Št . 49 (767) L. X V

NOVO MESTO, četrtek.

10. decembra 1964 LIST POSEBNO OBVESTILO PREBIVAUtM

KRŠKE OBČINE O b č i n s k i o d b o r S Z D L v K r š k e m

i n u r e d n i š t v o D o l e n j s k e g a l i s t a v N o v e m m e s t u s p o r o č a t a v s e m p r e b i v a l c e m k r š k e o b č i n e , d a b o O b č i n s k i o d b o r S Z D L K r š k o s 1. j a n u a r j e m 1965 o b n o v i l svo­je s o l a s t n i š t v o p r i D o l e n j s k e m l i ­s t u , g l a s i l u o b č i n s k i h o d b o r o v S Z D L D o l e n j s k e i n S p o d n j e g a P o s a v j a . V p r i h o d n j e m l e t u h o i m e l a o b č i n a K r š k o v D o l e n j s k e m l i s t u v s a k t e d e n s v o j o s t r a n k o t r e d n o t e d e n s k o k o m u n s k o g l a s i l o . T a k o s o d e l o v a n j e je omo­g o č i l n o v n a č i n s o f i n a n c i r a n j a n a š e g a m e d o b č i n s k e g a p o k r a j i n ­s k e g a t e d n i k a , k i b o z a č e l v e l j a t i p r i h o d n j e l e t o .

V s i n e k d a n j i n a r o č n i k i Do­l e n j s k e g a l i s t a , k i so n a š t e d n i k p r e j e m a l i l e t o s do k o n c a m a j a , b o d o v d e c e m b r u 1964 b r e z ­p l a č n o d o b i l i n a ogled vse šte­v i l k e D o l e n j s k e g a l i s t a . L e t n a na­r o č n i n a za 1965 ne bo s p r e m e n j e ­n a : z n a š a l a bo 600 d i n a r j e v z a p o l l e t a ; k a k o r d o s l e j , j o b o d o t u d i v b o d o č e p o b i r a l i p i s m o n o š e h a do­m o v i h n a š i h n a r o č n i k o v .

O b č i n s k i o d b o r S Z D L K r š k o bo t u d i v n a p r e j i z d a j a l s v o j e meseč­no g l a s i l o N A Š I P O G O V O R I . N u j ­ne o b j a v e i n v a ž n e v e s t i bo k r š k a o b č i n a p o s l e j s p o r o č a l a s v o j i m občanom tudi prek lokalne radij­ske p o s t a j e v B r e ž i c a h . O b n o v l j e ­

n o i n p o v e č a n o t e d e n s k o k o m u n ­s k o g l a s i l o o b č i n e K r š k o v Do­l e n j s k e m l i s t u p a bo s p r o t i s e z n a n j a l o o b č a n e z v s e m , k a r p o t r e b u j e j o za d o b r o u p r a v l j a n j e i n za s e z n a n j a n j e z ž i v l j e n j e m v d o m a č i o b č i n i . S t o p n j a o b v e š č e ­n o s t i o b č a n o v se bo t a k o z n o v i m l e t o m z n a t n o p o v e č a l a .

O b č i n s k i o d b o r S Z D L K r š k o i n u r e d n i š t v o t e r u p r a v a D o l e n j s k e ­g a l i s t a v a b i t a vse n e k d a n j e na­r o č n i k e i n b r a l c e n a š e g a d o m a ­čega p o k r a j i n s k e g a g l a s i l a S o c i ­a l i s t i č n e zveze, d a se t a m e s e c d o b r o s e z n a n i j o z v s e b i n o D o l e n j ­skega l i s t a i n d a s i g a spet naro­č i j o . D a b o o d p a d l o vse nepo­t r e b n o d o p i s o v a n j e , n a r o č a n j e i n j a v l j a n j e n a s l o v o v , bo u p r a v a l i ­sta štela za o b n o v l j e n e n a r o č n i k e vse t i s t e , k i j i ne b o d o v r n i l i zad­n j i h d v e h d e c e m b r s k i h š t e v i l k č a s n i k a .

P o d r o b n e j š e o b v e s t i l o o zopet-n e m s o l a s t n i š t v u k r š k e o b č i n e p r i m e d o b č i n s k e m g l a s i l u S o c i a l i ­stične zveze n a D o l e n j s k e m i n v S p o d n j e m P o s a v j u b o o b j a v i l a še p r i h o d n j a š t e v i l k a N A Š I H P O G O -V O R O V .

Občinski odbor SZOl K r š k o

Uredništvo Dolenjskega l i s t a . Novo mesto

Šentjernejčani že imajo krajevno skupnost Tovariš Stanko Ku.sl.ian. za­

poslen v Iskri, je Da prvi seji 25-članskega sveta krajevne skupnosti I Šentjernej postal r»jen predsednik. Dela ne bo tnalo, saj je območje šeratjer-nejske skupnosti zelo raasež-Qo. Obsega namreč 10 bivših krajevnih odborov vasi Cadra­

ze, Maharovec, Dobravioa, Šentjernej, Gor. VrhpoSje, Srrtarje, Drča, Dol. Stara vas, Ostrog in Zameško.

Da bi delo kar najhitreje steklo, je bila imenovana po­sebna pomisija za sestavo de­lovnega nacrta in nalog, ki jih bo KS opravila v prvem

letu in tudi v kasnejšem ob. dobju. Na ponovni seji sveta, predvidena je sokoli 20. de­cembra, bodo delovni načrt podrobneje obravnavali vsi člani.

NOVA POŠTA V KRŠKEM Nova pošta v Krškem je pričela obratovati v stolpiču * * V i d m u 27. novembra popoldne. Izročili so jo pro­metu v počastitev dneva republike in so vložili vanjo n<*aj nad 25 milijonov dinarjev. Pošta ima tudi avto­matsko telefonsko centralo s 300 številkami, povečali Pa j ih bodo lahko za 1000 naročnikov. — Več o nadalj-n J ' h načrtih za modernizacijo P T T prometa v krški °hčini in v Spodnjem Posavju sploh berite še na

5. strani današnje številke Dolenjskega lista!

OD 10. DO 20. XII. Približno od 11. do 16. decembra nestalno s po­gostnimi padavinami; spr­va južno vreme z dežjem, sredi decembra spet ohla­ditev s snegom. Po IS. decembru nekaj suhih in hladnih dni, 30. ali 21. decembra pa zopet sneg.

Dr. V. M.

PO VELIKEM PRAZNIKU » I S K R E « v Semiču Med vinogradi in steljniki je zrasla tovarna z delavkami v belih haljah in s par­ketnim podom čez in čez. Pod spretnimi prsti setniških delavk nastajajo konden­zatorji, brez katerih si ni mogoče zamisliti razvoja in avtomatizacije industrije. Nobene proizvodnje n i na svetu, ki ne bi potrebovala kondenzatorjev. V glavnem izvažajo v Avstrijo, Zahodno Nemčijo in Indijo. Proizvodni plan za prihodnje leto

predvideva 3 milijarde kosmatega dohodka

V pomoč poplavljencem zbrano že 2,801.389 dinarjev V zadnjih štirinajstih dneh se

je na posebnem tekočem računu, kjer se zbirajo sredstva za poinot poplavljencem. nabralo še dokaj prispevkov.

Sindikalna ]>oUmznica N fekartM-III » l lHi l f l l t "»"I" Illr-M" — 33.500 d in ; s ind ika lna podruatiick tovarne »Krka« — 110.045 din; sindikalna podružnica Centra za ' socialno delo in Zavoda za zapo­slovanje delavcev — 12.000 din; Zavod za zaposlovanje delavcev NOTO nest* je dal 100.000 din Center za socialno delo Novo me­sto — 10.000 din, sindikalna po­

družnica »Iskre« Šentjernej — »9.500 din; Medobčinski zavod za prosvetno pedagoško službo Novo mesto - 9.000 din; sindikalna po­družnica gostinskih in trgovinskih delavcev Novo mesto — 12.100 din; podjetj? »Kremen« 100.000 din; sindikalna podružnica podjet­je Vodovod Novo mesto — 7800 din; sindikalna podružnica Kme­tijske zadruge Novo mesto >— 9.400 din; sindikalna podružnica Zdravilišča Dolenjske Toplice — 51.400 din; sindikalna podružnica Splošne bolnišnice. Novo mesto — 81.725 din: sindikalna podružnica »Železninc« Novo mesto 14.100 ni narjev.

V imenu mestne organizacije RK so zbrale: llelrua (iričar na Mestnih njivah — 500 din; Ana Zaje na Cesti v Ragov log in na Ragovski cesti — 4500 din; Mari­ja Petrov v Žabji vasi in deloma na Zagrebški cesti — 7715 din; Marija Zupet na Cesti herojev —

1250 din. Krajevna organizacijii RK smilicl je zbrala — 9.677 din.

Tudi podmladkarji RK so pri­dno zbirali denar in so imeli kar lope uspehe. V VI .a razredu osnovne šole Novo mesto je zbra­la Boža Fadovan 1100 din; Pod­mladek RK na osnovni šoli Sml-hel - 2950 din; Podmladek RK na osnovni šoli Otočec — 1800 din; Podmladek RK na osnovni šoli Dol. Toplice - 8.150 din.

Vadi prispevkov se je doslej zbrala 3.1M.3M din. Mimo tesat je bilo zbranih oblačil v vredao-sti 31.10« din.

Posvetovanje o novi šoli v Kočevju

Včeraj popoldne je bilo v* dvorani množičnih organizacij v Kočevju širše posvetovanje o gradnji nove šole. Posveto­vanje je sklical občinski od­bor Socialistične zveze v so. delovanju z ObSS in ObS, udeležili pa so se ga tudi za­stopniki delovnih organizacij s področja gospodarstva in družbenih služb. Verno, da je nova šola v Kočevju nujno potrebna in da so se na kon­ferenci krajevne organizacije SZDL v mestu odločili za sa­moprispevek. Treba pa se je čimprej podrobno dogovoriti, kako bi Kočevje kar najhJtre. je prišlo do šole. Včerajšnji posvet je invei prav ta namen, o podrobnostih pa bomo po­ročali prihodnjič.

Pozdrav VIII. kongresu ZKJ Ob zaključku konference

mladinskih aktivov novome­ške občine so v nedeljo do­poldne iz Sindikalnega doma v Novem mestu poslali tole brzojavko:

Delegatom VIII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije:

Mladina novomeške občine, zbrana na redni letni konfe­renci, želi VIII. kongresu Zve­ze komunistov Jugoslavije ve­liko delovnih uspehov.

Spominu brigade

Fontanot ( 20. decembra bodo

na šolskem poslopju j na Suhorju odkrili j ploščo v spomin na ustanovitev Italijan-1 ske brigade FONTA-\ NOT v tem kraju. Pri- | čakujejo okoli 120 tu- i jih in domačih g o- j stov. Člani občinskega | Z d r u ž e n j a borcev NOV j bodo s sodelovanjem l m n o ž i č n i h organizacij \ pripravili gostom lep j sprejem in spored.

Kako bomo plačevali davek na osebni dohodek ( Olajšave za davčne zavezance — Davčna osnova poslej 1,200.000 dinarjev Zvezni zbor zvezne skupščine

je pred kratkim sprejel zakon o spremembah zakona o davku na osebni dohodek državljanov. Osebni dohodek, od katerega ne bo treba plačati davka, se pove­ča od sedanjih 900 tisoč dinar­jev na 1,200.000 dinarjev. Zakon so spremenili v prvi vrsti zato, ker b i se ob dosedanji davčni osnovi znatno povečalo število davčnih zavezancev v primerjavi s prejšnjim letom. Junija 19G3 je imelo blizu 300 tisoč zaposle­nih neto osebne dohodke iz red­nega delovnega razmerja v viši­ni več kot 80.000 dinarjev (letno nad 960.000 dinarjev), v istem

mesecu letos pa se je število za­poslenih, k i b i plačali davek, po-trojilo. B l izu 35.000 zaposlenih je namreč prejemalo iz rednega delovnega razmerja več kot 100 tisoč dinarjev mesečno.

Zakonodajalec je upošteval tu­di dejstvo, da so v prvih devetih mesecih letos narasli življenjski stroški povprečno za deset od­stotkov (v septembru za' 15 od­stotkov), tako da lahko za vse leto pričakujemo porast 12 od­stotkov. Zato so tudi ublažili davčne stopnje, po katerih bodo plačevali davek na osebni doho­dek, zlasti za državljane z niž­j imi dohodki, ker je prav p r i

njih porast osebnih dohodkov rezultat večjega in boljšega dela.

Novi zakon ukinja olajšavo o zmanjšanju davčne osnove za 50.000 dinarjev za vsakega člana v gospodinjstvu davčnega zave­zanca, k i edini zasluži. Sodijo namreč, da za to olajšavo ni ekonomskega in socialnega opra­vičila. Zmanjšali so tudi progre­sivno davčno stopnjo za dohod­ke odvetniške dejavnosti, k i pre­sega 1,200.000 dinarjev letno.

Predpis se nanaša na dohodke, ustvarjene v letu 1964. Od 1. ja­nuarja 1965 bo to področje ure­ja! temeljni -zakon o prispevkih in (lav Kili državljanov.

S S E J E V O L I L N E K O M I S I J E PR I ' O B Č I N S K E M

O D B O R U S Z D L V N O V E M M E S T U

Kaj je to: evidentiranje kadrov?

Na prihodnjih volitvah bomio prvič uresničili pri nas ustavno načelo o ob­vezni izmenjavi (rotaciji) odbornikov v občinskih skupščinah ter poslancev v republiških i n v zvezni skupščini. Razumljivo je. da v zvezi z vse večjo de­mokracijo v javnem živ­ljenju i n razvojem samo­upravljanja, postajajo vo­ljeni organi resnični pred­stavniki želja delovnih ljudi i n uresničevalci nji­hovih teženj. Občanom i n volivcem torej ne more biti vseeno, kdo bo izvo­ljen za opravljanje kate­rekoli dolžnosti, k i ima družbeni pomen.

Izmenjava kadrov aH ro­taci ja, k o t p rav imo temu, je ustavno določilo, ki občana spodbuja k laz in i s l j an ju , kdo naj bo njegov izvo l jen i pred­stavnik v občinski, repub l i ­ški a l i zvezni skupščinti, p a tud i v d rug ih vo l j en ih OTga-n ih . S tem, d a omejuge po­novno izvol itev dosedanj ih odborn ikov i n poslancev, omogoča ustavno načelo iz­menjave (notacoje) večjemu številu občanov i n delovnih l jud i , da se bodo zv rs t i l i v vo l jenih organ ih i n neposred­no sodeloval i p r i oprav l ja­n j u družbenih zadev. K e r bo izmenjava odborn ikov i n po-efencev odslej pogostejša, saj j o bomo dožlvEjali p r i vsak ih vc i i tvah, p a načelo ro­tacije spodbuja občana i n vol ivca tud i k temu, da k a r najbol j zavzeto i n množično sodelufie p r i i z b o r u svoj ih vofljenćih predstavnikov.

Slednje je to l iko bol j ra-zumljuvo tud i zato, ke r smo Že omen i l i , da so vol jeni or­gani uresničevalci teženj i n želja občanov. Občanu torej res ne more i n ne sme b i t i vseeno, kdo je njegov volje­n i predstavnik. Prav zato je v predvolilnih pripravah .naj­pomembnejše obdobje čas, ko razpravljamo o tem, kdo bo naš predstavnik v občin­ski skupščini in kdo posla­nec v republiški in zvezni skupščini. Tokra t se ne bomo zbradj na zboru vol ivcev le

nekaj d n i p r e d tem, k o je treba iaroo i t i v o l i l n i k o m i s i ­j i predloge kandidatov z a naše območje. S to pomemb­no, vsesplošno kadrovsko ak­cijo pričenjamo že zdaj, ta ­k o d a bomo imeld k a r dobra 2 meseca časa, d a bomo pre-tehtavali, kdo b i b i l najpr i -meirnejiši z a našega kand ida­ta. Pos topku kadrovske i zb i ­re občanov, k i po našem m i ­šljenju pr ide jo v poštev za kandidate, p rav imo e v i ­d e n t i r a n j e k a n d i d a ­t o v . V decembru i n j anu­ar ju bomo vo l i ln i k o m i s i j i pošiljalli predloge kandidatov, k i so po naši oceni p r i m e r n i za odborn ike in poslance, na zborih volivcev v februarju pa bomo nato izmed teh, v predvolilnih pripravah evi­dentiranih kandidatov, izbra­li tiste najboljše, ki jih bo­mo v naši vođini enoti pred­lagali v kandidatno listo in

izmed njih pozneje na volit­vah izvolili odbornike in \ po­slance. I zb i r a bo zato ve l iko bol j pretehtana ko t doslej , kandidat i , k i bodo prišli na l isto, pa bodo resničen iaraz želja vol ivcev i n občanov.

D a b i bito evidentiranje kandidatov, ko t najpomemb­nejši de l predvo l i ln ih p r ip rav res množično i n vsestransko, je vo l i l na k o m i s i j a p r i ObO S Z D L že razpos la la vsem kra­j e vn im organizac i jam S Z D L posebne vprašalnike, k i j i h pra kra jevn ih organizac i jah v vo l i l n ih enotah k jer bodo vo­l itve, lahko dobe vse druž­bene organizaci je i n posame­z n i občani. Vsakdo, k i želi sodetovati p r i ev ident i ranju kandidatov, l ahko dvigne tak vprašalnik in vanj vpiše v odgovarjajoče rubr ike zahte­vane podatke o kand idatu , ki po njegovem mišljenju pr ide v poštev. Izpolnjeni vprašal­n i k odda nato kra jevn i orga­n i zac i j i S Z D L , ta pa ga bo piosrcliovalla vcCi ln i k o m i s i ­

j i . V o l i l n a komis i j a bo od ča­sa do časa ob jav i la sezname ev ident i ranih kandidatov po vo l i ln ih enotah, d a b i i m a l i vcii ivci pregled i n d a b i lože p r emis l i l i , kdo b i b i l na jpr i ­mernejši z a nj ihovo l is to k a n ­didatov.

V o l i l n a kom i s i j a v N o v e m mestu se je poleg tega l o t i l a ankete med odborn ik i občin­ske skupščine. V s e m odbor , n i k o m so razpos la l i anketne l iste, v kate r ih bodo brez označbe i m e n odgovor i l i n a vrsto vprašanj o svojem od-bomiškem delu. Iz zb ran ih odgovorov bo vo l i lna kom i s i ­j a izluščila zanimive ugoto­vitve o d o b r i h straneh i n po-mamkljUvostih, dosedanjega

skupiščinskega dela. Z ugo­tov i tvami bo seznani la obča­ne, d a b i l ahko dosedanje iz­

kušnje uporab i l i p r i kadro­vanju i n ev ident i ran ju nov ih odbornikov . - o l .

Z U N A N J E P O L I T I Č N I TEDENSKI PREGLED

Štirje problemi mučijo današnjo Indijo, veliko 475-milijonsko državo na jugu Azije. Spor za mejo na H i ­malaji, strehi sveta, spor s Pakista­nom zaradi Kašmira, pomanjkanje hrane in kitajska atomska bomba. Indijski premier Šastri je prišel v London, da b i rešil nekatera gospo­darska vprašanja in da b i si zagoto­vi l pomoč v sporu s Kitajsko.

Za Zahod je Indija zelo važna, če bo Indija premagala svoje težave, bo po mnenju Zahoda demokracija dokazala, da je sposobna rešiti tudi najtežje probleme v Aziji. Svetilnik in kažipot Azije bo postala Indija, ne Kitajska. Azija se bo prepričala, da je mi rna evolucija (razvoj) bolj­ša o d krvave revolucije.

Zato je Zahod pripravljen pod­preti Indijo s krediti, pa tudi orož­jem. Kita jska bomba je postavila Indijo pred zelo težko dilemo: za al i prot i bombi , za nevtralno poli­tiko ali za povezavo z zahodnim blokom.

O teh i n drugih vprašanjih je te dni razpravljal Šastri v Londonu. Vprašanje, a l i naj ima tudi Indija atomsko bombo, n i toliko finančno kot načelno vprašanje. Znani indij­ski znanstvenik dr. Bhabha trdi, da je danes možno izdelati atomsko bombo že za 350.000 dolarjev. Za vo­jaške proračune velikih držav to n i tako velika žrtev.

Vprašanje, za ali prot i bombi, je za Indijo predvsem moralno. Lah­ko dežela Gandhija, Nehruja in dru­gih filozofov sploh mis l i na lastno atomsko bombo. Je to moralno, v skladu s tradicijo Indije?

Vs i v Indiji se zavedajo, da je bomba v rokah Kitajske grožnja, vsi vedo, da je Kita jska ne bo upo­rabila, ventdar grožnja je tu. Že sa­mo to dejstvo slabi indijske diplo­

matske pozicije, njen ugled velike države, njen prestiž v Aziji .

Vprašanje ima svojo moralno plat tudi zato, ker je v Indiji velika ne­zaposlenost in so velike težave s preskrbo. Riž, glavna brana Indij-

Dva obiska cev, je vse dražji. To pa je težko breme za vse, kajti nacionalni do­hodek povprečnega Indijca n i niti 70 dolarjev na leto — 55.000 din.

Šastri je b i l zdaj prvič v Londo­nu, to je bi l sploh njegov prv i obisk na Zahodu. Očitno je, da želi novi premier obnoviti stike, k i j ih je imela Indija za časa Nehruja. Pred-viden je tudi njegov obisk v Zdru­ženih državah in v Sovjetski zvezi. Toda Vel ika Britanija je in ostane najvažnejša dežela za Indijo. O d vseh direktnih tujih investicij v In­diji odpade na britanski kapital še vedno 80 %! Vsota britanskih inve­sticij v Indiji znaša dobro mili jardo dolarjev.

Na tiskovni konferenci po svojih razgovorih v Londonu je Šastri iz­javil, da b i moral i sklicati konfe­renco, na kateri b i razpravljali o tem, kako preprečiti širjenje atom­skega orožja na druge države. Ša­stri meni, da bi morala na tej kon­ferenci sodelovati tudi Kitajska, a b i morala prej podpisati moskov­ski sporazum o prepovedi atomskih poskusov. To b i bil namreč dokaz njene dobre volje.

Šastrijev obisk v Londonu je bi l

planiran že pred več tedni, obisk kongoškega premiera Combeja v Parizu pa je bi l senzacija. Combeja jo koj po pr ihodu sprejel sam de Gaulle, govorila sta med štirimi očmi. K a j — to je še tajna.

Francoski komentatorji menijo, da se je Čombe vrni l domov s p r a z ­nimi rokami, vsekakor pa ni mogel biti preveč zadovoljen. Francija prav gotovo ne bo žrtvovala svoje­ga dobrega imena v Afr iki zaradi Combeja. Izgubila b i več kot b i lah­ko dobila.

Combe je dejal, da je razpravljal v Franci j i o francoski tehnični po­moči, o strokovnjakih, k i bi j ih lah­ko dala Francija. Toda vprašanje je, če lahko t i rešijo kongoške pro­bleme. Nihče ne more niti približno napovedati, kdaj se bodo razmere uredile; kdaj se bo vrni l m i r v de­želo, kdaj se bodo ljudje vrnil i na delo.

V Kongu vlada anarhija, je ple­menska vojna. Nacionalne zavesti še ni, važnejša je plemenska pripad­nost. Za oblast se bore razne sku­pine, čombe meni, da bo zmagal, če se bo naslonil na Zahod. Zato velja v očeh velike večine za kola­boracionista, za agenta Zahoda, k i se drži na oblasti s pomočjo pla­čancev in belgijskih intervencij.

Kr ize še ne bo konec, igra Vzhod-Zahod se bo v Kongu še nadaljeva­la. Nihče ne idealizira upornikov in njihovih akcij, vendar poosebljajo ti afriško rešitev, afriške tradicije. Na Combeja pa bodo vedno kazali s prstom: t i si prišel na oblast s po­močjo Evropejcev. Zato je zelo ma­lo verjetno, da b i lahko Čombe uspel. Rešiti ga ne morejo niti ame­riški dolarji niti belgijski franki.

V Bušeči v a s i in na Izviru nimajo pitne vode

Osnovna šola v Bušeči va­s i je še vedno brez pitne vo­de. T u d i vaščani je nimajo i n jo nosi jo i z oddaljenega studenca. Deset m inut hoda je do tam, zato n i čudno, da preb iva lc i želijo imet i vodo­vod. Življenje brez dobre pit­ne vode je res težko, še zla­st i hudo pa je, če je p r i ­manjkuje šolarjem.

Podobne težave z vodo

imajo ljudje na Izviru. Tudi tam hodijo po vodo 10 minut daleč. S k l i c a l i so že sesta­nek in se pogovorili o grad­n j i vodovoda. Gradbeni od­bor bo sestavil predračun zanj, nato pa se bodo ponov­no sestali in pogovorili, koli­ko bodo prispevali za grad­njo. Vsak bo dal nekaj v de­narju, nekaj pa bo odslužil s prostovoljnim delom. Za

pomoč bodo občani zaprosili tudi občinsko skupščino. Z gradnjo bi radi začeli čim­prej — če se bo dalo, že kar na pomlad.

KRATKE, I IZ RAZNIH STRANI |

• Italija voli. V torek bodo iz­volili v Italiji novega predsednica vlade. Sedanji predsednik Segni js moral zaradi bolezni odstopiti. Me­nijo, da ima največ izgledov se­danji zunanji minister Saragat, zanj so tri stranke in sicer socia­listi, socialidemokrati in republi­kanci.

• Južnu Arabija neodvisna? Lon­don ima pripravljen nacrt, po ka­terem naj bi ustanovah iz raznih sultanatov Južne Arabije lederaci-Jo. Ta naj bi postala dejstvo leta 1966. Moramo red, da se razni sultani in šejki ne navdušujejo preveč za TO rešitev.

• LR Kitajska v Združene na­rode? Ni preveč izgledov, Amerika jo še vedno proti temu. Za spre­jem v svetovno organizacijo bi mo­rali zagovorniki kitajskega sodelo­vanja v ZN zbrali dve tretjini gla­sov, ti pa Se vodno manjkajo. , • Francija demantira. Franco­ska vlada je zanikala vesti, ki so 9e pojavile v svetovnem tisku, da Je Francija opravila eksplozijo atomske bombe v Sahari. Najbrže Je preskusila samo atomsko orož­je. Pač pa so opravile podzemsko eksplozijo Združeno države Ame­rike.

• Peron nezaželen. Bivši argen­tinski diktator Juan Peron so Je hotel te dol vrniti v Argentino. Prišel jo do Rla do Jonoira, tu pa jo moralo letalo, s katerim je po­toval, nazaj. Zdaj živi na Jugu Španije, prosil Je za bivanje v Švici. V Bemu so sklenili, da j« nezaželen. Zato bo ostal v sponi ji.

• Republikanci K posvetujejo. Te dni so se zbrali v Donvurju, Klavnem mostu Oolorada, republi­kanski guvernerji m posvet. Te­ma: poraz na zadnjih ameriških predsedniških volitvnh. Republi­kanci menijo, da bodo na delnih volitvah za kongres (predstavniški dom in senat) bolje odrezali. Kri­st Republikanske stranke je U kriza vodstva, 2. programa.

• Stiki Ankara—Moskva. Med Turčijo In Sovjetsko zvezo so led počasi taja. Napovedan Je obisk sovjetskoga zunanjega ministra Oromtka v Turčiji, to dni bo od­potovala v Moskvo delegacija trgov­skih in industrijskih krogov. Tur­čija so zaveda, da Jo v vprašanju Cipra izolirano in da si mora zoc gotovlii podporo, kjer we lo da.

• V oktobra Jr Mla proizvod-nja slovenskih hidroelektrarn • » M odstotkov večja kot mesec dni prej, S 170.7 milijona kWh J« >>"* prcsožfon tudi proizvodnja lan*«« -

gn ofctohni < IS7.fi V W h .

TEDENSKI N O T R A N J E P O L I T I Č N I PREGLED

# V ponedeljek ob 9. u r i dopoldne se je v Domu sindikatov v Beogradu začel VIII . kongres Z K J , k i bo predvidoma trajal šest dni in k i bo imel velik pomen za naš na­daljnji napredek. Kongres je v prisotnosti 1302 delegata, članov C K in Centralne revi­zijske komisije Z K J ter predstavnikov 29 komunističnih, delavskih, socialističnih par­tij i n naprednih gibanj začel generalni se-kretar Josip Broz Tito, k i so ga udeleženci toplo in navdušeno pozdravili. Sprejem, k i so ga priredil i T i tu , je spet znova, kot že tolikokrat, pokazal, kako priljubljen je veliki borec za napredek in kakšne zasluge m u gredo za vse to, kar je danes Jugoslavija in kar ona pomeni v svetu.

Prv i in najvažnejši, težko pričakovani referat, k i je vzbudil zanimanje ne le pri nas doma, ampak po vsem svetu, je bi l Titov referat. Najbogatejša misel, k i jo je izrekel referent in ki bo še dolgo naše zares delov­no, bojno geslo, so bile tele besede: Očisti­mo naso pot vsega, kar nas ovira! Tito je, kakor vedno, govoril odkrito. »Vidite,« je dejal šefu delegacije madžarske socialistič­ne delavske partije, »mi na kongresu kri ­tiziramo razne pojave v procesu našega razvoja, kitjti tisto pozitivno, kar je sociali­zem v Jugoslaviji dosegel, obstaja in se ne more z ničemer izbrisati.«

Tito je govoril o številnih vprašanjih na­šega razvoja. K o je obravnaval probleme delavskega samoupravljanja, je mdd drugim dejal, da delavsko samoupravljanje ne b i mojjlo izpolniti zaupane m u funkcije, če b i kr;''.".!i kolektivom samostojno razpolaganje s potrebnimi materialnimi sredstvi. V refe­ratu se je dotaknil tudi nacionalnih odnosov in med drugim rekel, da smo dolžni držati se Len'novesra opozorila, da je boj proti nacionalističnim pojavom najučinkovitejši, če se vsakdo obrne predvsem k lastnemu

področju, če si vsi zares prizadevamo, da nacionalistične smeri pometemo v lastni hi­ši. O dosedanjem delu komunistov med mladino pa je dejal, da je bilo slabo. Obso­d i l je pojav diferenciacije med mladino, po­jav, ko se intelektualna mladina ločuje od delavske, kot da je nekaj več.

Tito je govoril v svojem referatu tudi o mednarodnih problemih. O polit iki neve­zanih je rekel, da je to boj prot i vsem obli-

VSII. kongres ZKJ-pogled naprej

k a m podrejenosti in neenakosti. T a boj je sestavni del lastnega boja za družbeni na­predek.

Glede naših odnosov • Sovjetsko zvezo je T i to dejal, da se niso uresničila pričako­vanja, da se bosta sovjetska vlada in par­tija povrni l i k notranji in zunanji politiki iz stalinskega obdobja. Referent je pouda­r i l zasluge Ilrtiščova p r i destalinizaciji in tudi p r i normalizacij i odnosov z Jugoslavijo, kar pa seveda ne pomeni, da n i Imel tudi neuspehov i n da n i delal tudi napak.

Titov referat, k i je imel kritičen pečat, se je zaključil z ugotovitvijo, da nas ljudje upravičeno kritizirajo, ker nismo odločnej­ši prot i tistim, k i delajo razne napake in k i se na raznih odgovornih položajih pona­šajo samovoljno: upravičeno nas kritizirajo,

ker ne posvečamo dovolj pozornosti živ­ljenjski ravni delovnega človeka.

Potem je b i l na vrsti Kardeljev referat o družbeno ekonomskih nalogah, v katerem je bilo med drugim rečeno, da bomo mo­rali v prihodnjem obdobju pospešiti mo­dernizacijo naše industrije, bolj smotrno uporabljati sedanje zmogljivosti, zagotoviti zmanjševanje proizvodnih stroškov, doseči večjo specializacijo v proizvodnji itd. Po­sebni napori bodo potrebni za dvig pro­duktivnosti dela. V strukturi celotne druž­bene potrošnje je treba odpraviti zaostaja­nje osebnega in splošnega družbenega stan-darda, in to predvsem na račun zmernejše, hkrati pa tudi rentabilnejše investicijske potrošnje.

V torek dopoldne je podal svoj referat Aleksander Rankovič, i n sicer o prihodnjih nalogah in vlogi Zveze komunistov Jugosla­vije. Nato so se zvrstili pozdravni govori predstavnikov komunističnih, delavskih in socialističnih partij ter naprednih gibanj.

• Med ostalimi pomembnejšimi novicami, k i so se zgodile v minulem tednu naj ome­nimo velik kulturni dogodek v Trs tu : otvo­ritev slovenskega kulturnega doma. Novo ljubljansko letališče je proslavilo prvo ob­letnico svojega obstoja: doslej je pristalo že 1200 letal in kmalu bodo pristajala tudi tuja reaktivna letala. N a seji izvršnega od­bora glavnega odbora S Z D L so govorili o razvoju družbenih služb kot o nalogi vse komune. Nadalje so sklenili, da bo ob 20-lctnici osvoboditve Slovenije osrednja pro­slava v Ljubljani. • Izvršni svet Skupščine S R Slovenije je razpravljal o problemih pla­čilne bilance in med drug im poudaril , da . j o je mogoče izboljšati samo z večjim izvozom. Da b i č imbol j spodbudil i proizva­jale« za večji izvoz, je treba dosledno ures­ničiti načela deviznega sistema, k i so bi la pred nedavnim sprejeta.

2 D O L E N J S K I L I S T fit. 49 (767)

N e m o r e m o s e v e č i g r a t i ! Zadnji pienum občinskega s i n d i k a l n e g a sveta v Novem mestu je bfl posve­čen problemu zaposlovanja - Rezervata delovne sile ni v e č ! - Kje je ključ do boljšega z a s l u ž k a ? - Industrije z obrtniško mentaliteto ne moremo biti v e s e l i !

V petek, 4. decembra, se je sestal p l enum občinskega Sindikalnega sveta. Novo iz­vol jeni predsednik sveta, to­variš Ludv ik Kebe, n a m je v razgovoru povedal, kakšni prob lemi čakajo s indika lno organizacijo v občini v p r i ­hodnjem letu. *

Razprava n a p l enumu se je sukala v glavnem okrog dveh tem: zaposlovanje ob­čanov s skrb jo za človeka i n izobraževanje zaposlenih pred i n med zaposlitvi jo. P r i p r v i temi so govor i l i o h u m a n i h odnosih v delovnih organizaci jah, o f luktuac i j i delovne sile, o nagrajevanju; p r i d rug i : o izobraževalnih centr ih , de lavskih univerzah i n dopo ln i ln ih šolah.

Kdo bo delal na kmetih? Prav imajo t i s t i , k i s stra­

h o m spremljajo odtekanje delovne sile s kmet i js tva v tovarne. K j e r domačija res ne more nud i t i rentabilnega pr idelovanja, je tovarna reši­l a l j u d i p red stradanjem, vendar so danes tud i kmet i j ­s k a področja okrog Novega mesta že tako izčrpana, da b i vsako nadaljnje zaposlova­nje preveč prizadelo kmet i j ­stvo. Z delovno si lo se ne

moremo več igrat i ko t takrat, ko je b i l a Dolenjska še rezer­vat ! še posebej je opaz i t i po . manjkanje moške delovne s i­le, saj smo mora l i navzl ic zmanjšanju (v p r i m e r i s pre­t ek l im letom) letos zaposl i t i se nekaj nad 800 delavcev iz drug ih republ ik .

Novi delavec naj spozna svoje delovno mesto! O d 3.359 izdanih delovnih

nakaz i l za čas od 1. januar­j a do 30. septembra 1964 so dob i l i svojo prvo zaposlitev 704 delavci . P a tudi t i s t i , k i so že b i l i zaposleni, so na­vadno prišli na nova delovna mesta, k i so j i m kaj malo znana. Tak nov delavec se seveda ne more tako h i t ro pr i vad i t i na nove proizvodne naloge, kadrovske službe v naših podjet j ih pa so še ne­razvite i n premalo skrbe za privajanje na delo. Mars ik j e rešijo to k a r s »poizkusno dobo« ( k i pa seveda ne da željenoga uspeha), namesto da b i sistematično poskrbe l i za priučitov delavca vsaj s P r i m e r n i m k r a t k i m seminar­jem, kjer b i m u predstavi l i njegovo delovno mesto i n Podjetje v coloti. Posledica Je n izka stor i lnost , nezado­voljstvo delavca i n podjetju In soveda tudi nizek zaslu­žek. Delovna mesta z zasluž k o m pod 30.000 dinarjev pa Postajajo vse bolj nevzdržna.

Tudi zaposlovanje je treba planirati

Večina podjetij še danes ne ve, ko l i k o l jud i potrebu­je, ko l i ko j i h bo zapusti lo delovna mesta i n ko l iko j i h bo prišlo na novo. Tako tu­d i zavod za zaposlovanje ne more zadost i t i vsem potre­bam. Pojav l ja se višek žen­ske delovne si le v Novem mtestu, v e l i k i p r e m i k i delov, ne s i le i n težave z zaposlova­njem mladine, k i konča ob­vezno osemletno šolanje. Ve­l ik del na novo zaposlenih pa je nekval i f ic i ranih, ka r vpl iva na zmanjšanje stor i l ­nost i ( tudi zaradi tega, k e r j i m služba n i ed in i v i r do­hodka) i n porast mestnega prebivalstva (pr i t isk na pre­obremenjene kapacitete v stanovanjski , komuna ln i , šol­s k i i n prometn i dejavnosti ) .

T oda t u n i samo nesiste­matično zaposlovanje — mnogo je podjet i j , k i navzl ic vsem političnim i n ekonom­s k i m paro lam še niso poiska­l a notran j ih rezerv. S t ro j i so p r i nas izkoriščeni 50 od­stotno, lahko pa b i b i l i 90 odstotno! Vod i l n i uslužbenci s p r i m e r n i m i osebnimi do­h o d k i se ne potrudi jo za iz­boljšanje organizacije pro

izvodnje i n za boljšo tehno­logijo dela. Tako je pr ik ra j ­šan za lep del dohodka tud i delavec, k i sicer na svojem delovnem mestu daje vse od sebe, n a koncu meseca pa plačuje davek nesposobnemu vod i lnemu uslužbencu. V s a k a delovna organizaci ja je dolž­na zagotoviti delavcu vedno višje osebne dohodke, ne pa ga puščati na življenjskem m i n i m u m u In s i p r i tem me­sti roke — saj ne delamo z izgubo! \

472 je bi lo v omenjenem obdobju samovol jn ih zapusti­tev delovnega mesta. Nekate­

r i torej izkoriščajo pomanj­kl j ivost Zakona o delovnih razmer j ih , saj so j i m delov­ne organizacije dolžne po 7 zaporednih neupravičenih izo­s tankih z dela izročiti delov, ne knjižice, medtem ko je za­htevek za povrnitev nastale škode podjetju v večini p r i ­merov praktično nemogoče real iz i rat i . T u d i za take pr i ­mere bo treba najt i način, k i bo delavca obvezoval na povrnitev materialne izgube, povzročene kolekt ivu.

še ena m o ž n o s t z a večji z a s l u ž e k

Pr imerna izobrazba i n spe­c ia l izac i ja delavcev bosta zmanjšali f luktuaci jo i n zve­čali stor i lnost — s tem pa tud i povečali osebne dohod­ke. N a žalost pa pr imerne industr i jske šole v Novem mestu n imamo. Obr tna šola, k i jo tud i sicer še potrebu­jemo, daje kadre s tipično obrtniško mentaliteto, k a r že tako nerazvito industr i jo krepko bremeni .

I M V i m a na pr imer 70 va­jencev v tej šoli, vendar naj b i b i l a tipična industr i j ska delovna organizaci ja! V s i ab­solventi te šole so naučeni

-na obrtniški, ind iv idua ln i na­

čin proizvodnje. Občinski s in­d ika ln i svet bo organiz i ra l posvetovanje s šolami, pod­jet j i i n s t rokovn im i služba­m i , kako b i organiz i ra l i izo­braževanje, k i naj izobl ikuje pro f i l industr i jskega delavca.

N a p lenumu so govori l i tud i o zaposlovanju l jud i , k i so telesno prizadet i , o inval i ­d ih , bo rc ih in starejših ose­bah, saj je še mnogo t ak ih mest, k jer b i lahko nadome­st i l i delovno si lo, k i je bol j potrebna na težjih delovnih mest ih.

m

T u d i temeljit zdravniški pregled v ambulanti pred sprejemom na delo je odločil­nega pomena za primerno zaposlitev delavca

U R E D I T V E N I N A Č R T ZA C E N T E R N O V E G A M E S T A

T e d n i j e i n ž e n i r D a n i l o L a p a j n e d o k o n ­čal u r e d i t v e n i n a č r t , k i z a j e m a c e n t r a l n i d e l N o v e g a m e s t a . U r b a n i ­s t i č n a d o k u m e n t a c i j a v s e b u j e a n a l i z e o sta­r o s t i s t a v b , š t e v i l u p r i -b i v a s t v a , v i š i n i s t a v b , z g o d o v i n s k i h o b j e k t i h , p r o m e t n i s i t u a c i j i i n n a m e n s k i i z r a b i p o v r ­

š i n . V r i s a n a so t u d i p r e d v i d e n a r u š e n j a i n n o v o g r a d n j e za 30 let n a p r e j . O n a č r t u tre­n u t n o r a z p r a v l j a svet za u r b a n i z e m o b č i n ­s k e s k u p š č i n e .

J A B O L K O N E P A D E D A L E Č . . .

—• Mesaljev Flancek zna pa ze šteti do tli tisoč, ti pa ne!!

Ce primanjkuje surovin, je težko deiati! Očitnemu pomanjkanju surovin, k i hromi tudi nadaljnji razvoj KOVINSKEGA PODJETJA v S e v n i c i , je treba narediti konec - Taka podjetja potrebujemo, zato jim moramo zagotoviti tudi pogoje za delo!

Kovinsko podjetje v Sevnici je bilo zaradi po­treb po tovrstni dejavnosti ustanovljeno 1. julija 1962. Kolektiv je izpočetka štel le štiri ljudi, do ju ­lija letos pa je narasel na 29 članov. Prvega julija letos, natanko dve leti po ustanovitvi, se mu je pr i ­ključil obrat za kovinsko galanterijo sevniške K o ­pitarne. Zdaj dela v kovinskem podjetju v Sevnici 63 ljudi, letos pa bodo ustvarili za približno 70 mi ­lijonov dinarjev vrednosti in predelali okoli 120 ton kovin raznih vrst.

Izdelujejo kovinska ogrodja za sodobno pohi ­štvo, strelovodne naprave in manjše konstrukcije, hkrati pa kooperirajo s Strojnimi tovarnami v T r ­bovljah, za katere delajo sestavne dele za razne rudniške naprave. Še vedno izdelujejo razno kovin­sko galanterijo za potrebe Kopitarne v Sevnici.

Kooperac i ja s S t ro jn imi to­varnami v Trbov l jah se kar lepo razvi ja , saj j i m bo letos vrgla oko l i 30 mi l i jonov d i ­narjev. Ce upoštevamo, da so s tem začeli šele v drugi po­lov ic i 1964, je to kar precej. Izdelujejo posamezne dele za osdpne jaške za separacije m posamezne dele za razne d ru­ge rudniške naprave. Koope­raci ja b i se lahko, kot so nam povedali , razvi jala ve l iko bol j , če b i b i l obrat boljše oprem­ljen. Predvsem potrebujejo dvigalne naprave, da b i lahko prevze l i izdelavo težjih kosov. Približno 10 mi l i jonov d inar­jev b i b i l o za prvo s i lo v te namene dovolj , saj so vsa os­novna sredstva, s ka te r im i razpolagajo, vredna komaj 32 mil i jonov dinarjev.

Surov ine p a so prob l em za­se. T a prob lem je najbolj pe­reč v kov insk i predelovalni indus t r i j i i n obr t i , k i se je p r i nas močno razv i la i n že prerašča surov insko osnovo Povedali smo že, da kov insko podjetje v Sevnic i predela približno 120 ton raznih kov in v letu dn i . Zelo majhen del j i h dobijo preko grosistačne trgovske mreže. Vse ostalo so pr is i l jeni »nažicati« po razn ih tovarnah, podjet j ih i t d . K a ­dar zmanjkuje prof i lnega že­leza a l i pa kakršnihkoli ko­v insk ih cevi, se odpravi jo dva

al i tri je z avtomobi lom -.po Sloveni j i i n j o obredejo po dolgem in počez! T u se najde 50 k g blaga, tam spat 150, drugod 70 ki logramov i n tako se počasi nabirajo tone, pro­izvodnja pa le rine nekako naprej. Vse tako nakupljeno blago je poleg v isok ih stro­škov vselej močno prepiača-no! Najbol j pr imanjkuje t n -cinkane pločevine. Kov insko podjetje v Sevnic i je bo letos porabi lo 6000 ki logramov, sa­mo 800 ki logramov pa so je dob i l i od grosista. Nič manj težav n i s črno pločevino manjših dimenzi j (od 0,5 do 10 mi l imetrov ) , s črnimi i n

poc inkan imi k o v i n s k i m i cev­m i ter s p ro f i l n im železom. O d 50 ton črne pločevine, ko­l iko r je bodo letos porab i l i , so je dob i l i od grosista samo 5 ton, od 10 ton U železa n i so dobi l ; od grosista nič, od 30 ton profi lnega železa pa so dobi l i od grosista le 10 ton. V pr ihodnost i b i na p r ime r potreboval i za naročila, k i se j i m obetajo, 60 ton kvadrat­n i h cevi, zagotovljenih p a imajo le 12 ton.

Z osebnimi dohodk i n i te­žav, kot so nam povedali , saj je povprečni osobni dohodek v ko lekt i vu 37.000 d ;narjev na mesec. L jud i , k; b i zaslužili manj kot 25 tisočakov, p r i n j ih n i . Surovine pa so za-ije težava, k i je sami ne bodo mogl i odpravi t i . Zato b i bUo kar prav. ko bi malo bol j o tem razmišljali na pr isto jn ih mest ih. Brez dvomu so taks­ne delavnice in indus t r i j sk i obrat i , kot je kov in ' ka deiav-nica v Sevnici , izraz potreb. Ce torej določeno blago aH izdelek potrebujemo, je pač treba surovino zanj zagotovi­t i !

Dolenjski iist v vsako hišo naše pokrajine!

Š E KORAK NAPREJ ZA B R Š M N V razprav i o zazidavi ožjega

komunalnega centra v Bršli-nu so delovne organizacije z manjšimi zamudami poslale sklepe svoj ih samoupravnih organov o f inanciranju grad­nje otroškega vrtca, poslov, n ih prostorov, zdravstvene po­staje i n trgovskih lokalov. Za­gotovljena so sredstva za gradnjo otroškega vrtca po ključu, k i upošteva družbeni bruto dohodek. Nekatera pod­jetja so b i la sicer mnenja, da b i . b i l o potreba najt i ustrez­nejši ključ, vendar se je ve. čina iz jasni la ze kosmat i do­

hodek Za zdrav*'ve.IO po&ia-jo še n i dovolj interesentov.

O zazidavi i n m 'k ro l okac i j i je že razpravi j a l svet za urba­nizem. Za poslovno zgradbo bodo vzel i že u:ta ! jen t ip, da ne bodb načrti predragi . Ven­dar Pionir jeva skupina a rh i . tektov-projektantov programa še n i dobi la v roke i n ne mo­re zagotoviti izdelave projek­tov do 31 januarja, k o l je b i lo dogovorjeno. S tem se bo tud i gradnja trgovskih ob­jektov najbrž zavlekla čez predvideni r ok — juni ja 1965.

IfiKLBNI •

VRATA/

m m mčl

P0VEML KAJ il6 V /VA&Ai ^PODJETJU NAR.0&&! • ***-— — trn

S e v n i c a s e p r i p r a v l j a n a v o l i t v e V občini Sevnica bo potekel

pr ihodnje leto spomlad i man­dat nas iednj im o d b o r n i k o m občinske skupščine v nasled­n j ih vo l i l n ih enotah:

OBČINSKI Z B O R : 2. vo l i lna enota (odbornik

Ivan Možic — Boštanj, Do l , Boštanj, Apnendk, V r h ;

4. vo l i lna enota (odbornik Ivan Kožuh) — Drožanje, Metn i v rh , Presna l oka ;

6. vo l i lna enota (odbornik Ivan Camloh ) — Jelovec, Ga-berje, Križ;

8. vo l i lna enota (odbornik Jože Zupan) — K a l , K l ad j e , Leskovec, Štajngrob, Osre­dek;

10. vo l i lna enota (odbornik

Franc Radišek) — Led ina , Oreš je, Podgoriica;

12. vo l i lna enota (odbornik Rado Tavčar) — L oka , Celov. n ik , Žirovnica, Radež;

14. vo l i lna enota (odbornik Ivan Jazbec) — Podvrh , T r -novec, Stržišče, Vranje ;

16. vo l i lna enota (odbornik Alo jz Andro jna ) — Primož, Dedna gora, Rogočice, M a l a Hubajn ica , Ved. Huba jn ica , Cešnjioe, Znoj i le , Do l . Impo-lje, Gor . Impolije, D o l . Or le , Gor . Or le ;

18. vo l i lna enota (odborni-ca Z i n k a Gabrič) — Sevnica, (G lavn i t rg , F l o r j anska u l i c a in Cesta na grad), Brezovo, Pečje;

20. vo l i lna enota (odbornik

M i h a e l Mete lko ) — Studenec, Ar to , Ponikve , Rovišče, H u ­do Brezje, Zavratec, Brezovo, Osredek;

22. vo l i lna enota (odbornik Anton Majcen) — Šentjanž,, Srednik , Ko luder je , de l B i r -ne vas i , B u d n a vas, Cerovec;

24. vo l i lna enota (odbornik M a r t i n Slapšak ) — Tleče, Telčace, K r s i n j i v rh , Gor , Sta­r a vas, Trščina, Jeperjek, Zg. Vodale, Otavnik, Slantjoji v rh , DruSče;

26. vo l i lna enota (odbornik Jože Urbančič) — Ve l . C i r -n ik . M a l i Oirniiik, Roženberk, Sv in jsko , Podbršt; Z B O R D E L O V N I H S K U P N O S T I :

A — skup ina gospodarstva:

BREZICE: seznam odbornikov, ki jim spomladi 1965 poteče mandat

V občini Brežice bo potekel pri­hodnje leto spomladi mandat na-alednjEm odbornikom občinske skupščine v naslednjih volilnih enotah:

OBČINSKI ZBOR: 2. volilna enota (odbomica Zlata

Butara) — Brežice (Bizeljska ce­sta, Trdinova ulica, Razlagova uli­ca, Aškerčeva ulica, Kettejeva uli­ci, Murnova ulica, Tomšičeva uli­ca, Vodnikova ulica, Jurčičeva uli­ca, Cernelčeva cesta, Kajuhova ulica);

4. volilna enota (odbornik Jože Sepec) — Brezina, Cundrovec, Orne;

6. volilna enota (odbornik Ka­rel Florjančič) — Sentlenart, Gor-Lenart;

8. volilna enota (odbornik Stan­ko Rozman) — Artiče, Dečna sela. Glogov brod, Trebež;

10. volilna enota (odbornik Franc Kos) — Sromlje, Curnovec, Volčje, Silovec, Okljulcova gora, Zg." Pohanca;

12. volilna enota: (odbornik Franc Verstovšek) — Bojsno, Brezje, Piršenbreg;

14. volilna enota (odbornik Franc Petančič) — Dednja vas, Pavlova vas, Blatno;

16. volilna enota (odbornik Franc Cvetkovic) — Mihalovec,' Loče, Rdgonce;

18. volilna enota (odbornik Slavko Veblc) — Kapele, Podvl-nje, Jeraslavec, Rakovec;

20. volilna enota (odbornik Ivan šekoranja) — Bizeljsko, Brezovica, Nova vas, Bračna vas, Drenovec, Bukovje;

P r i p r a v e v M e t l i k i

V občinskem zboru občinske sfaipsčtoe M e t l i k a bo p r i ­hodnje leto spomlad i potekel mandat nas ledn j im odborn i ­kom v nas lednj ih vo l i l n ih enotah:

1. vo l i lna enota (odbornik Jože .Tank o vič) — M e t l i k a (Mes tn i t rg , T r g svobode, U l i c a n a trg, U l i c a na Obrh ) ;

2. vo l i lna enota (odbornik Mano k Fuks ) — M e t l i k a (Tr­d inova pot. S ta ra cesta. No ­v a cesta, B r eg revoluci je, Bočika, Berčice);

3. vo l i lna enota (odbornik Anton B r o d a r i i ) — Rosa ln i -ce i n Rado viči;

4. vo l i lna enota (odbornik Jože Kočcvar ml. ) — Božako-vo, Rakovec, Zelebej;

5. vo l i lna enota (odbornik Janez Simčič) — Železniki, Vldošiči, Kamenrca , Krmači-na ;

6. vo l i lna enota (odbornik Franc S lobodn ik ) S l amna vas, Boldraž;

7. vo l i lna enota (odbornik Jože Jakljevič) — Grabrovec, M a l o Lešče, Brezov ica ;

8. vo l i lna epota (odbornik F ranc Petrovič) Bereča vas, Draguml ja vas;

9. vo l i lna enota (odbornik Peter Badov inac ) — škomlje-vec, Božič v rh , Mnčkovec, J u -gorje, Sela;

10. vo l i lna enota (odbornik Anton K lepec ) — del Gradca , KHošter, Ok l juka ;

11. vo l i lna enota (odbornik Anton Pezdlrc ) — Kras lnc , Pr i loz je , Bog in ja vas;

12. vo l i lna enota (odbornik Alo jz Štefani?) — Do l . i n Gor . Dobravioe, Glršiči, K r i -vog'avđce;

13. vo l i lna enota (odboimik Matij« Novak ) — Otok, G r m , ZernenJ.

22. volilna enota (odbomica Zmaga Znidarič) — OreSje, Bizelj­ska vas;

24. volilna enota (odbornik Vinko Lopatic) — Zupeča vas, Račja vas, Boršt;

26. volilna enota (odbornik Franc Mohor) — Ca|ež, Prilipe, Cerina, Dobeno, Žejno, Sobenja vas, Dvorce, Mali Cimik;

28. volilna enota (odbornik Jo­že Grame) — Velike Malence, Mr-zlava vas, Globočlce, Kraška vas. Kamence, Stankovo, čeden;

30. volilna enota (odbornik Franc Vinetič) — Velika dolina, Brezje, Perišče, Rajec; ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI: A — skupina gospodarstva:

2. volilna enota (odbornik Alojz Godec) — Bregansko selo I;

4. volilna enota .(odbornik Franc Prah) — Podjetje za popravilo voz Dobova, IMV — obrat Brežice;

6. volilna enota (odbomica Dea Hervatin) — Trgovsko podjetje Krka Brežice, Ljudska potrošnja Brežice, Knjigarna Brežice, Elek-tro Krško — obrat Brežice, Odpad Brežice, Petrol Brežice;

8. volilna enota (odbornik Jan­ko Catcr) — Prevoz Brežice, PTT Brežice, Železniška postaja Breži­ce, Železniška postaja Dobova, Nadzorništvo proge Brežice;

10. volilna enota (odbornik Lud-vik Hren) — Kolodvorska resta­vracija Brežice, Gostišče Pri po­šti, Gostišče Pri gradu, Gostišče Mokrice, Gostišče Na Griču in vsa zasebna gostišča;

12. volilna enota (odbornik Lju­bo šteger) — Obrtno servisno podjetje Posavje Brežice, Novo-kroj Brežice, Pekarna Brežice, Mlekarna Brežice, Konfekcija Bre­žice — Dobova, Mizarska delav niča Dobova, Stanovanjska skup­nost Brežice in zasebni obrtniki iz

območja krajevnih uradov Dobova, Kapele, Bizeljsko in Vel. dolina;

14. volilna enota (odbornik Sta­ne Rebernik), odbomica Mira Sko-čaj, odbornik Mirko Zabka) — KZ Brežice, čland KZ in njihovi dru­žinski člani na območju krajevnih uradov Brežice, Artiče in Sromlje;

16. volilna enota (odbornik Franc Marinček) — člani KZ Bre­žice in njihovi družinski člani na območju krajevnih uradov Cerklje in Krška vas;

18. volilna enota (odbornik Ka­rel Erban) — člani KZ Brežice in njihovi družinski člani na območ­ju krajevnih uradov Dobova in Kapele. B '— skupina prosvete in kulture:

20. volilna enota (odbomica Tončka Lončari«*) — Gimnazija Brežice. Osnovna šoja Brežice I. Osnovna šola Brežice II, Posav­ski muzej Brežice, Delavska uni­verza Brežice, Glasbena šola, Otro­ški vrtec Brežice — okolica, Otro­ški vrtec Brežice — mesto, Zavod za razvoj kulture in prosvete, Sol ski center za blagovni promet, Osnovna šola Čatež, Osnovna šola Skopice, Osnovna šola Mrzlava vas, Osnovna šola Cerklje, Osnov­na šola Bušeia vas. C — skupina zdravstva in social­nega varstva:

22. volilna enota (odboTndca Ma­rija Geč) — Splošna bolnišnica Brežice. C — skupina državnih organov; družbenih organizacij in društev:

24. volilna enota (odbomica Al­bina Baje) — Upravni organi ob­činske skupščine, občinski komite ZKS, občinski sindikalni svet., Po­staja LM Brežice In Stara vas, Avtomoto društvo. Občinska zve­za za telesno vzgojo;

26. volilna enota (odbornik Kre-šo Tomin) — gamdzon Cerklje,

2. vo l i lna enota (odbornik V i n k o Geč) — K G P Sevnica, S G P P i on i r , E l ek t r o Krško — obrat Sevnica;

4). vo l i lna enota (odbornik Janko B las i n odborn ik Jože Gtole) — K o p i t a r n a Sevnica — brez žage;

6. vo l i lna enota (odbornik Stane Novak ) — železniške postaje Sevnica, B lanca , Breg , L oka , Boštanj, Jelovec, Tržišče, K r rne l j , Pitjavice, že­lezniška postaja Sevnica, Nadzorstvo prog, K u r i l n i c a , Nadzorstvo varnos tn ih na­prav, Nadzorstvo te lefonskih naprav i n vse P T T enote v občini;

8. vo l i lna enota ( odbomi ­ca An i ca V o v k i n odborn ik Franc Ogorevc) — Kon f ekc i ­j a l i s c a i n Kon fekc i j a J u -tran jka ;

10 . ' vo l i lna enota (odbornik Anton Vavtar ) — Mi za r ska zadruga Sevnica;

12. vo l i lna enota (odbornik Albert Fel iei jan) — člani K Z Sevnica i n n j ihov i družinski čland na območju kra jevnih uradov Sevnica i n Boštanj;

14. vo l i lna enota (odbornik Vlado Koba l ) — člani K Z Sevnica i n n j ihov i družinski člani n a območju kra jevn ih uradov B lanca , L o k a i n Za-bukovje;

16. vo l i lna enota (odbornik Jože Planinšek) — člani K Z Krme t j , i n n j ihov i družinski čland na območju Krajevnega urada Šentjanž.

B — skup ina prosvete i n kul ture :

18. vo l i lna enota ( odbomi ­ca Drag ica Volčanšek) — os­novne šole Studenec, Primož, Boštanj, Bučka, Krmel i j , K a l , Šentjanž, Tržišče, Telče, Ve l . C i rn ik .

C — skup ina zdravstva i n socialnega varstva:

20. vo l i lna enota (odbornik Mišo Keršič) — D o m počitka Loka , D o m počitka Impol jca .

C — skup ina državnih or­ganov, družbenih organizaci j i n društev:

22. vo l i lna enota ( odbomi ­ca Ana Perme) — Občinsko sodiSče, Postaja L M Sevnica, Občanski komite Z K S , občin­s k i odbor S Z D L , Občinski od­bor Z B , Zavod za zaposlova­nje delavcev, Občinski odbor R K , Občinski komi te Z M S .

NOVO MESTO: tudi v zboru delovnih skupnosti teko priprave na volitve

V zadnj i številki Dolenjske­ga l i s ta srno ob jav i l i pregled vo l i l n ih enot i n odbornikov splošnega zbora občanske skupščine Novo mesto, kate­r i m poteče mandat pr ihodnje leto spomlad i . Tokra t objav­l jamo enak pregled še za zbor de lovnih skupnost i .

2. vo l i lna enota (odbornik F ranc Grobar ) — Industr i ja mo to rn ih vozili ( karosemica , podsSdopa i n lak imi ica ) ;

4. vo l i lna enota (odbornik Jožica Ofcroglič) — Indust r i ­ja moto rn ih vozfl (uprava, servis, avtopark, tehnični od­delek);

6. vo l i lna enota (odbornik inž. Kdo Tavčar) — Novoles (obrat i Straža in obrat Sote­ska) ;

8. vo l i lna enota (odbornik Jože Udovič) — Novoteks ( tkalnica) , I sk ra — obrat Novo mesto;

10. vo l i lna enota (odbornik Ignac Bavdaž) — S G P P i on i r (gradbišče Novo mesto I ) ;

12. vo l i lna enota (odbornik Ivan Kočcvar) — S G P PioniT (gradbišče Novo mesto I I ) ;

14. vo l i lna enota (odborn ik Mar i j an Simič) — Z T P No­vo mesto (uprava, sekc i ja za vleko, sekc i ja za telekomuni­kaci jske naprave) ;

16. vo l i lna enota (odbornik Dušan Slana) — Avtopromet Gor janc i i n P T T Novo me . sto;

18. vo l i lna enota (odbornik Ivan P lu t ) — delovne organi­zacije na območju Žužember­ka, Do l . Top l i c , Straže, So-

Volilna komisija pri ObO SZDL v Črnomlju

25. novembra so tud i p r i ob­činskem odboru S Z D L v Or. noml ju izvo l i l i vol i lno komis i ­jo, v kater i so tovariši: Leo­pold Rečaj, Anton Dvojmoč, N i k o F la jn ik , Jože Kolčne, Lojze I ludel ja, Lojze Kočcvar, Rade KordiČ, Franc Pavlini« ' - , I v ica Rujgelj , Jože Skof, V lad -k a Vanovič, Alo jz ftterk i n Franc štajdohar. Za predsed­n i k a vol i lne komis i je so izvo­l i l i F ranca Stajdoharja, pred . sedndka ObO S Z D L Črnomelj, za sekretarja pa Lojzeta Ster-ka , sekretarja O b O S Z D L Čr­nomel j . — Socialistična zveza

je prevzela odgovornost za vse politične ln kadrovske pr iprave , združene z volitva-m l nov ih odborn ikov i n po­slancev za občinsko, okrajno, republiško i n zvezno skupšči­no. To bo terjalo ve l iko na­pornega i n odgovornega dela; komis i j a s i bo zato na prv i soji razdel i la svoje opravke v dve skup in i : v skup ino za kadrovska vprašanja i n sku­pino za propagando. O svo­j em delu bo sprot i seznanjala občane prek Dolenjskega l i -sto. Tk .

teske. Dvo ra i n šmdhela p r i 2;užemberku;

20. vo l i lna enota (odbornik Peter Dur java) — delovne organizacije n a območju Šentjerneja i n Smarjete;

22, vo l i lna enota (odbornik M i l a n B l a tn i k ) — delovne or­ganizacije: Kov ina r , Vodovod­no . inštalatersko podjetje, E l a , Elektrotehnično podjet­je, K i n o K r k a , Pototehnika, Vodovod, Komuna lno podjet­je, Zavod za upravo pokopa­lišč;

24. vol i lna enota (odbornik Anton Golobic ) — delovne organizacije: Vodna skup­nost Dolenjske, Do len jsk i l ist, Narodna banka, K o m u ­nalna banka, Medobčinska 7avarovalnica, podružnica De'.a, podružnica Ljubl janske­ga dnevn 'ka;

27. vo l i lna enota (odbornik Rud i Barbo ) — kmet i jske delovne organizacije: K Z No­vo mesto (uprava i n pro i z . vodni okoliš Skoc jan i n šmairjeta);

29. vo l i lna enota (odbornik inž. Jože 1'etrič) — kmet i j ­ske delovne organizacije: K Z Novo mesto (pro izvodni oko­liš Stopiče in Birčna vas);

31. vo l i lna enota (odbornik inž. Jože Kure ) — Zavod za urejanje gozdov, Veter inar­ska postaj«, proizvodnu oko­liš Straža i td . ;

33. vo l i lna enota (odbornik Slane Gorinšek) — K Z Žu­žemberk; ' 35. vo l i lna enota (odbornik Franc Nahtigal ) — osnovno

Z vrsto oktualnih komentarjev, k i bo s l e d i l a , ž e l i m o pojasniti i n , če nam bo uspelo, tudi raz­jasniti vrsto političnih, organizacijskih In tehnič­nih v p r a š a n j , s katerimi se bomo srečavali v pripravah na volitve v p r e d s t a v n i š k a telesa na vseh ravneh. Namen bomo dosegli le tedaj, če s i bomo zagotovili tudi sodelovanje bralcev. Tega s i z a m i š l j a m o v obliki v p r a š a n j , opozoril in ztf-p a ž a n j s terena. Tako nam bo pomagano, da bo­do naši aktualni komentarji na temo volitve zmeraj s v e ž i , koiristni in z a n i m i v i .

Današnji komentar, prvi iz serije, naj poskuša odgovoriti na vprašanje, z a k a j z o p e t v o l i t v e , saj je preteklo komaj poldrugo leto od zadnjih vo ­litev. Takoj v začetku naj odgovorimo, da je nova ustava sprejela načelo kontinuitete (stalnosti) v delu predstavniških teles. Nova ustava ne predvide­va možnosti razpuščanja skupščin (občinskih, okraj ­nih, republiških in zvezne) v celoti. Namesto tega je sprejeto načelo rotacije, se pravi, da je uvedena po ­sebna oblika o b n a v l j a n j a sestava skupščin. V s i zbori se obnavljajo vsaki dve leti, in sicer polovica njihovega sestava.

Čemu taka sprememba v našem volilnem siste­mu? Predvsem zato, da bi organi oblasti, k i so hkra ­ti tudi organi družbenega samoupravljanja, delovali stalno, brez prekinitev. Tako postajajo naše skup­ščine stalno delujoča predstavniška telesa. To po­vsem ustreza značaju jugoslovanske socialistične družbe, kjer so organi samoupravljanja odločilni či­nitelj vsega življenja.

Tak način obnavljanja predstavniških teles ima po našem mnenju dve prednosti. Prva prednost je ta, da bi morale skupščine, ko se obnavljajo, pre­magovati začetne težave, k i j ih povzroča pomanj ­kanje izkušenj. Iz preteklosti vemo, da je po izvo­litvi kateregakoli organa, zlasti še, če so bili izvoljeni povsem novi ljudje, nastala nekakšna praznina, se p ra ­v i obdobje prilagajanja novim nalogam, obdobje i ska -

P R E D S P O M L A D A N S K I M I V O L I T V A M I

ZAKAJ VOLITVE? nja najboljših prijemov. Po izvolitvi skupščine (te ali » ne ) je mora l preteči določen čas, preden So po ­slanci oziroma odborniki spoznali njen mehanizem delovanja, organizacijsko strukturo, naloge i n po ­dobno. To je nedvomno negativno vplivalo na uspeš­nost dela. Zdaj bo drugače: ko bo sedla v poslanske oziroma odborniške klopi polovica - novih ljudi, bo tam našla drugo polovico sestava, k i bo že imela za seboj dve leti dela, kar pomeni dve leti izkušenj in znanja. V vseh skupščinskih organih, najsi bodo to zbori ali odbori oziroma komisije, bodo tudi po­slanci oziroma odborniki z dveletno prakso, z zna­njem, s spoznavanjem nalog skupščine, skratka z lastnostmi, k i j ih bodo lahko prenašali na novo izvo­ljene poslance oziroma odbornike.

Druga prednost je ta, da bodo vsaki dve leti p r i ­hajali v skupščine novi ljudje, k i bodo vnesli v delo spet novega poleta in svežih idej. K e r je hkrati z na ­čelom rotacije sprejet tudi princip prepovedi ponov­ne izvolitve (razen nekaj povsem določenih in po ­sebej utemeljenih izjem), ni nevarnosti, da bi v skupščinah ostajali ljudje desetletja, tako dolgo, da bi navsezadnje postajali rutinerji, brez pravega ob­čutka in posluha za probleme, k i j ih poraja življenje. To se pravi, da bodo vsaki dve leti prihajali v skup­ščine ljudje, k i neposredno pred tem niso bili člani istih teles. V naši družbi ne bo profesionalnih uprav­ljavcev. V skupščinah bodo sedeli aktivni delovni ljudje, k i j im bodo volivci zaupali funkcijo poslan­ca oziroma odbornika samo za določeno dobo, nato pa se bodo morali umakniti drugim, da bi se tako zvrstilo skozi prestavniška telesa č i m v e č d e l o v ­n i h l j u d i .

Nov način obnavljanja skupščin, ki tudi drugod po svetu ni neznan, na primer v Združenih državah Amerike, ima seveda tudi svojo senčno stran, k i pa jo prej omenjeni prednosti nekajkrat odtehtata. T e ­žava je namreč v tem, da so volitve vsaki dve leti in da je tudi sicer precej zapletenosti zaradi tega, ker bodo vsaki dve leti volitve samo v polovici vol i l ­nih enot. A l i naj to pomeni, da aprila in maja p r i ­hodnje leto, ko bodo volitve v občinske, okrajne, re­publiško in zvezno skupščino, polovica volivcev sploh ne bo volila? Nikakor ne. Voli lne enote za volitve poslancev oziroma odbornikov, v katerih bodo p r i ­hodnje leto volitve, se raztezajo na zelo različna ob­močja, l.c kaj to pomeni? T o pomeni, da skoraj ne bo območja, na katerem ne bi bile niti zvezne niti republiške niti občinsko volitve. Na primer: v volilni enoti Celje I, ki obsega območja občin Brežice, L a ­ško, Sevnica, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Krško, ne bo volitev v zvezno skupščino, kar pa ne pomeni) da ne bo tudi volitev v republiško in v občinske skupščine. Sicer pa raje pustimo 'to vpra ­šanje za enega prihodnjih sestavkov. J . II.

šole s podružnicami: D o l . To­plice, Preivole, Žužemberk. Ajdovec, Vav ta vas, šmihol p r i Novem mestu, M i r n a peč, Posebna, šola Smlhe l , Dijaški dom Majde S i le ;

37. vol i lna enota (odborni­c i Mar i j a Jereb) - Osnovna šola Kat je Rupcna, Vajeni­ška šola i n Glasbena šola;

3f). vo l i lna enota (odboru dr. M l h u i Adumčič) — Bo l ­nišnica Novo mesto, desni brf.c K r k e ;

•u. \Viiiina enot« (odbornik

Zvone Sušteršič) — Zdrav­stveni d om Novo mesto i n K o m u n a l n i zavod za socia l ­no zavarovanje;

14. vol i lna enota (odbornik Anton Sker l j ) — Okra jno sodišče, Okrožno sodišče, Javno tožilstvo, O N Z . Posta­ja L M ;

45. vo l i lna enotu (odbornik Jože Plaveč) — uslužbenci Občinske skupščine, usluž­benci občinskih druzl>cnlh M političnih organizaoj, društev ter zavodov.

Sodobne telefonske zveze na področju občin Sevnica, Krško, Brežice, Črnomelj in Trebnje

Prejšnji teden smo poročali, kako so v Krškem slovesno odprl i nove prostore tamkajšnje pošte i n novo avtomatsko telefonsko centralo. — Danes ob­javljamo daljši odstavek iz govora, k i ga je ob tej priložnosti imela v Krškem direktorica P T T podjetja Novo mesto, tov. Dragica Rome, ko je opisala obsež­ne načrte za modernizacijo poštnih zvez na našem področja. Posebej se je ob tej priložnosti ponovno zahvalila vsem občinskim skupščinam in večjim de­lovnim organizacijam, k i so v medobčinskih odborih za pospeševanje avtomatizacije telefonsko-telegraf-skega prometa pokazale v zadnjih letih toliko smisla za skupno delo i n pošteno porazdelitev vseh stroškov, k i j ih taka modernizacija terja. Tov. Dragica Rome je v Krškem med drugim dejala:

»Osnovo sodobnejših tt zvez našega podjet ja predstavl ja g lavna tf centra la v Novem mestu, zgrajena 1963, k i 24 k a n a l n i V P kabe l sk i s is tem n a koaks ia lnem k a b l u Ljub­l jana—Zagreb, k i bo predvi­d o m a v prometu sredi p r i ­hodnjega leta.

N a področju Be le kra j ine je t aka osnova. vozeCna tf cen­t ra l a v Črnomlju, katero smo d a l i v promet februar ja i n n a katero je že vezana A T C M e t l i k a ter bodoči 8 kana l ­n i V F sistem Črnomelj — Novo mesto.

V Spodn jem Posavju je to vozelna t f centrala KriSko i n 12 kanaind V F kabe l sk i s i ­s t em Krško—Novo mesto.

V letošnjem le tu rea l i z i ra ­m o na področju občin Sevni­ca, Krško, Brežice, Čnomelj i n Trebnje p lan razvoja tf zvez prvega obdobja, Id je re­snično rezultat analize potreb ter skupnega sodelovanja vseh občinskih skupščin i n delovnih organizaci j z našim Podjet jem.

• 100 številčna A T C Sevni­ca je b i la dana v promet v aačettcu letošnjega leta, ven­dar je polno zasedena i n n i možno vključiti nov ih pri jav­l jenih tf naročnikov. V mar­cu 1965 bo povečana še za 60 številk, v nekaj leffih p a bo­mo rnoraJd rea l i z i ra t i po pro­g ramu 200 do 300 Številčno centralo, sedanjo p a preme­s t i t i drugam. Zgrajeno je b i ­l o krajevno omrežje, adapt i­r a n i pos lovn i p ros to r i i n de­lno povečane medkrajevne zveze z ročnim posredova­n jem.

0 V Brežicah smo v začet­ku novembra pričeli z mon­tažo 300 številčne A T C . Mon ­taža b i b i l a lahko že konča­na, k e r n a m je I s k r a po po­godbi pravočasno dobavi la vse dele A T C , vendr pros tor i niso b i l i po dogovoru pratvo-

dobja v Spodnjem Posavju je izgradnja prostorov in 300 številčna A T C Krško, ki jo danes predajamo svojemu na­menu.

Pomen n o v « ATC v Kr­škem z a Spodnje Posavje in zii avtomatsko med­

krajevno povezavo Postovne prostore z a po­

što i n A T C v vrednost i 25.5 mi l i j ona danarjev je gradilo gradbeno podjetje »Sava« K r ­ško; brez dvoma so pomemb­n a pr idobitev za občane, ptt delavce i n osnova za nadal j ­njo real izaci jo p rograma so­dobn ih tt zvez.

300 številčno vozelno A T C Crosbar s istema (z možnost­jo povečave do 1000 številk) je izdelala i n mont i ra la ka ­k o r vse ostade nase A T C to­varna I sk ra v vrednost i z

V novi pošti na V idmu v Krškem so spustili v promet avtomatsko telefonsko centralo s 300 številkami. T re ­nutno je vključenih 180 številk, ostale pa bodo dobile zvezo takoj, ko bo mogoče dobiti ustrezno bakreno ži­co. Predsednik občinske skupščine Krško inž. Franc Dragan in direktorica P T T podjetja iz Novega mesta tovarišica Dragica Rome si z ostalimi gosti ogledu­

jeta novo centralo

časno pr iprav l j en i . Zgreše­no je tud i krajevno omrežje, povečane medkrajevne zveze s Krškim, adaptacija poslov­n i h prostorov pa bo, upamo, končana vsaj do 15. decem­bra .

0 Najpomembnejša inve­st ic i ja programa prvega ob-

montažo vred okrog 50 m i ­li jonov dinarjev.

Kra jevno omrežje je zgra­di lo podjetje Tegrad za ceno 18,5 m i l i j ona dinarjev. S t ro . ški medkrajevne povezave med vozelno i n glavno cen­tralo z 12 k a n a l n i m V F ka­be lsk im s istemom, katerega

/.

p a n i pravočasno dobavi lo podjetje R B i z NS8a, bodo znašali 36 mi l i jonov dinarjev, povezava s simetričnim ka­b l o m do koaksia lnega kab l a pa še nadal jn j ih 18 mi i i jonov dinarjev.

Tud i za medkrajevno pove­zavo Sevnica—Krško bo po­trebno še 3,250.000 dinarjev, da bomo lahko v celot i rea­l i z i ra l i p rogram prvega ob­dobja i n te investici je pove­za l i v smotrno celoto i n mož­nostjo avtomatske medkra ­jevne povezave.

0 V decembru bo dana v promet tud i 100 številčna A T C Trebnje, do sredine p r i ­hodnjega leta p a še A T C Šentjernej, Semič, M i r n a i n Mokrong .

Omeni t i j e potrebno, da so nastale nepredvidene težave z medkrajevno povezavo, ozi­r o m a z av tomatsk im medkra ­j e vn im tf prometom, čeprav so b i le vse pogodbe pravoča­sno sklenjene.

K o a k s i a l n i kabel , k i b i mo­ra l bita v prometu že lani , bo predv idoma ak t i v i ran p r i ­hodnje leto. 12 kana ln i V F kabe lsk i s istem, k i bo pove-vzal vozelno centralo v K r ­škem z glavno centralo v No­vem mestu, b i mo ra l b i t i do­bavljen v septembru. O d do-bav&teOjja imamo zagotovilo, da ga dobimo v decembru. Će bo to res, bomo lahko vzpostavi l i medkrajevni avto­matsk i promet med Brežica­m i , Krškim, Sevnico i n No­v im mestom marca pr ihod­njega leta.

T u d i tovarna I sk ra n a m n i pravočasno po pogodbi doba­v i l a vseh V F sistemov, zato bo medkrajevna povezava za­časno še nezadovo'-jiva. med­krajevni promet nekvaliteten, ptt podjetje pa bo vsled te­ga ime lo precejšnjo gospodar­sko škodo. Upamo, da nam bo omogočeno prihodnje le­to odprav i t i te nepredvidene ovire kva l i te tn ih i n zadostnih medkrajevnih zvez i n da bo­mb lahko uspešno nadaljeva­l i real izaci jo programa za drugo obdobje.

S konference SZDL na Vidmu:

Za reševanje skupnih proble­mov so potrebni skupni

napori! Iz posebnega pismenega poročila, ki so ga preje l i

člani S Z D L na V i d m u skupno z »Našimi pogovori« ter dodatnega poročila predsednika tovariša Drobn i ca na l e tn i konferenci S Z D L 4. decembra je lahko razbrat i , da je b i l upravn i odbor s sekc i jami v red dokaj pr i za­deven. Z a l je b i l v svoj ih prizadevanjih premalo podprt od osta l ih članov. To je b i l a tud i poglavitna ugotovitev izčrpne i n samo­

kritične razprave po poročilih upravnega odbora i n i z te izhajajoč sklep, da b i mnogo problemov, k i tarejo prebi ­valce tega h i t ro rastočega naselja, rešili s skupn im i napor i . Cesto tud i brez večjih naporov, če b i se o vsaki s tvar i spro t i pogovor i l i i n našli skupn i jez ik.

M e d d rug im je b i lo govora o pre tvorn iku n a Sremiču. Organizaci je S Z D L so dale pobude, da b i vsak lastn ik tele­v izor ja pr ispeval 10.000 dinarjev v enem letu, da b i b i l pretvornik usposobl jen. D o b r a pobuda je zakrn i la , ko t so povedali , p r i t i s t ih , k i imajo najvišje osebne dohodke! I n ker zadeva n i speljana zaradi nerazumevanja s k u p n i h po­treb posameznikov, je nezadovoljstvo tu i n računi za dela na pre tvorn iku niso p o r a v n a n i . . .

Mnogo graje, vendar navadno nekje zunaj med hišami, ne pa na sestankih S Z D L i n zbor ih občanov, je zaradi sla­bega funkc ion i ran ja vodovoda, potem zaradi ceste, k i je zgrajena, n i pa vzdrževana, ker n i organiz irano otroško varstvo, ko t b i b i l o potrebno, zadovol jni pa tud i n iso s trgovino, splošno čistočo v nasel ju i n še z vrsto drug ih stvar i . K e r se te stvar i ne rešujejo ko t l judje žele, posta­jajo družbeno pas ivn i , k a r so še posebej grajal i n a konfe­renci i n naglasi l i , da se s pasivnostjo i n k r i t i k o izza p l o tu ne da nobena zadeva rešiti, marveč le s skupn im i napor i i n sodelovanjem vseh.

D a je skupno prizadevanje ključ do rešitve mnog ih za­dev, je po t rd i la razprava oko l i vodovoda, odnosno vode za višje ležeča naselja. Omrežje na levem bregu Save je staro, vel ik del vode iz vodovoda porab i tovarna Celuloze, zato je često zmanjka za potrošnike višje od tovarne. Najbol j pa potrošnike jezi , da ne vedo, kdaj bo prenehala teči voda i n kdaj jo bodo spet dob i l i . Predstavnik komunalne uprave je na ta račun slišal precej k repk ih . Z izmensko dobavo vode tovarni i n naseljem, kot so predlagal i , je moč nezado­voljstvo močno ublažiti. I h od mostu do naselja odnosno do neizkoriščenega zb i ra ln ika je potrebno položiti cev, pa bo zadeva v glavnem rešena.

N a konferenci so za vrsto problemov našli odgovor za rešitev. Nov i 15-članski odbor j i h bo skušal uresničiti, seve, če bo ime l p r i tem pomoč vseh članov i n če bo uspel doseči sodelovanje tako delovnih kolekt ivov na tem območju, ko t komune i n občanov. Prav i lno so naglasi l i , da n i vedrio po­sredi samo pomanjkanje denarja za rešitev te a l i one za­deve, marveč često le dobra vol ja i n enotno hotenje! V teh ugotovitvah je k a r se da jasno nakazan tud i p rogram bo­dočega dela krajevne organizacije S Z D L na V i d m u .

SGP Pionir ustavilo gradnjo bolnišnice?

Na konferencah SZDL v metliški občini živahne razprave o kandidatih za odbornike

in poslance V o l i l n a komis i j a p r i Občin­skem odboru Socialistične zveze Me t l i ka , k i je imeno­vana iz vrst političnega ak­t iva, ugotavlja, da so pr i ­prave n a vol itve stekle že na konferencah kra jevn ih orga­nizaci j S Z D L . T u d i v pro­g ramu dela metliške komi­sije nameravajo posvetit i največ pažnje kand id i ran ju bodočih odborn ikov i n po­slancev ter ev ident iranju kan­didatov.

N a p r v ih sejah in razgo­vo r i h so člani komis i je ugo­tov i l i , da je najpomembnej­še opozor i t i vol ivce i n obča­ne na vel iko odgovornost p r i i zb i r i kandidatov. Zategadelj so skušali žc takoj v začet­k u razprav o i zb i r i kandi­datov posredovati mer i l a , po kater ih b i občani i zb i ra l i lju­di, k i pridejo v poštev za odbornike , bodis i za poslan-

• l>o krnica letošnjega fceptem-bra jo letalsko podjotjo Adria ovio-Promet te LJubljane opravilo *162 ur letenja, lani pa vso lolo

ur. Uitos so prepeljali 57.655 Potnikov, lani pa nokaj nad 41.000 Skup-ij «r> Imeli 1.14» poletov, lan! Pil 101,

" Podjetje »Putnik. Je lotos or-ftuuz-ra'o okrog 70 izletov v veS »ot 20 evropskih in azJUdcth driav. ravni pa bo v sodelovanju * »JAT« onronteiral bJoto v London, pwi/.. Run, A k t * in Kadi o.

• V jiiliilrjiii-iii 10. letu «voJc«n Ooale.Ja J« koprska tovorna »To J* « « Ir.vroHo za 30 do 2S »dstnt-™v NVOJO proizvodnje. Do lota 4<70 l>odo letno Izdelali le 100.000 ' ' " • i * -i- v. al 000 »um«« motorjev, 12.000 »Umo* motorjev sai poljedel­sko, 20.000 motornih Al pak. 3000 *»*>l«i')ev za mopedu In H»*i 1000 *VtoilH>l>ilov.

ce. Razen tega se je vo l i lna komis i j a dogovori la z občin­sko skupščino, da bo l e t a do začetka konferenc kra jevnih organizaci j S Z D L pr iprav i la anal izo dela skupščine. Meni ­l i so, da b i lahko ugotovitve o dob r ih straneh i n pomanj­k l j i vos t ih skupščinskega dela v m i n u l i mandatn i dob i ko­ristno uporab i l i za začetek razprav o tem, kakšen naj bo odborn ik občinske skup­ščine.

P rvo nalogo: posredovanje mer i l za izb i ro odbornikov so izpe l ja l i še pred konfe­rencami , medtem ko anal iza skupščinskega dela še n i opravl jena. Zategadelj so na kra jevnih konferencah S Z D L , k i so se začele pretek l i te­den, občani povsod zelo vne­to razprav l ja l i o bodočih kandidat ih in j i h že precej predlagal i v evidentiranje. Dogovor i l i so se, da bodo ves december porab i l i za po­drobne razprave o kandida­t ih , k i so j i h že predlagal i v evidentiranje i n za razpra­ve o l judeh, k i b i j i h še ka­zalo predlagati . Preb iva lc i so sprejel i te naloge s precejš­n j im zanimanjem, o čemer pričajo zelo sproščene razpra­ve na kra jevnih konferencah. Z last i po kmečkih zaselkih in vaseh se bodo ta mesec v nevezanih pogovorih o tem veliko pomenkoval i .

V januar ju , ko bodo na

voljo podatk i analize skup­ščinskega dela, bo Social i ­stična zveza vnovič sk l ica la sestanke po kra jevn ih orga­nizaci jah. Takra t bodo po­sredoval i ugotovitve analize in še enkrat pretehtal i že predlagane kandidate ter predlaga l i še nove. Predvo­l i lne pr iprave v vo l i l n ih eno­tah za občinski zbor se to­rej lepo odvijajo, neko l iko slabše pa je v delovnih or­ganizaci jah, kjer j i h bo or­ganiz i ra l s indikat . K l j u b te­m u sodijo, da bodo tud i t am prav k m a l u začeli.

Doslej so v metliški občini povsod začeli razmišljati o izmenjavi odborn ikov občin­ske skupščine. Predldgal i so večje število kandidatov v evidentiranje, pa tud i o re­publiških pos lanc ih so že za­čeli razprave, medtem ko o zveznih doslej še n i b i lo go­vora. O d evidentiranja, k i se bo kot vse kaže razvi lo v množično kadrovsko akci jo , s i obetajo zelo vel iko. Dej­stvo, da predlagajo "občani večje število kandidatov, po­meni , da bo tokrat nato, ko bodo i zmed ev ident iranih kandidatov i zb ra l i tiste, k i bodo na vo l i ln ih l i s tah, osta­lo precej predlaganih, k i za volitve ne bodo prišli v po­štev Iz vrst teh — upravi ­čeno j i h je smatrat i za dra­goceno kadrovsko rezervo! — pa bodo lahko i zb i ra l i l jud i za vodstva družbeno poli­tičnih organizaci j i n razn ih samoupravn ih organov.

Predstavnik i novomeške bolnišnice i n oddelka za družbene službe p r i ObS No­vo mesto so nas napros i l i , naj seznanimo javnost s tem, da je S G P P ion i r 7. decem­bra 1964 ustavilo gradnjo bol­nišnice i n naj posredujemo naslednjo informaci jo :

Po pogodbah naj b i celot­na gradnja vel jala 898,000.000 dinarjev, vsa potrebna sred­stva pa so zagotovljena. Do konca oktobra letos je bilo porabl jenih 779,000.000 d in , za preostanek del pa potrebu-" jo še 119,000.000 d in . Rok

[itve se odmika že dlje časa. Po pogodbi i z maja le­tos b i mora la ,b i t i gradnja končana 15. oktobra 1964, pa je b i la odložena najprej na 29. oktober in nato na 29- no­vember, vendar izvajalec ta­krat n i zahteval dodatnih sredstev. Šele 2. novembra letos je S G P P i on i r predlo­žilo IV . dodatno pogodbo za podražitev v znesku 42,998.639 d in . Investitor je na to pr i ­stal toda 10. novembra je bi­la predložena pogodba za 62,059.207 d i n . . . Investitor je podpis odk lon i l , povedal da v 8 dneh s s t rokovn imi organi ne more pretehtati to­

likšnega zvišanja, povedal jc , da ob takšnem postopku dvomi v izvajalca, hkra t i pa je SG1* P i on i r obvest i l , da je v teku postopek za najetje dodatnega posoj i la 150,000.000, k i naj po novih predpis ih služi za depozit. Investitor je predlagal izpremembe ne­kater ih točk dodatne pogod­be, s čimer se je S G P P ion i r str inja lo, nato pa svoje sta­lišče prekl ica lo i n 4. decem­b r a 1964 izdalo nalog o usta­v i t v i del i n konserv iranju ob­jekta .

Vsa Dolenjska nestrpno pričakuje, kdaj bo nova bol­nišnica kot objekt družbene­ga standarda dograjena i n hkra t i gleda v njej p lod skupn ih prizadevanj, k i so se odrazi la v združevanju sred­stev za to vel iko i n pomemb­no gradnjo. A l i so p r i S G P P ion i r na to pozabi l i? Čeprav so vsa potrebna sredstva za­gotovljena, so le 14 dni pred dograditvi jo, zdaj, ko jc tre­ba dokončati le še nekaj obrtniških de l g r a d n j o u s t a v i l i . A l i so se zave­da l i vel ike družbene odgo­vornost i , k i so jo s tem vzeli na svoja ramena? A l i res n i bi lo druge poti? V imenu jav­

nost i vprašujemo to zatega­delj, ke r se nam vsiljuje m i ­sel, da so na ta način mor­da hotel i izsi l jevati sredstva za »podražitev«. — Ob tej priložnosti pozivamo vse de­lovne organizacije, naj čim­prej poravnajo svoje obvez­nost i do sklada z a gradnjo bolnišnice, ke r so mnoge v zaostanku!

Seja izvršnega odbora ObO SZDL v Novem mestu

N a zadnj i sej i It) ObO S Z D L Novo mesto so razprav­l ja l i o nekater ih kadrovsk ih spremembah, spreml janju de­la V I I I . kongresa Z K J in kas­nejših razpravah o gradivu, k i ga bo da l kongres, o zb i ra l ­n i akc i j i za poplavljence i n obdelavi ankete odbornikov občinske skupščine ter o pra­znovanju dedka Mraza .

Po končani sej i so v imenu vseh družbeno-političnih or­ganizacij v občini, občinske skupščine i n občanov pos la l i pozdravno brzojavko delega­tom V I I I . kongresa Z K J i n j i m zaželeli p r i nj ihovem de­l a mnogo uspehov i n p lodn ih sklepov. S. D .

Pogled na zgrajeno in skoraj tudi že izgotovljeno novo bolnišnico v Novem mestu — vsa pokrajina že komaj čaka, da bo nova zdravstvena ustanova začela delati!

7kilogramov 4000korakov daleč O nekaterih perečih problemih trgovine v nastajajočih stanovanj­

skih soseskah v Novem mestu

R o č a j m r e ž e , p a n a j s i b o s o d o b n a a l i t i s t a s t a r e s o r t e , se zaje v p r s t e , č e neseš v n j e j k a k š n i h 7 k i l o g r a m o v ž i v i l 4000 k o r a k o v d a l e č , t i k o n i c e p r s t o v p o m o d r i j o . P r i t e m p a m o r a š še p a z i t i , d a s t e k l e n i c i z m l e k o m s t o j i t a p o k o n c i , d a j e p r a l n i p r a š e k n a d n u , d a se g a v r e č k a s k i s l i m z e l j e m ne d o t i k a i n p o d o b n e s t v a r i , k i t i j i h je naro­č i l a ž e n a .

T a k o n o s i j o n o v o m e š k i p o t r o š n i k i m a j h e n , p a v e n d a r v e l i k t o v o r i / d n e v a v d a n iz t e d n a v teden o d t r g o v i n e do d o m a . N a j v e č tega to v o r a p r e n e s o g o s p o d i n j e , m e d n j i m i p a je v e l i k o t a k i h , k i so b i l e d o p o l d n e v s l u ž b i . K o se v r a č a j o d o m o v , n a k u p i j o vse, k a r b o d o čez d a n p o t r e b o v a l e . M l e k o , k r u h , s a d j e , m a l o m e s a , n e k a j k i s l e g a z e l j a a l i s o l a t e , k a k š n o č i s t i l n o s r e d s t v o , k i j e v d o m a č i z a l o g i p o š l o i n še k a j - 7 k i l o g r a m o v t e ž e se k a j h i t r o n a b e r e . M u d i se j i m , t e m n a š i m g o s p o d i n j a m p r i n a k u p i h , p a se vseeno r a j e p o d r e n j a j o v t r g o v i n a h n a G l a v n e m t r g u ob 2. u r i p o p o l d n e , k o je g n e č a n a j v e č j a . T o ž i se j i m , v r a č a t i se iz s t a n o v a n j s k e s o s e s k e še e n k r a t n a z a j n a G l a v n i t r g po n a k u p i h , č a s a je m a l o , d o m a p a j i h č a k a j o p o l n e r o k e d e l a .

Zadnja le ta gradimo tud i v Novem mestu vse več sta­novanj i n kot preko noči so zrasla nova stanovanjska na­selja, k i j i h urbanis t i v svo­j i h načrtih povezujejo v za­ključene enote: stanovanjske soseske. K a r t r i takšne so­seske nastajajo v K a n d i j i : novo naselje Majde Si le sku­paj z dosedanj imi i n nov imi stavbami v Žabji vasi je ena soseska; več desetin sta­novanjskih hišic na G r m u z nov im naseljem Nad m l i n i je druga, stanovanjske hišice ob šmihelski cesti skupaj z on im i na dr . Volčičevi i n so­sednih u l icah pa so tretja stanovanjska soseska v Kan ­di j i . Poleg treh kand i j sk ih sosesk sestavljajo novo, vse bol j zaključeno stanovanjsko sosesko naselj i na Ko l on i j i i n na Mestn ih nj ivah, v so­sesko zase pa se razvi ja tu­d i Bršlin. Vse naštete stano­vanjske soseske so mlajše

' ko t 10 let i n vse se še ved­no zelo h i t r o povečujejo. • Z a potrošnika b i b i lo zelo ugodno, k o b i imel v svoj i soseski za začetek p r i r ok i vsaj prodajalno, v kater i b i dob i l vsaj najnujnejše, ka r potrebuje. Z a l za zdaj še n i tako. Res je, da lahko kupu­j emo k r u h že v domala vsa­k i prodaja ln i v Novem me­stu, toda mleko ter sadje i n zelenjavo lahko dob i Novo-

: meščan samo v dveh proda­ja lnah — n a Glavnem trgu. 4000 korakov p a bo k a r pravš­na povprečna razdal ja od vseh poprej omenjenih sta­novanjsk ih sosesk do Glav­nega trga, kaj meni te f I n če dodamo k temu še dejstvo, da se človeku iz službe mu­d i domov — to velja z last i za gospodinje — (ne pozabi­m o na mraz i n slabo vreme!) bo vsakdo nakup i l na Glav­n e m t r gu vse, k a r potrebuje, k e r se t am m o r a oglasit i že za­rad i m leka i n zelenjave (obo­jega ne dobi n ik jer drugod! ) . 1 k i logramov živil pa n i nič preveč za 4-61ansko družino.

Mar svet za bla­govni promet ne usmerja razvoja trgovine?

Nič čudnega n i , če se m l je ob tolikšni kop i c i težav v preskrb i porodi lo precej vprašanj, na katera sem že­lel najti odgovor. Odprav i l sem se k predsedniku sveta r.u blagovni promet i n turi­zem, tov. Zvonku Percu. Po­govor je stekel bol j težko, ker je tov. Zvone že v za­četku iz javi l , da čeprav Je predsednik sveta, ve o teh stvareh tako malo , da se po­govora ne splača začeti. N a pomoč je pok l i ca l Janka Po-poviča, referenta za blagovni promet p r i Občinski skupšči­ni Novo mesto.

— K a j vam je znanega o programiranem razvoju trgovine v novih stano­vanjsk ih soseskah v na­šem mestu? Trgov ina Je vse preveč osredotočena na Ulavncni trgu, potroš­

niki iz stanovanjskih so­sesk pa lahko posamezne življenjske potrebščine ku­pujejo le na Glavnem tr­gu? — To je b i lo prvo vpra sanje.

V ti • — O tem, da se mora no­

vomeška trgovina približati potrošnikom v nov ih stano­vanjskih nasel j ih, je b i lo že vel iko govora, vendar se je doslej vse ustavljalo ob sred­stv ih , ki j i h n i . Res je tud i to, da nam je vel iko drago­cenega časa, k i b i ga lahko koristneje porab i l i prav za ukrepanje v tej smer i , vzela brezplodna, poldrugo leto trajajoča razprava o združi­tv i obeh podjeti j , k i n i dala sadu. Konec lanske pomlad i je naš svet sk l i ca l posvet po­trošnikov, predstavnikov trgo­vine i n občine v s ind ika ln i dvorani . T a m naj b i razprav­l ja l i prav o tem, kje v No­vem mestu i n kako gradit i nove prodajalne. V a b i l u so se odzval i samo predstavnik i sveta, trgovine in občine, b l i ­zu pa n i prišel prav noben potrošnik, zato do razgovora n i prišlo.

Osnutek programa, ki ni ugledal belega dne — Ali naj torej iz tega,

kar ste pravkar povedali, izluščim odgovor, da pro­grama za razvoj trgovine v novih stanovanjskih so­seskah ni?

— Programa v pravem po­menu besede res ni, je pa nekakšen osnutek, je povzel besedo Janko Popovič i n na­dal jeval : — Imamo osnutek, k i našteva vrsto podatkov o stanju trgovine v Novem me­stu, o nov ih stanovanjskih soseskah in o tem, kje bi b i ­lo treba ustvar jat i trgovske centre v mestu. Ta osnutek predvideva v vsaki soseski po en t rgovsk i center, poleg tega na G lavnem trgu, ki že obstaja. Se letos se bo zače­la gradnja oskrbovalnega sre­dišča v Bršlinu, ki bo na prostoru pred železniško po­stajo. T a m so v širšem načr­tu razen dvorane, otroškega vrtca , obr tn ih delavnic i n ostalega predvidene tud i pro­dajalne za vse vrste potrošne-ga blaga. To oskrbovalno t a l i komuna lno središče, kot pra­vijo nekater i , bo začelo rasti z novo sodobno trgovino, za katero so načrti že v pr ipra ­vah. Osnutek programa, o ka­terem sem načel pogovor, predvideva utrditev trgovskih centrov v vseh treh stano­vanjskih soseskah v K a n d i j i . Za to t r i trgovske centre nI ne sredstev, ne načrtov i n tudi lokacije še niso določe­ne. Za stanovanjsko sosesko, k i jo tvori jo naselja v Ko lo ­n i j i in na Mes tn ih nj ivah, je predvidena pav i l jonska trgovi­na ob Cest i herojev na neza­z idani površini pred Nova­kovo gostilno, pa tudi za to gradnjo n i ne sredstev in ne podrobnejših načrtov. Tak osnutek programa, k i sem ga zelo na kra tko opisal , je

b i l izdelan lani v jeseni, o njem pa nis ta doslej razprav­l ja la ne svet za blagovni pro­met ne skupščina i n tud i tr­govska podjetja niso z n j im seznanjena.

— Konkretnega progra­m a za razvoj trgovine v Novem mestu torej ni? — N i ga i n ga tud i n i

mogoče izdelat i , ke r še n i na­rejen dokončni urbanistični načrt i n zato n i mogoče do­ločiti lokaci j za trgovine.

To sem zvedel v prvem pogovoru, t rpk ih opazk o ur­ban i zmu, p r i katerem se v našem mestu, kot je slišati, vse začne i n nerešeno kon­ča (sobesednika sta j i h izrek­l a precej) , pa ne bom našte­val .

Pri »Standardu« ne vedo nič o skup­nem programiranju in pogrešajo pobud zanj

Razgovor z V ik to r j em Kot­n ikom, d i rektor jem »Standar­da«, poslovne enote T rg . pod. »Mercator« i z Ljubl jane, se je razpletal takole:

— K a k o gledate na po­trebe po razvoju trgovine v nov ih stanovanjskih so­seskah v našem mestu? — M i sami se programi­

ran ja tako obsežne zadeve ne moremo lo t i t i , ker n i osnovnih podatkov za to. K a k o teče programiranje tr­govine, če se seveda s tem kdo sploh ukvarja, pa m i n i znano. Doslej smo vlagal i v trgovino le sredstva, k i j i h je ustvar i la sama. Zategadelj vlagamo m i tja, kjer je naj­več obetov, da se bodo sred­stva h i t ro v rn i l a in omogo­čila nove naložbe. V tem I K i odgovor na vprašanje, zakaj vsi h i t imo z invest ic i jami na Glavnem trgu. Tamkajšnje prodajalne namreč predpo­

stavljajo dolenjsko tržišče, k i vložena sredstva hitreje vra­ča, k e r na Glavnem t rgu ku ­pujejo potrošniki iz vse Do­lenjske. Invest ic i ja v trgovi­no v obrobn i stanovanjski soseski pa je za nas naložba v zaprto tržišče, na katerem bo kupova l le tamkajšnji stanovalec, vložena sredstva pa se bodo seveda vračala počasneje. K o l i k o r M b i l a poleg naših skladov na raz­polago še družbena investi­c i j ska sredstva, b i se brez odlašanja lo t i l i tudi gradenj v obrobn ih stanovanjskih so­seskah.

— A l i imate izdelan p rog ram za razvoj svoje prodajne mreže v nov ih stanovanjskih soseskah v Kand i j i , v Bršlinu i n na Mestn ih njivah?

— Takšnega programa n i ­mamo i n tud i pobud za to od drugod doslej še n ismo dob i l i . Lastna sredstva bo­mo v Novem mestu pr ihod­nje leto porab i l i za etažno gradnjo nove sodobne proda­jalne pohištva i n gospodinj­sk ih pripomočkov na Glav­nem trgu. K o l i k o r bo od­ločeno, da b i v Bršlinu, na­sprot i železniške postaje, gra­d i l i special iz irane klasične prodajalne, b i eno takšno prodajalno zgradi l i tam pr i ­hodnje leto tuda m i . K o l i ­kor pa bo odločeno, da se tam gradi samopostrežnica za splošno preskrbo, b i grad­njo prepust i l i »Dolenjki«, k i bo t am izgubi la svojo dose­danjo prodajalno. Odločitev o t rgov in i v Bršlinu bo padla na posvetu, k i ga bo, ko l i ­ko r nam je znano, sk l i ca l Za­vod za izgradnjo i n ureditev naseli j . Naj povem še to, da b i lahko vsaj eno sodobno prodajalno ured i l i pr ihodnje leto v eni izmed nov ih sta­novanjskih sosesk^ če b i narn invest i tor j i prepust i l i pritličje v eni i zmed stano­vanjskih stavb, k i j i h bodo pričeli pr ihodnje leto gradit i .

»Dolenjka« pripravlja načrte, sredstev pa je premalo

Besedo moramo dati še Lojzu Urbanču. d i rektor ju Trg . podjetja »Dolenjka«, k i je dejal:

— T u d i m i ugotavljamo, da so v vseh pet ih nov ih sta­novanjskih soseskah zelo po­trebne sodobne prodajalne. Dosedanje so zelo stare i n so preveč obremenjene. Reči pa moram, da je sredstev manj kot b i j i h potreboval i spričo potreb. Naši sk lad i so premajhni , Zavod za izgrad­njo i n ureditev naselij pa ne bo smel več gradit i nov ih pos lovnih prostorov. Ce za razvoj trgovine n i družbenih

invest ic i j sk ih sredstev, b i nam b i l o precej pomagano s tem, da b i n a m prepust i l i v last vse poslovne prostore, k i j i h imamo sedaj v naje­m u . M i plačamo približno 19 mi l i j onov d i n lu i jemnin na leto! T a sredstva b i p r i ­h ran i l i , če b i l oka l i posta l i naša last i n b i lahko s temi m i l i j on i lahko ured i l i vsako leto po eno sodobno trgovi­no s približno 155 m ; povr­šine.

— Imate morda izdelan program razvoja svoje prodajne mreže v nov ih stanovanjskih soseskah?

— Prog rama za celoten raz­voj svoje mreže n imamo, odločili smo se samo za grad­nje, k i b i j i h oprav i l i pr ihod­nje leto z razpoložljivimi sredstv i . V Bršlinu bomo spomlad i začeli gradi t i zida­no pavi l jonsko stavbo, v ka­ter i bo približno 600 m : pro­dajnega prostora. V načrtu so samopostrežnica ter več specia l i z i ranih klasičnih pro­dajaln. Idejni načrt je že iz­delan, sredstva — naši skla­d i — pa so zagotovljena. Ča­kamo samo še na odobritev lokaci je. Poleg tega bomo skušali zgradit i montažno sa­mopostrežno trgovino kon­strukci je »Soko« z 250 m 2

površine pod Ko lon i j o , ob Cest i herojev pred Novakovo gosti lno. Prošnjo za odobri ­tev lokacije smo že vložili. Potrebova l i b i 23 mi l i jonov, 15 pa nam j i h za to gradnjo še manjka .

Tudi za Dolenjko je urbanizem neznanka — Stanovanjske soseske

se razvijajo zelo hi t ro , v načrtih pa morajo bi t i ne­kje predvidene tud i pro­dajalne. K a j veste o tem?

— O tem ne vemo prav nič! V i d i m o lahko, da se/ gradi n a vseh konc ih , v kakš­no širino bodo šle gradnje, pa ne verno. Reke l b i , da na­črti za razvoj stanovanjskih sosesk menda res obstajajo, na razgovor o razvoju trgo­vine v n j ih pa nas n i še n ih­če povabi l , čeprav je že pre­cej pozno za to! K o t je s l i ­šati, se bodo na pr imer v Žabji vasi gradi l i stolpiči še naprej , kaj določnega pa o tem ne vemo. će b i vedeli, b i skušali z invest i tor j i sto­p i t i v stik. M o r d a pa b i se le dalo pogovori t i o tem, da bi nam v kakšni stavbi pre­pust i l i pritličje, v katerem bi ured i l i sodobno prodajal­no. Sredstva za to b i že na­šli! Tako b i lahko že v p r i ­hodnjem letu ured i l i vsaj eno sodobno prodajalno naj­pozneje do takrat , ko b i b i ­la stanovanjska stavba dogra­jena. Toda razgovor i b i mo­ra l i steči že takrat , ko načr­

ti za stavbo še -ne bi- b i l i na­rejeni. V vseh nasel j ih se dvigajo stolpnice, stolpiči i n stanovanjski b l ok i , m i pa zvemo o tem šele takrat, ko se je gradnja že začela!

Dejstva, ki si nasprotujejo

Marsikaj si v odgovorih, ki sem jih nabral, nasprotu­je in marsikaj se zdi nemo­goče.

Svet za blagovni promet je vse preveč potisnjen ob stran, čeprav bi moral biti v duhu 173. člena statuta ob­čine Novo mesto glavni po­budnik razvoja trgovine in blagovnega prometa v občini. Kako to, da svet ne ve prav nič o načrtih obeh trgovskih podjetij? In kaj reči k izjavi predsednika sveta, ki je v razgovoru med drugim me­nil, da je pri delu v svetu ugotovil, da je boljše kot da­jati pobude mirovati, ker se vsaj nikomur ne zameriš?!

V obeh trgovskih podjet­jih so povedali precej, pa hkrati ugotavljali, da je pre­malo sredstev. Bilo bi jih lahko več — tako vsaj so pokazale analize, izdelane v času priprav na združitev obeh podjetij, ki se je izja­lovila. Namesto približno 100 milijonov din skladov, kolikor jih oba kolektiva ustvarjata zdaj, bi bilo v primeru združitve vsaj en­krat več skladov, še približ­no 80 milijonov din pa bi se vsako leto iz materialnih stroškov dalo porabiti p r i prometu 6 milijard za obno­vo prodajaln! Govoriti u tem zdaj, je žal prepozno . . .

Zdaj sta v občini dve tr­govski podjetji in v rokah obeh jc razvoj trgovine. Kon­kurenca — želimo si je tako potrošniki kot trgovci! — ne bi smela rušiti mostov med obema kolektivoma. To jc treba reči zato, ke r med nji­ma ni pravega sodelovanja. Da je to res, kažeta zelo raz­lični izjavi obeh direktorjev o gradnji v Bršlinu.

Nove prodajalne v pritlič­jih stanovanjskih stavb v no­vih stanovanjskih naseljih srečujemo povsod po Slove­n i j i . M a r je to res samo v Novem mestu neizvedljivo? Prepričani smo, da ni tako, saj se v delovnih organizaci­jah, ki so se zadnja leta krepko lotile gradnje stano­vanj, prav gotovo zavedajo, da je tudi trgovina del stan­darda in bi prav gotovo, če bo le dovolj pobud, pokazali razumevanje tudi za objektiv­ne težave trgovine pri nje­nem razvoju.

Vse besede prav gotovo še niso izrečene in vseh dni še ni konec! Slika, ki jo posre­dujemo v tem sestavku, res ni sončna, toda z večjo me­ro sodelovanja, medsebojnega razumevanja in z večjim smi­slom za skupno akcijo, ki je zelo potrebna, bomo našli pot iz težav. Hiter razvoj No­vega mesta pa to, kot smo se pravkar prepričali, zahte­va selo resno In nujno.

MILOŠ JAKOPEC

Od želja do daril pod novoletno jelko Leto se je naenkrat obrnilo in ž e spet so mamice v zadregi,

kaj naj postavijo otrokom pod novoletno j e l k o ; m o ž j e ugibajo, s čim bi r a z v e s e l i l i ž e n e in dekleta, pa tudi obiatno. Kadar kupujemo, ni dobra prevelika naglica! že prej se je treba odločiti za darilo in prav tega iskati po trgovinah, da bomo zadeli v črno in r e s r a z v e s e l i l i tistega, k i mu je darilo namenjeno. K a k o bomo izbirali darila In k a k š n e so možnosti za dober nakup v novo­m e š k i h trgovinah?

Skromnejši družinski proračun teži k nakupi l praktičnega, lepega i n poce­ni dar i la , vedno pa se ga nam ne posre­či dob i t i . O t r oku bomo k u p i l i dolge hlače, pulover a l i per i lo , m o r d a obutev, kur b i m u tud i s icer mora l i k u p i t i za / . i i i iu . razen tega pa m u le nared imo veselje še s skromno igračo. O d lepe pupe, k i jo je mama kup i l a zato, da bo sedela na postel j i , n i m a dek l i ca prav nič, ker je ne sme pri jet i v roke. Ve l i ­ko raje bi imelu punčko i / cunj , samo da bi b i la res njena! P r i »Okrasu, ima­jo tak ih punčk dovol j , so lep«; in ne

drage, oko l i 700 d in veljajo. Za dečke imajo lepo i zb i ro igrač v samopostrež­n i trgovini . Orodje za mladega elektr i ­čar ja stane 2.000 d in , ve l iko štlrlmo-torno rusko letalo 1.520 d in , domač vr­ti l jak 950 d in . Tud i v trgov in i »Suha roba« so založeni z vsakovrs tn imi igra­čami. Smuči i n . s a n k imajo v novome­ških trgovinah šc nekaj, ko pa bo za­res zapadel sneg, j i h bo verjetno teže dohi t i . Toplo peri lo boste dob i l i p r i »Sneguljčici« in p r i »Modi«, pletenine pa imajo povsod, vendar i zb i ra ni po­sebno ve l ika .

Sladkarij nikar ne kupite preveč, ker si s njimi otrok samo pokvari želodec« Bolje jc kupiti več pomaranč in jabolk!

Kaj boste k u p i l i njemu? Pri darilu »zanj« Je treba upoštevati

predvsem njegovo razgledanost, njego­vega konjička in praktičnost. Velika nerodnost Je fantu kupiti vazo ali ki­pce, če šc nima svojega stanovanju.

Student bo vesel lepe knjige, ki jih prodaja »Mladinska knjiga« in so pripravljene v zavitkih za darilo. Zavi­tek knjig je tudi cenejši, kot če bi ku­pili vsako knjigo posamič. Imajo tudi vsakovrstne aktovke, pisalne stroje, nalivna peresa Itd. Fantu v praktičnem poklicu bo najbrže več ca topel zimski šal ali usnjene rokavice, ki jih dobite pri »Modi«. Ce ste pripravljeni izdati malo več. pa zavijte v Drogerijo, kje' prodajajo električne brivske aparati- » " 7.200 din dalje in fotoapurate ml 7-S°° din navzgor. Tuko darilo je praktići"'-hkrati pu lep spomin.

Zrna ne bo v zadregi, s čini bo r a f " veselila moža, saj najbolje ve, kaj P°"

K a k o p o m a g a t i C i g a n o m Nekaj časa je Dolenjsk i

l ist vodi l p ismeno po lemiko o vprašanju Ciganov i n n a p r v i pogled je bralec lahko dob i l vtis, d a je ta zadeva rešena, a l i da bo vsaj v krat­kem. Toda na žalost so C i ­gani osta l i i s t i ko t pre j , n j i ­hov i življenjski pogoji so se pa še poslabšali. B i l o je več predlogov, kako b i rešili vprašanja Ciganov — eni so predlagal i razselitev c iganskih družin i n da se j i m onemo­gočijo medsebojni s t i k i , dru­gi spet, da b i Cigane nase l i l i na enem pros toru i n podob­no. Storjeno n i ne eno ne drugo. C igani so prepuščeni sami sebi, delajo ka r hočejo i n nadaljujejo staro življenje. Nasel i jo se, kjer se j i m zdi ugodneje, nj ihov življenjski s tandard pa je pgd min ima l ­n i m i no rmami . Večkrat sliši­mo , da naši Cigani živijo no­madsko življenje, varujejo svoje tradici je, zato naj pač ostanejo v host i i n pod šo­to r i . Pr imer java naših Ciga­nov i n njihovega življenja z nomad i je napačna, ka j t i no­madska plemena so živela v drugačnih pogoj ih i n na dru­gačni stopr/ji razvoja c iv i l iza­cije.

• Dejal sem, da se je življe­nje Ciganov poslabšalo. P r i tem seveda m i s l i m na Ciga­ne, k i živijo v neposredni oko l i c i Novega mesta. V čem je to poslabšanje? Nekatere ciganske družine so s i bi le zgradi le kol ibe takorekoč na zeml j i brez gospodarja — p r i kamno lomu v L u k n j i . Tu­kaj so stalno prebiva l i i n se nekako »ogospodarili«. Te kol ibe so ime l i za svoje hiše, nekater i so b i l i napel jal i ce­lo električno osvetljavo.

K o so Cigani v Prečni ubi­l i mladega fanta, je nekdo

od pr i s to jn ih organov izdal ukrep , da so ciganske hiše podr l i vse do zadnje i n tako je naselje Ciganov ostalo prazno. Zatem nekaj časa C i ­ganov n i b i lo , zdaj p a j i h spet v id imo, kako se klat i jo povsod i n tavajo brezposelni po Novem mestu i n oko l i c i . Ne vem, a l i je b i l urbanistič­n i a l i kak drug vzrok za ru­šenje c iganskih barak, toda posledica je, da se Cigani zdaj še bol j k lat i jo po po l j ih in hostah i n delajo škodo, k i n i majhna.

V Novem mestu in Beli krajini imamo »ciganske« Cigane

M a r t i naši Cigani ne kva­ri jo ugled mesta i n okoliške­ga prebivalstva? Tu jc i , k i gredo skozi Novo mesto, opa­zujejo i n fotografirajo Ciga­ne, nj ihove žene i n otroke, potem pa doma kažejo, ka­ko se živi v Jugoslavi j i .

Skoraj po vsej naši državi žive Cigani , nekje j i h je več, nekje manj , toda tak ih Ciga­nov, kot so okrog Novega me­sta i n v B e l i k ra j in i , ne bo­ste našli n ik jer . Lahko b i re­k l i , da so to ciganski cigani. K o l i k o r se Cigani v Jugosla­v i j i ločijo s svoj im načinom življenja od drug ih prebival­cev, tako se t i naši Cigani lo­čijo od drugih Ciganov v dr­žavi. Saj se z ničemer ne ukvarjajo i n nimajo sploh nobenih sredstev za življenje. Cigane i n njihove otroke, gole in bose, v id imo vsak dan na novomeških ul icah, Cigančke menda umi je samo dež, ka­dar pada po n j ih . Neredko v id i človek cigansko deklet­ce, staro 12 do 14 let, k i no-

Z I M A , Z I M A B E L A . : . J E P O N O V N O O D L E T E L A . K O P R I D E TRETJIČ, B O S L O NAJBRŽ Z A R E S . . .

s i enega a l i dva otroka, se­veda svoja, i n tako je mat i otrok še sama otrok. P r i nas je z zakonom določeno, ko l i ­ko let morata imet i dekle in fant, d a lahko skleneta za­kon, za Cigane pa t a zakon ne velja, ker j i h pač nihče ne pr imora , da b i se ravnal i po njem. Tako se nenormalno večajo ciganske družine in obenem degenerirajo, s či­mer nastaja še večji, lahko rečemo nac iona ln i prob lem.

Sedanja lokac i ja Ciganov j e v okolišu strelišča v Brš-l inu . J i h je cele kupe družin. To naselje je b l i zu garnizije J L A i n nihče ne pomis l i , da je našim m l a d i m vojakom, k i še nimajo življenjskih iz­kušenj, omogočen vsakodnev­n i st ik s Cigani i n Ciganka­m i .

Pomagajmo občin­ski skupščini, da bodo tudi Cigani postali koristni državljani!

M i s l i m , da je treba nekaj ukren i t i i n Ciganom poma­gati, da b i vskladi l j svoje živ­ljenje z življenjem drug ih naših državljanov. Ciganom lahko pomaga le občinska skupščina v povezavi z vso našo skupnostjo. Najprej b i b i lo treba reg istr i rat i vse c i ­ganske družine, j i m strogo določiti nastanitev i n prepo­vedati spremembo lokacije. T o b i dosegli s tem, da b i vsaki c iganski družini dode­l i l i kos zemljišča kot njeno last. Občinska skupščina b i mora la izdat i posebne pred­pise, k i b i p r imora l i Cigane, da opusti jo svoj dosedanji način življenja i n da se po­stopoma privadi jo življenju c i v i l i z i ran ih l jud i .

V s i obsojamo rasno d iskr i ­minaci jo v A m e r i k i i n A f r i k i , le neradi pa se družimo s Cigani a l i p a sp loh ne. M o . ramo pošteno', pr i znat i , da

Cigane neradi jemljemo na delo v podjetja, da o učenju v obr t i i n podobnem' sp loh ne govorimo. Naša dolžnost je, da j i m pomagamo, da nare­d imo iz n j ih državljane, k i bodo skupnost i v kor is t , ne pa v škodo, ko t sedaj. Ne smemo m i s l i t i , da je vpraša­nje Ciganov že rešeno, če je kater i zaposlen na razn ih se­zonskih de l ih i n podobno. Treba je ugotovit i , kako ži­vijo i n kje dobi jo sredstva za preživljanje. Kmet j e se pritožujejo, da j i m Cigani kradejo po nj ivah, k a r je ne- -dvomno res. Prosjačijo po hišah, pobirajo i n jedo crk­njeno živino, crknjene mačke in pse. Z našo ustavo je be­račenje prepovedano, toda kje je k a k a hiša, da Ciganke ne pridejo prosjačit?!

Samo zgražanje ni dovolj!

Cigane lahko obsojamo po m i l i vol j i , se zgražamo nad n j ihov imi početji, toda zato bodo še zmeraj ostal i C igan i po starem, če j i m ne bomo pomagal i i n j i h počasi nava­d i l i , čeprav tud i s s i lo , n a družbeni red. RekeT sem, da

.se ciganske družine relativno hitreje množijo kot drugi na­ši državljani. In če bodo de­la l i i n živeli kot doslej, bo njihovo vprašanje čedalje težje. Laže rešujemo vpraša­nje 20 c iganskih družin, kot kasneje, ko . j ih bo na p r i ­mer 50 a l i več.

Sod im, da se morajo p r i ­stojni občinski organi resno lo t i t i vprašanja Ciganov i n da ga tud i začno resno reše­vati. I n če ga bodo rešili, bodo nared i l i uslugo tako C i ­ganom kot nam in rodu, k i pr ide za nami .

Pomagajmo Ciganom, dvig-n imo j i h na raYen ostal ih na­ših državljanov. To bo naši družbi i n vsej skupnost i sa­mo v kor is t .

N I K O L A O U L U M . major J L A

[ K A K O REŠUJE OBČINSKA SKUPŠČINA N O V Q

M E S T O C I G A N S K O VPRAŠANJE

Za vselitev so potrebni vsaj primerni prostori

PRIPOMBA U R E D N I Š T V A : Naš tednik je v zadnjih letih, zlasti pa letos, zares

objavil več sestavkov o različnih problemih v zvezi s ciganskim vprašanjem. Sprot i smo spremljali na­pore občinskih skupščin (zlasti v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem), ki morajo reševati in rešiti nelahko vprašanje Ciganov na Dolenjskem. Prejšnji teden smo objavili daljše poročilo s seje Komisi je za ciganska vprašanja p r i svetu za notranje zadeve ob­činske skupščine v Novem mestu, k i je skupaj s pred­stavniki zainteresiranih in odgovornih ustanov •M. novembra razpravljala o ciganskih vprašanjih in opozorila javnost, kako pereč je ta problem. Ponovno smo tudi pisali po razgovorih z odgovornimi pred­stavniki dolenjskih občinskih skupščin, da je za reši­tev tega vprašanja potreben tudi ustrezen delež r e p u b ­like. — Marsikaj od tega, kar predlaga v svojem gornjem pismu tov. Nikola Čulum, je občinska skup­ščina v Novem mestu že načela oz. še urejuje. Njegov prispevek je eden izmed tehtnih člankov, kako rešiti cigansko vprašanje na našem področju, zato ga tudi objavljamo z željo, da bi vsa javnost pomagala svojim občinskim skupščinam s predlogi za ureditev cigan­skega vprašanja.

trebuje in česa bo najbol j vesel. Ce pa bo pod novoletno je lko poleg ter i tal srajce stala še steklenica butelčnega v i­na, bo veselje tem večje.

Ona bo vesela Dva para nogavic i n morda še 'kolen­

ska voda je že kar preobičajno dar i ­lo, zato n i čudno, če se njej povesi nos. T u d i n i pametno kupovat i k r e m in dru­gih kozmetičnih sredstev, če se na te stvar i ne spoznate, ker vsaka k rema , četudi s i lno draga, morda n i p r imerna Vaši izvol jenki !

Kant lahko dekletu kup i vazo, k ipec M i pepelnik (lepo izb iro imajo p r i »Okrasu« in p r i »Opremi«), j ed i ln i p r i ­bor a l i servis, usnjeni a lbum za foto­grafije, spominček iz K rope a l i okras Založbe »Borec«. Vse to boste v novo­meških prodajalnah lahko nakup i l i .

In kaj bo mož k u p i l ženi? Navadno "»amo p r i dar i l ih odrinejo. K e r so de­cembra trinajste plače, se odločijo v družini za večji nakup-hladi ln iku a l i televizorja, na t ( ) pa se mož »aha p r i »naiieih: »Televizor sem j i kupil!« Nje j a , l sebi? Vsaka žena se razveseli pr i ­dobitve v stanovanju, vendar sta hla­di lnik kot televizor namenjena v s e m * 1 •» n o m družine, zato m- pozabite

skromnega dar i la , k i bo res samo za mamo! Poleg h lad i ln ika torej še knj igo, kombinežo, toplo pižamo a l i ru to !

Nn dedka in babico ne smemo pozabiti!

N i res. da so stare mame navdušene samo na rute i n tud i dedki ne samo za tople spodnje hlače, posebno še, če že vnaprej vedo, da bodo ob letu spet do­b i l i to, kako r že to l ikokrat pre j . Časi so se spremeni l i i n tud i starejši l judje imajo rad i kaj lepega v stanovanju: no­ve kozarce, krožnike, j ed i ln i pr ibor . Praktično in ceneno dar i lo je n . pr . ter-mos steklenica, v kater i l ahko dedek topel čaj nese tud i na nj ivo, da ne bo tako kaši j a l . P r i »Manufakturi« imajo še vedno naprodaj moške ny lon plašče po znižani ceni 7.500 d in . Mis l i t e , da b i b i l tak plašč odveč s taremu alti, ka­dar gre v mesto po opravkih?

In ka j naj kup imo babic i v mestu? Volno, da s i bo iz nje splet la toplo z imsko jopo, pa še čas j i bo pr i plete­nju hitreje m i n i l . S ta r i m a m i z nizko pokojn ino pa le kupi te dohro knj igo, saj s i je drugače ne h i mogla prlvošei-t i . Prav gotovo pa starejši ženi kipec a l i krožnik za nu steno ne pomeni ta

drugega' kot breme p r i br isanju p rahu . Saj je to l iko stvar i , k i b i j i h b i l a bo l j potrebna in vesela! Zavitek napol i tank, čokolada a l i k i l og ram pomaranč pa sta­rejšim l judem pomeni vsaj to l iko kot o t rokom.

Okraskov za novoletno jelko je dovolj

je menda letos dovol j po vseh trgovi­nah, vsaj tako zatrjujejo. Prejšnja leta je namreč pred 1. januar jem zmanjkalo vseh lep ih stvari za okrasitev je lke, za­to so se trgovci že l an i , letos pa še bol j založili s tem blagom deloma r.a domačem tržišču, še več pa so nabavi l i iz uvoza.

9 Potrošniki so Se iz prakse zadnj ih 0 let vajeni, da zadnje dn i pred mi-Q v im letom v trgovinah ne dobe dru-# gega kot blago, k i ga vse leto niso 9 mogl i prodat i . Zato je bolj tud i letos 0 čimprej nakup i t i , dok ler je blaga še # dovol j n.i zalogi i n dok ler še n i pre-£ velikega navala, k i onemogoča nor-£ malen in preudaren nakup.

R a .

»Kdaj se bomo lahko preselili? Saj veste, zima, žena, o t r o c i . . . Slabo smo oblečeni.« Odkar so bi l i sestanki s Cigani, taka vprašanja v pisarnah občinske skupščine niso redka. Nasprotno, vsak dan j ih je več, ker želijo Cigani hitro rešitev.

V Žabjeku so C igan i iz svoj ih vrst i zvo l i l i komis i jo , k i bo sodelovala pri reševanju vprašanj i n izvrševanju sklepov, sprejet ih na nedavnem posvetovanju o c iganskem vprašanju v Novem mestu. V komis i j i so: Drago, Jože, Janez i n Tatjana Brajdič. — 7 otrok so že posla l i v šolo: 5 iz Zabjeka, 2 z Otočca. Občinska skupščina j i m je pr i ­skrbela oblačila, obutev i n šolske potrebščine. Več otrok se bo v šolo vključilo kasneje. Za šolanje svoj ih otrok so zainteresirani z last i zaposleni. V s i pa želijo najprej pri­mernejši dom. Referat za socialno varstvo je že pred­ložil vlogo odde lku za gospodarstvo za dodelitev treh b v rak na Otočcu, k i j i h i m a občinska skupščina v varstvu. Odločitev bo pad la te dn i . 12 neuporabnih železniških pot­niških vagonov, p r ime rn ih za ureditev v s k r o m n i dom, bo pro t i m in ima ln i odškodnini pr iprav i lo ŽTP Novo me*

i sto. Gradbeni les za morebi tna poprav i la barak i n vagonov ! bo prispevalo gozdno gospodarstvo, vse prevoze pa 'Ver-I jetno opravi lo S G P P ion i r . Preden ne bodo zagotovljena i prebivališča, Ciganov ne bodo preseljevali. H i t r a p r ip rava j pr imernega bivališča za Cigane je pogoj za reševanje i problemat ike v takem smis lu , kakor je nedavno nakazalo

že omenjeno posvetovanje. Pohi tet i je treba tud i zavoljo otrok, k i obiskujejo šolo,

j i n t i s t ih odras l ih moških i n žensk, k i se želijo zaposl i t i . I E n a p rv ih nalog 4-članskc komisi je , izvoljene v Žabjeku, i je popisat i vse nezaposlene Cigane.

Po pretepu iz objestnosti 29. septembra lan i je v ve­

černih urah y gost i lni Papež na H i n j a h nastal pTeifcep več­jega obsega, končal p a se je talko, da je Jože Hočevar ob­ležal z-z loml jeno spodnjo če­ljustjo i n raztrganino na l i cu .

Tedaj so v gost i ln i p i l i do­mači fantje i n so b i l i že prav dobro razpoloženi za pre izku­šanje svoj ih moči, ko je pr i ­šel v l oka l še A. B . i z Ko ­čevja i n domače fanite v po­govoru imenoval »mulce«. Skup ina fantov S. R., M . L., in J . H , se je takoj zakadi la vanj i n ga začela obdelavami s pestmi . Napadenemu A. B . je prišel na pomoč njegov brat i n k m a l u se je vsa sku-pkva med pretepom spehala na prosto, k jer so se topli dalje. M l a t i l i so vsi vprelk, talko da je bežiko ugotovit i , kdo je koga. V nekem trenut­k u , k o se je pretep že sko ro končal, pa je A. G . iz Žalca, s icer pa domačin, s topi l k Hočevarju i n ga s t r d i m predmetom u d a r i l v brado.

Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je ime l ka j težko nalogo^ k o je na obrav­nav i v novembru ugotavl jal kr ivdo posameznikov. A . G . , k i je Hočevarja hudo telesno poškodoval, dejanja namreč n i hotel p r i zna t i i n je *adO, da je b i l ' ves čas m e d prete­pom v gosti lni , dokaz i b nje. govi k r i v d i pa so prihajam na dan. Osta l i obtožencu so pr i zna l i soudeležbo v pretepu, izgovarjal i pa so se, da je nj ihov pretep že m i n i l , i f » je A. G . uda r i l Hočevarja.

V s i obtoženi so b i l i obso­jeni , i n sicer: A. G. te Žalca na 5 mesecev zapora. S. H. iz Kočenja, M. L. is Lopate, J. B, iz Velenja in A. B. is Kočevja pa na 3 mesece aw-pora. V s e m je b i l a kazen ia-rečena pogojno za dobo dveh let. Razen tega p a morajo obtoženci plačati po 2.000 d i n povprecnine. Jožeta Hočevar­ja , k i zahteva za poškodbo 50.000 d i n , je sodišče napot i , lo na zasebno pravdo.

Zrušil mopedista -in pobegnil z avtom!

N a cesti I I I . reda Šentjer­nej—Kostanjevica je 6. de­cembra, ob 17. u r i voznik »Topolina« N M 21-16 Ferdo Grebene p r i Grob l jah pod r l mopedista Stanis lava Globav-sa, 35, delavca v šentjernej-skem podjetju »Podgorje«. Globavs je h u d i m poškod­bam takoj podlegel. Grebene je po nesreči pobegni l i n so ga pr i j e l i šele ob 22. u r i .

P r i zaslišanju je voznik Grebene, 57, i z vasi Roje p r i Šentjerneju povedal nasled­nje:

»Ko sem prišel do Prekope in še neko l iko dalje p ro t i Šentjerneju, m i je prišel na­pro t i neki osebni avto, k i k l jub mo jemu pozivu n i ho­tel zasenčiti luči. Zaslepljen sem vozi l naprej i n ime l vt is, da sta na cesti dva človeka z živino. Čutil sem, da sem s sprednj im desnim blatni­k o m zadel nekaj mehkega. M i s l i l sem da sem zadel ži­vino. Vožnjo sem nadaljeval , po kakšnih 50 met r ih pa sem ustavi l , odpr l okno i n pogle­da l nazaj. K e r nisem nič v i ­del i n slišal, sem odpel jal pro t i Ro jam. Nič ne vem, kaj se je zgodilo na cesti , tud i tega ne, da b i zadel človeka. Zdaj , ko sem zvedel, kako je, nič ne taj im- Vo z i l sem s hitrost jo 60 k m na uro.«

Janez B la tn ik , ka teremu je Stanis lav Globavs pomagal gnati par jucev, je iz jav i l :

»Nekaj metrov pred kra­jem nesreče nama je prišel nasproti neki osebni Fiat. Ta­krat je b i l Globavs 5 ali 6 metrov za menoj. Moped je rinil poleg sebe. Nenadoma je zadaj nekaj zaropotalo, Globavsa pa je kar po zraku vrglo do mene. Tudi mene je zagrabilo.«

Nesrečo je videl tudi An­ton Gunde, ki je v razdalji nekaj drogov šel za B la tn i -kom in Globavsom.

\

Kupčkali so za ukraden denar Mlado le tn i N. N. je letos

jun i ja s m u k n i l na Cresnjovcu 25.000 d i n i n nekaj d n i zatem s tem denar jem začel v goz­du kupčkati z Jozetom, Anto­nom i n Pav lom Hudorovcero iz Coklovce p r i Semiču. Igra­l i sto od ju t ra do večera b i mladoletnik je p r i i g r i vedno bolj i zgubl ja l . K e r so visi t r i ­je pajdaši p r i i g r i dobro po­znal i N. N. i n so vedel i , da je mladoleten,-da ni zaposlen in da bankovc i po 1.000 in 5.000 dinarjev, k i j i h je v lekel iz žepa, niso mog l i b i t i pr idob­l jen i n a pošten način, so s tem s to r i l i kaznivo dejanje.

Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo na i mese­ce zapora in plačilo 5.000 din denarne kazni vse tri Cigane: Jožeta, Antona in Pavla ff» dorovca.

POSEBNI Š O L I BIJE PLAT ZVONA 24. n o v e m b r a j e s a n i t a r n a i n š p e k c i j a o b i s k a l a P o s e b n o š o l o v

Š m i h e l u , k j e r se š o l a 105 u m s k o i n d e l o m a t e l e s n o p r i z a d e t i h o t r o k , t e r spet u g o t o v i l a : d a so p r o s t o r i p r e m a j h n i za t o l i k š n o š t e v i l o o t r o k , d a j e l e s e n i h o d n i k p o p o l n o m a d o t r a j a l i n j e n e v a r e n , d a i n t e r n a t v s k l o p u š o l e ne u s t r e z a p r e d p i s o m , k e r j e z a 35 g o j e n c e v o b č u t n o p r e m a j h e n . S p i t a n a m r e č t u d i p o d v a n a e n i p o s t e l j i , k i s t o j e e n a t i k d r u g e i n n e k a ­tere m n o g o p r e b l i z u p e č i . V k o p a l n i c i je s a m o e n a k a d , v n e o g r e v a n i h u m i v a l n i c a h s a m o h l a d n a v o d a , n i m a j o i g r i š č a , ne d e l a v n i c e i n ne t e l o ­vadnice- S k r a t k a , k u p p o m a n j k l j i v o s t i !

1955. leta, ko je bila šola ustanovljena, je bilo v njej 11 otrok, od takrat pa se število učencev ved­no veča i n vedno več je prošenj staršev: »Vzemite otroka, doma m u ne moremo pomagati!« K l jub te­mu, da vodstvo šole odkloni vsakega, k i res n i nujno potreben tika i n vzgoje v posebni šoli, se je letos nabralo 105 učencev i n 35 gojencev internata iz dru­gih krajev i n tudi občin.

Čeravno staršem dopovedujejo, da šola n ima po­gojev za tolikšno število otrok, je težko odkloniti obupani materi sprejem otroka, k i bi v domačem okolju ne mogel napredovati in b i brez strokovne pomoči ostal nesposoben za življenje in delo, v bre­me staršem in družbi do konca svojih dni.

Večina otrok v posebni šoli se ne zna ob prihodu niti obleči, ne umiti , ne obrisati nosu; mnogi nekon­trolirano puščajo vodo in blato, ne znajo jesti, ne znajo se vesti, nerazumljivo govore, vsak pa ima poleg tega še svoje posebne navade. Ko l iko naporov in dela morajo vložiti strokovnjaki, dokler j ih naj­prej vsega navadijo! Seveda ne čez noč! Delo je dol­gotrajno, sila naporno in včasih zasledijo prve uspehe šele čez nekaj mesecev. «

Posebna šola je sicer popolna osemletka, vendar s posebn im učnim programom, pr i lago jen im u m s k i stopnj i o trok, moten ih v duševnem razvoju. Učne metode i n uči­la so povsem drugačna kot v medni osemletk i , zaito j e p r i te­oretičnem, p o u k u dosežen že vel ik napredek, če se v osmih

let ih tj o troc i nauče pnsati i n bra t i , računati ter s i pr idobe nekaj najosnovnejšega znanja iz drug ih predmetov. Za na­dal jn j i uk niso sposobni, za­to je namen šole predvsem usposobi t i j i h za življenje i n j i h u r i t i -v ročnih spretnost ih, k jer obstaja zanje edina mož­nost uvel javl janja v življe­n ju . Slednje p a je novome­ški posebni šoli bistveno manjše, ke r šola n i m a delav­nice za tehnični pouk i n po­uk ročnih spretnost i i n ne te­lovadnice, k jer b i lahko otro­c i s posebnimi vajami po­prav l ja l i telesne okvare i n krep i l i duha'.

Ž e tri leta vse po s t a r e m . . .

2e pred t r emi let i je pro­b l em prostorov v posebni šali tebi! z vso STOJO težo v javnost. O tem je razpravl ja­lo že več pr i s to jn ih organov, novomeška občinska skupšči­n a p a tud i v skuipščćni S R S je že tekla beseda o teh stvareh, šolo s i je ogledalo več komis i j , k i so sestavile zapisnike, predlagale to i n ono, vse p a so poudarjale, da je treba zgradit i čeravno ce­nene, vendar nove prostore.

Ravnate l j ica šole S l a vka Keglovič p rav i o tem takole: »Republika je pr iprav l j ena iz svo j ih v i rov eno tretj ino sred­stev za novogradnjo pokloni ­t i , drugo tretj ino zagotoviti v

ob l i k i posoj i la , tretjo tretji­no pa b i m o r a l i zbrat i do­ma . P r i zadnj i t re t j in i p a se je zatakni lo ! K o m i s i j a za odobritev lokacitje z a novo­gradnjo je po ogledu ju l i j a letos šele 23. oktobra posla la zapisnik, v katerem zahteva, naj p r ip rav imo p rog ram svo­j i h potreb z obrazložitvijo — tega pa smo že d a v n o p r e j pos la l i na občino.

Prav , da premišljeno i n perspekt ivno gradimo, ven­dar so v iz jemnih p r ime r ih potrebni tud i drugačni ukre­p i , da b i se ne delala še več­j a škoda. T u p a ne gre tol i­ko z a mater ia lno škodo, tem­več za žive l jud i — za otro­ke, k i j i h je narava p r ik ra j ­

šala za umsko l n telesno zdravje. Ce tak i o t roc i ne bo­do deležni pomoči posebne šole v pravem času, bo zanje prekasno. Z a vedno bodo za­m u d i l i v lak v življenje!«

» K a j pravite na to, t o v a r i š , tovarišica?

O E M A MTJSER, ravnate­l j i ca Medobčinskega zavoda za prosvetno pedagoško služ­bo:

»Posebno šolstvo je v vsej

S loveni j i zelo nerazvito i n predstavl ja republiški, ne sa­mo novomeški p rob l em. V e m pa, da je b i l o n a en i i zmed občinskih sej sklenjeno, d a bomo vsaj delno rešili pro-btam posebne šole v šinfiihe-l u še p r ed začetkom letoš­njega šolskega leta. Med t em je šola dob i la dva pros tora od internata, da b i se do no­vogradnje razmere vsaj ma lo ublažile. Gradn ja nove stavbe za posebno šolo pa je vseka­kor zelo potrebna i n b i ne smel i z njo zavlačevati.«

# M I H A GOSTIŠA, samotar-n i inšpektor:

»Ce hoče šola uspešno de­lat i , m o r a dob i t i še nekaj do­datn ih prostorov, predvsem pa igrišče, delavnico, telovad­nico i n spalnice za internat. V tej s tavbi b i b i l i t ud i do­datni p ros tor i še vedno de­l oma nepr imern i , zato se m i zd i najpametneje postopoma zgradi t i novo šolo n a p r i ­mernem prostoru. B l i z u me­sta, p a vendarle v narav i . Kda j ? Čimprej, t em bolje, k e r je stanje v šmihelski poseb­ni šoli res nemogoče!«

O M I L I C A S A L I , republiška l judska pos lanka:

»Problem pcsebne šole je širšega značaja, ker so v njej tud i o t roc i i z d rug ih občin. Sredstva, k i so potrebna za gradnjo nove šole, pa b i mo­ra l i zbrat i . Posebno šolstvo je sestavni del osnovnošolske­ga šolstva, zato naj b i tud i sk l ad za f inanciranje šolstva pr ispeva l k rešitvi tega vpra­šanja, o katerem smo že raz­prav l ja l i na več posvetovanjih v Novem mestu, na občinski

skupščini i n tud i v republiški skupščini. Sredstva b i se iz­plačalo vložiti takoj , da b i s tem omogočili pr i zadet im o t rokom pokl ic , s icer bodo odras l i , a bodo pr idob i tno povsem nesposobni.

Z a te namene pa je vedno premalo sredstev a l i pa j i h tud i ne znamo najt i . N a p r i ­mer: v gradivu za zadnjo občinsko sejo, k i pa je po­tem drugače potekala, sem za­sledi la, da je 5 mi l i jonov d in iz sk lada za otroško varstvo namenjenih kot posoj i lo za nakup Rapasove hiše z a po­trebe novomeškega muzeja. N i s e m pro t i napredku k u l ­tu rn ih ustanov, tud i ne pro­t i n a k u p u te stavbe, ker pa smo na Dolenjskem i n v Be­l i k r a j i n i tako revni z var­stvenimi ustanovami za otro­ke kot za ostarele l jud i , sem pro t i temu, da gredo sred­stva iz sk lada za otroško var­stvo v druge namene, četudi samo ko t pos.ojHo! Sp loh ne vem, kako je mogoče, da se lahko 5 mi l i jonov iz namen­skega sk lada prenese drugam, ne da b i o tem prej razprav­l ja l svet za socialno varstvo i n varstvo družine!«

0 JOŽE S U H A D O L N I K , načelnik za družbene službe p r i občinski skupščini Novo mesto:

»Da bd M a repub l ika p r i ­pravl jena pok lon i t i tret j ino sredstev za gradnjo posebne šole, ne bo držalo. B i l i so p r i nas tovariši iz republ ike , s ka t e r im i smo se pogovarja­l i o tej šoli i n gradnj i . Pred­lagal i so, naj b i dve tret j in i sredstev zbra l i doma, eno tretj ino pa b i lahko dob i l i p r i

n j ih . N a to pa n ismo mog l i pr i s ta t i , ke r dve tret j in i sred­stev ne b i mog l i zagotovit i . N i denarja! P r o s i l i smo, naj nam dajo posoj i lo v celot i . Težave pa so v tem, ker šol­stvo ne dobiva kredi tov pre­ko banke i n v tem pogledu n i enakopravno z de lovn imi organizac i jami na gospodar­skem področju. Res pa je, da je prob lem posebne šole pe­reč. M i smo vs i zato, da b i se gradi lo novo stavbo, ven­dar za zdaj ne v i d i m druge rešitve, ko t da se občini omo­goči najetje posoj i la i z kakr ­šnih k o l i v i rov dn d a se s tarna sredstvi prične gradit i . Z red-d n i m i sredstv i sk lada za šol­stvo bomo lahko normal i z i ­ra l i le sedanje težke razmere na šolah i n so namenjena os­novni dejavnosti šol. N a novo­gradnje iz teh sredstev pa po vsej verjetnosti ne moremo misliti.«

R I A B A G E R

Jelen zadet na Cerovcu

Rado se zgodii z last i jeseni, da se iz roških gozdov piri-tepejo v topliško dloilino tud i medvedje i n jeleni- Tako se je v četrtek, 3. decembra, pokaza l lep štiri do p e ' l e * star je len n a ma l em gričku Cerovcu nad Do l en j sk imi To­p l i cami . T a m se je m u d i l glOGdiU uslužbenec tov. V l a -šič, kd je, je lena up len i l .

Pozdravite svojce v tuji­ni z Dolenjskim listoml H v a l e ž n i v a m bodo za

pozornosti Slavka Keglovič: »Razmere na Posebni šoli so postale

zares nevzdržne!«

V nižjih razredih spoznavajo defektni otroci gozd, živali in rastline s pomočjo posebnih učnih pri­

pomočkov

Kol iko časa in truda je potrebno, prej ko se otroci, moteni v duševnem razvoju, nauče postaviti nogo ob stran in nato zavezati čevelj! K d o r j ih vzgaja, mora imeti neskončno potrpljenje in izredno srčno dobroto, da vztraja p r i takem več kot napornem vzgojnem

d e l u . . .

T e s t a m e n t i

Ob veliki cesarski cesti, k i teče iz Ljubljane proti Celju, stoji v majhni vasi že blizu kranjsko-štajerske meje velika dvonadstropna hiša, v katero se menda oko vsakega potovalca, k i prihaja mimo, ozira z ne-kakdm začudenjem, češ. kaj hoče ta obširna stavba v samotni, divji dolini? Dandanes poslopje tudi v resnici n ima nobenega pomena na tem mestu. Ves promet se je preselil na železno cesto v savski dolini in ko b i vsako leto proti jeseni ne prihajalo po stari cesti nekoliko vojaških čet, k i menjavajo svoje gar-nizije, bi ljudje 'ne vedeli, čemu je cesta ostala še državna. Domače industrije ali razširjenih obrtov, k i bi potrebovali večjih prometn 'h sredstev, tukaj ni in visoko gorovje, k i spremlja cesto ob obeh straneh, priča s svojim sivim ska lmt lm pobočjem, da je zad­nji važni del premoženja prebivalcev te doline, gozd in les, že romal iz nje. Pol streljaja od ceste teče v eni vrsti z njo majhen potok, ob suši neznaten in komaj tolik, da premice tu in tam na pr imernem mestu eno ali dve mlinski kolesi, ob deževju pa silen hudournik, k i pustoši vso dolino, z gorovja in z niž­j ih b rd pa splavlja zadnje ostanke rodovite zemlje.

S prometom in z lesom je izginilo tudi blago­stanje prebivalstva ob cesti; koder se stavi nova hiša, vedno je le borna koča, in malo je boljših izjem med njimi; -stare stavbe pa so ali bodo v malo letih le razvaline, tožne priče vedno veljavnega zakona, da se mora mali klanjati velikašu, da rnald lokalni ali 7isp , ini interes izginja pred velikim, splošnim in ­teresom.

Ono poslopje, o katerem smo zgoraj spregovorili, Je taka priča. V dve nadstropji je zidano in z opeko krito. A dnnes na slemenu nI več robnikov, pod k a ­pom Je odpadel ves omet in široke vlažne lise, ki se fcaflelo na čelu Jn h&đ ob"ft'. pričajo jasno, da seda­njemu gospodarju nI moči ali m več za to, p r imemo

vzdrževati poslopje.^V drugem nadstropju so okna večinoma pobita in leseni okvir i so trohli ; tam gori očitno nihče ne stanuje; v prvem pa je videti neko­liko novih popravil , toda vse le tako surovo, slabo tesano ali na debelo ometano, da mora vsakdo so ­diti, da se Je zgodilo to, ker je bi la skrajna sila in potreba in da se je žrtvovalo le, kar najmanj je bilo moči.

N a dvorišču pred hišo stojita dve lipi , v sredi med njima pa kamnita miza, nagnjena na stran, tako da ni moči kozarca postaviti nanjo, da ne bi zdrkni l na tla. L i p i sta stari i n ravni in, ko b i ne bi l i tako neusmiljeno, obsekani, da sta slični cvetno-nedeljski-m a butarama, delali bi krasno senco. Pa saj ni n i ­kogar, da b i se senčil pod njima. Celo trudni popot­nik, k i pride mimo, krene dalje; kraj je prepust in presamoten in celo gosta, temnozelena trava, krljoča široko, do ceste segajoče idvorišče, in k i raste rada na starem tlaku, katerega je ugladila i n potem zapu ­stila človeška noga, privabiti ne more nikogar, da b i zleknil na nji trudne ude.

Tako Je dandanes! Pred štiridesetimi leti pa je bilo drugače. Stran­

sko gorovje po vsej dolini jo bilo temno zaraščeno s smreko in borovjem, potok Radomlja Jo enakomer-ne'o t»kal po globoki strugi, k i m u n i dala duška ven na zeleno trato, po veliki cesti pa se je culo dan na

dan, uro za uro ropotanje težkih tovornih voz, k r i ­čanje voznikov in vesel glas roga, katerega rdeče opravljeni postiljon n i dal od ust, češ: »Pošta je prva, ogni se s tira!«

Pa tudi poslopje, o katerem smo gori pripovedo­vali, in l ipi pred njim, dvorišče in vse krog, vse je kazalo drugo lice. Tedaj je bi la tu velika krčma, kjer so zlasti tržaški vozniki radi nočevali. Hiša sama je bila v najboljšem stanju, na desni in levi širnega dvorišča so se raztezali prostorni hlevi, spodaj ob cesti pa lepo ograjen vrt; pod košatima l ipama pred hišo krog kamnite mize pa so sedali ob vročih, po­letnih dnevih vozniki, potniki in trgovci ter se krep -čali p r i dobr i kapljici, k i Jo je točil bogati, vsem voznikom od Trs ta do Dunaja najbolj poznani in od vseh 6!slanl krčmar Topolščak. Vedeli so, da Je tam vse dobro spravljeno, ljudje in živina, i n da tudi končni račun ni prehud. Gospodar sam Je imel okoli petdeset let, bi l je šlrokopleč, srednje, skoraj bolj majhne postave, okroglega, rdečeličnega obraza, ved ­no do čistega obrit, opravljen na po l kmetsko, ln v vsem svojem ravnanju gibčen in uren kakor mlade­nič dvajsetih let.

Miklavž Topolščak ali »gospod Topolščak«, kakor so ga nazivali vsi tujci in tudi gospoda iz bližnjih uradov, daslravno so ga domači kmetje, k i so ga poznali o d mladih nog, vedno le tikali, b i l Je vdovec. V mladih letih Je bi l prehodil nekoliko sveta, priučil se nemščini in la&činl za silo, po očetovi smrt i pre­vzel domače posestvo, oženil se ln po svoji pridnosti i n sreči kma lu postal eden najimovitejšlh posestni­kov okraja svojega. O d otrok ostal m u Je edini sin, drugi trije so bi l i pomrl i in pred malo leti 6e žena. Odslej m u Je pomagala sestra, tudi že priletna, p r i gospodin Is 'VM . «dn Andrej pa Je obiskoval že višje solo v Ljubljani.

MED KOLEDARJEM IN VODNIKOM Ob izidu Prešernovih knjig

V teh dnevih pred no­v im letom razpošilja tudi Prešernova dužba svojim številnim članom in naroč­n ikom svoj knjižni dar za leto 1965. Letošnja knjiž­n a zbirka Pešernove druž­be obsega sedem knjig: dve povesti, potopisno re­portažo, eno poljudnoznan-svetno delo (glasba), dva paktična priročnika in ko­ledar za 1965.

L E P O S L O V J E predstav­ljata povest Antona Ingo­liča Enajsterica živih in Zolajev roman ' Thirese Raquin (Tereza Raken). Mladinska povest priznane­ga domačega pisatelja bo razveselila številne bralce, i n ne samo mlajše. T o je na­peta »nogometna« zgodba iz okupirane Srbije, ko no­gometno moštvo »Mlado­sti« igra z nemško enaj-sterico za življenje. Stra­hote okupacije, nečloveč­nost nacističnih zavojeval­cev, vera ljudstva v svobo­do in življenje — to je okvir »Enajsterice živih«. Ingoliču je treba priznati, da je s to povestjo tudi precej »pomladil« svojo pripovedno tehniko ter ustvaril žive osebe in pol-nokrvno dogajanje.

Zgodbo strasti i n zloči­nov bi lahko poimenovali klasični roman francoske­ga pisatelja Zolaja, s kate­r im je osvetlil dobršen del življenja v pariškem pred­mestju pred sto leti in to

v l ik ih nagonske in vroče­krvne kramaričine hčerke Tereze, njenega ljubimca ta nesrečne matere. Ro­man kaže vse odlike Zola-jevega opisovanja tempe­ramentov in analiziranja človeških čustev.

Slavni češki reporter med obema vojnama Egon Ervvin K i sch je zadnja le­ta življenja preživel v Me­hiki in napisal o tej deže­li imenitno knjigo Odkrit­ja v Mehiki. T o so res od­kritja te daljne dežele, opi­sana s temeljitim poznava­njem mehiške bližnje in daljnje preteklosti, njenih socialnih in duhovnih pro­blemih, svojevrstna podo­ba družbenih,- kulturnih, folklornih in krajevnih po­sebnosti in zanimivosti, o-risana z resnično mojstr­skim peresom, škoda, da so izpadle obljubljene ilu­stracije in zemljevid Me­hike.

Knjiga, s katero je letos , Prešernova družba nama-ra ustregla prav vsem, je Pogled v glasbeno umet­nost našega strokovnjaka Ciri la Cvetka, saj smo te-koreč venomer pod vpli­vom glasbe (radio, televizi­ja, plošče, magnetofoni itd.) V tem tehtnem, s fo­tografijami in risbami o-premljenem priročniku je avtor v sedmih poglavjih

nanizal stvari, k i b i j ih moral pravzaprav vedeti vsak in najbrž tudi vsake­ga zanimajo: I. Glasbene oblike, II. Glasbena izraz­na sredstva, III. Program­ska in absolutna glasba, IV. Vedra glasba, V. So­dobne glasbene smeri. VI . Razvoj slovenske glasbe, VII. Vzgojna vrednost gla­sbe. Nemara zasluži po­sebno pozornost prav če­trto poglavje (Vedra glas­ba), k i opisuje jazz, šlager-stvo in popevkarstvo. Prav glede glasbenovedrega »pa-šaluka« je avtor ustrezno ocenil vso stvar in postavil marsikaj na svoje prvo mesto.

Turistični vodnik Slove­nija je dragoceno dopol­nilo knjigi Slovenija in njeni kraji, k i je p r i Pre­šernovi izšla lani. Sestavil jo je isti avtor — Franc Planina — in obsega na 180 straneh po abecednem redu vse pomembne turi­stične kraje na Sloven­skem z vsemi ustreznimi podatki, k i so običajni za take priročnike. S poslu­hom in zanesljivo sestav­ljen vodnik ima mimo ri­sanih ilustracij v tekstu priložen tudi velik zemlje­vid Slovenije. To knjigo je Prešernova družba izdala v sodelovanju s Turistič­n im društvom Slovenije.

Danes, ko se mesta pa tudi pomembnejši kraji hi­tro razvijajo v velika zazi­dana naselja, postaja če­dalje važnejše tudi vpraša­nje zelenja, ne samo po svoji estetsko-rekreacijski plati, temveč tudi kot po­menljiv zdravstveni faktor, saj je prav drevje tisto, kar čisti zrak, i n kako je je to čiščenje za velika naselja izredne važnosti, ni treba poudarjati. V tem je tudi namen i n smisel knjige Zelenje v našem okolju, k i jo sestavil inž. Dušan Ogrin. Prav veliko povpraševanje po knjigi, k i naj bi zajela raznotera področja vrtnarskega lju-biteljstva, je narekovalo to izdajo. Načrti za vrt, vrt­narske pfrvine, zelenje med bloki, vrtno rastlinje, grob v zelenju, vrt v očesu fo­tografske kamere itd. — o vsem tem govori strokov­njak v svojih- poglavjih. Razen risb in načrtov ima knjiga tudi 16 strani več­barvnih fotografij zelenja in cvetja.

Presenečenje (čeprav ne za vsakega prijetno) za na­ročnike bo Koledar Pre­šernove družbe za 1965. Po obliki je enak ostalim knjigam — 17,50 krat 11,50 — in je torej izgubil svoj klasični koledarski format. M i m o formata pa tudi vse­binski del, kakor smo ga bili navajeni. Moderno zu­nanjo opremo in ilustraci­je je prispeval Jože Ciuha. T isk je dvobarvni, pr i me­

secih so prostori za razne beležke ta vsakovrstni na­sveti ter zgodovinske zani­mivosti. Vmes reklame. Nemara je bilo res tre^a koledar modernizirati ta prilagoditi po obl iki osta­l im knjigam. Mi s l im pa, da so prirejevalci posegli nekolikanj predaleč, kajti koledar n i več tisto, kar je bil, i n kar naj b i b i l : ne­kakšna vseljudska čitanka, v najlepšem pomenu te be­sede. Kmečkemu človeku, zlasti starejšemu, je tak koledar pravzaprav »bra­nje za celo leto«. V seda­njem koledarju bo tega branja zanj premalo, ra­zen tega ga bo spričo majhnega tiska tudi težko bral. Pa tudi za zahtevnej­še bralce bo koledar nema­ra premalo, ker je preveč podoben številnim takim priročnikom. g _ Miroslav Kugler: K O S T A N J E V I C A (1964)

D o b r a k n j i g a n a j b o l j š i p r i j a t e l j

V n o v o m e š k i občini nameravajo dvigniti število č l a n o v Prešernove druibe na 4000, za kar obstoje

dobrt pcgoji

V drugi polovici decembra bodo dotiskane knjige Prešernove družbe za leto 1965. Trenutno je v novo­meški občini število naročnikov nekajkrat manjše k o t b i lahko bilo. Knjige, k i j ih izdaja vsako leto Prešernova družba, so namreč zelo poceni, saj je e k o n o m s k a cena zbirke kar dvakrat višja od zneska, ki ga plačajo naročnikki. Dobra k n j i g a j e najzvestejši prijatelj, k i vzgaja, uči, širi obzorje i n ohranja stik z napredkom civilizacije in kulture, česar človek pri današnjem tempu razvoja ne z m o r e brez pomoči knjig.

K o bodo novomeški poverjeniki razdelili zbirko za l e to 1965, se lahko že takoj naročite na zbirko za naslednje leto. Prešernov koledar 1966 bo vseboval dovolj prostora za vsakodnevne zapiske, vrsto prak­tičnih navodil s področja tehnike, motorizacije, ku ­harstva in podobnih vsakodnevnih bralčevih dejav­nosti. Pravljice, romani, povesti in poljudnoznanstve­na knjiga izpolnjujejo zbirko, ki j i družba doda še barvne reprodukcije najboljših del starih in mlajših slovenskih slikarjev. Vsak član bo dobil eno od teh slik po izbiri, druge pa lahko dokupi.

K do r ima sorodnike ali prijatelje v tujini, j im lahko pošlje knjige Prešernove družbe p o pošti. Vseh šest k n j i g in 3 s l i k e j e z vračunano poštnino 2000 din. Zbirko za i n o z e m s t v o l a h k o naročite k a r p r i pove r ­jenikih.

Prešernova družba izdaja tudi zbirko žepnih ro­manov »Ljudska knjiga« in je s primerno poenosta­vitvijo tiskarniških in knjigoveških del zelo pocenila to izdajo. Mnenje, da ljudje cenijo samo lepo oprem­ljene, t r d o vezane knjige, ni obveljalo, saj so naklado »L judske knj ige« zelo dvignili in izdali že 62 del.

P r i l j u b l j e n in upoštevan je tudi družbin magazin (mesečna ilustrirana revija) O B Z O R N I K , ki prinaša zanimive članke iz najrazličnejših področij. Večina člankov je bogato i l u s t r i r a n a , g r a d i v o pa resno in verodostojno.

Člane Prešernove družbe zbirajo poverjeniki, k i S G v v s a k e m več jem kraju, v tovarnah, pr i sindikal­nih podružnicah, v ustanovah, šolah in podobno. Naročila z a Prešernovo družbo prevzamejo tudi vse knjigarne. Naročnino — 1200 dinarjev za broširano in 2000 dinarjev za v polplatno vezano zbirko lahko plačate tudi v treh obrokih. Za inozemstvo je cena broširani izdaji z b i r k e 2000 dinarjev, vezani v po l ­p l a t n o p a 2850 dinarjev, vse s poštnino vred.

Prešernova družba želi povečati število članstva v naši občini na 4000. Priredil i bodo literarne večere, razgovore o knjigah in umetnosti, razstave in preda­vanja, poleg tega pa bodo organizirali potujoče knj i ­garne za prodajo knjig. Knj iga j e še vedno najcenejše ta najučinkovitejše sredstvo za napredek in vzgojo ljudi. Mesta, ki ga želimo doseči med evropskimi na­rodi, ne bomo dosegli drugače kot s pospešeno izo­brazbo! O d tega sta namreč odvisna tudi standard ta'delovna sposobnost. Vsaka dobra knjiga je korak bliže k temu cilju, zato naj nam ne bo žal sredstev, ki j ih vlagamo v knjige!

STEZICE - glasilo novomeških gimnazijcev Izšla je druga številka Ste­

zic v letošnjem šolskem le­tu. T a c ik los t i ran i časopis novomeških gimnazijcev i m a za sabo že trinajst let izha­janja i n je tako glasilo z bo­gato tradic i jo . V vseh trinaj­st ih le t ih izhajanja so se Ste­zice bor i le s finančnimi teža­vami . Letos je opazit i , da j ih tovrstne težave ne tare­jo več, saj imajo glavo na­tisnjeno v t i skarn i Knj igot i -ska . T u d i t isk, k i je Ahilo­va peta večine c ik los t i ran ih g lasi l , je tokrat zelo dober. Opazi t i je tud i , da je ured­niški odbor končno našel svoj koncept. V vseh trinaj­st ih le t ih izhajanja so Stezi­ce nihale; enkrat so bi le iz­razito l i terarno glasilo, d ru ­gič informat ivno, . tretjič športno. Lansk i odbor je na posvetovanju m lad insk ih gla­s i l d o b i l dovol j upoštevanja v redn ih smarrric, k i j i m le­tošnji še naprej s ledi .

V drug i številki je gradi­vo razvrščeno po določenem zaporedju: n a začetku so in­formac i jsk i članki, n j i m sle­

d i M l a d i l i terat, nato je šport i n n a koncu r u b r i k a Ber i te med odmorom. Ve l ja poudar i t i , da so najbolje na­p isan i in formac i j sk i član­k i , šport je napisan v stan­dardn i ob l i k i , medtem k o je rub r i ka Ber i te med odmo­r o m napisana živahno i n za­nimivo . M o r d a je odveč čla­nek Modna revija, k i vzbuja vtis, da je napisan le zato, d a i zpo ln i prostor i n b i ga brez vsakega pomišljanja lah­ke i zpust i l i . >

M l a d i l i terat zavzema, če odštejemo privlačno pisa­no potovanje v Ital i jo — k i je t u V a t am malo razvleče­no —, le šest s trani . B r e z dvoma o d vseh l i t e rarn ih de l najbolj izstopata pesmi Re-quiem i n Večerni pre lud i j . O d prozn ih del je »Ko vzha­j a sonce« vsekakor boljše od »Zakaj?«, že zato, ke r je to zadnje zavito v pesimizem. Sp loh je opazi t i , da mlade avtorje vse prevečkrat zape­ljeta pes imizem in brezizhod-nost, čeprav prav gotovo za

to nimajo nobenega vzroka. Življenje mladine brez dvo­ma vsebuje toliko veselja, da res ne bi bilo potrebno pisa­ti le sentimentalnih pesi­mističnih zgodb. To velja v isti meri za prozo in za po­ezijo.

O drugem je bilo poveda­nega dovolj! Morda še to: Stezice so v svoj krog vklju­čile veliko število bralcev, 500 izvodov naklade je pač veliko za tako glasilo. Ilu­stracije so res lepe, poseb­no ona na naslovni strani. V tej številki smo videli še eno zanimivost: Stezice ob­javljajo tudi prispevke iz drugih novomeških šol (kon­kretno: iz učiteljišča). To je prav, narobe pa bi bilo, da bi vse šole izdajate skupno glasilo, ki bi dobilo drugač­no ime. Stezice imajo pre­bogato in predolgo tradici­jo! Štirinajsto leto izhajanja je dovolj močan dokaz, da so potrebne in da dijaki — In ne samo dijaki — radi segajo po niih.

SVEČENIKI E L E K T R O N I K E N A O D R U V N O V E M M E S T U . P R E D M I K R O F O N O M B E T I JURKOVIČ

Koncert elektronk v novomeškem Domu JLA V petek, 4. decembra, ob

8. uri zvečer so Novomeščani čo zadnjega kotička napolni­li dvorano v domu JLA, saj

so jim zveneča imena nasto­pajočih pevcev zagotavljala prijetno glasbeno razvedrilo. Nastopali so neti Juricovič, Marko Novosel, Elvira Voća in Dušan Dančuo s spremlja­vo seksteta Dražena Bojica. Uprava novomeškega i doma JLA si zelo prizadeva, da bi s kar najboljšimi interpreta-torji zadovoljila kulturne po­trebe naše publike in je tudi to pot, računajoč na popu­larnost navedenih pevcev v aranžmaju z zagrebško Kon­certno poslovalnico pripravi­la lepo presenečenje, saj smo za žive nastope najboljših ju­goslovanskih pevcev v No­vem mestu sicer prikrajšani.

Na žalost pa so bili poslu­šalci skoraj ob ves glasbeni užitek. Sekstet Dražena Boji­ca namreč nastopa preleino v sestatvi električnih kitar in elektronskih orgeij. Danes ni nobeno odkritje (niti več krik moče v zabavni glasbi) odpreti ojačevalce tako, da je ljudem v dvorani dobesedno

trgalo bobniče. Za Dražena Bojica so igrale elektronke, drugi člani orkestra so samo več ali manj pomagali po svojih povprečnih zmožno­stih. Vse mile (glasne) proš­nje iz dvorane niso nič za­legle, komaj v drugem delu programa so poslušalci med splošnim truščem tući kdaj pa kdaj lahko slišali pevca.

Najboljši stik s publiko je vzpostavil Dušan Dantuo z vencKom dalmatinskih, Elvi­ra in Beti sta peli kot sicer. Marko Novosel pa je to pot zatajil. Program je sestavila Koncertna poslovalnici in smo ji za vse »v Evropi tre­nutno najbolj popularne sxiaaoe« zelo nvatei.ni, ven­dar bi bilo še bolje, če bi bilo razmerje ugodnejše za domače uspehe zabavne glis-be, na čemer je tudi uprava Doma v dogovorih vztrajala, uruffič torej: več naravnih zvokov in več naših melodij!

M. MOSKON

M A R K O N O V O S E L S E R A D S L I K A , S A J J E S P R S T O M O P O Z O R I L R E P O R T E R J A , K D A J J E P R I P R A V L J E N ZA

NAJLEPŠI"POSNETEK . . .

Š t . 49 (767) D O L E N J S K I L I S T I I

STOLETNICA, upihnite svečke!

F R A N C K A N O V A K : »Vsaka svečka je za deset l e t . . . « Svečk pa je prejšnji teden gorelo na njeni podarjeni

torti kar deset . . .

Živeli še najmanj sto let! Prav tako je rekla FRANC­

KA NOVAK iz Kamne gore 14,"' pri Trebnjem na svoj rojstni dan.

»Koliko pa ste stari, mam­ca?«

Naglušna ženica, ki je pri krušni peči prebirala drob­no, v crne platnice vezano knjigo, se je nagnila prav do ušesa in poltiho rekla: »Sto let!«

Stavil bi, da ni to res. Pa je. In bi stavo izgubil.

V matični knjigi stoji, da se je Francka rodila 2. de­cembra leta 1864. Zibati so jo začeli v šmihelski fari pri Novem mestu, ki so ga ta­krat še imenovali Rudolfovo. Kot je bila tedanja navada, se je tudi Francka poročila mlada. Z ženinom je odšla v šaliovec pri Dobrniču. Na posestvo pač. Moža je kma­lu pobralo, zato se je znova poročila. Pa tudi z drugim možem nista doživela skup­ne visoke starosti. Kmalu po njegovi smrti je šla Francka k svoji fičerki Jožefi, poroče­ni Tomše, v Kamno goro. To je bilo leta 1930. Tomše-tova je še edini živi otrok Novakove mame; imela jih

Vedeževanje v službi znanosti »Branje z dlani« je morda

1« star predsodek i n neum­nost. M o r d a pa tud i n i — prav i ameriško minis trs tvo za zdravstvo. K a k o b i b i l o sicer mogoče izdaiCi z a to neum-nos 1; vsoto 300 tisoč dolarjev? To l i ko namreč znaša p rv i proračun, k i ga je ministr ­stvo nameni lo znanstvenemu raziskovanju človeške d lan i .

M in is t rs tvo je skleni lo , da bo enkrat za vselej ugctovi lo, a l i je vsaj zrno resnice v teo­r i j ah »palmolistov«, k i trde, da j e moč po človekovi d lan i mnogo bolje spoznat i člove­k a , kot na .ptodlagi njegovega življenjepisa. Razuml j i vo je, da min is t rs tvo ne zan ima ta­k o imenovana »črta ljubezni«, ampak hoče ugotovit i , a l i imajo črte na d lan i ter p rs tn i odt is i v resnioi karakter i ­stične s imptome, k i izražajo razna nervozna stanja i n srč­na obolenja.

N a čelu skupine strokov­njakov, k i bo v po ldrugem le­tu pregledala d lan i več krat .100 Isoč oseb, je dr . Peter G r a n i , njegov glavni pomoč­nik pa je dr . F r e d Rocher. Oba štejejo med najboljše ameriške diagnostike. V ko­l i ko r ne bo strokovna sku­p ina v svojem poročilu izja­vi la, da sb b i l i do lar j i vrženi v vodo, bo to. pomeni lo , da bo moč že p r i novorojenčkih ugotovit i živčne in organske motnje.

Zan imivo je, da so v ko­mis i j i strokovnjakov, k i se bodo ukvar ja l i z raziskova­njem dlani , u td i pomembni s t rokovn jak i min is t rs tva za obrambo ter s t rokovnjak i zveznega raziskovalnega ura­da . Vo j ska namreč meni , da b i predhodno branje z d lan i postavi lo vsakega rekruta n a pravo mesto, ne pa da sedijo »geniji za lupljenje k rompi r ­

ja« v atomski art i ler j j i ter obratno.

K a r zadeva ameriško F B I , meni ta organizacija, da je tam, kjer je d i m , tud i ogenj. K d o vc, morda bo napočil čas, ko bodo po l i c i j sk i agen­t i namesto legit imacije zahte­va l i od suml j i v ih oseb, naj j i m pokažejo d lan . . .

je šest, najstarejši je padel v Karpatih, drugi so kasne­je pomrli.

Mladost je kakor priljub­ljena knjiga. Še več je, je ti­sti čas v življenju, ki ga vsi radi kličemo nazaj. Pa se ne vrne. Samo v spominih še. Kako topli so spomini na mladost!

Franckina mladost je bila taka kot mladost njenih vrst­nic, polna trdega dela in pol­na vere v življenje. Delo ie od mladih nog. Pasla je kra­ve in ubogala starše.

Njen oče je bil harmoni­kar. »Francka, le sem. se boš naučila plesat,« ji je večkrat rekel.

»Ko sem bila mlada, sem rada plesala. Plesala sem največ na ohcetih.«

Ko je Francka ob pristni in zdravi kmečki hrani »gor rasla«, še ni bilo asfaltnih cest, avtomobilov na cestah, vlakov na železniških tirih, ne letal v zraku. Ni bilo ki­na, radia, televizije. Niti šol ne toliko kot danes. Bile so šole in srečen je bil, kdor jih je lahko obiskoval. Franc­ka je bolj malo obiskovala razred. Brati in pisati se je naučila priložnostno.

Kamorkoli je šla; je šla peš. Noge in zdravje so ji vseskozi dobro služili. Bolez­ni do zdaj ni poznala. Tudi z zdravniki ni imela oprav­kov. Pri delu ni vedela za mraz ali vročino. Ko so se drugi oblačili in obuvali v toplo, je ona hodila bosa. In kako hitro je hodila! Zdravo srce v zdravem telesu, še do nedavnega je rada šla na nji­vo okopavat krompir. Zdaj. v zimskem času, rada posedi pri peči in bere knjige v debelem tisku. Bere '. brez očal...

Visoki jubilej Novakove Francke, naj ga je sama pra­znovala še tako tiho in skro­mno, je našel odmev širom po občini. Občinski odbor RK s svojim podmladkom na osnovni šoli in občinska skupščina sta ji pripravila nekaj daril, predstavniki teh pa so ji darila osebno izro­čili in ji čestitali ob stolet­nici.

Ko je Francka držala v ro­kah torto s prižganimi sveča­mi, so ji rekli: »Mamca, upihnite svečke!« Kar so re­kli, je napravila. Plamenčki so se nagnili, se zmanjšali in čisto ugasnili. Kolikor ugas-njenih svečk, toliko deset let življenja več! Ugasnila je de­set sveč — torej še: »Sto let!«, kol je sama rekla.

IVAN ZORAN

Zakonca v rokah zločincev

Lahko s i predstavl jamo, kako sta se dva ameriška za­konca prestrašila, ko sta se vrn i l a domov in se doma na­enkrat znašla pred sedmimi hud im i zločinci, med kateri­m i so b i l i tri je mor i l c i . Z nožem na gr lu sta mora la iz garaže potegnit i avto i n ga pr iprav i t i za vožnjo. K e r av­to n i takoj vžgal, sta b i la za­konca nekaj u r ujetnika zlo­čincev, šele ko je motor vžgal, sta lahko svobodneje zadihala. Zločinci so zbežali iz kazni ln ice Wa l l a Wal la . Po šest mesecev trajajočem delu so s i Izkopal i 13 metrov dolg podzemski hodnik in pobeg­n i l i po njeni. Po l ic i ja j i m je že na sledi.

M a l i o g l a s i v d o m a č e m l i s t u : z a n e s l j i v u s p e h !

Stare skrbi novega predsednika v Mehiki M e h i k a je brez pret irava­

nja ha pragu »demografske ekspanzije«. Pr i ras tek prebi­valstva je v tej deželi tako nagel, torej tako eksploziven, da .pričenja to dejsttvO v zad­njem času povzročati vel ike s k r b i socio logom i n držav­n i m funkc ionar jem. Kopičijo se podatk i , k i govore o tem, da je pr i rastek prebivalsitiva

ne le nezadržen, ampak tudi d J kazuje tendenco nenehne­ga pospeševanja.

Ce te podatke i n njihove posledice anal iz i ramo, n i dvoma, da bo »demografska ekspanzija« ed£« od nerieh-

RADIO B R E Ž I C E NEDELJA, 13. december 19C4: 1A.30 — poročila iz naše komune

— magnetofonski zapiski — Vlado Deržič: Kako se

bomo v naši občini pri­čeli pripravljati na volitve

. v predstavniške organe (II.)

— Za naše kmetovalce — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci

Obvestila in spored kine­matografov.

12.05 - Občani čestitajo ki po­zdravljajo

SREDA, 16. december 1964: 18.(Ht — Anica Rožič: Duševnn po­

doba predšolskega otroka — Čestitke — Športni komentar — Od srede do srede v bre­

žiškem kinu — Obvestila — Glasbena oddaja

Radijski program bo postaja v Brežicah poslej sporočala vsem poslušalcem vsak teden v Dolenj­skem listu!

Novi bankovci za 1000 in 5000

din v obtoku V promet j«' prišel no­

vi pettisočdinarski bankovec, k i ho postopoma zamenjal starega. V t i sku so že tudi novi tisočdinarski bankovc i . •M - t proizvodnje zavoda za i z ­delavo bankovcev Radoslav Savkovič je dejal , da se no­vi bankovci raz l ikuje jo od star ih po naslovu. N a nov ih piše Narodna banka Jugosla­vi je, na star ih pa je pisalo Narodna banka federativne narodne republ ike Jugoslavi­je. Spremenjeni so podpis i guvernerja in vice guverner­ja . Drugačen je seveda tudi da tum izdaje.

30.000 lir kazni za rogove Ce stisnete pest i n iztegne­

te samo kazalec i n mezinec, ste v I ta l i j i zagrešili prekr­šek. S to žalitvijo se namreč pogosto »pozdravljajo« i ta l i ­

j ansk i avtornubi l ist i , ker je ' a znak dobro viden, v z k l i k i pa se v h r u p u ne b i dobro s l i ­šali. D a je to žalitev, so ve­de l i vs i , toda doslej n i b i lo znano, kakšno stališče bo za­vzel do teh »pozdravbv« za­kon . Zdaj je tud i to jasno: kazen za »rogove« znaša 30 'isoč l i r .

Hogovi so p r t i l i prvič pred sodišče v Veron i . Odvetnik Antonio Oonti se je pel ja l po cest i p ro t i Ve ron i , toda ne­k i k a m i o n m u je zapr l pot. Cont i je zaman izvedel neva­ren manever i n k a m i o n ven­dar le prehite l . K o pa je po­gledal v vzvratnb zrcalce, je videl , da m u šofer k a m i o n a kaž rogove. Žaljivi znak je videl tudi odvetnikov sopot­n ik .

Užalieni vOznik ie ustav i l

svoje vozilo i n da l kamionu znak, naj se ustavi : Toda šo­fer kamiona se n i zmeni l zanj i n je nadaljeval svoj\> pot-. Odvetn ika sta s i zapisa­l a kamionov.o registrsko šte­v i lko i n vložila tožbo. K o se je šofer kamiona Dar i o Cus l -nato pojav i l p red sodiščem, je zanika l , da b i se posluže­val nevzgojndh prometn ih zna­kov, toda Con t i je ime l v e r o dostojnfo pričo i n sodišče je razsodi lo: 30 000 lir globe in plačilo sodnih stroškov.

Mount Kennedv K a n a d s k a vlada je odobri­

la predlog predsednika Le-sterja Pearsona l n je imeno­vala neko gorovje v tej de­želi po pokojnem predsedni­ku ZDA Kennedvju.

Doprsna kipa Janeza Trdine in Frana Levstika ol> zadnjem snegu preti novomeškim rntovz« ni

B R E Z P L A Č N O lahko dobivate D O L E N J ­S K I L I S T do konca de­cembra 1964, če s i ga takoj naročite na svoj domači naslov!

Naročite pokra j insk i tednik Dolenjske i n Spod . Posavja sorodni­k o m v tu j in i i n svojcem, k i žive v drug ih k ra j ih naše države! Veseli bo­do vaše pozornost i , no­vice iz domačih krajev pa j i m bodo vsak teden povedale več kot j i m to lahko sporočite v i v občasnih p i sm ih !

Naročite D O L E N J S K I L I S T s inu, fantu a l i mo­žu, k i je v vrstah J L A — vesel bo vsakotedenskega pozdrava iz znanih krajev!

SPOROČITE N A M S V O J N A S L O V , pa boste začeli naš časnik dobi­vat i že pr ihodnj i teden! Do konca decembra 1964 — brezplačen izvod DO­L E N J S K E G A U S T A za vaše znance, prijatelje i n sorodnike ! Naredite j i m uslugo — seznanite j i h z našim domačini časnikom!

Kašče, na zunaj tako dolgočasne jrajske kašče v Brežicah . . . Kda j neki bodo prišle na vrsto za ureditev? V njih se » a j pretaka vino, večina ogromnega prostora pa ni

"koriščena.. .

Elektronika v svetovnem parlamentu Najnovejše dosežke sodob­

ne tehnike uvajajo postopo­m a tudi na sedežu Združenih narodov v New Y o r k u . Po­membno novost predstavl ja uvedba elektronskega siste­m a glasovanja, k i ga bodo najprej leto d n i uporabl ja l i poizkucno, potem pa bo ge­neralna skupščina o n jem dokončno odločila.

Moderne naprave za glaso­

vanj* 8 0 v dvoran i generalne ^kupS&ie že uvedene. Dele­gati b°*> k m a l u lahko pove­dali s*** mnenje o novem .sistem" in ugotovi l i , aH nov i sistef1 fesnicno prinaša p r i ­hranek fcasa. T o je b i l glavni ra>z**V k se je generalna skupš*1*. med svo j im zad­njim usedanjem odločila z «

e lektronski sistem za regi­straci jo glasovanja.

K o bodo na pr ihodnjem zasedanju delegati s top i l i v dvorano, bodo opaz i l i na svo­j i h mizah svetlobne gumbe. Zeleni gumb pomeni pozitiv­no glasovanje, rdeči negaitiv-no, be l i gumb pa pomeni vzdržanje od glasovanja. De­legacija glasuje tako, da njen voditelj p r i ' i sne na določeni gumb.

N a posebn i " v e l i k i tabl i , k i s lo j i na desno od predsedni­ka generalne skupščine, bodo svetlobni s ignal i že čez ne­kaj sekund objav i l i rezultat glasovanja.

Verjetno bo večin?, delega­cij zadovoljna z novim siste­mom. Nekdo pa zagotovo ns bo zadovoljen: 'o bodo pred­stavnik i t i ska . Nov inar j i so vzenirnirjeni, ker ne bo ta­koj znano, kako so glasovala posamezne države.

Ideja o uvedbi e lekt i on-ke-ga s is tema glasovanja se je pojavi la pred nekaj leti , ker so številna glasovanja z dvi­gom <rok pomeni la vel iko ovi­ro hiltreJSi potek zasedanj generalne skupšiins O Z N .

Tole so trije mladi Semičani, *• ̂ v narodnih nošali prinesli na otvoritev tovarne k°{! ~* a torjev n a Vrtači škarje, s katerimi je predsedo* »bcinske skupščine, inž. Rado Dvoržak prerezal tr***-simbolični ključ, k i ga je v i m e n u kolektiva p**'*\Predsednik d e l a v ­

s k e g a s v e t a inž. M " " * Gašper

nih KhivoDolov novega mehi­škega predsednika, k i je pred k r a t k i m prevzel vrhovno od­govornost v azteški deželi.

M e h i k a je dežela, k i je od revoluoije (leta 1910—1919) na vseh področjih zelo na­predovala. Posebno nagel ra­zvoj je dosegla v zadnj ih šti­r i h desetletj ih. Dežela se je industr ia l i z i ra la , zabeležili so viden gospodarski napredek, s besn v zvezi se je izboljšala zdravstvena zaščita in social­no varstvo. Rezultat tega raz­voja je tudi naglo upadanje smrtnost i , posebno p r i otro­c ih . P rav to pa zopet povzfo ča pospešen porast mehiške­ga prebivalstva. V posled­n j ih desetih let ih je število Mehikancev rastlo s tempom 3.1 odstotka na leto. To po­meni , da so se na sto pre­bivalcev vsako tete rod i l i t r i ­je nov i .

Nedavno so strokovnjaki O Z N izračunali, da bo ime la M e h i k a leta 1980, če bo r i tem še nadalje tako nagel, nad 63 mi l i j onov prebivalcev, medtem ko menijo ameriški s t rokovnjak i , da bo štel az­teški narod tedaj že — 70 mi ­l i jonov! Ze sedaj, k o so me­hiško prebiva ls 'vo bliža šte­v i lu 40 mi l i j e ml iv, ima več kot polov ica državljanov manj kot 15 let.

M e h i k a se dobro zaveda prob lema, k i ga povarboa ta­ko nagel porust prebivalstva. S ta t i s t ik i so izračunali, da bo mora la država p r i p r a v i l 400 tisoč noivih delovnih mest na leto, da b i novi delovni s i l i p r i skrbe la možnost za­služka. To pa BOpei pomanl, da sc mora sedanji r i t em gospodarskega razvoja se znatno pospešiti, no giode no to, da je b i la M e h i k a ' u d i doslej med t i s t im i lntinsko-amnriškinii državnimi, k i >•>:> v gospodarstvu nnjhitrojo in najbol j stabi lno napredovale. I**) pretepu iz »bjestn s* i

i m i i i i i i f i i i ' i i i i i i i i i m i

N a r o č i t e D O L E N J S K I I . IST s o r o d n i k o m v

t u j i n i - - h v a l e ž n i v a m b o d o a p o z o r n o s t !

H e n r y K o i s e r

V E S E L I T E K S A S D O B R O T N ' "

W i l k i n s S t o r e j e za ^ ^ l e v T e k s a s u n e k a j podobnega . *TJ so ve­l ike , t r g o v s k e hiše z a N e * J 0 * * a l i C h i c a g o . V VV i l k i n s Store ju Kt^ogoče k u p i t i v se — o d z o b o t r e h 5 * % a v t o _ m o b i l a . ^

P r e d k r a t k i m j e d a l l t fShJ?"R>vi-ne u r e d i t i c e l o iz ložbo, da P r i ­v a b i l k u p c e . P r e d p r a v to ° * o se j e u s t a v i l B i l i H e n d e r s o n O g i e . d o v a l l a so , k i je bil v njej j a v l j e n .

»To l e hočem imeti , « je "f'*1-B i l i H e n d e r s o n j e b i l P 8 * « ! 6 0 - s t a r

k a k i h s e d e m let , n j e g o v e j j ^ e p a

so b i l e n a m e n j e n e n j e g o v ! L i očetu, k i j e s t a l z a n j i m p r e d

T o d a H e n d e r s o n starej* 1 ^thajal

z K l a v o -

»T r i d o l a r j e ! M n o g o P 1 ^ s o . « j e d e j a l k r a t k o . w *

»Toda j a z b i k l j u b tenvU 1 i m e t i laso,« je t r m o g l a v i ! sinfc 0 , ^ j m i

t r i do lur je ! « . »Ce ne boš p r i priči u » ^ ' J j ° š d o ­

b i l n eka j drugega! « je z a L J °cka. B l e d i J i m , k i j e p r a v * > i l iz

k rčme P r i d i v j e m m t i s t a n ^ ^ slišal p o g o v o r m e d n a d o b u d n i ^ , , j e*°*n i n

skopuškim o t e t o m . PristoPj,. * f a n_ tiču, m u s t i s n i l v r o k o " v ec 2 a

deset d o l u r j e v i n m u rekel: »Kup i s i l a s o ! Os l aneK r ' y r n i ! ( (

K a k o r r a k e t a j e z d ^ l ^ i B i H v t r g o v i n o l n se k m a l u v ' '*»oin i n s e d m i m i d o l a r j i v rok i - j

B l e d i J i m je vze l d * * h « t e l o d i t i . -e t

»Trenutek, mister,« « * ̂ po ^ r ž u l I l e i " l - r s o n starejši. »W 1 0

w dui 'h° a sto m o j e m u s i n u t a k o vr l * * rj j? P o ­k l o n i l i igračo, v e n d a r r U t »e tn , z a k a j s l e to storil i .« tfjj(t ^

»Cisto p r e p r o s t o . V s i »' j , "o z a ­d o v o l j n i . Vaš s i n i m a s.e v i s l e si p r i h r a n i l i t r i d o l a " ' d« Pa . . . «

»V i p a Imate zadoščenj ^ 'e n a ­p r a v i l i d o b r o d e l o , k a j " " ' P r e ­k i n i l H e n d e r s o n s t a r e j *

»Morda t u d i to,« je o d g o v o r i l B l e d i J i m , »predvsem p a s e m se z n e b i l laž­nega d e s e t d o l a r s k e g a b a n k o v c a i n p r e j e l z an j s e d e m p r a v i h dolarjev.«

T R D O V R A T N E * P r i D i v j e m m u s t a n g u v K n o x v i l l u

j e b i l o spe t vese lo . F a n t j e z ranča s o d o b i l i s v o j o m e z d o i n so zda j h i t e l i , d a b i s vo j e k r v a v o zaslužene d o l a r j e č imprej s p r e m e n i l i v w h i s k y i n j i h z a i g r a l i p r i k a r t a h .

Učitelju, k i j e b i l šele premeščen v to teksaško mes t ece , j e o k o l i polnoči z a d e v a p o s t a l a p r e n e u m n a . S i r o m a k s t a n u j e t r i hiše o d krčme i n z a r a d i p e k l e n s k e g a trušča, k i ga povzroča jo k a v b o j i , ne m o r e z a t i s n i t i očesa. N a ­p o s l e d se j e d v i g n i l i n od ločno s t o p i l k D i v j e m u m u s t a n g u , d a b i r a z g r a j a ­joče k a v b o j e s p r a v i l k p a m e t i .

R a v n o j e h o t e l s t o p i t i v l o k a l , k o so se s u n k o v i t o o d p r l a k r i l n a v r a t a l n n a ces to j e p r i l e t e l n e k i možakar. K o m a j je p r i l e t e l n a s r e d o u l i c e , se j e t a k o j spe t d v i g n i l i n s t e k e l n a z a j v krčmo.

Učitel j j c z m a j a l z g l a vo i n m u h o ­te l s l e d i t i , t o d a p r a v t eda j j e spet p r i ­l e te lo i z l o k a l a cMoveško te lo . N a svo ­je presenečenje je učitelj o p a z i l , ' d a j e b i l to p r a v t i s t i mož, k i je že p r e j d o ­živel p o d o b n o u s o d o . H o t e l ga j e n a ­g o v o r i t i , t o d a možakar se j e brž spet p o b r a l i n z n o v a i z g i n i l v krčmi.

N i m i n i l o dese t s e k u n d , k o j e m o ­žakar spet p r i l e t e l n a ces to . T a k o j se j e spet p o b r a l , o t i p a l s vo j o k o s t i i n spet s t o p i l v l o k a l .

K o p a j e četrt ič v v e l i k e m l o k u p r i ­j a d r a l s k o z i v r a t a , j e učitelj odločno pr i s top i ) , k n j e m u i n d e j a l :

» H e j , v i s te p a t r d o v r a t n i ! O s t a n i t e v e n d a r ra je k a r z u n a j , n o t r i vas s a m o mlat i jo ! «

»Vem, « je d e j a l možakar, »ampak k l j u b t e m u m o r a m spet n i l e r . J a z s e m namreč kremar ! «

D o b r o . . . in kje ste bili, ko se je ladja začela potapljati?

S M E H S T O L E T I J E d e n n a j b o l j z n a n i h S o k r a t o v i i i učencev j e b i l P l a t o n ,

k i p a j e r a z v i j a l s vo j e n a u k e v idealistični s m e r i : v na ­s p r o t j u s f i l o z o f o m D e m o k r i t o m j e b i l namreč m n e n j a , d a j e o s n o v a s v e t u m i s e l , i d e j a , n e p a m a t e r i j a .

P l a t o n j e s e s t a v i l m e d d r u g i m t u d i načrt » idealne« d r ­žavne u r e d i t v e , s e v eda v s k l a d u z m i s e l n o s t j o g o s p o d a r j e v sužnjev. V e n d a r j e n a s p r o t o v a l mišljenju, d a b i m e s t o i n državo v o d i l i najpremožnejši l j ud j e .

»Kakšna b i se v a m z d e l a zahteva,« j e vprašal v r a z p r a ­v i , »da b i z a l a d i j s k e g a k r m a r j a p o s t a v i l i najbogatejšega potnika?«

V družbi f i l o z o f o v j e P l a t o n g o v o r i l o nečimrnosti. Nav ­zoči m o d r i j a n D i o g e n j e teda j v s t a l i n začel s k a k a t i p o p r e p r o g a h v s t a n o v a n j u . D e j a l j e :

»Tep tam P l a t o n o v o neč imrnost ! « »Z D i o g e n o v o ošabnost jo ! « ga j e t a k o j z a v r n i l P l a t o n .

D i o g e n , eden p r v i h o z n a n j e v a l c e v »povratka k naravi « , j e b i l s p o h b o j e v i t o razpoložen p r o t i i d e a l i s t u P l a t o n u . N e ­koč g a j e slišal r a z l a g a t i , d a j e čloVek dvonožno b i t j e b r e z p e r j a . Ročno j e u j e l p e t e l i n a , g a o s k u b i l i n v r g e l p r e d P l a ­t o n a i n poslušalce z b e s e d a m i :

» T o j e P l a t o n o v človek.«

Pisatel j Marce l Prevost je predlagal bra lcem pariške revije nagradno tekmovanje za najboljšo opredelitev ženske.

Nagrado so pode l i l i za tale matematični prispevek: »Ženska sešteva sk rb i , odšteva denar, mnoflli nepri jetnosti

i n del i prijatelje.«

S a š a D o b r i l a A R G 0 N A V T I

' ME.STO 3£ S P A L O , K O S O PLULI M I M O

ThrTi T r T h u r i T mm I NA O T O K U S O T IHO P R t S T A H ..

. . . T O D A A R t S O V l SLUŽABNIKI NE POČIVAJO NIKOLI ! i r [ | | |

Društvo prijateljev mladine v Pišecah

ima 150 članov V Pišecah imajo zelo de­

lavno društvo prijateljev mla­dine. V zadnjem letu so po­večali število članov od 32 na 150. To je velik uspeh. Starši čutijo veliko zanima­nja za delo društva in vzgoj­ne probleme. Med njimi je kar 100 naročnikov na glasi­lo DPM.

V novembru so izvolili no­vi odbor društva, ki se je prav pridno vključil v delo. Zbral je že 70 prijav za šolo za odrasle, število prijavljen-cev se bo še povečalo, če ne bo treba denarnega prispev­ka, v nasprotnem primeru pa bo celo marsikdo odsto­pil. /

Društvo prijateljev mladi­ne v Pišecah je za dan re­publike pogostilo cicibane, ki so bili tedaj sprejeti v vrste pionirjev. Zdaj že razmišlja­jo, kako bi pripravili pionir­jem in cicibanom iz Pisec in okolice kar največ veselja za novoletno jelko.

N a r o č i t e d o m a č i ted­n i k b r a t u a l i s i n u , k i je p r i v o j a k i h !

Odslej bmo b i j e pripravljeni! Občino Brežice je poplava hudo prizadela — Š k o d e je nekaj manj kot m i l i ­jarda dinarjev - O b č i n s k a skupščina pričakuje pomoč delovnih organizacij Odborniki občinske skup­

ščine v Brežicah so se na zadnji seji seznanili s poro­čilom o škodi, ki so jo pov­zročile v občini narasle vode v dneh od 24. do 27. oktobra letos. Voda je zapustila za seboj veliko opustošenje in skupna škoda je ocenjena na približno 847 milijonov din. Največja je škoda na mosto­vih in cestah, ki jih uprav­

lja občina, saj znaša 614 mi­lijonov. Uničene so bile ve­like površine kmetijskih zem­ljišč z jesenskimi posevki.

To škodo cenijo na 103 mi­lijone, škodo na osebnem imetju državljanov pa na 45 milijonov. V družbenem sek­torju so bili oškodovani za 71 milijonov dinarjev, izgu­be zaradi zastoja proizvod­nje pa znašajo 10 milijonov dinarjev.

Reševanje je bilo dobro or­ganizirano, vendar bi bilo lah­ko še bolj hitro in učinkovi­to, če bi reševalci imeli na razpolago potrebno opremo. Primanjkovalo je predvsem čolnov. V Brežicah jih je imel samo obrat Dolenjske vodne skupnosti. Reševalne ekipe iz drugih krajev, ki so se odzvale klicem na pomoč, so pripeljale čolne s seboj in tudi enote JLA so reševa­le s čolni. Domača gasilska društva so se ob tej kata­strofi prav dobro odrezala. V reševalni akciji je sodelova­lo 18 društev s 304 člani. Ga­silci so opravili pri tem 4.351 delovnih ur. Ko je voda upa­dla, so gasilci seveda še po­magali. Odstranjevali so po­sledice poplave in črpali vo­do iz kleti stanovanjskih zgradb. Pri teh delih je sode­lovalo 107 gasilcev. Ob tej ne­sreči so se izkazali tudi ne­kateri kolektivi. Občani so se prav tako odzvali klicu za reševanje v zadostnem števi­lu, vendar se zaradi premajh­nega števtta plovnih objek­tov niso vsi mogli vključiti v reševalno akcijo.

Skupščina je na seji ime­novala stalni štab za obram­

bo pred elementarnimi ne. zgodami. Sprejela je tudi sklep o nabavi čolnov in dru­ge opreme za gasilska dru­štva v Brežicah, Mihalovcu, Ločah, na Mostecu, v Rigon-cih, Krški vasi, v Velikem Obrežu in Obrežu. Prebivalci iz ogroženih vasi lahko za­prosijo za posek lesa, če že­lijo imeti lastne čolne-

Pri okrajni skupščini v Ce­lju je bil za poplavljena pod­ročja ustanovljen poseben sklad. Brežiška občina bo prejela na račun odpisanih davčnih obveznosti 15 milijo­nov din. Nekaj pomoči pri­čakuje občinska skupščina v Brežicah tudi od republike, obrnila pa se bo razen tega na vse gospodarske organiza­cije v občini. Skoda znaša skoraj milijardo dinarjev in jo bo le težko nadomestiti. Zasebnikom bo skupščina od­pisala davke. Najeli bodo lah­ko potrošniška posojila za šest let po šestodstotni obre­stni meri. Takšno posojilo bodo prejeli v višini ene tre­tjine katastrskega dohodka. Socialno ogroženi bodo dobi­li podpore iz republiškega rezervnega sklada in i/ pri­spevkov občanov.

b r e ž i š k e

V e s t i

Vozne o l a j š a v e za šolarje na avtobusnih progah

V občini Brežice je vezano na vsakdanji prevoz z avtobusi precej šolske mladini'. Učen­ci , di jaki in vajenci, k i so oddaljeni od šole več kot štiri kilometre, so p r i vožnjah v šolo de­ležni popusta. Občinska skupščina v Brežicah je na zadnji seji sprejela nov odlok o voznih olajšavah. O prošnjah za znižane voznine v prihodnje ne bo več razpravljal celotni svet za šolstvo, ampak le komisi ja tega sveta. S tem bo delo olajšano i n bo šlo hitreje od rok.

Do voznih olajšav imajo pravico učenci osnovnih šol, dijaki srednjih šol, učenci vajen­skih šol i n vajenci na progah: Pišece—Globoko —Brežice, Bizeljsko—Kapele—Dobova—Brežice, Obrežje—Prilepe — Čatež — Brežice, Sromlje — Brežice, Skopice—Brežice, Dolenja vas—Breži­ce, del proge Brežic«—Novo mesto in izjemoma na progi Krško—Brežice. Popust velja za raz­daljo od 4 do 30 kilometrov.

Vozna olajšava znaša za učence osnovnih Sol 75 do 100 odst., za dijake srednjih šol v oddaljenosti do deset kilometrov 30 do 50 odst., v oddaljenosti od 10 do 30 k m pa 50 do 75 odst.

V izjemnih pr imerih prizna komisija po­pust lahko tudi teže bolnim učencem, di jakom ari vajencem. Vozne olajšave niso predvidene na tistih progah, kjer imajo dijaki ugodne zve­ze z vlaki.

B R E Ž I Š K A KRONIKA N E S R E Č

Preteklih 14 dni so se ponesreči­li tat Iskali pomoči v brežiški bol­nišnici: Alojza Božiča, učitelja iz Krškega, je nekdo povozil z mope­dom ln mu zlomil desno nogo; Klizabcli Drame, upokojenki z Dol­skega, je padel hlod na desno no­go; Marija Zakack, posestnlca iz Sromolj, je padla s podstrešja ln si poškodovala hrbet; Janez Su­mrak, sce. podpćranee is Pavlovo vasi, je padel po klancu ln si zlomil desno nogo; Franc Kodrič, delavce iz Sutne, je padel pod voz in si poškodoval rebra; Milica I.ukša. žena posestnika lz Bjele Gorice, je padla pod voz ln sd po­škodovala hrbet, levo roko ln levo nogo; Ivan Salmic, upokojenec iz Gorenje vasi, je padel v sobi ln sd poškodoval glavo; Cirila Prčka, delavca iz Krškega, Je nekdo po škodoval po glavi; Anton Punger-čič, delavec lz Žejnega, je padel s kolesa in si poškodoval obraz; Da­vorin Pintrrič, sin delavke la Ka­pel, je padel in si poškodoval levo roko: Illnko Viigrinec, upokojenec lz Samobora, je padci na ulic: ln si poškodoval levo stran reber; Albin Jeras, delavec k« Arta, Je podel z mopedom tal si poškodoval obraz ln koleno levo noge.

Iz b r e i i š k e porodnišnice Preteklih 14 dni so v brežiški

porodnišnici rodile: Marija Kle-menčič lz O&trca — Marijo, An­gela t<es iz Zdol — Ivana, Miha­ela DromelJ iz Sevnice — Renato. Marija Blatnik lz Zdol — Darka. Ana Brodnik lz Stražo — Dani­co, Ana Gradić lz Dražonja — Viktorijo. Dnnioa Mpar lz Staroga grada — Mojmlra, Ljuba Ilvnlu iz Kostanjevice — Mojco, Anica !»••'••' • lZ 'I i v : i — MIlana. Matija Krzun z Blzeliskoga — Klavdljo. Frančiška Kaučlč lz Starega cr:ida — Bojana, Angela Jazbec Iz Rase — Marjana, Ne­ža Kunalns iz S U M . •• — Mlhacln, Jelku Rantner lz Zagaja — Andre­ja, Marija ValMC lz Sel — In-grid. N i i , lliber lz LJubljane — lr: - Stanislava Sepec Iz Leskov-oa — Andrela. Terezija Kodrič tr. Tasapa — Zorana. Kristina Jan čic lz Čateža Natašo, Marija Jan iz Sel pri Raki — Bojana. Marija Vrhovsefc lz Sutne — Marka. Slavka levičar lz Krške­ga Veroniko. Antonija Potokar 1» C « in i Ivanko, Štefanija Seljak iz Vranja - Majdo.

Matični urad Dobova Novembra ni bilo rojstev Izven

bolnišnice. — Poročili so se: Stan­ko Sptlar, trgovski delavec iz Loč, in Marija Gasparin, pol jedci-ka Iz MLhalovca; Vid Novak, klju­čavničar iz Ključa, in Marija Se-pec, delavka lz Rlgonc; Stanislav Gasperln, trgovski pomočnik iz Skopic, ln Marija Vogrinc, usluž­benka lz Kapel; Josip Gerjevič. stroj ključavničar iz Ključa, in Marija Blaiovdč, pleUlja lz Miha lovca. — Umrla »ta: Jože Humek. kmet iz Loč, 60; Marija Peteline, kmetovalka lz Loč. 82.

Matični urad Artiče Novembra nI bilo rojstev, niti

porok. Umrla Je Marija Glo^ov-sek, posestnlca lz TrebežM. 85 lot.

B e r i t e i n r a z š i r j a j t e D o l e n j s k i l i s t !

OBVESTILO O B Č A N O M , KI SO V OKTOBRU 1964 PRETRPELI

Š K O D O ZARADI POPLAVE Zvezni izvršni svet je izdal Odlok o dodeljevanju

potrošniških kreditov osebam, k i so pretrpele škodo zaradi poplave v mesecu oktobru 1964.

Po tem odloku bodo komunalne banke odobrile potrošniške kredite: delavcem, uslužbencem, obrt­n ikom in kmetovalcem, Id so v oktobru 1964 pretr ­peli škodo zaradi poplave. T i krediti se bodo dajali proti vrnitvi v roku 6 let i n po 1 odst. obrestni meri . Za te vrste kredita prosi lcem ni treba vplačati 20 od ­stotnega pologa kot p r i ostalih potrošniških kred i ­tih. Kred i t i se bodo odobravali do višine uradno ocenjene škode po poplavi.

Odobreni krediti se lahko uporabijo za nakup gradbenega materiala, za popravilo poškodovanih zgradb ter za kurivo in industrijsko blago, razen n a ­kupa avtomobilov i n živil.

Kor is tn ik i kreditov lahko prejmejo 30 odst. odo­brenega kredita izplačanega v gotovini, ostali znesek pa v bariranih čekih.

Upravičenci izrednega kredita; k i imajo že potroš­niški kredit, lahko vložijo do 15. decembra 1964 prošnjo Komuna ln i banki za podaljšanje odplačila obstoječega kredita. Za odobravanje posebnih kred i ­tov poplavljencem je potrebno predložiti:

— potrdilo Skupščine občine Brežice o višini pre­trpele škode po poplavi. T o potrdilo se dobi p r i re­ferentu za kmetijstvo.

— Kmetje in privatni obrtniki naj priložijo še potrdilo pristojne davčne uprave o odmeri davka za preteklo leto.

Kred i t i za poplavljence se bodo potrjevali do 31. marca 1965.

Vse podrobnejše informacije lahko dobite pr i K o ­munalni banki v Brežicah.

SKUPŠČ INA O B Č I N E BREŽ ICE

SPOMLADI BO ZAMENJANA POLOVICA ODBORNIKOV Vse organizacije se vključujejo v predvolilno aktivnost

Predvolilne priprave v brežiški občini segajo že dva meseca nazaj, do predzadnje razširjene seje občinskega odbora SZDL . Ljudje so se seznanili z namenom teh priprav na sestankih podružnic in na krajevnih konferencah So­cialistične zveze. V občin­ski skupščini bo potekla mandatna doba 31 odbor­n ikom. Razpisane bodo tudi volitve za 3 republi ­ške poslance.

Občinski odbor S Z D L je prepustil organizacijo predvoli lnih priprav stal­n i volilni komisiji . K o m i ­sija ima 9 članov, njen predsednik pa je Vlado Deržič. Analizo dosedanje­ga dela občinske skupšči­ne pripravlja občinski od­bor S Z D L s predstavniki obč. skupščine. Ugoto­vitve o tem bodo prejeli v podjetjih in na terenu, da bodo vsepovsod kar naj­bolje obveščeni z oceno dela tega predstavniškega organa.

Celotna predvolilna ak­tivnost bo strnjena v treh obdobjih. Druga polovica decembra je obdobje evi­dentiranja kandidatov. V o ­livci bodo na sestankih S Z D L in zborih občanov predlagali kandidate, k i b i lahko prišli v poštev za iz­volitev. V delovnih organi­zacijah bodo povsod ana­lizirali delo skupščine, tu ­di tam, kjer ne volijo no­vega predsednika. Z a raz­prave o volitvah bodo ime­

l i proizvajalci priložnost na sestankih sindikalnih podnižnic, drugi občani pa na krajevnih konferen­cah SZDL , na rednih let­nih konferencah Z K S in Združenja borcev N O V . Vsaka organizacija si bo pripravi la načrt za vklju­čitev v predvolilno aktiv­nost.

V drugem obdobju, v februarju i n marcu 1965, bo doba kandidacijskih zborov. N a njih bodo predlagali kandidate, k i bodo ustrezali sestavi skupščine. V tretje obdob­je sodijo že volitve in po ­novna potrditev kadida-tov z referendumom.

V občini Brežice bodo

skušali b it i kar najbolj dosledni p r i uresničevanju načela zamenjave. Nihče od dosedanjih odbornikov naj ne b i ponovno kadidi -ral. Razen tega naj b i se povsod odločili za več kandidatov, od katerih b i bi l potem eden izvoljen. T o velja za občinsko in republiško skupščino.

Delo SZDL v Artičah in okolici P o d r u ž n i c e SZDt so v e l i k o napravile, vendar pa so ob tem zanemarjale

politično dejavnost V sk l opu krajevne organi­

zacije S Z D L v Artičah de'.a šest podružnic. Vse po vrs t i so že skl ica le vodilne sestan­ke, n a ka te r ih so obravnava­l i delo v zadnj ih dveh le t ih i n se dogovor i l i za nova vod­stva. Podružnice so dale v tem obdobju precej pobud za ureditev ra zn ih k o m u n a l n i h problemov.

Občani v A rnov ih seJlh so si nape l ja l i e l ek t r iko i n po­družnica S Z D L je p r i tem oprav i la ve l iko nalogo. Pre­b i vali ci so za e lektr i f ikac i jo svoje vasi pr ispeval i več md. l i jonov v gotovini , dedu i n mater ia lu . V Dečnih sel ih je podružnica S Z D L k u p i l a z a vasčano televiz i jski sprejem­nik. Poskrbe la Je tudi, da so s s k u p n i m i močmi prišli do javne razsvetljaive. V Trebe-žu so lepo u r ed i l i vaške po t i in vlcdHli vanje precej pro­stovoljnega dela. Podružnica

vasi Trebež zasluži še prav posebno pohvalo, ke r so se odbo rn ik i ve l iko t rud i l i , da h i vključili v organizaci jo čimveč nov ih članov. V Zgor­n jem Obrežu so v t em času napeljali! e lektr iko . V Artičah so postav i l i javno razsvetlja­vo. Obe podružnici sta se ve­l i ko pr izadeva l i p r i uresničit­v i teh načrtov. V Spodnj i Po-hanci je problematičen odtok vode. Občanska skupščina je ob l jub i la pomoč, vendar do realizacije n i prišlo. Vodo, k i Je r a zd i ra l a cesto skoz i vas, so domačini zdaj spus t i l i na na nj ive. De l l jud i je b i l za to, de l pr i zadet ih pa prote­s t i ra . Poplav l jen ih je okrog 20 hektarov n j i v sk ih povrSin. Z a uredi tev od teka vode b i b i lo potrebnih k a k i h 50 me­trov cevi i n sedanji ukrep so vaščani naprav i l i v sdM.

Naloge, k i so zgoraj našte­

te i n so j i h opravl jale p o . družnioe S Z D L , so v glavnem operativne. Tega se zaveda tud i kra jevn i odbor S Z D L v Artičah, vendar drugega v teh k r a j i h n i b i lo , k i b i da­ja l pobude i n potem delo tu ­d i do k r a j a izpel ja l . Tova­riš M a r t i n Zupančič, predsed­n ik krajevnega odbora S Z D L v Artičah, je iz jav i l , d a se podružnice1 res zelo h i t ro spremeni jo v razne vodne i n e lekt r i i ikac i j ske odbore l n tako tegubJjarjo sivoj g lavni namen. V Artičah bodo ime­l i svojo krajevno skupnost , k i bo po tem razbremeni la podružnice mnog ih nalog, k i so j i h do sedaj opravl jale. Na loga podTUžnic bo, d a se bodo bol j usmerjale na po l i ­tično delo. O tem so se po-govor i l i tud i na kra jevn i konferenci S Z D L , k i so jo imel i 6. decembra.

DAN REPUBLIKE V BREŽICAH — PRAZNIK NAJMLAJŠIH

Praznik republike je bil tudi dan nusib najmlajših — cicibanov. Pionirji odreda »Avgust Kržišnik« na osnovni Soli II v Brežicah so ob tem velikem dnevu sprejeli v pio­nirsku organizacijo 5(1 cirihanov, učencev prvega razreda. Starejši pionirji so malim tova­rišem prvič v življrnjii posudili na glave modre tltovkr, okoli vratu pa jim zavezali pio­nirske rutice in jim pripeli pionirske značke. Novi pionirji so pred zastavo svečano oblju bili, da bodo zvesti svoji domovini, socialistični Jugoslaviji. — (Kolo: Baškovič, Brežice)

Novo v Brežicah • Občinska n r a prijateljev

mladini' je poslala delovnim or­ganizacijam prošnje za finančno pomoč, ki Jo potrebujo za orga­nizacijo novoletnih prlrcdltv ln obdarovanj. Loto&njo praznovanje dedka Mraza bo v Brežicah zelo pestro. Združeno bo s pisanim sprevodom in predstavami zu naj mlaJSe. Vsi predšolski otroci bo-bo prejeli Iz rok dedka Mraza skromnu darila. StnrSI bodo pri­spevali za to po 300 dinarjev. Otroci lz socialno šibkih družin bodo obdarovani Iz sredstev, ki »o Jih zanje namenil! delovni ko­lektivi.

• V veliku /utluvoljsUo IlirJ.l-čanov bo ta mesoc končno le do­grajen njihov Dom prosvete In kulture Za IS. december Jo napo­vedan tehnični prevzom. ljubitelji kutlurnlh prireditev se že veseli­jo raznih gledaliških gostovanj. Upravu zavodu Jih Je napovedala že za Jesenske mesece, vendar te obljulie "ni m . lu uresničiti, ker nI bil dokončan oder I'o novem letu 1K> obiskalo nrežlee gledališče lz Celja, ki Je prod leti to upri­zarjalo abonmajske predstave,

• l 'o dolgem U M I Jr delavska m m . i / i V l l ir/i i - . ih 1« dobila proator v Prosvetnem domu. Tam bo lahko uporabljala tudi preda­

valnico Doslej za prirejanje semi­narjev ln predavanj ni lmola pri­mernega prostora. Izposojala si Jo iolskc učilnico ln neprimerno sejno sobe. kar Je bilo v sili pač na razpolago. Predavalnica v pro­svetnem domu Je dovolj vollka za razne Izobraževalne oblike. Treba bo čimprej zagotoviti sredstva za opremo

• V liirck je bila sklicana raz­širjena seja predsedstva občinske-skega sindikalnoga sveta, na kato-rl so obravnavali pripravo na vo­litve novih sindikalnih vodstev. Občni zt»ri podružnic bodo v Ja­nuarju. Na njih bodo članstvo so-znaiull z dobrimi In slabimi stran­mi dosedanjo dojavnostl sindikal­nih podružnic v delovnih organi-zacljuh In r. analizo obeh zborov občinske skupščine. Pogovorili se bodo tudi o bodočih kandidatih, ki bodo v skupščini zastopali pro-izvujulrc

B Itieilške trgovine le dni že spreminjajo, vsakdanjo podobo m vabijo potrošnike k novoletnim nakupom. Obisk kupcev se vsak dan povečuje In v promet gredo zlasti Igrače, otrnake knjige, topla obutev, obleka, sladkarije In se mnoge drugo stvari TrgovUu- so kar dobro založene ln bodo že­ljam pol rožnikov lahko ustreglo.

Mladi pripravljajo načrte in se i z o b r a ž u j e j o V občini Sevnica dela

m lad ina v šolskih, tovar­niških i n terenskih ak t i ­v i h . V decembru j i h ča­k a vel iko dela. Sestavi t i morajo delovne progra­me za daljše obdobje i n podrobne načrte za nekaj tednov v napre j . Večina aktivov se je tega dela že lo t i l a .

M e d najbol j razgibani­m i ak t i v i je akt iv osnovne šole v Sevnic i . T u d i m la ­d ina v podjet j ih se p r i za ­devno vključuje v delo svoje organizacije. P red­kongresno obdobje je p r i ­neslo v aktive Z M S kop i ­co najrazličnejših nalog, k i so j i h izpolnjeval i skupno z d r u g i m i organi­zac i jami . P r ed dvema me­secema so m lad inc i izme­n j a n tud i de l članov v občinskem komite ju Z M S . N a ta način so razbreme­n i l i marsikaterega dolgo­letnega mladinskega funk­c ionar ja i n tud i mars ika ­terega mlad inca , k i je opravl ja l odgovorne dolž­nost i v večjih organizaci­j ah hk ra t i . /

Z a vodstva akt ivov i n za novo izvoljene člane občinskega komi te ja Z M S bo v Sevn ic i konec de­cembra seminar . M l a d i n ­ska organizaci ja ga bo organiz i ra la sama. Tovrst­ne semSnarje pr i r e ja že več let. Predavatelje po­sreduje okra jn i komi te Z M S in pa domače druž­bene organizacije. N a tem seminar ju bodo dob i l i sevniški m lad inc i drago­cene napotke za nadalj­nje delo i n se temeljito seznani l i z vlogo organi­zacije Z M S .

Svečano razvitje prapora ZB Krmelj N a predvečer dneva repu­

bl ike je delovna krajevna or­ganizacija Z B K r m e l j razv i la svoj prapor . N a s lavnostni akademiji , k jer so nastop i l i H lad i rec i tator j i , pevci i n todbeniki p red polno dvorano 3oma svobode v Krnic i , ju. je i rapor razv i l borec- inval id "ranz Papež. Trenutek, ko so "azvijali p rapor ob zvok ih partizanskih koračnic, je b i l ladvse lep i n svečan. Prapor-lčak, k i je prevzel prapor v tvoje varstvo, je med d rug im tcjal, da bo ta p rapor večini imbol idealov bo ja s lavnih n težkih d n i N O B . Nabavo irapora so omogočili pred-iscm člani iz lastn ih sredstev, Irostovoljnih pr ispevkov i n tletalna i z K r m e l j a , za k a r Im gre topla zahvala. Po raz-1tju p rapora je b i l družabni lečer. D. B .

MIZARSKA DELAVNI­CA ZA VAJENCE

Najbrž n i še vsem znano, a i m a sovniška m i za r ska podukt ivna zadruga svojo jdzarsko delavnico v Šmarju, [odd jo m i z a r s k i mojster Go-fcne, M je tud i znan s t re l sk i t rnn l za to r . V delavnic i vzgajajo vajen-

e. T u so vajenci učijo le ono *V\ ker so pros to r i pre-terjhnl. Nas lednj i dvo let i Testanejo k a r v podjetju- V rvom l e tn iku Jo t rcnulr io 12 teJoncOT, o d katetrih J(!h 6 biskujo 3 mesece vajensko r/.o. Z a spre j em v mizarsko elavrtlco Jo potrebna konča-a oscrnlo%a. Ko*. J« pove-61 mojster Gorenc, se tu t jenci naučijo ravnat i z rodjem in spbmnavajo značaj n a r o k i h de l . Samosto jno Wa|o stole, mizo i n omare. H de lu so zelo dircclplinira-

to pa Je poRoJ, da so Inh-[> izobrazi jo za delovna me-

O B P R E D V O L I L N I H P R I P R A V A H V S E V N I S K I O B Č I N I

Bo ocena za dveletno dobo dobra ali slaba? V organizaci j i S Z D L v Sev­

n i c i je že čutiti živahnost ob pr ip ravah na volitve v pred­stavniške organe. To so še­le začetki i n v torek se je prvič sestala vo l i lna komis i ­j a p r i občinskem odbora So­cialistične zveze. V občini sestavljajo oceno dosedanje­ga dela občinske skupščine. To bo izhodišče za razgovore o s t ruk tu r i bodočih kandida­tov. P rav i l oma naj b i po vseh i zprazn jen ih vo l i l n ih enotah predlagal i za odbor­nike nove l j u d i . V i z j emnih p r ime r ih , k jer bodo občani za vsako ceno želeli obdržati sedanjega odborn ika , naj b i le-ta kand id i r a l še enkrat.

V de lovnih organizaci jah, v mestu i n na vasi se bo raz­prava o pomladansk ih vo l i t ­vah k m a l u pričela. L judje bodo ime l i dovol j časa, da razmis l i jo o svoj ih nov ih za­s topn ik ih v občinski skupšči­n i i n da povedo, kako so b i l i zadovol jni z dosedanj im de lom tega predstavniškega organa. Nešteto je še nereše­n i h problemov i n nalog, k i j i h bo treba ure jat i v nasled­n j i h l e t ih . Mnoge službe, k i so bi le zdaj zanemarjene, se bodo morale razv i t i i n spre­membe v f inanciranju druž­benih skupnost i kažejo z la­s t i n a napredek v zdravstvu, šolstvu i n socialnem varstvu.

V prostor ih občinske skup­ščine so se danes zbra ­l i predstavnik i družbeno političnih organizaci j , pred­sednik i upravn ih odborov i n delavskih svetov ter d i rek­tor j i podjeti j sevniške občine. Obravnaval i bodo probleme družbenega standarda i n raz­n a komunama vprašanja. Po­govor i l i se bodo tud i o po­teku pr iprav n a bližnje vo­l i tve i n o sedanj ih ter bodo­čih nalogah občinske skup­

ščine. Preden se bo pričela v sevniški občini množična predvo l i lna razgibanost, bo­do v družbeno političnih or ­ganizacijah še temelj ito raz­glabl ja l i , kakšen naj b i b i l nov i sestav kandidatov. Pov­sod poudarjajo, da n a račun strukture ne smejo spregle­dat i moreb i tn ih poman jk l j i ­vosti , k i b i ob takšni dosled­nos t i l ahko nastale.

S ta lna komis i j a za vol itve p r i obč. odboru S Z D L šteje 9 članov, predseduje p a j i Dušan B r e l i h . O svojem delu bo komis i j a sprot i Obveščala bralce.

Pred letnimi konferencami Rdečega križa

N a razširjeni se j i občinske­ga odbora B K v Sevn ic i je predsednik Gabrič d a l nekaj napotkov, kako naj potekajo Občni zbor i , da bo nj ihov smoter dosežen. P rog ram R K je zelo obsežen i n zajema dejavnosti n a zdrav^veneni , socia lnem i n družbenem po­dročju. Sklenjeno je b i l o tu­d i , da bo 10 osnovnih brga-nizaci j R K imelo letne kon-serence od 13. decembra do 10. januar ja 1965.

V drugem de lu seje so raz­prav l ja l i o pričetku tečajev za prvo pomoč i n nego bol­n i ka . Tečaji naj b i b i l i sku­paj z gospodinjsk imi a l i s kuharsk ima tečaji to tečaji o

prehran i . Predava l i bodo zd ravn ik i , d rug i zdravstveni de lavc i i n aktivista R K . K a ­k o r je b i l a v sevniški občini uspešna krvoda ja l ska akci ja , smo prepričani, da bodo uspel i tudi zdravstveni tečaji, tako v indus t r i j sk ih prede l ih kot n a podeželju.

Občinski odbor je pre je l o d Okrajnega odbora R K Celje 6 zavojev blaga, kd ga bodo razde l i l i m e d socialno šibke člane. D a bo razdelitev uspeš­nejša, bodo osnovne organi­zacije n a svo j ih sejah, k a m o r bodo povabile tud i zastopni­ke d rug ih organizaci j , podrob­neje obravnavale osebe, M naj b i pomoč prejele.

Na Bučki se pritožujejo nad slabimi potmi

N a Bučki je b i l odziv na kra jevn i k ta f e r eno i S Z D L ze­lo dober. Tamkajšnji prebi­va lc i so razprav l ja l i o de lu te orgairazacije v zadnj ih dveh le t ih i n razen tega ome­n i l i vrsto težav zarad i s lab ih cest i n (krajevnih pot i . Do-kazbva l i so, da b i nujno po­treboval i cestarja. Namest i la naj b i ga občinska skupšči­na. N a dnevnem redu je b i ­la tud i prošnja za "iraktor. N a ta način b i laže poprav i l i ne­

katere po t i , k i so vse raz-kopane i n neprevozne. Vse deto b i oprav i l i s ami . N e zanašajo se torej n a tuje de­lavce, le za nekaj denarja proslijo, s ka t e r im b i porav­na l i stroške t rak to rsk ih uslug.

N a bližnrjih zbor ih občanOv želijo l judje na Bučki že dob i t i tocnejše odgovorne o tem, ko l i ko sredstev bodo lahko dob i l i za ureditev ome­n jen ih pot i .

P O G L E D N A Š M A R J E P R I S E V N I C I

Letna konferenca Socialistične zveze Nedavna konferenca S Z D L

v K r m e l j u , k i se j o je ude­ležila tud i l j udska pos lanka E l k a G r i l c , je po uvtednem poročilu predsednika Jožeta Končine v živahni razprav i načela vrsto problemov, k i tarejo tarnkašnje občane. Ob­čani so razpravljam o stanju vodovoda, Q s tanovanjskih p rob l emih i n i z raz i l i žeJtib, da b i osnoval i tud i 5. razred

LISCA pogostila najmlajše

Z a cicibane v Sevnic i je b i l 28. november s lavnostni dan . Tega dne so b i l i sprejeti v P O i n tako pomnožili vrste te organizacije mladega rodu . V domu Par t i zana so objubMi, da bodo izpolnjeval i vse dolž­nost i , k i j i m J ih nalaga PO . Dob i l i so tud i p i on i rske zna­ke, k i J i m J ih Je podar i l a ob­činska p i on i r ska komis i j a . De­lovni ko lekt iv L i sce p a je 120 pionir jev pogost i l v svo j i Je­d i ln i c i . P reds tavn ik i ko l ek t i va so J ih toplo spre je l i . P i on i r j i so se prav dobro počutili v lopo ure jeni Jedi ln ic i i n ob vabl j ivem p r i g r i zku . De lovni ko lekt iv zasluži za to pozor­nost Iskreno zahvalo. Upamo tud i , da to n i b i l o zadnje sre­čanje delovnih ko lekt ivov l n r/orcVrlev U m m o , dn je L i s c a dnin spodbudo za teke l n po­dobne akci je še atfalirrt ko-lektivn»n! K .

v Krmelju osemletke v K r m e l j a , ker mora jo o t roc i hod i t i v odeta-ljeno Tržišče, medtem ko na šoli v Šentjanžu uvajajo v višjih razred ih pOuk v dveh izmenah.

Govo r i l i so o s tanju cest, k i je vse pre j ko t razveselju­joče, ponovno So spraševali po obra tu družbene prehrane, predvsem v Ikrmeljskl Meta l ­n i , k jer terjajo delavci topel obrok. Tej upravičeni želji bo treba ugodi t i , p rob l em pa so sreds 'va (40 mi l i jonov ) za izgradnjo menze. K r i t i z i r a l i so i zb i ro po trgovinah i n za­l i ter/aLi sodobno trgovske lo­kale tud i v K r m e l j u , z las t i Se zato, k e r b o i ndus t r i j a

•povečala število prebivals' .va. Upravičena k r i t i k a je b i l a izrečena n a račun javne raz­svetljave, sk ra tka , Občani so opozor i l i n a številne proble­me-

K o m a j 63 članov o d 200 p a jo placafo članarino! K r i t i z i ­r a l i so akt iv L i sce v K r m e ­l ju , ki!or posameznice nočejo plačati članarine, čeprav je skupnost ravno v * a Obret vložila precej sredstev. Vse to pričo, d a s i nekate r i p red­stavljajo S Z D L ko t nepo-mambno organizaci jo.

Po končani razprav i je to-vnTiš'rn r T ^ n G r i l c od<*v.'ar-

jaCa na vprašanja, k i so b i l a obravnavana v razprav i . V s i p rob l emi so b i l i s t rn jen i v okv i ru krajevne skupnost i , k i pa k l jub temu, da je m i n i l o že precej časa odkar je b i l a imenovana komis i ja za njeno

•ustanovitev, še ne obstaja. Občani sami bodo m o r a l i ustanovi t i krajevno skupnost , ta p a se bo mora la že v za­četku spopr i je t i s številnima i n važnimi prob lemi , k i bodo ob p r imdevao ju vseh obča­nov, podjeti j i n družbenih organizaci j vsekakor rešljivi. O b k o n c u tonference so iz­vo l i l i nov 9-članski odbor, k i ga b o vod i l I van Ko lov ra t .

B O R I S D E B E L A K

Smrt pod vozom listia V zadnjem novemberskem

tednu j c Franc Dro lc i z Po­l ja p r i Tržišču pel ja l z ženo po gozdu po ln vbz l i s t ja s konjsko vprego. K e r sta b i l a i c precej b l i zu domačije, je f.ena odšla domov po bližnjL c l . Dro lc p a je s am nadalje­val pot. K e r ga dal j časa nI bilo dbmov, ga je žena odšla Iskat i n ga z vaščani našla mrtvega pod vozom, k i se je zaradi s t rmine p r e v rn i l t e r ga pokona l pod seboj i n za-dnBDL Poko jn ik je b i l zete p r i l j i b P e n . vesten l n mar l j i v Član ko lekt iva Metalne, Id so ga v ve l ikem številu sp r em i l i na 7 f r t " l l TV>«'. D.R.

Koš novic o krajevni skupnosti v Sevnici

• Obrat družbene prehrane je bil v Sevnici dolga leta problem, ob katerega so se spotikali na zbo­rih volivcev, sestankih in konfe­rencah. Letos so ga le nekako re­sili. Krajevna skupnost je preure­dila stavbo na Glavnem trgu in za to porabila nekaj več kot 6 mi­lijonov dinarjev. Pet milijonov di­narjev je kot kredit prispevala ob­činska skupščina, ki je hkrati do­delila tudi del lokala, ki je bdi v družbeni lasti. Preostali del je odkupila krajevna skupnost. Ljud­je so zadovoljni, ker je obrat druž­bene prehrane dovolj prostoren in ima zmogljivost tisoč obrokov na dan. Edina ovira je trenutno le električna energija, ker v tem delu Sevnice ni transfocrrrmtorske posta­je, ta, skozi katero dobivajo tok, pa je preobremenjena. V obratu so dovolj prostorna skladišča in sanitarne naprave ter kuhinja, de­lovni kolektivi pa že kažejo zani­manje in bodo najbrž svoje obrate družbene prehrane opustili ter dovažali hrano iz obrata krajevne skupnosti. Cene niso previsoke in jih po letošnji podražitvi niso zvi­ševali. Malica stane 130 dinarjev, kosilo 220, večerja pa 160 dinarjev.

• Pralnica in krpalnica se sicer še vedno borita s težavami, ker je Sevnica za takšen obrat ie malo premajhna, kot ugotavljajo. Zate­gadelj pralnica in kipalndca ne zmereta ekonomskega, računa. Pre­cej več dela kot s pranjem je s krpanjem perila, M ga prinašajo prebivalci. Pralnica še vedno ko­operira s kemično čistilnico stano­vanjske skupnosti v Krškem, ka­mor odvažajo obleke, ki jih prine-so ljudje v kemično čiščenje.

• S o bo slikarstvo. pleskarstvo, avtoličarstvo in avtoklcparstvo je servis, ki se je še posebej razmah­nil letos. Preuredili so ga, na novo opremili to povečali, dela pa je vedno na pretek. Ta servis je že precej prerasel okvire kra­jevne sikupnosti, saj prevzema dela tja od Krškega do Ljubljane in še dlje po Sloveniji.

• Vodovodno inštalaterski ser­vis krajevne skupnosti je letos opravil pomembno nalogo: po vseh stavbah so vgradili vodomere, tako da zdaj obračunavajo porabljeno vodo po dejanski potrošnji. To je pomembno tudi zategadelj, ker v Sevnici vode zelo primanjkuje. Servis vgrajuje vse vodovodne na­prave, opravlja popravila ln uprav­lja krajevni vodovod. Skrbi tudi za vodno raziskovalna dela v so­delovanju s Komuna-prol3ktom iz Maribora. Ze dlje časa iščejo v bli­žini Sevnice izvir, ki bi dajal 25

Prevoz delavk iz Loke v Sevnico Odkar je konfekcioa L i s c a

v Sevnic i povečala svoj ob­rat, se voz i več delavk l z Lo ­ke v Sevnico n a delo. V za­četku so bi le samo štiri, zdaj p a j i h je že 10. Delajo v dveh i zmenah, od 5.30 do 13.30 i n o d 13.30 do 21.30. Z a dopol­dansko delovno izmeno i m a ­jo še k a r ugodne železniške zveze, ve l iko slabše p a je s popoldansko. Delavke mora ­j o o d doma že p r ed 11. u ro dopolđne, vrnejo p a se do­mov šele ob 0.28, če j e v lak točen. Poz im i , ko imajo vla­k i zamude, je še slabše, saj pr ihaja jo domov ob en ih z ju­tra j , pr imer-Jo p a se je že, d a so prišle celo o b 3. u r i -K o j i m ob 21.30 poteče de­lovna i zmena, čakato nato n a v lak v čakalnici n a železni­ški posta j i v Sevnic i , k i je včasih zakur jena, včasih p a tud i ne. Starši deklet, p a t u ­d i zaposT.ene žene, k i ima jo p r i prevoz ih n a delo toMcšne težave, so i z r a z i l i željo, naj b i konfekc i ja L i s ca , če ne gre drugače, k u p i l a k o m b i za

litrov vode na sekundo, kar bi za­dostovalo za potrebe. Dva izvira, ki bi bila primerna, so že našli, eden daje 9 litrov na sekundo, drugi pa 14, žal pa sta vsak na enem bregu Save to za izkorišča­nje zategadelj ne prideta v poštev.

• Frizerski servis, zidarska sku­pina, skupina za kanalizacijo, smetarska služba, še in še bi lah­ko naštevali servise, saj je dejav­nost krajevne skupnosti v Sevnici močno razvejana. No, pa naj bo zaenkrat đovolj to naj povemo sa­mo še to, da bo letos z drobnimi, navidez nepomembnimi uslugami, brez katerih pa bi občani zelo tež­ko živeli, ustvarila krajevna skup­nost v Sevnici že 60 milijonov di­narjev prometa!

V Tržišču bi radi po­pravili pokopališče N a sestankih i n zbor ih ob­

čanov v Tržišču že šesto leto ponavljajo zahtevo po ured i ­t v i pdkiqpalisča. Obzidtje se ruši din škoda je vsak d a n večja- T u d i mrtvašnica n i urejena. L a n i so jo z a sito poprav i l i , vendar to ne zado­stuje. L judje se zavzemajo še za poprav i lo šole m nekate­rih drug ih občinskih zgradb. Upajo, da bodo ime l i p r ihod ­nje leto več sreče i n bodo deležni vsaj najnujnejših fi­nančnih sredstev. B r e z po­moči občinske skupščine svo­j i h načrtov ne more jo ure­sničiti, čeprav so pr ipravl je­na pomagat i s pros tovo l jn im delom. S f a k t o r j e m b i s i lahko ve l iko olajšali delo, p a je treba plačati prevoz z n j im . če bodo dob i l i nekaj denarja z a te namene,, po­tom bodo v k r a t k e m u r e d i l i vsaj najbol j pereče komuna l ­ne probleme. . -

Novice iz Boštanja

£g Po daljšem premoru je ku l turno življenje spet zaži. velo. Nedvomno i m a precej zaslug za to obnovitev P a r t i ­zane vega doma.

B3 N a dan republ ike je mla­d inska i n p i on i r ska organiza­c i ja p r ip rav i l a lep i n bogat program', k i je b i l posvečen tud i zaključku gradbenih de l v domu . Dvorana je b i l a pre­po lna , posebno zadovol jni p a so b u l starši nastopajočih.

p| V nedeljo, 6. decembra, nas je preseneti la domača mlad inska organizac i ja z bo­gat im prog ramom. P o l n i dvo­ran i so posebno ugajale pev­ske točke moškega okteta. T a nas je spomn i l n a pevsk i zbor , k i je p r e d l e t i tako živo delo­va l . Upamo, da bo m l a d i zbor to tradic i jo spet oživel!

fH T a teden se je v prenov­l jenem d o m u že začela šolska telovadba. F . D .

Matični urad Tržišče Avgusta nd bilo rojstev, niti

smrti. — Od septembra do no­vembra M rodile: Ivanka Jerman lz Markovca — Slavka, Anica Erman iz Tržišča — Joža, to Tončka Lcndero iz Vrhka — Mar­jana. — Umrli BO: Karel Stih, kmet s Vrhka, 60 let; Jancs Dulc, kmet iz Druše, 66 let; Marija Ru­p i j , gospodinja iz Sp. Mladetic, 80 let; Franc Drolc, delavec iz Polja. 40 lat; Ivana Okom, utttka-ri~> ir T-»'»*ix 70 Int.

V Kočevju bomo spomladi volili 29 novih odbornikov M e s e c i d o a p r i l a , k o

b o m o p o d v e h l e t i h po­n o v n o s t o p i l i n a volišče, so n a p r v i p o g l e d k a r d o ­vo l j d o l g a d o b a , t o d a gle­de n a obširne p r i p r a v e i n številne n o v o s t i v z v e z i z v o l i t v a m i , p r e d v s e m p a t u d i z i z r e d n o obsežnim d e l o m , k i g a b o d o m o r a l e o p r a v i t i v o l i l n e k o m i s i j e , r o k n i p r e d o l g . V našem l i s t u b o m o s p r o t i obvešča­l i o p r i p r a v a h i n o d e l u k o m i s i j , o p r e d l o g i h z a nove o d b o r n i k e občinskih skupščin i t d . Že v d v e h prejšnjih številkah s m o poročali , k a t e r i m z v e z n i m i n republ iškim p o s l a n c e m poteče v ribniški i n ko ­čevski občini a p r i l a dve­l e t n a m a n d a t n a d o b a . Zadnjič s m o zabeleži l i t u d i o d b o r n i k e v ribniški o b ­čini, k i j i h b o d o p o vo l i t ­v a h z a m e n j a l i " d r u g i (25 j i h b o ) , t o k r a t p a p o g l e j ­m o še, k a t e r i m o d b o r n i ­k o m v kočevski občini poteče a p r i l a m a n d a t :

I S k u p a j b o d o v o l i v c i v kočevski občini i z v o l i l i 15 n o v i h o d b o r n i k o v o b ­činskega z b o r a i n 14 od ­b o r n i k o v z b o r a d e l a v n i h s k u p n o s t i . V občinskem z b o r u poteče m a n d a t n a ­

s l e d n j i m : V o l i l n a e n o t a 2 — M l a k a , S t a r i l o g , Kleč , P u g l e d , S m u k a , K o m o l e c , T o p l a r ebe r , P o l o m , V r b o ­vec i n Seč — A l o j z P e t e k ; V E 4 — S t a r a c e r k e v , K o n c a vas , G o r e n j e , S t u ­denec , M a l a g o r a , S t a r i b r e g — F r a n c M e n a r t ; V E 6 — Kočev j e : d e s n a s t r a n L j u b l j a n s k e ceste do Rož­ne u l i c e i n d e s n a s t r a n Rožne u l . d o gozdne u p r a ­ve i n v a s M a h o v n i k — A n t o n L e v s t i k ; V E 8 — Kočev j e : d e s n a s t r a n o d m o s t u d o P o d g o r s k e u l i ­ce — A n d r e j A r k o ; V E 10 — Kočev je , T r g 3. o k t o ­b r a , l e va s t r a n d o P o d g o r ­

ske i n Reška c e s t a — inž. S a v o V o v k ; V E 12 — K o ­čevje l e v a s t r a n g l avne ce­ste d o s p o m e n i k a i n o b R i n a i na za j d o g l a v n e g a m o s t u — Z a l k a K n a v s ; V E 14 — Kočev je , o k o l i c a šeškove i n C a n k a r j e v e u l i c e — R u d i Zbačnik; V E 16 — Kočev j e R u d n i k , R o ­ška c e s t a — M a r j a n M r -v a r ; V E 18 — T r a t a —

F r a n c Cimpr ič ; V E 20 — Z e l j i c e i n K l i n j a vas — J o ­že Markov ič ; V E 22 — L i -v o l d , O r n i p o t o k , Zajč je po l j e — A n t o n Zupančič; V E 24 — K o p r i v n i k , R a j -h e n a u , H r i b p r i K o p r i v n i -k u , B u k o v a go ra , L a z e , S t a r o b r e z je , O n e k , Mač-k o v e c i n Nemška l o k a — A n t o n Žagar ; V E 26 — K o ­čevska R e k a z o k o l i c o — inž. M i l a n Bračika; V E 28 — V a s , Pirče, štajer, P o ­t o k , Jakšiči, P l a n i n a , Stružnica, Kuže l j , L a z e , G l a d l o k a , S r b o t n i k , R a k e , P e t r i n a , G r i v a c , Kužel ič , F a r a , H r i b , T išenpol j , G r b a c , K r k o v o , S l a v s k i laz , S a p n i k , P a d o v o , V r h , O s k r t , G o t e n c i n P o d e n — — F r a n c e V o l f ; V E 30 — D r a g a z o k o l i c o — F r a n c Žagar.

• Z b o r d e l o v n i h s k u p ­n o s t i — 14 n o v i h o d b o r n i ­k o v : V E 2 — R u d n i k — F r a n c i K o l o n e ; V E 4 — In l e s , o b r a t Kočev j e — L o j z e Ješelnlk; V E 6 — M e l a m i n , N B , K B — Jože Koš i r ; V E 8 — I t as — F r a n c R u d i ; V E 10 — S G P Z i d a r i n o b r a t G P G r a d b e ­n i k a i z R i b n i c e v Kočev ju — J u l k a R o j e ; V E 12 — E l e k t r o , Kočevsk i t i s k i n k o m u n a l a — R u d i G r u d e n ; V E 14 — g o s t i n s t v o —

P e p c a Za je . Z b o r de l . s k u p n o s t i , d r u ­

ga p o d s k u p i n a : V E 2 — K G P Kočev j e — K U Cvišler-j i , K U K o p r i v n i k , K U L i -v o l d , m l e k a r n a , m e s a r i j a , a v t o p a r k , mešalnica moč­n i h k r m i l i n g r a d b e n a s k u p i n a — J a n e z O v e n ; V E 4 — K G P — G U S t a r a c e r k e v , špedicija, lovišče R o g , G U P o d p r e s k a , K U D r a g a — S t a n k o L e v s t i k ;

V E 6 —- Snežnik Kočev­s k a R e k a — k m e t i j s k i s ek ­t o r z o s t a l i m i s t r a n s k i m i d e j a v n o s t m i i n u p r a v a — L u d v i k Mežan; V E 8 — K Z Kočev j e — o b r a t B a ­n j a l o k a , F a r a , O s i l n i c a — M a t i j a Rogo l e .

S k u p i n a p r o s v e t e i n k u l ­t u r e : V E 2 — OŠ M i r k a Bračiča, p o s e b n a i n glas­b e n a šola, m u z e j , knjižni­c a , d o m Dušana R e m i h a , svet p r o s v e t n i h društev i n S v o b o d , obč. zveza z a te­l esno k u l t u r o , D U — D a ­n i c a K a p l a n .

Z d r a v s t v o i n soc . v a r ­s t v o : V E 2 — Z a v o d z a z a p o s l o v a n j e i n v a l i d o v — V i n k o H r e n . Državni o rga ­n i i n društva — V E 2 — družbeno pol it ične o r g a n i ­zac i j e i n društva — F r a n ­ce C a n k a r .

kočevski : NOVICE

Lovsko srečanje na Mali gori K d o b i vede l , k o l i k o l o v s k i h so z b r a n i l o v c i

r a z d r l i m i n u l o nede l j o , k o so p o pobočj ih M a l e gore , n a območju l o v s k i h družin Kočev je , D o l e n j a vas i n R i b n i c a , h a j k a l i d i v j e s v i n j e i n vse o s t a l o , k a r je še slučajno prišlo m i m o . 12. točka p r o g r a m a L D Kočev j e namreč p r a v i , d a družina p r e k o l e t a o r g a n i z i r a p r i j a t e l j s k a l o v s k a srečanja s s o s e d n j i m i družinami, n a j s i b o n a l o v u , z a b a v i a l i s t r e l s k e m t e k m o v a n j u . T o k r a t so se s e s t a l i n a p r i j a t e l j s k e m l o v s k e m p o g o n u n a s v in j e ( d i v j e s e v eda ) . P o g o n a se j e udeležilo o k r o g 80 l o v c e v i z l o v s k i h družin K o ­čevje, D o l e n j a vas , R i b n i c a , M a l a g o r a , g o j i t v e ­nega lovišča i t d . , v d v e u r n e m p o g o n u p a so p a d l e štiri s v i n j e , s k o r a j t r i d e s e t p a se j i h j e rešilo. S e v e d a so s t r e l j a l i t u d i n a več l i s i c . N a ­m e n srečanja j e b i l o p r e d v s e m s p o z n a v a n j e i n l o v s k o s o d e l o v a n j e i n o b k o n c u p o g o n a so l a h ­k o u g o t o v i l i , kakšna l e p a s l o ga , r e d , tovarištvo i n d i s c i p l i n a družijo člane p o s a m e z n i h družin.

P o d o b n a srečanja, k i j i h b o v s a k o l e to o r g a ­n i z i r a l a d r u g a družina, b o d o p o s t a l a p o s l e j t r a ­d i c i o n a l n a , s h a j a l i p a se b o d o o b p r a z n o v a n j i h d n e v a r e p u b l i k e .

» K O Č E V S K I T E K S T I L E C « informira upravljavce

»Marsikaj, kar vas zanima, bo­ste lahko našli v našem časopisu »Kočevskem tekstilcu«, ki je prav­kar izšel,« je takoj povedal Vin­ico Rakovič iz Kočevske Teksti-lane, ki poleg rednega dela skrbi Se za urejanje lista. Tretja, no­vembrska številka lista, je izšla na 30 clklostiranih straneh, kate­rim je zunanjo opremo in vezavo oskrbela domača tiskarna.

Ze po opremi, še bolj pa iz vse­bine številke spoznamo, da ko-IsjfcUv veliko da na pravilno in čim hitrejše obveščanje članov o gospodarjenju in drugih proble­mih. V uvodniku so zapisali ne­kaj misli o dnevu republike, Er-nest Deržek pa v obsežnem pri­spevku pripoveduje o pripravah na občni zbor sindikalne podruž­nice. Urednik lista na poljuden način seznanja v daljšem zapisu Mane kolektiva z uspehi gospodar jenja v prvih desetih mesecih, po­sebne pozornosti pa je vreden prispevek Marije Remec, članice občinske skupščine, o nekaterih afetoakuh problemih občine. Za-Jtopnfca kolektiva v zboru delov­nih skupnosti obč. skupščine je tsfco našla ugoden stik s svojinu rolivci. V novembrski številki »TefcMiloa« poroča o delu skup aSae t zadnjih mesecih, o gospo dorabvu. šolstvu, zdravstvu, obrti, osebnih dohodkih, skrajšanem de-tornetn času. stanovanjskih pro­blemih varstvu družine ter skrbi m borce itd. Dr. Ivan Imenšek hi Kočevja je v listu napovedal vr­sto člankov s področja zdravstva, začel pa je z zanimivim prispev­kom, ki ga bodo vsi člani z zado­voljstvom prebrali, »Alkoholizem,

problem družbe in posameznika«. Na koncu je kronist zabeležil še zanimive podatke iz kolektiva, kot so poroke, rojstva, prihodi in od­hodi iz službe.

Urednik Rakovič obljublja, da bodo do novega leta izdali še eno številko »Tekstilca«.

• Agrokombiust Kmona v LJub­ljani J« v letošnjih prvih devetih mesecih prodal na zunanjih trgih za okoli 3 milijone dolarjev pridel­kov in Izdelkov.

• l.juhlj.nisko specializirano zu­nanjetrgovinsko podjetje »Lesni-na« bo v prthodnjeni letu prodalo v tujimi za :i milijone dolarjev Iz­delkov, predvsem pohištva ki ga­lanterijo. Tretjino bodo fevozih r ZDA

»AVTO« se že bliža prvi milijardi! K o to objavljamo, je ko­

lektiv kočevskega transport­nega podjetja »AVTO« morda že t ik pred pomembn im mej­n ikom, pred vel iko delovno zmago — mi l i j a rdo ustvarje­nega prometa. Konec okto­bra so namreč že zabeležili 909,197.000 i d in ustvarjenega bruto prometa, k a r predstav­lja 95,7 odstotka letnega pla­na.

P l an dohodka in čistega do­hodka je b i l po obračunu za 3. tromesečje prav tako pre­sežen, p r i tem pa n i povečan le bruto dohodek, pač pa je večja tud i rentabi lnost poslo­vanja. Tak uspeh je podjetje doseglo s povprečno enak im

številom kamionov i n ob iz­datno večji produkt ivnost i ter komerc ia ln i akt ivnost i , posebno v mednarodnem pro­metu. Vse to je omogočalo povečanje osebnih dohodkov; le-ti so se povečali v pr imer­jav i z enak im obdobjem lan­skega leta za 61 "" odstotkov, čisti dohodek pa za 66 od­stotkov. Medtem ko je b i l povprečni mesečni osebni do­hodek lansko leto v devetih mesecih 38.924 dinarjev, je b i l v is tem obdobju letos 49.140 dinarjev.

V mednarodnem prometu je podjetje izredno visoko postavl jeni l e tn i plan (350.000 dolarjev) doseglo konec okto­

bra s 97,6 odstotka in gu bo­do do konca leta lahko izpol­ni l i . Decembra bodo uvozil i še 24 težkih tovorjakov ter kupi l i prav toliko domaćih, težkih pr iko l ic . S tem bodo lahko stopil i v novo poslovno leto še z večjim pogumom, večjimi načrti i n večjimi možnostmi za izdatno preko- , račenje magične številke — mil i jarda ustvarjenega pro­meta. Nove prevozne kapaci­tete bodo vsemu kolektivu najboljša garancija uspeha in obenem najlepše novoletno voščilo.

Za dan republike v Stari cerkvi

Tudi v Stari cerkvi smo imeli proslavo ob dnevu re-' publike. Pionirji so recitira­li, pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Najbolj veselo je bilo, ko so oili cicibani sprejeti v pionirje. Nazadnje je bila ie igrica »Rdeča rU--ta«. Po končani proslavi smo Mi domov veseli in praznič­no razpoloženi.

Lepo je praznovati laM zgodovinsko pomemben dan v svobodni in mirni domovi­ni, ki je zrasla iz trpljenj* in krvi. Zato jo ljubimo in ne bomo nikoli pozabili 'W tiste, Kt so žrtvovati svota življenja zanjo.

Helenca Hočevar, 5. razr. osemletke

T E K S T I I A N A K O Č E V J E :

ZA PRAZNIK REPUBLIKE-IZPOLNJEN LETNI PLAN Nad 60 let stari stroji so se ž e desetkrat in celo dvanajstkrat izplačali! — Kljub takim strojem pa dosega kolektiv lepe uspehe — V 11 mesecih izpolnjen letni plan je sad prizadevanj vseh članov

k o l e k t i v a in odločnega nastopa samoupravnih organov

Razmeroma s labemu finanč­nemu uspehu Tekst i lane v pr­vem pol let ju (380 mi l i jonov dinarjev) je botrovala vrsta ob jekt ivn ih i n subjekt ivn ih vzrokov, kot je zvišanje cen osnovnim surov inam, premo­gu, električni energi j i , sto­r i tvam, pomožnemu materia­l u , prav tako pa precejšnja vlaganja v invest ic i jsko vzdr­ževanje osnovnih sredstev, montaža nov ih strojev v pre­d i ln i c i , pa tud i s laba pro­dukt ivnost v drugem četrt­letju i n izguba zaradi slabe kvalitete. Težak položaj ko­lekt iva je narekoval vrsto od­ločnih ukrepov s t rokovn ih služb i n samoupravn ih orga­nov i n uspeh se je k m a l u pokazal . Med t em ko je b i l ce lotni dohodek v prvem pol­let ju 380 mi l i jonov, je b i l

v 3. četrtletju 202 mi l i j ona , ok tobra pa že 146 mi l i j onov dinarjev a l i povprečno na mesec v 1. po l le t ju 63,4 m i ­l i jona, v 3. četrtletju 67,3 mi ­l i jona, ok tob ra pa 146 mi l i ­jonov d in . čistega dohodka je b i lo v 1. pol let ju 91 m i ­li jonov, v 3. četrtletju 52 m i l i j . , ok tobra 44 mi l i jonov, na sklade pa so da l i v pr­vem pol let ju m i l i j on , v 3. četrtletju 4 mi l i jone , samo oktobra pa 13 mi l i jonov d i ­narjev. Ustvar jeni ce lotni do­hodek je b i l v 1. pol let ju to­rej precej pod povprečjem, v 3. tromesečju je b i l za 6 odst. višji, vendar še vedno pod povprečjem, medtem ko se Je oktobra povečal ka r za 130 odstotkov.

Delež dohodka v celotnem dohodku se je v 3. trome­sečju povečal za 2 odstotka, ok tob ra za 8 odst. v pr imer­jav i s I. pol let jem, k a r po­men i , da so se občutno zni­žali stroški poslovanja. Med­tem ko so v I. pol let ju po­rab i l i za osebne dohodke 99 odstotkov čistega dohodka in le 1 odstotek za sklade, se je razmerje v 3. tromesečju, posebno p a ok tobra bistve­no spremeni lo v kor is t skla­dov: 71 odst. za osebne do­hodke i n 29 odstotkov za sklade!

Dokaj sorazmerno t dose­ženimi finančnimi rezultat i se Ribljetu tudi obseg proizvod­nje i n produktivonsit i , zado­vol j ivo pa so v zadnj ih me­secih poras l i tud i osebni do­hodk i . Povprečni O D v pre­d i ln i c i so b i l i v I. pol let ju 33.400 dinarjev, v 3. tromeseč­j u 36.600 i n ok tobra 37.400 d i n , v tka ln i c i 39.600, 3H.050 in 39.950 dinarjev, v opleino-n i t i ln i c i 39.400, 35 100 in 3ti.4O0.~ v ostal ih službah 50.500, 58.700

i n 62.900, povprečni osebni dohodk i v celotnem podjet­j u p a 34.700 v I, pol let ju i n 40.800 d i n oktobra.

Številke i n podatk i , k i go­vore, da se je v ko lek t i vu nekaj spremeni lo , da je od­ločna beseda samoupravn ih organov jasno nakazala pot, po kater i bodo vs i skupaj napredoval i . I n tako so lah­ko dan republ ike — 29. no­vember praznoval i z lepo de­lovno zmago — izpo ln i l i i n celo za 8 odstotkov so pre­segl i le tni pro izvodni p lan. Do konca novembra so pro­izvedl i za 937 mi l i jonov di­narjev blaga, za 67 mi l i jonov več, kako r so predvideval i v letnem p lanu .

Uspeh je to l iko lei>ši, če vemo, da delajo s s tro j i , k i so že nad šestdeset let s tar i i n so se že po 10 a l i 12 k ra t izplačali. Zel ja celotnega ko­lekt iva je čim hitrejša rekon­strukc i ja , nabava nov ih , so­dobn ih strojev i n vključitev

v mednarodni trg. Ko l ek t i v pa se je v zadnj ih mesecih odločno spopr i je l tud i z za­starelo mo js t rsko mental iteto nekater ih i n v odde lku, kjer je produkt ivnost ves čas še­pala, se je takoj sunkovi to dv igni la .

Pokal spet v K o č e v j e

V počastitev dneva rnpuhUke s« se za k lu lMkl pokal pomrrile eki­pe novomeškega Pionirja, cerkni­škega Bresta, dclnl&krga (lorarta in domačinov. Po zelo dobri igri so si pokal priborili kegljačl ko -ei-vj.i. ki so podrli 1.1.1 kegljev. Presenetil Je Sercer r. 862 krgljl. Henlgman k podrl s:s. Vidmar 824. Sčap KOS. Krape* KIM1. pa tudi ostali so bili Milit i m. Drug! Je b i l • l'l(i-> 11; s i. ."I krgljl (Itarbl« R23, Uren »11, Vesel RU, Vulc.iine 802. Mrzlak 197), f - l i , RKKHT s «371 kegljl Mirom 889. /»rman Kil Ju­ne* 810. Ilumovrc 103. Arko 792), , četrti pa (iORAN a 604« kegljl ' (Snorrr H06. VnkovM 80O, (ilavan 184. BnSklc 160. Prtranovlč 139). Kojvvski kegljačl so v tej sezoni innčtto ir.i)>rr<lnvall. saj dosegajo solidne m /i.liv.- ki so |M>sledlea vztrajnega trenlngs ln prenovi je-nih stez J . S .

» K O V I N A R « - K o č e v j e r a z p i s u j e sledeča prosta delovna mesta:

- vodje računovodstva - vodje splošnega sektorja - poklicnega šoferja za tovornjak

P O G O J I : pod 1. v isoka a l i srednja izobrazba z najmanj 5

oz i roma 10-letno prakso v računovodskih pos l ih ;

pod 2. v isoka a l i srednja izobrazba z najmanj 5-oz i roma 10-letno prakso v pravn ih pos l ih ;

pod 3. kva l i f i c i ran šofer.

Osebni dohodk i po p rav i l n i ku o de l i tv i osebnih dohodkov.

Ponudbe pošljite uprav i podjetja v Kočevju.

Razpis velja do zasedbe de lovnih mest.

» K O V I N A R « — K O C K V J K

Kočevski šport a V tradicionalnem srečanju

med rukometaši S$D osnovnih šol Ribnice ln Mirka Bradica iz Ko­čevja so bili uspešnejši Rlbnicanl. Moniraki dvoboj se je končal z 10:10, medtem ko so pionirke le Ribnico zmagale a 6:1. To srečanje bodo razširili Se na atletiko, orodno telovadbo, namizni tenis ln smučanje Se ta mesec bodo pripravili skupni sestanek, kjer ae bodo dokončno pogovorili o tekmovanju.

a V prijateljski košarkarski tek­mi je ElcktroatroJ iz Zagreba pre­magal domači Partizan. Gostom se je poznalo, da so vajeni teftjih

takem in so zmagali s 87:40 (30:17). Domačini so se žilavo upirali moč»\J<*'iuu nasprotnik*! in pokazali nekaj prav lepih po­tez. Vsekakor so take teknie ko­ristne za mlade Igralce ln dobra propaganda za ostalo mladino.

• 13. decembra bo T Kočevja turnir republiških ionskih repre-»ntanc. Zanj so sc že prijavil« reprezentance is? vseh republik.

a Ta mesec bodo tekmovali V prijateljskem dvoboju v košarki, odbojki in namiznem tenisu člani Kluba kočeviadh studom ov in do­mačega Partizana.

» H O R V A T O V K U P « j za Olimpijo

29. in 30. novembra j> bil T KneVvju tradicionalni turnir člaoO* Ln članic v namiznem taninu ali »Horvatov kup«, 7. po vrsti v organi' /.ariji kočevske«;a Partizana. Sodelovalo je Đ najiuočneJNili društev Slovenije-: Idrijski Rudar, ljubjan.sk a Ilirija, Partizan Prostrane*, kranjski Triglav, kranjski Partizan, ljubljanska Olimpija, IJublJan*. .ir.ciiin- ln kočevski Partizan. Skupno je igralo nad 70 tekmovaloe* in tekmovalk. Tega kvalitetnega turnirja se niso udeležili samo su> venski predstavniki, ki no tekmovali na evropskih prvenstvih.

Turnir sta dobro vodila Saša Klžalj in Dušan Orazcn. IV legal >• hit Dušan Novak, zelo dobic razmere v novem domu pa ao omogo* čile nemoteno tekmovanje. Zmagovalci N O postali: pri molkih ekipah — OUmpIja pred Triglavom: pri ženskih ekipah — Olimp.ja prt'*" Ljubljano. Prt moških A — Jazvtč pred (•rintalom (oba OlimpljaN pri moitklh B — Frellb pred Novakom (oba Partizan Kranj), p'1

(en skali — Zrlmčcva pred Kokaljrvo, (ob,- Ollmpija), pri moUtiB dvojicah JazvlČ In (irlutal pred T 0 1 nožićem In Sezonovlm (oba Ollni* plja). Ln /.ruskih dvojicah ZrimčVva ln Kokaljcva pred fikcrljevo 1 ,1

Vlrantovo (obe Ollmpija), pri mešanih dvojicah pa ZrimčVva 1 , 1

Ja/\ir prrd Kokaljevo ln Sazonovlm (oba Ollmpija). Po dolgem prr* moru so apel nastopili domačini. To ao pcrspcktlviU mladi Igral?" predvsem mladinke, ki takrat *e niso mogli ]>oscči v borbo ** vi-.j.t mesta.

Turnir je popolnoma uspel. Zanimivim bo rim 111 j«* oba dne** prisostvovalo veliku rjetlalccv A. AH KO

IH D O L E N J S K I L I S T S t . 1!) ( 7 « 7 )

J v a n č i č e v a m a m a z G o r e p r i S o d r a ž i c i n a m p i š e :

„Vse kar so mogli, so mi n u d i l i . . : " N a pl jučnem o d d e l k u

bolnišnice v N o v e m m e s t u s e m se z d r a v i l a 168 d n i . Prv ič v s v o j e m živl jenju s e m b i l a v b o l n i c i . I m e l a s e m m a l o u p a n j a , d a b o m o z d r a v e l a , k e r s e m že v l e t i h . K l j u b t e m u so z d r a v n i k i u s p e l i . Z a to d o ­b r o t o se j a v n o z a h v a l j u ­j e m p r i m a r i j u d r . Smreč-n i k u , d r . Zakrajškovi i n d r . Trobišu, k a k o r t u d i v s e m u strežnemu o s e b j u .

V i d e l a s e m , d a v bolniš­n i c i r e s v l a d a t i s t i l e p i s o ­c i a l i z e m , k i s m o ga s k o z i

4 l e t a r a z l a g a l i v N O B . Naši z d r a v n i k i n i s o g leda­l i n a 8 - u r n i d e l o v n i k . N e v noči, ne v d n e v u n i s o p u ­s t i l i b o l n i k a v težavah. K a r so m o g l i , so m i n u d i ­l i , d a m e o z d r a v i j o .

V l e t u 1905 p a t j a d o le­t a 1912 j e d e l o v a l a o r g a ­n i z a c i j a p r o t i a h k o h o l u . I z d a j a l a j e r e v i j o Piščal­k a . N e k e g a d n e s e m v nje j čitala n a s l e d n j i v e r z : »A lkohol p o m o r i j i h več, k a k o r k u g a , g l a d i n meč ! « T a sovražnik ne d e l a n o ­bene k o r i s t i , sa j z a v i r a

z d r a v l j e n j e i n uničuje bo l ­n i k o v e moči . L e p i s k a j p i ­ščalka, p i s k a j b o l n i k o m , d a pijača u b i j a dušo i n te lo !

V z d r a v s t v e n e m d i s p a n ­z e r j u s e m z a g l e d a l a n e k e ­ga b o l n i k a . Čeprav se m i je zde l z n a n , ga v e n d a r n i s e m t a k o j p r e p o z n a l a , še le k o se j e o g l a s i l , s e m vede l a k d o je . Začudila s e m se, k a j t i t a k o j e s h u j ­šal, d a č lovek ne b i m o g e l v e r j e t i . I z b o l n i c e p a j e odšal p r e d m a n o k o m a j

k a k m e s e c p r e j . Vprašala s e m ga, k a j j e d e l a l d o m a . Z r o k o s e m m u p o k a z a l a , če j e p i l , i n p o t r d i l j e n a m o j e oprašanje. R e s , v i n o j e s t r u p , k i uničuje m l a d i r o d i n ga s p r a v l j a a l i v p r e r a n i g r o b a l i v n o ­rišnico. T a zločinec z a ­p r a v l j a d e n a r družinam i n j i h meče v najhujši z i m i i z torVe sobe ! Z a p r a v l j a m i l i j a r d e i n m i l j a r d e tež­k o prisluženega d e n a r j a ! N e v e r j e t n o se m i z d i , d a se p i j a n e c z a g o v a r j a o

o v o j e m zločinu z b e s e d a ­m i : p i j a n s e m b i l . P i s k a j , piščalka, še n a p r e j , d a bo­d o s l a d k o g r o zd j e u p o r a b ­l j a l i z a s o k o v e , ne p a za v i n o ! Žganje na j u p o r a b ­l j a j o v z d r a v s t v u i n t i , d r a g a m l a d i n a , i z o g i b a j se a l k o h o l n i h pi jač, k i te u n i ­čujejo! S t a r p r e g o v o r p r a ­v i : » K d o r d o s t i p i j e , m a l o p i j e ! «

š e n e k a j b i r a d a n a p i s a ­l a : p i o n i r j i i z S l o v e n i j e m e t u d i v b o l n i c i n i s o p o z a b i ­l i . Z a p r a z n i k žena m e je o b i s k a l a tov . učitelj ica i n m i p r i n e s l a šopek p r v e g a g o r s k e g a c ve t j a . V s a k o d p i o n i r j e v p a m i je p o s l a l l epe čestitke z žel jo, d a se č impre j v r n e m z d r a v a d o m o v . P i o n i r j i so k r a s i l i g r o b o v e m o j i h s i n o v ; l e

k d o ne b o vese l t a k i h l j u ­d i ?

čest i tke so m i p o s l a l i t u d i p i o n i r j i i z o s t a l i h k r a j e v . K e r so p i s a l i do­m o v , s e m j i h p r e j e l a šele o b v r n i t v i . U p a m , d a v a m b o m , m o j i p i o n i r j i , l e t os i z p o l n i l a vaše žel je. D o o b i s k a p a z a e n k r a t le n a j ­lepša h v a l a ! Z a h v a l j u j e m se t u d i v s e m o b i s k o v a l ­c e m v bolnišnici i n v K o ­čevju. K a k o je č lovek sre­čen, k o v i d i d a j e še n e k ­do , k i s k r b i za te ! T a k e g a s o c i a l i z m a s i žel im i n t a k na j v l a d a v naši d o m o v i n i ! T a k s o c i a l i z e m s m o m e d b o r b o o z n a n j a l i našim l j u d e m ; d e l i l i s m o s i k o ­šček k r u h a .

Prisrčna z a h v a l a v s e m , k i s te m i d a j a l i n o v e g a p o l e t a z a živl jenje. M i ­s l i m , d a b i m o j i m r t v i s i ­n o v i , če b i l a h k o g o v o r i l i , r e k l i : » N i s m o zas t on j u m r l i , sa j naše m a m e n i ­s te pozabi l i ! «

v M A R I J A I V A N č i č G o r a — P e t r i c i 17, p . Sodražica

Božidar J a k a c : S T J E N T I Š T A P R I S U T J E S K I

V o d o v o d , r a z s v e t l j a v a , c e s t a i n

š e k a j č a k a K S v V e l . P o l j a n a h

Kra jevno skupnost na Ve l i ­k i h Pol janah čakajo precejš­nje naloge, saj so potrebe zelo velike. Tur i z em se je začel v tem koncu razvi jat i , zato ne bo šlo več brez bolje ure jenih komuna ln ih naprav. V Or tneku je zelo potreben nov vodovod, k i b i kra j oskr­bel za zdravo p i tno vodo, vodovod na V e l i k i h Po l janah pa bo treba povečati. K r a j bo videt i čisto drugačen, če bo ime l urejeno javno razsvet­ljavo — to velja tako za Ort-nek, ko t za Vel ike Poljane. T u d i na cesto iz Ortneka do V r h a i n preko Močil skoz i Do l . Podpoljane ne bodo smel i prebivalc i pozabit i . Če bo dobro urejena, bo to v p r i d n j im , pa tudi tujc i bodo raje zašli k nam. Kaza lo b i začeti pogovore o preložitvi ceste skoz i Ve l ike Poljane, saj se bo po njej odvi jal pro­met prot i G r m a d i i n ne bo prav, če bo še naprej tako

-ozka kot je zdaj. Ce sešte­jemo vse kar smo nadrob i l i , ho imela krajevna skupnost n a Ve l i k ih Pol janah kar pre-'*- . . :

cej dela i n vs i prebiva lc i bo­do m o r a l i krepko pomagati .

V . P.

PREDLAGAJMO SPO­SOBNE KANDIDATE! N a pr ihodn j ih vol i tvah bo­

mo tud i v naši vo l i ln i enot i vo l i l i novega odborn ika v kmet i jsko skupino. D a ne bo zadrege na zboru volivcev, bo ka r prav, če bomo kan­didate predlagal i že zdaj. Med n a m i je dovolj m lad ih kmetovalcev, k i zaslužijo za­upanje, k i so delovni i n pr i ­staši sodobnega kmeti jstva. Prav gotova bodo znal i za­stopati delovnega kmeta v občinski skupščini, saj vedo prav vse o ve l ik ih težavah, s kakršnimi se bori jo kmetje po hr ibovsk ih kmeti jah. Raz­mišljajmo torej o kandida­t ih že zdaj i n j i h predlagaj-mo, da bomo nato na zboru volivcev laže izbirala med nj imi !

V . P R E Z E L J - Dule pri Ortneku *

Po kongresu ZKJ: javno zborovanje Konference osnovnih organizacij bodo še ta mesec

N a p lenumu občinskega ko­mite ja Z K R ibn i ca prejšnji petek, k i so se ga udeležili tud i sekretarj i osnovnih or­ganizacij , so govor i l i v glav­nem -o V I I I . kongresu Z K J

ter nalogah osnovnih organi­zacij v zvezi z n j im . Dogovo­r i l i so se, da bodo še ta me­sec, začenši neposredno po kongresu, izvedl i konference osnovnih organizaci j na Inle-su — L I O , Smreka , Galante­r i ja in Hras t — pa morajo b i t i pred 15. decembrom, ker l)n po tem datumu konferen­ca celotnega kombinata . Or ­ganizacije morajo še pred konferenco uredi t i vse for­malnost i — članarino, eviden­co ipd . — da bodo novi .se­kretar iat i lahko takoj nada­ljevali z delom. N a konferen­cah osnovnih organizaci j bo­do izvol i l i tud i delegate za občinsko konferenco Z K v

drugi polovic i januarja. O b ­činske konference se bo ude­

ležilo (brez članov plenuma) 63 delegatov.

N a p lenumu so govor i l i tu­di o sprejemanju v članstvo Z K . Ugotovitev, da sprejema­nje nov ih članov ne poteka tako kakor b i rad i , je že_ sta­ra , čeprav vel iko l jud i s ' svo­j i m delom v samoupravnih i n drug ih organih iz dneva v dan dokazuje, da b i j i h prav lahko sprejel i v Z K . Skoro absurden je npr . p r i ­mer neke osnovne organiza­cije, k i j c v desetih let ih naj­manj stokrat razpravl ja la o sprejemanju novih članov, n i ­so pa v tem času sprejel i n i ­t i enega! Vse to je »rezultat«. prizadevanj nekater ih komu­nistov, k i še vedno niso do­umel i nove vloge organizaci­je i n nov ih metod dela Zve­ze komunistov in ob vsakem novem predlogu za sprejem glasujejo prot i , člani plenu­m a in sekretarj i so men i l i , da jo treba odpravi t i tak na­čin dela, pred konferencami sprejeti v Z K že predvidene kandidate in- še napre j bo l j odločno i n dosledno pomla­jevati osnovne organizacije.

Dogovor i l i so se tud i , da bo neposredno po kongresu Z K J v domu Part izana odpr­to zborovanje, na katerem bo predv idoma govori l o de­l u kongresa i n njegovih za­ključkih eden izmed delega­tov. Zborovanje bo 15. de­cembra zvečer. ^ K a d r o v s k a komis i j a p r i ob­činskem komite ju je že p r i ­prav i la širši izbor kandida­

tov za novi občinski komite . Zanje je v p r v i po lov ic i j a ­nuar ja predviden enodnevni seminar, na katerem bodo obdela l i naslednje teme: Družbena vloga i n idejni te­mel j i Z K ; družbeno i n eko­nomsko bistvo soc ia l i zma; vloga socialističnih družbenih organizaci j i n statut Zveze komunis tov Jugoslavi je .

OSTAL JE BREZ DELA

Pred k r a t k i m sem se srečal s staro part izansko mamico iz Grčaric, k i je v spremstvu 47-l«tnega s ina prišla v R ib ­nico. Potožila m i je, da tež­ko živi, mor i j o pa jo tud i druge s k r b i . »Glej, tole pre­beri!« m i je p o m o l i l a p o d nos kos papir ja , na katerem je pisalo, da se n jenemu s inu odpoveduje detovno razmer­je. A . K . je b i l v službi p r i Gozdni uprav i Grčarice. Se­daj, na z imo, pa so ga po­stav i l i na cesto. A l i naj ga živi SMe tna mat i? Fant je namreč delno neprišteven, kar pa ne more b i t i vzrok za odpoved. Svetoval sem j i , naj se obrne n a posredoval­nico za delo, ke r je rtok za pritožbo, k i je b i l zelo k r a ­tek, že zamudi la . M i s l i l pa sem s i , da tak odnos do de­lavca, k i je zdaj osta l brez sredstev, n i najboljši, n i t i n i to lepo! O- K .

Razgibana konferenca SZDL v Sušjah , Konferenca krajevne orga­nizacije S Z D L v Sušnjah, k i je b i l a preteklo nedeljo, je pokazala živo zanimanje čla­nov za različna vprašanja. Govo r i l i so o vlogi S Z D L na vasi i n o vsebini dela. Poleg problemov, k i so j i m najbliž­j i — komuna ln i dejavnosti, Ureditvi pot i ipd. , so obšir­no spregovori l i tudi o delu društev, k i delujejo na tem področju. Slišali smo pohva­lo o delu gasilcev i z Sušnja, k i so med najboljšimi v ob-' Čini i n k r i t i k o o mr t v i lu ga­silcev Vinice-Zapotok.

Precej so občani govor i l i o kra jevn i skupnost i . Sogla­sn i so b i l i , da se za vasi Suš-Je, S la tn ik , 2Iebič, Zapotok, V in i ce i n Gorenje laze usta­novi ena krajevna skupnost. V s e te vas i združuje krajev­na organizaci ja S Z D L , skup­ne so šola, PD , vodovod i td . N o v i odbor bo mora l v naj­krajšem času pr iprav i t i vse, da bo krajevna skupnost za­živela. N a konferenci so go­vor i l i o vrst i vprašanj, k i Jih bo mora la reševati kra­jevna skupnost, zato bo mo­ra l odbor S Z D L temu organu Bud i t i vso pomoč.

Zadružni d om v Zapotoku,

k i je nekako v središču teh vasi , sedaj ne služi temu na­menu v celoti . Udeleženci konference so meni l i , naj b i dom uprav l ja la krajevna skupnost , k i naj bi s S Z D L uredi la v njem družbeni cen­ter za vse organizacije i n društva tega kraja . T u naj b i b i l tud i televizor, k i ga i m a S Z D L . Najpre j pa bo treba dom obnovi t i .

N a konferenci sta b i l a po­hvaljena prizadevnost prebi­valcev V i n i c i n Goren j ih la­zov. P r v i so skoraj v celoti z l as tn imi sredstvi zgradi l i vodovod, drug i pa so s i s prostovol jn im delom zgradi l i pot. Prav b i bi lo, da b i ob­čina prizadevanje vaščanov v bodoče p r i podobnih akc i jah tud i mater ia lno podpr la .

K A R E L O R A 2 E M

Restavracijo imamo - kaj pa kadri? O gradnj i restavracije v

R i b n i c i smo že večkrat p i ­sal i , zato upamo, da bo to zadnj i zapis o njej. Predvsem tudi zato, ker je že skoro dva tedna gotova.

V zadnj ih dveh le t ih je na dvorišču za gosti lno »Ribni-čan« zras la lepa pritlična stavba z v e l i k im i okn i i n na sp loh moderno urejena. T o je restavraci ja, kater i je pr i ­ključen obnovl jeni del stare gostilne. Vse je lepo, od ne­koč zanemarjenega hodnika , točilnice s svetlečo se točil­no mizo in napravo za ku­hanje ekspres kave do vel ike, prav tako svetleče se resta­vraci jske kuhinje , obsežne je­di lnice z rel ie fom ribniškega gradu akademskega s l ikar ja Jožeta Cente ter lično ureje­nega »lovskega kotička« in sani tar i j . I n vendar je resta­vraci ja prazna. No da b i ne bilo gostov! Te b i kaj h i t ro našli, še preveč, manjka kva l i f i c i rancga strežnega osebja, manjka šof restavracije! Se tako lop in moderen loka l pa brez tega nič ne pomeni , Je golo, neizkoriščeno zidovje.

Ug iba l i smo, kdaj bo re­stavraci ja odprta ; najprej 4., potem 22. ju l i j a , septembra . ob koncu fesl lvnla. potom se

j e vse skupaj zavleklo v no­vo leto, končno je b i l objekt tehnično prevzet, se prav i dograjen, t i k pred dnevom republ ike . Zavlačevanje grad­nje je razuml j ivo : načrti, k i so še vedno pr ihaja l i , ' po­manjkanje mater ia la, obrtni­ške storitve i td . Ob vsem tem pa je -investitor, k a k o r kaže, pozabl jal na nekaj drugega, nič manj važnega — na ka­dre. Dve let i , k o l i k o r je b i ­la restavraci ja v gradnj i , je pač čas, v katerem b i l lahko dob i l i dovol j sposobnih, kva­l i f i c i ran ih l jud i , sposobnih prevzeti i n uspešno vodi t i nov gost inski objekt.

Še v letošnji sezoni, se prav i pred približno pet imi meseci , se je podjetje raz-govarjalo z nek im kandida­tom za šefa obrata, k i je s i­cer kemični tehnik živilske stroke. Le- la je v svoj i d i ­p l omsk i nalogi obdela l in ana­l i z i ra l prav ta obrat i n v njej podrobno razčlenil razvoj lo­kala , nani/.al vrsto dobr ih za­mis l i za organizaci jo poslo­vanja i td . Ob l jub i l jo, da ho preskrbe] več kva l i f i c i ran ih l judi za kuhin jo oz. strežbo. In delavski svet podjetju? Po njegovem mnenju kandidat z d ip lomo kemičnega tehniku

m a živilske stroke n i ime l pravšnje kval i f ikaci je ! Zdaj je restavracija zaprta in vsa­ko zasilno kadrovsko reševa­nje lahko nujno vodi v di­skval i f ikaci jo pomena i n vlo­ge sodobne restavracije.

R ibn i ca je v zadnjem- letu dobi la t r i lepe gostinske lo­kale; pred dob r im letom ka­varno v gradu, oktobra preu­rejeno gosti lno »Pri Cenetu« i n zdaj restavracijo, k a r po­meni , da je za si lo urejeno vprašanje gost inskih kapaci­tet. Zdaj pa je poglavitna na­loga gostinskega podjetja iskanje nov ih možnosti ža kadrovsko krepitev, da bo gost — domač a l i tu j , k i se kaj rad ustavi v kra ju , od­šel iz R ibn ice vsestransko za­dovoljen. Namreč zadovoljen tud i s spre jemom, postrežbo in odnosom v gost inskih lo­ka l ih .

0 Vsem nel juba s i tuaci ja v 0 restavraci j i ponovno do-% kazuje, da ne smemo in -0 vestirati le v stroje, v go-0 lo zidovje, pač pa tud i v 0 l j u d i , k i bodo z vsem % tem uprav l ja l i , da skra tka 0 šc tako sodoben stroj a l i 0 l oka l brez sposobnih l jud i 0 no pomeni nič!

F. G R I V E C

N e k a t e r e j e

s n e g p r e h i t e l Mraz je v zadnjih dneh

Poučno pritisnil tuđ v ribni­ki dolini. Nekatere je pre-*enelil, ker niso pripravili ( ' < "oI ) nastilja za živino, pa ' ' " ' i j kurjai>o bodo nckatr r ' bol) na tesnem. Primanj-kuje tudi premoga, ki ga ve-' " c o gospodinjstev uporablja 'ta kurjavo. Setev je bila po " s c m i pravočasno tivrsena, tOlfski pridelki pa pobrani fretl nastopom snega. -r

G r m a d a z a

z i m s k i t u r i z e m Prvega snega, k i nas je

preseneti l pretek l i teden, so b i l i najbol j veseli otroc i . Do mi le volje so se že nakepal i , smučarji in sankači pa ne­strpno gledajo v oblake i n čakajo, kdaj bo nasulo do­vol j debelo plast snega, da b i lahko zdrve l i po hribčkih in k l anc ih navzdol . G r m a d a je z okol ico vred prav p r imerna za z imske športe i n smučar­j i so Jo že lan i ob iskova l i . Kočevski športniki se že dlje časa zanimajo za možnost, da b i se v d o m u na G r m a d i lahkp zadrževali po nekaj dn i in ime l i t am tud i smučarske tečaje. Učitelji smučanja so se o tamkajšnjih terenih po­hvalno i z raz i l i , zato b i bi lo prav, ko b i turistično dru­štvo razmišljalo o možnostih za z imsk i šport i n ga omo­gočilo! V . P.

Na Ojstrem vrhu naj bi stal pretvornik

Sodražica leži v ozk i dol i ­n i , k i j o zapirata dva hr i ba : na eni s t ran i Travma gora, na drug i pa Slemena. Za rad i tega v en i po lov ic i Sodražioe lahko gledaj'o televizijo, v drugi po lov ic i , to je »za vo­do«, k i je pod vznožjem sle-menskega hr iba , pa je spre­jem onemogočen. Zato tu tu­d i n i televizorjev. Z zgradi­tvijo p re t vo rn ika n a Ojs t rem v rhu b i b i l omogočen spre­j em vsem prebiva lcem So-dražice i n doline, pa tud i v drug ih vaseh v Ribniški dol i ­n i b i b i l a s l i k a n a ek ranu bolj čista ko*, doslej . Prepr i ­čani smo, da b i del stroškov p r i gradnj i pr ispeva l i pr iza­deti občani, de l sredstev pa naj b i pr ispevala občina. Z zgraditvi jo pre tvorn ika b i se povečalo število lastnikov te­levizorjev, k a r tud i R T V Ljub l jana ne b i smela zane-mnrjat i . T

Brez gostinskih strokovnjakov v belokranjskem turizmu ne ko šlo!

Janez Zuuič, predsednik sveta za turizem, gostin­stvo in trgovino občine Črnomelj, je ravno pri­pravljal gradivo za sejo sveta, ko sem ga obiskal z namenom, da bi za bral­ce Dolenjskega lista pove­dal kaj več o turizmu in njegovih perspektivah v domači občini.

— Kako gledate na doseda­nji razvoj turizma v črno­maljski občini?

— Pr i rodne lepote, etno­grafske vrednote, znamenito­st i , z last i pa lepota Ko lpe ,

M i r n e gore, lovstvo, bogat r ibo lov i n semiške zidanice so za tur i zem nedvomno s i l ­no privlačne. Be l okran j ska magis t ra la je do Črnomlja že zgrajena, zato lahko pričaku­jemo vel ik napredek n a tem področju. V zadnj ih le t ih pa se v t u r i zmu ni kdove kaj spremeni lo i n smo pravza­prav nepr iprav l jeni pričakali novo cesto.

— Kateri so po vašem

mnenju glavni vzroki za slab razvoj turizma v B e l i kra­jini?

— K a d r i . . . k a d r i ! D o b r i i n s t rokovno usposobl jeni ka­dri v gostinstvu b i lahko b i ­stveno vp l i va l i na pospešeni razvoj tu r i zma p r i nas. Ve­lika večina zaposlenih v go­st instvu pa n i m a nobene kva­l i f ikaci je . Gos t inc i premalo skrb i j o za belokranjske spe-cialitete: krvav ice , pečenice, odojke, purane, piščance, aj­dove žgance, belokranjske štruklje ln podobne jedi . Te­ga man jka n a j ed i ln ik ih v skoraj vseh naših gost i lnah!

— Kaki) bi se dalo odpo-moči sedanjim pomanjkljivo­stim?

— M o r a l i b i poskrbet i za strokovno izobrazbo gostin­s k i h delavcev. Z las t i zdaj , k o je sezona mimo, b i b i l naj-prikladnejši čas za razne te­čaje i n seminarje. Razen stro-kovnega znanja b i s i m o r a l i zaposleni v gostinstvu pr ido­b i t i tud i znanje tu j ih jezikov, vsaj nekater ih. M i m o tega b i m o r a l i b i t i seznanjeni s kra ­j evn imi znamenitostmi , da b i lahko gostom dajal i potreb­ne informaci je . Menda obsta­j a celo zakon i t i predpis , k i določa, da m o r a imet i strež­no osebje v gostinstvu p r i ­m e m o kval i f ikac i jo . Tega p r i nas ne upoštevamo, zato bo verjetno treba poseči po ukre­p i h inšpekcijskih organov.

Zelo privlačen b i b i l za tu­riste tud i muzej , k i ga v Čr­noml ju n imamo. Imamo to­l i k o znameni t ih pročelij zgradb, be lokran jsk ih skr in j z domačo omament iko , orod­ja , •starih lesenih ključavnic, različnih i zkopan in , statev, kolovratov, izdelkov domače obr t i i n še mars ika j — a ne znamo tega i z rab i t i . Muze j b i lahko i m e l tud i oddelek N O B

i n l ovsk i oddelek. K a d a r pa organiz i ramo razne belokranj­ske zabave, b i mora l i priteg­n i t i več gostov i n poskrbet i , da b i j i h streglo osebje v narodn ih nošah.

S tu r i zmom smo se v B e l i k r a j i n i doslej vse premalo ukvar ja l i . Zo ra t i bomo mo­r a l i ledino i n to čimprej, da bo že do pr ihodnje turistične sezone vse pr iprav l jeno za večji ob isk tur istov i n tu j ih gostov, k i j i h lahko pričaku­jemo.

JOŽE S K O P

Janez Žunič, predsednik občinskega sveta za tur i ­zem, gostinstvo in trgovino

N O V I C E

Č R N O M A L J S K E

K O M U N E

PRELOKA: cesta, avtobus in p o k o p a l i š k i zid

V nabito po ln i osnovni šo­l i so vaščani Pre loke priča­k a l i ob novem televizorju sestanek Socialistične zveze, k i je b i l 3. decembra. Po iz­vo l i t v i novega odbora i n de­legatov za krajevno konferen­co se je začela živahna raz­prava, v ka te r i se je razkr i l o mnogo želja za napredek kra­ja . Vaščani b i rad i ured i l i cesto od Pre loke do 2uničev, tako da b i avtobus lahko vo­z i l p reko Zuničev v Adlešiče. Zmen i l i so se za popravi lo pokopališkega z idu i n skle­n i l i p ros i t i E l e k t r o Črnomelj za podaljšek industr i jskega toka v drugo polov ico vasi .

M e d d rug im so člani S Z D L k r i t i z i r a l i nepravi len odnos nekater ih javn ih usluž­bencev do občanov i n izraz i l i željo, d a b i uved l i nižjo ca­r ino za uvoz kos i ln i c i n ne-

Maiični urad Črnomelj Novembra Je bdi doma rojen 1

deček ln 1 deklica — Poročili so ae: Janez Put, krojač 12 Gradaca, in Lidija Kuhar, priučena krojači ca lz Lokev; Matija Planine, kme­tovalec iz Svibnika, ki Antonija Sodeč, kmetov alka iz Cerovca, Mirko segina, livar lz Tribuč, ln Danica Petrlc, delavka lz Velike Lahinjo; Stanislav simec, kiju, a. nJjc&r iz Črnomlja, ln Milena Plut. delavka Iz Pota prt Soraifiu, Anton Clroblar. livar lz Oomjo Pake, in Ivana <. delavka lz Gradni­ka. Ivan KoguJ, ključavničar, in Antonija StukelJ, strežnica, obn lz Mor .bora; Janez OrdeAlč. livar iz Dobile, in Elizabeta Lukanlć. kuharica r/. Konizarloo Umrla sta: Marija Stukelj, užltkarica 12 Gor­nje Pake, (17 let ln MaUJa Suster. uMtknr Iz i: v/ vrha, 90 let.

Matični urad Adlešici Novembra nI bilo rojstev lzver.

bolnlAtiloe. — Poročili ao ar: An droj VranoSlč, kmetovalec, in Jo-ntpina. sikanja, kmetov alka, oba IT. v, v i . Milan Stlpanovič. kme­tovalec iz Mtirtndola, ln Zorku Mi bč, Uvilja Iz \f lic, v; Jože Var (MJan. strojni ključovnioar ir. Do ienjouv. in Terezija Sortč. teksUl na delavka iz Metlike. —Umrl je Ivan VlaVC. kmetovalec lz Dolcnj cev, mi W

kater ih manjših kmečkih strojev iz inozemstva.

N a vse predloge, prošnje i n kr i t i ke s ta da la vaščanom le­po pojasni lo član okrajnega odbora S Z D L L jub l jana i n sekretar občinskega odbora S Z D L Črnomelj.

F R A N C P A V L A K O V I C

N a s l i k i izroča predsednik sveta za ku l tu ro občine M e . Mika. Prane BranceJtl. Suhcir-eanu Jožetu PetricukJijuče no­vega kul turnega doma l n hkra t i s t em simbolično Iz­roča v uporabo l n varstvo novi d o m vsem Suhorčanom in okoličanom. Lepo slavje — brilo je na občinski pravnik, 26, novembra — bo ostalo vsem Se dolgo v sptyrn.iiui, saj je Suha r z okofl loi dob i l pomembno ku'.turno ustano­vo, kateršno so l e dolgu po.

Odkrit ju spominske plošče padl im borcem I. avstrijskega bataljona v sestavi N O V i n POS so v Tribučah v Bel i kraj ini mimo domačinov i n 38 bivših borcev tega bataljona prisostvovali tudi ugledni avstrijski in domači politični predstavniki

Glas iz Starega trga ob Kolpi 0 P red p ra zn ik i so b i l i v

več k ra j i h zbor i občanov, na kater ih so razprav l ja l i o kra ­jevni skupnost i . Meni jo , naj b i b i l a za območje tega k ra ­jevnega urada le ena skup­

nost. Precej vprašanj je b i ­lo o davčni po l i t i k i , tako za­os tank ih davkov i n drug ih vprašanjih, k i skrb i jo kme­tovalce oz i roma le še na po l za delo sposobne starčke. —

Novice iz Drašičev 0 N a dnevnem redu let­

ne konference krajevne or­ganizacije S Z D L , skl icane 6. decembra v Drašičih, je b i ­l a izvolitev novega odbora i n razprava o kra jevni skup­nost i .

0 Letos so v Drašičih pre­cej dela l i tud i na d rug ih po­dročjih. T a k o so se odbor i družbeno političnih organi­zaci j dogovor i l i , da bodo p r i ­hodnje leto dogradi l i ku l tur ­ni dom. Poprav i l a pa še ča­k a cesta do Božakovega. Tre­ba jo je ured i t i za prevoz šolskih otrok i n mleka .

0 Mars ika t e r i kmetovalec iz Drašičev i n okol ice je v skrbeh , ker ne more zarad i slabega vremena dob i t i do­volj nast i la na dom. Pol jske pr ide lke so posprav i l i . P r v i k u p c i za vino, k i ga pride­lova lc i nudi jo po 140 do 170 dinarjev l i ter , pa se že ogla­šajo.

0 27. novembra je v no­vomeški bolnišnici u m r l Jo­že Simonič iz Drašičev.

Matični urad V i n i c a Novembra a ta bila rojena 1 de­

ček ln 1 deklica. — Porok ni bilo. — Umrla sta: Jože Zunlč, upoko­jenec iz Preloke. 70 let, ki Angela Maljevec, gospodinja iz Učokovcev, 56 let.

K o je šel k r m i t živino, je padel s skednja i n s i poško­dova l glavo i n p r s n i koš. S i -monič je b i l 38 let gasilec, v društvu pa je b i l s t ro jn ik i n podčastnik. Z a delo v ga­s i l s t vu je pre je l republiško odl ikovanje I I I . stopnje. M e d vojno je b i l nemški ujetnik. D R A S I C A N

Kako je bilo na sestanku v Stori tipi

27." novembra je b i l a v Sta­r i l i p i konferenca krajevne organizacije S Z D L , k jer so se vaščani pomeni l i o vseh kra jevnih težavah, h k r a t i p a je b i l a ta konferenca pr i ­p rava na letno konferenco organizaoiije i n n a vol itve no­vega vodstva.

Vaščani so se pritoževali, da so j i m p r i padn ik i črno­mal jskega garnizona nared i l i precej škode n a nj ivah i n ste l jn lk ih i n b i rad i dob i l i škodo povrnjeno. P r o s i l i so tud i za pomoč p r i poprav i lu črpalke na vaškem vodnjaku, k i je pokvarjena, zato l judje večkrat nimajo vode. Zmeni ­l i so se, da bo v pr ihodnje vse take s tvar i urejeval i n reševal novoizvol jeni odbor podružnice Socialistične zve­ze. F . P.

Končno je začela delat i zob­na ambulanta , boj i jo pa se, d a b i zavoljo previsokega sne­ga dentist ne pr iha ja l redno.

0 N a pobudo krajevnega odbora R K so izvedl i tečaj za prvo pomoč, nego zobov­ja, o t rok i n starčkov. O po­treb i tečaja je najbol j pre­pričal obisk, k i je b i l lep, škoda p a je, da ga niso obi­skova l i tud i bol j oddal jeni občani.

0 N a krajevni konferenci Socialistične zveze, k i je b i ­l a 8. decembra, je b i l o iz­voljeno novo vodstvo S Z D L i n 15 članski svet krajevne skupnos t i . Socialistično zve­zo i n krajevno skupnost ča­k a precej dela. Nerešenih ko­m u n a l n i h vprašanj n i ma lo , najbol j pa bo treba skrbet i za razvoj tur i zma i n asanaci-Jo vasi. Poprav i la so potreb­ne domala vse ceste v kolp-s k i do l in i . M e d d rug im bodo spomlad i odpr l i v Pre les ju turistični d o m s tu j sk im i so­bami , k i bo n u d i l tud i hra­no i n dnevne karte za ri­bolov.

0 Iz Pol janske dol ine l jud­je odhajajo v mesta, ker n i ­m a industr i je . Men i jo , da b i b i l v tem prede lu pr imeren kakšen obrat »Iskre«.

0 K o bo zapadlo več sne­ga, bo treba redno plužlti tud i cesto iz Starega trga v Tančo goro. O tem je b i l o govora na zboru volivcev.

0 Jesen je b i l a zelo mu­hasta i n se je setev pšenice zakasni la . Kme tova l c i so mo­r a l i i zkor i s t i t i res vsak ugo­den trenutek, da so lahko po­sejal i vse predvidene povr­šine.

R U D O L F K O B E

Televizor na Preloki

Preb iva l c i Pretoke so bili nadivse zaetavoljni, bo so izve­deli, da bodo d ob i l i televi­zor, preko katerega se bodo seznanjal i z napredkom in J im bo h k r a t i krajšal čas v dolg ih z imsk ih večerih.

Vaščani so i z srca hvaležni občinskecnu odboru S Z D L ter Zvez i Svobod i n prosvetnih društev v Crnomliju, k i sta pr ispevala za nakup televi­zijskega spre jemnika i n tako Preločanom približala doga­j an ja v svetu, ka te ra sicer redkokdaj prodre jo v to od­ročno vas. 2e ve l ik ob i sk ob pre jemu televizorja i n nasme­jana l i ca vaščanov daijeju slu­titi, da bo b b tolevizorju ve­dno dovolj gledalcev.

NOVICE IZ SEMIČA 0 Urejen pešpot poni Štefa­

nu so nedavno izročil; svoje, m u namenu, čeprav so neka­ter i objestneži ov i ra l i de la i n dela l i škodo. Pravi jo , da je pot malce pregladka, k a r ne bo dobro , k o bo zmrzovaio-Pr i j av i l i so 30 »junakov«, k i so p r i gradnj i nove po t i na­prav i l i največ škode.

0 Scmiški obrat kmeti jske zadruge je začel te d n i zb i rat i naročila za motorne kosi lnice B C S , p r imerne z a delo v hr i ­bov i t ih prede l ih . Kmet j e bo­do lahko te stroje dob i l i p ro t i daljšemu odplačilu, zato je za naročilo precej zanirnlanfl*-

Franc DerganC

Matični urad Stari trg ob Kolpi

Novembra »o rodile: Marija Grcnc iz Dol. Radenc — deklico in Blanklca Mesaric lz Starega trg* — deklico. — Porok ln smrti r» bilo.

K a j je n o v e g a p o m e t l i š k i o b č i n i • V metliški občini bodo

od srede deccmbr a do sredi­ne januarju v vseh štiriin­dvajsetih krajevnih organiza­cijah Zveze borcev občni zbo-zbori. 1742 borcev i n akt i v i ­stov, k o l i k o r j i h je n a tem področju, se bo pogovarjalo o marsičem i n tudd o mnog ih še nerešenih vprašanjih, tako o pr i znava ln inah, zavarova­nju za kroeie-borce, o p r i zna , n ju delovne dobe borcem, o stanovanjskih prob ' emth oz i ­r oma o potrebnih denarn ih sredstv ih za adaptacijo sta­novanjsk ih hiš i td. D J konca tega leta b.) dobi lo priznaval­n ino na novo oko l i 100 bor­cev, pr ihodnje leto pa bo t i e ba rešiti Se oko l i 60 prošenj. S tem bi b i l najbol j peroč socia lni prob lem borcev v občni vsaj za sdllo resen

x • V teku HO tudi koiifr

renče km lovnih organlrarij

SZDL, k jer vo l i vc i že sedaj obravnavajo predloge kand i ­datov za občinsko skupščino p r i pomladansk ih vo l i tvah. Kritično pretresajo t u d i mno­ge probleme, k i zadevajo n j i ­hovo perdročje. Vese l i jah, da Je z avtobusnimi zvezarni i n nov im šolskim k o m b i j e m za­gotovljen provoz n j ihov ih o t rok v šolo, manj p a so po­nekod zadovol jni z odkupom vina l n drug ih pr ide lkov , zla­s t i sadja. P r i p o m n i t i p a je treba, da t u kmet i j sko zadru-Bo v M e t l i k i no zadano kaka večja k r i vda , s las t i ne p r i od­kupu industr i jskega sadja. Zaloge toga sadja v črnomalj­skem Bo l tu l n m l r o n s k i Dan i so se namreč h i t ro napolni le *n zato tudd povpraševanja po tej vrst i snel " i n i b i l o pre­več.

x f j| V nedeljo, 29. novembra.

Je v počastitev državnega

prazn ika v Metl iku gostovalo Mestno gledališče OJubljansko s Kre f tov im i K r e a t u r a m i . Ig ra lc i so s kval i te tno igro p r i p o l n i dvoran i poželi ob i lo pr iznanja.

PJ| Minuli teden so v metli­škem zdravstvenem domu in tudi v podjet j ih pričeli ljudi preventivno cep i t i p r o t i g r ip i . CeplJenjo je letos bol j zgodaj

METLIŠKI T E D N I K

kot m inu l o z imo, zato je p r i ­čakovati, d a tud i ugodni re­zultat i ne bodo iaostaiU. Polo­vico stroSkov za cepljenje

nosijo gospodarske organiza­cijo i n ustanove, polovino P* K o m u n a l n i zavod za rooinWO zavarovanje.

Matični urad Gradac Novembra Je bil doma rojen *

dočok. — Poročila »ta se: Jo» Schwe!gcT. delavec Ir. VnmoviC. in rTon««ka 2ugclJ, delnvkn IT. Ot* Dobruvic. — Smrti ni Ml«.

Matični urad Metlika Novembra nI bilo rojstev Uv>*J

bolnišnice. Poročili M I »r: JurU Damjanovič. Ntrojnl UJuciiviiičaJ' bi Jožefa Tome, trgovsko pomoč­nica, oba lz Črnomlju; M)u f r ' bnnfflč. krojač lz .Srednjega Lip"*' oa prt Žužemberku, in suu*» tUjomuui. kmetljKki tehnik 1 • I** ttfi. — Umrli ao: Jurij SiiitlJ«"*' ptMMtnik h: Meti tke, r,7 le<: Jiikotjma Pehanl. upokojenka •» LJubljane, M let; Martjn Znidaf: Mč. gospodinja Iz curll. M l r " Franc 1'otočar. oikrboviuirc J* Metliko. M let; Marija S i r i * " : dnrthvikrt upokojenka >' r-uril, *° let.

2 0 D O L E N J S K I L I S T Š t . 49 (761)

Ofenziva proti prekrškom M o t i t i se, j e človeško. Z m o t i se s a m o , k d o r d e l a . Z a v e s t n a p o m o t a j e k a z n i v prekršek. P a m e t n i n a p a k e o d p r a v l j a j o . T r m a s t i se j i m teže o d r e k a j o . S p o d b u d i t i j i h j e t r e b a s ši lom.

P a s m o t a m . . .

0 Letos je v trebanjski občini inšpektor za delo ugo­tovil, da je bi lo zaradi po­škodb p r i de lu i n izostankov

v zaradi obolenj 56 mi l i jonov dinarjev izpada v narodnem dohodku. Z a okrog 70 odstot­kov poškodb so zakr i v i l i za­posleni sami . č e b i se ravna­l i po navod i l ih , k i veljajo za varnost na delovnem mestu, b i lahko ime l i tak ih poškodb za 60 odstotkov manj . Inšpek­tor je ugotovi l razveseljiv pa­dec prekrškov v delovnih razmerj ih, varnost i p r i delu

-in hig ieni dela.

O San i tarn i inšpektor je med drug im vzel vzorce pred­metov iz prodaja ln i n ugoto­v i l , da je bi lo med 22 vrsta­mi živilskih predmetov le 7 pr imern ih za promet .

£ Tržna inšpekcija je opravi la 120 pregledov. Zara­di prekrškov je v 31 pr ime -rih i z rek la mandatne kazn i , 30 pr imerov izročila v obra­vnavo sodniku za prekrške, 9 pr imerov pa javnemu tožil­stvu zaradi gospodarskih pre­krškov. Vrs to ukrepov je izve­dla v prodaja lnah z živili, pro­ti nedovol jenemu točenju vi­na i n drug ih a lkoholn ih pi­jač, zoper nedovoljeno žaga­nje lesa, prot i šušmarjem itd.

% Veter inarsk i inšpektor je kont ro l i ra l stanje v živino­reji, z last i plemenskega gove­da i n prašičev, ter poskrbe l

vse potrebno, da so se žival­ske bolezni v k a l i zatrle.

O Gradbena inšpekcija je nadzorovala zasebne i n druž­bene gradnje, investici jsko izgradnjo i n podobno. V ne­kaj p r ime r ih je mora la grad­bena dela ustav i t i , ker niso b i la izvajana v smis lu pred­pisov.

O Tud i inšpektor za ceste si je nabra l polno beležko s svoj ih obiskov. Ugotovi l je, da so ceste IV. reda še k a r zadovoljivo vzdrževane, da pa je pomanjkl j ivo odvodnja­vanje. S lab i so tud i nekater i cestni objekt i čez potok M i r ­no i n ogrožajo varnost pro­meta.

• Vs i , k i so že ime l i oprav­ka z iiišpktorji vedo, da nji­hovo šilo n i vedno prizanes­l j ivo, č im hujši je nered, tem globlje seže šilo.

Inšpektorji ne zbadajo s ši­lom, kot bi kdo mislil/ Zna­jo drugače zbosti, v denar­nico! Posameznika a l i orga­nizacijo, kdo r je pač kr iv .

Ne rad i imamo inšpektorja v hiši. Tak nos imajo, da vse nepravi lnost i zavohajo. K o odhajajo, je zapisnik dolg. Odhajajo z naročilom: »Ko znova pr idem, bo manj usmiljenja.«

Pa smo tam, sicer pa . . . . . . inšpektorji niso zaradi

sebe, so zarad i družbene kontrole, so zato, da b i bi lo

čim manj napak p r i delu. So zato, da bdi jo nad dejav­nostjo občanov, a l i je ta de­javnost v sk ladu s predpis i . Ne, n j ihova naloga n i kako r n i lahka. Težka je i n odgo­vorna. M a r mis l i te , da je lah­ko dejansko stanje presodi t i z zahtevami predpisov? Po­skusite! Samo enkrat bodite sebi inšpektor! .

IVAN ZORAN

V e l i k o , pa tudi potrebno!

Za f inanciranje družbe­n i h služb v trebanjsk i ob­čini bodo do konca leta porab i l i 142 mil i jonov,

k a r je za 30 odst. več ko t so p lan i ra l i . Sredstva so se povečala z last i v zad­njem četrtletju, k o je okra j sproattil proračun­sko rezervo.

V pr ihodn jem le tu bo­do potrebe še večje. Gro ­b i izračuni kažejo, da b o do družbene službe pora­bi le za 7? odst. več sred­stev ko t letos, od tegia sa­mo šolstvo 40 odst. Razen osnovnega šolstva, l jud­ske univerze, otroškega vr tca i n zavoda za prosve­tno i n pedagoško službo v Novem mestu bodo šla iz istega v i r a sredstva še za vzdrževanje i n dejav­nost i šolskih mlečnih k u ­h i n j , nižjo glasbeno šolo v Trebnjem (kot podruž­nico novomeške), strokov­no izobraževanje učite­ljev, opremo i n poprav i la šol.

GRADNJE V METLIKI: DOBRI OBETI • MinuiM mesec je b i l o v

Met l i k i n a novo asfa l t i ranih 3000 kvadra tn ih metrov ploč­nikov m trgov. (

T ° jesen je namreč K o m u ­nalna uprava v M e t l i k i ure­dila 1400 kvadra tn ih metrov pločnikov od mesta p r o t i že-tezmi'iari postaji , naprav i la počTogo i n gornj i us t ro j , nakar Je Cestno podjetje i z Novega mesta pločnike asfal­tiralo. Delavc i Cestnega pod-fetja pa so 12. novembra Pričeli urejevati T r g svobo­de; postav i l i so okrog štirih zelenic granitne robnike i n ^ trg z njegovimi prikijuč-to asfa l t i ra l i . N a srečo je bilo vseh štirinajst dn i lepo y*eme, aisfaltiranje pa je b i lo saključeno prav n a občinski Praznik 26. novembra. V s a Jtola so vel jala preko devet to pol mi l i j ona dinarjev.

x

• P r i asfal t i ranju T rga »vobode so delavci o d k r i l i *tar mestni vodnjak, k i so ga Metjičani prenehal i uporab­ljata že pred prvo svetovno 'Ojno. Takra t je M po p r i ­povedovanju s tar ih l j u d i vod­njak globok 33 m . , Širok je Približno dva metra i n Je ob­tožen s k l esan imi kvad r i . Ob *&zidav'i so ga precej zasu l i to mer i danes v globino 27

metrov. T u d i letos so vanj zmetal i nekaj vozov odvisne zemlje. V vodnjaku se od vrha navzdol v c ikcaku spu­ščajo železne cevi; talna voda pa i m a baje zvezo z metliškim Obrhom. D a bodo možna ka­snejša raziskovanja, je b i la p r i as fa l t i ranju trga nad vod­n jakom vdelana manc'ša be­tonska plošča.

x

tU Nad bivšimi Makar jev i -nti garažami so biM v okto­b ru i n novembru po načrtu gradbenega tehnika N i k a Zu-paniča nadzidani poslovno prostor i Gozdnega obrata i n Zavoda za zaposlovanje de­lavcev v M e t l i k i . Zgrajene so bile štiri pisarne, skladišče i n sanitar i je . De lo je prevzela K o m u n a l n a uprava v M e t l i k i , investitorja pa s ta oba bo­doča uporabn ika prostorov.

x

• Tud i 20-stanovanjski stolpič, k i ga ob Cesta brat­stva i n enotnost i gradi Be lo ­kranjsko podjetje, dovolj na­glo raste. Razen pritličja bo bo ime l še štiri nadstropja, k i bodo pod streho do novega leta. P redv idoma bo stolpič, k i bo ime l centralno kur javo , vselj iv j u l i j a 1965. Pr ihodnje leto bosta poleg njega priče­

la rast i i z ta l še dva nova 20-stanovanjska stolpiča. Vse t r i stavbe bodo zgrajene po is tem načrtu, k i ga je p r i sk r ­bel P ro j ek t i vn i atelje i z L j u b . Ijane, invest i tor pš. je občana s svo j im stanovanjsk im sk la ­dom i n s finančno soudeležbo zainteresiranih gospodarskih organizaci j .

x • Urbanistični načrt Met­

l ike predvideva, da bo na Ve-ja r ju zgrajenih 31 enodružin­s k i h hiš. Zadnja leta je tu zraslo že 13 hiš, od ka te r ih pa nekatere še ndso do kra ja iz­delane. Z a drugo leto so p r i občinski skupščini že vlože­ne prošnje nekater ih pros i l ­cev za zgraditev nov ih hiš.

Z v e z n o o d l i č j e

Ob dnevu republ ike je Ga­s i l ska zveza Jugoslavije odl iko­vala z redom I I I . stopnje ga­s i l sko društvo v Trebnjem. Odl ikovanje bodo društvu iz­ročili na njegovem občnem zboru, k i bo v začetku pr i ­hodnjega leta.

Društvu, k i je lan i prazno­valo 85 let obstoja, so z od­l ikovanjem pr i zna l i uspehe v prevent ivni i n splošni dejavno­st i . Najdragocenejši uspeh je vsekakor ta, da društvo n a svojem območju že nekaj let n i imelo požara.

Do zdaj so b i l i t rebanjski gasi lc i že nekajkrat odl ikova­n i i n pohval jeni . Tako hran i ­jo nekaj zveznih i n republ i ­ških odl ikovanj prve, druge i n tretje stopnje ter dve re­publiški d ip l omi .

Društvo šteje 56 članov i n je med v r s tn ik i v občini zgledno organizirano. T u d i opremljeno -je še kar : gasil-

TREBANJSKE NOVICE

s k i pol tovornjak i n dve 800-l i t r s k i mo t o rn i b r i zgami vo­dijo v inventarni kn j ig i na prvem mestu. 2e l ja članov je, da b i dob i l i sodobnejši i n hitrejši avto, sedanjega p a b i izročili mokronoškim ga­si lcem. T u d i gas i lsk i d o m b i rad i povečali. Za pr iz idek imajo že pr iprav l j en ih 300 t i­soč dinarjev. Pr imerne pro­store b i rad i čim prej , saj bodo le tako uspešneje kos nalogam, k i so poverjene so­dobnemu gasilstvu. '

Matični urad šentrupert Rojstev in porok novembra ni

bilo. — Umrla sta: Leon Štru­kelj, upokojenec z Vrha, 81; Ma­rija Brcar, užitkarica iz Homa, 77 let

N A S O B I S K

Desetletja v siužbi gasilstva V najinem razgovoru ni bi­

lo besed, ki bi ne govorile o gasilstvu. Vsaka je povedala svoje. O tem, kaj je gasilec, kaj brizgalna, kaj hitrost ga­šenja, kaj radost, ko se po­sreči ogenj pogasiti. Pred­vsem pa kaj je disciplina. »Takole,« je pristavil moj so-besednik, »zatuli sirena, čez tri minute pa so gasilci že na poti. Stalna pripravlje­nost!«

IVAN NUVAK, tajnik ob­činske gasilske zveze v Treb­njem, je v sluzOi gasilstva že 36 let. O svoji vlogi je ta­kole menil:

»msem operativec. NHoii nisem bil pravi operativec. Vedno sem v organizaciji. Prišel sem do ugotovitve, da gre prednost samo tistemu društvu, ki ima dobro orga­nizacijo. Organizacija je po­verjena tajniku. Dejansko je tajnik duša društva. Seveda orez aiscvpiine ne gre. če ima disciplinirano društvo dobrega tajnika, je neprekos-Ijivo v hitrem in kvalitetnem izvrševanju nalog. Zaupati si moramo in se spoštovati, pa gre.«

Gledava skozi okno njego­ve spalnice, ki je hkrati pi­sarna občinske gasilske zveze, Naletujejo prve snežinke. Burja jih vrtinci in zanaša. Cas za spomine. Prve snežin­ke se stopijo, prvi spomini se razblinijo. Nenadoma naju zajame vihar spominov ...

» . . . tn potem sem pred desetimi leti sprejel tajniško mesto pri zvezi. Tu sem še danes,« konča Ivan.

Ivan Novak se je pred krat­kim vrnil z dvodnevnega kri­žarjenja po občini. O tem pripoveduje:

»V dveh dneh sem opravil

tisto, kar bi z dopisi dosegel v pol leta, ali komaj v letu. Pobral sem vso članarino m naročnino za razno strokov­no literaturo. Ko sem oddal članarino, so v Ljubljani na­šo občinsko zvezo pohvalili.«

S precejšnjo negotovostjo sem povprašal, ali je bil že kdaj odlikovan. Drobni iskri­ci sta se mu utrnili v očeh, ko je začel naštevati:

»Za delo v gasilstvu imam republiški odlikovanji druge in tretje stopnje. Obvestili so me, da bom odlikovan tudi letos: z zveznim gasilskim odlikovanjem tretje stopnje.«

In še bolj negotovo vpra­šam:

»Pa vaš čin?« »Gasilski podčastnik sem.

Z njim mi je bilo dano pri­znanje za dolgoletno delo v organizaciji gasilstva.«

Ivan Novak, duša gasilcev trebanjske občine, se je za­skrbljeno vprašal, kdo bo za­menjal starejše gasilce. Nara­ščaja da ni in pravega zani­manja. In to ne skrbi samo njega... Z. J.

w

Solane note za nižjo stopnjo-še v Trebnjem V Trebnjem bodo v\ prv i polovici decembra od ­

pr l i oddelek glasbene šole iz Novega mesta. Pobudo za to je dala tamkajšnja Zveza kuiturno-prosvetnih organizacij na podlagi tradicije, k i jo ima godba. Absolventom te šole, k i bo trajala eno leto, bo z diplomo priznana nižja glasbena izobrazba. — No ­vomeška glasbena šola je pripravila koncert, k i ga namerava izvajati na otvoritvi svojega oddelka v Trebnjem. T o bo vsekakor lep uvod v šolanje glas­bene dejavnosti v tem kraju, k i ima za seboj že lepo splošno kulturno tradieijo.

K l j u b zahtevnim pogojem za vpis v glasbeno šolo (po-

Dedek Mraz v metliški občini Tudi letos bodo šolarji in

malčki iz Metlike deležni prijetnega novoletnega praz­novanja, na katerega že ne­strpno čakajo. Društvo prija­teljev mladine in šole bosta zadnje dni v decembru okra­sila dvorano v Domu TVD Partizana, kjer se bo odvija­lo novoletno slavje v treh skupinah. N

Višji razredi osemletke bo­do silvestrovali ob zabavnih'

V metliški občini: 7 krajevnih konferenc je že opravljenih, preostalih 6 pa bo v prihod­

njih dneh d Čeprav so dobršen del časa na '»sedanjih krajevnih konferencah ^rlaUsllčne zveze v Metliki po-,."11 tudi razpravam o prlpra-J.*" na volitve, s« na njih v zelo l H ; ' liinli razpravah načeli tudi oc-h l vrsto vprašanj, ki tarejo pre-" v"lce. Doslej so hlle konference

L krajevnih organizacijah v l.o-»fvl, Jugurjii, Kudnviel, Drašlčih ' » "ml vasi, lln/akovcin In Itosal-

w ' a l i .

j -J** domala vseli konferencah so jj~t>riivljm!l o vzdrževanju cest po-SJ"j- Prebivalci zahtevajo, naj hI »h-i l , 1 > u>tjc Iz Novega mesta faj.""« »»en vso zimo In ne le v ojr'ku. Letos Je v vsej občini že U Ku ,»iziran prevoz šolarjev Iz po-/"'»ičnlh šol v osnovne, starši dni 1* '-"' ' ' '»Jo. «1» otrok v tednu V« i 1 1 0 * " " « " visokega snega In dr,, "'"-ene ceste avtobui ne vozi. tu r . r i izgubi v pouku. Precej kri-

1 , 1 , 1 op« -i, i,- bilo Izrečenih tu­

di na račun ekipnega vzdrževanja cest, ki ga jc že lani uvedlo cest­no podjetje. Ljudje menijo, da so bile ceste prej, ko so bili na posameznih cestnih odsekih na­meščeni posamezni cestarji, ceste veliko bolje vzdrževane.

Ponekod so načeli pogovor o vprašanjih borcev ln priznavalni­nah, vendar so v razpravi ugoto­vili, da Je krivda za posame/tie uerešene primere v krajevnih od-borih ZB iz NOV, ki niso poka­zali dovolj Iniciative. Kjer Je na­nesla heseda na knirčko zdrav­stveno zavarovanje, so povsod bili odločno za to, da se uvede ruzšlr-jeno zdravstveno zavarovanje za kmete.

V Drašlčih. Kozakovem in Ila-dovioli od koder vozijo otroke v

šolo z avtobusi, so starši zahteva­li, naj bi občina regresirala celo­ten prevoz ln ne lc 75 odst, kot zdaj, ponekod pa jc bilo slišati zahteve, naj bi občina plačala prevoze tudi za otroke, ki so oddaljeni od šole manj kot S ki­lometrov. Celotni stroški vseh prevozov znesejo nekaj več kot I milijone na leto.

Na konferencah so živahno raz-pravljall tudi o davčnih olajšavah za kmetovalce do IV. razreda, saj jo v hribovitih predelih občine takšnih zemljišč precej. Povsod so zelo kritično ocenili delo Kme­tijske zadruge Metlika, ki je po mnenju kmetovnleev močno zane­marila kooperacijo lu odkupe kmetijskih pridelkov. Prehlvalel nestrpno čakajo, kdaj bodo lahko dobili na našem tržišču manjše kmetijske obdelovalni' stroje, ki lil Jih zelo potrebovali.

točkah sporeda, ki jih bodo pripravili učenci sami in ob družabnih igrah, za učence nižjih razredov pa je pri­pravljen poseben spored z obiskom dedka Mraza in po­gostitvijo. Malčki se bodo v spremstvu svojih staršev ve­selili v nedeljo popoldne. Njim bo dedek Mraz pripra­vil poleg čajanke še vrečke s sladkarijami, posamič pa otroci tu ne bodo obdarovani in naj darila pričakujejo pod domačo novoletno jelko. Šo­larji bodo prejeli dragoceno, a kolektivno darilo, malčki v vrtcu, katere bo deček Mraz obiskal še posebej, pa bodo tudi letos dobili nove igrače.

DPM že zbira sredstva pri gospodarskih organizacijah, poseben odbor pa jih bo ra­zdelil po šolah in ustanovah. Na enak način bo potekalo novoletno slavje po vseh šo­lah v občini, razen na Suhor-ju. Nad to šolo ima patronat ljubljansko podjetje »Jugo-tekstil«, ki se običajno izka­že še z darili za vsakega po­sameznega učenca.

Razen tega pripravljajo ne­kateri delovni kolektivi še posebne prireditve za otroke-si>ojih zaposlenih. Vsem cici-Danom in ptomr/em želimo torej kar največ veselja ob vstopu v leto 1965!

s luh, ritmični čut, starost, i td ) , je za šolanje te vrste, precejšnje zanimanje, tako med učenci osnove šole ko t med mlad ino iz delovnih or­ganizacij . Do zdaj se je p r i ­jav i lo že 40 interesentov, k i želijo obiskovat i glasbeni pouk, 20 za ha rmon ika r sk i i n 20 za p iha lno t r ob i l sk i od­delek. Praktični pouk bo dva­kra t na teden, teoretični pa po možnosti najmanj enkrat na teden. K d o r se bo hotel učiti, bo m o r a l seveda ime­t i svoj inštrument ( lasten a l i izposojen), k e r drugače de­lo glede n a odmerjen čas ne bo pr ines lo zadovol j iv ih uspehov, šolnino bodo mo­ra l i plačati učenci sami , če sodelujejo a l i bodo sodelo­va l i p r i godbi, pa bodo pla­čali le polovično šolnino. To je seveda stvar dogovora z ustanovitel jem i n financar-jem' šole, kor p a novome, ške glasbene šole nič ne za­deva.

V trebanjskem odde lku bo­do poučevali domači i n no­vomeški glasbeni učitelji, če b i v Trebn jem ne b i l o dovol j učnih moči, bo glasbena šo­la iz Novega mesta pošilja­l a v nov i oddelek nekaj glas­benih delavcev, k i trenutno nimajo pr imerne zaposlitve. S icer pa bo delo i n življe­nje na tem oddelku poteka­lo tako, kakor ga predvide­va status novomeške glasbe­ne šole. .Mentorsko i n dru­go pomoč bo novomeška nstnnovn dnla la trebanjske­

m u odde lku vse dotlej , do­k le r ta ae bo prerasel v sa­mostojno ustanovo. Pomoč trebanjskemu odde lku se na­naša predvsem na sodelavce i n nasvete, ne p a n a finan­ciranje, katerega je dolžna zagotoviti tamkajšna občin­ska skupščina.

Podobno kot v Trebnjem namerava novomeška glasbe­na šola v pr ihodnjem letu i n kasneje poživiti glasbeno dejavnost tud i v nekater ih središčih svoje občine, kot so Straža, Šentjernej i n Žu­žemberk. Po možnosti bo tu­d i tu odpr la svoje oddelke.

RAZPRAVA 0 AVTO­BUSNI POSTAJI

Urbanistični načrt Trebnje­ga predvideva med drugim lokacijo za primerno avtobus­no postajo in vse prihode do nje. Zadevo je 24. novem­bra obravnaval svet za urba­nizem, komunalne in stano­vanjske zadeve. Predsednik skupščine Ivan Gole jc na se­j i tega sveta obrazložil pred­v iden izhod i n dohod na av­tobusno postajo s podaljš­k o m ceste ob železniški ram­p i , k jer bo b l i zu Kmetove hi­še prišla na cesto I I . reda. Občina bo poravnala stroške za gradnjo postaje v p rv i fa­zi , avtobusna podjetja, kate­r i h vozi la ustavljajo v Treb­njem, pa bodo k r i l a druge stroške.

, Matični uirad Mirna Novembra Je bil doma rojen 1

doček. — Poročili so se: Vincenc Buperčič, železničar iz Kamnja, in Neža Skarja, kmetovalka iz Stra­že; Anton Pajek, delavec iz Skr-janfi, in Marija Dim, kmetovalka iz Brezovice; Ferdinand Skarja, čevljar iz Ravnika, in Marija Bar-tolj, šivilja iz -Bistrice; Milan Zgo:ir. delavec iz Ravnika, in Ma­rija Gregorčič, delavka iz Sentru-porta; Jože Drčar, delavec iz Bre­zovice, ln Marija Kralj, delavka iz Mirne; Marjan Umek, strojni teh­nik iz Slovenske vasi, ln Marija Skcvporc, uslužbenka iz Mirne. — Umrl je Eneelbert Skufea, upo-knleriec iz Mirne. fiS let.

S t - 49 (767) D O L H N J S K 1 L l a j 21

K A K O P O T E K A J O L E T N E K O N F E R E N C E S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E V N O V O M E Š K I O B Č I N I

GABRJE: v v r s t a h SZDL p r e m a l o m l a d i n e ! Letna konferenca K O SZDL

v Gaberju je pred dnevi ob­ravnavala delo organizacije, ki pa v zadnjem letu ni bi­lo tako plodno kot prejšnja leta, ko je bila ta organiza­cija med najboljšimi v okra­ju. Kljub temu da imajo v vasi vrsto nerešenih pro­blemov, odbor ni znal mo­bilizirati občanov tako kot včasih. Tako bo moral novi odbor, ki je znatno pomla­jen, krepko prijeti za delo in nadaljevati z reševanjem nalog, ki so jih doslej uspeš­no opravljali starejši tovari-

N O V O M E Š K A K O M U N A Na konferenci so precej go­

vorih o slabi aktivnosti mla­dine in majhnem številu mla­dincev in mladink, vključenih v SZDL. Sklenili so temu vprašanju posvečati več po­zornosti. Začrtali so si de­lovni program, katerega pa bodo lahko uspešno uresniči­li le, če bodo pritegnili k sodelovanju še več občanov. Na konferenci je bil navzoč član ObO SZDL Jože Gosen-

U R Š N A S E L A :

n a j v e č s o g o v o r i l i

o k m e t i j s t v u Člani SZDL so na letni kon­

ferenc^ razpravljali o lokalnih problemih, vključevanju član­stva v vrste Socialistične zve­ze in o nekaterih kmetijskih vprašanjih. Ugotovili so, da je v organizaciji premalo mladine in neposrednih pro­izvajalcev, zato se bodo mo­rah vključevanju mladih te­meljiteje posvetiti.

Precej kritike je bilo izre­čene na račun slabega sode­lovanja med kmetovalci in Kmetijsko zadrugo Novo me­sto in precej pripomb na lastno proizvodnjo zadruge, ki po mnenju tamkajšnjih kmetovalcev ni najboljša. Za­stavljena vprašanja brez dvo­ma zahtevajo javno obravna­vanje, najprikladnejša oblika pa bi bila javna tribuna, ki naj Jo organizira SZDL.

Novi odbor bo imel pod vodstvom Valentina Dolinar-ja precej dela, če bo hotel zadostiti vsem potrebam ob­čanov. Konference sta se ude­ležila člana ObO SZDL Sta­ne Gorinšek in Milan Senica.

S E L A - H I N J E :

š e v e d n o n e r e š e n i k o m u n a l n i p r o b l e m i

Velika udeležba članstva na letni konferenci v Sela-Hinjah je zgovoren dokaz pripravlje­nosti sodelovanja občanov pri reševanju komunalnih pro­blemov: elektrifikacije, šolske stavbe, vaških poti itd. Oči­tek, da pa družba premalo vlaga v to področje, je le del. no upravičen. Ta trditev po­stavlja zahtevo sami organi­zaciji, da mobilizira občane in jim skuša pomagati pri uresničevanju njihovih želja. Velika pripravljenost občanov pri reševanju krajevne pro­blematike pa se bo morala odraziti v še večje aktivno­sti organizacije. Občinski od­bor SZDL je na tej konfe­renci zastopal Ivan Tekstor.

H I N J E : p r e p o č a s n o

r e š e v a n j e p e r e č i h

v p r a š a n j V Hinjah so člani SZDL

V N E D E L J O : K O N F E R E N C E

S Z D L 13. decembra bo imela Socialistična zveza

6 letnih konferenc na področju občine Novo mesto, in sicer: N A A J D O V C U ob 8. ur i v šoli; V B E L I C E R K V I ob 7. ur i v šoli; V ŠMAR-J E T I ob 7. u r i v šoli; V Š M I H E L U PRI Ž U ­Ž E M B E R K U ob 7. ur i v šoli; N A D V O R U ob 9. u r i v šoli in v P O D H O S T I .

Občani iz vseh vasi, k i spadajo v navedena območja, so zaradi obravnavanja pomembnih zadev toplo vabljeni!

fcvomešjka k r o n i k a • 11 < umno iii v Novem mestu

nikakor mogoče dobiti lokacije za gradnjo <!*>dnizinsko hišice. Zazi­dalni in ureditven! načrti so v ob­delavi in Je pričakovati, da bo do spomladi razpisan natečaj za od­dajo prvih trideset gradbenih par­cel. Zanimanje za gradnjo eno­družinskih hi* je veliko, pa tud. adaptirali bi ljude starejšo zgrad­bo v mestu, če bi bdi ureditven! nacrt že sprejet.

• V Dolenjski galeriji še raz­stavlja akademski slikar Mdha Kambtč. Po 30. decembru, ko bo­do njegovo razstavo podrli, bo v spodnjih prostorih razstavljala skupina karikaturMov Pavlihe. Uprava galerije ima izdelan akvlr nt na črt razstav fte za vse pri hodnjc leto.

• V prvih dneh 'mo-seca decem­bra Je imela Krka spet umuznnp sJvocokoladno barvo, čeprav pri nas ni bilo nobenih večjih padavin V obliki dežja. Strokovnjaki trdijo, da gre za umazanijo, ki Jo prmaJa RadeAca. Skoda, ki se s tem dela v Krki Je vse večja, trenutno pa nd se nobenih novic o ukrepih, ki oi Jih morali podvTcti odgovorni organi

• Delavska univerza Je povabila profesorja I«ttnlca, ki Je sinoči , predaval o Dubrovniku in pokazal vrsto lepih diapozitivov, za drugo polovico decembru pa so so dogo varili z Borisom Oregorko, trener jem Mtra Oeraija. Gregorka bo pripovedoval » olimpijadi v Toki Ju ln zavrtoj Mm, posnet na t< J veliki Aportnl prireditvi.

• Revija klnotečnih tlhnov T novomeškem kinu Krka Je lepo uspela. Dvorana je bila vseskozi dobro zasedena, za nekatere pred­stave pa sploh nI bilo mogoče do­biti vstopnic. Verjetno bo tudi re­vija filmov, Id Jim letos poteče licenca, tako dobro obiskana in bo najbolje naredil Usti, ki bo Iz­koristil ugodnost lfi kupil abonma za vse predstave že 14. decembra prt blagajni kina. ,

• Gibanje prebivalstva: rodile so: K.irolina Barblč z Mej vrti 3 — Jožico, Kristina Doblehar z Glavnega trga 17 — Suzano, Ange­la Matkovič z Nad mirni 19 — Bo­jano ln Fond Musie. iz Gubeevo 34 — Liltjano. — Poročili so se: Bo­jan Kiikoe, tekstilni tehnik iz Sla­kove ulico, ln Antonija Adamič, delavka iz Muiutbcra; Viklor Ml-kec, ključavničar iz Malega Sliitni-ka, in Ana Mohorčič, uslužbenka iz Karlovse 3; Marjan Zunič, klju­čavničar iz Kettejevega drevoreda 37, in Jožico KunAtek, uslužbenka lz Cesnjevka; Mihael Rukše, ml-/.ar iz Gabrja, in Ana RaJk, delav­ka iz Slakove ulice; Anton smalj-eelj. Šofer Iz Slakove 1. ln Ana Vidmar, kuharica iz Bircne vasi; Alojz Kavsck, kovač iz Gotne vasi. in Marija Goršak, uslužbenka iz Trdimlvo 31.

Umrli so: RuJko Krjuvec, osebni upokojenec z Brega 1, star KI M l Nitfji Ć'osnovar, gospodinja iz Šol­sko 12, stara 85 lot; Amalija Sitar, druži uska upokojenka lz Kurlr.iko poti t, stara 74 let; — Podatki ve­ljalo za zadnjih M dni

govorili predvsem o komu­nalnih vprašanjih, ki jih tu­di sicer obravnavajo na zbo­rih volivcev. Mnenja so bi­li, da imajo slabi obiski na sestankih SZDL korenine prav v prepočasnem reševanju pe­rečih komunalnih problemov. Razpravljali so o organizaciji zdravstvene in veterinarske službe, o škodi, ki jo povzro­ča divjad, o vaških poteh, davščinah in o nalogah, ki jih bo morala reševati kra­jevna skupnost.

Novi odbor pod vodstvom Janeza Skebeta je sklenil in­tenzivneje reševati opisane naloge. Franc Smolič. je na tem sestanku zastopal ObO SZDL.

P R E V 0 L E : p r e d v e d n o n o v i m i n a l o g a m i

Konferenca na Prevolah je pokazala, da je imel stari odbor pri delu dokaj uspe­ha. Vse večje akcije je na­mreč s pomočjo občanov pri­peljal do konca. Kljub temu da so rešili precej vprašanj, pa se odpirajo vedno nove naloge, kot so ureditev zdrav­stvene službe, napeljave te­lefona, pomanjkljivih promet­nih zvez itd. Na tej konfe­renci so ponovno spregovo­rili o izpraznjenem zadružnem domu v Zvirčah, ki sameva in propada, člani so bili mne­

nja, da taki družbeni prosto­ri ne bi smeli biti neizko­riščeni kljub temu, da so v neprimernih krajih.

Tekočo problematiko so znali poiskati in jo tudi re­šujejo po svojih najboljših močeh. Sedemčlanski odbor, ki ga vodi predsednik Franc Obrstar, pa bo še nadalje potreboval pomoč občanov. Konference se je v imenu ObO SZDL udeležil Zvone Pere.

Mladinke in mladinci so z zanimanjem poslušali razpravo in predloge na konferenci v Novem mestu

M l a d i s e z a v e d a j o o d g o v o r n o s t i A l i so za i z o b r a ž e v a n j e i z k o r i š č e n a v s a r a z p o l o ž l j i v a sredstva? - Za*

kaj odhajajo mladi strokovnjaki? - D r u ž a b n o ž i v l j e n j e še vedno problem -Informiranost, pogoj za sodelovanje in odločanje.

S p e t n e u p o r a b n a v o ­d a v D o l . T o p l i c a h !

V Dolenjskih Toplicah ima­jo spet povsem kalno — za kuho, umivanje ali pranje ne­uporabno vodo. To se dogaja že nekaj let ob vsakem več­jem deževju, zadnje čase pa še bolj pogosto. O tem so v zadnjem času mnogo govorili, vendar vodovod še vedno ni­ma čistilnih naprav. S pri­mernimi filtri bi morali za­gotoviti prebivalcem čisto vo­do ob vsakem vremenu!

Matični urad Dol. Toplice

Rojstev in smrti novembra ni bilo. — Poročili so se: Jože Gorse, kmetovalec iz Podtuma, in Anica Erjavec, gospodinjska pomoćnica iz Sel pri Dol. Toplicah; Anton Pavlin, ključavničar iz CeSče vasi, in Marija Gril, delavka iz Dobin-dola; Jože Noviak. delavec iz Jame pri Dvoru, in Ana Ljubi, delavka iz Loške vasi: Frančišek štlne, strojni ključavničar lz Uršnih sel. in Jožefa Ivanetdč. delavka iz Kota pri Semiču; Franc Tolar, kmeto valeč iz Gor. Susic, in Elizabeta Kralj kmetovalka iz Verduna pri Uršnih selih

»Eden izmed osnovnih po­gojev za dvig produktivnosti je strokovna usposobljenost proizvajalcev« so poudarili na konferenci delegatov mladin­skih aktivov novomeške ob­čine v nedeljo, 6. decembra, v Sindttkalnem domu. Vendar je bilo v letu 1963 porablje­nih za strokovno izobraževa­nje le 59.9 odstotka razpolož­ljivih, sredstev. Letos bo ver­jetno '.a odstotek še manjši! Pri vsem tem pa je samo 64 odstotkov delovnih mest za­sedenih z delavci in uslužben­ci, ki imajo ustrezno srednjo, višjo ali visoko izobrazbo.

Nekomu torej očtno ni do tega, da bi se raven izobra­zbe zia,poslenJ!h drvigrdja. 36 odstotkov je namreč ljudi, ki dcl.ajo na svojih mei»tih z nezadostno izobrazbo. Ali lahko kdo od teh odloča o sredstvih, ki se bodo porabi­la za izpopolnjevanje znanja?

Med sto zaposlenimi je pri nas samo eden z višješolsko izobrazbo, v razvitejših drža­vah pa kar pet. Pri nas je v industriji le dober odsto­

tek ljudi, ki so končali uni­verzitetno šolanje, v Franciji pa dela v industriji 33 od­stotkov visoko izobraženih strokovnjakov-

Tudi mladinci bodo na proizvodnih konferencah in v samoupravnih organih naj­odločneje vztrajali na skle­pih o potrebi po sistematič­nem izobraževanju in vzgaja­nju proizvajalcev. Sredstva za izobraževanje so letos pa­metno izrabili v NOVOTE-KSU in KRKI , medtem ko je IMV ostala daleč pod predvidenim zneskom.

Posebej pa smo zaskrblje­ni, so poudarili na konferen­ci, nad podatkom, da je v letu 1963 Odšlo iz občine 267 ljudi s srednjo, višjo ali vi­soko izobrazbo!

Kultura In d r u ž a b n o s t Vrsta delegatov je razprav­

ljala tudi o problematiki po litičnega in kulturnega izo­braževanja. Za politično šolo niso izbrali najboljših kandi­datov, niti udeležba ni bila zacJcrvoljiva. V Smolenji vasi

Z a s o c i a l n o p o m o č i n d r v a ff" Na redni seji socialno-

zdravstvene komisije v Smar-jeti so novembra reševali pro­bleme socialno šibkejših dru­žin, otrok in drugih posamez­nikov, ki že prejemajo pod. pore, a so premajhne. Komi­sija se je dobro posvetovala, preden je predloge o zvišanju socialnih podpor poslala Cen­tru za socialno delo v Novo mesito. ffl Dan republike so v šmar. jeti počastili s pestro prosla­vo, ki jo je ob pomoči druž­

benih organizacij priredila šolska mladina. Ob tej pri. ložnosti je bil sprejem ciciba­nov v pionirsko organizacijo. Med proslavo je bila dvorana zasedena.

KI Novoizvoljeni obor VVI je na prvi seji 6. decembra izvolil ožje vodstvo, nato pa so se pogovarjali o nabavi drv za zimo. Med drugim so skle­nili ob novoletnih praznikih obiskati bolne člane in jih primerno obdariti. Posebne delegacije bodo obiskale bol. nike z namenom, da bi zve­dele, kaj potrebujejo.

Matični urad Otočec Novembra Je bila doma rojena

1 deklica. Porok ni bilo. — Umrl Je Alojz Kaplan iz Gor. Go­mile, 83 lot.

imajo težave s potujočim ki­nom, v Novem mestu pa z mladinsko sobo, ki čaka ne­izkoriščena. Sicer jO bodo uporabljali šahisti, vendar bi bilo treba oživiti tudi mla-1 dinski klub, ki je včasih v Zdravstvenem domu že kar lepo delal.

Predlagali so tudi izdaja­nje skupnega nuadinskega glasila, v katerem bi se lah­ko zbližali šolska, vaški in delavski ntfadinski aktivi. Iz­dajali bi ga lahko gimnazij­ci, ki so si s »Stezioami« pri­dobili že precej izkušenj.

V želji za kulturnim udej-stvovanjem pa ne smejo akti' vi pozabljati, da imajo mirno dolžnosti več možnosti za t» vrste udejstvovanja prosvet­na društva in zavodi, ki se zdaj največkrat ukvarjajo samo z upravljanjem domov in znajo le zaračunati upora­bo dvoran in prostorov! če je že mladina pobudnik, naj prosvetna društva končno uvidijo, da je to 'tudi vrsta njihove dejavnosti in nau združijo sposobnosti v skup­nem delu.

Mladina pred volitvami V predvolilnem Obdobju

naj terenski aktivi sodeluje­jo pri javnem evidentiranju kandidatov, mladinci pa 8 6

bodo vključili tudi v razpra­ve o strukturi skupščino-Ugotovili so, da je informi­ranost še vedno preslaba. Zgodi se, da se odborniki i* nuadmskih VTSI niti ne pO" znajo med seboj! PotTebni SO sestanki, na katerih bo ko* mite seznanil svoje predstav-riikes problematiko mladin­ske organizacije, sicer ne bo­do mbgli v polni meri zasto­pati interese mladih.

Delegati so pred konoeflf izvolili 17-člansiki občinsJB komite ZMS in predstavnik* za okrajno mladinsko kOntO" remeo.

m.

KO NEDELJSKI ŠOFERJI POSTAVIJO SVOJE F ICKE NA VARNO. CAKA REŠEVAIX!E IN DRUGE POKLICNI': VOZNIKE TEŽKA ZIMSKA PREIZKUŠNJA NA POLEDE­NELIH CESTAH, V MEGLI IN ZAMETIH SOFERII M E N D A 7.V. PRH3D Z I M O K O M A J Č A K A J O P O M L A D I

N i s o p o z a b i l i n a u p o k o j e n e

d e l a v c e P T T ! Pred desetletji si ne bi upali niti pomisliti

na kaj takega, letos pa smo takšno prijetno presenečenje doživeli! Dne 26. novembra smo bili upokojenci poštne stroke, ki živimo na ob­močju P T T podjetja Novo mesto, povabljeni na novomeško pošto na tovariški sestanek in skupno praznovanje dneva republike. Direkto­rica P T T podjetja Novo mesto tov. Dragica Rome nas je toplo pozdravila i n nas seznanila z nedavnim razvojem poštne službe na Dolenj­skem ter z načrti za bodoči razvoj, hkrati pa nam je čestitala /.a praznik republike. Sproščen pogovor smo ntulnljcvuli ob pogostitvi, ki nam jo ji* pripravil kolektiv, vsak izmed nas pa je bil NI* posebej obdarovan s 5000 dinarji. Vsem upokojencem P T T stroke, ki se vabilu tega dne niso mogli odzvati, bo durila izročila delegacija kolektiva, k i j ih bo obiskala po domovih.

Za vsi*, ki smo si* zbrali na novomeški pošti, Je bil to lt*p in nepozaben dan. Ob človeški in tovariški pobudi poštnega kolektivu je V nas upokojencu zaživela prijetna zavesi, ila mlajši tovariši niso pozabili na nus. Kolektivu si* za njegovo pozornost iz srcu zahvaljujemo in mu Selimo veliko delovnih uspehov v prihodnjem] letu. U P O K O J E N C I P T T

D O L E N J S K I L I S T s t . 1 M ? < ; 7 >

„ R e k r e a c i j a - b r e z t r e n e r j a ! " N e n a d n a o s t a v k a t r e n e r j a n o v o m e š k i h o d b o j k a r j e v I g o r j a P e n k a

Zlati časi novomeške odbojke so mini l i in se ne bodo tako kmalu povrnili. Tto je najkrajša možna ugotovitev tre­nutnega stanja v novomeški odbojki. Mini l i so časi, ko je državni prvak Železničar premagan zapuščal igrišče na L o k i in ko se je morala Mladost z Mik ino na ftelu boriti na vso moč, da ie dosegla tesno zmago! V jeseni je z novim trener. Jem Igorjem Penkom sicer kazalo, d a se bodo stvari obrnile na bolje, vendar pa je v teb dneh Igor Penko nenadoma od­stopil in bo Ie Se igralec.

» K O L P A « ostala brez strehe

Z D R A V N I K V A M S V E T U J E

MOŽGANSKA KAP V e l i k o k r a t s l i š imo , d a j e t a a l i o n i z n a n e c u m r l

z a m o ž g a n s k o k a p j o . B o l e z e n j e r e s p r e c e j p o g o s t n a , p o s e b n o v s ta re j š i d o b i , p a j e p r a v , d a se z n j o malto b l i ž j e s e z n a r i i m o . M o ž g a n s k a k a p n I n i č d r u g e g a k a k o r i z l i v k r v i i z n e k e p o č e n e ži le v m o ž g a n e . P o ­gos tne j š a j e p r i m o š k i h k o t p r i ž enskah . V z r o k , d a s o ži le s l a b e a l i d a s p l o h poč i j o , j e n a v a d n o p o a p n e ­n j e ži l a l i a r t e r i o s k l e r o z a , l a h k o p a v i s o k k r v n i p r i ­t i s k a l i h i p e r t o n i j a . N a v a d n o p a j e k a r obo j e .

K a p n a s t a n e o b i č a j n o k a r i z n e n a d a , n e d a b i p r e j k a j d o s t i b o l e l a g l ava , d a b i b o l n i k čut i l p r i t i s k v n je j , v r t o g l a v i c o , n e r a z p o l o ž e n j e a l i k a j p o d o b n e g a , č e p r a v se v č a s i h t u d i t o z g o d i . K o zadene b o l n i k a k a p , i z g u b i z a v e s t z a n e k a j časa . T o d a nezaves t t r a j a o d n e k a j u r d o 2 d n i . B o l n i k .leži, k a m o r g a d a m o , težko d i h a . P r i v s a k e m v d i h u se m u v d r o l i c a , p r i i z d i h u p a n a p i h n e j o , t a k o k o t b i i z p u h o v a l z r a k a l i d i m p r i k a j e n j u p i p e . O b r a z j e rdeč , če lo z n o j n o . T e m p e r a t u r a , k i j e v z a č e t k u n o r m a l n a , k m a l u z r a s t e n a 38°C, če p a š e več , se j e p o j a v i l a še p l j učn i ca . Č e p r i d v i g n e m o veke , n a j d e m o r az š i r j ene z en i ce , k i ne r e a g i r a j o n a s v e t l o b o , ž e seda j v n e z a v e s t i o p a z i ­m o , d a s t a r o k a i n n o g a n a e n i s t r a n i p o p o l n o m a i rn lahavi , n a d r u g i s t r a n i p a i m a t a n e k a j n a p e t o s t i v miš i č ju .

Č i m se b o l n i k z b u d i i z n e z a v e s t i , o p a z i m o n a j ­p r e j , d a n e m o r e g i b a t i z r o k o i n n o g o e n e s t r a n i , l i ce m u j e p o v e š e n o , o k o se n e z a p i r a . V č a s i h t u d i n e m o r e g o v o r i t i , j e d u š e v n o s p r e m e n j e n i n i m a š e k a k š n e d r u g e težave . V e d n o p a j e r o k a b o l j p r i z a d e ­ta o d n o g e t e r se t u d i p o z n e j e težje p o p r a v l j a i n p o č a s n e j e s luž i b o l n i k u z a de lo .

A l i b o b o l n i k p o t e m , k o g a je z a d e l a k a p , o s t a l p r i ž i v l j en ju i n k o l i k o se b o n j e g o v o s t an j e i z b o l j - ' š a lo , j e o d v i s n o o d v e l i k o s t i i n k r a j a k r v a v i t v e v m o ž g a n i h . P r i b l i ž n o 7 0 % b o l n i k o v , k i j i h j e z a d e l a k a p , p o d l e ž e k m a l u i n se n i t i n e z b u d i i z n e z a v e s t i . O s t a l i se več a l i m a n j p o p r a v i j o , n e k a t e r i p o p o l n o ­m a . P r i t i s t i h , k i j i h j e k a p u d a r i l a z a r a d i v i s o k e g a k r v n e g a p r i s t i s k a , j e p r e c e j š n j a ve r j e tnos t , d a j i h b o u d a r i l a p o n o v n o .

V s e m t i s t i m , k i j i m je z d r a v n i k s v e t o v a l d i e t o i n p r e d p i s a l z d r a v i l a z o p e r k r v n i p r i t i s k t e r do loč i l , k a j s m e j o d e l a t i , p r i p o r o č a m o , d a t a n a v o d i l a t u d i u p o š t e v a j o .

D r . B . O .

Igorja Penka se novomeški gle­dalci odbojke prav gotovo dobro spominjajo. Potem ko je prišel v Novo mesto, je prevzel treninge prvega moštva novomeškega Par­tizana, vendar je po kratkem ča­su s tem prenehal. Zdaj, v letoš­nji jeseni je spet začel s trenin­gi in še preden je uresničil svoj načrt, je še enkrat prenehal. — Vprašali smo ga kako to, da no­vomeška odbojka ne more dose­či tistih pozicij, ki jih Je imela pred leti.

— Kako to, da ste se spet odlo­čili, da boste trenirali odbojkarje novomeškega Partizana?

— Odločil sem se predvsem za­to, ker sem videl v kakšnem sta* nju je zdaj novomeška odbojka! Nihče ni treniral in odbojka je šla rakovo pot. Razen tega imam veliko veselje do te zanimive športne igre in ker sem prene-

V počastitev dneva, republike sta bila v Krmelju in Metliki pri­rejena dva turnirja. Devet ekip se je verjetno zadnjikrat v tej sezoni zbralo na odprtih igriščih ln pred precejšnjim številom gle­dalcev, ki jim kljub mrazu ni bilo žal, da so prisil na igrišči, saj so videli lep in zanimiv roko­met v pozni Jeseni.

V Krmelju je igralo pet mo­štev: domačini, Novo mesto, Sev­nica, Brestanica in Zagorje. Kr-meljčani in Novomeščani so bili za razred boljši od ostalih. Oboji so z visokimi rezultati odpravili *se tri nasprotnike. V odločilni •grl so bili domačini bolj zbrani ln so dokazali, da zasluženo zavze­majo visoko mesto v LGL. No­vomeščani, prvaki medobčinske lige, so na koncu podlegli s 15:9, Potem ko so si igralci Krmelja fe v prvem polčasu priigrali do-kajšon naskok. Ta tekma Je bila obenem tudi najlepša na turnirju. Domačini s tokrat s hitrimi napa­di prebili zid novomeške ekipe v obrambi. Slednji 9 0 so odlikovali B povezano in kombinatorno igro. Prav tako zanimiv je bil tudi boj ostalih treh ekip — toda le za tretjo mesto. Scvnlčanl so bili bajiznajdljivejši, Imeli so več mo-1 od ostalih, ln so na koncu Pristali na tretjem mestu. Bresta-»ie., je bila uspešnejša od Zagor-Janov.

RczultaU tekem so bih noslcd-

hal z atletiko, sem se odločil, da bom poskusil dvigniti raven novo­meške odbojke.

— Kako ste si to zamislili? — Najprej sem imel predavanje

za vse tiste odbojkarje, ki so redno trenirali. Razložil sem jim, kako naj bi potekali treningi In kakšna bi morala biti disciplina, da bi lahko v naslednjem letu uspeli. Takrat je moral vsak ob­ljubiti, da bo treniral trikrat na teden. 2e na sestanku je bilo opa­ziti, da igralci niso za tako strog režim. Izgovarjali so se na po­manjkanje časa in ostale sub­jektivne razloge, videl pa sem tudi, da so brez volje in da jim odbojka pomeni le razvedrilo. — Kljub temu ml je uspelo, da sem s svojimi zamislim! prodrl. Igrali smo v novi postavi, brez Simiča, Medica in Sonca, tekme pa so pokazale, da je bila ta politika

nji: Brestanico Zagorje 8:5 (4:41, Novo mesto : Sevnica 11:5 (6:2), Krmelj : Brestanica 14:3 (6:1), Sevnica : Brestanica 11:10 (4:3), Novo mesto : Zagorje 13:7 (6:3), Krmelj : Sevnica 6:3 (1:1), Novo mesto : Brestanica 13:4 (7:4), Sevnica : Zagorje 11:10 (5:7), Krmelj : Novo mesto 15:9 (7:3, Krmelj : Zagorje 20:6 (12:1). Končni vrstni red je naslednji: Krmelj (8 točk). Novo mesto (6), Sevnica (4), Brestanica (2), Za­gorje (0). Največ golov na turnir­ju je dosegel J . Logar iz Krmelja (18), najboljša vratarja pa sta bila V. Logar lz Krmelja in Per-ko iz Novega mesta.

Drugi turnir je bU v Metliki. Tu so sodelovale štiri ekipe: do­mačini, Smlhel, Črnomelj in osemletka (Črnomelj). Moštva ni­so Igrala tako kot v Krmelju — vsak z vsakim, ampak na izpa­danje. Metličanl so premagali mlade Igralce osemletke, medtem ko so Smihelčani pripravili naj­večje presenečenje turnirjo, ko so premagali Črnomelj. Sploh je bil ta turnir prvenstvo Dolenjske v malem. Igralo je kar dve tretji­ni moštev, ki sodelujejo v med­občinski ligi. Tokrat jo bil vrstni rod obrnjen: na lestvici sta Metli­ka ln Smlhel slabše uvrščena, tu pa sta pobrala prvi dve mosti. V finalni borbi je Smlhelčonom zmanjkalo moči ln so izgubili z 10:5 z domačini. .al

utemeljena. Skoda Je bUo le, da je Goleš odšel k vojakom; brez njega smo izgubili nekaj tekem, saj je bil steber moštva. Kljub vsemu smo dosegli zelo solidno 4. mesto.

— Kako pa je bilo po prven­stvu?

— Po končanem prvenstvu sem novembra sklical redni trening, vendar pa ni bilo pravega odziva. Poleg tega v Novem mestu tudi ni materialnih pogojev, ki bi omogočili pravilni zimski trening. Le tu se pokaže napredek! Te­lovadnice so preobremenjene, saj so zasedene od jutra do poznega

Mladinski brzoturnir v Krmelju

V počastitev dneva republike se je brzoturnlrja v Krmelju ude­ležilo 13 mladincev ln pionirjev. Prvo mesto si delita brata Drago in Ivo Perhaj z 10,5 točke. Uga­jal Je tudi tretjeplaslrani Tinček Hočevar, ki Je zbral 9 točk. Tem trem slede Kos, Koprive, Božič, Kolovrat, Furlon, Blatnik, Debe­lak, Drobnič, Hribar. Pred tem je bila odigrana slmultanka, De­belak je z 8 igralci zbral 7,5 toč­ke; edini remi je dosegel Ivo Per­haj.

, D. B.

Mamic, Kobe, Stoka-novic in Jcrančič —

prvi zmagovalci Šahovsko društvo Novo mesto

je v novembru organiziralo tri ša­hovske turnirje brezkategomikov. REZULTATI: PRVI TURNIR — Mamic Stane 10 točk. Kotar, Vene, GorSe 6: DRUGI TURNIR: Kobe Vinko in Stokanović Marjan 13,5, Mali, Krošelj, Petelinkar, Klobčar, Lužar, Klobčar II.; TRETJI TUR­NIR: Jcrančič Bojan II, Ravbar, Djuraševlć, Pilctlč, Kristan, Dio-rovlć. Vsi omenjeni šahisti so si priborili četrto šahovsko kategori­jo In bodo v decembru z drugimi četrtokotcgomikl sodelovali na turnirja za pridobitev tretje kate­gorije.

ŠAHOVSKI BRZOTURNIR ZA ČLANE ZA DECEMBER bo T pe­tek, 11. decembra, v mladinski so­bi. Prijave ob 19.30, priče tek ob 19.45! i

IGOR PENKO

šah v smihelu in Bršlinu

V počastitev dneva republike sta blo odigrana šahovska turnir­ja v d! laških domovih v Smihelu ln Br.'linii. V Smihelu so Igrala dekleta. Razveseljivo Je, da Je bilo za turnir veliko zanimanje, tekmovalke pa so bile močno iz­enačene. Vrstni red: Fnoja (9 točk). Petrlc ln Kozolec (8), Tom-Se (7), Kajln in Strmcckl. Sršen in Prudl«, znldertl« itn. V Bršli­nu so Igrali gojenci tega doma. Nofcotcrt so se izkazali z nedisci­plino, zmagal pa ja Kobe (13) pred Krošljem (11.5). Tema slede: Pe'erln ln Stogcnšck, lin*, Mnlne-rlč, Mnvrin, Stark, Lužar itn. Icrall P O tudi namizni tenis. Zma­gaj Je Plfolt pred KroMJem, Ro­botom, 7'ohkom, Irancem, Pole­tom ln T I i tom. -ob.

gojev in nezainteresiranosti igral­cev, ki jim primanjkuje časa in volje do zahtevnih in napornih treningov. Odstopil sem tudi za­radi tega, ker sem videl, da ne bi mogel trenirati tako, kot sem si zamislil in bi bili torej vsi moji napori zaman. Lahko vam povem dva primero, ki dokazuje* ta, da s treningom dvakrat na teden ni napredka. Oba sta fizio­loško dokazana. Prvič: vsak atlet, ki hoče doseči večje uspehe, mo­ra trenirati dvakrat dnevno. Dru­gič: odbojkarji v Sovjetski zvezi, ki tekmujejo v prvi ligi, treni­rajo štirikrat na teden s trener­jem, razen tega pa vsak trenira še individualno!

— In kako bo z odbojko pri­hodnje leto?

— Sklenili smo, da bomo še igrali in tekmovali. Spet smo po­vabili v svoje vrate Simiča, Me­dica in Sonca, vendar pa je zdaj povsem jasno, da naš namen ni več uvrstitev v prvo ligo. Za na­stop v prvem moštvu bo odloča, la kvaliteta in šele potem obisk treningov. Zato naj publika ne pričakuje večjih uspehov. Jaz sam kot trener odstopam od vseh zamisli za dvig novomeške odboj, ke, ker Je to s sedanjo generacijo nemogoče. Treba bo začeti z mla­dimi. V treh letih bi lahko imeli perspektivno ekipo. Za naše mo­štvo pa lahko rečem; borili se bomo, da bomo ostali na vrhu tabele. Približno letošnja uvrstitev bi bila realna, vsako višje mesto pa znak, koliko bi lahko še do­segli, če bi trenirali. Povem naj še, da bo od zdaj treninge vodil vsakič eden izmed igralcev. S tek­movanji bomo začeli v zimski od­bojkarski ligi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, nato pa bomo startali v slovenski ligi. — Kljub temu, da ne bomo trenirali toliko, kot bi morali, se bomo borili z vsem srcem, kar do zdaj ni bilo ravno v navadi.

Novomeška odbojka torej še ne bo napredovala, čeprav bi po iz. javi Igorja Penka lahko v enem letu spet prišli v zvezno ligo! Zgrabil je za delo zato, ker je videl, da bi s to generacijo lah­ko dosegli še velike uspehe in prišli v zvezno ligo. Po njegovem mnenju bi stara gardo lahko igra* la vsaj še tri leta, to po . bi bilo dovolj veliko poroštvo, da bi uspehi potegnili za sabo mladino. Toda odpovedali so trije ključni igralci, brez njih pa za zdaj ni pravega odbojkarskega moštva v Novem mestu.

Novomeška odbojka bo torej kr­marila v starih vodah. Gledalci in ljubitelji odbojke so bili sicer prepričani, da bo pod trenerjem Penkom spet napredovala in da bodo spet gledali tekme prve zvezne lige, vendar pa tega vsaj še tri leta ne bodo doživeli. Do takrat, dokler ne bo nekdo začel z delom pri mladini, v Novem mestu, ne bomo gledali odbojke, kot smo Jo pred leti!!!

: Dolenjski smučarji so pripravljeni

a Gozdarji Gozdne uprave J Podturen pri Dol. Toplicah so

i preteklo zimo uredili lepo J smučišče na Gačah nad Cr-• mošnjicomi, kjer zapade prvi I sneg na Dolenjskem. Tereni ro i že pripravljeni za smuko. Pri-! čakujejo da bodo smučišča i obiskali tudi smučarji iz dru-

S pili krajev. Turistično društvo i v Dol. Toplicah bo preskrbelo

S prenočišča, Id Jih je v Dol. j Toplicah dovolj. Pripravljajo i tudi smučarske tečaje In pri-j čakujejo, da se bo smučarski

I šport na Dolenjskem razvese* I ijivo razvil. Dg.

Športna sekcija Kolpa iz Osilni-ce se je znašla brez strehe in na cesti, ker so ji vzeli klubsko sobo, ki jo je imela v osnovni šoli v Osilnici. Do sedaj so sicer imeli klubsko sobo pod določenimi po­goji, toda imeli so vsaj prostor, kjer so se lahko zbrali ln pogovo­rili ter odigrali partijo šaha ali namiznega tenisa. Zdaj rnladina iz Osilnice in Sel ne ve, kam naj gre — na cesto ali v gostilno. Ne vedo, kam bodo postavili mizo za namizni tenis, ki jo bodo dobili v kratkem. No hodnik v osnovni šoli je ne morejo, ker je pozimi mraz, sicer pa — ali ne bo spet obvelja­lo pravilo »danes na hodnik, jutri na cesto?« Vemo, da je ambulanti potrebna topla čakalnica, toda ali je kdo vprašal »Kolpo«, kako se bo znašla brez prostora? Sobo so vzeli z izgovorom, da »Kolpa« ne plačuje najemnine, vendar pa ta tega ne more, ker znašajo njeni dohodki le okrog 30.000 din no leto. Ali ni tudi šola dolžna pod­preti delo »Kolpe«, ki vključuje

tudi njene učence? Kje so zdaj ob­ljube šole in ostalih organizacij? Morali bi se zavedati, da spada med njihovo delo tudi delo z mladino. Danes je športna sekci­ja »Kolpa« osamljena; nima pod­pore ne od PD, ZMS, Zveze prija­teljev mladine ln drugih organiza­cij! Želimo pojasnilo in odgovor!

, J . Ožura

ESPred kratkim sta prišli iz ZAR v Split še dve ladji s pošiljko bli­zu 1.400 ton limon, pomaranč in mandarin.

• Jugoslovanski izvozniki so v praškem hotelu »Internacional« od­prli razstavo vzorcev belih, črnih in desertnih vin. Cehoslovaška bo prihodnje leto uvozila iz Jugosla­vije več vrst vin, prikazanih na razstavi.

Bi Spomladi bo podjetje »Ljub-Ijana-tran&port« dobilo 42 avtobu­sov »Alra-Romeo«, za katere bodo karoserije izdelali v Jugoslaviji. Takih vozil bo naša država dobi­la 2S0.

Kegljači tekmujejo - v Gorici in v Kranju

V Novi Gorici Jo bilo tekmova­l e reprezentanc za dan republike. ' ••ovo mesto Je zastopala ekipa ftouirja, ki Jo prehitela LJubljano £ Celje. Ce no bi' zatalll Fillpčlč, R bil uspeh se večji. Vrstni rod: *?aiit>or 4978, Kranj 4959, Nova "Oricn 4885, Novo mesto 4836 'Romih 854, Mrzlak 846, Krn lč S«, Barbtč 800, Hren 785, Fillp-"8 710), LJubljana 4838, Celje , c&3. velik uspeh sta dosegla Ho-"uh In Mrzlak, ki sta kot posa-™k»nlka zasedla tretjo ln četrto tn....,,

'Vn.kc so tekmovale v Kranju. so pote, rczultaU pa so na-

y*dnll: Kranj 2300, Maribor 2277, Mubijana 221J, Celje 2036, Novo "testo 2010 (Zoloznlknr 390, Smon-*«r 315. Nangor S44, Jerman 312, IJoliiik 306, Ljub! 282). Zolcrnl-JVJeva je z devetim do desetim *['•"•'om mod poaameznlcaml do-•"In lep uspeh. ,'Jranjsia Triglav Je proslavljal l'-lrtnlco obstoja. Na kcgljaikem »atv„-,,.M„ r o „^-piovdU tndl Pto.

nirjovcl. Kegljali so tudi državni rcprczcntontjc. Triglav Je bil od­ličen po zaslugi Mnrtelanca (962) ln Turka (891). Podrl je 5141 kegljev, drugokloslronl Branik pa 5040. Evropski prvak Steržaj Jo podrl 941 kegljov. Pionir (4810) Je bi tretji: Barbič 834, Mrzlak 830, I.ot:iša 813, Romih 793, Hren 778 in Vesel 762. Jesenice so nastopile brez enega igralca ln so podrle •107 kegljev. (en>

• Menijo, da bo v Dalmatinski Zagori pridelek tobaka lotos re­korden in bo dosego! okoil 100 ton. Zaradi spodbude proizvajalcev daje kombinat svojim kooperantom pri odkupu za 9 odrrtoticov več, kot ao zvezno cene tobaka. *

*a V oktobru letos Je »Iskra« lzvoc.'ila za 231 000 dolarjev svojih Irriolkov v 20 držav. To Je bCla do •daj. rmrvooja mesečna mdiraielja r tem lotu, U pa je ».'o še vedno za 16 odstotkov manjša, kot Je piedVdrl p-'nn

& A D I O L J U B L J A N A VSAK DAN: poročila ob 5.15,

6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spo­red od 5.00 do 8.00.

PETEK, H . DECEMBRA: 8.05 Dva divortlmenta iz repertoarja orkestra RTV LJubljana. 8.55 Pio­nirski tednik. 9.25 Igra godba na pihala nizozemske mornarice. 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana po­je slovenske narodne /^resmi. 10.35 Novo na knjižni polici. 11.00 Ni­maš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — Inž. Franc Ho­čevar: Ublaževanje škodljivega vpliva vetra v kmetijstvu. 12.30 Arije ln orkestralni odlomki. 14.35 Minute za ltcmotnio glasbo. 15.30 Narodni zvoki iz Argentine. Novo v znanosti. 18.15 Revija naših pev­cev zabavne glasbe. 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih. 21.15 Od­daja o morju ln pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje jazza.

SOBOTA, 12. DECEMBRA: 8.05 Poje Gorenjski vokalni oktet. 9.25 Iz ljubljanskih glasbenih šol. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš pred­nosti!! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Novak: Navodila za spravljanje strojev preko zime. 12.30 Glasbeni spomini na vojna loto. 14.05 Iz ©r>er Jugoslovanskih avtorjev. 14.35 Noši poriušolol če-stitajo In pozdravljajo. 15.30 Trije zbori lz Tržaško pcftrajine: »Va-' Imun Vodnik« iz Doline pri Tr­stu, Pevsko društvo Slovan lz Po-droč ln Lipo Is Borovice. 17.0S Gromo v ktno. 17.35 Por-ml ln ple­si iz Jugoslavije. 18.45 S knjižnega trg«. 20.00 »Mndro-jtnJ rob« (mla-cVn-.ka oddaja). 21.00 Zarilefttte z nami. 23.10 Od laja za noše lzse-Uaooa.

NTT>W.»A, IS. DFCfMBRA: 7.40

Pogovor s poslušalci. 8.00 Mla­dinska radijska igra — Anton Ingo­lič: Tajno društvo PGC. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav­ljajo — I. 10.00 Se pomnite, to­variši . . . Maks Gašperič: Studen­ci. 10.30 »Slava delu . . « 11.40 Ne­deljska reportaža. 12.05 Naši po­slušalci čestitajo in pozdravljajo — n . 13.30 Za našo vas. 13.50 Na lanočki peči. 14.00 Danes popol­dne. 16.00 Humoreska tega tedna— M. Fessier: To se Je zgodilo meni. 17.30 Radijska Igra — Vasja Ocvirk: Pridd po ogrlico. 17.58 Igrajo veliki orkestri. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 21.30 Iz sloven­ske simfonične glasbe: Dve parti­turi Slavka Ostoroa. 22.10 Melo­dije za lahko noč.

PONEDELJEK, 14. DECEMBRA: 8.05 Jutranja glasbena srečanja z orkestri Raphaele, Mdchel Piastro, Roimond, Toki Gorvath in Manto-v-.ini. 8.55 Za mlade radovedneže — Dagutin Hartdć: Dečki — iznajdi-telji. 9.25 Iz narodne zakladnice. 10.15 Pisan orkestralni lntermezzo. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Ra­dijska kmečka univerza — Inž. MIlan Rovan: Sklepi republiškega posvetovanja sadjarskih strokov­njakov. 12.30 Skladbe za virtuoze. 14.05 Arije iz Rosstoljevoga Scvilj-skega brivca. 14.35 NaH poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Le­pe melodije. 17.05 Glasbena kri­žanka št. 5. 18.45 Narava ln člo­vek. 20.00 Skupni pro-rram JRT — Studio Beograd: Prenos zaključ­nega koncerta nagrajenih zborov s festivalom Beogradu. 22.10 Noč­ni akordi.

TOREK, 15. DECEMBRA: 8.06 Nastopajo Veseli plansarji in Trlo RtrrMa rVr-Vr-fp-rja t vokaJr/m

sekstetom bratov Pleško. 9.25 Od­lomki iz opere Carmen v izvedbi ansambla zagrebške opere. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš pred­nosti! 12.05 Kmetijski nasveti —• Inž. Tone Zore: Kooperaoijska re­ja živine za meso. 12.30 Iz koncer­tov in simfonij. 14.35 Pet minut za novo pesmico. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih krlžpotjih. 20.20 Ra­dijska igra — Constanti: General Frederic. 23.05 Nočat koncert z deli jugoslovanskih skladateljev.

SREDA, 16. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. -9.45 Trije solisti in tri zasedbe. 10.45 Člo­vek in zdravje. 11.00 Nimaš pred­nosti! 12.05 Kmetijski nasveti — — Inž. Janez Gordšič: Uspeh • pridelkov topinambura. 12.30 Ro­mantični operni dueti. 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevoi pri nas in po svetu. 15.30 Tako pojo naša dežela |— Dr. Zmaga Kumer: Stare pripovedne pesmi. 17.05 Slovenski reproduktivni umetniki v prete­klosti ln danes. 18.15 Iz fonoteke Radia Koper. 20.20 Igra Ljubljan­ski Jazz ansambel. 22.10 Godala in zabavni zbori.

ČETRTEK, 17. DECEMBRA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 10.15 Gla-ibenl sejem. 11.10 Nimaš pred­nosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Dušan TerčetJ: Kako moramo negovati vino letošnje letine. 12.30 Pastoralni prizori iz sodt-bre slo­vanske simfonične glaobe. 14.05 Nast solisti v popularnih operah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Igra pihalna godba RTV LJubljana. 18.00 Poro-rV'a — aktualnost! doma in v sve­tu. 18.45 Jerikovni rvr-ovori. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln rnjrjovov. 21.00 Lirika stan! čas. Pnvn'ki reaHznm. 22.10 S popev-k-mi po svetu.

Športno pismo iz Brežic B Ob pregledu dela NK Porti-

zan iz Brežic moramo žal ugoto­viti , da v jesenskem delu ekipa ni dosegla pričakovanega rezultata. Krivda je v nedisciplini posamez­nih igralcev ki slabi kondiciji ce­lotne ekipe. Redkokdaj so na tre­ningu vsi igralci, pa tudi mesto trenerja je problematično. Zaradi slabe igre je nogomet Izgubil mno­go gledalcev, saj se jih zdaj na tekmah zbere največ 30, pa še ti so nezadovoljni. Čimprej bo tre­ba rešiti pereča vprašanja, da ne bi dočakali spomladanske s3zone Povsem nepripravljeni. Povečati bo treba Izbor igralcev z mladimi nogometaši. Samo takšen način dela bo prinesel zaželene rezultate *n povečal krog simpatlzerjev.

«1 ObZTK je vključila v pro­gram investiranja v letu 1965 do- ' graditev atletskih naprav na bre­žiškem stadicau. Urejena bo 400 m dolga atletska steza ter naprave za skok v daiiino in višino ter met krogle. Vodstvo se zaveda, da je to obnova za razvoj atletike v

fobčini, posebno še, ker je v zad­njih letih atletika povsem izumrla. Fmančnih sredstev bo seveda pre­

malo, zato bo morala priskočiti na pomoč mladina s prostovolj­nim delom. Zanimanje med mladi­no je za »kraljico športov« zelo veliko. Na tekmovanjih v Celju zo brežiški gimnazijci dosegli lepe uspehe v okrajnem merilu, kljub slabim pogojem za delo. Povedali so, da imajo v drugih občinah boljše pogoje to da so rezultati, ki so jih dosegli v tej konkUT&nci, le plod izredne borbenosti. Vse tc dokazuje, da bodo sredstva, ;ci jih bo namenila ObZTK, dobro nalo­žena.

Za popularizacijo te panoge bo potrebno'še veliko dela: razmislili bo treba o izpopolnitve strokovnega kadra, saj zdaj razpolagamo le s tremi stroiovnjaki. Občinska rkupščina je odobrila več štipen­dij za študij na srednji to visoki šoli za telesno kulturo. Na te ka­dre bomo morali na žalost čakati vsaj še dve leti. Sole same so posvetile premalo pokornosti vpra­šanju štipendiranja te vrito stro­kovnjakov, ki so omova za rjor-malni telesni razvoj šolske in iz-vensolske mladrne.

OSKAR GERJKVIC

Rokometaši ne mirujejo

» V s i n a p o r i z a r e s en , d i s c i ­p l i n i r a n t r e n i n g , s o b i l i z a ­

m a n ! « t r d i I g o r P e n k o

večera, trening dvakrat na teden pa je premalo.

Odstopil sem torej zaradi dveh razlogov: slabih materialnih po-

1l|ll|l'nilllllfll!l!l!lll!:!!!il!liM

m Š A H m šah v Trebnjem

in Krmelju V počastitev dneva republike je

bilo v Trebnjem občinsko 'šahov­sko prvenstvo, ki se ga je ude­ležilo šest ekip. Zmagovalec je postala ekipa občinske skupščine Trebnje v postavi Debelak, Pevec, Mrazek in Sila, ki je zbrala 14 točk in dobila prehodni pokal. Na drugo in tretje mesto sta se plasirali ekipi Tovarne šival­nih strojev Mirna in KPZ Dob z 10,5 točke. Ekipi sta prejeli praktični nagradi. Četrti je bil SK Trebnje, peto pa KUD Emil Adamič iz Mokronoga. Mladinci SK Trebnje so bili zadnji.

V T E M T E D N U V A S Z A N I M A - J J J — * — :. . • . . . J ' • . , .

Petek, 11. decembra — Danijel Sobota, 12.. decembra — Aljoša Nedelja, 13. decembra — Lucija Ponedeljek, 14. decembra —

Dušan Torek, 15. decembra — Kristina Sreda, lfi. decembra — Albin Četrtek. 17 decembra — Lazar mmm

Ob ie *k i izguba naše drage mama

AMALIJE SITAR iz Bršiina

se najtopleje zahvaljujemo vsem, Id so j i kakorko l i pomagal i , nam izrekli sožalje, j i poklonili vence m cvetje, t'osebni• zahvalo smo dolžni dr . Fornazariču, ko lekt ivu tovarne »Krka« i n »Labod«. ZB ter

SZDL Bršlin i n pevcem. Žalujoči: sin Slavko in Božo z ženo .ter ostalo sorodstvo

Ob smrt i našega nepozabnega očeta

ALOJZA MEDVEDA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem i n prijate­l jem za izrečeno sožalje i n tolažbo, k i so nam jo nud i l i v teh težkih dneh. ter vsem t is t im, k i so ga spremi l i na njegovi zadnji pot i .

Posebno zahvalo izrekamo društvu upokojencev/ Uprav i rudn ika rja­vega premoga v Kočevju ter vsem

darovalcem vencev i n cvetja. Žalujoči: hčerke M i c l , Rez i , l i a n i , Gust i i n s in Lojze ter ostalo sorodstvo

Ob smr t i naše ljube mame, babice i n prababice, tašče i n tete

N E Ž E Č E Š N O V A R se Iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja i n vsem tištim, k i ste jo v tako lepem številu spremil i na njeni zadnji pot i —

prav vsem: srčna zahvala! Žalujoči: sin z družino, hčerke z družinami in ostalo sorodstvo

Novo mesto, v decembru 1964

PREKLICA Podpisani Peter Tekavec, delavec

tz Ribnice 78. preklicu jem vse opravijive besede, kd sem jih na­pisal ali izrekel zoper zasebnega Mtttca Ivana Petriča. tajnika Skupščine občine Ribnica, iz So-dražice St. 36, ter obžalujem žalji­va besede, ki sem jih izrekel zoper njega. Zahvaljujem ss mu. ker je odstopil od zasebne tožbe.

Podpisana Anka 'I roba i z S pe­harjev prekiicujem vse žaljivke, ki sem jih izrekla 4. oktobra zoper Franca Mukavca iz špeharjev.

PRODAM TAKOJ VSELUVO eno­družinsko liiso z vrtom v Novem mestu. Ponudbe pod »Proti go­tovini« na Jugoreklam Ljubljana.

PRODAM VSEUIVO eoostanovanj-Skjo hišo. 5 minut od postaje Novo mesto. Naslov v upravi l i ­sta 724/64.

PRODAM 6 ma l ih psičkov — Ovčarjev, starih 7 tednov. An­gelca Pavec, Ragovska 16, Novo mesto.

ZARADI SELITVE ugodno prodam rabljeno kuhinjsko in sobno po­hištvo, radio aparat in drugi drobni inventar. Marija Vokač, Gotna vas 28, Novo mesto.

PRODAM KUHINJSKO pohištvo lepe oblike (4-delna kredenca). Ogled popoldne: Robič, Zagreb­ška 6.

POCENI PRODAM sobno pohištvo.

PRIREJA IZLETE PO 3UG0SLAV!)! IN INOZEMSTVU Z A H T E V A J T E P O N U D B E

IZREDNO Z N I Ž A N E CENE ZA AVTOBUSNE PREVO­Z E IN I Z L E T E DELOV­NIH KOLEKTIVOV IN

ŠOLSKE MLADINE Informacije — ponudbe —

naročila:

KOMPAS - LJUBLJANA ali poslovalnica

NOVO MESTO Novi trg 8 - tel. 21-1«3

Naslov p r i »Krojaču« v Novem mestu p r i mostu. 726/64.

P R O D A M L A M B R E T O N S U 130, avtoroler, brezhiben. Matoh , Pa-dersičeva 23, Novo mesto.

P R O D A M P O G R E Z L J I V ženski ši­va ln i stroj . Saje, I rca vas, Novo mesto.

PRODAM MOŠKI šivalni stroj »Singer«. Cankarjeva 5, Me t l i ka .

P R O D A M SAMOHODNO tračno žago z diesel motorjem 9ks, i n kompletna kolesa na oseh na gumi voz. Ivan Deienda, Pod­gorska, Kočevje.

K U P I M O R A B L J E N O ognjevarno blagajno, šolski center za go­stinstvo Novo meslo.

NA S T A N O V A N J E vzamem zapo­sleno samsko, zdravo tovarisico, nad 30 let. Naslov v upravi l is ta . 732/64.

P R A Z N O S O B O oddam dekletu, k i m i plača vnaprej 300.000 dinar­jev irajemnine. Naslov v uprav i l is ta . 728/64.

100.000 D I N N A G R A D E dam za enosobno stanovanje. Naslov v uprav i l is ta . 725/64.

IŠČEM S O B O v Bršlinu al i bliž-n j i oko l i c i . G r em tudi za sosta­novalko. Naslov v upravi l is ta . 733/64.

V S T A L N O Z A P O S L I T E V sprej mem pošteno kmečko dekle v tu-turističnem kra ju v gorah. Sta­novanje i n hrana v hiši. P isat i : Iv ica Cešnovar, Dom in vrt 46, Trbovl je.

U G O D N O P R O D A M rabljeno spal­nico. Zupančič, Trdinova 33, No­vo mesto.

G O S P O D I N J S K O POMOČNICO nad 15 let staro, tudi začetnico, sprejmem. M i r a ^Gradnik, Bled, Ribenska C 7. i

I S C E M G O S P O D I N J S K O pomoč­nico a l i žensko, k i b i v z imsk ih mesecih pazila na otroka od 7. do 14. ure. M i n k a Glavič, Na­rodna banka, Novo mesto.

O S E B A , k i je 4. decembra 1964 izgubi la denar v prodajalni Bo­rovo v Novem mestu, naj se zglasi v omenjeni prodajalni .

ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI ­NA — Bolezni jeter 'z latenico, vnetja) zdravi rogaški »Donat« vrelec. Posvetujte se z zdravni­kom! »Donat« dobite v Novem mestu pri Trgovskem podjetju »Hmeljnik« — telefon 21-129 i n »Standard« — telefon 21-158.

UGODNO PRODAM kombinirane grablje i n vi le, znamke »Far«. Naslov v uprav i l is ta . 741/64.

DELNO OPREMLJENO sobico, 1,5 ki lometra iz Novega mesta, nu­dim najboljšemu ponudniku. Jože Zupančič, L jubl jana, Jana Husa 62.

V NOVEM M E S T U ugodno pro­dam kuhinjsko mizo , k lop in stole z naslonjalom ter malo po­lico za na steno. Cena 15.000 d in . >Jaslov v upravi Usta.

DENARNICA Z MANJŠO V S O T O D E N A R J A je b i l a najdena v pa­šami. DoJ. l ista, kjer jo lastnik lahko dobi .

i - p g ) - t , M ***m Brežice: 11. i n 12. d t c . ameriškii

l i l in »Žena v domači halji«, 13. in 14. dec. špansko-italijajiski barvni f i lm »Greh ljubezni«, 15. i n 16. dec. sovjetska f i l m »49 dni«.

Brod na Kolpi: 12. i n 13. dec. i ta l i janski f i lm »Nevarna žena«.

Dol. Topl ice: 12. i n 13. dec. ame­riški f i lm »Zakon prerije«.

Kočevje — »Jadran«: 11. do 13. decembra i ta l i janski barvni f i lm »Korziška brata«, 14. i n 15. dec. ameriški film »Neznanec iz Nord ekspresa«. 16. in 17. decembra ju­goslovanski f i lm »Človek in zver«.

Kostanjevica: 13. dec. i ta l i janski barvni f im »Drakut maščevalec«.

Metlika: 12. in 13. dec. ameriški f i lm »Na divji zahod«. 16. dec. i ta l i janski f i lm »Mik«

Mokronog: 12. in 13. dec. ame­riški film »Zoro maščevalec«.

Novo mesto: 10. in 11 dec. fran­coski film »Zadnjih 15 minut«. 12. do 14. dec. francoski barvni f i lm »ženska je pač ženska« 13. dec. ob 10. uri za mladino bolgarski barvni film »Mali kapetan«, 16. dec. češki film »Sonce v mreži«.

Osilnica: 13. dec. nemški f i lm »Satan mami z ljubeznijo«.

Pred r rad: 13. dec. arigleški f i lm »Doktor i n ' ljubezen«.

Ribnica na Dol.: 12. In 13. dec. sovjetski f i lm »Pastir Kostja«

Sevnica: 12. In 13. dec. francoski f ibn »Ambiciozna«, 10. dec. jugo­slovanski f i lm »Reka smrti«.

Sodražica: 12. i n 13. dec jugo­slovanski f i lm »TLstega lepega dne«.

Stara cerkev: 12. i n 13. dec. i ta-. l i janski f i lm »Smrtonosni udarec«.

Straža: 12. in 13. dec. angleški f i lm »Ni dreves na ulici«.

Trebnje: 12. i n 13. dec. ameriški bravni f i lm »Dom na griču«.

P O T U J O Č I KINO NOVO MESTO

predvaja španski barvni f i lm »Pro­dajalka vijulic«: 12. dec ob 19. u r i v Bell Cerkv i ; 13. dec. ob 15. u r i v Prečni, ob 19. u r i v Skocjanu; 14. dec. ob 19. ur i v Otočcu. 15. decembra ob 19. u r i v šmarjeških Topl icah l n 16. dec .oh 10. u r l v Uršnih sel ih.

P O T U J O Č I KINO K O Č E V J E

predvaja angleški f i lm »Vso dolgo noč«: 11. dec. ob 19. u r l v Dolgi vasi; 12. dec. ob 19. ur i v L i v o l du : 13. dec. ob 16. u r i v Banja l .ol. i . ob 19. uri v Kužlju i n ameriški f i lm »Vso za smeh«: 12. dec. ob 17. u r i na Oneku; ob 19 ur i - v Kopr i vn lk i i ; 13. dec. ob 13.30 v V imn l ju ; ob 16. u r l na i .i-.>ii in Ob 19. u r i T M o r i j u .

Matični urad Novo mesto V času od 23. novembra do 7.

decembra je bi lo rojenih 35 deč­kov i n 33 dekl ic .

Poročili so se: Jože Junc, dela­vec, i n Mar i j a Medved, poljedelka, oba iz Sred. Grčevja; Anton Fran­ko, poljedelec iz Do l . Vrhpo l ja , i n Ivana Hočever, delavka i z Do l . Stare vasi; Franc Goričar, delavec iz D o l . Kronovega, i n Antonija Gregorčič, pol jedelka i z Dolenje vasi; Rudol f Mihalič, skladiščnik s Potovrha, i n Mar i j a Erjavec, ku ­hinjska pomočnica i z Gor . Suha-dola. Jože Padaršič, delavec iz Do l . Gradišča, i n Antoni ja skrbeč, natakarica i z Raceža; Lovrenc 2va-gen, osebni upokojenec iz Stana pri M i r n i , i n Ana Skubic , poljedel­ka i z Gor . Kamene; Mar j an Muhič, delavec i z Malega Podl jubna, i n Ana P i r h , de lavka iz Podgore.

Ivan Mihalič, poljedelec s Poto­vrha, i n Mar i j a Golobic , snažilka z V r h a p r i Dolžu: Janez K r a l j , de­lavec i z Sel p r i Zajčjem vrhu, In Angela Turk . delavka z Zajčjega vrha; Rudol f V idmar , delavec iz Zbur, l n M a r i j a Granda, poljedel­k a iz čelevca; Janez Sintič, dela­vec, i n Terezi ja Sironič, oba iz Kran ja , Planina 2; Jože Draginc, delavec iz Konca , i n Jožefa Turk , delavka iz Podgrada; M i r k o Vovko, delavec iz M a l i h Brusn ic , i n Jožefa Novak, delavka iz Sred. Grčevja.

M a r t i n Jakše, delavec, i n Mar i j a Korosa , delavka, oba iz Gabr ja ; Mihae l Cize l . logar i z I3ečnih sel, in S lavka Andrejčlč, učiteljica iz škocjana; Avguštin Kolenc, Žagar iz Grmove! j , i n Mar t i na Andrejčič, delavka iz Telčic; Jože Mervar, kmeti jski tehnik iz Do l . Straže, in Štefanija šoli, uslužbenka iz Vavte vasi; Janez Rapuš. strojevodja iz Mirne peči. i n Dragica Springer, plet i l ja iz Goriške vasi ; Franc Je­rič, sprevodnik, i n Mar t ina Ri fe l j , kuhar ica , oba iz Gotne vasi.

U m r l i so : M i h a Štrus, osebni upokojenec iz Tribuč, 76 let; Franc Pavlenič, kmet iz Gmajne, 68 'let; Jože Simonič, kmet i z Drašič, 58 let; Ivana Juhart , gospodinja s Senovega, 68 let; Pavle Grubače-vič, osebni upokojenec iz Kunča-nov; 65 let; Franc Janežiči delavec iz Radne vasi. 44 let; Štefan Jaz­bec, otrok i z Zabukovja, 3 leta; Mar i j a Turk , gospodinja s Tolste­ga vrha, 61 lot; Anton P lut . osebni upokojenec iz K o t a p r i Semiču, 55 let; M a r i j a Gazvoda, delavki! iz Konca , 73 let, i n Mar i ja zun ie , gospodinja Iz De ! Kamene. 7B let.

V pretekl ih 14 dneh so v novo­meški porodnišnici rodile: Ana Zorko iz šmalčje vasi - An ico . C i r i l a Smolič iz Artmanje vasi — Jožeta. K r i s t i na Konda iz Gradni ­ka -- Jožeta. Jožefa Marke l j c i z Straže — Mar inko . Amal i ja Fab-ian iz I/>pate - M i l s n i o , Tere­zi ja Ažnoh iz Straže — Terezijo, Anica Vrečar iz Mokronoga — Mirana , A lb ina Vrščaj iz Bitnje vasi — Danije la, Gabri je la V id i c iz Loke — Gorazda. Antoni ja Pav-šič iz Sela -- Jožico. Ana Baka-rič iz Mahovntka - Zlato. Mar­jeta Kenda iz Go ln ika — Dorote­jo, Jožefa Anderlič iz Straže — Ivana, Ka t i ca Polajsa s Stražnega vrha — Draga. Mar i j a Vukajč iz Ankarana — Bojana. L judmi l a Udovlč iz Štefana — Andrejko, A lb ina Dragman iz Polhovice — Vido . Mar i j a Može iz Gabr ja — Mar i jo , V ida Rodič z G r m a — Vido , Zofka Jakše iz Uršnih Se l — El izabeto, Terezija Hočevar iz Preske — Terezijo, K r i s t i na Peč­jak iz Plešivice — Marjana, M a ­t i lda K i c z Dolenjega v rha — K a ­tarino. Ma t i l da Zanič iz Sevnice — B r a n k o , . Štefka M u m iz Cr-mošnjic — dečka. Ivanka Božič iz Gornjega Sul iadola — dekl ico, Mar i j a Gazvoda lz Podgrada — dekl ico, Mar t ina Cvelbar iz K o -čarije — deklico, M i l ena Broda-rič iz Boginje vasi — dečka, Ma­ri ja Springer iz Podgore - dekl i ­co. Olga P r i c iz Podgore — dek­l ico, Anica KošmrlJ ' iz Malega S la tn lka - dečka, Mar i j a V i d ­mar iz Sadinje vasi — deklico, Antonija Medle lz Jugorja — de­kl ico . Zofijo Sajevec lz Vavte va-st — dečka. Mar i j a Rožombcrgcr tz Stranske vasi — Bo jana . Ivan­ka Janžekovič tz Radov i ce — O l ­go, Štefka Hočevar Iz H l n l — Mar i j o . SLetka Henigman i z Brez­nika — Branka , Mar t a Damjano-vič iz Droge — Mi l enko , Ružica Bec iz Cv ib 'Ja — Svetlano, Ma­ri ja Horvat lz Črnomlja — Andre­ja , Vera Turk iz Zajčjega vrha — Branka , Anico Dok i lz Met l ike — Stanka. Jovanka Tomožič iz Se-miča Aleša, Mar i j a Muhič iz Malega Pod l iubna — Androja. Jo­žica Urbančič iz K o p r a — Darjo . Justtna Hočevar Iz Rozanca — Dušana

E r i k a Vor ik iz Mi rne - So­njo, Mar i j a Skar ja iz Gorn j ih Je­senic — Mar inko , Mar i j a B r u l c lz Dolnjoga Kamenju — France­ta l n Mar t ina , Fnuičiška Grego-rič iz Črnomlja - - Vesno. Dar in ­ka Nosu lz 2užombcrko — Mojo , Ano Zu -..•!) Iz Jelševnlka — Ber-nordko, A lb ina Janežič lz Mačje­ga dola - Andreja, M a r i l a Nose iz Verduna Mojco , Dragica Pi l iner lz Pravutino — Zlotka . Cvetu Ah l l n s Kriške rebri — Ma­r i jo , Alojz i In Luzar Iz Dolnje Bre­zovice — Zvonko, Štefka Pozes Iz Dolnj ih Proproč — deklico, Mor i ­j a Vone lz Do l — dekl ico, L jud­mi la Kovač tz Gornjega Medved­jega sela - dekl ico, Amal i ja Slcjkovec b Malega Stntnlka — dekl ico.

Pretekl ih 14 dni so se ponssreoil i i n i ska l i pomoč v novomeški bol­nišnici: Vera Marke l j , hči posest­n ika iz Šentjurja, je padla z balko­na in s i poškodovala glavo; Janezu Frankoviču, s inu posestnika i z Uča-kovcev. je nekdo vrgel kamen v glavo; Rado škedclj, avtomehanik iz Rateža, s i je v prometni nesreči z motor jem poškodoval levo roko ; Marjan Konda , s in posestnika iz Proproč, je padel z mopeda i n s i poškodoval glavo; Franc Anžiček, mizar z Mirne , je padel z mopeda in s i poškodoval nesno nogo; M i l ­ka Mišjak, žena delavca z Vrha pr i L jubnem, je padla po stopr.;. cah i n s i poškodovala desno kole­no; S lavka Crnič, delavka iz Bogi­nje vasi , je padla i n sd poškodova­la levo koleno; Alojz Musar , upo­kojenec iz Šentjanža, je padel z mopeda i n si poškodoval glavo; Mar t in Nemarne, posestnik iz Gor­nje Lokvice , s i je na c i rku la rk i poškodoval desno roko; Mar jana Cesarja, s ina strojnika iz Vel ike Bučne vasi , je v Bučni vasi povo­z i l avtomobi l in mu poškodoval gla­vo; Anton D im , s in delavca iz Za-brdja, se je s sekiro vsekal v des­no koleno; Ivan Hosta, s in posest­n ika iz Imenja, je p r i telovadbi padel i n si z lomi l desno roko; Ka tar ina Starešinič, gospodinja i z Drašič, si je s koso poškodovala levo nogo; M i l a n Sikošek, sin po­sestnika iz Vo jska , je padel pod ko lo voza i n ' si poškodoval levo nogo.

Razpis d e l o v n e g a mesta

Šolski center za gostinstvo Novo mesto razpisuje delovno mesto

administatorja Pogoj* dokončana srednja šola

i n 3-Ietna praksa na enakem de­lovnem mestu. Plača po prav i ln iku o de l i tv i osebnih dohodkov. Razpis velja do zasedbe de'ovnega mesta.

N E S R E Č E B e l g i j s k o v o z i l o

o b r a č a l o n a c e s t i Po avtonuodlski cesta sta 3. de­

cembra drug za drugim vozila Slavko Tatoniaj- (Zg 236-72) in Albin Stipetič (Ce 79-24): Tatomtr je pri Karteljevem pred seboj opazil neko belgijsko vozilo, ki je obračalo na cesti, zato ss je ustavil na desni strani cestišča. StlpetK, ki Je pri­peljal za nJim, Je zavrl, pri tem pa ga je na rahlo zasneženi cesti saneslo v Tatomirovo vozilo, ško­do so ocenili na 550.000 dinarjev.

M o p e d i s t a t r č i l a p r e d I M V

4. decembra popoldne sta se pri IMV na Zagrebški cesti v Novem mestu trčila mopedista Jože Pire, ki j« pripeljal z neprednostne ce­ste, in Anton Gregorčič. Hujših • poškodb ni bilo.

P o t n i k i n e p o š k o d o v a n i

4. decembra ob 1,15 je z rahlo zasneženega priključka avtomobil­ske ceste pri Karteljevem zdrsnil osebni avto Nin 17-47, ki ga je vozil Ivan Zore. Avto, v katerem so bili trije potniki, se je prevrnil, vendar noben potnik ni bil ranjen. Gmotno škodo so ocenili na 85.000 dinarjev.

Iz o v i n k a v potok V potok Muljavo pri U-siuoi J«

3. decembra zjutraj zapeljal oseb­ni avto Lj 262-44, s katerim Je proti Novemu mestu potoval Sreč­ko Bahovec. V ostrem ovinku je Bahovoc prehitro vozil, podrl smernik, zdrsnil a ceste in zavil po strmini. Popravilo avtomobila ga bo veljalo 300.000 dinarjev.

N a p a d na m i l i č n i k a

V popoldanskih urah 1. de­cembra sta Milan in Marjan Brajdič v Crmosnjicah pri Dol. Toplicah napadla milič­nika, ki jo preverjal njune do. kumente. Po dejanju sta na­padalca ušla. Roki pravice so ju pomagali Izročiti vasčani, ki so obsodili napad na urad­no osobo. »imimi*. i<!iii>„i,<iiiitnltinim,ii,T'H.ni!rn>i>dii:i,M>t]iiui>iuii'i,iiii»

Kaj se vsak Jeden zgodi pri v a s , vam pove j

DOLENJSKI LIST!

REGISTRACIJA m o t o r n i h i n p r i k l o p n i h v o z i l

v o b č i n i Č r n o m e l j Skupščina občine Črnomelj, odsek za notranje

zadeve, obvešča vse lastnike mo to rn ih voz i l n a območju občine, da bo

REDNA LETNA REGISTRACIJA motornih in priklopnih v o z i l

v dneh od 14. do 21. decembra 1964, vsak dan od 7. do 12. i n od 14. do 17. ure v pros tor ih Občinske skupščine Črnomelj, soba št. 27, po sledečem abe­cednem redu:

14. 12. 1964 za lastnike voz i l od črke A do D 15. 12. 1964 za lastnike vozi l od črke E do J 16. 12. 1964 za lastnike vozi l z začetno črko K 17. 12. 1964 za lastnike vozi l od črke L do O 18. 12. 1964 za lastnike voz i l od črke P do R 19. 12. 1964 za lastnike voz i l od črke S do S 21. 12. 1964 za lastnike vozi l od črk- T do 2

Z a tiste, k i registracije v določenih dneh iz upravičenih razlogov ne b i mogl i oprav i t i , bo regi­straci ja še v dneh 29. i n 30. 12. 1964.

Prošnji, k i jo l as tn ik i voz i l ' jh i jo v odseku za notranje zadeve Občinske skupščine Črnomelj i n k i mora b i t i izpolnjena s strojem, je treba priložiti še odrezek položnice o plačani cestni pr is to jb in i ter državni kolek — 700 dinarjev za avtomobile i n pr ik l opna vozi la, oz iroma 400 dinarjev za motorna kolesa.

Las tn ik i motorn ih vozi l morajo poleg tega p r i podaljšanju predložiti tudi veljaven kartonček o tehničnem pregledu vozi la, sicer se registraci ja ne bo izvršila.

SKUPŠČINA OBČINE Č R N O M E L J edsek za notranje zadeve

OBVESTILO o r e g i s t r a c i j i m o t o r n i h v o z i l

v s e v n i š k i o b č i n i Odsek za notranje zadeve Skupščine občine

Sevnica obvešča vse lastnike motornih vozil na območju občine Sevnica, da bo podaljševanje letne registracije vozil izvedeno po naslednjem vrstnem redu:

za avtomobile vseh vrst: N VI — 10-31 do 33-90 — 14. decembra 19«! C E — 51-51 do 81-59 — 15. decembra 1964

za motorna k o l e s a : NM — 10-002 do 10-707 — 16. decembra 1964 NM — 11-406 do 11-468 — 17. decembra 1964 C E — 11-093 do 15-395 — 18. decembra 1964

Motorna vozila družbenega sektorja bodo regi­strirana 28. in 29. decembra 1964.

Prošnje za podaljšanje registracije vložite v 2 izvodih, priložite pa državni kolek: za avtomo­bile — 700 dinarjev, za motorna kolesa — 400 di­narjev ter odrezek o plačani cestni pristojbini.

Za vozila družbenega sektorja in za vozila, kupljena na kredit je treba predložiti na vpogled polico o zavarovanju motornega vozila.

Prosimo voznike motornih vozil, da se ravnajo točno po razporedu registracije.

ZA PITANJE PRAŠIČEV

> a m o

ker pospešuje debelenjel

Proizvaja Drogerija Ljubljana

Osnovna šola RIBNICA na Dol. r a z p i s u j e

delovno mesto

- B L A G A J N I K A s srednjo strokovno iz­obrazbo (ev. tudi upoko­jenec). — Nastop službe 1. januarja 1966. Osebni dohodki po pravilniku.

D O L E N J S K I L I S T LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Bre­

žice, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sev­nica In Trebnje

UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik), Rla Bačer, France Grivec. Miloš Jakopoc, Marjan Moftkon, Jožica Teppev ln Ivan Zoran

IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din — Let­na naročnina |2O0 din, polletna 600 din; plačljiva Je vnaprej Za Inozemstvo 2400 din — TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu: 606-11-608 9 - NASI.OV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 - Poštni predal 33 -Telefon 21-227 — Rokopisov In fotografij ne vračamo -T I S K A Časopisno podjetje D E L O v LJubljani