statustni promeni kaj AD

1

SU[TESTVENI PROMENI KAJ AKCIONERSKITE DRU[TVA

Alfred F. Conard

profesor, Univerzitet vo Mi~igen, [kola na pravo, Ann Arbor (SAD)

I. VOVED

1. Izmena i kontinuitet - Promenite se ìvoten zakon na trgovskite dru{tva, kako i na site drugi ìvi organizmi. Okolnostite {to gi iznenadija svetski poznatite dru{tva - kako Union Miniere du Haut-Katanga, Compagnie Universelle

du Canal Maritime de Suez i Societe Imperiale Ottomane du Chemin de Fer de Baghdad - imaat svoja paralela vo pomalku somnitelnite katastrofi {to gi snao|aat bezbrojnite nezavisni maloproda`ni du}ani, tekstilnite fabriki, rudnicite za jaglen i proizvoditelite na kowska oprema. Pokraj dru{tvata kako ovie - `rtvi na radikalnite promeni vo nivnata okolina - postojat drugi brojni `rtvi na sopstvenoto pogre{no razbirawe na postojnite uslovi - precenuvawe na pobaruva~kata od nekoj proizvod, potcenuvawe na tro{ocite i proces na pogre{na procenka. Site ovie okolnosti baraat promena na aktivnostite, politikite, finansiraweto ili strukturata na involviranite dru{tva.

Generalno, pravoto na dru{tvata vo XIX vek sozdava nesoodvetni odredbi za promenite - ili za ogromniot uspeh {to bara golema ekspanzija na kapitalot i obemot ili operaciite ili za neuspesite {to baraat radikalni otstapuvawa od orginalnite planovi. Erata na najdominantnite koncesii na potrebite za preocenka bila ograni~uvaweto na ìvotot na dru{tvata na nekoj utvrden period od 20 ili 30 godini, so ~ie zavr{uvawe se o~ekuvalo tie da prestanat da postojat za da im se dozvoli na investitorite da razvijat novi planovi za novite vremiwa. No ako idninata ne bila mudro predvidena, vremeto za povtorno razgleduvawe na rabotite voobi~aeno bilo mnogu pomalo od ìvotot na edno dru{tvo. I ako odlukata bila mudra prestanokot vo nazna~enoto vreme pretstavuval tragedija za investitorite, rabotnicite i potro{uva~ite.

Imalo potreba ne samo za promena, tuku i za kontinuitet. Visokite tro{oci za pribirawe pari, oprema, uprava i rabotna sila ne trebalo celosno da se `rtvuvaat sekoga{ koga dru{tvoto bilo dol`no da izvr{i prestruktuirawe na edna stavka vo kompleksot. Golem broj faktori vo kombinacijata trebalo da bidat `rtvuvani za da mu se dozvoli na pretprijatieto da ja promeni svojata cel, svojata kapitalizacija ili svoite objekti bez napu{tawe na preostanatoto. Postoi potreba za promena bez prestanok na sevkupnosta na pravata i obvrskite poznati kako pravno lice ili entitet.

2. Pravni formi na promenite - Dokumentarni izmeni - Golem broj od promenite {to se slu~uvaat kaj delovnite asocijacii se postojani i nevidlivi, kako promenite vo zalihite na trgovskite stoki. Starite stoki se prodavaat, a drugi i novi stoki se nosat ili proizveduvaat za da gi zamenat onie {to ve}e se prodadeni. Finansiskata struktura isto taka se menuva, zatoa {to se prodavaat dopolnitelni akcii i se zemaat novi zaemi ili se otpla}aat starite. So akumulacijata na ekonomskite promeni, stanalo neophodno da se vr{at

2

dokumentirani izmeni na statutot ili vnatre{nite propisi za da se ovozmoàt ekonomskite promeni ili tie da se legaliziraat ako do niv ve}e do{lo (infra s. 5-

29). Ako planiranite promeni bi gi povredile pravilata spored koi raboti dru{tvoto, moèbi }e postoi potreba toa da se preobrazi vo nekoe drugo dru{tvo,

preku proces na "transformacija" (infra s. 33-35). Ako odnosot {to treba da se promeni involvira doveriteli, mora da se izvr{i prilagoduvawe kaj obvrznicite ili drugite dokumenti so koi se reguliraat tie odnosi (infra s. 36-44).

Promeni vo imotot ili kontrolata - Druga grupa promeni glavno se sostoi od su{testveni promeni vo sopstvenosta vrz imotot, {to obi~no doveduva do promeni vo dokumentite, ako se tie neophodni. Jasen primen za toa e prenosot na imotot od edno dru{tvo na drugo, {to ima prili~no razli~en tretman kaj dru{tvoto {to prodava i dru{tvoto {to kupuva (infra s. 45-62). Povtoruvaweto na ovoj proces dovelo do priznavawe na specijalni kategorii na prenos na imot {to imaat poseben karakter, poznat pod razli~ni imiwa vklu~uvaj}i fuzija, spojuvawe, konsolidacija, amalgamacija i podelba (infra s. 70-91).

Najnova vakva transakcija {to privlekuva vnimanie e transferot na kontrolata vrz pretprijatieto. Samo nekolku zemji ja priznale potrebata za posebno regulirawe na ovoj fenomen - vodeni od Anglija vo vrska so "ponudite za prezemawe" (infra s. 63-69) i Germanija vo vrska so "dogovorite pome|u pretprijatijata" (infra glava 7).

Prestanok - Odredbite za prestanokot na raboteweto na dru{tvoto, preku proces poznat kako "prestanok", "likvidacija" i "ste~aj" dolgo vreme mu se poznati na pravoto, no vo ponovo vreme tie dobivaat novo zna~ewe. Orginalno tie se zamisleni kako instrumenti na nemilosrdnoto kosewe {to nu`no doa|aat zaradi lo{a sre}a ili protek na vreme. Deneska, prestanokot isto taka moè da pretstavuva instrument na politikata; ponekoga{ kontrolniot akcioner "dobrovolno" vr{i prestanok - voobi~aeno kako del od planot za prenos na imotot; ponekoga{ malcinstvoto akcioneri bara prestanok kako oru`je za odbrana ili kontranapad protiv maltretira~koto mnozinstvo; a ponekoga{ prestanokot pretstavuva oru`je na dràvata koja nastojuva da kazni nekoja povreda na javnata politika ili zanemaruvawe na dol`nosta da se plati danok (infra s. 92-102).

Promeni vo kapitalot - Zgolemuvawata i namaluvawata na kapitalot podrazbiraat su{testveni promeni {to se pove}e ili pomalku regulirani vo razli~nite zemji. Tie ne se predmet na ovoj trud, iako logi~no podpa|aat vo ovaa sfera, zatoa {to e pokorisno za niv da se rasprava vo vrska so odrùvaweto na kapitalot.

Neregulirani su{testveni promeni - Bidej}i ova e pravna, a ne ekonomska studija ovde gi analizirame samo onie su{testveni promeni {to se povrzani so nekoja pravna kontrola. No realniot stav na sovremeniot ìvot na dru{tvata ne prinuduva da priznaeme deka nekoi prili~no su{testveni promeni go izbegnale zakonskoto regulirawe. Fakti~ki, advokatite specijalisti za pravoto na dru{tvata ~esto pati se prili~no mudri vo iznao|aweto razli~ni sredstva za ovozmoùvawe na golemite promeni so minimalna zakonska forma.

Primerite opfa}aat kotacija na akciite na dru{tvoto na berza, {to odnenade` gi izloùva interesite na akcionerite na pogolem stepen na {pekulacija i ~esto povlekuva primena na razli~ni pravni pravila. Spored postojnoto pravo vo SAD, dru{tvoto i negovite akcioneri vleguvaat vo nov reìm

samo zaradi zgolemuvaweto na upisite vo akcionerskiot register od 499 na 500, prosledeno so rast na imotot od 999.999 na 1.000.000 dolari (infra glava 10).

3

Su{testvenite promeni isto taka moè da se slu~at kako vzaemen odnos na dru{tvata - steknuvawe na kontrolen blok akcii, sklu~uvawe dogovor za zaedni~ka uprava. Ovie promeni baraat posebna regulacija vo novite germanski zakoni za sistemite dru{tva, i vo SAD spored zakonite za odredeni vidovi javni dobra, no generalno ne se regulirani vo drugi zemji.

3. Regulacija na promenata - Soglasnost na akcionerite - Bidej}i zakonodavcite postepeno gi otvoraat portite za promenite, tie izgradile impresivni pre~ki za sekoj vid nepoèlno stampedo. So zabeleìtelna harmonija, najgolemiot broj zemji baraat soglasnost na akcionerite za nekoja osobeno te{ka merka, kako mnozinstvo od site akcii na dru{tvoto, supermnozinstvo od dve-tretini ili tri-~etvrtini, specijalen kvorum, dogovarawe na pluralen votum ili

kombinacija od navedenoto (infra s. 21). Postoi o~igledna nedoverba vo naglite dvièwa. Premnogu glasen glas se bara za pormeni, iako mnogu slab glas ili ednostavno neu~estvo moè da bide dovolno za zadrùvawe na rabotite takvi kakvi {to se.

Site tie merki na pretpazlivost se nametnati, verojatno vo doverba so principot na "akcionerska demokratija", {to od akcionerot pravi bitie sli~no na gra|aninot vo republikata. Kako i najgolemiot broj drugi izrazi na ovoj princip vo pravoto na dru{tvata se ~ini deka toj uspe{no e manipuliran od strana na upravata na dru{tvata koi mnogu dobro plivaat bez ogled na formalnite uslovi.

Re~isi i ne iznenaduva deka upravata go nao|a svojot pat, zatoa {to najgolemiot broj zakoni smao opisno naveduva {to e ona {to treba da im se kaè na akcionerite i zo{to voop{to tie treba da glasaat (infra s. 24, 49, 80). Ovie uslovi se zasileni poslednive godini. No duri ni vo SAD, kade {to standardite za polnomo{nata se najdetalni, ne moè da se kaè deka akcionerite voobi~aeno imaat nekoj razumen izbor.

Soglasnost na imatelite na obvrznici i drugite - Evropskoto pravo ponekoga{ bara ne samo soglasnost na akcionerite, tuku i na imatelite na obvrznici i na imatelite na drugite vidovi hartii od vrednost kako osnova~ki

akcii (infra s. 26-28, 54, 82, 90). Ovde postoi nevoobi~aeno ostar kontrast pome|u uslovite vo razli~nite pravni sistemi koi vo drugite pra{awa re~isi se paralelni. I pokraj ekstenzivnata istraga i reforma vo vrska so pravata na imatelite na obvrznici vo SAD se ~ini deka ni kritikata ne go prifa}a stavot deka re{enieto e vo demokratijata na imatelite na obvrznicite. Nitu evropskite komentatori nema mnogu {to da kaàt za efikasnosta na pravilata za soglasnosta na imatelite na obvrznicite.

Soglasnost na sudovite ili komisiite - Kon sredinata na XX vek, tendencijata za regulacija na dru{tvata se ~ini deka e vo nasoka na intervencija na sudovite i komisiite. Ovaa tendencija e vidliva vo sferata na su{testvenite promeni, iako pomalku svesna otkolku vo sferata na javnata ponuda na hartiite od vrednost za proda`ba. Reorganizaciite i rekonstrukciite od razli~ni vidovi sistematski podleàt na sudski ili komisiski kontroli. Sudovite postepeno prifa}aat zgolemena odgovornost za utvrduvawe na pravi~nosta, kako i za po~ituvaweto na formalnite proceduri pri promenite. Nekolku zemji, predvodeni od Anglija, duri i gi ovlastile sudovite da davaat afirmativni naredbi za izmena na statutot, za koregirawe na izmamniot ili maltretira~kiot menaxment.

4. Prava na opozicijata - Bidej}i mo}ta na mnozinstvoto za vr{ewe promeni se pro{iruva, malcinstvata imaat zgolemena potreba za nekoj vid za{tita. Proceduralnite uslovi za kvorumite i supermnozinstvata se pokaàle kako re~isi bezvredni i pravoto na informacija kaj polnomo{ni~kite izjavi ne e

4

kojznae kolku podobro. Pravoto za obra}awe do sudot ili komisijata za utvrduvawe na pravi~nosta na predlo`enite promeni pretstavuva potencijalno efektivno sredstvo, {to e bavno i skapo, i efikasno samo protiv preteranite maltretirawa

(infra s. 104-105). Vo XX vek se pojavi edno od najnade`nite sredstva vo forma na pravo na

povlekuvawe na sopstvenata investicija po nepristrasna procenka. Ova e prili~no {iroko dozvoleno vo sovremenite zakonodavstva na Argentina, Italija i SAD i vovedeno so golemi nervozi vo Anglija i Germanija. Se ~ini deka negovoto vlijanie se zgolemuva, no seu{te ima dolg pat do vospostavuvaweto na ekonomski i efikasni sredstva za procenka na akciite {to se povlekuvaat (infra s. 106-111).

5

II. IZMENI NA STATUTOT I VNATRE[NITE PROPISI

A. POIM NA IZMENA (AMANDMAN)

5. Sodrìna na poimot - Izmena ("amandman") na statutot ili na

vnatre{niot propis na dru{tvoto pretstavuva dejstvie so koe se menuvaat postojnite pravila spored koi funkcionira dru{tvoto. Tipi~ni primeri se promena na firma, dodavawe na nova dejnost, promena na pravata na razli~nite klasi akcioneri, prodolùvawe na vremetraeweto na dru{tvoto, izmena na pravilata za glasawe ili zgolemuvawe i namaluvawe na kapitalot. Toj generalno soodvetstvuva na angliskiot poim "alteration" na memorandumot ili na dogovorot za

zdruùvawe, na francuskiot poim modification des statuts, na germanskiot Satzungsanderung, na italijanskiot modificazione dell'atto constitutivo, na meksikanskiot

modificacion del contrato social i na ~ileanskiot i venecuelanskiot reforma de los

estatutos. No nekoi od navedenite termini imaat po{iroko zna~ewe otkolku {to e

toa slu~aj so amerikanskiot poim "promena na statutot" (amendment of charter); tie se koristat za da gi opfatat re~isi site mo`ni vidovi na su{testvenite promeni. Primer e meksikanskoto pravo {to predviduva prodolùvawe na vremetraeweto, dobrovolen prestanok, zgolemuvawe ili namaluvawe na kapitalot, promena na dejnosta ili sedi{teto, transformacija (preobrazbra), fuzija i "sekoja druga promena na statutot". Vo francuskoto pravo, kade {to prethodniot zakon nema nikakvi odredbi za fuzijata, komentatorite ja smetaat fuzijata kako vid na promena na statutot. Vo germanskoto pravo porano se raspravalo za pra{aweto dali "dogovorite za pretprijatieto" treba da se smetaat za promena, se dodeka zakonot ne go re{il pra{aweto predviduvaj}i posebni pravila za nego.

Ovaa glava se odnesuva na promenite na statutot vo potesna smisla na toj zbor. Taa isklu~uva nekolku va`ni vidovi su{testveni promeni {to steknale indentitet samite po sebe - preobrazba, promena na pravata na doveritelite, proda`ba na imotot, prezemawe, fuzija, podelba i prestanok. Sekoj od ovie predmeti e analiziran vo posebna glava.

6. [to se menuva: dva vida osnovni dokumenti: Osnovnite dokumenti na dru{tvata vo razli~nite zemji se razlikuvaat isto kolku {to se razlikuvaat nivnite kujni. Nekoi zemji imaat dva pojadoka, dodeka drugite eden; nekoi imaat ~aj i ru~ek, drugite samo ve~era. Sli~no na toa, nekoi imaat dva dokumenta vo koi se sodràni regulatornite pravila za konkretnoto dru{tvo, dodeka drugi imaat samo eden.

Francija, Italija, Japonija i razli~nite zemji vo koi se zboruva {panskiot jazik nudat primer za ednostavna praksa, so eden edinstven dokument - francuski statuts, italijanski atto constitutivo ili {panski estatutos. Ako akcionerite ili upravnite tela izberat da usvojat nekoi dopolnitelni postojani pravila ili standardni proceduri za postapuvawe - {to tie i moè da go storat - tie ne se baraat, nitu izre~no se propi{uvaat so zakonot. Germanija se razlikuva samo nezna~itelno, so toa {to vo 1965 godina zakonot za prv pat izre~no dozvoluva vnatre{ni propisi (Geschaftsordnung), bez da gi bara, nitu pak da specificira {to

se tie treba da sodràt (~len 77 stav 2 AktG). Pokompleksnata praksa {to preovladuva vo Anglija i SAD bara postoewe

na najmalku dva dokumenta, od koi prviot voobi~aeno se narekuva memorandum za zdruùvawe (memorandum of association), sertifikat ili potvrda za inkorporacija

6

(certificate of incorporation) ili dogovor za inkorporacija (articles of incorporation), a vtoriot se narekuva dogovor za zdruùvawe (articles of association) ili statut (bylaws).

Vtoriot dokument formalno ne se bara vo nekoi situacii, no toj e izre~no propi{an so zakonodavstvoto i univerzalno se koristi vo dru{tvata so dobra uprava. Vtoriot dokument mora javno da bide registriran vo Anglija, no vo SAD toj e privaten dokument {to duri i samite akcioneri ponekoga{ imaat problem da go vidat (iako nivnoto zakonsko pravo da go storat toa e nesporno). Dopolnitelnite

karakteristiki na vtoriot dokument se navedeni vo infra s. 30. Za da se poednostavi upatuvaweto na tie dokumenti so razli~ni imiwa, za

zemjite vo koi postoi eden osniva~ki dokument {to go sledat francuskiot i

germanskiot obrazec }e se koristi terminot "memorandum" (memorandum) ili "statut" (charter), {to }e se koristi i za poosnovniot dokument vo Anglija i SAD.

Vtoriot (sekundarniot) dokument - angliskiot articles of association (dogovor za zdruùvawe) i amerikanskiot statut (bylaws) - }e bide ozna~en kako "vnatre{ni

propisi" (internal regulations). Ovoj poim isto taka }e opfa}a i sekoj drug vtor ili vtorostepen dokument {to sodrì pravila za dru{tvoto, a {to se sre}ava i vo drugite zemji vo koi ne se zboruva angliskiot jazik.

Te{ko moè da se izvede nekoja polnova`na generalizacija vo vrska so sodrìnata na ovie razli~ni dokumenti. Imeto na dru{tvoto (firmata), negovata cel (dejnost) i po~etniot kapital se ~ini deka pretstavuvaat edinstvenite stavki {to se univerzalno predvideni za memorandumot. Golem broj od stavkite {to voobi~aeno se pojavuvaat vo francuskiot ili germanskiot memorandum (zatoa {to ovde ne postoi drug konstitutiven dokument) se pojavuvaat i vo angliskite i amerikanskite vnatre{ni propisi; primeri se stavkite so koi se reguliraat sednicite, kako izvestuvawe, vreme i mesto na odrùvawe i dneven red. No ovie stavki i ne mora da se propi{at na ova mesto, re~isi seto ona {to obi~no se pojavuva vo vnatre{nite propisi, moè, po izbor na osnova~ite, da se predvidi vo memorandumot.

Vo zemjite vo koi dru{tvata voobi~aeno imaat i memorandum i vnatre{ni pravila, osnovnata razlika pome|u dvata dokumenta pretstavuva pra{awe na hierarhija: memorandumot ima povisoka pravna sila od vnatre{nite pravila. Postoi i vtorostepena razlika, memorandumot voobi~aeno e mnogu poteòk akt za menuvawe, otkolku {to e toa slu~aj so vnatre{nite propisi. Zatoa, osnova~ite na dru{tvoto moàt odredeni pra{awa da gi napravat pote{ki za menuvawe stavaj}i gi vo memorandumot ili polesni za menuvawe stavaj}i gi vo vnatre{nite propisi.

Zaradi razlikite pome|u procedurite za promena na memorandumot za zdruùvawe i vnatre{nite propisi, nie }e gi analizirame posebno. Najnapred }e gi sporedime pravilata za izmena na memorandumot za zdruùvawe, koj voobi~aeno

se narekuva statut (charter) (s. 5-29). Podocna, }e gi analizirame i sporeduvame pravilata za promena na vnatre{nite propisi vo onie zemji vo koi vakviot dokument se koristi (infra s. 30-32).

B. DOZVOLIVOST NA PROMENITE NA STATUTOT

7. Priznavawe na ovlastuvawe za promena; istoriska zadnina - Vo XIX vek,

golem broj pravni sistemi se borele so pra{aweto dali statutot voop{to moè da bide promenet. Najraniot stav re~isi nasekade bil deka uslovite na zdruùvaweto se trajno obvrzuva~ki za site involvirani, kako i uslovite na koj bilo drug dogovor. Nivnite vremeni ograni~uvawa se samo onie {to izre~no ili premol~no

7

se navedeni vo uslovite na zdruùvaweto - vodeweto na trgovskiot potfat, istekot na vremetraeweto za postoewe na dru{tvoto ili smrtta na ~lenovite. Ovaa teorija bila prifatena vo Francija i Anglija i ja zarazile SAD so posebna otrovnost po sila na poznatata presuda Dartmouth College. Kako {to e navedeno vo ovaa odluka, statutot na dru{tvoto pretstavuva dogovor pome|u dràvata i site ~lenovi na dru{tvoto, i nikoj od niv ne moè da gi izmeni uslovite bez soglasnost na site drugi. Ovaa ~udna koncepcija moèbi toga{ bila mnogu poprijatna, otkolku {to taa bi bila deneska. Golem broj dru{tva se osnovani so statuti samo za opredeleno ograni~eno vreme i osnova~ite veruvale (mnogu pove}e otkolku {to veruvame nie deneska) vo stabilnosta na postojnite ekonomski vrski.

Vo nitu edna sovremena nacija ne e mo`no da se bara nemenlivost na statutot kako generalen princip. Najgolemiot broj sovremeni prava na dru{tvata izre~no propi{uvaat promeni na op{t na~in. Francuskite i germanskite zakoni davaat ovlastuvawe za promena bez ograni~uvawe. Najgolemiot broj amerikanski zakoni naveduvaat deka sekoja odredba {to moè da bide vnesena vo orginalniot statut isto taka moè da bide vnesena i vo ve}e postojniot. Anglija opstojuva vo ograni~uvaweto na promenata na dejnosta, no dozvoluva neograni~eni promeni na najgolemiot broj drugi odredbi {to po izbor moè da bidat vneseni vo memorandumot (~len 5, 23 CA).

Evolucijata od rigidnosta na XIX vek do fleksibilnosta na XX vek vo promenata na statutite francuskite avtori ja opi{uvaat kako promena od tretiraweto na dru{tvoto kako "dogovor" kon tretiraweto na dru{tvoto kako "institucija". Ovaa karakterizacija po~iva na opservacijata deka dru{tvoto pretstavuva organizam koj gi nadìvuva namerite na onie {to go sozdale i uslovite pod koi e sozdadeno. Toa steknuva indentitet sosema nezavisen od identitetot na koj bilo svoj ~len.

Bez ogled na toa kako moè da se okarakterizira evolucijata na promenlivosta, lesno moè da se opi{at ekonomskite sili {to dovele do toa.

Ednoglasnosta {to moèla da se dobie kaj relativno malite dru{tva od XIX vek so tekot na vremeto stanala se pomalku ostvarliva zaradi toa {to dru{tvata imale se pogolem i pogolem broj akcioneri. Lesnotijata da se dobie ednoglasnost postepeno is~eznuvala duri i vo semejnite firmi so postepeniot pad na patrijarhalnoto vospituvawe i semejnata solidarnost. Zabrzanata tehnolo{ka i socijalna evolucija nu`no predizvikala se po~esti promeni vo strukturata na dru{tvata i gi uslovila investitorite da toleriraat i da o~ekuvaat promeni. Likvidacijata kako alternativa na promenite stanala se pomalku atraktivna so zgolemuvaweto na danocite na kapitalnite dobivki i so se pogolemoto priznavawe na going concern

vrednosta ili good will-ot {to is~eznuva kako son koga dru{tvoto }e zapadne vo nevoqi.

Iako promenlivosta stanala op{to pravilo kaj sovremenite akcionerski dru{tva, seu{te postojat oblasti vo koi seu{te opstojuva starata nemenlivost. Ovie isklu~itelni situacii se predmet na slednite analizi.

8. Dru{tva {to ne se opfateni so zakonite za promenite - Ako sovremenata promenlivost na statutite pretstavuva ~ist rezultat na zakonodavstvoto - mnogu pove}e otkolku promena na sudskiot stav za problemot - taa nema da se primenuva na dru{tvata koi zaradi edna ili druga pri~ina ne se opfateni so generalnite zakoni so koi se reguliraat dene{nite dru{tva. Vo Anglija, dru{tvata osnovani so akt na Parlamentot ili na krunata ne se opfateni so zakonite na parlamentot, doneseni pred ili potoa. Taka tie nemaat polza od op{tata dozvola za promena na statutite. Tie moàt da go promenat svojot statut

8

samo ako toa go dozvoluvaat nivnite osnova~ki dokumenti, koi ~esto toa ne go dozvoluvaat. taka generalno e to~no deka statutite na dru{tvata odnovani od parlamentot ili krunata ne moàt da se promenat so akt na samoto dru{tvo, tuku samo so akt na parlamentot ili krunata, zavisno od slu~ajot.

9. Retroaktivnost na zakonite za promenite; amerikanski teorii za

"povreda na dogovorot" i za "rezervirawe na ovlastuvawata" - Interesno pra{awe {to ~esto se postavuva e pra{aweto dali zakonite so koi se dozvoluva promena na statutite na dru{tvata se primenuvaat na dru{tvata {to ve}e postojat vo momentot koga bile doneseni takvite zakoni. Bidej}i ovlastuvaweto za izmena e

pro{ireno vo golem broj priliki od sredinata na XIX vek pa navamu, postojat bezbrojni slu~ai koga mnozinstvoto glasalo za nekoja izmena {to ne bila dozvolena so zakon vo vremeto koga malcinstvoto akcioneri stanale ~lenovi (sodru`nici) na toa dru{tvo. Ako vakvite amandmani se polnova`ni, dogovorot za zdruùvawe e izmenet na na~in {to akcionerite te{ko moèle da go predvidat koga gi investirale svoite pari vo dru{tvoto.

Ovoj problem privlekol mnogu vnimanie kaj teoreti~arite, iako sudovite ~esto ne se zanimavale so nego i bil identifikuvan kako problem na "intertemporalen sudir na zakonite". Za na{ata analiza, nema potreba da se dovede vo pra{awe ovlastuvaweto na zakonodavecot da re{ava, na primer, deka site akcii mora da imaat pravo na glas ili deka periodi~nite izve{tai mora da im bidat dadeni na akcionerite. Me|utoa, ako zakonodavecot ne saka da naloì zadolìtelna promena na pravilata, dali toj moè da ovlasti nekoi ~lenovi na dru{tvoto da gi izmenat pravilata spored koi tie se zdruìle so drugite ~lenovi, i protiv nivnata voqa?

Ova pretstavuvalo izvesen problem vo francuskoto pravo na po~etokot na

XX vek, osobeno spored zakonot od 1913 godina {to daval ovlastuvawe za promena na statutot samo ako samiot statut ne sodrì izre~na sprotivna odredba. Nekoi ponovi zakoni, vklu~uvaj}i ja i generalnata revizija od 1965 godina izre~no propi{uvaat deka tie se primenuvaat na ve}e postojnite (registriranite) dru{tva i deka nekonzistentnite statuti mora da bidat izmeneti za da se usoglasat so noviot zakon. Ovie zakoni se nare~eni "retroaktivni". Ako bide donesen nov zakon bez vakvi odredbi, francuskite teoreti~ari verojatno bi se podelile vo vrska so nivnata primenlivost na postojnite statuti, barem koga stanuva zbor za "su{testvenite klauzuli".

Vo SAD, pra{aweto predizvikalo mnogu pogolemi te{kotii, delumno zaradi klauzulata vo federalniot ustav {to predviduva deka "Nitu edna federalna dràva nema .... da donese nikakov .... zakon so koj se povreduvaat dogovornite obvrski". Spored dogovornata teorija za statutot na dru{tvoto, prifatena vo

slu~ajot Dartmouth College (supra s. 12) zakonot so koj na nekoi od ~lenovite im e dozvoleno da gi izmenat uslovite na nivnoto zdruùvawe so drugite ~lenovi pretstavuva "povreda na dogovorot" pome|u niv. Zatoa, dràvniot zakon so koj se pro{iruvaat ovlastuvawata za izmena na statutot ovaa klauzula go spre~uva toj da se primenuva na dru{tvata {to ve}e postojat.

Iako sekoj sve~eno ja poddrùva ovaa teorija, nikoj ne veruva deka e poèlno da se ima dru{tvo so nepromenliv statut; duri i sudiite {to ja poddrùvaat orginalnata teorija gi priznavaat nejzinite neprijatni potencijali. Nejzinite sporedni efekti zatoa se ublaèni so vtora teorija, spored koja dràvata moè da prezeme dejstvie pred da bide osnovano dru{tvoto i "da go rezervira ovlastuvaweto" za promena na zakonite so koi se regulira pravoto na dru{tvata, vklu~uvaj}i gi i zakonite za izmena na statutite na dru{tvata.

9

"Rezerviraweto na ovlastuvawata" se vr{i preku vmetnuvawe na odredba vo zakonite {to na prv pogled se ~ini kako nepotrebna izjava deka zakonite "moàt da se menuvaat ili ukinuvaat po voqa na zakonodavecot" ili nekoja druga odredba so sli~eno dejstvo. Nekoi zakoni isto taka dodavaat deka pravoto na dru{tvata "}e bide sostaven del na statutot na sekoe dru{tvo" za da se odbie sekoe tvrdewe deka

zakonot "go povreduva" statutot (Del.G.C.L. ~len 394). Bidej}i vakvoto "rezervirawe na ovlastuvawata" e vmetnato vo dràvnite

prava na dru{tvata i vo nivnite ustavi preku eden vek, deneska retko koja stranka vo sudskite sporovi moè da ja ospori izmenata na statutot vrz osnova na "povreda na dogovorot". No uspe{niot predizvik e napraven vo 1966 godina od strana na dru{tvo osnovano na Aqaska, dodeka taa bila federalna teritorija. Bidej}i federalnata vlada ne e spre~ena da gi povreduva dogovorite, teritorijalnoto pravo ne izvr{ilo rezervirawe na ovlastuvawata. No koga Aqaska stanala dràva, taa podpadnala na klauzulata za povreda, pa taka dràvnoto pravo so koe se pro{ireni ovlastuvawata za promena na statutite bile nepolnova`ni vo odnos na prethodno postojnite dru{tva.

Za sre}a, amerikanskata teorija za "povreda na dogovorot" so svojata posledica za "povreda na dogovorot" ne bila primeneta na statutite na dru{tvata vo drugite zemji. Nemalo zo{to da se prepora~uva i trebalo da se ukine u{te pred sto godini vo SAD. Vo op{testvoto {to mnogu brzo se menuva, menlivosta na statutot e neizbe`na i ne treba da zavisi od povtoruvaweto na ritualnite zborovi vo pravoto na dru{tvata. Nerazumnite amandamni na mnozinstvoto treba da gi kontroliraat sudovite, bez pritoa da se zabranuvaat site amandmani. Nerazumnite amandmani doneseni od strana na dràvata (koja bila involvirana vo slu~ajot Dartmouth College) moè da bide kontrolirana od strana na sudovite na ist na~in

kako i site drugi nerazumni dràvni postapki. Vo SAD po 1868 godina toa se izveduva po sila na klauzulata za "pravi~no sudewe" i zatoa teorijata za "Darthmouth College" e nepotrebna.

V. DOZVOLIVI PREDMETI ZA PROMENA

10. Izzemawe na odredeni predmeti od promena - Iako celosnata

nemenlivost na statutite na dru{tvata deneska e celosno zastareno, sepak postoi odreden broj validni ili argumentirani osnovi za isklu~uvawe na izmenata na oddelni pra{awa. Tie obi~no se kategoriziraat kako: (1) izre~ni zakonski

isklu~uvawa; (2) zatvorena zakonska lista na dozvolivi izmeni (amandmani); (3) odredba vo statutot so koja se isklu~uvaat izmenite; (4) nepovredlivi individualni prava.

Izre~nite zakonski isklu~uvawa se ilustriraat so francuskoto pravo koe zabranuva zgolemuvawe na akcionerskite obvrski ili promena na dràvjanstvoto na dru{tvoto, osven spored propi{anite uslovi (~len 153-154 LSC).

Zatvorenite listi gi sre}avame vo nekoi federalni dràvi vo SAD i vo Anglija. Zakonot na Delaware dava lista na pogolem broj raboti {to moè da se

menuvaat (dejnost-cel na dru{tvoto, firma, iznos na kapital) (~len 242 G.C.L.). Iako zaklu~uva so generalna odredba ("Sekoja druga promena ... {to moè da bide

poèlna"), edna poznata presuda od Delaware ja ograni~uva ovaa op{ta klauzula na pra{awa za koi se smetalo deka se na isto ramni{te kako i konkretno nabroenite pra{awa. Ne postojat osnovi za vakov vid odluki spored Model Act, vo koj se

10

naveduva deka izmenite moè da se odnesuvaat na seto ona {to moè da se stavi vo orginalniot statut.

Vo Anglija, seu{te postoi zatvorena lista na pri~ini zaradi koi moè da se promeni celta za koja e osnovano dru{tvoto (~len 5 CA), iako Jenkins Committee

prepora~uva nejzino ukinuvawe. Ovie pri~ini bile {iroko tolkuvani, no nekoi poèlni amandmani bile isklu~eni. Pristapot so zatvorena lista isto taka se primenuval vo nekoi od porane{nite francuski zakoni, no toj ne se primenuva vo poslednite francuski i germanski zakoni.

Ako osnova~ite sakaat da gi isklu~at izmenite na nekoi posebni pra{awa, dali tie moàt da go storat toa so odredba vo statutot? Odgovorot na ova pra{awe vo najgolem broj slu~ai se ~ini negativen. Zakonodavstvoto e vo polza na menlivosta, pa akcionerite ne moàt da ja ukinat. Me|utoa, nekoi zakoni izre~no im dozvoluvaat na akcionerite da ja ograni~at menlivosta na nekoi pra{awa. Toa moè da se ilustrira so angliskiot zakon {to dozvoluva so memorandumot da se

zabranat izmeni na oddelni pra{awa so izre~na odredba za toa (~len 23(1, 2) CA). Pravata za{titeni so odredbite vo memorandumot se narekuvaat "rovovski prava"

(entrenched rights). êtvrt izvor na imunitetot za izmena e idejata deka nekoi akcionerski

o~ekuvawa se tolku definirani i vredni {to se nepromenlivi. Se ~ini deka toa e

su{tinata na porane{noto francusko droits essentiels, germanskoto Sonderrechte i amerikanskite steknati prava ("vested rights"). Ovie poimi vo eden del bile povrzani so fenomenot na prioritetnite akcii. Nepovredlivite prava na akcionerite {to poseduvaat obi~ni akcii moè da bidat povredeni ako se izdadat novi prioritetni akcii (francuski stav); nepovredlivite prava na akcionerite {to poseduvaat prioritetni akcii moè da bidat povredeni so izmena na nivnite prioritetni prava, ako se docni so dividendata (amerikanski stav; vidi infra s. 13).

11. Promena na celite na dru{tvoto - Promenlivosta na celite zaradi koi dru{tvoto postoi - voobi~aeno navedena so stokite ili uslugite so koi taa }e trguva (dejnost) - pretstavuva klasi~en predmet na sudskite sporovi. Vo 1860 godina amerikanskite advokati raspravale dali dru{tvoto {to bilo osnovano za odrùvawe na èlezni~ka linija vo dolìna od pet miqi, moè da go izmeni svojot statut i dolìnata da ja utvrdi na sedumnaeset miqi. Odgovorot na sudot bil negativen. Deneska site sovremeni zemji dozvoluvaat promeni na dejnosta (celta), voobi~aeno bez ograni~uvawe. Anglija e posebna vo prezentacijata na isklu~iva lista na prifatlivi pri~ini za promena na celta (dejnosta). Taa se ~ini deka e naso~ena za da spre~i dru{tvoto da se vpu{ti vo dejnost celosno nepovrzana so orginalnata dejnost zaradi koja dru{tvoto bilo registrirano ili kako {to naveduva Gower, za da spre~i investitorot vo zlaten rudnik da go najde svojot kapital izloèn na rizik vo nekoja banalna prodavnica za ribi.

Angliskiot aran`man dovel do nekoi interesni i verojatno skapi sudski postapki pred Visokiot sud, obi~no bez da ja spre~i promenata na celta {to upravata ja sakala. Nekoi dozvoleni izmeni bile sosema {iroki. Dru{tvoto osnovano za proizvodstvo na avtomobilski gumi dobilo dozvola da stane diverzificirano investiciono dru{tvo. Osnovniot slu~aj {to se naveduva za negativna odluka ne se odnesuva na trgovsko dru{tvo, tuku na neprofitna asocijacija osnovana za unapreduvawe na interesite na velosipedistite. Lord

Justices vo 1907 godina i zabranil da go promeni svojot statut za da gi unapreduva i interesite na avtomobilistite.

Upornoto postoewe na ograni~uvawata za promena na dejnosta (celta) na dru{tvoto kaj angliskite kompanii se ~ini prili~no anahrono. Toa se dolì na

11

karakteristi~nite stavovi na angliskite sudovi za transakciite ultra vires, {to se osudeni od strana na re~isi site britanski avtori. Komitetot za pravo na

dru{tvata na Odborot za trgovija vo 1962 godina prepora~al ukinuvawe na ograni~uvawata za promena na celta (dejnosta) na dru{tvata. Iako ograni~uvawata ostanuvaat nominalen sostaven del od pravoto, na niv moè da se povika samo nekoja mnogu budna opozicija. Ako opozicijata ne tuì za da ja ukine izmenata vo rok od 21 den od promenata na dejnosta, toga{ se e predocna. So toa se ~ini deka Anglija e na pat da im se pridruì na drugite sovremeni nacii preku dozvoluvaweto na promenata na zakonitata cel {to kvalifikuvanoto mnozinstvo na dru{tvoto ja saka. Ovoj ~ekor ve}e bil prezemen vo Avstralija i Kanada.

Zakonite za koi se pretpostavuva deka dozvoluvaat neograni~ena promena na celta (dejnosta) na dru{tvoto, kako sovremenite amerikanski zakoni, moè da imaat prikrieni ograni~uvawa za celite {to dru{tvoto moè da gi menuva. Izre~no ili premol~no, zakonite gi ograni~uvaat izmenite na site onie odredbi {to moè da se vnesat vo orginalniot statut spored istiot zakon za dru{tvata spored koj statutot bil donesen. No amerikanskoto pravo obi~no isklu~uva odredeni vidovi dru{tva, kako bankite, osiguritelnite dru{tva i èleznici {to se registriraat nadvor od propisite za trgovskite dru{tva, spored posebni propisi. Ovie vidovi dru{tva mora da bidat osnovani spored posebni zakoni {to se primenuvaat samo na niv Zatoa, amerikanskite proizvodni dru{tva ne moàt vo najgolemiot broj statuti da ja promenat svojata cel (dejnost) i da se registriraat za bankarstvo, nitu pak bankite moàt da ja promenat svojata dejnost i da se zanimavaat so zapi{uvawe na osiguruvawe. Toa bi bilo teoriski mo`no vo Francija ili Germanija, kade {to finansiskite, èlezni~kite i industriskite dru{tva se osnovaat spored istite propisi kako i site trgovski dru{tva voop{to. Me|utoa, bidej}i bankite i èleznicite se strogo regulirani, ako ne i nacionalizirani, vo site industrijalizirani zemji, zatoa i ne postoi nekoja pogolema realna sloboda vo Germanija, otkolku vo SAD za bankite ili èleznicite da ja promenat svojata dejnost i svojot imot da go prenaso~at vo proizvodstvo na tranzistorski radija.

12. Izmeni so koi se zgolemuvaat obvrskite na akcionerite - Zakonite na najgolemiot broj dràvi se soglasuvaat deka izmenite so koi se zgolemuvaat obvrskite na akcionerite vo odnos na dru{tvoto ne moàt da bidat izvr{eni ako koj bilo akcioner se sprotistavi na toa. Ovaa pre~ka se ~ini deka vodi poteklo od sudskite odluki, no deneska taa se nao|a vo re~isi site zakoni. Taa najo~igledno se primenuva na izmenite so koi se zgolemuva nominalnata vrednost na akciite (bez prenos na vi{ocite), so {to sekoj od akcionerite stanuva odgovoren za dopolnitelni uplati za svojata akcija. Drug primer sre}avame vo eden germanski slu~aj, vo koj akcionerite vo edna fabrika za {e}er bile obvrzani so statutot da gi zgolemat isporakite na {e}erna repa i soodvetnite koli~ini da gi dostavat na fabrikata za prerabotka, so propi{ana kazna za nepo~ituvawe na obvrskata. Izmenata na statutot so koja se zgolemuva iznosot na propi{anata kazna se smetala za nevaè~ka.

Golem broj amerikanski zakoni za dru{tvata ne sodràt odredbi vo vrska so

ova pra{awe, nitu zakonot na Delaware, nitu Model Act nema {to da kaàt vo vrska so toa. No ova e ~esta tema na zakonodavstvoto i na sudskite sporovi vo zapadnite dràvi. Koga rudarskite dru{tva }e gi iscrpat svoite resursi, no ne i svoite nadeì, se ~ini deka tie imaat obi~aj da go izmenat svojot statut za da im dozvolat na svoite akcioneri da izvr{at dopolnitelni vloùvawa, iako akciite na po~etokot bile izdadeni kako celosno plateni i nemalo obvrska za dopolnitelni

12

uplati. Procenkata voobi~aeno se vr{i preku proda`ba na akciite, ako soodvetniot akcioner ne ja izvr{il dopolnitelnata uplata, mnogu po~esto otkolku dru{tvoto da bara li~na odgovornost na akcionerot za neizvr{enata uplata. Zakonodavstvoto izre~no gi dozvoluva vakvite izmeni vo Kalifornija (~len 3634

G.C.L.) i Montana (~len 15-721 G.C.L.). Vo otsustvo na vakvo zakonodavstvo, sudovite

na Utah i Idaho gi poni{tuvale vakvite izmeni. Kaliforniskiot zakon izre~no gi isklu~uva izmenite so koi akcionerot moè da bide li~no odgovoren ako odbie da izvr{i dopolnitelna uplata za koja samiot toj prethodno ne ja dal svojata soglasnost.

Duri i koga izmenite dozvoluvaat dopolnitelnite vloùvawa da se obezbedat preku proda`ba na akciite, amerikanskite pravni avtori imaat lo{o mislewe za niv. Tie smetaat deka proda`bata na "celosno uplatenite" akcii e premnogu nasilni~ko me{awe vo akcionerskite o~ekuvawa. Nivniot stav e potvrden i vo evropskite zakoni za trgovskite dru{tva.

13. Izmeni so koi vr{i povreda na nekoja konkretna klasa akcioneri - Koga dru{tvoto }e go zafatat te{ki vremiwa, negovata uprava neodolivo e prinudena da bara `rtvuvawe od akcionerite. Ako dru{tvoto ima potreba od u{te pari, no ako tie ne moàt da se dobijat preku izdavawe na pove}e obi~ni akcii, direktorite moàt da predloàt izdavawe na prioritetni akcii {to }e imaat prioritet pred obi~nite akcii. Podocna, koga se vr{i isplata na fiksniot del od dividendata na prioritetnite akcii, direktorite moàt da predloàt fiksniot procent od dividendata da bide namalen, za da moè {to pobrzo da se isplatat dividendite za obi~nite akcii. Vakviot tip slu~ai go postavile pra{aweto za polnova`nosta na izmenite so koi se menuvaat pravata na oddelna klasa akcioneri.

Deneska postoi iznenaduva~ka paleta na pravni pozicii vo zemjite ~ii zakoni za dru{tvata za drugite pra{awa ve}e postignale sli~en stepen na fleksibilnost. Ekstremno desno se sre}avame so stavot deka pravata na oddelnata klasa akcioneri e donekade imuna na pravoto na izmena {to se odnesuva na drugite pra{awa vo statutot na dru{tvoto. Se ~ini deka ova e angliska pozicija vo vrska so pravata na oddelnite klasi akcii propi{ani vo memorandumot za zdruùvawe, osven koga samiot memorandum predviduva na~in na promena na tie prava. Vo

francuskoto pravo preovladuva stavot do po~etokot na XX vek po sila na teorijata za "bitnite ili su{testvenite klauzuli". Vo Germanija, taa se primenuva na pravata na oddelnite klasi akcioneri vo tekot na prvite pet godini po izdavaweto na akciite. Vo SAD taa preìvuva vo Delaware i vo nekolku drugi dràvi vo vrska so pomala grupa prava na oddelnite klasi akcii - baraweto na akcionerite so kumulativni prioritetni akcii da gi dobijat svoite fiksni dividendi pred kakva bilo isplata na obi~nite akcii.

Ovaa verojatna rigidnost e li{ena od najgolemiot del na svojata prakti~na va`nost. Angliskata pozicija voobi~aeno se izbegnuva preku propi{uvawe na pravata na razli~nite klasi akcioneri vo samiot "dogovor" ({to nie gi narekovme "vnatre{ni pravila" - supra s. 6), a ne vo memorandumot i preku vklu~uvawe vo istiot dokument na odredbi za promena na dogovorot za zdruùvawe. Bidej}i nekoi nesofisticirani osnova~i verojatno }e gi ispu{tat ovie odredbi za promena ako toa bide ostaveno da go storat samite tie, zakonite za dru{tvata tie odredbi go vklu~uvaat me|u onaa grupa odredbi {to avtomatski stanuvaat sostaven del na sekoj dogovor za zdruùvawe vo sekoe osnovano dru{tvo, osven ako ne bidat izre~no otfrleni vo konkretniot statut. Ako liceto koe go sostavuva dogovorot za zdruùvawe gi otfrlilo ovie klauzuli, tie podocna moè da bidat dodadeni so izmeni (amandmani), so {to se otvora vratata za vtorite izmeni so koi se menuvaat

13

pravata na oddelnite klasi akcii; no klauzulite se re~aisi sekoga{ tamu i ovaa mo`nost sekoga{ ne e isklu~ena. Kako ramnoteà na ovlastuvaweto za promena, angliskoto pravo ja utvrduva dol`nosta na sudovite da gi ukine onie amandamani za koi }e proceni deka se nepravedni, po barawe na 15 otsto od zasegnatata klasa akcioneri.

Vo Francija teorijata za "su{testvenite klauzuli" bila kategori~no isklu~ena u{te od prvite decenii na XX vek so pomo{ na razli~ni zakoni za

izmenite (supra n. 53). Taa preìveala samo kaj edna mnogu ograni~ena grupa na "individualni prava" kako pravoto na glas ili pravoto za prenos na akciite. Germanskata rezerva se primenuva samo na prvite pet godini po izdavaweto na akciite - period vo koj duri retko i se predlagaat izmeni na su{testveni promeni (supra n. 54).

Vo SAD, najgolemiot broj prava na oddelnite klasi akcii sosema jasno podleàt na izmeni spored postojnite zakoni za dru{tvata (model B.C.A. ~len 53). Nekolku federalni dràvi sosema dovolno gi pro{irile svoite zakoni za da ja eliminiraat sekoja traga ili mo`nost za pojavuvawe na teorijata za steknatite prava - "fiksnite dividendi" na kumulativnite prioritetni akcii. Vo Delaware i vo drugite federalni dràvi, vo koi seu{te se odrùva fasadata na konzervativnost vo vrska so ova pra{awe, sudovite ovozmoìle bezbeden izlez dozvoluvaj}i im na dru{tvata da gi izbegnat fiksnite dividendi preku spojuvawe so celosno poseduvano zavisno dru{tvo. Pokraj toa, sudovite tolerirale golem broj na~ini preku koj na akcionerite so prioritetni akcii im bilo sugerirano "dobrovolno" da se otkaàt od fiksnata dividenda - preku zamena na nivnite postojni akcii i izdavawe novi prioritetni akcii bez fiksen procent ili preku proda`ba na nivnite akcii na samoto dru{tvo po nekoja depresirana (mnogu namalena) pazarna cena.

Borbata okolu menlivosta na pravata na oddelnite klasi akcii bila dolga i prepolna so sudski sporovi, so obemna debata pome|u profesorite i advokatite. Vo Anglija seu{te postojat izvesni somnevawa okolu toa dali pravata na oddelnite klasi akcii moàt da bidat promeneti ako od orginalniot dogovor za zdruùvawe se ispu{teni magi~nite formuli ({to retko se slu~uva). Vo praksa, pravata na oddelnite klasi akcii se isto tolku promenlivi kako i se drugo vo dru{tvoto. Za{titata na akcionerite protiv promenite zavisi (spored prioritet) od (a) èlbata na upravata da ja zadrì reputacijata na hartiite od vrednost izdadeni od strana na dr u{tvoto, (b) voqata na sudot da se bori protiv izmite i ne~esnosta i (v) svesta i re{itelnosta na drugite akcioneri da otfrlat sekakvo namaluvawe ili erozija na sopstvenite prava. Samo vtoriot od navedenite prioriteti e vo racete na sudot (infra s. 28).

Taka se ~ini deka istorijata na pravata na oddelnite klasi akcii ja povtoruva ve}e poznatata prikazna za menlivosta na statutite. Edinstvenata razlika e {to pravata na oddelnite klasi akcii im se predale na promenite ne{to podocna, po malku poostra bitka. Situacijata {to proizlegla od toa voop{to ne e zadovoluva~ka. Po na{e mislewe prioritetnite akcii bespotrebno bile li{eni od investicionata sigurnost. No vra}aweto kon nepromenlivosta (duri i da bilo mo`no) bi pretstavuvalo premnogu rigidna situacija. Ona {to e potrebno, spored misleweto na najserioznite komentatori vo vrska so ova pra{awe, e poseriozno vr{ewe na sudskite ovlastuvawa za utvrduvawe na ~esnosta i pravi~nosta na izmenite (amandmanite) na pravata na oddelnite klasi akcii.

14. Izmeni so koi se menuva dràvjanstvoto na dru{tvoto: promena na sedi{te vo druga dràva - Pregled na problemot - Me|u evropjanite, edno od

14

najrazgleduvanite pra{awa {to podleèlo na pravni {pekulacii vo ponovo vreme e mo`nosta dru{tvoto da go promeni svoeto dràvjanstvo preku izmena na statutot. Samata tema e komplicirana i te{ka, a nejzinata kompleksnost ja ote`nuva razli~noto poimawe na terminot "dràvjanstvo" (nationality). Vo svoeto izvorno zna~ewe dràvjanstvoto (nacionalnosta) e karakteristi~na za fizi~kite lica, a ne za dru{tvata - izrazuvaj}i ja nivnata genertska vrska, nivnata kultura, nivniot jazik i nivnata politi~ka lojalnost. Duri i na po{irok plan nacionalnosta glavno gi ozna~uva pravata na ~ove~koto bitie da ìvee na opredeleno mesto, da dobie paso{ i da glasa, kako i negovata dol`nost za voena slu`ba. Nitu eden od ovie aspekti na dràvjanstvoto ne se primenuva na dru{tvata (pravnite lica).

Ovie te{kotii gi naterale nekoi avtori da ja izbegnat upotrebata na poimot "dràvjanstvo" (nacionalnost) vo vrska so dru{tvata (pravnite lica), pa duri i da ja negiraat primenlivosta na ovoj koncept na niv. Ovaa tendencija e sosema jasno vidliva vo golem broj latino-amerikanski zemji, predvodeni od argentinskite avtori. Eden od niv izjavil "Pravnite lica ne se nitu doma{ni, nitu stranski dràvjani".

No najgolemiot broj pravnici smetale deka poimot dràvjanstvo za pravnite lica neizbe`no mora da se primeni, duri i ako se priznae negovata multivalencija. Toj se koristi vo prili~no razli~ni konteksti. Dru{tvoto moè da se okarakterizira kako "dràvjanin" (national) na prijatelska zemja za celite na priznavaweto na pravata {to proizleguvaat od nekoi me|unarodni dogovori ili kako "dràvjanin" (national) na neprijatelska zemja za celite na zaplena na imotot. Kone~no toa moè da bide priznaeno kako "dràvjanin" na nekoja konkretna zemja za celite na primenata na toa dru{tvo na "zakonite i propisite za dru{tvata" na taa zemja, za regulacija na odnosite pome|u sodru`nicite vo dru{tvoto i za

procedurite so koi se utvrduvaat nivnite prava. Ovoj vid pravo Rabel go narekuva "li~no ili personalno pravo" na dru{tvata, kako analogija na "li~noto ili personalnoto pravo" so koe se reguliraat individualnite prava na brak, razvod i

nasledstvo. Sledej}i ja ovaa analogija Rabel izjavuva deka li~noto pravo na dru{tvata "go sledi pravnoto lice od ra|aweto do smrtta".

Koga evropskite avtori raspravaat za promena na dràvjanstvoto na dru{tvoto so amandmani (izmena na statutot), tie go koristat dràvjanstvoto glavno vo vrska so relevantnoto "li~no pravo na dru{tvata", kako {to toj termin

go koristi Rabel. No "dràvjanstvoto" ne moè da se koristi na vakov na~in vo federalnite dràvi kako SAD, Kanada i Avstralija, zatoa {to "personalnoto pravo" na dru{tvata ovde ne e utvrdeno so nacionalnoto pravo. Toa se utvrduva so poseben zakon na sekoja od federalnite dràvi. Nekoj moè da izmisli nov termin, namesto "nationality", kako na primer "statality". Se ~ini mudro da se napu{ti ovaa potraga po vozdrànost i da se upotrebuva nekoj poopisen termin, kako "pravo na dru{tvoto" za da se opi{e reìmot so koj se reguliraat pravnite odnosi pome|u dru{tvoto i negovite akcioneri i me|u samite akcioneri. Pra{aweto moè da bide vidoizmeneto "Dali dru{tvoto, so izmena na svojot statut, moè da go izmeni pravoto {to se primenuva na nego?"

Izre~na promena na pravoto na dru{tvoto: pove}e ìveali{ta (domicile) - Dosega nema dokazi deka nekoe dru{tvo ednostavno se otkaàlo od nekoe pravo spored koe se reguliralo i prifatilo nekoe drugo, nitu pak vakvite izmeni na statutot se razgleduvani kako mo`nost od strana na pravnite avtori. Francuskoto pravo na dru{tvata sodrì odredba {to na dru{tvoto mu dozvoluva da "go promeni svoeto dràvjanstvo" ako toa e dozvoleno so nekoj me|unaroden dogovor (~len 154

LSC), a sli~na vakva ima i vo pravoto na Meksiko bez navedenoto ograni~uvawe

15

(Ley. gen. ~len 182), pri {to komentatorite za dvete smetaat deka ozna~uvaat promena {to proizleguva od premestuvaweto na glavnoto sedi{te na dru{tvoto od edna vo druga zemja. Izmenite na statutot so koi se menuva pravoto spored koe se regulira dru{tvoto, no bez promena na negovoto sedi{te re~isi sigurno }e se smetaat za pra{awe {to e nadvor od sferata na promenata na statutot. Vo SAD, nivnata ni{tovnost bi bila potvrdena vo pogolem broj dràvi preku odredbite so koi se ograni~uva izmenata na klauzulite {to moàt da se vmetnat vo orginalniot statut na dru{tvoto.

Me|utoa, ne{to {to e realno blizu na promenata na pravoto spored koe se regulira dru{tvoto e priznaeno vo razli~nite amerikanski dràvi. Toa e fenomenot na "domestikacija" spored pravoto na dve ili pove}e razli~ni dràvi, ~ii pravni reìmi stanuvaat zadolìtelni za dru{tvoto. Ovoj status ~esto go baraat me|udràvnite èlezni~ki dru{tva {to nastojuvaat da gi steknat prednostite na statusot "doma{no dru{tvo" vo nekolku dràvi. Chicago Rock Island

i Pacific Railroad Co. na primer bile dru{tva i na Ilinois i na Ajova od 1866 do 1948 godina, koga bile registrirani spred zakonite na Delaware. Nekoi drugi dru{tva steknale dvojno pravo na regulacija preku "domestikacija" vo edna ili pove}e dràvi vo koi tie izvorno bile "stranski" i zakonite na nekolku dràvi izre~no propi{uvaat vakva procedura. No vakvite promeni ne zna~at otkaùvawe od orginalnoto pravo spored koe se regulira dru{tvoto; dru{tvoto ostanuva predmet na pravoto na dràvata vo koja e registrirano i kade {to go steknalo pravniot subjektivitet, iako vo isto vreme se podloùva na dopolnitelen praven reìm.

Voobi~aeno za amerikanskite pretprijatija e da napu{tat edno pravo {to gi regulira i da usvojat nekoe drugo, no bez pritoa da ja napu{tat orginalnata registracija (mestoto vo koe steknale praven subjektivitet). Tradicionalno, orginalnoto dru{tvo pravi "proda`ba" na celiot svoj imot na novo formiranoto dru{tvo vo nekoja druga dràva, no kako protiv-vrednost (cena) za prodadeniot imot ne dobiva pari, tuku akcii {to gi dobiva orginalno registriranoto dru{tvo, koi eventualno im se raspredeluvaat na postojnite negovi akcioneri pri prestanokot na dru{tvoto. Vo ponovo vreme, se koristat me|udràvnite spojuvawa za prenos na pretprijatieto od eden praven reìm vo drug. Nitu edna od ovie tehniki se ~ini deka ne se koristi ili ne moè da se iskoristi za promenata od edna nacija vo druga.

Promena na nacionalnata lokacija na sedi{teto na dru{tvoto - Specifi~niot problem {to gi intrigiral evropskite avtori vo vrska so

"promenata na dràvjanstvoto (nationality)" e promenata na statutot za da se predvidi deka po taka izvr{enata promena sedi{teto na dru{tvoto }e bide vo nekoja druga dràva (nacija). Toa moè da se nare~e "ekspatrijacija na sedi{teto" (prenesuvawe na sedi{teto vo druga dràva). Spored tradicionalnite pravila na me|unarodnoto privatno pravo vo Francija i Germanija, pravoto {to se primenuva na dru{tvoto ("personalnoto pravo na dru{tvoto" vo terminologijata na Rabel) zavisi od lokacijata na sedi{teto na dru{tvoto. Zatoa, promenata na statutot za prenesuvawe na sedi{teto vo druga dràva podrazbira i primena na novo pravo i izbegnuvawe na pravilata spored koi dru{tvoto orginalno bilo osnovano.

Ovoj problem ne se javuva vo angliskoto ili amerikanskoto pravo zatoa {to statutot voobi~aeno ne naveduva kade se nao|a glavnoto sedi{te na dru{tvoto. Vo SAD, statutot treba samo da navede vo koe mesto dru{tvoto ima registrirano sedi{te vo ramkite na dràvata, dodeka vo Anglija dru{tvoto treba da navede samo dali registriranoto sedi{te e vo Anglija ili vo [kotska (~len 2(1)(b) CA). Vo nitu edna zemja dru{tvoto ne mora da navede vo koe mesto se nao|a negovoto glavno

16

sedi{te, nitu pak pravoto {to se primenuva na dru{tvoto zavisi od lokacijata na ova sedi{te.

Realnoto premestuvawe na glavnoto sedi{te na angliskite dru{tva ({to ne bara izmena na statutot) podleì na izvesni problemi, zaradi odredbite od dano~noto pravo {to gi izzemaat od danok na dobivka onie dru{tva ~ii

"ìveali{ta" (residences) i vr{eweto na nivnata dejnost se nao|aat vo stranstvo. Angliskoto dano~no pravo za branuva vakvo premestuvawe bez dozvola na Trezorot. No ne postoi somnevawe vo vrska so sposobnosta na dru{tvoto da go premesti svoeto sedi{te ako toa ja dobilo navedenata dozvola.

Vo zemjite vo koi se bara sedi{teto na dru{tvoto da bide izre~no navedeno vo statutot, prili~no vreme e potro{eno na raspravite za efektite od promenata na sedi{teto vo druga dràva ili duri i za obidot za takva promena. Predloèni se ~etiri osnovni posledici od planiranoto menuvawe na sedi{teto vo druga dràva (ekspatrijacija), {to kako takvi bile braneti od razli~ni evropski eksperti za sudirot na zakonite.

Najednostavna od predloènite posledici na planiranata promena na sedi{teto e poni{tuvaweto na odlukata so koja se naloùva takvata promena.

Germanskata sudska odluka od 1881 godina i francuskata sudska odluka od 1894 i 1898 godina naveduvaat deka vakvite odluki se ni{tovni. Germanskiot slu~aj se odnesuval na germansko dru{tvo {to sakalo svoeto sedi{te da go prenese vo Romanija, kade {to rabotelo so èleznici, dodeka francuskiot slu~aj involviral francusko dru{tvo {to sakalo da go promeni svoeto sedi{te vo Belgija, kade {to rabotelo so rudnici so jaglen. Se pretpostavuva deka objavata za ni{tovnosta na odlukata treba da bide prosledena so naredba za slu`benicite na dru{tvoto da go vratat sedi{teto vo dràvata vo koja dru{tvoto steknalo svojstvo na pravno lice (inkorporacija) ili naznaka deka tie }e bidat odgovorni za tro{ocite napraveni zaradi nepo~ituvaweto na presudata so koja se poni{tuva odlukata za menuvawe na sedi{teto.

Germanskite i francuskite sudovi verojatno }e odgovorat na ist na~in i deneska na predloènata ekspatrijacija. Francuskite sudovi }e najdat zasiluvawe - ako imaat potreba od toa - vo izre~nata odredba na Business Associations Law so koja se zabranuva ekspatrijacija na sedi{teto na dru{tvoto, osven koga stanuva zbor za zemji so koi Francija ima me|unaroden dogovor za taa cel (~len 154 LSC). Od druga strana, vakvite dogovori verojatno bi bile sovr{eno polnova`ni vo Italija i [vajcarija, ~ii zakoni propi{uvaat posebni proceduri za vakvi situacii, so {to se implicira nivnata zakonitost. A fortiori, vakvite izmeni (amandmani) bi bile polnova`ni vo dràvite kako Holandija, {to ne gi povrzuvaat pravoto {to se primenuva na dru{tvoto i lokacijata na negovoto sedi{te.

Me|utoa, evropskite teoreti~ari ne bile zadovolni so teorijata deka ekspatrijacijata }e bide poni{tena; tie predlagaat podrasti~ni i neverojatni rezultati. Spored vtorata teorija, odlukata za ekspatrijacija na sedi{teto avtomatski doveduva do prestanok na dru{tvoto. Kako {to naveduva Rabel "Vakvite nastani logi~no go uni{tuvaat pravniot subjektivitet... Me|utoa, toa nu`no doveduva do prestanok na dru{tvoto, {to pretstavuva te{ka pravna operacija i golemi zagubi, danoci i dava~ki vo dvete zemji". Toj dodava deka toa e "dominantno germansko mislewe". Postoeweto na ovaa teorija e priznaeno od strana na izgotvuva~ite na Rimskiot dogovor, koi propi{ale deka "Dràvite ~lenki }e ..... pregovaraat .... za da obezbedat ..... zadrùvawe na .... pravniot subjektivitet (na dru{tvata) vo slu~aite vo koi sedi{teto se prenesuva od edna vo druga zemja...." (EEC Dogovor ~len 220).

17

Iako odredeni germanski sudski presudi upatuvaat na ovaa teorija, se ~ini deka ne postoi sudski slu~aj vo koj taa bila primeneta so naloùvawe prestanok na koe bilo dru{tvo. So ogled na nejzinite drasti~ni konsekvenci, {to potsetuvaat na diskreditiranite doktrini za "ni{tovnosta" na dru{tvoto, ne izgleda verojatno deka sovremenite sudovi bi ja primenile ovaa teorija. Koga od

belgiskiot Kasacionen sud bilo pobarano da go stori toa vo 1965 godina vo vrska so anglisko dru{tvo {to go prenelo svoeto sedi{te vo Belgija, sudot objavil deka ne postoi osnova za takov rezultat vo belgiskoto pravo. Taa sekako nema da se primenuva vo Italija ili [vajcarija, kade {to ekspatrijacijata e izre~no dozvolena ili vo Holandija kade {to pravoto spored koe se regulira dru{tvoto ne se smeta za zavisno od sedi{teto (supra s. 91, 92).

Primenata na doktrinata vo vrska so dru{tvata {to go prenesuvaat svoeto sedi{te od edna zemja ~lenka na EU vo druga bi moèla da ima i dopolnitelni pre~ki. Spored Konvencijata vo vrska so vzaemnoto priznavawe na dru{tvata od 1968 godina, dràvite ~lenki se dol`ni da gi priznaat dru{tvata {to se osnovani soglasno zakonite na drugite dràvi, a {to imaat sedi{te vo nekoja od dràvite ~lenki. Spored ovaa odredba, na Germanija }e i bide zabraneto da smeta za nepostoe~ko nekoe dru{tvo od Holandija {to go prenelo svoeto sedi{te vo Germanija. Ovaa doktrina bi moèla da se primeni samo protiv dru{tvata osnovani vo zemjite {to ja prifa}aat teorijata za avtomatski prestanok.

Stavot na zemjite od Evropskata Unija vo odnos na stranskite dru{tva isto taka moè da bide pod vlijanie na odredbite na Rimskiot dogovor za "pravoto na

osnovawe" (right of establishment). Dràvite ~lenki se dol`ni da gi ukinat "ograni~uvawata na slobodata na osnovawe" na dràvjanite na dràvite ~lenki do krajot na tranzicioniot period {to istekuval vo 1969 godina. Pod terminot

"dràvjani" (nationals) se podrazbiraat dru{tva osnovani (registrirani) ili so sedi{te vo drugite dràvi ~lenki (EEZ dogovor, ~lenovi 52, 58). Zatoa, postoi silna argumentacija deka dràvite ~lenki se dol`ni da im dozvolat na svoite dru{tva da se premestat vo drugite ~lenki na Unijata i na stranskite dru{tva da dojdat kaj niv od drugite zemji ~lenki.

Sledej}i ja istata argumentacija moè da se tvrdi deka op{to upotrebuvanite dogovori za prijatelstvo, trgovija i navigacija {to voobi~aeno sodràt klauzuli so koi se obezbeduva pravo na osnovawe za dru{tvata od dràvite potpisni~ki gi obvrzuvaat dogovornite strani da obezbedat vlez na dru{tvata osnovani spored propisite na drugite dràvi potpisni~ki. No te{ko moè da se tvrdi deka vakvite dogovori go popre~uvaat pravoto na dràvata vo koja e registrirano dru{tvoto da baraat prestanok na dru{tvata {to se obidele da go premestat svoeto sedi{te.

Tretata teorija, {to ima golemi {ansi za prifa}awe, naveduva deka dru{tvoto {to }e go premesti svoeto sedi{te go gubi svojot identitet kako dru{tvo osnovano vo dràvata na registracijata, no istovremeno toa steknuva nov identitet kako dru{tvo na dràvata vo koja e preneseno sedi{teto, pod uslov toa su{testveno da bide usoglaseno so organizacionite i drugite uslovi za dru{tvata vo taa dràva. Ovaa teorija ja ima prednosta na kompatibilnost so doktrinata deka dru{tvoto mora da se regulira spored pravoto na negovoto sedi{te, gi izbegnuva drasti~nite posledici od prestanokot i ja izbegnuva povredata na dogovornite obvrski za priznavawe na dru{tvata {to postojat ili se osnovani spored zakonite na drugite dràvi.

Toa e teorija {to bila primeneta na najdirektniot test na pra{aweto vo ponovo vreme - vo presudata na belgiskiot Kasacionen sud od 1965 godina (supra s.

18

96). Sudot re{il deka britanskoto dru{tvo {to go premestilo svoeto sedi{te vo Belgija stanalo belgisko dru{tvo, bez pritoa da prestane i stanalo predmet na belgiskoto pravo, vklu~uvaj}i gi odredbite za istekot na va`nosta na statutot po istekot na 30 godi{niot rok predviden vo samiot statut. Ova se ~ini deka e dominantniot stav na francuskite eksperti za sudirot na zakonite.

êtvrtata teorija e deka dru{tvoto moè da go prenese svoeto sedi{te sekoga{ koga saka bez da go izgubi svojot subjektivitet (personalitet) ili bez da go promeni svojot status na nitu eden na~in. Ova e stavot na holandskite pravnici. [vajcarskoto pravo go propi{uva ovoj rezultat vo slu~aj na promena na sedi{teto zaradi pri~ini povrzani so vojna. Posledicite na ovaa doktrina se isti kako i onie zad koi stoi amerikanskoto i angliskoto mislewe, no doktrinata ne e sosema ista, bidej}i promenata na sedi{teto spored amerikanskoto i angliskoto pravo ne podrazbira duri ni izmena na statutot.

Ovoj stav moè da bide prifaten samo vo zemjite {to sakaat pravoto {to se primenuva na dru{tvata da se opredeluva spored mestoto na registracijata, mnogu pove}e otkolku spored pravoto na sedi{teto. Mora da postoi nekoe dvièwe vo taa nasoka. Holandija se dviì vo taa nasoka od 1959 godina. Vo 1965 godina, Institutot za me|unarodno pravo {to prethodno ima{e drugi stavovi go usvoil praviloto spored koe dru{tvoto }e se regulira spored pravoto na dràvata na registracijata (inkorporacijata, pravoto kade {to e steknat pravniot subjektivitet), podlo`no na pravoto na drugite dràvi voop{to da odbijat da go priznaat, ako toa ne e vo soglasnost so uslovite na pravoto vo dràvata na negovoto sedi{te.

Kritika - Evropskite teorii {to ja popre~uvaat ekspatrijacijata na sedi{teto na dru{tvoto o~igledno ne se soodvetni i se nekonzistentni so idealite na slobodata na osnovawe i slobodata na dvièweto na kapitalot. Ovie idei opfa}aat sloboda za prenesuvawe na sedi{teto na doma{nite dru{tva vo drugi dràvi, kako i na stranski dru{tva vo zemjata. Tie ne samo {to se formulirani vo Rimskiot dogovor, tuku vredat da se promoviraat vo po{irok kontekst vo interes na svetskiot ekonomski razvoj.

No ne moè da se tvrdi deka evropskite zemji ednostavno treba da gi napu{tat teoriite so koi se popre~uva ekspatrijacijata na sedi{teto na dru{tvoto, bez na nivno mesto da vnesuva nekoja druga za{tita na investitorite. Vo SAD i vo Anglija taa za{tita delumno se obezbeduva so praviloto deka dru{tvoto i natamu se regulira so pravoto na dràvata na inkorporacija (registracija), a delumno so faktot {to dru{tvata nemaat obi~aj da gi premestuvaat sedi{tata zaradi relativno visokiot stepen na ekonomska sloboda i finansiska stabilnost {to postoi vo tie zemji. Ovaa relativna prednost verojatno se namaluva; no vo sekoj slu~aj, tie ne se uìvaat vo celost vo nekoi evropski zemji, pa duri i mnogu pomalku vo golem broj afrikanski, aziski i latino-amerikanski zemji. Ako nekoi od tie zemji dozvolat ekspatrijacija na sedi{teto na dru{tvoto, doma{nite investitori odedna{ moè da se najdat vo situacija na nepostoewe na pravna za{tita na koja tie smetale koga investirale.

Vo ramkite na Evropskata Unija se pojavuva zadovoluva~ko re{enie. Po dolgi napori, dràvite ~lenki denes nastojuvaat da gi harminiziraat svoite zakoni za dru{tvata za da obezbedat "ekvivalentni garancii". Koga garanciite }e stanat ekvivalentni, zemjite moàt bezbedno da se dogovorat preku dogovor da dozvolat prenos na sedi{teto na dru{tvoto vo nekoja druga zemja ~lenka bez zaguba na pravniot subjektivitet. Toga{ pravoto na dru{tvata }e bide promeneto za da go dozvoli toj prenos. Toa ve}e e predvideno so francuskite zakonski odredbi so koi

19

se dozvoluva izmena na statutot za prenesuvawe na sedi{teto na dru{tvoto vo druga zemja so koja Francija ima dogovor za regulacija na toa premestuvawe (~len 154

LSC). Italijanskoto re{enie se ~ini pomalku soodvetno. Toa dozvoluva

ekspatrijacija na sedi{teto so kvalifikuvano mnozinstvo od glasovite, za{tituvaj}i gi akcionerite so pravoto da bidat isplateni ako ne se soglasuvaat so takvata odluka (~len 2437 Gra|anski zakonik). Ova re{enie bi bilo zadovoluva~ko ako akcionerite se dobro kvalifikuvani da gi procenat opasnostite od prenosot na sedi{teto i da dogovorat (pregovaraat) za soodvetna isplata. No najgolemiot broj akcioneri premnogu lesno moè da bide zaveden od strana na upravata.

Amerikanskoto i angliskoto re{enie {to dozvoluva ekspatrijacija na sedi{teto na dru{tvoto ("glavnoto sedi{te") e tolerantno, verojatno zatoa {to ovde nema golem broj prenosi vo dràvi so radikalno razli~ni zakoni. Vo SAD kade {to prenosot na sedi{teto od edna vo druga federalna dràva e voobi~aena rabota, postoi prili~na usoglasenost pome|u zakonite na oddelnite federalni dràvi i dopolnitelna za{tita od federalnite propisi za hartiite od vrednost. No ova re{enie verojatno nema da bide zadovolitelno, ako podrazbira ~esto premestuvawe na sedi{teto na dru{tvoto na Bahamskite ostrovi ili vo Lihten{tajn, i ako toga{ tie dràvi go zazemat stavot deka zakonite na Anglija ili na SAD ve}e ne se primenuvaat. Ova seu{te ne pretstavuva problem, no negoviot potencijal e sugeriran od zgolemuvaweto na brojot na off-shore "baznite dru{tva" zaradi dano~ni celi vo docnite pedeseti i po~etokot na {eesetite

godini od XX vek. Vakviot razvoj e popre~en so promenite vo dano~nite propisi na SAD.

Ako vakviot vid prenos stane problem, amerikanskoto i britanskoto zakonodavstvo treba da usvoi odredbi so koi se ograni~uva prenosot na sedi{teto vo zemjite {to ja priznavaat natamo{nata primena na prvaoto na inkorporacijata i {to moèbi imaat dano~ni dogovori so zemjata na potekloto. Celite na ovie odredbi se sli~ni na prezumiranite celi na francuskoto pravo so koe se ograni~uva prenosot na sedi{teto vo zemjite so koi Francija sklu~ila soodveten dogovor.

15. Prenos na registriranoto sedi{te od dràva vo common law zemjite - Glavnite zemji vo koi se zboruva angliskiot jazik generalno ne baraat od dru{tvata da ja navedat lokacijata vo koja se nao|a "sedi{teto" na dru{tvoto, vo smisla na mesto vo koe se nao|a glavnata uprava na toa dru{tvo. Iako zakonite na Delaware baraat od dru{tvata da nazna~at i da go odrùvaat "glavnoto sedi{te ili

mestoto vo koe ja vr{at dejnosta vo taa dràva" (~len 102(2), 131 G.C.L.) sudovite re{ile deka toa ne mora da bide glavnoto sedi{te na dru{tvoto (principal office),

nitu pak deka vo toa mesto dru{tvoto mora da vr{i nekoj zna~aen del od svojata dejnost. Model zakonot samo bara od sekoe dru{tvo da nazna~i i da odrùva "registrirano sedi{te" vo ramkite na dràvite (~len 54(i), 125(b)). Angliskiot Zakon za dru{tvata bara dru{tvoto da ima "registrirano sedi{te" {to mora da se nao|a vo Anglija ili vo [kotska (s. 2(1)(b), 170(1)).

Registriranoto sedi{te moè da se promeni lesno od edna na druga lokacija vo ramkite na dràvata, no zakonite ne sodràt dozvola sedi{teto da se prenese nadvor od dràvata. Propu{taweto da se odrùva sedi{teto vo ramkite na

dràvata pretstavuva osnova za kazna vo Anglija (~len 107(3) CA) i pretstavuva izre~na osnova za nedobrovolna likvidacija spored Model Act (~len 94(d),(e)) i moè da pretstavuva premol~na osnova vo Delaware (vidi ~len 283 G.C.L.). No ne postoi nikakva pri~ina da se pretpostavi deka toa }e dovede do avtomatski prestanok na

20

dru{tvoto ili do promena na negoviot dràven reìm, kako {to e toa slu~aj kaj promenata na "sedi{teto" na evropskite dru{tva (supra s. 14). Najserioznata konsekvenca vo SAD e {to ako ne se odrùva sedi{teto vo dràvata i na nazna~enata adresa, site izvestuvawa do dru{tvoto se dostavuvaat kaj Dràvniot sekretar (Secretary of State) i }e se smeta deka so toa tie bile dostaveni do samoto dru{tvo.

16. Izbegnuvawe na ograni~uvawata za izmenite (amandmanite): "rekonstrukcija" - Faktot deka oddelen amandman e nedozvoliv ne zna~i deka kapitalot na dru{tvoto e angaìran vo nekoja opredelena dejnost za dobro ili lo{o se dodeka kapitalot ne bide izeden od zagubite. Postojat dve o~igledni linii na begstvo. Prvata e preku likvidacija. Dru{tvoto moè da prestane, da go likvidira svojot imot, da gi isplati doveritelite i da go vrati ostatokot od likvidacionata masa na akcionerite za povtorno investirawe vo nekoj posre}en deloven potfat. Iako {ematski ednostavno, vakviot tek na nastanite ima golemi negativni strani zatoa {to se `rtvuva vrednosta na dru{tvoto kako funkcionalno pretprijatie (going concern), doa|a do naplata na danoci za prenos na kapitalot i na kapitalna dobivka, akcionerite se soo~eni so tro{oci za iznao|awe nova investicija, a vrabotenite se soo~eni so problemot na nao|awe novi rabotni mesta ili nov kapital {to }e ja finansira nivnata rabota.

Postoi i voobi~aeno poprijaten izlez. Investitorite moàt da najdat ili da osnovaat vtoro dru{tvo ~ii statutarni odredbi se pove}e prilagodeni na vladea~kata grupa i moàt da go spojat imotot na prvoto dru{tvo so pravniot subjektivitet na vtoroto dru{tvo. Ova moè da se izvede vo forma na prenos na imotot ili fuzija, {to }e gi razgleduvame podocna. Ako ovaa operacija bide izvedena kako prenos na imotot na novo osnovano dru{tvo, toa vo Anglija e poznato kako "rekonstrukcija" {to realno pretstavuva na~in na promena (amandman) {to e dostapna toga{ koga potradicionalnite na~ini ne se dostapni. Razvojot na ovaa dobro poznata institucija ja naglasuva beskorisnosta na obidite za ograni~uvawe na izmenite na direkten na~in.

G. KVALITATIVNI STANDARDI ZA IZMENITE (AMANDMANITE)

17. Kvalitet na izmenite (amandmanite): izmama, neramnopravnost i

ne~esnost - Potreba za regulacija - Pravnicite od XIX vek koi zabranuvale ili prili~no gi ograni~uvale izmenite na statutot imale odreden broj pri~ini za takviot stav. Tie sosema to~no uvidele deka izmenite moàt da se koristat za radikalno menuvawe na ekonomskite efekti na dejnosta na dru{tvoto vrz negovite akcioneri i vrz nadvore{nite lica. Za da se otvori vratata za izmenite trebalo da se otvori vratata za zloupotrebite na pozicijata i mo}ta.

No otporot kon promenite bil beznadeèn i zakonite trebalo da se prilagodat kon toa na eden ili dva na~ina. Tie moèle da upotrebat kategori~ni kontroli ili kvalitativni. Tie moèle da identifikuvaat i da dozvolat odredeni kategorii izmeni (amandmani), kako promena na dejnosta (celta), firmata ili sedi{teto (vo ramkite na istata dràva) {to verojatno vlijaelo vrz site akcioneri podednakvo. Istovremeno tie moèle da gi identifikuvaat i da gi zabranat drugite kategorii izmeni podlo`ni na manipulacii kako pravata na dividendi, glasa~kite prava i ekspatrijacijata na sedi{teto. Poslednite sto godini svedo~at najnapred za opa|awe na teorijata deka ne treba da se dozvolat nikakvi va`ni amandmani (izmeni na statutot), i vtoro raspad na kategoriite na

21

nedozvoleni predmeti za promena. Uslovite na sovremeniot biznis gi nadminale sosema uspe{no site pre~ki na koi nai{le.

Administrativna kontrola - Novata sloboda za vr{ewe izmeni dovela do priznavawe na potrebata za kontrola na kvalitetot na izmenite (amandmanite) so pomo{ta na nekoi sredstva, osven so uslovot za soglasnosta na akcionerite. Nevoobi~aen priod e da se bara soglasnost za amandmanite od nekoe administrativno (vladino) telo {to primenuva ekspertsko znaewe bez nu`no da primenuva nekoi artikulirani standardi. Toa e re{enieto vo île, kade {to site

izmeni se zavisni od dozvolata na "pretsedatelot na Republikata" (~len 427

Trgovski zakonik). Ovaa diskrecija vo praksa ja vr{i Ministerstvoto za finansii spored preporakite na edno biro {to bukvalno e nare~eno Superintendantura za osiguruvawe na dru{tvata, akcionerskite dru{tva i berzite na hartii od vrednost (Superintendencia de Companias de Seguros, Sociedades Anonimas y Bolsas de Comercio), {to nie }e go narekuvame kako "Komisija za hartii od vrednost". Zakonodavstvoto ne propi{uva nekoi standardi za procenka, a sudovite nemaat pravo na revizija na odlukite na ova telo. No negovite mislewa se sobiraat i pretstavuvaat korisen vodi~ za negovata politika.

Spektarot na administrativniot nadzor na amandmanite se pojavil vo SAD bez nekoe vakvo direktno zakonsko ovlastuvawe, po sila na zakonite na federalnite dràvi za hartiite od vrednost. Komesarot za hartii od vrednost na Kalifornija uspe{no gi koristel svoite ovlastuvawa za zabrana na pribirawe polnomo{na za glasawe za nekoj amandman (izmena) {to toj ja smetal za "ne~esna". Okolnostite bile nevoobi~aeni i postoi somnenie deka generalnite administrativni ovlastuvawa vo vrska so amandmanite se vospostaveni na vakov na~in.

Sudski standardi - Na drugi mesta, kontrolata vrz amandmanite (izmenite na statutot) generalno po~iva kaj sudiite, zatoa {to nema drugi re{enija, pa zatoa tie razvile nekoi primenlivi standardi preku primena na generalnite principi na pravoto ili preku izvlekuvawe analogii od nekoi sli~ni situacii. Vrz edna ili druga od navedenite osnovi, vo razli~nite zemji bilo pretpostaveno, {to verojatno vaì nasekade, deka sudovite }e gi poni{tat "izmamnite" amandmani (izmeni), iako nekoi sudski vlasti ne priznavaat otvoreno deka izmamite se retki, ako voop{to i bile dokaàni. Ovoj kriterium verojatno }e dovede do poni{tuvawe na sekoj amandman izglasan so izmama na akcionerite preku svesni i namerni la`ni izjavi i prezentacija na fakti.

Na ne{to povisoko nivo, amandmanite moàt da se napa|aat so obrazloènie deka se izglasani "nesovesno i ne~esno" (in bad faith). Ovoj test verojatno }e bide ispolnet ako predlaga~ite na amandmanot go smetale samiot amandman za slaba rabota, {to te{ko }e moè da projde kaj oddelna klasa akcioneri. Na primer, vo slu~aj na amandman za poni{tuvawe na fiksnata prioritetna dividenda, predlaga~ite moàt da pretpostavat deka koga tie bi bile imateli na prioritetni akcii ne bi se soglasile so takviot amandman, no bez ogled na toa tie toj amandman im go predloìle na imatelite na prioritetni akcii vo nade` deka tie }e bidat dovolno ludi da go prifatat. Iako golem broj sudii izjavile deka vakvite amandmani }e se smetaat za ni{tovni tie sepak ne moèle da go odgatnat umot i motivite na predlaga~ite. Smetaj}i deka tie se ~esni trgovci (delovni lu|e), sudiite ne moèle da najdat nesovesnost i ne~esnost na nivna strana

i izmenite (amandmanite) ostanale vo sila. Dean Latty toa go narekuva "kriterium (test) za solidniot gra|anin" {to se ~ini deka soodvetstvuva na "subjektivniot

kriterium" na Pennington.

22

Akademskite pravnici vo Anglija i SAD nastojuvale da iznajdat nekoj postrog kriterium (test) {to nema da zavisi od svesnoto pogre{no poimawe na rabotite ili neiskrenosta na predlaga~ite na amandmanite, tuku od sopstvenata procenka na sudot za kvalitetot na pregovorite. Po nivno mislewe, sudot treba da gi za{titi malcinskite akcioneri od gluposta i sebi~nosta na nivnite kolegi

akcioneri, duri i koga taa ne e namerna. Pennington toa go narekuva "objektiven kriterium (test)", pod {to podrazbira deka toj ne e zasegnat so subjektivnosta na predlaga~ite na amandmanot (iako toj ne moè da ja izbegne subjektivnosta na sudiite).

Edna forma na objektiven kriterium bara amandmanite da imaat podednakvo dejstvo vrz site akcioneri, bez da favoriziraat edni za smetka na drugi. Vo Anglija toa se narekuva test ili kriterium za "korisnosta za dru{tvoto vo celina" ili vo Germanija pravilo za "ramnopravniot tretman" (gleichmassige Behandlung). Toa se povreduva na primer so amandman {to na mnozinstvoto mu dozvoluva da gi otkupi akciite na nekoj konkreten akcioner, so {to malcinskite akcioneri se staveni na milost i nemilost na mnozinstvoto, ostavaj}i gi mnozinskite akcioneri sosema slobodni zatoa {to tie imaat mo} na donesuvawe odluki.

Kriteriumot (testot) za ramnopravniot tretman e korisen koga se odnesuva na amandmanite {to razli~no vlijaat vrz imatelite na akciite od edna ista klasa (vid, rod, tip), no toj ne pomaga pri procenkata na amandmanite {to gi menuvaat relativnite prava na razli~nite klasi akcii. Iako sekoja klasa akcioneri e za{titena so uslovot spored koj mnozinstvoto od imatelite na taa klasa akcii mora da ja dade svojata soglasnost na izmenite {to vlijaat vrz nivnite prava, sepak ostanuva opasnosta soglasnosta da bide dadena bez da se imaat site relevantni faktori vo predvid (nebre`no), so slepa verba vo polnomo{nikot. Ovoj problem ~esto se javuva vo amerikanskite slu~ai vo koi amandmanot bil usvoen za ukinuvawe ili poni{tuvawe na vtasanite prioritetni dividendi.

Toa e situacijata vo koja Vrhovniot sud na Delaware najsovesno go primenil kriteriumot (testot) za "solidniot gra|anin" i vo koja akademskite pravnici barale da se utvrdi dali amandmanot e sostaven del od razumni pregovori, vo koi imatelite na prioritetnite akcii dobile nekoi kompenzacioni prednosti kako nadomest za pravata od koi se otkaàle. Standardot {to tie go posakuvale voobi~aeno se narekuva kriterium ili test za "pravi~nosta" i toj e sli~en na kriteriumot {to federalnite sudovi go primenuvaat na insolventnite reorganizacii pri opredeluvaweto dali reorganizacioniot plan e "pravi~en i ramnopraven" kako {to e toa propi{ano so Zakonot za ste~aj (infra s. 42).

Kontrastot pome|u kriteriumot od Delaware i Zakonot za ste~aj e pojasnet

od strana na federalnite sudii koi izjavile vo eden slu~aj od Delaware "Ako federalniot sud moè slobodno da dava nezavisno mislewe za toa {to pretstavuva ne~esnost...., toga{ moàm da zaklu~am deka ovoj plan e ne~esen.... No mojot stav e nevaliden zaradi mojot zaklu~ok deka zakonot na Delaware go kontrolira ...."

O~igledno najgolemiot broj amerikanski sudovi }e se soglasat so Delaware

vo vrska so ova pra{awe. New Jersey e re~isi osameno me|u dràvite so uslovot amandmanite na vtasanite prava na dividendi da bidat soglasni na sudskite standardi za pravi~ni pregovori. Ovde e razviena edna istaknata terorija za "dividendni krediti" tokmu za ovaa konkretna situacija.

Od druga strana, ako izmenata na vtasanite dividendi podpa|a vo ramkite na federalnoto pravo, sudovite sekako baraat planot da pretstavuva rezultat na razumni pregovori za dvete strani. Ako se primenuva Zakonot za ste~aj planot treba da obezbedi celosni likvidacioni prioriteti za prioritetnite akcii.

23

Spored Public Utility Holding Company Act od 1935 godina ili spored Railroad Securities

Modification Act od 1950 godina sudovite }e primenat donekade pomalku strog

kriterium (test) za vrednosta na pretprijatieto kako funkcionalna celina (going

concern). No koj bilo od navedenite kriteriumi e mnogu poprecizen otkolku kriteriumot za "sovesnosta i ~esnosta" ili kriteriumot za "solidniot gra|anin" na sudovite od Delaware. Postojat izvesni dokazi deka kanadskite sudovi isto taka baraat izmenite da pretstavuvaat razumni pregovori (nagodba) {to go opredeluva samiot sud.

Donekade sli~ni pra{awa se postavuvaat vo vrska so amandmanite na

pravata na glas. Koga dru{tvo od Delaware predloìlo da bara polnomo{na za svoite akcioneri vo Kalifornija za ukinuvawe na kumulativnoto glasawe, Komesarot za hartii od vrednost na Kalifornija odbil da go dozvoli toa so obrazloènie deka li{uvaweto na malcinstvoto da bide zastapeno na sednicata bi bilo "ne~esno" za malcinskite akcioneri. Sudovite vo Kalifornija go poddràle stavot na Komesarot. Ovaa presuda se temeli vrz neednakvo rigoroznite kaliforniski Blue Sky Law i stanuva zbor za unikatna presuda duri i spored toj zakon. Potipi~na reakcija e onaa na federalniot sud vo slu~ajot Green Giant. Pred amandmanot postoele akcii bez pravo na glas i akcii so pravo na glas so ednakvi prava vo kapitalot i vo vi{ocite vo dru{tvoto. Akciite so pravo na glas pretstavuvale edna edna stotinka od eden posto (0.0001) od vkupniot broj akcii. So amandmanot na akciite {to prethodno nemale pravo na glas im bilo dadeno pravo na glas, a za vozvrat akciite so pravo na glas bile zgolemeni za pribli`no 10 otsto

(0.1) od vkupniot broj akcii - iljada pati zgolemuvawe na nivnite srazmerni prava vo kapitalot i vi{ocite. Sudot go okarakteriziral ovoj amandman kako "pravi~en i razumen", no jasno odbil da dade sopstvena procenka. Toj se potprel na sudot na mnozinstvoto od zasegnatata klasa akcioneri i na zaklu~okot deka predlaga~ite na amandmanot postapuvale "kako trgovec (biznismen) {to so obi~na mudrost - razumnost bi go storil vo sli~ni okolnosti".

Francuskite avtori sugerirale deka o~igledno ednostraniot amandman treba da se poni{ti zaradi "zloupotreba na pravata" (abus de droit) od strana na mnozinstvoto.

Zakonski standardi - Nekolku zemji vo svoite zakoni za dru{tvata vovele odredbi za obezbeduvawe na odreden minimum kvalitet na dejstvijata na akcionerskite sobranija. Eden skandinavski avtor prototipot na vakvite akti go nao|a vo germanskata odredba so koja se bara poni{tuvawe na akcionerskata postapka so koja nekoi akcioneri namerno steknale prednost za smetka na drugite

akcioneri bez soodvetna kompenzacija (~len 243 stav 2 AktG). Sli~na odredba se javuva i vo {vedskite i finskite zakoni za dru{tvata, kako i vo postojniot nacrt na zakonot vo Danska. Ovie klauzuli go pottiknuvaat pra{aweto dali tie se odnesuvaat samo na namerni zloupotrebi ({to verojatno e ekvivalent na "izmama") ili dali tie gi ovlastuvaat sudovite da naloàt objektiven standard za pravi~na razmena.

D. PROCEDURI ZA IZMENITE (AMANDMANITE)

18. Konfliktni politiki na procedurite za amandmanite - Konfliktnite sili na promenlivosta i stabilnosta {to bile odrazeni vo materijalnoto pravo za promenite na statutot povtorno se sre}avaat i kaj proceduralnite pravila za negovata izmena. Izme{ani so niv se i "demokratskite" sili na akcionerskata

24

suverenost i aristokratskite ili birokratskite sili izrazeni vo uslovot za soglasnosta na odborot, sudovite ili vladinite pretstavnici.

Vo postapkite za promena na statutot prili~no se istaknuva glasot na akcionerite. Akcionerite mora da gi odobrat izmenite i tie toa go pravat so razli~ni vidovi mnozinstva. Ovie uslovi edna{ se "demokratski" - go garantiraat akcionerskoto pravo na glas - a edna{ se "konzervativni" pravej}i gi izmenite (amandmanite) pote{ki za donesuvawe od donesuvaweto na rutinskite odluki vo dru{tvoto. No akcionerot sekoga{ ne e suveren. Ponekoga{ statutot moè da bide promenet od strana na upravniot odbor ili so sudski nalog, bez nikakvo sovetuvawe so akcionerite. Vo drugi situacii, akcionerite imaat potreba od soglasnost na sudot ili odborot za nivnata odluka da stane polnova`na.

Zatoa na{ata analiza }e zapo~ne so glasaweto na akcionerite, a potoa }e prodolì so na~inite na koi odborite, sudovite i vladite u~estvuvaat vo odlukite za izmena na statutot na dru{tvoto.

19. Koga e neophodna soglasnosta na akcionerot - Kako generalen princip vo site zemji moè da se istakne deka akcionerot mora da ja dade svojata soglasnost za promenata na statutot na dru{tvoto. No postojat realni ili o~igledni isklu~oci.

Promenata na registriranoto sedi{te, ako toa se vr{i vo ramkite na nacionalnata dràva ili nekoja regionalna oblast, vo golem broj zemji se vr{i bez konsultacija na akcionerite. Vo SAD ova se odnesuva na promenata na registriranoto sedi{te, {to e edinstvenata rabota {to mora da bide sodràna vo memorandumot za osnovawe na dru{tvoto. Vo najgolemiot broj dràvi sedi{teto moè da se menuva (vo ramkite na dràvata) so obi~na odluka na odborot na direktorite, a istoto se odnesuva i na imeto na registriraniot zastapnik vo toa sedi{te. Vakvite lesni izmeni ne se tretiraat kako "amandmani" na statutot od strana na amerikanskite avtori, iako so niv se menuva sodrìnata na dogovorot za zdruùvawe. Donekade sli~na e i francuskata odredba so koja mu se dozvoluva na upravniot odbor da go promeni sedi{teto vo ramkite na istiot departman ili vo

nekoj soseden departman (~len 99 LSC). Anglija ja izbegnuva ovaa anomalija ostavaj}i ja preciznata adresa na sedi{teto nadvor od pra{awata sodràni vo memorandumot za osnovawe i propi{uvaj}i posebno izvestuvawe za lokacijata na sedi{teto {to odborot moè da ja menuva po èlba.

Drug soodveten predmet na poednostavena procedura e promenata na odredbite {to pretstavuva ednostavno pojasnuvawe, a ne promena na su{testvenite prava. Germanskoto pravo dozvoluva delegirawe na nadzorniot odbor na ovlastuvaweto da se izvr{i jazi~ka redakcija na tekstot na statutot (~len 179

AktG). Tretata oblast za amandmani bez soglasnost na akcionerite postoi koga

zakonodavstvoto vo taa merka }e gi izmeni propisite za trgovskite dru{tva {to stariot statut doa|a vo sudir so novite propisi. Bidej}i akcionerite nemaat realen izbor za da ja izvr{at potrebnata izmena (odnosno tie mora da go storat toa za da bidat usoglaseni so zakonite i zakonskite propisi) na francuskite

zakonodavci im se ~inelo razumno vo 1940 godina pravoto za vr{ewe izmeni da go prenesat na upravniot odbor, {to podleèlo na dopolnitelno odobruvawe (ratifikacija) od strana na akcionerskoto sobranie. Toa dovelo do konfuzija koga akcionerite go menuvale statutot na tradicionalniot na~in. Francuskiot zakon od 1966 godina usvoil gri`livo planirana programa so koja na akcionerite im se davaat 18 meseci za usoglasuvawe na nivnite statuti so noviot zakon, po {to sudot moè da izvr{i izmena so sudski nalog (~len 499 stav 5 LSC). [vedskite sudovi

25

imaat sli~no ovlastuvawe za promena na statutot za negovo usoglasuvawe so izmenetite zakoni vo 1944 godina, ako akcionerite ja zanemarile svojata dol`nost za go usoglasat statutot so noviot zakon vo rok od pet godini po negovoto donesuvawe.

Soglasnosta na akcionerite isto taka moè da ne se bara, duri i koga stanuva zbor za pra{awe {to bara diskrecija, ako akcionerite propu{tile da ja zavr{at svojata rabota. Vo takov slu~aj, sudovite moàt da gi izvr{at promenite (amandmanite) so sudski nalog. Strogata primena na ovoj princip se sre}ava vo angliskoto pravo na dru{tvata {to mu dozvoluva na sudot da go izmeni statutot na dru{tvoto za da spre~i izmama ili manipulacija od strana na kontrolnite akcioneri. Donekade sli~ni se i odredbite od nekolku amerikanski dràvi {to propi{uvaat deka statutite treba da se izmenat, bez soglasnosta na akcionerite, za da se usoglasat so naredbite na federalnite sudovi soglasno planot za reorganizacija na dru{tvoto.

20. Soglasnost na akcionerite bez odrùvawe na akcionersko sobranie - Najgolemiot broj odredbi vo vrska so akcionerskata soglasnost na amandmanite na statutot na dru{tvoto, kako i na drugite vnatre{ni propisi, se odnesuvaat na odrùvaweto na sednicite na akcionerskoto sobranie - izvestuvawa, kvorumi, mnozinstva i dneven red. Normite o~igledno se temelat na sobirawe na akcionerite vo edno mesto na sednica ili "sednica vo nekoj grad" (town meeting), i spored ovaa koncepcija akcionerite }e se soberat na edno mesto vo opredeleno vreme za da donesat odluka, liderite na razli~nite mislewa }e gi izloàt svoite stavovi, a neopredelenite }e se podelat na edna ili druga strana zavisno od iznesenite argumenti na sednicata.

Deneska, re~isi site nabquduva~i se soglasuvaat (so razli~en stepen na àlewe) deka vakviot na~in na odlu~uvawe na akcionerite vo praksa retko se slu~uva. Dobar del od vremeto se zboruvawe gluposti, zatoa {to ne postoi spor okolu ona {to treba da se napravi. Duri i koga postoi nekoj realen spor, na samata sednica nikoj ne go menuva stavot {to go imal i pred da dojde na nea, zatoa {to akcionerite se prisutni samo preku svoite polnomo{nici. Nivnite o~i ne moàt da ~itaat, nitu nivnite u{i da slu{aat nikakvi argumenti {to }e bidat izneseni tamu. Najgolemiot broj od niv izdale polnomo{na potpiraj}i se na pismenite obrazloènija na predlozite dadeni od strana na upravata ili vo prosta verba vo iskrenosta i mudrosta na upravata.

Priznavaj}i ja ovaa realnost, sovremenoto zakonodavstvo vo golem broj dràvi im dozvoluva na akcionerite da davaat pismena soglasnost na pismen predlog, bez odrùvawe na sednica. Me|utoa zakonodavstvoto bilo bavno vo pro{iruvaweto na ovie odredbi na su{testvenite promeni kaj akcionerskite dru{tva. Germanskite i francuskite odredbi se ograni~eni na dru{tvata so ograni~ena odgovornost. Angliskoto pravo ne e jasno vo vrska so nivnata primena na su{testvenite promeni. Amerikanskoto pravo se ~ini deka e edinstvenoto {to sosema jasno se primenuva na akcionerskite dru{tva i na site vidovi su{testveni promeni. Germanskoto i amerikanskoto pravo i angliskata sudska praksa baraat ednoglasnost vo situaciite koga nema formalna sednica, no postojniot francuski

zakon dozvoluva pismena procedura (la consultation ecrite) so istite mnozinstva kako i formalnite sednici (supra n. 147, 148, 149).

O~igledno sistemot na donesuvawe odluki bez odrùvawe na sednica, preku ednoglasna pismena soglasnost, se pojavil vo odredeni zemji i bez zakonodavno priznavawe. Spored {vedski izvori, prifatena postapka vo [vedska e da se izgotvuva zapisnik od sednica na akcionerskoto sobranie {to vsu{nost nikoga{ i

26

ne se odràlo i takviot zapisnik da se smeta za polnovaèn ako e potpi{an od strana na site akcioneri.

Principot na "pismena konsultacija" se ~ini vreden za prepora~uvawe i za po{iroka avtorizacija. Angliskoto pravo treba da bide pojasneto kako {to urgira Gower za da gi napravi su{testvenite izmeni izre~no predmet na soglasnost bez odrùvawe na formalna sednica. Jas isto taka gledam prednosti vo pro{iruvaweto na praviloto i na akcionerskite dru{tva tamu kade {to toa ve}e ne se primenuva na niv. Toa ne moè da se primenuva kaj akcionerskite dru{tva ~ii akcii se {iroko disperzirani, no vo Anglija, Francija i Germanija postojat dru{tva organizirani vo forma na akcionersko dru{tvo, iako nivnite akcii se vo racete na mnogu mal broj lica. Ne postoi nikakva pri~ina zo{to na akcionerite vo vakvite dru{tva ne treba da im se dozvoli da dejstvuvaat bez formalno odrùvawe na sednica, ako tie ednoglasno go sakaat toa. Ako nekoj od akcionerite e zasegnat, toj samo treba da ja povle~e svojata soglasnost za da predizvika firmalna sednica.

Istovremeno, lesno moè da se sogledaat i opasnostite vo sistemot so pismenata soglasnost. Nezadovolniot akcioner nema takva lesnotija i o~igledni na~ini za da ja razgleda su{tinata na predlozite koga toj e povikan vedna{ da go dade svojot potpis, kako da e izvesten za sednica. Rokot pome|u priemot na izvestuvaweto i odrùvaweto na sednicata akcionerot moè da go iskoristi za da se informira za dadenite predlozi, bez da go navesti svojot neprijatelski stav kon nekoj od niv. Slu`benicite vo dru{tvoto moè da se pra{aat mnogu pobrzo na formalna sednica, otkolku vo procedura so dopi{uvawe. Zakonite moàt da predvidat deka baraweto pismena soglasnost treba da bide pridruèno so objavuvawe na relevantnite fakti, kako {to se bara kaj sobiraweto polnomo{na vo akcionerskite dru{tva so {iroka disperziranost na akciite (infra s. 24).

21. Merewe na soglasnosta; mnozinstvo i kvorumi; glasawe po klasi akcii -

Obrasci na uslovite - Najgolemiot broj zakoni za dru{tvata kako merka za soglasnosta za izmenata na statutot propi{uvaat prili~no pogolemo mnozinstvo, otkolku za donesuvaweto obi~ni odluki. Strogosta im sluì na edna ili pove}e celi. Prvo so nea se obezbeduva amandmanot da bide poddràn od zna~itelen del na onie {to imaat pravo na glas. Vtoro so nea se obezbeduva izmenata da ja poddrùva soodveten del od onie {to realno glasale.

Prili~en kontrast se javuva me|u hemisferite vo vrska so insistiraweto na proporcijata na onie {to imaat pravo na glas. Amerikanskoto pravo bara mnozinstvoto da bide izrazeno vo smisla na akciite {to imaat pravo na glas. Sli~na odredba se sre}ava vo zakonite na latino-amerikanskite dràvi. Angliskoto, francuskoto i germanskoto pravo generalno go naveduvaat procentot vo smisla na glasovite {to se dadeni na sednicata ({to glasale na dadenata sednica od prisutnite - {to realno glasale "za"). Nekoi drugi zemji - vo dvete hemisferi, gi kombiniraat dvete idei, baraj}i mnozinstvo na onie {to imaat pravo na glas pod nekoi okolnosti, no samo mnozinstvo od prisutnite ili pretstavenite (zastapenite na sednicata) pod nekoi drugi okolnosti.

Francuskoto pravo sodrì uslov za kvorum {to obezbeduva u~estvo na odreden procent od onie akcioneri {to imaat pravo na glas. Na prvata sednica na akcionerskoto sobranie, mora da bidat prisutni najmalku polovinata od akciite so pravo na glas. Ako ovoj kvorum ne bide postignat, slednata sednica moè da zapo~ne ako se prisutni barem edna ~etvrtina od onie so pravo na glas (~len 153 stav 2 LSC). Vo praksa, voobi~aeno odlukite se donesuvaat na vtoro zakaànata, a ne na prvata sednica. Idejata za "regresivnite kvorumi" isto taka se sre}ava vo Latinska Amerika. Japonija ima{e odredbi za regresivnite kvorumi pred izmenite od 1950

27

godina, {to bile naso~eni kon zajaknuvawe na akcionerskata kontrola. Zakonot deneska nametnuva fiksen kvorum od nadpolovi~no mnozinstvo na akciite so pravo na glas.

Angliskoto pravo isto taka sodrì uslovi za kvorumot, no tie voobi~aeno se tolku mali {to imaat nezna~itelno zna~ewe za dru{tvoto so edna {aka akcioneri. Tri akcionera ~inat kvorum (samo dva vo privatnite kompanii - soodvetni na DOO), bez ogled na toa kolku malku akcii tie moè da poseduvaat (~len 134(c) CA). Koga se raboti za amandamni {to vlijaat vrz pravata na oddelna klasa akcii, normalnite uslovi za kvorumot se zgolemuvaat i baraat sopstvenost na edna tretina od site akcii od taa klasa.

Pri~ini za varijaciite - Osnovnata pri~ina za uslovite vo vrska so

kvorumot e o~iglednoto veruvawe vo su{tinata na "akcionerskata demokratija". Potencijalite i rizicite na pretprijatieto ne treba radikalno da se menuvaat bez soglasnosta na akcionerite. Ako ima nezadovolni akcioneri tie ne bi trebalo da bidat nadglasani, osven ako preterano mnozinstvo zasegnati lica ja favorizira promenata. Vakvite stavovi sosema logi~no vodat kon uslovot za super-mnozinstvo {to se sre}ava vo amerikanskite zakoni.

Postrogite uslovi nu`no ne se temelat vrz otfrlaweto na idealot za akcionerskata demokratija, tuku verojatno na razli~nite percepcii za te{kotiite da se izdejstvuva realno u~estvo na akcionerite. Regresivniot kvorum vo Francija i Belgija ja odrazuva te{kotijata da se dobijat pogolemi kvorumi koga mnozinstvoto od akciite se vo forma na donositel. Sli~nite odredbi vo île go odrazuvaat faktot deka akciite na donositel izdadeni pred 1934 godina postojat i deneska, iako nivnoto izdavawe bilo zabraneto od Komisijata za trgovski dru{tva vo 1934 godina i od strana na zakonodavstvoto od 1964 godina.

Otsustvoto na uslovot za kvorum ili apsolutno mnozinstvo vo Anglija i Germanija se ~ini deka proizleguva od razli~ni pri~ini. Vo Germanija se ~ini deka ne postoi te{kotija da se postignat potrebnite kvorumi, zatoa {to najgolemiot broj akcii se deponiraat vo bankite koi spontano baraat polnomo{na od beneficijarnite korisnici i gi zastapuvaat na sednicite (~len 135 AktG). Bidej}i kvorumite voobi~aeno se prisutni, zakonodavcite ne gledaat potreba da insistiraat na niv. Od druga strana, vo Anglija uslovot za maliot kvorum se ~ini deka se temeli vrz stavot na angliskite advokati deka e sosema dovolno da dostavat izvestuvawe do akcionerot, za toj ako saka da dojde na sednicata i da se sprotistavi na takviot predlog.

Te{ko moè da se kaè koj sistem poefikano go {titi akcionerot. Vo site sistemi najgolemiot broj amandmani se donesuvaat bez nekoj osobeno svesen izbor kaj tipi~niot akcioner, bez ogled na toa dali toj pra}a polnomo{no do upravata (vo SAD), pra}a polnomo{no i bara svikuvawe vtora sednica ( vo Francija), gi zanemaruva instrukciite na bankata {to go zastapuva (vo Germanija) ili ednostavno gi ostava malkuminata dominantni akcioneri da go storat svoeto (vo Anglija).

Realniot test na sistemite mora da se iznajde vo slu~aite vo koi nekoe malcinstvo e podgotveno aktivno da se sprotistavi na promenata. Ako tie ne moàt da ja soberat neophodnata tretina ili ~etvrtina od dostapnite akcii, toga{ tie nema da moàt da gi blokiraat predlozite na upravata spored nitu eden praven sistem. Moèbi tie }e bidat vo mo`nost polesno da gi blokiraat spored sistemite vo koi afirmativnite glasovi voobi~aeno se vo nivni race, otkolku vo amerikanskiot sistem, kade {to akcionerot koj nema opcija voobi~aeno gi pra}a svoite polnomo{na na upravata "za da napravi kvorum".

28

Ovie razmisli ne vodat kon mo`nosta francuskite i amerikanskite uslovi za glasawe, o~igledno naso~eni kon odbrana na akcionerskata demokratija, da nemaat nekoja osobena prakti~na va`nost.

Supermnozinstva - Koga }e se postavi pra{aweto za potrebnoto mnozinstvo postoi potesen izbor na poznati mnozinstva vo glavnite zakoni za trgovskite dru{tva. Na edniot kraj tri-~etvrtinskoto mnozinstvo se bara vo Anglija i Germanija za izmena na statutot, kako i za najgolemiot broj drugi su{testveni promeni. Goleminata na mnozinstvoto delumno se ublaùva so faktot {to taa se meri vo odnos na dadenite glasovi (brojot na onie {to glasale). Nitu glasovite, nitu kvorumot ne se merat vo odnos na vkupniot broj akcii so pravo na glas vo dru{tvoto. Sledniot ~ekor nadolu e dvo-tretinskoto mnozinstvo {to e neophodno mnozinstvo vo île, Francija i striktno se primenuva vo amerikanskoto pravo za dru{tvata. Ova mnozinstvo se meri vo odnos na to~no utvrdeniot kvorum ili (kako vo SAD) vo odnos na site prisutni akcii so pravo na glas.

Prostoto mnozinstvo (nadpolovi~no) e dovolno spored zakonite na Delaware

i najgolemiot broj drugi federalni dràvi vo SAD i vo nekoi latino-amerikanski zemji. Ova mnozinstvo vo mnogu mesta se zasiluva so merewe na mnozinstvoto vo odnos na vkupniot broj glasovi vo dru{tvoto. Venecuela ima i poseben uslov baraj}i kako dopolna soglasnost na tri-~etvrtini od akcionerite ({to se brojat bez ogled na brojot na akciite {to gi poseduvaat).

Natamo{en zna~en aspekt na uslovite za usvojuvawe na amandmanite e nivnata usoglasenost ili neusoglasenost so uslovite za drugite su{testveni promeni. Vo evropskite i latino-amerikanskite zemji, zakonite generalno gi utvrduvaat istite uslovi za razli~nite vidovi promeni - amandmani, transformacija, prestanok i fuzija. Postoi sli~na interna harmonija vo amerikanskiot Model Business Corporation Act koj bara prosto mnozinstvo za izmenite (amandmani), za proda`ba na imotot, spojuvawe i konsolidacija ili prestanok. Me|utoa, zakonot vo Delaware ima karakteristi~na nekonzistentnost {to se povtoruva vo nekolku drugi amerikanski zakoni. Toj bara dvo-tretinsko mnozinstvo za spojuvawe ili konsolidacija ili za prestanok, no samo prosto mnozinstvo za izmena na statutot ili za proda`ba na imotot na dru{tvoto. Toa e neodbranliva neusoglasenost. Bidej}i konkretnata izmena vo dru{tvoto voobi~aeno moè da se izvede na pogolem broj razli~ni na~ini, neusoglasenosta samo gi nagraduva genijalnite advokati {to iznao|aat na~ini za izveduvawe na promenata so najmala mo`na soglasnost na akcionerite. Duri i pogolema neusoglasenost se sre}ava vo [vedska, kade {to zakonot za trgovskite dru{tva naveduva barem pet razli~ni supermnozinstva za razli~ni vidovi amandmani - od ednoglasnost i devet-desetini, do tri-~etvrtini i dve-tretini, kombinirano so razli~ni odredbi vo vrska so akciite i akcionerite (~len 133 Lag akt).

Posebna kompilacija pri mereweto na akcionerskata soglasnost postoi vo Germanija, kade {to nekoi akcii moè da imaat pluralen votum (da davaat pravo na pove}e glasovi). Toa glavno postoi vo dru{tvata osnovani pred 1937 godina, zatoa {to akciite {to davaat pravo na pove}e glasovi ne moèle da se izdavaat po taa data, osven so vladina naredba i vo nevoobi~aeni situacii. Za da se priznae ovoj fenomen na nekoj na~in, a na vakvite akcii so pluralen votum da ne im se dade mo`nost da gi nadglasaat drugite akcii, germanskoto pravo naloùva dvoen test za akcionerska soglasnost so amandmanite. Za da bide izglasan eden amandman za nego morale da glasaat mnozinstvoto glasovi (vklu~uvaj}i gi i akciite so pove}e glasa~ki prava), no i mnozinstvoto od akciite (so zanemaruvawe na akciite so pove}e prava na glas). Potrebnoto mnozinstvo glasovi e prosto nadpolovi~no

29

mnozinstvo; potrebnoto mnozinstvo akcii e tri-~etvrtinsko, kako {to e pojasneto prethodno. Ova mnozinstvo voobi~aeno se pokaùva kako kriti~no.

Glasawe po klasi - Najgolemiot broj zakoni se soglasuvaat deka koga oddelna klasa akcioneri e {tetno zasegnata so nekoj amandman, taa klasa akcioneri mora da glasa posebno i mora da go odobri toj amandman so istoto potrebno mnozinstvo, {to vaì i za site drugi akcioneri. Vo Anglija, sli~nata odredba }e bide sostaven del od statutot, osven ako izre~no ne bide otfrlena, no dru{tvoto o~igledno moè da ja eliminira ovaa za{tita, kako i drugite odredbi vo dogovorot za zdruùvawe

(~len 23(2) CA). Glasaweto po klasi akcii ne moè da pruì osobena za{tita ako imatelite

na mnozinstvoto akcii od taa klasa isto taka gi poseduvaat i akciite od drugite klasi so sprotistaveni interesi. Vo eden vode~ki norve{ki slu~aj privilegiite na akcionerite so prioritetni akcii bile ukinati so glasawe po klasi akcii, a vo dru{tvoto tri-petini od imatelite isto taka poseduvale i obi~ni akcii. Norve{koto pravo podocna go zasililo uslovot za glasaweto po klasi. Amandmanot so koj se menuvaat pravata na oddelna klasa akcii mora da bide odobren od strana na mnozinstvoto akcioneri od klasata koja istovremeno ne poseduva akcii od drugite

klasi (~len 20 Lov aks). 22. Otstapuvawe od zakonskite normi za procedurata za izmeni

(amandmani) - Podednakvo upadlivi kako i razlikite me|u normite za procedurata za amandmanite se i razlikite vo odnos na slobodata da se otstapi od normite. Se nudi {irok spektar alternativi.

Na edniot kraj se zakonite kako onie vo Anglija i Germanija, koi za najgolemiot broj amandmani dozvoluvaat statutot da utvrdi kvorumi ili mnozinstva na koe bilo nivo {to go sakaat osnova~ite na dru{tvoto. No duri i vo tie zemji postojat isklu~oci od takvata sloboda. Zakonodavnite normi se zadolìtelni (mandatorni) za promenata na celta (dejnosta) vo Anglija i Germanija i za promenite na firmata vo Anglija. Vo Germanija, normata e minimumot {to ne moè da bide namalen, no moè da bide zgolemen (~len 179 stav 2

AktG). Vo Anglija toj o~igledno ne moè da se menuva vo koja bilo nasoka. Eden ~ekor porigidno od angliskoto i germanskoto pravo se zakonite vo

SAD i [vedska kade {to zakonskite normi ne moè da se namaluvaat za site mo`ni amandmani. Vaka postavenite normi (zakonski propi{ani mnozinstva) moàt da se zgolemuvaat, no ne moàt da se namaluvaat. Vo 1940 godina najvisokiot sud vo Wujork smetal deka zakonskite normi ne moàt nitu da se zgolemuvaat, odnosno statutot na dru{tvoto ne moè da propi{e pogolemo mnozinstvo od ona {to e propi{ano so zakon. Ovaa pozicija vedna{ bila izmeneta so zakonodavstvoto i ne bila usvoena vo drugite federalni dràvi.

îleanskoto pravo do{lo do istata pozicija na malku {teten na~in. Trgovskiot zakonik ne propi{uva posebni mnozinstva za su{testvenite promeni, o~igledno pravej}i gi podlo`ni na generalnite principi za mnozinstvoto (~len 466, 467 Trgovski zakonik). Podocne`niot zakon propi{uva dvo-tretinsko mnozinstvo za izmena na dejnosta (celta na dru{tvoto) ili za promena na sedi{teto, no ne i za drugite pra{awa. No pretsedatelskiot dekret i propisite na Komisijata za hartii od vrednost (Superintendencia) so ovlastuvawe da ja sovetuva vladata za odobruvawe ili neodobruvawe na statutite na dru{tvata i nivnite amandmani. Ova ovlastuvawe bilo iskoristeno da se bara vo site statuti da bide propi{ano najmalku dvo-tretinsko mnozinstvo, no o~igledno ova mnozinstvo moè da bide zgolemeno ako dru{tvoto taka saka.

30

Na ekstremniot pol na rigidnosta se nao|a francuskoto pravo vo koe zakonodavstvoto gi naveduva potrebnite mnozinstva vo bezuslovna forma (~len 153

LSC) i kade {to teorijata zaedno so sudskata praksa gi isklu~uva zgolemuvwata i namaluvawata na zakonski propi{anite mnozinstva.

Kakvi se kvalitetite na ovie {iroko postaveni varijacii? Vo najgolemiot broj zemji, avtorite imaat malku {to da kaàt vo vrska so ova pra{awe. Epidemija od komentari e provocirana vo SAD so presudata vo slu~ajot Benintendi vo 1945

godina so koja e usvoen stav mnogu sli~en so onoj vo francuskoto pravo. Zakonodavnoto vra}awe vo Wujork - kade se dozvoluva zgolemuvawe na potrebnoto mnozinstvo - se odrazilo vo zakonodavstvata na golem broj federalni dràvi {to deneska izre~no dozvoluvaat statutot na dru{tvoto da propi{e i nekoe pogolemo mnozinstvo od ona {to e propi{ano so zakon. Eden cel hor pravni avtori mu aplaudiral na vakviot razvoj na nastanite, generalno veej}i go znameto na "privatnata avtonomija" ili na "slobodata na dogovorot".

Generalnata revizija na wujor{kite propisi za dru{tvata vo 1961 godina gi kanonizira pravilata so koi se dozvoluva statutot na dru{tvoto da propi{e i pogolemo mnozinstvo od zakonski propi{anoto, no dodava edna va`na za{tita. Ako statutot na dru{tvoto propi{e nekoe pogolemo mnozinstvo od ona {to e predvideno vo zakonot, samiot toj fakt mora da bide zabeleàn na prednata strana na akciskite sertifikati (~len 616(c) B.C.L.). Ovoj uslov verojatno go izrazuva stavot deka povisokiot kvorum sozdava specijalni opasnosti za koi kupuva~ite na akciite treba da bidat odnapred predupredeni.

Nie pove}e sakame da mislime deka francuskata pozicija e najdobra. Zgolemuvaweto na zakonski propi{anoto mnozinstvo zna~i nekomu koj poseduva mal broj akcii da mu ovozmoìte da bide dave` i ìva neprilika ako re{i da gi prodade svoite akcii po povisoka cena. Ako statutarnoto zgolemuvawe na zakonski propi{anoto mnozinstvo se dozvoluva, toa treba da se stori barem so za{titata izvedena vo zakonot na Wujork so izre~no naveduvawe na toj fakt na akciskiot sertifikat. Postojnata tendencija vo SAD da se dozvoli varijacija na zakonski propi{anite mnozinstva, bez predupreduvawe na sovesnite kupuva~i na akciite, se ~ini nerazumna.

23. Ograni~uvawe na pravata da se glasa po izmenite (amandmanite) - Najgolemiot broj zakoni za dru{tvata dozvoluvaat ograni~uvawe na glasa~kite prava na akcionerite, pa duri i nivno negirawe pri glasaweto za redovnite raboti na dru{tvoto (vidi van Ryn, supra Glava 5). Vo najgolemiot broj zemji od angliskoto govorno podra~je, moè da se izdavaat obi~ni akcii bez pravo na glas {to vo site drugi aspekti se ekvivalentni na obi~nite akcii, iako vakvite akcii ne moàt da bidat primeni, nitu da kotiraat na berzite vo Indija, Ju`na Afrika i SAD. Vo Germanija, moè da se izdavaat rpioritetni akcii bez pravo na glas, a obi~nite akcii moè da bidat ograni~eni na maksimalen broj glasovi po akcioner. Francija zabranuva izdavawe na akcii bez pravo na glas, no dozvoluva predviduvawe na minimalen broj akcii {to mora da gi poseduva edno lice za da moè da u~estvuva na

redovnoto akcionersko sobranie (~len 165 LSC). Vakvite ograni~uvawa na glasa~kite prava se soo~uvaat so izvesni

ograni~uvawa vo vrska so izmenite na statutot na dru{tvoto. Ograni~uvaweto na maksimumot (vo Germanija) ili na minimumot (vo Francija) ne moè da se primeni na supermnozinstvata propi{ani za izglasuvawe na izmenite (amandmanite) na statutot na dru{tvoto. Za taa cel, site akcii glasaat na sli~en na~in.

Koga akciite se od klasata akcii bez pravo na glas, taa klasa akcii prodolùva da bide ne-glasa~ka, osven koga amandmanot vlijae na nekoi konkretni

31

prava povrzani so taa klasa akcii. Vo taa situacija taa klasa akcii glasa bez ogled na odredbite vo statutot na dru{tvoto spored germanskoto i amerikanskoto pravo. Anglija, voobi~aeno, mu dozvoluva na dru{tvoto da usvoi pravilo kakvo {to saka, no propi{uva odredena avtomatska za{tita za akcionerite ako tie ne predvidele ne{to drugo. Ako pravata na opredelena klasa akcii se navedeni vo memorandumot, tie ne moàt da se menuvaat osven na na~in propi{an so samiot memorandum (~len 23(2) CA). Ako pravata na konkretnata klasa akcii se navedeni vo dogovorot za zdruùvawe, akcionerite imaat pravo da glasaat kako klasa, isto kako i vo SAD i Germanija.

24. Izvestuvawa i informacii za akcionerite - Op{to poznata rabota e deka najgolemiot broj zakonski propi{ani merki na pretpazlivost povrzani so promenata na statutot (i drugite su{testveni promeni) imaat mala vrednost za akcionerite, zatoa {to tie retko znaat i razbiraat {to se podrazbira predloèniot amandman. Za da im se ovozmoì tie da glasaat na pomudar na~in, site sovremeni zakoni so koi se reguliraat dru{tvata baraat izvestuvawe za faktot deka e predloèn nekoj vid na amandman (izmena na statutot) i dostava do akcionerite na celiot tekst ili na rezimeto od sodrìnata na toj amandman.

Zemjite vo golema merka se razlikuvaat vo odnos na obemot informacii {to treba da bide dostaven. Najrudimentiranite uslovi se sodràni vo amerikanskite dràvni zakoni {to voobi~aeno propi{uvaat samo "rezime" na predloènite amandmani. Za sre}a tie se dopolneti so mnogu podetalni uslovi za "registriranite" dru{tva (infra).

Eden ~ekor ponapred se germanskite odredbi {to baraat do akcionerite da bide dostaven celosniot tekst na predloènite amandmani (vo forma na odluka po koja treba da se glasa) i na onie zastapnici (polnomo{nici) na akcionerite koi gi primaat izvestuvawata za sednicite na akcionerskite sobranija. Angliskoto pravo e podednakvo ili postrogo zaradi sudskite presudi spored koi izvestuvaweto e nesoodvetno ako ne go sodrì celosniot tekst na predloènite odluki (amandmani) i site drugi relevantni fakti, kako konfliktnite interesi na direktorite koi ja predloìle odlukata (amandmanot). Ovie presudi se smrt za statutite vo koi izre~no se propi{uva samo "izvestuvawe so koe se naveduva namerata da se

predloì odluka kako posebna odluka" (~len 141 (2) CA). Krajniot ~ekor e da se bara ne samo utvrduvawe na amandmanot, tuku da se

navede i razumno obrazloènie. Vo Belgija se bara dostavuvawe obrazloènie koga amandamnot se odnesuva na promena na dejnosta (celta) na dru{tvoto, no ne i vo slu~aj na drugi amandmani i bez odredba so koja se propi{uva dostava na obrazloènieto do akcionerite koi ne prisustvuvale na sednicata na generalnoto sobranie.

Novoto francusko pravo - dopolneto so dekret - i amerikanskite pravila za polnomo{nata se ~ini deka propi{uvaat do akcionerite da se dostavuvaat obrazloènija za amandmanot. Francuskoto pravo isto taka bara do akcionerite da bide dostaven i tekstot na amandmanite (~len 162 stav 1 LSC), {to ne postoi kako pravilo vo amerikanskoto pravo, no amerikanskata praksa kaj "registriranite dru{tva" se ~ini deka e vo soglasnost so francuskite uslovi.

O~igledna nesoodvetnost na amerikanskite pravila za polnomo{nata e faktot {to tie ne se odnesuvaat na dru{tvata za koi ne se bara da bidat registrirani - {to zna~i dru{tva so imot pomal od eden milion dolari ili pomalku od 500 akcioneri. Ne postoi dobra pri~ina zo{to akcionerite bi dobivale pomalku informacii samo zatoa {to se pomalku od petsto. Angliskoto pravo ne pravi vakvi isklu~oci za privatnite dru{tva (private companies), a noviot

32

francuski zakon i so nego povrzanite dekreti vo osnova gi baraat istite informacii za dru{tvata so ograni~ena odgovornost, kako i za akcionerskite dru{tva. Iako germanskiot zakon za dru{tvata so ograni~ena odgovornost ne e mnogu jasen vo vrska so informaciite za sodru`nicite (~len 51 GmbHG), negovata nesoodvetnost verojatno mnogu pove}e se dolì na faktot {to toj e pi{uvan vo XIX

vek, otkolku na sovremenoto opravduvawe na razli~nite standardi. Postojat va`ni razliki vo vrska so na~inite na koi izvestuvawata za

amandmanite treba da se dostavat do postojnite akcioneri. Ako akciite se na ime (registrirani akcii), zakonite na Anglija, Francija, Germanija i SAD baraat informacijata da bide dostavena do registriraniot sopstvenik na taa akcija. Germanskoto pravo sodrì dopolnitelen uslov i isklu~ok so koi se izrazuva institucionalizacijata na glasaweto so polnomo{na vo Germanija. Izvestuvaweto mora da se dostavi do site banki i akcionerski asocijacii {to dobile polnomo{na na poslednoto prethodno generalno sobranie i na site drugi {to toa }e go pobaraat (~len 125 stav 1 AktG). Bankite od svoja strana na davatelite na polnomo{nata mora da im dostavat izvestuvawe za izvestuvaweto {to go dobile od dru{tvoto (~len 128

stav 1 AktG). Od druga strana, dru{tvoto ne mora da dostavuva izvestuvawa do registriranite akcioneri koi na poslednata sednica na akcionerskoto sobranie

bile zastapuvani od nekoja banka (~len 125 stavovi 2 i 3 AktG); za niv se pretpostavuva deka i natamu imaat doverba vo prethodno izbraniot zastapnik (polnomo{nik).

Vo SAD i Anglija, dostavuvaweto izvestuvawa do registriranite akcioneri vo eden del e iluzorno zaradi golemiot broj akcii {to se dràt na ime na brokeri i drugi polnomo{nici. Vo vrska so brokerite, prazninata se popolnuva so berzanskite pravila so koi se bara brokerite da dostavuvaat informacii do beneficijarnite sopstvenici na akciite po priemot na nadomestot za nivnite tro{oci. Ne postoi sli~no pravilo vo vrska so drugite polnomo{nici.

Vo Francija i Germanija pogolem problem postoi vo vrska so koristeweto na akciite na donositel, ~ii sopstvenici moè da bidat celosno nepoznati za samoto dru{tvo. Tradicionalniot tretman na ovoj problem, {to seu{te se koristi vo dvete zemji, e objavuvawe vo opredelen vesnik. Pokraj toa, vo Germanija imatelot na akcijata na donositel ima pravo da prima izvestuvawa za sednicite na generalnoto sobranie od bankata vo koja toj go deponiral svojot akciski serifikat ili od samoto dru{tvo ako sertifikatot go deponiral tamu.

25. Prava na nezadovolnite akcioneri - Akcionerite {to se sprotistavile na amandmanot ne se ograni~eni samo na toa da glasaat protiv nego ili da se vozdràt od glasawe. Ako amandmanot e nepolnovaèn zatoa {to e sprotiven na zakonot so koj se reguliraat dru{tvata ili zatoa {to bil donesen na izmamen na~in, pa duri i ako e samo nepraveden, akcionerite moàt da dobijat sudska deklaratorna presuda deka amandmanot e nevaè~ki i sudski nalog so koj se zabranuva negovata primena. Se pretpostavuva deka najgolemiot broj amandmani nemaat takvi defekti (nedostatoci). Vo Anglija, akcionerite koi poseduvaat 15

otsto od akciite (ili od nekoja klasa akcii {to konkretno e zasegnata) imaat dopolnitelno pravo da pobaraat od sudot da go poni{ti amandmanot so obrazloènie deka ne e vo najdobar interes na dru{tvoto.

île predviduva nevoobi~en, ako ne i unikaten na~in za nezadovolnite akcioneri, propi{uvaj}i deka site sporovi pome|u akcionerite i dru{tvoto moè da bidat upateni na arbitraà, bez pravo na àlba, do mo}nata Komisija za hartii od vrednost. Iako se ~ini deka zakonot ja ograni~uva arbitraàta na slu~aite koga toa go baraat samite stranki, podatocite od praksata vo île potvrduvaat deka

33

strankite sekoga{ go baraat toa, i izbegnuvaat obra}awe do sudot, zatoa {to Komisijata e taa {to go sovetuva Ministerstvoto za finansii dali da go odobri amandmanot ili ne i toa se ~ini deka e mudar na~in na postapuvawe.

Vo nekolku jurisdikcii, akcionerite isto taka imaat pravo da se povle~at i da dobijat isplata za svoite akcii, duri i koga amandmanot e proglasen za zakonit i pravi~en. Bidej}i iznosot {to se ispla}a voobi~aeno se utvrduva so procenka, pravoto vo amerikanskata literatura voobi~aeno e poznato kako "pravo na procenka". Zakonot na Wujork, koj vodi vo ovaa sfera, im dozvoluva na akcionerite

da baraat isplata vo slednive okolnosti: (1) koga akciite se "prioritetni" i so amandmanot se menuvaat nekoi od nivnite prioriteti; (2) koga so amandmanot se

sozdava, menuva ili ukinuva pravo na otkup na akciite; (3) koga so amandmanot se menuva ili ukinuva "pravo na prvenstveno kupuvawe" ("pre-emption right"); (4) koga so

amandmanot se ograni~uva ili ukinuva pravoto na glas na akcionerot (~len 806(b)(6)

B.C.L.). Odreden broj drugi dràvi davaat pravo na otplata za odreden broj amandmani, no seu{te ne postoi soodvetna odredba vo najgolemiot broj zakoni na amerikanskite federalni dràvi, vklu~uvaj}i go i Model Act.

Nadvor od SAD, pravoto na povlekuvawe od ~lenstvoto (sodru`ni~kiot

odnos) po izmenite na statutot e retko, iako Italija (~len 2437 Gra|anski zakonik) i [vedska (~len 136 Lag) davaat vakvo ili sli~no pravo za potesno definirani situacii. Angliskoto pravo ja ohrabruva dobrovolnata isplata na nezadovolnite akcioneri na eden genijalen na~in. Toa propi{uva deka ako 15 otsto od akcionerite pobaraat od sudot da go poni{ti amandmanot, sudot moè "da ja odloì postapkata za da se postigne dogovor {to }e go zadovoli sudot za kupuvawe na akciite na nezadovolnite akcioneri..." (~len 5(4) CA). Molkot na komentatorite indicira deka ovoj mehanizam se koristi mnogu retko.

Odredbata za otplata na akciite na nezadovolnite akcioneri zasluùva po{iroko prifa}awe. Taa nudi re{enie na sudirot pome|u mnozinstvoto {to saka

promena i malcinstvoto {to saka da gi izbegne rizicite na novite amandmani (infra

s. 106-110). Me|utoa, vakvite odredbi pretstavuvaat opasnost za samoto dru{tvo.

Moè i da se zamisli deka nekoj amandman moè da bide odobren od 67 posto od akcionerite, dodeka 33 posto akcioneri se protiv toj amandman i baraat isplata na nivnite akcii. Toa }e go prinudi dru{tvoto da isplati re~isi edna tretina od svojot kapital, {to moè da pretstavuva katastrofa, pa duri moè i da dovede do ste~aj. Iako vakvite katastrofi ne moàt da se predvidat, zakonite sepak treba da obezbedat nekakov izlez. Sudovite vo Wujork ja popolnile ovaa praznina dozvoluvaj}i mu na odborot na direktori da go odloì izvr{uvaweto na donesenata odluka za amandmanot. [vedskiot zakon go re{ava problemot taka {to propi{uva deka akcionerskoto sobranie treba povtorno da ja potvrdi svojata odluka za izmena na statutot otkako bilo objaveno baraweto za povlekuvawe, odnosno napu{tawe na ~lenstvoto vo dru{tvoto od strana na nezadovolnite akcioneri (~len 136 stav 2 Lag

akt). Pravoto na isplata prirodno vodi kon postavuvawe na te{koto pra{awe za

iznosot {to treba da se isplati i na koj na~in toj }e bide utvrden. Bidej}i ova pra{awe osobeno se odnesuva na su{testvenite promeni toa se tretira posebno vo

infra s. 110.

34

\. SOGLASNOST NA DRUGI LICA OSVEN AKCIONERITE

26. Imateli na drugi hartii od vrednost: obvrznici i u~estva vo

profitot - Pokraj akcionerite postojat i drugi mo`ni klasi hartii od vrednost ~ii imateli moàt da bidat zasegnati so izmenite na statutot - osobeno imatelite na obvrznici i na drugi vidovi interesi vo dru{tvoto, glavno nepoznati vo zemjite od angliskoto govorno podra~je, {to nie }e gi nare~eme "u~estva vo profitot"

(profit participations). Tie se hartii od vrednost {to na nivnite imateli im davaat pravo na nekoj srazmeren del od profitot na dru{tvoto - ponekoga{ po prethodnata isplata na dividendata na akcionerite - no ne im davaat pravo na u~estvo vo podelbata na kapitalot, nitu pravo da u~estvuvaat vo izborot na upravniot odbor ili menaxerite. Vakvite hartii od vrednost vo Francija se

poznati kako parts beneficiaires ili parts de fondateurs, a vo Germanija kako

Genussrechte. Imatelite na ovie hartii od vrednost moàt da bidat zasegnati od nekoj

amandman isto kako i samite akcioneri, ponekoga{ duri i pove}e od niv. Ako imatelite na u~estvata vo profitot, kako {to ~esto se slu~uva, u~estvuvaat vo profitot duri po isplatata na primarnata dividenda na akcionerite, tie moàt da bidat najdrasti~no zasegnati od odlukata na dru{tvoto so koja se namaluva nivoto na profitot. Ako voop{to nema profit, tuku postoi nekakva opasnost za ste~aj, imatelite na obvrznicite, a ne akcionerite, se onie lica koi moàt najmnogu da zagubat zaradi lo{oto upravuvawe na dru{tvoto, zatoa {to vo vakvi situacii na akcionerite ne im e ostanato {to mnogu u{te da izgubat.

Bez ogled na neposrednosta na nivniot ekonomski interes, imatelite na obvrznicite i na u~estvata vo profitot nemaat pravo da u~estvuvaat vo donesuvaweto na redovnite odluki vo dru{tvoto; toa e samorazbirliv uslov za nivnoto izdavawe. Zatoa sekade postoi soglasnost deka vakvite imateli na hartii od vrednost nemaat pravo da se sprotistavat na menuvaweto na statutot voop{to. No postojat dva vida delumni isklu~oci.

Prvo, koga e predloèn amandman so koj se namaluvaat pravata na imatelite na u~estvata vo profitot, moè da se bara nivnata soglasnost. Vo Francija tie mora da bidat svikani na sednica za da glasaat. Ako ne ja dadat soglasnosta, takviot amandman ne moè da bide donesen, a ako se soglsat so izmenite toga{ dadenata soglasnost gi obvrzuva duri i onie me|u niv {to ne sakale da go prifatat amandmanot. Postojat specifi~ni uslovi za kvorumot i mnozinstvoto sli~ni na onie za donesuvawe na vonrednite odluki na akcionerskite sobranija. Vo Germanija, ne postojat posebni odredbi za glasaweto na imatelite na u~estvata vo profitot, no sekoj od niv ima pravo da stavi veto na kakva bilo promena na negovite individualni prava. Modifikacijata na pravata na imatelite na obvrznicite ne se predmet na izmenite na statutot, zatoa {to pravata na imatelite na obvrznicite ne se definirani so statutot na dru{tvoto, pa zatoa i ne moàt da se menuvaat so nego. Vakvite izmeni gi razgleduvame vo infra s. 36-44.

Vtoro, amandmanot moè da vlijae vrz interesite na ovie imateli na hartii od vrednost na poindirekten na~in, preku promena na celta (dejnosta) na dru{tvoto. Vo Francija povtorno se bara konsultacija i ako imatelite na u~estvata vo profitot toa ne go odobrat, amandmanot se blokira. Ako svojata soglasnost ne ja dadat imatelite na obvrznici, posledicite se neprijatni. Dru{tvoto moè da prodolì so amandmanot pod uslov da gi isplati imatelite na obvrznicite koi pobarale takva isplata.

35

Ovie odredbi od francuskoto pravo ne bile mnogu prifateni vo drugite zemji. Iako germanskoto pravo i praksa dozvoluvaat postoewe na u~estva vo profitot, imatelite na vakvite hartii od vrednost nemaat nikakvo u~estvo vo izmenite na dejnosta na dru{tvoto. Sli~na odredba za konsultacija na imatelite na obvrznicite se sre}ava vo zakonite na Luksemburg, no ne i vo Belgija, iako belgiskite propisi za dru{tvata generalno go sledat obrazecot na francuskoto pravo. Angliskoto pravo pred 1948 godina im dava na imatelite na obvrznicite izre~no pravo na priem na izvestuvawa i na àlba do sudovite protiv predloènite amandmani, no deneska tie go ukinale pravoto na izvestuvawe i go za~uvale pravoto na àlba samo za obvrznicite izdadeni pred izmenata na zakonot. Vo SAD kade {to pi{anite dogovori gi {titat imatelite na obvrznicite od re~isi sekoja zamisliva opasnost, ne e voobi~aeno da se vnesuvaat pre~ki na izmenite na statutot na dru{tvoto.

O~igleden kontrast me|u re{enijata vo Francija i vo najgolemiot broj drugi zemji seu{te ne pobuduva mnogu komentari vo vrska so toa koe re{enie e podobro. Nekoi francuski avtori ja komentiraat "nelogi~nata" priroda na pravata {to i se davaat na ovaa posebna klasa imateli na hartii od vrednost, no tie ne se izjasnuvaat vo vrska so nivniot kvalitet. Angliskite, germanskite i amerikanskite avtori ne se àlat na potrebata za konsultacija na imatelite na hartiite od vrednost (osven akcionerite) vo svoite zemji.

Nie smetame deka francuskiot sistem na konsultacii se ~ini deka e preteran i pretstavuva pogre{na primena na "demokratskiot" koncept. Vo praksa, mnogu mal del od imatelite na hartii od vrednost verojatno }e glasaat. Pravoto dozvoluva degresivni kvorumi, kako i za glasaweto na akcionerite. Na toj na~in konsultacijata te{ko deka }e ja registrira voqata na mnozinstvoto investitori. Duri i koga }e bide utvrdena voqata na investitorite, moè da postoi somnevawe deka ovie investitori }e bidat soodvetno informirani ili tolku altruisti~no motivirani za da go opredelat najdobriot interes na pretprijatieto. Onie {to se sprotistavuvaat najverojatno samo pregovaraat za povisoka cena za svoite hartii od vrednost. Podobar na~in na nivna za{tita e da se propi{e tie da odat na sud ako se zagrozeni nivnite interesi vo investicijata.

27. Soglasnost na upravniot odbor - Upravniot odbor moè da u~estvuva vo izmenite na statutot (amandmanite) na dva razli~ni na~ina. Vo vrska so opredeleni pomali amandmani kako promena na sedi{teto ili registriranata kancelarija vo ramkite na istata dràva tie moè da bidat ovlasteni da

dejstvuvaat bez voop{to da gi konsultiraat akcionerite (supra s. 19). Vo vrska so amandmanite {to baraat soglasnost na akcionerite, postoi

ostra razlika pome|u amerikanskoto pravo i drugite zemji. Vo SAD, pravoto na dru{tvata propi{uva deka izmenata na statutot (amandmanot) mora da bide predloèn od strana na odborot na direktorite. Sli~ni uslovi se primenuvaat i na drugite su{testveni promeni, kako proda`bata na imotot, spojuvawata ili konsolidaciite i prestanokot. Ovie uslovi provocirale malku sudska praksa ili komentari.

Zakonite na najgolemiot broj drugi zemji ne sodràt uslov amandmanite (izmenite na statutot) da bidat predloèni od strana an odborot, no zna~eweto na ovaa razlika ponekoga{ se ~uvstvuva. Vo angliskoto, francuskoto i germanskoto pravo, odborot ima primarna odgovornost za svikuvawe na site akcionerski sobranija i za utvrduvawe na nivniot dneven red. Pri svikuvaweto na sednicata na koja treba da se razgleduva amandmanot, odborot prakti~no prethodno go predlaga samiot amandman.

36

Realna razlika pome|u amerikanskoto i drugite prava se javuva samo vo slu~aite koga sednicata e svikana po barawe na malcinstvoto akcioneri ili od strana na sudot ili od strana na nekoja vladina agencija kako angliskiot Odbor za trgovija. Osven vo SAD, vo drugite zemji postoi sudska praksa za svikuvawe na vakvite sobraniski sednici koi ne se svikani od strana na upravata, pa duri i se svikani protiv nejzinata voqa. Tie verojatno moàt da ja svikaat sednicata za da predloàt amandman ili fuzija, duri i protiv voqata na upravata.

Vo SAD ne e propi{ana vakva procedura. Iako zakonodavstvoto na Delaware propi{uva svikuvawe na sednica od strana na sudot, taa se svikuva samo za izbor na direktori (~len 225 G.C.L.). Model zakonot ne propi{uva tolku mnogu. Taka amerikanskoto pravo glavno smeta deka sekoja su{testvena promena vo dru{tvoto mora da zapo~ne so odluka na upravata.

Evropskiot sistem o~igledno pretstavuva mnogu "podemokratska" koncepcija. Toj ja zadrùva mo`nosta za akcija na "op{tata voqa" na akcionerite, kako sprotivnost na rovovskata pozicija na birokratijata na upravnite odbori. Ovaa koncepcija e konzistentna so zakonite na nekolku dràvi, vo koi se predviduva akcionerite da gi otpovikuvaat ~lenovite na odborite po èlba. Amerikanskoto zakonodavstvo i dava mnogu pogolemi ovlastuvawa na upravnata birokratija, {to e soglasno na tradicionalniot amerikanski stav deka ~lenovite na odborot moàt da bidat razre{eni samo "so pri~ina". Me|utoa, nie ne sretnavme sudski slu~ai, nitu vo Evropa, nitu vo Amerika vo koi akcionerite se sprotistavile na upravnite odbori vo vrska so su{testvenite promeni. Zatoa amerikanskoto barawe odborot da bide toj {to }e gi predlaga izmenite ni se ~ini preterano.

28. Ulogata na sudovite i na drugite dràvni agencii pri izmenata na statutot - Op{to - Sovremenata kritika na pravoto na dru{tvata voobi~aeno se soglasuva deka zakonodavnite obrasci na "akcionerskata demokratija" vo praksa funkcioniraat mnogu slabo ili voop{to ne funkcioniraat. Vo golema merka, ovlastuvawata {to zakonodavstvoto im gi dalo na akcionerite vo praksa gi vr{i upravata, ponekoga{ na na~in {to e sprotiven na interesite na samite akcioneri.

Edna od silite {to postepeno nastojuva da gi koregira slabostite na akcionerskoto vladeewe se i dràvnite agencii - ponekoga{ sudovite, a ponekoga{ specijaliziranite agencii kako komisiite za hartii od vrednost ili komesarite. Tie moè da dejstvuvaat negativno proglasuvaj}i go amandmanot za ni{toven. Toa e staro pravilo za sudovite, {to se pove}e se koristi. No tie moè da dejstvuvaat i pozitivno, prezemaj}i ja inicijativata {to samite akcioneri propu{tile da ja prezemat, naloùvaj}i izmeni na statutot (amandmani) po sila na svoite ovlastuvawa kako sudovi ili komisii.

Negativna kontrola - Najstarite i najdobro postavenite oficijalni agencii {to vr{at nadzor vrz izmenite na statutite na dru{tvata se gra|anskite (trgovskite) sudovi {to vrz osnova na generalnite principi interveniraat za da proglasat nekoj amandman za ni{toven, zatoa {to toj gi nadminal zakonskite ramki ili zatoa {to e "izmamen" ili zatoa {to na nekoj drug na~in gi nadminuva granicite na sudskata tolerancija (supra s. 17).

Nekoi sovremeni zakonodavstva odat preku generalnite principi na pravdata i izre~no gi ovlastuva sudovite ili dràvnata administracija da interveniraat vrz ograni~eni osnovi. Vo Anglija na primer sudovite moàt da poni{tat amandman (izmena) so obrazloènie deka toj ne e "vo najdobar interes na dru{tvoto", ako toa go pobaraat 15 otsto od akcionerite. Ako stanuva zbor za pomal procent akcioneri, sudovite o~igledno se ograni~eni na nekoi poop{ti

37

osnovi na povreda na zakonskite odredbi ili izmama. Koga se primenuva kriteriumot za "najdobriot interes na dru{tvoto" "sudovite imaat apsolutna diskrecija dali }e go potvrdat, otfrlat ili izmenat amandmanot". Pregledot na sudskata praksa indicira deka sudovite generalno gi re{avaat svoite somneì vo polza na amandmanite i davaat silna prezumpcija za soodvetnost na onie amandmani {to dobile soglasnost od supermnozinstvoto akcioneri.

Vo nekoi jurisdikcii, administrativnite slu`benici imaat ovlastuvawe da gi odbijat amandmanite bez da ~ekaat od akcionerite da podnesat àlba. Jasen primer za toa e île, kade {to sekoja promena na statutot na dru{tvoto bara dozvola na pretsedatelot na republikata, {to vo praksa zna~i soglasnost na Komisijata za hartii od vrednost. Zakonodavstvoto ne propi{uva nikakvi zakonski standardi za odlukite {to treba da gi donese biroto (na pretsedatelot), a komentatorite ne izvestuvaat za praksata vo vrska so ova pra{awe.

Mnogu poiznenaduva~ki primer na oficijalna kontrola vrz izmenite na statutot na dru{tvata neodamna se pojavi vo Kalifornija, kade {to Komesarot za hartii od vrednost uspe{no go izvr{il svoeto ovlastuvawe da mu zabrani na nekoe dru{tvo od Delaware da bara soglasnost od akcionerite vo Kalifornija za izmenite na statutot {to niv bi gi li{ile od kumulativnite glasa~ki prava. Obrazloènieto na komesarot se baziralo na teorijata deka ovaa izmena e tolku su{testvena {to e ednakva na "zamenata" na starite akcii so novi i zatoa podpa|a pod negovata zakonska nadle`nost da zabrani ne~esna razmena na akciite.

Postoi raste~ka tendencija za odredeni vidovi dru{tva se pove}e da podpadnat pod nekoja vladina regulacija {to doveduva do zgolemeno barawe na soglasnosti od nekoja vladina agencija za site raboti {to ne se rutina vo raboteweto na dru{tvata. Kaj site vakvi reìmi izmenite na statutot sekako treba da bidat odobreni od nekoja dràvna vlast. [vedskoto pravo obezbeduva sredstvo za legalizacija na vakviot odnos. Vo statutot moè da se vnese odredba so koja se bara soglasnost od nekoja opredelena dràvna agencija za nekoja konkretno opredelena su{testvena promena (~len 133 stav 7 Lag akt). Vo Francija ne postojat sli~ni izre~ni odredbi, no komentatorite gi opi{uvaat dru{tvata od "me{ovitata ekonomija" vo koi svoj udel, akcii ili nekakov interes ima i samata dràva, {to ima kontrolen glas za osnovnata politika na takvoto dru{tvo, {to nu`no ne e usloveno so brojot na akciite {to gi poseduva samata dràva. Donekade sli~na e i pozicijata na staratelstvo vo koja se nao|aat odredeni regulirani industrii {to se nao|aat pod vlasta na nivnite regulativni komisii. Komisiite ~esto imaat izre~ni ovlastuvawa za site izmeni kaj hartiite od vrednost, {to pretstavuvaat naj~est vid amandmani. Vo praksa, postoi somnenie dali nekoe regulirano dru{tvo }e izglasa nekoj amandman koj ne se odnesuva na hartiite od vrednost sprotivno na stavot na regulatornata komisija.

Pozitivna (afirmativna) kontrola - Nekoi zakonodavstva go nadminale ovlastuvaweto na sudovite da zabranuvaat nezakonski amandmani, so dopolnitelnoto ovlastuvawe da im dozvolat tie samite da naloùvaat amandmani, {to mnozinstvoto akcioneri propu{tilo da gi donese ili ne saka da gi donese. Edinstven primer e odredbata od francuskiot zakon od 1965 godina so koja na sudovite im se dozvoluva da go menuvaat statutot na dru{tvoto ako toj e sprotiven so noviot zakon, ako akcionerite ne go storile toa zaradi nemawe kvorum (~len 499

stav 4 LSC). Pokomplicirani aran`mani za izmena na statutot (amandmani) so sudski

nalog se javuva vo vrska so Zakonot za ste~aj na SAD. Ovoj zakon sodrì odredbi za reorganizacija na dru{tvata {to se vo finansiska kriza. Vakvite promeni moàt

38

da bidat izvr{eni bez nikakvi amandmani, {to ~esto se slu~uva vo praksa. Namesto izmena na statutot, se osnova novo dru{tvo na koe mu se prenesuva celiot imot na

staroto dru{tvo od strana na fiducijarniot doveritel (trustee) koj e sopstvenik na toj imot so sudski nalog. Me|utoa vo nekoi slu~ai e mnogu poekonomi~no i natamu da postoi staroto dru{tvo so nekolku izmeni vo negoviot statut, osven {to ovde postoi te{kotijata da se izdejstvuva soglasnosta na akcionerite. Za da se nadmine taa te{kotija, sovremenite zakoni za dru{tvata na oddelnite federalni dràvi propi{uvaat deka slu`benicite na dru{tvoto ili na sudot, dejstvuvaj}i so sudski nalog, moàt da go izmenat statutot bez konsultacija so akcionerite ili direktorite. Ovie odredbi se ~ini deka ne predizvikuvaat nikakvi te{kotii, verojatno zatoa {to i ne bile mnogu koristeni vo praksa.

Moèbi kraen vid za supstitucija na mudrosta na akcionerite so onaa na sudot e odredbata od ~lenot 210 od angliskiot Zakon za dru{tvata. Ovoj ~len se odnesuva na situaciite vo koi sudot utvrdil deka "dru{tvoto se vodi na na~in {to e manipulativen (maltretira~ki) za eden del od akcionerite (sodru`nicite) vo dru{tvoto" ili deka se vodi izmamno ili kriminalno do taa merka {to podobro bi bilo da dojde do negov prestanok. Ova moè da bide slu~aj po àlba na individualen akcioner ili na Odborot za trgovija. Ako sudot natamu utvrdi deka prestanokot (koj inaku e dozvolen) na nekoj "ne~esen na~in }e im nanese {teta" na maltretiranite ~lenovi (akcioneri), toj "moè da gi donese onie naredbi (nalozi) {to smeta deka se soodvetni", vklu~uvaj}i i izmeni i dopolni na memorandumot ili dogovorot za zdruùvawe. Ovaa odredba e kopirana vo zakonite na nekolku zemji od Komonveltot i komentatorite ja prosledile so golema nade` za erata na pogolemata pravi~nost vo odnos na malcinstvata. Me|utoa, najgolemiot broj presudi doneseni spored ovoj ~len dovele do odbivawe na àlbite zaradi uslovot za postoewe okolnosti {to bi go opravdale nalogot za prestanok na dru{tvoto.

Izve{tajot na Jenkins Committee zaklu~uva deka zakonot natamu treba da se izmeni za eliminacija na ovoj uslov. Ovoj zaklu~ok ne bil opaften so izmenite na zakonot od 1967 godina, iako ovlastuvaweto da se baraat izmeni na statutot sega e dadeno i na Odborot za trgovija, osven na akcionerite (~len 35 (2) CA (1967)).

29. Kritika na zakonite so koi se regulira izmenata na statutot na

dru{tvoto - Sosema jasno moè da sogledame tri nedostatoka kaj propisite so koi se regulira izmenata na statutot na dru{tvata. Prvo, postojat propisi {to ja za~uvale starata ideja deka opredelen vid amandamni treba kategori~no da se izzemat kako na primer radikalnoto menuvawe na celta (dejnosta) na dru{tvoto ili namaluvaweto na "steknatite prava". Ovie propisi se vtemeleni vrz pretpostavkata za stabilnost vo trgovskiot i finansiskiot svet {to e ne{to sosema sprotivno na realniot ìvot. Vtoro, najgolemiot broj propisi vo golema merka se potpiraat na mudrosta na mnozinstvoto za za{titata na akcionerite od ne~esnite i izmamnite izmeni na statutot, bez pritoa da im gi obezbedat na akcionerite site onie informacii {to }e im ovozmoàt da bidat mudri. Ovie propisi ja ignoriraat nesposobnosta i inertnosta na ra{trkanite mali akcioneri voop{to da procenat dali se maltretirani ili ne. Treto, najgolemiot broj propisi ne obezbeduvaat sreden pat pome|u prinudata na malcinskite akcioneri na novi rizici {to tie nikoga{ ne gi zamisluvale i drèweto na mnozinstvoto postojano vo kaput {to tie odamna go nadrasnale. Podobar na~in da se dostigne najgolemoto dobro za najgolemiot broj e isplatata na malcinstvoto i ostavawe na mnozinstvoto da odi kade {to saka.

Zakonodavnite reformi ne treba da po~nuvaat so po{iroko otvorawe na vratata za izmenite. Imaj}i go predvid nedostatokot od za{tita na malcinstvata,

39

portite moèbi se i ve}e premnogu otvoreni. Reformite treba da zapo~nat na drugiot kraj, so priznavaweto na pravoto na akcionerot da se povle~e od dru{tvoto

i da dobie isplata po pravi~na cena (vrednost) za svoite akcii (infra s. 106-111). Koga ova pravo }e bide priznaeno, akcionerite imaat na~in da gi izbegnat nesakanite amandmani, no upravata }e bide ograni~ena da gi predlaga samo onie amandmani {to se prifatlivi za pogolemoto mnozinstvo akcioneri.

Vtoriot ~ekor vo reformite treba da ja podobri za{titata od amandmanite kako sredstvo za maltretirawe na malcinstvata. Angliskata sudska praksa za prinudnata proda`ba na akciite i amerikanskata praksa za poni{tuvawe na vtasanite dividendi ja ilustrira maltretira~kata upotreba na tehnikata so izmena na statutot i nevoqnosta na sudovite da ja spre~at zloupotrebata. Sosema e o~igledno deka sistemot na glasawe ne nudi nikakva za{tita i pokraj pravata na glasawe po klasi akcii, ne samo zatoa {to mnozinstvata voobi~aeno ne se informirani, tuku i zaradi toa {to mnozinstvoto od dadenata klasa akcii moè da ima sosema sprotiven interes.

Inicijalniot gest kon podobruvawe na za{titata e da se bara dostavuvawe do site onie {to imaat pravo na glas realna i vistinita analiza na predloènite

amandmani (supra s. 24). Na ovoj na~in na "demokratskiot proces" na glasaweto }e mu se dade {ansa da funkcionira sekoga{ koga e toa mo`no. Bidej}i obi~no toa ne e mo`no, administracijata treba da dobie izvesni odgovornosti za izjasnuvawe vo vrska so kvalitetot na predloènite amandmani. Vakvite ovlastuvawa gi poseduva Komesarot za hartii od vrednost vo Kalifornija i Komisijata za hartii od vrednost vo île (supra s. 28). Sekako nitu edna administrativna agencija nema da moè da gi studira site predloèni amandmani po dru{tvata, no taa sekako }e otkrie nekoi na koi }e saka da im se sprotistavi, kako vo slu~ajot so Western Air

Lines (supra n. 135). Samo mal broj vakvi slu~ai }e nastojuvaat da ja zgolemat mudrosta na upravata vo formuliraweto na svoite predlozi.

Pravoto na maloto malcinstvo da pobara oficijalna intervencija protiv maltretira~kite amandmani isto taka treba da se zajakne. Angliskite odredbi spored koi sudot treba da gi razgleduva amandmanite po barawe na 15 otsto od akcionerite e ~ekor vo vistinska nasoka, no toj treba da se zajakne na razli~ni na~ini (~len 5(2) CA). Uslovot od 15 otsto e celosno nadvor od dosegot vo golem

broj sovremeni dru{tva. Vo British Petroleum ili Imperial Chemical Industries, 15 otsto od obi~nite akcii vo kapitalot e vrednost od preku stotina milioni dolari i verojatno se nao|a vo racete na desetici iljadi akcioneri. Treba da se utvrdat

akcii od nekoja opredelena pazarna vrednost (na primer 50.000 dolari) kako dovolni bez ogled na procentot, a i nekoj pomal procent isto taka bi bil razumen.

Moè da se zeme za primer uslovot od Wujork za 50.000 dolari ili 5 otsto, zavisno {to e pomalo, kako uslov za podnesuvawe derivativna akcionerska tu`ba bez davawe na obezbeduvawe (~len 627 B.C.L.).

Isto taka postoi izvesno pra{awe dali sudot e najdobroto re{enie za re{avawe na àlbite na malcinskite akcioneri. Amerikanskoto i ~ileanskoto iskustvo sugerira deka komisiite za hartii od vrednost ili za dru{tvata, so ekspertiza vo sferata na dru{tvata se podobro kvalifikuvani za evaluacija na su{tinata na vakvite slu~ai. Ovaa hipoteza e potkrepena so britanskite odredbi koi vo razli~en kontekst im dozvoluvaat na malcinskite akcioneri da podnesat

àlba do Odborot za trgovija za raboteweto na dru{tvoto (~len 164 CA). Kone~no, so malcinstvo {to soodvetno e za{titeno so pravoto na isplata,

so soodvetni informacii i pravo da se tuì na sud ili pred administrativna

40

agencija, idejata deka nekoi aspekti na dru{tvoto se imuni na promena ne treba da se napu{ti vo celost.

E. IZMENI NA VNATRE[NITE PROPISI

30. Karakteristiki na vnatre{nite propisi - Razlikata pome|u statutot i vnatre{nite propisi - {to glavno e va`na i karakteristi~na za common law

zemjite - ve}e ja objasnivme (supra s. 6). Ostanuvaat golemi razliki pome|u vidovite vnatre{ni propisi {to se su{testveni za razbiraweto na varijacijata na pravilata vo vrska so amandmanite.

Ovie razliki najdobro se ilustriraat so golemata praznina pome|u angliskiot "dogovor za zdruùvawe" ("articles of association") i najgolemiot broj

amerikanski statuti ("bylaws"). Prvite imaat tendencija da bidat pofundamentalen dokument i mnogu posli~ni na statutot. Angliskite vnatre{ni propisi (internal

regulations) se deponiraat vo sudot javno, dodeka amerikanskite generalno ostanuvaat privaten dokument. Angliskite propisi obi~no sodràt mnogu raboti - osobeno definicii na pravata na razli~nite klasi akcioneri - {to mora da bidat vklu~eni vo amerikanskiot statut. Do merkata do koja angliskite osnova~i ne prifatile nekoi sopstveni propisi, zakonodavstvoto nudi poseben obrazec - od 136

~lena za javnite dru{tva - (akcionerski dru{tva). Vo SAD izgotvuvaweto na vnatre{nite propisi im e prepu{teno na griàta ili negriàta na osnova~ite na dru{tvoto.

31. Menlivost na vnatre{nite propisi - Za razlika od statutot na dru{tvata (supra s. 7-9), vnatre{nite propisi imaat barem op{ta prezumpcija za sopstvenata menlivost. Vo Anglija i SAD, zakonodavecot izre~no predviduva generalna odgovornost za promenite. Me|utoa, postojat nekolku ograni~uvawa na menlivosta za koi }e zboruvame vo ovoj del.

Vnatre{nite propisi se podle`ni na memorandumot. Sekoja izmena na vnatre{nite propisi {to e sprotivna na memorandumot e ni{tovna do merkata do koja e sprotivna na zakonite na dràvata. Ovoj odnos ponekoga{ se istaknuva preku naveduvawe na hierarhijata na pravilata {to vlijaat vrz dru{tvoto - dràvniot ustav, dràvnoto zakonodavstvo, statutot na dru{tvoto i vnatre{nite propisi na dru{tvoto.

Mnogu po~esto pra{awe {to se postavuva vo vrska so menlivosta na vnatre{nite propisi se odnesuva na sudirot pome|u amandmanite i "dogovornite prava". Dvata vida slu~ai predizvikuvaat osobeni te{kotii. Ednata od niv se pojavuva koga vnatre{nite propisi specificiraat opredeleni prava na akcionerite, kako prioritetni prava za prioritetnite akcii. Podocna, finansiskite uslovi go vodat dru{tvoto da bara osloboduvawe od vakvite ograni~uvawa i soglasnost od mnozinstvoto od zasegnatata klasa akcii. Ovaa situacija postoi vo SAD kako problem na promenata na statutot, zatoa {to pravata od akciite generalno treba da se navedat vo statutot. Vo Anglija, toa moè da se pojavi ili kako problem na promenata na statutot ili kako problem na promena na vnatre{nite pravila. Kako problem na promena na statutot, za toa ve}e raspravavme; vo Anglija zakonot e sosema jasen deka pravata na oddelnite klasi akcii navedeni vo statutot ne moè da se promenat, osven ako samiot statut ne propi{uva nivna promena (~len 23(2) CA).

Koga pra{aweto }e se pojavi kako problem na promena na vnatre{nite propisi, argumentot protiv promenata e mnogu ponejasen, zatoa {to zakonot

41

propi{uva generalen princip za menlivost. Propisite moàt da sodràt sopstveni odredbi za promena (amandmani), {to }e opfa}a ili }e gi isklu~uva prioritetnite prava na akciite. No ako propisite ne se izre~ni (eksplicitni) vo vrska so pra{aweto, angliskite pravnici imaat opredeleni somnevawa ili konflikti vo vrska so toa dali pravata na oddelnata klasa akcii se izzemeni od generalnoto pravilo za menlivosta. Protiv generalniot princip za menlivosta postoi dogovornata priroda na sekoe od tie prava. Specijalniot karakter na tie prava e priznaen so ~lenot od zakonot so koj se ovlastuvaat sudovite da ne dozvolat promena ako so nea "na ne~esen na~in se zagrozuvaat ili im se nanesuva {teta na pravata na akcionerite" (~len 72(3) CA).

Drug slu~aj na "dogovorni prava" {to proizleguvaat od vnatre{nite propisi podrazbira ograni~uvawe na prenoslivosta na akciite. Ova pra{awe se pojavilo vo SAD preku orginalnite odredbi vo statutot (bylaw) so koi se propi{uva akciite najnapred da im bidat prodadeni na postojnite akcioneri (ili na dru{tvoto) po kontrolna cena, pred da im bidat prodadeni na nadvore{ni lica. Podocna, upravata re{ila da go izmeni statutot za da go oslobodi glavniot akcioner od cenovnoto ograni~uvawe. Malcinskite akcioneri tvrdele deka statutot pretstavuva dogovor me|u akcionerite koj ne moè da se menuva bez nivna soglasnost. Dva amerikanski suda go prifatile ovoj argument i ja proglasile za ni{tovna izmenata na ograni~uvaweto.

Istiot generalen problem se javuva vo Anglija glavno vo obratna forma. Dru{tvoto {to nema ograni~uvawe na prenosot na akciite usvoilo takvi ograni~uvawa. Vo vakov vid slu~ai, ne e mo`no da se tvrdi deka postoi dogovorna sloboda da se prodade akcijata i nezadovolniot akcioner moè samo da tvrdi deka novite propisi ne se vo najdobar interes na dru{tvoto. Koga izmenata bila odobrena od strana na mnozinstvoto, angliskite sudovi imaat tendencija da go prifatat stavot na mnozinstvoto vo vrska so toa {to e interes na dru{tvoto, iako nekoi profesori po pravo bi sakale sudovite da bidat malku pokriti~ni.

Sudirot pome|u dogovorot i vnatre{nite propisi isto taka moè da se pojavi koga posebniot dogovor se odnesuva na nekoj predmet {to normalno se regulira so statutot (bylaw). Na primer, dogovorot moè da propi{e nazna~uvawe direktor od strana na imenuvan doveritel ili od strana na imatelite na obvrznici. (Toa bi bilo ni{tovno vo SAD, no mo`no vo Anglija). Podocna, akcionerite moàt da usvojat propis koj ne e vo soglasnost so ovoj dogovor. Britanskite sudii se na{le vo dilema da kaàt deka dogovorot ima prednost pred propisite ili deka propisite imaat prednost pred dogovorot. Gower ~uvstvitelno sugerira deka ovde ne postoi nekoja realna dilema. Dogovorot i propisite se polnova`ni, no usoglasenosta so vnatre{nite propisi go stava dru{tvoto vo pozicija na povreda na dogovorot. Spored ovoj stav, dogovorot ne vlijae vrz polnova`nosta na amandmanot. No seu{te ne e jasno dali angliskite sudovi tokmu na vakov na~in go tretiraat ova pra{awe.

32. Procedura za izmena na vnatre{nite propisi - O~igledni razliki postojat vo na~inite na koi moè da se menuvaat vnatre{nite propisi na dru{tvoto, od najstrogi do najfleksibilni.

Izmena od strana na akcionerite ili direktorite - Prirodno, akcionerite tradicionalno go imaat ovlastuvaweto za izmena na vnatre{nite propisi. No amerikanskite zakoni generalno dozvoluvaat ova ovlastuvawe memorandumot da im go prenese na direktorite (~len 109 Del. G.C.L.). Formulata koja {to deneska e se poprisutna im gi dava ovie ovlastuvawa na direktorite, osven ako tie izre~no ne se rezervirani za akcionerite (Model B.C.A. ~len 27).

42

Delegacijata na ovlastuvawata e vo sudir so koncepcijata na "akcionerskata demokratija", no taa soodvetstvuva na ìvotnite fakti. Vo praksa, upravata e taa {to gi predlaga amandmanite i obezbeduva polnomo{na za nivnoto usvojuvawe, duri i koga ovlastuvaweto za izmena na propisite nominalno e vo racete na samite akcioneri.

Me|utoa, ovlastuvaweto na direktorite da go usvojat i da go menuvaat statutot (bylaws) sozdava problemi. Edno od pra{awata e dali ovlastuvaweto na direktorite zna~i onesposobuvawe na akcionerite ili ako i dvata faktora go imaat navedenoto ovlastuvawe dali sekoj od niv moè vedna{ da ja poni{ti odlukata na drugiot. Ako toa e to~no, direktorite sekako }e ja odnesat pobedata zaradi nivnata sposobnost da se sostanuvaat po~esto i so pokusi rokovi za svikuvawe na sednicata. Ponoviot zakon vo Wujork mudro go re{ava ovoj problem propi{uvaj}i deka ovlastuvaweto na odborot e dopolnitelno na ovlastuvaweto na akcionerite i deka akcionerite moàt da izmenat ili ukinat sekoj statut (bylaw)

usvoen od strana na odborot na direktorite. So negativna implikacija, se ~ini deka odborot ne moè na sli~en na~in da gi ukinuva statutite doneseni od strana na akcionerite. Se ~ini razumna nade`ta deka drugite dràvi vo koi na direktorite im se davaat ovlastuvawa da nosat statut (bylaws) }e trgnat vo ista nasoka, iako nivnite zakoni ne se izre~ni vo vrska so ova pra{awe.

Vtoriot problem {to proizleguva od ovlastuvaweto na direktorite da nosat statut e opasnosta svoeto ovlastuvawe da go iskoristat za popre~uvawe na akcionerskite postapki i za sopstvena imunizacija od kontrolata na akcionerite. Genijalniot zakon na Severna Karolina nastojuva da gi izbegne te{kotiite od vakov vid zabranuvaj}i na primer direktorite da usvojat statut so koj se zgolemuva mnozinstvoto neophodno za postapuvawe na akcionerite. Me|utoa, zakonodavstvoto ne e vo mo`nost da gi predvidi i da gi zabrani site mo`ni trikovi {to direktorite moàt da gi izmislat. Ako na direktorite im se davaat ovlastuvawa vo vrska so statutot (bylaws), edinstvenata realna za{tita e voqata na sudot da gi poni{tuva onie dejstvija {to edinstveno imaat za cel da im sluàt na interesite na direktorite.

Mnozinstva, kvorumi i privatna avtonomija - Angliskoto pravo propi{uva striktni standardi za akcionerskata soglasnost {to e ista kako i za promena na memorandumot, so tri-~etvrtinsko mnozinstvo i izvestuvawe najdocna tri nedeli pred odrùvawe na sednicata (~len 10(1), 141(2) CA). Sprotivno na ova,

amerikanskite zakoni izmenite na statutot (bylaws) go tretiraat kako redovno rabotewe, bez nekoi posebni uslovi. Kako rezultat na toa, generalno e sosema dovolno prosto mnozinstvo, bez kvorum, za usvojuvawe od strana na akcionerite. Prostoto mnozinstvo na onie {to glasaat, so mnozinstvo od ~lenovite na odborot {to se prisutni, voobi~aeno e neophodno za polnova`na odluka na odborot.

Najva`na e amerikanskata sloboda da se zgolemi ili namali mnozinstvoto ili kvorumot {to e opredelen so statutot - pra{awe {to porano be{e sporno, no deneska generalno se dozvoluva (supra s. 22). Toa e favoriziranata praksa kaj zatvorenite dru{tva (DOO) mnozinstvoto da se utvrdi tolku visoko {to ni{to ne moè da se napravi protiv voqata na koj bilo pogolem sodru`nik (akcioner).

"Izmeni so obi~aj" - Spored kli{eto na amerikanskata pravna literatura, statutot moè da se izmeni "obi~ajno", bez nikakva formalna postapka. Toa moè da zbuni i izmami. êsto ova pretstavuva samo fraza, a sudot }e utvrdi deka fakti~ki ne postoi nikakov obi~aj. Me|utoa, sepak postojat slu~ai vo koi nekoj utvrden obi~aj ja spre~uva primenata na statutot. Vo site nabquduvani slu~ai, efektot na obi~ajot e osloboduvawe od obvrskata da se dostavi izvestuvawe ili da

43

se glasa kako {to predviduva statutot. Nema slu~aj vo koj nekoj uslov bil dodaden na obi~ajot. Zatoa bi bilo mnogu popretpazlivo da se kaè deka uslovite vo statutot moàt da bidat ukinati so sprotiven obi~aj ili u{te pokonzervativno deka uslovite od statutot ne se obvrzuva~ki za nekogo koj opravdano se potprel na nekoja sprotivna praksa.

Sli~en problem postoi ako statutot se primenuva na sovesen i ~esen na~in vo nekoj vremenski period, no podocna se konstatira deka toj vsu{nost nikoga{ formalno ne bil donesen (usvoen). Vo vakov slu~aj se ~ini razumno toj statut da se primenuva na licata koi pretpostavuvale deka toj e polnovaèn. Angliskiot sud vo eden slu~aj izrazil vakvo mislewe koga statutot bil usvoen na soodveten na~in, bil pravilno deponiran vo registerot, no ne bil potpi{an vo zakonski propi{anata forma. Ovoj slu~aj moè da se objasni kako slu~aj na usvojuvawe na su{testvena usoglasenost so zakonot.

44

III. PREOBRAZBA (TRANSFORMACIJA)

33. Poim na preobrazba - Za angliskoto govorno podra~je, zborot

"preobrazba" (transformacija) potsetuva na trikovite na ve{terkite i na duhovite od bajkite ili mo`bi na novo izrasnato vlakno {to sozdava iluzija za

novata mladost. Vo najgolemiot broj civil law zemji ovoj termin (transformation,

transformazione, transformacion, Umwandlung) ozna~uva standardna operacija vo praksata na dru{tvata. Transformacijata e preobrazba (promena) na dru{tvoto od edna organizaciona forma vo druga, bez promena na "pravniot subjektivitet". Najtipi~en primer {to verojatno e i odgovoren za {irokata prifatenost na preobrazbata vo ovie zemji e preobrazbata na akcionerskoto dru{tvo vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost ili obratno.

Preobrazbata od javno trgovsko dru{tvo ili komanditno dru{tvo vo akcionersko dru{tvo ili obratno koncepciski e mnogu podelikatna rabota. Toa glavno e posledica na faktot {to vo nekoi zemji javnoto trgovsko dru{tvo i komanditnoto dru{tvo seu{te ne se pravni lica. Ako tie nemaat poseben praven subjektivitet, tie ne moàt da se preobrazat vo akcionerski dru{tva (ili obratno) bez promena na personalitetot. Toa pove}e ne e pre~ka vo Francija i vo golem broj "latinski" zemji vo koi deneska javnite trgovski dru{tva imaat praven subjektivitet priznaen so zakonite ili so sudskata praksa ili i ednoto i drugoto. Vo Germanija, koncepciskata te{kotija e otstraneta so priznavawe na "transformacija preku transfer" (ubertragende Umwandlung) {to se slu~uva koga se menuva subjektivniot status na asocijacijata i "transformacija preku metamorfoza" (formwechselnde Umwandlung), {to se slu~uva koga subjektivniot status ne e zasegnat. Ovaa razlika }e bide zanemarena vo na{ata analiza, vo koja zboruvame samo za "preobrazba", bez ogled na toa dali taa e "preku transfer" ili "preku metamorfoza".

Ekvivalent na preobrazbata dolgo vreme postoi vo Anglija vo procedurata

so koja privatnoto dru{tvo (private company) moè da se preobrazi vo javno (public

company) i neograni~enoto dru{tvo (unlimited company) vo ograni~eno dru{tvo

(limited company) ili obratno. Ovaa vtorava promena vo zakonite e navedena kako "pre-registracija", no "konverzijata" se ~ini deka e mnogu po~esto upotrebuvan termin za dvata vida preobrazba (promena).

Idejata za posebna procedura za promena od edna vo druga zakonska forma na dru{tvo se ~ini deka nikoga{ ne fatila koren vo amerikanskoto pravo, osven vo nekolku specijalizirani zakoni kako onie {to dozvoluvaat "konverzija" od eden vid osiguritelno dru{tvo vo drug. Me|utoa, postojat brojni su{testveni promeni kaj amerikanskite dru{tva {to moè da se smetaat za "preobrazbi" kako na primer promenata od ili vo status na "zatvoreno dru{tvo" (close corporation) {to ima pravo da koristi posebni odredbi od opredeleni zakoni za dru{tvata ili promena od ili vo "registrirano dru{tvo" spored Zakonot za berzi na hartii od vrednost od 1934

godina. Su{tinata na transformacijata e priznaena so dano~nite propisi, {to osloboduvaat od odano~uvawe ako stanuva zbor za "obi~na promena na identitetot, formata ili mestoto na organizacija (sedi{te), bez ogled na toa kako e izvedeno".

Novata primena na konceptot na preobrazba se sugerira od predloèniot zakon ili dogovor za "evropskite dru{tva". Toa bi ovozmoìlo na akcionerskoto dru{tvo osnovano spored nacionalnoto pravo na edna dràva ~lenka na EU da se preobrazi vo evropsko dru{tvo i obratno. Druga ponova primena na idejata, vovedena so germanskoto zakonodavstvo vo 1969 godina se odnesuva na preobrazbite

45

na op{tinskite ili vladinite korporacii (Korperschaft oder Anstalt des offentlichen

Rechts) vo akcionerski dru{tva.

Iako najgolemiot broj civil law zemji izre~no gi dozvoluvaat preobrazbite od odredeni vidovi - najvoobi~aeno od akcionersko dru{tvo vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost i obratno - nivnite zakoni ne se odnesuvaat na site mo`ni izmeni. Na primer francuskoto pravo predviduva preobrazba od akcionersko vo javno trgovsko dru{tvo, no ne sodrì nikakvi odredbi za obratniot proces (~len 236, 238

LSC). Toa moèbi e obi~no ispu{tawe. Sli~no takvo porano postoe{e vo Germanija, no e ispraveno so izmena na zakonot vo 1969 godina. Sprotivno na toa, italijanskoto pravo predviduva preobrazba na javno vo akcionersko dru{tvo, no ne i obratno.

Anglija izre~no dozvoluva preobrazba (pre-registracija) vo sekoja nasoka, od ograni~ena vo neograni~ena i obratno. Vo vrska so privatnite i javnite dru{tva, zakonodavstvoto e izre~no samo za promenata od privatna vo javna kompanija (~len 30 CA), no premol~no dozvoluva preobrazba od javna vo privatna so ednostavno prilagoduvawe na statutot i na brojot na akcionerite na uslovite na privatnata kompanija (~len 28(1) CA).

34. Zna~ewe na preobrazbata - Idejata za preobrazba ima dvojna poleznost. Od edna strana, taa ja olesnuva promenata na pravniot reìm za dru{tvoto koga toa go baraat ekonomskite okolnosti. Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost moèbi ima potreba od pogolem broj akcioneri (sodru`nici) od brojot dozvolen so zakon, zatoa {to ima potreba od pove}e kapital ili zatoa {to sodru`nicite postojano gi delat svoite udeli; i obratno akcionerskoto dru{tvo moèbi nepovratno izgubilo golem broj ~lenovi (akcioneri) ili tolku mnogu kapital {to pove}e ne gi ispolnuva minimalnite uslovi propi{ani so zakonot za taa organizaciona forma. Vo otsustvo na koncept za "preobrazba" (ili negov ekvivalent) dru{tvoto {to saka da ja promeni svojata forma treba da go prenese siot svoj imot so malku dokumenti i nekoi pravni komplikacii. Koga dru{tvoto }e bide preobrazeno nema potreba da se prenesuva ni{to. Dru{tvoto (negoviot praven subjektivitet, kako {to toa go

gleda francuskoto pravo) e isto, duri i koga ja smenilo oblekata (supra n. 266). Ovaa konstatacija se menuva ako preobrazbata se vr{i vo ili od forma {to nema praven subjektivitet (ne e pravno lice) - preobrazba preku transfer od germanskoto pravo. Vo vakov slu~aj, postoi univerzalna sukcesija do koja doa|a zakonski (kako i kaj nasleduvaweto). Kako kruna na ovie koncepcii ne se napla}aat danoci za prenos na imotot ili za kapitalnite dobivki. Dano~nikot ne mora da ja sledi ovaa linija na razmisluvawe, no poimot na preobrazbata go povikuva da go stori toa. Vo EU, direktivata od 17 juli 1969 godina vospostavuva ednoobrazna stapka za preobrazbite preku transfer, no premol~no zabranuva sekakov danok za preobrazbite {to ne vodat kon promena na pravniot subjektivitet.

Vtoriot aspekt na idejata za preobrazba e priznavaweto deka promenata na formata pretstavuva su{testvena promena vo dru{tvoto i deka treba da se kontrolira kako i site drugi su{testveni promeni. Edna od ironiite na amerikanskoto pravo e deka dru{tvoto moè da se preobrazi od zatvoreno dru{tvo vo registrirano, pri {to podleì na site propisi za polnomo{nata i trguvaweto so hartiite od vrednost spored Zakonot za berzite, bez pritoa akcionerite da imaat mo`nost da go izrazat svoeto mislewe. Direktorite moàt da dadat javna ponuda za emisija, pa duri i da gi prijavat akciite na berza za kotacija, bez da se konsultiraat so akcionerite. Britanskiot sistem spored koj promenata od privatno vo javno dru{tvo bara promena na statutot (dogovorot za zdruùvawe) i evropskite i latino-amerikanskite sistemi {to podrazbiraat formalna

46

preobrazba za da se izvr{i promena od dru{tvo so ograni~ena odgovornost vo akcionersko dru{tvo, nudat korisni modeli za amerikanskata analiza.

Preobrazbata se ~ini deka pobuduva izvesen interes kaj ~lenkite na EU. Toa moè da se dolì vo eden del na ostroto razlikuvawe pome|u javnite informacii {to }e se baraat od razli~nite vidovi dru{tva spored EU direktivite za za{tita na investitorite i doveritelite. Vo vrska so dru{tvata ~ij imot vredi pomalku od eden milion dolari, direktivite baraat javno objavuvawe na finansiskite izve{tai i zavr{nite smetki za akcionerskite dru{tva, no ne i za dru{tvata so ograni~ena odgovornost, komanditnite i javnite trgovski dru{tva. Bez ogled na toa dali stanuva zbor za povtorno akcentirawe na ovaa tema ili ne, fakt e deka francuskiot zakon za trgovskite dru{tva od 1966 godina sodrì prva izre~na

regulacija za preobrazbata na akcionerskite dru{tva (~len 236-238 LSC), iako toa prethodno bilo priznaeno vo zakonot od 24 juli 1867 godina (~len 46, 47), vo zakonot

za dru{tvata so ograni~ena odgovornost od 7 mart 1925 godina (~len 41) i vo dano~nite zakoni (C.G.I. ~len 221). Vo 1967 godina Belgija nosi poseben zakon so pravila za preobrazbata.

Mo`nostite za preobrazba prirodno se ograni~eni na slu~aite vo koi pretprijatieto moè da se trasformira od edna vo druga forma. Ne e mo`no da se

izvr{i preobrazba na akcionersko dru{tvo so 10.000 akcioneri vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost, koga samiot zakon go ograni~uva brojot na sodru`nicite na 50. Toa e sostojbata vo Francija i Belgija. Duri i vo Germanija kade {to nema zakonsko ograni~uvawe, preobrazbata bi bila neprakti~na zatoa {to tovarot na prenosot na akciite spored procedurite {to se baraat kaj dru{tvata so ograni~ena odgovornost }e se pokaè kako prili~no problemati~en. O~igledno bi bilo krajno apsurdno, duri i koga bi bilo teoriski dozvolivo, takvoto dru{tvo da se preobrazi vo javno trgovsko ili komanditno dru{tvo.

35. Procedura za preobrazba - Proceduralnite uslovi za preobrazbata na akcionerskite dru{tva se sosema kompleksni, ako se analiziraat site detali na procedurata, delumno i zatoa {to procedurata se razlikuva vo nekoi pomali ili pogolemi detali za sekoja mo`na preobrazba. Germanskoto zakonodavstvo, so svojata voobi~aena detalnost, sodrì posebni i razli~ni odredbi za preobrazbata na akcionerskoto dru{tvo vo komanditno dru{tvo so akcii, vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost, vo postojno komanditno dru{tvo, postojno javno trgovsko dru{tvo, novo sozdadeno javno trgovsko dru{tvo i vo individualen trgovec.

Me|utoa, od mno{tvoto detali moè da se izvle~e nekoj obrazec. Vo sekoj slu~aj, preobrazbata bara soglasnost barem na nekoe mnozinstvo akcioneri {to obi~no e potrebno za promena na statutot. Pokraj toa, preobrazbata vo javno trgovsko dru{tvo, komanditno dru{tvo ili komanditno dru{tvo so akcii bara soglasnost na site lica koi }e odgovaraat neograni~eno za obvrskite na dru{tvoto kako rezultat na preobrazbata. Koga preobrazbata zavr{uva vo javno trgovsko dru{tvo, toa zna~i soglasnost na site ~lenovi; za promenata vo drugite dve formi, toa zna~i soglasnost na site onie {to }e stanat neograni~eno odgovorni sodru`nici (komplementarite).

Od druga strana, Francija dozvoluva preobrazba na komanditno dru{tvo so akcii vo akcionersko dru{tvo preku glasawe na samo mnozinstvoto komplementari, zaradi novata zakonodavna politika na namaluvawe na brojot na komanditnite dru{tva so akcii.

Povtoruvaj}i go obrazecot {to ve}e go razgleduvavme kaj promenata na statutot, Francija isto taka bara soglasnost za preobrazbata od imatelite na obvrznici i u~estva vo profitot. Ako imatelite na obvrznici ne ja dadat svojata

47

soglasnost, preobrazbata moè da bide izvr{ena pod uslov da se isplatat site onie imateli {to ne ja dale svojata soglasnost, no ne davaweto soglasnost od strana na imatelite na u~estvata vo profitot ne moè da se nadmine na nitu eden na~in. Sli~ni uslovi postojat i vo propisite na Belgija i Luksemburg, no ne i vo Anglija, Germanija ili Meksiko. Ovie sistemi o~igledno im dozvoluvaat na nezadovolnite doveriteli da se obratat do sudot ako smetaat deka e zagrozeno nivnoto obezbeduvawe.

Izre~niot uslov za preobrazbata na akcionerskoto dru{tvo vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost, komanditno dru{tvo ili javno trgovsko dru{tvo e deka mora da bide poznat identitetot na site akcioneri, za da moè nivnite akcii (udeli) vo preobrazenoto dru{tvo da bidat zapi{ani na nivno ime. Ako akcionerskoto dru{tvo ima akcii na donositel, faktot {to ne se poznati nekoi od imatelite na takvite akcii moè da dovede do blokada na preobrazbata. Iako ovoj problem se ~ini deka e priznat samo vo Francija se ~ini deka postoi vo site onie zemji {to dozvoluvaat postoewe akcii na donositel.

Vo oddelni zemji se sre}avaat i nekoi unikatni uslovi. Vo Germanija preobrazbata na akcionerskoto dru{tvo vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost

bara re~isi ednoglasnost. Koga brojot na akcionerite e nad 50, site akcii {to glasale na sednicata moralo da glasaat za preobrazbata (~len 369 stav 2 AktG). Vo praksa vakvata ednoglasnost mora da ne moè da se postigne, osven ako ne bidat isplateni ~lenovite {to se protivat po nekoja nivna cena. Ako brojot na akcionerite e pod 50, preobrazbata bara pozitiven dogovor na imatelite na 90

otsto od akciite (~len 369 stav 3 AktG). Toa verojatno moè da se postigne no o~igledno e mnogu posilen uslov od mnozinstvoto {to se bara za drugite su{testveni promeni.

Lesno moè da se zamislat politi~kite motivi {to stojat zad vakvite navistina isklu~itelni odredbi. Golem broj akcioneri vo akcionerskite dru{tva verojatno stanale akcioneri zatoa {to veruvale vo dejstvuvaweto na slobodniot pazar za proda`ba na svoite akcii i vo propisite za dobivawe redovni informacii od dru{tvoto {to se osobeno detalni vo germanskoto pravo za akcionerskite dru{tva. Razumnoto o~ekuvawe na akcionerot prili~no }e bide razo~arano i negovata doverba vo idnoto investirawe potresena ako toj bide li{en od tie prednosti i podloèn na relativno tajnata dominacija na upravitelite vo nekoe dru{tvo so ograni~ena odgovornost. Ovie uslovi sugeriraat deka preobrazbata treba da pretstavuva ednonaso~na ulica, ili barem ulica na koja e mnogu polesno nekoj da se dviì kon akcionersko dru{tvo, otkolku vo obratna nasoka.

Drug nevoobi~aen proceduralen uslov e voveden vo ponovo vreme - so

belgiskiot zakon za preobrazbite od 23 fevruari 1967 godina. Pokraj mnozinstvoto {to se bara za promena na statutot (vo Belgija toa e tri-~etvrtinsko mnozinstvo) i soglasnosta na imatelite na drugite vidovi hartii od vrednost (kako vo Francija), belgiskoto pravo bara izjava za pri~inite (obrazloènie za preobrazbata) i finansiski izve{taj (godi{na smetka). Niv gi izgotvuva upravniot odbor, no zavr{nata smetka mora da bide podloèna na revizija od strana na revizorot na dru{tvoto. Tie dokumenti mora da bidat priklu~eni kon sekoe izvestuvawe za akcionerskoto sobranie i nivnite kopii mora da bidat dostaveni do akcionerite {to gi pobarale.

48

IV. IZMENA NA PRAVATA NA DOVERITELITE

36. Zo{to izmena? - Zaradi razli~ni i delikatni pri~ini "pravoto na dru{tvata" ima malku {to da kaè vo vrska so pravata na doveritelite. Toa ne e zatoa {to doveritelite ne se va`ni za dru{tvoto. Tie avansiraat mnogu pove}e pari i mnogu po~esto od samite akcioneri. Ponovite statistiki za amerikanskite trgovski dru{tva naveduvaat deka vo period od pet godini tie dobile dvaeset pati pove}e pari preku razli~ni vidovi krediti, otkolku preku proda`ba na akcii. Ako gi eliminirame kratkoro~nite elementi, tie dobile osum pati pove}e pari od obvrznici i hipoteki, otkolku od emisija na akcii.

Generalno, nema mnogu {to da se kaè za modifikacijata na pravata na doveritelite, osven deka toa moè da se izvr{i samo so soglasnost na sekoj individualen doveritel. Toa e po~etnata to~ka na pravoto vo site analizirani zemji. No postojat i isklu~oci - moèbi raste~ki - koga individualnite prava na doveritelite moè da se izmenat so glasaweto na negovite kolegi ili so odluka na sud ili administrativen tribunal. Na primer, imatelite na obvrznicite ponekoga{ glasaat so golemo mnozinstvo za da gi pro{irat svoite pobaruvawa, da ja namalat kamatata ili da go subordiniraat svoeto obezbeduvawe i toa moè da bide obvrzuva~ko za celata klasa, vklu~uvaj}i gi i onie {to glasale protiv. Natamu, dru{tvoto moè da vleze vo postapka za reorganizacija pod oficijalen nadzor, vo koja pravata na doveritelite moàt radikalno da bidat izmeneti, pa duri i delumno poni{teni kako rezultat na oficijalno izdadeniot nalog ili glasaweto na klasata ili kako kombinacija na dvete.

Op{testvoto ima dobri pri~ini da go prinudi individualniot doveritel da prifati promena na svoite prava. Teoriski individualniot doveritel ima pravo da bara pari~na isplata na svoeto pobaruvawe na denot na negovata vtasanost i ako pobaruvaweto ne bide namireno, da izvr{i zaplena na imotot na dru{tvoto i negova proda`ba na aukcija za pari. Toa ~esto e ruinira~ka procedura, so koja nepotrebno se `rtvuvaat vrednostite na zalihite, vrabotenite i klientelata. Verojatno taa e {tetna i za samite doveriteli, i u{te pokatastrofalna za snabduva~ite, potro{uva~ite i vrabotenite, kako i za op{tinata vo koja se nao|a samoto dru{tvo.

Zatoa, site sovremeni zakonodavni sistemi sodràt sredstva so koi moàt da se izmenat tekovnite obvrski, duri i protiv voqata na individualnite doveriteli. Ovie modifikacii moè da vlijaat vrz site vidovi doveriteli - snabduva~ite, vrabotenite, licata koi baraat nadomest na {teta, bankite i imatelite na obvrznici. Tie glavno se reguliraat spored pravilata za ste~aj.

Me|utoa, modifikacijata na pravata na imatelite na obvrznici ovde }e ja analizirame nakuso zaradi razli~ni pri~ini. Za edni, zakonite na nekolku zemji dozvoluvaat pomali modifikacii na pravata na imatelite na obvrznicite nadvor od ste~ajnata postapka. Za drugi, imatelite na obvrznicite imaat fiksna pozicija vo finansiskata struktura na dru{tvoto {to niv im dava interes vo idnata blagosostojba na dru{tvoto {to malku se razlikuva od interesot na akcionerite.

Dosega, raspravata se odnesuva{e na izmenite {to go odlagaat pla}aweto, {to moàt da go namalat iznosot na pobaruvaweto. Pomalku ~est vid se odnesuva na modifikacijata preku predvremena isplata na dolgot pred denot na negovata vtasanost soglasno uslovite na zaemot. Ovoj fenomen se pojasnuva vo infra s. 44.

37. Modifikacija preku neregulirano grupno dejstvie (glasawe na odredena klasa doveriteli) - Potrebata da im se dozvoli na imatelite na obvrznici da gi

49

modificiraat svoite prava preku dejstvie na grupata doveriteli se ~ini deka bila priznata i pred priznavaweto na potrebata za regulacija na modifikaciite. Pred Prvata svetska vojna, zakonodavstvoto priznalo ili kreiralo pravo na imatelite na obvrznicite da dejstvuvaat preku mnozinsko glasawe i taka donesenite odluki bile obvrzuva~ki za sekoe nezadovolno malcinstvo. Ovoj vid zakonodavstvo postoi

vo Germanija od 1899 godina i vo Belgija i Italija od 1913 godina. Vo Anglija, Francija i SAD vakvite prava voobi~aeno se vnesuvaat vo glavnite dogovori so koi se reguliraat obvrznicite - "trust deed" (dogovor za fiducija) vo Anglija, cahier

des charges vo Francija i "trust indenture" vo SAD. Ekonomskata depresija vo 1930 godina predizvikala katastrofa za golem

broj imateli na obvrznici, predizvikuvaj}i vo SAD masovna analiza na pravata na imatelite na obvrznicite i na nivnata za{tita. Ovde i vo Francija, zakonodavstvoto odgovorilo so donesuvawe zakoni naso~eni kon za{titata na imatelite na obvrznicite od nemudro predavawe na nivnite prava. Francuskoto pravo propi{uva deka sekoe otkaùvawe od pravata na imatelite na obvrznicite mora da bide izvr{eno so sudska soglasnost. Mo`nosta za modifikacija samo so glasawe na grupata bilo eliminirano kako mo`nost. Vo SAD, ovlastuvaweto na imatelite na obvrznicite da dejstvuvaat kako klasa bilo ograni~eno na tri-godi{no odloùvawe na kamatata. Vo me|uvreme, bilo usvoeno i drugo zakonodavstvo so koe se obezbeduvale mnogu podlaboki promeni, no samo so sudski nadzor. Od ona {to dosega moè da se utvrdi, upotrebata na klauzulite {to im dozvoluvaat na imatelite na obvrznicite da go odloàt pla}aweto na kamatata, iako e dozvoleno, vo momentov ne e voobi~aeno vo SAD.

Anglija i Germanija ne go zabranile koristeweto na klauzulite {to na mnozinstvoto imateli na obvrznici im dozvoluva da gi modificiraat pravata na svojata klasa hartii od vrednost, i ovie klauzuli seu{te se vo tekovna upotreba vo Anglija. Angliskoto zakonodavstvo duri ne gi regulira nitu kvorumite, nitu mnozinstvata, a prazninata delumno se popolnuva so berzanskite propisi. Ne postojat zakonski odredbi za mo`nosta malcinstvoto imateli na obvrznici da se obratat do sudot, kako {to e toa slu~aj so malcinstvoto akcioneri (~len 72 CA). No vo Anglija i Germanija postojat detalni zakonski propisi za izmena na pravata na doveritelite pod sudski nadzor (infra s. 38) i sosema e verojatno deka advokatite na dru{tvoto pove}e }e sakaat izmena na pravata, ako ima takva, pod sudski nadzor, otkolku da se potprat na klauzulata vo dogovorot za obvrznicite.

38. Zakonodavni obrasci za modifikacija - Op{to - Sovremenite sistemi na trgovsko zakonodavstvo ne gi ograni~uvaat modifikaciite na pravata na doveritelite na potesnite limiti vo ~ii ramki doveritelite odnapred se soglasuvaat deka }e se pot~inat na voqata na mnozinstvoto. Sovremenite zakoni mu dozvoluvaat na dru{tvoto i na negovite doveriteli da sklu~at oficijalno kontrolirani aran`mani za preoblikuvawe na pravata na doveritelite, bez ogled na odredbite vo dogovorot za zaem. Ilustracija na ovoj fenomen e slednovo: île: odredbi za kompromisot (convenio - prisilno poramnuvawe) vo Zakonot za ste~aj;

Anglija: "aran`mani" spored Zakonot za dru{tvata (~len 206-208); Francija: izmena na pravata na imatelite na obvrznicite spored zakonot za trgovskite

dru{tva, dol`ni~ki aran`mani (reglement judiciaire) i finansiska reorganizacija (redressment economique et financier); Germanija: pravila za dol`ni~kite aran`mani

(Vergleichsordnung); SAD: reorganizacii i aran`mani spored Zakonot za ste~aj; modifikacii na hartiite od vrednost spored Interstate Commerce Act.

Zakonite na razli~nite dràvi pokaùvaat bitni razliki vo koncepciite i obrascite. Vo Germanija i SAD, najgolemiot del od odredbite za modifikacija na

50

pravata na doveritelite se tesno povrzani so zakonite za ste~ajot. Vo île tie se isklu~ivo vrzani za nego. Vo Anglija, od druga strana, modifikacijata na pravata na doveritelite e sostaven del na pravoto na dru{tvata, a akcionerskite dru{tva se izre~no izzemeni od Zakonot za ste~aj. Francija predviduva dva reìma {to im se dostapni na najgolemiot vid trgovski dru{tva - eden spored zakonot za trgovskite dru{tva {to se primenuva na site imateli na obvrznici i vtor spored zakonot za ste~aj {to se primenuva na site vidovi doveriteli, vklu~uvaj}i gi i imatelite na obvrznici. Nadvor od ovie {iroki reìmi, postojat posebni isklu~oci, kako amerikanskiot reìm za modifikacija na hartiite od vrednost {to se primenuva samo na èlezni~kite dru{tva i francuskiot reìm za finansiska reorganizacija {to se primenuva samo na dru{tvata ~ij kolaps bi predizvikal "seriozni nepriliki vo nacionalnata ekonomija".

Soedineti Amerikanski Dràvi - Amerikanskiot zakonski obrazec e tolku detalen, specijaliziran i dupliran {to zasluùva posebno pojasnuvawe. Za trgovskite dru{tva vo trgovijata i industrijata, vklu~uvaj}i gi i javnite dobra, osven èleznicite, postojat dva reìma za modifikacija na pravata na doveritelite - Glavi X i XI od Zakonot za ste~aj. Ne postoi jasno razgrani~uvawe vo vrska so toa koe dru{tvo treba da podpadne pod koj sistem i nekoi kategorii dru{tva verojatno imaat pravo na izbor. Moè da se o~ekuva deka upravuva~kata struktura re~isi sekoga{ }e ja preferira Glavata XI, {to e mnogu popovolna za akcionerite.

Me|utoa, aran`manot spored Glava XI ne moè da gi modificira pravata na obezbedenite doveriteli ili akcionerite bez nivna soglasnost. Koga okolnostite na slu~ajot baraat modifikacija na pravata na ovie grupi, planot mora da bide usvoen soglasno Glavata X od zakonot. U{te pove}e, ova pra{awe treba da se smesti ovde i zaradi ponejasnite osnovi kako potrebata od postroga sudska kontrola i mo`nata intervencija na Komisijata za hartii od vrednost i berzi, {to e predvidena so Glavata X, no ne i so Glavata XI od zakonot.

Za èlezni~kite dru{tva, postoi poseben par reìmi - ~lenot 7 od Zakonot za ste~aj (Bankruptcy Act) i ~lenot 20a od Me|udràvniot zakon za trgovija (Interstate

Commerce Act). Vo izvesna smisla dvata reìma soodvetstvuvaat na dvata reìma {to im se dostapni na obi~nite trgovski dru{tva, no tie se poopfatni po obem i verojatno ponepovolni za akcionerite. I pokraj specijaliziraniot karakter na reìmot za èlezni~kite dru{tva, na niv se primenuva istata zakonska terminologija, tie se tuàt pred istite sudovi kako i obi~nite trgovski dru{tva. Pa zatoa e poprakti~no dvete grupi da se analiziraat zaedno.

Pokraj ovie odredbi na federalnoto pravo, zakonite na Delaware i na nekolku drugi dràvi isto taka sodràt odredbi so koi se odobruva modifikacijata na pravata na doveritelite so glasot na supermnozinstvoto, a potvrdeno so sudski nalot. Ovie zakoni ne zasluùvaat da gi razgleduvame, osven kako primer na zakonska beskorisnost. Otsustvoto na sudskata praksa spored ovie propisi pokaùva deka tie retko se koristat. Koga se koristat, moè da se podnese tu`ba zaradi neusoglasenost so federalniot zakon za ste~aj i federalniot ustav. Prviot premol~no ja isklu~uva primenata na dràvnite zakoni na toa pra{awe, a ustavot zabranuva modifikacija na dogovornite prava so zakon na federalnata dràva. Najdobra varijanta od primenata na vakvite odredbi e beskrajno tuèwe {to britanskiot humorist A.P. Herbert go narekuva "advokatski son".

Najgolemiot broj reìmi za modifikacija sodrì detalni proceduralni pravila, na primer dali postapkite moàt da se povedat od strana na doveritelite ili samo od strana na dol`nicite. Fakti~ki najgolemiot broj zakoni glavno se

51

odnesuvaat na procedurata, a samo incidentno, ako i voop{to, so su{tinata na predloènite modifikacii. Od tie pri~ini detalnoto razgleduvawe na ovie zakoni se smeta za pra{awe na gra|anskata postapka, pa zatoa na{ata analiza se odnesuva samo na efektite na ovie proceduri vrz finansiskata struktura na dru{tvata.

39. Insolventnosta ili finansiskite te{kotii kako uslov - Nekolku reìmi za modifikacija baraat nekoja merka na finansiski te{kotii kako neophoden preduslov za procedurata za menuvawe na pravata n adoveritelite kako vo tradicionalnoto ste~ajno pravo. Iako finansiskite te{kotii moàt da se pojavat vo bezbrojni formi, generalno postojat tri osnovni koncepti, {to ponekoga{ se narekuvaat tri definicii na insolventnosta. Prvata {to verojatno e izvori{te na site drugi koncepcii za insolventnosta e ednostavniot fakt na nepla}awe na denot na vtasanosta na nespornoto pobaruvawe (dolg). Taa opisno moè da se nare~e koncept na "nepla}awe". U{te po~esto se narekuva "trgovski" ili "merkantilen" koncept zatoa {to toj nastanal vo trgovskoto pravo kako dovolna pri~ina za stopirawe na stokite vo tranzit ili za neprezentirawe na menicata. Francuskoto pravo - duri i so izmenite vo 1967 godina - seu{te go koristi kriteriumot za odgovornosta za ste~ajnata postapka so upotreba na ovaa terminologija, iako sudovite genijalno ovoj poim go pretvorile vo beznade`ni obidi za naplata {to te{ko moè da se razlikuva od kriteriumot za nesposobnosta za pla}awe.

Vtoriot koncept na insolventnosta se definira vo Ednoobrazniot trgovski zakon kako "nesposobnost da se plati dolgot na denot na negovata vtasanost". Ova moè opisno da se nare~e "test za likvidnosta", no vo SAD po{iroko e poznat kako "equity test" zatoa {to porano spored nego se opredeluvala jurisdikcijata za

likvidacionata postapka spored equity. Ova se ~ini deka koincidira so germanskiot koncept za insolventnost

(Zahlungsunfahigkeit) {to e test za odgovornosta vo ste~ajnata postapka vo Germanija

(KO ~len 102). Zakonot ne go definira terminot, no indicira deka prestanuvaweto so pla}aweto pretstavuva dokaz, a ne su{tina na uslovot. Francuskata doktrina

koristi sli~en koncept pod imeto insolvabilite, {to samiot po sebe ne pretstavuva osnova za ste~ajnata postapka.

Tretata koncepcija za insolventnosta se temeli vrz sporedbata na vrednostite na vkupnata aktiva i vkupnata pasiva (imotot i obvrskite). Ova opisno na angliski jazik se identifikuva kako "test na bilansot na sostojbata" ili na

germanski kako "prezadolènost" (Unerschuldung). Ova na amerikanskite pravnici im e prili~no poznato kako "ste~aen test" (bankruptcy test) zatoa {to e kako uslov vgraden vo definicijata za insolventnosta vo Zakonot za ste~aj.

Germanskiot zakon za prisilnoto poramnuvawe indirektno bara insolventnost (preku testot za likvidnost ili bilansot na sostojbata) kako uslov za postapkata, bidej}i "prisilnoto poramnuvawe" e postapka vo ramkite na ste~ajot, a ste~ajot bara postoewe na insolventnost. Site ste~ajni reìmi vo SAD izre~no baraat dol`nikot da ja priznae insolventnosta ili vo smisla na testot za likvidnost ili vo smisla na testot za bilansot na sostojbata.

Naloùvaweto na testot za insolventnosta pretstavuva element na za{titata na doveritelite. Toj spre~uva tie bespotrebno da bidat izloèni na teretot i tro{ocite na istraùvaweto i moèbi da se izloùvaat na sudski postapki vo za{tita na svoite interesi koga ne postojat dovolni osnovi za modifikacija na nivnite prava. Ako dru{tvoto ne e vo realna finansiska te{kotija, ne postoi opravduvawe sopstvenicite na dru{tvoto da baraat od

52

doveritelite da gi modificiraat svoite prava za tie da se ~uvstvuvaat podobro. Doveritelite treba da bidat vo mo`nost da go sose~at predlogot u{te na samiot po~etok, bez da imaat potreba da organiziraat mnozinstvo za odbrana koga pra{aweto }e bide izneseno pred sobranieto na doveritelite.

Od druga strana, ima raboti {to treba da se kaàt za da im se ovozmoì na dru{tvata da ja prilagodat svojata zadolènost pred da zapadnat vo kriza, {to e podobro otkolku da se ~eka katastrofata pred da postoi obid da se upati predupreduvawe za nea. Toa bil eden od motivite {to go pottiknal Kongresot na SAD, po dolgi godini iskustvo so reorganizacijata na insolventnite èleznici, da dozvoli modifikacija na pravata na hartiite od vrednost na èleznicata nadvor od ste~ajnata postapka, bez kakvo bilo spomenuvawe na insolventnosta. Sli~ni motivi moàt da bidat involvirani vo otsustvoto na kakov bilo uslov povrzan so insolventnosta vo angliskiot zakon za prisilnoto poramnuvawe.

Spored zakonite praveni po toj obrazec, dru{tvoto moè da pobara i da dobie prodolùvawe na rokot za naplata na pobaruvaweto za zaemite bez da ~eka da nastapi insolventnosta. Ako me|utoa dru{tvoto predlaga modifikacija na pravata {to proizleguvaat od hartiite od vrednost koga za toa ne postoi nekoja finansiska potreba, komisijata ili sudot moàt da go odbijat toa barawe, so obrazloènie deka toa ne e "vo najdobar interes na doveritelite". Taka se ~ini deka postoi premol~en ograni~uva~ki test {to moè da se nare~e "potreba za finansiska korekcija ili prilagoduvawe", duri i koga toj ne e naveden vo statutot.

40. Sodrìna i obem na aran`manite (prisilnite poramnuvawa) - Modifikacijata na pravata na imatelite na obvrznicite opfa}a {irok spektar na varijacii. Nekoi od osnovnite formi na modifikaciite, sredeni spored redosledot po koj tie na~esto se tretiraat kako najseriozni, se slednive: (1)

prodolùvawe na rokot na isplata na kamatata; (2) prodolùvawe na rokot za

isplata na glavnicata; (3) namaluvawe na kamatnata stapka; (4) namaluvawe na iznosot na obezbeduvaweto za dolgot (na primer vra}awe na ra~nata zaloga); (5) namaluvawe na kvalitetot na pobaruvaweto (na primer zamena na prioritetnite akcii za obvrznici ili na neobezbedenite obvrznici za hipotekarni obvrznici);

(6) namaluvawe na glavnicata na pobaruvaweto; (7) poni{tuvawe na pobaruvaweto. Ilustriraj}i gi razlikite vo serioznosta, federalnoto pravo na SAD

dozvoluva samoto prvata od gore navedenite to~ki da bide izvr{ena so glasawe na imatelite na obvrznicite bez nadzor na sud ili komisija (ako za toa postoi ovlastuvawe vo dogovorot za dolgot spored koj se izdadeni obvrznicite). Drugite izmeni moè da se izvr{at samo vo kontrolirani postapki. Francuskoto pravo izre~no dozvoluva izveduvawe na prvite ~etiri to~ki vo postapka {to se vr{i pod sudski nadzor i se ~ini deka ovde e celosno isklu~ena mo`nosta za zamena na akciite za obvrznici. Namaluvaweto na glavnicata moè premol~no da bide dozvoleno spored nekoi odredbi od francuskoto pravo, no se ~ini deka e isklu~eno celosnoto poni{tuvawe na pobaruvaweto od edna klasa, zatoa {to e nezamislivo koja bilo klasa imateli da se soglasi so toa i ovde ne postoi odredba sli~na na

amerikanskoto pravo (infra s. 41) koja dozvoluva osloboduvawe od obvrskata da se dade soglasnost na konkretnata klasa imateli na hartiite od vrednost.

Prvite dve proceduri - obi~no prodolùvawe na rokot - moè da bidat dovolni ako dru{tvoto e finansiski zdravo, osven za vremen nedostatok na ke{ (pari~ni sredstva). Ako problemot e posu{testven, {to podrazbira insolventnost vo smisla na bilansot na sostojbata, treba da se stori mnogu pove}e. Mora da se izvr{i namaluvawe na vkupniot dolg i na kapitalot na dru{tvoto. Voobi~aeno, ima potreba od golemo namaluvawe na iznosot na obvrskite so fiksna kamata za da

53

mu se ovozmoì na dru{tvoto da funkcionira vo idnina. Vo amerikanskata ste~ajna praksa toa se narekuva planot da se napravi "izvodliv". Toa moè da se ilustrira na sledniov na~in:

Finansiska reorganizacija - Izvodliv plan

stara finansiska struktura {to vodi kon insolventnost

nova finansiska struktura {to e izvodliva (mo`na)

glavnica tekovni izdatoci glavnica tekovni izdatoci

1-vi hipotekarni obvrznici (5%)

$ 10.000.000 $ 500.000 $ 5.000.000 $ 250.000

2-ri hipotekarni obvrznici (6%)

$ 20.000.000 $ 1.200.000 - -

kompaniski obvrznici (6%)

- - $ 10.000.000 $ 600.000

tekovni neobezbedeni obvrski (6%)

$ 5.000.000 $ 300.000 -+ -+

prioritetni akcii (7%)

$ 3.000.000 $ 210.000 $ 1.000.000 $ 70.000

obi~ni akcii $ 7.000.000 menlivo $ 15.000.000 menlivo

vkupno $ 45.000.000 $ 2.210.000 $ 31.000.000 $ 920.000

+ Nekoi novi tekovni obvrski }e nastanat od novite kupuvawa, no ne od reorganizacijata.

Koga }e bide iznajdena nekoja izvodliva finansiska struktura, novite

hartii od vrednost mora da im bidat podeleni na imatelite na starite hartii od vrednost. No toa ne se pravi samo za da im se dadat novi obvrznici na imatelite na starite obvrznici i novi akcii na imatelite na starite akcii. Toa bi pretstavuvalo pla~kawe na imatelite na obvrznicite vo polza na akcionerite. Mo`nata raspredelba najdobro moè da se ilustrira na sledniov na~in:

Finansiska reorganizacija - Hipoteza A

novi hartii od vrednost i nivnata raspredelba

pobaruvawa vrz osnova na starite hartii od vrednost

novi hipotekarni obvrznici

novi kompaniski obvrznici

novi prioritetni akcii

novi obi~ni akcii

vkupno

1-vi hipotekarni obvrznici

10.000.000 5.000.000 4.000.000 - 1.000.000 10.000.000

2-ri hipotekarni obvrznici

20.000.000 6.000.000 14.000.000 20.000.000

tekovni neobezbedeni obvrski

5.000.000 - - 1.000.000 - 1.000.000

stari prioritetni akcii

3.000.000 - - - - -

obi~ni akcii

7.000.000 - - - - -

vkupno 45.000.000 5.000.000 10.000.000 1.000.000 15.000.000 31.000.000

54

Gore navedeniot plan za prisilno poramnuvawe (aran`man) o~igledno e ekstremno drasti~en, {to podrazbira celosno bri{ewe na akcionerite. Nekoj moèbi saka da razgleda malku poinakov plan za raspredelba, {to }e za~uva nekoj interes vo sekoja klasa doveriteli. Toa go ilustrirame na sledniov na~in:

Finansiska Reorganizacija - Hipoteza B

novi hartii od vrednost i nivnata raspredelba pobaruvawa vrz osnova na starite hartii od vrednost

novi hipotekarni obvrznici

novi kompaniski obvrznici

novi prioritetni akcii

novi obi~ni akcii

vkupno

1-vi hipotekarni obvrznici

10.000.000 5.000.000 4.000.000 - 1.000.000 10.000.000

2-ri hipotekarni obvrznici

20.000.000 - 6.000.000 - 12.000.000 18.000.000

tekovni neobezbedeni obvrski

5.000.000 - - 1.000.000 1.500.000 2.500.000

stari prioritetni akcii

3.000.000 - - - 450.000 450.000

obi~ni akcii

7.000.000 - - - 50.000 50.000

vkupno 45.000.000 5.000.000 10.000.000 1.000.000 15.000.000 31.000.000

Dvete hipotezi prezentiraat radikalni izmeni vo tipot na hartiite od

vrednost {to gi poseduvaat investitorite. Imatelite na obvrznici barem vo eden del stanuvaat akcioneri. Toa go pravat i obi~nite doveriteli. Vo eden zabeleàn slu~aj, liceto {to pretrpelo telesni povredi vo nesre}en slu~aj so èleznicata, po reorganizacijata doznalo deka e imatel na prioritetni akcii vo taa èleznica. Ne treba da ne ~udi {to toj ja osporil taa rabota (iako bez uspeh).

Vo praksa dobar ili najgolem del od reorganizaciite se mnogu pomalku radikalni, duri i vo SAD. êsto, obezbedenite obvrski (za razlika od prvite hipotekarni obvrznici vo hipotezata) voop{to ne se zasegnati od reorganizaciite. êsto, akcionerite gi zadrùvaat svoite akcii so istata nominalna vrednost, iako nivnata realna vrednost e namalena zatoa {to na porane{nite doveriteli sega im se izdadeni dopolnitelni akcii ili e zgolemena glavnicata na pobaruvawata na doveritelite. Site vidovi varijacii moè da gi zadovolat potrebitena razli~nite mo`ni slu~ai.

Nema sudska praksa za vakvi drasti~ni reorganizacii nadvor od SAD, a moèbi tie ne se slu~uvaat na drugi mesta. Vo Francija ne postoi nikakva mo`nost da ja za~uvate zalogata vrz hipotekarnite obvrznici vo periodot dodeka se menuvaat pravata na imatelite na obvrznicite. Razla~nite doveriteli treba da izberat pome|u zadrùvawe na nivnoto obezbeduvawe i ostanuvawe nadvor od dol`ni~kiot aran`man ili osloboduvawe od zalogot i u~estvo zaedno so drugite doveriteli vo postapkata. U{te pove}e, tie ne moàt da bidat prinudeni od strana na mnozinstvoto od nivnata klasa namesto obvrznici da prifatat akcii. Se ~ini deka najgolemiot broj francuski dol`ni~ki aran`mani (concordats) imaat forma na

55

ednostavno namaluvawe na glavnicata ili prodolùvawe na rokot za otplata ili nekoja kombinacija od dvete.

Vonrednata elaboracija na reorganizacionite planovi vo SAD verojatno se dolì glavno na kompleksnosta i akutnosta na finansiskite problemi iskuseni so èleznicite. Ovie problemi voop{to ne moèlo da bidat re{eni so tradicionalnite metodi na "dogovor" pome|u dol`nikot i doveritelot. Vo Evropa, tie bile re{eni so nacionalizacija na èleznicite. Vo SAD, kade {to postoela nedeliva lojalnost kon principot na privatnata sopstvenost na trgovskite potfati se barala pogolema genijalnost. Privatnata sopstvenost vrz èleznicata bila za~uvana so eksproprijacija na starite akcioneri vo polza na imatelite na obvrznicite, namesto da se izvr{i nivna eksproprijacija vo polza na dràvata (kako vo Evropa).

Kompliciranite obrasci na reorganizacija {to bile razvieni za èleznicite potoa bile primeneti i na industriskite pretprijatija spored

Glavata X od Zakonot za ste~aj. Amerikanskoto pravo priznava deka tie se soodvetni samo za relativno golemite i komplicirani dru{tva. Pomalite moàt da bidat re{eni so poednostavni {emi {to vo golem del se sostojat od kompromisi pome|u dru{tvoto i negovite doveriteli vo odnos na iznosot i rokot na otplatata, spored Glava XI od Zakonot za ste~aj ili spored ~lenot 20b od Interstate Commerce

Act. 41.Soglasnost na akcionerite i na doveritelite; odbivawe da se prifati

nedadenata soglasnost - Principot na soglasnost - Site zakoni vo vrska so modifikacijata na pravata na doveritelite se temelat vrz principot na soglasnost na dol`nikot i na doveritelite. Dol`nikovata soglasnost obi~no ja davaat akcionerite. Doveritelite moàt da glasaat ili kako posebni klasi doveriteli ili kako edna edinstvena klasa zaedno.

Klu~noto pra{awe e dali aran`manot moè da bide sproveden vrz doveritelite od nekoja klasa {to ne sakale da ja dadat svojata soglasnost. Postojat dve osnovni pri~ini zo{to toj sepak treba da bide sproveden.

Odbivawe da se prifati nedadenata soglasnost: nemawe vrednost - Prviot slu~aj koga se odbiva da se prifati nedadenata soglasnost na nekoja klasa doveriteli postoi koga imotot na dru{tvoto e tolku pomal od negovite obvrski {to ako imotot se raspredeluva me|u doveritelite spored nekoj prioriteten redosled, poslednata po prioritet klasa ili klasi nema da dobijat ni{to (vidi ja hipoteti~nata situacija vo supra s. 40). Vo vakvi slu~ai, se veli deka pobaruvawata na klasite doveriteli {to se najslabi po prioritet nemaat nikakva vrednost. Ako dru{tvoto e insolventno so primena na testot za bilansot na sostojbata (situacija

na prezadolènost), interesite na akcionerite ipso facto nemaat nikakva vrednost, {to e isto taka vozmo`no za najslabite po prioritet klasi doveriteli.

Ovaa situacija postavuva dilema. Ako so reorganizacijata sepak im se ovozmoì nekakva isplata na pobaruvawata {to nemaat nikakva vrednost, toa nu`no zna~i deka klasite doveriteli so povisok prioritet nema da dobijat celosno namiruvawe na svoite pobaruvawa. Pa zatoa moè da se o~ekuva tie da izjavat prigovor. Od druga strana, ako so reorganizacijata se izbri{at pobaruvawata {to nemaat nikakva vrednost, imatelite na tie pobaruvawa }e glasaat protiv takviot plan, {to so samoto toa nema da ja ima soglasnosta na site klasi doveriteli.

Postojat tri osnovni izlezi od ovaa dilema. Prviot i najspontaniot e da ne se zeme predvid faktot {to opredeleni pobaruvawa nemaat nikakva vrednost i na sekoja klasa doveriteli da im se dade po nekoj procent vo namiruvaweto na nivnite pobaruvawa, {to e barem podobro od ona {to tie moàt da go o~ekuvaat vo slu~aj

56

pretprijatieto da otide vo likvidacija (vidi ja Hipotezata B, supra s. 40). Poslabite po prioritet klasi }e glasaat za toj plan, zatoa {to toj e podobar od ni{to, a doveritelite od povisok rang voobi~aeno e glasaat za planot zatoa {to toj im dava pove}e od ona {to bi go dobile ako se sprovede likvidaciona postapka. Te{kotijata so ova re{enie e {to toa im dozvoluva na akcionerite da gi li{at doveritelite od imotot vrz koj tie imaat prioritetni pobaruvawa. Celta na sudskiot nadzor e da se obezbedi sekoja klasa doveriteli da go dobie iznosot na svoeto pobaruvawe vo kolku e mo`no pogolema merka. Zatoa, sudovite vo Francija i SAD odbivaat da gi potvrdat planovite vo koi ne postoi adekvatna isplata na doveritelite, duri i koga samite doveriteli glasale za prifa}awe na planot.

Otfrlaj}i go prvoto re{enie, vtoroto e zatvorawe na vratata za aran`manite so doveritelite i izdavawe nalog za likvidacija na imotot. Toa se ~ini deka e isklu~ivo francusko re{enie koga predloèniot plan e odbien od strana na doveritelite. Se veli deka ako im se dozvoli na doveritelite povtorno da se obiduvaat so nekoja podobra ponuda go ohrabruva cenkaweto (pazareweto - marchandage) namesto vedna{ da se zapo~ne so bona fide ponudite (vidi ja Hipotezata

B, supra s. 40). Me|utoa, koga planot e prifaten od strana na doveritelite, no otfrlen od strana na sudot, moè da se predloì vtor plan. Spored amerikanskiot Zakon za ste~aj, likvidacijata na dru{tvoto e kraen izlez. Odrùvaweto na dru{tvoto (pretprijatieto) vo ìvot, so minimalna zaguba za doveritelite i akcionerite, pretstavuva vrvna cel i sudovite razgleduvaat se ponovi i ponovi planovi. Toa e edna od pri~inite zo{to nekoi od èlezni~kite reorganizacii traele preku dvaeset godini.

Tretoto re{enie e da ne se bara soglasnosta od opredeleni grupi. Zakonot za ste~aj na SAD se ~ini deka e unikaten koga izre~no ja propi{uva ovaa mo`nost. Sudot moè da utvrdi deka site klasi akcioneri nemaat polnova`no pobaruvawe vo odnos na imotot na dru{tvoto, zatoa {to imotot e ve}e pokrien so prioritetnite pobaruvawa na doveritelite. Vo vakov slu~aj, neodobruvaweto na akcionerite ne se zema predvid. Istiot tretman e predviden, vo pozatskriena forma i za doveritelite so poslab prioritet na pobaruvawata.

Vakviot plan bara od sudot da izvr{i procenka na imotot, da napravi raspored na pobaruvawata so vkupnite iznosi za sekoja klasa doveriteli i da utvrdi to~ka na "otsekuvawe". Iako procesot {ematski e ednostaven, vo praksa toj vodi kon beskrajni raspravii i argumenti. Voobi~aenata procedura e da se opredeli o~ekuvanoto nivo na zarabotuva~ka, vrz osnova na minatite zarabotuva~ki so korekcii i da se izvr{i kapitalizacija na o~ekuvanite zarabotuva~ki po nekoj pretpostaven indeks na zarabotuva~kata vo odnos na vrednosta. Toa prirodno vodi kon nere{livi argumenti za realnata zarabotuva~ka vo minatoto, za soodvetnite korekcii (prilagoduvawa) {to treba da se napravat za vo idnina i za stapkata na kapitalizacijata, taka {to krajnata cifra na vrednosta na imotot e sporna i konfrontira~ka. Za da se pottikne kavgata, postojat spektakularni primeri vo minatoto za oficijalnoto potcenuvawe na idnata zarabotuva~ka.

I pokraj te{kotiite so ova re{enie, toa ne samo {to e dozvolivo, tuku e i potrebno kaj insolventnite reorganizacii spored Zakonot za ste~aj. Sosema e voobi~aeno da se bri{at klasi akcioneri i ponekoga{ klasi doveriteli.

Odbivawe da se prifati nedadenata soglasnost: nerazumnost ili nemawe

sovesnost i ~esnost (good faith) - Za nesre}a na sudovite, odbivaweto na planot od strana na nekoi klasi doveriteli ne moè da se otfrli so ednostavnata procedura na konstatirawe deka pobaruvawata na klasata doveriteli {to go odbila planot

57

"nemaat nikakva vrednost" vo smisla na hipoteti~kite o~ekuvawa pri raspredelbata na imotot. Imatelite na ovie pobaruvawa moè da bidat nezadovolni so koja bilo raspredelba na pravata, osven so raspredelbata {to }e bide na {teta na nekoi drugi klasi doveriteli. Obi~no se sre}avaat dve klasi situacii. Ednata e slu~ajot na mala grupa doveriteli ~ii pobaruvawa imaat visoka "vrednost na dava` - gwavator". Da pretpostavime na primer deka doveritelite ~ii pobaruvawa iznesuvaat deset iljadi dolari se protivat na reorganizacijata na dru{tvo ~ij imot vredi deset milioni dolari. Ako u~estvoto na ovaa mala klasa doveriteli se zgolemi za deset posto toa zna~i zaguba za site drugi doveriteli od samo edna desetina procent zbirno. Ovaa mala klasa doveriteli ima golema pregovara~ka mo} i moè da se obide da ja iskoristi.

Vtorata situacija se javuva koga doveritelite so najslab prioritet dobile samo simboli~en nadomest. Na primer neobezbedenite doveriteli dobile prioritetni akcii vo vrednost od edna petina od vrednosta na nivnite pobaruvawa. Tie smetaat deka treba da dobijat akcii vo nominalna vrednost ednakva na vrednosta na nivnite pobaruvawa ili nekoi akcii {to imaat {ansa da ja zgolemat pazarnata cena (vidi ja Hipotezata A, supra s. 40).

Zakonot za ste~aj mu obezbeduva na sudot dva na~ina za odbivawe da se prifati nedadenata soglasnost, osven naodot deka pobaruvaweto nema nikakva vrednost. Eden na~in e da se utvrdi deka odbivaweto na planot ne bilo sovesno i ~esno. Ova moè da se iskoristi koga klasata doveriteli nastojuva da ja iskoristi svojata ucenuva~ka vrednost na dave` ili gwavator, no ne e mnogu dobro koga klasata doveriteli sovesno i ~esno tvrdi deka nivnite akcii se pove}e od ona {to sudot utvrdil deka se. Bidej}i presmetkata na vrednosta na imotot e prili~no {pekulativna, nezadovolnite klasi doveriteli moàt da postapuvaat najsovesno i naj~esno tvrdej}i deka imotot vredi 10 ili 20 ili 50 posto pove}e od ona {to go procenil sudot.

Zakonot za ste~aj mu dozvoluva na sudot da ja otfrli nedadenata soglasnost, duri i koga doveritelite pri odbivaweto da ja dadat svojata soglasnost postapuvale sovesno i ~esno, kako vo slu~ajot so èleznicite, i spored propisite {to generalno se primenuvaat na golemite ili javnite dru{tva. Ne postoi ovlastuvawe vo propisite {to se primenuva generlano na malite dru{tva, nitu pak kaj

odredbite za menuvawe na pravata od hartiite od vrednost spored Interstate Commerce

Act. Ovoj faktor, pridruèn so nekoi drugi razliki me|u razli~nite reìmi vodi kon postojana bitka vo vrska so toa koj reìm na reorganizacija treba da se primeni na konkretniot slu~aj.

42. Kvalitet na modifikaciite na hartiite od vrednost: sovesnost i

~esnost - Formula za kvalitetot - Ne treba nitu da se spomene deka planovite za modifikacija na hartiite od vrednost mora da bidat ~esni, odnosno tie mora da bidat oslobodeni od izmami i mora da pretstavuvaat barem ~esen i sovesen obid na predlaga~ite da se postigne razumno prilagoduvawe na konfliktnite interesi. No sovesnosta i ~esnosta ne se dovolni. Hipotezata B (supra s. 40) moè da pretstavuva dobar primer za sovesen i ~esen plan izgotven na na~in {to dava dobri mo`nosti da se dobie soglasnosta na site doveriteli i akcioneri. Nejzinata slabost e {to taa vr{i predavstvo na vetuvaweto {to im e dadeno na doveritelite deka tie }e bidat isplateni pred akcionerite. Taa im dava ne{to na akcionerite {to se temeli vrz nivnata politi~ka mo} da ne go dadat svojot glas i na nivnata kontrolna pozicija vo dru{tvoto, a ne na ispolnuvaweto na dogovorot {to go sklu~ilo dru{tvoto da gi isplati svoite doveriteli.

58

Zakonodavcite ponekoga{ se obidele da artikuliraat standardi {to treba da gi ispolni sekoj plan, osven {to treba da bide predloèn ~esno i da bide oodbren od strana na potrebnoto mnozinstvo. Germanskiot standard e mnogu ednostaven. Planot ne smee da bide vo sudir so "zaedni~kiot interes na doveritelite" (~len 79 stav 4 VglO). SAD nudi razli~ni standardi vo razli~ni reìmi. Spored eden, planot mora da bide "vo najdobar interes na doveritelite"; spored drug toj mora da bide "~esen i pravi~en". Iako ovie termini ne sugeriraat nekoe mnogu razli~no zna~ewe, sudskoto tolkuvawe pravi ostra razlika. Vo

Francija zakonite vo sila pred 1957 godina dozvoluvaa otfrlawe na planot zaradi "javniot interes ili interesot na doveritelite" (~len 566 Trgovski zakonik). Toa e

izmeneto vo 1967 godina so uslovot planot da ne bide sprotiven so nitu eden princip na javnata politika, deka toj treba da bide "seriozen" i deka reorganiziranoto dru{tvo ne treba da bide pod kontrola na licata za koi se dokaàlo deka se odgovorni za insolventnosta ili lica koi na drug na~in se pokaàle diskvalifikuvani za upravuva~kite pozicii.

Lakonskata germanska odredba se ~ini deka predizvikuva malku sporovi ili tolkuvawa.

Novite francuski odredbi seu{te ne se {iroko protolkuvani od strana na sudovite ili profesorite. Ako se ~itaat vo svetlinata na prethodnite tolkuvawa se ~ini deka se nosat so idejata korista za doveritelite da bide zna~itelna i mo`na za realizacija. Ovie idei porano od strana na nekoi bea podveduvani pod konceptot "javen interes" i verojatno sega se zasileni so uslovot planot da bide "seriozen". Napu{taweto na frazata "da bidat od interes za doveritelite" verojatno ovde nema nekoe zna~ewe, zatoa {to francuskite teoreti~ari nastojuvaat interesite na doveritelite da gi identifikuvaat so javniot interes.

Dvete formuli {to se koristat vo SAD, iako povr{inski mlaki, se zasileni so godini sudski sporovi so elaborirano sekundarno zna~ewe. Ovie dve zna~ewa }e gi razgleduvame pod naslovite "apsoluten prioritet" i "relativen prioritet".

Standard za apsolutniot prioritet - Edno posebno sva}awe na pravilniot plan e deka novite ili modificiranite hartii od vrednost treba da im se raspredelat na starite doveriteli po istiot prioritet i vo istata merka kako da stanuva zbor za likvidacija na dru{tvoto. Koga se sproveduva likvidacija na primer prihodite ostvareni od proda`bata na imotot {to bil staven pod hipoteka }e bidat raspredeleni pome|u hipotekarnite doveriteli se dodeka ne bidat isplateni 100 posto od glavnicata i kamatite od nivnite pobaruvawa. Ostatokot od

imotot se raspredeluva na neobezbedenite doveriteli do iznosot od 100 posto na glavnicata i kamatite na nivnite pobaruvawa pred da bide isplaten i eden dolar na akcionerite.

Mo`no e istiot princip da se primeni i kaj planovite za reorganizacija. Novite ili modificiranite hartii od vrednost moè da se smetaat kako pari {to moè da se raspredeluvaat i koi se raspredeluvaat na doveritelite. Ovoj princip e

ilustriran vo Hipotezata A (supra s. 40) i stanal poznat kako "apsoluten prioritet". Na nego se insistira sekoga{ koga zakonot bara "pravi~en i uramnoteèn" plan.

Osnovniot kvalitet na principot na apsolutniot prioritet e negovata kone~nost i definiranost. Koga vrednostite edna{ }e bidat utvrdeni za starite pobaruvawa i za novite hartii od vrednost, toga{ aritmetikata nema mnogu rabota. Ovaa definiranost ne samo {to gi eliminira osnovite za sudskite sporovi ({to moàt da bidat iluzorni), tuku i go ograni~uvaat manevarskiot prostor na

59

upravata. Analizata na istorijata na reorganizaciite gi naterala pravnicite da poveruvaat deka upravata nastojuva da manipulira so reorganizacijata za sopstvena korist. Taa nudi planovi {to gi {titat i za~uvuvaat interesite na akcionerite i pokraj toa {to vo imotot na dru{tvoto nema nikakov kapital i gi li{uva imatelite na obvrznicite od prioritetite {to im bile veteni koga obvrznicite bile izdavani. No najgolemiot broj imateli na obvrznici, koga }e gi dobijat tie planovi, gi smetaat za edinstvena alternativa na ruinira~kata likvidacija i obi~no gi prifa}aat.

Kakvi i da se negovite kvaliteti, sistemot na apsolutniot prioritet ima o~igledni drakonski kvaliteti glavno povrzani so "otka~uvaweto" na doveritelite ~ii pobaruvawa se klasificirani kako pobaruvawa "bez nikakva vrednost". Onie {to }e se najdat na bezbednata strana od linijata se dobro za{titeni; onie pak koi }e se najdat na drugata strana se ruinirani. Sosema e razbirlivo deka tie ostro }e go napadnat praviloto.

Eden prigovor se temeli vrz pobivaweto na samiot koncept za apsolutniot prioritet. Ako dru{tvoto ne uspealo, tvrdat tie, site imale pogre{ni procenki - ne samo akcionerite, tuku i neobezbedenite doveriteli i imatelite na hipotekarnite obvrznici. Ako dru{tvoto bide reorganizirano, site treba da u~estvuvaat vo korista i vo zagubite. Zatoa, nikoj ne treba da bide li{en od svoite likvidacioni prioriteti. Sekoja klasa doveriteli treba da dobie hartii od vrednost vredni barem onolku kolku {to toj doveritel bi dobil pri proda`bata na imotot za pari. Nadvor od toa, namaluvaweto na iznosot na pobaruvawata na doveritelite za da se spasi ne{to i za akcionerite moè da se dozvoli spored ovoj stav.

Vtoriot napadna sistemot na apsolutniot prioritet ja prifa}a validnosta na principot, no gi doveduva vo pra{awe modalitetite na negovata primena. Klu~ot za sistemot na apsolutniot prioritet e vo "otka~uvaweto" i povlekuvaweto linija, pod koja doveritelite ne dobivaat raspredelba na novite hartii od vrednost. Ova pretpostavuva deka iznosot na pobaruvawata na doveritelite i na akcionerite i vrednosta na pretprijatieto moè so sigurnost da

se opredelat na nekoj iznos. Vo hipoteti~niot plan (supra s. 40) utvrdena e vrednosta na pretprijatieto (vo smisla na novite hartii od vrednost {to toa moè

da gi izdade) na $ 31.000.000, a starite hartii od vrednost se zemeni po nivnata nominalna vrednost. No ako starite hartii od vrednost bile proceneti ponisko ili ako pretprijatieto e proceneto povisoko, toga{ }e postoi kapital za prioritetnite akcioneri, pa moèbi i za obi~nite akcioneri.

Nekoi od napa|a~ite baraat poniska vrednost za pobaruvawata na imatelite na starite hartii od vrednost, tvrdej}i deka nim treba da im se dade nivnata "investiciona vrednost", a ne nivnata "likvidaciona vrednost" {to nikoga{ nema da moè da se dobie vo slu~aj na likvidacija. Drugite napa|a~i ja doveduvaat vo pra{awe procenkata na vrednosta na pretprijatieto, {to go pokaùva konzervativizmot na bankarot koj dava zaem, a ne na osnova~ot koj po~nuva so nekoj deloven potfat.

Standard na relativniot prioritet - Vtoroto mo`no sva}awe na pravilniot plan za reorganizacija e ona {to }e im gi dade novite hartii od vrednost na doveritelite vo pogolem ili pomal iznos zavisno od redot na prioritetite, no }e gi izbegne `rtvite me|u site niv, izbegnuvaj}i da se povle~e linija ili da se izvr{i bilo ~ie "otsekuvawe". Toa se ilustrira (na ekstremen na~in) so Hipotezata B (supra s. 40). Imeto na "relativniot prioritet" ovoj pristap go dobil vo 1930 godina, no ja izgubil favorizacijata koga vo 1939 godina

60

Vrhovniot sud go otfrlil vakviot pristap zaradi uslovot za "~esnost i ramnopravnost". No toj sepak e voobi~aena oznaka za standardot {to deneska se primenuva spored zakonskata formulacija "vo najdobar interes na doveritelite" spored ~lenot 20s od Interstate Commerce Act i verojatno spored Glavata XI od Zakonot za ste~aj, otkako bil ukinat uslovot za "pravi~nost i ramnopravnost" vo

1952 godina Osnovnata prednost na kriteriumot za relativniot prioritet e {to go

olesnuva dogovorot me|u doveritelite. Faktot {to nikoj nema da bide isklu~en ima svoi prednosti koga sudot ima ovlastuvawe da ne go zeme predvid ili da go otfrli nesoglasuvaweto na izzemenata klasa doveriteli (kako spored amerikanskiot Zakon za ste~aj). Iskustvoto pokaùva deka isklu~enite klasi moàt da se tuàt so godini vo vrska so isklu~uvaweto i vo vrska so mnogu drugi pra{awa {to odzemaat mnogu vreme. Ako cenite rastat, povtornata procenka na pretprijatieto po nekolku godini sudewe moè da bide mnogu popovolna za isklu~enata klasa.

Pokraj toa {to dozvoluva vklu~uvawe na site klasi doveriteli praviloto za relativniot prioritet ja ostava nejasna raspredelbata {to treba da se izvr{i na sekoja klasa, zatoa {to taa ovde ne se utvrduva aritmeti~ki. Zatoa, reorganizacionite menaxeri moè da gi prilagodat barawata na najupornite {to samo dopolnitelno go olesnuva dobrovolnoto prifa}awe. Olesnuvaweto na dogovorot vo praksa se pokaàlo kako mnogu realno. Aran`manite spored reìmot na relativniot prioritet od Interstate Commerce Act se postignuvaat za nekolku meseci. Aran`manite spored pravilata za apsolutniot prioritet baraat godini ili decenii.

Golemata {ematska razlika pome|u prioritetnite standardi na apsolutniot i relativniot prioritet voobi~aeno ne se preveduvaat vo golemi prakti~ni razliki. Planovite kako Hipotezata B (supra s. 40) ne se voobi~aeni koga insolventnosta e akutna. Koga porane{nata kapitalizacija e tolku daleku od izvodlivost, sosema e neverojatno deka aran`manot }e go ispolni standardot na "najdobrite interesi" i deka }e dobie soglasnost od site klasi doveriteli. Sudot ili komisijata mora da go otfrlat baraweto za aran`man spored Glava XI ili ~len

20b i da go naso~at dru{tvoto povtorno da se obide spored Glava X ili ~len 77. Ona {to se slu~uva spored testot za "najdobrite interesi" e prodolùvawe

na rokot na vtasanost na obvrznicite i promena na drugite prava na imatelite na obvrznici, bez nikakvo namaluvawe na pravata na akcionerite. Spored standardot na apsolutniot prioritet verojatno }e treba da se napravat izvesni `rtvi od strana na akcionerite za da im kompenziraat na imatelite na obvrznici za sekoe namaluvawe na nivnite prava.

Francuskite teoreti~ari napravile ostra razlika pome|u "relativniot" i "apsolutniot" standard na prioritet kaj aran`manite, no se ~ini deka standardot na "apsolutniot" prioritet ne se primenuva i deka relativniot prioritet e dozvolen. Toa vo eden del moè da bide zatoa {to francuskiot zakon za dol`ni~kite aran`mani ne pravi razlika pome|u individualnite trgovci i dru{tvata. Profesorot Percerou pi{uvaj}i vo 1938 godina zastapuval razli~en i postrog standard za dru{tvata, {to se ~ini deka seu{te ne e vgraden vo francuskoto pravo. Vo SAD standardot za apsolutniot prioritet nikoga{ ne e primenuvan vo individualni aran`mani, tuku samo kaj dru{tva.

Druga mo`na pri~ina za francuskoto prifa}awe na "relativniot prioritet" moè da bide francuskata grià za zabrzuvaweto na procedurata.

61

Amerikanskoto iskustvo pokaùva deka apsolutniot prioritet doveduva do visoka perfekcija na su{testvenata pravda, no 20 godini podocna.

43. Oficijalen nadzor vrz modifikacijata na hartiite od vrednost - Koga zakonodavstvoto predviduva modifikacija na pravata na doveritelite po klasi, toa isto taka predviduva zadolìtelen nadzor od strana na sudot ili nekoja komisija. Toa vaì za Anglija, Francija, Germanija i SAD.

Me|utoa, mora da se napravi razlika pome|u modifikaciite izvr{eni spored zakon i onie izvr{eni po sila na dogovor za izdavawe na obvrznicite. Vakviot dogovor e dozvolen vo Anglija i Germanija, bez nadzor (supra s. 37). Vo SAD dogovornoto ovlastuvawe za modifikacija e ograni~eno na prodolùvawe na rokot za isplata na kamatata za tri godini ili pomalku. No za da se stekne zakonskoto ovlastuvawe za modifikacija na pobaruvawata na imatelite na obvrznicite, dru{tvoto mora da dejstvuva pod oficijalen nadzor. Toa ne e samo pra{awe na sudska revizija na àlbata na strankata, tuku samata modifikacija nema zakonska podloga se dodeka ne se pobara i ne bide dobieno oficijalno odobrenie (soglasnost) (supra n. 385).

Nadzorni tela se ste~ajnite sudovi vo Germanija i vo SAD (za site slu~ai, osven za èleznicite). Vo Anglija i Francija, nadzorot go vr{at sudovite od op{ta nadle`nost za trgovskite dru{tva. Amerikanskata varijacija {to navestuva intenziven razvoj na ovaa materija vo SAD e voveduvaweto na specijalizirana administrativna komisija kako nadzor. Spored ~len 77 od Zakonot za ste~aj, Me|udràvnata komisija za trgovija mora da gi analizira faktite i da dostavi izve{taj do nadzorniot sud. Spored Glava X od Zakonot za ste~aj, Komisijata za hartii od vrednost i berzi mora da dobie mo`nost za analiza i komentar na

predlogot. Spored ~lenot 20b od Interstate Commerce Act, Me|udràvnata komisija za trgovija e edinstvenata nadzorna agencija i ne postoi potreba od sudska intervencija se dodeka nekoja od strankite ne podnese àlba po re{enieto na Komisijata.

Ovlastuvaweto za ekskluziven nadzor na Komisijata pretstavuva logi~no poednostavuvawe na procedurata, imaj}i predvid deka Komisijata vr{ela nadzor i vrz site drugi aspekti na finansiskoto rabotewe na èleznicite. Dopolnitelna pri~ina za ovlastuvawata na Komisijata e preterano dolgoto traewe na reorganizaciite pod sudski nadzor. Bez ogled na toa, Kongresot ne go izodel celiot pat i prodolìl da bara nadzor vrz reorganizacijata spored ~len 77 od Zakonot za ste~aj i za site aran`mani i reorganizacii na obi~nite trgovski dru{tva.

44. Ne-dogovorna pred-vremena isplata na obvrznicite - Sofisticiranite dogovori za obvrznicite deneska generalno predviduvaat "povikuvawe" ili "otplata" na obvrznicite pred denot na nivnata vtasanost, po nekoja utvrdena premija nad nivnata nominalna vrednost. Ovie klauzuli se korisni za pozajmuva~ite koi bile prinudeni da izdadat obvrznici vo godinite koga kamatnata stapka bila visoka, no koi moàt da predvidat za idnina pa|awe na tie kamatni stapki. Deneska mnogu obvrznici se izdavaat so kuponi od {est posto {to pred edna decenija bi iznesuvale ~etiri posto i moèbi tolku }e bidat i po deset godini. Zatoa dogovorite za izdavawe na obvrznicite generalno propi{uvaat pravo za predvremena isplata na dolgot po utvrdena premija nad nominalnata vrednost.

Vo 1930 godina, golem broj obvrznici bile izdadeni na vakov na~in vo vreme koga toa i ne bilo tolku voobi~aena rabota. Se pojavile duri i nekoi "trajni" obvrznici so koi dru{tvoto se obvrzuvalo na isplata po obvrznicite do krajot na vremeto po stapki {to preovladuvale vo vremeto na izdavaweto. Deflatornata ekonomija vakvite trajni isplati na kamati gi pravi grozni. Francija odgovorila

62

so dekret zakon so koj na dru{tvata dol`nici im dozvolila predvreme da gi isplatat izdadenite obvrznici so ednostrana odluka, bez soglasnost na imatelite

na obvrznicite ili na sudot. Vakviot razvoj Ripert go okavalifikuval kako "nepraveden" i vakvite re{enija kategori~no se isklu~eni od Zakonot od 1966

godina, osven vo slu~aite na prestanok i likvidacija na dru{tvoto (~len 323, 324

LSC). Tie bile vremeno dozvoleni vo Belgija od 1934 do 1936 godina. Vo SAD i verojatno na drugi mesta, osloboduvaweto od visokite kamatni

stapki se dozvoluva vo tekot na reorganizacijata i prilagoduvaweto, no samo koga dol`nikot ima finansiski problemi i so soglasnost na mnozinstvoto imateli na

obvrznicite ili so soglasnost na nadzorniot sud (supra s. 39-41).

63

V. PRENOS I KUPUVAWE NA IMOT

A. VOVED

45. Obem na "prenosot na imotot" - Vo 1960 godina Minneapolis and St. Louis

Railway Company go prodale celoto transportno pretprijatie kako funkcionalna celina (going concern) za pari na Chicago Northwestern Railroad Company. Minneapolis

and St. Louis toga{ go promenile imeto vo "MSL Industries" i gi investirale parite vo proizvodstvo na zavrtki, navrtki i {ajki, na {to podocna bile dodadeni i drugi pote{ki stoki. So bazi~no istite investitori kako i prethodno, no so celosno nova trgovska dejnost dru{tvoto prosperiralo kako proizvodno pretprijatie mnogu pove}e otkolku vo najdobrite vremiwa kako transportno pretprijatie.

Golem broj drugi dru{tva, vo drugi vremiwa i mesta, dobrovolno raspolagaat so siot ili so del od sopstveniot imot na na~in {to doveduva do radikalna promena na prirodata na trgovskiot potfat na firmata, ako ne i do celosen diskontinuitet. Ponekoga{ raspolagaweto se vr{i kako proda`ba za pari, ponekoga{ so razmena za akcii vo drugo dru{tvo, a ponekoga{ preku zakup. Site ovie tri vida transakcii nie }e gi nare~eme "prenos ili transfer na imotot", {to se ~ini mnogu pogeneri~en termin od terminot "proda`ba na imotot" {to e vo tekovna upotreba vo SAD ili "proda`ba na pretprijatieto" {to preovladuva vo Anglija. Izbraniot termin generalno soodvetstvuva na germanskiot termin Vermogensubertragung, na {panskiot venta del activo i povremeno upotrebuvaniot

francuski termin cession globale d'actif.

Istovremeno ovde isklu~uvame golem broj drugi transakcii {to moàt da bidat opfateni so ovoj termin. Sledat nekoi od takvite transakcii:

Prinuden transfer (prenos) - Ovde se izzemeni prenosite {to se izvr{eni protiv ili bez voqata na dru{tvoto, po nalog na dràvata (na primer vo slu~aj na nacionalizacija) ili po nalog na sudot (obi~no za da se izvr{i naplata na pobaruvaweto na nekoj doveritel).

Delumni transferi (prenosi) - Ovde se izzemeni i prenosite kaj koi se prodava eden del od imotot na dru{tvoto, no ne celiot, nitu su{testveno celiot imot. Ponekoga{ postoi te{kiot problem na povlekuvawe linija pome|u transferite {to se su{testveni, no ne go opfa}aat "su{testveno siot imot". Pred pove}e decenii, dru{tvata ponekoga{ nastojuvale da gi izbegnat ograni~uvawata na prenosot na siot svoj imot preku sklu~uvawe na dolgoro~ni zakupi na trgovskiot potfat, zadrùvaj}i go pravoto na vra}awe na imotot. Sudovite vo Francija i SAD korektno gi priznale vakvite transferi kako praven ekvivalent na vkupniot transfer (na prenosot na siot imot). Najgolemiot broj delumni transferi, duri i koga se izvr{eni nadvor od redovnoto rabotewe, se vo nadle`nost na upravnite organi na dru{tvoto i na niv ne se primenuvaat nekoi posebni principi. Nekoi od niv se opfateni so konceptot na "odvojuvaweto" ili "podelbata" na dru{tvata {to nakuso e analiziran vo infra s. 86-91.

Prestanok i rekonstrukcija - Ovde isto taka nema da ja opfatime proda`bata na imotot povrzana so odlukata za prestanok na dru{tvoto, {to go razgleduvame vo infra s. 100. Vo ovoj del gi analizirame samo onie slu~ai vo koi dru{tvoto go prenesuva siot svoj imot, no prodolùva da postoi kako praven subjekt (pravno lice). Na vakov na~in se isklu~uva karakteristi~niot angliski fenomen na "rekonstrukcija" vo koja imotot se prenesuva od edno dru{tvo na drugo kako zamena za promena na statutot (amandmani) ili kako sredstvo za fuzija (spojuvawe na dru{tvata).

64

Reorganizacija: spojuvawe (fuzija) i podelba - Mnogu ~esto proda`bata na siot imot e povrzana so reorganizacijata na dru{tvoto. Na primer, imotot na dru{tvoto A moè da bide prenesen na dru{tvoto B vo zamena za akciite izdadeni od strana na dru{tvoto B na dru{tvoto A. Ako toa e del od planot za prestanok na dru{tvoto A i za raspredelba na akciite vo dru{tvoto B na porane{nite akcioneri na dru{tvoto A, vkupniot efekt e ekvivalenten na efektite od spojuvaweto ili konsolidacijata i celata taa postapka moè da bide nare~ena "spojuvawe" (fuzija). Bidej}i na spojuvaweto se primenuvaat odreden broj posebni pravila i politiki, proda`bata na imotot {to e sostaven del na spojuvaweto }e bide razgleduvana posebno (infra s. 70-85, osobeno 75, 81). Toa ne zna~i deka ovde }e gi isklu~ime site raboti povrzani so "reorganizacijata", kako {to toj termin se koristi vo dene{nata amerikanska praksa. Ako dru{tvoto A prodolùva da postoi kako imatel na akciite vo dru{tvoto B ili ako hartiite od vrednost izdadeni od strana na dru{tvoto B vo zamena za imotot na dru{tvoto A ne se akcii bez pravo na glas, tuku se obvrznici ili prioritetni akcii bez pravo na glas, transakcijata moè da bide "reorganizacija" spored dano~noto pravo na SAD, no sekako ne i spojuvawe (fuzija).

Druga interesna situacija podrazbira prenos na imotot na dru{tvoto A na dve ili pove}e novo formirani dru{tva, C i D, koi gi izdavaat svoite akcii na dru{tvoto A {to vedna{ prestanuva i gi raspredeluva akciite na svoite

porane{ni akcioneri. Vo amerikanskata praksa ova se narekuva "podelba" ("split-

up"). Ovaa operacija }e ja razgleduvame kaj "podelbite na dru{tvata" (infra s. 86-91).

46. Zo{to dru{tvata go prenesuvaat imotot, a zo{to ne - Imotot naj~esto se prodava zaradi istite pri~ini zaradi koi se prodava i se drugo: zatoa {to prodava~ot pove}e saka pari otkolku sopstvenost vrz nekoj predmet, a kupuva~ot pove}e ja saka sopstvenosta vrz predmetot, otkolku parite. Me|utoa, postojat i nekoi posebni pri~ini povrzani so proda`bata na celiot imot na dru{tvoto. Nivnata analiza }e pomogne da se objasni zo{to do{lo ili ne do{lo do otu|uvawe na imotot i zo{to posakuvanite celi moèlo ili ne moèlo da bidat postignati so upotreba na drugi sredstva kako spojuvawe (fuzija), podelba ili prestanok na dru{tvoto.

Pritisoci za proda`ba na imotot - Verojatno dominantnata pri~ina za proda`bata na imotot kaj sovremenite dru{tva e principot na "univerzalnata gravitacija" {to se primenuva na pretprijatijata, kako i na inertnite tela. Malite pretprijatija se kombiniraat za da sozdadat pogolemi pretprijatija, a pogolemite pretprijatija se kombiniraat za da sozdadat gigantski pretprijatija. Nekoi od pri~inite za ovaa tendencija se razgleduvaat pod naslovot "Sistemi na

dru{tva", kako i vo infra s. 71, 73. Istite faktori {to vodat kon spojuvawe i do holding dru{tva vo odredeni slu~ai vodat i kon proda`ba na imotot {to ne podpa|a pod navedenite kategorii.

Osven tendencijata na pretprijatijata da gravitiraat edno kon drugo, tekovnite nastani ja otkrivaat tendencijata na vladata da gi prezema aktivnostite na privatnite pretprijatija. Mnogu ~esto, dràvata ja koristi svojata mo} da izvr{i prezemawe bez konsultacija so prethodnite sopstvenici. No sopstvenicite moè da ja izbegnat bitkata i da izdejstvuvaat podobri uslovi ako dobrovolno se soglasat so dobrovolnata proda`ba. Germanskiot Zakon za akcionerskite dru{tva

izre~no ja priznava ovaa mo`nost so ~lenot 359. Tretata pri~ina za raspolagawe so imotot e promena na pravnata struktura

na trgovskoto dru{tvo na nekoj na~in. Ilustrativna e odredbata od germanskiot Zakon za akcionerskite dru{tva {to izre~no propi{uva prenos na imotot od

65

osiguritelnoto dru{tvo (akcionersko) na vzaemno osiguritelno dru{tvo (~len 360

AktG). Vo SAD, voobi~aeno za dru{tvata osnovani spored relativno restriktivnite zakoni na Mi~igen ili Ilinois da posakuvaat promena na svojot praven reìm vo Delaware. Toa moè da se postigne najdirektno preku proda`ba na

imotot na dru{tvoto od Mi~igen ili Ilinois na dru{tvoto od Delaware {to e novo osnovano dru{tvo.

Vo po{iroka smisla, ovie vidovi proda`ba moè da se smetaat za "transformacii" zatoa {to pretprijatieto go sodrì istiot imot i (osven kaj promenata od obi~no akcionersko dru{tvo vo vzaemno dru{tvo - mutual company) istite sodru`nici kako i pred toa. Me|utoa tie moè da imaat forma na proda`ba na imotot i vo toj kontekst }e bidat razgleduvani i ovde.

Pritisoci protiv proda`bata - Protiv pritisocite za proda`ba se rangiraat odreden broj pritisoci vo sprotivna nasoka. Protiv tendencijata kon okrupnuvawe, mora da se iznesat nekoi prednosti na toa da se bide mal, duri i koga tie pri~ini moè da bidat dominantni samo so mal broj slu~ai. Koga pruènata usluga e ekstremno li~na (personalizirana), kako kaj berber ili vo restoran, malite organizacii se mnogu poefikasni od golemite. Pokraj toa, sopstvenicite na malite pretprijatija go imaat zadovolstvoto na dominacija i nezavisnost {to ne moè da se kompenzira nitu so pogolemata sigurnost i profitabilnost na golemite organizacii.

Ako prednostite na toa da se bide mal ne moàt da preovladaat vo konkretniot slu~aj, proda`bata na imotot moè da bide popre~ena od drugi faktori - glavno od dano~na priroda. Proda`bata na imotot normalno vodi kon dva vida danoci - danok na prenos (transfer) i danok na kapitalnata dobivka - {to

moàt da se odloàt vo beskone~nost ako pretprijatieto ne bilo prodadeno (infra s.

78). Koga }e bide naloèn nekoj neprijaten danok na prenosot kako vo Francija, proda`bata na imotot stanuva prakti~no nepoznata, osven preku spojuvaweto na dru{tvata, {to kako operacija uìva dano~ni olesnuvawa. Vo SAD, kade {to danokot na kapitalnata dobivka (capital gains tax) pretstavuva osnovna grià kaj prenosite na imotot, tie sosema verojatno }e se odvivaat vo okolnosti {to se klasificirani kako reorganizacii oslobodeni od danok ili koga knigovodstvenata vrednost an imotot ja nadminuva proda`nata cena, pa ne se ostvaruva nikakva kapitalna dobivka.

47. Dali proda`bata na imotot e dozvoliva? - Koncepcijata deka dru{tvoto moè da go prenese svojot trgovski potfat bez da prestane se ~ini deka e nova ideja. Pravnata situacija vo XIX vek ja ilustrirame so edna presuda na Vrhovniot sud vo SAD {to se odnesuva na Central Transportation Company, {to bila organizirana za kolite za spiewe i restoranite vo vozovite, po {to celoto svoe pretprijatie go dala pod zakup kako funkcionalna celina (going concern) na Pullman

Company. Sudot utvrdil deka so ogled na toa {to celta (dejnosta) na dru{tvoto ne opfa}ala i proda`ba na celiot imot, Central Company dejstvuvala nadvor od svoite

ovlastuvawa (ultra vires). Zatoa dogovorot za zakup bil proglasen za ni{toven, a Central Company ne moèla da podnese nikakva tu`ba za naplata na zakupninata.

Ovoj stav e arhai~en. Vo najgolemiot broj zemji, generalnata proda`ba na imotot e mo`na na eden ili drug na~in, iako zakonodavstvoto prili~no varira vo vrska so negovata eksplicitnost i liberalnost. Izre~nite zakonski ovlastuvawa za proda`ba na imotot postojat na primer vo île, Germanija, SAD i Venecuela. Vo Germanija i SAD, postojat i posebni proceduralni uslovi vo propisite so koi se reguliraat dru{tvata. Vo Anglija, problemot e razre{en na radikalno razli~en na~in - so vmetnuvawe vo memorandumot za zdruùvawe posebna "cel" (dejnost) -

66

"proda`ba na pretprijatieto" za koja sudovite smetaat deka e polnova`na. Zakonodavstvoto interveniralo samo za da dozvoli dodavawe na ovaa klauzula so amandmani na statutot, ako osnova~ite na dru{tvoto propu{tile da ja vnesat na po~etokot (~len 5(1)(f) CA). Malku e iznenaduva~ki {to francuskoto zakonodavstvo ne sodrì odredbi za vakvite prenosi, osven koga tie se povrzani so spojuvaweto (fuzijata) ili likvidacijata na dru{tvoto. Porane{nata pravna tradicija gi isklu~uva duri i vo tekot n alikvidacionata postapka, osven ako akcionerite ednoglasno ne se soglasat so toa.

Iako propisite za trgovskite dru{tva ja dozvoluvaat proda`bata na imotot, proda`bata moè da bide spre~ena zaradi nekoj dogovoren aran`man so doveritelite. Vo SAD obvrznicite voobi~aeno se izdavaat na {iroko disperziranite imateli {to podleàt na uslovite na eden glaven dogovor za izdavawe na obvrznicite nare~en "bond indenture". Standardnite odredbi od ovie dogovori ja dozvoluvaat proda`bata na imotot se dodeka taa e izvr{ena na dru{tvo osnovano vo SAD {to gi prezema dolgovite na prodava~ot (prenesuva~ot) na imotot. Me|utoa, ponovite model dogovori sodràt apsolutna zabrana za davawe na imotot pod zakup. Ova se ~ini bespotrebno rigidno. Ako proda`bata moè da se dozvoli pod razumni uslovi, bi trebalo da se dozvolat i zakupite pod istite uslovi.

Deneska koga samite zakoni ja dozvoluvaat proda`bata na imotot, novite pre~ki se pojavija vo pravilata na anti-monopolskoto zakonodavstvo, {to se sostaven del od sovremenoto zakonodaavstvo za za{tita na konkurencijata. Ovie zakoni pretstavuvaat problem sekoga{ koga so imotot se raspolaga vo polza na dru{tvo ~ij trgovski potfat na nekoj na~in e povrzan so trgovskiot potfat na zakupodava~ot. No tie ne gi zabranuvaat vakvite raspolagawa. Regulatornata agencija ili sudovite pred koi se razgleduva slu~ajot moè da konstatiraat deka proda`bata na imotot na nekoe dru{tvo so povrzan trgovski potfat }e ja zgolemi ili unapredi konkurencijata preku zajaknuvawe na slabiot konkurent, a ne obratno (infra s. 77).

B. ZA[TITA NA AKCIONERITE

48. Soglasnost na akcionerite - Soglasnost na sednicite - Sekoga{ koga zakonodavcite se zanimavale so proda`bata na imotot tie se soglasuvale deka za toa treba da se bara soglasnost na akcionerite i deka taa soglasnost mora mnogu popozitivno da se manifestira od ona {to se bara kaj redovnite sednici na akcionerskite sobranija. Najgolemiot broj zakonodavstva gi specificirale istite formalnosti za promenata na statutot.

Preciznata merka na potrebnoto mnozinstvo varira, {to e slu~aj i kaj drugite su{testveni promeni. Vo Germanija se bara supermnozinstvo, no toa ne mora da bide supermnozinstvo od site akcii so pravo na glas, zatoa {to kvorumot moè da bide pomalku od polovinata od site postojni akcii vo dru{tvoto (~len

359-361 AktG). Amerikanskiot obrazec e mnozinstvoto da se meri vo odnos na site postojni akcii so pravo na glas. Vo nekoi dràvi, baraniot soodnos e pogolem od polovinata, vo drugi dve-tretini.

Mnozinstvata i kvorumite navedeni pogore se propi{ani so zakon. Vo razli~ni okolnosti, moè da se baraat povisoki mnozinstva i kvorumi, no ne i poniski. Vo Germanija i vo SAD statutot moè da utvrdi i povisoki uslovi. Retko se bara posebno glasawe po klasi akcioneri. Izre~no ne se bara soglasnosta na imatelite na profitnite u~estva i toa se ~ini logi~ki nepotrebno.

67

Vo o~igleden kontrast so zakonite na drugite golemi, industrijalizirani nacii, angliskoto pravo i praksa dozvoluvaat prenosot na imotot da go izvr{i odborot na direktorite bez voop{to da se konsultira so akcionerite. Ovaa situacija proizleguva od mol~eweto na zakonodavstvoto, prosledeno so standardnata praksa na davawe ovlastuvawe "da se prodade pretprijatieto -trgovskiot potfat - na dru{tvoto" vo memorandumot zaedno so drugite ovlastuvawa {to odborot moè rutinski da gi vr{i. O~igledno vo praksa akcionerite se konsultiraat, no zakonot ne go bara toa, osven koga proda`bata ne e ~ekor kon spojuvawe (fuzija) (to est razmena na imotot za akcii, po {to sledi prestanok na dru{tvoto {to go prenelo imotot). Posledniot izve{taj za revizijata na pravoto prepora~uva da se bara konsultacija so akcionerite, no preporakata e ignorirana

vo vremenata reforma vo 1967 godina. Avstraliskiot zakon i praksa se ~ini deka se usoglaseni so angliskiot, no

Kanada se upatuva vo nasoka na amerikanskoto pravo. Sudskata praksa na dominionot bara soglasnost na akcionerite vo nekoi situacii, ako ne i vo site, a zakonodavstvoto na Ontario definitivno go bara vo site slu~ai.

Soglasnost bez odrùvawe sednica - Najgolemiot broj amerikanski zakoni so koi se reguliraat trgovskite dru{tva deneska dozvoluvaat glasawe za raspolagaweto so imotot, kako i vo drugite pra{awa so pismena konsultacija bez formalno svikuvawe na sednica na akcionerskoto sobranie. Za ovaa procedura se bara ednoglasnost. Ovaa odredba e korisna samo kaj zatvorenite dru{tva, kade {to sto posto od akcionerite moè da se pronajdat i da se ubedat da glasaat. Ako nekoj od niv pove}e saka da se odrì sednica za da se rasprava za pra{aweto, toj samo treba da odbie da ja dade svojata pismena soglasnost.

Kritika - Relativnite kvaliteti na razli~nite formuli za merewe na akcionerskata soglasnost ve}e se razgleduvani vo vrska so promenite

(amandmanite) na statutot (supra s. 21, 29). Se {to ovde treba da se dodade e komentarot za zakonodavnata nekonzistentnost vo vrska so razli~nite vidovi su{testveni promeni. Anglija e nekonzistentna zatoa {to ne bara nikakvo glasawe

za prenosot na imotot; Delaware e nekonzistentno zatoa {to bara pomalo mnozinstvo glasovi za prenos na imotot, otkolku za spojuvawe ili za prestanok. Ako konsultacijata na akcionerite za pogolemite promeni ima nekoja vrednost - ili kako ograni~uvawe na upravata ili kako mehanizam preku koj se obezbeduva informirawe na akcionerite - taa mora da ja ima istata vrednost kaj site formi na su{testveni promeni. Prazninite vo sistemot na konsultaciite gi vlo{uvaat tendenciite kon akcionerskata pasivnost i gi pottiknuvaat menaxerite da baraat zaobikolni metodi za izbegnuvawe na barierite. Duri i koga tie metodi podleàt na poni{tuvawe od strana na sudot, postoi golema verojatnost deka }e bidat uspe{ni koga nema da ima budni akcioneri {to }e ja doteraat rabotata do sud.

49. Informirawe na akcionerite - Ako akcionerite treba da go procenuvaat kvalitetot na proda`bata na imotot, tie treba da znaat za {to stanuva zbor. Me|utoa, zakonite so koi se reguliraat dru{tvata univerzalno gi ostavaat akcionerite na milost i nemilost na upravata, barem {to se odnesuva do informacijata za kvalitetot i su{tinata na predloènata proda`ba.

Federalnite propisi za hartiite od vrednost vo SAD se unikatni zatoa {to go reguliraat objavuvaweto na informaciite na akcionerite vo ovaa situacija. Aneksot 14A so koj se regulira sobiraweto na polnomo{nata gi naveduva slednive uslovi za objavuvawe pri sobiraweto polnomo{na {to treba da glasaat za kupuvawe ili proda`ba na imotot: (a) opi{i go nakuso generalniot karakter i

lokacijata na sopstvenosta - predmetot; (b) navedi ja prirodata i iznosot na

68

protiv-vrednosta {to treba da se plati ili dobie od strana na izdava~ot ili koe bilo zavisno dru{tvo. Do mo`nata merka, opi{i gi nakuso faktite povrzani so pra{aweto za pravi~nosta na dadenata protiv-vrednost; (v) navedi go imeto i adresata na liceto koe go prenesuva i na liceto koe go steknuva imotot, zavisno od slu~ajot i prirodata na sekoja su{testvena povrzanost na toa lice so izdava~ot ili so koe bilo zavisno dru{tvo na izdava~ot; (g) opi{i gi nakuso site drugi su{testveni karakteristiki na dogovorot ili transakcijata.

Pokraj toa postojat uslovi {to se primenuvaat na site sobirawa na polnomo{na {to baraat objavuvawe na brojot na akciite so pravo na glas, brojot na glasovite {to gi imaat akciite od sekoja klasa, relevantnata data na koja }e se utvrduvaat glasa~kite prava i imiwata na licata koi poseduvaat blok od 10 posto ili pove}e akcii.

Polnomo{ni~kite pravila se primenuvaat samo na dru{tvata ~ii akcii kotiraat na berza i na dru{tvata {to se registrirani - odnosno na dru{tvata ~ii akcii se na berzata i onie ~ij imot nadminuva eden milion dolari, a brojot na akcionerite nadminuva 500. Kaj pomalite dru{tva, so pomalku imot ili akcioneri, ne postojat formalizirani uslovi za informacija. Bi bilo preterano ako pravilata za polnomo{nata se primenuvaat na vakvite dru{tva. No zakonot treba da ja opfati generalnata dol`nost za objavuvawe na relevantnite fakti pred glasa~ite, kako {to sega bara objavuvawe za kupuva~ite i prodava~ite.

50. Soglasnost na upravniot odbor - Karakteristika na amerikanskite modeli na davawe soglasnost od strana na dru{tvoto, {to prethodno e zabeleàna

vo vrska so izmenite na statutot (supra s. 27) se povtoruva i ovde. Amerikanskite zakoni baraat predlogot za proda`ba na imotot na dru{tvoto na akcionerite da im go dade odborot na direktorite. Ne postoi nekoe sporedbeno barawe vo germanskoto ili angliskoto pravo.

Uslovot verojatno i ne e tolku vaèn vo 999 od 1000 slu~ai. Nikakov predlog verojatno i nema da bide predloèn, a u{te pomalku verojatno }e bide usvoen, bez poddr{ka na upravata.

51. Prava na nezadovolnite akcioneri - Akcionerite {to bile nadglasani vo vrska so predlogot za su{testvenite promeni ne treba da gi izgubat site nadeì. Postojat i drugi mo`nosti za pravni lekovi preku sudski nalog za zabrana, nadomest na {teta ili refundirawe na vrednosta na nivnite akcii.

Sudski nalog za zabrana: "de facto spojuvawe" - Vo odreden broj amerikanski slu~ai kako del od spojuvaweto na dru{tvata e izvr{ena proda`ba na imotot. Amerikanskite zakoni generalno propi{uvaat posebna procedura za spojuvawata nare~ena "merger ili consolidation", no ovde moè da se bara pogolemo mnozinstvo otkolku kaj proda`bata na imotot ili da postoi pravo na povlekuvawe, {to ne e

povrzano so proda`bata na imotot. Dvete razliki postojat vo Delaware. Akcionerot koj bil nadglasan pri proda`bata na imotot moè da pobara nalog za zabrana na proda`bata so obrazloènie deka transakcijata e ekvivalentna na spojuvawe, a toj bil li{en od svoite glasa~ki prava ili od svoeto pravo na povlekuvawe od dru{tvoto.

Se ~ini sigurno deka sudovite vo Delaware nema da izdadat nalog za zabrana vrz ovie osnovi. Tie neodamna odbile da go storat toa vo eden mnogu jasen slu~aj. Od druga strana, nekoi amerikanski sudovi zabranile transakcii {to imale efekti sli~ni na spojuvawe, no ne bile usoglaseni so zakonskite formalnosti za spojuvawata. Transakcijata se narekuva "de facto spojuvawe" (de facto merger). Iako vakvite slu~ai involviraat tu`ba od strana na akcionerite na dru{tvoto {to go

69

kupuva imotot, nivniot pristap se ~ini podednakvo primenliv i na dru{tvoto {to go prodava toj imot.

Ova pra{awe se ~ini deka ne e razgleduvano vo drugite zemji, verojatno zatoa {to vo nivnite zakoni nema takvi nekonzistentnosti vo vrska so su{testvenite promeni. Me|utoa, ako nivnite zakoni dozvoluvaat vakvi razliki, sudovite vo Germanija i Francija verojatno }e ja razgleduvaat su{tinata na sporot, kako vo Pensilvanija, a ne samo formata, kako vo Delaware.

Te{ko moè da se opravda voqata na sudovite vo Delaware da im dozvoli na advokatite da gi zaobikolat zakonskite propisi za za{tita na akcionerite preku izmisluvawe razno-razni zaobikolni proceduri. Moèbi tie veruvaat deka

zakonodavstvoto na Delaware vo osnova voop{to i nema namera da gi za{tituva akcionerite, tuku samo da privle~e osnova~i. Pod vakva pretpostavka nivnite presudi se sosema razbirlivi.

Sudski nalog za zabrana: drugi osnovi - Presudite vo drugite slu~ai sugeriraat deka proda`bata na imotot moè da bide zabraneta ako taa imala izmamno za cel da bide od korist za licata koi go kontroliraat dru{tvoto ili ako

taa bila nezakonita (infra s. 104). Spored postojniot zakon vo SAD, proda`bata na imotot od strana na edna golema, nacionalna korporacija na nekoja druga verojatno

}e predizvika povreda na anti-monopolskoto zakonodavstvo (infra s. 77). Verojatno malcinskiot akcioner moè da dobie nalog za zabrana vrz taa osnova.

Ako proda`bata e nadvor od sposobnosta na dru{tvoto (ultra vires), kako kaj

proda`bite na imotot vo XIX vek, malcinskite akcioneri verojatno bi izdejstvuvale sudski nalog za zabrana. No voobi~aeno slabosta na proda`bata bila priznaena i premnogu docna za ovoj praven lek.

[teti - Ako izmamnata proda`ba ve}e bila izvr{ena, malcinskite akcioneri treba da bidat vo mo`nost da dobijat nadomest na {teta od licata koi go kontroliraat dru{tvoto {to ja planirale izmamata i go sobrale profitot. Obes{tetuvaweto se baralo i od licata koi go kontrolirale dru{tvoto i vo analognite slu~ai na prestanok i likvidacija, pa tie podednakvo se primenuvaat i na obi~nite proda`bi na imotot.

Pravo na povlekuvawe - Nekolku pravni sistemi propi{uvaat deka akcionerite koi ne se soglasuvaat so su{testvenite promeni imaat pravo da baraat

isplata na tekovnata vrednost na nivnite akcii (infra s. 106-111). Bidej}i vrednosta voobi~aeno se utvrduva so procenka, ova pravo vo SAD e poznato kako "pravo na procenka na vrednosta" (right od appraisal).

Ovoj vid pravo po{iroko e poznat vo vrska so drugite vidovi promeni. Najgolemiot broj amerikanski dràvi davaat pravo na isplata vo slu~aj na spojuvawe ili konsolidacija. Germanija go dava ova pravo koga dru{tvoto }e vleze vo nekoj dogovor za zavisno i vladea~ko dru{tvo (~len 305 AktG). Idejata ova pravo da se dade vo situacii na proda`ba na imotot e relativno nova. Osnovnite zakoni

{to go davaat ova pravo vo vakvi slu~ai se Business Corporation Act na Wujork i Model

Business Corporation Act. Delaware ne go poznava ova pravo vo slu~aj na proda`ba na imotot, duri i koga proda`bata e sostaven del na plan za spojuvawe. Vakvata sostojba na rabotite dovela do elaborirani trikovi vo Delaware za da se postignat sakanite zakonski efekti po zaobikolen pat.

Me|utoa, zakonot vo Wujork i Model zakonot ne davaat pravo na isplata za site proda`bi na imotot. Tie ne go davaat ova pravo koga proda`bata se vr{i za gotovina (pari vo ke{), a taa gotovina im bila raspredelena na akcionerite vo rok od edna godina.

70

52. Proda`ba na imotot vo tekot na redovnoto rabotewe i stavawe na imotot pod hipoteka - Proda`ba na imoto vo tekot na redovnoto rabotewe - Najgolemiot broj zakoni i sudski odluki za proda`bata na imotot se odnesuvaat na proda`bite {to ne se samo nevoobi~aeni - tuku se kataklizmati~ki. Navedenata analiza na akcionerskite proda`bi na imotot e naso~ena kon takvite nevoobi~aeni ili kataklizmati~ki proda`bi.

Me|utoa, ne e nevozmo`no proda`bata na siot imot da se slu~i vo tekot na redovnoto rabotewe na dru{tvoto. Dru{tvoto moè da bide osnovano za da se izvr{i serija {pekulativni potfati, kako sobirawe na mali zemji{ni parceli za zaedni~ko prodavawe ili izgradba i proda`ba na serija zgradi. Vo vakvi slu~ai, neophodna e proda`bata na re~isi siot imot na dru{tvoto, postojano i postojano kako slu~aj {to postojano se povtoruva. Vo vakvite situacii, Model Business

Corporation Act gi izzema proda`bite na imotot "vo tekot na redovnoto rabotewe na dru{tvoto" (~len 78) od formalnite uslovi na drugite prenosi na imotot. Vakvite proda`bi treba da bidat odobreni samo od strana na odborot na direktorite i nema potreba od soglasnost na akcionerite, a nezadovolnite akcioneri nemaat pravo da dobijat isplata za svoite akcii.

Vakviot vid odredbi dava dva vida problemi. Eden e problemot so tolkuvaweto: koj vid okolnosti pokaùva deka proda`bata na imotot e "voobi~aena"? Moè da se zamisli deka po dve ili tri takvi transakcii vo tekot na edna godina, so pridrùvawe do formalnostite za drugite su{testveni promeni, natamo{nite transakcii od ist vid }e pretstavuvaat voobi~aeno rabotewe. Alternativno, tie moè da se smetaat za redovno rabotewe sekoga{ koga statutot dava takvo ovlastuvawe, {to sozdava pravna situacija kako vo Anglija, {to bila kritikuvana od strana na Jenkins Committee (supra s. 48).

Vtoriot problem e problem na politikata: dali potrebata za brza ili tajna akcija na direktorite ima prednost pred prednostite {to gi dava konsultacijata so akcionerite? Ova se ~ini somnitelno. Sekoga{ e mo`no akcionerite da ja odobrat proda`bata bez da gi specificiraat detalite. Moèbi funkcijata na klauzulata "redovno rabotewe" moè da se postigne ako akcionerite se ovlastat da glasaat za proda`bata vo nekoi opredeleni granici vo odnos na uslovite i rokovite za izvr{uvawe na proda`bata.

Stavawe na imotot pod hipoteka - Prenosot na imotot za celite na obezbeduvaweto pri zaloga, (vladetelska ili nevladetelska) ili hipoteka generalno ne se tretira kako predmet na posebnite uslovi propi{ani za "proda`bata na imotot". Ovoj rezultat e osiguran so ponovoto amerikansko zakonodavstvo preku specifi~nite odredbi {to stavaweto pod hipoteka go tretiraat na ist na~in kako i prenosot "vo tekot na redovnoto rabotewe na dru{tvoto" (supra). Nekoi postari zakoni i sudska praksa predviduvaa soglasnost na akcionerite kako su{testven uslov za toa.

Vo drugite zemji, ne se smetalo za nu`no ova da se propi{uva so zakon, nitu pak pravnite avtori smetale deka e potrebno da gi komentiraat ovlastuvawata na upravnite odbori da go stavaat imotot pod hipoteka bez soglasnost na akcionerite.

V. ZA[TITA NA DOVERITELITE

53. Rizici na doveritelite - Koga dru{tvoto go prodava svojot imot, toa

ostanuva odgovorno za svoite obvrski. Imotot {to bil staven pod hipoteka ili drug specifi~en vid zaloga ostanuva pod reìmot na obezbeduvawe, duri i koga }e

71

dojde do promena na sopstvenikot. Zatoa, zakonskite prava na doveritelite ne se namaluvaat so prenosot na imotot. Tie duri moàt i da se zasilat. Ako kupuva~ot na imotot se soglasi da gi plati dolgovite na prodava~ot ({to e voobi~aeno) ili ako vrz nekoj predmet od imotot {to se prodava imalo nekoe razla~no pravo, doveritelot sega ima pobaruvawe ne samo vo odnos na prodava~ot, tuku isto taka i vo odnos na kupuva~ot i negoviot imot.

No vo praksa, "nezasegnatite" prava na doveritelite po proda`bata moèbi pote{ko }e moàt da se realiziraat otkolku pred takvata proda`ba. Ako go zememe

za primer slu~ajot Minneapolis and St. Louis Railway, imotot na dru{tvoto pred proda`bata se sostoel od èlezni~ki linii vo Ajova i Minesota. Toj bil sosema vidliv imot i doveritelite to~no znaele kade da go pronajdat. Po negovata proda`ba dru{tvoto dobilo pari {to verojatno bile deponirani na smetka vo banka vo Ilinois, kade {to tie bile sosema nevidlivi za doveritelite. Podocna, parite bile investirani vo fabrika vo Ilinois i vo nekoi drugi objekti vo Kalifornija. Za doveritelite od Ajova i Minesota sledeweto na dol`nikot stanalo pote{ko i poskapo, iako dol`nikot bil solventen isto kako i pred proda`bata na imotot. Vo drugite slu~ai dru{tvoto {to go prodalo imotot moè da padne vo isku{enie protiv-vrednosta {to ja dobilo za prodadeniot imot da ja podeli me|u svoite akcioneri smetaj}i deka dru{tvoto kupuva~ }e gi isplati negovite doveriteli.

Duri i koga kupuva~ot na imotot vetil deka }e gi plati dolgovite na dru{tvoto, {to obi~no toj i go pravi, doveritelite na prodava~ot se soo~uvaat so problemi. Kupuva~ot na imotot moè da bide pomalku precizen, pomalku solventen i pove}e raspoloèn za sudski sporovi od prodava~ot. Toj moè pogre{no da gi razbere trgovskite knigi na prodava~ot i da go negira dolgot {to prodava~ot bi go priznal. Vetuvaweto na kupuva~ot deka }e gi plati dolgovite moèbi e nepoznato za doveritelite na prodava~ot. Vo najdobar slu~aj dokazite }e se nao|aat na nekoe drugo mesto.

Vo slu~aj na transfer na imotot zakonot ne gi {titi sovr{eno doveritelite na prodava~ot. Pravoto na dru{tvata malku {to kaùva za ova pra{awe, a pravnite lekovi za doveritelite treba da se baraat na drugo mesto. Ovde }e analizirame dva vida pravni lekovi: (1) pravo da ja spre~at proda`bata; (2) pravo da go gonat kupuva~ot.

Ako dru{tvoto bide likvidirano po proda`bata na imotot, doveritelite moàt da imaat potreba od dopolnitelna za{tita od izmamnata raspredelba na

imotot. Ovoj problem se razgleduva vo infra s. 100. 54. Pravo da se spre~i proda`bata - Iako moè da se tvrdi deka

doveritelite, kako i imatelite na obvrznici treba da moàt da glasaat za prenosot na imotot, mal broj pravni sistemi im go davaat na doveritelite toa pravo. Najpozitivnata odredba e onaa {to se sre}ava vo île, kade {to zakonot im dava na imatelite na obvrznicite izre~no pravo da glasaat za proda`bata na imotot na dru{tvoto. Germanija dava sli~no pravo vo vrska so spojuvawata i vo vrska so prenosot na imotot na dràvata (~len 359 stav 2 AktG), no ne i vo vrska so

prenosite na privatni poedinci ili asocijacii (~len 361 AktG). Razlikuvaweto pome|u proda`bata na dràvata i na privatni lica se objasnuva so praviloto od gra|anskoto pravo spored koe privatniot steknuva~ na imotot avtomatski e odgovoren za obvrskite na prenesuva~ot na imotot (prodava~ot), dodeka dràvata kako steknuva~ uìva imunitet.

Vo propisite za trgovskite dru{tva na Anglija, Francija i vo najgolemiot broj federalni dràvi na SAD ne e kaàno ni{to za toa dali doveritelite treba

72

da ja odobrat proda`bata. Bidej}i angliskite i amerikanskite avtori raspravaat za proda`bata na imotot bez spomenuvawe na soglasnosta na imatelite na obvrznicite, tie o~igledno taa soglasnost ja smetaat za nepotrebna - zaklu~ok {to vo Anglija moè da se potkrepi so zakonodavnata istorija. Vo Francija, kade {to nitu zakonodavstvoto, nitu teoreti~arite ne raspravaat za proda`bata na imotot, zaklu~okot e pomalku o~igleden. Po analogija so uslovot za soglasnost na doveritelite za spojuvawata i podelbite nekoj moè da izvle~e sli~na nu`nost i za proda`bata na imotot.

Ako imatelite na obvrznicite go sakaat toa pravo, tie moèle toa da go vnesat vo dogovorot za izdavawe na obvrznicite. Objavenite formulari na ovie dokumenti vo SAD i Anglija ne sodràt nikakvi generalni odredbi od vakov vid. Standardnite amerikanski obrasci zabranuvaat samo prenosi na imotot na dru{tva {to ne se osnovani vo SAD ili {to ne sakaat da gi prezemat dolgovite na prodava~ot (prenesuva~ot) na imotot. Tie isto taka bezuslovno go zabranuvaat zakupot na imotot.

Izbegnuvaweto na pravoto na sprotistavuvawe za imatelite na obvrznicite vo angliskoto i germanskoto pravo, kade {to se ~ini deka ova pra{awe bilo gri`livo razgleduvano, i otsustvoto na vakvi odredbi vo dogovorite za izdavawe na obvrznicite naveduva na zaklu~okot deka konsultacijata na imatelite na obvrznicite i na drugite doveriteli ne e neophodna za da se spre~i nepravdata kaj prenosite na imotot.

55. Pravo da se goni kupuva~ot - Koga dru{tvoto go prenesuva siot ili su{testveno siot imot, dru{tvoto steknuva~ voobi~aeno se soglasuva da gi plati dolgovite. Toa e razumna praksa vo sekoja smisla. Doveritelite generalno se lica so koi steknuva~ot na imotot }e prodolì da raboti, pa zatoa i }e saka da ima celosna kontrola vrz odnosite so niv. U{te pove}e, parite za isplata na nekoi od dolgovite - barem onie {to seu{te ne se vtasani - generalno se o~ekuva da se zarabotat od trgovskite operacii {to }e gi prodolì steknuva~ot na imotot. Prenesuva~ot na imotot generalno saka da bide osloboden od griìte na staroto pretprijatie, za da moè slobodno da go raspredeli imotot i da is~ezne ili da zapo~ne nov deloven potfat bez tovarot na obvrskite na stariot.

Ako navedenite pri~ini ne se dovolni da go pottiknat kupuva~ot na imotot da veti deka }e gi plati postojnite dolgovi na prodava~ot, zakonot dodava dopolnitelen pottik. Eden takov vo SAD e ~lenot za refus proda`bite od Ednoobrazniot trgovski zakonik (~len 6 (1962)). "Refus prenosot" e prenos {to

opfa}a pogolem del od zalihite na stoki na edno pretprijatie (~len 6-102). Ako ne bide dadeno izvestuvawe doveritelite moàt da se napla}aat od stokata isto kako taa voop{to i da ne bila prenesena. No izvestuvaweto ne mora da se dade ako steknuva~ot gi prezel dolgovite na prenesuva~ot (prodava~ot) i prodolìl da go vodi trgovskiot potfat na opredeleniot na~in. Ako bilo dadeno izvestuvawe, doveritelite verojatno vedna{ }e se pu{tat vrz stokata, osven ako steknuva~ot ne vetil deka }e gi plati dolgovite. Zatoa, ako steknuva~ot saka da go izbegne desantot na doveritelite, bez ogled na toa dali izvestuvaweto e potrebno ili ne, toj mora da gi prezeme dolgovite na prenesuva~ot na imotot.

Drug pottik za prezemawe na dolgovite vo SAD e klauzulata vo dogovorot za izdavawe na obvrznicite. Ako dru{tvoto izdava obvrznici, toa bez somnenie treba da potpi{e dogovor so zastapnikot na imatelite na obvrznicite so koj se {titat

nivnite interesi. Dogovorot se narekuva "trust indenture", a zastapnikot se narekuva "indenture trustee". Standardnata klauzula vo ovie dogovori zabranuva sekakov prenos

73

na imotot, osven ako steknuva~ot (kupuva~ot) na imotot ne veti deka }e gi isplati site obvrznici spored dogovorot.

Ako kupuva~ot vetil deka }e gi plati dolgovite na prodava~ot, site doveriteli na prodava~ot moàt da se obratat do nego. Me|utoa, seu{te moè da se slu~i doveritelite na prenesuva~ot na imotot da ne se opfateni so vetivaweto na steknuva~ot. Nekoga{, strankite re{avaat deka bi bilo mnogu posoodvetno prenesuva~ot da si gi plati sopstvenite dolgovi. Nekoga{, vetuvaweto na steknuva~ot e ograni~eno na konkretna lista na doveriteli i toga{ } ese pojavi nekoj sosema drug doveritel. Nekoga{, prezemaweto na dolgovite namerno isklu~uva nekoi doveriteli.

Ako steknuva~ot ne vetil deka }e gi plati dolgovite na prenesuva~ot, dali toj sepak }e bide odgovoren bez ogled na se? Odgovorot e lesen ako imotot e isplaten na na~in {to o~igledno gi zagrozuva doveritelite na prodava~ot. Ako protiv-vrednosta e isplatena direktno na akcionerite na prodava~ot, namesto na smetkata na prodava~ot, prenosot e "izmama za doveritelite" i tie imaat pravo da go gonat imotot ili prihodite od nego vo racete na kupuva~ot. Iako sli~ni odluki ne se sre}avaat vo drugite zemji, konceptot na zanemaruvawe na vakvite prenosi postoi vo golem broj pravni sistemi i istiot rezultat moè da se o~ekuva nasekade.

Re{enieto e pomalku o~igledno ako prodava~ot na imotot dobil soodveten nadomest od koj moèl da gi isplati svoite dolgovi, no toj ne go storil toa. Izre~en odgovor dava germanskiot Gra|anski zakonik {to bezuslovno propi{uva deka generalniot steknuva~ e odgovoren za dolgovite na prenesuva~ot do vrednosta na steknatiot imot (~len 410 GG). Amerikanskata sudska praksa do{la do sprotistaveni rezultati vo edna serija tu`bi po povod kupuvaweto od strana na Railway Express Company na pretprijatijata na nekolku lokalni ekspres kompanii, bez da prezeme obvrska deka }e gi isplati nivnite dolgovi. Tu`bite na doveritelite na prodava~ite protiv kupuva~ot do{le do vrhovnite sudovi na federalnite dràvi. êtiri od niv naloìle odgovornost, dva go oslobodile kupuva~ot, a eden gi storil i dvete raboti vo razli~ni slu~ai. Za naloùvaweto odgovornost se izneseni golem broj pri~ini. Se veli deka vo transakcijata do{lo do izmamen prenos (zatoa {to kupuva~ot e ostaven bez imot vo federalnata dràva), deka stanuvalo zbor za de facto spojuvawe (i pokraj toa {to prodava~ot go zadràl svojot praven subjektivitet); deka imotite pretstavuvale fiducijaren fond za doveritelite ili deka ednoto dru{tvo bilo samo alter ego za drugoto.

Zaklu~okot deka kupuva~ot na imotot treba da im odgovara na doveritelite na prodava~ot se ~ini povolen, iako ne e sosema vo soglasnost so prethodno postojnite pravni pravila. Sekoj drug zaklu~ok gi izloùva doveritelite na rizik {to tie ne moèle da go predvidat koga go davale kreditot. Kupuva~ite trebalo da gi zemat predvid dolgovite na prodava~ot koga ja utvrduvale cenata {to se podgotveni da ja platat za pretprijatieto.

Nevoobi~eniot zakon na Delaware nametnuva odgovornost za dru{tvoto kupuva~ ako toa e dru{tvo osnovano isklu~ivo i izre~no za prezemawe na imotot na dru{tvoto prodava~ (~len 272 G.C.L.). Istata politika treba da se primeni i na drugite slu~ai na proda`ba na imotot.

56. Pravo na doveritelot na izvestuvawe - Bez ogled na toa koi pravni lekovi im stojat na raspolagawe na doveritelite, nivnite {ansi da gi naplatat svoite pobaruvawa vo golema merka zavisat od blagovremenoto znaewe za prenosot na imotot, za da moàt da go spre~at ili da na drug na~in da povedat postapka protiv liceto koe odgovara pred da se izgubat tragite ili pred da se istopi novo steknatiot imot.

74

Me|utoa, nitu edna od analiziranite zemji ne bara izvestuvawe na doveritelite kako generalno pravilo. Vo SAD postoi uslovot za izvestuvawe na doveritelite ako trgovecot izvr{i prenos na tekovnite zalihi, no postoi isklu~ok ako steknuva~ot se soglasi deka }e gi plati starite dolgovi i deka }e go prodolì trgovskiot potfat vo ramkite na istata federalna dràva. Bidej}i steknuva~ite na imotot voobi~aeno gi prezemaat dolgovite, tie go izbegnuvaat ova pravilo za izvestuvawe.

Doveritelite {to sakaat da bidat izvesteni za sekoja promena na imotot moè da napravat poseben dogovor za da se za{titat. Spored standardnite dogovori za izdavawe obvrznici vo SAD, dol`nikot vetuva deka nema da go prenese svojot imot bez prethodno da dostavi do zastapnikot na imatelite na obvrznicite potvrda deka steknuva~ot na imotot e amerikanec i deka gi prezel obvrskite od obvrznicite.

G. REALIZACIJA NA PRODA@BATA NA IMOTOT

57. Dokumentacija, deponirawe i objavuvawe - Op{to - Po neophodnite

soglasnosti na akcionerite, upravnite odbori, doveritelite i sudovite ostanuvaat odreden broj formalnosti so dokumentacija, deponirawe i objavuvawe.

Toa moè da im posluì na nekoja od slednive celi: (1) zaokruùvawe na

trajniot javen register na dru{tvoto; (2) obezbeduvawe na kupuva~ot na imotot so dokaz za sopstvenosta i (3) objavuvawe na novosta na investicioniot pazar.

Javen register - Karakteristika na prenosot na imotot, vo sporedba so drugite su{testveni promeni, e {to toj obi~no ne bara nekoja promena na su{testvenite pravila na dru{tvoto - na statutot ili vnatre{nite pravila. Tie moàt da se tretiraat samo kako obi~ni fakti za upravata, {to ne baraat nikakva registracija, nitu objavuvawe. Toa e germanskiot stav za problemot i o~igledno angliskiot, kade {to i zakonodavstvoto i sudskata praksa mol~at vo vrska so ova pra{awe.

Vakviot stav isto taka go sledat i amerikanskite propisi za dru{tvata, koi ne baraat nikakvi registracii za proda`bata na imotot, iako baraat registracija za drugite su{testveni promeni, kakvi {to se izmenite na statutot, spojuvawata ili konsolidaciite, prestanokot. Od druga strana, materijalnoto raspolagawe so imotot pretstavuva eden od onie nastani {to mora da se vnese vo mese~nite izve{tai na Komisijata za hartii od vrednost i berzi. Ovoj uslov se primenuva samo na "registriranite dru{tva", a ne i na onie {to se mali po golemina (so imot ili akcioneri) {to se izzemeni od uslovot za registracija. Francija nema zakonska odredba za proda`bata na imotot, zatoa {to proda`bata na imotot e ekstremno redok slu~aj vo francuskata praksa, pa zatoa i nikoj so sigurnost ne moè da kaè {to bara pravoto vo vakov slu~aj.

Dokaz za sopstvenosta - Vo vrska so obezbeduvaweto dokazi za sopstvenosta, proda`bata na celiot imot ne se razlikuva od proda`bata na individualnite predmeti. Site dokumenti {to se potrebni za individualnata proda`ba na koj bilo predmet od imotot (dogovor, cesija, potvrda itn.) se potrebni i koga celiot imot se prodava kolektivno i seto toa mora da bide notarizirano i registrirano na sosema ist na~in. Ovoj aspekt na proda`bata na imotot e ne{to {to nego go razlikuva od zakonskoto spojuvawe ili konsolidacijata, kade {to sopstvenosta vrz imotot preminuva so zakon, bez nikakva potreba za notarizacija, izvr{uvawe ili

75

registracija na dokumenti za prenosot, osven dogovorot za spojuvaweto ili konsolidacijata.

Objavuvawe - Objavuvaweto na proda`bata na imotot na na~in {to soodvetno }e gi izvesti sega{nite i potencijalnite investitori e zanemareno od strana na zakonodavstvoto. Akcionerite sakaat da znaat vedna{ koga bila donesena odlukata za proda`ba na imotot i koga taa bila izvr{ena. Ne e dovolno da doznaat (vo izjavata za polnomo{nata) deka e predloèna proda`ba na imotot ili od mese~nite ili godi{nite izve{tai da doznaat deka vo izminatiot period do{lo do proda`ba na imotot. Akcionerite moèle da kupat ili prodadat akcii vo dru{tvoto vo me|uvreme iako ni{to ne znaele za toa {to moèbi drugite trgovci go znaele.

Izreno barawe za itno objavuvawe vo pe~atot (mediumite) za nastanite {to vlijaat vrz investicionata vrednost na akciite ne se sre}ava vo nitu edno od analiziranite zakonodavstva. Najjasna artikulacija na soodvetnite normi se sre}ava vo "Prira~nikot za dru{tvata" na Wujor{kata berza vo koj se bara, vo vrska so akciite {to kotiraat na berzata, "vedna{ da se objavat site va`ni razvoi {to moè da vlijaat vrz vrednosta na akciite ili da vlijaat vrz investicionite odluki". Prira~nikot zaklu~uva deka objavuvaweto treba da se izvr{i vo Wujork preku dostava do informativnata slu`ba na nekoj vesnik i do specijaliziranata finansiska novinska agencija, Dow Jones Company.

Iako Komisijata za hartii od vrednost i berzi formalno ne gi usvoila tie pravila, taa ima na~ini da obezbedi nivno po~ituvawe. Po pravilo, berzata moè da go suspendira kotiraweto na akcijata spored pravila {to moè da gi usvoi samata berza.

Najgolemiot broj drugi berzi vo SAD i nadvor ne naloùvaat obvrska za objavuvawe na va`nite novosti na ist kategori~en na~in kako Wujor{kata berza. No drugite organizirani berzi verojatno }e naloàt sli~ni normi {to }e gi sproveduvaat kontroliraj}i gi akciite {to se primeni za trguvawe.

Drug pottik za itno objavuvawe na novostite za proda`bata na imotot proizleguva od obvrskata na imatelite na "vnatre{ni informacii" da se vozdràt od kupuvawe ili prodavawe na akciite se dodeka vnatre{nata informacija ne i stane dostapna na generalnata javnost. Obemot na ovaa obvrska e donekade nejasen. Vo SAD liceto koe poseduva znaewe za dividendite ili za otkrivawe na mineralni surovini, {to treba da bide dostapno na javnosta, ima zabrana za trgovawe so akciite dodeka taa informacija ne bide objavena. Principot se primenuva ne samo na akciite {to kotiraat na berzite ili ~ii izdava~i se "registrirani dru{tva", tuku na site me|udràvni transakcii so hartii od vrednost vo SAD. Kako rezultat na ovie odluki mora da se priznae obvrskata na dru{tvoto na soodveten na~in na site postojni ili potencijalni investitori da im gi objavi site nastani od zna~ewe za dru{tvoto kako proda`bata na celiot nejzin imot.

58. Pre~ki na prenosot na imotot - Dva osnovni vida ograni~uvawa na prenosot se javile vo kontroverzite okolu proda`bata na imotot na dru{tvoto. Eden vid proizleguva od dogovornite odredbi. Standardna ilustracija e dolgoro~niot zakup na nedvi`nostite, kaj koj {to re~isi sekoga{ se predviduva deka voop{to ne moè da se prenese ili ne moè da se prenese bez soglasnost na sopstvenikot na nedvi`nosta. Sli~ni klauzuli se sre}avaat kaj site dolgoro~ni dogovori, vklu~uvaj}i dogovori za izgradba na zgradi ili za proizvodstvo na vozduhoplov. Drugiot vid ograni~uvawa proizleguva od prirodata na involviraniot odnos. Istaknat primer e pozicijata na fiducijarot kaj fiducijata. Ako trgneme od pretpostavkata deka fiducijarniot odnos se temeli vrz doverbata,

76

sudovite zaklu~ile deka toj ne smee da ja prodava sopstvenosta na drug, nitu kako sostaven del na proda`bata na siot imot.

Dvata vida ograni~uvawe ~esto se javuvaat zaedno. Licencite da se koristat patenti, trgovski znaci ili "know-how" sudovite voobi~eno gi smetaat za neprenoslivi. Vakviot stav obi~no e zasilen so izre~ni klauzuli za neprenoslivost ili pod-licenca.

Ovie ograni~uvawa na otu|ivosta se primenuvaat na prenosite na celiot imot na pretprijatieto, kako i na prenosot na oddelnite predmeti. Zatoa, prenosot moè da bide nevozmoèn ili moè da zavisi od soglasnosta na sopstvenikot na nedvi`nosta, od drugata dogovorna strana ili davatelot na licencata ili vo slu~aj na fiducijarna obvrska od soglasnosta na sudot.

Se tvrdi deka koga imotot se prenesuva kako del od spojuvawe ne treba da se primenuvaat ograni~uvawata za otu|uvaweto. No seu{te nikoj ne tvrdel deka tie ne se primenuvaat kaj proda`bata na imotot {to ne e povrzana so spojuvaweto na dru{tvata, koja po definicija gi isklu~uva prethodnite sopstvenici od natamo{no vodewe na trgovskiot potfat.

59. Danoci povrzani so proda`bata na imotot - Proda`bata na imotot go izloùva dru{tvoto na razli~ni vidovi danoci. Razlikite pome|u danocite vo razli~nite zemji moèbi imaat mnogu pove}e vrska so frekfencijata na proda`bata na imotot, otkolku razlikite pome|u odredbite od zakonite so koi se reguliraat dru{tvata.

Ovie danoci generalno moè da bidat klasificirani kako (1) danoci na

prenos i (2) danoci na kapitalnata dobivka realizirana pri prenosot. Danoci na prenos - Evropskite zemji generalno naloùvaat danoci {to

generalno se poznati kako "danoci na prenos" (danoci na promet - transfer tax) pri proda`bata na pova`nite kategorii osnovni sredstva. Vo Francija i Germanija ovie danoci istoriski se povrzani so registracijata na prenosot na sopstvenosta i

zatoa se narekuvaat "registracioni danoci" ili "danoci na registracijata" (droits

d' enregistrement; Eintragungssteur). Francija na sli~en na~in go odano~uva prenosot

na pretprijatieto kako funkcionalna celina (going concern - fonds de commerce). Iako Anglija i SAD nemaat sli~ni danoci {to bi gi narekuvale "danoci na prenos" tie imaat (ili imale do neodamna) "taksa" (stamp tax) na pe~atiraweto (izvr{uvaweto) na dokumentite za prenos na kapitalniot imot, kakvi {to se nedvi`nostite i akciite vo dru{tvoto.

Iako site ovie danoci se sli~ni, tie mnogu se razlikuvaat spored svojata visina - od sto do eden posto razlika. Vo Francija danokot e 16 posto, vo Germanija privli`no 7 posto, vo Anglija 2 posto i vo SAD 0,11 posto ili pomalku od edna stotina od visinata vo Francija.

Site ovie danoci datiraat od XVIII vek, pa i porano i sovremenite ekonomisti ednoobrazno gi otfrlaat. SAD gi ukina svoite federalno danoci na prenos na akciite vo 1965 godina, danocite na prenos na sopstvenosta vrz nedvi`nostite vo 1968 godina (supra n. 474). Francuskiot minister za finansii vo

1961 godina gi okarakteriziral registracionite danoci kako "nasledstvo na dale~noto minato" i predloìl nivna reforma (supra n. 472). Komisijata na EU vo

1964 godina prepora~ala itno namaluvawe i eventualno ukinuvawe na danocite na prenos na investiciite vo dru{tvata. Prviot ~ekor vo ovaa nasoka e prezemen vo

1969 godina. Vo me|uvreme, ovie danoci sepak postojat i imaat prili~no vlijanie vrz

proda`bata na imotot. Tie se verojatno pojasnuvawe za molkot na francuskoto pravo za proda`bata na imotot i za o~iglednata retkost na takvite proda`bi vo

77

Germanija. Koga i ako se ukinat ovie danoci ili ako drasti~no se namali nivnata visina, moè da dojde do prili~na promena na popularnosta na proda`bata na imotot na evropskata scena.

Danoci na kapitalnata dobivka (Capital gains tax) - Ako imotot se prodade po cena nad negovata nabavna cena, moè da ima danok na dobivkata realizirana so proda`bata. Vo inflatornata ekonomija {to go zafati svetot vo prvata polovina od XX vek najgolemiot broj nedvi`nosti vredea mnogu pove}e vo pari, otkolku cenata po koja bea prodavani i kupuvani. Iako dano~nite stapki na kapitalnata dobivka se razli~ni od zemja do zemja, razlikite ne se tolku ekstremni kako kaj danocite na prenos. Vo SAD postojat nekoi isklu~oci za proda`bite na imotot, no samo koga tie se sosatven del na reorganizacijata i nie }e gi razgleduvame vo vrska so "spojuvawata" (infra s. 78). Ekonomskata opravdanost za odano~uvaweto na kapitalnata dobivka e prili~no sporna i osporuvana. Tekovnata debata vo SAD mnogu pove}e se dviì kon zgolemuvawe na danocite na kapitalnite dobivki, otkolku kon nivno namaluvawe.

Kakvi i da se ekonomskite kvaliteti na danocite na kapitalnata dobivka, tie se bolni za dano~nite obvrznici koi nastojuvaat da gi izbegnat ili da gi minimiziraat. Bidej}i spojuvawata generalno se izzemeni od danocite na kapitalnata dobivka, dru{tvoto {to saka da se oslobodi od svojot imot ~esto ]e iznajde na~ini da go iskoristi spojuvaweto namesto prenos za pari ili imot. Zatoa proda`bata na imotot (osven spojuvaweto) verojatno }e se slu~i samo ako ne dojde do naplata na danocite za kapitalna dobivka. Edna takva situacija e koga profitabilnosta vo industrijata se namaluva, taka {to nabavnata cena na imotot e pogolema od negovata tekovna vrednost. Ova e situacijata na Minneapolis and St. Louis

Railroad {to ve}e e spomenata. Druga povolna situacija postoi koga dru{tvoto }e pretrpi zagubi, {to moàt da se prebijat so dobivkata od proda`bata na imotot.

D. KRITIKA

60. Soodvetnost na materijalnite pravila - Dominantnoto pravilo na

sovremenoto pravo mu dozvoluva na dru{tvoto da go prenese svojot imot, osven koga prenosot so nego ne se predizvikuva nekoja seriozna op{testvena {teta, se ~ini sosema vo red. Ne postoi opravduvawe dru{tvoto i negoviot imot da se vrzat vo nekoja sveta vrska. Treba da se moderniziraat danocite {to vakvite prenosi gi pravat zabranuva~ki skapi, kako vo Francija. Ovie danoci zna~at malku vo prihodite na dràvata i nivniot edinstven efekt e popre~uvaweto na zdravoto

prestruktuirawe na ekonomskite pretprijatija (supra s. 46). Dominantniot obrazec {to bara pove}e od obi~na demonstracija na

akcionerskata soglasnost verojatno e bezbeden, iako ne e sosema jasno zo{to treba da ima tolku silna prezumpcija protiv promenite. Se ~ini deka i nema nekoja golema razlika okolu toa na koj na~in }e bide utvrdena formulata za soglasnosta, zatoa {to upravata voobi~aeno moè da gi dobie glasovite {to i se potrebni. No se ~ini o~igledno deka glasa~kite uslovi pretstavuvaat nesoodveten {tit protiv nemudrite i ne~esni predlozi. Akcionerite imaat potreba od za{tita na nepristrasen sud, {to se dava od strana na angliskoto pravo vo slu~aj na promena na

statutot (supra s. 28) i te{ko moè da se vidi zo{to ova pravo treba da se uslovi so poseduvawe 15 otsto od akciite. Ako malite akcioneri se privle~at na pazarite na hartiite od vrednost, kako {to e slu~aj deneska, tie treba da ja imaat istata za{tita kako i golemite akcioneri, pa duri i pogolema. Bidej}i zakonodavstvoto

78

~esto e preskapo za malite investitori, tie seu{te treba da ja uìvaat poednostavnata za{tita na pravoto na povlekuvawe, kade {to neposrednata

likvidacija ne e nekoj osoben izbor (infra s. 106-111). Idejata na imatelite na obvrznicite da im se dade pravo na glas za prenosot

na imotot se ~ini deka ne zasluùva propagirawe (supra s. 54). Ako akcionerite se nezainteresirani glasa~i, imatelite na obvrznicite se u{te pove}e nezainteresirani. Tie voobi~aeno investiraat vo o~ekuvawe da zazemat ~isto pasivna uloga. Da im se dade pravo na izvestuvawe za prenosot i pravo da baraat sudska intervencija e mnogu porazumno re{enie. Bidej}i angliskoto pravo go ukinalo uslovot za dostavuvawe na izvestuvawe vo slu~aj na promena na statutot

(supra s. 26) zaklu~uvame deka negovite prakti~ni prednosti se mali vo odnos na negovite neprijatni gwavatorski aspekti.

Interesite {to najverojatno }e bidat zagrozeni so proda`bata na imotot - zatoa {to moàt da dojdat vo sudir so interesite na upravata - se interesite na vrabotenite i na potro{uva~ite. ^lenovite na ovie grupi verojatno }e bidat mnogu poìvotno zasegnati od prenosot na imotot otkolku investitorite vo akcii i obvrznici. Vo sovremenite dru{tva, obvrskite na investitorite ~esto se mal del od diverzificiranoto portfolio. Za rabotnicite ili za industriskite potro{uva~i dru{tvoto moè da pretstavuva osnoven ili edinstven izvor za

ìveewe. Amerikanskite i angliskite anti-monopolski zakoni od 1950 i 1965 godina, predviduvaat izvesen javen nadzor na prenosot na imotot i pretstavuvaat ~ekor vo neophodnata nasoka, iako i dvata treba da se rafiniraat imaj}i go predvid iskustvoto so dosega{nata primena. Pra{awata na javnata politika involvirani vo ovoj vid zakonodavstvo vo osnova se isti za prenosot na imotot, kako i za spojuvawata i zatoa }e bidat natamu analizirani vo toj kontekst (infra s.

77). 61. Soodvetnost na zakonodavstvoto za trgovskite dru{tva - Deneska

te{ko moè da se tvrdi deka koga nekoja pravna oblast vo golema merka e kodificirana, kako pravoto na dru{tvata vo site zemji, deka kodifikacijata treba da bide onolku seopfatna kolku {to dozvoluva sostojbata vo pravnata nauka.

Prvata potreba na zakonodavstvoto e jasno da se izjasni okolu zakonitosta ili nezakonitosta na raspolagaweto so imotot, {to deneska sudovite vo golem broj zemji treba bolno da go izveduvaat od odredbite naso~eni kon drugite problemi. Ovaa potreba e najo~igledna vo Francija, kade {to noviot Zakon za trgovskite dru{tva od 1966 godina duri ne go ni spomenuva prenosot na imotot (bez prestanok) kako posebna transakcija. Iako dene{noto dano~no pravo vakvite transferi gi pravi neverojatni, postoi mo`nost Francija vo golema merka da go reducira ili ukine ve}e zastareniot danok na prenosot ili deka }e propi{e osloboduvawe od danokot za prenosite na dràvnite agencii ili na vzaemnite i zadru`nite dru{tva. Pravoto na dru{tvata mora da bide podgotveno za vakvite promeni.

Se ~ini razumno da se bara sekoe sovremeno pravo na dru{tvata da gi navede ovlastuvawata na dru{tvoto da go prenese svojot imto i da gi specificira procesot na donesuvawe odluki {to }e sledi potoa.

Koga edna{ }e se priznaat prenosite na imotot, treba da se artikuliraat garanciite za akcionerite, doveritelite i moèbi rabotnicite i potro{uva~ite. Odgovornosta na steknuva~ot na imotot za dolgovite na prenesuva~ot ne treba da se prepu{tat na me{aweto na sudskata praksa, kako vo SAD, tuku treba izre~no da bidat propi{ani so propisite za dru{tvata, kako {to toa e storeno so spojuvawata i konsolidaciite. Pravoto na nezadovolnite akcioneri treba da bide artikulirano, barem do to~kata da se navede koga tie imaat pravo na povlekuvawe, a

79

koga ne. Angliskata definicija na akcionerskite prava da se bara sudski nadzor isto taka zasluùva regulacija.

\. KUPUVAWE IMOT

62. Mol~ewe na zakonodavstvoto - Sprotivno na prenosot na imotot, kupuvaweto na imotot e oslobodeno od sekakvi generalni ograni~uvawa. Dru{tvoto {to go pretvora siot svoj imot vo pari mora da dejstvuva so mnogu formalnosti i pretpazlivost, no ona {to site svoi pari gi pretvora vo predmeti taa operacija moè da ja tretira kako redovno rabotewe. Postojat nekolku realni ili o~igledni isklu~oci i tie }e bidat navedeni.

Koga imotot se steknuva vo zamena za akcii, podetaliziranite zakonici vo civil law zemjite baraat nezavisna procenka ili soglasnost na akcionerite ili i dvete. Vo Francija, Germanija i Italija sopstvenosta mora da se proceni, a vo prvite dve navedeni zemji razmenata mora da bide odobrena od strana na akcionerskoto sobranie.

Ovoj vid za{tita go nema vo najgolemiot broj anglo-saksonski zemji. Dva isklu~oka se zakonite na Pensilvanija i Ohajo. Ohajo bara glasawe na akcionerite (so pravo na povlekuvawe na nezadovolnite) ako steknuvaweto doveduva do

zgolemuvawe na akciite so pravo na glas za 20 otsto (~len 84 G.C.L.). Pensilvanija na nezadovolnite akcioneri im dava pravo na povlekuvawe (no ne i pravo na glas) ako steknuvaweto doveduva do zgolemuvawe na akciite so pravo na glas za 100 otsto.

Sli~na norma za odredeni amerikanski dru{tva proizleguva od iznenaduva~ki izvor - Prira~nikot za dru{tvata na Wujor{kata berza. Ovoj dokument ja opi{uva praksata {to treba da ja sledat dru{tvata ~ii akcii kotiraat na berzata, no toj ne e "pravilo" vo smisla deka negovoto nepo~ituvawe avtomatski povlekuva nekakvi sankcii, no postojanoto kr{ewe na tie pravila bez somnenie }e vodi kon otstranuvawe na akciite od berzata. Praviloto veli deka koga se steknuva

imot pod uslovi od koi moè da se o~ekuva deka }e dovedat do 20 postotno ili pogolemo zgolemuvawe na brojot na akciite {to kotiraat na berzata, za toa mora da se konsultiraat akcionerite.

Koga imotot se steknuva za pari i koga ni direktno, ni indirektno toa ne podrazbira zgolemuvawe na kapitalot najgolemiot broj zakoni ne propi{uvaat konsultirawe na akcionerite, bez ogled na toa za kolku golem del od imotot na dru{tvoto stanuva zbor. Osamen isklu~ok e pravoto na Japonija {to bara soglasnost na akcionerite za kupuvawe na trgovskiot potfat na drugo dru{tvo

(~len 245 Trgovski zakonik). Toa isto taka im dava pravo na povlekuvawe na nezadovolnite akcioneri od dru{tvoto kupuva~ (ibidem).

Vtoriot problem vo vrska so steknuvaweto na imotot se odnesuva na anti-monopolskoto zakonodavstvo. Ova pra{awe pove}e se razgleduva vo infra s. 77.

80

VI. "PREZEMAWA": KUPUVAWE I PRODA@BA NA KONTROLNIOT PAKET AKCII

63. Trguvawe so kontrolata - Kupuvaweto na celiot imot na dru{tvoto i negovoto prenesuvawe od edno dru{tvo vo drugo (za {to raspravavme prethodno) e donekade nezgoden na~in da se stekne edno pretprijatie. Poednostaven, pobrz i pomalku formalen na~in, dobro poznat na sovremenite finansii, e kupuvaweto na "kontrolniot paket akcii", to est akciite {to se vo sopstvenost na licata koi vo momentot ja kontroliraat upravata na dru{tvoto. Na vakov na~in dru{tvo za proizvodstvo ili trgovija vredno milioni dolari moè da premine od eden sistem na dru{tva vo drug, duri i bez da se konsultiraat ili da se izvestat najgolemiot broj od deseticite iljadi akcioneri koi se "sopstvenici". No sepak prezemaweto e isto tolku su{testveno za investitorite (akcionerite) kolku i promenata na statutot, transformacijata (preobrazbata) ili prenosot na imotot. Vakvoto steknuvawe kontrola vo angliskoto govorno podra~je e poznato kako "prezemawe"

(take-over), a i samiot angliski izraz e prezemen vo izvesna smisla vo stranskite jazici. Kako {to se koristi generalno, toj gi opfa}a ne samo steknuvawata {to davaat kontrola, tuku i steknuvawata {to su{testveno go zgolemuvaat stepenot na kontrola, kako zgolemuvawe na paketot akcii od 20 na 51 posto ili od 51 na 90

posto. Interesni primeri za prezemawe ni dava istorijata na francuskata Simca

Company, ~ija kontrola bila prodadena od strana na Ford na Chrysler vo 1958 godina, po {to Krajsler go zgolemil svoeto u~estvo vo dru{tvoto od okolu 25 na okolu 77

posto, vo sekoja na dopolnitelni kupuvawa paketi akcii. Osnovnite ~ekori kaj kupuvaweto i kontrolata ne se slu~uvaat na sednicite

na direktorite ili na akcionerskite sobranija, tuku na pazarot (berzata) kade {to akciite se kupuvaat i prodavaat. Ponekoga{ mnozinstvoto akcii se kupuva za da im se ovozmoì na novite sopstvenici da ja otstranat starata uprava i da ja zamenat so svoja ili da ja nametnat svojata voqa vrz starata uprava ako dvete strani go sakaat toa. Me|utoa, kontrolata isto taka moè da bide postignata preku proda`ba na malo malcinstvo akcii, ako ~lenovite na starata uprava se soglasat da instaliraat nova uprava so davawe ostavki i izbor na nazna~eni naslednici. Vo eden notoren amerikanski slu~aj kontrolata bila prenesena na vakov na~in so pomalku od pet otsto od akciite.

Sredstvata za kupuvawe variraat spored okolnostite. Kupuvaweto od kontrolnite grupi voobi~aeno se izveduva so privatna - duri i tajna - transakcija. Kupuvaweto od drugite investitori isto taka moè da se izvede i preku individualni kupuvawa na berzata ili "preku {alter" (over the counter), no ovaa metoda verojatno }e bide zamrsena. Kako {to se zgolemuva brojot na kupenite akcii, sosema e verojatno deka cenata na akciite }e raste. Nedovolen broj akcioneri }e gi stavat svoite akcii na pazar, kupuva~ot moè da konstatira deka potro{il premnogu pari bez {ansa da ja stekne sakanata kontrola. Za da se zaobikoli ovoj problem, kupuva~ite ~esto davaat javna ponuda za kupuvawe akcii po utvrdena cena, usloveno so prifa}aweto na ponudata od imatelite na opredelen procent akcii kako 51 ili 80 ili 90 posto. Ova obi~no e poznato vo Anglija kako "ponuda za prezemawe" (takeover bid ili tender offer), vo Francija i Belgija se

narekuva "offre publique d'achat" ili pokuso "o.p.a.". Prezemawata i ponudite za prezemawe ra|aat odreden broj realni ili

pretpostaveni opasnosti vo razli~nite sektori na ekonomskata zaednica. Najo~igledni se opasnostite za preostanatite akcioneri na dru{tvoto ~ii akcii ne bile otkupeni. Novata uprava moè da ima celi {to se direktno sprotivni na

81

tie akcioneri. Vo najlo{ slu~aj, novata uprava moè da planira da go opqa~ka dru{tvoto preku transakcii {to se profitabilni za upravata ili za drugite dru{tva {to niv gi interesiraat, no {to se katastrofalni za dru{tvoto ~ii akcii bile otkupeni. Vo pomalku ekstremnite slu~ai, novata uprava saka da go upotrebi steknatoto dru{tvo kako snabduva~ ili korisnik na proizvodite na nekoi povrzani dru{tva, {to }e bidat pomalku profitabilni za steknatoto dru{tvo od drugite trgovski linii {to moèlo da gi vodi.

Druga opasnost za akcionerite na prezemenoto dru{tvo e tie da ne ja dobijat polnata pazarna vrednost za svoite akcii. Ako kontrolniot kupuva~ moè da ja stekne kontrolata preku kupuvawe mal broj akcii od upravata, toj nema potreba da im dava ponuda na drugite akcioneri srazmerno na polnata vrednost na nivnite akcii. Na sli~en na~in ako toj moè da go prikrie faktot deka saka da ja stekne kontrolata vo dru{tvoto, akcionerite }e prodavaat neznaej}i go toj faktor koj prili~no vlijae vrz vrednosta na nivnite akcii.

Tretata opasnost ja zasega potro{uva~kata javnost, koja moè da konstatira deka konkurencijata vo cenite i uslugite e namalena zaradi koncentracijata {to proizlegla od kontrolata na edno dru{tvo vrz drugo vo istata ili nekoja povrzana dejnost.

Opasnosta za akcionerite na dru{tvoto prezema~ se ~ini deka ne e mnogu va`na. Nevoobi~aeniot zakon vo Ohajo nim im dava pravo da glasaat i da se

povle~at ako bidat nadglasani, ako steknuvaweto bara zgolemuvawe za nad 20 posto od vkupniot broj akcii so pravo na glas (G.C.L. ~len 84).

64. Za{tita na akcionerite na dru{tvoto {to e predmet na

prezemaweto: informacii - Najelementarnata potreba na akcionerite koi moè da gi prodadat svoite akcii na kupuva~ot-prezema~ e potrebata od informacii. Moè da se tvrdi deka golemite kupovni kampawi treba da bidat prosledeni so prospekt, isto kako i golemite proda`ni kampawi. Se ~ini verojatno deka sekoj koj saka da gi investira svoite pari vo promenata na kontrolata vo dru{tvoto znae ne{to {to drugite akcioneri ne go znaat, inaku samite bi ja promenile upravata. Samoto postoewe na planot za kupuvawe, li~nosta i namerite na negovite avtori se klu~na rabota {to treba da ja znae akcionerot za da re{i dali }e gi prodade akciite i po koja cena.

Anglija go prezela vodstvoto baraj}i prospekt za kupuvawata, kako i za proda`bite po sila na jazikot vo angliskiot zakon za ponudite za hartii od vrednost {to opfa}aat pottiknuvawe na "raspolagawe" so hartiite od vrednost

zaedno so pottiknuvawe da se stekne ili zapi{e. Ovie zborovi vo 1939 godina moèbi bile vmetnati zaradi pregolema pretpazlivost, a ne zaradi nekoja svesna zagriènost za prezemawata, no tie za svoja posledica imale obra}awe do Odborot za trgovija so barawe da im se dozvoli javna ponuda za proda`ba ili za kupuvawe. Vo 1960 godina, po natamo{noto zajaknuvawe na zakonot, Odborot za trgovija donel pravila i aneksi na potrebni informacii konkretno naso~eni kon ponudite za prezemawe i kon drugite ponudi za kupuvawe. Najgolemiot broj potrebni informacii se odnesuvaat na uslovite na ponudata, na kompenzacijata (ako ja ima) za slu`benicite i direktorite na dru{tvoto vo vrska so prezemaweto i identitetot na licata vo ~ija polza bila dadena ponudata za prezemawe. Ponudata mora da bide prenesena do dru{tvoto {to e predmet na prezemaweto barem tri dena pred taa da bide dostavena do licata na koi se odnesuva samata ponuda (akcionerite koi eventualno }e sakaat da gi prodadat svoite akcii).

Vo 1964 godina, Belgija i se pridruìla na Anglija podveduvaj}i gi ponudite za prezemawe na kontrolata na administrativnata komisija {to gi

82

regulira javnite ponudi na hartiite od vrednost. Najgolemiot broj drugi zemji zakonski seu{te ne gi regulirale ponudite za prezemawe. Vo SAD regulacijata na prezemawata e raspravana dolga niza godini pred da se pojavi prviot zakon vo vrska so toa vo 1968 godina na federalno i na dràvno nivo. Vo Francija, ponudite za prezemawe se reguliraat so pravilata na berzata, no ne i so zakonodavstvoto.

Noviot zakon za hartiite od vrednost od 1967 godina e naso~en samo kon proda`bite, a ne kon kupuvawata.

Pokraj zakonodavstvoto, kupuvaweto na kontrolniot paket akcii podleì na pravila so koi se reguliraat site kupuvawa na akciite. Kupuva~ite mora da se vozdràt od izmama i da izbegnuvaat necelosni objavuvawa. Vtoro navedenata zabrana bila primeneta so neobi~na silina vo SAD, po sila na praviloto na Komisijata za hartii od vrednost i berzi za propustite da se navedat materijalnite fakti kaj kupuvaweto hartii od vrednost. Vo vode~kiot slu~aj, sopstvenicite na 50

posto od akciite vo privatno dru{tvo (close corporation) doznale za povolnata mo`nost da go prodadat trgovskiot potfat (pretprijatieto). Bez da ja otkrijat na

drugite taa mo`nost tie gi kupile preostanatite 50 posto od akciite i go prodale pretprijatieto so golem profit. Kupuva~ite na akciite bile odgovorni pred licata od koi gi otkupile tie 50 posto od akciite i primorani so niv da go podelat tajniot profit ostvaren od proda`bata na pretprijatieto. Imalo golem broj sli~ni primeni na praviloto i se veruva deka toa pretstavuvalo eden od razli~nite pottici za izdavaweto prospekti za javnite ponudi za kupuvawe.

65. Za{titata na akcionerite na dru{tvoto {to e predmet na prezemaweto: u~estvo vo profitot od proda`bata na kontrolata - Vo dru{tvata ~ii akcioneri se brojat na desetici iljadi, kontrolata voobi~aeno ne ja vr{at sopstvenicite na mnozinstvoto akcii, tuku birokratijata {to se odrùva blagodarej}i i na inertnosta na golemata organizacija, zasilena (vo nekoi zemji) preku kontrolata na sistemot na polnomo{nata. Vo takvite dru{tva, prezemaweto moè da se izvr{i preku kupuvawe na mal broj akcii od postojnata uprava, zaedno so izre~en ili premol~en dogovor kupuva~ite da se instaliraat kako menaxeri na mestoto na prodava~ite. Koga }e se slu~i toa, starite menaxeri ja dobivaat mo`nosta da pobaraat i da dobijat od kupuva~ite cena za svoite akcii {to e mnogu povisoka od onaa {to bi se platila za sli~en paket akcii na akcionerite koi ne se vo upravata. Sudskata praksa nudi mnogu primeri vo koi menaxerite dobile premiski ceni za svoite akcii vo vakvi okolnosti.

Kritikuvaj}i go ovoj rezultat, nekolku teoreti~ari tvrdele deka vo vakvite slu~ai menaxerite (direktorite) prodavaat dve razli~ni raboti. Prvo, tie prodavaat akcii {to ne vredat pove}e od istiot broj takvi akcii {to gi poseduva koe bilo drugo lice. Vtoro, tie prodavaat kontrola. No spored ova mislewe kontrolata ne e nivna za tie da ja prodavaat. Taa e fiducijarna pozicija {to se

drì vo trust (fiducija) za site akcioneri. Spored ovoj stav sekoja cena dobiena vo zamena za kontrolata treba da se tretira kako fiducijaren fond za akcionerite ili za nekoi od niv.

Anglija realno e edinstvenata zemja {to izvr{ila direkten zakonodaven napad na ovoj vid problemi. Sekoe vetuvawe za isplata dadeno na ~len na kontrolnata grupa {to prodava za gubeweto na negovata pozicija vo upravata mora da se objavi (otkrie) vo vrska so ponudata za prezemawe. Ako toa ne e objaveno vo ponudata, tuku se otkrie podocna, toj iznos treba da im bide isplaten i na site onie akcioneri koi gi prodale svoite akcii kako odgovor na ponudata (~len 193(3) CA). Za da se otkrijat zamaskiranite isplati, zakonot dodava dve va`ni prezumpcii. Sekoja isplata primena od strana na direktor vo vrska so transakcijata, ili

83

pribli`no vo toa vreme i sekoja premija {to toj ja primil pri proda`bata na svoite akcii se prezumira deka gi primil kako nadomest za zagubata na prethodnata

pozicija (~len 194 (1, 2) CA). Moè da se o~ekuva deka Komisijata za hartii od vrednost i berzi na SAD }e prifati pravila od ednakva ili pogolema va`nost, no vo momentov takvi seu{te nema.

Ovie zakonski odredbi se prepora~livi kako izrazuvawe na princip i kako pre~ka za odredeni vidovi zloupotrebi kaj proda`bata na kontrolata. Od druga strana, tie se daleku od spre~uvaweto na najva`nite zloupotrebi na kontrolata pri trguvaweto so hartiite od vrednost deneska. Se ~ini deka tie se temelat na koncepcijata na pisatelot Edwardian za pretprijatieto {to go poseduva stariot gord osnova~ na firmata (ili negoviot sin) koj odbiva da ja prodade kontrolata se dodeka ne mu bide isplatena otvorena ili maskirana penzija. Tie nemaat mnogu {to zaedni~ko so proda`bata na kontrolata od strana na ambicioznite mladi menaxeri koi svojata isplata ja dobivaat na izvr{nite pozicii vo dru{tvoto prezema~, nitu pak so proda`bite na osiguritelnata holding kompanija od strana na bankarski konzorcium koga cenata ne e penzija, tuku gospodarewe so trezorot. Vo vakvi slu~ai, efikasnite pravni lekovi leàt na sudskata primena na op{tite principi za izmama i fiducijarna dol`nost.

Vo edna serija angliski i amerikanski slu~ai, sudovite im naloìle obvrska na prodava~ite na kontrolata, svoite profiti da gi delat vo razli~ni situacii, {to mnogu polesno moè da se ilustrira, otkolku da se opi{e: (1) koga kupuva~ot nudi da go kupi imotot na dru{tvoto, no kontrolnata grupa ja prodala kontrolata po povisoka cena od onaa {to bi ja dobila od u~estvoto vo prihodite ostvareni od proda`bata na imotot; (2) koga istata cena im e platena na site akcioneri (vklu~uvaj}i ja i kontrolnata grupa), no kontrolnata grupa dobila posebna isplata kako nagrada za sorabotkata da se izdejstvuva proda`ba na akciite od strana na drugite akcioneri; (3) koga kontrolnata grupa pogre{no im

pretstavila na drugite deka site }e dobijat ista cena; (4) koga grupata {to gi kupuva akciite eventualno go opqa~kala dru{tvoto, a prodava~ot na kontrolata trebalo da ja predvidi takvata opasnost; (5) koga grupata {to gi kupuva akciite go koristi dru{tvoto na na~in {to e {teten za negovite interesi, {to prodava~ite na kontrolata trebalo da go predvidat.

Prezentiraj}i gi vakvite dolgi listi na situacii vo koi prodava~ite na kontrolata snosat odgovornost, nekoi avtori sugerirale deka se pojavuva pravilo deka kontrolnite lica se dol`ni da gi spodelat svoite mo`nosti za proda`ba ramnopravno so drugite akcioneri, {to moèbi e duri i premol~no kaàno vo golem broj postojni sudski odluki.

Vo Belgija, Bankarskata komisija izre~no go usvoila ovoj stav, bez postoewe na zakonska odredba za toa, tuku vrz osnova na generalniot princip za ramnopravnosta na akcionerite.

Iako golem broj pravnici ne se soglasuvaat so toa, najgolemiot broj amerikanski pravnici veruvaat deka edinstveniot legalno bezbeden na~in, i moèbi edinstveniot eti~ki na~in, za realizacija na proda`bata na kontrolata e da se izvr{i proda`ba po pazarnata cena {to im e dostapna na site ili na site akcioneri da im se dade ednakva ponuda.

Nadvor od common law zemjite, pravnicite nemaat mnogu {to da kaàt za proda`bata na kontrolata. Bidej}i generalnite principi vo vrska so dol`nosta na slu`benicite i na akcionerite vo dru{tvoto generalno se sli~ni vo site civilizirani zemji i pokraj razli~nata artikulacija, sosema e verojatno deka francuskite i germanskite sudovi }e gi naloàt istite obvrski kako i angliskite

84

i amerikanskite sudovi koga pred niv bi se pojavila sli~na situacija. No najgolemiot broj akcii vo evropskite zemji se akcii na donositel {to od proda`bata na kontrolata pravi daleku potajna operacija. Zatoa i koga }e dojde do zloupotreba pri proda`bata na kontrolata, taa mnogu poretko }e bide otkriena ili doka`liva na sud.

66. Za{tita na akcionerite koi nema da gi prodadat svoite akcii: pravo na isplata za akciite - Koga dru{tvoto e prezemeno, akcionerite {to ne gi prodale svoite akcii moè da se najdat vo neprijatna situacija. Moèbi tie odbile da gi prodadat svoite akcii vo nade` deka }e se sprotistavat na prezemaweto, no utvrdile deka nivnata investicija e na milost i nemilost na prezema~ite koi ve}e ne davaat javna ponuda za kupuvawe.

Angliskoto pravo ima istaknata odredba za akcionerite {to }e se najdat vo

takva situacija. Ako kupuvaweto na kontrolata uspee so steknuvawe na 90 posto ili pove}e od vkupniot broj akcii vo dru{tvoto, imatelite na ostanatite akcii moàt

da baraat nivnite akcii da bidat otkupeni po istata cena (~len 209 (2) CA). Ovaa odredba moè da se smeta za prinudno prodolùvawe na ponudata za prezemawe, vo slu~iate koga neotkupeni ostanale pomalku od edna desetina od akciite.

Vo drugite zemji ne se sre}ava sli~na odredba, osven kaj nekolku sega{ni ili porane{ni ~lenki na britanskiot Komonvelt. Bez ogled na toa, taa ja ima istata generalna funkcija kako i pravoto na nezadovolnite akcioneri da im se isplati vrednosta na nivnite akcii, {to amerikanskoto pravo im ja dava na nezadovolnite akcioneri od spojuvaweto, a ponekoga{ i od menuvaweto na statutot

(infra s. 107). Toa e sli~no i na pravoto {to Germanija im go dava na malcinskite

akcioneri vo slu~aj na "dogovor za pretprijatieto" (~len 304 AktG). 67. Prava na upravata na dru{tvoto {to e predmet na prezemaweto - Ako se

pretpostavi deka upravata na dru{tvoto {to e predmet na prezemaweto se protivi na predloènoto prezemawe, taa ima na raspolagawe razli~ni sredstva - fakti~ki, ako ne i zakonski - da pruì otpor. Ako potencijalnite kupuva~i na upravata na dru{tvoto ne i dale soodveten predlog za nivno zadrùvawe na postojnite pozicii, tie sosema logi~no niv }e gi tretiraat kako "pirati" i "natrapnici". Upravata moè da gi iskoristi objektite i parite na dru{tvoto za da gi pottikne akcionerite da ja odbijat ponudata i da glasaat za reorganizacija {to }e ja zadrì upravata na vlast. Ako toa se ~ini nesoodvetno, upravata moè da potro{i pari od dru{tvoto (ili negovite zavisni dru{tva) za da gi otkupi preostanatite akcii, odnosno da gi trgne od dofatot na rakata na natrapnicite. Kone~no, upravata moè da se obrati do sudot i da bara vozdrùvawe na napa|a~ite so obrazloènie deka tie gi mamat i gi laàt akcionerite ili deka prezemaweto }e pretstavuva povreda na anti-monopolskite zakoni ili nekoi drugi propisi.

Tro{eweto na resursite na dru{tvoto od strana na upravata vo obid da se pruì otpor na prezemaweto o~igledno postavuva nekoi pra{awa vo vrska so nivnite zakonski obvrski. Vo klasi~nata aksiologija na dru{tvata, osnovnite interesi na koi treba da im se sluì se interesite na dru{tvoto, a ne na upravata. Akcionerite koi go favoriziraat prezemaweto moè da se àlat na otporot na upravata so obrazloènie deka tie sakaat da se spasat samite sebe si, a ne akcionerite i nivnata investicija. No nivnata uprava nesporno ima pravo da go brani ona za {to smeta deka e vo najdobar interes na akcionerite. Bidej}i tie sekako }e go branat toj princip i obi~no te{ko moè da se dokaè sprotivnoto, upravata verojatno }e bide opravdana zaradi svojata bitka protiv prezemaweto. Me|utoa, vo poznatiot angliski slu~aj so londonskite hoteli Savoy i Berkeley, Odborot za trgovija go osudil osnovaweto zavisno dru{tvo od strana na

85

mnozinstvoto akcioneri na na~in {to akcionerite stanale bezglasni pri izborot na upravata.

68. Pravo na eksproprijacija na maloto malcinstvo - Orginalna karakteristika na angliskoto pravo za prezemawata e odredbata {to mu dozvoluva na prezema~ot na 90 posto od akciite da izvr{i rekvizicija na ostanatiot broj

akcii, po istata cena {to e platena za 90 posto {to bile prodadeni dobrovolno. Rekvizicijata mora da bide izvr{ena vo rok od dva meseca po steknuvaweto na 90

posto (~len 209 (1) CA). Celta na odredbata e da se dozvoli efikasna integracija na vladea~koto i zavisnite dru{tva bez da se razgleduvaat konfliktnite interesi na malcinskite akcioneri vo zavisnite dru{tva. Komentatorite ponudile paradoksalno opravduvawe deka toa go spre~uva malcinstvoto da go maltretira mnozinstvoto.

Ako se pretpostavi deka ovaa cel e posilna od onaa za za{titata na o~ekuvawata na akcionerite da ja izberat cenata po koja }e gi prodadat svoite akcii, te{ko moè da se vidi zo{to zakonodavstvoto oti{lo tolku daleku. Toa moèlo da ja ostvari svojata osnovna cel ako mu dozvoli na prezema~ot da im ponudi na malcinskite akcioneri da biraat pome|u pari ili akcii vo dru{tvoto prezema~. Namesto toa, zakonot mu dozvoluva na mnozinstvoto celosno da go zbri{e malcinstvoto {to e pod deset posto.

Ovoj vid odredba e kopiran vo razli~ni common law zemji. Toj e malku poznat na drugi mesta, iako od vreme na vreme se pojavuva vo nekoi amerikanski zakoni za osiguritelnite dru{tva. Me|utoa, istiot ekonomski efekt - zbri{uvawe na malcinstvoto -se dozvoluva so propisite za spojuvawata i konsolidaciite, a osobeno so onie {to dozvoluvaat "skrateno spojuvawe" (Del. G.C.L. 253)(infra s. 81).

69. Kritika na pravilata za trguvawe so kontrolata - Pravilata za trguvawe so kontrolata otkriva ekstremni razliki od Anglija, so izre~ni i detalni kontroli ({to komentatorite gi smetaat za nesoodvetni), do Francija i Germanija bez nikakvi kontroli i malku komentari za pra{aweto. Pravnicite vo SAD, iako ne gi dostigaat zlatnite viso~ini, sepak ostro raspravaat za toa vo koja nasoka da trgnat. Za da se re{i mudro pome|u sprotistavenite strani, bi bilo poèlno da se znae kakov vid informacii deneska se objavuvaat ili zatskrivaat vo vrska so javnite ponudi za prezemawe i kolku razli~no }e postapi akcionerot ako znael pove}e fakti. Isto taka bi bilo korisno da se znae {to deneska pravat kupuva~ite na kontrolata koga nivnite advokati }e gi informiraat - {to nekoi o~igledno go pravat - deka edinstveniot bezbeden na~in da se kupi kontrolata e preku javna ponuda so celosno objavuvawe.

Za nesre}a, odlukite vo zakonodavstvoto voobi~aeno se pravat vrz osnova na pretpostavkite vo vrska so ~ove~koto odnesuvawe, a ne vrz nekoi nau~ni sogleduvawa za toa. Vo otsustvo na takvi sogleduvawa se ~ini deka uslovot za celosno objavuvawe od strana na kupuva~ite na kontrolata verojatno }e bide od pomo{ i nema da {teti. Vo izminatite tri i pol decenii, se zgolemuva davaweto informacii na akcionerite. Se ~ini deka toa ne gi obeshrabruva investiciite, nitu ja {titi upravata i preku toa prili~no e pro{iren investicioniot pazar. Se ~ini deka postojat pri~ini da se o~ekuvaat istite beneficii od naloùvaweto na dol`nosta za objavuvawe za kupuva~ite i za prodava~ite.

Od druga strana, se ~ini deka ne postoi potreba za zakonsko pro{iruvawe na odgovornostite na upravata ili na prodava~ite nad ona {to sudovite ve}e go imaat naloèno ili }e go naloùvaat vo idnina kako odgovor na nivnite generalni koncepcii za ~esta i pravi~nosta pri trguvaweto. Britanskite obidi da se definiraat okolnostite vo koi prodava~ot odgovara ja zasiluvaat poznatata

86

lekcija deka izmamata ne moè da se kategorizira. Ako sudiite malku docnat vo prepoznavaweto na povredite na zakonite {to na profesorite im se jasni, toa moè i da ima polezno dejstvo zatoa {to }e go drì pravoto poblizu do op{testvenata civilazija.

87

VII. SPOJUVAWE (FUZIJA)

A. SILI NA SPOJUVAWETO I KONTRA-SILI

70. Poim na spojuvaweto (fuzijata) - Spojuvaweto (merger) vo SAD i

"amalgamation" vo Anglija se naj~esto upotrebuvanite zborovi za ozna~uvawe na ona {to sega }e go razgleduvame. Kako i zborovite "qubov" i "demokratija" tie ve}e i nemaat definicija zaradi preteranata upotreba. Za na{ata rasprava go izbravme zborot "fuzija" kako pomalku optereten zbor so razli~ni upotrebni zna~ewa i kako pointernacionalen za ozna~uvawe na sekoja transakcija (ili grupa na povrzani transakcii) so koi imotot i akcionerskite grupi na dve ili pove}e prethodno postojni dru{tva se obedinuvaat vo edno dru{tvo. Toj soodvetstvuva pribli`no na francuskiot termin fusion (~lenovi 371-389 LSC), na germanskiot

Fusion ili Verschmelzung (~len 339-358 AktG), na italijanskiot fusione (~len 2501-2504

CC) i na latino-amerikanskiot fusion. Toj gi opfa}a i amerikanskite termini

"consolidation" isto kako i "merger". Na afirmativnata strana, ovaa definicija opfa}a pove}e od zakonskite

spojuvawa ili konsolidacii, realizirani so preciznite ~ekori opi{ani so zakonite za taa cel. Taa gi opfa}a i spojuvawata {to bile izvr{eni na indirekten na~in, kako kupuvawe akcii ili imot vo drugo dru{tvo, po {to sledi negov

prestanok (infra s. 75). Na negativnata strana, "spojuvaweto" }e go tretirame so izzemawe na

sojuzite na dru{tvata {to im ovozmoùvaat da funkcioniraat kako ekonosmka celina, no {to im ovozmoùvaat da prodolàt da postojat zadrùvaj}i go svojot poseben praven subjektivitet, so sopstven imot, uprava i akcioneri. Taka "spojuvaweto (fuzijata)" gi isklu~uva holding sistemite na dru{tvata i povrzuvaweto na dru{tvata preku dogovori za dominacija ili dogovori za prenos na profitot kakvi {to se priznavaat vo germanskoto pravo.

Isto taka ovde nema da gi razgleduvame reorganizaciite {to podrazbiraat podelba ili izdvojuvawe na dru{tvata, a ne nivno spojuvawe. Vakvite operacii vo francuskoto pravo voobi~aeno se razgleduvaat kako pod-oddel na "fuzijata" i ponekoga{ se narekuvaat "spojuvawe-podelba" ("fusion-scission"). Nie }e gi

razgleduvame posebno pod naslov "podelbi" (scission) (infra s. 86-91).

71. Dvièwe kon golemina - Politi~kite i ekonomskite faktori vo nasoka na industriska i trgovska mo} na pretprijatijata ne se karakteristi~ni samo za spojuvawata. Tie go vodat pravoto na dru{tvata od osnovaweto do prestanokot. Zatoa {to se osobeno relevantni za sistemite dru{tva tie }e bidat razgleduvani pod naslovot Sistemi na dru{tva i zavisni dru{tva. Ovde samo se dava kuso rezime na problemite za da se razbere {to se treba da bide kaàno vo vrska so praksata na spojuvawata i zakonite spored koi taa se regulira.

Pozitivna strana - Tendencijata na pretprijatijata i organizaciite da stanuvaat pogolemi e edna od pogolemite sili vo ekonomijata na XX vek. Nekoj moè da ja rangira kako i èlbata za nacionalna nezavisnost i za rasna ramnopravnost, me|u glavnite dviè~ki sili na vekot.

Glavnata sila zad toa e ekonomska. Se veruva deka goleminata ja olesnuva ekonomijata ne samo vo proizvodstvoto, tuku i marketingot, finansiraweto i razvojot. Ovie ekonomii verojatno }e im bidat od korist ne samo na pretprijatijata, tuku i na celoto op{testvo. Liniite za sklopuvawe dozvoluvaat sklopuvawe na avtomobili so pomalku rabotna sila, otkolku {to toa go dozvoluvaat obi~nite rabotilnici. Ekspertot za marketing moè da i kaè na

88

javnosta za proizvodite mnogu poefikasno koga porakata e upatena na deset milioni potro{uva~i, otkolku na iljada. Parite moè da se pozajmat poeftino ako se pozajmuvaat nekolku milioni, otkolku koga se pozajmuvaat nekolku iljadi dolari. Najkriti~noto od se vo tehnologijata, istraùvawata najdobro moè da si gi dozvoli dru{tvoto {to ima {iroka paleta proizvodi {to moè da gi upotrebi za donekade nepredvidlivi rezultati.

Postojat i drugi masovni proizvodstva {to tolku mnogu ne mu koristat na op{testvoto vo celina, kako prednostite na edno pretprijatie pred svoite konkurenti. Toa ja opfa}a i sposobnosta na mnogu golemite pretprijatija da gi privlekuvaat najdobrite slu`benici so najvisoki plati, da se postigne pogolemo vlijanie na negovite trgovski znaci vrz javnata svest i najdlaboko da gi impresionira politi~arite zaradi va`nosta za nacionalnata ekonomija.

Kone~no, postojat i ekonomii {to vo golema merka se modelirani spored sopstvenata dano~na struktura. Osnovnata karakteristika ovde e uramnoteùvawe na prihodite i rashodite. Vo sekoj golem izbor na pretprijatijata, }e se vidi deka vo sekoja konkretna godina nekoi zarabotuvaat golemi profiti, drugi imaat zagubi. Investitorot koj ima akcii vo dvete grupi pretprijatija }e uvidi deka profitot na prvite podleì na te{ki danoci, bez toa da pretstavuva uramnoteùvawe na drugata strana kaj onie {to pretrpele zagubi. (Privilegijata na onie {to rabotat so zaguba e da gi prefrlaat zagubite napred ili nazad vo poprofitabilnite godini voobi~aeno e dale~na i nesoodvetna zamena za neposrednoto re{enie). Ako me|utoa, pretprijatijaa se kombiniraat vo ramkite na edno edinstveno pravno lice (ili vo sistem na dru{tva {to se odano~uva kako edno pretprijatie) zagubite na neprofitabilnite pretprijatija se prebivaat so dobivkata na profitabilnite. Taka investitorot {to ima diverzificirano portfolio podobro pominuva koga }e gi kombinira brojnite pretprijatija vo koi investiral vo edna dano~na edinica.

Druga dano~an prednost na goleminata {to porano cveta{e vo Evropa e generalniot danok na obrtot (turnover tax), {to se napla}a na sekoja preproda`ba na proizvodot od proizvoditelot na surovinata do potro{uva~ot. Koga sukcesivnite fazi na proizvodstvoto i distribucijata gi vr{at razli~ni pretprijatija, danokot se napla}a mnogu pati i stanuva poznat kako "kaskaden danok" (cascade tax). No ako pretprijatieto bilo integrirano od edniot do drugiot kraj, danokot moè da se plati samo edna{. Ovoj dano~en sistem e voobi~aenoto objasnuvawe za vonredniot razvoj na "integracijata" na dru{tvata (Organschaft) vo Germanija.

Kon ovie klasi~ni pottici za golemite pretprijatija, golem broj sovremeni advokati ja dodavaat pretpostavkata deka pretprijatieto {to ne moèlo da se zgolemuva }e bide dominirano od strana na onie {to toa go napravile. Ova ~esto se istaknuva vo sovremenata evropska literatura, kade {to e izvle~en zaklu~okot deka evropskite firmi mora da se zdruàt za da ne bidat nadminati od amerikanskite i angliskite firmi. Po izvr{enata analiza, ovaa linija na razmisluvawe se ~ini deka zavisi od istite motivi vo vrska so prednosta na goleminata za {to ve}e raspravavme. Nejzinoto osnovno zna~ewe e da se ufrli nacionalisti~ka oblanda na mnogu poprozai~nite celi za zgolemuvawe na proizvodnosta i bogatstvoto.

Negativna strana - Protiv privle~nosta na goleminata, treba da se spomenat i nekoi negativni strani. Od gledna to~ka na pretprijatieto, postoi {iroko ubeduvawe deka industriite na li~nite uslugi, zgolemuvaweto na goleminata gi zgolemuva tro{ocite bez da se podobri uslugata. Frizerskite, kozmeti~kite, pravnite i medicinskite uslugi voobi~aeno se pretpostavuva deka ja

89

potkrepuvaat ovaa hipoteza. Sli~ni motivi verojatno se primenuvaat na umetni~kite i zanaet~iskite proizvodi i pokraj istoriskite primeri na golemite ateqea na poznatite umetnici kako Rafael i Rubens. Pomalite pretprijatija isto taka se favorizirani od strana na najgolemiot broj dano~ni sistemi, preku nekoja forma na dano~no osloboduvawe {to neto danokot na malite pretprijatija go pravi pomal od danokot na golemite. Pokraj ovie beneficii za malite pretprijatija, vo nekolku oblasti se ~ini deka goleminata gi pokaùva svoite prednosti vo se pogolem broj industrii.

Goleminata nosi op{testveni neprijatnosti. Se veli deka goleminata ja li{uva javnosta od izborot na proizvodite; gi vrti op{testvenite napori od podobruvaweto na proizvodite kon miewe na mozocite na potro{uva~ite; gi ograni~uva mo`nostite za samo realizacija na poedincite kako sopstvenici i menaxeri; koncentrira nezasluèna politi~ka i ekonomska mo} kaj mal broj lica za smetka na golem broj pretprijatija.

Javen izbor - Politi~arite i politi~kite teoreti~ari vo svetot beskrajno raspravaat za relativnite prednosti i slabosti na golemite pretprijatija. Vo SAD kade {to anti-monopolskiot oddel na Ministerstvoto za pravda vodi najostri kampawi protiv tendencijata za golemina, golemite pretprijatija seu{te prosperiraat, a novite giganti i natamu rastat. Duri i koga vladata se bori protiv goleminata vo nekoi industrii, taa ja odobruva natamo{nata koncentracija kaj èleznicite i kaj nekoi avio linii.

Vo Evropskata Unija, Komisijata i Sovetot vo 1967 godina se izjasnile vo polza na kombinacijata na pretprijatijata za da se ispolnat barawata na novo zgolemeniot pazar. Vo Anglija, parlamentot osnoval agencija, Korporacija za reorganizacija na industrijata (Industrial Reorganization Corporation) za da go unapredi osovremenuvaweto na industrijata; a ima izve{taj deka bilo ohrabreno barem edno pogolemo spojuvawe.

72. Zakonodavna reakcija na dvièweto kon golemina - Zakoni za dru{tvata - Promenlivata istorija na zakonodavstvoto so koe se reguliraat dru{tvata beleì postojan otpor kon goleminata na pretprijatieto. Odbivaweto na zakonodavstvoto da dozvoli slobodno osnovawe, kako vo vtorata polovina na XIX

vek verojatno go odrazuva stravot od finansiskite a`dai. Po dozvolata na slobodnoto osnovawe pravni lica vo SAD, dru{tvata obi~no bile ograni~eni na edna cel (dejnost). Koga New Jersey im dozvolil na dru{tvata da poseduvaat akcii vo

drugi dru{tva sozdavaj}i go ona {to toga{ se narekuvalo "trust" (fiducija) javnoto mislewe bilo {okirano. Verojatno dolgoto docnewe na golemiot broj evropski dràvi konkretno da gi reguliraat spojuvawata na dru{tvata vo eden del e posledica na stravot od goleminata.

Deneska, propisite za dru{tvata ne se ve}e nekoja osobena pre~ka za goleminata. Germanskoto pravo se ~ini deka zapo~nuva kontra-ofanziva vo koja osnovaweto i vodeweto na sistemite na dru{tvata }e bide gri`livo regulirano (~len 15-22, 291-318 AktG), no toa poprvo e priznanie deka goleminata e ovde za da ostane, otkolku pre~ka za nejzinoto postignuvawe.

Zakoni naso~eni kon negirawe na prednostite na goleminata - Nekolku zakoni se obidele da gi negiraat prednostite na goleminata i da go spu{tat golemoto dru{tvo na nivo na malo pretprijatie. Najsomnitelni primeri se dano~nite zakoni. Re~isi site zakoni so koi se regulira dobivkata imaat nekoi "progresivni" elementi. Ili sodràt poniski stapki za poniskite profiti ili postojat kazneni danoci (na preteranite profiti ili na nerazumnoto akumulirawe na vi{ocite) {to se napla}aat na izvesno pravi~no visoko nivo.

90

Postojat i drugi zakoni {to nastojuvaat na malite dru{tva da im dadat nekoi prednosti pred golemite, preku pruàweto na nekoi vladini uslugi. Osobeno, postojat fondovi za davawe krediti na mali pretprijatija ili pod pretpostavkata deka tie se premnogu rizi~ni za privatnite zaemodava~i ili deka kamatnite stapki {to se dostapni na pazarot vr{at ne~esna diskriminacija protiv niv.

Mnogu neobi~en zakon inspiriran od èlbata za izedna~uvawe na uslovite na golemite i malite dru{tva e amerikanskiot Robinson-Patman Act, koj im zabranuva na prodava~ite na stoki da napla}aat razli~ni ceni na razli~ni potro{uva~i, ako toa ne e opravdano so razlikite vo proizvodite {to se prodavaat.

Nitu eden od ovie zakoni ne e mnogu efikasen vo popre~uvaweto na silite na koncentracijata.

Nacionalizacija - Me|u mnogute sili {to vodele do nacionalizacija na golemite industrii, nekoi od niv sekako bile vodeni od silite {to stravuvale od goleminata na privatnite race. Dali ne{to moèlo da se re{i ako goleminata se stavi vo javni race ovde nama da go razgleduvame. Sekako e bitno da se spomene deka onie {to bile podloèni na nacionalizacija bile najgolemite i najmo}nite pretprijatija - èleznicite, glavnite banki, proizvoditelite i distributerite na elektri~na energija i (vo Anglija) rudnicite so jaglen i èlezarite.

Zabrana na sredstvata za rast - SAD imaat dolga istorija na borba protiv

goleminata na pretprijatijata preku zabrana na okrupnuvaweto. Vo 1914 godina Kongresot zabranil steknuvawe akcii vo drugi dru{tva ako toa vodi kon namaluvawe na konkurencijata. Vo 1950 godina toj dodava veto za anti-konkurentskite kupuvawa imot, {to se tolkuvalo deka gi opfa}a site vidovi fuzii. Vo specifi~no reguliranite industrii, kako èleznicite i bankite, goleminata dopolnitelno se ko~i so faktot {to spojuvawata (fuziite), steknuvaweto imot i prezemawata treba da bidat odobreni od strana na soodvetnata regulatorna agencija. Vo drugite zemji, ovaa forma na zabrana na

goleminata doprva po~nuva da se pojavuva (infra s. 77). Zabrana na goleminata? - Postoeja izvesni {pekulacii me|u postojnite

amerikanski avtori deka ona {to anti-monopolskite advokati navistina go sakaat e zabrana na goleminata, bez ogled na toa na koj na~in taa moè da bide postignata, vklu~uvaj}i go i vnatre{niot rast. Me|utoa, ovie stavovi se daleku od konsenzus. Na{ata analiza ne pokaùva deka nekoja od analiziranite zemji navistina go saka toa.

73. Spojuvaweto kako pat kon goleminata - "Vnatre{en" ili "nadvore{en" rast - Sovremenite ekonomisti ~esto pravat razlika pome|u "vnatre{en rast" i "nadvore{en rast" na pretprijatieto. Prviot zna~i steknuvawe nov imot kako zalihi, fabrika i oprema kako oddelni stavki. Vtoriot podrazbira steknuvawe na imot vo forma na funkcionalno pretprijatie (kako

going concern). Sporeduvaj}i gi ovie dva metoda "vnatre{niot rast" se ~ini deka e pobaven.

Duri i koga moè da se steknat golemi iznosi na pari preku emisija na novi hartii od vrednost, tie mora da bidat vo nekoj odnos so prethodnite dimenzii na pretprijatieto. Dostignuvaweto na ogromni razmeri preku vnatre{en rast verojatno e mo`no koga novata tehnologija }e gi revolucionerizira snabduvaweto i pobaruva~kata i koga dràvata }e se otkaè od kakva bilo intervencija preku regulacija ili sozdavawe na konkurencija. Vakvite uslovi postoele vo aluminiumskata i avtomobilskata industrija na po~etokot na XX vek, kako

rezultat na vnatre{niot rast na Ford i Alcoa vo SAD, Reno i Citroen vo Francija,

91

Fiat vo Italija. Duri i ako vo na{iot vek se pojavat sli~ni tehnolo{ki mo`nosti, sosema e somnitelno deka nekoja od golemite industriski dràvi }e se vozdrì od "u~estvoto" vo profitite preku danoci, propisi ili vladino poddrùvana konkurencija.

Vo vakvi uslovi "nadvore{niot rast" e mnogu po~esto izvodliv. Vo golem broj slu~ai toj moè da se postigne bez re~isi nikakvi pari~ni izdatoci. Ovoj aspekt mnogu poo~igledno se primenuva na spojuvawata (fuzijata), koga akcionerite na edno dru{tvo stanuvaat akcioneri vo drugo. Kaj prezemawata mnogu pove}e se javuva izbegnuvaweto na pari~nite tro{oci. Ponekoga{ prezemaweto se vr{i preku zamena na akciite na edno dru{tvo za akciite na nekoe drugo, {to isto taka ne bara pari. Ovoj vid steknuvawe ponekoga{ se karakterizira kako kupuvawe so "kni`nite pari na dru{tvoto". Duri i koga prezemaweto }e bide izvedeno preku pla}awe pari za akciite, parite moàt da bidat sosema privremeni vo celata transakcija. Vedna{ po steknuvaweto na akciite, tie moàt da se zaloàt ili imotot na dru{tvoto da bide zaloèn za da se vratat parite {to bile potro{eni za prezemaweto.

Edinstveno dru{tvo ili sistem na dru{tva - Ekonomistite i trgovcite voobi~aeno gi tretiraat site formi na nadvore{en rast kako edinstvena rabota, ~esto nare~ena "spojuvawe". Me|utoa, advokatite voobi~aeno razlikuvaat dva po{iroki obrasci na rast, edniot od niv koj doveduva do unirano dru{tvo, drugiot koj doveduva do sojuz na pove}e dru{tva, {to ~esto se narekuva "sistem na holding dru{tvo". Od gledna to~ka na makro-ekonomistite postojat malku pri~ini za razlikuvawe na dvata vida, zatoa {to dvata doveduvaat kon eliminacija na konkurencijata {to porano postoela pome|u oddelnite dru{tva i dvata dozvoluvaat masovno proizvodstvo {to e prosledeno so pribirawe na golem imot pod edinstvena uprava.

Od gledna to~ka na advokatite, moàt da postojat sosema va`ni razliki vo formalnostite {to treba da se sledat i danocite {to mora da se platat. Zatoa advokatite voobi~aeno pravat razlika pome|u transakciite {to doveduvaat do sistem na dru{tva i transakciite {to doveduvaat do edno edinstveno dru{tvo. Transakciite {to doveduvaat do edno edinstveno dru{tvo pravnicite voobi~aeno gi narekuvaat spojuvawe, konsolidacija, amalgamacija ili fuzija. Posledniot termin ovde e usvoen kako termin {to gi opfa}a site prethodni.

Razlikata pome|u kombiniraweto na nekolku dru{tva vo edno dru{tvo i kombiniraweto na dru{tvata vo sistem na dru{tva so nekolku dru{tva kako posebni pravni subjekti o~igledno ne e mnogu su{testvena. Fuzijata naj~esto se koristi vo Francija, a sistemot dru{tva vo Germanija. Re{ava~kite faktori se ~ini deka se od dano~na priroda, {to nakuso }e bidat opi{ani.

Efektite na konsolidacijata na dobivkata {to podleì na odano~uvawe - Ako sekoe dru{tvo vo ramkite na sistemot na holding dru{tvoto se odano~uva posebno, bez ogled na danocite {to gi platile drugite dru{tva, sistemot na holding dru{tvoto za niv }e bide prili~no nepovolen vo sporedba so edinstvenoto dru{tvo {to proizleguva od spojuvaweto (fuzijata). Od edna strana, toa gi gubi prednostite na uramnoteùvaweto na profitot i zagubite, a od druga strana, profitabilnite operacii pove}e pati se odano~uvaat i kaj zavisnite i kaj vladea~koto dru{tvo. Sistemot na holding dru{tvoto se ~ini deka najmnogu cveta vo Germanija, koja dolgo vreme dozvoluva konsolidacija na dobivkata {to podleì na odano~uvawe kaj dru{tvata {to razrabotuvaat plan za integracija (Organschaft). Vo Francija, koja ne dozvoluva konsolidacija na dobivkata, nitu celosno kreditirawe na danocite plateni od strana na zavisnite dru{tva,

92

sistemite na dru{tvata i prezemawata ne se tolku mnogu zakonski razvieni i o~igledno mnogu pomalku se koristat. Vo SAD, konsolidacijata na prihodite e

dozvolena dolgo vreme, iako so blaga dano~na kazna do 1964 godina prezemawata i spojuvawata cvetaa.

Za golem broj nabquduva~i, se ~ini deka dano~nata motivacija bila mnogu povlijatelna od koj bilo drug zakon vo oblikuvaweto na formata na sistemot na dru{tvata. Istaknatoto germansko zakonodavstvo za sistemite dru{tva - {to e unikatno vo svetot do deneska - se ~ini deka poprvo go sledel, otkolku {to go vodel rastot na sistemite dru{tva. Pred usvojuvaweto vo 1965 godina, eden germanski pravnik pi{uva "Griìte za dano~noto pravo ili podobro kaàno za danocite, dosega gi dominiraa mislite na pravnicite, zatoa {to dolgo vreme obi~niot narod voop{to i ne dava{e pet pari za gra|ansko pravnite osnovi na dano~niot status. Toa moè da bide lo{a praksa, no toa e fakt na koj treba da se smeta ako sakame realno da go procenime integriraweto na dru{tvoto vo postojnoto pravo".

Efektot na anti-monopolskite zakoni - Natamo{en faktor {to ja favoriziral fuzijata vo SAD ironi~no no vistinito bile anti-monopolskite zakoni. Orginalnoto federalno anti-monopolsko zakonodavstvo od 1890 godina glavno bilo naso~eno protiv dogovorite pome|u razli~nite dru{tva {to trebalo da se vozdràt od konkurencija. Na vakov na~in se zatvoreni portite za golem broj vidovi karteli {to podocna stanale voobi~aeni vo Evropa, no toa ne go zaprelo pottikot kon koncentracija. Namesto toa, toj pottik e svrten kon kombinirawe na dru{tvata preku holding dru{tva ili fuzii. Na po~etokot mehanizmot na holding dru{tvoto se ~ini deka bil mnogu posomnitelen zatoa {to go pottiknal Kongresot

vo 1914 godina da odgovori so donesuvawe na Clayton Act, so koj se zabraneti prezemawata {to za svoja posledica moàt da dovedat do namaluvawe na konkurencijata. Koga bil zatvoren toj pat, pro{iruvaweto bilo otvoreno samo preku spojuvawata {to bilo slobodno do 1950 godina, koga natamo{noto detalizirawe na anti-monopolskoto zakonodavstvo gi zabranilo spojuvawata {to moèle da predizvikaat poremetuvawe na konkurencijata. Amerikanskiot ekonomski istori~ar identifikuval tri osnovni brana na "nadvore{na ekspanzija" na dru{tvata pome|u 1850 i 1950 godina, {to se slu~ile 1898-193, 1926-

1929 i 1940-1947 godina. êtvrtiot bran verojatno se slu~i kon sredinata na {eesetite godini od XX vek.

Ako rabotata se pogledne vo istoriska perspektiva, sosema e jasno deka atraktivnosta na spojuvawata (fuzijata) vo SAD e ve{ta~ki proizvedena vo

periodot od 1914 do 1950 godina preku zatvoraweto na mo`nosta za drugi na~ini na koncentracija. Vonredniot ekonomski rast tie godini - zabrzan so dvete svetski vojni - dal natamo{en stimul. Toa se verojatno nekoi od pri~inite zo{to pravoto na fuzija (spojuvawe) se ~ini mnogu podetalno elaborirano vo SAD, otkolku vo drugite industrijalizirani zemji.

Nabquduva~ite se ~ini deka se soglasni okolu toa deka Evropa vo poslednite polovina vek imale mnogu pogolema kartelizacija, no mnogu pomalku spojuvawa od SAD. Deneska evropskite dràvi nosat anti-monopolski zakoni, bez mnogu zakonodavstvo protiv spojuvawata i bi bilo interesno da se vidi dali tie ja iskusile istata tendencija kon spojuvawata {to ja iskusija i SAD pod sli~ni uslovi. Konkurencijata na zavisnite dru{tva {to se amerikanski se ~ini deka }e go intenzivira dvièweto vo taa nasoka (supra s. 71).

93

ZAKONITOST NA SPOJUVAWATA (FUZIJATA)

74. Zakonodavno priznavawe na spojuvawata (fuziite) - Koga se

analiziraat nacionalnite razliki pome|u zakonskite odredbi za spojuvawata, najnapred sme iznenadeni {to nekoi zakonodavstva voop{to i ne go razgleduvale problemot, barem ne vo odnos na pravoto na dru{tvata. Na po~etokot na 1967

godina, odreden broj nacii nemal izre~ni zakoni za ovoj predmet vo svoeto zakonodavstvo. Toa vaì ne samo za zemjodelskite zemji, tuku i za odredeni visoko industrijalizirani zemji, vklu~uvaj}i gi Belgija, Luksemburg i Holandija. Nivnoto mol~ewe vo eden del moè da pripi{e na vlijanieto na francuskoto zakonodavstvo za dru{tvata {to isto taka ne sodrèlo takvi odredbi do reformata

od 1966 godina. Toa isto taka moè da mu se pripi{e na relativno maliot pazar za dru{tvata vo tie zemji, {to nudat malo ohrabruvawe za osnovaweto na pogolemite ekonomski edinici pred osnovaweto na EEZ. Duri i deneska, nivniot osnoven interes vo spojuvawata e naso~en kon onie dru{tva koi se internacionalni. Od osnovaweto na EU, prezemeni se prvi~ni ~ekori ne samo za odobruvawe na fuziite na me|unarodnite dru{tva vo ramkite na Unijata, tuku i za harmonizacija na vnatre{nite propisi za spojuvawata vo sekoja od zemjite. Toj napor opfa}a dodavawe na odredbi za spojuvawata (fuziite) vo nacionalnite propisi na zemjite od Beneluks.

Vtorata grupa zakoni se onie {to izre~no ja priznavaat fuzijata kako transakcija na trgovskite dru{tva, no nea ednostavno ja smestuvaat zaedno so ostanatite su{testveni promeni za da utvrdat pravila {to bi se primenuvale na nea. Na primer Meksiko i Venecuela naveduvaat lista na su{testveni promeni {to opfa}a promena na statutot, preobrazba, spojuvawe i prestanok, i site tie podpa|aat na istite uslovi za glasawe i deponirawe (registracija). Angliskoto pravo moè da se smesti vo ovaa grupa, iako toa e mnogu pospecijalizirano od pravoto na Meksiko i Venecuela. Amalgamacijata ednostavno pretstavuva edna od celite {to moàt da bidat postignati preku "rekonstrukcijata" koja isto taka moè da se koristi za menuvawe na statutot, za izmena na pravata na doveritelite ili za promena na formata na trgovskoto dru{tvo (~len 206, 208 CA).

Tretata grupa zakoni se onie {to davaat specijalen tretman na fuzijata ili na nekoja nejzina varijacija {to ja reguliraat so posebni propisi {to ne se isti kako i propisite za regulacija na drugite su{testveni promeni vo dru{tvoto. Vakviot obrazec go sre}avame vo Francija (od 1966 godina), Germanija i SAD. Vo ramkite na ovaa grupa postojat i drugi razliki {to se interesni. Najgolemiot broj od ovie zakoni pravi razlika pome|u "spojuvaweto" (merger) {to postoi koga edno postojno dru{tvo }e bide progoltano od strana na nekoe drugo postojno dru{tvo i "konsolidacija" (consolidation) vo koja dve ili pove}e postojni dru{tva se spojuvaat

vo drugo novo osnovano dru{tvo. Vo Francija tie se narekuvaat fusion par absorption

i fusion par creation nouvelle, vo Germanija Verschmelzung durch Aufnahme i Verschmelzung

durch Neubildung. Vo SAD, zakonskite odredbi pravat dve natamo{ni razliki {to imaat

odredena sporedbena vrednost. Prvo, ovde se pravi razlika pome|u spojuvaweto na dru{tvata od ista dràva i na dru{tvata {to postojat spored zakonite na razli~ni dràvi. Ovaa razlika ne predizvikuva nekoj osoben interes vo drugite zemji, kade {to spojuvaweto so stransko dru{tvo se smeta za nevozmo`no ili neinteresno. Vtoro, zakonodavstvoto pravi razlika pome|u spojuvawe na prethodno nezavisni dru{tva i spojuvawe na zavisno dru{tvo so svoeto vladea~ko dru{tvo. Za vtoriot

94

vid, {iroko se odobruva poednostavena procedura {to kolokvijalno e poznata kako "skrateno spojuvawe" (short merger).

Razlikite vo zakonodavnite odredbi (i otsustvoto na tie odredbi) za spojuvawata vodelo kon razvoj na zna~itelno razli~ni obrasci za transakciite za spojuvawe. Tie moàt da bidat klasificirani na golem broj na~ini. Ovaa rasprava }e se skoncentrira na tri kategorii: (1) spojuvawe so odluka (zakonsko spojuvawe ili konsolidacija); (2) spojuvawe so prenos na imotot i prestanok; (3) spojuvawe preku prezemawe i prestanok.

75. Obrasci na spojuvaweto - Spojuvawe so odluka (zakonsko spojuvawe ili konsolidacija) - Koga zakonodavstvoto konkretno e naso~eno kon postignuvawe na spojuvaweto, toa voobi~aeno propi{uva usvojuvawe odluka za spojuvaweto od strana na akcionerskoto sobranie vo koja se navedeni krajnite rezultati {to sakaat da se postignat so spojuvaweto - koe dru{tvo }e preìvee po transakcijata, koi dru{tva }e prestanat da postojat, i na koj na~in }e se raspredelat pravata na preìveanoto dru{tvo me|u porane{nite akcioneri i doveriteli na spoenite dru{tva. Koga vakvite odluki }e bidat doneseni na pravilen na~in i koga }e bidat deponirani, se postignuvaat sakanite efekti. Ne e neophodno da se potpi{uvaat dogovori za cesija za razli~nite predmeti {to se sostaven del od imotot, nitu se bara predavawe na akciskite serifikati za starite akcii i izdavawe na novi za spojuvaweto da se smeta za polnova`no. Nekoi od navedenite raboti moè da se izvr{at zaradi potrebite na dokaùvaweto, no spojuvaweto vo osnova se postignuva so primena na zakonot, koga soodvetnite odluki }e bidat doneseni i deponirani i vo toj mig nastanuva "univerzalna sukcesija" spored frazata vo civil law sistemite.

Koga spojuvaweto }e bide izvedeno na takov na~in, vo amerikanskata terminologija se narekuva "zakonsko spojuvawe ili konsolidacija" so {to se ozna~uva toa spojuvaweto e polnova`no po milost na zakonot {to ja odobril taa postapka.

Spojuvawe (fuzija) preku prenos na imot - Koga zakonodavstvoto ne dozvoluva spojuvawe so donesuvawe odluka, toa moè da se postigne preku prenos na imotot od edno postojno dru{tvo na drugo ili na novo sozdadeno dru{tvo vo zamena za akciite vo dru{tvoto {to go steknuva imotot. Neposredniot efekt na ovaa transakcija e prenesuva~ot na imotot da se napravi holding dru{tvo ili barem investiciono dru{tvo vo odnos na dru{tvoto steknuva~ na imotot. No holding ili investicionoto dru{tvo toga{ moè da prestane, da go raspredeli svojot imot ({to sega se sostoi samo od akcii) na svoite akcioneri. Tie sega stanuvaat akcioneri vo dru{tvoto {to go steknalo imotot i spojuvaweto e izvr{eno.

Osnovnata prednost na ovaa metoda e deka taa moè da se sprovede sigurno, duri i koga zakonodavstvoto ne sodrì odredbi za spojuvawe preku donesuvawe na odluka. Koga spojuvaweto zakonski bilo odobreno samo za doma{nite dru{tva, pravnicite moè mudro da go iskoristat prenosot na imotot koga vr{at spojuvawe so stransko dru{tvo.

Posomnitelna prednost na kockaweto so prenosot na imotot e izbegnuvawe na zakonskite optovaruvawa kaj spojuvaweto so odluka na akcionerite. Toa e somnitelno, zatoa {to nekoi sudovi }e smetaat deka koga prenosot na imotot se koristi za celite na spojuvaweto, strankite moraat da se soobrazat so pravilata propi{ani za dozvolenite spojuvawa. Sudirot na sudskite odluki vo vrska so ova pra{awe podetalno }e go razgleduvame podocna (s. 81).

Spojuvawe (fuzija) preku razmena na akciite - Drug na~in da se izvede spojuvaweto bez da se koristi zakonski propi{anata procedura po~nuva so razmena na akciite. Dru{tvoto {to treba da go preìvee spojuvaweto gi nudi svoite akcii

95

vo zamena za akciite vo dru{tvoto {to treba da bide pripoeno. Ova e transakcija pome|u prvoto dru{tvo i akcionerite na vtoroto dru{tvo, a ne pome|u dvete dru{tva direktno. Ako akcionerite na vtoroto dru{tvo se soglasat so toa tie stanuvaat akcioneri vo prvoto dru{tvo, a vtoroto dru{tvo stanuva negovo zavisno dru{tvo. Ako transakcijata zapre vo ovaa to~ka, ne stanuva zbor za spojuvawe

(fuzija), tuku za prezemawe (takeover). Me|utoa, transakcijata moè da prodolì so prestanok na zavisnoto dru{tvo i "raspredelba" na negoviot imot na vladea~koto dru{tvo, so {to se zaokruùva spojuvaweto.

Ovaa metoda, kako i prenosot na imotot, ne bara posebno zakonsko ovlastuvawe. Taa ne bara odluka na akcionerskoto sobranie vo niedno dru{tvo, osven za prestanokot na steknatoto dru{tvo, {to nastapuva toga{ koga vladea~koto dru{tvo poseduva dovolen broj akcii za da gi dade neophodnite soglasnosti. Na vakov na~in , spojuvaweto preku razmena na akciite moè da se realizira postepeno. Ako VW re{i da go stekne Mercedes, toj tivko moè da kupi nekoi akcii na otvoreniot pazar od vreme na vreme se dodeka ne stekne zna~itelen paket akcii, ~ekaj}i go psiholo{kiot moment za drugite steknuvawa. Eventualnata smrt na glavniot sopstvenik moè da gi dovede negovite akcii na pazarot, {to }e mu dade na VW supermnozinstvo ako se kombinira so akciite {to toj ve}e gi poseduva. Toj moè niv da gi stekne preku ponuda za prezemawe i toga{ da go vodi Mercedes kako zavisno dru{tvo vo holdingot dodeka ne kupi u{te nekoi akcii. Eventualno, ako ima samo malku ili nitu edna preostanata akcija toj moè da izvr{i prestanok na zavisnoto dru{tvo i za da ja zaokruì fuzijata (spojuvaweto).

Klasifikacija na amerikanskiot Dano~en zakonik (Internal Revenue Code) - Zaradi golemiot obem na amerikanska literatura za spojuvawata, od koja eden golem del upatuva na Internal Revenue Code moèbi bi bilo korisno ovde da se

rezimira sistemot na klasifikacija {to go koristi ovoj zakonik (~len 368(a)). Toj ne go koristi terminot spojuvawe, tuku "reorganizacija" i nabrojuva sedum kategorii potencijalni reorganizacii oslobodeni od danok. Tie se:

Tip A: zakonsko spojuvawe ili konsolidacija. Tip B: razmena na akcii za akcii. Toa e "reorganizacija oslobodena od

danok" duri i ako zapre vo to~kata vo koja se sozdadeni odnosi na vladea~ko i zavisno dru{tvo. Zatoa "reorganizacijata od tipot B" moè da bide ili obi~no prezemawe ili spojuvawe (fuzija) preku prezemawe.

Tip V: razmena na imot za akcii. Ova isto taka moè da zapre vo fazata vladea~ko-zavisno dru{tvo, i vo toj slu~aj stanuva zbor za obi~en "prenos na imotot" spored terminologijata na pravoto na dru{tvata. Ako po nego sledi prestanok na edno od dru{tvata operacijata se pretvora vo fuzija (spojuvawe).

Tip G: prenos na imotot prosleden so raspredelba na akcii, vo nekoj od razli~nite obrasci. Toa e edinstvenata forma {to generalno e korisna za podelbite, iako moè da se upotrebi i kaj spojuvawata. Koga se koristi kaj spojuvawata taa mnogu nalikuva na "reorganizacija od tipot V", osven za razlikite {to se od interes samo za dano~noto pravo.

Tip D: "rekapitalizacija". Ovaa operacija nema ni{to zaedni~ko so fuzijata i generalno involvira izmena na statutot {to vlijae vrz strukturata na kapitalot. Taa isto taka moè da involvira izmena na pravata na doveritelite.

Tip \: "promena na identitetot, formata ili sedi{teto na organizacijata". Toa isto taka nema ni{to zaedni~ko so spojuvaweto. Ovaa promena obi~no involvira promena na statutot ili prestanok i povtorno osnovawe {to soodvetstvuva na preobrazbata (transformacijata) vo Evropa i na rekonstrukcijata vo Anglija.

96

76. Dozvolivost na spojuvaweto (fuzijata) spored zakonite so koi se reguliraat trgovskite dru{tva - Otsustvo na zakonodavno ovlastuvawe - Vo tekot na eden dobar del od izminatite sto godini, koga osnovaweto na dru{tvata i promenite na nivnite statuti slobodno se dozvoluvale, spojuvaweto na dru{tvata ne bilo izre~no propi{ano vo pogolem broj zemji. Izrazit primer e Francija, ~ij

zakon za trgovskite dru{tva ne go reguliral spojuvaweto se do 1966 godina. Otsustvoto na zakonskoto regulirawe se ~ini deka nikoga{ ne se smetalo za

premol~na zabrana. Vo najdobar slu~aj se smetalo deka spojuvaweto treba da se postigne preku prenos na imotot ili preku razmena na akcii (prosledeno i vo dvata slu~aja so prestanok na dru{tvoto), a ne preku odluka na akcionerskoto sobranie. Prenosot na imotot, {to isto taka nema konkretna zakonska regulacija, se pretpostavuvalo deka e vo nadle`nost na akcionerite koi glasale kako da glasaat za promena na statutot, osven vo Holandija. Se ~ini deka holandskite pravnici veruvale deka prenosot na imotot moè da bide pobivan od eden edinstven nezadovolen akcioner ili neisplaten doveritel. Vo golem broj drugi zemji, me|u koi Belgija, île i Francija, spojuvaweto stanalo vospostavena praksa, nagolemo odobruvano od strana na pravnite avtori, iako nemalo specifi~no zakonodavstvo so koe toa se reguliralo.

Uslovot za sli~ni ili povrzanite celi (dejnosti) - Od zemja do zemja, zakonite so koi se reguliraat dru{tvata izre~no gi odobruvaat spojuvawata, no naloùvaat nekoi konkretni ograni~uvawa na vidovite spojuvawa {to moàt da bidat prezemeni. Porano vo zakonodavstvata moèa da se sretnat nekolku primeri na izre~no ograni~uvawe na spojuvaweto i konsolidacijata na dru{tvata {to

imaat sli~ni celi (dejnosti). Zakonot vo New Jersey bil izmenet vo 1967 godina za eliminacija na ovaa odredba i ne e zabeleàna nekoja odredba {to po svojata priroda se smeta za zamena na prethodnata. Taa ne se sre}ava vo zakonite na

Delaware, New York, California, nitu vo Model Act. Spojuvawe (fuzija) so stransko dru{tvo - Vo evropskite zemji postoi

zako~enost za spojuvawata so dru{tvata {to imaat sedi{te vo razli~ni zemji. Vo otsustvo na specifi~no zakonodavstvo vo vrska so ova, francuskite i germanskite pravnici generalno gi smetaat me|unarodnite spojuvawa za nevozmo`ni zatoa {to bi dovele do ekspatrijacija na sedi{teto.

Ovaa pre~ka na spojuvaweto izre~no e priznaena vo Dogovorot za EEZ vo koj zemjite ~lenki se obvrzuvaat deka }e pregovaraat dopolnitelen dogovor za prenosot na sedi{teto od edna zemja ~lenka vo druga i za spojuvaweto na dru{tvata

od razli~nite dràvi ~lenki (~len 220). Vo momentot koga ova se pi{uva organite na EEZ razgleduvaat nacrt dogovor za me|unarodnite spojuvawa. Ako i koga toj }e bide prifaten, toj }e se primenuva samo na spojuvawata pome|u dru{tvata na dràvite ~lenki vo EEZ. Spojuvawata pome|u dru{tvata od Francija i Anglija na primer i natamu }e se soo~uvaat so postojnite pre~ki.

Dali ovaa pre~ka navistina postoi vo golem broj drugi zemji e nejasno. Taa sekako ne postoi vo SAD, kade {to najgolemiot broj zakoni na federalnite dràvi sodràt izre~ni klauzuli {to im dozvoluvaat na dru{tvata od oddelnite dràvi da se spojuvaat ili konsolidiraat so dru{tvata od "stranskite" dràvi. Iako ovie odredbi bile vmetnati pri prvite razmisli za spojuvawata so dru{tvata od drugite dràvi vo SAD, tie podednakvo se primenuvaat i na dru{tvata na stranskite nacii. Bidej}i italijanskoto pravo izre~no dozvoluva ekspatrijacija na sedi{teto preku promena na statutot, toa verojatno isto taka go dozvoluva i spojuvaweto. Me|unarodnite spojuvawa na amerikanskite i italijanskite dru{tva se ~ini deka se celosno izvodlivi od gledna to~ka na pravoto na dru{tvata. Ako ne se koristat

97

~esto, toa e verojatno zatoa {to unitarnata korporativna struktura {to gi preminuva nacionalnite granici ne e mnogu prijatna i zaradi danocite {to bi bile naplateni zaradi transakcijata na spojuvaweto.

Francuskite i germanskite prigovori na me|unarodnite spojuvawa ne pretstavuvaat celosna pre~ka, tuku pove}e ednostrano popre~uvawe. Toa gi spre~uva francuskite i germanskite dru{tva da go prenesuvaat sedi{teto vo stranstvo, no ne pretstavuvaat pre~ka stranskite dru{tva da steknuvaat sedi{te vo Germanija i Francija. Delaware ili italijansko dru{tvo o~igledno nema da ima nikakov problem da se spoi so nekoe francusko dru{tvo.

77. Vlijanie na anti-monopolskite zakoni - Natamo{na pre~ka na spojuvawata se pojavuva vo forma na anti-monopolskoto zakonodavstvo, poznato po{iroko vo SAD kako del od anti-trustovskoto zakonodavstvo, a vo EU kako zakonodavstvo za za{tita na konkurencijata.

Iako sozdavaweto "monopol" dolgo vreme e zabraneto vo SAD, spojuvawata {to ednostavno bi ja reducirale konkurencijata ne se zabraneti se dodeka Kongresot ne go izmenil Clayton Act vo 1950 godina. Kako posledica na toa, spojuvawata pome|u pogolemite konkurenti voobi~aeno se nezakoniti vo SAD. Tie generalno se isklu~eni i pome|u pogolemite snabduva~i ili korisnici na istiot proizvod ili na negovite komponenti ("vertikalni kombinacii"). Tie ostanuvaat dozvolivi me|u mnogu malite konkurenti i kombinaciite snabduva~-korisnici i me|u nekoi trgovci na nepovrzani proizvodi ili uslugi ("konglomeratski spojuvawa"). Postoi golem spor okolu toa kolku mali i kolku nepovrzani dru{tvata mora da bidat.

Postoi eden ili moèbi dva isklu~oka od praviloto za nezakonitosta na golemite konkurenti. Na dru{tvata so finansiski problemi ~esto im bilo dozvoluvano da se spojuvaat, so obrazloènie deka ne postoi zaguba za konkurencijata ako edno od dru{tvata i taka bi propadnalo bez spojuvaweto. Golemite spojuvawa isto taka se dozvoleni pod strog vladin nadzor kaj èleznicite i avio industrijata. Najgolemiot broj dozvoleni spojuvawa vo transportniot sektor bile povrzani so sega{na ili idna finansiska kriza, pa postoi izvesno duplirawe me|u dvata isklu~oka.

Anglija vo 1965 godina go donesuva svojot prv zakon protiv spojuvawata. Zakonot mu dozvoluva na Odborot za trgovija da go zabrani sproveduvaweto na predloènoto spojuvawe ili da bara podelba na dru{tvata ako do spojuvaweto sepak do{lo. Toa na mnogu na~ini se razlikuva od amerikanskiot obrazec. Namesto nejasni nabrojuvawa na steknuvawata {to zna~itelno moàt da ja namalat konkurencijata, angliskoto pravo svoite zabrani gi ograni~uva na slu~aite vo koi edna tretina od nacionalnite nabavki se nao|a vo racete na edno dru{tvo ili na edna grupa {to dejstvuva vo dogovor. Nezakonitosta ne e avtomatska, tuku proizleguva od analizite i naodite na Odborot za trgovija deka situacijata e "protiv javniot interes". Postapkata za zabrana na spojuvaweto mora da zapo~ne pred da dojde do spojuvaweto ili vo rok od {est meseci potoa. Napadot ne moè da bide odloèn se do nekoi 20 godini podocna, kako vo amerikanskiot slu~aj na

prezemaweto na General Motors od strana na du Pont de Nemours. Ne postoi takva izre~na zabrana za spojuvawata vo nitu edna evropska civil

law zemja. Francuskoto anti-monopolsko pravo se ograni~uva na napadot na dogovorite i dogovornite praksi {to ja popre~uvaat konkurencijata. Dogovorot od Rim im zabranuva na dru{tvata "da ja zloupotrebat svojata dominantna pozicija" nudej}i kako primer utvrduvawe na neramnopravni ceni, ograni~uvawe na proizvodstvoto ili pazarite, diskriminatorni uslovi na trguvaweto i vrzani

98

dogovori. Komisijata genijalno tvrdela deka zloupotreba na mo}ta postoi i koga proizveduva~ot so silna pozicija preku spojuvaweto samo natamu }e go zgolemi svojot pazaren sektor. I pokraj ova mo`no tolkuvawe {to moè da gi popre~i kombinaciite na golemite proizvoditeli, Komisijata ne prezela ~ekori za popre~uvawe na aran`manite na holding dru{tvoto izvr{eni vo 1965 godina so koi se povrzani dvata najgolemi proizvoditeli na fotografski materijal vo Evropa - Agfa i Gevaert. Informiranite nabquduva~i mislele deka Komisijata mnogu pove}e trebala da se povika na soodvetniot ~len protiv steknuvaweto na golemite angliski ili amerikanski proizvoditeli, kako General Motors ili Imperial Chemical

Industries.

78. Dano~ni olesnuvawa za spojuvawata - Osnovnite pre~ki za spojuvawata, tamu kade {to tie ba{ i ne cvetale, bile danocite. Vlijanieto na danocite najlesno moè da se razbere ako na spojuvaweto gledame kako na prenos na imot. Prenosot na osnovnite sredstva kako nedvi`nosti i stoki vo evropskite zemji normalno podleì na danok na prenos (promet), {to se dviì do 16 posto vo Francija. Bidej}i re~isi site ceni rastat so protek na vremeto, verojatno }e ima i nekoja kapitalna dobivka na imotot. Ako dru{tvoto bilo uspe{no, negovata

vrednost }e bide zgolemena i za negoviot goodwill i za mestopolo`bata. Taka dru{tvoto {to se pripojuva moè da se o~ekuva deka }e plati danok na promet i danok na kapitalna dobivka, osven ako ne e oslobodeno. Bidej}i izdavaweto na akciite isto taka e nastan {to se odano~uva, dru{tvoto steknuva~ se o~ekuva deka treba da plati natamo{ni danoci na promet (prenos), osven ako prenosot na imotot i izdavaweto na akciite ne se smetaat za edinstvena transakcija {to treba da se odano~i samo edna{.

Za da se zaokruì spojuvaweto (fuzijata) (ako se izveduva preku prenos na imot) dru{tvoto prenesuva~ mora da prestane i na svoite akcioneri da im gi distribuira akciite na steknuva~ot na imotot {to toa gi poseduva. Toa moè da se tretira kako natamo{en transfer (osven ako ne e osloboden) na koj povtorno se pla}a danok na promet. Pokraj toa, akciite {to se primeni verojatno vredat pove}e od ona {to toj go platil mnogu porano za svoite stari akcii, delumno zaradi op{tata inflacija, a delumno zatoa {to dru{tvoto uspe{no rabotelo, taka {to bila ostvarena kapitalna dobivka od strana na akcionerite, {to isto taka moè da podleì na danok na kapitalna dobivka.

Bi bilo crtawe karikatura da gi zamislime site tie danoci sobrani vo edna edinstvena transakcija na spojuvawe, no sosema e verojatno deka nekoi od niv }e treba da se platat (ako ne se primenuva nekoe osloboduvawe) i nivnoto vlijanie e edna od najgolemite pre~ki za spojuvawata. Se ~ini deka vo Germanija, kade {to ne se dava celosno osloboduvawe od danocite, odli~nite odredbi od zakonite so koi reguliraat spojuvawata se koristat mnogu malku. Namesto toa, ovde postoi tendencija za rast na sistemite dru{tva, {to i dovelo do formulirawe na unikatniot germanski zakon za sistemite dru{tva (~len 291-338 AktG). Vo Francija, ponoviot interes za spojuvawata e posledica na dano~nite osloboduvawa, {to izvorno bile vremeni, no denes se pretvoreni vo "trajno zakonodavstvo" {to zna~i zakonodavstvo bez rok na traewe.

Ni se ~ini deka dano~nite odredbi se mnogu poefikasni od postojnite soobra}ajni signali za spojuvawata. Ako zakonodavstvoto gi favorizira spojuvawata, toga{ popusto se tro{i vreme na reformiraweto na propisite za dru{tvata se dodeka ne se otstranat dano~nite pre~ki. Ako toa se protivi na spojuvawata, mnogu pove}e moè da se stori ako se zgolemat danocite, otkolku so propisite za za{tita na konkurencijata.

99

Vaèn ~ekor kon namaluvaweto na dano~nite pre~ki za spojuvawata napravi EEZ vo svojata direktiva od 17 juli 1969 godina utvrduvaj}i maksimum od eden posto za danokot na prenos za spojuvawata, no ne go dopre problemot so danokot na kapitalnata dobivka.

79. Kvalitet na spojuvaweto: ~esnost i pravednost - Nezadovolnite poedine~no se sosema bezuspe{ni vo napadot na spojuvawata zaradi ne~esnost ili soodvetna cel. Kako i kaj drugite slu~ai na su{testveni promeni, sudovite sakaat da se potprat na "demokratskiot proces" na akcionersko glasawe za za{tita na pravata na akcionerite. Do merkata do koja }e zavlezat vo pra{awata na izmama ili pravi~nost, tie postapuvaat spored istite pravila {to prethodno se razgleduvani vo vrska so kvalitetot na amandmanite (supra s. 211). Fakti~ki, nekoi od tamu razgleduvanite slu~ai se odnesuvaat i na spojuvawata.

Duri i koga }e se otkrie nekoj stepen na ne~esnost od strana na sudot, {ansite da se dobie nalog za zabrana protiv promenata se donekade popre~eni od faktot deka golem broj zakoni propi{uvaat pravo na povlekuvawe od strana na nezadovolnite akcioneri (infra s. 105). Barem vo SAD, ovaa okolnost moè da se smeta za fakt {to na akcionerot mu obezbeduva dovolen praven lek, taka {to toj nema pravna legitimacija da bara nalog za zabrana ili poni{tuvawe (infra s. 109).

Nekoi amerikanski sudovi duri zazele iznenaduva~ka pozicija deka promenata vo statutot {to ne e izvedena preku amandmani (zatoa {to so toa bi se povredile "steknatite prava") bez ogled na toa moè da bide zakonsko spojuvawe. Ovoj stav se pojavil vo Delaware, kako rezultat na odlukata na Vrhovniot sud na

Delaware deka vtasanite prioritetni dividendi ne moàt da se menuvaat so promena na statutot (amandmani). Podocne`nite presudi utvrdile deka dru{tvoto so vtasani prioritetni dividendi moè da osnova zavisno dru{tvo so koe podocna moè da se spoi, ukinuvaj}i gi (bri{ej}i gi) ostanatite delikventni akcii i zamenuvaj}i gi so ne-delikventni akcii. Iako vakvata presuda gi {okirala site trgovski krugovi, drugite sudovi potoa go sledele toj vid razmisluvawe.

Obrazloènieto na presudata (ako imalo takvo) bilo deka zamenata na starite prava za novi e ne{to neizbe`no kaj spojuvawata (fuzijata), zatoa {to edno ili pove}e postojni dru{tva prestanale da postojat, pa zatoa ovde i ne moè da se primeni doktrinata za steknatite prava. Sudot ne na{ol ni{to ne~esno ili izmamno vo vrska so upotrebata na procedurata za spojuvawe za da se postignat efektite {to bi bile zabraneti ako se sledel ponormalniot kanal na promenite na statutot (amandmanite). Ovaa nenormalna reakcija barem e konzistentna so druga, so koja Delaware dozvoluva na dru{tvata da gi izbegnat uslovite za spojuvaweto

preku prodolùvawe so nekoja forma na proda`ba na imotot (supra s. 75). V. PRO I CONTRA

80. Informacija za akcionerite - Koga akcionerite mora da bidat

konsultirani ({to e normalen slu~aj) tie imaat potreba od informacii {to se prili~no tehni~ki i komplicirani i obi~no im se dostavuvaat. Zakonite so koi se reguliraat dru{tvata silno odgovaraat na ovaa potreba.

Angliskoto zakonodavstvo e iznenaduva~ki nejasno vo vrska so ovoj problem i ne sodrì ni{to drugo osven deka pred odrùvaweto na akcionerskoto sobranie mora da se dostavi "izvestuvawe" (~len 141 (2) CA). No sudskite presudi go primenile ovoj uslov za da obezbedat prili~no obemni objavuvawa na pra{awata za koi treba da se rasprava na akcionerskite sobranija. Germanskoto zakonodavstvo e

100

malku pove}e izre~no propi{uvaj}i deka dogovorot za spojuvaweto mora da im bide dostaven na akcionerite i da im se dadat kopii po nivno barawe i deka izvr{niot odbor mora da im go pojasni dogovorot na akcionerite na akcionerskoto sobranie (~len 340 stav 3 AktG). Iako toa e podobro od ni{to, sepak ne e vo soglasnost so faktot {to najgolemiot broj akcioneri nikoga{ ne prisustvuvaat na akcionerskite sobranija.

Vo Francija spojuvaweto podleì na generalniot uslov deka menaxerite dostavuvaat obrazloèna izjava za predlozite {to im gi dostavuvaat na akcionerite. Nezavisnite revizori na sekoe postojno dru{tvo mora da izgotvat izve{taj za dadenata i primenata (dobienata) vrednost i imaat pristap do trgovskite knigi i izve{tai na dru{tvoto za da go izgotvat svojot izve{taj (~len

377 LSC). Za razlika od germanskoto pravo, ovde zakonot propi{uva deka izve{tajot mora da im bide dostapen na akcionerite koi ne prisustvuvale na sednicata na akcionerskoto sobranie. Ako tie dostavile barawe za toa, moàt da gi dobijat po po{ta site informacii na smetka na dru{tvoto.

Vo SAD, zakonite so koi se reguliraat trgovskite dru{tva se isto tolku lakonski vo vrska so informaciite {to treba da im se dostavat na akcionerite, kako i onie vo Anglija, no tie ovde ne se dopolneti na sli~en na~in so sudskata praksa. Voobi~aeno, vonrednata nebre`nost na zakonite so koi se reguliraat dru{tvata mnogu po~esto se uramnoteùvaat so vonrednata strogost na zakonodavstvoto so koe se reguliraat hartiite od vrednost i so pravilata doneseni spored niv.

Zakonite za hartiite od vrednost sodràt dva vida odredbi za objavuvaweto {to se primenuvaat na spojuvawata (fuziite). Prviot vid se sostoi od pravila za polnomo{nata {to baraat dostavuvawe informacii do akcionerite koga tie }e bidat povikani da glasaat. Kaj obi~nite zakonski spojuvawa ili konsolidaciite, akcionerite na site involvirani dru{tva mora da glasaat, za site da gi dobijat koristite od pravilata za polnomo{nata. Ako spojuvaweto bilo izvr{eno preku proda`ba na imotot, normalno se bara glasawe samo na akcionerite na dru{tvoto

prenesuva~ na imotot, a ne i na akcionerite na dru{tvoto steknuva~ (supra s. 48, 62).

Zatoa izjavi za polnomo{nata dobivaat samo akcionerite na dru{tvoto prenesuva~. Ako spojuvaweto se vr{i preku razmena na akciite, voobi~aeno ne se bara glasawe i nikoj od akcionerite ne moè da gi iskoristi pravilata za polnomo{nata.

Vtoriot vid odredbi za objavuvaweto sodrì pravila za javnite ponudi {to baraat izjava za registracijata i prospekt ako akciite se nudat na javnosta. Iako osnovnite zakoni upatuvaat na "proda`ba" na hartiite od vrednost, amerikanskite zkaoni re{ile deka ponudata od strana na edno dru{tvo na akcionerite na drugo pretstavuva javna ponuda na taa grupa. Zatoa, koga spojuvaweto se izvr{uva so razmena na akciite po koja sledi prestanok na edno od dru{tvata, akcionerite na steknatoto dru{tvo mora da dobijat prospekt i mora da se deponira izjava za registracijata. Vo ovaa to~ka, amerikanskoto pravo se povrzuva so pravata na Anglija i na Belgija {to isto taka gi reguliraat javnite emisii na hartiite od vrednost, vklu~uvaj}i gi i ponudite za prezemawe preku razmena na akciite (supra s.

64). Pravilata za polnomo{nata i zakonite za javnite ponudi na hartiite od

vrednost ne se primenuvaat na dru{tvata od site golemini. Postojat zakonski uslovi {to se i premnogu komplicirani za da se objasnuvaat ovde. Tie generalno se odnesuvaat na golemite akcionerski dru{tva so {iroko disperzirani akcii, no

101

preku gri`livo planirawe moàt da bidat izbegnati od strana na malite privatni dru{tva.

Obemot na objavuvaweto prili~no se razlikuva kaj pravilata za polnomo{nicite i kaj pravilata za javnite ponudi na hartiite od vrednost. Vo sekoj slu~aj, akcionerite dobivaat obemni materijali za ~itawe i imaat pristap do mnogu pogolem broj fakti, otkolku na primer akcionerite vo Francija ili Germanija. Od druga strana, tie moè da ne bidat dobro kvalifikuvani za da ja procenat poplavata od informacii, pa zatoa tie moèbi }e bidat podobro za{titeni so izve{tajot na nezavisniot revizor {to se izgotvuva vo Francija ili so sudskiot nadzor kako vo Anglija. Bidej}i francuskite uslovi se relativno novi, a angliskite i germanskite proceduri seu{te ne se koristat mnogu vo praksa, seu{te nema nekoi osobeni komentari za soodvetnosta na garanciite {to gi nudat tie zakoni.

81. Soglasnost na akcionerite - Generalno - Generalno moè da se utvrdi deka site baraat soglasnost na akcionerite na site involvirani postojni dru{tva, na ist na~in kako {to se bara za promenata na statutot. Povtorno se povtoruvaat nacionalnite posebnosti - degresivnite kvorumi vo Francija (~len 153-376 LSC),

dvojnoto mnozinstvo na glasovi i akcii vo Germanija (~len 340 AktG), super mnozinstvata od site postojni akcii vo SAD. Ako so spojuvaweto se menuvaat relativnite prava na oddelnite klasi akcioneri ({to e re~isi neizbe`no ako postoi pove}e od edna klasa) soglasnosta na tie klasi se bara vo Anglija i Francija i so ponovite zakoni vo SAD. Pokraj toa, amerikanskite zakoni se karakteristi~ni po toa {to dozvoluvaat spojuvaweto da se izvr{i na razli~ni na~ini (supra s. 76) na koi ponekoga{ se primenuvaat i razli~ni proceduralni uslovi.

Odreden broj otstapuvawa od ovie generalni obrasci baraat natamo{no pojasnuvawe.

Zavisno dru{tvo ili "skrateno spojuvawe" - Nekolku amerikanski dràvi deneska nudat poednostavena verzija na spojuvawe koga edno dru{tvo poseduva pogolem procent (90 ili 95 posto) od akciite vo drugo dru{tvo. So ogled na toa {to odborot na direktorite na vladea~koto dru{tvo ve}e gi kontrolira dvete dru{tva, spojuvaweto na zavisnoto dru{tvo so vladea~koto pretstavuva obi~na formalnost. Zatoa, direktorite na vladea~koto dru{tvo moàt da izvr{at spojuvawe bez konsultacija na akcionerite na koe bilo od dru{tvata, iako spored Model zakonot i spored propisite na Wujork, akcionerite mora da bidat izvesteni za toa. Me|utoa, odborot na direktorite vo vakov slu~aj moè da re{i da gi isplati akcionerite vo zavisnoto dru{tvo vo pari, namesto vo akcii na vladea~koto dru{tvo. Na vakov na~in se dozvoluva legalizacija na "~isteweto" na malcinskite akcioneri vo zavisnoto dru{tvo. Procedurata voobi~aeno e poznata kako "skrateno spojuvawe". Taa po svoite posledici e sli~na na ovlastuvaweto za rekvizicija na malcinskite akcii {to angliskoto pravo go dava vo slu~aj na prezemawe (supra s. 68).

[vedskoto pravo isto taka sodrì specijalni odredbi za spojuvaweto na zavisnite dru{tva, {to mora da bidat 100 posto poseduvani za ovie odredbi da moàt da se primenat na niv. Ako vladea~koto dru{tvo poseduva samo 90 posto, toa

moè da gi stekne drugite 10 otsto preku prinudno prezemawe. Akcionerite na zavisnoto dru{tvo sepak mora da glasaat za toa, no ovde nema potreba od obrazloèno izvestuvawe, {to e slu~aj kaj akcionerite na zavisnoto dru{tvo {to ve}e e 100 postoten supsidijar na vladea~koto dru{tvo.

102

Sli~en vid odredba postoi vo germanskiot Zakon za akcionerskite dru{tva od 1937 godina (~len 234 stav 1 AktG(1937)), no taa e namerno ispu{tena so

reformata na zakonot od 1965 godina. Germanskoto pravo deneska bara glasawe na akcionerite vo sekoe od involviranite dru{tva (~len 340 AktG). Uslovot za akcionerskoto glasawe moè da nalikuva na nepotrebna formalnost i o~igledno ne postoi {ansa akcionerite na zavisnoto dru{tvo da glasaat protiv spojuvaweto, isto kolku {to e neverojatno akcionerite na vladea~koto dru{tvo da glasaat protiv toa spojuvawe. [to se odnesuva do glasaweto vo zavisnoto dru{tvo, se ~ini deka izvestuvaweto do malcinstvoto isto taka e postignato i spored propisite na Wujork i spored Model zakonot za izvestuvawe (~len 243 stav 1 (1937)). No za akcionerite vo vladea~koto dru{tvo, germanskite odredbi im davaat {ansa da se sprotistavat na politikata na upravata, {to moè da ima nekoja vrednost duri i koga retko se sproveduva. Toa bi bilo osobeno poèlno vo SAD, kade {to spojuvaweto ponekoga{ se koristi kako indirekten na~in za modifikacija na pravata na prioritetnite akcioneri (supra s. 79).

Prikrieni ili zaobikolni spojuvawa (SAD) - Treba da se zapomni deka amerikanskoto pravo ~esto dozvoluva spojuvaweto da bide izvedeno ne samo preku zakonsko spojuvawe ili konsolidacija, tuku i preku prenos na imotot prosleden so prestanok na dru{tvoto {to go prenesuva imotot i so prezemawe na akciite prosledeno so prestanok na prezemenoto dru{tvo (supra s. 75).

Koga spojuvaweto e izvr{eno preku prenos na imotot, glasaweto na akcionerite e neophodno vo dru{tvoto {to go prenesuva imotot, no ne e neophodno vo dru{tvoto {to go steknuva imotot. Ako dru{tvoto {to steknuva ima dovolen broj odobreni i neizdadeni akcii za zamena za steknatite akcii, odlukata obi~no

moàt da ja donesat samo direktorite (supra s. 62). Ako dru{tvoto ima akcii {to kotiraat na Wujor{kata berza i ako predloì kotacija na dopolnitelni akcii od

20 posto ili pove}e vo odnos na onie {to ve}e kotiraat, toa mora da ja dobie soglasnosta na svoite akcioneri spored pravilata na Wujor{kata berza. Sli~no pravilo se primenuva na site dru{tva vo Ohajo. Ako dru{tvoto nema dovolen broj soodvetni odobreni akcii i mora da bara zgolemuvawe na odobreniot kapital za da izvr{i razmena na akciite za imotot, toa treba da gi konsultira svoite akcioneri soglasno propisite so koi se reguliraat trgovskite dru{tva. Vo praksa, golem broj spojuvawa preku prenos na imotot se vr{at bez nikakvi konsultacii so akcionerite.

Koga spojuvaweto se vr{i preku prezemawe, akcionerite vo dru{tvoto {to treba da bide steknato se konsultiraat vo smisla {to ne smee da dojde do prezemawe ako akcionerite dobrovolno ne gi prodadat ili razmenat svoite akcii, no tie ne glasaat. Vo dru{tvoto {to steknuva, akcionerite treba da bidat konsultirani kako i za prezemawata. Kone~no, glasaweto na akcionerite na steknatoto dru{tvo }e bide neophodno za toa da prestane. Ako vladea~koto dru{tvo steknalo dve tretini od akciite, toa moè da glasa i da ja donese taa odluka (infra s. 95). Alternativno, toa moè da re{i namesto da izvr{i prestanok na zavisnoto dru{tvo ednostavno da go pripoi. Ako toa ve}e steknalo 90 posto od akciite, toa moè da go stori toa duri i bez da gi konsultira malcinskite akcioneri, po sila na procedurata za "skratenoto spojuvawe" opi{ana pogore (supra).

Poremetuvawa pri glasaweto - Uslovot deka sekoja klasa akcioneri treba da go odobri spojuvaweto, koga postojat posebni klasi, nekade nedostasuva - osobeno vo Germanija (~len 361 AktG), Delaware (~len 251 G.C.L.) i vo nekolku drugi amerikanski dràvi. Ponovite amerikanski propisi za dru{tvata baraat glasawe po klasi, kako i francuskoto pravo (~len 376 LSC). Bidej}i zakonite na Germanija

103

i na Delaware baraat glasawe po klasi za promena na klasnite prava pri promenata na statutot, izbegnuvaweto na vakvoto glasawe pri spojuvaweto ovde te{ko moè racionalno da se objasni.

Drugo izvitoperuvawe vo Delaware e nesoglasnosta na mnozinstvoto potrebno za spojuvaweto ili konsolidacijata so mnozinstvoto potrebno za promena na statutot ili za proda`bata na imotot. Pridruèno od toleriraweto na Delaware na "zaobikolnite spojuvawa" (supra) toa zna~i deka vo retki slu~ai koga upravata ima problemi pri mobilizacijata na dvo-tretinskoto mnozinstvo, taa moè da izvede zaobikolno spojuvawe preku dobivawe mnozinstvo glasovi za proda`ba na imotot ili za zgolemuvawe na kapitalot. Vakvite lavirintski aran`mani baraat osobena pravni~ka ekspertiza, no se ~ini deka nemaat nikakvo opravduvawe.

[vedskoto izvitoperuvawe e osloboduvaweto od glasawe na akcionerite vo

dru{tvoto {to steknuva (~len 172 stav 1 Lag akt). Toa ima za svoja posledica spojuvaweto da se tretira isto kako i proda`bata na imotot od strana na steknatoto dru{tvo (supra s. 48). Vo praksa, glasaweto na akcionerite na dru{tvoto {to steknuva vo sekoj slu~aj moè da bide neophodno za da se odobrat neophodnite dopolnitelni akcii (~len 48).

Pravo na nezadovolnite akcioneri na povlekuvawe - Propisite za spojuvaweto vo SAD se razlikuvaat od onie vo ostanatiot del od svetot propi{uvaj}i deka nezadovolnite akcioneri moè da baraat isplata na svojot udel (akcii) vo dru{tvoto i so samoto toa da se razdruàt od rekonstruiranoto pretprijatie. Ovaa odredba se pojavuva kaj site pogolemi zakoni za dru{tvata vo zemjata vo vrska so odredbite za zakonskite spojuvawa ili konsolidacii. Nadvor od SAD, toa e pomalku voobi~aeno, no se sre}ava kaj kaj reìmite za spojuvawe vo Argentina, Anglija, Japonija, Italija, [vedska i Venecuela (infra s. 107).

Nevoobi~aena karakteristika na pravoto na povlekuvawe e {to vo golem broj dràvi toa ne e povrzano so prenosot na imotot ili so prezemawata. Vo ovie dràvi, menaxerite na dru{tvata moàt da gi izbegnat barawata na nezadovolnite akcioneri preku metodi na "zaobikoleno spojuvawe" - odnosno prenos na imotot vo zamena za akcii po {to sledi likvidacija ili preku prezemawe preku razmena na akcii po {to sledi likvidacija. Sudovite na nekoi dràvi gi priznavaat tie manevri kako "de facto spojuvawa" i baraat isplata na nezadovolnite akcioneri. No

Delaware opstoil na svojot stav deka formata e re{ava~ka (moèbi na linija na tekovniot slogan "mediumot e poraka"). Pravnite teoreti~ari - duri i onie koi

imaat simpatii za zakonodavstvoto na Delaware - ne bile vo mo`nost da ja opravdaat ovaa ~udna pozicija.

Sporot e re{en na ~uvstvitelen na~in vo nekoi ponovi zakoni za dru{tvata so propi{uvaweto deka pravoto na nezadovolnite akcioneri na isplata se primenuva ne samo na zakonskite spojuvawa ili konsolidacii, tuku i na prenosite na imotot vo zamena za akcii, duri i koga toa e izvr{eno vo tekot na prestanok ili likvidacija.

Pravoto na nezadovolnite akcioneri da se povle~at vo slu~aj na spojuvawe ili konsolidacija nosi posebni problemi vo slu~aj na spojuvawe so celosno poseduvani zavisni dru{tva. O~igledno vo zavisnoto dru{tvo moè da postojat nezadovolni akcioneri. Nezadovolni akcioneri moàt da postojat i vo vladea~koto dru{tvo, no nivnoto pravo na povlekuvawe izre~no e negirano vo najgolemiot broj amerikanski zakoni.

Drugite aspekti na pravoto da se dobie isplata za akciite se razgleduvaat vo infra s. 106-111.

104

82. Soglasnost na imatelite na drugite hartii od vrednost: obvrznici, osnova~ki akcii - Pokraj akcionerite, legitimnite interesi vo strukturata na dru{tvoto moè da bidat prezemeni od strana na doveritelite - osobeno imatelite na obvrznici, a vo nekoi evropski zemji i od strana na imatelite na "u~estvata vo profitot" ili na "osnova~kite akcii".

U~estvata vo profitot i osnova~kite akcii }e gi razgledame nakuso. Spored noviot francuski zakon, tie ne se izdavaat vo idnina (~len 264 LSC). Me|utoa se dodeka postojat tie imaat pravo na glas za predloènite spojuvawa. Ako tie ne ja dadat svojata soglasnost so istite tipovi kvorumi i mnozinstva potrebni za akcionerite toga{ spojuvaweto ima veto. Ovie vidovi prava seu{te moàt da se kreiraat, so nivnoto tradicionalno pravo na veto, vo Luksemburg. Vo Germanija {to isto taka gi priznava interesite od vakov vid, tie nemaat pravo na glas.

Za{titata {to im se nudi na doveritelite e mnogu pozna~aen problem. Se ~ini deka Anglija im dava na doveritelite najgolema mo}. "Amalgamacijata" ovde ne pretstavuva razli~na zakonska procedura, kako vo drugite visoko industrijalizirani zemji. Taa se tretira kako vid na kompromis so akcionerite i doveritelite {to moàt da izrasnat od "rekonstrukcijata". Imatelite na obvrznicite na pripoenoto dru{tvo minuvaat niz modifikacija na svoite prava {to ne moàt da im bidat naloèni bez soglasnosta na tri-~etvrtini od vrednosta na pobaruvawata na doveritelite. Toa e mnozinstvo vo odnos na site postojni pobaruvawa, a ne samo na onie {to glasaat. Pokraj toa, planot moè da bide odobren od strana na kontrolniot sud (~len 208 CA). Vo Francija preku specifi~ni zakonski odredbi, spojuvaweto mora da bide izglasano od strana na imatelite na obvrznicite vo pripoenite dru{tva, osven ako dru{tvoto vedna{ ne ponudi da gi isplati site onie {to }e go pobaraat toa (~len 313 stav 3, 380 LSC). Ako tie ne se soglasat tie moàt da go ovlastat svojot zastapnik da se obrati do sudot, {to moè da naloì itna isplata ili davawe na obezbeduvawe, ako smeta deka imatelite na obvrznicite imaat potreba od za{tita. Vo poinakov slu~aj toj moè vedna{ da go otfrli baraweto. Imatelite na obvrznicite na dru{tvoto steknuva~ i drugite doveriteli na koe bilo dru{tvo moè da se obratat do sudot pod sli~ni uslovi, pri {to ne e nu`no prethodno da glasaat. Germanskata za{tita e sli~na. Doveritelite nemaat pravo na glas, no moàt da se obratat do sudot i da baraat obezbeduvawe ako

uspeat da dokaàt deka se zagrozeni (~len 347 AktG). Amerikanskite propisi za dru{tvata ne sodràt odredbi za za{tita na

doveritelite pri spojuvawata. Moèbi pove}e iznenaduva deka standardnite dogovori za izdavawe obvrznici samo baraat spojuvaweto da bide ograni~eno na dru{tva organizirani vo zemjata i preìveanoto dru{tvo izre~no da gi prezeme site dolgovi na prezemenite dru{tva. Ova go postavuva pra{aweto dali anglo-amerikanskite zakoni se nebre`ni vo odnos na za{titata na doveritelite ili dali zakonodavstvoto na drugite zemji pretstavuva don-kihotski napad na bezopasniot neprijatel. Se ~ini deka nema nekoi osobeni komentari vo analiziranite zemji za prakti~nite potrebi i dovolnosta od za{titata na doveritelite kaj spojuvawata.

83. Soglasnost na odborite i slu`benicite - Sekade dominira praksata upravnite tela (odborite na direktorite, upravnite odbori, izvr{nite odbori) da predlagaat uslovi za spojuvaweto za koi }e glasaat akcionerite. Amerikanskoto zakonodavstvo za dru{tvata dolgo vreme izre~no go bara toa, kako i francuskoto

po dekretot od 1967 godina. Od druga strana, nitu angliskoto, nitu germanskoto zakonodavstvo nemaat vakvo izre~no barawe.

Zasega nema sudski presudi {to ja razgleduvaat polnova`nosta na spojuvaweto usvoeno od strana na akcionerite bez soglasnost na upravniot odbor,

105

iako e sosema mo`no navistina da nemalo takov slu~aj. Me|utoa so ogled na raste~kiot fenomen na polnomo{ni~kite bitki pome|u pobunetite akcioneri i upravata i na osporenite prezemawa vo koi nadvore{nite grupi steknale kontrola protiv voqata na upravata (supra s. 63) deneska moè da se zamisli deka edno dru{tvo }e saka da stekne kontrola vrz drugo preku predlagawe spojuvawe, {to odborot na vtoroto dru{tvo }e ja otfrli, no akcionerite }e ja izglasaat.

Ako dojde do takov slu~aj, bukvalnata primena na postojnoto zakonodavstvo }e vodi kon zaklu~okot deka spojuvaweto e nepolnova`no (vo Francija i SAD) i deka spojuvaweto e polnova`no (vo Anglija i Germanija). Me|utoa moè da se zamisli deka angliskite i germanskite sudovi }e zaklu~at deka postoi premol~no barawe za soglasnost na upravniot odbor. Toa moè da se izvle~e vo Germanija od izre~noto barawe izvr{niot odbor da go pojasni predlogot za spojuvaweto. Od druga strana, francuskite i amerikanskite sudovi moàt da zaklu~at deka ovlastuvaweto na odborot da predlaga spojuvawa pretstavuvaat samo "upatstvo" (i deka ne se zadolìtelni) i deka zborot na akcionerite }e bide posleden ako uspeat da donesat odluka protiv voqata na upravata. Vo otsustvo na zabeleàni sudski presudi, te{ko moè da se predvidi verojatniot rezultat ili da se proceni relativnata poèlnost na alternativnite re{enija.

84. Sudski i administrativen nadzor vrz spojuvaweto - Kako i golemiot del drugi sovremeni sistemi, anglsikoto pravo ne dozvoluva spojuvawe samo zaradi èlbata na zasegnatite strani, duri i koga se ednoglasni. Akcionerite ne moàt da bidat svikani da ja razgleduvaat amalgamacijata, osven od strana na sudot i planot za spojuvaweto moè da bide usvoen samo "ako e odobren od strana na sudot" (~len

206(1), 208(1) CA). Me|utoa, sudot nema nikakva tehni~ka pomo{, pa se ~ini verojatno deka soglasnosta }e bide povr{na, osven ako nema opozicija. Ako ima opozicija, sudot verojatno }e treba da go re{i pra{aweto soglasno koi bilo pravni kanoni {to }e gi najde za soodvetni za primena i soglasno onaa ekspertiza {to moàt da ja dadat svedocite na strankite. Se ~ini o~igledno deka vakvite aran`mani ja odrazuvaat sostojbata vo koja spojuvawata ne se voobi~aena rabota. Toa soodvetstvuva na generalnata opservacija deka delovnite imperii vo Anglija ne se izgradeni preku spojuvawa, tuku preku sistem na holding dru{tva.

[vedska isto taka bara soglasnost na sudot za site spojuvawa - bez ogled dali so zavisnite dru{tva ili so nezavisni dru{tva (~len 174 stav 1, ~len 175 stav

1 Lag. akt). Vo drugite zemji, sudskata intervencija vo su{tinata na spojuvawata

voobi~aeno se ostava na podnesuvaweto tu`ba so koja treba da se dokaè nepolnova`nosta na postapkata vrz nekoja od voobi~aenite osnovi kako nepo~ituvawe na zakonskite uslovi, izmama ili mo`na te{ka nepravednost.

Me|utoa, nadzorot od strana na regulativnata komisija e neophoden vo SAD za spojuvawata vo posebno reguliranite industrii. Me|udràvnata komisija za trgovija vr{i nadzor vrz site spojuvawa kaj èleznicite, Odborot za civilno vozduhoplovstvo vr{i nadzor vrz kombinaciite na avio prevoznicite, Federalnata energetska komisija Vr{i nadzor vrz kombinaciite na golemite proizvoditeli na elektri~na energija i taka natamu. Ovie agencii imaat prili~no golem personal kako inèneri, smetkovoditeli i drugi specijalisti, a i samite komesari treba da bidat zapoznaeni so problemite vo konkretnata industrija. Soodvetnite dràvni agencii vr{at nadzor vrz spojuvawata i drugite finansiski promeni vo razli~nite me|udràvni javni dobra. No industriskite i trgovskite dru{tva generalno moàt da se spojuvaat bez ni~ija dozvola, osven onaa na involviranite dru{tva. Anti-monopolskiot oddel moè da gi {pionira povredite i da izjavi protest, no

106

dru{tvata nemaat potreba za spojuvawata da baraat ili da dobijat prethodna soglasnost.

Ovoj vid nadzor se ~ini deka ne se razvil vo evropskite zemji. Ovde soodvetnite industrii bile nacionalizirani. Vladata imala celosna kontrola vrz nivnoto rabotewe {to dovelo do toa regulacijata da ne se smeta za neophodna.

G. PO IZVR[ENOTO SPOJUVAWE

85. Efekti na spojuvaweto - Generalno - Po definicija, spojuvawata doveduvaat do kombinirawe na imotot i kapitalot (akciite) na dve ili pove}e razli~ni dru{tva po {to se sozdava samo edno dru{tvo (supra s. 70). Me|utoa, vakvite efekti moàt da se postignat so pogolem ili pomal stepen na celosnost, a postojat i nekoi dopolnitelni problemi {to involviraat naslednuvawe na obvrskite, {to zasluùva posebno razgleduvawe.

Kontinuitet na akcionerstvoto: brkawe od dru{tvoto - Spored zakonskite odredbi za spojuvaweto, {to deneska postojat vo Francija, Germanija i SAD, sosema e jasno deka akcionerite na spoenite dru{tva normalno stanuvaat akcioneri na preìveanoto dru{tvo. Akciite {to tie gi poseduvaat se reguliraat spored uslovite na dogovorot za spojuvawe. Me|utoa tie moè i da go napu{tat dru{tvoto na dva na~ina. Zakonite na nekolku zemji - vklu~uvaj}i ja Anglija i SAD - im dozvoluvaat na akcionerite koi ne se soglasuvaat so spojuvaweto da se povle~at od dru{tvoto i da baraat isplata za svoite akcii (supra s. 81). Ovaa grupa moè da se sostoi do edna tretina od site akcii vo dru{tvoto, iako vo praksa obi~no stanuva zbor za mnogu pomal procent. Ako tie go napu{tat dru{tvoto, toa e nivna sopstvena odluka.

Pokraj dobrovolnoto napu{tawe na nezadovolnite akcioneri, postojat sredstva za izleguvawe na malcinskite akcioneri, duri i koga tie sakaat i se podgotveni da stanat akcioneri vo preìveanoto dru{tvo. Ovaa mo`nost e mnogu po{iroko prifatena vo vrska so spojuvawata na zavisnite dru{tva so vladea~kite. [vedskoto pravo e osobeno detalno koga propi{uva deka koga vladea~koto dru{tvo poseduva 90 posto od akciite na zavisnoto dru{tvo, vladea~koto dru{tvo moè po

spojuvaweto da gi stekne malcinskite akcii (~len 174 stav 2, 223 stav 3 Lag akt). Istata mo`nost se javuva mnogu ponejasno od zakonite za skratenoto spojuvawe vo SAD, {to se primenuvaat na zavisnite dru{tva vo koi vladea~koto dru{tvo poseduva 90 ili 95 posto od akciite so pravo na glas. Zakonot propi{uva deka akciite na zavisnoto dru{tvo moè da se konvertiraat vo akcii na preìveanoto dru{tvo ili vo "drugi hartii od vrednost" (vklu~uvaj}i i obvrznici) ili vo pari. Ako se koristat obvrznici ili pari malcinskite akcioneri vsu{nost se izbrkani od dru{tvoto.

Spored svoite ekonomski efekti, ovie odredbi funkcioniraat sli~no na prinudnite prezemawa vo Anglija kade {to na akcionerot koj uspe{no steknal 90 posto od akciite vo nekoe dru{tvo na dobrovolen na~in mu se dozvoluva da gi

prinudi drugite 10 posto akcioneri da mu gi prodadat i ostanatite akcii. Ova ovozmoùva eliminacija na gwavaàta od malcinstvoto vo zavisnite dru{tva. No se ~ini deka postoi mnogu pomalo opravduvawe za brkaweto na akcionerite vo situaciite na spojuvawe. Bi bilo sovr{eno izvodlivo da se za~uva interesot na investitorite so toa {to nim }e im se dadat akcii vo preìveanoto dru{tvo. Ova re{enie e ilustrirano vo germanskiot zakon koj mu dozvoluva na vladea~koto dru{tvo da go "transformira" 90 postotno poseduvanoto zavisno dru{tvo vo del od

107

sebe, no bara od vladea~koto dru{tvo da gi ponudi svoite akcii - namesto kompenzacija vo pari - na akcionerite na transformiranoto zavisno dru{tvo.

U{te poliberalna odredba vo vrska so brkaweto na akcionerite se sre}ava vo nekolku amerikanski zakoni, {to dozvoluvaat zamena na akciite za obvrznici ("drugi hartii od vrednost") ili ednostavno za pari, iako nitu edno od dru{tvata ne e zavisno dru{tvo na drugite. Efektite od ovie odredbi variraat vo zavisnost od toa dali preìveanoto dru{tvo ve}e e vladea~ko ili ne (to est dali e kontrolen akcioner ili ne) na pripoenite dru{tva. Ako bilo vladea~ko, efektite od

spojuvaweto se brkawe na malcinstvoto, duri i koga malcinstvoto e pogolemo od 5

ili 10 posto kaj "skratenite spojuvawa". Ako dru{tvata bile nezavisni pred spojuvaweto, ekonomskiot efekt ne e nitu "spojuvawe" vo onaa smisla vo koja toj zbor se koristi ovde. Poprvo stanuva zbor za prenos na imotot. Taka moè da se vidi deka amerikanskite zakoni so koi se reguliraat dru{tvata ne samo {to

dozvoluvaat spojuvawe preku prenos na imotot (supra s. 75), tuku dozvoluvaat prenos na imotot preku forma na spojuvawe ili konsolidacija.

Kontinuitet na sopstvenosta vrz imotot - Koga }e se donese nekoe detalno zakonodavstvo za spojuvaweto toa vedna{ izre~no propi{uva deka imotot na pripoenite dru{tva stanuva imot na dru{tvoto {to gi pripoilo. Koga postojat vakvi zakoni, imotot preo|a spored zakon i ovde nema potreba od voobi~aenite formalnosti za prenos na sopstvenosta vrz predmetite, vklu~uvaj}i soodvetno sostaveni dokumenti, potpisi, notarizacii i registracii. O~igledno francuskoto i belgiskoto pravo ja priznale univerzalnata sukcesija na imotot so odluka na dru{tvoto, duri i pred zakonski dadenoto ovlastuvawe.

Me|utoa, nekolku pravni sistemi se soo~ile so te{kotija so prenosot na imotot vo otsustvo na zakonsko ovlastuvawe za prenosot ili vo situaciite vo koi precizno ne se sledele zakonskite propisi. Holandskite pravnici izvestuvaat deka mora da se zavr{at site formalnosti za obi~nata proda`ba na imotot za da se izvr{i samoto spojuvawe, spored holandskoto pravo koe ne sodrì odredbi za toa. Amerikanskite pravnici isto taka pravat razlika pome|u "zakonski spojuvawa i konsolidacii" kaj koi imotot preminuva avtomatski i "zaobikoleni spojuvawa" so prenos na imotot, kade {to mora da se po~ituvaat site formalnosti za prenosot.

Drug problem vo vrska so prenosot na imotot se javuva vo vrska so imotot {to moè da bide ne-prenosliv. Zakupite na nedvi`nosti, osobeno, ~esto sodràt klauzuli {to predviduvaat raskin na zakupot pri prenos. Francuskoto pravo najseriozno mu pristapilo na ovoj problem, propi{uvaj}i deka dru{tvoto {to pripoilo drugo ili drugi dru{tva gi nasleduva dogovorite za zakup na pripoenite dru{tva, bez ogled na sprotivnite odredbi vo dogovorot za zakup. Vo SAD sudovite ~esto im pomagale na zakupcite re{avaj}i deka spojuvaweto ne e opfateno so klauzulite protiv "prenosot" (cesijata), no tie ne oti{le tolku daleku za da ja poni{tat klauzulata {to izre~no go raskinuva zakupot vo slu~aj na spojuvawe ili konsolidacija. Koga postoi obid za zaobikoleno spojuvawe preku prenos na imotot, zakupecot mora da gi snosi posledicite od izbranata forma. Klauzulata protiv prenosot se izvr{uva soglasno nejzinite uslovi.

Kontinuitet na dogovornite obvrski - Vo nitu edna to~ka sudovite ne se tolku obedineti otkolku vo toa deka naslednikot na imotot na funkcionalnoto pretprijatie (going concern) mora da gi prifati i negovite dolgovi. Ovaa rabota e izrazena vo najgolemiot broj zakoni {to sodràt izvesni detali za sredstvata i posledicite na spojuvaweto. Angliskoto pravo se razlikuva uslovuvaj}i go preìvuvaweto na obvrskite so izdaden sudski nalog od strana na sudot koj go

kontrolira spojuvaweto (~len 208(1) CA). Koga zakonot ne sodrì odredbi, od

108

sudovite moè da se o~ekuva da gi primenuvaat pravilata razvieni za "prenosot na imotot" so koi se naloùva prezemawe na obvrskite od strana na naslednikot na

imotot, duri i bez postoewe na takva zakonska odredba (supra s. 55). Generalnoto pravilo deka dogovorite na pripoenite dru{tva go obvrzuvaat

dru{tvoto koe niv gi pripoilo stanuva te{ko ili nevozmo`no za primena vo nekolku situacii. Od edna strana, dogovorite na dve od pripoenite dru{tva moè me|usebno da se nespoivi. Na primer sekoe od dvete èlezari {to se spojuvaat moè da ima dogovori za kupuvawe na celata èlezna ruda od razli~en snabduva~. Od druga strana, dogovorot moè da stane neobi~no teòk za ednata ili za drugata od dogovornite strani zaradi ekspanzijata {to se dolì na spojuvaweto. Na primer, dogovorot na proda`niot menaxer da dobiva eden posto od proda`bite na celoto dru{tvo. Germanskoto zakonodavstvo se ~ini unikatno propi{uvaj}i gi tie detali, naveduvaj}i deka obemot na obvrskite treba da bide prilagoden "so kapitalot i so dogovornite prava na site strani" (~len 346 stav 3 AktG). Toa o~igledno treba da se napravi od strana na dogovornite strani, a ne postojat posebni odredbi za arbitraàta ili sudskata intervencija.

109

VIII. PODELBA

86. Poim na podelbata - Po spojuvaweto, poslednive dve decenii edna druga

pojava na reorganizacija na dru{tvata stekna polnova`nost vo nekolku zemji, pod razli~ni imiwa, od koi najdobar termin e francuskiot podelba (scission). Vo SAD

taa operacija se narekuva "corporate division", "corporate separation" i "divisive

reorganization", no mnogu po~esto na nea se upatuva vo vrska so nejzinite tri pod vida

"split-up", "split-off" i "spin-off". Vo Germanija ovaa operacija se narekuva Spaltung i Aufspaltung, no i vo dvata slu~aja pove}e egzoti~no, otkolku kako domorodna

institucija. Ovoj del od trudot go usvojuva francuskiot termin scission kako najsoodveten za opis na samiot koncept.

Zaedni~ki element kaj site podelbi e {to edna grupa akcioneri i eden imot se pregrupiraat vo dve ili pove}e grupi akcioneri i imot. Inicijalno, dvete grupi akcioneri se identi~ni, iako tie naskoro }e se promenat i da se dozvoli taa promena moè da bide osnovnata cel na podelbata. Na toj na~in podelbata e ~ista sprotivnost na spojuvaweto, kade {to dve grupi akcioneri i dve grupi imot se spojuvaat vo edna.

Sledej}i ja francuskata terminologija, podelbata moè da bide nare~ena "totalna" koga orginalnoto dru{tvo prestanuva da postoi, a negoviot porane{en imot sega im pripa|a na dve ili pove}e razli~ni dru{tva. Ova e toa {to amerikancite go narekuvaat "split-up", verojatno po analogija na cepeweto na nekoe golemo steblo na dve cepanici za potpala. Vo istata terminologija, podelbata e "delumna" koga edno postojno dru{tvo zadrùva eden del od svojot imot, otkako drugiot del od imotot }e gi vloì vo edno ili pove}e drugi dru{tva. Delumnite podelbi amerikancite natamu gi delat na "split-offs" i "spin-offs" zavisno od toa dali so takvata transakcija se zasegnati akciite na orginalnoto dru{tvo ili ne. Vo nekoi slu~ai od akcionerite se bara da predadat nekoi od svoite postojni akcii vo zamena za akciite vo novoto dru{tvo {to tie gi dobivaat. Brojot na nivnite akcii vo staroto dru{tvo se namaluva za da go odrazi namaluvaweto na negoviot imot, no takvoto namaluvawe se kompenzira so akciite vo novoto dru{tvo. Ovaa transakcija se narekuva "split-off".

Me|utoa, postojnoto dru{tvo moè da ima dovolni vi{oci {to mu dozvoluvaat da gi podeli novite akcii kako dividenda. Ako se stori toa, akcionerite seu{te imaat onolku akcii vo staroto dru{tvo kolku {to gi imale i prethodno, plus akciite vo novoto dru{tvo. Koga podelbata }e se izvr{i na vakov

na~in transakcijata vo Amerika se narekuva "spin-off". Potekloto na terminot e nejasno, no moèbi sodrì analogija so na~inot na koj planetite kruàt okolu sonceto, a mese~inata okolu planetite bez pritoa da se uni{ti sferi~nosta na orbitata na teloto okolu koja tie kruàt.

Pri razgleduvaweto na razlikite pome|u razli~nite vidovi podelbi, sofisticiraniot nabquduva~ }e zabeleì deka tie se formalni, a ne ekonomski. bez ogled na vidot na podelbata, po podelbata postojat dve ili pove}e dru{tva, iako prethodno imalo samo edno, a nitu edno od novite go nema onoj imot {to go imalo prethodnoto dru{tvo, nitu pak akciite ja imaat istata zbirna vrednost kako vo prethodno postojnoto dru{tvo. Konceptualno e da se kaè (kaj delumnite podelbi) deka ednoto od dru{tvata e istoto dru{tvo kako i prethodnoto ili da se kaè (kaj spin-off-ot) deka akciite vo kapitalot ne bile reducirani. Razlikite pome|u vidovite podelbi imaat ist minliv kvalitet kako i razlikite pome|u dva vida spojuvawe, "merger" i "consolidation".

110

Pokraj navedenite formi na ednostavna podelba, francuskoto pravo poznava i hibridni transakcii nare~eni "spojuvawe-podelba" (~len 371 stav 3 LSC), {to e mnogu povoobi~aena vo francuskata praksa od obi~nata podelba. Su{tinata na ovaa transakcija e spojuvaweto, vo koe dve ili pove}e dru{tva gi kombiniraat svoite razli~ni pretprijatija vo edno postojno dru{tvo ili vo nekoe novo osnovano. Karakteristi~no e {to tie povlekuvaat del od svojot imot od spojuvaweto - tipi~no nivnoto investiciono portfolio i vi{okot pari - {to go zadrùvaat vo staroto dru{tvo ili vo novo holding dru{tvo. Podelbata na operativniot imot od ne-operativniot imot vo dve razli~ni dru{tva ja ozna~uva transakcijata kako spojuvawe-podelba, a ne kako ednostavno spojuvawe.

87. Zakonodaven tretman na podelbata - Podelbata e prili~no slabo zakonski priznaena kako posebna pravna procedura na pravoto na dru{tvata. Taa pove}e se priznava vo dano~noto pravo, zaradi osloboduvawata od danocite za prenos (promet) ili danokot na kapitalna dobivka {to inaku bi se napla}ale. Francuskiot Op{t dano~en zakonik od 1950 godina predviduva osloboduvawe od danokot na prenos za vlogot vo imot na dve ili pove}e dru{tva vo kapitalot na

novoto dru{tvo, iako ovde ne e upotreben terminot podelba (~len 7188). Ovoj termin se ~ini deka za prv pat se pojavil vo zakonodavstvoto vo 1965 godina.

Dano~nite zakoni na SAD od 1954 godina sodràt odredbi glavno naso~eni kon opfa}aweto na podelbite, iako ne se koristat poznatite termini (kako split-up,

split-off ili spin-off). Vo dvete zemji, literaturata za teorijata i praksata odele mnogu pred zakonodavstvoto vo vrska so ova pra{awe.

Zakonite za dru{tvata bile u{te pobavni vo priznavaweto na podelbata. Popusto }e barame aluzii za podelbata (pod koe bilo ime) vo zakonite na île, Anglija, Germanija, Italija, Meksiko, Venecuela i SAD, kako i vo Francija do reformite vo 1966 godina. Francuskiot zakon sodrì specifi~ni odredbi za procedurite za podelba, tesno povrzani so onie za spojuvawata. Isto taka postoi upatuvawe na kombinacijata na dvete nare~eni spojuvawe-podelba (~len 371 stav 3

LSC). Vo otsustvo na zakoni {to konkretno bi se primenuvale na podelbite,

pravnicite se prinudeni da gi primenuvaat op{tite pravila {to se primenuvaat na posebnite ~ekori na postapkata za podelba. Za taa cel, moè da se razlikuvaat dva osnovni ~ekora: (1) prenos na imotot na edno ili pove}e novi dru{tva vo zamena za

akcii; (2) prenos na akciite primeni za akcionerite na orginalnoto dru{tvo vo zamena za: (a) poni{tuvawe na akciite vo orginalnoto dru{tvo preku prestanok i likvidacija (kaj totalnata podelba); ili (b) namaluvawe na orginalniot kapital na dru{tvoto preku poni{tuvawe na eden del od akciite ili namaluvawe na nominalnata vrednost na akciite (kaj delumnata podelba preku "split-off") ili (v) namaluvawe na vi{ocite na orginalnoto dru{tvo (kaj delumnata podelba preku "spin-off").

Najgolemiot broj zakoni za dru{tvata {to izre~no ili premol~no se primenuvaat na re~isi site involvirani proceduri - prenos na imotot, izdavawe akcii za imot, podelba na imotot pri prestanok i likvidacija, namaluvawe na kapitalot i manipulacija so vi{okot. Golem del od tie odredbi se primenuvaat na podelbite, zavisno od toa po koj pat se odi.

88. Pri~ini za podelbata - So ogled na dvièweto vo sovremeniot svet kon koncentracija na industrijata, sosema e iznenaduva~ko na prv pogled da se sretne raste~ki interes za podelbata na pretprijatieto. Me|utoa, analizata na sudskata praksa i nekoi izrazi na fenomenologijata na sovremeniot biznis davaat nekolku ~uvstvitelni pri~ini za podelba.

111

Prvo, postojat golem broj situacii vo koi da se bide mal seu{te e prednost. Vo restoran, benzinska pumpa ili druga usluga za potro{uva~ite, prednostite za nadzorot i finansiraweto na upravuva~kiot tip vreden milion dolari moèbi e preterano so ogled na tro{ocite za niv. Golemoto dru{tvo {to niv gi izgradilo moèbi e mudro postapuva so izdvojuvaweto na ovie svoi operacii od golemiot biznis, pretvoraj}i gi vo posebni dru{tva. Vo dru{tvo {to go poseduva edno semejstvo, ovoj manevar ja ima prednosta {to im dava poseben imot na sekoj od sinovite ili zetovite, koi ne se mnogu sre}ni vo osnovnata hierarhija.

Duri i koga maloto pretprijatie ne nosi prednosti za sopstvenicite, bez ogled na toa nego moè da go bara dràvata. Vladata na SAD vo mnogu priliki gi prinuduva{e dru{tvata da ja namalat svojata golemina za da se izbegnat zloupotrebi ili opasnosti od zloupotrebi ili monopolska mo}. Toa sistematski se bara spored Public Utility Holding Company Act {to prinuduva na poednostavuvawe na sistemot na dru{tvata kaj javnite dobra i uslugi.

Tretata pri~ina za podelbata e nejziniot potencijal za pomiruvawe na èlbata na nekoi investitori za povtorno investirawe na dobivkata i na onie {to sakaat da ja tro{at. Ako dobivkata se investira vo pretprijatie {to potoa se spun-

off, investitorite {to sakaat da ostanat gi zadrùvaat svoite akcii, onie {to sakaat da tro{at moàt da gi prodadat svoite akcii vo spun-off dru{tvoto, bez da gi zagubat svoite udeli vo vladea~koto dru{tvo. Onie {to izbrale da prodadat i da tro{at voobi~aeno }e platat samo danok na kapitalna dobivka, namesto redoven danok na imot za proda`bata na akciite.

Golem broj drugi pri~ini moàt da bidat grupirani pod naslovot "izolacija". Ponekoga{ pretprijatieto generira aktivnost {to involvira osoben rizik od gra|anska odgovornost, krivi~na odgovornost, lo{ publicitet ili komplicirani propisi, istovremeno toa vetuva profit ili moèbi javna usluga {to gi opravduva pridru`nite optovaruvawa. Biznisot so prskawe na zemjodelskite oblasti so insekticidi moè da bide takva dejnost za nekoja hemiska ili avio kompanija. Raboteweto vo stranstvo e ~est primer. Proizvodnoto dru{tvo {to prvo otvora podru`nica za proda`bi vo stranstvo, no podocna se {iri na skladi{ta i proizvodstvo moèbi }e saka da go izolira vladea~koto dru{tvo od regulatornite agencii, danocite i problemite so javnite odnosi na podru`nicata ili zavisnoto dru{tvo i obratno. Delumnata izolacija se postignuva preku odnosite vladea~ko-zavisno dru{tvo, no mnogu pocelosna izolacija moè da se

postigne preku split ili spin-off. Ovaa izolacija bi bila mnogu pokorisna za francusko zavisno dru{tvo na amerikansko vladea~ko dru{tvo, koga zavisnoto dru{tvo e povikano da trguva so komunisti~ka Kina soglasno politikata na francuskata vlada, no protiv politikata na vladata na SAD.

Koga }e se kombinira so spojuvaweto vo francuskoto spojuvawe-podelba, aspektot na podelbata vo transakcijata im dozvoluva na akcionerite da gi soberat plodovite na koncentracijata vo vrska so eden del od dejnostite na svoeto dru{tvo, za~uvuvaj}i gi prednostite na izdvoenosta so drugite. Tipi~no imotite {to se povle~eni se investicii, kako akcii vo drugi dru{tva i nedvi`nosti, {to nema da bidat od poseben interes za kombiniranoto pretprijatie. Zadrùvaj}i gi vo podelenoto dru{tvo (ili nekoe od naslednicite) akcionerite ja izbegnuvaat neprilikata i danocite {to bi gi platile ako toj imot go podelat me|u sebe,

89. Za{tita na akcionerite - Akcionerite na prethodnoto dru{tvo - Bidej}i zakonite za regulacija na dru{tvata vo najgolemiot broj zemji ne obrnuvaat osobeno vnimanie na fenomenot na podelbata za{titata na akcionerite mora da se bara vo odredbite so koi se regulira prenosot na imotot i vo onie so koi

112

se regulira podelbata na vi{ocite, namaluvaweto na kapitalot ili likvidacijata (zavisno od vidot na podelbata).

]e se potsetime deka prenosot na celiot ili vo osnova celiot imot voobi~aeno bara soglasnost na akcionerite na ist na~in kako i promenata na statutot. Pokraj toa, vo nekoi dràvi na nezadovolnite akcioneri im se dava pravo na isplata na vrednosta na nivnite akcii. Soglasnosta na akcionerite isto taka generalno se bara za likvidacijata (infra s. 95) ili za namaluvaweto na kapitalot. Od druga strana, soglasnosta na akcionerite generalno ne se bara za proda`bata na pomali delovi od imotot. Vo Anglija i SAD taa ne e potrebna za raspredelba na zarabotenata dobivka, a vo golem broj dràvi nitu za raspredelbata na kapitalnite vi{oci. Duri i vo Evropa, kade {to podelbata na profitot bara soglasnost na akcionerite taa se vr{i vo tekot na redovnoto rabotewe, a ne so vonredni proceduri za izmena na statutot.

Kako rezultat na ovie pravila, totalnata podelba e sosema sigurno deka }e

dobie celosna analiza na akcionerite, kako i operacijata na split-off. No spin-off

operacijata vo SAD pominuva bez nikakva konsultacija so akcionerite, a vo Evropa bez voobi~aenite garancii za drugite su{testveni promeni.

Vo Francija kade {to podelbata e posebno regulirana, proceduralnite garancii se poednostaveni i zajaknati. Priznavaj}i ja podelbata kako edinstvena operacija, postoi edinstveno pravilo za konsultacija na akcionerite namesto razli~ni pravila izvlekuvani od pravoto za prenos na imotot, prestanok, namaluvawe na kapitalot i objavuvaweto na dividendite. Akcionerite sekoga{ mora da se konsultiraat, bez ogled na toa dali podelbata e totalna ili delumna. Ako tie se podeleni na klasi i ako nivnite klasni prava na nitu eden na~in ne se izmeneti so podelbata, tie sepak mora da glasaat posebno po klasi (~len 382-383

LSC). Ako dru{tvoto naslednik e akcionersko dru{tvo, akcionerite imaat pravo na izve{taj od nezavisen revizor (~len 377, 382 LSC). Vo samo eden pogled tie se pomalku za{titeni od nekoi amerikanski dràvi. Nezadovolnite ne moàt da baraat isplata za svoite akcii.

Francuskoto pravo zasluùva razgleduvawe vo drugite zemji zaradi sistematskiot tretman na formite na reorganizacija {to bi bile isto tolku atraktivni i na drugi mesta, kako {to se vo Francija i SAD ako se otstranat dano~nite i drugite pre~ki. Od druga strana, nekoj bi sakal kumulativen, a ne alternativen odnos pome|u pravoto na revizorski izve{taj i pravoto na isplata. Tokmu akcionerot na kogo mu e ponudena isplatata za akciite e onoj {to }e saka revizorski izve{taj.

Akcionerite i investitorite vo dru{tvoto ili dru{tvata naslednici - Francuskoto pravo, {to e edinstveniot sistem za konkretna regulacija na transakcijata, pravi razlika pome|u podelbite vo polza na novo sozdadenite dru{tva i podelbite vo polza na postojni dru{tva. Koga ednostavnata podelba se postignuva so prenos na imotot na novo dru{tvo, negovite akcioneri inicijalno se identi~ni so akcionerite na prethodnoto dru{tvo. Koga ve}e bile svikani za konsultacija od strana na prethodnikot, tie na istata sednica moàt da glasaat kako akcioneri na novoto dru{tvo po priemot na preneseniot imot.

Vo drugite zemji, verojatno e neophodno da se soobrazat so formalnostite {to normalno se povrzani so steknuvaweto na sopstvenosta vrz akciite. Vo Germanija toa podrazbira procedura na revizija i procenka (~len 34 AktG).

Vo SAD transakcijata bara konsultacija na akcionerite ako akciite na dru{tvoto {to go prenelo imotot kotiraat na Wujor{kata berza ili ako staniuva zbor za dru{tvo vo Ohajo, no ne i vo drug slu~aj. Ovde sekako }e ima i nekoi uslovi

113

za objavuvawe, ako dru{tvoto dava javna ponuda na hartii od vrednost vo rok od dve godini.

90. Za{tita na doveritelite - Podelbata pretstavuva o~igleden problem za doveritelite, zatoa {to se namaluva imotot na orginalniot dol`nik, a kaj totalnata podelba orginalniot dol`nik celosno is~eznuva. Problemot ne moè da bide re{en vo celost, kako vo slu~aite na prenos na imotot, pravej}i od steknuva~ot lice {to odgovara za obvrskite na onoj {to mu go prenel imotot. Ovde postojat dve ili pove}e preìveani dru{tva po izvr{enata podelba, sekoe so razli~ni delovi od imotot. Ako sekoe od niv stanuva odgovorno za site obvrski, toa moè da stane insolventno, duri i koga orginalnoto dru{tvo ne bilo.

Francuskoto zakonodavstvo od 1966 godina e osameno vo razgleduvaweto na ovoj problem i pretstavuva genijalno re{enie. Ako involviranite dru{tva ne prezele ~ekori za da go re{at problemot, sekoe od dru{tvata {to go steknuvaat imotot }e odgovara za celiot dolg na orginalnoto dru{tvo (~len 385 LSC). Me|utoa, dru{tvoto moè da usvoi plan i da go dostavi do doveritelite za podelba na dolgovite (obvrskite)(vklu~uvaj}i gi i obvrznicite) pome|u preìveanite dru{tva. Toa }e gi obvrzuva doveritelite, osven ako tie ne se àlele do nadle`niot sud za intervencija i sudot go usvoil nivnoto barawe (~len 386 LSC).

Imatelite na obvrznicite isto taka moàt da se sprotistavat na podelbata vrz pogeneralni osnovi, duri i koga nemaat nekoj odr`liv osnov za podelbata na dol`ni~kite obvrski. Tie mora da bidat svikani na sednica na koja mora da ja odobrat podelbata, da se sprotistavat na nea ili da go ovlastat svojot zastapnik da

podnese tu`ba protiv nea (~len 384 stav 3 LSC). Vo sekoja alternativa, odlukata na mnozinstvoto gi obvrzuva site - ili da ja prifatat podelbata ili da se sprotistavat na nea ili da se potprat na sudskata presuda. No dru{tvoto moè da ja preskokne sednicata ili lo{ite rezultati na sednicata ili sudskata odluka ako ponudi da ja isplati celata klasa ili site imateli na obvrznici - a ne samo onie {to go istaknale svoeto protivewe.

Vo drugite zemji ne se sre}avaat odredbi za za{tita na doveritelite {to bi bile specifi~no prilagodeni na podelbata, vklu~uvaj}i gi i SAD, iako podelbata tamu e dobro poznata transakcija. Postojat dve mo`nosti za za{tita na doveritelite, {to proizleguvaat od pravilata {to glavno se nameneti za drugi situacii. Vo slu~aj na delumna podelba, ako orginalnoto dru{tvo ne zadràlo dovolno imot za da gi isplati svoite orginalni dolgovi, prenesuva~ot na imotot "storil povreda - izmama na svoite doveriteli" i takviot prenos moè da bide poni{ten so tu`ba na doveritelite. Me|utoa, ako orginalnoto dru{tvo e solventno na testot na bilansot na sostojbata vo vremeto na prenosot, doveritelot verojatno nema osnovi za sudska intervencija.

Vtorata mo`nost za intervencija na doveritelite proizleguva od slu~ajot na totalna podelba, po sila na praviloto deka dru{tvoto ne moè da go deli imotot na akcionerite se dodeka najnapred ne gi isplati svoite doveriteli. Sekoja takva raspredelba ja ukinuva gra|anskata odgovornost na direktorite. Taka totalnata podelba se ~ini ranliva na napadite na doveritelite se dodeka so nea ne se soglasat samite doveriteli ili se dodeka tie ne bidat isplateni vo celost ili se dodeka nivnite prava ne bidat za{titeni so zakonskite odredbi (kako vo Francija).

91. Danoci, smetkovodstvo i drugite aspekti na podelbite - Zaradi nemawe nekoi porazvieni pravni principi, ovde ne se opfateni nekoi prili~no va`ni pravni problemi povrzani so podelbata.

114

Dano~nite aspekti moè da se spomenat nakuso. Podelbata vo osnova podleì na odano~uvawe vo dve to~ki - prenos na imotot na edno ili pove}e novi dru{tva i raspredelba na akciite na akcionerite na orginalnoto dru{tvo. Vo sekoja to~ka postoi mo`nost za dva vida danoci - danok na prenos (promet) na vrednosta na imotot i danok na kapitalna dobivka za zgolemuvaweto na vrednosta

po steknuvaweto na imotot (supra s. 59, 78).

Vo dvete zemji vo koi podelbata go privlekla vnimanieto na pravnite avtori, dano~nite zakoni predvidele osloboduvawe od eden ili drug danok. Nekoj bi moèl da rizikuva i da kaè deka bez dano~nite osloboduvawa podelbata nema da gi privle~e prakti~arite ili pravnite avtori. Vo Francija, osloboduvaweto se dava za dvata vida danoci. Vo SAD samo za danokot na kapitalna dobivka. No danokot na prenos (promet) ili negovite ekvivalenti vo SAD imaat tolku niski stapki {to i ne se smetaat za pre~ka na dvièweto na kapitalot.

Podelbite, kako i drugite reorganizacii, pretstavuvaat teòk smetkovodstven problem vo vrska so prenesuvaweto na procenkata na imotot, amortizacionite dava~ki i kapitalnite ili imotnite stavki na prethodnite dru{tva.

115

IX. PRESTANOK (PRESTANOK I LIKVIDACIJA)

92. Fazi kaj prestanokot: sprotistaveni koncepcii - Analizata na

"prestanokot" na dru{tvata e ne{to kako minuvawe vikend so semejstvoto vo koe ima tri generacii i site se vikaat "\or|i", {to me|usebno moète da gi razlikuvate samo po glasot so koj nekoj zboruva ili im zboruva. Za da se namalat sli~nite te{kotii ovde najnapred }e go identifikuvame osnovniot fenomen {to se narekuva "prestanok" ili {to obi~no se podrazbira pod toa.

Prvata faza {to doveduva do prestanok na dru{tvoto moè da bide glasawe za takva odluka od strana na akcionerite ili protekot na rokot (periodot) za koj dru{tvoto bilo osnovano ili sudski nalog ili nekoj drug nastan (na primer nacionalizacija na soodvetnata industrija) {to nu`no doveduva do prestanok. Za da se izbegne konfuzijata na voobi~aenata terminologija ovaa po~etna faza }e ja nare~eme "po~etok na prestanokot".

No dru{tvata ne is~eznuvaat so zamavnuvawe na dirigentska palka. Tie poseduvaat imot, imaat pobaruvawa vo odnos na razli~ni dol`nici, imaat dolgovi za pla}awe i drugi dogovorni obvrski za ispolnuvawe i imaat pobaruvawa od svoite akcioneri. Za da se izvr{at site tie obvrski bara prili~en period rabota, {to pretstavuva vtor ~ekor - ~esto dolgotraen. Ovaa faza }e bide nare~ena "likvidacija".

Na krajot na likvidacijata voobi~aeno doa|a tretata faza, {to pretstavuva utvrduvawe (konstatacija) na nekoe soodvetno lice deka dru{tvoto prestanalo da ja vr{i dejnosta, deka gi isplatilo svoite obvrski, deka prestanale negovite prava ili deka tie preminale na drugi. Ovaa faza }e ja nare~eme "gasnewe" na dru{tvoto.

Celiot proces - {to gi opfa}a inicijalniot nastan ili odluka, sobiraweto na imotot i namiruvaweto na obvrskite i kone~no gasneweto na dru{tvoto - e opfaten so izrazot "prestanok".

Najgolemiot broj civil law zemji imaat konzistentna i lesno razbirliva terminologija za ovie fazi.

Konfuzijata nastanuva koga ovie idei }e se preto~at na angliski jazik, zatoa {to vo pravoto na Anglija i na Britanskiot Komonvelt terminot "prestanok" ("dissolution") {to izgleda somnitelno kako prevod na {panskiot

termin disolucion ili na francuskiot dissolution, ne go ozna~uva prviot, tuku posledniot ~ekor vo postapkata. Angliskoto dru{tvo prestanuva (dobrovolno) ili e prestanato (so sudska odluka) samo koga }e bide utvrdeno deka imotot bil celosno sobran, pretvoren vo pari i podelen na doveritelite ili akcionerite {to imale pravo na toa (~len 274(1), 290(4) CA). Nastanite {to ja pokrenuvaat celata taa postapka ne se narekuvaat "prestanok" tuku "po~etok na krajot, na zavr{uvaweto"

("commencement of winding up" (~len 280 CA). zemja po~etok na

prestanokot likvidacija gasnewe na pravniot

subjektivitet

Francija dissolution liquidation cloture de la liquidation

Germanija Auflosung Abwicklung Schluss der Abwicklung

île

Meksiko

Venecuela disolucion liquidation -

Italija scioglimento liquidazione chiusura della liquidazione

116

Vo SAD "prestanokot" ponekoga{ pogre{no se koristi za ozna~uvawe na po~etokot na rutinata na prestanokot (kako vo civil law zemjite), a ponekoga{ da go ozna~i krajot na toj proces (kako vo Anglija), a ponekoga{ za dvete. Model zakonot se ~ini deka e naso~en kon usvojuvaweto na angliskata terminologija. Dobrovolniot prestanok se objavuva preku deponirawe na izjava za "namerata za

prestanok" (~len 85-86), po {to sledi likvidacijata i po nejzinoto zavr{uvawe "dogovor za prestanok" (~len 92-93). Koga nedobrovolniot prestanok bil posledica na nemawe drugo re{enie (blokada), maltretirawe ili insolventnost toj zapo~nuva so nalog za likvidacija (~len 97) po {to sleduva "nalog za prestanok" duri koga }e

zavr{i likvidacijata (~len 102). No vakvata harmoni~na slika e pomatena so odredbite za "nedobrovolniot prestanok" vrz osnova na povreda na zakonot ili javnata politika bez prethodna likvidacija (~len 94).

Zakonite na Delaware i Wujork koristat terminologija mnogu sli~na na civil

law sistemite, propi{uvaj}i deka dru{tvoto treba da "prestane" so odluka na akcionerite ili so sudski nalog pred voop{to da po~ne likvidacijata, po {to rabotite na dru{tvoto treba da zaprat ili da se razre{at.

Zaradi konfliktnoto koristewe na terminot "prestanok" i negovite varijacii vo angliskiot jazik, na{ata rasprava }e go minimizira koristeweto na ovoj termin i namesto toa }e go koristi terminot "po~etok na prestanokot", "likvidacija" i "gasnewe" za da se identifikuvaat razli~nite fenomeni ponekoga{ opfateni so eden edinstven termin.

93. Pri~ini za prestanok - Pri~inite za prestanokot (bez ogled na toa dali se identifikuvani kako "prestanok" ili kako "likvidacija") se klasifikuvaat na razli~ni na~ini. Germanskite komentatori nudat korisni razlikuvawa pome|u protekot na rokot za koj e osnovano dru{tvoto, odlukata na akcionerite, ste~ajnata postapka ili prisilnoto poramnuvawe, naredba na dano~nite vlasti ili trgovskata komora i povreda na javnata blagosostojba. Paralelno na ova, francuskite avtori pravat razlika pome|u voqata na sodru`nicite, zaguba na imotot, prestanok na raboteweto i spojuvawe na sopstvenosta vo edno lice. Razli~nite drugi pri~ini se specificirani vo angliskoto i amerikanskoto zakonodavstvo.

Za na{ata analiza smetavme za potrebno razli~nite pri~ini za prestanokot da gi klasificirame vo tri grupi - (1) avtomatski prestanok po slu~uvaweto na nekoj konkreten nastan (~len 94), (2) odluka na dru{tvoto (na akcionerite ili

drugite nadle`ni organi) (~len 95) i (3) nadvore{en nalog na sudot ili na drugite vladini tela (~len 96).

94. Protek na rokot za koj e osnovano dru{tvoto i drugi vidovi avtomatski prestanok - Edna od klasi~nite pri~ini za prestanokot e protekot na periodot za koj bilo osnovano dru{tvoto soglasno odredbite na svojot statut. Ova imalo osobeno zna~ewe vo prethodnite decenii, koga dru{tvata obi~no se osnovale na ograni~en rok, kako na primer na rok od 30 godini. Iako ponekoga{ okarakteriziran kako "dobrovolen", ovoj vid prestanok e najmalku dobrovolen voop{to, zatoa {to se slu~uva bez nikoj da go saka toa, pa duri i nikoj da ne zabeleì deka toa se slu~ilo. "Prestanokot" verojatno }e go zabeleàt zasramenite slu`benici i akcionerite, duri otkako toj ve}e se slu~il.

Postojat i drugi pri~ini za prestanok bez nikoj da ima namera do nego navistina da dojde, kako posledica na nekoja zakonska odredba so koja se naloùva prestanok kako posledica na nekoja druga transakcija. Spored dominantnata francuska i germanska teorija, prestanokot proizleguva od ekspatrijacijata na sedi{teto na dru{tvoto (supra s. 14); iako ekspatrijacijata e namerna, prestanokot

117

moè da ne bide predviden i planiram. Na sli~en na~in, francuskata teorija porano tvrde{e deka dru{tvoto avtomatski prestanuva koga site akcii }e dojdat vo racete na ist sopstvenik.

Moè da postoi somnenie dali dru{tvoto navistina go gubi svojot status zaradi nekoja od navedenite okolnosti, a dvojno e somnitelno deka prestanokot }e bide "avtomatski" bez nikakvo predupreduvawe. Avtomatskiot prestanok verojatno }e naloì zagubi {to nitu }e padnat na ple}ite na vistinskite lu|e, nitu vo vistinskiot iznos za da se kompenzira storenata povreda. Sakanoto re{enie e odredbata od francuskiot zakon {to se primenuva na prestanokot do koj do{lo zatoa {to brojot na akcionerite padnal pod zakonski propi{aniot minimum od sedum lica. Prestanokot sledi duri po istekot na rokot podolg od edna godina vo koj dru{tvoto ne go ispravila nedostatokot i sudot naloìl prestanok po pravilno podnesena àlba.

95. "Dobrovolen" prestanok (preku odluka na dru{tvoto) - Vo sovremenite pravni sistemi, akcionerskite dru{tva se pomalku ranlivi od javnite trgovski dru{tva ({to prestanuvaat so smrtta ili ste~ajot na koj bilo od sodru`nicite), no tie sepak ne se sveto zdruènie kako brakot ili politi~kata federacija vo koi strankite moralno i zakonski se obvrzani bez ogled na svoite èlbi. Koga sodru`nicite }e ja izrazat svojata èlba na nedvosmislen na~in predviden so zakonot, tie slobodno moàt da go raskinat svojot sodru`ni~ki odnos. Ovoj vid prestanok vo angliskoto i amerikanskoto pravo e poznat kako "dobrovolen". Vo latinskite zemji toj se narekuva "predvremen" (anticipee, anticipada), sprotivno na prestanokot zaradi protek na vremeto za koe e osnovano dru{tvoto, za kogo se smeta deka e "normalen" prestanok.

Se pretpostavuva deka zakonskata dozvola dru{tvoto da prestane dobrovolno orginalno bila inspirirana da im dozvoli na strankite da se povle~at od delovniot potfat {to tie ve}e ne go smetaat za profitabilen ili prijaten. Slobodata, koga edna{ }e bide dadena, se upotrebuva i na drugi na~ini. Dobrovolniot prestanok ~esto pati pretstavuva ~ekor vo planot za natamo{no postoewe na pretprijatieto, no pod razli~en praven reìm ili so drugi pravila. Elementaren primer e dru{tvoto {to prestanuva za da go prenese svojot imot na novo dru{tvo so nov statut. Ovaa praksa se ~ini deka se razvila pred mnogu vreme vo Anglija, moèbi kako izbegnuvawe na angliskite ograni~uvawa vo vrska so promenata na statutot. Deneska taa e izre~no propi{ana so Zakonot za dru{tvata i taa e poznata na pravnite avtori kako eden vid "rekonstrukcija". Ovoj mehanizam moè da se koristi za izveduvawe radikalni promeni vo strukturata na akciite na dru{tvoto {to te{ko ili nikako ne moè da se izvede bez promena na statutot. Na primer, delumno platenite akcii vo novoto dru{tvo moàt da bidat zameneti za celosno uplatenite akcii vo staroto dru{tvo, so {to se izbegnuva primenata na praviloto protiv zgolemuvaweto na obvrskite na postojnite akcioneri. Kako kompenzacija za ova angliskite akcioneri imaat alternativa da ja povle~at svojata

investicija (~len 287 (3) CA). Vo SAD prestanokot obi~no se koristi koga sakaniot ekonomski efekt e

ekvivalent na dividendata. Iako sekoga{ moè da se najdat nekoi "delovni pri~ini", najsomnitelnata prednost ~esto e prenosot na parite na akcionerite kako "vra}awe na kapitalot" ili kako "kapitalna dobivka", a ne kako "obi~en prihod" so soodvetnite dano~ni za{tedi.

Pravnite ssitemi se re~isi ednoglasni vo baraweto odlukata za dobrovolniot prestanok da bide donesena ili odobrena od strana na akcionerite, koi dejstvuvaat so pogolem broj formalnosti od onie potrebni za donesuvaweto na

118

obi~nite odluki. So pomali varijacii formalnostite se isti kako i onie {to se baraat za promena na statutot i za drugite su{testveni promeni.

Me|utoa, vo 1967 godina Delaware donesuva odredba so koja se dozvoluva statutot na dru{tvoto da predvidi dobrovolen prestanok po barawe na malcinstvoto od nekoja opredelena golemina. O~igledno ovaa odredba e planirana za dru{tvata so mal broj ~lenovi, {to moàt da se nare~at "personalni dru{tva so svojstvo na pravno lice". Toa pretstavuvalo odgovor na tekovnite barawa na nekoi advokati za kombinirawe na prednostite na osnovaweto pravno lice so "prednostite na personalnite dru{tva vo koi ~lenovite odgovaraat neograni~eno".

Nekolku zemji nudat razli~ni modaliteti za prestanokot na dru{tvoto so odluka na akcionerite {to ponekoga{ pretstavuva hibrid pome|u dobrovolna i prinudna. Koga dru{tvoto izgubilo pogolem del od svojot kapital (tri-~etvrtini vo Francija, dve-tretini vo [vedska), soodvetnite upravni odbori se dol`ni pred akcionerite da go postavat pra{aweto dali dru{tvoto da prestane ili da prodolì so soodvetnite izmeni. Ako akcionerite glasaat za namaluvawe na kapitalot za iznosot na zagubata ili ako vloàt dopolnitelen imot (vlogovi) za nadomestuvawe na zagubata vo kapitalot, dru{tvoto moè da prodolì. Vo poinakov slu~aj, dru{tvoto moè prinudno da bide likvidirano so sudski nalog po barawe na slu`benik ili akcioner (vo [vedska) ili od strana na koe bilo zainteresirano lice (vo Francija). [vedska vo vakvi slu~ai ja sledi likvidacijata so osobena strast. ^lenovite na izvr{nito odbor i generalnite menaxeri se dol`ni da upotrebat vnimanie za da gi otkrijat zagubite vo kapitalot vo zabranetiot iznos. Ako tie ne gi prezele soodvetnite merki, vklu~uvaj}i i sudska tu`ba za prisilna likvidacija, tie }e bidat li~no odgovorni za nekoi ili za site dolgovi na dru{tvoto (~len 148 Lag akt.).

96. Prestanok zaradi nadvore{en nalog - Op{to - Pogolemite sporovi {to se vodat vo vrska so prestanokot na dru{tvata generalno ne se pojavuvaat zaradi dobrovolniot ili avtomatskiot prestanok, tuku zaradi prestanokot so sudski nalog ili so nalog na nekoja dràvna agencija. Site pravni sistemi predviduvaat takov prestanok i se ~ini deka listata na osnovi se pove}e se zgolemuva, zaedno so drugite priliki za dràvna intervencija vo raboteweto na dru{tvata. Vakviot vid prestanok vo angliskoto i amerikanskoto pravo soodvetno e nare~en "prinuden" ili likvidacija ili prestanok "od strana na sudot" (sudska likvidacija ili sudski prestanok).

Edinstven nesoodveten termin vo ovoj kontekst e vmetnat vo Model Business

Corporation Act {to zboruva za "nedobrovolniot ili prinudniot prestanok" so sudski nalog kako kazna za izmamnoto osnovawe (inkorporacija), zloupotrebata na ovlastuvawata ili propu{taweto da se platat danocite i da se deponiraat

potrebnite dokumenti (~len 94). Bidej}i sekoj vakov prestanok proizleguva od parni~na postapka vo koja se soo~uvaat dràvata i dru{tvoto, a vo kraen stepen re{ava sudot, stanuva zbor za se drugo samo ne za "nedobrovolno" vo voobi~aenata smisla na toj zbor deka ne{to e storeno nenamerno i nesvesno.

Insilventnost i ste~aj - Koga dru{tvoto pretrpelo finansiski zagubi mo`ni se dve alternativi. Ednata e da se napravi obid za rearanìrawe na negovite obvrski, za toa da moè da prodolì so svoeto rabotewe so istite doveriteli i akcioneri kako i prethodno, osven {to nekoi od akcionerite moè da bidat eliminirani zaradi nemawe imot (supra s. 41). Drugata alternativa e da se prodade siot imot i da se podelat realiziranite prihodi od taa operacija pome|u doveritelite i akcionerite. Ovaa alternativa e poznata kako "likvidacija" i

119

normalno vodi kon gasnewe na dru{tvoto i pravniot subjektivitet. Najgolemiot broj sistemi na pravoto na dru{tvata, koga se analiziraat zaedno so zakonite za ste~ajot, predviduvaat vakvo gasnewe, no tie prili~no se razlikuvaat vo na~inot na koj seto toa e izrazeno i vo obemot vo koj predviduvaat poseben reìm, nadvor od ste~ajnata postapka za prestanok na insolventnite dru{tva.

Eden na~in e procesot na likvidacijata zaradi insolventnost celosno da mu se prepu{ti na ste~ajnoto pravo. Toa e re{enieto vo Francija, Germanija i île, kade {to zakonite so koi se reguliraat dru{tvata ne sodràt nikakvi odredbi za likvidacijata na insolventnite dru{tva. Germanskoto i ~ileanskoto zakonodavstvo izre~no gi povrzuvaat zakonite za ste~aj i za trgovskite dru{tva propi{uvaj}i deka otvoraweto na ste~ajnata likvidaciona postapka isto taka e

po~etok na prestanokot (to est Auflosung ili disolucion). Francuskoto pravo smeta deka toa treba da se podrazbere, zatoa {to vo zakonot za ste~aj sodrì izre~ni odredbi za likvidacijata na insolventnite dru{tva, dodeka odredbite za likvidacijata na pravoto na dru{tvata ne upatuvaat na insolventnosta.

Radikalno razli~en stav postoi vo angliskoto pravo, {to gi izzema dru{tvata od ste~ajnata administracija i predviduva nevoobi~aeni detali za

prinudniot prestanok spored pravoto na dru{tvata. Vo zakonot ima okolu 60 ~lena posveteni na ovaa materija i 225 ~lena za pravilata. Insolventnosta e edna od deklariranite pri~ini, izrazena kako nemo`nost da se platat obvrskite (~len 222(e) CA). Se ~ini deka angliskite sudovi ovoj termin go tolkuvale po{iroko, opfa}aj}i ja ne samo odgovornosta vo stroga smisla na toj zbor, tuku isto taka i nepla}aweto na obvrskite vo tekot na redovnoto rabotewe i prezadolènosta.

SAD nudi kombinacija na karakteristikite na angliskiot i na kontinentalnite sistemi. Amerikanskoto pravo, kako i angliskoto voobi~aeno predviduva prestanok zaradi nekoj vid insolventnost. Vo isto vreme, federalnite propisi za ste~ajot propi{uvaat likvidacija na dru{tvata vrz razli~ni osnovi povrzani so finansiskite te{kotii. Toa sodrì mnogu poefikasni odredbi za obezbeduvawe ednakvost me|u doveritelite i moè da se primeni za zamena na ve}e postojnata likvidaciona postapka {to se vodi soglasno zakonite na nekoja od federalnite dràvi. Bez ogled na toa nekoi likvidacii na dru{tvata, zaradi nejasni pri~ini, seu{te se vodat spored propisite na oddelnite federalni dràvi. Duri i koga likvidacijata se vodi spored federalnite propisi za ste~ajot, kone~niot ~ekor za gasnewe na pravniot subjektivitet na dru{tvoto se vr{i spored propisite na federalnite dràvi. Samoto sproveduvawe na ste~ajnata postapka ne doveduva do prestanok na dru{tvoto.

Sekako ne postoi nekoja osobena opravdanost za vakviot karakteristi~en sistem na podelba na prestanokot pome|u federalnata i dràvnata jurisdikcija. Toj e proizvod na istoriski slu~aj. Francuskiot i germanskiot sistem, kade {to prestanokot zaradi insolventnost se vr{i samo spored propisite so koi se regulira ste~ajot ni se ~ini podobar.

Vidot na insolventnosta i drugite okolnosti vo vrska so nego {to vodat kon likvidacija prili~no se razlikuva od zemja do zemja.

Blokada i maltretirawe - Edna od karakteristikite na vladeeweto na mnozinstvoto {to e dobro poznato i kaj nacionalnite i kaj me|unarodnite organizacii e {to ponekoga{ ne postoi mnozinstvo. Koga nema mnozinstvo, nema koj da vladee, osven ako ne se napravi nekakvo `rtvuvawe na principot. Ovaa nesre}na situacija se narekuva "blokada" so {to se upatuva na nesre}ata na elenite {to se borele me|usebno, si gi zapletkale rogovite i umrele od glad.

120

Edno re{enie na problemot so blokadata e da se naloì prestanok na dru{tvoto po barawe na edna od strankite involvirana vo blokadata. Toa e standardna rabota vo amerikanskoto zakonodavstvo za privatnite (zatvorenite) dru{tva (na{i DOO). iako angliskoto pravo izre~no ne ja predviduva, angliskite sudovi ja popolnile prazninata preku {iroko tolkuvawe na oddelot za prestanok koga toj e "praveden i pravi~en". Fakti~ki, angliskite sudovi se ~ini deka bile mnogu pootvoreni koga dosuduvale prestanok spored ovaa generalna klauzula, otkolku {to toa go pravele amerikanskite sudovi spored izre~nite zakonski odredbi. Amerikanskite sudovi ne sakale da naloàt solomonska presuda {to "go ubiva" dru{tvoto za da spre~at pogolemo krvoprolevawe na antagonistite vo blokadata. Delikatnosta na ~uvstvoto bila kritikuvana kako pravewe "sveta krava" od ne{to {to ne e ni{to pove}e od skulptura na "zlatno tele". Ponovite stavovi go favoriziraat naloùvaweto prestanok na malite dru{tva koga se ~ini deka pretprijatieto (za razlika od negoviot praven subjektivitet - pravnoto lice) bi se vodelo mnogu podobro vo nekoja druga forma.

Odredbite so koi izre~no se regulira prestanokot vo slu~aj na blokada ne se predvideni so propisite so koi se reguliraat akcionerskite dru{tva vo civil law

zemji. Francuskiot Gra|anski zakonik sodrì prili~no generalni odredbi za sudskiot prestanok zaradi dobra pri~ina (~len 1871 CC), barem edna{ bile primeneti na blokadite kaj akcionerskite dru{tva, no tie mnogu pove}e se primenuvaat na maltretiraweto ili na lo{oto upravuvawe na personalnite asocijacii kako na primer javnite trgovski dru{tva. Ripert vo 1958 godina pi{uva deka nesoglasuvawata pome|u sodru`nicite nemaat nekoe golemo vlijanie kaj akcionerskite dru{tva, zaradi praviloto na mnozinstvoto. Pravniot lek na prestanokot ne se dava koga dru{tvoto "ne e vo opasnost" i koga strankite se dogovorile site svoi sporovi da gi podnesat na arbitraà. Noviot zakon za dru{tvata mol~i vo vrska so ova pra{awe.

Vo nekoi zemji potrebata za razre{uvawe na blokadite vo golema merka e namalena so odredbite za razbivawe na blokadata. île i [vedska propi{uvaat deka koga upravniot odbor }e zapadne vo blokada, }e pobedi onaa strana na koja i se priklonil pretsedava~ot na odborot. Porano Germanija ima{e isto pravilo, no

toa e napu{teno so revizijata vo 1965 godina. Oficijalnite komentari istaknuvaat deka toa moè da bide predvideno so statutot na dru{tvoto, ako akcionerite go sakaat toa. [vedska isto taka ja predviduva eventualnosta na blokadata pri izborot na pretsedava~. Ako brojot na glasovite za sekoj od kandidatite e ednakov, izborot se re{ava so vle~ewe `reb (~len 119 stav 1(6) Lag akt).

Koga nema blokada, tuku upravata {titi interesi na obi~ni investitori, prestanokot moè da se naloì za da se zapre pqa~kata spored zakonite na Anglija, Avstralija, Norve{ka i Ontario. Ovaa mo`nost e opasna zakana, zatoa {to na upravata i se zakanuva so zaguba na nivnite plati i bonusi, kako i so profitabilno `rtvuvawe na nivnite investicii. Za nesre}a, `rtvuvaweto na investiciite e podednakva opasnost za nezadovolnite. Kako {to zabeleùva Gower "ubivaweto na dru{tvoto e edinstveniot nepoèlen metod za stavawe kraj na maltretiraweto i toa moè da bide samoubistveno za onie koi se obratile do sudot". Kako posledica na toa, revizijata na zakonot od 1948 godina dodava alternativa spored koja sudot moè, vo slu~aj {to }e go opravda prestanokot, da naloì drugi merki vklu~uvaj}i i promena na statutot. Najnovata komisija za pravoto na dru{tvata prepora~uva sledniot zakon da gi pro{iri mo`nostite za alternativni pravni lekovi.

Porane{niot angliski zakon dava ovlastuvawe za prestanok so obrazloènie deka toa bi bilo "pravedno i pravi~no" (~len 168(6) (1926) CA) i ovaa

121

terminologija ja sledat i propisite na Norve{ka i Ontario. Angliskata revizija od 1947 godina voveduva izre~no priznavawe na maltretiraweto kako osnova za prestanok, a toa e prezemeno i vo Avtralija. Promenata se ~ini deka do{la so kodifikacijata na sudskata praksa, a ne so promenata na materijalnoto pravo.

Prestanok so rabotewe - Trgovskite pretprijatija nu`no ne se smrtni, no golem broj od niv eventualno zamiraat. Nivniot imot go razjaduvaat zagubite ili toj }e im bide podelen na akcionerite i pretprijatieto e mrtvo. Me|utoa pravnoto lice go preìvuva padot ili is~eznuvaweto na finansiskoto telo. Se dodeka i oficijalno ne bide zgasnato, sudovite smetaat deka toa postoi i moè da tuì i da bide tuèno, da prima vlogovi i da po~ne drug deloven potfat. Site zemji se soo~uvaat so ovoj problem vo nekoja forma i predviduvaat gasnewe na pravnoto lice so oficijalen nalog koga }e se vidi deka pretprijatieto prestanalo so rabota, bez da bide neophodno da se utvrduva kako i zo{to pretprijatieto se soo~ilo so taa sudbina.

Nominalnata pri~ina za gasneweto, koga }e prestanat aktivnostite se naveduva sosema razli~no vo razli~ni zemji. Germanija predviduva prestanok zaradi nemawe imot; Anglija i [vedska zatoa {to dru{tvoto pove}e ne raboti ili

ne odgovorilo na oficijalnata istraga; Delaware zaradi "ne koristewe na .... ovlastuvawata, privilegiite i fran{izite na dru{tvoto" (~len 283 G.C.L.). Verojatno istata fakti~ka situacija }e vodi kon povikuvawe na koja bilo od navedenite osnovi, zavisno od zemjata vo koja se slu~il nastanot. Ovie osnovi se ~ini deka se od interes glavno za dràvata ili za generalnata javnost, a ne za akcionerite ili doveritelite. Zatoa, ovlastuvaweto da se podnese tu`ba vrz tie

osnovi se dava na Javniot obvinitel (Delaware), Registerot na dru{tvata (Anglija), relevantniot oddel na Trgovskata komora ili na dano~niot oddel (Germanija). Navedenite slu`bi verojatno na novo osnovanoto dru{tvo }e mu dadat razumen rok da stekne imot i da po~ne so aktivnosti. Zakonot na Delaware go obezbeduva ovoj rezultat propi{uvaj}i deka prestanokot zaradi nekoristewe ne moè da se naloì

se dodeka ne izminat dve godini po osnovaweto (~len 283(c) G.C.L.); Anglija dozvoluva samo edna godina (~len 222(c) CA).

Vo nekolku federalni dràvi na SAD, dru{tvata {to prestanale da postojat verojatno }e prestanat ne vrz taa osnova, tuku zaradi nepla}awe danoci. Bidej}i fran{iznite danoci i natamu te~at, duri i ako dru{tvoto prestane so rabota, dru{tvoto {to nema prihodi ili imot nabrzo }e stane prekr{itel na dano~nite propisi i golem broj dru{tva sekoja godina prestanuvaat vrz tie osnovi. Iako ovaa odredba ne se sre}ava vo Delaware ili vo Model zakonot, taa postoi vo nekolku pogolemi dràvi, vklu~uvaj}i gi Kalifornija, Wujork i Ilinois.

Povreda na zakonite so koi se reguliraat dru{tvata - Propisite so koi se reguliraat dru{tvata sekoga{ i sekade sodràt golem broj naredbi za sostavuvawe, potpi{uvawe i deponirawe na dokumenti i za odrùvawe na nekoj konkreten broj slu`benici i zastapnici, i moèbi ~lenovi. Iako zakonodavstvoto bez somnenie saka ovie naredbi da se po~ituvaat, toa obi~no e bavno vo usvojuvaweto na soodvetnite krivi~ni propisi polni so zakani za pari~ni i zatvorski kazni. Francuskiot zakon od 1966 godina, so svoite 67 ~lena za kaznenite dela karakteristi~ni za kontekstot na trgovskite dru{tva pretstavuva novina.

Postarata tradicija predviduva deka dru{tvoto treba da bide li{eno od postoewe ako ne se po~ituvaat zakonskite pravila. Taka Anglija i nekolku federalni dràvi vo SAD propi{uvaat deka dru{tvoto "}e prestane" ako ne dostavuva periodi~ni izve{tai ili ako ne izvesti vedna{ za promenata na sedi{teto (svojata adresa). Anglija i Francija predviduvaat nedobrovolen

122

prestanok koga brojot na sodru`nicite vo dru{tvoto }e padne pod sedum. Francija isto taka propi{uva prestanok ako kapitalot se namali pod zakonski propi{aniot

minimum (~len 71 LSC). Nekolku zakoni na federalnite dràvi vo SAD propi{uvaat prestanok ako aktivnostite na dru{tvoto se vr{at nadvor od celite (dejnostite) predvideni so statutot. Re~isi site tie odredbi se in terrorem, naso~eni kon pottiknuvawe na po~ituvawe na zakonot, a ne kon prestanok na dru{tvata. Sudovite ~esto im dozvoluvaat na dru{tvata da ja izbegnat kaznata ako ja napu{tat zabranetata praksa ili ako gi koregiraat zabranetite fakti.

Donekade sli~en efekt na nedobrovolnata "likvidacija" ili "prestanok" na dru{tvata za povredata na pravata na dru{tvata ima "poni{tuvaweto" na defektite pri osnovaweto spored francuskiot i germanskiot sistem i so niv povrzanite sistemi. Terminot "poni{tuvawe" moè da zalaè, zatoa {to sugerira odluka deka dru{tvoto nikoga{ i ne postoelo, a ne deka negovoto postoewe prestanalo. No toa moèbi i bila celta na francuskiot Zakon za trgovskite dru{tva od 1867 godina koj propi{uva deka dru{tvoto treba da bide ni{tovno i da ne proizveduva nikakvi dejstvo ako vo tekot na negovoto osnovawe nekoj ne gi po~ituval zakonskite uslovi vo vrska so dogovorite za zapi{uvawe akcii, deponiraweto na parite za zapi{anite akcii, deponiraweto na kopii od dogovorite za zapi{uvawe, neizdavaweto na akciskite sertifikati, revizija na nepari~nite vlogovi, brojot na ~lenovite na dru{tvoto, izborot na upravata na konstitutivnoto sobranie na akcionerite. Me|utoa, kompliciranite sudski slu~ai i teorii sluàt za ublaùvawe na strogosta na zakonskata zakana i postojnoto zakonodavstvo go pretvora "poni{tuvaweto" fakti~ki vo eden drug vid prestanok. Vo odnos na licata koi ne se sodru`nici vo dru{tvoto, }e se smeta deka dru{tvoto postoelo i deka prodolùva da postoi se do zavr{uvaweto na likvidacijata (~len

369 LSC). Efektot na dekretot za poni{tuvawe e da se bara likvidacija, pod precizno istite uslovi {to se primenuvaat po dobrovolniot prestanok ili kaj nedobrovolnite likvidacii (~len 368 LSC). Osnovite na poni{tuvaweto isto taka se reducirani vo golema merka. Nabrojuvaweto na formalnite defekti {to bi vodele kon poni{tuvawe na akcionerskoto dru{tvo se celosno eliminirani, ostavaj}i gi samo generalnite principi na nepolnova`nost spored dogovornoto pravo - glavno izmama, zakana i nemawe pravna ili delovna sposobnost - ostavaj}i gi da odmorat brojnite sporovi {to se javuvaa spored prethodnoto zakonodavstvo.

Obrazecot na sovremenoto germansko pravo e sli~en. Defektite vo memorandumot za zdruùvawe {to pretstavuvaat osnova za poni{tuvawe natamu se reducirani vo 1969 godina na propu{tawe da se navede kapitalot na dru{tvoto ili negovata cel (dejnost) i izjava za nedozvoliva (nezakonita) cel (dejnost). Ako dojde do poni{tuvawe, toa ne gi poni{tuva transakciite {to gi sklu~ilo dru{tvoto, tuku samo vodi kon likvidacija kako i kaj prestanokot za drugi pri~ini (~len 277

stavovi 1, 2 AktG). Vakviot umeren stav vo odnos na nepravilnostite pri osnovaweto i

strukturata deneska e garantiran ne samo so nacionalnoto zakonodavstvo, tuku i so EEZ direktivata od 9 mart 1968 godina {to e obvrzuva~ka za zemjite ~lenki. Taa propi{uva deka ni{tovnosta treba da bide proglasena od strana na sudot, deka doveduva do likvidacija i ne vlijae vrz polnova`nosta na obvrskite nastanati pred taa sudska deklaracija. Na vakov na~in direktivata ja isklu~uva avtomatskata ni{tovnost, go isklu~uva retroaktivnoto dejstvo i poni{tuvaweto go pravi prakti~no ekvivalent na prestanokot so sudski nalog za koja bilo druga pri~ina.

Common law zemjite isto taka se soo~ile so problemot na ni{tovnosta {to proizleguva od defektnoto osnovawe, iako koristat poinakvi koncepcii. Kako i vo

123

civil law zemjite sovremenoto zakonodavstvo vo golema merka gi reducira mo`nite pri~ini (osnovi) za ni{tovnosta propi{uvaj}i deka dru{tvoto }e postoi koga soodvetniot slu`benik }e go izdade serifikatot (potvrdata) za registracija (inkorporacija). Angliskoto pravo i amerikanskiot Model zakon propi{uvaat deka sertifikatot }e pretstavuva re{ava~ki dokaz za ispolnuvaweto na site formalni uslovi, no amerikanskiot Model zakon dodava i nova kvalifikacija "osven protiv dràvata" (~len 56). Dvata vida zakoni gi isklu~uvaat sodru`nicite vo dru{tvoto ili vladinite tela od mo`nosta da baraat ni{tovnost na dru{tvoto, kako vo Germanija i Francija. Iako Delaware nema vakov vid zakon, negovite sudovi moè da se pretpostavi deka do{le do istite zaklu~oci spored teorijata za "de

facto" dru{tvo. Vo nekolku slu~ai vo koi postoeweto na dru{tvoto seu{te moè da se

napa|a zaradi defektnoto osnovawe, toa najverojatno }e dovede do likvidacija kako i kaj drugite slu~ai na prestanok. Se ~ini deka toa e sporno vo Anglija kade {to stariot napad preku a certiorari i scire facias se celosno zameneti so zakonskata likvidacija. Vo SAD Model zakonot i nudi na dràvata {ansa na izbor pome|u otpovikuvawe na osnovaweto i prestanok na dru{tvoto, koga ne bile zadovoleni

site zakonski propi{ani formalnosti pri osnovaweto (~len 56). Vo slu~aj na izmama pri osnovaweto, toj predviduva samo "nedobrovolen

prestanok" (~len 94(b)).

Taka se ~ini deka vo civil law i common law jurisdikciite defektite pri osnovaweto se pove}e vodat kon prestanok na dru{tvoto na ist na~in kako i kaj protekot na vremeto za koe e osnovano dru{tvoto ili kaj odlukata na sodru`nicite. No sepak ostanuvaat nekoi mo`nosti za retroaktivno poni{tuvawe.

Povreda na op{tite propisi ili na javnata politika - Dru{tvata ne se izzemeni od op{tite zakoni i propisi - gra|anski ili krivi~ni - {to gi reguliraat aktivnostite na fizi~kite lica, no se imuni na nekoi kazni, kako zatvor i smrtna kazna na elektri~en stol. Ovoj imunitet e pove}e od uramnoteèn so posebnata ranlivost na prestanokot zaradi prodolèna i namerna povreda na zakonite i javnata politika.

Vo common law sistemite kaznata porano se regulirala preku postapka

nare~ena quo warranto, {to proizleguva od àlbata na Javniot obvinitel i eventualno vodi kon presuda za "isfrlawe", {to za svoja posledica ima gasnewe na site prava i ovlastuvawa na dru{tvoto (pravnoto lice), so {to se gasne i negovoto postoewe. Vo XX vek, dru{tvo od Ilinois osnovano za nabavka na medicinski uslugi na svoite ~lenovi bilo "isfrleno" od svoite ovlastuvawa zaradi konstatacijata deka negovata cel (dejnost) bila sprotivna na javnata politika. Nejasnite konturi na ovoj star praven lek deneska se dopolneti so ~lenovite od propisite so koi se reguliraat dru{tvata {to predviduvaat prestanok so sudski nalog na dru{tvoto {to gi "zloupotrebilo" ili "nepravilno gi upotrebilo" svoite ovlastuvawa.

Donekade sli~na po duh e odredbata na germanskoto pravo {to najnapred se

pojavi vo Zakonot za akcionerskite dru{tva od 1937 godina, so koja be{e predviden prestanok so odluka na Nacionalniot ekonomski sud po barawe na ministerot za ekonomija vrz osnova na zagrozuvaweto na op{tata blagosostojba preku odnesuvaweto na menaxerite koi vr{at povreda na konkretni zakoni ili na "principite na dol`noto vnimanie" (die Grundsatze verantwortungsbewusster

Wirtschaftsfuhrung)(~len 288 AktG (1937)). Nacional socijalisti~kite boi na ovie zborovi is~eznale, no osnovnata cel na odredbata ostanala vo zakonot od 1965 godina {to gi ovlastuva sudovite da naredat prestanok po barawe na vladina

124

agencija ako dokaàt (1) opasnost za op{tata blagosostojba (2) dejstvuvawe na upravata sprotivno na zakonite i (3) propu{tawe na nadzorniot odbor i

akcionerite da prezemat ~ekori za otstranuvawe na upravata (~len 396 stav 1 AktG).

Nitu odredbata od 1937, nitu ovaa od 1965 godina ne bile predmet na sudski spor za da moè da se vidi obemot na nivnata primena. Germanskite zakoni, kako i amerikanskite za "zloupotrebata na ovlastuvawata" se ~ini deka se planirani in

terrorem - da gi popre~at sopstvenicite na dru{tvoto od nezakonitoto odnesuvawe, a ne da predizvikaat prestanok. Taka otsustvoto na registrirani slu~ai ne pretstavuva svedo{tvo protiv korisnosta na zakonot.

Sprotivno na ova, eden amerikanski propis propi{uva prinuden prestanok na dru{tvata ne kako zakana, tuku kako kurativna merka. Toa e Public Utility Holding

Company Act od 1935 godina {to bil donese da obezbedi poednostavuvawe na dru{tvata angaìrani vo poseduvawe na akcii vo drugi dru{tva {to vr{at snabduvawe so elektri~na energija i gas. Vo ranite godini od donesuvaweto na zakonot, negovite neprijateli gi osudile odredbite za simplifikacija kako "klauzula za smrtna kazna", pravej}i analogija na prinudniot prestanok so smrtna kazna. No Vrhovniot sud ja poddràl soodvetnosta na nalogot za prestanok. Komisijata za hartii od vrednost i berzi izvestuva deka 793 dru{tva bile otpu{teni od nadzorot na Komisijata "kako rezultat na prestanok, spojuvawe ili konsolidacija", bez konkretno naveduvawe po kolku dru{tva po koja osnova. Eden ponov avtor zabeleùva deka "daleku od toa deka stanuva zbor za smrtna kazna, kako {to se narekuva popularno, programata spored ~lenot 11 dava nov pottik na ìvotot na privatnata mo} pod javna kontrola."

Zemeno vo celina, se ~ini deka prestanokot e nesoodvetno oru`je za da se izdejstvuva usoglasenost so zakonot i javniot poredok na akcionerskite dru{tva. Poglednato kako ekonomska kazna, sosema e verojatno deka toa te{ko }e gi pogodi nevinite investitori, potro{uva~i i vraboteni, kako i slu`benicite koi se vinovni. Taa isto taka ne moè da se izmeri, zatoa {to nejzinoto vlijanie delumno zavisi od vrednosta na dru{tvoto ({to sudot nu`no ne mora da ja znae), a delumno od uspehot na likvidacijata {to sudot ne moè nitu da ja proceni. Se ~ini deka prestanokot e soodveten lek samo koga, kako spored Public Utility Company Act, sudot ili komisijata }e utvrdat deka dru{tvoto {to treba da prestane ne vr{i nikakva ekonomska funkcija. Vo takov slu~aj, investitorot, potro{uva~ite i vrabotenite vo javnoto dobro verojatno }e imaat pove}e korist od {teta so negoviot prestanok.

97. Prinuden prestanok od slu`benicite na dru{tvoto - Nevoobi~aena procedura se javuva vo zakonot na île koj bara dru{tvoto da se likvidira koga edna-petina od kapitalot }e bide zagubena, no predviduva upravata na dru{tvoto samata da ja sprovede taa likvidacija (~len 464-465 Trgovski zakonik) bez intervencija na akcionerite, sudovite ili dràvnite agencii. Vo praksa, toa moè samo malku da se razlikuva od francuskiot uslov deka upravniot odbor ili direktorite mora da im predloàt prestanok na akcionerite vo sli~ni okolnosti, ostavaj}i im na akcionerite izbor dali da se soglasat so toa barawe ili da

pretrpat namaluvawe na nominalnata vrednost na svoite akcii (supra s. 95). 98. Prekin na prestanokot i zaìvuvawe na prestanatite dru{tva -

Tendenciite na okolnostite da se menuvaat i na ~ove~kite su{testva da gi koregiraat prethodnite percepcii za okolnostite pretstavuvaat postojan problem vo procesot na prestanokot. Ponekoga{ se ~ini deka dru{tvoto {to se ~inelo insolventno, toa pove}e ne e ili akcionerite {to sakale da go likvidiraat nivnoto pretprijatie pove}e ne go sakaat toa ili dru{tvoto {to se ~ini deka e bez imot, realno ima nekoj imot. Vo vakvi slu~ai, bi bilo vo interes na site zasegnati

125

strani da go zaìveat dru{tvoto {to go po~nalo svojot pat kon smrtta ili za koe se misli deka e ve}e prestanato.

Nekolku sovremeni zakoni predviduvaat prekin na procesot na prestanok {to zapo~nal ili duri i celosno zavr{il. Me|u mnogu podobrite odredbi se onie od amerikanskiot Model zakon. Za da se prekine "dobrovolniot prestanok" zakonot bara predlog od direktorite i odluka na akcionerite. Za da se prekine nedobrovolen prestanok neophodno e samo da se pokaè deka osnovite (pri~inite) za poveduvawe na postapkata za prestanok prestanale da postojat. Na sli~en na~in, dru{tvoto prestanuva zaradi nepla}awe danoci, no toa moè da oìvee ako tie danoci bidat plateni zaedno so kamatite i kaznite. Germanskoto pravo isto taka izre~no dozvoluva prekin na postapkata za prestanok pred celosnata raspredelba

na likvidacionata masa (~len 274 AktG). Ako se odi nad ovie odredbi, {to zavisat od prekin na postapkata pred taa

da zavr{i, nekolku zakoni dozvoluvaat zaìvuvawe na dru{tvoto, duri i otkako za nego se smeta deka prestanalo. Vo Anglija, ako dru{tvoto bilo izbri{ano od registerot zatoa {to prestanalo, toa moè da se zaìvee vo rok od 20 godini ako se dokaè deka toa celo vreme rabotelo.

Se ~ini o~igledno deka prestanokot moè da se izbri{e ako se pokaè deka bil registriran po gre{ka. Ova e izre~no predvideno so angliskite propisi, no verojatno e vistinito sekade, duri i bez zakonski odredbi za toa.

99. Uprava za vreme na likvidacijata - O~igleden kontrast me|u pravnite sistemi postoi vo vrska so vodeweto na likvidacijata. Spored ednata krajnost, odlukata za likvidacija (ponekoga{ nare~ena "prestanok") samata po sebe ne ja zasega upravata na dru{tvoto, tuku samo ja menuva prirodata na rabotata {to ja vr{at. Toa e ilustrirano so najgolemiot broj amerikanski zakoni. Ako tie ne velat koj e toj {to }e ja izvede likvidacijata, otkako akcionerite glasale za prestanok na dru{tvoto, sudovite zaklu~ile deka toa }e go izvr{i upravata. Nekoi amerikanski zakoni izre~no propi{uvaat deka upravnite organi }e prodolàt da funkcioniraat, se dodeka ne bidat smeneti. Germanskoto i ~ileanskoto re{enie se sli~ni. Izvr{niot odbor gi zadrùva svoite ovlastuvawa, osven koga statutot ne propi{uva ne{to drugo ili ako akcionerite ne nazna~at likvidatori.

Drugata krajnost e deka prestanokot pretpostavuva prestanok na site postojni ovlastuvawa vo dru{tvoto, deka bara nazna~uvawe na nova uprava za da ja sprovedat baranata aktivnost. Ovoj stav go ilustrira postojniot francuski zakon koj propi{uva deka akcionerite }e izberat eden ili pove}e likvidatori koga

dru{tvoto dobrovolno prestanuva (~len 406 LSC). Prethodnata doktrina, bez zakonski odredbi, dovela do istiot rezultat. Angliskoto re{enie e sli~no na francuskoto so interesna kvalifikacija. Akcionerite ne moàt da izberat likvidator, se dodeka direktorite ne utvrdat, po sprovedenata istraga, deka dru{tvoto }e bide vo mo`nost vo celost da gi isplati svoite dolgovi. Ako utvrdat deka toa ne e slu~aj, izborot na likvidatorot preminuva na doveritelite.

Angliskoto i francuskoto insistirawe za smena na stariot upraven odbor i za nazna~uvawe likvidatori ne zna~i deka prethodnata uprava treba da si odi i deka treba da se nazna~i drug personalen sostav. Ne postoi pravilo {to zabranuva ~lenovite na starata uprava da bidat izbrani za novi likvidatori, duri i se ~ini deka francuskite akcioneri toa izre~no moàt da go predvidat so statutot na dru{tvoto. Celta na angliskite i francuskite odredbi e akcionerite da napravat svesen izbor vo vrska so toa dali porane{nite menaxeri treba da stanat likvidatori.

126

O~iglednata liberalnost na germanskiot i amerikanskiot sistem so dozvolata upravata i natamu da gi zadrì svoite pozicii donekade e ublaèna so dopolnitelni odredbi. Vo Germanija zakonot izre~no propi{uva zamena na izvr{niot odbor so likvidatori ako toa go sakaat akcionerite (~len 265 stav 2

AktG). Amerikanskite slu`benici (officers) i direktori i germanskiot odbor ili likvidatori moàt da bidat smeneti so likvidator nazna~en od strana na sudot zaradi pri~ina {to ja pokaàla nekoja zainteresirana strana. Na ovoj na~in prestanokot od dobrovolen se pretvora vo prinuden.

Gorenavedenite odredbi za dobrovolniot prestanok podednakvo se primenuvaat na prestanokot zaradi protek na vremeto za koe dru{tvoto bilo osnovano ili zaradi nadvore{en nastan.

100. Likvidaciona postapka - Iako postojat brojni zakonski odredbi {to treba da obezbedat ~esno sproveduvawe na likvidacionata postapka i so soodvetno izvestuvawe na javnosta samo nekolku raboti zasluùvaat da se spomenat vo edna vakva sporedbena analiza.

Proda`ba na imotot - Paradigmata na likvidacijata o~igledno e ista nasekade. Celiot imot se prodava za pari i dobienite pari se koristat za isplata na dolgovite i eventualno za isplata na akcionerite. Pri analizata na ovaa paradigma najnapred se razmisluva za proda`bata na imotot na par~e. Taa sosema jasno e vo nadle`nost na nazna~enite likvidatori, bez ogled dali tie se orginalnite direktori na dru{tvoto ili posebno nazna~eni likvidatori.

Spored sovremenite uslovi, prodavaweto predmet po predmet (proda`ba na par~e) od imotot na dru{tvoto e najmalku povolno re{enie. Duri i ako trgovskiot potfat gubi pari, negovite postojni odnosi so potro{uva~ite i vrabotenite moè da imaat vrednost za nekoe drugo dru{tvo. Spored dene{nite propisi za danocite na dobivka, dru{tvoto {to steknuva deloven potfat (pretprijatie) i prodolùva da go vodi moèbi }e bide vo mo`nost da "gi prenese" dano~nite zagubi na otu|uva~ot na imotot, za da gi namali dano~nite obvrski na steknuva~ot na imotot. Zatoa, ~esto e poèlno imotot na prestanatoto dru{tvo da se prodade kako funkcionalna celina (going concern), zaedno so good will-ot.

Spored germanskite i francuskite avtori, ovoj vid proda`ba ne e vo orginalna nadle`nost na likvidatorite. Za toa tie mora da imaat prethodna soglasnost od akcionerite na dru{tvoto, isto kako da nemalo odluka ili nalog za prestanok na dru{tvoto. Angliskoto pravo go izbegnuva ovoj rezultat izre~no ovlastuvaj}i go likvidatorot da go prodade imotot kako celina, bez ogled na toa dali likvidacijata e so sudski nalog ili so dobrovolna odluka na akcionerite.

Duri popovolno od proda`bata na pretprijatieto za pari moè da bide negovata razmena za akcii vo dru{tvoto steknuva~. Dru{tvoto {to prodava toga{ stanuva holding dru{tvo ili se likvidira i doa|a do spojuvawe na dvete dru{tva.

Zakonot na Wujork ja poznava ovaa situacija kako situacija {to bara posebno regulirawe. Toj propi{uva deka ako imotot se prodava za nadomest {to ne e pari~na (duri i vo likvidacija) akcionerite toa mora izre~no da go odobrat, kako i site drugi su{testveni promeni. Francija i Germanija do{le do sli~ni rezultati, zatoa {to razmenata na imotot podleì na praviloto spored koe akcionerite mora da ja dadat svojata soglasnost ako imotot se prodava kako funkcionalna celina (going concern). Anglija i najgolemiot broj amerikanski federalni dràvi ne baraat posebni uslovi za ovaa situacija.

Proda`ba na slu`benici ili likvidatori - Drug problem {to se ~ini deka ~esto se javuva kaj likvidaciite e proda`bata na direktor ili slu`benik na dru{tvoto {to se likvidira ili na negovite likvidatori. Kaj malite

127

pretprijatija, glavniot akcioner sosema verojatno }e bide i likvidator i sosema verojaten kupuva~ na imotot. Noproda`bata na takvo lice bi zna~ela sudir na interesite {to gi zagrozuva interesite na drugite akcioneri. Francija postapuva so ovaa situacija na kategori~en na~in zabranuvaj}i ja proda`bata na imotot pri likvidacijata na ~lenovi na odborot na direktorite i na likvidatorot, negoviot personal ili so niv povrzani lica bez ednoglasna soglasnost na akcionerite (~len 394, 395 LSC). Toa normalno ne moè da se postigne kaj dru{tvata ~ii akcii se {iroko disperzirani, no e mo`no kaj pomalite dru{tva. Zakonite na Anglija, Germanija i SAD nemaat posebni odredbi, prepu{taj}i go problemot na redovnite pravila na pravoto na dru{tvata. Spored tie pravila, vakvata proda`ba vo Anglija ili SAD normalno bara soglasnost na mnozinstvoto akcioneri, po celosnoto objavuvawe. Ne e jasno dali proda`bata na direktorite pretstavuva sudir na interesite koga direktorite bile zameneti so likvidator. Vo Germanija se bara soglasnosta na nadzorniot odbor za da se odobri proda`bata na ~len na izvr{niot

ili nadzorniot odbor (~len 112, 114 AktG). Nalog za raspredelba - O~igledno deka e od su{testveno zna~ewe

doveritelite da bidat isplateni spored pravilniot redosled, najnapred razli~no rangiranite doveriteli, pa akcionerite so prioritetni akcii, pa akcionerite so obi~ni akcii. Germanskiot, amerikanskiot i {vedskiot zakon ja reguliraat dol`nosta isplatata da se vr{i spored pravilniot redosled, {to vo drugite zakonodavstva treba da se pretpostavi. Germanskiot zakon go zasiluva ovoj mandat so edno godi{en period pome|u prvoto izvestuvawe do doveritelite i prvata raspredelba me|u akcionerite (~len 272 AktG). Ako likvidatorite vr{at isplati bez ogled na rangot na pobaruvawata {to go znaele, ili bez da dostavat soodvetno izvestuvawe za prijavuvaweto na pobaruvawata tie e bidat li~no odgovorni. Toa go sre}avame i kaj angliskite slu~ai, a {vedska ovoj princip i zakonski go formulirala.

101. Status na pravnoto lice za vreme na likvidacijata - Nedeli, meseci ili godini moè da izminat pome|u donesuvaweto na odlukata ili nastanot {to mu prethodni na prestanokot i gasneweto na poslednoto pravo ili obvrska na dru{tvoto. Postojano se postavuva pra{aweto dali vo tekot na ovoj period dru{tvoto seu{te e pravno lice koe e nositel na prava i obvrski vo ~ie ime moè da se tuì i da bide tuèno, da se kupuva i prodava imot ili da se davaat i primaat vetuvawa.

Primitivniot i konceptualisti~kiot pristap bi sugeriral deka "prestanokot" na dru{tvoto podrazbira negovo is~eznuvawe kako pravno lice. Zatoa pravata pove}e ne moàt da se vr{at, nitu da se steknuvaat novi prava vo negovo ime i za negova smetka. Negovite prava ili is~eznuvaat vo celost, zatoa {to nema sopstvenik, ili preo|aat vo nepodelenata sopstvenost na brojni i disperzirani akcioneri.

Ovoj poednostaven stav bil otfrlen pred eden vek od strana na najvisokiot sud vo Francija koj objavil deka fakti~kata nu`nost bara (la force des choses veut ....) preìvuvawe na pravniot subjektivitet se dodeka ne se razre{at site negovi raboti. Sudovite smetale deka dru{tvoto zgasnuva koga }e bide izvr{ena "kone~nata raspredelba" na imotot. Teoreti~arite tvrdele deka treba da se smeta deka dru{tvoto gi zamenuva pravata i obvrskite {to ostanale da se zavr{at. Vo

1958 godina, francuskiot apelacionen sud bil dolèn da ja ukine presudata na poniskiot sud koj smetal deka dru{tvoto e celosno zgasnato otkako dràvata go prisvoila celiot negov imot i im isplatila nadomest na negovite akcioneri. Po decenii vo koi francuskoto zakonodavstvo ostanalo nemo za ova pra{awe, zakonot

128

za trgovskite dru{tva od 1966 godina jasno go prifa}a stavot deka dru{tvoto kako praven subjekt go preìvuva svojot prestanok i prodolùva da postoi se dodeka ne

se zatvori likvidacijata (~len 391 stav 2 LSC). îleanskiot zakon sodrì sli~na odredba u{te od 1931 godina.

Germanskiot zakon ima isto dejstvo. Pravilata na pravoto na dru{tvata prodolùvaat da se primenuvaat i po prestanokot (Auflosung) se do zatvoraweto na

likvidacijata, koga dru{tvoto kone~no se gasi (erloschen) (~len 264 stav 2, 273 stav 1

AktG). Duri i potoa, germanskiot zakon propi{uva deka dru{tvoto moè da oìvee

ako toa e neophodno so ogled na faktite (~len 273 stav 4 AktG). Anglija izre~no go otfrla gubeweto na pravniot subjektivitet zaradi

dobrovolniot prestanok, {to opfa}a i likvidacija zaradi protek na rokot za koj bilo osnovano dru{tvoto Vo vrska so nedobrovolnite likvidacii zakonot dovolno go naveduva istiot rezultat propi{uvaj}i deka dru{tvoto }e "prestane" samo ako "celosno se zavr{at rabotite na dru{tvoto".

Pove}e problemi se sre}avaat vo SAD, kade {to golem broj sudovi u{te od

XIX vek smetaat deka e logi~no deka ako dru{tvoto "prestanalo", toa pove}e ne postoi. Zakonodavecot nastojuval da gi spasi rabotite na prestanatite dru{tva propi{uvaj}i deka dru{tvoto treba da prodolì da postoi po prestanokot za nekoj opredelen period kako tri ili pet godini. Ova bez somnenie otstranilo mnogu konfuzii, no sepak ne im pomaga na tie {to nema da zavr{at do istekot na toj period. Postojat sudski presudi {to ne dozvoluvaat vr{ewe na sopstveni~ki prava, pa duri i pobivawe na lo{i sudski presudi zatoa {to tuìtelot e prestanato dru{tvo na koe mu pominal rokot za likvidacija.

Nekolku ponovi zakoni se obidele da gi eliminiraat ovie nepotrebni problemi. Zakonot na Wujork od 1961 godina e eden od najdobrite, i propi{uva deka

prestanokot nema dejstvo vrz postoeweto na dru{tvoto i negovite prava. Delaware

ostanuva staromoden i go za~uvuva postoeweto na dru{tvoto vo rok od tri godini i dodeka se vodat postapki {to zapo~nale vo toj rok od tri godini. Model zakonot predviduva dru{tvoto da prodolì po donesuvaweto na odlukata za prestanok, no ja ostava rabotata otvorena vo slu~aite koga dru{tvoto prestanuva zaradi protek na vreme ili so sudski nalog. Ovaa odluka {to smeta deka pravata na dru{tvoto se izgubeni (ili iz~eznale me|u akcionerite) se ~ini deka ja ima vo golem broj amerikanski zakoni.

102. Gasnewe - Krajot na postapkata za prestanok mora da bide ozna~en na nekoj na~in i glavnite razliki pome|u pravnite sistemi se vo vrska so toa kako se narekuva toj ~ekor. Vo Evropa toj e zatvorawe na likvidacionata postapka (cloture

de la liquidation, Schluss der Abwicklung). Vo Germanija likvidatorite utvrduvaat koga ja zavr{ile rabotata i go vnesuvaat prestanokot vo trgovskiot register. Vo Francija se sledi demokratski stav: gasneweto na dru{tvoto treba da bide proglaseno so glasawe na akcionerite. Ako tie ne go storat toa, }e re{i sudot (~len 397, 398 LSC).

Vo Anglija imeto na poslednata faza e "prestanok" (dissolution) {to e konfuzen termin zatoa {to na drugi mesta toj termin se koristi za prviot ~ekor

(supra s. 92). Toj se vr{i so sudska naredba kaj nedobrovolnite likvidacii, a kaj dobrovolnite likvidacii proizleguva od protek na vreme, od dostavuvawe na zavr{nata smetka na likvidatorot. Gasneweto se signalizira so postapka vo registerot na kompaniite kade {to dru{tvoto se bri{e od registerot, {to zna~i deka stanuva zbor za pribele{ka za kone~niot prestanok na javniot register za toa dru{tvo.

129

Amerikanskite idei za zaklu~uvaweto na prestanokot pokaùvaat nekoi divergentni tendencii vo vrska so postoeweto na pravniot subjektivitet na dru{tvoto. Procedurata usvoena vo Model zakonot vo osnova e sli~na na angliskata. Po proda`bata na imotot i isplatata na dolgovite, direktorite na dru{tvoto (kaj dobrovolnata likvidacija) ili sudot (kaj nedobrovolnata likvidacija) deponiraat dogovor ili nalog za "prestanok". Vo drugite dràvi kade {to "prestanokot" (dissolution) e prva faza na likvidacijata retko postojat nekoi odredbi za ozna~uvaweto na zgasnuvaweto na dru{tvoto. Spored staromodnite zakoni koi predviduvaat nekoj period godini za postoewe po "prestanokot" verojatno dru{tvoto zgasnuva so istekot na toj rok (supra s. 100). Vo Wujork se ~ini deka ne postoi zgasnuvawe osven ona {to proizleguva od zabrana na pobaruvawata, distribucijata na imotot i eventualno raspolagawe so trgovskite knigi. Me|utoa, posledniot akt vo ovoj proces verojatno e raspredelbata na imotot me|u akcionerite ili drugite {to imaat pravo na nego.

Kone~nosta na ovie zavr{ni ~ekori e samo relativna vo najgolemiot broj zemji. Po zaklu~uvaweto na likvidacijata, vo Germanija ili po bri{eweto od registerot vo Anglija dru{tvoto moè povtorno da zaìvee za celite na natamo{noto administrirawe, pa duri i za povtorno zaìvuvawe na trgovskiot potfat. Ova osobeno e potrebno koga zakonot dozvoluva dru{tvoto da prestane zatoa {to ne deponiralo izve{tai ili ne odgovorilo na pra{awata na liceto koe go vodi registerot na dru{tvata, bez nikakov dokaz deka do{lo do formalna likvidacija.

130

X. PRAVNI LEKOVI ZA MALCINSTVATA

103. Voved - Osnovnata za{tita na investitorite od su{testvenite promeni

se ogleda vo specijalnite adaptacii na demokratskiot princip {to bara supermnozinstva, specijalni informacii i soglasnost na specijalni lica ili grupi kako klasi na normalno ne-glasa~ki akcioneri i imateli na obvrznici ili sudii i administrativni funkcioneri. Ovie uslovi se prethodno pojasneti. Pokraj ovie garancii, zakonodavstvoto i sudskata praksa obezbedile vtora linija na odbranata, {to moè da gi za{titi investitorite duri i koga vonrednite formalni uslovi bile zaobikoleni.

Prvata vakva garancija e pravoto da se napadne planiranata promena zaradi nepolnova`nost. Ovoj napad moè da se temeli ednostavno vrz tvrdeweto deka ne bile ispolneti formalnite uslovi (navedeni pogore); alternativno moè da se tvrdi deka su{testvenata promena, iako formalno bez gre{ki, e motivirana od izmama ili zna~i povreda na jvnata politika. Vtorata garancija - {to mnogu se koristi vo edni zemji, no e nepoznata vo drugi - e pravoto na investitorot da ja povle~e svojata investicija koga do{lo do za nego nesakana su{testvena promena. Tretata e staroto i nasekade prisutno pravo da se bara nadomest na {teta za vinovno odnesuvawe.

Ovoj del gi razgleduva ovie pravni lekovi za nadglasanite akcioneri.

A. PROCEDURI ZA PONI[TUVAWE NA SU[TESTVENITE PROMENI

104. Zakonski obrasci; razliki od poni{tuvaweto na samoto dru{tvo -

Nikade vo pravoto na dru{tvata nema tolku izrazeni razliki pome|u common law i civil law sistemite kako vo odnos na poni{tuvaweto na su{testvenite promeni. Francuskoto i germanskoto pravo na dru{tvata sodràt detalni odredbi za toa koga, kako i od kogo moè da se bara poni{tuvaweto. Izre~ni odredbi, iako pomalku detalni se sre}avaat vo pravoto na dru{tvata na Italija, Venecuela i Meksiko. Drugite civil law zemji generalno imaat barem deklaracija deka postapkite na akcionerskite sobranija {to povredile nekoi pravila bile nepolnova`ni.

Common law zemjite, od druga strana, vo svoeto zakonodavstvo nemaat nikakvi odredbi vo vrska so vremeto i na~inot na poni{tuvaweto na postapkite na akcionerite vo vrska so su{testvenite promeni ili za drugi pra{awa. Tie obezbeduvaat prili~no golem broj detali za toa na koj na~in treba da bide svikana i vodena sednicata, no ne i za toa kakvi sankcii sledat za nepo~ituvawe. Tie duri nemaat generalna objava deka neregularnite postapki se nepolnova`ni (ni{tovni),

kako vo civil law zemjite. Izjavata deka civil law zemjite izre~no gi propi{uvaat nepolnova`nite

efekti na nepravilnostite kaj su{testvenite promeni bara odredeni pojasnuvawa. Nitu edna od navedenite odredbi ne upatuva konkretno na su{testvenite promeni. Ona na {to tie upatuvaat e postapkata na akcionerskoto sobranie. Su{testvenite promeni se zasegnati samo do merkata do koja tie se doneseni na akcionersko sobranie, {to vo osnova e taka.

Postojat nekoi interesni razliki me|u zakonodavstvata na razli~nite civil

law zemji. Francuskiot zakon za akcionerskite dru{tva od 1867 godina ~udno mol~i za posledicite od nepo~ituvawe na negovite detalni normi za odrùvaweto na

131

akcionerskite sobranija, osobeno na vonrednite sobranija. Toa e u{te pozabeleìtelno imaj}i go predvid faktot deka istiot zakon so osobena strogost predviduva ni{tovnost za site vidovi povreda na pravilata za osnovawe. Generalno, francuskite sudovi ja popolnile prazninata zaklu~uvaj}i deka postapkite na akcionerskite sobranija, prezemeni so povreda na nekoe zakonsko

pravilo se ni{tovni (nul). Ne{to ponapreden zakonodaven obrazec ni davaat zakonite za dru{tvata na

Belgija i Liksemburg. Ovie zakoni - {to ja odrazuvaat sudskata praksa vo Francija - jasno naveduvaat deka povredata na zakonskite normi doveduva do ni{tovnost na postapkite na akcionerskoto sobranie. Tie na primer velat deka "akcionerskoto sobranie ne moè polnova`no da dejstvuva za promena na celta (dejnosta) na dru{tvoto osven ako ..." ili "pod zakana za ni{tovnost ...." Bidej}i bukvalnata primena na ovie pravila bi dovela do apsurdni posledici vo nekoi situacii, belgiskite sudovi i avtori nau~ile da gi ublaàt nivnite efekti so teoriite za "uslovna" i "bezuslovna" ni{tovnost.

Vo 1966 godina, francuskoto zakonodavstvo izre~no go razgleduva problemot na defektite vo pretpostavenite postapki na akcionerskite sobranija. Toa strogo gi ograni~uva osnovite vrz koi ovie postapki moàt da se poni{tat, licata koi moàt da baraat poni{tuvawe i rokot vo koj moè da baraat poni{tuvawe. Karakteristika na ovie odredbi e faktot deka tie se kombiniraat so odredbite za ni{tovnosta na samoto dru{tvo - predmet {to isprovociral u{te poseriozni kritiki.

U{te pokompleksna grupa propisi za ni{tovnosta sodrì germanskiot

Zakon za akcionerskite dru{tva od 1965 godina koj pravi razlika pome|u dva vida ni{tovnost. Edniot moè da se nare~e "ni{tovnost" (Nichtigkeit), a drugiot

"ru{livost" (Anfechtbarkeit) i zakonot naveduva razli~ni osnovi za sekoj od niv (~len 241, 243 AktG). Razlikata pome|u ovie dva vida ni{tovnost e {to ako

akcionerskata odluka e "ni{tovna" (nichtig) taa se smeta kako nikoga{ da ne bila donesena i da ne proizvela nikakvo dejstvo, a ako taa e "ru{liva" (anfechtbar) taa se smeta deka bila polnova`na se dodeka ne bila poni{tena od strana na sudot. Eden rezultat na ovaa koncepciska razlika e {to "ni{tovnite" odluki moè da se napa|aat kolateralno so podnesuvawe tu`ba ili odbrana prethodno pretpostavuvaj}i deka taa bila nepolnova`na i ni{tovna. "Ru{livite" odluki ne moàt da se napa|aat kolateralno se dodeka prethodno ne bidat poni{teni vo postapka protiv dru{tvoto tokmu za taa konkretna cel. Dvata vida ni{tovnost moè da se izle~at ako se ispolnat uslovite {to nedostasuvaat, kako i so protekot na vreme vo koe moè da se napa|aat (~len 242, 244 AktG).

Pri analizata na poni{tuvaweto na su{testvenite promeni, va`no e da se zapomni deka toa e sosema razli~na rabota od poni{tuvaweto na dru{tvata, {to vo zemjite ~lenki na EU neodamna be{e ograni~eno so edna direktiva (supra s. 96). Poni{tuvaweto na dru{tvata se zakanuva da gi uni{ti interesite na doveritelite, akcionerite, pa duri i vrabotenite vo pretprijatieto. Poni{tuvaweto na amandmanot ili spojuvaweto generalno ne e ni{to pove}e

drasti~no od vra}awe na dru{tvoto na prethodniot status quo ante. Poni{tuvaweto na promenite zatoa vo golema merka ne e dopreno so direktivata na EEZ i trpi malku, ako i voop{to, od tekovniot bran kritiki protiv poni{tuvaweto na dru{tvata.

105. Ograni~uvawa na ni{tovnosta na su{testvenite promeni - Pravilata za poni{tuvaweto na su{testvenite promeni, sudski ili zakonski, vo golema merka se vo forma na ograni~uvawa na osnovnata ideja deka ako postapkata

132

zna~i povreda na zakon, vo procedura ili su{tina, taa treba da bide ni{tovna i da ne proizveduva pravno dejstvo. Nitu sudovite, nitu zakonite ne ja negirale ovaa pretpostavka. Namesto toa, tie gi ograni~ile efektite na ni{tovnosta, rokot na ni{tovnosta ili licata koi moàt da baraat ni{tovnost. Ovde }e rezimirame nekoi od osnovnite ograni~uvawa {to se naloèni.

Osnovi za ni{tovnost - Francuskiot zakon od 1966 godina, ostro otstapuvaj}i od prethodnata sudska tradicija i akademska teorija, predviduva deka ni{tovnosta moè da proizleze samo od povreda na (1) "imperativnite odredbi" na zakonot ili (2) zakonite so koi se reguliraat dogovorite. Prvata katergorija opfa}a zakonski odredbi so koi se regulira vodeweto na trgovskiot potfat. Taa na primer dozvoluva poni{tuvawe na odluka na akcionerite ako prethodno nemalo pravilno izvestuvawe ili odluka so koja se ukinuvaat revizorite {to se propi{ani so zakon. Vtorata kategorija gi opfa}a site pri~ini zaradi koi moè da se poni{ti sekoj obi~en dogovor, vklu~uvaj}i izmama, zakana, povreda na odredbite od krivi~noto pravo ili javnata politika. Od druga strana, postapkite na akcionerite ne moàt da bidat poni{teni zaradi povreda na prethodnite odredbi od statutot i privatnite dogovori.

Germanskite osnovi za ni{tovnost ne moàt korisno da se sporedat bez da se ima predvid deka Germanija priznava dva vida ni{tovnost - "ni{tovnost" i "ru{livost" (supra s. 104). Osnovite za "ni{tovnosta" se potesni na nekolku na~ini od onie vo Francija. Postapkata nema da bide "ni{tovna" vrz proceduralni osnovi osven zaradi nemawe prethodno izvestuvawe ili dopolnitelno deponirawe i objavuvawe (~len 241 stavovi 1 i 2 AktG). Postapkata }e bide poni{tena zaradi nesoglasnost so zakonot za dru{tvata samo ako e "nespoiva" so prirodata na akcionerskoto dru{tvo ili gi povreduva odredbite za za{tita na doveritelite ili

na javnosta (~len 241 stav 3 AktG). Se ~ini deka postapkata so koja se vr{i povreda na pravilata za frekfencijata na raspredelbata na dividendata, na primer nema da bide "ni{tovna". Od druga strana, osnovite za "ru{livosta" se po{iroki od onie za francuskata ni{tovnost. Tie opfa}aat povreda na koe bilo pravilo od zakonot za dru{tvata, plus statutot na dru{tvoto (~len 243 stav 1 AktG). Tie isto taka opfa}aat slu~ai na "izmama" koga postapkata e od polza za nekoi akcioneri (ili drugi lica) za smetka na drugite (~len 243 stav 2 AktG).

Nemo`no e da se kaè dali osnovite za poni{tucawe na su{testvenite

promeni vo common law jurisdikciite se potesni ili po{iroki otkolku vo Francija i Germanija. Nitu edno od zakonodavstvata ne naveduva osnovi, a slu~aite ne se brojni. Me|utoa moè da se kaè deka site predmeti citirani vo vrska so ovoj slu~aj se odnesuvaat na povredata na materijalnite prava na tuìtelite, a ne na proceduralnite nedostatoci kako rokovi ili izvestuvawe za sednicata. Nad toa, se ~ini deka sudovite nema da naredat izvr{uvawe na promenata samo zaradi toa {to so promenata se povredeni nekoi prava na tuìtelot. Me|utoa so primena na pravilata za pravnite lekovi spored equity (principot na pravi~nosta), sudot }e ja meri {tetata {to mu e predizvikana na tuìtelot vo odnos na {tetata na drugite zainteresirani strani. Ako {tetata {to mu e predizvikata na tuìtelot e pomala sudot }e ja dozvoli promenata, a tuìtelot }e go upati da podnese tu`ba za pretrpenite {teti i barawe nadomest.

Popravawe na nedostatocite - Koga prigovorot na postapkata prezemena od strana na akcionerite ne se odnesuva na su{tinata, tuku na procedurata, sekoga{ postoi mo`nosta za "le~ewe" za nedostatokot. Najvoobi~aen slu~aj na le~ewe se ~ini deka e pravilnoto deponirawe ili povtornoto deponirawe na amandmanite ili drugite promeni {to prethodno ne bile izvr{eni na pravilen

133

na~in ili ne bide izvr{eni voop{to. Drug slu~aj bi bil odrùvawe na novo akcionersko sobranie po dostavuvaweto na izvestuvawe i po dostavuvaweto na revizorskiot izve{taj (ili ispolnuvaweto na drugite uslovi) {to nedostasuvale ili bile so nedostatoci na prethodnata sednica.

Koga promenata bila "popravena" na vakov na~in ne treba da postoi somne` deka taa }e bide polnova`na vo idnina. No poni{tuvaweto e retroaktivno i se postavuva pra{aweto dali moè da postoi retroaktivno "popravawe" na nedostatocite. Dene{nite francuski i germanski zakoni propi{uvaat popravawe na nedostatocite i so toa popre~uvaat sekakva postapka za poni{tuvawe na promenata. Francuskoto pravo e mnogu po{iroko od germanskoto vo vrska so toa {to se moè da s"popravi" i isto taka propi{uva deka sudot {to ja vodi postapkata za poni{tuvawe mora da dade rok za popravawe na nedostatocite (~len 364 LSC). Ako nedostatokot se sostoi vo propu{tawe da se deponiraat dokumenti, akcionerot (ili drugoto zasegnato lice) moè da dobie sudski nalog za nivno deponirawe od strana na dru{tvoto ili negoviot zastapnik kogo moè da go nazna~i sudot tokmu za taa cel (~len 366 LSC).

Bidej}i teorijata za ispravawe na nedostatocite ima edinstvena funkcija za spre~uvawe na retroaktivnoto poni{tuvawe, taa ne se primenuva na metodite za poni{tuvawe {to se naso~eni vo idnina, kako na primer anglo amerikanskiot sudski nalog za zabrana.

Ograni~uvawe na rokot za poni{tuvawe - Natamo{niot metod na ograni~uvawe na ni{tovnosta e ograni~uvaweto na rokot vo koj moè da se podnese tu`bata za ni{tovnost. Germanija ja primenuva ovaa metoda so odmazda za defektnite postapki {to se samo ru{livi. Postapkata mora da zapo~ne vo rok od eden mesec po dejstvieto na koe se odnesuva tu`bata (~len 246 stav 1 AktG). No ovoj rok ne se odnesuva na site postapki {to moàt da se "poni{tat", {to moè da se poni{tat kolateralno, kako i direktno i o~igledno bez rok za podnesuvawe tu`ba (~len 249 AktG). Na sli~en na~in [vedska naloùva rok od tri meseci na postapkite za poni{tuvawe {to involviraat samo proceduralni neregularnosti ili samo pravo na individualna tu`ba (~len 138 (1) stav 2 Lag akt).

Ponovoto francusko zakonodavstvo ja regulira ovaa rabota u{te postrogo. Site postapki za poni{tuvawe zastaruvaat so istekot na rokot od tri godini (~len

367 LSC), pa duri i pred toa. Ovoj rok moè i natamu da bide skraten preku svikuvawe na licata koi imaat pravo da tuàt za poni{tuvawe, od koi }e se pobara da zboruvaat sega ili zasekoga{ da mol~at (~len 365 LSC). Nim im se dava rok od {est meseci za podnesuvawe tu`ba ili za gubewe na nivnite prava.

Noviot francuski zakon se ~ini drakonski vo sporedba so prethodnite zakoni, no toj e ni{to vo sporedba so sudskata praksa na common law zemjite. Ovde naj~esto se bara nalog za zabrana pred da se glasa za amandmanot ili za drugata promena ili barem pred taa promena da bide registrirana vo soodvetnata dràvna kancelarija. Koga formalnostite }e bidat zavr{eni i dru{tvoto }e po~ne da dejstvuva, podnositelot na tu`bata moè da dobie nadomest na {teta (ako moè da dokaè nekoja takva), no toj realno nema {ansa da go vidi amandmanot, spojuvaweto ili prestanokot "raskinat".

Koj moè da bara poni{tuvawe? - Ograni~uvaweto na licata koi moàt da pobaraat poni{tuvawe mnogu ne se koristi vo zakonicite na civil law zemjite. Francuskoto pravo ne naveduva kvalifikacija za barawe ni{tovnost i dominantnata teorija veli deka toa moè da go stori sekoj akcioner, duri i ako glasal vo polza na promenata {to sega bara da se poni{ti. Germanskoto pravo dozvoluva poni{tuvawe na odredeni "ru{livi" postapki samo od strana na

134

akcionerite {to glasale protiv takvata postapka ili dobile nesoodvetno izvestuvawe za sednicata, plus izvr{niot odbor (kako celina) ili oddelnite

~lenovi na koj bilo odbor (~len 245 AktG). No postapkata za "poni{tuvawe" moè da ja povede koj bilo akcioner (bez ogled na toa dali glasal "za" ili "protiv" taa postapka), samoto dru{tvo ili sekoe zasegnato treto lice.

Vo ovoj pogled kako i vo drugite, common law zemjite se pomalku raspoloèni vo odnos na napadite na soodvetnite postapki od strana na samoto dru{tvo. Tu`bata sekoga{ mora da bide podnesena od strana na nekoj koj se protivel na postapkata na akcionerskoto sobranie, osven ako ne bil izmamen na nekoj na~in ili li{en od soodvetno izvestuvawe. Onie {to glasale "za" podocna ne moàt da podnesat tu`ba.

Efekti na poni{tuvaweto - Tendencijata da se ograni~i ni{tovnosta isto taka se gleda i vo ograni~uvaweto na nejzinite efekti. Vo Germanija, ograni~uvaweto se vr{i preku podelba na po{irokiot poim na ni{tovnosta na dva dela ("ni{tovnost" i "ru{livost"), od koi edniot dejstvuva za vo idnina. Ru{livosta za razlika od ni{tovnosta gi ostava polnova`ni site transakcii {to se temelat na ru{livi odluki pred da bidat poni{teni. Francuskoto pravo gi ograni~uva efektite na poni{tuvaweto propi{uvaj}i deka tie nema da vlijaat vrz transakciite sklu~eni so treti lica na sovesen i ~esen na~in (~len 369 LSC).

Vo ovaa faza na ni{tovnosta, kako i vo drugite, angliskoto i amerikanskoto pravo nemaat mnogu {to da kaàt. Vo vrska so "sovesnite i ~esnite treti lica" se ~ini verojatno deka angliskite i amerikanskite odluki se soglasni so francuskite vo za{titata od poni{tuvawe na dogovorite. Vode~kite slu~ai vo dvete zemji smetale deka izdavaweto na obvrznicite }e bide polnova`no vo racete na bona fide imatelite na obvrznici, iako bilo prekr{eni vnatre{nite pravila za ovlastuvawata i odobrenijata. Vo vrska so retroaktivnoto poni{tuvawe vo drugite situacii, sekako stanuva zbor za retki slu~ai, zaradi odbivaweto na amerikanskite sudovi "da ja raskinat" postapkata na dru{tvoto otkako akcionerite i upravata

postapuvale spored nea (supra). Drugi ograni~uvawa na ni{tovnosta; kritika - Treba da se spomenat i

drugite ograni~uvawa na konceptot na ni{tovnosta, kako i nekoi drugi {to moè da se pojavat vo idnite zakoni. Se ~ini verojatno deka imperijata na ni{tovnosta }e prodolì da tone. Toa e nasokata vo civil law zemjite, kade {to ovoj princip

nekoga{ cveta{e. Vo common law zemjite, kade {to toj nikoga{ ne bil vlijatelen, toj i ne pokaùva znaci na sila. Gubeweto na va`nosta i na povrzaniot princip na

ultra vires isto taka e znak za idninata na ni{tovnosta. Ovde se postavuva pra{aweto kolku daleku moè da odi redukcijata na

principot na ni{tovnosta. Nam ni se ~ini deka idejata }e ja doìvee sudbinata na svojata sprotivnost. Namesto generalniot princip na poni{tuvawe na postapkite {to se prezemeni na nepravilen na~in, podlo`ni na rokovi i isklu~oci, }e postoi generalen princip deka povredata na normite vodi kon drugi sankcii, osven koga poni{tuvaweto pretstavuva direkten na~in za realizacija na pravnata politika. Idejata deka postapkata prezemena od strana na dru{tvoto nema da proizveduva nikakvo pravno dejstvo zaradi toa {to zakonskite normi bile donekade povredeni e daleku od logi~ka nu`nost. Toa ne e ni{to drugo osven spoznanie na idejata deka deteto rodeno nadvor od brakot nema nikakvi gra|anski prava ili deka ~ovek treba da go ispovrati jadeweto ako pred da po~ne da jade ne se pomolil.

Sankciite {to }e sledat po povredata na pravnite normi treba da bidat izbrani so mnogu podiskriminira~ko oko od nivnite posledici. Ako na primer

135

zakonodavstvoto utvrdilo deka "u~estvata vo profitot" (parts beneficiaires) se {tetni za ekonomijata, sekoj obid za nivno sozdavawe vo idnina }e bide bezuspe{en, iako tie moàt da dadat nekoi drugi prava {to soodvetno }e gi obes{tetat imatelite na u~estvata bez da se povredi zakonskiot obrazec. Od druga strana, ako odlukata za zgolemuvawe na kapitalot preku proda`ba na dopolnitelni akcii bila donesena po nepravilno dostavenoto izvestuvawe za akcionerskoto sobranie, poni{tuvaweto e nesoodvetno sredstvo osven ako ne postojat okolnosti {to indiciraat deka soodvetnoto izvestuvawe bi go izmenilo rezultatot od glasaweto na akcionerite. Vo otsustvo na takvi okolnosti, poni{tuvaweto ja povreduva zakonskata cel na vladeeweto na mnozinstvoto i sozdava zagubi i nesigurnost za golem broj lica koi na nitu eden na~in ne se vinovni. Posoodveten

lek za nesoodvetnoto izvestuvawe e (1) ako tu`bata e podnesena blagovremeno da se naloì povtorno glasawe so novo izvestuvawe za sednicata; (2) da se kaznat nebre`nite funkcioneri za tro{ocite na novoto izvestuvawe i za drugite {teti na na~in {to e soodveten za da se izbegne povtoruvaweto na nivnata nebre`nost.

Povlekuvaweto od principot na ni{tovnosta treba da bide prosleden so priznavawe na dol`nosta na sudovite da gi prekinuvaat i ispravaat nepravilnite postapki dodeka se vo tek i so pro{iruvaweto na ovlastuvawata za naloùvawe gra|anska ili krivi~na odgovornost na funkcionerite na dru{tvoto koi gi zanemarile zakonskite uslovi. Dodavaweto na {irok opseg na krivi~na odgovornost vo noviot francuski zakon za trgovskite dru{tva }e ja olesni ovaa faza na potrebnata evolucija.

B. PRAVO NA POVLEKUVAWE ILI "PROCENKA"

106. Poim - Francuskite avtori ponekoga{ upatuvaat na akcionerite koi ne

moàt slobodno da gi prodadat svoite akcii kako "zatvorenici" na nivnite akcii. Iako izrazot se primenuva so najgolema sila na investitorite vo dru{tvata so ograni~ena odgovornost, toj isto taka se primenuva na golem broj investitori vo akcionerskite dru{tva ~ii akcii fakti~ki i ne se mnogu prenoslivi. Nivniot status e dovolno àlen koga akcionerot e zaroben za fiksno i nemenlivo pretprijatie, a u{te poàlno e koga celta (dejnosta) karakterot i geografskata lokacija (ili dràvjanstvoto) na pretprijatieto ili pravata na akcionerot na dividendi i glasovi se smeneti protiv negovata voqa.

Za da mu se ovozmoì na akcionerot da go napu{ti svojot zatvor koga zatvorot se dviì ili bil remodeliran, zakonodavcite izmislile pravo toj da gi vrati svoite akcii na dru{tvoto i da dobie isplata za niv. Vo SAD kade {to ova pravo najmnogu prosperira advokatite generalno go narekuvaat "pravo na

procenka" (appraisal right) so upatuvawe na procedurata za procenka {to }e bide sprovedena za da se utvrdi iznosot {to }e treba da mu se isplati na akcionerot. Zakonite go narekuvaat razli~no kako "pravo na nesoglasnost" (right to dissent)

(Model B.C.A. ~len 80) ili "pravo da se dobie isplata" (right to receive payment)(~len 623 N.Y.B.C.L.). Poopisen ni se ~ini terminot "pravo na povlekuvawe" (right of

withdrawal) vo smisla na pravo na povlekuvawe od ~lenstvoto vo dru{tvoto {to se koristi vo Italija i vo Latino-Amerikanskite zemji (diritto di recesso, derecho de

receso). [vedskoto pravo razvilo interesna varijacija na pravoto na povlekuvawe.

Realnoto pravo na povlekuvawe se negira, zatoa {to toa bi go povredilo principot deka kapitalot ne moè da se namaluva bez soglasnost na doveritelite (~len 69 Lag

136

akt). No nadglasanite malcinski akcioneri vo odredeni slu~ai imaat pravo na otkup na svoite akcii od strana na mnozinskite akcioneri (~len 136 stav 1 Lag akt). Vo analizata {to sledi ova pravo }e bide opfateno so odlukite za pravoto na povlekuvawe, duri i koga toa ne zna~i povlekuvawe na nikakov imot od blagajnata na dru{tvoto.

Vo SAD pravoto na povlekuvawe e prili~no razgleduvano. Najgolemiot del od ovaa rasprava pretpostavuva deka pravoto e korisno i taa e skoncentrirana na negovata efikasnost ili na negovite efekti vrz drugite pravni lekovi. Od druga strana, eden ponov avtor se àli deka pravniot lek "}e bide slaba gwavaà, maltretirawe i teret" ako se pogledne od ona {to toj go narekuva "perspektiva na dru{tvoto". Od gledna to~ka na akcionerot ({to e razli~na od onaa na dru{tvoto) toa e iluzorno. Malite investitori bi bilo podobro da mu telefoniraat na svojot broker za da gi prodadat akciite na pazar.

107. Osnovi za povlekuvawe od ~lenstvo - Iako golem broj nacii go davaat pravoto na povlekuvawe vo slu~aj na nekoi su{testveni promeni, tie pokaùvaat golemi razliki pri identifikacijata na situaciite koga toa e soodvetno.

Aneksijata na dru{tvoto kako zavisno dru{tvo ili subsidijar na drugo vladea~ko dru{tvo pretstavuva osnova za povlekuvawe vo Anglija, Germanija i Japonija. Vo Anglija situacijata e definirana kako situacija vo koja 90 posto ili pove}e od akciite vo dru{tvoto se steknati od nekoe drugo dru{tvo. Malcinskite akcioneri vo zavisnoto dru{tvo moàt da baraat od vladea~koto dru{tvo da gi otkupi i nivnite akcii. Vo Germanija i Japonija situacijata ne se definira preku

sopstvenosta, tuku preku sklu~uvawe dogovor za dominacija (Beherrschung) ili cesija (prenesuvawe) na profitot (Gewinnabfuhrung).

Izmenite na statutot moè da pretstavuvaat osnova za povlekuvawe vo odreden broj zemji i vo amerikanskite dràvi. No site amandmani nemaat vakov efekt, a na~inot za opredeluvawe koi amandmani imaat vakov efekt prili~no se razlikuva. Izmenite na celta (dejnosta) na dru{tvoto povlekuva pravo na povlekuvawe vo Argentina, Italija i Venecuela. Radikalnite izmeni na pravata od akciite na prioritetni dividendi, na prvenstveno pravo na kupuvawe na akciite od novite emisii i na glasa~kite prava go aktivira pravoto na povlekuvawe vo Wujork i Severna Karolina, kako i vo [vedska. Naloùvaweto na ograni~uvaweto so soglasnosta na prenosot na akciite dava pravo na povlekuvawe vo Japonija (~len

249 Trgovski zakonik). Zgolemuvaweto na kapitalot ima sli~ni efekti vo Argentina i Venecuela. Ekspatrijacijata na sedi{teto na dru{tvoto go aktivira

povlekuvaweto vo Italija (~len 2347 CC), a prodolùvaweto na rokot za koj e osnovano dru{tvoto vo Argentina (~len 354 Trgovski zakonik). Vo Anglija pravoto na povlekuvawe postoi vo site slu~ai na "rekonstrukcija" {to verojatno }e se upotrebat za amandmanite {to inaku ne se dozvoleni, kako na primer promenata na pravata od akciite (supra s. 13). Polovi~no pravo na povlekuvawe isto taka se dava vo slu~aj na obi~ni izmeni na memorandumot. Ako akcionerite tuàt za da se poni{ti izmenata, sudot moè da ja zapre postapkata i da dozvoli otkup na akciite na tuìtelite (nezadovolnite) pod sudski nadzor.

Transformaciite (preobrazbite) se osnova za pravoto na povlekuvawe vo Italija i Germanija - kako na primer preobrazbata na akcionerskoto dru{tvo vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost (~len 369 stav 4 AktG).

Koga spojuvaweto se regulira so izre~ni zakonski odredbi ~esto e vklu~eno i pravo na nezadovolnite akcioneri za povlekuvawe. Vakvite odredbi se sre}avaat vo Anglija, vo najgolemiot broj dràvi vo SAD, vo Argentina, Japonija, [vedska i Venecuela, a ponovite italijanski sudski presudi go pro{iruvaat pravoto na

137

povlekuvawe i na spojuvawata koga spojuvaweto podrazbira zna~itelno pro{iruvawe na celta (dejnosta) na dru{tvoto.

Pravoto na povlekuvawe za proda`ba na imotot na dru{tvoto, bez ogled dali toa e povrzano so spojuvaweto ili ne, e dozvoleno vo nekolku zakoni pod posebni uslovi. Japonija go dava toa pravo vo vrska so proda`bata i zakupot na su{testveno siot imot, osven ako toa ne e sostaven del od plan za prestanok (~len 245, 245-2 Trgovski zakonik). Vo SAD, zakonite na Wujork i Model zakonot davaat pravo na povlekuvawe osven ako proda`bata ne e povrzana so prestanok i ako imotot se prodava za pari.

Steknuvaweto na imotot dava pravo na povlekuvawe na mnogu malku mesta - vo Japonija, Ohajo i Pensilvanija. Japonija go dava pravoto ako do{lo do kupuvawe na celiot trgovski potfat na nekoe drugo dru{tvo i na sekoe kupuvawe {to nadminuva edna dvanaesetina od kupovniot kapital na dru{tvoto vo prvite dve godini od postoeweto na kupuva~ot.

Seu{te postojat zemji {to ne go davaat pravoto na povlekuvawe. île i Meksiko se primeri vo latino-amerikanskata sfera. Zapadna Virxinija se ~ini osamena vo SAD. Francuskoto pravo sosema mol~i vo vrska so ova pra{awe, iako toa bilo detalno analizirano koga e donesuvan noviot zakon.

Te{ko moè da se najde razumno objasnuvawe za razlikite vo davaweto pravo na povlekuvawe. Otsustvoto na site vakvi odredbi vo zakonite na île, Meksiko i Zapadna Virxinija moàt da se objasnat so pomalku detalniot karakter na nivnoto zakonodavstvo i nepostoeweto na ponova revizija. No toa ne e opravduvawe za otsustvoto na vakvite odredbi vo Francija, ~ie zakonodavstvo e osovremenuvano vo

1966 godina. Moè da se sugeriraat dve pri~ini za odbivaweto na ova pravo. Ednata e koncepcijata za vladeeweto na mnozinstvoto, {to e zagrozena so pravoto na malcinstvoto da ne se soglasi i da se povle~e od ~lenstvo. Vtorata e mo`nata opasnost za doveritelite da dozvolat povlekuvawe na kapitalot koga akcionerite se bunat. Ovoj prigovor moè da se sretne kaj {vedskata alternativa, koja obvrskata za isplata ne ja stava na tovar na dru{tvoto, tuku na tovar na mnozinstvoto akcioneri koi glasale za odlukata {to pretstavuva osnova za povlekuvaweto.

Vo zemjite {to go priznavaat pravoto na povlekuvawe, listata na slu~ai vo koi toa e dozvoleno se ~ini deka glavno go odrazuva obrazecot na problemite {to mu bile poznati na izgotvuva~ot na zakonot. Izgotvuva~ite na germanskite reformi od 1965 godina bile prili~no zagrièni za pravoto na zavisnite dru{tva, {to vsu{nost e i edinstvenata materija {to e radikalno izmeneta so ovaa reforma. Bidej}i tie razmisluvale za afilijacijata tie dozvolile pravo na povlekuvawe na malcinskite akcioneri vo situaciite na zavisnite dru{tva (afilijaciite). Vo angliskoto pravo na dru{tvata od 1948 godina, regulacijata na prezemawata e osnovnata inovacija, a pravoto na povlekuvawe e dadeno vo slu~aj na prezemawe. Kaj revizijata na zakonot vo Severna Karolina, vode~ka figura bil Dean Latty koj so godini pi{uval za problemot na prioritetnite akcioneri, pa zakonot dozvolil pravo na povlekuvawe pri promena na pravata od prioritetnite akcii.

Vo Japonija pod amerikanska okupacija vladata bila osobeno zagrièna za preteranata koncentracija vo industrijata i so apsolutizmot na upravata, pa japonskite prava na povlekuvawe sozdadeni vo 1950 godina se odnesuvaat na kupuvawata i proda`bite na imotot, na menaxerskite dogovori i na ograni~uvawata {to baraat menaxerska soglasnost za prenosot na akciite.

138

Vrz osnova na navedenite slu~ai moè da rizikuvame i da kaème deka site zakonodavci {to bile svesni za problemot na pot~inetoto malcinstvo akcioneri dozvolile pravo na povlekuvawe kako moèn izlez od situacijata. Koga tie ne bile osobeno alarmirani, tie toa go ispu{tile. Ako ova pojasnuvawe e to~no moè da se o~ekuva deka pravoto na povlekuvawe }e se {iri za da opfati razli~ni vidovi su{testveni promeni kako nova sredi{na to~ka za otkrieniot stres. Po na{e mislewe sozdavaweto na pravoto na povlekuvawe }e nastojuva da gi ublaì ovie stresovi, bez ogled na nivnata osnova.

108. Koj moè da go vr{i pravoto? - Koga }e se priznae pravoto da se primi isplata za akciite, brzo se postavuva pra{aweto koi akcioneri moàt da go vr{at toa pravo. Pre~kite {to naj~esto se sre}avaat se faktot {to akcionerot {to se àli ne bil prisuten na sednicata, ili ima klasa akcii {to nema pravo na glas ili se otkaàl od svoeto pravo da izjavuva nesoglasnost vo idnina. Najgolemiot broj komentari vo vrska so ovie to~ki neizbe`no doa|a od SAD, kade {to pravoto na isplata e najmnogu priznaeno.

Neregistrirana sopstvenost - Najgolem problem vo vr{eweto na pravoto za dobivawe isplata proizleguva od ra{irenata praksa vo SAD akciite da se dràt vo ime na "kandidatite", {to soodvetstvuvaat na dobro poznatite "marioneti" {to se koristat kaj prenosite na nedvi`nosti i kaj osnovaweto na dru{tvata. Te{kotijata proizleguva glavno vo vrska so kandidatite za brokeri vo ~ie ime se dràt re~isi site akcii na brokerski aktivnite mu{terii.

Koj e "akcioner" za celite na vr{eweto na ova pravo? Sudovite vo Delaware

smetale deka beneficijarniot sopstvenik koj ne e registriran sopstvenik ne moè da go vr{i toa pravo. Sli~na presuda vo Wu Xersi veli deka brokerskata firma moè da gi vr{i pravata vo ime na svoite klienti. Zakonot na Wujork go potvrduva pravoto na kandidatot (nominee) da go vr{i pravoto dozvoluvaj}i mu da ne se soglasi za akciite {to gi drì za sopstvenikot, i da dava soglasnost za akciite za drug.

Me|utoa pravoto na kandidatot moè da pretstavuva nesoodvetna za{tita. Toj moèbi nema da saka da se tuì. Ako samo docni pravoto lesno moè da se izgubi. Taka nekoi teoreti~ari mislat deka beneficijarniot korisnik treba da ima pravo ova pravo da go vr{i vo svoe ime, a sudovite vo Wujork ja poddràle ovaa pozicija.

Ova pra{awe ne predizvikuva nikakvi te{kotii vo najgolemiot broj civil

law zemji, kade {to akciite vo sopstvenost na klientite na brokerite sekoga{ se akcii na donositel i ne se akcii na ime. Me|utoa ovoj problem moè da se pojavi vo Italija, kade {to se bara akciite da bidat na ime (registrirani).

Akcii bez pravo na glas - Generalno, pravoto da se primi isplata im se priznava samo na akcionerite {to imaat pravo da glasaat "za" ili "protiv" predlogot. Onie {to imaat akcii bez pravo na glas ne se zasegnati od odlukite na dru{tvoto. Me|utoa, akciite bez pravo na glas za obi~nite pra{awa, kako izbor na direktori, ~esto imaat pravo na glas koga stanuva zbor za su{testveni promeni.

Manifestacija na nesoglasnosta - Vo vrska so generalnite principi, se ~ini verojatno deka akcionerot koj baral isplata zaradi su{testvenata promena mora da bide toj {to glasal protiv odlukata za promenata ili ako stanuva zbor za prezemawe, akcionerot koj ne gi prodal svoite akcii. Ponekoga{ se postavuva pra{aweto dali toj trebalo aktivno da se sprotistavi so glasawe ili dostavuvawe pismen prigovor. Anglija izre~no popre~uva drugi dopolnitelni uslovi. Sosema e dovolno akcionerot da ne se soglasil i da ne gi prodal svoite akcii. Nekolku amerikanski dràvi go ograni~uvaat pravoto na onie koi realno glasale protiv promenata.

139

Re{enieto vo vode~kite amerikanski zakoni e uslovot akcionerot {to bara isplata da dostavil pismen prigovor na ili pred sednicata na koja treba da se glasa. Toa e pravedno, zatoa {to sekoj nezadovolen akcioner e potencijalen pobaruva~ na isplata za akciite. Ako 32 posto od akcionerite ne ja dale svojata soglasnost i pobarale pravo na povlekuvawe i isplata, glasaweto na drugite da se izvr{i promenata bi dovelo do prili~ni i verojatno katastrofalni obvrski.

[vedska e osobeno kategori~na vo baraweto nezadovolnite akcioneri da se

sprotistavile na amandmanot ili spojuvaweto protiv koe se àlat i da dostavile izvestuvawe za svojot prigovor na sednicata na koja se glasalo za su{testvenata promena vo pra{awe. Efektot na davawe izvestuvawe e predizvikuvawe na nepolnova`nost na odlukata na mnozinstvoto, osven ako taa ne bide potvrdena so vtoro glasawe po dostavuvaweto na izvestuvaweto za nesoglasnosta. Ovaa osobena grià e razbirliva zaradi {vedskoto pravilo deka otkupot na akciite ne go vr{i

dru{tvoto, tuku mnozinstvoto akcioneri koi glasale za promenata (supra s. 106). Po~nuvaj}i od premisata deka onoj koj bara isplata mora da bide onoj koj ne

se soglasil so promenata, sosema prirodno moè da se zaklu~i deka sekoj akcioner ne moè da glasa za odlukata za promena so eden del od svoite akcii, a so drugiot del da se protivi i da go tuì dru{tvoto baraj}i isplata. Toa e nesovesno i ne~esno i zakonite vo Wujork izre~no go isklu~uvaat. Prirodno isklu~okot mora da se napravi za kandidatite (nominees) koi gi dràt akciite za smetka na nekolku sopstvenici. Tie moàt da ja dadat svojata soglasnost vo polza na edni i da se sprotistavat vo polza na drugi.

Zakonodavcite vo civil law zemjite se ~ini deka ja izbegnale konfrontacijata so ovie pra{awa. Italijanskoto pravo dava pravo na isplata samo na

"nezadovolnite" (dissenzienti) akcioneri, no toa ne go definira nezadovolstvoto (ne davaweto soglasnost) (~len 2537 CC). Germanskoto pravo bara liceto koe bara

isplata da bide akcioner ("outstanding", "aussenstehend") {to se ~ini deka zna~i deka toj seu{te gi poseduva akciite i ne e del od kontrolnata grupa (~len 305 stav 1

AktG). 109. Ekskluzivnost na pravoto na povlekuvawe - Sozdavaweto na pravoto na

povlekuvawe za nezadovolnite akcioneri verojatno e izmisleno kako blagoslov za akcionerite koi vo poinakva situacija bi bile podlo`ni na eksploatacija od nemilosrdnata kontrolna grupa. No kontrolnite grupi brzo toa go pretvorile vo kletva, tvrdej}i deka stanuva zbor za ekskluziven praven lek ~ie sozdavawe gi ukinuva site drugi prava na nezadovolnite akcioneri. Ovoj stav bil poddràn od nekolku zakoni {to izre~no gi isklu~uvaat drugite pravni lekovi. Vo vrska so ova pra{awe imalo prili~na debata i konfuzija.

Ne{to od konfuzijata moè da se ras~isti ako se napravi razlika pome|u ekskluzivnosta na pravniot lek pred i po povikuvaweto na nego od strana na akcionerot. Lesno moè da se razbere deka zakonot moè da go spre~i akcionerot da se àli protiv ~esnosta ili zakonitosta na promenata otkako toj ve}e dal izvestuvawe deka bara isplata na svoite akcii. Toa zna~i deka toj ve}e go izbral pravniot lek. Ova se ~ini vistinito vo zakonot na Wujork koj veli deka "vr{eweto na akcionerskoto pravo na isplata .... isklu~uva vr{ewe na koi bilo drugi prava..."

Ostanuva pra{aweto, dali akcionerot koj ima pravo na povlekuvawe {to seu{te ne izbral da go vr{i moè da izdejstvuva nalog za zabrana ako uspee da dokaè deka predloènata su{testvena promena ne e usvoena so sledewe na pravilna procedura ili deka glasaweto bilo izmamno ili deka e vo polza na mnozinstvoto, a na {teta na malcinstvoto ili deka negovite uslovi se mnogu

140

nepovolni za grupata investitori na koi im pripa|a podnositelot na baraweto. Kontrolnite grupi postojano tvrdat deka zaradi toa {to nezadovolnite akcioneri imaat pravo na isplata, tie nemaat drugi prava, po sila na izre~na ili premol~na namera na zakonodavecot, pa zatoa pravoto na isplata stanuva "ekskluzivno pravo".

Sudskite presudi povtorno ja otfrlaat ovaa ekstremna pozicija, {to te{ko i deka zasluùva tolkavo vnimanie kolku {to se tro{i na nea. Ponovite zakoni se taka sostaveni {to ja spre~uvaat vakvata argumentacija. Wujork kade {to nekoga{ cveta{e teorijata za ekskluzivitetot, deneska veli deka pravoto na nezadovolnite akcioneri na povlekuvawe "nema da go isklu~uva pravoto na toj akcioner da podnese ili da ja prodolì soodvetnata tu`ba ili postapka za da dobie praven lek zatoa {to soodvetnata postapka na dru{tvoto e ili }e bide nezakonita ili izmamna za nego". Zakonot na Kalifornija, eden od najekskluzivnite, izre~no dozvoluva alternativna akcija "za da se utvrdi dali brojot na akciite potreben .... glasale "za"... od strana na licata zakonski ovlasteni da glasaat".

Iako pravoto na povlekuvawe ne e apsolutno ekskluzivno, toa verojatno ima nekoj negativen efekt vrz alternativnite pravni lekovi. Nekoi zakoni, kako onie na Kalifornija i Wujork konkretno gi definiraat oblastite vo koi se mo`ni i drugi pravni lekovi - da se testira zakonitosta na glasaweto ili da se testira dali predloènata izmena e izmamna ili nezakonita vo odnos na nezadovolniot akcioner i taka natamu. Ako zakonot ne gi naveduva isklu~ocite, sudot }e iznajde nekoi svoi, verojatno vklu~uvaj}i ne samo nepravilnosti vo procedurata i izmama, tuku i te{ka nepravednost.

Ako zakonot duri i nema namera pravoto na povlekuvawe da go napravi ekskluzivno, postoeweto na pravoto samoto po sebe }e ima tendencija da gi isklu~i pravnite lekovi na nalog za zabrana i raskinuvawe. Bidej}i sudovite ja uramnoteùvaat neprijatnosta pri primenata na ovie pravni lekovi, prisustvoto na pravoto na povlekuvawe verojatno ja oslabnuva mo`nosta za nalog za zabrana. Ako tovarot na tu`bata na nezadovolniot akcioner e teòk zaradi lo{ite pregovori, isplatata na vrednosta za negovite akcii se ~ini perfekten odgovor na negovite molitvi. Sudot moè da pretpostavi deka iznosot na isplatata }e bide pravedno utvrden.

110. Iznos na isplatata - Op{to - Korisnosta na pravoto na isplata od strana na nezadovolniot akcioner glavno zavisi od nivoto na koe }e bide utvrdena isplatata. Ako toa e premnogu nisko, pravoto e bezvredno. Ako e premnogu visoko, nezadovolniot akcioner moè da poseduva virtuelno veto za postapuvaweto na dru{tvata.

Postoi prili~na raznolikost me|u zakonite na razli~nite dràvi vo vrska so toa na koj na~in treba da se utvrdi visinata na isplatata pri povlekuvaweto, pa duri i (vo Anglija) pome|u razli~nite klauzuli na istiot zakon. Razli~nite odredbi od ovie zakoni }e bidat razgledani vo vrska so dva faktora: koj re{ava i koi fakti se re{ava~ki za donesuvaweto na odlukata.

Koj re{ava - Edno re{enie e da im se dozvoli na strankite ili na sudot da nazna~at proceniteli. Toa e re{enie vo najgolemiot broj amerikanski zakoni i vo angliskiot zakon {to se primenuva na "rekonstrukciite".

Vtorata alternativa e da se propi{e deka menaxmentot }e dade predlog do akcionerite, {to podlì na sudska revizija za pravi~nost. Toa se ~ini deka e neto efektot od germanskata odredba za dogovorite za dominacija i za u~estvo vo profitot (prenos na profitot). Dogovorot me|u dru{tvata (verojatno izgotven od strana na upravata) mora da predvidi stapka za isplata na nezadovolnite. Toa isto taka e pretpostaveniot na~in na funkcionirawe spored odredbite na angliskoto

141

pravo {to predviduva odloùvawe na postapkata za amandmanite, dava mo`nost upravata da dade ponuda za da gi kupi akciite na nezadovolnite "na zadovolstvo na sudot". Sli~no re{enie se javuva i vo izmenite na italijanskiot zakon za akcionerskite dru{tva.

Tretata alternativa e da se utvrdat nekoi objektivni merki za vrednosta, kako knigovodstvena vrednost, ili cenata po koja akciite javno se kupuvaat ili prodavaat. Ovaa metoda ja eliminira neophodnosta za utvrduvawe na cenata od strana na treto lice. Samite stranki ja utvrduvaat za sebe, so krajna odluka na sudot ako strankite ne se soglasat za efektite na propi{anata metoda. Toa e situacijata vo Italija (~len 2437 CC) i vo vrska so prezemawata vo Anglija.

Fakti od koi zavisi vrednosta - Faktite {to se re{ava~ki za vrednosta na akciite najdefinitivno se navedeni vo zakonite {to ne baraat procenitel. Na primer Italija ima ednostavna grupa formuli: ako akciite kotiraat na berza, vrednosta {to im se pla}a na nezadovolnite akcioneri e prose~nata pazarna cena za poslednite {est meseci. Ako tie ne kotiraat na berza, vrednosta e proporcionalen del od imotot na dru{tvoto kako {to toj e prikaàn vo bilansot na sostojbata na krajot na poslednata finansiska godina (~len 2437 stav 1 CC). Vo Anglija kade {to i nezadovolnite akcioneri od prezemaweto imaat pravo na isplata, iznosot {to go dobivaat normalno e istiot iznos {to im bil isplaten na onie akcioneri {to se soglasile da gi prodadat svoite akcii vo prezemaweto.

Koga od upravata se bara da dostavi plan za isplatata, {to podleì na sudska revizija, germanskoto pravo jasno stava do znaewe {to }e se zeme predvid pri utvrduvaweto na pravi~nosta. Ako isplatata e vo pari, vo predvid se zemaat

finansiskite uslovi na dru{tvoto i negoviot profit i zagubi (~len 305 stav 2 i 3

AktG). Ova se razlikuva od italijanskata odredba zatoa {to ovde finansiskite fakti treba samo "da se razgledaat" (da se zemat predvid), a ne mehani~ki da se utvrdat i deka treba da se imaat predvid profitot i zagubite zaedno so imotot i obvrskite (aktivata i pasivata).

Zakonite {to propi{uvaat nazna~uvawe na procenitel ne velat {to toj treba da razgleduva. Vo SAD najgolemiot broj zakoni spomenuvaat eden faktor {to procenitelot nema da go razgleduva: toa e dobivkata ili zagubata vo vrednosta {to se o~ekuva da proizleze od promenata protiv koja se buni akcionerot.

Vo odnos na toa {to }e razgleduva procenitelot (i revizioniot sud), amerikanskata sudska praksa izgradila utvrdena i elaborirana paleta na pra{awa. Se koristat tri osnovi za vrednuvawe: vrednosta na imotot, pazarnata vrednost i vrednosta na kapitaliziranata dobivka. Sekoja dobiva posebna teìna vo zavisnost od pretpostavenata doverlivost so ogled na okolnostite. Pazarnata vrednost moè da dobie slaba teìna ako se smeta deka pazarot e nenormalen ili e pod vlijanie na idnata su{testvena promena ({to mora da se isklu~i od razgleduvawe). Vrednosta na kapitaliziranata dobivka }e se reducira ako minatata dobivka se ~ini nereprezentativna za vo idnina ili ako dru{tvoto svojot osnoven profit go realizira preku kapitalna dobivka, a ne preku prihodi. Vo eden tipi~en ponov slu~aj, procenitelot ja presmetuval vrednosta na sledniov na~in: vrednost po akcija teìna komponenta

vrednost na imotot $ 128.08 x 50% = 64.04

vrednost na kapitalizirana

dobivka

44.94 x 40% = 17.98

pazarna vrednost 66.00 x 10% 6.60

proceneta vrednost po akcija

$ 88.62

142

Pri razgleduvaweto na procenkata, sudijata ja podignal teìnata na vrednosta na imotot na 60 posto, a ja namalil teìnata na vrednosta na dobivkata

na 30 posto menuvaj}i go rezultatot na $96.93. I pokraj pseudo-nau~niot karakter na ovaa metoda, taa involvira golema

subjektivnost pri davaweto teìna naedna ili druga komponenta i pri usvojuvaweto na stapkata na kapitalizacija na dobivkata, da ne gi spomenuvame potencijalnite sporovi vo vrska so vrednosta na imotot, presmetkata na dobivkata, pa duri nekoga{ i izborot na pazarnite kotacii. Osnovnata vrednost na sistemot e {to saka da mu obrne vnimanie na sudot na golemiot broj faktori {to se relevantni za prcenkata. Toj go osloboduva sudot od celosnata zavisnost od eden faktor {to moè da bide pogre{en.

111. Von-legislativni prava na povlekuvawe i isplata - (Soedineti Amerikanski Dràvi) - Pokraj slu~aite vo koi zakonodavstvoto dava pravo na nezadovolniot akcioner da gi predade svoite akcii i da dobie isplata za niv, sudovite dale sli~no pravo vo dva vida slu~ai.

De facto spojuvawa - Doktrinata za de facto spojuvawata nastanuva od nesoobraznosta pri raspredelbata na pravoto na isplata me|u razli~nite vidovi su{testveni promeni. Delaware i nekoi drugi dràvi davaat pravo na isplata vo najgolemiot broj slu~ai na spojuvawe, no ne davaat takvo pravo pri proda`bata na imotot. Disparitetot gi vodi menaxerite na dru{tvoto da aranìraat proda`ba na imotot od edno dru{tvo vo drugo vo zamena za akciite na dru{tvoto kupuva~ i eventualno da izvr{at prestanok na dru{tvoto prodava~ i dobienite akcii da gi podelat me|u akcionerite na dru{tvoto prodava~. Neto efektot e o~igledno ekvivalent na spojuvawe. Nezadovolnite akcioneri tvrdat deka treba da dobijat pravo na isplata {to bi go imale ako transakcijata izre~no se nare~ela "spojuvawe".

Sudovite na Delaware go otfrlile ova tvrdewe. Tie prezumiraat deka zakonodavstvoto ima namera da napravi razlika pome|u pravata na nezadovolnite akcioneri soglasno procedurata {to ja izbralo mnozinstvoto. Pensilvanija i nekolku drugi sudovi do{le do sprotivniot zaklu~ok. Spored niv, zakonodavecot mislel deka "prenosot na imotot" }e se izvr{i za pari. Ako prenosot e izvr{en za

akcii, postoi "de facto spojuvawe" i na akcionerite treba da im bidat dadeni istite prava kako i kaj transakciite izvr{eni preku spojuvaweto.

Ovoj konflikt pome|u Pensilvanija i Delaware e eliminiran vo ponovite zakoni {to izre~no go davaat pravoto na isplata koga imotot se prenesuva za akcii ili za nepari~na nadomest. Na vakov na~in tie go prifatile stavot na Pensilvanija.

Neregularna proda`ba na imotot - Koga imotot se prenesuva na na~in {to gi povreduva zakonskite prava na akcionerot toj ima pravo spored generalnite principi za obes{tetuvawe ili na dogovornoto pravo da tuì za {tetite {to gi pretrpel (infra s. 112). Iako nemu moè da mu bidat ponudeni novi akcii vo razli~ni dru{tva ili podelba na pari, toj moè da smeta deka ne saka da go primi toa i moè da tuì za nadomest na vkupnata {teta. Amerikanskite sudovi povremeno go prifa}ale vakviot stav i mu dozvoluvale na nezadovolniot akcioner da dobie nadomest na {teta vo iznos na polnata vrednost na negovite akcii pred da bide izvr{ena promenata.

Efektite na ovoj praven lek se sli~ni na efektite na zakonskoto pravo na povlekuvawe. No ovde se sre}avaat i va`ni razliki. Najnapred, ova pravo zavisi od utvrduvaweto deka prenosot bil pogre{en. Pravoto sozdadeno so zakonite postoi koga izvr{enata promena bila sosema pravilna. Vtoro, toj ne moè da se koristi so

143

posebnite postapki za harmoni~no utvrduvawe na vrednosta na akciite preku procenka, bez intervencija na sudot (infra s. 112).

V. PRAVO NA NEZADOVOLNITE AKCIONERI NA NADOMEST NA [TETA

112. Obem na pravoto - Te{ko deka nekoj princip e potemelen vo poznatite pravni sistemi od onoj deka liceto koe pretrpelo {teta so nekoj akt ima pravo na nadomest na taa {teta. Verojatno toa se primenuva i na akcionerite koi pretrpele {teta od su{testvenite promeni vo dru{tvoto so {to e povredeno pravoto na dru{tvata. Nekoi pravni sistemi izre~no go afirmiraat ova, nitu eden praven sistem toa ne go negira. Bidej}i toa po~iva vrz op{tite pravni principi, toa obi~no ne e tolku preplaveno so uslovi kako tu`bite za poni{tuvawe ili pravoto da se bara isplata na akciite. No vo praksa toa e mnogu ponepovolno od tie pravni lekovi.

Pravoto da se bara nadomest na {teta izre~no se priznava vo noviot zakon za trgovski dru{tva, koj predviduva deka otstranuvaweto na ni{tovnosta ({to ja zapira postapkata za poni{tuvawe) ne ja popre~uva tu`bata za nadomest na {teta (~len 370 LSC). Istiot zakon nalo`uva rok od tri godini za zastaruvawe na tu`bite za nadomest na {teta, po~nuvaj}i od donesuvaweto na presudata za poni{tuvawe ili od postapkata so koja se otstraneti nedostatocite i e blokirano poni{tuvaweto (~len 370 LSC).

Vo SAD sudovite dozvoluvaat nadomest na {teta na nezadovolnite akcioneri vo razli~ni situacii vo koi kontrolnite akcioneri postapuvale nepravilno pri usvojuvaweto na su{testvenite promeni. Koga nadomestot za prenosot na imotot bil nepravilno platen direktno na akcionerite {to ja dale soglasnosta, a ne na smetkata na dru{tvoto za povtorna podelba, nezadovolnite akcioneri imaat pravo da baraat nadomest na {teta za pravi~nata vrednost na nivnite akcii. Sli~no pravo imaat malcinskite akcioneri {to bile nadglasani od strana na mnozinskite akcioneri {to postapuvale izmamno vo sopstven interes. Vo ponovo vreme, sudovite davale obes{tetuvawe koga akcionerite glasale za spojuvaweto zaradi izmamno dadeni podatoci ili zaradi neobjavuvawe na relevantnite fakti.

statustni promeni kaj AD

Documents

Transcript of statustni promeni kaj AD