2

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

NaslovPoro!ilo o delu Univerze v Novi Gorici v letu 2012

UrednicaAndreja Leban

OblikovanjeA-media d.o.o., "empeter pri Gorici

TekstDanilo Zavrtanik, Gvido Bratina, Mladen Franko, Samo Stani!, Matja# Valant, Iztok Ar!on, Tanja Urban!i!, Katja Mihurko Poni#, Jelica "umi! Riha, Sa$a Dobri!i!, Ur$ka Lavren!i! "tangar, Elsa Fabbretti, Bo#idar "arler, Rok %aucer, Ana Toro$, Katja Mihurko Poni#, Lorena Butinar, Branka Mozeti! Vodopivec, Giovanni De Ninno, Penka Stateva, Rene Rusjan, Bo$tjan Potokar, Ingrid Petri!, Tanja Dominko, Andreja Leban, Vanesa Valentin!i! Murovec, Marjetka Velu$!ek, Marko Vrtovec, Sabina Zelin$!ek, Egon Pavlica, Peter Gorjan, Renata Kop, Tea Stibilj Nemec, Nives "tefan!i!

Fotografije, grafi, shemeArhiv UNG, Arhiv FH, Arhiv V"VV, Ur$ka Djuki&, Eva Mastnak, Peter Purg, Iztok Ar!on, Andrej Kranjc, Tina Smrekar, Adriana Pisk, Marko Vu!kovi&, Tingyao He, Andreja Su$nik, Rok %aucer, Martin O’Loughlin, Ingrid Petri!, Mirela Dragomir, Igor Gre$ovnik, Andra# "uligoj, Gregor Torkar, Kristina Brata$evec, Robert Vertnik, Irina Cristea, Danijel Stojkovi&, Layla Martin-Samos, Ressel Barbara, Manisha Chhikara, Umut Hanoglu, Egon Pavlica, Cesare Grazioli, Peter Gorjan, Melita Sternad Lemut, Anastazija Je# Krebelj, Bo$tjan Mlja!, Foto Pav$i!, Miha Godec, Wikimedia Commons, NA61/SHINE Collaboration, Daniela Vávrová

Zalo!nikUniverza v Novi Gorici, Vipavska 13, Ro#na Dolina, Nova Gorica

Leto izida2013

Pogostost izhajanjaletno

Priprava in tiskA-media d.o.o., "empeter pri Gorici

"tevilo natisnjenih izvodov300

Brezpla#na publikacija.Publikacija je financirana iz javnih sredstev.

3

KazaloUvod ......................................................................................................................................................................................................... 5Organizacijska struktura ..................................................................................................................................................................... 6Kadrovska struktura .............................................................................................................................................................................. 7Finan!no poslovanje .............................................................................................................................................................................. 8Nagrade in priznanja ........................................................................................................................................................................... 8Pomembni dogodki ................................................................................................................................................................................ 9Pomembni dose"ki ................................................................................................................................................................................14Raziskovalna dejavnost ......................................................................................................................................................................17 I. Laboratorij za raziskave v okolju (Vodja: prof. dr. Ur#ka Lavren!i! $tangar) ...............................................18 II. Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev (Vodja: prof. dr. Danilo Zavrtanik) ........................................ 22 III. Laboratorij za fiziko organskih snovi (Vodja: prof. dr. Gvido Bratina) ........................................................ 25 IV. Laboratorij za ve!fazne procese (Vodja: prof. dr. Bo"idar $arler) ................................................................. 28 V. Laboratorij za raziskave materialov (Vodja: prof. dr. Matja" Valant) .......................................................... 32 VI. Laboratorij za kvantno optiko (Vodja: prof. dr. Giovanni De Ninno) ............................................................36 VII. Center za raziskave atmosfere (Vodja: prof. dr. Samo Stani!) ...................................................................... 39 VIII. Center za sisteme in informacijske tehnologije (Vodja: doc. dr. Ingrid Petri!) ....................................... 42 IX.Center za raziskave vina (Vodja: doc. dr. Lorena Butinar) ............................................................................... 45 X. Raziskovalni center za humanistiko (Vodja: doc. dr. Rok %aucer) ................................................................. 49 XI. Center za biomedicinske znanosti (Vodja: prof. dr. Tanja Dominko) .............................................................52Pedago#ka dejavnost ........................................................................................................................................................................... 54 I. Fakulteta za znanosti o okolju (Dekan: prof. dr. Matja" Valant) ...................................................................... 55 II. Poslovno-tehni#ka fakulteta (Dekanja: prof. dr. Tanja Urban!i!) ................................................................... 58 III. Fakulteta za aplikativno naravoslovje (Dekan: prof. dr. Gvido Bratina) .................................................... 61 IV. Fakulteta za humanistiko (Dekanja: prof. dr. Katja Mihurko Poni") ........................................................... 64 V. Visoka #ola za vinogradni#tvo in vinarstvo (Dekanja: doc. dr. Branka Mozeti! Vodopivec) ................. 67 VI. Visoka #ola za umetnost (Dekan: prof. Bo#tjan Potokar) ................................................................................. 71 VII. Fakulteta za podiplomski #tudij (Dekan: prof. dr. Iztok Ar!on) .................................................................... 75Spremljanje in zagotavljanje kakovosti pedago#kega in raziskovalnega dela .................................................................. 78Druge dejavnosti .................................................................................................................................................................................. 81 I. Univerzitetne knji"nica (Vodja: Vanesa Valentin!i! Murovec) ......................................................................... 81 II. Zalo"ba (Vodja: Mirjana Frelih) ................................................................................................................................ 82 III. $tudentska pisarna (Vodja: Renata Kop) .............................................................................................................. 83 IV. Mednarodna pisarna (Vodja Sabina Zelin#!ek) ................................................................................................. 85 V. Karierni center (Vodja: mag. Jasmina Jakomin) ..................................................................................................... 88 VI. Alumni klub (Vodja: Nives $tefan!i!) ..................................................................................................................... 89 VII. Univerzitetno posestvo (Direktorica: Nika Gregori!) ....................................................................................... 90 VIII. Fundacija Univerze v Novi Gorici (Direktor: Marko Vrtovec) .................................................................... 91Prenos znanja ....................................................................................................................................................................................... 92

4

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

5

UvodDejavnost Univerze v Novi Gorici je v letu 2012 pokrivala dodiplomsko in podiplomsko izobra-!evanje, raziskovalno in razvojno delo ter prenos tehnologij v podjetni"ko okolje. V akademskem letu 2012/2013 se je pedago"ka dejavnost izvajala v okviru petih fakultet in dveh visokih "ol, razisko-valna dejavnost pa je potekala v okviru "estih labo-ratorijev in petih centrov.

Univerza v Novi Gorici je soustanoviteljica Primor-skega tehnolo"kega parka in ustanoviteljica lastne Fundacije Univerze v Novi Gorici, edine univerzite-tne fundacije v Sloveniji. Slednja deluje z namenom razvoja izobra!evalne in raziskovalne dejavnosti Uni-verze v Novi Gorici in zbira sredstva za finansiranje razvoja dejavnosti Univerze v Novi Gorici. Podrob-nosti o organizaciji in na#inih doniranja v Fundaci-jo Univerze v Novi Gorici najdete na spletni strani http://www.ung.si/fer/si/. V okviru univerze deluje-jo tudi Univerzitetna knji!nica, Zalo!ba Univerze v Novi Gorici, "tudentska pisarna, Mednarodna pisar-na, Karierni center ter Alumni klub. Prav tako imamo tudi Univerzitetno posestvo in lastno pridelavo vina.

Posebej bi radi izpostavili tudi na"e sodelavce in

"tudente, ki so v letu 2012 prejeli priznanja za svoje delo. Prof. dr. Matja! Valant je prejel Zoisovo na-grado za vrhunske znanstvene dose!ke na podro#ju materialov, prof. dr. Jure Pi"kur pa je prejel Prizna-nje ambasador znanosti RS. Primorski um 2011, priznanje za uspe"no uvajanje vrhunskega znanja v prakso na podro#ju pretvorb in u#inkov pestici-dov na okolju, je prejela prof. dr. Polonca Treb"e. Poleg tega pa velja omeniti tudi vse ostale sodelav-ce in "tudente, ki pri vsakodnevnem delu do!ivljajo znanstvene in u#ne uspehe.

Prav tako smo v letu 2012 dobili tudi novega #astne-ga #lana in zaslu!nega profesorja. Priznanje #astni #lan je prejel prof. dr. Dane Bi$ani$, profesor fizike na Univerzi v Wageningnu na Nizozemskem, v znak priznanja za izjemen prispevek k razvoju znanstvene odli#nosti Univerze v Novi Gorici na podro#ju opto-termi#ne spektroskopije. Prof. dr. Corrado Sarzanini, redni profesor za podro#je analizne kemije na Uni-verzi v Torinu in Univerzi v Novi Gorici, pa je prejel priznanje zaslu!ni profesor (Professor Emeritus) za pomemben prispevek k mednarodnemu ugledu in razvoju Univerze v Novi Gorici ter za vzorno opra-vljanje pedago"kega dela.

6

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 Organizacijska struktura

Poslovno-tehni!kafakulteta

Fakulteta zahumanistiko

Fakulteta zaznanosti o okolju

Fakulteta za aplikativnonaravoslovje

Visoka !olaza vinogradni!tvo

in vinarstvo

Prorektorza izobra"evanje

Prorektorza raziskave

Senat Svet

Vodstvo

Izobra!evanje Raziskave

Podpora

Upravniodbor

#tudentskisvet

Laboratorij zaraziskave v okolju

Laboratorij zaastrofiziko

osnovnih delcev

Laboratorij zave$fazne procese

Laboratorij za fizikoorganskih snovi

Laboratorij zaraziskave materialov

Center zaraziskave vina

Raziskovalni centerza humanistiko

Center za sisteme ininformacijske

tehnologije

Center za raziskaveatmosfere

Primorskitehnolo!ki park

FundacijaUniverze v Novi Gorici

Alumni Karierni center

Zalo"ba

Uprava #tudenskapisarna

Rektor

Visoka !olaza umetnost

Fakulteta zapodiplomski !tudij

Posestvo vilinaKnji"nica

Laboratorij zakvantno optiko

Center za biomedicinskeznanosti in in"eniring

7

Univerza v Novi Gorici je decembra 2012 zaposlovala 179 sodelavcev (137 redno in 42 dopolnilno). Od tega je 107 doktorjev znanosti, 21 sodelavcev s statusom mladega raziskovalca, 19 sodelavcev z visoko izobrazbo ali magisterijem, 26 administrativnih sodelavcev, 3 knji!ni"arke, 1 vzdr!evalec, 2 delavki v fotokopirnici.

Poleg tega s Univerzo v Novi Gorici sodeluje #e ve" kot 200 pridru!enih profesorjev s tujih in doma"ih univerz.

Kadrovska struktura

$ 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012Redno zaposleni 66 89 93 113 114 124 137

Dopolnilno zaposleni 16 22 51 57 67 49 42

!tevilo tujih sodelavcev po posameznih dr"avah:

Dr!ava "t. sodelavcevRomunija 1Rusija 1Slova#ka 1Srbija 3!panija 1!vedska 1Tur$ija 1Ukrajina 2Skupaj 40

Dr!ava "t. sodelavcevAvstralija 2Bolgarija 3Francija 2Gr$ija 1Indija 3Iran 2Italija 12Kitajska 3Poljska 1

0

20

40

60

80

100

120

140

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

Rednozaposleni Dopolnilno

zaposleni

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

8

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 Finan!no poslovanje

Univerza v Novi Gorici pridobiva sredstva za delovanje iz !olnin, finansiranja izobra"evalnih programov in raziskovalnih projektov s strani MIZKS in ARRS, prihodkov s strani ustanoviteljev, mednarodnih in industrijskih projektov ter donatorjev. V letu 2012 je Univerza v Novi Gorici za svoje delovanje pridobila pribli"no 7,19 Mio EUR sredstev iz spodaj na!tetih virov:

Ustanoviteljske obveznosti 2,2 %

Sredstva za raziskovalno dejavnost 57,9 %- Sredstva ARRS 29,9 %- Ostala ministrstva 0,2 %- Doma#i naro#niki 2,9 %- Mednarodni projekti 24,9 %

Sredstva za pedago!ko dejavnost 38,5 %- Sredstva MVZT 31,4 %- $olnine 7,1 %

Ostalo 1,4 %SKUPAJ 100,0 %

Nagrade in priznanjaNa"i sodelavci so v letu 2012 prejeli naslednje nagrade in priznanja:Primorski um 2011, priznanje za uspe!no uvajanje vrhunskega znanja v prakso na podro"ju pretvorb in u"inkov pesticidov na okolje, marec 2012

Prof. dr. Polonca Treb!e

Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dose#ke, dr#avna nagrada, november 2012Prof. dr. Matja" Valant

Priznanje ambasador znanosti RS, dr#avna nagrada, november 2012Prof. dr. Jure Pi!kur

Na"i "tudentje so v letu 2012 prejeli naslednje nagrade in priznanja:Priznanje Slavisti"nega dru!tva Slovenije za diplomsko delo, oktober 2012

Petra Kav#i#

9

V letu 2012 smo podelili naslednja priznanja UNG:!astni "lan

Prof. dr. Dane Bi!ani!

Zaslu#ni profesorProf. dr. Corrado Sarzanini

$tudentsko priznanje »Alumnus primus«Lea ManfredaMaja CerarUr"a ErjavecLaura Brata"evecMegi Ro#i$Bla# WinklerJurij Urban$i$ Valter Bembi$Manca Gabrijel$i$Alenka %erne

$tudentsko priznanje »Alumnus optimus«Bla# UkmarMarko LazarAnja KuclerJana MurovecPetra Kav$i$Igor Iva"kovi!Megi Ro#i$Bla# WinklerJurij Urban$i$Manca Gabrijel$i$

Pomembni dogodki

V torek, 24. aprila 2012 je Univerzo v Novi Gorici, Univerzitetno sredi"$e Ajdov"$ina obiskal predse-dnik republike dr. Danilo Türk. Sre$al se je z rektor-jem Univerze v Novi Gorici, prof. dr. Danilom Zavr-tanikom, prorektorjem za raziskave prof. dr. Gvidom Bratino in prorektorjem za izobra#evanje prof. dr. Mladenom Frankom.Predsednik si je najprej ogledal Center za raziska-ve vina, kjer mu je vodja centra dr. Lorena Butinar, predstavila aktivnosti centra s podro$ja vinogradni-"tva, vinarstva in tr#enja vina ter se sre$al s "tudenti

Visoke "ole za vinogradni"tvo in vinarstvo. V nada-ljevanju obiska smo predsednika republike seznanili z delovanjem Laboratorija za raziskave materialov, ki deluje na podro$ju elektronskih in okoljskih mate-rialov. Delovanje laboratorija mu je predstavil vodja laboratorija prof. dr. Matja# Valant. Predsednik je za-klju$il obisk Univerzitetnega sredi"$a v Ajdov"$ini z ogledom Labratorija za fiziko organskih snovi, kjer mu je vodja prof. dr. Gvido Bratina predstavil raziska-ve elektronskih lastnosti materialov, ki so zanimivi kot sestavni deli organskih son$nih celic in organskih tankoslojnih transistorjev.

Obisk predsednika RS Danila Türka na Univerzi v Novi Gorici

10

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Univerza v Novi Gorici je sprejela projekt »Okno !anghaja« (ang. Window of Shanghai), ki ga "e od leta 2002 izvaja !anghajsko zdru"enje za prijateljstvo z drugimi dr"avami (ang. Shanghai’s People Associa-tion for Friendship with Foreign Countries - SPAFFC) in preko katerega izbranim knji"nicam po celem svetu donirajo knjige, ki nam bralcem odpirajo okno v svet kitajske kulture, dru"be, umetnosti, medicine, ekono-mije, geografske raznoli#nosti, zgodovinske ter etno-grafske pestrosti, kaligrafije in jezika.V okviru projekt »Okno !anghaja«, ki bo trajal tri

Otvoritev projekta »Okno !anghaja«leta, je Univerza v Novi Gorici pridobila za#etno do-nacijo 500 izvodov knjig. V drugem letu trajanja pa bo univerza kot dodatek zbirki pridobila nadaljnjih 100 knjig. Zbirka bo hranjena in razstavljena v Uni-verzitetni knji"nici Univerze v Novi Gorici in je na voljo za ogled in izposojo vsem njenim #lanom. Projekt »Okno !anghaja« je spremljala tudi fotograf-ska razstava »Portret !anghaja« (ang. Culture and citizens in Shanghai), ki odkriva vsakdanje "ivljenje prebivalcev !anghaja. Razstava je bila na ogled od 26. junija do 10. julija 2012.

Agencija za raziskave iz Hongkonga je za"ela podpirati raziskave na Univerzi v Novi GoriciNa Univerzi v Novi Gorici poteka intenzivna znan-stveno raziskovalna dejavnost, vpeta v evropski in $ir$e prostore. V zadnjem #asu na Univerzi uspe$no vzpostavljamo sodelovanje tudi s hitro rasto#o kitaj-sko industrijo in njihovimi raziskovalnimi in izobra-"evalnimi institucijami ter agencijami.Zaradi hitrega razvoja informacijskih tehnologij je numeri#no simuliranje materialov in procesov po-stalo pomembno orodje pri izbolj$avah obstoje#ih in pri razvoju novih tehnologij. Tako numeri#ne si-mulacije vse bolj nadome$#ajo drage industrijske po-skuse. Ta pristop je $e prav posebej pomemben pri metalur$kih procesih, saj na primer tokovne struk-ture v kapljeviti zlitini ali razvoj mikrostukture zelo te"ko eksperimentalno opazujemo v laboratoriju, $e bistveno te"je pa v industrijskem okolju. Zato so numeri#ne simulacije postale poglavitno orodje za izbolj$an vpogled v strukturo materialov in dinami-ko procesov. Na ta na#in ponujajo veliko mo"nosti za optimizacijo kvalitete izdelkov, produktivnosti in varnosti proizvodnih postopkov ter vpliva na oko-

lje. Opisane raziskave potekajo na Univerzi v Novi Gorici v okviru Laboratorija ze ve#fazne procese, ki se je od ustanovitve leta 2001 izoblikoval v med-narodno prepoznavno raziskovalno skupino, tako s stali$#a temeljnih kot tudi industrijskih raziskav. So-delavci laboratorija so prejemniki $tevilnih doma#ih in tujih priznanj. Junija 2012 je Agencija za raziskave iz Hongkonga (ang. Research Grants Council of Hong Kong) za#ela financirati $tiriletni raziskovalni projekt, ki se bo izva-jal na City University of Hong Kong in na Univerzi v Novi Gorici. Cilj projekta je razvoj inovativnih simu-lacijskih orodij za numeri#no modeliranje strjevanja v jeklarski in aluminijski industriji, ki temeljijo na novi generaciji brezmre"nih numeri#nih metod. Razisko-valci obeh institucij si od projekta obetajo nova spo-znanja v smeri bolj natan#nih in u#inkovitih simulacij, kitajski in slovenski industrijski partnerji pa uporabo razvitih simulacijskih orodij v proizvodnji. Projekt pa bo predvidoma vzpodbudil izbolj$ano sodelovanje tudi na drugih raziskovalnih podro#jih.

Univerza v Novi Gorici je gostila letno sre"anje odbora za finance mednarodne kolaboracije Pierre AugerUniverza v Novi Gorici je v letu 2012 prevzela or-ganizacijo sestanka odbora za finance mednarodne znanstvene kolaboracije Pierre Auger, ki je potekal

3. in 4. septembra 2012 v prostorih Univerze v Novi Gorici, v Kri"ni ulici v Gorici.

11

Obisk francoske ministrice za kulturo in komunikacijeV ponedeljek, 27. avgusta 2012 je Univerzo v Novi Gorici prostorih v Benetkah, v okviru 13. medna-rodnega arhitekturnega bienala, obiskala franco-ska ministrica za kulturo in komunikacije gospa Aurélie Filipetti.Ministrico sta sprejela prof. dr. Mladen Franko, prorektor za izobra!evanje Univerze v Novi Gorici

Sestanka odbora za finance mednarodne kolabo-racije Pierre Auger se je udele!ilo preko dvajset predstavnikov agencij za financiranje znanosti iz Ar-gentine, Brazilije, Francije, Nem"ije, Italije, Poljske, Portugalske, Slovenije, #panije in Zdru!enih dr!av Amerike ter vodstva mednarodne kolaboracije, ki

je predstavilo stanje Observatorija, njegovo sedanjo raziskovalno dejavnost in razvoj bodo"ih raziskav na podro"ju astrofizike osnovnih delcev. Iz Slovenije se je sestanka udele!il tudi direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, dr. Franci Dem$ar.

in doc. dr. Sa$a Dobri"i", direktorica doktorskega $tudijskega programa Ekonomika in tehnike kon-servatorstva arhitekturne in krajinske dedi$"ine. Obisk je potekal v okviru sodelovanja med Uni-verzo v Novi Gorici in École Nationale Supérieure d’Architecture de Paris-Belleville.

Selitev Visoke !ole za umetnost v GoricoV sredo, 26. septembra 2012 sta Univerza v Novi Go-rici in Pokrajina Gorica podpisali sporazum o $estle-tnem najemu prostorov v pala"i Alvarez v Gorici.S podpisom pogodbe o najemu novih prostorov je Univerza v Novi Gorici re$ila pomemben del trenu-tne prostorske stiske. Dodatno smo pridobili ve" kot 1000 m% prostorov, ki so namenjeni izvajanju $tudij-skih programov Visoke $ole za umetnost. Visoka $ola za umetnost Univerze v Novi Gorici bo tako, po sodelovanju pri o!ivljanju zgodovinske-ga Fu!inskega gradu (1994 - 2004) in soo"enjem z

novodobnim omrtvelim podhodom Be!igrajskega dvora v Ljubljani (2004 - 2012), do leta 2009 $e kot #ola uporabnih umetnosti Famul Stuart, nadaljevala interakcijo z bli!njo in daljno okolico v novih prosto-rih v Gorici, le lu"aj od slovenske meje. Nadaljevala bo s $irjenjem rab umetnosti v razli"nih kontekstih in prostorih, od kreativnih industrij prek specifi"nih sre"evanj z znanostjo in tehnologijami do interdi-sciplinarnih medijsko-produkcijskih kontekstov, od laboratorija do ulice.

Teden Univerze v Novi GoriciUniverza v Novi Gorici tradicionalno ob za"etku vsakega novega akademskega leta pripravlja $tevilne prireditve. Letos smo prvi" celotno dogajanje zdru-!ili v Teden Univerze v Novi Gorici, ki je potekal od 14. do 19. oktobra 2012. V tem "asu so na fakultetah in $olah ter v laboratorijih in centrih potekali raz-li"na predavanja, okrogle mize, pogovori, delavnice in vodeni ogledi, vrhunec dogajanja pa je bila slove-snost ob odprtju novega akademskega leta.

12

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Na osrednjem dogodku, ki je potekal v !etrtek, 18. oktobra 2012, ob 18.00 v koncertni dvorani dvor-ca Zemono, smo sve!ano odprli novo akadem-sko leto 2012/2013. Ob tej prilo"nosti je prof. dr. Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici,

podelil priznanja !astni !lan Univerze v Novi Gorici, zaslu!ni profesor Univerze v Novi Go-rici ter #tudentska priznanja alumnus primus in alumnus optimus Univerze v Novi Gorici.

Priznanje !astni !lan je prejel prof. dr. Dane Bi$ani$, profesor fizike na Univerzi v Wageningnu na Nizo-zemskem, v znak priznanja za izjemen prispevek k razvoju znanstvene odli!nosti Univerze v Novi Gorici na podro!ju optotermi!ne spektroskopije.

Priznanje zaslu!ni profesor (Professor Emeritus) je za pomemben prispevek k mednarodnemu ugledu in razvoju Univerze v Novi Gorici ter za vzorno opra-vljanje pedago#kega dela prejel prof. dr. Corrado Sar-zanini, redni profesor za podro!je analizne kemije na Univerzi v Torinu in Univerzi v Novi Gorici.

13

27. oktobra 2012 je bila Univerza v Novi Gorici v Grenadi (!panija) sprejeta kot polnopravna "lanica v akademski mre#i doktorskih $tudijev s podro"ja fi-zike osnovnih delcev, astrofizike in kozmologije “%e International Doctorate Network in Particle Physics, Astrophysics and Cosmology” (IDPASC).Dosedanje "lanice IDPASC so Evropski center za je-drske raziskave (CERN), Brazilski center za raziska-ve v fiziki (CBPF), Evropski gravitacijski observatorij (EGO) ter osemnajst doktorskih programov evrops-kih univerz iz Portugalske, !panije, Francije in Italije. Primarni cilj mednarodne interdisciplinarne mre#e IDPASC je izobra#evanje vrhunskih strokovnjakov s podro"ij fizike osnovnih delcev, astrofizike in kozmologije, ki bodo imeli vodilno vlogo v bodo"ih strate$kih evropskih raziskovalnih programih, us-merjenih na ta podro"ja. Vse partnerske institucije so se zavezale k izmenjavi informacij in u"nih gra-

div, mobilnosti profesorjev in $tudentov ter opravl-janju izpitov izven mati"ne univerze brez dodatnih stro$kov. !tudenti se preko IDPASC vklju"ujejo tako v redna predavanja kot v poletne $ole, ki $tejejo k izpolnitvi kreditnih pogojev doktorskega $tudija na mati"ni univerzi, na dvajsetih institu-cijah v Evropi in eni v Braziliji, zaradi mednarod-nosti pa imajo tudi mo#nost pridobitve evropskega doktorata znanosti. Leto$nje poletne $ole IDPASC na temo najla#jih osnovnih delcev v naravi – ne-vtrinov – se je udele#ila ena doktorska $tudentka fizike z Univerze v Novi Gorici. Podpisnik pristopne pogodbe z IDPASC in "lan nje-nega akademskega zbora je rektor univerze v Novi Gorici, prof. dr. Danilo Zavrtanik, za "lana znanstve-nega sveta mre#e pa sta bila sprejeta prof. dr. Samo Stani" in prof. dr. Martin O’Loughlin iz Laboratorija za astrofiziko osnovnih delcev.

Univerza v Novi Gorici je postala !lanica mendarodne mre"e IDAPSC za izvajanje doktorskega #tudija na podro!jih fizike osnovnih delcev, astrofizike in kozmologije

Organizacija konferenc in simpozijev

Laboratorij za ve"fazne porcese je od 2. do 5. septem-bra 2012 v Budvi, &rna Gora, v soorganizatorstvu z Univerzo v &rni Gori in Univerzo Kalifornije v Irvi-nu ter organizacijo ICCES, izpeljal 8. mednarodno konferenco o brezmre#nih metodah ICCES 2012. V okviru konference je iz$el zbornik povzetkov, izbrani "lanki pa bodo iz$li v revijah Computer Modeling in Engineering and Sciences in Computers, Materials & Continua. Pripravljamo tudi mednarodno konfe-renco Benchmarking of Solidification Problems, ki bo organizirana v okviru projekta SUNGREEN in organizacije EUROTHERM ter tri posebne sekcije na konferencah ICCES, Coupled Problems in Asia-

MEDNARODNE KONFERENCE IN SIMPOZIJIKonference ICCES Meshless Methods 2012

-Pacific Conference for Computational Mechanics v naslednjem letu.

Univerza v Novi Gorici je v okviru doktorskega $tudij-skega programa Ekonomika in tehnike konservator-stva arhitekturne in krajinske dedi$"ine (ETKAKD) skupaj z International Academy for Environmental Sciences (IAES) organizirala dvodnevno mednaro-dno sre"anje na tematiki «Skupne dobrine: Izven la-stnine, katere pravice za uporabnike?, Skupne dobri-ne: Katero u"inkovito nadnacionalno varstvo?«.

Mednarodno sre!anje »Skupne dobrine: Izven lastnine, katere pravice za uporabnike?, Skupne dobrine: Katero u!inkovito nadnacionalno varstvo?«

Mednarodno sre"anje je obravnavalo temeljne pravne, ekonomske, socialne in kulturne vidike, povezane s pojmom skupnega dobrega. Omenjeni vidiki so potrebni za razumevanje nuje po u"inko-vitem varovanju skupnih dobrin ter ustanovitivi Evropskega in mednarodnega okoljskega kazen-skega sodi$"a.

14

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Konferenca, ki sta jo Fakulteta za humanistiko in Raz-iskovalni center za humanistiko Univerze v Novi Go-rici organizirala skupaj Slovenskim dru!tvom za pri-merjalno knji"evnost in Slovenskim izobra"evalnim konzorcijem, se je odvijala 8. in 9. novembra 2012 v Gorici. Izhodi!#e konference je bilo vpra!anje, kako na novo sestaviti koncept teorije manj!inske literature in njene sistematizacije, kako prese#i enodimenzionalna

Mednarodna konferenca Perspektive manj!injskih literaturgledanja in izhajati iz knji"evnosti samih. Referenti in referentke so reflektirali mo"nosti sodobnej!ega gledanja na mednacionalne literarne pojave. V sredi!#u zanimanja sta bili knji"evnost Slovencev v Avstriji in Italiji, !e posebno razli#ne uresni#ene (in neuresni#ene) mo"nosti transkulturnih odnosov z lit-eraturami ve#inskih narodov.

Pomembni dose"kiZ dolo#itvijo prve "slovenske" sekvence genoma tudi do bolj!e kakovosti vinKvasovka Dekkera bruxellensis igra pomembno vlo-go v pridelavi vina, saj ima lahko bodisi pozitiven ali negativen vpliv na aromo. Raziskovalci Univerze v Novi Gorici so s sodelavci kartirali genom te kvasov-ke, kar lahko v prihodnosti vinarjem odpre mo"nosti la"jega kontroliranja razvoja arome pri vinu.

Kvasovke sodelujejo pri proizvodnji razli#nih vrst hra-ne kot tudi pri vinu in dodajo svoj pe#at tako okusu kot vonju. Ena od teh kvasovk je tudi D. bruxellensis. Odgovorna je namre# za aromati#ni prstni odtis pri pribli"no polovici rde#ih vin. Pa vendar lahko ta kva-sovka povzro#i velike finan#ne izgube v vinarski indu-striji – D. bruxellensis lahko tvori hlapne fenole – vonj, ki ga obi#ajno opisujemo kot vonj po zdravilih, usnju, konjskem znoju ipd. Pri visokih vsebnostih teh fenolov postane vino nesprejemljivo s senzori#nega vidika.

Kljub temu, da D. bruxellensis igra pomembno vlo-go v procesu proizvodnje vina, piva in bioetanola, je sorazmerno malo raziskana. Raziskovalci Univerze v Novi Gorici so v mednarodnem sodelovanju in pod vodstvom prof. dr. Jureta Pi!kurja kartirali ge-nom te kvasovke. Raziskovalci so uporabili sekven-co novega genoma predvsem za dolo#itev lastnosti, ki so pomembne pri proizvodnji hrane in predvsem v pridelavi vina.

“Zdaj vemo veliko o tem, kako kvasovka D. bruxel-lensis vpliva na nastanek arome tekom procesa pri-delave vina. Vinarji bodo lahko v prihodnosti upora-bili to znanje v svojo korist,” pravi prof. dr. Jure Pi!kur iz Univerze v Novi Gorici (Slovenija) in Univerze v Lundu ($vedska).

V zadnjih letih se je s strani vinarske industrije po-ve#alo zanimanje za kvasovke in njihove lastnosti, ker lahko bistveno vplivajo na zna#aj vina. Kartiran genom kvasovke D. bruxellensis bodo lahko vinarji po vsem svetu uporabili kot orodje, s katerim bodo lahko la"je nadzorovali razvoj vonja in okusa.

“Na!e raziskave naj bi privedle tudi do novih in za-nimivih arom vina in ve#jih finan#nih prihrankov vinarski industriji,” pravi prof. dr. Jure Pi!kur.

Rezultati raziskave so bili nedavno objavljeni v re-viji International Journal of Food Microbiology: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0168160512002565

Mednarodno sre#anje pod pokroviteljstvom ICCROM-a (International Center for the Study of the Preservation and Restoration of Cultural Proper-ty), Sveta Evrope, Ob#ine Benetke, mre"e UNISCA-PE (University Network for the Implementation of

the Landscape Convention), je potekala med 23. in 24 oktobrom 2012 v Benetkah, v skupnih prostorih Univerze v Novi Gorici ter Zdru"enja IAES (Ex--Convento dei Servi di Maria-Campo della Chiesa n. 3-S. Elena, Venezia).

15

Znanstvena objava v reviji Nature utrjuje po-membno vlogo Univerze v Novi Gorici na podro!ju organske elektronike

Znanstvenika iz Laboratorija za fiziko organskih snovi Univerze v Novi Gorici dr. Egon Pavlica in prof. dr. Gvido Bratina sta 24. junija letos s sodelav-ci z Univerze v Strasbourgu, Francija, Humboltove univerze v Berlinu, Nem!ija in Univerze Stanford, ZDA, objavila !lanek v ugledni znanstveni reviji Nature Chemistry.

V !lanku sta predstavljena princip delovanja in izdelava bistabilnega svetlobnega stikala, ki te-melji na zmesi dveh organskih polprevodnikov (Nature Chemistry, (24. junij 2012) doi:10.1038/nchem.1384). S tem odkritjem so zdru"ili funkcijo elektri!ne prevodnosti in svetlobne ob!utljivosti v eno samo plast in posledi!no zmanj#ali velikost in kompleksnost svetlobnega stikala. V objavljenem delu so znanstveniki pripravili zmes dveh razli!nih organskih polprevodnikov: derivat molekule dia-riletena in polimer poliheksiltiofen. Tako dobljena zmes izkazuje elektri!no prevodnost, ki se bista-bilno spreminja pod vplivom svetlobe. Princip de-lovanja takega svetlobnega stikala so potrdili z izde-

lavo organskega tankoslojnega tranzistorja. Z mer-jenjem toka fotovzbujenih nosilcev naboja so ugo-tovili, da je odzivni !as takega svetlobnega stikala v obmo!ju mikrosekund, kar predstavlja tehnolo#ko izjemno zanimivo re#itev. Poglavitni dose"ek pred-stavljenega principa je v tem, da je v enojni aktivni plasti zdru"enih ve! razli!nih funkcij. S tem se ar-hitektura in kompleksnost elektronskih elementov zmanj#a in poenostavi.

S tem delom sta slovenska znanstvenika #e utrdila vodilno vlogo Laboratorija za fiziko organskih sno-vi Univerze v Novi Gorici na podro!ju organskih polprevodnikov tako v Sloveniji, kot v Evropi. To podro!je je eno od najhitreje rasto!ih v svetu in prodira "e v vsakdanje "ivljenje, saj vedno ve! elek-tronskih naprav, npr. mobilni telefoni, izkor#!a or-ganske svetle!e diode v svojih prikazovalnikih. Tudi sicer laboratorij s pridom izkori#!a mednarodno vpetost in raziskovalno naravnanost Univerze v Novi Gorici, kjer se pedago#ka dejavnost tesno pre-pleta z vrhunskimi raziskavami na podro!ju okolja, fizike, materialov, molekularne biologije, huma-nistike, ra!unalni#tva. V teh raziskavah intenzi-vno sodelujejo tudi dodiplomski #tudentje, kar je neobi!ajno za slovenski visoko#olski prostor.

Znanstvena objava v reviji Nature utrjuje pomembno vlogo Univerze v Novi Gorici na podro!ju organske elektronike

16

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Vrhunske temeljne in aplikativne raziskave so poleg pedago!kega dela temeljna dejavnost Univerze v Novi Gorici, saj prihodki iz tega dela predstavljajo ve" kot polovico prora"una univerze. To je mogo"e le ob neprestanem prizadevanju k vrhunski, mednarodno priznani znanstveni odli"nosti. Osnovna zna"ilnost vseh univerzitetnih raziskovalnih enot, teh je ob le-to!nji ustanovitvi Laboratorija za kvantno optiko in Centra za biomedicinske znanosti in in#eniring #e enajst, je mo"na povezanost z najpresti#nej!imi sve-tovnimi raziskovalnimi centri. Na univerzi smo na-mre" prepri"ani, da se znanstveno tehnolo!ka odli"-nost lahko ocenjuje le ob primerjavi z najbolj!imi v svetu. Te povezave nam omogo"ajo poleg izvajanja vrhunskih raziskav tudi relativno uspe!no nastopanje

Izjemna bera mednarodnih objav znanstvenikov Univerze v Novi Gorici v letu 2012na mednarodnih razpisih, s katerimi lahko deloma dopolnjujemo razmeroma skromna sredstva, ki jih znanosti namenja Republika Slovenija. Najprimernej!i dokaz, da je na"rtno povezovanje s tujimi partnerji in sistemati"no vlaganje v vrhunske raziskave prava usmeritev, ki laj!a na"rtovanje dol-goro"nega razvoja Univerze v Novi Gorici v teh, za znanost neprijaznih "asih, je pri"ujo" pregled dese-tih najodmevnej!ih objav, ki so jih na!i znanstveniki objavili v najpresti#nej!ih mednarodnih revijah. Ob upo!tevanju relativne majhnosti, ki jo merimo tako v vi!ini sredstev kakor tudi v kadrovski zasedbi, in mladosti Univerze v Novi Gorici, so ti rezultati na-ravnost neverjetni in te#ko primerljivi z ve"ino uni-verz v na!i okolici.

!t. Revija Avtorji, sodelavci Univerze v Novi Gorici Faktor vpliva1. Nature Photonics Prof. dr. Giovanni De Ninno 29.2782. Nature Chemistry Prof. dr. Gvido Bratina

Dr. Egon Pavlica20.524

3. Prog. Mater. Sci. Prof. dr. Matja# Valant 18.2164. Nature Struc. Mol. Biol. Prof. dr. Ario de Marco 12.7125. Nature Geoscience Dr. Nina Bednar!ek 11.7546. Adv Funct Mater Prof. dr. Matja# Valant

Prof. dr. Iztok Ar"on10.179

7. Leukemia Prof. dr. Ario de Marco 9.5618. Phys. Rev. Lett. Prof. dr. Samo Stani"

Prof. dr. Danilo ZavrtanikDoc. dr. Darko Veberi"Prof. dr. Andrej Filip"i"

7.370

9. Phys. Rev. Lett. Prof. dr. Samo Stani" 7.37010. Phys. Rev. Lett. Prof. dr. Samo Stani" 7.370

Raziskovalna skupina prof. dr. Gvida Bratine je tudi prva in doslej edina v Sloveniji, ki ji je us-pelo pridobiti raziskovalni projekt Evropske znanstvene fundacije. V projektu, ki se osredoto"a na eno od najzanimvej!ih podro"ij sodobne fizike – grafen, sode-luje !e pet raziskovalnih skupin iz razli"nih evropskih dr#av – med njimi je tudi skupina povezana z Nobelovim nagrajencem Kostjo Novoselovim

Povezava do "lanka:http://www.nature.com/nchem/journal/vaop/ncurrent/full/nchem.1384.html

17

Raziskovalna dejavnostRaziskovalno delo na Univerzi v Novi Gorici je bilo v letu 2012 organizirano v !estih raziskovalnih laboratorijih in petih centrih. To so bili: Laboratorij za raziskave v okolju, Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev, Labora-torij za fiziko organskih snovi, Laboratorij za ve!fazne procese, Laboratorij za raziskave materialov, Laboratorij za kvantno optiko, Center za za raziskave atmosfere, Center za sisteme in informacijsko tehnologij, Center za raziskave vina, Raziskovalni center za humanistiko ter Center za biomedicinske znanosti in in"eniring.

18

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Osnovne raziskaveNa podro!ju razvoja novih instrumentov za visoko ob!utljivo kemijsko analizo v mikrofluidnih sistemih smo z optimizacijo razmerja premerov in zamika gori"! vzbujevalnega in tipalnega #arka, velikosti za-slonke pred detektorjem in prou!evanjem odvisno-sti "uma od pretoka, nadgradili mikroskop za spek-trometrijo s termi!nimi le!ami (TLM). Instrument omogo!a detekcijo najni#je absorbance 3,3$10-6 (za stati!ne vzorce 9,5$10-8) pri dol#ini opti!ne poti le 100 m in npr. zagotavlja za Cr(VI) spodnjo mejo detekcije (LOD) 3,5 ng/mL pri injiciranju le 4 L vzorca. V primeru fikoeritrina smo, ob injiciranju 10

L vzorca in ob dodatku 30% etanola za izbolj"anje optotermi!nih lastnosti nosilne teko!ine ter pove-!anje u!inkovitosti pretvorbe absorbirane svetlobne energije v toploto (zni#anje fluorescence), dosegli LOD 46 ng/mL.

Pri "tudiju cianobakterijskih pigmentov kot pokaza-teljev kakovosti voda smo razvili metodo preto!ne injekcijske analize z detekcijo na osnovi spektrome-trije s termi!nimi le!ami (FIA-TLS), ki zagotavlja LOD za alofikocianin 6,7 ng/mL in 3,2 ng/mL za fikoeritrin. Dose#ene vrednosti LOD omogo!ajo uporabo detekcije cianobakterijskih pigmentov s FIA-TLS za zgodnje odkrivanje prisotnosti mikroci-stinov v koncentracijah pod zgornjo dovoljeno mejo za vodo (1 ng/mL).Razvili smo tudi metodo optotermi!nega odklona za dolo!evanje termi!nih lastnosti, kemijske sesta-ve in strukturnih zna!ilnosti nanomaterialov, kot so tankoslojni TiO2 fotokatalizatorji, organski in drugi polprevodniki za son!ne celice (npr. ITO/PEDOT/P3HT:PCBM) ter polkovine (npr. grafen) za upora-bo v nanoelektroniki. Metoda je osnovana na novem teoreti!nem modelu, ki smo ga v ta namen razvili na podlagi kompleksne geometrijske optike za opisova-nje odklona laserskega #arka pri njegovi interakciji s temperaturnim gradientom ob vzbujanem vzorcu. S prilagajanjem teoreti!nega modela eksperimental-nim podatkom za velikost in fazo optotermi!nega odklona pri razli!nih frekvencah modulacije (1 Hz – 50 kHz) vzbujevalnega #arka (He-Ne laser, 632,8 nm, 35 mW) smo lahko za razli!ne vzorce (TiO2 ter do-piran TiO2 z du"ikom ali ogljikom, TiO2/SiO2, Fe2O3

I. Laboratorij za raziskave v okolju (Vodja: prof. dr. Ur!ka Lavren"i" #tangar)

in Fe2O3/TiO2, P3HT/PCBM) izra!unali lastnosti preiskovanih materialov, kot so energije tvorbe pa-rov elektron-vrzel, termi!na difuzivnost, toplotna prevodnost in efuzivnost, kot tudi z njimi povezanih lastnosti nanoslojev – npr. gostota nosilcev naboja, kemijska sestava (npr. razmerje TiO2/SiO2) in struk-turne lastnosti (debelina tankih slojev, poroznost, hrapavost povr"ine). Z opisano metodo lahko nepo-ru"no in nekontaktno preverjamo in napovedujemo lastnosti uporabljenih ali novo sintetiziranih materi-alov, ki jim #elimo izbolj"ati fotokatalitske ali polpre-vodni"ke lastnosti.

Nadaljevali smo z raziskavami kemijskih in fotokemij-skih pretvorb instekticida klorantraniliprola (CAP). Z uporabo komore, ki simulira son!no sevanje, smo opravili dva poskusa. V prvem smo obsevali CAP, raz-topljen v me"anici acetonitrila in deionizirane vode. V drugem poskusu smo deionizirano vodo zamenjali s pitno vodo, ki ima pH okoli 8. S poskusom smo doka-zali, da je proces razgradnje CAPa mo!no odvisen od bazi!nosti raztopine. Okarakterizirali smo "tiri glavne pretvorbene produkte. V tem letu smo testirali tudi strupenost CAPa in dveh njegovih pretvorbenih produktov na vodnih bolhah (Daphnia magna) in vodnih !rvih (Lumbri-culus variegatus). CAP je bil za vodne bolhe izredno toksi!en (akutna EC50 = 9.6 µg/L, kroni!na EC50 3.2 µg/L), vendar vpliva na razmno#evanje nismo opazi-li. Insekticidni pripravek Coragen s CAPom kot ak-tivno substanco je bil za vodne bolhe celo bolj stru-pen, z akutno EC50 0,1 µg/L. Pretvorbena produkta, prvi nastane s fotolizo CAPa in drugi je produkt hi-drolize CAPa v alkalni vodi, za vodne bolhe nista bila strupena. Tako CAP kot produkt hidrolize tudi nista bila strupena za vodne !rve pri testiranih koncentra-cijah do 800 mg/kg suhega sedimenta. V letu 2012 smo nadaljevali delo na podro!ju fotokata-litske razgradnje razli!nih pesticidov v vodi. S pomo-!jo imobiliziranega titanovega dioksida na steklenih plo"!icah smo v letu 2011 "tudirali kinetiko razgradnje imidakloprida, tiametoksama in klotianidina. V letu 2012 pa smo te poskuse nadgradili "e z zelo podrob-no "tudijo nastalih produktov. Pri tem smo uporabljali

19

tehniko visokotla!ne teko!inske kromatografije visoke lo!ljivosti z detektorjem na osnovi masne spektrome-trije (LC-MS) in tandemske masne spektrometrije (LC-MS/MS). Rezultati, ki smo jih dobili, so bili izje-mnega pomena, saj smo prvi na tem podro!ju doka-zali, da se pri fotokatalitski razgradnji insekticid tiame-toksam pretvarja v insekticid klotianidin.

Nadaljevali smo tudi raziskave na podro!ju stabilno-sti in strupenosti UV filtra DHHB. Testiranja strupe-nosti z luminiscen!nimi bakterijami Vibrio fischeri so pokazala, da je DHHB povzro!il 20% inhibicijo luminiscence po 30 minutah izpostavljenosti, pri !emer zna"a EC20 0,96 mg/L. Izvedli smo tudi testi-ranja strupenosti DHHB in kloriranih produktov na alge Selenastrum capricornutum (Pseudokirchneriel-la subcapitata) in rake (Daphnia magna). Ugotovili smo, da so alge bolj ob!utljive na DHHB od klorira-nih produktov z EC50. Nasprotno pa je D. magna bolj ob!utljiva na klorirane produkte DHHB, "e posebej na 3-kloro DHHB.

V okviru raziskav na podro!ju sinteze in aplikacije novih materialov v okoljskih tehnologijah smo nada-ljevali "tudije !i"!enja zraka s fotokatalizo. V ta namen smo pripravili vrsto razli!nih TiO2/SiO2 tankih plasti na aluminiju in preverjali vpliv vmesne za"!itne plasti, ki je pomembna za dolgotrajno delovanje katalizator-ja. Prav tako smo pripravili fotokatalitsko aktivne tan-ke plasti na steklu, pri katerih smo preverjali sinergij-ski u!inek dodajanja mezoporoznih silikatov. Opravili smo strukturno in morfolo"ko karakterizacijo plasti (XRD, SEM, UV-VIS, FT-IR) ter funkcionalno pri razgradnji plinastega toluena. Fotokatalitska aktivnost je bila preverjena v posebej na!rtovanem in situ plin-skem fotoreaktorskem sistemu. Narejena je bila tudi optimizacija GC metode za kraj"i !as analize vzorca, prav tako je bil vzpostavljen sistem za kvantifikacijo ogljikovega dioksida, ki nastaja tekom razgradnje v fotoreaktorju.

V sodelovanju z Univerzo v Padovi smo opravili me-ritve superhidrofilnosti in fotokatalitskih lastnosti tankih plasti Fe2O3 in Fe2O3/TiO2 na siliciju. Prvo smo dolo!ali z meritvami kontaktnih kotov vodne kapljice, drugo pa z meritvami kinetike hidroksila-cije tereftalne kisline pod UV in vidno svetlobo. Ob-"irna karakterizacija tankih plasti z vidika strukture, morfologije, sestave in opti!nih lastnosti je pokaza-la, da so fotoinducirane hidrofilne in fotokatalitske lastnosti sintetiziranih materialov (sploh prvi smo preu!evali te lastnosti na -Fe2O3) mo!no odvisne od kristalini!ne fazne sestave #elezovega oksida in ALD povr"inske modifikacije.

Aktivnost tankih plasti preu!ujemo tudi z vidika njihovega vpliva na pre#ivelost mikroorganizmov, ki so v stiku s tem materialom. V tem letu smo nadalje izbolj"ali metodo za dolo!anje antibakterijske aktiv-

nosti fotokatalitskih prevlek s spremljanjem vpliva fotokatalize in fotolize na metabolno aktivnost, rast in delitev Escherichie coli v teko!em hranilnem goji-"!u in na integriteto bakterijskih membran. Prevle-ke, obogatene s tremi razli!nimi komercialnimi TiO2 prahovi, smo preizku"ali za dezinfekcijo vode v dveh razli!nih reaktorjih vrste Carberry. Prevleke, dopira-ne z du"ikom, in prevleke s komercialnim TiO2 P25 so se pokazale kot obetajo!e za potencialno dezin-fekcijo vode pod son!nim sevanjem, kar bi pripomo-glo k energetski u!inkovitosti fotokatalitskega dezin-fekcijskega postopka.

V okviru CRP projekta Neobiota smo razdelali spe-cifiko ogro#enosti/vplivov tujerodnih invazivnih vrst na prese!nih podro!jih: socioekonomski vplivi in zdravje ljudi. V kon!nem poro!ilu projekta smo predstavili rezultate opravljenega dela ter oblikovali protokol za presojanje socioekonomskega tveganja, tveganja za zdravje ljudi, stro"kov nadzora ali odstra-nitve ter pozitivnih ekonomskih vplivov invazivnih tujerodnih vrst.

Aplikativne raziskaveNa podro!ju razvoja novih metod za diagnostiko v biomedicini in sorodnih raziskavah smo razvili metodi teko!inske kromatografije s TLS detekcijo (HPLC-TLS) za so!asno selektivno dolo!anje biliru-bina (LOD = 0,5 nM) in biliverdina (LOD = 3 nM) ter direktno dolo!anje prostega (nevezanega in neko-njugiranega) bilirubina v krvi (LOD = 0,09 nM). Pri slednji je novost tudi inovativen postopek za pripravo vzorca, ki vklju!uje centrifugiranje krvnega seruma preko membranskega filtra s propustnostjo molekul, manj"ih od 3 kDa, za odstanitev proteinov iz komple-ksnega matriksa. Metodo bomo uporabili v klini!nih raziskavah, ki nakazujejo, da prosti bilirubin v nizkih koncentracijah deluje antioksidativno, stres (kajenje, vdihan onesna#en zrak,...) pa pri !loveku vpliva na po-ve!anje vsebnosti prostega bilirubina v krvi. Izvedli smo tudi preliminarne raziskave uporabnosti metode TLS za dolo!evanje neutrofilnega lipokali-na, vezanega na gelatinazo (NGAL- Neutrophilic gelatinase-associated lipocaline), ki je biomarker za akutno po"kodbo ledvic, do katere lahko pride tudi v primeru kardiolo"kih posegov ob uporabi kontra-stnih sredstev. Z uporabo komercialnega ELISA testa za NGAL smo s FIA-TLS dosegli dvakratno zni#anje LOD glede na transmisijsko spektrofotometri!no meritev, kljub 10-kratnemu red!enju raztopine po dodatku substrata za hrenovo peroksidazo, s katero so bila ozna!ena uporabljena sekundarna protitelesa za NGAL.

V povezavi s kakovostjo in mo#nostjo recikliranja vode v ribogojnicah smo prou!evali fotokemijsko in fotokatalitsko razgradnjo nekaterih florokinolonskih

20

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

antibiotikov, ki jih uporabljajo v ribogojstvu. Ugotovi-li smo, da npr. ciprofloksacin in flumekvin razpadata pod vplivom son!ne svetlobe s konstanto reakcijske hitrosti pribli"no 10-3 min-1 (razpolovna doba nekaj ur). Pri tem smo z metodo HPLC tudi zaznali #e ne-identificirane razpadne produkte, ki pa so bolj toksi!-ni od izhodnih substanc, kar smo potrdili na podlagi zmanj#anja luminiscence bakterij Vibrio fischeri. Pre-u!evane antibiotike kot tudi njihove razpadne pro-dukte smo uspe#no razgradili fotokatalitsko z upora-bo TiO2 (razpadna doba nekaj 10 min).

V sodelovanju z dijaki Gimnazije Nova Gorica smo #tudirali mo"nosti za razgradnjo odpadnih vod iz fri-zerskih salonov. Za #tudij razgradnje smo uporabili metodo ozonacije, saj je eden izmed naprednih oksi-dacijskih postopkov, ki ga velikokrat uporabljamo za !i#!enje odpadne vode. Za vrednotenje uspe#nosti razgradnje smo uporabili TOC/TIC/TC in TN ana-lize, ki so pokazale visoko raven mineralizacije. Tudi v primeru KPK je bil odstotek !i#!ena zadovoljiv, po dveh urah ozonacije smo dosegli kar 57% zni"anje. Zelo pomemben je tudi podatek, da smo z uporabo ozonacije v dveh urah dosegli popolno razbarvanje odpadne vode. Klju!no pa je tudi dejstvo, da je bila odpadna voda iz frizerskega salona zelo strupena za luminiscen!ne bakterije Vibrio fischeri, saj je 30 min EC50 vrednost bila le 0,215 vol.%. Vendar pa smo z metodo ozonacije uspeli v dveh urah zni"ati strupe-nost za kar 30 %, kar nakazuje na uspe#nost ozona-cijskega postopka. Raziskovalno delo je bilo predsta-vljeno v obliki naloge Spremljanje uspe!nosti razgra-dnje odpadnih vod iz frizerskih salonov (pripravkov za barvanje las) z uporabo metode ozonizacije, ki smo jo predstavili v kategoriji ekologija na 46. sre-!anju mladih raziskovalcev Slovenije 2011, Murska

Sobota. Pri tem smo kot ekipa osvojili zlato medaljo v kategoriji okolje.

Za naro!nika Electrolux Italia smo izvedli fotokata-litsko oksidacijo in fotokatalitsko ozonacijo fenola, tekstilnega barvila Reactive blue 19 in me#anice sur-faktantov (LAS + PBIS) v vodi. Za razgradnjo ome-njenih onesna"eval smo uporabili pilotni reaktorski sistem, ki smo ga v ta namen tudi skonstruirali. Ce-lica je iz borosilikatnega stekla, postavljena je v sre-dino koncentri!nega oboda iz poliranega aluminija, na katerem so pritrjene UV sijalke. Sistem sestoji #e iz preto!ne peristalti!ne !rpalke in vzor!nega mesta, kjer smo merili koncentracijo kisika, ozona, pH in temperaturo. Poleg spremljanja teh parametrov smo na tem mestu tudi odvzemali vzorce onesna"eval za analizo z UV-Vis spektrofotometrom, HPLC in TOC. Kot fotokatalizator smo uporabili tanke plasti titano-vega dioksida, izdelane po na#em patentiranem po-stopku imobilizacije na plo#!ice aluminija. Rezultati razgradenj so pokazali, da je uporaba fotokatalitskega procesa ozonacije v danem sistemu zelo u!inkovita metoda. Raziskave se nadaljujejo v smeri konstrukcije kompaktnega fotoreaktorja.

Za naro!nika Steklarna Hrastnik smo nanesli tanke samo!istilne prevleke na povr#ine nekaterih njiho-vih steklenih izdelkov (ve! vrst lu!i, vaze), #e prej pa smo prevleke nanesli na manj#e vzorce enakega stekla za laboratorijske teste. Prevleke smo pripravili iz koloidne raztopine TiO2-SiO2 po na#em patenti-ranem postopku s tem, da smo za vir TiO2 uporabili Cinkarnino suspenzijo anatasa v vodi. Z laboratorij-skimi testi smo potrdili veliko prepustnost prevlek za vidno svetlobo in njihovo samo!istilno u!inkovitost (test z resazurinom, metil stearatom in tereftalno kislino), ki je bila ob!utno bolj#a od referen!nega komercialnega stekla proizvajalca Pilkington (kon-stanta reakcijske hitrosti pri kvantitativnem testu s tereftalno kislino je bila 7,5x vi#ja). Testi izpostavitev stekla na lu!eh onesna"enemu okolju v proizvodnih obratih so v teku.

Novembra smo uspe#no zaklju!ili triletni evropski projekt Transnational Ecological Networks in Cen-tral Europe (TRANSECONET). V letu 2012 smo pripravili razstavo o rezultatih projekta, predavanje za podiplomske #tudente, objavili znanstveni prispe-vek v reviji Biological Conservation ter poglavje v monografski publikaciji.

V povezavi s projektom Nanotechnology for Che-mical Enterprises (NANOFORCE) smo izvedli teste strupenosti treh izbranih nanomaterialov, izvedli smo NANOInfoDay ter okroglo mizo. Veliko !asa smo posvetili povezovanju in informiranju sloven-skih podjetij in raziskovalcev, pa tudi #tudiji o razvoj-nih mo"nostih, ki jih nanotehnologija lahko prinese na#i dr"avi.

Notranjost fotoreaktorja s skico

21

V letu 2012 smo kot vodilni partner za!eli z delom na projektu ASTIS, ki se ukvarja s podzemnimi vodami !ezmejnih vodonosnikov Isonzo/So!a, in nadaljevali delo na projektu GOTRAWAMA. Pri slednjem smo pri!eli s pregledom in zbiranjem obstoje!ih podatkov o kvaliteti povr"inskih voda za potok Koren in po-tok Vrtojbico. Tako smo pripravili elektronsko bazo podatkov (izbrani parametri za kvaliteto povr"inske vode) od vklju!no leta 2001 pa do vklju!no leta 2011 za vodotoka Koren in Vrtojbica. Vzporedno s tem smo pri!eli tudi s popisovanjem morebitnih to!kov-nih virov onesna#enja za Koren in Vrtojbico ter tudi za njune obstoje!e pritoke. Skupaj z ostalimi partnerji smo dolo!ili natan!na vzor!evalna mesta (koordina-te) za vodotoka Koren in Vrtojbico. To!ke vzor!enja so razpr"ene enakomerno od izvira do izliva, pri tem pa smo zaobjeli to!ke na slovenski strani kot tudi na italijanski strani meje. S partnerji smo dolo!ili tudi vr-ste analiz in vrste preiskovanih parametrov – TOC, TN, T, pH, raztopljeni kisik, strupenost na lumini-scen!ne bakterije Vibrio fischeri, ionska kromatogra-fija. V skladu z dobro laboratorijsko prakso smo pri-pravili tudi protokole za vzor!evalna mesta ter tudi protokole za izvedbo posameznih analiz. V letu 2012 smo opravili tudi terensko delo, kjer smo izvedli nekaj

vzor!enj obeh vodotokov ter tudi analizo vzorcev v laboratoriju.

V letu 2012 smo kot eden izmed partnerjev pri!eli sodelovati pri projektu AGROTOUR. V Laborato-riju za raziskave v okolju smo razvili posebno me-todo za detekcijo nekaterih biogenih aminov v vinu in mo"tu sorte teran. Poseben standard (OIV-MA--AS315-18), ki opisuje detekcijo izbranih biogenih aminov, se je izkazal kot neprimeren za sorto teran. V tem primeru smo razvili specifi!no metodo de-rivatizacije biogenih aminov in njihovo detekcijo v vinu s pomo!jo HPLC-FLD metode.

V letu 2012 je bil odobren nov projekt v okviru pro-grama Interreg !ezmejnega sodelovanja Slovenija-Ita-lija z naslovom Prenos znanja v kmetijstvu kot dodana vrednost pri za"!iti okolja (AGRI-KNOWS), ki smo ga pri!eli izvajati v oktobru 2012. V okviru projekta bomo izvedli razli!na izobra#evanja dijakov in u!i-teljev na podro!ju okolja. Projekt TESSI je za!el te!i februarja 2012. Najve! !asa je bilo namenjenega se-stavi Priro!nika o ravnanju z odpadki, ki bo kon!an v za!etku leta 2013. V avgustu smo v sodelovanju s Slo-venskim E-forumom izvedli tudi prvo izobra#evanje za profesorje na srednjih "olah, ki je potekalo v pro-storih UNG v Ajdov"!ini. V sodelovanju z vodilnim partnerjem smo oblikovali besedilo in razpis nate!aja za najbolj trajnostno "olo ter o nate!aju obvestili "ole ter jim posredovali zlo#enke.

V okvir projektov, ki skrbijo za izobra#evanje ter osve"!anje, sodi tudi !ezmejni projekt SiiT, v okviru katerega izdelujemo in testiramo dolo!evalne klju!e za organizme. V zaklju!ni fazi je klju! za dolo!anje li"ajev Slovenije, zbrali smo precej"nje "tevilo lokal-nih imen rastlin, s katerimi bomo obogatili obstoje-!e klju!e, v teku so pa tudi predstavitve in testiranja klju!ev z uporabniki na srednjih "olah in na univer-zitetnem nivoju.

Slika s terena z merilnim kov!kom

Obisk jame na Krimu

22

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Osnovne raziskaveOsnovne raziskave laboratorija se ume!"ajo na po-dro"je eksperimentalne in teoretske astrofizike in fizike osnovnih delcev ter kozmologije in so usmer-jene k !tudiju pojavov na ekstremnih velikostnih in energijskih skalah v naravi. Vse aktivnosti so tesno povezane z delom mednarodnih raziskovalnih kola-boracij, katerih "lani smo.

II. Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev (Vodja: prof. dr. Danilo Zavrtanik)

Mednarodna kolaboracija Pierre Auger

Na podro"ju astrofizike osnovnih delcev potekajo raziskave v okviru mednarodne kolaboracije Pierre Auger, v kateri na! laboratorij sodeluje #e od idejne zasnove leta 1995 naprej. Kolaboracija meri lastno-sti kozmi"nih #arkov ekstremnih energij – delcev, ki potujejo po vesolju z ve" deset miljonkrat ve"jimi energijami od najbolj pospe!enih delcev v laborato-rijih in ob vpadu na Zemljo v na!i atmosferi zaradi trkov povzro"ijo velike plazove nabitih sekundarnih delcev. Ti delci, katerih izvori, identiteta in lastno-sti so !e vedno uganka, so izredno redki. V »de#ju« kozmi"nih delcev, ki neprestano zadeva Zemljo, v

!rna luknja v na"i galaksiji deluje kot gravitacijska le#a, zaradi katere vidimo popa#eno sliko sosednje galaksije, Velikega Magelanskega oblaka.

23

povpre!ju na zemeljsko povr"je pade le nekaj delcev z ekstremnimi energijami na kvadratni kilometer na tiso!letje. Z namenom, da bi ugotovili, kaj so njihovi izvori in kak"ni delci ti kozmi!ni #arki sploh so, je bil v Argentini izgrajen observatorij kolaboracije Pi-erre Auger, ki se razteza kar preko 3000 kvadratnih kilometrov argentinske pampe in je s tem najve!ji detektor za kozmi!ne #arke na svetu. Na podlagi do-sedanjih meritev observatorija smo ugotovili, da je zaradi interakcij s kozmi!nim mikrovalovnim ozad-jem energijski spekter kozmi!nih #arkov navzgor omejen, kar pomeni, da morajo biti izvori kozmi!nih #arkov ekstremnih energij relativno blizu. Na"a razi-skovalna skupina sodeluje pri ra!unalni"kem mode-liranju razvoja plazov kozmi!nih #arkov v zemeljski atmosferi, pri razvoju sistema za analizo meritev ob-servatorija, pri vzdr#evanju sistema za spremljanje atmosferskih parametrov za detektor fluorescence ter pri "tudiju interakcij med osnovnimi delci pri ekstremnih te#i"!nih energijah, "e posebej pa smo se osredoto!ili na "tudij mo#nosti nastanka mikro-skopskih !rnih lukenj. V ta namen smo se poleg obstoje!ih nalog, ki jih na"a skupina #e ima pri ra-zvoju orodij za analizo meritev observatorija Pierre Auger, vklju!ili tudi v razvoj orodij za Monte Carlo ra!unalni"ke simulacije nastanka mikroskopskih !r-nih lukenj, hadronskih interakcij delcev pri najvi"jih energijah ter njihove integracije v celotno orodje za analizo meritev. Implementirali smo tudi distribui-ran sistem GRID za ra!unalni"ko analizo meritev kolaboracije Pierre Auger.

Mednarodna kolaboracija Belle

Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev Univerze v Novi Gorici je od leta 1999 vklju!en tudi v razi-skovalne aktivnosti Centra za fiziko visokih energij (KEK) na Japonskem, kjer v okviru mednarodnih kolaboracij Belle in Belle2 raziskujemo razlike v la-stnostih delcev in anti-delcev, imenovanih mezoni B. Na"i rezultati so bili med drugim objavljeni tudi v odmevnem prispevku »Di$erence in direct char-ge-parity violation between charged and neutral B meson decays« v reviji Nature leta 2008. Raziskave kolaboracije Belle so pokazale, da prihaja do odsto-panj med izmerjenimi in napovedanimi vrednostmi kr"itve simetrije CP v nekaterih razpadnih na!inih mezonov B. Za neujemanja bi lahko bili odgovorni morebitni novi izvore kr"itve simetrije CP, ki niso zajeti v Standardnem modelu. Te, do zdaj "e neznane vrste procesov so nujno potrebne za zadovoljivo raz-lago razvoja vesolja in njegovih dana"njih lastnosti. Trkalnik KEKB in spektrometer Belle sta prenehala z delom z letom 2010, trenutno pa potekajo aktivnosti za prenovo pospe"evalnika in detektorskih sklopov za meritve pri nekaj desetkrat vi"ji luminoznosti, ki bo omogo!ila vpogled v t.i. novo fiziko. Na"a skupi-na pri tem prispeva prvenstveno k izgradnji vozli"!a GRID za ra!unalni"ke simulacije mo#nih procesov in bodo!o analizo meritev.

Mednarodna kolaboracija NA61/SHINE

Od leta 2011 na"a raziskovalna skupina sodeluje tudi v eksperimentu NA61/SHINE v Evropskem centru za fiziko delcev CERN, ki prou!uje trke hadronov in te#kih ionov, konkretno pri razvoju programske platforme za analizo podatkov kot pri izvajanju me-

Slika trka berilijevega projektila z energijo 158 GeV na nukleon z berilijevo tar!o v detektorju NA61 v CERNu.

Shematski diagram izhlapevanja !rne luknje

24

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 ritev. Sodelovanje !e posebej zanimivo zato, ker bodo

rezultati NA61/SHINE pripomogli pri identifikaciji primarnih kozmi"nih #arkov z ekstremnimi energi-jami, katere prou"ujemo v okviru kolaboracije Pierre Auger. V letu 2012 je raziskovalno sodelovanje v tej kolaboraciji privedlo do treh znanstvenih publikacij na tem novem podro"ju.

Teoretske raziskave

Na podro"ju teoretske astrofizike smo se v letu 2012 ukvarjali prete#no s problematiko opisa "rnih lukenj, saj je problem njihovega izhlapevanja fundamenta-len za poglobljeno razumevanje gravitacijske inte-rakcije na vseh skalah v naravi. $e od Hawkingovega odkritja izhlapevanja "rnih lukenj, objavljenega leta 1974, obstoj tega pojava poraja kopico novih vpra-!anj, povezanih z entropijo ter termodinamiko pri gravitacijski interakciji, kvantno gravitacijo in teorijo informacij. Odgovori na ta vpra!anja, ki jih po veliki ve"ini !e nimamo, so klju"nega pomena za razume-vanje narave. Osredoto"ili smo se na analizo opisa izhlapevanja "rnih lukenj s preprostim modelom, ki temelji na Vaidya metriki, s poudarkom na omeji-tvah v kon"nem (kvantno gravitacijskem) delu pro-cesa izhlapevanja. Rezultate, ki zajemajo podrobno sliko kon"nih razpadnih procesov, bomo uporabili pri raziskavah mo#nosti nastanka mikroskopskih "rnih lukenj pri trkih kozmi"nih #arkov ekstremnih energij z atomskimi jedri plinov v zgornjih plasteh Zemeljske atmosfere, za katere smo v letu 2012 pri-dobili triletni temeljni raziskovalni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slo-venije. V raziskave nastanka mikroskopskih "rnih lukenj smo #e vklju"ili tudi magistrske in doktorske !tudente fizke.V povezavi z novim raziskovalnim projektom smo pri"eli tudi s !tudijem interakcij med osnovimi del-ci pri te#i!"nih energijah reda velikosti TeV v trkal-nikih, !e posebej v velikem hadronskem trkalniku (LHC) v Evropskem centru za fiziko osnovnih del-cev CERN v $enevi, ki je z dosedanjim uspe!nim delovanjem #e omogo"il meritve mnogih novih parametrov, med drugim tudi odkritje Higgsovega bozona. V sodelovanju z Univerzo v Debrecenu na Mad#arskem smo izvedli ve" fenomenolo!kih analiz hadronskih interakcij proton – proton in proton – anti-proton, in sicer razpadne kanale, ki privedejo do tvorbe najte#jih kvarkov t in anti-t ter umeritvenih bozonov Z0 ali W± oziroma Higgsovega bozona H, kjer smo izra"unali napovedane vrednosti diferenci-alnih hadronskih interakcijskih presekov ob upo!te-vanju kvantno-kromodinamskih popravkov drugega reda in procesu razvoja partonskih pljuskov. Nekate-ri izmed na!ih rezultatov so bili takoj uporabljeni kot standardne vrednosti pri analizah meritev trkalnika LHC v okviru mednarodnih eksperimentalnih kola-boracij ATLAS in CMS. Sodelovali smo tudi pri delu

delovne skupine »LHC Higgs cross-section Working Group«, ki koordinira teoretske in eksperimentalne aktivnosti za dolo"itev lastnosti Higgsovih bozonov s trkalnikom LHC in pri delovanju EU Initial Trai-ning Network »LHCphenonet«. Pri izvajanju teh aktivnosti smo poglobili sodelovanje z teorijskimi skupinami v centru CERN v %vici, Istituto Nazionale di Fisica Nucleare (INFN) v Torinu, Italija ter na In-stitutu Jo#ef Stefan v Ljubljani.

Organizacija znanstvenih sre!anj

V sklopu raziskav v astrofiziki osnovnih delcev in kozmologiji #e tretji" zapored organiziramo med-narodno znanstveno konferenco z naslovom Time and Matter, interdisciplinarno sre"anje, katerega izto"nici sta problematika "asa in prostora na vseh velikostnih skalah v naravi, od mikroskopskega sve-ta do galakti"nih razse#nosti in nastanka vesolja. Koncepta "asa in prostora tvorita fundamentalni okvir na!ega zaznavanja in razumevanja vseh po-javov okoli nas. Fizikalne pojave v naravi je mogo-"e opisati kot interakcije med objekti z dolo"enimi lastnostmi, pri "emer koncept "asa nudi osnovo za kvantitativni opis dinamike interakcije na podlagi evolucije razmerij med objekti, koncept mase pa podlago za opis samih lastnosti objektov. Masa in "as sta nelo"ljivo povezana, saj splo!na teorija rela-tivnosti opisuje, da prav masa ustvarja prostor-"as, v katerem se vse giblje in interagira. Ta preprosta in intuitivna slika narave pa pu!"a odprtih mno-go vpra!anj, saj na primer !e vedno ne poznamo ne vseh mogo"ih oblik snovi v naravi, ne vseh vrst osnovnih delcev. Odprto ostaja tudi vpra!anje, ali je pri najmanj!ih "asovnih skalah "as !e vedno zvezna, ali pa morda postane kvantizirana koli"i-na. Odgovore na ta in podobna odprta vpra!anja bomo iskali na naslednji konferenci v seriji, ki jo bomo izvedli med 4. in 8. marcem 2013 v prosto-rih Univerze v Novi Gorici v Benetkah. Sre"anje bo !e posebej zanimivo zaradi nedavnega odkritja Higgsovega bozona, ki je odgovoren za maso vseh ostalih osnovnih delcev v naravi.

25

III. Laboratorij za fiziko organskih snovi

(Vodja: prof. dr. Gvido Bratina)

Organska elektronikaOrganski polprevodniki nezadr!no prodirajo na podro"je elektronskih naprav, saj so na primer pri-kazovalniki, ki temeljijo na organskih svetle"ih dio-dah (ang. organic light emitting diodes – OLED), !e obi"ajni v mobilnih telefonih. Med organske polpre-vodnike #tejemo polimere in manj#e organske mole-kule, ki omogo"ajo transport naboja le pod dolo"e-nimi pogoji, ki so dolo"eni z naravo atomskih vezi v posami"nih molekulah. Kot je raznolikost organskih molekul velika, tako je #irok nabor mehanizmov, s katerimi lahko vplivamo na transport elektri"ne-ga naboja po tankih plasteh teh materialov. Skupaj s sodelavci z Univerze v Strassbourgu (Francija), Humboltove univerze v Berlinu (Nem"ija) in Uni-verze Stanford (ZDA) smo pripravili in preu"evali zmes dveh razli"nih organskih polprevodnkov: deri-vat molekule diariletena in polimer poliheksiltiofen. Tako dobljena zmes izkazuje elektri"no prevodnost, ki se bistabilno spreminja pod vplivom svetlobe. S tem smo dosegli, da se prevodnost zmesi spremeni iz neprevodnega stanja v prevodno stanje, ko osve-tlimo plast s svetlobo dolo"ene valovne dol!ine. Pod vplivom svetlobe druga"ne valovne dol!ine pa se prevodnost spremeni iz prevodnega v neprevodno stanje. Princip delovanja takega svetlobnega stikala

smo potrdili z izdelavo organskega tankoslojnega tranzistorja (Slika 1). Z merjenjem "asovne odvisno-sti toka fotovzbujenih nosilcev naboja smo ugotovili, da je odzivni "as takega svetlobnega stikala v obmo-"ju mikrosekund, kar predstavlja tehnolo#ko izje-mno zanimivo re#itev. Pomemben dose!ek predsta-vljenega principa je v tem, da je v enojni aktivni plasti zdru!enih ve" razli"nih funkcij. S tem se arhitektura in kompleksnost elektronskih elementov zmanj#a in poenostavi. Rezultate ve"letnih raziskav smo pred-stavili v ugledni znanstveni reviji Nature Chemistry (Orgiu et al, Nature Chemistry 2012).

Informacija o gibljivosti nosilcev naboja v dolo"enem polprevodni#kem materialu je eden pomembnej#ih podatkov, ki nam pove ali je material tehnolo#ko zani-miv in primeren za izdelavo elektronskih elementov. Npr. ve"ja kot je gibljivost, hitrej#e je preklapljanje tankoslojnega tranzistorja. Trenutno najbolj raz#ir-jene metode za meritev gibljivosti nosilcev naboja v organskih polprevodni#kih plasteh temeljijo na ka-rakterizaciji tankoslojnih tranzistorjev. Tako izmerje-na gibljivost je odvisna od stika med elektrodami in organskih polprevodnikom in ne poka!e prave giblji-vosti nosilcev naboja v tanki plasti. Zaradi tega smo preu"evali metodo meritve gibljivosti nosilcev naboja v tankih plasteh organskih polprevodnikov, ki temelji na meritvi toka fotovzbujenih nosilcev naboja z ko-planarno konfiguracijo elektrod. Obi"ajno se pri tej meritvi privzame, da je elektri"no polje v polprevodni plast med koplanarnima elektrodama krajevno neod-visno. V nasprotju, meritve "asovne odvisnosti tokov fotovzbujenih nosilcev naboja ka!ejo, da je elektri"no polje krajevno odvisno. Predlagali smo krajevno od-visnost elektri"nega polja in izvedli ve" teoreti"nih simulacij eksperimenta fotovzbujenih nosilcev nabo-ja. Teoreti"ne izra"une smo izvedli z Monte Carlo si-mulacijami poskakovanja (angl. Hopping Transport) nosilcev naboja po neurejeni plasti polimera. Polimer smo modelirali kot mre!o neurejenih transportnih stanj, skozi katere so potovali nosilci naboja. Ta me-toda je poznana kot model Gaussovega nereda (angl. Gaussian Disorder Model). Pri teoreti"nih simulaci-jah smo opazovali kako se je paket simuliranih nosil-cev naboja anizotropno prostorsko raz#iril pod vpli-vom zunanjega elektri"nega polja, kar je posledi"no pomenilo, da je gibljivost nosilcev naboja odvisna od

Meritev !asovne odvisnosti toka fotovzbujenih nosilcev naboja v bistabilnem stikalu (zgoraj desno), narejenim iz zmesi fotokroi!nih

molekul in polprevodnega polimera.

26

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

krajevne odvisnosti elektri!nega polja (Slika 2). Teo-reti!ni izra!uni so pokazali, da je !asovna odvisnost toka fotovzbujenih nosilcev naboja odvisna od krajev-ne porazdelitve elektri!nega polja med elektrodama. Teoreti!ne simulacije smo primerjali z meritvami v tanki plasti poli-3-heksiltiofena med 150 µm oddalje-nima elektrodama. "e privzamemo, da je elektri!no polje krajevno neodvisno, potem je ocena gibljivosti nosilcev naboja napa!na in podcenjena. Ugotovili smo, da je razmerje med pravo gibljivostjo in napa!no

oceno odvisno od urejenosti molekul v tanki plasti in dose#e red velikosti 100 (Pavlica, Bratina Appl. Phys. Lett. 2012). S tem smo pokazali, da je za natan!no meritev gibljivosti nosilcev naboja v tankih plasteh polprevodnikov potrebno poznavanje transportnih mehanizmov.

V okviru projektov smo nadaljevali raziskave na po-dro!ju grafena. Grafen je sestavljen iz ogljikovih ato-mov, ki so urejeni v ravno plast v heksagonalni kri-

Teoreti!ne simulacije !asovne odvisnosti toka fotovzbujenih nosilcev naboja z Monte Carlo metodo. Tok nosilcev v krajevno neodvisnem (rde!e, prekinjena !rta) in krajevno odvisnem elektri!nem polju (rumena, polna

!rta). Histogrami prikazujejo porazdelitev !asa preleta simuliranih nosilcev.

Slika otokov molekul organskega polprevodnika pentacena na povr"ini silicijevega oksida (a) in grafena (b). Pentacen tvori urejene tanke plasti na silicijevem oksidu. V nasprotju, tvori pentacen na grafenu pribli#no 30 nm visoke skupke. Slika je narejena z mikroskopom na atomsko silo. Prikazana

povr"ina zna"a 3 x 3 µm.

27

stalni strukturi. Zaradi dobre elektri!ne prevodnosti, opti!ne prosojnosti in visoke mehanske trdnosti, je ta material zanimiv za implementacijo v organskih tranzistorjih na efekt polja (OFET) in v organskih son!nih celicah (OSC). Grafen smo pridobili bodi-si z lu"!jenjem plasti grafita bodisi z jedkanjem na bakru nane"enega grafena. Slednja metoda omogo!a pripravo velikih in neprekinjenih plasti grafena. Taka plast grafena vsebuje ve!je "tevilo gub, ki nastane-jo pri sintezi zaradi neravne povr"ine bakrene folije. Izkazalo se je, da igrajo gube na grafenu pomemb-no vlogo pri rasti organskih polprevodnikov. Rast organskih polprevodnikov na grafenu je zanimiva tema raziskav predvsem zaradi mo#nosti kombina-cije optoelektronskih lastnosti grafena in ostalih or-ganskih polprevodnikov z namenom priprave novih vrst elektri!nih komponent. Za namen "tudije rasti organskih polprevodnikov na grafenu smo uporabili organski polprevodnik pentacen. Gibljivost nosilcev naboja v tankih plasteh pentacena dosega velikosti, ki jih npr. izmerimo v amorfnem siliciju. Zaradi tega je pentacen zanimiv kandidat za organsko elektroni-ko. Pentacen smo naparili na povr"ino grafena z me-todo nana"anja molekularnega curka (angl. OMBD). V seriji naparevanj pri razli!nih pogojih smo opazo-vali ureditev pentacenovih molekul. Ureditev penta-cenovih molekul na povr"ini grafena je mo!no odvi-sna od pogojev naparevanja npr. hitrost naparevanja, temperatura grafena, povr"inska energija grafena... S spreminjanjem teh parametrov naparevanja smo uspeli nadzorovati morfologijo in strukturo naparje-nih plasti organskih molekul. Naparjene plasti pen-tacena smo karakterizirali s pomo!jo mikroskopije na atomsko silo (AFM). Ugotovili smo, da se mole-kule pentacena zberejo vzdol# gub. Torej sklepamo, da je kemijska reaktivnost grafenskih gub znatno spremenjena v primerjavi z kemijsko reaktivnostjo ravnega grafena. Primerjali smo morfologijo nano-sov pri razli!nih !asih nanosa – pri razli!nih koli!i-nah naparjenih molekul pentacena. Ugotovili smo, da interakcija med molekulami pentacena in grafen-skimi gubami prevlada nad interakcijo med moleku-lami pentacena v tanki pentacenovi plasti (Chhikara, Pavlica, Bratina Surf. Sci. 2012). Zaradi tega so skup-ki molekul pentacena precej vi"ji v primerjavi z mo-lekulami pentacena v urejenih plasteh na silicijevem oksidu (Slika 3). Poleg tega se vi"ina skupkov, kjub nadaljnemu naparevanju ne dvigne nad pribli#no 30 nm. Iz tega sklepamo, da je struktura v skupkih v energijsko neugodnem stanju, kar prepre!i nadaljno vertikalno rast skupkov. Slednji rezultati ka#ejo, da z morebitnim obvladovanjem grafenskih gub lahko kontrolirano strukturo organskih polprevodnikov na grafenu.

28

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 IV. Laboratorij

za ve!fazne procese (Vodja: prof. dr. Bo!idar "arler)

Osnovne raziskaveTemeljne raziskave laboratorija so usmerjene v dva poglavitna cilja: razvoj naprednih numeri!nih me-tod za ve!fazne sisteme in razvoj fizikalnih modelov za povezano simulacijo trdno-kapljevitih in trdno--trdnih procesov: od nukleacije, tvorbe in spre-memb mikrostrukture do makroskopskega prenosa mase, energije, gibalne koli!ine in sestavin. V letu 2012 smo nadaljevali z izvajanjem raziskav v okviru programske skupine P2-0379 Modeliranje in simula-cija materialov (2009-2012) in procesov in pripravili njeno nadaljevanje v smeri modeliranja sistemov na podlagi fizikalnih modelov in umetne inteligence ter uporabe v te"ki in letalski industriji. Nadaljevanje programske skupine je bilo sprejeto. Prav tako smo nadaljevali z izvajanjem temeljnih projektov J2-4120 Napredno modeliranje in simulacija kapljevito-tr-dnih procesov in J2-4093 Razvoj in uporaba napre-dnih numeri!nih in eksperimentalnih metod pri #tudiju procesov na krasu. Nadaljevali smo z izvaja-njem velikega aplikativnega projekta L2-3651 Simu-lacija in optimizacija procesov ulivanja, valjanja in toplotne obdelave za konkuren!no proizvodnjo vr-hunskih jekel, ki ga sofinancira podjetje $tore Steel. Projekt J2-4093 izvajamo skupaj z In#titutom za raz-iskovanje Krasa in podjetjem C3M, projekta J2-4120 in L2-3651 pa skupaj z In#titutom za kovinske mate-riale in tehnologije in Institutom Jo"ef Stefan. V letu 2012 smo pridobili novi dvoletni bilateralni projekt s Francijo (doc. Miha Zalo"nik), v okviru katerega so-delujemo pri razvoju modularnih modulov strjeva-nja na ve! merilih, uporabnih za razli!ne situacije v naravi in tehnologiji. V letu 2012 smo pridobili novi dvoletni bilateralni projekt s %rno Goro (prof. I. Vu-#anovi&) v okviru katerega dopolnjujemo simulacij-ski model za kontinuirno ulivanje jekel z moduli za poroznost, napetosti in makroizcejanje. V letu 2012 smo pridobili novi, #tiriletni projekt, ki ga financira Research Grants Council of Hong Kong, pri katerem sodelujemo s City University of Hong Kong (prof. Benny Hon) na podro!ju simulacije trdno-kapljevi-tih procesov z brezmre"nimi metodami.

Nadaljevali smo z razvojem adaptivnega algoritma z avtomatskim dodajanjem in odvzemanjem ra!un-skih to!k glede na karakteristike re#itve v povezavi z

brezmre"nimi metodami. Pri tem smo nadalje raz-vijali povsem spo#no formulacijo, ki lahko obsega razli!ne radialne bazne funkcije, kolokacijo ali me-todo najmanj#ih kvadratov ter razli!no polinomsko augmentacijo. Metodo smo demonstrirali na ve! parcialnih diferencialnih ena!bah in implementirali tudi tri-dimenzionalno verzijo na sedem to!kov-nih pod-domenah, ki smo jo uporabili pri izra!unu naravne konvekcije v kocki. V zvezi s simulacijami testnega primera SMACS smo izdelali #tudijo ne-ustaljena naravne konvekcije fluida z nizkim Pran-dtlovim #tevilom.

V Laboratoriju razvito metodo lokalne kolokaci-je z radialnimi baznimi funkcijami smo primerjali z brezmre"no Petrov-Galerkinovo metodo ter z globalno metodo kolokacije z radialnimi baznimi funkcijami. V obeh primerih se je na#a metoda iz-kazala za bolj natan!no in u!inkovito. V povezavi z na#o metodo smo testirali tudi razli!ne algoritme za korekcijo tlaka, ki rezultirajo v bodisi #tevilnih majhnih ali bodisi eni veliki redki matriki in ugota-vljali v katerih primerih je numeri!na implementa-cija bolj u!inkovita. Metodo smo komplementarno implementirali s polinomi in s premi!no metodo najmanj#ih kvadratov namesto z radialnimi ba-znimi funkcijami in s kolokacijo. Na ta na!in smo skupaj s skupino prof. Rettnmayerja iz Univerze v Jeni, Nem!ija, demonstrirali izra!un difuzije na povsem neuniformnih (naklju!nih) porazdelitvah ra!unskih to!k.

Nadaljevali smo z razvojem lokalnih brezmre"nih metod za primer turbulentnih tokov na podlagi mo-dela k-epsilon za probleme strjevanja. Na podlagi tega pristopa smo razvili simulacijo makroizcejanja ogljika med procesom kontinuirnega ulivanja gredic v dveh in treh dimenzijah. Definirali smo referen!ni testni primer za kontinuirno ulivanje in ga izra!una-li z lastno brezmre"no metodo ter s komercialnim programom FLUENT ter dosegli dobro ujemanje. Tabelirali smo ustrezne podatke, ki jih bodo izra!u-nali #e #tevilni drugi laboratoriji po svetu.

Model kontinuirnega ulivanja na podlagi potujo!e rezine smo dopolnili z modelom makroizcejanja in z modelom razvoja zrn, kar smo naredili na podlagi

29

originalnih brezmre!nih pristopov, tako na makro-skopskem kot tudi na mikroskopskem nivoju. Na po-dobnem principu smo razvili tudi model valjanja in izra"unali napetosti in deformacije ter temperaturno polje. Izsledke uporabljamo v industrijskih simulacij-skih sistemih.

Nesingularno metodo fundamentalnih re#itev smo raz#irili na izra"un toka s prosto povr#ino med omo-"enim in neomo"enim poroznim medijem. Bistvena zna"ilnost te metode je, da je potrebna samo dis-kretizacija po robu, ki je narejena le v to"kah, brez vmesnih elementov. Diskretizacijo pa lahko v na#em primeru naredimo na fizi"nih robovih sistema, na podlagi desingularizacijske tehnike, z analiti"no in-tegracijo okoli singularnosti. To je bistvena prednost pred klasi"no metodo fundamentalnih re#itev, kjer je potrebna generacija dodatnega, virtualnega roba. Metodo smo uporabili za izra"un tokovnih razmer na krasu. Opisano metodo smo kot prvi raz#irili tudi za primere deformacije elasti"nega medija. Pri tem smo uporabili desingularizirano Kelvinovo funda-mentalno re#itev. Obravnavali smo ve" teles v stiku z razli"nimi fizikalnimi lastnostmi. Formulacijo smo za"eli dopolnjevati za stik razli"no orientiranih ani-zotropnih teles.

Prav tako smo nadaljevali sodelovanje z biv#im sode-lavcem laboratorija, Prof.dr. Siraj-ul-Islamom z Uni-verze v Peshawarju, Pakistan pri razvoju Haarovih valj"kov za re#evanje parcialnih diferencialnih ena"b.

Prof. $arler je dokon"al urejanje posebne izdaje ugle-dne Elsevierjeve revije EABE na temo industrijske rabe brezmre!nih in drugih naprednih numeri"nih metod, ki bo predvidoma iz#la v letu 2013.

Aplikativne raziskaveV letu 2011 je laboratorij nadaljeval z izvajanjem velikega aplikativnega projekta, podprtega s strani ARRS L2-3651 Simulacija in optimizacija procesov ulivanja, valjanja in toplotne obdelave za konku-ren"no proizvodnjo vrhunskih jekel. V okviru tega projekta, ki ga spremljajo projekti 7. OP EU, vzpo-stavljamo numeri"ni model na ve" merilih celotnega procesa izdelave jeklenih polizdelkov. Obravnavamo procesne korake kontinuirnega ulivanja, vro"ega valjanja in toplotne obdelave. Kon"ni cilj tovrstne-ga modeliranja je predikcija lastnosti polizdelkov v odvisnosti od procesnih parametrov posameznih korakov. To izgrajujemo na podlagi sklopljenih fizi-kalnih modelov relacij med procesnimi parametri in makrostrukturo izdelka, med makrostrukturo in mikrostrukturo izdelka ter med mikrostrukturo in lastnostmi izdelka. Makroskopski modeli temelji-jo na mehaniki kontinuma in sklopljenih ena"bah ohranitve mase, energije, gibalne koli"ine in sestavin v Eulerjevem sistemu. Mikroskopski modeli temelji-jo na Lagrangeovem gibanju reprezentativnega dela mikrostrukture skozi temperaturno, deformacijsko, koncentracijsko in hitrostno polje celotnega proce-sa. Mikrostrukturni modeli temeljijo na stohasti"nih

Vpliv posameznih procesnih parametrov in sestave jekla na pet mehanskih lastnosti. Izra!un je narejen z nevronsko mre"o.

v

Qmould

Qsistem1

Qwreath

Tcast

TZone1

DTmould

T_Furnace_Zone1

T_Furnace_Zone

T_Furnace_Zone3 C Si

Mn P S Cr

Mo Ni

Al Cu Ti V W Sn As Zr C

a

Sb B N O H

Pb Zn

1

0,9

0,8

0,7

0,6

0,5

0,4

0,3

0,2

0,1

0

A_TP  (%)                    Rm_TP  (%)                    Rp_TP  (%)                    Hardness  (%)                                  Z_TP  (%)  

30

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

celi!nih avtomatih. Modele numeri!no izra!unava-mo z uporabo na"ih izvirnih brezmre#nih numeri!-nih metod, za katere smo dobili "tevilna priznanja. Fizikalno modeliranje razvoja mikrostrukture skozi procesne korake dopolnjujemo, nadome"!amo in/ali umerjamo z metodami ra!unske inteligence (ne-vronske mre#e, genetsko programiranje) v primerih, ko fizikalni modeli "e ne obstajajo, so ra!unsko pre-zahtevni ali dajejo nezadovoljive rezultate. Nada-ljevali smo z razvojem fizikalnih modelov procesov vro!ega valjanja v novi valjarni, ki so jo v podjetju $tore Steel pognali v letu 2010. Metodo genetskega programiranja smo uporabili pri optimizaciji odpira-nja in zapiranja vmesne ponovce v jeklarski industri-ji, metodo rojev delcev pa pri optimizaciji "ar#iranja. Nadalje smo razvijali model celotne procesne poti podjetja $tore Steel na podlagi nevronskih mre# in kot prvi demonstrirali tovrstni model. Z njim smo ocenili vplive setave in razli!nih procesnih parame-trov jekla na elasti!ni modul, natezno trdnost, trdo-to, raztezek in kontrakcijo. S podjetjem $tore Steel smo prijavil skupni mednarodni projekt na razpis FP7 Research Fund for Coal and Steel v smeri na-daljnega razvoja modeliranja in optimiranja celotne procesne verige v podjetju.

V letu 2012 je laboratorij nadaljeval z uporabo vr-hunske eksperimentalne opreme za industrijska merjenja temperature, ki jo sestavljajo sistem za zaje-

manje podatkov in hitra termografska kamera, dvo-barvni pirometer in !rno telo za umerjanje. Pred-vsem smo sistem uporabljali pri nadaljnih umeritvah simulacijskih sistemov za kontinuirno ulivanje jekla in vro!ega valjanja v podjetju $tore Steel. Izvedli smo tudi verifikacijske meritve debeline sraj!ke med kon-tinuirnim ulivanjem gredic na podlagi zabijanja dol-gega #eblja v delno strjeno gredico s pnevmatskim kladivom.

Ekspertna dejavnost V letu 2012 smo nadaljevali sodelovanje z Centrom odli!nosti za Biosenzoriko, instrumentacijo in pro-cesno kontrolo (CoBIK). V povezavi z Laborato-rijem razvijamo numeri!ne modele sistemov, kjer prihaja do interakcije elektromagnetnih polj s hitro-stnimi, temperaturnimi, in sestavinskimi polji. S tem sodelovanjem raz"irjamo dejavnost Laboratorija iz ra!unskega obravnavanja teko!in in trdnin tudi na ra!unsko obravnavanje elektromagnetnih polj s ke-mijskimi reakcijami. S CoBIK smo nadaljevali sode-lovanje pri razvoju skupnega simulacijskega ogrodja in okolja za optimiranje procesov na podlagi nume-ri!nih simulacij.

V letu 2012 smo bili ve!krat vabljeni, da opisane raz-iskave predstavimo na mednarodnih konferencah in tujih univerzah.

Brezmre!ni izra"un geometrije valjanca na izhodu iz posameznih ogrodij. Simulacijaza valjarno tipa Siderimpes iz italijanske Gorice v podjetju #tore Steel.

31

Dodiplomski !tudij, podiplomski !tudij in delo s !tudentiPodiplomsko so na Fakulteti za podiplomski !tudij UNG !tudirali Umut Hanoglu (doktorat), Qinnguo Liu (doktorat), "tefan Tr#ko (magisterij), Katarina Mramor (doktorat, zaposlena na CoBIK), Tadej Ko-delja (doktorat, zaposlen na CoBIK). V letu 2012 je svoje magistrsko delo uspe!no zagovarjal mag. "te-fan Tr#ko, doktorat pa zaklju#uje Umut Hanoglu. V letu 2012 je Laboratorij je nadaljeval intenzivno so-delovanje s !tipendisti podjetij IMPOL in "tore Steel. V laboratoriju so svoja diplomska dela opravili Coti# Daniel, Ukmar Bla$ (mentor doc. dr. Miha Kova#i#) in Peter Levpu!#ek, "irok Vanja, Vuga Gregori# Jo-hannes, Pa!kulin Marko (mentor prof. dr. Bo$idar "arler), ter jih uspe!no zagovarjali na Poslovno-teh-ni!ki fakulteti Univerze v Novi Gorici.

Laboratorij so v letu 2012 sestavljali: prof.dr. Bo$i-dar "arler (vodja), doc.dr. Miha Kova#i#, dr. Robert Vertnik, dr. Igor Gre!ovnik, dr. Gregor Kosec, mag. Quinngguo Liu, in Umut Hanoglu. V letu 2012 je iz-!lo devet izvirnih znanstvenih #lankov, dva izvirna znanstvena #lanka sta v tisku, trije pa v recenziji. So-delavci laboratorija so se v letu 2012 udele$ili enajst mednarodnih konferenc na katerih so predstavili devetnajst referatov, med njimi so bili !tirje vabljeni. Prof.dr. Bo$idar "arler je v letu 2012 trikrat vabljeno predaval na tujih univerzah, prete$no s podro#ja in-dustrijske rabe brezmre$nih metod. V letu 2012 se je pridru$il uredni!kim odborom revij International Journal of Modeling and Simulation in Mathemati-cal Problems in Engineering. Sodeloval je pri pripra-vi nove knjige o Jo$efu Stefanu, ki bo iz!la v letu 2013 v ZDA.

32

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 V. Laboratorij

za raziskave materialov (prof. dr. Matja! Valant)

V skladu s svetovnimi trendi prehoda na !istej"e vire energije v laboratoriju za raziskave materialov razvijamo in raziskujemo inovativne materiale za uporabo v naprednih aplikacijah in se tako trudi-mo prispevati k trajnostnemu razvoju. Skupina k problematiki pristopa na teoreti!ni in raziskovalni ravni. Pokrivamo znanja iz sinteze in procesiranja materialov, faznih ravnote#ij, kinetike procesov, uravnavanja funkcionalnih lastnosti, kvantne fizike in modeliranja elektronskih struktur, kemije trdnega stanja, fizike elektromagnetnega polja, nano-znano-sti in sodobnih analiznih metod, znanosti o okolju in metalurgije. Raziskave alternativnih virov energije dopolnjujemo z mikrobiolo"kim pristopom, s !imer tvorimo zaklju!eno celoto na tem podro!ju raziskav.

Osnovne raziskaveRaziskave elektrokalori!nih materialov

Na podro!ju "tudija elektrokalori!nih materialov za alternativne tehnologije ohlajanja smo se posvetili konceptualnemu "tudiju novih perspektivnih razvoj-nih smeri, ki bodo omogo!ile kon!no izdelavo elek-trokalori!nega modula z dovolj visokim izkoristkom za komercialno uporabo. V dveh odmevnih !lankih smo objavili koncepte razvoja elektrokalori!nega materiala na osnovi relaksorskih feroelektrikov brez uporabe svin!enih komponent ter sistemov z visoko dielektri!no trdnostjo, ki omogo!ajo aplikacijo vi-sokih zunanjih elektri!nih polj ter s tem doseganje velikih elektrokalori!nih temperaturnih sprememb. Pokazali smo na vpliv procesov termi!ne obdelave keramike, optimizacije mikrostrukture in fazne se-stave, zmanj"anja dele#a poroznosti ter morfologije faz na dielektri!no trdnost. Natan!no smo defini-rali omejitve zelo popularne tehnike karakterizaci-je elektrokalori!nega efekta na osnovi indirektnega izra!una iz temperaturne odvisnosti polarizacije. Pokazali smo, da je ta izra!un dokaj natan!en za !i-ste feroelektri!ne sisteme povsem nenatan!en pa za sisteme s polarnimi nanodomenami, ki so po naravi neergodi!ni. Te "tudije predstavljajo osnovo za na" nadaljnji razvoj elektrokalori!nih sistemov, ki naj bi v kon!ni fazi dosegali elektrokalori!no temperaturno spremembo vi"jo od 3K ob visoki hladilni kapaciteti.

Raziskave magnetnih oksidnih sistemov

Red!eni magnetni oksidi so novi materiali, ki so v zadnjih letih pritegnili veliko pozornosti za razli!-ne aplikacije kot so spintronika in magnetoelektro-nika. Potencialni kandidati za te materiale so pri sobni temperaturi feromagnetni, !e so dopirani z majhnim procentom ionov prehodnih kovin, npr. Mn dopiran ZnO in Fe dopiran SnO2. V raziska-vah red!enih magnetnih oksidov se osredoto!amo na spojino BaTiO3, dopirano s Fe. Barijev titanat je dobro poznan feroelektri!en material s perovskitno strukturo. Znano je, da dopiranje barijevega titanata z #elezovimi ioni vodi do feromagnetizma, vendar pa narava magnetizacije v tem materialu "e vedno ni povsem jasna, zato so potrebne nadaljnje raziskave o obstoju lastnega feromagnetizma v tem materialu. Iz rezultatov analiz lahko zaklju!imo, da Fe3+ atomi zamenjajo Ti4+ atome na B strani perovskitne mre#e BaTiO3 hkrati pa se strukturno urejajo kar inducira feromagnetizem.

Raziskave fotokatalizatorjev za cepitev vode

ZnO in ZnS nanomateriali: Raziskave so osredoto-!ene na pripravo polprevodni"kih nanostruktur z namenom pridobivanja vodika in !i"!enja vode. Od-stranitev in uni!enje organskih onesna#eval se lahko dose#e s fotokataliti!nimi polprevodni"kimi nano-materiali. Razvili smo izvirni pristop za u!inkovito razgradnjo organskih barvil v vodnih raztopinah z razvojem visoko poroznih ZnS mikrokroglic. Razi-skovanje zajema tudi elektrode na osnovi nanostruk-turnih kovinskih oksidov.

Bi2O3-V2O3 binarni sistem: V zadnjih desetletjih so Bi perovskiti (ABO3) pritegnili pozornost razisko-valcev. Poleg magnetnih, feroelektri!nih in multi-feroi!nih lastnosti, so ti materiali zanimivi tudi kot dobri fotokatalizatorji za razgradnjo organskih bar-vil. Kljub visokemu interesu za BiVO3, v literaturi "e vedno ni nobenih informacij o uspe"ni sintezi tega mo#nega perovskita. Na"a raziskava, v kateri smo se osredoto!ili na interakcijo med Bi2O3 in V2O3 je pokazala, da redoks reakcija med Bi3+ in V3+ prepre-!uje nastanek BiVO3. Perovskitna struktura BiVO3 zahteva mo!no orbitalno povezanost med Bi3+ in

33

VO6 oktaedri, kar omogo!a prenos elektronov med V3+ in Bi3+. Trdimo, da je sinteza BiVO3 mogo!a pri ni"jih temperaturah od temperatur uporabljenih v raziskavi (> 400 ° C), za katere aktivacijska energija za redoks reakcije ni prese"ena.

Bi2O3-Nd2O3-V2O5 sistem: Raziskovanje je bilo osre-doto!eno na BiVO4 in NdVO4. #eprav ni strupen in je zelo u!inkovit za pridobivanje O2, BiVO4 ne foto--reducira vode v H2. Po drugi strani pa NdVO4 absor-bira samo UV svetlobo. Z namenom premagovanja teh omejitev, s pomo!jo modificiranja njihovih pre-povedanih pasov, je bila izvedena raziskava BiVO4–NdVO4 sistema. Raziskave z rentgensko absorpcijsko spektroskopijo in fluorescentno spektroskopijo so po-kazale, da monoklini!en BiVO4 ne dopu$!a nobene-ga dopiranja na Bi strani in zato prilagoditev pozicije prepovedanega pasu ni mogo!a. Z Bi dopiranjem pa smo uspeli zmanj$ati prepovedan pas NdVO4 in tako prispevali k spremembi opti!ne absorpcije. Sintetizi-rali smo tudi nanostrukturne Nd1-xBixVO4 trdne raz-topine in testirali njihovo fotokataliti!no aktivnost z razgrajevanjem organskih spojin.

rekombinacijo e- - h+, kar igra pomembno vlogo pri razgradnji organskih onesna"eval v vodi.

Raziskave fotosintetskih organizmov v povezavi z anorganskimi materiali: S pomo!jo $tipendije Jav-nega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in $tipendije je mladi raziskovalec z na$ega labora-torija od$el na Italian National Research Council, %e Institute of Ecosystem Studies v Sesto Fioren-tino z namenom raziskovanja alg za proizvodnjo vodika. Mentor, pod katerim poteka raziskava, je prof. dr. Giuseppe Torzillo. Glavni cilj raziskave je zdru"iti »"ivljenje in smrt«: anorganske materiale in fotosintetske organizme. V letu 2012 smo nare-dili nekaj poskusov proizvodnje vodika z zelenimi algami Chlamydomonas reinhardtii v kombinaciji z razli!nimi nanomateriali (Pt, Pd, Ti in Si spojinami). Naredili smo tudi poskuse s $tevilnimi drugimi eno-celi!nimi algami in cianobakterijami. Preizkusili smo razli!ne metode za pokrivanje alg z nanomateriali in za proizvodnjo vodika z delovnim fotosintetskim aparatom, !eprav so bile alge mrtve. Menimo, da bo pridobljeno znanje prispevalo k prakti!ni uporabi v zelenih tehnologijah za trajnostni razvoj in bo hkrati zanimivo za farmacevtsko industrijo.

Test razgradnje organskih barvil v fotoreaktorju

Bi2O3-Fe2O3-Nb2O5 in Bi2O3-Fe2O3-TeO3 sistema: Po uspe$ni sintezi spojin z dolo!eno sestavo iz obeh sistemov, smo !istost faze in velikost kristalitov nanostrukturnih piroklorov (A2B2O6O’) dolo!ili z rentgensko difrakcijsko analizo (XRD). Z dinami!-nim sipanjem laserske svetlobe (DLS) smo preveri-li aglomeracijo, slike prahov pa posneli z vrsti!nim elektronskim mikroskopom (SEM). V sedanjem raz-iskovalnem delu smo pokazali, da se z nara$!anjem vsebnosti "eleza v strukturi manj$a prepovedan pas. Analiza z UV-Vis difrakcijskim spektrometrom je pokazala, da imajo vsi materiali prepovedane pa-sove, primerne za absorpcijo vidne svetlobe. Foto-kataliti!ni testi so potrdili zmo"nost nanodelcev za razgradnjo organskega barvila pod vplivom vidne svetlobe ob prisotnosti akceptorja elektronov, ki po-ve!a nastanek hidroksilnih radikalov in hkrati zavira

Produkcija vodika s pomo!jo zelenih alg Chlamydomonas reinhardtii

Rast L10-FePt tankega filma na Rh (100) povr!ini

Ploskovno centrirane tetragonalne (fct) faze binar-nih zlitin kot so CoPt, FePd in FePt, imenovane tudi CuAu(I) ali L10 faze, so pritegnile veliko zanimanja v zadnjih letih. Magnetne lastnosti tankih filmov FePt zlitin, kot so visoka koercitivnost, visoka nasi-!ena magnetizacija in veliko pravokotno anizotro-pijo, so odprle nove perspektive za miniaturizacijo shranjevalnih naprav. L10 je kristalografski derivat fcc strukture. To fazo lahko opi$emo kot zaporedje monoatomskih ravnin dveh elementov. Ko raste z atomskimi plastmi vzporedne z ravnino filma, to je s c-osjo FCT osnovne celice vzporedno z normal-

34

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 no smerjo filma, ta struktura ka!e na pravokotno

magnetno anizotropijo. Popolnoma urejen FePt ka!e na eno najve"jih virov energije magnetne ani-zotropije (1.6 # 108 erg/cm3). Anizotropije energij > 108 erg/cm3 so bile ugotovljene eksperimentalno v FePt filmih, ki so nastali z molekularno !arkovno epitaksijo (MBE). Ti materiali so zanimivi kandidati za vloge medijev v magnetno-opti"nemu snema-nju. Magnetne lastnosti FePt so mo"no povezane s strukturnimi lastnostmi materiala, tj. kristalograf-sko orientacijo v filmu, stopnjo kemi"ne urejeno-sti in stopnjo epitaksije. Epitaksijska rast kemi"no urejenih FePt tankih filmov s c-osjo pravokotno na ravnino z MBE in magnetronskim razpr$evanjem je bila predhodno dokazana. Vsi ti filmi so zrasli na izolacijskih MgO podlagah pri visoki temperaturi !arjenja, kar ka!e na razgradnjo [001] teksture eno--plastnih FePt filmov in povzro"i, da se zrna obliku-jejo v ve"je delce. Z vidika magnetnih-elektronskih aplikacij, je kombinacija kovinskih feromagnetnih materialov s polprevodnimi/kovinskimi podlagami preferen"na. Ker je mre!na neusklajenosti med Rh (100) povr$ino in FePt L10 zlitino pribli!no 1.3 %, smo izbrali to povr$ino kot sejalno podlago za rast FePt zlitine. Rh (100) povr$ina je primerna tudi iz kemijskega vidika, saj ni pri"akovati nastajanja zlitin med Pt in Rh pri temperaturah uporabljenih v tem poskusu. Laboratorij za raziskave materialov je so-deloval v raziskovalnih dejavnostih, pod vodstvom dr. P. Moras in G. Varvaro (Istituto della Materia - CNR-Italija), kjer smo preu"evali rasti elektronskih lastnosti tankih plasti FePt, pridelanih na Rh (100)

povr$ini, s pomo"jo fotoelektronske spektroskopije na VUV !arkovni liniji na Elettra-sinhrotronu v Tr-stu. Skoraj ekviatomski filmi FePt so bili vzgojeni z izmeni"nim odlaganjem Fe in Pt plasti, z namenom, da se spodbudi nastanek L10 faze pri relativno nizki temperaturi (380˚ C). Nastajanje zlitin smo spre-mljali z meritvami Fe in Pt osnovnih ravni. Tvorje-nje FePt zlitin povzro"a dobro lo"ljive komponente v 4f7/2 fotoemisijskem spektru. S tem raziskovalnim delom smo ugotovili pogoje za rast in-situ FePt fil-mov na Rh (100). Ta predhodna $tudija bo slu!ila za nadaljnje fotokemijske raziskave, ki bodo bolje opisale obna$anje elektronskih pasov, odgovornih za izredne magnetnih lastnosti FePt L10 zlitine.

Kisikove vrzeli v kremenu Kremen se uporablja na razli"nih podro"jih kot na primer v mikroelektroniki (v kovinsko-oksidnih pol-prevodni$kih napravah) ali v tehnologiji opti"nih vlaken. V proizvodnem procesu lahko pride do na-pak v strukturi kremena, kar vpliva na zmogljivost naprav narejenih iz silicijevega dioksida. Pri uporabi v neprimernem okolju, lahko ti, !e obstoje"i defekti, delujejo kot prekurzorji za nastanek novih po$kodb ali pa se formirajo novih centri defektov, ki so ustvar-jeni neposredno z ionizirajo"imi ali “knock-on“ pro-cesi. Na makroskopskem nivoju lahko te napake privedejo do zmanj$anja transmisije vlaken. Eden od najbolj pomembnih napak v kremenu so kisikova prosta mesta (ODC (I)) - Oxygen Deficient Centers). S pomo"jo izra"unan iz osnovnih principov (t.j. first-

Gostota naboja treh defektno-induciranih elektronskih stanj v a-SiO2 a, b in c, in a’, b’ in c’ zaradi prisotnosti SiODC(I) in GeODC(I). O atomi-rde!i, Si atomi-rumeni in Ge atomi-zeleni.

35

-principle calculations) smo raziskovali elektronske in opti!ne lastnosti nevtralnih kisikovih prostih mest v !istem in dopiranem kremenu. S teorijo gostotne-ga funkcionala (DFT- Density Functional "eory) in “Many-Body Perturbation“ teorijo (GW aproksima-cijo in Bethe-Salpeter ena!bo) smo dobili atomsko in elektronsko strukturo kot tudi opti!ni absorpcijski spekter SiODC(I) in GeODC(I). Teoreti!ni absorp-cijski vzorci teh napak se odli!no ujemajo z eksperi-mentalnimi ugotovitvami v primeru SiODC (I): dva absorpcijska pasova se pojavita okoli 7.6 eV zaradi prehoda med defektnimi nivoji. Teoreti!ni rezulta-ti pojasnjujejo tudi eksperimentalno te#ko izmerljiv absorpcijski pas GeODC (I) v Ge-dopiranemu kre-menu, ki je bil okvirno opisan kot $irok in zelo $ibek pas med 7.5 in 8.5 eV. Raziskali smo vpliv nereda in Ge-dopinga na naravo napak povezanih z opti!nimi prehodi. Ugotovili smo, da tudi !e so atomske in ele-ktronske strukture SiODC(I) in GeODC(I) zelo po-dobne, mre#na izkrivljanja, nastala s prisotnostjo Ge skupaj z nara$!anjem Ge-Si vezne asimetri!nosti, popolnoma spremenijo naravo njihovih absorpcij-skih vrhov.

Nadgradnja programa Quantum ESPRESSO

Programska oprema Quantum ESPRESSO [http://www.quantum-espresso.org, J.Phys:. Condens.Mat-ter, 21, 395502 (2009)] je bila izbrana v decembru 2010 kot “community code” za raziskave materialov v prvi fazi izbora PRACE-1IP. Sodelavka Laboratori-ja za raziskave materialov dr. Layla Samos-Martin je uradni koordinator za to programsko orodje. Quan-tum ESPRESSO je integrirana zbirka ra!unalni$kih programov za izra!une elektronske strukture in modeliranja materialov na osnovi teorije gostotne-ga funkcionala, psevdopotencialov in baznih setov ravnih valov (PW-plane waves basis sets). To je pro-sto dostopna odprtokodna programska oprema pod okriljem GNU General Public License (GPL). Upo-raba Quantum ESPRESSO programske opreme sega od preprostih izra!unov elektronskih struktur do najbolj izpopolnjenih teoreti!nih spektroskopij kot so jedrska magnetna resonanca (NMR), elektronska paramagnetna resonanca (EPR), Raman, vrsti!na tu-nelska mikroskopija (STM), itd. Simulacijska orodja programske opreme Quantum ESPRESSO se upora-bljajo v $irokem razponu R&R aplikacij.Simulacija biolo$kih sistemov zahteva dostop do vi-soko zmogljivih naprav. Vendar pa se zaradi dragih stro$kov vrhunskih super-ra!unalni$kih sistemov sredstva obi!ajno dodeli, kot v PRACE kontekstu, na podlagi visoko konkuren!nih razpisov, katerih kon!-na izbira temelji tako na znanstveni kot tudi na stro-kovni oceni. QE-GIPAW in “PWscf EXact eXchange part” vklju!ena v Quantum ESPRESSO sta pokaza-la slabo prilagodljivost in bila na prej$njih razpisih ozna!ena kot neprimerna za prikazovanje na Tier-0 Evropskih infrastruktur. V letu 2012 smo uvedli do-

datno raven vzporednosti elektronskih pasov v obeh kodah z namenom odprave te omejitve. Objavlje-no je bilo poro!ilo o delu [http://www.prace-ri.eu/IMG/pdf/enabling_of_quantum_espresso_to_peta-scale_scientific_challenges.pdf ].

Industrijske raziskaveRaziskave transparentnih prevlek silicijevega karbida na steklu z veliko odpornostjo proti razenju

V sodelovanju z EIM Capital Partners (San Fransis-co, Zdru#ene dr#ave Amerike) smo razvili metodo za pripravo transparentnih prevlek na steklu z veli-ko odpornostjo proti razenju. Priprava je potekala v treh stopnjah. Najprej smo razvili postopek za sin-tezo polimernih kerami!nih prekurzorjev za silicijev karbid (SiC), zatem je sledila priprava plasti SiC pre-kurzorjev na steklu. Zadnja stopnja je bila termi!na degradacija prekurzurja v SiC. SiC prekurzor smo sintetizirali z elektrokemijsko polimerizacijo ustre-znih monomer v prisotnosti inertne atmosfere. Raz-topino polimernega SiC prekurzorja smo nanesli na steklo in pripravili tanko plast z metodo vrtenja. Za-tem je sledila termi!na obdelava polimerne plasti, z namenom transformacije polimera v SiC. Termi!na razgradnja je potekala med po!asnim segrevanjem na zahtevano temperaturo in od hitrosti segrevanje je bila odvisna odpornost proti razenje. S tribolo-$kimi meritvami smo pokazali, da lahko s pravilnim postopkom termi!ne obdelave pripravimo plasti, ka-tere se ne razijo niti pri sili 7 N, medtem ko se steklo brez prevlek razi #e pri sili 3 N. Poleg tega pa te plasti izkazujejo visoko prepustnost svetlobe, ki v celo-tnem vidnem obmo!ju zna$a nad 90%.

36

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 VI. Laboratorij

za kvantno optiko (Vodja: prof. dr. Giovanni De Ninno)

1. Vsebina delovanja Metode za karakterizacijo snovi, ki temeljijo na sve-tlobnih virih omogo!ajo pridobivanje informacij o sestavi in interakcijah, ki potekajo v snovi na atom-skem nivoju. Te informacije so klju!ne pri mnogih tehnolo"kih aplikacijah, kakor tudi in na podro!ju temeljnih raziskav. Ni torej naklju!je, da so raziskave na podro!ju novih svetlobnih virov v samem vrhu sodobne znanosti. Pri tem zasedajo raziskave na po-dro!ju kvantomehanskih svetlobnih virov (KSV) po-sebno mesto in obsegajo: "tudije principov, ki urav-navajo generacijo svetlobe, razvoj tehnologije, ki jo je treba uporabiti za ustvarjanje vira in "tudij na!inov uporabe pri karakterizaciji snovi. KSV predstavlja-jo jedro ve!je raziskovalne naprave. Raziskovalni centri, ki so zgrajeni okrog KSV predstavljajo sti!no to!ko med najsodobnej"im raziskavami, napredno tehnologijo, izobra#evanjem na visoki ravni ter po-slovnim sektorjem.Laboratorij za kvantno optiko (LKO) je nova raz-iskovalne enote na Univerzi v Novi Gorici, ki na-

merava vzpostaviti raziskovalni center, ki bo teme-ljil na svetlobnem viru CITIUS. Izgradnja vira je v teku v okviru strate"kega !ezmejnega projekta, ki ga vodi Univerza v Novi Gorici. CITIUS nastaja v tesni kadrovski in vsebinski povezavi s Sinhrotro-nom v Trstu. Vir CITIUS deluje na osnovi generacije visokih har-monikov v plinu (angl. “high harmonic generation”, HHG), ki jih vzbudimo z dovolj mo!nimi in kratkimi laserskimi bliski, s katerim osvetlimo gru!o atomov #lahtnega plina. Interakcija med laserjem in atomi plina povzro!i nastanek svetlobnih pulzov v "iro-kem spektralnem obmo!ju, ki sega od vakuumske ultravijoli!ne svetlobe (VUV) do mehkih rentgen-skih #arkov. Sistem vklju!uje tudi monokromator za izbolj"anje spektralne !istosti pulzov in opti!ni sistem za transport in fokusiranje svetlobe. Na vir bo priklju!ena eksperimentalna komora, v kateri bo potekala analiza vzorcev v plinastem ali trdnem stanju) s pomo!jo interakcije s to svetlobo. Eksperi-mentalna komora bo opremljena z razli!nimi detek-torji, ki bodo omogo!ili zbiranje produktov interak-cije med svetlobo in vzorcem. Uporaba vira CITIUS bo omogo!ila izvedbo "tevilnih poskusov, zanimivih z znanstvenega in tehnolo"kega vidika, ki segajo od "tudija materialov v trdni in plinasti fazi do medici-ne in biologije. Aktivnosti na podro!ju medicine se bodo v prvi fazi osredoto!ile na poskuse v t.i. na!inu »pump-probe« , kjer gre za ionizacijo fotoaktivnih molekul s svetlobo. Cilj teh poskusov (ki jih bomo naredili v sodelovanju s Unverzo v Ferrari) je dolo-!itev odziva sistemov, ki vsebujejo ftalocianine, saj so prav ti zelo obetavni na podro!ju novih fotodina-mi!nih terapij raka. Razvoj vira CITIUS poteka vzporedno razvoju la-serja na proste elektrone (free-electron laser - FEL) FERMI@Elettra na Sinhrotronu v Trstu. Vzposta-vljen je protokol izmenjave znanstvenih rezultatov med obema projektoma. Oba vira sta namre! na!r-tovana za delovanje v podobnem obmo!ju valovnih dol#in, vendar z razli!nimi gostotami toka fotonov. Trenutno je FERMI@Elettra "e v razvoju in v za!etni fazi deluje v spektralnem obmo!ju od 60 nm do 20 nm (razvojna faza FEL-1). To obmo!je je enako tiste-mu, v katerem bo deloval vir CITIUS. Raziskovalna enota LKO se z znanstvenimi aktivnostmi povezuje s FERMI@Elettra z izvajanjem komplementarnih

37

eksperimentov na viru CITIUS, deloma pa tudi s te-oreti!nim obravnavanjem sistemov z interakcijami dolgega dosega (angl., “Long-range systems”, LRS-i).

V sklopu karakterizacij atomske in molekularne strukture razli!nih novih materialov z rentgensko absorpcijsko spektroskopijo (EXAFS, XANES) uporabljamo tudi sinhrotronsko svetlobo pri raz-li!nih sinhrotronskih laboratorijih (ESRF v Greno-blu, Francija; ELETTRA v Trstu, Italija; HASYLAB, DESY v Hamburgu, Nem!ija). V okviru raziskav s sinhrotronsko svetlobo omogo!amo dostop do vrhunskih merskih tehnologij v mednarodnih sin-hrotronskih laboratorijih ve! partnerskim labora-torijem doma in po svetu in sodelujemo pri razvo-ju tehnolo"ko pomembnih materialov, kot so npr. novi nanostrukturni materiali za Li-ionske in Li #veplove baterije z veliko energijsko gostoto, raz-li!ni mikroporozni katalizatorji (pomembni v pro-cesu proizvodnje biodizla, pri !i"!enju odpadnih voda in drugih tehlo"kih procesih), feroelektri!ne in feromagnetne keramike, tanke za"!itne plasti in drugi nanostrukturni materiali ter nekatere far-makolo"ko pomembne molekule. Sodelujemo tudi pri iskanju re"itev pri onesna#enju okolja s te#kimi kovinami in pri ohranitvi pisne kulturne dedi"!ine, pri !emer uporabljamo kombinacije sepktroskopi-je XAS in mikroskopije na submikronskem nivoju (mikro-spektroskopija).

2. Razvoj svetlobnega vira CITIUS Leto 2012 je bilo osnovno za namestitev, zagon in ka-rakterizacijo svetlobnega vira CITIUS. Kupili smo in

testirali vse podsisteme vira, ki so nujni za generiranje in karacterizacijo svetlobe. Poleg laserja, to vklju!uje opti!ne elemente za prenos svetlobe, monokroma-tor za izbiro valovne dol#ine in detektore za meritev harmonikov. Vir emitira mo!ne vi"je harmonske fre-kvence laserske svetlobe v obmo!ju valovnih dol#in od 17 do 60 nanometrov. Emisija je dodeljiva in zelo stabilna (fluktuacije so manj"e od 15%). Namestili smo tudi sistem za poskuse »pump-probe«. Ko vir deluje v tem na!inu, del svetlobe, ki jo laser generira, potu-je po neodvisni opti!ni poti skozi zakasnilno linijo in se zdru#i z vi"jo harmonsko svetlobo na zrcalu za re-kombinacijo. Od zrcala potujta oba #arka skupaj do eksperimentalne komore, kjer se nahaja preiskovani vzorec snovi. Prvi prvem eksperimentu »pump-pro-be« smo merili histerezno zanko magnetnega vzorca in njegovo dinamiko razmagnetiziranja. Uspeh tega poskusa odpira vrata za poskuse (ki jih bomo naredili v sodelovanju z Unverzo v Ferrari), katerih cilj je dolo-!itev odziva sistemov, ki vsebujejo ftalocianine. Za!eli smo tudi s karakterizacijo trajanja harmonskih pulzov dol#ine predvidoma nekaj deset femtosekund. Trenutno je laser na Sinhrotronu v Trstu, kjer bo ostal do zaklju!ka optimizacije opti!nega sistema. Pomladi 2013 bo sistem preseljen v Ajdov"!ino, kjer je v izgradnji nov laboratorij.

3. Razvoj svetlobnega vira FERMI@Elettra Leta 2012 je bil FERMI@Elettra "e v razvoju. Naj-pomembnej"i rezultat tega leta je, da smo uspe"no zaklju!ili razvoje prve faze projekta (FEL-1). Tre-nutno FERMI deluje v spektralnem obmo!ju od 60 nm do 20 nm; energija koherentih pulzov je nekaj deset mikrojoulov, emisija je zelo stabilna in pro-dukt trajanja pulzov in spektralne "irine je zelo blizu Fourierove meje. To delo smo izvajali v sodelovanju s skupino na Sinhrotronu, ki dela na razvoju izvo-ra FEL. Med letom smo "e posebej "tudirali u!inek »chirp-a« laserja, ki je uporaben kot izvor (»seed«) za elektronske #areke pri procesu emisije izvora FEL. Ugotovili smo, da se, pri visoki mo!i laserskega #ar-ka, pulz izvora FEL lo!uje v dva dela v spektralnem in !asovnem obmo!ju. Pokazali smo, da je mo#no obvladovati oddaljenost podpulzov in da lahko v tem na!inu uporabimo izvor FEL za »pump-probe« eksperimente. Za!eli smo tudi zagon druge faze projekta (FEL-2), katere cilj je genriranje koherentne svetlobe v spek-tralnem obmo!ju od 20 nm do 4 nm. V tej konfigu-raciji je svetloba, ki se generira na koncu prve vrste undulatorjev, uprabna kot stimuliran #arek za gene-racijo svetlobe v drugi vrsti undulatorjev. Pokazali smo, da ta shema deluje in da je svetloba FEL generi-rana na koncu druge vrste undulatorjev zelo mo!na in stabilna. Naslednji eksperimenti bodo omogo!ali popolno karakterizacijo lastnosti svetlobe v spek-tralnem obmo!ju pod 10 nm.

38

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

4. Raziskave s sinhrotronsko svetlobo Za raziskave z rentgensko sinhrotronsko svetlobo smo v letu 2012 pridobili merilni !as v treh sinhro-tronskih laboratorijih (ESRF v Grenoblu, Franci-ja; ELETTRA v Trstu, Italija; HASYLAB, DESY v Hamburgu, Nem!ija) in izvedla meritve s sinhro-tronsko svetlobo v petih enotedenskih obdobjih. V sodelovanju s centrom odli!nosti CO NOT smo izvedli in-situ meritve XANES in EXAFS na Li--ionskih (Li3V2(PO4)3 in Li2MnPO4) in Li-"veplovih baterijah ter referen!nih spojinah in elektrolitih za Li-S baterije z izjemno visoko energijsko gostoto. Li-"veplove baterije so namenjene uporabi za elek-tri!ne avtomobile. Zagotovile bodo avtonomijo do 500 km z enim polnjenjem. Izmerjeni spektri omo-go!ajo natan!no spremljanje sprememebe struktu-re in valence Mn in Fe med polnjenjem in praznje-njem oz med kontrolirano oksidacijo pri razli!nih temperaturah v katodnih materialih za Li-ionske baterije, oz ponovljivo tvorbo in razgradnjo Li2Sx spojin med praznjenjem in polnjenjem Li-"veplo-vih baterij. Podatki so klju!ni za razumevanju dina-mike delovanja baterij in s tem za optimizacijo sin-teze katodnega materiala za doseganje !im ve!jih kapacitat baterije. Nadaljevali smo tudi obse"nej#i ve!letni projekt razvoja razli!ni katalizatorjev (mezoporozna sita, dopiranih s Ca, Cr, Mn, Fe, Ni in Cu kationi ter or-gano-metalne spojine s temi elementi, in CuPd ka-talizatorji) v sodelovanju s Kemijskim in#titutom, Ljubljana. Pri analizi XAS bomo dolo!ili valenco in lokalno strukturo okrog teh kationov v kristalni oz organski mre"i, kar je bistven podatek za razume-vanje katalitskih lastnosti teh materialov. Materiali so namanjeni komercialni uporabi kot molekularna sita in molekularni separatorji, adsorbenti in pasti za lovljenje ionov, pa tudi kot trdni heterogeni kataliza-torji, ob!utljivi na obliko molekul.V sodelovanju s sodelavci iz Biotehni#ke fakultete Univerze v Ljubljani smo izvedli dva sklopa meritev XAS, namenjena dolo!itvi porazdelitve polutantov

(Se, Hg, Cd, Zn. Fe) v celicah rastlin, ki to kovino hiperakumulirajo. Meritve smo izvedli s submikron-skim "arkom monokromatske rentgenske svetlobe s pre!no lo!ljivostjo 0.3 mikrometra. Dolo!ili smo porazdelitev "vepla, klora in cinka in opazovali ko-relacije v porazdelitvi teh elementov. Identificirali smo mo"ne na!ine transporta te kovine iz korenin v stebla, liste in druga tkiva in razlo"ili mehanizme na celi!nem in molekularnem nivoju, ki omogo!ajo rastlinam toleran!nost do nevarnih kationov. O teh raziskavah smo objavili obse"no poglavje v znastveni monografiji: Phytotechnologies : remediation of en-vironmental contaminants.V sodelovanju z Laboratorijem za raziskave materi-alov UNG smo objavili v Advanced Functional Ma-terials odmevno raziskavo mesta vgradnje mangana v kristalno strukturo stroncijevega titanata s katero smo pojasnili njegove magnetne lastnosti. Nada-ljujemo tudi strukturno analizo vgradnje "elezovih kationov v keramiko barijevega titanata. ki razkriva mehanizme nastanka feromagnetizma pri dopiranju nemagnetne keramike z Fe3+ kationi. V sodelovanju z oddelekom za molekularne znanosti in nanosisteme Univerze Ca’ Foscari iz Benetk smo objavili raziskavo XAS analize nanostrukturnih "ele-zovih polisaharidov, ki jih tvori sev bakterije Klebsi-ella oxytoca v anaerobnih pogojih v naravnem okolju kislih rudni#kih odpadnih vod s !emer se #!iti pred toksi!nimi kovinskimi kationi v vodi. Ta mikrobni material je potentencialno zanimiv kot regulator "e-leza v farmakologiji.Objavili smo tudi rezultate XAS raziskav razvo-ja kristalne strukture feroelektri!ne keramike KTa0.6Nb0.4O3 pri sintezi po sol-gel postopku, ki smo ga izvajali v sodelovanju z odsekom za keramiko In-#tituta Jo"ef Sefan.Na podro!ju atomske fizike smo v sodelovanju s par-tnerji iz Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru objavili raziskavo absolutnega preseka za fotoefekt v bariju v okolici robov L.

39

VI. Center za raziskave atmosfere (Vodja: prof. dr. Samo Stani!)

Atmosfera, skupno ime za relativno tanek pla!" me-!anice plinov in razli"nih majhnih trdnih delcev (ae-rosolov), je klju"no okolje za vzdr#evanje #ivljenja na Zemlji. V zadnjih letih in desetletjih prihaja do vse pogostej!ih ekstremnih vremenskih pojavov, ki povzro"ajo ne le materialno !kodo, temve" pogosto zahtevajo tudi "love!ke #rtve, ter ka#ejo na postopno spreminjanje Zemeljskega podnebja. Zaradi vidnih in mote"ih vplivov na okolje se je zavest o problema-tiki podnebnih sprememb pove"ala do te mere, da je postal !tudij vpliva "love!kih aktivnosti na ozra"je vse intenzivnej!i, !e posebej !tudij izpustov aerosolov in toplogrednih plinov. Leta 2012 se je zato ve"ina svetovnih dr#av odlo"ila podalj!ati dogovor o ome-jitvah izpustov snovi v ozra"je, dolo"en s Kyotskim protokolom 1997. Iz potrebe po bolj!em razumeva-nju procesov, ki spreminjajo podnebje, od leta 2004 na Univerzi v Novi Gorici deluje Center za raziskave atmosfere, ki se osredoto"a na !tudij fizikalnih pro-cesov v troposferi, predvsem transporta aerosolov in vsebnosti vodne pare ter njihovega vpliva na opti"ne lastnosti ozra"ja. Poleg raziskav troposfere se center osredoto"a tudi na !tudij pojavov v vi!jih, elektri"no nabitih plasteh ozra"ja – ionosferi. Fluktuacije go-stote ionosferske plazme in povi!ana aktivnost sonca namre" mo"no vplivajo na propagacijo trans-ionos-ferskih radijskih signalov, ki omejujejo u"inkovitost in uporabnost satelitskih navigacijskih in telekomu-nikacijskih sistemov. V centru se ukvarjamo tudi s

!tudijem regionalnih podnebnih sprememb in vpliva izrednih vremenskih pojavov na okolje, !e posebej z ocenjevanjem ranljivosti okolja na pojav su!e.

Lidarske raziskaveCenter za raziskave atmosfere izvaja meritve tran-sporta aerosolov in njihovega vpliva na opti"ne la-stnosti ozra"ja s pomo"jo lidarjev (laserskih radar-jev), ki merijo razli"ne vrste sipanja kratkih pulzov laserske svetlobe na delcih in molekulah v ozra"ju. Trenutno razpolaga s tremi lidarskimi sistemi za daljinsko zaznavanje mikroskopskih delcev v atmos-feri. Dva sta stacionarna sistema z mo#nostjo spre-minjanja zenitnega kota meritve (Mie in Ramanski lidar) in se nahajata na observatoriju na Otlici nad Ajdov!"ino na nadmorski vi!ini 965 metrov. Tretji je mobilni elasti"no / fluorescentni lidar, ki lahko pregleduje ozra"je s sprotnim spreminjanjem tako azimuta kot zenitnega kota in aerosole ne samo zaznava, ampak tudi lo"i tiste biolo!kega izvora od nebiolo!kih preko detekcije z laserjem vzbujene fluorescence aminokisline triptofan. Z obema siste-moma, ki sta plod lastnega znanja in razvoja, izvaja-mo meritve opti"nih lastnosti atmosfere kot so n.pr. koeficienti povratnega sipanja in apsorpcije sve-tlobe na aerosolih, atmosferska opti"na globina ter prisotnost oz. sledenje aerosolov in obla"nih gmot.

Struktura elektronske plazme v ionosferi, izmerjena z evropskim radarskim sistemom EISCAT.

40

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 Obstoje!i lidarski sistemi nam omogo!ajo spremlja-

nje atmosferskih pojavov v troposferi nad Vipavsko dolino, Krasom in Tr"a#kim zalivom do vi#ine nekaj deset kilometrov. Meritve z mobilno enoto je mogo-!e uporabiti za meritve vi#ine plasti atmosferske in-verzije ter za nadzor in s tem povezano modeliranje in napovedovanje povi#anih stopenj onesna"enja na lokacijah, kjer je to najpotrebnej#e. S hkratno upora-bo meteorolo#kih modelov za gibanje zra!nih mas lahko iz meritev ocenimo, od kod so aerosoli nad na#e kraje pri#li in identificiramo njihove izvore. Z mobilnim lidarjem smo v lanskem letu izvedli #tu-dijo pojavov v atmosferi in izvorov polutantov nad urbanimi povr#inami (Ljubljana), uporabljamo pa ga tudi za pedago#ke potrebe Fakultete za aplikativno naravoslovje iz Fakultete za znanosti o okolju Uni-verze v Novi Gorici, tako da se lahko #tudenti ne-posredno seznanijo z najmodernej#o tehnologijo na tem podro!ju. V letu 2012 bi radi posebej poudarili #tudij transporta aerosolov na velike razdalje ter #tu-dij porazdelitve vsebnosti vodne pare v troposferi, ki smo jih izvedli z lidarskimi sistemi na observatoriju Otlica ter z ionosferskimi GPS monitorji v Novi Go-rici, Ajdov#!ini in v Ljubljani.

Raziskave ionosfereVelik del aktivnosti Centra za raziskave atmosfere je usmerjen v #tudij procesov v zgornjih, elektri!no na-bitih plasteh atmosfere. Dinami!ne nehomogenosti v gostoti elektronov v zgornjih plasteh ozra!ja, po-dobne vremenskim pojavom v ni"ji atmosferi, mo!-no vplivajo na prehod radijskih signalov skozi io-nosfero. Zaradi nehomogenosti prihaja do fluktuacij tako v amplitudi kot v fazi radijskih valov, kar mo!no vpliva na kvaliteto komunikacij med navigacijskimi in telekomunikacijskimi sateliti (GPS, Galileo) in satelistkimi sprejemniki na zemeljskem povr#ju, #e posebej v obdobju maksimuma son!nega cikla ali v !asu geomagnetnih neviht. Fluktuacije, imenovane tudi scintilacije, so odvisne od uporabljene frekvence elektromagnetnih valov, od geomagnetne in son!eve

aktivnosti, od !asa opazovanja in od zemljepisne #i-rine. Poznavanje vzrokov za scintilacije je osnova za na!rtovanje in izdelavo u!inkovitej#ih satelitskih na-vigacijskih sprejemnikov, hkrati pa je mo! iz analize scintilacij priti do novih dognanj o procesih v ionos-feri. V nizkih plasteh ionosfere raziskujemo pojav fluktuacij v elektronski gostoti tudi preko raz#irjanja elektromagnetnih signalov zelo nizkih frekvenc z oddajnikov na zemlji, ki jih hkrati bele"imo z ve!imi sprejemniki. Na podlagi primerjav zaznanih signalov lahko rekonstruiramo porazdelitve gostote elektron-ske plazme in napovedujemo pojave son!evih izbru-hov. V letu 2012 smo raziskovalno delovali v okviru mednarodnih projektov FP7 TRANSMIT, FP7 CA-LIBRA in ESA SLOIONO, na podlagi katerih smo opravili ve!je #tevilo mednarodnih izmenjav.

Raziskave plazmeDiagnostika in modeliranje ionosferske plazme

V letu 2012 smo pozornost usmerili na analizo mo-tenj v amplitudah in fazah radijskih valov zelo nizkih frekvenc (VLF, pod 30 kHz) izmerjenih s spreje-mnikom AWESOME na observatoriju v Beogradu (44.85º N, 20.38º E). Osredoto!ili smo se na analizo vpliva son!evih bli#!ev v podro!ju "arkov X na pro-pagacijo signalov relativno bli"njih VLF oddajnikov DHO/23.4 kHz (Rhauderfehn, Nem!ija, (53.10º N, 7.60º E) in ICV/20.27 kHz (Isola di Tavolara, Itali-ja, 40.92º N, 9.73º E) ter s pomo!jo simulacij LWPC (Long Wavelength Propagation Capability) izra!u-nali raven pove!anja koncentracij elektronske plza-me v obdobju 2010-2012. Vzpostavili smo sodelova-nje s skupino za zaznavanje VLF signalov z Univerze Otago, Nova Zelandija, ter pridobili dostop do me-ritev VLF sprejemnikov v Casey (66.28º S, 110.53º E) in Scott Base (77.83º S, 166.66º E) na Antarktiki, kar nam omogo!a, da lahko spremljamo u!inke skoraj vsakega son!evega bli#!a, saj imamo vedno na voljo kak#no oson!eno traso oddajnik - sprejemnik. Na podlagi VLF meritev iz Antarktike smo analizirali

Lidarski odziv pri pregledovanju atmosfere z observatorija na Otlici proti Tr!a"kemu zalivu.

41

bli!"e iz prve polovice marca 2012, ki so vzbudili kar nekaj pozornosti, saj smo ugotovili, da bli!"i ekstre-mne klase X (10-4 W/m2) spu!"ajo referen"no vi!ino na okoli 60 km in da so odgovorni za povi!anje elek-tronske koncentracije za dva reda velikosti glede ma mirne pogoje. Dodelali smo model N(t,h), ki poda "asovno-vi!inski profil elektronske koncentracije, ta je pod imenom Disturbed D-region Electron Density Model vklju"en v COST katalog modelov vesoljske-ga vremena,ki je na spletu dostopen na »European Space Weather Portal«. Model smo preizkusili tudi rezultati meritev son"eve gostote mo"i v podro"ju EUV, ki jo zaznava radiometer Lyra na evropskem satelitu Proba2, primerjali pa smo jih tudi z meritva-mi tradicionalnih GOES satelitov. Ugotovili smo, da pri ve"jih vi!inah EUV sevanje ob"utno pripeva k zvi!ani ionizaciji ionosferske plasti D. O delu v letu 2012 smo poro"ali na VERSIM delavnici v São Paulu in na ESWW9 v Bruslju.

Interakcija vodika s stenami fuzijskega reaktorjaRaziskave na podro"ju interakcije vibracijsko vzbu-jenih molekul vodika s stenami fuzijskega reaktorja, ki jih v okviru evropskega projekta EURATOM iz-vajamo v sodelovanju z Institutom Jo#ef Stefan, so v letu 2012 pripeljale do odlo"ilnega preboja. Upo-!tevajo" rezultate najnovej!e eksperimentalne in teoreti"ne raziskav smo sestavili osnovno vhodno podatkovno bazo za procese na povr!inah: rekom-binacijo vodikovih atomov H ter termalno disocia-cijo, ekscitacijo in deekscitacijo vodikovih molekul H2(v), upo!tevajo" vsa vibracijska stanja (v=0,...14). Kineti"ni model za plinsko fazo smo raz!irili na 16 zvrsti realno prisotnih delcev (15 molekularnih stanj in atomarni vodik) ter na atomarni vodik adsorbiran na stenah, ki prispeva rekombinaciji v procesu trka atoma H s povr!ino (t.i. Eley-Rideal rekombinacija). Prvi rezultati izra"unanih vibracijskih porazdelitev ka#ejo splo!no ujemanje z meritvami, pri "emer si-mulacija s postopkom variranja vhodnih parametrov daje mo#nost prepoznavanja dominantnih interakcij in njihovo ovrednotenje.

Uporabne in razvojne raziskaveObservatorij na Otlici je vklju"en v dr#avno mre#o ekolo!kih postaj, ki deluje pod okriljem Agencije RS za okolje (ARSO) in na njem nepretrgano pote-kajo nekatere standardne ekolo!ke in meteorolo!ke meritve (temperatura, vlaga, smer in hitrost vetra, vsebnost aerosolov, gostota svetlobnega toka), ki so v realnem "asu dostopne na spletnem portalu Agen-cije. V letu 2012 smo vkopali internetno povezavo za nemoteno delovanje v "asu atmosferskih razelektri-tev ter v sodelovanju z ARSO zamenjali vremensko postajo, tako da ustreza novim, vi!jim standardom okoljskih meritev.

Trajektorije satelitov, ki jih sledita GPS monitorja v Ajdov!"ini in Novi Gorici.

Od leta 2008 se v Centru za raziskave atmosfere v sodelovanju s Centrom za upravljanje s su!o za jugo-vzhodno Evropo (DCMSEE) osredoto"amo tudi na pou"evanje vremensko pogojenih naravnih nesre", !e posebej na pojav su!e in njenega vpliva na kme-tijstvo. Slovenija sodi med dr#ave, ki se razmeroma pogosto sre"ujejo s su!ami, te pa lahko imajo mo"an okoljski, gospodarski in socialni vpliv. Kmetijstvo uni"ujo"e posledice su!e najbolj ob"uti, saj je s svojo dejavnostjo mo"no vezano na geolo!ke, pedolo!ke, hidrolo!ke ter klimatske razmere, in je zato mo"no ranljivo. Zaradi predvidenih scenarijev klimatskih sprememb lahko pri"akujemo, da bodo su!e v priho-dnosti !e pogostej!e ter da bodo prizadele !e ve"ji de-le# kmetijskih povr!in. Za oceno ranljivosti na su!o potrebujemo primerno metodologijo, zato smo raz-vili metodologijo za oceno ranljivosti, ki bi bila lahko uporabna za celotno obmo"je JV Evrope. Ranljivost virov za kmetijstvo je dolo"ena z naravnim potenci-alom za kmetijstvo. Dejavniki, ki vplivajo na ranlji-vost zaradi su!e so !tevilni, zato je potrebno najprej dolo"iti najpomembnej!e vplive su!e na kmetijstvo ter oceniti vzrok njihovega pojava. Ocenili smo, da so najpomembnej!i dejavniki za ranljivost kmetijstva na su!o oson"enost lege, koli"ina rastlinam dosto-pne vode v tleh in potencialna evapo-transpiracija (biolo!ko-fizikalni dejavniki) ter raba in namakanje kmetijskih povr!in (dru#beni dejavniki). Tako na pri-mer ka#ejo najve"jo ranljivost obmo"ja kmetijskih zemlji!" brez namakanja, kjer imajo neustrezen iz-bor kulture glede na vrsto in debelino prsti ter splo-!ne padavinske razmere. V okviru centra smo v letu 2012 delali na razvoju metodologije za oceno tvega-nja za pojav su!e ter izdelavi GIS orodij za dolgoro"-no planiranje za!"ite kmetijstva pred su!o.

42

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 VII. Center za sisteme in

informacijske tehnologije (Vodja: doc. dr. Ingrid Petri!)

Center za sisteme in informacijske tehnologije pove-zuje raziskovalce na podro!ju sistemov in informacij-skih tehnologij ter omogo!a njihovo sodelovanje pri raziskavah in razvoju na omenjenih podro!jih. Dejav-nost poteka predvsem na "tirih ve!jih podpodro!jih:

informacijske tehnologije za podporo raziskovalni dejavnosti v medicini in okoljskih znanostih,modeliranje v biologiji in medicini,algebrai!ne hiperstrukture,teorija sistemov in avtomatskega vodenja,sistemski in#eniring.

Druga podro!ja raziskav so "e:integracija ra!unalni"kih aplikacij in metod za podporo odlo!anja in podatkovnega rudarjenja,metodologije procesiranja podatkov in orodja namenjena izobra#evanju in raziskavam v infor-macijski dru#bi,matemati!no modeliranje in uporaba modelov za na!rtovanje avtomatskega vodenja,raziskave v algebri z uporabo in navezavo na teo-reti!no ra!unalni"tvo,optimizacija proizvodnih postopkov in procesov,sistemi stalnih izbolj"av in njihovi u!inki v pod-jetjih,upravljanje znanja v mre#nih organizacijah,upravljanje s !love"kimi viri ter njegova poveza-va z organizacijo in delovanjem podjetij.

Intenzivne raziskave so potekale na podro!ju anali-ze znanstvenih besedil in v strokovnih !lankih upo-rabljene terminologije z metodami ra!unalni"ko--podprtega kreativnega odkrivanja znanja iz besedil. Ra!unalni"ko-podprta obdelava besedil, ki zajemajo vse obse#nej"e a hkrati razdrobljeno znanje na "tevil-nih raziskovalnih podro!jih, poenostavlja dostop do besedilnih baz podatkov in omogo!i avtomatizirano analizo besedil. Zato v Centru za sisteme in informa-cijske tehnologije razvijamo metode, ki omogo!ajo avtomatsko pregledovanje velikih tekstovnih baz strokovnih !lankov in znanstvenih besedil ter ino-vativno odkrivanje implicitnih povezav v tekstih z razli!nih strokovnih in znanstvenih podro!ij.

Tekstovno analizo izvajamo z avtomatsko ali polav-tomatsko obdelavo besedil, ki so prosto dostopna v mednarodnih bibliografskih bazah. Osredoto!amo se predvsem na strokovna poslovna in biomedicinska znanstvena podro!ja, kjer obstaja dostop do obse#nih baz strokovnih !lankov. Z namenom generiranja no-vih hipotez za bolj"e razumevanje kompleksnih po-javov na biomedicinskih podro!jih smo raziskovali !lanke iz najobse#nej"e biomedicinske bibliografske baze Medline in znanstvene bibliografske baze Scien-ceDirect. Pri analizi tekstov in iskanju potencialnih po-vezav v poslovnih okoljih pa smo se poleg elektronskih revij servisa ScienceDirect poslu#evali tudi podatkov iz evropske poslovne zbirke BizEurope.com.

43

V postopke odkrivanja !e neraziskanih povezav med preu"evanimi pojavi vklju"ujemo nove pristope k rudarjenju besedil, ki omogo"ajo odkrivanje posre-dnih, bisociativnih povezav med razli"nimi kon-teksti ali razli"nimi domenami. S tem je povezano tudi raziskovanje vloge izjemnih izrazov v besedilih, ki niso tipi"ni za raziskovano domeno. Z inovativ-nimi metodami odkrivanja znanja smo dokazali, da osamljeni, redko uporabljeni izrazi v strokovni lite-raturi lahko privedejo do nepri"akovanega odkritja implicitnih povezav, ki so v pomo" strokovnjakom pri odkrivanju novega znanja. Izrazi, ki so le redko uporabljeni v raziskovani domeni, lahko privedejo do odkritja znanstveno zanimivih pojmov ali poja-vov, ki predstavljajo most med razli"nimi ugotovi-tvami, ki so opisane v strokovnih "lankih z razli"nih strokovnih ali znanstvenih podro"ij.

Metode analize tekstov in odkrivanja novega znanja so podpora raziskovalcem pri postavljanju novih hipotez, kjer z ra"unalni!kimi orodji odkrivajo rela-cije med koncepti, ki dotlej !e niso bili obravnava-ni skupaj. Pri odkrivanju znanja iz podatkov na podro"jih medicine in pri analizi poslovnih besedil sodelujemo s strokovnjaki s po-dro"ja obravnavane problematike tako pri analizi podatkov kakor tudi pri vrednotenju in razlagi dobljenih rezultatov. Zato se tudi pri razvoju metod in sistemov poslu#ujemo interak-tivnosti, pri katerem kombiniramo ru-darjenje besedil in pridobivanje zna-nja s podporo kreativ-nemu odlo"anju.

Pri odkrivanju povezav med raz-li"nimi konteksti uporabljamo pred-vsem pri nas razvit sistem RaJoLink, ki implementira iskanje redkih izrazov in podporo ugotavljanju implicitnih povezav preko povezovalnih izrazov med razli"nimi po-dro"ji, s "imer je mo#no priti do novih znanstve-nih hipotez. Metodologija je bila vklju"ena tudi v kreativno odkrivanje znanja v okviru evropskega projekta BISON (Bisociation Networks for Creative Information Discovery) kot inovativen pristop za is-kanje bisociativnih povezav. Predstavitev RaJoLink metodologije pa je bila vklju"ena v znanstveno mo-nografijo, ki je iz!la ob zaklju"ku projekta BISON pri zalo#bi Springer.

Na podro"ju upravljanja proizvodnje smo uporablja-li metode analize tekstov za klasifikacijo poslovnih besedil v obliki hierarhi"nih taksonomij ali ontologij. Z njimi smo oblikovali konceptualne sheme, ki slu#i-jo prikazu raziskovanih domen in predstavili obrav-

navane domene v obliki drevesnih podatkovnih struktur. Na ta na"in smo analizirali tudi strokovno literaturo, ki obravnava klju"ne kazalnike u"inkovi-tosti proizvodnje (ang. Key Performance Indicators – KPI). Orodja in sistemi za merjenje u"inkovito-sti proizvodnje sistematsko zbirajo in predstavljajo podatke v obliki, ki uporabnikom omogo"a hitro dojemanje posredovanih informacij, ki so potreb-ne v procesih sprejemanja odlo"itev. Tako se KPI-ji uporabljajo za ocenjevanje u"inkovitosti podjetij in poslovnih procesov. S tekstovno analizo strokovnih "lankov, ki obravnavajo spremljanje u"inkovitosti proizvodnih procesov in so dosegljivi preko bibli-ografske baze znanstvene literature ScienceDirect smo izdelali hierarhi"ni prikaz znanja o klju"nih ka-zalnikih u"inkovitosti v proizvodnih sistemih.

Terminolo!ke ontologije, ki prikazujejo obravnava-no domeno spremljanja u"inkovitosti proizvodnje in njena klju"na podpodro"ja smo oblikovali na osnovi analize tekstov povzetkov strokovnih "lan-kov. S prikazom klju"ne terminologije, ki se upo-

rablja v analizirani domeni smo omogo"ili la#jo interpretacijo in izmenjavo znanja. Prikazi

klju"nih konceptov iz obravnavane litera-ture, ki smo jih gradili v obliki hierar-

hi"nih taksonomij, povzemajo ter-minologijo iz vsebine znanstve-

nih "lankov. Na ta na"in smo zgradili formalen prikaz

pojmov iz analizirane literature o kazalni-

kih proizvodne u"inkovitosti.

V sodelovanju z Insti-tutom Jo#ef Stefan pote-

kajo raziskave na podro"ju modeliranja dinami"nih siste-

mov na podlagi Gaussovih proce-sov (GP) in uporabe teh modelov za

na"rtovanje vodenja. Gaussovi procesi so ve"dimenzionalni, naklju"ni procesi, pri

katerih so slu"ajne spremenljivke homogeno porazdeljene po normalnem porazdelitvenem zakonu. Tehnolo!ke sisteme, ki imajo nelinearno dinamiko obna!anja z naklju"no komponento ne-gotovosti, lahko ozna"imo kot kompleksne. Za mo-deliranje takih sistemov uporabljamo metode, ki temeljijo na na"elih neparametri"nega modeliranja z verjetnostnim napovedovanjem izhodov, kakr!ni so GP modeli.

Na podro"ju algebre smo raziskovali hiperstruk-ture in mehke mno#ice. V raziskave Centra s po-dro"ja algebre sodijo tudi hiperskupine in n-arne relacije. Preu"evali smo hiperskupino povezano z n-arno relacijo definirano na neprazni mno#ici ter povezave z Rosenbergovo hiperskupino poveza-

44

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 no z binarno relacijo. Obravnavali smo zaporedje

zdru!enih prostorov povezanih s hiperskupino. Zaporedja zdru!enih prostorov smo merili z Ata-nassovo intuitivno mehko mero hiperskupine. Raziskovali smo tudi povezave med algebrai"nimi hiperskupinami in intuitivnimi mehkimi mno!i-cami, ki so klju"nega pomena tudi za raziskave v informacijskih znanostih.

Algebrai"ne hiperstrukture, ki jih je uvedel francoski matematik F. Marti leta 1934 z definicijo hipersku-pine ter nekaterih njenih zna"ilnosti in aplikacij na podro"jih algebrai"nih funkcij, racionalnih ulomkov in nekomutativnih skupin, predstavljajo tako neod-visne raziskave kakor tudi orodje za prou"evanje na !e uveljavljenih podro"jih, kot na primer v geometri-ji, na podro"jih grafov, hipergrafov, topologij, krip-tografij, teorije kode, verjetnosti in mehkih mno!ic. Hiperstruktura je algebrai"na struktura ustvarjena z neprazno mno!ico H vsebujo"o eno ali ve" hipe-roperacij, ki predstavljajo funkcije, ki kateremukoli paru elementov Hja dodelijo neprazno podmno!ico Hja. Razli"ne povezave med hiperskupinami in bi-narnimi relacijami so bile vzpostavljene v preteklosti z namenom pridobivanja novih hiperstruktur. Raz-vitih je bilo nekaj algoritmov za ra"unanje #tevila neizomorfi"nih hiperskupin povezanih z binarno relacijo, definirano na kon"ni mno!ici. Razvite so bile tudi posplo#itve teh problemov na primere n--arnih relacij.

Sodelavci Centra za sisteme in informacijske tehno-logije so tudi glavni "lani uredni#kega odbora nove strokovne revije Univerze v Novi Gorici: POPULA-TION DYNAMICS, Analysis, Modelling, Forecast, ki je za"ela izhajati v letu 2012 na pobudo in zamisel "lana Centra. Revija obravnava populacijske dinami-ke, ki jih odkrivamo v razli"nih domenah sodobne znanosti. Namen revije je zbirati in objavljati nova odkritja s podro"ja populacijske dinamike iz razli"-nih raziskovalnih domen ter tako povezati specifi"-ne znanosti za #ir#e in celovitej#e razumevanje kom-pleksnih pojavov.

V letu 2012 je Center za sisteme in informacijske teh-nologije zaklju"il sodelovanje na evropskem projek-tu 7. Okvirnega programa BISON Bisociation Net-works for Creative Information Discovery. V okviru tega smo razvili metodo za odkrivanje bisociativnih povezav med razli"nimi konteksti ali razli"nimi do-menami in pokazali, da je metodo za odkrivanje iz-jem v literaturi mogo"e uporabiti tudi za podporo pri avtomatskem odkrivanju skritih povezav v me-dicinskih domenah. Metodologija, ki smo jo razvili v Centru za sisteme in informacijske tehnologije je bila izbrana tudi za enega od osnovnih pristopov v odkrivanju znanja pri prijavi novega evropskega projekta 7. Okvirnega programa na razpisu ICT for Creativity and Learning - Intelligent Computational Environments Stimuilating and Enhancing Human Creativity.

45

V letu 2012 smo nadaljevali z ve!letnim preu!eva-njem vpliva na!rtno spremenjenih mikroklimatskih pogojev v grmu vinske trte na kon!no sestavo grozdja in vina. Z odstranjevanjem listov v predelu grozdja v !asu razli!nih fenolo"kih faz razvoja vinske trte (pred cvetenjem, v !asu tvorbe jagod ter v !asu za!etka obarvanja jagod – vse v primerjavi z nerazlistanimi kontrolnimi trtami) smo dosegli razli!ne mikrokli-matske pogoje, zlasti glede temperature na povr"ini grozdne jagode, osvetljenosti grozdov ter relativne vlage v grmu vinske trte. Medtem, ko se temperatu-ra in osvetljenost grozdne jagode izkazujeta kot zelo pomembna predvsem iz stali"!a njunega vpliva na biosintetsko obna"anje rastline-trte ter tako odlo!ilno vplivata na kemijsko sestavo grozdja, pa po drugi stra-ni relativna vlaga v obmo!ju grozdov mo!no oprede-ljuje tveganje za dolo!ene bolezni in s tem bistveno vpliva na kakovost grozdja (v smislu zdravstvenega stanja) ob trgatvi. V letih 2009-2012 smo najve! to-vrstnih terenskih poskusov zastavili na sorti 'Modri pinot' (V. vinifera L.) in sicer na treh lokacijah: dveh v Sloveniji (Vipavska dolina) in eni v Italiji (Trento). V letu 2011 pa smo prvi! podobne poskuse zastavili tudi na sortah 'Pinela', 'Merlot', 'Cabernet Sauvignon' in 'Sivi Pinot' (vse V. vinifera L.) in sicer v vinogradih Vipavske doline. Pri ve!ini opazovanih parametrov in pri ve!ini opazovanih sort smo zaznali predvsem po-zitivne vplive zgodnej"ih razlistanj (pred cvetenjem, v !asu tvorbe jagod) v primerjavi s poznim razlisatnjem (v !asu obarvanja jagod), v vseh primerih pa je grozdje razlistanih trt dosegalo ob!utno vi"jo tehnolo"ko ka-kovost kot grozdje neralistanih trt. Novost v vinogra-dni"tvu – tehnika razlistanja pred cvetenjem vinske trte - je poleg obetavnih sprememb v kemijski sestavi grozdja v mnogih primerih povzro!ila tudi manj"o zbitost grozdov, kar je "e posebej pomembna prido-bitev v primeru opazovanih predstavnikov dru#ine Pinotov (Modri in Sivi Pinot). Ti zgodnji sorti sta po-znani po naravno zelo zbitih grozdih in sta posledi!no mo!no podvr#eni oku#bam z B. cinerea in podobnim oku#bam. V letu 2012 smo se prete#no posve!ali ana-litiki zelo bogatega nabora vzorcev ve!ih letnikov in ve!ih sort, ki smo jih pridobili iz vseh prej omenjenih poskusov razlistanja v razli!nem !asu tekom razvo-ja grozdja. Klasi!ne tar!ne analize smo nadgradili z metabolomskimi tar!nimi in netar!nimi analitskimi postopki in tako pridobili veliko novih podatkov o bi-

IX. Center za raziskave vina (Vodja: dr. Lorena Butinar)

osintetskem obna"anju vinske trte v interakciji z nje-nim mikrookoljem. V prvi fazi smo opazovali tvorbo sekundarnih metabolitov (prednostno polifenolov) tekom dozorevanja grozdja. Ob najnovej"ih analit-skih pristopih smo lahko preverjali dinamiko sinteze za ve! deset fenolnih predstavnikov v odvisnosti od !asa razlistanja vinske trte. V nadaljevanju pa smo opazovali celoten metabolom grozdja (pri sorti Modri Pinot) v odvisnosti od povzro!enih mikroklimatskih pogojev. V nadaljevanju bomo posku"ali povezati podatke, ki smo jih pridobili s spremljanjem mezo- in mikroklimatskih pogojev (meritve T, osvetljenosti in relativne vlage) s pridobljenimi analiskimi podatki, s !imer bomo posku"ali izbolj"ati razumevanje opazo-vanih biosintetskih procesov ter tako hkrati izbolj"ati mo#nosti kontroliranja le teh v modernem, bolj traj-nostno naravnanem vinogradni"tvu. V letu 2012 je bil v okviru projekta AGROTUR/Kra"ki agroturizem, sofinanciran v okviru Progra-ma !ezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013, opravljen sklop eksperimentalnih poskusov na kra"kem obmo!ju. S pomo!jo vinogradni"kih poskusov smo #eleli preu!iti u!inek nekaterih am-pelotehni!nih del v vinogradu na ravnovesje med listno povr"ino in maso pridelka ter posledice, ki jih ta imajo na kakovost grozdja sorte 'Refo"k' (V. vinife-ra L.). Red!enje grozdja je ampelotehni!ni ukrep, po katerem se v vinogradni"tvu posega najpogosteje, saj omogo!a doseganje dobre stopnje uravnote#enosti med maso pridelka in kakovostjo grozdja. Vsekakor pa se enake rezultate lahko dose#e z defoliacijo v fazi pred cvetenjem. Zaradi stresa, ki ga rastlini povzro-!i defoliacija "tevilnih fotosinteti!no u!inkovitih li-stov pred fazo cvetenja, se trta odzove z oploditvijo. Kon!ni rezultat ampelotehni!nih ukrepov je grozd z bistveno redkej"imi jagodami.'Refo"k' predstavlja avtohtono sorto, ki je bila dele#na le malo zanimanja s strani raziskovalcev, ti se namre! ve!inoma osredoto!ajo na malo"tevilne mednaro-dno raz"irjene sorte. S tega vidika sta bila v letu 2012 zastavljena dva poskusa v poskusnih vinogradih na obmo!ju Dutovelj in Komna. Rezultati obeh posku-sov, ki sta bila izvedena na sorti 'Refo"k', so ponovno pokazali vpliv nekaterih ampelotehni!nih ukrepov na spreminjanje mase pridelka in kvalitativni profil sestave grozdja. Iz prvih rezultatov je razviden jasen vpliv na zmanj"anje mase pridelka ali pove!anje so-

46

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 odvisnosti med listno povr!ino/maso pridelka. Med

drugim so ukrepi pozitivno vplivali tudi na vsebnost polifenolov. Dobri rezultati so bili dose"eni tako z red#enjem grozdja kot tudi z defoliacijo v fazi pred cvetenjem, vendar bo treba te rezultate potrditi z na-daljnjimi raziskavami.

Spojine, ki jih ne "elimo v vinu, lahko izvirajo tako iz pridelave kot predelave grozdja. Poleg anorganskih substanc, ki so neza"elene v vinu in v vi!jih koncen-tracijah zdravju opore#ne, lahko razvoj neza"elenih mikroorganizmov privede do tvorbe razli#nih or-ganskih spojin, ki negativno vplivajo tako na sen-zori#ne kot zdravstvene u#inke vina. Tako so lahko kljub pozitivnemu vplivu mle#nokislinskih bakterij (MKB) na kakovost vina, nekateri sevi MKB odgo-vorni tudi za nastanek biogenih aminov med vini-fikacijo. Njihova koncentracija se navadno pove#a med spontano jabol#no-mle#nokislinsko fermenta-cijo ter med zorenjem brez dodanega SO2. Analize biogenih aminov v vzorcih vina Teran letnika 2011 so v okviru projekta AGROTUR izvedli v Laborato-riju za raziskave v okolju, kjer so analizirali biogene amine s HPLC/FLD, s predhodno derivatizacijo z ortoftalaldehidom. Dolo#ili smo tudi !tevilo MKB s klasi#no gojitveno metodo na trdnem selektivnem goji!#u MRStj z dodanim cikloheksimidom. Anali-ze biogenih aminov so pokazale vrednosti, skladne z ostalimi raziskavami. Tudi najvi!je izmerjena kon-centracija za histamin je ni"ja od najvi!jih priporo-#enih vrednosti v Avstriji in $vici (10 mg/l) ter Fran-ciji (8 mg/l), je pa vi!ja od priporo#enih vrednosti

v Nem#iji (2 mg/l) na Nizozemskem (3 mg/l) in v Belgiji (5 mg/l). Koncentracije putrescina in tirami-na so znotraj obmo#ij, ki jih za rde#a vina navajajo literaturni viri, medtem ko teh podatkov za etano-lamin v literaturi nismo zasledili. Vi!ja vsebnost bio-genih aminov je bila potrjena z ve#jo mikrobiolo!ko aktivnost mle#nokislinskih bakterij, zato bi pravilna uporaba SO2 lahko ob#utno zmanj!ala nastanek teh neza"elenih spojin v vinu.

Skupaj s sodelavko Regionalne razvojne agencije Se-verne Primorske v letu 2012 zaklju#ujemo raziskavo privzema hranil v vinsko trto sorte Rebula. Elemen-tarne analize listov in pecljev vinske trte lo#nega poskusa smo dopolnili !e z profiliranjem dostopnih frakcij izbranih elementov (K, Mg, Fe in Zn) v ze-mlji in vse podatke izpostavili statisti#ni analizi z namenom dolo#itve vpliva sezone ali tretiranja na privzem posameznega elementa in tudi na kakovost grozdja predvsem v smislu koli#ine fenolov hidroki-sicmetnih kislin, ki so slabo poznane. Z Univerzo Roskilde smo nadaljevali z raziskavo o vlogi antocianiniov v fotosintezi in fotoinhibiciji ra-stlin. Pri izbrani modelni amfibijski rastlini Lobelia dortmanna L., smo skupaj z raziskovalci iz Danske preverili stopnjo obarvanosti z antocianini glede na oddaljenost od vodne gladine glede na aktivnost fo-tosinteze in aktivnost antioksidaticjskih encimov. V 2012 smo smo v ti rastlini dolo#ili prisotnost posa-meznih antocianinov in ugotovili, da se zelene rastli-ne in obarvane med seboj ne razlikujejo v prisotnosti glavnih antocianinov, ampak le v razmerju, kar ka"e na dolo#ene fizolo!ke vloge posameznih antociani-nov v fotosintezi in fotoinhibiciji rastlin.Glavnino raziskovalnega dela na tem podro#ju fe-nolov oljk in olj#nega olja smo posvetili dolo#itvi kvali- ter kvantitativnega prenosa fenolnih spojin iz plodov oljk na tri glavne produkte olj#ne predelave: olje, tropine in vegetacijsko vodo glede na uporablje-no tehnologijo stiskanja oljk, pri #emer smo !tudirali vpliv dodatka vode med malaksacijo, temperaturo malaksacije in dodajanjem talka (Talc) ter soli NaCl na izplen fenolov v posamezni frakciji. Skupaj s sodelavko iz bli"njega podjetja Fructal smo v okviru skupne raziskave dolo#anja geografskega izvora in avtenti#nosti slovenskega jabol#nega soka ekolo!ke pridelave skupaj s kolegi iz JIS ter BF iz Ljubljane in Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru na njihovem posestvu v letu 2011 izvedli kotroliran poskus, kjer smo jabolka smo tre-tirali s petimi razli#nimi gnojili in potem jabolka in sok izpostavili razli#nim fizikalno-kemijskim ana-lizam (razmerja izotopov N, O in C, fenoli, amino-kisline, arome, ipd.). Tako kot leto popraj smo tudi jeseni 2012 smo ponovno izvedli obse"no vzor#enje jabolk treh sort (Idared, Topaz in Zlati deli!ez) iz ekolo!ke in integrirane pridelave iz razli#nih delov Slovenije, opredelili kakovostne parametre jabolk in jabolka predelali v sok, ki je/bo izpostavljen dolo#a-

47

nju profila elementov, aminokislin, organskih kislin, fenolov, aromatskih komponent ter razmerja stabil-nih izotopov N, C in O in drugih.Del raziskav na podro!ju fenolov je posve!en tudi preu!evanju potenciala fenolnih ekstratov tropin grozdja kot antioksidativna kot mikrobiolo"ka za"!i-tna sredstva v #ivilstvu, farmaciji pa tudi na podro!ju prehranskih dopolnil. Skupaj s kolegi iz BF smo ek-straktom fenolov tropin sort grozdja 'Zelen', 'Rebu-la', 'Sauvignon' ter 'Merlot', 'Cabernet sauvignon' in 'Modri pinot' dolo!ili minimalno inhibicijsko kon-centracijo za bakterije Salmonello enteritidis, Esce-richio coli, Bacillus cereus, Staphylococcus aureus in Listerio monocytogenes in ugotovili, da so ekstrakti tropin grozdja sorte Zelen, Sauvignon in Modri pi-not pomemben vir fenolov z antioksidativno in pro-timikrobno funkcijo, pri !emer sta bila slednja tudi testirana tudi v #ivilu.V okviru projekta UE-LI-JE II, ki je sofinanciran v okviru Progama !ezmejnega sodelovaja Slovenija--Italija 2007-2013 smo pri!eli z obdelavo geografskih in prostorskih podatkov za pripravo geografskega coniranja najbolj primernih podro!ij za pridelavo oljk v Gori"kih Brdih in Vipavski dolini. V letu 2012 smo v okviru projekta spoznavali na!ine geografske obdelave podatkov (GIS), ki jih bomo v prihodnjem letu nadgradili z obdelavo dejanskih podatkov ob so-delovanju z ERSA in ARPA iz sosednje Italije, ki sta omenjeno metodologijo #e uporabile za coniranje podro!ja italijanskih Brd.V letu 2012 so bile v okviru projekta HERITASTE/Poti okusov in do#ivetij, tudi sofinanciran v okviru Programa !ezmejnega sodelovanja Slovenija-Itali-ja 2007–2013, izvedene razli!ne mikrovinifikacije na grozdju lokalne sorte ‘Rebula’, kjer smo uporabili razli!ne klasi!ne tehnologije pridelave belega vina in starej"o tradicionalno tehnologijo z uporabo dolgo-

trajne maceracije med spontano alkoholno fermen-tacijo, ki so jo za!eli obujati v Vipavski dolini in Br-dih tudi nekateri vinarji. V okviru projekta Heritaste smo za!eli tudi z obnovitvenimi deli v vinogradu Man!e na Univerzitetnem posestvu, kjer bo posta-vljena kolekcija biotipov sorte ‘Rebula’ na razli!nih podlagah. V okviru projekta smo izvedli tudi nakup hlajenega mikrovinifikacijskega sistema, ki bo v letu 2013 uporabljen pri testiranju razli!nih vinarskih tehnologij za pridelavo vina Rebula.Iz dolo!enega grozdja lahko z izbiro razli!nih teh-nolo"kih postopkov in orodij za proizvodnjo vina pridelamo vino z zna!ilnim profilom arome. Izbira kvasovk je lahko zelo mo!no orodje za doseganje za#eljenih senzori!nih rezultatov, vendar je njihov potencial "e vedno preslabo poznan in razvit. Zato #elimo v okviru temeljnega raziskovalnega projekta z naslovom »Geni, ki pogojujejo aromatiko vina«, ki se je za!el leta 2011 in ga financira Agencija za raz-iskovalno dejavnost, preu!evati gene pri kvasovkah, ki so odgovorni za specifi!ne znane arome pri vinu kot tudi raziskati nove potencialne aromati!ne snovi in razviti/izbrati seve kvasovk z razli!nimi aromati!-nimi profili. Nedavno je laboratorij D. Bartel-a (na MIT-ju) poro!al o prisotnosti RNAi sistema pri kva-sovki S. castellii, ki je bli#nja sorodnica S. cerevisiae in ve!ini vinskih kvasovk. Tako smo v okviru ARRS projekta za!eli razvijati plazmidne kasete, prilagoje-ne razli!nim kvasovkam (S. uvarum in S. carlsber-gensis), ki bodo predstavljale edinstveno orodje za uti"anje tar!nih genov. Te plazmide, ki nosijo Argo-naute in Dicer gene, sedaj vna"amo v tar!ne seve, ki so sposobni fermentacije mo"ta, ter posku"amo pri-dobiti stabilne kvasne seve. Cilj je, da bi lahko "tudi-rali gene, ki so povezani z aromo, ter sledili razvoju aromatskega profila tekom fermentacije. V sodelovanju z IASMA In"titutom (Fondazione

48

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Edmond March, San Michele All’Adige, Italija) smo razvili kromatografsko analitsko metodo ob upo-rabi SMPE/HS-GC/MS scan tehnike in sicer z na-menom dolo!anja v mo"tu oziroma vinu prisotnih posameznih# aromatskih spojin oz. njihovih skupin (npr. estri, vi"ji alkoholi in kisline). Z isto metodo lah-ko kvalitativno in kvantitativno ovrednotimo tudi negativne oz. ne$elene aromatske komponente vina. Tekom razvoja omenjene metode smo testirali ve! kot 50 komercialno dostopnih standardov aromat-skih spojin, dodatne identifikacije pa izvajamo na podlagi uporabe ustreznih knji$nic (mo$nost opazo-vanja dodatnih 250-300 aromatskih spojin). V nada-ljevanju smo na ta na!in sledili pojavnosti in razvoju aromatskih snovi med testnimi fermentacijami, ki so potekale v eksperimentalnih fermentorjih (Univerza v Lundu, %vedska). Vsi tovrstni poskusi so potekali ob uporabi dveh razli!nih laboratorijskih sevov kva-sovk: S. uvarum in kontrolne laboratorijske kvasov-ke S. cerevisiae. Vpliv testnih kvasovk na razvoj aro-matike smo pod kontroliranimi pogoji preizku"ali v definiranem sinteti!nem mo"tu in naravnem mo"tu, pridobljenem iz grozdja sorte ‘Rebula’. Z namenom validacije vpeljane analitske metode za dolo!anje aromatike vina smo opravili "e testiranja ponovljivo-sti, linearnosti ter vplivov red!enja kot tudi vplivov vsebnosti etanola.V Sloveniji vinsko trto ogro$a veliko ekonomsko po-membnih virusov, zato v Centru za raziskave vina v sodelovanju z Nacionalnim in"titutom za biologijo iz Ljubljane raziskujemo viruse vinske trte in njihov vpliv na vinsko trto. Na severnem Primorskem ima najve!ji gospodarski pomen v vinogradni"tvu virus

pahlja!avosti listov vinske trte (GFLV), ki povzro!a bolezen imenovano ku$na izrojenost vinske trte. Bolezen na trsih lahko povzro!a razli!na bolezenska znamenja. V letu 2012 smo raziskovali vpliv oku$be vinske trte z GFLV na koli!inske (koli!ina prideleka grozdja na trs, "tevilo grozdov na trs in masa 100 jagod) in kakovostne (vsebnost sladkorja, vsebnost skupnih titracijskih kislin in pH vrednost) parametre grozdja v produkcijskih vinogradih v Komnu v Sloveniji in v Prepotto v Italiji na sorti Refo"k in na ve! biotipih sorte Pokalca. V grozdju smo analizirali vsebnost polifenolov z metodo HPLC (visoko lo!ljiva teko-!inska kromatografija) ter skozi vso rastno sezono spremljali vpliv oku$be vinske trte z GFLV na vodni status rastline. Za namen spremljanja fiziolo"kega odziva vinske trte, pri katerem je pomemben !im bolj"i nadzor nad zunanjimi dejavniki, smo nasta-vili poskus v kontroliranih razmerah rastlinjaka in spremljali odziv trsov na su"ni stres, saj v nekaterih primerih lahko virusna oku$ba zmanj"a odpornost rastline na su"o. V ta nemen smo merili vodni poten-cial in hidravlji!no prevodnost korenin zdravih in z GFLV oku$enih trsov. Dobljene podatke bomo upo-rabili za oblikovanje smernic vinogradni"ke prakse v z GFLV oku$enih vinogradih.Konec leta 2012 se je Center za raziskave vina, sku-paj z Visoko "olo za vinogradni"tvo in vinarstvo, pre-selil v nove prostore gra"!ine Lantheri v Vipavi.

49

V okviru Raziskovalnega centra za humanistiko je zdru!eno delo polno zaposlenih raziskovalcev Centra in raziskovalno udejstvovanje osebja, ki hkrati peda-go"ko deluje na Fakulteti za humanistiko. Raziskave potekajo predvsem na dveh krovnih podpodro#jih, literarne vede ter jezik in kognitivne znanosti.

Literarne vedeV skupini za literarne vede smo usmerjeni predvsem v "tiri raziskovalne sklope. Prvi od teh je povezan s COST akcijo Pisateljice v zgodovini (COST action Women Writers in Hi-story), cilj katere je vzpostaviti mo#no mednarodno raziskovalno mre!o in izdelati na#rt za bodo#e sis-temati#no mednarodno sodelovanje na podro#ju evropske !enske literarne zgodovine. $enske avtori-ce so bile v literarni zgodovini pogosto spregledane, zato je namen akcije poudariti njihovo prisotnost v zgodovini in literaturi. Reanalizirajo se njihovi teks-ti, raziskujejo povezave med avtoricami iz razli#nih evropskih de!el in preu#uje njihova recepcija. Podat-ki se vna"ajo v bazo Women Writers Database, kar omogo#a nov pogled na mesto, ki naj bi ga avtorice v evropski literarni zgodovini zasedale.

Posebno pozornost namenjamo v skupini tudi prostoru, kjer delujemo, torej sti#i"#u slovanskega in romanskega sveta. V tem okviru se ukvarjamo z ra-

X. Raziskovalni center za humanistiko (Vodja: doc. dr. Rok !aucer)

znimi vpra"anji t. i. literature na sti#i"#u, kot so lite-rarne podobe tujstva, literarni vplivi, stiki in prevodi, medkulturnost, migracije ipd.

Tretji raziskovalni sklop predstavljajo anti#ni mo-tivi in njihova transformacija v slovenski literaturi. %etrti sklop pa predstavlja razmerje med literaturo in novimi mediji v lu#i makrosprememb v evropski duhovni zgodovini. V tem okviru se posve#amo tudi hitro razvijajo#emu podro#ju digitalne humanistike, ki s kvantitativnimi metodami raziskuje tradicionalna vpra"anja literarnih ved in humanistike nasploh, ter pregledu slovenskih in svetovnih del novomedijskih literatov, posebej njihovemu odnosu do novomedij-ske umetnosti na meji jezikovnega (likovni jezik, kon-ceptualne umetnosti, znakovnost, zvok itd.).

Temeljne raziskave #lanov skupine za literarne vede, ki so se v okviru Centra izvajale tudi v letu 2012, so obsegale naslednje tematike:

preu#evanje vloge pisateljic v zgodovini in nove-ga razumevanja evropske literarne kulture;literatura na sti#i"#u;transformacija anti#nih motivov v slovenski knji-!evnosti 19. in 20. stoletja;vpra"anja novomedijske umetnosti.

Kot vzorec na"ih temeljnih raziskav v letu 2012 ome-nimo naslednje.

V okviru akcije COST WWIH so se prof. dr. Ka-tja Mihurko Poni!, doc. dr. Ale" Vaupoti# in mlada

50

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 raziskovalka Tanja Badali! aprila udele"ili konferen-

ce v Bukare#ti, kjer sta Ale# Vaupoti! in Tanja Bada-li! predstavila prispevek “$ e Reception of Female Authors from East and West European Countries in 19th-Century Slovenia”. V Bukare#ti so se !lani udele-"ili tudi sestanka #tirih delovnih skupin akcije COST, kjer so razpravljali o vizijah in nalogah skupin. Prof. dr. Katja Mihurko Poni" sodeluje tudi kot vodja !e-trte delovne skupine. Novembra sta se konference Transcultural, Transnational, Trans-disciplinary Perspectives on Women’s Literary History v Poznanu udele"ila doc. dr. Ale# Vaupoti! s prispevkom “Expe-rimental Visualization as a Research Tool” in mlada raziskovalka Tanja Badali! s prispevkom “$ e Slove-nian author Pavlina Pajk and her transcultural activi-ty”. Tanja Badali! se je v okviru akcije COST WWIH udele"ila tudi dveh enotedenskih izobra"evanj na in#titutu Huygens v Haagu.

Raziskovalec Ale# Vaupoti! je delal na umetni-#ko-raziskovalnem projektu, ki se je v letu 2012 raz-vil v #tiri razstavne postavitve v pove!ani resni!nosti.

Raziskovalka Ana Toro# je v za!etku leta 2012 izdala znanstveno monografi jo Podoba Trsta in Tr-!a"kega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja. Na to temo je kot vabljena predavateljica dvakrat nastopila na Univerzi v Trstu (na Filozofski fakulteti ter Visoki #oli za moderne jezike za tolma-!e in prevajalce) in na Univerzi v Padovi. Svoje razi-skovalno delo je nadalje predstavila na Slavisti!nem kongresu ter na pobudo Slovenskega kluba v Na-rodnem domu v Trstu. Nadaljnje raziskave tr"a#ke poezije je v obliki referata predstavila na mednaro-dnem simpoziju Perspektive manj"inskih knji!evnosti ter v dveh !lankih, ki sta bila v letu 2012 sprejeta v objavo (v revijah Europa Orientalis in Slavisti#na re-vija) in trenutno !akata na izid.

Raziskovalka RCH Katja Mihurko Poni" je obja-vila rezultate raziskave o doslej neznanih izvodih Lin-hartove "aloigre Miss Jenny Love, ki jo je opravila v Münchnu in na konferenci o nasilju v slovanskih knji-"evnosti predstavila referat o nasilju nad "enskimi liki v dramatiki Iva Svetina, Matja"a Zupan!i!a in Dragice Poto!njak, kot vabljena predavateljica je predavala na Univerzi sv. Klimenta Ohridskega v Sofi ji.

Jezik in kognitivne znanostiV okviru skupine za jezik in kognitivne znanosti se na Raziskovalnem centru za humanistiko najve! ukvar-jamo s formalnim jezikoslovjem v modelu generativ-ne slovnice (predvsem s skladnjo, semantiko in mor-fologijo), posve!amo pa se tudi drugim kognitivnim znanostim, ki so tako ali druga!e vezane na jezik, torej predvsem psiholingvistiki in nevrolingvistiki.

Temeljne raziskave !lanov skupine za jezik in ko-gnitivne znanosti, ki so se v okviru Centra izvajale tudi v letu 2012, so obsegale naslednje:

raziskovanje teoreti!no relevantnih zna!ilnosti razli!nih jezikov (skladenjskih otokov, skladnje samostalni#ke zveze, posledi!nostanjske drugo-tne predikacije, levega obrobja stavka, semanti-ke nedore!enosti itd.);teoreti!nojezikoslovna analiza zna!ilnosti po-govornih in nare!nih razli!ic sloven#!ine (pod-vajanja sklonskih obrazil, tekmujo!ih vzorcev ujemanja itd.) – v nasprotju s tradicionalnim slovenisti!nim pristopom, ki se z analizo ukvar-ja ob knji"ni sloven#!ini, v okviru pogovornega in nare!nega gradiva pa prete"no le popisuje;izvajanje teoreti!no relevantnih psiholingvisti!-nih eksperimentov (preverjanje jezikoslovnih modelov slovni!nega ujemanja, preu!evanje re-kurzije in hierarhije kot osrednjih lastnosti !love-kovega jezikovnega znanja, preu!evanje poveza-nosti med splo#nimi kognitivnimi sposobnostmi in jezikovno zmo"nostjo skozi preverjanje kore-lacije med otro#kim usvajanjem #tevil in siste-mom slovni!nega #tevila v otrokovem jeziku).

Kot vzorec na#ih temelj-nih raziskav v letu 2012 omenimo naslednje.

V okviru evropske mre"e NetWords ($ e European Network on Word Structure) smo v sodelovanju s psiho-/nevrolingvisti z Univer-

ze v Patrasu pripravili niz eksperimentov, s katerimi bomo primerjali procesiranje razli!nih tipov sloven-skih glagolskih predpon. Prek tega bomo ocenjevali tekmujo!e analize slovenskih glagolskih predpon in preverjali njihovo psiholo#ko realnost.

V sodelovanju z Laboratorijem za razvoj in jezik Univerze v Kaliforniji, San Diego, smo za!eli izvajati eksperiment, s katerim prek testiranja 2,5- do 5-le-tnih otrok ugotavljamo, ali obstaja korelacija med usvajanjem #tevil in sistemom slovni!nega #tevila v otrokovem jeziku, in #ir#e, med splo#nimi kogni-tivnimi sposobnostmi in jezikovno zmo"nostjo. Po-dobni eksperimenti so se po svetu "e izvajali, z na#im

51

raziskave, ki dr!avnim slu!bam nudijo podla-go pri izdelavi dolo"il in ukrepov glede tematik, kot so dolo"anje slovenskosti besedja, jezikovna politika pri imenih slovenskih podjetij, jezikovna politika v visokem #olstvu in znanosti ipd.;sodelovanje v evropskem jezikoslovnem kon-zorciju, ki pripravlja smernice za vrednotenje teoreti"nega in eksperimentalnega jezikoslovja v evropskih raziskovalnih programih;#irjenje zavedanja o dobrih in slabih praksah v jezikovnem svetovanju z objavami strokovnih prispevkov in odzivanjem na vabila za vklju"e-vanje v radijske programe.

Kot vzorec na#e aplikativno-ekspertne dejavnosti lahko omenimo projekt »Spletna jezikovna svetoval-nica za slovenski jezik«, ki ga soizvajamo z gori#kim Slovenskim izobra!evalnim konzorcijem Slov.I.K. Svetovalnica, ki je odprta v okviru "ezmejnega slo-vensko-italijanskega projekta JezikLingua, je brez-pla"na storitev, ki v jezikovnem svetovanju predsta-vlja novost, saj svoje delovanje navezuje na okolje jezikovnih stikov. Za cilj si v svetovalnici postavlja-mo dvig jezikovne ozave#"enosti uporabnikov, kar posku#amo dose"i z odgovarjanjem na vpra#anja, ki so kakor koli povezana z jezikom, s posebnim pou-darkom na italijansko-slovenskem jezikovnem stiku.

pa bomo pri#li do bistveno zgovornej#ih podatkov, saj imajo slovensko govore"i otroci v svojem slovni"-nem sistemu z dvojino in z dvema tipoma mno!ine precej mo"nej#o zaslombo slovni"nega sistema, kot so ga imeli katerikoli od do sedaj preu"evanih otrok.

Z eksperimenti z gradivom iz pogovorne sloven-#"ine smo ugotovili, da v univerzalni slovnici obsta-jajo vsaj trije mehanizmi ujemanja med glagolom in sestavljenim osebkom – ujemanje s prvim delom sestavljenega osebka, ujemanje z linearno bli!jim delom in ujemanje z Boolovo zvezo – in da lahko ti v jeziku enega in istega govorca tudi soobstajajo. Izbira mehanizma pa ni povsem prosta, v odvisnosti od skladenjskega okolja je lahko posamezen meha-nizem nemogo" ali pa tudi edini mo!en. Razlog za vznik ve"ih mehanizmov so ve"umnosti v spontanih jezikovnih podatkih.

Preu"evali smo pojav izni"enja skladenjskih oto-kov ob premikanju skladenjskih jeder, in sicer kot posledico t.i. oskubljene zgradbe zvez v minimali-sti"ni skladnji. Dokazovali smo, da sodi premikanje jeder v skladenjski in ne glasoslovni modul jezikovne zmo!nosti in da ne pu#"a sledi/kopije. S tem smo pojasnili ve" pojavov v jezikih, kot je mad!ar#"ina, zaradi katerih je bilo prej treba privzemati teoreti"no nedobrodo#lo tezo, da imajo taki jeziki plosko in ne hierarhi"no zgradbo.

Pojav izni"enja skladenjskih otokov in status skla-denjskih otokov v jezikoslovni teoriji smo preu"evali tudi v lu"i odtakanja iz otokov. Rezultati nakazujejo, da je koncept izni"enja skladenjskih otokov teoreti"no problemati"en, novi podatki, ki posku#ajo kombinirati razli"ne vrste navideznih izni"enj, pa vodijo do sklepa, da izni"enje skladenjskih otokov v resnici sploh ni mo-go"e, kar je v kontekstu faznega modela skladenjske derivacije teoreti"no zelo dobrodo#el rezultat.

Aplikativna in ekspertna dejavnost "lanov sku-pine za jezik in kognitivne znanosti je v letu 2012 vklju"evala naslednje:

nudenje podpore sloven#"ini v zamejskem in #ir#e "ezmejnem kontekstu z jezikovnim sveto-vanjem v Spletni jezikovni svetovalnici za slo-venski jezik;

Ve"ji projekt je bila tudi raziskava »Teoreti"no--empiri"na raziskava o jezikovnopoliti"nih u"inkih obstoje"ega pravnoformalnega okvira statusa in rabe sloven#"ine in drugih jezikov v javnosti«, ki smo jo iz-vedli za Slu!bo za slovenski jezik Ministrstva za izo-bra!evanje, znanost, kulturo in #port. Naro"ena je bila v kontekstu priprave nove “Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko”. Raziskava je poka-zala, da je z vidika imen podjetij zakonodaja nekaj vpliva na stanje imela, vendar ni prav jasno, da je bil opa!eni vpliv skladen z nameni zakonodaje. Hkrati se je pokazalo, da je dolo"anje slovenskosti problemati"-no, do smiselnosti zakonske regulacije imen podjetij pa imajo razmeroma negativna stali#"a tudi govorci sloven#"ine; na podlagi tega raziskava predlaga, da za-konodajalec razmisli o mo!nosti izvzetja fantazijskega dela imen podjetij iz jezikovne regulacije.

52

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Center za biomedicinske znanosti in in!eniring je bil ustanovljen v letu 2012 in zdru!uje raziskovalce, ki so bili prej vklju"eni v Laboratorij za raziskave okolja in raziskovalce, ki so se nedavno pridru!ili UNG z inte-resom ustanovitve kohezivne raziskovalne skupine na podro"ju biomedicine. Skupina je razvila ve" priorite-tnih raziskovalnih podro"ij, ki skupaj predstavljajo na# glavni interes – da bi s povezavo modernih tehnologij v biomedicini, nanomaterialih in in!eniringu razvili nove re#itve za izbolj#avo kakovosti procesa staranja. Center se nahaja v obnovljenem dvorcu Lanthieri v Vi-pavi, kjer sodelujemo tudi Centrom za raziskave vina pri odkrivanju naravnih vinskih antioksidantov, ki lah-ko vplivajo na izbolj#anje procesa staranja.

Opis raziskovalnih podro!ijMolekularni mehanizmi staranja celic in bolezniRaziskujemo molekularne in celi"ne mehanizme staranja celic, ki lahko spremenijo obi"ajno stara-nje v patolo#ko in tak#no, ki onemogo"a normalno !ivljenje, vklju"no s kroni"nimi degenerativnimi boleznimi. Na epigenetske spremembe celi"nega kromatina posku#amo vplivati z uporabo vinskih antioksidantov.

Degenerativne bolezniStaranje je normalen proces, ki vodi do celi"ne osta-relosti in zmanj#uje funkcije tkiv. Izpostavljenost to-ksi"nim kemikalijam in njihovo nalaganje v organiz-mu ter oksidativni stres, lahko proces staranja le #e pospe#ujejo in povzro"ajo degeneracijo celic in po-jav bolezni. Raziskujemo u"inke toksi"nih kemijskih

XI. Center za biomedicinske znanosti (Vodja: prof. dr. Tanja Dominko)

substanc in oksidativnega stresa, da bi lahko za#"itili celice in zmanj#ali #kodo.

Regenerativna medicina in mati!ne celiceRegenerativna medicina temelji na uporabi sodob-nih medicinskih tehnologij in znanstvenih pristopov za zdravljenje disfunkcij, motenj in bolezni, ki so po-sledica staranja. Ve"ina bolezni pri odraslih je pove-zana z degenerativni procesi staranja. Raziskujemo nove pristope za spremembo funkcionalnosti tkiv, ki temeljijo na mati"nih celicah in regenerativno-kom-petentih celicah ter spodbujanju samo-regeneracije endogenega tkiva.

Tkivno in"enirstvoRazvijamo nove biokompatibilne nano materiale, ki bodo koristni za tar"no dostavo terapevtskih spojin, za pomo" pri regeneraciji in popravilu po-#kodovanih tkiv ter kot modeli za preu"evanje na-predovanja bolezni.

Oprema

Center ima na razpolago ve" kot 200 kvadratnih me-trov laboratorijskih povr#in v dvorcu Lanthieri v Vi-pavi. Laboratoriji so edinstveno opremljeni za izva-janje celi"ne kulture, molekularne biologije in tehno-logije rekombinantne DNK. Oprema vklju"uje Zeiss in Olympus IX81 invertna fluorescentna mikrosko-pa z avtomatsko mizo, barvno kamero, hlajeno CCD kamero Hamamatsu Orca R2 ter programsko opre-mo za slikanje v "asu; ultracentrifugo, hlajeno centri-fugo za visoke hitrosti, inkubatorski stresalnik, BSL

53

II kabinete za pripravo celi!nih kultur, inkubatorje z nizko koncentracijo kisika; laminarij; hibridizacijsko pe!ico, sistem za magnetno lo!evanje celic; PCR ci-kli!ni termostat; prikazovalnik Kodak MM4000, in-vertni klini!ni fluorescen!ni mikroskop, mikroskop za disekcije z osvetlitvijo na opti!na vlakna, opremo za molekularno biologijo in proteomiko (agarozna in SDS-PAGE elektroforeza, prenosi Western), hla-dilnike; zamrzovalnike, zamrzovalnik na -80 °, spek-trofotometer, tehtnice, namizne centrifuge, mikro-centrifuge, termobloke, vortekse, toplotne / me"alne plo"!e, vrtljive plo"!adi, vodne kopeli in zamrzoval-nik za shranjevanje celic v teko!em du"iku.V skupni rabi s Centrom za raziskave vina imamo hladilno sobo, ledomat, sistem Millipore za ultra !i-"!enje vode, in avtoklav za sterilizacijo. Center imajo ve! ra!unalnikov, povezanih v omre#je UNG in z lo-kalnimi tiskalniki. Dodatni ra!unalniki so povezani z glavno opremo (Kodak MM4000, mikroskop Olym-pus). Za izmenjavo in shranjevanje podatkov in za zagotavljanje javnega dostopa do na"ih baz je centru namenjen prostor na stre#niku UNG.

Osnovne raziskave V letu 2012 so se v okviru novonastalega Centra na-daljevale obstoje!e raziskave na podro!ju nevrobiolo-gije. Na"a glavna naloga je ugotoviti, kateri molekular-ni dogodki so odgovorni za nepovraten prehod med zdravim in obolelim stanjem senzori!nih ganglijev. Ena od nastajajo!ih hipotez je, da pove!ano spro-"!anje topnih posrednikov pove!a ob!utljivost za ra-zvoj nenavadne komunikacije med nevroni in glio v gangliju, in tako pove!a mo#nost za razvoj vnetnega procesa v #ivcnem sistemu. Na"e delo stremi k od-krivanju biokemi!nih procesov na celi!nem modelu nevronov in celic glije, spro#enih z ATP, s posebnim povdarkom na validaciji u!inkov novih terapevtskih interferen!nih spojin. Zlasti, ukvarjamo se z raziska-vami !asovnih in prostorskih komponent spro"!anja topnih mediatorjev bole!ine ter molekularnih meha-nizmov iz ozadja, ki te procese spremljajo. V zadnjem letu smo raziskali prispevek nevro-vnetja na senzori!-nih nevronih in smo raziskovali razli!ne molekularne in funkcionalne lastnosti bole!in receptorjev ATP iz !love"kega izvora in mi"ko.

V okviru projekta 7. Okvirnega programa – SUN-GREEN smo v letu 2012 pri!eli z vzpostavljanjem metodologije spremljanja pretoka Ca2+ v #ivih celicah. Ca2+ igra pomembno vlogo kot sekundarni prena"alec v transdukciji celi!nih signalov, zaradi !esar metodo-logija vizualizacije Ca2+ postaja vse pomembnej"a v funkcionalnih "tudijah celi!en fiziologije. Funkcional-ne "tudije na #ivih celicah pa omogo!ajo edinstveno mo#nost spremljanja in razumevanja fiziolo"kih in/ali patolo"kih mehanizmov. V lanskem letu smo izvedli preliminarne poskuse z barvili ob!utljivimi na Ca2+ na

kulturah celic, ki smo jih predhodno tretirali s pestici-di, ki delujejo na nikotinske holinergi!ne receptorje. Na ta na!in smo testirali, !e je obstoje!a opti!na opre-ma zmo#na hitrega zajema fluorescen!nih slik. Prido-bili smo nekaj podatkov o po!asnih celi!nih odzivih pri tretiranju s pesticidi. Zaradi tehni!nih omejitev pa nismo mogli detektirati hitrih pretokov Ca2+, ki so ver-jetno povezani s holinergi!nimi spremembami.

Pri "tudiju znotrajceli!nih mehanizmov virusnih infekcij na primeru HPV, ki poteka v sodelovanju z gostiteljsko raziskovalno organizacijo ICGEB v Tr-stu, smo se v letu 2012 osredoto!ili na ugotavljanje modulacije vezikularnega transporta v oku#eni celi-ci. Zanimalo nas je, ali lahko virusi spremenijo sesta-vo in destinacijo endosomskih veziklov z namenom u!inkovitej"ega transporta virusnih delcev. Ugotovi-li smo, da lahko kratki peptidi pla"!nega proteina L2, ki se ve#ejo na gostiteljski protein SNX17, vplivajo na stabilnost drugih vezavnih partnerjev tega protei-na. Na ta na!in se spremeni tudi izra#anje receptorja LDLR, ki je klju!en za celi!ni metabolizem, saj ureja vnos holesterola v celice. Pri!akujemo, da nam bo karakterizacija endosomskega potovanja virusnih delcev HPV omogo!ila vpogled v mehanizme zno-trajceli!nega vezikularnega transporta in njegove re-gulacije tudi v normalnem fiziolo"kem stanju celice.

Aplikativne in razvojne raziskaveV preteklem letu smo pri!eli raziskovati razli!ne aplikacije rekombinantnih protiteles VHH, prido-bljenih s selektivnim presejanjem fagnih predsta-vitvenih knji#nic. Z vezavo protiteles na aktivna mesta ErbB2 (osiroteli receptorji, izra#eni v velikih koncentracijah na rakavih celicah, bi blokirali ErbB2 dimerizacijo, proliferacijsko signaliziranje in "irjenje rakavega obolenja. Druga aplikacija protiteles je vr-stno specifi!no lovljenje in detekcija patogenih bak-terij v mikrofluidnih napravah. V okviru tega smo v letu 2012 pri!eli z delom na Eurostars projektu MIDA(Minituarised Detection Approach for patho-genic bacteria in fluids), katerega cilj je razviti mini-aturno mikrofluidno napravo, v kateri se pomo!jo specifi!nih rekombinantnih protiteles imobilizirajo in okarakterizirajo patogeni iz razli!nih teko!in. Do-datno smo raziskovali vpliv temperature na bukev (Fagus sylvatica) in bor (Pinus sylvestris), in sicer na podlagi sprememb koncentracije, raznovrstnosti in aktivnosti encimov udele#enih v razgradnji reaktiv-nih kisikovih vrst (katalaze, superoksidnih dismutaz in peroksidaz) v listih omenjenih vrst.

54

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Pedago!ka dejavnost se je na Univerzi v Novi Gorici v letu 2012 izvajala v okviru petih fakultet in dveh visokih !ol: Fakultete za znanosti o okolju, Poslovno-tehni!ke fakultete, Fakultete za aplikativno naravoslovje, Fakultete za humanistiko, Visoke !ole za vinogradni!tvo in vinarstvo, Visoke !ole za umetnost ter Fakultete za podiplomski !tudij, znotraj katere je potekalo izobra"evanje na !tudijskih programih Znanosti o okolju, Fizika, Primerjalni !tudij idej in kultur, Krasoslovje, Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dedi!#ine, Molekularna genetika in biotehnologija ter Jezikoslovje.

Pedago!ka dejavnost

55

I. Fakulteta za znanosti o okolju (Dekan: prof. dr. Matja! Valant)

Fakulteta za znanosti o okolju izvaja izobra!eva-nje na podro"ju raziskovanja, varstva in upravlja-nja okolja. V letu 2012 je to potekalo v okviru !e uveljavljenega univerzitetnega #tudijskega progra-ma Okolje ter prenovljenega #tudijskega programa Okolje (1. in 2. stopnja). Ob bolonjski prenovi, ki smo jo zaklju"ili v letu 2007 smo #tudij 1. stopnje nadgradili z dvoletnim magistrskim #tudijem Oko-lje (2. stopnja), ki smo ga pri"eli izvajati jeseni 2009. Vsi navedeni #tudijski programi so interdisciplinar-ni dodiplomski programi za pridobitev univerzite-tne izobrazbe in ponujajo vse pomembne naravo-slovne, tehni#ke in dru!boslovne vsebine, ki izhaja-jo iz problematike okolja, npr. onesna!evanje vode, zraka in tal ter tehnologije in postopke za njihovo zmanj#evanje, meritve v okolju, ekotoksikologijo, zdravstveno ekologijo, ravnanje z odpadki, varstvo narave, upravljanje okolja, ocenjevanje vplivov na

okolje, ekonomiko okolja ter zakonodajo in komu-niciranje z javnostjo. Fakulteta je v #tudijskem letu 2011/12 #tudijsko de-javnost izvajala v poslopju biv#ega #olskega doma v Kri!ni ulici 3, Gorica (Italija), kjer razpolagamo s petimi predavalnicami in ra"unalni#ko u"ilnico, kemijskim laboratorijem in vajalnico za biologijo in geologijo ter s #tudijsko sobo za #tudente, sej-no sobo za delo senata in ustreznimi pisarni#kimi prostori za profesorje in asistente. Za izvedbo vaj iz kemije okolja, ekotoksikologije in eksperimentalno delo v okviru diplomskih del in skupinskih projek-tov, smo koristili tudi raziskovalno infrastrukturo Laboratorija za raziskave v okolju na Vipavski 13 v Novi Gorici. Pri izvajanju #tudijskega programa je sodelovalo 70 pedago#kih sodelavcev, od tega 34 zunanjih in 1 tuj predavatelj.

56

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 Univerzitetni !tudijski program Okolje

V !tudijskem letu 2011/12 so se na univerzitetni !tudijski program »Okolje« vpisovali !tudentje tre-tjega letnika. Tako se je na tem !tudijskem progra-mu skupno izobra"evalo 13 !tudentov 3. letnika in 21 absolventov, ki prihajajo iz celotne Slovenije.Obvezne predmete smo skladno s predmetnikom izvajali redno. Poleg obveznih predmetov, smo na osnovi zanimanja !tudentov v !tudijskem letu 2011/12 za !tudente 2. in 3. letnika kot izbirne izvedli predmete: Biotehnologija in okolje, Okolju prijazne tehnologije, Ekofiziologija, Kopenski ekosistemi, Li-mnologija, Ekologija podtalnih vod, Toksikologija in kancerogeneza ter Kmetijstvo in okolje. Predavanja iz izbirnih predmetov je skupaj poslu!alo 21 slu!ateljev. #tudentom smo v okviru ekskurzij, terenskih vaj ter skupinskih projektov omogo$ili ogled odlagali!$ od-padkov, eksperimentalnih postaj in in!titutov, industrij-skih obratov, elektrarn ter regijskih in krajinskih parkov.Na !tudijskem programu Okolje je v koledarskem letu 2012 diplomiralo 23 !tudentov, skupaj v !tudij-skem letu 2011/12 pa prav tako 23 !tudentov.Za uspe!nost pri !tudiju je bilo !tudentki Anji Kucler podeljeno priznanje Alumnus optimus, !tudentki Anji Cerar pa priznanje Alumnus primus. Diplom-ska komisija pa je posebno pohvalo za kakovostno opravljeno diplomsko delo in zagovor izrekla !tu-dentoma Jani Krautberger in Alji Markelj.

Univerzitetni !tudijski program Okolje (1. stopnja) V !tudijskem letu 2011/12 smo v !udijski program Okolje 1. stopnje vpisali peto generacijo 18 !tuden-tov, ki poslu!ajo predavanja iz obveznih predme-tov, razdeljeni v dve skupine pa tudi sodelujejo v skupinskih projektih. #tudentje 2. in 3. letnika pro-grama Okolje 1. stopnja pa obiskujejo predavanja iz obveznih, usmeritvenih ter prosto izbirnih pred-metih. Nadaljujejo tudi delo v okviru skupinskih projektov na tematikah: »Cell-Mediated responses to environmental stressors«, »Plastics debris and microplastics in the marine environment«, ki jih bodo zaklju$ili v tretjem letniku !tudija. 3. letniki pa so zaklju$ili skupinske projekte na temo: »Da-ljinsko zaznavanje atmosferskih lastnosti«, »Odpa-dne vode v tekstilni industriji«.#tudentom smo v okviru ekskurzij, terenskih vaj ter skupinskih projektov omogo$ili ogled odlaga-li!$ odpadkov, eksperimentalnih postaj in in!titu-tov, industrijskih obratov, elektrarn ter regijskih in krajinskih parkov.Na !tudijskem programu Okolje 1. stopnja je v ko-ledarskem letu 2012 diplomiralo 10 !tudentov, sku-paj v !tudijskem letu 2011/12 pa je diplomiralo 13 !tudentov.

57

Magistrski !tudijski program Okolje (2. stopnja)V prenovljeni !tudijski program 2. stopnje Okolje smo jeseni 2012 vpisali samo 2 !tudenta, kar je manj kot leto prej, kjer je bilo vpisanih sedem !tudentov.Na programu 2. Stopnje Okolje sta v letu 2011/2012 diplomirala dva studenta.

Mednarodne izmenjave in sodelovanjeFakulteta je bila aktivno vklju"ena v mednarodne izmenjave !tudentov in profesorjev, ki so potekale v okviru programa Socrates-Erasmus ter dvostranskih sporazumov med Univerzo v Novi Gorici in univer-zami izven Evropske unije. V letu 2011/12 smo izvedli naslednje Socrates-Era-smus mobilnosti !tudentov Fakultete za znanosti o okolju: - dve !tudentki na University of Tras-os-Montes

and Alto Duro, (1. in 2. semester),- dve !tudentki na Universidad de Las Palmas de

Gran Canaria, (2. semester),- ena !tudentka na University of Crete, Depart-

ment of Chemistry (2. semester),- ena !tudentka na Archipelagos Institute of Mari-

ne Conservation, Gr"ija (2.semester)Od tujih !tudentov so bili na izmenjavi na Fakulteti za znanosti o okolju devet !tudentov in sicer dve stu-dentki iz Romunske Univerze, Romunija (2. semester, Socrates - Erasmus), tri !tudentke iz Latvijske Univer-ze, Latvija (1. semester, Socrates – Erasmus) in ena

!tudentka in trije !tudenti iz Uludag Univerze v Bursi, Tur"ija ( 1. in 2. semester, Socrates -Erasmus).

Druge aktivnostiS ciljem promocije !tudijskih programov so sode-lavci fakultete izvedli predavanja za dijake v okviru njihovega rednega pouka naravoslovja na Gimnaziji Nova Gorica, Gimnaziji Vi", Gimnazija Bre#ice, Gi-mnaziji Ledina, Gimnaziji Koper, Srednji !oli Veno Pilon Ajdov!"ina, Srednji kemijski !oli Ljubljana in na $kofijski klasi"ni gimnaziji Ljubljana, Gimnazija Idrija, $kofijska gimnazija Vipava, Srednja !ola tehni-!kih strok Ljubljana $i!ka, $olski center Novo mesto, Gimnazija %elimlje ter Gimnazija Velenje. Na ve" srednjih !olah po vsej Sloveniji smo z ustnimi pred-stavitvami in stojnicami predstavljali !tudijske pro-grame Univerze, aktivno pa smo sodelovali tudi na prireditvah kot so Stojnice znanja, Teden mobilnosti in Informativa101 v Ljubljani.

58

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Skladno s svojim poslanstvom Poslovno-tehni!ka fa-kulteta izobra"uje !iroko razgledane kadre, ki znajo na osnovi povezovanja tehnolo!kih, ekonomskih ter organizacijskih kompetenc identificirati in re!evati probleme pri zagotavljanju ekonomsko uspe!ne ter dru"beno odgovorne proizvodnje in poslovanja. Pri tem Poslovno-tehni!ka fakulteta skrbi za povezova-nje s podjetji, drugimi institucijami in lokalnimi sku-pnostmi, s #imer zagotavlja mo"nosti za obravnavo realnih problemov v !tudijskem procesu, hkrati pa ustvarja in vzdr"uje #im bolj!e pogoje za visoko za-posljivost diplomantov. Pri svojem delovanju si pri-zadeva za regionalno, nacionalno ter mednarodno vpetost, prepoznavnost in relevantnost.

Na Poslovno-tehni!ko fakulteto je bila v letu 2012 vpisana !esta generacija !tudentov na program Go-spodarski in!eniring 1. stopnje in sedma generacija !tudentov na program Gospodarski in!eniring 2. sto-pnje. Starega visoko!olskega strokovnega !tudijskega programa Ekonomika in vodenje proizvodnih in teh-nolo"kih sistemov nismo ve# izvajali. Tudi v izredni !tudij v letu 2012 na nobenem programu nismo vpi-sovali !tudentov.

Po upadanju vpisa v prej!njih letih smo v letu 2012 zabele"ili porast !tevila tako kandidatov kakor tudi vpisanih, saj se je v prvi letnik na prvi stopnji na 60 razpisanih mest vpisalo 57 novih !tudentov. Na drugi stopnji se je v prvi letnik na novo vpisalo 24 !tudentov. Skupno !tevilo !tudentov, vpisanih v vse letnike te fa-kultete, se je tako v letu 2012 spet nekoliko pove#alo. V !tudijskem letu 2012/2013 je na programe Poslov-

II. Poslovno-tehni!ka fakulteta (Dekanja: prof. dr. Tanja Urban!i!)

no-tehni!ke fakultete vpisanih skupno 175 !tudentov in sicer na prvi stopnji 116, na drugi stopnji pa 59.

Na fakulteti smo nadaljevali prizadevanja, da bi se pove#alo !tevilo kandidatov, zlasti tistih, ki !tudijski program izberejo kot prvo "eljo. Motiviranost za !tudij je namre# eden od klju#nih kriterijev uspe-!nosti. Zato smo v !tudijskem letu 2011/2012 doda-tno nadaljevali s prisotnostjo programov fakultete v medijih in v javnosti v okviru promocijskih dejav-nosti univerze, okrepili pa smo tudi sodelovanje s srednjimi !olami, zlasti preko strokovnih predavanj. Z namenom u#inkovitej!ega na#rtovanja promoci-je je bilo ponovno izvedeno podrobnej!e anketira-nje !tudentov prvih letnikov in na podlagi zbranih podatkov analiziran postopek njihovega odlo#anja za !tudij. Zaradi pomena, ki ga ima pri odlo#anju mnenje !tudentov, je pomembno, da je velika ve#ina !tudentov prvega letnika odgovorila, da bi !tudij pri-poro#ila vrstnikom. Med razlogi najve# navajajo pe-strost programa in visoko zaposljivost diplomantov.

Pred kratkim vpeljan sistem koordiniranja in spre-mljanja mentorstev je tudi v letu 2012 dal dobre re-zultate. Ob sodelovanju 28 mentorjev je v tem letu !tudij na Poslovno-tehni!ki fakulteti uspe!no zaklju-#ilo 63 !tudentov in sicer 42 na programu Ekonomi-ka in vodenje proizvodnih in tehnolo!kih sistemov, 17 na programu Gospodarski in"eniring prve sto-pnje in 4 na programu Gospodarski in"eniring druge stopnje. Sodelovalo je 28 mentorjev. Skupno !tevilo diplomantov na vseh programih fakultete je ob kon-cu leta 2012 doseglo 396.

Skladno s temeljnim ciljem !tudija gospodarskega in"eniringa na obeh stopnjah izobra"ujemo prakti#-no usmerjene strokovnjake s celostnim pogledom v problematiko proizvodnih podjetij, in sicer tako teh-nolo!ko kot tudi ekonomsko in organizacijsko. $irok profil je dobra osnova za zaposljivost diplomantov te fakultete. V sodelovanju s Kariernim centrom Uni-verze v Novi Gorici smo nadaljevali aktivnosti za promoviranje poklica gospodarskega in"enirja med potencialnimi delodajalci. Ker gre za razmeroma nov poklic, je potrebno veliko aktivnosti za ve#anje njego-ve prepoznavnosti. Potrebe gospodarstva in negospo-darstva spremljamo preko odziva podjetij in ustanov,

59

kjer !tudenti Poslovno-tehni!ke fakultete opravljajo prakti"no usposabljanje, prav tako pa je v ta namen koristno vzpostavljanje stika z biv!imi diplomanti in magistranti. Pripravljen je bil evalvacijski vpra!alnik o izvajanju prakti"nega usposabljanja, ki so ga izpolnje-vali mentorji !tudentov v podjetjih. Z vpra!alnikom zbiramo podatke, na podlagi katerih bo mogo"e kon-takte s podjetji !e izbolj!ati, pomembna pa je tudi po-vratna informacija o kompetencah na!ih !tudentov, kakor jih vidijo v podjetjih. Pri tem smo intenzivno sodelovali tudi kariernim centrom Univerze v Novi Gorici, saj je preko spremljanja teh izku!enj mo#no izbolj!evati tudi pogoje diplomantov za zaposlitev.Kot smo zapisali v vizijo fakultete, #elimo na Poslov-no-tehni!ki fakulteti ob upo!tevanju najvi!jih standar-dov raziskovanja in izobra#evanja povezovati tehno-lo!ka, ekonomska in organizacijska znanja z znanji drugih podro"ij, jih soustvarjati in prena!ati v prakso za dobro podjetij, dru#be in vsakega posameznika. Na Poslovno-tehni!ki fakulteti smo v letu 2012 precej pozornosti posvetili intenziviranju sodelovanja z dru-gimi institucijami tako v tujini kot v Sloveniji oziroma regiji. Fakulteta ima podpisanih devet sporazumov o mednarodnih izmenjavah Erasmus in sicer z univer-zami v Bolgariji, Cipru, $e!ki republiki, Gr"iji, Irski, Italiji in Tur"iji. Pri na"rtovanju novih aktivnosti sode-lujemo z Univerzo v Vidmu, s $e!ko tehni!ko univer-zo v Pragi, z Open University iz Velike Britanije in in-stitutom IBMC iz Berlina. Za Stanovanjski sklad Me-stne ob"ine Nova Gorica pripravljamo analizo stanja stanovanjskega trga, v izvedbo raziskave pa so vklju-"eni tudi !tudenti magistrskega programa Gospo-darksi in#eniring. Nadaljujemo tudi s spodbujanjem in usposabljanjem na!ih !tudentov za podjetni!tvo, pri "emer je pomembna tudi mo#nost sodelovanja s Primorskim tehnolo!kim parkom, Regijsko razvojno agencijo in centrom odli"nosti COBIK. Ob stalnem dvigovanju kakovosti in relevantnosti strokovnega in !tudijskega dela pa omenimo !e, da so !tudenti tudi s prostovoljstvom in organizirano dobrodelnostjo izka-zovali dru#beno ob"utljivost in odgovornost.

Visoko!olski strokovni !tudijski program Gospodarski in"eniring (1. stopnja)Jeseni 2009 smo pri"eli ob prvem in drugem letniku pri"eli prvi" izvajati tudi tretji letnik prenovljenega !tudijskega programa, v letu 2010 smo imeli #e prve diplomante tega !tudijskega programa, skupno jih je do sedaj diplomiralo 36. Pouk je bil izvajan v polnem obsegu in skladno s programom. V tretjem letniku smo glede na izbiro !tudentov izvajali izbirne pred-mete Podjetni!ki seminar, Management tehnologij, Ravnavnje s "love!kimi viri, Sociologija organizacije in poslovno komuniciranje.

%tudentje dobivajo vpogled v delo podjetij #e med !tu-dijem in sicer predvsem preko seminarskih nalog, ek-

skurzij, predvsem pa preko prakti"nega usposabljanja, ki vklju"uje re!evanje konkretnih problemov v podjetju in je organizirano projektno. To je za profil gospodar-skega in#enirja zelo pomembno. Fakulteta ima podpi-sane sporazume o izvajanju prakti"nega usposabljanja z ve" kot 100 podjetji iz vse Slovenije, predvsem pa iz Gori!ke regije. Za !tudente smo organizirali predava-nje o pripravi na prakti"no usposabljanje, za !tudente tretjega letnika pa tudi individualne karierne razgovore.

Analize ka#ejo zelo ugodne u"inke prakti"nega uspo-sabljanja na zaposljivost diplomatov, saj se pribli#no tretjina !tudentov v podjetju, kjer so ga opravljali, tudi zaposli. V letu 2012 so !tudente poslovno-tehni!ke fa-kultete sprejela na prakti"no usposabljanje naslednja podjetja in ustanove: Iskra Avtoelektrika d.d., Fructal d.d., Datapan d.o.o., Tekstina d.d., Aha Plastik d.o.o., HSE Invest d.o.o., HIT d.d., Dija!ki dom Nova Gorica, Gori!ke opekarne d.d., Resped d.o.o., Ob"ina Pivka, Unior d.d. Zre"e, Gostol TST d.o.o., Trine d.o.o., Hi-dria IMP klima d.o.o., Icra d.o.o., Envigence d.o.o., Pri-morski tehnolo!ki park d.o.o., Navimar navtika d.o.o.. Predstavniki podjetij Datapan d.o.o in Hidria IMP kli-ma d.o.o. so skupaj s !tudenti nastopili tudi na sre"a-nju Univerze v Novi Gorici z delodajalci in predstavili svojo izku!njo sodelovanja z na!imi !tudenti v sklopu predavanja o primerih dobrih praks.

V letu 2012 sta bili za !tudente Poslovno-tehni!ke fakultete na prvi stopnji organizirani dve ekskurziji in sicer v podjetje Plama Pur d.d. Podgrad in v Teh-nolo!ki park Ljubljana d.o.o.Program ima dr#avno koncesijo in ga financira Mi-nistrstvo za visoko !olstvo, znanost in tehnologijo.

Magistrski !tudijski program Gospodarski in"eniring (2. stopnja)Program zaradi svoje interdisciplinarnosti daje mo-#nost nadgradnje !tudija tudi diplomantom drugih !tudijskih usmeritev, ne le gospodarskega in#enirin-ga. Letos je med 24 na novo vpisanimi enajst !tuden-tov, ki so zaklju"ili !tudij na drugih institucijah, ostali pa so predhodni !tudij zaklju"ili na na!i fakulteti.

60

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Vse obvezne predmete smo izvedli redno v skladu s programom, prav tako obvezni skupinski projekt v prvem letniku in obvezni individualni projekt v drugem letniku. Izbirne predmete izvajamo cikli!-no vsako drugo leto za dve generaciji skupaj. V letu 2012 so bili izvajani naslednji izbirni predmeti:- Avtomatsko vodenje sistemov, - Industrijsko oblikovanje,- Informacijski sistemi in odprta koda,- Poslovna angle"!ina,- Upravljanje znanja,- Robotika.V programu je posebna pozornost namenjena pro-jektnemu delu "tudentov. Individualne projekte je koordinirala dr. Maja Bra!i! Lotri!. Njihova zaklju!-na predstavitev je bila v letu 2012 drugi! izpeljana kot prireditev ob posterjih, kar je precej pove!alo vidnost rezultatov. Lep odmev pa je po#ela tudi za-klju!na predstavitev izdelkov "tudentov pri predmetu Industrijsko oblikovanje. Izdelki so nastali pod men-torskim vodstvom vrhunskih oblikovalcev profesorja Oskarja Kogoja in asistenta Tonija Kancilje. Pri sku-pinskem projektu pod mentorskim vodstvom prof. dr. $anija Juri!i%a, dr. Nikite Fajt, Draga Palerja, mag. gosp. in#. in pred. Silvestra Von!ine, univ. dipl. ekon., pa so "tudenti izdelali "tudijo z naslovom Spletna tr-#nica za avtonomni sistem lokalne samooskrbe.&tudentje so bili vklju!eni v raziskovalno delo preko nekaterih nalog pri projektnem delu in magistrskih nalog, med drugim tudi v projekt, ki ga Univerza v Novi Gorici izvaja za Stanovanjski sklad Mestne ob-!ine Nova Gorica.

Pri predmetu Robotika je bila organizirana ekskurzi-ja v podjetje Iskra Avtoelektrika d.d.&tudij so v letu 2012 zaklju!ili "tirje "tudenti tega programa, skupno "tevilo diplomantov na drugi sto-pnji do konca leta 2012 pa je 26.Program ima dr#avno koncesijo in ga financira Mi-nistrstvo za visoko "olstvo, znanost in tehnologijo.

61Fakulteta za aplikativno naravoslovje ponuja !tudij-ska programa Fizika I. stopnja in Fizika II. stopnja. Njuno izvajanje poteka "e drugo akademsko leto v Kri"ni ulici v Gorici, Italija. #tudentje so selitev pre-davanj iz Ajdov!$ine dobro sprejeli, saj so na ta na$in v tesnej!em stiku z ostalimi !tudenti na Univerzi v Novi Gorici, ki obiskujejo predavanja ali v Gorici, Italija ali v Ro"ni dolini. Neposredna bli"ina glav-nega univerzitetnega poslopja pa jim omogo$a la"je urejanje administrativnih zadev in obiskovanje uni-verzitetne knji"nice. Precej je olaj!ano tudi njihovo bivanje, saj je !tudentski dom oddaljen le 1 km od predavalnic, obogateno je tudi njihovo dru"abno "i-vljenje, saj ima Nova Gorica precej mo"nosti za dru-"enje !tudentov. Izostale so tudi te"ave povezane s prevozom v Ajdov!$ino. V poslopju v Kri"ni ulici je Fakulteti za aplikativno naravoslovje za izvajanje !tu-dijskega programa Fizika I. stopnja, namenjeno dru-go nadstopje s tremi predavalnicami, s Fakulteto za znanosti o okolju pa si delimo ra$unalni!ko u$ilnico. Za izvajanje !tudijskega programa Fizika II. stopnja, pa imamo na voljo manj!o predavalnico v prvem

III. Fakulteta za aplikativno naravoslovje

(Dekan: prof. dr. Gvido Bratina)

nadstropju. Poleg tega imamo na voljo 40 m2 labo-ratorijskih povr!in, namenjenih izvajanju prakti$nih vaj iz fizike. Na Fakulteti za aplikativno naravoslov-je predava 8 docentov, 3 izredni profesorji, 8 rednih profesorjev in 9 asistentov. Fakulteta za aplikativno naravoslovje je v okviru Uni-verze v Novi Gorici v !tudijskem letu 2011/2012 skle-nila svoj prvi Erasmus bilateralni sporazum, in sicer z institucijo Università degli Studi di Firenze iz Italije.

Univerzitetni !tudijski program Fizika (1. stopnja)#tudijski program In!enirska fizika smo v akadem-skem letu 2011/2012 s sklepom sentata preimenova-li v Fizika I. stopnja. Opravili smo tudi vse postopke povezane z vpisom v razvid !tudijskih programov pri ustrezem vladnem organu. Razlog za spremem-bo imena je v te"nji po ve$ji prepoznavnosti !tudij-skega progama, saj je pridevnik In!enirska ve$krat povzro$al dvome pri dijakih glede vsebine !tudijske-ga progama. Vsebinsko je !tudijski program ostal ne-spremenjen in !e vedno obravnava fizikalne vsebine s stali!$a njihove prakti$ne uporabe. #tudijski proces poteka v majhnih skupinah, prete-"no v obliki pogovorov in re!evanju odprtih vpra!anj kar !tudentom omogo$a neposreden stik s profe-sorji. Predavanja v okviru posameznega predmeta se izvajajo v strnjenjih blokih, tako da se !tudentje lahko osredoto$ijo na omejeno !tevilo med seboj povezanih vsebin. Predmetnik je zasnovan tako, da se !tudentje v prvem in drugem semestru spoznajo z osnovnimi matemati$nimi orodji, zlasti s stali!$a njihove uporabnosti pri re!evanju fizikalnih proble-mov. V prvem in drugem semestru se !tudentje spo-znajo tudi z osnovnimi principi ra$unalni!kega pro-gramiranja in ra$unalni!kega zajemanja podatkov. #tudijski program se izvaja kot redni !tudij, pred-metnik pa se izvaja v skladu z akreditacijo Sveta Republike Slovenije za visoko !olstvo. Predmeti se slu!ateljem podajajo v obliki predavanj, vaj, semi-narjev in laboratorijskih vaj, s predpisanimi vsebina-mi predmetnika. Vsebine predmetov se pregledajo vsako leto in morebitne spremembe obravnava Se-nat na svoji zadnji seji v spomladanskem semestru. Uporabljene sodobne metode u$enja in pou$evanja

62

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 spodbujajo doseganje u!nih rezultatov, tako v smi-

slu izpopolnjevanja splo"nega kot tudi specifi!nega znanja in ve"!in za posamezna podro!ja, pove!anje zaposljivosti, morebiten nadaljnji "tudij, osebnostni razvoj in lastno umestitev v tok napredka dru#be. Iz-birnost in prilagodljivost v usmeritvah "tudentov se zagotavlja z naborom dvanajstih izbirnih predmetov. Vpis v prvi letnik rednega "tudija na "tudijskem programu Fizika I. stopnje je po petih letih izvajanja programa kljub promocijskim aktivnostim "e vedno nizek, ka#e pa se "ibek trend nara"!anja "tevila vpisa-nih "tudentov. Zanimanje za in#enirske poklice v Slo-veniji je majhno saj dr#ava za mlado populacijo nima izdelane strategije za tovrstno spodbujanje tehni!no usmerjenih znanj na produktivnih podro!jih in "e vedno kratkovidno dopu"!a, da se najbolj"i matu-ranti za vedno izgubijo v mno#ici diplomantov iz dru#boslovja. Kljub temu si Fakulteta za aplikativno naravoslovje z novimi prijemi prizadeva k populari-zaciji znanosti in naravoslovja ter k pove!anju vpisa, tako s promocijo "tudijskega programa preko redne organizacije sre!anj srednje"olskih u!iteljev fizike in pokroviteljstva republi"kih tekmovanj iz fizike, or-ganizacije obiska dijakov v modernih raziskovalnih ustanovah (npr. sinhrotrona Elettra v Bazovici pri Trstu), objavami usmerjenih in tematskih !lankov s podro!ja izobra#evanja aplikativne fizike v sredstvih javnega obve"!anja, s prizadevanji za izbolj"anje uni-verzitetne infrastrukture za !im kvalitetnej"e pogo-je "tudija in nastanitve "tudentov, ter nenazadnje s posebno iniciativo za talentirane dijake srednjih "ol, ki jih zanima naravoslovje. Med tem ko so za!etne generacije "tudentov na FAN prihajale z izredno sla-bim predznanjem iz fizike pa pri zadnjih generacijah vsaj pri delu "tudentov opa#amo rahlo izbolj"anje. Ti "tudenti tudi ka#ejo nadpovpre!no zanimanje za dogajanje v raziskovalnih enotah UNG in se pona-vadi #e bistveno pred rokom za diplome in magiste-rije vklju!ujejo v raziskovalno delo laboratorijev na UNG.V "tudijskem letu 2011/12 smo vsem "tudentom po-nudili izbiro tutorjev z namenom spremljanja njiho-vega napredovanja skozi letnike "tudija (opravljanje

izpitov in drugih obveznosti, vpis in vpisni pogoji), za identifikacijo morebitnih razlogov za zaostanke ali ponavljanja, svetovanje pri izbirnih ali dodatnih predmetih, svetovanje pri izbiri destinacij mednaro-dnih izmenjav, svetovanje pri izbiri tem zaklju!nih nalog (diplome, magisteriji) in z namenom morebi-tnega posredovanja med "tudentom in ostalimi or-ganizacijskimi enotami UNG.V letu 2012 sta diplomirala dva "tudenta. Ena di-plomska naloga je obravnavala problematiko LI-DARSKE analize atmosfere, druga pa rezultate ana-lize povr"in s sinhrotronsko svetlobo. Ta naloga je nastala v okviru "tudentovega gostovanja na Sinhro-tronu v Trstu v okviru programa ERASMUS.Posebna skrb je posve!ena spremljanju zaposljivo-sti diplomantov in zbiranju povratnih informacij od diplomantov o relevantnosti pridobljenih znanj na trgu dela. Prvi diplomant programa I. stopnje na Fa-kulteti za aplikativno naravoslovje se je po uspe"nem zagovoru magisterija na II. stopnji vpisal na doktor-ski "tudij fizike trdne snovi na Univerzi v Kaisersla-uternu, Nem!ija. Trije diplomanti nadaljujejo "tudij na "tudijskem programu Fizika II. stopnja, ena diplo-mantka pa nadaljuje "tudij na "tudijskem programu Gospodarski in#eniring II. stopnja.

Magistrski !tudijski program Fizika (2. stopnja)Tudi tu je pri"lo do spremembe imena in sicer iz Eksperimentalna fizika v Fizika II. stopnja. Vzgibi za spremembo so bili enaki kot pri prvostopenjskemu programu in sicer pove!anje prepoznavnosti pro-grama in odprtje programa tudi na teoretske "tudije podro!ij fizike trdne snovi in fizike visokh energij. Program je v letu 2011/2012 obiskoval en "tudent, ki se je usmeril v fiziko visokih energij in sicer po-drobneje v astrofiziko osnovnih delcev. Poleg obve-znih obveznih predmetov, ki zagotavljajo teoretsko osnovo na podro!ju matematike (Izbrana poglavja iz teorije grup, Izbrana poglavja iz matemati!ne ana-lize in Napredne numeri!ne metode) in fizike (Vi"-ja kvantna mehanika) so v okviru usmeritve Fizika visokih energij na voljo tudi specifi!ni predmeti kot na primer Kozmologija, Fiziko osnovnih delcev ali Splo"na teorija relativnosti. V letu 2012 sta se na "tu-dijski program Fizika II. stopnja vpisala dva "tudenta.

Aktivnosti na podro"ju stikov z javnostjoV letu 2012 so se predavatelji in "tudentje obeh "tu-dijskih programov udele#ili dogodka Informativa v Ljubljani, kjer so predstavili "tudijska programa s pomo!jo osebnih stikov in demonstracije eksperi-mentov in ra!unalni"kih simulacij. V februarju smo organizirali informativni dan za potencialne "tuden-te, ki se ga je udele#ilo ve!je "tevilo zainteresiranih.

63

Informativni dan je potekal v Ro!ni dolini. V maju smo, kot !e nekaj let doslej, sodelovali na podelitvi nagrad zmagovalcem dr!avnega tekmovanja iz fizi-ke, na osrednji prireditvi v Koloseju v Ljubljani. V letu 2012 smo nadaljevali s prizadevanji za izbolj-"anje stanja vpisa na dodiplomskem nivoju in izvedli ve# obiskov gimnazij po Sloveniji, kjer smo pripravili predavanja s podro#ij elektronskih lastnosti grafe-na, ramanske spektroskopije, kozmologije in faznih prehodov v kovinah. Tako smo obiskali, Gimnazijo na Jesenicah, Gimnazijo Ljubljana-Vi#, Gimnazi-jo Ljubljana-Moste, Gimnazijo Ljubljana-Poljane, $olski center v Velenju, Gimnazijo v Murski Sobo-ti, Gimnazijo v Ko#evju, Gimnazijo v Novi Gorici, I. Gimnazijo Celje, Gimnazijo Ptuj. Sodelovali smo tudi na skupnem dogodku, ki ga je pripravila Uni-verza v Novi Gorici na Srednji elektrotehni"ki "olo v Ljubljani.Posebej smo si prizadevali, da bi pridobili "tipendije za nove "tudente in s tem prispevali k pove#anemu zanimanju za vpis na "tudijski program Fizika I. sto-pnja in pri tem bili razmeroma uspe"ni, saj smo za "tudente, ki se bodo v akademskem letu 2012/2013 prvi# vpisali v "tudijski program Fizika I. stopnja za-gotovili ve# "tipendij. $tipendije zna"ajo po 200 %/mesec za 10 mesecev na leto, za tri leta, ob pogo-ju rednega napredovanja po "tudijskem programu. Med "tipenditorji so Ob#ina Ajdov"#ina, Sinhrotron v Trstu, podjetji GEN-I d.d. in COSYLAB d.o.o in Rekor Univerze v Novi Gorici. $tipendije bomo podelili na podlagi kriterijev, ki jih bo dolo#il posa-mezen "tipenditor, tako se je na primer Ob#ina Aj-dov"#ina odlo#ila, da bo pri podeljevanju "tipendij dala prednost maturantom gimnazij iz Ajdov"#ine in Vipave.

64

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 IV. Fakulteta za humanistiko

(Dekanja: prof. dr. Katja Mihurko Poni!)

V letu 2011 je Fakulteta za humanistiko izvajala na-slednje !tudijske programe, ki so podrobneje pred-stavljeni v nadaljevanju:

(3-letni),

(3-letni),

(2-letni),-

kulturni odnosi (mednarodni program Erasmus Mundus) (2-letni).

Ob pedago!kih aktivnostih na Fakulteti za huma-nistiko so sodelavke in sodelavci predavali tudi na tujih univerzah in pripravili vrsto dejavnosti, ki so-dijo v okvir promocije znanosti, seznanjanja javnosti z delovanjem fakultete, znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih sre"anj. Med temi pobudami izpostavljamo mednarodno znanstveno konferenco Perspektive manj!inskih literatur.

Univerzitetni !tudijski program Slovenistika (1. stopnja)Leta 2012 smo vpisali #e !esto generacijo preno-vljenega in po bolonjskih na"elih organizirane-ga !tudijskega programa 1. stopnje, ki se odlikuje po izbirnosti in interdisciplinarnem pristopu k humanisti"nim vsebinam. S takim !tudijem #elimo na!im !tudentom omogo"iti nadaljevanja !tudija in iskanja zaposlitve tudi v tujini.

V letu 2012 je na !tudiju prve stopnje Slovenistike diplomiralo enajst !tudentk. Na starem univerzi-tetnem programu Slovenistika so diplomirale tri !tudentke. Pomembno se nam zdi, da se !tevilne diplomske naloge tematsko navezujejo na prostor, v katerem deluje Univerza v Novi Gorici.

Magistrski !tudijski program Slovenistika (2. stopnja)Oktobra 2012 smo vpisali #e !esto generacijo !tudentov v !tudijski program 2. stopnje Slovenisti-ka, med njimi tudi tretjo generacijo !tudentk na sme-ri Literarne vede. Gre za 2-letni magistrski !tudijski program, ki je nadaljevanje prvostopenjskega !tudija slovenistike in je razdeljen na dve smeri. Predmetnik jezikoslovne smeri je oblikovan tako, da omogo"a pridobitev poglobljenega znanja na podro"ju jeziko-slovnih ved s poudarkom na jezikoslovno teoreti"nih osnovah, ki !tudentu omogo"jo nadaljnje samostoj-no raziskovalnodelo. Smer literarne vede sestavljajo predvsem pred-meti, ki se navezujejo na slovensko knji#evnost. Iz-birne predmete lahko kandidati izbirajo z obeh sme-ri, s te#i!"em na literarnovednih predmetih.Program sproti posodabljamo, predvsem tako, da omogo"amo ve"jo izbirnost vsebin, hkrati pa mlad kader z mednarodnimi izku!njami v program vna!a nove metodologije dela, nove vsebine in pristope. V okviru programa smo se za sodelovanje dogovorili tudi z nekaterimi uveljavljenimi tujimi strokovnja-ki, predvsem z namenom, da !tudentom predstavi-mo mo#nost druga"nih pogledov na jezikoslovje in knji#evnost.

Namen prenovljenih programov Slovenistike je na-rediti !tudij jezika in knji#evnosti zanimiv ne samo za !tudente s !ir!ega obmo"ja Slovenije, ampak tudi iz tujine. Hkrati pa #elimo z izbirnostjo in interdisci-plinarno povezanostjo humanisti"nih vsebin nuditi na!im !tudentom mo#nost nadaljevanja !tudija in iskanja zaposlitve v tudi tujini.

V to smer gre !iritev mednarodnega sodelovanja v okviru programa Erasmus, pa tudi v drugih oblikah, ter prilagajanje u"nih vsebin temam, ki so aktualne v Evropi in drugod po svetu.

65

Univerzitetni !tudijski program Kulturna zgodovina (1. stopnja)(direktorica: prof. dr. Petra Svolj!ak)

Univerzitetni !tudijski program Kulturna zgodo-vina je triletni univerzitetni !tudijski program, ki omogo"a pridobitev !irokega temeljnegaznanja na podro"ju zgodovinskih ved ter temeljna humanisti"na znanja za izvajanje !tevilnih del na upravnem podro"ju.Program je pripravljen na temeljih Bolonjske de-klaracije, ovrednoten je s kreditnimi to"kami po evropskem sistemu ECTS ter tako daje !tudentom mo#nost vklju"evanja v druge !tudijske programe doma in v tujini.Program smo za"eli izvajati v !tudijskem letu 2007/2008. $tudij temelji na obveznih, obveznih izbirnih in izbirnih predmetih, posebno pozor-nost smo posvetili dvema temeljnima jezikoma, ki sta potrebna za branje in raziskovanje zgodovine, nem!"ini in latin!"ini, ki predstavljata obvezna izbir-na predmeta.$tudij Kulturne zgodovine izvajajo predavatelji, ki na svojih raziskovalnih podro"jih predstavljajo vrh slo-venske humanisti"ne znanosti. Zato smo se odlo"ili za izviren pristop pri organizaciji in izvedbi posame-znih predmetov, saj so nekateri razdeljeni med dva ali ve" predavateljev, kar daje programu potrebno sve#ino in dinamiko, !tudentom pa prilo#nost, da se ob temeljnih spoznanjih soo"ijo tudi z najnovej!imi znanstvenimi dose#ki na posameznih predmetnih podro"jih.Izbirnost posameznih predmetov omogo"a !tudentom !irok v vpogled v dru#boslovne, humanisti"ne in jezikovne vsebine. Z izbirnostjo in interdisciplinarno povezanostjo humanisti"nih vsebin #elimo nuditi na!im !tudentom mo#nost nadaljevanja !tudija in iskanja zaposlitve v tujini.$tudentom nudimo razli"ne lektorate tujih jezikov, postopoma pa tudi !irimo mednarodno sodelovanje in prilagajanje u"nih vsebin temam, ki so v tem ob-dobju aktualne v Evropi in drugod po svetu.

Magistrski !tudijski program Migracije in medkulturni odnosi (2. stopnja)(direktorica: prof. dr. Marina Luk!i" Hacin)

Mednarodni !tudijski program Migracije in med-kulturni odnosi (angl. European Master in Migrati-on and Intercultural Relations) je plod sodelovanja med evropskimi in afri!kimi univerzami, pod vod-stvom Univerze v Oldenburgu (Carl von Ossietzky University Oldenburg, Nem"ija). V akademskem letu 2011/12 se je program prvi" za"el izvajati s podpo-ro elitnega programa za mednarodno sodelovanje in izmenjavo !tudentov in profesorjev na podro"ju visokega !olstva, Erasmus Mundus.Evropska komisija je program prepoznala kot edin-

stven predvsem zaradi interdisciplinarne in medkul-turne perspektive. $tudij se osredoto"a na "lovekove pravice, demokrati"ne vrednote, socialno dr#avo in trg dela, torej na izzive, s katerimi se soo"ajo tako dr#ave "lanice EU kot !ir!e globalni svet.S pomo"jo programa Erasmus Mundus !tudijski program Migracije in medkulturni odnosi slo-venskemu okolju pribli#uje izzive, s katerimi se soo"amo tudi sami, po drugi strani pa na!e vedenje in videnje prihodnosti promovira v akademskem prostoru Evropske unije, Afrike in !ir!e po svetu. Temeljni cilj mednarodnega !tudijskega programa je usposobiti izvedence, ki bodo s pomo"jo pridoblje-nega teoreti"nega, metodolo!kega in empiri"nega znanja s poudarkom na interdisciplinarnih pristo-pih in transkulturnih vidikih migracij pripravljeni na vodenje oziroma samostojno izvajanje znan-stvenoraziskovalnih projektov. Ker bodo poleg tega dobili vpogled tudi v prakti"no delo z migranti v medkulturnem kontekstu, bodo sposobni kriti"no ovrednotiti obstoje"e migracijske !tudije ter aktu-alne prakse in strategije v okviru migracijskih in integracijskih politik. S pridobljenimi izvedenskimi znanji za na"rtovalno, usklajevalno in ocenjevalno delo na tem podro"ju bodo lahko suvereno soobli-kovali in uresni"evali strategije formalnopravnega in prakti"nega urejanja medkulturnih odnosov, pove-zanih z migracijami.Sodelujo"e univerze: Univerza v Novi Gorici (Slo-venija), University of Oldenburg (Nem"ija), Uni-versity of Stavanger (Norve!ka), University of South Bohemia (%e!ka Republika), Ahfad University for Women (Sudan), Makerere University Kampala (Uganda) in Mbarara University of Science & Tech-nology (Uganda).$tudij se v prvem letu izvaja v Nem"iji in na Norve!kem, drugo leto pa !tudentje glede na izbiro modulov potujejo na tisto partnersko univerzo, ki izvaja izbrane module. Tako je letos del svojih obve-znosti na Univerzi v Novi Gorici opravljalo pet !tu-dentov in !tudentk.

66

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 Druge dejavnosti Fakultete za humanistiko

V okviru vseh treh programov organiziramo ek-skurzije, ki omogo!ajo poglobitev in "iritev znanj. Oktobra 2012 smo obiskali #edad in $peter. Po uvo-dnem, kulturnozgodovinskem delu v #edadu smo v zgodnjem popoldnevu obiskali Kulturno dru"tvo Ivan Trinko, kjer nas je sprejela urednica Trinkovega koledarja, Lucia Trusgnach. Predstavila nam je de-lovanje dru"tva in dragocene knji%ne publikacije, ki nastajajo pod njegovim okriljem. Ob tej prilo%nosti je dru"tvo Fakulteti za humanistiko nekaj publikacij tudi podarilo. Gospa Bruna Balloch, avtorica zborni-ka Mlada lipa, nam je v nadaljevanju povedala zgod-bo v terskem nare!ju. Izjemno ustvarjalno energijo in trud za ohranitev slovenske kulture smo za!utili na In"titutu za slovensko kulturo v $petru. Gospa Marina Cernetig, predsednica in"tituita, in gospa &iva Gruden, ravnateljica dvojezi!ne "ole v $petru, sta nam predstavili model dvojezi!nega pouka in kulturni utrip v teh krajih.

Pri posameznih predmetih so "tudentje obiskali razli!ne in"titucije in se udele%ili simpozijev, na kate-rih so sodelovali sodelavci Fakultete za humanistiko (Perspektive manj"inskih knji%evnosti, Simpozij ob stoletnici rojstva Danila Lokarja, Obdobja).

$tudenti slovenistike Fakultete za humanistiko UNG so si pod vodstvom doc. dr. Ane Toro" v za!etku novembra ogledali prostore Slovenskega izobra%e-valnega konzorcija in Slovenske knji%nice D. Feigla v Gorici. Dr. Matejka Grgi!, znanstvena direktorica tega konzorcija, jim je ob tej prilo%nosti predstavi-la aktivnosti, ki potekajo pod njegovim okriljem, in jih nato pospremila do knji%nice, kjer je "tudentom knji%ni!arka Luisa Gergolet iz!rpno predstavila knji-%ni!no gradivo in zgodovino same knji%nice.

V okviru tedna Univerze v Novi Gorici je Fakulteta za humanistiko v Gori"ki knji%nici Franceta Bevka pripravila okroglo mizo Sloven"!ina in mladi, na kateri so sodelovali strokovnjaki s tega podro!ja in dijakinje ter "tudentke. V kavarni Rusjan smo pripra-vili pogovor Jezik in knji%evnost v novih medijih, za srednje"olce pa so "tudentje in "tudentke Fakultete

za humanistiko skupaj s predavateljicama predmeta Migracije in ve!kulturnost pripravili delavnico Mi-gracije in ve!kulturnost, na kateri so svoje de%ele in problematiko migracij predstavili tuji "tudentje in "tudentke programa Migracije in medkulturni od-nosi, ki so del svojih "tudijskih obveznosti opravljali na Univerzi v Novi Gorici.

67

V. Visoka !ola za vinogradni!tvo in vinarstvo

(Dekanja: doc. dr. Branka Mozeti! Vodopivec)

Visoko!olski strokovni !tudijski program Vinogradni!tvo in vinarstvo (1. stopnja)V !tudijskem letu 2011/2012 smo v Visoko!olski strokovni !tudijski program Vinogradni!tvo in vi-narstvo (VV) vpisali sedmo generacijo !tudentov. Ob koncu leta 2012 se je tako na Visoki !oli za vi-nogradni!tvo in vinarstvo (V"VV) skupno !olalo 49 !tudentov. V letu 2012 se je na!im diplomantom pri-dru#ilo !e sedem novih: Dejan Glavan, Karin Kurin-$i$, Uro! Renko, Vesna Bavda#, Manca Gabrijel$i$, Sa!o Gabr!$ek in David Rustja.

Na prireditvi ob za$etku !tudijskega leta 2012/2013, oktobra 2012 sta prejela nagrado Alumnus Primus !tudenta V"VV Valter Bembi$ in Manca Gabrijel$i$, ki je prejela tudi nagrado Alumnus Optimus za !tu-dijsko leto 2011/2012.

Obvezni predmeti !tudijskega programa Vinogra-dni!tva in vinarstvo so se izvajali redno v skladu s

predmetnikom, na osnovi zanimanja pa smo v tre-tjem letniku !tudijskega leta 2011/2012 izvajali na-slednje izbirne predmete:

Enolo!ka kemija Promocija vinaMednarodni trg vinaSodobne tehnike pri predelavi vinaMikrobiologija vinaSenzorika vinaSekundarni metaboliti v grozdju in vinuVarstvo vinske trte in integrirana pridelava grozdjaTrsni"arstvo in selekcija vinske trte

"tudijske aktivnosti programa z izjemo terenskih vaj in prakti$nega usposabljanja so se v letu 2012 izvajale v Univerzitetnem sredi!$u v Ajdov!$ini, kjer je imela V"VV na voljo tri predavalnice, ra$unalni!ko sobo, laboratorijske povr!ine v skupni izmeri 110 m2 in de-gustacijsko sobo. V letu 2012 smo v bli#njem Vrhpolju

68

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 za pedago!ke potrebe najeli prostore v izmeri 200 m2

v katerih na"rtujemo uredili novo !olsko klet. #tu-dentje V#VV opravljajo tudi del Prakti"nega usposa-bljanja na Univerzitetnem posestvu, kjer poteka tudi pridelava !olskega oz. univerzitetnega vina. V jesen-skem "asu 2012 je na tem posestvu $e tretji" potekala trgatev, kjer so sodelovali tudi na!i !tudentje.

V okviru terenskega pouka smo na!e !tudente vodili na Univerzitetno posestvo, posestvo Trsni"arskega sredi!"a Vrhpolje (KVZ Nova Gorica), bli$nje vi-nograde v Vipavski dolini in tudi na Kras, obiskovali smo majhne vinarje, ve"je kleti (napr. Klet Gori!ka Brda, Vinakoper, Kmetija Mle"nik) v Sloveniji, pa tudi na bli$njem italijanskem krasu (Kante, Zidarich, Skerk) in druge organizacije v Sloveniji, kjer izvajajo tudi dejavnost na podro"ju svetovanja in analiz vina kot sta Kmetijsko gozdarski zavod NG in Kmetijski in!titut Slovenije. #tudentje so spoznali tudi podjetja, ki so posredno povezane z vinarstom kot so Vitrum, #krlj vinarska oprema, Vinska dru$ba Slovenije, Evi-no, Vinoteka Provin Ljubljana, Pernod Ricard SCE. V okviru vaj s podro"ja tr$enja in promocije spo-znavajo !tudentje tudi pomembne ljudi v Sloveniji s podro"ja tr$enja vina, oblikovanja etiket, promocije vina, postre$be vina.

#tudentje 2. letnika v okviru PU so tudi v tem !tu-dijskem letu spoznavali druga vinorodna podro"ja v Sloveniji (Dolenjska, #tajerska) v okviru ekskurzij, kjer so si ogledali znane vinske kleti (Dveripax, Ptuj, Ormo$, Radgona, Prus, ipd.). #tudentje so v letu 2011/2012 obiskali tudi mednarodni sejem vinogra-dni!ke in vinarske opreme v Milanu.

V letu 2012 je V#VV sodelovala z naslednjimi par-tnerji s katerimi so bile pogodbe podpisane $e v prej-!njih letih:

Agroind Vipava 1894 Vipava d.d.Bri! d.o.o.Center za razvoj pode"elja TRG VipavaKmetijski in#titut SlovenijeMalov#!evo turisti!na kmetija , Milan GarbariPiars komunikacijski managmentPosestvo Burja, Primo" Lavren!i!Rojac dru"insko posestvo, Uro# RojacSantomas, Ludvik Nazarij GlavinaSveti Martin, Stegovec Bo"a$!urek, $!urek StojanTilia Estate, Matja" LemutTrs-gro d.o.o.Trtarija d.o.o.Vinakoper d.o.o.Vinakras z.o.o Se"anaVinosa d.o.o.Vinska klet Gori#ka Brda z.o.o.Gianni Zoini vineyards, Tenuta Ca BolaniAzienda agricola ZidarichLepa Vida, Vinarsto Ipavec

Vinska klet Mi#kaVinogradni#tvo in kletrastvo $irca-Kodri!Vinarstvo Mavri!

V !tudijskem letu 2011/2012 je V#VV na novo pri-dobila/obnovila naslednje partnerje:

Vinogradni#tvo in vinarstvo %arga 1767Azienda agricola – kmetija Lupinc MatejAzienda agricola Pacor AuroraKmetijsko gozdarski zavod Nova GoricaCentro studi assaggiatori, ItalijaKme!ka zadruga Kr#koKmetijsko gozdarski zavod Novo Mesto

V letu 2012 smo nadaljevali z organiziranjem dobro sprejetih in obiskanih vodenih degustacij, ki poteka-jo v degustacijski sobi Univerzitetnega sredi!"a v Aj-dov!"ini. Degustacije vodijo zaposleni na Visoki !oli za vinogradni!tvo in vinarstvo, k izvedbi smo pa le-tos tudi povabili tudi !tudente, ki so pripravili zadnjo degustacijo v !tudijskem letu 2011/2012. V letu 2012 so potekale naslednje vodene degustacije:

Tema degustacije: ValentiNOvo (14.2.2012), vodja: Nika Gregori!Tema degustacije: Vipliv terroir-ja in enolo#kih praks pri sorti Friulano (22.3.2012), vodja: Paolo SivilottiTema degustacije: Najbolj#e po izboru strokovnjaka (10.4.2012), vodja: Nika Gregori!Tema degustacije: Enako, vendar razli!no (08.5.2012), vodje degustacije: #tudentke 2. Letnika

69

Tema degustacije: Doma!e s pridihom tujega, vod-ja: Maja CigojTema degustacije: Spomini iz Bordeaux-ja (27.11.2012), vodja degustacije: Gabrijel "ernigoi, #tudent V$VV/po vrnitvi iz Erasmus izmenjave

Zadnji !etrtek v maju 2012 je potekal "e 5. #tudentski festival vina. $tudentje so v okviru Prakti!nega uspo-sabljanja na lastnih stojnicah predstavljali svoja vina ali vina prijateljev in okoli#kih vinarjev ter tako pri-dobivali pomembne izku#nje na podro!ju predstavi-tve in ponudbe vina. Prireditev je bila odprta za lo-kalno javnost, ki je tudi v leto#njem letu zbirala med vsemi razstavljalci tistega, ki je pustil najve!ji vtis. Predstavitev vin smo tudi letos nadgradili z delavni-cami. Diplomanti V$VV in mlade raziskovalke Cen-tra za raziskave vina so predstavili svoja diplomska dela in raziskave v okviru doktorskih nalog v delav-nici Raziskave slovenskih #tudentov vinogradni#tva in vinarstva, sodelavka CRV Maja Cigoj je obiskovalce podu!ila o osnovah senzorike vina s predvanjem Uvod v senzori!no oceno vina, sodelavec Posestva Vi-lina Peter Gorjan pa je spregovoril o Novostih v vino-

gradni#ki opremi. Tudi v leto#njem letu so sodelovali tudi #tudentje 1. letnika in obiskovalcem predstavi-li svoje projektno delo v okviru predmeta Pregled svetovnega vinogadni#tva in vinarstva, kjer so pod mentorstvom predavateljice Melite Sternad Lemut izdelali plakate na katerih so zbrali pomembne infor-macije o tem, kaj nam povedo etikete na steklenicah vina iz celega sveta. Sam festival je spremljala #e raz-stava !e#enj, pripravljena v sodelovanju s Sadjarskim centrom Bilje, obiskovalci pa so lahko preisku#ali tudi olj!na olja iz Vipavske doline in Gori#kih Brd, ki so jih prijazno donirali !lani Bri#kega in Gori#kega dru#tva oljkarjev. Pri sami organizaciji dogodka so z donacijami pomagali tudi Trs Gro iz Vipave, Mlino-test d.d. in Kme!ki Turizem Arkade iz %rni!.

V za!etku leta 2012 smo skupaj z ostalimi fakulteta-mi in #olami na UNG sodelovali na sejmu Informa-tiva 2012, konec avgusta pa se je V$VV ponovno so-delovala na 50. Kmetijsko-"ivilskem sejmu v Gornji Radgoni (AGRA 2012) s predstavljanjem #tudijskega programa in univerzitetnega vina.

70

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 Sodelavci V!VV so sodelovali tudi na Vinarskem dne-

vu 2012, ki je potekalo v novembru 2012 v Ljubljani.

Med letom so sodelavci V!VV stalno obiskovali sre-dnje "ole v regiji in izven in tam predstavljali poklic vinogradnika in vinarja. V letu 2012 so nas v na"ih predavaljicah in laboratorijih obiskali dijaki Srednje "ole Danila Lokarja Ajdov"#ina, T!C Nova Gorica, Tehni"ke Gimnazije, O! Solkan ter Vi"ke gimnazi-je iz Ljubljane, ki so v okviru obiska Vipavske doline obiskali nekatera dru$inska posestva na"ih "tudentov in se na tak na#in bolj seznanjali s poklicem vinarja in vinogradnika. V drugem tednu oktobra 2012 smo tudi z ostalimi sodelavci UNG organizirali teden univerze, v okviru katerega smo izvedli zanimiva predavanja in tudi predstavili na"e aktivnosti v obliki zanimive stojnice. Pri promocijskih aktivnostih nam je pomagala skupina "tudentov promotorjev.

V tem "tudijskem letu smo ve#ali prepoznavnost V!VV tudi s pripravo televizijskih prispevkov o "oli in na"em raziskovalnem delu ter tudi o 5. "tudent-skem festivalu vin v okviru razli#nih oddaj slovenske nacionalne televizije kot so: Univerza ter Ljudje in Zemlja in tudi Slovenska kronika, pa tudi lokalne te-levizije Primorka, ki je o na"em festivalu vin posne-la tudi dalj"i prispevek. Z dru$benim okoljem smo pri#eli komunicirati tudi preko socialnega omre$ja FACEBOOK, ki ga upravljamo s pomo#jo "tudentov V!VV, ki skrbijo za to, da je mlaj"a generacija sezna-njena z zanimivimi informacijami o na"em "tudiju.

Tudi v leto"njem letu so se sodelavci V!VV odzvali povabilu Ljudske Univerze Ajdov"#ina v okviru pro-grama Izzivi pode$elja izvedli predavanja na temo Vinarstva in senzorike vina (Nika Gregori#, Peter Gorjan), pa tudi povabilu TIC Vipava in za obisko-valce Vipavske trgatve 2012 organizirali Degustacijo vin (Melita Sternad Lemut).

!tudentom smo ponovno pripravili "e predavanja na temo: Smernice dobre higienske prakse za predelavo grozdja v vino. Predavanje je izvedla gospa Tamara Rusjan (svetovalka za podro#je vinarstva) iz Kmetij-sko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Zainteresirani "tudentje pa so ob koncu pridobili zakonsko predpi-sano potrdilo o opravljenem te#aju.Sodelavci V!VV Branka Mozeti# Vodopivec, Melita Sternad Lemut, Kajetan Tro"t in Paolo Sivilotti so bile na strokovnem usposabljanju v okviru Erasmus mobilnosti na Univerzi Roskilde na Danskem, I"titu-tu Edmund Mach v Italiji in na Univerzi v Lund na !vedskem.

V leto"njem letu smo podpisali tudi bilateralni spo-razum z Univerzo Roskilde, Danska. V za#etku no-vembra 2012 sta V!VV obiskali tudi gostje iz Fran-cije, predstavnica sektorja za izobra$evanje iz Mini-strstva za kmetijstvo in predavateljica Vi"je "ole za

Vinarstvo Bel Air iz Francije s katerimi smo pri#eli pogovore o izmenjavi "tudentov za leto 2013/2014.

Do konca oktobra 2012 je Ob#ina Vipava zaklju#ia z obnovitvenimi Lanthierijeve gra"#ine v Vipavi in sodelavci V!VV in CRV smo do konec leta uspeli preseliti ve#ino pohi"tva in obstoje#e opreme v nove prostore, kjer bo V!VV za$ivela v letu 2013.

!tudijski program Vinogradni"tvo in vinarstvo je akreditiran od marca 2006, od 2006/2007 pa izvaja-nje programa poteka s pomo#jo dr$ave koncesije, ki je bila v letu 2009 prvi# namenjena vsem trem letnikom "tudija. Konec septembra 2012 smo na NAKVIS od-dali vlogo za podalj"anje akreditacije "tudijskega pro-gama VV in s tem pri#eli postopek zunaje evalvacije, ki bo predvidoma potekal skupaj z zunanjo evalvacijo celotne univerze v za#etku leta 2013. V letu 2012 smo uspe"no kandidirali na razpisih MKGP za sofinanci-ranje prakti#nega pouka in tako pridobili nekaj doda-tnih sredstev za izvajanje terenskega pouka in prakti#-nega dela v "tudijskem programu.

71

Leta 2008 smo na Univerzi v Novi Gorici pripravili prvi !tudijski program, ki pokriva podro"je ume-tnosti. Senat UNG je na svoji 20. seji 27. novembra 2008 sprejel sklep o predlogu !tudijskega programa I. stopnje »Digitalne umetnosti in prakse (DUP)«. Na svoji 21. seji 14. januarja 2009 je senat UNG sprejel sklep o ustanovitvi svoje sedme izobra#evalne enote »Visoke !ole za umetnost (V$U)«.Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem !olstvu je 7. marca 2011 z odlo"bo !t. 6033-86/2009/8 akreditirala Visoko !olo za umetnost.Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem !olstvu je 25. septembra 2012 z odlo"bo !t.:6033-97/2001/19 akreditiral program I. stopnje »Digitalne umetnosti in prakse (DUP)«.

Program 1. stopnje Digitalne umetnosti in prakse se-stavljajo naslednji nosilni moduli:- Animacija (animirani film, animacija v kreativnih

industrijah);- Videofilm (igrani, dokumentarni, eksperimentalni

video film, umetni!ki video)- Fotografija (avtorska, funkcionalna);- Novi mediji (kreativna raba novih tehnologij)

S temi moduli pokrivamo tri interesena okolja:- Filmsko okolje (npr. film in animirani film)- Okolje kreativnih industrij (npr. animacija za splet,

za arhitekturne prezentacije ...)- Okolje sodobne umetnosti (npr. umetni!ki video,

instalacija, performas ... )

Struktura programa omogo"a kombiniranje medi-jev in okolij, tako lahko !tudentje vsak medij razi-skujejo v njegovi funkcionalni rabi ali kot avtorsko izrazno sredstvo. To odpira !iroko polje izbir bodo-"ih poklicev in vlog.Leto 2009 smo prvi" razpisali vpis v program Digi-talne umetnosti in prakse.V !tudijskem letu 2012/13 smo tudi prvi" razpisali

VI. Visoka !ola za umetnost (Dekan: prof. Bo!tjan Potokar)

vpis v program 2. stopnje »Medijske umetnosti in prakse« (MUP). Program smo razvili skupaj s par-tnerji iz Hrva!ke, Avstrije in Italije v sklopu evrop-skega projekta ADRIART katerega vodilni partner smo od leta 2011. Program »Medijske umetnosti in prakse« pokriva naslednja podro"ja: animacija, film, fotografija, novi mediji, scenski prostori, sodobne umetni!ke prakse.Odlo"ili smo se, da program v !tudijskem letu 2012/13 za"nemo pilotsko izvajati kot edini partner. S tem smo pokrili potrebo po nadaljevanju izobra#e-vanja na drugi stopnji za na!e diplomante.

Vpis (DUP) v !tudijskem letu 2012/2013v prvi letnik se je vpisalo sedemnajst (17) !tu-dentov.v drugi letnik se je vpisalo deset (10) !tudentovv tretji letnik se je vpisalo devet (9) !tudentovv absolventski sta# se je vpisalo trinajst (13) !tu-dentje

Vpis (MUP) v !tudijskem letu 2012/2013v prvi letnik se je vpisalo dvanajst (12) !tudentov.

Na Visoko !olo za umetnost UNG je v !tudijskem letu 2012/13 vpisanih 61 !tudentov

Z vpisom smo v leto!njem letu zelo zadovoljni. Po-sebej smo bili zadovoljni z napredovanjem v vi!je letnike, kjer s selitvijo, nismo izgubili nobenega !tudenta. Tudi vpis v prvi letnik je zelo zadovoljiv. Zaradi selitve smo izgubili pribli#no 15-20% intere-sentov kar je manj od pri"akovanega. Leto!nji inte-res je presegel vsa pri"akovanja (okoli 200% glede na razpisana mesta). Vpisani !tudentje so dosedaj prihajali iz krajev, ki so geografsko enakomerno razpr!eni po celi Sloveniji. Letos opa#amo pove"an interes iz !ir!e primorske regije. Razlog je seveda selitev !ole v Gorico. Letos imamo tudi prvi" redno vpisanega !tudenta iz Italije.

Visoko!olski strokovni !tudijski program Digitalne umetnosti in prakse (1. stopnja)(direktorica programa: prof. Rene Rusjan)

Magistrski !tudijski program Medijske umetnosti in prakse (2. stopnja)(direktorica programa: prof. Rene Rusjan)

72

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Na programu druge stopnje morajo kandidati za vpis poleg splo!nih pogojev opraviti sprejemne iz-pite, ki so sestavljeni iz portfolija, motivacijskega pisma s predlo"eno idejo projekta ter razgovorom. Nameravali smo vpisati le 6 do 8 !tudentov a je bil interes res zelo kvalitetnih kandidatov tako velik, da smo vpisali 12 !tudentov. Od tega je sedem na!ih diplomantov. Struktura !tudentov pa je bolj medna-rodna (en Hrvat, ena Srbkinja in en Italijan). Jezik v katerem se izvaja program je dogovorno angle!#ina ali sloven!#ina.

Celotna pedago!ka dejavnost Visoke !ole za ume-tnost se odvija v prostorih v Gorici v Italiji. Na raz-polago imamo 800m2, ki so namenjeni izklju#no iz-obra"evalni dejavnosti, ter 200m2 servisnih prosto-rov. Opremili smo u#ilnico z dvanajstimi grafi#nimi in monta"nimi postajami. Poleg tega smo pove#ali snemalno opremo z nakupom sodobne HD tehnolo-gije. Dodali smo !e nekaj opreme s podro#ja snema-nja zvoka in tri nove fotografske aparate. Sedaj imajo !tudentje na razpolago sodobno opremljene studije, kjer jim je omogo#eno nemoteno celodnevno delo.

Prve diplomante Visoke !ole za umetnost smo dobili v letu 2010. Letos novembra smo podelili "e osmo diplomsko listino.Vsi dosedanji diplomanti, ki so zaprosili za pridobi-tev statusa zamozaposlenega na podro#ju kulture, so s svojim umetni!kim delom v #asu !olanja dosegli zahtevan nivo in jim je Ministrstvo za kulturo status tudi odobrilo.

V nadalje bi radi poleg prepoznavnosti v Sloveniji po-ve#ali prisotnost v Evropi in predvsem na trgih dr"av biv!e Jugoslavije. Trenutno imamo v prvem letniku DUP eno !tudentko iz Italije in v drugem letniku eno iz Hrva!ke. V programu druge stopnje MUP pa ima-mo po enega !tudenta iz Hrva!ke, Srbije in Italije. Iz-kazan pa je veliko ve#ji interes, ki pa ga zaenkrat zavira predvsem pla#ljivost programa.V leto!njem letu je na pobudo Rektorske konferen-ce za"ivel Univerzitetni umetni!ki observatorij, ki zdru"uje predstavnike vseh !tirih univerz in pred-stavnike vseh univerzitetnih umetni!kih !ol. V Uni-verzitetnem umetni!kem observatoriju tako enako-vredno sodelujemo z enim predstavnikom UNG in enim predstavnikom V$U.

Poleg samostojnega avtorskega dela sodelavcev, je veliko energije vlo"ene tudi v sodelovanja na razli#-nih festivalih in razstavah s !tudentskimi deli.- V letu 2012 smo uspeli s prijavo na 15. Festival

slovenskega filma v Portoro"u. V tekmovalni pro-gram !tudentske selekcije sta bila sprejeta dva filma: »Od 1912« Gaje Kutnjak in »Ljubezenska pesem, Viharni vrh« Mihe Jurija Medena.

- Na festivalu v Rimu je Slovenijo predstavljal di-plomski animirani film Mihe $ubica »Last Lunch«.

- Na mednarodnem simpoziju TropicLab, ki ga or-ganizira ena najpresti"nej!ih umetni!kih !ol Lasal-le iz Singapura, je letos prvi# sodeloval tudi ude-le"enec iz Slovenije. Povabljena je bila !tudentka Visoke !ole za umetnost Valerija Zabret.

- V okviru trodnevnega laboratorija Visoke !ole za

Snemanje videospota za skupino Noctiferia

73

umetnost Univerze v Novi Gorici v prostorih in-!tituta I.P.S.I.A. v Tr"i#u (Monfalcone) je od 2. do 4. novembra potekalo snemanje videospota za go-ri!ko alter skupino$As Winter Falls, za katerega sta poskrbela !tudenta prvega letnika V%U Jaka &urli# in Jasmina Lozar.

- Tudi v tem !tudijskem letu nadaljujemo sodelova-nje z Mednarodnim festivalom animiranega filma Animateka. Nagrado s katero je lansko leto Univer-za v Novi Gorici prvi# sodelovala kot podeljevalec nagrade za najbolj!i »evropski !tudentski animirani film« smo letos nadgradili. Organizator je k sodelo-vanju poleg UNG povabil !e Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje UL in tako kot podelje-valca !tudentske nagrade povezal obe univerzi-tetni instituciji, ki v Sloveniji delujeta na podro#ju animiranega filma: Visoka !ola za umetnost UNG in ALUO UL. V "iriji sta sodelovala dva izbrana !tudenta V%U ter dva izbrana !tudenta ALUO ter profesor animacije iz Univerze v Luzerna.

- V znak sodelovanja z Univerzo na Rijeki - Aka-demijo primjenih umjetnosti smo bili ponovno povabljeni na mednarodni simpozij novih medi-jev Komi"a New Video Port, ki ga organizirajo na Visu. Na desetdnevnem simpoziju sta sodelovala dva !tudenta drugega letnika V%U in mentor za nove medije.

- Tudi to leto smo izvedli gostovanje Visoke !ole za umetnost v Centru urbane kulture Kino %i-!ka. Izvedba dogodka V%UM_012 je bila marca 2012. Po seriji raziskovalnih delavnic in semi-narjev na !oli, so se !tudentje preizkusili v po-

stavljanju interaktivne instalacije ter pripravi multimedijskega performansa, ki je temeljila na video in teleprezenci ter performansu in zvo#-nem ambientu.

- Enotedensko delavnico »od ideje do filma« smo marca 2011 ponovno izvedli v Novi Gorici. V na-men la"je izvedbe delavnice smo navezali stik z Umetni!ko gimnazijo – smer gledali!#e. Delavni-co igranega filma smo izvajali v njihovi dvorani in kot igralce k sodelovanju povabili njihove dijake.

- %tudentsko produkcijo najmanj dvakrat letno po-ka"emo javnosti. Tako smo zaklju#ili tretje leto de-lovanja Visoke !ole za Umetnost Univerze v Novi Gorici z pregledno letno !tudentsko razstavo, ob zaklju#ku !tudijskega leta maja 2012, ki smo jo po-stavili v prostorih !ole v Ljubljani. Razstavi sta bili mo#no obiskani in tudi primerno medijsko pokriti.

Poleg pedago!kega dela na!i sodelavci aktivno de-lujejo na umetni!kem podro#ju: na razli#nih festi-valih, razstavah, gledali!kih predstavah in priredi-tvah doma in po svetu ter razli#nih konferencah.- Peter Purg je sodeloval na mednarodni konferenci

Visioneca na angle!kem otoku Isle of Wight. Na festivalu eksperimentalnega filma in novih medi-jev, kjer se je sre#alo preko 50 izbranih iniciativ, in-stitucij ter ustvarjalcev z vsega sveta, so poleg kraj-!ih eksperimentalnih filmskih oblik preizpra!evali avantgardne prakse glasbenega videa, raz!irjene resni#nosti, stop-motion animacije, mobilnega vi-dea, novih spletnih protokolov, fraktalne grafike in ra#unalni!ke animacije.

Zadnja razstava v ljubljanskih prostorih pred selitvijo v gori!ko pala"o Alvarez

74

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 - Pore!ki mednarodni festival dokumentarnega

film Pore" DOX je letos gostil tudi Visoko !olo za umetnost. V okviru odli"no obiskanega festivala je potekala delavnica video filma pod vodstvom pred. Rajka Bizjaka, v petek, 9. novembra 2012 pa je doc. dr. Peter Purg po predavanju “Smeri razvoja v izobra#evanju za video in nove medije” skupaj s !tudentko podiplomskega programa Visoke !ole za umetnost UNG “Medijske umetnosti in prakse” Lavoslavo Ben"i" v kriti"nem dialogu z udele#enci delavnice pretresel posamezne izdelke.

- Kot ena najpomembnej!ih gledali!kih predstav v zadnji sezoni je bila izbrana predstava »Kdor sam do ve"era potuje skoz svet« avtorice Nede R. Bric. Predstava je bila nagrajena z nagrado primorskih gledali!" Tantandrui. V predstavi sodelujejo na-slednji sodelavci in diplomantka Visoke !ole za umetnost: avtorica teksta in re#iserka predstave Neda R, Bric, scenografa Rene Rusjan in Bo!tjan Potokar, avtorica videa Polona Zupan.

- V letu 2010 smo uspe!no kandidirali na evrop-skem razpisu LLP (Lifelong Learning Program-me, Erasmus Multilateral projects) s projektom Advancing Digitally Renewed Interactions in Art Teaching (AdriArt). Projekt je troleten in poleg nas kot vodilnega partnerja vklju"uje !e Akademijo iz Reke, oddelek za Arhitekturo iz Gradca in DAMS iz Gorice. Eden od rezultatov tega projekta je pilotski za"etek izvajanja !tudij-skega programa II. stopnje "Medijske umetnosti in prakse”.

- Uspe!no smo #e drugi" kandidirali na razpisu CMEPIUS IP. Projekt Hidden Live(r)s of Venice on Video” (HiLoVV) vklju"uje tudi !tirinajstdnev-no delavnico filma, ki smo jo ponovno izvedli v Benetkah. K sodelovanju vsako leto povabimo tudi !tudente partnerskih univerz Akademija iz Reke (APURI), oddelek za Arhitekturo (TU) iz Gradca in DAMS (UNIUD) iz Vidma. Po dvomese"nih raziskavah in pisanju sinopsisov o razli"nih obr-tnih delavnicah v Benetkah, so se 18. novembra 2012 !tudentje !tirih univerz prvi" sre"ali v mestu na vodi, kjer so v dveh tednih pod mentorstvom priznanega filmskega re#iserja, profesorja Rajka Grli$a in ob pomo"i kopice drugih mentorjev z mati"nih univerz, posneli 6 kratkih dokumentar-cev o Benetkah, tamkaj!njih zanimivih poklicih, osebnostih... Premiera filmov je bila v petek, 30. novembra 2012 v prostorih UNG v Benetkah - v ex Convento dei Servi di Maria, Sant’Elena.

V !tudijskem letu 2012/2013 smo obdr#ali !tiri so-delavce, ki so redno zaposleni na UNG. Poleg tega smo za potrebe projekta AdriArt zaposlili oktobra 2011 za dobo treh let !e eno sodelavko s polovi"nim delovnim "asom. Vsi ostali pedago!ki in nepedago-!ki sodelavci delajo na UNG kot zunanji sodelavci. Poleg osemindvajsetih doma"ih strokovnjakov, ki so predavali ali imeli delavnice v tem letu, smo k sodelovanju povabili tudi !tiri znane tuje strokov-njake. Za vsakega od !tirih nosilnih modulov, smo izvedli najmanj tedenski blok, s priznanim tujim strokovnjakom.

!tudentje "tirih univerz so drugi# odkrivali skrita $ivljenja Benetk v mednarodni delavnici dokumentarnega filma

75

Fakulteta za podiplomski !tudij (FP") zdru#uje in izvaja vse podiplomske doktorske !tudijske progra-me Univerze v Novi Gorici, ne glede na njihovo !tu-dijsko podro$je, od naravoslovja, tehnike pa do hu-manistike in interdisciplinarnih ved. V !tudijskem letu 2011/2012 je Univerza v Novi Gorici izvajala devet podiplomskih !tudijskih programov. Od tega sta dva stara podiplomska programa pri katerih vpis v prvi letnik ni ve$ mogo$ in sedem doktor-skih programov tretje stopnje (Znanosti o okolju, Krasoslovje, Fizika, Primerjalni !tudij idej in kultur, Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dedi!"ine, Molekularna genetika in bio-tehnologija, Jezikoslovje). Na vseh !tudijskih progra-mih je bilo v tem letu vpisanih 133 !tudentov, kar ka#e na veliko zanimanje za ponujene podiplomske !tudijske programe FP". Razveseljiv pa je tudi vi-sok dele# tujih vpisanih !tudentov (47 %) in !tevilne mednarodne !tudentske izmenjave.

FP" bo tudi v prihodnje sledila zastavljeni viziji: v okviru ene fakultete izvajati vse doktorske !tudijske programe Univerze v Novi Gorici. Ta odlo$itev se je izkazala kot dobra in u$inkovita, saj povezana in enovita podiplomska fakulteta omogo$a veliko izbirnost in interdisciplinarnost pri oblikovanju in-dividualnih doktorskih !tudijskih programov. Omo-go$ena je tudi izmenljivost s sorodnimi !tudijskimi programi na drugih univerzah v Sloveniji in v tujini preko evropskega kreditnega sistema ECTS in pro-grama ERASMUS, kar !tudentom zagotavlja veliko mobilnost. Skupno vsem !tudijskim programom FP" pa je tudi tesna povezanost z raziskovalnimi enotami na Univerzi v Novi Gorici ali drugimi raz-iskovalnimi institucijami doma in po svetu. V njih lahko podiplomski !tudentje opravljajo raziskovalno delo v okviru svojega !tudija in se vklju$ujejo v med-narodne raziskovalne projekte. Na ta na$in lahko !tudenje skupaj s profesorji, raziskovalci in eksperti u$inkovito ustvarjajo nova znanja in ta znanja pre-na!ajo v prakso v podjetni!ko okolje.

Vsi programi se izvajajo uspe!no, kvalitetno in u$inkovito, na kar ka#ejo podatki o uspehu !tu-dentov tako pri !tudiju kot pri individualnem raz-iskovalnem delu. Povpre$ne ocene !tudentov so praviloma zelo visoke, !tudentje opravijo izpite pra-

VII. Fakulteta za podiplomski !tudij (Dekan: prof. dr. Iztok Ar!on)

viloma v prvem pristopu, povpre$na doba !tudija je relativno kratka. Uspe!nost izvajanja podiplom-skega !tudija se odra#a tudi z uspe!nimi zagovori kvalitetnih doktoratov in magistrskih nalog ter s !tevilnimi objavami rezultatov raziskovalnega dela !tudentov v uveljavljenih mednarodnih revijah: 97 znanstvenih in strokovnih $lankov in 58 objavljenih prispevkov s konferenc, 86 objavljenih povzetkov s konferenc in 64 drugih znanstvenih objav v !tudij-skem letu 2011/12. Univerza v Novi Gorici je v letu 2011/2012 podelila osem magisterijev in promovi-rala dvajset doktorjev znanosti.

Za zagotavljanje visoke kakovosti znanja doktor-skih !tudentov veljajo za vse !tudijske programe FP" ne glede na njihovo usmeritev enotna pravila !tudija FP", ki jih je sprejel Senata UNG. Naj ome-nimo nekatere. Enotno so dolo$eni postopki za ododbritev opravljanja izpitov in priznavanja kre-ditnih to$k ECTS za opravljene obveznosti izven vpisanega doktorskega !tudijskega programa tretje stopnje, v okviru drugih programov FP" ali na dok-torskih programih izven Univerze v Novi Gorici. Kot pogoj za pristop k zagovoru disertacije mora !tudent izkazati oceno 8 ali ve$ pri vseh predmetih. Dolo$eni so enotni formalni postopki pri prijavlja-nju in zagovoru disertacije. V komisiji za zagovor magistrskega ali doktorskega dela je vedno prisoten vsaj en $lan iz tuje univerze, s $imer zagotavljamo primerljivost kakovosti magistrskih in doktorskih del z uveljavljenimi standardi v svetu.

Izvajanje !tudijskih programov FP" je financirano preko !olnin. Univerza si prizadeva, da bi bil njeni doktorski programi dostopni vsem !tudentom, ki iz-kazujejo zanimanje in nadarjenost za raziskovalno delo, zato tudi ponuja doma$im in tujim !tudentom razli$ne !tipendijske sheme za so sofinaciranje !tudija.

76

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 Znanosti o okolju

(direktor programa: prof. dr. Mladen Franko)

V letu 2011/12 smo vpisali tretjo generacijo !tuden-tov v program Znanosti o okolju 3. Stopnje. Glede na to, da vpis na znanstveni magisterij ni ve" mo#en je bil vpis !tirih !tudentov v prvi letnik tega programa v skladu s pri"akovanji in ga ocenjujemo kot dobre-ga. Med vpisanimi v prvi letnik ugotavljamo relativ-no visok dele# mladih raziskovalcev (75 %). $eprav med redno vpisanimi v prvi letnik tokrat ni tujih !tu-dentov, ugotavljamo, da so mednarodne !tudentske izmenjave pa na zadovoljivem nivoju. V minulem !tudijskem letu je !tudij zaklju"ilo enajst !tudentov, pet na magistrskem in !est na doktorskem !tudiju Znanosti o okolju. %tudentske ankete o kakovosti pedago!kega dela vseh u"iteljev so bile skrbno obde-lane, opravljeni so bili individualni razgovori s pre-davatelji. Prostorske razmere so urejene in zado!"ajo potrebam za izvajanje podiplomskega !tudijskega programa Znanosti o okolju.

Fizika(direktor programa: prof. dr. Samo Stani!)

%tudijski program Fizika je zasnovan mednarodno in se izvaja v blokih namenjenih predavanjem in izpitu posameznega predmeta. Predmeti se izvajajo indivi-dualno in v obliki eno do !tiritedenskih intenzivnih kurzov ali v obliki individualnega !tudija na daljavo, poleg tega pa vklju"ujejo !tudijske obveznosti !tu-dentov !e obvezne seminarje in individualno razi-skovalno delo. Ugotavljamo, da se vpis na !tudijski program ve"a ter da je ve"ina !tudentov tujcev. %tu-denti so enakomerno porazdeljeni med obe usmeri-tvi: Fiziko osnovnih delcev in Fiziko trdne snovi. V tem obdobju sta z disertcijo !tudij uspe!no zaklju"ila dva !tudenta programa Fizika. V minulem !tudij-skem letu smo opravili tudi podrobno analizo sta-nja razpolo#ljivih programskih vsebin, ponujenih v okviru !tudijskega programa Fizika. Na podlagi ana-

lize pripravljamo predlog dopolnitve predmetnika v smislu racionalizacije in modernizacije !tudijskega programa. Konkretne spremembe, tako dodajanje novih vsebin kot spremembe obsega in poudarka naketerih obstoje"ih vsebin bomo predlagali v po-trditev senatu Univerze v Novi Gorici v !tudijskem letu 2012/2013.

Primerjalni !tudij idej in kultur(direktorica programa: prof. dr. Jelica "umi! Riha)

Doktorski program tretje stopnje Primerjalni !tudij idej in kultur je nasledil stari podiplomski !tudijski programo Interkulturni !tudiji – primerjalni !tudij idej in kultur. Na program se je vpisalo 12 !tudentov. Izvaja se v prostorih ZRC SAZU v Ljubljani v obliki rednih predavanj, seminarskega dela in individual-nih konzultacij, ki so bili razporejeni v dva semestra. V !tudijskem letu 2011/12 je na programu sodelo-valo 23 doma"ih in 5 tujih predavateljev. Poudarek na predavanjih je bil na interdisciplinarnosti, kom-parativnosti ter zgodovinski, dru#beni in politi"ni kontekstualizaciji problemov. %tudenti in !tudentke so imeli stalen dostop do profesorjev.

Krasoslovje(direktor programa: prof. dr. Andrej Kranjc)

Delo s !tudenti je bilo organizirano kot individualno delo, pri "emer so sodelovali tako reko" vsi nosilci predmetov. Predavatelji so uveljavljeni raziskovalci tako doma kot v svetu in imajo !tevile izku!nje tako v bazi"nih raziskavah kot z aplikativnim delom na trgu. Zato !tudentom predajajo sve#e znanje in iz-ku!nje, ki jih pridobivajo z delom izven raziskovalne ustanove. V prvi letnik se je vpisala ena !tudentka. Skupaj je bilo vpisanih 17 !tudentov. Vsi so uspe!no opravili vse svoje !tudijske obveznosti. Tudi njihove objave ka#ejo na uspe!no samostojno raziskovalno delo. Nekaj doktorskih nalog je takih, da jih podpira

77

gospodarstvo. Udele!evali so se mednarodnih znan-stvenih sre"anj. Program ima ute"eno sodelovanje z ve" tujimi univerzami, tuji strokovnjaki sodelujejo kot mentorji na#ih #tudentov in kot "lani komisij.

Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dedi!"ine(direktorica programa: doc. dr. Sa!a Dobri"i")

$tudijski program je potekal v obliki intenzivnih enotedenskih predavanjih na katerih je vsebina predmetov predavana prakti"no v celoti. $tudij se izvajal tudi v obliki individualnega #tudijskega dela in delavnic, na katerih so #tudentje vseh generacij javno predstavljali napredovanje individualnega dela in debatirali problemtike in izzive izbrane teme doktorske oziroma magistrske disertacije. V okviru intenzivnih predavanj so se zdru!evala dva ali tri predmeta, kar je omogo"ilo ve"jo interaktivnost in interdisciplinarno koherentnost vsebin s katero so se skupno s #tudenti soo"ali tudi sami predavatelji, kar je omogo"alo oceno u"inkovitosti prenosa razli"nih znanj in relevantnost vsebin. Individualni #tudij v ka-terem so se #tudentje soo"ali z vsebino predavanj, se je izvajal pred in po predavanjih ex katedra, kar je iz-razito pomagalo pri ve"ji interakciji med #tudenti in predavatelji ter u"inkovitosti u"nih izzidov z vidika aplikativnih in teoretskih izzivov.Poleg intenzivnih interdisciplinarnih predavanjih sta bile izvedeni dve ve"ji mednarodni delavnici: Cultu-re, City and Creativity v sodelovanju s Free University of Amsterdams in Common Goods in Landscape Per-spective v sodelovanju z univerzitetno mre!o UNI-SCAPE (University Network for the Implementation European Landscape Convention). Pedago#ke dejav-nosti so potekale pod pokroviteljstvom mednaro-dnega centra ICCROM (International Centre for the Study of Preservation and Restoration of Cultural Pro-perty). Izrazito mednarodna zasnovanost programa in specifi"na delovna okolja, katere ponujajo partner-ske institucije in univerze, ponujajo idealno delovno okolje, ki je relevantno za uspe#nost u"nih izzidov.

Molekularna genetika in biotehnologija(direktorica programa: prof. dr. Elsa Fabbretti)

V leto#njem letu se je vpis na program pove"al, zlasti na ra"un doma"ih #tudentov, ki bodo raziskovalno delali v sklopu projektov UNG ali v raziskovalnih la-boratorijih biotehnolo#kih podjetij. Pri izvedbi pro-grama je poudarek zlasti na eksperimentalnem labo-ratorijskem delu, ki predstavlja osnovo za uspe#no doktorsko nalogo. Uporabljali smo sodobne metode u"enja, ki bodo"e doktorje znanosti spodbujajo pri doseganju bolj#ih u"nih rezultatov: natan"no razu-mevanje znanstvenega pristopa na podro"ju biozna-nosti; razvoj samostojnega razmi#ljanja in kriti"ne ocene; razvoj osebne odgovornosti in sposobnosti odlo"anja. Pedago#ke aktivnosti so bile organizirane v ve" oblikah: predavanja, izobra!evalni seminarji in vabljena predavanja. Potekale so tudi delavnice v obliki kriti"no-polemi"nih razprav pod vodstvom strokovnjaka z obravnavanega podro"ja. Na ta na-"in #tudentje pridobijo znanja o aktualnih temah na razli"nih znanstvenih podro"jih bioznanosti ter pomembne izku#nje pri kriti"nem ocenjevanju stro-kovnih "lankov. $tudentje prvih letnikov so obisko-vali serijo uvodnih zgo#"enih predavanj, kjer so po-dana osnovna znanja z razli"nih podro"ji molekular-ne biologije. Izobra!evalni proces izvajajo profesorji, ki aktivno delujejo na teh podro"jih. Na koncu #tu-dijskega leta smo pripravili predstavitev raziskoval-nega dela #tudentov pred komisijo, ki so jo sestavljali starej#i raziskovalci s podro"ja. Kriti"ne pripombe in predlogi komisije bodo v pomo" nadaljnjemu delu #tudentov in so klju"ni pri izobra!evanju v znanosti.

Jezikoslovje(direktorica programa: prof. dr. Penka Stateva)

Na# najmlaj#i doktorski program se je utrdil v sku-pnosti mednarodno priznanih kognitivnih znan-stvenih programov. Na programi je vpisna ena #tu-dentka, ki uspe#no opravlja svoje #tudijske obvezno-sti. Sodelovala je tudi na #tirih mednarodnih konfe-rencah z ocenjevalnim postopkom.

78

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Univerza v Novi Gorici (UNG) ima jasno zasta-vljeno poslanstvo, vizijo razvoja in s tem usklajen strate!ki na"rt doseganja zastavljenih ciljev. UNG je raziskovalna univerza in smatra, da je njeno poslan-stvo v tem, da ustvarja nova znanja v harmoni"nem odnosu med !tudenti in raziskovalci ter da to znanje prena!a na mlaj!e generacije in v podjetni!ko okolje in da zagotavlja "im vi!jo zaposljivost svojih diplo-mantov. Na !tudijske programe #elimo pridobiti "im bolj!e, za !tudij motivirane !tudente.

Skrb za kakovost in mednarodno konkure"nost na podro"ju pedago!ke in raziskovalne dejavnosti je zastavljena kot osrednje vodilo oziroma zaveza usta-nove. UNG ima postavljen in delujo" enoten sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti pedago!kega in raziskovalnega dela na vseh pedago!kih in raz-iskovalnih enotah in na UNG kot celoti. Smernice dela so zajete v Metodologiji za spremljanje in za-gotavljanje kakovosti pedago!kega in raziskovalnega dela na Univerzi v Novi Gorici. Samoevalvacijski postopki so usklajeni z nacinalnimi merili in akti Na-cionalne agencije republike slovenije za kakovost v visokem !olstvu.

Za izvajanje in izbolj!ave metodologije na Univerzi v Novi Gorici skrbi Univerzitetna komisija za kako-vost. $lane Univerzitetne komisije za kakovost ime-nuje Senat UNG za obdobje !tirih let. Na posame-znih fakultetah in !olah UNG pa za kakovost skrbijo Koordinatorji za kakovost, ki so po svoji funkciji tudi "lani Univerzitetne komisije za kakovost. V letnih samoevalvacijakih poro"ili o spremljanju, ugota-vljanju in zagotavljanju kakovosti fakultet in !ol ter univerze kot celote so povzete ugotovitve o predno-stih in !ibkih to"kah !tudijskih programov ter poda-ni predlogi za izbolj!anje. Poro"ila so objavljena na spletnih straneh UNG. Pogoje !tudija na fakultetah in !olah redno spremljata dekan in senat posamezne fakultete oziroma !ole in podajata predloge za izbolj-!ave prorektorju za pedago!ko dejavnost in rektorju Univerze v Novi Gorici. Samoevalvacijsko poro"ilo UNG obravnava senat Univerze v Novi Gorici. Za zagotavljanje kakovosti !tudijskih programov vsako leto opravljamo analize relevantnosti pred-videnih u"nih izidov in kompetence, pri tem upo-!tevamo mnenja delodajalcev in mnenja na!ih di-

Spremljanje in zagotavljanje kakovosti pedago!kega in raziskovalnega dela

plomantov (pridobljene preko Alumni kluba UNG in Kariernega centra) in sledimo trendom vpisa in potreb trga dela ter poklicnih #elja mlade populacije. Na podlagi ugotovitev analiz na fakultetah in !olah UNG pripravijo predloge za posodobitev !tudijskih programov, predlog racionalizacije izvedbe in po potrebi sprememb predmetnika. Skladno s strate-!kim na"rtom je predvidena raz!iritev izobra#eval-ne dejavnosti z novimi !tudijskimi programi I., II. in III. stopnje, pri "emer bomo upo!tevali potrebe trga dela, mo#nosti za zaposlovanje in raziskovalne in ka-drovske kapacitete na UNG za izvedbo predvidenih novih programov.

Upravljanje s kakovostjo je na UNG vgrajeno v samo vodstveno strukturo upravljanja univerze. Notranja organiziranost in upravljanje UNG je bolj podob-no modernemu podjetju in manj klasi"ni akadem-ski ustanovi. Pomembno vlogo pri tem ima rektor UNG, oba prorektorja ter dekani fakultet in !ol in vodje raziskovalnih enot. Klju"ne odlo"itve pri spro-tnem organiziranju in upravljanju vpra!anj poveza-nih s kakovostjo pedago!kega in raziskovalnega dela se usklajujejo na nivoju univerze. V okviru rednih tedenskih sestankov rektorja, prorektorjev, dekanov in vodji raziskovalnih enot se re!ujejo teko"a vpra!a-nja glede zagotavljanja kadrovskih, materialnih, pro-storskih in drugih pogojev ter podpornih dejavnosti porebnih za zagotavljane kakovostnega pedago!kega in raziskovalnega dela v vseh enotah UNG. V tem okviru se tudi stalno zbirajo predlogi za izbolj!ave in odpravljanje ugotovljenih pomanjklivosti in spre-mljajo se u"inki sprejetih ukrepov.

%tudentje so vklju"eni v proces spremljanja in za-gotavljanja kakovosti !tudijskih programov na ve" nivojih: preko !tudentskega sveta UNG, preko predstavnikov v upravnem odboru UNG, v senatih fakultet oz. !ol in v senatu UNG ter v Univerzitetni komisiji za kakovost, in neposredno pri spremljanju zagotavljanja kakovosti pedago!kega procesa, ker so-delujejo vsi !tudentje UNG prek !tudentskih anket. Mnenja !tudentov o kakovosti vsebine in izvajanja programa smo redno zbirali s !tirimi tematskimi anketami: !tudentska anketa za oceno kvalitete pre-davanj posameznih predavateljev; !tudentska anketa za oceno !tudijskega programa; !tudentska anketa

79

za oceno prakti!nega usposabljanja; vpra"alnik o informiranju kandidatov pred vpisom na "tudijski program. Na programih, prenovljenih programih, v skladu z Bolonjsko deklaracijo, pa izvajamo tudi Anketo za preverjanje obremenitve "tudenta. V letu 2011/2012 smo poskusno za!eli izvajati to anketo v elektronski obliki, da bi izbolj"ali u!inkovitost zbira-nja podatkov in avtomatitizirali analizo. V naslednjih letih bomo pre"li na izvedbo vseh "tudentskih anket v elektronsko obliko. Na podlagi analiz "tudentske ankete za oceno kvalitete predavanj posameznih predavateljev so opravljeni individualni razgovori s predavatelji. Rezultati analiz "tudentskih anket o pe-dago"kih delavcih so upo"tevani v postopkih habili-tacije v pedago"ke nazive.

Zunanji nadzor pri zagotavljanju kakovosti poteka preko zunanjih institucionalnih evalvacij fakultet oz "ol UNG s strani nacionalnega organa za zuna-nje evalvacije (NAKVIS). UNG je konec septembra 2012 na NAKVIS vlo#ila predlog za ponovno akre-ditacijo univerze, skladno z zahtevami obstoje!e zakonodaje, ki predvideva, da mora vsaka univerza in visoko"olski zavod vsakih sedem let ponovno pri-dobiti akreditacijo za svoje delovanje. V istem !asu je vlo#ila tudi vlogo za ponovno akreditacijo tistih "tudijskih programov, ki jim pote!e sedemletni rok od prve akreditacije. To so programi, ki se izvajajo na treh pedago"kih enotah (Fakulteti za Humanistiko, Poslovno tehni"ki fakulteti in Visoki "oli za vinogra-dni"tvo in vinarstvo).

UNG #eli biti visoko kvalitetna in v mednarodnem prostoru konkuren!na univerzitetna institucija. Od raziskovalcev in u!iteljev se pri!akuje, da so "iroko razgledani znanstveniki in eksperti z mednarodnimi izku"njami. Mednarodno usmerjenost potrjuje tudi dejstvo, da ima UNG sklenjene pogodbe o sodelova-nju s "tevilnimi uglednimi univerzami in raziskoval-nimi in"tituti po svetu, kar ji omogo!a poglobljeno in tesno sodelovanje v mednarodnem prostoru tako na raziskovalnem kot tudi na pedago"kem podro!ju. Visoko"olski u!itelji na UNG so lahko le raziskovalci ali eksperti, ki so "ir"e oziroma mednarodno prizna-ni strokovnjaki. Od kandidatov za stalno zaposlitev se pri!akuje, da imajo opravljeno podoktorsko uspo-sabljanje v tujini v obsegu vsaj enega leta. UNG si bo tudi v bodo!e prizadevala pridobivati nove vrhunske raziskovalne in pedago"ke sodelavce iz Slovenije in tujine, tako mlade, kot tudi #e uveljavljene razisko-valce, da bi se vklju!ili v raziskovalne in pedago"ke procese UNG. Posebno skrb posve!amo mednaro-dnim izmenjavam "tudentov in profesorjev. Na dok-torskih programih UNG je vpisanih 50% tujih "tu-dentov. $elimo izbolj"ati mo#nosti za vklju!itev ve! tujih "tudentov na "tudijske programe druge stopnje ter "e pove!ati dele# tujih "tudentov na treji stopnji.% V "tudijskih programih, "e posebej doktorskih, na sodeluje znaten dele# profesorjev iz tujih univerz. Iz-

menljivost in mobilnost "tudentov UNG in njihovo vklju!evanje v evropski visoko"olski prostor omogo-!a certifikat Erasmus University Charter. UNG ima v "tudijskem letu 2012/2013 v okviru Erasmus progra-ma sklenjenih 68 Erasmus bilateralnih sporazumov, z institucijami iz 22. razli!nih dr#av. Mednarodni "tudijski program Migracije in medkulturni odnosi je bil v letu 2010 sprejet v Erasmus Mundus. Ne gle-de na svojo mednarodno naravnanost pa UNG goji tudi specifi!no raziskovalno in izobra#evalno dejav-nost, ki utrjuje polo#aj Slovencev na najbolj zahodni narodnostni meji.

UNG bo tudi v bodo!e skrbela za optimalno raz-merje "tudent – profesor v vseh svojih "tudijskih programih ter za optimalno razmerje med razisko-valnim in izobra#evalnim delom. Pri!akujemo, da bodo dolgoro!no vse discipline dosegale harmo-ni!no razmerje med izobra#evalnim in raziskoval-nim delom 1:1. UNG si posebej prizadeva za stalno vklju!evanje strokovnjakov iz gospodarstva v izo-bra#evalni proces. Poseben poudarek je na u!enju na prakti!nih problemih, tako na dodiplomskem kot podiplomskem "tudiju, zato so "tudentje v !im ve!ji meri vklju!eni v prakti!no in raziskovalno delo zno-traj institucije same ali v partnerskih raziskovalnih in visoko"olskih institucijah ter industriji.

Senat UNG je sprejel enotna "tudijska pravila za vse "tudijske programe v okviru UNG na I. in II. stopnji ter enotna pravila pri prijavljanju in zagovoru dok-torskih disertacij na III. stopnji, s !imer je zagoto-vljena transparentnost postopkov. Dolo!eni so tudi enotni postopki za ododbritev opravljanja izpitov in priznavanja kreditnih to!k ECTS za opravljene obveznosti izven vpisanega doktorskega "tudijskega programa.

V pravilih "tudija so vklju!eni tudi nekateri ukrepi za zagotavljanje kakovosti in u!inkovitosti "tudija, kot na primer pla!evanje opravljanja izpita s prograsiv-no cenovno lestico, !e ga "tudent ponavlja ve! kot trikrat, kot spodbuda "tudentom, da na izpite priha-jajo bolje pripravljeni. Na "tudijskih programih tretje stopnje je pogoji za pristop k zagovoru disertacije da mora "tudent izkazati oceno 8 ali ve! pri vseh predpisanih izpitih. Komisijo za oceno doktorskega dela sestavljajo trije !lani, od katerih mora vsaj eden biti iz tuje univerze ter praviloma eden iz druge slo-venske univerze, s !imer zagotavljamo primerljivost kakovosti magistrskih in doktorskih del z uvelja-vljenimi standardi v svetu. Na doktorskih "tudijskih programih spremljamo poleg standardnih kazalcev tudi kakovost raziskovalnega dela podiplomskih "tudentov, ki se med drugim izkazuje s "tevilnimi objavami rezultatov raziskovalnega dela "tudentov v uveljavljenih mednarodnih znastvenih revijah. Na visokih strokovnih "tudijskih programih je posebna skrb posve!ena spremljanju kakovosti prakti!nega

80

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 usposabljanja !tudentov v podjetjih in izbolj!anju

povezanosti med mentorjem na !oli, !tudentom in mentorjem v podjetju v "asu prakse. Za izvajanje prakti"nega usposabljanja !tudentov so s partner-skimi podjetji podjetji sklenjene pogodbe o izvajanju prakse. Kot spodbuda !tudentom k "im bolj kako-vostnemu in u"inkovitemu !tudiju UNG podeljuje priznanja Alumnus Primus najbolj!im diplomantom I. in II. stopnje, ki so v "asu !tudija redno napredovali in diplomirali kot prvi iz svoje generacije in prizna-nja Alumnus Optimus diplomantom, ki so med di-plomanti v teko"em !tudijskem letu imeli najbolj!o povpre"no oceno !tudija. Posebna skrb je posve"ena spremljanju zaposljivo-sti diplomantov in zbiranju povratnih informacij od diplomantov o relevantnosti pridobljenih znanj na trgu dela. Analize ka#ejo, da je zaposljivost diplo-mantov v enem letu po diplomi 86.7% (analiza avgust 2012). Cilj vseh !tudijskih programov UNG je dose"i in obdr#ati visoko zaposljivost (nad 80%), zato je od !tudijskega leta 2010/2011 dalje v okviru Kariernega centra organizirana pomo" diplomantom pri iskanju prve zaposlitve. Prepoznavnost specifi"nosti posa-meznega profila pri iskanju zaposlitve pa zagotavlja priloga k diplomi, ki jo UNG izdaja svojim diplo-mantom v slovenskem in angle!kem jeziku.

Sodelavci Univerze v Novi Gorici aktivno sodelujejo v procesu zagotavljanja kakovosti visokega !olstva v Sloveniji kot zunanji evalvatorji. Predsednik Univer-zitetne komisije za kakovost je "lan delovne skupi-ne univerzitetnih komisij za kakovost. UNG je tudi aktivno sodelovala v procesu prilagajanja in usklaje-vanja visokega !olstva v Sloveniji z na"eli in smerni-cami Bolonjske deklaracije ter pri pripravi Izhodi!" za nacionalni program visokega !olstva 2011-2020. En predstavnik UNG je bil "lan Nacionalne skupi-ne bolonjskih ekspertov v obdobju 2009 – 2011, v obdobju 2011-2013 pa ima UNG v tej skupini dva predstavnika.

81

Strokovna in !tudijska literatura je raziskovalcem, !tudentom ter !ir!i javnosti na razpolago v moderno opremljeni Univezitetni knji!nici, Zalo!ba Univerze v Novi Gorici pa skrbi za izdajanje u"benikov, skript, zbornikov in drugih del. V okviru univerze deluje tudi "tudentska pisarna, ki je namenjena tako !tudentom dodiplomskega in podiplomskega !tudija, kakor tudi vsem, ki jih zanimajo informacije glede !tudija na uni-verzi. Za vodenje in organiziranje mednarodne dejavnosti in mednarodnih projektov imamo Mednarodna pisarna. Poleg tega imamo na univerzi tudi Karierni center, ki predstavlja most med univerzo, !tudenti in delodajalci ter Alumni klub, ki zdru#uje Alumne vseh generacij dodiplomskih in podiplomskih !tudijskih programov, ter vse zaslu#ne posameznike, ki so prispevali k razvoju Univerze v Novi Gorici. Od leta 2010 imamo tudi Univerzitetno posestvo in lastno pridelavo vina. Fundacija Univerze v Novi Gorici pa je ustanova, katere osnovni cilj je zagotavljati denarno in drugo podporo delovanju in nadaljnjemu razvoju raziskovalne in izobra#evalne dejavnosti Univerze v Novi Gorici.

Druge dejavnosti

Univerzitetna knji#nica Univerze v Novi Gorici je javnosti dostopna, namenjena pa je predvsem !tudentom in sodelavcem Univerze v Novi Gorici. Zbiramo gradiva z vseh podro"ij znanosti, s povdar-kom na ekologiji, fiziki, kemiji, matematiki, biologiji, gospodarstvu, humanistiki, dru#boslovju, vinogra-dni!tvu, umetnosti itd., skratka gradivo za potrebe izobra#evalne in raziskovalne dejavnosti.

I. Univerzitetna knji!nica (Vodja: Vanesa Valentin!i! Murovec)

Knji#ni"na zbirka trenutno obsega okrog 15.500 monografskih publikacij (knjige, diplomske, magi-strske, doktorske naloge, referen"no gradivo), 100 naslovov tiskanih serijskih publikacij, 410 enot ne-knji#nega gradiva (predvsem CD-romov) ter e-izda-je znanstvenih publikacij, dosegljivih preko servisov kot so ScienceDirect, Springer Link, APS Journals, EIFL Direct-podatkovne zbirke EBSCOhost, ACS

82

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

II. Zalo!ba (Vodja: Mirjana Frelih)

Zalo!ni"ka dejavnost poteka na Univerzi v Novi Go-rici od leta 2001. Dejavnost zajema izdajo, zalaganje in organiziranje tiskanja u#benikov in drugih "tudij-skih gradiv, ki so namenjena pedago"kemu procesu ter strokovnih in znanstvenih del, ki se nana"ajo ozi-roma vklju#ujejo v dejavnost Univerze v Novi Gori-ci. Izdajo del urejajo Pravila o zalo!ni"ki dejavnosti, za nadzor nad kakovostjo ter smotrnostjo izdaj pa skrbi Komisija za zalo!ni"tvo.

Do sedaj je pri zalo!bi iz"lo 24 publikacij. Med njimi so tako u#na gradiva z navodili za vaje namenjena predvsem dodiplomskim "tudentom Univerze v Novi Gorici, univerzitetni u#beniki, namenjeni tudi "tudentom in profesorjem drugih univerz, zborniki konferenc in znanstvene monografije. V letu 2012 smo izdali zbornik znanstvenih prispevkov.

Publications, IEEE/IET Electronic library, IOP – In-stitute of physics, JSTOR. Poleg tega na"i uporabniki lahko dostopajo do baz podatkov kot so Web of Sci-ence, GviN, CAB Direct, Food Science and Techno-logy Abstracts (FSTA), MathSciNet itn. V knji!nici je gradivo skoraj v celoti postavljeno v prostem pri-stopu in razvr"#eno po strokah oz. UDK klasifikaci-ji. Poleg izposoje nudimo on-line poizvedbe iz javno dostopnih baz podatkov in preko medknji!ni#ne izposoje zagotavljamo gradivo, ki ga knji!nica nima. Pomembna naloga knji!nice je vodenje bibliografij raziskovalcev in predavateljev, zaposlenih na UNG. Storitev izvajamo tudi za nekatere zunanje institu-cije. Knji!nica je polnopravna #lanica v sistemu vza-jemne katalogizacije COBISS. Bibliografski podatki za vse gradivo, ki ga nudimo, so vne"eni v Vzajemno bibliografsko-katalo!no bazo podatkov (COBIB), avtomatizirana je tudi izposoja. $lani knji!nice ima-jo mo!nost pregledovanja izposojenega gradiva, po-dalj"evanja roka izposoje in rezervacij gradiva pre-ko interneta. Katalog knji!nice (COBISS/OPAC)je dostopen preko spletne strani knji!nice (http://www.ung.si/sl/knjiznica/), na kateri so zbrane po-membne informacije knji!nice ter povezave do e--publikacij, baz podatkov, novosti itn. Preko spletne strani knji!nice je omogo#eno tudi spletno u#enje iskanja gradiva. Knji!nica je za uporabnike odprta

47 ur tedensko. Uporabnikom knji!nice je na voljo tudi #italnica s 50 #italni"kimi mesti in ra#unalni"ka soba. Trenutno je uporabnikom na voljo 7 ra#unal-nikov z dostopom do svetovnega spleta ter mo!nost priklju#itve osebnega prenosnega ra#unalnika, s #imer je omogo#en la!ji dostop do elektronskega gradiva in baz podatkov ter uporabe #italni"kega gradiva. Izvajamo tudi informacijsko opismenjeva-nje "tudentov.

Univerzitetna knji!nica Univerze v Novi Gorici se je v letu 2012 vklju#ila v projekt »Okno %anghaja«, ki ga !e od leta 2002 izvaja Shanghai’s People Association for Friendship with Foreign Countries (SPAFFC) in preko katerega izbranim knji!nicam po celem svetu donirajo knjige, ki bralcem odpirajo okno v svet ki-tajske kulture, dru!be, umetnosti, medicine, ekono-mije, geografske raznolikosti, zgodovinske ter etno-grafske pestrosti, kaligrafije in jezika. V okviru tega projekta je knji!nica pridobila za#etno donacijo 500 izvodov knjig, do leta 2015 pa "e nadaljnjih 100 knjig. Zbirka je na voljo za ogled in izposojo vsem #lanom Univerzitetne knji!nice Univerze v Novi Gorici. V okviru projekta »Okno %anghaja« je v juniju 2012 potekala fotografska razstava »Portret %anghaja«, katere namen je bil odkrivati vsakdanje !ivljenje pre-bivalcev %anghaja.

83

III. !tudentska pisarna (Vodja: Renata Kop)

!tudentska pisarna Univerze v Novi Gorici je bila ustanovljena leta 2002 in je namenjena tako "tuden-tom dodiplomskega in podiplomskega "tudija, kakor tudi vsem, ki jih zanimajo informacije glede "tudi-ja na Univerzi. Cilj "tudentske pisarne je podpora "tudentom in kandidatom za "tudij pri "tudijskih in ob"tudijskih dejavnostih. !tudentska pisarna ima na razpolago pisarno v Novi Gorici in v Vipavi. Del "tudentske pisarne je tudi Visoko"olska prijav-no-informacijska slu#ba Univerze v Novi Gorici, ki je bila ustanovljena leta 2007.

Naloge "tudentske pisarne so podajati informacije in svetovanje glede vpisa, vpisnih pogojev, "tudij-

!tevilo tujih "tudentov na Univerzi je v 2012/2013 nekoliko upadlo v primerjavi s 2011/2013, "e vedno pa je njihovo "tevilo glede na "tevilo izpred petih let, naraslo za polovico:

skih programov in druge informacije, povezane s "tudijem na Univerzi v Novi Gorici; ureditev prijav-no sprejemnih postopkov ter organizacija in izved-ba postopkov za vpis; izdajanje potrdil in priprava diplomskih listin; vodenje in urejanje "tudentskih baz podatkov; obdelava in analiza "tudijskih po-datkov; zbiranje prijav in name"$anje v "tudentski dom; ter vodenje postopka in priprava odlo$be za priznavanja tujega izobra#evanja za namen nadalj-nega izobra#evanja.

V 2012/2013 smo vpisali 549 "tudentov, od tega 348 na programe prve stopnje, 97 na programe druge stopnje in 104 na programe tretje stopnje.

V letu 2012 smo imeli najve$je "tevilo diplomantov, magistrantov in doktorandov do sedaj:

84

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Najve! tujih "tudentov je na programih tretje stopnje:

V 2012/2013 prihajajo tuji "tudenti iz 22 razli!nih dr#av:

Gleda na veliko "tevilo tujih "tudentov, smo v letu 2012 obravnavali in zaklju!ili 20 postopkov priznavanja tujega izobra#evanja za namen nadaljevanja izobra#evanja:

85

IV. Mednarodna pisarna (Vodja: Sabina Zelin!"ek)

Mednarodna pisarna Univerze v Novi Gorici (UNG) je namenjena vodenju in organiziranju mednarodne dejavnosti in mednarodnih projektov na UNG. Na-menjena je !tudentom, profesorjem, raziskovalcem in drugim zaposlenim.

Pisarna nudi pomo" pri pripravi dokumentacije pri prijavah na razpise, pri izvedbi projektov ter pripravi finan"nih poro"il. #tevilo mednarodnih projektov se je v letu 2012 bistveno pove"alo. Zaradi pove"ane-

AvstrijaGraz University of Technology

ArgentinaUniversidad Nacional de Cuyo

Bosna in HercegovinaUniversity of Sarajevo

Burkina FasoUniversité de Ouagadougou$e Universite de Koudougou

CiperUniversity of Cyprus

!rna goraUniversity of Montenegro

EgiptAssiut University

FrancijaEcole Nationale Supérieure d’Architecture de Paris-BellevilleLaboratoiré EDYTEM, Université de SavoieParis-Sud University

Hrva"kaCentre for Croatian studies, University of ZagrebCroatian Institute of HistoryUniversity of Rijeka

ItalijaUniversity of UdineFaculty of languages and foreign literature, University of UdineInternational School for Advanced Studies (SISSA)International Centre for Genetic Engineering and Biotechnology (ICGEB)University of Rome “La Sapienza”Faculty of Architecture, University of TriesteDepartment of Biochemistry, Biophysics and Macromolecular Chemistry – DBBCM, University of TriesteElettra, Sincrotrone Trieste

JaponskaInter-University Research Institute Corporation, High Energy Accelerator Research Organization (KEK)

KosovoAAB University

SlovenijaFakulteta za uporabne dru%bene !tudije v Novi GoriciVisoka !ola za tehnologije in sisteme, Novo mestoCINKARNA - Metalur!ko kemi"na industrija CeljeKD Galerija GT, i.e. #ola uporabnih umetnosti Famul StuartZavod za gradbeni!tvo Slovenije, Ljubljana#ola za risanje in slikanje, LjubljanaJavni zavod Regijsko !tudijsko sredi!"e v CeljuKmetijski in!titut SlovenijeZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, LjubljanaInstitut »Jo%ef Stefan«, LjubljanaMednarodna podiplomska !ola Jo%efa Stefana, LjubljanaNacionalni institut za biologijo, LjubljanaUniverza v Mariboru, Fakulteta za strojni!tvoGradbeni in!titut ZRMK d.o.o., Ljubljana

TajskaChiang Mai University

Velika BritanijaUniversity of Abertay Dundee (UAD), Scotland

ZDAUtah State University

ga obsega dela smo v Mednarodni pisarni, v okviru mednarodnega projekta SUNGREEN, ki je sofinan-ciran iz 7. Okvirnega programa EU pridobili novega sodelavca.

Mednarodna pisarna tudi vodi in ureja bazo projek-tov ter sporazumov, ki jih je UNG sklenila z raznimi doma"imi in tujimi institucijami. V letu 2012 je ime-la Univerza v Novi Gorici sklenjenih 41 sporazumov z institucijami iz 16 razli"nih dr%av:

86

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 Poleg navedenih sodeluje Univerza v Novi Gorici v okviru programa Vse!ivljensko u"enje (V#U) – Erasmus

$e s $tevilnimi drugimi institucijami:

AvstrijaUniversity of Vienna

BolgarijaUniversity of Chemical Technology and MetallurgySofia University

CiperUniversity of Cyprus

!e"kaCharles University in PragueCzech Technical University in PragueFilm and TV school of academy of preforming arts in PragueMasaryk UniversitySilesian University in OpavaTomas Bata University in ZlínUniversity of EconomicsUniversity of South BohemiaV%B-Technical University of Ostrava

DanskaRoskilde University

FinskaNovia University of Applied SciencesUniversity of Southern DenmarkUniversity of Eastern Finland

FrancijaBlaise Pascal University University Claude Bernard Lyon 1Université Bordeaux SegalenUniversity of PerpignanUniversity of Paris VIII

Gr#ijaDemocritus University of &raceUniversity of PatrasTechnical University of CreteTechnological Educational Institute (T.E.I.) of Athens

Hrva"kaUniversity of RijekaUniversity of Split

IrskaNational University of Ireland, Maynooth

ItalijaCA` Foscari UniversityUniversità degli Studi di FirenzeUniversità degli Studi di SalernoUniversity of BolognaUniversity of FerraraUniversity of Padova

University of Rome - La SapienzaUniversity of UdineUniversity of Trieste

LatvijaUniversity of Latvia

LitvaVilnius University

Nem#ijaCarl von Ossietzky Unniversity OldenburgUniversität Konstanz

NizozemskaEindhoven University of TechnologyRotterdam UniversityVU University Amsterdam

Norve"kaHedmark University College University of Stavanger

PoljskaUniversity of LodzUniversity of WarsawUniversity of Wroc'aw

PortugalskaInstituto Politecnico De LieriaUniversity of PortoUniversity of Trás-os-Montes and Alto Duro

RomunijaTransilvania University of Brasov

Slova"kaPavol Jozef %afárik University in Ko$ice

$panijaAutonoma University of BarcelonaUniversity of MalagaUniversity of Las Palmas de Gran Canaria University of the Basque Country

$vedska Lund University

Tur#ijaAnadolu UniversityDokuz Eylul UniversityMustafa Kemal UniversityOndokuz Mayis UniversityUniversity of UludagT.C. Okan Universitesi Zirve University

Velika BritanijaDurham University University College Falmouth

Univerza v Novi Gorici sodeluje v programu Vse-!ivljensko u"enje (V#U) – Erasmus !e od leta 2003, ko je prvi" pridobila Erasmus univerzitetno listino. Danes je UNG nosilka raz$irjene Erasmus

univerzitetne listine (EUC) $t. 217546-IC-1-2011-1-SI-ERASMUS-EUCX-1 (2011–2013). Erasmus univerzitetna listina predstavlja predpogoj za sode-lovanje znotraj programa, saj lahko le nosilke listine

87

sodelujejo pri aktivnostih individualne mobilnosti in koordinirajo Erasmus projekte. !tudentje, profe-sorji in ostali zaposleni dobijo vse informacije glede Erasmus mobilnosti v Mednarodni pisarni, ki skrbi za celoten postopek izvajanja programa. Mednaro-dna pisarna tudi redno izvaja Erasmus informativ-ne sestanke.

V letu 2012 je Univerza v Novi Gorici gostila 10. sre"anje Erasmus koordinatorjev vseh slovenskih institucij, ki sodelujejo v programu V#U - Erasmus. Sre"anje je organiziral Center RS za mobilnost in evropske programe izobra$evanja in usposabljanja – CMEPIUS. Ob tej prilo$nosti in s tem, da smo v letu 2012 praznovali 25. obletnico obstoja programa Erasmus, je Mednarodna pisarna postavila in otvo-rila razstavo zapisov iz spletnega dnevnika Erasmus %tudentov Univerze v Novi Gorici.

Univerza v Novi Gori-ci je v %tudijskem letu 2011/2012 tako kot vsa leta do zdaj, %tevilo Era-smus individualnih mo-bilnosti pove"ala. Izve-dla je kar 55 individual-nih mobilnosti ter tako %e dodatno utrdila svojo mednarodno dejavnost.

88

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 V. Karierni center

(Vodja: mag. Jasmina Jakomin)

Delo Kariernega centra pa je obsegalo mnogo ve! kot to. Aktivno je sodeloval pri navezovanju stikov z delodajalci, kot tudi navezovanju stikov s srednji-mi in osnovnimi "olami. Na sre!anjih z delodajalci spodbujamo promocijo poklicev za katere izobra-#ujemo na Univerzi v Novi Gorici, ter pridobivamo koristne informacije s strani gospodarstva. Na sre!a-njih s srednjimi in osnovnimi "olami pa z informira-njem o "tudijskih programih Univerze v Novi Gorici prispevamo k la#jemu usmerjanju u!encev in dija-kov na njihovi nadaljnji "tudijski poti.Karierni center Univerze v Novi Gorici je v letu 2012 izvedel slede!e aktivnosti:

Informiranje o mo!nostih "tudija na UNG;Aktivnosti za formalno in neformalno pridobiva-nje kompetenc; Predstavitev “Mo#nosti zaposlitve v dr#avah EU”. Delavnica “Komunikacije”.Karierno predavanje “Uspe"no iskanje zaposli-tve”.Delavnica “Postavljanje kariernih cijev – ciljno izbiranje "tudentskega dela”.Delavnica “Strukturirani selekcijski intervju teo-reti!ni in prakti!ni del”.Predstavitev delovanja Kariernega centra pred-stavnikom srbskih univerz v okviru TEMPUS-a.Predstavitev delovanja Kariernega centra "tu-dentom EILC.Obisk Kariernega dne v hi"i Evropske unije.Delavnica “Kako napisati dober #ivljenjepis in spremno pismo”.

Povezovanje univerzitetnega okolja z delodajalci, sodelovanje s podjetji: Okrepitev obstoje!ih ter vzpostavitev novih so-delovanj s podjetju na podra!ju zaposlovanja in prakti!nega usposabljanja.Sre!anje z delodajalci na dogodku “Z znanjem in sodelovanjem do skupnih uspehov”. Izvedba "tudijskih obiskov v podjetjih, ter obisk "tudentov na sejmu Moje delo. Izvedba ankete med delodajalci/podjetji kjer so "tudentje opravljali prakti!no usposabljanje.

Povezovanje univerzitetnega okolja s srednjimi in osnovnimi "olami: Sre!anje s svetovalnimi delavci osnovnih in sre-dnjih "ol.

Objava e-novi#k o prostih delovnih mestih, "tipen-dijah, "tudentskih delih, prakti#nih usposabljanjih doma in v tujini: 23 e-novi!k $Obve"#anje javnosti: Okrogla miza na Informativi 2012 “Od vin-ske trte do galaksij” – uspe"ne poti diplomatov UNG po zaklju!ku "tudija, sodelovanje na okrogli mizi na Vegovi, posneta izjava in prispevek o Univerzi (za RTV Slo) Objavljenih 9 !lankov/objav o Kariernem cen-tru UNG v slovenskih tiskanih in elektronskih medijih

Karierni center je v letu 2012 nadaljeval s svo-jim primarnim poslan-stvom, to je kariernim svetovanjem bodo!im "tudentom #e pred vpi-som na univerzo, ter aktualnim "tudentom in diplomantom pri usmer-janju njihovih poklicnih interesov, "tudiju, razvo-ju kariere ter iskanju za-poslitve.

89

Alumni klub Univerze v Novi Gorici je v letu 2012 nadaljeval z aktivnostmi za pove!anje povezanosti univerze z Alumni in s pospe"evanjem mre#enja med Alumni.

VI. Alumni klub (Vodja: Nives !tefan"i")

Alumni so sodelovali na okrogli mizi na Informativi 2012 “Od vinske trte do galaksij” – uspe"ne poti diplo-matov UNG po zaklju!ku "tudija.Alumni klub je postal pomembna vezna to!ka med diplomanti in Univerzo. Alumni z odobravanjem pre-jemajo informacije v zvezi z Univerzo, fakultetami in visokima "olama. Tiste alumne, ki se ne uspejo kmalu po zaklju!ku "tudija vklju!iti na trg dela nagovarja, da koristijo storitve ki jih izvaja Karierni center Univerze v Novi Gorici. Alumni se tako po razli!nih poteh na-zaj na Univerzo vra!ajo.V bodo!e bo Alumni klub ve! aktivnosti posve!al tudi navezovanju stikov s podjetji preko alumnov UNG.

Izvedel je slede!e aktivnosti:Vzpostavil stik z veliko ve!ino alumnov Univer-ze v Novi Gorici. Izvedel anketo med dodiplomskimi in podi-plomskimi alumni: nanjo je odgovorilo 68,8% dodiplomskih alumnov in 59% podiplomskih alumnov. Dobljeni podatki so zelo dober vir informacij, kako naj Univerza komunicira z alumni ter kak"nih dogodkov bi se alumni ude-le#evali. Za!el s periodi!nim obve"!anjem o dogodki na Univerzi, (znanstveni ve!eri, seminarji, degu-stacije, letne razstave) ali dose#kih na Univerzi v Novi Gorici.

V mesecu aprilu izdal Alumni novice v sloven-ski in angle"ki verziji, v mesecu juniju pa v slo-venski verziji.Izvedel anketo na temo alumni sre!anja in na osnovi rezultatov ankete oktobra organiziral Alumni sre!anje. Glavni namen sre!anja je bil dru#enje alumnov Univerze v Novi Gorici ter ohranjanje stikov med diplomanti, mentorji, dekani fakultet in "ol ter vodstvom univerze. V novi obliki delovanja je bilo to prvo sre!a-nje na katerem se je zbralo ve! kot sto biv"ih "tudentov.

90

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012 VII. Univerzitetno posestvo

(Direktorica: Nika Gregori!)

Univerzitetno posestvo je v letu 2012 utrpelo ve!jo "kodo zaradi vremenskih vplivov. Najve! "kode je povzro!il hud mraz z mo!no burjo v februarju, poleg tega so trte trpele "e manj"o pozebo v maju, su"no poletno obdobje ter dve mo!nej"i burji v vegetacijskem obdobju. Izplen grozdja je bil zato nizek, vendar "e vedno dovolj velik, da je pokril na"e potrebe. Vi"ek grozdja se je prodal. Vina, ki so se pridelala bodo stekleni!ena pod imenom Univerzitetna. Poleg Univerzitetnega Zelena in Rde!ega bo prvi! stekleni!en Univerzitetni Rose.Zaradi nere"ene denacionalizacije parcel v Lo#ah, se je po trgatvi pri!el postopek vra!ila vinogradov Skladu kmetijskih zemlji"! Republike Slovenije in bil z 31.12.2012 tudi opravljen. Vsa nadaljna dela so se usmerila v vinograd v Man!ah, katerega del se bo kr!ilo, za potrebe posaditve novega kolekcijskega nasada sorte Rebula.

91

VIII. Fundacija Univerze v Novi Gorici (Direktor: Marko Vrtovec)

O FundacijiFundacija Univerze v Novi Gorici je ustanova, katere osnovni cilj je zagotavljati denarno in drugo podporo delovanju in nadaljnjemu razvoju raziskovalne in izo-bra!evalne dejavnosti Univerze v Novi Gorici. Pri tem izvaja predvsem naslednje dejavnosti:

zbiranje donacij, dotacij, subvencij in drugih de-narnih in nedenarnih sredstev za uresni"evanje namena Fundacijedodeljevanje denarnih sredstev v obliki grantov, #tipendij, subvencij, nalo!b v izgradnjo prostorov in infrastrukture, povra"il stro#kov ter v drugih obli-kah za namene, dolo"ene s programom Fundacijekomuniciranje z donatorji, potencialnimi do-natorji, poslovno in splo#no javnostjo s ciljem vzpostavitve zavedanja o potrebah in mo!nostih doniranjapromocija raziskovalne ter izobra!evalne dejavnost

Premo!enje Fundacije se ne porablja. V skladu z namenom ustanovitve se razporejajo le donosi na zbrana sredstva.

Prejemniki sredstev F:UNGSredstva Fundacije Univerze v Novi Gorici se razpo-rejajo v naslednje sklade:

Sklad za nadarjene #tudente »Edvard Rusjan«Sklad za razvoj novih #tudijskih programovSklad za fi nanciranje raziskovalnega delaSklad za razvoj infrastruktureSklad za raziskave raka “Zavrtanik”

V letu 2012 in 2013 bomo najve" pozornosti name-nili Skladu za nadarjene #tudente »Edvard Rusjan« in Skladu za raziskave raka “Zavrtanik”

Delo Fundacije Univerze v Novi Gorici v letu 2012V tem letu se je F:UNG profesionalizirala; dobila je direktorja, "igar naloge so predvsem zbiranje sred-stev, krepitev poznavanja F:UNG in divg zavesti o potrebnosti fi lantropije tudi na znanstveno-izobra-!evalnem podro"ju. Zaradi bolj#ega razumevanja poslanstva fundacije v #ir#i javnosti smo fundacijo preimenovali; name-sto dosedanjega imena »Funadacija Edvard Rusjan«,

smo se odlo"ili za bolj generi"no ime »Fundacija Univerze v Novi Gorici«. Po Edvardu Rusjanu pa smo poimenovali prvi sklad F:UNG - Sklad za na-darjene #tudente “Edvard Rusjan”.Izvedli smo akcijo zbiranja zahtev za namenitev dela dohodnine, kot ga omogo"a zakon, pri "emer smo se osredoto"ili na prebivalce Primorske regije.Glede pridobivanja donacij med podjetji, smo se v prvi fazi osredoto"ili na medijska podjetja, ki smo jih zaprosili za brezpla"ni medijski prostor oziroma "as, s katerim bomo diseminirali zavest o potrebi in mo!nostih doniranja na#i Univerzi. Vzpostavili smo stike z ve"imi dobrostoje"imi pod-jetji Severnoprimorski regiji, od katerih si obetamo donacije v 2013.S pomo"jo pogodbe o sodelovanju z Obrtno-pod-jetni#ko zbornico Slovenije smo pridobili dostop do vseh manj#ih podjetij pri nas, kar bomo izkoristili za pridobitev donacij, iskanje mo!nosti za skupna vla-ganja in druge oblike prenosa znanja v industrijo.Ker je stalen stik z donatorji klju"nega pomena za nadalnje donacije, smo vzpostavili adremo donator-jev in pripravili na"rt komuniciranja.

(Podpis zavezanca)

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

FUNG_dohodnina_curv.pdf 1 12/21/12 8:18 AM

92

Poro

!ilo

o de

lu U

nive

rze v

Nov

i Gor

ici v

letu

2012

Individualne aktivnostiLaboratorij za raziskave v okolju je za Electrolux Italia s.p.a izvedel fotokatalitsko oksidacijo in foto-katalitsko ozonacijo fenola, tekstilnega barvila Reac-tive blue 19 in me!anice surfaktantov (LAS + PBIS) v vodi. Za razgradnjo omenjenih onesna"eval smo uporabili pilotni reaktorski sistem, ki smo ga v ta na-men tudi skonstruirali. Celica je iz borosilikatnega stekla, postavljena je v sredino koncentri#nega obo-da iz poliranega aluminija, na katerem so pritrjene UV sijalke. Sistem sestoji !e iz preto#ne peristalti#ne #rpalke in vzor#nega mesta, kjer smo merili kon-centracijo kisika, ozona, pH in temperaturo. Poleg spremljanja teh parametrov smo na tem mestu tudi odvzemali vzorce onesna"eval za analizo z UV-Vis spektrofotometrom, HPLC in TOC. Kot fotokatali-zator smo uporabili tanke plasti titanovega dioksida, izdelane po na!em patentiranem postopku imobi-lizacije na plo!#ice aluminija. Rezultati razgradenj so pokazali, da je uporaba fotokatalitskega procesa ozonacije v danem sistemu zelo u#inkovita metoda. Raziskave se nadaljujejo v smeri konstrukcije kom-paktnega fotoreaktorja.

Za naro#nika Steklarna Hrastnik smo v Laboratoriju za raziskave v okolju nanesli tanke samo#istilne pre-vleke na povr!ine nekaterih njihovih steklenih izdel-kov (ve# vrst lu#i, vaze), !e prej pa smo prevleke nane-sli na manj!e vzorce enakega stekla za laboratorijske teste. Prevleke smo pripravili iz koloidne raztopine TiO2-SiO2 po na!em patentiranem postopku s tem, da smo za vir TiO2 uporabili Cinkarnino suspenzijo anatasa v vodi. Z laboratorijskimi testi smo potrdili ve-liko prepustnost prevlek za vidno svetlobo in njihovo samo#istilno u#inkovitost (test z resazurinom, metil stearatom in tereftalno kislino), ki je bila ob#utno bolj-!a od referen#nega komercialnega stekla proizvajalca Pilkington (konstanta reakcijske hitrosti pri kvantita-tivnem testu s tereftalno kislino je bila 7,5x vi!ja). Testi izpostavitve lu#i onesna"enemu okolju industrijske proizvodnje in vaz vodi s cvetjem so v teku.

Prenos znanja

V sodelovanju z EIM Capital Partners (Zdru"ene dr-"ave Amerike) je Laboratorij za raziskave materialov razvil metodo za pripravo transparentnih prevlek na steklu z veliko odpornostjo proti razenju. S tribolo-!kimi meritvami smo pokazali, da lahko s pravilnim postopkom termi#ne obdelave pripravimo plasti, ka-tere se ne razijo niti pri sili 7 N, medtem ko se steklo brez prevlek razi "e pri sili 3 N. Poleg tega pa te plasti izkazujejo visoko prepustnost svetlobe, ki v celo-tnem vidnem obmo#ju zna!a nad 90%.

Center za sisteme in informacijske tehnologije je z Gradbenim in!titutom ZRMK d.o.o. sklenil dogovor za obdobje treh let, s katerim je bil potrjen vzajemni interes za sodelovanje na podro#jih znanstveno-raz-iskovalnega in pedago!kega dela ter tr"nega delova-nja. Gradbeni in!titut ZRMK d.o.o. je ena od dru"b v poslovnem sistemu ZRMK, ki zdru"uje 6 centrov (Center za materiale in konstrukcije, Center za bi-valno okolje, gradbeno fiziko in energijo, Center za geotehniko in geologijo, Center za prometnice in infrastrukturo, Tehnolo!ki center, Gradbeni center), poslovno enoto v Mariboru in laboratorij ZRMK. In!titut omogo#a re!evanje kompleksnih nestandar-dnih vpra!anj v obliki celovitih re!itev na podro#ju razvoja, tehni#nega in tehnolo!kega svetovanja, pro-jektiranja in zagotavljanja kakovosti gradbenih ma-terialov ter izvedbe del za podro#je graditeljstva, kjer ima v Sloveniji vodilno vlogo razvojno-tehnolo!kega in!tituta. Dejavnost in!tituta tako zajema: raziskave in razvoj, strokovne analize in ekspertize, tehni#no in tehnolo!ko svetovanje, projektiranje in revidiranje na#rtov, gradbeni nadzor, zagotavljanje in potrjeva-nje kakovosti, preiskave in presku!anje, svetovalni in"eniring, izobra"evanje in strokovne prireditve, ocenjevanje izdelkov in storitev v gradbeni!tvu za Znak kakovosti v graditeljstvu.

Dogovor z Gradbenim in!titutom ZRMK je bil sklenjen z namenom la"je koordinacije pri sku-pnem nastopanju na razpisih za znanstveno-razi-skovalna sredstva, pri povezovanju v konzorcije in

Na podro#ju prenosa znanja iz akademskega okolja je Univerza v Novi Gorici zelo aktivna, saj se zaveda, da je vpetost univerze v gospodarska dogajanja klju#na za njen razvoj in posledi#no za razvoj okolja. Sodelovanje z industrijo je pomembno tudi s stali!#a pove#ane zaposljivosti na!ih !tudentov, ki zaradi tesnih povezav s stro-kovnjaki iz razvojnih laboratorijev la"je pridejo do kvalitetnih delovnih mest. Povezovanje z industrijo poteka preko skupnih razvojnih projektov, ki jih izvajajo na!i znanstveniki z razvojnimi in"enirji iz industrije. Ve# je tudi skupnih projektov, ki jih financirajo tuje ali doma#e razvojne agencije.

93

pri izvajanju in sestavljanju visoko!olskih !tudijskih programov s tehni!ko tematiko, s ciljem doseganja vrhunskih znanstveno-raziskovalnih in pedago!kih rezultatov.

Univerzitetni inkubatorAktivnosti povezane z ustanavljanjem Univerzi-tetnega inkubatorja so se osredoto"ile na iskanje re!itev, ki bi omogo"ile Univerzi v Novi Gorici in Mestni ob"ini Nova Gorica kar najbolj u"inkovito upravljanje z novo nastalim gospodarskim subjek-tom. Izvedli smo tudi nekaj ukrepov za konsolidacijo seznamov raziskovalne infastrukture, ki bi jo lahko bodo"i inkubator ponujal inkubirancem.

Primorski tehnolo!ki parkUniverza v Novi Gorici je eden od ustanoviteljev Primorskega tehnolo!kega parka, ki skrbi za zagon novih, tehnolo!kih podjetij s podro"ja merilnih sis-temov, elektrotehnike, avtomatizacije procesov, telekomunikacij, informacijskih tehnologij, in dru-gih inovativnih tehnologij. Delovanje Univerze v Novi Gorici v Parku je povezano z delovanjem na upravnem nivoju, saj na ta na"in klju"no prispeva k vklju"evanju v doma"e in mednarodne projekte s katerimi pomaga pri financiranju dejavnosti no-vih podjetij. Park je tudi uspe!en pri povezavah v mednarodne razvojne mre#e z razli"nih tehnolo!kih podro"ij.

Univerza v Novi GoriciVipavska 13Ro!na DolinaSI-5000 Nova Goricatel.: 05 3315 223faks: 05 3315 224e-po"ta: info@ung.siwww.ung.si

3

Kazalo

Bibliografija ..................................................................................................................................................................................... 5I. Laboratorij za raziskave v okolju ......................................................................................................................................... 5II. Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev .................................................................................................................. 10III. Laboratorij za fiziko organskih snovi ........................................................................................................................... 15IV. Laboratorij za ve!fazne procese ..................................................................................................................................... 15V. Laboratorij za raziskave materialov ................................................................................................................................ 18VI. Laboratorij za kvantno optiko ........................................................................................................................................ 21VII. Center za raziskave atmosfere ...................................................................................................................................... 23VIII. Center za sisteme in informacijske tehnologije ..................................................................................................... 24IX. Center za raziskave vina ................................................................................................................................................... 27X. Raziskovalni center za humanistiko ................................................................................................................................ 28XI. Center za biomedicinske znanosti in in"eniring ...................................................................................................... 30

Raziskovalni programi in projekti .............................................................................................................................. 34I. Laboratorij za raziskave v okolju ...................................................................................................................................... 34II. Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev .................................................................................................................. 36III. Laboratorij za fiziko organskih snovi ........................................................................................................................... 36IV. Laboratorij za ve!fazne procese ..................................................................................................................................... 37V. Laboratorij za raziskave materialov ................................................................................................................................ 38VI. Laboratorij za kvantno optiko ........................................................................................................................................ 39VII. Center za raziskave atmosfere ...................................................................................................................................... 40VIII. Center za sisteme in informacijske tehnologije ..................................................................................................... 40IX. Center za raziskave vina ................................................................................................................................................... 41X. Raziskovalni center za humanistiko ................................................................................................................................ 42XI. Center za biomedicinske znanosti in in"eniring ...................................................................................................... 43

Diplomska dela, magistrska dela in doktorske disertacije ...................................................................... 44

Znanstveni ve!eri .................................................................................................................................................................... 52

Zaposleni in zunanji sodelavci Univerze v Novi Gorici po organizacijskih enotah ............ 53

5

Bibliografija

I. Laboratorij za raziskave v okolju (Vodja: prof. dr. Ur!ka Lavren"i" #tangar)

Izvirni znanstveni !lanek

J. Appl. Phys

Appl. Phys Lett.,

Chemosphere

Int. J. Photoenergy

Pestic. Biochem. Physiol.

Appl. Microbiol. Biotechnol.

Cryst. Growth Des

Environ. Sci. Pollut. Res. Int

Int. J. Photoenergy

J. Balt. Sci. Educ.

J. Balt. Sci. Educ.

J. Environ. Manag.

J. Environ. Manag.

Nature Geosci.

Atmos. Environ.

Pregledni znanstveni !lanek

J. Nat. Conserv.

6

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

(Re)views on social learning literature: a monograph for social learning researchers in natural resources management and environmental education

(Re)views on social learning literature: a monograph for social learning researchers in natural resources management and environmental education

Soupravljanje naravnih virov: va!ke skupnosti in sorodne oblike skupne lastnine in skupnega upravljanja

Soupravljanje naravnih virov: va!ke skupnosti in sorodne oblike skupne lastnine in skupnega upravljanja

Soupravljanje naravnih virov: va!ke skupnosti in sorodne oblike skupne lastnine in skupnega upravljanja

Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Industrial waste

Kulturna krajina ob reki Muri : zbornik

Strokovni !lanek

"ivlj. teh.

Znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Solution-derived electronic-oxide films, nanostructures and patterning, from materials to devices

Znanstveni prispevek na konferenci

Bioaktivne spojine terana : zbornik prispevkov simpozija : raccolta di saggi del simposio

Frontiers of manufacturing science and measuring technology II

Proceedings

Slovenski kemijski dnevi 2012, Portoro#, 12.-14. september 2012

Slovenski kemijski dnevi 2012, Portoro#, 12.-14. september 2012

7

Slovenski kemijski dnevi 2012, Portoro!, 12.-14. september 2012

Book of proceedings

New trends in application of photo and electro catalysis: proceedings of the 4th Czech-Austrian workshop, 5th-7th December 2011, Hnanice, Czech republic

New trends in application of photo and electro catalysis: proceedings of the 4th Czech-Austrian workshop, 5th-7th December 2011, Hnanice, Czech republic

Povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Book of abstracts

Book of abstracts

Book of abstracts

International School of Quantum Electronics: 51th course : Second Mediterranean International Workshop on Photoacoustic & Photothermal Phenomena: focus on Biomedical and nanoscale Imaging and NDE, Erice, Sicily, 19-26 April 2012

13th European Meeting on Environmental Chemistry: EMEC13, December 05-08, 2012, Moscow, Russia

19th Young Investigators' Seminar on Analytical Chemistry [being] YISAC 2012, Nova Gorica, June 27th - June 30st, 2012

19th Young Investigators' Seminar on Analytical Chemistry [being] YISAC 2012, Nova Gorica, June 27th - June 30st, 2012

Book of abstracts

Book of abstracts

Book of abstracts

8

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Book of abstracts

Molekularna medicina in biotehnologija: book of abstracts

13th European Meeting on Environmental Chemistry: EMEC13, December 05-08, 2012, Moscow, Russia

Gammarus fossarum Eisenia fetida.

Book of abstracts

Book of abstracts

Book of abstracts

[Book of abstracts]

[Book of abstracts]

Book of graphical abstracts

Strokovna monografija

. Deconstructing the discourse on social learning: conceptual and methodological aspects in natural resource management literature

. Triglavski narodni park: analiza izku!enj lokalnega prebivalstva

9

Patent

. Postopek priprave obstojnih plasti titanovega dioksida na kovinskih nosilcih za namene fotokatalitskega !i"!enja: patent "t. SI 23585 A : datum objave 29. 06. 2012

Gostovanja

Vabljena predavanja

. #ermal lens spectrometry as a detection technique in new method development: lecture at University of Ni"

Ecotoxicological research – pesticide e$ects on aquatic organisms (Ekotoksikolo"ka istra%ivanja – u!inak pesticide na akvati!ne

organizme)

Application of di$erent AOPs for pesticide removal

Photocatalytic degradation of organic pollutants in water: Beyond TiO2

Titanium dioxide as one of the most useful materials in environmental applications

TiO2 fotokataliza za !i"!enje vode, zraka in samo!istilne povr"ine / TiO2 photocatalysis for water treatment, air remediation and self-cleaning surfaces.

Uvod v energetsko problematiko in pomen obnovljivih virov energije

Tuji gosti

10

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Izvirni znanstveni !lanek

Adv. space res.

Adv. space res.

Astropart. phys.

Astropart. phys.

Astrophys. J., Suppl. Ser.

Astrophys. J.

!e astrophysical journal, Letters

Eur. phys. j. plus

Eur. phys. j. plus

Eur. phys. j. plus

Eur. phys. j. plus

Eur. phys. j. plus

Eur. phys. j. plus

Eur. phys. j. plus

Europhys. news

Journal of cosmology and astroparticle physics

II. Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev (Vodja: prof. dr. Danilo Zavrtanik)

11

Journal of instrumentation

Journal of instrumentation

Journal of instrumentation

Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel.

Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel.

Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel.

Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel.

Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel.

Nucl. instrum, methods phys res., Sect. A, Accel.

Phys. rev. lett.

Phys. rev. lett.

±

± Phys. rev. lett.

Phys. rev. lett.

Phys. rev. lett.

Phys. rev. lett.

Phys. rev. lett.

Phys. rev. lett.

Phys. rev., D Part. fields gravit. cosmol.

12

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Phys. rev., D Part. fields gravit. cosmol.

Phys. rev., D Part. fields gravit. cosmol.

*± ± Phys. rev., D Part. fields gravit. cosmol.

± ± Phys. rev., D Part. fields gravit. cosmol.

Phys. rev., D Part. fields gravit. cosmol.

Phys. rev., D Part. fields gravit. cosmol.

Phys. rev., D Part. fields gravit. cosmol.

Phys. rev. C. Nucl. phys.

Phys. at. nucl.

Phys. At. Nucl.

Appl. Opt.

Comput. phys. commun.

J. high energy phys.

±

J. high energy phys.

Phys. rev., D Part. fields gravit. cosmol.

Kon!no poro!ilo o rezultatih raziskav

. Handbook of LHC Higgs cross sections. 2., Di!erential Distributions: report of the LHC Higgs Cross Section Working Group

Prispevek na mednarodni konferenci

12th International Conference on Topics in Astroparticle and Underground Physics (TAUP 2011), 5-9 September 2011, Munich, Germany.

13

12th International Conference on Topics in Astroparticle and Underground Physics (TAUP 2011), 5-9 September 2011, Munich, Germany

12th International Conference on Topics in Astroparticle and Underground Physics (TAUP 2011), 5-9 September 2011, Munich, Germany

12th International Conference on Topics in Astroparticle and Underground Physics (TAUP 2011), 5-9 September 2011, Munich, Germany

12th International Conference on Topics in Astroparticle and Underground Physics (TAUP 2011), 5-9 September 2011, Munich, Germany

14th International Workshop on Advanced Computing and Analysis Techniques in Physics Research (ACAT 2011), 5-9 September 2011, Uxbridge, London, UK

4th International Workshop on Acoustic and Radio EeV Neutrino Detection Activities

4th International Workshop on Acoustic and Radio EeV Neutrino Detection Activities

4th International Workshop on Acoustic and Radio EeV Neutrino Detection Activities

Nuclear physics in astrophysics V, 3-8 April 2011, Eilat, Israel

Papers presented at Les Rencontres de Physique de la Vallee d'Aoste, La !uile 2011

Parallel

14

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12and Distributed Processing with Applications : ISPA 2012 : 10th IEEE International Symposium on Parallel and Distributed Processing with Applications, Madrid, Spain, 10 - 13 July 2012

Parallel and Distributed Processing with Applications : ISPA 2012 : 10th IEEE International Symposium on Parallel and Distributed Processing with Applications, Madrid, Spain, 10 - 13 July 2012

Proceedings of the 2nd International Conference on Technology and Instrumentation in Particle Physics (TIPP 2011), 8-14 June 2011 Chicago, USA

Proceedings of the 2nd International Conference on Technology and Instrumentation in Particle Physics (TIPP 2011), 8-14 June 2011 Chicago, USA

Proceedings of the 5th International Workshop on Astronomy and Relativistic Astrophysics (IWARA2011), João Pessoa, Brazil, 9-11 October 2011

QCD and high energy interactions

Reviewed and revised papers presented at the 26th International [Lambda]aser Radar Conference (ILRC 2012), 25-29 June 2012, Porto Heli, Greece

Vabljena predavanja

Gostovanja

Tuji gosti

15

Izvirni znanstveni !lanek

Appl. Phys. Lett.

Nature chemistry

Surf. Sci.

Vabljena predavnaja

III. Laboratorij za fiziko organskih snovi (Vodja: prof. dr. Gvido Bratina)

Gostovanja

Tuji Gosti

Izvirni znanstveni !lanki, znanstvene monografije in poglavja v knjigah

IV. Laboratorij za ve!fazne procese (Vodja: prof. dr. Bo"idar #arler)

16

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Zborniki konferenc in druga zaklju!ena dela

17

Vabljena predavanja

Gostovanja

Tuji gosti

18

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Izvirni znanstveni !lanki

Scr. mater.

Green chem. (Print)

Sol. energy mater. sol. cells

Phys. rev., B, Condens. matter mater. phys.

!e journal of physical chemistry. C, Nanomaterials and interfaces

J. appl. phys.

J. chem. educ.

Solid state sci.

Comput. mater. sci.

Prog.

V. Laboratorij za raziskave materialov (Vodja: prof. dr. Matja! Valant)

Mater. Sci.

Mater. chem. phys.

J. Am. Ceram. Soc.

Adv. funct. mater. (Print)

Objavljen prispevek na mednarodni konferenci

Extended abstracts

Abstract book

19

Extended abstracts

Abstract book

Abstract book

International Conference and Workshop on Nanostructured Ceramics and other Nanomaterials (ICWNCN-2012), March 13-16, 2012, Conference Centre, University of Delhi

1st International Conference on Physics of Materials and Materials Based Device Fabrication (ICPM-MDF-2012), January 17-19, 2012, Shivaji University, Kolhapur (India)

Abstract book

Abstract book

.

24–26 October 2012

Abstract book

24–26 October 2012

Objavljen prispevek (abstrakt) na mednarodni konferenci (vabljena predavanja)

1st International Conference on Physics of Materials and Materials Based Device Fabrication (ICPM-MDF-2012), January 17-19, 2012, Shivaji University, Kolhapur (India)

,

20

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12Tuji gosti

Usposabljanje v tujini

Samostojni znanstveni prispevek ali poglavje v monografski publikaciji

Intelligent nanomaterials: process, properties, and applications

Intelligent nanomaterials: process, properties, and applications

Organizacija znanstvenih in strokovnih sre!anjelettra@sungreen.ung.si – Exchange of

know how between UNG and Elettra-Sincrotrone Trieste S.C.p.A.,

Gostovanja

Technische Universiteit Delft - Netherlands.

Monografije in druga zaklju!ena dela

Doktorska disertacija

. Ab-initio calculations on the modulation of electronic band gap of photocatalytic semiconductors: dissertation

Programska oprema

. SaX, Self-energies and eXcitations

21

VI. Laboratorij za kvantno optiko (Vodja: prof. dr. Giovanni De Ninno)

Izvirni znanstveni !lanek

Adv. funct. mater. (Print)

Adv. funct. mater. (Print)

Biometals

J. power sources

J. sol-gel sci. technol.

X-ray spectrom.

Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

22

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12Prispevek na mednarodni konferenci

1st International Conference on Physics of Materials and Materials Based Device Fabrication (ICPM-MDF-2012), January 17-19, 2012, Shivaji University, Kolhapur (India)

Abstract book

International Conference and Workshop on Nanostructured Ceramics and other Nanomaterials (ICWNCN-2012), March 13-16, 2012, Conference Centre, University of Delhi

7th International Conference on Environmental Catalysis, Lyon, France, 2-6 September 2012

New era for smart energy storage_ : IMLB 2012

Program, general information and book of abstracts

Program, general information and book of abstracts

Zbornik povzetkov

Gostovanja

Depicting the role of externally supplied organic sulphur compounds in Cd uptake, translocation and detoxification in Cd hyperaccumulating and non-accumulating plants

In situ XAS studies on Li-sulfur batteries

In-situ XAS analysis of electrode materials for Li-ion and Na-ion rechargeable batteries and catalysts based on porous silicates”

'Studies of thiol mediated cadmium and mercury uptake in plants for enhancing phytoextraction

'Studies of thiol mediated cadmium and mercury uptake in plants for enhancing phytoextraction e!ciency'

Vabljena predavanja

23

Izvirni znanstveni !lanek

Atmos. Meas. Tech. (Print)

Nucl. Instrum. Methods Phys. Res., B Beam interact. mater. atoms

Radio Sci.

Space Weather

Prispevek na mednarodni konferenci

Laser radar technology and applications XVII

Reviewed and revised papers presented at the 26th International Laser Radar Conference (ILRC 2012), 25-29 June 2012, Porto Heli, Greece

Reviewed and revised papers presented at the 26th International Laser Radar Conference (ILRC 2012), 25-29 June 2012, Porto Heli, Greece

9th EGU General Assembly 2012, Vienna, Austria, 22-27 April

VII. Center za raziskave atmosfere (Vodja: prof. dr. Samo Stani!)

9th EGU General Assembly 2012, Vienna, Austria, 22-27 April

9th EGU General Assembly 2012, Vienna, Austria, 22-27 April

PROBA2 Science Working Team Meeting 6, Brussels, Académie Royale de Belgique, 6 November 2012

th

Abstract book & final programme

Program and Abstracts, p. 53.

"lanstva v mednarodnih organizacijah

Space Weather and Space Climate

Developing Space Weather Programs and Services in Europe

IAGA and URSI joint working group on Very and Extremely Low Remote Sensing of Ionospheres and Magnetospheres

Gostovanja

24

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12Tuji gosti

Izvirni znanstveni !lanek

VIII. Center za sisteme in informacijske tehnologije (Vodja: doc. dr. Ingrid Petri!)

25Poglavje v monografski publikaciji

Prispevek na mednarodni konferenci

26

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12Uredni!tvo

100 let Alana Turinga in 20 let SLAIS / 100 Years of Alan Turing and 20 Years of SLAIS, 2012, Ljubljana, Slovenija.

16th IFIP WG 8.3 International Conference on Decision Support Systems, DSS 2012.

IEEE ICDE Workshop on Data-Driven Decision Guidance and Support Systems, ICDE DGSS 2012

Inteligentni sistemi / Intelligent Systems 2012.

Workshop: Decision Support Systems & Operations Management Trends and Solutions in Industries, EWG-DSS 2012.

4th International Conference on Information Technologies and Information Society, ITIS 2012.

.

Computer Science & Computational Mathematics 2012

Italian Journal of Pure and Applied Mathematics

Journal of Hyperstructures

Population Dynamics: Analysis, Modelling, Forecast

Recent patents on electrical engineering

!e open automation and control systems

International review of automatic control

Population Dynamics: Analysis, Modelling, Forecast

Engineering applications of artificial intelligence

Population Dynamics: Analysis, Modelling, Forecast

International conference on Computer

Systems and Technologies

Vzgoja in izobra"evanje v informacijski dru"bi

Electronic journal of knowledge management

Population Dynamics: Analysis, Modelling, Forecast

Vabljena predavanja

Gostovanja v tujini

27

IX. Center za raziskave vina (Vodja: doc. dr. Lorena Butinar)

Izvirni znanstveni !lanek

Food Technol. Biotechnol.

Food Analytical Methods

Food Chem.

Lobelia cardinalis Nesaea crassicaulis

Dekkera bruxellensisInt. J. Food

Microbiol

Prispevek na mednarodni konferenci

Piacenza, 27-29 June, 2012

Asti, 10-11-12 luglio 2012

Asti, 10-11-12 luglio 2012

June 18-21 2012, Bordeaux, France

June 18-21 2012, Bordeaux, France

Novi Sad, Serbia, 23-26 May, 2012

Asti, 10-11-12 luglio 2012

Gostovanja

28

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Izvirni znanstveni !lanek

Slavisti!na revija

Journal of informetrics

Linguist. inq.

Primer. knji"ev.

#ivo branje : literatura, znanost in humanistika : literature, science and the humanities

Kratki znanstveni prispevek

J. linguist.

Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Nominal constructions in Slavic and beyond

Les rôles transfrontaliers joués par les femmes dans la construction de l'Europe

Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

X. Raziskovalni center za humanistiko (Vodja: doc. dr. Rok !aucer)

Slavic languages in formal grammar : proceedings of FDSL 8.5, Brno 2010

Proceedings of SLS 2

Selected Papers from SinFonIJA 3

Annual Workshop on Formal Approaches to Slavic Linguistics, $e second Indiana meeting, 2012

Slavic languages in formal grammar : proceedings of FDSL 8.5, Brno 2010

Zbornik

. %krab!evi dnevi 7 : Zbornik prispevkov s simpozija 2011

Prispevek na mednarodni konferenci

$e Slovenian author Pavlina Pajk and her transcultural activity : Transcultural, Transnational, Trans-disciplinary Perspectives on Women’s Literary History, International conference presenting the 3rd COST-WWIH Milestone

. $e reception of female authors from East and West European countries in 19th-century Slovenia : paper presented at the workshop Women's Writing and the East-West Connections within Europe, Visualizing the Channels, within the European Project COST IS 0901 Women Writers In History, Toward a New Understanding of European Literary Culture

A note on slucing and island repair : Formal Approaches to Slavic Linguistics 21, 11. - 13. maj 2012

29

Word-internal case-doubling as part of a dichronic change (poster) : Diachronic Generative Syntax 14 4. - 6. julij 2012

On the lack of island repair under slucing : SinFonIJA 5 27. - 29. sept. 2012

Medeja in Ur!ka: motiv detomorilke v anti"nem izro"ilu in slovenski ljudski pesmi : 2nd Conference for Young Slavists in Budapest

. Comparative what? : literature and the new information technologies : paper presented at CLAI First International Conference, University College Cork, 28-30 June 2012

Vabljena predavanja

On sluicing and island repair

Testing single conjunct agreement with production experiments

A note on sluicing and island repair

Sluicing does not repair islands

. #e depiction of femme fatale in the works of Slovenian moderna : vabljeno predavanje na Univerzi Sv. Klimenta Ohridskega, Oddelek za slovanske jezike

. #e images of Bulgarians in the works of Zofka Kveder : vabljeno predavanje na Univerzi Sv. Klimenta Ohridskega, Oddelek za slovanske jezike

. Pesmi o Trstu in tr$a!kem iz obdobja prve polovice 20. stoletja izpod peresa slovenskih in italijanskih avtoric : vabljeno predavanje na Scuola Superiore di Lingue Moderne per Interpreti e Traduttori

. Podoba Trsta in tr$a!kega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice XX. stoletja : vabljeno predavanje v okviru Magistrskega programa iz Slovenske knji$evnosti

. Trst, vir pesni!kega navdiha : vabljeno predavanje na Univerzi v Padovi, Oddelku za jezikoslovne in literarne !tudije, Katedri za slovenski jezik in knji$evnost

A case study in morphology and syntax: resultative secondary predication in Germanic and Slavic : vabljeno predavanje v okviru programa Moderna gr!ka filologija, smer Jezikoslovje

Gostovanja

Tuji gosti

30

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

XI. Center za biomedicinske znanosti in in!eniring (Vodja: prof. dr. Tanja Dominko)

Izvirni znanstveni !lanek

Genesis (N.Y.N.Y., 2000, Print)

Purinergic signalling

Tra!c

Crit. rev. biotechnol.

Methods (S. Diego Calif.)

CNS neurol. disord., Drug targets

Purinergic signalling

PLoS One

. BMC Neurosci.

Acta biomaterialia

Leukemia

Histochemistry and cell biology

Pestic. biochem. physiol.

Nat struct. mol. biol.

Dev. comp. immunol.

Scientific reports

Free radic. biol. med.

J. neurochem.

PloS

31

one

Appl. microbiol. biotechnol.

Strokovni !lanek

Quark (Engl. ed.)

Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Recombinant gene expression : reviews and protocols

Heparin : properties, uses and side e!ects

Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Biochemistry, biophysics and structure

New trends in application of photo and electro catalysis : proceedings of the 4th Czech-Austrian workshop, 5th-7th December 2011, Hnanice, Czech republic

Book of proceedings

Prispevek na znanstveni konferenci

Molekularna medicina in biotehnologija : book of abstracts

Book of abstracts

Zbornik povzetkov

Evolution of concepts on pain : [programme & abstracts]

Molekularna medicina in biotehnologija

32

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12: book of abstracts

8th FENS Forum of European Neuroscience, July 14-18, 2012, Barcelona, Spain

8th FENS Forum of European Neuroscience, July 14-18, 2012, Barcelona, Spain

Molekularna medicina in biotehnologija : book of abstracts

Simpozij Raziskave in razvoj na podro!ju sistemske biologije in naprednih zdravljenj v Sloveniji, 17.2.2012, Kongresni center Hotel Mons, Ljubljana : [zbornik povzetkov predavanj]

BioNanoMed 2012 : poster presentations

Abstract book

Molekularna medicina in biotehnologija : book of abstracts

Book of abstracts

Abstract issue

Molekularna medicina in biotehnologija : book of abstracts

Programme & abstracts

33

ISEV

OWLS, optics within life sciences, Genoa, 4-6 July 2012 : abstracts

Molekularna medicina in biotehnologija : book of abstracts

8th FENS Forum of European Neuroscience, July 14-18, 2012, Barcelona, Spain

Molekularna medicina in biotehnologija : book of abstracts

Molekularna medicina in biotehnologija : book of abstracts

Genetika 2012 : book of abstracts

Genetika 2012 : book of abstracts

Book of graphical abstracts

Vabljena predavanja

Gostovanja v tujini

Tuji gosti

34

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Raziskovalni programi (RP)

Temeljni raziskovalni projekti (TRP)

Podoktorski raziskovalni projekti

I. Laboratorij za raziskave v okolju (Vodja: prof. dr. Ur!ka Lavren"i" #tangar)

Aplikativni raziskovalni projekti (ARP)

Ciljni raziskovalni programi (CRP)

Mednarodni projekti

- Evropski projekti in programi transnacionalnega sodelovanja

35

- Bilateralni projekti

- Drugi projekti

Kadrovska zasedba:

36

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Raziskovalni programi (RP)

Astrofizika osnovnih delcev

Infrastrukturni programi (IP)

; Observatorij Pierre Auger,

Mednarodni projekti

- Drugi projekti

II. Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev (Vodja: prof. dr. Danilo Zavrtanik)

Kadrovska zasedba:

Raziskovalni programi (RP)

Temeljni raziskovalni projekti (TRP)

III. Laboratorij za fiziko organskih snovi (Vodja: prof. dr. Gvido Bratina)

Drugi projekti

Mednarodni projekti

37

Raziskovalni programi (RP)

Temeljni raziskovalni projekti (TRP)

Aplikativni raziskovalni projekti (ARP)

IV. Laboratorij za ve!fazne procese (Vodja: prof. dr. Bo"idar #arler)

Mednarodni projekti

- Projekti v okviru Research Grants Council of Hong Kong

- Bilateralni projekti

Kadrovska zasedba:

Kadrovska zasedba:

38

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Raziskovalni programi (RP)

P2-0337; ,

Temeljni raziskovalni projekti (TRP)

J2-2007-1540; Kemija novih multiferoi!nih spojin,

N2-0005-1540; PMPP - Plazmonska modulacija fotokataliti!nih procesov

Aplikativni raziskovalni projekti

Materiali in tehnologije za uporabo debelopoolastnih varistorjev in oksidnih termoelektrikov na osnovi ZnO

Industrijski/pogodbeni projekti

V. Laboratorij za raziskave materialov (Vodja: prof. dr. Matja! Valant)

Mednarodni projekti

Strengthening University of Nova Gorica Research Potential in Environmental Sciences and Novel Nanomaterials,

vodja projekta: Saim Emin,

/09-12-002 New Nano-Photocatalysts for Hydrogen Production with Solar Light (2009-2012), Lawrence Berkeley National Laboratory, ZDA, vodja projekta: Matja" Valant,

Proizvodnja vodika s son!no svetlobo z uporabo Fe-TiO2 in TiO2 tankih filmov in prahov

vodja projekta: Matja" Valant,

vodja projekta: Matja" Valant,

Metal/oxide nanostructures for water treatment

vodja projekta: Matja" Valant,

Kadrovska zasedba:

39

Raziskovalni programi (RP)

; Raziskave atomov, molekul in strukture s fotoni in delci,

Mednarodni projekti

Medregijski center za ultrahitre fotonske tehnologije v spektroskopiji ,

Skupna izdelava in raziskava modelov za optimicacijo uproabe fotovoltai!ne energije ,

Central European Network for Knowledge Based on Innovative Light sources ,

- Bilateralni projekti

In-situ XAS analysis of electrode materials for Li-ion and Na-ion rechargeable batteries and catalysts based on porous silicates

Hamburg, Nem!ija

In situ XAS studies on Li-sulfur batteries

VI. Laboratorij za kvantno optiko (Vodja: prof. dr. Giovanni De Ninno)

Depicting the role of externally supplied organic sulphur compounds in Cd uptake, translocation and detoxification in Cd hyperaccumulating and non-accumulating plants

Kadrovska zasedba:

40

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Raziskovalni programi (RP)

Temeljni raziskovalni projekti (TRP)

Mednarodni projekti

- Bilateralni projekti

Nadgradnja mobilnega elasti!nega in fluorescentnega lidarja za sledenje in identifikacijo polutantov

Profiling of Water Vapor in the Land-Sea Transition Zone By Combined Raman Lidar and GPS Monitor

VII. Center za raziskave atmosfere (Vodja: prof. dr. Samo Stani!)

- Drugi projekti

COST ES083; Developing space weather products and services in Europe

EURATOM-MHEST; Hydrogen / deuterium molecule wall interaction

FP7 CIGALA;

ESA SLOIONO;

Kadrovska zasedba:

Raziskovalni programi (RP)

VIII. Center za sisteme in informacijske tehnologije (Vodja: doc. dr. Ingrid Petri!)

41

Mednarodni projekti

- Bilateralni projekti

Kadrovska zasedba:

Raziskovalni programi (RP)

Temeljni raziskovalni projekti (TRP)

Ciljno razvojni projekti (CRP)

Mednarodni projekti

-Bilateralni projekti

IX. Center za raziskave vina (Vodja: doc. dr. Lorena Butinar)

-Standardni projekti v okviru Programa !ezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013

Kadrovska zasedba:

42

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Raziskovalni program (RP)

Temeljni raziskovalni projekti (TRP)

Corpus de textes linguistiques fondamentaux

X. Raziskovalni center za humanistiko (Vodja: doc. dr. Rok !aucer)

Drugi projekti

Kadrovska zasedba:

43

Temeljni raziskovalni projekti (TRP)

Mednarodni projekti

- Evropski projekti in programi transnacionalnega sodelovanja

Drugi projekti

Kadrovska zasedba:

X. Center za biomedicinske znanosti in in!eniring (Vodja: prof. dr. Tanja Dominko)

44

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Fakulteta za znanosti o okolju (Dekan: prof. dr. Matja! Valant)Univerzitetni !tudijski program Okolje Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov diplomskega dela

45

Univerzitetni !tudijski program Okolje (1. stopnja)Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov diplomskega dela

Magistrski !tudijski program Okolje (2. stopnja)Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov magistrskega dela

Poslovno-tehni!ka fakulteta (Dekanja: prof. dr. Tanja Urban"i")Visoko!olski strokovni !tudijski progra Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnolo!kih sistemovZap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov diplomskega dela

46

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

47

Visoko!olski strokovni !tudijski progra Gospodarski in"eniring (1. stopnja)Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov diplomskega dela

48

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Magistrski !tudijski program Gospodarski in"eniring (2. stopnja)Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov magistrskega dela

Fakulteta za aplikativno naravoslovje (Dekan: prof. dr. Gvido BratinaUniverzitetni !tudijski program Fizika (1. stopnja)Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov diplomskega dela

Fakulteta za humanistiko (Dekanja: prof. dr. Katja Mihurko Poni!)Univerzitetni !tudijski program SlovenistikaZap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov diplomskega dela

Univerzitetni !tudijski program Slovenistika (1. stopnja)Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov diplomskega dela

49

Univerzitetni !tudijski program Kulturna zgodovina (1. stopnja)Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov diplomskega dela

Magistrski !tudijski program Slovenistika (2. stopnja)Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov magistrskega dela

Magistrski !tudijski program Migracije in medkulturni odnosi (2. stopnja)Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov magistrskega dela

Visoka !ola za vinogradni!tvo in vinarstvo (Dekanja: doc. dr. Branka Mozeti" Vodopivec)Visoko!olski strokovni !tudijski progra Vinogradni!tvo in vinarstvo (1. stopnja)Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov diplomskega dela

50

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12 Vitis Vinifera

Visoka !ola za umetnost (Dekan: prof. Bo!tjan Potokar)

Visoko!olski strokovni !tudijski program Digitalne umetnosti in prakse (1. stopnja)Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov diplomskega dela

Fakulteta za podiplomski !tudij (Dekan: prof. dr. Iztok Ar"on)

Podiplomski !tudijski program Znanosti o okoljuZap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov magistrskega dela

Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov doktorske disertacije

51

Podiplomski !tudijski program Karakterizacija materialovZap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov magistrskega dela

Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov doktorske disertacije

Podiplomski !tudijski program Interkulturni !tudiji - primerjalni !tudij idej in kulturZap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov doktorske disertacije

52

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Podiplomski !tudijski program Fizika (3. stopnja)Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov doktorske disertacije

Podiplomski !tudijski program Molekularna genetika in biotehnologija (3. stopnja)Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov doktorske disertacije

Podiplomski !tudijski program KrasoslovjeZap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov doktorske disertacije

Podiplomski !tudijski program Krasoslovje (tretja stopnja)Zap. !t.

Ime in priimek kandidata

Zagovor Mentor Naslov doktorske disertacije

53

Novosti v kirurgiji srca

Zgodbe strasti: inovacija skozi privla!nost

Bitka pri Mrzli reki (394) in padec Rimskega imperija

Algoritem za izra!un deformacij, zaznav trkov in stika med kompleksno spremenljivimi geometrijami, ki te!e strogo v realnem !asu

Optotermi!ne spektroskopske metode in njihova uporaba v okoljskih prehrambenih raziskavah

Neizogibno mimo: kratek te!aj o napakah vremenskih napovedi

Lov na Higgsov bozon z detektorjem ATLAS na Velikem hadronskem trkalniku

Dolgoro!ne in daljnose"ne posledice vdora hormonskih motilcev

54

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Kabinet rektorja

Zaposleni

Skupaj: 2

Prorektor

Zaposleni

Skupaj: 2

Skupne slu!be

Zaposleni

Skupaj: 21

Laboratorij za raziskave v okolju (Vodja: prof. dr. Ur!ka Lavren"i" #tangar)

Zaposleni

Skupaj: 26

Zunanji sodelavci

Skupaj: 1

Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev (Vodja: prof. dr. Danilo Zavrtanik)

Zaposleni

55

Skupaj: 6

Laboratorij za fiziko organskih snovi (Vodja: prof. dr. Gvido Bratina)

Zaposleni

Skupaj: 7

Laboratorij za ve!fazne procese (Vodja: prof. dr. Bo!idar "arler)

Zaposleni

Skupaj: 9

Laboratorij za raziskave materialov (Vodja: prof. dr. Matja! Valant)

Zaposleni

Skupaj: 11

Laboratorij za kvantno optiko (Vodja: prof. dr. Giovanni de Ninno)

Zaposleni

Skupaj: 8

Center za raziskave atmosfere (Vodja: prof. dr. Samo Stani#)

Zaposleni

Skupaj: 9

Center za sisteme in informacijske tehnologije (Vodja: doc. dr. Ingrid Petri#)

Zaposleni

Skupaj: 6

Center za raziskave vina (Vodja: doc. dr. Lorena Butinar)

Zaposleni

Skupaj: 7

Center za biomedicinske znanosti in in"eniring (Vodja: prof. dr. Tanja Dominko)

Zaposleni

Skupaj: 8

56

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12Raziskovalni center za humanistiko (Vodja: doc. dr. Rok !aucer)

Zaposleni

Skupaj:11

Fakulteta za znanosti o okolju (Dekan: prof. dr. Matja" Valant)

Zaposleni

Skupaj: 13

Zunanji sodelavci

Skupaj:

Poslovno-tehni!na fakulteta (Dekanja: prof. dr. Tanja Urban#i#)

Zaposleni

Skupaj:12

Zunanji sodelavci

Skupaj: 20

Fakulteta za aplikativno naravoslovje (Dekan: prof. dr. Gvido Bratina)

Zaposleni

Skupaj: 5

Zunanji sodelavci

Skupaj: 3

57

Fakulteta za humanistiko (dekanja: prof. dr. Katja Mihurko Poni!)

Zaposleni

Skupaj: 26 Zunaji sodelavci

Skupaj: 22

Visoka !ola za vinogradni!tvo in vinarstvo (Dekanja: doc. dr. Branka Mozeti" Vodopivec )

Zaposleni

Skupaj: 8

Zunanji sodelavci

Skupaj: 26

Visoka !ola za umetnost (Dekan: prof. Bo#tjan Potokar)

Zaposleni

Skupaj: 6

Zunanji sodelavci

58

Dod

atek

k po

ro!il

u o

delu

Uni

verz

e v N

ovi G

orici

v let

u 20

12

Skupaj: 35

Fakulteta za podiplomski !tudij (Dekan: prof. dr. Iztok Ar!on)

Zaposleni

Skupaj: 8

Zunanji sodelavci

Skupaj: 47

Univerzitetno posestvo (Direktorica: Nika Gregori!)

Zaposleni

Skupaj: 2

Naslov

Urednica

Oblikovanje

Tekst

Zalo!nik

Leto izida

Pogostost izhajanja

Priprava in tisk

"tevilo natisnjenih izvodov