Pozdravnovem u

tisočletju!

51%popust

Pedigre Dry 3kg, govedina,piščanec

akcijska cena

G49 r-T

VVhiskas govedine 400gRolice Carlina, 2 slojni 10/1, toaletni papir

Serviete barvne 30i20 1 slojni 100/1V elja o d 2 7 .4 . d o 7 .5 . tu d i v p ro d a ja ln a h

i D o le n jk e in P o s a v ja B re ž ic e !

121P

199r-T

90 P

Dobili vojno za trgovcePred objavo so spremembe pravilnika o obratovalnem

času prodajaln - Delo ob nedeljah ni več redno

L JU B LJA N A - S indikat d e ­lavcev trgovine, ki deluje v okvi­ru Svobodnih sindikatov Slove­n je , pod arja 95.000 delavkam in delavcem v trgovski dejavno- stl za 1. m aj, p raznik dela, po ­sebno darilo . M enijo nam reč,

je ravno njihov večm esečni noj ob podpori javnosti in m e­dijev pripeljal do nekaterih p o ­membnih sprem em b Pravilnika n obratovalnem času prodajaln , m izboljšujejo položaj delavcev.

Kot pravijo, sp rem em be p ra ­vilnika določajo, da obratovalni eas ob nedeljah in praznik ih ni več redni obratovaln i čas, kot je veljalo po dosedanjem pravilni­ku- Pom em bno je tudi določilo, da m orajo m erila za dežurne t r ­govine, ki poslu jejo izven red- nega obratovalnega časa, spre- jeti lokalne skupnosti. Pri tem se širijo m erila za d ežurne p ro ­

daja lne, saj je treb a upoštevati gosto to dežurn ih prodaja ln na številko preb ivalcev v okolišu te r sp o što v a ti d e lo v n o p rav n o z ak o n o d a jo in zn o tra j n je ko ­lektivno pogodbo za trgovino.

S p rem em be prav iln ika tudi zo žu jejo p ris to jn o s ti n a k u p o ­v a ln ih c e n tro v p ri d o lo ča n ju o b ra to v a ln eg a časa, saj lahko posam ezne prodaja lne na trgih in v nakupovaln ih c en trih p o ­slu je jo izven red n eg a o b ra to ­valnega časa le ob soglasju po ­sam eznega trgovca. V sindikatu delavcev trgovine so prepričani, da bo d o te sp rem em be, če jih bo sprem ljalo povečano število inšpekcijskih nadzorov in b u d ­no sind ikalno oko, tudi trgov­cem pom agale zagotoviti pravi­co do p o č itk a in d ru ž in sk eg a življenja.

B. D. G.

iI \St. 17 (2644), leto LI • Novo mesto, petek, 28. aprila 2000 • Cena: 220 tolarjev

&

1 iVari^i ' f i f

š Sm p I

K a n a *

z a k o n o h e n a s a v iM E D V O D E - S a v sk e e le k -

t a r n e L ju b l ja n a so p r e jš n j i Cctr te k v M e d v o d a h p rip rav ile P oseb en p o sv e t o p io jc k tu iz­g ra d n je H E n a S av i. P re d lo g

'k o n a o p o g o jih k o n cesije za izk o riščan je e n e rg e ts k e g a p o - e nciala sp o d n je Save, ki so ga

P red laga li p o slan c i Jo ž e A všič, p ta n k o Ja n c in T one A n d e rlič , je uvrščen n a 21 . se jo d ržav n eg a z b o ra k o t 3 5 . to č k a d n e v n e g a fe d a in se b o o b rav n v al ‘rern p o s to p k u .

p o hi-

Košarka Polfinale DP

KRKA TELEKOM : UNION OLIMPIJA Novo mesto, športna dvorana Marof, sobota, 29.4.2000, ob 20. uriP o k ro v ite lji: FOTOASJA, 1(10

GRANS, TRGOVINA NOVOTEKS

Ž r e b a n je v s to p n ic : M običu k (Kobra)S

® (07) 3 0 81 118 b 04ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, c-mail: kobrah

ISTA OSEBNA ŠTEVILKA

0 3 1 ....... KOT 0 4 1 ..........REZERVIRANA LE ŠE DO KONCA MAJA

QB P R A Z N IK U D ELA

Dostojno življenV začetku aprila je zadnjih osem delavcev nekdaj uspešne

novomeške Avtohiše Pionir dalo odpoved sedanjemu lastni­ku podjetja Jožetu Verstovšku, ker jim že od lanskega novem­bra ni izplačal plač. Čeprav za svoje delo v tem času niso dobili niti tolarja, so ga opravljali vestno in prizadevno do zadnje­ga dne. Kaj pa država?

Čeprav zakon o zaposlovanju določa, da se zaposleni lah­ko prijavijo na zavodu za zaposlovanje, ko inšpektor za delo ngotovi, da delodajalec najm anj tri mesece ni izplačal plač, to v praksi traja precej dlje. Šele po treh mesecih brez plačila so la h ko nem očni delavci p o k lica li inšpektorja , k i j e po mesecu dn i ponovno preveril, če so še vedno brez plač in šele takrat so se lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje, kjer pa morajo še mesec dn i čakati na državno miloščino. Kako naj v tem času preživijo in skrbijo za svoje družine, v zakonu ne piše. Kdo je pri nas zaščiten?

Zal to ni edini primer, ko so krajši konec potegnili nič krivi delavci. V tej luči je I. maj še kako aktualen praznik. Dokler ljudje za svoje delo ne bodo dobili pošteno plačilo, k i jim bo omogočalo človeka vredno življenje, in dokler bo toliko ljudi brez dela, boj za delavske pravice še zdaleč ni dobljen. Za to bi se morala v prvi vrsti prizadevati država, k i je dolžna poskr­beti za red in dosto jno življenje ne le bogatih in vplivnih, ampak predvsem navadnih ljudi. Odločno bi morali na stran delavca stopiti tudi sindikati, a kaj ko ti vse prevečkrat trati­jo energijo za medsebojna obračunavanja in nagajanja.

J. D O R N IŽ

stran 3:Ragov log in Portoval mestna gozdova

stran 4:• Visoka članarina

in plotstran 6 :

Komu koristijo laži?stran 11:• Z lovsko puško nad ženo

stran 18:•Klopi nas ne čakajo

le v gozdustran 19:• Veliko dela in

energije za poldrugo minuto poročila

V LOKI 2. KREARTAL O K A P R I Z I D A N E M

M O S T U - V n e d e ljo , 30. a p r i ­la , b o d o n a ra z s ta v iš č u tu k a jš ­n je g a T ru b a r je v e g a d o m a u p o - k o j e n c e v o d p r l i r a z s t a v o z n a s lo v o m 2. K re a r ta . N a o g le d b o d o d e l a š t e v i l n i h u m e t ­n ik o v , o tv o r itv e n i v e č e r p a b o ­s t a p o p e s t r i l i N in a in J a n a M o le n a k lav ir ju in J u r e K o r i t ­n ik s p e sm im i. O b 2 2 .3 0 b o v k u l tu r n e m d o m u š e k o n c e r t s k u p i n e S p e c t r a l A n a l y s i s ( Ig o r B e z g e t, tr io ) .

Deset let boja za delavske praviceOb letošnjem 1. maju praznuje ZSSS tudi 10-letnico svojega delovanja - Proslave

in podelitev sindikalnih priznanj na Debencu pri Mirni in na Smuku nad Semičem

Prodaja in servis, Avto-hit, d.o.o.Kandijska 53, Novo mesto, telefon 068/376-490

NOVO M ESTO - O b letošn jem 1. m aju , m ed n aro d n em p razn ik u dela, p raznu je Zveza svobodnih sind ikatov Slovenije (ZSSS) 10-letni­co svojega delovan ja, ki jo obeležujejo kot 10-letnico boja za pravice delavcev. Kot je na p red prazn ičn i novinarski konferenci dejal sek re ta r obm očne o rgan izacije ZSSS za D olenjsko Jože M iklič, največjo ceno p rehoda iz enega v d rug i sistem plačujejo prav delavci. Ta pa bi bila še veliko večja, če se ne bi za delavske pravice boril p rav la največji in najm očnejši sind ikat.

“U sp eli sm o o b d rž a ti večino delavskih pravic iz socializm a, ka­terim so v novih razm erah vlada in delodajalci izrazito nenaklonje­ni. U p ira li sm o se n eučinkov iti gospodarsk i politik i Pe terle tove vlade, kajti 130.000 nezaposlenih je p re v e lik d av ek za slo v en sk o tranzicijo . N aša velika zm aga je vzpostavitev in ub ran itev de lav ­skih pravic, določenih s kolektiv­no pogodbo ,” je m ed drugim d e ­jal Miklič. ZSSS si pripisuje tudi zas lu g e za u v ed b o in d u s trijsk e dem okracije v novih razm erah , to je soupravljanja in vzpostavljanja svetov delavcev. “ Z arad i nestran ­karskega delovanja in s tem pove­zanega lobiranja pa sm o bili manj uspešni pri sprejem anju zakona o zaposlovanju in z njim povezane­ga problem a bezposelnosti, zako-

19. PRVOMAJSKO SREČANJE DOLENJCEV

NA DEBENCUD E B E N E C N A D M IR ­

N O - O sredn je že 19. dolenj­sko prvom ajsko srečanje na D e b en c u se bo po trad ic iji pričelo ob 11. uri. M nogi bo­do g o to v o sp e t p rišli n a to priljubljeno izletniško točko peš. Na srečanju bo zbranim spregovoril p redsednik Svo­bodnih sind ikatov Slovenije mag. Dušan Semolič. Obm oč­na o rg a n iz ac ija S vobodnih sind ikatov D olen jske bo ob tej priložnosti podelila p e te ­ro s in d ik a ln ih p rizn an j z a ­slu žn im p o sa m ez n ik o m in en o organizaciji. V pestrem k u ltu rn e m p ro g ram u b o d o sodelovali Prešernova nagra­jen k a Saša Pavček, občinski p ih a ln i o rk e s te r T rebnje in učenci treb an jsk e g lasbene šole. Z a zabavni del bosta po­skrbela najprej M artin Krpan in Krjavelj, v nadaljevanju pa ansam bel. G eneraln i pokro ­vitelj le to šn jega srečan ja je A kripol Trebnje.

na o tu jc ih in še n e k a te r ih .” V ZSSS so ponosni, da javno m ne­nje visoko ceni delovanje sindika­tov in m u zaupa bolj kot drugim z v lad o in c e rk v e n o d e ja v n o s tjo vred. “ L judje vedo, da si je treba delavske pravice izbojevati, za kar je sind ikalno g ibanje n a jp rim er­nejše in najbolj uveljavljeno.”

Z a praznik dela bo na D olen j­skem in v Beli krajini (obe obm oč­ni organizaciji naj bi se v dobrem m esecu dni združili) več p rired i­tev. Na D olenjskem bo osrednja že 19. s rečan je na D eb en cu pri M irni v trebanjski občini, na ka te ­rem bo govoril p redsednik ZSSS D ušan Sem olič, v ku ltu rnem p ro ­gram u pa bo nastopila tudi letoš­nja P rešernova nag rajen k a Saša Pavček. O b tej p riložnosti bodo podelili priznanja obm očne o rga­n izac ije ; p re je li j ih b o d o : R ok D vorn ik , p red sed n ik s in d ikalne podružnice Iskra E lek tro liti M o­kronog v s teča ju , F ran c K uzm a, p re d se d n i s in d ik a ta M e rc a to r Dolenjske, Niko Rončevič, p re d ­sednik sindikata N ovoteks T kan i­na, Jelka K ošm erl, bivša p red sed ­nica sindikalne podružnice Krka Kozm etike, R obert Janežič, p red ­sednik sindikata G R C Novo m e­s to , in s in d ik a ln a p o d ru ž n ic a SK EI H ipo t Šentjernej.

Belokranjska ZSSS pa priprav­lja prvom ajsko srečanje in kreso­van je na Sm uku nad Sem ičem . Tam b o d o p o delili 6 s ind ila ln ih p rizn an j, p re je li jih bodo : Ju rij Kobe, predsednik sindikata SKEI Iskra Semič, Sergej Čas, p redsed­nik sindikata Dom a starejših obča­nov Črnom elj, Franc Čemas, p red ­sed n ik s in d ik a ta In teg ra l Č rn o ­melj, Vida Šcgina-M atkovič, p red ­sednica sindikata Beti M etlika, in Boris M arentič, sindikalni zaupnik v črnom aljskem Danfossu, a g

PRODAJNI CENTER Ž E L E Z N I N Atel./fax: 068/323-836

SINDIKALNI TABOR NA GORJANCIH

MIKLAVŽ NA G O R JA N ­C IH - Zveza delavcev So li­d a rn o st p rired i v počastitev 1. m a ja n a G o r ja n c ih p r i M iklavžu sin d ik aln i tab o r s kresovanjem . N a prireditev, ki se bo začela 1. m aja ob 11. u ri, bodo p rišli pohodniki iz O re h o v ice in z J u g o r ja , v p rogram u bodo nastop ili že­lezničarska godba iz Z idane­ga m o sta , novom eški o k te t A doram us, rec ita to rji in pe­vske skupine, za ples bo igral an sam b el “ 12. n a d s tro p je ” . N a ra žn ju bodo pek li vola, o b lju b lja jo d o b ro d o m ače vino, na sre ča n je pa v ab g o cele d ružine.

NA JAVOROVICO ZA 1. MAJ

NOVO M ESTO - V poča­stitev m ednarodnega p razn i­ka de la , v spom in na pad le borce 4. b a ta ljo n a C a n k a r­jeve b rig ad e te r n a u s ta n o ­vitev G orjanskega ba ta ljo n a v ab ita O bčina Š en tje rn ej in O bm očno zd ru žen je borcev in u d e ležen cev N O B Novo m esto L m aja n a Javorovico. O s re d n ja p o k ra jin sk a p ro ­slava ob 55. obletn ici konca 2. svetovne vo jne bo_ob I I . u ri. Č astn i gost bo polkovnik M ih a B u ta ra , p re d s e d n ik Z družen ja slovenskih čas tn i­kov, n a p r ire d i tv i pa bodo sodelovali tu d i p ih a ln i o rk e ­s te r O bčine Š en tje rnej, pev­ci zbora Ajda, šen tje rnejska g lasbena in osnovna šola te r pohodniki, ki bodo n a Jav o ­rovico prišli z G orjancev in iz V rh p o lja . Iz Novega m esta , n a ta n č n e je iz K a n d ije , bo p r o t i J a v o ro v ic i o d p e lja l avtobus ob 9. u ri, u stavljal pa se bo na m estn ih av tobusn ih p o sta jah p red M estno obči­no, trgovino N ovak, v P lavi lag u n i. L očni in Ž ab ji vasi te r M alem S la tn iku , R atežu, B rusn icah , M okrem P o |ju in Šen tje rneju .

! ■ ? . f f T T f F

L

i-N . X '-!

■ ■ ■ ■

VREMEV p e te k bo še so n č n o in

to p lo , v so b o to in n e d e ljo p a se bodo p o jav lja le k r a ­je v n e p lo h e in nev ih te .

ZE LE N E G A JU RIJA VODIM O - V iniški osmošolci so najbrž še eni red­kih, k i 24. aprila, torej na jurjevo, “od hiše do hiše hodijo, zelenega Jurija vodijo ”. To počno že vrsto let in običaj je postal že tako sam po sebi tako umeven, da bi ga ljudje gotovo zelo pogrešali, če bi se mu katero leto učenci izneverili. M ladi V iničani potem , ko pripeljejo zelenega Jurija, najprej zaplešejo na trgu kolo. Potem gredo k vsaki hiši v krajevni skupnost, prinese­jo brezovo vejico za srečo in dobijo darove, k i j ih porabijo za končni izlet. In bog ne daj, da bi katero od hiš izpustili! Bila hi velika zamera. Ta običaj pa ni samo lep, am pak je hkrati tudi koristen, saj ni šolarja, k i bi zapustil viniško šolo, a ne bi znal zaplesati belokranjskih plesov. Tudi zaradi tega je njihova mentorica Marija Starešinič ponosna na svoj fo lk lorn i naraščaj. (Foto: M. B.-J.)

ISSN 0 4 1 6 -2 2 4 2

9 7 7 0 4 1 6 2 2 4 0 0 0

GORENC PREDSEDNIK SINDIKATA KMETOV

SLOVENIJET R O JA N E - M arjana G o ­

renca iz Z b u r so 20. aprila na re d n e m o b č n em z b o ru na Trojanah izvolili za p red sed ­nika Sindikata km etov Slove­n ije . S in d ik a t, ki d e lu je od leta 1992, združuje štiri p o d ­ružnice, od tega so ka r tri na našem koncu, in sicer v N o­vem m estu, Brežicah in T reb­n jem . K o t je p o v e d a l G o ­renc, ki je v sindikatu aktiven od leta 1996, naj bi le-ta d e ­loval nestrankarsko in neo d ­visno od M inistrstva za km e­tijstvo, gozdarstvo in p re h ra ­no. M ed p o m em b n e jše n a ­loge so si m ed drugim zadali u stanovitev čim več p o d ru ž ­nic po Sloveniji, izpostavili so nu jnost povezave z zvezam i d ruštev po p an o g ah te r p o ­m oči km etom pri ogranizira- nem nastopu na trgu in poga­ja n jih za d o seg an je bo ljš ih o d k u p n ih cen p rid e lk o v in izboljšanje splošnih pogojev življenja na podeželju . M ar­jan G orenc, tudi sam k m eto ­valec, je bil do sedaj p red sed ­nik novom eške podružnice.

Novomeški veterinarski laboratorijNaložba je veljala 108 milijonov tolarjev - Politično razbitje strokovno močne veterinarski

službe - Najprej zasilno, nato pravo zavetišče za zapuščene živali

NOVO M ESTO - P re jšn ji če trtek so v Ločni o d prli p renovljene p ro ­s to re novom eške obm očne en o te V e te rin a rsk eg a zavoda S lovenije . P riložnostne slovesnosti ob o d p rtju so se udeležili tud i d irek to r Vete­r in arsk eg a zavoda m ag. Cvetko Bunc, dr. A nton Svetlin iz m in istrs tv a za km etijstvo, prof. M arin šek iz v e terinarske faku ltete in d rug i.

SLOVENCI ISCEJO NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE

L JU B L JA N A - Kot sporočajo iz T elekom a S lovenije , je njihov in fo -se rv is 086, p ri k a te re m je p o treb n o v tipkati 086 in n a to sta ­ro telefonsko številko, da odzivnik k l ic a te lju p o v e n o v o š te v ilk o , sprejel že poltretji milijon tele fon ­skih klicev. N a telefonsko števil­ko 0 8 6 -9 8 -9 8 , k je r b re z p la č n i odzivnik posreduje splošne infor­m acije o p o tek u p ro jek ta zam e­njave številk, je bilo doslej 64.000 klicev . S lovenci p o g o sto iščejo nove številke tudi na Telekom ovi spletni strani “ tis.telekom .si”, k jer je bilo od v aprilu že 1,5 m ilijona obiskov. Pri o p e ra terjih na b rez­plačni številki 080-80-80 je bilo v p rv ih tre h a p rilsk ih te d n ih čez 17.000 klicev. Večina m ed njimi se je zanim ala za sprem em be in naj­pogoste je vpraševala o novih po ­dročn ih kodah te r o njihovi novi razpored itv i p a tudi o sp rem em ­bah M SN številk na ISD N ap ara ­tih. Kar 60 odst. vseh uporabnikov ISD N je te š tev ilke p rila g o d ilo sam o, brez pom oči operaterjev .

S prenovo in razširitvijo je no­vom eška obm očna e n o ta p ridobi­la sodoben laboratorij za d iagno­stiko, ki je eden sedm ih takih la­boratorijev v okviru V eterinarske­ga zavoda v Sloveniji. “ V tem lab­o ra to r i ju b o m o o p ra v lja li p r e ­iskave, ko n tro lo živil, ugotavljali bo lezn i, opravljali p a raz ito loške preiskave, d iagnostic ira li brejost k rav in d ruge stvari za obm očje D olenjske, Bele krajine in Posav­ja ,” je povedal vodja novom eške eno te mag. A ndelko V rančič. C e­lo tna naložba je veljala 108 m ili­jo n o v to larjev , od tega je šlo 20 m ilijonov to larjev za o dkup p ro ­storov, 62 za u red itev in 26 m ili­jonov tolarjev za oprem o.

Z novim le to m je v S loveniji prišlo do nove (po litične) o rgan i­ziranosti ve terinarske službe; Ve­te rinarsk i zavod so razbili in ve­čino njegove dejavnosti p renesli na novo u stan o v ljen o V e te rin a r­sko upravo RS (V U R S ), ki sodi pod m inistrstvo za km etijstvo, Z a ­vodu je osta la tako rekoč le diag-

ZAPLETENO OBLIKOVANJE VOLIVNIH OKRAJEV

L JU B L JA N A - Sevniški župan K ristijan Jan c se je na povabilo državnih svetnikov Toneta H rova­ta, V incenca Janše , B ranka M at­koviča in B ojana P e tan a v L jub­ljani udeležil usk la jevalnega se ­stanka glede volilnih okrajev, saj je in te resna skup ina lokaln ih in­teresov D ržavnega sveta obravna­vala predlog zakona o volitvah p o ­slank in poslancev in ob tem ob ­ravnavala tudi n ek atere p ro teste in p rip o m b e občin iz K očevske, B ele k ra jine in Posavja, ki jih ti svetn ik i z a s to p a jo . Z u p an o m je p re d lo g p re d s ta v il d r . M a rjan R avbar, strokovni sodelavec pri p r ip ra v i v o liln ih o k ra je v , ki je poudaril v javnosti že znano resni­co, d a je oblikovanje okrajev z ok­rog 18.000 volivci ob upoštevanju občinskih m eja, regijskih p rip ad ­n o s ti in d ru g ih in te re s o v z e lo zahtevno opravilo.

Strpno do delitvene bilanceSevniška in škocjanska občina korektno do soglasja o delitveni bilanci - Sevničani bodo obnovili lokalno cesto Dolenje Radulje-Brezje pri Raki

V red n o st naložbe o cen ju je jo na okrog 22 m ilijonov tolarjev. Spo­razum o ured itv i p rem o žen jsk o ­pravnih razm erij m ed sevniško in škocjansko občino te r delitvi p re ­m oženja bivše občine Sevnica na dan 31.12.1994 m ed drugim d o lo ­ča, da občina Škocjan v celoti iz­vršuje ustanoviteljske pravice na p o d ružn ičn i šoli B učka. P rem o ­ženje ozirom a kapital javnih zavo­dov, ki služi izključno prebivalcem e n e obč in e in k a te reg a u s ta n o ­v ite ljica je en a od novo n asta lih občin, p rip ad a tej občini. Podpis­nici spo razum a soglašata, da O b ­čina Ševnica prevzam e vse lastn i­ške pravice javn ih gospodarsk ih služb in javnih zavodov družbenih d e javnosti n a obm očju sevniške občine. P. P.

ŠK OCJA N - Škocjanski župan Janez Povšič in župan občine Šev­nica K ristijan Jan c sta sk ladno z d o g o v o ro m , ki s ta ga p o trd i la občinska sveta obeh občin, p o d ­pisala sporazum o razdelitvi p re ­m oženja in ureditvi prem oženjsko pravnih razm erij m ed občinam a. To je bilo p o treb n o storiti, ke r je nekdanja krajevna skupnost Buč­ka v sevniški občini ob reorganiza­ciji lo k a ln e sa m o u p ra v e k o n ec leta 1994 posta la del novonastale ob č in e Škocjan . P rem o žen je na o b m o č ju B u čk e je la s t o b č in e Škocjan, zaradi odstopa deleža na p re o s ta le m p re m o ž en ju o b č in e Sevnica pa bo občina Sevnica do konca sep tem bra letos posodobi­la lo k a ln o ces to m ed D olen jim i R ad u ljam i in B rezjem pri R aki.

n o s tič n a d e ja v n o s t. P o zn avalc i sodijo, da je to s strokovnega stali­šča slabo in neprim erno , a o tem pri nas, žal, o d loča jo p o litika in n jeni ozki strankarsk i interesi.

A ndelko Vrančič

V novom eški eno ti V eterin a r skega zavoda je od prejšnjih } o sta lo 12 zaposlenih , od teg a F 5 dela v laboratoriju , 4 v veterinar sko-h ig iensk i služb i, im ajo spf cialistko za reprodukcijo , speciah sta za zdravstveno varstvo čebt* vodja mag. V rančič pa je tudisp^j ciahst patolog.

E n a naslednjih nalog novontf' ške obm očne eno te Veterinarskf ga zavoda bo v sodelovanju z č in am i p o sk rb e ti za p o stav i^ z a v e tišč a za z a p u š č e n e pse 'I m ačke; to naj bi u red ili v bližji ijovom eškega rom sk eg a nasel/l Ž ab jak , k jer im ajo že sedaj seckj nico. Še le tos naj bi uredili pr? s to re za najm anj 10 kletk, kjer t" lahko zapuščene ozirom a potep11' ške pse in m ačke držali 10 dni, j* čas torej, ko se naj bi javili njiho'1 lastniki ali drugi, ki bi jih bili Pij pravljeni prevzeti, sicer bi sle®1* evtanazija. Z a to so že nabavili ” k letk in avto, p rire jen za prevo* teh živali.

O b ureditvi laborato rija sop^l novili tudi p ro sto re prim arne ye1 terinarske službe, firm e Veterin*; N ovo m esto. A ."

LJU D JE IM AJO R A D I K N JIG E - Črnomaljska knjižnica je ob slovenski in mednarodnem dnevu knjige pretekli teden pripravila v sodelovanju s sl? venskimi založbami knjižn i sejem. Ponudba je bila pestra, zato ne čudi, H je bilo tudi zanimanje izredno. K ot so povedali v knjižnici, so se Črnotič Ijci že tako navadili na tovrstni sejem, da kom aj čakajo, da k n jižn ič n i pred kulturnim domom postavijo stojnice. (Foto: M. B.-J.)

O BČ IN A SE V N IC A IN ŠK O C JAN ZA ZG LE D - Sporazum je sad strpnih in korektnih pogajanj med županoma in strokovnim i službami občin in bi lahko bil za zgled tudi drugim občinam. Tako sta ob podpisu sporazuma poudarila župana na sedežu občine Škocjan. Pomembnega dogodka sta se udeležila tudi direktor sevniške občinske uprave dr. vet. Zvone Košmerl (na desni) in svetovalka za pravne zadeve na sevniški občini Petra Pozderec (Foto: P. Perc)

Ljubljansko pismo

D a n u p o raZakaj 27. april?

L eto je prišlo naokrog in spet sm o d o č a k a li 27. a p r il - n aš p raznik upora. A dan up o ra na ta dan je za n ek atere še vedno sporen: 27. aprila leta 1941 naj bi bila ustanovljena Protiim pe- r ia lis tičn a in ne O sv o b o d iln a fro n ta ko t začetn ica o b o ro ž e ­nega upora . K akorkoli že: d e ­jstvo je in upoštevati m oram o, da je bil dan upora kot praznik izbran po prvih dem okratičn ih v e čs tra n k a rsk ih vo litvah le ta 1990. T akrat so bila vsa p razn o ­vanja naše novoro jene države, ne sam o ta dan, p redm et žolčne polem ike. TU prazn ik pa ni bil sp o ren sam o v začetku d ev e t­desetih let, tem več že prej, v ne­kdanji socialistični Jugoslaviji. Bil je nam reč najzgodnejši d a ­tum , ki je obeleževal upor. To pa m ars ik a terem u po litiku na jugu ni bilo všeč.

V p ra ša n je , zaka j 27. a p ril, s tra n k e z lasti ra d e p o g rev a jo p red vsakokratn im i volitvam i. Tako je ena izm ed njih p red la ­gala uk in itev teg a p razn ik a in n a d o m e s t i te v s 15. s e p te m ­brom , ko je bila P rim orska p ri­k lju č e n a Ju g o s lav iji o z iro m a Sloveniji. Pa bi to ne b ilo p a ­m e tn o . Č e naj b o d a n u p o ra sim bo ln i d an za vse, k a r sm o Slovenci dosegli m ed vojno, po ­tem sodi sem tudi prik ljučitev Prim orske. Po prvi svetovni voj­ni je b ilo k ted an ji državi p ri­k ljučeno Prekm urje in bi p o isti logiki lahko tudi ta dan izbrali za praznik. P raznik dneva u p o ­ra to rej ni povezan le z u stan o ­vitvijo OF, tem več sim bolizira celovit o d p o r Slovencev vključ­no z dosežki ob koncu vojne.

Z adn je čase pogošto berem o in poslušam o, da niso bili sam o kum unisti leta 1941 zoper N em ­ce, tem več tudi d ruge (m eščan­sk e ) s t ra n k e , le d a se jim je oborožen upor zaradi žrtev zdel nesm iseln. D a večina Slovencev ni m arala Nem cev, je res. Slo­

venci kakšne m očne ideološke kolaboracije, ki bi sim patizira­la z nem ško ideologijo , nismo im eli. Iz jem a je bil R upnikov krog, ki je zagovarja l skrajne desničarske ideje in se je navdu­ševal nad nem ško m očjo. Vem d a r je tre b a o b tem povedati bistveno: m eščanske stranke se niso upirale, še več, z okupator­jem so ko laborirale . A to je bila za s lo v en sk i n a ro d p o g u b n a odločitev.

Z akaj? D ruga svetovna vojna je b ila to ta ln i sp o p ad s siste­m om, s katerim se enostavno m b ilo m o žn o d o g o v a r ja ti in 1 njim sobivati. M orda je danes m ožna prim erjava tega sistema z režim om S lobodana M iloše­v iča , v e n d a r je b ilo ta k ra t še huje. O grožena sta bila svetov­ni m ir in sv e to v n a d ru žb en a u red itev . N acizem kot najbolj b ru ta len sistem je bilo enostav­no treb a prem agati. D em okra­tični svet se je odločil za zavez­n iš tv a n e g le d e na p o litičn e barve. To je bila prva naloga in zarad i nje je bil tudi Churchill kot zagrizen p ro tikom unist pri­pravljen sk lepati zavezništva s kom unisti. Z a to je povsem jas­no, zakaj sta posta la zem in p rotinacizem tisti tem e­ljni vrednoti, na kateri s e je opr­la povojna ured itev sveta.

P ro t i f a š iz e m je te m e ljn a v red n o ta tudi danes, čeprav so se razm ere sprem enile. V tern je z g o d o v in s k a v r e d n o s t in m ednarodna veljava slovenske-; ga o d p ora . Č e se ne bi uprli, bi o nas spe t odločali drugi. Ver­je tn o bi bila znova obnovljena K raljevina Jugoslavija, v kateri bi bila Slovenija ali banovina ah kakšna njej p o d o b n a ad m in i­stra tivna en o ta s še slabšim po­ložajem , kot ga je im elo Koso­vo p o drugi svetovni vojni. Za predvojne m eščanske stranke je bila kraljevina kar sprejemljiv® V e rje tn o bi n ik d a r ne d o b il’ pravice do sam oodločbe in od­cepitve, na k a te ro sm o sc lahko sklicevali le ta 1990 in 1991, ko sm o se osam osvajali, če bi se v drugi svetovni vojne ne bojeva; li na stran i zavezniških sil. In bi si tudi n e zaslužili m ednarodne­ga p rizn a n ja naše k o n čn o sa­m ostojne , suverene Republike Slovenije. V IN K Q b l a t n i K

DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila 2000

Ali še zmeraj 1. maj?Če je 1 . maj delavski praznik, potem je veliko razlogov, da ga danes

še praznuje tudi slovensko delavstvo. Danes sicer ni več delavskega razreda, o katerem so govorili desetletja predtem . Vendar delavci, o kakršnih so govorili desetlrtja, so še. Na Debencu, pri Šentjanžu, nem­ara na Lisci ali pri Krškem in drugod širom dežele bo na prvi majski dan živahno, kot je ponavadi ta čas. Govorniki, ki so pravilom a iz sindikalnih vrst, bodo ta dan poudarjali, da imqjo delavci pravico do polnovrednega življenjji. S lavnostna topla m alica na prizorišču do­godka bo vsej zadevi dala praktično vrednost in vsem se bodo še en­krat potrdile M an^ve besede, da m ora človek najprej jesti, da lahko potem filozofira. In b a g re ^a jed v povezavi z delavskim praznikom L majem in z delavci ndsploljt, se bodo mnogi slovenski delavci vprašali: kako dolgo še? Namreč kako dolgo bodo še lahko jedli s plačo, ki jo dobivajo, Kjer (trenu tno še) imajo delovno mesto. Tako bi se lahko vprašali slovenski tekstilci, ki životarijo brez vladne pomoči. Prvom aj­ski sindikalni besedni obračuni ne bodo v ničemer zm anjšali i\jihove negotovosti. Tako kot letošnji praznik dela ne bo v ničemer sprem enil pam eti in občutkov tis tih p o d jetn ih ljud i, ki obču tno bogatijo z zaposlovanjem na črno, sezonskim dovažanjem delavcev iz eksotičnih dežel, izkoriščanjem lahkovernih ljudi in podobnimi dobičkonosnimi operacijam i dvomljive družbene kakovosti. In v en d ar kaj početi s l. m ajem? Ga odložiti na smetišče zgodovine, ga postaviti za okras na levo stran sveta, mu nadeti kak drugačen poseben blišč? Prvomajska je ta teden tudi anketa.

V L A D O L A V R IN ŠE K , gostinec , iz Brvi p ri C erk ljah ob Krki: “Prvi maj je še zm eraj praznik, zakaj ne bi bil? O sta ja , ne d am o ga! Bil je že tud i v času Jugoslavije. To seveda ni nič n a r­o b e , saj je to m e d n a ro d n i de lavsk i p ra z n ik . Č e n e bi b ilo d ru g e g a , je p raznik zato , ker sm o več dni prosti. T udi le to s bo tu p ri n as za p razn ik v e r je tn o p o h o d n a p re m a g o v šk o G lavico in še kam .”

IV O U M E K , k lju čavn ičar, z D o ­brave pri Senovem : “ Več ko t 20 let sem pri p ihaln i godbi igral budnico za 1. m aj. To je bil delavski praznik , nanj sm o b ili z e lo p o n o sn i, bil je n ek a j veličastnega, svetinja. Praznovanje je b ilo 'obred . D elavci za stro jem sm o to čutili drugače ko t tisti v pisarni. Z daj je prvom ajskega zanosa m anj, a ljud­je še zm eraj živijo s p razn ikom .”

B O JA N A G L IH A , dijakinja z M a­le g a V id m a : “ O č e in m a m ic a s ta zaposlena, in je ka r fino, da so prvo­m a jsk i p ra z n ik i v č as ih ta k o b liz u velikonočnih, d a lahko preživim o več časa sk u p a j ko t d ru ž in a . S eveda se veselim prvom ajsk ih p razn ikov tu d i z a rad i d ru ž en ja s svojim i p r ija te lji­cam i in prijatelji, da m alo žuriram o in za nekaj časa pozab im o na šolo .”

A N JA G A Č N IK , d ijakinja sevniške s r e d n je šo le f r iz e r s k e u sm e r itv e : “Prvom ajski prazniki so izvrstna zade­va, in jih že kom aj čakam , da se s p ri­jate lji in prijateljicam i p o šten o pove­selim o. N e vem še, če bom o šli kam na iz le t. M o rd a b o m o le sp le za li, n a kakšen hrib, in če bo v rem e lepo, vsaj m alo uživali tu d i v narav i. 1. m aj je danes za delavce še bolj po treb en , kot je bil nedavno .”

Z V O N E V ID M A R , skladiščnik v s e m iš k i I sk r i : “ P rv e m u m a ju k o t delavskem u p razniku bi m orali dati še večji p o u d a rek ko t doslej, saj m nogi delodajalci vse bolj izkoriščajo delav­ce. Z a Iskro lahko rečem , da im a še po slu h za delavce. M islim pa, da bi m orali ljudje m ed seboj, tudi po d re je ­ni in nad rejen i, gojiti do b re odnose, da bi ljudje hodili v službo z veseljem in ne s kam nom v želodcu.”

B R E D A K O Č EV A R , višja knjižni­čarka iz Č rnom lja: “Ide ja prvega maja k o t delavskega p razn ika je d an es še kako aktualna. Po trebno se je boriti za delavske prav ice, saj so m nogi b rez dela, nek ateri delodajalci pa postav­ljajo svojim delavcem težke zahteve. P razn ik p a p r id e p rav tu d i zap o sle ­nim, d a si odpočijejo , saj m nogi de la ­jo od zo re d o m raka in ne poznajo več osem urnega delovnega d n e .”

A L O JZ O SV A LD , organist iz R ib ­nice: “ V p re jšn jem sistem u so imeli delavci precej več pravic, ko t jih im a­jo sedaj. D anes jih nihče več n ičesar ne vpraša in m orajo m olčati, če želijo obdržati službo. Sindikati ne m orejo n a re d iti veliko in tu d i ko so kršene pravice delavcev, nič ne dosežejo .”

SLA V IC A PO P O V IČ , p rodaja lka iz K očevja: “ Iz o seb n ih izkušen j ne m orem reči, d a im ajo delavci dan es m anj pravic, kot so jih imeli včasih in da so njihove pravice kršene. Ž e sed­m o leto sem zaposlena pri zasebniku in do sedaj sem dobila vedno vse, kar mi kot delavki p ripada . Je pa res, da je m alo takšnih šefov, kot je naš!”

B O R IS Z A JC , svetovalec za uprav- n o p ra v n e zadeve na U prav n i e n o ti N ovo m esto: “ D anes delavci n ikakor n im a jo ta k ih p ra v ic k o t v p re jšn ji državi. D elodaja lc i skušajo kršiti ali zm anjševati pravice zaposlenih , p o se ­bej p r i p rv i z a p o s litv i in s ta re jš ih delavcih. L judje so pripravljeni m ar­sikaj po trp e ti, da obdržijo zaposlitev. O arm adi nem očnih brezposeln ih pa bolje, da ne govorim o.”

Novomeška kronikaZ D R A V JE - N a predvcliko-

nočni seji obč inskega sveta je svetnike čakalo na mizi darilo: lično zavita in z okrasn im p ir­hom ozaljšana knjiga. O bdaro- valci so se odločili za knjigi p ri­m arija P e tra K ap ša V oda in zdravje te r M ed in zdravje. G le ­de na to , da je p riljub ljen i dr. Kapš n a jp re j n a p is a l k n jig o Vino in z d rav je , se z as ta v lja vprašanje, zakaj so jo pri d a ri­lih tak o n em arn o sp reg leda li. Ali ne verjam ejo strokovnjaku ali pa izkušnje kažejo, da p re ­b i tk e d o ze teg a zd rav iln eg a napoja pri n ek aterih svetnikih n a č e n ja jo p o t r p e ž lj iv o s t in zdravje drugih.

D A R ILO - Z bran i novinarji na zgoraj om en jen i seji pa so Ponovno n azorno občutili, k a ­ko v isoko sv e tn ik i k o tira jo v Primerjavi z njimi. M edtem ko so najvišji p redstavn ik i o b č in ­skega lju d s tv a d o b ili e n o ali drugo knjigo dr. K apša, pa so novinarjem zavili nekaj, kar naj hi predstavljalo sodobno d o le ­njsko besedno tvornost. “To je jasen dokaz, da zle sile o b sta ja ­jo!’’ je bilo en o tn o stališče n e ­srečnih obdarovancev. Ni čud­no, da občinsko koalicijo jem - ‘je hudič!

G O SPA - U p o k o jen i nov o ­meški d irek to r se je že navadil, d a je na abonm ajskih gedaliških gostovanjih deležen dveh p re d ­stav: ene na odru , za k a tero p la ­ča, in d ru g e p re d n jim , ko si gospa ak tivna d irek to rica kar naprej daje opraviti s svojo fri­zuro. M ožak še nekako razum e skrb za najbolj opazen produk t dam ine glave. V sekakor pa , si misli, bi gospa lahko pri frizer­ki lahko vsaj p re le te la brošuri- co> ki jo n jena firm a pošilja n a ­ročnikom m obilnih telefonov in v k a te ri p iše, d a m ed d rug im n ikakor ni sp o d o b n o te le fo n i­rati v gledališču.

E n a gospa j e rekla, da j e 1. M aj veliki petek za brezposelne.

n o v a ž u ž e m b e r š k a I IPA JE OZELENELA

, Ž U Ž E M B E R K - P red d o - brrni le to m so za ra d i v a rn o sti v Ž u ž e m b e rk u p o žag a li 432- e tn o lipo , ki je b ila z a sa jen a

y sP,®m *n n a A n o v o n E c k , rag ičn o p re m in u lo ž e n o b a ­

ro n a Iv an a A u e rsp e rg a . K m a- u n a to so zasad ili n o v o lipo,

v sp o m in n a s ta ro t e r v č a s t P ra z n o v a n ja 6 0 0 . o b le tn ic e o m e m b e t r g a Ž u ž e m b e r k . M nogi so dvom ili d a b o m la-

u lipa p rež iv e la n a tem m e- u > Ven d a r je le o z e le n e la če-

Prav k asn e je k o t o s ta la d re v e ­sa. Revirski g o zd ar R udi O rna-

en , ki je lan i lip o zasad il, je n le to šn jih sk ro m n ih p o g an - OV ,zj.erT1n o v ese l in p re jšn ji

P e tek ji je s p o m o čjo dv igala 1 s tro k o v n o o b re za l.

V. K.

(NOVOIVI EŠl<EPOM O ČI N iŠ N lC E

V času o d 12. do 19. aprila so1 n?.vom eški porodnišnici rodi- u. Brigita Vidic iz Žvirč - Ano,

e n a ta G e lta r iz Č rn o m lja - aro , M ilena Šenk iz Je rm an rh a . N m 0; T anja M a to h iz

^ J irn e P eč i - R e n e ja , P e tr a an inc iz Č rn o m lja - R o k a , ‘fena Turk iz S tra reg a trga -

UlPa, Vesna Z o rk o iz Rakov- a - Saro, K atja K ostelac iz Do- rave ob Krki - Kajo, E rika Po-

w ''z Č rnom lja - M aksa, M ojca jjriklavž C u n k iz O re h o v ca - Lar° , A na D ošen iz Č rnom lja - _ mu, M arjeta V iran t iz Pijavic

.Hfarino, A lbina V ene iz Dul Pr‘ Škocjanu - Kajo.

>Z N O V E G A MESTA: M a­njka Cerovšek, Šegova ulica 20 ^ ‘rila, B iljana Vovk, Seidlova ■ 32 - T a ro , D u rd a N o v ak ,

Seidlova c. 68 - K ristijana, M a- ®ja G robler, Ul. Slavka G rum a ' ”(3 - Ano, N atalija Vovko, Nad ,’ ni 106 - Jaka in M ojca Ribič, sagovska 14 - Jana.

Č ESTITA M O !

Ragov log in Portoval mestna gozdovaPostopek za razglasitev Ragovega loga in Portovala za gozdova s posebnim namenom

- Zaščite potrebni tudi drugi mestni gozdovi - Odškodnina lastnikom ali odkup

NOVO M ESTO - Na zadnji seji občinskega sveta s e je začel posto ­pek za razglasitev Ragovega loga in Portovala za gozdova s posebnim nam enom . Ko bodo sprejeli ustrezen občinski odlok, bosta ta m estna gozdova končno p rim ern o zaščitena , za k a r so si novom eški gozdarji, še posebej pokojni inž. Tone Hočevar, p rizadevali že p red 30 leti, a za to ni bilo po trebnega d en arja , še bolj pa je na občini m anjkalo prave vofje in zagnanosti.

N ovo m es to im a to srečo , da im a n eposredno ob starem m est­nem jed ru oh ran jen a gozdova, ki pokrivata dva izm ed sedm ih novo­m eških gričev in sta sestavni del značilne m estn e pod o b e . R agov log m eri 28,4 ha, Portoval 49,4 ha, skupaj pa ta gozdova m erita 77,8 ha. Večina, več kot 86 odst. obeh gozdov je zasebni lasti, a je posest m o čn o r a z d ro b l je n a , saj je na slabih 78 ha kar 141 parcel in 110 posestnih listov ozirom a 63 lastni­kov s so lastn ik i. M ed lastn ik i je na jv eč ta k ih , k a te r ih p o se s t je m anjša od 1 ha, velikost povpreč­ne zasebne p arce le je kom aj do ­b reg a pol h e k ta ra , sam o en a od 127 aprcel pa je večja od 5 ha.

K ako so z m ajhno gozdno p o ­se stjo g o sp o d arili v p re te k lo s ti, pove žalosten p o datek , da so k o ­nec prejšnjega stoletja v Portovalu izsekali ves kakovosten hrast in ga splavili po K rki in Savi kupcu v Z agreb . A danes kljub tem u boga­ta p rim es p re k o 100 le t s ta reg a hrasta , ki je nasploh glavni nosi­lec sestojev, govori o veliki p riza­devnosti gozdarjev za izboljšanje v red n o stn e in k ra jin sk e p o d o b e m estnih gozdov.

K ako so m estni gozdovi ranljivi in podvrženi pohlepu raznih inve­stitorjev in m egalom anskih n ačr­tovalcev, govori tudi dejstvo,da so celo p rogram ske zasnove za u re ­d itven i n a č rt šp o rtn o -rek re a c ij- skega parka Portoval še leta 1993 v e n i o d v a r ia n t p re d v id e v a le g ra d n jo v e lo d ro m a in zab av išč-’ nega parka sredi Portovala. D anes je novom eška strokovna in osve­šč e n a la ič n a ja v n o s t sp o so b n a p rep reč iti grob poskus vd iranja v Portoval in Ragov log, težje pa je, k a d a r g re za p osege v širše ob-

ZA 1. MAJ NA KOMANCOŽU ŽEM BERK - Po dolgoletn i

tradicjji so letos prvič žužemberški g a s ilc i p re p u s t il i o rg a n iz a c ijo tra d ic io n a ln e g a p rv o m ajsk eg a srečanja ob lovski koči Komanca v Suhi krajini Turističnemu društvu Su h a k ra jin a iz Ž užem berka in Odbojkarskem u klubu Žužemberk. Tbristično društvo in odbojkarski klub bosta ob 10. uri iz trga v Žu­žem berku o rg an iz ira la pohod na K om anco, k je r bodo č lan i obeh društev poskrbeli za prjjetno d ru ­ženje vseh, ki se boste udeležili prvomajskega srečanja. Za zabavo bo igral ansambel TVio najstniki.

m očje m es tn ih gozdov, za to bo treb a slej ko prej m isliti tud i na zaščito D rgančcvja, brodskega in češčenskega gozda, Brezovico in gozda pri Sv. R oku nad R egrčo vasjo. S trateški cilj upravljanja oz. g o sp o d arjen ja z m estn im i gozo- dovi je: sonaraven, stabilen, več­nam enski gozd, v ka te rem bo za­gotovljena trajnost delovanja po ­udarjen ih ekoloških in socialnih funkcij. Po zakonu lahko take goz­dove razglasijo za gozdove s p o ­sebnim nam enom .

V takem gozdu niso dovoljene krčitve, g radnja z idanih objektov, prav tako ne g radnja v n ep o sred ­ni bližini gozda (50 m ), p rep reče ­vati je treb a “obzidavanje” gozda

naročiti ureditveni p ro jek t za tak gozd.

Seveda je razglasitelj gozodov s posebnim nam enom (v tem prim e­ru občina) dolžan lastnikom plače­vati odškodnino ali gozd odkupiti. Ta bi v prim eru Portovala in R ago­vega loga znašala 8.146 tolarjev na h ek tar na leto. Tako bi občina za odškodnino zasebnim lastnikom v teh gozdovih na leto plačala dobrih 545 tisočakov, če bi jih na zahtevo lastnikov odkupila , pa bi m orala odšteti 41,5 milijona tolarjev.

A. B.M E ST N I G O ZD - Ragov log je bil tako k o t Portoval od nekdaj naravni novomeški park. (Foto: A . B.)

Pol Novega mesta že ima plinovodV mestu je okoli 30 km plinovodnega omrežja s 750 priključki in več kot 900 odjemalci

• Velike kotlovnice še na kurilno olje in celo na premog - Ekološka taksa

in varovati dostope do gozda ter z n a č iln e p o g le d e in ra z g le d e ; gradnja in frastruk tu re (sp rehaja l­ne poti, klopi, zavetišča ipd.) se ne sm e grobo zad irati v teren , dovo­ljena je le o p rem a iz okolju p ri­jaznega m ateriala (les); odlaganje sm eti m ora b iti s trogo p rep o v e ­dano in kaznovano; p rom et z vo­zili ni dovoljen, kurjenje v gozdu p a le na za to do lo čen ih in u re ­jen ih m estih . M estni gozd bo ne glede na lastništvo še n aprej v p ri­s to jn o s t i Z a v o d a za g o z d o v e , občina pa bi m orala po razglasitvi za g o zd s p o se b n im n a m e n o m

NOVO M E S T O - V Novem m es tu so p riče li g ra d it i p lin o v o d n o om režje leta 1992 in ga do sedaj zgradili okoli 30 km; plinovod, s ka te ­rim uprav(ja novom eška K om unala , im a 750 priključkov, odjem alcev pa je več kot 900. Plinovodno om režje je zgrajeno v delih s ta reg a m est­nega je d ra , R rš(jina, D rske, Šm ihela, G rm a, KS M ajde Šilc in Žabje vasi te r ob rtn e cone na Cikavi. G lede na m ožni odjem je p lin ificirane- ga več kot pol Novega m esta.

“V lanskem letu sm o našim o d ­jem alcem dobavili več kot 3 m ili­jone kubičnih m etrov zem eljskega plina, za letos pa načrtu jem o več kot 4 m ilijone kubikov,” je pove­dal d irek to r K om unale B orut N o­vak. N a p lin o v o d n o o m rež je so priključeni v glavnem vsi večji ob ­jek ti, k jer plinovod je, tak av o jaš-

STO PIŠK O SEK AN JE P IR H O V - Na velikonočno nedeljo je prostovoljno gasilsko društvo Stopiče povabilo že na 8. tradicionalno sekanje pirhov. Tekmovanja pri tamkajšnjem gasilskem domu, k i od sekačev zahteva kar precej spretnosti in natančnosti, se je tokrat udeležilo okoli 60 sekačev, med njim i je bilo tudi nekaj pripadnic nežnejšega spola in fantičev. Najbolj m im o in natančno roko je imel Franc Judež iz Velikega Orehka, sledila pa sta mu domačina Zvone Udovč in Ivan Erlach. Zmagovalec je prejel prehodni pokal in vikend paket za dve osebi v Hotelu Park na Bledu, najboljši sekači pa bogate nagrade. (Foto: M. Kotnik)

Poldrugo desetletje druženjaPraznovanje 15-letnice novomeške podružnice Društva za ankilozirajoči spondilitis

bo 3. junija na topliški jasi - Dobro sodelovanje z Zdraviliščem Dolenjske Toplice

nica, BTC, stavba policije, E lck- tro , D olenjka Bršljin, M erca to r na Livadi, v Ločni in na Cikavi, Ag- roservis, TPV, D om starejših o b ­čanov, H o te l Krka, sodišče, Novi trg, D olenjska banka, ekonom ska šola, gim nazija, OŠ C en te r, šolski c en ter idr. Z adovoljiva je tudi p ri­k ljuč itev s ta n o v an j v b lo k ih , ki niso vezani n a ko tlovn ice; v teh večina stanovanj uporablja plin za ogrevanje, p ripravo tople vode in kuhanje.

Slabša pa je priključitev na plin­sko om režje javnih zgradb in ko t­lovnic, iz katerih ogrevajo s tan o ­vanjska naselja . O d večjih stavb im ajo m ožnost u p o rab e zem elj­skega p lina stavba občine, osnov­ni šoli G rm in Bršljin, D olenjski m u ze j, D om k u ltu re , K u ltu rn i c en ter Jan eza Trdine, Z avaroval­nica T ilia, Š p o rtn a dvorana M a­rof. Prav tako bi lahko plin u p o ­rabljale vse večje novom eške kot- lo v n ice , to so: Š eg o v a , S lavka G rum a I in II, N ad mlini, Sm reč- nikova, Ragovska in Seidlova. N o­tran jo napeljavo in kotle za ku r­jen je z zem eljskim plinom že im a­ta kotlovnici v Šegovi in Sm rečni- kovi ulici, a plin u p orab lja sam o slednja, m edtem ko v Šegovi ulici uporab ljajo še kurilno olje. K o t­lovnico v Ulici Slavka G rum a I so lan i p re u re d ili na k u riln o o lje , v e n d a r b re z p ro jek to v in dov o ­ljenj, kotlovnica II v tem naselju p a u p o rab lja še p rem og . V kot-

Suhokranjski drobiž

N O V O M E ST O - A n k ilo zira ­joči spondilitis je boleča in n a p re ­dujoča revm atična bolezen, ki lah­ko povroči kostno zatrd itev h rb te ­nice pa tudi vnetje drugih sklepov, kit, m išičnih vezi, srca in oči. Bol­niki, ki so zboleli za to neozdrav­ljivo boleznijo, so pri nas združeni v D ruštvo za ankilozirajoči spon­dilitis S lovenije (DA SS), k ije tudi član različnih m ednarodn ih o rg a­n izacij. Im a 13 p o d ru ž n ic , m ed njimi je tudi novom eška, ki letos p raznuje 15-letnico aktivnega d e ­lovanja.

“ DA SS je bil u stan o v ljen le ta 1983 v Č a te šk ih to p lic ah , n ašo p o d ru žn ico p a sm o ustanovili le slabi dve leti kasneje. Vanjo je tre ­nu tn o včlanjenih 45 bolnikov,” je p o v ed al vod ja nov o m ešk e p o d ­ružnice in podpred sed n ik n acio ­nalnega društva A ndrej G re g o r­čič. N ovom eška podružn ica zaje­m a d e v e t o b č in : N o v o m e s to , T rebnje, Č rnom elj, M etlika , S e ­mič, Šentjernej, Ž užem berk , M ir­na Peč in D olenjske Toplice.

M ed osnovne na loge p o d ru ž ­nice šte je organ izac ija red n e te ­denske skupinske telovadbe v te ­lovadnicah in tedenskega kopanja v bazenih s top lo vodo. Telovad­ba n o v o m ešk e p o d ru ž n ic e pod s tro k o v n im vodstvom f iz io te ra ­pevtk po tek a na dveh lokacijah, v zdravstvenem dom u Novo m esto in Č rnom elj, kopan je pa v Z d ra ­

vilišču D o len jsk e Toplice. “ P ri­p rav ljam o tudi strokovna p re d a ­vanja in učne delavnice. S lednje so predvsem pom em bne za nove č lane, zdravil za ustavitev bolezni nam reč ni. Izrednega pom ena je pravilen način življenja, predvsem red n a telovadba, s k a te ro k rep i­m o m išice ob hrbtenici, oh ran ja ­m o te lesno gibiljivost in upočas­nim o napredovanje bolezni, z do ­ločenim i zdravili pa lahko le b la­ž im o bolečine in vnetja ,” je dejal A ndrej G regorčič. V društvu skr­bijo tudi za težje invalide in bolni­ke, prip rav ljajo d ružinska sreča ­nja te r različne špo rtne in k u ltu r­ne ak tivnosti. L an i so N ovom e- ščani organizirali pet rekreativnih

Andrej Gregorčič

p o h o d o v za k re p ite v te le s a in duha, letos pa jih nam eravajo p ri­praviti šest. Prvi bo že m aja, ko se bodo odpravili spoznavat okolico sam ostana P leterje .

“ D ru ž in sk o ^ s reč an je b o m o v m esecu ju n iju 'zd ru ž ili s p ra zn o ­v an jem n a še 1 5 -le tn ice n a ja s i Z d rav ilišča D o le n jsk e T oplice. Nanj bom o povabili tudi vseh d e ­vet županov občin, ki jih pokriva naša podružn ica, in p redstavnike zdravstva. Pri delu nam zvesto sto ­jita ob stran i Zdravilišče D olen j­ske Toplice in sam ostan P le terje , pri n ak u p u novih tre n irk ob ju ­bileju pa nas je p o d p rla novom e­ška en o ta L jubljanske banke. O b tej priložnosti bom o izdali video­kaseto o društvu in naših dejavno­stih, v kulturnem program u bo na­s to p ila b e lo k ra n js k a fo lk lo rn a skupina iz Vinice, za do b ro voljo pa bo skrbel ansam bel M avrica. Seveda tudi to k rat ne bo šlo brez telovadbe, zato bom o vsi skupaj pod vodstvom fizio terapevtk te lo ­vad ili na z ab av en n ač in . Č e bo vrem e prim erno, pa bom o zakurili še k res ,” je o p rired itv i povedal G regorčič.

N ovom eška podružn ica D ru št­va za ankilozirajoči spondilitis ima se d e ž na R o z m a n o v i u lic i 30. U rad n e u re so ob sredah od 12. do 16. ure, pokličete pa jih lahko tudi na telefon 068/373 924.

M. K O TN IK

G O R ELO PRI NOVOLESU - V p onedeljek , 17. ap rila , zvečer je zagorelo več avtomobilskih školjk, ki so jih napeljali v nedavni vseslo­venski očiščevalni akciji. Lokacija smeti ni ravno pravšnja vsaj zaradi bližine reke Krke in ceste v Kočevje, kazijo pa tu d i največji teh n ičn i spom enik - plavž. Požar, ki se je močno razširil na ostale odpadke, so uspešno zatrli gasilci PG D Dvor. Sicer pa med odpadki vneto brska­jo R om i. P oseb n a n ev arn o st za naravo, reko K rko in b ližn jo r i­bogojnico pa je tudi avtomobilsko olje. Vse to kaže, da je smeti nujno potrebno odpeljati.

BLAGOSLOV KONJ - Po maši, ki bo 30. ap rila pri sv. A n tonu v Kotih pri Dvoru, bo sledil še b la­goslov konj. Č lani konjerejskega društva iz Suhe k ra jin e se bodo zbrali ob 8.uri v Žužem berku, od­koder bodo nadaljevali pot preko Stavče vasi, mimo Jam e in Dvora do Kotov. Ob tej priložnosti bodo raz­vili tudi nov p rapor, v ku ltu rnem programu pa sc bodo predstavili ro- gisti TD Suha krajina te r pevska zbora z Dvora in iz Žužemberka.

ZAHVALE - Zaslužnim in dol­goletnim članom ZB so na nedavni k o n fe ren c i Z Z B v Ž u žem b erk u podelili zahvale. Dobili sojih: Jože Rojc. Malka Smrke, Kristina Plut. Slavko H o tk o in S tan k o Papež. Posebno zahvalo je prejel Jože Seni­ca, ki požrtvovalno skrbi za grobove, grobišča in spomenike NOB. Borci pa niso pozabili tudi posameznikov, ki ob različnih priložnostih pomaga­jo združenju, zato so bili zahvale de ležn i še žu pan Franc Škufca, Ivanka Pelko. Barbara Sajevic in osebje Gostišča KZ Žužemberk

lovnici N ad mlini im ajo nova ko t­la in sta ra gorilca na kurilno olje, k o tlovn ic i na Seidlovi cesti in v Ragovski ulici pa sta s tari in o b ra ­tu je ta na kurilno olje. Vsi ti, ki že im ajo m ožnost uprabe zem eljske­ga p lina , bi ga porab ili okoli 1,5 m ilijona kubikov na leto ali po lo ­vico sedanje skupne porabe.

V glavnem je prob lem v lastn i­štvu in upravljanju teh kotlovnic. Večinski lastniki so stanovalci, ki so dali k o tlovn ice v u p rav ljan je posam eznim firm am , poleg Ž arje (Sm rečnikova, Ragovska in Seid­lova) in Terce (N ad m lini) so take, ki so nastale iz kurilnih odborov, te pa naj bi poslovale bolj po do­m ače in njihovo upravljanje Z arja spodbija tudi na sodišču. Te firme ne m orejo dobiti ugodnih k red i­tov za o b n o v o k o tlo v n ic , ki jih daje slovenski E kološko razvojni sklad, svojega d en arja za obnovo pa nim ajo ozirom ga lastniki niso pripravljeni dati.

N a K om unali si bodo prizade­v a li, da bi p lin o v o d n o o m rež je č im prej zgradili na celo tnem ob ­m očju Novega m esta. V sekakor je nesm otrno , kratkovidno in eko lo ­ško nedopustno , da na obm očjih, k je r je že p lin o v o d n o o m rež je ,

• Do leta 2002 naj bi se 80 odst. m es ta o sk rb o v a lo s p lin o m , na občini pa naj bi p roučili m ožnost uvedbe posebne ekološke takse za vse t is te , ki bo lj o n e sn a ž u je jo oko(je tam , k jer je zgrajeno p lino­vodno om rež je , te r h k ra ti m ož­nost su b v en cion iran ja p rik lju č it­ve na plinovod iz p ro raču n a .

postavljajo kotlovnice na kurilno olje ali jih na črno obnavljajo . Na K om unali m enijo , da bi b ilo ko ­ristno ustanoviti pod jetje , ki bi v m estu upravljalo z vsemi kotlovni- c am i in z a g o ta v l ja lo p o p o ln o energe tsko oskrbo.

A. B.

PRAZNIK PODGORSKIH VIN

B R U S N IC E - V ino g rad n išk o d ru štv o Ja n e z T rdina B rusnice - G abrje p rired i v nedeljo , 30. ap ­rila, ob 10. uri pri gasilskem dom u v B ru sn icah p razn ik podgorsk ih vin. N a tej p rired itv i, za k a te ro p rip rav lja jo bo g a t k u ltu rn i p ro ­gram , b odo na pokušnjo najboljša vina z d ru štv en eg a ocen jevan ja . Vrli vinogradniki bodo poskrbeli tudi za do b ro hrano , za zabavo in ples pa bo igral ansam bel Muc.

PRVOMAJSKA BUDNICA

NOVO M ESTO - M estna g o d b a N ovo m e s to vse od konca d ru g e svetovne vojne redno igra p rvom ajske b u d ­n ice v p o č as titev p ra z n ik a dela. Letos bodo izvedli že 55. po v r s t i . Z a č e li b o d o n a G lav n em trg u , n a to p a bo g o d b a ig ra la še n a G rm u , pred bolnišnico, na D rsk i, v Prečni, B ršljinu , na M estn ih n jiv ah , v L očni, Ž ab ji vasi, G o tn i v a s i, R eg rč i v a s i in Šm ihelu, na K ošenicah, pred Dom om sta re jš ih občanov, v n ase lju N ad m lin i in za z a ­k ljuček v M ačkovcu.

ttMfcfc I Z M A Š I r l O B Č I M ft t&t

Bodo preste privabljale turiste?

Sprehod po Metliki

Na državnem tekmovanju “ Ilirizmu pomaga lastna glava” so bili člani turističnega krožka z osnovne šole M irana Jarca s tremi zlatimi priznanji najuspešnejši doslej ■ Temeljito obdelali preste

Č R N O M E LJ - Č lani tu ris tičnega krožka na č rnom aljsk i osnovni šoli M iran a J a rc a so se letos pe tič p red stav ili na tekm ovanju “H irizm u pom aga la s tn a g lava” , ki ga razp isu je T liristična zveza Slovenije. Le prvič jim ni uspelo p riti na državno tekm ovanje, v en d ar tako uspešni kot letos doslej še n iso bili.

V ELIK O N O Č N O R AJAN JE - Na velikonočni ponedeljek so se Metličani, tako ko t velikokrat v prvi polovici 20. stoletja in ko t že vrsto zadnjih let zbrali na m etliškem trgu, kjer so fo lk lo ris ti “zavirali kolo". Č lani metliške fo lk lo rn e skupine, k i so obiskovalcem ponujali p ijačo in jedačo, so dali prednost M estni godbi M etlika, k i letos praznuje 150 let, ter fo lkloristom črnom aljske osnovne šole M irana Jarca, k i so pokazali, ka ko so nekdaj odganjali zimo. Potem so tudi sam i zaplesali m etliško obredje in povabili v kolo obiskovalce, med katerim i nista m anjkala n iti starosti metliške fo lk ­lore Marica Zupanič in M artin Črnugelj. N a fotografiji: k lobuki so prišli prav tudi za pobiranje prostovoljnih prispevkov. (Foto: M. B.-J.)

Visoka članarina

Z adn ja štiri leta so se, po tem ko so bili najboljši na regijskem tek ­m ovanju za Belo krajino, D olen j­sko in Posavje, Č rnom aljci p o m e­rili na d ržav n em tek m o v an ju in vedno odnesli eno ali dve zlati pri- znanji. P re tek li ted en pa so si v Velenju m ed štirina jstim i krožki prislužili ka r tri z lata priznan ja in bili skupaj s P irančan i n a juspeš­nejši. JJlaslov letošnje naloge je bil “Slovenija, dežela d o b ro t , p o d ­n a s lo v č rn o m a ljs k e p a “ K ak o obuditi črnom aljske p re s te ” . Bili so tako dobri in prepričljivi, da so preje li z lato p riznan je za celo ten pro jek t, ki obsega nalogo, razsta ­vo m o d rsk o p redstav itev . Z la ti p riznanji so si prislužili še za naj-

Č R N O M E LJ, M E T L IK A , S E ­M IČ - Župani vseh treh belokranj­sk ih občin so pretekli teden vabili gostince, ponudnike ob vinski turi­stični cesti, predstavnike turističnih društev, občinske svetnike in druge, k i im ajo ka ko r ko li opraviti s tu ­rizmom, na posvet z obetavnim na­slovom. Govorili na j b i o lo ka ln i tu rističn i organizaciji (LTO ) ko t m ožni učinkoviti ob lik i organizira­nosti belokranjskega turizma.

A so m nog i o d šli razočaran i. Stane B izjak z ministrstva za malo gospodarstvo in turizem je svoje pre­davanje namenit predvsem splošno znanim resnicam o tem, ka j lahko ponudi turistom Slovenija. O B eli krajini j e vedel bolj malo, saj se je na p o ti iz Ljubljane v M etliko celo izgubil. Tudi resn ica o tem , k a j n a ta n čn o in na ka kšen način bi LTO nudila svoje usluge, je bila za­vita v precejšnjo skrivnost. Za to pa so v Črnomlju izdelali že natančen izračun, ko liko članarine bodo m o­rali odšteti tej organizaciji obvezni člani. Teh j e sam o v m etliški občini od dobrih 300 o b rtn iko v k a r 40 odst. In ker tud i č lanarina ne bo ravno nizka, ne čudi, da je med obrt­n ik i že nasta l pravi revolt. Toliko bolj, ker vse kaže, da bodo najprej prišle položnice, šele potem naj bi začela LTO tudi migati. Seveda je nezadovoljstvo največje med tistimi, k i neposredno niso povezani s tu ­rizmom. B izjak je najbolj vztrajno ponavljal p rim er frizerjev, katerih delo je po njegovem zelo odvisno od turistov. V Beli krajini frizerjev za­res ne m anjka, a - roko na srce - če bi čaka li le na turiste, gotovo vsi skupaj ne bi zaslužili n iti za sol.

V zadnjih letih je bilo sicer tu in tam slišati, k a ko b i m orali v B eli krajini razvijati turizem. A turistič-

KONCERT DESERT FOXSE M IČ - V soboto , 29. aprila,

bo ob 22. uri v piceriji Sem icanka v Sem iču k o n c e rt d o m ač e g las­bene skupine D esert Fox. G lasbe­niki bodo predstavili svoje novejše skladbe.

ne sezone so prihajale in se iztekale, revolucionarnih sprem em b pa n i bilo zaznati. In j ih očitno še tako km alu ne bo, če se bodo Belokranjci lotevali pospeševanja turizma tako, ko t je bilo v blagih obrisih zaznati na omenjenem posvetu. Predvsem pa je zm otno prepričanje, da mora­jo ustanoviti LTO že zaradi tega, da bodo dobili državni denar. Napaka! Tudi Bizjak je, čeprav je predstavnik države, zatrdil, da država, ko veliko da, tudi dvakrat toliko vzame.

D rugo vprašanje pa je , a li bo Belokranjcem uspelo najti človeka, k i se bo pripravljen na vse stran i razdaja ti za n jihov turizem . Sam bog daj, da j im ga bo, čeprav se tako j poraja vprašanje, kje j e ždel doslej. A li pa se bo njegov skriti ta ­lent za delo v turizmu res čudežno prebudil šele ob ustanovitvi LTO? Res, da n iko li n i prepozno, ko t pra­vijo tisti, k i zelo dobro poznajo be­lokranjsko turistično neorganizira­nost. Vendar se neodvisni opazova­lec ob začetnem (ne)navdušen ju nad ustanavljanjem uzakonjen ih LTO n i mogel izogniti občutku, da bodo v Beli krajini tisti, k i so kakor ko li povezani s turizmom, najbrž še dolgo dela li vsak zase za visokim plotom svojega vrtička.

M IR JA M BEZEK -JAK ŠE

20 LET LOVSKEGA PEVSKEGA ZBORA

SE M IČ , Č R N O M E L J - V n e ­de ljo , 30. ap rila , bo ob 18. uri v sem iškem kultu rnem dom u kon­c e r t, ki ga K U D Jo ž e M ihelč ič pripravlja v počastitev dneva upo­ra p ro ti okupato rju , p raznika dela in 20. ob letn ice delovanja lovske­ga pevskega zbora Zveze lovskih družin Bele krajine. Poleg jub ilan­tov bodo nastopili še žužem berški rog isti t e r ta m b u ra šk a sk u p in a K U D D o b re č iz D ra g a tu š a . V petek , 28. aprila, pa bo imel ob 20. uri lovski pevski zbor Zveze lov­skih družin Bele krajine jubilejn i k o n c e rt v č rn o m aljsk em k u ltu r­nem dom u.

Ob 1. maju, prazniku dela, isk ren o če s titam vsem d e lo v n im lju d em in občanom Občine Metlika.

Slavko Dragovan župan Občine Metlika

Kje je bil rojen Jurčič?Človek težko verjame, da fan t

dobra dva meseca pred maturo, srednješolec torej, ne zna odgo­voriti na vprašanje, kdo je bil rojen na Muljavi pri Stični. Je bil morda to Levstik, Gregorčič, Jurčič ali Prešeren ? To se je dalo videti in slišati v Jonasovem kvi­zu Lepo je biti milijonar, fa n t pa je prišel pod žaromete z neke * srednje šole na Gorenjskem . Voditelj je spraševal po rojstnem kraju slovenskega klasika in ne morda po rojstnem kraju kakš­nega zamolčanega slovenskega pisuna, živečega petdest in več let v Južni Ameriki. To je nekaj podobnega, kot da bi se dijak, ki končuje srednješolsko kalvarijo, znojil ob preprostem računu, ko­liko je sedem krat sedem. Iska­nje pomoči, kdo je bil rojen na Muljavi pri Stični pri v studiu prisotni publiki, obtožuje tudi učitelje in profesorje, k i so ime­li s tekmovalcem kakršen koli opravek v času njegovega šola­nja. Le kako so mogli spregle­dati takšno osnovno neznanje in dečku dovoliti, da se je “prešver- cal” tako daleč, do zrelostnega izpita torej.

V našem izobraževanju, v pre­verjanju znanja, v zahtevnosti mora biti nekaj hudo narobe, četudi je res, da gre zgolj za enciklopedično (ne)znanje, za podatek, k i ga lahko dobiš, če pritisneš na tipko računalnika ali prelistaš primemo knjigo, in bi ga bilo po mnenju nekaterih nepotrebno nositi zapisanega v možganih. Tekmovalec iz pone­deljkovega kviza je p ro d u k t takšnega razmišljanja.

TONI GAŠPERIČ

Pikniki kar nad izvirom Krupe?Prebivalci vasi okrog zaščitene Krupe se ne strinjajo z vsem, kar je v program njenega varstva

zapisalo podjetje Populus ■ Zahtevajo pogovor s krajani, preden se ne razplamti nezadovoljstvoSE M IČ - Sem iški svetn ik i so se na zadnji seji precej časa zad ržali

ob p ro g ram u varstva in razvoja obm očja reke K rupe . O dlok o razg la ­sitvi K rupe za narav n o zn am en ito st in k rašk e jam e Judovske hiše za k u ltu rn i spom enik določa p rip rav o in sp re jem takšnega p ro g ram a . Na p ro jek t, ki ga je n a ro č ila U prava RS za varstvo n a rav e , izdelalo pa pod je tje P o p u lu s iz L ju b ljan e , so im eli n am reč razp rav ljav c i precej p ripom b.

P re d se d n ik o d b o ra za g o sp o ­darstvo A n ton M alenšek je menil, da je v p rogram u sicer veliko d o ­b rega, ven d ar se n ek a te re stvari v n jem izključujejo, ni pa usklajen niti s člani p ro jek tnega sveta, v ka­terem so A nica Absec, Jan ez M al- narič, M ira Ivanovič in Sonja Li­čen Tesari. M aln arič je dejal, d a je p rogram dobil šele z gradivom za občinski svet. Po njegovem bi m o­rali še razpravljati g lede p rosto ra za p iknike nad izvirom K rupe in om ejitve g radenj v M overni vasi, predvsem pa, kdo je naročn ik in plačnik arheo lošk ih raziskav pred

DOLENJSKI LIST

gradnjo. Občutljive zadeve bi m o­rali rešiti prej, p red en bi se m ed lju d m i r a z p la m te lo m o re b itn o nezadovoljstvo.

M ira Ivanovič je v razpravi n a ­stopila v štirih vlogah: kot članica o b č inskega o d b o ra za d ru žb en e dejavnosti in p ro jek tn e skupine, ko t zaposlena na Z avodu za varst­vo naravne in ku ltu rne dediščine N ovo m esto te r ko t “k riv k a” za p ro g ra m v a rs tv a in ra zv o ja ob K ru p i, ki je p r iše l v n a c io n a ln i program . Izrazila je željo, d a bi bil p rog ram u p o rab en in nap isan na kožo ljudi in stroke. Po n jenem le

ank eta ni dovolj za p ripravo p ro ­gram a, ki bi bil v zadovoljstvo kra­janov , am pak bi se pripravljavci m orali z njimi pogovarjati. P red ­vsem pa bi m orali avtorji v nalogi natančneje doreči, kako bo z o k o ­lico izvira K rupe in z inform acij­sk im c e n tro m . N e n a z a d n je bi m oral gradivo, p red en ga dokonč­no obravnavajo svetniki, odobriti Z avod za varstvp naravne in kul­tu rn e dediščine.

S vetn ik i so m en ili, d a je b ilo p ripom b in pom islekov le preveč, da bi p rogram sprejeli. N asp ro t­no , žu p an B ukovec je v sk lep u zapisal, da naloga še ni končana in da jo bodo ponovno obravnavali na naslednji seji občinskega sveta, kar predstavnici Populusa sicer ni b ilo najbolj pogodu, a se je s svet­niškimi ugotovitvam i pač m orala sprijazniti. M B „j

b o ljšo razstav o in o d rsk o p re d ­stavitev. M entorici B ernarda S ta­rešin ič in N evenka Jankov ič sta posebej ponosn i na p riznan je za igrico, saj p rav ita , da se kot raz ­redni učiteljici n ista posebej izo­braževali v dram aturgiji. V krožku d e la ta iz v ese lja , od srca in po občutku, ki ju očitno ne prevara.

Č rnom aljski turistični podm la­dek je v nalogi želel dognati, koli­ko je resnice v tem , da so p reste č rn o m a ljsk a k u lin a ričn a p o se b ­nost. K er lite ra tu re ni, so povpra­šali sta re Č rnom aljke in dognali, da to drži. M ed drugim so p red la ­gali, naj bi v n jihov ih g o stiln ah ponujali p reste nam esto pogače, ki ni najbolj značilna za Črnom elj. Prišli so tudi na idejo, da bi v F le- kovem m linu, ki sedaj p ro p ad a , mleli m oko za njihove preste . Z a ra z s ta v o so p r ip ra v il i t r ik o tn o sto jn ico , na k ak ršn ih so nekdaj p ro d a ja li p re s te . T o k ra t s o j i h učenci zastonj ponujali obiskoval­cem prireditve, zanim ivo pa je, da so jih sami spekli. V odrski p re d ­stavitvi pa so si zam islili, kakšno

N e ve n ka J a n k o v ič in B ernarda Starašinič

naj bi bilo letošnje m artinovanje. Seveda so bile n a jpom em bnejše p reste , s katerim i so se pom erili na kulinaričnem tekm ovanju.

M entorici sicer ne vesta natanč­no, kaj je bilo tisto, kar je pri ko­misiji prevagalo, da so dobili tako u g o d n e o cen e . “ M en iva p a , da sm o imeli do b er koncept, a tudi v odrski p redstavitv i so bili učenci od 2 . do 8 . razreda zelo sproščeni. P riz n a ti p a m o rav a , d a nam je letos veliko pom agal učitelj te h ­nične vzgoje Janez Pašič,” sta za­dovoljni S tarašiničeva in Jankovi-

M. B EZEK -JA K ŠE

SPREHOD OKROG METLIKE

M E T L IK A - V n e d e l jo , 30. aprila, se bo ob 14. uri v počastitev praznika m estne skupnosti M etli­ka na Pungartu začel trad iciona l­ni sprehod okrog m esta. S p reh a­jalci se lahko p rid ru žijo tu d i na poti, ki bo vodila po B regu revolu­cije, m im o N ovoteksa, Križevske vasi na m etliško kopališče te r čez Vejar in D acare na Veselico. Tam bo krajši kulturni program , zvečer kresovanje, do b ro pa bo posk rb ­ljeno tudi za jed ačo in pijačo. Ne pozabite vzeti s seboj tudi kartice, v k a te ro vam bodo č lani P lan in ­skega društva vpisali pohod. Spre­hod bo odpadel le, če bo izredno slabo vrem e.

MEDOBMOČNA REVIJA FOLKLORNIH SKUPIN

Č R N O M E L J - Č rn o m a ljsk a obm očna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti bo pripravila v soboto, 29. aprila, ob20. uri v tukajšnjem kulturnem do ­mu prvo m edobm očno revijo fol­klornih skupin Bele krajine, D o­lenjske in Posavja. N astop ilo bo osem folklornih skupin iz Adleši- čev, Pišec, Semiča, M etlike, Seno­vega, Vinice, A rtič in D ragatuša.

N A D E S E T IN E O T R O ŠK IH G L A S O V - P re tekli teden je črnom ljska območna izpostava Sklada R S za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravi­la 14. revijo otroških pevskih zborov Bele krajine. Predstavili so se otroški pevski zbori iz črnomaljskih osnovnih šol Loka (zborovodkinja M ajda Ve­selič) in M irana Jarca (Judita Ilenič), iz Dragatuša in Vinice (na fotografiji) (oba zbora vodi A n i Jankovič-Šober), M etlike (Ibro Čoralič) in Semič (Ani­ca Butala). (Foto: M. B.-J.)

N A R A V O V A R STV E N IK I PO B E L I K R A JIN I - Krupa s svojim značilnim izvirom in porečjem je še kako zanimiva za obiskovalce Bele krajine. Nje­nemu obisku se pretekli teden ni izognilo n iti 55 naravovarstvenikov iz vseh slovenskih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, k i so v Beli krajini pripravili strokovno srečanje. Pridružili so se jim še strokovni delavci, k i se ukvarjajo z varstvom narave na ministrstvu za kulturo in na upravi za varstvo narave. Poleg izvira Krupe (na fotografiji) in dela sem iške kraške po ti so si ogledali še M itrov tempelj, biotop črnega močerila na Jelševniku, nekdanji peskokop in inform acijski center v Velikem Nerajcu, Damelj, sinjevrški ka l in nastajajoči informacijski center krajinskega parka Kolpa v Zuničih. Uspehe in problematiko naravovarstvenega dela v zadnjih desetih letih jim je temeljito predstavila M ira Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. (Foto: M. B.-J.)

TU R IZEM - Posvet o lokalni turistični organizaciji kot možni učinkoviti obliki organiziranosti belokranjskega turizm a se je v Metliki pričel s četrturno zamu­do. Zamujal je namreč Stane Bi­zjak z ministrstva za malo gospo­darstvo in turizem. Svojo zamu­do je opravičeval z zatrpano ce­sto od L jubljane proti Novemu mestu, zamudil pa se je tudi, ker ga je nekdo, ki ga je povprašal po m etlišk i občini, poslal v neko drugo občino. Pa se potem še kdo čudi, če Slovenci ne vedo, kje je Bela krajina in še manj Metlika! A tega ne vedo niti tisti s pri­stojnega m inistrstva, ki pridejo M etličanom razlagat, kako naj učinkovito razvijajo turizem!

SLOGA - Na prej omenjenem posvetu v M etliki so bili p red­stavniki vseh treh belokranjskih občin. Dokazali so, da tisto o ri­valstvu, nevoščljivosti, sporih in še čem med Belokranjci na turi­stičnem področju zagotovo ne velja. Sicer pa je metliški občinar Milan Travnikar rekel, da takšno nečedno obnašanje navadno za­kuhajo politiki. Ti ti politiki!

(SL A B O )V ID N O ST - Peter Ambrožič iz Črnomlja je na zgo­raj om enjenem posvetu v Metli­ki s pom očjo prosojnic in prej slikave na steno razlagal o lokalni turistični organizaciji v Beli kraj jini. A večina poslušalstva bi bolj kot Ambrožiča potrebovala opti­ka, ki bi jim priskrbel naočnike z m očno d io p tr ijo . Na sten i so nam reč n am esto črk videli le nekakšne mušje drekce.

Črnomaljski drobirH O L IV U D A R JI - Letošnje

viniško jurjevo bo prišlo v zgodo­vino zaradi tega, ker sta ga snema­li kar dve ekipi naše nacionalne televizije. A medtem ko se je tista, ki sicer poroča iz Bele krajine, ob naša la krajevnim običajem primerno, je ona druga, ki naj bi menda posnela posebno oddajo, pokvarila m arsikateri posnetek ponosnim očetom in mamam, ki so želeli fotografirati svoj v narod­nih nošah plešoči naraščaj. Sne­malec in njegov pomočnik sta se nam reč ves čas vrtela v sredini kola, kot da sta dva lepa Jureta. Skoda, da jih niso Viničani oblek­li še v njihove narodne noše. Pred davnimi leti so v Vinici ustanovili D ruštvo p rija te ljev slovenske televizije. Ne bomo se čudili, če bo kmalu nastalo Društvo sovražni­kov slovenske nacionalke.

SOSED - Mladi viniški folklor­isti so na jurjevo, ko so odplesali, šli od hiše do hiše, od vrat do vrat, peli in prosili darove. Najprej so se ustavili pred vrati M ercator­jeve trgovine. Hoteli so se prepri­čati, če tisto o najboljšem sosedu zares drži.

MOJI - Ko so viniški folkloristi pred jurjevim obiskali v Zagrebu hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča in mu zapeli nekaj pesmi, je predsednik dejal Jožetu Steg- netu: “Jože, pa ti si mi moje dope- lal.” Da so v resnici prišli v goste Slovenci in ne Hrvati, je potrdil šele ansambel Tonija Vcrderberja.

Semiške tropineR A Z ŠIR IT E V - Semičani so

iznašli recep t, kako je mogoče brez posebno visokih dodatnih stroškov povečati dvorano kul­turnega doma. Patent se je na ne­davni dobrodelni prireditvi “Do­bra volja dar pozlati” zelo dobro obnesel. A Semičani niso prestav­ljali zidov, celo nobenega obrtni­ka niso potrebovali. Le na zače­tek in konec vsake vrste so post­avili še po en stol in ga označili z ničlo oz. dvanajstico, ter na kon­cu dvorane dodali še eno vrsto. Pa so pridobili dodatna sedišča za nekaj deset gledalcev. Seveda so bili vsi sedeži zasedeni. Vendar se kaj takega lahko zgodi le v Semi­ču, ko n asto p ajo dom ačini. V marsikateri drugi dvorani bi moj rali stole odnesti iz dvorane, da bi izgledala bolj polna obiskovalcev.

PLES - Slavo Plut je bil na prej om enjeni dobrodelni prireditvi deklica za vse. Pred nastopom svetovnih prvakov v plesu Katar­ine Venturini in A ndreja Škufce se je pojavil na odru celo z met­lo, na kateri je bila cunja. Sedaj se seveda lahko hvali okrog, da je bil predplesalec plesnega para sve­tovnega slovesa.

LETALIŠČE - Plutovi z Mla­dice so imeli nekoč na Padarju vi­nograd. Pred leti so ga posekali in pozimi ima tam otročad smuči­šče. Sedaj pa je P lutov Padar

ostal zanimiv tudi, ko na njem ujno raste trava. N edavno so

tam pristali kar trije vojaški hej likopterji. Domačini so že začeli ugibati, ali ne bodo začeli v bližini g rad iti vojaškega oporišča, od česar pa bi gotovo im ela velik profit občina. Če m ora sedaj za sm eti plačevati ren to V ranovi- čanom, bi jo potem lahko zara­čunavala vojski.

C'

Št. 17 (2644), 28. aprila 2000

Drobne iz KočevjaPRED STA V ITEV D ISER T­

ACIJE- V četrtek, 4. maja, oh 19. Uri bodo v Pokrajinskem muzeju v Kočevju predstavili doktorsko disertacijo z naslovom “Nemško Jezikovno obm očje na K očev­skem po o d se litv i kočevskih Nemcev 1942 - 1956”. Disertaci­ja obravnava obdobje, ki je na eni strani om ejeno z obdobjem, ko je °bsežno območje Kočevske zara­di odselitve okoli 12.000 kočev­skih Nemcev na spodnje Štajer­sko in v Nem čijo osta lo skoraj ^rez prebivalcev, in na drugi z le­tom, ko se k ončajo m nožična rušenja sak raln ih objektov na Kočevskem. Kot je zapisano v obrazložitvi vsebine disertacije, ta Jajema obdobje, ko se je na ne­kdanjem nem škem jezikovnem območju zgodilo vse', kar označu­je to obm očje dan es: več kot Polovica porušen ih vasi, ki jih Prerašča gozd, porušena večina sakralnih objektov, sprem enjena narodnostna podoba in zemljiška sestava obm očja, sprem enjene gospodarske in lastninske razme­re. Vsem, ki bodo za to priprav­ljeni odšteti 300 tolarjev, bo di­sertacijo predstavil njen avtor, S|cer svetovalec d irek to rja za varstvo zgodovinske dediščine na Dpravi RS za kulturno dediščino dr. Mitja Ferenc.

M A Š I 2 N A Š I M O S Č I M

Ribniški zobotrebciNIČ SE NE PREM A KNE! -

Toplotna daljinska oskrba R ib­i c e je bila po besedah predsed­nika uprave družbe Inles mag. A ndreja M ateta , le ena izmed Ponudb podjetja lokalni skupno­sti- Dosedaj so ribniški občini po­nudili skupno že 5 projektov, ven­dar se kljub deklarirani podpori pbčine še edinemu večjemu pod­jetju v ribn išk i občin i, vse do danes še nobenega ni uresničilo. Ubčina je sicer že pred dvema etoma sprejela odlok o zbiranju

Jesnih odpadkov, vendar pa je, kot pravi mag. Mate, kljub temu, da se občina ukvarja s projektom toplotne oskrbe Ribnice že 3-4 leta, vse skupaj še vedno v fazi Projektne dokumentacije. Inles je občini tudi ponudil, da ji proda zemljišče za avtobusno postajo, Pri čem er so, po besedah mag. Mateta, občini postavili razumen Pogoj, da se uredi prom et po ce­sti, ki podjetju onemogoča, da bi se lahko zaprli oziroma postavili ograjo. Zadnja iz niza ponudb, od katerih si seveda ob vsej skrbi za d o b ro b it k ra ja in n a jcen e jše možne rešitve za dosego željenih ciljev, svojo korist obeta tudi In-

s, Pa je odprodaja R odeževe vde za potrebe ureditve doma za starejše občane. Kot pravi mag. M ate, njegove ustne ponudbe zupan Jo že T anko ni zav rn il, Pravtako kot s strani občine niko- 1 ni bilo rečeno “ne” za nobeno

°d njihovih ponudb. Tečejo pa Vse zadeve tako, da se nič ne pre­makne!

Kostelski rižnik d o UN IČUJE? - Kozolček v

fkostelu, kjer je križišče za Žago, Je neznan storilec spodžagal. To so ugotovili m ed pregledom in

opolnjevanjem oznak kostelske Pešpoti. Ni v e rje tn o , da bi to naredili tujci ozirom a izletniki, ?al° flaj bodo domačini pozorni, joo jim dela sram oto in škodo. To m prvi primer vandalizma v okoli- Cl gradu Kostel.

STOP ZA -TO V O R N JA K E - Na cesti Kostel-Žaga so že po ­stavljeni prom etni znaki, ki pre­povedujejo prom et s tovornjaki ln težkimi vozili.

ZA BLAGOVNO ZNAM KO ' v to rek , 25. ap rila , so p re d ­stavniki tu r is tič n e g a d ru štv a odnesli na Km etijski in stitu t v Hubljano v analizo vzorce raznih yrst kostelskega žganja, m ošta dd., da bi pridobili za te proiz- v°de blagovno znamko.

ZDAJ START NA PRVO M E­TO - V dosedanjih tekmovanjih

ajladih “TUrizmu pomaga lastna glava” so Kostelci zasedli že tretje 'n drugo m esto (drugo na zad­njem tekmovanju v Velenju, ki je

do te dni), zdaj pa si hočejo pri­k r i t i še prvo mesto, da bo zbir-

a Priznanj popolna.Da n ZEM LJE - Na dan Zem-

Je> 22. aprila, so v Kostelu obiska- ■ in evidentirali vsa divja odlaga­l a odpadkov.

Ml a j in k r e s o v a n j e -Kostelci so že postavili mlaj na Križišču magistralne ceste s cesto ža Faro. Stoji sicer nekoliko po­brani, a bo tako stal tudi marsika- e ri u d e leženec k resovan ja in

drugih prazničnih prireditev, ki bodo te dni.

VELIK O N O Č N A R AZSTA VA - Razstavo velikonočnih jedi, k i j ih je ob otvoritvi razstave blagoslovil kočevski župnik Marjan Lampret, je z likovn­im i in drugimi izdelki popestrilo 40 skupin kočevskih osnovnošolskih in predšolskih otrok pa tudi otroci iz sosednje Fare in Starega trga ob Kolpi. Na posnetku: z otvoritve razstave (Foto: M. L.-S.)

Cerkev in grad postala spomenikaOba odloka so sprejeli po hitrem postopku

K O Č E V JE - M ed zadevam i, s k a te r im i so k o čev sk i o b č in sk i svetniki v po n ed eljek razširili že tak o obsežn i dnevni red zadn je seje sveta, sta bila tudi od loka o razglasitvi cerkve sv. Je rneja v Ko-

Zavrnili predlagani spominski dan

26. marec je bil včasih občinski praznik

R IB N IC A - O bčinski s ta tu t je lokalna ustava ali, kot je to u rad ­no zapisano, tem eljni akt občine, k ije kasneje podlaga vsem nadalj­njim splošnim aktom . Vanj pa naj bi po predlogu občinskega odb o ­ra Z L S D R ibn ica , a na p o b u d o tam k a jšn je k ra jev n e b o rčev sk e org an izac ije , vnesli d o p o ln ilo o “zaščiti 26. m arc a ” . Po vojni so nam reč na ta dan v R ibnici p ra ­znovali občinski praznik, in sicer v sp o m in na b itk o p a rtiz a n sk ih eno t proti italijanskim o k u p a to r­jem pri Jelenovem Ž lebu, k e r je imela bitka ideološki predznak(!), so pred šestim i leti odbornik i ta ­kratne občinske skupščine določi­li, da bo poslej novi p razn ik 23. ok tober, ko je leta 1493-česar Fri­derik III. izdal pa ten t, po katerem so smeli Ribničani tržiti suho robo po tu jih d e ž e la h . P a te n t ni bil sam o ribniški privilegij, kot ga si­cer R ibničani danes radi razlaga­jo , am pak je veljal je tudi za Ko­čevarje in Velikolaščane in povsod tam , k jer so izdelovali suho robo.

L ad o O re l, svetn ik Z L S D , je svetnikom skušal pojasniti, da ni razloga, da se sram ujem o zgodo­v in sk o s ic e r o p re d e lje n e g a 26. m arca, saj je šlo za b itko m ed slo­vensko in tujo vojsko. Ker je gene­ral Jan ez B utara, poveljnik do le­njske p o k ra jin e , na proslavi 55- letn ice dogodkov pri Je lenovem Ž leb u dal p o b u d o , d a bi b ila ta b itka lahko učna snov pri urjenju p ripadnikov slovenske vojske, se je O rlu zdelo p rim erno , da bi ta d o g o d e k v š ta tu tu do lo č ili ko t spom inski dan. Pri glasovanju je bil skoraj osam ljen, saj so svetni­ki p red lo g brez kakršnekoli raz ­prave g ladko zavrnili tako kot p ri­stojni občinski o d bor prej.

M. G.

Med članicami tudi “mestne” ženeV Društvo podeželskih žena Kočevske se poleg kmečkih žena vključujejo tudi žene

iz mesta - Velikonočna razstava je prva izmed štirih načrtovanih za letošnje leto

KO ČEV JE - Od to rk a do vključno petka p re jšn ji teden je b ila v L i­kovnem salonu v Kočevju na ogled Velikonočna razstava, ki jo je p r i­pravilo D ruštvo podeželskih žena Kočevske v sodelovanju s kočevsko enoto K m etijske svetovalne službe. R azstava je b ila ena izmed dveh že trad ic io n a ln ih vsakoletn ih razstav d ru štv a , ki v letošnjem letu beleži 7. obletnico delovanja.

čev ju in g ra js k e g a k o m p le k sa Fridrihštajn za kulturnozgodovin­ski spom enik lokalnega pom ena. G rad ivo za ob ravnavo ob eh o d ­lokov so svetniki p re je li na seji, kar pa je kljub odločitvi, da bodo odloka sprejeli po hitrem postop ­ku, b o trovalo kritičnim p rip o m ­bam o delu občinske uprave.

Kot je povedala Iva Kaplan, ki im a na kočevski občini na skrbi ku ltu ro , v teh dneh sprejem ajo po hitrem postoku pododbne odloke po vsej Sloveniji. R azlog za to je v pred nedavnim objavljenih no­vih pogo jih , ki jih d o lo ča m in i­strstvo za k u ltu ro za prijavljanje na njihove razpise. Novost je , da že v letošn jem le tu ne bod o več upoštevali prijav na razpis za so­financiranje za le to 2001 za tiste spom enike, ki ne bodo razglašeni za ku ltu rn i spom enik najkasneje do 30. aprila letos. Č eprav, ko t je p o v e d a la K a p la n o v a , ta p rv ič letos v razpisnih pogojih določeni rok, do ka terega m orajo občinski sveti razglasiti za kulturne spom e­nike objekte, za ka tere nam erava­jo kandidirati.za pridobitev držav­nega denarja že za p rihodnje leto, zahteva h ite r sprejem obeh o d lo ­kov, pa je svetnik B ojan K ocjan poudaril, da bi se v Kočevju tem u lahko izognili. Povedal je , da je stran k a Z elen ih da la pobu d o za razglasitev že pred približno pe ti­mi leti ter da je bil že v prejšnjem m a n d a tu o b č in sk eg a sv e ta dan tudi p redlog za razglasitev. S spre­jem o m o beh od lokov po h itrem po sto p k u ta p o n ed eljek im ajo v kočevski občini sedaj razglašenih sk u p n o 5 k u ltu rn o zgodov insk ih sp o m e n ik o v . O b n a jn o v e jš ih , cerkvi v Kočevju in grajskem ko­m p lek su F r id r ih ša jn , s ta to še Seškov dom in cerkev na Tfati, ki so ju razglasili leta 1988, te r pod- p ružnična cerkev sv. M arije M ag­dalene, za ka tero so odlok sprejeli leta 1991.

M. L.-S.

KRVODAJALSKA AKCUA V MAJU

R IB N IC A - K licu R d e č e g a k riža S loven ije za d a ro v an je te d ragocene življenjske tekočine se v m aju lahko odzovete v Ribnici. Krvodajalska akcija bo potekala 9. in 10. m aja.

R azstave ko t najbo lj p re p o z ­naven in javnosti najbolj viden ka­zalec aktivnosti D ruštva podežel­skih žena Kočevske so starejše od sam ega društva. “Prirejali sm o jih že v okviru Aktiva km ečkih žena Poljanske doline, iz katerega je po dveh le tih n jegovega de lo v an ja nastalo d ruštvo ,” pojasnjuje do l­go letna predsednica društva M a­rija H orjak. Z ustanovitvijo-društ­va so se ženam iz Poljanske doline pridužile km ečke žene tudi z osta ­lih obm očij tak ra tn e kočevske o b ­čine, tako da se je prvo tno število članic nekdanjega Aktiva m očno povečalo. Po uvedbi nove lokalne sam ouprave so društvo zapustile žene iz osilniške doline, lani pa so po njihovem vzoru svoje društvo ustanovile tudi Kostelke. “Č eprav sm o zato izgubili preko 60 članic, jih d ruštvo dan es še vedno šteje okoli 160,” pravi H orjakova. U s­pelo jim je nam reč pridobiti p re ­cej novih članic. “ Poleg km ečkih

in drugih žena s podeželja se nam je p rid ru ž ilo tud i p recej žen a iz m es ta , veseli pa nas tu d i, d a je m ed novimi članicam i veliko m la­dih ,” pravi H orjakova.

M ed š te v iln im i a k tiv n o s tm i društva v letošnjem letu so predvi­dene tudi kar štiri razstave. “ Veli­konočna je prva in že trad icional­na, druga pa bo tudi že trad ic io ­nalna jesenska razstava, ki je bila lani posvečena koruzi, letos pa bo k rom pirju ,” pravi H orjakova. Po­leg tega bodo , tako ko t že p re d ­lan i, le to s p o novno o rg an iz ira li b o ž ič n o -n o v o le tn o razs tav o , ki naj bi jo v bodoče organizirali na vsaki dve leti, prvič pa bodo p o ­skušali pripraviti tudi sam ostojno razstavo ročnih del. “Človek m ora vedno nekaj početi tudi zato, da se osebno dobro počuti, in v našem društvu ženam to om o g o čam o ,” pravi H orjakova v pojasnitev š te ­vilčnosti društva in njegove aktiv­nosti. N jihova prva letošn ja raz-

Planinski dom pod strehoDom naj bi bil predvidoma končan avgusta letos - Prva

večja prireditev pri domu bo na predvečer 1. maja

LOŠK I PO T O K - Z deli okoli g radnje planinske posto janke na K am nem griču so potoški p lan in­ci začeli m aja lam , seveda pa so m orali m arsikaj postoriti, še p re ­den so položili prvo opeko. Idej, kje naj bi postavili dom , je bilo več, vendar so se naposled odločili za dom na K am nem griču p re d ­vsem zaradi dobrega razum evanja z las tn ik o m , p o leg teg a od to d pogled seže na tri četrtine Slove­nije in vse tja do R isnjaka, p rim e­ren pa je tudi dostop.

Težko bi našteli vse, ki so pom a­gali g rad iti. D ela vodi g rad b en i odbor, in sicer: Karol Turk, ki je imel na skrbi pridobivanje doku­m entacije in sponzorjev ter naba­vo m ateria la , s podobnim i n a lo ­gam i se je ukvarjal Jan ez D eb e­ljak, njegov soim enjak pa je g rad ­benik in vodja p ro jek ta. Povedali so , da so g ra d n jo zač e li s 400 tisočaki, do danes jih je stala po l­drugi m ilijon, celo tna naložba pa po p redračunu velja tri in pol mili­jo n a to la rjev . P ravo v red n o st je izredno težko ocen iti, saj je bilo do sedaj veliko del narejen ih p ro ­stovoljno. V teh dneh bodo začeli z napeljavo vodovoda in elektrike. M aterial že imajo, svoj prispevek pa so obljubili tudi m ojstri. B rez­plačni naj bi bili še no tran ji om e­ti, d en ar pa bod o porab ili za fa­sado. Pri tem še vedno računajo na sponzorje, pričakujejo tudi, da bo občina končno prim aknila ob ­ljub ljeno pom oč, zn a tn e zneske pa so prispevale po toške stranke.

Če bo vse p o teka lo po načrtih , bo dom končan avgusta letos. Ob tem računajo , da bodo s p rim er­nim o g lašev an jem in p o stre žb o

privabili dovolj gostov, ki že sedaj radi p rihajajo na to lepo razgled­no točko, k ije od glavne ceste o d ­daljena le 20 m inut hoje. K reso­vanje, to rej prva večja p rireditev pri dom u, pa bo na predvečer p ra ­znika dela v nedeljo , 30. aprila.

A. K O ŠM ER L

stava, v središču k a te re je bil “ko­čevski žegen”, je bila prvič v ob ­stoju društva m ednarodna razsta­va. Poleg članic društva kostelskih žena Nežica so nam reč na njej kot gostje predstavile svoje običaje in tra d ic io n a ln e je d i tu d i č la n ice U druge žena pri Kupe iz sosednje H rvaške.

M. LESK O V ŠEK -SV ETE

NOVE CENE ZA VRTECK O Č E V JE - Kočevski občinski

svetniki so na 13. redni seji sveta v p onedeljek , 17. aprila , sprejeli novo e k o n o m sk o c en o za p r o ­g ram e o tro k v kočevskem vrtcu. Z ad n ja je velja la o d se p tem b ra 1998 in je znašala 51.751 za jasli

. in 39 .875 to la r je v za p ro g ra m o trok od 3. do 7. leta. Kljub p red ­logu vrtca, naj bi nova cena velja­la od začetka letošn jega leta , bo po odločitvi svetnikov začela ve­ljati šele z m esecem m ajem . Nova ekonom ska cena za program otrok v s ta r o s t i o d 1. d o 3. le ta bo 5 5 .4 2 7 , za s ta r e jš e o t r o k e pa 41.893 tolarjev.

OB MEJI NIČ NOVEGAK O STEL - Ž e lani in predlani

sm o poročali o velikih zastojih na m eji v Pe trin i v glavni tu ris tičn i sezoni. Takrat je bilo tudi obljub­ljeno, da bodo pristojni poskrbeli za u re d ite v še e n e g a v o zn eg a pasu, ki bo nam enjen dom ačinom , da jim ne bo treba čakati v koloni s tu ris ti, če hočejo le na obisk k sosedu ali prijatelju v bližnjo vas, se p ra v i, d a n e b o d o p re č k a li državne meje. D oslej ni bilo n a re ­jenega še nič za izpolnitev te ob ­ljube, se pravi, da se tudi to p o ­letje obetajo n epo trebn i zastoji za dom ačine.

• V I JZ uspehi upravičili ustanovitevOGZ Loški Potok uspešno deluje - Veliko sredstev vložili

v opremo - Jubileja PGD TVava in Podpreska

TIC vsaj za zdaj še ostaja!Poskus občinske uprave, da bi ukinili Center za promocijo in razvoj turizm a “po

hitrem postopku”, ni uspel - Potreben bo še finančni izračun ukinitve

LOŠKI PO T O K - O b ustanav­ljanju O G Z je bilo največ pom is­lekov o upravičenosti ustanavlja­nja m anjših gasilskih zvez tako s strani že obstoječih pa tudi R G Z . V endar so Po točan i že po nekaj le tih d e lo v an ja d o k aza li, da se nekoč obrobna in včasih zapostav­ljena društva lahko kosajo s tisti­mi v večjih krajih tako po op rem ­ljenosti kot po znanju, kar se ne nazadnje kaze tudi v uspehih na tekm ovanjih . Takšne misli in ugo­tovitve so se ko t rdeča nit vlekle skozi vsa poročila, podana na obč­nem zborii 15. aprila, podobno pa so ocenili tudi predstavniki R G Z in gostje iz O G Z Ribnica, Kočev­je, V idem -D obropolje, G rosuplje in sosedov iz Č abra.

G Z Loški Po tok združu je šest društev, dve sta v krajevni skupno­sti D raga in štiri v L oškem Po­toku. M ed njimi so bile ob u stano­vitvi zveze velike razlike po oprem ­ljenosti, ki jih je nova zveza skuša­la odpraviti z vlaganjem sredstev v o p re m o , z la s ti v vozn i p a rk , predvsem pa v društvo Podpreska, ki obsega velik in izredno p o žar­no nevaren teren . L etos je o m e­njeno društvo ustanovilo se odsek

Stari in Novi Kot, ka r je om ogo­čila g radn ja d ruštvenega dom a v N ovem K otu , ki b o svojem u na­m enu p redan 15. avgusta, d ese ti­na pa bo prevzela nadzor nad celo p lano to in obm ejnim področjem .

Kljub dobrem u delovanju zve­ze so zahteve posam eznih društev veliko večje, kot je sredstev. M no­gi dom ovi so p o treb n i popravila, n id ran tno om režje zaostaja za po­trebam i, PG D R etje p ravkar na­bavlja novo vozilo pa še bi lahko naštevali. V endar se zarad i zelo d e lav n eg a v o dstva vse osn o v n e naloge uspešno izvajajo. D elo zve­ze je pohvalil tu d i žu p an Jan ez Novak in m ed drugim dejal: “Pre­teklo leto je znano kot leto , ko se je zakon o finaciranju občin več­krat sprem injal in sm o tako težko v rokih pokrivali obveznosti. G Z sm o nam enili 8 m ilijonov tolarjev, kar je nekaj m anj od zahtev, ven­dar upam , da bodo društva razli­ko s po trebam i pokrila s svojimi dejavnostm i.” Naj ob koncu o m e­n im o , d a b o le to s P G D T rava slavilo s to le tn ico , P G D P o d p re ­ska pa 80-lctnico obstoja.

A. K O ŠM ER L

K O Č EV JE - P red d o b rim a dvem a letom a u stan o v ljen i C en te r za prom ocijo in razvoj tu rizm a Kočevske ni izpolnil pričakovanj kočevske občine. O bčinska u p rava je zato svetnikom na zadnji seji sveta p red ­lagala, da sprejm ejo sklep o njegovem p ren eh an ju , k a r pa je sprožilo polem ično razp ravo o delu občinske uprave in p rihodnosti tu rizm a na Kočevskem.

V obrazložitvi p redloga sklepa o p ren eh an ju javnega g o sp o d ar­skega zavoda Č en te r za p rom oci­jo in razvoj tu rizm a občine K o­čev je, v okv iru k a te re g a d e lu je tudi T urističnoinform acijski c en ­te r (T IC ), sta podžupan mag. J a ­nez Č ernač in tajnik občine M iloš Šenčur zapisala, da vse dosedanje delovanje C en tra kaže težave, ki so posledica pom anjkan ja zadost­nega števila ljudi, ki naj bi oprav­ljali vse na loge , za k a te re jc bil Č en te r ustanovljen. Poskus reše ­v a n ja k a d ro v sk ih te ž a v , ki so bo trovale, da so bila v rata C en tra

pogosto zaprta, je povzročil nove zaplete, saj, kot je povedal župan Janko Veber že na eni predhodnih sej obč inskega sveta, je upravni odbor C en tra posredoval občinski upravi zavajajoče podatke o naj­p rim ernejšem kandidatu za nove­ga vodjo C entra . N ajboljša rešitev iz nastale situacije bi zato bila, da bi C e n te r bodisi p o h itrem p o ­stopku, z likvidacijo ali stečajem ukinili, njegove naloge in zapos­len e na C e n tru pa p re n e s li na Razvojni cen ter Pokolpja.

N a prvo težavo pri u k in jan ju C e n tra po h itre m p o s to p k u je

opozoril svetnik D ušan Popovič. Poudaril je , d a R azvojn i c e n te r P ok o lp ja , ki ga je obč insk i svet ustanovil o k tob ra lani, še ni regi­striran . Ukinitvi C en tra se je zo­perstavil, češ da ga ukinjajo, ne da bi v edeli, k akšno je n jegovo fi­nančno stanje in koliko bosta uki­nitev C en tra in prenos dejavnosti in zaposlenih na Razvojni cen ter Pokolpja stala. N a po trebo , da se p red h o d n o pripravi finančni izra­čun u k in itv e , so o p o z o rili tu d i drugi svetniki. Č eprav je p redlog občinske uprave podprlo 11 svet­nikov iz vrst LDS in ZLSD , proti pa g la so v a lo le 7 sv e tn ik o v iz o p o z ic ijsk ih s tra n k , je p o z ic ija dobila prem alo glasov za izglaso­v an je p re d lo g a sk lep a o p re n e ­hanju C entra .

O L

PO D ARIM O SI KNJIGO IN PESEM - Ob praznovanju slovenskega dne­va knjige so v Knjižnici Kočevje prejšnji torek pripravili dan odprtih vrat. Povabilu knjižnice vsem ljubiteljem knjig, naj j ih še posebno na ta dan obiščejo vsi, k i bi knjigo radi podarili, pa tudi tisti, k i bi radi b ili z njo obdarjeni, so se med drugimi odzvali tudi člani Kluba kočevskih literatov. Devet članov kluba - Živka Komac, David Šušel, Nebojša Ignjatovič, A n ­drej Levstek, Darja in Tina Kenda, Marija Knap Malnar, Stane m lakar in Domen Brus - so ob tej priložnosti pripravili prireditev “Podarimo si pe-

M. L.-S. sem!” (Foto: M. L.-S.)

Št. 17 (2644), 28. aprila i M J DOLENJSKI LIST

ttfjfat I Z N A Š I H O B Č I MSožitje kulture, športa in cvičkaT reban jsk i š tu d e n tje vabijo konec ted n a na ŠV IIC (š tu d e n tsk i v ikend in te ligence in cvička!) m lade in m lade po srcu ■ Ig ra , petje v p a rk u ■ V soboto o tvoritev k o lesa rsk ih poti po občini

KAPELICA - Tržiška župnija premore tudi 6 podružničih cerkva in nekaj deset kapelic. Po besedah župnika M arka Japlja pa je preteklo soboto odprta kapelica Marije Lurdske, k i jo je zgradil dobrotnik, 45-letni prodajalec m im - ske Dane Ivan Jamšek, pred svojo hišo v Krmelju, prvi verski objekt v krmelj- sk i krajevni skupnosti. Jam šek se je zaobljubil za to dobro delo med roma­njem na Brezje pred petim i leti, ko je po bolezni uspešno prestal operacijo. Kapelico je po pomanjšanem načrtu Kolarjeve kapelice v Šentrupertu lično izdelal zidar Roman Knez. Številni krajani so prinesli ob tej priložnosti k žegnu velikonočne dobrote, k i j ih je tudi blagoslovil župnik Japelj. (Foto: P. P)

Komu koristijo laži?D irek tor trebanjske K om unale ostro zavrnil očitke pomladnikov

T R EB N JE - Klub študentov občine IVebnje (KŠOT) bo pripravil pred prvom ajskim i p razn ik i, od petka, 28., do nedelje, 30. a p rila , prireditev, ki s o jo posrečeno poim enovali ŠVIIC (štu d en tsk i vikend inteligence in cvička!). S p rired itv ijo skušajo , kot pravi ta jn ica KŠOT-a (ki im a na skrb i tud i stike z jav n o stm i) L au ra Fink, opozoriti občane na obu- ja n je š tu d en tskega življenja in p rivab iti k sodelovnaju čimveč m ladih . U pajo, da se vrem e ne bo skisalo. V p rim eru dežja pa bodo prired itve p re s ta v ili v k u ltu rn i dom , o tv o ritev k o le sa rsk ih tu r za ted en d n i, košarko bi pa povsem odpovedali.

T R E B N JE - “ S p ra šu jem o se, kom u k o ris tijo vsi n eu tem eljen i očitki, ki so bili posredovani m e­dijem na račun javnega pod jetja K o m u n a la T reb n je? P re p riča n i sm o, da b laten je javnega podjetja s stran i našega občinskega sveta ne bo p rip o m o g lo k izbo ljšan ju kom unalnega s ta n d ard a za naše o b č a n e ,” je d e ja l sv e tn ik o m na zadnji seji trebnajskega občinske­ga sveta svetnik LD S Pavel Jarc, d irek to r K om unale Trebnje.

Ja rc je dejal, d a vsi očitki, izre­čeni na novinarski konferenci, ki s t a jo 12. aprila sklicala svetnika SDS Franc H ribar in SK D M arjan Pavlin zarad i dom nevn ih n e p ra ­vilnosti v K om unali, niso resnični in jih o stro zavračajo. N o ta r je po ­trdil, da je s ta tu t sestavljen v sk la­du z zakon itim i določili in g a je sp re je l p ris to jn i o rg an u stan o v i­telja na zakonit način. U stanovi­telj sam (se pravi občina) je v o d ­loku zap isa l, da nad zo rn i o d b o r (N O ) nadalju je z delom do im e­novanja novega. O bčinski svet je jan u arja 1996 sklenil, nai N O o b ­činskega sveta sprem lja delovanje K o m u n a le . N O je a p r ila 1996 u gotov il, d a im a K o m u n a la kot u p ra v lja v e c k o m u n a ln e in f r a ­s tru k tu re na razpolago strokovne službe, usposobljene za gospodar­no ravnanje s sistem i in sredstvi za vzdrževanje.

Po Jarčevih b esedah je bil gos­podarski plan usklajen 30. jun ija lani, zakaj pa sta Pavlin in H rib a r p re p re č ila o b rav n av o na o b č in ­

sk em sv e tu , n a j p o ja s n ita k a r sam a. V K om unali so znova o p o ­zorili, d a so v sedm ih le tih (k o ­likor so cene kom unalnih storitev n esp rem en jen e) izkoristili n o tra ­nje rezerve in da vsi podatk i ka­žejo, da so njihove cene daleč naj­n ižje v p rim e rjav i s so sed n jim i občinam i..

P. P.

M ladi in m ladi po srcu so v p e ­tek ob 18. uri vabljeni v park pri občini, k jer bo ob otvoritvi Šviica g led a lišk a sk u p in a z a ig ra la k o ­m edijo R ibniški trojčki. Igro je po izvirni p red log i A n to n ia C o la tta Beneški trojčki napisala in p rire ­dila U rška Tekavec. V p e tek bo ­sta nastop ila tudi vokalna skupi­na Raglje in ansam bel A kord .

V so b o to , 29. a p r ila , b o d o v parku predstavili tidi z loženko ko­lesarske poti ob Tem enici in M ir­ni. O b otvoritvi bodo spregovori­li o p ro jek tu , pohvaljenem tudi na nedavnem m ed n a ro d n em sejm u Alpe A dria v Ljubljani, ki so ga po naro č ilu treb an jsk e obč in e lepo izpeljali trebanjski študen tje pod pokroviteljstvom podjetja S tudio 5 M arka K apusa in v sodelovanju s T u ris tično in fo rm acijsk im c en ­trom občine Trebnje. S tem ko so T reban jc i zap o ln ili še to vrzel v tu r is tič n i p o n u d b i, so n ap o č ili lepši časi rekreativnim kolesarjem

SE K AN JE P IR H O V - Preteklo velikonočno nedeljo se je na sevniškem Glavnem trgu okoli poldneva 61 tekmovalcev pomerilo v sekanju pirhov. Čeprav je bilo sončno in prav nič vetrovno, je le 12 sekačem uspelo, d a je (vse lažji) tolarski kovanec obtičal v pisanici. Prvi je pričel z zadetkom v polno študent Matija Maurer, k i je sicer že dvakrat zmagal. Njegov oče Jože, poklicno sevniški “šolski minister", nadaljuje to lepo, več ko t 40-letno tradicijo se­kanja pirhov, s ka tero je začel že p o ko jn i sevn iški enciklopedist R udi Cimperšek. M ed neuspešnimi sekači sta bila tudi sevniški podžupan Andrej Štricelj in poslanec D Z Branko Kelemina, zmagal pa je učitelj matematike in fiz ike v Ljubljani, 63-letni Ivan Bartolj (na posnetku), k i je zadel dvakrat, sicer tudi odličen ultramaratonec. Pošalil se je, da ima tako mirno roko, ker se med svojimi prihodi v domačo Sevnico prehranjuje v gostilni pri Vrtovšku, kjer so se tudi tokrat na koncu poveselili. (Foto: P. Perc)

Okroglice bodo muzej na prostemSevniška občina in m in istrs tvo za km etijstvo p od p rla p ro jek t celostnega u re jan ja podeželja in

obnove vasi (CRPOV) v k ra jevn i skupnosti Loka - Do 2010 za 522 m ilijonov to larjev naložbLOKA PR I ZIDAN EM M O STU - “To ni z id an je gradov v oblake!

P re c e j sem h o d il po S lo v en iji, b il sem , d e n im o , n a Š e n ta n e lu na K oroškem in K nežji vasi z m alo vasjo v Suhi k ra jin i in sem videl, kaj se da n a red iti, če je u strezn a volja in podpora . 1\i m ora b iti zasebna pobuda!” , p red sed n ik 'h iris tičn eg a d ru š tv a Loka pri Z idanem m ostu Franc S tra jn a r odgovarja n a v p rašan je , koliko se mu zdi p ro jek t CR­POV za KS L ik a s tvaren .

Ta p redv ideva do le ta 2010 za več ko t 522 m ilijonov to larjev n a ­ložb, p re težn o ind iv idualne p ro ­jek te . “ Mi bom o šli korak naprej, ne gre za ceste, tem več za p o n u d ­bo dom ačih pridelkov, izdelkov in storitev, s čim er lahko ljudje nekaj zaslužijo . Precej gostov oz. tu r i­stov je v O kroglicah , predvsem iz revirjev. Z daj je treb a posk rbe ti p re težno za nižji srednji sloj, da bo dobil svojim žepom prim erno p o ­nudbo. Ne b ran im o se m nožične­ga tu rizm a, čeprav se zavedam o, da bo p o treb n o ob tem poskrbeti tudi za okolje ,” pravi p redsednik p ro jek tn eg a sveta C R P O V M ar­jan Z idarič .

R azvo ji p ro g ra m C R P O V je izdelal R azvojnoraziskovaln i za ­vod Sevnica (de lu je zno tra j KIN PIC ), za p ro jek t pa bo m in istrst­vo za k m etijs tv o do k o n ca teg a leta nakazalo 2,1 m ilijona tolarjev, prav toliko pa tudi sevniška obči­na. S tem e la b o ra to m b o d o po m nenju vodje o d delka za d ru žb e­ne dejavnosti M ojce Šešlar lahko že le to s k a n d id ira li na razp ise

‘ C R P O V za skupinske in individ­ualne p ro jek te . O m en jen i zavod je na 19 de lav n icah dobil o d g o ­vore, kaj so razvojni m otivi k ra ­jan o v , ki bi jih lah k o tud i tržili.

G re za rekreacijsko p onudbo (ri­bo lov , lov, fo to lo v , k o le sa rsk e , sp reh aja ln e , p lan inske , zeliščne, učne poti, za jahan je , padalstvo in zm ajarstvo, p lezanje v um etni ste ­ni), kar te rja u strezna prenočišča in še k ak šn o d o p o ln iln o d e ja v ­n ost. Vse n a š te to velja zlasti za O kroglice pod Lisco, ki naj bi po ­sta le leta 2010 še bolj p repoznav­na tu ris tična vas, k jer si bodo l a h - ' ko obiskovalci iz m esta og ledali način živ ljenja na po d eže lju n e ­koč. L judem bod o om ogočili, da bodo preživeli nekaj dni tako, kot so živeli včasih.

O kroglice naj bi posta le muzej na p ro s tem . Svoje d u h o v n e p o ­trebe naj bi gostje zadostili p re d ­vsem , če b o d o ob iska li ku ltu rn i

* S k u p in sk e p ro jek te na j bi Fi­n a n c ira l i z d e n a r jem loške KS, sev n išk e obč in e in k m etijsk eg a m in is t r s tv a . P r i ja v il i j ih bodo tud i na različne razp ise EU (SA- PARD, P H A R E ). In d iv id u a ln e p ro jek te p a n a j bi polovično fi­n ancira li sam i, preostali d e n a r pa n a j bi p r id o b ili s p o so jili m in i­s trs tv a za km etijstvo , tu rizem in d ro b n o g o sp o d arstv o te r sk lad a za razvoj podeželja.

pa tudi zahtevnejšim . Štiri tu re , ki jih n a tančno popisuje in p o težav­nosti razloču je lična z loženka S kolesom ob Tem enici in M irni, so dolge od 30 do 50 km. N azorno so popisane kulturnozgodovinske in naravne znam enitosti pa tudi kon­tro ln e točke v gostiščih ob po ti, k je r b o d o g o sto lju b n i dom ačin i se v e d a ra d e vo lje p o sk rb e li za okrečšilo popotnikov.

K olesarji, ki bodo v soboto o d ­šli na pot pod vodstvom izkušenih

SAMOSTOJNA VAS JAGODNIK

T R E B N JE - T re b a n js k i sv e tn ik i so sp re je li od lok o p re im enovanju dela n ase lja P o d tu rn v novo n a se lje J a ­g o d n ik . O b č in a j e p re je la nam reč vlogo krajanov zasel­ka Jag o d n ik , ki je v sestavi vasi P o d tu rn v KS IVebelno, za izločitev iz vasi in u s tan o ­vitev sam osto jne vasi z im e­nom Jago d n ik . Po jasn ili so, d a zase lek leži n a vzpetin i 500 m in meji na novom eško občino, od sam e vasi Podturn pa so oddaljen i več kot 3 km, tako da n iso m ed seboj živ- Ijcnjsko povezani. Im ajo svoj vodovod, asfa ltn o povezavo z Novim m estom pa tud i tele­fonsko in e lek trično om režje ni vezano na P o d tu rn . O bči­na 'IVebnje bo k rila stro šk e p re im e n o v a n ja oz. s tro šk e izdelave novih 21 h išn ih ta b ­lic, k a r znese 220 tisočakov, Financirala pa bo tud i p o sta ­v itev p ro m e tn ih znakov za označitev naselja .

c e n te r na R azb o rju , pod v o d st­vom tam kajšnjega župnika Karla G ržana , ki ima izostren posluh za so d e lo v an je z m lad im i. K m ečki turizem Jan eza N unčiča bo razši­ril gostinske zmogljivosti in a p art­m aje, do p o ln jen i gostinsko-tu ri- stični ponudbi M arjane Pavlič in Z v o n e ta K ran jca te r tu r is tič n e km etije M očivnik se bo z u reditvi­jo Tončkovega dom a na Lisci in dopolnitvijo ponudbe pridružili še Jo že fa F u rlan pa a p artm a ji Im - perlovih in lvandičevih, turistična km etija z b io -eko loško ovčerejo Pavla Z ag o d e ta , k m etija L en iše Z idaričevih , km etija Sikule Vida K ožarja ... K m et R udi K a jtn a iz Ž iro v n ice bo razširil h lev in na km etiji odprtih vrat ponudil tudi dom a pridelane sire.

M ed sk u p in sk im i p ro je k ti je p redsedn ik sveta KS Loka Z oran C var prevzel nalogo, da u red ijo m uzej in p ren o čišča v g rajskem hlevu, B oris Koteski bo poskrbel za o b n o v o k u l tu r n e g a d o m a , F ranc S tra jnar tudi za obnovo kul­turnozgodovinskih objektov, tu ri­stično društvo pa za p renovo trga v Loki. A nton K ožar vodi p rojekt za ured itev okolice na Bregu, M i­lan D rag ar pa p ro jek t za oživitev gasilskega dom a na Bregu in Slav­ko Z u p a n č ič za v e č n a m e n sk o šp o rtn o igrišče na B regu. V inko Š pitalar vodi skupinski p ro jekt za proizvodnjo b ioplina, D arja Škr- lec pa bo poskrbela tudi za u sta ­novitev zeliščarske kooperative.

P. P.

v o d ičev , naj za vsak p r im e r le vzam ejo s seboj rezervno zračnico in tlačilko pa dovolj osvežilne te ­kočine. K doFhoče, se lahko ko le­sarski karavani pridruži tud i m ed po tjo . V sekakor bo vsak ko lesar n a c ilju , na šp o r tn e m igrišču v T rebnjem (predvidom a okrog 15. u re ), dobil m ajico, porcijo odojka in kozarec cvička! Sledil bo žur. N a igrišču za sta ro šolo bo p o tek a­lo tekm ovanje štiričlanskih ekip v košarki. Prijave bodo zbirali m ed 14.30 in 15. u ro . P rijav n in e ni! Prvouvrščena ek ipa tu rn irja p rej­m e 5.000 tolarjev, drugouvrščena3.000 in tre tjeu v rščen a 2.000 to ­larjev sim bolične nagrade.

V nedeljo popoldne bodo u d e­leženci Šviica počistili igrišče in krenili še na pohod na V rhtrebnje. Tam bodo s kresovanjem zaključili prireditve letošnjega Šviica.

P. P

POMLADANSKI POHOD PO

STEKLASOVI POTIŠ E N T R U P E R T - T u ris tič n o

d ru š tv o Š p e n tru p e r t v ab i v s o ­b o to , 29 . a p r i l a , o b 9. u r i n a p o m la d a n sk i p o h o d p o S tek la - so v i p o t i . P o h o d n ik i se b o d o z b ra li na trg u in n a p o t k ren ili izp re d ž u p n ijsk e cerk v e sv. R u ­p e r ta . P o h o d n ik e b o d o sp re m ­ljali tu d i k o n jen ik i iz K o n je n i­š k e g a c e n tra M a rk a M a rn a n a H u d e ja h , s p re le t i z N e b e s p a jih b o d o p o zd rav ili tu d i z m a ja r­ji. C e lo tn a S tek la so v a p o h o d n a p o t je d o lg a o ko li 20 km , po lo v i­ca tra se vod i p o g o zd n ih p o teh , p o p o tn ik p a zan jo p o ra b i o k ro g 5 u r z m e rn e ho je. N a p o ti je pe t k o n tro ln i točk , ljubeznivi d o m a ­čin i ra d i p o s tre ž e jo s p ija č o in pecivom , p ri ribogo jn ic i M o žina v D rag i p a tu d i s p o strvm i.

PRVOMAJSKO SREČANJE

V KAMENŠKEMK A M E N ŠK O - K rajevna

sk u p n o s t K rm elj in lovska družina Šentjanž v sodelova­nju s TU rističnim d ru štv o m Š en tjanž p rire ja ta p rvom aj­sko srečanje pri lovski koči v K am en šk em . P o h o d n ik i iz K rm elja in Šentjanža bodo iz obeh krajev krenili ob 9. uri p ro ti K am enškem u, k jer jih b o d o p o č a s til i z g o laž em . Vabljeni!

Po onesnaženju z gnojnico

Koliko bo stala sanacija zajetja pitne vode Dolna pod Lisco?SE V N IC A - Sevniška K o m u ­

nala je vgradila k lorirno napravo na zajetju D olna, ki om ogoča sta l­no d ez in fekcijo vode za 16 g os­podinjstev naselja Pecelj, ki dobi vodo p red vstopom v sistem m e­sta Sevnica.

N a pobudo Z avoda za zdravst­veno varstvo Celje pa se je sevni­ški župan K ristijan Janc udeležil sestanka in ogleda sanacije vodoz- b irnega obm očja D olna pod Lis­co, kjer je p red kratkim prišlo do o n esn ažen ja z gnojn ico , teg a za Sevn ico p o m em b n e g a v o d n eg a vira. D ogovorili so se o do p o ln it­vah h id ro g eo lo šk eg a p o ro č ila o razm erah v varstvenem pasu za ­je tja v sm islu konkre tn ih sanacij­skih ukrepov, preverili bodo p ro ­sto rn in o g rezn ic km etij n a d za ­je tjem , sanacija pa bo tudi finanč­no ov redno tena. V sanacijo naj bi se s s tro k o v n im i n asveti (g led e u s tre zn e g a n a č in a k m eto v an ja ) vključila tudi km etijska p o speše­valna služba. P red lagali so sp re ­m em bo O dloka o varstvenih p a ­sovih v o d n ih virov na ob m o čju občine Sevnica iz leta 1987, ki ga m arsikje ne upoštevajo.

P. P.

ZAB U K O V JE - Do konca avgusta naj bi v krajevni skupnosti Zabukovje nad Sevnico, za katero je še vedno aktualno poimenovanje Kozjansko kot sinom im za nerazvitost, vendarle narediti pom em bnejši korak naprej pri posodobitvi cest. Vsekakor se bodo tudi sevniški Občinarji potrudili, da bi vsaj do letošnjega občinskega praznika v novembru posodobili tri daljše cest­ne odseke: loka lki Dol-Zabukovje in Zabukovje-Pokojnik v skupni dolžini okrog 2,5 km in krajevno cesto Zabukovje - Laše v dolžini (na posnetku) 1600 metrov. Sam o ta naložba bo veljala okrog 43 milijonov tolarjev, med že tako redko posejanim i gospodinjstvi pa je žal tudi nekja posameznikov, k i delajo vse, da ne bi nič prispevali. Pohvaliti pa je treba Krajnčeve iz Laš, k i so podarili gramoz iz svojega kam nolom a KS. (Foto: P. P.)

-------------------------------------------

Trebanjske iveri JBOJNI PO SV E T I? - Saga o

zapisnikih, ki za trebanjske pom­ladnike to niso, za Občinarje na čelu z županom Cirilom Pungart­nikom in d irek torjem občinske uprave Janezom Slakom sc nad­aljuje. Pomladniki niso potrdili niti tretjega m agnetogram a seje občinskega sveta, ki jih pišejo, odkar noben zapisnik nekaterim svetnikom , posebej še esdeeso- vimu Francu H ribarju , ni všeč. Kot kaže, pa se utegne moreče preigravanje, kdo bo koga, ven­darle končati, saj je nežnejši del spom ladniške večine predlagal oz. soglašal, naj vendar obe tr­masti stran(k)i čintprej sedeta za isto mizo in se dogovorita, kakšne zapisnike bi radi imeli oz. so jih občinarji tudi pripravljeni spisati, da bo volk sit in koza cela...

BUTARA - Na cvetno nedeljo smo na cesti med Slovensko vas­jo in Bistrico srečali tole slikovi­to butaro s posebnim transpor­tom pod zanesljivim vodstvom m okronoškega mesarja Bizjaka.

TUdi njemu ni kaj dosti do nesmi­selnih rekordnih butar, pač pa se bolj ogreva za ohranjanje tradi­cije. Nekateri so se sicer tudi nas­mihali, toda... (Foto: P. P.)

PREHOD V ŠENTLOVRENCU

KONČANŠE N T L O V R E N C - C estno-

železniški p rehod z avtom atski­mi p o lz a p o rn ic a m i v Š en tlo - vrencu so končali. Če bi nastale kakšne težave, jih bod o naglo odpravili, saj bodo v dveh ted ­nih od že opravljenega tehnič­nega prevzem a posebej pozor­no sp rem lja li de lo v an je av to ­m atike.

Sevniški paberkiSEKANJE PIRH OV IN CVI­

ČEK - Stari Sevničani so se zgra­žali, kaj neki je počela napihnje­na m ask o ta b u te ljk e k rškega cviška sredi Glavnega trga vse od petka popoldne, ko so občinarji že odšli na zasluženi vikend, do velikonočne nedelje, ko se je pri­čelo trad icionalno sekanje p ir­hov. Četudi so neuradno zvedeli, da so o rg a n iz a to r ji d o b ili od sponzorja 50-litrski sodček cvič­ka, se niso potolažili, češ da so se prepoceni prodali. Drugi spet so menili, da bi to napihnjeno spa­ko, nesorazm erno veliko za na­mestitev pred starodavnim spo­m enikom , raje , (z manj škode) prestavili na Saršonovvrt s pogle­dom na sevniški grad...

FR IZ E R K E - Sekcija frizerjev pri sevniški območni zbornici pod vodstvom Stanke Pesjak bi lahko - zdaj še posebno , ko im ajo v

Sevnici tudi frizersko šolo - pri­p rav ila kak šn o m o d n o rev ijo pričesk (na posnetku), s kakršno so prijetno presenetili v piceriji Magic No. 1. M anjka le še p ri­m erna obveščenost m edijev in možnost za uveljavitev je tu. Za to obveščanje pa zbornica, odkar ima več zaposlenih, kot jih je bilo v časih Jožice ali Irene, skrbi kaj kilavo. Samo kadar ji država ali občinarji stopijo na žulj, javkajo... (Foto: P. P.)

6 DOLENJSKI LIST St. 17 (2644), 28. aprila

Krške novice ____________

ZA ŠK A R PO - Škarpa med Krškim in D olenjo vasjo n asta­ja. G radijo jo previdno, da ne bi Prevec p re tre s li bližnje želez ­nice. K er se to rej bojijo tam lo­m astiti s težk im i g ra d b en im i s*roji, jo g ra d ijo bolj ro čn o . Videt i je , da “ ro čn o ” tudi m is­lijo. Č e bi m is lili “ s t r o jn o ” (beri: h itre je), bi jim prišlo, da bi b ilo d o b ro g ra d iti h itre je , dugače se bodo skuhali v last­nem znoju vsi šoferji, ki bodo avgusta čakali na cesti p red rd e ­čo lučjo začasnega sem aforja.

R A Z PR T O - N ekatere ude­leženke iz re d n e g a k o n g re sa S lovenske lju d sk e s tra n k e v Krškem so im ele tako izredne razporke na krilcih, da je bilo ob njihovih razpravah in rep li­kah za g o v o rn išk im p u lto m obiskovalcem žal sam o to, da niso razpravljale in replicira le Pogosteje. L okalnim opazoval- cem je žal tu d i, d a so b ile te u d e le ž e n k e k o n g re s a d o m a tako daleč od Krškega.. MISS - V K rškem b o d o ju n i­ja izbirali miss Posavja za miss Slovenije. D o m ačin o m ne bo mhko, če želijo o d k riti širom Posavja vse m ožne kandidatke. Zlasti ne poročenim .. R O Ž E - D an ilo S ite r je na 'z rednem kongresu SLS vv K r­škem izročil rože ženski. Ž e n ­ska je bjla P odobnikova , rože Pa z zelenice blizu k u ltu rnega doma v Krškem . R oko na srce: Ganilo S iter je tako dolgo čakal na to, da dobi besedo, da so n je­gove lastne rože uvenele.

Novo v Brežicahv—._____ ^

O D M E V N A Z D R U Ž IT E V- N ed av n a zd ru ž itev dveh od treh pom ladnih strank je za ra ­di precej p rem ešan eg a sedež- nega reda p retekli ted en glasno odm evala tudi na prvi pozdru- Z|tveni seji brežiškega občinske­ga sveta. Po sejni sobi je nam reč kar naprej odm evalo vprašanje

kje je m oj s to l? ” tak o da je nepoučen obiskovalec seje ne­hote dobil o b ču tek , d a se ka r Polovica vseh svetnikov boji za svoje stolčke.

N E SPO R A Z U M I - Kot ved­no je tu d i n a zadnji seji sveta •ned svetniki in predsedujočim- tok rat je bil to začuda kar sam žu pan - v e čk ra t p r ih a ja lo do neljubih nesporazum ov. E nega večjih gre p rip isati nejasnosti v zvezi z z ač e tk o m in k o n cem seje, z a ra d i č e sa r bi b ilo p o ­slovnik dobro dopoln iti z dolo- c |lom, da se za začetek seje šteje t r e n u te k z a č e tk a o b ra v n a v e Ptve točke, in ne čas sklica. P re­tekli teden se je seja zaradi za- ntujanja od volivcev izvoljenih Predstavnikov ljudstva nam reč začela s kar 25 m inutno zam u­do.. N E S P O R A Z U M II - Ko se Je proti koncu seje vsem m udi- 10 na p rim erno podloženo pri­m opredajo m andatov m ed dve­ma svetnikom a, se je župan na naglo odločil še za glasovanje o Prijavi na razpisana sredstva za Pom oč d e m o g ra fsk o o g ro že- mm obm očjem . Vse je poteka- 10 s tako naglico, da na koncu m arsikdo ni več prav vedel, za kaJ sploh gre. D a si slednje ni­smo kar sam i izmislili, zadosti zgovorno po trju je glasen vzklik ■z obupa en ega izm ed m lajših svetnikov, ki sicer sedi zelo bli­zu ž u p an a . “ V eče rjo p lačam 'stem u, ki mi bo razložil, o ka­

mri točki sploh razpravljam o!” Vsak k o m en ta r bi bil povsemodveč.

JOŽICA ZUPANČIČ PRI AMERIŠKI

VELEPOSLANICIPIŠ E C E - Jožica Z upančič ,

dvanajstletna šo larka iz Pišec, Kl so je izjem no dobro izkazala ^ m e d n a ro d n e m tek m o v an ju ^■zionarji novega tisočletja, bo

maja v Bruslju, k jer jo bosta ''P rejela p red sed n ik E vropske *c°misije R om ano Prodi in pred­sednica Evropskega parlam en- a Nicole Fontaine. Jožico bo 3.

m aja ob 11, u ri v L ju b ljan i v "m erišk e rn v e le p o s la n iš tv u "P re je la N a n cy e ly -R a p h e l , 'm ieposlanica Z D A v Sloveniji.

°žica Z upančič je p re je la vid-1,0 m e d n a ro d n o n a g ra d o za Pj'moč beguncem s Kosova. V Noveniji je nagrado v akciji Vi- Z '°narji novega tisočletja preje- a še A le k s a n d ra R a d o v ič z

• 'akeka, ta za pom oč ljudem v "tiski.

M M I Z M A Š I H O B Č l M M MOtroci med proračunom in pravljicoVrtec Krško: “Poslujemo na osnovi prejšnje cene programa, zato težko pokriva vse stroške

in je moteno poslovanje ustanove” - Sklep je denarja ni - Breme s staršev na proračun

KRŠKO - “ K er Vrtec K rško posluje še na osnovi p re jšn je cene p ro ­g ra m a , težko kriv je vse s tro šk e in je m oteno njegovo p o slo v an je ,” opozarja na gospodarsko s tran delovan ja krškega v rtca njegov ravnatelj D ušan Tomažin.

odstotkov vseh predšolskih otrok v občini Krško, ki so vključeni v o rganizirano varstvo.

M. L.

R A Z S T A V A - V V rtcu K rško se v teh dneh o tro c i rad i u stav ijo ob velikonočni razstavi, s katere je fotografija. Razstavo je pripravila vzgojite­ljica A lenka Serne. (Foto: M. L.)

SIM U L A T O R - M edtem ko j e Jedrska elektrarna K rško v pretek losti pošilja la svoje operativno osebje na usposabljanje drugam, začenja z letošnjim letom strokovno vadbo doma. V ta namen je postavila simulator, k i je na pogled in z opremo natančna kopija kom andne sobe elektrarne. V sim ulatorju udeleženci izobraževanja podrobno proučujejo posam ezne tehnološke postopke v nuklearki vključno z ukrepi ob morebitni nesreči v elektrarni. Maja bodo v Krškem na omenjenih napravah začeli usposab­ljati prve skupine strokovnjakov. Na fotografiji: v simulatorju (ko so tam potekala zaključna m ontažna dela) Franc Pribožič, v jedrsk i elektrarni Krško vodja strokovnega usposabljanja. (Foto: M. Luzar)

Zamisel privabi denarV Kapelah želijo z zvezo partnerskih organizacij kar najbolj

natančno pregledati, koliko resnično zmorejo v turizmu

K A PE L E - Tu se je 15. aprila sestalo na prvem letnem občnem zboru D ruštvo za razvoj podeželja K apele. Kot poročajo ob o b le tn i­ci, so to društvo ustanovili na pod­lagi p ro jek ta Trženje naravne in ku ltu rne dediščine v turistični p o ­nudbi Kapel, s katerim so se K a­pele prijavile na razpis Evropske skupnosti. Z om enjen im p ro jek ­tom so v K apelah skušali ugotovi­ti, koliko lahko kraj zasluži s svo­jo m *avno in kultu rno dediščino in lastnim i pridelki, kar vse naj bi gostom ponudil v lokalni turistični ponudbi. D a bi uresničili ta p ro ­jek t, so v K apelah ustanovili zve­zo p a rtn e rsk ih o rgan izac ij, k jer d e lu je jo p o le g že o m e n je n e g a d ruštva še P rostovo ljno gasilsko društvo Kapele, pihalni o rkester, konjerejsko društvo, moški pevski zbor in krajevna skupnost Kapele.

V sako od društev, ki sestavlja­jo zvezo p a rtnersk ih organizacij, jc lani m oralo izpeljati p rireditev v kraju, in tako so organizirali se- manji dan, štefanje, jurjevanje in liipatvo, ličkanje koruze. D ruštvo

za razv o j p o d e ž e lja K a p e le je sodelovalo p ri vseh p rired itv ah , ob tem je tudi pogostilo udeležen­ce tabora Zoisovih štipendistov in ne m ed d ru g im tek m o v a lc e na re p u b lišk e m p rv en stv u v d u a t- lonu.

L etos se bodo člani d ruštva po n a v ed b a h M a rije K ru šič p r e d ­vsem izobraževali za p ro d a jo iz­delkov in storjtev, in to nekako z geslom : D e n a r n iko li ne sproži zamisli, zam isel je tista, ki privabi denar!

M. L.

NA SENOVEM UKRAJINSKA UMETNIŠKA ŠOLA

SE N O V O - O snovno šolo XIV. div izije Senovo bo v č e tr te k , 4. m aja, obiskala delegacija um etn i­ške šole iz U k ra jin e . U čence in m entorje iz ukrajinske šole bodo ob 10. uri pričakali pred šolo, ob 10.45 se bo začel njihov p lesno- glasbeni nastop v D om u XIV. di­vizije.

V rtec je občini poslal že pred časom pred log za novo ceno. Po ravnateljevih besedah so občinske strokovne službe zm anjšala zn e ­sek, ki ga je p red lagal v rtec , pri čem er sicer drži, da taka poprav­ljena cen a še lahko zagotovi en so lid en s ta n d a rd s to ritev . Tako znižano ceno je sprejel tudi krški občinski svet. T a je hkrati sklenil, da bodo starši plačevali sam o pri-

P0DP0RAVALVASORJEVEMU CENTRU?

K R ŠK O - Sevniški pod žu p an A n d re j Š trice lj se je v K rškem udeležil znanstvenega in strokov­nega kolokvija o razvojnih m ož­nostih Posavja v organizaciji Val­vasorjevega cen tra Krško v u sta ­nav ljan ju . O p o m en u c e n tra je spregovoril prof. dr. Janez U senik s sodelavci. C en te r naj bi se p red ­vsem ukvarjal z razvojnim i m ož­n o stm i in a p lik a tiv n im d e lo m , poseben pom en pa bo imelo vklju­čevanje strokovnjakov in m ladih raziskovalcev iz Posavja v d e lo cen tra . Institucijo sedaj p o dp ira občina Krško, vključile pa naj bi se tudi druge občine in m inistrst­va za ekonom ske o dnose in raz ­voj, za p rom et in zveze te r za oko­lje in prostor.

JEDRSKA ELEKTRARNA V MARCU

K R ŠK O - Je d rsk a e le k tra rn a K rško je v m arcu , ko je dosegla 100-o d s to tn o razp o lo ž ljiv o st in 9 9 ,8 -odsto tno izkoriščenost, za ­go tovila o m rež ju 459.884 M W h e lek tričn e energ ije . Vplivi e lek ­tra rn e na o k o lje n iso p reseg a li dovoljenih m eja, s tem d a so pri m eritvah segrevanja Save zabele­žili tudi najvišjo dovoljeno s to p ­njo. V m arcu so v nuklearki uskla­diščili 6 sodov s sred n jerad ioak- tivno vsebino, kar pom eni 1,2 kub. m etra rad ioak tivnega m ateria la . S k u p n o je so d o v 4 .109 , k a r je 2.092,3 kub. m etra.

0 ZAPOSLOVANJU MLADIH STROKOVNJAKOV V POSAVJU

SE V N IC A - Brežiška, krška in sevniška občina, obm očna služba republiškega zavoda za zaposlo ­vanje Sevnica in Klub posavskih študentov vabijo v petek , 5. m aja, ob 17. uri v dvorano krškega kul­tu rnega dom a na okroglo m izo o zaposlovanju m ladih strokovnjak­ov. O sedanjih razm erah in p red ­videnih razvojnih korakih na tem področju bodo spregovorili žu p a­ni vseh treh posavskih občin, d i­rek to r obm očne slubže zavoda za zaposlovanje A nton K oren, p re d ­sednik Kluba posavskih študentov D avor Račič, pom očnica genera l­nega d irektorja za pravne in sploš­ne zadeve čatešk in Term R enata M artinčič in d irek to r I.H .S., Tadej Buršič.

Odločili smo se, da bomo prviV Radiu Brežice pišejo SavaGIas, najnovejši časopis v Posavju - “SavaGIas bo

učinkovito zapolnil vrzel” - K tiskarjem v Osijek - Radio bo tudi v bodoče založnik

B R EŽIC E - Posavje se glede na najnovejše dogodke verje tno uvršča m ed m edijsko bolj “ p rek rvav ljena” obm očja v Sloveniji. Ob lokalnih ra d ijsk ih po sta jah v vseh treh po k ra jin sk ih sred iščih , Sevnici, K rškem in B rež icah , s ta že nekaj časa v o b toku tu d i P osavsk i o b zo rn ik in Posavske novice, lokalna časopisa novejšega da tu m a. Z adnjeustanov- Ijeni tisk an i m edij je SavaG Ias, kate rega prva številka je po predhodni poskusn i številki p risp e la p red b ra lca 26. ap rila .

SavaG Ias je začel izha ja ti p ri lovanja R adia Brežice kot neko-R adiu Brežice, potem ko so od lo ­čitev o začetku izdajanja sprejeli na sk u p šč in i la s tn ik o v R a d ia Brežice decem bra lani. P e ter Špf- ler, d irek to r R adia Brežice, s so­d e la v c i je č a s o p is p o d ro b n e je p re d s ta v il na n e d av n i tisk o v n i konferenci. “SavaGIas bo po n a ­šem m n en ju učinkovito zapolnil vrzel in pom anjkan je kakovostne­ga, še posebno pa av tentičnega in av to h to n eg a tiskanega m edija v širšem posavskem p rostoru . Naše o sn o v n o vod ilo je b ilo 3 7 -le tn a tradicija obsto ja in uspešnega de-

m ercia lnega inform ativnega jav ­nega elek tronskega glasila z raz­položljivim kadrom , voljo in zna­njem , sinergičnim novinarskim in kom ercialnim učinkom te r aktiv­no vključitvijo zunanjih sodelav­cev iz vseh treh posavskih in Po­savju sosednjih občin,” je poudaril Špiler.

Lidija Kostevc, glavna in odgo­v o rn a u re d n ic a S av aG lasa , p o ­dobno m eni, da brežiški radio p ri­pravlja dober program . Po ugo to ­vitvah M ediane je R adio Brežice v zadnjem če trtrle tju lani v času

bližno polovico podražitve, m ed­tem ko bo p reosta lo p lačevala ob ­čina, ki že itak poravnava tri č e tr­tine stroškov vrtčevih program ov. “ C ena je b ila sp re je ta že konec m arca, ker pa še do danes ni bila objavljena v u radnem listu, vrtec še vedno posluje s sta ro ceno. Ne vem o, zakaj je to neurejeno . M is­lim o, da bi p r is to jn e slu žb e na o bčin i m o ra le zad ev o izp e lja ti, pravočasno bi m orale poskrbeti za p rosto r za objavo, če je resen na ­m en, da se to nared i,” pravi ravna­telj Tomažin. Ker je osta lo torej le pri b esedah , v rtec težko plačuje nekatere stroške in se m ora zato s ta lno d o g ovarja ti z dobavite lji. Po ravnate ljev ih b esed ah se pri vzgojnem d e lu ne po zn ajo tak e g o sp o d a rsk e težave . “ O tro k o m pripadajo dobri pogoji za bivanje v vrtcu. O troci tudi ne sprašujejo, ali je den ar v p ro računu ali ga ni. In jih to tu d i ne z an im a . Tako vrtec kot občina pa sm o odgovor­ni za to , da čim prej tvorno u red i­m o sed an je ra zm ere ,” p o u d a rja Tomažin.

Po višini prispevka, ki ga za v r­tec plačujejo starši, je krška u sta ­nova v p ovprečnem slovenskem razredu, m eni ravnatelj. T aje tudi p repričan , da je v državi prej izje­m a kot pravilo, da občina p lača - tako kot je to p ripravljena storiti krška - del podražitve vrtca, ki naj bi jo sicer plačali starši.

Ce so zadeve tren u tn o obtičale, kot rečeno, sicer občina zagotav­lja v rtcu u s tre z n e m o žn o s ti za delo z o troki, kot poudarja ravna­telj. “ N arobe bi bilo trditi, da se v K ršk em č is to n ič e sa r ne d a za p re d š o ls k o v z g o jo .” V V rtc u K rško je 420 o trok, tj. več kot 40

• Z a k ršk i vrtec so značilne d is­locirane enote. O bčasno , ko se na k a tero od eno t vpiše m anj o trok , se pojavlja vp rašan je o sm iselno­sti ukinitve k a te re od teh. “ M ne­n je v rtca je , da bi b ila uk in itev otrokom neprijazen ukrep , ker te en o te n u d ijo m ožnost za bo ljše delo z o troki in za boljše počutje o t ro k . H k r a t i so d o s to p n e jš e staršerfl.

ZLATO P O R O Č E N C A - Zla tih po­rok je ka r nekaj, to pa spet ni tako vsa kd a n ji dogodek, da ga ne b i omenili. Rozika in Ignac Štrucl iz Pišec (na fotografiji) sta jo prazno­vala 15. aprila. (Foto: M. L.)

v

Struclovi poroke kar ponavljajo

Zlatoporočenca iž PišecPIŠE C E - Pri Štruclovih v Piše-

cah je že v navadi, da im ajo zlato p o ro k o , ta k o se zd i. L e to s 15. aprila sta si po 50 letih skupnega življenja znova rekla “d a” Ignac m R ozika. P re d 27 le ti ss ta im ela en ako svatbo Š truclova Starša. Na to k ratn i zlati porok i, ki se je za ­čela v brežiškem gradu, nadaljeva­la v cerkvi v Pišecah in zaključila v gostiln i v S ta ri vasi na B izelj­skem , je bilo vseh 7 R ozikinih in lgnacovih o trok ter n junih 15 vnu­kinj in vnukov. Svatovanje je bilop recej p o d o b n o tistem u p red 50 leti, bi nem ara rekel Ignac, ki se je p re d č aso m m ed k le p e to mtakole spom nil (istih dni p red pol- sto letjem : “ Im eli sm o dve svatbi obenem . Jože in Lojze V ran etič sta igrala, da je bilo veselje. Tri dni je bila o h ce t.”

PESEM M LA D IH SR C - Pevski zbor iz OŠ Adama Bohoriča Brestanica pod vodstvom Stanke Macur, otroški zbor OŠ Jože Gorjup Kostanjevica pod vodstvom Mojce Jevšnik in m ladinski zbor OŠ Jurija D almatina Krško pod vodstvom Damjane M lakar se bodo iz krške občine udeležili medobmočne revije m ladinskih in otroških pevskih zborov maja v Sevnici. Omenjeni tri­je zbori so nastopili v deseterici zborov na občinski pevski reviji otroških in m ladinskih zborov “Pesem mladih src” v Krškem 20. aprila, od koder je tudi posnetek. (Foto: M. L.)

najv išje p o s lu ša n o s ti p o slu ša lo39.000 ljudi m ed 10 in 75 letom s ta ro s ti. “ N a o b m o čju Posav ja posluša brežiški radio 68 o d sto t­kov prebivalcev m ed 10 in 75 le­to m ,” je p o v e d a la K o stevčeva . SavaGIas tiskajo v O sijeku, ke r je tam k a jšn ja t isk a rn a cen e jša od slovenskih, kot je povedal d irek ­to r Špiler.

Č e SavaG Ias p o m en i začetek založništva pri R adiu Brežice, bo tud i n ad aljev an je te de javnosti, kot n apovedu je Špiler. “Posavje nima velikega založnika. Z ato bo naš n ase ld n ji založniški p ro jek t izdaja publikacije o posavskih ust­varjalcih , ki so zelo uspešni tudi zunaj Posav ja .” Z g ledn i cilji, bi lahko d odali, z lasti še, ko P e ter Špiler napoveduje: “Odločili smo se, da bom o prv i medij v Posavju,"

M. L.

SA V A G L A S - Na fotografiji z leve: Peter Spiler, direktor Radia Brežice, Jelica Koršič, lektorica, in Lidija Kostevc, glavna in odgovorna urednica SavaGlasa. (M. L.)

Posavje ne more iz rdečih številkSlovensko gospodarstvo že predlani z dobičkom, posavska podjetja pa lani za 2 milijardi

tolarjev več čiste izgube kot čistega dobička - 45 odst. neto izgube v majhnih družbah

K R ŠK O - Č is la izguba se je v lanskem letu na raču n z m an jšan ja izgube v jed rsk i e le k tra rn i sko ra j za polovico zm an jšala , a je regijsko gospodarstvo še k a r v rdečih številkah. V dru žb ah , ki so poslovale z izgu­bo, je dela lo k a r 35 odst. vseh zaposlen ih v gospodarstvu . Po podatk ih k ršk e p o d ru ž n ic e A gencije za p lač iln i p ro m et se F inančna t rd n o s t posavsk ih pod jetij s lab ša , v p rim erjav i s sredstv i se m an jša k ap ita l, m edtem ko se povečuje k ra tk o ro čn a in dolgoročna zadolženost.

L E K A R N A R JI N A O T O Č C U - K ot j e povedal predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Ivan Zajc, se je lani v Sloveniji število lekarn nekoliko povečalo, tako da je ena lekarna oskrbela 8.740 prebivalcev. En lekarnar j e v povprečju oskrboval 3.242 prebivalcev, medtem ko so v bolnicah imeli povprečno enega farm acevta na 183 postelj. (Foto: B. D. G.)

V čigave roke lekarne?Slovenski lekarnarji so se pretekli četrtek zbrali na

letni skupščin i na O točcu

Ah

o oV BREŽICAH JE CVET,

PA TUDI DNO POSAVSKIH DRUŽBK RŠK O - Posavsko gospodarst­

vo je z izvozom doseglo 26,6 odst. v seh sv o jih p r ih o d k o v . S ed em g o sp o d a rsk ih d ru žb je im elo na tu jin trg ih več ko t m ilija rdo p r i­hodkov, m ed njim i sta dve poslo ­vali z izg u b o in 5 z d o b ičk o m . B režiška pod je tja so doseg la ko­maj 15 odst. regijskega izvoza, res pa tu ni všte t posebne vrste izvoz - n e p o s re d n a p ro d a ja hrvaškim kupcem . B režiška občina ima tudi d ru žb o z največjim dobičkom in d ru ž b o z n a jv e č jo iz g u b o , za občino pa je še značilno, d a deluje v r s ta d ru ž b , ki im a jo s e d e ž v drugih krajih p o Sloveniji.

Z a sevm ško občino je značilna n a d p o v p re č n a izv o zn a u s m e r ­jenost, saj tam kajšnja podjetja kar 36 odst. p rih o d k o v d o se ž e jo na tujih trgih. Prav tak o je sevniško g o sp o d a rs tv o d e lo v n o n a d p o v ­p rečn o intenzivno, na ka r kažejo stroški dela, ki dosegajo kar č e tr­tin o vseh o dhodkov , m ed tem ko znašajo v regiji 17 odst. in v državi 15,5.

Dnevi pred in med prazn ik i so večino vlagateljev in borznikov dodatno odvrnili od resnejših vla­ganj. Ž e sicer skrom no trgovanje se j e v teh dneh še zm anjša lo , deloma zaradi nadaljevanja poli­tične negotovosti, še bolj pa pre­prosto zaradi tega, ker je večina f in a n č n ik o v zaprla p isa rn e in odšla na podaljšane velikonočno- p rv o m a jsk e p o č itn ic e . O bseg borznega prometa, k i ne izvira iz tra n sa k c ij s svežnji, se j e za to zm anjšal na vsega nekaj sto m ili­jo n o v to larjev dnevno . In d e ks SB I, k i m eri povprečno gibanje tečajev najpomembnejših delnic na borzi, se je nevarno približal meji L 700 točk. Pod to mejo smo ga nazadnje videli v začetku leta 1999.

D a na trgu v resnici vlada pre­cejšnja negotovost, dokazuje tudi okrepljeno zanim anje investitor­jev za nakupe varnejših, bodisi na valutno ali pa na revalorizacijsko klavzulo vezanih obveznic. Krat- koročneje usmerjeni kupci so se oskrbovali z državnim i obvezni­cami 9. izdaje (RS09), k i dokonč­no zapadejo poleti, ter 2. izdaje (R S02) z za p a d lo stjo g lavnice koncem letošnjega leta. Proda­ja lci, k i so večinoma večji insti­tucionalni in dolgoročno narav­nani vlagatelji, so izpad prodanih obveznic nadom eščali z n a kup i novih z daljšo ročnostjo. Te jim je n edavno na p rim a rn em trgu v okviru rednih avkcij ponudilo m i­nistrstvo za finance, in sicer s po ­nudbo drugega pake ta triletnih to la rsk ih obvezn ic (R S16) ter prvega p a k e ta d ese tle tn ih o b ­veznic (R S 18), k i pa so denomi-

K ot je na n edavn i n ov inarsk i konferenci poudaril d irek to r p o ­družnice A ndre j Z upančič , pa je v regiji tudi precej uspešnih družb, saj jih je polovica zaključila le to pozitivno in še nekaj več svoj re ­zu lta t tud i izboljšalo. P oročilo o poslovanju je oddalo 936 d ružb ali 25 m anj ko t le to prej; m ed sled ­njim i so predvsem m anjše družbe iz o b č in e B režice . K ar 54 o d st. vseh posavskih družb im a le e n e ­ga ali celo nobenega zaposlenega. V letu 1999 s e je začel stečajni po ­stopek v 3 gospodarskih družbah s skupaj 8 zaposlenim i.

G ospodarske družbe Posavja so lani ustvarile rea ln o m anj p rih o d ­kov kot le to p re j, odhodk i pa so ra s tli p o č a s n e je o d p rih o d k o v . R ealno nižji so bili stroški za b la ­go, m a te ria le in sto ritv e , rea ln o večji pa stroški dela. P lače so po- rastle realno za 0,7 odst., največ v o bčin i Sevnica, k je r p a so k ljub te m u še d a leč n a jn iž je . P lače v posavskem g o spodarstvu so lani za dese tin o zaosta ja le za sloven­skim povprečjem . D om a je bilo za 16 odst. več p rihodkov , v izvozu

nirane na E U R in izplačljive v to­larski protivrednsoti. Povprečna izlicitirana cena za prve je tnaša- la 99,8 odst., kar omogoča teore­tični donos TO M +4,27 odst. let­no v nasledn jih treh letih . Pri desetletnih obveznicah je znašala povprečna cena sprejetih ponudb 101,16 odst., kar jim omogoča let­no donosnost na ravni EUR+5,85 odst.

D okaj klavrno so zadnje april­ske dni zaključili tudi trgovci s p i­dovskim i delnicami. Njihove cene so se k ljub objavam (ali pa prav zaradi njih) raznih spiskov nove­ga premoženja, k i naj bi ga p id i še dobili, postopno sesedale, tako da se j e in d e k s P IX p o n o v n o spustil pod vrednost 1.300 točk.

N a neborznem trgu delničarje neka ter ih družb občasno vzne­mirijo ponudbe za odkup delnic, k i j ih na domove pošiljajo različ­ne borzne hiše. V zadnjem času so b ili na našem koncu aktivnejši ponudn iki za delnice Iskre H ol­dinga in D olenjskih pekarn, po drugi stra n i pa so se n eko liko umirili kupci Telekomovih, ka te­rih cena se je ustalila pri 37.000 do 38.000 tolarjih. Kljub napove­dim , da naj b i Telekom km alu prišel na borzo, njegova cena ne raste več. Izkušnje z nekaterim i drugim i deln icam i (Union, L a ­ško , Ž ito ), k i so po prihodu na borzo dosegle nižji tečaj ko t prej na sivem trgu , so m a rsiko g a izučile, da j e posta l previdnejši.

IZ T O K P LU TD olenjska borznoposredniška

' družba Novo mesto

Tel. (068) 371-8221, 371-8228

pa za p e tin o m anj, saj ni bilo iz­voza e lek trik e iz N EK . Posavska p od jetja so kljub tem u z izvozom dosegla 26,6 odst. vseh prihodkov (Slovenija 22,8 odst.).

Č isti dob iček v regiji je bil za p e tin o večji ko t leto prej (v Slove­niji za če tr tin o ), skoraj polovica pa g a je nastalo v petih g o sp o d ar­skih d ru žb ah (3 k ršk ih , po dveh sevnišk ih in b rež išk ih ), ki so ga im ele nad 100 m ilijonov tolarjev. 339 podjetij, v k a terih je bilo za-

Pri Intermarketu hitijo z gradnjo

Gradi novomeška enota GPG

B R E Ž IC E - G ra d b e n o p o d ­je tje G rosuplje gradi poleg zn an e­ga trgovskega cen tra In term ark e t v Š en tlenartu pri B režicah nov tr ­govski ob jek t. In v e stito rje trgov­sko p o d je tje In te rm a rk e t C o m ­m erce. O bjek t bo dvoetažen in bo im el sk u p n o 12.500 kv. m etro v p rodajn ih površin. K ot je znano , bo o sre d n ji lokal M e rca to rje v a trgovina, ki se ji bodo pridružili še številni drugi trgovci. Ti bodo do ­polnili p o n u d b o v sedan jem cen t­ru, k jer na skoraj 9.000 kv. m etrih že posluje 38 prodajaln .

Č e lo tn a naložba bo terja la 1,6 m ilija rde to la rjev , sam a g rad n ja pa 1,250 m ilija rde . O b jek t gradi novom eška poslovna e n o ta G P G , ki je v m arcu k o n č a la m o n ta ž o h a le in fa s a d e te r n a d a ljev a la s p o lag an jem tlak a v n o tran jo s ti, b e to n i r a n je m v m e s n e p lo šč e , v g ra d n jo n ap e ljav te r z d e li na s tre h i. K o t s p o ro č a jo iz G P G , bodo m orali z zaključnim i deli v n o tran josti poh ite ti, saj so zim ske ra z m e re p o v zro č ile z ak asn itev , g radn ja pa m ora biti končana do konca pom ladi.

DRUŽBA POSAVJE SE JE

PREOBLIKOVALAB R E Ž IC E , L JU B L JA N A

- U p rav a L jub ljanske borze je s p re je la sk le p , d a se 7. ap rila navadne deln ice d ruž­b e P o sa v je t r g o v in a , d .d . B režice (P O B G ) izključijo iz p ro s teg a trga . D o sk lepa je prišlo zato , ke r je skupščina d ru ž b e 7. m a rc a s p r e je la s k le p o p re o b lik o v a n ju v d ru žb o z om ejen o odgovor­n o stjo , 27. m arca pa je bila tako tudi vpisana v sodni reg­ister. T rgovanje na p rostem trg u je b o rza z a rad i zaščite investitorjev začasno ustavi­la že 13. m arca.

SLOVENICA V METLIKIM E T LIK A - Z avarovalna hiša

Slovenica je p re tek li če trtek o d p r­la poslovalnico v M etliki, ki deluje v okviru novom eške podružn ice. Slovenica sicer nam erava skupaj z A d ria tico m o d p re ti v le to šn jem letu še 7 novih poslovnih eno t.

poslen ih čez 4 tisoč delavcev, je poslovalo s č isto izgubo. Skupaj je je bilo za 5,2 m ilijarde tolarjev, pri čem er je zaskrbljujoč podatek , da so k a r tri izm ed štirih d ru žb , ki zaposlu jejo več kot 500 delavcev, zaključile lansko le to z izgubo, ki je preseg la 300 m ilijonov tolarjev. Dve sta v prim erjavi z letom p o ­prej izgubo še povečali.

M ed posavskimi gospodarskim i d ru žb am i jih je 92 odst. oz. 861 m ajhnih. L ani so skupaj dosegle za d o b rih 800 m ilijonov č is tega dobička in ka r za 1,7 m ilijarde či-

* Več kot 100 m ilijonov izgube je im e lo 8 p o d je t i j , ki so s k u p a j p rik aza la k a r tr i če trt vse posav­ske izgube. Š tirje tak i izgubarji so bili iz občine Brežice, po dva pa iz k rške oz. sevniške občine. V Bre­ž icah s ta dva večja izg u b a rja iz dejavnosti finančnega p o sredn išt­va. Sam o ta dva s ta u stv a rila večji del od 1,5 m ilija rde to larjev neto izgube, k ije n a s ta la v 9 posavskih d ru žb ah s področja finančne de ­javnosti. Z izgubo so v Posavju sic­e r poslovale vse dejavnosti razen zdravstva (Term eČatež!), trgovine in k m e tijs tv a . Več ko t polovico negativnega izida regije je n a s ta ­lo v brežiški občini, 40 odst. v krški in le 11 odst. v sevniški občini.

ste izgube, z ato so zaslužne za kar za 45 odst. negativnega rezu lta ta posavskega gospodarstva! Kljub vsem u pa tudi v posavski p odruž­nici A P P ugotavljajo, d a v zadnjih letih vztra jno raste število srednje velikih družb.

B. D U Š IČ G O R N IK

POMLAD NA VELESEJMUZ A G R E B - O d srede do n ed e ­

lje, 30. ap rila , je na razstavnem p ro sto ru Z agrebškega velesejm a o d p rtih več m ed n aro d n ih specia­liz iran ih sp o m ladansk ih sejm ov: sejem gradbeništva, široke po troš­n je, o b rtn iš tv a , k m etijs tva , p re ­h ran e te r o trošk i sejem in sejem M o d e rn p a k . R a z s ta v lja sk o ra j2.000 podjetij, po leg 7 specializi­ranih sejmov pa p o tek a tudi trad i­c ionalna m aloprodaja .

TRGOVANJE Z AZIJOL JU B L JA N A - G o sp o d a rsk a

■ z b o rn ic a S lo ven ije je 18. ap rila p rip rav ila se m in a r H o n g k o n g - poslovni p a rtn e r v Aziji, na k a te ­rem je svoje izkušnje pri trgovanju v Aziji p red stav ilo sem iško p o d ­je tje Isk ra K o n d en za to rji. To je b ilo lan i p e ti največji slovensk i izvoznik v H ongkong, p red njim , na tre tjem m estu , pa je bil č rn o ­maljski D anfoss C om pressors.

O dločiti se bo treb a h itro in n a ­to n a č r t u re sn ič iti v dveh le tih . V id m arjev a m iza rsk a d e lav n ica o b ra tu je že 10 let. Prva tri le ta so delali v hiši v Straži in potlej v no ­vozgrajeni poslovni stavbi v Jurki vasi. D ela izključno po individu-

O T O Č E C - Skupščina L ek a r­n iške z b o rn ic e S loven ije je o b ­ravnavala delo v p re tek lem letu in z a č r ta la n a lo g e za n a p re j . L e ­k a rn e so se lani znašle p red več težjim i nalogam i, saj so po uved­bi D D V m orale znižati cene in se d o g o v o riti z d o b av ite lji zdravil. O stra so bila tudi pogajanja z Z a ­vodom za zdravstveno zavarova­nje in z V zajem no zavarovalnico.

Kot je m enil p red sed n ik zb o r­nice Ivan Z ajc, so bili v lekarnah p rem alo obveščeni o uvedbi ka r­tice zd rav stv en eg a zavarovan ja , U ra d za z d rav ila p a je ta k o n a h itro oblikoval o snu tek zakona o zd rav ilih , d a z b o rn ica ni m ogla da ti p ripom b, zaradi česar so zdaj težave. K ot je dejal, so lekarnarji p red lag a li tu d i v rsto d o p o ln il k nacionalnem u program u zdravst­venega varstva, m edtem ko zakon o lekarniški dejavnosti še vedno ni doživel sprem em b. N edorečena je tudi privatizacija javnih zavodov, en ako tudi organizacija in razvoj lekarniške dejavnosti v državi.

NA ČATEŽU SPET DAVČNI SVETOVALCI

Č A T E Ž O B SAVI - D ru š tv o davčnih svetovalcev Slovenije vabi na 7. d n ev e slo v en sk ih d avčn ih svetovalcev, ki bo d o po tekali od 18. do 20. m aja v T erm ah Č atež. D o ta k n il i se b o d o z a k o n o v o d o h o d n in i , d a v k u o d d o b ič k a p rav n ih oseb in ude ležb i zap o s­lenih pri dobičku d ružbe, spoznali davčni sistem in vlogo svetovalcev n a Švedskem te r se p o d ro b n e je lo tili poko jn inske re fo rm e , ki jo bo predstavil v. d. m inistra za delo mag. A n ton Rop. N a okrogli mizi b o d o s p re g o v o r i l i o d a v č n e m zavezancu v davčnem postopku.

a ln ih n a ro č ilih , in to p red v sem h o te lsk o o p re m o (h o te l K rka v Novem m estu. Šm arješke Toplice, h o te l A lb a tro s v D u b ro v n ik u ) . O prem ili so številne trgovine po vsej S loveniji, izde lu je jo pa tudi o p rem o za kuhinje te r p isarniške in druge poslovne prostore .

T renutno im ajo več dela , kot ga zm orejo . D elajo izdelke vseh ce­novnih razredov, ven d ar si želijo predvsem naročil za izdelke višje­ga cenovnega razreda, k jer je za­služek večji. Ž e p red trem i leti so pridobili certifikat kakovosti ISO 9002, s pom očjo k a te rega vzdržu­je jo red v hiši, im ajo p o slu h za kupce in za reklam acije . Pravijo, da jih zdaj kupci že sam i poiščejo, m edtem ko se za večja dela p o te ­gujejo na javnih razpisih.

Razm išljajo o lastni proizvodnji a m b ie n ta v v iš je m c e n o v n e m razredu, ki bi ga sami oblikovali in ga ponudili predvsem na trgih biv­še Ju g o s la v ije . R a č u n a jo p re d ­vsem na hrvaško pa tudi č rnogor­sk o o b a lo , sa j so u s m e r je n i v op rem ljan je tu rističn ih objektov. “Ta obm očja so p o treb n a ob nove, žal pa jim p r im an jk u je d e n a rja , zato p ričaku jem o nam esto d e n a r­ja p lačila z blagom , npr. lesom ali

V sekciji leka rn arjev iz javnih zavodov so opozo rili, da so bile lani v o sp red ju plače, sekcija za­sebnih lekarnarjev pa im a še na­prej težave z zagotavljanjem pri­so tnosti n jenih članov pri delu v o rganih zbornice, saj imajo zaseb­ne lek arn e m nogokrat en eg a sa­m eg a z a p o s le n e g a , ki ne m ore zap u stiti d e lovnega m esta . Pou­darili so še, da se in teresi lekar­narjev v javnih zavodih in v zaseb­nih lekarnah razhajajo, in sicer pri zahtevanih sprem em bah zakona o lekarniški dejavnosti te r pri priva­tizaciji zavodov, ki bi lahko p ripe­ljala do tega, da lekarniška dejav­nost ne bo več v rokah farm acev­tov.

B. D. G.

LETOS BO LESMAL JU B L JA N A - L E S M A , b ie­

nalni m ednarodn i sejem lesnoob- delovalnih strojev, naprav in m a­terialov te r gozdarstva, je na vrsti sp e t v začetk u le tošn jega junija. P o te k a l b o n a g o s p o d a rs k e m ra zs ta v išču od 6 . d o 10. ju n ija , predstav ilo pa se bo p rek o 60 ne­p o s re d n ih ra z s ta v lja v c e v in še o k o li 70 z a s to p a n ih p o d je ti j iz skupno 10 držav.

FINANČNO-BORZNA KONFERENCA

P O R T O R O Ž - N a letošn ji fi- n an čn o -b o rzn i k o n fe ren c i, ki jo b o od 11. do 13. m aja v Portorožu

r ip ra v i la L ju b l ja n s k a b o rz a , odo finančni strokovnjaki anali­

zirali dogajan ja na trgu kapitala , se lotili p o m en a visoke teh n o lo ­gije in trgovine na in te rn e tu , go­vorili o m ožnosti p o d p o re rasto ­čim p od jetjem , zavarovalniški in pokojninski zakonodaji te r neka­te rih drugih tem ah. Prijave zbira­jo do 5. m aja.

drugim i surovinam i. M enim , da bi tako lažje vzpostavili stike in zače­li sodelovati,” je povedal Vidm ar.

Č e p ra v se n a d o m ač em trg u g n e te m izarjev in lesarsk ih p o d ­jetij, pri V idm arjevih m enijo, d a je na trgu še p ro s to ra , saj polovica p ro d an eg a pohištva p ride iz uvo­za. R es pa, m eni B rane V idm ar, država preveč na silo vzdržuje gi­gan te , ki se ne znajo postaviti na n o g e , n a m e s to d a bi v lag a la v d ro b n o gospodarstvo . To večino­m a raste sam o z lastnim i sredstvi in neugodnim i posojili, ka r upo­časnjuje rast. Tudi na Dolenjskem je veliko m izarjev za to bo v p ri­h o d n o sti n u jn o povezo v an je ali vsaj sode lovan je , saj trg zahteva večje količine izdelkov.

B. D. G.

BREBUSOVI PREGLEDI PO NOVIH

PREDPISIHB R E Ž IC E - In te g ra l B rebus

B rež ice je d e c e m b ra lan i začel opravljati tehn ične p reg lede vozil v novih in so d o b n o oprem ljen ih p rostorih in tako pridobil koncesi­jo za opravljanje te dejavnosti za nedo ločen čas. S tem so zadostili zaostren im pogojem , ki jih p red ­pisuje novi zakon o varnosti cest­neg a p ro m e ta , z a to je to h k ra ti tudi do lgoročna rešitev za tehn ič­ne p reg led e na obm očju bežiške in tudi sosednjih upravnih enot.ter novih trgih. (Foto: B. D. G.)

8 DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila :TTiTil

ČAKA J IH O D LO Č IL E N K O R A K - V delavnici Mizarstva Vidm ar v Jurki vasi (na sliki) dela od 17 do 20 delavcev, razvoj pa od samostojnega podjet­n ika B raneta V idm arja zahteva pom em bno odločitev. Proizvodnjo po naročilu je namreč v večjem obsegu nemogoče obvladovati, zato razmišljajo o naložbi, oblikovanju lastnega programa za prodajo, o razširitvi proizvodnje

D R O B IL N I STR O JI TU D I ZA TU JI TRG - Podjetje In telekta iz Šentru­perta, k i ga vodi pod jetn ik M aks Kurent (na skiki), že neka j let izdeluje drobilne stroje za krm ilno hrano, k i so b ili dobro sprejeti na domačem in tujem trgu (Hrvaška). Ker bodo v Intelekti, k i sicer izdeluje tudi drugo kovin­sko opremo, v kratkem povečali proizvodnjo, bodo na tuje lahko izvozili še več strojev. Poleg 75-litrskega drobilca bo to tudi 85-litrski v več izvedbah. (Foto: S. D okl)

KAKO K A ŽE N A B O R ZI?

Finančniki zaprli pisarneKorak, ki ga bo treba pretehtatiV obrtni delavnici Braneta in Vesne Vidmar, v kateri zdaj dela 17 do 20 delavcev, so vsako

leto povečevali proizvodnjo - Zdaj so na robu zmogljivosti, zato jih čaka odločitev

JU R K A VAS PR I NOVEM M ESTU - V M izarstvu V idm ar se bodo m orali odločiti, a li bodo osta li na m estu ali pa dopoln ili tehnologijo , nabavili s tro je , povečali p rosto re , po iskali nove trg e in n a red ili ko rak od izključne p ro izv o d n e po naročilu tu d i h kakem u p ro g ram u za se rij­sko p ro izvodn jo . Kot p rav i d ire k to r in la s tn ik B ran e V idm ar, bi to h k ra ti pom enilo p resto p na 50 in več zaposlen ih .

t»o

Oživimo obstoječe travniške nasadeT ravn išk ih sadovnjakov je na D olenjskem še p recej, v en d ar so večinom a neoskrbovani - P rvo

srečan je v okv iru p ro jek ta U prave RS za pospeševan je km etijstva je bilo na B ušincuSTRAŽA - 'IVavniški sadovnjaki pom enijo velik potencial za ekološko

pridelavo sad ja , s tem pa se o d p ira jo tud i nove m ožnosti za dodatne z ap o s litv e v p rid e lav i, p red e lav i in p ro d a ji na dom u, k a r pom eni m ožnost dodatnega dohodka na km etijah . Na U pravi republike Slov­enije za pospeševanje km etijstva so v preteklem letu izdelali p ro jek t z naslovom O živitev tra v n išk ih n asad o v in sa d n ih vrtov v S loveniji. O m enjeni pro jek t je pom em ben za oh ran itev tovrstn ih nasadov pri nas, saj na podeželju le-ti veliko prispevajo k o h ra n ja n ju km etijske in ku l­tu rn e krnjine.

gnojili. G nojim o lahko tudi s hlev­skim gnojem ali gnojevko. Vedno g n o jim o ce lo p o v rš in o ta l p o d krošnjo drevesa.

K. VOVK IN J. G A Č N IK

ESKE TRŽNICEN a n o v o m ešk o tržn ico je .p e t-

kov p re d p ra z n ič n i sem an ji d an privabil v e liko b ra n je v k in b ra ­njevcev, p a tu d i k u p cev ni m a n j­kalo. P o n u ja li so: česen in fižol Po 500 to la r jev k ilo g ram , č e b u ­lo, k o re n , k o le ra b o in č rn o r e d ­kev p o 200, so la to p o 400, p iki- ra n o z g o d n je ze lje in p ik ira n o so la to p o 20 to la rjev k o m ad , li­te r č e b u lč k a p o 500 in zav itek d o m ačih rezan cev p o 300 to la r ­jev. K ilo g ram ja b o lk je s ta l 50 do 160 to la r je v , h ru šk 100 do 170, s u h ih s liv 6 8 0 , o re h o v ih j e d r c in le š n ik o v 5 0 0 , š o p e k P e h tra n a in rd e č ih red k v ic 200, lite r b o ro v n ičev ca 1200, sad jev ­ca 1000, l i te r in p o l d o m a č e g a kisa 200, k ilo g ram ajdove m o k e 4 0 0 , k i lo g r a m m e d u 9 0 0 d o 1000, s te k le n ičk a p ro p o lisa 300, k o z arč ek se m e n sk e g a fižo la in k o r e n ja t e r k i lo g ra m s e m e n ­skega k ro m p ir ja 100, k ife ljča rja Pa 3 0 0 , n a v o ljo so b i le tu d i sad ike raz ličn ih o k ra sn ih rož.

s e j m i s c aB R E Ž IC E - N a so b o tn em se j­

m u so im e li n a p r o d a j 79 d o 3 m e s e c e s t a r i h p r a š ič e v , 2 1 , s t a r i h 3 d o 5 m e s e c e v , in 5 s ta re jš ih . P rv e so p ro d a ja li po 330 do 370 to la r je v k i lo g ra m , k a r j e 10.500 do 12.000 to la rjev *a ž iv a l, d ru g e po 270 d o 300 to la r je v k ilo g ra m , k a r p o m en i 2 1 .0 0 0 d o 1 5 .0 0 0 to la r j e v za ž iv a l, t r e t j e p a po 200 d o 220 to la r je v k ilo g ra m , to j e 20.000 do 22.000 to la r je v za žival.

L etos bodo aktivnosti p rojekta izvajali tu d i v občin i D o len jske T oplice. O rg an iz ira li so že prvo srečanje, kjer so se zain teresirani km etje lahko seznanili z vsebino p ro jek ta , p rikazom rezi, p recep ­ljanjem in oskrbo nasada, na na ­slednjih srečanjih p a bod o p red ­stavili obiranje, p redelavo in izde­lavo izdelkov (sušeno sadje, jabolč­ni sok , sad jev ec, kis, žg an je ...) , ekonom iko, stan d ard e kakovosti, n ač in e p ro d a je , og led v zorčn ih km etij, degustacije itd.

Prvo srečanje je bilo na Bušincu v sa d o v n jak u F ra n c a N o v in ca. Svetovalec za sadjarstvo iz K m e­tijskega zavoda Jani G ačnik je p ri­kazal obrezovanje visokodebelnih dreves, p recep ljan je neustrezn ih sort in divjakov te r govoril o o skr­bi tovrstnih nasadov. S tare sorte so m o čn o p o d v ržen e izm eničn i

P RECEPLJANJE - Za precepljanje je treba cepiče nabrati v času miro­vanja, torej že februarja, in j ih pri­m erno shraniti, da se ne izsušijo. Svetovalec za sadjarstvo Jani Gač­n ik je predstavil cepljenje za lub.

(J) kmetijsko svetovanjePrvi odkos trave silirajmo!

Prvi odkos trave spom lad i težko posušim o za seno , zato se raje °d ločim o za siliranje, ki je najcenejši in najh itrejši način konzervi­ra n ja k rm e. T ddi g led e izgub h ra n iln ih snovi je s i l ira n je trav e najugodnejši način spravila. Pri tem sm o najm anj odvisni od v rem e­na, saj lahko siliranje tudi na večjih km etijah izvedem o v dveh dneh.

V edno m o ram o s ilira ti le dovolj m lad o trav o , ki jo p r im e rn o Posušimo. Tako dosežem o večjo koncentracijo hraniln ih snovi (p red ­vsem sladkorjev), kar om ogoči nastanek večjih količin m lečne kisline, ki im a vlogo konzervansa. Če lahko travo posušim o, tako da vsebuje nad 30% sušine, bo silaža dobra , seveda ob pravilni izvedbi siliranja.

Pri košnji naravnam o kosilnice tako, da ne kosijo preveč “v živo”. Ruša, ki sm o jo pokosili 5 do 7 cm visoko, m nogo hitreje ozeleni in nam v krajšem času d a nov pridelek kot ruša, ki sm o jo pokosili p reniz­ko. Na travniku m oram o travo vsaj en k ra t obrniti, tako da dosežem o enakom erno osušenost trave. Če nam ne uspe posušiti trave dovolj a i pa nas p reseneti slabo vrem e, po tem sm o prisiljeni silirati svežo ali prem alo uvelo travo. Takrat m oram o uporab iti silirne dodatke, ki nam pom agajo pri vrenju silaže, kajti sam a sveža trava se zelo slabo silira. Seveda je vprašanje, ali se bom o v takih pogojih sp+oh odločili za siliranje trave.

Pri spravilu ovele trave v silos m oram o biti natančni. Silaža m ora niti v silosu dobro stlačena. Travo m oram o en akom erno porazdeliti Po celotni površini silosa in tlačiti tanjše plasti trave. Silos m oram o napolniti v čim krajšem času, najbolje v enem dnevu. Pokrijem o ga takoj po končanem siliranju. Z a to uporabim o vsaj dve foliji, tako da dosežem o b o ljše in zan esljiv e jše te sn je n je . Z a o b tež ite v silosov Priporočam o obtežilne vreče, napoln jene s peskom , ki so se pri sili­ranju do b ro izkazale.

D obro silažo se da pridelati tako v sto lpnem ali koritastem silosu kot v balah . O dvisno je od teg a , kako sm o pri siliran ju na tančn i. Pom em bno je tem eljito tlačenje silaže in n a tančno pokrivanje. K m e­tom lahko pripo ročam o tud i siliranje na kup ali siliranje v bale. Pri ? 'liranju v bale je priporočljivo tem eljito stiskanje in šestk ra tno ovi­janje bal. V ečkrat se postavlja vprašanje, kako suha naj bo silaža. To le odvisno predvsem od načina siliranja (ko ritast ali stolpni silos, si­dranje v bale), od velikosti odvzem a silaže in starosti trave, ki jo sili­ramo. Pri sto lpnih silosih naj bi travo posušili tako, da vsebuje okoli 30% suhe snovi, pri koritastih silosih lahko posušim o travo na okrog 35% suhe snovi in pri balah je lahko sušina do 40% pa tudi več, ven ­dar le pod pogojem , da je trava res m lada.

Poseben prob lem je vnos zem lje v silose. Z em lja je vir klostridijev, ki proizvajajo m asleno kislino, ki nam slabša oskusnost silaže in je strupena, zato v silaži ni zaželena. V nos zem lje p rep reču jem o že na travniku. Kosilnice naravnam o na višjo rez in obračaln ike naravna­j o tako, da ne d rsajo po zemlji. Tudi pobiralne naprave nastavim o višje, d a je čim m anj m ožnosti pob iran ja zem lje.. Večine problem ov pri siliranju nas reši dovolj zgodnje siliranje, ko Jc trava še m lada. Z nekaj znan ja in m alo sreče pri v rem enu bom o Pridelali do b ro silažo. Z a siliranje trave prak tično ni nikoli prezgodaj. Več problem ov im ajo tisti, ki silirajo travo prepozno. Pridelek je si­cer večji, a slabe kvalitete, saj se silaža iz sta re trave greje in plesni.. Pravi čas za siliranje trave bo letos že v aprilu , zato ne od lašajte in ok o ris tite prvo ugodno vrem e za spravilo prvega odkosa trave.

STA N E-BEV C, dipl. inž.

rodnosti, ki jo je m ožno zm anjšati z o b rezo v an jem in o sk rb o . R ez op rav im o v Času n ap en jan ja b r ­stov, ko že vidimo, kakšen bo cvet­ni nastavek. O brezu jem o le tista d revesa , ki bodo ob ilno cvetela. N am en oživitvene rezi je, da p o ­skrbim o za boljšo osvetlitev d re ­ves. Pri rezi izrežem o le cele p re ­goste in izrojene veje. M ožnost za izboljšanje sadnega izbora je tudi precepljanje starih dreves. V p ri­m erjavi s sajenjem novih dreves je precepljanje veliko h itrejši način, da p ridem o do kakovostnega sad­ja.

Z a boljše in rednejše pridelke je p o tre b n o trav n išk e n asad e tud i p ognojiti. Spom lad i ob b rsten ju lah k o u p o ra b im o N P K g n o jila , kasneje ob cvetenju in po red če­n ju pa d o g n o jim o z d u šič n im i

OBVESTILOVINOGRADNIKOM

N a o sn o v i P ra v iln ik a o o c en jev a n ju m o š ta in v ina (U r. list št. 32/13.4.2000) je p o tre b n o dostav iti na K m e­tijsk i in š t i tu t S lo v e n ije za o c e n o n e u s te k le n ič e n e g a v in a t r i s t e k le n i c e . E n o s tek len ico , ki jo ob dostav i n a i n š t i t u t u z a p e č a t i j o , d ob i v in o g rad n ik v h ram b o . P ra v iln ik tu d i z a h te v a , d a p o o b la š č e n i v z o r č e v a le c p rev eri n a te re n u sk lad n o st p o d a tk o v v n a ro č iln ic i s p o ­d a tk i iz k le ta rsk e ev idence . S v e tu jem o , d a se k le ta rsk a e v id en ca vodi tek o če .

K m etijsk i in š titu t S loven ije

Močna kmečka organizacijaV Trebnjem ustanovili podružnico kmečkega sindikata (SKS) • Polemika

o sestavi vodstva in (ne)združljivosti članov v SKS in KGZT R E B N JE - V od ja p ro je k ta

Phare za Slovenijo “Pom oč zdru­ženjem km etom , zadrug in m ladih km etov”, Irec M ichael H egarty, se je na ustanovnem občinskem zbo­ru trebanjske podružnice sindika­ta km etov lahko prepričal, da Slo­venci po tem peram entu ne zaosta­ja m o kaj d o sti za n jegov im i že protislovično vročekrvnim i rojaki.

Predsedujoči zbora Tone Z ale ­tel je spom nil, da so že ju n ija lani u s ta n o v ili in ic ia tiv n i o d b o r za ustanovitev podružn ice. Ta se je štirik rat sestal in na te ren u dobil tudi kand idate za vodstvo podruž­n ice . S in d ik a t je n e s tran k a rsk i, nepolitičen, nastal pa je, ker je ve­liko km etov, včlanjenih v Sloven-

Jože Marolt, predsednik podružnice SK S Trebnje

sko km ečko zvezo (SK Z), menilo, da ni prav, ker je bila ta predvsem nekakšna ekspozitura SLS, čeprav so bili v SK Z tudi člani drugačnih po litičn ih pogledov. P redsednik novom eške podružnice km ečkega sindikata M arjan G orenc (m im o­grede: te dni je postal tudi p red ­

sed n ik S in d ik a ta km etov Slove­nije - SKS!) je m enil, d a je član SKS lah k o tis ti, ke se uk v arja s km etijstvom . “ Ne m orem o se de ­liti na km ete in nekm ete. Č lan naj bo tisti, ki im a in teres, dobro pa je, da je zadaj neka proizvodnja,” je dejal G orenc.

Alfonz Jaki je povedal, da je 68 članov trebanjske podružnice SKS že dobilo položnice za plačilo čla­narine (2000 tolarjev). Poudaril je, da so bili doslej p rem alo udarn i pro ti boho ten ju državne adm in i­stracije oz. njenih služb, ki so prej vzele 35 odstotkov, “zdaj pa požre­jo že 60 o d s to tk o v k m etijskega p ro ra č u n a ” ! M arjan U h an se je zavzel, naj ta sindikat zastopa in­terese vseh, ki pridelu jejo hrano, tudi vinogradnikov, pridelovalcev krom pirja, rejcev drobnice, čebe­larjev in sadjarjev in naj ne bo to “ m lečni s in d ik a t” govedorejcev. Posvaril je, da v tem prim eru ne bo SKS imel širše podpore. O pozoril je na n e zd ru ž ljiv o s t č la n s tv a v k m e ti js k o -g o z d a rsk i z b o rn ic i (K G Z ) in SKS. Sprožil je o stro polem iko. Božo Kravcar je menil, d a bi v u p ra v n em o d b o ru SKS m orali b iti “čisti k m etje ” , člani podružnice pa so lahko tudi u p o ­kojenci. Podpredsednik novom e­ške podružnice km ečkega sindika­ta Jože P ršina je deja l, da b osta SKS in K G Z im ela iste cilje, po-- tre b n o pa b o e n o tn o zas to p a ti, kajti v K G Z je m očan gozdarski lobi. M arjan Jevnikar je pozval, da naj pustijo že usklajeno kandidat­no listo vodstva podružn ice SKS pri m iru, kar je bolje, kot da bi se sprli, še p re d en bi začeli dela ti. Tudi Irec H egerty je soglašal, da bo po trebna čim večja enotnost in sp re tnost km etov pri pogajanjih , zlasti pri uveljavljanju njihovih in­te re so v v E U . Po n jeg o v em ni sporna združljivost članstva v SKSin KGZ. P. P.

NHRIBČEK BOM KUPIL...

Ur e j a : dr, Ju l i j N e m a n i čNeznačilen

starikav ton vinaLeta 1989 so ugotovili v N em ­

čiji, v vinorodni deželi Franken, p re h itro s ta ra n je v ina. V n a ­slednjih dveh letih se je dogaja­lo v vseh nem ških pokra jinah , da so vina prezgodaj izgubljala svežino in posta ja la neznačilno starikava. Mislili so, d a je ta n e ­ljuba sprem em ba nekaterih vin predvsem nem ški problem , to ­da km alu so p rihajale vesti tudi iz različnih koncev sveta, ki so naznanjale, da je vinarstvo pred novo težavo, ki jo je p o treb n o raziskati in p reprečevati. Tudi v Sloveniji so taka vina, kar doka- z u je jo a n a liz e , o p ra v lje n e v Km etijskem inštitu tu v sodelo­vanju z Italijani.

Slovenskem u enologu so bila na le tn em po sv e tu p rik az an a v ina s to n ap ak o . N ik ak o r pa niti v strokovnih krogih napaka še ni tako razpoznavna, ko t so o s ta le že d avno zn an e v inske napake. V Nem čiji je država n a ­m enila veliko denarja in zado l­žila štiri inštitu te, da bi zadevi p r iš li do d n a in p o n u d ili za p ra k so u p o ra b n e n a p o tk e . V trile tn i raziskavi, ki s e je začela leta 1996, so sprem lja li v sed ­m ih v inorodnih okoliših, skupaj 36 parcel. Po trd ilo se je , da je sp rem em b a vina p o sled ica fi­z io lo šk ih m o ten j v inske tr te . Predvsem suša in pa nezadost­na stopnja p reskrbljenosti vin­ske tr te v rastn i dobi izzoveta nenorm alno obnašanje vina. Za uspešno odkrivanje te napake je bilo po treb n o na tančno op i­sati neznačilno starikavo noto, da bi jo spoznali tako pokuše­valci kot tudi pridelovalci vin. V treh letih raziskave so b ila p o ­

skusna vina štirik ra t letno sen­zorično analizirana v inštitu tu v N eustad tu . K em ična analiza je pokazala , d a se začenjajo p re ­h itro sta ra ti vina, ki vsebujejo večjo količno snovi, im enovane 2 -am in o ace to fen o n . D eg u sta ­to rji so ugo tav ljali, v kakšn ih n iansah arom se kaže s ta rik a ­vost vin. Navajam nekaj najbolj razum ljivih: naftalin , po m oljih ( s ta ra o m a ra ) , m o k ra v o ln a , m okre brisače, hibridna arom a, pa to k a (destilacija žganja) itd. Tudi v okusu je zaznavna gren- kost, trpkost. Pri pokušanju be ­lih vin je p rije tn o zaznati vonj p o cvetju ak ac ije (ren sk i riz ­ling), ki ga uvrščam o m ed n o r­m alne, zaželene arom e m ladih vin. Toda osladen vonj po cvet­ju akacije, ki spom inja na vonj sivke, lo rb e r ja , je lah k o tu d i znanilec kvarjenja vina.

Istočasnost s ta ran ja z drugo v in sk o n a p ak o , rec im o z v o ­njem po gnilih jajcih, se odraža v kakovosti vina zopet v tre tji obliki. V elikokrat sm o, ali kot pokuševalci ali kot p rideloval­ci vina, v dvom ih, ker ne razu­m em o a ro m e , ki se je v v inu pojavila. To nem ško odkritje je d a lo o d g o v o r za m n o g e p r i ­m ere . P red nam i je zopet nov izziv, d a obvladam o novo vin­sko napako . Pride z grozdjem . Kako pridelati grozdje, ki ne bo povzročilo starikavosti vina?

T rta je obču tljiva za strese . E nakom erna rodnost skozi vsa leta zmanjšuje stresne trenutke. Izogibati se je po trebno nihajo­če rodnosti, ki je posledica p re­velike obrem enitve trte . P reo ­b rem en jen a tr ta teže p ren aša sušna obdobja. Z ato je pametno, ko grozdiči odcvetejo, presoditi predvideni pridelek na trto in po potrebi grozdje redčiti.

Dr. JU L IJ N E M A N IČ

RAZPIS SUBVENCIJ ZA OBNOVO VINOGRADOV IN SADOVNJAKOV

N O V O M E S T O - K m e tijsk a sv e to v a ln a s lu žb a obvešča, d a j e bil 14. a p r i l a v U ra d n e m l is tu š t . 3 3 /1 4 o b ja v l je n ja v n i r a z p is za d o d e litev su b v en c ije za obnovo v in o g rad o v in sadovn jakov . Pogoj za p rid o b itev su b v en c ije je , d a d o 30. m a ja o d d a te p ra v iln o izp o l­n je n O sn v n i o b ra z e c o k m e tijs k e m g o sp o d a rs tv u . V in o g ra d n ik i m o ra jo v svoji u p ra v n i en o ti že p r id o b iti od lo čb o o v p isu nap o v ed i obnove v re g is te r t e r to čn e p o d a tk e v re g is te r v p isa ti do 5. ju n ija . P o g o ji za o b n o v o so p o d o b n i k o t p r e jš n ja le ta , ro k za o d d a jo zah tev k o v p a do 15. ju n i ja in za obnovo sa d o v n jak o v do 2. ju li ja . Več in fo rm a c ij d o b ite v p r is to jn i e n o ti k m e tjjsk e sv e to v aln e s lužbe.

1 h e le n a MRZLiKAR gospodinjski kotičekDomači rezanci z omako

IZB O LJŠA N A S A M O K O I.N I CA - Danes, v računalniški dobi, le malo­kdo pomisli, da bi izboljšal stvari, k i človeku že dolgo in dobro služijo. Ven­dar sila kole lomi. Ko je Peter Vesel iz Škrjanč pri Novem mestu razmišljal, kako bi iz svojega vinograda v Ljubnu spravil v dolino več kubikov kamna, se mu je utrnila ideja. Za svojo sam okolnico je izdelal bobnasto zavoro in delo je bilo z .malo muje opravljeno. Pa naj kdo reče, da se ne da tudi pre­prostih stvari še izboljšati. Seveda mu bo izum olajšal tudi druge stvari, na primer gnojenje trt v strmini. (Foto: T. Jakše)

T esten in e , ko t so m ak a ro n i, šp ageti, polžki in p o d o b n o , so zelo priljubljeno živilo. M ed n a j­boljše pa prištevam o, dom a pri­pravljene jajčne rezanee. Z am e­simo jih iz m oke, jajc, o lja in soli. Č e že lim o im eti o b a rv a n e r e ­zance, dodam o testu m ed p rip ra­vo različne dodatke . Z elen e re ­zance dobim o, če zam esim o te ­sto iz 500 g m oke, 250 g d robno sesek ljane šp inače, 2 jajc , 2 ru ­m enjakov , 1 žlice o lja in m alo so li. R e z a n c e o r a n ž n e b a rv e dobim o, če vgnetem o v te s to 3 žlice p a rad ižn ik o v e m ezge, za rum ene pa testu dodam o žličko žafrana. K do ločen im om akam se p o d a jo tu d i rd e č i re z a n c i. V zam em o 500 g m oke, 1 p re tla ­čeno rdečo peso , 1 žlico olja , 3 ja jca in sol. Č e p rip rav im o re ­zance na zalogo, n a rezan e ra z ­grnem o po p rtu in dobro posu ­šim o, d a jih ne n a p ad e p lesen. S hran im o jih v tesno zap rti po ­sodi za največ m esec dni.

R ezance jem o ko t sam ostojno jed s so lato , še boljši pa so p reli­ti z om ako. Z a O M A K O IZ S U ­H IH G O B (za 4 o seb e ) p o tre ­bu jem o 40 g suhih jurčkov, 400 g pustega svinjskega m esa, 1 če­bulo , 6 žlic m argarine , 1 žličko tim ijana, 4 žlice kisle sm etane, 2 o lup ljena in sesekljana parad iž­nika te r sol. Suhe jurčke nam o­čim o v m alo vode. Pusto svinji­no narežem o na tanke p ram ene in jo skupaj s sesekljano čebulo

dušim o na m argarini. Ju rčke o d ­ced im o , d ro b n o sesek ljam o in p rim e ša m o m esu . D o d a m o še n a rez an p a rad ižn ik , tim ijan in sol. V se skupaj dušim o do pol ure. P reden z om ako prelijem o rezance, vm ešam o še kislo sm e­tano.

Z e lo h i tr o je p r ip r a v l je n a O M A K A S T U N IN O (za 4 o se­be. V zam em o 8 žlic olja, 2 čebu­li, 2 papriki, 4 stroke česna, sol, poper, tu n in o iz 2 konzerv in 200 g o liv . Z e le n ja v o z d u š im o na o lju , p r im e š a m o tu n in o b re z olja, začinim o in dobro p rem eša­m o te r p relijem o testenine.

Iz koščkov različnega sira , ki nam o stan ejo pri pripravi narez­ka, lahko nared im o O M A K O S SIR I. Segrejem o 2 dl sladke sm e­tan e , v njej raztop im o na prim er 100 g o včjega s ira , 100 g gar- gonzole, 50 g parm ezana in 100 g m ehkega sira. Z a arom o d o d a ­m o nekaj sesekljanih lističev b a ­zilike in še z vročo om ako p re li­jem o rezance.

Z a p o le tn i čas je p r im e rn a Z E L E N JA V N A O M A K A . N a kockice narežem o poljubno sve­žo zelenjavo (k o ren je , p a rad iž ­n ik, b u čk e , k o le ra b ic o , p a p r i ­k o ...) in jo d u šim o na o lju . Po o k u su d o d a m o sv eža z e lišča , začinim o in om ako obogatim o še s sk u to in belim m esom . O m e ­n jene jed i so zdrave, po ljubnih okusov, poceni in h itro p rip rav­ljene.

Št. 17 (2644), 28. aprila DOLENJSKI LIST

”

V%Y>

Izšla je nova številka RastiG ost revije slovensk i

sk ladatelj B ožidar K os iz Avstralije

N O V O M E ST O - V drugi letošn ji številki R asti, reviji za literatu ro , ku ltu ro in d ruž­bena vprašanja, sta osrednja g osta dva. Prvi je slovenski sk ladatelj B ožidar Kos, No- vom eščan po rodu , ki živi in ustvarja kot profesor za kom ­p o z ic ijo in ko t p re d s to jn ik kom pozicijskega o ddelka na k o n se rv a to riju v S idneyju v daljni Avstraliji. D a je in terv­ju n a s ta l, je iz A v s tra lije v S lovenijo in nazaj p o tovalo kar precej pisem m ed njim in p iscem in te rv ju ja sk la d a te ­ljem Jakobom Ježem . Drugi g o stje Posavski m uzej Breži­ce, ki se p redstavlja vizualno; barvne rep ro d u k c ije zgodo­vinskih in um etn o stn ih d ra ­gocenosti iz njegovih fondov in stavbe, v kateri dom uje , je likovni u red n ik Lucijan R e ­ščič uporab il za o p rem o re ­vije.

Z a lite ra rn o b ran je so v tej številki poskrbeli: Jožica Vo­grinc, Sm iljan Trobiš, S ta n ­ka H ra s te lj, I rm a P la jn šek , S on ja K o ra n te r in K om ana N ovak kot pesn ik i in S tan e Peček kot prozaist te r Jan ez M e n a r t , ki je p o s k rb e l za prevod izbranih pesm i f ran ­coske p esn ice C h r is t in e de P isan . Spom ine n a le tos um r­lega p isate lja Jože ta D ularja pa sta obud ila Jože K astelic in Tone Jakše .

P ro u č e v a lce in lju b ite lje novom eške zgodovine bo go ­tovo pritegnil uvodni prispe­vek v razdelku K ultura, v ka­te re m M eta M a tije v ič pod naslovom O junaštvu, ki ga ni b ilo piše o ponarejan ju lokal­ne zgodovine. M arijan Dovič razm išlja o fiktivnosti lite ra­tu re ozirom a o tem , kako li­t e r a tu r a p r ik a z u je re s n ič ­nost, Ivan Nem anič pa o film­ski ustvarja lnosti slovenskih p io n ir je v film a M e to d u in Milki B adjura.

Za razdelek D ružbena vpra­šanja je dr. D ušan P lu t n ap i­sal času p rim eren (22. aprila je svetovni dan Z em lje) b ra ­nja in razm isleka vreden za­pis o okoljski politiki Slove­n ije n a p re lo m u s to le tja , o skrbi za sta re jše ljudi pa se je razpisala Ana Bevc.

V Odm evih in odzivih Uroš Lubej p iše o Podbevškovem zborniku, Jože G orenc o K o­lenčevih knjigah Č udna p o ta in Iskanje v b lodn jah , Tomaž Koncilija o knjigi Ivanke M e­stnik V ikend sredi vasi. E din Saračev ič pa o štirih kn již i­cah nove knjižne zbirke H a i­ku. P rim o ž K ep ar o d g rin ja možnosti, da bi bil letošnji ha­iku festival na D olen jskem , M atjaž Rus predstavlja novi film o Jože tu D ularju , K atja C eg la r p red stav lja razstavo risb M ateje Kavčič v G aleriji K rško, Z denko Picelj pa delo D o len jsk eg a m uzeja v la n ­skem letu.

Š tev ilko zak lju ču je jo 62. nadaljevanje G rad iva za do ­lenjski biografski leksikon, ki ga p r ip ra v lja K a re l B ačer, zapis D ušana M odica o zna­m enitem N ovom eščanu K ar­lu K uncu , ki je p rav te dni d ob il sp o m in sk o p lo ščo na ro jstn i hiši, in K ro n ik a ku l­tu rn ih dogodkov v jan u a rju in f e b ru a r ju izp o d p e re s a L idije M urn.

MiM

Čvrstitev spomina na prof. KuncaSlovesno odkritje spom inske plošče na rojstni hiši prof. Karla Kunca v Kastelčevi

ulici v Novem mestu - P isec učbenikov za aritm etiko in algebro ter fiziko

NOVO M ESTO - L ani je razstav a v K njižnici M iran a Ja rc a , ki jo je p r ip ra v i l u p o k o jen i d o lg o le tn i p ro fe s o r m a te m a tik e in fiz ike na novom eški g im naziji D ušan M odic, opozorila jav n o s t na stodvajsetlet- n ico ro js tv a p ro f . K a r la K u n c a , “ p o z a b l je n e g a ” p o m e m b n e g a N ovom eščana. Letos, ko poteka petdese tle tn ica Kunčeve sm rti, pa je M estna občina Novo m esto ud e jan ila pobudo o postavitvi spom inskega obeležja na njegovi ro js tn i h iši. O d p re jšn jeg a ted n a na h iši št. 3 v Kastelčevi ulici vzidana p lošča opozarja , da s e je tu rodil K arel Kunc, gim azijski p ro feso r te r pisec učbenikov za m atem atiko in liziko v ob­dobju med obem a vojnam a.

P loščo so o d k rili v s red o , 19. a p r ila , o p o ld a n s p r ilo ž n o s tn o sv ečan o stjo v okv iru slovenskih dnevov knjige. O K uncu in n je ­govem d e lu je po p o z d rav n e m n ag ovoru dr. Tom a P isanskega, p re d sed n ik a D ruštva m ate m a ti­kov, fizikov in astro n o m o v S lo­venije (D M FA S), obširneje sp re ­govoril prof. D ušan M odic, čast­ni člart D M FA S in raziskovalec Klinčevega dela, n a to pa je p o d ­ž u p an m ag. B oris D u la r o d k ril spom insko obeležje N ovom ešča­nu, “k ije presegel lokalni in te lek ­tualn i nivo”, kot je dejal v svojem nagovoru. Slovesnost v počastitev

nekdanjega dijaka in kasneje p ro ­feso rja novom eške g im nazije je popestril gimnazijski pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. A ndreja R upnika zapel (in prikazal z gibi) R upnikovo uglasbitev K osovelo­vega in tegrala M ati bere kos raz­trganega časopisa in P rešernovo pesem Kam.

K arel K unc se je rodil 27. fe ­b ruarja 1879 v N ovem m estu, kjer je po osnovni šoli v letih od 1890 do 1899 obiskoval gim nazijo, nato pa štud ira l m atem atik o in fiziko na dunajsk i univerzi. N ajp rej je poučeval na državni realki v L jub­ljani, leta 1910 pa je bil prem eščen

na novom eško gim nazijo, k jer je služboval do le ta 1922, ko je bil ponovno prem eščen v Ljubljano. Tu je dočakal upokojitev in tu je 2. aprila 1950 umrl.

Kunc sc je zapisal v slovensko šo lsko zgodov ino p redvsem kot pisec številnih učbenikov za a r it­m etiko in a lgebro te r fiziko. V le­tih 1928 - 1939 je spisal učbenike za a ritm etik o in a lgebro za nižje in višje razrede srednjih šol te r fi­ziko za nižje razrede srednjih šol, leta 1933 pa še obrazce iz m a te ­m atike in fizike za sredn je šole. Kunčeva zbirka učbenikov za vseh osem razredov nekdan je g im na­zije je edinstvena pri nas, saj po ­dobnega strokovnega dela ni m oč zaslediti. ‘ M. M A R K E LJ

LEPA P R IL O Ž N O ST ZA N A K U P - Slovenski dnevi knjige, k i so j ih po vseh večjih krajih Slovenije obeležili s prodajo knjig po znižanih cenah, so k nakupu privabili nekaj več ljudi, kot j ih običajno zavije v knjigarne. V Novem mestu je bila ponudba kar pestra. Ljubitelji knjig so lahko izbirali med ugodno ponudbo, k i so jo ponujali od ponedeljka do petka minulega tedna na stojnicvi pred knjigarno M ladinska knjiga, na stojnici nove knji­garne Goga in pred Knjižnico M irana Jarca, k jer so bile za razliko od prejšnjih dveh naprodaj rabljene knjige po zares nizkih cenah. Na sliki: tudi rabljene knjige imajo svoje občudovalce. (Foto: M. M arkelj)

Z Dolenjsko in Belo krajino v srcuS p o m in s k i večer, p o sv ečen p is a te l ju , p u b lic is tu in m u z e a lc u J o ž e tu D u la r ju v K n již n ic i

M ir a n a J a r c a v N ovem m e s tu - S sp o m in i p re p le te n a p rip o v e d p ro f. J o ž e ta Š ku fceNOVO M ESTO - P rip ad am o n a ro d u , k i je svojo sam obitnost p o tr­

jev a l z m očjo um etn išk e besede n a ro d n ih ustvarja lcev , in v n jihovo osrč je nedvom no sodi Jože D ular. S to m islijo je prof. Jože Škufca v sredo, 19. ap rila , zvečer v č ita ln ici K njižnice M iran a Ja rcu začel spo ­m inski večer, posvečen dolen jskem u ro jaku , 31. ja n u a r ja letos u m rle ­mu pesniku, p isa te lju , pub lic istu in m uzealcu Jože tu D ularju .

K om orno zasnovano prireditev dela in oris um etnikove življenjske

P RE D K U N Č E V O R O JST N O H IŠO - S lavnostno odkritje spom inske plošče na rojstni hiši prof. Karla Kunca v Kastelčevi ulici v Novem mestu.

Vse j e zapisano koncu, dobra k n ji­ga pa j e večna k a ko r Pismo, nobe­na sila ne m ore načeti n jene sve­žosti in veljave. - M. M A H N IČ

Tekmovali prek Interneta

Brežiška gimnazija na tretjem mestu

L JU B L JA N A - C ankarjeva za­ložba je v svojem O xford cen tru v času slovenskih dnevov knjige p ri­prav ila tekm ovan je v angleškem jeziku za osnovne in sredn je šole. P otekalo je 19. in 20. aprila, sode­lovalo p a je dvesto o sn o v n o šo l­skih in osem srednješolskih ekip. T ekm ovanje je bilo v duh u časa, saj je p o teka lo p rek In te rn e ta . N a spletn i stran i C ankarjeve založbe sozastav iii vprašanja iz angleških knjig, ki so jih učenci poprej p re ­brali, tekm ujoče ek ipe pa so kar n a jh itre je p o s la le odgov.ore na e lek tronsk i naslov založbe. E kipe so se uvršale po času, v ka te rem so poslale pravilne odgovore. Z m a ­govalka sredn jih šol je bila ekipa Skakofcev z lju tom erske g im n a­z ije , t r e t je m es to pa so zased li B uhtli z brežiške gim nazije. M ed osnovnim i šolam i je zm agala ek i­p a g ro su p e ljs k e o sn o v n e šo le . N ajboljše tri ek ipe v obeh tek m o ­valnih razred ih so preje le p rak tič­na d a rila - ced ero m e za in te rak ­tivno učenje angleščine.

Muzejski katalogiRazstava m nožine

zanim ivih publikacijL JU B L JA N A - Prejšnji ted en

so v K n jigarn i K onzorcij z ap rli v e č d n e v n o p r o d a jn o r a z s ta v o katalogov, na kateri se je s svoji­mi publikacijam i p redstav ilo več kot trideset slovenskih m uzejev in galerij. Ponudba je bila res pestra, saj slovensk i m uzeji in g a le rije ponujajo predstavitev svojih zbirk in razstav v več kot tisoč različnih publikacijah , od obsežnih m ono­grafij do m alih razstavnih k a ta lo ­gov. v en d ar jih večina obleži na po licah d o m ač ih u stan o v in ne najdejo poti do širšega kroga b ra l­cev in k u p cev v d ru g ih k ra jih . R azstava je bila lepa priložnost za ogled in nakup. Na nji so sodelo ­vali tudi m uzeji in galerije z naše­ga obm očja, in sicer: Belokranjski m uzej, D olenjski m uzej, Posavski m uzej Brežice, Pokrajinski m uzej K o čev je in G a le r i ja B o ž id a r ja Jakca iz Kostanjevice.

PESEM NAS DRUŽIVELIKI GABER - KUD dr. Pe­

tra Držaja vabi ta konec tedna na sedmo prireditev Pesem nas druži. V petek, 28. aprila, bo ob 20. uri večer pesm i, g lasbe in h u m o rja , ak tiv km ečkih žena in vinogradniki pa pripravljajo razstavo in pokušnjo dom ačih dobrot in vin. Sledilo bo dru žab n o srečan je z ansam blom Najstniki. V soboto, 29. aprila, bo med 9. in 15. uro potekal 3. Markov sejem, ob 13. uri se bodo predstavili mladi talenti, ob 15. uri pa bo za­ključek prireditve s slavnostno po ­vorko. Kot gostje bodo nastopili glas­beniki občinskega pihalnega orke­stra Trebnje in Trebanjske mažorete.

je prof. Škufca zastavil kot o seb ­no pripoved o um etniku in hum a­n istu , p re p le te n o z b ran jem o d ­lom kov iz njegovih proznih del in pesm i te r z glasbo, pri č em er so sodelovali kitarist D ušan Pavlenič in rec ita to rja g ledališke skupine novom eške gim nazije A ljoša Vr- betič in A nela Bešo. Nem , a zgo­voren pričevalec resničnosti besed o p om enu D ularjeve ustvarjalno­sti in m arljivosti je b ila razstava številnih D ularjevih knjižnih izdaj, ki jo je za to p riložnost v čitalnici p ostav ila višja b ib lio tek a rk a J a ­d ranka M atič Z upančič.

Prof. Škufca je m ed osebne spo­m ine, razp e te m ed prvim sre ča ­njem z zn am en itim D u larjev im rom anom K rka um ira in posled ­njim svidenjem z boln im p isa te ­ljem v m etliškem dom u počitka, sp re tn o v tkal p reg led njegovega

K njiga j e večna, ljudje, k i jo zavr­žejo, so zapisani tem i. - M. M A H ­N IČ

K njiga j e potrebnejša k a k o r kruh. - M . M A H N IČ

poti, ki je D u larja vodila z bregov n jem u ta k o d ra g e re k e K rk e v rojstni Vavti vasi pri Novem m e­stu v gim nazijo in po tem v L jub­ljano, k jer je štud iral slavistiko in p rim erja ln o književnost, po d ru ­gi svetovni vojni pa v M etliko, ki je z B elo k ra jin o p o sta la njegov drugi dom . Tu si je splel družinsko g n ezd o te r vse svoje d a ro v e in m arljivost, značilno za D ularjev rod, vpregel v um etn iško ustvar­jan je in m uzejsko delo. O boje je rodilo bogate sadove, s katerim i se je D u lar tra jn o zapisal v |a v n i spom in. Prof. Škufca je v svojem p re d a v a n ju p o se b n o p o z o rn o s t ■ p o sv e til D u la rjev em u k len em u jeziku, op lem enitenem z arhaizm i te r n a rečn im i b e lok ran jsk im i in dolenjski izrazi. Z a svoje delo je Jo že D u la r sicer p re je l š tev ilna priznanja in nagrade - om enim o le Trdinovo nagrado in častni občan- stvi M estne občine Novo m esto in o b č in e M etlika - v en d ar p a sm o

Avtor spominskega večera prof. Jože Škufca.

n a o b e h s t r a n e h G o r ja n c e v še vedno njegovi veliki dolžniki. Vse­kakor bo treba tvorneje prisluhni­ti pobudam , ki jih je prof. Škufca nanizal na koncu svojega izvaja­nja, in poskrbeti za izdajanje D u­larjevih del, postavitev spom inske plošče v Vavti vasi in za im enova­nje kakšne ku ltu rne ustanove ali slikarske kolonije po njem ter tudi poskrbe ti, d a bodo njegove stva­ritve tem a dip lom skih in podim - plom skih del.

M. M A R K ELJ

Knjige za hrvaške Slovence79 novih knjig za oddelek slovenske knjige v karlovški

m estni knjižnici - Nerajska hrana Ksenije Khalil

N O V O M E S T O - K n jižn ica M irana Ja rca je četrtkov večer, kije običajno nam enjen predstavitvi n o v ih k n jig a li p re d a v a n je m , prejšnji teden v počasitev sloven­skih dnev o v kn jige d o p o ln ila z m ajhno slovesnostjo. D irek torica knjižnice A ndreja P len iča rje p re ­dala 79 novih knjig predstavnicam M estne kn jižn ice Ivana G o ra n a Kovačiča iz Karlovca; d irek to ric i N adi E leta, vodji O ddelka sloven­skih knjig D ubravki H ren in D ra ­gi Lukešič;

V tej knjižnici so leta 1993 o d ­prli O ddelek slovenske knjige, n a ­m enjen Slovencem , ki žive v K ar­lovcu in njegovi okolici, obiskujejo p a ga tu d i h rvaški b ra lc i. Z a so d e lovan je in pom oč karlovški knjižnici je zadolžena novom eškaKnjižnica M irana Jarca . V začet­ku je pom agala z nasveti in gradi-

Direktorici karlovške in novomeške knjižnice, Nada Eleta in Andreja Pleničar, pri slovesni predaji knjig.

vom , že le ta 1994 pa je s pom očjo N arodne in univerzitetne knjižni­ce in svetovalke dr. Silve Novljan izvedla akcijo D a r za b ralce slo­venskih knjig, v kateri je sodelova­lo 10 splošnoizobraževalnih knjiž­nic in 11 založb. Skupaj so zbrali več ko t 600 leposlovn ih in s tro ­kovnih knjig za O d d e lek sloven­sk e k n jig e v k a r lo v šk i m es tn i knjižnici. O d le ta 1995 novom e­ška knjižnica vsako le to pripravi izbor novih slovenskih knjig in jih o d kup i za karlovško kn jižn ico s sredstvi, ki jih zagotavlja sloven­sko m inistrstvo za ku ltu ro . Tako se fo n d s lo v e n sk ih k n jig v te j knjižnici iz leta v leto povečuje in bogati te r p rip o m o re k o h ra n ja ­nju narodne jn kulturne identitete Slovencev na' H rvaškem in krepi k u ltu rn e vezi m ed S loven ijo in Hrvaško. Kot je na slavnostni p re ­daji deja la d irek to rica karlovške knjižnice N ada 'F le ta jc so d e lo ­vanje obeh knjižnico zelo dobro.

Po predaji knjig je sledila p re d ­stavitev knjižne novosti N erajska h ra n a , ki jo je n ap isa la K senija Khalil iz Č rnom lja. V lepo obliko­vani knjigi je avtorica predstavila p reh ran o v vasi Veliki N erajec pri D rag atu šu na osnovi g radiva, ki so ga zbrali v študijskem krožku pod njenim vodstvom . V pogovo­ru z višjo b ib lio tekarko Jad ran k o M atič Z upančič je avtorica sp re ­govorila o virih, ki so ji bili na vol­jo , o p o se b n o s tih b e lo k ra n jsk e h rane, o prazničnih in vsakdanjih jed eh , o p reh ram b n ih navadah in drugih zanim ivostih, zajetih v k n ­jigi. Na koncu pa so poslušalci lah­ko še okusili nekaj v-knjigi op isa­nih dobrot.

M. M A R K E L J

P O ZO RN O ST D O B E SE D N IH U STVARJALC EV - M estna občina Novo mesto je tudi letos po že uveljavljeni nekajletni tradiciji v času slovenskih dnevov knjige in v počastitev svetovnega dne knjige pripravila sprejem za besedne ustvarjalce, k i žive in ustvarjajo na območju novomeške občine. V hotelu Krka Jih je v sredo, 19. aprila, zvečer sprejel podžupan mag. Boris D ular s še drugimi gosti srečanja. Udeleženci so se zadržali v družabnem pogovoru, na koncu pa so literati prejeli še knjižno darilo mestne občine, skladno z geslom dnevov knjige Podarimo knjigo! (Foto: M. Markelj)

O PESNIKU B ITN IŠK E G E N E RA C IJE - V četrtek, 20. aprila, zvečer je bil v klubu LokalPatriot v Novem mestu literarni večer, na katerem sta ljub­ljanski študen tki primerjalne književnosti Irena Svetek in Katarina Avbar (na sliki) predstavili poezijo A llena Ginsberga, vodilnega pesnika bit niške generacije, k i j e v pe td ese tih in šestdesetih letih v tisn il m očan pečat ameriškemu pesništvu, njegov vpliv pa je prišel tudi do nas. Literarni večeri, k i j ih pripravlja Brigita Judež, se bodo maja nadaljevali v atriju knjigarne Goga, kjer bo besedam nastopajočih morda prisluhnilo pozornejše in poeziji bolj naklonjeno občinstvo, ko t j e bilo na dosedanjih literarnih večerih v Lokal Patriotu. (Fotb: M. Markelj)

DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila:

P O Ž A R NA PA JK EZU

Osebne stiske rešuje s požiganjem25-letna T. Mavretič kriva požiga letne jedilnice in zažiga lovskega doma na Pajkežu

februarja letos - Ne prvič - Vlomila in prespala v tujem vikendu - Dve leti in pol zapora

d e ž u r n i p o r o č a j o

Vl o m v AV TO - 17. ap rilaečer je neznanec razbil steklo na

Vra>ih avta ter iz njega lastniku A. D.12 Novega m esta u k ra d e l e tu i z®Sebnimi d o k u m en ti, p lačiln im iarlicami in denarjem.OB TELEFON - Neznanec je 20.

aPrila dopoldne iz osebnega avta naJ vorišču stanovanjske hiše odnesel

?‘efon GSM - D etel, v reden 25j s°č tolarjev.

KAR V ŠTIR I - Lastniki štirih°5®bnih vozil z območja Krškega so

j pLodovani za okrog 150 tisoč tolar-I |*v> ker jim je 23. ap rila z ju tra j

®Znanec vlomil v avtom obile in^ ra d e l d en arn ice z d o kum en ti,

I enemu pa še snemalno napravo.NA LES - Lastnik A. T. od 18.

Ptila pogreša dvajset sm rekovihj P‘Ohov, ki mu jih je z odprtega pro-

I°ra poleg hlevov KZ Črnomelj v| rtr>ošnjicah očitno ukradel nezna­

nec.PRIŠEL KAR NA DOM - Med

j n. ln 19 apr jiorn j e neznanec nasil- I 0 vstopil v počitniško hišico izven , aselja G radenec in iz nje ukradel i adiokasetofon, hrano, vojaški bajo- | et ter 10-litrsko kantico z benci-

0rn. Lastnik M. S. iz Žužemberka . oškodovan za 50 tisoč tolarjev.| POLIL ŠE O LJE - Neznanec je ■ PrcJŠnji teden vlomil v nenaseljeno j nLlrČ’VanJsko hišo v okolici Cerkelj • Krki - razbil steklo balkonskih

rat - ter ukradel radiokasetofon s ' Kj icmj več kosov orodja in hrano.

ato je po dnevni sobi raztrosil ] Senie trave ter razlil okrog liter olja

Za motorno žago.

UKRADEN CLIOj NOVO M E S T O -20 . aprila do- i Poldne je neznanec ukradel oseb- j 111 avto znam ke R enault Clio, tem -

n° m odre barve, z litimi platišči, re8- št. NM 52-94P. R. K. je oško-

°van za dva m ilijona tolarjev.

NOVO M ESTO - O sebne stiske in nezadovoljstvo v kom binaciji s p rekom ern im pitjem alkohola človeka lahko privedejo do de jan j, k ijih sicer prav gotovo ne bi storil. 25-letna Sem ičanka T anja M avretič v takih situ ac ijah prepogosto najde u teho v požiganju. Kom aj je p red dobrim letom dn i odsedela zaporno kazen zarad i požiga nekega vikenda, že je feb ru a rja letos znova v roke p rije la vžigalnik in se lotila poslopij Lovske d ru ž in e D olenjske Toplice na Pajkežu. L etna jed iln ica je popolnom a zgorela, lovskega dom a pa ognjeni zublji k sreči niso uničili.

M avretičevo je p re tek li teden s kolegom opravljal nočno službo,senat O krožnega sodišča v Novem je povedal, da ju je M avretičevam estu s p redsednico L jubo T iran počakala v D olenjskih Toplicah inspoznal za krivo. “O bžalujem , kar jim a n a to kazala p o t na Pajkež.sem storila , in tega gotovo ne bi, če ne bi b ila p ijana . Vem le, da sm o z d ru ž b o pili v sem iški go ­stilni Pri Sm iletu. S stoenko (brez vozniškega izpita!) sem se okrog t r e t je u re p o n o č i o d p e lja la do lovskega d o m a n a P a jk ežu . N e vem, kaj se je dogajalo, vsega se slabo spom injam . K asneje sem od nekod poklicala policijo in sp o ro ­čila, da go ri,” je na glavni obrav­navi p riznala obtoženka.

Policist B oštjan Rozm an, ki je v usodni noči 27. feb ruarja skupaj

23-LETNI METLIČAN UMRL

KRA SINEC - 22. a p r ila ob 20 .20 se j e p re d n a se lje m K rasin ec zgodila h u d a p ro ­m etna nesreča . 20-letni V. R. iz M etlike je z n e re g is tr ira ­nim vozilom z a rad i vožnje z nepria lgo jeno h itro s tjo izgu­bil o b last nad vozilom, nekaj m e tro v d rs e l po n e u tr je n i bank in i, se p revrn il na s tre ­ho in d rse l po vozišču. Ravno ta k ra t je je iz nasp ro tn e sm e­ri p rip elja l 34-letni voznik J. S. iz Podzem lja, ki se je um i­ka l. Vozili s ta vseeno trč ili. Voznik V. R. se je v n esreč i lažje telesno poškodoval, so­po tnik , 23-letni M. Š. iz M et­like, je z a rad i hu d ih telesn ih p o šk o d b n a k r a ju n e s re č um rl, d ru g i sopotnik , 19-let- ni R. V., pa se je tu d i hudo te le sn o p o šk o d o v a l. H u d e te le sn e po šk o d b e je d o b ila p rav tak o 33-letna potn ica S.S. iz P o d z e m lja v d ru g e m avtu. Vsi poškovani se zd ra ­vijo v novom eški bolnišnici. Škoda na vozilih znaša okrog m ilijon 500 tisoč tolarjev.

^ NE B o B O LJE VIDELO - Kot vsako leto se tudi to pom lad na našiti *s,ah začenja barvanje prehodov za pešce in vseh ostalih oznak na cestiščih, ' so ze obledele in se j ih bolj slabo vidi (na sliki Rozmanova ulica v Novem es‘u). Kot so povedali pri Cestnem podjetju Novo mesto, sezona za tovrst- a opravila traja od aprila do novembra, v tem času pa najmanj enkrat ob-

10VJ } ° vse oznake po državnih cestah, če je nujno, pa tudi večkrat. To delajo “ nekateri privatniki. Tovrstnega dela je spomladi gotovo dovolj, saj se

' v ars‘kje črte zebre sploh ne poznajo več, tako na primer pri prečkanju ceste v n° vomeško bolnišnico. Ker so ob barvanju ceste deloma zaprte, je prav, da 0 vozniki potrpežljivi - vse za boljšo varnost na cestah. (Foto: L. M.)

L etna jediln ica je že čisto p ogore­la, k sreči p a se ni vžgal lovski dom , ki ga je ob toženka tudi po ­skusila zažgati. “Izročila nam a je vžigalnik. D elovala je dokaj n o r­m alno, ni bila videti vinjena, imel sem občutek, da uživa ob gorenju, in tudi sam a je dejala, da čim bolj gori, bolj ji je všeč. M islim, da je do b ro vedela, kaj d e la .” Še tisto noč so ji policisti odvzeli prostost.

M avretičeva je najprej razbila okno na gospodarskem objektu v velikosti 8 k rat 5,5 m etra, ki je po­stavljen v bližini lovskega dom a, n a to pa je z vžigalnikom zažgala blago ob oknu. Požar se je h itro razširil po objektu , v ka terem so bile spravljene mize, klopi, o ro d ­je, deske, kotli ipd., in je zgorel do ta l. O su m ljen k a je razb ila tu d i s tek lo na o k n u lovskega d om a, n a red ila ku rišče iz p las ten k e in sm eti te r zažgala. O genj je zajel le k lo p , z a v e so in le s e n o p o lic o okna. K ot je povedal p redsednik L D D o le n js k e T o p lice F ra n c i Saje, jim je Z avarovaln ica T ilia, d.d., izplačala škodo v višini sko­raj dveh m ilijonov dvesto tisoč to la rjev , za razliko dvesto tisoč to la rjev pa uveljavljajo o d šk o d ­ninski zahtevek.

ZBIL PEŠCA IN POBEGNILDRENOVEC - V. J. ie 20. aprila

ob pol enih ponoči peljal iz smeri D ragatuša proti Vinici. V naselju Drenovec je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zbil pešca B. P., ki je dobil hude telesne poškod­be. V. J. je s kraja nesreče pobegnil v smeri Vinice, vendar so ga policisti na podlagi zbranih obvestil in sledov izsledili. Alkotest je pokazal, da ima v izdihanem zraku 1,75 g/kg alko­hola.

S KOLOM UDARIL OČETA

NOVO M ESTO -1 9 . a p r i­la j e p r iš lo n a G ra b n u do sp o ra med D. B. in njegovim očetom M. B. Sin je očeta z le s e n im k o lo m u d a r i l po glavi in ga lažje poškodoval. V sp o r s e je n a to vm ešal še J.B., ki je D. B. z d ru g im po­dobnim kolom u d a ril po roki in mu jo zlom il.

Mavretičevo je obtožnica (okrož­ni d ržav n i to žilec J o s ip F ra n z ) b rem en ila tud i, da je m ed 17. in 22. januarjem vlom ila v vikend na C erovcu, last Ignaca K om ljanca, kjer je najm anj enkrat prespala in si p rilastila h ran o in pijačo. “To priznam . Spet sem pila in odpeša- čila v Cerovec. Ne vem , zakaj sem vlomila. Nekaj u r sem tam prespa­la te r na to odšla, ne da bi kaj o d ­nesla,” je povedala 25-letna Tanja, ki je po poklicu gospodinja in je b rezposelna, “n ikakor pa ne pri­znam , da sem v ta vikend vlomila še enkrat in ukradla televizor, sab­ljo in še nekaj, ke r tega nisem sto ­rila .” Pri hišni preiskavi vseh teh stvari niso našli. Č eprav je sodni­ci (neprepričljivo) zatrd ila , da je zadovoljna s svojim načinom živ­ljen ja, p a ji g re to težko verje ti. K ot je dejala, si najbolj želi, d a bi s svojim 5 - le tn im sin o m n ek o č živela skupaj. Ta je nam reč zdaj pri njenem bivšem m ožu, ki ji ne dovoli srečavanj z otrokom .

“ V sesk o z i jo m uči o t ro k , to vem. O požigu pa ne vem nič, bil sem pijan, pa tudi ona. Če bi ve­del, da bo to sto rila , ji ne bi dal avta,” je zatrdil Silvo Sabotin, Ta­njin sedanji fant, pri katerem živi v Kočevskih Poljanah. Tudi sam a se zaveda, da ji pijača škodi, čeprav jo uživa občasno, in zatrd ila je, da bi se bila pripravljena zdraviti. Kot je povedal izvedenec psihiatrične s t ro k e d r. G o ra z d M ra v lje , je M avretičeva požig naredila v času zm anjšane prištevnosti, a ne bist­vene. “N im a sicer še znakov bo le­zenske odvisnosti od alkohola, je pa zloraba alkohola že kritična in v občutkih prizadetosti lahko zno­va pride do podobnih agresivnih dejanj, zato priporočam zdravlje­n je. S icer p a je tu d i o b to žen k a sam a zdaj veliko bolj kritična do tega p roblem a.”

Senat je obtoženko spoznal za krivo kršitve nedotakljivosti s ta ­n o v a n ja (d v a m e se c a z a p o ra ) , pož iga lovskega g o sp o d arsk eg a poslopja te r nadaljevanja kaznive­ga dejanja požiga lovske koče, kar ji sicer ni uspelo (2 leti in 6 m ese­cev zapora), te r ji izrekel eno tn o kazen dve leti in pol zap o ra (Za­g rožena kazen: eno do osem let zapora). Senat je zavrnil obtožbo velike tatvine, za ka r ni dokazov, ob toženko pa je v celo ti oprostil s troškov p lač ila kazenskega p o ­stopka. Sodišče ni sprejelo p red ­loga z ag o v o rn ik a M a v re tiče v e Slavka S ita rja , da s e j i zaradi n e ­iz razite pon o v itv en e n ev arn o sti tak ih dejan j te r zarad i s tre sa in osebne stiske odpravi p ripor. Po­daljšalo ji ga je do p ravnom očno­sti sodbe. O bsojenki pa bo že m ed p re s ta jan je m kazni o m o g o čen o zdravljenje alkoholizm a.

L. M U R N

b N a TOČKA PRI M O STU v B O ŠTAN JU - Koliko zvite pločevine in krvi Ve potrebno, da bo država končno semaforizirala križišče pri mostu čez

nav° v Boštanju ali pa uredila rondo? To so se spraševali očividci promet- e nesreče sredi aprila okoli poldneva, k i se je k sreči končala le z močno nskodovanim V W polom (na posnetku) in golfom. Tega je čez most proti °stanju vozil dolgoletni pevovodja okteta Jurij D almatin Jože Pfeifer, s

b . <)nx pa so se iz Radeč proti Krškemu pripeljali Trboveljčani. Trčenje je 0 fako silovito, da je golfa zasukalo in odbilo z regionalke na lokalko

0l0/.' Šoštanju. Kdaj bodo gospodje v Ljubljani prisluhnili zahtevi sevniške l'ine po odpravi te črne točke? Bo moral še kdo umreti? (Foto: P P)

Z lovsko puško nad ženo58-letni S. V. skušal ustreliti 54-letno ženo, nato pa

še sebe - Ženina prisebnost preprečila tragedijo

S R O M L JE P R I B R E Ž I ­C A H - Bil je to rek , 18. aprila. P rijeten pom ladni dan se je za d ružino V. iz Srom elj zaključil drugače kot običajno. Kot je pri nas vse pogoste je , se je znava dogajala prava družinska d ra ­ma, ki pa se je k sreči končala b rez hujših posledic.

58-letni S. V. in njegova 54- letna žena M. V. sta bila popol­dne dom a. O krog 19.05 je osum ­ljeni S. V. iz neznanega razloga vzel v roke lovsko puško znam ­ke P telinka, kal. 16, in se z njo napotil v dnevno sobo. Puško je naperil v ženo, ki je sedela na kavču, in ji rekel: “Sedaj pa g re­va, najprej ti, potem pa še jaz!” Ž en a je vstala in zgrabila za pu ­škino cev te r jo p reu sm erila v levo. M oža je p riče la odrivati p ro ti h o d n ik u . M ed p re r iv a ­n jem je osum ljen i p ritisn il na sp ro ž ilec puške in izs tre ljen e šibre so zadele p arket v spalni­ci, razbile okensko šipo in p o ­šk o d o v a le p o d b o j v ra t. M ed s tre lja n je m je žen a še v ed n o držala puškino cev, ki se je m ed prerivanjem preklopila. O ško­

dovanki je uspelo iz ležišča iz­vleči še nabo j, ki ni bil izs tre ­ljen. N ato je stekla iz hiše in p o ­klicala na pom oč. Prišla je po li­cija, ki ni im ela lahkega dela.

O sum ljeni S. V. se je nam reč po dejanju zaklenil v stanovanj­sko hišo in se še le v ju tra n jih u ra h sam p re d a l p o lic is to m . Z o p e r n jega je b ilo o d re je n o policijsko p rid ržan je , s kazen­sko ovadbo pa je bil n a to p re ­dan krškem u tožilstvu.

Kako to, d a je S. V. sploh imel o rožje? Je član lovske d ružine in je zato posedoval več kosov o ro ž ja . Z a puško , s k a te ro je s tre lja l, je im el do v o ljen je za posest tro fe jn eg a oz. spom in­skega orožja, izdano na U prav­ni e n o ti (U E ) B re ž ic e . V se orožje in strelivo so osum ljen­cu odvzeli, na U E pa bo podan tu d i p red log , da se m u orožje odvzam e. D a se je dogodek raz­p le te l b rez trag ičn ih posledic, g re g o to v o z as lu g a p o g u m n i ženi, ki je v res težki situaciji re ­agirala trezno in prisebno.

L. M.

R A Z S T A V A , V R E D N A O G LE D A - O tvoritev razstave o drogah muzealcev s Koroške (pred m ikrofonom Marjan Kos) je popestril naš priljubljeni kantavtor A di Smolar, k i s svojimi odličnimi besedili pesmi prav gotovo opravlja vzgojno poslanstvo med mladimi. Na sliki sta še Zdenko Picelj in na desni A lenka Ilovar. (Foto: L. M.)

Nevarnost z imenom drogeNe! razstava o drogah v Dolenjskem muzeju do 11. junija

- Vabljeni zlasti mladi in starši • Navdušil Adi Smolar

N O V O M E ST O - G lede na dejstvo , da je tud i p ri nas vse večja nevarnost drog, je pohval­na odločitev D olenjskega m u­zeja, da je v goste povabila Ko­roški pokrajinski m uzej Slovenj G radec in njegovo uspešno raz­stavo Ne! razstava o drogah , s k a te ro so prepotovali že števil­ne slovenske kraje. V petek , 21. ap rila , jo je v galeriji D o le n j­skega m uzeja odp rla sek re ta r­ka za kulturo, socialne in zdrav­stvene zadeve M estn e občine Novo m esto A lenka Ilovar.

K ot je povedal ravnatelj m u­zeja Zdenko Picelj, so se za raz­stavo, ki spada v razstavni p ro ­gram v počastitev 50-letnice nji­hove ustan o v e , o d ločili z lasti zaradi njene sporočilnosti, opo­zarjanja in aktualnosti. Avtorji razstave so jo nam reč razdelili na štiri dele oz. štiri v rste drog, s ka terim i se vsakodnevno za ­stru p lja m o : to b ak , ta b le te in kava, a lkohol te r m am ila. Pri­kazana je tako njihova učinko­vitost kot posledice, nakazane pa so tudi poti ozdravljenja. PU Novo m esto je dodala statistični pregled drog na svojem obm oč­

ju. Z lasti zadnjih p e t let se kaže o bču tno povečanje števila p re ­krškov v zvezi z m am ili. L eta 1994 so policisti na p rim er p ri­je li 17 to v rstn ih osum ljencev , lani pa kar 71. Kljub visoki stop­nji ku ltu rnega in tehnološkega razv o ja se to re j p o ra b a d ro g n e n e h n o p o v eču je , s ta ro s tn a stopnja uživalcev pa zastrašujo­če niža. Po drogah nam reč vse p o g o ste je segajo že o sn ovno­šolci.

“ Z ato je razstava nam enjena predvsem staršem , da bodo pri svoji vzgoji znali opozarjati na nevarnost drog,” je m ed drugim o nam enu razstave dejal eden od njenih avtorjev M arjan Kos. O sta li dve sodelavk i sta Saša D ju ra - J e le n k o in V a le r ija G rabnar. Prav gotovo razstava Ne! razstava o drogah spodbu­di k razm išljanju o p rob lem ati­ki vseh vrst drog, ki iz dneva v d an vse bolj p o seg a jo v našo družbo in življenje te r pom en i­jo veliko nevarnost današnjega časa. Z a to si jo resn ično velja pogledati - v D olenjskem m uze­ju bo to m ogoče do 11. junija.

L. M U R N

TRAKTORIST UMRLNOVO M ESTO - 18. a p r i­

la se je na g radbišču nove ob­voznice v Ločni zgodila ne ­s re č a , v k a te r i se j e h u d o p o škodoval M . G. iz L ju b ­ljane. N esreča se je zgodila, ko je vozil trak to r, na k a te r­em sta b ila p rip e ta dva elek- t ro g e n e ra to r ja . Po tr a v n a ­tem klancu navzdol je t ra k ­to r začel d rse ti, na to pa se še p re v ra č a ti . M . G ., ki se je zdravil v bolnišnici, je kasne­je poškodbam podlegel.

NI UPOŠTEVAL ZNAKAT R E B N JE - 20-letni I. P. z D vo­

ra 24. ap rila v O brtn išk i ulici ni upošteval znaka Križišče s p re d ­n o stn o cesto in je zavijal v levo, tak ra t pa je po p re d n o stn i cesti p ripeljala 48-letna voznica oseb ­n e g a a v ta A . B. iz T re b n je g a . Prišlo je do trčen ja , pri ka te rem sta se hudo poškodovali so p o tn i­ci v avtu voznice.

ŠVICAR OSTAL BREZ AVTA

Č A T E Ž O B SA VI - 4 0 - le tn i Švicar R. G. je 23. aprila prenočil v M o te lu P e tro la Č a te ž . Ko je naslednje ju tro odhajal, je opazil, da mu je ponoči nekdo s park iri­šča u k rad el avto znam ke Škoda O ctavia, reg. št. A G 155965 (C H ), v reden okrog dva m ilijona to la r­jev.

TUJEC BO TUDI V ZAPORU

N O V O M E ST O - Policisti so21. gprila zvečer v stanovanju na K andijski cesti prijeli 26-letnegaB. R . iz B iH , ki m u je bil izrečen ukrep “odstran itve tujca iz d rža­v e” za obdob je od 12. feb ru arja letos do 17. februarja leta 2002. B. R. pa je dan prej ilegano p resto ­pil državno m ejo. Policisti so ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške, mu izrekli 80 tisoč to la r­jev d e n a rn e kazn i, ke r pa je ni p la č a l, bo o sem dn i o d se d e l v zaporu.

O p o zo rila n iso za leg laFarmo prijavili Svetu Evrope

STIČNA - Regijsko društvo eko­loškega gibanja (R D E G ) Ivančna G o ric a že v rsto le t o p o z a rja na onesnaževanje okolja, ki ga povz­roča stiška farm a prašičev, ker pa so tako pri inšpekcijskih službah m inistrstva za oko lje in p ro sto r, na zdravstvenem in špek to ra tu in seveda tudi pri sam i farm i n a le te ­li na gluha ušesa, bodo sedaj po b e s e d a h p re d s e d n ik a d ru š tv a F ranca H eg lerja fa rm o prijavili Svetu Evrope in evropskim veteri­narjem .

V društvu pravijo, da im ajo do ­volj zastrupljanja z gnojevko, ki jo tam kajšn ji k m etje razvaža jo po travnikih in njivah, saj onesnažuje podtaln ico . H egler pravi, da so v njej po opravljenih analizah zasle­dili čezm erno vsebnost am onije­vega dušika in težkih kovin, lju­dem p a je tu d i dovolj m očnega sm radu v okolici, zaradi ka terega im ajo m en d a p rob lem e z zdrav­jem . K er stiška farm a prašičev do 20. m arca ni začela ekološke sana­cije farm e, so člani izvršilnega o d ­b ora R D E G na nedavni seji skle­nili, d a bodo stiške fa rm arje p ri­javili tako Svetu E vrope ko t ve te ­rinarskem u in šp ek to ra tu E vrop­ske kom isije.

L. M.

BETONSKA KONSTRUKCIJA

NA DELAVCED O B R U Š K A VAS - 19.

ap rila je ob 12.45 prišlo na delovišču S trešnika v D obru- ški vasi do delovne nesreče. N enadom a se je z rušila b e ­tonska s trešn a konstrukcija m ontažne hale in padla na tri delavce in na tovorno vozilo, iz katerega je izstopal voznik, vendar ni bil poškodovan. M. S. je dobil lažjo te lesn o p o ­škodbo, B. Š. pa hudo. O ba so o d p e lja li v n o v o m ešk o bolnišnico.

1 1, 28. aprila 2000 DOLENJSKI LIST

Več kot 50 izdelkov po vročih cenah v novem katalogu Pomlad - poletje 2000:vrtno pohištvo in d ru ga o prem a , ko s iln ice , v rtno o ro d je ,

ko vč k i za o ro d je , izd e lk i za osebno nego, a k u s tik a , b a rv e , la k i in p ribo r.

Ponudba ve lja od 20. aprila do 20. maja 2000za izdelke v zalogi. Oglejte si jo tud i na w w w .m erku r.s i,

V PRODAJALNE NOVOTEHNEH0V0 MESTO: TRGOVSKI CENTER, o 0 6 8 37 1 8 4 4 0

Novotehna - Glavni trg, ® 0 6 8 3 2 3 0 8 0 GRADAC: Novotehna, 0 6 8 6 9 2 2 2KOSTANJEVICA NA KRKI: Novotehna, ® 0 6 0 8 8 7 4 6 8KRŠKO: Novotehna, « 0 6 0 8 21 2 1 8TREBNJE: Novotehna, t r 0 6 8 4 4 0 1 3

IN V MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE

Imate novo.

MERKURVeč kot 50 izdelkov

po vročih cenahD O L E N T S K E T O P I J C EVrtna garnitura, STEINER, S olaris

Miza in 4 stoli bele barve, 4 blazine v 5-ih različnih vzorcih, senčnik bež barve.

I^KRKKZDRAVILIŠČk

TUDI ŽIVLJENJE Z REVMO JE LAHKO PRIJETNO!

Za vse tiste, ki vas pestijo revmatična obolenja, smo pripravili poseben

6-DNEVNI PROGRAM ZDRAVLJENJA,ki vsebuje:

• pregled p r i zdravniku specialistu,• 3 zdravstvene terapije dnevno (skupaj 18 terapij),

• prosto kopanje v notranjih bazenih in• dve predavanji z zdravstveno vsebino.

VSE SKUPAJ ZA SAMO 14.800 SIT!Program bo potekal v naslednjih terminih:

3 .5 . - 9 .5 . in 2 9 .5 . - 3 .6 .Informacije in rezervacije: 068 39 19 400

Vsako sredo med 12. in 13. uro lahko pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 2230, kjer bo na vaša

vprašanja o revmi, osteoporozi in bolečinah v križu odgovarjal dr. Danilo Radoševič.

I E* KRKkZDRAVILIŠČK

tu r is tič n a a g e n c ija

KANDIJSKA 9, NOVO MESTO Tel.: 068/321-115

Tel. in faks: 068/342-136MERKURJEVE

P O S E B N A AKCIJA!M E R K U R

ALI POZNATE NAJLEPŠI OTOK V DALMACIJI?ZA NAS JE TO H V A R !

Da bi lažje prepričali tudi v a s , sm o s e o d loč ili za

PO SEB N O A K C IJO v poletnem terminu od 8 .7 . do 15 .7 .2000 z organiziranim

avtobusnim prevozom v m estu HVAR

Hotel A M F O R A - A kategorijesobe s pogledom na park 7 DNI-POL 32.200,00 SITsobe s pogledom na morsko stran 7 DNI-POL 38.600,00 SITHotel P H A R O S - B kategorijesobe s pogledom na park 7 DNI-POL 26.800,00 SITsobe s pogledom na morje 7 DNI-POL 32.200,00 SIT

AVTOBUSNI PREVOZ + TRAJEKT 7.800,00 SIT(otroci do 12. leta imajo 30% popusta na prevoz)

POPUSTI: otroci do 2. leta imajo brezplačno, od 2.-12. leta imajo 50% popusta na dodatnem ležišču in 30% na osnovnem ležišču.

DOPLAČILA: turistična pristojbina je 220 SIT/dan, otroci od 12.- 18. leta 110 SIT/dan.

KAPACITETE P O AKCIJSKI CENI S O OMEJENE, ZATO POHITITE S PRIJAVAMI!

P oklič ite nas, posla li vam bom o katalog!!!

.MiVttSOO'*'**"'

: r ^ r , — - *

• Ikumk*.M « ,'* 11"’’'®0'

, „**Um M* « '* 1*1

TELEVIZUA N O V O MESTO

3 . 0 M H Z

Novo številko izveste, če vtipkate:

Ce vas zanima nova številka v okviru om režne skupine, iz katere kličete, za 086 vtipkate le staro telefonsko številko,

Novo mesto (068) in Krško (0608) imata 07

Telekom^)Slovenije >\

Kakovost poznata. Tudi cana ja pravorjana!http://www.telekom.si

b sm m1 2 1 DOLENJSKI LIST

Št. 17 (2644), 28. aprila

nadgradnji analogne linije v ISDN priključek, bo Telekom Slovenije olajšal odloČitev.V tem času je cena rdečega paketa 44.910,00 SIT. cena m odrega paketa pa 53.910.00 SIT!Vse dodatne informacije o prodajnih mestih dobite v vseh Teletrgovinah in na brezplačni telefonski

» S O N

* \

/iniBROGPM

SVETOSNOVNE ŠOLE KOMANDANTA STANETA

Dragatuš 48

8343 DRAGATUŠ

razpisuje delovno mesto

RAVNATELJAK a n d id a ti m o ra jo iz p o ln je v a ti p o g o je , ki jih d o lo č a Z a k o n o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS, 12 /96 ), ter' imeti pedagoške, organizacijske in d ru g e s p o s o b n o s ti z a u s p ešn o vodenje šole.Ravnatelj bo im enovan za 4 leta. Z ačetek m andata 1.9.2000.P rijave z d okazili o izpo ln jevan ju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom ZA RAZPIS R A V N A TE U A .Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku.

Z n a n im jetreba verjeti!

|l LIPA■J POHIŠTVOp R O T E K T

vsa obdobja življenjaTakšne izolacije še nisem občutil!(S lo b o d a n M ilo š e v ič )

Ž E L IT E SO D E LO V A T I S P R IZ N A N IM P O SL O V N IM P A R T N E R JE M NA P O D R O Č JU P R O IZ V O D N JE IN PRODAJE KUHINJSKEGA IN OSTALEGA POHIŠTVA?

LIPA A jdovšč ina, d .d ., je p rav i naslov za vse tis te , ki:• imate poslovni prostor, primeren za prodajo pohištva v

Novem mestu (zaželjeno v centru), velikosti od 100 do 200 m2,• želite prodajati izključno LIPIN proizvodni program,• ali pa nameravate samo oddati poslovni prostor v najem.

Svoje ponudbe s p riloženo d okum en tac ijo o poslovnem prostoru nam pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: LIPA Ajdovščina, d.d., Lokarjev drevored 1,5270 Ajdovščina, s pripisom “za razpis”. D okončno izbiro ponudnika bom o opravili na osnovi predhodnega ogleda poslovnih prostorov, ki ga bomo opravili v roku 15 dni po izteku roka za prijavo.

NOVO MESTO

Podjetje za varovanje premoženja

in oseb, d.o.o,

Novo mestoSeidlova 5

tel.: 0 6 8 /3 2 5 - 3 2 5

faks: 0 6 8 /3 9 1 7 - 3 0 5SIPO R E XŠiponi d.d. Zagorje loke 64 1410 Zagorje, tel. 03 56 71122 YTONG

M I C R Az bogatejšo opremoSerijsko sedaj žedve zračni blazini inscrvo volan. £ ■ * •» -

od 1.395.000,00 sitAVTOSERVISLirvik .ivk*■.*»■ ■ ' **<!*>AVTO NOČUK %smi Igk'•\\ fOM RA»SGORK A V * J <-ev A 0ti. iti* I553 '21 AVlOMHtVMkA (ARI AN HranO. Mirtum 'AVTOM! HANIkA VIIMUM I M R *fc*N AVIDMEH AMkA ZJI.R1R. v> - v , M | M - AVTOHliA MUSKA MHMT.l mM « «6

NOSAN SERVIS K KI l ( u t Mil '31 1+3AVTOHI&A FERK tcfc*>n-Mij 22+ n t'NISSAN IIVALEC. P r e te k l i« -A>2 ' MG CENTER. Scivuož VI.in. 02 fC «5 «Kh PAS ADRIA ( r i j e ‘ . V trk-k«: 1*3 423 i5 *\» AVTO KI k 'knvikvLc K«oj»ce trk i < <n 733‘JK+ AVTOHllA KOS. RoU -m ricftm M 2 »

crn* vrija *a modri Ml( RA (on.lun 1.0 (1.)ftnibkMeni zastii/mtk ta NISSAN ADRLA d.o.o.. lju b i (trnatt»fSIttiCvm rSkumiji• a m o m s s•AVTOTRUNK I uM uua Jeftira. lekrfc+n <tfi|. Ih K*• AVTOSERVIS P i l ( M tkm lA . u Jeliut <*l 16 2 ' P*>

Pivo Zlatorog,Pivovarna Laško, 0.5 IPonudba velja do

6. maja za izdelke v zalogi v ŽIVILA

t H ipermerketu W§ Brežice.

M ešano m eso za žar,Kraljeve mesnine, 1 kg

Pralni prašek,Persil - Green power,3.6 kg

Pomarančni nektar, DanDana, 1 I

cene na dnuSt. 17 (2644), 28. aprila : DOLENJSKI LIST 13

i.

BELA KRAJINA VODIV 19. kolu centralne skupine 3.

slovenske nogom etne je črnom alj­ska B ela k ra jin a v g o steh s 4:1 premagala Belinko in se prebila na prvo m esto prvenstvene lestvice, Kolpa iz Podzemlja pa je doma z 1:2 izgubila z ABC Taborom. Bela kra­jina na lestvici vodi s točko predno­sti pred drugouvrščenim Viatorjem ter 12 točkami pred tretjeuvrščeno Belinko.

APRILA MESOJEDEC NAJBOLJŠI

SEVNICA - Na aprilskem hitro­poteznem turnirju šahovskega klu­ba M ilan M ajcen je nastop ilo 19 šahistov. Zm agal te Z vonko M e­sojedec, drugi je bil Andrej Grilc in tretji Martin Povše. Mesojedec vodi tudi v skupnem vrstnem redu.

Krčana izkoristila domačo progoKrška speedwayista Izak Šantej in Gerhard Lekše na domači stezi oba v finalu A

50. dirke za državno prvenstvo - Matej Ferjan je bil tudi tokrat neprem agljiv

KRŠKO - Slovenski in hrvaški speedw ayjisti k ljub praznikom niso počivali. Na velikonočno nedeljo so v Krškem opravili jubilejno 50. dirko za državno prvenstvo Slovenije, domače dirkališče pa sta tokrat dobro iz­koristila najboljša krška dirkača Izak Šantej, ki je na četrti dirki sezone zao sta l le za neprem agljiv im L jub ljančanom M atejem Ferjanom , in nekdanji državni prvak G erhard Lekše, ki je na dosedanjih 50 dirkah za državno prvenstvo manjkal le dvakrat in je med slovenskimi spcedwayji- sti rekorder po številu nastopov, obenem pa je med vsemi tekmeci tudi najstarejši.

Matej Ferjan, ki ga na štirih dirkah letošnjega državnega prvenstva ni premagal nihče, z največjim možnim številom točk premočno vodi tudi v skupnem vrstnem redu državnega prvenstva, Krčan Izak Šantej pa seje z odličnim nastopom na domačem dirkališču na drugem mestu skupne­ga vrstnega reda izenačil z Ljubljan­čanom Tomažem Šušteršičem in si lahko obeta , da bo že če trto leto zapored drugi tudi na koncu sezone. Pred letošnjo sezono sta imela Šan­tej in Ferjan enako število zmag na dirkah za državno prvenstvo, zdaj pa je Ferjan s skupno desetimi zmagami tudi najuspešnejši med vsemi sloven­skimi vozniki.

Krški veteran G erhard Lekše, ki letos že drugo leto zapored tekmuje

S P E E D W A Y N A V E L IK O N E D E L J O - K lju b od cerkve in države zapovedanemu prazniku se je na veliko nedeljo na tribunah krškega Štadi­ona M atije Gubca zbralo več ko t tisoč ljubiteljev v Krškem zelo priljub­ljenega speedwaya in domači tekmovalci j ih niso razočarali, ka r še posebej velja za člana A M D K rško Izaka Šanteja (na sliki), k i je v fin a lu A spustil predse le trikratnega državnega prvaka M ateja Ferjana. (Foto: I. V.)

za Lendavo, se je tokrat prvič letos veselil nastopa v finalu A, kjer je dobro začel in se po štartu prebil na tretje mesto, za Ferjanom in Šante- jem, žal pa gaje bojeviti Hrvat Z lat­ko Krznarič prehitel in ga s tem zri­nil s stopničk za zmagovalce, z novi­mi točkami pa sc je Lekše v skup­nem vrstnem redu prebil na peto nfesto. Med domačimi vozniki sta svojo nalogo dobro opravila tudi novinca Janez Ž ibert in Primož Kle­novšek, ki sta nastopila v finalu C.

Thdi tokrat ni šlo brez padcev, že v tretji vožnji je varnostno ogrado zadel Ljubljančan Jernej Kolenko, za njim pa je padel tudi mladi Miha

ŽUŽEMBERČANI V SOBOTO Z RUSKIM

SUPERLIGAŠEMŽU ŽEM B ER K - Na pripravah v

zdravilišču Dolenjske Toplice se ta čas mudijo odbojkarji moskovskega prvoligaša Lužniki, ki je v ruski su- perligi letos kot novinec zasedel sedm o m esto . R uski o d b o jk arji bodo ta čas izkoristili tudi za pri­jateljsko tekm o z bivšim prvoliga­šem iz Žužem berka. M ednarodna tekm a bo v Žužem berku v soboto ob 20. uri.

PARTIZAN PREMAGAL PODZEMELJČANE

SEM IČ - V soboto, 22. aprila, so belokranjski nogom etaši odigrali prvo kolo belokranjske lige v malem nogom etu. Izidi: G rafika Bucik : Pekarna Črnomelj 6:2, Dragovanja vas : Klub belokranjskih študentov 2:2, Kučar : K rokar 1:0, G riblje : Mithaveum 5:3, Partizan Črnomelj : Podzemelj 3:2, Orel - Gopi : Štor tran s 4:0. Liga bo razd e ljen a na pomladanski in jesenski del, vse tek­me pa bodo sodili Dušan Zirojevič, Anto Dukič in Rudi Pidija.

Zdaj z Unionom Olimpijo za finaleKošarkarji Krke Telekoma po rednem delu prvenstva na tretjem mestu - V zadnjem kolu doma ugnali Slovana - V polfinalu Novomeščani z Olimpijo, ki je doma izgubila z Laškim

NOVO MESTO - Srečanje zadnjega kola drugega dela prvenstva v ligi Kolinska med Krko Telekomom in Slovanom ni odločalo o ničemer, saj sta imeli obe moštvi zagotovljeni tretje oziroma četrto mesto in s tem nastop v polfinalu. Temu primeren je bil prejšnjo sredo tudi obisk gledalcev v športni dvorani Marof, kjer se je na tribuni zbrala le peščica privržencev košarke, večina pa že nestrpno čaka na sobotno drugo polfinalno tekmo med Krko Telekomom in Unionom O lim pijo . L ju b ljan čan i zak ljučne boje prvič začenjajo z drugega mesta po rednem delu prvenstva, v katerem so s Pivo­varno Laško izgubili obe tekmi v Laškem in v zadnjem kolu še odločilno srečanje v Ljubljani.

Da sredina tekm a za nobeno od moštev ni bila odločilnega pomena, je bilo čutiti tudi na igrišču. Gostje s Kodeljevega so se dobro upirali fa­voriziranim Novomeščanom in vo­dili večji del srečanja. Domači ko­šarkarji, med katerim i je po povrat­ku iz A m erike spet igral kapetan Matjaž Smodiš, so resneje poprijeli šele sredi drugega polčasa in v 31. minuti povedli s 55:49 in kasneje z 62:54, kar je bilo dovolj za zmago.

Redni del prvenstva je tako kon­čan, že sinoči pa so najboljša štiri moštva igrala prve tekme polfinala končnice prvenstva. Krka Telekom, ki je v rednem delu prvenstva po pričakovanju zasedla tretje mesto, se za vstop v finale nekoliko p re ­senetljivo meri z Unionom Olimpi­jo. V novomeškem klubu so si pred sezono za cilj zadali drugo mesto v državi, ki pa bo težko dosegljivo, saj si bo precej bogatejše ljubljansko

Atleti začeli poletno sezonoNajveč zmag na otvoritvenem mitingu v Ljubljani atletom Krke Telekoma - Sevničani zmagujejo na daljših progah

Atleti so poletno sezono tekm o­vanj na odprtem začeli v Ljubljani na m itingu kluba ŽAK-MASS, na katerem so uspešno nastopili tudi tekmovalci naših atletskih klubov. Med starejšimi mladinci je v teku na 1500 m s časom 4:08,93 zmagal Pe­ter Kužnik, drugi pa je bil njegov k lubsk i ko leg a M atjaž B erus (4:10,76). V metu kopja je bil s 45,06 m dolgim metom najboljši Primož Jeralič (Krka Telekom). Med mlaj­šimi mladinci se je v teku na 600 m z zmago in časom 1:22,46 izkazal Sevničan Borut Veber.

Med članicami je v teku na 100 m s časom 13,49 zmago slavila Jasmi­na Salopek (Krka Telekom), Sevni­čanka Tjaša Hribar pa je bila s ča­som 14,56 peta. V teku na 1500 m je b ila Sevničanka A lenka R adej s časom 5:14,73 druga. Pri m lajših mladinkah je Brežičanka Budnova s p reskočen im i 163 cm zm agala v skoku v višino, Bučarjeva iz Šen t­

jerneja pa je s časom 1:40,83 zmaga­la v teku na 600 m med pionirkami.

Tekači na dolge proge so na odpr­tem tekmovali tudi pozimi in s svoji­mi tekmovanji le nadaljujejo. Sevni­čani so se v soboto udeležili Molni- škega teka v Zadvoru pri Ljubljani. Med dečki do 15. leta je na 2000 m dolgi progi Mario Droždan zmagal, Simon Vilčnik je bil drugi in Luci­jan Sinkovič četrti. Med deklicami do 9. leta je na 500 m dolgi progi A na S o tošek zm ag ala , R om ana Zupančič pa je osvojila drugo me­sto, medtem ko je pri enako starih dečkih zmagal Miha Košmerl.

V Č ateških toplicah je isti dan potekal šesti m araton Term Čatež. Med člani je na 10 km dolgi progi zmagal Sevničan R obert Grojzdek, na 3000 m dolgi progi pa njegov klubski tovariš G reg o r V odenik, m edtem ko je bil M arko Virtič d ru­gi. Med članicami je na 3 km zma­gala Branka Virtič.

r

Q ŠKOFIEK

moštvo na vse kriplje prizadevalo, da še desetič zapored osvoji naslov državnih prvakov, ki jim edini zago­tavlja nastop v evroligi. N ovom e­ščani, ki s porazom nimajo kaj izgu­biti, bodo poskušali izkoristiti živč­nost moštva Zmaga Sagadina, ki pa je nastopov na težkih odločilnih tek­mah vajeno in ga bo zelo težko p re­senetiti. Prvo tekm o v Ljubljani sta Krka Telekom in Union Olimpija odigrala že sinoči, v soboto pa se b o sta v N ovem m estu za fin ale pom erila drugič.

I. V.

MED UPOKOJENCI V SEVNICI ZMAGA

HRASTNIČANOVSEVNICA - Na področnem ša­

hovskem prvenstvu upokojencev Posavja in Zasavja, ki sta ga v četr­tek, 20. aprila, pripravila društvo upokojencev Sevnica in sevniški šahovski k lub M ilan M ajcen , je zm agal H ra s tn ik , d ru g o je b ilo Krško in tretja Sevnica. Največ točk za svojo ek ip o sta zb ra la F ranc Derstvenšek (Sevnica) in Blaž Pro- sečki (Hrastnik). (J. B.)

NOGOMETAŠICE IZ MARIBORA

NEPREMAGANEN O V O M ESTO - Na če trtem

tu rn irju za prvenstvo Slovenije v ženskem noom etu v M ariboru sta ek ip i novom eškega R ad ia K rka ostali neporaženi. D ekleta do 14. leta so z 1:0 premagale Krško, z 1:0 Ilirijo, z 1:0 Senožeti, s 3:0 Jarše, s 3:0 M akole in igrale 1:1 s Phoeni- xom ter si tako že kolo pred koncem zagotovile naslov državnih prvakinj. Ekipa do 18. leta je z 1:0 premagala Krško, z 2:0 Senožeti, s 3:0 Jarše, s 3:0 Ilirijo in z 1:0 prvouvrščeni Mari­bor. V skupini do 18. leta vodi M ari­bor, Radio Krka je drugi in Krško tretje. Članska ekipa Radia Krka se bo v nedeljo, 30. aprila, ob 16. uri pomerila z Mariborom.

Gerhard Lekše

Ježek. Sodniki so Kolenka diskvali­ficirali in vožnjo ponovili s trem i dirkači, a neizkušeni Ježek tudi to­krat ni imel sreče, saj je skoraj na istem m estu kot prej K olenko, še enkrat padel in na stezo je m oral zapelja ti rešilec, na srečo pa p o ­škodba ni b ila tak o huda , da se Ježek ne bi še pred koncem dirke vrnil na Štadion Matije Gubca.

ELAN SE NAPREJ OSTAJA NEPORAŽEN

NOVO M ESTO - N ogom etaši novomeškega Elana letos na uradnih tekmah še ne poznajo poraza. V 22. kolu so v Šentjurju po golu Gorazda Plevnika v 13. minuti srečanja vodili vse do zadnjih minut, ko so domačini tik pred istekom drugega polčasa najprej v 89. minuti izenačili, malo kasneje pa bi si priigrali celo zmago, če ne bi žoge s same golove črte v pravem trenutku zbil Matjaž Sever. Novomeščani so s 45 točkami tudi po tem kolu na tretjem mestu prven­stvene lestvice, v 23. kolu pa se bodo danes doma pomerili z osmouvršče- nimi Živili Triglavom.

RIBNIČANI PLAVALI V CELJU

R IB N IC A - Na velikonočnem plavalnem mitingu v Celju je nasto­pilo 370 plavalcev iz 17 klubov, med njimi tudi devet plavalcev Ribnice, ki so se sicer uvrstili v drugo polovi­co uvrščenih, kar pa je razumljivo, saj plavalni klub v Ribnici obstaja šele dobro leto. (M. G.)

TOPLIŠKI BAZEN ŽE DOLGO POLN

DOLENJSKE TOPLICE - Olim­pijski plavalni bazen v Dolenjskih Toplicah je odprt že skoraj mesec dni, saj se v njem na poletno sezono pripravljajo številni plavalci sloven­skih klubov in del državne reprezen­tance Rusije. 1. maja bodo bazen, ki je zdaj vsak dan zaseden z vrhunski­mi športniki, prvič preizkusili tudi drugi obiskovalci. Maja bo bazen odprt od 9. do 19. ure.

SPEEDWAY4. d irka za državno prvenstvo, Krško - finale A: I. Matej Ferjan (AMTK Ljubljana), 2. Izak Šan­tej (A M D Krško), 3. 3. Z latko K rznarič (Prelog, H rvaška), 4. Gerhard Lekše (Lendava); fina­le B: 1. Tomaž Šušteršič (AMTK L jub ljana), 2. Je rn e j K olenko (A M TK L jubljana), 3. Sim one Tereziani (Italija), 4. Matej Žagar (AM TK Ljubljana); finale C: 1. Jože Koren (Lendava), 2. Janez Ž ibert (Krško), 3. Željko Feher (Hrvaška), 4. Primož Klenovšek (K ršk o ); fin a le D: 1. Prim ož L egan (A M T K L ju b ljan a ), 2. D am ir Č o n k aš (H rv a šk a ), 3. M arko Vlah (H rvaška). Skupni vrstni red za državno prvenstvo:1. Ferjan 80, 2. Šantej 64 in Šu­šteršič 64,4. Kolenko 52,5. Lekše 51 itd.;

KOŠARKA Liga Kolinska, 10., zadpje kolo 2. dela, skupina za prvaka - KRKA T E L E K O M : SLOVAN 79:71 (37 :38); K R K A T E L E K O M : Dražovič, Jevtovič 2, Petrov 12 (3:4), Smodiš 14 (6;6 ), G rum 6 (2:2), Drobnjak 18 (1:2), Ščekič 4 (0:2), Nakič 23 (4:4). SLOVAN: Novak 8, Lakovič 14 (3:4), Žakelj 3 (1:2), Djurkovič 9 (1:2), Kovač 2 (2:2), Pavič 6 , Boisa 11 (5:6), M aravič 11 (2 :4 ), C kitašvili 7 (5:7).Prosti meti: Krka Telekom 15:19, Slovan 19:26.M et za tri točke: Krka Telekom 6:22 (Nakič 3, Drobnjak 1, Smo­diš 1, Petrov 1), Slovan 8:18 (La­

kovič 3, Novak 2, Boisa 2, M a­ravič 1). O sebne napake: Krka Telekom 26, Slovan 22.OSTALA IZIDA: Triglav : Savi­njski Hopsi 64:67 (26:31), Union O lim pija: Pivovarna Laško 72:77- (35:44).LESTVICI - za prvaka:1. Pivovarna Laško 32 30 2 2845:2345 622. Union O lim pija 32 28 4 2780:2023 603. Krka Telekom 32 22 10 2535:2310 544. Slovan 32 15 17 2343:2371 475. Savinjski Hopsi 32 14 18 2501:2563 466. THglav za obstanek:7. Zagorje8. K raški zidar9. Loka kava10.Rogla Atras11. Helios

12./.M M aribor

32 13 19 2329:2532 45

32 17 15 2323:2471 4932 12 20 2391:2458 4432 12 20 2324:2476 4432 11 21 2369:2525 4332 I I 21 2466:2692 4332 7 25 2265:2694 39

M OTOKROS3. d irka za državno prvenstvo, Osek, razred do 125 ccm: 1. M ar­ko Jaušovec (MK Fortuna Treb­n je) 35 (15 + 20), 2. S ebastjan Kern (Petrol) 34 (17+17), 3. Jaka Može (MK Mel Novo mesto) 29 (20+9) itd.; do 85 ccm: 1. Samo K urnik (A M D M o to tu ris t) 40 (20+ 20), 2. M iha Barle (AM D Šentvid pri Stični) 32 (15 + 17), 3. David Šauperl (M TK R adenci) 32, 4. D am jan Sm rekar (AM D Šentvid pri S tični) 24, 5. U roš Pernuš (MK Fortuna Trebnje) 23. Skupni vrstni red, 125 ccm (dve d irk i) - 1. Kern 74, 2. Jaušovec 67,3. Može 61,4. Sitar 50; 85 ccm (tri dirke) -1 . Kurnik 120,2. Ko­ritnik 81, 3. Šauperl 75... 5. Barle 57 itd.

USPEŠNI K O ŠA R K AR JI - D ekleta in fa n tje s črnomaljske osnovne šole M irana Jarca že četrto leto tekmujejo v šolski košarkarski ligi. Letos so bili med ekipam i iz Bele krajine, D olenjske in Posavja brez poraza ter se uvrstili na tekmovanje med 32 najboljših slovenskih ekip. Pretekli teden so osvojili v ljubljanski hali Tivoli 4. mesto v državi, kar je za njih izjemen uspeh, saj kaj takega v Beli krajini ni uspelo še nikomur. Zanim ivo je, da je bil na zaključni prireditvi med mentorji in ravnatelji sodelujočih šol za strokovno potovanje v ZD A izžreban prav ravnatelj osnovne šole Mirana Jarca Boris Mužar, k i mu bo stroške krit Zavod za šolsko košarkarsko ligo. Z njim bo odšel tudi m entor M ilan Kordič, k i pa so mu denar za potovanje zagotovili občina Črnomelj, Ambiens, d.o.o., iz Črnomlja, košarkarski klub Č rnom elj in osnovna šola M irana Jarca. Na fotografiji: uspešni mladi črnomaljski košarkarji z mentorjem M ilanom Kordičem. (Foto: M. B.-J.)

v

Andrej Čuden peti na MadžarskemMotokrosist krškega Fun športa uspešno nastopil na kvalifikacijski tekmi za evropsko

prvenstvo ■ Jaušovec, Može, Rovan in Salobir na zmagovalnih stopničkah v Oseku

M otokrosist krškega Fun šport oziroma Bence MX team a Andrej Čuden je v nedeljo po težavah, ki j ih je imel na prvi d irk i na progi v Oseku, uspešneje nastopil na drugi kvalifikacijski dirki za evropsko prvenstvo v odprtem razredu. Na težki progi v Piliscsevu na M adžarskem se je v prvi vožnji po slabšem šta rtu z dvajsetega mesta prebil na enajsto, v drugi pa je osvojil odlično peto mesto in je bil tako najbolje uvrščeni Slovenec.

Andrej Čuden je v skupnem vrst- prvenstvo povzpel na trinajsto me-nem redu dirke zasedel šesto mesto in se je z novim i 16 točkam i na lestvici kvalifikacij za ev ropsko

N ik Rovan

sto in se zdaj lahko nadeja nastopa v finalu evropskega prvenstva.

Na tretji dirki za državno prven­stvo v m otokrosu, ki so jo pripravili na velikonočni ponedeljek v Oseku pri Lenartu, so dolenjski, posavski in belokranjski motokrosisti nasto­pili uspešno. Jaka Može (MK MEL Novo mesto) je v prvi vožnji razre­da do 125 ccm zmagal s precejšnjo prednostjo, v drugi vožnji pa je ostal brez zavore, najprej hotel odstopi­ti, potem pa je dirko nadaljeval in jo končal na sedmem mestu. S tem je osvojil 29 točk in skupno tretje me­sto. Vodilni v skupnem vrstnem redu Sebastijan Kern je bil obakrat drugi in je tud i v Seštevku obeh voženj zasedel drugo mesto, s tret­jim m estom v prvem n astopu in zm ago v drugi vožnji pa je prvo m esto tok rat osvojil član treban j­skega m otokluba Fortuna M arko Jaušovec. Po poškodbi se je na tek­movanja uspešno vrnil Primož Jaz- bar (A M D B režice), ki je tok rat

osvojil osmo mesto, fortunovec Se­bastijan E der pa je bil deseti. Član Fortune Uroš j e r n u š je bil s petim mestom najuspešnejši med tekm o­valci z našega konca kategoriji do 85 ccm, Dejan Ogulin (Nix Semič), ki je v višji razred prestopil letos, pa je zasedel zanj dobro šesto mesto.

K rčan N ik R ovan (F un šp o rt Bence MX team ) je med podm lad­kom v razredu 85 ccm zamudil lepo p riložnost za zm ago, ki se mu je ponudila v drugi vožnji po odstopu doslej še neprem aganega Matevža Irta. V v boju za zmago je med pre­hitevanjem padel, tako da se je z drugim a m estom a v obeh vožnjah moral zadovoljiti z drugim mestom tudi v skupnem seštevku dirke, za zmagovalcem pa je zaostal samo za eno točko. Bolj zadovoljen pa je bil njegov klubski kolega Tomaž Salo­bir, ki je osvojil tretje mesto in letos prvič stopil na zmagovalne stopnič­ke, Denis Dolinšek je osvojil sedmo mesto, D om en Janc, ki prav tako vozi za krški Fun šport, pa je je bil osmi. Med najmlajšimi motokrosisti v razredu do 65 ccm je bil Jure For­tuna (Fortuna MK Trebnje) tretji. Nik R ovan je po treh d irk ah za državno prvenstvo v skupnem vrst­nem redu še naprej drugi.

14! DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila —

Na turnirju v Ameriki si spoznal Precej kandidatov za letošnji nabor *a severnoam eriško poklicno ko­šarkarsko ligo NBA ligo. Večina košarkarjev je b ila s ta re jš ih od *ebe. Si se kljub temu lahko enako- Vredno kosal z njimi?

Na turnirju je nastopilo 40 kandi­datov za nabor. Med njimi ni bilo le Pct ali šest najboljših, ki so si že za­gotovili najvišja m esta na naboru.

sem kar malo presenečen, ko se V|del, kako enakovredno sem lahko '8ral z Američani, ki so bili dve do lri leta starejši od mene.

No te motila drugačna pravila in (lr»gačni kriteriji sojenja?

Na tem turnirju niso upoštevali Pravila NBA, am pak so sodili po Pravilih univerzitetne košarke, ki so

°tj podobna našim, tako da s tem n,seni imel težav.

Kako so te Američani sprejeli kot rahlega Evropejca?P Zdi se mi, da sem bil sploh prvi Evropejec, ki je kdaj koli nastopil na akeni turnirju. Malo so bili začude-

ni’ saj jim ni bilo jasno, kako sem sem sploh prišel mednje. Sprejeli so trte precej zadržano, češ kaj pa ta 2daj dela tukaj. Ko se je stvar začela ?afes, so videli, da kar nekaj znam, ■n sp me sprejeli.

t e bi se z na jboljšimi ameriškimi študenti prim erjal po telesni moči,

"šarkarsk i tehniki in taktičnem *nanju , v čem zaosta jaš in v čem tntaš prednost pred njimi?

Rekel bi, da se razlikujemo pred­vsem po telesnih sposobnostih. Ne ohko v moči kot v eksplozivnosti. V .te r ik i igrajo hitrejšo in bolj agre­

sivno košarko kot v Evropi pa tudi tttei so že po naravi bolj eksploziv-

ni- V tehničnem in taktičnem znanju Prav nič ne zao sta jam za njim i. 'Ameriška košarka ni nikakršen bav-

av. Ne vedo nič takšnega, česar ne ”* vedeli tu.

Kaj pomeni tvoj nastop na tem urnirju? Kdo bo odločil o tem, ali

*e letos na naboru ali pa boš še čakal?

O tem bom odločal predvsem jaz oztroma moj agent. Za dokončno odločitev je še prezgodaj. Treba je Počakati na odziv m enedžerjev in s*cavtov (izvidnikov, op. p.).

Časa je še dovolj.. časa je še precej. Nabor bo konec Junija oziroma v začetku julija. Sicer Pa ruoj nastop na turnirju pomeni veliko promocijo. Glede na starost

1 šel na nabor lahko šele naslednje et°. To je dobro, saj imam v prime-u. če bi ugotovili, da še nisem do- olj dober, da bi bil v naboru izbran prvem krogu, še dovolj časa, da se

Pravočasno umaknem in z naborom e Počakam.

t ,Kai 'u l" zdaj zate najbolje, iti akoj v NBA, o s ta ti do odhoda v "A v K rki a li od iti v enega od

|.v̂'jUPskih klubov, ki nastopa v evro-

Vse je odvisno od nabora. Košar- a v Ameriki ni več šport, gre za čisti

Posel. Cc si na n ab o ru izb ran v Prvem krogu, lahko skleneš pogod-

o za dober denar, kar ti obenem ugotavlja tudi dovolj minut na igri­

ci V!?aj t0, v Prv‘ sezon ' obls priložnost za igro. Če te iz­

berejo v drugem krogu, skleneš po­godbo za minimalno plačo, v mošt­vu si tretja ali četrta rezerva in sko­raj ne prideš na igrišče. Če prideš v moštvo kot najboljši novinec in je klub zate plačal več kot za druge, bo trener pozornejši do tebe in te ne bo držal na klopi.

M arko Milič je bil zvezda evrop­ske košarke, a se je očitno prehitro odločil za NBA, medtem ko je Raši Nesteroviču uspelo in zdaj igra na skoraj vseh tekmah...

Seveda, tudi pri njima je odločal nabor. M arko je bil izbran šele v drugem krogu kot 34. igralec, kar mu je zagotavljalo samo minimalno plačo, medtem ko je bil Rašo izbran v prvem krogu kot 17, kar košarkar­ju prinese že lep denar. Poleg tega v njegovem moštvu na mestu centra ni bilo konkurence in je že takoj na začetku lahko igral, kar je tudi do­bro izkoristil, in zdaj stalno igra.

Si se z M arkom M iličem kaj pogovarjal o njegovih izkušnjah v NBA?

Kadar se vidimo na pripravah ali tekm ah rep rezen tan ce , se pogo­varjamo o tem, kako je v Ameriki, kako te testirajo, kako tam treniraš.

Kaj ti je svetoval?Rekel je, da NBA ni noben bav

bav, da se ne smeš ustrašiti, ne smeš sc predati, ne smeš pokazati, da si utrujen. Ne smeš biti ranljiv, iti mo­raš do konca. Zanje je zelo pom em ­bno, če se boriš, če si pripravljen vreči se za vsako žogo. Potem pride tudi ostalo.

Je zate nadaljevanje košarkarske kariere v NBA edina možnost ali pa bi rad igral tudi v evropski profe­sionalni ligi, o kateri se čedalje več govori?

NBA ni moj edini cilj. Uspeh v NBA so seveda sanje, največ, kar si košarkar lahko želi, to je vrhunec, najvišja stopnica v karieri košarkar­ja. Jasno, da se želim v NBA preiz­kusiti tudi jaz. Da uspeš v NBA, moraš iti tja mlad. Le mlad košarkar se lahko prilagodi njihovemu siste­mu, saj igrajo precej več tekem. Jas­no pa je, si ne želim v NBA ali pa nič. Pripravljen sem osta ti tudi v Evropi. Naslednjo sezono si želim igrati nekje v E vropi, sprem eniti okolje. Če to ne bo možno, bom še eno leto ostal v Novem mestu.

Zelo pomembno vlogo v razvoju k o ša rk arja im ajo tren erji. K akš­nega trenerja si želiš imeti?

To je težko reči. Mora biti dosle­den človek, dobro se mora spoznati na košarko. Potreboval bi nekoga, ki bi delal z m ano posebej, če to ni glavni trener, bi moral biti to njegov pomočnik. Tb imam še veliko rezer­ve, p redvsem v igri na zunan jih položajih, tehniki vodenja žoge in podobno.

Se ti zdi, da si v zadnjih letih pre­malo naredil na individualie tehni­ki?

Verjetno, vsaj ne toliko, kot bi si želel jaz. Ne m orem reči, da sem nazadoval ali da sem nekaj let stal na istem mestu. Je pa očitno, da je bil moj napredek manjši, kot bi si želel.

D irektor Uniona Olimpije Rado Lorbek je v in te rv ju ju v M ladini

^EM p a č HRUST, pravi M atjaž Sm odiš in to v obrambi okušajo tudi ig- r°E i nasprotnih moštev. (Foto: I. V.)

St. 17 (2644), 28. aprila

M atjaž Smodiš

zate dejal, da si se odločil napačno, ker pri 18 letih nisi šel v Olimpijo, k je r naj hi po njegovem iz tebe naredili igralcu, kakršen je Barklcv, ki lahko igra trojko, štirico in peti- co, torej od položaja krila do centra. M eni, da v tem času telesno nisi dovolj napredoval in da si za igro na zunanjih položajih prepočasen, kot center pa da za vrhunske ekipe nisi zanimiv. Kaj meniš o tej trditvi, ne glede na to, čigava je?

Uf. Kaj naj rečem? Če bi pri 18 letih ali še celo prej padel v program nekega evropskega moštva, kot sta, recimo, Union Olimpija in zagreb­ška Cibona, ki sta blizu, ali pa itali­janski Teamsystem, bi v tem času razvil sposobnosti, da bi lahko igral na več položajih. Kar se tiče moje igre na zunanjih položajih, sem že prej priznal, da mi tukaj še manjka. Če bi to razvil, bi bil veliko zanimi­vejši tudi za vrhunska evropska mo­štva, ne le za NBA. Za petico (cen­tra, op. p.) sem sicer premajhen, a to vlogo odigram povsem korektno, ker sem dovolj močan, zaradi svoje postave. Sem pač hrust, povedano po domače. Z Lorbekom bi se de­loma strinjal, povsem pa ne.

Kaj bi pomenilo, če bi imela Krka dobrega pravega centra, kakršen je bil Š tern , ki pa je m oral še pred začetkom sezone oditi? V tem p ri­meru bi več igral na položaju krila.

Seveda. Ni nujno, da bi m oral ostati prav Štern. Dovolj bi bilo, če bi imeli v moštvu klasičnega centra, ki bi pod košem pobiral “odpadke”, ki bi se pod košem prerival z ostali­mi centri in bi znal dati koš. Tako bi m orala nasprotna moštva posebej paziti nanj in bi jaz imel več prosto­ra, večkrat bi ostal sam ali pa bi si met izboril z igro ena na ena.

V lanski in še na začetku prejšnje sezone si bolj pogosto ig ra l na položaju krilu ali krilnega centra, zdaj pa se vse bolj pomikaš pod koš.

To je posledica sestave in potreb m oštva. Im am o kar nekaj dobrih krilnih igralcev: Ivo Nakič, Dejan Jevtovič, iz Kranja je prišel Dragiša Drobnjak. Da bi še jaz igral na kri­lu, bi bil nesmisel, saj po drugi stra­ni nimamo centrov.

Za tvoj napredek pa bi bilo bo|je, če bi igral na krilu?

Seveda bi bilo, a na žalost letos to ni šib.

Zgodaj si si ustvaril družino in življenje se ti je s tem precej spre­menilo. Kako to vpliva nate?

To je bila ena najboljših potez, kar sem jih naredil. Dokler si sam ozirom a dokler nimaš družine, ti gredo po glavi razne neum nosti, privoščiš si lahko tudi kakšno neres­nost. Ko pa so v hiši še ena lačna usta več, postaneš odgovoren. Moj “nasm ejanko” me je prisilil, da sem sc zresnil. Vse skupaj doživljam kot nekaj zelo lepega. Zelo sem vesel, da je tako.

Kaj pa, če boš še igrati v tujino, bo šla družina s tabo?

Seveda!Andreja je bila športnica, atle ti­

nja. Te zaradi taga lažje razume?Kar sc tega tiče, ima pri njej vso

podporo. Razume, da moram dva­krat na dan poTekaj ur z doma, na trening.

Kdo pri vas doma skrbi za pre­hrano?

Za mojo prehrano skrbijo v hote­lu Krka,, včasih gre z m ano tudi Andreja.

Je tvoja prehrana kaj posebnega, je obilnejše kot pri navadnih lju ­deh?

Mislim, da ne. Pred leti sem jedel več kot zdaj, ko vidim, da je dovolj, če pojem toliko kot navadni ljudje.

Moraš na kaj posebej paziti? Prav posebej mi ni treba paziti.

Jem vse, kot pravi kmečki pob. Zad­nje čase le malo bolj pazim, da ne jem preveč m aščob in svinjine, a med prazniki si bom vseeno privo­ščil.

Kaj pa prehram beni dodatki?Samo energetski napitki.Kaj pa vitamini?

Ja, tudi vitam ini in k reatin za mišice.

Kdo ti predpisuje, kaj moraš je ­mati?

Pri tem smo v klubu v prvem delu sezone sodelovali z dr. Miličem in Boštjanom in Slavkom Vidmarjem, oziroma njunim podjetjem BV&S, ki pri nas zastopa firmo Capitol Fit- ness. Zdaj, ko gre sezona proti kon­cu, tega ni več. Ne vem zakaj, se mi zdi, da ni denarja.

Ti kdo svetuje pri treningu moči, hitrosti in eksplozivnosti?

Nimam posebnega svetovalca.Ga pogrešaš?Seveda. Pogrešal bi lahko precej

stvari. Letos je bilo vse skupaj korekt­no urejeno. Pomočnik trenerja Ante Perica je skrbel za vadbo v fitnesu.

Koliko poleg košarkarsk ih tre ­ningov vadiš še v fitnesu?

Zadnja dva m eseca, ko sem se pripravljal za izlet v Ameriko, sem v fitnesu delal kar precej, m orda celo malo preveč za ta del sezone. Za telesno moč se intenzivneje dela predvsem pred sezono.

Nekdaj si tren ira l a tle tiko , su ­vanje krogle, kjer si bil celo sloven­ski prvak. Tam si si n ab ra l tudi nekaj izkušepj in znanja.

To mi še vedno pom aga. Tudi skozi šolo teka sem šel in se naučil, kako se dvigajo uteži. V seeno je dobro im eti nekoga zraven, da ti pomaga.

Si kdaj razm išljal, kako bi bilo, če hi ostal pri atletiki?

Razmišljal sem, a ne o tem, kaj bi lahko dosegel. Nikoli si tudi nisem mislil, da bom v košarki dosegel to ­liko, kot sem do sedaj.

Se ti zdi, da m ora biti za kolek­tivne športe drug tip osebnosti kot za induvidualne discipline?

Uspešni športniki v individualnih disciplinah morajo biti močne oseb­nosti, samodisciplinirani, vztrajnej­ši, saj je vse odvisno od njih samih.V kolektivnih športih je drugače. Če komu ne gre, se vedno najde kdo, ki potegne.

A kljub številnim tekmam igro še vedno doživljaš tako čustveno, še vedno enako uživaš?

Še vedno. Moja prva ljubezen je bila košarka in vedno bo tako. Jaz enostavno ne m orem igrati brez čustvenih vložkov. Še posebej, če je tekma pomembna, si ob uspeli akciji m oram dati duška, prav tako, če nekaj ne gre, kot bi moralo. E no­stavno nekaj v meni eksplodira. Po­skušam se zadržati, kar mi zadnje čase uspeva mnogo bolj kot prej.

V endar m ora ig ra lec ig ra t i s čustvi, sicer bi igral precej slabše.

Izliv čustev pri igralcih kaže na njihovo voljo, na željo po zmagi, kaže, da si prizadevajo, da jim ni vseeno.

Med tekmo prideš pogosto v kon­flikt s sodniki. Kako je, ko se sreča­te po tekmi?

Se ne srečamo. Jaz se jih izogi­bam, ker je to taka vrsta ljudi, ki jih nerad vidim, tudi na ulici. Sem tak človek, da krivice, ki mi jo kdo nare­di, zlepa ne pozabim in ne oprostim.

Kaj pa, če se spreš z igralcem nasprotnega moštva?

To je drugače, vemo, da se vse zgodi v žaru boja. Razumemo drug drugega, in tudi če od koga med igro dobiš kakšen bolj podel udarec, ne zameriš.

Si upaš napovedati možen raz­plet finala lige Kolinska? Ima Krka možnosti?

Krka lahko tudi preseneti. Nam bolj ustreza igrati z Olimpijo kot iz Laškim. Olimpija je izkušeno evrop­sko moštvo, kjer ima vsak natanko določeno vlogo. Na njihovo igro se lahko pripravimo, medtem ko La­ščani igrajo bolj po navdihu, vse je prepuščeno posameznikom. Nanje se je težko pripraviti, ne veš, kako koga držati v obrambi. Igrajo p re­p rosto in enostavno košarko. Po drugi strani pa je Olimpija za odte­nek boljša in zelo izkušeno moštvo, ki je odigralo že nešteto težkih te­kem. To je stroj, ki ves čas melje, veš, kako ga lahko ustaviš, a ti ne uspe. Letos smo bili vsakič bližje temu, da jih ustavim o. Upam , da jih bomo vsaj enkrat prem agali, če že ne v Ljubljani, vsaj doma. Kar se tiče fi­nala, je vse odprto. Laško je zaradi poškodb ostalo brez treh zelo po­membnih igralcev. V finalu je, kljub tem u da bi imelo Laško prednost domačega igrišča, v prednosti Olim pija. Poleg tega m orajo oslabljeni Laščani v polfinalu premagati Slo vana, kijih prav lahko preseneti. Ni izključeno, da bi se v finalu srečala Slovan in Krka, a mi bomo zelo za­dovoljni, če nam bo uspelo vsaj en­krat premagati Olimpijo.

IGO R VIDM AR

ZAPOJM O PESEM - Črnomaljska območna izpostava Sklada RS za lju­biteljske kulturne dejavnosti je pred kratkim pripravila revijo mladinskih pevskih zborov Bele krajine z naslovom Zapojmo pesem. Predstavili so se m ladinski pevski zbori iz osnovnih šol Vinica in Dragatuš (oba vodi A n i Jankovič-Sober), Podzemelj (Bariča Flajnik-Koželj), S tari trg (Anton Gra­hek), Loka (Majda Veselič), OŠ Mirana Jarca (Judita Ilenič) ter otroški P Z OŠ M ilke Sobar-N ataše (C vetka Banovec). Na fo to g ra fiji pevci iz Dragatuša. (Foto: M. B.-J.)

BRUCOVANJE - Klub kočevskih študentov je nedavno pripravil v kinodvorani v Kočevju tradicionalno brucovanje. Udeležilo se g a je 30 od skupno okoli 60 študentov, kolikor jih je v letošnjem študijskem letu iz kočevske občine v prvih letnikih višjih ih visokih šol. Bruci, k i so bili za razliko od ostalih študentov opremljeni z enakimi majicami in obveznim velikim B-jem, odtisnjenim na čelu, so se v različnih zabavnih igra pomerili s starejšimi študenti, k i so z zrežiranim skupnim rezultatom prepričljivo premagali neizkušene bruce. Sledila je zaba­va pozno v noč z ansamblom Botri. (M. L.-S.)

M A G IC N o. I PRIČ A R AL KAR 4252 G LASO V! - Preusmeritev nekdanje diskoteke Magic No. 1 družine Fric v Sevnici v picerijo je bila zadetek v polno. Glava družine - N iko je povedal, da so s kakovostno prehrano in . picami spet pridobili številne goste, kar navsezadnje potrjuje tudi to, d a je Magic No. 1 v Nedelovi akciji Pica 2000 zbral zavidljivih 4252 glasov in osvojil med najbolj priljubljenimi slovenskim i picerijami 2. mesto. Zato sta N iku v soboto čestitala tudi urednica Nedela Romana Dobnikar-Šeruga in vodja akcije Janez Resnik. Fric (na posnetku z ženo Vido) se je zahvalil svojim gostom, petim dobro usposobljenim (so)delavcem, posebej pa ženi ter Olgi in Karlu Kozoletu. Na prireditvi je zapel D ekliški nonet PGD Sevni­ca, svoje pričeske so predstavile sevniške frizerke in dijakinje srednje šole, navdušil je čarodej Niko, gostje pa so tega dne dobili zastonj v pokušnjo pice in pijačo. (Foto: P. P.)

ZAK LJU Č EK ŠO LSKEG A PRVEN STVA - V dvorani doma telesne ku l­ture in telovadnici oh bivšem bazenu v Kočevju je pred kra tkim potekal zaključek šolskega gimnazijskega pokala v odbojki in košarki. Na fin a l­nem turnirju najboljših ekip iz posameznih letnikov s e je pri fan tih , k i so se pomerili v košarki, najbolje odrezala ekipa 3.a razreda, pri dekletih pa so se za najboljše odbojkarice na šoli v letošnjem letu izkazale dijakinje L b razreda. (Foto: M. L.-S.)

DOLENJSKI LIST

po g o v o r z m a t j a ž e m S m o d i š e m

Da uspeš v NBA, moraš iti tja mladKošarkar Matjaž Smodiš o družini, prehrani, sodnikih in tekmecih - Prvi Evropejec na enem od treh turnirjev

pred naborom za ligo NBA - Na nabor bo šel že letos, če bo imel možnost, da bi ga izbrali v prvem krogu

V 3 / ) 2 s e *t Z Bp e č 7 7 ' { e M Ž B M *

NOVO M E ST O - V e terin arsk a u p rav a RS bo od 20. a p r ila pa do predvidom a 31. m aja op rav ila sp om ladansko akcjjo o ra ln e im un iza­cije - vakcinacije lisic p ro li steklin i. S položenim i vabam i nam eravajo aktivno zaščititi lisice v slovenskih gozdovih te r tako p rep reč iti š irje ­nje bolezni m ed lisicam i in s tem om ogočiti ljudem sproščeno in varno g ibanje v narav i. Vaba je sestav ljena iz ovoja m ase za vabo, ki služi za p rivab lja ige lisic, in kapsu le s cepivom.

Polaganje vab z vakcino bo d o ugriz stekle živali. Če pride vsebi-opravili p ilo ti dom ačih šp o rtn ih društev iz višine 300 m s posebej p rirejenim i letali. Polaganje vab z vakcino bo p o teka lo tudi s šp o rt­nega letališča v P rečni pri Novem m estu. V času polaganja vab psom ni dovoljeno prosto gibanje, izvze­ti so službeni psi. Vaba je za pse neškodljiva in se z njo po zaužitju zagotovi le zaščita . Po zah tevah M ednarodne organizacije (W H O ) je p o tre b n o vsak stik č loveka z v se b in o v a b e o b ra v n a v a ti k o t

na vabe v stik s sluznico ali svežo rano, je p o treb n o to m esto takoj d o b ro izprati in um iti z m ilom ter n e m u d o m a o b is k a ti n a jb l iž jo antirabično am bulanto Z avoda za zdravstveno varstvo Novo m esto.

Steklina je nalezljiva, neozdrav­ljiva, b rez izjem e sm rtna v irusna bo lezen , ki p rizad en e tak o žival kot ljudi in jo poznam o že tisoč­letja. Izbruh bolezni se pojavlja v nekajletn ih intervalih, s tem da se pojavljajo izbruhi bolezni pozim i

dobe. Se p a res ne spodobi, da mi, ki sm o gotovo na višji civilizacij­ski s topn ji ko t naši p red h o d n ik i p re d 2500 le ti, ne z a p u s tim o v bližini naših dom ov prav ničesar.

A li im a k ak šen sm isel č is titi č rn a o d laga lišča v času č istiln ih akcij, če se v naslednjem letu spet napolnijo? Z ato m enim , d a je ed i­ni način uvedba d e n a rn e kazni. V erjetno bi ta prišla do živega lju­dem , ki jim ni m ar za širše okolje!

M A JD A P U N G E R Č A R

Gozdički - oaze črnih odlagališčRazmišljanje ob čistilnih akcijah, ki množično potekajo

po vsej Sloveniji • Ali je smiselno čistiti črna odlagališča?

Pom lad je tudi čas očiščevalnih akcij širom po državi. Ž e nekaj let o p azu jem črno o d laga lišče m ed vasem a R adovlja in G rič pri Kle- vevžu. Tu se razteza lep gozdiček, v k a terem najdem o tudi čudovite kraške reliefne oblike, ki kar vabi­jo , da se vanje odlagajo vse iz tro ­šene pridobitve našega časa. Tako im am o dve vrtači, ki sta do vrha n a p o ln je n i s s ta ro ša ro , in tu d i vhod v p o d zem n o jam o , k je r se m o ra jo ja m a rj i n a jp re j p re b it i m ed p lastenkam i in drugim , da se lahko spustijo v podzem lje.

Pred leti ni bilo v teh vaseh u re ­jen eg a v sak o ted en sk eg a odvoza o d p a d k o v n iti ni b ilo o rg a n iz i­ran eg a odvoza kosovnih o d p a d ­kov. T akrat bi človek z veliko to le ­rance še razum el, da so se ljudje znašli po svoje. Ž e nekaj let pa je organiziran odvoz vseh odpadkov, d v a k ra t le tn o tu d i k o so v n ih , o čem er sm o prebivalci pravočasno pisno obveščeni. In človek bi pri­čakoval, d a bi se ljudje zavedali, da nism o nič naredili, če sm o star h lad iln ik o d p e lja li v gozd, ki se razteza ob robu naših vasi. M istič­no odlagališča čuvajo tudi lobanje dom a zaklanih govedi ipd.

Z m o tn o sem p ričak o v a la , da odvozov v gozd ne bo več, ko je vendar organiziran odvoz dvakrat le tn o . Te d n i sem b ila n a m re č ponovno presenečena nad našim civilizacijskim pokopališčem . Ž e ­lezna ograja , ki je do nedavnega v a ro v a la z a se b n o zem ljišče na G riču pri Klevevžu, se jc , zavita s s teb ričk i v red , po javila v v rtači.N e u č a k a n o s t o d v o za k o so v n ih odpadkov je bila prevelika, skuš­njava po tak o jšn jem p riro čn em odlagališču neizm erna! M orda pa bo tako sm etišče prišlo prav bodo­čim arheo logom , ki jih bo d o o d ­krivali čez stoletja. Tlidi prednam - ci so nam pustili ravno v tem goz­dičku sledi. B lizu o d lagališča jc n am reč gom ila iz starejše železne

NAJVEČ DENARJA V NALOŽBE

S O D R A Ž IC A - Na deseti redni seji so svetniki občine S o d ra ž ic a sp re je li le to šn ji p ro račun v višini 184 m ilijo­na tolarjev. P roračun je urav­novešen in je b rez p rim anjk­l ja ja . N a jv e č d e n a r ja (42 m ilijonov) to larjev bo šlo za izobraževanje, 43 odsto tkov p r o r a č u n a b o d o n a m e n ili začetim in novim naložbam , m ed ka tere sodi tudi izdela­va idejnega n ačrta za odva­jan ja in čiščenje odplak in ka­nalizacije v Ž im aricah . Več d e n a rja b o d o nam enili tudi za u red itev trg a in celostne podobe občine (grb, zastava, občinski praznik).

Za otrokove pravicePobuda za oblikovanje zakona

o varuhu otrokovih pravicL JU B L JA N A - P re d s ta v n ik i

Z veze p rija teljev m ladine Slove­n ije in P ra v n o in fo rm a c ijsk e g a cen tra nevladnih organizacij so ob desetletn ici sp rejetja K onvencije o o trokovih pravicah in uveljavitvi E vropske konvencije o u resn iče­vanju pravic o tro k a vladi R ep u b ­like Slovenije konec februarja po ­slali pobudo za uzakonitev varu ­ha o tro k o v ih pravic. P isno jo je podprlo 26 nevladnih organizacij, ki so, razen zveze prijateljev m la­d ine Slovenije, štu d en tsk e o rg a ­n izacije un iverze v M arib o ru in Ž enske svetovalnice, podprle tudi p red log za oblikovanje v ladnega u rad a za o troke.

Podpisnice m enijo, da je n ap o ­čil čas 'za celovito u red itev varo ­v a n ja o tro k o v ih p ra v ic , saj so o troci najbolj občutljiv člen z na j­šibkejšim glasom v družbi. O tro ­kom je p o treb n o poleg že obsto ­je č ih z ag o to v iti p re d v sem tis te m ehanizm e, p rek o k a te rih bod o zap o ln jen e v rzeli, ki sedaj o n e ­m ogočajo in ovirajo izražanje ter varovanje njihovih pravic. Tako bi se približali tokovom , standardom in s tru k tu ram v Evropi in svetu, v k a te re S lovenija vstopa na m no­gih drugih področjih .

Plaz v Podplanini še vedno drsi

P O D P L A N IN A , PU N G E R T , Č R N I P O T O K - P lazov it te re n de la sive lase vsem preb ivalcem občabransk ih vasi, od k ar pom ni­jo . Prava k a tastro fa p a je te vasi do lete la pred trem i leti, ko je tu ­kaj in v še n ek aterih delih občine divjala prava vodna ujm a. V Pod­p lan in i je začel d rse ti o g ro m en plaz, z njim pa tudi po več kubi- kov debelo drevje, kar kaže, da je p laz iz re d n o d e b e l, n e v a re n in lahko, če bi prišlo do najhujšega, kot za šalo odnese del vasi.

A lo jz M ik lič , ki p re d s e d u je vsem trem o m e n je n im v asem , p rav i, da si je plaz že v začetk u ogledala komisija, po ogledu pa ni b ilo s to rjen eg a nič, da bi se o d ­pravila grozeča nevarnost. G led a­no iz tehn ičnega vidika, gre za iz­redno zahteven poseg, k ije za po ­vrh še izredno drag. Miklič p rem i­k a n je z a s le d u je bo lj n a la s tn o pobudo. To zim o je nastalo zopet nekaj novih razpok in posedan j, kar daje slutiti, da se narava na j­brž ne bo sam a um irila. M eni, da bi m orali p ris to jn i postaviti vsaj nekakšno m erilno napravo, iz ka­tere bi bilo m oč razbrati in tenzite­to drsenja.

Ista v odna ujm a je povzročila veliko škodo še v Č rnem Potoku in na cesti p ro ti vasi Pungert, ki jo je na n ek aterih delih d obesedno o d n e s la . S a n a c ija p a ni d o lg o v zd rža la in je šk o d e še več ko t prvič. L etos to cesto v dolžini cca 2500 m spet u trju je jo in kaže, da bo to k rat le dobila prave tem elje

u i\ ‘" 'P0

ko bo zgrajen 2,5 km del republi­ške ceste o d Trave v sm eri m ejne­ga p reh o d a Podplanina. Ta odsek pa že grade in naj bi ga p redvido­m a končali avgusta.

A. K O ŠM E R L

in p ro p u s te za p o d iv jan e vode. A sfalt pa bodo položili sporedno ,

O VZG O JI

Podajanje žogiceČe si upate, recite v kateri

od slovenskih osnovnošolskih zbornic, da je vedno več nasi■ I Ija med osnovnošolci zato, ker šola premalo vzgaja. Usul se bo plaz obtožb na šolsko zakono­dajo, k i da je odvzela šolnikom vse instrum ente za “krotitev" mularije, vštevši oceno iz vede­nja. Potem vas bodo podučili: da učitelji nimajo nobene av- : toritete in da je bilo včasih, se i pravi, ko so b ili še on i sami j osnovnošolci, povsem drugače. “Takrat smo se vsaj bali učite­ljev, ne pa danes, ko nimajo otroci pred n iko m er in pred n ičim er več s trahu . ” Potem bodo usmerili kazalec na star­še, k i skušajo večino družin­skih problemov prevaliti v šol- j ske prostore, ker zaradi hlasta­nja po materialnem bogastvu ali zagotovitvi najenostavnej­šega obstoja nimajo n iti toliko časa, da bi naučili svoje otroke pozdravljati, se zahvaljevati in spoštovati starejše ter sovrstni­ke. Kaj še ka j drugega, zahtev- 1 nejšega, moralnejšega.

N a drugi strani te plošče je melodija o družbi, k i ni zmož- ' na reševati so c ia ln ih zagat, am pak njih reševanje nalaga šoli, prosvetarjem, k i so vedno b o lj o b re m e n jen i in vedno j manj plačani za svoje “izgore­vanje” za katedrom. Padla bo j še k a k š n a o p o m a n jk a n ju vrednot (edina stalnica je de­nar), o nasilju po televiziji, o podkupljenih in skreganih po­litikih , o tatovih vseh barv, o b a ra b a h v vseh p o lit ič n ih s tra n k a h . S k r a tk a : žogico bodo poslali tistemu, k i jim jo je serviral, na Kranjskem pa bo vedno več o sn o v n ih šo l, k i i bodo prosile svoje šolsko mini- i s trs tvo za denar, s ka terim bodo plačevale varnostnike, da ne bi b ilo še več pretepen ih otrok, učiteljev in ravnateljev, j Vse dotlej, dokler ne bo vsak­do prevzel del svoje krivde ozi- 1 roma opravil del svojih nalog.

TO N I GAŠPERIC

STR O K O V N A E K SK U R ZIJA - Č lani občinskega gasilskega poveljstva Občine Žužem berk so pretekli teden obiskali Gasilsko brigado v Ljubljani in letališče Brnik. V Ljubljani, k jer deluje največja poklicna gasilska eno­ta v Sloveniji, sta j ih sprejela vodja oddelka Drago Omahen in Bogo Tomše, k i sta 47 gasilcem razkazala vozni park, njeno organizacijsko strukturo gasilske eno te ter številne po d a tke o intervencijah in nalogah gasilcev. Gasilce so s pomočjo teleskopske dvižne ploščadi dvignili visoko nad L jub­ljano, v reševa ln i k o ša ri pa se j e do v iš ine 50 m etrov p o p e lja l tu d i žužemberški župan Franc Škufca. Na letališču B rnik so gasilci spoznali delo gasilske enote prom etnotehničnega sektorja, navdušeni pa so bili tudi nad novim sodobnim gasilskim vozilom in njegovo zmogljivostjo pri gašenju. (Foto: S. M irtič)

Začelo seje cepljenje lisic proti stekliniAkcija bo potekala od 20. aprila do konca maja - Za zaščito lisic in s tem za varno

gibanje ljudi v naravi - V času polaganja vab se psi ne smejo prosto gibati

A K C IJA PO D H O ŠK E VAŠKE SK U P N O STI - Č istilne akcije v Podhosti se je sredi aprila udeležilo lepo število ljudi. Pri čiščenju reke Radešce so z njenega dna izvlekli stare avtomobile, steklenice, staro posodo in celo svinj­ske kotle, že štiri leta pa čistijo tudi alge, k i vodi ne pustijo pretoka. Lotili so tudi izvira C irkavnika, kjer bi bilo potrebno za nemoten odtok izvršiti tudi več popravil, saj je bil izvir m ed najlepšimi in najčistejšimi v tej dolini. V Podhosti so si zadali, da bodo popravili še ku ltu rn i oz. vaški dom, k i razpada, urediti pa želijo tudi avtobusno postajo. Poleg dela pa Podhoščane družijo tudi “vaške zabave", zato bodo za prvi maj zakurili kres. K ot vse kaže, bo Podhosta oživela, pri tem pa upajo tudi na pom oč občine Dolenj­ske Toplice in Turističnega društva. (T. Virant)

O B ISK M E T E O R O L O ŠK E O P A ZO V A LN IC E - Učenci 4. razreda OŠ Šm ihel so sredi marca obiskali meteorološko opazovalnico v Novem me­stu, k i vdeluje v okviru Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana. Četrtošolce je sprejel Andrej Lah. k i jim je predstavil različne opazovalne in merilne naprave ter povedal, da vsakodnevno opazujejo vidljivost, oblačnost in ostale vrem enske pojave. P odatke o vremenu nato sporočajo H idrom eteorolo­škem u zavodu v Ljubljani, loka ln im radijskim posta jam in novom eški televiziji Vaš kanal. (Foto: H. Murgelj)

M A V R IČ N A R IB IC A - V šentjernejskem vrtcu Čebelica so v četrtek, 6. aprila, pripravili prireditev ob zaključku celoletnega projekta predšolske bralne značke Mavrična ribica, k i so ga v sodelovanju s starši uspešno iz­vajali delavci vrtca. Sestavljanko Mavrična ribica in priznanja, k i j ih je pode­lila knjižničarka Slavka Kristan iz mladinskega oddelka knjižnice M irana Jarca, s katero vrtec sodeluje že vrsto let, je dobilo ka r 204 otrok. Občina pa je m lade bodoče bralce obdarila še z lutkovno predstavo.

in v spom ladanskem času, ko se lisice več gibljejo v času parjenja. O b izk o ren itv i tak o im enovane u rb an e stek line p ri psih z redno

* Na področju Dolenjske in Bele k ra jine je bilo v času od decem bra 1999 do objave tega č lan k a ugo­to v lje n ih s k u p a j 21 p r im e ro v stekline pri živalih. O d tega je bilo pozitivnih na stek lino 20 lisic in en necep ljen pes. R ezu lta ti ra z ­iskav to rej kažejo, da je v danem tre n u tk u cep ljen je lis ic in psov p ro ti s te k lin i iz re d n o n u jn o , z njim nam reč preprečim o nadafj- ne š irjen je in izb ru h bolezni.

vakcinacijo psov, pom eni steklina, ki je p riso tna pri lisicah, nen eh n o g rožnjo za p ren o s bolezni p reko dom ačih živali na ljudi. Z a oh ran i­tev človeškega življenja je p o treb ­no n a re d iti vse, k a r je v dan em tren u tk u m ožno. Tako sta ceplje­nje psov in lisic p ro ti steklini dva izm ed m ožnih načinov ohran jan ja človeških življenj te r je od raz spo­štovanja do vsega, kar nas o b d a ­ja.

T E R E Z IJA B A LKO V EC, dr. vet. m ed.,

veterinarska inšpektorica, vodja en o te Novo m esto

ODSTREL DO NADALJNJEGA PREPOVEDAN

L JU B IJA N A - In šp ek to ra t re ­pub like Slovenije za km etijstvo , gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki deluje pod okriljem M inistrstva za km etijstvo, gozdarstvo in p re h ra ­no, je obvestil vsa lovišča, da do nadaljn jega odstre l divjadi ni do­voljen. Lovska zveza Slovenije me­ni, d a je m inistrstvo s to prepoved­jo največ škode naredila prav kme­tom, ki jim divjad povzroča veliko škode. Obenem lovska zveza opo- zorja , da ne bo nosila posledic, ki bodo zarad i tega nastale, saj sam a n an je za rad i nedovoljenega lova ne m ore imeti vpliva.

Sevniški učitelji za vzgledPredsednica sveta staršev SŠ Sevnica pohvalila učitelje šole - TVagična smrt treh dijakinj je vse zelo prizadela^

staršev pa je vedno p riso tna tud1 rav n ate ljica šole . O b tem lahko j rečem , da ta m ala šo la v malei1! m estu s svojimi p redan im i Ijudn" ; ogrom no daje m ladim . Učitelji s° \ lep vzor našim o trokom in žalost­no je , da jim država ne zna p T j sluhniti. N e bi sm eli čakati, da bi i si m orali dobri učitelji s stavko iz­boriti boljše pogoje za svoje delo-

Tale m oj p risp ev ek sem sicer :želela oddati že prej, vendar nasJe jvse p retresla in prizadela tragičn3 j sm rt naših treh d ijak in j Brigite- Polone in Tanje. Ni besed, s kate- | rim i lah k o p o to la ž iš p rizadete sta rše , pa tud i o troci so prestra­šeni. Vsi starši globoko sočustvu; ; jem o s starši naših dijakinj. Učitelj' j so bili tokrat prvič soočeni s takšn® j tragedijo na svoji šoli, vendar so se zbrali ter znali prisluhniti in potrta; gati. V taki bolečini sm o vsi stars' in re s so p om em bni le o tro c i,.5 katerim i se srečujem o kot učitelj1- starši ali kako drugače.

H v a la c e lo tn e m u k o lek tiv a sredn je šole Sevnica. Prepričana sem , da boste še naprej lep vzgled nam in našim otrokom . ,,

L JU B IC A NENADIH Predsednica sveta staršev S5

Sevnica

V zadnjem času pogosto slišimo in berem o o stavki učiteljev. P ra­vico, d a izrazim o svoje m nen je , im am o vsi. Tudi sam a imam svoje m nenje, vendar to k rat ne bi govo­rila za ali p ro ti stavki, bi pa z ve­seljem pohvalila celo ten kolektiv šole, predvsem ravnateljico A len ­ko Ž uraj Balog.

S rednja šola Sevnica si zasluži vse pohvale nas sta ršev , k a te rih o tro c i se izo b ražu je jo za poklic krojača, frizerja ali m izarja. Šola dela v prostorski stiski, zato pouk p o tek a v dveh izm enah. Z a p rak ­tičn i p o u k fize rje v in k ro jač ev im ajo sodobno o prem ljene delav­nice, p rak tičen pouk m izarstva pa po teka v šolski delavnici v Stil lesu v Sevnici. V sk lopu šole ves čas delu je tudi šolski in te rnat. Sproti se prilagajajo po trebam m ladih in se trud ijo , da bi učenci tudi v p ro ­stem času dobili d o d a tn a znanja. N a voljo imajo bogato knjižnico in računalniško učilnico. V in ternatu s re č u je m o lju d i, ki z v e se ljem delajo z učenci. V šolski kuhinji se d o b ro zav ed ajo p o m en a zd rave p rehrane, pa tudi sam a šola in nje­na okolica je lepo urejena.

Ž e tretje leto sodelujem s starši n aših o tro k , n a se s ta n k ih sveta

DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila 2000.

st. 17 (2644), 28. aprila :

Ne bo odkril tople vodeM etliški župan Slavko Dra-

govan je dal zeleno luč za sli­karsko kolonijo, k i bo v Met­liki v sklopu V inske vigredi. To pomeni, da je zagotovil malo več ko t milijon tolarjev za bi­vanje in dobro počutje likovni­kov, k i bodo prišli v M etliko upodabljat belokranjske lepo­te. Po nenapisanem pravilu bo vsak udeleženec zapustil go­stite lju svojo stvaritev, k i bo končala v kakšni galeriji ali bo podarjena kateremu pom em b­nemu obiskovalcu deželice be­lih brez, odojčkov in janjcev na ražnju.

Recept je preverjen in v ob­č in i dobrih vin že neka jkra t p re izku šen . In vedno znova skritiziran. Očitki so zmeraj le­teli na udeležence, čes da gre za začetnike, za domala nezna­ne “malarje”, saj se tisti slav­ni in znani ne udeležujejo takš­nih in podobnih cirkusov. Po­lena so vedno priletela organi­zatorjem pod noge šele takrat, ko je bil denar že zapravljen. Se pravi, da so kritik i zvonili po toči. Prej so modro molčali in čakali, ka j se bo izcimilo. Tako je tu d i zdaj. V napre j napovedujejo ko lon iji polom laiki, strokovnjaki so tiho kot ribe. Človek jih celo razume: težko je reči županu, da s sli­karsko kolonijo ne bo odkril tople vode, če dobivaš plačo iz občinskega propračuna in če je župan stoodstotno prepričan v svoj prav. Lepo bi bilo, če ne bi odprli ust tudi takrat, če bo vse skupaj zares polomija.

TO N I G AŠPERIČ

Pomoč za Malenškovi sestri

SEM IČ - V začetku januarja se ie v Semiču zgodila družinska tragedi­ja, v kateri sta šestnajstletna Suza­na in trinajstletna Irena ostali brez staršev. Ker se v Semiču dobro za­vedajo, da jima morajo pomagati v težkih trenutkih, so odprli hranilno knjižico, na kateri namensko zbira­jo denar za dekleti, njuna skrbnica M arija Škof pa je p red lagala , da denar razdelijo na polovico in ga bosta uporabili, ko bosta polnolet­ni. Ireni je semiška občina za osnov­nošolsko in srednješolsko izobraže­vanje dodelila štipendijo.

Doslej se je na hranilni knjižici zbralo 1.528.320 tolarjev, ki so jih n ak azali: delavci Iskre Sem ič (902.660 S IT ), č lani sem iškega občinskega sveta (108.940), Dolenj­ska banka, d.d., Novo mesto (100.000), delavci OŠ Semič (54.000), Neod­visni sindikat Semič (30.000), hišni svet Semič 30 b (29.500), Društvo semiških brkačev (26.700), Športno društvo Črnom elj (25.000), SVIZ OŠ Milke Šobar-Nataše Črnomelj(20.000), člani D ruštva invalidov Novo mesto (18.100), družina Štefa- nič (15.000), delavci vrtca Semič(12.000), OS Milke Šobar-N ataše Črnomelj, Društvo za pomoč dušev­no prizadetim Črnomelj, Rdeči križ Semič, SV IZ D ijaški dom Č rn o ­m elj, Janez Pust, Jože K astelec, F rančišek K astrevc (po 10.000), Darinka Štukelj, Vilko Medic (po 8.000), OŠ Stopiče, 5. b razred. Mira Škarjak, Cvetka Poč, M itja Črnič, Jože Mržljak, Ivan Bukovec, druži­na Ličen, Jožef Malnarič, Aleksan­dra Ružič, Frančiška M ausar, Alojz Zarabec, Vida Murn, Jernej Zoran (po 5.000), Kristina Sever (4.000), lončka Kump, družina Tomaževic, Majda Kukec (po 3.000), Milka Se­ver, M arta Bcktaševič, Mimica Ma­lenšek, A nton Jakša, Vesna Stane- šič, K astrevc, M edvešek, M arija Žalec (po 2.000), Alojz Jakša, Mil­ka Košec (po 1.000 SIT). Hvala za pom oč! D en arn o pom oč za M a-, lenškovi sestri lahko še vedno-naka- žete na hranilno knjižico št. 52100- 620-107 05 1432133-274909 pri Do­lenjski banki, d.d., agencija Semič; namen nakazila: za Suzano in Ireno Malenšek.

TEKMOVANJE MLADIH MATEMATIKOV

ČRNOM ELJ - V soboto, 15. ap­rila , je bilo 35. p o d ro čn o m a te ­matično tekmovanje osnovnošolcev iz vseh osmih belokranjskih osnov­nih šol. M ladi m atem atik i so se to k ra t p o m erili na č rn o m aljsk i osnovni šoli Mirana Jarca.k i je bila poleg Petrola in občine Črnom elj tudi sponzor. Tekmovalci so poka­zali veliko znanja, saj jih je kar 22 osvojilo srebrno Vegovo priznanje. Najuspešnejši sedmošolci in osmo­šolci se bodo 20. m aja pom erili v Krškem na državnem tekm ovanju za zlato Vegovo priznanje.

TER E Z IJA DRAG1NC,predsednica tekmovalne komisije

D A N SLO V E N SK IH TA B O R N IK O V - 22. aprila praznujejo svoj praznik taborniki. Ker je letos omenjeni datum že prazničen, so ga v Rodu gorjan­skih tabornikov obeležili že teden dni prej. Zbrali so se na Novem trgu v Novem mestu, kjer so starejši taborniki na predstavitvenem taboru pred­stavili opremo tabornika, glasila, taborniško literaturo, našitke ipd. N ji­hovi gostje so bili tudi najmlajši medvedki in čebelice z vodniki iz Krškega in Trebnjega. Najmlajši, katerim so se pridružili tudi nekateri starši, so večino sobote preživeli na igrišču na Loki, kjer so se igrali taborniške igre, po končanih igrah pa so se še posladkali s palačinkam i in osvežili s čajem. (Foto: H. Murgelj)

DOLENJSKI LIST

Smihelski učenci o zasvojenostiNovomeška osnovna šola Šm ihel p rip rav ila D an o dp rtih v ra t - V p ro jek t na tem o “Preprečim o

zasvojenost” so se vključili vsi učenci šole ■ Z asedal je tud i šolski p a rlam en t

ZLATO P O R O Č E N C A GO LOB Z M R Z L E P LA N IN E - Janez Golob (vsi domači in prijatelji so ga klicali k ar Ivan) je že pri dveh letih izgubil starše in živel pri stari m am i in stricu, po končani osnovni šoli v Podgorju pa se je na Libni učil za krojača. Izselili so ga v Nemčijo, od koder se vrnil v doma­la uničen dom. Njegova soproga Štefka, s katero sta pred 50 leti živela ko t soseda (Štefka v družini s sedmimi otroki, Ivan pa skupaj s še štirim i bra­ti), je bila aktivna udeleženka boja proti okupatorju. Do današnjih dni sta zlatoporočenca ostala zvesta svojemu rodnemu kraju. N juni trije otroci se z veseljem vračajo na svoj dom, če le utegnejo. Zlatoporočencem a je na velikonočno soboto ob sim boličnem obredu čestital tud i sevniški župan Kristijan Janc. (Foto: P. P.)

VELIKO NO ČNA R AZSTAVA P IR H O V - Učenci 4. razreda OŠ Šm ihel so pod vodstvom učiteljice Helene Murgelj tudi letos poslikali pirhe in z njim i sodelovali na deseti velikonočni razstavi, k i jo je v atriju ljubljanske M est­ne hiše pripravil tednik K m ečki glas. Razstavo je 17. aprila ko t zastopnik slovenskega metropolita odprl kanonik Peter Zakrajšek, župnik v ljubljan­sk i stolnici, zbranim udeležencem in obiskovalcem pa sta v nagovorih zgodovino in krščanski pom en pirhov ter njihovo tradicijo po slovenskih pokrajinah predstavila urednik Kmečkega glasu Boris Dolničar in ljub­ljanski podžupan A nton Colarič. Podelili so tudi denarne in knjižne na­grade izdelovalcem najzanimivejših pirhov. Letošnjo postavitev razstave je arhitekt Tomaž Novljan pripravil v znamenju pomladi, travne zelenice in zelenečih vej. (Foto: H. Murgelj)

R A Z STA V A S T A R IH R O Č N IH D E L - A k tiv i km ečkih žena v sevniški občini so na sevniškem gradu postavili zanimivo razstavo starih ročnih del in starih hišnih orodij, k i so j ih uporabljale naše babice in dedki. Z an i­manje za tovrstno izročilo in bogastvo je tolikšno, da bi kazalo razmisliti o še'eni - etnološki talni zbirki na sevniškem gradu. (Foto: P. P.)

VEČER S P ESNIKO M M E N AR TO M - V okviru Slovenskih dnevov knjige so v metliški L judski knjižnici poleg prodajne razstave knjig pripravili še literarni večer z akadem ikom Janezom M enartom. M enart s e je predstavil ko t optimističen, zafrkljiv, a tudi resen pesnik, n i pa pozabil omeniti, d a je ko t belokranjski zet Beli kra jin i posvetil na sto tine verzov. Z a prijetno vzdušje so poleg M enarta poskrbeli še Toni Gašperič, k i se je z njim pogo­varjal, ter citrarke podzemeljske osnovne šole. (Foto: M. B.-J.)

NOVO M ESTO - Na osnovni šoli Šm ihel se že nekaj časa vsako je- *en lotijo šolskega p ro jek ta, v ka terega se vključijo prav vsi učence šole. Letošpjega na tem o P rep reč im o zasvo jenost!, v okv iru k a te reg a so "čenči iskali oblike zdravega preživ ljan ja p rostega časa, so p redstavili "a nedavnem dnevu o d p rtih v rat.

“Šolsk i p ro je k t i p o v e z u je jo "čenče in učitelje, naši učenci so namreč ra z p rše n i k a r na š tir ih '°kacijah. T rudim o se, da izb ira­j o tem e, ki so v našem p rostoru 'n času ak tualne,” je povedala rav­nateljica šole Irena H lača. Na raz- fedni stopnji so se ukvarjali z d e ­javnostmi v p ro stem času , risali Plakate in na obisk povabili tudi N rav stv en e d e lav ce , ob d nevu °dprtih vrat pa ustvarjali v različ- mh delavnicah. V pe tem razredu s° izd e lo v a li d ru ž a b n e ig re za Prosti čas, šestošolci so spoznavali zasvojenost z m odo in zgodovino mode, n a to pa so sam i izd e la li °h lač ila , ki so j ih p r ik a z a li na "rodni reviji. U čenci sedm ih raz­redov so se pogovarjali o različnih oblikah zasvojenosti in na zaklju­ček projekta k sodelovanju pova- hl'i dijake četrtih letnikov srednje zdravstvene šole v Novem m estu, m so yod ili ra z ličn e d e lav n ice . Osmošolci pa so spoznavali z a ­m ejenost v v rhunskem športu in n e d o v o lje n a p o ž iv ila t e r d a n Preživeli zelo aktivno.

Na dan o dprtih vrat je na tem o Preprečim o zasvo jenost zasedal Ndi šolski parlam ent. R azm išlja­nja m ladih je pohvalila prof. Lili

Jazbec, ki je ob zaključku p ro jek ­ta v jedilnici šole p redavala o d ro ­gah v življenju m ladih. N a p a rla ­m entu so predstavili tudi anketo , ki so jo izvedli m ed učenci od 5. do 8. razreda. Sodeč po rezultatih, je g ledanje televizije najbolj p ri­ljubljena oblika preživljanja p ros­tega časa, sled ita pa m u šp o rt in d ružen je s prijatelji, m ed vrste za­svojenosti pa so našteli zasvo je­nost z drogo, alkoholom , c igare­tam i, te lev iz ijo , ra ču n a ln ik o m , hrano in zdravili. “Z avedam o se,

da je predstavitev našega p ro jek ­ta neka vm esna s topn ja . Z asvo­jenost, pa ne le zasvojenost z d ro ­gami, tem več tudi druge vrste za­svojenosti, je danes zelo ak tualna tem a. Na tem področju bo po treb ­no trdno dela ti tudi v p rihodn je ,” je m enila ravnateljica H lača.

V okviru dneva o dprtih vrat so pripravili tudi D an računaln iške­ga opism enjevanja (R o), na k a te ­rem so predstavili uporabo infor­m acijske in kom unikacijske te h ­nologije pri poučevanju in učenju, d o se ž k e š e s t le tn e g a p ro g ra m a Ro, dejavnosti in vlogo šole v p ro ­gram ih Ro te r program za sloven­ski jez ik , ki ga je izdelal učenec D om en H usu. m . K O TN IK

D EL PARLAM EN TA - Šolskega parlamenta se je udeležila tudi medicin­ska sestra iz centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovol­jen ih drog Violeta Krampelj (tretja z leve), njegova mentorica pa je bila učiteljica M ilena K ošak (druga z desne). (Foto: M. K.)

Tudi v Kočevju navijačiceOktobra lani ustanovljena plesno-navijaška skupina ^ je domači javnosti prvič predstavila minuli vikend

K O Č E V JE -N a pobudo ravna­teljice G im nazije Kočevje M ete K am šek so o k to b ra lani na šoli ustanovili sk u p in o navijačic. Po v®č m esecih dela se je prva kočev­ska skupina navijačic, ki s ije nade­ta im e p o la tin sk e m n a z iv u za evropskega risa Lynx lynx, dom ači Javnosti prvič p redstav ila m inuli vikend.

Plesno-navijaško skupino so na gimnaziji ustanovili v okviru o b ­veznih izbirnih vsebin. “ Ponudili smo 30-urni p ro g ram , ka r je 15 treningov, vendar im ajo danes d e ­kleta za sebflj že p reko 20 tren in ­gov,” pravi absolventka biologije Z orka Potisk, ki je po več sem i- narjih, na k a te rih si je p ridob ila Potrebno znanje za učenje in ne ­nazadnje tu d i n u d en je prve po- tnoči, prevzela vodenje prvih navi­jačic v Kočevju. P rvotno je skupi­no sestavljalo 20 d ek le t in nekaj antov, Z orki pa je z zavzetim de-

,°m uspelo za navijaštvo navdušiti I 15 deklet v tolikšni m eri, da ne e da š« vedno tren ira jo , m arveč0 celo p redlagale, kot pravi Z or- a, da bi imele treninge tudi v času

Počitnic.D ekleta najraje p lešejo,” pravi

Zorka o delu skupine, dodaja pa,. a je ples z e lem enti jazza, funka ln pom pon plesa, le ed en od ele- n ten to v . P re o s ta la d va , e n a k o Pom em bna, sta g im nastika in n a ­vijaški e lem enti, ko t so dvigi, sko-

1 m m eti. Z arad i sledn jih je na rcningih in n as to p ih navijaških

skupin vedno nevarnost tudi tež- J'h pošk o d b . Z a to je , ko t pravi

orka, za u spešno de lo skupine pom em bno, d a si dek le ta zaupa- J°> kar pa im a, kot dodaja , svoje emelje v p rija teljevanju in m ed- e b o jn g m ra z u m e v a n ju , ki ga pnice skupine Lynx lynx, kot za ­

su je , izžarevajo v polni m eri.Delo skupine, v kateri so dijaki-

Je od prvega do vključno tretje- =a letn ika g im nazije, še vedno v

e l° ti f in a n c ira šo la . S k ro m n a

sredstva, ki jih im ajo na voljo, jim onem ogočajo , da bi se včlanili v Z vezo navijaških in pom pon sku­pin Slovenije. Kljub tem u pa bodo lahko, kot pravi Z orica, sodelovali na o dprtih prvenstvih in vseh d ru ­gih tekm ovanjih , k ijih organizira Zveza. Z a m lado skupino navija- čič, ki si k ljub še sk rom nem u in k ra tk em u p ro g ram u želi čim več nasto p o v , pa je to še to liko p o ­m e m b n e jše , saj na šo li n im a jo šp o rtn e tekm ovalne ekipe, s k a te ­ro bi se sicer lah k o udeleževale tekm ovanj Šolske košarkaške lige.

M. LESK O V ŠEK -SV ETE

BLAGOSLOV BUTARIC, CVETJA IN ZELENJAŠ E N T P E T E R - V spom in na

dogodek , ko vsto p a Jezu s v t r e ­nu tke O drešen ja - v Jeruzalem , se k blagoslovu p rin ese jo b u tarice , zelenje, cvetje in oljke. Z elo slo­vesno je b ilo na cvetno n ed eljo tud i v S en tp e tru , k jer se je p red župnijsko cerkvijo zbrala množica faranov. Prinesli so okoli 70 b u ta ­ric, izdelanih iz bršljana, leskovih šib, p u šp an a , o ljke in m ačic te r o k rašen ih s cvetjem in barvnim i trak o v i, n e k a te re pa tu d i s p o ­m aran čam i in jab o lk i. N ajvečjo b u ta ro , m e rila je 8 m e tro v , so naredili fan tje iz G rčevja:R ok in G regor Je rm an te r D avid Bojane. Po blagoslovu bu taric in zelenja se je procesija vila okoli cerkve, nato pa je m ašo daroval dom ači župnik Blaž G regorc. Po m aši so najlepše bu tarice sim bolično nagradili.

LAN PAR IT V LOKAL PATRIOTU

N O V O M ESTO - D ijaška sek­cija Novo m esto D ijaS 25. in 26. aprila dopoldne v Lokalu Patriot ogranizira L an party. R ačunaln i­ške ig re b o d o : U n re a l T o u rn a- m ent, N eed fo r speed 5, O uake 3 A rena in Suprem e Snotvboarding.

RV7 N A STO P N A V IJA Č IC - Kočevska plesno-navijaška skupina Lynx ■Vu j e p retj (iomačim občinstvom prvič javno nastopila v petek na lesarja- , l' nato pa še v soboto na zaključku šolskega gimnazijskega prvenstva v k°šarki in odbojki. (M. L.-.S.)

K U H A R IZ M O SK V E - 44-letn i kuharski mojster Jože M artinčič iz Gaja pri Šentjanžu je dober prijatelj šentjanškega birta Jožeta Repovža, k i raje sliši, da je organizator od­m evnih sa lam iad in 1. dolenjske poticariade, ko t da naj bil (vele)po­sestnik in sadjar. Ob teh nedavnih dogodkih v Repovževi gostilni, ko so po ustanovitvi Turističnega društva gostili številne ugledne goste, so bile M artin č ičeva p o m o č in njegove kulinarične um etelnosti še to liko bolj dobrodošle. M artinčič je bil še f kuhinje v ljubljanskem Levu, potem pa dolgih 9 let v Mercatorju v M osk­vi. (Foto: P. P.)

Veliko zanimanja za matematiko

Srebrno Vegovo priznanje

VAVTA VAS - Da med osnovno­šolci v lada veliko zan im an je za m atem atiko, dokazujejo tekm ova­nja za Vegovo priznanje, ki se jih udeležujejo najboljši mladi m ate­matiki. Osnovnošolci so se najprej sredi marca pomerili na šolskih tek­movanjih za bronasta Vegova pri­znanja, v soboto, 15. aprila, pa je na osnovni šoli Vavta vas potekalo 35. področno tekm ovanje za srebrno Vegovo priznanje. Tekmovanja se je udeležilo 133 učencev šestih, sed­mih in osmih razredov osnovnih šol iz občin Dolenjske Toplice^ Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan, Žužem ­berk in Novo mesto.

Od šestnajstih, ki sojini priznanja podelili v 6. razredu, je največ zna­nja pokazala Kristina Saje iz novo­meške OŠ Grm. Med sedmarčki je srebrno Vegovo priznanje osvojilo 16 učencev, nadaljnega tekmovanja se bo udeležilo prvih sedem, prvo m esto pa sta zased la Tea Vuko- manovič iz OŠ C en ter iz Novega m esta in M arko Muhič iz m irno- peške osemletke. Med učenci osmih razredov je potrebno matematično znanje pokazalo 15 učencev, na tek­movanje za zlato Vegovo priznanje gre prvih deset, najbolje pa so test rešili Mediha Šiljič in Tomaž Albre­h t iz novom eške šole Šm ihel ter Nastja Suhadolnik iz grmske osem­letke. Državno tekmovanje za zlato Vegovo p rizn an je bo 20. m aja v Krškem.

L. P.

D P O f l D S f f t i a ž ® • g®onO[JCfQBw®gtiQ • ©DBG s® • (sQ®[pfi@0 • ^ © [ ^ © [ F t t a š ® • gg)[raB[JiraBw® ® tt0 • ® D 0 B s ® • <sD®[pB®B

N A ŠE K O R E N IN E

Počiva Ressel v Žužemberku?Bilo je to davnega leta 1857.

Ž u ž e m b e ršk i k a p la n je bil z brevirjem v roki na vsakodnev­nem sp reh o d u po sta ri rim ski poti od Z afare p roti Trebči vasi. Z e od daleč je opazil konja, ki se je kaj čudno obnašal. Na n je­govem hrb tu je sicer sedel je z ­dec, a je bil očitno obnem ogel in mu ni več uspelo voditi žival. Kaplan je h itro priskočil, zgra­bil za povodec in podprl jezd e­ca, da ni zdrsnil iz sedla. Tako ju je privedel do župnišča. Tam so m ožaka potegnili s konja in položili v posteljo . Izkazalo se je , da g re za zn am en iteg a izu­m ite lja č e šk eg a ro d u Jo s e fa Ressla. Ta je večji del življenja prebil v naših krajih , k jer si je ustvaril tudi družino. V ečkrat je potoval skozi Ž užem berk , kjer je p re sp a l in zam en ja l kon ja. T akrat še ni b ilo železn ice , in izbral je n a jp rim ern e jš i način p o to v a n ja . A t i s t i k r a t se je Resslova po t v Ž užem berku za vedno končala. Izkazalo se je , da je zbolel za težko pljučnico, in po nekaj dn eh je um rl.

Časi tak ra t so bili drugačni. Sporočila iz kraja v kraj so p o ­to v a la d o lg o . T u d i p re v o z e posm rtnih ostankov je bilo oč it­no težko organizira ti. Kaže, da za R esslove svojce p re težko . V Ž u ž e m b e rk u so p o k o jn ik o v o te lo obložili z ledom , ko pa le. nekaj časa ni bilo prave od ločit­ve, so ga sklenili p o kopati kar na žužem berškem pokopališču, na robu p rosto ra , ki je bil sicer nam enjen za pokop o trok . Tako bi ga laže p rekopali, če bi bilo to p o trebno . Pokojnik je sčaso­m a dobil lep sp o m en ik : v k a ­m en vklesan ladijski vijak, ka te ­rega izumitelj je bil, in sidro. N a vrhu sp o m en ik a je stal angel, vse skupaj pa je nosil podstavek iz k lesanega kam na.

Z godbo o Resslovem koncu in o njegovem grobu mi p rip o ­veduje Jan ez G liha iz Ž u žem ­berk a , ta p a jo je še ko t m in i­stran t večkrat slišal od šm ihel- skega župnika in ljubiteljskega zgodovinarja A lojza Z upanca.

Tudi G liha, po dom ače Ja k ­čev Janez, iz Ž užem b erk a im a sta re vezi s Č eško. O d tam je že v sedem najstem sto letju prišel njegov predn ik Luka G liha. V Suhi k ra jin i se je udom il in ji vtisnil svoj pečat. Bil je nam reč rezbar im lični leseni o ltarji po farn ih in podružničnih cerkvah p a tu d i štev ilna n ab o žn a z n a ­m enja v pokrajin i so delo n je­govih rok. K ar jih ni zglodal zob časa in ka r jih je po vojnih vi­h rah , ki so p u sto šile te k ra je , sploh še ostalo. En spom in nanj zagotovo je: leseni kip k rižane­ga Jezusa K ristusa, ki je ko t po čudežu presta l ogn jeno p u sto ­šenje Žvirč. Sedaj visi na steni Janezove dnevne sobe in svojo u m irjen o m elod ijo m u po jejo šu m e č i s la p o v i z e le n e K rk e g loboko pod hišo.

S likov iti s trm i b re g v isoko nad rečnim i slapovi Jan ez poz­na že od ro jstva. Tu, prav n a ­sp ro ti m o g o čn eg a žu žem b er- škega g rad u , so tek la n jegova m lada leta. Rodil s e je kot d ese­ti o trok v družini čevljarja F ran ­ca G lihe in njegove žene Ivan­ke. Ko je žužem berški veterinar Pičm an s svojim novim avtom o­bilom peljal G lihovo Ivanko v Novo m esto k dese tem u p o ro ­du, je dejal: “Fant bo in v e te ri­na r!” In tak o je tudi bilo. R es je bil fant, a da je postal v e terinar,

je m oralo po rečni strugi tam v globini soteske p reteči še m no­go vode. Igra na strm em bregu pa je bila nevarna.

“ Se n ič n e b o jite za svo je o troke na tej skalni strm ini?” so sp rašev ali ljud je o če ta . Ta pa jim je m irn o o d g o v arja l: “ Le česa bi se b a l? Č ez ro b p ad e ed en , nazaj p rileže ta pa dva!” L judje so ga debelo gledali, za­to jim je oče pojasnil: “Čez rob p ad e ed en , drugi ga g re iskat, potem pa oba prileže ta nazaj.”

V edno p a se za G lih o v e ni ta k o s re č n o k o n č a lo . D ru g a svetovna vojna je d ružino o d e­la v ža lo st. T riin š tir id e se te g a le ta je pri legistih padel starejši b ra t F rance, štiriinštiridesetega je očeta preko Krke zadela nem ­ška krogla, da je padel sm rtno ranjen , leta p e tinštirideset pa je izginila sestra M ilena, ki se je šolala v L jubljani.

Janez je odraščal in v številni družini b rez o četa je m oral kaj h itro prije ti za delo. N ajprej so prišli na vrsto številni štrapaci z govejo živino do Novega m esta in L jubljane. Po tem je opravil tečaj in na ve terinarsk ih potih spoznal dobršen del D olenjske z B elo k rajino . Tudi d ruge za ­po slitv e in d ru g e šo le so b ile vm es, a v e te rin i je o sta l zvest najdlje. M ed preprostim i ljud­mi na podeželju in v šolah je iz­popolnjeval svoje znanje. Z daj je že nekaj let upokojen. Z ženo Jo ž ico , u p o k o je n o uč ite ljico , im a ta tri že o d ra sle o tro k e in šest vnukov. Sin M ark o je šel po o č e to v ih s to p in ja h in je p rav tako ve terinar.

D a n a šn ji Ž u ž e m b e rk si je b rez Ja n e za G lih e , n jegovega klobuka in njegove šegave, n e ­koliko zategn jeno pojoče Suho- k ran jske govorice težko p re d ­s ta v lja ti. T u ris to m , ki bi rad i spoznali zgodovino tega bisera Suhe krajine, kot iz rokava stre ­sa zanim ivosti in an ek d o te pa srh ljive p rip o v ed i, d a jim kar zasta ja dih. Veliko jih je slišal m ed p reprostim i ljudm i, precej jih je pobral od svojega vzorni­ka, šm ihelskega župnika in zgo­do v inarja Z u p an ca , p recej pa jih je p reb ra l tudi v zgodovin­skih knjigah.

D a je zgodovina njegov ko ­njiček, je v ideti tu d i v dom ači dnevni sobi. V saka slika na s te ­ni in vsak k ipec na polici im a svojo zgodbo. Jan ez jih pozna in bi jih lahko pripovedoval ure in ure. G otovo bo za to še dobil p r i lo ž n o s t . A m e n e z a n im a zgodba, s k a te ro sem pričel to p r ip o v ed . O R ess lu n a m re č . Pravi, da so pozneje prišli svoj­ci in opravili sim boličen prekop tak o , da so z n jegovega groba odnesli nekaj prsti.

Po vojni, ko um rljivost o trok ni b ila več tak o velika in je v Ž užem berk prišlo več novih na ­seljencev , so se na žu žem b er­škem pokopališču začeli oz ira ­ti na o troško stran . Tam naj bi bil p ro s to r za nove g ro b o v e . R azdrli so tudi Resslov spom e­nik in ga odstranili. Ko je Janez zv ed e l za to , je b ilo že p r e ­pozno. G lavni del z vklesanim ladijskim vijakom in sidrom je že odp e lja l n eznan kam nosek za predelavo. O sta l je še kam ­niti angel in podstavek. O boje zdaj h ran i Janez. Tudi kraj, k jer je R esse l z a k o p a n , bi znal še pokazati, kajti tam zdaj še nihče ni na novo pokopan.

T O N E JA K ŠE

IZ K U Š N JE S O S E D O V

Italijanska rejca govedi za meso ponudila pomočNa poslovni obisk sta konec m ar­

ca prišla i' Slovenijo Guiseppe Pan­taleoni, predsednik Združenja rejcev charolais in limousine pasm e Itali­je ter član tega združenja in rejec pasm e lim o u sin e S andro Bergu- masco. Obiskala sta fa rm o Bioteh­niške fa ku lte te v Logatcu, oseme­njevalni center Preska, Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete na Rodici pri Domžalah, Kmetijski za­vod Nova Gorica ter rejce mesne pas­me govedi, družino Brdnik - Frank, iz Rajhenava pri Kočevju in družino Lončar iz okolice Sevnice.

V pogovoru o pogojih za km e­tovanje v Italiji je g. P an taleon i povedal, d a je za preživetje d ruži­ne p o treb n o m in im alno 80 krav dojilj v intenzivni reji. Č lani nje­govega z d ru ž e n ja re d ijo od 10 krav dojilj na km etijo v alpskem p re d e lu do 1000 krav do jilj na km etijo vp ad sk i nižini. V Italiji je v k o n tro li za p le m e n sk e ž ivali5.000 glav charo lais in 6.000 glav lim ousine , sicer pa je vseh krav lim o u sin e pasm e v I ta liji oko li 60.000, charolais pasm a p a je raz­širjena predvsem na Sardiniji, kjer jo u p o ra b lja jo za g o sp o d a rsk o križanje z njihovo dom ačo kravo Sardo. N a Sardiniji je tudi testna p o sta ja za ch aro la is bike za vso Italijo.

Test p o te k a tak o , da b ika po p rilagod itv i na razm ere v tes tn i postaji s teh ta jo prvič, n a to pa še po dveh in petih m esecih. Podat­ke skupaj z oceno zunanjosti p o ­šljejo po svetovnem spletu v F ran ­cijo. Tam p o d a tk e o b d e la jo in v dveh u rah p o sred u je jo nazaj in­dekse za rast in m esnatost te r p ri­m e rja v o z d ru g im i e v ro p sk im i d ržavam i, ki so d e lu je jo p ri tem ev ro p sk em s is tem u k o n tro le in ocenjevanje plem enske vrednosti. Te države so Italija, Francija, Bel­gija, L uksem burg, Španija, N em ­čija in N izozem ska, v kratkem pa se jim bosta pridružili tudi D anska in V elika B ritan ija . S o d e lu jo če d rž a v e s k rb i jo za č im m a n jše vplive okolja s p o dobno zgrajeni­mi hlevi te r krm o in načinom p re ­h ran e . Biki so te s tiran i na svoje lastnosti (perfo rm ance test) in ne p o la s tn o s tih svo jih p o to m c e v (p rogen i tes t). Selekcion iran i so na hitrost rasti, om išičenost, funk­c ionalne lastnosti (noge) in last­nosti pasm e. K ategorije bikovskih m ater, kot pri m lečnih pasm ah, n e poznajo. Test traja pet m esecev in stane km eta približno 50.000 SIT. Teh bikov država ne o d k u p i kot pri nas, am pak so last km eta ves čas testa do licitacije pri teži o k o ­li 500 kg.

O dkupne cene živine so p odob­ne po vsej Italiji. Bikci za nadalj­nje p itan je, težki 300 kg, stanejo160.000 do 180.000 SIT; te le ta za klanje, težka 200 kg, okoli 150.000 SIT, telice za plem e, sta re 6 m ese­cev, 200.000 - 250.000 SIT, šest m esecev s ta ri bikci za p lem e pa okoli 300.000 SIT. T estirani biki, ki so nap rodaj na licitacijah, s ta ­nejo 450.000 - 1.600.000 SIT.

Verzoljubčkov pa niPred kratkim je bil gost metliške

- Ljudske knjižnice akademik, pesnik in prevajalec Janez M enart, u st­varjalec, k i je dovolj zanimiv, duho­vit in vznemirljiv, da j e na p o ln il kn jižn ič n o č ita ln ico v s ta vb i na Pungartu. Na tem in podobnih lite­rarnih večerih, k i niso tako redki, vedno znova pogrešam domače lite­rarne ustvarjalce. Tiste, k i so že kaj izdali, a tudi tiste, k i pišejo bolj sebi v zabavo in veselje. V M etliki j ih je ko t listja in trave. Pa jih ne pogre­šam zato, ker bi jih pretirano ljubil ali cenil, am pak zgolj zavoljo tega, kr so prav ti kvazi um etniki največji in najstrožji k ritik i metliškega ku l­turnega dogajanja. Za šanki, razo­čarani, ker še niso prejeli Prešer­nove nagrade a li k e r še niso b ili nom in iran i najm anj za Nobelovo nagado, p rek lin ja jo k u ltu rn i p o ­deželski dolgčas in vse, k i naj bi po njihovem skrbeli za ku ltu rno živ­ljenje v občini. N iti na kraj pam eti pa jim ne kapne, da bi prišli na lite­rarni večer ali na katero od priredi­tev m ednarodnih poletn ih večerov Pridi zvečer na grad. Zadovoljni so z vetrovi, k i pihajo po vijugah nji­hovih možgan, v katerih se poraja­jo mojstrovine, redkim razumljive in dojemljive. In vsi, k i njih, genialcev, ne razumejo, so bebci, vredni prezi­ra, zamolčanja in ignoriranja.

TO N I G AŠPERIČ

K m etje im ajo v čredi večinom a 1 do 2 bika za naravni p ripust, ki se ga poslužijo, k ad ar krava tudi po d ru g i o sem en itv i n e o s ta n e b re ja . Sem e k u p ijo v n jihovem o se m en jev a ln em c e n tru - d o za stane od 1.000 do 10.000 SIT - lah­ko pa ga tudi uvozijo iz Francije. Z a naravni pripust uporabijo tudi bike z m anjšim i pom anjkljivostm i.

V eterinarski potni listi za p re ­voz te le t po Italiji so zastonj. Z a o d ra s lo govejo ž iv ino na p o ti v klavnico stanc 350 SIT, za p ro d a ­jo o d rasle živali s p reg ledom na brucelozo , levkozo, tu b erk u lo zo in IB R /IP V pa s tan e 3.500 SIT. Č re d e , ki so v k o n tro li m esn ih pasem , obišče ko n tro lo r štirikrat le tno . D o lžnost re jca je , da tele s te h ta ob ro jstvu te r 90. in 120. dan starosti, pri sedm ih m esecih pa k o n tro lo r opravi oceno zuna­njosti teleta . K ontrolorja plača re­jec 1.000 SIT na kravo letno , ne g lede na število te le t v čredi.

Rejske izkušnje g. Pan taleon ija sega jo v le to 1976, ko je njegov oče kupil v okolici Piacenze 200 ha zem lje in v m esecu dni postavil 250 m dolg goveji hlev. Sam ima

sedaj 90 krav dojilj lim ousine pas­me, vendar razm išlja o povečanju osnovne črede na 150 glav. R azen teg a im a 30 h a njiv zasa jen ih s parad ižn ikom in 30 ha s stročjim fižolom za industrijsko predelavo, na 25 ha im a vinograd, v katerem p ridela in stekleniči 11 različnih buteljčnih vrst vina, 30 ha koruze za silažo te r 85 ha sejanih travn i­kov za m rvo in travno silažo. Z a po letno pašo ima 75 km stran nad G enovo 1300 ha revnejših pašn i­kov. K ljub velik i površin i pa je paše zaradi suše m alo. Poleg paše d o b ijo krave še m in era ln o -v ita - minski dodatek in 2 kg žit dnevno.

T blitve so s e z o n sk e , z a to se krave telijo v odprtem hlevu z glo­bokim nastilom . Poleg slam e za nastil uporablja posušeno koruz- nico. Telice in bikci im ajo bokse na re še tk a h , p o d re še tk a m i so n am eščen a p e h a la , ki gno jevko tak o j o d v a ja jo v laguno . K rm ni obrok vhlevljenih krav z m esec dni starim teličkom je 14 kg koruzne silaže, 8 kg travne silaže iz sejane laške ljuljke, 2 kg m rve iz sejane travniške bilnice, 20 dag m elase in 80 dag soje. Ko ima m ožnost, upo-

Čreda krav limousine z bikom in teleti.

N E V A R N O S T B O R E L IO Z E

rabi stranske proizvode živilsko- p red elovalne industrije , npr. os­tanke parad ižn ika pri predelavi v kečap ali pe la ti oz. o stan k e ko­ruznega zrnja po odstranitvi kalč­ka in škroba. Ves obrok z minc- ra ln o -v i ta m in s k im dodatkon i zm eša v krm ilnem vozu. L eto dm s ta re te lice d o b ijo tre tj in o tega o b ro k a in 3 kg p o p o ln e krmne m ešanice za telice. Teleta do od­stavitve (sesajo sedem mesecev) dobivajo p e le te za te le ta po volj'- Telice krm i po volji vsaj sedenj m esecev, sicer zao stanejo v rasti in tega več ne nadoknadijo . Več­krat je poudaril, da genetski p°; ten c ia l ne p o m en i ve liko , če H' izkoriščen s krm o.

Na obisku pri rejcih sta se obi­skovalca pogovarjala predvsem p m o žn o sti p ro d a je in nak u p a bi­kov, pri čem er ne pričakujeta ve­terinarsk ih in carinskih zapletov, saj g. Pantaleoni, ki je tudi pred­sed n ik Z d ru ž e n ja re jcev pasem lim ousine E vrope, zagovarja pro­sto trgovino, čeprav Slovenija še ni č lan ica E U . N a O d d e lk u za zoo tehn iko B iotehniške fakultete sta se obiskovalca srečala s prof- dr. O ste rcem in prof. dr. Habe- tom . Prof. dr. O sterc jim a je pred­stavil stan je v slovenski govedo­reji, tren d zniževanja števila krav m olzn ic te r p o večevan je števil* krav dojilj v p rihodnosti. Obisko­valca sta p o n u d ila pom oč pred­vsem pri šo lan ju kadrov za oce­njevanje m esne govedi te r vklju­čitvi v evropski sistem kontro le ip ocenjevanja plem enske vrednosti-

O biskovalca pa sta bila pri nas vsaj dvakrat p resenečena: prvič v življenju sta v idela tak o številno divjad v neposredni bližini člove­ških bivališč, v ho telu Valentin v K očevju pa sta se, p rije tno prese­nečena, zazrla v sliko krav dojilj na paši s tele ti in poudarila , da ni­k jer v Evropi n ista v hotelu videla česa podobnega.

B. ŽAGAR

Klopi nas ne čakajo le v gozduPomlad vedno težko pričakujemo.

Za pustim i, sivim i, kratkim i dnevi pridejo sončnejši in daljši, predvsem pa ozeleni in zaživi vsa narava. Kaj j e lepšega, kot se odpraviti na spre­hod v gozd? Toda ta nam ne ponudi le svežega, zdravega zraka, zelenja, cvetja, gob, jagod ter dobrega počut­ja , am pak lahko nezaželjenega so­potnika - klopa in z njim včasih bo­reliozo. Okuženih je namreč skoraj­da polovico vseh klopov.

O bolezni klopni m eningoence- falitis, ki m enda obsta ja že od n e ­kdaj, v Sloveniji pa so n jeno pogo­ste jše po jav ljan je začeli ug o tav ­lja ti le ta 1945, je sp re g o v o rila predsto jn ica Infekcijskega od d e l­ka Splošne bolnišnice Novo m esto T atjana Rener, dr. med. V bo ln iš­nici so imeli le ta 1998 prijavljenih 75 bolnikov iz dolenjske regije s to b o lezn ijo , lani pa 109. P e tle tn o p o v p re č je z n a ša 103 p r im e re . Seveda ponavadi ne gre za hujše oblike.

Samoopazovanje po ugrizu klopa

B oreliozo prenaša jo bak terije , z im enom borelije, ki se nahajajo v k lopih ali d rug ih žuže lkah : za s led n je še ni povsem d o k azano . Klopi imajo svoj ciklus življenja in v vseh fazah so lahko okužen i z borelijo . “Sploh ni nujno, da člo­vek opazi ugriz klopa, saj ta lah ­ko zatem odpade ali pa dlje sesa kri. Je pa zato treb a biti previden in se o p azo v a ti, p red v sem prve dneve. O kuženih je nam reč okrog polovico vseh k lopov ,” je deja la R en erjev a . Po ugrizu k lopa p o ­znam o nam reč več faz borelioze.

B o lezen , k a te re in kubac ijska d oba je do trid ese t dni, se pojavi štiri do dvajset dni po okužbi in je v prvi fazi brez značilnih sim pto­mov, zato se večina boln ikov ne odloči za zdravniški pregled . B ol­nik ima vročino, se slabo počuti, je u tru jen , ima bolečine v sklepih, skratka, gre za p reh lad n e znake, zato jim običajno ne posveča p o ­sebne pozornosti. Na m estu, kjer je bil p risesan k lop , sc p ogosto razv ije (v n ek a j u ra h a li d n e h ) k o žna sp re m em b a - e r ite m mi-

graz. G re za ko lobar z rdečim ro ­bom , v sred in i b lede barve, ki se običajno širi. L ahko se vidi le del k o lo b arja , saj znaša njegov p re ­m er m ožen tu d i d o 1 m. K ožna sp rem em b a je lah k o v ideti tud i ko t p o d p lu tb a . “ V se to so prvi znaki, d a je prišlo do vdora borelij v kri. Takoj je treb a obiskati zdrav­nika, saj z zdravljenjem z an tib i­o tik i večinom a prep reč im o nad a­ljevanje bolezni. Ni pa nujno, da se ta faza sploh vidi,” je povedala R enerjeva.

Bolezen je ali ni ozdravljiva

D ruga faza se začne nekaj ted ­nov do nekaj m esecev po okužbi, in to aku tno . Pojav bolezni je n e ­n a d en , b o lezen sk e težave h itro naraščajo. G re za pojav več ereto - m ov na različnih delih telesa, si­c e r pa v tej fazi lah k o p rid e do m eningitisa, aku tnega m eningiti­sa, pogosti so artritisi, m ed k a te ri­mi prevladujejo predvsem vnetja kolenskih sklepov, lahko pa pride tudi do prizadetosti živčevja (m ož­ganski, obrazni živec) in karditisa, p rizadetosti srca. Z dravljenje po ­tek a venozno z antibiotiki.

Predstojnica Infekcijskega oddelku v S p lo šn i bo ln išn ic i N ovo m esto Tatjana Rener, dr. med.

T retja faza b o re lio ze se kaže k o t p r iz a d e to s t k o č e , g ib a l m živčevja. P riz ad e to s t sk lepov je k ro n ič n a , n a k o ž i se po jav lja kronični atrofilni akroderm atitis. lahko pride do kroničnega m enin­g itisa (g lav o b o li, pozab ljivost, m o tn je sp a n ja , razd raž ljiv o s t), nevritisa (vnetja živcev) itd.

U činkovitost zdravljenja je se­ved a odvisna od teg a , kdaj se a njim p ričn e . “ B o lezen je lahko ozdravljiva, lahko pa so njene po­sledice, ki niti najm anj nisy lahke, tudi trajne. Treba pa je povedat', da je um rljivost zaradi borelioze zelo m ajhna. To se zgodi kvečjemu pri k a rd itisu ali težki obliki me­ningitisa,” je povedala predstojni­ca n o v o m ešk eg a in fekcijskega oddelka in dodala , da bolezen n| d ed n a , lahko p a se p ren ese tud1 na plod.

Klopa čimprej odstranit*G l e d e n a s p o l i n s t a r o s t p rl

b o r e l i o z i n i p o m e m b n i h r a z l i k ’ o b s t a j a j o p a p o p o d r o č j i h S lo v e ­n i j e . N a j v e č z a v a r o v a n c e v z b o r e ­l i o z o j e b i l o o b r a v n a v a n i h n a o b ­m o č j u l j u b l j a n s k e o b m o č n e e n o ­t e , g l e d e n a a k t i v n e z a v a r o v a n c e p a j e n a j v e č p r i m e r o v z g o r e n j ­s k e g a o b m o č j a , s l e d i t a L j u b l j a n a in P r i m o r s k a , m a n j j i h j e z D o l e n j ­s k e i n z e l o m a l o iz s e v e r o v z h o d n eSlovenije. Ne glede na te podat­ke pa naj vseeno velja opozoril0 dr. R enerjeve , da se pri obisko­van ju gozda d o b ro ob lečem o zavarujem o, potem pa dobro pre­g ledam o, da m o reb itn eg a klopa takoj odstranim o.

“Cim prej ga odstran im o , tem m an jša je v e r je tn o s t , da bom 0 oboleli. Pri p regledu je treb a p°" seb n o p o zo rn o st posvetiti pora­ščenim delom telesa, kožnim gu' bam , uhljem , pazduhi in dimljam, pa tudi šivom na obleki, kajti do­stikrat se klopi skrijejo prav tam. po tem pa se prisesajo. N atančn0 je treb a pregledati tudi predmete; p r in e se n e iz g o zd a , te r živali, svetuje R enerjeva in dodaja, daje k lopov o g ro m n o ne le v gozd°> tem več se jih da dobiti tudi na do­m ačem vrtu. LIDIJA m(JRN

181 DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila 2000

o3® [ p ® D :’£ ® i @ • g ® o n o r o D D W ® © t t S • ® D B D s ® • d l ® | p B ® o • [ ? ® [ p ® [ ? G § ] i @ • g ® [ r a B D U Q D W ® © G B • ® D B B s ® • g D ® [ p B ®

ILINKA T O D O R O V S K I. D O P IS N IC A RTV SL O V E N IJA IZ Z A G R E B A

Veliko dela in energije za poldrugo minuto poročilaNovinarka H inka Todorovski, k i j e dom a iz Č rnom lja , n a m že skoraj

sedem tet ko t dopisnica R T V Slovenija posreduje in form acije iz Hrvaške. ‘red kra tk im j e za svoje delo prejela tu d i nagrado Društva novinarjev

Slovenije, in sicer za vidnejše novinarske dosežke v lanskem letu. Pot do uveljavljene in priznane novinarke pa n i bila vedno lahka. Ko je Ilinka točela delati kot dopisnica v Zagrebu, j e takra t v kom aj nasta li h n a š k i

rzavi težko prišla do inform acij. S trudom , odgovornostjo in zavzeto­stjo pa s i j e uspela izboriti m esto uveljavljene in prizn a n e dopisnice.

P r o d o r n o in d e la v n o d e k le b ili i e v šo li. Z a n im a lo vas

Je veliko ra z l ič n ih s tv a r i, k ak o ste se o d lo č il i z a š tu d i j n o v i-“arstva?

‘V edno m e je zan im alo vse in tp je bil m oj tem e ljn i p ro b lem , so d e lo v a la sem pri n e š te to a k ­tivnostih v šoli in v ed n o sem bila usp e šn e jša , če sem im e la v eč obveznosti, so d e lo v a la sem tm li P n šo lsk ih č a s o p is ih , v e n d a r tega d e la n isem niko li o b č u tila Kot n e k a j, k je r b o m n a k o n c u Postala. V edno sem im ela obču- i. k ' lah k o d e la la k a rk o li,

aa bi la h k o b ila u č ite lj ic a a li Z nanstven ica , tu d i g o sp o d in ja , Ce bi b i lo t r e b a . P ro t i k o n c u srednje šole sem se že sko ra j od- točla, d a bi g rem v p ro fe so rsk e ' '° d e , to d a p o in f o r m a t iv n ih onevih n a filozofski fa k u lte ti in na n ek dan ji F S PN sem n a kon- cu jz b ra la štud ij n o v in a rs tv a .”

i^e v č asu š tu d ija s te d e la li na televiziji, sod e lo v a li p a s te tu d i nauPov°m ešk em ra d iu S tu d io I).

Š tu d ira la sem u sp ešn o , ven- par sem se ves čas sp rašev a la , ali Je n o v in a rs tv o tis to , k a r bi m e zan im alo , in v d ru g e m le tn ik u _e m že re sn o razm iš lja la , d a bi z a m e n ja la š tu d i j . T a k r a t še nisem d e la la n ik je r, zd e lo se m i Je, d a je te lev iz ija trd n ja v a , ka- fbor se sp lo h n e d a p r iti , p ra v tak o ra d ijsk e p o s ta je in v e lik i časopisi. P o tem p a se je po jav il s tu d io D in ta m sem n a re d ila tudi svoje p rv e n o v in arsk e p r i ­spevke. S p o m in jam se, d a j e bil moj prvi p r isp e v e k p o ro č ilo o zasedan ju sk u p šč in e b e lo k ra n j­skih š tu d e n to v . V tem času p a sem v L jub ljan i sp o zn a la kolegi- t ° r K' m i je p o v e d a la , d a n a te lev iz iji iš č e jo t.i. m la jšo d e ­žu rno . N a telev iz iji sem zače la uelati v z ače tk u tre tje g a le tn ik a . f a n im iv o j e , d a m i j e p ro f .

an ca K ošir, ki je b ila na kon- eu m e n to r ic a m o ji d ip lo m s k i n u lo g i, o b n e k i p r i l ik i r e k la : ■ akaj s te ta k o za sk rb ljen i, saj je to , d a vas n ič n e z an im a in vse n d a ste neg o to v i, g lavna o d li­

t a d o b re g a n o v in a r ja .’”„ P reden ste odšli za d o p isn ico

a H rvaško, vaše delo ni bilo tako Paznp, kaj ste teda j delali?

To je bil še čas, za raz lik o o d zadnjih let, ko so bili m lad i lju d ­j e ki so p r i š l i n a t e l e v iz i jo ,

n ja d o p is n ic a R T V S lo v e n ija J a n ja K la sin c o d h a ja la n a d o ­p u s t, so u re d n ik i p re so d ili , d a B eo g rad ne m o re b iti n e p o k rit, in so m e za n ek aj ted n o v p o s la ­li za n jen o z am en jav o , in z az d e ­lo se mi je , d a je to d e lo , ki bi ga r a d a o p ra v lja la . T is to p o m la d

g a la n e p o p is n o v e lik o d e la in en e rg ije . P o g lo b ljen o sem p r e ­b ira la vse m o žn e h rvaške č aso ­p ise , te k a la p o v seh m o g o č ih tisk o v n ih k o n fe re n c a h , se p r e ­p i r a la z u ra d i r a z l ič n ih m in i­strs tev te r p ro s ila in m o led o v a ­la , na j m e u v rs ti jo n a se z n am nov inarjev , ki b o d o vab ljen i na tisk o v n e k o n fe re n c e .”

Vam j e p r i tem kdo p o m ag a l?“ K o sem p riš la v Z ag re b , n i­

sem im ela n ik o g ar, ki bi mi p o ­m agal, k e r z a ra d i sp le ta o k o li­ščin n ek a j m esecev p re d m an o v Z a g re b u ni b ilo n ik o g ar, ki bi de la l za R T V S lovenija . Z ač e la

t

so bili razp isi za d e lo v n o m esto d o p isn ik a iz Z a g re b a in iz B e o ­g ra d a in p rijav ila šem se k a r na o b a razp isa , čep rav sem se ba la , d a sem m o rd a še p re m lad a . N a sv o je v e l ik o p r e s e n e č e n je in tu d i v e lik o v ese lje sem b ila iz ­b ra n a za d o p isn ico iz Z ag re b a , m alo m i je b ilo sicer žal za B e o ­g rad o m , v e n d a r sem si rek la : nič z a to , to je ro k a u so d e ! T o d a tak o j ko sem p rišla v Z a g re b , se je p o k a z a lo , d a je m ed Z a g re -

“Za vsako minuto poročila na radiu ali televiziji sem vtogala nepopisno veliko dela in energije. Poglobljeno sem prebirala vse možne hrvaške časopise, tekala po vseh mogočih tiskovnih konferencah, se prepirala z aradi različnih ministrstev ter prosila in moledovala, naj me uvrstijo na seznam novinarjev, ki bodo vabljeni na tiskovne konference. ”

Pfuktično “ dek lice za vse” . Po- asi sm o sp o zn av ali telev iz ijsko chrioiogjj0 in sis tem d e la . N a-

_ 1‘Dunje te le v iz ijsk e g a p ro g ra - ala je n a m r e č n e k a j , k a r je ,trašno z a p le te n o in č e sa r gle- >Uec ne vidi. V o zad ju d e la ti-

, ° c m rav ljic ’, b rez k a te r ih ne bi '•o p ro g ram a . M oje d e lo , še v asu š tu d ija , je b ilo v te m , d a em s k rb e la , d a so a g e n c ijsk e

s oyice p rišle n a p rav e m ize, da '■ui p o s n e ia e v ro v iz i js k o iz-

uienjavo iz ce leg a sve ta, p o tem P? sem počasi tu d i sam a začela P ^ati vesti in ta k o n a p red o v a la

hi. s ta re jše g a d e ž u rn e g a , ki I z p iš e z u n a n je p o li t ič n e v es ti,

razv ršča , d o lo č a v rstn i re d ,Uh^Prem ija p o ro č ila d o p isn ik o v s. ' ' k o , š e v e d n o p a d e l a v o z a d ­ju .” F

. K ako ste p o s ta li d o p isn ic a iz a 8 reb a?

. “ K o se m d ip lo m ir a la , sem i ° h i l a s lu ž b o n a t e le v iz i j i v H'iudništvu z u n an je p o litik e . To

bilo le ta 1991, ko so se o b raz- Pa<Ju Ju g o s la v ije z ač e le v o jn e ,

začetk u le ta 1993, ko je te d a ­

b o m in B eo g rad o m s tra šn a ra z ­lika v p o g o jih de la . V B eo g rad u je d e lo v a l m e d n a r o d n i p re s s c e n te r , k je r so se zb ira li tu ji n o ­v in a rji, d o to k in fo rm a c ij je bil u s m e r je n p r o t i te m u c e n t r u , sk o ra j v e d n o si im el ob sebi s ta ­re jše ko leg e in po zn av a lec , ki so ti p o m ag a li, če si n a le te l na te ­žavo. Ko p a sem p riš la na H rv a ­ško , sem ug o to v ila , d a česa t a ­kega ni in da so in fo rm acije ra z ­p r š e n e , b i la sem p r e p u š č e n a sam a seb i.”

K ak o ste se z n aš li?“ V Z a g re b u sem zače la d e la ti

1. ju n ija le ta 1993, to jc b ilo en o m ojih n a jtež jih o b d o b ij, ko sem se n e n e h n o sp ra šev a la , ali bom to zm ogla . Več razlogov je b ilo , ki so mi o težev a li d e lo , od teg a , d a se je b ilo tre b a zn a jti v ra z ­p rše n ih in fo rm a c ijah , d o teg a , d a je b ilo to še p ra k tič n o vo jno o b d o b je , ko je b ilo v e liko de la , v e lik o je b ilo tu d i v irov in fo r ­m acij, p ri č e m e r j ih je b ila v e ­č in a z ap rtih za n a v ad n eg a n ov i­n a rja . Z a v sako m in u to p o ro č i­la na rad iu ali televiz iji sem v la­

ske, d a vid im , kaj je ta d a n v ro ­če . L a h k o p a se p o ja v ijo tu d i n ep ričak o v e zad ev e, ko m o ram o d re a g ira ti , pri tem p a se z a n e ­sem n a p o z n a v a n je ra z m e r in svoj la s tn i o b č u te k , kaj je d o ­g o d e k d n e v a . K e r d e la m za d n ev n o in fo rm a tiv n e o d d a je ra ­d ia in te lev iz ije , im a jo d ru ž b e ­n o p o lit ič n i d o g o d k i p re d n o s t , z lasti za rad io , ki p o tre b u je v e ­liko p ro g ram a , p a p o g o sto n a re ­d im tu d i p risp e v k e s p o d ro č ja e s t r a d e , š p o r ta in k u l tu re t e r razn e z an im iv o s ti.”

P o z a d n j i h v o l i tv a h j e n a H rv a šk e m p r iš lo d o p re o b ra ta v n j ih o v i p o l i t ik i . K a k o j e to vp liva lo na vaše delo?

“ O d lanske je sen i p a d o sedaj je b ilo n a jb o lj in te n z iv n o o b ­d o b je v m oji d o p isn išk i k a rie ri, ko so se d e ja n sk o d o g o d k i ka r p reh itev a li, od b o lezn i p re d se d ­n ika T u d m an a do u stav n e krize , pa p rve, d ru g e in tre tje volitve. Z a d e v e so si s led ile s ta k o b li­skov ito nag lico , d a se m i zdi to re d k o st v en i n ov inarsk i k a rie ri. Ž e o d p a r la m e n ta rn ih v o litev , ki so b ile 3. ja n u a r ja , ču tim ve­liko razliko , k a r n a e n k ra t so vse in fo rm a c ije d o s to p n e , z la h k a p rid em do večine sogovorn ikov , ki jih p o tre b u je m , n ik je r ni več n o b e n e m istifikacije . Povsod je p o ln o v roč ih tem . V tem sm islu je lažje d e la ti, čep rav z ad n je dni že ču tim , d a se stvari počasi p o ­stav lja jo n a svoje m es to in da se sp e t z ačen ja o b d o b je , k o b o do ljudi tež je p r iti .”

“Že od parlamentarnih volitev, ki so bile 3. januar­ja, čutim veliko razliko, kar naenkrat so vse informacije dostopne, zlahka pridem do večine sogovornikov, ki jih potrebujem, nikjer ni več nobene mistifikacije. Povsod je polno vročih tem. ”

d n e h z d r a v l je n j a v D u b r a v i u m rl. Je pa sev ed a F ran jo Tud- m an o seb a , ki je o d lo č iln o vp li­vala n a razvoj H rv ašk e v zad n jih le tih . T is to , k a r m e p re se n e č a , p a je , d a je m it F ra n ja TU dm ana ta k o h itro zb led e l. Po en i s tran i še v času n jegove b itk e za živl­je n je je im el s ta tu s č lo v ek a nad l ju d m i, le n e k a j m e s e c e v p o sm rti pa , ko t d a ga n iko li ni bilo . - Sedaj je celo h e re tič n o govoriti o s tv a re h , ki so b ile n e sp o rn o d o b re in velik prispevek*k h rv a ­ški sa m o sto jn o s ti .”

K a k šn a j e H rv a šk a d a n es?“ L ju d je se želijo o b rn iti v p r i­

h o d n o st. Sedaj ni več n ič sp o r­n e g a re č i, d a n a H rv a šk e m ni g o sp o d a rsk e g a č u d e ž a , a m p a k d a so težave . S k ra tk a p o jav lja se nova e n erg ija . Se mi p a zdi, d a ta sko ra j ev fo ričn i nabo j počasi u p a d a in d a se l ju d je vse bo lj zav ed ajo , d a so težav e v g o sp o ­d a r s tv u in s o c ia ln i p r o b le m i ta k o velik i, d a se še nekaj časa ne b o d a lo izk o p a ti iz n jih , p o d rug i s tra n i pa se p o jav lja jo n o ­ve težave , k e r na H rv ašk em n i­m a jo iz k u š e n j s k o a lic ijs k im v la d a n je m . D o s e d a j so b ili

“Tisto, kar me preseneča, pa je, da je mit Franja Tudmana tako hitro zbledel. Po eni strani je še v času njegove bitke za življenje imel status človeka nad ljud­mi, le nekaj mesecev po smrti pa, kot da ga nikoli ni bilo. Sedaj je celo heretično govoriti o stvareh, ki so bile nesporno dobre in velik prispevek k hrvaški samo­stojnosti. ”

sem z nič, sem p a k asn e je sp o ­z n a la p re ce j h rv ašk ih n o v in a r­jev , ki so mi re sn ičn o p o m ag a li, k a d a rk o li jc b ilo p o tre b n o .”

S lovenci do H rv a to v v t is tih le tih n ism o b ili ra v n o p r i ja t e ­ljs k o ra z p o lo ž e n i , v am j e b ilo z a ra d i teg a tež je d e la ti?

“ V b istvu je b ilo , č ep rav se mi zdi, d a so to s tvari, ki jih m o ra n o v in ar vzeti v zak u p . K o so se po jav lja li vzponi in p adci v slo- v en sk o -h rv ašk ih o d n o sih , ko so se z ao s tro v a li o d n o si n a d o lo če ­nih v p ra šan jih , sem im ela večje težav e p ri d o s to p u tu d i d o d ru ­g ih in fo rm a c ij, n e le d o tis tih , p o v e z a n ih s to p ro b le m a t ik o . D o g a ja lo se j e , d a m i j e k d o s p u s t i l tu d i k a k š n o p ik r o n a ra ču n m o je g a d e la . M oja g lav ­n a o b ra m b a je , d a se n e p o stav ­ljam v vlogo razso d n ik a in k o n č ­neg a in te rp re ta dogo d k o v , a m ­p ak , d a se v b istvu skora j v edno s k u š a m k a r se d a p o u č i t i o p ro b lem a tik i, ki jo d e lam . D a v m in u to in po l do lg em p o ro č ilu la h k o vse s trn e š , m o ra š p r o b ­lem a tik o d o b ro p o z n a ti in ra z ­u m e ti .”

S te d o p isn ica ra d ia in te lev i­zije - k ak o sr ra z p o re d ite delo?

“D e lo v n ik a n im am , d e lam 24 ur, sed em d n r v ted n u , 365 dn i v le tu , če sev ed a o d š te je m do-

ust, k a r p a ne p o m en i, d a de- a m n e n e h n o , a m p a k d a sem

ves ta č a s v s tik u z in fo rm a c i­jam i in v ed n o p rip rav ljen a v n iz­kem š ta r tu , d a o d re a g ira m , če se kaj zgodi. To je po en i stran i č a r m o jeg a de la , p o d rug i s t r a ­ni pa s tra še n p ritisk in b re m e in m o g o č e n a jb o l j n a p o r e n d e l m o je g a d e la , saj si z a ra d i teg a težk o n a črtu je m , kaj bom p o č e ­la v svojem p ro s te m času . V s ta ­jam razm erom a zgodaj, da imam še p re d prvim i klici, ki p rid e jo iz L ju b l ja n e iz te le v iz ijs k e g a in ra d ijsk e g a z u n a n je p o li t ič n e g a u r e d n iš tv a , o d p o s lu š a n o v sa j e n o ra d ijsk o in fo rm a tiv n o o d ­d a jo , p r e b ra n e vsa j v g ro b e m vse d n e v n e č a so p ise in te d e n ­

F o k o jn i p r e d s e d n ik F r a n jo T U dm an j e b il z e lo sa m o sv o j v lad ar, k i j e v d rž av i p u s til svoj peča t. S te im eli k d a j z n jim in ­te rv ju ?

“ In te rv ju ja z njim n isem im e ­la n iko li, k a r obža lu jem . Ž al mi je , d a n iko li n isem im ela te p r i­lo žn o s ti, č ep ra v sem za in te rv ­ju s p re d se d n ik o m T u d m an o m n e k a jk r a t z a p r o s i la , p rv ič že le ta 1993, v e n d a r n isem d o b ila o d g o v o ra , d ru g ič p re d o b iskom p re d se d n ik a K u č an a n a H rv a ­škem p o le ti le ta 1994, ta k ra t mi je b ilo re če n o , d a ni o b iča j, da bi p re d sed n ik da ja l in te rv ju , ko je g o s t i te l j tu je m u d rž a v n ik u , pač p a d a bo z v ese ljem da l in ­te rv ju p re d sv o jim o b isk o m v S loveniji. V en d ar do teg a ob iska ni n iko li p riš lo .”

J e bil ta k o n e d o sto p en za vse n o v in a r je ?

“ K o sem p riš la n a H rv ašk o , so v p re d sed n išk ih dvo rih re d n o p rire ja li tiskovne k o n fe re n c e za d o m ač e in tu je n o v in a r je , k je r n i b ilo n o b e n e se lek c ije - v a b ­ljeni so bili vsi a k re d itira n i nov­inarji, in če si se ze lo p o tru d il in ro k o do lg o d ržal v z rak u , si la h ­ko postav i] tu d i k ak šn o v p ra ša ­n je . P o tem p a so se stv a ri d ra ­s t i č n o s p r e m e n i l e , t i s k o v n e k o n fe ren ce so b ile , v e n d a r so na n jih lah k o p o stav lja li v p ra šan ja sam o izb ra n i n o v in a rji, p o te m pa so ce lo to o b lik o k o m u n ic ira ­n ja z jav n o s tjo o p u stili. Z ad n jih n ekaj let je p re d se d n ik T udm an k o m u n ic ira l z jav n o s tjo sam o na ta k n a č in , d a je s k l ic e v a l t i ­skovne k o n fe re n c e za n ek a j n o ­v inarjev p red stav n ik o v d om ačih d rž av n ih m ed ijev , lan i v je sen i p a so v p re d s e d n iš k ih d v o rih sk lica li v e lik o tisk o v n o k o n fe ­re n c o sa m o za tu je n o v in a r je . G la v n a id e ja te k o n fe re n c e je b ila izb o ljša ti p o d o b o H rv ašk e v o č e h sv e to v n e jav n o s ti . P rav p o n o sn a sem , d a sem si u sp e la izb o riti p ra v ic o d o v p ra ša n ja - ted a j sem p re d se d n ik a T u d m a ­n a v p raša la , kaj bi rek e l n a tem o s lo v en sko-h rvašk ih od n o so v , in k o t se v e r je tn o še m ars ik d o sp o ­m ni, je p re se n e til z izjavo, d a je P ira n sk i za liv H rv a šk i, k m alu p o tis tem pa je zbo le l in p o 40

n av ajen i, d a je v lad a lo p o p o ln o sog lasje , h a rm o n ija m ed p r e d ­s e d n ik o m d rž a v e , p r e d s e d n i ­kom v lad e , v lad o in p a r la m e n ­tom . E n a s tra n k a je o b v lad o v a ­la vse k ljučne p o lo ža je , v ozk em krogu po litičn e e lite so bili sp re ­je ti sk lep i, ki so b ili p o te m sam o še re a liz ira n i n a n iž jih rav n eh .

n u d b e o s ta ja n e d o s to p e n z a ra ­di m o je n a ra v e d e la . P o č n e m tis to , k a r bi p o č e la tu d i v k ak š­nem d ru g em m estu . Tu in tam si u trg am čas za ob isk k akšne g le ­d a lišk e a li k in o p re d s ta v e , za o g led k ak šn e razstav e in n o g o ­m etn e tekm e. D rugače p a im am ra d a d ru ž e n ja s p r i ja te l ji , m oj h o b i v Z a g re b u je p o s ta lo k u ­h an je , ra d a k u h am in o b v lad am že sk o ra j vse h rv a šk e sp e c ia li­te te . N a jv eč ji d e l sv o jeg a p ro ­s te g a č a s a p a p o sv e č a m K u l- t u r n o - p r o s v e t n e m u d r u š tv u S lovensk i d o m v Z a g re b u , k je r so m e p re d nekaj leti n a ljubez­niv n ač in p rip rav ili d o teg a , da sem jim p o m a g a la p r i z ag o n u d r u š tv e n e g a g la s ila , ki se im ­e n u je N ovi o d m ev in izhaja tr i ­k ra t n a le to , in rav n o p re d k ra t­kim sm o izdali d e se to - ju b ile j­no štev ilko , k o n ec lan sk eg a le ta p a sm o p rip rav ili m o g o čn o p ro ­s la v o o b 7 0 - le tn ic i d e lo v a n ja d ru štv a , o b tej p rilo žn o sti je iz­šla tu d i sk ro m n a m o n o g rafija o d e lo v a n ju teg a d ru š tv a , k a te re s o a v to r ic a se m . P o m a g a m p a tu d i n a š te v iln e d ru g e n ač in e . To je vse ljub ite ljsk o in p ro s to ­v o ljn o , m o ra m p a re č i , d a so č lan i za ta m oj p risp e v e k ze lo hv a ležn i. P re jšn ji te d e n so m e n e p o p isn o razveselili, ko so m e ob d e se te m izidu g lasila p ro g la ­sili za n a jb o ljšo n o v in a rk o N o ­vega o d m ev a .”

D a so v aš i p r isp e v k i cep jen i in odm ev n i, pove tu d i n ed av n a n a g ra d a , ki vam jo j e p o d e lilo D ru š tv o n o v in a r je v S lo v en ije . K aj vam p om en i?

“ C o n so rtiu m v e rita tis - B ra t­s tv o re sn ic e je m e d n o v in a r j i izb ra lo tri d o b itn ik e n a g rad e za iz jem n e d o se ž k e v n o v in ars tv u v m in u le m le tu in e n o o d t re h n a g r a d s e m d o b i la t u d i ja z . S tr a š n o v e lik o m i p o m e n i , še p red v sem za to , k e r je to ceh o v ­sk a n a g rad a , ki p r ih a ja o d m ojih ko leg o v . N o v in a r n o v in a r ju je največji k ritik . M islim , d a česa več sp lo h ne m o rem p ričak o v a ­ti. Z a d n je č a se je s ic e r v e lik o p o le m ik o in f la c iji r a z n ih n a ­g ra d n a S lo v enskem , in človeku se zdi, d a bi ga m o ra lo b iti sram , k e r je dob il k ak šn o n a g rad o , ja z sem n a g ra d e v e se la , re s p a je , d a jo ču tim k o t d o d a tn o o d g o ­v o rn o s t.”

Še v ed n o se ra d i v ra č a te d o ­mov, s te zelo n av ezan i n a Č rn o ­m elj?

“ Ž e lo ra d a se v račam v Č rn o ­m elj, č ep rav so zad n je čase o b ­isk i o m e je n i n a o b is k m o jih s ta ršev in s ta re m am e . S tra šn o r a d a im a m Č rn o m e lj in B e lo k ra jin o , tu se tu d i d o b ro p o č u ­tim , je p a res, d a se p rija te ljsk e

, vezi trg ajo , k e r je vse m an j d ru ­žen ja . To je pač c en a , ki jo p la ­č u je m o vsi, k o se n e k e g a d n e

“Zadnje čase je sicer veliko polemik o inflaciji raznih nagrad na Slovenskem, in človeku se zdi, da bi ga mora­lo biti sram, ker je dobil kakšno nagrado, jaz sem na­grade vesela, res pa je, da jo čutim kot dodatno odgo­vornost. ”

S ed a j se k a r n a e n k ra t p o jav lja nov tip d em o k ra c ije , k jer je p o ­t r e b n o s k o n se n z o m , u s k la je ­van jem ip te reso v in k o m p ro m i­sov p r i t i d o v s a k e n a jm a n jš e rešitve . N a o b las ti je šest s tran k , to je šest lo £ en ih in te reso v , z a to za v sa k d o g o v o r p o t r e b u je jo ze lo v e lik o časa , k a r p ri lju d eh p o v z ro ča na jv eč ra z o č a ra n ja .”

K ako d o ž iv lja te Z ag re b in kaj p o čn ete v svojem p ro ste m času ?

“ Z a g re b im am z e lo ra d a , je p re k ra sn o m es to in v e lem esto v p rav em p o m en u b esed e , ki p o ­n u ja zelo p isan o p a le to m o žn o ­sti za p reživ ljan je p ro s te g a časa, č e p r a v m e n i v e č ji d e l te p o ­

izselim o iz d o m ačeg a k ra ja in si u s tv a r im o svo je p ro fe s io n a ln o in tu d i p r iv a tn o ž iv ljen je nek je d ru g je .”

K daj se izteče vaš m an d a t do­pisnice in kaj boste počeli potem ?

“ V Z a g re b u sem že d rug i d o ­p isn išk i m a n d a t , ki t r a ja p o 4 le ta in se mi izteče m aja p r ih o d ­nje le to . Ž e nekaj časa sem trd ­no o d lo če n a , d a se b o m p o tem v rn ila v L ju b ja n o n a te lev iz ijo , k je r m e č a k a d e lo v z u n a n je ­p o lit ič n i re d a k c iji . M islim , da m o ra m p r e iz k u s i t še k a k š n o d ru g o p o d ro č je d e la .”

JO Ž IC A D O R N IŽ

Št. 17 (2644), 28. aprila :JJjJJ DOLENJSKI LIST 19

TELEVIZIJSKI SPOREDTelevizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!

PETEK , 2 8 . IV.SLOVENIJA 18.00 Tedenski izbor

Polni!!8.30 Prisluhnimo tišini9.00 Pravljice iz lutkarskega vozička9.30 Risanka9.55 Na liniji10.30 Slike iz Sečuana10.35 Svet čudes, dok. oddaja11.00 Ljudje Evrope 11.25 A lpe-D onava-Jadran11.55 Polna hiša, dram a .

13.00 Poročila14.30 Tedenski izbor

Osmi dan15.00 Vsakdanjik in praznik16.00 Mostovi

16.30 Poročila16.45 Rdeči grafit17.10 Vesela hišica, lut. nan., 2/1017.45 Zenit18.20 Dosežki18.45 Risanka19.00 Kronika19.30 Dnevnik, vreme, šport20.05 Petka 21.15 Deteljica 21.25 TV Poper22.05 Odmevi, šport 22.55 Polnočni klub SLOVENIJA 28.00 Vremenska panoram a - 9.25 Videospotnice -10.00 Podeželski utrip, nan. -10 .50 New pop festival -11.40 Bojevnikov duh, am. film -13.40 Gore in ljudje -14.30 Trmasti Bockerer 1, avst- rij. film -16.10 Življenjska priložnost, am. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Skrita področja znano­sti, dok. serija -19 .10 Turistične akcije -19.30 Videospotnice - 20.05 Z lata mrzlica, nad. - 21.10 Grace na udaru, am. nan. - 21.30 Ovčici, švic. film- 23.05 Ulica upanja, am. nan., 2/10 - 23.40 Leteči odred, nan. - 0.30 Noč z Dickom, nan. KANAL A8.20 Uboga Maria, pon. - 9.20 Rosalinda, pon. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13 .30 Nora hiša, nan. -14 .00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 O prah show -16.20 Uboga M aria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci- 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Kaj ima ljubezen s tem, film - 0.00 Svilene sence, nan. -1 .00 Dannyjeve zvezdeP O P TV7.30 Življenje na svobodi, film - 9.30 Tri ženske, nad. -10 .30 Divji angel, nad. -11 .25 Z a tvojo ljubezen, nad. -1 2 .2 0 T V d o ber dan -1 3 .5 0 Ograje našega mesta, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad.-17 .15 Divji angel, nad. -18 .15 Z a tvojo lju­bezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Pobesneli Max 3, film - 21.45 Komandosi, nan. - 23.00 Mileni- um, nan. - 0.00 Popolni spomin, nan. CAJBA TV8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Alex Mack, nan. -10.00 Movvgli, nan. -1 1 .00 Sedem nevest za sedem bratov, film -13.00 Recept za zdravo ljubezen, nan. -14.00 A m basadorka, nad. -15 .00 Kdo je tvoj očka?, dok. oddaja -16 .00 M estni fantje, nan. -16 .30 Am eriška gimnazija, nan. -17 .00 SeaO uest, nan. -1 8 .00 Zvezdne steze, nan. -19.00 O svojitev, nan. - 20.00 M elrose Plače, n an . - 22 .00 R evna n ev es ta , n ad . - 23 .00 Newyorška policija - 23.50 Vohunska igra VAŠ KANAL13.40 V ideostrani -17 .00 Najspot -17 .50 Kul­turni pregled -18 .20 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 G lasbena oddaja -21.00 Novice - 21.15 M otosport - 21.45 Ajd dijo HTV 17.00 Dobro ju tro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 M aunt Royal (serija) -13.20 Trenutek z a . . . -14.00 Sosedje ( f ilm )-15.40 Laž (nad.) -16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19 .30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Glasbena oddaja - 21.00 Kraljestvo sonca (film)- 23.35 Poročila - 23.55 Zvestoba (film) -1,25 Live From the D eath Row (film) - 2.55 Vroče postelje (film) - 4.30 Veliki trenutki letalstva (film) HTV 28.20 Laž (serija) - 9.05 Dok. oddaja -10.50 Kral­jestvo divjine -11.20 Dok. serija -12.40 O dprto •- 13.45 Pol ure kulture - 14.15 Alpc-Donava- Jadran -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Dok. oddaja -16.55 Televizija o televiziji- 17.25 Hugo - 17.50 Z dravnik v hiši - 18.50 Zloženka - 19.05 O bčinska panoram a -19 .30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Sophie Charlotte Bcntick (serija) - 21.25 Veronikine skušnjave (n ad .) - 21.55 H lad na vo jna (dok. od da ja ) - 22.50 Mojstrovine svetovnih muzejev

S O B O T A , 2 9 . IV.SLOVENIJA 18.00 Tedenski izbor

Odmevi8.30 Zgodbe iz školjke9.00 Radovedni Tačck 9.15 Pod klobukom10.05 Nevidni bataljon, slovenski film11.30 Klapa zahodnega dela, nad., 4/1312.00 Tednik

13.00 Poročila

13.45 Petka14.55 U kradena nedolžnost, am. film16.30 Poročila16.45 Fračji dol, 6/2317.10 M ozartova druščina17.50 Na vrtu18.20 A benteuer Chile, 1/218.50 Risanka19.00 Danes19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 R esje!21.35 Zgodba o telesu, serija, 3/622.10 Poročila, šport22.45 To čudovito življenje, nan., 4/6 23.15 Hrošči, nan., 13/200.05 Veliki mož, angl. film SLOVENIJA 28.00 V rem enska panoram a - 8.35 V ideospot­nice - 9.10 V telovadnici, nad. - 9.35 Nevarni zaliv, nan. -10.25 Svetnik, nan. -11.15 Štafeta m ladosti -1 2 .10 Prijateljski ogenj, am. film - 14.25 Košarka -15.55 Nogom et -17.55 Košarka -19.30 Videospotnice - 20.05 Polž v solati - 20.35 Princ študent, angl. film - 22.25 Nič svetega, nan.- 23.10 Svetnik, nan., 16/43 - 0.00 Sobotna noč- 2.00 Srečanje s tujcem, nan., 10/13 KANAL A8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Tomov show, nan. -11.00 Srečna družina, nan. -11.30 Mladoporočenci -12.00 Pri zlati opici, nan. -13.00 Kung Fu; nan. -14.00 Kozmetični škandal, film -16.00 Živali v stiski, dok. naniz. -16.20 Boj za preživetje -17.20 Divji svet, nan. -18.10 Življenjska priložnost, kviz -19.00 Dcllaventura, nan. - 20.00 M aterina prav­ica, film - 21.40 Podzemlje, film - 23.20 Karavana, film - 1.50 AtlantisP O P TV8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10 .00 Knjižni molj, nan. -10.30 Šolski hodniki, nan. - 11.00 Navihanka, nan. -11.30 Knjiga o džungli, nan. -12.00 M od­na popotovanja -12.30 Bob, Carol, Ted in Ali­če, film -14.30 Bes angelov, nad. -15.30 Mala D aniela, nad. -16.30 Pop’n’roll -17.30 Herkul -18.20 Xena, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Michael Collins, film - 22.25 Igrišče, film - 0.15 Šakaloav dan, filmCAJBA TV8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Alex Mack, nan. -10.00 Mowgli, n a n , - 11.00 P o jm o v d e ž ju ,f i lm -13.00 R ecept za zdravo ljubezen, nan. -14.00 Am ba­sadorka, nad. -15 .00 Bitka za življenje, film -17.00 Šolska košakarska liga -1 8 .0 0 Beverly Hills -19 .00 Vse v družini, nan. -19 .30 Vero­nikine skušnjave, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 M orilska podoba, film beseda, filmVAŠ KANAL13.40 V ideostran i -1 7 .3 0 G lasbena oddaja - 18.20 M otosport -19 .00 Novice - 19.30 24 ur -20.00 Iz združenja - 21.00 Novice - 22.15 Naj­spot

N ED E LJ A , 50 . IV .SLOVENIJA 18.00 Živžav

Risanke9.15 Dobri duh iz Avstralije, nad.9.50 Ozare

9.55 Dlan v dlani11.00 Svet morij, serija11.30 O fjzorjeduha12.00 Ljudje in zemlja13.00 Poročila13.20 Turistična oddaja13.40 Pomagajmo si 14.10 TV Poper14.40 R esje!16.05 Prvi in drugi16.30 Poročila16.50 Vsakdanjik in praznik17.45 Slovenski magazin18.15 Tehniška dediščina Slovenije18.45 Risanka18.50 Ž rebanje lota19.00 Danes19.05 Zrcalo tedna19.30 Dnevnik, vreme, šport20.05 Zoom21.40 Portret 22.35 Poročila, šport22.55 Zapeljivec, balet SLOVENIJA 28.00 V rem enska panoram a - 8.25 V ideospot­nice - 9.00 N oro zaljubljena, nan. - 9.25 Nevar­ni zaliv, nan. -10.10 Popolna tujca, nan. -10.35 Zvezde Hollywooda -11.00 Turistične akcije -12.00 M ednarodno tekmovanje pevskih zborov -12 .25 M otociklizem -13 .20 Košsrka -13 .50 Motociklizem -14 .50 Košarka -15 .20 G lasbe­na oddaja -17 .20 Izbruh, am. film -19 .30 Vi­deospotnice - 20.05 Ameriška skritavojska, dok. serija - 21.00 Raytponda imajo vsi radi, nan. -21.30 Cik cak - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Trmasti Bockerer 2, avstrij. film KANAL A8.00 Risanka - 9.30 D ružinske zadeve, pon. -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Tomov show, nan. - 11.00 Srečna družina, nan. -11 .30 Z m enka­rije -1 2 .00 Brigitte in prijatelji, nan. -1 3 .00 Kung Fu, nan. - 14.00 Prvi koraki, film -15.50 Klik: Vitezi za volanom; Miza za'pet; Polnočna poročila -19.00 Nemogoče - 20.00 Ček za mi­lijon, film - 21.40 Stilski izziv - 22.20 Posilstvo Richarda Bccka, filmP O P TV8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10 .00 Knjižni molj, nan. -10.30 Pop’n’Roll, pon. -1 1 .30 H erkul, nan. -12.30 Xena, nan. -13.30 O d devete do pete, film -1 5 .3 0 M ala D aniela, nad. -1 6 .3 0 O troci ne

lažejo, nan. -17.00 Dvojčici, nan. -17.30 M od­na popotovanja -1 8 .0 0 Pod srečno zvezdo -19.15 24 ur - 20.00 Trenutki odločitve, film -22.00 Športna scena - 22.45 Fun Bali - 23.00 Šola golgaCAJBA TV8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Alex Mack, nan. -10.00 Mowgli, nan. -11.00 Lili, film -12.30 Fliper, film -14.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. -16.00 Neskončnost, film -18.00 Bcverly Hills, nad. -19.00 Vse v družini, nan. -1 9 .3 0 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Privid zločina, nad, -21.00 Dosjeji X, nad. - 22.00 Pijanci, film VAŠ KANAL13.40 Videostrani -17.00 Posn. dogodka -18.00 Rezerviran čas -19 .00 Novice - 19.30 24 ur -20.00 Hitove odrske luči - 20.30 Smo dobri go­spodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 O d sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi

P O N E D E L J E K , l .V .SLOVENIJA 18.00 Tedenski jzbor

U trip8.20 Zrcalo tedna8.40 Pomagajmo si9.10 Vesela hišica, lut. nan.9.30 Rdeči grafit10.00 Dogodivščine iz živalskega vrta10.40 Zenit 11.15 Dosežki 11.35 Na vrtu12.00 Čilska pustolovščina, dok. serija, 2/212.30 Prvi in drugi

13.00 Poročila13.30 Ljudje in zemlja 14.2(1 Polnočni klub15.30 (N e)znani oder16.00 D ober dan, Koroška16.30 Poročila16.45 Radovedni Taček17.05 Dobri duh iz Avstralije, nan., 13/1317.45 Recept za zdravo življenje18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 618.45 Risanka19.00 Kronika19.30 Dnevnik, vreme, šport20.05 Klinika pod palmami, nan. 21/2421.00 Blues za Saro, film22.35 Odmevi, kultura, šport23.00 Ham burge Hill, ang. film SLOVENIJA 28.00 V rem enska panoram a - 9.25 V ideospot­nice -1 0 .00 Z lata mrzlica, nad. -11 .55 Cisto pravi gusar, film -1 4 .10 Sobotna noč -16 .10 D om ače ob rti na Slovenskem -16 .35 G lasba o d rašča , se rija - 17.30 Po S loveniji -1 8 .0 5 Snežna reka, nan. - 19.00 Lingo - 19.30 Vi­deospotnice - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Stu­dio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.00 Življenjska priložnost, filmKANAL A8.20 Uboga M aria, nad. - 9.20 Rosalinda, pon.-1 0 .10 Luz M aria, film -11 .00 O prah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Nora hiša, nan.- 14.00 Princ z Bel A ira, nan. -1 4 .30 Jake in debeluh, nan. -15.30 O prah shotj -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nan. -1 9 .3 0 M alcolm in E ddie, nan. - 20.00 Zvezdna vrata, nad. - 21.00 Operacija slon, film- 23.00 Maggie, nan. - 23.30 Svilene sence, nan.- 0.30 Dannyjcve zvezdeP O P TV7.30 Risani film - 9.30 Tri ženske, pon. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad.-1 2 .2 0 Š portna scena -1 3 .5 0 O graje našega m esta, nan. -14 .45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -1 8 .15 Z a tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz -21.00 Vrnitev domov, film -22.45 Prijatelji, nan.- 23.15 Družinski zgled, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan.CAJBA TV8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Alex Mack, nan. -10.00 Movvgli, nan. -1 1 .00 B rigadoon, film -1 3 .00 Velikonočna parada, film -15 .00 Znane oseb­nosti - 16.00 Mestni fantje, nan. -16 .30 Am e­riška gimnazija -17 .00 SeaO uest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Osvojitev, nan. -20.00 Vlomilka, film - 22.00 Revna nevesta, nad.- 23.00 Newyorška policija, nan. - 0.00 Glavni na vasi, serija

VAŠ KANAL13.40 Videostrani -17 .00 Posnetek dogodka - 18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke

T O R E K , 2 . V.SLOVENIJA 18.00 Tedenski izbor

Slovenski magazin8.30 Mostovi9.00 Japonske pravljice 9.15 Radovedni Taček9.40 Živahni svet10.00 Risana nan.10.30 Regratova roža, lut. igra 10.50 R ecept za zdravo življenje11.40 Zgodba o telesu, serija, 3/6 12.05 Klinika pod palmami, nan.

13.00 Poročila13.25 Slovenska polka in valček 14.40 Blues za Saro, film14.10 Duhovni utrip16.30 Poročila16.45 Z latko Zakladko17.00 Kako rada imam šolo, nan., 17/2617.15 Moja žival in jaz, nan., 17/2617.45 Besede18.45 Risanka19.00 Kronika19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, nan.21.00 Nuba - čisti ljudje, dok. oddaja22.10 Odmevi, šport22.30 Nemška drama SLOVENIJA 29.25 Videospotnice -10.00 Snežna reka, nan. - 10.50 Jasno in glasno -11.40 Euronews -13.10 A m eriška sk rita vo jska, dok. se rija - 14.00 Ukradena nedolžnost, am. film -15 .30 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Gimnazija strtih src, nad., 1/13 -19.00 Noro zaljubljena, am. nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Športna oddaja - 20.35 Liga prvakov v nogom etu - 22.35 Svet poroča - 23.05 Begunec, slovenski film - 0.20 Koncertna trilogijaKANAL A8.20 Uboga M aria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad. -10 .10 Luz M aria, nad. -11 .00 O prah show -12.00 A tlantis -1 3 .30 N ora hiša, nan. -14 .00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 O prah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18 .30 Fant zre v svet, nan. -19 .00 Sein­feld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Vitez za volanom, film - 21.45 Nizki udarci, nad.- 22.40 Maggie, nan. - 23.15 Svilene sence, nan.- 0.15 Dannyjevc zvezde P O P TV7.00 Risani film - 9.30 Tri ženske nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Z a tvojo ljubezen, nad. -12.20 Lepo je biti milijonar, kviz -13.50 Odvet­nikove karte, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad.- 19.15 24 ur - 20.00 Naši fantje, film - 21.45 U rgenca, nan. - 22.35 P rijatelji, nan. - 23.15 Družinski zgled, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje!, nan.CAJBA TV8.00 Tarzan, nan. - 9.00 Alex Mack, nan. -10,00 Mowgli, nan. -11.00 Visoka družba, film -13.00 Mačka na vroči pločevinasti strehi, nan. -15.00 Z nane osebnosti -16 .00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 William Tell, nan. - 20.00 Mreža zločina, film - 22.00 Rev­na nevesta, film - 23.00 Newyorška policija - 0.00 Glavni na vasi, serija - 0.30 Dragi John, nan.

VAŠ KANAL13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Brez šminke -18 .25 Šport - 18.30 Z a uho in oko - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Film - 22.10 Novice - 22.30 Pokličite župana, pon.

S R E D A , T.V.SLOVENIJA 18.00 Tedenski izbor

Odmevi8.30 D ober dan Koroška 9.00 Zlatko Zakladko9.15 Kako rada imam šolo, nan., 17/26 9.25 Moja žival in jaz, nan., 17/26 9.40 Risanka10.05 M ozartova druščina10.30 Besede11.30 Obzorje duha12.05 Razkošje, nad.

13.00 Poročila13.40 Nevidni bataljon, slovenski film15.00 Nuba - čisti ljudje , dok. oddaja16.00 Mostovi16.30 Obzornik16.45 Male sive celice17.45 Življski razum, serija18.45 Risanka19.00 Kronika19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film21.35 Enigma Forster. dok. feljton22.15 Odmevi, kultura, šport23.10 Aliča, kult. magazin23.40 Simfoniki RTVSLOVENIJA 28.00 V rem enska panoram a - 9.25 V ideospot­nice -1 0 .00 G im nazija strtih src, nad., 1/13 - 10.50 Begunec, slovenski film -12 .40 Šanson, Rogaška 90 - 14.45 Tajni agent -16.30 Namizni tenis -17 .30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Sommer- feld, nan. -1 9 .0 0 Šef, nan., 2/6 -1 9 .3 0 V id­eospotnice - 20.00 Liga. prvakov v nogom etu -23.30 V Frostovem slogu, ang. nan., 3/8 KANAL A8.20 Uboga Maria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjcvc zvezde -13.30 Nora hiša, nan. -14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Živ­ljenjska priložnost, kviz - 21.00 Providence, nan.- 22.00 Roka pravice, nan. - 22.50 Maggie, nan. -23.30 Svilene sence, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde P O P TV7.30 Risani film - 9.30 Tri ženske, nad. -10 .30 Divji angel, nad. -11.25 za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Lepo je biti milijonar, kviz -13.50 O dvet­nikove karte, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši - 16.15 Tri ženske, nan. - 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Z a tvojo ljubezen, nad.- 19.15 24 ur - 20.00 Naši fantje, film - 21.45 U rgenca, nan. - 22.35 P rijatelji, nan. - 23.15 Družinski zgled, nan. - 0.00 M .A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje! nan.CAJBA TV9.00 Borzni m onitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Mestni fantje, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 Seapuest, nan. -18.00 Zvezdna vra­ta, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 William Tell, nan. - 20.10 Čudaki s telefona, film - 22.00 Živa- magazin - 23.00 Newyorška policija - 0.00 Glav­ni na vasi, serija - 0.30 Dragi John, nan.VAŠ KANAL13.40 Videostrani -16.30 Ponovitev filma -18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Ajd dijo - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 M otosport

Kako postati slaven?

Ko sem izdal pesniško zbir­ko Pijavke mladosti, je to opa­zila le moja boljša polovica, ki je pripom nila , da bi b ilo od klepanja verzov veliko pamet­neje, če bi šel v gozd rušit dre­vesa, saj hi tako pozim i imeli pri hiši vsaj drva in ne bi bilo treba dajati dom ala celo bo­gastvo za n a k u p ku rilnega olja.

Ob izidu m ojega rom ana Izgubljeno devištvo se je čudi­la moja najbližja soseda, češ da je šele^sedaj zvedela, da znam tudi pisati. Vse dotlej je bila nam reč prepričana , da obvladam zgolj otresanje z je ­zikom. Veliko srečanje tambu­rašev, k i sem ga p rip ra v il v športni dvorani, j e po odmev­nosti seglo le do roba občin­skih meja. O njem so lepo go­vorili kulturniki, redki gledal­

c i pa so čvekali, da bi bilo po­rabljeni denar veliko pametne­je n a lo žiti v gradnjo čistilne naprave in ta ko re š iti reko pred izumrtjem vsega živega.

N ared il sem še veliko pa­metnega, da bi se uveljavil, da bi postal viden, prepoznaven in slaven, a vse zaman. D okler ... Ja, do prireditve, na kateri je bila slavnostna govornica sa­ma gospa županja. Takrat se je zgodilo. B il sem napovedova­lec in gospe županji sem držal m ikro fon med njenim globo­k im govorom. K er sem pred predstavo nabiral korajžo v več gostilnah, m i je prišlo slabo in gospe županji sem bruhnil za vrat porcijo malih vampov. Ve­čerjo torej.

O dogodku so pisali vsi ča­sopisi, vse revije. Nacionalna televizija je pripravila okroglo mizo z naslovom: Koga lahko pobruhajo hum oristi? Prepi­rali so se po radijskih posta­jah, celo državni zbor je o pri­petljaju razpravljal celi dve uri, toda svetniki k ljub temu niso odgovorili na zastavljeno vpra- sanje, do kod lahko seže bru­hanje po osebah javnega p o ­mena.

Postal sem tako znan in sla­ven, da m i je celo m estni me­sar, k i sicer pozna le prašičje obraze, ob nakupu p o l k ilo ­gram a govedine dejal: “O, vi step a tisti, k i stepokozla li žu­panovo ženo. Čestitam. ” Mesa mi ni zaračunal.

TO N I G AŠPERIČ

NAGRADE V KRŠKO, BREŽICE IN NOVO MESTO

Ž re b je izm ed reševa lcev 15. n a g ra d n e k r iž an k e izb ra l S v e tla n o M eg lič iz K r š ­k ega , J a n o Č e rn o g a iz B rež ic in M ih elo Š u š ta rš ič iz N ovega m es ta . M cgličevi je p r ip a d la d e n a rn a n ag rad a , Č e rn o g o v a in S u š ta rš ičev a p a b o sta za n a g ra d o p re je li kn jigo . N ag ra jen k am če s titam o .

R eš ite d an a šn jo k riž a n k o in jo po šljite na jk a sn e je d o 8. m aja n a naslov : D o len js ­ki l i s t , G e rm o v a u l ic a 4, p .p . 212, 8001 N ovo m es to , s p r ip iso m “ k r iž a n k a 17” . O v o jn ico b rez p o štn e zn am k e lah k o o d ­d a t e v n a b i r a ln ik p r i v h o d u v s ta v b o u red n iš tv a v N ov em m estu .

R EŠITEV 15. K R IŽA N K EP rav ilna reš itev 15. n a g ra d n e križanke

se b r a n o , v v o d o ra v n ih v r s t ic a h , g las i: P IS K A L O , A M A L G A M , N E R E ID A , P O T O Č N IK , A R E S , IK A , A N O R A K , LC , S A L A M , D IA N A , E L E V A T O R .A M , S IV A , R JA V K A , O K E N Č E K , OLT, R A K , K N A , Z O O .

N A G R A D N A K R I Ž A N K A 17

AVTOR:JO Ž EUDIR

LEGA,

POLOŽAJ

N E E TIČ N O ST

JEZERO

NA

FINSKEM

9. ČRKA

HEBREJSKE

ABECEDE

G LA VN O

MESTO

ARMENIJE

RIMSKA

B OGIN JA

POLJE­

DELSTVA

LOSOSU

SO R O D N A

RIBA

VEL VZH.

SAHARE

(PEŠČENI

NA N O SI)

AR. VERSKI UČENJAK

NEPRO-FESIONALEC,

DOLENJSKI LIST

DOLENJSKI UST

PU LZN O

AMPLITUDNA

MODULACIJA

IZVLEČEK

IZ

ZDRAVILNIH

ZELIŠČ

HRVAŠKAPEVKA

LISTNATODREVO

A M . PISATEU TH EO D O R E. NATURALIST)

OSEBNIZAIMEK

VSEUČILIŠKI

SLUŽABNIK

KDOROHRANJA

RED

N E Z M O Ž ­

N O ST

G O V O R ­

JENJA

D O M A Č AŽIVAL

RIBONU-KLEINSKAKISLINA

VRSTA

KOPALK

STARA

KULTURNA

RASTLINA

JU D O V

SIN

(SVETO

PISMO)

DOLENJSKI UST

DOLENJSKI UST

KRAJ OB MEJI Z ITALIJO

JAP. UTEŽNA MERA

GRŠKA ČRKA

PRIPO­M O Č EK ZA VARJENJE

STANKOVRAZ

ZAČETNIKBOLGARSKEDINASTIJE

MATERIAL IZ

SILICIJA IN

Si-KARBIDA

ZA UPORNIKE

VRSTA

SVETILA

FRAČA

ROD

VELIKIH

p l e n il s k ih

KUŠČARJA

201 DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila: TTITil

PO G R EB N E IN PO KO PALIŠKE

S TO R ITVE

Vitanova tudi za slepePaleta vitaminsko-mineralnih izdelkov • Ime in namembnost napisana

tudi v Braillovi pisavi ■ Vitaminska spodbuda v prijazni oblikiNOVO M E ST O - Z arad i raz ­

l ič n o s t i in po zn av an ja K rkine blagovne znam ke V itanova so na novo zasnovali njeno podobo in jo "Porabili ko t k ro v n o b lag o v n o Znam ko za p a le to v ita m in sk o - !TJ*neralnih izdelkov in šest od teh j1" na slovenski trg prihaja v apri-

na voljo pa b odo v p rehram be- n|h trgovinah. Tako K rka širi svo­jo dejavnost v široki trgovski m re- Zl'G le d e na sm ern ice E vropske nnije bodo nam reč v p rihodnje v "karnah p ro d a ja li le tis te v ita- nnnsko-m ineralne izdelke, ki vse­bujejo višje odm erke vitam inov in njineralov od dnevno p rip o ro če­nih, ostale pa v trgovinah z izdel-

vsakodnevne rabe.Em balaža izdelkov V itanove je

Pnlagojena slepim , saj sta ime in n a m e m b n o st v sa k e g a iz d e lk a napisana tud i v Braillovi pisavi.

Ze m anjše pom anjkanje vitami- in m in e ra lo v v č lovekovem

elesu lahko povzroči u tru jenost, fezvoljnost, pom anjkkanje ener-

8‘Je, pri o trocih pa pom anjkan je eka in zbranosti. Največ vitam i-

n° v in m in e ra lo v z a u ž ije m o z Ufavnotežcno p reh ran o , v kateri ne sme m an jk a ti svežega sad ja, elen jave in m lečn ih izd e lkov , aka p reh ran a je v današnjem hi- rem življenjskem ritm u vse red-

Viktorju Puclju - Borisu v spomin

kejša, ob tem pa so tudi skupine ljudi, ki prav zarad i teg a tem pa kljub ustrezni p reh ran i p o trebu je­jo do d a tn o vitam insko spodbudo. To so p red v sem šo la rji,.a k tiv n i o d ra sli in sta re jš i. V Krki so sc odločili, da vitam insko spodbudo p onudijo v po trošn ikom prijazni obliki.

KASAČI ZA Č ELI S E Z O N O V L JU T O M E R U

ŠENTJERNEJ, KRŠKO - Kasači so letošnjo sezono začeli v ponede­ljek v Ljutom eru, kjer so bili Šent- jernejčani in Krčani uspešni pred­vsem v kasnejših točkah sporeda, v katerih so nastopali konji z večjimi zaslužki. V sedmi točki sporeda je K rešo Lučič (Po.savje K rško) z Lamexom B s kilometrskim časom 1:19,1 osvojil peto mesto. V deveti točki sporeda so nastopili najboljši slovenski kasači, starejši od pet let, je bil Vojo M aletič (Šentjernej) z Bukefalosom s kilometrskim časom 1:19,6 drugi, Darja Judež pa z Agi- lom s časom 1:23,4 peta.

Litijske noviceD O B R O D E L N I K O N C ER T -

Lions klub Litija, ki deluje šele dve leti, ima za seboj že kar nekaj zelo uspešnih akcij (opremili so posebno sobo na osnovni šoli v Litiji za učen­ce s prilagojenim programom, sode­lovali so pri opremljanju ambulan­te za dializne bolnike ter namenili nekaj sredstev slepim in slabovid­nim v litijski občini). Tudi izkupiček od prodanih vstopnic koncerta Slo­venskih m uzikantov v prepolnem litijskem kulturnem centru bo osre­čil kar nekaj občanov.

O KRVODAJALSTU - Okrogla miza o krvodajalstvu, katere organi­zato r je bilo obm očno združenje R dečega križa Litija, so se vabilu odzvali krvodajalci iz litijske občine,ki so največkrat darovali kri (med

: bila tudi Marija Smrkolj, ki jo je darovala kar 215-krat), direk-njinu je I

, y petek, 8 . aprila, sm o na šmi- Gskem pokopališču pri Novem

i. k zadnjem u počitku položi- viktorja Puclja - Borisa, ki je v

ni k i sla rost> nmrl po dolgotraj- : ’ h°lezni. Boris je bil prvoborec

n®kdanji kom andant 8 . ba ta ljo ­n i .n . Eran a Levstika. Bil je n n-1, v'sokih vojaških in civilnih

{jkovanj.km xdil se Je v D ren ju v številni

'ečki družini. Km alu so izgubili e ta> z.ato je vse delo na km etiji

a . ° na m aterin ih ram enih. N a1,1 so b ili n av ezan i z d u šo in .

tor Zavoda za transfuzijo krvi R e­publike Slovenije dr. Božidar Voljč, predstavnik R dečega križa Slove­nije Damjan Slabe in predsednik or­gan iza to rja K arlo L em ut, je po ­stregla z izredno pomembnim po­datkom: letno sta v Litiji dve krvo­dajalski akciji, zadnja je bila marca. Udeležilo se je je rekordno število krvodajalcev, kar 444, od tega jih je prvič darovalo kri 39, kar je 10 % več kot leto poprej.

SV EČA NO O B EŠA N JE SLO­VENSKE ZASTAVE - Društvo He- raldica Slovenica je ob svoji 152. obletnici na posebni slovesnosti, ki je postala že tradicionalna, v G eo­m etričnem središču Slovenije ob obeležju GEOSS obesilo slovensko zastavo v prisotnosti policijske god-

do

Hples? m > za to so m ora li k rep k o 'ati, da so se lahko preživeli. Ko

. , o trpci m alo odrasli, so se začeli ^ j a t i s furm anstvom .

n | ° je prišla usodna 2 . svetov­ih vojna. Na Plešivici nad Sotes- n so,.že v drugi polovici le ta os-

Qvali o d b o r OF, ki ga je vodil r>s, vendar je še isto leto odšel

i P ^E zane. Pri Pucljevih v D renju Da P0/3 ilegalna javka številnihy®r t |z.anov. B oris je m ed vo jno ,I Pravljal številne odgovorne na- \ s, 8e pri N Z , po vojni pa je bil v \

1 pri N otran ji upravi. Svoje- °<l P re p rič a n ja o p o š te n o s t i in P r id n o s t i partizanskega boja ni

Pustil do zadnjega diha. s| D ragi B oris, počivaj m irn o v

Venski zemlji!T O N E V IR A N T

r.

RAFTARJI Č ISTIL I KRKO - Tako ko t že leta so se člani Kajak raft kluba iz Žužem berka tudi letos na začetku pomladi lotili čiščenja bregov in struge zgornjega toka reke Krke. Tokrat so imeli največ dela s tem, da so iz težko dostopnega dela reke dvignili ostanke fička , k i ga je nekdo pred leti v Krko porinil preko visoke previsne skale. Po besedah predsednika kluba Emila Glaviča bodo žužemberški raftarji čistilno akcijo letos še večkrat ponovili.

Z A H V A L ALjubezen, skromnost in poštenje - tvoje kratko je bilo življenje.

V 51. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedi

MILAN MESERKO

R oje 4, M irn a

V sem , ki s te sočustvovali z nam i in n am p o m ag a li, hvala!

Vsi njegovi

be, pevskega zbora Lipa z Vač, dija­kov litijske gimnazije, povezovalca program a igralca Toneta Kuntnerja m slavnostnega govornika Janeza Janše. Ob istem času pa so na gradu Bogenšperk odprli razstavo o bene­ški heraldiki.

RAZSTAVA MIKIJA MUSTRA - V litijski knjižnici so odprli razsta­vo Mikija Mustra, ki ga vsi Slovenci poznam o po risanju stripov o Zvi­to rep cu , T radonji in L ako tn iku . Tokrat pa se predstavlja z naslovni­mi in film skim i anim acijam i. Na otvoritvi del priznanega slikarja je nastopil moški pevski zbor KUD “Fran Levstik” iz Gabrovke, ki bo te dni praznoval 25-letnico delovanja.

L ITIJSK O ŠO LSTV O SKOZI ČAS - Velik kulturni dogodek so Litijani doživeli ob izdaji in pred­stavitvi knjige o zgodovini šolstva v Litiji z naslovom “Litijsko šolstvo skozi čas” . Avtorica Eli Dam jan, zaposlena kot svetovalka na osnov­ni šoli Litija, je v knjigi opisala litij­sko šolstvo od začetka do današnjih dni, kolikor ji je uspelo ob veliki podpori starejših ljudi, ki so hodili v litijsko šolo, saj si s šolsko kroni­ko, ni mogla pomagati, ker je ni.

K. ŠUŠTERŠIČ

OSMRTNICA

S poročam o žalostno vest, da je um rla naša sodelavka

SILVA BOŽICO d nje sm o se poslovili 26. aprila na pokopališču v Trebnjem . O hran ili jo bom o v lepem spom inu.

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO M ESTO

Z A H V A L AUtihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce,

ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.

(Narodna)

Tiho nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek

JOŽE FICKOiz Je rebo v * -u lice 3, Novo m esto

Isk re n o se zah v a lju jem o so ro d n ik o m , so sed o m , p r ija te lje m in z n a n c e m za iz ra ze so ža lja , d a ro v a n o c v e tje in sv eče te r v sem , ki s te p o k o jn e g a p o sp re m ili n a n jeg o v i z a d n ji p o ti. Z ah v a lju jem o se d r. K apšu , d r. K rese tov i, re šev a ln i ekip i Z D N o v o m e s to in g o v o rn ik o m a g. P e z lju in g. P r iz m ič u za p o slo v iln e b e se d e .

Žalujoči: vsi njegovi

Leopold O klešenK R oku 26 N o v o m e s to

IT 0 6 8 /3 3 7 0 2 0 0delovni čas: NON STOP

Vsi, k i so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo.

Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.

Z A H V A L A

V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče

IVAN KOCJANČIČP a d e rš iče v a 21, Novo m esto

Isk re n a h v a la vsem , ki s te p o k o jn eg a v ta k o ve lik em štev ilu sp rem ili n a zadn ji poti!

Žalujoči: vsi njegovi

Z A H V A L AStopaš za plugom, prhke zemlje vonj ostaja za tabo - vsa si pogreznjena vanjo, iz nje odhaja tvoje življenje.

V 89. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša m am a, babica

in prababica

JOŽEFA URBANČIČ

z B rezovice p r i M irn i

Z a h v a l ju j e m o se s o r o d n ik o m , v a š č a n o m B r e z o v ic e in G r m a d e , k o le k t iv u S r e m ič a iz K r š k e g a t e r C v e tk in im so d e lav cem Tesnil V elika L o k a za d a ro v a n o cvetje , sveče in sv. m a š e . P o s e b n a z a h v a la g. ž u p n ik o m a iz T re b n je g a in M irn e , R K M ir n a , g o v o rn ic i g e . M a r i L o g a r z a b e s e d e s lo v e sa , p e v c e m in p o g re b n e m u z a v o d u N o v a k . V s e m še e n k ra t isk re n a hvala!

Žalujoči: njeni

Z A H V A L A

V 87. letu nas je zapustila naša ljuba mama, tašča, babica, prababica,

sestra in teta

MARIJA BRATKOVIČ

iz D ol. B rezovice 7 a p r i Š e n tje rn e ju

O b b o le č i iz g u b i n a š e m a m e se i s k r e n o z a h v a l ju je m o so ro d n ik o m , so sed o m , p rija te lje m in zn an cem za p o d a rje n o cvetje, sveče, sv. m aše in d a r cerkvi. H v a la vsem , ki ste p o k o jn o p o s p re m il i n a n je n i z a d n j i p o t i , n a m p a iz re k li so ž a lje . Z a h v a lju je m o se Z B Š e n tje rn e j, so d e lav cem H Y B , d .d ., za d e n a rn o p o m o č t e r N K Š e n tje rn e j . P o se b n o z a h v a lo sm o d o lžn i ge. T in c i K u helj za b e se d e slovesa , š e n tje rn e jsk e m u o k te tu za z a p e te ž a lo s tin k e , p o g re b n i s lužb i O k le še n te r g. žu p n ik u za lep o o p rav ljen o b red . V sem in vsak em u p o sebej še e n k ra t isk ren a hvala!

Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi

Z A H V A L ANe jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite,

spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.

Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, dedija, strica in bratranca

CIRILA GRUDNAse z ah v a lju jem o so ro d n ik o m , so sed o m , p rija te lje m , so d e lav cem in zn an cem za veliko d a ro v an eg a cve tja in sveč, za izraze so ža lja in štev iln o sp rem stv o na pok o jn ik o v i zadn ji p o ti. P risrčn a hvala k o le k tiv o m D o le n js k ih p e k a r n , J e n ič in E v e n tu s t e r d u h o v n ik u z a le p o o p ra v lje n o b re d , ^m ihelskem u p ev sk em u zb o ru za z a p e te ža lo s tin k e in gov o rn ik u za p o slov ilne b esed e .

Žalujoči: sin Ciril, hčerki Simona in Andreja z družinam i ter vsi njegovi

Z A H V A L Azdaj le spomin na to še tli in svečka bela zmeraj gori.

Nasmeh tvoj bil je dober dan, življenje tvoje božji dar, a vsega tega nič več ni.

Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 17. letu zapustila naša draga hči, sestra in teta

BRIGITA MARUŠIČs Š tr i ta 1, B učka

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo izrekamo Silvi Marjetič, ki nam je od prvega trenutka žalosti stala ob strani in nam pomagala. Hvala tudi g. župniku Franciju Brečku za lepo poslovilno sv. mašo, pevskemu zboru Bučka, tovarišicam iz Frizerske šole Sevnica, sošolcem, sosedom, znancem, ki so namesto cvetja darovali denarno pomoč, pogrebnem u zavodu Blatnik iz Škocjana. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali in Brigito tako številno pospremili do njenega večnega doma.

Žalujoči: oče, mama, sestri Milena in Marjeta z družinama, brat Martin, stara mama ter vsi, ki so jo imeli radi.

Št. 17 (2644), 28. aprila : DOLENJSKI LIST 121

l i a ­ n i

tedenski koledar D O B R E P O L J E : 3 0 .4 . (o b 15. u r i in 20 .30) zgod ov in sk i film Iv an a O r lean sk a .

Č e tr te k , 27. a p r ila - d a n u p o ra P etek , 28. a p r ila - P avel so b o ta , 29. a p r ila - R o b er t N ede lja , 3U. a p r ila - K a ta r in a P o n ed e ljek , 1. m aj - p ra z n ik d e la T orek , 2. m aja - B oris S red a , 3. m aja - A le k sa n d e rL U N IN E M E N E4. m aja o b 6.14 - m la j

G R O S U P L J E : 28 .4 . (o b 20. u r i) z g o ­dovinsk i film Ivana O r lean sk a .

kinoB R E Ž IC E : 28 .4 . (o b 18 .30), 29 ., 30.4.

te r 2 .5 . (o b 18.30 in 20 .30) in 3 .5 . (o b 20 .30) k o m e d ija H a p p y , T exas. 28 .4 . (o b 20 .30 ) d ra m a P re b u je n a vest.

Č R N O M E L J: 30.4. (o b 18.30 in 20 .30) slov en sk i film Je b ig a . 1.5. (o b 20 .30) film P rav ica d o u m o ra .

R IB N IC A : 29.4. (o b 22. u r i) z g o d o v in ­ski film Iv ana O r lean sk a .

T R E B N JE : 28.4. (o b 20. u r i) in 30.4. (o b 17. u r i) film O ro p a j po lic ijsko po stajo .

V E L IK E L A Š Č E : 2 9 .4 . (o b 20 . u r i ) zgod ovin sk i film Iv an a O r lean sk a .

film %• H IŠ N I R ED , dram a (T he Ci- der H ouse R ules, 1999, Z D A , režija: Lasse H allstrom )

H allstrom , švedski režiser na za č a sn e m d e lu v Z d r u ž e n ih državah, j e su b tilen mož. Prvič j e to do ka za l s f ilm o m K aj Zre G ilberta Grapea (1993), v k a ­terem J o h n n y D eep igra sk rb ­n ega in z a š č i tn iš k e g a b ra ta m en ta ln o zaostalega L eonarda D iC aprija . O ba sicer ta ko zelo s k o m e r c ia l i z i r a n a ig ra lc a , p re d v se m s le d n je g a , j e H a l­lstrom vodil in p o sn e l tako , da se zdi, k o t da p rih a ja ta iz na j­boljšega le tn ika najboljše igral­s k e šo le n a sve tu , iz sa m eg a A cto r 's S tudia .

S H išn im redom j e Šved p o ­trd il, da ra d sn e m a zg o d b e s sporočilom, s soljo in obču tkom za m oralo. M orda v svoji vne­m i včasih celo n eko liko pre tira ­va, a m p a k n ič hudega , gre za p r im e re , k i so s a m i p o s e b i sk ra jn i že in j ih ljudje ta ko a li ta ko obravnavam o bolj zavzeto, s s ta liščem , odn o so m . T o kra t beseda ozirom a tra k ne tečeta na tem o , k a k o d o je m a ti d ru ­gačne, b iti odgovoren do n jih in si obenem urediti lastno življen­je , p a č p a gre za f i lm o siro tah , sp lavu in incestu . S a m e resne zadeve. D ogajajo se sredi druge svetovne vojne, v severnoam e­rišk i državi M aine, N ova A ng li­ja , v siro tišn ici sredi hoste, k jer z le to šn jim o sk a r je m za n a j­boljšo s tra n sko vlogo ovenčani M ichael C aine, d o k to r W ilbur Larch, očetovsko sk rb i za m n o ­

žico n eza že ljen ih o tročkov. V prostem času sn ifa eter, sicer pa b i se ga m orda vi u b ra n ili ob vseh tis tih g a n ljiv ih ža lo b n ih obrazkih , k i skuša jo p red red­k im i p o svo jite lji n a red iti n a j­boljši m ožen vtis in m oledujejo “vzem i m ene, n a jb o ljš i o tro k bom b il”. K o t odgovoren mož, k i se č u ti do lžn eg a p o m a g a ti žen ska m v stisk i, opravlja tud i ab o rtuse , ilegalno, seveda, za k a r ne ču ti n iti na jm anjše kriv­de. “K aj pa j e za ko n naredil do­brega za te siro te?" pravi svoje­m u n a jlju b še m u s iro tk u , n a ­darjenem u varovancu, k i ga j e oh vsa ko d n evn i p ra k s i izm o j­s tr il v odličnega porodničarja. H om er Wells, k i ga igra sku li- ran i Tobey M aguire, j e d o k to r­jevo rem ek delo, sk u p a j sk rb i­ta, da se o tro c i p o č u tijo lju b ­ljene, edino, k a r m lad i m o ž iz principa zavrača, so splavi, češ, ljud je m o ra jo za svojo la h k o ­m ise lnost odgovarjati, recim o z odgovornostjo do spočetega b it­ja . Tem atika d o b i nov ko t, ko H o m er s parom , k i j e p ra vka r abortiral, odide n eko liko v svet, p o sta n e sezo n sk i pob ira lec ja ­b o lk , za p le te pa se, k o njegov š e f im pregnira la stn o hčerko. K am zdaj s p rincipom ?

H išn i red, k i so ga beli p lan - ta žn ik i p o za b ili v baraki, k jer živ ijo č rn i sezo n c i in n a š H o ­mer, k je r s tiska jo ja b o lč n ik in vsaka deska d iši p o kisu, j e lepa m eta fo ra . P ravila in p r in c ip e naj si vsak postavlja sam , saj bo le ta k o vedel, k d a j j i h m o ra p re k r š i t i a li za o b iti, a ho vse sp e t v naravnem sta n ju stvari, pravi J o h n Irving, k i j e p rispe­va l l i te r a r n o p o d la g o za iz ­vrsten scenarij.

T O M A Ž B R A T O Ž

P r o p a g a n d n e o g la s elahko naročite na telefonsko številko

07/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 07/39 30 5 4 0 !

3 iIzdajatelj: D olenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago R ustja Uredništvo: Jo žica D o rn iž (odgovorna urednica), A n d re j B a rte lj, M irjam Bezek-Jakše, Breda D ušič G ornik, Tanja Ja kše Gazvoda, M ojca Leskovšek-Svete, M artin Luzar, M ilan M arkelj, L id ija M urn, Pavel Perc in Igor V idm arIzhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.

Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.

Ž i r o r a č u n p r i A g e n c i j i z a p l a č i ln i p r o m e t v N o v e m m e s tu : 52100-601-59881. T r a n s a k c i js k i r a č u n p r i D o le n js k i b a n k i , d .d . , N o v o m e s to : 970-7100-440519. N as lo v : Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.T e l e f o n i : uprava 0 7 /3 9 3 0 5 0 0 , odgovorna urednica 3 9 3 0 5 2 8 , propagandna služba 39 3 0 51 4 , naročniška služba 3 9 30 5 0 8 in 3 9 3 0 510 , mali oglasi in osmrtnice 39 3 0 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. T e l e f a k s : 0 7 / 39 30 540.

E l e k t r o n s k a p o š t a : in fo @ d o l- l is t .s i I n t e r n e t h ttp : //w w w .d o l- lis t.s i N e n a r o č e n i h r o k o p i s o v , f o t o g r a f i j in d i s k e t n e v r a č a m o .R a č u n a l n i š k i p r e l o m in f i lm i : D o len jsk i list Novo m esto, d.o.o.T is k : D E L O -T Č R , d.d., L jub ljana , D una jska 5.

221

K O Č E V JE : 1.5. (o b 19. u r i) zg o d o v in ­ski film Iv an a O r lean sk a .

* K R Š K O : 28 .4 . (o b 20. u r i) t e r 29 . in 30 .4 . (o b 18. u r i) d ra m a K lub g o lih p es ti.3 .5 . (o b 19. u r i) k o m e d ija N a rav n e sile.

M E T L IK A : 28 .4 . (o b 18 .30 in 2 0 .30 )s lo v en sk i film J e b ig a . 30 .4 . (o b 28 .30 in20 .30) film P rav ica d o u m o ra .

N O V O M E S T O : O d 28 .4 . d o 3 .5 . (o b17.30) r isan i film S v e r ig rač . O d 28 .4 . d o3.5 . (o b 19. u ri in 20 .15) d ra m a O b a la .

Male oglasesprejemamo tudi na telefonsko številko

07/39 30 512Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate

na avtomatski telefonski odzivnik.

Osmrtnice in zahvalesprejemamo tudi po pošti in na faks številko

07/39 30 540

KMETIJSKI STROJIK M ET O V A LC I, A gro izb ira, Slavko Prosen, K ranj, vam nudi ob 10 ob letn ici poslovanja po p u ste tudi d o 18 % za sledeče blago: gum e B aru m , R um a, ak u m u la to r je V esna, Topla, B artog , zag an jače za tra k to rje Z e to r, U T B , TV, U rsus, o b rača ln e sistem e Sip Š em p ete r idr. Poklič ite nas na B (064)324-802 ali 326- 870. 606

V R T A V K A S T O B R A N O R a b e v v c rk , t ip M ek, širine 250, p ro d am . B (068)30-82-134.

T R A K T O R S tc y r , 120 K M , p ro d a m . B (061)798-142. 1262

KUPIM

MOTORNA VOZILA

R 5 cam pus, le tn ik 1992, rdeč , 3V, reg is tr i­ran d o 4/01, p rodam , B (041)720-038.

G O L F JX D, letn ik 1987, o h ran jen , rum en, reg is tr iran do 2/01, p ro d am . B (068)30-81- 296. 1263

POHIŠTVOL E P O O H R A N J E N O s p a ln ic o u g o d n o p ro d a m .© (0 6 8 )3 7 2 -6 1 0 . 1233

POSESTH IŠ O v o k o lic i N ovega m es ta p ro d am . B (041)729-830, p o 16. uri. 1222

TR A V N IK na lepi p arceli v D ram i pri Š en t­je rn e ju , 5000 m 2, p rodam . B (061)14-17-221.

B R E Z P L A Č N O o d d am trav n ik e in njive v Šm arješk ih Toplicah. B (041)420-183. 1229

S O N Č N O P A R C E L O , p r im e rn o za v in o ­g ra d a li s a d o v n ja k , 3 0 0 0 m 2, v G a b r ju , prodam . B (031)734-245. 1240

V N O V E M M E S T U , Stopiče , p ro d am o n o ­vejšo h išo na parceli 540 m 2. B (068)84-570 ali (041)636-746. 1243

PREKLICIF R A N C K R IŠ T O F , Z a lo g 6, Š kocjan , p r e ­p o v e d u je m v o ž n jo in h o jo t e r d e la n je kakršneko li škode na p arceli št. 493/8 v k.o. Z b u re . K d o r tega ne b o up o štev a l, ga bom so d n o p regan ja l. 1247

PRODAMO P A Ž in lad ijsk i p od , sm rek o v , z dostav o , p rodam . B (063)451-082. 482

PLIN S K I P R E T O Č N I B O JL E R W R 350-1 Ju n k e rs B osch, nov, še zap ak iran , za 40.000 sit p rodam . B (041)860-134. 546

S M R E K O V O O B L O G O , ladijski pod , širine 5, 7, 9 in 11 cm , d e b e lin e 1 3 ,1 6 in 20 m m , b ru n e , o k ra s n e z a k lju č n e le tv e , p ro d a m . M ožna dostava. D ružinska vas, B (068)73- 587, 901

S E N O p rodam . B (068)88-076. 1242

RAZNOO D K U P U JE M s ta re o m are , m ize, sto le , k o ­m ode in d ro b n e p red m ete , s ta re cca 100 let. B (041)696-263 a l i (068)45-800. 1141

R 4, rdeč , prvi lastn ik , le tn ik 12/89, p rodam . B (041)541-046. 1225

R 5 cam p u s, 5V, le tn ik 1993, reg is tr iran do 4/01, p rodam . B (068)59-432. 1226

R 4 G T L , le tn ik 1992 in R 5 exprcs, le tn ik 1992, p rodam . B (041)506-861 ali (068)341- 052, p o 20. uri. 1234

R C L IO 1.2 R L , letn ik 1995,98.000 km , reg i­s tr ira n d o 14.4.2001, 5V, rdeč , d o b ro o h ra ­n jen , d ru g i las tn ik , d o d a tn a o p re m a , av to- a la rm , d a ljin sko C Z , av to rad io , p rodam . B (068)81-428, p o 18. uri. 1236

R 5, letn ik 1991, 106.000 km , reg is tr iran do 13.9.2000, rdeč , 5V, p ro d am za 300.000 SIT. B (068)81 -428, p o 18. uri vsak dan. 1237

R 4, le tn ik 1988, ug o d n o p ro d am . B (041) 682-814 ali (068)69-407, zvečer. 1244

R 4 G T L , le tn ik 1989, re g is tr ira n d o 9 /00 p rodam . O gled v N ovem m estu. B (041)845- 690. 1248

D E L N IC E V IZ IJE , K rke, vseh osta lih sk la­dov te r podjetij lahko p ro d a te p rek o b o rzn o ­p o sred n išk e hiše M edvešek Pušnik, M erca ­to r cen ter, N ovo m esto . Po želji go tovina ta ­koj za vse P ID -e . B (068)39-30-262. 979

VAS z a n im a u so d a , p o tre b u je te p o g o v o r, n a sv e t? P ok lič ite ! B (090)46-52 , 156 S IT / m in. 1227

UMETNI KAMENza o b lagan je fasad

p o na ju godn ejših cenahIzdelujemo ga v sivi, beli in rjavi

barvi ter kombinacijah barv. CENA 2 DOSTAVO IN POLAGANJEM od 3 .0 0 0 SIT m 2.

KOŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice Tel.: 0 6 8 /6 5 -8 8 2 , 6 5 -5 5 7 GSM: 0 4 1 /5 0 9 -6 1 2

V Interspar centru Bršljin Novo m e s to ta k o j oddamo v najem trg o v s k i lo ka l 1 0 m 2. In fo rm a c ije n a te l.: 0 6 1 /2 3 2 - 1 7 - 9 7 .

P isarna za pridobivanje gradbene dokum entacije. Pokličite ali pustite sporočilo. Tel. 07/332-48-51

Ključavničarstvo Hočevar izdeluje vse vrste vzidnih in sam osto ječ ih štedilnikov. Tel. 0 7 /3 4 99 2 59.

ROLETARS7V OBAYERBayer A leksander, s.p ., Stopiče 37 a

0 6 8 / 8 0 2 1 0 0 4 0 / 2 0 2 8 6 8

VEDEŽEVA NJE K ONDO R £

LJUBEZEN, POSEL, ZDRAVJE

090 - 44-27

VZEMITE USODO V SVOJE ROKE! £

Ste osamljeni? Ne obupajte! Pandora 1, d.o.o., se trudi za vas.D elam o p o ce li S loveniji. Samo za resne in nevezane. Tel. 040/231-731

V L O Č N I v N ovem m estu oddam d vojn igrob . B (061)142-45-67. 1238

A N G L E Š Č IN O za osnovno in s red n jo šolo inštru iram . B (068)377-760. 1239

$ SU Z U K I

AVTOprodaja vozil

mehanikakleparstvoličarstvo

Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto

TT 0 6 8 /2 4 - 7 9 1

Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti!

Odkup 10 let starega avta 200.000 tolarjev!

MARKT

MARKT, d.o.o.Novo mesto, Novi trg 11Prodajam o, kupujem o, posredu jem o pri prodaji, kupnji ali zam enjavi: hiš, stanovanj, lokalov, vikendov, gozdov. I n f o r m a c i je : t e l . 068/324-244, 324-245, 041/661-331.

S T A N O V A N JE v T re b n je m n a jam em . ® (068)24-914 ali (031)541-496. 12*

T R IS O B N O STA NO VA NJE, 78 m 2, proda«- B (068)24-037. 126*

ŽIVALI

KO M BI PL O ŠČ E , 7.5 cm, 25 m 2, p ro d am . B (068)67-520 a l i (040)226-555. 1223

E L E K T R IČ N I Š T E D IL N IK u g o d n o p r o ­dam . B (068)325-690. 1230

10 N O V IH čebeljih panjev ugodno p rodam . B (0608)87-836, p o 20. uri. 1231

D O B E R C V IČ E K in ž g a n je p ro d a m . B (068)30-81-765. 1257

V IL IČ A R L ito s tro j, 6 t, p ro d am . B (061) 798-142. ' 1261

S E N O p rodam . B (068)48-547, zju traj. 1264

DR V A , m e tr i, b u k o v a , k a la n a , la h k o tu d i razžagana , p ro d am in dostavim na dom . B (041)693-219 a l i (041)205-440. 900

SLUŽBO DOBIS O D E L A V C E za p ro d a jo ognjičeve krem e R inge lb lum en B alsam iščem o. © (062)320- 30-79, od 7. d o 14. ure, Tara, s.p ., M aribor.

D ELA V CA iz Posavja z znan jem v arjen ja za m o n tažo izpušnih cevi zaposlim o. © (041) 617-700. 1218

Delavce za delo v proizvodnji in na terenu zaposlimo za nedoločen in določen čas in z 3 mesečno poskusno dobo.Pisne ponudbe na: “ITZ”, Jurka vas, b. št., 8351 Straža

V A L IL N IC A G U N JIL A C s Senovega spreje- m a n aročila za enodnevne in večje piščance- © (0 6 0 8 )7 1 -3 7 5 .

S P R E JE M A M O N A R O Č IL A za kilogram­ske bele piščance te r rjave in g rahastc jarkice in pu ran e . M artin M etelko , H udo Brezje 16 S tudenec , © (0608)89-038. I66

M L A D E N E S N IC E , hisex, rjave in grahastc- p re d n e s n o s tjo , o p ra v lje n a vsa cepljenja- p ro d a jam o po ugodni ceni. N aročila zbirajo: Jože Z upančič , O tovec, Č rnom elj, © (068)52- 806, G o s tiln a K ru lc , M o stec , D obova, ^ (0608)67-587, in D ušan Sajevec, Vavta vas9< © (068)84-111. 985

7 IN 8 M E S E C E V breje krave sivke ugodno prodam . © (0 4 1 )5 4 8 -5 7 7 . * 12*1

B IK C A S IM E N T A L C A , s ta re g a 8 tednov- p rodam . © (0 6 0 8 )7 1 -8 7 5 . 0

4 B IK C E s im entalcc, težke 250 kg, za nadalj­nji) rejo , p rodam . © (068)770-044. 12$

Č R N O -B E L I T E L IC I v osm em in devete®1 m esecu b rejosti, p riznanega porekla , proda®1 © (068)73-327. 1253

10 T E D N O V s ta ro teličko sivko in specialno skrin jo žita, dim enzije 1000 x 2000 x 1 ^

2 D E LA V C A , s ta ra d o 35 let, v slikopleskar- ski dejavnosti red n o zaposlim o. Z aže ljen iz­pit B- kategorije . © (031)632-017. 1232

K U H A R IC O za p ek o pic zaposlim o. P iceri­ja Š en tp c tc r, O točec, © (041)630-213. 1251

Z A D E L O v N em čiji takoj zaposlim o z id ar­je in tesarje . Pogoj: slovensko državljanstvo. © (0 6 4 )7 0 2 -2 4 0 . 1252

K U H A R JA , n a ta k a r ja in č istilko zaposlim . © (0 4 1 )6 7 1 -3 3 5 . 1254

. . . j - „ --------, _ im e n z n e _______________m m , p rodam . M irjana Šinkovec, M alk o v e c^ Tržišče, © (0 6 0 8 )8 0 -5 0 7 . 1253 j

7 M E S E C E V b rejo kravo prodam . © (068) 44-383. 1259

T E L IC O , s ta ro 1 le to , p rodam . © (068)79' 833. 125«

STANOVANJAT R IS O B N O STA N O V A N JE v Jakčevi ul, v N ovem m estu p ro d am . B ((141)669-160 ali (041)336-936. 1224

G A R S O N J E R O v N o v em m es tu o d d a m . O gled v č e tr tek , od 9. do 11. u re , B (068)73- 720 ali (041)542-772. 1235

0 / c e v n

S* 0 6 8 /3 2 4 -3 7 7

M ercatorMercator-Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mestoobjavlja:

javni razpis za oddajo v najem ali prodajo nepremičnine z zbiranjem ponudb

Najugodnejšemu ponudniku prodamo oziroma oddamo: Prodajalno v Podturnu št. 12Posest predstavljajo poslovni prostori v izmeri 75 m2. Nepremičnina v solastništvu, k.o. Podturn, parcelna št. 2937/22, 2937/21, 2937/3. Izhodiščna najemnina za najem je 50.000 SIT mesečno. Izhodiščna cena za prodajo nepremičnine je 5.000.000 SIT. SPLOŠNI POGOJI RAZPISA SO:- Ponudnik je lahko pravna ali fizična oseba. Ponudnik, ki je fizična oseba, mora predložiti dokument, da je državljan Republike Slovenije. Ponudnik, pravna oseba, pa mora predložiti overjeno kopijo iz sodnega registra.- Pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe, ponujeno ceno ali najemnino. U poštevane bodo fiksne ponudbe, kar pomeni, da pri višini ponujene cene ali ponujene najemnine ni možno naknadno spreminjanje.- Nepremičnina se prodaja po načelu "videno-kupljeno”.- Kupec plača davek na promet nepremičnin.- Najemnik poleg najemnine plača tudi pripadajoči davek in vse obratovalne stroške.- Najemna pogodba bo sklenjena za nedoločen čas z možnostjo odpovedi leto dni.- Lastnik ni dolžan z nobenim ponudnikom skleniti kupoprodajne pogodbe in ne najemne pogodbe.- Odpiranje vseh ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo komisijsko.- Najemna pogodba bo sklenjena v primeru, če ne bo ponudnika- kupca.- Drugi pogoji bodo določeni s pogodbo.Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 15. dneh po objavi na: Mercator-Dolenjska, d.d., Livada 8, 8000 Novo mesto - Služba za upravljanje z nepremičninami z oznako ‘Javni razpis za oddajo lokala v prodjajo (najem)”. Ogled lokala je možen po predhodnem dogovoru, kontaktna oseba je ga. Dragica Derganc (Novo mesto, Livada 8) telefon 068 373-07-39.

Or

pt

v

M H *

V erjem ^

f r -

K rv a v e c K um1 0 4 ,5 1 0 5 ,9

DOLENJSKI LIST Št. 17 (2644), 28. aprila 2000

te lV O V 4 «1 A A A * a -a ' a -a * » ’* a » * i •

LICITACIJA 30.4.2000KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto,v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 30.4.2000, objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil.

leto izdelave izklicna cena

1. WVPOLO 1996 350.000 SIT2. FIAT SCUDO 1,9 1998 1,100.000 SIT3. R-KANGOO 1,4 1999 800.000 SIT4. FORD FIESTA FLAIR 1996 50.000 SIT5. R-CLIO 1995 320.000 SIT6. R-KANGOO 1,4 1998 650.000 SIT7. SEAT IBIZA 1,9 D CLX 1996 980.000 SIT8. PIAGGIO PORTER S 85 LV 1996 350.000 SIT9. DAEVVOO LANOS 1.5 1998 1,000.000 SIT10. R-TRAFIC T 1400 D 1992 750.000 SIT11. HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSI 1995 1,100.000 SIT12. PRIKOLICA TPV AB 12 1995 150.000 SIT

Licitacija bo v nedeljo, 30.4. 2000 ob 9. uri v prostorih PE■g. iivj IMIUIVIVVIU I—, iiivviv. » Ut.ll

28.4.2000 od 8. do 15. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. Vozila pod zap. št. 7 ,8 ,9 ,1 0 ,1 1 in 12 so nepoškodovana v voznem

KZ Krka z.o.o.. Novo mesto

5nl&i£uA6fiaZBIRANJE PONUDB

ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV za Intereuropo d.d.

L Predmet ponudbePredmet ponudbe je opravljanje prevozov za Intereuropo d.d. na področju Republike Slovenije. Iščem o več prevoznikov z različnim parkom , od kombija do vozil z največjo nosilnostjo. Zaželena je oprem ljenost vozil s prekladalnimi rampami in oprem o ADR.Gre za opravljanje prevozov raz ličn eg a b laga, v običajni kom ercialni embalaži.

Razpis se ne n anaša na vozila, ki so nam enjena prevozu razsutih in tekočih tovorov.

2. Pogoji udeležbe pri razpisuP onudbo za opravljanje prevozov za In tereuropo d.d . lahko dajo vse p ravne in fizične o se b e , ki im ajo reg istrirano d e jav n o s t opravljanja p revozov in zavarovano prevozn iško o d g o v o rn o st. Ostali pogoji za o p rav ljan je p rev o zo v za In te re u ro p o d .d . so n a v e d e n i v razp isn i dokumentaciji, ki je na razpolago do 12.5.200 za 3.000,00 tolarjev.Način plačila: virman z navedbo polnega naslova Intereuropa d.d., Vojkovo nabrežje 32, na račun št. 51400-601-14718, sklicana št. 88320-02. Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentacijo na naslovu: Intereuropa d.d., Vojkovo nabrežje 32, Sektor za prodajo, 6504 Koper, ali jo dostavimo po pošti na podlagi zahtevka za dostavo ter potrdila o plačilu. Dodatne informacije se dobijo po tel. št. 066 441 677, faks 066 441 535 (ga. K. Čok).

U p o štev an e b o d o le p ra v o č a sn e in p o p o ln e p o n u d b e . Za p opo lno p o n u d b o s e š te je jo p o n u d b e , ki bo d o v ložene sk ladno z zahtevam i razpisne dokum entacije.Za p ra v o č a s n e s e š te je jo p o n u d b e , ki p r isp e jo n a s e d e ž d ru ž b e Intereuropa d.d., Vojkovo nabrežje 32, 6504 Koper, v zaprti pisemski ovojnici, s pripisom “Ne odpiraj-ponudba za opravljanje prevozov”,najkasneje do 19.5.2000 ali odposlane priporočeno najkasneje tega dne. O morebitni izbiri bodo izbrani ponudniki pism eno obveščeni v roku 30 dni od objave razpisa.Na podlagi teg a razpisa Intereuropa d.d. ni zavezana skleniti pogodbe o opravljanju prevozov z najboljšim ali katerim koli ponudnikom.

DEŽURNE TRGOVINEV soboto, 2 2 . aprila, b o d o o d p r le n a s le d n je

p ro d a ja ln e živil:* Novo mesto: o d 8 . d o 20. u re : M erca tor C en te r ° d I d o 19, u re : M arket S m rečn ik ov ao d 7. d o 20. u re : Vita, trgo v in a D arja , l ju b l ja n s k a o d 7. d o 20 . u re : m ark et S a š a , K Roku o d 7, d o 2 1 . u re : trgo v in a T ina, Š e g o v a u lica od 7 .30 d o 13. u re : trgo v in a Brin, Trd inova u lica od 7. u re d o 19.30: m le in i d isk o n t Vita, Šm ihel od 8 . d o 21. u re : trgo v in a Ž ep ek , R ag ov sk a o d 7. u re d o 14.30: m a rk et M aja, B u č n a v as o d 7 . d o 19. u re : trgo v in a C ek a r v BTC, B učna v as o d 7. d o 20. u re : s a m o p o s tre ž b a A zalea , B ru sn ice o d 8. d o 17, u re : trgo v in a Brcar, S m o len ja v as od 7 .30 d o 13. ure: trgovina P o d lipo, S m olen ja vas o d 8. d o 13. u re : trgo v in a Dule, S m o len ja v as o d 8. d o 20. u re : m a rk et P erk o , Š e n tp e te r od 7, d o 20, u re : trgo v in a M arks, Vavta v as od 6 .30 d o 17. u re : m a rk et M alka, M estn e njive o d 6 .3 0 d o 1 7 . u re : p e k a r n a M alka Ž u ž e m b e r k , p ro d a ja ln a K andija• Brežice: d o 13. u re : M arket' Uršna sela: o d 8 . d o 16, u re : U rška ) Šentjernej: o d 7 . d o 17 . u re : S a m o p o s tr e ž b a Š e n tje rn e jo d 7 , d o 18 . u re : t rg o v in a K las, Š m a rje p ri Š e n t ­je rn e juod 7 . d o 18. u re : trgo v in a N a Gorici, Gor. V rhpolje

V nedeljo, 23. aprila, b o d o o d p r te n a s le d n je p ro d a ja ln e živil:’ Novo mesto: od 8 . d o 12, u re : M erca to r C en ter C ikavao d 8, d o 11. ure: S a m o p o s trež b a Glavni trg , M arket S m reč n ik o v a , S a m o p o s tr e ž b a M ač k o v ec , M arket

L ju b lja n s k a , M ark e t R a g o v s k a , M ark e t D rsk a , S a m o p o s tre ž b a Š m ihel, N akupovalni c e n te r S lavka G rum ao d 7 . d o 13. u re : Vita, trgo v in a D arja , L jub ljanska o d 8 . d o 13. u re : m ark et S a š a , K Roku o d 7 . d o 21 . u re : trgovina T ina, Š e g o v a ulica o d 8 .30 d o 12. u re : trgo v in a Brin, T rd inova u lica o d 7. u re d o 19.30: m lečn i d isk o n t Vita, Šm ihel o d 8. d o 19. ure: trgo v in a Ž ep e k , R ag ov sk a o d 8. d o 11. u re : m a rk e t M aja, B u č n a v as o d 8. d o 12. u re : trgo v in a C ek a r v BTC, B učna v as o d 8 . d o 12. u re : s a m o p o s tre ž b a A zalea , B ru sn ice o d 8 . d o 12. u re : trgo v in a Brcar, S m o len ja v as o d 8 . d o 12. u re : trgo v in a P o d lipo, S m o len ja v as o d 8, d o 11. u re : trgo v in a Dule, S m o len ja vas o d 8. d o 12. u re : m a rk et P erk o , Š e n tp e te r o d 8. d o 17. u re : trgo v in a M arks, Vavta v as o d 7, d o 12. u re : m a rk et M alka, M estne njive od 7. d o 12. ure: p ek am a M alka Ž užem berk, p ro d a ­ja ln a K andija• Uršna sela: o d 8 . d o 12. u re : U rška• Šentjernej: o d 8. d o 12. ure: trgovina Klas, Š m ar­je pri Š en tje rn e juo d 7 . d o 12. u re : trgo v in a N a Gorici, Gor. Vrhpolje• Škocjan: o d 7 .30 d o 10, u re : Pri m o stu• Trebn je: o d 8 . d o 11 . u re : S a m o p o s t r e ž b a B lag ov n ica• Mirna: o d 7 ,3 0 d o 11. u re : Grič• Mokronog: o d 8. d o 11. u re : 'S am o p o s tre žb a• Č rnom elj: o d 8 . d o 11 . u re : P o d lip o , M arket Č a rd a k• Semič: o d 7 .30 d o 10.30: M arket• Brežice: o d 8. d o 13. u re : M arket

R A D I O f B R E Ž I C E

na 8 8 ,9 in 9 5 ,9 MHz

RADIOu i m o x1 0 7 . 5 M Hz UKVRožna ulica 39, Kočevje

tel./fax 061/855-666

DOLENJSKI LISTPoleg keglj išča na G erm ovi 6

v N o v e m m e s tuposlu je

P ostreg li v a s b o d o s:• picami• hamburgerjem• giricami• pomfritom• sladoledom• ledeno kavo• sadnimi kupamiin raznovrstnimi pijačami.

S * 07/ 33 21 878 V a b l j e n i !

Prodajni center podovPCP PUREBER3PARKETARSTVO

CH€MS€ARCH

NCH C orporation je a m e r iš k a m u l t in a c io n a ln a d r u ž b a , ki s e ž e o d l e t a 1 9 1 9 u k v a r j a z r a z is k o v a n je m in p ro iz v o d n jo k a k o v o s t n i h s r e d s t e v z a v z d rž e v a n je z g r a d b in o p re m e .

Ena od njenih divizij, CHEMSEARCH, ki je v Sloveniji uspešno prisotna že šest let, IŠČE novo

PRODAJNO ZASTOPNICO / ZASTOPNIKAza območja:

DOLENJSKE, BELE KRAJINE IN POSAVJAPRIČAKUJEMO:• predanost delu• motiviranost in ustvarjalnost• željo po uspehu v prodaji• lasten avtomobilVloge pošljite do 5. maja na naslov NCH, d.o.o., CHEMSEARCH, Parmova 53, 1000 LJUBLJANA.

NUDIM O:• učinkovito usposabljanje• samostojno in dinamično delo• možnost visokega zaslužka

ROLETARSTVO

rme• R O L E T E A L U IN PVC • Ž A L U Z I J E• V E R T I K A L N E Ž A L U Z I J E - P L I S E J I • R O L O J I • T E N D . E • K O M A R N I K I • F A S A D N I P R O F I L I • S E S T A V N I IN N A D O M E S T N I D E L I ZA

R O L E T E IN Ž A L U Z I J E • M O N T A Ž A IN S E R V I S

Š e n t j e r n e j s k a c e s t o 1 3 ,8 0 0 0 N o v o m e s t o ,

t e l . : 0 6 8 / 3 2 3 - 6 7 3 , f a x : 0 6 8 / 3 4 1 - 6 7 3

PVC v STAVBNO POHIŠTVO

- OKNA • VRATA • VSEH OBLIK •

D o u t s c h o rA k k r o d it io r u n g s

ISO 9 0 0 2

SIST1018-1995 klasa C

ravne* kupolaste* balkonske* senčniki

ZA VAS DOM , POSLOVNI OBJEKT

• ■ • • eisbcirIzsuševalna tehnika,klima in hladilna tehnika, d.o.o.Žanova 14, 4000 Kranjzap osli

SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTAna področju izsuševanja prostorov in tlakov v gradbeništvu

Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:• srednja strokovna izobrazba (V. stopnja)• najmanj 5 let delovnih izkušenj• lasten prevozDelovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.Pisne ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v osmih dneh po objavi na naslov EISBAR, d.o.o., Žanova 14, 4000 Kranj.O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od objave.

Novo mesto Lebanova 24http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net

telefon: 0 7 /3 3 79 9 4 00 7 /3 3 79 941

faks: 0 7 /3 3 22 28 2mobitel: 0 6 0 9 /6 3 3 553

0 4 1 /6 3 3 55 3

P rodam o:• HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Šmarješ­kih Toplicah, Malem Vrhu pri Bre­žicah, Orešju, Žužemberku, Mokro­nogu, Semiču. Straži, Dobindolu (Uršna sela), Škocjanu, na Bučki, Dol. Ponikvah, Viru pri Domžalah in drugod;• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Topli­cah, Smolenji vasi, Ljubljani;• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, v okoli­ci Podbočja, na Tolstem Vrhu, v Kar- teljevem (Poljane), v Šentjerneju (nad Pleterjem) in drugod;• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentru­pertu, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, na Vrhu pri Pahi;• POSLOVNE PROSTORE: v No­vem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šol­ski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka);• KMETIJE: v Orešju, na območju Bele krajine in drugod;• NAJEM: oddamo poslovne pro­store in stanovanja v Novem mestu.

Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.

TRIMO, d.d., inženiring in proizvodnja montažnih objektov > Trimo

N aše cilje lahko d osežem o z znanjem in ustvarjalnostjo zaposlenih.

Če ste ambiciozni, ustvarjalnega duha in želite delati v rastočem podjetju potem Vas vabimo,

da se javite na naslednja prosta delovna mesta

KOMERCIALNO PODROČJE: U P

1. PO D RO ČN I VODJA za vodenje projektov doma In v tujini2. PR O JEK TN I V ODJA za vodenje zahtevnih projektov doma in v tujini3. KOM ERCIALIST v prodajiPOGOJI pod št. 1 ,2 in 3:- VI. ali VII. stopnja strokovne Izobrazbe strojne ali gradbene smeri- 3 - 5 let ustreznih delovnih Izkušenj• aktivno znanje vsaj enega tujega jezika

PROIZVO

k* ^ *

fITN ES* - » M A M I - *A*AŽA

V o ra n č e v a u lic a 1(R eg ršk e k o še n ic e )

N o v o m e s toTel.: 0 6 8 /3 2 2 -8 2 7

1. V O D JA PROIZVODNEGA PROGRAM A2. V O D JA M ONTAŽEPOGOJI:- VI. ali VII. stopnja strokovne Izobrazbe strojne ali gradbene smeri- zaželjeno znanje tujega jezika- najmanj tri leta delovnih izkušenj

1. PRO JEK TA N T2. RAZVOJNI PRO JEK TA N TPOGOJI:- VII. stopnja strokovne izobrazbe strojne, gradbene smeri ali arhitekture- zaželjeno znanje tujega jezika- 3 - 5 let delovnih izkušenj

3. KONSTRUKTERPOGOJI:- VI. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali gradbene smeri - lahko tudi

pripravnik

Pisne prijave z dokazili in ž iv ljen jep isom pričakujem o najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: TR IM O , d. d.. P rija tljeva 12, 8210 Trebnje. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razm erje za nedoločen čas s poskusnim delom . Za in form acije lahko pokličete na te l. 068 460 229.

Št. 17 (2644), 28. aprila DOLENJSKI LIST 123

P O R T R E T T E g A TEcllNIA |

T okratna četrtkova novinarjeva d ežu rn a m alha je bila s klici n a ­po ln jena bolj m alo. M ogoče so na to vplivali bližajoči se p razniki, ko se sk rb i in n e je v o lja u m ak n e jo lep šem u ra z p o lo ž e n ju , in če je b ilo tem u tak o , je prav.

Hribarjevi s Prilip so v zadnjih dneh vseeno razm išljali o kratkem zapisu z naslovom M otorji, ribe in sosed, objavljenem v D olenjskem listu 6 . ap rila na 7. stran i v rub ri­ki Novo v B režicah. H ribarjevi, ki so poklicali v uredništvo, trdijo , da so bili na Prilipah prej, ko t je bilo tam d irka lišče za m o to k ro s . To, kar trd ijo H ribarjevi, se ne ujem a s tistim , ka r pravijo organ izatorji dirk in ka r je p isalo tud i v časo ­pisu. V sekakor jih bo v naslednjih dneh obiskal dopisnik D olen jske­ga lista za Posavje, s k a te rim se

b o d o lah k o o p o g o v o rili o vsej stvari.

Prejeli sm o dopis podjetja Pro Plus iz Ljubljane glede p ren o sa dirk Form ule 1 in sprejem u signa­la P O P TV. “ V D olenjskem listu je b ilo 13. ap rila v rub irk i H alo , tukaj je b ra lec D olen jca! ob jav ­ljeno vprašanje bralca o razlogih, da Vaš kanal ne p redvaja p re n o ­sov ali re p o rta ž d irk fo rm u le 1. Sledil m u je odgovor u redn ika Va­šega kanala M arjana M oškona, ki pravi, da so taki p renosi p re d ra ­gi. Kot p rodukcijska hiša, ki ima e k sk lu z iv n e p rav ice za p re n o se dirk form ule 1 za Slovenijo, želi­m o bralcem D olenjskega lista po ­jasniti okoliščine tega vprašanja.

Podjetje Pro Plus, ki pripravlja p rogram PO P TV, si že od vsega začetka svojega delovanja p riza ­deva, da bi lahko P O P TV gledali tudi D olenjci. D obivam o pism a, klice in spo roč ila iz D olen jske z vp rašan ji, zakaj ne om ogočim o, da bi tudi oni lahko gledali ta p ro ­gram . S televizijo Novo m esto oz. p ro g ra m o m Vaš k a n a l sm o že p re d le ti isk a li m o žn o s t, d a bi om ogočili g ledalcem na D o len j­skem en ak o izb iro leve p ro g ra ­mov, kot jih im ajo drugod po Slo­veniji. N aša prizadevanja pa so na V ašem k an alu razlaga li povsem d ru g ače , češ da 'A m eričan i p o ­skušajo zavzeti Trdinov v rh ’ oziro­m a ta oddajn ik in da želi Pro Plus 'u k in ja t i ' d o m a č e T V h iše oz. lokalne program e.

Take razlage, ki so bile tudi ob ­javljene, so popo lnom a v nasp ro ­tju z našim i dejanskim i p rizad e ­vanji! Kot pod jetje za proizvodnjo in trženje televizijskega p rogram a p o n u jam o tudi lokalnim in reg i­

onaln im televizijam dogovor, po katerem lahko prenašajo program P O P TV, ob tem pa tu d i re g io ­nalne vsebine. Taka oblika so d e­lovanja bi om ogočila zanim iv, in­fo rm ativ en in zabaven program tudi na D olenjskem , kar pom eni, da bi im ele tudi lokalne in regio­n alne oddaje in vsebine v takem p rogram uV eliko večjo gledanost. To, d a Dolenjci še vedno ne vidi­jo P O P TV, je to re j p o s le d ic a osebnih interesov nekaj posam ez­nikov iz Vašega kanala.

In končno - n a odgovor u red n i­ka Vašega kanala, da so prenosi d irk form ule 1 predragi, lahko re-

* Zaradi praznika - dneva upora proti okupatorju bo dežurni no­vinar tokrat vaše klice sprejemal danes ob 20. uri.

čem o le, da je pod je tje P ro Plus Vašemu kanalu ponudilo celo p la­čilo za p renašan je p rogram a PO P TV vključno z d irkam i form ule 1.

M. L.

DNEVI BELUŠEV V GOSTILNI ROG

D O L E N JSK E TO PLIC E - V prazničnih dneh, od včeraj do tor­ka, 2. maja, je na jediln iku gur­manske gostilne Rog v Dolenjskih Toplicah bogata ponudba jed i, pripravljenih iz belušev ali z nji­mi. Beluš ali špargelj je znanilec p o m la d i in en a prvih m lad ih pomladnih zclei^jav, ki jo je moč pripraviti na različne načine. V gostilni Kog so na voljo hladne in tople beluševe predjedi in izborne beluševe priloge k mesnim jedem.

( -------------------------------------------- 'NHalo, tukaj DOLENJSKI LIST

Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas ka j žuli, če bi radi kaj spre­menili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz dom ačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bom o, za p isa li, m orda da li kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vpra­šanje. N a te le fo n sk i š tev ilk i 07 1 39 30 522 vas ča ka m o danes, v petek, 28. aprila, od 20. do 21. ure. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.

V ------ - - - - - - - - - - - - - - - — - _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

K IN K O V E G O BE - Družina Kin- kovih iz Laš ima veliko uspeha pri gobarjenju, še največ pa gospodinja Anica. “Čeprav kar leti skozi hosto, nabere vsaj d va kra t več gob ko t jaz, ” pohvali svojo ženo zabukovški pism onoša M artin K ink. Pravijo, da Primož (to je 8. junija) gobe seje, ali pa gobe najdejo kvečjemu po 20. maju. Da pa bi Anica že 19. aprila našla gobe, ko t j e te zdrave jurčke oz. ajdovčke, k i j ih drži v rokah 14- letni sin Rok, nak, tako zgodaj pa n iti A n ic i še n i n iko li uspelo. Na tehtnici se je kazalec zaustavil sko ­raj pri poldrugem kilogramu! Kin- kovi pravijo, da gobe radi tudi jedo, skora j vsako ju tr o za zajtrk, p r i­pravljajo pa j ih na različne načine. (Foto: P. Perc)

KRESOVANJE IN ROCK VEČERŠ E N T JE R N E J - V p o ča ­

stitev 1. m aja, praznika dela, pripravlja šen tjernejska m la­d ina k resovanje in rock ve­čer. D o g o d ek se b o začel v nede ljo , 30. ap rila , z z ač e t­kom ob 18. uri na hipodrom u v Šentjerneju . N astopile bo­do skupine iz Šentjerneja Sky Lab, Strategi, Barska m uha, T he D runkards, D urhm arsh in S ta ra p ra v d a iz N ovega m esta. Z a v rhunec večera bo poskrbela skupina D an D.

KRESOVANJE NA SMUKUBelokranjska obm očna orga­

nizacija Zveze svobodnih sindika­tov Slovenije priredi v nedeljo, 30. aprila, ob 20. uri kresovanje na Smuku. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja O OZSSS Bela krajina in pokale zm ago­valnim ekipam na športnih igrah Bele krajine.

Izbor za cvičkovo princeso

Prijave do 16. majaN O V O M E S T O - Z veza

d ru š tev v inog rad n ik o v D o ­lenjske, ki združuje vinograd­nike 22 vinogradniških d ru ­štev iz dese tih občin dežele cvička, bo izbirala svojo d ru ­go C vičkovo p rinceso . Prvi, ki je nosila ta kraljevi naslov, L eji-M ariji C olarič , se e n o ­le tn i m an d a t k o n ču je , z a to bodo na prireditvi 28. Teden cvička, ki bo o d 26. d o 28. m aja v Kostanjevici, o k ro n a­li d rugo Cvičkovo princeso.

L e ja -M arija C o la rič je v le tu sv o jeg a v la d a n ja ze lo u sp e šn o v o d ila p ro m o c ijo cvička na javnih nastopih in različnih prireditvah, tako vi­narsk ih , turis tičn ih kot d ru ­gih. O pravila je blizu 200 jav­nih nastopov, sodelovala na sejm ih, nastopila na rad iu in televiziji te r so d e lo v ala pri zaščiti cvička kot slovenskega vinskega posebneža.

Z a izb o r C vičkove p r in ­cese se lahko prijavijo dek le­ta, ki izhajajo iz v inogradni­ške km etije, poznajo osnove v inogradništva in kletarjenja, so sp o sobne javnega n a s to ­panja, poznajo pravila le p e ­ga obnašan ja in govorijo vsaj en tuj jezik. Prijave za Cvič­kovo princeso , ki naj zajem a k ratek življenjepis in novejšo fotografijo, pošljite do vključ­no torka, 16. m aja, na naslov: Kmetijski zavod, za Katarino Merlin, univ. dipl. inž., Šmi- helska 14, 8000 Novo mesto.

Vrtičkarji na obrobju MetlikeVzorno urejeni vrtovi ob blokovskem naselju

Hribarjevi s Prilip pravijo, da so bili prej tam kot dirkališče za motokros - Pro Plus: “Da Dolenjci ne vidijo POP TV, je posledica osebnih interesov nekaj posameznikov iz Vašega kanala”

IM PRO KLUB V M ETLIK IM E T L IK A - K lub b e lo k ra n j­

skih študen tov vabi v soboto , 22. aprila, ob devetih zvečer v K ultu r­ni dom , k jer bo nastop ila g leda­liška skupina Im pro klub iz L jub­ljane. Predstavila se bo z im p ro ­viziranim i prizori, ki jih bo s svoji­m i z a m is lim i s p o d b u d i lo tu d i občinstvo.

ZA PRAZNIKE V ZUNANJI BAZEN

ŠM A RJEŠK E T O PL IC E - Vče­raj se je pričela kopalna sezona v z u n a n j ih b a z e n ih Š m a r je šk ih Toplic, ki so jo le to s d o p o ln ili s p o se b n o p o n u d n o k o m b in ac ije k o p a n ja in k o sila . V šp o rtn e m parku lahko na jam ete tudi igrišče za tenis, odbojko na mivki, košar­ko in mali nogom et.

PREVRNIL PO NASIPUR A T E Ž - 43-letn i S. M . je 21.

ap rila izven n ase lja R a tež začel p reh itev a ti to v o rn jak , ta k ra t pa je iz n a sp ro tn e sm e ri p r ip e lja l 56-letn i hrvaški vozn ik N. R ., ki je zav iral in se um ikal. S. M . je op lazil to v o rn jak in osebn i avto, ta k o d a se je N . R . p re v rn il p o t r a v n a te m n a s ip u in se , h u d o p oškodovan , zdravi v novom eški bo ln išn ic i.

Halo, tukaj je bralec Dolenjca!

G RAJSKI L E V - Neznani nepridi­pravi, bolje vandali, so močno po­škodovali tega kamnitega leva pred sevniškim gradom. V usta so mu na­mestili eksplozivno telo, po vsej ver­jetnosti zelo močno petardo, tako da se mu je pri eksploziji odlomila spod­nja čeljust. K ip je iz 16. stoletja , neprecenljive kulturne in zgodovin­ske vrednosti, na gradu, k i je bil prvič izpričan leta 1323 in je bil dolgo časa la st sa lzb u rške nadško fije . Leta 1479 so ga za kratek čas zavzeli Ugri, leta 1573 pa km ečki uporniki. Grad so leta 1595 kupili grofje Mosconi in so dotedanjo renesančno trdnjavo spremenili v udobno baročno rezi­denco. (Foto: P. P)

Ž re b je za so d e lo v an je p ri ob liko van ju le s tv ice S tu d ia 1) in D o len jsk eg a li s ta do delil n ag rad o R a jk u K irn u iz K ago vske 7 v N ovem m es tu . N ag ra jen cu čes titam o ! L estv ica , ki je n a s p o re d u vsak o n e d e ljo o b 17. u r i (p o n o v ite v p a je o b to rk ih o p o ln o č i) , j e ta te d e n tak šn a :

1. ( 3 ) M a m i n a r u t a - ansambel Braneta Klavžarja2 . ( 1 ) T a š m e n t a n i lo v - ansambel Pogum3 . ( 5 ) V a s d o m a č a - Jože Bohorč s prijatelji4 . ( 2 ) N a h r ib č k u k r a j p o t o k a - Tine Lesjak in Pevci s Pohorja5 . (4) N is e m p o z a b i l - ansambel Mladi Dolenjci6. (9) Velikonočnica - Dvojčici Vesna in Vlasta7 . ( - ) V e s e l i p o d g u r ’c - ansambel Slavček8 . ( 6 ) S lo v e n s k i p o z d r a v i - Brata Avsenik in Policijski orkester9 . ( 8 ) C v ič e k n i n a v a d e n s t r i č e k - ansambel Vrisk

1 0 . (7) G o d c u v s p o m in - TVio Frančič P r e d lo g : K r a l j e s tv o n a š e s r e č e - Čuki

% ----------------------------------------------------------------------------------------- 2 4

KlIPON ŠT. 17

Glasujem za:

Moj naslov:

Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mesto

Marija M E T LIK A - V m etliškem N a­se lju B o risa K id riča že več kot deset let prebivalci m etliških b lo­kov, ki nim ajo druge zem lje, sk rb­no obdeluje jo svoje vrtičke. S tem pa ne posk rb ijo le za lep izgled o k o lice b ližn jih b lokov , am p ak mnogi z um nim vrtnarjen jem p re ­cej p rispevajo tud i k izboljšanju družinskega proračuna .

M ed 48 v rtičk arji, k o lik o r jih d a n e s o b d e lu je p o p o ld ru g i a r zem lje, najbolj zavzeto in z veliko m e ro lju b ezn i sk rb i za svoj v rt A nica N em an ič . Tudi so sed je ji pravijo, d a je prav njen vrt na jlep­ši, zlasti še zadnja leta , ko so o tro ­ci odšli od dom a in ne goji več to ­liko zelenjave, zato pa vse več p ro ­sto ra nam enja rožam . C elo tako zelo se je po trud ila , d a je iz struge h u d o u rn iš k e S u šice p r ip e l ja la kam ne in z njimi ločila vrt od poti in stezic.

“ V rtnarjen je je za nas, ki bi bili sicer m orda prisiljeni preždeti po­p o ld n ev e in konce ted n o v med štirim i s tenam i naših stanovanj, dobrodošlo razvedrilo, balzam za dušo, a tudi pom em ben družabni dogodek . Pom agam o si m ed se­boj, si svetujem o in si izm enjuje­m o sad ike,” je zadovoljna Anica. Na “blokovsk ih” vrtičkih na ob­ro b ju M etlik e vzgaja jo nam reč vse, od zelenjave in jagodičevja do sadja, n ekateri pa ne bi bili pravi B elokranjci, če ne bi imeli posa­jen ih celo nekaj trt.

M etliški vrtičkarji so sicer na­jem niki zem lje, a upajo, da se ne bo nihče spom nil, kako nujno jo p o tre b u je , in jim je h o te l vzeti. N em aničeva je p rep ričana , da bi tak ra t zagotovo prišlo do kmečke­ga upora , saj so se tako zelo na­vadili na “svoje” vrtičke.

M. B.-J.

M ED R O ŽA M I - Nemaničeva vsak prosti trenutek izkoristi za delo na vrtu. Postala je že prava zbirateljica rož, k i se očitno dobro počutijo med kamni iz Sušice. (Foto: M. B.-J.)

Z D O B R O D E L N O S T JO D O S T E R IL IZ A T O R J A - U speh dveh do­brodelnih prireditev je Semičane opogumil, da so na velikonočno nedeljo pripravili tretjo tovrstno prireditev, k i so j i dali naslov “Dobra volja dar pozla ti”. N a njej so se v zabavno-glasbenem programu predstavili številni domačini, a tudi nekaj em inentnih gostov. Od vstopnine in prispevkov 49 donatorjev so zbrali več ko t milijon tolarjev, s katerim i so plačali steriliza­tor za zdravstveno postajo v Semiču. Poleg tega so 100 tisočakov namenili še M alenškovima Ireni in Suzani, k i sta pozim i ostali brez staršev, ter 50 tisočakov za dializni oddelek novom eške bolnišnice. Na fotografiji: ob spremljavi Slavota Pluta sta zapela tud i Jožica M avsar in Tonček Plut- (Foto: M. B.-J.)

belokranjskih šolah in pomaga učencem nižjih razredov, k i ima­jo učne težave. Letos je v staro- tršk i in loški osnovni šo li s po ­družnicama v Gribljah in Adleši- čih. Glede na odmerjeni čas naj bi imela v obravnavi devet otrok, a j ih ima petnajst, ker preprosto ne more reči ne. To pomeni, da m arsikdaj potegne svoje delo v čas, k i n i plačan. A pravi, da ni vse le v denarju, am p a k j e p o ­membnejše plačilo zadovoljstvo. Tako njeno k o t njenih učencev. “Kaj zato, če je denarnica praz­na, je pa duša toliko bolj po lna !” se nasmehne. Takrat se spomni, da največji honorar, za katerega pa j i država ne bo n iko li odteg­nila davka, dobi od neposrednih in nepokvarjenih otrok, k i svoje srce in preprosto ter pošteno dušo nosijo na dlani. Pa najsi so to kam ni, k i j ih je fa n t iz Starega trga n a še l v K olp i, a l i šo p ek zvončkov, k i so j ih drobne ročice nabrale za Valentinovo.

In k a ko naj j i ho potem vseeno za te otroke? Prizna, da za njihov uspeh v šoli trepeče bolj, k o t je pri svo jih h č erka h . “Z a vsakega otroka , k i im a učne težave, se p o se b e j borim . P o m em bno je namreč, da so otroci med svojimi vrstniki, dokler še zmorejo snov in se dobro počutijo. Tudi star­šem, s katerim i dobro sodelujem, j e veliko do tega, da njihov nara­ščaj ne bi šel v šolo s prilagojenim program om , ” pripoveduje. N ič ko liko kra t se j i starši hvaležno zahvalijo, a jim odgovori, da je to pač njeno delo, čeprav vsi dobro vedo, da njen trud marsikdaj pre­sega delovno obveznost.

Mojco odlikujeta tudi vztrajnost in potrpežljivost. Njeni kolegi zatr­jujejo, da iz njenega razreda še ni­k o li n i b ilo sliša ti kričan ja in zmerjanja. Prepričana je, da ima lepa beseda magično moč. M ar­sikdaj sicer potrebuje več časa, kot če bi vpila, a uspeh je zagotovljen. Četudi je uspešna in priljubljena, pa jo je bilo, ko je začela z mobil­no svetovalno službo, le strah. Bala se je, da bo kateri od otrok odklonil njeno pomoč. Pravi, da bi bil to zanjo osebni neuspeh. A bo­jazen je bila odveč, saj se je znova potrdil njen moto, da morajo ljud­je v prosveti delati s srcem. “Kdor ga nima, je bolje, da gre," je krat­ka. Movrinova ga ima. Veliko srce, odprto za vse.

M IR JA M BEZEK -JAK ŠE

Č eprav j e im ela vedno rada otroke, Marija Movrin iz Č rnom­lja še danes ne ve, ka j jo je pičilo, da se j e po končan i srednji šoli odločila za pravo. A je h itro ugo­tovila, da ta štud ij n i zanjo, in presedlala na sm er za duševno motene na Pedagoški akademiji. Kot specialna pedagoginja se je pred sedemindvajsetimi leti zapo­slila na črnomaljski osnovni šoli sprilagojenim programom M ilke Sobar-Nataše, kjer vztraja še da­nes. Gotovo tudi zato, ker j e šla v pedagoški pok lic z vsem srcem in ker j i za to odločitev n i bilo ni­koli žal.

Movrinova se dobro zaveda, da njeni učenci bolj k o t učiteljico potrebujejo prijateljico. V njej so jo našli. Tega, da jo pokličejo kar Mojca in jo tikajo, se je že tako navadila, da bi se j i zdelo čudno, če bi j i kdo rekel drugače. “Vsa­kega posebej imam rada, ga spo­š tu jem in u p o števa m njegovo mnenje. Skratka , so moji enako­vredni sogovorniki in s tem jim dam vedeti, da so p o m em b n i. Skupaj pa ugotovimo, ali imajo prav ali ne, ” pravi Marija, k i j i ni niko li škoda časa za poslušanje otrok in za pogovor. Tako se pri njej učna ura nikoli ne konča, ko se oglasi šo lski zvonec in delovni čas ne zaključi takrat, ko t je za­pisano na urniku. N jen i otroci, ko t j im rada reče, jo pokličejo tudi popoldne, ob koncu tedna, skra tka vedno, kadar se j im zdi, da b i j im prav ona zna la prav svetovati, j ih potolažiti, spodbu­diti. N iko li nikogar ne odkloni.

Zadnjih pet let Movrinova uči na osnovni šoli M ilke Šobar-Na- ta še le še p o lo v ico delovnega časa, v drugi polovici pa potuje po