ra. Ra.i ZaL ° primanjkovati prosto- P°PravrJS|^a d.elavnica Jc vzdrževala, dijskih 8 'n Vdelovala na stotine ra- p o s taj aPara<ov, sprejemno-oddajnih finonieha<J'^ 'n zavezniške izdelave,de|ov za pa Je pole? izdelave Slede fo, aparate popravljala daljno- elctrod»i,, para*.e’ P'salne stroje, ure. Sate Vnica je vzdrževala agre- Rli ',Previjala motorje in generatorje, ike . arj ' so izdelovali pripomo- ajjj' or°d ja in tudi stroje, kleparji in j-a,arjl Pa vse za potrebe teh delavnic. {lan° Je^ 9d spomladi 1945 štela že 86 p0u ?v’., aSot,ovo lahko rečemo, kot je Iskra n tudi Predsednik K PO sozda

C k e d e l LaSiČ’ ^ S° bile Par'da so bile

avfiioe začetek elektronske ,. ,cr in tudi Jugoslavi-Jstre Predhoclnik in vzornik današnje^eUrSLri'iej y Sloveniji i

V O ...................................g0y °8° Gorjan pa je v slavnostnem tja da smo s politiko opira-

tje začeli že med NOB.

tili^ t o s ,

Podpis

Bogo Gorjan

Delavnice med NOB —

zametek Iskrečrmošnjicah odkrili

obeležje slovenskim par- l|2anskim delavnicam —

Govoril Bogo Gorjana^RMOŠNJICE _ V soboto so se v

rniošnjicah, nedaleč od kraja, kjer so etih 1944— 1945 v skiopu oddelka

.. 2veze Glavnega štaba NOV Slove- jje delovale slovenske radijske delav­ce (SPARD) 99 d, zbrali predstavni-

d t«h delavnic, sozda Iskra in mla- tskega pohodnega odreda, imeno-

o'<n8a po delavnicah. Na slavnosti je si elavnicah, ki predstavljajo zametek vj Venske elektronske industrije, ter o ria8' razvoJa danes govoril Bogo Go-

Predsednik republiškega odbora Da c . Slovenije. Nekdanji vodja

r 'zanskih delavnic M ilan Železnik Je odkril v spomin na SPARD lezje ter posadil spominsko lipo.

J * * * Mašelj pod Črmošnjicami sker s, PlcrT1bra 1944 preselile sloven- rjh g ,J e. delavnice 99 d, kajti v Sta­ro ^ £a" ijm je zaradi vse večjih na-

Danes praznuje Kočevje

listine o pob­ratenju z občino Rab

* KOČEVJE — Danes, 3. oktob- J.ra, praznuje občina Kočevje. Na ta ★dan leta 1943 je bilo v Kočevju za- { ključeno prvo zasedanje Zbora {odposlancev slovenskega naroda.★ V počastitev praznika bo sveča­rn a seja občinske skupščine, na {k a te r i bodo podpisali listino o ★pobratenju z občino Rab. Razen {te ga bodo že po tradiciji podelili ★letošnja priznanja in nagrade ★občine Kočevje pa tudi nagrade {inovatorjem .

{ Prireditve ob prazniku občine ★so se začele že v petek, 27. {septembra, z o tvoritv ijo razstave ★del akademskega slikarja V ladim i­r j a Makuca v kočevskem Likovnem {salonu. V naslednjih dneh so se do ★danes zvrstile še druge prireditve: {tekm ovanje v vojaških veščinah, {r ib iško tekmovanje, šahovski tu r­n i r , teniški turnir, gledališka prire- {d itev , literarni večer in pevski {koncert. (Podrobneje o tem na 5. ★strani).{ V prazničnih dneh bo tudi več {o tvoritev novih, prenovljenih ali ★posodobljenih objektov. Tako so { v soboto odprli Ribiški dom ob ★Rudniškem jezeru, včeraj pa je ★kočevska Oprema odprla še res­ta v ra c ijo »Jezero« in proizvodno- ★skladiščno dvorano. Jutri bodo ★odprli parovod osrednje kočevske {toplarne, ki vodi od delovne orga­n iz a c ije L IK v mesto. Pojut­r išn je m , v soboto, bodo odprli {posodobljeno cesto Brezovica— ★Predgrad— Stari trg ob Kolpi.

■ ★

Izboljšanje iz lastnih močiše nič dokončnega o sanaciji IMV — DINOS sovlagatelj — Pohvala Japoncev —

IS občinske skupščine Novo mesto vztraja pri omejevanju zaposlovanjaN O V O M E S T O — Dopolnjeno poročilo o delu začasnega kolegijskega

poslovodnega organa IM V , kakršnega je zahteval novomeški izvršni svet, je bilo predloženo 30. septembra. V razpravi je bilo povedanega še veliko več.

D a so v IM V vidn i p rem ik i na bolje, ugotavlja jo vsi, tokra t pa so poudarili, da gre pri tem za rezultate lastnih prizadevanj in ne zunanje pomoči. Polletni rezultati so b ili ugodnejši od četrtle tn ih , ob triče trt- letju pa računajo na še boljš i uspeh.

V zadnjem času skušajo v IM V izboljšati sistem in fo rm iran ja na­vznoter, medtem ko obsežno podro­čje urejanja samobpravnih aktov, žal, sto ji in čaka odločitve glede or-

’• V IM V pa so bili pred kratkim deležni laskavih pohval Japoncev, ki so ob ogledu proizvodnje pokazali presenečenje nad urejenostjo tovarne in kvaliteto dela. Pričakovali so ve­liko slabši položaj glede na poprejšnje

.informacije od drugih. To je sicer iz množice obiskov možnih partnerjev le obroben dogodek, kolektivu pa le pomeni spodbudo.

ganiziranosti. S indikat v IM V tre­nutno ne podpira delitve IM V na dve delovni organizaciji, ko t je predlagalo novo vodstvo iz eko­nomskih razlogov. D o sprejema kratkoročnega programa sanacije v tovarn i avtov se za ponovno reorga­n izacijo ne bodo odločali.

Medtem ko so nekatere banke to­varn i IM V že začele obračati hrbet, pa so sami poiskali nove partnerje. Pred k ra tk im je k sovlagateljstvu IM V z lepo vsoto pris top il slovenski

D IN O S , kar kaže, da vsi le še niso obupali in v id ijo perspektivo za na­loženi denar v tej tovarni.

V izvršnem svetu so poudarili, da sklep o prepovedi zaposlovanja de­lavcev v IM V še velja (razen za s trokovn i kader), čeprav bi v tovar­ni p riko lic .radi zaposlili 120 ljud i m izarskih poklicev za realizacijo novega programa. V IM V m enijo, da s tem prepovedi zaposlovanja ne bi k rš ili, ker so ob u k in itv i tovarne v Belgiji odpustili 150 lju d i, del te p r­oizvodnje pa se prenaša v Novo

mesto. Izvršni svet pa od prvotnega sklepa ni odstopil. D ok le r ne bo za priko liča rsko pro izvodn jo dokonč­nega dolgoročnega sanacijskega programa, ostaja prepoved zaposlo­vanja v veljavi.

Ob in fo rm aciji, da v IM V proda­ja jo »šest tovarn v zabojih« — gre za opremo, k i več let čaka na names­titev, ki pa je v IM V n ikda r ne bo — je izvršni svet zahteval natančnejše poročilo . S trin ja li so se z odprodajo opreme, na kateri se že dela škoda, ker pa gre za premoženje večje vrednosti in odproda jo osnovnih sredstev, želijo podrobnejše po­datke. Del te opreme je že odkupila tovarna Zreče. R1A BAČER

Ne prikličimo katastrofe!Z gradnjo elektrarn se lahko onesnaženost Save še

zelo poveča — HE Vrhovo že leta 1988?_____

..n* testne sile tudi glede moderneO ^ te g ijr ” " ~ -----------deleo°r'* paie na 'tele predstavnike v

“a,sketn sistemu in funkcionarje, kaiu? . eyajo povprečje. Zato pri- ili (akšne podatke, ki naj bi sk-

tttanj kvalitetno delo, neizko-

M A R JA N O R O Ž E N V L IK — Probleme, ki se porajajo v kolektivih, je potrebno pravočasno in demokratično razreševati, je med drugim v razgovoru s predstavniki L IK Kočevje poudaril predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov M arjan Orožen. (Foto: Primc)

R A D E Č E — Na pobudo IS laške občine je bil v hotelu Jadran minuli ponedeljek razširjen sestanek prog­ramskega sveta te občine za izg­radnjo prve v posavskem nizu hidrocentral na reki Savi.

Udeležili so se ga predstavniki prizadetih krajevnih skupnosti, sev- niške občine, sveta K rško polje, predstavniki elektrogospodarstva, Savskih elektrarn, nekaterih znan­stvenih ustanov in drugih skupnos­ti. Energetiki bi raje g rad ili že danes ko t ju tr i , zakaj leta 1988 bi morala b iti energija iz te elektrarne, k i naj bi stala p ri vasi V rhovo, že v omrežju. Laška občina je kot matična občina te gradnje pred zahtevno nalogo izpeljave lokacijsk ih postopkov. , Prizadete krajevne skupnosti so se zaenkrat o lokac iji izrekle o d k lo n il­no.

M aratonski sestanek (skoraj šest ur) je skušal razčistiti vseh šest vprašanj, k i so jih načeli domačini. Na koncu je ostal trpek občutek, da vrsta repub liških inš tituc ij in ko­m itejev doslej ni storila dogovorje­nega. V sevniški zem ljiški skupnosti so povedali, da potrebujejo denar za- načrte, kako nadomeščati zaradi e lektrarn izgubljeno p lodno zemljo. Tud i v laški občini, k i je prva »na udaru«, j ih skrbi vprašanje p rav i­čnih odškodnin, saj za sedanje nizke občinske odškodnine nihče ne bo dal zemlje.

Precejšnje presenečenje je vzbudi­la analiza kemijskega inštitu ta »Bo­ris K id rič« , ki sicer govori o k ritičn i

Politih .°Preme> nepravilno razvojno 0 in neodgovornost zanjo.

“Še<itljlvjPrevt;čkrat si prisotne težnje po 8k(je Po načelu vsakemu nekaj, ne - h,10|o5L:PrednOS*1' ko> so znanje, Pnirr, ° skl napredek, prispevek k sku- i>i vSa{URosi° vanskim koristim. Zato Vsake h pove^anje vpliva zvezne ali fj*dera 8e uprave pri odločanju 'ahko azp°teganja in delitve dohodka ^Os|a|,0vzr°čilo le še večjo tehnološko X i anJe dugostevije v Evropi in v

rjan ^ v 8° v°ru poudaril Bogo

Nič hude krvi zaradi davkovMarjan Orožen, predsednik ZSS, na obisku v kočevski občini: novih davkov še

nihče ni kritiziral, čeprav zelo rušijo stabilizacijska prizadevanja ____

K O Č E V JE — Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov M arjan Orožen in predsednik medobčinskega sveta ZS Ljubljana Ivo M iglič sta minuli petek obiskala L IK in Kmetijsko gospodarstvo, pogovarjala pa sta se tudi z občinskim političnim aktivom.

V L IK , ki dosega v zadnjih dveh, treh letih sorazmerno dobre gospo-

ko lek tivu , ki upošteva dogovorjene usmeritve; poudaril je pomen zapo-

panje kočevskih kmetijcev v glavnem pravilno. Položaj delavca v kmetijs­tvu je stvar s indikata, reševanje gospodarskih vprašanj pa je predvsem stvar drugih. Poudaril je , da bo prihodnje leto izrazito p ro tiin fla -

M. BEZEK Orožen pohvalno izrazil o tem

K enakosti v revščini?Osnutek stališč CK ZK J o drugačni de litv i osebnih

j dohodkov močno odmeva tudi med našimi ljudmi, vendar Povsem drugače; kot b i si predlagatelji želeli. Odmev je

I odločno odklonilen. Namen je lahko dober, toda zamisel je iz mnogih razlogov nesprejemljiva, \p rta z ustavo in z zakonom

| 0 združenem delu. zaradi svoje uravnilovske in administra- i ,n 'ne težnje pa preživela in ideološko nazadnjaška. Povrhu ; vsega zbuja še lažno upanje, da je moč v novi razporeditvi j dohodka na jti čarobno paličico za učinkovitejše gospo- | arJenje. Po predlaganih zamislih, k i naj b i postale sestavni [ del kongresnih stališč, naj bi b il zagotovljeni del osebnega

dohodka neodvisno od rezultatov dela enak po vsej državi Slede na kva lifikac ijo in delovno mesto, ka r pomeni, da bi Jemali uspešnejšim in da ja li manj uspešnim. Ta vsejugoslo­vanska uravnilovka bi vodila le do enakosti v revščini, ka r pa Senovo ni c ilj Zveze komunistov. Televizijsko »Omizje« je za nameček še razkrilo, da je predlog izvedbeno povsem neizde- an in da kot tak ne dela časti predlagateljem. N ič čudnega, € je bito o njem na (pohvalno samostojni) seji predsedstva 'ndikatov v L jub ljani rečeno, da je vnesel nepotrebno zmedo n dodatno zaskrbljenost in celo. da je, naredil več politične hode kot stavke, saj poskuša delavca iz r in it i iz njegove

, en>eljne vloge samoupravljalca.M. LEG AN

• Marjan Orožen je dejal tudi, da ga moti, ko nekateri zganjajo velik hrup, ko gre za nujne podražitve proizvodov v kaki delovni organizaciji, hkrati pa se ni nihče oglasil, ko je Z IS povečal davke in bo tako zbral kar okoli 8.000 milijard dinarjev.

slovanja m lajših s trokovn jakov, družbene prehrane, menil pa je tu d i, ' da je lepo, če s indikat dobro sode­luje z vodstvom delovne organiza­cije, vendar mora sind ikat tudi »zagnati v ik in k rik« , če kaj ne gre, ko t bi m oralo iti. »V Kočevju je več problem ov v delovnih organizaci­jah . in če bi že pred š tir im i leti s ind i­kat nanje odločneje opozoril, danes ti ko lek tiv i ne pi b ili v težavah,« je menil predsednik Orožen. Poudaril je , da je treba probleme pravočasno in dem okratično razreševati, da ne bo priha ja lo do nepotrebnih zaplet- Ijajev in da bosta v ko lek tiv ih vlada­la red in d iscip lina, ki sta pogoj za uspeh.

Km etijc i pa so povedali predsed­n iku Orožnu, da dosegajo p ri pro­duktivnosti nadpovprečne rezultate v repub lik i, k lju b temu pa ne ustva­rja jo primernega dohodka. Pred­sednik Orožen je menil, d a je ukre-

JUBILEJ HEROJA SILNEGA

KO Č E VJE — Srečanje ob 70-Ietnici narodnega heroja Jo­žeta Boldana — Silnega so 27. septembra organizira le občin­ska skupščina in družbenopoli­tične organizaci je občine Kočev­je. Na njem sta o heroju Silnemu, njegovih junaštv ih v NO B in o njegovem povojnem delu govo­rila predsednik občinske sku­pščine Jože Novak in predsed­nik občinskega odbora ZZB N O V Nace K arn ičn ik . Razen te­ga so heroju za ju b ile j čestita li še generali in narodni heroji Franc Tavčar — Rok, Jože O žbolt in Andre j Cetinski — Lev, general M iha Butara — Aleks, učenci osnovne šole Zbora odposlan­cev Kočevje, ki so izvedli ob tej p rložn o s ti tud i krajši ku ltu rn i program, in še nekateri drugi.

onesnaženosti Save, vendar naj bi b ila le v 2. do 3. kakovostnem razre­du, medtem ko republiški planski dokum enti že sedaj govo rijo o večji onesnaženosti, da ne govorim o o raziskavah, k i j ih je p ri zavodu v M aribo ru pred časom dob ila posav­ska rib iška odškodninska kom isija. Prav s premogovim prahom in škod ljiv im muljem onesnažena Sa­va se lahko sprevrže v ekološko ka­tastrofo, če bi se ta nesnaga poseda­la za vrhovškim jezom. Prizadete krajevne skupnosti opozarja jo na ta in še mnoge dru^e probleme, reše­vanje pa seveda ni zgo lj' skrb elektrogospodarstva.

A .Ž E L E Z N IK

BERITE DANES!na 2. strani:• Zavod ali »nebodiga­treba«na 5. strani:• Položaj Tekstilane ni brezupenna 6. strani:• Sita vrana lačni ne verjamena 7. strani:• Majhne na pomoč na 9. strani:• Pšenica

šole kličejo

ne raste na

darske rezultate, s e je predsednik ........................................................... ....... cijsko, kar pomeni, da bo poraba šeb o lj omejena.

To gotovo ni v skladu z a n tiin fla - c ijsk im programom in stabilizacij­skim i prizadevanji. j

političnih njivahna 15. strani:• Sodobni dom — gre- zdo strupov?

Vna 16. strani:• Krivcev ne bo na za­tožno klopna 17. strani:• Omerzel novi državni prvakna 24. strani:• Prišili prste iz rokavi­ce

■■■■■■■■■■■■■■■■■n

Rudarji spet niso

ostali samiSenovo: po vdoru mulja

zaprti dve deloviščiSENOVO — V senovskem rudn i­

ku rjavega premoga so že konec ju l i ­ja letos razglasili izredno stanje, da bi nadoknadili zamujeno v izjemno m rz lih zim skih mešecih, k i so povrž- oč ili kopico težav. R udarji so z delom ob prostih delovnih sobotah tako presegli p ro izvodn i plan za 9,4 odstotka. K o je že kazalo, da bodo rudarji ob izjem nih naporih le nako­pali dovo lj premoga, jim je večkra­tn i vdor m ulja in vode zrušil načrte.

D ire k to r rudn ika Senovo Zoran Šoln je tik pred zaključkom redak­cije časopisa povedal, da bosta zara­d i vdora m ulja in vode vsaj dober mesec zaprti dve od petih delovišč. Dnevno nakopljejo, zdaj senovski rudarji o ko li 30 odstotkov, ozirom a več ko t 150 ton premoga manj. Mesečna proizvodnja, bo verjetno celo za 3.000 ton manjša.

K ršk i občinski izvršni svet je na izredni seji na Senovem ugotovil, da so delavci rudn ika p ri vseh vdorih m ulja s to rili vse, kar je b ilo v n jihov i moči, da b i odp rav ili posledice. Iz­kušenosti rudarjev gre zahvala, da ni p riš lo n iti do poškodb, kaj šele hujših posledic. O dločitev repu­bliškega rudarskega inšpektorja , ki je prepovedal izkopavanje premoga na dveh deloviščih, je b ila nujna. Izvršni svet je pozval delavce rud n i­ka, naj še naprej odpravlja jo posle­dice zadnjega vdora. Senovski ruda­r ji ne bodo p rikra jšan i p ri izplačilu .osebnih dohodkov, čeprav nezgoda še povečuje izgubo rudnika.

P. PERC

ČRNOMELJ:VISOK OBISK

Č R N O M E L J — Pretekli petek so črnom aljsko občino ob iska li Pepca Karde lj, Janez in Olga V ip o tn ik . S p o litičn im aktivom občine so se pogovarja li o po litičn ih in gospo^ darskih razmerah v občin i, gostje pa so obiskali tud i srednjo šolo, ki nosi ime po Edvardu Kardelju.

A. MARINC IN J, STANOVNIK

V NOVEM MESTUN O V O M ESTO — Na povabilo

občinskega kom ite ja Z K bo danes, popoldne v sejni sobi hotela M etro ­pol poslovodnim delavcem občine govo ril Andre j M arinc, predsednik C K ZKS, o ide jnopo litičn ih in gospodarskih razmerah v Jugosla­v iji. Naslednji dan bo prav tam pre­daval Janez Stanovnik, član pred­sedstva Slovenije, o razmerah v mednarodnem gospodarskem siste­mu in v logi Jugoslavije.

JO b koncu

suho in toplo.

ISa

ho šetedna

LE TO Š N JA »TRG ATEV« P O B E LO K R A N JS K O — M raz in delno spo­mladanska toča sta belokranjske vinograde tako prizadela, daje bilo groz­dja marsikje skoraj samo za vzorec. Vendar mnogi vinogradniki kljub temu ne bodo občutili žeje, kajti imeli so možnost, da so si kupili grozdje, ki so ga s posredovanjem črnomaljske kmetijske zadruge pripeljali iz Srbije. Do konca preteklega tedna so ga v Črnomlju (od koder je posnetek) in v podru­žnicah kmetijske zadruge po občini prodali 46 ton, vendar zanimanje ljudi za tovrsten nakup še ni ponehalo. Kako zelo letos v Beli krajini primanjkuje grozdja, pa pove že to, da so mnogi potrpežljivo čakali v vrsti za nekaj sto kilogramov grozdja po nekaj ur, nekateri tudi zaman, ker ga je prej zmanj­kalo, preden bi po seznamu prišli na vrsto. (Foto: M . Bezek)

YU ISSN 0416-2242

Š t. 40 (1886) Le to XXXVI N O V p M ESTO če trte k .

3. o k to b ra 1985 ! Cena: 60 d in

j 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom I ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI

Vse ie ni črnoMedobčinski svet ZSS za Dolenjsko obravna-

val gospodarstvo.N O VO MESTO — Na seji

medobčinskega sveta Zveze sindi­katov za Dolenjsko, k i je bila preteklo sredo v Novem mestu, so delegati obravnavali družbeno-, ekonomske razmere v regiji. Žal kažejo analize, da se dolenjsko gospodarstvo z izjemo nekaj pozi­tivn ih kazalcev še ni v celoti p ri­lagodilo zaostrenim razmeram'

Seveda slabi ekonomski rezulta­ti vplivajo tudi na razpoloženje de­lavcev. Število kon flik tn ih situacij se povečuje, nekaterim delovnim organizacijam primanjkuje dela, ponekod so ustavili proizvodnjo. Znamenja, da nezadovoljstvo na­rašča, so bila v P ionirju, Mercato­rju. Podobno razpoloženje je tudi med prosvetnimi delavci in še bi lahko naštevali.

Vzrok za tako stanje je slej ko prej močno poslabšanje gospodar­skih učinkov. K temu pa prispeva manjša proizvodnja, naraščanje zalog, manjša akumulacija, na­raščanje izgub. Izgube so narasle za tretjino, z n jim i posluje kar 17 delovnih organizacij. Med n jim i prednjači IM V —Tovarna avto­mobilov, ki je imela kar oko li 90 odst. vseh izgub v regiji.

V takih razmerah bi se moralo politično delo okrepiti. Pa ni tako, saj se iz leta v leto ponavljajo težave pri istih delovnih kolekti­vih. Ob tem se seveda zastavlja tu­di vprašanje moči in nemoči odl­očilnih dejavnikov v regiji, pa tudi znanja.

K ljub tem nič kaj spodbudnim podatkom pa slika gospodarstva ni v celoti črna. Prihodek, ure­sničen na tu jih trgih, narašča, sku­pna rast izvoza pa presega rast Uv­oza. Osebni dohodki pa so narasli tudi realno in s tem seveda je bila odpravljena še ena možnost za konflikte.

Zavod ali »nebodigatreba«?Zavod z? varstvo naravne in kulturne dediščine nima ne prostorov, ne denarja,

ne dovolj strokovnjakov — Črnomelj je povsem odrekelN O V O M E S T O — Osem zaposlenih v Zavodu za varstvo naravne in

kulturne dediščine, ki s sedežem v Novem mestu dela za pet občin, si ni izmislilo ustanove, kjer so zaposleni. Občine ustanoviteljice so v dveh letih pokazale mačehovski odnos in ga kljub večkratnim obljubam njenih najvi­šjih predstavnikov niso spremenile.

Zavod je b il ustanovljen 1. maja 1983 ko t samostojna ustanova re­gijskega značaja, k i dela za občine Brežice, Č rnom e lj, M e tlika , Novo mesto in Trebnje, dogovarja jo pa se, da b i v letu 1986 prevzel posle še za

Krčane. O bstoj zavoda je narekova­la nova zakonodaja, zato so občine ob ustanovitv i zbrale 700.000 d i­narjev za začetne stroške, h k ra ti pa je b il določen stalen način financ ira ­nja ustanove. Del denarja naj bi vse

"C

O B IS K IZ Ž E L E Z N eT Ž U P A N IJE — M inuli teden je bila delegacija mla­dih komunistov iz Železne županije na Madžarskem na obisku pri RK Z S M S . V četrtek so bili gostje novomeške O K Z S M S . Dopoldan so si ogle­dali proizvodnjo v Krki in se pogovarjali o tehnološkem razvoju tovarne in o vlogi mladih, zatem pa so si ogledali Jakčev dom in Dolenjski muzej, popol­dan pa so bili na obisku v Pleterjah in Kostanjevici. (Foto: J. Pavlin)

Mladi zaupajo v TesnilaV Trebnjem, v Loki in Lanšprežu proslavili 10. oble­

tnico Tesnil — Slavnostni govornik Jože Knez

RAZVILI PRAPORT R E B N JE — Na dan gasilcev

Jugoslavije so v Trebnjem razvili p rapor občinske gasilske zveze. Slovesnost, na kateri so razv ili p rapor ob 30.ob le tn ic i obstoja občinske gasilske zveze, je b i l^ y tre­banjskem ku ltu rnem dom u. Na njej je govo ril predsednik občinske konference S Z D L Jože Tom ažin. Občinska gasilska zveza Trebnje je v svojem tridesetletnem obstoju dose­gla pom em bne uspehe.

T R E B N JE , V E L IK A L O K A — Tesnila Trebnje so v teh dneh praznovala 10-letnico obstoja. To­varna, ki se je v teh desetih letih prebila med vodilne proizvajalce te­snil v Jugoslaviji, je med najbolj us­pešnimi delovnimi organizacijami v občini. Dobri proizvodni in poslov­ni rezultati pa so seveda praznik to­varne samo še polepšali.

Na slavnostni seji delavskega sve­ta, k i je b ila preteklo soboto v tre­banjskem dom u ku ltu re , je d ire k to r . Tesnil A n ton Hočevar spregovoril p riso tn im poslovnim partnerjem in gostom iz domače občine in od drugod. V ku ltu rnem delu progra­ma pa sta sodelovala K U D Svoboda z M irne in Jože Falkner. -

Na proslavi je g ovo ril Jože Knez, podpredsednik

l ju b lja n s k opisnto

Ob tolažbi: tudi drugod imajo krizo

Jugoslavija in svetL J U B L J A N A — V zro k i za

našo gospodarsko nestabilnost in gospodarske težave so zelo različni; Po eni strani so ob jek­tivno pogojeni s k rizo svetovne­ga gospodarstva, po d rug i strani pa so sad no tran jih slabosti. Svetovno gospodarstvo in med­narodn i ekonom ski odnosi doži­v lja jo od začetka sedemdesetih let g loboko in zelo obsežno krizo . T a je zajela vse države sve­ta, tako razvite ko t države v razvo ju , kap ita lis tične in socia­listične. Eden izmed de javn ikov splošne krize svetovnega gospo­darstva je kriza neoko lon ia liz­ma ko t najnovejše faze v razvoju sodobnega kapita lizm a.

Tako velike spremembe in m otn je v svetovnih razsežnostih so morale in m ora jo negativno vp liva ti tud i na gospodarske tokove v naši državi, zlasti še, če upoštevamo re la tivno Visoko vključenost našega gospodars­tva v m ednarodno delitev dela. V takšnih razmerah se naša država n i mogla n it i se ne more izogn iti posledicam krize sve­tovnega gospodarstva, zlasti za­radi velike odvisnosti našega gospodarstva od uvoza. Tako se je odvisnost naše industrijske p r­o izvodnje nenehno večala: leta 1966 je znašala 18.497, 1970 — 2 3 .9 ^ . 1974 — 31.197 in leta 1980 — 3997. Največ uvažamo surovin in reprodukcijskega ma­teria la in to pretežno surovin mineralnega porekla ter opremo, katerih cene so na svetovnem tr ­gu rasle najhitreje.

T ud i naša odvisnost od uvoza v energetiki seje večala iz leta v leto — od 17G v letu 1965 na 38.3C7 v letu 1975 .oziroma na 42G \ letu 1979. G ibanje bi mo­

ra lo b it i vsaj po letu 1974, se pra­v i po naglem zviševanju cen na­fte na svetovnem trgu, tu d i p ri nas obra tno, ko t se dogaja v d ru ­gih državah. Toda uvoz bo lj in bo lj drage na fte seje naglo večal, neznatno manj pa je naraščala p ro izvodn ja domačega premo­ga. Zelo počasi se je večala do­mača p ro izvodn ja jek la , p o tro ji­li pa so se izda tk i za uvoz pr­o izvodov črne metalurgije. Na­mesto da b i pospešili rast km etijske pro izvodnje — spričo njenega vse večjega p rim an jk lja ­ja v svetu in naših kom para tiv­nih prednosti — smo jo zavrli, stopnja k r ito s ti uvoza hrane z njenim izvozom pa se je bo lj in b o lj manjšala.

Zakaj se je večala odvisnost našega gospodarstva od uvoza?

• V našem povojnem razvoju je prišlo, kakor je znano, do zaos­tajanja v proizvodnji surovin, energije in hrane za rastjo predelovalnih zmogljivosti, in to pretežno iz dveh razlogov. Prvič zaradi dolgoletnega učinka rela­tivno nizkih cen surovin, energije in hrane na svetovnem trgu v razmerah liberalne mednarodne menjave. Drugič pod vplivom ukrepov naše sprotne ekonomske politike, ki je bolj ali manj nenehno nadzirala cene bazičnih proizvodov, medtem ko so se cene končnih'izdelkov pretežno prosto oblikovale. Pri tem je bila finalna proizvodnja zelo zaščitena pred uvozom, uvoz reprodukcijskega materiala pa praktično ni bil z ničimer omejen. Tako so se. razširjene predelovalne zmoglji­vosti opirale na uvozne surovine in energijo, primarna proizvodnja pa je zaostajala._______________

O koliščine na mednarodnem trgu so se v zadnjih le tih občutno spremenile in s tem zelo zaostrile te naše strukturne probleme. Čeprav so se mednarodne ok­oliščine spremenile, pa smo mi hod ili po stari poti. To je po­večalo nestabilnost, ki se kaže v v isoki in fla c iji, naraščanju p r i­m an jk lja ja plačilne bilance, za­dolženosti naše države v tu jin i in temu podobnem. Zato so nujni od ločn i zasuki v zasnovi našega gospodarskega razvoja in siste­ma.

V IN K O B L A T N IK

republiške konference S Z D L . Med d ru g im je dejal, da je tovarna prine­sla V e lik i L o k i in vsej občin i ne samo napredek, ampak' tud i delov­na mesta, delavcem pa možnost, da sami odločajo o svo ji prihodnosti. »K ljub težavam, k i so spremljale na­stanek obrata in poznejše ustana­v ljan je T O Z D Tesnila Trebnje, ste z zavzetim delom in dobro organiza­c ijo postavili trdne temelje za kasnejše poslovne uspehe. Tega se posebno dobro spom inja tis tih 80 delavcev med vami, ki so pred dese­tim i le ti začeli tako rekoč iz nič. N jim velja posebna zahvala in

Jože Knez, podpredsednik S Z D Liskrene čestitke. Danes šteje vaš ko le k tiv 375 veči del m ladih lju d i, ki so prepričani ne le o p rihodnosti vaše tovarne, ampak tud i o p r i­hodnosti teh krajev« je dejal Knez.

J. S.

občine ustanoviteljice (po defežu) nakazovale mesečno, del prispevajo ku ltu rne skupnosti, del pa ustva­rja jo delavci zavoda sami s prodajo storitev.

Ob ustanovitvi so v vsem NoVem mestu za delo zavoda našli prostore edinole na podstrešju stavbe na K id ­ričevem trgu, kjer sicer dela delovna skupnost skupnih služb več intere­snih skupnosti. Prostori so b ili izb­ran i začasno, po dveh letih pa še niso našli drugih. Na 90 m 2.površine je kom aj po lovico prostora up­orabnega zaradi n izkih poševnih stropov, izrednega mraza pozim i in neznosne vročine poleti, povrhu pa streha še zamaka.

M edtem ko zavod svoj delež las­tn ih sredstev ustvarja in ku ltu rne skupnosti še kar v redu plačujejo dogovorjen i delež, pa občinski p ro­računi v nobenem prim eru ne dajejo, k o lik o r b i b ilo po planu zavoda potrebno. Občina Č rnom elj je že v prvem letu povsem odrekla nakazovanje denarja in doslej še ni dala n iti d inarja . Posledica takega odnosa je izkazana v polletnem ob­računu, k i kaže 400.000 d in izgube

ravno to liko , k o lik o r znaša dolg občin, predvsem Č rnom lja .

• Zavod za varstvo naravne in kul­turne dediščine bi nujno potreboval še nekaj strokovnjakov za izpopolnitev strokovne skupine, ki bo kos vsem na­logam na območju, v Sloveniji najbo­gatejšem s kulturno dediščino. Zaradi prostorske stiske ne morejo niti enega strokovnjaka več spraviti pod streho, nimajo ga s čim plačati, ne morejo tu­di opravljati vse predvidene dejavnos­ti s strankami.

O osebnih dohodk ih zaposlenih v tej ustanovi nim a smisla posebej g o vo riti, ker so razmeram povsem ustrezni. K er pa se položaj pomem­bne ustanove z bogatim i, že p ri­pravljen im načrti za novo srednje­ročno obdobje n iti za las ne spreme­ni na boljše, je čas reči bobu bob.

R IA B A Č E R

O CESTNEM OMREŽJU s

N O V O M ESTO — V Novem mestu je b ilo p re tekli torek regijsko posvetovanje predstavnikov občin z Dolenjske, Posavja in Kočevskega o p rip rav i srednjeročnega plana repu­bliške skupnosti za ceste za obdobje 1986 -t— 1990. Predstavniki vseh devetih občin so največ govo rili o regionalnem cestnem omrežju, k ije sedaj v pris to jnosti občinskih skup­nosti za ceste in naglo propada, ker te n im ajo denarja za vzdrževanje. Po novem naj b i j ih vendar »obesili« na prispevek, k i ga združujem o v re­pub lišk i cestni skupnosti in je sedaj šel za avtoceste in magistralne ceste. Podprli so tud i že večkrat izraženo zahtevo, da se m agistralna cesta L jub ljana — Zagreb vendar vk ljuč i v plan in m odernizira.

Prodaja se tudi

iznajdljivostDvajset let prodajalne Alpina — Kje je skriv-

nost uspeha?NOVO MESTO — Alpinina

prodajalna na Cesti komandanta Staneta je že nekaj let med tis­tim i trgovinami z obutvijo, kamor ljudje najraje zahajajo, pa ne le za­radi prijaznosti prodajalcev, tem­več tudi zaradi ugodnih cen in dobre ponudbe. M inuli teden sov A lp in i praznovali dvajsetletnico in ob jub ile ju so pripravili poseben

' teden z vsakdanjim sejmom. Pro­daja je cvetela, trgovina pa je tako pridobila skoraj 5 m ilijonov d i­narjev dodatnega zaslužka.

»Prodaja se naša iznajdljivost. Kupcu je potrebno prisluhniti in mu v teh časih ponuditi tudi kaj ceneje iz starih zalog. Ob tako dra­gih novih artik lih kupci ne gledajo več na modo. temveč bolj na ceno. Od poslovodje in trgovcev pa je

precej odvisno, ko liko in kako se prodaja,« je o skrivnosti poslova­nja trgovine, ki je po prometu med novomeškimi daleč na prvem mes­tu, povedal njen poslovodja Vla­dislav Kiderič. V prodajalno je prišel pred tremi leti. Takrat je bila novomeška prodajalna med Alpi- n in im i pa 52. mestu. Sodelavci so prisluhnili njegovim izkušnjam, ki si jih je kot vodja blagovnice v Stuttgartu nabral v tu jin i, Pričeli so organizirati prodajne sejme, predvsem zimsko-šporlne obutve, v Brežicah, Krškem, Sevnici in drugje. S plakati in drugim propa­gandnim materialom, med kate­rim so še posebej padle v oči lepo urejene in vabljive izložbe, so si de­lavci te trgovine kmalu pridobili zaupanje kupcev in so v tem času v samem vrhu med A lp in in im i trgo­vinami v Jugoslaviji.

Prizadevnim trgovcem te pro­dajalne. ki ne vprašajo za delovni čas. so pa seveda zato tudi bolje nagrajeni, je prisluhnilo tudi ma­tično podjetje in jim ob 20-letnici odkupilo celotno stavbo na Cesti komandanta Staneta, kjer bodo že \ naslednjem letu razširili po­nudbo na celotno športno opremo.

J. PAVLIN

»>•»»

T R G O V C I, V R E D N I P O S N E M A N JA

NASA ANKETA

Štrajk ni rešitev

u>

V prvem polletju letošnjega leta je bilo v Jugoslaviji registriranih 341 prekin itev tlela, ka r je skoraj dvakrat to liko kot v enakem lanskem obdobju. K on flik tn ih situacij, izsiljenih sestankov, preki­nitev dela, kot danes p r i nas pravimo, saj se izrazu stavka oz. štrajk prav po nojevsko na v.se prelege izogibamo, je tudi na našem obm­očju kar precej in vse več. Najpogostejši povod zanje je še vednonezadovoljstvo zaradi osebnih dohodkov pa neinformiranost oz.nezadostna a li nepravilna obveščenost delavcev, k i si tako ob vseh mehanizmih samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja žal ne znajo pomagati drugače, k o t da prenehajo delati. Ob tem večina meni, da to n i pot za urejanje stvari, in večinoma pozneje tako iz­gubljeni čas tudi nadomestijo.

D U Š A N JA N K O V IČ , preddelavec v . zunanjem obratu Rudnika Kanižarica:»V glavnem so vzrok i za stavke ne in for­m iranost, nepravilna obveščenost in neznanje delavcev, k i pričakuje jo, da bodo probleme, ki izhajajo iz prej na­štetega, rešili s štra jk i. V stavkah je tudi kaj pozitivnega: v delovni organizaciji, k je r je prišlo do štrajka, in še v marsi­kateri d rug i potem bo lj skrb ijo za pra­v iln o in form iranje. Razlog za stavko je tud i nizek osebni dohodek. Pri nas do stavk še ni prišlo , čeprav se ne moremo pohva liti z dob rim i prejem ki. Težave rešujemo sproti.«

IV A N P LU T, o b rtn ik z Boldraža pri M e tlik i: »V glavnem ljud je štra jka jo zato, ker so prevelike razlike v osebnih dohodkih , vendar če pogledam, kako nekateri delajo, menim, da za svoje delo dob ijo še preveč. Jaz kot o b rtn ik lahko zaslužim le z delom in s stavko ne bi nič dosegel. Sicer po štrajkih nihče ni na bolj­šem. Težave, ki pripeljejo do stavk, bi mo­rali rešiti drugače, vse bi lahko uredili po m irn i po ti, če b i b ilo v praksi tako, ko t

j piše v ustavi.«

A L O JZ K A F O L , s tro jn i k ljučav­ničar v trebanjskem T rim u : »V Iskri, k je r sem delal prej^sm o b ili delavci med seboj večji tovariš i in smo se znali za svoje pravice skupno potegniti. Tuka j do česa takega, ko t je stavka, n iti ne more p riti. Večina delavcev ima doma še km etijo in niso ekonom sko odvisn i le od tovarne. To se pozna tud i p ri dose­ganju skupne norme. Tem delavcem je vseeno, kako posluje tovarna. Zanje je glavno, da so zavarovani in da dobe vsak mesec nekaj denarja. Seveda take­mu delavcu ne pride na misel, da bi stavkal, ko je z vsem zadovoljen.«

S L A V K A JA K O P IN , tajnica v ČZP Kočevski tisk, Kočevje: »Menim , da š tra jk i niso potrebni n iti koristn i. Pač pa bi b ilo koris tno vreči s položajev vse tiste, ki slabo vod ijo naše gospodarstvo. Danes navsezgodaj sem se počutila, kot b i me s k lad ivom po glavi, ko sem po ra­d iu slišala za nove podražitve in nove, seveda višje davke. Kako si lahko potem razpoložen na delu?«

A L O J Z Š K U LJ, ta jn ik sindikalne enote V ratarna v Inlesu, R ibnica: »V svetu je pač taka praksa, da delavci s - š tra jk i izražajo svoje nezadovojstvo.Nekakšno možnost delavec le mora im eti. M enim pa, da je potrebno že prej v s tik ih s sam oupravnim i organi in vodstvenim i delavci uk ren iti vse, da se sporne zadeve razumno in samou­pravno rešijo. Poizkusiti je treba vse, da do štrajka ne bi priš lo , saj med štrajkom delavci ne delajo, ne ustvarja jo dohod­ka in tako škod ijo le sebi.« »

M A R IJ A PIRC, delavka iz Krškega- »Zdi se m i, da prekin itve dela oz. štrajk ' ne b i smeli prednjačiti pred dogova­rjanjem in sporazumevanjem v naš' samoupravni socialistični družb i, a so, žal, m arsikdaj skoraj nu jn i. M enim , Ja so v redu, če delavci le tako lahko nekaj dosežejo, čeravno je verjetno res, da Je to izražanje neke nemoči. V o d iln i imajo več m ožnosti, da se uveljavi njihova beseda. Delavci naj bi po' mnenju ne­katerih le delali in b ili lepo tiho ..."

M IH A H O T K O , delavec službe vars­tva p ri delu v brežiški tovarn i pohištva:»Menim , da je š tra jk oz. izsiljena preki­nitev dela skrajna odločitev potem, ko so b ili vsi dogovori zaman. T rdno sem prepričan, da im am o danes na vo ljo drugačne rešitve, k i pa jih po samou­pravni po ti ne znamo izko ris titi.Im am o vendar to liko sestankov. N a j­brž se na n jih marsikje preveč pogova­rja jo in premalo dogovorijo.«

n A L B IN M IR T . obra tn i električar v

sevniški Lisci: »Osrednji dnevniki j R TV obveščajo o prekin itvah dela Z® sramežljivo ali sploh ne. Več piše o nj' M ladina. G ovori se, da ukrepajo pr° pobudnikom . K lju b temu je prekinit®^ dela vse več. Na tak način se ne re^uJS„ stvari, ki do prekin itve pripeljejo. D do tega sploh pride, pa pomeni, da sv°J vloge ne odigra sindikat.«

JA N E Z M E D L E , krojaški m ojster iz Šentjerneja: »Štrajk ni rešitev. Potreb­no bo več in bolje delati, pa bo za vse dovo lj. Včasih so štra jka li zato, ker so delali 16 ur v nemogočih pogojih. Zdaj mnogi dejansko delajo le po 4 ure, im ajo top lo malico, kosila, rekreacijo in še vrsto ugodnosti. Kdo bi ob tem štraj- kal? Pri nas ob rtn ik ih je drugače. M o ji pomočnici delata 8 ur za manj ko t tri stare m ilijone. K o lik o r zaslužimo, to liko razdelim o, ostalo so dajatve. O

izkoriščanju ni govora.« J

DOLENJSKI UST Št. 40 (1886) 3. o k to b r a ^

kmetijstvo

Jrva preseglaObveza metliške občine ‘a Prihodnje leto je 560 -!?|^odkupljene pšenices1(Me t l ik a — Metliška kmetij-

a zadruga je bila prva km etijska Sanizacija, k i je dosegla in prese-

4<k P*an. odkupa pšenice. Obvezo ton je presegla za 22 odst., na-

. uJejo pa, da bo z zamenjavo za tuzo presežek kar za tre tjino ve-piesez

l.1’ ^ Metliki pa ni bil le dober od- ■ ampak so velike tudi zaloge vt P> - “ paK so velike tud i zaloge v

eckih kaščah. Sedaj se na veliko'Pravljajo na jesensko setev,

p 0 republiškem sporazumu o ve' e'ovanju pšenice je metliška ob- te a za Prihodnje leto 560 ton, od p ‘ 10 ton iz družbenega, ostalo Sa'z zasebnega sektorja. Delavci in rup ° Upravn' organi km etijske zad-

&e menijo, da so realne možnosti p Ur,esn>čitev tega plana, ne da bi

ecali setvene površine. fr°kovne službe zadruge bodo

lit Jesensk ° setev zagotovile kva- nih n° semensko pšenico priporoče- Sre ,Sort’ m ineralna gno jila , zaščitna Vo J lva ter pismena strokovna na- u ’ a- Semenske pšenice je dovo lj, tilne n? pa Je tL*di menjava merkan- ra Penice za semensko, in sicer v o b « ju 1 p ro ti 1 s tem da se kmet Ds ’ da bo za hektar posejane ni k-Ce P.roc*a* 2 ton i. R azliko v ce­la 'r ' Zna.®a 50dinarjev, bosta p o k ri- ( jjp fP p ^^k i (40 d in) in občinski (10 sk i7 h .za mtervencije. V km etij- je<. adrugi predvidevajo, da bo plan . » ^ ^ ^ s e tv e uresničen.

Za NEVTRALIZACIJSKI BAZEN

tl i^ E T L lK A — Delegati zborov me­ni s ?.°°činske skupščine so na nedav-

sprejeli sklep, da se Vinski kleti lastp'ačno dodeli zemljišče družbene tied v * V ‘zmer‘ dobrih 33 arov, ki leži ozni„ ln.sk° kletjo in križiščem z obv-Zerr>liišis j e zaPros‘la za todisko zaradi gradnje nevtraliza­c i j bazena za odpadne vode iz

O * ■ v v

oejm/scasejp ^ Ž lC E — Na sobotni Praši* So rej ci Pripeljali 278 PrnrfI . star'h do 3 mesece. Ki|0Dani*1 je bilo 194 živali, din m z‘ve teze i e veUal 500

Izzivposavskimsadjarjem

Razstavo v Brežicah bo­do spremljali prikazi stro­

jnega dela v nasadihO K LJU .K O V A G O R A — T u ­

kajšnjega sadjarja D arka Jelčiča so o rgan iza to rji slovenske sadjarske razstave v Brežicah izb ra li za predsednika kom isije za demonstra­c ijo sadjarskih strojev. Pozanimali smo se, kako in kje bo to potekalo, nakar je inž. Jelčič pojasnil, da bodo prikazova li posebej mehanizacijo za sodobne kmečke nasade in posebej s tro jno lin ijo za večje družbene komplekse. Za kmete bo p rv i p rak­tičn i prikaz strojnega dela 18. ok tobra v nasadu Ivana H o tka za sadjarsko skupnost G loboko , drugi 19. ok tobra p ri Jožetu M olanu za sadjarsko skupnost A rnovo selo in tre tji p ri Jožetu C iz lju za sadjarsko skupnost Dečno selo. M ehanizacijo bodo d o b ili s sadjarskega posestva v Stari vasi. Nekaj stro jev bodo poso­d ili jugoslovanski p ro izva ja lc i in ne­kaj predstavništva tu jih firm . Tako bodo kmetje lahko prim erja li učin­kovitost domače in tuje mehanizaci­je.«• In kaj vse bodo pokazali s stroji v sadovnjakih?

»Zim sko in poletno rez, drob lje ­nje vej po rezi, košnjo trave in zaščito. T a je lahko dobra a li slaba, zato j i bom o dali več poudarka. Na tem področju je ve liko novosti, tudi p ri varstvu človeka ob strojnem de­lu. Posvetovanje in prikaz strojnega dela na ve lik ih družbenih posestvih bo 22. ok tobra p ri A g rokom b ina tu v Krškem. D em onstracijo bo vod il Stane Berčič, profesor na višji agronom ski šoli v M aribo ru . Tam si bodo udeleženci lahko ogledali celo s tro jno obiran je sadja, za kar bo posodil stroj A grokom b ina t iz M aribora.«9 Kaj kot specializirani sadjar me­nite o izboru Brežic za slovensko razstavo?

Inž. Darko Jelčič

»To sprejemam ko t priznanje po­savskim sadjarjem in izziv za naprej. Razstava priha ja k nam o pravem času. Daje nam priložnost, da se sa­d jarstvo bo lj uveljavi in si p ribo ri prednost. Zasluži jo , saj izkorišča zemljišča, k i niso prim erna za poljedelstvo in za v inogradništvo. M enim , da m oram o sprejeti razs­tavo tud i ko t posavsko prired itev, ne brežiško, zato želim, da bi se Sev- ničani in K rčan i poču tili na njej kot doma. Sadjarji bomo ve liko dosegli, če bomo v Posavju našli skupen jezik.«

J. TEPPEY

KmetijskiHygromull si utira pot

l a h k o t su^a Je ta k o k o t vsaka dosle j o b u d ila razm iš ljan ja , ka j tijstVu £ Vek sam nared i, da bi zm anjša l njen po g ub n i učinek v krne­l o p ^ ° * 'k o k r a t je b ilo letos izgovo rjeno in zapisano de jstvo , da ^ ž e| ■'°d s to tku nam akan ih km e tijs k ih površ in na repu evropsk ih

jirrto C*a se rno ram o v več j' m er> zneb iti odv isnosti od neba. P°Zab|j da bodo po s ta ri navadi u t ih n il i p o z iv i in da bodo, Vorii en' d o b ri sk lep i, če suše v nasledn jih le tih nekaj časa ne bo.

^ le r-Q c t~ x : : * *.__i ____ * ____ :»: .. _ 1.1_i________ : iebjg rastoči ra s tlin i pač treba za g o to v iti že v sk ladu z znan imPasy p0 ferP Pr a v ilo m o m in im u m u . V našem zm ernem podnebnem“00 1 Je km etijska ras tlina za k ilo g ra m suhe snov i od 250 do v. »onp. <i “

cm.aačin a°^,e’. ln če te vode ne d o b i s padav inam i, jo je treba na nekiJe k°t js da ja ti a li zad rža ti pred od tekan jem . V k suši nagnjeni zem lji °i'la do ,na Vsaka stvar, k i povečuje nam očenost, od naravnega gn­o javi) ^ ote a*i h y g ro m u lla , k i se je zdaj ko t um etna organska masa ,, % v a trgu in k i si u tira p o t v š iro ko prakso.< l° str l v.sak' novosti so seve tudi ob hygromullu pomisleki — od

da sn naJ*)0U banalnih, kakršni so trgovski in prevozniški,h vaŽan‘*V zavzema preveč prostora v skladiščih in da je prelahka za Jlf0rabi kC S ,ov°m jak i. Toliko bolj smo zato lahko veseli hvale, ki o *N i s v ^ r o m u lla prihaja iz prakse. V eni zadnjih številk revije »Moj ho^hier" °P 'sana posnemanja vredna uporaba na Goriškem, kjer je

Potr k° ma*° Padavin, a je prav hygromull pripomogel, da poleti ni v Hygr0 no zalivanje.^buje .m u*l 'm a zelo v e liko vodno in zračno kapac ite to , navlažen

k °ko ' r °dst- p ro s to rn in e vode. Če je v zem ljo v ložen d o vo lj je t ič n o • ^ zem lje sko ra jda ne obde lu jem o, delu je celo do 20 let.

ab ila neak tiven . J. G . K . navaja v re v iji »M o j m a li svet«.'da je «'• po 4 0 1 h yg ro m u lla na sad ilno ja m o za a k tin id ije , vloženega

in d a je b il uč inek več ko t obetaven. P odobno ^ 'Jev. u ' CK lz kazal tu d i p r i sajenju orehov, rod o d e n d ro m o v in kos-

b j , * 8ro m u ll je poenostav il vzgo jo in vzdrževan je teh ras tlin .t i ld i H rnoih vlucti v n rh n n ih rvLrvliih L" if»r i#» nn lp ti n rav

°kpUfje d,sG ;',4°c m g lob o ko

a r9di t i. j tu<^‘ d ru g ih , zlasti v u rban ih o k o ljih , k je r je po le ti p rav egovatie ‘lV Z za' ' vanjem ta ko težko obd rža ti javne nasade lepe in

Inž. M . L.

»NE« za porodniški dopust \Kmetje se jezijo na črnomaljsko zadrugo, ki ni podpi­

sala sporazuma o nadomestilu porodnicamČ R N O M E L J — Tukajšnja kme­

tijska zadruga ni podpisala samou­pravnega sporazuma, po katerem bi bila kmetica proizvajalka upra­vičena do nadomestila osebnega dohodka med porodniškim dopu­stom. To utemeljujejo z analizo, ki je pokazala, da bi prišli v poštev samo dve kmetici, za kar bi morali po enotni prispevni stopnji združiti veliko več denarja, kot bi ga bilo potrebno za nadomestili v občini.

D e lega ti zbora kra jevne skup­nosti občinske skupščine so na ne­davn i seji os tro ob so d ili takšno ravnan je km etijske zadruge, k i da je sp rto z načelom so lida rnos ti.

»V Č rn o m lju g ledam o le, kje b om o ka j d o b ili, ko pa b i sami m o ra li da ti denar, zaprem o moš­nje. N ik je r pa tu d i n i zapisano, da bosta v obč in i vedno le dve km e ti­ci, k i b i p riš li v poštev za p o ro d n i­ški dopust,« so de ja li delegati. Pri tem pa se samo po sebi o d p ira še eno vprašanje: zakaj sta v č rn o ­m a ljsk i o b č in i samo dve km etic i, k i b i p r iš li v poštev za p o ro d n iš k i dopust, in a li j ih ne b i b ilo pre j več, če b i spre je li sam oupravn i sporazum ? N a to , da je m ars ik je p rav neurejen p o ro d n iš k i dopust eden od raz logov, da se ženske ne o d lo ča jo le za delo na k m e tij i, v k m e tijs k i zad rug i o č itn o niso p o m is lili.

UPRAVIČENI DO SOLIDARNOSTNE

POMOČIČ R N O M E LJ — Kmetje v črno­

m aljski občin i so nestrpni, ker še vedno niso dob ili odgovora na vprašanje, kako bo s povračilom škode, k i sta jim jo letos povzročila mraz in ponekod tud i toča. Na obči­ni so za zdaj vedeli povedati le to, da ocenjujejo škodo na okrog 200 m i­lijo n o v dinarjev, to pa je torej več ko t 3 odst. družbenega pro izvoda v občini, kar pomeni, da so upraviče­n i do sredstev iz republiškega soli­darnostnega sklada. Vendar za zdaj niso dob ili z republike še nobenega odgovora.

» Mini traktor«

Nov izdelek z MuteZa potrebe komunalnih delov­

nih organizacij pa seveda tudi dru­gih porabnikov so začeli pred časom v Gorenju Muta, tovarni poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov, izde­lovati parkovne kosilnice.

Odločili so se za rekonstrukcijo obstoječe parkovne kosilnice. Iz povsem namenskega stroja so do­b ili tako rekoč univerzalni stroj, ki so ga poimenovali »mini traktor«. Komunalne delovne organizacije ga bodo lahko uporabljale skozi vse leto.

Rezilni sistem, ki je na parkovni kosilnici nameščen med prvo in zadnjo dvojico koles, so premestili pred prvo kolesno dvojico. Skra­jšali so stroj, na prednjo stran pa so namestili univerzalni priklop. Na m ini traktor Gorenje M uta je tako mogoče ob rotacijski kosilni­ci v izvedbi za visoko in nizko travo (delovne širine 80 cm) p ri­k ljučiti še prstni kosilni greben širine 80 cm, prstni kosilni greben širine 130 cm, rotacijski plug za obdelavo zemlje, snežni plug, snežno frezo itd. Na zadnji strani m ini traktorja pa lahko p ri­ključim o prikolico oziroma pobi- ralno napravo za travo. Iz povsem namenskega stroja za košnjo trave je tako nastal resnično univerzalni stroj, ki ga je mogoče uporabljati za več namenov. (Po Gospo­darskem vestniku)

Nerešeno ostaja v o b č in i tu d j vprašanje km etov in v a lid o v . Z a ­kon o in va lid sko -p o ko jn in ske m zavarovan ju km etov zahteva o b ­vezno in va lid sko zavarovan je , vendar se revnejši km etje zaradi v iso k ih p rispevkov ne od lo ča jo zanj. D oga ja se celo, da se km etje o d ja v ijo in d okazu je jo , da k m e tij­ska dejavnost ni n jih o v g lavn i po ­k lic , s tem pa se izogne jo tu d i o b ­veznemu zvarovan ju .

B. M .

MALO GROZDJA ZA SLOVINOVE

KLETI V BREŽICAHB REŽICE — Od sobote, 28.

septembra, dalje je na tukajšnjem območju uradno dovoljena trgatev modre frankinje, sovinjona in kralje­vine. Druge sorte bodo pri Slovinu začeli odkupovati 5. oktobra, če bodo strokovnjaki med ogledom vinog­radov ocenili, da je grozdje dovolj sladko. Letina je letos zelo skromna. Po zimski pozebi so pri Slovinu raču­nali, da ga bodo odkupili 60 vagonov. Zdaj kaže veliko slabše, saj ga ne bo dosti več kot 20 vagonov. V lastnih vinogradih bodo na Bizeljskem in na Pišečkem bodo Slovinovci odplanira- nih 40 vagonov natrgali komaj 3. V želji, da posavska vina ne bi popolno­ma izginilo iz prodaje je brežiški Slo- vin ponudil kooperantom namizno vino za zameno za grozdje.

Z NOVOMEŠKE TRŽNICE

N O V O M ESTO — V ponedeljek, 30. septembra, je bila novomeška tr ­žnica dobro založena, cene pa se v tednu dn i v glavnem niso spreme­nile. K ljub temu da je bila prejšnji dan mnogokje trgatev, pa domače­ga grozdja’ ni b ilo ve liko naprodaj. Redke kmetice, k i so ga prodajale, so zahtevale zanj 200 din. Slive so bile po 150 dinarjev, breskve po 250 d in , hruške po 150 d in, jabo lka po 100 dinarjev kilogram . D ovo lj je b ilo solate po 160 d in, paradižnika po 100 dinarjev, fižo la v stročju po 200 din. T okra t je bila naprodaj tud i ka rfijo la , k i jo je sicer m alokdaj do­b iti, p roda ja li pa so jo po 200 din kilogram . T ud i v obrtniškem delu tržnice je bila dobra ponudba. K o t posebnost naj omenim o prodajalca eksotičnih ptičev.

DELOVNA AKCIJAUčenci na osnovni šoli Šentjernej

smo pričeli tudi z družbeno potrebnim delom. V petek smo odkopavali lipe na hipodromu, ki so bile zasute s peskom in zemljo. Na šolskem vrtu pa smo pridno pleli in pobirali pridelke.

K A TJA ŽUPAN OŠ Šentjernej

ENHRIBČEK BOM KUPIL...Ureja-Tit Doberšek

Rumeni muškat(Muscat blanc, M uskateller

gelber, Muscato bianco, Mos- catel morisco, tam janika bele, bela dinka).

V sedanjem trsnem izboru je rumeni muškat kot priporočena sorta uvrščen v mariborskem, ljutom ersko-orm oškem in ha­loškem vinorodnem okolišu, v trsnem izboru iz leta 1935 le na Kozjaku in v G o rn jih Sloven­skih goricah, ko t namizna sorta pa v vseh vinogradnih okoliših.

V Beli k ra jin i je sedaj ta sorta precej razširjena v metliškem vinorodnem podokolišu, kjer v inogradn ik i rumeni muškat uv­rščajo med prvovrstno vino, s katerim se lastn ik i zelo radi po­hva lijo . Popularnost in ugled te sorte pa se nista bistveno razširi­la po Beli k ra jin i. Nekaj manjših čistih nasadov rumenega mu­škata zasledimo v D rašičih , K r- mačini in V idošičih. V mešanih nasadih se ta sorta bo lj pojavlja, v inogradn ik i so jo tud i vnašali s cepljenjem na zeleno (opis sorte je v v inogradniški lite ra tu ri, na prim er npr. v Doberškovem Vinogradništvu).

Da se rumeni muškat v Beli k ra jin i ni bo lj razširil, si lahko razlagamo z naslednjim i dejstvi:

— N i v sedanjem trsnem izboru za Belo kra jino , zato ga K Z M etlika ni pospeševala in ne cepila v svojih trsnicah.

— Cepljenke te sorte so težko dostopne, saj je v trsnici zelo občutljiva in jo le redke sloven­ske trsnice razm nožujejo (Jur- šinci).

— T rta rumenega muškata je občutljiva za o id ij. Obdelava vinograda m ora b iti dosledna, b o lj ko t p ri ostalih sortah trsne­ga izbora za belokranjski v ino ­rodn i okoliš.

Rumeni muškat sodi v vrhun­ski razred belih, žlahtnih sort in vin. Enakovredne sorte p ri nas v S loveniji so le še renski riz ling , sivi p ino (rulandec) in traminec. V ino rumenega muškata je gotovo najplemenitejše med mu­škati, k i j ih je okrog 25 vrst. Na trgu srečamo Vinagov rumeni muškat iz okolice M aribo ra (U r­ban, Rošpoh) in p tu jsk i (H a l­

oze). V navedenih k ra jih so od­lične naravne razmere za to sorto, (lapor) zato so ta vina prvovrstna. Belokranjci nimajo izkušenj, kako se obnese p ri n jih rumeni muškat v steklenici, to­da m lado vino, v zimskem času natočeno iz soda, je izvrstne kvalitete. Velja, da je rumeni muškat najboljši ko t m lado vino, saj se nam odpre v tem sta­nju v vsej p rijazni lepoti in po­kaže najlepše značilnosti. Sortna cvetica je tako značilna, da je ne moremo zgrešiti. V ino je po okusu polno, toda nepremočno. T rta zahteva najboljše, sončne lege in rodovitno zemljo in takih leg je tudi v Beli k ra jin i veliko.

• Težko je svetovati, da bi to sorto na splošno širili v Beli kraji­ni. Občutljiva je že med cvetenjem. V slabih vinskih letih je vino bolj kislo in takrat nas razočara (zori med I I I . in IV . zoritveno dobo). V poskusih, ki jih imamo pri KZ Me­tlika z novimi (pa tudi starimi) sortami, ni rumenega muškata, vendar ga lahko med poskuse še uvrstimo. Nekateri strokovnjaki namreč sodijo, da v Beli krajini niso najboljši naravni pogoji za to sorto. Pod tem vplivom so tudi strokovnjaki zadruge v Metliki. V sedanjem obsegu je rumeni mu­škat v Sloveniji premalo razširjen, zato sadilni material ni tako odb­ran kot zahteva današnji čas.

V ugodnih legah je rodo­v itnost rumenega muškata sre­dnja do bogata, enakomerna. Režemo ga na daljše reznike ali krajše šparone. Zahteva moč­nejše gnojenje. V norm aln ih le­tih p ridob i p rib ližno 21% slad­korja.

Če bi- naš vinski trg priznaval za vrhunsko vino cene, ki ga to vrhunsko vino zasluži, bi to sorto v severnovzhodni pa tudi jugovzhodni Sloveniji gotovo bolj pospeševali, ker bi bila donosnejša, rentabilnejša. Viso­ka kvaliteta tega vina je namreč povezana s stroški v vinogradu in vinski kleti. Verjetno bodo rumeni muškat go jili tis ti vinog­radn ik i, k i so se nanj navezali in im ajo zanj kupce. T i v inogradn i­ki tud i zmorejo pride la ti us­trezno kvalite to tega vrhunske­ga vina.

Pripravil mag. J U L IJ N E M A N IČ

1hIS

I>

h

>

S

IN

Ik

S

IS

*h

IN

IS

IN

Ih

Ik

IS

IV

Is<sIsIIsIsIh

IsIsIsIN

I\

Ik

IN

IS

IsIkIkIkIkIkIkJ

Stroški krčijo kokoSjo jatoV primerjavi s krmili prepoceni jajca — Dovolj koruze zase in za Grudo

B R E Ž IC E — V septembru kmetijci že precej natančno vedo za us­pešnost gospodarjenja, saj so medtem pospravili velik del letine. Pri direktorju Kmetijstva, tozda Agrarie Brežice, Jožetu Grubiču smo zvedeli, da zaradi lanskih in letošnjih težav nekateri obrati omejujejo proizvodnjo.

Tozd im a š tir i posestva: v Cer­k ljah redijo kokoši nesnice, v V rb in i vzrejajo podmladek za perutn ino, v T rn ju pride lu je jo hm elj, koruzo in pšenico ter p ita jo govedo, v G lobo ­kem red ijo perutn ino, na oko lišk ih površinah pa sejejo o ljno ogrščico,- koruzo in pšenico. Tam im ajo tud i sadovnjake s hruškam i.

Pšenice so letos na 100 hektarih površin pride la li 509 ton. O ddali so je Ž itu L jub ljana po vnaprej določe­

ni in sprejem ljiv i ceni. Orgščico so im eli na 36 hektarih. O brod ila je dobro, po 2540 kg na hektar. Največ sejejo koruze, za silažo soje pride la­li 3.600 ton, od (ega 1.600 ton zase in 2000 ton za G rud ine hleve v G lobokem . Koruze v zrnju jim dozoreva 300 ton, dovo lj za pitanje 300 glav živine v T rn ju . Pozeba jim

V novi petletki več ribRibogojnica na Dvoru povečuje proizvodnjo

D V O R — Srednjeročni plan je za Em onin obra t »Krka« na D voru lepo zastavljen, odvisen pa je od te­ga, če se možni onesnaževalci ribogojne vode ne bodo pregrešili.

T renutno im ajo v dvorski rib o ­go jn ic i b lizu 7.300 m2 vzrejnih pov­ršin rib n ikov , teh pa tud i v novem srednjeročnem obdobju ne m is lijo povečevati, ampak nameravajo se­danje zm ogljivosti bolje izko ris titi. Medtem ko so v zadnjih treh letih vzredili po 150 ton tržnih postrvi — šarenk, nameravajo od prihodnjega leta dalje pošilja ti na trg po 200 ton postrvi, v letih 1989 in 1990 pa celo po 210 ton.

Glede na vsak dan dražje meso bodo občani bržkone vse raje segali po ribah, ki so tud i za zdravje primernejše, vendar bi b ilo k lju b le­pim načftom vse v zraku, če bi

prišlo do ekološke katastrofe. M o­žni onesnaževalci ribogo jne vode so livarna v Ivančni G oric i, farma bekonov v Stični in komunalne ter kemijske odplake od izvira K rke na­vzdol. T i so sicer opozorjeni na pra­vilno ravnanje toda... Jože Grubič

Rebalans

je vzela precej hrušk. Računali so na 700 ton, nabrali pa jih bodo komaj 100 ton.

Na posestvu v Cerkljah so zaradi naraščanja stroškov tud i število ne- snic zmanjšali na polovico. Tre­nutno jih redijo samo še 13 tisoč, ki dajo na leto o ko li 4 m ilijone ja jc. D o tega ne bi prišlo, če b i b ila cena ja jc usklajena s cenami hranil in drugih materialov. Krojenje cen kmetijskih pridelkov z vrha navzdol prisiljuje p ri­delovalce k zmanjševanju dosedanjega obsega proizvodnje, kar se najobčutne- je pozna pri reji govejih pitancev za zalogo. V tem prim eru potrebujejo za enega 60 tisočakov na leto za krm o. D o tega težko pride jo , ker n i­majo lastnih sredstev.

G rub ič težko razume, da je slovenska skupščina načela obres­tna in druga vprašanja že v aprilu , zdaj pa je september, pa še ni nobene rešitve.

J. TEPPEY

M o d i *ost o vinuZb- tl Ho, ««•

• Pristno vino je neprimerno več kot samo alkoholna pijača, k a jti alkohol v vinu je komaj ena od nad šeststo sestavin.• Dobro ju tro žganju, zbogom pamet.• Kdor vino večerja, vodo zajtrkuje.• Vino je sonce v steklenici. (Francoski pregovor)• Krčmarjeva kreda pijančem rada dvojno piše.• V vinu je resnica.• K ar trezen misli, pijan pove.

LL®86) 3 . oktobra 1985 DOLENJSKI LIST

IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN EUspehi dol, zaslužki pa gor

Občinska skupščina kritično o polletnem gospodarjenju in planu SRSN O V O M E S T O — trije zbori novomeške občinske skupščine so prejšnji

teden na ločenih sejah obravnavali pomembne zadeve, med katerimi naj omenimo le dve: kritično obravnavo polletnih gospodarskih rezultatov in tehtne pripombe k slovenskemu družbenemu planu.

M edtem ko je industrijska p r­o izvodn ja v p rv ih šestih mesecih po obsegu celo m alo nazadovala in so m očno narasle zaloge nedovršene pro izvodn je , so šli osebni dohodk i v združenem delu navzgor preko me­r il, odvisn ih od poslovnih uspehov. Delegatom se je zdela m očno o p ti­m istična in nestvarna napoved, da ob koncu leta rezan IM V in Tovarne m očnih k rm il osta li izgubarji ne bodo im eli več rdečih številk v bilancah.

Posebej so ob ugodnih izvoznih dosežkih opozorili na dejstvo, da izvozn ik i n im ajo nobenih spodbud in da so pravzaprav v finančnem

• Pri obravnavi republiških planskih dokumentov pa so v Novem mestu postavili glasno zahtevo, da izvozno zelo obetavna proizvodnja prikolic v IM V ne sme biti izpuščena iz slovenskega plana. Razen tega zahte­vajo še mesto v srednjeročnem planu SRS vsaj za pripravljalna dela pri gradnji in modernizaciji avtoceste, plinovoda in modernizaciji železnice na relaciji Trebnje— Novo mesto— hrvaška meja.

sm islu kaznovani za svojo p rav ilno naravnanost. Novomeška občina je namreč izvoz povečala za 13 ods­to tko v , več ko t Slovenija v popre­

čju, finančna sposobnost delovnih organizacij pa zato bo lj peša, ko t je povprečje v S loveniji.

Po sklepu občinske skupščine naj b i delegati v svojih delovnih o ko ljih poskrbeli za čim boljšo uresničitev plana do konca leta in pospešeno delo v zadnjih treh mesecih, h k ra ti pa naj b i opozarja li na izplačevanje osebnih dohodkov po rezu lta tih de­la in dogovorjenih m erilih . Težko bo tis tim , k i bodo vnaprej po jedli neustvarjeni dohodek, ker bo m oral v tak ih p rim erih ukrepati družbeni pravobranilec sam oupravljanja. Za zdaj pa zoper prekoračite lje ne bodo uva ja li nobenih sankcij, ka jti popre­čni zaslužek novomeškega občana je že za 13 odst. slabši, ko t znaša za­služek poprečnega Slovenca.

R. BAČER

Gostinec iz gradbenega

tehnika

Načrti še s pomanjkljivostmiNovomeški občinski sindikalni svet razpravljal o planskih dokumentih do leta 1990 in 2000 ter o polletnih gospodarskih rezultatih — Povsod velike težaveN O V O M E S T O — V prihodnjem srednjeročnem obdobju od 1 .1986 do

1990, za katero sedaj s polno paro pripravljamo planske dokumente, niko­mur ne bo lahko. V novomeški občini bo očitno še težje kot drugje v Sloveni­ji. Resolucijskih ciljev ne uresničujemo in problemi se samo povečujejo. Zato bo treba smernice v temeljih plana za naslednjo petletko ponovno preveriti, predvsem, ali bomo sposobni izpeljati 3,3 odstotno rast družbenega proizvoda, od česar bo pravzaprav odvisno vse drugo.

S temi dejstvi m v položaju, ko za vrsto zadev še ni znano, kaj bo zanjeprinesel »paket« iz Beograda, se je preteklo sredo pričela obravnava občinskih planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje in do konca stoletja v občinskem sindi­kalnem svetu. Nanje je imel svet, že pred tem pa njegove komisije in odbo­ri sindikatov dejavnosti, vrsto p ri­pomb. Menil je, da so planski do­kumenti grajeni na čibstoječem stanju in opredeljujejo razvoj obstoječih de­javnosti, medtem ko niso analizirane

' prednosti področja in razvoj na tej osnovi. Razvojni plani delovnih orga­nizacij v nekaterih primerih niso us­klajeni z občinskim planom. Manjka bilanca življenjskih in delovnih pogo­je#, ki b i jih dosegli z uresničitvijo

planskih opredelitev. Svet je zahteval, da proizvodni programi, ki jih bomo razvijali, ne smejo poslabšati zd-

• Svet je obravnaval tudi polletne gospodarske rezultate v občini, ki so v celoti vse prej kot spodbudni. Sindi­kat naj bi povsod naredil, kar le more, da bo do konca leta vendarle bolje. Osebni dohodki bi morali rasti le z večjo proizvodnjo, konfliktne situaci­je, ki jih je vse več, pa naj bi sindikat pomagal reševati po mirni poti, oz. naj bi jih z večjim posluhom za delavce že preprečeval.

Svet je dalje menil, da osnutek dolgoročnega plana družbenih de­javnosti ni v skladu z osnutkom dogovora o temeljih plana za obdobje 1986— 1990, prvi predvideva za prvo petletko ohranitev sedanjega obsega pravic in zelo omejeno povečevanje zmogljivosti, srednjeročni plan pa pomeni zaradi daljšega porodniškega dopusta, k i ga svet sicer podpira s stoodstotnim nadomestilom, bistveno povečanje pravic, pa tudi večina inves­tic ij, predvidenih v družbenih de­javnostih do leta 2000, pade v obdobje 1986— 1990. Vrsta pripomb je bilo izrečenih na račun objavljenega pre­gleda vrednosti programov in povpre­čnih stopenj sisov družbenih de­javnosti. Pripravili naj bi nov, us­treznejši pregled.

Z. L IN D IČ — DRAGAŠ

VRHPOLJE — Borisa Kranjca mnogi Novomeščani poznajo kot gradbenega tehnika, k ije med dru­gim več let pri Komunali skrbel za zimsko službo. Ta posel je lani obesil na klin in prevzel domačo _gostilno v Vrhpolju..

»V tej hiši je bila domačija moje stare mame. Tudi ona je zrasla v gostilni, k i ima večdesetletno tra­dicijo. Nazadnje jo je vodil stric, ko pa je on odnehal, tu ji najemniki niso b ili dolgo. Malo zavoljo tradi­cije, malo pa zato, ker sem imel pri Komunali nehvaležno delo, ki ga je prav vsak kritiz ira l, sem se odl­očil, da bom sam začel z gos­tinstvom. Naredil sem gostinsko šolo, malce moderniziral lokal in z veliko dobre volje odprl Kosov hram,« pravi Boris.

NITI ANŽURJA NISO SPUSTILI

Boris Kranjc: »Ni mi žal, da sem zamenjal poklic.«

Ker so domačini, k i ob večerih radi zahajajo v prenovljeno gos­tilno, dobri poznavalci vin, toči Boris le dobro pijačo. Na prijet­nem dvorišču se ob poletnih veče­rih hladijo domačini in številni iz le tn iki, jeseni in pozimi pa je gos­tišče znano kot »lovska oštarija«.

Lastnik Kosovega hrama pa ima še načrte. Takole pravi: »Ker želim predvsem povečati izbiro je­d il, sem dobil odličnega kuharja, domačina Jožeta, ki je doslej vodil kuhinjo v Pleterjah. Povečal bom kuhinjo, rad pa bi obnovil še starodavno hišo v sadovnjaku in v njej začel kmečki turizem" R. b.

Da se razmere v kadrovski p o lit ik i novomeške občine čudno vrtijo, pričata tudi nedavno imeno­vana dva odbora. Na p rv i lis ti je trina jst občanov — funkcionarjev in nekaj običajnih smrtnikov, ime­novanih v p rip rav lja ln i odbor za praznovanje občinskega praznika, kje r ne bo tako rpplo dela ob usklajevanju programa za prired i­tve in otvoritve. Na drugi lis ti je več ko l še enkrat to liko imen, gre pa za imenovanje častnega odbora za kros Dela, v katerem so vsi medobčinski in občinski vrhovi in vsi d irek to rji delovnih organizacij, k i nekaj pomenijo. Niso pozabili tu­d i na Marjana Anžurja predsednika začasnega vodstva IM V. Im ajo t i ljudje res to liko časa?

R. B.

Tabor obrambe in zaščite

Usposabljanje mladih v vojaških veščinah

ravstvenega stanja delavcev in obča­nov in morajo varovati okolje.

Ustaviti zastrupljevanjeSZDL organizira javno razpravo »Kakovost življenja

in naš nadaljnji razvoj« — Pride lahko vsakN O V O M ESTO — Skrb za

varstvo oko lja je v novomeški obči­ni precej napredovala, k lju b temu pa nenehno grožn jo zdravemu živ ljen ju predstavlja jo onesnaženi iz v ir i p itne vode, Žabjek in še nekaj č rnih točk. Ka j glede teh zadev in posegov v naravo predvidevajo novi p lanski dokum enti občine?

Svet za varstvo oko lja p ri pred­sedstvu občinske konference S Z D L meni, da vrsta razvo jn ih vprašanj s področja varstva oko lja v do lgoro­čnem občinskem plantL še ni us-

dnje odlagališča za nevarne od­padke?

'O rg a n iza to rji računajo, da bodo ljud je povedali svoje mnenje, plane­r ji pa bodo m ora li n jihovem u glasu bo lj p ris luhn iti. Na obm očju celotne občine je glede teh vprašanj ve liko p ripom b in negodovanja, r b .

M A N J M A R Š E V IN S T R O G E D IS C IP L IN E — Vodstvo in mentorji so se na taboru obrambe in zaščite potrudili, daje tudi suhoparna snov iz voja­ških veščin postala zanimiva. Na sliki: pri učni uri z radiodetektorjem. (Foto: J. Pavlin)

ŽUŽEM BERK — M inuli četrtek je v brigadirskem naselju končalo osem- najstdnevno usposabljanje v vojaških veščinah 107 mladih iz novomeške občine, ki niso nadaljevali šolanja us­merjenega izobraževanja.

Letošnji tabor obrambe in zaščite, ki ga je vzorno pripravil občinski svet za SLO in DS, seje v mnogočem raz­likoval od prejšnjih. O nekoliko dru­gačnem delu z mladimi je komandant tabora Silvo Polak povedal: »Skupaj z mentorji smo se trud ili, da smo snov iz SLO prikazali drugače, in ne samo v luči maršev in stroge discipline. Več pedagoških prijemov, več dela z av- diovizuelnimi sredstvi je pripomoglo, da je sicer suhoparna snov postala za­nimiva in da so jo mladi zlahka osvoji­li, kar so zadnji dan pokazali tudi pri reševanju testov. Posebnost so b ili tu­di medsebojni odnosi, saj so mladi živeli kot velika družina.«

Pouk je potekal vsak dopoldan, popoldan pa je bil čas za svobodne ak­tivnosti. V tem času so tečajniki dodobra spoznali življenje Suhok- ranjcev. Obiskali so partizanska obe­ležja na Cviblju in Plešivici, kjer so se pogovarjali z borci. O dogodkih zadnje vojne jim je pripovedoval Stane Gorinšek. Pomagali so tudi p ri kopa­nju ja rka za telefonski kabel v Sadinji vasi in Mačkovcu, kmetu na Pleševici pa so pomagali pri spravilu koruze.

Posebno prijetno je bilo nedeljsko srečanje s starši. Kar 350jih je prišlo in presenečeni so b ili nad urejenostjo in disciplino. M ladi so jim skupaj z voja­ki vojašnice »Milan Majcen« pripravi­li zanimiv ku lturn i program. Tako veselo je b ilo tudi zadnji dan, ko so prav vsi prejeli priznanje KS Žužem­berk in republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Na zaključni slove­snosti so razdelili tudi posebno šte­vilko svojega glasila Tabor obrambe in zaščite. J.P.

• Vse to sodi v sklop sekcijske obravnave, ki bo 9. oktobra ob 17. uri v prostorih Zavarovalnice Triglav. Vabljeni so vsi občani, k ijih tovrstna problematika zanima.

trezno rešena, zato računa na pom oč občanov. G re za onesnaže­nost K rke in izv irov p itne vode, ki so ob zadnjem m erjenju pokazali prav slabo sliko. K a j bo z Medvedo­vim h ribom in predlagano gradnjo kam nolom a na njem? A l i je deponi­ja odpadkov v Leskovcu ustrezna in kakšna bo dolgoročna rešitev gra-

IZREDNA HITROSTNO VO MESTO — Znano je. da

celotno družbeno delo novomeške občine n i na dobrem glasu glede urejenosti samoupravnih aktov in prilagajanja teh aktov novim pred­pisom. Navadno akte usklajujejo šele na več urgenc, toda pred k ra t­k im je bilo drugače. Ko je šlo za sprejetje aktov, na osnovi katerih lahko delovna organizacija poveča ceno izdelkom a li storitvam, so izredno h itro ukrepati. Še n ikdar n i bila nobena uskladitev tako naglo opravljena, v roku in brez opozoril!!!

Kakšna bo ocena čez 5 let?Poudarki s skupne seje OS ZSS in OK ZKS Metlika o gospodarjenju — Kljub razmeroma ugodnemu gospodarjenju v prvem polletju precej očitkov in kritik

M E T L IK A — Nedavna skupna seja občinskega sindikalnega sveta in občinske konference Zveze komunistov v M etlik i o gospodarjenju v prvem polletju se je začela s spodbudno ugotovitvijo, da so z gospodarjenjem lahko zadovoljni, saj so v tej mali belokranjski občini kljub zaostrenim in težkim razmeram dosegli dokaj ugodne rezultate. V burni in izčrpni raz­pravi pa so se člani enega in drugega foruma marsikdaj brez dlake na jeziku lotili tako gospodarjenja in številnih drugih tem tudi z drugačnih, manj op­timističnih zornih kotov, precej bolj konkretno, kritično, celo ostro in očitajoče.

Novomeška kronikiČASOPIS — Nekatere meščane)1

minuli četrtek v nabiralniku namesj* Dolenjskega lista čakal Nedeljsv dnevnik. Napako so zakrivili možak* rji v adremi Ljudske pravice, ki Jji izvode Nedeljskega dnevnika opreiW z imeni naročnikov Dolenjskega lis1* Uredništvo našega tednika je °fi omenjeni nemarnosti uradno protes« ralo, kakšne večje škode pa ne bo. K«1! pa bi Dolenjski list trajno zamenjal $ Nede(jca?

ČEVLJI — Tovarna zdravil Krka J1, svoje delavce razveselila z nakupe11 smučarskih čevljev na obroke in še [k stari ceni povrhu. Vse bi b ilo lepo prav. če ne bi b ilo mogoče popoln?0’* enakih čevljev po lanski ceni kupiti1*di v A lp in i na Cesti Kom andan0Staneta. Otroški smučarski čevlji®1 34 so stali v aranžmanu Krke 7.2® din, popolnoma enak model pri A lf f l pa 4.990 din. Dobro obveščeni trd#; daje razliko 2.210 din mogoče pripis* ti na račun »trebanjske zveze«-’ ..

NOGOMET — 600-glava roirW!| etična skupnost v novomeški obe1*! ima kar dve nogometni enajsten« »Zeleno gmajno« in »Lepe dečke; Čeprav so fantje zelo zagrizdj pridejo včasih do zmage tako rek<J popolnoma brez dela. Ze dvakrat s£? namreč zgodilo, da »civilni« naSp« tnik ni prišel, nakar je sodnik vele zapisnik zapisati dve točki za enaj*1 rico, ki je imela čas prikazati se1* igrišču.

Začetek brez delegatovOb vse večjih težavah zaradi nesklepčnosti

PONOVNO V REFERENDUM

Š M IH E L — Skupščina krajevne skupnosti Šmihel pri Novem mestu je sprejela sklep,, da ponovno razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Referendum bo v nedeljo' 27. oktobra, krajani pa se bodo odločali o 1-odstotnem samo­prispevku, od katerega bi 0,5 odstotka namenili za gradnjo novega mostu prek Krke, saj je dostop zaradi dotra­janosti mostu v središču mesta in zara­di začasnih zapor Glavnega trga za krajane s te strani Krke do Bršljina in Ločne še posebno težaven (ostale mestne KS ta prispevek že plačujejo), 0,5 odstotka pa bi porabili za doko­nčanje kanalizacije v Šmihelu, asfalti­ranje cest it. ulic v Šmihelu, Boričevem in SLrjančth ter za obnovo in nape­ljavo javne razsvetljave v Šmihelu in Škrjančah. Ker je krajevna skupnost po neuspelem referendumu pred dve­ma letoma ostala brez lastnih dohod­kov, nalog, sprejetih v srednjeročnem planu, pa je veliko, skupščina upa, da bodo krajani tokrat izkazali svojo solidarnost.

M E T LIK A — Na zadnji seji zborov združenega dela in krajev­nih skupnosti metliške občinske skupščine, k ije b il p re tek li teden, je bilo ob 7. u ri zjutraj, ko na j b i se se­ja začela, prisotnih le 8 delegatov, moralo pa bi j ih b iti najmanj 25, da bi biti sklepčni. Potrpežljivo čakanje prisotnih — še sreča, da niso začeti odhajati — in klicanje odsotnih po telefonu je po 50 minutah le obro­dilo sadove: zbora sta začela sejati, na robu sklepčnosti seveda.

Ob lem ne moremo mimo vpraša­nja, kje tič ijo vzroki za tako slabo udeležbo na seji. N i bito namreč prvič, da v M e tlik i ob dogovorjeni uri niso b ili sklepčni. Delegatska disciplina tako peša, da se bojijo, kot je dejal predsednik občine inž. Janez Gačnik, da ne bo, če bo šlo tako naprej, ob koncu mandatnega obdobja na sejah zborov občinske skupščine nobenega delegata več. Zanimivo pa je. da razen delegata z Jugorja ta problem n i zanima! n iko­

gar od predstavnikov združenega dela a li krajevnih skupnosti. Ob po­datkih, da delegat iz Božakovega, s Suhorja, dva iz Gradca ter po en iz Belinih tozdov Metraža in Konfek­cija, srednje tekstilne šole Beti in Integrala niso b ili n iti na eni od letošnjih petih sej, so ostali tiho, ko t so b ili tudi sicer celo sejo tiho.

Prej omenjeni delegat z Jugorja je omenil višino dnevnic za sejo, k i znašajo v njihovi krajevni skupnosti borih 160 dinarjev. Jasno je, da za ta denar raje vsak ostane doma. Sicer pa so sejnine v občini raz­lične, zato se bodo v bodoče dogovorili za enotni sistem v vseh krajevnih skupnostih.

Če je višina sejnin eden od razlogov za abstinenco na sejah, pa zagotovo n i edini. G lob lji vzroki tič ijo v nedelavnosti nekaterih dele­gacij, saj mnoge gradiva za sejo sploh ne pregledajo. Eden od priso­tnih delegatov je na prim er dobil gradivo šele nekaj ur pred sejo.

M. BEZEK

VeČ se jih je obregnilo ob dejstvo, da številnih stvari, ki so si jih v občini za­dali za to srednjeročno obdobje, niso uresničili, kar med ljudm i gotovo ni sprejeto z razumevanjem ali celo deležno odobravanj. »V programe dajemo celo stvari, za katere vemo, da ne bodo n iko li uresničene. Kaj je to, neznanje ali demagogija?« se je vprašal eden razpravljalcev. »Bolj temeljito bi se morali lo titi ocene spro­tnih političnih in gospodarskih raz­mer, še posebej ocene vodilnih in vodstvenih ljudi. Vsak, ki je sprejel določeno funkcijo, mora za svoje delo odgovarjati!«

»Na vseh sestankih se samo hva­lim o, preveč smo zadovoljni tako s stanjem kot sami s seboj,« je očital drug razpravljal ec, »jaz pa se sprašu­jem, zakaj v zadnjih letih v naši občini s takim kadrom in takim i kapaciteta­mi nismo naredili več. V naši občini n i­mamo v rezervi dobrih proizvodnih programov, in če nam ju tr i kdo ponu­di ugoden kredit, nimamo na voljo primernih programov. Koliko smo v zadnjem času govorili o turizmu in gostinstvu! Pa kaj smo v M etlik i nare­d ili za boljšo gostinsko in turistično preskrbo? Veselica, lokal na naj­lepšem prostoru, je celo leto zaprt. Meni naj ga dajo v najem za tri leta, pa mi ne bo nikoli več treba dati pokojnine!«

»Sedaj, ob koncu srednjeročnega obdobja, nam pohaja sapa in smo

malo nervozni,« so ugotovili v nadalj-] nji razpravi. »Najvažnejše je, da plani­ramo na dejanskih možnostih, ne pa na željah in potrebah. Vsekakor pa se moramo vsi obnašati stabilizacijsko, v prvi vrsti moramo najti možnost za zmanjšanje družbene režije, ki požira ves dohodek. Dokler ne bomo gospo­darstvu zagotovili trdnejše materialne osnove, bo vse šepalo. Stabilizacija ni i govoričenje, je samo štednja, zatego­vanje pasu in produktivno in ustva-| rjalno delo.«

»Treba je pripraviti natančno in | poglobljeno oceno uresničevanja sre­dnjeročnih planov in jo povezati s p ri­pravami novih srednjeročnih doku­mentov. Če ne bomo v kratkem stvari res konkretno spremenili, bomo čez 5 ] let dajali enake ocene,« je sklenil za­dnji razpravljalec.

A. BARTELJ

NOV RAČUNALNIK

Emlji pris ali i mej deli ■ep« °pr (ne; mlji Vsa beli

Kso l mu kjei pre mal je p nos dol mu Če list: Pifi Sen

1TOPrilPolakor

Ena gospa se čudi, kako to,I nastopa IM V na rallyjihsamo**\

posadko, ko pa ima toliko izvrs^ dirkačev, ki se najraje kosaj« progi okoli grmske osnovne S°'

V času od 18. do 25. septembra novomeški porodnišnici rodile: ML

I na Rodič z Račiega sela — Tj3

V.

I na Rodič z Račjega sela Zlatka Vidmar iz Sadinje vasi - - , da, Darinka Križan z Otoka — B«. j Suzana Mežan iz Otočca —

[ Jadranka Volovščak izPožuna-" na, Bojana Karabaš iz Krškeg

, Majo, Jožica Rudman iz Grobe^ Jernejo, Tatjana Omerzu s Seno— Damjana, M arija I l e n i č i z Z o r

— M itja , Pavla Stopar iz Š e n tje ;— Roka, Jožica Jerak iz Dobra Roka, Mojca Erjavec iz Dolenj; Toplic — Nino, Frančiška K irn i | riške vasi — Antona, Kristina m j iz Sodevcev — Karin, Luca Dra jj Črnomlja — Svetlano, Metka

K,daPrk,

jal

k!02P(Zlin

Črnomlja — ovenanu, m n - - Mirne — Jano, Brigita R^jJ/ialc Ždinje vasi — L id ijo , Branka

Krškega — V ito , Ljuba Nose c'ra — Roka, Sonja Ajsler iz Ma ' irf Petro, Simona Ostanek iz 1 — Majo. Branka Mežnaršič i vasi — Dejana, Štefica Brihovega — Petro, Silva M . (lij

e .................... " - 1S 9 , |iSla*! it

“ ■ r c n u , j 11' " j* »- i Aleša, Anica PfU* ,a(1cimačine — Simono, A le n k a s *Obrham a c in c — m i h u j u , / - im . . . - - lC Čuril — Anito, Slavka J ' j,Jrcu ru — /-ume,Gumberka — Roka, M arija ik"blana — dečka, Dragica B Brihovega — dečka in Zdenka .^c« ošič iz Gornjega Bukovca

i> l

IZ NOVEGA MESTA:Tonič z Glavnega trga 6 — '‘UgttJ* Bernarda Perko z Drske46 Ladi Bunjevac iz Šegove 11 Vesna Berkopec, Na Tratah j j ' in Maletič Gospa z Zagrebs* Dejana. Čestitamo!

Sprehod po MetlikiM L A D I, K I IM AJO Vstab

dvorani disco, so zavihali ro^ pjje Ir v roke posode z barvo ter g dprebarvali notranjost domis* ln[1,ia^ hovito. S plakati zdaj vabjj ,ejihovito. b pianati zoaj v«-, -etc' , naj se pridejo sproščal vsa . uid1

10«'

n a j ac p i i u t j u ap ioavo« .• |UWsoboto zvečer. Stavba pa vpU pra popravilu strehe in še česa- a(1 bilo, če bi m islil na to lastnipravna'stanovanjska'knnno

M E T L IK A — V m etliški Beti sol avgusta nabavili nov računaln ik | Delta 4850, ker je b il Delta 644/160, k i so ga uporab lja li od začetka leta I 1983, prepočasen. Nanj je b ilo na­mreč p rik ljučen ih 30 term inalov, nameščenih po vsej tovarn i, ob ko ­nicah, ko je bila obremenitev raču­naln ika največja, pa ni mogel h itro postreči s podatk i, ampak je delal celo 30- do 50-krat počasneje. Sedaj tečejo priprave za prenos prog­ram ov na nov sistem, predvidevajo pa, da bodo začeli z novim računal­n ikom delati v sredini oktobra . N o­vi sistem je kar se tiče h itros ti dela, za 1,6-kra t h itre jš i od prejšnjega, to | pa bo, tako so prepričani v Beti, dovo lj, da ne bo p riha ja lo več do | zastojev.

računov za najemnino.M E T L IK A JE ZN AN A *7 :V?

ne*?«*1redSAMBL1H, ki vzniknejo,ihnejo. U vlen, ki v«

I dirčevi zidanici in misli v fa presenetiti javnost s koncet' tje so si nadeli ime Popolno p

] kdor pa bi jih rad povabil ig | naj poišče Branka Ivičiča >,(t'

KO M ET - K O N F E K C IJ ; . | T L I K A praznuje lel°s 2' ^ b t f p iI ■ r . l i i ' i mj v - — - /»tnv /w

pešnega delovanja. V n‘?'r)0z,or<’,|,i —— * j . , - o z ,I slijo posvetiti jubileju več P u 1 med drugim se bo p°J®.

I*!i v i 'V * '

priložnostnih zapisov _1U(H„ Kot<lI glasilu delovnih ljudi Beti 'n

>ST • vi nerj Na.

| bil Edi Macele zelo ponos*”

SE• .JO m« uv ivsv iiiii | |» — |d Ap .1V M E T LIŠ K IH GOSTIT ^ 0

: pojavilo letošnje vi eflih je

.b:!? i? ,b^ v. R"J Nea % tr!w c ^p ,v

| so jo hvalili.

1 0DOLENJSKI UST Sl. 40 (1886) 3. oktob P)

IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČINSia

črnomaljski drobirENOTNOST — Na sejah v Črno-

dnsU Je Posta*° »moderno«, da morajo °tm na sejah čakati vsaj četrt ure « 'P /eč , da so sklepčni ali vsaj na

deln ePČn°sti. To »modo« verjetno le “ narekuje tudi letošnje izredno onr J,sensko v reme in seveda vsa (n»5yii k' Pohajajo s tem. Seveda pa

sklepčnost ni problem le v Črno- y J. ampak tudi na sejah v Metliki, heiii ena stvar več, kjer sta obe

t?o,anJ'ski občin> enotni, so v č INJE1<CIJO? - Nedavno m ,.1Lrn°m lju govorili tudi o progra­mer anac'-*e naselja pri »Štirih rokah«,

'renntno tečejo razgovori o 2 SU, zemijišča, ki je last črno- je or »h krnellj ske zadruge. Ob tem se nosti ?vn'.k semiške krajevne skup- doka dil. da ti pogovori tečejo že tluin v a 'n 1)3 morak dati neko- Ce Jekcijo za hitrost, a ne ve, komu. Iiste° “Pogajalci« med seboj že našli Pičili ®a boc!0 morali, oz. so ga že Sem;*Pr?1'. Počasnosti, bodo lahko v

Kaw ■* b itro ugotovili.Tom EN SP0T1KE POD ASFAL- Pritnik j *-Jlica Pod lipo, predmet po, b številnih Črnomaljcev, znana 'a na , *■*? vožnja po njej spominja- konft, ° znJ? P° lunini površini, je

0 dobila asfaltno prevleko.

Ribniški zobotrebcijc LO ČNIKI — Poročali smo, daPlim ana 'n posodobljena cesta rati ° osnovne šole in Inlesa, k ije hk- obv postala tudi prednostna, saj je pro°Zna 23 Ribnico. Po njej bo največ vaj eta prihodnje leto, ko namera- U|j • v središču Ribnice in po Šeškovi

pD4,rejati kanalizacijo.SKi NEJE PO KO LO DVOR-vorsk 130 nedavnega je bila Kolod- ozir a cesta v R ibnici prednostna z va ..J*1 na cesto, po kateri poteka no- |(a, .Voznica, zdaj pa je obratno. Ne- n°yostV° Zn'*4' S£ tezko Privajajo na to

0I E VEbN O O IZ G IN U L IH — Na Ribnn' deski občinske skupščine v la o n'0' ,vedno pogosto vise obvesti- ne. JPogrešanih občanih s konca vojne Potek Ered sodiščem namreč šeglasil aj° P°stoPk>. da se izginuli pro- p0Er1 j za mrtve. Sodišče čaka, preden aiesere311! 83 Pro8lasi za mrtvega, tri viset; m inuli teden smo videli

na deski tri taka obvestila.

JMme iz KočevjaKme^DP,0VPREČNI P R ID E LK I — da sr, Cl 'n vrtičkarji se pohvalijo, Pričat, IITIr*‘ b°ijš i pridelek, kot so ki so ° Va i ' Najuspešnejši so b ili tisti,

. S - M N ^ ^ ^ ^ n i s e -,rgovin v ln a??23 ozimnico kupiti. V Ko{ev ' kmetijske kooperacije ZKGP °zjm Je smo zvedeli, da že prodajajo P° 60 c0, ‘n s'cer krompir in čebulo zlati h !n kdogram.jabolkajonatan in 'n gloc. P° ^4 din, jabolka idared

Mntsf, Pa-P0 114 din. ° č a |£ NEJŠO ČRPALKO - Por- atladi y ° ’ da. so strokovnjaki že spo- vnekai^ ° Vili- da i e centralno gretje zato, ker b*ok'b v Kočevju preslabo d°vo|i J zaradi šibke črpalke ne dobe neUradnlk vode' Te dui smo slišali iz Pogos, l virov, ki so v Kočevju s« l,0 , olJ zanesljivi, kot uradni, da ?očneit"? odgovorni le naročili

Ve Pol l i r Pa‘ko in še, da je rok do- Hilt b|0L ela- Stanovalci slabo ogreva- V|fi ne bod0Upa-i°' da tokrat neuradniIPdi tn . - “ lic u p ia v .

Len 'm° zmrzovali. . ?P°

'meli prav, saj bodo sicer

lVu in k i še traja, je kmetijs- _ i i . -i »i -■'čkarjem zelo koristilo. Veči )e že pospravljena. Delo je

s pripravo drv. Tudi oranje- K° setev se je začelo

l[ebanjjke iveri5Ž J me n ik K I N IM A M IRU —> ■ * * * Mokronožani prestavili

v resnici lepo uredi- oli ni,.oZeso sPel začeli kopati jarke

tvoritvi d lo k°maj nekaj dni po v s Liam ri ' ali kd° r je že tam i1aPrei v i ' , b ' morali vsaj nekaj dni h °nskn ’ kJe bo potekala trasa , °d° "apeljave. No, upati je, da rt , kot 'c° spomenika spet uredili Hevj Je bila ob otvoritv i pred 20

S r ! ? IDE SLUŽBENI A V T O — n 0je trn V .ok°lišk i h vaseh, kjer ima Pr,kaže ^ V‘nLe Trebanjski Mercator, n, en vr,aUf ' avtomobil ali pa ?°ra bjij Prebivalci že vedo, da i,aSu to nr,ne j narobe. In v zadnjem Prave n ITleni, da so prišli delavci z

nZk0r. saUPra^ iat cene. Seveda na- t^nilj Pr ' nas ne zgodi, da bi kaj

K rVODAJALSKAa k c ij a v

t «Ebn^ ? E B N J E M T t- - TE — V Trebnjem bo 16

o J ' okt°bra krvodajalska akci- •sani

P -in ia' O,f'tn veeKjan^ a t°rji vas pričakujejo

b'. fešiu'n.5,evilu' saJ j<-‘ tako zbrana J*fijave .Pfenekatero življenje. tlečena r prtj ema občinski odbor

Jih orpa • a in aktivisti RK v delov- ni ] bniZac'jab- Odvzem bo na

zdravst ok,obra od 7. ure naprej v 0 kri n m ^omu* Naslednji dan

ravstven zen,ali v Trebnjem v zd- °kror1Q,n doniu’ oktobra pa v

®°seben RU' krvodajalce bo vozilen avtobus.

«5

11Ko kadrovanje

kroji mehanik...

Slaba izobrazba delavcev v kadrovskih službahČRNOM ELJ — Glede na to, da

je delo kadrovskih služb močno razvejeno in interdisciplinarno, bi ga m ora li opravljati strokovnjaki različnih strok z visoko in višjo izborazbo. Toda ko pogledamo, kdo rešuje kadrovske zadeve v črnom aljski občini, ugotovimo, da j ih ima od 45 delavcev v kadrovskih službah le 12 višjo a li visoko izob­razbo, 19 srednjo 14 nižjo strokov­no izobrazbo.

Usposobljenost mnogih še zdaleč ne ustreza zahtevam kadrovskih opravil ne po stopnji ne po smeri izobrazbe n it i po izkušnjah. Kako tudi, ko je med kadrovskim i delavci moč na jti celo kvalificiranega me­hanika, poštno delavko, visoko kvalificiranega kovinarja, gimna­zijskega maturanta, ekonomskega tehnika, administratorko, trgovko. Zato n i čudno, če so tovrstna opra­vila nestrokovno opravljena in te­mu primerno manj ovrednotena.

Prav zaradi neustrezne, pomanj­kljive izobrazbe bi se m ora li števil­n i kadrovski delavci dodatno izob­raževati, a so očitno prepričani, da jim njihovo šepajoče znanje zados­tuje. Kako bi sicer razumeli po­datek, da se je doslej udeležil izpopolnjevanja v kadrovski de­javnosti le en delavec iz delovne or­ganizacije. ~ M. BEZEK

Kam nas bodo pripeljale

podražitve?»Bojim se štrajka«

R IB N IC A — »Vodilni sooblju- bili, da bodo plačilne liste vseh zaposlenih obesili na oglasno' desko, a tega do danes še niso sto­rili. Jaz sem v Inlesu že 15 let, a prekinitve dela tu še ni bilo. Zdaj pa je nezadovoljstvo že večje. Do­mači in tu ji trg se za naše izdelke zapira, saj velika večina ljudi ku­puje le še tisto, kar je nujno za življenje,« nam je povedal Franc Mihelič, predsednik ene izmed or­ganizacij sindikata v Inlesu R ibni­ca.

Dodal je, da so imeli v Vratarni, kjer dela, z novim letom precej iz­gube. Na sestanku z vodstvom ob-

PREMALO M LAD IHČ R N O M E LJ — Na nedavni seji

občinske konference ZSMS Č rno­melj, k jer so izvo lili za novega predsednika Dušana Jankoviča, za podpredsednika Jožeta Kambiča ter nekaj novih članov predsedstva konference, je beseda tekla tud i o pripravah na delegatske vo litve v prihodnjem letu. M lad i so opozori­li, da sta od 1.843 delegatov, ko liko r jih je evidentiranih v občini, le 302 mlada, s čimer niso zadovoljn i, zlas­ti še, ker je vprašanje, ko liko ocf teh bo zares zastopalo interese m ladih.

»Črno« hlodovino zam enjala drvaTOK Gozdarstvo težko gospodari z gozdovi, ki jih ima v lasti več kot 5.700 gospo-

darjev — Niso kos črnim sečnjam — Zalog od koncu leta ne bo večČ R N O M E L J — Med tistimi devetimi organizacijami v črnomaljski

občini, ki so se jim v prvem polletju zaloge povečale za več kot 100 odst. je bila tudi temeljna organizacija kooperantov (T O K ) Gozdarstvo Črnomelj.Vendar pa pri njih te zaloge niso povzročile večjih težav, kajti običajno je, da se v prvih treh mesecih nabere pri njih okrog 3 tisoč prostorninskih metrov lesa. Res, d a je bilo letos teh zalog 7 tisoč prost, metrov, ki sojih kmetje privlekli do kamionskih cest, dobili zanje plačilo, T O K je imel tudi kupce, a ni bilo dovolj tovornjakov, da bi jih odpeljali.

Ob po lle tju so se zaloge močno gozdov. T i im ajo kar 5.760 las- zmanjševale, septembra pa so že skoraj skopnele. Nekaj težav pa im ajo pri gojenju gozdov, saj se tudi s pom očjo kmetov težko p rib ližu je ­jo planom gojitven ih del. Pogozde-

tn ikov,im ajo

povprečna velikost pa je

Franc M iheličratov so sklenili, da bodo še bolj zaostrili disciplino in bolje izkoris­tili delovni čas. Zaradi stalnega naraščanja cen repromaterialu in izsiljevanj po sovlaganju v devizah pa so b ili prisiljeni prodajati svoje proizvode tudi pod ceno. Ocenil je, da sindikat nima posebnega vpliva na gospodarjenje.

Povedal je, da se je z delavci med malico pogovarjal o novih podražitvah in zvišanju prometne­ga davka. Delavci se sprašujejo, kam nas bodo take podražitve pripeljale, saj marsikdo zasluži komaj za hrano in stanovanje, za kurjavo pa nekateri že težko. »Bojim se, da tudi pri nas ne bo prišlo do kakšne prekinitve dela, čeprav predsednik kolektivnega poslovodnega organa obljublja, da bodo osebni dohodki tako visoki, ko likor je največ možno.« je dejal Franc Mihelič.

J. PRIMC

• V črnomaljskem TOK so se spri­jaznili s tem, da ne bodo mogli nikoli preprečiti vseh črnih sečenj. Vendar jim vliva upanje, da bodo lahko pri odkrivanju ilegalnih posekov le nek­oliko bolj uspešni, novi zakon o gozdovih. Zakon predvideva, da bo imel gozdar, ki bo nosil s seboj posebno izkaznico in znak, le nek­oliko manjša pooblastila kot gozdni inšpektor. To v praksi še ni povsem zaživelo, ko pa bo, bodo tudi črni raz­rezi hlodovine bolj tvegani.

nih je sicer že dovo lj površin, tako da pogozdujejo le še tam, kjer je malo donosen gozd z m ajhno lesno zalogo. Takšnih gozdov je v Beli k ra jin i kar okrog 4.300 hektarov, torej dobra petina vseh be lokran j­skih gozdov lesna zaloga v n jih paje le 81 prost, m etrov na hektar. D o b ri gozdovi im ajo v Beli k ra jin i v povprečju po več kot 200 prost, metrov lesa, prav slabi pa znižujejo belokranjsko povprečje na 125 prost, metrov na hektar. Sedaj se p rip rav lja jo na jesensko pogozdo­vanje. Pogozdili bodo 18 hektarov površin, spomladi pa so zasadili z drevesci 28 hektarov.

K o t je povedal Jože V idervo l, vo­dja T O K Gozdarstvo Č rnom elj, jim povzroča velike težave p ri gospo­darjenju z be lokran jskim i gozdovi v zasebni lasti izredna razdrobljenost

Ribiški dom za praznik

občineKOČEVJE — V okviru prireditev

ob prazniku občine so kočevski ribiči v soboto proslavili 30-letnico svoje družine. Ob tej priložnosti so odprli r i­biški dom ob Rudniškem jezeru, razvi­li prapor družine in podelili zaslužnim ribičem priznanja in odlikovanja. Pokroviteljica svečanosti je bila občin­ska konferenca SZDL Kočevje.

Na svečanosti je najprej govoril predsednik RD Kočevje Marjan Bas- tar, nato pa še predsednik OK SZDL A lojz Petek in predsednik Ribiške zveze Slovenije Jože Hartman. Go­vorn iki so poudarjali pomen ribištva pri varstvu narave in posebno še voda, pa tudi zgledno sodelovanje kočevskih ribičev ne le znotraj republike, ampak tudi s sosednjima hrvaškima ribiškima družinama Brod na Kolp i in Čabar.

Prapor je v imenu pokroviteljice svečanosti OK SZDL razvil A lojz Petek, k ije nanj pripel spominski trak.^

Predsednik Ribiške zveze Slovenije je nato podelil odlikovanja zveze, in sicer ribiški družini Kočevje red za r i­biške zasluge druge stopnje z zasta­vico, red za ribiške zasluge tretje stopnje pa so prejeli Marjan Bastar, Vinko Zajec, Slavka Jakopin^ Milan Trpin, Vlado Eberle, Anton Skvarč, Dušan Tošaj in Jože Primc. Priznanja ribiške družine je prejelo še 16 ribičev.

V kulturnem programu so razen r i­bičev sodelovali nonet »Rog«iz Željn, harmonikarji glasbene šole in fanfaristi kočevske godbe.

Na sam praznik je izšel tudi zbornik »Ribištvo na Kočevskem«.

J. PRIMC

Več posodobljenih cestZ lepim videzom v novo tisočletje — Kje bo dokončna

obvoznica in kje sodobna avtobusna postaja?R IB N IC A — Lani in letos je bilo

na področju komunalnih dejavnosti v ribniški občini mnogo narejeno. Lani je bila razširjena in asfaltira­na cesta od Sodražice do Loškega potoka v dolžini 12 km, prihodnje ieto pa jo bodo prelili še z zgornjim slojem asfalta (fini asfalt) in uredili bankine.

Asfalt so dobili še v Žlebiču, na Bre­gu ter posamezne ulice v Ribnici in Sodražici. Sredi leta je bila odprta as­faltirana cesta od Ortneka prek Sv. Gregorja do Sodražice; veljala je okoli 80 m ilijonov dinarjev.

Asfalterji novomeškega Cestnega podjetja ne počivajo. Trenutno ure­ja jo in širijo cesto skozi Velike Poljane, ki jo bodo še letos tudi asfalti­rali. Dela bodo veljala okoli 20 mi­lijonov dinarjev, k ijih bodovglavnem zbrali Poljanci sami s krajevnim samo­prispevkom. Tako bo dobila tudi za­dnja krajevna skupnost v občini Rib­nica asfalt skozi svoje krajevno središče.

Vojaki postojnske inženirske enote posodabljajo cesto od Loškega poto­

ka do Lazca. To bo velika pridobitev za krajane tega dela ribniške občine in sosednje Dragarske doline.

V Ribnici pa so najživahnejše raz­prave o tem, če bo Ribnica dobila pravo obvoznico in sodobno avto­busno postajo. V izdelavi je že poseb­na študija o tem, v kateri bo predvide­na tudi lokacija za oboje.

M. G LA V O N JIČ

R IB IŠ K I D O M ZA P R A ZN IK — O b prazniku občine Kočevje in 30- letnici ribiške družine Kočevje so v soboto ob Rudniškem jezeru odprli ribi­ški dom, razvili prapor družine in podelili odlikovanja zaslužnim ribičem. Trak je prerezal in s tem odprl dom ribič Stane Potočnik. (Foto; Primc)

Položaj Tekstilane ni brezupen Začasno je družbeno varstvo odloženo — Z ukrepanjem se mudi

K O Č E V JE — Tekstilana bo začasno brez družbenega varstva. Občin­ski izvršni svet je namreč umaknil predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Tekstilana Kočevje, in to na sami seji zborov občinske skupščine, ki je bila minuli petek.

Ta um ik je predsednik izvršnega sveta Stane Letonja u tem eljil s tem, da še ni doseženo soglasje z upn ik i Tekstilane in da v takem stanju začasni organ družbenega varstva ne bi mogel uspešno delati. Razen

tega je potrebno prej ugo tov iti, kje zaposliti odvečne'delavce oz. delav­ke.

Predsednik pa je nadalje pouda­r il, da je potrebno h itro poiskati rešitve in da bodo o predlogu

Industriji ostane levji deležDelegati občinske skupščine sprejeli smernice za srednjeročni načrt

TR E B N JE — Obsežna razprava o predlogu smernic za srednjeročni družbeni plan občine Trebnje, kakršna seje razvila na skupni seji zborov krajevne skupnosti in združenega dela, kaže, da delegatom ni vseeno, kakšen bo razvoj občine Trebnje. Že ta interes pa vzbuja dobre upe za prihodnost in zaradi njega gre delegatom oprostiti, da so se tu in tam spuščali v podrobnosti.

Končno pa so tudi te podrobnosti razum ljive, saj delegati izhajajo iz krajevnih skupnosti, k jer gledajo na probleme in odprta vprašanja,skozi op tiko , ki jo krajevna skupnost do­pušča. Podobna ugotovitev velja za organizacije združenega dela. Seve­da pomeni taka razprava tudi svojevrstno priznanje p o p ra v lja l­cem gradiva, ki so delo dobro opravili.

Več kot jasno je, da bo v občini Trebnje industrija še naprej nosilec razvoja. To se bo zgodilo seveda, k ljub temu da je njena sestava neugodna. Trebanjsko industrijo pa še posebej teži zastarela oprema.

nizka rast akum ulacije, pom anj­kanje energije, slaba strokovna zasedba. Več bodo vlagali v indust­rijo , ki ima perspektive. To so slej ko prej Iskra iz M okronoga, IM V z M irne, T rim o in tud i Tesnila. V celoti gledano, pa bodo m ora li v občini odpraviti žarišča izgub, izb­o ljšati p roduktivnost in ren tab il­nost poslovanja, zlasti pa izvoz.

Km etijstvo, k i je tudi pomemben sestavni del trebanjskega gospo­darstva, pa bo m oralo še bo lj inte­nz iv ira ti pridelavo hrane, kar ni samo v občinskem interesu, ampak tudi interes središč, kam or usme­rja jo presežke.

Seveda v smernicah niso obšli družbenih dejavnosti, za katere ve­lja že nekaj časa, da so v ve lik ih teža­vah. D ovo lj govori o tem tud i po­datek, da občina Trebnje za več kot tre tjino zaostaja za poprečnim slovenskim družbenim proizvodom, družbeni standard Trebanjcev pa je le za malenkost slabši od repub li­škega.

Na seji so delegati sprejeli tudi poročilo o izvajanju resolucije.

J. S IM Č IČ

NOVA ŠTEVILKA ŽIRO RAČUNA

ŠENTRUPERT — Stanovanjska zadruga Šentrupert sporoča, da je spremenila številko žiro računa, na katerega nakazujejo zadružniki svoj denar in sredstva iz kreditov. Nova številka žiro računa je: 52120-662- 87311.

družbenega varstva za Tekstilano odločali na p rihodn ji izredni seji

• Po sedanjem predlogu naj bi bili v začasnem kolegijskem organu druž­benega varstva: predsednik Jože Von­ta, generalni direktor D O Tekstil Ljubljana, njegov pomočnik M iro Sa- mardžija, tudi iz Tekstila Ljubljana, član pa še M iro Garibaldi iz Gospo­darske banke— Ljubljanske banke.

Predsednik IS Stane Letonja je poudaril, da položaj Tekstilane ni ta­ko brezupen, kot menijo nekateri. Dosedanje ugotovitve zunanjih stro­kovnjakov so pokazale, da ima Teks­tilana zelo dobro strojno opremo, vse­kakor pa občutno nadpovprečno v primerjavi z drugimi slovenskimi tekstilnimi tovarnami, in da je z njo možno proizvajati še kaj drugega kot odeje.

zborov občinske, ki bo predvidom a do 15. oktobra. H itro ukrepanje je potrebno tudi zato, ker se lahko zgodi, da bo izguba Tekstilane, k ije znašala ob po lle tju nad 63 m ilijonov.

J. PR IM C

PEVSKI ZBOR VABIT R E B N J E — Pevski zbor

trebanjskega d ruštva u p o k o ­jencev je priče l z red n im i va ja ­m i. Vse, k i im a jo posluh in veselje do petja , v a b ijo , da se v k lju č ijo v zbor. Va je so ob pe tk ih ob 18. u r i v d ruštven ih p ro s to r ih v ku ltu rn e m dom u.

0,47 hektara. K a r 3.600 lastn ikov ima gozdove, ki m erijo manj ko t 3 hektare.

Sicer pa v Beli k ra jin i ugotavlja jo, da zadnje čase na črno p rip rav lja jo predvsem drva, še do lani p a je bila bo lj zanim iva h lodovina, ki so jo ile­galno prodaja li na Hrvaško. V črno­maljskem tozdu Gozdarstvo so se naročila za drva povečala od 4 tisoč na 8 tisoč prost, metrov. Vendar gredo nekateri »ilegalci« p ri p rip ra ­vi d rv tako daleč, da za kurjavo uničujejo celo h lodovino, to pa predvsem zaradi nesorazmerja med ceno tehničnega lesa in drv.

M . B E ZE K

Prireditve ob prazniku

občine KočevjeDanes podelitev občin- skih priznanj in nagrad

KOČEVJE — Danes praznuje obči­na Kočevje. Praznične prireditve bodo trajale do 6. oktobra. V okviru praznovanja bodo še naslednje prire­ditve:

3. oktobra ob 11. uri bo svečana seja občinske skupščine in družbenopoliti­čnih organizacij, ob 16. uri pa bo v do­mu telesne kulture tradicionalni tu rn ir ženskih rokometnih ekip.

4. oktobra: ob 11. uri bo otvoritev parovoda centralne toplarne Kočevje v delovni organizaciji L IK , ob 16. uri tradicionalni tek »Kočevskega zbora« po ulicah Kočevja.

5. oktobra: ob 10. uri prikaz šolanih psov Kinološkega društva Kočevje pri domu telesne kulture, ob 11. uri otvo­ritev posodobljene ceste Brezovica— Stari trg ob Kolp i — v Brezovici, popoldne srečanje športnih ekip pob­ratenih občin Dolina in Kočevje na ig­riščih v Gaju.

6. oktobra: ob 9. uri kegljaški tu rn ir na kegljišču v Gaju. V času, ko to por­očamo, še ni znan datum otvoritve pošte v Kočevju, ki jo bodo tudi odprli v okviru praznovanja letošnjega ob­činskega praznika.

Naložbe so plod

dobrega delaObrat Induplati v Mok­ronogu med najbolj­

šimiMOKRONOG — Obrat Indu­

plati Mokronog šteje prav gotovo med boljše delovne enote v tozdu Konfekcija. Obseg proizvodnje se povečuje iz leta v leto, v skladu s tem pa se povečujejo tudi osebni dohodki. Zdaj znašajo 50 tisoč di­narjev in so med najvišjimi v občini.

Stane Štih»Zavedamo se, da bomo

samo z delom dokazali pravico do obstoja,« pravi Stane Stih, vodja obrata. »Tega se zaveda sleherna delavka med nami. Zato seveda naši proizvodni učinki niso nič ne­pričakovanega. Opazili pa so jih tudi v Vodstvu tozda in delovne or­ganizacije. Da je tako, kažejo tudi naložbe v nove prostore. Pred kratkim smo pri nas dogradili novo skladišče, ki je veliko 150 kvadratnih metrov. Veljalo pa je domala dve m ilijardi starih d i­narjev. Zdaj bomo lažje organizi­rali proizvodnjo, saj naših izdel­kov in materiala ne bomo več skla­diščili med stroji. Poleg tega smo dobili dvigalo, tako da nam je pre­našanje materiala v višje nad­stropje zdaj precej lažje. Seveda naložbe v obrat ne pomenijo me­tanje denarja v prazno. V našem tozdu smo namreč za domala polovico presegli izvoz, ki smo ga načrtovali s planom, in sodelo­vanje z zahodnonemško firmo Gotschalk se bo potemtakem samo še krepilo. Nedvomno je, da imajo zasluge za to tudi naše delavke.«

J. S.

DOLENJSKI LIST

jfj IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČINZ EVIDENTIRANJEM

ZAMUJAJO KS IN TOZDIB R E Ž IC E — Č lan i predsedstva

O K S Z D L in vo lilne kom isije so med 16. in 24. septembrom ob iska li vse krajevne skupnosti v občin i, da b i se seznanili s potekom evidentira ­nja in d rug im i p rip ravam i na sku­pščinske vo litve v prihodn jem letu. U g o to v ili so, da ve liko KS zamuja in da postopkov za evidentiranje sploh še niso začeli. T ud i v de lovnih organizacijah niso posebej h ite li. M ed tis tim i, k i so do roka poslali zahtevano po roč ilo o ev identiran ju delegatov za skupščino DPS in sku­pščine SIS, j ih je b ilo kom aj 11,

SISOV NE BO ZDRUŽEVALA VSAKA

OBČINA ZASEB R E Ž IC E — T uka jšn ji svet za

d ružbenopo litičn i sistem je obrav­naval več m ožnih varian t za združe­vanje sisov v eno skupnost a li ob likovan je skupnih skupščin za več sisov, vendar s predlogom ni prišel na plan. To je u tem eljil z mnenjem, naj b i se vsaj v S loveniji lo t i l i združevanja po -enotni po ti s sprememembami v zakonodaji. Z borom občinske skupščine je svet dal pobudo, naj to zadevo prek dele­gatov sproži v slovenski skupščini.

Bogat praznikRazstave, asfaltna Gore­nji Prekopi, športne pri­reditve ob krajevnem pra­

zniku KostanjevicaKO STA N JEVIC A — V dolenjskih

Benetkah so letos priprav ili bogat spored prireditev ob krajevnem praz­niku. Živahno bo ves oktober, uvod v praznovanje bo ju tr i, 4. oktobra, ob 17. u ri razstava del hrvaškega umetni­ka M iroslava Šuteja v Lamutovem salonu pod naslovom Igra z erotiko.

V soboto priredi športno društvo na šolskem igrišču tu rn ir v malem nogometu, v nedeljo zjutraj pa strel­ska družina Toneta Kambiča vabi v osnovno šolo Jožeta Gorjupa na tekmovanje v streljanju z zračno puško.

Vaščani Gorenje Prekope bodo 11. oktobra odprli odsek asaltirane ceste, dan pozneje bo po ulicah dolenjskih Benetk tradicionalni tek, v nedeljo pa šahovsko tekmovanje v šoli. Kostanje- viški lovci vabijo v petek, 18. oktobra, ob 15. v Poljane p ri Krakovem na stre­ljanje na glinaste golobe.

Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku bo v soboto, 19. oktobra, v Domu kulture. Začela se bo s prome­nadnim koncertom godbe na pihala ob 9.30, ob 11. pa bo zbor 1. dolenjskega bataljona in 3. občni zbor skupnosti borcev bataljona. Ob 13. bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti.

V nedeljo bo ob 13.45 prireditveni prostor kostanjeviški o tok, oko li katerega bo potekala regata za vse tekmovalne kategorije. V ponedeljek, 21. oktobra, bo ob 10. u ri komemora­cija na grobišču talcev na kostanje- viškem pokopališču, uro pozneje pa bodo v Lamutovem salonu odprli 8. grafični bienale jugoslovanskih otrok. Ob 13. uri bo v kulturnem domu gostovalo mariborsko Lutkovno gle­dališče z delom Janeza Jemca »Solza, polna smeha.« Ob 16. pa bodo odprli še 2. del grafičnega bienala v krški galeriji. V OŠ bo 26. oktobra ob 9. odbojkarski turn ir, ob 19. uri pa prire­di Kostanjeviški oktet v gradu jub ile j­ni koncert ob 15-letnici. Tehnični muzej Slovenije bo v nedeljo, 27. oktobra, ob 10. v gradu marsikoga prijetno presenetil s prenovljeno vi­narsko zbirko. Pokrovitelja prireditev ob krajevnem prazniku sta SO Krško in Iskrin tozd Industrijska elektronika Kostanjevica na K rk i.

Konfekcija iz Dobove na vse strani sveta

D O BO V A — Konfekcionarke tukajšnjega tozda Beti M etlika že dobri dve leti šivajo za svetovno znano zahodnonemško frim o Ble­dele s Stuttgartu in si s kakovostjo izdelkov povečujejo naročila za tujino.

»Delavke so dobro sprejele naš program in se hitro vpeljale v delo,« j ih je pohvalil pri Bleyleju zaposleni tehnik Slovenec Franc Ambrož.

»Za nas je najpomembnejša kvaliteta, šele na drugem mestu so roki,« je dejal. Ambroževa dolž­nost je, da obiskuje tovarne, ki de­lajo za njihovo firm o, in ob menja­vi a rtik lov pokaže potek delovnih operacij. »V Dobovi n iti to ni potrebno, ker d irektor Vujasino- vič odlično obvlada tehnologijo,« je dodal.

V pogovoru smo zvedeli, da B!eyle sodeluje s celo vrsto naših tovarn, z M uro, Rašico, A lm iro, Vezenino, Kometom in Beti, s katero se povezuje 13 let. Pred leti je tudi Ambrož delal v M etlik i, začel pa je v E lkro ju v Mozirju. Zdaj potuje in vsak teden obišče drug kolektiv. Firma Bleyle zapo­sluje blizu 4 tisoč ljudi in ima ob­rate v ZRN, Franciji, na Irskem, v Ita liji in Avstriji, kjer je Ambrož hkrati namestnik obratovodje.

Bleyle je 150 let stara firm a in se po kakovosti izdelkov uvršča na drugo in tretje mesto na svetu. V tehnologiji se njihovi obrati že po­slavljajo od elektronike. Na poho­du je robotika.

• J. TEPPEY

Več o žariščih nezadovoljstvaV Brežicah se sprašujejo, zakaj nimajo moči, da bi obrnili kolesa gospodarjenja v drugo smer — Preskope informacije o nastajanju nezadovoljstva

B R E Ž IC E — V delovnih organizacijah se bodo vsak čas soočili z devetmesečnimi rezultati gospodarjenja, zato naj bi sindikati na obravna­vah v kolektivih bolje odigrali svojo vlogo kot ob polletju, so poudarili pred enim tednom na seji občinskega sveta.

Ne bi se to re j smeli zadovo ljiti s p rikro jevan jem podatkov o poslo­vanju in osebnih dohodkih . Pone­kod tako dela jo, namesto da bi razčlenili, kako pride jo do dohod­ka, z boljš im delom in samo z zviše­vanjem cen.

»Če bom o gledali le na indekse, k je r vse postavke bo lj a li manj skladno naraščajo, potem se lahko preim enujemo v pevski zbor in kar tako j veselo zapojemo,« je dejal eden od d isku tantov, spet d rug i pa je b il ogorčen nad tem, da na sejah sveta kritične stvari samo m eljejo in m eljejo, čeprav b i kdaj pa kdaj lahko upravičeno zahtevali, naj izvršni svet kaj obrne.

NAJPREJ ZAČENJAJO PRI SEBI

B R E ŽIC E — Priprave na sejo C K ZKS so nekaj osnovnih orga­nizacij močno zaposlile. Pogloblje­ne analize vzrokov za težave p ri gospodarjenju p rip rav lja jo v večini de lovnih ko lek tivov, ponekod pa so j ih že d o p o ln ili s pobudam i za izb­oljšave z lastn im i močm i. Pri tem n ik je r ne zam olčijo nemoči pred ukrep i od zunaj, pred težavami, ki j ih povzročajo neusklajene cene. Te posebej prizadevajo km etijs tvo in indus trijo končnih izdelkov.

Osnovne organizacije Slovina, Agrarie in tovarne pohištva v Breži­cah ter T rim a v D obov i je obiskala delovna skupina občinskega ko­m iteja ZKS in skupaj z n jim i ocenje­vala dosedanje aktivnosti, ugoto­vitve in usmeritve za naprej. Po­kazalo se je , da so povsod še rezerve, k i jim bodo olajšale izhod iz krize.

»A li res nim am o ničesar v rokah, da b i zaustavili kolesa, ki se v r t ijo v napačno smer?« je vprašal razpra- vljalec, k i je nato sam odgovoril, da

9 Maričič je načel tudi razpravo o vlogi sindikata pri prekinitvah dela, pri čemer se je zavzel za reševanje po samoupravnih poteh in poudaril dolžnost sindikata, da pospeši ure­janje interne zakonodaje v kolektivih.

so v s ind ika tih in Zvezi kom unistov ljudje, k i bi to lahko s to rili.

V razpravi je b ila k r it ik a uperjena,, tud i v pom an jk ljivo in fo rm iranost sveta o trenutn ih in potencialn ih žariščih nezadovoljstva in o tem. kje so zaradi zastarelih sam oupravnih aktov okrnjene pravice delavcev. Za Agroservis so udeleženci seje zvede­li, da samoupravni predpisi že od le­ta 1978 niso doživeli nobene preob­razbe. Iz podobnih razlogov se že od 1983 zaostrujejo odnosi v Z d ­ravstvenem centru.

»Tudi p ri bolezninah smo b ili sin­d ika ti neuspešni,« je povedal pred­

sednik M arjan M arič ič, »saj smo tu­d i pri nas razumeli, naj vsi preje­majo 90-odstotno nadomestilo. O k­v ir zanj pa je 75 do 95 odst. odvisno od trajanja bolezni.« M a rič ič je za to predlagal, naj se to uskladi prek zd­ravstvene skupnosti in da se poenoti tud i nadzor, kar je gotovo bo lj ra­c ionalno, ko t da ga vsak tozd orga­n izira zase.

J. TEPPEY

ZBORIŠTIPENDISTOV

POSAVJE — Občinske skup­nosti za zaposlovanje prirejajo v vseh treh občinskih središčih ses­tanke s štipendisti. J utri ob 17. uri bo tak shod v sevniškem ga­silskem domu, v Brežicah v soboto ob 9. uri v domu JLA, v Krškem ravno tako jutri ob 8. uri v Domu Edvarda Kardelja. Po 15. oktobru bodo izplačane štipendije za september. Samoupravni orga­ni za štipendiranje so odobrili štipendije: v sevniški občini za 392 prosilcev, Krškem 463 in Breži­cah 416. Najbolje bo, če štipendis­ti prinesejo na te sestanke še seboj podpisane štipendijske pogodbe.

Domačnost Treh lučkLokai je velika pridobitev krškega gostinstva

K R Š KO — T r i lučke, specializi­ran i gostinski loka l krškega hotela Sremič na h ribu z istim imenom, po­nuja gostom pristno domačo hrano. P rip rav lja jo jo v krušni peči, ki so jo domiselno vgrad ili v eno izmed gos­tinsk ih sob.

N ovo gostišče s pe tim i apartm aji, 20 sedeži v pokritem delu in ravno to lik o na treh razglednih terasah, se

Veliko, a premalo cenjeno delo_______ Z 2. srečanja vzgojno-izobraževalnih delavcev v krški občini

S E N O V O — Senovčani so bili dobri gostitelji 2. srečanja delavcev s področja vzgoje in izobraževanja v občini Krško. V Domu 14. divizije na Senovem je tamkajšnja osnovna šola pripravila pester kulturni spored, v katerem so sodelovali tudi učenci krške glasbene šole.

Predsenica odbora s indikata vz­gojno-izobraževaln ih delavcev K r i­stina Božič je vsem, posebno pa tis­tim , k i odhajajo v poko j, zaželela, da b i b ilo srečanje prije ten dogodek. Po nagovoru ravnateljice OŠ 14. d i­v iz ije Olge K oš ir je spregovoril predsednik občinskega kom ite ja za družbene dejavnosti in podpredsed­n ik občinskega izvršnega sveta N iko Ž ibret.

»Spremljati ž ivljenje in ga soo­b liko va ti, ko t je to dano učite lju , je nekaj velikega, in b iti tu, ko iz o tro ­ka nastajata fant in dekle ter mož in žena, pa je sploh nekaj veličastnega.

Z um om , z vzgledom, z no tran jo m očjo osebnosti pe lja ti v življenje razred za razredom učencev je zato zanesljivo nekaj več ko t le poklic,« je dejal Ž ibret. V imenu skupščine občine K rško in družbenopo litičn ih organizacij se je zahvalil za vložene

9 Na srečanju, katerega pokro­vitelj je bil tozd Papirkonfekcija to­varne Djuro Salaj, so se zahvalili predmetnima učiteljicama Silvi Golouh in M eti Habicht, ki za­ključujeta dolgoletno uspešno delo. Desetim vzgojno-izobraževalnim delavcem so podelili priznanja za 20 let dela, šestim pa za 30-letni ju ­bilej. Slednji jubilanti so Ivanka M aksi, Eva Ostrovršnik, M arjana Požun, Franc Rakar, Janez Pleste­njak in Stana Šepec. Posebnega pozdravnega nagovora je bilo deležno 13 učiteljev in vzgojiteljev, ki šele pričenjajo delo. V Domu Šti­rinajste je bil na ogled izbor grafik Grafičnega bienala pionirjev Jugo­slavije, preko 50 grafik akademske­ga slikarja Jožeta M arinča pa je tu­di obogatilo tokratno srečanje.

napore p ri prosvetiteljskem delu in izrazil prepričanje, da bo v zavest

slovenske družbe le p rod rlo spoz­nanje, da sta vzgoja in izobraže­vanje vse kaj drugega ko t zgolj ba­nalna poraba. P, p.

NA IZLETUV začetku septembra smo b ili na za­

ključnem izletu v Pulju. Stanovali smo v Zlatnih stjenah. Denar za končni izlet smo zbirali tri leta. Prislužili smo ga z raznimi delovnimi akcijami. Izlet nam bo ostal v lepem spominu.

POLONA VERSTOVŠEK, 8. r OŠ G loboko

Kopitarna gre v veliko šolo_______Sodobnejša tehnologija, ki jo uvajajo, zahteva tudi več znanja______

S E V N IC A —-V Kopitarni že pripravljajo 225 milijonov dinarjev vredno posodobitev proizvodnje, pri čemer se bodo poslužili tudi znanega IF C pos­ojila. Proizvodnjo je treba namreč delno preusmeriti, saj se trg vse bolj za­nima namesto 'za lesene za modernejše plastične izdelke.

V iskanju tistega, kar muhasti obutveni trg išče, so v K o p it arni p r i­šli do novega izdelka — ortopedsko oblikovanega podplata s p lu to v i­nastim v ložkom iz klasičnih mate­ria lov. O buvalo naj bi b ilo na­menjeno za p rosti čas. Pisali smo že o na novo razvitem pregibnem lesenem podplatu za cokle.

V p rip ra v i naložbe gredo po d ru ­gačni po ti, k o t je navada. N i, da bi se na dragih s tro jih šele učili. Sesta­v ili so obsežen tovarn išk i zapis izob­raževanja delavcev ob delu. Pred­vsem v sodelovanju s škofje loško pok licno lesno šolo bodo to jesen p rip ra v ili izobraževanje ob delu za lesarje. Za tako imenovani program 1. stopnje v lesarski usm eritv i želijo

sestaviti dva oddelka s 50 slušatelji, en oddelek — za 25 slušateljev za obutveno smer, 20 delavcev za I I. stopnjolesnesm eri, nadaljn jih 2 0 pa

9 Novi stroji naj bi v Kopitarno prispeli že proti koncu leta ali naj­pozneje v začetku prihodnjega. V celoti bodo nabavili dvanajst strojev, med njimi uvoženi liniji za brizganje plastičnih kopit in penasti poliuretan. Pet drugih strojev bodo kupili od do­mačih tovarn, pet pa jih bodo naredili v tovarniški mehanični delavnici, kjer so izvedli že prenekatero inovacijo.

naj bi popolnom a p rekva lific ira li v obutveno smer.

Že lan i so poskusili ta način. Žal

se je iz ja lov il, predvsem zaradi neresnosti in premajhne prizadev­nosti slušateljev.

A .Ž E L E Z N IK

PREDSEDNIK POSLEJ NEPOKLICNO

S E V N IC A — Predsednik občin­ske konference S Z D L je na zadnjem skupnem zasedanju vseh treh zbo­rov občinske skupščine obvestil delegate, da bo oktobra predsednik občinske skupščine Jože Bavec odšel na novo delovno mesto, dose­danjo pok licno fun kc ijo predsedni­ka občinske skupščine pa naj b i do izteka mandata op rav lja l nepo­k licno. Po novem družbenem dogo­voru o nagrajevnaju funkcionarjev mu bi zatem šlo 25 odst. osebnega dohodka. Predsednik Bavec naj b i v sevniškem kmetijskem kom binatu prevzel delo vodje komericale.

Sita vrana lačni ne verjame

Sevniška občina za enotno rizično skup-

nost v zdravstvuSEVNICA — Že drugo desetle­

tje si v tej občini prizadevajo za enotno rizično skupnost v zdravs­tvu. Vendar je vse zaman.

Ve se, kje so nasprotovanja; v L jubljani in nekaterih gorenjskih občinah. Odveč je poudarjati, da je tamkajšnji K lin ični center za bolnike iz naše prestolnice lokalna bolnišnica. Drugim se mora zgodi­ti že kaj hudega, če hočejo priti vanj. Poleg tega je treba bolnike tja voziti po dolgi in luknjasti cesti. Je to problem zgolj občinske zd­ravstvene skupnosti? V Sevnici menijo, da ne bi smelo biti. Zato so delegati občinske skupščine na seji m inuli petek vztrajali, da ta boj nadaljujejo tudi p ri nadaljnjem us­klajevanju republiških planskih dokumentov.

Sevniški delegati se čutijo prik­rajšani še zaradi drugih zadev. Ta­ko zaenkrat niso uspeli, da bi šel krak plinovoda, torej čistejše ener­gije, tudi skozi Posavje. Vztrajajo tudi, da prevaga dolenjska inačica hitre železniške proge, saj za savsko zmanjkuje v tej tesni prostora. Ogorčeni so, da preha­ja jo regionalne ceste na pleča občin. Ce bi se zgodilo to, verjetno še zlepa ne bo posodobljena ob- mirenska cesta, ki je najbližja po­vezava z Ljubljano.

A. Ž.

lahko pohvali s i l i let staro vinsko prešo, menda največjo na Balkan«. Po pričevanju domačinov, vaščanov Sremiča, je najmanj 20 lju d i m oralo p ridno trgati grozdje, da so grozdno stiskalnico enkrat napo ln ili, saj je iz enega polnjenja p rite k lo kar š tir i do pet tisoč litro v mošta. Stiskalnica je spomeniško zavarovana in je pod streho največje sobe »Treh lučk«, na njej pa je om izje s 16 sedeži. V eni izmed sob je tud i odprt kam in. Za prije tno , .domače vzdušje pa bodo poskrbeli še v degustacijski k le ti za zaključene družbe, kjer bodo gos­tom lahko ponud ili najboljša slo­venska vina različn ih pridelovalcev kar iz soda.

Po besedah d irek to rja H otela Sremič Petra M arkoviča bodo gos­tom nud ili ne le dobro domačo hrano in kap ljico , ampak tud i raz­lične prireditve. Ob petih bo igral narodnozabavni ansambel, p rip ra ­v ili bodo trgatev v v inogradu M - A grokom bina ta v neposredni sos­eščini gostišča, im eli pa bodo tudi kostanjeve večere. T r i lučke bodo ena izmed postaj, k i jo p rip rav lja krško tu ris tično društvo. V turis­tično ponudbo so v k lju č ili tud i do­mačine, k i bodo proda ja li svoje pridelke: sir, salame, klobase in seveda domače vino.

P. P

Na Bučki telefon za

praznikNa potezi je PTT

B U Č K A — Ob letošnjem krajev­nem prazniku 1. novembru, k i ga praznujejo v spom in na p rv i napad partizanov na nemško orožniško postajo leta 1941, bo tud i ta delsev- niške občine dob il več telefonov.

Z akcijo k ra jan i vrsto let niso im eli sreče, vedno se je kaj zata­kn ilo . Končno je letos le steklo. D o Škocjana, k je r bodo p rik ljučen i na centralo, potrebuje jo kar 400 d ro ­gov. Na gospodinjstvo m orajo prispevati v denarju po 160 t i­sočakov, p rip ra v iti so m ora li po šest drogov, zanje izkopati jam e in jih postaviti. Računajo, da bodo dela končali do krajevnega praznika.

Na vo ljo bo sprva le 15 številk. D om enili so se, da v vsako vas potegnejo po en p rik ljuček, središče krajevne skupnosti naj b i p rido b ilo šest telefonov. Ed in i telefonski zvezi, k i ju prem orejo sedaj, sta telefona v krajevnem uradu in trgo­v in i. Izven delovnega časa zveze ni. V sevniški občin i ni krajevne skupnosti, k i bi b ila po telefonu ta­ko odrezana od sveta.

Sedaj je na potezi spet PTT. V Škocjanu bi m ora li namestiti večjo centralo, da bi postali ž iv i telefoni vseh naročnikov v bučenski krajev­ni skupnosti.

A. Ž.

Novo v Brežicah ]SAVA K O N K U R IR A TOPtf

CAM? Ko bi bila čista, bi se kopalci* dni zagotovo namakali v njej. Bilo I* bolj poceni kot kopanje v bazenih. Z* ogrevanje je poskrbela Jedrska elekl- rarna v Krškem, k ije za nekaj dni cejc zmanjšala obratovanje, da ne preveč ogrozila življenja v reki. Tui tični delavci bodo torej kmalu lahki popestrili ponudbo in v sušnih dne*1 privabili v ta del kopalce, ki jih mik*: ribarjenje v tropskih vodah.

K A M N EK I SO POSKRILI PR* ŠIČE? Tako so se zadnje tedne sprak' vali kupci, ki se jim je zahote® svinjske pečenke. Z lučjo so iskat meso po vseh mesnicah in le tu in ta® se jim je nasmehnila opoteča sreSj Zdaj, ko je meso dražje, ga bo najb®' spet dovolj. Čudno je le to, da se nih® ne spomni, da za take primere p nimo rezervne shrambe.

K A Č A DO OBVOZNICE - 1 Brežicah je postalo že pravilo, spuščajo zapornice čez ž e le z n iš k e

progo najmanj za dva, če že ne zate vlake hkrati. Vrste čakajočih avtom® bilov so se med popravljanjem pf^j? da pri Petrolu včasih podaljšale-®* obvoznice in naprej do mesta, n ič dre gače pa ni b ilo na krakih proti Kršr mu in Brežini. Železničarjem seveda® mar zgubljenih ur avtomobilskih P® j tnikov, saj njihov dohodek zagotol* ni odvisen od tega, ko likokrat odprt in zaprejo kak prehod. .

VSAK ČETRTEK ODPRT VR A TA — Društvo proti mučCJ živali v Brežicah sprejema nove čte® in se oglaša na telefonske klice V-J, četrtek na Cesti prvih borcev od 24. j® ■ 18. do 20. ure. Priporoča se, d a l , občani obveščajo o primerih 0er, manega ravnanja z živalm i, ki jih J* našem okolju še vedno veliko. Dob*; došel je vsak nov član, vsak ljub®? živali, saj so jim potrebni dobri z?"! iz vrst staršev in vzgojiteljev, da b®J prenašali ljubezen do živalskega s' na mlade ljudi.

PORODNIŠNICAV času od 21. do 27. septembra®

brežiški porodnišnici rodile: B r r Kastelic iz Dolenje vasi — Jeri** Jadranka Pejič iz Samobora — Gordana Rasinec iz Brežic — ded* Anica Močan iz Samobora — I'®*1 Ana Vrbanič iz_ Samobora — |lf Jožica Berden iz Župelevc — Drag1'’; M ilka Ognjenovič iz Sombora klico, Nevenka Bortas iz Samobor*' Tomislava. Čestitamo!

Krške novicePRVAK — Krešo Omerzel jc

nedeljo, kot poročamo še na drui mestu, na zadnji d irk i v Ljubljani kazal, da letos v jugoslovanskem ?P\dwayu pravzaprav ni imel resneji tc(

i tiftekmeca. Številni Krčani so bU1 pozdravili novega državnega pr**., posebno Omerzelovi sodelavci iz V iuloze, katerim je tovarna omogt* brezplačen prevoz. Čestitamo! I

.alfPetkova otvoritevA K T I

tave akademske kiparke viček je v tudi sicer dobro ob is*^ krško galerijo privabila izjemno ,( vilo obiskovalcev. Kiparka se P ® ; več let ni predstavila s samos' razstavo domačemu občinstvu je zanimalo, kaj je priljubljena uHj® ca ustvarila novega. Razstava egne imeti nekoliko več njo. obiskovalcev, saj so na ogled a*

PLAČE? — Naredili smo “bl^ je vito« anketo med učitelji, k' 'a|jsO priznano nizke osebne dohodke, r za nov način nagrajevanja, k' ® njsP dvideva zvezni osnutek. Učitelj' za stare plače niti za uravnilovk0^ : jih tak način gotovo prinese l.*^« , za pošteno plačilo po rezultat'® $ Torej za nagrajevanje, ki upošt idizobrazbi tudi delovne dose,

idartsoodvisnost od razmer v gospo'

Sevniški paberkiR AZPRAVA O OKOLJU

mčani in okoličani se še ksr e|1)iz jezijo na onesnaženi zrak, pred |jat*11 lOAt '1 m nn M iA na n r n n 08\0 »IfUlDJugotanina. Nič ne pomagaj0 vodstva tovarne, ki smo jih P i> objavljali tudi v našem čas°P'.e on® vlagajo velike denarje v reševanj . 0 snaževanja, kar ni lahka naj jj sef vsem skupaj je bilo na 73 občinske skupščine spet pos ■ no f delegatsko vprašanje. Pojasnji V|J® bilo, da krajevna skupnost P^Jv® o teh vprašanjih javno razprav rani gasilskega doma. Tam naj b ili odgovore iz prve roke.

t c K* ’1G LASBA, PLES IN S t «>■

O D M EVA JO — K o p a ln a s tre lja n je in še k a j na sevniškem^ 3- nu so že lep čas mimo, vendar ,-0 oj se lju he ro ja Maroka še sedaj h ru p z bazena. Da, g o v o r ij0 .1 - v<č in ne g lasb i, k i to že zdavnaj

S PESKANJEM N A D NEfra to^ — Sodelavci ljubljanske resta delavnice obnavljajo sPornenlji& 1,1, lim v Sevnici. Nesnago s Kay^anje J rajo odstranjevati kar s Pe .ia ju uuMranjcvau kui r ■ 'kar, žal, ne pride v poštev P ravt® solate in avtomobilov, ki s0 P -tu. umazani od nesnage, ki je

D0LFNISKI LIST St. 40 (1886) 3. o k to b r i

J"**#

iiČRNOMELJ NA S L IK A H — Preteklo soboto je 70 učencev belok­ranjskih osnovnih šol v okviru 4. belokranjskega ekstempora s li­kalo vedute Črnomlja. Tokrat je bi! ekstempore, k i ga je ob tednu otroka in v počastitev 40. obletnice osvoboditve pripravila črno­maljska 'Zveza prija te ljev mladine, prv ič v Črnomlju, udeležilo pa se gaje rekordno število mladih likovnikov. Njihova zanimiva dela si oo moč ogledali najprej na razstavi v črnomaljskem Kulturnem do­mu, katere otvoritev bo danes, 3. oktobra, ob 18. uri. Pozneje bodo slike razstavljene še v Ganglovem razstavišču v M e tlik i ter v belok­ranjskih šolah, potem j ih bodo ponudili za simbolično ceno v odkup delovnim organizacijam in skupnostim. (Foto: M. Bezek)

Jlotranje življenje ženanekajletnem premoru spet samostojna razstava

Vladke štoviček — Visoka kiparska ravenz — "Kiparki Vladki Štoviček je nedvomno z veliki napori uspelo

stvarjalnim delom izoblikovati svojo kiparsko osebnost. In ta se najbolje 0b»a*a v njenih plastikah, ki jih je tako kot večina slovenskih umetnikov otv as.no.Pr'kazala na razstavah,« je poudaril dr. M irko Juteršek ob petkovi °ktob*V' razstave P*as,'k 'n plnket, ki bo na ogled v krški galeriji do 11.

pJ>0 .avto r ičn i p reho jen i k ip a rsk iZda' 1° k 'Pa rs tvu ’ k ' Sa zastopa r- .J ,ze lahko g o v o rim o o ustva- tni n' >rast‘ ' n so lid a rn o s ti ume- oriHe!'£eprav se p r ' tem n ' b istveno nr»,? a od oče tov ih k ip a rsk ih jj dstav, vendar že la h ko prepoz- stvVaip ° , oz irom a lo č im o a v to r- v m j -i r az lik je v m o d e lira n ju VlT.r aij ers- vu ’ saJ j i Je oče, k ip a r

‘ad im ir Š tov iček, la h ko im e-liahn ^,Zor' V portretih na m eda­l j 1 Vladka Štoviček torej us-

nadaljuje visoki dom ači ki- Patski nivo.

ra,Ve,'ik ° osebnega je um etn ica V|la v svojem figu ra lnem k i­

parstvu . Z o b ču tko m za m ehko m ode lac ijo je vnesla v u podob itve a k to v in žena m očno čustveno no to . p, PERC

r

^ ■ Č L J I V A ŽIVLJENJSKOST la0(, p3 Vladka Štoviček je bi­de* ° ' v<»itvi razstave, na kateri je po šte f .svoi ° umetniško zrelost, tla, pa čestitkah vidno ganje- žaokl. *.'.eseUtvi kulturni dogodek je P, PerZJ ^ Leskovški oktet. (Foto:

a jubilejevjjj°yomeški Študijski

n,ci pripravljajo več razstav_____

'et°S e \P M E S T O — Prihodnje jtcjžih oK|Zvr.sti i° nekaj pomemb- ki iik . Platnic iz naše zgodovine,

ARHEOLOŠKA RAZSTAVA

V DOLENJSKI GALERIJI

N O V O M E S T O — J u tr i, v petek, 4. o k to b ra bo ob 18. u ri v m a li d vo ra n i D o len jske gale­rije v N ovem m estu o d p rta a rheo loška razstava »R im sko- dobna n e k ropo la G o rn ja Vas v Ž um berku« . Razstavo, k i im a m ed repub lišk i značaj, so p r ip ra v ili A rh e o lo šk i m uzej v Zagrebu, S am oborsk i muzej in D o le n jsk i m uzej. Preds­tavljene bodo na jdbe iz r im ­sk ih g ro b o v v Ž u m b e rku , k i so prve a rheo loške na jdbe s tega področ ja . Časovno in po o b li­k i so te izkopan ine n a jb o lj sorodne z r im s k im i g ro b o v i na D olenjskem . Razstavljeno gra­d iv o bo p redstav il a rheo log Z o ran G reg l, kustos A rh e ­ološkega m uzeja v Zagrebu, k i vod i izkopavan je na tem na j­dišču. j k ;

Mira v Š tu d ijsk i k n již n ic it — - . j - . * .P(Jčastj. arca poskušali p rim e rno °bčaSn- . predvsem seveda z n*ZaCjj 1,11 razstavam i in orga- °d pre . sP rem lja joč ih p rire d ite v do srp, aYanj, lite ra rn ih večerov

N, anj z ju b ila n t i.aičai Ijtvejša je nedvom no

8a t y c la >ca sm rti našega ve like- sloVe 'm° ž a T ru b a rja , »očeta r?di nr kn jiževnosti« , ko t mu c' b0cf Vlrno.' ^ Š tu d ijsk i k n již n i- P°skrb ^ P flp ra v ili razstavo in vanje v,1 za p rim e rn o preda- l5(k|e. °d o b no bodo počastili tja jn n'£ ° ro js tva Josipa S trita - sk°rai ° 5"le tn ico ro js tva nekdaj Pa vSe ?0vsern pozabljenega, zdaj ‘n Disa. i Prisotnega d ra m a tika Živ|jen: e J.a S lavka G rum a , č igar leSn0 p ln delo je še posebno l 30-|e, ° Vezano z. N o v im m estom. cab0ci nico ro js tva A n to n a A šker- rarnjp.0 P o la s tili z razstavo in lite - Posvefp Vc^e ro m , na p rire d ite v , snika , nc! 60-le tn ic i ro js tva pe- Prišej, 'j^ j.Zeta K ra k a rja , pa bo S Posl,,x , unt sam >n se p o g o vo ril z8°d m / i' ^ ud i znani lite ra rn i Uckležil'nar- ®9r ‘s P a te rnu se bo P°častj, Sredanj a - p rip rav ljenega v •PerDp , fv njegove 60-letnice. P ri- ?abe|ej . . 0d ° v Š tud ijsk i k n jižn ic i Jtianeoa tu< ’ 20-le tn ico s m rti 5kega .sk ladate lja in novom e-

q °Jaka M arjana Kozine.

V p ? J e vsekakor treba, da *>r'Pravl'l0Va*a tuc^' ustanova, ki distih i*a Vse razstavo o dragoce-

n ' kl Jih h ran i.

Posavske freske za koledar

Preobrat od kiča k tehtnejši vsebini

B R E Ž IC E — Na pobudo M edobč inske gospodarske zborn ice bo posavsko gospo­da rs tvo del k u ltu rn e dediščine Posavja p rika za lo na ko leda ­rju z 1987. le to. Z a lož ile ga bodo občinske ku ltu rn e skup­nosti Brežice, K rš k o in Sevni­ca, na njem pa bodo predsta­v ile najznam enite jše freske s tega obm očja . Vzorec je že na vo ljo . S liko vn o g ra d ivo zanj je izb ra l Z avod za spom eniško va rs tvo v C e lju z d r. S toparjem na čelu. K o le d a r je o b liko va n ko t um etn iška b rošura tra jne vrednosti. Vsaka fo to g ra fija je dopo ln jena s s tro k o v n o o b raz­lo ž itv ijo .

Iz v rš iln i o d b o r zbo rn ice je vzorec z zadovo ljs tvom sprejel in m en il, da je po o b lik o v n i p la ti posebnost med naš im i, k o le d a rji. Pod je tja izda ja jo o g ro m n o denarja za kičasta skrpuca la , zato je sedanji izbo r g rad iva p rije tn o presenečenje in ob ra t h kakovostne jš i vse­b in i.

Posavski ko leda r nam era­vajo izda ti v 15.000 izvo d ih , ka r pom en i, da bodo delovne organ izacije p redstavile k u l­tu rne znam en itos ti Posavja zelo š irokem u k rogu lju d i. S k rb za p rip ra v o ko leda rja je prevzela de lovna skup ina p ri sevniški k u ltu rn i skupnosti. D o ap rila 1986 bo zb ira la na­ročn ike . P o tru d ila se bo, da bi b ila naklada čim večja in č im cenejša. Iz v rš iln i o d b o r zbo r­nice p ripo ro ča izda ja te lju , naj ceno ko leda rja o b lik u je tako , da bo po o d b itk u tiska rsk ih in d ru g ih s troškov osta lo še ne­ka j denarja za o b n ovo k u ltu r ­n ih spom en ikov na posavskih tleh. j . T

Majhne šole kličejo na pomočMed njimi je tudi srednja šola v Črnomlju —■ Skupaj z ostalimi tovrstnimi šolami __________zahteva opredelitev položaja in svoje mesto v mreži šol

Č R N O M E L J — V gradivih izobraževalne skupnosti Slovenije sqbile že večkrat omenjene majhne šole v srednjem usmerjenem izobraževanju v obmejnih, nerazvitih ali oddaljenih področjih Slovenije, ki so že doslej odstopale od normativov, so pa življenjskega pomena za razvoj teh krajev, za demografsko ravnovesje in uresničitev načela o skladnem razvoju celotne Slovenije. Med takšnimi šolami je tudi črnomaljska srednja šola Edvarda Kardelja.

K e r tov rs tne m ajhne šole pes­t i jo težave, so na skupnem sestan­ku sredi septem bra v L ju b lja n i dale pobudo , da b i skupščina izobraževa lne skupnos ti S loven ije im enova la ko m is ijo , k i b i vsaj z naslednje p lansko obdob je op re ­de lila po lo ža j m a jhn ih šol in n jih o v o m esto v m reži šol. Č rn o ­m aljska srednja šola je nam reč doslej de lova la pod zelo neusta lje­n im i p o g o ji, ka r je oteževalo na­č rtova n je dela, og roža lo socia lno varnost uč ite ljev in p r ip e lja lo šo lo do nevzdržn ih m a te r ia ln ih p ro ­b lem ov.

D va p rog ram a , d ružbos lov je in ko v in a rs tvo , od teh le eden V. s topn je , n ik a k o r n ista zadoščala za p o k riva n je načrto va n ih ka­d ro vsk ih p o tre b v Beli k ra jin i, zato se v šo li zavedajo, da m o ra jo ob d rža ti ko m b in a c ijo d ru žbos lo ­v ja in na ravos lov ja (s lednje so uved li le tos), ob tem pa v sk ladu s po tre b a m i združenega dela raz­p isova ti 2 odde lka za ko v in a rs tvo

in s tro jn iš tv o in občasno skra jšan i p rog ram obdelave ko v in in u p ra ­v lja n j s tro jev a li p rid o b iv a n ja in predelave kov in .

Letos ob isku je sredn jo šolo v Č rn o m lju v 12 o d d e lk ih 316 učencev, od tega sta pod n o rm a ­tivo m p rv i le tn ik d ružb o s lo v ja in na ravos lov ja , v 2. in 3. le tn ik u pa oba odde lka v k o v in a rsk i usm eri­tv i. K e r je v 3. le tn iku d ružbos lov- no-jez ikovnega p rog ra m a le en oddelek, pa v sk ladu z n o rm a tiv i ne m ore jo o b lik o v a t i dveh sm eri, Z a to so se o d lo č ili za d ru žb o s lo v ­no sm er s tem, da la h ko učenci iz­b ira jo med p o lit ič n o e ko n o m ijo a li tre t jim tu jim je z ik o m in fa k u l­ta tiv n im p o u ko m drugega tujega jez ika .

D a b i z a g o to v ili p o ln o zapo­s litev uč ite ljev na obeh b e lo k ra n j­sk ih s redn jih šolah, to re j na č rn o ­m a ljsk i in m etlišk i s redn ji te ks tiln i šo li B e ti, so na pod lag i sam ou­pravnega sporazum a začeli skup ­no n a č rto va ti po trebne kadre in

usk la jeva ti ž iv ljen je in de lo obeh šol. Sedem uč ite ljev poučuje na obeh šolah, k a r te rja ve liko medsebojnega usk la jevan ja , dose­g li pa so, da so vs i u č ite lji na obeh šolah p o ln o zaposleni.

V endar se v tem šolskem le tu v Č rn o m lju vseeno sreču je jo z ve li­k im i ka d ro v s k im i težavam i p r i s tro k o v n ih p redm etih , predvsem v k o v in a rsk i usm eritv i. O dloč.ili so se nam reč za in te n z ivn o p r­o izvo d n o de lo o b p rak tičnem p o u ku in van j v k l ju č il i t r i inže­n irje . S tem bodo izb o ljša li kva ­lite to p raktičnega p o u ka in ustva­r i l i boljše ekonom ske pogoje za ce lo tno šolo. Z v e lik im razum e­vanjem de lovn ih o rg a n iza c ij, pre­dvsem B elta , j im je uspelo p r id o ­b it i tu d i zunanje sodelavce. V e like težave im a jo tu d i p r i p ouku um etnostne vzgoje, ker v Beli k ra ­j in i n i p rim ernega ka d ra z us­trezno v isoko izob razbo glasbene in liko vn e smeri.

M . B E ZE K

turainfora-anje

Obilo pripomb na posvetuPosavski regijski posvet o šolstvu in izobraževanju

opozoril na vrsto težav

K R Š K O — M ed posveti o vpe tosti šo lstva v nove p lane je b il m in u li če trtek p r i m edobčinskem svetu S Z D L posavski med z a d n ji­m i v re p u b lik i. M a rs ik a j o pre ­p ričevan ju p rep riča n ih , o vse b o lj nezadovo ljn ih š o ln ik ih , da o učencih ne g o v o rim o , b i la h ko za­p isa li o tem tr iin p o lu rn e m sestan ku , podob n o , k o t je b ilo m in u li teden k r it ič n o zapisano o novo ­meškem, a b od i p rih ra n je n o .

Posavčani so med d ru g im opo­za rja li na razd rob ljenos t posebnih izob raževa ln ih skupnosti. V na j­večjem posavskem k o le k tiv u , T o ­va rn i celu loze in p a p irja , je med 2.300 zaposlenim i le 18 o d s to tko v pap irn iča rje v , osta lo so d ru g i p ro ­f i l i . K a k o naj sedaj u sk la ju je jo potrebe? O p o za rja li so na eno tno ure jan je vza jem nosti in so lid a r­nosti, za ka r so b il i precej g ra jan i. D osle j so se č u t il i še posebno p r ik ­ra jšan i, ke r je denar p r ih a ja l z ve­lik o zam udo, tu pa in f la c ija še p o ­večuje stisko. R az like n iso le med obč inam i, k o t je b ilo navedeno, celo med v e lik im i in m a lim i šola­m i. Brez odgovora je osta lo tu d i ka j je s ce lodnevno osnpvno šolo.

N em alo težav im a jo v cen trih usmerjenega izobraževan ja . Re­čeno je b ilo , da im a tren u tn o zeleno luč za posodab ljan je v iso­ko šo ls tvo , k i je sedaj v preosnovi. Š o ln ik i m en ijo , da v Posavju ne m ore jo d v ig a ti stopenj za izo b ­raževanju, čeprav se j im o m ar­sičem, np r. o o p re m lja n ju raču­n a ln išk ih uč iln ic , uspe d o g o v o r it i z zd ružen im delom .

Š o ln ik i bi p rav rad i zm anjša li obseg p isa rn išk ih o p ra v il, a ka j, ko j im vsak dan na lagajo na kupe nov ih p isa rij. P ohva lno je b ilo ocenjeno delo novom eške enote Zavoda za šo lstvo, k i pa je v neza­v id ljiv e m gm otnem po loža ju za delo na ve likem obm očju . Ne p rem ore jo n it i a v to m o b ila . O po ­zorjeno je b ilo na v rs to s tro k o v n ih de javnosti, k i b i j ih m ora le razjas­

n it i za to plačane in s titu c ije . K a j je bo lje : prenapeta p ro je kc ija a li k ru ta s tva rnost, ko ni denarja za zam enjavo opeke za re fe rendum ­sko zgra jen i šoli? Takšna bodo ve rje tno vprašan ja , zarad i ka te rih bo v novem sredn jeročnem o bdo ­b ju še m ars ikoga bo le la glava. K a r d va k ra t so k o t p rim e r, kako b i m rtv o u d n o dogova rjan je prese­k a li, naved li ruda rje . T u d i to , ka ko med n jim i izrečena beseda d rž i.

A . Ž E L E Z N IK

CELOSTNA PODOBA »KRKE«

L J U B L J A N A — V petek, 27. septem bra, so v G a le riji K rk a v L ju b lja n i o d p r li razs­tavo idejnega p ro je k ta 'ce lo tn e podobe Tovarne zdravil K rka , k i so ga izdelali v Studiu Breg, kot glavni avtor pa je zapisan Ha- ra ld D raušbaher. G re za novo o b lik o v n o in g ra fičn o rešitev, k i na j b i pom agala K r k i uve­lja v it i svoj po loža j tu d i na te in , v m nog ih de lo vn ih o rgan izac i­ja h m očno zapostavljenem p o d ro č ju nastopan ja in preds­tav lja n ja . N ova celostna p o d o ­ba K rk e in vse, ka r je po ­vezano z n jo , ponazarja r item g iban ja na ravnh o b lik , zd­rav je , rast in o p tim ize m , ko t piše v k ra tk i o b ra z lo ž itv i p ro je k ta .

Razstava grafikV kočevskem Likovnem

salonu Makučeva delaK O Č E V J E — V počastitev

p ra zn ika občine Kočevje so v L ik o v n e m sa lonu v petek, 27. septem bra, o d p r li razstavo g ra fik akadem skega s lik a r ja V la d im ir ja M akuca . Razstava bo o d p rta do 8 . o k to b ra .

M a ku c je dom a iz So lkana p r i G o r ic i, se p ra v i, da je rasel v tis tem de lu naše dom ov ine , k i je na vd ih ova l in u s tva rja ln o spod­b u d il lepo v rs to s lovenskih s li­ka rjev od P ilona , Č e rn igo ja in Čarga do Spacala in Bam biča. K onča l je šo lo za um etno o b rt in kasneje še A ka d e m ijo u p o d a b lja j­oč ih um etnosti v L ju b lja n i, med­tem ko je res tavrac ijsko specia lko o p ra v il p r i p ro f. M . Šubicu. Res­ta v ra to rsko de lo in ko p ira n je srednjeveških fresk, s č im er se je neka j časa p re ž iv lja l, je p u s tilo ta­ko k o t dož ive tje kraškega sveta g loboke sledove v M akučevem us tva rjan ju .

Svoj s k r ivn o s tn i svet lik o v n o s ti je g ra d il postopom a skoz i več raz­lič n ih faz in preskušanj posamez­n ih g ra fičn ih te h n ik , d o k le r n i izo­b lik o v a l svojega upodob itvenega sloga »z zn a č iln im p r id ih o m in ­fa n tiln o s ti, zdaj ro m a n tičn o zazr­te v p ropada jočo a rh a ik o kraške­ga m ilje ja , zdaj angažirano za­vzete za p rob lem e in razk lanost sodobnega stehnokra tiz iranega sveta« (N . S ilič -N em ec). N jegov lik o v n i je z ik je sk ra jno oseben in p ris ten , saj u m e tn ik n i nasedal tu ­j im vzo ro m in m o d n im novos tim , če tud i se je z n jim i seznanjal in j ih sprem lja l.

ZK0 preohlapen okvir za društva?Trebanjska kulturna društva se pritožujejo nad pomanjkanjem podmladka — Ali _______________ bo pozimi večina kulturnih dvoran zaprta?____________

TR E B N JE — Na nedavni seji predsedstva Zveze kulturnih organizacij Trebnje so najprej pregledali v prvem delu leta opravljeno delo, potem pa govorili tudi pripravah na jesensko sezono. Na seji ni bilo slišati dosti spod­budnega, za nameček pa so ugotovili še, da tudi predsedstvo deluje v okrnjeni sestavi.

N asp loh se zd i, k a k o r da je Zveza k u ltu rn ih o rgan izac ij v O b č in i T rebn je preoh lapen o k v ir za de lovanje društev. M noga d ru ­štva se n it i ne zm en ijo za to , da b i ka j prispeva la k o b lik o v a n ju skupne ku ltu rn e p o lit ik e v o b č in i.D ve d ru š tv i pa že dve le ti nista o p ra v ili n it i občnega zbora . Sk­ra tka , d ruštva se oglašajo Z K O le, kadar zabredejo v take a li d ru ­gačne težave.

Z a n im ivo je , da se v d ru š tv ih k lju b nem ogočn im razm eram gle­de f in a n c ira n ja k u ltu rn e de jav­nosti b o lj p r ito ž u je jo zarad i d ru ­g ih p ro b le m o v in težav. M a n jka zb o ro vo d ij, p lesnih uč ite ljev , rež i­serjev, scenografov in m en to rjev .V z ro k za m ars ika te ro izm ed teh težav je tu d i p rem a jhna po­vezanost s šo ln ik i. M edtem ko k u ltu rn e skup ine v o b č in i ja d i­ku je jo , ker.v d ruštva n i m la d ih l ju ­d i, na šolah de lu je jo dram ske, re- c itac ijske, lu tka rske in k d o b i še naštel vse skupine. Po d ru g i s tran i pa se n it i š o ln ik i n it i č lan i k u ltu r ­

n ih o rgan izac ij zarad i p o m a n jka ­n ja kad ra letos n iso ude lež ili n it i enega sem inarja , k i je b il o rg a n iz i­ran na slovenski ravn i.

Posebej zapleten vozel pa je vprašanje glede p ros to ra za k u l­tu rne de javnosti. Z a ra d i p o m a n j­kan ja denarja bo večina k u ltu rn ih d o m o v p o z im i zaprta , ke r ne bo ku rjave . D ru š tva pač ne goje kom erc ia lno uspešne ku ltu re , k ra ­je vn im skupnostim pa p r im a n j­ku je denarja še za ka j drugega. Seveda predsedstvo ne rhore nare­d it i dosti več, k o t da na to op o zo ri k u ltu rn o skupnost.

N a seji predsedstva so ob ravna­va li tu d i treban jsk i k u ltu rn i dom , k i je sedaj ed in i p rim eren za zahtevnejše predstave. Predsed­stvo si je zadalo na logo, da že letos o rgan iz ira abonm a jsk i p rog ram . P ri tem računa pom oč s ind ika ta . ________________ S T A N E P E Č E K

NOVA RAZSTAVA PRI SLONU

N O V O M E S T O — V gostišču Pri s lonu nada lju je jo s p rilo žno s ­tn im i razstavam i v preurejenem razstavnem p ro s to ru . V ponedel­je k , 30. septem bra, so o d p r li razs­tavo o lj M ira n a H očevarja . Us­tva rja lec se p redstav lja predvsem z u p o d o b itva m i N ovega mesta, Brega in K rke . Razstava bo o d p r­ta do 13. o k to b ra .

Mladi filmarji v SevniciSevnica je imela v gosteh najmlajše slovenske fil- marje in goste s Koroškega in Hrvaškega — 21 filmov

Naložba za bodočnostBodo posavski delovni kolektivi pomagali šolam pri

nabavi računalnikov in opreme?B R E Ž IC E — Iz v rš iln i o d b o r

M G Z je pred laga l skupščin i M e­dobčinske gospodarske zborn ice Posavja, naj pomaga sredn jim šolam v reg iji p r i nakupu raču n a l­n ik o v s trem i m ili jo n i d in a rje v nepovra tn ih sredstev. V so ta , k i naj b i jo prejele srednje šole v Sev­n ic i, K rškem in Brežicah, bo o d v i­sna od obsega raču n a ln iko v , k i j ih te po trebu je jo .

V Posavju so vse šole sprejele enotno odločitev za nakup računal­n iko v Partner G ra fik a . S kupaj bodo naroč ile 17 enot: sevniška tr i, brežiška in k rška pa po sedem. Po po n ud b i Iskre D e lta , k i je ve­lja la do konca septem bra, je p r i­b ližna predračunska vrednost ra­ču n a ln iko v za posavske srednje šole s tis k a ln ik i in p ro g ra m sk im i o ro d ji 13,6 m ilijo n a d ina rjev .

Z b o rn ica je šolam na roč ila , naj j i spo roč ijo , k o lik o denarja j im

m an jka , da bodo te potrebe sku­paj s k o m is ijo z š irjen je računa l­niške p ism enosti p rik a z a li 56 tozdom in de lovn im o rgan izac i­ja m . V o k to b ru j ih bodo p redstav­n ik i šol in č lan i ko m is ije šeosebno o b iska li, da bi j im k o le k tiv i pom a­ga li za g o to v iti po trebno vso to de­narja . D e lavci j im na z b o rih g o tovo ne bodo o d re k li po m o č i, če bodo tr ič e tr t le tn i ob račun i k o lik o r to lik o za d o vo ljiv i.

Z raču n a ln išk im op ism enjeva­njem m ladega rod u ne kaže o d la ­ga ti, saj to pom en i, da bo reg ija v izobraževan ju še bo lj zaostajala in to zaostajanje prenesla napre j v 1 delovne organ izacije , k i se včasih p rav zarad i p o m a n jk ljiv e ka d ro v ­ske zasedbe ne m ore jo p re b it i na­pre j. T o je to re j p rilo žno s t za na- logbo v znanje, k i se bo go tovo obrestova la .

J. T E P P E Y

S E V N IC A — Dva dneva, v petek in soboto, so bili v tem posavskem mestu gostje najmlajši slovenski fil- marski in gostje iz sosednje H r ­vaške. V sevniškem kinu je bilo sle­dnjič mogoče videti nekaj drugega, ne nagice in podobno plažo, ki jo sicer (da kino ne bi imel še večje iz­gube) ponujajo ,v tukajšnjem kine­matografu.

Posavje in vsa ostala D o len jska sta o č itn o » tabu la rasa« za f ilm s k o ustvarjan je in to re j drago ustvarjan je , k o t neka te ri še vedno po im enu je jo f i lm za o tro ke . F ilm e je letos posla lo le osem k lu b o v in k ro ž k o v , skupa j 21 f i lm o v , ter gostje izven konkurence iz Kašte- la — Sučurca na H rvaškem . H va levredno je sodelovanje ro ja ­ko v iz K o roške . N jih o v f i lm Ve­likonočne šege je im e l že ka r na­rodop isne vrednote .

M e n to r ji so im e li tu d i s tro k o v ­ne razprave. M ir ja n a B orčiča, predsednica ž ir ije , se zavzema, da v f i lm u da jo k r ila nepotvo rjen i o tro š k i us tva rja ln o s ti, k i t rp i, če j i r ieka te ri skušajo nadeti uzde posnem anja risank in os ta lih k ra t­k ih f i lm o v po zgledu od ra s lih us­tvarja lcev. V pogovo ru je zato ko t n a jb o lj p risrčen o tro š k i f i lm om e­n ila f i lm o povhu.

V v rs ti f ilm s k ih k lu b o v so p ro d r li že d o ka j g lo b o ko v an im a­c ijo . N eka te ri f i lm i b i lahko us­pešno zam en ja li uvožene risanke na te lev iz iji.

0 886) 3. oktobra 1985

P R IZN A N JA — Tone n; predsednik združenja filmskovt nih delavcev Slovenije, in M ir,,...« Borčič (v sredini) sta najboljšim izročila priznanja. (Foto: A. Z .)

M la d i film s k i a v to r ji so prespali p r i šo la rjih sevniške osnovne šole Savo K la d n ik , k i je b ila ob o bč in ­sk i zvezi k u ltu rn ih o rgan izac ij in »Lisci« k o t p o k ro v ite lju tu d i gos­t ite lj to k ra tnega srečanja. V sobo­to so j im razkaza li še sevniške znam enitosti.

A . Ž E L E Z N IK

DOLENJSKI LIST

pismain odmevi

..

LJUDJE MED SEBOJ

Ko sem se pred kra tk im vračala (menda ne že tako stara?) iz bolnišnice na novome­ško avtobusno postajo, sem srečala sredi ozkega mostu moža in ženo, k i sta na povodcu vodila velikega psa. Žena je uvidela mojo stisko, ko se pred psom nisem imela kam umakni­ti, in m i je samozavestno, v svojega psa zaupajoč, zaklica­la: »N ič ne bo hudega, m oj pes ima raje mlado govedino ko t pa staro! »Ostala sem brez besed, tako me je ta »duhovitost« prizadela.

-a

Lahko si prvi — celo na svetu, a boš v Novem mestu šele četrti

V polemiko (DL 12. in 19. septembra) se je vključil tudi OK Pionir_____R okom etn i delavci se v prispevku

z naslovom »Lahko si p rv i — celo na svetu, a boš v Novem mestu šele četrti« sklicu je jo na neupravičene pripom be novomeških odbojkarjev. S podbija jo strokovnost našega dela in govo rijo o m nožičnosti, vendar ne navajajo n iti enega samega ar­gumenta. K er s svojim pavšalnim

prispevkom zavajajo širšo javnost, želimo nekatera dejstva, ki j ih je ob jektivno predstavil tud i novinar Bojan Budja, d o p o ln iti še s konkre­tn im i podatki:

S trokovno delo se odraža pri doseženih rezulta tih . Res je, da veči­na naših trenerjev nima ustreznih papirjev o s trokovnosti, vendar so

Delegat sprašujeKočevje: je obljubiti in

narediti preveč?K O Č E V JE — Že marca smo bra­

li o delegatskem vprašanju, kdaj bo narejen p ločn ik ob Roški cesti v Kočevju od samopostrežne trgovine do bivšega križišča. P ločn ik je na­mreč na nekem delu zožen, ka r je nevarno za vse pešce, posebno pa za o troke , k i hod ijo tu v šolo. Izraženo je b ilo tu d i upanje, da bo lastn ik v r­ta razumevajoč in bo odstop il del v rta , da b i p ločn ik lahko razš irili. O dgovor je b il, da je ureditev tega p ločn ika vnesena v plan SIS za ko ­m unalno in cestno dejavnost in da so v predlogu plana te SIS predvide­na finančna sredstva za to. Pojas­njeno pa je b ilo še, da ni nobenih ov ir tud i od strani lastnika zemljišča.

K ra jan i, ki pa vsak dan hod ijo ob Roški cesti, so b ili te obljube zelo veseli. Žal pa kaže, da je o b lju b iti in narediti preveč, saj je tu že jesen, bliža se zima, p ločn ik pa še vedno ni razširjen.

A. A R K O

POKAL DOLNJE STRAŽE GOSTITELJEM

D O L N J A S T R A Ž A — M in u lo nedeljo je b ilo v D o ln ji Straži obm očno gasilsko tekmovanje za m em oria l Matevža Haceta in pokal D o ln je Straže. Slednji je pripadel gostiteljem . Tekm ovanje sta orga­n iz ira la občinska gasilska zveza in Straško gasilsko društvo, na njem pa je sodelovalo 15 ekip, od tega 6 ekip članov, 4 članic, 3 m ladincev in 2 ek ip i m lad ink . Tekm ovanje bo poslej trad ic iona lno.

J. KO BE

ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE

NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali: osnovna organizacija ZK Elektro Novo mesto — namesto venca za pokojnega Toneta Počrvino ml.5.000 din; Nace Gregorčič, Fotokopi­ranje Novo mesto — namesto cvetja na grob pokojnega Toneta Počrvino ml. 3.000; stanovalci bloka Majde Šilc 6 Novo mesto — namesto cvetja na grob pokojnega Toneta Počrvino ml. 4.700 din. Vsem darovalcem iskrena hvala!

Z V E S T O B O STA S I O B L J U B IL A 2245 M E T R O V V IS O K O — M noži­ca planink in planincev je spremljala v soboto, 28. septembra, sklenitev zakonske zveze na dokaj nenavadnem kraju. M ajda Vasovič in Janez Sed- minek iz Dolenje vasi pri M irn i peči sta namreč dahnila usodni »da« prav na vrhu 2245 metrov visokem Krnu pred matičarko Valerijo Gaberšček in delegatom za sklepanje zakonskih zvez M ihom Bizjakom iz tolminske občine. Ideja o poroki na tej lepi gori jim a je vzklila v Gomiščkovem zave­tišču planinskega društva Nova Gorica na Krnu, kjer sta bila letošnjo sezono oskrbnika. Po tem najsrečnejšem dnevu sta odpotovala v domači kraj, kjer si gradita skupni dom. (Tekst in foto M arko Rakušček)

Upokojenci spet na izletuTrebanjski upokojenci so 14. septembra obiskali Me­

tliko, Kočevje, Bazo 20 — Letos še dva izletaTrebanjski upokojenci zelo radi

hod ijo na izlete. Letos so b ili že na

4. oktober — svetovni dan zaščite živali

Do zdaj smo v Jugo­slaviji zelo malo nare­

dili zanjeJ u tr iš n ji dan je za nas vse, k i

im am o k a k o rk o li- o p ra vka z ž iva lm i, p rilo žn o s t, da pog le­dam o in se zam is lim o , če smo zares na re d ili vse, da b i ž iva lim o m o g o č ili vsaj p r ib liž n o tako ž iv ljen je , k o t ga im a jo v nara­v i, in da na p rim eren odnos do n jih o p o zo rim o soseda, znan­ca a li sodelavca na de lovnem mestu.

4. o k to b e r je sve tovn i dan za zaščito ž iva li. D ek la rac ija O Z N iz leta 1978 p ripo ro ča vsem državam in v ladam , da spre j­m ejo ustrezne zakone, s ka te ri­m i b i j ih o b va ro va li m učenja in nasilja . Pri nas dekla rac ije n ism o vze li resno, zato smo os­ta li k a r p ri Z ako n u o p re k ­ršk ih zoper ja v n i red in m ir iz le ta 1974, k i p ra v i, da se z de­na rno ka zn ijo do 2000 d in a li z zaporom do 30 dn i kaznuje tis­t i, k i ž iva li m uči, j ih p reobre­m enju je a li ravna z n jim i na su rov način. T ak je repub lišk i predpis, na zvezni ravn i pa sp loh n im am o predpisa, k i bi va rova l pravice ž iva li, za ka te ­re se zavzema svetovna dek la ­racija .

IV A N K A P U Š IN , D ru š tvo p rija te ljev

ž iva li v Brežicah

štir ih , načrtu je jo pa še dva. Vsak izlet načrtu je jo tako, da obiščejo kak zgodovinsko pomemben kraj. V soboto, 14. septembra, so obiskali M e tliko , Kočevje in Bazo 20. Z n ji­mi so b ili tud i upokojenci iz D o b r­niča, k i so n jihov i člani. M nog i so med vo jno ko t borci hod ili po teh k ra jih in so jih želeli spet videti.

M ed udeleženci izleta je b ila Sabi­na K užn ik iz Preske, k i je pripove­dovala o dogodkih med vojno. Ve­lik o je vedela povedati o vseh bo ln i­cah na Bazi 20, kam or je ko t borka nosila ranjene partizane. U poko je ­na učite ljica D arinka Japelj pa je pripovedovala o svojem živ ljen ju mlade učiteljice začetnice v letih 1928 do 1932 v Kočevskem po toku , kam or je b ila nameščena. B ilo je težko, saj so b ili tam že pred vojno zagrizeni Kočevarji. Težko seje p ri­vadila popačeni kočevski govoric i in razočarana je bila, ker je morala poučevati v nemškem jeziku, sloven­ske matere pa so vendar zahtevale, naj njihove o troke uči v slovenščini. Skupine nemških študentov, k i so večkrat hod ili po teh k ra jih in p rire ­ja li razne sestanke, so še bo lj hujska­le Kočevarje p ro ti Slovencem. Izle­tn ikom je pokazala, kje vse so nekoč bile vasi, pa jih danes ni več, le tu in tam je še kakšen zid. Povedala je, da sta bila z možem, tudi učiteljem, po vo jn i z dekretom poslana v D ob r­nič. Tam so dograjevali šolo z zd­ruženim i močm i. N i b ilo vode, elekt­rike, stranišča, spali so na zabojih. Pohištvo so imeli šele kasneje. Danes je vse ve liko lažje, pa še nismo zadovoljn i.

Med iz le tn ik i je b ila tud i 86-letna Uršula Starič, ki zelo rada potuje in pripoveduje, kje vse je že bila. T ud i doma vedno kaj dela. pa je utrjena in zdrava.

R E Z K A M A JE R

40 L E T L O V S K E D R U Ž IN E V E L IK I P O D L O G — V Globelem sredi Krškega polja je lovska družina Veli­ki Podlog proslavila 40-letnico uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti so podelili plakete, priznanja in diplome lovske družine, kar 16 njenih članov pa je prejelo odlikovanja Lovske zveze Slovenije. Danes šteje družina, ki jo vodi starešina J one Bučar, 37 članov in gospodari z loviščem, ki meri 2694 hektarjev. V njem vzorno skrbijo za divjad — zajce, fazane in srnjad. V tem pretežno ravninskem lovišču pa ima svoje domovanje tudi črna štorklja, ki jo najdemo samo na tem območju Slovenije in je zato strogo zaščitena. V prihodnje nameravajo prizadevni člani lovske družine Veliki Podlog dokončno usposobiti lovski dom v Globelem in postaviti v Krakovskem gozdu bivak. (G . Rovan)

Dr. Marko Vizjak

24. septemora smo se na kočev­skem pokopališču za vedno poslovi­

l i od plemenitega in vestnega zdrav­nika ter družbenopolitičnega delav­ca dr. M arka Vizjaka.

Rodil se je 1923 v L jub ljan i, kjer je 1952 tudi dokončal š tud ij na me­d ic inski faku lte ti. V Kočevje je prišel 1954 kot zdravnik v takra tno rudn iško am bulanto. V Kočevju je delal b lizu 30 let — vmes se je dve leti izpopoln jeval v k iru rg iji na Jese­nicah — vse do svoje prerane sm rti.

D r. M arko V iz jak je b il med NOB sodelavec O F in je tako že kot študent dokazal zvestobo svojemu narodu, ki mu je nato kot zdravnik posvetil vse svoje življenje. V Koče­vju je b il do lgo let vodja splošne zd­ravstvene službe, predsednik de­lavskega sveta, dve leti pa je opra­vlja l tud i dolžnost d irek to rja Zdrav­stvenega doma. Več let je bil predsednik odbora za zdravstvo p ri občinski skupščini Kočevje, pa tudi občinski odborn ik . Razen tega je b il rezervni vojaški starešina, in sicer kapetan.

Čeprav rojen L jub ljančan, je vz­lju b il Kočevsko in tud i osnoval svoj dom. Vsem bo ostal v spominu kot plemenit zdravn ik, pa tudi kot de­laven, vesten in pošten človek.

J. P.

SE: VSAK OBČAN EN TULIPAN

V kratkem zapisu o hvalevredni akciji Dolenjske turistične zveze, ki želi olepšati zunanjo podobo mest in vasi, je bilo prejšnji teden napačno zapisano, da bo v ta namen Vrtnarija prodajala tulipane po polovični ceni, kar pa žal ne drži.

naši trenerji pod strokovn im vod­stvom »uvoženega trenerja« dosegli v pretekli sezoni naslednje rezultate (navajamo jih le nekaj):

5. mesto članske ekipe v II. zvezni odbojkarski lig i,

2. mesto na prvenstvu SRS pri m ladincih,

2. mesto na prvenstvu SRS pri kadetih.

Na podlagi teh in ostalih uspehov so b ili naši igralci izbrani v na­slednje selekcije ozirom a reprezen­tance: Smrke — v državno m la­d insko reprezentanco, Smrke in Petkovič — v republiško m la­dinsko, Goleš — v republiško kadetsko, Kastelic — v republiško p ion irsko in Brulčeva — v repu­b liško p ion irsko selekcijo.

K ar se pa »uvoženega trenerja« tiče, le to: če bi vsak domači trener dal le pol to liko kot on, potem bi bil novomeški šport na povsem drugi ravni, ko t je danes, (izvzemamo seveda tiste, ki so dosegli vrhunske rezultate).

Eden izmed potrebnih pogojev za množičnost je prav gotovo kvaliteta članske ekipe. Tega se očitno rokom etn i delavci ne zavedajo, saj sicer ne bi dopustili »domačemu« trenerju, da je vzel nekaj k ljučn ih ig­ra lk in se z n jim i »preselil« v drugo občino, in to prav v času, ko bi mo­ra li ro d iti sadove ter s tem prizade­ja l novomeškemu rokom etu takšen udarec, da si bo le težko opomogel od njega. .

Ne bomo se spuščali v po lem iko v zvezi z m nožičnostjo in razširjenost­jo v občini, omenim o naj le, da šola odbojke poteka na petih osnovnih šolah v občini ter da na delavskih športn ih igrah sodeluje 20 moških in 12 ženskih ekip.

V zvezi s pojasnilom strokovnega sveta za vrhunski šport pa zaenkrat želimo opozoriti na neizmerno ozkost tega organa. S trokovni svet pač ne b i smel trd it i, da si lahko p rv i na svetu, pa nisi v novomeški p rio ­rite ti! Z osta lim i argumenti pa bomo seznanili še delegate na nasle­d n ji skupščini telesnokulturne skupnosti, tako da bodo dob ili celo­v ito in fo rm acijo in lažje presodili, kaj je prav.

IO O K P IO N IR N O V O M ESTO

Mlečnozoba predrznost ali kaj več?

D o g o d ka , k i ju bom op isa l, sta si podobna. P rv i seje p rip e ­t i l m ojem u nečaku E d iju , d ru ­gi pa meni.

E d j se je pe lja l s ko lesom sk­ozi C u rile in Rosaln ice p ro ti M e tlik i: V Rosaln icah g a je us­ta v il m ladenič, s tar p r ib liž n o š tir in a js t let. Z a g ro z il m u je , da se po cesti skozi Rosalnice ne sme v o z iti. D a b i si dva ­na js tle tn i deček to zapom n il, m u je izp razn il obe zračn ic i. Ed i je prišel d o m o v preplašen in peš.

In zdaj k d rugem u dogodku . Svoj a v to sem p a rk ira l pred sam opostrežno trg o v in o v Šes- to v i u lic i. N a k u p il sem nekaj reči, in ko sem ho te l o d p e lja ti do m o v , nisem m ogel napre j, ker so me z a p a rk ira li, nazaj pa tu d i ne, ke r je stal za a v to m o ­b ilo m svetlo las fa n t, k i n i štel več k o t devet let.

»Prosim te, če b i se u m a k n il, ke r drugače ne m orem ven,« sem ga zaprosil.

»Ne, ne bom se t i um akn il,« je b il n jegov odgovo r. In tako še t r ik ra t, d o k le r n i končno spoznal, da bo n a jb rž m o j avto le m očnejši od njegove trm e in k lju b o v a n ja , pa se je po po lž je u m a kn il. Za m enoj je kazal je z ik , z v rten jem ro k pa je na­m igova l na m o jo p rism u kn je - nost.

Je k p rvem u in d rugem u ko m e n ta r sp loh potreben?

T O N I G A Š P E R IČ

ZLATARSKA RAZSTAVAC E LJE — Tu bo od 11. do 17

oktobra v iap ida riju Pokrajinskega muzeja 19. zlatarska razstava i mednarodno udeležbo. Razstava je eden od sadov tesnejšega so­delovanja jugoslovanskih prede­lovalcev plem enitih kovin, k‘i s° odločeni v prihodn je bo lj u s k la d i11 svoje nastopanje doma in na tuj®

. trg ih , povečati izvoz in skupne na­ložbe v razvoj domače surovinah baze. Dom ačim potrošnikom h° razstava pokazala prizadevanja do­mačih oblikovalcev in izdelovalce' nakita , tuje kupce pa naj bi priteg­nile kolekcije. Na razstavi bo m0* videti preko 2 tisoč novih ekspo; natov 14 jugoslovanskih in najma®.1 44 tu jih proizvajalcev nakita.

ZOPET NA PROSTOVOLJNI

AKCIJIK R Š KO — V soboto, 28. sept«*

bra.so b ili m ladinci krškega »R°st\ raj kluba« na p rostovo ljn i delov” akc iji na pobudo Turističnega.d® štva Krško. O čistili so Žaho*? graben, k i je b il do tedaj odlagali** starih š tediln ikov, žim nic in & avtom obilov. K lu b obstaja že ev časa in p rired ili so že tudi šaljiva tekmovanja. Najaktivnd pa so v očiščevalnih akcijah, saj že oč is tili tu ristično pot, se* grm ovje okrog ribn ika . Dela J '. prav gotovo ne bo zmanjkalo- * število neurejenih po ti in d ivjih st®

M- p.tišč narašča iz dneva v dan.

ODPRLI NOVO PRODAJALNO

NOVO MESTO — Včeraj s° ' novomeškem Glavnem trgu novo prodajalno ČGP Dela, kjerh° prodajali jugoslovanske in tuje faSfj ke, spominke, galanterijsko blag0 ', šolske potrebščine, sprejemali r°' naročnike in male oglase.

C

»ZLA TA S E LE K C IJA « V K O Č E V J U — Tribune kočevskega stadiona »Gaj« so bile pretekli četrtek nabito polne. Zbralo se je 2500 gledalcev, ker je gostovala »Zlata selekcija« ekipa malega nogot11 v kateri so nastopili sami asi slovenskega športa, med njimi M iro Cef Brane Oblak, Radoslav Bečejac, Vinko Polončič, Tom až Cerkovnik prvič med nogometaši tudi ženska. To je bila Nuša Tome, naša z"3 smučarka. Nasprotniki Ljubljančanov so bili kočevski Košarkarski v ni. Zmagali so gostje z rezultatom 6:4. Med zmagovalci je najb°U® Brane Oblak, najboljši strelec pa je bil Tomaž Cerkovnik. Izkupiče* ^ srečanja bo namenjen potrebam društva Paraplegikov Slovenije. (Foto- Glavonjič) .

FANT MOJ, PAMET V ROKE!Prispevek krajana k evidentiranju ___

Fant moj, pamet v roke! je že od majhnega poslušal. In jo je vzel. Izp ila za strojnega k lju ­čavničarja sicer n i opravit, ker je medtem postal vajenec v st­rukturi, se pravi, predsednik mladinskega aktiva na vasi. Redno je hodil na sestanke in vestno prenaša! direktive. M o j­ster mu je odsotnost z veseljem opravičeval, saj v delavnici tako ni bilo dosti od njega, pa tudi: tak ile tiči, ka j se ve?! Predsed­n ik mladinskega aktiva je v začetku z velikim trudom, ven­dar skrbno zapisoval m isli občinskih mojstrov strukture in j ih potem obnavljat na mla­dinskih sestankih, na sestankih raznih krajevnih odborov, pov­sod, k je r je b il ko t predsednik vaške mladine že z zahtevo pra­vil imenovan. Sčasoma je za­pisovanje skrčit predvsem na naslove, k a jti posvetilo se mu je , da m isli mojstrov pravza­prav kolobarijo, spreminjajo pa se naslovi primerno politične­mu, gospodarskemu in letnemu času. ČarovnijcTje v tem, da na nosilno gred: tovarišice in tova­riši, m i moramo! ., obešaš ali snemaš delegatsko-bazo, sam­oupravni sistem, osebno odgo­vornost, včasih etatizem, nacio­nalizem itn. Najbolj pomembno je , da to storiš takoj, ko zaropo­tajo občinski m ojstri in seveda vedno v skladu, z veliko c ita ti in dovolj nerazumljivo.

Ko so ga izvo lili za občinske­ga predsednika mladine, so mu čestitali, dogodek so zabeležili

tudi nekateri časopisi, in f za pijačo. N i dolgo trajalo, ko F tudi ključavničarski mojster za pijačo, k a jti strukturo J ugotovila, da je na mladinsk ^ komiteju le preveč delo . .. volonterja in tudi njegov sedaJ; status v poklicu... ah,-kaj N ^ Fant naj mimogrede opraV . r politično šolo, saj jo ]'er'u r ipreverjen, perspektiven kader'-

j - ’ r r ~Se naprej je hodiI na

tanke, seje, kolegije, konje ce. regijske in republiškePos,e. te, koordinacije ter vseh vrS...:t. minarje. Hodit je tudi v po '" Fno šolo. Mimogrede je orgara! lastno osnovno celico dru' dobil stanovanje in kupu

srednjega razreda. ^Tovarišu bo v naslednje ■

tu potekel zadnji ma 3 : pra- mladini, za fron to pa bi bu P ^ va mlada kri. Evidentirani gprofesionalnega vodilnega J kcionarja v Socialistični ze naslednjo utemeljitvijo: ,

— evidentirani izhaja ,(• in jkmečko-delavske družine take: baz<po osnovnem poklicu _

rekoč kovinar, se pravi, i- ^— evidentirani je usp

končal politično šolo j v— evidentirani je član ^— evidentirani je član

nih občinskih teles, jJega1— evidentirani je b il o ,Q.

na republiškem kongresu dine ,.,eja-

— evidentirani je njim delom dokazal, da orabljati pamet!

dos- znauF

8 DOLENJSKI LIST Št. 40 (1886) 3. oktob^!

od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka

Onesnaževalce Krupe je rešil **kon^K rivcev torej ne bo na zatožno klop. Sliši zQL everj e'n°, a je vendarle res: rešil j ih je 4ar°c' Zastaralni rok, k i velja za gospo-

s* e prestopke tri. oziroma šest let, je

poskrbel za to, da semiška Iskra ne bo odgo­varjala za hudo onesnaženje Krupe in ok­olice s po lik lo riran im i b ifen ili (PCB), k i predstavlja po mnenju strokovnjakov eno najhujših ekoloških ka tas tro f v Evropi.

Ne gre dvom iti o tem, ka r je ugotovil temeljni ja vn i tožilec, da so namreč Krupo neposredno zastrupili odpadni kondenzato­rji. k i so b ili napolnjeni s piralenom in odvrženi do leta 1974, prav tako s pravnega stališča ne gre dvom iti o pravilnosti njegove odločitve, ostaja pa zato grenko spoznanje.

• Še zdaleč ne gre za to, da bi v izrečenih kaznih iskali maščevanje ali kakršnokoli ut­eho za vse, kar je bilo storjenega. To se ne da popraviti. Gre za povsem življenjsko gle­danje, ki ne zahteva prav nič drugega, kot da so krivci — v tem primeru krivci za hudo zastrupitev vode in okolja — pravično kaznovani. Težko je reči, da naš pravosodni sistem temu zelo poenostavljenemu gledanju ne sledi, pa vendar so primeri, ko zaradi svoje togosti in neživljenjskosti daje dovolj tehtnih razlogov za premišljanje.

Prim er Krupe in semiške Iskre je najbolj svež, n i pa edini. Spomnimo se nekaj mesecev nazaj, ko je bilo sojenje udeležen­cem razvpite afere s prekupčevanjem in po­narejanjem vin v brežiškem Slovinu. Nepre­mišljeno bi bilo trd iti, da so k rivc i pre je li prenizke kazni, čeprav je res, da je na račun zastaranja iz prvotnih obtožnic izginilo ne­ka j kaznivih dejanj. A ostanimo raje p r i sedanjosti!

Ekološka katastrofa v Beli k ra jin i je brez dvoma dvignila v javnosti to liko prahu, in to upravičeno, ko t malokatero dogajanje za­dnja leta p r i nas. Logično nadaljevanje začete zgodbe je, da ima zaključek. Tega v tem primeru ne bo, vsaj takšnega ne, kakršnega je javnost pričakovala. In verje­mite, nihče ne bo šel brskat in lis ta t po naših zakonih, da bi se prepričal o pravilnosti ukrepanja javnega tožilca, vsak bo raje apa­tično zamahnil z roko, češ stara praksa, kda j je pa kdo p r i nas za k a j takega odgova­rjal, in podobno. Zaupanja v pravičnost in doslednost pravosodnega sistema si s tem nismo utrdili.

Sicer pa je b ila prav zanimiva in po svoje dovolj zgovorna prva poulična reakcija na novico o ustavitvi kazenskega pregona zoper semiško Iskro: »Čudno. Postopek naj b i zastaral, strup pa bo v ljudeh in z n jim i živel še_ vrsto let!« ■ BOJAN BUDJA

Pšenica ne raste na političnih njivah

Novomeška občina letos n i izpolnila p la­na pridelave in oddaje tržnega pride lka pše­nice, k i je b il zanjo določen z republiškim razrezom obveznosti. Da bo to mogoče, so v km etijsk i zadrugi ko t organizatorju p r­oizvodnje zaradi vrste razlogov močno dvo­m ili že pred setvijo. Če prištejemo še izredno neugodno vreme, k i je pomagalo marsikje prepoloviti pridelek, potem se n it i ne gre čuditi, če je z n jiv pogodbenih pridelovalcev prišlo na trg le 1.070 od načrtovanih oz. zahtevanih 1.600 ton pšenice.

S tem pa pšenične zgodbe še n i konec. Začenja se namreč nova setev. V teh dneh naj b i po prvotnem republiškem planu v novomeški občini posejali s pšenico 730 hek­tarov zemljišč kooperantov ter oddali prihodnje leto 2.050 ton tržnega pridelka. V zadrugi so ocenili, da to n i izvedljivo, ter izdelali nov plan, v katerega so v republiki p rivo lili: pogodbena setev pšenice na 650 hektarih in oddaja 1.720 ton pšenice ob žetvi. Pospeševalna služba je za izvedbo pla­

na izdelala načrt nabave semena in gno jil za jesensko setev. To, dobro seme in gnojenje ter seveda zaščita posevka igra glavno vlogo p ri intenziviranju pridelave, v doseganju ve­čjih pride lkov na enakih površinah.

• Nekateri na našem območju že dose­gajo pridelke nad 6, celo do 8 ton na hektar, seveda ob upoštevanju stroke. Ugodnejši kot prejšnja leta so letos tudi vsi pogoji za pride­lavo, regresiranje semena, gnojil, zaščitnih sredstev ter oskrba z reprodukcijskim mate­rialom. Nekateri trdijo, da je ob izkoristku vseh regresov ter ob upoštevanju stroke, da se doseže velik pridelek, pridelovanje pše­nice tudi na manjših parcelah, ki na območju občine prevladujejo, ekonomsko utemeljeno in zanimivo. Pričakovati bi bilo, da bodo kmetje navalili na sklepanje pogodb o pride­lavi pšenice in oddaji tržnih presežkov. Pa ni tako. S sklepanjem pogodb so izredne težave (zaenkrat jih je le za okrog 260 hektarov), večje kot kdajkoli doslej, odkar smo se lotili pridelave pšenice s politično akcijo.

Že z nakupom semena oz. z zamenjavo merkantilne za semensko pšenico ne gre vse, kot b i bilo treba. Pospeševalna služba je za vse temeljne zadružne organizacije naredila načrt o porabi 201 tone semenske pšenice, TZO pa so naročile le 134 ton semena. Ob tein vse TZO, razen šentjernejske, oce­njujejo, da plana, n iti manjše variante, ne bodo mogli uresničili. M arsikdo b i v takem položaju kazal na zadrugo in pospeševalce, češ da so zatajili. Saj ne, da bi j ih branili, to­da k a j lahko narede, da bodo kmetje v večjem obsegu sklepali pogodbe za pride­lavo pšenice, in sicer tudi za manjše parcele 20, 30 hektarov? Cenovnih nesorazmerij, (pre)drage koruze in otrobov, pa repromate- ria la za pridelavo, k i kmete najbolj in upra­vičeno odvračajo od organizirane pridelave pšenice, se tuka j ne da rešiti, saj so jugoslo­vanska zadeva. Podobno je s prepozno dol­očitvijo odkupne cene pšenice. Dokaj nemo­čni so tudi p r i nekaterih drugih zadevah, k i še.kako vplivajo na kmetovo odločitev, ka j in kako bo prideloval in prodal, naj gre za nepoštene analize Ž ita glede vlage in p r i­mesi v oddanem žitu, k i lahko precej prizadenejo kmete p r i končnem obra­čunu, a li za počasnost in neodgovornost lovcev p r i ugotavljanju škode, k i jo je na posevkih naredila divjad. Itd., itd. Ob vseh teh dejstvih seveda vse pogosteje n iti obisk pospeševalca p r i kmetu ne pomaga. Poleg tega pa je več ko t jasno, da pospeše­valci ne morejo »obdelati« kakšnih 1.600 kmetov, k i naj bi pogodbeno pridelovali pše­nico, ampak jih lahko le 600, 700. In tako se prav lahko zgodi, da bomo prihodnje leto spet nezadovoljni jad ikova li nad neuresniče­n im i p lan i odkupa pšenice. Kmetje pa bodo pšenico seveda še sejali, že zaradi kolobarje­nja, je bilo slišati na nedavni seji občinskega koordinacijskega odbora za intenzifikacijo kmetijske proizvodnje. Le da jo bodo pridelovali po svoje, neintenzivno in — v glavnem za sebe. Je tako prav?

Z. L IN D IČ — DRAGAŠ

Suverena pravica do drobiža

Kako navzkriž so si besede in dejanja, ta čas najbolj občutijo izvozniki fina ln ih izdel­kov. V praksi na vsakem koraku opažajo, da imajo večje ugodnosti tisti, k i prodajajo izdelke z malo vloženega dela. Za polizdelke se da več iz trž it i kot za končne proizvode, surovina pa je še donosnejša, še posebej, če ima kdo nadnjo monopol. Taki ko lektiv i ni­majo težav z zadnje čase tako poudarjenim prestrukturiranjem proizvodnje, zato pa se s temi problemi tembolj ukvarjajo izdelovalci končnih izdelkov.

Mednje sodi tudi Tovarna pohištva v Brežicah. Ta 500-članski kolektiv, k i že leta izvaža velik de! izdelkov, se je pred 10 le ti opredelil za specializacijo, za velikoserijsko proizvodnjo. S tem je dosege! veliko sto­rilnost in velik dohodek, zato je lahko z las­tn im i sredstvi dograjeval tovarno.

• Danes se mu to maščuje. Prodaja zas­taja in zaloge se kopičijo, zato so se odločili za manjše serije in še zahtevnejše izdelke. Voz vlečejo naprej z veliko odpovedovanja, saj znaša izvoz v skupni vrednosti kar 56 odstotkov, namenjajo pa mu 62 odstotkov fizičnih zmogljivosti. Pa poglejmo, kakšna je dejanska vloga delavcev pri ustvarjanju in delitvi dohodka! Vplivajo lahko samo na 12 do 15 odstotkov dohodka. / verice so v tujini po 85 dolarjev, p ri nas po 165, zato ni mogoče pričakovati, da jim bo zunanji kupec priznal to razliko. Torej delajo napol zastonj.

P ri 1 ustvarjenem dolarju daje delavec te tovarne 5 odstotkov provizije izvozniku, 7 za prevoz, 20 jih poberejo banke za financi­ranje izvoza, 65 odstotkov pa je materialnih stroškov. Torej ostanejo samo 3 odstotki za pokrivanje fiksn ih stroškov in vseh ob­veznosti, upoštevajoč tudi naložbe v sodobno tehnologijo.

Res je, da so se pred 10 le ti narobe odloči­li, toda ka j b i bilo, če se ne bi, se sprašujejo. Že zdavnaj b i j ih pobralo, tako pa vendarle dobivajo velik de! dohodka na račun minule­ga dela iz tečajnih razlik od prejšnje pro­daje. Na drugi strani pa so v skrbeh, kako naprej, ko njihova tehnološka opremljenost močno zaostaja za opremljenostjo v tujini, k je r je vse delo kompjuterizirano. Razen te­ga jih v izvozu m oti nelojalna konkurenca, zaradi katere Jugoslovani po besedah direktorja Franca Puharja dobesedno raz­prodajamo svoj narodni dohodek.

Kolektiv od manjših serij in zahtevnejših izdelkov ne bo odstopil, čeprav razmišljajo, da bi v enem od obratov kazalo proizvajati še k a j drugega. Davek zaradi slabe po­vezanosti v reprodukcijski verigi n i enako­merno porazdeljen, in ko t kaže, sozdi veliko premalo naredijo za to, da tveganja od pro­daje doma in na tujem ne bi nosili samo de­lavci v tovarnah.

JO ŽICA TEPPEY

davnini Žužemberk 1)1 sameva

Petk'">° len*ski 9 aler'i' v Novem mestu bo od tega naKa na ogled arheološka razstava »Rimskodob- P o nekroP °la Gornja Vas na Zumberku«, ki zasluži /\r^ °rnost iz več razlogov. Razstavo so pripravili Do, ološki muzej v Zagrebu, Samoborski muzej in Hrva*i.ski muzej- To je prva arheološka razstava iz tv0rn v Novem mestu in predstavlja rezultatr3jin s9delovanja treh muzejev sosednjih pok-Pa? V dveb r®publikah. Arheološka raziskovanja nijj Urnberku in njihova prva predstavitev v Slove- Projfjf Se vključujejo* v obsežen medrepubliški vit6|i ’ ^umberak—Gorjanci, ki bo pod pokro- zaje| VorT1 znanstvenih akademij obeh republik VaniaProstorsko Planiranje, zgodovinska razisko- tPrisr* Seh obdobii ter načrtoval gospodarsko in

učno prihodnost tega območja.

nihskePreci nekai le,i ,e bil° šir°ko področje pla- arhe0|9a Žumberka, torej južna stran Gorjancev, v čePra °®kem smislu popolnoma neznana pokrajina, Grapi! nekatera krajevna in ledinska imena, na primer Že pra ' Gradišče, Rudo, Zeljezno, dajo slutiti davno, Pabin2®0c*ov'nsko naselitev teh krajev. Nič ni kazalo, Ostrin-,3 teh visokih pobočjih in vzpetinah z razmeroma •ahk0 bodnebjem in slabimi prometnimi povezavami tuflj odkrili sledove davnega življenja. Vzrok temu je

aelstvoopraV| ° ' da na Poc|ročju Zumberka še ni bila t°p0Q)ena temeljita in sistematična arheološka Jaarh a’ se Pravi načrtni obhodi in pregledi terena slikn eol°škimi sledovi, ki pa bo po zaključku sedanjo*aarhrafiia 'siik0 eolo®kimi sledovi, ki pa bo po zaključku sedanjo b>istve arhe0l0ške Preteklosti teh krajev nedvomno

p n° spremenila in izpopolnila z novimi podatki. berkg°brat v odkrivanju arheološke preteklosti Žum ­r i^ . POrT|eni leto 1982, kp so po naključju odkritega arbe ®9a 9roba pri Gornji Vasi pričeli zagrebški gr°bj j ° 9i na tej lokaciji načrtno odkrivati obsežno

Srobiši 9robov iz

led incv “ wp0d KlrTI imenom Ravnice se nahaja neposredno6oq Gornja Vas in leži na nadmorski višini okolistr£n *rov(!)' kar je za sočasna najdišča na severniOdkr't ® 0riancev, na Dolenjskem, izjemno visoko.Prvov 16 rimsk°dobnih grobov vtem kraju je pomenilo

rstno senzacijo zaradi svoje visoke lege, značil­

to Leto za letom raziskujejo v poletnih mesecih 'obo Pe 'n do let°šnjega poletja so odkrili že 38

Z |e(j. v _lz rimskega časa z žganim pokopom. Najdišče

nih grobnih oblik in zaradi bogatih pridatkov v grobo­vih. Vsi grobovi so imeli kamnito konstrukcijo, ki je bila zgrajena na tri načine: 1. štiri pokončno vsajene kam­nite plošče so tvorile pravokotno, skoraj kvadratno grobno skrinjo, medtem ko je peta plošča služila kot pokrov, 2. pravokotna grobna komora je sezidana iz ploščatih kamnov brez malte, kot pokrov je služilo nekoliko večjih plošč, 3. grob s krožnim tlorisom je bil sezidan iz ploščatih kamnov v tehniki suhozida in je bil kupolasto zasvoden. Grobovi te oblike so redki, ven­dar po svoji vsebini najbogatejši.

Poleg tega zastavlja odkritje rimskodobnega gro­bišča v Gornji Vasi s svojimi bogatimi grobovi nekaj vprašanj, ki jim zaenkrat še ne vemo zadovoljivega odgovora. Kje je bila naselbina prebivalcev, ki so pokopavali svoje mrtve pod današnjo Gornjo Vasjo, s čim so se ukvarjali, in čemu so prav na tem visokem pobočju pri vrhu Zumberka zgradili svoje domove in blizu njih pokopavali svoje rajne? Da so bili antični prebivalci Gornje Vasi precej premožni, dokazujejo skrbno zgrajene grobnice, bogati pridatki v grobovih, še prav posebej številne steklene posode, ki so bile v takratnem času zelo dragoceno in celo luksuzno posodje. V grobovih pri Gornji Vasi so našli tudi več hišastih žar, te značilne grobne posode Latobikov, v katere so dajali pepel sežganih mrličev. To so prve hišaste žare na Zumberku in poleg ene, že prej odkrite v Zagrebu, doslej edine, ki so bile odkrite na območju Hrvaške.

Oblike grobov in lončenih posod v grobovih iz Gornje Vasi imajo najboljše in najbližje primerjave v sočasnih rimskodobnih grobovih na Dolenjskem. Taki grobovi z enakim grobnim inventarjem so bili odkriti na primer v Novem mestu (Beletov vrt), v Trebnjem, Zloganju, na Šentjernejskem polju in v zadnjem času tudi na Verdunu pri Stopičah. Med lončenimi poso­dami izstopa nekaj značilnih oblik, kot na primer sivočrni lonci z narebrenim vratom in znamenite hišaste žare, ki jih najdemo samo na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju in sedaj tudi na Zumberku. Te posode so nedvomno proizvod dorpačih lončarjev, ki so s svojimi izdelki zalagali tisto področje, koder so živeli Latobiki, po poreklu keltskega rodu. Fino namizno posodje, kot naprim erterrasigillata(spečati izdelovalcev žigosane posode) ter steklene posode, so bile izdelane v severnoitalskih delavnicah, odkoder so jih v naše kraje tovorili potujoči trgovci. Bronaste zaponke — fibule pa so najbrž bile izdelane v rimski Sisciji (današnji Sisak).

Po zmagi rimskih čet pod poveljstvom Oktavijana (kasnejši prvi rimski cesar Avgust) nad Japodi in zavzetjem Siska leta 33 pred našim štetjem je prišlo tudi ozemlje Zumberka in Gorjancev pod oblast rimske države. Sprva je bilo to področje vključeno v

provinco Ilirik, kasneje pa v provinco Zgornja Panoni­ja. Rimljani so že v 1. stoletju našega štetja zgradili za potrebe vojaštva in trgovine dve veliki cesti: na severni strani tega območja čez Dolenjsko na črti Emona (Lju­bljana — Siscia (Sisak), na južnem vznožju Zumberka v dolini Kolpe pa od Senja preko Karlovca do Zagreba in Siska. Upravno in trgovsko središče Latobikov na severni strani Gorjancev je postalo mesto Neviodu- num (Drnovo pri Krškem) z rečnim pristaniščem ob Savi. Na južni strani Zumberka pa so Rimljani zgradili večje mestno središče Kalapijanov v kraju Kamensko pri Karlovcu z rečnim pristaniščem ob Kolpi. Rimljani so z novim družbenim redom in visoko razvito civiliza­cijo v temeljih spremenili življenjske navade starosel­cev. Romanizacija, to ježivljenje po rimskem načinu in navadah, je sicer počasi, toda vztrajno prodirala med staroselske prebivalce na podeželju. Mestne upravein državni uradniki so zamenjali oblast prejšnje plemen­ske aristokracije. Intenzivni razvoj kmetijstva in obrti z visoko proizvodnjo povečujejo kupno moč prebi­valcev, v deželo prihajajo tudi luksuzni predmeti iz daljnih dežel. Tako tudi na visoka pobočja Zumberka, o čemer nam pričajo grobovi v Gornji Vasi.

Enak način pokopavanja in sorodnost ali celo enakost oblik grobnih pridatkov v sočasnih grobovih na Dolenjskem in na Zumberku pričajo, da so v

rimskem času obstajale trajne prometne povezave (tovorne poti) med rimskodobnimi prebivalci v Gornji Vasi in prebivalci v dolini Krke, še posebej s trgovskim središčem v Neviodunumu. Po mnenju arheologa Zorana Gregla, ki raziskuje grobišče v Gornji Vasi, je rimskodobna naselbina v Gornji Vasi nastala zaradi izkoriščanja rudnega bogastva in je delovala v drugi polovici 1. in v prvi polovici 2. stoletja našega štetja. Nadalje meni raziskovalec, da so v tem časovnem razdobju na tem območju živeli Latobiki, zato je naj­verjetneje, da so bili pripadniki tega plemena poko­pani v nekropoli v Gornji Vasi.

Ob predstavitvi rimskih grobov iz Gornje Vasi naj omenim še drugo, nič manj pomembno arheološko odkritje na Zumberku, ki vzbuja pozornost zaradi svoje izjemne velikosti in časovne pripadnosti. To je izredno razsežno prazgodovinsko gomilno grobišče in blizu njega tudi obsežno utrjeno prazgodovinsko gradišče pri vasi Budinjak, ki leži približno 3 km vzhodno od Gornje Vasi. Ob cesti, ki pelje iz Budinjaka v Mrzlo Polje, se v redkem brezovem in hrastovem gozdu, obraslem z visoko in gosto praprotjo, skrivajo očem desetine večjih in manjših gomil, ki krijejo v sebi grobove iz starejše železne dobe, izpred več kot dva tisoč petsto let. Nanje so postali pozorni delavci Samoborskega muzeja in leta 1984 so pričeli pod vodstvom arheologa Željka Škoberneta raziskovati prve gomile. Letos spomladi so celotno območje z gomilami geodetsko izmerili in posneli, jih kartirali in pri tem našteli nič manj kot 141 prazgodovinskih gomil! Impozantno število gomil, ki tahko preseneti in navduši še tako razvajenega arheologa. Letos poleti so raziskovanje gomil nadaljevali in prišli do presenet­ljivih podatkov. Med grobnimi pridatki je največ kera­mičnih posod, sledijo bronasti okrasni predmeti in veliko število steklenih jagod izredno lepih oblik in barvnih kombinacij. Raziskovanje prazgodovinskih gomil v Budinjaku je šele na začetku in se bo nadalje­valo še več prihodnjih let. Najdbe v Budinjaku so pokazale, da so tu živeli ljudje v starejši železni ali halštatski dobi, zanesljivo že v 7. stoletju pred našim štetjem.

Najdbe iz Gornje Vasi in Budinjaka so prvi znanilci bogate arheološke preteklosti na Zumberku, ki se šele odstira. V prihodnjih desetletjih se bo ta podoba gotovo še močno pomnožila in obogatila. Zumberak ne bo več bela lisa in neznana dežela na arheološki karti naših krajev.

Muzejskim delavcem Arheološkega muzeja v Zagrebu in Samoborskega muzeja izrekamo dobrod­ošlico v Novem mestu, raziskovalcem priznanje za opravljeno delo in obilo uspehov pri bodočih arheolo­ških raziskavah na starodavnem Zumberku.

TON E KNEZ

foto slišal

Milan M arkelj

p n i ° o K c ’ « RAV'CA DRAG|CA! SAMO KILCE Sl ODREZAL, SAMO POL

s

dolenjski lis t pred 20 letiOdpovedi — zadnja reSitevNi množičnega odpuščanja delavcev — »Manj

besedičenja, pa več dela!« zahtevajo občaniPR I N A S ni množičnega odpuščanja delavcev zaradi ukrepov, ki

jih je prinesla reform a. K ljub temu v posameznih kolektivih ven­darle odpuščajo po nekaj ljudi. Po dveh desetletjih, ko smo živeli v prepričanju, da ima skoraj vsakdo neomejeno pravico do dela, so odpovedali vsekakor presenečenja. Čustvena prizadetost ljudi, ki so dobili odpoved, je zato to liko bolj umevna. Zategadelj bi morale biti odpovedi zares samo zadnja rešitev za kolektiv. K er so maloštevilne, pa bi morale vsebovati obširno razložitev, ki naj delavcu kar se da natančno pove, zakaj je dobil odpoved.

» M A N J B E S E D IČ E N J A , pa več dela,« zahtevajo občani na Kočevskem čedalje bolj, kadar na sestankih in drugovrstnih zborih pretresejo vprašanja perečih področij. Zato je težko tistemu preds­tavniku, ki pride med ljudi nepripravljen. Vprašanja so neposredna, vzeta iz življenja, odgovori nanje pa m orajo b iti zelo konkretni, predvsem pa ustrezni, da požanjejo zadovoljstvo.

J A V N E T R IB U N E so potrdile da občani odobravajo reform o in od nje marsikaj pričakujejo. Pripom njeno pa je bilo, naj se reforma dosledno izvaja na vseh ravneh, ker se bodo sicer prizadevanja izprevrgla in ne bom o zadeli žebljice v glavico. Izmaličena reforma pa bi pom enila korak nazaj in ne bi bila v skladu z nujo, da posta­vim o gospodarstvo slednjič na trdna tla.

P R E B IV A L C I N A S E L J A pri hotelu Sremič, kjer nastaja novo središče Krškega, se sprašujejo, kdo je odgovoren za zunanjo ure­ditev stanovanjskih blokov. Pogled med te bloke je prav žalosten. Neurejenost pa ne moti le stanovalcev, temveč tudi goste v hotelu.

Č R N I O B Č IN S K I mercedes že precej časa ni viden na trebanjskih cestah. Poslali so ga na popravilo v L jubljano, zdaj pa menda ni hrabrega moža, da bi šel ponj in ga pripeljal dom ov. Bojda so vmes neplačani računi ob nakupu, pa ne m ara nihče blizu. Zgodi se.

( Iz D O L E N J S K E G A L IS T A 30. septembra 1965)

I*

**

***

\

0

****

\S

Sodobni dom — gnezdo strupov?Zastrupitve ožjih bivalnih okolij z radioaktivnostjo — Smo zadeli v vrh ledene ________ gore novih nevarnosti? — Sodobna gradnja hiš v slabi luči________

m SVETUN IS O L E T E L I, kot jim je bilo

obljubljeno, pa so se pritožili na sodišče in zahtevajo visoko de­narno odškodnino. G re za sku­pino Am eričanov, ki so delovali v sekti slavnega guruja M aharishija Mahesha Yogija, zdaj pa so globoko razočarani nad duhov­nim vodjem. Yogi namreč oblju­blja svojim privržencem, da jih ne bo naučil samo branja misli, m odrosti in duhovnega uživanja, marveč tudi letati prosto po zra­ku. D olgo je sedem Am eričanov (zdaj tožnikov) vadilo in vadilo po navodilih guruja, vendar dlje od nerodnega poskakovanja niso pri­šli. Zapravili so mlada leta, od letenja pa nič. N o , če drugega ne, je veliko vredno že izkustvo, da ne gre verjeti tistim, ki veliko oblju­bljajo. Nekaj takšnih modrosti odkrivam o tudi v naši ljubi deželi brez gurujev.

N IS O Z R A S L I, čeprav je bilo v oglasu napisano, da bodo. In ker so Japojici, kot je znano, nizke rasti, je Šigučiju Onu šinila v glavo sijajna, a goljufiva zamisel. O bja­vil je oglas, da prodaja tabletke za hitro rast. Interesent je m oral po­slati le lep kupček denarja in po pošti je dobil tabletke. Posel je v hipu zacvetel,.dokler ni dobrodel- neža priprla policija. Jasno je , da noben od uživalcev Šigučijevih ta­blet ni zrasel niti za m ilim eter, ra­sla je le vsota na bančnem računu japonskega sleparja.

N IS O O S T A R E L I za v vrtec in pika! T ako je vsemu navkljub sklenila 106 let stara Johanna Jonsson iz Vallakre, ko je na svojo prošnjo, naj jo sprejmejo v dom os­tarelih, prejela rešitev, da jo že čaka prostor v bližnjem vrtcu. Iz ­kazalo se je , da je računalnik po­mešal leta starosti. N a jbrž je bil narejen v istem podjetju kot'tisti, ki je poklical Antona Jessena na pregled zob v šolsko zobozd­ravstveno am bulanto. Jessen je namreč že krepko v jeseni življe­nja, svojih zob pa ni imel v ustih že več kot — 20 let...

Z A K O N E C tedenskega potepa po svetu okoli še nekaj časopisnih modrosti, ki jih je izbral Ellerman. Sm rt je pomemben dogodek v življenju vsakega človeka. Težko je dajati prognoze, če se nanašajo na bodočnost. Deset odstotkov vseh nezaposlenih ni n ikjer v službi.

Nevarno se bližamo nekemu novemu meščanstvu. Redijo ga birokracija, tehnična inte­ligenca in tudi delavci, ki so za­radi preobilja ali požrešnosti zgubili vse kompase.

J. JAVORŠEK

Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice.

Na delo, gospodje, na delo!Liberalcem ni za blagor dežele, ampak le za razprtije in strankarstvo -

Dolenjcem primanjkuje bek — Požar v Dečji vasi — Nove orgle v Šmihelu( D o l g o t r a j e n ) boj naših poslancev ni bil brez

uspeha in to togoti liberalce od sile. U p ati je, da bo deželni zbor kranjski, k i se skliče za gotovo oktob­ra enkrat, mimo zboroval, seveda če ne bodo liberalni poslanci poskušali delati ovir. N jim tako ni do pravega blagra dežele, marveč samo za stran­karstvo in za prepire in zato se utegne zgoditi, da bodo nalašč nagajali, seveda, če se bo to dalo. Gospodje, na delo, na skupno gospodarsko delo, sicer boste res m orali iskati ljudi, ki bi vam verjeli, da ste narodni in za narodov blagor vneti.

( P o v s o d ) , kjer se vinska trta goji, potrebujemo za vežnjo trt tudi bek (šibic). Povsod, po vseh vinorodnih deželah, pridelujejo nalašč beke v ta namen. Tudi po Dolenjskem se jih prideluje, le žal, da v dosti prem ajhni meri, tako da jih sleherno leto prim anjkuje. K er jih prim anjkuje, pomagajo si vinogradniki na ta način, da napravljajo iz tistih vitre s tem, da jih razkoljejo in tako pom nožijo.

(D n e) 6. septembra t. 1. nastal je požar v vasi Dečja vas občine Trebnje, ki je v najkrajšem času

uničil devet posestnikom hiše, .vsa gospodarska poslopja, hišno opravo, obleke in orodja ter vse spravljene poljske pridelke. Škoda presega svoto 60.000 K . Z im a se bliža in pogorelci nim ajo sredstev, da bi napravili iz podrtij stanovanja in da bi se oskrbeli z opravo, za hišo in gospodarstvo naj­potrebnejšo. Spričo te bede razpisujemo pobiranje milih darov.

( N o v e ) orgije dobila je župnijska cerkev sv. M i­haela v Šmihelu, katere je postavila tvrdka M eyer iz Predarlskega. Orgije imajo 13 pevajočih spremenov in 10 zbiralnikov ter dva manuala. Sistem je pnevmatičen. Tvrdka M eyer je postavila na Kranjskem že več lepih orgelj, tako v Zatični v samostanski cerkvi in v Novem mestu v kapiteljski cerkvi, s katerim i deli je dosegla splošno priznanje. S šmehelskimi orgijam i je dosegla tvrdka še večje zaupanje.

( Iz D O L E N J S K IH N O V IC 1. oktobra 1905)

Strupi so postali del našega vsakdanjika, kot je postalo že ne­kaj običajnega onesnaženo in zastrupljeno okolje. Če bi hoteli našteti vse strupene snovi, s katerimi se dandanes bolj ali manj sreču­jemo v širšem in ožjem bivalnem okolju, bi nastal dolg seznam. Pred leti, ko seje ekološka zavest širše javnosti začela prebujati, je odkritje sledilo odkritju , znan­stveniki pa so delček za delčkom sestavljali grozljivo podobo ne­varnosti, ki so obkrožile človeka zaradi njegovega premalo pre­mišljenega ravnanja. Pričakovali bi, da kaj posebno novega ne bodo več odkrili.

Lansko zim o pa se je začel odm otavati klobčič novega pro­blema. V jedrski elektrarni v Colebrookdalu je neki uslužbenec pri običajni kontro li radioak­tivnosti ugotovil, da je z njim ne­kaj narobe. D etektorji so zabel­ežili kontam iniranost, kar pa je v jedrski praktično nemogoče.

Posebna ekipa je odšla pregle­dat še njegovo stanovanjsko hišo, oddaljeno nekaj kilom etrov. Po prvih meritvah so bili tako presenečeni, da rezultatom niso verjeli in so naredili še eno merjenje. O dkrili so namreč tako visoko stopnjo radioaktivne kon­tam iniranosti hiše, kot je niso še nikoli dotlej v kakšni nastanjeni zgradbi.

Seveda so hišo za drag denar dekontam inirali. Toda odkritje je bilo tako presenetljivo, da so zače­li m eriti kontam inacijo še v drugih hišah. V petih mesecih so pregle­dali 1.800 domov in kar v 40 odst. hiš zbeležili nevarno visoko stop­njo kontam iniranosti z radonom.

»Zatipali smo vrh ledene gore. Radon je prav lahko že vsepov­sod,« pravijo strokovnjaki urada za zaščito okolja. Računajo, d a je najverjetneje kak m ilijon ameri­ških dom ov kontam iniranih z radonom in tej nevidni in s čuti nezaznavni zastrupitvi ožjega bi­valnega okolja domnevno prip i­sujejo letno 30.000 prim erov smrti zaradi pljučnega raka.

Radioaktivni element radon, ki

Samo za močne in brezsrčne

Ponižujoč in čuden »šport« prihaja v Evro­

poTa mesec se bo v Avstraliji

začelo nenavadno svetovno pr­venstvo če seveda protest javno­sti ne bo dovolj močan in bo pre­prečil javno merjenje moči zaenkrat le štirim ekipam na svetu (dvema avstralskgna in dvema angleškima) v čudnem »športu«. Vajeni smo že, da slišimo in beremo o čudaških tekmovanjih, kjer merijo dolge jezike, pljuvajo v daljavo, si me­rijo dolžino nohtov in podobne neumnosti, toda za metanje pri­tlikavcev v daljavo doslej še nismo slišali. A prav za ta »šport« gre.

Tekmovalec, biti mora kre­pak možakar, mora vreči pritli­kavega človeka čim dlje. P ritli­kavci, ki jih korenjaki premeta­vajo, sicer res nosijo zaščitno čelado in padajo na razprostrte blazine, toda stvar ni samo v tem, da naj bi bili v rasti zaosta­li ljudje zavarovani pred more­bitnimi zlomi tilnika in hrbte­nice, marveč gre predvsem za očitno norčevanje in poniže­vanje že tako dovolj nesrečnih ljudi, da o izkoriščanju sploh ne govorimo.

Osrednja osebnost novega »športa« je poslovnež Danny Banfor, ki si prizadeva, da bi tekmovanja zanesel tudi na evropska tla in navdušil zabave željno občinstvo za nenavadno početje.

Podvig se mu za zdaj v Veliki Britaniji ni posrečil. Komunisti­čna poslanka Vera Squarcialupi je slučajno poslušala radio in slišala oddajo o nenavadnem »športu«. Takoj ko je mogla, je obvestila komisijo za človekove pravice in se hkrati začela potegovati, da bi novi »šport« odločno prepovedali prenesti na evropska tla in ga onemogočili tudi v Avstraliji.

Medtem se je zvedelo, da je poslovnež Banfor novo »šport­no panogo« že prikazal na Finskem, v Zahodni Nemčiji in nekaterih ameriških vojaških oporiščih na evropskih tleh.

»Človeškega materiala za šport ne manjka,« pravi cinično. Brezposelnosti je dovolj tudi med pritlikavci.

je brez vonja, barve in okusa, so odkrili v začetku tega stoletja. N a­staja pri razpadu radija, ki pa je Drodukt razpada urana. Znanost že precej časa ve, da je radon ne­varen predvsem rudarjem v uran­skih rudnikih, saj so svoj čas zabeležili med njim i precej večjo stopnjo obolenj za pljučnim ra­kom , odkrili pa so tudi krivca. V sodobnih uranskih rudnikih , kot je , denimo, naš v Žirovskem vrhu, se zastrupitvi s plinom radonom in drugim i nevarnimi snovmi, ki so v povezavi z uranovo rudo, izognejo tako, da je rudnik dobro prezračen, pri vrtanju pa pre­prečujejo dviganje in nastajanje prahu s stalnim oblivanjem sve­drov z vodo.

Toda radon se lahko razširi na vse konce. N a kilometre daleč prodre pod površjem in nato pride na dan skozi porozne kamenine in razpoke tudi daleč od ležišč uranove rude. Na zraku se radon hitro razgubi in ne more priti do zdravju nevarnih koncentracij.

Vse drugače pa je , če plin prodi­ra skozi temelje hiše in se začne nabirati v notranjosti stavb. Po daljšem času se skozi razpoke, porozni material, skozi kanaliz- cijske odprtine in druge napeljave nabere toliko radioaktivnega p li­na, da nastane smrtno nevarna koncentracija. V nadaljnjem pro­cesu se radon razkroji v radioak­tivni bizm ut in polonij poleg še ne­katerih drugih snovi; posebno ne­varen pa je p o lon ij,k i se veže na prašne delce, k ijih stanovalec vdi­hava. Tako pride do postopne zastrupitve človekovega organi­zma.

Največji problem je v tem, da vse skupaj poteka neopazno. Po dosedanjih ugotovitvah se z rado­nom povzročeni rak razvija do 20 let. Prejšnjih zdravstvenih težav ni in človek, ki se zastruplja, ne more pravi čas zaznati nevarnosti in seji izogniti.

Kot pravijo strokovnjaki urada za zaščito okolja, se je nevarnost kopičenja radona v stanovanjskih prostorih v zemljepisnih predelih, kjer prihaja do naravnega izhaja­

nja tega plina na površje, še p°’ večala zaradi sedanjega načina gradnje. V skrbi za varčevanje 1 energijo so današnje stanovanjske hiše močno izolirane in izmenjava ( plinov je onemogočena. To pa pomeni, da toksični plini ostajaj0 v bivalnih prostorih.

Zal med temi strupenimi plm' niso samo radon ozirom a elemen; ti in snovi, ki nastajajo Prl njegovem razkroju, pridružile*0! se jim še druge snovi. Menda JC kar 11 zdravju nevarnih snovi, kjv i sodobnem stanovanju ogrožaj0 j človekovo zdravje. Nastajajo Pf' delovanju sodobnih g o sp o d in j’ skih naprav, pri vzdrževanj0 stanovanja in tudi kot posledic novih gradbenih materialov j1 različnih snovi v opremi in pol'1’ štvu. Vendar pa delovanje, spr‘ oščanje in učinkovanje vse|> t e J L i

osumljenih snovi znanstveno šen| \ dovolj raziskano, zato zaenkrat01 mogoče kaj prida ukreniti.

Strokovnjaki svetujejo tistin1 državljanom , ki sumijo, da ogroženi zaradi kontaminacije2 radonom, naj dajo pregled0" hišo. M eritve sicer niso poceni111 jih mora plačati lastnik hiše saij vendar so za tista naselja,-kr obstoji sum, da prihaja do 00 ravnega izhajanja radona, v priporočljive. Če meritve p o k^ jo , da se v stanovanjskih prosto0'’ nabirajo strupi, potem je tre hišo dekontam inirati in jo ^ datno zavarovati z doslednim10 oliranjem tal, zatesnitvijo rs*1 kom unalnih vodov, od vodov0" nih do kanalizacijskih priklj0*kov, nato pa je priporočljivo, da> nabavijo še dobro prezračeval"1 napravo. ,

Pri nas zaenkrat tovrstnih z°s, rupitev nismo zasledili, ozire"1’ če smo natančnejši, o njih še\ bilo nič slišati. Končno pa s °s to novo nevarnostjo v dom0', kot prvi srečali Američani “ letos. Vse skupaj je še precej", jasno in potrebnih bo veliko & skav, preden se bo pokazala' resnica. M orda ima strah danes že prevelike oči. M'

(V ir: Tii"f

m

fNa avtomobilski strehi so preskušali aerodinamičnost modela. To i e med začetnimi fazami, zato ima pterozaver še bolj oguljen videz-

Izumrla pošast bo leteli................ ... f i

Izdelava izumrlega letečega plazilca velik «*ZI paleontologe in konstruktorje

dovolj izkušenj za gradnjo večjega modela, katerega v . ^ dosega že polovico veliko* -J- mrlega pterozavra. NajveCJ ^1 stavniki so merili v razp<? tudi do 9 metrov. Zgradi*1 M velika krila , ki se morajo r ! tef vsega še gibati in mah ponesti model varno P° ( \ tV ' zares ni lahka naloga. ^ df pa gre konstruktorjem st sj|ii" bro od rok. Po veliko PoS,0pj ji"1 posvetovanjih s paleonto . (a|sk( je uspelo natanko spoznati sposobnosti izumrlih P ^ ? K ar je narava uspešno r ^ fl pre desetinami milijo.0’ e(I# nemogoče uspešno P°Prav raziskovanje leta**h 0o^s, sobnosti pradavnih leteč’ }!g\of'- je bil velik izziv za palem'

M ilijone let so velikanski plazil­ci, ki so se silno razplodili na kopnem, letali tudi po zraku. Fo- silnf ostanki zgovorno pričajo, da so bili izum rli leteči plazilci najve­čja živa bitja, ki so sploh kdaj osv­ojila zračne višine. T i leteči velika­ni so hkrati z drugimi velikani izum rli pred 65 m ilijoni let. V kratkem pa lahko pričakujemo, da se bo na nebu pojavil nov leteči velikan, do podrobnosti podoben nekdanjim letečim plazilcem.

Mehanskega pterozavra name­rava zgraditi in poslati v zrak zna­ni izum itelj,aeronavtični inženir Paul M acCready. M ož se je leta 1979 proslavil po vsem svetu, ko je izdelal prvo letalo, ki je preletelo Rokavski preliv, a ga je pri tem poganjala le moč človekovih mišic. Zdaj si je zadal novo, zelo zanimivo nalogo in upa, da bo svojo mehansko pošast poslal v zrak že prihodnje poletje.

Njegov podvig je zanim iv z več plati. Za biologe je zanimiva obnovitev pterozavra v naravni velikosti, za letalske inženirje pa vprašanje, ali bo naprava take ve­likosti res lahko letela z ma­hanjem kril.

Zamisel so lansko leto poleti načelno pretresli strokovnjaki za paleontologijo in letalstvo. Po mnenju 24 strokovnjakov je načrt izvedljiv. In tako se je 20 tehnikov pod vodstvom domiselnega M ac- Creadyja lotilo uresničevanja za­misli.

V prvih mesecih letošnjega leta so izdelali več manjših modelov pterozavra in jih aerodinamično preskusili v vetrovnikih ter na strehi avtom obila. N abrali so si

je on ven* izziv za p~._ • fin'", ki so ob takšni praktičb’ ^ ugotovili, da sicer znane vrste kljub vsemu še n? jJsG dovolj. Posebej za potreD readyja so se lotili d °d atrL|<3- ■ Korist je tako obojestra jja &

In kdaj bo natančna gantskega pterozavra po . j jprihodnje leto. F ilm arJl: fJvlJ" nos za take reči, že Prj . pa*. film , v katerem bo po* 0pp^h pala. Prvič bo vse ju f'sma naravno, brez triko

Vsak dan umiraš <n uro.

e . *pi1"

Paradoks sreče i® .n tui^ moraš domač v tujin« » domačiii. -aA*'

avto - kKOČEVJE __ŽsaS

n a m in a č e s t it k aPRAZNIKU

3. oktober — Veleblagovnica NAMA v Kočevju— priložnost za ugoden nakup

— vetrovk, elastičnih smučarskih hlač, trenirk, noga­vic, moških srajc...

— prehrambenih izdelkov...— degustacije

Vabi n a m a — hiša dobrega nakupaVSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOMČESTITAMO ZA PRAZNIK

TUZEMSKI IN MEDNARODNI CESTNI TOVORNI PROMET MEHANIČNA SERVISNA DELAVNICA

ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE

^ _ 4 0 (1 8 8 6 ) 3. oktobra 1985 DOLENJSKI LIST

raščala hitreje, ko t je repub­liško povprečje. Rast doho­dka in osebnih dohodkov je bila počasnejša ko t v repu­b lik i S loveniji. Povečale so se tudi izgube, k i v po lle tju znašajo 327 m ilijonov din. Izkazale so jo delovne orga­nizacije Km etijsko gospo­darstvo, Tekstilana in Itas. Težave v Tekstilani bo treba rešiti z ukrepom družbene­ga varstva. N eko liko se je povečala industrijska pro iz­vodnja, prece j pa so narasle tud i zaloge, obresti in p o ­trebe po likv idn ih sredstvih. Nekoliko p o d planom so tu­d i ekonom ski odnosi s tu ­jino, vendar se izvoz v drugem po lle tju popravlja.

Prem ik je dosežen tud i p ri investic ijah v gospodarstvu. Večja investicijska dela iz­vajajo Melamin, Lik, Gozd­no gospodarstvo, Oprema, PTT in še nekatere druge organizacije združenega dela. Gre za posodabljanje opreme, pro izvodn ih in sk­ladiščnih prostorov, gozd­nih cest itd. Na področju družbenih dejavnosti je v zaključn i fazi izgradnja do ­ma za ostarele občane (manj­ka še oprema), grad im o nov dijaški dom, manjše investi­cije pa izvajamo še na podr­očju šolstva, zdravstva in

telesne kulture.Nekaj zamud je b ilo v

letošnjem letu odpravljenih p r i izgradnji in frastruktu r­n ih objektov. Dokončanih je b ilo nekaj vodovodov (Sm uka—Stari log, Mozelj itd .) nekateri pa so še v gra­dnji. V več KS so občani do­b ili telefone, m edernizirano je b ilo elektro omrežje (K o­stel, Novi kot), m odernizira­na in asfaltirana je bila cesta Brezovica — Stari trg, re­konstru iram o cesto Loški potok — Lazeč in m ost čez Rinžo v Kočevju. Popravlje­n ih je b ilo tud i več mostov čez Čabranko in Kolpo ter odpravljeno nekaj škode po lanskem neurju.

K ljub zaostrenim pogo­jem n.P.SOOdSfiSP.ič v državi in tud i v obč in i je m ožno vi­deti nekaj napredka oz. opravljenih del v enem letu. So pa seveda še težave in problem i, k i jih moramo tekoče sprem lja ti in odpra­vlja ti ter p rip rav iti temelje za naslednje srednjeročno ob­dobje.

Vsem občanom in delov­nim ljudem želim ob obč in ­skem prazniku občine Ko­čevje mnogo delovnih in drug ih uspehov.

PREDSEDNIK SOKOČEVJE JOŽE NOVAK

KLJUB TEŽAVAM TUDI NAPREDEK

Občina Kočevje praznuje svoj praznik 3. oktobra v počastitev zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda, k i je b ilo od 1. do 3. oktobra 1943 v sedanjem Seškovem dom u v Kočevju. Tu so b ili postavljen i tem elji slovenske državnosti in iz­voljeni odposlanci za II. zasedanje AVNOJ. Vsi še živeči odposlanci ii. Z3Š Š - danja AVNOJ iz Slovenije, ki so b ili izvo ljen i v Kočevju, so . častni občani občine Kočevje.

Letošnji praznik občine Kočevje je posvečen tudi 40-letn ici osvoboditve in drugim jubile jem , ki so že bili obeleženi na svečan na­čin. Poseben poudarek je i&tos dan pobraten ju med °t>činama Kočevje in Rab. Iz občine Kočevje je b ilo Ged NOB mnogo občanov 'Garniranih v fašističnem iabori§ču na Rabu. Občani °nah občin so med drugo

svetovno vojno doživ lja li podobno usodo. Vezi, k i so se spletle med NOB in m ožnosti sodelovanja na različn ih področjih, p red­vsem na področ ju gospo­darstva, so dobra osnova za pobratenje in nadaljn je so­

delovanje med obema ob­činama.

Ob občinskem prazniku na kratko ocenim o tudi, kako v tekočem letu ure­sničujem o zastavljene cilje. Ocena oz. podatk i so p r i­

pravljen i na osnovi po lle ­tnih rezultatov poslovanja. Vseh zastavljenih c iljev za letošnje leto ne dosegamo, beležimo pa nekatere poz i­tivne premike. Celotn i p r i­hodek, akum ulacija in sred­stva za reprodukcijo so na­

SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ZIDAR KOČEVJE N.SOL.O.

TOZD: GRADBENI SEKTOR KOČEVJE —GRADBENI SEKTOR RIJEKA — STROJNI OBRATI KOČEVJE

ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE*

Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom

INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME, n.sol.o. KočevjeProizvodni program:— prikolice in polprikolice, k iper prikolice in polprikolice— traktorske prikolice— polprikolice za prevoz kontejnerjev— specialne k iper polprikolice za prevoz kontejnerjev— kontejner-cisterne za prevoz sipkih m aterialov in tekočin— cisterne — prikolice in polprikolice za prevoz sipkih m aterialov— cisterne za prevoz živinske hrane— avtomešalci

postaje in oprem a za pretransport sipkih m aterialov s pom očjo pnevmatskega transporta

— silosi za skladiščenje živinske hrane— silosi za skladiščenje žita— univerzalni trosilniki um etnega gnojila in kalcija— mešalec — transporter silirane živinske hrane

PROIZVODNO PODJETJE

KOČEVJE

TOZD Težka konfekcija „SINTEP' TOZD LESNA PREDELAVA TOZD USLUGA

Občanom občine Kočevje čestitamo za praznik občine

pp ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! _

s u v n u u BL E S N A I N D U S T R I J A

K O Č E V 1 EOPREMA ZA ŠOLE, OTROŠKE VRTCE, DIJAŠKE IN ŠTUDENTSKE DOMOVE, OTROŠKE SOBE, MASIVNO POHIŠTVO, IVERNE PLOŠČE, ŽAGAN LES

rnc ZBORA ODPOStANCrV M 64

-v ; ■ '%■ ■: t v : k ',-V v'w ^ W w ! i m m JF *

G o s p o d a r s k a b a n k a ! * 2 £ ? 5 S U » , «L j u b l j a n a , n . s u b . O. tetafon: (061) 851-822P o s lo v n a e n o ta K o č e v je telegam: n»nka

Ob prazniku občine Kočevje čestitamo vsem članicam in varčevalcem

Dejavnost delovne organizacije je: zaključna dela v gradbeništvu, in sicer: — kleparstvo, splošno in strojno ključavničarstvo, kovinostrugarstvo, ko­

vinska galanterija in oprema, izvajanje vodovodnih, ogrevalnih, prezračeval­nih in klimatskih instalacij, h ladiln ih, klim atskih in prezračevalnih naprav, kotelskih, tehnoloških in energetskih naprav ter cevovodov za visoke in nizke tlake in za procesno tehniko, naprav za razvod tehničnih plinov in za čiščenje zraka, napeljave kanalizacije, kovaška in podkovska dela.

Čestitamo vsem občanom!> : . _________________________________________________

Kemična tovarna Kočevje n.sol.o. Kočevje 61 330, Tomšičeva 9 Brzojav: Melamin Kočevje Teleks: 31344 yu melko, tel.: (061) 851-115

n s wTOZD MELAPAN,TOZD KOMELOLI,TOZD STORITVENE DEJAVNOSTI OBČANOM

ČESTITAMO ZA PRAZNIKv-------------------------------------------------------------- ---------------------------- ------- ----------------------

I e'efoni: direktor (061) 851-109, h. c. 851-911 • Telegram: TEKSTILANA ^ Ielex: 32 208 yu tekoč • Žiro račun: 51300-601-10082 pri SDK Kočevje

* el- postaja Grosuplje

froizvodni program: proizvodnja odej in pregrinjal

^STITAMO o b o b č in s k e m

SOZDGozdarstvo —

KmetijstvoKOČEVJE4 Kočevje, Kolodvo

° B PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM p r e b iv a lc e m o b č in e

INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME p.o. — KOČEVJE

Proizvodni program:— lestve

— kovinsko pohištvo ČESTITAMO ZA— oprema za kopalnice D D A 7 M l l f H D fM M E— galvanske storitve r n M t l l l f V U Ij u I N l

To zd KONFEKCIJA PROIZVAJA: z e n s k e , m o šk e in o tr o š k e h l a - t CE .

TOZD PLETENINE PROIZVAJA: GARNITURE ZA DOJENČKE IN OSTA- t-E OTROŠKE PLETENINE

KOČEVJE

^ Cm g g

Občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine.

°B PRAZNIKU OBČINE Č

LOQATEC

INTEGRAL.

SAP LJUBLJANA TOZD STOJNA KOČEVJE

ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER POSLOVNIM PARTNERJEM!

m e r c a t o r - v e l e p r e s k r b a

l j u b l j a n a n. »ub. o.

MercatorTOZD

trgopromet61330 Kočevje, Ljubljanska 18 o. sub .o .

OBČANOM, SODELAVCEM IN DRUGIM POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE

Mercator-Agrokombinat Krško, TOZD Vinogradništvo-k leti Krško,

na p od lag i sk lepa ko m is ije za d e lo vna razm erja

razpisuje

p rosta d e la in n a lo g e

vzdrževalca strojevv delovni enoti kletarstvo Leskovec

D elo se zd ru žu je za n ed o lo čen čas, s p o ln im d e lo vn im časom .Pogoji:— p o k licn a šo la s tro jn e ali e le k tro sm eri— poskusno d e lo 3 m esece— 6 m esecev d e lo vn ih izkušen j pri en ak ih ali p odobnih

------- c/

In te resen ti naj p isne p rijave z d o kaz ili o izpo ln jevan ju razp isn ih p og o jev • p oš lje jo na naslov: M e rc a to r- A g ro ko m b in a t K rško, C K Ž 52, v kacftovsko s lužbo. P ri­jave na razp is b o m o spre jem ali 15 dni po dnevu objave. K a n d id a te b om o o izbiri obvestili v 15 dneh po ko­n čan em zb ira n ju prijav.

6 3 3 /4 0 -8 5

Emona Dolenjka — TOZD Engro-detajl, Novo mesto,

objav lja

javni natečaj

z zb ira n je m p ism enih p o n u d b za p ro d a jo dela n ep re m i­čn in vi. št. 28, k. o. Ž užem b erk , ki p redstav lja g o sp o ­darsko p o s lo p je — sk lad išče.Izk licn a cena je 9 2 1 .6 0 0 din.V a rš č in o v višini 9 2 .16 0 din m o ra p on u d n ik po ložiti hk­rati s p o n u d b o na ž iro raču n št. 5 2 1 0 0 -6 0 1 -1 0 9 2 7 (va ­ršč ina). D o ka z ilo o vp lačan i varščin i m ora biti p riložen o p onudbi.R o k za p o n u d b e je vk lju čn o 1 8 ,1 0 .1 9 8 5 . O d p ira n je po ­nudb bo 2 1 .1 0 . 1985 ob 8. uri. O d p ira n ju p on u d b lahko priSOStvujSjC tud i p on ud n ik i. P o n u d b a m ora biti v za p ­e ča ten i ovo jn ic i z o zn a k o »Javni naiečaj« .P o n u d b e poš ljite na naslov: E m on a D o len jka , T O Z D E n g ro -d e ta jl, N o vo m esto, G lavn i trg 28.Vse p o tre b n e in fo rm ac ije d o b ijo in teresenti na sedežu T O Z D v N o vem m estu, G lavn i trg 28.

6 3 5 /4 0 -8 5

Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, Novo mesto Ulica Milke Sobar 30,

razp isu je

skupaj s Tehniško fakulteto Maribor vpis

izobraževanje odraslih v šolskem letu 1985/86 za II. stopnjo elektrotehnike, smer elektronika.

Izo b ra že v a n je ob d e lu bo p o te k a lo pri S Š T Z U Boris Kid­rič, N o vo m esto. P o g o j za o rg an iz ira n i p riče tek v le to šn jem letu je vsaj 25 š tu d en tov , ki bod o š tud ira li ob delu .Š tu d e n to m bo d o lo č e n a m in im a ln a kvota za n u d en je or­g a n iz ira n e p ed a g o š k e usluge.V p isn i p og o ji so enak i kot za red no izob raževan je . Pred- prijave se zb ira jo na S Š T Z U B oris K id rič , ta jn iš tvo , tel.

C e bo dovo lj p re a p rijav , b o m o o rg an iz ira li sagtanek s š tu d en ti, k je r se b o m o d o k o n č n o d o g ovorili o vseh pog­o jih š tud ija . P re d p rija v e z b ira m o na šoli do 15. oktobra 1985. s

636 /40

sodobna izvedba vrhunska kakovost prihranek energije enostavna montaža posebnost- izdelava po meri* S %

____________________________________

POKLIČITE 741-711

SLOTCMJAL&S iz nadvse kakovostnega notranjskega lesa

n a g r a d a NA GOLNIKIzmed reševalcev predzadnje kri­

n k e je žreb izbral M A K SA J A M ­ŠKA z Golnika in mu za nagrado ““delil knjigo Bazilije Pregelj »Moj °ee«. V tem likovno bogatem opremljenem delu hčerka znanega s|ovenskega pisatelja Ivana Preglja * občutenjem izrisuje svoje spomine "a očeta in razkriva ožje duhovno okolje, v katerem je živel in ustva­rjal pisec Tolmincev, Plebanusa oannesa in drugih del, ki so temelj “genske književnosti.Košite današnjo križanko in

Pošljite rešitev najkasneje do 11. oktobra na naslov: Uredništvo ,®*enjskega lista, Germova 3, oOOO Novo mesto, s pripisom

kri ž a n k a .

NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA

Nasilje zmerom izgublja.Č. SARIČ

(Naše preproste človeške pa- j/ 1 ne vodi razum, pač pa Smerno upanje.

D. JANČAR . Sramoti, ki smo si jo sami na- °Pali na vrat, ni opravičila.

P. SARIČoim bogastvo družbe je razn­e s t njenih posameznikov.

D. BARJAKTAREVIČ

rr SKLA­DATELJ (ALES-

SANDRO)

ŽELATINA IZ ALG

G R .FILOZOF

POOPIS Z ZNAČKO

IT PRES­TOLNICA

ISTRSKOV IN O

ORIENT PRAŠEK ZA U S E

MESTO NA

KDOR KASO JE

NEM . TOV. MOTORJEV

POVRŠINA

EG. BOG.ORJAŠKIKU Š Č A R

SONCAPOHIŠTVA ZASLUŽEKSVITEK

D R I z b o r

OTOK PRIPEVCEV

ATLETSKAFR TEROR

ORG.M l E C N IIZ D E L E K

HRV.PETROL

PREBI­VALIŠČE

Prva je potipala komet za rep astronom?**Ameriška raziskovalna vesoljska naprava ICE v repu Giacobini-Zinnerjevega ________kometa — Kometi so res le umazane velike snežene kepe

Ta čas, ko skozi bližnji vesoljski

sk'rft0 r *1‘ t* m a*a armacIa j aPon' '*>. sovjetskih in evropskih na

^rav> ki so jih izstrelili z na- otpm, da bi od blizu potipale

2 0vtti Halleyev kom et in tako ^tanstvenikom posredovale čim-

o podatkov za razum evanje teh “besnih pojavov, je skorajda a r­

g o n a am eriška vesoljska napra- a ICE pripravila lepo presene-

r aJ0- Kot prvi izdelek človeških je zaplula skozi kom etov rep

Pri tem srečanju zbrala kopico nimivih podatkov.*CE seje srečala s kometom, ki

0s> naziv G iacobin i-Z inner in P °tuje okoli Sonca šest let in pol.

eveda komet še zdaleč ni tako vaven kot Halleyeva repatica, endar je uspešno srečanje IC E s

a°tietom pravi obliž na ranjeni l?ler'ški znanstveni ponos. Leta

e l, ko je N A S A zaprosila za de- p r’ s katerim bi poslali v vesolje j. s“bno napravo za raziskovanje a*Ieyevega kometa, je ameriški

bgres prošnjo gladko zavrnil.

sk0dru

Tako> strokovnjakom za razi- u( 'Vanje nebesnih teles ni ostalo

kot da so poklicali na Dra skoraj odsluženo na- j,. V° IC E . Poltonsko napravo so v 'elili že leta 1978. Poslali sojo

bnročje, kjer se gravitacija 'sm -n ^onca >zr>ičujeta, da bi So . zbirala podatke o učinkih

“nega vetra na zemeljsko

»M*etno P ° 'je- Oter - rava s*u * ‘ °b ičajno za je J.enje valov plazme, prav to pa k ( * t ° , kar se nahaja tudi v ■Komet:strok,

°vem repu,« pravi Nasin ;e‘UK°vnjak Robert Farquhar, ki „ Prvi predlagal, da bi IC E Sp rabili za raziskovanje kometa. Nal|3 So J° nameravali poslati venleyevemu kometu naproti, pre* ?r so ugotovili, da ima IC E hn radijsko postajo, ki bi ne

°8la poslati podatke od tako

daleč, kot se bo nahajal slavni kom et, ko bo Zem lji najbližje. Potem pa so se domišlili G iacobi­ni-Zinnerjevega kometa, ki prileti precej bližje našemu planetu. Kom et je sicer veliko manjši, ven­dar za raziskave primeren. In še nekaj je pritegovalo ameriške strokovnjake: če bi jim srečanje uspelo, bi se to zgodilo prej kot srečanja ostalih naprav s Halleye- vim kom etom.

Odločitev je padla, N A S A je zvrtala denar za nov program in začelo se je maratonsko in na­porno pripravljan je srečanja IC E s kometom.

N ajprej so m orali natančno iz­računati pot kometa G -Z , kot mu v skrajšani obliki pravijo, potem pa se j e ' začelo zapleteno in težavno delo načrtovanja poti na­prave IC E . S pomočjo računalni­ka so izdelali natančen program poti, in sicer so najprej spravili na­pravo iz lebdenja v območju iz­ničene gravitacije ter jo usmerili proti Zem lji.

Pred trem i leti, se pravi 1982. le­ta, je IC E krenila na pot, leto kasneje je začela plesti pentlje ok­oli našega rodnega planeta in vsa­kič se je približala tudi Luni, kjer je pridobivala pospešek. Decemb­ra 1983 je s strahovito hitrostjo70.000 k m /h odletela novemu ci­lju naproti.

K er so kometi kaj muhasti vesoljski popotniki, so m orali strokovnjaki večkrat popraviti pot IC E , Ko se namreč komet pri­bližuje Soncu, se ogreva in snov v glavi začne izparevati ter obliko­vati rep. Včasih pride tudi do ma­njših izbruhov, ki nekoliko spre­mene smer poleta. Vsem tem spremembam so natančno sledili, da bi IC E ne zgrešila svojega cilja.

Ob vsem tem pa je strokovnjake skrbelo še nekaj. Naprava, ki sojo poslali v kometov rep, ni bila zg-

Ogroženi dolarji

Ponarejanje denarja ^postaja vse lažje

koFotokopirn i stroji dandanes 'ristno služijo ljudem pri šte­

vnih drobnih opravkih v vseh *J)ogočih (in vsemogočnih) ura-

, da o njihovi uporabnosti v Poslovnem svetu sploh ne Sovorirno. In kot je povsem 'azumljivo, se razvoj fotoko- P'rnikov ni ustavil, marveč gre silovito naprej. V odilna podje- Ja že napovedujejo, da bodo v e'u ali dveh že v splošni up ­orabi barvni fotokopirniki, ki “odo naredili natančen posne- jjj* vsakršnega barvnega izvir-

Zadeva je za m arsikoga ko- 'stna, za tiste, ki ubirajo tem-

?a Pota krim inala, pa se zdi ° t dar iz nebes. Predvsem gre

r® Ponarejevalce denarja. Ce odo barvni fotokopirniki res ako zelo sposobni in široko ostopni, potem bo ponare­

janje denarja postalo skoraj da smešno lahek posel.

V nekaterih državah so pri­pravljeni na prihod novih fotokopirnikov. V Veliki Bri­taniji uvajajo kvalitetnejši in zahtevnejši tisk novih bankov­cev. N ovi 20-funtni bankovec ima vgrajeno varnostno nitko, ki je vidna kot linija srebrnih črtic, pogledana proti svetlobi pa se pokaže v celoti.

Japonci, ki so že doslej imeli svoje bankovce natiskane ta­ko, da jih je bilo najtežje od vseh svetovnih valut ponaredi­ti, so začeli pri tiskanju upora­bljati posebno barvo, ki jo je izjemno težko ponarediti.

Na udaru pa je seveda ame­riški dolar, k ije kljub cenjeno- sti. in veljavnosti po vsem svetu narejen dokaj preprosto, če ga prim erjam o z drugimi bankov­ci. T iskajo ga le v eni barvi, kar bo barvnim fotokopirnikom zelo lahko posneti. Zato ame­riški bančniki razmišljajo o novih bankovcih, ki bodo ve­čbarvni, dodatno pa naj bi jih zaščitili proti ponarejanju še z vloženimi nitkam i in posebni optičnimi pripomočki.

rajena za takšne raziskovalne na­loge in ni imela zaščitnega plašča pred prašnim i drobci. Velika hitrost in nekolikanj večji drobec snovi v kometovem repu bi hitro uničila nekajletne napore.

»Dovolj bi bil že drobec, velik kot peščeno zrno,« pravi Hohn Brandt, eden od odgovornih za projekt.

N o , kot se je izkazalo zadnje dneve septembra, je šlo vse po sreči. IC E je brez škode preživela polet skozi kom etov rep. Najprej je prebila tako imenovani udarni val, ki ga dela kom et, ko pluži sk­ozi sončni veter kakih 180.000 kilom etrov daleč od kometove glave, nato je letela skozi njegov rep vse bližje k jedru. N ajbo lj se mu je približala na 8.000 kilom e­trov.

M ed najpomembnejšimi odk­ritji, ki jih je posredovala IC E , je nedvomno odkritje molekul vode in ogljikovega monoksida. S tem so se potrdile-znanstvene dom ne­ve o sestavi kometa, ki jo še naj­bolj nazorno opišemo z Brandto- vimi besedami, da je komet v osnovi le »velika, umazana snežna kepa«.

Presenetljiv pa je bil podatek o debelini repa. Znanstveniki so pričakovali, da ima komet precej tanjši rep, toda IC E je pokazala, da je rep kar petkrat bolj debel, kot so računali.

Stara, dobra IC E je svojo na­logo opravila, vendar je vseh dolžnosti še niso razrešili. Usmeri­li so jo v globine vesolja proti Halleyevemu kometu. Če bo šlo posreči, bo pobrala nekaj kome- tovega prahu, potem pa čez kaJ kšnih 30 let ponovno priletela v bližino Zem lje. Takrat je bodo pobrali iz orbite in odnesli na Zem ljo. Že sedanja tehnologija z vesoljskim letalom Discoverie to omogoča, čez tri desetletja pa bo verjetno vse skupaj neprimerno lažje in bolj utečeno.

M iM (V ir: T im e)

Svetlobni vrtinec na sliki spiralna meglica?

Razburkano, svetleče nebo na znani sliki Zvezdna noč slavnega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha ni plod bolezenskega haluciniranja, kot domnevajo ne­kateri strokovnjaki, k i iščejo v Goghovih slikah odraz njegove duševne bolezni, marveč prej od­raz globokih razmišljanj resnega ljubiteljskega astronoma. To tr­ditev je bilo slišati na sestanku Ameriškega društva astronomov, izrekel pa jo je umetnostni zgodo­vinar A lbert Boime.

Slika Zvezdnato nebo je nastala v času, ko je van Gogh bival v zgornjem nadstropju bolnišnice v francoskem samostanu Saint Paul de Mausole, kjer naj bi se zdravil zaradi duševnih motenj. Toda teh Gogh ni imel, trd i profesor Boime. Veliki slikar ni bil duševno bolan, marveč ga je mučila le pa­davica. Sam je vedel, da potrebuje pomoč, in poiskal jo je v omenjeni bolnišnici, kjer se svoji slikarski strasti ni izneveril in je 19. jun ija 1889 zjutraj naslikal Zvezdnato nebo. N a njem je, kot zatrjuje ameriški profesor, naslikal tudi točno podobo spiralne meglice, kakršne dandanes astronomija dobro pozna, znane pa so tudi od­lične fotografije teh meglic. V van Goghovem času ni bilo fotografij, za spiralne meglice se je vedelo le bolj teoretično.

Je slikarju pomagala domišljija ali globoko poznavanje nebesnih pojavov? Boime se nagiba bolj k drugemu in dokazuje, da seje van Gogh zanimal za astronomijo, med drugim je s pomočjo sodob­nega planetarija dokazal, da je razpored zvezd na sliki astronom­sko natančno takšen, ko je bil na nebu tistega dne, ko je Vincent sli­kal Zvezdno nebo. Spiralno me­glico pa je slikar svobodno vkom poniral v sliko.

Za narodno zvestobo na bi­vanjski borzi ni cene.

A. REBULA

Pet stoletij zatiranjaPreganjanje brazilskih Indijancev skozi stoletja

Boj za zadnje ostanke njihove zemlje

Medtem ko se ves svet dokaj redno seznanja in se tudi na raz­lične načine bori proti rasnemu razlikovanju v Južni A frik i, pa se v notranjosti Brazilije dogajajo še vse hujše stvari z južnoam eriškim i Indijanci, ki bi bili veseli tudi apartheida, saj bi jim omogočil vsaj življenje, ločeno od belcev. Tako namreč razlaga položaj brazilskih Indijancev Jorge Miles, ki je eden redkih visoko izobraže­nih Indijancev. Njegov glas pa je slišati tudi zaradi tega, ker je naj­brž edini, ki je doštudiral v Z D A .

Zgodovina brazilskih indijan­skih plemen je hudo žalostna. Vse od takrat,’ko je pred skoraj 500 le­ti deželo za zahodni svet odkril Portugalec Pedro Alves C abral, se število Indijancev zmanjšuje. Nek­daj jih je živelo okrog 5 m ilijonov.

zdaj jih ob 100 m ilijonih ostalih prebivalcev, ki so se razm ahnili na nekdanji indijanski zemlji, biva le še kakih 220.000. Tako strahotno se je število prvoselcev skrčilo za­radi nečloveškega preganjanja in številnih bolezni, proti katerim In ­dijanci niso bili odporni.

Ta čas im ajo brazilska indijan­ska plemena v svoji lasti samo še 7 odst. brazilskega ozemlja. Toda tudi po tem ostanku vstrajajo veli­ki apetiti. Izvedelo seje, da v teh preostalih indijanskih rezervatih ne manjka rudnega bogastva: zla­ta, bakra, svinca, mangana, tun- gstena. Vsakdo bi bil vesel takega bogastva v svoji dom ovini, Ind i­jance pa izkušnja uči, da jim pri­naša več slabega kot dobrega. Seveda če ne bodo s svojimi problemi močneje potrkali na vest mednarodne javnosti.

VASA zgodba

OKOVANA V LEDSvetloba vzhajajočega sonca se prebija skozi meglo. Drevesa

in grmi dobivajo jasnejše oblike. Capljam po zmrznjeni Rinži in obujam spomine. Posuta z ivjem se vije med drevjem in skalami. Okovana v let se mi zdi preveč tiha. Sence črnih jelš so razložene po tleh. Ogledujem korenine, razvejene in zmrznjene. Gledam belo zimsko cvetje. Čudovite rože je mraz vdihnil v led. Sonce s svojimi žarki srebri drevje v ivju. Kakor poleti cvetlice v vseh mogočih barvah, zimske krasijo stekleni led. K oraki se usta­vljajo. Tenak led poka in grgra po vsej dolžini in širini. Vodni mehurčki so videti kot živo srebro v libeli. Razklan glas sivih vran se izgublja nad drevjem.

Oči lažejo moji duši. Tako čudno lepo je molčeče padanje ivja v žarkih sonca. Lice smreke ob vodi odpira veke, poteze mile, kapa bela. Drevju je zmrznila zelena kri v žilah. Poka od mraza, vzne­mirja tišino. Ne dobiva več hrane iz globokih korenin. Iz grma skoči zajec, zadnje noge lovijo prve.

Kot pojoče strune pozvanjajo koščki ledu ob debla in veje. M rzel zimski dan um irja utrip. Č ižki obiramo storžke črnih jelš, obrnjeni z glavo navzgor. M igljajoča zvezda jutranjica ugaša. Na ledu, pokritem z ivjem, iščejo stopinje živali in ptic ena drugo. Šopi vodnih trav kot da so si bratje med seboj.

Šonce razdeljuje žarke v pisano mavrico. Riše v protisvetlobi čudovite slike. Oglašajo s? siničke dolgorepke. Kot pojoče strune obletavajo veje. O birajo drevesno skorjo in tiho čebljajo.

Stopam tiho kakor maček, ne motim zimske tišine. Drevesa in grmi molčijo. O dm rle veje lipe leže vkovane v led. Dahnem v

»A

mrzel zimski zrak, iz ust se kadi tojila sapa. Odkim am lesenemu obrazu na vrbi, zasanjan gleda v belina zimskega dne.

Oglaša se premrla ptica. Na smrekovi veji sedi prazno gnezdo kosa in čaka pom lad. Črede sončnih žarkov se pasejo na posrebrenih vejah. D robni odtisi tačk kune zlatice poskušajo očarati tla, posuta z ivjem. Tišina pa kakor da ni sama. Stekleni led poka in grgra pod nogami. Čudovita glasba. Sončni žarki mi zapirajo veke, bel puh leti po mrzlem zraku. Veje in vejice dreves tko na tleh na tisoče varljivih oblik. Sraka se v dolgih zamahih kril poganja naprej, reže vrv tišine.

Tesnoba srca se sprošča, ustnice se gibljejo, prav tiho pojejo. Iz goste smreke se spusti lesna sova, plava kot čudežna ladja. Išče zavetje pred svetlobo.

Ne izgubim stika s posameznimi drevesi, ki še stoje ob zmrznje­ni Rinži. Pričarajo podobo iz otroških let, ko smo se kopali ob njih, skakali v vodo s prvih vej. T ako čudno lepo je tiho padanje ivja, kot bi prisluškoval stopinjam večnosti. Iv je hladi rane golih vej, kjer so rasli listi.

Capljam po jedu , posutem z ivjem. Bel pajčolan je ves v zlatih žarkih sonca. Že sem »Pri kam niti plošči«, kjer smo se otroci ko­pali in lovili ribice v plitvi vodi. Sonce razliva toploto in svetlobo. Tako je vse tiho, dobro in lepo.

T ako blizu mi je tvoj pogled, je k a Rinža. Razdajaš se mojim očem v vsej svoji zimski lepoti. K o t spomenik tišine je velika ska­la, štrleča iz vode. Sonce zaman išče zelene liste po vejah jelš in vrb. Sence dreves so globoke in kontrastne. Belo zimsko cvetje.

Rinža, polna zlizanih kamnov in spominov, me žene naprej v svet zimskih pravljic. Capljam po steklenem ledu s svojim mladostnim spominom.

P E T E R V O V K

PASJA SVATBAPomlad je čas, ko vse živo kipi, se prebuja,se druži. N i ograje,

ki bi lahko zaustavila ta pradavni življenjski nagon, kadar se pre­budi. O tem eovori tudi tale zgodba.

V nekem kraju je živela premožna družina. Česa vse niso imeli? Od najsodobnejših tehničnih naprav, lepega avtom obila, do psa z rodovnikom . In tudi držali so se, kot se položaju spodobi: oholo in visoko. ^

Pri sosedu je oilo drugače. Im eli so navadnega cucka, kot temu rečemo, brez rodovnika, brez črno na belem zapisanih potrdil, da je plemenitega rodu, in zanj ni bilo treba odšteti milijonov^

Nekega dne je lastniku cucka padla v glavo čudna misel. Ženi je dejal: »Veš kaj, lastnika tistega elegantnega psa bom pov­prašal, če bi pustil, da bi se sparil z našo psičko. Ne bo odveč, če dobimo kaj boljšega naraščaja. Še kakšen dinarček lahko zasluži­va, če bo psičkov veliko in bi jih lahko prodali.«

»Pa stopi do njega,« je po krajšem premisleku dejala žena.In res. Ponižno in previdno, kot se za takšno ponudbo spodobi

je sosed omenil bogatemu lastniku svoj predlog. Lastnik rodovnega psa je vidno zardel in skoraj otekel v obraz. Rdeči toni so se prelivali v vijoličaste odtenke, nato pa je bruhnilo iz njega: »Kaj si drznete! D a bi se moj pes, ki ima črno na belem zapisan rodovnik, da bi se moj pes paril z vašo ničvredno psico? A li ste ponoreli ali kaj? D a bi moj pes dal naraščaj takšnemu ničvredne­mu mešancu. K ar izbijte si iz glave te in takšne norosti! K vaši bajti spada kaj drugega, ne moj lepi pes.«

In tako se je pogovor presenetljivo hitro končal s popolnim polom om za nič slabega mislečega soseda.

Toda narava po svoje uravnava pota. Jeseni je psička brez rodovnika že učila svoj mladi zarod vseh veščin, k ijih mora pes znati. In med mladički je veselo skakalo tudi nekaj psičkov, zelo podobnih plemenitemu sosedovemu psu.

A D O L F K A Č

1>0TA L \ STJt?

'I t *

Krivcev ne bo na zatožno klopZaradi zastaranja semiška Iskra ne bo odgovarjala za hudo zastrupitev Krupe s ______ PCB — Obtožni predlog le zoper tozd Energetski kondenzatorji

dežu•

poročaj0KOLESA IZG IN JA JO — 26.

septembra zvečer je nekdo z novome­škega Glavnega trga ukradel kolo z motorjem in lastnika Antona Gomp- lja oškodoval za 85 tisočakov. Prav ta­ko je bilo sobotna noč usodna za motorno kolo Črnomaljčana Janeza Ivanetiča, ki gaje ta v strahu pred ta­tovi pustil kar pred cerkvenimi vrati. — 27. septembra je Anton Štepic s Studenca pustil nezakljenjeno kolo z motorjem na Golievem trgu pod sto­pniščem stanovanjske hiše, sam pa se z vlakom odpeljal na delo v Ljubljano. Ob vrnitv i kolesa ni b ilo več.

PLO ČEVINA N A CESTI — V nedeljo so na magistralni cesti L jublja­na — Zagreb p r i Mačkovcu našli večji kolut navite pločevine, ki je naj­verjetneje zdrsnil s kakega tovornjaka. Tovor so s posebnim dvigalom odstranili delavci novomeškega Cest­nega podjetja.

OB ŠPORTNE U Ž ITK E — M arko Pavlin iz Dolenjega Kronovega je prejšnji teden ostal brez športnega kolesa Rog, ki ga je imel spravljenega na dvorišču. Morda ga bo našel na nedeljskem kolesarskem sejmu.

DAN PO NESREČI UMRL

C E R K LJE — V četrtek ob 17.20 je p riš lo na loka ln i cesti med Cer­k ljam i in D o ln jo Pirošico do hude prometne nezgode. 22-letm Branko Srbčič iz Vrhovske vasi seje peljal z m oto rn im kolesom p ro ti Pirošici, b lizu gostilne Račič pa zavozil v

• nepregledni desni ovinek s preveliko h itros tjo in tud i po Sredi ceste. Na­sproti mu je takra t pripe lja l z reše­valn im avtom ob ilom brežiškega zd­ravstvenega doma Jože Pregrad iz G lobokega in trč il v m otorista. Ob padcu se je Srbčič na videz le laže poškodoval po glavi in je iz brežiške bolnišnice sam ovoljno odšel. Ker pa se mu je zdravje nenadoma posla­bšalo, je naslednjega dne ponovno prišel v boln išn ico, iz Brežic so ga prepelja li v Zagreb, k jer pa je 27. septembra um rl. Zapisati velja še, da je Srbčič vozil neregistriran m otor, da n i imel vozniškega izp ita , b il pa je tud i brez čelade.

S E M IČ — N O V O M E S T O — Za hudo zastrupitev Krupe s polikloriranimi bifenili (P C B ), ki jo strokovnjaki uvrščajo med največje ekološke katastrofe v Evropi, ne bo nihče odgovarjal! Takšna je v naj­bolj skopih obrisih odločitev temelj­nega javnega tožilca iz Novega mesta. Pa da ne bo prezgodaj vroče krvi: krivec je brez slehernega dvo­ma znan, bolj ali manj tudi posle­dice zastrupitve, prav tako pa je seveda javni tožilec seznanjem z dejstvom, da po naši sedaj veljavni zakonodaji poteče zastaralni rok za gospodarski prestopek v treh letih, medtem ko je rok absolutnega zas­taranja šest let. In ker je pač Iskra, seveda prav njč kriva za takšne zakone, zastrupljala Krupo že pred davnimi leti, vsekakor pa pred rokom, ko bi še bilo možno sprožiti postopek, bo v očeh zakona ostala čista.

V erje tn o je brez potrebe izgu­b lja t i od,večne besede o vsem, ka r se je v zadn jih le tih doga ja lo in g o v o rilo o k o li K rupe in semiške Iskre. Posledica vsega je b ila , d a je lanskega a p rila vodnogospodar­sk i in šp e k to r novom eške U IS po ­dal kazensko ovadbo zoper Isk ro , T o v a rn o kondenza to rjev Semič, in n jeno o d g ovo rn o osebo V la d i- m ira Z o rca , p redsedn ika K P O , zarad i sicer neopredeljenega gos­podarskega prestopka . K o t je zanesljivo znano, je šlo pač za to , da so ob iz v iru K ru p e in na to še napre j v njenem to k u u g o to v ili p riso tn o s t PCB, in sicer v k o lič i­nah, k i so ka r 400 -kra t presegale z a m e rišk im i n o rm a m i dopustne ko lič in e . Preiskava, k i je s tek la po podan i ova d b i, pa je , k o t sm o že zapisa li, m ora la k re n it i v d rugo smer.

N ekje le ta 1976 a li pa celo že p re j je d o b a v ite lj su ro v in obvestil sem iško Isk ro , da p rih a ja do p ro b le m o v p r i p ro d a ji p ro izvo ­dov, k i vsebuje jo PCB. Zategadelj so v Is k r i izda li posebno n a vo d ilo o z b ira n ju in sh ran jevan ju one­snaženega p ira lena , k i so ga poslej začeli sk lad išč iti in v rača ti v F ra n ­c ijo , k je r so ga u n ič ili. Prav tako so v Is k r i v tis tem času p riče li opuščati p ira len in ga nadom ešča­t i z d ru g im i snovm i, ta ko da je p re iskava pokazala, da p ira len u p o ra b lja jo le še v tozdu Energet­sk i ko n d en za to rji. Vse to je p riv e d lo do spoznan ja , da, ko t piše v sklepu o u s ta v itv i postopka , » izv ira onesnaženje K ru p e iz o d ­padn ih kondenza to rjev , k i so b ili n a p o ln jen i s p ira lenom in odvrže­n i do leta 1974.« Po vsem tem pa seveda zarad i zastaralnega roka postopka ni mogoče uvesti, pač pa je ja v n i tož ilec v sklepu Zapisal še.

da je pregon možen le zoper tozd Energetski k o n d e n za to r ji in n je­g ovo o d g ovo rn o osebo. Sam o da v tem p rim e ru ne gre več za zastru ­p ite v K rupe , pač pa za nepra­v iln o s ti p r i sklad iščen ju p ira lena.

V ob tožnem p red logu .zoper om en jen i tozd in od g ovo rn o osebo, d ire k to r ja Janeza Š k r in ja ­r ja , k i je b il te d n i posredovan novom eškem u sodišču, s to ji, da so sk lad išč ili p ira len v sod ih na nep ok rite m betonskem p la to ju , od kode r so m eteorne vode o d ­p lakova le p ira len iz sodov v kana­liza c ijo . Prav tako so sk la d išč ili

o dpadna oh iš ja ko n denza to rjev v k o n te jn e rju , od ko d e r se je p ira len izcejal v ka n a liza c ijo , naša zako ­n oda jna pa za izpust takšne one­snažene vode, če tud i le v kana liza ­c ijo , zahteva vodnogospodarsko dovo ljen je . In p rav na de js tvu , da tega d o vo lje n ja v sem iški Is k r i n i b ilo , s lon i o b tožn i p red log . Seve­da je pa povsem d ruga s tvar vprašanje, k o lik o bo ta k o b tožn i p red log za d o v o ljil tiste, k i so h o te li n ič drugega k o t p rav ično kazen za k rivce ene na jvečjih e ko lo šk ih k a ta s tro f v E v ro p i.

B O J A N B U D J A

Pot po mamila v Milano se je končala v Krškem

Kako je odvisnost od mamil močnejša — Ukradel apaurin, si ga vbrizgal in piklical miličnike

KRŠKO, NOVO MESTO — Noč na letošnji 7. ju l i j je bila za krške m iličn ike po svoje nenavadna: n i namreč običaj, da nekdo, k i vlomi, po dejanju ostane na mestu dejanja in pokliče miličnike;. naj pridejo ponj. Pa vendar je natanko tako s to ril 29-letni Ramiz Seho- vič, TV mehanik iz Bijeline. Kot je nenavadno njegovo početje, je po svoje nenavadna in žalostna zgodba, k i smo j i b ili priča pred nekaj dnevi, ko je m oral Šehovič sesti na zatožno klop novomeškega sodišča.

Skopo^bi la h ko dogodke , zarad i k a te rih je na o b ra vn a v i senat p ris o d il Šehoviču 4 mesece zapora , o risa li tako le : O btoženec je v noči na 7. ju l i j letos z več jim b u k o v im po lenom razb il s tek lo na vh o d n ih v ra tih p redp ro s to ra krške lekarne, na to je u d a ril še po stek len ih v ra tih , k i v o d ijo v g lavn i p ro s to r, želel pa je samo eno: da č im p re j p ride do p o tre b n ih n a rk o tič n ih sredstev. K o želenih n a rk o tik o v ni našel, se je za d o v o ljil s šestim i am pu lam i apaurina , vzel pa je še pe tgram ski zav itek g lukoze in dve in je k c ijs k i b rizg i. Sodišče je ob iz reku sodbe zapisa lo še, da je Šehoviču štelo v o la jševa lno o ko liš č in o , da je dejanje s to r il, ko sebe zaradi d o lg o t­rajne uporabe n a rk o tič n ih sredstev ni im e l v ob las ti.

Takšna so nesporna dejstva, vendar j ih bo v e lik o laže razum eti in se ob n jih tu d i za m is liti ob besedah, k i j ih je v svoj zagovor povedal obtoženec. P rizna l je , da je d a lj časa je m a l he ro in in se v Zagrebu tu d i že zd ra v il za rad i n a rko m a n ije , vendar je b ila želja po m a m ilih močnejša. Jem al j ih je še napre j, skupa j celih 8 le t s poprečno dozo p o ld ru g i gram dn e vno (l). In ko mu je tako le tošnjega ju l i ja zm an jka lo he ro ina , se je o d p ra v il p o n j v Zagreb. R ačunal je , da ga bo d o b il to lik o , da bo z n jegovo pom oč jo vzd ­rža l p o t do M ila n a , k je r naj b i si ga nabav il večje leočine. V endar želenega n a rk o tik a v Zagrebu ni d o b il in po n jegov ih besedah mu n i p reosta lo drugega, k o t da seje usedel na v la k za M ila n o . Raču­nal je , da bo m ejo p res top il ilega lno . A že med vo žn jo se je zgo­d ilo najhujše. Padel je v hudo k r iz o , d o b il je napad, podoben g r i­p i. Z a to je sk len il iz s to p iti v prvem večjem mestu. T o je b ilo K rško . K o je našel le ka rn o , n i p ra v n ič pom iš lja l. Sprva je iskal »H eptanon«, a ker je b il ta va rno sp rav ljen v železni b laga jn i, se je o d lo č il za p o m ir je va lo ap a urin . Še v sk lad išču si g a je vb rizga l v obe ro k i, in ko seje n e k o lik o u m ir il, v ide l, ka j je s to ril. P ok lica l je m ilič n ik e in j ih počakal. 4

Za pre iskova lce in sodn ike — ti so Šehoviču poleg š ti­rimesečne zaporne kazn i iz re k li še ukrep obveznega zd rav ljen ja n a rko m a n ije — p rim e r po zgo lj p ra vn i p la ti n i b il kaj posebnega, povsem drugačne pa so n jegove razsežnosti, če vem o, da posta ja n a rko m a n ija danes n ovo z lo , k i išče svoje zaveznike p rav med m la d im i. V e lik o je p rim e ro v , k i kaže jo , da tu d i D o len jska in Po­savje v tem nista izjem a.

B. B U D J A

Med beračenjem koval načrteDve leti zapora za Marjana Hudorovca — Ob prosjačenju spoznaval ljudi in ________ njihove navade — Več vlomov in tatvin — Se trije obsojeni

'NOVO MESTO — Gostoljubnost pa tudi lahkomiselnost krajanov Bučke, Grmovelj in okoliških vasi je 34-letni Marjan Hudorovac iz romskega naselja Coklovci pri Semiču lansko jesen in letošnjo pomlad s pridom izkoristil. Zaradi večjega števila vlomov in tatvin je moral pred nekaj dnevi sesti pred senat novomeškega temeljnega sodišča, poleg njega pa so bili na zatožni klopi še 23-lctni jože-Šine Brajdič, 20-letni Darinka Kovačič in 25-letna Marija— Marina Brajdič, vsi iz Dobruške vasi.

K ot je pokazala preiskava in kasneje tudi obravnava, je H udo ro ­vac razmere v k ra jih , koder je vla­m lja l in kradel, dobro poznal, saj je tam često prosjačil za odpadne ko­vine, p ri tem pa bistrem u očesu niso ušle navade krajanov, še posebej pa ne to, kam ob odhodu iz hiše sk­rije jo ključe vhodnih vrat. In tako je H udorovac sam letošnjega 17. apri­la na Stari Bučki v lom il v hišo A L ojza Šribarja, mu razmetal po oma­rah, naposlčd pa pod pokrovom mize našel 30.000 d in ter odnesel ne­kaj suknjičev in srajc. Prav za slednje je na sodišču ob pričevanju cestarja, ki ga je videl, kako pod pazduho nese večji paket, trd il, da je nosil ukradeno kokoš, ki pa jo je kasneje iz strahu spustil. Sodišču mu seveda kaj takega ni m oglo verjeti, ko t tud i ne kasnejšim izgovorom , saj Hudorovac očitanih mu dejanj ni priznal. Senat pa je imel v rokah dovo lj dokazov, da ga je spoznal za krivega še »obiska« hiša A lo jza Hočevarja vG rm o v lja h , iz katere so izg in ili najmanj 3 tisoča­ki in ročna ura, pa vloma v stano­vanjsko hišo M arije Drečnik na Vinjem vrhu , ki je ostala brez 4- kilogramskega suhega svinjskega plečeta, jabo lk in tisočaka v denar­n ici, ko t tud i vlom a 6. februarja popoldne v hišo M arije K nafe lj v G rm ovljah , ki je pogrešila žensko ročno uro in nekaj drobiža. Prav ta­ko je H udorovac lanskega 11. ok tobra obiskal nezaklenjeno hišo

A lo jza Antončiča na Vinjem vrhu, iz katere je odnesel 7.500 d in goto­vine, salamo in 10 zavitkov cigaret »Ibar«, 8 dni kasneje je s top il v odklenjeno hišo Franca Lindiča na

ŽENA IN SIN " HUDO RANJENA

K R Š KO — 28. septembra ob 10.40 se je. na Cesti krških žrtev v Krškem pripe tila huda prometna nesreča, ki jo je z neprevidnim pre­hitevanjem zakriv il 47-letni voznik tovorn jaka Ivan Kastelic iz Brežic. Slednji je namreč prehiteval vozilo 36-letnega Brežičana A ntona N o­vaka, ki je imel vključen smerni kazalec in zavijal v levo. Pri trčenju sta se hudo poškodovala Novakova žena Jožica in 9-letni sin Dam jan, laže pa voznik in 5-letna hčerka L i­d ija . G m otne škode je b ilo za 250.000 din.

NAŠLI UKRADEN AVTO

D O B O V A — Na obm očju kop r­ske U N Z so pred nekaj dnevi našli ukraden avto, ki je v noči na 17. september izg in il izpred stanovanj­ske hiše Vike Asi v D obovi. Storilec je v hiši splezal skozi p rip rto okno, vzel iz denarnice 4 tisočake, zraven pa še ključe avtom ob ila , k ije b il last firm e Gransvveinbeer, vozil pa gaje L jub ljančan M atjaž Krambčrger. Za storilcem še poizvedujejo. .

Brezovici in iz denarnice ukradel 6.760 d in, v decembru pa je po­skušal še v hiši A lo jz ije Keglovič, vendar je m oral pobegniti, ker so ga med kra jo za lo tili domači.

Skupaj z osta lim i trem i obtoženci je H udorovac lanskega oktobra pred gostilno Koželj v D obruški va­si v lo m il v osebni avto in iz njega odnesel šotor, nekaj cigaret, denar­nico in dve vrečki z ob lač ili, medtem ko je Jože Bra jd ič novembra lani na V in jem vrhu v lom il v zidanico Franca Jeriča in mu odnesel sekiro, k lad ivo , e lektričn i kabel, posodo za m leko in ročno škrop iln ico.

Zaradi vsega naštetega je senat sodišča obsodil M arjana H udorov­ca na 2 leti zapora, ostale tr i pa na pogojne kazni: Jože— Sineta Braj­diča na 6 mesecev zapora, pogojno za 3 leta, D a rin ko Kovačič in M a rijo -M a rin o Bra jd ič pa na 3 mesece, pogojno za 2 leti.

B. B

SMRT POD VLAKOM

D O L N J I B O Š TA N J — V ponedeljek, 30. septembra, je 23-letni Stanislav K rižn ik iz Dolnjega Boštanja 3 pešačil po železniški progi iz smeri Sevnice p ro ti domu. Ura je bila 1.30, ko je ' iz novomeške smeri v gosti megli izza ovinka pripe lja l mo­to rn i vlak, ki ga je upravlja l s trojevodja Jože Starič iz Straže. Lokom otiva je zadela K rižn ika , k i je b il na mestu mrtev.

ELEKTRIKA JE UBILAB R E ŽIC E — 18. septembra ob

14.30 je p riš lo v gospodarskem poslopju Draga V inpo ljška v Breži­cah do smrtne delovne nezgode. 37-letni Jože Erhatič iz Brcsnice pri O rmožu je ta dan opravlja l m onta­žna dela na hiši Bojana G ričarja v D o len ji vasi. Ker pa mu je zm anj­ka lo lat, se jespom nil, da bi j ih nare­d il na kakem mizarskem stroju. Skupaj z G ričarjem sta se odpeljala k V inpo ljšku , tam je Erhatič p r i­k lju č il m izarski stro j, ko pa je name­raval pričeti z delom , gaje e lektričn i tok vrgel po tleh. B il je tako j mrtev.

H U D O POŠKODOVANA KO LE­SARKA — 61-letna Marija Kovačec iz Gorenje Straže se je 23. septembre peljala s kolesom po lokalni cest i iz St­raže proti avtobusni.postaji v Gorenji Straži. Med vožnjo je nenadoma zavi­la v levo na avtobusno postajo, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom Alojz Tisovec iz Gorenjega polja. Navzlic zaviranju je l isovec kolesarko zadel in zbil po ces­tišču, pri čemer se je ta hudo poškodo­vala in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Ob nezgodi je b ilo nekaj pločevine zvite, škodo so

ocenili na tisočaka.PREHITRO JE V O Z IL — 26.

septembra se je 28-letni Anton Zaletel iz Dešeče vasi peljal z osebnim avtom z Dvora proti Žužemberku. pr j vasj Klek je Zaletel vozil z neprimerno hitrostjo, zato je ob srečevanju s tovornjakom, ki ga je nasproti pripe­ljal 22-letni A lo jz Zamida iz Uršnih sel, prišlo do trčenja. Sopotnica v osebnem avtu. 3-letna Irena Zaletel.se je ob tem poškodovala in so j i zdrav-

, niško pomoč: nudili v novomeški bol­nišnici. Nastalo materialno škodo so ocenili na 100.000 din.

Med vožnjo zamenjal voznikaVložena obtožnica zoper šoferja, ki sta z lahko­miselnostjo zakrivila prevrnitev avtobusa pri Luterškem selu — Dva mrtva in 43 poškodovanih

OTOČEC, NOVO MESTO — Marsikomu verjetno še ni ušla iz spomina huda prometna nezgoda, ki se je predlanskega 17. junija pripeti­la na magistralni cesti med Lju­bljano in Zagrebom pri Luterškem selu. Dva mrtva, 26 hudo in 17 laže poškodovanih, ob tem pa še preko 500 tisočakov materialne škode, ta­kšne so bile krute posledice po svoje prav neverjetne lahkomiselnosti dveh voznikov Kompasovega avto­busa.

Že nekaj dni bo, kar se je ko­nčala preiskava zoper 50-letnega Ljubljančana M ilo rada M ariča in 35-letnega T odorja Jovano­viča iz Jaginovega loga, zoper oba pa je javn i tožilec pred dnevi v lož il obtožnico novomeškemu sodišču. V njej očita obema, da sta kriva prometne nesreče, ko se je avtobus, v katerem je b ilo 50 po tn ikov , z magistralne ceste prevrn il po 2 in pol metra visokem nasipu na loka lno cesto med Otočcem in K ronov im .

Po navedbah obtožnice je Kompasov avtobus tistega dne prevažal naše delavce, k i so na začasnem delu v Zahodni Ne­m čiji, iz Muenchna v Jugosla-

, v ijo . V avtobusu sta b ila dva šoferja, M arič in Jovanovič, vendar slednji, ko t so na zasliša­nju povedali tud i po tn ik i, voz­niške naloge ni b il na jbo lj vešč.Že med vožnjo so namreč potni­ki god rn ja li nad njegovim na­činom vožnje, saj je peljal pre­h itro , sunkovito je .tudi zaviral, in prav to je b ilo tud i vzrok, da seje nekje p ri O točcu M arič odl­očil, da bo Jovanoviča vnovič zamenjal. Ker pa se p ri takih vo­žnjah redno dogaja, da žele biti p o tn ik i kar najhitre je doma pn svojih in je zatorej vsaka minuta še kako dragocena, sta se vozni­ka od ločila za sila lahkomiselno j potezo, ki pa ni tu ja tud i drugint šoferjem avtobusov in še posebej j tovorn jakov: kar med v o ž n jo ^ j i . se p ri h itros ti med 45 in 62 | k ilom etrov na uro sklenila pre­sesti. In medtem ko je Jovanovič vstajal in M arič prevzemal vo­lan, sta izgubila oblast nad j vozilom . Vse ostalo je bo lj altmanj znano, dokončno besedo o ;tem pa bo v kratkem rekel še se­nat novomeškega sodišča.

B. B

Miličniku zagrozil z ubojem

Romi so vročekrvnega napadalca naposled sa­

mi ukrotili

V E L IK A L O K A — Sredi prejš­njega tedna, točneje 24. septembra popoldne, se je skupina Rom ov iz Male Loke odpravila v sosednjo Ve­lik o L oko p ri Trebnjem. Zvonko Hočevar in njegova žena Olga sta namreč dob ila obiske in za številno družbo, v kateri je b ilo ob odraslih tud i nekaj m lado le tn ikov in o trok , je b il to pravi vzrok za popivanje v tamkajšnjem bife ju. Zaužita pijača je km alu pričela delovati.

17-letni Z. H . je med popivanjem zapustil družbo in se odprav il v samopostrežno trgovino, stop il k st­o ja lu s kavbo jkam i in j ih pričel meni nič, tebi nič razmetavati. Prodaja l­ka, ki je to opazila, je mladeniča opozorila , naj preneha s tem početjem, ta pa je pričel nanjo kriča­ti, jo zm erjati in brcati. Prav v tistem času je prišel, v trgovino tud i m ili­čn ik trebanjske PM in vročekrvnega m ladoletn ika odstranil iz trgovine. Z. H . to seveda ni b ilo povšeči, odšel je po pomoč in se skupaj s 26-letnim M ilanom Hočevarjem vnovič v rn il v trgovino. Hočevar se je p o lo til kar m iličn ika , mu pričel g roz iti z ubojem, v prerivanje pa so se v k lju č ili še ostali Rom i, ki pa.so, ko so spoznali, da gre zares. M ilana Hočevarja sami u k ro tili. Zoper slednjega je pre iskovaln i sodnik že odred il p ripo r, ostali pa bodo m ora­li na zagovor k sodniku za prekrške.

ZB IL OTROKAN O V O M ESTO — 16-letni

S. iz Novega mesta se je v petek pe- lja l na kolesu z m otorjem po pešPl’- ti v Šegovi u lic i v Novem mestu, j njej se je prav takra t s svojim eno* tn im vnučkom sprehajala Mah) Hrastar, vendar je Jože S. o b s re o vanju zadel o troka in ga zbil potic* sam pa po nezgodi odpelja l napre!

PO DOLENJSKI DEŽELI

• Neznan storilec je prejšnj' teden v lom il v zidanico p8 Cerovcu, last M arije Božič >z Smolenje vasi. V miličniškei" poroč ilu sicer piše, da j i je iz s0" ! da iz toč il nekaj litro v vina, ni P8 razčlenjeno, a li po grlu a li pa P° I tleh. K a ko rko li že, Božičeva ie oškodovana za 6 tisočakov.

• Še neznan sobotni obiskuj valeč stranišča v hotelu G ra®Otočec je b il za opravljan je svoje potrebe nagrajen z 270 tisočak' gotovine. Ta znesek je namreč skupaj s to rb ico in dokument' na stranišču pozabil neki M ila" Jovanovič iz Kaniške gore, ki J tega dne z znanci kosil v grajsk' restavraciji. T orb ico pa je vzel5seboj v stranišče n a j v e r j e t n e j e

zaradi s t r a h u pred njenim notjem...

• Na dvorišču vinske k le tiv K o tu p ri Semiču je b ilo Pr petkove noči spravljeno kol°. m otorjem , last Antona ariča s Trate p ri Semiču. Mp*8a kar je z ju tra j ugotovil, da voznC ni več. Si ga je sposodil nekdo- ga noge po obisku kle ti nisove držale? ---

Kabine poslej brez davkaN O V O M E S TO — M ar po­

datek, da p ri nas v prim erjav i s sosednjimi državam i izgubi ž iv­ljenje kar tri-do desetkrat več vozn ikov trak to rjev in n jihov ih sopotn ikov, ni d o vo lj velik ar­gument nedavno sprejetemu do­loč ilu zakona o varnosti cestne­ga prometa, po katerem m orajo b iti vsi tra k to r ji do 1. januarja 1986 oprem ljeni z Varnostno ka­b ino ali vshj lokom? Sodeč po tem, da je po nekaterih podatk ih vsega tr i mesece pred pričetkom veljave tega do loč ila še domala polovica trak to rjev brež tega pripom očka, ne.

Statistika nosi črno sporočilo, d a je v zadnjih letih v prom etnih nezgodah izgubilo življenje 131 trak to ris tov , v delovnih nesre­čah s tra k to r ji pa nadaljn jih 1-50. K o lik o družinskih tragedij in vzrokov za propadanje km etij se skriva v teh številkah, še pose­bej, ker je bila velika večina sm r­tn ih žrtev starih 15 do 45 let, zadnje čase pa je med n jim i celo vse več o tro k ! Vzroke zanje naj­demo .v prem ajhni izkušenosti voznikov p ri uporabi kmetijske mehanizacije, nepazljivostih, ve­lik o nezgod pa zakriv ijo teh­nično izredno slabo vzdrževani tra k to r ji. Nedavna akcija »Brez­hibno vozilo je varno vozilo« je pokazala, da je imelo preko 30 odst. pregledanih trak to rjev na­pake na zavorah ali krm ilnem mehanizmu. Povsem upraviče­no je ob tem predvidevanje, da je stanje na tra k to r jih , )d se upora-

de lis -

, d i l °

b lja jo izk ljučno za poljska še slabše.

Eno z drug im je torej zahtevo, da se k rvn i davek, k1.-^ terja jo tra k to r ji, na kmehJ zmanjša. K a jti 80 tisoč eviden ranih in registriranih traktu J v S loveniji pomeni prav to groženj za nove žrtve. In Po b v e z n a v g ra d ite v v a rn o s tn e

k r - 0rvi

bine ali loka na trak to r s0 večji varnosti. J ° ••

doseda«■ r

korak k nesporno pokazale raziskave in poskusi. Ker P doslej ve liko ov iro za y]ožičnejše v g r a j e v a n j e v a r n o s .

kabin predstavljal prav te!Tiera|j prom etni davek, ki so ga ^ jgj ob nakupu plačevati *aS. jjja trak to rjev , je b il konec J ^ vendarle sprejet Prec**of ’i0ka poslej ob nakupu kabine ah (ni potrebno plačevati 28,z _temeljnega in republiškega P Q metnega davka. Prav J

• Ker so do pričetka določila o obvezni opremi ir ^

z varnostnimi kabinam !c še slabi trije m «

na Dolenjske^ kabine *a

rjev lokipovejm o, da jemoč dobiti varnostne - - ^vse tipe trak to rjev Tom o Vin pri M e rc a to r ju . Agrokom bm * K rško, k je r sprejem ajo tu roeila za druge tipe Pre!! trak to rje v .

olajšava, ki bo mnogim lZ rok še zadnji izgovor, če J lastna varnost ne zaa'n1g y p jA

B.

1 6 DOLENJSKI LIST Št. 40 (1886) 3: oktobr

V nedeljo kolesarski sejemOd 8. ure naprej bo v novomeški športni dvorani sejem starih in novih koles ter opreme — Ob 10.

uri start dolenjskega kolesarskega maratonaNOVO MESTO — Prav za

konec letošnje tekmovalne sezone, ki je prinesla dolenjskemu kole­sarstvu to liko uspehov in priznanj, bo Novo mesto v nedeljo dopold­ne vnovič zaživelo v znamenju kolesarskega športa. Novotehna in kolesarsko društvo Krka sta na­mreč organizatorja velikega kole­sarskega sejma, ki se bo v nedeljo ob 8. uri pričel v športni dvorani pod Marofom, kjer bo tudi start in cilj tradicionalnega dolenjskega kolesarskega maratona, ki bo to dopoldne potekal med Novim mestom, M etliko, Črnomljem in Po partizanski magistrali nazaj Pred novomeško športno dvora­no.

Po besedah organizatorjev naj bi postal kolesarski sejem poslej tradicionalna prireditev, ki naj bi našla mesto tudi v koledarju kole­sarskih prireditev. Prav tako vabi organizator na nedeljski sejem cimveč ljubiteljev kolesarskega športa, še posebej lastnike koles in opreme, ki žele skleniti kakšno ku­pčijo. Poleg prodaje in nakupa

rabljenih koles in opreme bo na sejmu seveda moč pod ugodnimi pogoji kup iti vse vrste novih koles od otroških do tekmovalnih, medtem ko bo Metalka poskrbela za prodajo kolesarske opreme. Omenimo še, da bo na sejmu tudi prodaja rezervnih delov, da bo poskrbljeno za servisiranje in po­pravilo koles.

• Kot že rečeno, bo v nedeljo ob 10. uri izpred novomeške športne dvorane, kjer bo tačas potekal kole­sarski sejem, start tradicionalnega dolenjskega kolesarskega maratona med Novim mestom, Metliko, Črnomljem, Podturnom, Dolenjski­mi Toplicami in Novim mestom.

In za konec še zanimivost: gostje sejma bodo nekateri člani jugoslovanske kolesarske repre­zentance, svojo udeležbo pa je obljub il tudi zvezni selektor in trener ngših najboljših kolesarjev Franc Hvasti.

Omerzel novi državni prvakTudi na zadnji dirki za DP

Žibert vv Zgornji šiški prepričljiva zmaga Krčana Omerzela — skupnem seštevku 4., Gerjevič pa 5._______________

LJUBLJANA — 28-letni Krešo Omerzel, papirničar v krški tovarni ce­luloze in papirja Djuro Salaj, je novi državni prvak v speedwayu. Čeprav je bilo že pred nedeljsko zadnjo dirko letošnjega državnega prvenstva, kije bi­la na stadionu v Zgornji Šiški, jasno, da bo Omerzel, ki je bil skozi vso sezono domala nepremagljiv, le stežka oddal prvo mesto, ni bila nedeljska tekma nič manj zanimiva.

KOPITARNA VODI ŠE NAPREJ

SEVNICA — Komisija za šport in rekreacijo pri OS ZS Sevnica je spravi­la pod streho že osmo disciplino leto­šnjih delavskih športnih iger. V malem nogometu se je pomerilo 13 ekip, v f i­nale pa sta se uvrstili vrsti STT II in ekipa Kopitarne II. Rezultat je bil 4:2 v korist STT. V skupnem seštevku vo­di po osmih disciplinah še naprej M Kopitarna, ki j^zb ra la 126 točk, sle­dijo pa ji: Lisca 80 in drugi. Do konca oktobra se bodo športniki pomerili še v balinanju in rokometu.

J. BLAS

Jf zadnjih metrih ob naslovSandi Papež zavozil s proge le nekaj metrov pred ciljem posamične dirke za . državno prvenstvo — Kolesarjem novomeške Krke štiri medalje

SUBOTICA — Z nedeljskimi dirkami v posamični konkurenci se je v Subotici »calo jubilejno 40.državno kolesarsko prvenstvo v cestnih vožnjah. Ekipa ''omeške Krke, kije vozila brez Papeža in Smoleta — oba sta nastopala za vojno

j j to iz Kranja — je dosegla pričakovane rezultate, štiri osvojene medalje pa so tudi ko oslabljeno vrsto postavile med tri najuspešnejše ekipe prvenstva.

„ 4e na začetku zapisa o dogajanjih v srn Pa P°trebno omeniti veliko

Sandija Papeža na nedeljski po- "lični d irk i. Kakih pet kilometrov

Pfed ciljem se je pričel ogročen boj vo- ' ne skupine za najugodnejša mesta

jLea ciljnim finišem. Najmočnejši je 1 Prav Papež, k ije kot prvi zapeljal v

hit nii ?av° j Pred ci ' jem- tam Pa Je Pr 'detel

r°sti kakih 60 kilometrov na uros proge, enako kot Žaubi, k i je

P 'Peljal za njim. Naslov državnega tolf ’ ^ i e 'me* tak ° rekoč že v ni • sp lava> P° vodk, pomagale

so niti solze. Vendar ostaja Papežu v Se! spoznanje, da je bila letošnja šk ° na Zan-*’ ^ePrav j ° Je prebil v voja-

1 suknji, doslej najuspešnejša..N o v i državni prvak med člani je ta- je b i^ 18* ro8° vec Ugrenovič, S. Papež rtin' , G livar pa 8. pri starejših mla-

111 Je zmagal M ilenkovič iz Beog-

Odlični nastopi Hrenove na

Pffenstvu SFRJ^'Pno atletsko prvenstvo

njene vrednosti„jvD o lENJSKE TOPLICE — Ne- drj^0 končana tri kola letošnjega tv, VneBa ekipnega atletskega prvens- t«kitii° Pr'nesla veliko uspeha tudi Hr^°V8leem iz Dolenjskih Toplic Ul , V|> Križetovi in Šimuniču, ki bra- Sona8rve celjskega Kladivarja. Vsi trije k|U(,ll,re* še kako zaslužni, da je njihov iti«. V °bch konkurencah osvojil 3.

^ d r ž a v i .Pesth 8 Hren, ki so jo med sezono ka jji' Poškodbe, je šele tokrat po- Mani8 sv° j° pravo vrednost. Tako je v Hietro° ru v °beh kolih v teku na 100 lila, Vz ovirami celo zmagala in pus-

rada, Božič je zasedel 8. mesto, medtem ko je b il pri mlajših mladincih najboljši Ječnik iz Save, Novomeščan Judež pa je pripeljal skozi cilj kot tretji v času zmagovalca.

Nič manj razburljiva ni bila petkova ekipna vožnja na kronometer. Novo- meščani, ki so lani tako presenetljivo osvojili naslov državnih prvakov, letos oslabljeni niso b ili kos Savi in Rogu. Kranjčani Ropret, Cuder­man, Marn in Lampič so b ili to­krat razred zase, novomeška vrsta, za katero so vozili Robič, G livar, Bojane in Novak, pa je s tretjim mestom, do katerega so resda prišli šele po d irk i, ko je sodniška žirija kaznovala kolesarje Astre z dveminu-

TREM LE TOČKAR IB N IC A — V 3, kolu II. repu­

bliške rokometne lige — zahod so dolenjski predstavniki igrali takole: Itas — Preddvor 26:26 (14:11), Peko — D onit 29— 15 (14:13) in Bistrica — Inles 23:19(12:10).

M. G-č.

tnjm pribitkom , izpolnila zastavljeni cilj. Na pragu zmage in naslova držav­nih prvakov pa so b ili starejši m ladin­ci, vendar so Božič, Pavlič, Kruljac in Strajnar za vsega 9 sekund zgrešili zlato odličje, ki je tako pripadlo beog­rajskim kolesarjem. Tretjo bronasto medaljo so K D Krka prikolesarili mlajši mladinci Šmajdek, Ravbar ter Peter in Roman Judež, ki so v ekipni vožnji zaostali za svojimi vrstniki iz Save in Roga.

B. B.

NOVOMEŠČANI V BOJU ZA ZMAGO

NOVO MESTO — Zadnja leto­šnja velika atletska prireditev v Sloveniji bo, kot je znano, 20. oktobra v Novem mestu. Na sta­dionu bratstva in enotnosti bo za­ključni del ljubilejnega krosa občinskih reprezentanc za pokal Dela. Končni vrstni red je običaj­no negotov do zadnjih kategorij tekmovalcev, lahko pa upamo, da bodo v boju za zmago med stare­jšim i mladinci zelo nevarni tudi gostitelji s Fabjanom, Vidmarjem in Sajetom.

sbo3V

ki, Seboj obe državni reprezentant­ih tU(j| Najboljši čas pa je bil 14,8 kar

' aJen osebni rekord. Hrenova je rat j? a še v skoku v daljino in tr ik - ^ v„Scd'a odlično drugo mesto za

Vrkičevo., 1 rezultat je Hrenova dosegla

^lc(0iU’ k0 je skočila 572 centimetrov

reprezentantkoV3l 0„ š, ,

Mttsda t?8*a se Je tud ' Križetova. ki je Pttsl.P^eč od svoje prave forme, ko je

8 184cm,ajevendarleenkrat P8itn ' n t*vakrat druga, vselej

C skoiila * ^ cm' tcm tre’hira za 8t’.’ da Križetova marljivo tre- % ]( P^bodnjo sezono, ko pričakuje cilj pa f.Mednarodne vrednosti, glavni bijdi k' Je nastop na zagrebški unive- t'Up' 4° dališem času je nastopil tudi kotje Shnunič. Premor zaradi po- H i,jL n' 'mel večjih posledic, saj je v V J ? dveh kolih zasedel 4. mesto v \ t 0 s 15,33 m in prav tako 4.

v skoku v daljino s 715 cm.

g l a d k e z m a g en OVOM EŠČANK

S MESTO — Mlade košarka- H ijj, Vega mesta, ki nastopajo v re-

1 Mladinski ligi, dosegajo zrna-

»Problem« le rezultatiPogovor z novim trenerjem krških rokometašev

— Pogoji za delo, kakršnih drugod ni

J - M l l lJ f t l l ig i , CIVZ.)VJ,UJV/ Z.1111»rX | a'nag°. Tako so sredi septembra t k s u 'P ° Zlatoroga na njenem ig- k-^an,- , (23:3), v soboto pa doma

64:59 (27:32). Strelke so 19 r,n°ša 8, Bratož 8, Aš 20, Ada-

’ JU(j • Verstovšek 2, D. Verstovšek k°bra Ž 2. Še posebej razveseljuje

'8ra Aševe in Adamičeve, kiSiten n’ orali

tudiv e|)a l t Omenimo za konec še, dt 1 N ji 1° UsPešne tudi kadetinje, ki so Uljo s L® v zadnjem srečanju ugnale

53:46 (29:35).

nositi eno glavnih skorajšnji republiški

da

KRŠKO — Rokometni klub Krško je pridob il novega, priz­nanega trenerja. Še ne 25-letni Andrej Juratovec, po poklicu diplom irani kadrovsko-socialni delavec in tudi s trenersko diplo­mo v žepu, je skoraj štiri leta zelo uspešno vodil mladinske selekcije ljubljanskega Siovana, pravzaprav je bil s pionirji, kadeti in mladinci Slovana zmeraj v vrhu slovenske­ga rokometa, torej v vseh finalih. Mnogi mladinci, ki jih je vadil Ju­ratovec, so se že prik ljuč ili prvi članski vrsti, in to je zanj pravza­prav največje priznanje. Takole je potekal pogovor z njim:9 Kakšne so gmotne, prostorske možnosti za razvoj rokometa in drugih športnih panog v Krškem?

»Menim, da so v tej občini fan­tastični, povsem neizkoriščeni po­goji, vsaj za kolektivne športe z žogo. Ob tako lepih dvoranah, kot so v Leskovcu, Krškem, Kostanje­vici. Podbočju in na Senovem, vi­dim njivo, ki jo je treba le zorati. Odsotnost drugih športov je tudi znak premajhne zavzetosti, vzt­rajnosti športnih, tudi rokometnih delavcev. Učiteljem telesne vzgoje na osnovnih šolah bi morali nuditi strokovno pomoč in nabaviti še nekaj opreme, če naj bi pričakova­li tudi njihovo večjo zavzetost za razvoj športa v občini. Za rokomet lahko rečem, da kar ne morem razumeti, kako je lahko Krško, ob takih pogojih za delo, prišlo v pol­ožaj, da se bori za obstanek v SRL.«9 »Zgodovina« posavskih roko­metnih zdrah, medsebojnih očit­kov o kupovanju igralcev, skratka nič kaj spodbudnega ozračja s primesmi nevoščljivosti, vas verje­tno ne obremenjuje.

»Zgodovina v Posavju me zani­ma le v to liko, da bi nekaj stvari spremenil. Zakaj je sploh prišlo do tega, da stvari z nekaterimi klubi niso bile najbolje zastavljene? Osebno imam z vsemi klubi dobre odnose, kar seje izkazalo ob naših srečanjih z Brežičani, Krmeljčani, Sevničani...«9 V Krškem ste okoli 2 meseca in pravite, da takih pogojev za

rokomet ni verjetno n ik jerv Slove­n iji, n it j v Ljubljani. Denar tudi ni problem?

»Res, malo je klubov, ki bi imeli take pogoje za delo. Sredstva tudi niso problem. Jasno, z denarjem se ne razmetava, toda ga je za nor­malno delovanje kompletnega ro­kometnega pogona od pionirjev in kadetov do mladincev in članov.« 9 Kakšna je pripravljenost mo­štva v boju za obstanek? Imate kakšno okrepitev v igralskih vr­stah?

»Okrepitev bosta dva povratni­ka v klubu: Matjaž Manček, ki je igral v Aeru Celje, in Tomo M al­gaj. Pavzirala sta okrog dve leti (JLA !), spomladi pa bosta že steb­ra ekipe. Prvi vratar, mladinski slovenski reprezentant Pereč, se

4%

Andrej Juratovec: »Pred nami je težak boj za obstanek. Ni pričako­vati kaj več!«

vrne decembra od vojakov in bo tudi močna okrepitev, če vemo, da je vratar skoraj pol ekipe. Stan­dardno levo krilo G rilc gre šturid- rat v Zagreb in se želi posloviti, prenehala sta igrati Bizjak in Ra­kar, tako da je trenutno ekipa oslabljena, ne okrepljena. Povpre­čna starost moštva je 18 let m v teh fantih, ki vse bolj marljivo vadijo, je prihodnost.«

P. PERC

Teoretično bi namreč Omerzel, k ije imel pred nedeljsko dirko pet točk na­skoka pred klubskim kolegom Žib- ertom in sedem pred tretjeuvrščenim Pavlicem iz Preloga, še lahko izgubil prvo mesto. Toda Krčan je tudi tokrat dokazal, da letos doma nima prave konkurence. V L jubljani je zmagal v vseh vožnjah in tako zbral največje možno število točk, 15, kar je bilo več kot dovolj za prepričljiv končni uspeh. Krešo Omerzel je tako v celoti ure­sničil cilj, ki si ga je zadal že pred pričetkom letošnje sezone, njegovo zmagoslavje pa so dopolnili še dosežki ostalih krških tekmovalcev, ki so tako

V SOBOTO START PIONIRJEVIH

ODBOJKARJEVNOVO MESTO — V soboto ob

19. uri bodo odbojkarji novome­škega Pionirja odigrali v Športni dvorani pod Marofom prvo sreča­nje letošnjega prvenstva v II. zvez­ni ligi. Nasprotnik Novomeščanov bo ekipa Fužinarja, zato se obeta izredno zanimivo srečanje. Znano je namreč, da ekipa Pionirja že v tej sezoni meri na vrh lestvice, za kaj takega pa so seveda potrebne zmage. In če je soditi tudi po za­dnjih pripravljalnih srečanjih, so Pionirjevi odbojkarji na sezono res dobro pripravljeni. V četrtek so doma s 3:0 ugnali ekipo Na­rodnega doma, v soboto in nedeljo pa so sodelovali na močnem turni­rju v zahodnonemškem Immens- tadtu, kjer so brez izgubljenega niza osvojili prvo mesto. V pred­tekmovanju so s 3:0 ugnali gos­titelje in odbojkarje Lienza, v pol­finalu Sondhofer z 2:0, v finalu pa nato z enakim rezultatom ekipo Immenstadta.

vnovič dokazali, da so danes daleč naj­boljši kolektiv v Jugoslaviji. Škoda le, da je v nedeljo spodrsnilo Žibertu, k ije z osmimi točkami zasedel zanj šele 8. mesto, kar ga je v skupnem seštevku stalo naslov podprvaka. Zato pa je tokrat prijetno presenetil Gerjevič, ki je oddal vsega dve točki in si s 3. mestom v nedeljo privozil tudi 4. mesto v skupnem seštevku.

Vrstni red nedeljske zadnje, 6. dirke za državno prvenstvo, je bil takšen: 1. Omerzel (Krško) 15, 2. Pavlic (Prelog) 14, 3. Gerjevič (Krško) 13, 4. Lazar (GV Lendava), Žagar (A M T K L ju­bljana), Kocmut (Gornja Radgona) po 11, 7. Žibert (Krško) 8... 9. Gorjup (Krško) 8. Končni vrstni red letošnje­ga državnega prvenstva je naslednji: 1. Omerzel 84, 2. Pavlic 76, 3. Žibert 71, 4. Gerjevič 66, 5. Kocmut 63, 6. Žagar 49, 7. Lazar 58, 8. Horvat 40 itd.

TENIŠKA ŠOLATREBNJE — Telesnokulturna sku­

pnost Trebnje priredi 20-urni tečaj te­nisa. Tečaj bo na igriščih Tesnil v Veli­ki Loki vodil Rudi Kušar. Predvidoma naj bi se začel 4. oktobra. Zanj bodo morali odrasli tečajniki odšteti po 2.000 din, mlajši pa 1.000 din. Vse do­datne informacije dobijo interesenti pri TKS Trebnje na tel. 44-157.

JELIČ PRVAK ZA SEPTEMBER

N O V O M ESTO — Med dvajseti­m i šahisti, k i so se udeležili rednega mesečnega hitropoteznega tu rn ir ja ŠK N ovo mesto za mesec septem­ber, je zmagal m ojstrski kandidat Jelič, k i služi vojaški rok v Novem mestu, zbral je 13,5 točke. Sledijo: Šporar 13,5, S tokanovič 13, N. Lo- nčarevič 13, Ščap 12,5, R. Rudman 12,5, Istenič 12, M . Picek 11,5, Lubej 10 itd.

- M M M p s 1 1 i I i I

Iskra prevzela vodstvoNajvečje presenečenje v obeh SRL so igralke šentjernejske Iskre — Inles ob točko v Litiji — V

soboto derbi v Ribnici

BESEDO IM AJO ŠTEVILKE

rokometSRL, moški, 3. KOLO: IU V US­

NJAR — INLES 21:21 (10:10) INLES: Gelze, Deržek, Dejak,

J. Ilc 3, T. I lc 4, Čirovič, Karpov7, Tanko, Ambrožič 1, Mate 4, Faj­diga 2, Parezanovič.

DVZ PONIKVE — ŠOŠTANJ 21:26 (10:12)

D VZ PONIKVE: Jambrovič, Bambič 6, Fink 1, M. Strnad 1, D. Strnad 6, Vujinovič 2, Kočevar, F. Strnad, Doblekar 5, Lenarčič, Meglič.

KRŠKO — PARTIZAN 23:23 (13:12)

KRŠKO: Kastelic, Junkar 2, Pirc, Arnšek, Malgaj 1, Iskra 2, Manečk 7, Kljančič, Kekič 4, Šerbec 3, Glaser 4, Kovačič.

LESTVICA PO 3. KOLU: 1. Ajdovščina 6, 4. Inles 5, 10. Krško1, 11. D VZ Ponikve 0.

Pari naslednjeg kola: Inles — Ajdovščina, Partizan — D VZ Po­nikve, Ferrotehna — Krško.

SRL, ženske, 4. KOLO: ITAS KOČEVJE — VETA 23:21(14:11)

ITAS: Vuk, Klarič 2, Fajfar 6, Križmanič 3, S. Jerič 10, M. Jerič2, Bejtovič, Šaftič, Filipovič.

D R A V A — ISKRA ŠENTJER­NEJ 19:29 (8:14)

ISKRA: Bolte, Gorenc 3, Dolar 8, Radovan, Turk 10, Selan, Ran- gus 3, Vide 2, Kovačič 3, Jakše, Kos.

O L IM P IJA — NOVO MESTO 14:15 (7:8)

NOVO MESTO: Udovč, Aba- zovič 1, T. Zupančič 3, Ilič in 1, Blažič, Žagar 2, Kramar 5, E. Zu­pančič, Simončič 1, Mršnik 5, Jerman.

LESTVICA PO 4. KOLU: 1. Iskra 6 ,5. Novo mesto 4, 11. Kočevje 2. Pari naslednjega kola: Alples — Itas, Iskra ž Ferrotehna, Novo mesto — Burja itd.

Največje presenečenje po prvih odig­ranih kolih tako v moški kot ženski re­publiški rokometni ligi so brez dvoma igralke šentjernejske Iskre. Po sobotni visoki zmagi v Ptuju nad Dravo so na­mreč po štirih kolih na prvem mestu, medtem ko so prve favoritinje za končni uspeh, rokometašice Novega mesta, po dveh spodrsljajih dosele v Ljubljani uspeh.

Šentjernejčanke so kar z desetimi zadetki prednosti ugnale ptujske gos­titeljice, kar jim je prineslo tudi vodilno mesto na lestvici. Nasploh velja za pričetek ženske republiške lige, da je postregel z vrsto presenečenj, da so vsi favoriti daleč od mest, ki bi j ih po na­povedih morali zasedati, in da vrh les­tvice zenkrat krojijo ekipe, ki jim pred prvenstvom za kaj takega nihče ni pri­pisoval večjih možnosti. Poleg Novo- meščank — poročila iz. Ljubljane govore, da so si točki proti O lim piji priborile z zelo grobo igro — so ne­prijetno presenečenje tudi igralke Burje, ki so po sobotnih tekmah šele na 8. mestu.

In kako je po treh kolih pri moških? Inles je z izgubljeno točko v L it ij i zdr­knil na 4. mesto, vendar še zdaleč ni nič odločenega. Na dlani je namreč, da bo boj za prvo mesto in vstopnico za

II. zvezno ligo izredno hud, kot kaže pa bodo v njem sodelovali Ajdovšči­na, Šoštanj in Inles, torej prav iste ekipe, ki so že lani krojile vrh lestvice. Prav zategadelj bo sobotno srečanje v Ribnici med Inlesom in Ajdovščino še posebej zanimivo. Preostali dve ekipi. Krško in D VZ Ponikve, igrata s precej manj uspeha. Še posebej Ponikve, ki so bile še lani tik pod vrhom prvenstvene razpredelnice, so brez osvojene točke povsem pri dnu, pa tu­di izkupiček Krčanov je skromnejši, kot so ga pričakovali.

MATERNI BOLJŠI OD CIGANA

NO VO M ESTO — Bivši član ŠK Novo mesto, m ojstrski kandidat iz Zagreba, A n ton M atern i, je med 30 šahisti iz M etlike, Trebnjega, Nove­ga mesta in Zagreba zmagal na tra ­d icionalnem tu rn ir ju za pokal G o­rjancev. M atern i je zbral 24 točk, sledijo pa: C igan 22,5, Škerlj 21, N. Lončarevič 21, S tokanovič 21, R. Rudman 21 itd.

Uspela prva olimpiadaPrva pionirska atletska olimpiada pritegnila 250 špor­

tnikov in 3500 gledalcev __________

Mladi brežiški atleti pokalni prvaki SRS

Kevo in Tekstor naj­boljša posameznika

prvenstvaCELJE — M ladi brežiški atleti

so največje presenečenje finalnega tekmovanja mlajših mlacincev za APS, ki je bilo v Celju. Z izrednimi nastopi, predvsem tekmovalcev v metih in skokih, so mladi Brežiča­ni zbrali to liko točk, da jim nista mogli do živega niti ekipi, kot sta K ladivar in Maribor. Naslov repu­bliških prvakov je tako brez dvo­ma romal v prave roke, dosedanji dobri rezultati mladih atletov iz Brežic pa so dobili potrdilo, da ne gre za nikakršno naključje, pač pa za strokovno in načrtno delo.

Novomeščani tokrat zaradi po­škodb in bolezni niso mogli upati na uspeh, kakršnega so ga spomla­di dosegli starejši mladinci (2. mesto v finalu APS). Zalo pa je za veselje'poskrbel Sandi Tekstor, ki je bil z dvema zmagama ob brežiškem metalcu krogle in diska Kevu najboljši atlet letošnje zad­nje pokalne prvenstvene tekme. Z rezultatom 15,4 s je Tekstor naj­boljši letošnji mlajši mladinec v SRS na 110 metrov na članskih in mladinskih ovirah. Odličen pa je bil Tekstor,tudi v skoku v daljino s 653 cm, kar je prav tako njegov osebni rekord.

J. P.

NOVO MESTO — Ob 60-letnici delovanja Atletskega kluba Novo mesto so minulo soboto na Stadionu bratstva in enotnosti športni delavi ob podpori Zveze telesnokulturnih orga­nizacij pripravili nekoliko drugačno proslavitev dneva pionirjev. Na prvi atletski pionirski olimpiadi se je v 36 atletskih disciplinah pomerilo kar 250 mladih iz osnovnih šol novomeške občine, na tribunah pa jih je spodbu­jalo več kot 3500 njihovih vrstnikov, pedagogov in drugih privržencev tega športa.

Prva pionirska olimpiada je bila na­rejena po vzoru prave olimpiade. Vsi nastopajoči so pred tribuno.prikora­kali v svečanem defileju z godbo, mažoretkami in olimpijsko" zastavo. Po pionirski himni je Anita Salopek iz o. š. Dolenjske Toplice v imenu vseh pionirjev povedala zaobljubo, K lavdi­ja Tičar iz o. š. Šmihel pa je ob zvokih fanfar prižgala o lim pijski ogenj. Po spustu golobov, ki ga je opravil slavnostni govornik Jože Jazbec, predsednik OZPM, so se pričela tekmovanja.

Rezultati: cicibanke 60 m : G ril ( Dol. T.) 9,8. Gorenc (Šmarjeta) 9,8, More (Grm ) 9,9, daljava: Blatnik (Dol. T.) 3,75, Slak (Nm) 3,75, Breznik (Br- šljin), 3,27, met žogice: Turk 24,78, D jurič (obe Dol. T .) 23,94, Radoš (Nm) 20,28, mlajše pionirke — 60 m: Štampohar (G rm ) 9,1, Bučar 9,2^ Ta­sič (obe Nm) 9,2, 300 m: Žulič (Sentjefnej) 49,9. Žagar (Nm) 50.0, Skubic (Dol. T .)50,2 ,600 m: Dajčman (Šentj.) 1:53,7, Tori (M. peč) 1:56,0, Bučar (Nm) 1:56,3, 'daljava: Tičar (Šmihel) 4,85 (Dol. Rek.), Asič (Nm) 4,55, Merdanovič (Bršlj.) 4,53, višina: Brudar (Grm ) 1,30, Novina (Dol. T.) 1,25, Golob (Šentj.) 1,25, met žogice: Čuček (Nm) 42.60, Luksič (Dol. T.) 41,86, Boštjančič (Bršlj.) 38,80, starej­še pionirke — 100 m: Košir (Grm) 14,1, Štimfelj (Šmarj.) 14,4, Kušič (Grm ) 14,5, 300 m: Kastelic (Grm) 45,7, Markovič 45,9, Salopek (obe Dol. T.) 46,8, 600 m: Radovan (Šentj.) 1:50,7 (Dol. Rek.), Kocjan (Nm) 1:57,2, Hribar (Šmarj.) 2:03,0, 4x100 m: Dol. Toplice 57,0, Grm 57,3, Šmihel 59,1, daljava: Došlar (Grm)4^64, Jenič 4,49, Knafelc (obe Šm ihel)

DoVeselič (Grm ) 1,35, Žagar (Bršlj.)

Dol. T.) 1,40,4,46, višina: Avguštin (D<Ža

1,35, krogla: Novak (Dol. T .) 10,43,

Kotn ik (Nm) 10,30, Štimac (Grm) 10,19, cicibani — 60 m: pavlič 9,4, (Setnj.), Plevnik (Šentj.) in Novak (Grm) 9,5, daljava: Popovič (Bršlj.) 4.25, Horvat (Dol. T .) 4,25, Djap (Nm) 4,00, met žogice: Zamuda (Dol. T.) 40,78, Štrasberger (Bršlj.) 39,46, Petrov (Nm) 37,14, mlajši pionirji — 60 m: Slak (Otočec) 9,0, Grubar (Šentj.) 9,1, Fortuna (Nm) 9,1. 300 m: Badovinac (Nm) 47,7, Urbančič (Grm)48.6, Šiška (Dol. T.) 49,3, 600 m: Kra- jačič (Nm) 1:53,9, Atelšek 1:54,3, To­mazin (oba Grm) 1:54,3. daljava: Bra­tuž (Grm) 4,87, Blatnik (Dol. T.) 4.63, Šimunič (D o l.T .) 4,39, višina: Serajčič 1,45, Hlavaty (oba Grm) 1,30, Zato- rovski (Nm) 1,30, met žogice: Ivanušič (Nm) 49.94, Kovšček (Grm ) 49,44, Polanko (Nm) 47,82, starejši pionirji — 100 m: Lukšič(G rm ) 12,9, Kovačič (Nm) 13.0, Peterlin (Šentj.) 13,4, 300 m: Hrovat (Dol. T .)41 ,l,B orse(G rm )42.7, Ilovar (Šmarj.) 45,6, 1000 m: Br- ginc (Grm) 2:55,2, Dragan 2:58,3, St­ojanovič (oba Nm) 3:17,8, 4x100 m' Dol. Toplice 50.5, Grm 51.1, N. mer 53,3, daljava: Zaman (Dol. T .) 5." c Bankok (Grm ) 5,29, Pečnik (Nm) 5,15, višina: Blatnik (Dol. T.) 1,65, Zatežič (Grm) 1,60, Žnidaršič (Šen:1 t 1,55, krogla: Kastelic (Grm) 14,34 Polanko (Nm) 13,77, Slane (Dol. J . 12,58 m.

Na koncu so najboljši trije iz • > nekdanjih in danes še aktivnih atlet prejeli zlata, srebrna in brona odličja.

J.

N©VA REKORDNA ZMAGA RIBNICE

RIBN IC A — Tudi v 3. l a t dolenjske nogometne lige so igral Ribnice na igrišču ob Bistrici zabeleži i nenavadno visoko zmago. Kar z 10;f (4:0) so ugnali enajsterico Mirne, strel­ci pa so bili: Čampa 43, Nosan 3, Špo­rar 2 in Petkovški 1. M.G-č.

KROS V MOKRONOGU BO 8. OKTOBRA

M OKRONOG — 8. oktobra ob 17. uri popoldne se bo izpred osnovne šole v Mokronogu začel kros za občino Trebnje, ki ga zveza telesnokulturnih organizacij prireja v okviru akcije Kros 85. Prijave bodo sprejemali na startu dve uri pred pričetkom.

17■ m . . m , m '.".____________________________________________________________________________________________________________________________________________ DOLENJSKI LIST

£ y n n fiiV

FILM SKO —GLASBENI MARATON

N O V O M E S TO — V o kv iru p rired itev, posvečenih m ednarod­nemu letu m ladih, bo 5. ok tobra v D om u ku ltu re svojevrstna prire ­d itev film sko-glasbeni m araton. Program bo sočasno potekal v dvo­ran i in k lubsk ih prosto rih . Vseboval bo film , gledališče, glasbo, poezijo, ples, fo to g ra fijo in drugo. Prireditev bo vredno ob iska ti, saj m iadi orga­n iza to rji iz O K ZSMS p rav ijo , da bo p rogram odstopal od strogo ločenih o kv iro v podobnih prired itev.

ARTIČANI SO D O BILI

ASFALTNO PREVLEKO

PO KONFERENCI ŠE ŠPORTNI DAN

ČRNO M ELJ — V četrtek, 26. septembra, smo imeli učenci SŠ Edvarda Kardelja v Č rnom lju volilno konferenco OO ZSMS. Izvo lili smonovo predsedstvo in prebrali poročila lanskega vodstva in ŠŠD. Po poročilihsmo razpravljali in ugotovili, da kljub težavam, k i jih nedvomno imamo, jih ne povemo. Učenci smo izpostavili le problem družboslovcev (nimamo šti­pendij in s tem tudi ne vidim o možnos­ti zaposlitve), mladinskih delovnih brigad in prevoza učencev z avtobusi. Po vo liln i konferenci smo imeli špor­tn i dan. Odpravili smo se na kopališče v Griblje. Tam so najpogumnejši po­skakali v vodo, ostali pa smo se na travniku igrali razne igre z žogo.

J. Ž.

NOVICE IZ OŠ ŠENTJERNEJ

ZAKLJUČNI IZLET NA ZAČETKU

ŠOLSKEGA LETAPri nas imamo že nekaj let običaj, da

gredo osmošolci na izlet v začetku šolskega leta. Tudi z nami je b ilo letos tako. Denar zanj smo si prislužili z delovnimi akcijami. Celo vožnjo smo imeli zastonj, ker smo s spisi osvojili na lanskem natečaju Železniškega gospodarstva brezplačne vozovnice. Izbrali smo najdaljšo pot do Pulja. Potovanje z vlakom je bilo prijetno.

M A R IJA GORIŠEK, 8.r OŠ Artiče

SREČANJESLOVENSKIHPLANINCEV

EKSKURZIJA

► P ' U p ;

R IS A N JE NA A S F A L T U V B R Š L J IN U — Prvič organizirana prireditev Društva prijateljev mladine v Bršljinu »Rišemo na asfaltu« je 26. septemb­ra privabila 120 otrok. Pod vodstvom mentorjev so na asfaltnem parkirišču pred vrtcem nastajale male umetnije, ki so sijih z zanimanjem ogledali tudi številni starši. (Foto: R. B.)

Že nekaj časa je prebivalce A rtič jezila slaba cesta skozi vas. Povzročili so jo številni tovornjaki in težja vozila, ki vozijo po bližnjic i do rudnika v Globokem in še kam. Lahko rečem, da so jo. domačini najmanj uničili, svoje pa je opravila tudi zadnja zima. Vsi smo se razveselili strojev in ces­tarjev, k i so se začeli zbirati najprej v Spodnji Pohanci. Delo so počasi nad­aljevali p ro ti Dečnim selom. Tako je naš asfalt končno dobil zaporno plast, ki ga bo obvarovala pred novo zimo in bodočimi obremenitvami. Veseli smo te pridobitve.

A L E N K A C IZE L

V Sloveniji nas je nad 100.000 nlanincev. Vsako leto se v septembru rečamo. Letos je bilo srečanje na togli na Pohorju. Iz planinskega ruštva iz Breži? nas je bilo na rečanju kar 69. Proslava je bila zelo epa. Posebno všeč so nam bilepesmio I,minah. Po proslavi smo šli peš do

■ oče na Pesku.G O R A ZD BALAS, 4.r

novin. krožek, OŠ Artiče

O B IS K A L I P IO N IR S K I O D R E D V T O M A Ž U P R I O R M O Ž U — Ob dnevu pionirjev je delegacija pionirjev O Š Katja Rupena iz Novega mesta obiskala pionirski odred* Katja Rupena v Tomažu pri Orm ožu, kjer je pred 40 leti v M a li vasi pri Tomažu padla dolenjska rojakinja, borka in aktivist­ka Zora Rupena — Katja. V spomin na ta dogodek so v osnovni šoli odkrili njen doprsni kip, delo akademskega kiparja Stojana Batiča.

FOTOGALERIJA VABIVsi, ki vas zanima fotografija,

ste vabljeni V Fotogalerijo v Dom kulture, kjer bo v petek, 4. oktob­ra, ob 18. uri odprta razstava Jože­ta Kološe. Predstavil se bo z foto- mapo Ob M uri, k ije nastala ob 60. obletnici tovarne oblačil Mura. Razstava bo odprta do 25. okto­bra.

FO TO G A LE R IJA

POGOSTILI SMO NAŠE BABICE IN DEDKE

OBISK »LISCE«V četrtek smo imeli učenci 7. in 8.

razreda jesenski športni dan z orienta­cijskim tekom in krosom. Start za orientacijski tek je b il na hipodromu.^ Pot nas je vodila po gozdu, kjer smo se' orientira li po znakih in iskali skrita pi­sma. Ko so vse skupine prišle na cilj, smo imeli še kros. Dokazali smo, da smo dokaj vzdržljivi.

Izpeljali smo tudi akcijo zbiranja starega papirja. Tudi ISKRA nam ga je odstopila in na koncu smo dob ili še izrabljene učbenike iz šolske knjižnice. Zbrali smo 10330 kg papirja in tako akcijo uspešno zaključili.

K A T JA ŽUPAN in M IR JA N A SELAK

OŠ ŠENTJERNEJ

V »Lisci« so delavci praznovali 30- letnico obstoja. Nekaj dni predtem smo si lahko ogledali tovarno. Najprej smo si ogledali šivalnico. Tu delavke ob treh tekočih trakovih šivajo perilo in kopalke. Delo jim gre h itro od rok. Iz šivalnice smo prišli v krojiln ico, kjer k ro jijo blago na tračnih žagah. Zvede­li smo, da se delavec sme zm otiti le za en milimeter. V skladišču pa smo vide­li, kako je blago spravljeno v regale in dvigala, s katerimi ga spravljajo vanje.

H E LE N A STRAH, 7.r OŠ Boštanj

Krajevni odbor RK Dolenjske To­plice in Podturn je organiziral srečanje starejših krajanov na naši šoli, kjer smo pomagali tudi mladi člani RK. Pripravili smo program in slavnostno kosilo. Povabilu se je odzvalo veliko starejših krajanov, saj so po dolgem času zopet srečali svoje nekdanje sošolce in znance in z njim i tudi pokra­m ljali. Posebno smo se razveselili obi­ska treh najstarejših babic, starih preko 90 let. Razživeli smo se po kosi­lu, ko smo skupaj s pevskim zborom peli različne pesmi. Ob slovesu smo jim zaželeli, da bi se prihodnje leto zd­ravi in č ili zopet srečali.

M ladi člani RK OŠ Baza 20 — Dolenjske

Toplice

KNJIGA!?... Hm!

NA SEJMU V CELJU

Razveselili smo se novice, da bomo obiskali celjski obrtn i sejem. Potovali smo z rednim avtobusom, v katerem je bila velika gneča. Na sejmu je bilo predstavljenih veliko obrti. Avtome­hanika je zanimala predvsem dečke, deklice pa smo občudovale razne spo­minke v cvetličarni. Pri lectarju smo kar obstale. Zelo lepo je b il urejen frizerski salon. Kozmetika je spet pritegnila predvsem deklice. Videli smo lahko še veliko izdelkov najraz­ličnejših obrti in dejavnosti. Še posebno so nas pritegnili izdelki Z la­tarne Celje, pletilstva, usnjarstva, krznarstva.

M O JCA PENIČ, 7.r OŠ Koprivnica

Če povem po pravici, za knjige nisem preveč navdušen. Ne morem pomagati. Vsak človek ni za nekaj. Jaz, recimo, nisem za branje, berem le tisto, kar moram, in še takrat sem najbolj srečen, če je zgodba kratka. N iko li nisem čutil močne želje po knjigi. Če bi jih sam pisal, bi napisal za take bralce, kot sem jaz, čisto kratke, a zanimive zgodbe. N iko li ne bi zavleče- val konca in opisoval nepotrebnih reči. Tudi na zunanjost bi pazil. Moje knjige bi bile že na zunaj privlačne in ilustrirane od najboljših ilustratorjev.

FR AN C I M O LA N , 6.b novin. krožek, OŠ Artiče

VESELI NOVEGA AVTOBUSA

ZA ŠPORTNO ZNAČKO

Na naši šoli je več kot polovico učencev, ki se vozimo v šolo in domov s šolskim avtobusom. Zato smo se razveselili novega avtobusa, saj je bil stari že zelo dotrajan. Hvaležni smo vsem, ki so nam omogočili nakup novega avtobusa, in obljubljamo, da ga bomo čuvali, saj je vožnja z njim zelo prijetna, i

UČENCI OŠ ŠKOCJAN

V torek, 17. septembra, smo se učenke 6. in 7. razreda, ki tekmujemo za športno značko, s kolesi odpeljale v Šmarješke Toplice. Z nami je bil mentor tovariš Kuhelj. Kolesarjenje je b ilo prav zanimivo, preverjanje plava­nja pa prava osvežitev. Vseh 20 nas je test uspešno opravilo.

A N D R E JA JARKOV1Č OŠ Šentjernej

BILO JE ČUDOVITO

V sredo smo šli učenci osmih razredov na ogled celjskega obrtnega sejma. Najprej smo se ustavili v Krškem, kjer pa smo si le na film u ogledali tovarno celuloze in papirja D juro Salaj v n jihovi dvorani. Zatem smo odšli v Celje, kjer smo si ogledali sejem. Videli smo tudi film o različnih poklicih v obrti. Obiskali smo še edino kraŠko jam o na tem koncu Slovenije, jamo Pekel. Ekskurzija je bila zelo poučna.

.IR EN A SPREIZER, OŠ Črnomelj

NOVICE IZ BRŠLJINSKE ŠOLEBršljinski osnovnošolci smo si

septembra ogledali film Očka na službenem potovanju. B ili smo tudi v operi, ogledali smo si opero Gorenjski slavček. Kar lepo nam je, kajne? Toda skrbi nas, kdaj nam bodo dozidali šolo. Letos se že štirje oddelki vozijo vsak dan v šmihelski internat: Za dozi­davo pa ni denarja. Le kdaj se bo to spremenilo? .

N ATAŠ A M IK L A V Č IČ , 8.c OŠ X II. SNOUB, Bršljin

V Pardubicah je vsako leto, letos že 13. po vrsti, tekmovanje v speedwayu za zlato čelado Češkoslovaške. Med znanimi svetovnimi imetli sta letos Jugoslavijo zastopala Omerzel in Ž ib- ert, k i sta ob pomoči slovenskih navi­jačev solidno vozila. Izredna šoferja Franci in Često, ki sta dejala, da jih veselo razpoloženje v avtobusu nič ne moti, sta nas srečno pripeljala tja in nazaj. Takoj po prihodu v Pardubice smo si ogledali sobotno spedwaysko d irko in se zvečer nastanili v hotelu Alessandria v Hradcu Kralovem.

Naslednji dan smo si po zajtrku ogledali mesto in izložbe, da bi nakup v ponedeljek kar najhitreje potekal. Hradec Kralove je res čudovito mesto, edino, kar sem pogrešala na tem svojem potepanju, je bila prijaznost prebivalcev.

Naj strnem ta kratek zapis: b ilo je čudovito, kolektiv NE Krško je enk­ratno organiziral svoj izlet na Češko­slovaško.

M. K.

TELEVIZIJSKI SPOREDPETEK, 4. X. 19.26 ZRNO DO ZR N A

19.30 D N E V N IKDRUGI PROGRAM

8.45 T V V ŠOLI: TV koledar, Povej mi, povej. Likovna vzgoja, Anglešči­na, Dragutin Tadijanovič, Poročila10.35 TV V ŠOLI: Velikani svetovne književnosti. Risanka, M ali program. Zgodovina, Risanka, Po izbiri, Zadnje minute12.30 POROČILA17.15 — 23.50 TELETEKST17.30 POROČILA17.35 NEPOMEMBNO IN PO M EM ­BNO, 10. del nanizanke17.50 O B IS K O V A LC I, 12. del nada­ljevanke18.25 O BZO RNIK LJU BLJA N SKE­G A OBMOČJA18.40 PRED IZB IR O PO KLIC A: Po­klic i V kamnoseštvu 19.10 R ISA N KA

19.55 VREME20.05 DESETLETJA U N IČ E N JA, 1. del angleške dokumentarne serije 21.00 NF. PREZRITE

21.15 ZBOGOM , GOSPOD CHIPS, zadnji del angleške nadaljevanke22.15 D N E V N IK22.25 PO ZDRAVLJEN, JU N A K , ameriški film

Film govori o družinski črni ovci, mladeniču, ki naj bi študiral, pa se ne­pričakovano vrne domov ravno v času, ko pripravljajo praznovanje bratovega rojstnega dne. Njegov prihod povzroči v medčloveških od­nosih v družini pravi preplah in razde­janje, saj s svojo brezkompromisno­stjo in ostrim jezikom ne prizanaša nikomur.

17.10 Test — 17.25 Dnevnik — U - f Zgodbe iz Nepričave — 18.1.5 Zo- ravstveno izobraževanje: Čisti zobje, zdravi zobje — 18.45 S 15. beograjske­ga jazz festivala — 19.30 Dnevnik -•20.00 Pregled modernega baleta (L de1 francoskega niza) — 20.30 Jazz na ek­ranu — 20.45 Včeraj, danes, jutri —21.00 Živeti življenje za glasbo — 21.50 Srčni kralj (francoski film)

TV ZAGREB16.20 Video strani — 16.30 TVvšoli— 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar— 17.45 Zgodbe iz nepričave — 18 J ' Zdravstveno izobraževanje — 18.45* 15. beograjskega jazz festivala ' ' 19.30 Dnevnik — 20.00 Pcarl (L del ameriške nadaljevanke) — 20.55 Ka® nas veter nosi — 21.40 Dnevnik " • 21.55 V petek ob 22h

SOBOTA, 5. X.7.45 — 12.45 in ' 15.00 — 23.10 TELETEKST8.00 POROČILA8.05 PRGIŠČE P R ILJU B LJEN IH PRAVLJIC , lutkovna serija 8.20 NEPOMEMBNO IN POMEMB­NO, nanizanka8.35 N. Maurer: KOSTANJEV ŠK- R ATEK8.45 Z A K A J, Z A K A J9.00 M IT I IN LEG E N D E — Biblijski m iti: VESOLJNI POTOP — BA­B ILO N S KI STOLP9.15 KE V IN O V SVET, irski film9.45 M A L I SVET10.15 F. Rudolf: T R N U LJČ IC A , 2.del predstave SMG Ljubljana

D.45 R AČ U N ALN IŠTVO II, 5. del10.‘angleške serije12.05 SPOZNANO NEZN AN O : V prvem razredu znanosti 12.40 POROČILA15.15 TEK JE MOJE Ž IV LJEN JE , kanadski film

Junak filma je zagrizen maratonec. Neuspešen pri delu, slabo se razume z

ženo, brez večjih športnih uspehov, a vztrajno trenira maraton. Z malo

sreče mu uspe, da se uvrsti v ameriško olim pijsko reprezentanco. Na tekmi mu gre imenitno, vodi, dokler...16.35 POROČILA17.00 PJ V KO ŠARKI — BORAC : PA R TIZAN18.35 ZGODBE IZ Ž IV LJE N JA RASTLIN : Izv iri življenja, 1. del francoske serije19.05 R ISA N KA 19.26 ZRNO DO ZR N A 19.30 D N E V N IK 19.50 VREME20.00 K A K O SE POROČITI Z A M E ­R IČ AN KO , italijanski film

Riccardu, malemu italijanskemu poslovnežu, k i dela v nepomembni to­varni, se na potovanju v Am eriki posveti, da bi lahko mnogo lepše živel, če bi se poročil z bogato Američanko, po možnosti s staro, ki bi kmalu umrla in mu zapustila premoženje. Za zgled mu je prijatelj, ki je v Am eriki ovdovel in sedaj zapravlja podedovane dolarje z lepotičkami.21.55 ZRCALO TE D N A

22.15 V ID E O G O DBA 23.05 POROČILA

DRUGI PROGRAM13.15 Test — 13.30 Igrani fim — 15-®°Tale— 15.45 Letni čas (jugoslovanskimladinski film ) — 17.30 Radosl Evrope — 19.00 Narodna glasba " 19.30 Dnevnik — 20.00 V družbi l - — 20.30 Odhajanje inovatorjev r*21.15 Poročila — 21.25Športnasobo- ta — 21.45 Šahovski komentar " 22.05 Freud (1. del angleške nadalje­vanke) — 23.00 Pesniško gledališče

TV ZAGREB8.45 T V v šoli — 10.30 Pod lipo " 12.00 Kritična točka — 12.30 Narod­na glasba — 13.00 Tenis za Davisov pokal Jugoslavija — Francija— 16.45 Poročila— 16.50 TV koledar — 17.00 Košarka Borac : Partizan — 18.30 Medtem — 19.30 Dnevnik — 20.00 Plovi, plovi — 21.35 Dnevnik — 21.50 Za konec tedna

NEDELJA, 6. X.

8.15 — 13.05 in 13.25 — 22.35 TELETEKST8.30 POROČILA 8.35 Ž IV ŽA V9.30 O BIS KO VA LC I, ponovitev 12. dela nadaljevanke10.00 Ž IV LJEN JE BREZ KO N C A , 2. del slovaške nadaljevanke11.05 IZR O Č ILA 1 1.35 625, oddaja za stik z gledalci12.00 K M E T IJS K A O D D A JA13.00 POROČILA 13.40 MOSTOVI14.10 Brands Hatch: A V T O M O B IL ­

SKE D IR K E FO R M ULE I Z A VN EVROPE, prenos14.35 V. Majer: OČENAŠKOV D N E­V N IK , 3. del humoristične nadalje­vanke15.35 AV TO M O BILSK E D IR K E FOR M ULE 1, nadaljevanje prenosa16.15 POROČILA16.20 A N G E LI SO IZ G U B IL I SI­JAJ, ameriški film17.50 TV K V IZ , 1. oddaja18.15 K N JIG A 19.05 R ISAN KA19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 D N E V N IK19.50 VREME20.00 ZGODBE IZ TOVARNE, 3. del

nadaljevanke21.10 ŠPORTNI PREGLED 21.55 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 22.30 POROČILA

DRUGI PROGRAM8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in jug. film Odpisani — 13.00Tenisz3 davisov pokal — 17.00 Avtomobilski dirke formule 1 — 18.00 Športna od­daja — 19.00 Reportaža z nogomet«3 tekme Železničar — CZ — 19-*? Dnevnik — 20.00 Terra X — 20.4* ®Včeraj, danes, ju tr i — 21.05 * ; • Ckinoteka: Kapetan Lahkonogi (amer1" | d:ški film ) — 22.35 Izviri t

PONEDELJEK, 7. X.8.50 TV V ŠOLI10.35 TV V ŠOLI12.30 POROČILA17.15 — 22.55 TELETEKST17.30 POROČILA17.35 PEKARNA *17.50 Ž IV LJEN JE V K A P LJIC I VODE18.10 M U R N I

18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 G LASBA ZA M LA D E 19.15 R ISA N KA19.26 ZRNO DO ZR N A 19.30 D N E V N IK19.55 VREME

22.10 D N E V N IK22.25 G LASBENA O D D A JA

DRUGI PROGRAM

20.05 VEDNO N A POTI, 2. del angleške nadaljevanke21.05 SPOZNANO — NEZNANO: Danes za prihodnost

17.30 Beograjski TV program 19-0®Telesport — 19.30 Dnevnik — 20-®®Raziskovanje — 20.50 Včeraj. d*?fjju tr i — 21.10 Dinastija Stereovizija

22.1®

TOREK, 8. X.8.50 TV V ŠOLI10.35 TV V ŠOLI 12.30-POROČILA16.15 — 23.20 TELETEKST16.30 ŠOLSKA TV: Vulkani, A tom ­ska energija in notranjost atoma. Hra­na in sonce, Na domačiji17.30 POROČILA17.35 M ED R E PU BLIŠ KA REVIJA M PZ ZAGORJE 84

18.05 M IT I IN LEG ENDE — B ib ilij- ski m iti: O Č A K I Ž ID O V SK EG A LJUDSTVA — A B R A H A M , IZ A K , JAKO B, nanizanka18.25 NO TRANJSKI O BZO R N IK 18.40 PERISKOP19.10 R ISA N KA19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 D N E V N IK19.55 VREME20.05 JESEN DJU R A D R A ŽE T IČ A , drama TV Novi sad

21.15 O M IZJE23.15 POROČILA

DRUGI PROGRAM17.25 Dnevnik — 17.45 M i i" tV■3Š«-18.15 Odprta knjiga — 18.45 SP. oO jem te — 19.30 Dnevnik "'.epe- Poezija in glasba bluesa — 20.4' fj banje lota — 20.50 Včeraj, dane*'! v.— 21.05 Balkanske dežele v 2. sV {ia ni vojni — 21.45 Brezskončnos*— 22.15 Šahovski komentar

SREDA, 9. X.\0<c

9.00 TEST 9.15 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA17.10 — 23.10 TELETEKST17.25 POROČILA17.40 PRGIŠČE P R ILJU B LJEN IH PRAVLJIC , 2. del lutkovne nanizan­ke17.55 F. Rudolf: TR N U LJČ IC A , za­dnji del predstave SMG Ljubljana18.25 KOROŠKI OBZORNIK18.40 SODOBNA STREM LJENJA O RKESTRALNEG A ZVO KA19.10 R ISA N KA

19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 D N E V N IK 19.55 VREME20.05 Dokumentarec meseca: VR­TNAR POSEBNE SORTE 20.50 Film tedna: RAZKOŠJE V TR A V I, ameriški film

Malodramska ljubezenska pripo­ved o neuresničeni ljubezni med mladostnikoma se dogaja konec dvaj­setih let v Kansasu, na ameriškem ju ­gu. Mlada Wilma izhaja iz povprečne družine, Bud pa je sin naftnega mogot­ca, ki ima s sinom povsem drugačne namene, kot je poroka z južnjaško lepotico. Budova ljubezen bi morala

zato počakati. Toda ljubezen " f^ te - čakati, prebujajoča se spolnos* gjfti1)0 eno!« in »n noi D ,.A Z & . Iflva svoje in to naj B ud uresn ič i z ia, lažje vrste, Wilma pa naj bi Pcy ned<’'da se izobraženi Bud vrne in J' 't0b<* taknjeni ponudi zakonsko *v do groba.22.25 D N E V N IK

DRUGI P R O G R A M

17.25Dnevnik — 17.45 Delfi" F'$ .45 — 18.15 Akumulacije v BiH Balkanski festival folklore On g j 19.30 Dnevnik — 20.00 Bem" so5 La- 20.50 Včeraj, danes, ju tr i — * d jarji — 21.50 Jazz

ČETRTEK, 10. X9.00 TEST9.15 TV V ŠOLI10.35 TV V ŠOLI12.30 POROČILA16.15 — 22.55 TELETEKST16.30 ŠOLSKA TV: Vulkani, A tom ­ska energija. Hrana in sonce. Na do­mačiji17.30 POROČILA17.35 T ILLO V E DO G O DIVŠČINE17.55 IV A N A K O B IL IC A18.25 POMURSKI O BZO RNIK 18.40 D E LE G ATSKA TR IB U N A 19.10 R ISA N KA19.26 ZRNO DO ZR N A19.30 D N E V N IK19.55 VREME20.05 T E D N IK21.05 M A JH N E SKRIVNOSTI VE­L IK IH K U H A R S K IH MOJSTROV

21.15 D R U Ž IN A V IA L H E , 4. delnadaljevanke22.05 D N E V N IK22.20 RETROSPEKTIVA DO M AČE T V D R A M E — V. Zupan: VEST IN PLO ČEVINA

DRUGI PROGRAM17.25 Dnevnik — 17.45 L u d fO ^ V Hi / . z j u n e v n i K — i / ^ » v a V p i « — 18.15 Z g o d o v i n a ž c le z a r s t v ^ 3 0

• o a e >1 1 : IILI cVPt . . A*IIM S M a lT ve lik i svet - j j e l

'2I.00 r°r'Dnevnik — 20.00 Mračni g sovjetske nadaljevanke): nadaljevanke) .-ta roči la — 21.05 Šahovski kom 21.25 Umetniški večer

h s .

18 DOLENJSKI LIST Št. 40 (1886) 3. o K to b f^

Pred 43 le ti

KRVAVA ŽETEV

21. septembra 1942 je zajel šesti val italijanske Joške ofenzive tudi vas Šmarjeto in okolico. Ta raza ofenzive je zajela območje od nemško-itali- lanske demarkacijske črte čez dolini Mirne in Krke oo Novega mesta. V šmarjeto je prišel del italijan­ske divizije Isonzo, z njimi pa prvič belogardisti iz

Jošta pri Novem mestu pod vodstvom koman­danta Milana Krajnca, ki so že nekajdni pred talijani rovarili po hribovskih vaseh nad Šmarjeto. »lado Jurančič (Šmarjeta pri Novem mestu v NOV 1941—45) navaja, da so belogardisti takrat prijeli pntona Košeleta in Jožeta Peršeta iz Žalovič in Ludvika Kernca s Sel. Vse tri so mučili in pretepali. Kaplan Šinkar je bral mašo v žaloški cerkvi, da bi s® prikupili upornim Zalovčanom. Ko so se popol­dne vračali skozi Koglo, so prijeli Jakoba Pla­niška s Kogla, ki je tud i.za partizane ustrojil kakšno kožo, in Rudolfa Planinška s Sel, medtem Pa jim je Anton Košele ušel. Uboge ujetnike so Predali Italijanom v Zburah, predtem pa so jih Mučili in pretepali.

P a rtiz a n s k e e n o te in p re c e j p o l i t ič n ih a k t iv is to v , k' so ra z e n V. J u r a n č ič a b i l i v g la v n e m o d d ru g o d , s° se ž e k a k š e n te d e n d n i p re d o fe n z iv o u m a k n i l i ® S m a r je te , d o m a č i a k t iv is t i in n e k a j m la d ih P a rtizanov, k i s o j ih p a r t iz a n i p o s la l i b re z o ro ž ja dom ov, p a s m o m is l i l i p re ž iv e t i o fe n z iv o v d o m a č ih Kra jih , k je r s m o se p o č u t i l i v a rn e jš e .

°idite takoj domov! Aprite, forza! (Odprite, hitro!),« s . 11301 ukazali italijanski vojaki in belogardistični

°jevniki, in že sva morala z bratom, s katerim sva sebila akrila skupaj s sosedom v sosedovi kleti in mlelau ^ka , domov, kjer sta bili hiša in dvorišče polno

'lanov in belogardistov. Ko sva v kuhinji z bratom

»Ze v Sibirijo gonili brate so nekdaj, pa prišef je konec sili, kje, tiran, si zdaj?« je resno šepnil Franc. Videčnik za nama z bratom, ko smo šli 22. sept. 1942 pod močnim, že opisanim spremstvom proti Beli cer­kvi, ki se je šepetaje pogovarjal z Jurančičevo in Karlovškom. Slišala sva tihi odgovor Jurančičeve: »Nekdo jim je prav vse povedal in vse izdal! Prav vse vedo in celo stvari, ki sem jih že pozabila! Ne priznam nič določenega, pa če me ubijejo, sem sklenila.«

»Le kdo je izdajalec, prokleto! Ko bi ostal živ vsaj zaradi tega, da ga najdem in zadavim kot mačka! Nič mi ne verjamejo, ko jim vse oporekam in priznam le, kar moram in kar ni važno. Hudičevo nevarno bo za nas tri, saj vedo, da sm očlan i rajonskega odbora Šmarjeta! Še vedno jih poskušam prepričati, da to ni res,« je vse tolažil Karlovšek. Videčnik pa je potrdil, da so podobna vprašanja postavljali tudi njemu in ga dolžili celo, da je vodja narodne zaščite šmarjeta, kar je odločno zanikal, čeprav je bilo res.

»Fantje, bodite previdni, da iz vas kaj ne izvlečejo! O mladini nas niso nič spraševali in vedo o vašem delu manj kot o našem,« naju je z bratom in Jožetom Gregorčičem posvaril sosed Karlovšek, kar je bilo nujno in koristno, saj nismo vedeli, če si bomo še lahko izmenjali kakšne informacije. To nam je prišlo še kako prav pri nadaljnjem zasliševanju, čeprav so vedeli, da smo hodili po mladinskih sestankih, peli partizanske pesmi in podobno. Niso pa vedeli, da smo vsi trije člani SKOJ, ne za moje in bratovo delo s pionirji, medtem ko je Jožeta zelo bremenilo, d a je bil že v partizanih, kajti našli so njegovo partizansko kapo skrito doma v senu, bil pa je tudi izdan, da je prišel domov, čeprav se je izgovarjal, »da je od partizanov ušel«, kar seveda ni bilo res, ker so ga le začasno pustili domov (za take napake je bila partizanska komanda pozneje kritizi­rana od najvišjih političnih forumov!). Jože se mi je zaskrbljeno pritoževal, kajti Šinkar ga je nečloveško pretepal, kar se mu je poznalo po telesu in obrazu. »Nič ne rečem, če bi to bil kdo drug, a da me duhovnik tako pretepa, čeprav sem vedno hodil v cerkev in imel duhovnike za ljudi, ki so nekaj več kot mi, mi je nerazu­mljivo!« Potem pa je zatarnal: »O Jože, Jože, prokleti butelj! Zakaj nisi ostal v gozdu s puško v rokah? O, če bom ostal živ, bodo že videli, kako zna Jože streljati pokvarjence, kot so Šinkar in podobni!«

naju)ala z ocvirki zabeljen krompir v kosih in solato, ZBOGOM, ZBOGOM, LJUBA MATI!le med kosilom opazoval in začel siliti visok in

jr&*a ---------- ■-— ~ ’ w......V h S ' rebelne9 a . ki je pred nekaj dnevi s skupino, k“eljanov vstopil k belim. »Hudiča!«sva se začudila •kat

upa tuva i mi z.auci amil vioua lilcan belogardist, naj vstopiva raje v belo gardo, kot

hu fe v a v internacijo, »če se vama ne bo še kaj Pr» z9odi,o. kajti imajo slabe podatke o vaju. Dri N ste delali za partizane, pa tudi vajin brat Albin je

njih!« je dodal."M orda im a š p r i n j ih k a k š n o b e s e d o , d a ju b o š re š il,«

b rJ 6 rel*el ooe 'n nama povedal, da je sin njegovega r a,a - ............................................S ' j a ______________oJ?*0rn’ ker 9 a nisva poznala in ker sva ga videla v teh

° l 'š č in a h .

Prš 01 ne vem’ sem Prav stor'i’ ko srr|o vstopili po br Pričevanju gospodov k ,ta belim'. Gospod župnik Trel an Tiringar, ki so se zaradi komunistov umaknili s Slait ne®a v Mokronog k župniku Janezu Sladiču, in

Sta nas PrePr'ča,a’ da je to edina rešitev za nas,I mo vstopili k njim. Med nami je tudi kaplan Šinkar. lito ae Precei psmetnih ljudi, saj nas vodijo

9°Slovanski oficirji in podoficirji. Pravijo, da se še (jaem izkazal, pa mi še popolnoma ne zaupajo. Vedo, C6Srn° sorodniki, zato vama ne morem nič pomagati. Parit8 odlo^ita za nas’ P °m stopil h gospodu koman- W e 'n V3*U rešil!“ *e brez usPeha govoril bratranec

>"prokleto, kako si mogel pustiti ostarelega brata Ma?eta brez moške pdmoči na tako velikem gruntu v

'mah? Ali res ne veš, v kakšno nevarnost si se Ton “ je brez uspeha posvaril oče kolebljivega

?®ta, ko sva z bratom vstop k belim gladko odbila. Jq>, stom Cirilom sva se znašla v večji sobi soseda vjj ■k' i® bila včasih trgovina, skupaj s kakšnih 30 ali jUr tršk im i in z edino žensko, učiteljico Leopoldino Poiitv^’ materjo mojega prijatelja Vlada, sodelavca- Do bnega aktivista po mladinski liniji, ki je zaskrblje­v a l a skoz okno proti domu, kjer je morala ,(ar s,'ti poleg Vlada, ki se je umaknil, še tri sinčke, bist 0rTlai 13,12 In 11 let. Njen mož, predvojni komu- OtjJ^bilževeprilu 1942 ponoči prijet od Italijanov in N o • v zaPore- Opazoval sem dobro učiteljico, tjjQ i° težka bol in skrbi razjedajo. Kot sekretarki Cij akega odbora OF šmarjeta se ji skupaj s Fran- tu j .karlovškom in Francem Videčnikom, ki sta bila bohr* a tega odbora in z nami zaprta, ni obetalo nič

C 6®a'V35j6v|i3r Jože Pajk, sicer miren človek iz Gorenje Vqj' Pa je vse preklel, ko je skoz okno videl domači N * n prašičev in drugih stvari, v katerega sta b.li d?iaiieni ed'n' krav'c i, ki sta obdelovali kmetijo in

brnileko za ve(-ie število Jožetovih otrok in njego- Kaj a'cev in sester. Prokletekurbe italijanske in bele! brat 5* storili naši družini! Hočejo se maščevati, ker je N j0 °iZe pri partizanih. Naj le počakajo, hudiči, saj

je e čutili njegovo pest in pesti drugih partizanov!« ° lažil, ne pa tudi potolažil Jože Pajk.

ASL|§EVANJE v o s n o v n i š o l iV d e v a t i so nas začeli v osnovni šoli Šmarjeta in

Drugi dan, 23. septembra, so nas zopet z močnim spremstvom vodili po dva in dva ali pa tudi po tri proti Novemu mestu. Kot zločinci smo se pomikali počasi z večjim številom Italijanov in belogardističnih telovajev ob naši »koloni«. Naenkrat je mladi Anton Turk iz Bele cerkve glasno zapel: »Zbogom, zbogom, ljuba mati! Zbogom, sestre, ljubi brati! Zdaj se več ne vidimo, ker v internacijo pojdemo!« Pesem je bila otožna in znana, le daj e namesto besedi »na vojsko« Turk zapel besedo »internacijo«, kar je gromko povzela za njim cela kolona trpinov. Italijani so se čudili, belogradisti so kleli, vendar ni nič pomagalo. Poslovili smo se ponosno, s pesmijo na ustih.

»Pa kaj, hudiča, mislita vidva? Ali gresta res raje v internacijo, če ne bo še kaj hujšega, kot pa k nam? Vse Beretičeve fante imajo na črnem spisku!« sva zaslišala in zagledala ob sebi visokega bratranca Toneta z veliko »preklo« na rami. »Ne, pod nobenim pogojem ne greva k vam!« sva mu z bratom povedala oba hkrati. »Saj tudi vi ne veste, kako se bo vse končalo,« mu je rekel Ciril. »Ciril, bodi tiho!« mu je zašepetal sosed Karlovšek, ko se je Tone obrnil v drugo stran, malo zaostal in se daleč za nami vključil v kolono.

Tone ni povedal nič od tega, kar smo mu doma in po poti govorili, kajti imel je občutek krivde pred nami. Nikoli pa ne bi verjel, če bi mi takrat kdo rekel, da ga bodo pozneje belogardisti sami ustrelili. Govorilo se je o pomoti, nesreči, da ni bil zanesljiv, da so ga pospra­vili sosedje zaradi nekakšne nevoščljivosti in podobno, kar pa je ostalo tajno kot mnogi belogardistični zločini in nekaznovano kot mnogi belogardistični organizato­rji in duhovniki, ki so prepričali pobožne fante, da so stopili v boj proti lastnim bratom.

Ko smo prišli po slabi uri do Št. Petra (zdaj Otočec), smo zaslišali nedaleč od nas streljanje. Šele pozneje smo izvedeli za tragedijo, ki se je takrat zgodila s političnimi aktivisti, ki so se skrili v Beceletovi jami.

Utrujeni, žejni in lačni smo prišli do novomeških sodnijskih zaporov. Natlačili so nas v celice, še prej pa so nam pobrali vse »orožje in vrednosti«, kot so noži, vžigalniki, denar in podobno.

PODPLAČALI IZDAJALCAV zaporu sem se znašel v celici skupaj z navedenimi

člani rajonskega odbora, Gregorčičevim Jožetom, sosedom Francem Medletom in drugimi, ki sem jih večino poznal. Bilo nas je okrog 20.

Očetu je uspelo, da mi je dostavil v celico hlebec kruha in prekajeno svinjsko pleče, kakortudi listek, na katerem je pisalo nekaj po italijansko. Žig je bil od italijanskega bataljona, ki je bival nekaj časa v Šmarjeti, podpisan je bil njegov komandant. Oče je namreč podplačal tolmača in izdajalca Vladimirja Svetka, ki se je večkrat nacejal s cvičkom v zidanici, s slivovko in suhim mesom, kar sta si s komandantom razdelil?, njemu pa sta dala list papirja, na katerem je

bilo v glavnem priporočilo, naj Beretičevim fantom ne . naredijo nič žalega, ker je oče dober državljan in ker spoštuje italijanske zakone, in podobno. Kaže, da me je ta listek, ki sem ga dal zasliševalcu v Novem mestu, rešil najtežjega, saj so mi ga vrnili in me niso več nadlegovali z zasliševanji kot ostale. Brat Ciril je bil zaprt v drugi celici.

»Prokleti psi hudičevi! Imajo nekakšen spisek! Kaže, da smo v njem zapisani vsi, ki smo v tej sobi iz Šmarjete,« je po zaslišanju odločno trdil Videčniku in Jurančičevi Karlovšek. »Prav vse vedo, celoto, da sem jahal okrog belega konja, ko sem organiziral volitve« je dalje govoril Karlovšek, »in tudi to, da so pri meni spali politični aktivisti, kakor tudi, da so imeli pri meni par­tizani nekakšno upravo, pisarno, srečanja z aktivisti in da so peli, kar je normalno zagostilno, zanje pa nedo­pustno. Če ostanem živ, bom poiskal izdajalca in ga kaznoval ali pa se bom izselil iz Šmarjete, če ne bo izdajalec kaznovan, kot je zaslužil.« Tudi Jurančičeva in Videčnik sta potrdila, da imajo spisek, da je vse izdano in da vsemu oporekata, vendar pa jima nič ne verjamejo.

Zasmilila se mi je Jurančičeva, ki je bila bolj sama vase zatopljena in se ponoči od hladu premetavala sama v enem kotu, medtem ko sva se z Jožetom Gregorčičem stiskala skupaj in se za silo grela.

Zasliševali so zapornike v eni sobi posamezno, kamor so jih vodili, in jih vračali direktno iz celice. T udi ostali zaporniki so videli spisek in potrdili izdajo. Karlovška so posebno mučile skrbi za otroke, saj je tudi on pustil doma štiri majhne otroke, Videčnik poleg žene enega otroka, Jože Barbo iz Šmarjeških Toplic tri otroke. Jože Grm iz Brezovice in Franc Šušteršič, begunec, ki je stanoval na Brezovici, sta bila zaskrbljena, ker sta ugotovila izdajo in da jima slabo kaže. Iz Bele cerkve, pravzaprav iz Gradenj pri Beli cerkvi, pa sta bila z nami poštar Bevc in Franc Kukman.

šele pozneje smo izvedeli, da je spisek sestavil in prinesel Svetku v Novo mesto grbavi mizar Franc Bajec, ki je nekaj dni pred ofenzivo zbežal z denarjem OF (12000— 15.000 lir) v Novo mesto. Vedel pa je vse, saj je »pomagal« kot kurir rajonskemu odboru OF Šmarjeta in je vse izdal. Na našo srečo o mladini manj kot o starejših.

Bili smo že nekaj dni zaprti, ko je prišla pod italijan­skim spremstvom v celico neka šivilja, ki jo je poslala Karlovškova, da izmeri Franciju srajco, ker se takrat nisb dobile v trgovinah. Spremljevalec je ostal pred vrati in se zaklepetal s paznikom, šivilja pa nam je urno povedala vse novice in stisnila Karlovšku zavit listek, ki ga je skrbno skril. Na podlagi novic, ki smo jih zdaj izvedeli, novic, ki so »pricurljale v celico«, iz tega, kar je dobil Karlovšek napisano, smo hitro ugotovili, da je bila italijanska ofenziva, ki skoraj nikjer ni prišla v stik z večjimi partizanskimi enotami, le izgovor za krvavo žetev, ki so jo uprizorili skupaj z belogardisti tudi pri nas na Dolenjskem.

Italijani in belogardisti so ropali in ubijali ljudi, kamorkoli so prišli. Krave, prašički, svinje, suho meso, zlatnina, denar, prav vse je »šlo« z njimi poleg izmuče­nih sotrpinov, ki smo zdaj čakali na njihovo odločitev.

Partizana Franca Cvelbarja iz Čelevca, ki je bil kot partizan Jože Gregorčič poslan za nekaj dni domov, so Italijani prijeli in ustrelili v Mokronogu.

SODIŠČE V ŽUPNIŠČU21. in 22. sept. 1942 so se Italijani grdo znesli nad

mokronoškimi in trebeljanskimi aktivisti in so jih pri Marijinem studencu na notarjevi njivi postrelili kar 15. Vse so belogardisti po spisku ovaduha župnika s Trebelnega Ivana Tiringerja, in Janeza Sladiča iz Mokronoga pred.ali Italijanom. V mokronoškem župnišču so imeli »sodišče«. Tiringer je izbral več kot 20 fantov in mož za streljanje. Med ustreljenimi so bili tudi Franc Smrekar mlajši, Ferdo Berk, Zaman in škor- nik iz Hrastnega, Jože Gačnik iz Mokronoga in Ernest Šetrajčič, sekretar rajonskega odbora SKOJ Mokro­nog, iz znane partizanske družine Šetrajčič. Zadnja dva so Italijani ujeli na našem terenu v bunkerju na Čelevcu, botrovala pa je^gotovo izdaja. Italijani so jih pobijali zvezane po pet in pet in jih zmetali v več jam.

22. septembra so Italijani ustrelili v dolini pred Kuretom še 5 ljudi, med njimi sta bila Čelik in Železnik iz Laknic. Pozneje, 27. sept., so Italijani ustrelili pri pokopališču v Mokronogu tudi Bevca s Puščave pri Mokronogu (glej Z. Hudales, Občina Trebnje v NOV, str. 301).

Na Mali Strmici pri Šmarjeti so Italijani prijeli Janeza Kovačiča, ki je kot partizan med ofenzivo, kot sta to storila Gregorčič in Cvelbar, prišel domov. Bil je izdan. Prijeli so ga, ko je otepal orehe, in ga 21. sept. ustrelili ob Radulji. Z njim so ustrelili še Franca Grabnarja iz Čužne vasi, Franca Prijatelja iz iste vasi. Jožeta Peterleta s Cikave in Albina Železnika iz Mirne vasi, ter jih površno pokopali pod gradom Klevevž (V. Jurančič, Šmarjeta pri Novem mestu v NOV, str. 56)

Politični aktivisti, ki so se iz šmarjete umaknili, da bi preživeli ofenzivo, pa niso vsi imeli sreče, da bi ofe­nzivo tudi preživeli. 23. sept. so Italijani s pomočjo izdajalca mlinarja Zure iz Zagrada pri Starem gradu odkrili v Beceletovi jami v št. Petru (Otočcu) skupino aktivistov, med katerimi sta bila tudi Vinko Paderši- č— Batreja in Vinko Kos. Poleg teh dveh je bilo v jami še več aktivistov, med njimi Lojze Gregorčič, član

rajonskega komiteja St. Peter in sekretar podokrož- nega komiteja Šmarjeta. V bližini jame so Italijani prijeli Meri Becele in Fani Kraševec iz Herinje vasi. Skupina v jami je dajala odpor. Italijani navajajo, da so imeli 4 ranjene vojake. Na poziv Italijanov in izdajalca, naj pridejo iz jame, in zaradi brezupne situacije in obljub, da bodo poslani v internacijo, če se predajo, so prišli vsi, razen Batreje, iz jame. Batreja pa se je upiral vso noč in si je šele naslednji dan, ko so začeli Italijani metati v jamo plinske bombe, pognal kroglo v glavo.

Izdajalec je bil po kapitulaciji Italije obsojen na smrt in ustreljen, ujete aktiviste pa so Italijani pretepali in mučili in jih vse 23. septembra ustrelili. Vinko Paderši- č—Batreja je bil pozneje proglašen za narodnega her­oja. Po Dolenjski se še zdaj govori o njegovi herojski smrti.

Italijani so svojo jezo zaradi junaškega odpora v Beceletovi jami stresli še tako, da so 26. sept. izbrali med aretiranci v novomeških zaporih 12 talcev in jih še isti dan ustrelili pri Starem gradu. Med talci je bilo 5 v glavnem že omenjenih aktivistov iz šmarješkega obm­očja, in sicer: Jože Perše iz Žalovič, Jakob Planinšek s Kogla, Ludvik Kerne in Rudolf Planinšek s Sel in Alojz Zupan iz Dola. Talci so si morali sami izkopati jamo.

»Mario Beretiči, Floriano Bevč!« je nekdo v polomljeni slovenščini zakričal v celico 26. septembra in že sva morala z najstarejšim sotrpinom poštarjem Bevcem iz celice, ne da bi se imela čas posloviti. Odpe­ljali so naju v spodnjo malo, mrzlo celico, ki je imela na betonskih tleh s slamo napolnjeno slamarico in na steni Kristusa na križu. Na hodniku sva srečala več sotrpinov. Med njimi sem spoznal Vinka Jermana iz Čelevca, ki se je učil za mesarja v Novem mestu.

NAJDALJŠA NOČ V ŽIVLJENJU»Proklete kurbe hudičeve, bele! Niti sanjal nisem, da

vedo, kaj vse sem delal za partizane! Morali bi jih še kaj postreliti, in ne samo izdajalca Ajdnika, prokleto! Pa kaj to pomeni? Menda naju ne bodo za zajtrk pihnili? Pa kako to, hudiča, da so vzeli iz celice najstarejšega in najmlajšega? Le kaj mislijo storiti z nama?« se je celo noč jezil ubog, srednje velik možiček Bevc, ki je imel črne, že malo posivele brklje pod nosom. Zdel se mi je podoben našemu sosedu Jožku, le da je bil veliko bolj občutljiv, nestrpen in godrnjav. Nisva mogla zaspati. Enkrat sem se mu rahlo zasmejal, pa je bil tako užaljen, da bi me najraje vrgel iz celice.

Tako je minila do takrat zame najdaljša noč v življe­nju, pozneje pa sem doživel več podobnih ali pa še težjih. Drugi dan zgodaj zjutraj so naju, uklenjena sku­paj vsakega za eno roko, odpeljali s kombijem na železniško postajo v Bršljin, od tam pa v Ljubljano v belgijsko kasarno, vzapore, kar pa je že druga zgodba.

Po pripovedovanju živečih prič se je zgodilo zadnje dejanje zločina nad ustreljenimi talci iz Šmarjete Jožetom Barbom, Jožetom Gregorčičem (Znedrčko- vim), Jožetom Grmom, Leopoldino Jurančič, Fran­cijem Karlovškom, Francem Šušteršičem, Francem Videčnikom in Jožetom Kukmanom iz belocerkovš- kega območja takole:

Dne 28. sept. 1942 so okrog 7. ure zjutraj Italijani naložili vse navedene talce na terensko vozilo z močnim spremstvom, oboroženim z ročnimi bom­bami, brzostrelkami, pištolami in mitraljezi. Vozilo so za kratek čas ustavili pred trgovino Alfonza Oblaka. Brat Boris, ki je bil zaposlen v tej trgovini in tudi aktivist OF, je ravno odpiral trgovino in zagledal žalostne znane obraze. Nekateri zaporniki, posebno se spomi­nja Franca Karlovška in Jožeta Barba, so mu dali suknjiče in denarnice, da jih izroči svojcem, ker bodo ustreljeni. To je brat tudi storil. Italijani so vozili zapor­nike po stranskih poteh in potem čez Gorjance v Semič, mogoče tudi zato, ker so tam začenjali novo ofenzivno fazo v Beli krajini, kjer so se počutili bolj gotove. Končno so pripeljali talce v kraj Mladica pri Semiču, ga močno zastražili in zahtevali od telesno in

•duševno izčrpanih zapornikov, da si sami skopljejo grob. Nekateri zaporniki jih niso ubogali, zato so z njimi fizično obračunavali, eden pa je baje odločno odklanjal, kar so povedali ljudje, ki so hodili mimo po raznih opravilih, saj so jim nekateri zaporniki tudi kričali: »Tukaj bomo ustreljeni šmarječani!« Odločno’ je to zakričala tudi Leopoldina Jurančič, in to tik pred ustrelitvijo, kar so ugotovili mimoidoči po ženskem glasu. Med ostalimi sta to slišala tudi Nežka Bojuk, vdova po umrlem internirancu, ki je pozneje živela pri Viktorju Velšetu na Selih pri Semiču, in Ciril Malnarič iz bližnje okolice Semiča, ker sta se po naključju peljala na kmečkem vozu mimo mesta zločina v gozd. Nežka mi je to sama povedala, ko sem raziskoval ta zločin.

Zločinski rafali, plod sovražnega dela izdajalcev, belogardistov in Italijanov, so pokončali življenja plemenitih aktivistov-borcev iz Šmarjete in Bele cerkve 28. septembra 1942 okrog 11. ure. V smrt so odšli junaško in pošteno, z dvignjenimi glavami, in so tako dali nam vsem svetel zgled, kako se je treba boriti, in če je potrebno, tudi žrtvovati za boljše življenje in prenesti vsa ponižanja, trpljenje. Umrli so, ne da bi okupator od njih dobil tudi najmanjši podatek o njihovem delu ali delu ostalih, kar je ugotovljeno tudi iz kratkih zapisnikov, ki jih je ob zaslišanjih vodil oku­pator in ki se nahajajo shranjeni v Zgodovinskem inšti­tutu. Odšli so v smrt ponosno, kot so delali in živeli.

MIRAN BERETlC

"Uta* . -------------------- — —

Nli** odvedli P °d močno stražo Italijanov in belo- Nke so nosili na ramenih visoke preklaste'at. 'n nekateri še hribovske klobuke na glavah.

\ sj Se i® Jurančičeva zadnjič poslovila od svojih St)ic °v, ki so prišli kljub veliki nevarnosti do svoje b'lo bje ^ a srečo niso vedeli, da se vidijo zadnjič, kajti

hjpllrtl težje. Mogoče pa je takrat Jurančičeva le V°*akuf?0rnis,i,a. da ne bo prišlo do najhujšega, kajti N i l , tal'ianu, ki jo je stražil, se je zasmilila in jo je

N i ° trokom, belogardistom pa se ni prav nič. N r j* S6rn se mal° umiril, ker mi je uspelo v Šmarjeti \ p va,i italijanskega stražarja, da grem pod stražo N h atp0 suknjič, ki pa ga nisem mogel tako hitro

^ot ie zshteval. Tako mi je uspelo iz lesenega N it i _ne° pazno vzeti spisek šmarjeških skojevcev,

N kat.p ° s u k n j ič , k i p a g a n is e m m o g e l ta k o h it r o'* * *

N n ® Sekretar sem bil, in ga uničiti. Tudi udarci iN |av9a "Prepričevalca« — italijanskega tolmača in 3 ko SLa na zv iš ev a n jih kaplana Šinkarja me niso10 «1 fc u o n o o v H ii jm n u ^ iu n u v u m u i j u

Poi ibel' 'n Pol®li kot uničeni spisek, ki mi je ola- Vg ° * ai in hudo skrb za skojevce.

S n u 1 ° 6 rk v i s o v la č i l i k n a m n o v e s o trp in e , k i s o j ih" I lr/x< _ . ■ , ____'N ip ^0t nas v glavnem pri kmečkih delih. Ob

* N 0 Pr'Peljanem siromaku so belogardisti želi N e o d o b ra v a n je Italijanov: Bravo, bravo! Nostri ahtj6 bella bela garda (Čestitamo, čestitamo! Naši :W ia|7 be|e garde!). To jim je silno godilo in so se N o J ' in si segali v roke kot dokaz prijateljstva

'*8V«

u 11886) 3. oktobra 1985

c ?

*

L e o p o ld in a J u r a n č i č F r a n c V id e č n ik F r a n c K a r lo v š e k

DOLENJSKI LIST 19

m m

PRIJAVE IN INFORMACIJE EMONA GLOBTOUR:— NOVO MESTO — Cesta komandanta Staneta 19, tel. 25-125— LJUBLJANA: T rgovska hiša Maximarket, T rg revolucije 1, tel. 061/213-912, Gosposvet­

ska 4, tel. 061/311-164, 313-230Smartinska 130, tel. 061/441-088

— CELJE: Čuprijska 1, tel. 063/23-139— ZAGREB: Gajeva 40, tel. 041/446-316, 445-620— IN OSTALE POOBLAŠČENE AGENCIJE

PC KOMPASJUGOSLAVIJA

KOMPASOVA ZIMA 85-86

JUGOSLAVIJA, FRAN­CIJA ITALIJA, AVSTRIJA

Igman, Zatrn ik , Vogel, Kobla, Kanin, Šar-planina, Č rni vrh, Idrija, Mozirje, Gozd Martuljek, Pale, Jezer­sko, Velika planina, Livek, Kranjska gora, Krvavec, Ze­lenica, M ariborsko Pohorje, Mojstrana, Planica, Poklju ­ka, Roglja, Kope Stari vrh, Kanin, Golte, T rije kralji.

PRIJAVE IN INFORMACI­JE:Kompas Novo mesto, Novi trg 6, tel. 068/23-404, 21- 333Kompas Krško, Cesta krških žrtev b.b. tel. 068/72-109 Kompas Ribnica, Seškova 42, tel. 061/861-798 in ostale pooblaščene agen­cije

Ljubljanska banka Temeljna Dolenjska banka Novo mesto

K om isija za delovna razmerja oglašaprosta dela in naloge:

čiščenje poslovnih prostorov in opremeza 2 izvajalca za poln in nedoločen čas, s 3-m esečnim poskusnim delom.

Pogoji:— nepopolna osnovna šola— 1 mesec delovnih izkušenj

Kandidati m orajo poslati svoje ponudbe v 8 dneh po objavi na naslov: L jub ljanska banka — T em e ljnado len j- ska banka, Novo mesto, Kettejev drevored 1. P rijavljene kandidatke bom o pisno obvestili o izb iri naj­kasneje 30 dni po preteku roka za prijavo. .

627/40-85

Opekarna Zalog, p. o.Novo mestokomisija za delovna razmerja

objavljaprosta dela in naloge

1. komercialista v trgovini z gradbenim materi­alom — 1 delavec

2. viličarista — 1 delavecPogoji:Poleg splošnih pogojev po zakonu m orajo kandidati izpoln jevati tud i naslednje pogoje: pod 1)— srednja izobrazba ekonom ske smeri ali končana

poslovodska šola— dve leti delovnih izkušenj pri kom ercia ln ih poslih— vozniško dovoljen je B kategorije pod 2)— izp it za v iličarjaPrijave sprejem am o 8 dni po objavi na naslov: Opekarna Zalog, p. o. Novo mesto (kom isija za delovna razmerja) O izb iri bomo prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh.

/ l / l m e ta ln astrojegradnja, konstrukcija in montaža, n.sol.o., Maribor tozd TOVARNA GRADBENE OPREME n.sol.o., SENOVODa bi dosegli zastavljeni načrt,VABIMO K SODELOVANJU NOVE SODELAVCEza dela v p ro jektno-razvo jnem oddelku in v neposredni p ro izvodnji za opravljan je specia ln ih delovnih nalog.N ud im o vam zanim ivo delo, spodbudne osebne dohodke, m ožnosti usposabljanja v poklicu , pridob itev višje stopn je izobrazbe in pom oč pri reševanju potreb vašega standarda. *

VabimoDiplomirane strojne inženirjeStrojne tehnikeDelovodje strojne smeriStrugarjeRezkalceBrusilceKljučavničarjeVarilce

za opravljan je del in nalog:

Pro jektant (osebni dohodek od 80.000 do 100.000 din)Skupinovodja (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din)S trugar (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din)Rezkalec (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din)B rusilec (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din)K ljučavn ičar (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din)Varilec (osebni dohodki od 69.000 do 118.000 din)

N ud im o vam zanim ivo in zahtevno delo na področju žerjavogradnje, stro jev in naprav za steklarsko industrijo , za predelovanje p lastičn ih mas te r na področ ju tekstilne in kem ične industrije .

č e ste nadarjeni, am biciozn i, delavni, če bi vas delo pri nas veselilo in če ste pripravljen i prevzeti odgovornosti za svoje delo, vas vabimo, da se zglasite na razgovor v kadrovski splošni službi (T itova c. 106, 68281 Senovo), kjer se boste lahko podrobneje seznanili z vsem, kar vas zanima.

614/39-85

DOLENJSKI LISTOGLAS VDOLENJSKEMLISTU —ZANESLJIVEKONOMSKIUSPEH

Dolenjski list je najbolj razširjen pokrajinski ča­sopis v Jugoslaviji. Po­kriva devet občin in izha­ja v 29.000 izvodih.

Vse Inform acije o ogla­sih dobite po telefonu na številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite pri nas v torek, sredo, četrtek In petek od 7. do 14. ure, v ponedeljek pa od 7. do 16. ure. Oglasi za tekočo številko morajo biti od­dani najkasneje v torek do 8. ure zjutraj. Naslov: Germova 3, Novo mesto.

RAZPIS ZA OBČINSKA PRIZNANJA

M E T L IK A — Kom isija za p riz ­nanja občine M etlika je razpisala zbiranje predlogov za podelitev priznan j občine za letošnje leto. Predloge za priznanja, torej za imenovanje za častnega občana, podelitev dom icila in plakete obči­ne, je treba poslati na občinsko sku­pščino najpozneje do 10. oktobra. Priznanja bodo podelili na slavnos­tn i seji ob občinskem prazniku. V M e tlik i je od leta 1977, ko so začeli podeljevati tovrstna priznanja, pre­je lo plakete občine 12 posamez­n ikov in 11 tem eljn ih in drugih o r­ganizacij, društev, krajevnih skup­nosti in drugih, im enovali pa so tudi 4 častne občane.

0

TALNE OBLOGE ZA VSAK PROSTOR IN VSAK DOM

Ugodno:— široka p onudba in u go dn e cene— zn ižan je ostankov ter— b lago II in III. kva lite te do 50% ceneje

Brezplačno:— prevoz do 20 km

# s in t eJsTRfll Prodajalna Novo mesto

Na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zem ljiščih (Ur. lis t SRS št. 18/84) te r 9. in 11. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zem ljiščem (Skupščinski Dolenj­ski list št. 17/80)

OBJAVLJA

Stavbna zem ljiška skupnost občine Novo mesto po sklepu odbora za oddajanje in urejanje stavbnih zem ljišč

javni razpis

za oddajo stavbnega zem ljišča za gradnjo s e r v is n ih paviljonov (obrtne lokacije) na Drski v Novem mestu, in sicer:1) Lokacjja št. 3, namenjena za frizersko dejavnost, na

pare. št. 1051/1, travn ik v izmeri 258 m2.S troški priprave in kom unalne ureditve znašajo1.546.909.00 din. O dškodnina za zem ljiščeznaša348,50 d in /m 2.

2) Lokacija št. 4, namenjena za krojaško ali čevljarsko de­javnost, na pare. št. 1051/2, travnik v izmeri 238 m2. S troški priprave in kom unalne ureditve znašajo1.426.993.00 din. O dškodnina za zemljiščeznaša348,50d in /m 2.

3) Lokacija št. 5, namenjena za urarsko dejavnost, na pare. št. 1051/3, travnik v izmeri 201 m2.S troški priprave in kom unalne ureditve znašajo1,205.150,00'din. O dškodnina za zem ljišče znaša 348,50d in /m 2.

Vsak grad ite lj bo moral p lačati še prispevek za priključek na vodovod in kanalizacijo, prispevek za prik ljuček na telefon, e lektroenergetski prispevek za odvzem električne energije, prispevek namesto gradnje zaklonišča, prispevek za sprem em bo km etijskega zem ljišča v gradbeno, zgraditi p rik ljuček na telefon, e lektriko, kanalizacijo, vodovod in javno pot, ured iti lokac ijo v skladu z zahtevami lokacijske dokum entacije in zgrad iti ob jekt v skladu z zahtevki iz loka­cijske od ločbe s p ridob itv ijo pro jektov in dovoljenj za graditev.

Ostali pogoji:

1. Stroške priprave in kom unalne opreme stavbnega zem ljišča te r odškodn ino na zem ljišče plača najugod- nejši interesent v 15. dneh po podpisu pogodbe ° oddaji stavbnega zemljišča.

2. N ajugodnejši interesent mora najkasneje v 15 dneh P° ugotovitvi na jugodnejšega interesenta in obvestila 0 ugotovitvi najugodnejšega interesenta skleniti pogodb0 o oddaji stavbnega zem ljišča, ker bo sicer ze m ljiš č oddano naslednjem u najugodnejšem u interesentu.

3. Varščino, ki jo mora plačati interesent hkrati s prijavo- znaša 30.000,00 din.

4. Varščino mora interesent nakazati na ž iro račun 52100-662-87278 Stavbnozem ljiški skupnosti obč i°e Novo mesto in izkazilo o vplačilu p rilož iti prijavi. .

5. Rok za dostavo prijav je vk ljučno 15. dan po u r a d 0 ' objavi v Dolenjskem listu.

6. Prijave m orajo biti v zapečatenih ovojnicah te označene z oznako »Javni razpis«. Prijavo pošljite naslov: Stavbnozem ljiška skupnost občine Novo mest0. Novi trg 6 /II.

7. Ob odpiran ju prijav bo odbor za oddajanje in urejanj® stavbnih zem ljišč zahteval od prijavljenca na razP' dokum entacijo , če bo ta potrebna za ugotovil® najugodnejšega interesenta po tem razpisu.

8. Vsa dokum entacija in ostali pogoji razpisa so interese0' tom na razpolago pri S tavbnozem ljiški skupnosti občin Novo mesto, Novi trg 6/11, soba št. 52. oS

634/40-»°

Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja OŠ Dragotin Kette v Novem mestu

razpisuje na podlagi 135. člena zakona o osnovni šo|i lfl 50. člena statuta šole prosta dela in naloge

ravnateljaOsnovne šole D ragotin Kette, Novo mesto, M ilke 5 ° bar25.

Kandidat mora poleg sp lošn ih pogojev, določenih zakonom, izpoln jevati še naslednje pogoje: ,n0ne-— da ima visoko ali višjo izobrazbo sPeciaL-no- dagoške smeri za delo z duševno prizadeto mff ' ^ e— da ima najmanj 5 let ustrezne specialno peda<3 prakse po opravljenem strokovnem izpitu; trezne— da je d ružbenopo litično angažiran in d a im a u s i m ora lno-po litične kvalitete. s|0v: V loge se sprejem ajo 15 dni po objavi razpisa na na OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE, NOVO M p M ilke Šobar 25, z oznako »Za razpisno kom 'g26/40-85

20 DOLENJSKI LIST Št. 40 (1886) 3. ok tob j j!

Aids ni znanstvena fantastika, ampak resničnostpogovor s predstojnikom mikrobiološkega inštituta p ri ljubljanski medicinski fakulteti prof. dr. Miho Likarjem o širjenju aidsa, nevarnostih ukreDih obveščani., in . i, * •

st, kot kaže, ukvarjala še vsaj pet let _ » č e bi bili ljudje dobro obveščeni, se aidsa ni tako težko ubraniti« nevarnost..., ukrep.h, obveščanju m problem,h, s katenm , se bo

Prof. dr. Miha Likar, 63, prorektor ljubljanske univer- je predstojnik inštituta za mikrobiologijo pri medicin­

ski fakulteti v Ljubljani. Po stroki je mikrobiolog, specia- *iral se je v virologiji, študiral pa je medicino in biologi-

Jo. Je avtor številnih strokovnih del in poljudnoznan­stvenih knjig. Z virusi se ukvarja že od leta 1952 ( » . . . a so mi vedno^ bolj tu ji...« , pravi) Aprila letos se je dr. . 'kar kot edini strokovnjak iz Jugoslavije udeležil m ed­narodnega kongresa o aidsu v Atlanti (Z D A ). Ljubljan­ski mikrobiološki inštitut je po dogovoru na zvezni ravni

oločen kot referenčni center za ugotavljanje primerov aidsa za vso Jugoslavijo.

.Jerjetno ste zdaj eden najbolj Jeganih ljudi: verjetno vas oble-

“jjl® novinarji, strokovnjaki, medi- Vam zmanjkuje časa in

0rda tudi živcev?Dr*?e’ sP '°h ne- Im eli pa smo nek f ‘em, k i je te rja l precej dela in je 'poročil, da si letos pravzaprav J*,* mogel privoščiti dopusta. S ™'esorjem Drinovcem (sodelav- . ® na inštitutu, op.p.) sva namreč

eti pri nas usposobila laboratorij p r^g n o s tiko te bolezni. To pa ni nj Prosto, ker noben posamezen test

dovolj zanesljiv. Treba je b ilo iz- j , *i Več testov, tako da bomo prav- p ^ av vsakogar trik ra t preiskali, lah?en ^ bomo odločili, da bomo cijo Zanes*i‘vo rekli, da ima infek-’ p * .

ojodl. o širjenju aidsa oziroma o"«vihp ngotovitvah v zvezi z njim so v

lovnem tisku iz tedna v teden bolj j^m irljiva . Vas to tudi osebno kaj

lak‘?tanie v Združenih državah je

so im eli letos več kot 5000da je zares nenavadno. V

n . »U .C U V t , t PvVJl

jj. v’h bolnikov. Če si predstavljate, ^ Je vsak tak bolnik hud problem za

favstvo, za bolnišnico, v kateri je, Toern je to katastrofalna epidemija, u , Pa zato, ker se v A m erik i število

mkov vsako leto podvaja. Lani so

^ “Oportunisti' pri bolnikih imunske odzivnosti pov­

e j o smrtne bolezni«

jihieSTrfo ° koli 4000’ letos Pa dosleJ rnije T_°- Vendar pa so takšne epide-ifclcat ■ no 'maj ° v Ameriki, le v k j enh državah v svetu. Nikjer pa kot doseg.U tako visokih številk vilo /^rneriki. Podvojuje pa se šte-F'anrL ov v Veliki Britaniji, tia p,!1’ Zahodni Nemčiji, Belgiji, Svioj aaskem, Nizozemskem in v iitipjo ostalih evropskih državah V j . s® ° posamične primere. N c tiii Ze skoraj povsod. Imajo jih

,t n° vsi naši sosedje...« ia^mzen v vzhodnoevropskih dr-

^ nega imajo menda tudi že Mad- itf^ijPojavili so ga. Čehi so ga tudi dela]’ * !?■ nj ihov zdravnik, ki je Zboie|v ‘nshasi, v Zairu, in je tam ^hov ^ mPak težko je reči, ali je to

ju. Primer. Pravzaprav ni.«P* Je z jugoslovanskim pri-

»naš« dr-

k v u ne- To je bil nek zdomec, ki se V .eo g rad u na kliniki zdravil za

,Jeviem sarkomom. Šlo je za Sljo Pr'mer bolezni, najprej ugo- |«n tA v Beogradu, potem pa potr-

sn! ^r' nas> kot je dogovorjeno, referenčni laboratorijski

h^sUsta je jugoslovansko javnost infomacija o okužbah z

\ | ® ’ sledil je znani demanti, fitug mtem, po koncu glavne turi- \ Sez°ne, pa sporočilo o prvem ^ m bolezni, za katerega so pri- ^ “tgani očitno vedeli že precej Jtj-Ptej- Se vam ne zdi, da so ljudje S j n J®8, žongliranja z informaci-

tf ek°liko vznemirjeni?S i tp1 namerno. Naši labora- Sij, ’ so začeli to bolezen ugotav- \ tj ° bili namreč res sposobni to S t -?e'e konec avgusta. Ta stvar San! P°vezana s turizmom, zago- !k. I>r ,Vam- Prav gotovo, absolutno S i| m ugotavljanja te bolezni S ij^ k o lik o sporen, kajti dolgo S i j a je niso razločevali med bo­li* Pon!*' infekcij° Infekcija nikakor Stig en' bolezni. Je pa infekcija

Zato' ker sc 'a virus vključi v \ CLSn.ov nekaterih celic v telesu. S o iJ6 Pravzaprav inficiran za S j / Ne bo pa zbolel: v več kot se- ^ t i h odstotkih primerov se ne S j dilo nič. Pet do osem odstot­k i , c'ranih, kot računajo zdaj,

aidsom, določen del, okoli odstotkov, pa zboli za neko

pravzaprav sklopom bo­l i j o l!^ s skupnirh imenom ozna-

jjot .kompleks, povezan z aid- ' A R C . T o pa j e tisto, kar n a ­

vadno opisujejo kot bolezenska znamenja pri aidsu: hujšanje, pove­čane bezgavke, napadi visoke telesne temperature, nemir, nespečnost, po­te n je .. . To so simptomi kompleksa, povezanega z aidsom, vendar to ni aids. A ids je, prvič, Kaposijev sar- kom pri m ladih ljudeh, in to Kaposi­jev sarkom, k i je potrjen histološko. Drugič: infekcija s kakšnim organi-

»Razočarani smo nad tem, da so novinarji pri nas biolo­ško tako neizobraženi«

zrnom, k i jim kot skupini pravimo .oportunisti*. To pomeni, da ž iv ijo na človeku, a ničesar ne povzročijo; p ri boln ikih , k i izgubijo imunsko odziv­nost, pa povzročijo smrtne bolezni. Med tem i je najpogostejša ,pneu- mocystis carinii*. Ta parazit povzroči približno polovico smrti teh bolnikov — ka jti bolezen je, kot sem vam rekel, nekoliko čudna po tem, ker vsak, k i zboli za aidsom, umre. Polo­vica jih umre v prvem letu. Ponovno pa poudarjam, da in fekcija ne po­meni bolezni. V javnih občilih to n i dovolj poudarjeno.«

Ponekod verjetno ne spremljajo dovolj informacij iz tujine...

»Morda, morda. M ikrob io log i in infektologi smo nekoliko razočarani nad tem, da so novinarji pri nas bio­loško tako neizobraženi. Mene je in- tervjuval novinar Bogdan Pogačnik, ki ga izjemno cenim zaradi odličnih reportaž in izredno subtilnih zapisov. Vendar, ko sem se z n jim pogovarjal in je to potem izšlo v Delu, sem b il popolnoma ,pa f, ker je b ilo čisto drugače. Razočaran sem nad Jurijem Gustinčičem. Gustinčič piše takšne članke v Naših razgledih, da včasih samo njega preberem. O aidsu pa je pisal frivolno. Frivolno piše o bolez­ni, za katero vsak umre in se širi po svetu kot neka kuga — a, fantje, tako pa ne gre! Je tako? In govori o b iv­šem predsedniku Združenih narodov in se pravzaprav norčuje iz Rocka Hudsona, k i bo ravnokar um rl! A , tako pa ne moremo delati! Smrt ni

Tega občutka verjetno nimate samo vi kot eden strokovno najbolj pristojnih ljudi. Je torej pri nas ob­veščanje o aidsu v primerjavi s sve­tovnimi občili v precejšnjem kako­vostnem in tudi količinskem zao­stanku?

»Ne, nekatere stvari pa n iso... No, mogoče sem bil tu preveč dogmati­čen glede poročanja. So tudi poroči­la, ki zvenijo alarmantno, so pa re­snična. To je pa drugi v id ik tega. Ne­katere stvari so takšne, da so nena­vadne, kajne? Z d i se mi, da premalo poudarjamo to, kar sem že prej rekel: da infekcija ni bolezen, pač pa infekcija pomeni, da inficiran človek' prenaša nalezljivo bolezen. Ampak: kako nalezljiv? Nalezljiva je njegova kri, če pride drugemu človeki .pod kožo*. To pa se ne zgodi v normal­nem stiku med ljudm i. Normalen stik med ljudm i ni prav nič nevaren.

»Norčuje se iz Rocka Hud­sona, ki bo ravnokar umrl! A, tako pa ne moremo delati! Smrt ni šala.«

"'■C

Zadnjič mi je neka starejša gospa te­lefonirala, da sta b ili s prija te ljico v slaščičarni. Izzvenelo je, kot da si ne upata več p iti kave pri P etričku... To je nesmisel. Nalezljiv je lim focit, po­sebne vrste lim focit, ki je tako občut­ljiv , da zunaj krvi tako j propade. Na­lezljiv je intenziven spolni stik, pri katerem pride do krvavitve in po­škodbe sluznic. Zato pa so tu neka­tere .rizične skupine*, ki so danes res v ir infekcije: homoseksualci in bisek- sualci — tisti homoseksualci, ki so tudi biseksualci, so namreč infekcijo prenesli tudi na svoje ženske part­nerje — potem narkomani, ampak tisti, k i si vbrizgavajo drog - •" ’ d ijo marihuano, se ne morejo i

rati. V zelo majhnem številu je do in ­fekcij prišlo tud i p ri transfuzijah krvi. Gre pa za zelo malo primerov v' p ri­merjavi s tem, kako se infekcija širi med homoseksualci in narkomani. Za hem ofilike ste pa slišali: jem ali so preparat .faktor 8* in se z n jim in fic i­ra li...«

»Še do letošnjega januarja je velja­lo, da gre izključno za te tri znane skupine. Od januarja naprej — tako vsaj piše zahodni tisk — pa se je uve­ljavilo prepričanje, da aids ogroža ce­lotno prebivalstvo. V to, da aids ogroža le rizične skupine, pa je še vedno prepričan dobršen, verjetno večinski del jugoslovanske javnosti, vključno z vodjem epidemiološke službe zveznega zavoda za zdrav­stvene varstvo dr. Stevanom Litvi- njenkom. A li to nasprotje v pogledih, koga ogroža aids, ni že samo po sebi določena nevarnost?

»Mislim , da je zelo pomembno, da se zavedamo, da so rizične skupine tiste, ki so res nevarne. Izven teh skupin so v nevarnosti seksualni partnerji rizičnih skupin. To pa priz­nam. Sicer pa, na splošno: nobenega aidsa še ni na prim er med zdravstve­n im i delavci, k i so negovali bolnike,-

bilo nobenega aidsa do pred letom dni. Šele eno leto' je namreč, kar ta test znamo napraviti. V resnici pa je b ilo prej že 8000 primerov brez labo­ratorijskega testa.«

Kje?»V Združenih državah. Skupno:

zrdaj jih je 12 tisoč, takrat jih je bilo osem tisoč. Celotno število primerov v svetu.«

»Ni čisto zanesljivo, da je aids prišel iz Afrike«

Vključno z Afriko?»Vključno z A friko . A fr ika je

problem zase, namreč zato, ker si Američani na vse krip fje prizadevajo dokazati, da je aids prišel v Z D A iz A frike . Jaz pa sem govoril z virologi in infektologi iz Kinshase (Za ire j, ki so domačini, in ti trd ijo , da so imeli v Kinshasi prv i prim er leta 1982 in je b il povezan z ameriškim turistom. Tako ni čisto zanesljivo, da je aids prišel iz A frike . Res pa je, da so našli virus ali pa vsaj zelo podoben virus tudi v nekaterih afriških opicah.«

/

obolele za aidsom. Bistvo je po mojem v tem, da družabni stik i med ljudm i ne pomenijo nevarnosti. Ta histerija, k i jo zdaj v A m erik i poče­n ja jo z o trok i, k i hodijo v šolo in so in fic irani — to je čista izmišljotina. Nepotrebna. Nalezljiv je intenziven spolni stik: v tem pogledu je bolezen podobna spolnim boleznim. Po širje­nju pa je podobna hepatitisu B.«

Iz izjav predstavnikov zveznega zavoda za zdravstveno varstvo je sklepati, da je zdravstven Služiš V 'Ugbšiiviji na nevarnost širjenja aidsa dobro pripravljena in da kakšni posebni ukrepi ne bodo potrebni. Mnenja zagrebških in ljubljanskih strokovnjakov so glede tega precej drugačna...

»Stališča pravzaprav niso to liko drugačna glede splošnih stvari. Po naključju sem .prišel v to stvar* to liko blizu, da sem sodeloval na* nekem kongresu o aidsu aprila letos v A t ­lanti (Z D A ). Ko sem se vrnil, sem o tem napravil poročilo zveznemu ko­m iteju za_ delo, zdravje in socialno po litiko , v katerem sem povedal to, kar sem zdaj vam. Ampak, v čem je problem? Ena od teh bolezni je takš­na, da se še ne ve, kakšno stališče je pravilno; Gre za Kaposijev sarkom. Po defin ic iji svetovne zdravstvene organizacije je to aids. Vendar so mnogi zdravniki to bolezen poznali, še preden se je začel š iriti aids, p ri­bližno leta 1980. Mnogi trd ijo , da je v endemski ob lik i v A fr ik i bolezen tako blaga, da n iti ni bila zanimiva, in da je b ilo nekaj podobnega tudi okrog Sredozemlja. Ko smo začeli raziskovati aids, smo v L jub ljan i ugotovili, da je b ilo nekaj primerov Kaposijevega sarkoma. V L jub ljan i se je za tem tudi zdravilo nekaj an­golskih državljanov in tudi nekaj naših. Vendar infektologi in onko­logi m islijo, da je definicija svetovne zdravstvene organizacije preozka, da torej obstajajo Kaposijevi sarkomi, ki niso aids. To je strokovno vpraša­nje, ki ga bo treba rešiti in se dogovo­riti, kdo ima pravzaprav prav. Junija, ko smo o tem razpravljali, pa še nismo imeli pripravljenih testov 'za ugotavljanje virusa. Bo ln ik i iz A n ­gole so iz L jub ljane že zdavnaj odšli, tako da sploh niso mogli reči: .to je pa zanesljivo aids*. In potem so po­nekod novinarji izrabili neko mojo izjavo, v kateri sem rekel, če bi b ilo tako. da bi samo laboratorijski test lahko potrd il aids, da potem ne bi

K temu bi sodilo naslednje vpraša­nje: ameriški epidemiolog Anthony Faud pravi, da si »bolj diaboličnega virusa, kot je virus aidsa, ni mogoče zamisliti.« Slišati je celo domneve, da utegne to biti virus, ki je — ponesreči ali pa tudi ne — ušel iz kakšnega vo­jaškega laboratorija za raziskave bio­loških orožij. Dopuščate to možnost?

»Ne. Ta skupina virusov za voja­ške namene ni zanimiva. To so tako imenovani retrovirusi, k i so razšir­jen i pri živalih, jr. človeku povzro­čajo kronične bolezni, lim fome. Kaj pa bo vojakom storila bolezen, ki ima

»Genetika in biotehnolo­gija veliko obetata«

inkubacijsko dobo več let? Ta je prazna, to je nemogoče... Kako pa je vjrus nastal, zakaj se je nenadoma spremenil, nihče ne ve. Dvomim, da je ušel iz laboratorija takšen, ker nihče ni zanj vedel. Prej bi rekel; če bi hotel b iti zelo pošten, bi moral c it i­rati tistega, ki je virus odkril, Fran­coza Montagniera. Pravi, da n iko li ne bomo vedeli za vzrok, zakaj je ta virus nenadoma postal takšen, da povzroča tako hudo bolezen. A m eri­ški epidemiologi so pa zanimivi, ampak upoštevati morate, da so v hudi defenzivi pred francoskimi, ki so izredno veliko prispevali k pozna­vanju te bolezni, čeprav je v Evropi veliko manj primerov. Am pak evropski epidemiologi so v tem p ri­meru po znanju o tej bolezni tre­nutno pred ameriškimi. Glede p ri­hodnosti pa je v A m erik i veliko vpra­šanje. kako bo aids napredoval. Vsi* priznavajo, da imajo oko li 800 tisoč inficiranih ljudi. To pomeni v na­slednjih treh letih 50 tisoč bo ln i­ko v ... In mrtvih. To pa je problem.«

V zahodni Evropi se že rojevajo otroci, oboleli za aidsom, v šolah pa ne vedo, kaj storiti z obolelimi učen­ci. V Jugoslaviji tega še ni. Koliko let še ne bo?

»Kakršnakoli ugibanja o tem bi bila zelo nestrokovna stvar. O troci se in fic ira jo z virusom aidsa na dva na­čina: od matere, ki je in fic irana.'a li pa s transfuzijo krvi. Vendar so ti primeri redki. V ZC)A je med 12 tisoč boln ik i le 116 takih. M islim , da bo do takrat, ko bi im eli pri nas pro­blem pri otrocih, m in ilo še kar precej časa.«

»Vlnis smo podcenjevali.« je pred

kratkim dejal eden najvidnejših sve­tovnih strokovnjakov za aids, Ame­ričan Robert C. Gallo. V i se z virusi in nazadnje z aidsom ukvarjate že dolgo časa. Bi Gadovemu mnenju pritrdili?

»Virus aidsa ima nekatere lastno- _sti. k i so takšne, da ne bi mogel b iti bo lj neprijeten, kot je, če bi posku­šali dobiti tisto končno varstvo pred infekcijo, to je cepivo. Zato po svetu večinoma mislijo, da je do cepiva še kakšnih pet let. Cepivo bo preprečilo prvo infekcijo. To je bistvo — ko se človek enkrat inficira, ostane in fic i­ran, ker virus prodre v dedno snov celice. Ne v celoti, ampak njegova dedna snov gre v dedno snov celice. Ta dedna snov celice se spreminja, ker se nekateri geni prem ikajo po zaporedju nukleotidov. To je pro ­blem. To pa pomeni težave tudi za diagnostiko, razpoznavo: vedno je treba iskati druge beljakovine. To je seveda velik problem. Pogovarjal sem se z nekaterim i, ki trenutno ak-

» tivno iščejo cepivo, in vsi so enotnega mnenja: ni računati, da bo trajalo manj ko t pet let. V tem obdobju bo treba povsod uporabljati ukrepe, da se zmanjša možnost infekcije.«

Pravite, da strokovnjaki govorijo o najmanj petih letih. Nekateri pa trdi­jo, da se utegne izdelava cepiva za­vleči celo do leta 2000. Dotlej pa bi se epidemija lahko razširila v »pan­demijo«, epidemijo katastrofalnih, svetovnih razsežnosti. Kolikšna se vam zdi ta nevarnost?

»To je pa zanimivo vprašanje. Veste zakaj? Čeprav je ta virus tako težaven, se je pa pojavil ravno v času, ko sta napredovali zlasti genetika in biotehnologija. V mislih imam zlasti metodologijo rekombinant in pa ne­katerih drugih sodobnih metod bio­tehnologije. Te so odprle nekatere nove poti, da zato govorijo o p ri­bližno petih le tih . Obstajajo že na­mreč možnosti, da se dedno snov ne­katerih virusov vk ljuč i v različne druge mikroorganizme — zlasti so zanimive kvasovka'— k i potem izde­lu je jo takšne snovi ko t virus, če je ce­lica inficirana. Te snovi bi lahko potem izdelovali na veliko, s po­močjo biotehnologov. Sodobne mo- lekulsko-biološke metode vsekakor obetajo. Leto 2000 je vendarle malo daleč. Prej.«

V Jugoslaviji je bil pred kratkim zabeležen prvi primer bolnika. Ko­likšno pa je število okuženih, torej možnih prenašalcev bolezni?

»Več institucij je p ri nas že preiz­kušalo serume pri raznih skupinah prebivalstva. U gotovili so določen odstotek infic iranih pri narkomanih, potem je zanimiva neka študija, ki so jo napravili p ri nekih potepuhih — tudi p ri teh so skoraj v 25 odstotkih našli protitelesca virusa. Vendar pa: p ri .navadnih*, zdravih ljudeh, ki jih zlasti preizkušajo p ri zavodu za trans­fuzijo, doslej še niso našli nobenega pozitivnega, samo negativne. Prei­skali smo na primer osebje in fekc ij­ske klin ike v L jub ljan i: nobenega primera ni bilo. Rizične skupine pa se v različnih delih sveta različno vede­jo. V A m erik i se zelo zanimajo, da bi zvedeli, ali so infic irani, pri nas pa re­cimo homoseksualci ne želijo vedeti. Računamo, da je en določen odsto­tek inficiranih. K meni je na primer prišel nek homoseksualec in rekel, da ima njegov p rija te lj iz Ita lije aids. Pri tem je b ilo možno, da je inficiran,

ampak ko smo mu predlagali prei­skave, je rekel, da raje ne, čeprav ni imel nobenih znakov. Te rizične sku­pine se bodo morale zavedati, da so lahko inficirane. Nekaj je tudi in fic i­ranih hemofilikov v Jugoslaviji. Vendar kakšno večje število se po dosedanjih raziskavah, ki so zajele že več sto ljud i, ne kaže. — Saj ste slišali za kongres viktim ologov v Zagrebu? Im eli so določen odstotek pozitivnih izvidov, ki so jih poslali v potrditev v

la r j ezelo značilno. Čeprav smo mi jugo­slovanski center in čeprav so se H r­vati strinjali, da bo to v Sloveniji, sb poslali izvide na kontro lo v Nemči­jo . . . To seveda ne obeta, da bomo zelo organizirano delovali. Vseeno pa upam, da se bo to izboljšalo.«

Zahodnonemšks vlada proučuje ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti. Kako bi morale ukrepati oblasti v Ju­goslaviji. Je za to še dovolj časa?

»Je. absolutno. Pri nas je treba ljudem natančno povedati, kako se infekcija širi. opozoriti na rizične skupine, potem pa je po mojem mnenju nepotrebno, da bi na zavodih za transfuzije vse ljud i preiskovali. V Sloveniji daje kri nekaj več kot 100 tisoč ljud i na leto. To pomeni okoli 600 tisoč m ark ...«

Torej gre za problem denarja?

»Tudi. ne pa samo. Rezultat je m i­nimalen. zanemarljivo majhen. To bo vse negativno, ne bo n ič . . . Bolje je na zavodih za transfuzijo opozoriti

ljud i iz rizičnih skupin, narkomane in homoseksualce, da ne bodo dajali krvi.«

Naj bo to potemtakem prepuščeno njihovi odločitvi in vesti?

»V Am erik i je k širjen ju in fekcij s transfuzijami prispevala posebna okoliščina: tam narkoman potrebuje drogo in k ri se plačuje. Pri nas je to

»Ameriški homoseksualci hočejo vedeti, ali so inficirani, naši pa ne...«

na prostovoljni osnovi. To imamo urejeno etično zelo visoko, pa tudi bo lj logično, realno za naše razmere. Stroški za teste bi b ili za vso Jugosla­vijo , računam, več m ilijonov mark na le to ... to je nemogoče.«

Nemce je vodila neka odločitev. . .»Pri n jih se je začelo število bolni­

kov podvojevati. Kaže, da gredo po stopnjah Združenih držav. To pa je bolj vznem irljiva stvar, drugačna stvar. Pri nas pa, zaradi enega prime­ra, k i je b il zdomec in je potem odše l... Da bi začeli vso Jugosla­v ijo pre iskovati...«

Vendar je Jugoslavija kot celota izrazito tranzitna d"žava. Skoznjo gre na milijone potnikov, to je turistična država, veliko je zdomcev — v vsa- kem pogledu gre za velik pretok ljudi. Menite, da z ozirom na to, še

»Če bi bili ljudje dobro ob­veščeni, se nevarnosti ni težko ubraniti«

posebej za turistična območja, ve­ljajo kakšne posebne ugotovitve?

»Če bi ljud je b ili dobro obveščeni, potem se. tega ni tako težko ubraniti, tudi če bi šlo za določeno nevarnost.«

Ne grozi, da bomo padli v enake kalupe geometričnega podvajanja števila primerov, kot recimo Nemci?

»Ne. Zato ne, ker je v Evropi pre­cej držav, ki so nam bo lj podobne kot Velika Britanija, Francija itd. V teh državah pa gre za posamezne prime­re, ki tudi ostanejo posamezni. Na primer: če bi našo državo prim erja li z Ita lijo , G rčijo , Španijo, Portugal­sko .. . Im ajo posamezne primere, ne pa podvojevanja.«

Nek zahodnonemšld strokovnjak za aids je izjavil, da so zahodnonecu šld zdravniki o tej bolezsri »katastro­falno neinformirani«. Kaj bi vi dejali za naše?

»Isto«.Kaj to potem pomeni?»Da se bodo morali inform irati.

Prisiljeni bodo v to, ker je stvar tako pomembna, da bodo m orali te stvari prebrati in se poglobiti v problem.«

Govori se, da so prve informacije o aidsu v Jugoslaviji zaustavljali po nekih političnih odločitvah, da je bil posredi nek nalog. Kaj pravite k temu?

»To je bilo zelo nesmotrno in ne­smiselno.«

Torej je res?»Ne vem, ali je res, ampak bilo bi

zelo nespametno. Imam pa neko iz­kušnjo s tem. O ktobra leta 1983 je bil eden prvih Sestankov v zvezi z bo­leznijo v Evropi, b il je to simpozij o aidsu. Takrat še nismo vedeli, da aids povzroča virus, vzroke te čudne imunske pom anjkljivosti so še iskali.

»Članek o aidsu so mi na­mesto v D e lu objavili v nekem časopisu, k i ga nihče ne b e re ...«

Šel sem v Bologno na ta simpozij in po vrn itv i sva z ženo napisala nek članek o tem in ga poslala Delu. Zdelo se mi je namreč, da imamo pred seboj problem, k i se b o poveče­val. Delo pa članka ni objavilo. Dali so ga v nek tak časopis, ki ga nihče ne bere, eno od .stranskih' revij. Am pak jaz sem ga nameraval ob jav iti v Delu, da bi bila javnost obveščena, da je na obzorju neka takšna stvar, o kateri pa se lahko govori. To, kar se je s člankom zgodilo, pa prav gotovo ni bila neka politična odločitev, ampak odločitev uredništev. M islim , da se včasih uredniki poskušajo preveč prilagajati tistemu, kar pričakujejo, da bodo po litik i od n jih zahtevali. Na koncu bo po litik zahteval resnico, dejstva, ne pa nekakšno potvorjeno, sladkobno zadevo, za katero se na koncu izkaže, da ni resnična. Neka­teri novinarji poskušajo kar uganiti, kaj bi b ilo politikom prav. Kdo pa potem po litiko kro ji? «

V IT K O KOGOJ

(Iz Primorskih novic)

(1886) 3. ok tobra 1985 DOLENJSKI LIST 21

tedensKoled ,AČetrtek, 3. oktobra — Evald Petek, 4. oktobra — Frančišek Sobota, 5. oktobra — Marcel Nedelja, 6. oktobra — Bruno Ponedeljek, 7. oktobra — Dan topništvaTorek, 8. oktobra — Pelagija Sreda, 9, oktobra — Abraham Četrtek, 10. oktobra — Z latko

L U N IN E M ENE 7, oktobra ob 6.04 ■ zadnji krajec

11?BREŽICE: Od 3. do 5. 10. angleški

film Gandhi. 6. in 7. 10. ameriški film Podgane. 8. in 9. 10. francoski film Sprijenec.

ČRNO M ELJ: 3. in 6. 10. ameriški film Zakaj se vse dogaja meni. 4. 10. angleški film Največji bančni rop. 6. 10. ameriški film Flash Gordon. 8. 10. japonsko-francoski film Carstvo čutil. 10. 10. ameriški film Leta nevarnega življenja.

KO S TA N JEVIC A : 5. in 6. 10. ame­riški film Deset zapovedi II. del.

KRŠKO: 6. 10. amriški film Šam­pion nežnega srca. 8. 10. ameriški film Eden in drugi. 9. 10. ameriški film Dekleta s plaže.

M IRNA.PEČ: 4. 10. avstralski film Harlekin.

NOVO MESTO — DO M K U L ­TURE: 3. 10. japonska risanka (ob 16. uri) Palčica. 3. in 4. 10. filmsko gleda­lišče — ameriška drama Velika prva divizija. 7. in 8. 10. ameriški film Na zahodu nič novega. 9. in 10. 10. ameri­ški film Dvoriščno okno.

NOVO MESTO — DO M JLA : Od 4. do 6. 10. ameriški film Stavkar. Od 7. do 9. 10. ameriški film Fanny H ill.

motorna vozilaFRIZERKO s prakso sprejme F ri­

zerski salon M ilka , Novo mesto, Par­tizanska 3.

DELAVCA za dela na mizarskih str­ojih takoj zaposlim. O D zelo dober. Matjaž Jurkovič, Straža 111.

VEČ DELAVK šivilske stroke, kvalific iran ih a li priučenih, vaje­nih serijskega dela, vabimo k sodelovanju v novo odprto obrtno delavnico. Nudim o dobre pogoje dela, O D 40 do 45.000.— din. Informacije na telefon 24-946 vsak dan od 16. do 19. ure ali osebno na naslov: Mazovec, V brezov log 14, Novo mesto.

TAKOJ zaposlim dekle, ki ima veselje do dela v gostilni (strežba in pomoč v kuhinji). Lahko je brez us­trezne prakse. Dober osebni dohodek, stanovanje in prehrana zagotovljena. Gostilna ŠPRINGER, Trebnje, telef- fon 44-121.

BIFE LAM PE, Šentjernej 35, zapo­sli natakarico.

stanovanjaO D D AM ogrevano sobo eni štu­

dentki. Telefon 20-485.O D D AM sobo za posojilo. Naslov v

upravi lista (5380/85).V CENTRU Brežic prodam novo

štirisobno stanovanje. Ponudbe pod šifro: »UGODNO«.

V NOVEM MESTU ali b ližnji ok­o lici kupi ali najame samska enosobno stanovanje ali garsonjero. Dam pred­plačilo. Naslov v upravi lista(5381/85).

M LA D PAR išče stanovanje v Novem mestu, garsonjero ali večje. Plačilo po dogovoru. Možnost pred­plačila. Informacije na telefon 26-678, od 14. do 17. ure.

ENOSOBNO STANO VANJE v bloku (pritlič je) v Trebnjem prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Ulica Can­karjeve brigade 31.

M LA D VE TE R IN AR išče garso­njero do odhoda v JLA . Telefon 22- 441 int. 406.

PRODAM M IN I Special, letnik 1981. Ponudbe na tel. (068) 21-661.

PRODAM 5 mesecev star avtoma- tik za 8 M . Tel. 23-428.

PRINCA 1200 C, zelo ohranjenega, prodam (registriran do avgusta 86). Slavko Škrbec, Ratež 29, Brusnice.

12 let staro ZASTAVO 101 ugodno prodam. Šekoranja, Nad m lin i 19. Novo mesto.

PRODAM R 4 TLS, letnik 1978. Andrej Turk, M ali Orehek 5, Novo mesto.

R 4, 1974 ugodno prodam. Gantar, Straža 160, popoldan.

POCENI PRO DAM JAVO 350, le­tn ik 1979. Vlado Čarman, Bučka 46, 68275 Škocjan.

R 4 G TL , letnik dec. 1983, prodam za 80 SM. Tel. (068) 23-400, po 15. uri.

PRODAM Z 101, december 80. To­mšič, Cankarjeva 29, Trebnje. Tel. 44- 321 int. 351, dopoldne.

NUJNO, po zelo ugodni ceni pro­dam motorno kolo TOMOS 15 SLC (5 prestav). Ogled vsak dan popoldne. Edvard K rišto f, Sajenice 5 a, 68233 M irna.

PRODAM R 4 G TL , letnik 82. Veli­ki Slatnik 20, Novo mesto.

Z 750, letnik 1982, prevoženih 26000 km, prodam. K lič ite v večernih urah na tel. 23-776.

APN 6, letnik 1983, dodatno opremljen, prodam. Retelj, Dol. Ka- mence 59, Novo mesto.

ZASTAVO 750, letnik 1979, pro­dam. Tel. 56-645, popoldne,

R 18, 1981, 50000 km, ugodno pro­dam. Tel. 23-378.

Z 750, letnik 1983, karambolirano, prodam. Cena 24 M . Pavlič, Šukljeto- va 21 (Šmihel), Novo mesto.

D IAN O 6 po delih prodam. Jože Krivec, Češnjice 17, Trebelno.

ZASTAVO 750, letnik 1976, ugod­no prodam. Jože Tomažin, Raka 20, telefon 75-529.

Z 750, letnik 1976, prodam. Jordan, Čisti breg 7, Šentjernej.

Z 101 GT, letnik 1984, prodam. M irko Pušič, Podturn 2, Dolenjske Toplice.

F IA T 126 P, letnik 1977, ugodno prodam. Lovrin , Cankarjeva l.N o v o mesto.

F IAT 126, letnik 1983, prodam. Jože Kolenc, Resljeva 1, Kostanjevica.

Z 101 B, letnik 1979, odlično ohran­jeno, (prvi lastnik), prodam. Milojevič, Segova 12, N. mesto.

DOLENJSKI LISTIZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.USTANO VITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Breži­

ce, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sev­nica in Trebnje.

IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed­nik: Tone Jesenko.

UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja toz­da), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.

IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din. Letna naro­čnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).

OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 1.800 din. Vsak mali oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadalj­nja beseda 50 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski listne plačuje davek od prometa proizvodov.

TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 33, telefon uredništva (068)23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in foto­grafij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.

ZASTAVO 101 mediteran, staro 4 leta, prodam, cena 55 SM. Telefon 85- 788.

R 12, kompletno ali po delih, ugodno prodam. Rožni vrh 19, 68210 Trebnje.

GS 1,3, 1979, registriran do avgusta 1986, ugodno prodam. Tel (068) 71- 081.

Z 750, 1976, registriran do septemb­ra 1986, obnovljeno, ugodno prodam. Tel. (068) 89-150.

Z 101, dobro ohranjeno in garaži- rano, letnik 1975, ugodno prodam. Tel. 23-196, popoldne.—LADO TftOO, prevoženih 37000 km,

in trajno-žareč štedilnik Gorenje, pro­dam. Telefon, do 14. ure 21-480, popoldne pa Jože Bobnar, Dol. Straža 120.

G O LF diesel, star eno leto, prodam ali zamenjam za vikend v bliž in i Nove­ga mesta. Naslov v upravi lista (5383/85).

Z 750, 1972, registrirano do avgusta 1986, prodam. M arolt, Stritarjeva 4, Novo mesto, telefon 22-265 (dopold­ne).

TOM O S APN 6, letnik 1982, pro­dam. Potov vrh 10, Novo mesto..

D IAN O , letnik 1977, v voznem sta­nju, prodam. Telefon 85-259 (zvečer).

ZASTAVO 750, letnik 1977, pro­dam. Vel. Bučna vas 48, Novo mesto.

PRODAM LA D O , letnik 1976, ali zamenjam za manjši avto. Prodam tu­di pomivalno korito in stenske oma­rice. Dušan Zupančič, Potok 19, Straža.

ijski strojiPRODAM m otokultivator Gorenje

z motorjem AC C M E (še v garanciji). Jože Kastelec, Dol. Težka voda 23.

M OTORNO KO SILN IC O BCSdiesel, staro tri leta, prodam do ugod­ni ceni. Anton Javornik, Žalna 29,Grosuplje, tel. (061) 772-563.

ADAPTER za koruzo, troredni, nov, za kombajn Zmaj 133 prodam. Vodopivec, Roje 15, Šentjernej.

TRAKTOR Tomo V inkovič 730 prodam. Koželj, Loka, Šentjernej.

TRAKTOR Guldner IGPS s koso, plugom prodam za 40 m ilijonov. Sta­nislav Bizjak, A rto 3, Studenec.

FERGUSON 35, rabljen, ugodno prodam. Franc kos, Gor. lakenc 6, Mokronog.

TRAKTOR Ursus 360 prodam. Jože Cvelbar, Stara vas 2, Škocjan.

PRODAM enoosno, neprekucno traktorsko prikolico. Inf. »Bife OREL« Zagradec, tel. 061 786-021.

prodamPRODAM harmoniko Hohner ele­

ktron ik , 120-basno, in ojačevalec 100 W. Telefon 26-612.

PRODAM novo motorno žago Stihi 038. Marj&n Bele, Mihovec 10 pri Podgradu.

SADIKE žive meje prodam. In fo r­macije: Pokorny, Novo mesto, telefon 24-289.

NOV invalidski voziček na akumu­latorski pogon prodam. Telefon (062) 26-711.

GRUŠT za hišo 1 1 x 1 0 prodam. Kos, Šentjurje 12, M irna peč.

KO LO na deset prestav prodam. Informacije na tel 22-351.

PRODAM vrata (sobna), radio­kasetofon Grundig 4200 C avtomatik, fotoaparat Zork i 4 in starinske fotoa­parate. Tel. 44-313.

PRODAM barvni televizor in stereo avtoradio s kasetofonnom. Bojovič, Ragovska 9 a, Novo mesto.

HAR M O N IKO , tritonsko, prodam. Janez Petan, Gor. Mraševo 7, Novo mesto.

USNJEN PLAŠČ (acantara), števil­ka 40-42, nov, prodam. Informacije v upravi lista.

PRODAM hrastove deske. Telefon 24-040 (v večernih urah).

PRODAM novo etažno peč za 9 M. Biserka, telefon 24-889 (dopoldne).

PRODAM 150 m2 kombi plošč, d= 3,5 cm, in 200 m2 arabec mreže, 15% ceneje kot v trgovini. Ponudbe na tel. 85-993 (popoldne).

PRODAM breji kravi in vinograd v bliž in i Metlike. Tel. 20-256.

PRODAM FRAJTO N AR IC E Žel­eznik (Be,_Es, As) in ene, primerne za učenje, stoenkin menjalnik, NSU 1000, fička, vse po delih. Žbogar, Se­mič i.

PRODAM novo navadno harmo­niko domače izdelave (duri Bes, As). Tel. 22-216.

PRODAM elektromotor (14 KM , 1440 obratov). Branko Umek, Ka- menško 17, Krmelj.

RABLJENO kombinirano peč za kopalnico »Braun« prodam. Hrovat, Gor. Lakovnice 11, Novo mesto.

PRODAM legla kalifornijskih de­ževnikov. Tel. (068) 25-870, popoldne.

PRODAM dobro ohranjeno teh­tnico (500 kg) z utežmi. Feliks Pog­rajc, Gaberje 57, Dobrova, tel. (061) 641-023.

KO M BI PLOŠČE za fasado (160 m2) prodam. Gorenc, M irna peč, n. h.

TE LIC O , brejo 8 mesecev, in leto dni starega junca prodam. Gričar, Lo­čna 27, Novo mesto.

PRODAM mizarski skobeljni stroj (poravnavanje krožna žaga, leseno podnožje). Podturn 74.

KO B ILO , staro 6 let, pripuščeno, prodam. Franc Požek, Krvavčji vrh 2, Semič, tel. (068) 58-786, od 18. do 20. ure.

TELIC O , brejo 8 mesecev, prodam. Biška vas 1, M irna peč.

OSTREŠJE (10 x 11), staro dve leti, prodam. Žabia vas 15, Novo mesto.

PRODAM težkega konja. Kastelic, Vrh pri Pahi, Otočec

PRODAM novo trajnožarečo peč Tobi Plamen in motorno gnojnično črpalko. Šiška, Jurka vas 1. Straža.

PRODAM malo rabljeno peč Fero- term 25000 kalorij za J6 SM in_30 m2 keramičnih ploščic (rjavihJ za 1 SM. Telefon 21-239.

PRODAM 3 m3 suhe hrastovine in 1,5 m 3 suhe bukovine. Telefon (061) 869-168 dopoldne, (061) 869-216 po­poldne.

PRODAM motorno žago Partner. Informacije popoldne po telefonu 82- 485.

STEBRE za kozolec (3 kom.), rabljene, prodam. Franc Novak, Hu­do 4, Novo mesto.

PRODAM zamrzovalno skrinjo s tremi predali in pohištvo za otroško sobo. Tel. 25-747.

PRODAM čebelnjak, čebele, točil­nico in vse ostalo, tridelne blazine (modroce) za dve postelji in jog i vzme­tnico. Moravec, Birčna vas 2, Novo mesto.

GARAŽO, leseno, prodam, Nad mlini. Inforamcije na tel. 24-261, po 21. uri.

LO VC I! Naprodaj imam posavske goniče, stare sedem tednov (rodov­nik). Inforamacije: Franc Henigman, Dol. Toplice 224, telefon 85-805.

PRODAM prenosni televizor color 42. tel. (068) 25-014.

PRODAM rabljen hladilnik z zam­rzovalno skrinjo in otroško posteljico z jogijem. Kličite na telefon 23-177 od 16. ure dalje.

ENKRATNA PRILOŽNOST! Salo­nit (rabljen, 8-valni) z dveh vrstnih hiš prodam za 45.000.— din. Informacije: Popovič— Filipčič, Nad m lin i 30-31, Novo mesto.

POSTELJO iz programa Katarina prodam. L id ija Lamut, Lamutova 18, Novo mesto.

PRODAM televizor, ležišče in oma­ro. Lahko tudi na obroke. Kalčič, C. herojev 56, Novo mesto, tel. 24-765.

SOD (800 1), nov, prodam. A lojz Turk, Šegova 10, Novo mesto, tel. 20- 532.

PRODAM dve osovini in motor za cirkular. Jože Gorše, Drganja sela 23, Straža.

PRODAM motorno žago Homelite .350. Cena ugodna. Ogled popoldne. Rabzelj, Škocjan 21.

PRODAM športni zložljiv otroški voziček (chicco). Telefon 24-971.

PRODAM 10 brejih ovac in 1 m3 3,5 cm suhih hrastovih desk. Franc Na­gelj, Smolenja vas 51 a.

kupimKRAVO kupim. Janez Skubic, Gor.

Prekopa 10, Kostanjevica na K rki.KUPIM osebni avto V A U X H A L L

CHEVETTE. Informacije na tel. 25- 836, popoldne.

posestPOSESTVO prodam. Kmetija ob

cesti Bučka-Sevnica, 3,7 ha nerazdro- bljena, z vodovodom. Informacije tel. (061) 452-188.

V VINJEM VRHU prodam poses­tvo s starejšo hišo. Čena 150 SM. Telefon'(068) 23-766.

NA M ALKOVCU prodam vinograd (35 a). Smerke, M irna peč 108.

UGODNO prodam staro nevseljivo stanovanjsko hišo z gradbenim dovo-. Ijenjem za adaptacijo v Žužemberku ob K rk i. Naslov v upravi lista (5382/85).

PRODAM manjši vinograd (250 trt) p ri Bučki z zidanico v gradnji. In fo r­macije na tel. 72-875.

PRODAM 1 ha starejšega vinogra­da z nekaj gožda in sadovnjakom, hišo s kletjo, dvema sobama in kuhinjo ter majhnim gospodarskim poslopjem na jako ugodnem sončnem kraju v Sro­mljah, z lepim razgledom, 10 km od Brežic in 900 modasfaltneceste. Cena po dogovoru. D om inik Rožman, Obr­tniška ul. 21, 68250 Brežice.

raznoSTARINSKO URO, stensko, na­

mizno in žepno, tudi pokvarjeno, ku­pim. Telefon 61-084 ali pod »URA«.

SPREJMEM dekle, ki bi rada nad­aljevala šolo, tečaj, se izučila ali zapo­slila. Ji tudi pomagam. Kaplan, Galje- vica 14, Ljubljana.

MARIJA in ANTON PERKO, M ir­na peč 97, opozarjava vse tiste kra­jane, ki po M irn i peči in okolici širijo neresnični govorice, da jih bova sodno preganjala, če s tem ne prenehajo.

Te dni praznuje 86. rojstni dan JOŽE G A Z V O D A iz Šentjošta 8. Vse najboljše, predvsem pa zdravja, mu želimo vsi njegovi.

Dragemu mbžu, atu in dedku FRANCU SENIČARJU iz Dol. Ka- mefic za praznik iskreno čestitajo vsi njegovi.

obvestilaŽAGAM drva v Novem mestu in ok­

olici. Pokličite na telefon 21-360!FRIZERSKI SALON »Milka«, No­

vo mesto, Partizanska 3. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 6.30 do 20.30, sobota od 6.30 do 13.30. Se priporočamo!

IŠČEM SKUPINO, ki bi prevzela gradnjo hiše — gostilne. Ponudbe na tel. (068) 69-837.

SNEGOBRANE za opečno in salo­nitno kritino izdelujemo, po potrebi tudi montiramo. Potrebe sporočite Obrtni delavnici Dane M IŽ IG O J, 68270 Krško, poštni predal 26.

CVETLIČARSTVO, pridelovanje cvetja, izdelovanje vencev, aranžmaj- jev in ostalih izdelkov iz cvetja. Priporoča se V inko JAKŠE, Novo mesto, Šmihel 62, tel. 23-056.

objavljena v prejšnji številki, je bila med žalujočimi pomotoma izpuščena J vnukinja Anica z družino, za kar se | opravičujemo.

popravkiPri zahvali za FRANČIŠKO SVA-

ŠNIK iz Starih žag 13, ki je bila

Občinska zve2a DPM Novo mesto

razpisuje dela in naloge

sekretarja

Pogoji: Višja izobrazba in družbenopolitična aktivnost- Prijave z dokazili o izobraz­bi pošljite v roku 15 dni od dneva razpisa na n a s l o v : OZ DPM, Strma po f2 , N o v o

mesto.637/40-85

SKUPŠČINSKIDOLENJSKI LIST

i a o b č i n «Čr n o m e l j ,

KRŠKO, METLIKA, NOVO

MESTO, RIBNICA IN TREBNJE

Z datumom 30. septembra 1985 je izšla 16. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v kateri objavljajo:— občina Metlika: odlok o spremembi odloka o pro­računu občine Metlika za leto 1985;— občina Novo mesto: ugotovitveni sklep o spre­membah in dopoln itvah SaS o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje, odredbo o preventivnih cepljenjih in d iagnostičn ih ter drugih preiskavah v le­tu 1985, odlok o prekrških zoper javni red in mir v občin i Novo mesto, odlok o uvedbi melioracijskeg postopka na m elioracijskem obm očju Šentjernejsko polje l/A , odlok o uvedbi m elioracijskega postopka na m elioracijskem obm očju Šentjernejsko polje l/B, odlok o cenah geodetskih storitev in sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za obm očje KS Šmihel;— občina Trebnje: sklep o povišanju cen komunal­nih storitev v občin i Trebnje.

Razpisna komisija mizarskega podjetja »HRAST« šentlovrenc

na podlagi 86. čl. statuta organizacije združenega dela

razpisuje

prosta dela in naloge

individualnega poslovodnega organa direktorja organizacije združenega dela

Za opravljanje del in nalog m orajo kandidati poleg pogojev, do ločen ih v 511. čl. zakona o združenem delu. izpolnjevati še naslednje pogoje:

— da im ajo srednjo, višjo oz. visoko izobrazbo lesne, organizacijske ali ekonom ske stroke

— da im ajo 10 let prakse, od tega 5 let na vod iln ih delov­nih mestih

—■ aa so m ora lno -po litično neoporečni— da so pred ložili program razvoja.

Ponudbe naj kandidati pošlje jo Kom isiji za imenovanj® Mizarskega podjetja »HRAST« Šentlovrenc v 14 d n e h Pw objavi.O izb iri bom o kandidate obvestili v 30 dneh podnev razpisa.

631/40-®

Svet VIO — TOZD Vzgojnovarstvena organizacija Trebnje Ulica heroja Slaka 5,T rebnje

razpisu/e

prosta dela in naloge:

varuhinjeza nedoločen čas s polnim delovnim čas01" vzgojnovarstveno enoto Mirna,

varuhinje ^za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom vzgojnovarstveno enoto Mirna;

hišnika VVO trebeza nedoločen čas s polnim delovnim časom za P®' 0 g,V 7 n n i n n u a r c t u o n i h o n n i T r o k n i o M i r n a M O *vzgojnovarstvenih enot Trebnje, Mirna, Šentrupert in Veliki Gaber.

■. 23 V9"Kandidati pod 1. točko m orajo izpolnjevati P.0^ 3 varstvuruhinje, ki jih predpisu je Zakon o v z g o j i j ^ o r a i 0predšolskih otrok. Kandidati pod 2. točko P ^ - i^ e n a izpoln jevati pogoj — končana poklicna šola. 4 a izobrazba: KV mizar. nodojevPrijave z dokazili o izpoln jevanju razpisnih P pošljite v 8 dneh po objavi na gorn ji naslov.pošljite v 8 dneh po objavi na gorn ji n a s io v . bjavi O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh P°

6 3 2 / 4 O-8 5razpisa.

22 DOLENJSKI LIST Št . 4 0 ( 1 8 8 6 ) 3. o k t o b u

Z A H V A L A

O b boleči izgubi ljubega m oža, b rata , svaka in strica

VINKA UHANAse iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom , prijateljem , znancem in njegovim sodelavcem, ki so mi Pomagali in nudili pom oč v času bolezni, za ustne in pisne izraze sožalja ter za darovano lepo cvetje,

osebnm zahvala dr. V odniku, Lojzki G ospodarič, patronažni sestri Marici H arm andič — Č am pa ostalim sestram za skrb in nego, ki so jo nudili ob vsakem času. Prisrčna hvala dr. Čehovi, dr.

ter vsem dežurnim sestram intenzivnega oddelka, ki so pokojnem u s sočutjem lajšali poslednje ure življenja. H vala za sprem stvo ZZB M okronog, ZZB, KS, PTT podjetju Novo mesto v r za posebno pozornost stanovalcem Ragovske 10. Posebej se zahvaljujem družinam Romihovi,

ptcevi T urkovi in vsem ostalim za nesebično pom oč v času pokojnikove bolezni. Prisrčna hvala' ragici Sepic in tov. M itroviču, ki sta mi pom agala v najtežjih trenutkih, sem in vsakem u posebej ponovno iskrena hvala!

Žalujoča: žena Anica ter drugo sorodstvo Novo mesto, dne 3. oktobra 1985

S cvetjem t i grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežimo, a v srcu je polno bolečin.

Z A H V A L A

O b boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, b rata in staregaočeta

FRANCA SAŠKAiz Dolnjega Suhadola

ki nas je zapustil v 55. letu starosti, se najlepše zahvaljujem o vsem sorodnikom , sosedom, pri­jateljem in znancem za pom oč in številne izraze sožalja. Še posebej hvala družini Škrbec, delovnim organizacijam N ovotehna, IMV in K rka, govornikom . za ganljive besede, gospodu župniku za opravljeni obred, novomeški gasilski godbi, pevcem iz Šmihela ter vsem, ki Ste pokojnega pospre­mili na zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala!

Ž A L U J O Č I: neutolažljiva žena Pepca, sinovi Franci, M ilan ter Dušan in Jože z družinama, vnučki Jaka, Anja in Aleš, brat, sestre in ostalo sorodstvo

■ i

f c f e

Z A H V A L A

Za vedno nas je kom aj v 45. letu zapus. til naš dragi sin, b rat, stric in svak

IVANGRANDA

iz Čelevca

Hvala'a vsem sorodnikom , sosedom , znancem za podarjeno cvetje d e le ž b o na njegovi zadnji poti ter župniku za opravljeni

°bred.

Žalujoč

njegovi zadnji poti ter župniku za opravljeni

;i: mama, brata Franci in Stanko ter sestra Veri z družinami, nečakinja Zvonka z družino ter ostalo sorodstvo

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi dragega m oža, očeta in dedija

VINKA AVSCA

dnji*Dot"° ZatlvalJuj emo vsem, ki ste ga posprem ili na njegovi za­h v a lju j'’ mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje, za- Pevcem ^ Se za o rSa n izac*j° pogreba, godbi, govornikom in Pestri r , ^ osebno 7Jlh™ \o izrekam o L D G orjanci, ZZB Novo Gomil- Agroservis in KS G otna vas. Zahvaljujem o se tudi dr. °ddelk°Vl’ zdravstvenerr>u osebju pljučnega ter urološkega 'skrpr, a, sP i°šne bolnišnice v N ovem m estu. Vsem še enkrat

cna hvala!

uJ°či. žena Terezija, sin Vinko z družino ter hčerki M ilena in M ira z družinama

Že eno leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ne mine ura, dan, ne noč, povsod si z nami t i navzoč.

V S P O M I N

9. ok to b ra bo minilo žalostno leto, od­kar nas je v 82. letu starosti zapustil lju­

bi m ož, očka in stari oče

MATIJA ' OGULIN

Kal 18 pri Semiču

Vsem, ki se ga spom injate in mu prižigate svečke!

Vsi njegovi

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi dragega m oža, očeta, starega očeta in strica

LEOPOLDASELANA

upokojenega cestarja iz Dol. Prekope

fe ^ n c e J ^ h v ^ jf je m 0 Vsem sorodnikom , prijateljem , sosedom islf^-Pom Podarj ene vence in cvetje, izrečeno sožalje in nese­ta entie V te^ i h trenutkih . Posebno zahvalo smo dolžni t S>nJevi rnej’ tozd H ipot, K om unali Novo mesto, tozdu Lipa . Tothov3 23 P °darj e.ne vence, gasilskem u društvu Prekopa,

ni zf zdravniško pom oč in župniku za opravljen red. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala!

Žalujoči: vsi njegovi

m

Z A H V A L A

V 62. letu starosti nas je za vedno za­pustila draga žena, m ati, stara m ati in

sestra

IDA HOČEVAR

M ali Orehek 7

Zahvaljujem o se sodedom , sorodnikom in prijateljem ter znancem za pom oč, izrečeno sožalje in podarjene vence in cvetje, podjetjem a Novoles in G ozdno gospodarstvo Novo mesto za po­darjene vence, nevrološkem u oddelku bolnišnice N ovo m esto za vso pom oč, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti.

V S I N JE N I

Črne te zemlje pokriva odeja, v grobu tihotnem naša mami leži, cvetje na grobu, kot si želela k tebi, mami, nosimo mi.

V S P O M I N

D anes, 3. ok tobra, mineva leto žalosti in praznine v naših srcih, odkar sm o za vedno izgubili našo dobro in skrbno

mami

ANGELCOPEKEZ

iz Novega mesta

Vsem, ki ste jo imeli radi in se jo spom injate, iskrena hvala!

N J E N I N A JD R A Ž JI

Onemel je petja veselega glas, utihnila tvoja, beseda, sred p o ti je zastal t i korak, za vedno odšla si od nas.

V S P O M I N

2. ok tobra sta minili dve žalostni leti,, polni bolečine in sam ote, odkar nam je k ru ta usoda iztrgala n jšo ljubljeno

ženo, m am o, hčerko in sestro

JOŽICO GOSENCA

z Radoviče

G loboko v naših srcih je vedno z nami tvoja podoba in spom in nate je vedno živ. Iskrena hvala vsem, ki ji prižigate sveče na njenem mnogo preranem grobu in ga krasite s cvetjem.

VS I N JE N I

Z A H V A L A

V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi a ta, stari a ta , praded in stric

IVANMESOJEDEC

iz Češče vasi

H vala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence, ter vsem, ki ste pokojnega v tako lepem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Posebna za­hvala za vsestransko pom oč Kolenčevim, obem a Dergančevim a za poslovilne besede, župniku za lepo opravljeni obred ter dr. Balogu za obiske na dom u. Zahvaljujem o se G D Prečna za orga­nizacijo in sprem stvo pogreba, kolektivom O pekarna Zalog, OOS Labod Temenica Trebnje, Ž TP-TO ZD za prom et Novo mesto in tapetništvu Jerm an iz Novega mesta.

Žalujoči: vsi njegovi

Z A H V A L A

V 45: letu starosti nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, b rat, stric,

svak, nečak in bratranec

ALOJZŽITNIK

iz Adamičeve 49

Prisrčno se zahvaljujem o sorodnikom , znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam po­magali. Posebno se zahvaljujem o vsem zdravstvenim-delavcem Zdravstvenega dom a Novo m esto, bolnišnici Novo m esto in O nkološkem u inštitutu v Ljubljani, garniziji M ilana M ajcna v Bršljinu, Pekariji N ovo mesto za organizacijo pogreba ter kra­janom Adamičeve za poslovilne besede in darovano cvetje. Za­hvaljujemo se za izrečeno sožalje in cvetje tudi srednji šoli DESŠ Novo mesto.

Žalujoči: vsi njegovi

L jub i! si zemljo, lju b il s i dom in v cvetočem poletju, odšel si v večni dom.

Z A H V A L A

Ob sm rti našega dragega b ra ta in strica

ANTONAZUPANČIČA

• z Blance

se prisrčno zahvaljujem o sorodnikom , prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala D R A G U M IRTU za tako lepe poslovilne besede ob odprtem grobu ter gospodu ka­planu za opravljeni obred.

Njegovi: sestra Urška in Tončka z družinami in nečakinja M arica z družino

Z A H V A L At

Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, b rata in strica

JOŽETAKAPŠA

se * najlepše zahvaljujem o vsem sorodnikom , prijateljem, sosedom in znancem , ki stega tako številno pospremili na njego­vi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujem o zdravstvenem u osebju v Kočevju za pom oč pri zdravljenju pokojnikove hude bolezni, G radbenem u kom u­nalnem u podjetju iz Kočevja za pom oč, govornikom a za besede slovesa, izrečene ob odprtem grobu, tovarišici Anici Zupan in to­varišu Pavletu Veseliču ter Delavski godbi iz Kočevja.

Žalujoči: žena Dragica, sinovi Jože z družino, Ivan in Roman, ma­ma, brata in drugo sorodstvo

23DOLENJSKI LIST

00

'

0000000000000000000000000000

\000

*0000000000000000000

IGNAC KARNa današnji svečani seji

zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih or­

g a n iz a c ij ob prazniku občine Kočevje bo preje/ najvišje ob­činsko priznanje, plaketo in na­grado »Jožeta Šeška«, znani kočevski delavec na političnem, gospodarskem in športnem po­dročju Ignac Karničnik, k i je danes predsednik občinskega odbora Z Z B NOV, pred tem je b il sekretar in nato predsednik občinske konference SZDL, še pre j pa je opravlja l a li pa še opravlja mnoge odgovorne dol­žnosti v družbenopolitičnih or­ganizacijah, skupščinah dru­štvih in drugod.

Na sestanku, k je r so tudi raz­p ra v lja li o predlogu, naj bi prav on preje! to najvišje priznanje, je Nace sam nasprotoval, češ: »Vedno sem delal predvsem na političnem področju, po litičn i pa tudi gospodarski položaj v občini n i najboljši. Za tako stanje so odgovorni predvsem po litičn i vodje in mednje sodim tudi jaz.« Njegovega ugovora niso upošte­vali, saj so vsi menili, da sodi prav Nace med tiste, k i so naj­več pripom ogli k vsestranske­mu napredku v kočevski občini.

Nace je nosilec spomenice 1941. Najprej je delal ko t a k ti­vist OF v kočevskem rudniku, k je r je biI redno zaposlen, nato pa je b il od spomladi 1942 v par­tizanih, k je r je biI hudo ranjen. V povojnem obdobju je b il med najbolj zavzetimi prenašalci trad ic ij NOB na m ladi rod. Vedno je zgledno delal z m ladi­m i tako v delovnih organizaci­jah, k je r je b i! zaposlen, kot v TVD Partizan, Planinskem dru­štvu in drugod. Pred nekaj le ti je b il celo komandant mladinske delovne brigade, k i je gradila vodovod v Kostelu.

imm

Pred vojno je dokonča! os­novno šolo, po vojni pa se je izobraževal še naprej, b i! raču­novodja v Kemični tovarni in nato d irektor ČZP Kočevski tisk, k i je prav pod njegovim vodstvom začelo posodabljati stroje in opremo.

Vedno je b il prepričan, da je le v zdravem telesu tudi zdrav duh, zato je zelo zavzeto deloval na športnem področju. B il je športnik, organizator tekmo­vanj, član vodstev športnih or­ganizacij in sodnik. Že pred več desetletji je zgradil svoje igrišče za tenis, k i je do danes edino ta­ko igrišče v mestu in je dostopno vsem igralcem. Tudi Nace kljub svojim šestim križem in več še vedno igra tenis.

Tudi zanj velja, da je največ k r it ik deležen pač tisti, kdor de­la. Vedno je nesebično delal po svojih močeh in sposobnostih ter v prepričanju, da dela naj­boljše. Za svoj prispevek v NOB in povojni izgradnji je sprejel številna visoka vojaška delovna in druga odlikovanja ter prizna­nja, k i potrjujejo, da bo letošnje najvišje občinsko priznanje po­deljeno pravemu človeku.

J. P R IM C

* . %

!*%H

S

S*

iH*

5 • •» n * *

v

****%

Kočevje ima 18. gobarsko

družinoZ ustanovnega zboraK O Č E V JE — V Kočevju so pred

k ra tk im ustanovili gobarsko d ruž i­no. Predstavnik Zveze gobarskih druž in S lovenije dr. Dušan Vrščaj je na njenem ustanovnem občnem zboru med drugim poudaril, da je to 18. taka organizacija v S loveniji, na našem obm očju pa delujeta že go­barski d ruž in i v Novem mestu in R ibn ic i, medtem ko se v Beli k ra jin i p rip rav lja jo na ustanovitev.

Na ustanovnem občnem zboru s.o sprejeli nekatere dokum ente v zvezi z registracijo gobarske družine in delovni program družine. Sklen ili so, da bodo gobarski sestanki do 18. novembra, vsak drug i ponedeljek (v D om u Dušana Remiha na Prešer­novi cesti), nato pa vsak prv i ponedeljek v mesecu. Sodelovali bodo s sosednjimi gobarskim i d ruži­nam i in gobarskim i krožk'i po šolah. O rgan iz ira li bodo nabiranje gob pod strokovn im vodstvom , go­barske. razstave, skrbeli za širjenje gobarske ku ltu re , predvsem pa

• STRUGE — V struški dolini so v 40 dneh letos poleti prodali Stružan- ci, predvsem starejši ljudje in otroci, raznim odkupovalcem za preko 20 milijonov (dve stari milijardi) di­narjev gob. Tudi gobe so lahko vir za­služka v nerazvitih območjih, vendar

' jih je treba nabirati preudarno, da jih ne bi iztrebili, kot so jih že skoraj v Italiji. Italijani so nato nabirali gobe predvsem v Švici, dokler jim ta drža­va ni tega prepovedala.

bodo povečali število članov, saj je Kočevska znana po gobah, k i j ih priha ja jo sem nabirat tud i iz drugih občin in celo držav.

Iz v o lili so vodstvo gobarske družine in nadzorni odbor ter dele­gate za Zvezo gobarskih družin. V izvršnem odboru so: predsednik Dušan Oražem, podpredsednik A l­ojz Levstik, gospodar Bogo Bavčar, b lagajn ičarka Jolanda Randelj in ta jn ik M a tija Cetinski.

J. P R IM C

Prisili prste iz rokaviceAntonu Špecu uspešno prišili odrezane prste — Navodilo dr. Pesjaka

S E V N IC A — Pred časom so b ili časopisi po ln i slik o rok i, p riš iti m lademu kom bajnistu. Takšni po­segi so za plastično k iru rg ijo v lju ­bljanskem Kliničnem centru zdaj postali že ru tinsk i, pogoj je le, da ob ponesrečencu dob ijo tud i odrezani del.

V K o p ita rn i je tistega nesrečnega 12. avgusta A n ton Spec ko t že to liko dn i prej paral klade na ve lik i tračni cepilki. Ta mu je odrezala tri prste na levi rok i: palec, kazalec in sredinec. Ob pogledu na gladko od­rezano rano (krožna žaga bi tako rano grdo scefrala) je dr. Ju rij Pe­sjak v sevniškem zdravstvenem do­mu ponesrečenca najpre j vprašal, kje je pustil prste. »V razcefrani ro­kavic i, hekje pod strojem m orajo b i­ti,« je skoz solze o dvrn il A nton. Ka jpak so iz zdravstvenega‘doma

tako j poslali ponje. Iz tovarne so jih prinesli vodrezan i rokavic i, vsesku- paj so v ta k n ili v vrečko. Rešilec je s Spečem in odrezanim i p rsti v h lad il­ni to rb i odbrzel p ro ti L ju b lja n i, v K lin ičn i center, kjer so ga operira li.

Špec po operaciji dobro okrevar. Redno hodi na sevniško fiz ib te r- pa ijo . Pravi, da odrezane prste že čuti. V tem tednu mu bodo verjetno pobra li kovinske opore, zatem bo sledilo redno razgibavanje.

A .Ž E L E Z N IK

SREČANJE Z MEDVEDI

Boštanjski učitelji niso obogateli

Vsakomur 9.000 din nagrade za najdboBOŠTANJ — Prejšnji teden

smo na prvi strani poročali o nena­vadni predvsem pazelo bogati naj­dbi boštanjskih učiteljev na parki­rišču celjskega obrtnega sejma. Tam so namreč v kaj čudnih ok­oliščinah našli črn poslovni kov­ček nekega srbskega obrnika (o imenu diskretno molčijo), v kate­rem je bilo kar 420.000 dinarjev v gotovimi, za najmanj 1.2 m ilijona dinarjev evročekov, hranilna kn ji­žica z veliko vlogo in še nekatere vrednosti, da o kopici za lastnika zelo pomembnih pogodb sploh ne govorimo. Šolniki, ki so bili nekaj časa »v posesti« bogastva, kakr­šnega zlepa ne bodo videli na ku­pu, so kot pošteni najditelji oddali kovček na UNZ v Celju.

Ko je bil Dolenjski list že v t i­sku, smo izvedel), da lastnik kov­čka len i čisto pozgbil na najditelje. Vsakomur je.namenil po 9.000di­narjev, in ker je bilo šolnikov pet, ga je pozabljivost veljala 45.000 din. Najdenino je očitno določil le po gotovini, ne pa po drugih vrednostih. Po,štenim ljudem v podobi skromnih učiteljev še na misel ne pride, da bi sodno izterjali (upravičeno) večjo najdenino. Ravnatelj Ivo Šnuderl, ki je iz­gubljeni kovček prvi opazil, je celo dejal, da bi, če bi jim lastnik odme­ril večjo nagrado, denar namenili vedno prazni šolski blagajni.

A.Ž.

A N T O N ŠP E C — »Zdravniki so res naredili čudov ito stvar. Prste že čutim.»

D r. Ju rij Pesjak ob tem opozarja na ravnanje ob podobnih nesrečah: »Sodobna k iru rg ija dandanes reši že marsikateri problem . M nogo j i pri tem lahko pomagajo ljud je, če do ta­ke nesreče pride. Da v takem prirrte-

*

Manjka samo še

250.000 di

M E D P R IJ A T E L J I V S T R U G I — Na svoji poti s kobilo Penelopo seje Philippe Desbois ustavil in prenočil tudi v Strugi in se za spomin fotografi­ral z jahači iz Struge. (Foto: J. P.)

Na Penelopi po EvropiFrancoz P. Desbois se je na kobili odpravil na 3.000

km dolgo pot — Postanek na DolenjskemS T R U G A — K uštrav i in b rka ti

rancoz Philippe Desbois s ije m inu li petek zvečer v tam kajšnji K rk in i ko­njušnici poiskal prenočišče zase in za svojo ko b ilo Penelopo, s katero se je že 17. aprila odprav il na 3000 km dolgo pot iz Strasbourga do Istambula.

Tridesetletni Philippe, psiholog v otroškem vrtcu, je znan svetovni popotn ik . S Penelopo, sedemletno kob ilo anglonorm anske pasme, k i jo rad imenuje tud i »Stari p rija te lj« , je prepotoval že nad 50.000 kilom e­trov. Z n jo seje potepal po E vrop i, Kanadi, A m e rik i, jaha l jo je celo po puščavah Egipta. Tam bi skorajda že lahko naredil konec svojim poto­vanjem, saj mu je po prečkanju N ila

Ribničani za Onkološki

inštitut

ru ne smemo izgub iti h ladnokrvnos­ti,' predvsem pa kako ravnati z od­rezanim udom, učim o že p ri tečajih prve pomoči, vendar taka opozorila niso n ik o li odveč. Ob nesreči naj torej velja skrb tud i odrezanemu de­lu! Primemo ga le s sterilno gazo in ga vanjo nato tud i zavijemo. Zatem ga je najbolje v lo ž iti v vrečko, npr. za zamrzovanje ž iv il, na vrečko pa po lož iti led, k i je ponavadi v vsakem h lad iln iku .«

9. oktobra ob 19.30 bo v ribniškem Domu JLA

koncert

k roko d il napadel Penolopo. S po­močjo dom ačinov so k roko d ila le nekako u m irili in se potem dva dni gostili z njegovim mesom.

K ob ila Penelopa je med kon ji res nekaj posebnega. Za takšno popo­tovanje je še posebej' izurjena. Ne boji_se ne pokanja ne avtom obilske­ga hrupa, ne dela težav, pa čeprav im a vsak večer »drugo stanovanje«.S hrano se zadovolji ob po ti in ni prav nič izb irčfia . Philippe je njen zdravn ik in kovač.

K o t kob ila je skromen tud i njen > jahač. S seboj im a le najnujnejšo oprem o, dvoje škornje in kavbojke, ves ostali p rostor v popotn i to rb i pa je namenjen kob ili. Dnevno prema­gata po 40 k ilom etrov. Iščeta b li­žnjice, ve lik ih mest pa se ne izogiba­ta. Na Dolenjskem se je Philippe r zadržal kar dva dn i, saj mu je bila gostoljubnost tuka jšn jih konjerej- cev še posebno p ri srcu. Oglasil seje na Strugi, v Šentjerneju in M o k r i­cah. Danes je že nekje na p o ti p ro ti Beogradu, čez leto dn i pa se bo prek G rč ije in Ita lije v rn il v rodno mesto.

O svojih potovan jih p rip rav lja predavanja, namerava pa napisati kn jigo, v kateri bo nekaj prostora namenil tud i po ti po Dolenjski.

J. P A V L IN

Radodarnost še ni pre* sahnila — Kaj storiti po zaključku »akcije inku­

bator«Na žiro računu za nakup inku­

batorja in ultra zvoka za zgodi)0 odkrivanje bolezni dojk je J* 3,444.856 din. Do načrtovanih 3,m ilijona dinarjev, s katerimipokrili nakup obeh prepotrelrbnih

medicinskih naprav, manjka torej še 250.000 dinarjev, kar v p ril* ' rjavi z že zbranim res ni ye*i"0: Zdaj se postavlja vprašanje, kaj storiti, ko bo akcija k o n č a t* Odgovorni pri občinski kon fe te^ ci SZDL predlagajo, naj bi * morebitni kasnejši prispevki Ig rali na računu za nakup dragi medicinskih instrumentov, i |

• Minuli teden so darova** delavci Temeljnega sodišča Trenje 2.000 din; Franci Cekota.mič, 5.000 din; O O S osnovne šol<Stari trg ob Kolpi 10.000 dt O O S Transport Krško 21«*J din; Metalna, tozd Senovo, 1®-® din; skupnost KS Novo me5*10.000 din; Pavel Bobič, Skocj**20.000 din; Pionir-tozd Novo mesto 10.000 din; N** Pavlič, Šentjernej, 3.000 din; - va Krško-tozd IG M 8.650 din;va Krško-tozd Sava projekt 3-» din; Sava Krško DSSS L050® ' Franc Zagorc, Šmalčja vas.5J* din; osnovna šola Milke §0» Nataša, Črnomelj, 5.000 <® O OS Komet, Metlika, 1®'”L din; J. K., Novo mesto, 2.000 d''

■ ~ n ) <990 d"1

krajani Uršnih sel (Luben) D-®.!din; Anica Plot, Dvor, -- *družini Kuhar in Abram Šentjerneja namesto -vene* grob Tonija Počrvine 0-®®®delavci ginekološko-porodnm“ga oddelka novomeške bolni*1!,’ 30.000 din; M . in J. Salmič- niše pri Krškem, 3.000.din; de ci OS Katje Rupena, Novo me* 21.900 din in O O S glasbene*0 Krško 2.000 din. p

Denar za ultrazvočni aParj 0jI zgodnje odkrivanje bolezni n , lahko nakažete na žiro (a_ (. 52100-603-30372 Zdravstveni0 , ter Dolenjske-tozd Splošna o° šnica, »Za ultrazvok«. >

STRUGE — V okolici Strug v kočevski občini medvedje niso redkost. Poročali smo že o nekaj srečanjih do­mačinov z n jim i, te dni pa smo zvedeli še za eno. Anton Ferkulj iz Lipe nam je pripovedoval, da sta šla z ženo v gozd nabirat gobe. Naenkrat seje pred njima postavila na zadnje noge medvedka in grozeče zarenčala in mla­tila okoli s prednjima šapama, za njo pa sta bila še dva majhna medvedka. Ko liko časa je to srečanje trajalo, se prestrašena zakonca niti ne spominja­ta. Na srečo sta oba medvedka krenila v nasprotno smer, za njima pa je od­hlačala še mama...

R IBN IC A — Ribniški delovni organizaciji Riko in Inles priredita .1 v sredo, 9. oktobra, ob 19.30 uri v ribniškem Domu JL A že tretjo za- i bavnoglasbeno prireditev, katere j izkupiček Ribničani namenjajo j Onkološkemu inštitutu v L jublja­ni za raziskovalne namene.

Z motorjem okrog svetai®Zvone Šeruga s sopotnico Bojano Dobnikar odš®1

drugi del popotovanja okoli sveta z.nit

Predsednik pripravljalnega od­bora Jože Gradišar je povedal, da bo letošnji koncert potekal v času 2. mednarodnega podiplomskega tečaja za klinično kemoterapijo raka, ki bo v Ljubljani od 7. do 12. oktobra. Zato se bodo letošnjega koncerta, ki je izraz velikega hu­manizma ribniških ljud i in njihove pripravljenosti za pomoč, udeležili tudi tu ji gostje. Ribničani jim bodo razkazali naravne in kul­turnozgodovinske zanimivosti, partizansko Ogenjco, cerkev v No­vi Štifti in jih seznanili tudi z orga­nizacijo zdravstvene službe v rib ­niški občini.

Na koncertu bodo sodelovali: Helena Blagne, Marjana Deržaj, Nace Junkar in Lado Leskovar, spremljal pa jih bo Berti Rodošek. Nastopili bosta tudi igralki M ila Kačič in Polona Vetrih, ki bo izvedla enega izmed skečev v angl­eščini. V sporedu bosta sodelovala kvartet Inles, ansambel Vita M u­ženiča, spored pa bosta povezova­la M onika Glavič in Janez D oli-

N O V O M ESTO — Prejšnjo sredo okrog 12. ure je s parkirišča pred stavbo našega uredništva zarohnel 800-kubični BMVV in odnesel na dolgo pot Zvoneta Šerugo in Bojano D obn ika r, svetovna popo­tn ika , k i bosta skušala prevoziti okrog 50.000 km dolgo pot preko Balkana, Turč ije , Irana, Pakistana, Ind ije , Indokita jske , Indonezije do daljne Avstra lije .

Če jim a bo podvig uspel, bo Zvone Šeruga, doma s Sel p ri Rat- ežu, ko t p rv i Jugoslovan prepotoval svet na m otornem kolesu. Poto­vanje si je zam islil pred nekaj leti in oprav il že tud i del po ti, ko je pred dvema letoma z Bojano prepotoval nekaj desettisočev k ilom etrov po ameriških celinah. Znana mu je tud i A fr ik a , po kateri se je potepal še ne­kaj let prej.

Poguma im ata oba dovo lj, iz­kušenj in znanja tud i, saj Bojana govori kar š tir i jezike, nič pa ni mogoče reči tud i oprem i. K o t je povedal Zvone, ni b il še za nobeno potovanje tako dobro oprem ljen, ko t je za to. M o to r mu je po po lov i­čni ceni odstopila tovarna B M W , nanj je m on tira l večji h ra n iln ik za

gorivo , založil se je s potre '.j rezervnim i deli, za nameček P* j nabral kar lepo vsoto denarj ^ kaj so mu pomagale delovne nizacije (med našimi P'onrCt K rka ), pokrovite ljs tvo j e Nedeljski DneVnik, preost z Bojano zbrala z delom: Z) pisal in ob javlja l, Bojana paL, la med počitn icam i kot vodič.

PR E D O D H O D O Mure pred odhodom na des° kilometrov dolgo pot: ^ v.°c0to: ^o n in R n ia n n D o b n ik a ^ . (ga in Bojana Dobnikar M arkelj)

ŠE DRUŠTVO INOVATORJEV

K O Č E V JE — Inovativnost v delovnih organizacijah se vedno bo lj širi in o tip ljiv ih rezu lta tov je tu­d i več, a žal le v M elam inu in L iku , k je r je to- področje dejavnosti raz­v ito že nekaj let, k jer im ajo ustrezne akte o tej dejavnosti in kjer inor vatorje tud i nagrajujejo. A kte o ino­vacijski dejavnosti so sprejeli tud i že v E iektru , Inkopu , Z ida rju in Z K G P , v večini delovnih organiza­cij pa jih p rip rav lja jo . Na nedavnem posvetu o inovacijski dejavnosti, k i ga je sklical občinski svet Zveze sin­d ika tov občine Kočevje, so ugo tov i­li tud i, da je v delovnih organizaci­jah potrebno do loč iti, kdo bo strokovno ocenjeval inovacijske predloge, kdo bo vod il evidenco inovacij itd. V m arsikateri delovni organizaciji pa tud i še vedno niso razčistili, kaj je inovacija in kaj delovna dolžnost delavcev posa­meznih služb.

niso im eli m ožnosti, da b in- - - ‘ivah, - “pričeske tudi ocenje izcf'

nizator pa se je tako sProl^ ° v se*1'n il no tran ji k o n k u r e n č n o s t '

dveh letih k ujiihp °s!

c iji, k i je vzaživela. Tako kakih y “ aStaJ izdelkov, ob katerih go bd ih , ni b ilo videti. Še P°seČV l[ere s° li razočarani starejši, n^ zgpjli *n fr ize rji • popolnomamed manekeni niso im e® ^e e l0

F R IZ IR A L F . S O V Ž I V O — Prva prireditev frizerjev novomeške občine bo ostala v spominu tudi po tem, da je pritegnila množico obiskovalcev. Na sliki: Tako so frizerke pred očmi obiskovalcev urejale pričeske. (Foto: J. Pavlin)

predstavnika. Prire* t(Lgninia[,J' velja pohva liti, saj že topn>c . med obiskovalci, k ' . s0 , ja s' po ku p ili v dobri uri, želijo takšnih revij.

stri*1 icVečer so prije tno P°Pgj pa r1,1

Revija frizerjev in pričeskplesna skupina Pati- R1CQ 0stii'sl‘ ‘ vod ite lj Leon Šuštersi • ?g t delavci Zdravilišča sp P ■« st)e večer p rip ra v ili precejcia lite t in flambiranje v J* »j ptr

Prva javna revija sekcije frizerjev novomeške občineD O L E N J S K E ' T O P L IC E —

Restavracija zdraviliškega doma je bila v soboto zvečer spremenje­na v pravi frizerski salon. Velika dvorana je b ila ve liko premajhna.

da bi sprejela vse, k i so si želeli ogledati, kaj zmore sekcija frizer­jev novomeške občine, k i deluje pod okriljem Obrtnega združenja.

Na prv i javn i reviji predstavitve

pričesk se je predstavilo enajst sajonov s svojim i delavci in manekeni, po en model pa so spretne frizerske roke prip rav ile kar pred očmi gledalcev. T i sicer

menda tudi novost v g r j r e d i|e .

nudbi. Ne nazac*n-*5 'L:rkain|oZH dobro izkoris tila tudi -|0jn 0,5Kozm etika, ki je ob tej P0 izv<rreklam ira l »ekai svojin Vnekajdov za olepšanje

PA VL*^