Novo mesto, 30. aprila 1954 Cena tO đlrr

Leto V. Stev. 17

Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori S Z D L Črno­melj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredniš tvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredniš tva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, če t r t le tna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani . T e d n i k o k r a j e v Č r n o m e l j , K J V O m e s t o

OD TEOi DO TEDNk

Vse kaže, da bomo odslej vrsto naših tedenskih poli t ič­nih pregledov morali pred­vsem posvetiti pomembni med­narodni konferenci, ki se je začela v ponedeljek v Žene­vi. Naziv ženevska konferen­ca, čeprav se je precej udo­mačil, ni uraden, ker je pra­vilno azijska konferenca. Ta­ko so se namreč zunanji mi­nistri štirih velesil domenili v Berlinu, ko so sklenili, da bodo v Ženevi razpravljali o dveh velikih datjnoazijskih problemih: Koreji in Indoki­ni. Na ta način so se zdaj zbrale v znanem švicarskem mestu delegacije devetnajstih držav, ki so se bojevale na K c r f j i načele najbrž zelo dolgotrajno razpravo o vpra­šanjih, ki vznemirjajo svet in sta ga že tudi zelo nevarno približal i spolzkim tlom sploš­ne vojne vihre.

Po prvih dveh ženevskih sejah (ko pišemo naš pregled) ni mogoče nič določnejšega povedati ne v dobro ne v slabo. Ze če bi mer i l i razpo­loženje i n namene posamez­nih delegacij po izjavah nji­hovih šefov ob prihodu v Že­nevo, ne bi kam daleč prišli. Vsi so sicer obljubili vso svo­jo prizadevnost za skupno stvar miru, toda posamezni odtenki njihovih stavkov in dobro pretehtanih besed vzbu­jajo vendarle skrb, da le ne bo šlo vse prav gladko. Ko­pico ugibanj je tudi povzročil britanski zunanji minister Eden, ki se je v Parizu raz-govarjal s svojima kolegoma Dullesom in Bidaultom o skupnem stališču zahodnih velesil rta konferenci, ko pa bi moral odtod odpotovati direktno v Ženevo, je spre­menil prvotni načrt in odpo­toval najprej v London. Prav po diplomatsko se je izvlekel, ko so ga vprašali po vzroku te nenadne spremembe, češ da je hotel pred Ženevo ob­iskati še predsednika vlade Churchilla. Iz tega obiska pa je nastala za angleške nava­de, ki nadvse spoštujejo ne-neljski počitek — nedeljska izredna seja britanske vlade, pomnožene z visokimi voja­škimi dostojanstveniki. Posta­lo je jasno, da je Edenov na­črt prekrižal resen položaj v Indokini.

Nedvomno je Indokina, ki je sicer na dnevnem redu že­nevske konference postavljena za Korejo, trenutno medna­rodni problem š tevilka ena Obleganje Dien Bien Fuja ni razmajalo le francoskih pozi­cij v Vietnamu, ampak tudi ameriške živce, ki so se zelo divje zagnali v obrambo pred »komunistično agresijo v Azi­ji«. Johna Fostra Dullesa za­radi njegovih večnih potovanj imenujejo letečega ministra. k i mu je Dien Bien Fu Še posebej podkuril pod nogami. Saj vemo, da je bil prejšnji teden v Parizu, potem je od­lete! v Washington, se brž spet vrnil v Pariz in je zdaj v Ženevi, pa menda tudi tu­kaj ne bo dolgo zdržal. Z njegovimi potovanji so tve-zani amer išk i načrti, ki stre­me po takoimenovani paci-fični obrambi in do neke me­re celo po oboroženi inter­venciji v Indokini. Medtem ko se Dultes razgovarja in ne more še dokončno pregovoriti Angležev, pa ameriška letala ie vztrajno prevažajo franco­ske čete iz Pariza v Indokina in pomagajo bombardirati Ho Si Minhove pozicije, kjer imajo spet Kitajci svoje prste vmes.

P r i vseh teh sumljivih oko­liščinah je seveda več kot koristno, da je začela zase­dati ženevska konferenca, ki bo nemara le nekoliko poga­sila to nevarno vojno žarišče. Vsestransko zanimanje za In-dokino nam dokazuje dejstvo da so hkrati s p rv imi urad-nimi sejami, posvečenimi Ko­reji, začele posamezne dele­gacije na neuradnih sestan­kih obdelovali dosti bolj vne­to prav indokitajsko vpraša­nje. V javnost od vsega tega prodre bore malo, ker morajo novinarji, ki naj nas o pote­ku konference obveščajo, lo­viti novice kvečjemu zunaj Palače narodov, uradna ob­vestila pa se omejujejo na suhoparno poročanje bolj o formalni strani konference.

Vreme zu i-AS od 1. do 9. maja.

L e M oz. sončno vreme bodo v teh dneh kvarile krajevne plohe ali nevihte.

NAS DNEVIH

VELIKIH

Trinajst let je poteklo 27. aprila, ko je bila leta 1941 usta­novljena na pobudo Komuni­stične partije Slovenije Osvobo­dilna fronta slovenskega naro­da. Z njenim nastankom je ide­ja o enotnosti slovenskega ljud­stva, ki je dozorevala že dolga leta pred zlomom stare Jugosla­vije, doživela svojo uresničitev. Komunistična partija Slovenije, edina takrat nekompromitirana politična sila, je Osvobodilni fronti začrtala kristalno čisto, zgodovinsko odločilno smer in pot: boj za narodno in socialno osvobojen je.

V življenje našega ljudstva je ustanovitev Osvobodilne fronte zarezala najgloblje brazde. Zgo­dovinski prelom z vso našo pre­teklostjo je pokazal nam in sve­tu našo duhovno in politično dozorelost. Napovedali smo boj nazadnjaštvu in Izkoriščanju. Siti starih političnih strank In praznih obljub so se delovni ljudje z vsem srcem oklenili OF In njenega osvobodilnega boja. Od vsega začetka je bila OP množično gibanje; borila se je za cilje vsenarodnega, vse-ljudskega in obče človeškega pomena. Osvobodilna borba nas je pod vodstvom Komunistične partije združila in usposobila za dejanja, napore in žrtve, ka­kršne so se zdele ljudem, ki ne znajo pozabljati nase, nelzvrš-Ijive. Pod zastavami OP je ljud­stvo vzelo usodo v svoje roke in enkrat za vselej prekinilo z vsem, kar je bilo v preteklosti slabega. Težka in trnjeva, toda slavna pot do zmage je bila osvobodilna borba od aprilskih dni 1941 do maja 1945. Sloven­

ski narod, ki si je to zmago pri­boril v skupnem boju in brat­stvu vseh jugoslovanskih naro­dov, je postal svoboden in ena­kopraven član jugoslovanske družine.

Z istim poletom in s prav ta­ko požrtvovalnostjo kakor v le­tih borbe smo se, še čvrsteje združeni v vrstah OP, lotili dela po osvoboditvi. Številne zmage in napredek, ki smo ga v teh letih dosegli, so plod trdega dela in jeklene vztrajnosti, da začeto bitko nadaljujemo do končne zmage — socializma. Po­nosni na doslej prehojeno pot In ustvarjene pridobitve praznu­jemo letos 13-letnico Osvobo­dilne fronte, hkrati pa tudi ob­letnico zgodovinskega IV. kon­gresa OF, na katerem je bila OF preimenovana v Socialistič­no zvezo delovnih ljudi. Kakor je bila v letih osvobodilne vojne glavna naloga OF, da je ustva­rila trdno enotnost ljudstva v boju proti fašizmu, tako danes Socialistična zveza nadalje utr­juje to enotnost, združuje vse, kar je zdravega v nas in spod­buja k delu za zgraditev soci­alistične domovine.

Kakor • vseh letih doslej, je tudi 13. obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte naš velik in svetel praznik. Spet se spomi­njamo vseh tistih, ki so dali življenje za srečo bodočih poko-lenj, hkrati pa je to tudi dan poglobljene zavesti o tem, kar smo ie dosegli, In o nalogah, ki nas še čakajo.

Pred nami pa je v polnem razcvetu pomladi tudi največji praznik vseh delovnih ljudi —

1. MAJ. Dan dela, praznik de­lavske pomladi, ki ga delavski razred nove Jugoslavije, • njim pa vsi naši delovni ljudje pra­znujejo iz leta v leto bolj sve­čano in množično. Ni še tako dolgo tega, ko so v stari Jugo­slaviji žandar ji, policaji in taj­ni agenti lovili in zapirali vse, ki so se umli 1. maja javno praznovati dan oddiha in praz­nik delovnih rok. Potlačen in zaničevan se je moral delavski razred skrivati, če je hotel iz­povedovati svoje težnje in že­lje po svobodi. Kako drugače , e danes! Milijonske množice de­lovnih ljudi, ki gradijo sociali­zem navzlic vsem težavam, s ponosom lastnikov našega go­spodarstva in • stvarjalcev ju­trišnjega lepšega dne vzklikajo: naj živi prvi maj, naš dan, praznik delavsk; pomladil S praznikom dela slavimo pridne roke, ki ustvarjajo blagor de­lovnim ljudem, z njim pa sla­vimo tudi porajanje svobodnega delavskega rodu. In ko se pra­znovanju dneva dela pridružu­jejo tudi delovni kmetje, delav­čevi zavezniki in graditelji no­vih, socialističnih odnosov na naši vasi, ter naša ljudska Inte­ligenca, ki v pogojih nove druž­be svobodno ustvarja in služi socialistični skupnosti, nas nav­daja tudi letos ponos:

v svobodni domovini Živimo in ustvarjamo to, za kar smo se borili v letih osvobodilne voj­ne. S tovarišem Titom na čelu našega boja za socializem in neodvisnost države, čvrsto zdru­ženi v Socialistični zvezi delov­nega ljudstva Jugoslavije, bo­mo tudi v bodoče ostali zmago­valci. Srečo naše domovine ustvarjamo sami, vse delo naše države pa je in bo delež k miru in napredku človeštva.

J*

Borb .4 pozdrav delovnemu ljudstvu dolenjskih okrajev ob delavskem prazniku

1. M A J U ! Okrajni ljudski odbor-Novo mesto Okraliti komite Zvsze komunistov Okrajni odbor SZDL-Novo mts o

SSCa} iivi prasniti delat

se pripravlfa na proslavo obletnice Dneva vstage

K A M I P A 1(. M A V J I A ? Poleg .izletov, k i j ih bodo

pr i redi l i ob letošnjem 1. maju razni delovna kolektivi , pripo­ročamo udeležbo na naslednjih prireditvah:

Nocoj, v petek 30. aprila, bo na novomeškem glavnem trgu slavnostna proslava l.maja; sodelujejo pevski zbori, godba J L A , mestna mladinska god­ba, recitatorji in folklorna skupina. V slučaju slabega vrerrena bo prireditev v dvo­rani Doma ljudske prosvete.

V Drganjih selih iii na Banu bodo 1. maja prižgali e lek t r ič ­no luč. 2. maja bo v M i r n i ve-l ikn tombola.

Planinska koča na Gorjan­cih — Dom V i n k a Paderš iča — je odprta i n dobro preskrb­ljena z vsem; privoščite si oddih in se sprehodite po pre­lepih gorjanskih gozdovih in košenicah.

PIONIRJI, PIONIRKE! V počasti tev prvega maja

bo priredila Strelska družina »Gorjanci« v nedeljo 2. maja ob 9.uri dopoldne pred pošto na Titovem trgu strelsko tek­movanje za pionirje in pionir­ke Novega mesta! Udeležite se zanimivega tekmovanja v č im-večjerr številu-

V nedeljo 9. maja bo propa­gandno strelsko tekmovanje za odrasle na vojaškem stre­lišču v Bršl j inu. Tekmovali bodo v streljanju s puško in pištolo. Streljanja se lahko udeležijo tudi nečlani strelske družine.

K A J PRIPRAVLJA NOVOMEŠKI AEROKLUB?

1. maja bo organiziral Aero-klub letalsko prireditev, k i se bo začela ob 10. u r i dopoldne

OKRAJNA SKUPŠČINA ZVEZE BORCEV

NOVOMEŠKEGA OKRAJA V nedeljo 25. aprila je bila

v sejni dvorani O L O Novo mesto redna letna skupščina Zveze borcev N O V novomeš­kega okraja. Udeležilo se je je blizu 80 delegatov občinskih odborov 2 B , predstavniki O K Z K S , J L A ter nekaterih podjetij ln ustanov. O uspe­hih, problemih in novih nalo­gah je poročal predsednik okr. odbora Z B Maks Vale. Izvo­ljen je b i l nov 9-članski okrajni in 3- članski nadzorni ,dbor Z B novomeškega okraja

(Obširneje poročilo *ledi)

na letališču v P rečn i . Najprej bodo skoki s padali, tekmo­vanje modelarjev, nato pa 10 poletov z motornim letalom za tiste, k i so b i l i izžrebani na letni skupščini. Prav tako bo na letališču izžrebanih 25 po­letov z motornim letalom PO-2 in K B - 6 . Zanimive bodo akro­bacije motornega letala K B - 6 (Matajur). Po prireditvi bo ogled letal in padal. Med pri­reditvijo bo igrala godbaJLA. Za okrepči lo bo poskrbljeno.

2. rr.aja bo Aeroklvb sodtlo-val na občinskem prazniku v Šentjerneju. Skakal i bodo s pa­dalom, modelarji bodo tekmo­vali , organizirali pa bodo tudi dva poleta z motornim leta­lom.

4. maja bo popoldne ob 15.30 v Prečni sprejem Titove štafete letalcev. Sprejeli bodo letalce iz Celja, nakar bo pilot novomeškega Aerokluba letel do Ljubljane s pozdravnim pismom dolenjskih letalcev.

L e t o s b o m o 22. J u l i j — o b l e t n i c o D n e v a s l o v e n s k e v s t a j e p r o s l a v i l i v B e l l k r a j i n i , k i se ze s edaj p r i p r a v l j a n a s p r e j e m g o s t o v iz vse S l o v e n i j e , saj p r i p r a v l j a i u i o d b o r u p a , d a b o v f e s t i v a l n i h d n e h o b i s k a l o B e l o k r a j i n o k a k i h so.oot) l j u d i . L e t o š n j a p r o s l a v a D n e v a s l o v e n s k e v s t a j e bo h k r a t i z d r u ž e n a t u d i s p r o s l a v o desete o b l e t n i c e z a s e d a n j a S l o v e n s k e g a n a r o d n o o s v o b o d i l n e g a s v e t a , k i j e p r e d d e s e t i m i l e t i p r v i č z a s e d a l v Č r n o m l j u , v p r i p r a v l j a l n e m o d ­b o r u z a p r o s l a v o 22. j u l i j a v B e l i k r a j i n i so u g l e d n e o s e b n o s t i iz n a ­š e g a p o l i t i č n e g a i n k u l t u r n e g a ž i v l j e n j a n e s a m o iz B e l e k r a j i n e , a m p a k t u d i i z s o s e d n j e g a n o v o ­m e š k e g a i n k o č e v s k e g a o k r a j a , iz K a r l o v c a , D e l n i c l n L j u b l j a n e .

N a p r v e m s e s t a n k u , k i Je b i l n a p o b u d o o k r a j n e g a k o m i t e j a Z K S , O L O i n o k r a j n e g a o d b o r a Z B » k l i c a n v p r o s t o r i h o k r a j n e g a k o ­m i t e j a v Č r n o m l j u , Je p r i p r a v l j a l ­n i o d b o r i z v o l i l t u d i s e k r e t a r i a t z a i z v e d b o p r o s l a v e , v k a t e r e m so t o v . K o š i r F r a n c , p r e d s e d n i k , tov . K o s , t a j n i k i n č l a n i s e k r e ­t a r i a t a : B r u s , B l a ž P a h u l j e , i n g . S e d e j l n A v g u s t S t e f a n l c . s e k r e ­t a r i a t bo u s m e r j a t t u d i vse p r i ­p r a v e i n d e l o r a z n i h o d h d r o v . k a t e r i h n a l o g a j e , I z v r š i t i v s e t e h n i č n e l n p r o g r a m s k e p r i p r a v e z a d o s t o j n o I z v e d b o p r o s l a v e D n e ­v a s l o v e n s k e v s t a j e v s a m e m Č r ­n o m l j u , k a k o r t u d i p o o s t a l i h k r a j i h B e l e k r a j i n e . D o s e d a j so se v o k v i r u s e k r e t a r i a t a f o r m i ­r a l i s l e d e « ! o d b o r i : P o l i t i č n i o d ­b o r , o d b o r z a k o m u n a l o , o d b o r z a g o s t i n s t v o l n t u r i z e m , o d b o r z a p r o m e t , o d b o r z a k u l t u r n o l n p r o ­s v e t n o d e j a v n o s t In g r a d b e n i o d ­b o r , c i g a r n a l o g a Je z a j e t a v d o ­k o n č n i I z g r a d n j i P r o s v e t n e g a d o ­m a v Č r n o m l j u , k i Je z o z l r o m

n a to, d a Je v n j e m p r e d 10 l e t i p r v i č z a s e d a l S N O S , p o s t a , s lo­v e n s k i k u l t u r n o z g o d o v i n s k i s p o ­m e n i k , p o s k r b e l p a b o t u d i z a e s t e t s k o u r e d i t e v h i š v s a m e m m e s t u i t d . K e r b o v d n e h p r o ­s l a v e v Č r n o m l j u o d p r t a t u d i o b r t n o i n d u s t r i j s k a r a z s t a v a , k i n a j p r i k a ž e r a z m a h o b r t i i n i n d u ­s t r i j e v B e l i k r a j i n i v z a d n j i h l e t i h , j e b i l s e k r e t a r i a t u z a p r o ­s l a v o p o d r e j e n t u d i o d b o r z a u r e ­d i t e v o b r t n o i n d u s t r i j s k e r a z s t a v e .

P r o s v e t n i d e l a v c i B e l e k r a j i n e so s k l e n i l i , d a b o d o d o 22. j u l i j a — o b l e t n i c e D n e v a v s t a j e s l o v e n ­s k e g a n a r o d a o s t a l i n a s v o j i h s l u ž b e n i h m e s t i h i n v l o ž i l i v se s v o j e n a p o r e z a d o s t o j n o i z v e d b o p r o s l a v e t u d i v k u l t u r n o p r o s v e t ­n e m p o g l e d u . O d b o r u z a p r o -s v e t o p r e d s e d u j e n a č e l n i k p r o s v . o d d . p r i O L O , p r o f , K a r e l S t r -b e n k , t a j n i š k i p o s l i t e g a o d b o r a p a so b i l i p o v e r j e n i o k r a j , p r o s v . i n š p e k t o r j u p r o f . N a d i G o s t i t e v l . O d b o r z a p r e s v e t o Je i z d e l a l o b ­š i r e n p r o g r a m z a n a s t o p e p e v s k i h z b o r o v , f o l k l o r n i h s k u p i n , f i z k u l -t u r n i h a k t i v o v , e o d b , p i o n i r s k i h p e v s k i h z b o r o v l n I g r a l s k i h d r u ­ž i n . S p r e j e l Je b i l n a č r t o d b o r a 7a p r o s v e t o , n a j b i Š t e v i l n e I g r a l ­s k e d r u ž i n e v B e l i k r a j i n i z * fe­s t i v a l n e d n e v e p r i p r a v i l e k v a l i ­t e tne dramsfce p r i r e d i t v e , s k a ­t e r i m i n a j b i n » * t o * p i l e n a d o m a ­č i h o d r i h , v t e d n u od, K . d o 22. J u l i j a p a n a j b i g o s t o v a l « r u d i po d r u g i h k r a j i h B * l e k r a j i n e . O d b o r z a p r o s v e t o n a m e r a v a p o ­v a b i t i n a p r e d v e č e r p r o s l a v e v Č r n o m e l j t u d i o n e r n o g l e d a l i š č e , v M e t l i k o p a l j u b l j a n s k o D r a m o .

P r i p r a v e z a p r o s l a v o l e t o š n j e o b l e t n i c e D n e v a v s t a l e s l o v e n s k e ­g a n a r o d a v B e l l k r s l i n l so t o r * ! o b S I r n e l n p r i p r a v i i a l n i o d b o r se Je s v o j e t e ž a v n e n a l o g e l o t i l z

v e l i k i m o p t i m i z m o m , k e r u p a , d a bo d e l o v u o l j u d s t v o s o n č n e B e l e k r a j i n e z v e s e l j e m s o d e l o v a l o p r i v s e n p r i p r a v a h z a i z v e d b o p r o ­s l a v e i n p c k a z a l o p r i t e m d e l u p r a v t o l i k š n o m e r o r e v o l u c i o n a r ­n o s t i , k a k o r Je n a v d a j a l a s l e h e r ­n e g a B e l a k r a n j c a p r e d d e s e t i m i l e t i , k o j e B e l a k r a j i n a v t e m č a s u n a o s v o b o j e n i h d n e h n a v d u ­š e n o p o z d r a v l j a l a o d p o s l a n c e z g o ­d o v i n s k e g a p r v e g a z a s e d a n j a S l o ­v e n s k e g a n a r o d n o o s v o b o d i l n e g a s v e t a .

S e k r e t a r i a t u z a p r o s l a v o i n v s e m o d b o r o m , k i so s p r e j e l i h v a l e ž n o i n p l e m e n i t o n a l o g o , d a s s v o j i m d e l o m i n i z v e d b o p r o g r a m a v d n e h l e t o š n j e g a B e l o k r a n j s k e g a f e s t i v a l a d o k a ž e j o , d a je B e l a

k r a j i n a o s t a l a z v e s t a n a č e l o m , z a z m a g o k a t e r i h se Je b e l o k r a n j s k i č l o v e k b o r i l v č a s u N O B i n d a Je B e l a k r a j i n a t u d i v n a p o r i h z a i z g r a d n j o s o c i a l i z m a z v e s t a s v o j i l j u d s k i o b l a s t i , ž e l i m o m n o ­go u s p e h o v p r i n a d a l j n j e m d e l u i n n a p o r i h , d a b o p r o s l a v a v r e ­p u b l i š k e m m e r i l u z a r e s l e p l n p o ­m e m b e n z g o d o v i n s k i d o g o d e k B e l e k r a j i n e . —c

SPREJET JE DRUŽBENI NACRT IN PRORAČUN OKRAJA NOVO MESTO i t v

i si I Na celodnevni skupni redni

seji sta dne 23. aprila zbor in zbor proizvajalcev novomeškega okraja sprejela družbeni načrt in okrajni proračun za 1. 1954. Seji so prisostvovali tudi zvezni ljudski poslanci ing. Jože Lev­stik, Janez Hribar in Avgust Jazblnšek, od republiških po­slancev pa sta manjkala le Ada Krivic in Niko Šilih, k i sta se opravičila zaradi zadržanosti.

Družbeni načrt predvideva, da se bo vrednost proizvodnje v letu 1954 povečala za 116 mi­lijonov dinarjev ali 5*\ kar po­meni povečanje 1943 din na pre­bivalca. Po panogah Je predvi­dena proizvodnja z ozirom na doseženo proizvodnjo v letu 1953: Industrija 105%, kmetij­stvo 109%, gozdarstvo (padec) na 59''», gradbeništvo 103%, trgovi­na 117%, gostinstvo 99% ln obrt 112"'. V industriji se bo pro­izvodnja zlasti dvignila pri pro­dukciji kremenčevega peska, keramike, opeke v opekarni Za­log, v tovarni Telekomulaelje v Šentjerneju ter v Industriji pe­rila v Novem mestu. Povečanje vrednosti proizvodnje v kme­tijstvu je predvideno predvsem v večjem pridelku vina, čeprav računamo samo na polovico pri­delka z ozlrom na posledice lanske pozebe. — Neglede na vm-dvideno povečanje vrednosti celokupne proizvodnje pa bo narodni dohodek v novomeškem okraju dosegel komaj 42*1/« re­publiškega povprečja na prebi­valca.

" ft A A A s\ s*. f\. y\_ * \ _./V_ *V >\ *V *\ fS l

Vsvm naročnikom* in bralcem čestita \ za 1. MAJ >

Uredništvo In uprava > »Dolenjskega lista««

Okrajni proračun predvideva 341,558.000 din dohodkov ln iz­datkov. Lastni dohodki okraja so predvideni samo v višini 255,558.000 din. Razlika v znesku 86 milijonov din bo krita z do­tacijo republiškega proračuna. Skupno bo po sprejetem prora­čunu v letu 1954 na razpolago okraju ln občinam 474,411.000 din.

Sredstva okrajnega proračuna se bodo porabila: za državno upravo 128,624.000 din, za pro­sveto in kulturo 114,193.000 din, za zdravstveno zaščito 40,550.000 din, za socialno skrbstvo 19 mi­lijonov 890.000 din, za negospo­darske investicije 28,661.000 din, dotacije gospodarskim organiza­cijam 1,772.000 din in dotacija občinam Hlnje. Trški gori ln Brusnicam 1,868.000 din. Za ob­či ka komunalna dela Je po proračunu na razpolago po 1000 din na prebivalca. Za povzdigo kmetijstva je v proračunu predvidenih 23 milijonov din. za elektrifikacijo podeželja pa 14 milijonov din.

Iz republiškega sklada za po-m~č zaostalim krajem Je dobil novomeški okraj skupno 218 mi­lijonov din. Ta sredstva se bo­do porabila: 50,000.000 din za razširitev pridobivanja kremen-čcvga peska, predvsem za raz­iskovalna dela in mehanizacijo odkopa. 27 milijonov Je name­njenih za raziskovalna in pri­pravljalna deln za gradnjo to­varne vodnega stekla, k i bo predvidoma stala med Otočcem In Kronovem. Za suhokranjskl vodovod Je določenih 30 milijo­nov din, za novomeški vodovod 37 milijonov, za modernizacijo onekarne Zalog 32.500.000 din za tlakovanje ceste Novo mesto — kolodvor 27 milijonov, za vo­dovod v Dol. Toplicah 5 mil i ­jonov ln za postalo za umetno osemenjevanje krav na Grmu 10,000.000 din. Iz repuhllškega investicijskega sklada je dolo­č n i h za šolo v Prevolah 20 mi­lijonov din ln za dokončanje

del pri novomeški bolnišnici (gradnja kuhinje in pralnice) 60,000.000 din.

Z letošnjimi investicijami se bo dvignila proizvodnja m s tem narodni dohodek, hkrati pa bodo te letos zaposlili pre­cej nove delovne sile. Samo in­dustrija perila v Novem mestu bo še to leto lahko povečala proizvodnjo za 80«/o. Letošnje investicije zlasti poudarjajo po­trebo po naslonitvi industrije na lokalne surovine ter nadaljnje raziskovanje terena. Osnovne surovine, k i so sedaj vsaj do neke mere ugotovljene, so kre­menčev pesek ln dobra glina, prav tako važna surovina v okraju pa je bukov les. Zato bo letos izdelan podroben idej­ni načrt za gradnjo lesnega ke­mično predelovalnega kombina­ta pri Zalogu. Z gradnjo kom­binata bodo pričeli prihodnje leto.

Obširna ln živahna Je bila razprava na seji o predlogih družbenega načrta in okrajnega proračuna, vendar moramo po­udariti, da je bila preveč lokal­no pobarvana. Skoraj vsak od­bornik je nakazoval samo kra­jevne potrebe, ki res da niso majhne, vendar vseh v enem letu ni mogoče pokriti. Treba je misliti tudi na to, odkod do­biti sredstva. Ce bi hoteli ustre­či samo vsem željam ln proš­njam za elektrifikacijo, bi lah­ko porabiti skoraj polovico pro­računa. Tudi izredno nujne gradnje šol kot na primer v Šmarjeških toplicah, na Vel. Clrnlku, na Čatežu ln drugod je bilo treba odložiti, ker ni dovolj denarja. V Mokronogu so menda celo užaljeni, ker nI iz­gledov za obnovo usnjarne, vsaj za sedaj ne, ker Je tane industrije v Sloveniji več kot dovolj. Predvideno pa je, do bodo v kratkem dobili tovarno za proizvodnjo drobnih električ­nih nredmetov. Res Je letošnji proračun znatno večji kot lan-Bki, toda če bi hoteli kri t i vsaj

priUižno vse najnujnejše po­trebe, bi moral biti vsaj še trikrat večji.

Na seji je bilo sprejetih tudi več odlokov upravnega značaja, med drugim odlok o ustanovitvi farmacevtsko - laboratorijskega podjetja »Krka« v Novem me­stu, ki bo proizvajalo zdravila. Sprejet je bil odlok o višini cen zdravstvenih storitev« v zdrav­stvenih ustanovah, potrjen je bil zaključni račun za leto 1952 ter sprejetih nekaj jamstev za najetje kredita posameznim podjetjem. P. R.

Od 2. do 9. meja teden Počitniške zveze Slovenije Počitniška Zveza organihra

vso šolsko mladino od 14. leta dalje (vajence, gojence indu­strijskih in strokovnih šol, dijake ostalih šol) in prosvetne delavce ter j im s potovanji po­maga spoznavati vsa prirodna, gospodarska, kulturna in zgo­dovinska bogastva naše domo­vine. S tem vzgaja naše bodoče generacije k ve l ik i ljubezni do naše domovine v duhu bratstva in enotnosti naših na­rodov. Z organizacijo krožnih potovanj (Ljubljana—Ohrid— Titograd — Bar—Dubrovnik — Vis—Reka) in s taborjenji v Rovinju in na Otočcu p r i Novem mestu ter z ostalimi napravami in prireditvami bo mladini pod strokovnim vod­stvom omogočeno najcenejše l n na jpr imerne jše počitniško udejstvovanje. V tednu P Z od 2. — 9. maja 1954 bodo tudi v našem okraju predavanja o programu in cil j ih P Z , zbirali bomo sredstva, da bo mladini omogočeno potovanje in ta­borjenje. Pristopajo naj novi člani v P Z ! Podprimo pleme­nito in vzgojno delo za mladi ­no nr.ed počitnicami!

Seiitjernejska dolina red svojm praznikom Drugega maja bodo v Šentjer­

neju vdrugič praznovali občin­ski praiznik, posvečen obletnici, ko je bil leta 1942 ustanovljen na Pragu pri izviru hudournika KobiljšLice znani Gorj unski bataJJon. Njegov prvi koman­dant je bil Franc Pinkovič-Cort, razdeljen pa je Lbl na tri čete, katerih komandirji s o bili: Ru­di Ko&manv-Siga, Maks Vale-Fiči in Ignac Krašovec-Marko. Bataljon v katerem je bilo ve­liko domačinov iz šentjernejske občine, je kontroliral ozemlje od Vahte nad Lužo, desni breg Krke do Kostanjevice in na Gorjancih do področja žumbe-rašiko-pokupskega odireda m 13. proletarske brigade. Od pove­ljujočega kadra te<*-> bataljona •e padel Ignac Krašovec.

Letošnje praznovanje občin­skega praznika so povezali z dvema dogodkoma: v zmani par­tizanski vasici Ban pod Gorjan­ci bo ta dtn prviii zasvetila elektiruka, obnovljena šentjpr-

nejska obMnska godba pa bo prvič nastopila, Zato bo letoš­nje praznovanje trajalo kar dva dni. l . maja bo svečana pro­slava na Banu. Najiprej bo do­poldne zagorela žarnica nad spominsko ploščo v rojstni h i ­ši narodnega hero:a Martina Kotarja, potem pa po vsej vasi.

Drugega maja bo slovesno praznovanje občinskega prazni­ka v Šentjerneju. Zjutraj bo godba zaigrala budnico, popcld-ne ob dveh pa bo prireditev na prostem. Nastopih bo mladina gimnazije s telovadnimi točka­mi in ljudskimi plesi ob so­delovanju domače godbe, manj­kalo pa ne bo tudi drugih za­nimivih točk. C e bo količkaj ugodno vreme, se bo na dirka­lišče spustilo motorno letalo, udeleženci pa bodo lahko videli tudi skakanje s padali. Sent-jernejčani so se na praznovanje občinskega praznika dobro pr i ­pravili in pričakujejo veliko udeležbo gostov iz vseh krajev.

Odlok o uvedbi občinskih taks in oro-1 P e v c i v Slovenskih Konjicah motnega davka v okraju Črnomelj

N a podlag i II. ods tavka , 15. B i , t. to tk* M . ( iona zakona o o k r a j n i h h u d a k i k oobor ih {Uradni liat L R S , i t . 19-S9 12 . 6. č l e n a uredbe o p r a ­v i c i l judsk ih odborov , da lahko predpisujejo takse in prometni d a ­vek ( U r a d n i liat F L R J . It. 19-118/33). 3 ( lena uredbe o prometnem d a v k u ( U r a d n i inst F L R J , It. 55-474/53) in po paprejSnji p r i t r d i t v i I r v r š n e j j a aveta L j u d s k e s k u p i č i n e LRS j« O k r a j n i l judsk i odbor Č r n o m e l j na sejali obeh zborov dne 16. a p r i l a 19M sprejel

o d l o k O spremembah in dopolni tvah odloka 0 vpe l jav i o k r a j n i h taks in promet­nega d a v k a .

O d l o k o vpeljavi o k r a j n i h taks in prometnega d a v k a i t . 1-4950-37/54 z dne 12. decembra 1953 ( U r a d n i list LRS, š t . 13-205/54) se spremeni in d o p o l n i tako, da M njegovo pre-Č i i č e n o besedilo glas i :

O D L O K o uvedbi občinskih taks ln

prometnega davka 1 D E L : SPLOŠNE DOLOČBE

1. flen Po leg t a k « in prometnega d a v k a ,

k i s« p l a č u j e j o po ve l javnih p r e d -pkrih, se pobirajo v o k r a j u Č r n o ­mel j Se takse in prometn i d a v k i , k i so p r e d p i s a n i s tar i fo v II. delu tega odloka .

2. č l e n T a k s e in prometna davek , k i se

pob ira jo po d o l o č b a h tega o d l o k a so i z k l j u č n o dohodek » b f i n . U p o r a b i t i te smejo samo za k o m u n a l n o graditev (za v z d r ž e v a n j e in z idanje stano­vanjsk ih h i š , za z idanje zdravstve­n i h , prosvetnih i n d r u g i h zavodov in k o m u n a l n i h objektov) , za g r a d i ­tev eost, mostov in podobno. N a č i n u p o r a b e se d o l o č i t o b č i n s k i m i p r o ­r a č u n i .

3. č l e n

O b č i n s k e takse pobrane po d o l o č ­bah tega od loka , se razdete n a po­samezne o b č i n e takole:

A d l e ć i č e B,5*/i Č r n o m e l j 17,5*/» D r a g a t u i 10,5»/» G r a d a c 12,5»/ . M e t l i k a 17,5»/ , ProtJgrad 8,5»/ .

1 S e m i č 12.5V« 1 V i n i c a 12.5V.

O b č i n s k i prometni dsTek p r i p a d a T celoti o b č i n a m , n a katerih ob­m o č j u je b i l p o b r a n .

4. č l e n T a k s e t* p l a č u j e j o v o b č i n s k i h

taksnih z n a m k a h . C e s t ranka teh taksnih znamk ne m o r e nabav i t i , p l a č a takso v gotovini . U s l u ž b e n e c , k i takso pobere v gotovini , pa m o r a nabavi t i o b č i n s k e taksne z n a m k « in j i h u n i č i t i na spisu.

D o k l e r taksne znamke ne bodo t i -» k a n e , »e p l a č u j e taksa T gotovini .

O b č i n s k i prometn i davek se p l a č u j e ir gotovini .

5. Č l e n

V p r i m e r i h ko je p r i z n a n a a P r o " tt i tev taks o z i r o m a prometnoga dav-k a po ve l javnih predpis ih , se tudi ne morejo p o b i r a t i takse o z i r o m a prometni davek, k i so predpisani s tem odlokom.

T a k s e in prometni davek po tem o d l o k u se tudi ne pobirajo v p r i m e ­r i h , d o l o č e n i h z m e d n a r o d n i m i po­godbami in v p r i m e r i h , ko i z; v i rei Oprostitev iz mednarodn ih o b i č a j e v do d r ž a v , s ka ter imi obstoji o t « vzajemnost (reciprociteta).

6. č l e n D o l o č b e zakona o taksah ln u r e d ­

be o prometnem d a v k u s tari fo pro­metnega d a v k a z vsemi p o z o e j i i m i s p r e m e m b a m i in dopolni ti vam i »e p r i m e r u o uporabl ja jo tudi glede taks in prometnega d a v k a , predpisanih s tem o d l o t o m , k o l i k o r n i v tem o d ­l o k u d r u g a č e d o l o č e n o .

7. č l e n

Pojasni la in navodi la za i z v r š e v a ­n j * toga o d l o k a izda svet z a go­spodarstvo okrajnega l judskega od­b o r a . Z a i z v r š e v a n j e tega odloka s k r b i ta jn i l tvo za gospodarstvo o k r a j ­nega l judskega odbora .

8. č l e n T a odlok velja takoj, objavi p a

se v U r a d n e m l istu L R S in v » D o ­lenjskem l i s t u « .

H . D E L : T A R I F A A ) takse

T a r . St- h 1. Z a vsako vlogo, naslovljeno na

l judsk i odbor, razen za p r i t o ž b o , »e p l a č a din 20.

2. Z a vsako p r i t o ž b o zoper o d l o č ­bo l judskega odbora , »e p l a č a din 90.

T a r . It. 2. Z a vsako o d l o č b o , k i jo i zda l j u d ­

ski odbor in č e »e za njeno izdajo p l a č a redno takso, razen za o d l o č b e , za katere je predpisana posebna tak­sa po tar. š t . 5, 6. 7, 12, 19 in 21 te tarife se p l aca din 75.

T a r . š t . 3: 1. Za vsako potrdi lo , k i ga izda

l j u d s k i odbor , razen za ž i v i n s k e pot­ne liste, se p l a č a d in 50.

2. Z a po trd i la o l a s t n i š t v u ln z d r a v j u ž i v i n e ( ž i v i n s k i potni list), ln za prenos lastnine na k u p c a , s « p l a č a :

a) za d r o b n i c o od vsake glave din 10.

1 b) za ž i v i n o od v s a k « g l r v « din I 50.

T a r . i t . 4: Z a odhod u s l u ž b e n c e v l judskega

o d b o r a izven u r a d n i h prostorov ns zahtevo stranke, razen k a d a r gre za stanovanjske zadeve, se p l a č a :

1. M pregled s t a v b t l č a ali prosto­ra xa n a p r a v o din 200.

1. t a pregled r t e z g r a d b « a l i po­sameznih prostorov, da b i se da lo uporabno dovoljenje:

d o 5 prostorov din 100. od b do 20 prostorov 200. nad 20 prostorov d in 500.

3. za vsako drugo pot u s l u ž b e n c e v na teren, ne glede na » t e v i l o u s l u ž ­bencev d in 100.

T a r . i t . 3: Z a d o l o č b e , a kater imi se daje d o ­

voljenje za gospodarske dejavnost i , te p l a č a :

1. za trgovske obrate: a) za trgovska podjetja na de­

belo din 1.200 b) za trgovska podjetja na drob­

no in poslovalnice d i n 720 c) za trgovska zastopstva in po­

dobno din 4.800 č) za p r e v o z n i š t v o d in 2,400,

2. za gradbeno obrt din 2.400. 3. za oprav l janje t o v a r n i š k e pro­

izvodnje d m 24.000. 4. za zasebno pok l i cno udejstvova-

nje j a v n i h p r a v n i h zastopnikov, z d r a v n i k o v , I n ž e n i r j e v , veterinarjev, geomctrov. b a b i c in podobnih prostih pokl icev din 480.

5. za gostinske obrate: a) za g o s t i š č a , v kater ih se ne

t o č i j o a lkoholne p i j a č e d in 4.800 b) za restavracije z a lkoho ln imi

p i j a č a m i , k r č m e , bifeje in vinske klet i d in 12 000,

6. za d i m n i k a r j e d in 600. 7. za prodaja lne monopolsk ih p r e d ­

metov na drobno d i n 240. 8. za oprav l janje b a n č n i h in me­

nja ln ih poslov din 7.200. 9. za oprav l janje o b r t i ;

a) s s talnim s e d e ž e m din 2.400 b) z nesta lnim s e d e ž e m din 900. T a r . š t . b:

Z a vsako dovoljenje za p r i l o ž n o s t ­no t o č e n j e a lkoholnih p i j a č , se p la ­č a d in 3.000.

T a r . i t . 7: Z a vsako e n o v e č e r n o p o d a l j š a n j e

obratovalnega č a s a v gostinskih o b r a t i h , se p l a č a d in 2.000.

T a r . š t . 8: 1. Z a potrditev vsake l istine po

l judskem o d b o r u , se p l a č a : a) za p r v o polo d i n 37 b) za vsako nadal jnjo p o l o d i n

25. P r i p o m b a : Ce s « po trd i v e č izvo­

dov iste l istine, se za p r v i i zvod p l a č a taksa po tej tar i fn i š t e v i l k i , za vsak nadal jnj i i zvod p a po ddn 37 od vsakega i zvoda , ne glede na š t e v i l o s trani .

C e se p o t r d i samo podpis , se p l a č a taksa d i n 23 za potrdi tev vsakega podpisa a l i p e č a t a .

T a r . i t . 9:

Z a potrditev pos lovnih k n j i g po l judskem odboru , se p l a č a o d vsa­kega lista d i n 2.

T a r . It. M i Z a potrdi tev pogodbe po l judskem

odboru se p l a č a : 1. za na novo sklenjeno pogodbo,

katere vrednost z n a š a : do d in 10.000 d i n 79 od d i n 10.001 do d in 30.000 din

150 od d in 50,001 do d i n 150.000

din 300 od d in 150.001 do d in 250.000 din

500 nad d i n 250.001 d in ' /«•/• č e se vrednost pogodbe ne da

oceniti din 125. 2. za potrditev p o d a l j š a n e pogodbe

se p l a č a 50"'» takse iz 1. t o č k e le tarifne š t e v i l k e .

3. za potrditev pooblast i la din 45. T a r . i t 12:

Z a o d l o č b e o kazn ih v postopku o p r e k r š k i h , za katere je pristojen okra jn i sodnik za p r e k r š k e , se p la ­č a din 250.

T a r . š t . 13: Z a glasbo v gostinskih l n podob­

nih javn ih lokal ih ter n a plesnih p r i r e d i t v a h , č e se z a vstop ne po­b i r a vs topnina , se p l a č a m e s e č n o :

1. č e je glasba enkrat tedensko din 1.000

2. č e je glasba d v a k r a t al i v e č ­kra t tedensko d in 2.000.

T a r . š t . 14: Z a glasbo na veselicah, č e se za

vstop ne p o b i r a vs topnina se p l a č a d i n 1.000.

T a r . št- 15: Z a uporabo p l o č n i k o v , c e s t i š č a ,

trgov, s e j m i š č in podobno za poslov­ni prostor se p l a č a :

1. č e se javni p r o s t o r u p o r a b l j a trajno, za en k v a d r a t n i meter letno din 500;

2. za postavitev k ioska na javnem

prostoru d in 8.000; 3. z a postavitev stojnic, vr t i l jakov ,

s t r e l i š č , c irkusov in podobno na jav­nem prostoru za eno nastopanje (mu-denje v kraju) za k v a d r a t n i meter za č a s do 20 dn i d in 50;

4. za postavitev stojnic na t r ž n i d a n za enodnevno uporabo javnega prostora od enega kvadratnega me-tTa d in 20.

T a r . š t . 16: Z a i z o b e š a n j e f irme se p l a č a po

velikosti napisne deske letno: do V i m ' d in 400; do 1 in2 d in 800; do 4 m> d i n 1.500; nad 4 m ž d in 2.500.

T a r . š t . 17: Z a reklame, k i se zarad i mater ia l ­

ne koris t i obesijo al i k a k o d r u g a č e p r i t r d i j o , n a p i š e j o ali nasl ikajo na z idove a H v notranjost i j a v n i h lo­ka lov , na ogra jah , v i z l o ž b e n i h

Z a potrditev cenitve posestva po J o k n i h in podobno se p l a č a glede n a l judskem o d b o r u , se p l a č a din 250. velikost reklame letno:

T a r i t 10: ' do V i m 2 d in 400;

do 1 m> din 600; do 4 m ! d i n 1.300; nad 4m> din 2.500.

T a r . It. 18: Z a posest psov r mestu Č r n o m e l j

in Met l ik i , starih nad š e s t mesecev, se p l a č a letno:

1. za pse č u v a j e din 500; 2. za lovske pse din 1.000; 3. za luksuzne pse d i n 2.000. P r i p o m b a : Za luksuzne pse se š t e ­

jejo psi , k i se ne uporabl jajo za č u v a n j e al i za lov. Č u v a j je tisti pes, k i Č u v a osamljeno d o m a č i j o .

T a r . i t . 19: Z a registriranje motornih vozi l se

p l a č a letno: 1. za vsak avtomobi l , pr iko l i co

avtomobi la in za tovorne avtomobile raznih vrst din 2.000;

2. za vsako motorno kolo f p r i k o ­l ico ali brez nje d in 1.000.

T a r . š t . 20: Za ponudbe na ofortalnih l ic i ta­

cijah p r i d r ž a v n i h urad ih in usta­novah ter zavod ih , gospodarskih in drug ih organizac i jah M p l a č a za vrednost:

do din 20.000 din 500; do din 100.000 din 1.000; do din 500.000 din 2.000; do din 1,000.000 din 3.000; nad din 1,000.000 poleg d in 3.000

takse š e 0.01V/., T a r . š t . 21:

Z a vsako dovoljenje za kopanje peska, g r a m o z a , k a m e n j a , zemlje, ž g a n j a a p n a , opeke in podobno se p l a č a din 1.000.

B) prometni davek T a r . i t . 1:

O d p o t r o š n j e a lkoholnih p i j a č vseb vrst v gostinskih podjet j ih in obra­tih se p l a č a od prodajne cene 5"/»,

P r i p o m b a : D a v e k se p l a č u j e me­s e č n o po o b r a č u n u , ki ga morajo go­stinski obrat i p r e d l o ž i t i pr is tojnemu o b č i n s k e m u l judskemu odboru do 15. v mesecu za pretekl i mesec

T a r . š t . 2: O d vstopnic za v e s e l i c « , n a katere

je dovoljen vstop proti vs topnini , vt-t i l jake, c i r k u š k e predstave, a r t i s t i č ­ne nastope in podobno se p l a č a od prodajne cene 5*/».

P r i p o m b a : D a v e k po tej tar i fn i š t e v i l k i se ne p l a č a od ku l tu rno-u m e t n i J k i h , k inomatografsk ih in fis-k u l t u r n i h priredi tev .

T a r . š t . 3: O d nakupa in prodaje n e p r e m i č n i n

se p l a č a prometn i davek v v i š i n i 10*/« od stopenj , k i j ih predpisuje u r e d b a o prometnem d a v k u od ne-

Fr e m i č n i n in p r a v i c ' U r a d n i list L R J š t . 4-54).

T a r . š t . 4: O d rek lamnih objav v k inemato­

graf ih se p l a č a od cene objave 3'/«. D e l . š t . V-990-10-54. Č r n o m e l j , dne 16. a p r i l a 1954.

Predsednik OLO: Janez Zanič, l. r-.

Kmetijska zadruga Sodražica je med najboljšimi na Kočevskem

Minulo nedeljo, «. sprlla. Jo b i l v Sodražici letni obračun zadruge — zadnji v okraju K o ­čevje. Iz poročil posameznih odsekov ln upravnega odbora ter iz razprave smo slišali, da Je zadruga ena najboljših na Kočevskem. Lani Je ustvari­la 18.520.000 din dobička, kar je zasluga vseh odsekov zadru­ge, največ pa lesnega, k i je ustvaril sam nad 10 milijonov. Visoko rentabilnost so pokazali tudi obrati: za predelavo eterič­nih olj — 1.500.000, lesno »tru-garski 750.000 in kolarskl700.000; slednja dva sta začela obrato­vati v drugi polovici lanskega leta. Zadruga je dosti stori­la za napredek živinoreje, za ureditev planinskega pašnika na Travni gori itd. Zadruga gradi prostoren trgovski dom z lastni­mi sredstvi. Dom je v surovem stanju že dograjen, sedaj ure­jujejo notranjost. Vanj je za­druga vložila že nad 6 mi l i ­jonov din. Napredovala je lesno predelovalna industrija. Na biv­ši Grdinovl žagi so bile dozi­dane ln opremljene $ stroji le­pe In prostorne delavnice. Za­druga je lani odkupila za več kot 4 milijone poljskih pridel­kov, kmete pa je zalagala z vsem, kar so potrebovali. Lani se Je združila z zadrugo bivša kmetijsko-obdelovalna zadruga. Prinesla j« dobro obstoječ strojni park z Živino In zemljo. Kmetijsko posestvo sedaj v no­vih pogojih dobro napreduje v okvirju K Z .

Iz same razprave je bilo raz­brati, da bo morala zadruga v bodoče posvetiti več pažnje sad­jarstvu ter pospeševanju kme­tijstva v pravem pomenu bese­de.

Sodnika zadruga združuj t

270 članov, kar Je pa premalo z ozlrom, da deluje na območju skoro vse občine. Tudi v tem čaka zadrugo še dovolj dela. Lani Je bilo na novo sprejetih 73 Članov.

Ob razdelitvi dobička }e bilo na zboru precej živahno. Ven­dar so se nazadnje zedlnlll in razdelili dobiček takole; član­stvu so razdelili 3 % od ustvar­jenega dobička trgovskega od­seka, 11,900.000 je za obratni sklad zadruge, za dvig živinore­je 1 milijon, za pospešitev

kmetijstva 500.000, za kulturne potrebe, za šolo, K U D , TV Par­tizan skupno nad 900.000, za po­moč gospodarsko šibki zadrugi v sosednih Sušjah 100.000 din. Za fond, lz katerega se bo po­deljevalo tistim zadružnikom, k i bi imeli nesrečo pri živini, so odobrili 200.000 din. Lahko rečemo, da je zadruga upravi­čila zaupanje svojih Članov in dobro gospodarila. V novi UO in nadzorni odbor so izvolil i najboljše ljudi, med njimi tudi tri tovarišice. O. b»

Dobro bi bilo organizirati krožke za pospeševanje kmetijstva V zadnj ih letih j « bik* p r e c e j š n j e

š t e v i l o mlad ih l jud i v raznih z i m ­skih t e č a j i h in š o l a h . V zadnjem č a ­su se veliko razprav l ja o organiz i ­rani i s i rokovnih k r o ž k o v za po*pc-š e v a m j e kmetijstva, v katero naj bi sp v k l j u č i l a tako k m e č k a m l a d i n a , k,ikor ostali. T a k k r o ž e k ž e imajo mladinci iz občine Otočee ob Krki-Zanimanje za strokovno vzgojo k m e č ­ke mladine je zelo veliko. T e k r o ž ­ke b i vodi l i kmet i j ski s trokovnjaki .

K a k š e n je namen teh k r o ž k o v ? Ime­na j im p r a v z a p r a v š e nismo i zbra l i , vendar naj b i se imenoval i s trokovni kro / .k i za p o s p e š e v a n j e kmetijstva. V leb k r o ž k i h se bo m l a d i n a sezna­nja la z r a z l i č n i m i n a č i n i obdelave. D e l a l a bo poizkuse ca razne pr ideU k « . N a p r i m e r i k r o ž e k bo d o b i l se­menski k r o m p i r , katerega bodo ti mladdtnOl na svojem d o m a č e m pose­stvu posadi l i , ga obdelal i in goj i l i pod nadzorstvom kmet i j sk ih strokov-ujakov , P r a v tako bo z gojitvijo sad­nega drevja , v inogradov itd. Z a usta­navl janje laikih k r o ž k o v naj bo po­b u d n i k mlad in sk a organ izac i ja V k r o t k e pa naij se v k l j u č i j o tudi sta­r e j š i t o v a r i š i , vendar naj bo pristop prostovol jen.

P r e p r i č a n sem, da bodo s l a r i i zelo radi pust i l i svoje sinove I D h č e r e k takemu delu , katero bo prav n j im samiim korist i lo pr i dv igu kmetijske proizvodnje . S tem ti bodo š i r i l i mladi ljudje svoje obzorje, izpopol­njeval i znanje , k i so si ga p r i d o b i l i v š o l a h , t e č a j i h in razn ih predava­

nj ih . V e č i n a dela bo p r a k t i č n e g a S trokovnjak , k i bo prevzel k r o ž e k , bo od č a s a do č a s a imel razgovor j n j i m i , j ih ob iska l na d o m o v i h , prav tako bo prisostvoval pr i delu, k i ga bodo posamezniki o p r a v l j a l i , in j im d a j a l konkretne p r a k t i č n e nasvete. P r i p r a k t i č n e m delu se bo videlo, k a k š n i uspehi in slabosti se bodo pojavljale . Sprot i jih bodo odstranje­vali in razvi ja l i tieto, kar bo dobro. P r a v b i bi lo , da b i tako mladinske organizac i je , kakor ostale d r u ž b e n e organizac i je , posebno pa kmetijska zadruge o tem razpravl ja le in se o d l o č i l e za organiz iranje takih k r o ž ­kov. Kmet i j ske zadruge naj bi nudi le tako mater ia lno k a k o r moralno po­m o č m l a d i n i , k i je pobudnik tega dela za p o s p e š e v a n j e kmeti js tva. P r a v tako na / kmetijski s trokovnjaki d a j . svoje mnenje in prispevajo za c i m u s p e š n e j š e delo teh s trokovnih k r o ž ­kov. Ludvik Kebš

Slovenske Konjice, staro i n prijazno š ta jersko mesto pod Pohorjem, so 25. aprila prvič praznovale svoj občinski praz­nik. S praznovanjem so zdru­žili tudi odkritje spominske plošče narodnemu heroj u, borcu in revolucionarju Duša ­nu Jerebu na hiši, kjer je pre­živel svoja otroška in mladost­na leta.

Dušan Jereb je živel in deloval tudi v Novem mestu, kjer je b i l veterinar, eden od organizatorjev komunis t i č ­nega gibanja v Novem mestu in pobudnikov revolucionarne borbe in vstaje v tem kotu Dolenjske ,kjer je za svobodo dal tudi življenje.

Novomeško kulturno d r u š ­tvo nosi po tem velikem domo­ljubu i n borcu svoje ime, zato je poslalo v Konjice k odkrit­ju spominske plošče svoj moški pevski zbor. Z zborom je šla tudi delegacija: zastop­nik okrajnega komiteja Z K J , zvezni poslanec Avgust Jaz-binšek, predsednik Me3ttnega odbora zveze borcev Janez Zupančič, zastopnik okrajne Ljudske prosvete Slavko K a -stelic in predsednik d ruš tva »Dušan Jereb.« Na poti se je pevski zbor ustavil zjutraj v Radečah in zapel t r i pesmi pred spomenikom padlih bor­cev i n ž r tev , ob 10. u r i je pa v Konjicah sodeloval pr i odkri t­

ju spominske plošče Dušanu Jerebu. Zastopniki Zveze bor­cev in Novega mesta, mestne­ga ljudskega odobra in novo­meškega kulturnega druš tvn so položili pred odkrito spo­minsko ploščo lep lovor j ev venec. Plošča nosi napis: »V tej hiši je doraščal narodni heroj Dušan Jereb, k i je v ve l ik i borbi 1941-45 žr tvoval vse, tudi življenje.« O l iku Dušana Jereba, revolucionarja in borca, je spregovoril naš zvezni poslanec Avgust Jaz-binšek.

Popoldne je dal moški pev­ski zbor pod vodstvom Toneta M a r k i j a v ve l ik i dvorani no­vega prosvetnega doma kon­cert partizanskih, umetnih in narodnih pesmi. Zbor se je dobro pr ipravi l in je po zaslu­gi kvalitetnega programa in zaradi resnično kvalitetnega petja požel burne aplavze Konjičanov in ostalih gostov.

Nazaj grede se je zbor ustavil v Novem Celju in p r i ­redil zvečer koncert v bolniš­nici za pl jučno tuberkulozo. Bo ln ik i in uslužbenci bolniš­nice so napolnil i krasno baroč­no dvorano (bolnišnica je bila nekoč grad). Ploskanju ni hotelo bi t i kraja i n bolniki so prosili samo: Se nam zapojte, Še . . . Pevski zbor je pozdravil pr imari j dr. Kopač (Novomeš-čan) in dejal,»da tako lepega

Ubijalec Kralj Franc | e d o b i l d e s e t l e t s t r o g e g a z a p o r a

Zločinski uboj 78-letnega Ja- ličnlku preklical, je bilo najde­nega Junca v gozdu nad Pristavo pri Orehovici lani 22, julija je razburil vso okolico. Sum za krvavo dejanje je takoj padel na Franca Kralja lz Vel . Brus­nic, k i je edini zahajal k Jun­cev im in so ga tudi usodnega dne videli pri njih. Kralj je mi­ličnikom takoj, še predno je bi­la napravljena obdukcija trupla, priznal uboj in tudi točno opi­sal, kako ga je Izvršil, pozneje pa je spet vse zanikal. Ker je obstojal sum, da z njegovo pa­metjo nI vse v redu, je bil po­slan na opazovanje, kjer pa so potrdili, da je duševno povsem zdrav.

Okoliščine uboja in nagib za­radi katerega je bil ubit pokoj­ni Junc, ni povsem pojasnjen. Ubit je bil na ta način, da ga je ubijalec devetkrat mahnil z ve-jevnikom (krošljem) po glavi. Imel je tudi odsekano levo roko v zapestju, kar kaže, da se je z roko branil udarcev po glavi.

Kralj je znan kot surovež in pohlepnež po premoženju, ven­dar prvotni sum, da je hotel s tem dobiti možnost poroke s po­kojnikovo vdovo, ni bil potrjen niti po pričah niti po njegovi izjavi. Zagonetno je tudi ,kako sta prišla usodnega dne skupaj v gozdu, ko po navadi Junc nI hodil tako daleč od doma. Kralj je trdil, da je Junc napadel njega. V resnici je bil prostor 30 metrov, kjer so našli ubitega, poškropljen s krvjo, kar kaže, da je bila borba med ubijalcem in napadenim huda. Čeprav je Kralj pozneje svojo Izpoved mi-

nih toliko dokazov, da pada ves sum samo na Kralja.

P r i dvodnevni razpravi na okrožnem sodišču v Novem me­stu je bil Franc Kralj spoznan za kriveg-a in obsojen na 10 let strogega zapora Kazen za ta gro­zovit uboj je sicer zelo majhna, vendar okoliščine kažejo, da Kralj le ni popolnoma nor­malen

petja bolniki še niso slišali v tem prostoru!«

Tako v Konjicah kot v Novem Celju je b i l zbor i n delegati sprejeti izredno pr i ­srčno in gostoljubno. Kul turno druš tvo Dušan Jereb se tudi na tem mestu lepo zahvali mestnemu občinskemu odboru in odboru Zveze borcev v Konjicah, druž in i Jerebovi ter pr imanju dr. Kopaču v No­vem Celju, S.

To in ono iz Adlešičev Nedavno je »Adlešlčka tambu­

rica« ponovno nastopila v Čr­nomlju v Domu J L A , Polna dvorana in odobravanje, ki so ga želi mladi tamburaši, priča, da je koncert uspel,

V sredo, 7. aprila, je tambu­raški zbor nastopil v Adlešičlh s koncertom v počastitev odhaja­jočih rekrutov. Po himni je mla­de fante pozdravil predsednik občine Ivan Požek, nato pa še tajnik Lojze Cvetkovič ln šolski upravitelj Rudi Stanger. Sledile so koncertne točke, ki jih je tamburaški zbor prav dobro za­igral. Po koncertu so odhajajo­čim priredili zakusko.

D a se odtegne mladina škod­ljivemu vplivu gostilne ln slabe družbe, so tamburaši sklenili, da bodo ob nedeljah po rednih va­jah prirejali plese za mladino. Tov. dirigent pa jih bo ob ta­kih prilikah poučeval o le­pem vedenju. To zamisel toplo pozdravljamo. Prepričani smo, da je to pravilna pot, da se naša doraščajoča mladina pravilno vzgoji, zlasti še na vasi, obenem pa Ima tudi prijetno zabavo po celotedenskem težkem delu. Tudi medsebojni odnosi bodo lahko postali toplejši in Iskre­ne jši.

Obeta se nam vesel dogodek. 1. maja dobim 0 pošto, kmalu pa bo iz Črnomlja vozil tudi avtobus. Tako bomo bližje kul­turnemu središču — Črnomlju, kar se bo poznalo v kulturnem in materialnem oziru.

— Dal

Kočevski lovci so zborovali

i Delovni kolektivi! T t Podprite z dar i l i In s

prispevki ! T O M B O L O , ? k i jo priredi O K R A J N I j O D B O R R D E Č E G A *. K R I Z A V N O V E M ? M E S T U

ULTRA 013E za tfcurnkv/umejt

Devetnajstega aprila so Imeli člani okrajne lovske zveze K o ­čevja letni občni zbor, k i mu je prisostvoval tudi zastopnik rep. lovske zveze Ivo Kres. Delegati so zastopali vseh 12 lovskih dru­žin v okraju.

Po obračunu dela Lovske zve­ze v lanskem letu so lovci vne­to razpravljali o nekaterih za­devah svoje dejavnosti, p a tudi o pomanjkljivostih. Poudarili so, da bo treba poslej več storiti za vzgojo mladih lovcev ln se se­znanjati z ^ovsko literaturo. Hu­da nadloga so volkovi, ki zlasti pozimi prizadenejo Veliko ško­do plemeniti divjadi. Volkove bo treba uničevati še bolj kakor dosedaj. Lani je bilo več pogo­nov na volkove, vendar brez pravega uspeha, ker je precej lovcev stalo ob strani. Zastopnik rep. lovske zveze je poudaril, da je lovstvo osnovano na po­polnoma prostovoljni podlagi, zato se mora sleherni lovec za-

Bivši poslovodja KZ Semič bo sedel

poldrugo leto Potem, ko mu je doma postalo

nerodno zaradi malomarnega po­slovanja ln prisvajanja, zaradi katerega je Imela K Z Semič nad pol milijona din škode, jo je bivši poslovodja Miran Petrlc popihal v Inozemstvo. Po brid­kih razočaranjih v Trstu jn poz­neje v Parizu se je skesal in vrnil domov. Za svoje »vzorno« poslovanje v letu 1952, k i Izka­zuje v blagajni kmetijske zadru­ge po revizijskem poročilu 516,343 din primanjkljaja ln ker si je ob raznih prilikah prisvo­j i l najmanj 54.000 din, ga je se­nat okrožnega sodišča v Novem mestu obsodil na 1 leto ln 6 me­secev zapora. Oškodovana K Z bo morala svoje terjatve uve­ljaviti s civilno tožbo.

vedati odgovornosti, ki jo kot lovec ima. V tej zvezi ]e občni zbor sprejel nekaj ustreznih sklepov.

Okrajna lovska zveza je bila republiške zelene lovske zasta­vice. Letos se bodo lovci še bolj potrudili, da pride zastav'ca njim v roke. O. K .

^fismo s f o o e n s f k c j a D o j a f c a 1 5 S B i l o f j a

Novice iz Strug M a l o k d a j s l i š i m o o n a š e m k r a ­

j u , m a r s i k o m u m o r d a s p l o h n i z n a n o , k j e s m o . S t r u g e so r e s p r e c e j o d d a l j e n e o d v e č j i h k u l ­t u r n i h s r e d i š č , k a k o r t u d i o d ž e ­l e z n i c e . T o d a k r a j j e l e p i n z a ­n i m i v . L e ž i n a z a č e t k u S u h e k r a ­j i n e . I m a o b l i k o d o l i n e , k i J « d o l g a o k r o g 7 k i l o m e t r o v . O b d a j a j o n i z k o g r i č e v j e z n a j v i š j i m v r ­h o m S v . A n o , o d k o d e r j e l e p r a z g l e d p o K o č e v s k i , v k r a j u Js v s e p o l n o k r a š k i h z n a č i l n o s t i . — Č e p r a v se o nas d o s t i ne s l lS i , n e s p i m o , f o o s v o b o d i t v i g m o ž e p r e ­cej n a p r e d o v a l i . Z e m l j a nt p r e v e č r o d o v i t n a , v e n d a r n a s l t r d n i i n d e l a v n i k m e t j e s p r i d n o s t j o i n m a r l j i v o s t j o p r e m o s t e v s e t e ž a v e . N j i h g l a v n i p r i d e l e k s ta k o r u z a l n k r o m p i r . C e s t o k r a t k m e t u t u ­d i n a r a v a n i n a k l o n j e n a . C e Je l e t o d e ž e v n o , m u l a h k o p o v o d e n j v z a m e v e s p r i d e l e k . N a j h u j f e a Je b i l a p o p l a v a l e t a 1933, k o Je v o d a p r e p l a v i l a v s a p o l j a l n v a s i . K e r z e m l j a n e n u d i k m e t o m d o v o l j s r e d s t e v z a o b s t a n e k , o d h a j a j o t u d i n a r a z n a s e z o n s k a d e l a . — K m e t j e p r i n a s so t u d i p r i d n i Ž i v i n o r e j c i l n l o v c i .

T u d i n a g a d e k l e t * n e p o č i v a j o . H o č e j o s i p r i d o b i t i č i m v e č p r a k ­t i č n e g a g o s p o d i n j s k e g a z n a n j a , saj p r a v i p r e g o v o r : » L j u b e z e n g r « s k o z i ž e l o d e c « . Z a t o so v z i m s k e m Č a s u p r i r e d i l e k u h a r s k i t e č a j , k a t e r e g a j e o b i s k o v a l o 15 t e č a j ­n i c . T e č a j Je o r g a n i z i r a l a ž e n s k a o r g a n i z a c i j a , v o d i l a p a g a Je p o ­ž r t v o v a l n a g o s p o d i n j a K a r o l i n a P o g o r e l e , k i Je d a l a n a r a z p o l a g o p r o s t o r e i n p r a k t i č n o z n a n j e , — U d e l e ž e n k e so o b z a k l j u č k u t e ­č a j a p r i r e d i l « k v a l i t e t n o r a z s t a v o , z d r u ž e n o z u s p e l i m k u l t u r n i m p r o g r a m o m .

V e l i k o z a n i m a n j a s o p o k a z a l e d e k l e t a t u d i za z d r a v s t v e n i t e č a j . N a v z l i c s l a b e m u v r e m e n u i n o d ­d a l j e n o s t i s o r e d n o h o d i l e k p r e ­d a v a n j e m l n z z a n i m a n j e m pc*-s l u s a l e p r e d a v a n j * u č i t e l j i c . T e ­č a j J « M l v » o l l i n je v p o n o s i t r u S k i d o l i n i .

-o—o -o—o o o o o- y </ ~&~o <

Bllboltj — Makedonci mu pra­vijo Bitola, tujci ga poznajo tudi pod imenom Manastir — Je mesto na skrajnem jugu na­še države, le 16 km oddaljen od sosedne Grčije. Ima 38.000 prebivalcev ln se razprostira ob vzinožju Peristera na začetku ravnine Pelagonije, V davninil je bila Pelagontja veliko jezero, k i se je v poznejših zemeljskih dobah osušilo. Mesto obdaja go-flovje Baba, z najvišjim vrhom Perister, na katerem so laalt od­prl i lep planinski dom, Letos so pa bile na njeim smuške tekme za prvenstvo Makedonije.

Naj bralce Dolenjskega lista nekoliko seznanim z življenjem y Bitolju. Prebivalstvo je zelo pestro. Razen Miakedoncev žive y Bitolju še Grk i , Turki , Bolga­r i , Siptari in Cuncari. Od ost*> )$h prebivalcev »e razlikujejo 1« Turfct s svojimi fesi in tur­bani Flitoljčaml so malorve vsi tefMTW>la*.t rn lep 0 raščeni, zelo družabni in vesele n*rwve, do

•urjcev prijazni te zelo gosto­ljubni, Ob večerih se pretaka po mestu pravcarta reka ljudi, kj te sprehajajo lm živahno po­govarjajo. Tega ivojetga spreha­janja niso opufctlM niti v naj­hujši zimi, k i je b»ila tuoM v Bitolju zeio ostra. Sneg je zapa­del 21, decembra ln je obležal do konca marca ln Bttoljčanl so se strašansko čudili, saj so va-vajemi, da 'majo sneg le po ne­kaj dni. Presenečeni s© btlt tudi bltoljskl toplomeri, saj j im je zima potisnila Živo srebro kar 31 stopinj pod nliMo. Meščani so bili hudo prizadeti, ker so osta­li brez kurjave. Nekateri okoli­ški kmetje so to nadlogo Izko­risti l i — dovažali »o drva v me­sto in Jih prodajali po 3500 — 4000 dinarjev metei\

Trgovin je v mestu precej ln so dobro preskrbljen« s vsem. Pohvaliti je treba zelo okusno aranžirane Izložbe. Makedonci •o snanj sla/^ičstrrjl, zato nt čud­no, ds Je makm« vwak dn i f l lo­

kal sla461čarna. Med pestro fct-blTo je precej sladkih dobrot, ki jih ml ne poznamo. Naj ome­

nim le burek, kj je tu prava narodna jed, Bureki so polnjeni s sirom ali z mesom in jih pro­dajo »Uno veliko na dan, zlasti v jutranjih urah, ko gredo ljud­je na delo. Zjutraj tttdi srečaš na vsakem koraku prodajalce vreče rakije, ki jo segrevajo v

8»t kula l n v Bitolju

posebnih, prenosnih pečicah. Posebnost so tudi prodajalci pečenih bučnih pečk — »peče­ne semki«, jim pravijo Make­donci, k i j.ih zelo radi jedo, V klnodvoranl opozarjajo posebni napisi, da je prepovedano jesti »pečene semkj«, razumljivo, si­cer bi obiskovalci na debelo nastlall tla z luščinamt.

Kulturno življenje v mestu je tudi precej pestro ln razgibano, Bjtolj imta poleg osnovnih sol še višjo gimnazijo, učiteljišče, sredrijo ekonomsko šolo, sred­njo medfticin*k0 in babiško šolo. Razen teh je še nekaj šol za narodne manjšine. Letos je bila v vasi blizu Bltolja 100 letnica prve makedonske šole.

Bitolj ima tudi svoje profesi­onalno gledallćće, toda reper­toar je precej skromen. Nedav­no so uprizorili dramo »Make­donska krvava svatba«, ki je s svojo vsebino ln dobro lzvedlbo večkrat napolnila gledaClšče. Za razvedTilo skitbijo tudil tri ki-nodvorane, ki stalno predvajajo najnovejše filme. Z velikim za­nimanjem pričakujejo BitoljČH-ni našo Vesno, k i bo v kratkem na sporedu.

Zgodovinsko dobo Bitolj a te bližnje okolice daje obiskoval­cu zelo bogat in dobro urejen mestni muzej. Mesto ima skrb­no negovane parke ln živalski vrt. Številni s 0 v mestu zgo­dovinski spomeniki, med njimi večje število džamij s svojimi vitkimi minareti, k l dajejo zna­čilno lice mestu, kakor tudi ma­kedonskim naseljem. Na širo­kem trtgu sredi mesta stoji veli­kan, 1462. leta zgrajena džami­ja, ki predstavlja s svojim vit­kim, visokim minaretom res umetniški arhitekturni spome­nik. Pred džamijo je kras ( n vodomet, malo v stran pa širok jn visok stolp z uro—»sat kula«.

Za zdravje meščanov skrbi dobro urejena bolnišnica In 35 zdravnikov, kai» je za Bitolj kar lepo število.

Kot lovec moram omeniti le tukajšnje lovce, ki so zelo de­lavni 1» imajo v mestu l e p l o v ­

ski dom. Bližnji gozdovi nudijo bogat plen. okolica je dobro znana po volkovih, s katerimi lmaj 0 mnogo opravjti zlasti pa­stirji. Letošnja zima je prigna­la volkove prav pred mesto, nešteto vasi pa so njihova

krdela prav resno ogrožal*. Najkrvoločnerjša zver Evnape, šakal, živi danes še samo v ma­kedonskih gozdovih.

Med najvažnejšimi Industrij­skimi obrati v Bitolju je velika tovarna usnja, k i spada med najmodernejše v državi. Imajo še tobačno tovarno usnja, »vi­lam© in tovarno mlevskih iz­delkov. Večino teh obratov, kakor tudi kulturnih ustanov, je dobil Bitolj šele Po osvobodi­tvi, ko je Makedonija, prvič v svoji težk! zgodovini, svobodno zadihala in zaživela.

Se krlatck pogled v okoliške vasi. Vae vasi imajo lep 0 urlr> jene ceste ln pota, ki jih pono­či osvetljuje elektrika, vodnja­ke in kanalizacijo, mnogo vssl je tudi ozvočenih. Po vaseh so zrasle prostorne šole ln lepi zadružni domovi, opremljeni s kino projtktnrjt. T 0 j« nov«, napredna Makedonija, ki ss S vsemi sllnml bori za svoj raz-cvJt hi pometa • klavrnimi o-stanki zaoMalosll, v katero so jo včasih neutrudno pehali turški fevdalci, age, pozneje pa ko­rumpirani politiki nekdanja Jugoslavije. .Stanko PteskovK

Za uspešen razvoj ln na­predek naše mlade social ist ič­ne države je potrebna trdna in široko razvita industrija. Ka j t i močna industrijska pro­izvodnja n i le eden na jmoč­nejših ekonomskih virov, k i ustvarjajo podlago za blaginjo naših narodov, blaginjo in na­predek delovnega ljudstva, temveč pomeni tudi gospodar­sko osamosvojitev. Ko l iko r več država lahko sama ustvari in proizvede dobrin, toliko samo­stojnejša je v svojem gospo­darstvu in toliko večja je tudi njena politična samostojnost in obrambna moč. Brez velike, dobro razvite industrije si naše nove Jugoslavije sploh ne mo­remo več zamisliti . Ka j t i J u ­goslavija nI samo nova država, Jugoslavija je tudi napredna država. Zato vlaga or jaške na­pore za izgradnjo svoje indu­strije, in njeni uspehi ne pre­senečajo samo nas, ampak tudi tujino.

Kaj nam o naši lanski In­dustrijski proizvodnji v po­sameznih panogah povedo številke?

S MILIJARDE KILOVATNIH UR

Jugoslovanske elektrarne so lani dale okrog 3 milijarde ki lovatnih ur elektr ične ener­gije: hidroelektrarne poldrugo milijardo ki lovatnih ur, termo­elektrarne pa 1 milijardo 482 m i l i j oho v. Proizvodnja elek­t r ične energije se je v primeri z letom 1952 najbolj povečala v Crn i gori (40%)', na Hrva t ­skem se je povečala za 14 °/o, v Bosni i n Hercegovini za 13 %, v Makedonij i za 12%, v Srbi j i za 11 % in v Slove­n i j i za 7 %,

MILIJON TON PREMOGA MANJ

Občutno škodo n a š e m u go­spodarstvu, k i potrebuje č im­več energetskih virov, je p r i ­zadejala zmanjšana proizvod­nja premoga. Predlanskim smo nakopali 12 milijonov ton pre­moga, lani pa samo 11 mi l i jo­nov ton, zaradi tega je nastal precejšen primanjkljaj kalorij , k i je prizadel vso našo indu­strijo. Proizvodnja premoga lani je bila pribl ižno ista le-v Sloveniji (2 ln pol milijona ton), v vseh drugih republikah, posebno v Bosni i n Hercego­vini , je pa bi la precej manjša kot 1952. Večja je bi la le v C r n l gori.

N A F T A — O D 928 T O N N A 172.000 T O N

Naša zelo važna industrijska surovina je nafta. Predlanskim smo jo načrpal i 151.500 ton, lani pa že 172.000 ton. Sedaj pa primerjajmo to številko z letom 1940, ko so v vsej bivši Jugoslaviji nači-pali le 928 ton nafte!

Razen nafte smo pridobili lani tudi 73 milijonov kubikov zemeljskega plina, za 60 m i ­lijonov kubikov več kot 1952.

T R I C E T R T M I L I J O N A T O N ŽELEZNE R U D E

Pomembne uspehe smo lani dosegli tudi v proizvodnji kovin. Proizvodnja železne rude je bila 795 tisoč ton, za 119 tisoč ton višja kot 1952. Bakra smo dobili 1 mili jon 34 tisoč ton, svinca 1 mil i jon 43 tisoč ton, kromove rude 127 tisoč ton. Zmanjša la se je pa proizvodnja boksita — od 577 tisoč ton na 462 tisoč ton. V proizvodnji barvastih kovin je b i l močan porast elektro-li t ičnega bakra, od 21.390 ton (1952) na 27.760 ton, ter raf in i -ranega svinca, od 67 tisoč ton na 70.800 ton. Srebra smo dobili 95 ton, 15 ton več kot leta 1952.

J E K L O I N V A L J A N I I Z D E L K I

V metalurgiji smo dosegli pomembnejše uspehe zlasti v proizvodnji jekla i n valjanih izdelkov. Proizvodnja jekla se je lani povečala od 442.000 ton na 515.000 ton, slovenske je­klar ne so dale 276.000 ton jekla. Proizvodnja valjanih i z ­delkov je bi la 320.000 ton, za 27.000 ton večja kot 1952.

Manjša je pa bila proizvod­nja surovega železa (270.000 ton), letos bo pa gotovo na­rasla, ker bo v Zenici začel obratovati p rv i ve l ik i p l av i , k i bo proizvajal dnevno 600 ton.

KEMIČNA I N D U S T R I J A Krepko se je povečala indu­

strijska proizvodnja v kemični industriji. Kemične tovarne so lani dale nad 40.000 ton žve-plene kisline (8000 ton več kot 1952) ter nad 93.000 ton umet­nih gnojil (leta 1952 smo dobili umetnih gnojil 69.700 ton),

1310 K A M I O N O V V kovinski Industriji se je

posebno povečala proizvodnja

železnih odlitkov (67.000 ton), serijskih orodnih strojev (2600 ton) ter gradbenih strojev in naprav (1370 ton). Železnih in jeklenih konstrukcij smo izde­la l i 39.400 ton. Leta 1952 smo izdelali 700 kamionov, lani pa že 1310. Proizvodnja kmeti j­skih strojev je napredovala od 9700 na 11.000 ton.

37.000 RADIJSKIH SPREJEMNIKOV

Povečanje proizvodnje v ko­vinski in elektroindustriji je pravzaprav odraz naše indu­strializacije. Elektroindustrija je lani izdelala povprečno vsak mesec 3.551 motorjev, genera­torjev, dinamo strojev itd., ter 172 transformatorjev; na do­maČi i n tuji trg je poslala 157.000 merilnih instrumentov, 39.000 elektronk in 37.000 radio aparatov (leta 1952 smo izde­la l i 27.298 radijskih aparatov), vrhu tega pa Še marsikaj.

V SLOVENIJI POVEČANJE ZA 16 ODSTOTKOV

V primeri z letom 1951 je bila v Jugoslaviji industrijska proizvodnja večja za 11 % (pri tem niso vš te te vojna indu­strija, ladjedelnice in še neka­tere panoge). V Sloveniji se je industrijska proizvodnja lani povečala za 16 %. V primeri z letom 1952 je naša splošna industrijska proizvodnja naj­bolj porasla v prehrambeni industriji (43 %), v elektroin­dustriji (40 %) in v proizvodnji nafte (30%).

Kaj nam povedo vse te š te ­vilke? Da je industrializacija v naši novi, socialistični državi , ko so tovarne, to se pravi industrija v rokah delavcev, že do danes dosegla tak razvoj, o katerem se nekdanji Jugo­slaviji , v kleščah tujih i zkor i ­ščevalcev, še sanjalo n i .

LJUDSKI ODBOR M E S T N E O B Č I N E — MESTNI KOMITE ZKS IN MESTNI ODBOR SZDL V N O V E M MESTU

Č E S T I T A J O D E L O V N I M L J U D E M N O V E G A M E S T A

K P R A Z N I K U 1. M A J A VZTRAJNO BOMO NADALJEVALI POT, PO KATERI NAS VODITA SOCIALI­

STIČNA ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA IN ZKJ S TOV. TITOM NA ČELV!

VZGOJNA SVETOVALNICA V NOVEM MESTU

Staršem v Novem mestu, okolici in šolam v okraju sporočamo, da je Društvu prijateljev mladine uspelo dobiti prostore za poslovanje vzgojne svetovalnice. Upravnik Zdravstvenega doma je dobrohotno dovolil, da svetovalnica lahko uporablja prostore za svoje delo v dečjem dispanzerju, za kar se mu društvo Iskreno zahvaljuje. POSLOVALNICA JE ODPRTA ZA EN­K R A T VSAK ČETRTEK OD 4. DO 6. URE POPOL­DNE. O namenu svetovalnice smo obširno poročali v Dolenjskem listu 5. marca t. 1. — Starši! Posvetujte se o vseh problemih vzgoje otrok v tej novi in pre-potrebni ustanovi! Sole naj se o perečih vzgojnih pro­blemih mladine obračajo na Imenovano društvo.

SEKCIJA ZA DRUŽINSKO VZGOJO PRI DRUŠTVU PRIJATELJEV MLADINE

NOVO MESTO

Morali bi dobiti -pa še vedno manjka...

NSW&laf%Pi bo vendarle dobila pletilno industrijo

Severin Sali:

POMLAD V NOV L M MESTU Kostanji stari so ozeleneli, pomlaja mesto spomladanski dih; začudeno zrem novo sonce, tih, kot mrtvi bi obrazi o ž i v e l i . . .

Le noč je vmes, in vse je spremenjeno: drevesa, hiše, in pogled ljudi; kakor da zemlja znova s« rodi im da je vse na svetu urejeno.

Oblak svetal potuje na zapad, nad mestecem med gozdnimi otoki; in ko osončtn grem na Breg, po Loki, mi j«, kot šel bi davni Čas iskat.

Poglej jo vrbo, kjer nekoč piščal urezal sem; in tamU čaka skala, da sedem nanjo, kot bi me spoznala, čeprav zastrt sem $ sencami daljav.

Pozdravljena, pomlad! Od kod prihajaš v to staro mesto t sijem ranih let? » Se mi odpirat kot gorjanski cvet, mi ko Trnjulčica iz spanja vstajaš?...

Mladi se aemlja; lep je svet, brsti. Kopica hiš je ko podoba stara, ki luč po nji nadihe novt čara; v piobinl Krke Breg odsev lovi.

»Glej, očka, glej: metuljček tam leri/e zaslinim h č e r k i c o . . . Zdaj se zavem: ko me zaprosi, naj ji kaj povem,

pošepetam: Se mi pomlad ž i v i / . . .

V trgovskem podjetju z lesom in suho robo OZZ Kočevje je Imel delovni kolektiv pred' krat­kim sestanek, katerega udele­ženci še dolgo ne bodo pozabili. Pred kolektivom je bila odobri­tev bilance za lansko leto. Zbra­ni delavci ln uslužbenci so paz­ljivo sledili obrazložitvi posa­meznih postavk bilance. Vse je šio nekako v redu, samo pri pla­čilnem fondu se je zataknilo. Novica, da bodo prejeli na ra­čun lanske razlike (omeniti mo­ramo, da Je prejemal kolektiv od meseca julija lani naprej sa­mo obračunske plače, to je 80 odstotkov), samo 157.000 din m ne 758.000 kar bi zneslo 100 od­stotkov plače. Med kolektivom je završalo: »Kdo je odgovoren za tako stanje, kje so vzroki«, Itd. In kaj se je nato vse ugo­tovilo! — na žalost prekasno. Največje zlo je bil — slabo se­stavljen tarifni pravilnik pod­jetja. Plače nekaterih uslužoen-cev in delavcev niso bile pravil­no kategorizirane, pr i podjetju so delali od časa do časa prilož­nostni delavci, ki so obremenje­vali plačni fond, povrhu pa še slabo knjigovodstvo v lanskem letu, vse to je bilo vzrok, da je bil plačni fond ob koncu leta visoko prekoračen. Ne smemo pozabiti tudi slabe kupčije z osebnim avtomobilom, kar je prineslo kolektivu škode okrog 800.000 din. Ce bi hoteli kolek­tivu izplačati vio razliko plač od lanskega leta, bi prišlo pod­jetje na kant, saj bi morali pla­čati nad 7 milijonov davka, kar pa je za razmeroma malo pod­jetje • 40 članskim kolektivom nemogoče. Kolektiv se je hočeš nočeš moral sprijazniti s sta­njem ln t Izgubo.

Za vso to nesrečo v podjetju (nekateri to Izgubili po 20, 30 m več tisoč, dva pa celo nad 50, oziroms 70 tisoč din) je delo­

ma kriv ves kolektiv z vodilnim kadrom v podjetju in delavskim svetom, za katerega moramo re­či, da je svojo vlogo slabo opravil.

»Vsaka šola nekaj stane«, si slišal delavce, ko so se razhajali s sestanka. Toda ta šola je dra­ga in verjamemo, da se je delov­ni kolektiv od nje mnogo naučil.

— om —

Kdo ga je ooznal ? Matasanovega Kor l a , kate­

rega sliko (ni znano če obstoja razen objavljene še kakšna fotografija tega svojevrstnega veseljaka i n čudaka) smo objavili v 15. številki našega tednika, so spoznali mnogi Novomeščani. Dobil i smo že nekaj zanimivih zgodbic, k i j ih bomo začeli objavljati prihod­nji teden. Vabimo naše bralce, k i so Matasanovega Kor la bližje poznali, da nam pošlje­jo kakšno okroglo iz njegovega pisanega življenja.

Kot vse kaže, se bo končno letos le uresniči la dolgotrajna želja Metličanov, da bi dobili v Metl iko industrijo. Letos v maju bodo n a m r e č zasadili v zemljo med Carovo hišo in hudournikom Sušico prve lo­pate za »Belokranjko«, bodočo tovarno pletenin in zaves.

Začetki tega tekstilnega obrata segajo že v prva leta po vojni, ko je bilo v Črnomlju osnovano Strojno pletiljstvo »Belokranjka«. Majhen obrat se je le počasi razširjal in za­posluje danes 57 delavk in uslužbencev. Od vsega počet­ka pa do danes ima podjetje težave s prostorom, saj so vsi dosedanji prostori pretesni, pretemni, nehigienski, skratka neprimerni za sodobno plet i l j ­stvo. K temu so se pridružile še druge težave. Prostori se­danjega podjetja v Črnomlju so namreč razmetani kar na štirih krajih. Tako sta uprava in šivalnica v enem prostoru, pletilnica je od tam oddaljena okoli 600 m, medtem ko je barvarnica pr i enem, skladišče pa pri nekem drugem* privat­niku. Vs i t i prehodi, prenosi, prevozi in čakanje veljajo let­no 2,100.000 din režijskih stroškov, kar močno obreme­njuje podjetje, ne glede na to. da tudi ti prostori ne odgovar­jajo potrebam.

Sedaj izdeluje podjetje zimske in letne vrhnje plete­nine, v minulem letu pa je proizvodnjo preusmerilo tudi na izdelavo zaves, k i j ih je okoli 15.000 m že odpremilo v Ljubljano i n v razne kraje Jugoslavije. K e r pa vedno no­va naročila podjetje ni moglo zmagovati, si je v Št. Vidu pri Stični pr i tamošnjem ple t i l ­stvu zagotovilo še en stroj za izdelavo zaves, tako da zdaj trije stroji izdelajo mesečno okoli 4500 m zaves. Poleg tega izgotove na ostalih strojih letno okoli 20.000 raznih v r h -

(Mislite Turis t ični vestnik je v ja­

nuarski š tevi lki 1954 na strani 17 o Dolenjskem muzeju na­pisal:

»Ne stori prav, kdor si ga ob obisk« Novega mesta ne ogleda. Se ima veliko muze-alij, ki čakajo na razmestitev, toda, kar je urejenega, izpri čuje smotrnost in preglednost. Prostori so izredno čisti, svetli in nekam toplo domačni — celo v arheološkem oddelku Vešče je urejena bogata zbir­ka iz NOB. Za tujca naj bi bil novomeški muzej stalna postojanka. V primeru, da ne

njih pletenin. Število delov­nih moči in z nj imi množina izdelkov pa bi se lahko še pre­cej povečala, vendar za sedaj to n i mogoče zaradi pretesne­ga prostora.

K l j u b temu, da je bilo zadnje čase precej govoric, da bo Met l ika ostala brez ple t i l -ne tovarne, so v minulem mesecu na merodajnih mestih vendarle odločili, da že v maju začno v Met l i k i z grad­njo novih tovarniških objek­tov. Obrni l i smo se na direk­torja podjetja tov. Franca Tesarja, k i nam je rade volje postregel z nekaterimi podat­k i .

Gradnja pletilne tovarne bo veljala okoli 300 milijonov dinarjev in bo izvršena v dveh oz. treh etapah. Ze letos bo zgrajena pletiilnica, čisti lnica in del barvarnice. Čistilnica bo vsekakor rentabilna, saj od Karlovca do Ljubljane ni sličnega podjetja, medtem ko bo barvarnica prišla v poštev predvsem za barvanje volne. Ovčereja je namreč že zdaj v Bel i krajini in po sosednji Hrvatski precej razšir jena, pr ičakovat i pa je, da se bo še bolj dvignila z uvedbo k v a l i ­tetnejših ovčjih pasem.

Pleti lnica bo letos na motor­nih in ročnih pletilnih ter šivalnih strojih zaposlovala 90 ljud.rin prav tako bo tudi v

barvarnici i n čistilnici delalo okoli 30 delavcev in delavk. Zgrajeni pa bodo letos seveda tudi upravni prostori i n skla­dišča.

V drugi fazi b i bilo v pod­jetju nameščenih že 224 statev, v naslednjih letih pa bi se z ver ižnim stolom, k i bi veljal kakih 12 milijonov de­viznih dinarjev, in pomožnimi stroji izvršila razšir i tev tudi na izdelavo svilenega perila.

P r i začetnih gradnjah bo nekoliko težav s pitno vodo, k i pa jo po dosedanjih raziska­vah ne bo treba napeljavati iz Obrha, ampak bodo verjetno zajeli dobro talno vodo prav blizu tovarne. Prav tako bodo iz bližnje Kolpe dobil i indu­strijsko vodo, medtem ko bodo čistilne naprave skrbele, da ne bodo tovarniške odplake skva-rile reke i n škodovale ribjemu zarodu. Sicer pa se bodo vse odplake stekale v odvodni kanal pod mostom, tako da tudi rr.etlisko kopališče ne bo prav nič prizadeto.

Z novo pletilno tovarno, k i bo po vseh napovedih sodjč, začela obratovati že to jesen, se bo Met l ika po zaslugi ljudske oblasti vsaj skromno uvrstila med industitijska mesta, kar bo slej, a l i prej pripomoglo k lepšemu gospo­darskemu razvoju mesta i n okolice. - r

Iz Žužemberka pišejo

Od neočiščene volne do elegantne obleke (Z obiska v novomeški tekstilni tovarni)

Za napredek ln razvoj tovarne

»Takrat k 0 so kolovrati neu­trudno brneli po vseh priata-vttti in ko so celo elegantne go-sipe, oblečene v svilo ln čipke, imela svoje preslice . . .« Tako se začne roman angleške pisa­teljice Ellot o tkalcu lz Rave-loeja, o propadanju obrtnega tkalstva In čedalje močnejši pre­vladi tkalskih strojev, Izumlje­nih prav v Angliji , klasični de-tell tekstilne industrije. Koliko­krat sem doma gledal mater, ki" je na kolovratu sukala predivo v grobe nitke, ali soseda tkal­ca, ko je na svojih velikih o-kornlh statvah tkal platno.

»Takrat, ko So kolovrati ne­utrudno brne l i . . . « Danes brni­jo le še ponekod, za domačo ra­bo. Kakor povsod, Ima modem* tehnika tudi v tkalstvu svojo

»glavno besedo«. Brnenje, ki ga poslušam v svetli in veliki pre­dilnici, je neutrudno brnenje predllnlh strojev, ki sučejo tan­ke volnene niti bogve koliko stokrat hitreje od najurnejše predlce. TI velik! predilnl stroj! so pravcato čudo tehnične pre­navljajo niti, se zavrtijo t>000 krat na minuto, pa vendar teko tanke niti kot bi bile jeklene, n« ps Iz rahlih volnenih kosmi­če v. Potisneš volno v stroj, stroj začne brneti, va« vodi in regulira sam, do konca, ko na­vija »predene niti. In spomnim se nekoga, kj je zapisal, da »po­ezija nI lamo v mesečlpi, lepa In velika poezija j« tudi v stro­jih«, in jaz b l dodal: tudi v ro­kah, ki posegajo med široke pimmene brzečlh niti In pazijo, da se vse razvija v redu. P» v čjatUnlcl ki pralnici m v vseh teh prostorih. Poezija dela, ki potem zacvets v elegantnem

ženskem kostimu ali srčkani otroški oblekel.. .

Tu, v predilnici ln sosedni tkalnic!, kjer teko že Izprede-ne niti, med njimj pa šviga čol-nlcek ln tke blago naj razno-vratnejšlh vzorcev — v teh dveh prostorih je »srce« teks­tilne tovarne. Toda pneden pri­de volna do predilnice ln potem iz tkalnice kot dogotovljeno blago v skladišče, je precej dol­ga pot. Kar težko si zamisliš, da bo lz umazane volne, ki si cjznoMl. Viirtena na strojih, ki jo videl vskladiščeno v balah, nastal nazadnje tak lep kos bla­ga, snežno bel, žlvordeč, pisan ln podobno. Nelepa buba »e je spremenila v krasnega metulja

Za napredek In razvoj tovarne Novomeška tekstilna tovarna.

Novoteks, na zunaj ni videti bogve kako velika. Uo pa stop!* v notranje prostori?, si nemalo začuden. Vraga! saj to je velikn stvar, sem si dejal, ko mi je strokovnjak razkazoval tovar­no, na katero so novomeški tekstilci upravičeno ponosni, »•j je po kvaliteti svojih volne­nih izdelkov prva v Sloveniji,

kar se tjče kam gara, pa sploh prva v državi. In to ni malen­kost med tolikim številom na­ših tekstilnih tovarn! Zato so na zagrebškem velesejmu do­segli velik komercialni, s tem

Francka Nemec je predsednik delavskega sveta v »Novo-

teksu«

pa tudi moralni uspeh, In na modni reviji, ki je tak 0 navdu­šila t"dl Novomeščane, je b ih ena tretjina Izdelkov lz Novo-teksa.

Tovarna je bila zgrajena, oziroma urejena za proizvodnjo preje lz volnenih odpadkov, za­

pe zanj, ga je treba tja usme­riti. Turistično društvo, Put­nik in gostinska podjetja so za to poklicani med p rv imi ; temu koristnemu kulturnemu posredništvu pa naj bi se ne odrekali niti drugi (razne or­ganizacije, uradi) meščani!«

Dolenjski muzej je odprt tr ikrat tedensko: torek od 9—13, petek od 15—18 in ne­delja od 9—13. Za tujce, šole in množične obiske je odprt vsak dan od 9—13. Šolske in množične obiske je treba vsaj en teden prej pri javit i upravi muzeja.

radi potreb pa so leta 1948 preusmerili obrat na predelavo volne. Danes izdelujejo blago za moške in ženske obleke iz mi kane ln česane volnene pre­je, blago za moške in ženske plašče, volnene odeje, volno za pletenje, sedaj bodo začeli Iz­delovati pa še krombi (slroj do­bijo iz Kočevja, kjer je že dol­go ostal neuporaben).

Na dvorišču čaka j 0 novi stro­ji — prvi, doma narejeni pralni stroji (v Ljubljani), s kamljonov pa zlagajo kovinsko konstrukcijo. Dvorišče bodo namneč prekrili s stekleno streho In tako dobili nov delo­vni prostor: pralnico.

»Vsekakor želimo, in mora­mo, izpopolniti notranji obrat, za kar vlagamo tudi vsa možna sredstva. Predvsem nam gre za zgraditev kamgarn-predjlnice, ki bo imela 4000 vneten im pro­izvajala 1500 kg preje na dan V Jugoslavtij! je pomanjkanje kamgarna (na državljana pride, n. pr. samo 1 nogavica!), z:;to je na trtju po njem veliko po­vpraševanja. Kamgarn-predil-nica* ki bi bila v sklopu seda­njih obratov, b! bila silno ko­ristna, tako za kraj sam, kot za okrajni proračun. Zaposlili b! novo delovno silo, okrfaj bi pa

Priprave za 1. maj so v pol­nem teku. Na predvečer bodo zagoreli kresovi, mladina nižje gimnazije pa bo nastopila na trgu s kulturnim sporedom,

* Na zadnjem sestanku obrtni­

kov smo ugotovili, da šušmar;,! rastejo kakor gobe po dežju in škodujejo skupnosti. Menim, da oblast nasproti šušmarjem zelo milo postopa. Zanimivo je, da obrtniki točno vedo kdo šušma-ri , bojijo pa se jih razkrinkati. Zaradi tega se stvari ne morejo izboljšati.

* Kukavica je letos zgodaj za­

kukala, kljub temu, da priroma v naše kraje zadnja ,ko je že vse zeleno. Letos pa smo jo sli­šali že 13. aprila,

• Komaj so kmetje posadili

krompir in koruzo, so že začeli uničevati posajena polja divji prašiči v Budganji vasi,Graden-cih, Dešeči vasi ln drugod. Ne­katere krompirjeve nasade so popolnoma preorali, tako da bo­do morali kmetje krompir po­novno posaditi. Kaže, da bo le-

dobil močan vir dohodka, saj je letna akumulacija pri ele­mentih, kot so sedaj, 1 milijar­da 55- milijonov letno (samo za ta obrat). Upoštevaj je treba tudi kapaciteto sedanjih stro­jev, k i niso 100 procentno izko­riščeni. Okraj nam je v ta na­men določil 100 milijonov, od pomoči, k i jo je dobil, kar bj zadostovalo za velik del zgrad­be. Toda republiška skupščina zneska ni odiobrjla in tako je gradnja tesa oddelka trenutno zavi#a. V enem mesecu pa bo­mo predložit! republiškemu iz­vršnemu svetu elaborat z vso potrebno analizo ln utemeljitvi­jo. Ce ne bo kazalo drugače, bomo šli na licitacijo pr i inve­sticiji kreditov.«

Volna potuje Tovarna kupuje vo ln 0 v An­

gliji, umetno volno v Franciji in Nemčiji, prejo za česane tka­nine v Izraelu, Holandiji, Nem­čiji in Italiji, precej domače volne pa dobi lz Slovenije. Se­daj Pa se začne iz skladišča nje­na pot, kajti ono je b!l pač sa­mo transport, pot skozi tovarno In preobrazbe, katerih učinek na primer, vidimo v izložbenih oknih naših trgovin.

Prva postaja — to je pralnl-

tos ščetinar prizadejal veliko škodo, saj bodo morali kmetje od rane pomladi do pozne je­seni noč za nočjo čuvati pelja.

* Iz Dvora pri Žužemberku po­

ročajo, da je na Jam: pri Dvoru neznani storilec iz maščevalno­sti prerezal vimena kravi, ki je imela še mlado doječe tele.

Stare račune sta poravnavala dva vaščana, pa ne z denarjem, ampak z noži. Pr i tem je bil hudo oklan F. S. z Vinkovega vrha. Pomoči je iskal v bolniš­nici.

Topli dnevi privabijo posebno ob nedeljah od vseh strani mnogo izletnikov, k i s: ogledu­jejo naš kraj. 2alosten pa je po­gled na trg, ki nam ne dela ča­sti, onesnažen z živinskim bla­tom, kupi polen, drv in smeti. Nezakrite jame tudi kažejo za­nemarjeno lice trga. Da bo Iz­gled lepši, je nujno treba nekaj storiti, trg temeljito počistiti in odstranili vso nepotrebno na­vlako. S. H .

ca, trgalnica, sortirnica, kjer se umazana volna spodobno očisti in umije, da je pripravljena za barvamico, odkoder potuje že v svoiem novem liku v stiskal­nico in sušilnico, od tu pa na svojo tretjo postajo, kjer gre že za res — v predilnico. Iz u-mazanih kosmov, ki smo jih vi­deli v skladišču, tukaj že tako tanke, fjne niti iz strojev, se navijajo na vretena ln pripra­vijo z a prostor, kjer se rodijo naše obleke, — za tkalnico. V tkalnici je nemara, vsaj za obi­skovalca najlepše. Občuduješ stroje, ki tak 0 brezhibno in na­tančno tko blago raznih vrst in vzorcev. Saj j e že kar za kroja­ča, si misliš. »O, še ne! Le poti-pajte,« pravi spremljevalec. Po-tipljem, res: pod prsti je blago še nekako grtobo, trdo; prijetno za oči, neprijetno za občutek. Greva v nov oddelek, skozi su­ho in mokr 0 aipreturo; tukaj stroji iztkamo blago raztegnejo, gladijo, poseben stroj mu kakor kosa kosi površino in posnema vse, kar malone nevidno štrli iz površine. Precizen stroji Naj se morda zmoti le za stotinko milimetra, p a b Q »kosa« razre­zala blago. (Nadaljevamjje na peti strani).,

o$dtavCjamo £?. aptii in 1. maj-naia vetika pxapttka\ 1

VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU ŽELI ZA DELAVSKI P R A Z N I K L M A J MNOGO USPEHOV!

Splošno trgovinsko podjetje Črnomelj

• T

Okrajna obrtna zbornica v N O V E M M E S T U

ČESTITI F PRAZNIKU DEL I SVOJEMU ČLANSTVU IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU!

2IVEL 1. MAJI

MOŠKON JOŽE čevljar

NOVO MESTO •••••

GAZVODA JOŽE mizar

GOTNA VAS

'• Ob delavskem praznika J ž e l i vsemu delovnemu • ljudstvu mnogo uspehov • in d e l o v n i h z m a g

Okrajno

.m-m-m- •«•••-»• • • •••••

Za 1. MAJ č e s t i t a j

Š I V A L N I C A j NOVG MESTO

••••••••• •••

K PRAZNIKU DELA ČESTITA VSEM SVOJIM CESTARJEM, DELAVCEM IN USLUŽBENCEM TER ZELI SE VEC DELOVNIH USPEHOV

Uprava za ceste LRS —

Tehnična sekcija Novo mesto

f t

t i

it • *

Gostinsko podjetje

HOTEL »0 RT NE K« Cestila za 1. maj vsem cenjenim gostom In se priporočal

TUJSKE SOBE, PIJACE, JEDILA, DOBRE PROMETNE ZVEZE, LEPA OKOLICAl

.........

•••••• .•••••••< ....*..,.

Sindikat obrtnih delavcev Jugoslavije

podružnica K O Č E V J E

Ž E L I O B 1. MAJU

V S E M S V O J I M ČLANOM

M N O G O U S P E H O V !

i * . • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

BEVC RUDOLF • • j klepar • ! NOVO MESTO

.*...«..•. .«...»..•..»..«..•. ••• .».»«. .«..•.

Vsemu delovnemu » i ljudstvu Č e s t i t a • ? OB MEDNARODNEM :

D E L A V S K E M ; PRAZNIKU i

KMETIJSKA ZADRUGA t

M E T L I K A i

ČRNOMELJ

ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE NOVO MESTO Glavni trg 30 — telefon 126 Elektroinštalacije Elektromehanika Avtoelck trika

česti ta k prazniku dela vsem delovnim kolek­tivom!

Delovni kolektiv

HOTEL » P U G L E D n KOČEVJE

čestita vsem cenjenim gostom k prazniku

dela in se Se naprej priporočal

i !

KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA na Dolenjskem posreduje poljske pridelke ln Izdelke domače obrti ter prodaja blago široke potrošnje, polje­delske stroje ln umetna gnojila.

Delovni kolektiv

KLEPARSKEGA PODJETJA Kočevje

? Ob 1. moja čestita vsem svojim članom!

čestita vsem delovnim ljudem k prazniku delat •

Priporoča svoje prvovrstne izdelkel ?

• ? ! • « * ' • i . i t m u i i nrgiB|ii>n'a>ij|iiai' • • • * • • •

Ljudski odbor mestne občine K O Č E V J E

* pošilja vsemu prebivalstvu ob delavskem

prazniku 1. maju borbene pozdrave z željo

za uspešno borbo v izgradnji socializma!

Vsem cenjenim gostom čestita k prazniku

dela — 1. maju OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA NOVO MESTO

Gostilna »ROG« Kočevje In se "e naprej priporočal

••••••••• *••••• .•.•*..». j

BELOKRANJSKA ŽELEZOLIVARNA — Črnomelj izdeluje odlitke trgovske in strojno sive

litine in odlitke barvastih kovin.

*

i/sem svojim odjemalcem čestita za 1* MAJI

: i

Čestita vsem delovnim ljudem k dosedanjim

uspehom. Naj bo 1. maj ponovna mobilizacija

vseh naših sil za nadaljnjo graditev socialistič­

nega gospodarstva ln utrjevanje kmetijskega

zadrufcU&tvat

Trgovsko j ! podjetje I j Straža i i

čes t i t a ob 1. MAJU j j vsem svojim ! i

potrošnikom In se Se t f nadalje priporoča! j !

i •

GOSTINSKO PODJETJE Črnomelj čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku dela in se priporoča s svojimi prvovrstnimi jedili in pijačami

SOLIDNA P9 STRESE JU

••••••••• .«,.••.••. •• .«..•. .«..••<•• •••••«••« ••«-••••• ••• » * • • " " • • • » - • • • ' • - ' • • • « > < * > . * . . « . r « . . « . . • . . « « . * . , « . . * . . « . . • • . * .

..«..•• ••<•••

t i * { I Delovni kolektiv 1 j 1 RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE j ! t čestita vsem delovnim ljudem k prazniku I

delal

Zadružniki, delovni kmetje In prebivalci Kočevskel

Ob prazniku 1. MAJA Vam pošilja borbene pozdrave in najboljše želje za napredek

Okrajna zadružna zveza KOČEVJE is

NASI PROIZVODI SO ZNANI PO SVOJI KVALITETI IN KALORIČNI VREDNOSTI IN SO DOSLEJ DOSTOJNO REPREZENTIRALI RUDARSKI KOLEKTIV RUDNIKA KOČEVJE NA VSEH DOMAČIH TRŽIŠČIH

11 ? i

Gozdno gospodarstvo Novo mesto

S SVOJIMI UPRAVAMI zeli ob mednarodnem prazniku dela t. MAJU vsem posiovmm prijateljem in delovnim kolektivom nove uspehe in zmage v plemeniti borbi za izgradnjo socializma!

.»..•..«. .«..*.,*. .•-.»-•*•

INDUSTRIJA OBUTVE

Novo mesto

J f . « . . « . >e>».*»«> » • . . • • . « . . * • • • • - • . • • . * • •

pošilja iskrene čentitke k prazmku dela 1. mn;?i r ^ m svopm (td)emal-cem in <Utba\Mel)em 1

! Instalacijsko podjetje ?

NOVO MESTO f ČESTITA ZA L M A J i

11 i

Gostinskega podjetja RIBNICA čestita svojim cenien m gostom k prazniku dela

in se še nadalje priporoča!

Nudimo izvrstna jedila in pijate!

Iskrene čestitke za praznik delal

Krojaško podjetje

» K R O J A Č« NOVO MESTO

7 z n

Kmetijska zadruga OrtneH Ima na zalogi umetna gnojila, šoecenjo, galanterijo I

in manufakturo. Vse to nudi po najnižjih dnevnih cenah.

Vsetn odjemalcem čestita k prazniku delal

Ključavničarstvo

ln kovačija NOVO MESTO

Č E S T I T A VSEM DELOVNIM LJUDEM

ZA 1. MAJ!

I i

KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ

čest ita k prazn iku dela vsem delovnim ko lekt ivom!

Se priporoča za cenjeni obisk potrošnikov! • .>..•.>. .•..»•-•- <••*••••• •••••»

Štev. 17 D O L E N J S K I L I S T Str. 5

• • t

Gotovo boste t rd i l i , da ta­kih l judi, k i b i to počenjali, n i . Pa j ih je na žalost še ne­kaj. Res to niso starejši trezni ljudje, po navadi so mladi moški in ženske, ki dostikrat od obilice belega kruha ne vedo, kaj b i počeli. Zamika j i h tujina, k i si jo slikajo v svoji domišljiji kar najbolj bajno. Lahkomiselno zapustijo rodni kraj i n dom ter se po nezakonitih potih podajo v neznani svet Mnogi so se že skesani v rn i l i . Mno­gi se še udinjajo v tujini za hlapce in d r u g e poklice za borne groše in upajo na sre­čo. Tudi taki so, k i pred od­hodom napravijo kaznivo de­janje, da bi b i l i tam v svetu bolj »slavni«. Zanje je pot nazaj še bolj grenka.

Vik to r Kužnik se )e vrnil po devetih letih

Srednje veliko in dokaj le­po posestvo ima njegov oče v Podliscu p r i Dobrniču. Vik tor je b i l med drugimi zapeljanci v- domobranskih vrstah. V Zagradcu p r i sestri ga je dobil domobranski val v začetku maja 1945 in: ga potegnil s seboj v tujino, če­prav je b i l v c iv i lu , češ »part izani bodo vse poklali«. Potem je z ostalimi vred na­stopil grenko pot brezprav­nega begunca. Oborožene do­mobrance, če tn ike i n ustaše so zavezniki izločili i n od­gnali, civiliste pa dal i v ta­borišče pr i Spitalu na Koro­škem. Za udobnost tu n i bilo kaj prida poskrbljeno. Po 26 j i h je spalo na tleh majhne sobice. Barake so prej služi­le za konjske hleve. Do leta 1947 je še nekako šlo. Dobi l i so razen »stanovanja« v ba­rakah tudi hrano, obleko in celo cigarete. Potem se je

nehalo. Zdravnik je vsak mesec vse pregledal i n tisti, k i j i h je spoznal za delo spo­sobne, so ikgubili vse ugod­nosti, razen »stanovanja« v barakah. Kakor veš in znaš — si služi kruh in ob l eko . . .

Posamezniki so odšli v pre-.komorske dežele, celo v A v ­stralijo, toda nekateri so se že v rn i l i . L e redki so dobili zaposlitev p r i avstrijskih podjetjih, saj je domačih de­lavcev, zlasti za boljša dela, dovolj. Ostane samo še upa­nje na delo pr i kmetih. V e ­l i k i kmetje že več kot deset let zaposlujejo za najslabša težaška dela samo vojne ujet­nike in begunce. Redko ka ­teri zdrži pr i kmetu več me­secev. O kak i plači skoraj n i govora, komaj nekaj šilingov na mesec. Najhujše pa je, da niti hrane ne dobiš in dobe­sedno s t radaš p r i najbolj na­pornem in umazanem delu. Kužnik je povedal, da je pr i kmetu, kjer je b i l zaposlen kot hlapec, pomagal zaklati št ir i pitane svinje, kakšno meso al i mast imajo — pa ni o k u s i l . . . Nikdar tudi n i v i ­del, kaj se za družino kuha. T i , hlapec, si brezpraven člo­vek, pravi suženj , zato garaj in molči a l i pa p o j d i . . .

StiH leta se je odpravljal domov

Topla in vabeča pisma so prihajala $z domovin e od s taršev: »Pridi domov, nič se ti ne bo zgodilo, k r u h a in dela imamo dovolj!« O vsem, kar se p r i nas dogaja, so bih begunci obveščeni, v e n d a r . . . Kužnik je stokrat sklenil , da gre domov, pa vedno ga je kdo premamil. P rva leta so govorili : »Ne hodite nazaj, mi gremo z orožjem i n bomo pregnali komuniste!« Potem

Črnomelj ima kulturncumetnlško društvo

Predzadnji teden je b i l v Črnomlju Gibčni zbo« K U D »Mi­ran Jarc«. 2e pred leti je bilo v c momljat sestavljeno sindikal­no kulturno umetniško druš­tvo pod istim imenoma, k i pa zaradi večjih popravil v Pro­svetnem domu ni imelo primer­nega prostor* za svoje kulturno izživljanje. Adaptacijska dela pri tem ciomu so oila tudi vzitok, da je bil Črnomelj nekaij let brez igralske družine, četudi bi kot okrajno mesto moral pred­njačiti dirugim krajem v Bedi krajini v kulturno prosvetni dejavnosti. Tako so morala zad­nji čas odpasti tudi vsa gosto­vanja drugih igralskih skupin, pevskih zboiUv, folklornih sku­pin itd., ki so želeda uspehe1*' svojega prosvetnega udejstvo- j vanja pokazati v Črnomlju.

Odkar pa so Crnomaljci do­bi l i lepo urejen prosvetni dom, ki je v celoti dograjen, z izjemo popolne ureditve odra, se je tu­di zanimanje za kulturno pro­svetno delo povečalo v tako raz­veseljivem obsegu, da je bilo potrebno obnoviti bivši SKUD »Miran Jarc« in pristopiti k ustanovitvi kulturno umetni­škega društva. Pripravljalni od­bor se je zedinil, naj bi novo­ustanovljeno KUD nosilo ime po pokojnem pesniku Miranu Jarcu, ki se je rodil in svoja otroSka leta preživel v Cmom-lJM.

Občni zbor, ki ga je vodil za delovno predsedstvo prof. Karel Strbcnk, je osvojil lepe načrte Za bodoče kultmlio prosvetno delo. V okviru K U D »Miran Jarc« bodo delovale sledeče sekcije: glasbena, kj jo že vodi ravnatelj gimnazije tov. Petek Andrej; pevska, ki jo vodi prof. Bartol; folklorna in dramatska.

Občni zbor novoustanovljene­ga kulturno umetniškega dru­štva »Miran Jarc« je sprejel tu­di vnsto pomembnih sklepov o sodelovanju na proslavi deset letnice SNOSa, ki bo 22. julija tega leta v Črnomlju in o sode­lovanju z društvom »Svoboda« na Kanižarlci.

K U D »Miran Jarc« v Črnom­lju želimo mnogo uspehov pri Dodočem delu za kulturno pro­svetno rast belokranjske metro­pole -c.

V Kočevju so zaključili zdravstveni tečaj

Pred kratkim so v Kočevju zaključili trimesečni higiensko-zdravstveni tečaj Rdečega k r i ­ža, k i je trajal od 6. januarja do 31. marca. Občinski odbor R K Kočevje je priredil tečajnicam zakusko v hotelu Pugled; na­vzoči so bili tudi zastopniki krajevne oblasti.

Tečajnice, ki so z dobrim uspehom zaključile tečaj, bodo prihodnje leto nadaljevale stu­dii ob prestopu v vižjo skupino.

Občinski odbor Rdečega križa v Kočevju je Imel zadnje čase več akcij, med drugim uspešno akcijo krvodajalstva v me­secu marcu, saj so po Izjavi transfuzijske postaje v Ljublja­ni dobili v kočevskem okraju najboljšo kr i . Ob novem letu so bili obdarovani najbolj revni otroci z obleko ln hrano. Prire­jenih je bilo več zdravstvenih predavanj s filmi. V drugI po­lovici lanskega leta je bilo fluorografiranje pljuč. S pomoč­jo sanitarne ekipe iz Ljubljane je bila opravljena asanacija vodnjakov ln greznlčnih jam.

je to utihnilo. Drugi so go­vor i l i : »Ne nazaj, tu smo vsaj svobodni ' ; kaj b i tam, kjer ni svobode; pod tak režim pa že ne!« Take in drugačne lažne sovražne parole so za­drževale Kužnika in še na­prej je noč za nočjo hrani l stenice v barakah, še naprej je dan za dnem kot tisoči ostalih lovi l skorjico kruha za preživljanje. Potem se je le odločil. Šel je na naš kon­zulat v Celovcu. Tam so mu natanko povedali, kako in kaj, š e celo, kod bo potoval in kje naj se javi . Ze v ne­kaj dneh je dobil dovoljenje i n je lepo, kot so mu pove­dali na konzulatu, brez vseh težav prišel na dom.

Kako pa s tistimi, ki sedaj nezakonito pridejo Čez mejo?

Da, tudi o teh »lovcih sre­če« je Vik tor Kužnik veliko povedal. Pozna j ih precej, saj so nekateri prišli iz domačih krajev, pa tudi v rn i l i so se že nazaj. Prav i , da je za ta­ke še slabše kot za vojne be­gunce. V taborišče nimajo dostopa in so poleg drugega še brez »stanovanja«. Edina služba, k i jo dobijo, je, da gredo za hlapca a l i deklo h kmetu. P r i tem je še pri­pomnil, da mlade ženske lahko dobe »službo«, saj vo­

jakov je d o v o l j . . . In če k temu pojasnilu še dodamo, da gre nezakonito čez mejo na jveč sinov in hčera boga­tih kmetov, posamezni nepo­šteni uslužbenci, k i so imeli doma več kot dovolj kruha in vsega drugega, potem si lahko mislimo, kakšno je njihovo razočaranje v ob­ljubljenem raju in zakaj se navzlic vsemu le vrnejo do­mov. Najboljša plača za hlap­ca pr i kmetu je do 200 šilin­gov, za deklo pa 100 do 15u šilinov na mesec. Zelo slaba moška obleka v konfekcijski trgovini stane najmanj 650 šilingov. K r u h stane 3.50 do 6 šilingov, li ter vina pa 28 šilingov.

Vel iko znancev je pustil Kužnik v Avs t r i j i in vsi so ga prosili , naj j im sporoči, kako je z njim. Saj vedo p r i ­bližno, kako je pr i nas, toda propaganda j im je zabila to­l iko strahu, da si le ne upajo nazaj. Pisal j i m je i n še j im bo:

»Vrnite se č impre j ! Nobe­nih težav nisem imel r povsod sem b i l lepo sprejet Tudi za stvari, k i sem j ih prinesel s seboj, nisem plačal nobene carine. Vem, da se j ih bo to leto veliko vrni lo domov,« je zaključili sivoje pripovedova­nje Viktor Kužnik. R.

KMETIJSKA

Z A D R U G A MIRNA

ČESTITA V S E M S V O J I M ČLANOM I N O D J E M A L C E M

ZA PRVI M A J !

V S E M K O L E K T I ­V O M I N O D J E M A L ­C E M ČESTITA

Z A P R V I M A J

T R G O V S K O

PODJETJE MIRNA

V S E M C E N J E N I M G O S T O M ČESTITA Z A P R V I M A J

D E L O V N I K O L E K T I V

H O T E L »Metropol« Novo mesto

Z OBiSKA V „N0V0TEKSU" (Nadaljevanje s 3. strani)

Drug stroj čoha volnene ode­je. Odeja pride iz tkalnice glad­ka, stroj ji pa da tisto posebno mehko, čohasto površino. Bla­go se sedaj v strojih še zlika, posuši, zmerl, zvije v bale ln odide na svojo zadnjo postajo v tovarni, v skladišče izgotav-Ijenega blaga. Ko ga sedaj poti-paš, je pa že vse drugačen obču­tek pod prsti, tisti posebni, k i tako natančno pove o kvaliteti blaga, priča pa tudi o vestnosti in usposobljenosti vsega kolek­tiva, ki mu je glavna skrb slo­ves tovarne, to s e pravi: kva­liteta izdelkov.

Pot, k i je tu opisana, traja seveda precej časa; 100 kg vol­ne potuje iz osnovnega skla­dišča skozi tovarno d O skladi­šča izdelanega blaga 1 mesec. Toliko je z njo dela in raznih postopkov.

Novost tovarne -kosmičasti tisk

Kako si kolektiv prizadeva za razvoj in napredek tovarne sem videl v posebnem prostoru, kjer pravzaprav nI veliko v i ­deti, in vendar bodo tu že letos začeli serijsko izdelovati nekaj, kar v naši državi še ni, pa tudi v svetu je novost. Ženske bodo ne samo vesele, tudi začudene. V okvirih so posebne vrste vzorci, po tleh stoje lonci z barvami, vreče volnenih kosmi-čev, na dolgi mizi je pa stroj, pravzaprav aparat, ki ni poseb-

SP0BT IN TELESNAVZG03A ODBOJKA - Kvalifikacijske tekme

za vstop v I. zvezno ligo NOVOMEŠKI P A R T I Z A N BO LETOS T E K M O V A L

V S L O V E N S K I LIGI V s o b o t o in n e d e l j o M M T S n -

b o t i c i p r e d s t a v n i k i Š p a r t a k a iz S u -bo t i i c e . P a r t i z a n a i z N o v e g a m e s t a , L o k o m o t i v e i z Z a g r e b a i n Z e m u n a s r d i t o b o r i i l i v m e d s e b o j n e m t e k m o ­v a n j u z a v s t o p v I . z v e z n o o d b o j ­k a r s k o l i g o . K o t z n a n o , b o v l e t o š ­n j e m p r v e n s t v u t e k m o v a l o za n a s l o v p r v a k a o s e m m o š t e v : p o 3 n a j b o l j e p l a š i r a n i i z l a n s k o l e t n e z a b o d n e i n v z h o d n e l i g e te r 2 n a j b o l j š a , k i j u d a k v a l i f i k a c i j s k o t e k m o v a n j e č e t r t o i n p e t o p l a s i r a n i h i z o b e h p r e j š n j i h l i g . N o v o m e š k i P a r t i z a n n a to t e k ­m o v a n j e n i p o t o v a l b r e z u p a n j a n a uispeh , v e n d a r m u je n a č r t e p r e k r i ­ž a l a z a g r e b š k a L o k o m o t i v a s t e sno z m a g o . T o d a t u d i L o k o m o t i v i n i u s p e l o p r i b o r i t i se v o s p r e d j e , k e r je u t r p e l a p o r a z o d S p a r t a k a i n Z e ­m u n a . P a r t i z a n je i z g u b i l t n d i i g r o » S p a r t a k o m , p r o t i Z e m u n u pa j e b e l e ž i l obe t o č k i . N a t a n a č i n s t a p o s t a l a č l a i n a e n o t n e zvezne l i g e S p a A a k i n Z e m u n .

T a b l i c a t e g a t e k m o v a n j « Je na­s l e d n j a ; 1. S p a r t a k ' S u b o t i c a ) 5 2 1 8:5 4 2. Z e m u n ( Z e m u n ) 3 2 1 6:! 4 3. P a r t i z a n ( N . m e s t o ) 3 1 2 5:6 2 4. L o k o m o t i v a ( Z a g r e b ) 3 1 2 5:6 2

Š t e v i l k e z a i m e n i p o m e n i j o : š t e v i l o o d i g r a n i h , š r t ev i lo d o b l j e n i h , š t e v i l a i 7(7u'b l i j en ih t e k e m , s t a n j e n i z o v , t o č k e .

Sitar spet zmagal na brzoturnirju

V p e t e k j e b i l d r u š t v e n i b r z o t u r n i r za m e s e c a p r i l , k a t e r e i g a se je u d e ­l e ž i l o l e 9 i g r a l e e v - š a h i s t o v . P r v o m e s t o j e spet o s v o j i l S l a v k o S i t a r b r e z i z g u b l j e n e t o č k e .

D r u g o m e s t o j e z a s e d e l F i n k , k i p a j e m o r a l d v a k r a t k a p i t u l i r a t i s S i l a p j o m im J e n k o m . N a s l e d n j a t r i m e s t a « i d e l i j o d r . G o l e ž , k i je t o ­

k r a t p o d o l g e m č a s u s p e t n a s t o p i l , J e n k o i n H o f . V s i so i z g u b i l i po t r i p a r t i j e . S e s t i j e bil p r o f . M o l e , z a n j i m p a B r k i č , A v s e c i n P l a v e č . Z a ­n i m i v o z a t a b r z o t u r n i r j e , da n i b i l o n i t i e n e g a s p o r a z u m a z a d e l i t e v t o č k e — v s i so h o t e l i z m a g a t i , č e ­p r a v so p o t e m i z g u b i l i . —m

šah v Črnomlju 29. m a r c a 1934 j e b i l v č p n o m l j r i

o b č n i z b o r š a h o v s k e g a d r u š t v a . N a ­v z o č i h j e b i l o 53 č l a n o v , o d š a h o v s k e z v e z e S l o v e n i j e p a j e b i l n a v z o č to­v a r i š G o r š i č . P o r o č i l o je p o d a l p r e d ­s e d n i k T o n e M a l e r i č . O m e n i l j e v s e o n e , k i so v p r e t e k l e m l e t u d o s e g l i k a t e g o r i j e i n o r i s a l ž i v l j e n j e š a h o v ­s k e g a druš-tTa od u s t a n o v i t v e d o da­nes. V i n k o T a n c a r je p o d a l b l a g a j ­n i š k o p o r o č i l o . P o p l o d n i d i s k u s i j i jc o d b o r d o b i l r a z r e š n i c o .

N a t o j e b i l i z v o l j e n n o r i odbor, k i se j e k o n s t i t u i r a l t a k o l e : z a p r e d ­sednika T o n e M a l e r i č , t a j n i k Vink<) T a m c a i , - b l a g a j n i k B o r i s K l e m e n e , g o s p o d a r Janete P o v s e , - ' r e fe ren t z a k a t e g o r i z a c i j o i n š t u d i j I v a n K o b l e r , z a ž e n s k o s e k c i j o Z v o n k a K l e m e n e . V n a d z o r n i o d b o r p a so b i l i i z v o ­l j e n i : L o j z e K u m p , F r a n c M a l e r i č i n J u l i j P e z d i r c .

Š a h o v s k o ž i v l j e n j e v Č r n o m l j u se je z e l o r a z g i b a l o , z l a s t i p o z a d n j i s : m n l t a . n k i i n ž . M i l a n a V i d m a r j a . P r e c e j r a z g i b a n o s t i je v n e s e l t u d i p r v o k a t e - g o r n i k I v a n K o b l e r . V e č j e p r i r e d i t v e p r e d v i d e v a m o o b 10 - l e tn ic i S N O S , k i Do 22. j u l i j a . Z a t o v n b i m o v«e p r i j a t e l j e š a h o v s k e i g r e , d a se t o č n o u d e l e ž u j e j o t u r n i r j e v i,n s e s t a n ­k o v v s i n d i k a l n i k n j i ž n i c i . 7".

Srednješolsko republiško prvenstvo v odbojki

N a r e p u b l i š k e m p r v e n s t v u v o d ­b o j k i , k i je b i l o 24. i n 25. a p r i l a v L j u b l j a n i , s o D o l e n j s k o z a s t o p a l i p r v a k i c o n s k e g a p r v e n s t v a . M o š k i so b i l i z g i m n a z i j B r e ž i c e i n N o v o m e -

V S E M SVOJIM GOSTOM, DELOVNIM KOLEKTI­

VOM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU

Č E S T I T A

ZA DELAVSKI PRAZNIK — 1. M A J

VINO KOPER - KOČEVJE J

» t o , ž e n s k e p « > u č i t e l j i š č a Novo mesto.

V m o č n i k o n k u r e n c i se b i l i N o v o -m e š č a n i d e s e t i p r e d d i j a k i iz B r e ž i c Ln so se j i m t a k o o d d o l ž i l i za p o r a z p \ e d n e k a j d n e v i v N o v e m m e s t u .

M e d d i j a k i n j a m i so b i l e u č i t e l j i š č -n i c e N o v e g a m e s t a p« te. Z r e d n o v a d b o s k o z i vse l e t o b o d o g o t o v o n a š i o d b o j k a r j i d o s e g l i p r i h o d n j e l e ­to š e l e p š e u s p e h e . J. G.

NOGOMET P A R T I Z A N ( N o v o m e s t o ) ; D U P L I C A ( K a m n i k ) 5:2 (3:2)

N e d e l j s k a t e k m a za p r v e n s t v o l j u b ­l j a n s k e g a I. r a z r e d a je p r i n e s l a N o ­

v o - m e š č a n o-m z a s l u ž e n o z m a g o . S a m z a č e t e k je d a l s l u t i t i , d a . je d o m a č e m o š t v o ž e p r e b r o d i l o k r i z o , v k a ­t e r i se je n a h a j a l o ves č a s . K m a l u j e v o d i l o z 2 :0 , v e n d a r je po n e p a z ­l j i v o s t i v r a t a r j a n a s p r o t n i k u u s p e l o i / e n a č i t i . D o k o n c a p r v e g a p o l č a s u so b i l i d o m a č i š e e n k r a t u s p e š n i . V d r u g e m p o l č a s u so b i l i N o v o m e š č a n i v p r e m o č i i n so š e d v a k r a t p o t r e s l i n a s p r o t n i k o v o m r e ž o . I z r e d n e s t r e l s k e s p o s o b n o s t i je p o k a z a l M i r t i č , k i je z a b i l d v a g o l a . D o m a č e m o š t v o se je t r u d i l o , v e n d a r b o t r e b a i z v r š i t i š e n e k a i s p r e m e m b . Z a m u d i l o je p r e ­cej p r i l o ž n o s t i z a p o v i š a n j e r e z u l ­t a t a i n c e l o z a s t r e l j a l o e n a j s t m e t r o v ­k o . N e d e l j s k i n a s p r o t n i k r a z e n o s t r o ­s t i n i p o k a z a l n i č p o s e b n e g a .

no 6uden, dela pa kaj čudu^, oziroma čudovite stvarj. Gm za takozvani kosmičasti tisk. Sko­zi vzorčasto podlago polaga elektrika na blago volnene ko­smiče kakršnekoli barve ali vzorce pač hočejo, potem jih Pa za »vse večne čase« pritisne na blago. Torej ne barvano bla­go, ne barvani vzorci v blagu, temveč na blago naneseni, re­liefni odtisi. Videl sem nekaj poskusnih vzorcev; so res pita­va posebnost in eleganca. Dru­ga, tudi serijska proizvodnja bo pa filmski tisk. kjer se na blago ne t'&ka volnenih kesmi-čev, temveč barve. Tako bo no­vomeška »tekstilna« postala ena naših najmodernejših tekstilnih tovarn.

Ženska - predsednik delavskega sveta

Razen svojih glavnih obra* tov, Ima tovarna še pomožne, kot je kalorična centrala, elek­trična delavnica, mizarstvo, avtopark. Za delavce in osluž-bence imajo dva stanovanjska bloka in en stanovanjski pro­vizorij, menzo in precej bogato knjižnico, med tem ko se ko­lektiv kulturno udejstvuje v bršlinski Svobodi. Stanovanjska stiska j ih še zmerom tare, ni­majo pa sredstev, ker jih mora­jo vlagati za izpolnitev obrata. Vseh delavcev in uslužbencev je zaposlenih 308, od tega 80 procentov žensk. Predsednik delavskega sveta je Nemec Francka — edini primer v Slo­veniji, da delavskemu svetu na­seljuje ženska, nov znak, da ko­lektiv tekstilne tovarne pometa s starokopitnimi nazori in zna tudi sposobno ženo postaviti na pravo mesto.

Ce bo tovarni uspelo zgraditi in urediti še kamgarn-predilni-co (»Saj nam mora!« pravjjo), bo Novoteks ne samo n2Še naj­večje industrijsko podjetje v tem delu Dolenjske, temveč tu­di v ponos okraja in izrednega pomena za razvoj našega go­spodarstva. Kolektiv se zaveda, da je tovarna v njegovih rokah, da je treba v njihovo in splo­šno korist storiti za tovarno vse, saj je vklesano na plošči pri vhodu v tovarno: »30. VIII. 1950 se je izpolnilo geslo: .Tovarne delavcem!'«

K I N O Kino KRKA Novo mesto

30. a p r i l a in 1. m a j a : , : a m e r i š k i f i l m » R d e č e l a s k a in k a v b o j « .

4. do 6. m a j a : a m e r i š k i f i lm > R d e č i trak h r a b r o s t i * .

7. do 10. m a j a : avstr i jski f i l m » J a z in m o j a ž e n a « .

Kino Črnomelj 29. a p r i l a do 2. m a j a : » R e b e c c a « . 3. do b. m a j a : » O d š e l brez n a ­

s l o v a « . 6. do 9. m a j a : >Vsi n a m o r j e « .

Kino Jadran Kočevje 1, d o 3. m a j a : » S k r i v n o s t i e z e r a

o b s o j e n c e v « . 5. i u 6. m a j a : » P o h o d v d ž u n g l o « . 7. d o 9. m a j a : » Z i g p r e t e k l o s t i « .

Kino Loški potok 1 ln 2. m a j a : » O d l o č i t e v pred

z o r o « . 8. in 9. m a j a : » S r e č a n j e s F r a n k e n -

s t e i n o m « .

MALI OGLASI D V O S T A N O V A N J S K A S T A R E J Š A

H I S A , p r i p r a v n a t u d i z a o b r t n i k a , n a p r o d a j v Č r n o m l j u — L o k a . N a ­s l o v p r i u p r a v i l i s t a .

H I S A S P O S E S T V O M 3 h a ( g o z d , n j i v e i n v i n o g r a d ) j e n a p r o d a j . — A n a B r u n s k o l e , R o ž a n c 14 — p. Č r n o m e l j .

L O N C A R - M O J S T E R d o b i z a p o s l i t e v . P l a č a po d o g o v o r u . S t a n o v a n j e p r e ­s k r b l j e n o . N a s t o p s l u ž b e t a k o j . — » K e r a m i d e s « , L j u b l j a n a . P a r t i z a n ­s k a 24.

A E R O K L U B N O V O M E S T O v a b i vse m o t o r n e p i l o t e iz D o l e n j s k e , d a j a v i j o s v o j e n a s l o v e u p r a v i D o l e n j ­s k e g a H-*ta. O b e n e m v a b i v se s v o j e č l a n e i n l j u b i t e l j e l e t a l s t v a , d a <e u d e l e ž e p r v o m a j s k e p r o s l a v e , k i bo 1, m a j a d o p o l d n e ob 10. u r i n a l e t a l i š č u v P r e č n i .

D O B R O O H R A N J E N Č O L N n a d v a p a r a v e s e l u g o d n o n a p r o d a j . P r o ­d a m t u d i i z v r s t n o o h r a n j e n , s k o r a j n o v . d v o s e d e ž n i č o l n - s a a d o l i n . — N a s l o v p r i u p r a v i D o l e n j s k e g a l i -« t a .

P R O D A J A P O S E S T V A n a d r a ž b i b o 1. m a j a o b 14. u r i p r i S l a k u J o ­ž e t u , M e d v e d j e k St. 10, p . V e l i k i G a b e r p r i g l a v n i c e s t i , ž e l e z n i š k a p o s t a j a S e n t l o v r e n c ( g o z d , v i n o ­g r a d , s a d o v n j a k , n j i v e , h i š a z go­s p o d a r s k i m i p o s l o p j i — s k u p a j 2 h a i n 50 a ) . — I n t e r e s e n t i , o g l a s i t e se!

Gibanje prebivalstva v Novem mestu

P r e t e k l i t eden j e b i l o r o j e n i h 11 d e k l i c i n 6 d e č k o v . — P o r o k n i b i l o . Umrli »o: A v s e c A n t o n , c e s t a r , 46 l e t , i z M a l e g a S l a t n i k a . K r a l j M a ­r i j a , k m e t i c a , 37 l e t , i z C e l i n e p r i R a k i . K r o m a r I v a n , k m e t , 67 l e t , i z Č a d r a i e v p r i B e l i c e r k v i . Z a k r a j š o . k S m u k o , s i n k m e t a , 1 l e t o , i z M i -g o l i c e .

Gibanje prebivalstva v Črnomlju

O d 17. d o 24. a p r i l a je b i l r o j e n e n o t r o k . — Poročili so te: A t l i j a J o s o , m e t e o r o l o š k i t e h n i k i z S t a r e R e k e , i n Z a k r a j š e k L j u b a , t r g . p o ­m o č n i c a i z Č r n o m l j a . G r a b r i j a n S t a ­n i s l a v , š o f e r i z P a k e , i n R o ž i č A n a , k m e t i c a i z \ n k l a . G r n h e k B o g o m i r , k m e t i z S t a r i h a v r h a , i n S i k o n j a M a r i j a , k m e t i c a i z T r i b u č . — Č e ­s t i l a m o 1

U m r l n i n i h č e .

Gibanje prebivalstva V KOWHJ

O d 10. do 24. a p r i l a je b i l o r o j e n i h 6 deklic i n 2 d e č k a . — Poročili so » e : K a v s T o m a ž , r u d a r , i n S t r g a r M a r i j a , v z g o j i t e l j i c a , o b a i z K o ­č e v j a . G o r Š i č J o ž e , a v t o m e h a n i k u S t a r e c e r k v e , i n S t i m e c M a r i j a , uo-s p o d i n j s k a p o m o č n i c a i z S r o b o t n i k a .

č u k I v a n , s t r o j e v o d j a , i n L i p o v e c F r a n j i c a , s i g n a l i s t k a , o b a i z K o č e v j a . K r e s e R u d o l f , j a m s k i k o p a č i z S a l -ke » J s i , i n T r o h a B o ž a , . d e l a v k a iz K o č e v j a . K r i z m a n A n t o n , d e l a v e c i z S a l k e v a s i , i n Z a l a r L j u d m i l a , de ­l a v k a i z M l a k e . Z b o g a r A l e k s a n d e r , k m e č k i d e l a v e c i z Z a l j n , i n S t o š i č L i u d m i l a , d r f a v k a i z Staire c e r k v e . L i n d i č K a r e l , p e k , i n P o v h M a r i j a , n a m e š č e n k a , o b a i z K o č e v j a . R a j c a r F r a n c , m i z a r s k i p o m o č n i k , i n M a -p m č A n a , š i v i l j a , o b a i z K o č e v j a . P e l e M a r t i n , d e l a v c e , in C u p a r I . i z a , d e l a v k a , o b a i z K o č e v j a . — U m r l j e Z r i m š e k H i e r o n i m , d e l a v e c , 85 l e t , i z K o č e v j a .

IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE

Pretekli teden to rodile: H o s t a M a ­r i j a i z Š e n t j e r n e j a — d e č k a . P l u t A n i c a i z M e t l i k e — d e č k a . K o v a č i č F r a n c k a i z G o t n e v a s i — d e č k a Z u ­p a n č i č M a r i j a i z V e l . L o k e — d e ­k l i c o . J a r c M a r i j a i z P o d h o s t e — d e k l i c o . K r a n j c R o z a i z N o v e g a m e ­s t a — d e č k a . B e v c C e c i l i j a i z M i r n e p e č i — d e k l i c o . K a s t e l i c F r a n c k a i z M i r n e p e č i — d e k l i c o . L u k š i č I d a i z N o v e g a m e M a — d e k l i c o . T r i n a j s t i « J o ž a i z V e l . B u č n e v a s i — d e k l i c o . I r a n M a r i j a I ž T T r e b n j a — d o č k a i n d e k l i c o . C e r * P e p c a i z S k o c j a n a — d e č k a . K a « t e l i c K r i s t i n a i z S m i h e l a — d e č k a . K o v a č i č M a r i j a i z R a k o v ­n i k a — d e č k a . Ce<=ar J o ž e f a i z C e -g e l n i c e — d e č k a . K u ž n i k M a r i j a i z S t r a ž e — d e č k a . S m e l i č R o z a l i i a i z D o b r n i P a — d e k l i c o i n d e č k a . n a r M a r i j a i z N o v e g a me= 'a — d e ­k l i c o . R u k š e A l o j z i j a i z Š e n t j e r n e j a — d e k l i c o . B i z j a k M a r i j a i z R a k o v ­n i k a — d e č k a . P i r e R o z a i l i i a i z S k o c j a n a — deklico S i m o n o - i č M a ­r i j a i z N o v e g a m e s t a — d e č k a . P e -r a t m č S m i l j . m a i z M e t l i k e — d e k l i ­co . K a f o l t I v a n k a i z Č r n o m l j a — d e k l i c o . Zasrore M a r i j a i z Š e n t j e r ­n e j a — d e k l i c o . G r a h G i z e i l a i z K o ­č e v j a — d e č k a . V e h a T M i l k a 'i Ž a b j e v a s i — d e k l i c o , č e s t i t a m o !

Drobtine iz dolenjske popotne malhe

Pozdravljeni — na vse strani in vsem hkrat i! In za zamero prosim takoj v začetku pisa­nja, ker me tako lep čas ni bilo na svetlo, Uredniki me odrivajo, da ni prostora, da so drugi podlistki in članki bolj potrebni in korisrtni, pa oglasi ln obvestila — in ko sem danes le pr iberači l tehle ne­kaj stolpcev, bi se naslov moral glasiti: povodenj iz do­lenjskih krnskih jam, ne pa drobtine iz malhe . . . Ka j bi z drobtinami danes, ko se ml je malha že pred mesecem dni od poslanega in nabranega tako napolnila, da m i jo je razgnalo in sem medtem marsikaj izgubil, čeprav je bilo vredno peresa ln spomina.

P.', knj bi tožil, saj tudi tista

Žva rudarja nista, k i sta v rnomal.iskem mestnem gosti­

šču oni dan za okroglo mizo

sedela. Sedita in čakata , t r i natakarice pa zdehajo tri ko­rake vstran. K o je 15 minut minilo, sta rudarja vstala, eden pa je rekel:

»Koliko pa sem dolžan za to, ker sem četr t ure sedel za mizo?«

»Jezas!« je bevsknila ena izmed natakaric, »ali ste kaj naročili?«

»Nisem,« Je dejal rudar, »ker sem navajen, da pride nata­karica k mizi in vpraša gosta, kaj želi. Pa CTečno!« In sta Sla.

Torej — dobre volje nam nc kaže zgubiti; dokler živiš, ni za nič prepozno. Tako mislijo tudi na Vel ikem Gabru, kjer čakajo, da j im bodo mrliči s pokopališčem vred v vas p r i ­lezli, potem šele bodo popra­v i l i oporne zidove.

»Le čakajte, le!« sem j im oni dan zažugal in obiskal tistega znanca, k i ljudem cepiče s precepljenega drevja krade. Le to ne vem, zakaj se ta pr i ja­teljček tako rad skesano na prsi trka, da je nedolžen?

V Mirni so me zadnjič grdo potegnili — prvega aprila so hoteli odpreti plavalni bazen in zadružni dom, pa ni bilo nič iz tega. Le trebanjski i z ­letniki so se nahoda nalezli, ko so obiskali Mirenčane. V Trebnjem moram prositi naknadno za zamero, ker je svoj čas le eden izmed njihovih šivalcev praznoval 6. januar, drugi pa ne! Kdor m i lahko pove, koliko je trebanjska tovarišica Mirni zadela pr i lovu na stotake, mu povrnem poštne s t roške in za frakeljc gadove sline rad primaknem še kaj zraven! Repčanom, pri katerih se rad ustavim, pa tole svetujem: fantje naj po­merijo pamet Uratkohlačarjem, ki znašajo svojo objestnost nad samokolnicami, vozovi i n vrtnimi vrat i! In v posteljo j ih naženite, ko pride večerna ura! Dokler j im vsaj mišja dlaka ne bo pognala, naj se ne štuli jo med fante na vasi!

Se v K Z Dol. Toplice skočim in povem, da je nesnaga pred njihovim skladiščem pomoto­

ma prišla v malho, kajti je tista razmetavščina privatna zadeva.

Med logarje naj bi zašel včasih, so mi zadnjič sveto­val i prijatelji, pa sem zav i l k met l i škemu. Točno dva meseca je nosil sečno dovoljenje ne­kemu posestniku, da je bi l papir podoben turšk i fani in si bo možakar lahko sedaj spo­mladi nasekal drv, da ga ne bo zeblo. Dobre ocene so do­bi l i tudi logarji v Gradacu, pa s tudenški pri Trebnjem in tihabojski! Eden je ovadil po-sestnlco, ker je posekala, brez sečnega dovoljenja, divjo h ru ­ško, k i j i je trgala streho, drugi pa je zasačil kmeta, k i je na Mirno peljal hlod jabla­ne, pa ni bi l — žigosan . . . Kmeta je zapodil domov, kjer mu ga bo on, vsemogočni stro­kovnjak žigosal, nakar ga bo šele lahko spet peljal nazaj na žago! Moj poklon tako stro­kovnemu izpolnjevanju službe!

»Prizadeti« tovarišici iz Po-nlkev pri Dobrepolju pa tole prav tiho na uho: ne bom ob­javi l , kar ste mi poslala — ker se niste podpisala! Tudi onegavemu Francu iz Mirne in Katarini iz Metlike, k i sta la/njive podpise nakracala in mi poslala obrekovalne Storije Svojih sosed, velja sporočilo: v koš, v koš gre vse, kar take packe brez sramu pošiljajo po­

štenim ljudem! če n imaš po­guma, da bi se podpisal, kar hočeš povedati, potem ostani doma skrit v deveti mišj i luk­nji! Toliko nosu — čeprav mi dolgi jezički grdo očitajo, da se mi že na zunaj pozna moja Cvičkari ja! — pa že imam, da zavoham, kje po zgoljufanih podpisih s m r d i . . .

Pa na stran z zajci, ki pravo barvo tajijo. Take t ičke dobiš povsod. V Kočevju so se celo nad Harrvja Bergerja, A v s t r i j ­ca, ki je čudežno igro s stotaki in desett isočaki izumil , spra­v i l i in pošiljali ljudem dolge okrožnice, kako pr ideš zlahka do mili jončkov. Okoli hišnih številk 189, 190, 154 in drugih so se sukale prošnje za sto­take. Celo v Žužemberku, kjer je ta igra delovala le s 50 % kočevske »zmogljivosti«, si kaj takega niso dovolili . So pa že raje prava imena napisali — in upali, da bo kaj žegna s poštnih denarnih nakaznic. Jok, pod nosom so se obrisali, kakor tisti v Sentjernejski okolici, ki naslove z amer išk ih paketov po 1000 din prodajajo.

V Kočevju so mi delavci pr i trgovskem podjetju z lesom pri O Z Z potožili, da j im je šlo po vodi 600 jurčkov. Prekras­no — toda po toči zvoniti ne kaže, res ne! Prej bi gledali na gospodarstvo v podjetju 1 V

Dolenji vasi sem b i l na obč­nem zboru zadruge. Hudo so se dajali zavoljo razdelitve dobička — končno pa je zma­gala pamet. Ne tako v Sušju, kjer so s presledki zborovali kar 14 dni, zaključek pa je b i l — vsa čast! — tudi tu srečen. Na Robu je čudna bolezen doma: vsako leto ustvarjajo v zadrugi dobičke, pozna se pa nikjer nič. Seveda, če nagrade pred računom deliš, t i rado zmanjka ali pa narobe hodi. V Vidmu in Dobrepoljem so mi o demokra t ičn ih volitvah govorili, za katere so listo že pred občnim zborom v oštarij i sestavili — pa je celo zmagala. Smenta, pa niste od muh, sem jim dejal in jo na Čatež po­pihal. Tam je ciganka ponoči s hudimi coprnicami bolezen s hiše odganjala, pri sosedih pa zdaj pravijo, da so te »črne moči« krive nesreč, k i so j i h obiskale! Zdaj pa naj jaz škodo popravljam, k i jo v raž ­je vernost in neumnost sku­hata! Drugič vnaprej mislite, ne nazaj, prijatelji s Čateža!

S fresam, stresam iz malhe — pa ni konca ne kraja dobrot in sirot. V Sentrupert me že ­lijo, da bi j im povedal, če sem kje človeka srečal, k i mu je kolo izpod nog ušlo na delo, sam pa je b i l tako trezen, da je z »balanco« srečno do doma

zvozil. Nekaj novomeških go­spodinj me je prosilo, da b i pekovske vajence na Glavnem trgu za uho potresel, ker se norčujejo iz ljudi," k i j im p r i ­našajo k ruh v peke! Pa na prineseno testo naj bi večkra t pogledali in ga premesili, če uhaja čez rob.

Novomeške klepetulje — skoraj bi pozabil! — so m i zadnjič poslale protestno reso­lucijo: »Enodušno, čeprav moč­no večglasno obsojamo raz­krinkavanje Elizabete Popek in njenih kolegic! N i res, da je res, da bi Amal i ja Skrpe zares kaj takega govorila, res pa je, da ni res, kar je rekla Elizabeta, da je Luci ja njej zares povedala o novomeškem tunelu . . .« B r a l sem, bral in postajal čedalje bolj brljav, tako se mi je začelo meša t i od samih »res« in »ni res«. Na kraju pisma so m i zagrozile z nočnim napadom z dežniki, če bom še kdajkoli, kjerkoli in karkoli govoril o skrivnostih Bratovščine nedolžnih klepe­tulj . . .

O, brez strahu! Malho bom spet zašil, pa bo v njej dovolj prostora za vse Lucije, Amali je in Popkovke.

V upanju, da se kmalu spet oglasim (malha je zares pre­polna!), ostanem vaš stari

Janez Popotni

a nagradna križanka V o d o r a v n o : 1. i n 22. n a v p i č n o :

p r v o m a j s k o ges lo , 23. d e l i ž i v a l ­s k i h g l a v , 24. g o r o p i s e c , 25. v r s t a u r a d n i k a , 28. n e m š k a u p r a v n o - t e -r i t o r i a l n a e n o i a , 27. n e d o t a k l j i v i p r e d m e t i p r i m i t i v n i h l j u d s t e v , 29. s r b o h r v . k a z a l n i z a i m e k , 30. o k r a ­s n a d r e v e s a , 31. v p r a š a l n i p r i s l o v , 33. k r a t i c a z a n o g o m e t n o d r u š t v o , 34. Č e p r a v , 36. t u r š k i p l e m i č , 37. ž e n s k a b o l e z e n , 40. k r a t i c a z a s t a ­r o d o l ž i n s k o m e r o , 42. l e t n i cas , 43. z a č i m b a , 44. m o ? k o i m e , 45. k o s o b d e l o v a l n e z e m l j e , 47. z e lo l e p , 49. d i š e č i g r m , 51. s o r o d n i k ( p o m a n l š e v a l n i c a ) , 52. k a č a v e l i ­k a n k a , 53. n e m š k i d v o g l a s n i k , 54. p r a v t a k i , 56. d e l i g l a s b i l a , 58. a z i j ­s k a d e ž e l a , 50. k r a j p r i O p a t i j i , 61. c t o l p p r i d ž a m i i i ( d v o j i n a ) , 64. f l a k u l t u r n a p o t r e b š č i n a , 65. n i -k a l n i c a , B't. p r v o t n i p r e b i v a l e c l t a -

o b d e l a n k o s z e m l j e , 107. d e l v o z a , 109. n a j m l a j š a g e o l o š k a p l a s t . 111. p o š k o d b a , 113, o k r a s n o drevo, 114. p l e m i č v v l a d a r j e v i s l u ž b i , 115. v e z n i k . 116. g o l i , 117. s t a r o g r š k a d e ž e l a , g r š k i p o l o t o k , 119. o s e b n i zaimeK, 120. nastovna o s e b a a G o t o v č e v e o p e r e , 121. l a t i n s k i v e z ­n i k , 122. o b r t n i k , 123. n a s e l b i n a , o d v i s n a d e ž e l a , 127. a k a d e m s k i

n a s l o v , 129. n o v i n e c v s a m o s t a n u , 130. s l e p i l o , v a b a , s t r u p , 131. s u b ­j e k t i v e n . 132. s t a r o g r š k a d e ž e l a .

N a v p i č n o ; t, p r e g r i n j a l a , 2. r e k a (f ipan.i , l j u b l j a n s k a r e s t a v r a c i j a ,

3. č e š k a r e k a , 4. t e l i č e k , 5. o b ­č u t l j i v e r a s t l i n e , 6. n j o . 7. n u d i t i

p r e b i v a l e c I r s k e , 63. a n g l e š k i n e ­d o l o č n i č l e n , 64. p l e m i č i , 66. o t o ž ­n a p e s e m ( d v o j i n a ) , 68. l o č e n , p o ­s e b e j , zase , 70. ž e n s k o i m e , 72. V e r d i j e v a o p e r a , 74. e v r o p s k a d r ž a ­v a , 76. t r o b o j n l c a , 78. de ! o b l a č i l a , 81. u p a n j e , 83. k a z a l n i z a i m e k , 85. d e l o p o d l o ž n i k o v , 87 k a o r z n a d o b r o l a t i n s k i , 89. k o n t i n e n t , 90. n e d o l o č n i z a i m e k ( m n o ž i n a ) , 93. s o n č n a u r a , 96, p r i p r a v a za p r e ­t a k a n j e , 98. v e k a j o , 100. v r s t a v r b e , ž e n s k o i m e , 103. č r n , 104. l e t o p i s i , 106. v s t a v i N C C , 108. b o l e z e n n o s ­n i h v o t l i n , 110. č a s o v n o o b d o b j e , 112. k o r a l n i o t o k , 114. d e l h i š e , 118. s t a r i n s k i v e z n i k , 119. z n a k za m a n -

za d e n a r , B. j a r k i , 9, t u r š k i g o s p o - g a n , 122. g r š k a č r k a . 124. e n o t a ' 'ar , 10. z n a k z a o r v i n o H r k o n , i z a m e r j e n j e e l e k t r i č n e g a u p o r a 11. n a k l a t i , 12. n a s l o v n a o s e b a iz ( f o n e t i č n o ) , 125. i g r a l n a k a r t a , J i u c k o v e o p e r e ( . . n a T a v r i d i ) , j 123. s i b i r s k a r e k a , p r e d l o g , 127. 13. ž e n s k o i m e , 14. e n o d n e v e n , | v e z n i k , 128. m e d m e t .

je uredništvo Dolenjskega Usta naslednje nagrade:

1. nagrada — 2.500 din. 2. knjiga Svet humorja ln Sa­

tire (celo usnje) 3. Stendhal: Rdeče ln črno

(celo platno) 4. E. M . Forster: Popotovanje

v Indijo (polplatno) 5. Ch. Dickens: Veliko priča­

kovanje (broširano). Rešitve je treba poslati ured­

ništvu Dolenjskega lista najpoz­neje do srede 12. maja 1954, pri­ložiti pa jim je treba nagradni kupon. Križanke ni treba izre-

I i je , 68. m l e č n i i z d e l e k , 69. s k r i t o č e m , 71. d e l n o p l a č i l o v n a p r e j , 73. k e m i č n a p r v i n a ( z n a k L i ) , 75. š i v a l n a p o t r e b š č i n a , 77. o m a m n a t e k o č i n a , 79. e g i p č a n s k i s o n č n i b o g , 60. a n g l e š k i z u n a n j i m i n i s t e r , 82. p o d v i z a t i se, 64. l a t i n s k a k r a ­t i c a z a i t d . 86. k r a j b l i z u A j d o v ­š č i n e , 88. m u s l i m a n s k i p o s t , 91.

NAGRADNI KUPON P R V O M A J S K E

K R I Ž A N K E

v r s t a p s a , 92. z e m l j e v i d n e k n j i ­ge , 94. z n a k z a a l u m i n i j , 95. v i t l i ,

z v i t k i ( s r b o h r v . ) , 97. m i s e l , » » . s r b o h r v . l o č i l n i v e z n i k , 101. o s l o v ­s k i g las , 102. k r a t i c a z a o k r o g , 103. J u t r a n j a p r e d s t a v a , 105. č e . tw>.

k r a t k o ž i v , b e ž e n , 15. m a d e ž i , k r p e , m a r k a c i j e , 16. p o d a t i m n e n j e , 17. o s e b n i z a i m e k , 18. g r d o n a p i s a t i , 19. m a d ž a r s k i p o z d r a v ( ž i v i o ) , 20. z n a k z a s r e b r o , 21. i n d u s t r i j s k a r a s t l i n a , 22. g l e j 1. v o d o r a v n o , a>. o p i s i n s k i c a p o t i , 32. v z k l i k , 35. r a z u m , 36. o b l i k a p o m o ž n e g a g l a ­g o l a , 38. v e r i f i c i r a t i , 39. s l a v n o s t ­n i s p r e i e m , 41. p u š č a v n i k , 43. d o ­m a č e ž i v a l i , 46. m a j h n i r a k i , 48. s a n j e , 50. z n a n s t v e n a u s t a n o v a , p r i r e d i t e v , 51. z n a k z a p r v i n o b e r -k e l i j . 55. n e s i g u r e n , h u d , 57. o b a r ­v a n o j a j c e , 59. v z e t i v z a k u p , 62.

Naročnike opozarjamo, da je naš novi tekoči račun pri MESTNI HRANILNICI v Novem mestu, in ima Številko

616-H-T-24

Reševalci križanke: i zevati — zadostuje tudi, da na­pišete samo odgovore na postav-

Za pet izžrebanih pravilnih ljena vodoravna in navpična rešitev gornje križanke razpisu- j vprašanja.

AVTOCESTA LJUBLJANA -ZAGREB IN ARHEOLOGIJA

Morda se čudno sliši, je pa res, da si od nove avtoceste, k i bo vezala Zagreb z Ljubl ja­no, obeta svojo korist tudi arheologija (starinoslovje), se­veda z znanstvenega stališča.

V »Slovenskem poročevalcu« (7. februarja 1954) je zapisal ing. Jer in : »Za zgraditev nove avtoceste smo imeli v glavnem tri možnost i : speljati cesto ob Savi, ob železnici in glavni cesti po Dolenjski, ali pa ob K r k i . Odločili smo se za drugo možnost, ne le zaradi gradbe­nih stroškov, marveč tudi zato, ker je to najkra jša smer k i povezuje sorazmerno naj­več gospodarsko pomembnejš ih krajev«.

Če projektirano traso avto­ceste vr išemo v arheološko karto Dolenjske, nas preseneti, da se skoraj brez izjem ujema s traso nekdanje glavne r i m ­ske ceste Emona (Ljubljana)— Acervo—Praetorium Latobico-rum (Trebnje)—Crucium—Ne-ovidunum (Drnovo ob Krk i ) . Upravičeno tudi domnevamo, da so Rimljani uporabili traso prazgodovinske ceste (ilirsko-keltske).

Ce bo pr i graditvi nove avtoceste pravilno rešeno vpra­šanje spomeniškega varstva in

arheoloških posegov, bo slo­venski arheologiji pomagano rešiti več znanstvenih pro­blemov.

K e r bo odkopan dobršen del rimske ceste, jo bo tako mo­goče točno lokalizirati in jo na tančno zarisati v arheološko karto.

Trasa nove avtoceste je dosti širša od rimske. Tako bodo prišli na dan objekti, k i so j ih Rimljani imeli zraven cest: mi l jn ik i , zarasti in skeletni grobovi z nagrobniki, ostanki obcestnih postaj, pr ikl jučki vicinalnih cest itd. Morda bomo lahko ugotovili, kje sta bi l i obcestni postaji Acervo in Crucium, kar že petdeset let brezuspešno poskušamo. Za Acervo domnevajo, da je bi l nekje pr i Stični, Crucium pa pri Otočcu. Nemara bodo pri gradnji odkr i l i še neznane na­selbine ter prazgodovinska gradišča in grobišča, ob ka­terih so že Rimljani speljali svojo glavno cesto.

Slovanskih najdb na Dolenj­skem doslej ne poznamo. Zato sedaj lahko z gotovostjo upa­mo, da bodo odkrita. Slovani so v času naseljevanja upo­rabljali v glavnem rimske ceste in se delno naseljevali

v že obstoječih naselbinah al i v njihovi neposredni bližini. S tem bi bila izpolnjena velika vrzel v zgodovini Dolenjske.

Vsekakor pa se bo pr i grad­nji nove avtoceste po Dolenj­ski odkrilo marsikaj zanimi­vega in dragocenega za našo najs tarejšo in staro zgodovino. Stab za delo na cesti bo moral zelo vestno ravnati s takimi nahajal išči in biti najtesneje povezan s predstavniki Zavoda za varstvo spomenikov. V. S.

Svetleči stražniki Prometni stražniki v zapad­

no - nemškem mestu Brunsvvic-ku so dobili nove uniforme, na katerih so rokavi j n kape pre-

Razprtije Petra II. gredo naprej Zena bivšega jugoslovanske­

ga kralja Petra Karadjordje-viča je 1. aprila letos doživela neaprilsko šalo. Na sodišču v Par izu je izgubila tožbo, s katero je hotela Petru prepre­čiti, da se ne b i razporočil . Bivša grška princesa Aleksan­dra je vztrajala na stališču, da pa r i ška sodnija ni pooblaščena presojati v tožbi za razvezo kraljevega zakona, ker Peter ni stalen prebivalec Pariza, temveč je njegovo stalno biva­lišče Madr id . Sodniki pa so menili , da Peter dovolj dolgo prebiva v Par izu in ga sma­trajo za par iškega meščana, čeprav potuje »po nujnih po­slih« večji del po svetu.

Peter je zadnje čase živel v Madridu, kjer mu je krvnik Franco dovolil uvaža t i in pro-

Druga liudrtva-druga hrana

D0 10. MAJA JE CAS ko se lahko vpišete v članstvo Prešernove družbe in si s

tem zagotovite v novembru letos prejem 5 bogatih knjig. Vsak član bo prejel za nizko članarino 240 din (in 20 din za

poštnino) bogato opremljeni KOLEDAR, Franceta Bevka »TUJA KRI«, prevodno delo, mladinsko povest Iva Zormana »SVOBODNI GOZDOVI« ln geografski priročnik Vladimirja Kokoleta »DEŽELE SVETA«.

Člane vpisujejo poverjeniki P re še rnove družbe , vse knji­garne in uprava Prešernove družbe, Ljubljana, Ulica Toneta

Tomšiča 9. ČLANARINO L A H K O PLAČATE TUDI V O B R O K I H . Zato ne odlašajte z vpisom, da ne ostanete v jeseni brez knjig Prešernove družbe, ker bomo kasnejše

vpise le težko upoštevali . PREŠERNOVA DRUŽBA

•

I

I S K R E N E ČESTITKE V S E M U D E L O V N E M U L J U D S T V U Z A D E L O V N I P R A Z N I K — PRVI M A J !

Obč<nski ljudski odbor Straža

ma z i

Jemo zato, da živimo, hrana je za naše življenje pogonsko gorivo. Kadar je imamo do­volj, smo izbirčni, kadar pa je človek lačen in nima na Izbiro, bi »tudi kroto požrl«, koi pra­vimo. V svoji osnovi je hrana enaka približno po vsem svetu, le načini, kako se priipravi, so različni. Prav tako so pa raz­lične tudi nekatere specialitete, posebnosti jedilnega lista pri raznih narodih. Naša specialite-ta so na primer žganci, še bolj pa kranjska klobasa. Kaj gre pa drugod posebno v slast?

L A P O N S K A GOSTIJA Najmanj razvajeni (čeprav po

sili razmer) so prebivalci skraj­nega severa. gskimi in 1 apon-ci. Eskimska specialdteta je k i -tovo olje, ki ga uporabljajo za ogrevanje svojih sneženih koč, za luč in za zabelo. Pr i Lapon­cih pa ni slovesne gostije brez njihovega posebnega prigrizka. Ta prigrizek je velika, zmrznje­na riba, seveda surova, ki gre med gosti iz roke v roko, vsak pa odgrizne kos te predjedi. Sele ko so jo ogrizli do glave, uporabijo nož. Zatem sledi pu­ding od mroževe masti, okra­šen z rdečimi bobicami vresa. Glavna jed pa je želodec mla­dega mroža, napolnjen z mle­kom. Ce tega ni , je dober tudi želodec soba, severnega jelena, k i ga sploh ne očistijo, čeprav so v njem še ostanki nepre­bavljene trave ln mahu.

PEČENI KUŠČARJI IN PECIVO IZ PRSTI

Na malajskih otokih so naj­večja poslastica veliki praženi kutščarji, posoiti s poprom. Baje je to izvrstna pečenka. Na skrajnem Vzhodu jedo neke vr­

ste prst. Zlasti Javanci cenijo prsteno pecivo. Prvovrstna spe-cialiteta so v teh krajih polži slinarji, pripravljeni s 6 a d n i m

sokom. Anamci vzgajajo za »za­kol« posebno vrsto psov,

KLOPOTAČE IN OPICE N A J E D I L N E M LISTU

Braziljanci iedo meso opic, pa tudi kače (kakor v mnogih deželah); v Severni Ameriki si radi privoščijo kače klopotače, v Argentini in Španiji, pa tudi drugod po Evropi so zelo ce­njeni ježi, Amerikanci v Zdru­ženih državah so posebni spe­cialisti za piščance — priprav­ljati jih znajo na 60 načinov.

C R N C E M GRE V S L A S T K R O K O D I L

Afrika nima bogate kuhinje, vsekakor pa zanimivo. Najbolj tečna hrana domačinov je ječ­men z vročim maslom. Crnci s slastjo jedo tudi krokodila, ni l ­skega konja, nosoroga, kamelo in slona. Slonovo mast uživajo surovo. V Sahari pripravljajo posebne vrste omako: žive miši obesijo za rep okrog močnega

Kitajcev Je 500 milijonov Kakor je poročala časopisna

agencija Nova Kitajska je šte­vilo prebivalcev v ljudski re­publiki Kitajski preseglo pol milijarde. Zadnji popis prebi­valcev je bil julija 1953.

ognja, da se opečejo in posta­nejo trde kot kamen. Miši nato / možnarju stolčejo v prah in pomešajo z dišečimi zelišči. Ta­ko dobijo »gormbo«, neke vrste omako, ki je v Sahari zelo pr i ­ljubljena.

P A S T A SUTA Evropska kuhinja je v glav­

nem enotna, brez kak ; > »hudih specialitet«, k i bi nam obrača­le želodec. Ima pa tudi nekaj posebnosti. Ce Američani pri­pravljajo piščeta na 60 načinov, jih posekajo Italijani s svojo slavno »pasto sciuto«, za katero imajo 67 raznih receptov, Fran­coski kuharji so največji moj­stri za zajce, Cehi so nepre-kosljivi v pripravljanju sladka­rij . Toda največji sladokusci na svetu so Kitajci. Pri slavnost­nih obedih strežejo gostom na krožnikih in v . skodelicah iz najfinejšega porcelana in majh­nih kot otroške igračke. Tako ni 6udno, da so gostje lahko postreienj s 60, tudi 70 razno­vrstnimi jedili.

L A S T A VIC JE GNEZDO Med stotinami specialitet k i ­

tajske kuhinje so tudi gnezda lastovic, k i jih lastovice pleto iz neke vrste slankastih mor­skih trav, jeziki papig, pa tudi posebne vrste kač- Njih narod-ra jed je pa seveda riž, k i ga znajo pripraviti na vse mogoče načine.

dajati tuje avtomobile. Toda v tem prekupčevanju se Petru baje ne godi najboljše. Po ne­katerih poročilih je Peter pro­padel ne samo v družinskih, temveč tudi v f inančnih teža­vah. Zeno Aleksandro je tožil, da hodi okrog z nekim čez 60 let starim francoskim m i l i ­jonarjem. Aleksandra pa od­govarja, da ponočuje Peter z raznimi lepoticami po lokalih, da je slab mož in še slabši oče.

Revščina v Ameriki V okraju Dukl in , državt.

Montana, je kakih 6.700 dru­žin, k i nimajo ne denarja ne hrane. To so skoraj izključno poljski delavci, k i so lani za­radi suše zelo malo a l i nič za­služili. Položaj je tako k r i t i ­čen, da so zaprosili osrednjo federalno vlado, naj tem l ju ­dem pomaga. K e r je vlada ponovno omejila pridelovanje bombaža, p r i katerem so bi l i ti delavci v glavnem zaposle­ni, tudi njihova bodočnost ni n i t i malo rožnata. Z otroci vred je tako nekaj deset t i ­soč l judi brez vsakih sredstev in brez hrane.

Zelo pereča so v Amer i ' - ' tudi stanovanjske razT?

mazani z neko snovjo, ki se v temi sveti. Tako šoferji vidijo dobro in jasno vse gibe pro­metnega stražnika, kar je izred­no važno za varen in nemoten ulični promet.

Hitro pozabljajo . . . Angleške oblasti so v Z a ­

padni Nemčiji izpustile iz za­pora Werl nacist ično zločinko El l io Schmidt, k i je-bila 1. 1946 obsojena na dosmrtni zapor. Schmidtova je v drugi svetov­n i vojni s sestradanjem umo­r i la nad 500 poljskih otrok. Iz zapora so zadnje čase izpustili na zahodu tudi več drugih vojnih zločincev. »Dosmrtne ječe« največjih zločincev vseh časov trajajo, kakor lahko vidimo, le po 7, 8 l e t . . .

9 otrok je zgorelo Kakor poroča »Glas naroda«

iz New Yorka , je devet učen­cev osnovne šole Cleveland H i l l 31. marca letos zgorelo, ko je ogenj uničil poslopje. Težko opečenih je 19 otrok in 4 učitelji . V desetih minutah je bilo celo poslopje v p la­menih. K o so ogenj končno pogasili, so našli 9 popolnoma upepeljenih trupel učencev, starih od 5 do 12 let.

OKRCGlt BODI ČAST t

POGUMEN KONJ »Ja, Janez, tale tvoj konj

mi je všeč; rad ga kupim, sa­mo povej mi po pravici , če ni boječ.«

»Hudiča, pa ne boječ! Vča­sih je cele noči sam v hlevu.«

ZANESLJIVA PRIČA »Tovariš sodnik, jaz bi tudi

>rič-al glede tistega pretepa. Mi je marsikaj na ušesa pri­šlo.*

»Kaj pa?« »V prvi vrsti nekaj krepkih

'clofut...«

NAMIŠLJENI BOLNIK »Nimam in nisem imet mi­

ru, tovari l zdravnik, sam ne vem zakaj. Šel sem za nekaj časa proč, sam ne vem kam. Bilo mi je tako čudno, da sam ne vem kako. Grozno hudo mi ie, pa ne vem od česa; boli me vn boli, pa ne vem kje.«

»Najbolje bo, da greste v lekarno in si kupite ne vem. kaj; jemljite tisto ne vem kolikokrat in ozdraveli boste, pa ne vem kdaj; če ne boste ozdraveli, boste pa zboleli, pa ne vem kako ...«

RAZUMLJIV VZROK »Povej no, Fortunat, zakaj

se tvoja žena že nekaj dni tako grdo drži?«

»Kaj bi se ne! Polno glavo novic ima, je pa tako hripa-va, da sploh ne more govoriti. Le pomisli, kako ji gre to na živce!«

Žalujoči ostali

»Lejte, Kunigunda, spet je pomlad... Vi žalujete za raj­nim možem, jaz za rajno ženo. Ali bi ne bilo bolje, če bi skupaj žalovala, a?«

»Oh, Fortunat! . . .«

T R P L J E N J A

POLNO LETO 1942 0 Odlomki Iz dnevnika Belokranjke

v rabskem taborišču Ob Šotoru Je poklekni l i n si hotel porav­

nati ležišče s tisto boro slamo. K a r pr idrvi za nj im karabinjer. Crne, zlovešče oči se mu zlobno bleščijo, lasje mu vihrajo in v nizkem obrazu se mu kar bere sovraš tvo. Divje se zažene v reveža in ga pr ične suvati z nogami. Starec pograbi slamo i n se hoče dvigniti , toda pod udarci zopet pade. Končno se vzdigne, toda udarci so vse hujši in slama mu kar let i iz rok. »Prosim, gospod, nehajte, prosim!« se m u izvije iz prsi. Sele sedaj surovež preneha brcati, a starec Je moral nesti tisto slamo nazaj.

Drugikrat sem gledala, kako so interniranci pod nadzorstvom dveh mladih vojakov popravljali jarke okoli šotorov. Tema nikakor ni bili po volj i počasno delo. Vojak Je pograbil lopato in pričel hitro odmetavati zemljo, hoteč pokazati, kako hitro naj delajo. Intemiranec, ves sestradan, seveda ni mogel tako delati. Tedaj je vojak, še mlad fantč :

obrnil puško in nesrečneža udaril po hrbtu. Votlo je zabobnelo in revež je p r idušeno k r i k n i l . Vojak se je zmagoslavno oziral okoli , ko pa je videl , da sem ga opazovala in da so mi solze prišle v oči, ga je postalo sram in je hitro odšel.

Posebno colonello je užival nad interniranci. Kdor ga ni hitro pozdravil, je dobil i bičem. Ko se

nam je obetal kak obisk, je moralo bit i okrog šo­torov vse pometeno in čisto. Se celo umazane cunje Č a b r a n k so izginile. Skoraj mesec dni se že nismo umile, ko pa je prišel neki general, je pritekla tudi voda, čeprav samo za eno u r a

TABORIŠČNA KANTINA V tistem času smo dobili tudi kantino. To je

bila lesena baraka, ki so jo postavili pr i vhodu v gornje taborišče. Zunaj je bila namazana s čr­nim katranom, ki so ga v nekaj dneh Cabranke in njihovi otroci odluščili in pojedli.

V tej kantini si lahko kupi l čebulo, kak strok česna al i marmelado. Včasih so tudi imeli kuhan divj i krompir. En kilogram takega krompirja je stal osem bonov. Če nisi dobro pazil, so t i odnesli skodelico, krompir in bone. Ponoči so se začeli po­javljati tatovi, k i so kradl i kruh. Pa tudi miši in mar t inčk i so ga izvohali. Pregrizl i so platno, da so prišli do njega in načeli kruh. Ostanke smo po­jedli mi , drugič pa ga bolje shranili.

LJUDJE UMIRAJO V MNOŽICAH Dan za dnem smo govorili le o domu in trans­

portih, s katerimi bomo šli od tod. Teh transportov za nas n i bilo, b i l i pa so transporti na pokopališče. Na dan vseh svetih je romalo tja dvanajst rakev, druga za drugo.. Potem j ih je šlo vedno več, po dvaj­set do trideset na dan, nazadnje je bilo en dan šest­deset mrličev. Ljudje so z grozo gledali, kaj bo Tol iko mrtvih , po večini sami mo*ki. Ženske so bile bolj trdne; starke in otroci pa so že prej po­m r l i

Začelo se je slabo vreme. Veter je neprestano pihal, vmes pa so b i l i nal ivi , tako da smo cele dneve preležali pod šotori , k i so morali bi t i zaprti zaradi mraza. Kost i so nas neznosno bolele in , če je pre­nehal dež in smo se zavlekli ven, skoraj nismo mogli stati na nogah- Burja je mrzlo pihala in ko so takrat kuharji deli l i menažo, so b i l i kotl i polni slame, prahu i n uši.

Zjutraj smo navadno dobili kavo, nato pa je b i l pregled zaradi uši. K e r ni bilo vode, da bi se umili , smo spali naprej ves dan. Zunaj je bilo mokro in megleno vreme. Tist i , k i je tedaj moral ven, je b i l revež. K o se je izvlekel izpod odej, je moral od­penjati pri šotoru vse gumbe in se izvleči izpod mokrega šotorskega platna. To so b i l i za nas zelo težki dnevi, polni trpljenja in obupa.

V dolnjem sektorju je burja neki dan podrla šotore. Nesrečne ženske so se z otroki zatekle v nova stranišča, k i so vsaj imela streho.

CABRANCE ODVAŽAJO V drugi polovici decembra so začeli odvažati

Cabrance, K a m so j ih peljali, ni nihče vedel. Domov najbrž ne, zakaj v njihovem kraju je bilo vse un i ­čeno in požgano Sami pa so vendar upali , da gredo domov.

Naša soseda s t r i leta starim otrokom nam je večkra t pripovedovala svoje žalostne doživljaje Njej so ubi l i očeta, mater, dva brata, sestro in moža. V taborišču je imela šo moževo mater in se­stro, k i sta Jo morali neprestano tolažiti, da ni obupala nad življenjem.

K e r je bilo mrzlo, smo se šli včasih gret k ognju,

ki so ga kur i l i čabransk i otroci. K u r i l i so s slamo in cunjami in vse to je bilo polno uši.

Ob takem ognju je na opeki sedela starka. P r i ­šel se je gret tudi neki moški, k i je povedal, da v oddajnem taborišču parijo obleko internirancev. Tiste ženske, k i imajo uši, do golega ostrižejo. Po ­draži l je starko, da bodo tudi njej ostrigli lase, če so ušivi. P res t rašena je vneto začela zatrjevati, da j ih nima. M i smo se pogovarjali naprej, naenkrat pa je starka vsa preplašena zaklicala: »Miča, Miča, imaš morda gosti glavnik? Jaz j ih prej nisem imela, zdaj pa sem jih dobila od drugih.« — Vide l i smo, da so uši od nje kar kapale, pa je bila vendar v skrbeh za tistih nekaj sivih las.

TUDI NAS SO PRIČELI SELITI Odvažanje Cabrancev je trajalo precej dolgo,

saj transportov kar n i hotelo biti konca. Sele po­tem smo prišli tudi mi na vrsto. Prav nič nismo vedeli, kam nas bodo odpeljali.

B i l i smo med zadnjimi, zakaj taborišče je bilo skoraj že vse požgano in podrto, spodaj pa so po­stavljali lesena ogrodja za barake iz šotornih kril. Po taborišču so kur i l i otroci slamo in se g re l i Ozračje je bilo vse zavito v dim. Vreme je bilo vlažno, morje pokrito z zelenimi penami, nad V e ­lebitom pa se je vlekla gosta megla, iz katere je zdaj pa zdaj pršil gost dež.

Tako smo tisto jutro zložili skupaj IVOJO revno prtljago, šotore na pol podrli i n se Odpravili proti izhodu, kjer smo v vrsti Čakali od jutra do dveh popoldan.