ično velja pogledati - v D olenjskem m uzeju bo to m ogoče do 11. junija.
L. M U R N
TRAKTORIST UMRLNOVO M ESTO - 18. a p r i
la se je na g radbišču nove obvoznice v Ločni zgodila ne s re č a , v k a te r i se j e h u d o p o škodoval M . G. iz L ju b ljane. N esreča se je zgodila, ko je vozil trak to r, na k a te rem sta b ila p rip e ta dva elek- t ro g e n e ra to r ja . Po tr a v n a tem klancu navzdol je t ra k to r začel d rse ti, na to pa se še p re v ra č a ti . M . G ., ki se je zdravil v bolnišnici, je kasneje poškodbam podlegel.
NI UPOŠTEVAL ZNAKAT R E B N JE - 20-letni I. P. z D vo
ra 24. ap rila v O brtn išk i ulici ni upošteval znaka Križišče s p re d n o stn o cesto in je zavijal v levo, tak ra t pa je po p re d n o stn i cesti p ripeljala 48-letna voznica oseb n e g a a v ta A . B. iz T re b n je g a . Prišlo je do trčen ja , pri ka te rem sta se hudo poškodovali so p o tn ici v avtu voznice.
ŠVICAR OSTAL BREZ AVTA
Č A T E Ž O B SA VI - 4 0 - le tn i Švicar R. G. je 23. aprila prenočil v M o te lu P e tro la Č a te ž . Ko je naslednje ju tro odhajal, je opazil, da mu je ponoči nekdo s park irišča u k rad el avto znam ke Škoda O ctavia, reg. št. A G 155965 (C H ), v reden okrog dva m ilijona to la rjev.
TUJEC BO TUDI V ZAPORU
N O V O M E ST O - Policisti so21. gprila zvečer v stanovanju na K andijski cesti prijeli 26-letnegaB. R . iz B iH , ki m u je bil izrečen ukrep “odstran itve tujca iz d ržav e” za obdob je od 12. feb ru arja letos do 17. februarja leta 2002. B. R. pa je dan prej ilegano p resto pil državno m ejo. Policisti so ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške, mu izrekli 80 tisoč to la rjev d e n a rn e kazn i, ke r pa je ni p la č a l, bo o sem dn i o d se d e l v zaporu.
O p o zo rila n iso za leg laFarmo prijavili Svetu Evrope
STIČNA - Regijsko društvo ekološkega gibanja (R D E G ) Ivančna G o ric a že v rsto le t o p o z a rja na onesnaževanje okolja, ki ga povzroča stiška farm a prašičev, ker pa so tako pri inšpekcijskih službah m inistrstva za oko lje in p ro sto r, na zdravstvenem in špek to ra tu in seveda tudi pri sam i farm i n a le te li na gluha ušesa, bodo sedaj po b e s e d a h p re d s e d n ik a d ru š tv a F ranca H eg lerja fa rm o prijavili Svetu Evrope in evropskim veterinarjem .
V društvu pravijo, da im ajo do volj zastrupljanja z gnojevko, ki jo tam kajšn ji k m etje razvaža jo po travnikih in njivah, saj onesnažuje podtaln ico . H egler pravi, da so v njej po opravljenih analizah zasledili čezm erno vsebnost am onijevega dušika in težkih kovin, ljudem p a je tu d i dovolj m očnega sm radu v okolici, zaradi ka terega im ajo m en d a p rob lem e z zdravjem . K er stiška farm a prašičev do 20. m arca ni začela ekološke sanacije farm e, so člani izvršilnega o d b ora R D E G na nedavni seji sklenili, d a bodo stiške fa rm arje p rijavili tako Svetu E vrope ko t ve te rinarskem u in šp ek to ra tu E vropske kom isije.
L. M.
BETONSKA KONSTRUKCIJA
NA DELAVCED O B R U Š K A VAS - 19.
ap rila je ob 12.45 prišlo na delovišču S trešnika v D obru- ški vasi do delovne nesreče. N enadom a se je z rušila b e tonska s trešn a konstrukcija m ontažne hale in padla na tri delavce in na tovorno vozilo, iz katerega je izstopal voznik, vendar ni bil poškodovan. M. S. je dobil lažjo te lesn o p o škodbo, B. Š. pa hudo. O ba so o d p e lja li v n o v o m ešk o bolnišnico.
1 1, 28. aprila 2000 DOLENJSKI LIST
Več kot 50 izdelkov po vročih cenah v novem katalogu Pomlad - poletje 2000:vrtno pohištvo in d ru ga o prem a , ko s iln ice , v rtno o ro d je ,
ko vč k i za o ro d je , izd e lk i za osebno nego, a k u s tik a , b a rv e , la k i in p ribo r.
Ponudba ve lja od 20. aprila do 20. maja 2000za izdelke v zalogi. Oglejte si jo tud i na w w w .m erku r.s i,
V PRODAJALNE NOVOTEHNEH0V0 MESTO: TRGOVSKI CENTER, o 0 6 8 37 1 8 4 4 0
Novotehna - Glavni trg, ® 0 6 8 3 2 3 0 8 0 GRADAC: Novotehna, 0 6 8 6 9 2 2 2KOSTANJEVICA NA KRKI: Novotehna, ® 0 6 0 8 8 7 4 6 8KRŠKO: Novotehna, « 0 6 0 8 21 2 1 8TREBNJE: Novotehna, t r 0 6 8 4 4 0 1 3
IN V MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE
Imate novo.
MERKURVeč kot 50 izdelkov
po vročih cenahD O L E N T S K E T O P I J C EVrtna garnitura, STEINER, S olaris
Miza in 4 stoli bele barve, 4 blazine v 5-ih različnih vzorcih, senčnik bež barve.
I^KRKKZDRAVILIŠČk
TUDI ŽIVLJENJE Z REVMO JE LAHKO PRIJETNO!
Za vse tiste, ki vas pestijo revmatična obolenja, smo pripravili poseben
6-DNEVNI PROGRAM ZDRAVLJENJA,ki vsebuje:
• pregled p r i zdravniku specialistu,• 3 zdravstvene terapije dnevno (skupaj 18 terapij),
• prosto kopanje v notranjih bazenih in• dve predavanji z zdravstveno vsebino.
VSE SKUPAJ ZA SAMO 14.800 SIT!Program bo potekal v naslednjih terminih:
3 .5 . - 9 .5 . in 2 9 .5 . - 3 .6 .Informacije in rezervacije: 068 39 19 400
Vsako sredo med 12. in 13. uro lahko pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 2230, kjer bo na vaša
vprašanja o revmi, osteoporozi in bolečinah v križu odgovarjal dr. Danilo Radoševič.
I E* KRKkZDRAVILIŠČK
tu r is tič n a a g e n c ija
KANDIJSKA 9, NOVO MESTO Tel.: 068/321-115
Tel. in faks: 068/342-136MERKURJEVE
P O S E B N A AKCIJA!M E R K U R
ALI POZNATE NAJLEPŠI OTOK V DALMACIJI?ZA NAS JE TO H V A R !
Da bi lažje prepričali tudi v a s , sm o s e o d loč ili za
PO SEB N O A K C IJO v poletnem terminu od 8 .7 . do 15 .7 .2000 z organiziranim
avtobusnim prevozom v m estu HVAR
Hotel A M F O R A - A kategorijesobe s pogledom na park 7 DNI-POL 32.200,00 SITsobe s pogledom na morsko stran 7 DNI-POL 38.600,00 SITHotel P H A R O S - B kategorijesobe s pogledom na park 7 DNI-POL 26.800,00 SITsobe s pogledom na morje 7 DNI-POL 32.200,00 SIT
AVTOBUSNI PREVOZ + TRAJEKT 7.800,00 SIT(otroci do 12. leta imajo 30% popusta na prevoz)
POPUSTI: otroci do 2. leta imajo brezplačno, od 2.-12. leta imajo 50% popusta na dodatnem ležišču in 30% na osnovnem ležišču.
DOPLAČILA: turistična pristojbina je 220 SIT/dan, otroci od 12.- 18. leta 110 SIT/dan.
KAPACITETE P O AKCIJSKI CENI S O OMEJENE, ZATO POHITITE S PRIJAVAMI!
P oklič ite nas, posla li vam bom o katalog!!!
.MiVttSOO'*'**"'
: r ^ r , — - *
• Ikumk*.M « ,'* 11"’’'®0'
, „**Um M* « '* 1*1
TELEVIZUA N O V O MESTO
3 . 0 M H Z
Novo številko izveste, če vtipkate:
Ce vas zanima nova številka v okviru om režne skupine, iz katere kličete, za 086 vtipkate le staro telefonsko številko,
Novo mesto (068) in Krško (0608) imata 07
Telekom^)Slovenije >\
Kakovost poznata. Tudi cana ja pravorjana!http://www.telekom.si
b sm m1 2 1 DOLENJSKI LIST
Št. 17 (2644), 28. aprila
nadgradnji analogne linije v ISDN priključek, bo Telekom Slovenije olajšal odloČitev.V tem času je cena rdečega paketa 44.910,00 SIT. cena m odrega paketa pa 53.910.00 SIT!Vse dodatne informacije o prodajnih mestih dobite v vseh Teletrgovinah in na brezplačni telefonski
» S O N
* \
/iniBROGPM
SVETOSNOVNE ŠOLE KOMANDANTA STANETA
Dragatuš 48
8343 DRAGATUŠ
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJAK a n d id a ti m o ra jo iz p o ln je v a ti p o g o je , ki jih d o lo č a Z a k o n o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS, 12 /96 ), ter' imeti pedagoške, organizacijske in d ru g e s p o s o b n o s ti z a u s p ešn o vodenje šole.Ravnatelj bo im enovan za 4 leta. Z ačetek m andata 1.9.2000.P rijave z d okazili o izpo ln jevan ju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom ZA RAZPIS R A V N A TE U A .Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku.
Z n a n im jetreba verjeti!
|l LIPA■J POHIŠTVOp R O T E K T
vsa obdobja življenjaTakšne izolacije še nisem občutil!(S lo b o d a n M ilo š e v ič )
Ž E L IT E SO D E LO V A T I S P R IZ N A N IM P O SL O V N IM P A R T N E R JE M NA P O D R O Č JU P R O IZ V O D N JE IN PRODAJE KUHINJSKEGA IN OSTALEGA POHIŠTVA?
LIPA A jdovšč ina, d .d ., je p rav i naslov za vse tis te , ki:• imate poslovni prostor, primeren za prodajo pohištva v
Novem mestu (zaželjeno v centru), velikosti od 100 do 200 m2,• želite prodajati izključno LIPIN proizvodni program,• ali pa nameravate samo oddati poslovni prostor v najem.
Svoje ponudbe s p riloženo d okum en tac ijo o poslovnem prostoru nam pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: LIPA Ajdovščina, d.d., Lokarjev drevored 1,5270 Ajdovščina, s pripisom “za razpis”. D okončno izbiro ponudnika bom o opravili na osnovi predhodnega ogleda poslovnih prostorov, ki ga bomo opravili v roku 15 dni po izteku roka za prijavo.
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja
in oseb, d.o.o,
Novo mestoSeidlova 5
tel.: 0 6 8 /3 2 5 - 3 2 5
faks: 0 6 8 /3 9 1 7 - 3 0 5SIPO R E XŠiponi d.d. Zagorje loke 64 1410 Zagorje, tel. 03 56 71122 YTONG
M I C R Az bogatejšo opremoSerijsko sedaj žedve zračni blazini inscrvo volan. £ ■ * •» -
od 1.395.000,00 sitAVTOSERVISLirvik .ivk*■.*»■ ■ ' **<!*>AVTO NOČUK %smi Igk'•\\ fOM RA»SGORK A V * J <-ev A 0ti. iti* I553 '21 AVlOMHtVMkA (ARI AN HranO. Mirtum 'AVTOM! HANIkA VIIMUM I M R *fc*N AVIDMEH AMkA ZJI.R1R. v> - v , M | M - AVTOHliA MUSKA MHMT.l mM « «6
NOSAN SERVIS K KI l ( u t Mil '31 1+3AVTOHI&A FERK tcfc*>n-Mij 22+ n t'NISSAN IIVALEC. P r e te k l i« -A>2 ' MG CENTER. Scivuož VI.in. 02 fC «5 «Kh PAS ADRIA ( r i j e ‘ . V trk-k«: 1*3 423 i5 *\» AVTO KI k 'knvikvLc K«oj»ce trk i < <n 733‘JK+ AVTOHllA KOS. RoU -m ricftm M 2 »
crn* vrija *a modri Ml( RA (on.lun 1.0 (1.)ftnibkMeni zastii/mtk ta NISSAN ADRLA d.o.o.. lju b i (trnatt»fSIttiCvm rSkumiji• a m o m s s•AVTOTRUNK I uM uua Jeftira. lekrfc+n <tfi|. Ih K*• AVTOSERVIS P i l ( M tkm lA . u Jeliut <*l 16 2 ' P*>
Pivo Zlatorog,Pivovarna Laško, 0.5 IPonudba velja do
6. maja za izdelke v zalogi v ŽIVILA
t H ipermerketu W§ Brežice.
M ešano m eso za žar,Kraljeve mesnine, 1 kg
Pralni prašek,Persil - Green power,3.6 kg
Pomarančni nektar, DanDana, 1 I
cene na dnuSt. 17 (2644), 28. aprila : DOLENJSKI LIST 13
i.
BELA KRAJINA VODIV 19. kolu centralne skupine 3.
slovenske nogom etne je črnom aljska B ela k ra jin a v g o steh s 4:1 premagala Belinko in se prebila na prvo m esto prvenstvene lestvice, Kolpa iz Podzemlja pa je doma z 1:2 izgubila z ABC Taborom. Bela krajina na lestvici vodi s točko prednosti pred drugouvrščenim Viatorjem ter 12 točkami pred tretjeuvrščeno Belinko.
APRILA MESOJEDEC NAJBOLJŠI
SEVNICA - Na aprilskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba M ilan M ajcen je nastop ilo 19 šahistov. Zm agal te Z vonko M esojedec, drugi je bil Andrej Grilc in tretji Martin Povše. Mesojedec vodi tudi v skupnem vrstnem redu.
Krčana izkoristila domačo progoKrška speedwayista Izak Šantej in Gerhard Lekše na domači stezi oba v finalu A
50. dirke za državno prvenstvo - Matej Ferjan je bil tudi tokrat neprem agljiv
KRŠKO - Slovenski in hrvaški speedw ayjisti k ljub praznikom niso počivali. Na velikonočno nedeljo so v Krškem opravili jubilejno 50. dirko za državno prvenstvo Slovenije, domače dirkališče pa sta tokrat dobro izkoristila najboljša krška dirkača Izak Šantej, ki je na četrti dirki sezone zao sta l le za neprem agljiv im L jub ljančanom M atejem Ferjanom , in nekdanji državni prvak G erhard Lekše, ki je na dosedanjih 50 dirkah za državno prvenstvo manjkal le dvakrat in je med slovenskimi spcedwayji- sti rekorder po številu nastopov, obenem pa je med vsemi tekmeci tudi najstarejši.
Matej Ferjan, ki ga na štirih dirkah letošnjega državnega prvenstva ni premagal nihče, z največjim možnim številom točk premočno vodi tudi v skupnem vrstnem redu državnega prvenstva, Krčan Izak Šantej pa seje z odličnim nastopom na domačem dirkališču na drugem mestu skupnega vrstnega reda izenačil z Ljubljančanom Tomažem Šušteršičem in si lahko obeta , da bo že če trto leto zapored drugi tudi na koncu sezone. Pred letošnjo sezono sta imela Šantej in Ferjan enako število zmag na dirkah za državno prvenstvo, zdaj pa je Ferjan s skupno desetimi zmagami tudi najuspešnejši med vsemi slovenskimi vozniki.
Krški veteran G erhard Lekše, ki letos že drugo leto zapored tekmuje
S P E E D W A Y N A V E L IK O N E D E L J O - K lju b od cerkve in države zapovedanemu prazniku se je na veliko nedeljo na tribunah krškega Štadiona M atije Gubca zbralo več ko t tisoč ljubiteljev v Krškem zelo priljubljenega speedwaya in domači tekmovalci j ih niso razočarali, ka r še posebej velja za člana A M D K rško Izaka Šanteja (na sliki), k i je v fin a lu A spustil predse le trikratnega državnega prvaka M ateja Ferjana. (Foto: I. V.)
za Lendavo, se je tokrat prvič letos veselil nastopa v finalu A, kjer je dobro začel in se po štartu prebil na tretje mesto, za Ferjanom in Šante- jem, žal pa gaje bojeviti Hrvat Z latko Krznarič prehitel in ga s tem zrinil s stopničk za zmagovalce, z novimi točkami pa sc je Lekše v skupnem vrstnem redu prebil na peto nfesto. Med domačimi vozniki sta svojo nalogo dobro opravila tudi novinca Janez Ž ibert in Primož Klenovšek, ki sta nastopila v finalu C.
Thdi tokrat ni šlo brez padcev, že v tretji vožnji je varnostno ogrado zadel Ljubljančan Jernej Kolenko, za njim pa je padel tudi mladi Miha
ŽUŽEMBERČANI V SOBOTO Z RUSKIM
SUPERLIGAŠEMŽU ŽEM B ER K - Na pripravah v
zdravilišču Dolenjske Toplice se ta čas mudijo odbojkarji moskovskega prvoligaša Lužniki, ki je v ruski su- perligi letos kot novinec zasedel sedm o m esto . R uski o d b o jk arji bodo ta čas izkoristili tudi za prijateljsko tekm o z bivšim prvoligašem iz Žužem berka. M ednarodna tekm a bo v Žužem berku v soboto ob 20. uri.
PARTIZAN PREMAGAL PODZEMELJČANE
SEM IČ - V soboto, 22. aprila, so belokranjski nogom etaši odigrali prvo kolo belokranjske lige v malem nogom etu. Izidi: G rafika Bucik : Pekarna Črnomelj 6:2, Dragovanja vas : Klub belokranjskih študentov 2:2, Kučar : K rokar 1:0, G riblje : Mithaveum 5:3, Partizan Črnomelj : Podzemelj 3:2, Orel - Gopi : Štor tran s 4:0. Liga bo razd e ljen a na pomladanski in jesenski del, vse tekme pa bodo sodili Dušan Zirojevič, Anto Dukič in Rudi Pidija.
Zdaj z Unionom Olimpijo za finaleKošarkarji Krke Telekoma po rednem delu prvenstva na tretjem mestu - V zadnjem kolu doma ugnali Slovana - V polfinalu Novomeščani z Olimpijo, ki je doma izgubila z Laškim
NOVO MESTO - Srečanje zadnjega kola drugega dela prvenstva v ligi Kolinska med Krko Telekomom in Slovanom ni odločalo o ničemer, saj sta imeli obe moštvi zagotovljeni tretje oziroma četrto mesto in s tem nastop v polfinalu. Temu primeren je bil prejšnjo sredo tudi obisk gledalcev v športni dvorani Marof, kjer se je na tribuni zbrala le peščica privržencev košarke, večina pa že nestrpno čaka na sobotno drugo polfinalno tekmo med Krko Telekomom in Unionom O lim pijo . L ju b ljan čan i zak ljučne boje prvič začenjajo z drugega mesta po rednem delu prvenstva, v katerem so s Pivovarno Laško izgubili obe tekmi v Laškem in v zadnjem kolu še odločilno srečanje v Ljubljani.
Da sredina tekm a za nobeno od moštev ni bila odločilnega pomena, je bilo čutiti tudi na igrišču. Gostje s Kodeljevega so se dobro upirali favoriziranim Novomeščanom in vodili večji del srečanja. Domači košarkarji, med katerim i je po povratku iz A m erike spet igral kapetan Matjaž Smodiš, so resneje poprijeli šele sredi drugega polčasa in v 31. minuti povedli s 55:49 in kasneje z 62:54, kar je bilo dovolj za zmago.
Redni del prvenstva je tako končan, že sinoči pa so najboljša štiri moštva igrala prve tekme polfinala končnice prvenstva. Krka Telekom, ki je v rednem delu prvenstva po pričakovanju zasedla tretje mesto, se za vstop v finale nekoliko p re senetljivo meri z Unionom Olimpijo. V novomeškem klubu so si pred sezono za cilj zadali drugo mesto v državi, ki pa bo težko dosegljivo, saj si bo precej bogatejše ljubljansko
Atleti začeli poletno sezonoNajveč zmag na otvoritvenem mitingu v Ljubljani atletom Krke Telekoma - Sevničani zmagujejo na daljših progah
Atleti so poletno sezono tekm ovanj na odprtem začeli v Ljubljani na m itingu kluba ŽAK-MASS, na katerem so uspešno nastopili tudi tekmovalci naših atletskih klubov. Med starejšimi mladinci je v teku na 1500 m s časom 4:08,93 zmagal Peter Kužnik, drugi pa je bil njegov k lubsk i ko leg a M atjaž B erus (4:10,76). V metu kopja je bil s 45,06 m dolgim metom najboljši Primož Jeralič (Krka Telekom). Med mlajšimi mladinci se je v teku na 600 m z zmago in časom 1:22,46 izkazal Sevničan Borut Veber.
Med članicami je v teku na 100 m s časom 13,49 zmago slavila Jasmina Salopek (Krka Telekom), Sevničanka Tjaša Hribar pa je bila s časom 14,56 peta. V teku na 1500 m je b ila Sevničanka A lenka R adej s časom 5:14,73 druga. Pri m lajših mladinkah je Brežičanka Budnova s p reskočen im i 163 cm zm agala v skoku v višino, Bučarjeva iz Šen t
jerneja pa je s časom 1:40,83 zmagala v teku na 600 m med pionirkami.
Tekači na dolge proge so na odprtem tekmovali tudi pozimi in s svojimi tekmovanji le nadaljujejo. Sevničani so se v soboto udeležili Molni- škega teka v Zadvoru pri Ljubljani. Med dečki do 15. leta je na 2000 m dolgi progi Mario Droždan zmagal, Simon Vilčnik je bil drugi in Lucijan Sinkovič četrti. Med deklicami do 9. leta je na 500 m dolgi progi A na S o tošek zm ag ala , R om ana Zupančič pa je osvojila drugo mesto, medtem ko je pri enako starih dečkih zmagal Miha Košmerl.
V Č ateških toplicah je isti dan potekal šesti m araton Term Čatež. Med člani je na 10 km dolgi progi zmagal Sevničan R obert Grojzdek, na 3000 m dolgi progi pa njegov klubski tovariš G reg o r V odenik, m edtem ko je bil M arko Virtič d rugi. Med članicami je na 3 km zmagala Branka Virtič.
r
Q ŠKOFIEK
moštvo na vse kriplje prizadevalo, da še desetič zapored osvoji naslov državnih prvakov, ki jim edini zagotavlja nastop v evroligi. N ovom eščani, ki s porazom nimajo kaj izgubiti, bodo poskušali izkoristiti živčnost moštva Zmaga Sagadina, ki pa je nastopov na težkih odločilnih tekmah vajeno in ga bo zelo težko p resenetiti. Prvo tekm o v Ljubljani sta Krka Telekom in Union Olimpija odigrala že sinoči, v soboto pa se b o sta v N ovem m estu za fin ale pom erila drugič.
I. V.
MED UPOKOJENCI V SEVNICI ZMAGA
HRASTNIČANOVSEVNICA - Na področnem ša
hovskem prvenstvu upokojencev Posavja in Zasavja, ki sta ga v četrtek, 20. aprila, pripravila društvo upokojencev Sevnica in sevniški šahovski k lub M ilan M ajcen , je zm agal H ra s tn ik , d ru g o je b ilo Krško in tretja Sevnica. Največ točk za svojo ek ip o sta zb ra la F ranc Derstvenšek (Sevnica) in Blaž Pro- sečki (Hrastnik). (J. B.)
NOGOMETAŠICE IZ MARIBORA
NEPREMAGANEN O V O M ESTO - Na če trtem
tu rn irju za prvenstvo Slovenije v ženskem noom etu v M ariboru sta ek ip i novom eškega R ad ia K rka ostali neporaženi. D ekleta do 14. leta so z 1:0 premagale Krško, z 1:0 Ilirijo, z 1:0 Senožeti, s 3:0 Jarše, s 3:0 M akole in igrale 1:1 s Phoeni- xom ter si tako že kolo pred koncem zagotovile naslov državnih prvakinj. Ekipa do 18. leta je z 1:0 premagala Krško, z 2:0 Senožeti, s 3:0 Jarše, s 3:0 Ilirijo in z 1:0 prvouvrščeni Maribor. V skupini do 18. leta vodi M aribor, Radio Krka je drugi in Krško tretje. Članska ekipa Radia Krka se bo v nedeljo, 30. aprila, ob 16. uri pomerila z Mariborom.
Gerhard Lekše
Ježek. Sodniki so Kolenka diskvalificirali in vožnjo ponovili s trem i dirkači, a neizkušeni Ježek tudi tokrat ni imel sreče, saj je skoraj na istem m estu kot prej K olenko, še enkrat padel in na stezo je m oral zapelja ti rešilec, na srečo pa p o škodba ni b ila tak o huda , da se Ježek ne bi še pred koncem dirke vrnil na Štadion Matije Gubca.
ELAN SE NAPREJ OSTAJA NEPORAŽEN
NOVO M ESTO - N ogom etaši novomeškega Elana letos na uradnih tekmah še ne poznajo poraza. V 22. kolu so v Šentjurju po golu Gorazda Plevnika v 13. minuti srečanja vodili vse do zadnjih minut, ko so domačini tik pred istekom drugega polčasa najprej v 89. minuti izenačili, malo kasneje pa bi si priigrali celo zmago, če ne bi žoge s same golove črte v pravem trenutku zbil Matjaž Sever. Novomeščani so s 45 točkami tudi po tem kolu na tretjem mestu prvenstvene lestvice, v 23. kolu pa se bodo danes doma pomerili z osmouvršče- nimi Živili Triglavom.
RIBNIČANI PLAVALI V CELJU
R IB N IC A - Na velikonočnem plavalnem mitingu v Celju je nastopilo 370 plavalcev iz 17 klubov, med njimi tudi devet plavalcev Ribnice, ki so se sicer uvrstili v drugo polovico uvrščenih, kar pa je razumljivo, saj plavalni klub v Ribnici obstaja šele dobro leto. (M. G.)
TOPLIŠKI BAZEN ŽE DOLGO POLN
DOLENJSKE TOPLICE - Olimpijski plavalni bazen v Dolenjskih Toplicah je odprt že skoraj mesec dni, saj se v njem na poletno sezono pripravljajo številni plavalci slovenskih klubov in del državne reprezentance Rusije. 1. maja bodo bazen, ki je zdaj vsak dan zaseden z vrhunskimi športniki, prvič preizkusili tudi drugi obiskovalci. Maja bo bazen odprt od 9. do 19. ure.
SPEEDWAY4. d irka za državno prvenstvo, Krško - finale A: I. Matej Ferjan (AMTK Ljubljana), 2. Izak Šantej (A M D Krško), 3. 3. Z latko K rznarič (Prelog, H rvaška), 4. Gerhard Lekše (Lendava); finale B: 1. Tomaž Šušteršič (AMTK L jub ljana), 2. Je rn e j K olenko (A M TK L jubljana), 3. Sim one Tereziani (Italija), 4. Matej Žagar (AM TK Ljubljana); finale C: 1. Jože Koren (Lendava), 2. Janez Ž ibert (Krško), 3. Željko Feher (Hrvaška), 4. Primož Klenovšek (K ršk o ); fin a le D: 1. Prim ož L egan (A M T K L ju b ljan a ), 2. D am ir Č o n k aš (H rv a šk a ), 3. M arko Vlah (H rvaška). Skupni vrstni red za državno prvenstvo:1. Ferjan 80, 2. Šantej 64 in Šušteršič 64,4. Kolenko 52,5. Lekše 51 itd.;
KOŠARKA Liga Kolinska, 10., zadpje kolo 2. dela, skupina za prvaka - KRKA T E L E K O M : SLOVAN 79:71 (37 :38); K R K A T E L E K O M : Dražovič, Jevtovič 2, Petrov 12 (3:4), Smodiš 14 (6;6 ), G rum 6 (2:2), Drobnjak 18 (1:2), Ščekič 4 (0:2), Nakič 23 (4:4). SLOVAN: Novak 8, Lakovič 14 (3:4), Žakelj 3 (1:2), Djurkovič 9 (1:2), Kovač 2 (2:2), Pavič 6 , Boisa 11 (5:6), M aravič 11 (2 :4 ), C kitašvili 7 (5:7).Prosti meti: Krka Telekom 15:19, Slovan 19:26.M et za tri točke: Krka Telekom 6:22 (Nakič 3, Drobnjak 1, Smodiš 1, Petrov 1), Slovan 8:18 (La
kovič 3, Novak 2, Boisa 2, M aravič 1). O sebne napake: Krka Telekom 26, Slovan 22.OSTALA IZIDA: Triglav : Savinjski Hopsi 64:67 (26:31), Union O lim pija: Pivovarna Laško 72:77- (35:44).LESTVICI - za prvaka:1. Pivovarna Laško 32 30 2 2845:2345 622. Union O lim pija 32 28 4 2780:2023 603. Krka Telekom 32 22 10 2535:2310 544. Slovan 32 15 17 2343:2371 475. Savinjski Hopsi 32 14 18 2501:2563 466. THglav za obstanek:7. Zagorje8. K raški zidar9. Loka kava10.Rogla Atras11. Helios
12./.M M aribor
32 13 19 2329:2532 45
32 17 15 2323:2471 4932 12 20 2391:2458 4432 12 20 2324:2476 4432 11 21 2369:2525 4332 I I 21 2466:2692 4332 7 25 2265:2694 39
M OTOKROS3. d irka za državno prvenstvo, Osek, razred do 125 ccm: 1. M arko Jaušovec (MK Fortuna Trebn je) 35 (15 + 20), 2. S ebastjan Kern (Petrol) 34 (17+17), 3. Jaka Može (MK Mel Novo mesto) 29 (20+9) itd.; do 85 ccm: 1. Samo K urnik (A M D M o to tu ris t) 40 (20+ 20), 2. M iha Barle (AM D Šentvid pri Stični) 32 (15 + 17), 3. David Šauperl (M TK R adenci) 32, 4. D am jan Sm rekar (AM D Šentvid pri S tični) 24, 5. U roš Pernuš (MK Fortuna Trebnje) 23. Skupni vrstni red, 125 ccm (dve d irk i) - 1. Kern 74, 2. Jaušovec 67,3. Može 61,4. Sitar 50; 85 ccm (tri dirke) -1 . Kurnik 120,2. Koritnik 81, 3. Šauperl 75... 5. Barle 57 itd.
USPEŠNI K O ŠA R K AR JI - D ekleta in fa n tje s črnomaljske osnovne šole M irana Jarca že četrto leto tekmujejo v šolski košarkarski ligi. Letos so bili med ekipam i iz Bele krajine, D olenjske in Posavja brez poraza ter se uvrstili na tekmovanje med 32 najboljših slovenskih ekip. Pretekli teden so osvojili v ljubljanski hali Tivoli 4. mesto v državi, kar je za njih izjemen uspeh, saj kaj takega v Beli krajini ni uspelo še nikomur. Zanim ivo je, da je bil na zaključni prireditvi med mentorji in ravnatelji sodelujočih šol za strokovno potovanje v ZD A izžreban prav ravnatelj osnovne šole Mirana Jarca Boris Mužar, k i mu bo stroške krit Zavod za šolsko košarkarsko ligo. Z njim bo odšel tudi m entor M ilan Kordič, k i pa so mu denar za potovanje zagotovili občina Črnomelj, Ambiens, d.o.o., iz Črnomlja, košarkarski klub Č rnom elj in osnovna šola M irana Jarca. Na fotografiji: uspešni mladi črnomaljski košarkarji z mentorjem M ilanom Kordičem. (Foto: M. B.-J.)
v
Andrej Čuden peti na MadžarskemMotokrosist krškega Fun športa uspešno nastopil na kvalifikacijski tekmi za evropsko
prvenstvo ■ Jaušovec, Može, Rovan in Salobir na zmagovalnih stopničkah v Oseku
M otokrosist krškega Fun šport oziroma Bence MX team a Andrej Čuden je v nedeljo po težavah, ki j ih je imel na prvi d irk i na progi v Oseku, uspešneje nastopil na drugi kvalifikacijski dirki za evropsko prvenstvo v odprtem razredu. Na težki progi v Piliscsevu na M adžarskem se je v prvi vožnji po slabšem šta rtu z dvajsetega mesta prebil na enajsto, v drugi pa je osvojil odlično peto mesto in je bil tako najbolje uvrščeni Slovenec.
Andrej Čuden je v skupnem vrst- prvenstvo povzpel na trinajsto me-nem redu dirke zasedel šesto mesto in se je z novim i 16 točkam i na lestvici kvalifikacij za ev ropsko
N ik Rovan
sto in se zdaj lahko nadeja nastopa v finalu evropskega prvenstva.
Na tretji dirki za državno prvenstvo v m otokrosu, ki so jo pripravili na velikonočni ponedeljek v Oseku pri Lenartu, so dolenjski, posavski in belokranjski motokrosisti nastopili uspešno. Jaka Može (MK MEL Novo mesto) je v prvi vožnji razreda do 125 ccm zmagal s precejšnjo prednostjo, v drugi vožnji pa je ostal brez zavore, najprej hotel odstopiti, potem pa je dirko nadaljeval in jo končal na sedmem mestu. S tem je osvojil 29 točk in skupno tretje mesto. Vodilni v skupnem vrstnem redu Sebastijan Kern je bil obakrat drugi in je tud i v Seštevku obeh voženj zasedel drugo mesto, s tretjim m estom v prvem n astopu in zm ago v drugi vožnji pa je prvo m esto tok rat osvojil član treban jskega m otokluba Fortuna M arko Jaušovec. Po poškodbi se je na tekmovanja uspešno vrnil Primož Jaz- bar (A M D B režice), ki je tok rat
osvojil osmo mesto, fortunovec Sebastijan E der pa je bil deseti. Član Fortune Uroš j e r n u š je bil s petim mestom najuspešnejši med tekm ovalci z našega konca kategoriji do 85 ccm, Dejan Ogulin (Nix Semič), ki je v višji razred prestopil letos, pa je zasedel zanj dobro šesto mesto.
K rčan N ik R ovan (F un šp o rt Bence MX team ) je med podm ladkom v razredu 85 ccm zamudil lepo p riložnost za zm ago, ki se mu je ponudila v drugi vožnji po odstopu doslej še neprem aganega Matevža Irta. V v boju za zmago je med prehitevanjem padel, tako da se je z drugim a m estom a v obeh vožnjah moral zadovoljiti z drugim mestom tudi v skupnem seštevku dirke, za zmagovalcem pa je zaostal samo za eno točko. Bolj zadovoljen pa je bil njegov klubski kolega Tomaž Salobir, ki je osvojil tretje mesto in letos prvič stopil na zmagovalne stopničke, Denis Dolinšek je osvojil sedmo mesto, D om en Janc, ki prav tako vozi za krški Fun šport, pa je je bil osmi. Med najmlajšimi motokrosisti v razredu do 65 ccm je bil Jure Fortuna (Fortuna MK Trebnje) tretji. Nik R ovan je po treh d irk ah za državno prvenstvo v skupnem vrstnem redu še naprej drugi.
14! DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila —
Na turnirju v Ameriki si spoznal Precej kandidatov za letošnji nabor *a severnoam eriško poklicno košarkarsko ligo NBA ligo. Večina košarkarjev je b ila s ta re jš ih od *ebe. Si se kljub temu lahko enako- Vredno kosal z njimi?
Na turnirju je nastopilo 40 kandidatov za nabor. Med njimi ni bilo le Pct ali šest najboljših, ki so si že zagotovili najvišja m esta na naboru.
sem kar malo presenečen, ko se V|del, kako enakovredno sem lahko '8ral z Američani, ki so bili dve do lri leta starejši od mene.
No te motila drugačna pravila in (lr»gačni kriteriji sojenja?
Na tem turnirju niso upoštevali Pravila NBA, am pak so sodili po Pravilih univerzitetne košarke, ki so
°tj podobna našim, tako da s tem n,seni imel težav.
Kako so te Američani sprejeli kot rahlega Evropejca?P Zdi se mi, da sem bil sploh prvi Evropejec, ki je kdaj koli nastopil na akeni turnirju. Malo so bili začude-
ni’ saj jim ni bilo jasno, kako sem sem sploh prišel mednje. Sprejeli so trte precej zadržano, češ kaj pa ta 2daj dela tukaj. Ko se je stvar začela ?afes, so videli, da kar nekaj znam, ■n sp me sprejeli.
t e bi se z na jboljšimi ameriškimi študenti prim erjal po telesni moči,
"šarkarsk i tehniki in taktičnem *nanju , v čem zaosta jaš in v čem tntaš prednost pred njimi?
Rekel bi, da se razlikujemo predvsem po telesnih sposobnostih. Ne ohko v moči kot v eksplozivnosti. V .te r ik i igrajo hitrejšo in bolj agre
sivno košarko kot v Evropi pa tudi tttei so že po naravi bolj eksploziv-
ni- V tehničnem in taktičnem znanju Prav nič ne zao sta jam za njim i. 'Ameriška košarka ni nikakršen bav-
av. Ne vedo nič takšnega, česar ne ”* vedeli tu.
Kaj pomeni tvoj nastop na tem urnirju? Kdo bo odločil o tem, ali
*e letos na naboru ali pa boš še čakal?
O tem bom odločal predvsem jaz oztroma moj agent. Za dokončno odločitev je še prezgodaj. Treba je Počakati na odziv m enedžerjev in s*cavtov (izvidnikov, op. p.).
Časa je še dovolj.. časa je še precej. Nabor bo konec Junija oziroma v začetku julija. Sicer Pa ruoj nastop na turnirju pomeni veliko promocijo. Glede na starost
1 šel na nabor lahko šele naslednje et°. To je dobro, saj imam v prime-u. če bi ugotovili, da še nisem do- olj dober, da bi bil v naboru izbran prvem krogu, še dovolj časa, da se
Pravočasno umaknem in z naborom e Počakam.
t ,Kai 'u l" zdaj zate najbolje, iti akoj v NBA, o s ta ti do odhoda v "A v K rki a li od iti v enega od
|.v̂'jUPskih klubov, ki nastopa v evro-
Vse je odvisno od nabora. Košar- a v Ameriki ni več šport, gre za čisti
Posel. Cc si na n ab o ru izb ran v Prvem krogu, lahko skleneš pogod-
o za dober denar, kar ti obenem ugotavlja tudi dovolj minut na igri
ci V!?aj t0, v Prv‘ sezon ' obls priložnost za igro. Če te iz
berejo v drugem krogu, skleneš pogodbo za minimalno plačo, v moštvu si tretja ali četrta rezerva in skoraj ne prideš na igrišče. Če prideš v moštvo kot najboljši novinec in je klub zate plačal več kot za druge, bo trener pozornejši do tebe in te ne bo držal na klopi.
M arko Milič je bil zvezda evropske košarke, a se je očitno prehitro odločil za NBA, medtem ko je Raši Nesteroviču uspelo in zdaj igra na skoraj vseh tekmah...
Seveda, tudi pri njima je odločal nabor. M arko je bil izbran šele v drugem krogu kot 34. igralec, kar mu je zagotavljalo samo minimalno plačo, medtem ko je bil Rašo izbran v prvem krogu kot 17, kar košarkarju prinese že lep denar. Poleg tega v njegovem moštvu na mestu centra ni bilo konkurence in je že takoj na začetku lahko igral, kar je tudi dobro izkoristil, in zdaj stalno igra.
Si se z M arkom M iličem kaj pogovarjal o njegovih izkušnjah v NBA?
Kadar se vidimo na pripravah ali tekm ah rep rezen tan ce , se pogovarjamo o tem, kako je v Ameriki, kako te testirajo, kako tam treniraš.
Kaj ti je svetoval?Rekel je, da NBA ni noben bav
bav, da se ne smeš ustrašiti, ne smeš sc predati, ne smeš pokazati, da si utrujen. Ne smeš biti ranljiv, iti moraš do konca. Zanje je zelo pom em bno, če se boriš, če si pripravljen vreči se za vsako žogo. Potem pride tudi ostalo.
Je zate nadaljevanje košarkarske kariere v NBA edina možnost ali pa bi rad igral tudi v evropski profesionalni ligi, o kateri se čedalje več govori?
NBA ni moj edini cilj. Uspeh v NBA so seveda sanje, največ, kar si košarkar lahko želi, to je vrhunec, najvišja stopnica v karieri košarkarja. Jasno, da se želim v NBA preizkusiti tudi jaz. Da uspeš v NBA, moraš iti tja mlad. Le mlad košarkar se lahko prilagodi njihovemu sistemu, saj igrajo precej več tekem. Jasno pa je, si ne želim v NBA ali pa nič. Pripravljen sem osta ti tudi v Evropi. Naslednjo sezono si želim igrati nekje v E vropi, sprem eniti okolje. Če to ne bo možno, bom še eno leto ostal v Novem mestu.
Zelo pomembno vlogo v razvoju k o ša rk arja im ajo tren erji. K akšnega trenerja si želiš imeti?
To je težko reči. Mora biti dosleden človek, dobro se mora spoznati na košarko. Potreboval bi nekoga, ki bi delal z m ano posebej, če to ni glavni trener, bi moral biti to njegov pomočnik. Tb imam še veliko rezerve, p redvsem v igri na zunan jih položajih, tehniki vodenja žoge in podobno.
Se ti zdi, da si v zadnjih letih premalo naredil na individualie tehniki?
Verjetno, vsaj ne toliko, kot bi si želel jaz. Ne m orem reči, da sem nazadoval ali da sem nekaj let stal na istem mestu. Je pa očitno, da je bil moj napredek manjši, kot bi si želel.
D irektor Uniona Olimpije Rado Lorbek je v in te rv ju ju v M ladini
^EM p a č HRUST, pravi M atjaž Sm odiš in to v obrambi okušajo tudi ig- r°E i nasprotnih moštev. (Foto: I. V.)
St. 17 (2644), 28. aprila
M atjaž Smodiš
zate dejal, da si se odločil napačno, ker pri 18 letih nisi šel v Olimpijo, k je r naj hi po njegovem iz tebe naredili igralcu, kakršen je Barklcv, ki lahko igra trojko, štirico in peti- co, torej od položaja krila do centra. M eni, da v tem času telesno nisi dovolj napredoval in da si za igro na zunanjih položajih prepočasen, kot center pa da za vrhunske ekipe nisi zanimiv. Kaj meniš o tej trditvi, ne glede na to, čigava je?
Uf. Kaj naj rečem? Če bi pri 18 letih ali še celo prej padel v program nekega evropskega moštva, kot sta, recimo, Union Olimpija in zagrebška Cibona, ki sta blizu, ali pa italijanski Teamsystem, bi v tem času razvil sposobnosti, da bi lahko igral na več položajih. Kar se tiče moje igre na zunanjih položajih, sem že prej priznal, da mi tukaj še manjka. Če bi to razvil, bi bil veliko zanimivejši tudi za vrhunska evropska moštva, ne le za NBA. Za petico (centra, op. p.) sem sicer premajhen, a to vlogo odigram povsem korektno, ker sem dovolj močan, zaradi svoje postave. Sem pač hrust, povedano po domače. Z Lorbekom bi se deloma strinjal, povsem pa ne.
Kaj bi pomenilo, če bi imela Krka dobrega pravega centra, kakršen je bil Š tern , ki pa je m oral še pred začetkom sezone oditi? V tem p rimeru bi več igral na položaju krila.
Seveda. Ni nujno, da bi m oral ostati prav Štern. Dovolj bi bilo, če bi imeli v moštvu klasičnega centra, ki bi pod košem pobiral “odpadke”, ki bi se pod košem prerival z ostalimi centri in bi znal dati koš. Tako bi m orala nasprotna moštva posebej paziti nanj in bi jaz imel več prostora, večkrat bi ostal sam ali pa bi si met izboril z igro ena na ena.
V lanski in še na začetku prejšnje sezone si bolj pogosto ig ra l na položaju krilu ali krilnega centra, zdaj pa se vse bolj pomikaš pod koš.
To je posledica sestave in potreb m oštva. Im am o kar nekaj dobrih krilnih igralcev: Ivo Nakič, Dejan Jevtovič, iz Kranja je prišel Dragiša Drobnjak. Da bi še jaz igral na krilu, bi bil nesmisel, saj po drugi strani nimamo centrov.
Za tvoj napredek pa bi bilo bo|je, če bi igral na krilu?
Seveda bi bilo, a na žalost letos to ni šib.
Zgodaj si si ustvaril družino in življenje se ti je s tem precej spremenilo. Kako to vpliva nate?
To je bila ena najboljših potez, kar sem jih naredil. Dokler si sam ozirom a dokler nimaš družine, ti gredo po glavi razne neum nosti, privoščiš si lahko tudi kakšno neresnost. Ko pa so v hiši še ena lačna usta več, postaneš odgovoren. Moj “nasm ejanko” me je prisilil, da sem sc zresnil. Vse skupaj doživljam kot nekaj zelo lepega. Zelo sem vesel, da je tako.
Kaj pa, če boš še igrati v tujino, bo šla družina s tabo?
Seveda!Andreja je bila športnica, atle ti
nja. Te zaradi taga lažje razume?Kar sc tega tiče, ima pri njej vso
podporo. Razume, da moram dvakrat na dan poTekaj ur z doma, na trening.
Kdo pri vas doma skrbi za prehrano?
Za mojo prehrano skrbijo v hotelu Krka,, včasih gre z m ano tudi Andreja.
Je tvoja prehrana kaj posebnega, je obilnejše kot pri navadnih lju deh?
Mislim, da ne. Pred leti sem jedel več kot zdaj, ko vidim, da je dovolj, če pojem toliko kot navadni ljudje.
Moraš na kaj posebej paziti? Prav posebej mi ni treba paziti.
Jem vse, kot pravi kmečki pob. Zadnje čase le malo bolj pazim, da ne jem preveč m aščob in svinjine, a med prazniki si bom vseeno privoščil.
Kaj pa prehram beni dodatki?Samo energetski napitki.Kaj pa vitamini?
Ja, tudi vitam ini in k reatin za mišice.
Kdo ti predpisuje, kaj moraš je mati?
Pri tem smo v klubu v prvem delu sezone sodelovali z dr. Miličem in Boštjanom in Slavkom Vidmarjem, oziroma njunim podjetjem BV&S, ki pri nas zastopa firmo Capitol Fit- ness. Zdaj, ko gre sezona proti koncu, tega ni več. Ne vem zakaj, se mi zdi, da ni denarja.
Ti kdo svetuje pri treningu moči, hitrosti in eksplozivnosti?
Nimam posebnega svetovalca.Ga pogrešaš?Seveda. Pogrešal bi lahko precej
stvari. Letos je bilo vse skupaj korektno urejeno. Pomočnik trenerja Ante Perica je skrbel za vadbo v fitnesu.
Koliko poleg košarkarsk ih tre ningov vadiš še v fitnesu?
Zadnja dva m eseca, ko sem se pripravljal za izlet v Ameriko, sem v fitnesu delal kar precej, m orda celo malo preveč za ta del sezone. Za telesno moč se intenzivneje dela predvsem pred sezono.
Nekdaj si tren ira l a tle tiko , su vanje krogle, kjer si bil celo slovenski prvak. Tam si si n ab ra l tudi nekaj izkušepj in znanja.
To mi še vedno pom aga. Tudi skozi šolo teka sem šel in se naučil, kako se dvigajo uteži. V seeno je dobro im eti nekoga zraven, da ti pomaga.
Si kdaj razm išljal, kako bi bilo, če hi ostal pri atletiki?
Razmišljal sem, a ne o tem, kaj bi lahko dosegel. Nikoli si tudi nisem mislil, da bom v košarki dosegel to liko, kot sem do sedaj.
Se ti zdi, da m ora biti za kolektivne športe drug tip osebnosti kot za induvidualne discipline?
Uspešni športniki v individualnih disciplinah morajo biti močne osebnosti, samodisciplinirani, vztrajnejši, saj je vse odvisno od njih samih.V kolektivnih športih je drugače. Če komu ne gre, se vedno najde kdo, ki potegne.
A kljub številnim tekmam igro še vedno doživljaš tako čustveno, še vedno enako uživaš?
Še vedno. Moja prva ljubezen je bila košarka in vedno bo tako. Jaz enostavno ne m orem igrati brez čustvenih vložkov. Še posebej, če je tekma pomembna, si ob uspeli akciji m oram dati duška, prav tako, če nekaj ne gre, kot bi moralo. E nostavno nekaj v meni eksplodira. Poskušam se zadržati, kar mi zadnje čase uspeva mnogo bolj kot prej.
V endar m ora ig ra lec ig ra t i s čustvi, sicer bi igral precej slabše.
Izliv čustev pri igralcih kaže na njihovo voljo, na željo po zmagi, kaže, da si prizadevajo, da jim ni vseeno.
Med tekmo prideš pogosto v konflikt s sodniki. Kako je, ko se srečate po tekmi?
Se ne srečamo. Jaz se jih izogibam, ker je to taka vrsta ljudi, ki jih nerad vidim, tudi na ulici. Sem tak človek, da krivice, ki mi jo kdo naredi, zlepa ne pozabim in ne oprostim.
Kaj pa, če se spreš z igralcem nasprotnega moštva?
To je drugače, vemo, da se vse zgodi v žaru boja. Razumemo drug drugega, in tudi če od koga med igro dobiš kakšen bolj podel udarec, ne zameriš.
Si upaš napovedati možen razplet finala lige Kolinska? Ima Krka možnosti?
Krka lahko tudi preseneti. Nam bolj ustreza igrati z Olimpijo kot iz Laškim. Olimpija je izkušeno evropsko moštvo, kjer ima vsak natanko določeno vlogo. Na njihovo igro se lahko pripravimo, medtem ko Laščani igrajo bolj po navdihu, vse je prepuščeno posameznikom. Nanje se je težko pripraviti, ne veš, kako koga držati v obrambi. Igrajo p rep rosto in enostavno košarko. Po drugi strani pa je Olimpija za odtenek boljša in zelo izkušeno moštvo, ki je odigralo že nešteto težkih tekem. To je stroj, ki ves čas melje, veš, kako ga lahko ustaviš, a ti ne uspe. Letos smo bili vsakič bližje temu, da jih ustavim o. Upam , da jih bomo vsaj enkrat prem agali, če že ne v Ljubljani, vsaj doma. Kar se tiče finala, je vse odprto. Laško je zaradi poškodb ostalo brez treh zelo pomembnih igralcev. V finalu je, kljub tem u da bi imelo Laško prednost domačega igrišča, v prednosti Olim pija. Poleg tega m orajo oslabljeni Laščani v polfinalu premagati Slo vana, kijih prav lahko preseneti. Ni izključeno, da bi se v finalu srečala Slovan in Krka, a mi bomo zelo zadovoljni, če nam bo uspelo vsaj enkrat premagati Olimpijo.
IGO R VIDM AR
ZAPOJM O PESEM - Črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je pred kratkim pripravila revijo mladinskih pevskih zborov Bele krajine z naslovom Zapojmo pesem. Predstavili so se m ladinski pevski zbori iz osnovnih šol Vinica in Dragatuš (oba vodi A n i Jankovič-Sober), Podzemelj (Bariča Flajnik-Koželj), S tari trg (Anton Grahek), Loka (Majda Veselič), OŠ Mirana Jarca (Judita Ilenič) ter otroški P Z OŠ M ilke Sobar-N ataše (C vetka Banovec). Na fo to g ra fiji pevci iz Dragatuša. (Foto: M. B.-J.)
BRUCOVANJE - Klub kočevskih študentov je nedavno pripravil v kinodvorani v Kočevju tradicionalno brucovanje. Udeležilo se g a je 30 od skupno okoli 60 študentov, kolikor jih je v letošnjem študijskem letu iz kočevske občine v prvih letnikih višjih ih visokih šol. Bruci, k i so bili za razliko od ostalih študentov opremljeni z enakimi majicami in obveznim velikim B-jem, odtisnjenim na čelu, so se v različnih zabavnih igra pomerili s starejšimi študenti, k i so z zrežiranim skupnim rezultatom prepričljivo premagali neizkušene bruce. Sledila je zabava pozno v noč z ansamblom Botri. (M. L.-S.)
M A G IC N o. I PRIČ A R AL KAR 4252 G LASO V! - Preusmeritev nekdanje diskoteke Magic No. 1 družine Fric v Sevnici v picerijo je bila zadetek v polno. Glava družine - N iko je povedal, da so s kakovostno prehrano in . picami spet pridobili številne goste, kar navsezadnje potrjuje tudi to, d a je Magic No. 1 v Nedelovi akciji Pica 2000 zbral zavidljivih 4252 glasov in osvojil med najbolj priljubljenimi slovenskim i picerijami 2. mesto. Zato sta N iku v soboto čestitala tudi urednica Nedela Romana Dobnikar-Šeruga in vodja akcije Janez Resnik. Fric (na posnetku z ženo Vido) se je zahvalil svojim gostom, petim dobro usposobljenim (so)delavcem, posebej pa ženi ter Olgi in Karlu Kozoletu. Na prireditvi je zapel D ekliški nonet PGD Sevnica, svoje pričeske so predstavile sevniške frizerke in dijakinje srednje šole, navdušil je čarodej Niko, gostje pa so tega dne dobili zastonj v pokušnjo pice in pijačo. (Foto: P. P.)
ZAK LJU Č EK ŠO LSKEG A PRVEN STVA - V dvorani doma telesne ku lture in telovadnici oh bivšem bazenu v Kočevju je pred kra tkim potekal zaključek šolskega gimnazijskega pokala v odbojki in košarki. Na fin a lnem turnirju najboljših ekip iz posameznih letnikov s e je pri fan tih , k i so se pomerili v košarki, najbolje odrezala ekipa 3.a razreda, pri dekletih pa so se za najboljše odbojkarice na šoli v letošnjem letu izkazale dijakinje L b razreda. (Foto: M. L.-S.)
DOLENJSKI LIST
po g o v o r z m a t j a ž e m S m o d i š e m
Da uspeš v NBA, moraš iti tja mladKošarkar Matjaž Smodiš o družini, prehrani, sodnikih in tekmecih - Prvi Evropejec na enem od treh turnirjev
pred naborom za ligo NBA - Na nabor bo šel že letos, če bo imel možnost, da bi ga izbrali v prvem krogu
V 3 / ) 2 s e *t Z Bp e č 7 7 ' { e M Ž B M *
NOVO M E ST O - V e terin arsk a u p rav a RS bo od 20. a p r ila pa do predvidom a 31. m aja op rav ila sp om ladansko akcjjo o ra ln e im un izacije - vakcinacije lisic p ro li steklin i. S položenim i vabam i nam eravajo aktivno zaščititi lisice v slovenskih gozdovih te r tako p rep reč iti š irje nje bolezni m ed lisicam i in s tem om ogočiti ljudem sproščeno in varno g ibanje v narav i. Vaba je sestav ljena iz ovoja m ase za vabo, ki služi za p rivab lja ige lisic, in kapsu le s cepivom.
Polaganje vab z vakcino bo d o ugriz stekle živali. Če pride vsebi-opravili p ilo ti dom ačih šp o rtn ih društev iz višine 300 m s posebej p rirejenim i letali. Polaganje vab z vakcino bo p o teka lo tudi s šp o rtnega letališča v P rečni pri Novem m estu. V času polaganja vab psom ni dovoljeno prosto gibanje, izvzeti so službeni psi. Vaba je za pse neškodljiva in se z njo po zaužitju zagotovi le zaščita . Po zah tevah M ednarodne organizacije (W H O ) je p o tre b n o vsak stik č loveka z v se b in o v a b e o b ra v n a v a ti k o t
na vabe v stik s sluznico ali svežo rano, je p o treb n o to m esto takoj d o b ro izprati in um iti z m ilom ter n e m u d o m a o b is k a ti n a jb l iž jo antirabično am bulanto Z avoda za zdravstveno varstvo Novo m esto.
Steklina je nalezljiva, neozdravljiva, b rez izjem e sm rtna v irusna bo lezen , ki p rizad en e tak o žival kot ljudi in jo poznam o že tisočletja. Izbruh bolezni se pojavlja v nekajletn ih intervalih, s tem da se pojavljajo izbruhi bolezni pozim i
dobe. Se p a res ne spodobi, da mi, ki sm o gotovo na višji civilizacijski s topn ji ko t naši p red h o d n ik i p re d 2500 le ti, ne z a p u s tim o v bližini naših dom ov prav ničesar.
A li im a k ak šen sm isel č is titi č rn a o d laga lišča v času č istiln ih akcij, če se v naslednjem letu spet napolnijo? Z ato m enim , d a je ed ini način uvedba d e n a rn e kazni. V erjetno bi ta prišla do živega ljudem , ki jim ni m ar za širše okolje!
M A JD A P U N G E R Č A R
Gozdički - oaze črnih odlagališčRazmišljanje ob čistilnih akcijah, ki množično potekajo
po vsej Sloveniji • Ali je smiselno čistiti črna odlagališča?
Pom lad je tudi čas očiščevalnih akcij širom po državi. Ž e nekaj let o p azu jem črno o d laga lišče m ed vasem a R adovlja in G rič pri Kle- vevžu. Tu se razteza lep gozdiček, v k a terem najdem o tudi čudovite kraške reliefne oblike, ki kar vabijo , da se vanje odlagajo vse iz tro šene pridobitve našega časa. Tako im am o dve vrtači, ki sta do vrha n a p o ln je n i s s ta ro ša ro , in tu d i vhod v p o d zem n o jam o , k je r se m o ra jo ja m a rj i n a jp re j p re b it i m ed p lastenkam i in drugim , da se lahko spustijo v podzem lje.
Pred leti ni bilo v teh vaseh u re jen eg a v sak o ted en sk eg a odvoza o d p a d k o v n iti ni b ilo o rg a n iz iran eg a odvoza kosovnih o d p a d kov. T akrat bi človek z veliko to le rance še razum el, da so se ljudje znašli po svoje. Ž e nekaj let pa je organiziran odvoz vseh odpadkov, d v a k ra t le tn o tu d i k o so v n ih , o čem er sm o prebivalci pravočasno pisno obveščeni. In človek bi pričakoval, d a bi se ljudje zavedali, da nism o nič naredili, če sm o star h lad iln ik o d p e lja li v gozd, ki se razteza ob robu naših vasi. M istično odlagališča čuvajo tudi lobanje dom a zaklanih govedi ipd.
Z m o tn o sem p ričak o v a la , da odvozov v gozd ne bo več, ko je vendar organiziran odvoz dvakrat le tn o . Te d n i sem b ila n a m re č ponovno presenečena nad našim civilizacijskim pokopališčem . Ž e lezna ograja , ki je do nedavnega v a ro v a la z a se b n o zem ljišče na G riču pri Klevevžu, se jc , zavita s s teb ričk i v red , po javila v v rtači.N e u č a k a n o s t o d v o za k o so v n ih odpadkov je bila prevelika, skušnjava po tak o jšn jem p riro čn em odlagališču neizm erna! M orda pa bo tako sm etišče prišlo prav bodočim arheo logom , ki jih bo d o o d krivali čez stoletja. Tlidi prednam - ci so nam pustili ravno v tem gozdičku sledi. B lizu o d lagališča jc n am reč gom ila iz starejše železne
NAJVEČ DENARJA V NALOŽBE
S O D R A Ž IC A - Na deseti redni seji so svetniki občine S o d ra ž ic a sp re je li le to šn ji p ro račun v višini 184 m ilijona tolarjev. P roračun je uravnovešen in je b rez p rim anjkl ja ja . N a jv e č d e n a r ja (42 m ilijonov) to larjev bo šlo za izobraževanje, 43 odsto tkov p r o r a č u n a b o d o n a m e n ili začetim in novim naložbam , m ed ka tere sodi tudi izdelava idejnega n ačrta za odvajan ja in čiščenje odplak in kanalizacije v Ž im aricah . Več d e n a rja b o d o nam enili tudi za u red itev trg a in celostne podobe občine (grb, zastava, občinski praznik).
Za otrokove pravicePobuda za oblikovanje zakona
o varuhu otrokovih pravicL JU B L JA N A - P re d s ta v n ik i
Z veze p rija teljev m ladine Sloven ije in P ra v n o in fo rm a c ijsk e g a cen tra nevladnih organizacij so ob desetletn ici sp rejetja K onvencije o o trokovih pravicah in uveljavitvi E vropske konvencije o u resn ičevanju pravic o tro k a vladi R ep u b like Slovenije konec februarja po slali pobudo za uzakonitev varu ha o tro k o v ih pravic. P isno jo je podprlo 26 nevladnih organizacij, ki so, razen zveze prijateljev m lad ine Slovenije, štu d en tsk e o rg a n izacije un iverze v M arib o ru in Ž enske svetovalnice, podprle tudi p red log za oblikovanje v ladnega u rad a za o troke.
Podpisnice m enijo, da je n ap o čil čas 'za celovito u red itev varo v a n ja o tro k o v ih p ra v ic , saj so o troci najbolj občutljiv člen z na jšibkejšim glasom v družbi. O tro kom je p o treb n o poleg že obsto je č ih z ag o to v iti p re d v sem tis te m ehanizm e, p rek o k a te rih bod o zap o ln jen e v rzeli, ki sedaj o n e m ogočajo in ovirajo izražanje ter varovanje njihovih pravic. Tako bi se približali tokovom , standardom in s tru k tu ram v Evropi in svetu, v k a te re S lovenija vstopa na m nogih drugih področjih .
Plaz v Podplanini še vedno drsi
P O D P L A N IN A , PU N G E R T , Č R N I P O T O K - P lazov it te re n de la sive lase vsem preb ivalcem občabransk ih vasi, od k ar pom nijo . Prava k a tastro fa p a je te vasi do lete la pred trem i leti, ko je tu kaj in v še n ek aterih delih občine divjala prava vodna ujm a. V Podp lan in i je začel d rse ti o g ro m en plaz, z njim pa tudi po več kubi- kov debelo drevje, kar kaže, da je p laz iz re d n o d e b e l, n e v a re n in lahko, če bi prišlo do najhujšega, kot za šalo odnese del vasi.
A lo jz M ik lič , ki p re d s e d u je vsem trem o m e n je n im v asem , p rav i, da si je plaz že v začetk u ogledala komisija, po ogledu pa ni b ilo s to rjen eg a nič, da bi se o d pravila grozeča nevarnost. G led ano iz tehn ičnega vidika, gre za izredno zahteven poseg, k ije za po vrh še izredno drag. Miklič p rem ik a n je z a s le d u je bo lj n a la s tn o pobudo. To zim o je nastalo zopet nekaj novih razpok in posedan j, kar daje slutiti, da se narava na jbrž ne bo sam a um irila. M eni, da bi m orali p ris to jn i postaviti vsaj nekakšno m erilno napravo, iz katere bi bilo m oč razbrati in tenziteto drsenja.
Ista v odna ujm a je povzročila veliko škodo še v Č rnem Potoku in na cesti p ro ti vasi Pungert, ki jo je na n ek aterih delih d obesedno o d n e s la . S a n a c ija p a ni d o lg o v zd rža la in je šk o d e še več ko t prvič. L etos to cesto v dolžini cca 2500 m spet u trju je jo in kaže, da bo to k rat le dobila prave tem elje
u i\ ‘" 'P0
ko bo zgrajen 2,5 km del republiške ceste o d Trave v sm eri m ejnega p reh o d a Podplanina. Ta odsek pa že grade in naj bi ga p redvidom a končali avgusta.
A. K O ŠM E R L
in p ro p u s te za p o d iv jan e vode. A sfalt pa bodo položili sporedno ,
O VZG O JI
Podajanje žogiceČe si upate, recite v kateri
od slovenskih osnovnošolskih zbornic, da je vedno več nasi■ I Ija med osnovnošolci zato, ker šola premalo vzgaja. Usul se bo plaz obtožb na šolsko zakonodajo, k i da je odvzela šolnikom vse instrum ente za “krotitev" mularije, vštevši oceno iz vedenja. Potem vas bodo podučili: da učitelji nimajo nobene av- : toritete in da je bilo včasih, se i pravi, ko so b ili še on i sami j osnovnošolci, povsem drugače. “Takrat smo se vsaj bali učiteljev, ne pa danes, ko nimajo otroci pred n iko m er in pred n ičim er več s trahu . ” Potem bodo usmerili kazalec na starše, k i skušajo večino družinskih problemov prevaliti v šol- j ske prostore, ker zaradi hlastanja po materialnem bogastvu ali zagotovitvi najenostavnejšega obstoja nimajo n iti toliko časa, da bi naučili svoje otroke pozdravljati, se zahvaljevati in spoštovati starejše ter sovrstnike. Kaj še ka j drugega, zahtev- 1 nejšega, moralnejšega.
N a drugi strani te plošče je melodija o družbi, k i ni zmož- ' na reševati so c ia ln ih zagat, am pak njih reševanje nalaga šoli, prosvetarjem, k i so vedno b o lj o b re m e n jen i in vedno j manj plačani za svoje “izgorevanje” za katedrom. Padla bo j še k a k š n a o p o m a n jk a n ju vrednot (edina stalnica je denar), o nasilju po televiziji, o podkupljenih in skreganih politikih , o tatovih vseh barv, o b a ra b a h v vseh p o lit ič n ih s tra n k a h . S k r a tk a : žogico bodo poslali tistemu, k i jim jo je serviral, na Kranjskem pa bo vedno več o sn o v n ih šo l, k i i bodo prosile svoje šolsko mini- i s trs tvo za denar, s ka terim bodo plačevale varnostnike, da ne bi b ilo še več pretepen ih otrok, učiteljev in ravnateljev, j Vse dotlej, dokler ne bo vsakdo prevzel del svoje krivde ozi- 1 roma opravil del svojih nalog.
TO N I GAŠPERIC
STR O K O V N A E K SK U R ZIJA - Č lani občinskega gasilskega poveljstva Občine Žužem berk so pretekli teden obiskali Gasilsko brigado v Ljubljani in letališče Brnik. V Ljubljani, k jer deluje največja poklicna gasilska enota v Sloveniji, sta j ih sprejela vodja oddelka Drago Omahen in Bogo Tomše, k i sta 47 gasilcem razkazala vozni park, njeno organizacijsko strukturo gasilske eno te ter številne po d a tke o intervencijah in nalogah gasilcev. Gasilce so s pomočjo teleskopske dvižne ploščadi dvignili visoko nad L jubljano, v reševa ln i k o ša ri pa se j e do v iš ine 50 m etrov p o p e lja l tu d i žužemberški župan Franc Škufca. Na letališču B rnik so gasilci spoznali delo gasilske enote prom etnotehničnega sektorja, navdušeni pa so bili tudi nad novim sodobnim gasilskim vozilom in njegovo zmogljivostjo pri gašenju. (Foto: S. M irtič)
Začelo seje cepljenje lisic proti stekliniAkcija bo potekala od 20. aprila do konca maja - Za zaščito lisic in s tem za varno
gibanje ljudi v naravi - V času polaganja vab se psi ne smejo prosto gibati
A K C IJA PO D H O ŠK E VAŠKE SK U P N O STI - Č istilne akcije v Podhosti se je sredi aprila udeležilo lepo število ljudi. Pri čiščenju reke Radešce so z njenega dna izvlekli stare avtomobile, steklenice, staro posodo in celo svinjske kotle, že štiri leta pa čistijo tudi alge, k i vodi ne pustijo pretoka. Lotili so tudi izvira C irkavnika, kjer bi bilo potrebno za nemoten odtok izvršiti tudi več popravil, saj je bil izvir m ed najlepšimi in najčistejšimi v tej dolini. V Podhosti so si zadali, da bodo popravili še ku ltu rn i oz. vaški dom, k i razpada, urediti pa želijo tudi avtobusno postajo. Poleg dela pa Podhoščane družijo tudi “vaške zabave", zato bodo za prvi maj zakurili kres. K ot vse kaže, bo Podhosta oživela, pri tem pa upajo tudi na pom oč občine Dolenjske Toplice in Turističnega društva. (T. Virant)
O B ISK M E T E O R O L O ŠK E O P A ZO V A LN IC E - Učenci 4. razreda OŠ Šm ihel so sredi marca obiskali meteorološko opazovalnico v Novem mestu, k i vdeluje v okviru Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana. Četrtošolce je sprejel Andrej Lah. k i jim je predstavil različne opazovalne in merilne naprave ter povedal, da vsakodnevno opazujejo vidljivost, oblačnost in ostale vrem enske pojave. P odatke o vremenu nato sporočajo H idrom eteorološkem u zavodu v Ljubljani, loka ln im radijskim posta jam in novom eški televiziji Vaš kanal. (Foto: H. Murgelj)
M A V R IČ N A R IB IC A - V šentjernejskem vrtcu Čebelica so v četrtek, 6. aprila, pripravili prireditev ob zaključku celoletnega projekta predšolske bralne značke Mavrična ribica, k i so ga v sodelovanju s starši uspešno izvajali delavci vrtca. Sestavljanko Mavrična ribica in priznanja, k i j ih je podelila knjižničarka Slavka Kristan iz mladinskega oddelka knjižnice M irana Jarca, s katero vrtec sodeluje že vrsto let, je dobilo ka r 204 otrok. Občina pa je m lade bodoče bralce obdarila še z lutkovno predstavo.
in v spom ladanskem času, ko se lisice več gibljejo v času parjenja. O b izk o ren itv i tak o im enovane u rb an e stek line p ri psih z redno
* Na področju Dolenjske in Bele k ra jine je bilo v času od decem bra 1999 do objave tega č lan k a ugoto v lje n ih s k u p a j 21 p r im e ro v stekline pri živalih. O d tega je bilo pozitivnih na stek lino 20 lisic in en necep ljen pes. R ezu lta ti ra z iskav to rej kažejo, da je v danem tre n u tk u cep ljen je lis ic in psov p ro ti s te k lin i iz re d n o n u jn o , z njim nam reč preprečim o nadafj- ne š irjen je in izb ru h bolezni.
vakcinacijo psov, pom eni steklina, ki je p riso tna pri lisicah, nen eh n o g rožnjo za p ren o s bolezni p reko dom ačih živali na ljudi. Z a oh ran itev človeškega življenja je p o treb no n a re d iti vse, k a r je v dan em tren u tk u m ožno. Tako sta cepljenje psov in lisic p ro ti steklini dva izm ed m ožnih načinov ohran jan ja človeških življenj te r je od raz spoštovanja do vsega, kar nas o b d a ja.
T E R E Z IJA B A LKO V EC, dr. vet. m ed.,
veterinarska inšpektorica, vodja en o te Novo m esto
ODSTREL DO NADALJNJEGA PREPOVEDAN
L JU B IJA N A - In šp ek to ra t re pub like Slovenije za km etijstvo , gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki deluje pod okriljem M inistrstva za km etijstvo, gozdarstvo in p re h ra no, je obvestil vsa lovišča, da do nadaljn jega odstre l divjadi ni dovoljen. Lovska zveza Slovenije meni, d a je m inistrstvo s to prepovedjo največ škode naredila prav kmetom, ki jim divjad povzroča veliko škode. Obenem lovska zveza opo- zorja , da ne bo nosila posledic, ki bodo zarad i tega nastale, saj sam a n an je za rad i nedovoljenega lova ne m ore imeti vpliva.
Sevniški učitelji za vzgledPredsednica sveta staršev SŠ Sevnica pohvalila učitelje šole - TVagična smrt treh dijakinj je vse zelo prizadela^
staršev pa je vedno p riso tna tud1 rav n ate ljica šole . O b tem lahko j rečem , da ta m ala šo la v malei1! m estu s svojimi p redan im i Ijudn" ; ogrom no daje m ladim . Učitelji s° \ lep vzor našim o trokom in žalostno je , da jim država ne zna p T j sluhniti. N e bi sm eli čakati, da bi i si m orali dobri učitelji s stavko izboriti boljše pogoje za svoje delo-
Tale m oj p risp ev ek sem sicer :želela oddati že prej, vendar nasJe jvse p retresla in prizadela tragičn3 j sm rt naših treh d ijak in j Brigite- Polone in Tanje. Ni besed, s kate- | rim i lah k o p o to la ž iš p rizadete sta rše , pa tud i o troci so prestrašeni. Vsi starši globoko sočustvu; ; jem o s starši naših dijakinj. Učitelj' j so bili tokrat prvič soočeni s takšn® j tragedijo na svoji šoli, vendar so se zbrali ter znali prisluhniti in potrta; gati. V taki bolečini sm o vsi stars' in re s so p om em bni le o tro c i,.5 katerim i se srečujem o kot učitelj1- starši ali kako drugače.
H v a la c e lo tn e m u k o lek tiv a sredn je šole Sevnica. Prepričana sem , da boste še naprej lep vzgled nam in našim otrokom . ,,
L JU B IC A NENADIH Predsednica sveta staršev S5
Sevnica
V zadnjem času pogosto slišimo in berem o o stavki učiteljev. P ravico, d a izrazim o svoje m nen je , im am o vsi. Tudi sam a imam svoje m nenje, vendar to k rat ne bi govorila za ali p ro ti stavki, bi pa z veseljem pohvalila celo ten kolektiv šole, predvsem ravnateljico A len ko Ž uraj Balog.
S rednja šola Sevnica si zasluži vse pohvale nas sta ršev , k a te rih o tro c i se izo b ražu je jo za poklic krojača, frizerja ali m izarja. Šola dela v prostorski stiski, zato pouk p o tek a v dveh izm enah. Z a p rak tičn i p o u k fize rje v in k ro jač ev im ajo sodobno o prem ljene delavnice, p rak tičen pouk m izarstva pa po teka v šolski delavnici v Stil lesu v Sevnici. V sk lopu šole ves čas delu je tudi šolski in te rnat. Sproti se prilagajajo po trebam m ladih in se trud ijo , da bi učenci tudi v p ro stem času dobili d o d a tn a znanja. N a voljo imajo bogato knjižnico in računalniško učilnico. V in ternatu s re č u je m o lju d i, ki z v e se ljem delajo z učenci. V šolski kuhinji se d o b ro zav ed ajo p o m en a zd rave p rehrane, pa tudi sam a šola in njena okolica je lepo urejena.
Ž e tretje leto sodelujem s starši n aših o tro k , n a se s ta n k ih sveta
DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila 2000.
st. 17 (2644), 28. aprila :
Ne bo odkril tople vodeM etliški župan Slavko Dra-
govan je dal zeleno luč za slikarsko kolonijo, k i bo v Metliki v sklopu V inske vigredi. To pomeni, da je zagotovil malo več ko t milijon tolarjev za bivanje in dobro počutje likovnikov, k i bodo prišli v M etliko upodabljat belokranjske lepote. Po nenapisanem pravilu bo vsak udeleženec zapustil gostite lju svojo stvaritev, k i bo končala v kakšni galeriji ali bo podarjena kateremu pom em bnemu obiskovalcu deželice belih brez, odojčkov in janjcev na ražnju.
Recept je preverjen in v obč in i dobrih vin že neka jkra t p re izku šen . In vedno znova skritiziran. Očitki so zmeraj leteli na udeležence, čes da gre za začetnike, za domala neznane “malarje”, saj se tisti slavni in znani ne udeležujejo takšnih in podobnih cirkusov. Polena so vedno priletela organizatorjem pod noge šele takrat, ko je bil denar že zapravljen. Se pravi, da so kritik i zvonili po toči. Prej so modro molčali in čakali, ka j se bo izcimilo. Tako je tu d i zdaj. V napre j napovedujejo ko lon iji polom laiki, strokovnjaki so tiho kot ribe. Človek jih celo razume: težko je reči županu, da s slikarsko kolonijo ne bo odkril tople vode, če dobivaš plačo iz občinskega propračuna in če je župan stoodstotno prepričan v svoj prav. Lepo bi bilo, če ne bi odprli ust tudi takrat, če bo vse skupaj zares polomija.
TO N I G AŠPERIČ
Pomoč za Malenškovi sestri
SEM IČ - V začetku januarja se ie v Semiču zgodila družinska tragedija, v kateri sta šestnajstletna Suzana in trinajstletna Irena ostali brez staršev. Ker se v Semiču dobro zavedajo, da jima morajo pomagati v težkih trenutkih, so odprli hranilno knjižico, na kateri namensko zbirajo denar za dekleti, njuna skrbnica M arija Škof pa je p red lagala , da denar razdelijo na polovico in ga bosta uporabili, ko bosta polnoletni. Ireni je semiška občina za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje dodelila štipendijo.
Doslej se je na hranilni knjižici zbralo 1.528.320 tolarjev, ki so jih n ak azali: delavci Iskre Sem ič (902.660 S IT ), č lani sem iškega občinskega sveta (108.940), Dolenjska banka, d.d., Novo mesto (100.000), delavci OŠ Semič (54.000), Neodvisni sindikat Semič (30.000), hišni svet Semič 30 b (29.500), Društvo semiških brkačev (26.700), Športno društvo Črnom elj (25.000), SVIZ OŠ Milke Šobar-Nataše Črnomelj(20.000), člani D ruštva invalidov Novo mesto (18.100), družina Štefa- nič (15.000), delavci vrtca Semič(12.000), OS Milke Šobar-N ataše Črnomelj, Društvo za pomoč duševno prizadetim Črnomelj, Rdeči križ Semič, SV IZ D ijaški dom Č rn o m elj, Janez Pust, Jože K astelec, F rančišek K astrevc (po 10.000), Darinka Štukelj, Vilko Medic (po 8.000), OŠ Stopiče, 5. b razred. Mira Škarjak, Cvetka Poč, M itja Črnič, Jože Mržljak, Ivan Bukovec, družina Ličen, Jožef Malnarič, Aleksandra Ružič, Frančiška M ausar, Alojz Zarabec, Vida Murn, Jernej Zoran (po 5.000), Kristina Sever (4.000), lončka Kump, družina Tomaževic, Majda Kukec (po 3.000), Milka Sever, M arta Bcktaševič, Mimica Malenšek, A nton Jakša, Vesna Stane- šič, K astrevc, M edvešek, M arija Žalec (po 2.000), Alojz Jakša, Milka Košec (po 1.000 SIT). Hvala za pom oč! D en arn o pom oč za M a-, lenškovi sestri lahko še vedno-naka- žete na hranilno knjižico št. 52100- 620-107 05 1432133-274909 pri Dolenjski banki, d.d., agencija Semič; namen nakazila: za Suzano in Ireno Malenšek.
TEKMOVANJE MLADIH MATEMATIKOV
ČRNOM ELJ - V soboto, 15. aprila , je bilo 35. p o d ro čn o m a te matično tekmovanje osnovnošolcev iz vseh osmih belokranjskih osnovnih šol. M ladi m atem atik i so se to k ra t p o m erili na č rn o m aljsk i osnovni šoli Mirana Jarca.k i je bila poleg Petrola in občine Črnom elj tudi sponzor. Tekmovalci so pokazali veliko znanja, saj jih je kar 22 osvojilo srebrno Vegovo priznanje. Najuspešnejši sedmošolci in osmošolci se bodo 20. m aja pom erili v Krškem na državnem tekm ovanju za zlato Vegovo priznanje.
TER E Z IJA DRAG1NC,predsednica tekmovalne komisije
D A N SLO V E N SK IH TA B O R N IK O V - 22. aprila praznujejo svoj praznik taborniki. Ker je letos omenjeni datum že prazničen, so ga v Rodu gorjanskih tabornikov obeležili že teden dni prej. Zbrali so se na Novem trgu v Novem mestu, kjer so starejši taborniki na predstavitvenem taboru predstavili opremo tabornika, glasila, taborniško literaturo, našitke ipd. N jihovi gostje so bili tudi najmlajši medvedki in čebelice z vodniki iz Krškega in Trebnjega. Najmlajši, katerim so se pridružili tudi nekateri starši, so večino sobote preživeli na igrišču na Loki, kjer so se igrali taborniške igre, po končanih igrah pa so se še posladkali s palačinkam i in osvežili s čajem. (Foto: H. Murgelj)
DOLENJSKI LIST
Smihelski učenci o zasvojenostiNovomeška osnovna šola Šm ihel p rip rav ila D an o dp rtih v ra t - V p ro jek t na tem o “Preprečim o
zasvojenost” so se vključili vsi učenci šole ■ Z asedal je tud i šolski p a rlam en t
ZLATO P O R O Č E N C A GO LOB Z M R Z L E P LA N IN E - Janez Golob (vsi domači in prijatelji so ga klicali k ar Ivan) je že pri dveh letih izgubil starše in živel pri stari m am i in stricu, po končani osnovni šoli v Podgorju pa se je na Libni učil za krojača. Izselili so ga v Nemčijo, od koder se vrnil v domala uničen dom. Njegova soproga Štefka, s katero sta pred 50 leti živela ko t soseda (Štefka v družini s sedmimi otroki, Ivan pa skupaj s še štirim i brati), je bila aktivna udeleženka boja proti okupatorju. Do današnjih dni sta zlatoporočenca ostala zvesta svojemu rodnemu kraju. N juni trije otroci se z veseljem vračajo na svoj dom, če le utegnejo. Zlatoporočencem a je na velikonočno soboto ob sim boličnem obredu čestital tud i sevniški župan Kristijan Janc. (Foto: P. P.)
VELIKO NO ČNA R AZSTAVA P IR H O V - Učenci 4. razreda OŠ Šm ihel so pod vodstvom učiteljice Helene Murgelj tudi letos poslikali pirhe in z njim i sodelovali na deseti velikonočni razstavi, k i jo je v atriju ljubljanske M estne hiše pripravil tednik K m ečki glas. Razstavo je 17. aprila ko t zastopnik slovenskega metropolita odprl kanonik Peter Zakrajšek, župnik v ljubljansk i stolnici, zbranim udeležencem in obiskovalcem pa sta v nagovorih zgodovino in krščanski pom en pirhov ter njihovo tradicijo po slovenskih pokrajinah predstavila urednik Kmečkega glasu Boris Dolničar in ljubljanski podžupan A nton Colarič. Podelili so tudi denarne in knjižne nagrade izdelovalcem najzanimivejših pirhov. Letošnjo postavitev razstave je arhitekt Tomaž Novljan pripravil v znamenju pomladi, travne zelenice in zelenečih vej. (Foto: H. Murgelj)
R A Z STA V A S T A R IH R O Č N IH D E L - A k tiv i km ečkih žena v sevniški občini so na sevniškem gradu postavili zanimivo razstavo starih ročnih del in starih hišnih orodij, k i so j ih uporabljale naše babice in dedki. Z an imanje za tovrstno izročilo in bogastvo je tolikšno, da bi kazalo razmisliti o še'eni - etnološki talni zbirki na sevniškem gradu. (Foto: P. P.)
VEČER S P ESNIKO M M E N AR TO M - V okviru Slovenskih dnevov knjige so v metliški L judski knjižnici poleg prodajne razstave knjig pripravili še literarni večer z akadem ikom Janezom M enartom. M enart s e je predstavil ko t optimističen, zafrkljiv, a tudi resen pesnik, n i pa pozabil omeniti, d a je ko t belokranjski zet Beli kra jin i posvetil na sto tine verzov. Z a prijetno vzdušje so poleg M enarta poskrbeli še Toni Gašperič, k i se je z njim pogovarjal, ter citrarke podzemeljske osnovne šole. (Foto: M. B.-J.)
NOVO M ESTO - Na osnovni šoli Šm ihel se že nekaj časa vsako je- *en lotijo šolskega p ro jek ta, v ka terega se vključijo prav vsi učence šole. Letošpjega na tem o P rep reč im o zasvo jenost!, v okv iru k a te reg a so "čenči iskali oblike zdravega preživ ljan ja p rostega časa, so p redstavili "a nedavnem dnevu o d p rtih v rat.
“Šolsk i p ro je k t i p o v e z u je jo "čenče in učitelje, naši učenci so namreč ra z p rše n i k a r na š tir ih '°kacijah. T rudim o se, da izb iraj o tem e, ki so v našem p rostoru 'n času ak tualne,” je povedala ravnateljica šole Irena H lača. Na raz- fedni stopnji so se ukvarjali z d e javnostmi v p ro stem času , risali Plakate in na obisk povabili tudi N rav stv en e d e lav ce , ob d nevu °dprtih vrat pa ustvarjali v različ- mh delavnicah. V pe tem razredu s° izd e lo v a li d ru ž a b n e ig re za Prosti čas, šestošolci so spoznavali zasvojenost z m odo in zgodovino mode, n a to pa so sam i izd e la li °h lač ila , ki so j ih p r ik a z a li na "rodni reviji. U čenci sedm ih razredov so se pogovarjali o različnih oblikah zasvojenosti in na zaključek projekta k sodelovanju pova- hl'i dijake četrtih letnikov srednje zdravstvene šole v Novem m estu, m so yod ili ra z ličn e d e lav n ice . Osmošolci pa so spoznavali z a m ejenost v v rhunskem športu in n e d o v o lje n a p o ž iv ila t e r d a n Preživeli zelo aktivno.
Na dan o dprtih vrat je na tem o Preprečim o zasvo jenost zasedal Ndi šolski parlam ent. R azm išljanja m ladih je pohvalila prof. Lili
Jazbec, ki je ob zaključku p ro jek ta v jedilnici šole p redavala o d ro gah v življenju m ladih. N a p a rla m entu so predstavili tudi anketo , ki so jo izvedli m ed učenci od 5. do 8. razreda. Sodeč po rezultatih, je g ledanje televizije najbolj p riljubljena oblika preživljanja p rostega časa, sled ita pa m u šp o rt in d ružen je s prijatelji, m ed vrste zasvojenosti pa so našteli zasvo jenost z drogo, alkoholom , c igaretam i, te lev iz ijo , ra ču n a ln ik o m , hrano in zdravili. “Z avedam o se,
da je predstavitev našega p ro jek ta neka vm esna s topn ja . Z asvojenost, pa ne le zasvojenost z d ro gami, tem več tudi druge vrste zasvojenosti, je danes zelo ak tualna tem a. Na tem področju bo po treb no trdno dela ti tudi v p rihodn je ,” je m enila ravnateljica H lača.
V okviru dneva o dprtih vrat so pripravili tudi D an računaln iškega opism enjevanja (R o), na k a te rem so predstavili uporabo inform acijske in kom unikacijske te h nologije pri poučevanju in učenju, d o se ž k e š e s t le tn e g a p ro g ra m a Ro, dejavnosti in vlogo šole v p ro gram ih Ro te r program za slovenski jez ik , ki ga je izdelal učenec D om en H usu. m . K O TN IK
D EL PARLAM EN TA - Šolskega parlamenta se je udeležila tudi medicinska sestra iz centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljen ih drog Violeta Krampelj (tretja z leve), njegova mentorica pa je bila učiteljica M ilena K ošak (druga z desne). (Foto: M. K.)
Tudi v Kočevju navijačiceOktobra lani ustanovljena plesno-navijaška skupina ^ je domači javnosti prvič predstavila minuli vikend
K O Č E V JE -N a pobudo ravnateljice G im nazije Kočevje M ete K am šek so o k to b ra lani na šoli ustanovili sk u p in o navijačic. Po v®č m esecih dela se je prva kočevska skupina navijačic, ki s ije nadeta im e p o la tin sk e m n a z iv u za evropskega risa Lynx lynx, dom ači Javnosti prvič p redstav ila m inuli vikend.
Plesno-navijaško skupino so na gimnaziji ustanovili v okviru o b veznih izbirnih vsebin. “ Ponudili smo 30-urni p ro g ram , ka r je 15 treningov, vendar im ajo danes d e kleta za sebflj že p reko 20 tren in gov,” pravi absolventka biologije Z orka Potisk, ki je po več sem i- narjih, na k a te rih si je p ridob ila Potrebno znanje za učenje in ne nazadnje tu d i n u d en je prve po- tnoči, prevzela vodenje prvih navijačic v Kočevju. P rvotno je skupino sestavljalo 20 d ek le t in nekaj antov, Z orki pa je z zavzetim de-
,°m uspelo za navijaštvo navdušiti I 15 deklet v tolikšni m eri, da ne e da š« vedno tren ira jo , m arveč0 celo p redlagale, kot pravi Z or- a, da bi imele treninge tudi v času
Počitnic.D ekleta najraje p lešejo,” pravi
Zorka o delu skupine, dodaja pa,. a je ples z e lem enti jazza, funka ln pom pon plesa, le ed en od ele- n ten to v . P re o s ta la d va , e n a k o Pom em bna, sta g im nastika in n a vijaški e lem enti, ko t so dvigi, sko-
1 m m eti. Z arad i sledn jih je na rcningih in n as to p ih navijaških
skupin vedno nevarnost tudi tež- J'h pošk o d b . Z a to je , ko t pravi
orka, za u spešno de lo skupine pom em bno, d a si dek le ta zaupa- J°> kar pa im a, kot dodaja , svoje emelje v p rija teljevanju in m ed- e b o jn g m ra z u m e v a n ju , ki ga pnice skupine Lynx lynx, kot za
su je , izžarevajo v polni m eri.Delo skupine, v kateri so dijaki-
Je od prvega do vključno tretje- =a letn ika g im nazije, še vedno v
e l° ti f in a n c ira šo la . S k ro m n a
sredstva, ki jih im ajo na voljo, jim onem ogočajo , da bi se včlanili v Z vezo navijaških in pom pon skupin Slovenije. Kljub tem u pa bodo lahko, kot pravi Z orica, sodelovali na o dprtih prvenstvih in vseh d ru gih tekm ovanjih , k ijih organizira Zveza. Z a m lado skupino navija- čič, ki si k ljub še sk rom nem u in k ra tk em u p ro g ram u želi čim več nasto p o v , pa je to še to liko p o m e m b n e jše , saj na šo li n im a jo šp o rtn e tekm ovalne ekipe, s k a te ro bi se sicer lah k o udeleževale tekm ovanj Šolske košarkaške lige.
M. LESK O V ŠEK -SV ETE
BLAGOSLOV BUTARIC, CVETJA IN ZELENJAŠ E N T P E T E R - V spom in na
dogodek , ko vsto p a Jezu s v t r e nu tke O drešen ja - v Jeruzalem , se k blagoslovu p rin ese jo b u tarice , zelenje, cvetje in oljke. Z elo slovesno je b ilo na cvetno n ed eljo tud i v S en tp e tru , k jer se je p red župnijsko cerkvijo zbrala množica faranov. Prinesli so okoli 70 b u ta ric, izdelanih iz bršljana, leskovih šib, p u šp an a , o ljke in m ačic te r o k rašen ih s cvetjem in barvnim i trak o v i, n e k a te re pa tu d i s p o m aran čam i in jab o lk i. N ajvečjo b u ta ro , m e rila je 8 m e tro v , so naredili fan tje iz G rčevja:R ok in G regor Je rm an te r D avid Bojane. Po blagoslovu bu taric in zelenja se je procesija vila okoli cerkve, nato pa je m ašo daroval dom ači župnik Blaž G regorc. Po m aši so najlepše bu tarice sim bolično nagradili.
LAN PAR IT V LOKAL PATRIOTU
N O V O M ESTO - D ijaška sekcija Novo m esto D ijaS 25. in 26. aprila dopoldne v Lokalu Patriot ogranizira L an party. R ačunaln iške ig re b o d o : U n re a l T o u rn a- m ent, N eed fo r speed 5, O uake 3 A rena in Suprem e Snotvboarding.
RV7 N A STO P N A V IJA Č IC - Kočevska plesno-navijaška skupina Lynx ■Vu j e p retj (iomačim občinstvom prvič javno nastopila v petek na lesarja- , l' nato pa še v soboto na zaključku šolskega gimnazijskega prvenstva v k°šarki in odbojki. (M. L.-.S.)
K U H A R IZ M O SK V E - 44-letn i kuharski mojster Jože M artinčič iz Gaja pri Šentjanžu je dober prijatelj šentjanškega birta Jožeta Repovža, k i raje sliši, da je organizator odm evnih sa lam iad in 1. dolenjske poticariade, ko t da naj bil (vele)posestnik in sadjar. Ob teh nedavnih dogodkih v Repovževi gostilni, ko so po ustanovitvi Turističnega društva gostili številne ugledne goste, so bile M artin č ičeva p o m o č in njegove kulinarične um etelnosti še to liko bolj dobrodošle. M artinčič je bil še f kuhinje v ljubljanskem Levu, potem pa dolgih 9 let v Mercatorju v M oskvi. (Foto: P. P.)
Veliko zanimanja za matematiko
Srebrno Vegovo priznanje
VAVTA VAS - Da med osnovnošolci v lada veliko zan im an je za m atem atiko, dokazujejo tekm ovanja za Vegovo priznanje, ki se jih udeležujejo najboljši mladi m atematiki. Osnovnošolci so se najprej sredi marca pomerili na šolskih tekmovanjih za bronasta Vegova priznanja, v soboto, 15. aprila, pa je na osnovni šoli Vavta vas potekalo 35. področno tekm ovanje za srebrno Vegovo priznanje. Tekmovanja se je udeležilo 133 učencev šestih, sedmih in osmih razredov osnovnih šol iz občin Dolenjske Toplice^ Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan, Žužem berk in Novo mesto.
Od šestnajstih, ki sojini priznanja podelili v 6. razredu, je največ znanja pokazala Kristina Saje iz novomeške OŠ Grm. Med sedmarčki je srebrno Vegovo priznanje osvojilo 16 učencev, nadaljnega tekmovanja se bo udeležilo prvih sedem, prvo m esto pa sta zased la Tea Vuko- manovič iz OŠ C en ter iz Novega m esta in M arko Muhič iz m irno- peške osemletke. Med učenci osmih razredov je potrebno matematično znanje pokazalo 15 učencev, na tekmovanje za zlato Vegovo priznanje gre prvih deset, najbolje pa so test rešili Mediha Šiljič in Tomaž Albreh t iz novom eške šole Šm ihel ter Nastja Suhadolnik iz grmske osemletke. Državno tekmovanje za zlato Vegovo p rizn an je bo 20. m aja v Krškem.
L. P.
D P O f l D S f f t i a ž ® • g®onO[JCfQBw®gtiQ • ©DBG s® • (sQ®[pfi@0 • ^ © [ ^ © [ F t t a š ® • gg)[raB[JiraBw® ® tt0 • ® D 0 B s ® • <sD®[pB®B
N A ŠE K O R E N IN E
Počiva Ressel v Žužemberku?Bilo je to davnega leta 1857.
Ž u ž e m b e ršk i k a p la n je bil z brevirjem v roki na vsakodnevnem sp reh o d u po sta ri rim ski poti od Z afare p roti Trebči vasi. Z e od daleč je opazil konja, ki se je kaj čudno obnašal. Na n jegovem hrb tu je sicer sedel je z dec, a je bil očitno obnem ogel in mu ni več uspelo voditi žival. Kaplan je h itro priskočil, zgrabil za povodec in podprl jezd eca, da ni zdrsnil iz sedla. Tako ju je privedel do župnišča. Tam so m ožaka potegnili s konja in položili v posteljo . Izkazalo se je , da g re za zn am en iteg a izum ite lja č e šk eg a ro d u Jo s e fa Ressla. Ta je večji del življenja prebil v naših krajih , k jer si je ustvaril tudi družino. V ečkrat je potoval skozi Ž užem berk , kjer je p re sp a l in zam en ja l kon ja. T akrat še ni b ilo železn ice , in izbral je n a jp rim ern e jš i način p o to v a n ja . A t i s t i k r a t se je Resslova po t v Ž užem berku za vedno končala. Izkazalo se je , da je zbolel za težko pljučnico, in po nekaj dn eh je um rl.
Časi tak ra t so bili drugačni. Sporočila iz kraja v kraj so p o to v a la d o lg o . T u d i p re v o z e posm rtnih ostankov je bilo oč itno težko organizira ti. Kaže, da za R esslove svojce p re težko . V Ž u ž e m b e rk u so p o k o jn ik o v o te lo obložili z ledom , ko pa le. nekaj časa ni bilo prave od ločitve, so ga sklenili p o kopati kar na žužem berškem pokopališču, na robu p rosto ra , ki je bil sicer nam enjen za pokop o trok . Tako bi ga laže p rekopali, če bi bilo to p o trebno . Pokojnik je sčasom a dobil lep sp o m en ik : v k a m en vklesan ladijski vijak, ka te rega izumitelj je bil, in sidro. N a vrhu sp o m en ik a je stal angel, vse skupaj pa je nosil podstavek iz k lesanega kam na.
Z godbo o Resslovem koncu in o njegovem grobu mi p rip o veduje Jan ez G liha iz Ž u žem berk a , ta p a jo je še ko t m in istran t večkrat slišal od šm ihel- skega župnika in ljubiteljskega zgodovinarja A lojza Z upanca.
Tudi G liha, po dom ače Ja k čev Janez, iz Ž užem b erk a im a sta re vezi s Č eško. O d tam je že v sedem najstem sto letju prišel njegov predn ik Luka G liha. V Suhi k ra jin i se je udom il in ji vtisnil svoj pečat. Bil je nam reč rezbar im lični leseni o ltarji po farn ih in podružničnih cerkvah p a tu d i štev ilna n ab o žn a z n a m enja v pokrajin i so delo n jegovih rok. K ar jih ni zglodal zob časa in ka r jih je po vojnih vih rah , ki so p u sto šile te k ra je , sploh še ostalo. En spom in nanj zagotovo je: leseni kip k rižanega Jezusa K ristusa, ki je ko t po čudežu presta l ogn jeno p u sto šenje Žvirč. Sedaj visi na steni Janezove dnevne sobe in svojo u m irjen o m elod ijo m u po jejo šu m e č i s la p o v i z e le n e K rk e g loboko pod hišo.
S likov iti s trm i b re g v isoko nad rečnim i slapovi Jan ez pozna že od ro jstva. Tu, prav n a sp ro ti m o g o čn eg a žu žem b er- škega g rad u , so tek la n jegova m lada leta. Rodil s e je kot d eseti o trok v družini čevljarja F ran ca G lihe in njegove žene Ivanke. Ko je žužem berški veterinar Pičm an s svojim novim avtom obilom peljal G lihovo Ivanko v Novo m esto k dese tem u p o ro du, je dejal: “Fant bo in v e te rina r!” In tak o je tudi bilo. R es je bil fant, a da je postal v e terinar,
je m oralo po rečni strugi tam v globini soteske p reteči še m nogo vode. Igra na strm em bregu pa je bila nevarna.
“ Se n ič n e b o jite za svo je o troke na tej skalni strm ini?” so sp rašev ali ljud je o če ta . Ta pa jim je m irn o o d g o v arja l: “ Le česa bi se b a l? Č ez ro b p ad e ed en , nazaj p rileže ta pa dva!” L judje so ga debelo gledali, zato jim je oče pojasnil: “Čez rob p ad e ed en , drugi ga g re iskat, potem pa oba prileže ta nazaj.”
V edno p a se za G lih o v e ni ta k o s re č n o k o n č a lo . D ru g a svetovna vojna je d ružino o d ela v ža lo st. T riin š tir id e se te g a le ta je pri legistih padel starejši b ra t F rance, štiriinštiridesetega je očeta preko Krke zadela nem ška krogla, da je padel sm rtno ranjen , leta p e tinštirideset pa je izginila sestra M ilena, ki se je šolala v L jubljani.
Janez je odraščal in v številni družini b rez o četa je m oral kaj h itro prije ti za delo. N ajprej so prišli na vrsto številni štrapaci z govejo živino do Novega m esta in L jubljane. Po tem je opravil tečaj in na ve terinarsk ih potih spoznal dobršen del D olenjske z B elo k rajino . Tudi d ruge za po slitv e in d ru g e šo le so b ile vm es, a v e te rin i je o sta l zvest najdlje. M ed preprostim i ljudmi na podeželju in v šolah je izpopolnjeval svoje znanje. Z daj je že nekaj let upokojen. Z ženo Jo ž ico , u p o k o je n o uč ite ljico , im a ta tri že o d ra sle o tro k e in šest vnukov. Sin M ark o je šel po o č e to v ih s to p in ja h in je p rav tako ve terinar.
D a n a šn ji Ž u ž e m b e rk si je b rez Ja n e za G lih e , n jegovega klobuka in njegove šegave, n e koliko zategn jeno pojoče Suho- k ran jske govorice težko p re d s ta v lja ti. T u ris to m , ki bi rad i spoznali zgodovino tega bisera Suhe krajine, kot iz rokava stre sa zanim ivosti in an ek d o te pa srh ljive p rip o v ed i, d a jim kar zasta ja dih. Veliko jih je slišal m ed p reprostim i ljudm i, precej jih je pobral od svojega vzornika, šm ihelskega župnika in zgodo v inarja Z u p an ca , p recej pa jih je p reb ra l tudi v zgodovinskih knjigah.
D a je zgodovina njegov ko njiček, je v ideti tu d i v dom ači dnevni sobi. V saka slika na s te ni in vsak k ipec na polici im a svojo zgodbo. Jan ez jih pozna in bi jih lahko pripovedoval ure in ure. G otovo bo za to še dobil p r i lo ž n o s t . A m e n e z a n im a zgodba, s k a te ro sem pričel to p r ip o v ed . O R ess lu n a m re č . Pravi, da so pozneje prišli svojci in opravili sim boličen prekop tak o , da so z n jegovega groba odnesli nekaj prsti.
Po vojni, ko um rljivost o trok ni b ila več tak o velika in je v Ž užem berk prišlo več novih na seljencev , so se na žu žem b erškem pokopališču začeli oz ira ti na o troško stran . Tam naj bi bil p ro s to r za nove g ro b o v e . R azdrli so tudi Resslov spom enik in ga odstranili. Ko je Janez zv ed e l za to , je b ilo že p r e pozno. G lavni del z vklesanim ladijskim vijakom in sidrom je že odp e lja l n eznan kam nosek za predelavo. O sta l je še kam niti angel in podstavek. O boje zdaj h ran i Janez. Tudi kraj, k jer je R esse l z a k o p a n , bi znal še pokazati, kajti tam zdaj še nihče ni na novo pokopan.
T O N E JA K ŠE
IZ K U Š N JE S O S E D O V
Italijanska rejca govedi za meso ponudila pomočNa poslovni obisk sta konec m ar
ca prišla i' Slovenijo Guiseppe Pantaleoni, predsednik Združenja rejcev charolais in limousine pasm e Italije ter član tega združenja in rejec pasm e lim o u sin e S andro Bergu- masco. Obiskala sta fa rm o Biotehniške fa ku lte te v Logatcu, osemenjevalni center Preska, Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete na Rodici pri Domžalah, Kmetijski zavod Nova Gorica ter rejce mesne pasme govedi, družino Brdnik - Frank, iz Rajhenava pri Kočevju in družino Lončar iz okolice Sevnice.
V pogovoru o pogojih za km etovanje v Italiji je g. P an taleon i povedal, d a je za preživetje d ružine p o treb n o m in im alno 80 krav dojilj v intenzivni reji. Č lani njegovega z d ru ž e n ja re d ijo od 10 krav dojilj na km etijo v alpskem p re d e lu do 1000 krav do jilj na km etijo vp ad sk i nižini. V Italiji je v k o n tro li za p le m e n sk e ž ivali5.000 glav charo lais in 6.000 glav lim ousine , sicer pa je vseh krav lim o u sin e pasm e v I ta liji oko li 60.000, charolais pasm a p a je razširjena predvsem na Sardiniji, kjer jo u p o ra b lja jo za g o sp o d a rsk o križanje z njihovo dom ačo kravo Sardo. N a Sardiniji je tudi testna p o sta ja za ch aro la is bike za vso Italijo.
Test p o te k a tak o , da b ika po p rilagod itv i na razm ere v tes tn i postaji s teh ta jo prvič, n a to pa še po dveh in petih m esecih. Podatke skupaj z oceno zunanjosti p o šljejo po svetovnem spletu v F ran cijo. Tam p o d a tk e o b d e la jo in v dveh u rah p o sred u je jo nazaj indekse za rast in m esnatost te r p rim e rja v o z d ru g im i e v ro p sk im i d ržavam i, ki so d e lu je jo p ri tem ev ro p sk em s is tem u k o n tro le in ocenjevanje plem enske vrednosti. Te države so Italija, Francija, Belgija, L uksem burg, Španija, N em čija in N izozem ska, v kratkem pa se jim bosta pridružili tudi D anska in V elika B ritan ija . S o d e lu jo če d rž a v e s k rb i jo za č im m a n jše vplive okolja s p o dobno zgrajenimi hlevi te r krm o in načinom p re h ran e . Biki so te s tiran i na svoje lastnosti (perfo rm ance test) in ne p o la s tn o s tih svo jih p o to m c e v (p rogen i tes t). Selekcion iran i so na hitrost rasti, om išičenost, funkc ionalne lastnosti (noge) in lastnosti pasm e. K ategorije bikovskih m ater, kot pri m lečnih pasm ah, n e poznajo. Test traja pet m esecev in stane km eta približno 50.000 SIT. Teh bikov država ne o d k u p i kot pri nas, am pak so last km eta ves čas testa do licitacije pri teži o k o li 500 kg.
O dkupne cene živine so p odobne po vsej Italiji. Bikci za nadaljnje p itan je, težki 300 kg, stanejo160.000 do 180.000 SIT; te le ta za klanje, težka 200 kg, okoli 150.000 SIT, telice za plem e, sta re 6 m esecev, 200.000 - 250.000 SIT, šest m esecev s ta ri bikci za p lem e pa okoli 300.000 SIT. T estirani biki, ki so nap rodaj na licitacijah, s ta nejo 450.000 - 1.600.000 SIT.
Verzoljubčkov pa niPred kratkim je bil gost metliške
- Ljudske knjižnice akademik, pesnik in prevajalec Janez M enart, u stvarjalec, k i je dovolj zanimiv, duhovit in vznemirljiv, da j e na p o ln il kn jižn ič n o č ita ln ico v s ta vb i na Pungartu. Na tem in podobnih literarnih večerih, k i niso tako redki, vedno znova pogrešam domače literarne ustvarjalce. Tiste, k i so že kaj izdali, a tudi tiste, k i pišejo bolj sebi v zabavo in veselje. V M etliki j ih je ko t listja in trave. Pa jih ne pogrešam zato, ker bi jih pretirano ljubil ali cenil, am pak zgolj zavoljo tega, kr so prav ti kvazi um etniki največji in najstrožji k ritik i metliškega ku lturnega dogajanja. Za šanki, razočarani, ker še niso prejeli Prešernove nagrade a li k e r še niso b ili nom in iran i najm anj za Nobelovo nagado, p rek lin ja jo k u ltu rn i p o deželski dolgčas in vse, k i naj bi po njihovem skrbeli za ku ltu rno življenje v občini. N iti na kraj pam eti pa jim ne kapne, da bi prišli na literarni večer ali na katero od prireditev m ednarodnih poletn ih večerov Pridi zvečer na grad. Zadovoljni so z vetrovi, k i pihajo po vijugah njihovih možgan, v katerih se porajajo mojstrovine, redkim razumljive in dojemljive. In vsi, k i njih, genialcev, ne razumejo, so bebci, vredni prezira, zamolčanja in ignoriranja.
TO N I G AŠPERIČ
K m etje im ajo v čredi večinom a 1 do 2 bika za naravni p ripust, ki se ga poslužijo, k ad ar krava tudi po d ru g i o sem en itv i n e o s ta n e b re ja . Sem e k u p ijo v n jihovem o se m en jev a ln em c e n tru - d o za stane od 1.000 do 10.000 SIT - lahko pa ga tudi uvozijo iz Francije. Z a naravni pripust uporabijo tudi bike z m anjšim i pom anjkljivostm i.
V eterinarski potni listi za p re voz te le t po Italiji so zastonj. Z a o d ra s lo govejo ž iv ino na p o ti v klavnico stanc 350 SIT, za p ro d a jo o d rasle živali s p reg ledom na brucelozo , levkozo, tu b erk u lo zo in IB R /IP V pa s tan e 3.500 SIT. Č re d e , ki so v k o n tro li m esn ih pasem , obišče ko n tro lo r štirikrat le tno . D o lžnost re jca je , da tele s te h ta ob ro jstvu te r 90. in 120. dan starosti, pri sedm ih m esecih pa k o n tro lo r opravi oceno zunanjosti teleta . K ontrolorja plača rejec 1.000 SIT na kravo letno , ne g lede na število te le t v čredi.
Rejske izkušnje g. Pan taleon ija sega jo v le to 1976, ko je njegov oče kupil v okolici Piacenze 200 ha zem lje in v m esecu dni postavil 250 m dolg goveji hlev. Sam ima
sedaj 90 krav dojilj lim ousine pasme, vendar razm išlja o povečanju osnovne črede na 150 glav. R azen teg a im a 30 h a njiv zasa jen ih s parad ižn ikom in 30 ha s stročjim fižolom za industrijsko predelavo, na 25 ha im a vinograd, v katerem p ridela in stekleniči 11 različnih buteljčnih vrst vina, 30 ha koruze za silažo te r 85 ha sejanih travn ikov za m rvo in travno silažo. Z a po letno pašo ima 75 km stran nad G enovo 1300 ha revnejših pašn ikov. K ljub velik i površin i pa je paše zaradi suše m alo. Poleg paše d o b ijo krave še m in era ln o -v ita - minski dodatek in 2 kg žit dnevno.
T blitve so s e z o n sk e , z a to se krave telijo v odprtem hlevu z globokim nastilom . Poleg slam e za nastil uporablja posušeno koruz- nico. Telice in bikci im ajo bokse na re še tk a h , p o d re še tk a m i so n am eščen a p e h a la , ki gno jevko tak o j o d v a ja jo v laguno . K rm ni obrok vhlevljenih krav z m esec dni starim teličkom je 14 kg koruzne silaže, 8 kg travne silaže iz sejane laške ljuljke, 2 kg m rve iz sejane travniške bilnice, 20 dag m elase in 80 dag soje. Ko ima m ožnost, upo-
Čreda krav limousine z bikom in teleti.
N E V A R N O S T B O R E L IO Z E
rabi stranske proizvode živilsko- p red elovalne industrije , npr. ostanke parad ižn ika pri predelavi v kečap ali pe la ti oz. o stan k e koruznega zrnja po odstranitvi kalčka in škroba. Ves obrok z minc- ra ln o -v i ta m in s k im dodatkon i zm eša v krm ilnem vozu. L eto dm s ta re te lice d o b ijo tre tj in o tega o b ro k a in 3 kg p o p o ln e krmne m ešanice za telice. Teleta do odstavitve (sesajo sedem mesecev) dobivajo p e le te za te le ta po volj'- Telice krm i po volji vsaj sedenj m esecev, sicer zao stanejo v rasti in tega več ne nadoknadijo . Večkrat je poudaril, da genetski p°; ten c ia l ne p o m en i ve liko , če H' izkoriščen s krm o.
Na obisku pri rejcih sta se obiskovalca pogovarjala predvsem p m o žn o sti p ro d a je in nak u p a bikov, pri čem er ne pričakujeta veterinarsk ih in carinskih zapletov, saj g. Pantaleoni, ki je tudi predsed n ik Z d ru ž e n ja re jcev pasem lim ousine E vrope, zagovarja prosto trgovino, čeprav Slovenija še ni č lan ica E U . N a O d d e lk u za zoo tehn iko B iotehniške fakultete sta se obiskovalca srečala s prof- dr. O ste rcem in prof. dr. Habe- tom . Prof. dr. O sterc jim a je predstavil stan je v slovenski govedoreji, tren d zniževanja števila krav m olzn ic te r p o večevan je števil* krav dojilj v p rihodnosti. Obiskovalca sta p o n u d ila pom oč predvsem pri šo lan ju kadrov za ocenjevanje m esne govedi te r vključitvi v evropski sistem kontro le ip ocenjevanja plem enske vrednosti-
O biskovalca pa sta bila pri nas vsaj dvakrat p resenečena: prvič v življenju sta v idela tak o številno divjad v neposredni bližini človeških bivališč, v ho telu Valentin v K očevju pa sta se, p rije tno presenečena, zazrla v sliko krav dojilj na paši s tele ti in poudarila , da nik jer v Evropi n ista v hotelu videla česa podobnega.
B. ŽAGAR
Klopi nas ne čakajo le v gozduPomlad vedno težko pričakujemo.
Za pustim i, sivim i, kratkim i dnevi pridejo sončnejši in daljši, predvsem pa ozeleni in zaživi vsa narava. Kaj j e lepšega, kot se odpraviti na sprehod v gozd? Toda ta nam ne ponudi le svežega, zdravega zraka, zelenja, cvetja, gob, jagod ter dobrega počutja , am pak lahko nezaželjenega sopotnika - klopa in z njim včasih boreliozo. Okuženih je namreč skorajda polovico vseh klopov.
O bolezni klopni m eningoence- falitis, ki m enda obsta ja že od n e kdaj, v Sloveniji pa so n jeno pogoste jše po jav ljan je začeli ug o tav lja ti le ta 1945, je sp re g o v o rila predsto jn ica Infekcijskega od d e lka Splošne bolnišnice Novo m esto T atjana Rener, dr. med. V bo ln išnici so imeli le ta 1998 prijavljenih 75 bolnikov iz dolenjske regije s to b o lezn ijo , lani pa 109. P e tle tn o p o v p re č je z n a ša 103 p r im e re . Seveda ponavadi ne gre za hujše oblike.
Samoopazovanje po ugrizu klopa
B oreliozo prenaša jo bak terije , z im enom borelije, ki se nahajajo v k lopih ali d rug ih žuže lkah : za s led n je še ni povsem d o k azano . Klopi imajo svoj ciklus življenja in v vseh fazah so lahko okužen i z borelijo . “Sploh ni nujno, da človek opazi ugriz klopa, saj ta lah ko zatem odpade ali pa dlje sesa kri. Je pa zato treb a biti previden in se o p azo v a ti, p red v sem prve dneve. O kuženih je nam reč okrog polovico vseh k lopov ,” je deja la R en erjev a . Po ugrizu k lopa p o znam o nam reč več faz borelioze.
B o lezen , k a te re in kubac ijska d oba je do trid ese t dni, se pojavi štiri do dvajset dni po okužbi in je v prvi fazi brez značilnih sim ptomov, zato se večina boln ikov ne odloči za zdravniški pregled . B olnik ima vročino, se slabo počuti, je u tru jen , ima bolečine v sklepih, skratka, gre za p reh lad n e znake, zato jim običajno ne posveča p o sebne pozornosti. Na m estu, kjer je bil p risesan k lop , sc p ogosto razv ije (v n ek a j u ra h a li d n e h ) k o žna sp re m em b a - e r ite m mi-
graz. G re za ko lobar z rdečim ro bom , v sred in i b lede barve, ki se običajno širi. L ahko se vidi le del k o lo b arja , saj znaša njegov p re m er m ožen tu d i d o 1 m. K ožna sp rem em b a je lah k o v ideti tud i ko t p o d p lu tb a . “ V se to so prvi znaki, d a je prišlo do vdora borelij v kri. Takoj je treb a obiskati zdravnika, saj z zdravljenjem z an tib io tik i večinom a prep reč im o nad aljevanje bolezni. Ni pa nujno, da se ta faza sploh vidi,” je povedala R enerjeva.
Bolezen je ali ni ozdravljiva
D ruga faza se začne nekaj ted nov do nekaj m esecev po okužbi, in to aku tno . Pojav bolezni je n e n a d en , b o lezen sk e težave h itro naraščajo. G re za pojav več ereto - m ov na različnih delih telesa, sic e r pa v tej fazi lah k o p rid e do m eningitisa, aku tnega m eningitisa, pogosti so artritisi, m ed k a te rimi prevladujejo predvsem vnetja kolenskih sklepov, lahko pa pride tudi do prizadetosti živčevja (m ožganski, obrazni živec) in karditisa, p rizadetosti srca. Z dravljenje po tek a venozno z antibiotiki.
Predstojnica Infekcijskega oddelku v S p lo šn i bo ln išn ic i N ovo m esto Tatjana Rener, dr. med.
T retja faza b o re lio ze se kaže k o t p r iz a d e to s t k o č e , g ib a l m živčevja. P riz ad e to s t sk lepov je k ro n ič n a , n a k o ž i se po jav lja kronični atrofilni akroderm atitis. lahko pride do kroničnega m ening itisa (g lav o b o li, pozab ljivost, m o tn je sp a n ja , razd raž ljiv o s t), nevritisa (vnetja živcev) itd.
U činkovitost zdravljenja je seved a odvisna od teg a , kdaj se a njim p ričn e . “ B o lezen je lahko ozdravljiva, lahko pa so njene posledice, ki niti najm anj nisy lahke, tudi trajne. Treba pa je povedat', da je um rljivost zaradi borelioze zelo m ajhna. To se zgodi kvečjemu pri k a rd itisu ali težki obliki meningitisa,” je povedala predstojnica n o v o m ešk eg a in fekcijskega oddelka in dodala , da bolezen n| d ed n a , lahko p a se p ren ese tud1 na plod.
Klopa čimprej odstranit*G l e d e n a s p o l i n s t a r o s t p rl
b o r e l i o z i n i p o m e m b n i h r a z l i k ’ o b s t a j a j o p a p o p o d r o č j i h S lo v e n i j e . N a j v e č z a v a r o v a n c e v z b o r e l i o z o j e b i l o o b r a v n a v a n i h n a o b m o č j u l j u b l j a n s k e o b m o č n e e n o t e , g l e d e n a a k t i v n e z a v a r o v a n c e p a j e n a j v e č p r i m e r o v z g o r e n j s k e g a o b m o č j a , s l e d i t a L j u b l j a n a in P r i m o r s k a , m a n j j i h j e z D o l e n j s k e i n z e l o m a l o iz s e v e r o v z h o d n eSlovenije. Ne glede na te podatke pa naj vseeno velja opozoril0 dr. R enerjeve , da se pri obiskovan ju gozda d o b ro ob lečem o zavarujem o, potem pa dobro preg ledam o, da m o reb itn eg a klopa takoj odstranim o.
“Cim prej ga odstran im o , tem m an jša je v e r je tn o s t , da bom 0 oboleli. Pri p regledu je treb a p°" seb n o p o zo rn o st posvetiti poraščenim delom telesa, kožnim gu' bam , uhljem , pazduhi in dimljam, pa tudi šivom na obleki, kajti dostikrat se klopi skrijejo prav tam. po tem pa se prisesajo. N atančn0 je treb a pregledati tudi predmete; p r in e se n e iz g o zd a , te r živali, svetuje R enerjeva in dodaja, daje k lopov o g ro m n o ne le v gozd°> tem več se jih da dobiti tudi na dom ačem vrtu. LIDIJA m(JRN
181 DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila 2000
o3® [ p ® D :’£ ® i @ • g ® o n o r o D D W ® © t t S • ® D B D s ® • d l ® | p B ® o • [ ? ® [ p ® [ ? G § ] i @ • g ® [ r a B D U Q D W ® © G B • ® D B B s ® • g D ® [ p B ®
ILINKA T O D O R O V S K I. D O P IS N IC A RTV SL O V E N IJA IZ Z A G R E B A
Veliko dela in energije za poldrugo minuto poročilaNovinarka H inka Todorovski, k i j e dom a iz Č rnom lja , n a m že skoraj
sedem tet ko t dopisnica R T V Slovenija posreduje in form acije iz Hrvaške. ‘red kra tk im j e za svoje delo prejela tu d i nagrado Društva novinarjev
Slovenije, in sicer za vidnejše novinarske dosežke v lanskem letu. Pot do uveljavljene in priznane novinarke pa n i bila vedno lahka. Ko je Ilinka točela delati kot dopisnica v Zagrebu, j e takra t v kom aj nasta li h n a š k i
rzavi težko prišla do inform acij. S trudom , odgovornostjo in zavzetostjo pa s i j e uspela izboriti m esto uveljavljene in prizn a n e dopisnice.
P r o d o r n o in d e la v n o d e k le b ili i e v šo li. Z a n im a lo vas
Je veliko ra z l ič n ih s tv a r i, k ak o ste se o d lo č il i z a š tu d i j n o v i-“arstva?
‘V edno m e je zan im alo vse in tp je bil m oj tem e ljn i p ro b lem , so d e lo v a la sem pri n e š te to a k tivnostih v šoli in v ed n o sem bila usp e šn e jša , če sem im e la v eč obveznosti, so d e lo v a la sem tm li P n šo lsk ih č a s o p is ih , v e n d a r tega d e la n isem niko li o b č u tila Kot n e k a j, k je r b o m n a k o n c u Postala. V edno sem im ela obču- i. k ' lah k o d e la la k a rk o li,
aa bi la h k o b ila u č ite lj ic a a li Z nanstven ica , tu d i g o sp o d in ja , Ce bi b i lo t r e b a . P ro t i k o n c u srednje šole sem se že sko ra j od- točla, d a bi g rem v p ro fe so rsk e ' '° d e , to d a p o in f o r m a t iv n ih onevih n a filozofski fa k u lte ti in na n ek dan ji F S PN sem n a kon- cu jz b ra la štud ij n o v in a rs tv a .”
i^e v č asu š tu d ija s te d e la li na televiziji, sod e lo v a li p a s te tu d i nauPov°m ešk em ra d iu S tu d io I).
Š tu d ira la sem u sp ešn o , ven- par sem se ves čas sp rašev a la , ali Je n o v in a rs tv o tis to , k a r bi m e zan im alo , in v d ru g e m le tn ik u _e m že re sn o razm iš lja la , d a bi z a m e n ja la š tu d i j . T a k r a t še nisem d e la la n ik je r, zd e lo se m i Je, d a je te lev iz ija trd n ja v a , ka- fbor se sp lo h n e d a p r iti , p ra v tak o ra d ijsk e p o s ta je in v e lik i časopisi. P o tem p a se je po jav il s tu d io D in ta m sem n a re d ila tudi svoje p rv e n o v in arsk e p r i spevke. S p o m in jam se, d a j e bil moj prvi p r isp e v e k p o ro č ilo o zasedan ju sk u p šč in e b e lo k ra n jskih š tu d e n to v . V tem času p a sem v L jub ljan i sp o zn a la kolegi- t ° r K' m i je p o v e d a la , d a n a te lev iz iji iš č e jo t.i. m la jšo d e žu rno . N a telev iz iji sem zače la uelati v z ače tk u tre tje g a le tn ik a . f a n im iv o j e , d a m i j e p ro f .
an ca K ošir, ki je b ila na kon- eu m e n to r ic a m o ji d ip lo m s k i n u lo g i, o b n e k i p r i l ik i r e k la : ■ akaj s te ta k o za sk rb ljen i, saj je to , d a vas n ič n e z an im a in vse n d a ste neg o to v i, g lavna o d li
t a d o b re g a n o v in a r ja .’”„ P reden ste odšli za d o p isn ico
a H rvaško, vaše delo ni bilo tako Paznp, kaj ste teda j delali?
To je bil še čas, za raz lik o o d zadnjih let, ko so bili m lad i lju d j e ki so p r i š l i n a t e l e v iz i jo ,
n ja d o p is n ic a R T V S lo v e n ija J a n ja K la sin c o d h a ja la n a d o p u s t, so u re d n ik i p re so d ili , d a B eo g rad ne m o re b iti n e p o k rit, in so m e za n ek aj ted n o v p o s la li za n jen o z am en jav o , in z az d e lo se mi je , d a je to d e lo , ki bi ga r a d a o p ra v lja la . T is to p o m la d
g a la n e p o p is n o v e lik o d e la in en e rg ije . P o g lo b ljen o sem p r e b ira la vse m o žn e h rvaške č aso p ise , te k a la p o v seh m o g o č ih tisk o v n ih k o n fe re n c a h , se p r e p i r a la z u ra d i r a z l ič n ih m in istrs tev te r p ro s ila in m o led o v a la , na j m e u v rs ti jo n a se z n am nov inarjev , ki b o d o vab ljen i na tisk o v n e k o n fe re n c e .”
Vam j e p r i tem kdo p o m ag a l?“ K o sem p riš la v Z ag re b , n i
sem im ela n ik o g ar, ki bi mi p o m agal, k e r z a ra d i sp le ta o k o liščin n ek a j m esecev p re d m an o v Z a g re b u ni b ilo n ik o g ar, ki bi de la l za R T V S lovenija . Z ač e la
t
so bili razp isi za d e lo v n o m esto d o p isn ik a iz Z a g re b a in iz B e o g ra d a in p rijav ila šem se k a r na o b a razp isa , čep rav sem se ba la , d a sem m o rd a še p re m lad a . N a sv o je v e l ik o p r e s e n e č e n je in tu d i v e lik o v ese lje sem b ila iz b ra n a za d o p isn ico iz Z ag re b a , m alo m i je b ilo sicer žal za B e o g rad o m , v e n d a r sem si rek la : nič z a to , to je ro k a u so d e ! T o d a tak o j ko sem p rišla v Z a g re b , se je p o k a z a lo , d a je m ed Z a g re -
“Za vsako minuto poročila na radiu ali televiziji sem vtogala nepopisno veliko dela in energije. Poglobljeno sem prebirala vse možne hrvaške časopise, tekala po vseh mogočih tiskovnih konferencah, se prepirala z aradi različnih ministrstev ter prosila in moledovala, naj me uvrstijo na seznam novinarjev, ki bodo vabljeni na tiskovne konference. ”
Pfuktično “ dek lice za vse” . Po- asi sm o sp o zn av ali telev iz ijsko chrioiogjj0 in sis tem d e la . N a-
_ 1‘Dunje te le v iz ijsk e g a p ro g ra - ala je n a m r e č n e k a j , k a r je ,trašno z a p le te n o in č e sa r gle- >Uec ne vidi. V o zad ju d e la ti-
, ° c m rav ljic ’, b rez k a te r ih ne bi '•o p ro g ram a . M oje d e lo , še v asu š tu d ija , je b ilo v te m , d a em s k rb e la , d a so a g e n c ijsk e
s oyice p rišle n a p rav e m ize, da '■ui p o s n e ia e v ro v iz i js k o iz-
uienjavo iz ce leg a sve ta, p o tem P? sem počasi tu d i sam a začela P ^ati vesti in ta k o n a p red o v a la
hi. s ta re jše g a d e ž u rn e g a , ki I z p iš e z u n a n je p o li t ič n e v es ti,
razv ršča , d o lo č a v rstn i re d ,Uh^Prem ija p o ro č ila d o p isn ik o v s. ' ' k o , š e v e d n o p a d e l a v o z a d ju .” F
. K ako ste p o s ta li d o p isn ic a iz a 8 reb a?
. “ K o se m d ip lo m ir a la , sem i ° h i l a s lu ž b o n a t e le v iz i j i v H'iudništvu z u n an je p o litik e . To
bilo le ta 1991, ko so se o b raz- Pa<Ju Ju g o s la v ije z ač e le v o jn e ,
začetk u le ta 1993, ko je te d a
b o m in B eo g rad o m s tra šn a ra z lika v p o g o jih de la . V B eo g rad u je d e lo v a l m e d n a r o d n i p re s s c e n te r , k je r so se zb ira li tu ji n o v in a rji, d o to k in fo rm a c ij je bil u s m e r je n p r o t i te m u c e n t r u , sk o ra j v e d n o si im el ob sebi s ta re jše ko leg e in po zn av a lec , ki so ti p o m ag a li, če si n a le te l na te žavo. Ko p a sem p riš la na H rv a ško , sem ug o to v ila , d a česa t a kega ni in da so in fo rm acije ra z p r š e n e , b i la sem p r e p u š č e n a sam a seb i.”
K ak o ste se z n aš li?“ V Z a g re b u sem zače la d e la ti
1. ju n ija le ta 1993, to jc b ilo en o m ojih n a jtež jih o b d o b ij, ko sem se n e n e h n o sp ra šev a la , ali bom to zm ogla . Več razlogov je b ilo , ki so mi o težev a li d e lo , od teg a , d a se je b ilo tre b a zn a jti v ra z p rše n ih in fo rm a c ijah , d o teg a , d a je b ilo to še p ra k tič n o vo jno o b d o b je , ko je b ilo v e liko de la , v e lik o je b ilo tu d i v irov in fo r m acij, p ri č e m e r j ih je b ila v e č in a z ap rtih za n a v ad n eg a n ov in a rja . Z a v sako m in u to p o ro č ila na rad iu ali televiz iji sem v la
ske, d a vid im , kaj je ta d a n v ro če . L a h k o p a se p o ja v ijo tu d i n ep ričak o v e zad ev e, ko m o ram o d re a g ira ti , pri tem p a se z a n e sem n a p o z n a v a n je ra z m e r in svoj la s tn i o b č u te k , kaj je d o g o d e k d n e v a . K e r d e la m za d n ev n o in fo rm a tiv n e o d d a je ra d ia in te lev iz ije , im a jo d ru ž b e n o p o lit ič n i d o g o d k i p re d n o s t , z lasti za rad io , ki p o tre b u je v e liko p ro g ram a , p a p o g o sto n a re d im tu d i p risp e v k e s p o d ro č ja e s t r a d e , š p o r ta in k u l tu re t e r razn e z an im iv o s ti.”
P o z a d n j i h v o l i tv a h j e n a H rv a šk e m p r iš lo d o p re o b ra ta v n j ih o v i p o l i t ik i . K a k o j e to vp liva lo na vaše delo?
“ O d lanske je sen i p a d o sedaj je b ilo n a jb o lj in te n z iv n o o b d o b je v m oji d o p isn išk i k a rie ri, ko so se d e ja n sk o d o g o d k i ka r p reh itev a li, od b o lezn i p re d se d n ika T u d m an a do u stav n e krize , pa p rve, d ru g e in tre tje volitve. Z a d e v e so si s led ile s ta k o b liskov ito nag lico , d a se m i zdi to re d k o st v en i n ov inarsk i k a rie ri. Ž e o d p a r la m e n ta rn ih v o litev , ki so b ile 3. ja n u a r ja , ču tim veliko razliko , k a r n a e n k ra t so vse in fo rm a c ije d o s to p n e , z la h k a p rid em do večine sogovorn ikov , ki jih p o tre b u je m , n ik je r ni več n o b e n e m istifikacije . Povsod je p o ln o v roč ih tem . V tem sm islu je lažje d e la ti, čep rav z ad n je dni že ču tim , d a se stvari počasi p o stav lja jo n a svoje m es to in da se sp e t z ačen ja o b d o b je , k o b o do ljudi tež je p r iti .”
“Že od parlamentarnih volitev, ki so bile 3. januarja, čutim veliko razliko, kar naenkrat so vse informacije dostopne, zlahka pridem do večine sogovornikov, ki jih potrebujem, nikjer ni več nobene mistifikacije. Povsod je polno vročih tem. ”
d n e h z d r a v l je n j a v D u b r a v i u m rl. Je pa sev ed a F ran jo Tud- m an o seb a , ki je o d lo č iln o vp livala n a razvoj H rv ašk e v zad n jih le tih . T is to , k a r m e p re se n e č a , p a je , d a je m it F ra n ja TU dm ana ta k o h itro zb led e l. Po en i s tran i še v času n jegove b itk e za življe n je je im el s ta tu s č lo v ek a nad l ju d m i, le n e k a j m e s e c e v p o sm rti pa , ko t d a ga n iko li ni bilo . - Sedaj je celo h e re tič n o govoriti o s tv a re h , ki so b ile n e sp o rn o d o b re in velik prispevek*k h rv a ški sa m o sto jn o s ti .”
K a k šn a j e H rv a šk a d a n es?“ L ju d je se želijo o b rn iti v p r i
h o d n o st. Sedaj ni več n ič sp o rn e g a re č i, d a n a H rv a šk e m ni g o sp o d a rsk e g a č u d e ž a , a m p a k d a so težave . S k ra tk a p o jav lja se nova e n erg ija . Se mi p a zdi, d a ta sko ra j ev fo ričn i nabo j počasi u p a d a in d a se l ju d je vse bo lj zav ed ajo , d a so težav e v g o sp o d a r s tv u in s o c ia ln i p r o b le m i ta k o velik i, d a se še nekaj časa ne b o d a lo izk o p a ti iz n jih , p o d rug i s tra n i pa se p o jav lja jo n o ve težave , k e r na H rv ašk em n im a jo iz k u š e n j s k o a lic ijs k im v la d a n je m . D o s e d a j so b ili
“Tisto, kar me preseneča, pa je, da je mit Franja Tudmana tako hitro zbledel. Po eni strani je še v času njegove bitke za življenje imel status človeka nad ljudmi, le nekaj mesecev po smrti pa, kot da ga nikoli ni bilo. Sedaj je celo heretično govoriti o stvareh, ki so bile nesporno dobre in velik prispevek k hrvaški samostojnosti. ”
sem z nič, sem p a k asn e je sp o z n a la p re ce j h rv ašk ih n o v in a rjev , ki so mi re sn ičn o p o m ag a li, k a d a rk o li jc b ilo p o tre b n o .”
S lovenci do H rv a to v v t is tih le tih n ism o b ili ra v n o p r i ja t e ljs k o ra z p o lo ž e n i , v am j e b ilo z a ra d i teg a tež je d e la ti?
“ V b istvu je b ilo , č ep rav se mi zdi, d a so to s tvari, ki jih m o ra n o v in ar vzeti v zak u p . K o so se po jav lja li vzponi in p adci v slo- v en sk o -h rv ašk ih o d n o sih , ko so se z ao s tro v a li o d n o si n a d o lo če nih v p ra šan jih , sem im ela večje težav e p ri d o s to p u tu d i d o d ru g ih in fo rm a c ij, n e le d o tis tih , p o v e z a n ih s to p ro b le m a t ik o . D o g a ja lo se j e , d a m i j e k d o s p u s t i l tu d i k a k š n o p ik r o n a ra ču n m o je g a d e la . M oja g lav n a o b ra m b a je , d a se n e p o stav ljam v vlogo razso d n ik a in k o n č neg a in te rp re ta dogo d k o v , a m p ak , d a se v b istvu skora j v edno s k u š a m k a r se d a p o u č i t i o p ro b lem a tik i, ki jo d e lam . D a v m in u to in po l do lg em p o ro č ilu la h k o vse s trn e š , m o ra š p r o b lem a tik o d o b ro p o z n a ti in ra z u m e ti .”
S te d o p isn ica ra d ia in te lev izije - k ak o sr ra z p o re d ite delo?
“D e lo v n ik a n im am , d e lam 24 ur, sed em d n r v ted n u , 365 dn i v le tu , če sev ed a o d š te je m do-
ust, k a r p a ne p o m en i, d a de- a m n e n e h n o , a m p a k d a sem
ves ta č a s v s tik u z in fo rm a c ijam i in v ed n o p rip rav ljen a v n izkem š ta r tu , d a o d re a g ira m , če se kaj zgodi. To je po en i stran i č a r m o jeg a de la , p o d rug i s t r a ni pa s tra še n p ritisk in b re m e in m o g o č e n a jb o l j n a p o r e n d e l m o je g a d e la , saj si z a ra d i teg a težk o n a črtu je m , kaj bom p o č e la v svojem p ro s te m času . V s ta jam razm erom a zgodaj, da imam še p re d prvim i klici, ki p rid e jo iz L ju b l ja n e iz te le v iz ijs k e g a in ra d ijsk e g a z u n a n je p o li t ič n e g a u r e d n iš tv a , o d p o s lu š a n o v sa j e n o ra d ijsk o in fo rm a tiv n o o d d a jo , p r e b ra n e vsa j v g ro b e m vse d n e v n e č a so p ise in te d e n
F o k o jn i p r e d s e d n ik F r a n jo T U dm an j e b il z e lo sa m o sv o j v lad ar, k i j e v d rž av i p u s til svoj peča t. S te im eli k d a j z n jim in te rv ju ?
“ In te rv ju ja z njim n isem im e la n iko li, k a r obža lu jem . Ž al mi je , d a n iko li n isem im ela te p r ilo žn o s ti, č ep ra v sem za in te rv ju s p re d se d n ik o m T u d m an o m n e k a jk r a t z a p r o s i la , p rv ič že le ta 1993, v e n d a r n isem d o b ila o d g o v o ra , d ru g ič p re d o b iskom p re d se d n ik a K u č an a n a H rv a škem p o le ti le ta 1994, ta k ra t mi je b ilo re če n o , d a ni o b iča j, da bi p re d sed n ik da ja l in te rv ju , ko je g o s t i te l j tu je m u d rž a v n ik u , pač p a d a bo z v ese ljem da l in te rv ju p re d sv o jim o b isk o m v S loveniji. V en d ar do teg a ob iska ni n iko li p riš lo .”
J e bil ta k o n e d o sto p en za vse n o v in a r je ?
“ K o sem p riš la n a H rv ašk o , so v p re d sed n išk ih dvo rih re d n o p rire ja li tiskovne k o n fe re n c e za d o m ač e in tu je n o v in a r je , k je r n i b ilo n o b e n e se lek c ije - v a b ljeni so bili vsi a k re d itira n i novinarji, in če si se ze lo p o tru d il in ro k o do lg o d ržal v z rak u , si la h ko postav i] tu d i k ak šn o v p ra ša n je . P o tem p a so se stv a ri d ra s t i č n o s p r e m e n i l e , t i s k o v n e k o n fe ren ce so b ile , v e n d a r so na n jih lah k o p o stav lja li v p ra šan ja sam o izb ra n i n o v in a rji, p o te m pa so ce lo to o b lik o k o m u n ic ira n ja z jav n o s tjo o p u stili. Z ad n jih n ekaj let je p re d se d n ik T udm an k o m u n ic ira l z jav n o s tjo sam o na ta k n a č in , d a je s k l ic e v a l t i skovne k o n fe re n c e za n ek a j n o v inarjev p red stav n ik o v d om ačih d rž av n ih m ed ijev , lan i v je sen i p a so v p re d s e d n iš k ih d v o rih sk lica li v e lik o tisk o v n o k o n fe re n c o sa m o za tu je n o v in a r je . G la v n a id e ja te k o n fe re n c e je b ila izb o ljša ti p o d o b o H rv ašk e v o č e h sv e to v n e jav n o s ti . P rav p o n o sn a sem , d a sem si u sp e la izb o riti p ra v ic o d o v p ra ša n ja - ted a j sem p re d se d n ik a T u d m a n a v p raša la , kaj bi rek e l n a tem o s lo v en sko-h rvašk ih od n o so v , in k o t se v e r je tn o še m ars ik d o sp o m ni, je p re se n e til z izjavo, d a je P ira n sk i za liv H rv a šk i, k m alu p o tis tem pa je zbo le l in p o 40
n av ajen i, d a je v lad a lo p o p o ln o sog lasje , h a rm o n ija m ed p r e d s e d n ik o m d rž a v e , p r e d s e d n i kom v lad e , v lad o in p a r la m e n tom . E n a s tra n k a je o b v lad o v a la vse k ljučne p o lo ža je , v ozk em krogu po litičn e e lite so bili sp re je ti sk lep i, ki so b ili p o te m sam o še re a liz ira n i n a n iž jih rav n eh .
n u d b e o s ta ja n e d o s to p e n z a ra di m o je n a ra v e d e la . P o č n e m tis to , k a r bi p o č e la tu d i v k ak šnem d ru g em m estu . Tu in tam si u trg am čas za ob isk k akšne g le d a lišk e a li k in o p re d s ta v e , za o g led k ak šn e razstav e in n o g o m etn e tekm e. D rugače p a im am ra d a d ru ž e n ja s p r i ja te l ji , m oj h o b i v Z a g re b u je p o s ta lo k u h an je , ra d a k u h am in o b v lad am že sk o ra j vse h rv a šk e sp e c ia lite te . N a jv eč ji d e l sv o jeg a p ro s te g a č a s a p a p o sv e č a m K u l- t u r n o - p r o s v e t n e m u d r u š tv u S lovensk i d o m v Z a g re b u , k je r so m e p re d nekaj leti n a ljubezniv n ač in p rip rav ili d o teg a , da sem jim p o m a g a la p r i z ag o n u d r u š tv e n e g a g la s ila , ki se im e n u je N ovi o d m ev in izhaja tr i k ra t n a le to , in rav n o p re d k ra tkim sm o izdali d e se to - ju b ile jno štev ilko , k o n ec lan sk eg a le ta p a sm o p rip rav ili m o g o čn o p ro s la v o o b 7 0 - le tn ic i d e lo v a n ja d ru štv a , o b tej p rilo žn o sti je izšla tu d i sk ro m n a m o n o g rafija o d e lo v a n ju teg a d ru š tv a , k a te re s o a v to r ic a se m . P o m a g a m p a tu d i n a š te v iln e d ru g e n ač in e . To je vse ljub ite ljsk o in p ro s to v o ljn o , m o ra m p a re č i , d a so č lan i za ta m oj p risp e v e k ze lo hv a ležn i. P re jšn ji te d e n so m e n e p o p isn o razveselili, ko so m e ob d e se te m izidu g lasila p ro g la sili za n a jb o ljšo n o v in a rk o N o vega o d m ev a .”
D a so v aš i p r isp e v k i cep jen i in odm ev n i, pove tu d i n ed av n a n a g ra d a , ki vam jo j e p o d e lilo D ru š tv o n o v in a r je v S lo v en ije . K aj vam p om en i?
“ C o n so rtiu m v e rita tis - B ra ts tv o re sn ic e je m e d n o v in a r j i izb ra lo tri d o b itn ik e n a g rad e za iz jem n e d o se ž k e v n o v in ars tv u v m in u le m le tu in e n o o d t re h n a g r a d s e m d o b i la t u d i ja z . S tr a š n o v e lik o m i p o m e n i , še p red v sem za to , k e r je to ceh o v sk a n a g rad a , ki p r ih a ja o d m ojih ko leg o v . N o v in a r n o v in a r ju je največji k ritik . M islim , d a česa več sp lo h ne m o rem p ričak o v a ti. Z a d n je č a se je s ic e r v e lik o p o le m ik o in f la c iji r a z n ih n a g ra d n a S lo v enskem , in človeku se zdi, d a bi ga m o ra lo b iti sram , k e r je dob il k ak šn o n a g rad o , ja z sem n a g ra d e v e se la , re s p a je , d a jo ču tim k o t d o d a tn o o d g o v o rn o s t.”
Še v ed n o se ra d i v ra č a te d o mov, s te zelo n av ezan i n a Č rn o m elj?
“ Ž e lo ra d a se v račam v Č rn o m elj, č ep rav so zad n je čase o b isk i o m e je n i n a o b is k m o jih s ta ršev in s ta re m am e . S tra šn o r a d a im a m Č rn o m e lj in B e lo k ra jin o , tu se tu d i d o b ro p o č u tim , je p a res, d a se p rija te ljsk e
, vezi trg ajo , k e r je vse m an j d ru žen ja . To je pač c en a , ki jo p la č u je m o vsi, k o se n e k e g a d n e
“Zadnje čase je sicer veliko polemik o inflaciji raznih nagrad na Slovenskem, in človeku se zdi, da bi ga moralo biti sram, ker je dobil kakšno nagrado, jaz sem nagrade vesela, res pa je, da jo čutim kot dodatno odgovornost. ”
S ed a j se k a r n a e n k ra t p o jav lja nov tip d em o k ra c ije , k jer je p o t r e b n o s k o n se n z o m , u s k la je van jem ip te reso v in k o m p ro m isov p r i t i d o v s a k e n a jm a n jš e rešitve . N a o b las ti je šest s tran k , to je šest lo £ en ih in te reso v , z a to za v sa k d o g o v o r p o t r e b u je jo ze lo v e lik o časa , k a r p ri lju d eh p o v z ro ča na jv eč ra z o č a ra n ja .”
K ako d o ž iv lja te Z ag re b in kaj p o čn ete v svojem p ro ste m času ?
“ Z a g re b im am z e lo ra d a , je p re k ra sn o m es to in v e lem esto v p rav em p o m en u b esed e , ki p o n u ja zelo p isan o p a le to m o žn o sti za p reživ ljan je p ro s te g a časa, č e p r a v m e n i v e č ji d e l te p o
izselim o iz d o m ačeg a k ra ja in si u s tv a r im o svo je p ro fe s io n a ln o in tu d i p r iv a tn o ž iv ljen je nek je d ru g je .”
K daj se izteče vaš m an d a t dopisnice in kaj boste počeli potem ?
“ V Z a g re b u sem že d rug i d o p isn išk i m a n d a t , ki t r a ja p o 4 le ta in se mi izteče m aja p r ih o d nje le to . Ž e nekaj časa sem trd no o d lo če n a , d a se b o m p o tem v rn ila v L ju b ja n o n a te lev iz ijo , k je r m e č a k a d e lo v z u n a n je p o lit ič n i re d a k c iji . M islim , da m o ra m p r e iz k u s i t še k a k š n o d ru g o p o d ro č je d e la .”
JO Ž IC A D O R N IŽ
Št. 17 (2644), 28. aprila :JJjJJ DOLENJSKI LIST 19
TELEVIZIJSKI SPOREDTelevizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
PETEK , 2 8 . IV.SLOVENIJA 18.00 Tedenski izbor
Polni!!8.30 Prisluhnimo tišini9.00 Pravljice iz lutkarskega vozička9.30 Risanka9.55 Na liniji10.30 Slike iz Sečuana10.35 Svet čudes, dok. oddaja11.00 Ljudje Evrope 11.25 A lpe-D onava-Jadran11.55 Polna hiša, dram a .
13.00 Poročila14.30 Tedenski izbor
Osmi dan15.00 Vsakdanjik in praznik16.00 Mostovi
16.30 Poročila16.45 Rdeči grafit17.10 Vesela hišica, lut. nan., 2/1017.45 Zenit18.20 Dosežki18.45 Risanka19.00 Kronika19.30 Dnevnik, vreme, šport20.05 Petka 21.15 Deteljica 21.25 TV Poper22.05 Odmevi, šport 22.55 Polnočni klub SLOVENIJA 28.00 Vremenska panoram a - 9.25 Videospotnice -10.00 Podeželski utrip, nan. -10 .50 New pop festival -11.40 Bojevnikov duh, am. film -13.40 Gore in ljudje -14.30 Trmasti Bockerer 1, avst- rij. film -16.10 Življenjska priložnost, am. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Skrita področja znanosti, dok. serija -19 .10 Turistične akcije -19.30 Videospotnice - 20.05 Z lata mrzlica, nad. - 21.10 Grace na udaru, am. nan. - 21.30 Ovčici, švic. film- 23.05 Ulica upanja, am. nan., 2/10 - 23.40 Leteči odred, nan. - 0.30 Noč z Dickom, nan. KANAL A8.20 Uboga Maria, pon. - 9.20 Rosalinda, pon. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13 .30 Nora hiša, nan. -14 .00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 O prah show -16.20 Uboga M aria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci- 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Kaj ima ljubezen s tem, film - 0.00 Svilene sence, nan. -1 .00 Dannyjeve zvezdeP O P TV7.30 Življenje na svobodi, film - 9.30 Tri ženske, nad. -10 .30 Divji angel, nad. -11 .25 Z a tvojo ljubezen, nad. -1 2 .2 0 T V d o ber dan -1 3 .5 0 Ograje našega mesta, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad.-17 .15 Divji angel, nad. -18 .15 Z a tvojo ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Pobesneli Max 3, film - 21.45 Komandosi, nan. - 23.00 Mileni- um, nan. - 0.00 Popolni spomin, nan. CAJBA TV8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Alex Mack, nan. -10.00 Movvgli, nan. -1 1 .00 Sedem nevest za sedem bratov, film -13.00 Recept za zdravo ljubezen, nan. -14.00 A m basadorka, nad. -15 .00 Kdo je tvoj očka?, dok. oddaja -16 .00 M estni fantje, nan. -16 .30 Am eriška gimnazija, nan. -17 .00 SeaO uest, nan. -1 8 .00 Zvezdne steze, nan. -19.00 O svojitev, nan. - 20.00 M elrose Plače, n an . - 22 .00 R evna n ev es ta , n ad . - 23 .00 Newyorška policija - 23.50 Vohunska igra VAŠ KANAL13.40 V ideostrani -17 .00 Najspot -17 .50 Kulturni pregled -18 .20 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 G lasbena oddaja -21.00 Novice - 21.15 M otosport - 21.45 Ajd dijo HTV 17.00 Dobro ju tro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 M aunt Royal (serija) -13.20 Trenutek z a . . . -14.00 Sosedje ( f ilm )-15.40 Laž (nad.) -16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19 .30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Glasbena oddaja - 21.00 Kraljestvo sonca (film)- 23.35 Poročila - 23.55 Zvestoba (film) -1,25 Live From the D eath Row (film) - 2.55 Vroče postelje (film) - 4.30 Veliki trenutki letalstva (film) HTV 28.20 Laž (serija) - 9.05 Dok. oddaja -10.50 Kraljestvo divjine -11.20 Dok. serija -12.40 O dprto •- 13.45 Pol ure kulture - 14.15 Alpc-Donava- Jadran -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Dok. oddaja -16.55 Televizija o televiziji- 17.25 Hugo - 17.50 Z dravnik v hiši - 18.50 Zloženka - 19.05 O bčinska panoram a -19 .30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Sophie Charlotte Bcntick (serija) - 21.25 Veronikine skušnjave (n ad .) - 21.55 H lad na vo jna (dok. od da ja ) - 22.50 Mojstrovine svetovnih muzejev
S O B O T A , 2 9 . IV.SLOVENIJA 18.00 Tedenski izbor
Odmevi8.30 Zgodbe iz školjke9.00 Radovedni Tačck 9.15 Pod klobukom10.05 Nevidni bataljon, slovenski film11.30 Klapa zahodnega dela, nad., 4/1312.00 Tednik
13.00 Poročila
13.45 Petka14.55 U kradena nedolžnost, am. film16.30 Poročila16.45 Fračji dol, 6/2317.10 M ozartova druščina17.50 Na vrtu18.20 A benteuer Chile, 1/218.50 Risanka19.00 Danes19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 R esje!21.35 Zgodba o telesu, serija, 3/622.10 Poročila, šport22.45 To čudovito življenje, nan., 4/6 23.15 Hrošči, nan., 13/200.05 Veliki mož, angl. film SLOVENIJA 28.00 V rem enska panoram a - 8.35 V ideospotnice - 9.10 V telovadnici, nad. - 9.35 Nevarni zaliv, nan. -10.25 Svetnik, nan. -11.15 Štafeta m ladosti -1 2 .10 Prijateljski ogenj, am. film - 14.25 Košarka -15.55 Nogom et -17.55 Košarka -19.30 Videospotnice - 20.05 Polž v solati - 20.35 Princ študent, angl. film - 22.25 Nič svetega, nan.- 23.10 Svetnik, nan., 16/43 - 0.00 Sobotna noč- 2.00 Srečanje s tujcem, nan., 10/13 KANAL A8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Tomov show, nan. -11.00 Srečna družina, nan. -11.30 Mladoporočenci -12.00 Pri zlati opici, nan. -13.00 Kung Fu; nan. -14.00 Kozmetični škandal, film -16.00 Živali v stiski, dok. naniz. -16.20 Boj za preživetje -17.20 Divji svet, nan. -18.10 Življenjska priložnost, kviz -19.00 Dcllaventura, nan. - 20.00 M aterina pravica, film - 21.40 Podzemlje, film - 23.20 Karavana, film - 1.50 AtlantisP O P TV8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10 .00 Knjižni molj, nan. -10.30 Šolski hodniki, nan. - 11.00 Navihanka, nan. -11.30 Knjiga o džungli, nan. -12.00 M odna popotovanja -12.30 Bob, Carol, Ted in Aliče, film -14.30 Bes angelov, nad. -15.30 Mala D aniela, nad. -16.30 Pop’n’roll -17.30 Herkul -18.20 Xena, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Michael Collins, film - 22.25 Igrišče, film - 0.15 Šakaloav dan, filmCAJBA TV8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Alex Mack, nan. -10.00 Mowgli, n a n , - 11.00 P o jm o v d e ž ju ,f i lm -13.00 R ecept za zdravo ljubezen, nan. -14.00 Am basadorka, nad. -15 .00 Bitka za življenje, film -17.00 Šolska košakarska liga -1 8 .0 0 Beverly Hills -19 .00 Vse v družini, nan. -19 .30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 M orilska podoba, film beseda, filmVAŠ KANAL13.40 V ideostran i -1 7 .3 0 G lasbena oddaja - 18.20 M otosport -19 .00 Novice - 19.30 24 ur -20.00 Iz združenja - 21.00 Novice - 22.15 Najspot
N ED E LJ A , 50 . IV .SLOVENIJA 18.00 Živžav
Risanke9.15 Dobri duh iz Avstralije, nad.9.50 Ozare
9.55 Dlan v dlani11.00 Svet morij, serija11.30 O fjzorjeduha12.00 Ljudje in zemlja13.00 Poročila13.20 Turistična oddaja13.40 Pomagajmo si 14.10 TV Poper14.40 R esje!16.05 Prvi in drugi16.30 Poročila16.50 Vsakdanjik in praznik17.45 Slovenski magazin18.15 Tehniška dediščina Slovenije18.45 Risanka18.50 Ž rebanje lota19.00 Danes19.05 Zrcalo tedna19.30 Dnevnik, vreme, šport20.05 Zoom21.40 Portret 22.35 Poročila, šport22.55 Zapeljivec, balet SLOVENIJA 28.00 V rem enska panoram a - 8.25 V ideospotnice - 9.00 N oro zaljubljena, nan. - 9.25 Nevarni zaliv, nan. -10.10 Popolna tujca, nan. -10.35 Zvezde Hollywooda -11.00 Turistične akcije -12.00 M ednarodno tekmovanje pevskih zborov -12 .25 M otociklizem -13 .20 Košsrka -13 .50 Motociklizem -14 .50 Košarka -15 .20 G lasbena oddaja -17 .20 Izbruh, am. film -19 .30 Videospotnice - 20.05 Ameriška skritavojska, dok. serija - 21.00 Raytponda imajo vsi radi, nan. -21.30 Cik cak - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Trmasti Bockerer 2, avstrij. film KANAL A8.00 Risanka - 9.30 D ružinske zadeve, pon. -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Tomov show, nan. - 11.00 Srečna družina, nan. -11 .30 Z m enkarije -1 2 .00 Brigitte in prijatelji, nan. -1 3 .00 Kung Fu, nan. - 14.00 Prvi koraki, film -15.50 Klik: Vitezi za volanom; Miza za'pet; Polnočna poročila -19.00 Nemogoče - 20.00 Ček za milijon, film - 21.40 Stilski izziv - 22.20 Posilstvo Richarda Bccka, filmP O P TV8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10 .00 Knjižni molj, nan. -10.30 Pop’n’Roll, pon. -1 1 .30 H erkul, nan. -12.30 Xena, nan. -13.30 O d devete do pete, film -1 5 .3 0 M ala D aniela, nad. -1 6 .3 0 O troci ne
lažejo, nan. -17.00 Dvojčici, nan. -17.30 M odna popotovanja -1 8 .0 0 Pod srečno zvezdo -19.15 24 ur - 20.00 Trenutki odločitve, film -22.00 Športna scena - 22.45 Fun Bali - 23.00 Šola golgaCAJBA TV8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Alex Mack, nan. -10.00 Mowgli, nan. -11.00 Lili, film -12.30 Fliper, film -14.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. -16.00 Neskončnost, film -18.00 Bcverly Hills, nad. -19.00 Vse v družini, nan. -1 9 .3 0 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Privid zločina, nad, -21.00 Dosjeji X, nad. - 22.00 Pijanci, film VAŠ KANAL13.40 Videostrani -17.00 Posn. dogodka -18.00 Rezerviran čas -19 .00 Novice - 19.30 24 ur -20.00 Hitove odrske luči - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 O d sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
P O N E D E L J E K , l .V .SLOVENIJA 18.00 Tedenski jzbor
U trip8.20 Zrcalo tedna8.40 Pomagajmo si9.10 Vesela hišica, lut. nan.9.30 Rdeči grafit10.00 Dogodivščine iz živalskega vrta10.40 Zenit 11.15 Dosežki 11.35 Na vrtu12.00 Čilska pustolovščina, dok. serija, 2/212.30 Prvi in drugi
13.00 Poročila13.30 Ljudje in zemlja 14.2(1 Polnočni klub15.30 (N e)znani oder16.00 D ober dan, Koroška16.30 Poročila16.45 Radovedni Taček17.05 Dobri duh iz Avstralije, nan., 13/1317.45 Recept za zdravo življenje18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 618.45 Risanka19.00 Kronika19.30 Dnevnik, vreme, šport20.05 Klinika pod palmami, nan. 21/2421.00 Blues za Saro, film22.35 Odmevi, kultura, šport23.00 Ham burge Hill, ang. film SLOVENIJA 28.00 V rem enska panoram a - 9.25 V ideospotnice -1 0 .00 Z lata mrzlica, nad. -11 .55 Cisto pravi gusar, film -1 4 .10 Sobotna noč -16 .10 D om ače ob rti na Slovenskem -16 .35 G lasba o d rašča , se rija - 17.30 Po S loveniji -1 8 .0 5 Snežna reka, nan. - 19.00 Lingo - 19.30 Videospotnice - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.00 Življenjska priložnost, filmKANAL A8.20 Uboga M aria, nad. - 9.20 Rosalinda, pon.-1 0 .10 Luz M aria, film -11 .00 O prah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Nora hiša, nan.- 14.00 Princ z Bel A ira, nan. -1 4 .30 Jake in debeluh, nan. -15.30 O prah shotj -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nan. -1 9 .3 0 M alcolm in E ddie, nan. - 20.00 Zvezdna vrata, nad. - 21.00 Operacija slon, film- 23.00 Maggie, nan. - 23.30 Svilene sence, nan.- 0.30 Dannyjcve zvezdeP O P TV7.30 Risani film - 9.30 Tri ženske, pon. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad.-1 2 .2 0 Š portna scena -1 3 .5 0 O graje našega m esta, nan. -14 .45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -1 8 .15 Z a tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz -21.00 Vrnitev domov, film -22.45 Prijatelji, nan.- 23.15 Družinski zgled, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan.CAJBA TV8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Alex Mack, nan. -10.00 Movvgli, nan. -1 1 .00 B rigadoon, film -1 3 .00 Velikonočna parada, film -15 .00 Znane osebnosti - 16.00 Mestni fantje, nan. -16 .30 Am eriška gimnazija -17 .00 SeaO uest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Osvojitev, nan. -20.00 Vlomilka, film - 22.00 Revna nevesta, nad.- 23.00 Newyorška policija, nan. - 0.00 Glavni na vasi, serija
VAŠ KANAL13.40 Videostrani -17 .00 Posnetek dogodka - 18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke
T O R E K , 2 . V.SLOVENIJA 18.00 Tedenski izbor
Slovenski magazin8.30 Mostovi9.00 Japonske pravljice 9.15 Radovedni Taček9.40 Živahni svet10.00 Risana nan.10.30 Regratova roža, lut. igra 10.50 R ecept za zdravo življenje11.40 Zgodba o telesu, serija, 3/6 12.05 Klinika pod palmami, nan.
13.00 Poročila13.25 Slovenska polka in valček 14.40 Blues za Saro, film14.10 Duhovni utrip16.30 Poročila16.45 Z latko Zakladko17.00 Kako rada imam šolo, nan., 17/2617.15 Moja žival in jaz, nan., 17/2617.45 Besede18.45 Risanka19.00 Kronika19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, nan.21.00 Nuba - čisti ljudje, dok. oddaja22.10 Odmevi, šport22.30 Nemška drama SLOVENIJA 29.25 Videospotnice -10.00 Snežna reka, nan. - 10.50 Jasno in glasno -11.40 Euronews -13.10 A m eriška sk rita vo jska, dok. se rija - 14.00 Ukradena nedolžnost, am. film -15 .30 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Gimnazija strtih src, nad., 1/13 -19.00 Noro zaljubljena, am. nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Športna oddaja - 20.35 Liga prvakov v nogom etu - 22.35 Svet poroča - 23.05 Begunec, slovenski film - 0.20 Koncertna trilogijaKANAL A8.20 Uboga M aria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad. -10 .10 Luz M aria, nad. -11 .00 O prah show -12.00 A tlantis -1 3 .30 N ora hiša, nan. -14 .00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 O prah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18 .30 Fant zre v svet, nan. -19 .00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Vitez za volanom, film - 21.45 Nizki udarci, nad.- 22.40 Maggie, nan. - 23.15 Svilene sence, nan.- 0.15 Dannyjevc zvezde P O P TV7.00 Risani film - 9.30 Tri ženske nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Z a tvojo ljubezen, nad. -12.20 Lepo je biti milijonar, kviz -13.50 Odvetnikove karte, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad.- 19.15 24 ur - 20.00 Naši fantje, film - 21.45 U rgenca, nan. - 22.35 P rijatelji, nan. - 23.15 Družinski zgled, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan.CAJBA TV8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Alex Mack, nan. -10,00 Mowgli, nan. -11.00 Visoka družba, film -13.00 Mačka na vroči pločevinasti strehi, nan. -15.00 Z nane osebnosti -16 .00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 William Tell, nan. - 20.00 Mreža zločina, film - 22.00 Revna nevesta, film - 23.00 Newyorška policija - 0.00 Glavni na vasi, serija - 0.30 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Brez šminke -18 .25 Šport - 18.30 Z a uho in oko - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Film - 22.10 Novice - 22.30 Pokličite župana, pon.
S R E D A , T.V.SLOVENIJA 18.00 Tedenski izbor
Odmevi8.30 D ober dan Koroška 9.00 Zlatko Zakladko9.15 Kako rada imam šolo, nan., 17/26 9.25 Moja žival in jaz, nan., 17/26 9.40 Risanka10.05 M ozartova druščina10.30 Besede11.30 Obzorje duha12.05 Razkošje, nad.
13.00 Poročila13.40 Nevidni bataljon, slovenski film15.00 Nuba - čisti ljudje , dok. oddaja16.00 Mostovi16.30 Obzornik16.45 Male sive celice17.45 Življski razum, serija18.45 Risanka19.00 Kronika19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film21.35 Enigma Forster. dok. feljton22.15 Odmevi, kultura, šport23.10 Aliča, kult. magazin23.40 Simfoniki RTVSLOVENIJA 28.00 V rem enska panoram a - 9.25 V ideospotnice -1 0 .00 G im nazija strtih src, nad., 1/13 - 10.50 Begunec, slovenski film -12 .40 Šanson, Rogaška 90 - 14.45 Tajni agent -16.30 Namizni tenis -17 .30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Sommer- feld, nan. -1 9 .0 0 Šef, nan., 2/6 -1 9 .3 0 V ideospotnice - 20.00 Liga. prvakov v nogom etu -23.30 V Frostovem slogu, ang. nan., 3/8 KANAL A8.20 Uboga Maria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjcvc zvezde -13.30 Nora hiša, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 21.00 Providence, nan.- 22.00 Roka pravice, nan. - 22.50 Maggie, nan. -23.30 Svilene sence, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde P O P TV7.30 Risani film - 9.30 Tri ženske, nad. -10 .30 Divji angel, nad. -11.25 za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Lepo je biti milijonar, kviz -13.50 O dvetnikove karte, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši - 16.15 Tri ženske, nan. - 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Z a tvojo ljubezen, nad.- 19.15 24 ur - 20.00 Naši fantje, film - 21.45 U rgenca, nan. - 22.35 P rijatelji, nan. - 23.15 Družinski zgled, nan. - 0.00 M .A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje! nan.CAJBA TV9.00 Borzni m onitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 Seapuest, nan. -18.00 Zvezdna vrata, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 William Tell, nan. - 20.10 Čudaki s telefona, film - 22.00 Živa- magazin - 23.00 Newyorška policija - 0.00 Glavni na vasi, serija - 0.30 Dragi John, nan.VAŠ KANAL13.40 Videostrani -16.30 Ponovitev filma -18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Ajd dijo - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 M otosport
Kako postati slaven?
Ko sem izdal pesniško zbirko Pijavke mladosti, je to opazila le moja boljša polovica, ki je pripom nila , da bi b ilo od klepanja verzov veliko pametneje, če bi šel v gozd rušit drevesa, saj hi tako pozim i imeli pri hiši vsaj drva in ne bi bilo treba dajati dom ala celo bogastvo za n a k u p ku rilnega olja.
Ob izidu m ojega rom ana Izgubljeno devištvo se je čudila moja najbližja soseda, češ da je šele^sedaj zvedela, da znam tudi pisati. Vse dotlej je bila nam reč prepričana , da obvladam zgolj otresanje z je zikom. Veliko srečanje tamburašev, k i sem ga p rip ra v il v športni dvorani, j e po odmevnosti seglo le do roba občinskih meja. O njem so lepo govorili kulturniki, redki gledal
c i pa so čvekali, da bi bilo porabljeni denar veliko pametneje n a lo žiti v gradnjo čistilne naprave in ta ko re š iti reko pred izumrtjem vsega živega.
N ared il sem še veliko pametnega, da bi se uveljavil, da bi postal viden, prepoznaven in slaven, a vse zaman. D okler ... Ja, do prireditve, na kateri je bila slavnostna govornica sama gospa županja. Takrat se je zgodilo. B il sem napovedovalec in gospe županji sem držal m ikro fon med njenim globok im govorom. K er sem pred predstavo nabiral korajžo v več gostilnah, m i je prišlo slabo in gospe županji sem bruhnil za vrat porcijo malih vampov. Večerjo torej.
O dogodku so pisali vsi časopisi, vse revije. Nacionalna televizija je pripravila okroglo mizo z naslovom: Koga lahko pobruhajo hum oristi? Prepirali so se po radijskih postajah, celo državni zbor je o pripetljaju razpravljal celi dve uri, toda svetniki k ljub temu niso odgovorili na zastavljeno vpra- sanje, do kod lahko seže bruhanje po osebah javnega p o mena.
Postal sem tako znan in slaven, da m i je celo m estni mesar, k i sicer pozna le prašičje obraze, ob nakupu p o l k ilo gram a govedine dejal: “O, vi step a tisti, k i stepokozla li županovo ženo. Čestitam. ” Mesa mi ni zaračunal.
TO N I G AŠPERIČ
NAGRADE V KRŠKO, BREŽICE IN NOVO MESTO
Ž re b je izm ed reševa lcev 15. n a g ra d n e k r iž an k e izb ra l S v e tla n o M eg lič iz K r š k ega , J a n o Č e rn o g a iz B rež ic in M ih elo Š u š ta rš ič iz N ovega m es ta . M cgličevi je p r ip a d la d e n a rn a n ag rad a , Č e rn o g o v a in S u š ta rš ičev a p a b o sta za n a g ra d o p re je li kn jigo . N ag ra jen k am če s titam o .
R eš ite d an a šn jo k riž a n k o in jo po šljite na jk a sn e je d o 8. m aja n a naslov : D o len js ki l i s t , G e rm o v a u l ic a 4, p .p . 212, 8001 N ovo m es to , s p r ip iso m “ k r iž a n k a 17” . O v o jn ico b rez p o štn e zn am k e lah k o o d d a t e v n a b i r a ln ik p r i v h o d u v s ta v b o u red n iš tv a v N ov em m estu .
R EŠITEV 15. K R IŽA N K EP rav ilna reš itev 15. n a g ra d n e križanke
se b r a n o , v v o d o ra v n ih v r s t ic a h , g las i: P IS K A L O , A M A L G A M , N E R E ID A , P O T O Č N IK , A R E S , IK A , A N O R A K , LC , S A L A M , D IA N A , E L E V A T O R .A M , S IV A , R JA V K A , O K E N Č E K , OLT, R A K , K N A , Z O O .
N A G R A D N A K R I Ž A N K A 17
AVTOR:JO Ž EUDIR
LEGA,
POLOŽAJ
N E E TIČ N O ST
JEZERO
NA
FINSKEM
9. ČRKA
HEBREJSKE
ABECEDE
G LA VN O
MESTO
ARMENIJE
RIMSKA
B OGIN JA
POLJE
DELSTVA
LOSOSU
SO R O D N A
RIBA
VEL VZH.
SAHARE
(PEŠČENI
NA N O SI)
AR. VERSKI UČENJAK
NEPRO-FESIONALEC,
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI UST
PU LZN O
AMPLITUDNA
MODULACIJA
IZVLEČEK
IZ
ZDRAVILNIH
ZELIŠČ
HRVAŠKAPEVKA
LISTNATODREVO
A M . PISATEU TH EO D O R E. NATURALIST)
OSEBNIZAIMEK
VSEUČILIŠKI
SLUŽABNIK
KDOROHRANJA
RED
N E Z M O Ž
N O ST
G O V O R
JENJA
D O M A Č AŽIVAL
RIBONU-KLEINSKAKISLINA
VRSTA
KOPALK
STARA
KULTURNA
RASTLINA
JU D O V
SIN
(SVETO
PISMO)
DOLENJSKI UST
DOLENJSKI UST
KRAJ OB MEJI Z ITALIJO
JAP. UTEŽNA MERA
GRŠKA ČRKA
PRIPOM O Č EK ZA VARJENJE
STANKOVRAZ
ZAČETNIKBOLGARSKEDINASTIJE
MATERIAL IZ
SILICIJA IN
Si-KARBIDA
ZA UPORNIKE
VRSTA
SVETILA
FRAČA
ROD
VELIKIH
p l e n il s k ih
KUŠČARJA
201 DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila: TTITil
PO G R EB N E IN PO KO PALIŠKE
S TO R ITVE
Vitanova tudi za slepePaleta vitaminsko-mineralnih izdelkov • Ime in namembnost napisana
tudi v Braillovi pisavi ■ Vitaminska spodbuda v prijazni oblikiNOVO M E ST O - Z arad i raz
l ič n o s t i in po zn av an ja K rkine blagovne znam ke V itanova so na novo zasnovali njeno podobo in jo "Porabili ko t k ro v n o b lag o v n o Znam ko za p a le to v ita m in sk o - !TJ*neralnih izdelkov in šest od teh j1" na slovenski trg prihaja v apri-
na voljo pa b odo v p rehram be- n|h trgovinah. Tako K rka širi svojo dejavnost v široki trgovski m re- Zl'G le d e na sm ern ice E vropske nnije bodo nam reč v p rihodnje v "karnah p ro d a ja li le tis te v ita- nnnsko-m ineralne izdelke, ki vsebujejo višje odm erke vitam inov in njineralov od dnevno p rip o ro čenih, ostale pa v trgovinah z izdel-
vsakodnevne rabe.Em balaža izdelkov V itanove je
Pnlagojena slepim , saj sta ime in n a m e m b n o st v sa k e g a iz d e lk a napisana tud i v Braillovi pisavi.
Ze m anjše pom anjkanje vitami- in m in e ra lo v v č lovekovem
elesu lahko povzroči u tru jenost, fezvoljnost, pom anjkkanje ener-
8‘Je, pri o trocih pa pom anjkan je eka in zbranosti. Največ vitam i-
n° v in m in e ra lo v z a u ž ije m o z Ufavnotežcno p reh ran o , v kateri ne sme m an jk a ti svežega sad ja, elen jave in m lečn ih izd e lkov , aka p reh ran a je v današnjem hi- rem življenjskem ritm u vse red-
Viktorju Puclju - Borisu v spomin
kejša, ob tem pa so tudi skupine ljudi, ki prav zarad i teg a tem pa kljub ustrezni p reh ran i p o trebu jejo do d a tn o vitam insko spodbudo. To so p red v sem šo la rji,.a k tiv n i o d ra sli in sta re jš i. V Krki so sc odločili, da vitam insko spodbudo p onudijo v po trošn ikom prijazni obliki.
KASAČI ZA Č ELI S E Z O N O V L JU T O M E R U
ŠENTJERNEJ, KRŠKO - Kasači so letošnjo sezono začeli v ponedeljek v Ljutom eru, kjer so bili Šent- jernejčani in Krčani uspešni predvsem v kasnejših točkah sporeda, v katerih so nastopali konji z večjimi zaslužki. V sedmi točki sporeda je K rešo Lučič (Po.savje K rško) z Lamexom B s kilometrskim časom 1:19,1 osvojil peto mesto. V deveti točki sporeda so nastopili najboljši slovenski kasači, starejši od pet let, je bil Vojo M aletič (Šentjernej) z Bukefalosom s kilometrskim časom 1:19,6 drugi, Darja Judež pa z Agi- lom s časom 1:23,4 peta.
Litijske noviceD O B R O D E L N I K O N C ER T -
Lions klub Litija, ki deluje šele dve leti, ima za seboj že kar nekaj zelo uspešnih akcij (opremili so posebno sobo na osnovni šoli v Litiji za učence s prilagojenim programom, sodelovali so pri opremljanju ambulante za dializne bolnike ter namenili nekaj sredstev slepim in slabovidnim v litijski občini). Tudi izkupiček od prodanih vstopnic koncerta Slovenskih m uzikantov v prepolnem litijskem kulturnem centru bo osrečil kar nekaj občanov.
O KRVODAJALSTU - Okrogla miza o krvodajalstvu, katere organizato r je bilo obm očno združenje R dečega križa Litija, so se vabilu odzvali krvodajalci iz litijske občine,ki so največkrat darovali kri (med
: bila tudi Marija Smrkolj, ki jo je darovala kar 215-krat), direk-njinu je I
, y petek, 8 . aprila, sm o na šmi- Gskem pokopališču pri Novem
i. k zadnjem u počitku položi- viktorja Puclja - Borisa, ki je v
ni k i sla rost> nmrl po dolgotraj- : ’ h°lezni. Boris je bil prvoborec
n®kdanji kom andant 8 . ba ta ljo n i .n . Eran a Levstika. Bil je n n-1, v'sokih vojaških in civilnih
{jkovanj.km xdil se Je v D ren ju v številni
'ečki družini. Km alu so izgubili e ta> z.ato je vse delo na km etiji
a . ° na m aterin ih ram enih. N a1,1 so b ili n av ezan i z d u šo in .
tor Zavoda za transfuzijo krvi R epublike Slovenije dr. Božidar Voljč, predstavnik R dečega križa Slovenije Damjan Slabe in predsednik organ iza to rja K arlo L em ut, je po stregla z izredno pomembnim podatkom: letno sta v Litiji dve krvodajalski akciji, zadnja je bila marca. Udeležilo se je je rekordno število krvodajalcev, kar 444, od tega jih je prvič darovalo kri 39, kar je 10 % več kot leto poprej.
SV EČA NO O B EŠA N JE SLOVENSKE ZASTAVE - Društvo He- raldica Slovenica je ob svoji 152. obletnici na posebni slovesnosti, ki je postala že tradicionalna, v G eom etričnem središču Slovenije ob obeležju GEOSS obesilo slovensko zastavo v prisotnosti policijske god-
do
Hples? m > za to so m ora li k rep k o 'ati, da so se lahko preživeli. Ko
. , o trpci m alo odrasli, so se začeli ^ j a t i s furm anstvom .
n | ° je prišla usodna 2 . svetovih vojna. Na Plešivici nad Sotes- n so,.že v drugi polovici le ta os-
Qvali o d b o r OF, ki ga je vodil r>s, vendar je še isto leto odšel
i P ^E zane. Pri Pucljevih v D renju Da P0/3 ilegalna javka številnihy®r t |z.anov. B oris je m ed vo jno ,I Pravljal številne odgovorne na- \ s, 8e pri N Z , po vojni pa je bil v \
1 pri N otran ji upravi. Svoje- °<l P re p rič a n ja o p o š te n o s t i in P r id n o s t i partizanskega boja ni
Pustil do zadnjega diha. s| D ragi B oris, počivaj m irn o v
Venski zemlji!T O N E V IR A N T
r.
RAFTARJI Č ISTIL I KRKO - Tako ko t že leta so se člani Kajak raft kluba iz Žužem berka tudi letos na začetku pomladi lotili čiščenja bregov in struge zgornjega toka reke Krke. Tokrat so imeli največ dela s tem, da so iz težko dostopnega dela reke dvignili ostanke fička , k i ga je nekdo pred leti v Krko porinil preko visoke previsne skale. Po besedah predsednika kluba Emila Glaviča bodo žužemberški raftarji čistilno akcijo letos še večkrat ponovili.
Z A H V A L ALjubezen, skromnost in poštenje - tvoje kratko je bilo življenje.
V 51. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
MILAN MESERKO
R oje 4, M irn a
V sem , ki s te sočustvovali z nam i in n am p o m ag a li, hvala!
Vsi njegovi
be, pevskega zbora Lipa z Vač, dijakov litijske gimnazije, povezovalca program a igralca Toneta Kuntnerja m slavnostnega govornika Janeza Janše. Ob istem času pa so na gradu Bogenšperk odprli razstavo o beneški heraldiki.
RAZSTAVA MIKIJA MUSTRA - V litijski knjižnici so odprli razstavo Mikija Mustra, ki ga vsi Slovenci poznam o po risanju stripov o Zvito rep cu , T radonji in L ako tn iku . Tokrat pa se predstavlja z naslovnimi in film skim i anim acijam i. Na otvoritvi del priznanega slikarja je nastopil moški pevski zbor KUD “Fran Levstik” iz Gabrovke, ki bo te dni praznoval 25-letnico delovanja.
L ITIJSK O ŠO LSTV O SKOZI ČAS - Velik kulturni dogodek so Litijani doživeli ob izdaji in predstavitvi knjige o zgodovini šolstva v Litiji z naslovom “Litijsko šolstvo skozi čas” . Avtorica Eli Dam jan, zaposlena kot svetovalka na osnovni šoli Litija, je v knjigi opisala litijsko šolstvo od začetka do današnjih dni, kolikor ji je uspelo ob veliki podpori starejših ljudi, ki so hodili v litijsko šolo, saj si s šolsko kroniko, ni mogla pomagati, ker je ni.
K. ŠUŠTERŠIČ
OSMRTNICA
S poročam o žalostno vest, da je um rla naša sodelavka
SILVA BOŽICO d nje sm o se poslovili 26. aprila na pokopališču v Trebnjem . O hran ili jo bom o v lepem spom inu.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO M ESTO
Z A H V A L AUtihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce,
ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
(Narodna)
Tiho nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
JOŽE FICKOiz Je rebo v * -u lice 3, Novo m esto
Isk re n o se zah v a lju jem o so ro d n ik o m , so sed o m , p r ija te lje m in z n a n c e m za iz ra ze so ža lja , d a ro v a n o c v e tje in sv eče te r v sem , ki s te p o k o jn e g a p o sp re m ili n a n jeg o v i z a d n ji p o ti. Z ah v a lju jem o se d r. K apšu , d r. K rese tov i, re šev a ln i ekip i Z D N o v o m e s to in g o v o rn ik o m a g. P e z lju in g. P r iz m ič u za p o slo v iln e b e se d e .
Žalujoči: vsi njegovi
Leopold O klešenK R oku 26 N o v o m e s to
IT 0 6 8 /3 3 7 0 2 0 0delovni čas: NON STOP
Vsi, k i so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo.
Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
Z A H V A L A
V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče
IVAN KOCJANČIČP a d e rš iče v a 21, Novo m esto
Isk re n a h v a la vsem , ki s te p o k o jn eg a v ta k o ve lik em štev ilu sp rem ili n a zadn ji poti!
Žalujoči: vsi njegovi
Z A H V A L AStopaš za plugom, prhke zemlje vonj ostaja za tabo - vsa si pogreznjena vanjo, iz nje odhaja tvoje življenje.
V 89. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša m am a, babica
in prababica
JOŽEFA URBANČIČ
z B rezovice p r i M irn i
Z a h v a l ju j e m o se s o r o d n ik o m , v a š č a n o m B r e z o v ic e in G r m a d e , k o le k t iv u S r e m ič a iz K r š k e g a t e r C v e tk in im so d e lav cem Tesnil V elika L o k a za d a ro v a n o cvetje , sveče in sv. m a š e . P o s e b n a z a h v a la g. ž u p n ik o m a iz T re b n je g a in M irn e , R K M ir n a , g o v o rn ic i g e . M a r i L o g a r z a b e s e d e s lo v e sa , p e v c e m in p o g re b n e m u z a v o d u N o v a k . V s e m še e n k ra t isk re n a hvala!
Žalujoči: njeni
Z A H V A L A
V 87. letu nas je zapustila naša ljuba mama, tašča, babica, prababica,
sestra in teta
MARIJA BRATKOVIČ
iz D ol. B rezovice 7 a p r i Š e n tje rn e ju
O b b o le č i iz g u b i n a š e m a m e se i s k r e n o z a h v a l ju je m o so ro d n ik o m , so sed o m , p rija te lje m in zn an cem za p o d a rje n o cvetje, sveče, sv. m aše in d a r cerkvi. H v a la vsem , ki ste p o k o jn o p o s p re m il i n a n je n i z a d n j i p o t i , n a m p a iz re k li so ž a lje . Z a h v a lju je m o se Z B Š e n tje rn e j, so d e lav cem H Y B , d .d ., za d e n a rn o p o m o č t e r N K Š e n tje rn e j . P o se b n o z a h v a lo sm o d o lžn i ge. T in c i K u helj za b e se d e slovesa , š e n tje rn e jsk e m u o k te tu za z a p e te ž a lo s tin k e , p o g re b n i s lužb i O k le še n te r g. žu p n ik u za lep o o p rav ljen o b red . V sem in vsak em u p o sebej še e n k ra t isk ren a hvala!
Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi
Z A H V A L ANe jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite,
spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, dedija, strica in bratranca
CIRILA GRUDNAse z ah v a lju jem o so ro d n ik o m , so sed o m , p rija te lje m , so d e lav cem in zn an cem za veliko d a ro v an eg a cve tja in sveč, za izraze so ža lja in štev iln o sp rem stv o na pok o jn ik o v i zadn ji p o ti. P risrčn a hvala k o le k tiv o m D o le n js k ih p e k a r n , J e n ič in E v e n tu s t e r d u h o v n ik u z a le p o o p ra v lje n o b re d , ^m ihelskem u p ev sk em u zb o ru za z a p e te ža lo s tin k e in gov o rn ik u za p o slov ilne b esed e .
Žalujoči: sin Ciril, hčerki Simona in Andreja z družinam i ter vsi njegovi
Z A H V A L Azdaj le spomin na to še tli in svečka bela zmeraj gori.
Nasmeh tvoj bil je dober dan, življenje tvoje božji dar, a vsega tega nič več ni.
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 17. letu zapustila naša draga hči, sestra in teta
BRIGITA MARUŠIČs Š tr i ta 1, B učka
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo izrekamo Silvi Marjetič, ki nam je od prvega trenutka žalosti stala ob strani in nam pomagala. Hvala tudi g. župniku Franciju Brečku za lepo poslovilno sv. mašo, pevskemu zboru Bučka, tovarišicam iz Frizerske šole Sevnica, sošolcem, sosedom, znancem, ki so namesto cvetja darovali denarno pomoč, pogrebnem u zavodu Blatnik iz Škocjana. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali in Brigito tako številno pospremili do njenega večnega doma.
Žalujoči: oče, mama, sestri Milena in Marjeta z družinama, brat Martin, stara mama ter vsi, ki so jo imeli radi.
Št. 17 (2644), 28. aprila : DOLENJSKI LIST 121
l i a n i
tedenski koledar D O B R E P O L J E : 3 0 .4 . (o b 15. u r i in 20 .30) zgod ov in sk i film Iv an a O r lean sk a .
Č e tr te k , 27. a p r ila - d a n u p o ra P etek , 28. a p r ila - P avel so b o ta , 29. a p r ila - R o b er t N ede lja , 3U. a p r ila - K a ta r in a P o n ed e ljek , 1. m aj - p ra z n ik d e la T orek , 2. m aja - B oris S red a , 3. m aja - A le k sa n d e rL U N IN E M E N E4. m aja o b 6.14 - m la j
G R O S U P L J E : 28 .4 . (o b 20. u r i) z g o dovinsk i film Ivana O r lean sk a .
kinoB R E Ž IC E : 28 .4 . (o b 18 .30), 29 ., 30.4.
te r 2 .5 . (o b 18.30 in 20 .30) in 3 .5 . (o b 20 .30) k o m e d ija H a p p y , T exas. 28 .4 . (o b 20 .30 ) d ra m a P re b u je n a vest.
Č R N O M E L J: 30.4. (o b 18.30 in 20 .30) slov en sk i film Je b ig a . 1.5. (o b 20 .30) film P rav ica d o u m o ra .
R IB N IC A : 29.4. (o b 22. u r i) z g o d o v in ski film Iv ana O r lean sk a .
T R E B N JE : 28.4. (o b 20. u r i) in 30.4. (o b 17. u r i) film O ro p a j po lic ijsko po stajo .
V E L IK E L A Š Č E : 2 9 .4 . (o b 20 . u r i ) zgod ovin sk i film Iv an a O r lean sk a .
film %• H IŠ N I R ED , dram a (T he Ci- der H ouse R ules, 1999, Z D A , režija: Lasse H allstrom )
H allstrom , švedski režiser na za č a sn e m d e lu v Z d r u ž e n ih državah, j e su b tilen mož. Prvič j e to do ka za l s f ilm o m K aj Zre G ilberta Grapea (1993), v k a terem J o h n n y D eep igra sk rb n ega in z a š č i tn iš k e g a b ra ta m en ta ln o zaostalega L eonarda D iC aprija . O ba sicer ta ko zelo s k o m e r c ia l i z i r a n a ig ra lc a , p re d v se m s le d n je g a , j e H a llstrom vodil in p o sn e l tako , da se zdi, k o t da p rih a ja ta iz na jboljšega le tn ika najboljše igrals k e šo le n a sve tu , iz sa m eg a A cto r 's S tudia .
S H išn im redom j e Šved p o trd il, da ra d sn e m a zg o d b e s sporočilom, s soljo in obču tkom za m oralo. M orda v svoji vnem i včasih celo n eko liko pre tira va, a m p a k n ič hudega , gre za p r im e re , k i so s a m i p o s e b i sk ra jn i že in j ih ljudje ta ko a li ta ko obravnavam o bolj zavzeto, s s ta liščem , odn o so m . T o kra t beseda ozirom a tra k ne tečeta na tem o , k a k o d o je m a ti d ru gačne, b iti odgovoren do n jih in si obenem urediti lastno življenje , p a č p a gre za f i lm o siro tah , sp lavu in incestu . S a m e resne zadeve. D ogajajo se sredi druge svetovne vojne, v severnoam erišk i državi M aine, N ova A ng lija , v siro tišn ici sredi hoste, k jer z le to šn jim o sk a r je m za n a jboljšo s tra n sko vlogo ovenčani M ichael C aine, d o k to r W ilbur Larch, očetovsko sk rb i za m n o
žico n eza že ljen ih o tročkov. V prostem času sn ifa eter, sicer pa b i se ga m orda vi u b ra n ili ob vseh tis tih g a n ljiv ih ža lo b n ih obrazkih , k i skuša jo p red redk im i p o svo jite lji n a red iti n a jboljši m ožen vtis in m oledujejo “vzem i m ene, n a jb o ljš i o tro k bom b il”. K o t odgovoren mož, k i se č u ti do lžn eg a p o m a g a ti žen ska m v stisk i, opravlja tud i ab o rtuse , ilegalno, seveda, za k a r ne ču ti n iti na jm anjše krivde. “K aj pa j e za ko n naredil dobrega za te siro te?" pravi svojem u n a jlju b še m u s iro tk u , n a darjenem u varovancu, k i ga j e oh vsa ko d n evn i p ra k s i izm o js tr il v odličnega porodničarja. H om er Wells, k i ga igra sku li- ran i Tobey M aguire, j e d o k to rjevo rem ek delo, sk u p a j sk rb ita, da se o tro c i p o č u tijo lju b ljene, edino, k a r m lad i m o ž iz principa zavrača, so splavi, češ, ljud je m o ra jo za svojo la h k o m ise lnost odgovarjati, recim o z odgovornostjo do spočetega b itja . Tem atika d o b i nov ko t, ko H o m er s parom , k i j e p ra vka r abortiral, odide n eko liko v svet, p o sta n e sezo n sk i pob ira lec ja b o lk , za p le te pa se, k o njegov š e f im pregnira la stn o hčerko. K am zdaj s p rincipom ?
H išn i red, k i so ga beli p lan - ta žn ik i p o za b ili v baraki, k jer živ ijo č rn i sezo n c i in n a š H o mer, k je r s tiska jo ja b o lč n ik in vsaka deska d iši p o kisu, j e lepa m eta fo ra . P ravila in p r in c ip e naj si vsak postavlja sam , saj bo le ta k o vedel, k d a j j i h m o ra p re k r š i t i a li za o b iti, a ho vse sp e t v naravnem sta n ju stvari, pravi J o h n Irving, k i j e p rispeva l l i te r a r n o p o d la g o za iz vrsten scenarij.
T O M A Ž B R A T O Ž
P r o p a g a n d n e o g la s elahko naročite na telefonsko številko
07/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 5 4 0 !
3 iIzdajatelj: D olenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago R ustja Uredništvo: Jo žica D o rn iž (odgovorna urednica), A n d re j B a rte lj, M irjam Bezek-Jakše, Breda D ušič G ornik, Tanja Ja kše Gazvoda, M ojca Leskovšek-Svete, M artin Luzar, M ilan M arkelj, L id ija M urn, Pavel Perc in Igor V idm arIzhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Ž i r o r a č u n p r i A g e n c i j i z a p l a č i ln i p r o m e t v N o v e m m e s tu : 52100-601-59881. T r a n s a k c i js k i r a č u n p r i D o le n js k i b a n k i , d .d . , N o v o m e s to : 970-7100-440519. N as lo v : Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.T e l e f o n i : uprava 0 7 /3 9 3 0 5 0 0 , odgovorna urednica 3 9 3 0 5 2 8 , propagandna služba 39 3 0 51 4 , naročniška služba 3 9 30 5 0 8 in 3 9 3 0 510 , mali oglasi in osmrtnice 39 3 0 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. T e l e f a k s : 0 7 / 39 30 540.
E l e k t r o n s k a p o š t a : in fo @ d o l- l is t .s i I n t e r n e t h ttp : //w w w .d o l- lis t.s i N e n a r o č e n i h r o k o p i s o v , f o t o g r a f i j in d i s k e t n e v r a č a m o .R a č u n a l n i š k i p r e l o m in f i lm i : D o len jsk i list Novo m esto, d.o.o.T is k : D E L O -T Č R , d.d., L jub ljana , D una jska 5.
221
K O Č E V JE : 1.5. (o b 19. u r i) zg o d o v in ski film Iv an a O r lean sk a .
* K R Š K O : 28 .4 . (o b 20. u r i) t e r 29 . in 30 .4 . (o b 18. u r i) d ra m a K lub g o lih p es ti.3 .5 . (o b 19. u r i) k o m e d ija N a rav n e sile.
M E T L IK A : 28 .4 . (o b 18 .30 in 2 0 .30 )s lo v en sk i film J e b ig a . 30 .4 . (o b 28 .30 in20 .30) film P rav ica d o u m o ra .
N O V O M E S T O : O d 28 .4 . d o 3 .5 . (o b17.30) r isan i film S v e r ig rač . O d 28 .4 . d o3.5 . (o b 19. u ri in 20 .15) d ra m a O b a la .
Male oglasesprejemamo tudi na telefonsko številko
07/39 30 512Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate
na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvalesprejemamo tudi po pošti in na faks številko
07/39 30 540
KMETIJSKI STROJIK M ET O V A LC I, A gro izb ira, Slavko Prosen, K ranj, vam nudi ob 10 ob letn ici poslovanja po p u ste tudi d o 18 % za sledeče blago: gum e B aru m , R um a, ak u m u la to r je V esna, Topla, B artog , zag an jače za tra k to rje Z e to r, U T B , TV, U rsus, o b rača ln e sistem e Sip Š em p ete r idr. Poklič ite nas na B (064)324-802 ali 326- 870. 606
V R T A V K A S T O B R A N O R a b e v v c rk , t ip M ek, širine 250, p ro d am . B (068)30-82-134.
T R A K T O R S tc y r , 120 K M , p ro d a m . B (061)798-142. 1262
KUPIM
MOTORNA VOZILA
R 5 cam pus, le tn ik 1992, rdeč , 3V, reg is tr iran d o 4/01, p rodam , B (041)720-038.
G O L F JX D, letn ik 1987, o h ran jen , rum en, reg is tr iran do 2/01, p ro d am . B (068)30-81- 296. 1263
POHIŠTVOL E P O O H R A N J E N O s p a ln ic o u g o d n o p ro d a m .© (0 6 8 )3 7 2 -6 1 0 . 1233
POSESTH IŠ O v o k o lic i N ovega m es ta p ro d am . B (041)729-830, p o 16. uri. 1222
TR A V N IK na lepi p arceli v D ram i pri Š en tje rn e ju , 5000 m 2, p rodam . B (061)14-17-221.
B R E Z P L A Č N O o d d am trav n ik e in njive v Šm arješk ih Toplicah. B (041)420-183. 1229
S O N Č N O P A R C E L O , p r im e rn o za v in o g ra d a li s a d o v n ja k , 3 0 0 0 m 2, v G a b r ju , prodam . B (031)734-245. 1240
V N O V E M M E S T U , Stopiče , p ro d am o n o vejšo h išo na parceli 540 m 2. B (068)84-570 ali (041)636-746. 1243
PREKLICIF R A N C K R IŠ T O F , Z a lo g 6, Š kocjan , p r e p o v e d u je m v o ž n jo in h o jo t e r d e la n je kakršneko li škode na p arceli št. 493/8 v k.o. Z b u re . K d o r tega ne b o up o štev a l, ga bom so d n o p regan ja l. 1247
PRODAMO P A Ž in lad ijsk i p od , sm rek o v , z dostav o , p rodam . B (063)451-082. 482
PLIN S K I P R E T O Č N I B O JL E R W R 350-1 Ju n k e rs B osch, nov, še zap ak iran , za 40.000 sit p rodam . B (041)860-134. 546
S M R E K O V O O B L O G O , ladijski pod , širine 5, 7, 9 in 11 cm , d e b e lin e 1 3 ,1 6 in 20 m m , b ru n e , o k ra s n e z a k lju č n e le tv e , p ro d a m . M ožna dostava. D ružinska vas, B (068)73- 587, 901
S E N O p rodam . B (068)88-076. 1242
RAZNOO D K U P U JE M s ta re o m are , m ize, sto le , k o m ode in d ro b n e p red m ete , s ta re cca 100 let. B (041)696-263 a l i (068)45-800. 1141
R 4, rdeč , prvi lastn ik , le tn ik 12/89, p rodam . B (041)541-046. 1225
R 5 cam p u s, 5V, le tn ik 1993, reg is tr iran do 4/01, p rodam . B (068)59-432. 1226
R 4 G T L , le tn ik 1992 in R 5 exprcs, le tn ik 1992, p rodam . B (041)506-861 ali (068)341- 052, p o 20. uri. 1234
R C L IO 1.2 R L , letn ik 1995,98.000 km , reg is tr ira n d o 14.4.2001, 5V, rdeč , d o b ro o h ra n jen , d ru g i las tn ik , d o d a tn a o p re m a , av to- a la rm , d a ljin sko C Z , av to rad io , p rodam . B (068)81-428, p o 18. uri. 1236
R 5, letn ik 1991, 106.000 km , reg is tr iran do 13.9.2000, rdeč , 5V, p ro d am za 300.000 SIT. B (068)81 -428, p o 18. uri vsak dan. 1237
R 4, le tn ik 1988, ug o d n o p ro d am . B (041) 682-814 ali (068)69-407, zvečer. 1244
R 4 G T L , le tn ik 1989, re g is tr ira n d o 9 /00 p rodam . O gled v N ovem m estu. B (041)845- 690. 1248
D E L N IC E V IZ IJE , K rke, vseh osta lih sk ladov te r podjetij lahko p ro d a te p rek o b o rzn o p o sred n išk e hiše M edvešek Pušnik, M erca to r cen ter, N ovo m esto . Po želji go tovina ta koj za vse P ID -e . B (068)39-30-262. 979
VAS z a n im a u so d a , p o tre b u je te p o g o v o r, n a sv e t? P ok lič ite ! B (090)46-52 , 156 S IT / m in. 1227
UMETNI KAMENza o b lagan je fasad
p o na ju godn ejših cenahIzdelujemo ga v sivi, beli in rjavi
barvi ter kombinacijah barv. CENA 2 DOSTAVO IN POLAGANJEM od 3 .0 0 0 SIT m 2.
KOŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice Tel.: 0 6 8 /6 5 -8 8 2 , 6 5 -5 5 7 GSM: 0 4 1 /5 0 9 -6 1 2
V Interspar centru Bršljin Novo m e s to ta k o j oddamo v najem trg o v s k i lo ka l 1 0 m 2. In fo rm a c ije n a te l.: 0 6 1 /2 3 2 - 1 7 - 9 7 .
P isarna za pridobivanje gradbene dokum entacije. Pokličite ali pustite sporočilo. Tel. 07/332-48-51
Ključavničarstvo Hočevar izdeluje vse vrste vzidnih in sam osto ječ ih štedilnikov. Tel. 0 7 /3 4 99 2 59.
ROLETARS7V OBAYERBayer A leksander, s.p ., Stopiče 37 a
0 6 8 / 8 0 2 1 0 0 4 0 / 2 0 2 8 6 8
VEDEŽEVA NJE K ONDO R £
LJUBEZEN, POSEL, ZDRAVJE
090 - 44-27
VZEMITE USODO V SVOJE ROKE! £
Ste osamljeni? Ne obupajte! Pandora 1, d.o.o., se trudi za vas.D elam o p o ce li S loveniji. Samo za resne in nevezane. Tel. 040/231-731
V L O Č N I v N ovem m estu oddam d vojn igrob . B (061)142-45-67. 1238
A N G L E Š Č IN O za osnovno in s red n jo šolo inštru iram . B (068)377-760. 1239
$ SU Z U K I
AVTOprodaja vozil
mehanikakleparstvoličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto
TT 0 6 8 /2 4 - 7 9 1
Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti!
Odkup 10 let starega avta 200.000 tolarjev!
MARKT
MARKT, d.o.o.Novo mesto, Novi trg 11Prodajam o, kupujem o, posredu jem o pri prodaji, kupnji ali zam enjavi: hiš, stanovanj, lokalov, vikendov, gozdov. I n f o r m a c i je : t e l . 068/324-244, 324-245, 041/661-331.
S T A N O V A N JE v T re b n je m n a jam em . ® (068)24-914 ali (031)541-496. 12*
T R IS O B N O STA NO VA NJE, 78 m 2, proda«- B (068)24-037. 126*
ŽIVALI
KO M BI PL O ŠČ E , 7.5 cm, 25 m 2, p ro d am . B (068)67-520 a l i (040)226-555. 1223
E L E K T R IČ N I Š T E D IL N IK u g o d n o p r o dam . B (068)325-690. 1230
10 N O V IH čebeljih panjev ugodno p rodam . B (0608)87-836, p o 20. uri. 1231
D O B E R C V IČ E K in ž g a n je p ro d a m . B (068)30-81-765. 1257
V IL IČ A R L ito s tro j, 6 t, p ro d am . B (061) 798-142. ' 1261
S E N O p rodam . B (068)48-547, zju traj. 1264
DR V A , m e tr i, b u k o v a , k a la n a , la h k o tu d i razžagana , p ro d am in dostavim na dom . B (041)693-219 a l i (041)205-440. 900
SLUŽBO DOBIS O D E L A V C E za p ro d a jo ognjičeve krem e R inge lb lum en B alsam iščem o. © (062)320- 30-79, od 7. d o 14. ure, Tara, s.p ., M aribor.
D ELA V CA iz Posavja z znan jem v arjen ja za m o n tažo izpušnih cevi zaposlim o. © (041) 617-700. 1218
Delavce za delo v proizvodnji in na terenu zaposlimo za nedoločen in določen čas in z 3 mesečno poskusno dobo.Pisne ponudbe na: “ITZ”, Jurka vas, b. št., 8351 Straža
V A L IL N IC A G U N JIL A C s Senovega spreje- m a n aročila za enodnevne in večje piščance- © (0 6 0 8 )7 1 -3 7 5 .
S P R E JE M A M O N A R O Č IL A za kilogramske bele piščance te r rjave in g rahastc jarkice in pu ran e . M artin M etelko , H udo Brezje 16 S tudenec , © (0608)89-038. I66
M L A D E N E S N IC E , hisex, rjave in grahastc- p re d n e s n o s tjo , o p ra v lje n a vsa cepljenja- p ro d a jam o po ugodni ceni. N aročila zbirajo: Jože Z upančič , O tovec, Č rnom elj, © (068)52- 806, G o s tiln a K ru lc , M o stec , D obova, ^ (0608)67-587, in D ušan Sajevec, Vavta vas9< © (068)84-111. 985
7 IN 8 M E S E C E V breje krave sivke ugodno prodam . © (0 4 1 )5 4 8 -5 7 7 . * 12*1
B IK C A S IM E N T A L C A , s ta re g a 8 tednov- p rodam . © (0 6 0 8 )7 1 -8 7 5 . 0
4 B IK C E s im entalcc, težke 250 kg, za nadaljnji) rejo , p rodam . © (068)770-044. 12$
Č R N O -B E L I T E L IC I v osm em in devete®1 m esecu b rejosti, p riznanega porekla , proda®1 © (068)73-327. 1253
10 T E D N O V s ta ro teličko sivko in specialno skrin jo žita, dim enzije 1000 x 2000 x 1 ^
2 D E LA V C A , s ta ra d o 35 let, v slikopleskar- ski dejavnosti red n o zaposlim o. Z aže ljen izpit B- kategorije . © (031)632-017. 1232
K U H A R IC O za p ek o pic zaposlim o. P icerija Š en tp c tc r, O točec, © (041)630-213. 1251
Z A D E L O v N em čiji takoj zaposlim o z id arje in tesarje . Pogoj: slovensko državljanstvo. © (0 6 4 )7 0 2 -2 4 0 . 1252
K U H A R JA , n a ta k a r ja in č istilko zaposlim . © (0 4 1 )6 7 1 -3 3 5 . 1254
. . . j - „ --------, _ im e n z n e _______________m m , p rodam . M irjana Šinkovec, M alk o v e c^ Tržišče, © (0 6 0 8 )8 0 -5 0 7 . 1253 j
7 M E S E C E V b rejo kravo prodam . © (068) 44-383. 1259
T E L IC O , s ta ro 1 le to , p rodam . © (068)79' 833. 125«
STANOVANJAT R IS O B N O STA N O V A N JE v Jakčevi ul, v N ovem m estu p ro d am . B ((141)669-160 ali (041)336-936. 1224
G A R S O N J E R O v N o v em m es tu o d d a m . O gled v č e tr tek , od 9. do 11. u re , B (068)73- 720 ali (041)542-772. 1235
0 / c e v n
S* 0 6 8 /3 2 4 -3 7 7
M ercatorMercator-Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mestoobjavlja:
javni razpis za oddajo v najem ali prodajo nepremičnine z zbiranjem ponudb
Najugodnejšemu ponudniku prodamo oziroma oddamo: Prodajalno v Podturnu št. 12Posest predstavljajo poslovni prostori v izmeri 75 m2. Nepremičnina v solastništvu, k.o. Podturn, parcelna št. 2937/22, 2937/21, 2937/3. Izhodiščna najemnina za najem je 50.000 SIT mesečno. Izhodiščna cena za prodajo nepremičnine je 5.000.000 SIT. SPLOŠNI POGOJI RAZPISA SO:- Ponudnik je lahko pravna ali fizična oseba. Ponudnik, ki je fizična oseba, mora predložiti dokument, da je državljan Republike Slovenije. Ponudnik, pravna oseba, pa mora predložiti overjeno kopijo iz sodnega registra.- Pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe, ponujeno ceno ali najemnino. U poštevane bodo fiksne ponudbe, kar pomeni, da pri višini ponujene cene ali ponujene najemnine ni možno naknadno spreminjanje.- Nepremičnina se prodaja po načelu "videno-kupljeno”.- Kupec plača davek na promet nepremičnin.- Najemnik poleg najemnine plača tudi pripadajoči davek in vse obratovalne stroške.- Najemna pogodba bo sklenjena za nedoločen čas z možnostjo odpovedi leto dni.- Lastnik ni dolžan z nobenim ponudnikom skleniti kupoprodajne pogodbe in ne najemne pogodbe.- Odpiranje vseh ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo komisijsko.- Najemna pogodba bo sklenjena v primeru, če ne bo ponudnika- kupca.- Drugi pogoji bodo določeni s pogodbo.Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 15. dneh po objavi na: Mercator-Dolenjska, d.d., Livada 8, 8000 Novo mesto - Služba za upravljanje z nepremičninami z oznako ‘Javni razpis za oddajo lokala v prodjajo (najem)”. Ogled lokala je možen po predhodnem dogovoru, kontaktna oseba je ga. Dragica Derganc (Novo mesto, Livada 8) telefon 068 373-07-39.
Or
pt
v
M H *
V erjem ^
f r -
K rv a v e c K um1 0 4 ,5 1 0 5 ,9
DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila 2000
te lV O V 4 «1 A A A * a -a ' a -a * » ’* a » * i •
LICITACIJA 30.4.2000KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto,v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 30.4.2000, objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil.
leto izdelave izklicna cena
1. WVPOLO 1996 350.000 SIT2. FIAT SCUDO 1,9 1998 1,100.000 SIT3. R-KANGOO 1,4 1999 800.000 SIT4. FORD FIESTA FLAIR 1996 50.000 SIT5. R-CLIO 1995 320.000 SIT6. R-KANGOO 1,4 1998 650.000 SIT7. SEAT IBIZA 1,9 D CLX 1996 980.000 SIT8. PIAGGIO PORTER S 85 LV 1996 350.000 SIT9. DAEVVOO LANOS 1.5 1998 1,000.000 SIT10. R-TRAFIC T 1400 D 1992 750.000 SIT11. HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSI 1995 1,100.000 SIT12. PRIKOLICA TPV AB 12 1995 150.000 SIT
Licitacija bo v nedeljo, 30.4. 2000 ob 9. uri v prostorih PE■g. iivj IMIUIVIVVIU I—, iiivviv. » Ut.ll
28.4.2000 od 8. do 15. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. Vozila pod zap. št. 7 ,8 ,9 ,1 0 ,1 1 in 12 so nepoškodovana v voznem
KZ Krka z.o.o.. Novo mesto
5nl&i£uA6fiaZBIRANJE PONUDB
ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV za Intereuropo d.d.
L Predmet ponudbePredmet ponudbe je opravljanje prevozov za Intereuropo d.d. na področju Republike Slovenije. Iščem o več prevoznikov z različnim parkom , od kombija do vozil z največjo nosilnostjo. Zaželena je oprem ljenost vozil s prekladalnimi rampami in oprem o ADR.Gre za opravljanje prevozov raz ličn eg a b laga, v običajni kom ercialni embalaži.
Razpis se ne n anaša na vozila, ki so nam enjena prevozu razsutih in tekočih tovorov.
2. Pogoji udeležbe pri razpisuP onudbo za opravljanje prevozov za In tereuropo d.d . lahko dajo vse p ravne in fizične o se b e , ki im ajo reg istrirano d e jav n o s t opravljanja p revozov in zavarovano prevozn iško o d g o v o rn o st. Ostali pogoji za o p rav ljan je p rev o zo v za In te re u ro p o d .d . so n a v e d e n i v razp isn i dokumentaciji, ki je na razpolago do 12.5.200 za 3.000,00 tolarjev.Način plačila: virman z navedbo polnega naslova Intereuropa d.d., Vojkovo nabrežje 32, na račun št. 51400-601-14718, sklicana št. 88320-02. Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentacijo na naslovu: Intereuropa d.d., Vojkovo nabrežje 32, Sektor za prodajo, 6504 Koper, ali jo dostavimo po pošti na podlagi zahtevka za dostavo ter potrdila o plačilu. Dodatne informacije se dobijo po tel. št. 066 441 677, faks 066 441 535 (ga. K. Čok).
U p o štev an e b o d o le p ra v o č a sn e in p o p o ln e p o n u d b e . Za p opo lno p o n u d b o s e š te je jo p o n u d b e , ki bo d o v ložene sk ladno z zahtevam i razpisne dokum entacije.Za p ra v o č a s n e s e š te je jo p o n u d b e , ki p r isp e jo n a s e d e ž d ru ž b e Intereuropa d.d., Vojkovo nabrežje 32, 6504 Koper, v zaprti pisemski ovojnici, s pripisom “Ne odpiraj-ponudba za opravljanje prevozov”,najkasneje do 19.5.2000 ali odposlane priporočeno najkasneje tega dne. O morebitni izbiri bodo izbrani ponudniki pism eno obveščeni v roku 30 dni od objave razpisa.Na podlagi teg a razpisa Intereuropa d.d. ni zavezana skleniti pogodbe o opravljanju prevozov z najboljšim ali katerim koli ponudnikom.
DEŽURNE TRGOVINEV soboto, 2 2 . aprila, b o d o o d p r le n a s le d n je
p ro d a ja ln e živil:* Novo mesto: o d 8 . d o 20. u re : M erca tor C en te r ° d I d o 19, u re : M arket S m rečn ik ov ao d 7. d o 20. u re : Vita, trgo v in a D arja , l ju b l ja n s k a o d 7. d o 20 . u re : m ark et S a š a , K Roku o d 7, d o 2 1 . u re : trgo v in a T ina, Š e g o v a u lica od 7 .30 d o 13. u re : trgo v in a Brin, Trd inova u lica od 7. u re d o 19.30: m le in i d isk o n t Vita, Šm ihel od 8 . d o 21. u re : trgo v in a Ž ep ek , R ag ov sk a o d 7. u re d o 14.30: m a rk et M aja, B u č n a v as o d 7 . d o 19. u re : trgo v in a C ek a r v BTC, B učna v as o d 7. d o 20. u re : s a m o p o s tre ž b a A zalea , B ru sn ice o d 8. d o 17, u re : trgo v in a Brcar, S m o len ja v as od 7 .30 d o 13. ure: trgovina P o d lipo, S m olen ja vas o d 8. d o 13. u re : trgo v in a Dule, S m o len ja v as o d 8. d o 20. u re : m a rk et P erk o , Š e n tp e te r od 7, d o 20, u re : trgo v in a M arks, Vavta v as od 6 .30 d o 17. u re : m a rk et M alka, M estn e njive o d 6 .3 0 d o 1 7 . u re : p e k a r n a M alka Ž u ž e m b e r k , p ro d a ja ln a K andija• Brežice: d o 13. u re : M arket' Uršna sela: o d 8 . d o 16, u re : U rška ) Šentjernej: o d 7 . d o 17 . u re : S a m o p o s tr e ž b a Š e n tje rn e jo d 7 , d o 18 . u re : t rg o v in a K las, Š m a rje p ri Š e n t je rn e juod 7 . d o 18. u re : trgo v in a N a Gorici, Gor. V rhpolje
V nedeljo, 23. aprila, b o d o o d p r te n a s le d n je p ro d a ja ln e živil:’ Novo mesto: od 8 . d o 12, u re : M erca to r C en ter C ikavao d 8, d o 11. ure: S a m o p o s trež b a Glavni trg , M arket S m reč n ik o v a , S a m o p o s tr e ž b a M ač k o v ec , M arket
L ju b lja n s k a , M ark e t R a g o v s k a , M ark e t D rsk a , S a m o p o s tre ž b a Š m ihel, N akupovalni c e n te r S lavka G rum ao d 7 . d o 13. u re : Vita, trgo v in a D arja , L jub ljanska o d 8 . d o 13. u re : m ark et S a š a , K Roku o d 7 . d o 21 . u re : trgovina T ina, Š e g o v a ulica o d 8 .30 d o 12. u re : trgo v in a Brin, T rd inova u lica o d 7. u re d o 19.30: m lečn i d isk o n t Vita, Šm ihel o d 8. d o 19. ure: trgo v in a Ž ep e k , R ag ov sk a o d 8. d o 11. u re : m a rk e t M aja, B u č n a v as o d 8. d o 12. u re : trgo v in a C ek a r v BTC, B učna v as o d 8 . d o 12. u re : s a m o p o s tre ž b a A zalea , B ru sn ice o d 8 . d o 12. u re : trgo v in a Brcar, S m o len ja v as o d 8 . d o 12. u re : trgo v in a P o d lipo, S m o len ja v as o d 8, d o 11. u re : trgo v in a Dule, S m o len ja vas o d 8. d o 12. u re : m a rk et P erk o , Š e n tp e te r o d 8. d o 17. u re : trgo v in a M arks, Vavta v as o d 7, d o 12. u re : m a rk et M alka, M estne njive od 7. d o 12. ure: p ek am a M alka Ž užem berk, p ro d a ja ln a K andija• Uršna sela: o d 8 . d o 12. u re : U rška• Šentjernej: o d 8. d o 12. ure: trgovina Klas, Š m arje pri Š en tje rn e juo d 7 . d o 12. u re : trgo v in a N a Gorici, Gor. Vrhpolje• Škocjan: o d 7 .30 d o 10, u re : Pri m o stu• Trebn je: o d 8 . d o 11 . u re : S a m o p o s t r e ž b a B lag ov n ica• Mirna: o d 7 ,3 0 d o 11. u re : Grič• Mokronog: o d 8. d o 11. u re : 'S am o p o s tre žb a• Č rnom elj: o d 8 . d o 11 . u re : P o d lip o , M arket Č a rd a k• Semič: o d 7 .30 d o 10.30: M arket• Brežice: o d 8. d o 13. u re : M arket
R A D I O f B R E Ž I C E
na 8 8 ,9 in 9 5 ,9 MHz
RADIOu i m o x1 0 7 . 5 M Hz UKVRožna ulica 39, Kočevje
tel./fax 061/855-666
DOLENJSKI LISTPoleg keglj išča na G erm ovi 6
v N o v e m m e s tuposlu je
P ostreg li v a s b o d o s:• picami• hamburgerjem• giricami• pomfritom• sladoledom• ledeno kavo• sadnimi kupamiin raznovrstnimi pijačami.
S * 07/ 33 21 878 V a b l j e n i !
Prodajni center podovPCP PUREBER3PARKETARSTVO
CH€MS€ARCH
NCH C orporation je a m e r iš k a m u l t in a c io n a ln a d r u ž b a , ki s e ž e o d l e t a 1 9 1 9 u k v a r j a z r a z is k o v a n je m in p ro iz v o d n jo k a k o v o s t n i h s r e d s t e v z a v z d rž e v a n je z g r a d b in o p re m e .
Ena od njenih divizij, CHEMSEARCH, ki je v Sloveniji uspešno prisotna že šest let, IŠČE novo
PRODAJNO ZASTOPNICO / ZASTOPNIKAza območja:
DOLENJSKE, BELE KRAJINE IN POSAVJAPRIČAKUJEMO:• predanost delu• motiviranost in ustvarjalnost• željo po uspehu v prodaji• lasten avtomobilVloge pošljite do 5. maja na naslov NCH, d.o.o., CHEMSEARCH, Parmova 53, 1000 LJUBLJANA.
NUDIM O:• učinkovito usposabljanje• samostojno in dinamično delo• možnost visokega zaslužka
ROLETARSTVO
rme• R O L E T E A L U IN PVC • Ž A L U Z I J E• V E R T I K A L N E Ž A L U Z I J E - P L I S E J I • R O L O J I • T E N D . E • K O M A R N I K I • F A S A D N I P R O F I L I • S E S T A V N I IN N A D O M E S T N I D E L I ZA
R O L E T E IN Ž A L U Z I J E • M O N T A Ž A IN S E R V I S
Š e n t j e r n e j s k a c e s t o 1 3 ,8 0 0 0 N o v o m e s t o ,
t e l . : 0 6 8 / 3 2 3 - 6 7 3 , f a x : 0 6 8 / 3 4 1 - 6 7 3
PVC v STAVBNO POHIŠTVO
- OKNA • VRATA • VSEH OBLIK •
D o u t s c h o rA k k r o d it io r u n g s
ISO 9 0 0 2
SIST1018-1995 klasa C
ravne* kupolaste* balkonske* senčniki
ZA VAS DOM , POSLOVNI OBJEKT
• ■ • • eisbcirIzsuševalna tehnika,klima in hladilna tehnika, d.o.o.Žanova 14, 4000 Kranjzap osli
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTAna področju izsuševanja prostorov in tlakov v gradbeništvu
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:• srednja strokovna izobrazba (V. stopnja)• najmanj 5 let delovnih izkušenj• lasten prevozDelovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.Pisne ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v osmih dneh po objavi na naslov EISBAR, d.o.o., Žanova 14, 4000 Kranj.O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od objave.
Novo mesto Lebanova 24http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net
telefon: 0 7 /3 3 79 9 4 00 7 /3 3 79 941
faks: 0 7 /3 3 22 28 2mobitel: 0 6 0 9 /6 3 3 553
0 4 1 /6 3 3 55 3
P rodam o:• HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču. Straži, Dobindolu (Uršna sela), Škocjanu, na Bučki, Dol. Ponikvah, Viru pri Domžalah in drugod;• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Ljubljani;• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, v okolici Podbočja, na Tolstem Vrhu, v Kar- teljevem (Poljane), v Šentjerneju (nad Pleterjem) in drugod;• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, na Vrhu pri Pahi;• POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka);• KMETIJE: v Orešju, na območju Bele krajine in drugod;• NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
TRIMO, d.d., inženiring in proizvodnja montažnih objektov > Trimo
N aše cilje lahko d osežem o z znanjem in ustvarjalnostjo zaposlenih.
Če ste ambiciozni, ustvarjalnega duha in želite delati v rastočem podjetju potem Vas vabimo,
da se javite na naslednja prosta delovna mesta
KOMERCIALNO PODROČJE: U P
1. PO D RO ČN I VODJA za vodenje projektov doma In v tujini2. PR O JEK TN I V ODJA za vodenje zahtevnih projektov doma in v tujini3. KOM ERCIALIST v prodajiPOGOJI pod št. 1 ,2 in 3:- VI. ali VII. stopnja strokovne Izobrazbe strojne ali gradbene smeri- 3 - 5 let ustreznih delovnih Izkušenj• aktivno znanje vsaj enega tujega jezika
PROIZVO
k* ^ *
fITN ES* - » M A M I - *A*AŽA
V o ra n č e v a u lic a 1(R eg ršk e k o še n ic e )
N o v o m e s toTel.: 0 6 8 /3 2 2 -8 2 7
1. V O D JA PROIZVODNEGA PROGRAM A2. V O D JA M ONTAŽEPOGOJI:- VI. ali VII. stopnja strokovne Izobrazbe strojne ali gradbene smeri- zaželjeno znanje tujega jezika- najmanj tri leta delovnih izkušenj
1. PRO JEK TA N T2. RAZVOJNI PRO JEK TA N TPOGOJI:- VII. stopnja strokovne izobrazbe strojne, gradbene smeri ali arhitekture- zaželjeno znanje tujega jezika- 3 - 5 let delovnih izkušenj
3. KONSTRUKTERPOGOJI:- VI. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali gradbene smeri - lahko tudi
pripravnik
Pisne prijave z dokazili in ž iv ljen jep isom pričakujem o najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: TR IM O , d. d.. P rija tljeva 12, 8210 Trebnje. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razm erje za nedoločen čas s poskusnim delom . Za in form acije lahko pokličete na te l. 068 460 229.
Št. 17 (2644), 28. aprila DOLENJSKI LIST 123
P O R T R E T T E g A TEcllNIA |
T okratna četrtkova novinarjeva d ežu rn a m alha je bila s klici n a po ln jena bolj m alo. M ogoče so na to vplivali bližajoči se p razniki, ko se sk rb i in n e je v o lja u m ak n e jo lep šem u ra z p o lo ž e n ju , in če je b ilo tem u tak o , je prav.
Hribarjevi s Prilip so v zadnjih dneh vseeno razm išljali o kratkem zapisu z naslovom M otorji, ribe in sosed, objavljenem v D olenjskem listu 6 . ap rila na 7. stran i v rub riki Novo v B režicah. H ribarjevi, ki so poklicali v uredništvo, trdijo , da so bili na Prilipah prej, ko t je bilo tam d irka lišče za m o to k ro s . To, kar trd ijo H ribarjevi, se ne ujem a s tistim , ka r pravijo organ izatorji dirk in ka r je p isalo tud i v časo pisu. V sekakor jih bo v naslednjih dneh obiskal dopisnik D olen jskega lista za Posavje, s k a te rim se
b o d o lah k o o p o g o v o rili o vsej stvari.
Prejeli sm o dopis podjetja Pro Plus iz Ljubljane glede p ren o sa dirk Form ule 1 in sprejem u signala P O P TV. “ V D olenjskem listu je b ilo 13. ap rila v rub irk i H alo , tukaj je b ra lec D olen jca! ob jav ljeno vprašanje bralca o razlogih, da Vaš kanal ne p redvaja p re n o sov ali re p o rta ž d irk fo rm u le 1. Sledil m u je odgovor u redn ika Vašega kanala M arjana M oškona, ki pravi, da so taki p renosi p re d ra gi. Kot p rodukcijska hiša, ki ima e k sk lu z iv n e p rav ice za p re n o se dirk form ule 1 za Slovenijo, želim o bralcem D olenjskega lista po jasniti okoliščine tega vprašanja.
Podjetje Pro Plus, ki pripravlja p rogram PO P TV, si že od vsega začetka svojega delovanja p riza deva, da bi lahko P O P TV gledali tudi D olenjci. D obivam o pism a, klice in spo roč ila iz D olen jske z vp rašan ji, zakaj ne om ogočim o, da bi tudi oni lahko gledali ta p ro gram . S televizijo Novo m esto oz. p ro g ra m o m Vaš k a n a l sm o že p re d le ti isk a li m o žn o s t, d a bi om ogočili g ledalcem na D o len jskem en ak o izb iro leve p ro g ra mov, kot jih im ajo drugod po Sloveniji. N aša prizadevanja pa so na V ašem k an alu razlaga li povsem d ru g ače , češ da 'A m eričan i p o skušajo zavzeti Trdinov v rh ’ ozirom a ta oddajn ik in da želi Pro Plus 'u k in ja t i ' d o m a č e T V h iše oz. lokalne program e.
Take razlage, ki so bile tudi ob javljene, so popo lnom a v nasp ro tju z našim i dejanskim i p rizad e vanji! Kot pod jetje za proizvodnjo in trženje televizijskega p rogram a p o n u jam o tudi lokalnim in reg i
onaln im televizijam dogovor, po katerem lahko prenašajo program P O P TV, ob tem pa tu d i re g io nalne vsebine. Taka oblika so d elovanja bi om ogočila zanim iv, info rm ativ en in zabaven program tudi na D olenjskem , kar pom eni, da bi im ele tudi lokalne in region alne oddaje in vsebine v takem p rogram uV eliko večjo gledanost. To, d a Dolenjci še vedno ne vidijo P O P TV, je to re j p o s le d ic a osebnih interesov nekaj posam eznikov iz Vašega kanala.
In končno - n a odgovor u red n ika Vašega kanala, da so prenosi d irk form ule 1 predragi, lahko re-
* Zaradi praznika - dneva upora proti okupatorju bo dežurni novinar tokrat vaše klice sprejemal danes ob 20. uri.
čem o le, da je pod je tje P ro Plus Vašemu kanalu ponudilo celo p lačilo za p renašan je p rogram a PO P TV vključno z d irkam i form ule 1.
M. L.
DNEVI BELUŠEV V GOSTILNI ROG
D O L E N JSK E TO PLIC E - V prazničnih dneh, od včeraj do torka, 2. maja, je na jediln iku gurmanske gostilne Rog v Dolenjskih Toplicah bogata ponudba jed i, pripravljenih iz belušev ali z njimi. Beluš ali špargelj je znanilec p o m la d i in en a prvih m lad ih pomladnih zclei^jav, ki jo je moč pripraviti na različne načine. V gostilni Kog so na voljo hladne in tople beluševe predjedi in izborne beluševe priloge k mesnim jedem.
( -------------------------------------------- 'NHalo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas ka j žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz dom ačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bom o, za p isa li, m orda da li kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. N a te le fo n sk i š tev ilk i 07 1 39 30 522 vas ča ka m o danes, v petek, 28. aprila, od 20. do 21. ure. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
V ------ - - - - - - - - - - - - - - - — - _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
K IN K O V E G O BE - Družina Kin- kovih iz Laš ima veliko uspeha pri gobarjenju, še največ pa gospodinja Anica. “Čeprav kar leti skozi hosto, nabere vsaj d va kra t več gob ko t jaz, ” pohvali svojo ženo zabukovški pism onoša M artin K ink. Pravijo, da Primož (to je 8. junija) gobe seje, ali pa gobe najdejo kvečjemu po 20. maju. Da pa bi Anica že 19. aprila našla gobe, ko t j e te zdrave jurčke oz. ajdovčke, k i j ih drži v rokah 14- letni sin Rok, nak, tako zgodaj pa n iti A n ic i še n i n iko li uspelo. Na tehtnici se je kazalec zaustavil sko raj pri poldrugem kilogramu! Kin- kovi pravijo, da gobe radi tudi jedo, skora j vsako ju tr o za zajtrk, p r ipravljajo pa j ih na različne načine. (Foto: P. Perc)
KRESOVANJE IN ROCK VEČERŠ E N T JE R N E J - V p o ča
stitev 1. m aja, praznika dela, pripravlja šen tjernejska m lad ina k resovanje in rock večer. D o g o d ek se b o začel v nede ljo , 30. ap rila , z z ač e tkom ob 18. uri na hipodrom u v Šentjerneju . N astopile bodo skupine iz Šentjerneja Sky Lab, Strategi, Barska m uha, T he D runkards, D urhm arsh in S ta ra p ra v d a iz N ovega m esta. Z a v rhunec večera bo poskrbela skupina D an D.
KRESOVANJE NA SMUKUBelokranjska obm očna orga
nizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije priredi v nedeljo, 30. aprila, ob 20. uri kresovanje na Smuku. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja O OZSSS Bela krajina in pokale zm agovalnim ekipam na športnih igrah Bele krajine.
Izbor za cvičkovo princeso
Prijave do 16. majaN O V O M E S T O - Z veza
d ru š tev v inog rad n ik o v D o lenjske, ki združuje vinogradnike 22 vinogradniških d ru štev iz dese tih občin dežele cvička, bo izbirala svojo d ru go C vičkovo p rinceso . Prvi, ki je nosila ta kraljevi naslov, L eji-M ariji C olarič , se e n o le tn i m an d a t k o n ču je , z a to bodo na prireditvi 28. Teden cvička, ki bo o d 26. d o 28. m aja v Kostanjevici, o k ro n ali d rugo Cvičkovo princeso.
L e ja -M arija C o la rič je v le tu sv o jeg a v la d a n ja ze lo u sp e šn o v o d ila p ro m o c ijo cvička na javnih nastopih in različnih prireditvah, tako vinarsk ih , turis tičn ih kot d ru gih. O pravila je blizu 200 javnih nastopov, sodelovala na sejm ih, nastopila na rad iu in televiziji te r so d e lo v ala pri zaščiti cvička kot slovenskega vinskega posebneža.
Z a izb o r C vičkove p r in cese se lahko prijavijo dek leta, ki izhajajo iz v inogradniške km etije, poznajo osnove v inogradništva in kletarjenja, so sp o sobne javnega n a s to panja, poznajo pravila le p e ga obnašan ja in govorijo vsaj en tuj jezik. Prijave za Cvičkovo princeso , ki naj zajem a k ratek življenjepis in novejšo fotografijo, pošljite do vključno torka, 16. m aja, na naslov: Kmetijski zavod, za Katarino Merlin, univ. dipl. inž., Šmi- helska 14, 8000 Novo mesto.
Vrtičkarji na obrobju MetlikeVzorno urejeni vrtovi ob blokovskem naselju
Hribarjevi s Prilip pravijo, da so bili prej tam kot dirkališče za motokros - Pro Plus: “Da Dolenjci ne vidijo POP TV, je posledica osebnih interesov nekaj posameznikov iz Vašega kanala”
IM PRO KLUB V M ETLIK IM E T L IK A - K lub b e lo k ra n j
skih študen tov vabi v soboto , 22. aprila, ob devetih zvečer v K ultu rni dom , k jer bo nastop ila g ledališka skupina Im pro klub iz L jubljane. Predstavila se bo z im p ro viziranim i prizori, ki jih bo s svojim i z a m is lim i s p o d b u d i lo tu d i občinstvo.
ZA PRAZNIKE V ZUNANJI BAZEN
ŠM A RJEŠK E T O PL IC E - Včeraj se je pričela kopalna sezona v z u n a n j ih b a z e n ih Š m a r je šk ih Toplic, ki so jo le to s d o p o ln ili s p o se b n o p o n u d n o k o m b in ac ije k o p a n ja in k o sila . V šp o rtn e m parku lahko na jam ete tudi igrišče za tenis, odbojko na mivki, košarko in mali nogom et.
PREVRNIL PO NASIPUR A T E Ž - 43-letn i S. M . je 21.
ap rila izven n ase lja R a tež začel p reh itev a ti to v o rn jak , ta k ra t pa je iz n a sp ro tn e sm e ri p r ip e lja l 56-letn i hrvaški vozn ik N. R ., ki je zav iral in se um ikal. S. M . je op lazil to v o rn jak in osebn i avto, ta k o d a se je N . R . p re v rn il p o t r a v n a te m n a s ip u in se , h u d o p oškodovan , zdravi v novom eški bo ln išn ic i.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
G RAJSKI L E V - Neznani nepridipravi, bolje vandali, so močno poškodovali tega kamnitega leva pred sevniškim gradom. V usta so mu namestili eksplozivno telo, po vsej verjetnosti zelo močno petardo, tako da se mu je pri eksploziji odlomila spodnja čeljust. K ip je iz 16. stoletja , neprecenljive kulturne in zgodovinske vrednosti, na gradu, k i je bil prvič izpričan leta 1323 in je bil dolgo časa la st sa lzb u rške nadško fije . Leta 1479 so ga za kratek čas zavzeli Ugri, leta 1573 pa km ečki uporniki. Grad so leta 1595 kupili grofje Mosconi in so dotedanjo renesančno trdnjavo spremenili v udobno baročno rezidenco. (Foto: P. P)
Ž re b je za so d e lo v an je p ri ob liko van ju le s tv ice S tu d ia 1) in D o len jsk eg a li s ta do delil n ag rad o R a jk u K irn u iz K ago vske 7 v N ovem m es tu . N ag ra jen cu čes titam o ! L estv ica , ki je n a s p o re d u vsak o n e d e ljo o b 17. u r i (p o n o v ite v p a je o b to rk ih o p o ln o č i) , j e ta te d e n tak šn a :
1. ( 3 ) M a m i n a r u t a - ansambel Braneta Klavžarja2 . ( 1 ) T a š m e n t a n i lo v - ansambel Pogum3 . ( 5 ) V a s d o m a č a - Jože Bohorč s prijatelji4 . ( 2 ) N a h r ib č k u k r a j p o t o k a - Tine Lesjak in Pevci s Pohorja5 . (4) N is e m p o z a b i l - ansambel Mladi Dolenjci6. (9) Velikonočnica - Dvojčici Vesna in Vlasta7 . ( - ) V e s e l i p o d g u r ’c - ansambel Slavček8 . ( 6 ) S lo v e n s k i p o z d r a v i - Brata Avsenik in Policijski orkester9 . ( 8 ) C v ič e k n i n a v a d e n s t r i č e k - ansambel Vrisk
1 0 . (7) G o d c u v s p o m in - TVio Frančič P r e d lo g : K r a l j e s tv o n a š e s r e č e - Čuki
% ----------------------------------------------------------------------------------------- 2 4
KlIPON ŠT. 17
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mesto
Marija M E T LIK A - V m etliškem N ase lju B o risa K id riča že več kot deset let prebivalci m etliških b lokov, ki nim ajo druge zem lje, sk rbno obdeluje jo svoje vrtičke. S tem pa ne posk rb ijo le za lep izgled o k o lice b ližn jih b lokov , am p ak mnogi z um nim vrtnarjen jem p re cej p rispevajo tud i k izboljšanju družinskega proračuna .
M ed 48 v rtičk arji, k o lik o r jih d a n e s o b d e lu je p o p o ld ru g i a r zem lje, najbolj zavzeto in z veliko m e ro lju b ezn i sk rb i za svoj v rt A nica N em an ič . Tudi so sed je ji pravijo, d a je prav njen vrt na jlepši, zlasti še zadnja leta , ko so o tro ci odšli od dom a in ne goji več to liko zelenjave, zato pa vse več p ro sto ra nam enja rožam . C elo tako zelo se je po trud ila , d a je iz struge h u d o u rn iš k e S u šice p r ip e l ja la kam ne in z njimi ločila vrt od poti in stezic.
“ V rtnarjen je je za nas, ki bi bili sicer m orda prisiljeni preždeti pop o ld n ev e in konce ted n o v med štirim i s tenam i naših stanovanj, dobrodošlo razvedrilo, balzam za dušo, a tudi pom em ben družabni dogodek . Pom agam o si m ed seboj, si svetujem o in si izm enjujem o sad ike,” je zadovoljna Anica. Na “blokovsk ih” vrtičkih na obro b ju M etlik e vzgaja jo nam reč vse, od zelenjave in jagodičevja do sadja, n ekateri pa ne bi bili pravi B elokranjci, če ne bi imeli posajen ih celo nekaj trt.
M etliški vrtičkarji so sicer najem niki zem lje, a upajo, da se ne bo nihče spom nil, kako nujno jo p o tre b u je , in jim je h o te l vzeti. N em aničeva je p rep ričana , da bi tak ra t zagotovo prišlo do kmečkega upora , saj so se tako zelo navadili na “svoje” vrtičke.
M. B.-J.
M ED R O ŽA M I - Nemaničeva vsak prosti trenutek izkoristi za delo na vrtu. Postala je že prava zbirateljica rož, k i se očitno dobro počutijo med kamni iz Sušice. (Foto: M. B.-J.)
Z D O B R O D E L N O S T JO D O S T E R IL IZ A T O R J A - U speh dveh dobrodelnih prireditev je Semičane opogumil, da so na velikonočno nedeljo pripravili tretjo tovrstno prireditev, k i so j i dali naslov “Dobra volja dar pozla ti”. N a njej so se v zabavno-glasbenem programu predstavili številni domačini, a tudi nekaj em inentnih gostov. Od vstopnine in prispevkov 49 donatorjev so zbrali več ko t milijon tolarjev, s katerim i so plačali sterilizator za zdravstveno postajo v Semiču. Poleg tega so 100 tisočakov namenili še M alenškovima Ireni in Suzani, k i sta pozim i ostali brez staršev, ter 50 tisočakov za dializni oddelek novom eške bolnišnice. Na fotografiji: ob spremljavi Slavota Pluta sta zapela tud i Jožica M avsar in Tonček Plut- (Foto: M. B.-J.)
belokranjskih šolah in pomaga učencem nižjih razredov, k i imajo učne težave. Letos je v staro- tršk i in loški osnovni šo li s po družnicama v Gribljah in Adleši- čih. Glede na odmerjeni čas naj bi imela v obravnavi devet otrok, a j ih ima petnajst, ker preprosto ne more reči ne. To pomeni, da m arsikdaj potegne svoje delo v čas, k i n i plačan. A pravi, da ni vse le v denarju, am p a k j e p o membnejše plačilo zadovoljstvo. Tako njeno k o t njenih učencev. “Kaj zato, če je denarnica prazna, je pa duša toliko bolj po lna !” se nasmehne. Takrat se spomni, da največji honorar, za katerega pa j i država ne bo n iko li odtegnila davka, dobi od neposrednih in nepokvarjenih otrok, k i svoje srce in preprosto ter pošteno dušo nosijo na dlani. Pa najsi so to kam ni, k i j ih je fa n t iz Starega trga n a še l v K olp i, a l i šo p ek zvončkov, k i so j ih drobne ročice nabrale za Valentinovo.
In k a ko naj j i ho potem vseeno za te otroke? Prizna, da za njihov uspeh v šoli trepeče bolj, k o t je pri svo jih h č erka h . “Z a vsakega otroka , k i im a učne težave, se p o se b e j borim . P o m em bno je namreč, da so otroci med svojimi vrstniki, dokler še zmorejo snov in se dobro počutijo. Tudi staršem, s katerim i dobro sodelujem, j e veliko do tega, da njihov naraščaj ne bi šel v šolo s prilagojenim program om , ” pripoveduje. N ič ko liko kra t se j i starši hvaležno zahvalijo, a jim odgovori, da je to pač njeno delo, čeprav vsi dobro vedo, da njen trud marsikdaj presega delovno obveznost.
Mojco odlikujeta tudi vztrajnost in potrpežljivost. Njeni kolegi zatrjujejo, da iz njenega razreda še nik o li n i b ilo sliša ti kričan ja in zmerjanja. Prepričana je, da ima lepa beseda magično moč. M arsikdaj sicer potrebuje več časa, kot če bi vpila, a uspeh je zagotovljen. Četudi je uspešna in priljubljena, pa jo je bilo, ko je začela z mobilno svetovalno službo, le strah. Bala se je, da bo kateri od otrok odklonil njeno pomoč. Pravi, da bi bil to zanjo osebni neuspeh. A bojazen je bila odveč, saj se je znova potrdil njen moto, da morajo ljudje v prosveti delati s srcem. “Kdor ga nima, je bolje, da gre," je kratka. Movrinova ga ima. Veliko srce, odprto za vse.
M IR JA M BEZEK -JAK ŠE
Č eprav j e im ela vedno rada otroke, Marija Movrin iz Č rnomlja še danes ne ve, ka j jo je pičilo, da se j e po končan i srednji šoli odločila za pravo. A je h itro ugotovila, da ta štud ij n i zanjo, in presedlala na sm er za duševno motene na Pedagoški akademiji. Kot specialna pedagoginja se je pred sedemindvajsetimi leti zaposlila na črnomaljski osnovni šoli sprilagojenim programom M ilke Sobar-Nataše, kjer vztraja še danes. Gotovo tudi zato, ker j e šla v pedagoški pok lic z vsem srcem in ker j i za to odločitev n i bilo nikoli žal.
Movrinova se dobro zaveda, da njeni učenci bolj k o t učiteljico potrebujejo prijateljico. V njej so jo našli. Tega, da jo pokličejo kar Mojca in jo tikajo, se je že tako navadila, da bi se j i zdelo čudno, če bi j i kdo rekel drugače. “Vsakega posebej imam rada, ga spoš tu jem in u p o števa m njegovo mnenje. Skratka , so moji enakovredni sogovorniki in s tem jim dam vedeti, da so p o m em b n i. Skupaj pa ugotovimo, ali imajo prav ali ne, ” pravi Marija, k i j i ni niko li škoda časa za poslušanje otrok in za pogovor. Tako se pri njej učna ura nikoli ne konča, ko se oglasi šo lski zvonec in delovni čas ne zaključi takrat, ko t je zapisano na urniku. N jen i otroci, ko t j im rada reče, jo pokličejo tudi popoldne, ob koncu tedna, skra tka vedno, kadar se j im zdi, da b i j im prav ona zna la prav svetovati, j ih potolažiti, spodbuditi. N iko li nikogar ne odkloni.
Zadnjih pet let Movrinova uči na osnovni šoli M ilke Šobar-Na- ta še le še p o lo v ico delovnega časa, v drugi polovici pa potuje po