občine - Občina Naklo

NakloŠtevilka 93/leto 24občine

Glasmarec 2018

2 Glas občine Naklo marec 2018

Prispevke za aprilsko številko poš ljite naj kasneje do četrtka, 12. aprila . Besedila opremite s fotografija mi v .jpg formatu, ki jih pošljite kot samostojne datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

Razmišljati izven okvirjev

Andreja Kosec, odgovorna urednica

Odreči se. Čemurkoli. Je grozno težko. Ker smo razvajeni, je prvi odgovor, ki se mi ponu

di, saj vse imamo, ničesar ne pogrešamo. Ničesar materialnega, kar bi bilo očitno navzven. Povsem vsakdanji, samodejen prizor, ko zavijemo v trgovino po tisto, kar nam je zmanjkalo, se mi še vedno zdi privilegij. Tak nepotreben privilegij, ki je v resnici »hendikep«. V službi ostanemo nekaj ur več, oddelamo še za dodatnega pol človeka dela, da gremo lahko v trgovine, saj ob vsej pros tovoljni tlaki sodobnega časa nimamo volje niti računice, da bi sami pridelali hrano, pomolzli kravo idr. Sicer karikiram, a zdi se mi, da kapitalistični žakelj poka po šivih. Pa ne v smislu, da je v njem že zadosti naših žuljev, teh namreč nikoli ne bo dovolj, ampak vse več je ljudi, ki se jim zdijo žulji v tisti veliki vreči dajatve nenasitnim, ki zlorabljajo svojo moč za izkoriščanje v svoj blagor. Tako tožijo, da nimajo časa zase, da iz službe prihajajo izčrpani in nimajo volje, da bi živeli izven danih okvirjev …, kajti pravo zadovoljstvo ni merljivo v denarju. Sreča je človekov duh, ki lebdi nad njim. Dostojevski je dejal, da je vsak človek srečen, le da tega še ne ve. Najbrž se vsak človek res rodi srečen, potem pa to radost zadušijo zahteve, pričakovanja. Sistem. Ki mora samega sebe vzdrževati s pravili in nas ljudi zadovoljuje tako, da nam omogoča, da si izpolnjujemo potrebe in želje. A ta pesek v očeh marsikomu ne zapira več ust. Na ulicah odmevajo glasovi preslišanih. Na delovnih mestih šepetajo glasovi utrujenih.

Kadar imam priložnost, kupim Kralje ulice, časopis za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja. Ker v njem preberem marsikaj lepega. Življenje si »kralji« osmislijo na veliko različnih načinov in vsak je iskren, iskriv, tudi žalosten, a ne razvajen. Saj ne, da je tako življenje srečno. Razmišljajo pa drugače.

Drugačno razmišljanje se mi zdi najpomembnejše. Je pot iz rutine, ujete v vsakdanjik. Saj veste, vse je v glavi. Ranko Rajović, priznan srbski zdravnik specialist, med drugim ustanovitelj združenja MENSA in Oddelka za nadarjene NTC (Nikola Tesla Centar), predavatelj na področju razvijanja nadarjenosti, izkust vene in socialne pedagogike pravi celo, da je spodbujanje divergentnega razmišljanja že pri otrocih rešitev za Evropejce, če hočemo (zopet) uspeti. Spremembe so potrebne, saj se spreminja tudi družba – tempo ji narekuje vedno bolj napredna tehnologija. Po raziskavah čez nekaj desetletij 30 % poklicev, ki jih poznamo danes, ne bo več potrebnih. Poti in metode izobraževanj za funkcionalna znanja bomo morali posodobiti, predvsem pa pogled na službo, ki je delo zase, torej tudi v veselje, ne le za denar. Kdo si upa stopiti iz cone udobja in biti srečen?

V tej februarski pisani številki boste prebrali in videli, da so si upale maškare na lepo pustno soboto zarajati po naklanskih ulicah, pa kulturniki na Prešernov dan zbuditi slovesnega duha in domovinsko pripadnost, upajo si otroci napisati marsikaj zanimivega, in učitelji spodbujati jih pri tem. Vi pa si (po postu) upajte speči in pojesti naklansko potico.

Lepe marčevske in aprilske praznike želim vsem!

uvodnik

V tej številki ...ŽUPANOV GLAS 3IZ NAŠE SRENJE 4Brez povezovanja, prireditev in predstavitvenega gradiva ni turizma! 4Jaslice v naravnem okolju že tretje leto 5Kronika je neprecenljiv vir 6Delovanje društva v zimskih mesecih 6KULTURNI ODMEV 8Recital v izvedbi Anatola Šterna 8V Podbrezjah brali Sonetje nesreče 9Dve zanimivi slikarski razstavi in recital v Pavlinovi galeriji 10Praznovanje Prešernovega dneva v Krajevni knjižnici Naklo 11JAZ PA R AZMIŠLJAM TAKO 13Kar ni dobro za Podreber, tudi ni dobro za Podbrezje! 13Naši štirinožni ljubljenčki in njihovi nadležni kakci 14ZAPISI ŠOLSKIH PERES 15UNESCO novičke iz BC Naklo 15Širjenje mednarodnih obzorij na BC Naklo 16Tudi če te ne podpirajo, lahko dosežeš veliko 17Na pustni torek je šla resnost na dopust 18MLADI VRVEŽ 20Enostavno in poceni do zdravja 20En, dva tri, za zdravje poskrbimo vsi 20Kamišibaj 21ŠPORT 23Gostovanje ekip NK Naklo na turnirjih v Avstriji 23IZ NAKLANSKE PEČICE 23Recept za velikonočne praznike 23JAVNA OBVESTILA 24

marec 2018 Glas občine Naklo 3

Spoštovane občanke in občani!

Zima je vsaj za kratek čas pokazala zobe. V občini Naklo pa smo to dodobra izkoristili in pripravili tekaške proge med Dupljami in Strahinjem, drsališče v Naklem ter priročno smučišče v Podbrezjah in prav tako tekaške proge. Vse to so otroci med zimskimi počitnicami izkoristili, starši pa prihranili kakšen evro, ker se vse to dogaja skoraj na domačem dvorišču.

Da je skrb za naše najmlajše v mojem mandatu velika, dokazuje kar nekaj investicij v otroška igrišča v Podbrezjah, Dupljah in v Naklem, največje investicija pa bo prav gotovo namenjena naši mladini, saj za njih gradimo športni park ob nadvozu za Strahinj. V njem bodo lahko našli veliko vsebine – pripravljeno je veliko pokrito drsališče, poleti pa in line hokej, mali nogomet itd., montirane bodo tudi stretworkaut naprave, plezalna stena, pumppark in razgledni stolp.

Kljub zimskemu času nam pa vremenski pogoji dovoljujejo nadaljevanje gradbenih del na Gorenjski cesti. Obnova ceste od krožišča na Pivki do Bolera, obnova ceste v Zadrago, izgradnja sekundarne kanalizacije v Strahinju in Podbrezjah, še kar nekaj projektov pa čaka na boljše vremenske pogoje.

V letošnjem letu so svetniki Občine Naklo sprejeli proračun v višini skoraj sedmih milijonov evrov. To je drugi največji proračun v zgodovini Občine. Nekaj smo ga prenesli iz lanskega leta, skoraj milijon pa smo pridobili iz EU sredstev. Vse to pomeni velika angažiranost občinske uprave in sposobnost naših uslužbenk, da poleg svojega rednega dela pripravljajo še projekte in razpise. Vse to z namenom, da izboljšamo življenjski standard v občini Naklo.

Začelo se je premikati tudi na podjetništvu. Merkur uspešno prodaja svoje parcele, kar pa pomeni začetek povečanja industrijske cone. Podjetništvo je pomemben dejavnik razvoja kraja, saj pripomore k večji zaposljivosti in boljšemu standardu občanov, posledično pa prinaša večje zadovoljstvo v naša življenja.

Naj na koncu vsem materam zaželim vse najlepše ob njihovem prazniku, vsem pa vesele velikonočne praznike.

Marko Mravlja, župan

Izdajatelj: Občina Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo

Odgovorna urednica: Andreja Kosec

Uredniški odbor: Ana Pintarič, Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, Andreja Prosen.

Lektoriranje: Andreja Kosec

Izvedba: Specom d. o. o.Enaslov: [email protected]ženje oglasnega prostora: 040/202 384Oblikovanje: Matej Rauh

Glasilo GLAS OBČINE NAKLO praviloma izhaja štirikrat letno (marec, junij, september, december). Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Naklo.

Naklada 1.900 izvodovNaslovnica: Pustne šeme je pozdravljalo sonce Foto: Damijan JanežičDatum izida: 2. 3. 2018ISSN 2591-0515 za tiskano izdajoISSN 2591-0523 za spletno izdajo

Oddaja gradiva

Prispevki, prejeti po tem datumu, ne bodo objavljeni v tekoči številki. Besedila in fotografije se pošiljajo na elektronski naslov [email protected] s pripisom »za Glas občine Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra vico lektoriranja, krajšanja in prirejanja člankov glede na prostorske zmožnosti ter zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami in navedbami, ki niso v skladu z Zakonom o medijih. Rokopisi, zgoščenke, fotografije in drugi materiali se ne vračajo, razen na izrecno željo avtorja. Anonimni in nepodpisani članki ne bodo objavljeni. Mnenja avtorjev prispevkov niso vedno mnenje uredništva.

županov glas

18

V soboto, 17. marca 2018,na smučišču Krvavec prirejamo tradicionalni veleslalom.Prijave sprejemamo do četrtka, 15. 3. 2018, na spletni straniwww.naklo.siTudi letos bomo smučali za dober namen, se pomerili v veleslalomu in zabavali ob živi glasbi na terasi Hotela Rozka.

Vsa zbrana sredstva od dobrodelnega srečelova bomo tokrat namenili za sofinanciranje vozička,za prevoz naših malčkov v vrtcu Jelka Duplje.

Pokal Obcine Nakloˇ

4

iz naše srenje

Glas občine Naklo marec 2018

TD Naklo

Brez povezovanja, prireditev in predstavitvenega gradiva ni turizma! Damijan Janežič

Turistično društvo Naklo se je med 31. januarjem in 3. februarjem udeležilo sejma Natur Alpe Adria. Turistične znamenitosti občine Naklo so obiskovalcem predstavljali člani Turističnega društva Naklo Damijan Janežič, David Podobnik in Gregor Jovan.

Štirinajst dni pred sejmom smo v Turističnem društvu Naklo obvestili predsednike KTD Pod krivo jelko Duplje in Kulturnega društva Podbrezje, da lahko sodelujejo na sejmu s predstavitvenim gradivom. Žal se nobeno od društev ni odzvalo povabilu.

V Turističnem društvu Naklo že dlje časa opozarjamo na pomankanje predstavitvenega gradiva in predstavitve turistične dejavnosti občine Naklo na spletu. V začetku aprila 2017 smo organizirali posvet o turizmu. Želeli smo zaspano turistično dejavnost v Naklem premakniti z mrtve točke. Spremenilo se je le toliko, da smo za letošnji sejem od Občine Naklo dobili nekaj sto zgibank Udin boršt – Naklo.

Nič drugače ni na gorenjski ravni. Regionalna destinacijska organizacija Gorenjska, ki je vsaj v določeni meri združevala gorenjski turizem, je prenehala delovati. Tako letos občine na sejmu niso bile prisotne. Prisotna pa so bila turistična in podobna društva iz večine občin. Vodilne turistične občine si to lahko privoščijo, saj turistične zmogljivosti zapolnijo s tujci. To storijo s promocijo na glavnih svetovnih turističnih borzah, v prid so jim tudi krizna žarišča na ali ob turistično močnih državah v svetu. Tega pa si ne moremo privoščiti v manj turistično razvitih občinah. Turisti iz Slovenije in sosednjih držav bi nam prišli še kako prav. Tudi oni prinesejo evre. Tako v času, ko bi se morale gorenjske občine turistično povezovati, podobno kot v nekaterih drugih delih Slovenije (Primorska, Bela krajina, Štajerska), ponovno vsaka zase poskuša s privabljanjem turistov.

Dva dni za slovenskim kulturnim praznikom je prišel v deželo pust.

Na pustno soboto, 10. februarja, smo v Turističnem društvu Naklo organizirali pravi mali karneval. Obiskali so nas kurenti in orači z Rogoznice pri Ptuju. Skupaj z domačimi maškarami so odšli na obhod vasi in veselo, s pesmijo in harmoniko preganjali zimo. Po vrnitvi pred kulturni Dom Janeza Filipiča smo

maškaram razdelili devetdeset manjših nagrad, jim podarili krof in čaj ali kuhano vino. Nagrajene skupine so bile: dalmatinca, indijanci in medicinska sestra z bolnico. V vlogi povezovalca prireditve se je odlično znašel Jože Mohorič.

Letos smo s predavanji začeli že 9. januarja. Prva nas je obis kala gornica, pohodnica in popotnica, Kranjčanka Jelena Justin. Tokrat nam je predstavila treking v Nepalu. Skupina, s katero se je odšla na pot, je prehodila planinske poti pod mogočnim Besisaharjem, Annapurno in sosednjimi gorami. Podnevi so veliko hodili, prenočevali pa večinoma pod šotori.

16. januarja nam je mladi alpinist, Kranjčan Jakob Šparo-vec, predstavil Kirgizijo. Tja se je odpravil z desetimi prijatelji plezalci. Med njimi sta bili dve plezalki, ena s Hrvaške. Plezati je začel že pri treh letih. Nato je treniral v slovenski mladinski reprezentanci. Kirgizija je dokaj varna in lepa dežela. Vredno si jo je ogledati. Ima več kot 4000 metrov visoke gore, povečini iz granita. Iz zadnjega večjega mesta so mladi alpinisti do izhodišča potovali peš. Prtljago jim je nosilo 20 oslov in 6 konjev. Prečkali so tri prelaze, visoke blizu 4000 metrov. Med potjo so videli nasade marelic in trope divjih konj. Na goro so plezali dva dni, spuščali so se okrog štiri ure.

23. januarja se je Ljubljančanka Darja Avsec odpravila na potovanje od sicilijanskih mafijcev do norveških Vikingov. Pred

Velika množica maškar je zapolnila središče vasi. Foto: Damijan Janežič

Obiskovalci sejma so povpraševali po pohodnih in kolesar-skih poteh in kaj se da ob njih videti. Foto: David Podobnik

Janez Pretnar nam vsako leto predstavi drugo celino. Foto: Gregor Jovan

iz naše srenje


dvema letoma je o poteh po Evropi izdala knjigo z naslovom Svitanja. Nekaj let je že blogerka. Piše o vsem, kar se jo dotakne. Potovanje je začela na Siciliji. Ta sredozemski otok je zanimiv zaradi mafije, ki se je pred davnimi leti borila za ideale, žal pa je danes te okvire presegla. Norveška je čarobna dežela. Norvežani kulturno dediščino odlično vzdržujejo. Imajo lepo deželo z lepimi zelenimi dolinami in fjordi. Ko prideš tja, se moraš zagotovo peljati z ladjico po fjordih in flemsko železnico skozi zelene doline. Svetovljanski Pariz ima eno najstarejših železnic in več kulturnih znamenitosti. Med njimi Disneyland, Elizejske poljane, nešteto mostov, Eiflov stolp. Potep po Evropi je zaključila na Škotskem. Dežela severne Evrope ima resnobnejši pridih. Takšna je tudi arhitektura, veliko je še srednjeveške.

Zadnji torek v januarju nas je obiskal turistični vodič, Radovljičan, Janez Pretnar. Predstavil nam je Kenijo in Tanzanijo. Prvič je bil v Afriki na Kilimanjaru pred več kot štiridesetimi leti. Tako kot Janez zna, je izčrpno predstavil deželi. Začel je

z nasadi čaja in se nato podal v narodne parke, kjer nam je predstavil živali in rastlinje osrednje Afrike. Zaobšel ni niti lova na živali in Masajev, starodavnega ljudstva. Uradna jezika dežel sta angleščina in svahili. Predavanje je Janez opremil z ljudsko afriško glasbo.

Napovedujemo:1. marca: Turistično društvo Naklo bo imelo ob 18. uri v Gostilnici Kresnik občni zbor.

3. marca: Podali se bomo na poldnevni, zgodovinsko obarvan izlet. Prijave sprejema Gostilnica Kresnik do zasedbe avtobusa.

7. aprila: Čistilna akcija v Naklem. Pripravljamo jo Turistično društvo Naklo, Lovska družina Udenboršt, Društvo Projects, Športno društvo Naklo, Konjeniško društvo Naklo in Ekologi za Savo. Zberemo se ob 8. uri pred Domom Janeza Filipiča. Naklanci, očistimo Naklo! ・

Dogodek, ki zbliža in poveže vaščane

Jaslice v naravnem okolju že tretje letoMilenka Jekovec

Že tretje leto po vrsti smo se 22. decembra zbrali pred Bankovo luknjo v Dolenji vasi v Podbrezjah. Novica, da se bo na ta dan nekaj dogajalo, se je širila od ust do ust in vabila z vabilom, ki so ga oblikovali domačini, ki so tudi sicer za postavitev jaslic v naravno okolje dali idejo in se skrbno in požrtvovalno potrudili, da je ideja zaživela in da bo živela tudi naprej. Kulturni del programa so podajali učenci od prvega do devetega razreda osnovne šole in dijakinja gimnazije v Škofji Loki – Ema in Gal Mihelič, Sara Kidan, Maj in Svit Tavčar, Mark Sajovic, Gaber Valjavec ter Nika, Nina in Pia Drinovec. Med njimi sta z glasbenima vložkoma program popestrila Zaž Hozjan na saksafonu in Štefan Grašič s harmoniko. Pesmi so bile božičnonovoletno čarobne, kot se za ta čas spodobi. Brali pa smo tudi najlepše vsebine božičnih voščilnic, kar se je poslušalcem zdelo zabavno in zanimivo, saj je klasično pisanje voščilnic že skoraj preživeto, kar pa je škoda. To so ugotavljali tudi poslušalci po končanem programu, ko smo srkali kuhano vino in pili topel čaj. Tudi modrovanje se je slišalo, kako je bilo včasih čisto drugače.

Enako kot včasih pa je bilo tudi sedaj peklensko mraz; ta je glodal v nos in lica in še kako so bili zaželeni leseni štedilniki, za katere je mojstrsko poskrbel Finžgarjev Tomaž. Svoj literarni prispevek je prebrala tudi Anica Hvasti, in sicer pesem, ki jo je napisala sama. Z njo se je želela zahvaliti in v teh dneh voščiti vse dobro in lepo. Menim, da smo si ustvarili lep večer in obogatili spomine na prijetno druženje. Ni nas bilo malo, prišli so ljudje celo od drugod, iz Kranja, Podnarta, Tržiča, Predoselj in pa seveda iz ostalih zaselkov Podbrezij.

Samo nekdo pa je manjkal. Božje dete – Jezušček v jaslicah! Njega pa ni zeblo, kajti na toplem v Finžgarjevi hiši je čakal na sveti večer. Tako me je učila moja stara mama, pa potem mami, da se Jezuščka položi v jaslice na sveti večer ob polnoči in ne prej. Kako težko sem, kot otrok, čakala na to. No, v teh jaslicah v naravnem okolju pa je to storila Mojca. Jaz pa sem poiskala primerne pesmi, k sodelovanju povabila mladino, oblikovala kulturni program in ga povezala z besedo.

Hvala vsem za druženje in drugo leto na snidenje. ・

Mraz je ščipal v lica in nos.

Mark Sajovic je v prvem nastopu v naši skupini zelo lepo prebral pesem Smrečica.

6

iz naše srenje

Glas občine Naklo marec 2018

Kronika je neprecenljiv virDamijan Janežič

Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo kronika obrazloži: 'Khrónos v grščini pomeni čas.'

Kronika je torej privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnih dogodkov, zapisan po zaporedju dogajanja.

Kroniko pišejo tajniki v društvih, župniki v župnijah, šolski upravitelji, danes pomočniki ravnateljev v šolah. S tem ohranjajo zgodovino teh organizacij. Kronika postane neprecenljiv vir v trenutku, ko se upravni odbor nekega društva odloči, da bo delovanje društva predstavil v publikaciji. Takrat raziskovalec najprej poseže po kroniki kot najtemeljitejšem zapisu o delovanju društva.

V Naklem so v celoti ali delno ohranjene kronike večine druš tev, šolska kronika (od ustanovitve šole leta 1860) in kronika župnije. Prvi župnik, ki jo je leta 1909 začel pisati, je bil Jožef Seigerschmied, najbolj obširno je pisal župnik Janez Filipič. V letih od 1826 do 1862 je župnik Blaž Blaznik v nemškem jeziku pisal dnevnik. Ivan Vrhovnik, nekaj let kaplan v Naklem, nato pa župnik v Trnovem v Ljubljani in pomemben slovenski zgodovinar, je Blaznikov dnevnik v začetku 20. stoletja prevedel in objavil.

Danes starejše kronike društev, župnij, skupin in šol hranijo različni arhivi in muzeji. Med njimi Nadškofijski arhiv Ljubljana in Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko v Kranju. Niso redka društva, ki kroniko v celoti hranijo sama.

Kot dolgoletni raziskovalec krajevne zgodovine opažam, da marsikatero društvo nima ustreznih pogojev oziroma

tajniki ne dovolj znanja za pravilno hranjenje večjega števila zvezkov kronike.

Problem je danes lahko rešljiv. Z relativno nizkimi stroški imamo možnost izdelave poljubnega števila kopij, original pa oddamo v hrambo za to usposobljenemu arhivu, ki naj se nahaja kar se da blizu sedeža društva.

Da so tudi krajevni (Glas občine Naklo in Skala, glasilo župnije Naklo) in regionalni (Gorenjski glas) časopisi neke vrste kronika, ni dvoma. Iz vseh lahko ob pripravi publikacije črpamo gradivo.

Hramba in ohranitev čim večjega števila kronik je za preteklost društvenega in vaškega življenja nadvse pomembna. Kljub temu se žal še vedno dogaja, da tajnik niti ne ve, kje se del kronike nahaja.

Šolski upravitelj je v šolsko kroniko do druge svetovne vojne zapisal tudi krajevno pomembne dogodke. Med njimi, kako se je v Naklem poslavljal postiljon s poštnim vozom, kako je v vas prvič pripeljal vlak in vremenske ujme.

In kako naj se kronika hrani?Kroniko je potrebno hraniti v suhem, zračnem in temnem

prostoru. Najboljše v arhivskih škatlah. Omara, če je le mogoče, naj bo kovinska, da je morebitni požar ne bi poškodoval.

Če se v društvu tem pogojem ne more zadostiti, je bolje, da se kronika odda v hrambo arhivu, ki bo zanjo poskrbel strokovno (za ogled in fotografiranje bo ob predhodni najavi vedno na voljo), za društvo pa se pripravijo kopije, ki bodo na voljo članom društva. ・

Moto društvo Oldteimer Naklo

Delovanje društva v zimskih mesecihJanez Legat, tajnik društva

Prisrčen oldtimerski pozdrav vsem občankam in občanom občine Naklo. Čas beži z bliskovito naglico, kajti pred nami je zopet organizacija največje društvene prireditve. Letos že 23. po vrsti – RAZSTAVA IN PARADA STARODOBNIKOV NAKLO 2018. V letošnjem letu smo se s sklepom upravnega odbora odločili začrtati traso parade po doslej še ne prevoženih krajih

naše bližnje okolice, tako da bomo starodobna vozila popeljali najprej po vseh naseljih naše občine, potem pa se bomo odpeljali skozi Kranj, Besnico, Nemilje in Podblico vse do Jamnika. Sledil bo spust v Kropo, kjer si nameravamo ogledati kovaški muzej. Pot nas bo potem vodila preko Lipnice in Podnarta nazaj v domačo občino, kjer se bomo preko Gobovcev, Podbrezij vrnili nazaj v Naklo in bomo okoli 15. ure zaključili prireditev.

Ob koncu januarja smo imeli tudi redni letni občni zbor društva, na katerem smo si okvirno začrtali zgoraj omenjeno traso letošnje parade. Sklenili smo tudi, da bomo ljubitelje starodobnikov večkrat v letu razveselili, saj smo mnenja, da moramo svoje jeklene konjičke večkrat pokazati. Izražena je bila namreč želja po večjem številu društvenih voženj, kar bomo skušali realizirati. Za kaj takega namreč ne potrebujemo raznih dovoljenj upravnih organov, kot je to potrebno za prvomajsko parado.

Preko dolgih zimskih dni in večerov smo svoje jeklene ljubljenčke najbrž dobro nastavili za takšno avanturo, ki bi jo moral zdržati verjetno vsak starodobnik. Se pa seveda zgodi, da jo včasih komu tudi kaj zagode in na poti obstane. Vendar je bojazen odveč, saj na začelju parade vozi tudi vlečna služba ali po domaČe si imel takšno ČZ-jko, si bil pa glavni.

iz naše srenje


če »šlep štanga«, ki pripelje vsakega nazaj na startno mesto ne glede na naravo okvare. Največja želja organizacijskega odbora je seveda lepo vreme. V kolikor nam bo to naklonjeno, si želimo večje število motoristov, ki seveda naredijo večji čar kot avtomobili. Zavedati pa se moramo, da udeležba na prireditvi seveda ni tako poceni, saj ne zajema samo stroškov startnine, pač pa je še prej potreben obisk kakšnega sejma z oldtimersko tematiko. Takšnih sejmov pa v naši ljubi domovini žal ni veliko, če pa že so, pa v zelo majhnem obsegu. Potrebno je obiskati kakšnega v tujini, kar pa zopet stane.

Enako je tudi pri organizaciji naše prireditve. Vse se začne in konča pri denarju. Samo društvo komaj še zmore zadovoljiti potrebe upravnih organov, pri katerih smo glede na zakonodajo prisiljeni zaprositi za razna dovoljenja, ki pa žal po večini primerov niso zastonj, so celo iz leta v leto dražja. No, pa naj ne zveni, da samo jamramo. V organizacijskem odboru smo izredno optimistični in upamo, da se bo vse izteklo tako, kot se je že v preteklih letih. Seveda, najpomembneje je, da se komu kaj nepredvidljivega ne zgodi in da se nazaj na prireditveni prostor vsi vrnemo brez kakršnih koli prask, bodi si na vozilih bodi si na njihovih voznikih.

V imenu organizacijskega odbora se že v naprej zahvaljujemo dosedanjim in morebiti tudi novim donatorjem, brez katerih si tako obsežne prireditve ne bi mogli niti zamisliti, kaj šele izpeljati.

ZAHVALA ZA DAROVANI DEFIBRILATOR

Že spomladi 2017 se je na VO Okroglo obrnil g. Slavko Vidic iz Rotary kluba Tržič Naklo in nas obvestil, da so se vasi Okroglo namenili pokloniti avtomatski električni defibrilator. To je napravo, ki nam v primeru nenadnega zastoja srca lahko ohrani življenje. Prosil nas je, da poiščemo primerno mesto, kjer bi napravo lahko namestili tako, da bo v primeru potrebe vsem vaščanom čim hitreje dostopna.

Take pozornosti smo bili zelo veseli, še posebej zato, ker imamo včasih občutek, da gre občinska pozornost kar pogosto mimo nas.

Napravo smo prejeli 14. oktobra 2017 na dobrodelenem koncertu Rotary kluba. VO Okroglo je poskrbel za takojšno namestitev na hišo Okroglo 14 (Pr’ Markuš). Namestitev in priklop na elektriko je dobrovoljno dovolil lastnik g. Marjan Kalan.

V imenu vaščanov Okrogla se Rotary klubu Tržič Naklo za njihovo humano nesebično dejanje najlepše zahvaljujemo.

VO Okroglo

Postanek parade na Vili Bled

A mama me objame in tiho govori:Srce imam veliko, naj to te ne skrbi,saj mamina ljubezen se ne razpolovi,nikoli ne pomanjša, razredči in deli.

Ljubezen v mami raste in še naprej živiin z vsakim novim detetom se stokrat pomnoži.

(Ksenija Šoster Olmer)

ISKRENE ČESTITKE OB 8. MARCU DNEVU ŽENA IN OB MATERINSKEM DNEVU!

Vaš občinski odbor DESUS Naklo

Ob koncu naj še povabimo predrage občanke in občane, da si v čim večjem številu ogledate prvomajsko prireditev, kajti tudi tokrat obljubljamo, da bo fletno. Nasvidenje do 1. maja 2018. ・


kulturni odmev

Krst pri Savici je oživel na Taboru

Recital v izvedbi Anatola ŠternaJožef Perne

V počastitev slovenskega kulturnega praznika smo v Kulturnem društvu v Tabor povabili dramskega igralca Anatola Šterna. Recitiral ali bolje rečeno odigral je Prešernovo pesnitev Krst pri Savici. Uvod k Krstu še iz šolskih dni dobro poznamo, celoten ep in posebej Šternova zaigrana recitacija pa je nekaj posebnega in vrhunski kulturni dogodek. Predstava, ki jo je režiral Zvone Šedelbauer, nas na poseben način zapelje v ljubezensko, bivanjsko, domovinsko in poetološko tematiko te največje Prešernove pesnitve.

Prešeren je Krst napisal in objavil leta 1836, potem ko je leto prej v valovih Save utonil Matija Čop. S posvetilnim sonetom prijatelju se recital tudi začne. Pesnik v njem sam razloži, da

je Krst žalostinka (pesem mila), posvečena mrtvemu prijatelju. Recital se nadaljuje z Uvodom h Krstu, kjer pesnik opiše boje obleganih Črtomirovih tovarišev s krščansko vojsko. Štern s poudarjeno pesniško tercino mojstrsko ponazori brezupnost boja proti premočnemu sovražniku »ko mož za možem pada«. Sledi glavni del in Črtomirov krst. Pesnik je z njim pokopal vse »visokoleteče« misli o osebni sreči in vso bolečino neizpolnjenih želja in upov. Krst ni zavestna spreobrnitev h krščanski veri, temveč popolna odpoved prejšnjemu upanju na srečo v ljubezni. Prešeren je hotel s to pesnitvijo podati svojo umetniško in duševno stisko, kakor jo je doživljal v svojem pogledu na življenje in svet po prijateljevi smrti. Zgodovinski okvir, ko je bila pred slovenskim narodom prav taka usodna dilema – zavrzi staro in oprimi se novega, je zato nadvse primerna. Štern nas je v svojem izjemnem interpretacijskem slogu, brez teksta pred seboj, pač pa s svojo sugestivnostjo, vodil skozi Krst in nam odkrival skrivne in težje razumljive pomene. Ali kot je zapisal literarni zgodovinar Boris Paternu: »O pesnikovi pripo-vedi in izpovedi je v resnici povedal več kot naše literarnozgodo-vinske analize, bolj ali manj pripete k abstraktnim, pojmovnim definicijam. Pri njem so pomeni in sporočila besedila zaživeli bolj neposredno in človeško. Ne le v besedi, tudi v neposredni psihološko zelo gibljivi in povedni igri obraza, rok, kretenj in ce-lotni dramaturgiji telesa. Vendar zmeraj zadržano, nadzirano, podrejeno zelo zahtevnemu besedilu Krsta pri Savici.«

Drage občanke, spoštovane mame, mamice, žene in dekleta!

Čestitamo vam za vaš praznik 8. marec – mednarodni dan žena. Pa naj ne bo samo 8. marec vaš praznik. Želimo vam, da bi bil vaš praznik celo

leto, saj si to nedvomno zaslužite!Vsem občankam in občanom pa čestitamo tudi za

praznik dela 1. maj, vsem prav vsem, saj smo bili in bomo delavci na tak ali drugačen način. Še posebej pa želimo mladim, da bi čim prej dobili delo, da bi

skupaj z nami praznovali 1. maj – praznik dela!

Vaši socialni demokrati občine Naklo

Prešernov zaključek epa ponudi le eno rešitev ljubezenske zgodbe med Črtomirom in Bogomilo: »…nič več se nista videla na sveti«. Tu pa smo se spomnili naše gospe pisateljice Mimi Malenšek, ki se je kar dvakrat »spopadla« s Prešernom. Roman Pesnikov nokturno je razmišljanje o njegovem življenju. Drugi roman Črtomir in Bogomila pa je razširjena zgodovinska slika Krsta. Črtomir leži v Čedadu na smrtni postelji in pred njim ter pred nami se odvije vse njegovo življenje. Njegove borbe, misijonsko delovanje, dvom in vera, vdanost in hrepenenje ter iskanje smisla. Pisateljica je pri opisovanju zgodovinskega okvira kot vedno temeljita in verodostojna. Obenem pa se vživi v Črtomirovo psiho, ko zaniha med poganskim in krščanskim, med ljubeznijo in odpovedjo. Bralcu ne ponudi enoznačnih odgovorov, zato pa obilo gradiva za razmišljanje. Roman, ki je


kulturni odmevravno toliko kot zgodovinski tudi psihološki, nam pušča odprta vrata s tem, ko Malenškova zapiše Črtomirove in Bogomiline besede:

»Ali si zatrdno vedela, da se bom vrnil, takrat, ko sem šel prvič od tebe?« Pokimala je. »Ali bi bilo mogoče, da se ne bi bil vrnil?« - »Ne, Bogomila! Svet se lahko prekolje na dvoje, jezero presahne in zvezde popadajo z neba, jaz pa se bom kljub temu vedno vračal k tebi.«

Posebno noto podbreškim dogodkom daje tudi druženje nas topajočih in poslušalcev po predstavi. Tudi tokrat je bilo tako, še posebej, ker se je dogodka udeležil tudi režiser Zvone Šedelbauer. Spregovoril je o svojih pogledih na recitirano besedilo in o načrtih v prihodnje. Pozitivno, skoraj intimno vzdušje in pohvale vseh v mali dvorani Pirčevega doma so spodbudile Šterna, da je za konec recitiral še Zdravljico. Tako si lepšega zaključka nepozabnega druženja na Taboru ne bi mogli želeti. ・

KD Tabor Podbrezje

V Podbrezjah brali Sonetje nesrečeMilenka Jekovec

Čez tebe več ne bo, sovražna sreča,iz mojih ust prišla beseda žala;navadil sem se, naj Bogu bo hvala,trpljenja tvojega, življenja ječa.

Dnevi pred in po državnem prazniku v minulem tednu so bili polni prazničnih obveznosti. Učiteljice so v šolskih knjižnicah ali na domačih policah segale po Prešernovih poezijah, jih nosile v razrede, pripovedovale o pesniku Dr. Francetu Prešernu, od učencev pa zahtevale, da se nekatere pesmi naučijo na pamet, kot je to zapisano v učnem načrtu. Prireditve in recitali so se po naši deželi kar vrstili in vsakemu občanu je bila dana možnost, če je le imel voljo in željo, da se sreča in napolni z neizmerno izpovednostjo in lepoto pesnikove poezije. Šolarji so švigali iz šolskih prireditev v šoli, pa zvečer v kulturni dom, pa se malo sankat in smučat na bližnji travnik, katere je sproti belil sneg. Recitiralo se je tudi v naklanski knjižnici, letos prvič, na praznik 8. februarja.

Prešernovi verzi so našli pot tudi v Podbrezje. Kako da ne, saj so se v Podbrezjah že čisto udomačili. Tam na hribcu, ki se mu Tabor reče, pravzaprav nikoli ne odidejo. Čepijo tam gori na vejah dveh mogočnih lip in ko pride mrzli februar, smuknejo v usta bralcev in srca poslušalcev. Všeč jim je to okolje, mir, pod njimi se ves čas dogaja nekaj svetega. Ljudje, ki prihajajo sem gor, so vedno posebej opravljeni. Cankar bi rekel pražnje odeti, kajti ali odidejo k sveti maši v cerkvico ali po napoj kulture pod lipo ali v Pirčev dom. Celo kosec Silvo, ko čas požene travo in cvetje v njej, skrbno in s posebnim občutkom s koso drsi po bregcu. Kosa reže počasi in pazljivo in ko je delo opravljeno

in čelo že neštetokrat namočeno, njegov pogled poboža ta košček zemlje in kdo ve zakaj mu je tako blizu. Gotovo pa to vedo verzi, kajti verzi so človekova, pesnikova čutenja.

Ne čisto tako ali še bolj trdoživo se dogaja verzom v Dolenji vasi. Kdo ve, koliko let že čepijo tam gori v lipinem vejevju. Nekoč so šepetali pisateljici Mimi Malenškovi, ko je kot deklica v hiši nasproti lipe hrepenela po daljnem svetu. Svoje sanje in hrepenenja je upodabljala v osebah svojih zgodb in nekega dne je tudi njo »uka žeja speljala« v svet, ki si ga je v svoji dekliški sobici naslikala kot mladenič, ki zre prihodnost skozi zagrinjalo in zato ne vidi realnega sveta, ki je v resnici krut in neizprosen.

Letos smo pod lipami brali Prešernove Sonete nesreče. Da pa soneti ne bi bili osamljeni bolj, kot je bilo to potrebno, smo povabili še druge pesnikove pesmi, manj zahtevne, pa tudi bolj zahtevne, pesmi, katere so si recitatorji izbrali sami. Neverjetno, kako ta mali zaselek v Podbrezjah oživi. Ob določeni uri, to je ob 16. uri popoldne, se okoli lipe začnejo nabirati Gaber Valjavec recitira Magistrale

Jernej Jeglič na Taboru kot Prešeren


poslušalci. Prihajajo iz vseh strani: od Stroja sem, po Gobeli, pa mimo Vrtača iz Osranke in po cesti iz Zadnje luknje. Prostor pod lipo se polni. Ozvočenje nas pričakuje, letos so nas pričakovale tudi klopi. Recitatorji čebljajo, iščejo predloge, sprašujejo, kdaj bodo na vrsti, nekdo kihne in tretji smrka, vsi smo po malem prehlajeni. Tudi malce treme je v zraku, kajti med poslušalci so starši, dedki in babice, mlajši bratci in sestrice, ki radi kaj povejo na glas takrat, ko bi morali molčati. Zazveni saksofon, zazveni himna. In potem pesmi in rime najdejo pot. Med nami zaživi Prešeren, tudi v osebi našega rednega, vsakoletnega recitatorja Toneta Strliča, ki se pražnje odene v črno suknjo, pokrije s cilindrom in zaveže temno zeleno pentljo. V

njegovih rokah ni sladkih fig, pač pa knjiga z naslovom Poezije.Dr. France Prešeren je bil star 32 let, ko je napisal Sonete

nesreče. Interpretacija teh sonetov je zahtevna, prav tako razumevanje vsebine. Bila sem veselo presenečena, ko so mladi recitatorji suvereno in z občutkom posredovali njegove verze. V posebno zadovoljstvo pa mi je bila dokaj številna udeležba poslušalstva, saj naši ljudje s svojo prisotnostjo ne izkazujejo samo spoštovanja do našega največjega pesnika, pač pa ohranjajo svojo narodno zavest z dobrim vzgledom, ki ga podajajo naprej, mladim. S tem zagotovo ostaja spomin in v upanju tradicija, ki bo nove generacije vabila pod lipo, da berejo, da slišijo, da čutijo. ・

kulturni odmev

Dve zanimivi slikarski razstavi in recital v Pavlinovi galeriji Alojzija Murn, Društvo LIK Naklo

Slikarska razstava Rajka Bogataja Na svečnico, 2. februarja, smo odprli razstavo slik kranjske

ga slikarja Rajka Bogataja. Razstavo Podobe Nakla in slikarjeva retrospektiva je videlo veliko Naklancev in ne dvomimo, da so jim bile slike všeč. V prvem prostoru galerije so bile kot dobrodošlica razstavljene slike z motivi Nakla, Dupelj in okoliških vasi, ki smo jih domačini še posebej z zanimanjem ogledovali. Tudi zato, ker nekatere slike prikazujejo hiše in prizore, ki so danes že drugačni. Nekaj slik so prav za to razstavo posodili lastniki, ki so Bogatajeve slike kupili že pred leti. Za izkazano prijaznost se jim zahvaljujemo.

V drugem, večjem pros toru pa so bila med Rajkovimi slikami številna na državnih natečajih nagrajena dela – z dvema zlatima in eno srebrno paleto ter številnimi Certifikati kakovosti, kar vse podeljuje najboljšim likovnim delom Zveza likovnih društev Slovenije. Izstopa delo Slovensko tihožitje, ki je pravzaprav instalacija, in pa risba s

peresom Oseka (obe sta prejeli omenjeni dve zlati paleti). Posebno mesto imajo risbe in grafike, saj slikar prav risbo in določene grafične tehnike mojstrsko obvladuje. Prav gotovo je na to vplival njegov poklic geometra, ki je od njega nekoč zahteval veliko – čeprav drugačnega, a natančnega – risanja.

Kljub močnemu naletavanju snega na otvoritveni večer se nas je v galeriji zbralo osemindvajset, sicer bi nas bilo še veliko več. Po uvodu predsednice društva Alojzije Murn je z zanimivim pripovedovanjem o slikarju, njegovem delu in o razstavi znala obiskovalce navdušiti umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj. Čudovit glasbeni nastop je pripravil Trio flavt Glasbene šole Kranj, ki je pod vodstvom profesorice Bogomile Mrdjenović zaigral tri skladbe. Vse tri odlične mlade glasbenice pa imajo poleg instrumenta in skupnega igranja še nekaj skupnega – vsem trem je ime Ema, le priim

ke imajo različne – Burja, Šparovec in Kafol.Razstavo je kasneje videlo prav veliko ljudi, in sicer ob rednih

terminih odprte galerije, predvsem pa jo je veliko Naklancev prišlo pogledat po končani proslavi na predvečer Kulturnega praznika v dvorani Doma Janeza Filipiča.

RecitalBogatajevo razstavo so ime

li priliko videti tudi recitatorji in poslušalci Recitala. Recital, tretjega po vrsti, smo namreč na praznični 8. februar izvedli v Pavlinovi galeriji. Letos smo kot novost dodali recitacije in branje del domačih avtorjev iz Nakla in sosednjih vasi, saj menimo, da je dobro in prav, da se tudi po ustvarjalnem delu občani bolje poznamo in cenimo med sabo.

Isti dan, le da že dopoldne, je naše društvo sodelovalo pri recitacijah v naklanski knjižnici. Na dogodek smo povabili slikarko in pesnico Slavico Štirn, ki je prišla

Slovensko tihožitje, za katerega je Rajko Bogataj prejel zlato paleto.

Trio flavt Glasbene šole Kranj na odprtju razstave Rajka Bogataja Podobe Nakla in slikarjeva retrospektiva

Ivo Konc pri interpretaciji pesmi iz knjige basni hčere

Nataše Konc Lorenzutti


kulturni odmev

s svojim soprogom Alojzem Štirnom, tudi slikarjem. Oba sta pred nekaj meseci razstavljala svoje slike v Pavlinovi galeriji na skupinski razstavi V objemu narave. Slavica Štirn je doslej izdala kar osem knjig svojih pesmi. Med drugimi, ki smo interpretirali druge slovenske avtorje, je Slavica recitirala svoje pesmi iz svojih knjig. Po končanem recitalu je vseh osem knjig slovesno poklonila naši naklanski knjižnici. Iskreno se ji zahvaljujemo!

Naslednji mesec je v Naklem Voglarjev mesec. Znameniti dr. Gregor Voglar s plemiškim naslovom de Biseneg se je rodil 12. marca leta 1651. Zato bomo v marcu pripravili novo zanimivo slikarsko razstavo replik del velikih mojstrov (na ogled lepo povabljeni tudi otroci in mladina). Lansko razstavo o dr. Voglarju pa bomo konec februarja iz Kranja preselili v lep nov občinski muzej v Šenčurju, kjer bo na otvoritvi tudi predavanje. Kdor Voglarjeve razstave še ni uspel videti v Naklem ali Kranju, si jo bo marca lahko ogledal v Šenčurju.

Razstava akademske slikarke Maje CerarMalo pred decembrskimi prazniki je Pavlinova galerija gos

tila še eno razstavo, ogleda vrednih slik. Načrtovana je bila sicer v začetku decembra, vendar smo ta termin velikodušno odstopili Barbari Pogačnik iz Podbrezij. Veseli smo bili, da smo v Naklem lahko predstavili moderno slikarstvo. Na razstavi z naslovom V soju luči decembra se je z modernimi, abstraktnimi, kolorističnimi slikami predstavila akademska slikarka Maja

Zdravko Konjar pri recitaciji; na stenah galerije razstavljene slike Rajka Bogataja

Cerar iz Kranja. Njena razstavljena dela se zgledujejo po ameriškem sodobnem slikarstvu Pollocka, Rothka in po preteklem slovenskem impresionističnem slikarstvu Jakopiča in Groharja. Avtorica se med drugim posveča sodobnim raziskavam barv. Ustvarja tudi digitalna dela, ki jih razstavlja v mednarodnih slikarskih mrežah, kjer je njeno delo cenjeno.

Naj v zvezi z razstavami omenim eno drobno opažanje. V decembrskem predprazničnem času je bilo v dvorani Doma Janeza Filipiča nekaj prireditev za otroke, ena je bila slučajno takrat, ko je bila razstava odprta za obiskovalce. Nekaj staršev je tako svoje otroke po končani otroški prireditvi pripeljalo še v galerijo. Zakaj pa ne. S tem so ponudili svojemu otroku morda eno novo izkušnjo, nov prizor za njegovo domišljijo. Nov vtis, ki se vtisne.

To sem zapisala zato, ker me je tiste dni kar malo razžalostilo ravnanje nekega mladega očija z otrokom, ki je, namenjen na otroško predstavo, pomotoma »zašel« v odprto galerijo. Verjet no ni bil iz Nakla in zato ni vedel, kje je dvorana, kjer potekajo predstave. In se je z otrokom pojavil v galeriji. Ko sem ga povabila, naj si malo pogledata slike, je kar odskočil od tal, kot bi bil na prepovedanem minskem območju, hitro zamomljal »Bom prišel kasneje« in z otrokom brž odhitel iz galerije. Čeprav je bilo še dovolj časa do začetka otroške predstave. Škoda, bi vsaj otroku privoščil kak nov vtis. ・

Barvna harmonija – utrinek z razstave slik akademske slikarke Maje Cerar

Praznovanje Prešernovega dneva v Krajevni knjižnici NakloTekst in foto: Mag. Helena Krampl Nikač

Prešernov dan (s polnim uradnim imenom Prešernov dan, slovenski kulturni praznik) je osrednji slovenski kulturni praz nik in državni praznik – dela prost dan v Republiki Sloveniji in ga praznujemo na 8. februar, obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.

In na praznični dan je Krajevna knjižnica Naklo, ki je del Mestne knjižnice Kranj, odprla svoja vrata za vse obiskoval-ce. Krajevna knjižnica Naklo je bila na Prešernov dan odprta od 8.00 do 13.00, od 8. februarja dalje pa bo redno odprta pet dni v tednu, tudi ob četrtkih.

V času hitrih sprememb, hitrega napredka in razvoja so knjiž nice in njihova dostopnost še pomembnejše kot sicer, ne le za posameznika, ampak za družbo kot celoto. Občina Naklo


kulturni odmevje v Mestni knjižnici Kranj oziroma Krajevni knjižnici Naklo prepoznala odličnega sodelavca pri razvoju in širjenju znanja med občani. V krajevni knjižnici Naklo najdejo nekaj zase tako stari kot mladi. Knjižnica je v lokalni skupnosti dnevna soba mesta, občine, vasi. Knjižnice so odgovor na krizne čase: k njim lahko pride vsakdo, prostori so odprti vsak dan in storitve so brezplačne.

Prešernov dan je priložnost, da širimo dober glas o brezplačnem dostopu do knjižničnega bogastva s področja znanja in literature, informacij, dogodkov, vseživljenjske-ga učenja, gradiva o lokalni skupnosti in tudi do prostora splošnih knjižnic, kjer se ljudje lahko zbirajo in sprostijo v varnem in kulturnem okolju.

Otvoritev knjižnice smo obeležili s posebnim kulturnim programom.

Gorenjska prestolnica na vsakem koraku diha s Prešernom. Saj veste: kipi, gledališče, hiša, ulica, šole, galerije, društva … in gostilne. Tudi knjižnica, kjer vas že na pročelju pozdravi pesnikova Glosa in v Gorenjski sobi zbirka Prešerniana, oznanja veličino pesnikovega dela. 8. februarja pa smo nekaj tega duha prenesli tudi v Krajevno knjižnico Naklo.

Celo dopoldne so obiskovalci reševali kviz Prešerna jagat. Ker nismo vsi prešernoslovci in o pesniku marsičesa še ne

vemo, smo knjižničarji ob tej svečani priložnosti pripravili kviz ''Prešerna jagat'' – z namenom, da skozi zabavno odkrivanje Prešernovega življenja in dela poskušate pesnika ujeti v vsej njegovi veličini.

Otrokom smo praznik približali s prešerno delavnico. Poslušali smo Povodnega moža in seveda prešerno ustvarjali.

Program smo nadaljevali z recitalom v so-delovanju z Li-kovnim društvom Naklo.

Pridružila se nam je slikar-ka in pesnica Slavica Štirn. Odzvala se je na vabilo in se nam pridružila ter nam predstavila nekaj svojih pesmi. Celo dogajanje pa je še posebej požlahtnila z donacijo vseh svojih pesniških zbirk.

Udeleženci prešernega dne smo sklenili, da tudi naslednje leto organizirano »prešerni« dogodek in upamo, da se nam boste pridružili.

Naš NOVI delovni čas:

Krajevna knjižnica Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklotelefon: 04 2577610

Obratovalni časponedeljek 14.00–19.00torek 14.00–19.00sreda 14.00–19.00četrtek 8.00–13.00petek 8.00–13.00

Ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vabljeni, da nas obiščete čim pogosteje. ・

Slavica Štirn in Helena Krampl Nikač, foto: Alojzija Murn


jaz pa razmišljam tako

Asfaltna baza ogroža zdravje

Kar ni dobro za Podreber, tudi ni dobro za Podbrezje! V imenu prebivalcev, podvrženih negativnim vplivom asfaltne baze v Gači, napisal Uroš Blaznik

Čeprav v Gači prebivalcem dobro skrita, je asfaltna baza še kako prisotna v vsakdanu Podbrežanov; neznosen smrad, ekološka škoda in kvaren vpliv na zdravje niso sinonimi za zdravo življenjsko okolje.

Naslov bi lahko zapisali na več drugačnih načinov, pri čemer želimo poudariti, da kakor koli obračamo besede, se nanaša na neznosen smrad iz Gače v Podbrezjah, ki se v času obratovanja asfaltne baze širi po naselju. Čas je oživil naše strahove iz leta 2007, ko smo začeli opozarjati tudi s podpisi krajanov Podbrezij, da tak objekt ne sodi v osrčje narave, med potoke, travnike, gozdove. Med tem ko ves civiliziran svet skuša narediti krepak korak nazaj s postavljanjem takšnih in podobnih objektov, saj se zavedajo, da bodo s tem naredili velik skok naprej za blagor človeškega bivanja, se v občini Naklo dogaja ravno obratno. In so pred časom sklenili občinski veljaki, da so prebivalci zaselka Podreber v Naklem dotrpeli svoj del smradu, a da še ne kaže zapreti asfaltne baze, le da naj se prestavi nekam na obrobje občine.

Rečeno – storjeno! Asfaltna baza se premakne na severozahodno mejo občine, v Gačo, v vas Podbrezje. Po njihovem mnenju, tukaj mislimo predvsem predstavnike občine v tesnem sodelovanju z Gorenjsko gradbeno družbo, d. d. (v nadaljevanju GGD), je nova lokacija odlična. Od prvih hiš dovolj oddaljena, objekti baze obdani z gozdom in postavljeni v luknjo ter na ta način očem prebivalcem občine Naklo in nam vaščanom Podbrezij povsem skriti.

Zakaj toliko poudarka oziroma toliko besed, vezanih na predstavnike občine Naklo in na GGD? Preprosto zato, ker so oni tisti, ki so se odločili za potezo selitve asfaltne baze in oni so bili tisti, ki so sprejemali in podpisovali zakone ter akte, vse v korist spremembe lokacijske umestitve asfaltne baze iz Podrebra v Gačo. Omenjene odločitve so sprejemali kljub našemu nasprotovanju. Pa se vprašajmo, za kakšno ceno. Rek pravi, da je denar sveta vladar. Mogoče to velja na področju prestiža, kamor pa naše zdravje nikakor nikoli ni in tudi ne bo sodilo. Zdravje človeka je le eno in tako dragoceno, da ga ne gre meriti s še tako velikim kapitalom in željo po napredku, industrializaciji! Celo prvi stavek 72. člena v naši ustavi govori, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Okolje, kakršnega smo priča prebivalci Podbrezij v zadnjem letu in pol, gledano s stališča smradu, ki nam ga s svojim obratovanjem povzroča asfaltna baza, prav gotovo ne sodi med zdravo. A bodimo pošteni pri zapisanem. Ni celotna vas Podbrezje na udaru. Tu mislimo predvsem zaselka Britof in Podtabor, saj sta najbolj podvržena negativnim vplivom na zdravo življenjsko okolje, ki ga povzroča asfaltna baza v Gači.

Zapisali smo, da so objekti GGD v Gači povsem skriti. Drži, da so skriti očem. Kaj pa našim organom voha in sluha? To, da se pelje v času sezone po petdeset in tudi več tovornjakov vsako uro po glavni cesti na območju Podtabora, to človek še nekako potrpi, saj človeški možgani moteče zvoke preprosto zanemarijo in jih smatrajo kot nemoteč dejavnik, kar lahko potrdijo vsi, ki živijo v bližini prometnih cest. Nekaj povsem drugega so

vonjave, ki možganom pošljejo signal o prijetnem ali nečem nevarnem. Predvsem nevarne, neprijetne vonjave so tiste, ki zbudijo človeški obrambni mehanizem po umiku. Podbrežani omenjenih zaselkov se tako v času obratovanja baze v Gači zelo težko zadržujemo zunaj na prostem, vsa vrata in okna naših hiš moramo pravočasno zapreti, da nam smrad, izvirajoč iz asfaltne baze v Gači, ne udari v naše bivanjske prostore. Sušenje perila na prostem, v naravnem okolju, je le še lep spomin. In zakaj vse to? Za ceno pohlepa po dobičku, za ceno kapitala?

Kadar postavimo skupaj na tehtnico kapital in zdravje, mora pri človeku 21. stoletja, človeku zdravega razuma, kot zmagovalec te bitke izstopiti naše neprecenljivo zdravje. Ravno zdravje in z njim povezano zdravo življenjsko okolje je tisto, za kar se bomo Podbrežani borili, vse dokler ne dosežemo zastavljenega cilja. Poti, ki nas vodijo do ciljnih vrat, je veliko. Pomembno pri tem je le, da nam je ta cilj vsem dobro poznan. Povedano z drugimi besedami, ne glede na to, da se mogoče še ne zavedamo povsem, kako vijugasto in težko pot imamo pred seboj, nas to ne navdaja s strahom, pač pa z velikim elanom, da čim prej dosežemo v Podbrezjah življenjsko okolje enako tistemu pred začetkom obratovanja asfaltne baze. Če se malo ozremo nazaj, na vse do sedaj tukaj zapisane besede, lahko hitro spoznamo, da bi se vse dalo na kratko predstaviti z enim samim naslednjim stavkom.

Podbrežani, predvsem prebivalci zaselkov Britof in Podtabor zahtevamo, ne želimo, poudarjamo – zahtevamo, da se nam povrne enako življenjsko okolje, gledano z vidika neznosnega smradu, ki ga s svojim obratovanjem v Podbrezjah povzroča GGD, življenjsko okolje, kot smo ga imeli pred pričetkom obratovanja asfaltne baze v Gači.

K temu tako pomembnemu stavku dodajamo še to, da bomo storili vse, res vse, da dobimo nazaj to, kar nam po ustavi pripada in kar smo nekoč že imeli – zdravo, človeka dostojno življenjsko okolje! ・


jaz pa razmišljam tako

Naši štirinožni ljubljenčki in njihovi nadležni kakci Janez Legat

Res je, da so psi naši najbližji prijatelji. Nikoli nas ne sprejmejo s slabo voljo ali nerganjem, ne glede kakšnega razpoloženja prihajamo domov. Za vsako uro, ki jim jo namenimo ali sprehod, so nam neskončno hvaležni. Vsega tega se resnično premalo zavedamo. Premalo predvsem ob nakupu. Največkrat se zgodi, da se v družini pojavi otroška želja po psu, vendar se moramo zavedati, da mora tako zahtevno odločitev o nakupu štirinožca potrditi celotni »hišni svet«, saj se le tako lahko izognemo nadaljnjim nevšečnostim in trpljenju kupljene živali. Žival namreč še kako dobro čuti, kdaj in kje je zaželena in kdaj ne. Še posebno pri psih moramo vedeti, da je pes človekov, za razliko od mačk, ki so hišne. To pa tudi ni zadnja težava pred prihodom psa v družino. V končni fazi je to nekako še en dodaten družinski član, katerega v nobenem primeru ne gre zapostavljati. Kot reden sprehajalec psa po severnih poljih našega kraja, kjer v celotni občini najdemo največ tovrstnih sprehajalcev, z žalostjo v srcu ugotavljam, da zelo redki lastniki pobiramo njihove kakce in jih potem odlagamo v zato namenjene koše, katere pa prav tako lahko srečamo skoraj na vsakem koraku. Priznati je treba, da je praznjenje košev, namenjenim kakcem, zelo urejeno in redno, tako da si občinski delavci, ki za to skrbijo, zaslužijo vse pohvale. Grajati pa je potrebno lastnike, ki jih premalo uporabljajo in ne nazadnje s seboj na sprehod niti ne vzamejo za kakce namenjenih vrečk, seveda če jih sploh doma imajo na zalogi. Kot lastnika štirinožca me zelo bolijo očitki nekaterih, kot na primer: »Pesjanarji« ste tako ali tako vsi »svinjarji«. Temu seveda ni tako, saj opažam, da nas je res zaenkrat le peščica, ki za svojimi psi tudi počistimo. Upam pa, da nas bo iz dneva več, saj je tudi ta članek namenjen prav temu. Morda pa bo res potreben kakšen nov zakon, s katerimi se bo »nevestneže« lahko udarilo po žepu. Da pa pasji kakec tudi za mati naravo ni tako nedolžen, dokazujejo tudi sledeča dejstva, povzeta iz strokovnih literatur:• Kakec ni dobro gnojilo, ker je v njem močna koncentraci

ja hranil, ki poškoduje oziroma »zažge« travno površino in tudi zaradi velikega števila bakterij je lahko kakec nevarno gnojilo, če zaužijem hrano, gnojeno s kompostom iz pasjih kakcev.

• V primeru, da bi 3 dni zbirali pasje iztrebke 100 psov in jih odvrgli v morje, bi bilo potrebno začasno zapreti obalno območje v velikosti 32 km zaradi velikega števila bakterij, ki se nahajajo v pasjem kakcu. Raziskavo je opravila Ameriška agencija za zaščito okolja (US Environmental Protection Agency).

• V enem gramu (1 g) pasjega

iztrebka je 23 milijonov odpadnih koliformnih bakterij. Pasji iztrebki so magnet za različne škodljivce, tako da dlje, ko jih pustimo ležati na tleh, bolj nevarni postajajo.

• V kolikšni meri pa so pasji iztrebki v krmi lahko vir okužbe in bolezni domačih živali, česar se upravičeno boje kmetje, predvsem tisti, ki imajo travnike ob sprehajališčih, torej v naši občini je to že omenjeni severni del Naklega med vrtcem Mlinček in avtocesto ter med Cegelnico in nadvozom za Strahinj. Direktor Veterinarskega centra v Celju Edvard Kruder pravi, da pasji iztrebki, če se znajdejo v krmi, sicer sami po sebi in neposredno ne ogrožajo zdravja z onesnaženo krmo nahranjenih živali, so pa lahko zelo nevarni kot posredniki bolezni. Pogosto so namreč prenašalci okužb in zajedavcev, denimo glist, ki so lahko zelo nevarne prašičem, govedu in drugim domačim živalim.

Mislim, da sem navrgel kar nekaj razlogov, zakaj je potrebno pasje kakce oziroma iztrebke za seboj pobrati. Ob tem bi rad dodal še en žgoči problem, ki se ga lastniki premalo ali pa sploh ne zavedajo, v nekaterih primerih tudi nočejo, saj so mišljenja, da mora biti njihov pes svoboden in ne na verigi ali v pesjaku. Izjemno neprijetno namreč je, ko vzameš svojega štirinožca na sprehod, poleg naju spremljajo tudi otroci, pa nepričakovano od nekod pridrvi velika mrcina. Takrat res ne veš, kako bi ukrepal. Ali bi najprej zaščitil otroke ali bi se ob vsem tem poizkušal napadalcu postaviti po robu. No ja, če se hvala Bogu vse mirno izteče, že od daleč zaslišimo klic: »Saj ne bo nič, saj ni nič hud!«

Na to isto temo sem že pisal pred slabima dvema letoma in z žalostjo v srcu ugotavljam, da se do danes ni kaj bistveno spremenilo, zato sem se odločil ponovno pisati o tem. Besedilo namreč ni namenjeno očitkom neodgovornim lastnikom psov, pač pa, da bi končno dojeli, da je psa potrebno imeti na povodcu, doma pa v pesjaku ali ograjenem vrtu in da je na sprehodih nujno potrebno za njimi tudi počistiti. V upanju, da napisano ne bo ponovno naletelo na gluha ušesa, vas prav lepo po kinološko pozdravljam. ・Precej nerodno, če se nam zgodi kaj takega

Tega prizora najverjetneje ne bomo nikoli videli


zapisi šolskih peres

UNESCO novičke iz BC NakloJanja Čenčič Gartner, učiteljica

Biotehniški center Naklo – Srednja šola je že vrsto let vključena v UNESCO ASP mrežo šol in ima tudi mednarodni status. To pomeni, da sledimo štirim Delorsovim stebrom izobraževanja za 21. stoletje,

ki omogočajo otrokom optimalen razvoj. To so: Učiti se, da bi vedeli! Učiti se delati! Naučiti se živeti skupaj! in Učiti se biti! S tem namenom se tudi udeležujemo Unesco projektov drugih šol ter organiziramo svoje dejavnosti.

V decembru je potekal že 9. dobrodelni večer, tokrat z naslovom Po stopinjah tradicije skupaj do vrha. V petek, 1. 12. 2017, ob 18. uri smo v športni dvorani Biotehniškega centra Naklo skupaj ustvarili čudovit večer, ki so ga otvorile plesalke Pikice iz OŠ Naklo in Smeške iz POŠ Duplje pod mentorstvom Nataše in Eve Zaletelj. Nastopili so naši dijaki: pevke Gaja Pazlar, Neja Bohinc, Klara Tomc, Nadja Arhar, šolska glasbena skupina Interpres, pevski zbor BC Naklo pod mentorstvom Mateje Praprotnik ter plesalka jazz baleta Justyna Juralewicz. Na kitaro je zaigral tudi naš učitelj Jožef Mali. Pridružila sta se nam nekdanja dijaka Uroš Koščak na klavirju in pevka Jerca Lunar s spremljavo kitarista Benjamina Burgerja. Zelo smo bili veseli zunanjih nastopajočih skupin – Podpeških pobov ter akademske folklorne skupine

Ozara iz Kranja. Še posebej pa sta nas navdušila pianista Bor Maltar in Matic Jensterle iz skupine Čudoviti um. Vsem nastopajoči se iskreno zahvaljujemo. Preko 600 gledalcev je napolnilo dvorano in skupaj nam je uspelo, saj smo s prodajo vstopnic in donatorskimi sredstvi zbrali v šolski sklad denar, za katerega bomo poskrbeli, da bo prišel v prave roke.

14. decembra 2017 pa smo v graščini v Dupljah, ki je Unescov posvojeni spomenik dijakov BC Naklo, otvorili božičnonovoletno razstavo v sodelovanju s KTD Pod krivo jelko. Dijaki 3. E in 3. F razreda so z mentoricama Metko Celar in Sonjo Jerič Štefe poiskali navdih za dekoracije v gozdu. Pogostitev pa je pripravila dijakinja Tjaša Moroz iz 3. J pod mentorstvom Mirana Ahčina.

Jerca Lunar; foto: Marta Skoberne Pevski zbor BC Naklo; foto: Marta Skoberne

Plesna skupina Pikice iz OŠ Naklo je otvorila dobrodelni večer. Foto: Peter Skoberne

Šolski kampus, College of Agriculture Food and Rural Enterprise, S Irska. Foto: Blažka Šubic


Biotehniški center Naklo – 110 let tradicijePodročja izobraževanja na SREDNJI ŠOLI:Strokovna gimnazijaŽivilstvo in prehranaKmetijstvoHortikulturaNaravovarstvoPodročja izobraževanja na VIŠJI STROKOVNI ŠOLI (redni in

izredni študij):HortikulturaUpravljanje podeželja in krajineNaravovarstvoIZOBRAŽEVANJE ODRASLIHv vse izobraževalne programe se lahko vpišete tudi odraslištevilni aktualni TEČAJI in STROKOVNI SEMINARJIhttp://www.bcnaklo.si/. ・


Širjenje mednarodnih obzorij na BC NakloŠpela Langus, koordinatorica projektov, in Tina Križnar, učiteljicaEno pomembnejših vodil našega centra je zagotovo prenos teorije v prakso. Ko je dijakom, študentom in učiteljem zagotovljeno, da lahko preizkusijo prakso v tujini, je dodana vrednost toliko večja. Po zaslu-gi zelo uspešne projektne pisarne na Biotehniškem centru Naklo letno uspešno prijavljamo in izvedemo vse več mednarodnih izmenjav oz. mobilnosti.

Že takoj v sredini septembra 2017 je bila v okviru projektov Erasmus+ School4life in Mi v Evropi izvedena mobilnost v Estonijo, na šolo Pärnumaa Kutsehariduskeskus – področje živilstva (5 dijakov, 2 učitelja spremljevalca). Šola leži v mestu Pärnu in sodi med večje estonske šole, obiskuje jo okoli 1300 dijakov slaščičarskopekarske, kuharske, kozmetične, trgovske, mehanične, bolničarske, šiviljske in frizerske usmeritve. V času izmenjave so se naši dijaki udeleževali vsakodnevnega usposab ljanja v šolski kuhinji in slaščičarskopekarski delavnici. Izdelovali so različne slaščičarske in pekarske izdelke ter pomagali pri pripravi obrokov v šolski kuhinji. V okviru kulturne izmenjave so se naučili izdelati nekaj tradicionalnih estonskih jedi, gostiteljem pa so s pripravo slovenskih jedi predstavili tudi naše domače kulinarične posebnosti.

Udeleženci so svoje vtise strnili takole: »Zelo dobra izkušnja in zanimiv način izvajanja prakse. Učil

nice so dobro opremljene in prostorne.« (Ema Burjek) »Zanimiva pokrajina, urejena okolica in več samostojnosti pri

pouku.« (Jakob Razinger) »Pridobila sem nove izkušnje in izboljšala znanje anglešči

ne.« (Eva Bečan) »Čudovita izkušnja povezovanja, spoznavanja drugačne

ga pedagoškega procesa, lepa pokrajina, dobra hrana, super organizacija, čudovito mesto, urejena okolica, velika kulturna dediščina.« (Kristina Frlic, učiteljica)

Konec oktobra in v začetku novembra 2017 je sledila mobilnost na Norveško, in sicer na šolo Voss vidaregåande skule – Hordaland fylkeskommune – področje naravovarstva in kmetijstva (6 dijakov, 2 učitelja spremljevalca). Srednješolski izobraževalni program naravovarstva je na Norveškem zasnovan drugače kot v Sloveniji. Cilj je naučiti dijake vodenja v naravi in izvajanja različnih dejavnosti, kot so pohodništvo, smučanje, vožnja kajaka, rafta, kolesarjenje, plezanje, vlečenje sani ipd. V času šolanja dijaki vse te dejavnosti celovito spoznajo, odpravijo se tudi na več taborov, kjer vse to preizkusijo. Del praktičnega usposabljanja poteka v vrtcih, kjer dijaki skupaj z vrtčevskimi otroki bivajo na prostem in jih učijo o naravi ter preživetju v njej preko različnih iger in pravljic. Dijaki so bili navdušeni nad programom in nad načinom dela tako učiteljev kot norveških

dijakov. Tovrstne, zdaj že tradicionalne mobilnosti na Norveško in vračanje tako učencev kot učiteljev iz naravovarstvene stroke, polnih vtisov in videnih primerov dobre prakse, zagotovo vnaša zelo zaželeno praktičnost, življenjskost in svežino v naše učne procese. Prav v letošnjem šolskem letu smo posledično naravovarstveni aktiv obogatili z osnovnim priborom za preživetje, šotorskimi platni in gamašami. Dijakinji programa kmetijskopodjetniški tehnik sta del svojega praktičnega usposabljanja opravili na šolski kmetiji, del pa na kmetiji enega od učiteljev v okolici Vossa. Ogledali sta si kmetijo, ki je usmerjena v turizem, ovčerejo in pridelavo sadja, večji industrijski objekt, kjer pridelujejo jabolčni sok in ostale izdelke iz jabolk.

Matic Mubi je povedal, da je »praktično izobraževanje pozitivna, odlična izkušnja v mojem življenju. Naučil sem se veliko novega, dela v skupini, izboljšal sem znanje tujega jezika ter komunikacije. Vesel sem, da sem se lahko udeležil te izmenjave, saj sem pridobil veliko praktičnih izkušenj. Bilo mi je zelo všeč.«

Tia bradeško je dejala: »Mobilnost na Norveškem se mi je zdela zanimiva in polna novih izkušenj, spoznanj. Najraje sem delala na kmetiji pri profesorju, kjer sem dobila nove ideje za nadaljnje kmetovanje v domačem kraju.«

Vid Mušič je navdušen: »Izobraževanje na Norveškem je do sedaj ena najboljših izkušenj v mojem življenju, naučil sem se veliko dobrega za šolo in tudi veliko za življenje.«

Mobilnosti niso namenjene izključno dijakom, pač pa so priporočljiva tudi strokovna usposabljanja učiteljev. Eno takšnih je potekalo konec decembra 2017, in sicer v Franciji na šoli LEGTA La Peyrouse Perigueux, področje naravovarstva, živilstva in hortikulture. Cilj je bil usposabljanje dveh učiteljev in zbiranje vtisov o možnostih bodočega sodelovanja. Izmenjali smo podatke o izvedbi pouka oz. predvsem prakse. Učiteljici sva ugotovili, da sta si šoli s strokovnega vidika zelo podobni, mobilnost pa bo naše nadaljnje sodelovanje še poenostavila, ker zdaj poznamo šolo, učitelje, opremljenost ter vso potovalno in namestitveno logistiko. Dokaz za uspešno delo in takojšen odziv je povratni obisk te šole; dijaki, učitelji in celo ravnatelj nas obiščejo v aprilu 2018.

Do konca junija so načrtovane še sledeče mobilnosti: v za


četku aprila 2018 na Hrvaško, »Arboretum Opeka« Marčan, področje hortikultura, 6–7 dijakov in en učitelj, konec aprila in v začetku maja 2018 v Francijo, na srednjo šolo Lycée Reinach, področje naravovarstva in kmetijstva ter v začetku junija 2018 še v Avstrijo, Biosferni park – Biosphärenpark Nockberge, področje naravovarstva in kmetijstva (10 dijakov, 2 učitelja spremljevalca). Gre za vsakoletno prakso in odlično partnersko sodelovanje.

V okviru višješolskega programa Upravljanje podeželja in krajine je v januarju 2018 v okviru programa Erasmus+ KA103 študentka 2. letnika odšla na Severno Irsko, kjer bo kar štiri mesece na študijski izmenjavi na College of Agriculture Food and Rural Enterprise.

Načrtovane so še mobilnosti v okviru programa Erasmus+ »SLAVIT« (6 dijakov, 2 učitelja, Avstrija – predvidoma oktobra 2018), v okviru programa Erasmus+ »Skills4life« (6 dijakov, 2 učitelja, Belgija v sredini maja 2018, v okviru projekta Erasmus+ »OUJE« pa bo od maja do decembra 2018 izvedenih kar 6–7 mobilnosti šolskega osebja s ciljem izboljšanja jezikovnih kompetenc, kompetenc vodenja, izpopolnjevanja strokovnega znanja za delo z osebami s posebnimi potrebami, pridobitev strokovnega znanja s področja učnih metod in tehnik ter stilov poučevanja.

Širjenje mednarodnih obzorij je vsem dijakom na šoli omogočeno še posredno, ko na centru gostimo tuje partnerske šole: januarja 2018 smo 3 tedne gostili 2 dijaka in 1 učitelja iz Norveške (Voss vidaregåande skule Hordaland fylkeskommune, področje naravovarstva). Prav sedaj, v marcu, gostimo kar 30 dijakov, 3 učitelje, ravnateljico in pomočnico ravnateljice iz Poljske (Nakło nad Notecią), in sicer iz šole Zespoł Szkół Ponadpodstawowych (področje kmetijstva, hortikulture in gimnazije). Kot bralci zagotovo vedo, sta Občini Naklo in Nakło nad Notecią pobrateni občini, pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju sta podpisali že leta 2000.

Leta 2010 smo ob praznovanju 20. obletnice ustanovitve poljske občine, na katero smo bili poleg delegacije občine

Naklo vabljeni tudi predstavniki šole BC Naklo, navezali stike, pričeli z usklajevanjem programov in postavili temelje sodelovanja z omenjeno poljsko šolo. Tako od leta 2012 sodelujemo v okviru mednarodnih izmenjav dijakov in učiteljev. V okviru te mobilnosti bodo med 9. in 11. 3. 2018 pripotovali tudi 3 visoki predstavniki občine. Iz Francije, iz že omenjene šole LEGTA LA PEYROUS, v sredini aprila 2018 pride 5 dijakov s področja hortikulture, 2 učitelja spremljevalca in ravnatelj, prav tako pa pride v sredini junija 2018 7 dijakov in 1 učitelj iz druge francoske šole PauMontardon (področje živinoreje, hortikulture). Na 14dnevno izmenjavo v maju 2018 pridejo dijaki in učitelji iz ZGRG za Slovence iz Celovca in Znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta, ter na enotedensko izmenjavo dijaki iz Izobraževalnega centra Ehrental iz Celovca in Kmetijskogospodinjske šole iz Drauhofna. Tudi med poletnimi počitnicami naš center nikakor ne počiva, na prakso pride 12 dijakov in 2 učitelja spremljevalca iz hrvaške srednje šole Ilok (področje hortikulture in vrtnarstva), konec avgusta pa še 6 dijakov in 2 učitelja spremljevalca iz druge hrvaške šole Arboretum Opeka Marčan (področje živinoreje in vrtnarstva).

Namesto zaključka naj vas povabimo, da se v prihajajočih dneh ali tednih odločite za obisk našega centra – se udeležite poljubnega tečaja iz živilskega, hortikulturnega, kmetijskega ali povsem drugega področja, pridete spoznat ponudbo naše šolske trgovine Pod kozolcem, ob četrtkih vas tam pričakujejo do 18. ure, se 21. 3. 2018 udeležite glasbenega večera s poezijo, ki je tudi zaključek Unesco projekta Poezija je vsepovsod okoli nas, le videti jo je treba, predvsem pa vas toplo vabimo na tradicionalno velikonočno razstavo v Dupljansko graščino, ki bo odprla vrata 22. 3. 2018, ter na dan odprtih vrat našega centra, ki bo 25. 4. 2018. Med drugim takrat dijaki zaključnih letnikov aktivno predstavljajo svoje projektne naloge in prepričate se lahko o praktičnosti oz. uporabni vrednosti leteh. Bi želeli izvedeti več? Odgovore najdete na http://www.bcnaklo.si/. ・

Ocena knjige Matilda

Tudi če te ne podpirajo, lahko dosežeš velikoAnže Konjar, 6. razred

Zelo priljubljena zgodba o deklici Matildi ni kot nekatere ostale. Verjetno ste jo že prebrali, če je pa še niste, upam, da vas bo moja ocena prepričala in boste izvedeli kaj novega.

Otroški fantazijski roman, ki ga je napisal britanski pisatelj Roald Dahl in ilustriral znani ilustrator vseh Dahlovih knjig Quentin Blake z naslovom Matilda, je zelo znana knjiga po celem svetu. Prva izdaja je bila leta 1988 v Angliji, na slovenske police pa je prvi od štirih ponatisov prišel že leta 1993 pri Mladinski knjigi v zbirko Žepnice. V slovenščino jo je prevedel Bogdan Gradišnik.

Matilda živi v razvajeni družini. Njen oče, g. Pelin, je prodajalec rabljenih in nepravilno prenovljenih vozil, njena mama, ga. Pelin, pa je ljubiteljica tombole v bližnjem mestu. Matilda je zelo pametna deklica in že pri treh letih zna brati. Kljub temu

je prisiljena gledati televizijo. Pol leta kasneje kot ostali odide v šolo Ajde Gromovnik, kjer spozna učiteljico Medico. Izve nekaj o njenem odraščanju s teto oziroma ravnateljico šole Volovškarco in ji s svojo močjo, da stvari premika z očmi, pomaga, da skupaj preženeta ravnateljico Volovškarco iz mesta in Medici vrneta hišo.

Knjiga Matilda vsebuje vse, kar si dandanes želi otrok. Kanček fantazije, ščepec nesramnih ljudi in prijaznih ljudi ter nas, otroke. Vsebuje tudi zanimive ilustracije in zanimive zaplete, ob katerih se tudi malo nasmejimo. V knjigi je prikazano trdno prijateljstvo med Matildo in njeno učiteljico Medico. Obe sta si prizadevali pomagati, zato mi je knjiga še posebej všeč. Matilda je pokazala, da tudi če te ne podpirajo, lahko dosežeš veliko in pomagaš drugim. To je storila tako, da je Medici pomagala



Tudi Waldorfska šola Gorenjska je klicala pomlad

Na pustni torek je šla resnost na dopustAlenka Petrinjak

Zasneženo zimo imamo radi. A prav tako že nestrpno čakamo tople spomladanske žarke in daljše dneve. Zato smo na pustni torek poslali na delo pustne šeme in kurenta ter zimi pokazali šila in kopita, s pesmijo in plesom pa privabili lepo vesno.

Učenci in učiteljice Waldorfske šole Gorenjska smo pomlad klicali na ulicah Nakla ter v vrtcu Mlinček in Domu starejših občanov Naklo. Nedvomno bo pomlad kmalu tu, saj so se nam s prijetnim zganjanjem hrupa (s pesmijo) pridružili otroci v vrtcu in stanovalci v domu. ・

rešiti težave z ravnateljico, ona pa je skušala prepričati druge, da je Matilda dober otrok in je to storila s tem, ko je starše obiskala na domu, Volovškarco pa prosila, naj jo prestavi v višji razred. Knjiga ni preveč dolga in jo lahko preberejo tudi slabši bralci knjig in tisti, ki ne berejo radi in jih bo kljub temu potegnila v napeto zgodbo.

»Če te napadejo, je edino pameten protinapad,« je v citatu napisal Napoleon. Tudi Matilda je to storila svojima staršema, ko jima oziroma mu je vrnila za njuno nespoštovanje. Prvič je očetu klobuk namazala s superlepilom in naredila pravo zmešnjavo, drugič je s papigo v kaminu oponašala duha, tretjič pa je očetu naredila mešanico za lase iz Platinastega barvila za lase in tonikom iz vijoličnega olja, da so se mu lasje začeli svetliti.

Najbolj mi je bil všeč prizor, ko je Matilda napisala na tablo z očmi, da naj Volovškarca odide iz mesta in se ne vrne, Medici pa naj vrne hišo. Takrat sem občutil olajšanje, ko sem izvedel, da bo Volovškarca za vedno odšla.

Razpoloženje v knjigi se na začetku najbolj približa pričakovanju, saj ne vemo, kako se bo Matilda uprla staršem s svojo pametjo. Ob takih napetih dogodkih še enkrat hitreje berem knjigo, da čim več izvem o nadaljevanju. Ko pa ob koncu izve

mo, da ima moči in lahko stvari premika z očmi, knjiga postane zelo zanimiva in napeta.

Knjiga se v originalu verjetno odvija v britanskem okolišu, zanimivo pa je, da prevajalec Matildo prestavi v slovenske kraje, na primer v Žužemberk, kamor gospa Pelin hodi na tombolo.

Takoj po izdaji je knjiga prejela nagrado children's book award, iz nje pa sta nastala tudi zelo priljubljen film, ki ga je režiral Danny DeVito in muzikal. V Sloveniji je Matilda zaživela na odru Prešernovega gledališča v Kranju. Prvič je bila predstava uprizorjena leta 1999, dramatizirala pa jo je Desa Muck.

Knjiga je res velika uspešnica, prebral pa sem jo zaradi teme pri Veseli šoli z naslovom Roald Dahl. Poleg Velecirkusa Argo je bila Matilda letos izbrana tudi za Cankarjevo tekmovanje šestega in sedmega razreda. Tekmovalci so morali o njej napisati spis.

Odločil pa sem se prebrati še druge njegove knjige, kot so Čarli in tovarna čokolade, Čarovnice, Jakec in breskev velikanka, Čudoviti lisjak …

Postal sem veliki oboževalec Dahlovih knjig. ・

Spoštovanim ženam in ljubeznivim materam se zahvaljujemo za njihovo

predanost.V imenu vseh, ki smo deležni vaše

pozornosti, čestitamo ob prazniku.

Lista

za MOJ kraj

Želimo vam veselo velikonočno doživetje.




Požrešna lisica Zgodovina nas že leta uči,da če drugemu škodiš, se tebi enako zgodi.Se mlada kokoš na polje odpravi,je lačna in žeja jo davi.A sanja se ji ne,da na polju jo zvita lisica čaka,da jo požre, takoj ko prikoraka.Vendar ko pride kokoš na polje,lisica zbeži, saj brez načrta bi bilo to bolje. Kokoš se naje in odide domov,lisica pa skoči v svoj podzemni rov.»O, ti kokoš predrzna,« zavpije,»ji že pokažem,« še reče, nato pa odkrije,kako bi kokoš lahko ujela in požrla.Na sredi polja je jamo odprla,jo z listjem prekrilain vanjo mrežo položila.Naslednji dan kokoš spet na polje pride,kar naenkrat se ji lisica približain jo ogovori: »Hej, kokoš, kaj pa delaš tukaj,glej, tamle je zrnje, tja raje pokukaj.«Kokoš odgovori: »Saj vem, da je tamle veliko hrane,vendar zjutraj je soseda kokoš v neko jamo padla,zato jaz tja ne grem, da ne bo še mene ta nesreča napadla.«Lisica reče: »Kaj res, kakšna pa je bila ta kokoš?«Kokoš pa: »Obilna je bila kot kakšen mož.«Lisica nejevoljna, da kokoš je njeno past prepoznala,iskat se je nove nevedne kokoši podala. Nobene ni našla, zato odšla je domov,da naslednji dan bi se znova podala na lov.A tema je zunaj, doma ne najde, tava okrog,ko tla se ji vdrejo, pristane globoko polomljenih nog.Joka in stoka, pa noben je ne sliši.Zato ta basen nas uči,da kdor drugemu jamo koplje,sam vanjo pade.In tega se raje držite vsi,da vas kaj takega ne doleti.

Nina Drinovec, 9. razred

Lisica in jež

Bil je lep sončen dan. Lisica je ravno pospravljala svojo hišico in si sama sebi brez posluha pela: »O, lisičica ti, ti res lepo hiško imaš tri okenca ima, strešico, mizico, stolčka dva!«

Lisica je pometala in čistila svojo bajtico, ko je mimo prišel jež in jo vprašal: »Dober dan botra, bi vi hoteli k meni priti na obisk? Imam novo bajtico. Bi prišli k meni na skodelico kave in tri piškote?« »Seveda, prav rada, le še svojo hišo pometem in pomijem po tleh,« se je pohvalila lisica – češ, kako je delavna. »V redu, se pravi lahko kar vodo zavrem,« ji je rekel jež in se odpravil proti svoji koči. Ko je lisica, zaletava, kot je bila, prišla v ježevo kočico, je najprej pokritizirala: »Joj, jež, kako ostudno hišico imaš, ali sploh lahko rečem hišico ali rajši svinjak? Jaz imam veliko lepše tam v hišici. Fuj, kar

pajek ti leze po stropu, hu, jaz že ne bom več v tem hlevu,« je ježu zabrusila lisica in zaloputnila vrata za seboj.

Jež, ki pa je bil bolj lahkoveren kot hitro zamerljiv, je hitel bajtico pospravljati. Minilo je sedem tednov in lisica se je prebudila in ugotovila, da njena hišica razpada. Imela je mokro odejo in rep. Na njiju je padala deževnica, ki je prikapljala iz razpoke na strehi. To je bil zadnji jesenski dež. Šla je v dnevno sobo in opazila, da nima več drv za gretje. Začela se je zima in lisico je silno zeblo. Tudi po postelji so ji že lezli črvi. Lisici ni preostalo drugega, kot da gre prosjačit po vasi za prenočitev oziroma za bivanje med zimo. Vsi, ki so se ji zdeli prej pametnejši in bolj uglajeni od ježa, so jo zavrnili. Šla je potrkat k medvedu, ni ji odprl, tudi zajčice ji niso odprle: »To je ukana! Vse nas bo požrla!« Šla je potrkat k mravljam in jih je bilo na lisičino žalost na volitvah preveč proti, potrkala je pri volku in je imel ravno obiske, stopila je tudi pred vrata divjih prašičev in je najmlajši sin imel ošpice, jazbeca pa sploh ni bilo doma, vnuki so ji rekli: »Stric je rekel, naj vam povemo, da je šel na slovensko obalo«. Tako s prenočitvijo ni bilo nič. Besna samo nase je šla na koncu potrkat še k ježu in ta neumna, a prijateljska žival, ji je z veseljem odprla vrata in ji zaželela dobrodošlico. Jež ji je ponudil skodelico čaja in pest rozin.

Skupaj sta popila čaj in lisica je naglas in navdušeno, kolikor je mogla, rekla: »Prijatelja spoznaš v nesreči!« in tudi, če se je jež na vse moči trudil pospravljati, mu ni uspelo. Zato sta z lisico skupaj pospravila, popravila in pomila, da se je vse bleščalo ter spomladi zgradila prizidek in skupaj – kot najboljša prijatelja – živela skupaj do konca svojih dni.

Maja Menegalija, 7. razred

Visoko 140

4212 Visoko

031 577 229

041 628 940

[email protected]

www.navcek.si

NAVČEK d.o.o.

Pogrebne storitve- organizacija pogrebov

- prevoz pokojnika,

- organizacija upepelitve,

- pogrebna oprema (krste, zare,

nagrobni krizi, zarne nise,…)

- zalni aranzmaji in svece,

- organizacija pevcev

- urejanje dokumentacije,

- fotografiranje pogrebov

NA VOLJO SMO 24 UR NA DAN


mladi vrvež

Naklanski vrtci bodo pokali od zdravja

Enostavno in poceni do zdravjaBarbara Vevar

»Žigam, žagam, brusim, brusim!« se je slišalo iz oddelkov vrtca Mlinček in Jelka v mesecu januarju, a otroci niso brusili lesa, temveč svoje roke. Ob pesmi, ki jo je napisala organizatorka zdravstvenohigienskega režima Barbara Vevar, uglasbil pa jo je vzgojitelj in športni pedagog Matjaž Zupin Muzik, so spoznavali potek pravilnega umivanja rok. S pesmijo na ustnicah in z rokami, polnimi milnih mehurčkov, so otroci preprečevali, da bi jim škodili povzročitelji nalezljivih bolezni. Za projekt umivanja rok smo se odločili, da bi poudarili pomen tako preprostega in cenovno ugodnega orožja v boju proti nalezljivim boleznim. Izvedbo projekta smo umestili v zimski čas, ker se veliko zadržujemo v notranjih prostorih, v katerih je zaradi ogrevanja bolj suh zrak. Le ta izsuši sluznice, ki tako postanejo bolj dovzetne za povzročitelje bolezni.

K sodelovanju v projektu smo povabili tudi vzgojiteljico Tadejo Roblek, ki je pripravila dram

sko uprizoritev pomena umivanja rok. Navihana Tadeja rada čofota po lužah, nabira deževnike, brska po blatu in boža domače živali, rok pa si pred kosilom ne bi umila. Otroci jo podučijo, da je umivanje rok nujno in ji povedo, kako naj se tega opravila pravilno loti. Omenjeni dejavnosti so vzgojitelji nadgradili v oddelkih, kjer so preko različnih poskusov, preko branja knjig, ogleda posnetka Čiste roke za zdrave otroke ter izdelovanja mila usvajali pomen skrbi za čistočo rok.

K sodelovanju smo povabili tudi starše otrok, da so zjutraj, ko so prišli z otrokom v vrtec, skupaj z njim umili roke.

Otroci so naše bogastvo. Skrbimo za njihovo zdravje, predvsem pa jim bodimo v tem dober zgled. ・

En, dva tri, za zdravje poskrbimo vsiSaša Meglič, vzgojiteljica

V vrtcu Jelka skozi celo leto veliko pozornosti namenjamo zdravemu načinu življenja. V zimskih me-secih je skrb za naše zdravje še toliko pomembnejša, saj v tem času razsajajo številni virusi, ki se jim

brez ustrezne preventive težko izognemo.

Zimski čas je čas, ko običajno večji del dneva preživimo v zaprtih prostorih, gibanje postavimo na stranski tir in zaužijemo manj sadja in zelenjave kot poleti. S tem pade naša odpornost in se poveča dovzetnost za okužbe. Da bi se jim lažje izognili in pripomogli k preprečevanju širjenja nalezljivih virusnih obolenj, smo v vrtcu izvedli kar nekaj dejavnosti, preko katerih so otroci spoznavali pomen redne in skrbne higiene, zdrave prehrane, gibanja in bivanja na svežem zraku ter pomen sproščanja in umirjanja.

V tednu od 8. do 12. januarja smo poudarek namenili umivanju rok, saj so ravno roke tiste, preko katerih se prenaša največ mikroorganizmov. Pri pripravi in izvajanju dejavnosti smo sodelovali z organizatorko zdravstveno higienskega režima, Barbaro Vevar, ki je bila tudi vodja omenjenega projekta. Z otroki smo preko pesmice spoznali pravilno tehniko umivanja rok, sami izdelali milo, si ogledali predstavo o umivanju rok, naredili nekaj poskusov, preko katerih so otroci spoznali, kje se nahaja največ mikroorganizov in kako se prenašajo. Ogledali smo si tudi lutkovni film Čiste roke za zdrave otroke, Barbara Vevar pa je tako teoretično kot praktično pripomogla k ozaveščanju staršev.

V oddelku najstarejših otrok smo vsebine aktivno nadgrajevali še cel mesec. Posvetili smo se pomenu rednega umivanja zob. Obiskala nas je zobozdravnica in otrokom predstavila tehniko pravilnega umivanja. Otroci so spoznali, kakšna je najbolj primerna zobna ščetka in kaj se zgodi z zobmi, če jih ne umivamo. Zobozdravnica jim je povedala, kako pomembno je, da jim pri umivanju zob doma pomagajo starši in jim svetovala redne obiske pri zobozdravniku. Z otroki smo si ogledali tudi predstavitveni film o umivanju zob z naslovom Zobek za miško, vzgojiteljica Teja Debenec pa jim je preko gledališča Kamišibaj zaigrala pravljico Sapramiška.

Poleg zobozdravnice nas je obiskala tudi medicinska sestra. Otrokom je predstavila svoj poklic. S seboj je prinesla kar nekaj medicinskih pripomočkov in otrokom pokazala, kako se oskrbi določene poškodbe in pomaga pri določenih boleznih. Bili so navdušeni. V vrtcu smo pripravili zdravstveni kotiček, v katerem so se otroci igrali igre vlog – zdravnike, paciente, reševalce … V igro so se tako vživeli, da se je igralnica v hipu spremenila v bolnišnico.


mladi vrvež

Spoznavali smo tudi človeško telo. Sprva so otroci v obris človeškega telesa po svojih predstavah narisali vse, kar naj bi bilo po njihovem mnenju v človeškem telesu. Kasneje smo ob modelu skeleta in notranjih organov skupaj spoznavali, kaj vse imamo v telesu in čemu služijo naše kosti in organi. Otroci so bili nad spoznanjem fascinirani, saj do sedaj niso imeli takšnih predstav. Svoje znanje so utrjevali preko slikanic in sestavljank o človeškem telesu.

Seveda nismo pozabili niti na zdravo prehrano, o kateri otroci že kar veliko vedo. Uživali smo veliko sadja in zelenjave, pili pretežno vodo in nesladkan čaj, pripravili sadni napitek in tako poskrbeli za potrebne vitamine. Da smo tudi ostalo hrano jedli zdravo, so poskrbele naše kuharice.

Veliko smo se tudi gibali. Telovadili smo tako v telovadnici kot na prostem, predvsem pa veliko časa preživeli na svežem zraku, kjer smo se igrali ob suhem vremenu, dežju in na snegu.

Uživali smo prav v vseh vremenskih pojavih in tako skrbeli za večjo odpornost.

Po vsakodnevnih aktivnostih se nam je prilegel počitek. Tudi ta je bistven za ohranjanje zdravja. Pomembno je, da se otroci zavedajo pomena sproščanja in umirjanja, predvsem pa da jih naučimo, kako to doseči. Skupaj smo spoznavali različne tehnike, kako sprostiti svoje telo, mišice in tudi možgane. Veliko smo delali tudi na pozitivni klimi v oddelku, na prijateljskih odnosih, medsebojni pomoči in spoštovanju drug drugega, saj tudi to pripomore k dobremu počutju in vpliva na zdrav psihofizični razvoj.

Projekt smo sklenili z ogledom lutkovnega filma Ostal bom zdrav, čeprav se čisto zares ne bo nikoli končal. Še naprej bomo skrbeli za naše zdravje in k zdravemu načinu življenja spodbujali tudi druge. ・

Otroci se učijo skozi igro

KamišibajTeja Debenec

V vrtcu Jelka v Dupljah sem s pomočjo kamišibaja zaigrala predstavo z naslovom Sapramiška. O kamišibaju sem veliko izvedela od učiteljice Petre Korenjak Marčun, ki poučuje likovni pouk na OŠ Naklo in nam ga je v vrtcu tudi predstavila.

Beseda kamišibaj pomeni papirnato gledališče. Gre za pripovedovanje zgodb ob slikah, ki so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Začetki kamišibaja segajo v budistične templje, kjer so s pomočjo slik ljudi seznanjali s svetimi zgodbami. Leta 1929 se je razvil na Japonskem, kjer je bilo veliko kamišibajerjev. To so bili ljudje (igralci), ki so ostali brez dela. Posledično so začeli s predstavljanjem zgodb z lesenim odrom in lastnimi ilustracijami. Potovali so iz vasi v vas. Ko so se s kolesom pripeljali v bližino nove vasi, so začeli udarjati s palčkami, da se jih je slišalo že na daleč. Z oddajanjem zvoka so priklicali otroke na ogled predstave. Vsak otrok je kamišibajerju dal nekaj drobiža, on pa jim je v zahvalo dal japonski posladek ter odigral predstavo. Kamišibajer je s predstavo vedno končal, ko je bilo najbolj zanimivo in si s tem zagotovil, da so se otroci znova in znova radovedno ter z veseljem vračali. Čez nekaj let so se pojavile prve televizije. Japonci so jih poimenovali ''denki'' kamišibaj, kar v japonščini pomeni električni kamišibaj. V Sloveniji se je kamišibaj zopet začel pojavljati po letu 2013 – uporabljamo pa ga predvsem v pedagogiki in terapiji.

Za predstavo s pomočjo kamišibaja sem se odločila, ker sem bila prepričana, da bo zanimivo za otroke, saj jim taka gledališča niso poznana. Na A3 format liste sem naslikala ilustracije iz zgodbe Sapramiška in jih zataknila za lesen okvir. Pri pripovedovanju sem uporabila tudi lutko, miško Lili, ki mi je pomagala pri motivaciji otrok. Ko sem povedala del zgodbe, sem sliko potegnila vstran in pojavila se je nova ilustracija. Tako se je zgodba lahko nadaljevala. Otroci so z zanimanjem sledili mojemu pripovedovanju, še posebno pa jih je pritegnila animacija miške Lili. Za njih je bilo to očitno nekaj novega in so vidno uživali. Kamišibaj bom še večkrat uporabila pri svojem delu z otroki, ponudila pa ga bom tudi njim, da se preizkusijo v pripovedovanju zgodb z uporabo papirnatega gledališča. ・

Igra v dežju

Izdelovanje mila


mladi vrvež


iz naklanske pečice

NK Naklo

Gostovanje ekip NK Naklo na turnirjih v AvstrijiBojan Stojmilov, Mitja Majnik

8. 12. 2017 sta se ekipi U8 in U9 udeležili NICOLO CUP turnirja, ki se je odvijal v Celovcu. Tradicionalno ga organizirajo v času Miklavža in je tako za otroke kot tudi za starše nekaj posebnega – turnir obišče in najboljšim ekipam nagrade podeli Miklavž sam. Ekipa U8 je napredovala v nadaljnje tekmovanje, kjer pa je fantom žal zmanjkalo nekaj sreče za boljši rezultat. Ekipa U9 pa je turnir žal zaključila že v predtekmovanju, saj so bili vrstniki iz Avstrije kvalitetnejši in boljši. To ni bilo prvič, da so se selekcije NK Naklo udeležile NICOLO CUP turnirja v Celovcu. Pred časom smo v eni od kategorij domov odnesli že pokal za prvo mesto in samo želimo si lahko, da se to ponovi že na turnirju, ki bo zopet v začetku decembra 2018.

Na povabilo FK DSG Ferlach (Borovlje) se je 4. 1. 2018 ekipa kadetov NK Naklo tokrat prvič udeležila turnirja v Borovljah. Turnir ekip kadetov (U17) je bil del turnirjev, ki so potekali v Borovljah med 3. 1. in 7. 1. 2018, na katerih je skupaj nastopalo 122 ekip. Ekipe so bile v glavnem iz Koroške, nekaj pa jih je bilo tudi iz Slovenije. Na turnirju U17 je poleg ekipe NK Naklo igrala še ekipa iz Raven na Koroškem, vendar niso igrali

v isti predskupini kot mi. Skupaj je bilo 12 ekip, razdeljenih v tri predskupine. Prva tekma je bila za našo ekipo spoznavna, igrali so proti domačinom in trema je naredila svoje. Izgubili so 1:0, zato pa so naslednji dve tekmi odigrali zelo dobro in zmagali s 4:0 in 3:0 in se tako kvalificirali naprej v naslednji krog turnirja, kjer sta bili dve skupini po tri ekipe. Prvo tekmo v nadaljevanju so fantje šele v zadnjih minutah obrnili v svojo korist in zmagali z rezultatom 2:1, v naslednji pa nasprotnike premagali z rezultatom 2:0. Zaradi neugodne razlike v golih in enakem številu točk so fantje tako igrali za tretje mesto – zopet proti domači ekipi, proti kateri so v prvi tekmi turnirja izgubili. V zadnji tekmi so fantje pokazali pravi obraz, premagali domačo ekipo in osvojili tretje mesto. ・

Eno leto od prve predstavitve naklanske potice

Recept za velikonočne praznikeAlojzija Murn, društvo LIK Naklo

Naklanska potica, ki jo ponavadi ponudimo obiskovalcem na naših razstavah ali prireditvah, je praznovala prvo obletnico svoje prve javne predstavitve na recitalu v Naklem. Verjetno se kdo spomni tudi celostranskega članka o njej, objavljenega pred veliko nočjo lani v Gorenjskem glasu (»Naklanci dobili svojo potico«). Za lansko občinsko prireditev v Naklem Na vasi se dogaja so jo spekli v Biotehniškem centru Naklo, ki je o njej seznanil tudi tečajnike na tečaju Peka potic. Strinjamo se, da je treba Naklo narediti bolj prepoznavno, saj to zasluži tudi po gastronomski plati zavoljo znamenite kranjske klobase, ki naj bi svoje ime dobila prav v Naklem v gostilni, kjer je sedaj gostišče Pri Kovaču. Tem prizadevanjem se lahko pridružimo z naklansko potico in še čim. Zato objavljamo recept, da to potico naredimo še bolj poznano. Morda bo komu prišel prav – kot ideja, kaj speči za velikonočne praznike.

Recept

Testo: 1 kg dobre moke (tip 500); ½ l mleka (po možnosti nehomogeniziranega, s 3,5 % mlečne maščobe); 2–3 rumenjaki; 2 žlici oljčnega olja; 1 ½ kocke dobrega svežega kvasa; 1 zravnana žlička sladkorja (za vzhajanje kvasa); 1 zravnana žlička soli.

Nadev: 3 žlice oljčnega olja, 3 večje rdeče čebule, drobno nasekljane in posebej (ne skupaj z zeljem!) počasi popražene na oljčnem olju, da izgubi večino vlage; ½ kg dobrega in ne

premokrega kislega zelja, ki ga še malo narežemo in nato posebej popražimo na oljčnem olju, da izgubi precej vlage; svež rdeč pekoč čili, drobno nasekljan oz. posušen, ali pa mlet čili, če nimamo svežega, količino pa dodamo po okusu; 2 kranjski klobasi, narezani na tanka kolesca, ki jih posebej popražimo na malo olja.

Postopek: V manjšo posodo damo 1 dl mlačnega mleka, sladkor, kvas in žlico moke. Premešamo, da ni grudic, in pustimo vzhajati – tako pripravimo kvasec. V večjo posodo presejemo moko in ji dodamo sol, jajci in na koncu kvasec. Vse skupaj zgnetemo v testo, ki naj na toplem vzhaja. Nato ga razdelimo na dva ali več delov (glede na velikost modelov) in ga razvaljamo na debelino pol centimetra. Enakomerno porazdelimo nadev po testu: najprej premažemo s stepenimi beljaki, posujemo po testu s popraženo čebulo, nato z zeljem in nazadnje še s kolesci klobase in s čilijem. Testo nato tesno zvijemo in damo v

šport


iz naklanske pečice

Ste zaključili srednješolsko izobraževanje ali opravili mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit?

Prijavite se na razpis za povračilo šolnin za izobraževanje do največ V. stopnje, na katerem lahko pridobite povrnjenih do 2.500 EUR.

Povrnjeni bodo stroški šolnin, ki so nastali od šolskega leta 2014/15 do 2017/2018, ter stroški za mojstrski, delovodski in poslovodni izpit,

ki so nastali od 1. 1. 2014 do 31. 8. 2018.

ROK PRIJAVEDo porabe sredstev oz. najpozneje do 7. 9. 2018

Razpis je objavljen na www.sklad-kadri.si.

VEČ [email protected] ali na 01 434 58 84

Program Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja za dvig izobrazbene ravni in pridobivanje poklicnih kompetenc sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

namaščene modele za potico – namastimo jih z oljčnim oljem, lahko tudi z oljem, ki je ostalo od praženja klobas. Potico po vrhu še prešpikamo z zobotrebcem (da skorja ne bo odstopila) in jo s čopičem premažemo s stepenim jajcem (naredimo vzorec: s čopičem delamo poteze v smeri premera od središča proti zunanjemu robu; med potezami puščamo prazne presledke v širini čopiča). Ko je potica v modelu lepo vzhajala, jo damo v vročo pečico in pečemo pri 180 stopinjah okrog 50 minut. Pečeno vzamemo iz modela in pustimo, da se ohladi, preden jo narežemo. ・

VABILO NA DAN ODPRTIH VRAT

Spoštovani otroci in starši predšolskih otrok!

Vabimo vas na dan odprtih vratv VRTEC MLINČEK

(Krakovo 73, Naklo) in

v VRTEC JELKA (Spodnje Duplje 2) v

TOREK, 6. 3. 2018,od 9.30 do 10.30 ure.

Ogledali si boste lahko prostore vrtca in igralne kotičke ter spoznali življenje v vrtcu. Z veseljem vam bomo odgovorili

na vsa vprašanja, ki se vam porajajo ob vpisu otroka v vrtec, ki poteka od 1. do 7. marca 2018.

Lepo prosimo, da s seboj prinesete copate.

Veselimo se druženja z vami!

Otroci in kolektiv vrtca

javna obvestila


oglasi 040/202 384

IBRO KASUPOVIČ s.p.PODBREZJE 4, 4202 NAKLO

www.tlakovit.si; [email protected]: 041/244-285

IBRO KASUPOVIČ s.p.PODBREZJE 4, 4202 NAKLO

www.tlakovit.si; [email protected]: 041/244-285

- izkopi in odvozi materiala

- tlakovanje in urejanje dvorišč

- izdelava priključkov na

javno kanalizacijo

Vese

le

velik

onoč

ne

praz

nike

!

- izkopi in odvozi materiala

- tlakovanje in urejanje dvorišč

- izdelava priključkov na

javno kanalizacijo


V občini Naklo upravljamo z dvema vodovodnima sistemoma. Naša glavna skrb je zagotoviti zadostno količino pitne vode, ki je ustrezne kakovosti. Izraz »ustrezna kakovost« pomeni, da pitna voda ne vsebuje mikroorganizmov ter drugih snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi.

Zaradi možnih akutnih posledic je obvladovanje mikroorganizmov v pitni vodi na prvem mestu po pomenu za zdravje. Zaradi tega se v pitni vodi prednostno spremljajo mikrobiološki parametri. Mikrobiološki parametri nam pokažejo onesnaženost pitne vode z mikro organizmi, ki se rutinsko preiskujejo v pitni vodi in lahko ogrožajo zdravje ljudi. Zdravstveno ustreznost pitne vode ocenjujemo glede na vrsto in vrednost preseženega parametra ter v povezavi z ostalimi parametri.

Pri določanju ustreznosti pitne vode upoštevamo parametre in mejne vrednosti parametrov iz Pravilnika o pitni vodi – v nadaljevanju pravilnik.

Kakovost pitne vode ugotavljamo z odvzemom vzorcev vode na različnih mestih v omrežju. Odvzeti vzorci se nato transportirajo v Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, kjer opravijo preskušanja na izbrane mikrobiološke in fizikalno – kemijske parametre. Odvzeti vzorci nam kažejo tudi ustreznost uporabljenega postopka obdelave pitne vode in ustreznost vzpostavljenih preventivnih ukrepov v sklopu nadzora nad kakovostjo pitne vode.

Vodovodni sistem Kranj

Vodovodni sistem Kranj oskrbuje s pitno vodo 61.852 prebivalcev. V vodovodni sistem smo distribuirali 5.874.824 m³ pitne vode, od tega 256.294 m³ v občino Naklo. S pitno vodo iz omenjenega vodovodnega sistema se oskrbujejo naselja v naslednjih občinah: Kranj, Naklo, Preddvor in Šenčur. V občini Naklo se oskrbuje 2.012 prebivalcev v naselju Naklo, Malo Naklo, Okroglo in Polica.

Naselja v občini Naklo se oskrbujejo s pitno vodo iz virov Bašelj (zajetja in vrtine) in zajetja Nova vas, ki se napajajo iz kraško kavernoznega vodonosnika. Pitna voda iz virov Bašelj se stalno filtrira po postopku ultrafiltracije, občasno pa se pitna voda lahko tudi dezinficira z natrijevim hipokloritom. Pitna voda iz zajetja Nova vas se stalno dezinficira s presvetljevanjem z UV svetlobo.

V občini Naklo je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih dvanajst vzorcev pitne vode, medtem ko je bil za fizikalno kemijsko preskušanja odvzet en vzorec. Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da je bil en odvzet vzorec neustrezen, zaradi prisotnosti koliformnih bakterij (to so indikatorske bakterije in so pokazatelj sprememb, ki nimajo neposredne nevarnosti za zdravje). Opravljeno je bilo ponovno vzorčenje vključno s kontrolnim vzorcem. Laboratorijska preskušanja so pokazala ustreznost obeh ponovno odvzetih vzorcev pitne vode. Vsi ostali vzorci so bili glede na obseg opravljenih preskušanj

ustrezni. Fizikalno kemijsko preskušanje je pokazalo, da je bil glede na obseg opravljenih preskušanj odvzeti vzorec ustrezen.

Vodovodni sistem Kovor - Naklo

Vodovodni sistem Kovor Naklo s pitno vodo oskrbuje 3.307 prebivalcev v naseljih Bistrica, Cegelnica, Podbrezje, Spodnje in Zgornje Duplje, Strahinj, Zadraga in Žeje.

Vira pitne vode sta vrtini Duplje in vrtina Podbrezje (rezervni vodni vir), ki se napajajo iz aluvialnega (peščeno prodnatega) vodonosnika. Pitna voda se ne dezinficira ali kako drugače obdeluje. V vodovodni sistem smo distribuirali 266.294 m³ pitne vode.

Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih dvaindvajset vzorcev pitne vode, medtem ko je bil za fizikalno kemijska preskušanja odvzet en vzorec pitne vode. Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da sta bila dva odvzeta vzorca neustrezna, zaradi prisotnosti koliformnih bakterij (to so indikatorske bakterije in so pokazatelj sprememb, ki nimajo neposredne nevarnosti za zdravje). Opravljeno je bilo ponovno vzorčenje vključno s kontrolnim vzorcem. Laboratorijska preskušanja so pokazala ustreznost vseh ponovno odvzetih vzorcev pitne vode. Vsi ostali vzorci so bili glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezni. Fizikalno kemijsko preskušanje je pokazalo, da je bil glede na obseg opravljenih preskušanj odvzeti vzorec ustrezen.

Laboratorijska preskušanja opravlje-na v letu 2017 so pokazala, da je pitna voda v obeh vodovodnih sistemih v ob-

Letno poročilo o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, v občini Naklo za leto 2017

Spremljamo kakovost pitne vode

javna obvestila


javna obvestilačini Naklo, ki sta v upravljanju Komu-nale Kranj, zdravstveno ustrezna in ni ogrožala zdravja ljudi.

Ustrezen nadzor nad kakovostjo pitne vode iz rednih in rezervnih vodnih virov kot tudi iz omrežja vodovodnega sis-tema, bomo zagotavljali tudi v bodoče in se trudili, da boste uporabniki še naprej uporabljali kakovostno pitno vodo. Vodni viri niso neomejeni, zato z njimi ravnajmo skrbno, celovito in trajnostno. Le tako bomo lahko tudi v bodoče pili zdravo in svežo vodo – vodo iz pipe.

Kakovost pitne vode se poleg notranjega nadzora spremlja tudi v okviru državnega monitoringa. Zagotavlja ga Ministrstvo za zdravje, nosilec monitoringa je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Voda po svetu postaja naravni vir, ki ga vedno bolj primanjkuje. Na planetu je manj kot 1 % vode, ki se lahko uporablja kot pitna voda. Več kot milijarda ljudi po vsem svetu nima dostopa do zdrave pitne vode. Vode po Evropi je na splošno še dovolj, čeprav jo na nekaterih področjih primanjkuje. Enako velja tudi za Slovenijo. Vsi vodovodni sistemi v upravljanju Komunale Kranj, se oskrbujejo s pitno vodo, ki prihaja iz podtalnice (vodonosnik), ki zadržuje deževnico, ki pronica skozi zemeljske plasti. Kakovost pitne vode iz zgoraj omenjenih vodovodnih sistemov je zelo dobra, zato jo lahko varno pijete iz pipe. Vodo iz plastenke raje zamenjajte za vodo iz pipe in s tem zmanjšujete tudi količino nepo

trebno ustvarjene odpadne embalaže, ki obremen juje naše okolje.

Soodgovorni za ohranjanje kakovosti vode

Poskrbeti moramo za redno vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja, ki vključuje cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestom uporabe pitne vode. Upoštevajmo naslednja priporočila:

- Redno čistimo mrežice na pipah (približno enkrat na 14 dni). Čiščenje pomeni spiranje z vodo in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.

- Vodo uporabljajmo na vseh pipah v stanovanju oziroma hiši. Vsako jutro na pipi, pred prvo uporabo tega dne, stočimo nekaj vode (voda naj teče dve minuti oziroma do ustalitve temperature vode). Enako naredimo, ko pridemo iz službe, predvsem pa, ko se vrnemo po daljši odsotnosti.

- Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, izvajajmo tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode.

- Evidentirajmo slepe rokave in jih odstranimo. Do takrat je potrebno enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov.Za ohranjanje čiste pitne vode smo

seveda soodgovorni tudi uporabniki

NAROČNIK: KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

Obveščanje v času motene oskrbe s pitno vodo

Včasih je zaradi okvar oziroma posegov na javnem vodovodnem omrežju in objektih (kot so redno in izredno vzdrževanje, obnove, prevezave na omrežju) oskrba s pitno vodo motena. V primeru večjih okvar, moteni oskrbi in o ukrepih prekuhavanja vode, obvestimo Center za obveščanje, občino in radijske postaje. Obvestilo objavimo tudi na spletni strani www.komunalakranj.si. Dodatno imamo vzpostavljeno tudi osebno obveščanje po SMS in/ali sporočilih po elektronski pošti. Če na osebno obveščanje še niste prijavljeni, to lahko storite po elektronski pošti na naslov info@komunalakranj.si, preko obrazca na spletni strani www.komunalakranj.si ali osebno na sedežu našega podjetja. Lahko nam tudi pišete na naslov Komunala Kranj, d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj.

Poseben poziv k obvezni prijavi velja za predstavnike javnih ustanov (šole, vrtce, zdravstvene ustanove, gostinske lokale …).

O načinih obveščanja v posameznih primerih glede na zahteve pra-vilnika o pitni vodi vas podrobneje seznanimo v začetku vsakega nove-ga koledarskega leta, z obvestilom na hrbtni strani položnic.

sami. Zmanjšanje onesnaženosti vode je pomembno ne le zato, ker želimo vodo uporabljati, ampak tudi zato, da zaščitimo rastline in živali v rekah, jezerih in morjih. Vsak od nas lahko sodeluje pri zmanjšanju onesnaženja. Ne zlivajte v odtok kemikalij – barve, lakov, insekticidov ali zdravil. Izogibajte se zlivanju olja v odtok – nobenega olja za cvrtje ali solate in zlasti nobenega motornega olja! Vsi ti izdelki lahko poškodujejo delovanje sistema za čiščenje odpadnih vod, s tem ko uničijo favno in zamašijo cevi. Vse te nevarne odpadke oddajte v zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov.


zadnja stran

občine - Občina Naklo

Documents

Transcript of občine - Občina Naklo