Občina Ribnica - JUNIJ 2017

www.ribnica.si

GLASILO OBČINE RIBNICA 30. JUNIJ 2017 / XXI

SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI Z DR. JOŽETOM MOŽINO

ŽRTVE IZ ŽIGLOVICE PRENESENE NA POKOPALIŠČE V PRIGORICI

NA SLEMENIH PRIREDITVI O KREKU IN SLOVENSKIH BEGUNCIH

EKSTREMNO KOLESARSKO DIRKO KONČAL TUDI FRANC ŠILC

OSNOVNO ŠOLANJE ZAKLJUČILO 62 UČENCEV, MED NJIMI 8 LEVSTIKOVCEV

Pod lastno slovensko zastavo živimo že 26. letoFoto Nejc J. Šmalc

JUNIJ 2017

Razvojni center Novo mesto pridobil 1.500.000 EUR za sofinanciranje kadrovskih štipendij Razvojni center Novo mesto (RCNM) je z Ministrstvom za delo, družino, socialne za-deve in enake možnosti podpisal pogodbo, vredno 1,5 mio EUR. S tem je pridobil javno pooblastilo za izvajanje regijske štipendij-ske sheme v regiji Jugovzhodna Slovenija in sredstva za sofi nanciranje kadrovskih štipen-dij delodajalcem v obdobju 2016–2022. Tako se bo 370 mladim, ki so bili v preteklem ob-dobju vključeni v projekt sofi nanciranja kad-rovskih štipendij, priključilo še 200 novih. RCNM že trinajst let v okviru regijske štipen-dijske sheme pridobiva sredstva za sofi nanci-

ranje kadrovskih štipendij v regiji Jugovzho-dna Slovenija. Primarni cilj projekta je šolanje mladih za potrebe gospodarstva, zaposlovanje v gospodarstvu in s tem preprečevanje odse-ljevanja mladih iz regije. Vse to posledično po-večuje zaposljivost in krepi razvoj regije. Mla-di s kadrovskimi štipendijami poleg mesečnih štipendij, ki nekoliko olajšajo strošek, ki jim ga prinese študij, pridobijo tudi praktične iz-kušnje (znanja, spretnosti in kompetence) že med izobraževanjem prek redne delovne pra-kse, kar zagotavlja uspešno vključevanje na trg dela. Prehod med izobraževanjem in delom

je za mlade tako prožnejši. Za delodajalce je takšno sodelovanje prednost, saj jim omogo-ča načrtovanje razvoja kadrov skladno s po-trebami trga dela. Število delodajalcev, ki se odločijo za to vrsto sodelovanja, z leti narašča. Na spletni strani htt p://www.rc-nm.si/javni--poziv-delodajalcem-20172018/ je objavljen Javni poziv delodajalcem za prijavo potreb po kadrovskih štipendijah za šolsko/študij-sko leto 2017/2018, ki je namenjen zbiranju ponudb delodajalcev. Vsi zainteresirani so va-bljeni k oddaji prijave.

Rešeto – junij 2017 3

KOLEDAR DOGODKOV v občini Ribnica- julij 2017 -

1. 7. 16. TEK PO LONČARIJIob 17.00 Športno igrišče v Dolenji vasi

5. 7. ROKODELSKA DELAVNICA: REZBARJENJE MODELOV ZA LOŠKE KRUHKE IN PEKO LE-TEHob 18.00 Rokodelski center Ribnica

7. 7. GRA JSKI VEČERI 2017: EMONA BRA SS, vrhunska trobilna zasedbaob 20.00 Ribniški grad

9. 7. REDNE GASILSKE VAJEob 9.00 Gasilski dom Ribnica

10. 7. Lumpijada 2017 (LUMPIJEV TALENT) v Ribniciod 9.00 do 11.00 Igrišče pri TVD Partizan

10. 7. Lumpijada 2017 (LUMPIJEV TALENT) v Dolenji vasiod 9.00 do 11.00 Športno igrišče v Dolenji vasi

11. 7. Lumpijada 2017 (PICASO IN LUMPI USTVARJATA) v Ribniciod 9.00 do 11.00 Igrišče pri TVD Partizan

11. 7. Lumpijada 2017 (LUMPI MOJSTER FRIZUR) v Dolenji vasiod 9.00 do 11.00 Športno igrišče v Dolenji vasi

12. 7. Lumpijada 2017 (LUMPI IN GASILEC SAMO) v Ribniciod 9.00 do 11.00 Gasilski dom Ribnica

12. 7. Lumpijada 2017 (LUMPI SE ŠPRICA) v Dolenji vasiod 9.00 do 11.00 Športno igrišče v Dolenji vasi

13. 7. Lumpijada 2017 (LUMPI MASTERCHEF) v Ribniciod 9.00 do 11.00 Igrišče pri TVD Partizan

13. 7. Lumpijada 2017 (PICASO IN LUMPI USTVARJATA) v Dolenji vasiod 9.00 do 11.00 Športno igrišče v Dolenji vasi

14. 7. Lumpijada 2017 (LUMPI MOJSTER FRIZUR) v Ribniciod 9.00 do 11.00 Igrišče pri TVD Partizan

14. 7. Lumpijada 2017 (LUMPI MASTERCHEF) v Dolenji vasiod 9.00 do 11.00 Športno igrišče v Dolenji vasi

14. 7. GRA JSKI VEČERI 2017: VEČER RIBNIŠKEGA HUMORJAob 20.00 Ribniški grad

17. 7. Lumpijada 2017 (LUMPI IN GLAVCA IŠČETA SKRITI ZAKLAD) v Ribniciod 9.00 do 11.00 Igrišče pri TVD Partizan

17. 7. Lumpijada 2017 (LUMPIJEV EKSPERIMENT) v Dolenji vasiod 9.00 do 11.00 Športno igrišče v Dolenji vasi

18. 7. Lumpijada 2017 (LUMPIJEV EKSPERIMENT) v Ribniciod 9.00 do 11.00 Igrišče pri TVD Partizan

18. 7. Lumpijada 2017 (LUMPI INDIJANEC) v Dolenji vasiod 9.00 do 11.00 Športno igrišče v Dolenji vasi

18. 7. E-ODPADKI IN NAŠE OKOLJE, EKO DELAVNICA ZA MLADEob 11.00 Knjižnica Miklova hiša Ribnica, Miklova dvorana

19. 7. Lumpijada 2017 (LUMPI SE ŠPRICA) v Ribniciod 9.00 do 11.00 Igrišče pri TVD Partizan

19. 7. Lumpijada 2017 (LUMPI IN GLAVCA IŠČETA SKRITI ZAKLAD) v Dolenji vasiod 9.00 do 11.00 Športno igrišče v Dolenji vasi

20. 7. Lumpijada 2017 (LUMPI POSTANE ZVEZDNIK) v Ribniciod 9.00 do 11.00 Igrišče pri TVD Partizan

20. 7. Lumpijada 2017 (LUMPI POSTANE ZVEZDNIK) v Dolenji vasiod 9.00 do 11.00 Športno igrišče v Dolenji vasi

21. 7. Lumpijada 2017 (LUMPIJEV IZZIV) v Ribniciod 9.00 do 11.00 Igrišče pri TVD Partizan

21. 7. Lumpijada 2017 (LUMPIJEV IZZIV) v Dolenji vasiod 9.00 do 11.00 Športno igrišče v Dolenji vasi

21. 7. GRA JSKI VEČERI 2017: VOKA LNI BAND KREATIVOob 20.00 Ribniški grad

26. 7. REDNE GASILSKE VAJEob 18.00 Gasilski dom Ribnica

28. 7. GRA JSKI VEČERI 2017: LUCIJA ĆIROVIĆ z gostiob 20.00 Ribniški grad

29. 7. 9. TRA DICIONALNI TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI IN KOŠARKIob 12.00 in 14.00 – ob 12.00: začetek turnirja v odbojki – ob 14.00: začetek turnirja v košarki

31. 7.–11. 8. VESELE POČITNICEvsak delavnik od 9.00 do 11.00 Rokodelski center Ribnica

Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.

Uredniški odbor: Domen Marinč - član

Programski svet: Zalka Gorše, Nastja Dejak,

Barbara Koblar, Matej Zobec, Tadeja Lovšin, Gašper Levstik

Lektura: Jasmina Vajda Vrhunec s. p.Trženje oglasnega prostora:

GSM: 041-536-889Tisk in prelom strani:

ABO grafi ka, d.o.o.Naklada: 3.300 izvodov

Naslov: Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica

Tel.: 051-641-021E-pošta: [email protected]

Izid naslednje številke: 31. julija 2017

Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere

se obračunava DDV po stopnji 9,5 %.V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržuje-

mo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska

tiskarskega škrata v našem glasilu.

Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. julija 2017.

Anonimnih pisem ne objavljamo.

Mnenja in stališča posameznih avtorjev prispevkov ne odražajo nujno

tudi mnenj in stališč uredništva.

Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.

Koledar dogodkov pripravlja Zdenka Mihelič. Podatke vnesite v koledar dogodkov na spletni strani Občine Ribnica ali jih pošljite na: [email protected].

4 Rešeto – junij 2017

IZP

OD

ŽU

PAN

OVE

GA

PE

RE

SA Izpod županovega peresa

Spoštovane, spoštovani!

Tudi letos je Občina Ribnica praznovala dan državnosti in tudi letos je prireditev potekala v cerkvi sv. Štefana v Ribnici, in sicer po slovesni maši za domovino. Iskreno priznam, da sem bil zelo prijetno presenečen nad množičnim obiskom te prireditve. Našemu vabilu so se odzvali tudi člani različnih društev in državnih institucij, med drugimi Slovenska vojska, Po-licijska postaja Ribnica, Policijsko veteransko društvo Sever, Zveza veteranov vojne za Slo-venijo, veleposlanik Njegova ekscelenca mag. Aswin Kumar Shrestha iz Nepala, predstavnica japonskega veleposlaništva Yuki Tanaka, čebe-larski društvi iz Ribnice, naši mladi skavti, po-džupan Občine Sodražica, načelnik Upravne enote Ribnica, duhovniki iz ribniške dekanije z mag. Antonom Berčanom na čelu. Posebna zahvala pa velja nastopajočim: Glasbeni šoli Ribnica, Osnovni šoli Ribnica, Nonetu Vit-ra, moderatorki Petri Stopar ter seveda našim vrlim gasilcem in Pihalnemu orkestru, ki vedno dajejo svoj pečat občinskim prireditvam. Zah-vala velja vsem in vsakemu posebej, saj ste tako na najlepši način pokazali svoj odnos do naše države Slovenije. Tudi sam sem smel nagovoriti vse zbrane z naslednjimi besedami:

Lepo pozdravljeni cenjeni gostje, Ribničanke in Ribničani in še posebej dr. Jože Možina, današnji slavnostni govornik.Prvo, drugo, tretje, peto, deseto, šestindvajseto leto slovenske samostojnosti. Pri osemnajstem letu smo ugotavljali, da je naša domovina polno-letna in da stopa na pot zrelosti. Bolj ko so tekla leta, bolj ugotavljamo, da teče čas za domovino drugače kot pri ljudeh. Morda domovina doseže

zrelost šele po petdesetih letih, morda pri stotih. Ne vemo. Vedno pa vsako leto prinaša nove iz-kušnje. Zrelost države se kaže v našem sobivanju, napredku in kakovosti odnosov med nami. Zre-lost države se kaže tudi v tem, da ni brezposel-nosti, da imajo vsi državljani delo, ki je plačano vsaj toliko, da omogoča normalno življenje, da je pravična in da zakoni veljajo za vse ljudi enako. Zrelost države se kaže tudi v tem, da ključna mesta v politiki in gospodarstvu zasedajo najbolj usposobljeni kadri. Najboljši po dejanjih, ne le po besedah, s katerimi nas tako radi zasipajo. Ob pogledu na minulih šestindvajset let se nam zdi, da smo bili še najbolj zreli ob rojstvu države. Takrat smo na krilih misli o samostojni Sloveniji premagovali vse ovire. Sovražnik je živel v dalj-nih krajih in smo ga z lahkoto premagali, ker smo ga poznali. Če bi danes iskali sovražnika naše države, bi lahko ugotovili, da živi v istem kraju, kjer živimo mi. Vsak dan se pogleda v isto ogledalo, z nami stopa v isto trgovino, občudu-je podobne rože in prelepo slovensko pokrajino. Tako lahko le ugotovimo, da smo sami sebi naj-večji sovražnik. Zato je nujno, da ga danes ne iščemo več, kajti le majhen premik zavesti je po-treben, da bomo vsepovsod srečevali le prijatelje. Premik zavesti, ki smo ga z lahkoto naredili leta 1991, ko je Republika Slovenija postala samo-stojna država.Nič ni lepšega in lažjega, kakor da se vsi sku-paj potrudimo še enkrat za razvoj, napredek, standard in kakovostno življenje v naši državi. Nič ni lepšega kot z nekom sodelovati in skupaj ustvarjati prihodnost. Nič ni lepšega kot poslu-šati materin jezik in svobodno preživljati dneve v družini, službi in med prijatelji. Šele potem bomo resnično ponosni na vse trenutke viharne sloven-ske zgodovine in bomo z veseljem poslušali našo

himno ter stali ponosni pod slovensko zastavo. Če pogledamo sliko šestindvajsetih let še z druge strani, pa z lahkoto ugotovimo, da je Slovenija ohranila svojo smer razvoja in ogromno naredi-la za standard in kakovost življenja na mnogih področjih, kar nam priznavajo tudi številne sve-tovne primerjave.

Spoštovani!

Malo je koščkov sveta, kjer je toliko prelepe na-rave, toliko dobrih ljudi, toliko naravnih lepot in človeške nadarjenosti. Zavedajmo se, da je le od nas odvisno, kaj bomo napravili iz vseh teh danosti. V Ribnici s tem nikoli nismo imeli težav. Če smo bili v dvomih, smo še trdneje poprijeli za delo in naredili dodatno količino kuhalnic in zobotrebcev, s katerimi smo razveseljevali ljudi širom sveta. Vedno smo se zavedali, da je rojstni kraj le en, da je le ena naša domovina. Vedno smo se zavedali, da je samo od nas odvisno, kakšno bo naše življenje pod svobodnim soncem.

Jože Levstek, župan Občine Ribnica

Motivacijska delavnica Koraki v podjetništvoObčina Ribnica in Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Ribnica sta se pridružili vseslovenskemu projektu spodbujanja pod-jetništva in zaposljivosti, ki ga izvaja socialno podjetje Ustvarjalnik, soustvarjalec oddaje Štartaj, Slovenija. Matija Goljar in Denis Ve-sel sta z nami delila svoje izkušnje in praktične napotke za uspešen zagon poslovanja.Prepogosto se dogaja, da mladi ne vidijo perspektive v svojem domačem kraju in zato odidejo drugam, tudi v tujino. A v Sloveniji in nedvomno tudi v Ribnici imamo ogromno možnosti za podjetniško udejstvovanje, če le znamo najti priložnost. Zato sta Občina Rib-nica in Območna obrtno-podjetniška zbor-

nica Ribnica ob pomoči socialnega podjetja Ustvarjalnik pripravili motivacijsko delavni-co, namenjeno vsem tistim, ki bi radi v doma-čem okolju ustvarili podjetniško idejo in s tem poskrbeli za svoj prihodek in razvoj regije.S praktičnimi nasveti in lastnimi prigodami je Matija Goljar, znani voditelj televizijske odda-je Štartaj, Slovenija, popeljal udeležence moti-vacijske delavnice na pot podjetništva. Korak za korakom jih je vodil od samega začetka do stopnje, ko so pripravljeni na sklenitev prve prodaje. Že uvodoma je poudaril, da je veli-ko ovir, ki so razlog za opustitev ideje o lastni podjetniški karieri, le v glavi. Pomembna sta razumevanje procesa oziroma sistema in zas-

ledovanje zastavljenega cilja. Za njegov doseg pa ni toliko pomemben talent, kot je vztraj-nost, ki naposled pretehta.Svojo poslovno pot je predstavil tudi doma-čin Denis Vesel, ki pod znamko VESELcase proizvaja visokokakovostna ohišja za mobilne naprave. Pri razvijanju in iskanju novih izdel-kov ter načinov za prodajo uživa, zato mu tudi začetni spodrsljaji niso vzeli zaleta, temveč se je iz njih učil. Veliko so mu pri tem pomagali izkušenejši podjetniki – mentorji, h katerim se večkrat obrne po nasvet. Z njimi razvija tudi že nove ideje.

Domen M. Čampa Marinč


AK

TUA

LNO

Dan državnosti v RibniciObčina Ribnica je letos, prav tako kot pretekla leta, priredila slovesnost ob dnevu državnosti. Udeležilo se je je številno občinstvo, ki se iz leta v leto povečuje in s tem dodaja prireditvi pomembno težo. Tokrat je kot častni gost navzoče nagovoril slavnostni govornik dr. Jože Možina, znan predvsem kot režiser, zgodovinar in novinar. Glasbene točke in recitacije poezije so z vso potrebno odličnostjo izvedli pevski zbor Nonet vitra, KUD Ribniški pihalni orkester, učenci Glasbene šole Ribnica in učenci Osnovne šole Ribnica.

Ob minuli šestindvajseti obletnici smo se spo-minjali začetkov in priprav na uresničitev ple-biscitarnih ciljev in osamosvojitvenih dejanj. Ti so se začeli udejanjati s sklepom tedanje skupščine 25. junija 1991, dan pred iztekom šestmesečnega roka, postavljenega za uresni-čitev plebiscitarne odločitve, ko je bila spre-jeta Temeljna ustavna listina o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Prav tako je bil na ta dan sprejet tudi ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine in Deklaracije o ne-odvisnosti. Slovenija zato 25. junija praznuje dan državnosti.

V ribniški cerkvi sv. Štefana je v znak poklona tem dogodkom potekala slovesnost, ki jo je predhodno spremljala sveta maša za domo-vino. Po končanem obredu so cerkvene pro-store, ki omogočajo najboljše izkustvo zvočne kulise glasbenih nastopov in veličastnost pra-znovanja, do polnosti oživeli kulturno-domo-vinski nastopi domačih ustvarjalcev, ki jih je vodila rdeča nit šestindvajsete obletnice osa-mosvojitve Republike Slovenije.Z govorom je nastopil župan Jože Levstek, ki je poudaril pomen zrelosti države, ki se kaže skozi kakovost sobivanja, napredek, medse-

bojne odnose, zaposlenost, pošteno plačilo, enakost pred zakonom in druge karakteri-stike. »Najprej pa si moramo priznati lastne napake in preiti k dejanjem za njihovo odpra-vo,« je še povedal.Slavnostni govornik letošnje proslave je bil reži-ser, zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, ki je za svoje režisersko delo pri fi lmu o Pedru Opeki prejel več domačih in tujih nagrad. V svojem nagovoru je orisal prelomne trenutke v zgodo-vini slovenskega naroda, ki je stoletja hrepenel po lastni in neodvisni državi – od zametkov dr-žavne tvorbe v osmem stoletju, prek Habsbur-ške monarhije do Kraljevine SHS, Jugoslavije in naposled samostojne Slovenije. »To, kar smo dosegli, ni samoumevno, niti trajno. Potrebuje našo stalno zavzetost, kajti v zgodovini so izgi-nili že veliko večji narodi,« je še dodal dr. Moži-na. Izpostavil je ključne dogodke v prelomnem obdobju osamosvajanja in se zahvalil vsem, ki so novonastalo državo branili. Opozoril pa je tudi na družbenopolitične strukture, ki demo-kratične države niso ponotranjile, zato »jo mo-ramo kot državljani dobiti nazaj, da bo služila ljudem in ne bogatenju ostankov stare države«. Skozi slovesnost, ki jo je povezovala Petra Stopar, so se prepletali nastopi domačih glasbenih zasedb in recitali osnovnošolk. Z naborom slovenskih domovinskih pesmi so nastopile pevke Noneta vitra. Sledili so jim učenci Glasbene šole Ribnica v zasedbah Eva Ivanc (klavir), Eva Pečnik (violončelo), Špela Kokošinek (violina), Hana Debeljak (citre), Polona Mišič (citre), Nastja Peterlin (citre) in Maruša Ilc (citre) ter komorna skupina tolkal: Lara Turk, Bogdan Arko, Katja Levstek, Aljaž Čop, Tristan Arko, Anže Oražem, Ema Štupi-ca in Ema Kopač. Recitacije poezije sta opra-vili učenki Osnovne šole dr. Franceta Prešer-na Ana Mate in Nadja Padar. Tradicionalno je zunaj cerkve prav tako nastopil KUD Ribniški pihalni orkester, ki je zaigral koračnice.

Domen M. Čampa MarinčFoto: Nejc J. Šmalc

Dr. Jože Možina

Nonet vitra

KUD Ribniški pihalni orkester


ŽiglovicaA

KTU

ALN

O

Zgodilo se je 28. junija 1942. Vaščani Prigori-ce in Dolenje vasi so sekali drevje in podrast ob progi Ribnica–Kočevje, kot so ukazali Ita-lijani. Naenkrat so ob progo prišli partizani pod vodstvom Milana Venišnika. Nekateri vaščani so pobegnili, devet pa so jih odpeljali do brezna Žiglovica na Mali gori. Dva so raz-sekali in po kosih vrgli v brezno, ostale pa so v brezno porinili še žive. Žrtve so bili:• Anton Arko, oče, 67 let, Papežev,• Jože Arko, sin, 21 let, Papežev,• Franc Arko, sin, 18 let, Papežev,• Anton Gorše, 55 let, Grajnarjev,• Anton Henigman, 68 let, Markotov,• Janez Kozina, 44 let, Kozincov,• Jože Kozina, 20 let, Rokn iz Žlebiča,• Franc Trdan, 69 let, Šimčkov,• Franc Tanko, 61 let, Papežev iz Pristave.

Leta 1943 so k breznu Žiglovica pripeljali še pet domačinov iz Strug. Štiri so ubili. To so bili:• Viktor Dolenc, 33 let, • Ludvik Ferkulj, 38 let, • Anton Miklič, 32 let,• Filip Prijatelj, 36 let. Jože Francelj pa je pobegnil.Dolga leta se o žrtvah sploh ni govorilo. Pra-vico do pogreba ima vsak. Ta pravica je sveta in neodtujljiva. Petinsedemdeset let so morali umorjeni ležati skriti v globoki jami, morilci pa so se svobodno gibali – nekaznovani.Več kot dve desetletji živimo v svobodni drža-vi, zato je čas, da se tudi mi obnašamo kot

svobodni ljudje, da sprejmemo resnico o pre-teklosti in sedanjosti. Čas je, da se otresemo strahu in priznamo resnico.V nedeljo, 18. junija 2017, so žrtve po dolgih letih le našle poslednji dom na domačem po-kopališču – na Vidmu. Sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof Sta-nislav Zore.Po maši so spregovorili tudi Jože Dežman, predsednik Komisije za ureditev prikritih mo-rišč, poslanec Jože Tanko in predstavnica svoj-cev. Sodeloval je tudi pevski zbor župnije Do-lenja vas pod vodstvom Feliksa Podgorelca. V častni straži so sodelovali tudi domači gasilci.Pogreb je bil opravljen z vsem spoštovanjem, zato smo hvaležni vsem, ki so pri tem sode-lovali. Posebna zahvala velja poslancu Jožetu Tanku, gospodu Jožetu Dežmanu, županu Jo-

žetu Levstku, svojcem družine Arko, gospodu Bojanu Trdanu, dekanu mag. Antonu Berčanu in Komunali Ribnica.Vse naše življenje je zakoreninjeno v preteklo-sti. Vse svoje upe gradimo na znanju in izkuš-njah, pridobljenih v preteklosti. Naša sedanja oblast tega ne prizna. Govori: »Pustite pre-teklost, glejte v prihodnost.« »Brez spomina ni upanja.« (Romano Prodi) Razumni in odgovorni ljudje preteklost razi-skujejo in se iz nje učijo. Preteklost spoštuje-jo kot dejstvo, ki ima vsem mnogo povedati. Zgodovina mora biti prikazana po resnici. Mi pa vsak dan živimo z lažmi, ki so se udomačile med nami. »Resnica je kot kvas, z njo rasteta pravičnost in ljubezen.« (Phil Bosmans)

Tekst: Anica BenčinaFoto: osebni arhiv

Obudimo spomine lončarije

V ŠTD Lončar in KS Dolenja vas smo se v sodelovanju z Muzejem Ribnica odločili, da začnemo z raziskovanjem in zbiranjem gradiva o našem kraju. Želimo si namreč, da se izoblikuje zgodba našega kraja.

Dolenja vas, Prigorica, Rakitnica, Kot pri Rakitnici, Blate, Lipovec, Makoša, Grčarice, Grčarske Ravne

Vse, ki hranite stare predmete, orodja, načrte, fotografi je, razgle-dnice in zanimive zgodbe, ki so kakor koli povezane s KS Dolenja vas, prosimo, da vzpostavite stik z nami. Predmete oziroma gradivo, ki ga hranite doma, želimo zabeležiti in fotografi rati oziroma preslikati ter tako ohraniti vedenje o njegovem obstoju tudi za naše zanamce. Zbra-no in popisano gradivo bo pomembno izhodišče za predstavitev kraja, mogoče v obliki brošure ali publikacije, nekoč v prihodnosti pa morda tudi v obliki postavitve stalne muzejske zbirke.

Veseli bomo, če se nam boste pridružili pri ohranjanju pomembne dediščine, ki je za našo skupnost nedvomno neprecenljivega po-mena. Pomagajte nam, da skupaj oživimo spomin na naš prelepi domači kraj.K sodelovanju vabimo vse, ki se želijo aktivno vključiti v projekt. Vsaka ideja je dobrodošla!TD Lončar, KS Dolenja vas in Muzej RibnicaT: 01/835-03-76 (Muzej Ribnica), 040/231-604 (Oliver Kogoj)E-pošta: [email protected], [email protected] iz Dolenje vasi. Dopisnica je bila odposlana naslovniku 11. aprila 1900.

(Zbirka razglednic Muzeja Ribnica, inv. št. 597)


AK

TUA

LNO

Zaključevanje izdelave strateškega dokumenta za razvoj prometa v občini RibnicaV sklopu tretje faze izdelave Celostne prometne strategije Občine Ribnica, katere naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada, smo organizirali dve delavnici: eno na temo ukrepov in drugo na temo akcijskega načrta za izvedbo nabora ukrepov.

Nabor ukrepov, sprejetih na prvi delavnici, se je umestil v akcijski načrt Celostne prometne Občine Ribnica, ki je predstavljal temo druge delavnice. Obe delavnici sta se torej dopolnje-vali in tudi na drugi delavnici, ki je potekala istega dne, so bili predstavniki ključne zainte-resirane javnosti najprej seznanjeni s pome-nom Celostne prometne strategije Občine Ribnica in časovnimi okvirji za izdelavo stra-tegije, čemur je sledil pregled akcijskega načr-ta. Vsi udeleženci so bili povabljeni k podaji pripomb na predlog akcijskega načrta, kjer so natančno opredeljeni ukrepi po posameznih prometnih stebrih z opisi, opredelitvijo virov in sredstev za izvajanje ukrepov, opredelitvijo zahtevnosti posameznega ukrepa, nosilci od-govornosti in časovnimi okvirji. Vse podane pripombe so bile upoštevane pri izdelavi čis-topisa akcijskega načrta za Celostno prome-tno strategijo Občine Ribnica.Prvi prometni steber Trajnostno načrtovanje sledi operativnemu cilju »vzpostavitev ce-lostnega prometnega načrtovanja«. Izbra-ni in časovno opredeljeni ukrepi, ki smo jih izbrali tudi s pomočjo splošne in ključne zain-teresirane javnosti, so: vrednotenje in preno-va Celostne prometne strategije Občine Rib-nica, priprava prostorskih aktov, ki upoštevajo načela celostnega prometnega načrtovanja, vzpostavitev sistema za spremljanje potoval-nih navad in učinkov ukrepov, prerazporedi-tev občinskega proračuna v prid trajnostnih oblik mobilnosti, izdelava mobilnostnih na-črtov za večje generatorje prometa (osnovna šola, vrtec, občina, industrijska cona Lepov-če), sodelovanje pri projektih Evropske unije na temo trajnostne mobilnosti in vsaj dve pro-mocijski, izobraževalni in ozaveščevalni akciji letno na temo trajnostne mobilnosti. Cilj »uveljavitev hoje kot pomembne-ga potovalnega načina« je operativni cilj drugega prometnega stebra, katerega glavni opredeljeni ukrepi so: gradnja manjkajočih pločnikov znotraj naselij, še posebej do glav-nih ciljev potovanj (200 m/leto), dogradi-tev manjkajočih pešpovezav v zaledju (npr. Ribnica–Breg–Grič, Prigorica–Dolenja vas) (200 m/leto), ureditev varnejših prehodov

za pešce na območju velike frekvence pro-meta in povečanje števila prehodov za pešce znotraj naselij, ureditev obstoječih površin za pešce, označitev obstoječih pešpoti in po-vezav, ureditev varnih šolskih poti z ustrezno opozorilno signalizacijo za voznike, prilagodi-tev infrastrukture slepim in gibalno oviranim ter vzdrževanje, dopolnitev omrežja javne razsvetljave, načrt preureditve Škrabčevega trga, preureditev Škrabčevega trga, izvajanje akcij v vrtcu in osnovni šoli ter načrtovanje sprehajalne poti med Gričem in Goričo vasjo ob reki Bistrici.Prometni steber Kolesarjenje zajema šest sprejetih ukrepov za doseganje operativnega cilja »oblikovanje pogojev za izkoriščanje potencialov kolesarjenja«. To so: študija umestitve in načrtovanje državne kolesarske poti G6 Sodražica–Kočevje, postavitev par-kirišč za kolesa (kolesarnic, nadstrešnic in stojal za kolesa, zlasti ob javnih objektih, po-stajališčih javnega potniškega prometa ter ob trgovinah), sodelovanje z delodajalci pri za-gotavljanju kolesarnic za zaposlene, označitev in ureditev obstoječih tematskih kolesarskih poti, gradnja kolesarskih stez na prometnejših cestah (500 m/leto) in načrtovanje kolesar-skega omrežja v Ribnici.Za cilj »razvoj privlačnega javnega potni-škega prometa« so bili v tem stebru opre-deljeni naslednji ukrepi: povečanje frekvence medkrajevnega avtobusnega prometa in prila-goditev voznih redov, uvedba prevoza na klic na območjih brez ustreznih povezav z javnim potniškim prometom, ureditev postajališč z nadstrešnicami, sedišči in voznimi redi, označitev s prometno signalizacijo, podpora pri uvedbi potniškega prometa na železniški progi Ljubljana–Kočevje, študija vzpostavi-tve prometnega vozlišča ob železniški postaji, P + R, vzpostavitev prometnega vozlišča ob železniški postaji (ureditev skupnega objekta za železniško in avtobusno postajo, postavitev kolesarske infrastrukture, ureditev parkirišč) in vključitev vseh prevoznikov v sistem eno-tne vozovnice javnega potniškega prometa. Zadnji prometni steber Motorni promet pa zajema deset ukrepov za doseganje operativ-

nega cilja »sprememba navad uporabnikov motoriziranega prometa«. To so: vzposta-vitev izhodišč glede celovitega urejanja parki-ranja, sprejetje in izvajanje nove parkirne poli-tike, usmeritvene table za parkirišča, celovito umirjanje prometa na območju šole in vrtca ter središča Ribnice, študija ribniške obvozni-ce, nakup okolju prijaznih vozil za izvajanje javnih služb, postavitev električnih polnilnic, sodelovanje z delodajalci na področju spod-bujanja sopotništva, nadzor nad prekoračeni-mi hitrostmi in prometna študija Ribnice. Do zaključka izdelave novega strateškega do-kumenta je predvidena še razprava o osnutku, ki ji sledi sprejem strategije, ki z novim pris-topom k načrtovanju prometa nadgrajuje klasično načrtovanje z ustreznimi načeli sodelovanja, vključevanja in vrednotenja v namen izpolnjevanja potreb po boljši kako-vosti bivanja v mestih in regijah za današnje in prihodnje generacije. Po sprejetju bo Ce-lostna prometna strategija Občine Ribnica na voljo na spletni povezavi htt p://www.ribni-ca.si/cps, zato vse občane vljudno vabimo k spremljanju spletne strani Občine Ribnica.

Tekst: Projektni partnerji

REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA

e-pošta: [email protected]

NASLEDNJA ŠTEVILKA REŠETA

IZIDE 31. JULIJA 2017.GRA DIVO ODDAJTE DO

15. JULIJA 2017.


Še dobro, da kultura tako dobro teče.Seveda z dobro voljo in zagnanostjo vseh sodelujočih …

Toliko dogajanja se je zvrstilo v okviru naše mreže, da nas je čas za pisanje povsem povozil. Po drugi strani pa je velikanska sreča, da je kulturni stroj tako živ in neumoren, da zmore nenehno ustvarjati – največja sreča je, da za njim stojimo izključno ljudje.

O reviji malih vokalnih skupin in novi avtor-ski predstavi Knjižni klub gledališke skupine DramŠpil sem že pisala, nisem pa še dodala, da se je omenjena predstava uvrstila v pro-gram regijskega Linhartovega srečanja odra-slih gledaliških skupin znotraj Javnega sklada za kulturne dejavnosti in je bila tako 22. aprila 2017 odigrana na vrhniškem kulturnem odru. V regijski izbor koordinacije Osrednja Slo-venija so prišle štiri predstave, medtem ko si jih je selektorica Tjaša Črnigoj ogledala kar dvaindvajset. V okviru svojega selektorstva se je srečala z zelo različnimi predstavami: od nekakšne »podeželske« drame do izra-zito »metafi zične« predstave. Ne glede na to, kakšna je bila tematika, je bila pri ogledih posebej čuječa za to, ali so predstave nasta-le iz neke nuje – nekaj preizprašati, razpreti nek problem, se z nečim zares ukvarjati – ali

ne. Prav zato jo je Knjižni klub prepričal, saj je avtorsko in izvirno problematiziral polo-žaj ženske v nekem specifi čnem družbenem kontekstu. Dobro se je tudi zavedati, da se je DramŠpil znašel v družbi dveh predstav Šen-tjakobskega gledališča, ki velja za vrhunsko ljubiteljsko gledališče. Sicer pa so bile ostale tri tekmovalne predstave še Žabe, Maratonci tečejo častni krog in Ti nori tenorji. Odziv ob-činstva na ribniško predstavo v Cankarjevem domu na Vrhniki je bil prav tako zelo spodbu-den – poln smeha in spontanega aplavza. Ukvarjali smo se tudi s folklorno dejavno-stjo, a ne v domačem okolju, ker si območna folklorna srečanja izpostave delimo – skupin je običajno v enem okolju premalo. Tako so Lončki in Slemenci gostovali v Starem trgu pri Ložu, Grmada pa v Trbovljah. Tokrat so vsi ostali na območnem nivoju, a so obeti dobri.

Izvedli smo tudi revijo predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov v Loškem Po-toku, kamor je 19. aprila 2017 prišlo 342 pevcev iz ribniškega vrtca in vseh osnovnih in podružničnih šol nekdanje občine Ribni-ca. Vseh zborov je bilo enajst. Dvorana je bila več kot polna, saj je to zborovski dogodek za otroke in starše. Takega nikjer ni in ga mladi pevci nestrpno pričakujejo, saj jih veseli, da se družijo s podobnimi, pa tudi radi poslušajo drug drugega in vrednotijo, kako je kdo odpel. Program je bil zelo dinamičen in poslušljiv, že drugo leto pa ga je spremljal priznani profesor Tomaž Habe. Dolenja vas pa je bila 5. maja 2017 gostiteljica že 40. Srečanja pevskih zborov Zahodne Do-lenjske. Jubilej je tokrat pritegnil rekordnih sedemnajst skupin. France Trdan iz Lončarja, ki pozna vso zgodovino, pravi, da je bila dolgo časa nazaj enkrat dosežena številka šestnajst, sedemnajst pa res še nikoli. Seveda ne prire-jamo srečanja zato, da rušimo rekorde, je pa vedno ista želja: da se nas zbere čim več, po možnosti kar vsi zbori in vokalne skupine od Turjaka do Kolpe, da vidimo, kakšen zbo-rovski nabor imamo.

Deški zbor je prava redkost, ne samo pri nas, tudi drugje, zato si ribniške fante le oglejte! Foto: Marko Burger


KU

LTUR

NI U

TRIN

KI

In minilo je le pet dni, ko je bilo tu že Regijsko srečanje otroških gledaliških skupin Osrednje Slovenije. Izvedli smo ga v Levstikovem domu v Velikih Laščah, saj Ribnica nima primerne dvorane, ki bi ustrezala potrebnim standar-dom. Še posebej so zaželene takšne, ki pre-morejo okrog dvesto sedišč in imajo odre, ki predstavo približajo občinstvu. Doživljanje je tako močno in veliko bolj osebno. Ribnica je izvedla drugi del srečanja (prvi je potekal v Zagorju), nastopilo pa je osem skupin, med njim tudi skupina iz Svetega Gregorja in dve iz Kočevja. Na državno srečanje v Novem mestu pa se je uspelo uvrstiti ljubljanskemu Malemu princu. Sicer smo v Ribnici 29. marca 2017 najprej gostili območno srečanje otroških gle-daliških skupin z malo manjšo produkcijo kot lani, ko je bilo udeleženih kar sedem skupin. Kljub temu smo videli slemensko in ribniško z matične šole ter gostujočo Matildo iz Škofl ji-ce. Selektor Gašper Jarni je na regijsko, kot že omenjeno, uvrstil slemensko.Potem pa je bil tu že Teden ljubiteljske kultu-re, ki ga JSKD in Slovenija po vzoru evropskih mest prirejata že tretje leto zapored. To je odlična priložnost, da se v predzadnjem ted-nu maja kulturna društva, skupine, posamezni ustvarjalci in institucije predstavijo javnosti in opozorijo na pomembnost svojega dela. Svoja dela lahko postavijo na okenske police, balko-ne, pred vhodna vrata, v parke, torej kamorko-li, da so le vidna – seveda mora biti akcija, če ne poteka na njihovem dvorišču, koordinira-na s strani nas, ki za ta projekt skrbimo.V Ribnici smo se odločili, da izkoristimo naj-lepšo lego bivše muzejske trgovine v centru ter vanjo umestimo likovnike in razstavimo njihova dela, saj je bila likovnost glavna tema Tedna ljubiteljske kulture. Prijetno obvezo je prevzelo Društvo likovnega ustvarjanja. Sta-ri in novi lastniki objekta so nam takoj prišli

nasproti in tako je sicer prazna stavba živela teden dni. Odzval se je tudi likovnik Dušan Matoh, ki je svoj atelje na trgu prav tako vse dni odprl za ljudi. Odprta vrata je imel tudi LICE. Končni odziv je bil tak, da so mimoi-doči in občani ugotavljali, da bi morala biti takšna kulturna dogajanja večkrat, ker na ta način lepo oživimo lokacije, ki so sicer hitro pozabljene ali celo zanemarjene. Takšne pa so potem seveda magnet za vandale. Ribniški Teden ljubiteljske kulture je tako začel Nonet Vitra z letnim koncertom, pos-večenim slovenskim narečjem, ki je bil z go-sti iz vseh pokrajin zadetek v polno. Glasbeni koncert treh izvajalcev je pripravila Nina Šenk z Miklovo hišo. Ostali kulturniki so se odlo-čili za javne vaje, delavnice in promenadne koncerte: OFS Grmada, Ljudske pevke Ve-sele Ribnčanke, Glasbena šola Ribnica, KUD

Ribniški pihalni orkester, KUD DramŠpil, mažorete. Vrtec Ribnica je pripravil samo-stojne razstave in olepšal svoje prostore z domislicami svojih otrok in lutkami, ki so jih izdelali tudi starši. Nikakor ne smem pozabiti celoletne dejavnosti našega Literarnega kluba Ribnica, ki deluje že osmo leto in se s svojimi člani vključuje v mnoge literarne projekte tod okoli in širše, prav tako pa moram omeniti, da je Ivan Šega izdal in predstavil že svojo osmo knjigo, poimenovano Nadučitelj.V tednu med 16. junijem in 18. junijem 2017 je JSKD Ribnica pomagal tudi pri povsem novem projektu Zeleni most. Gre za likovno kolonijo v Novem Kotu v Loškem Potoku, idilično miniaturno vasico s petdesetimi žive-čimi veselimi dušami, kjer je nastala prava for-ma viva divjih živali. Idejni snovalec projekta, ki poudarja pomembnost sobivanja z naravo, je Brane Žunič, sicer gozdar, lovski čuvaj in predsednik Društva likovnega ustvarjanja Ribnica. Gre za prvovrsten projekt, zato bo o njem napisano še veliko več. Vsekakor naj omenim še to, da je dvajset let praznoval tudi Klub harmonikarjev Urška iz Zamostca, kjer smo podelili eno srebrno in tri zlate Gallusove značke.Nemogoče je navajati vsa imena, vse sodelujo-če pri vseh dogodkih, ki smo jih izvedli ali bili navzoči kot udeleženci. Razumeti je treba, da samo JSKD Ribnica letno poveže 1200–1400 nastopajočih in sodelujočih ter da bi samo za imena vseh skupin porabila polovico odmer-jenega prostora. Že to daje vedeti, kako vita-len del življenja je kultura. Hvala vsem ustvarjalcem, podpornikom, za-sebnim in javnim, da zmoremo toliko vsega narediti in pokazati – brez sodelovanja in po-vezovanja vsaka ideja propade.

Tekst: Alenka Pahulje, JSKD Ribnica

DramŠpil na vrhniškem odru - tokrat pri podelitvi priznanj (z leve: Andreja Škrabec, avtorica, in Urša Jaklič, predsednica) Foto: Eva Križaj

Pogled na oder, ki se zdi kot slika, na njej pa domači zbor Sv. Rok. Foto: Marko Burger


XXII. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa ljubljanske regije v RibniciV soboto, 27. maja 2017, je v organizaciji Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ljubljana, Območnega združenja Rde-čega križa Ribnica in Občine Ribnica potekalo XII. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa lju-bljanske regije.Tematika letošnjega regijskega preverjanja usposobljenosti je bila pre-verjanje delovanja in usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v nudenju prve pomoči ob naravnih in drugih nesre-čah, ki lahko po oceni ogroženosti prizadenejo območje regije in širše.Ekipe so svojo usposobljenost in znanje prikazale ob nudenju prve pomoči poškodovanim v različnih situacijah na štirih delovnih mestih. Preverjanje je bilo izvedeno zelo nazorno in poučno. Prebivalci Ribnice in okolice so zlasti pred trgovskima centroma z zanimanjem spremljali delo ekip in jih na koncu nagradili s ploskanjem. Tekmovanja se je udeležilo šestnajst ekip. Ekipe so na preverjanju do-segle odlične rezultate, zato so bile razlike v doseženih točkah med eki-pami majhne.Zmagovalna ekipa z največ doseženimi točkami je ekipa RKS – Obmo-čno združenje Vrhnika. Ta se bo udeležila državnega preverjanja, ki bo v jesenskem času v Tolminu.Ekipa Ribnice je sodelovala na regijskem preverjanju ekip prve pomoči drugič. Uvrstila se je na odlično sedmo mesto. Ekipi tudi vnaprej želi-mo veliko uspeha.Da je tekmovanje potekalo nemoteno, je pri pripravi in izvedbi prever-janja sodelovalo sedeminštirideset prostovoljcev. Zahvala velja vsem

prostovoljcem Rdečega križa, učencem in osebju Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica, Gasilski zvezi Ribnica, gasilcem prostovolj-nih gasilskih društev, Civilni zaščiti, Rokodelskemu centru Ribnica, organizacijam, ki so omogočile postavitev delovnih točk na njihovih zemljiščih, in tistim, ki so kakorkoli sodelovali in pomagali, da je delo na regijskem preverjanju ekip prve pomoči potekalo nemoteno.Razvrstitev sodelujočih ekip:1. RKS – OBMOČNO ZDRUŽENJE VRHNIKA 2. RKS – OBMOČNO ZDRUŽENJE KOČEVJE3. RKS – OBMOČNO ZDRUŽENJE LOGATEC 24. PGD MENGEŠ5. RKS – OBMOČNO ZDRUŽENJE LOGATEC 16. RKS – OBMOČNO ZDRUŽENJE LJUBLJANA 17. PGD RIBNICA8. OBČINA ŠKOFLJICA9. RKS – OBMOČNO ZDRUŽENJE DOMŽALE10. OBČINA LOG - DRA GOMER11. OBČINA DOMŽALE12. RKS – OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE13. OBČINA MORA VČE14. RKS – OBMOČNO ZDRUŽENJE LJUBLJANA 215. OBČINA IGEkipa RKS – Območno združenje Ljubljana 3 je tekmovala izven kon-kurence.

Tekst in foto: Ladislav Mate


Mar mi je za Ribnico V sredo, 14. junija 2017, je v gradu potekalo prvo javno srečanje oziroma druženje pod naslovom Mar mi je za Ribnico. Prek srečanj Mar mi je za Ribnico želimo vsem, ki jih to zanima, omogočiti dodatno spoznavanje domačega kraja in spodbuditi posameznike, da svoje znanje in mnenje, ki ga imajo o svojem kraju, delijo z drugimi. Naš skupni cilj je povečati zanimanje za kraj in s tem tudi okrepiti zavedanje o tem, kaj pravzaprav Ribnica je, kakšna je njena prava identiteta. Verjamemo, da lahko zainteresirana javnost veliko aktivneje prispeva h konstruktivnemu sooblikovanju vsebin v svojem kraju.

Ideja o neki obliki srečanj, povezanih z Ribni-co, je tlela že dolgo. Da pa so se stvari premak-nile z mrtve točke, je bila odločilna pobuda za mesečna tematska srečanja udeležencev urba-nega sprehoda Jane`s walk, ki smo ga organi-zirali v mesecu maju. Tema junijskega srečanja, ki sta ga organizirala Muzej Ribnica in Društvo slovenskih krajin-skih arhitektov, je bila GRA D, se pravi obmo-čje Ribniškega gradu. Ob vodenem sprehodu smo si najprej ogledali stavbni razvoj gradu in gabarite srednjeveške utrdbe, poznore-nesančne prenove v sedemnajstem stoletju in koncept prenove po drugi svetovni vojni. Sprehodili smo se ob nabrežju Bistrice in se vrnili na območje grad, prav v središče Parka kulturnikov. Predstavili smo arhitekta, ki sta oblikovala podobo gradu, kot jo poznamo danes: Cirila Tavčarja s prenovo gradu med letoma 1957 in 1959 in Vlasta Kopača, ki je zasnoval Park kulturnikov leta 1982 na pod-lagi predlogov prof. Janeza Debeljaka in dr. Antona Slodnjaka.

Park kulturnikov je umeščen med temelje nekdanje glavne grajske stavbe in obzidje. Spomeniki z doprsnimi kipi znanih kiparjev in spominske plošče z imeni ribniških po-membnežev so nanizani ob krožni poti, ki se stika ob vodnjaku. Zaslombo in okvir jim dajejo drevesne krošnje raznolikih dreves, med katerimi prevladuje cercidifi l, ki pa nima slovenskega imena. Zdi se, da je namen parka vplival na izbiro drevnine, saj je vključenih ne-kaj vrst, ki delajo park zanimiv tudi jeseni, ko se drevesa obarvajo v jesenske barve. Pot smo nadaljevali po zasutem obrambnem jarku mimo ostankov obrambnih stolpov, »forma vive« in letnega gledališča. V graj-skem parku za letnim gledališčem je nekaj zelo markantnih dreves – jelš, po vsej verje-tnosti so še iz časa, ko obrambni jarek ni bil več v uporabi. Ogled smo zaključili v prostorih poročne dvorane, kjer smo si ogledali stare fotografi je notranjosti in zunanjosti gradu ter fotokopije načrtov za grajski prostor, ki jih hranita Mu-

zej Ribnica in Turistično društvo Ribnica. Na ogled so bili postavljeni načrti od arhitekta Ci-rila Tavčarja do zadnjih obsežnejših načrtov za grad arhitekta Boštjana Češarka, pa tudi načrti za Park kulturnikov, tako idejni iz leta 1976 kot uresničeni Kopačev načrt iz leta 1982. Ogleda-li smo si tudi projekt grajske kavarne in pavi-ljona arhitektke Polone Pogorelec.Pod vtisi sprehoda ter ob pregledovanju načr-tov in fotografi j sta se razvnela živahen klepet in kresanje mnenj. Predvsem se je pogovor vrtel v smeri, kaj ta prostor pomeni in kakšno vlogo naj bi imel v prihodnje. Ob tem smo se spraševali, ali v grad spada gostinski lokal, ali bi bilo primerno, da bi v grad postavili inova-tivna naravna igrala, kako dopolniti Park kul-turnikov. Večkrat se je v preteklosti pojavljala tudi ideja o pozidavi gradu v prvotno obliko, vendar se pojavlja vprašanje, ali je to glede na vlogo gradu v mestu sploh zaželeno.Če strnem povzetek celotnega večera: obmo-čje Ribniškega gradu je edini mestni park v našem mestu in vnašanje novih vsebin vanj je zagotovo zelo odgovorna stvar, ki zahteva ce-lovit strateški pristop.Tema naslednjega srečanja bi lahko bila ka-kovost javnega prostora v stanovanjskih so-seskah, lahko pa jo predlagate tudi vi, zato vabimo vse, ki imate kakšen predlog ali pa bi želeli aktivno sodelovati oziroma prejemati obvestila o dogodku, da predlog in svoje sti-ke pošljete na elektronski naslov [email protected] se torej julija!

Tekst: Blanka Bartol in Marina Gradišnik

Bogata zakladnica rokodelske ustvarjalnosti Škofjeloškega V Rokodelskem centru Ribnica smo v sredo, 7. junija 2017, odprli gostujočo razstavo Ro-kodelskega centra DUO Škofj a Loka z naslo-vom Bogata zakladnica rokodelske ustvarjal-nosti Škofj eloškega. Na njej se predstavljajo mojstrice rokodelke in mojstri rokodelci, ki so združeni v Rokodelskem centru DUO Škofj a Loka in so člani Sekcije DUO pri OOZ Škofj a Loka. Razstavo sta s pozdravi pospremila di-rektorica Rokodelskega centra Ribnica Polona Rigler Grm in direktor Razvojne agencije Sora Jurij Bernik, odprl pa jo je podžupan Občine Ribnica Domen Češarek. Kati Sekirnik, vodja DUO Škofj a Loka, je zbranim povedala, da ro-kodelska ustvarjalnost že od nekdaj povezuje

preteklost in sedanjost ter soustvarja vsakdan ljudi, ki živijo na Škofj eloškem, ter da so za mojstrske rokodelske izdelke značilne uporab-nost, kakovost, izvirnost in uporaba naravnih materialov. Izdelki so rezultat znanja in izku-šenj prednikov, lastne ustvarjalnosti mojstra rokodelca, njegove iznajdljivosti in občutka za estetiko. Posebno vrednost imajo zato, ker ka-žejo lokalne značilnosti in ohranjajo identiteto okolja, v katerem nastajajo – Škofj eloškega. Odprtje razstave so s prikazom svojega znanja pospremile mojstrice rokodelke: Petra Pleste-njak Podlogar (ročno rezbarjenje modelov za mali kruhek), Anja Musek (mokro polstenje), Lili Panjtar (recikliranje in izdelava uporabnih

predmetov iz papirja), Katja Zrimšek (izdela-va vitraža v tehniki Tifanny).Na razstavi navdušujejo klekljane čipke, ta mali kruhki – značilno medeno pecivo, ko-vaški, pletarski, rezbarjeni, struženi, glineni, usnjeni, vezeni, volneni – polsteni, pleteni in kvačkani izdelki, izdelki iz papirja, blaga in stekla ter mnogi drugi iz bogate zakladnice rokodelske ustvarjalnosti. Ob razstavi prirejamo tematsko delavnico Rezbarjenje modelov za loški kruhek in peko le-teh, ki bo 5. julija ob 18. uri, v Muzejski tr-govini pa so rokodelski izdelki Škofj eloškega tudi na prodaj.Zahvaljujem se Kati Sekirnik iz Centra DUO Škofj a Loka ter vsem sodelujočim rokodelkam in rokodelcem, ki so svojo zakladnico mojstro-vin odprli tudi nam, Ribničanom. Razstavo si lahko ogledate do 4. septembra 2017.

Tekst: Tina Zajc Zver

KU

LTUR

NI U

TRIN

KI


KU

LTU

RN

I UTR

INK

I

Kulturno dogajanje na SlemenihŽupnija Sv. Gregor, TŠD Slemena in KUD Sv. Gregor so v sklopu kulturnih dogodkov prip-ravili dva nadvse zanimiva sobotna večera.Oba dogodka sta se začela s sveto mašo, ki jo je v soboto, 27. maja 2017, daroval domači župnik Andrej Mulej. Po sveti maši je bila v dvorani kulturnega doma otvoritev razstave z naslovom »Razstava arhivskih fotografi j o slovenskih beguncih v Avstriji po letu 1945«.Razstavo postavlja Rafaelova družba, ki je več kot sto let stara ustanova za pomoč slo-venskim izseljencem in zdomcem. Otvoritve se je udeležila tudi predavateljica dr. Helena Jaklitsch, ki nam je na izredno plastičen in za-nimiv način predstavila dogodke v in po letu 1945, ko je našo domovino moralo zapustiti 20.000–25.000 Slovencev. Na otvoritvi so bili tudi trije naši farani (zakonca Alojz in Kristina Adamič iz Andola ter Alojz Oblak z Grabna), ki so bili v taborišču v Vetrinju in Peggatzu pri

Lienzu. Odhajala je slovenska intelektualna, politična, kulturna in prosvetna elita. Sloven-ski begunci so ustvarili junaško zgodbo, saj so v skrajno neugodnih okoliščinah in bara-karskem okolju razvili red, disciplino, organi-zacijo, visoko kulturno in narodno zavest, ki vzbuja spoštovanje.Citat J. Modra: Dr. Valentin Meršol in sloven-ski veliki teden, 328:»Od kod izvirajo korenine tega taboriščnega ču-deža, izjemnega pojava, za katerega sta značilna moralna žilavost in presenetljivo okrevanje šest tisoč ljudi, oropanih vsega? Omenil bi štiri dejav-nike: 1. kakovost in silovitost njihove vere, 2. vzvi-šeni občutek domoljubja in narodne istovetnosti – strastna pripadnost narodu, jeziku, književnosti,

glasbi, 3. skupina naravnih voditeljev; ti so dos-tojanstveno in umirjeno prenašali izgubo svojcev, obenem pa se nesebično in pošteno posvetili delu za skupnost in so bili zgled drugim beguncem, 4. petsto petdeset otrok, za katere so skrbeli ne glede na to, kar se je zgodilo, ali ravno zato, saj so za njihovo skupnost pomenili prihodnost.«Citat J. Corsellisa, soavtorja knjige Slovenija 1945:»Po mojem je slovenska zgodba izjemna, nosi epske in herojske razsežnosti, je dokaz trdnosti človeškega duha v najplemenitejši obliki, ki ne klone niti takrat, ko se sooča s skrajnim razde-janjem.«Prireditev je obogatilo prepevanje domačega MePZ Sv. Gregor. Vsem prisotnim je dr. Hele-

na Jaklitsch dvignila tudi slovensko zavednost in domoljubnost, ki smo ju vsi še kako potreb-ni.

Tekst: Rudi AdamičFoto: Marko Burger


KU

LTUR

NI U

TRIN

KI

Krekov večerV soboto, 3. junija 2017, smo v sklopu Kreko-vega leta pripravili Krekov večer ob počastitvi 100-letnice smrti dr. Janeza Evangelista Kreka.Ob 19. uri smo imeli sveto mašo, ki jo je poleg domačega župnika Andreja Muleja daroval dr. Janez Juhant. Pri sveti maši nam je med pridi-go orisal lik dr. Janeza Evangelista Kreka kot duhovnika. V dvorani pa smo med bogatim kulturnim programom spoznali Kreka tudi kot gospodarstvenika, politika, sociologa, organi-zatorja, pisatelja in časnikarja.Poleg nagovora župana Jožeta Levstka je bil glavni govorec na prireditvi politolog in fi lozof Aleš Primc, ki je zaradi veličine dr. Janeza Evan-gelista Kreka podal županu in še posebej nam, Slemencem, predlog, da se POŠ Sv. Gregor preimenuje v POŠ dr. Janez Evangelist Krek. Omenjeni predlog smo prisotni v polni dvo-rani nagradili z bučnim aplavzom. Vsi vemo, da je bil dr. Janez Evangelist Krek rojen v šoli pri Sv. Gregorju, in sicer 27. novembra 1865. Tako bi tudi ribniška dolina izkazala čast temu pomembnemu možu v slovenski zgodovini, Sv. Gregorju pa bi dala pomembno identiteto.Slovenski pesnik Ivan Cankar je ob Krekovem pogrebu (umrl je 8. oktobra 1917 v Šentjanžu na Dolenjskem) zapisal:»Tisto uro, ko je presunil slovenski narod bolestni glas, da doktorja Kreka ni več, je zakrvavelo vsako srce, so se nam vsem orosile oči. Bili so trenotki glo-boke malodušnosti, grenke osamelosti, kakor da so popotniku ugasnile vse zveste luči vodnice na nebu ter se je zgrnila noč nad njim, tako da korak obsta-ne in si ne upa nikamor več. Ali bili so le trenotki; že je zaplala v licih vesela kri, že so vzplamenele zvezde svetlejše kot poprej in na jutranjem obzorju se je oznanila velika zarja, ob njenem svitu je pov-sod zazvonilo vstajenje.Le nekaj kratkih ur trpkosti, nato nič več obupava-nja, nobenega strahu več.Ta pogreb nikakor ni bil žalna procesija ljudi, ki s povešeno glavo in potrtim srcem spremljajo na zadnjo žalostno pot svoje bogastvo, da se obubo-žani in osiroteli povrnejo na svoj zapuščeni dom; bil je slavnostni sprevod za vojskovodjem, ki je zmagal, ko je padel.Nikoli še se niso vsi, ki resnično ljubijo slovenski narod in zaupajo v njegovo prihodnost, tako tesno strnili eno vrsto, si tako toplo segli v roko, si tako verno in brez hinavščine pogledali iz oči v oči. Srca so govorila brez besed: »Nebratje smo si bili v po-nižanju, bratje si bomo v poveličanju!« In iz tihe sedmine se je rodila vesela svatovščina.Kar je Krek z brezprimerno močjo snoval in stva-ril dolga leta, je ustvaril ob svoji zadnji uri; česar niso še gledale njegove žive oči, je gledal njegov od-prti grob. Ko se je narod poslavljal od njega, dob-rotnika, je bil neločena in neločljiva družba bratov in sester, ki so enega upanja in ene vere, ene misli in ene volje.

Ta črni praznik, ki nam je dal dovolj solza brid-kosti in očiščenja, nam je obenem dodelil posebno dragocen dar: vrnil nam je spoznanje, ki nam je bilo v teh časih že skoraj izgubljeno, da more ob-roditi sočen sad le tisto delo, ki je bilo spočeto in izvršeno v čisti poštenosti. Vsako delo, ki je vzklilo iz kalne misli, je ob rojstvu mrtvo. Krek je dokazal z vsem svojim življenjem, da je laž tista beseda o dvojni morali, temveč da je morala povsod in vselej samo ena, doma za pečjo, na očitni cesti, na raz-burkanem shodu, na zaupnem sestanku in v dr-žavnem zboru. Dokazal je, da poštenost ni suknja, ki se jo da v prednji sobi zamenjati za svetli fr ak sebičnosti. Narod je kakor otrok: brez dolgega pre-mišljevanja in brez omahovanja predvidi bistro, občuti brž, kdo mu daje in kdo mu jemlje. Zato so vroče, naravnost iz srca privrele solze ob grobu

moža, ki je dal svojemu narodu vse in edino, kar je imel: svoje življenje.Izkazalo se je, kakor še nikoli: kdor daje ljubezen, mu je povrnjena tisoč- krat. Ne z mečem, z ljubez-nijo je zmagal Kristus. Sovraštvo je tiščalo naš na-rod ob tla, ljubezen ga bo povzdignila do solnčnih višav. Tega evangelija nam ni dal prazen sanjač, dal ga nam je izmučen delavec ob svoji smrti.Nič žalosti ob tem grobu! Bolj nego kdaj zaupaj-mo v svoj narod, verujmo vanj in v njegovo slavo! Kajti njive, ki je imela take orače in take sejalce, ne pomori slana, ne pobije toča; in žetev bo obilna, ko pride čas!«(Naprej, glasilo Socialno demokratične stranke, 15. oktober 1917, št. 78, str. 1)

Tekst in foto: Rudi Adamič

KUD DramŠpil vabi k vpisu gledališkega abonmaja ljubiteljskih gledališč za sezono 2017/2018. Abonma bo zajemal pet gledaliških predstav, ki bodo na sporedu ob sobotah zvečer v TVD Partizan v Ribnici. Predstave bodo po večini komedije. Cena abonmaja znaša 30,00 EUR na osebo. Vsi zainteresirani lahko spodnjo prijavnico posredujete na elektronski naslov [email protected] ali jo pošljete po pošti na KUD DramŠpil, Kolodvorska 17, 1310 Ribnica, in sicer najkasneje do 31. 7. 2017 (prijavnico lahko pustite tudi v nabiralniku društva). Si želiš igrati v mladinski gledališki predstavi?Te zanima, kako se ustvarja gledališka predstava? Se želiš preizkusiti v pisanju gledališkega besedila? KUD DramŠpil vabi vse zainteresirane med 14. in 18. letom, da se nam v sezoni 2017/2018 pridružijo v mladinski sekciji gledališke skupine DramŠpil. Sekcija je namenjena vsem, ki želite uresničiti svoje sanje o gledališkem ustvarjanju. Učili se bomo gledaliških veščin in so-ustvarjali mladinske predstave. Svoje prijave lahko posredujete na elektronski naslov [email protected] ali jih pošljete po pošti na KUD DramŠpil, Kolodvorska 17, 1310 Ribnica, in sicer najkasneje do 31. 7. 2017 (prijavnico lahko pustite tudi v nabiralniku društva).

Prijavnica za gledališki abonma ljubiteljskih gledališč

Spodaj podpisani ,

stanujoč ,

prijavljam naslednje število oseb za gledališki abonma v sezoni 2017/2018.

Elektronski naslov:

Telefon:

Datum:

Podpis:


Koncertna pomlad Glasbene šole RibnicaGlasbena šola Ribnica je tudi letos konec po-mladi in začetek poletja popestrila z mnogimi koncerti, nastopi in dogodki. Prvi v vrsti je bil Promenadni koncert, ki je potekal v okviru tedna ljubiteljske kulture in se je odvijal 18. maja 2017 pred trgovino Mercator v Ribnici. Lokacija, prijetno vre-me in predvsem glasba so poskrbeli, da je bil dogodek dobro obiskan. Predstavili so se godalni in pihalni orkester ter Tilen Zajc, so-list na harmoniki. Godalni orkester je vodila Ksenija Abramović Grom, pihalnega pa Va-njo Tomc. Program je začel godalni orkester z ljudskimi in ga nadaljeval z bolj zabavnimi skladbami, kot je Th e chicken dance in Cher-ry pink and Apple blossom white, medtem ko so bile skladbe pihalnega orkestra lahkotnejše atraktivne skladbe fi lmskega repertoarja, med katerimi smo prepoznali že skoraj zimzeleno Vojno zvezd Johna Williamsa, Mancinijevega Pink Pantherja in druge.Naslednji pomembni dogodek v tem zgo-dnjem poletju je bil Koncert orkestrov. Že tradicionalno mu je za kuliso služilo čudovito ozadje Ribniškega gradu s tokom Bistrice in mogočnimi drevesi v parku. Glasbeno poto-vanje je poslušalce vodilo od domačih logov do mogočnega kontinenta prek Atlantika, v glasbi pa so se v čudoviti harmoniji menjava-

le različne glasbene oblike. Glasbeno smo se sprehodili od ljudskih, zabavnih, fi lmskih do klasičnih glasbenih del, ki so nam vsako zase in vsa skupaj nudila poln in zanimiv večer. Koncert orkestrov je tudi zadnji v celi seriji praznovanj, nastopov, dogodkov in priznanj ob dvestoletnici javnega glasbenega šolstva v Sloveniji. Godalni orkester, ki deluje že od leta 1996 in ga od leta 2008 vodi Ksenija Abramović Grom, se redno predstavlja v občinah ustano-viteljicah in tudi širše, udeležuje pa se tudi re-vij godalnih orkestrov glasbenih šol Slovenije. Nazadnje se je predstavil na reviji v Sežani in bil pohvaljen za kakovosten in ubran nastop. Mladi glasbeniki so navdušili z raznolikim sporedom skladb, od ljudske Mafrine v pri-redbi Tomaža Habeta, prek fi lmskih skladb do znanih pop skladb Leonarda Cohena in Abbe. Sledil mu je pihalni orkester z dirigentom Vanjem Tomcem, ki nas je ponovno veselo dvignil na noge s polnim repertoarjem znanih fi lmskih skladb, ki so se že davno prebile tudi v koncertne dvorane, zaključil pa je z domačim Veselim Ribnčanom! Pihalni orkester šteje pe-tindvajset članov. Nastopa v vseh treh občinah ustanoviteljicah in širše, med drugim je izvedel tudi dve gostovanji v Malinski na otoku Krku. Kot zadnji je nastopil simfonični orkester pod

vodstvom novega dirigenta Aleksandra Oraž-ma. Program igranih skladb je obsegal skladbe ameriških avtorjev, ki so nas popeljale od me-lanholično vročega obrežja reke Misisipi na ameriškem ruralnem jugu, prek širnih planjav nekoč indijanskega Kentuckyja do mističnih gozdnatih Apalačev. Od ustanovitve naprej je bil gost Božično-novoletnega koncerta v Ribnici ter je nastopal na občinskih praznikih občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Zad-nja leta je stalen gost Slavnostne akademije v Velikih Laščah. Redno se udeležuje tudi revij simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol, poseben dogodek pa je bilo prav gotovo gostovanje orkestra v Švici. Koncert orkestrov je bil primerna priložnost, da našemu triu, ki ga sestavljajo Špela Kokošinek, Eva Pečnik in Eva Ivanc, podelimo posebno priznanje, ki so ga te mlade glasbenice dosegle na tekmovanju v Smederevu. Iz srca čestitamo tudi njihove-mu mentorju Ivu Vlašiću.Zahvaljujemo se prav vsem nastopajočim na koncertih, njihovim mentorjem, poslušalcem in vsem sodelujočim ter občini, da nam za na-stope nudi tako prijetne lokacije.

Tekst: Martin Lavrič in Ksenija Abramović Grom

Foto: arhiv GŠ Ribnica


KU

LTUR

NI U

TRIN

KI

Pesem si 17, Desetletnica Pesem si je najživahnejši slovenski portal za objavljanje, komentiranje in ustvarjanje po-ezije, ki smo ga razvili pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti. Od 21. 3. 2007, ko smo začeli z delovanjem, se je na njem nanj zbralo več kot 120.000 pesmi, komentarjev, delavniških tem, pogovorov na forumu, virtualnih večerov ter obvestil o dogodkih, natečajih in razpisih. Objavilo jih je več kot 3.000 članov (članstvo je prostovoljno in brezplačno).Pesem si smo letos dnevno prebirali in urejali: mag. Ana Porenta (glavna urednica), dr. Silva-na Orel Kos, Lidija Brezavšček, Franci Novak in Tea Plesničar. Za programiranje in skrbni-štvo nad portalom sta skrbela Gregor Grešak in Žiga Stopinšek. Vsi delujemo kot prostovoljci. Ob zagonu spletne strani (21. 3. 2007) je izšel tudi prvi knjižni zbornik, nato vsako leto eden – letos je tako izšel že 11. knjižni zbornik po vrsti. V njem so na 352 straneh objavljene pe-smi več kot 80 avtorjev (pretežno s Slovenije, tujejezične pesmi so večinoma v jezikih južno-slovanskih narodov, nekatere so v posebnem poglavju tudi prevedene). Uredništvo ob astro-nomskem prehodu v nov letni čas vsakokrat izbere kratko pesem, pesem v formi in pesem letnega časa, bralci pa s točkovanjem določi-jo najboljšo pesem po njihovem izboru. Tem (lahko bi rekli izpostavljenim) 16 avtorjem v poglavju Pesem si izbrana sledijo poglavja: Pe-sem si podčrtana, Pesem si mladostna, Pesem si prevedena, Pesem si tujejezična, ob koncu knjige pa so kratke predstavitve avtorjev.

Tudi letošnje praznovanje desetletnice in izid novega zbornika sta se tradicionalno od-vijala na Trubarjevi domačiji na Rašici. Poe-tično predstavo Kapljanje, ki so jo narekovale pesmi, objavljene na portalu v minulem dese-tletju, smo pripravili pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti s člani KUD Primož Trubar – v predstavo smo vključili tudi dve novi uglas-beni pesmi s projekta Poezija v glasbi (Tjaša Tomc in Dejan Došlo pripravljata izvrstno zgoščenko z uglasbenimi pesmimi s Pesem si). Polna Trubarjeva spominska soba je izje-mno dobro sprejela tankočutno oblikovano pesniško predstavo, v kateri so nastopali Ai-ken Ahac, Polona Gorščič, Dan Grešak, Dren Gruden, Matjaž Gruden, Simon Lušin, Jaša Nika Petrovič, Matej Polzelnik, Ana Porenta in Mojca Šilc. Scenarij sem iz pesmi pripravila Ana Porenta, predstavo je režiral Gregor Gre-šak, za glasbo in zvočno opremo predstave je poskrbel Dan Grešak. Po uradnem delu in zahvalah nekdanjim in sedanjim urednikom ter občinam Ribnica, Sodražica in Velike Laš-če, ki nam omogočijo, da letni zbornik pesmi objavimo tudi v tiskani obliki, smo se preselili v Galerijo Skedenj. Ob dobrotah DOD Gra-dež smo poklepetali in ugotovili, da je naše srečanje mednarodno, saj sta nas obiskali pe-snici Ljubica Ribić iz Varaždina in Jagoda Ni-kačević iz Beograda. Tega smo bili veseli, saj se je tudi na živem srečanju izkazalo, da je Pe-sem si medgeneracijsko prepletena skupnost, ki presega geografske in jezikovne meje.

Drugi del srečanja se je začel z avtorsko glasbo skupine Frodo And Th e Suzukies in ob njej smo se čutili še bolj povezane in prepletene. Pesnice in pesniki so brali pesmi pretežno iz novega zbornika, pa tudi iz drugih izdaj Pesem si (2007–2017). Poleg že omenjenih gostij iz tujine so nas s svojimi pesmimi razveselili tudi Jure Drljepan, Andrejka Jereb, Majda Kočar, Jana Kolarič, Samo Kreutz, Alenka Mihorič, Milan Novak, Irena P. Beguš, Janko Rošelj, Marko Skok Mezopotamsky, Dimitrij Škrk in Kristina Zajec, očarali so nas nastopi Tjaše Ivane, Tristana in Aleksandre Kocmut ter Da-vorina in Lučke Bole z njuno malo hčerkico in drugi. Nekateri so raje prisluhnili poeziji, pa tudi čas se je izjemno hitro bližal koncu dneva. Urednice Lidija Brezavšček, Silvana Orel Kos in Ana Porenta smo okrasile Kukljevo peh-tranko z desetimi svečkami in jo ob petju roj-stnodnevne pesmi razdelile prisotnim. Sreča-nje je bilo toplo, prisrčno, globoko, ljubko in povezujoče. Pesem si je skupnost, ki diha tudi v živo na istovalovni poetični dolžini, na ka-tero se je lepo priključiti tudi tistim, ki imajo radi poezijo, čeprav je ne pišejo. Hvala vsem, ki ste bili z nami in obeležili ju-bilej na najboljši možni način. Ostane vabilo: sledite nam na www.pesem.si, kjer se vse dni in ure leta dogaja nekaj novega. Čez leto pa se znova zberemo pri Trubarju, saj smo tudi mi zavezani besedam.

Tekst: Ana PorentaFoto: Olivier Grandovec in Gregor Grešak


KU

LTU

RN

I UTR

INK

I Moj stari oče Anton NovakMed enim izmed dopustov v Sloveniji sem si v Rokodelskem centru Ribnica ogledal razstavo o Janku Troštu in prebral katalog o njegovem življenju in delu. Še posebej me je zanimal opis zelo posrečene in zgo-vorne karikature z naslovom »Tu pregajnejne iz krize v Ribnici, 1932«, saj sem po naključju lastnik kopije te slike.Na to karikaturo me je pred leti opozoril sosed ženine družine v Rib-nici, zdaj že pokojni France Gradišar. Navedel mi je imena vseh nasli-kanih možakarjev in mi povedal, da je poznal vse razen enega, Ameri-kanca oziroma možakarja s klobukom in dvema kovčkoma z dolarskimi znaki, ki stoji pred posojilnico. Ta možakar na sliki je moj stari oče Anton Novak in v katalogu o Troštu ni identifi ciran. Zato bi rad nekaj napisal o njem, da tako dopolnim seznam imen možakarjev, naslikanih na karikaturi. Mojega starega očeta na žalost nisem poznal, saj je umrl približno de-set let pred mojim rojstvom, sem pa o njem največ izvedel od mojega pokojnega očeta. Na žalost marsikaj o mojem starem očetu Antonu ni znano, saj je bil moj oče dokaj mlad, ko je (Anton) umrl. Moj stari oče je bil menda tudi precej redkobeseden. Vendar pa njegovo življenjsko zgodbo dovolj dobro poznam, da lahko malo bolje pojasnim okolišči-ne, zaradi katerih se je znašel na omenjeni karikaturi.Anton Novak je bil po poklicu pek, rojen leta 1883 na ribniškem trgu v hiši, kjer je bila včasih znana slaščičarna Novak. Po odsluženem vo-jaškem roku v Gradcu na začetku dvajsetega stoletja je delal kot pek v Starem trgu pri Ložu. Leta 1914 je emigriral v Cleveland (Ohio) in v slovenskem naselju na ulici St. Clair odprl pekarno. Tam ali morda že v Loški dolini, kjer je prej delal, je spoznal mojo staro mamo Marijo Barago, doma iz Kozarišč v Loški dolini, in se z njo poro-

čil. S pekarno sta moja stara starša dobro zaslužila in se okoli leta 1930 kot upokojenca vrnila nazaj v Jugoslavijo. V Ribnici sta kupila veliko parcelo in si zgradila hišo, vilo Novak, ki stoji zraven šolske stavbe. Med gradnjo sta skupaj s svojima sinovoma stanovala v Loški dolini. Hiša ima zanimivo in bogato zgodovino. Na-črtoval in zgradil jo je mož njegove nečakinje, znani ribniški stavbenik Alojzij Hren. Omenjena je tudi v monografi ji Ribnica skozi stoletja, kjer J. Debeljak opisuje, kako je Oton Župančič praznoval svoj rojstni dan (»Oton Župančič praznuje svojo 60-letnico v Ribnici«, str. 112). V članku lahko preberemo, da je Župančič obiskal ribniškega notarja in dobrega prijatelja Ludvika Grobelnika, ki je takrat stanoval v Novakovi vili. V katalogu o Janku Troštu sem prebral, da je bil notar Grobelnik tudi dober Troštov prijatelj. Kot sem navedel, se je Anton Novak vrnil v Ribnico kot upokojenec z denarjem, ki si ga je v Ameriki prislužil v približno petnajstih letih. To dejstvo je za interpretacijo njegovega karakterja na Troštovi karikaturi po mojem mnenju bistvenega pomena, zato menim, da zapis v kata-logu: »Zanj se zdi, kot da ga je kriza, ki je tudi v Ameriki povzročila visoko brezposelnost, prignala v domači kraj«, ni pravilen.Na karikaturi so vsi pomembni ribniški možakarji obrnjeni proti mi-nistru Puclju (davkariji) – »k njemu z vseh koncev plezajo ribniški obrtniki in kapišoni, ki se mu prilizujejo z obveznicami«. Samo moj stari oče gleda vstran, kot da se njega to nič ne tiče in v bistvu se ga leta 1932 res še ni. Čeprav je bila gospodarska kriza v Ameriki takrat že izra-zita, brezposelnost v Clevelandu je bila okrog 50-odstotna, Antona No-vaka to ni prizadelo, saj je bil v Ribnici upokojenec z »dolarji v žepu«. S propadom bank v Ameriki pa se je vse spremenilo, saj je izgubil ves

tam shranjeni prisluženi denar, in kot jaz razumem, je bil to glavni vzrok, da se je z družino tri leta kasneje vrnil v Ameriko. Zanimivo je še to, da je po navedbi gospoda Gra-dišarja moj stari oče želel voditi kavarno v Ribnici, zato na karikaturi stoji pred »Kavarno Hell«. Gospod Gradišar mi ni znal pojasniti, od kod ime, sam pa si ga razlagam na dva načina. Karikatura namreč ponazarja dve zgodbi iz takratnega časa: domačine v času gospodarske krize in tujcazunaj nje. Navsezadnje se je za vse slabo končalo (»hell«), saj je prve kriza pripeljala do gospodarskega zloma in dru-ge svetovne vojne, druge, v tem primeru mojega starega očeta, pa nazaj v Ameriko, kjer se je spet zaposlil in si po-novno prislužil izgubljene prihranke. Umrl je v Clevelan-du leta 1951.Podobno življenjsko pot je imel tudi minister Ivan Pu-celj, ki je sicer na karikaturi portretiran kot »Napoleon na prestolu«, vendar pa se je njegovo življenje končalo zelo žalostno. Leta 1900 je skrivoma pobegnil s svojo zaročenko v Ameriko, kjer se je z njo po-ročil in si ustvaril družino blizu Chicaga. Vendar pa se je zaradi domotožja, tako kot moj stari oče, vrnil nazaj v do-mači kraj. Po zelo uspešni politični karieri je začel bolehati za sladkorno boleznijo. Leta 1944, ko je bil na zdravljenju v ljubljanski bolnišnici, ga je tam aretiral gestapo in leta 1945 je umrl brez vsega v dachauskem taborišču. Prav zato sta moj stari oče in minister Pucelj najbrž edini prikazani osebi na Troštovi karikaturi, ki ne počivata v do-mačem kraju, čeprav zaradi povsem drugačnih okoliščin.

Tekst: dr. Joseph A. Novak (ZDA)

»Tu pregajnejne iz krize v Ribnici, 1932«, Janko Trošt


IZ M

IKLO

VE H

IŠE

Poletne knjižne novosti iz Knjižnice Miklova hiša RibnicaŠČURKI – Jo NesbøPo uspešno rešenem primeru v Avstraliji, popisanem v romanu Netopir, norveškega detektiva Harryja Hola tokrat napotijo na Tajsko. Umorjen je bil namreč norveški ve-leposlanik, in glede na to, da je bil najden v javni hiši v Bangkoku, je nujna molčečnost. Harry, ki se tudi sam bojuje z notranjimi de-moni, se tako znajde sredi političnih spletk, ko mu tudi nadrejeni več zamolčijo kot po-vedo. Z razreševanjem umora se pogreza vedno globlje v mračne kroge prostitucije, mafi je in pedofi lije, ki na Taj-skem več kot uspeva. Čeprav so Ščurki že deseti v slovenščino prevedeni Nesbøv kriminalni roman v seriji, so kronološko drugi in sledijo Neto-pirju, prvem romanu v seriji. Kot vsi poznejši romani tudi Ščurki nepri-zanesljivo razkrivajo najtemnejše, najbolj sprevržene plati človekove osebnosti in družbe, hkrati pa skoraj ne pustijo prostora za optimizem.

KNJIGA ZRCAL – E. O. ChiroviciAmeriški literarni agent nekega dne v pisar-no dobi zanimivo pismo, ki ga nemudoma pritegne: neki Richard Flynn, ki pred tem še nikoli ni ničesar izdal, mu pošlje prve strani svojih spominov na mladost, natančneje na študentska leta. Takrat se je nehote zapletel v preiskavo umora svojega znanca, ugledne-ga profesorja psihologije Josepha Wiederja, katerega morilec še danes ni znan. Rokopis se konča, preden je razkrita identiteta moril-ca, zato začne agent s pomočjo novinarja preiskovati več kot dvajset let star umor. Kaj se je v resnici dogajalo v tistih dneh, katera izmed različic zgodb vseh udeleženih v dogodkih na večer umora je resnična? Roman, napisan v odmerjenem stilu, brez česarkoli odvečnega, nas v počasnem tempu popelje v temne labirinte resnic in laži, maščevanja, poklicnega ljubosumja in bitk za premoč v tedanjem akademskem svetu.

E-ROMANCA – Rainbow RowellBeth in Jennifer sta sodelavki v časopisni hiši. Smo tik pred novim tisočletjem, v času vsenavzočega strahu pred milenijskim hro-ščem. Beth in Jennifer, mladi ženski tik pred tridesetim letom, nanj niti ne pomislita – bolj sta zaposleni s klepetanjem po interni e-pošti. Njuni pogovori kar prekipevajo od pikrih, duhovitih domislic in iskrenih iz-povedi. Z milenijskim hroščem pa se med drugim ukvarja novi računalničar Lincoln, ki ga vodstvo zaposli, da preverja, ali je službeni e-naslov res uporabljan le za službene zadeve. Ko naleti na pogovor med Beth in Jennifer, ne le, da ju o kršitvi pravil ne obvesti, zgodi se še mnogo več kot to ... Topla in nadvse zabavna moderna pravljica avtorice mladinske uspešnice Elea-nor in Park je kot nalašč za vse romantike po srcu.

SIVA GORA – John GrishamAmeriški pisec tako imenovanih pravniških trilerjev v novem romanu razkriva umazane skrivnosti premogovniških družb, ki rudarijo v ame-riškem gorovju Apalači. Ko mlado pravnico Samantho Kofer po padcu

bank sredi gospodarske krize leta 2008 od-pustijo iz velike odvetniške fi rme na Manha-tt nu, ima ta na voljo le dve možnosti: iskati novo službo, kar je v tistih časih obsojeno na neuspeh, ali pa sprejeti neplačano prosto-voljno delo v eni izmed prostovoljnih orga-nizacij in si s tem ohraniti drobno možnost, da po letu dni ponovno prevzame službo v svojem podjetju. Seveda se odloči za zadnjo možnost. Kmalu se znajde nekje bogu za hrbtom, v ma-lem mestu sredi Apalačev, kjer sprejme službo brezplačne pravne pomo-či za tiste, ki si ne morejo privoščiti odvetnika. Navkljub predsodkom ji je tam vse prej kot dolgčas – kmalu se namreč zaplete v nevarno igro lokalnih pravnikov, ki bijejo boj z velikimi premogovnimi podjetji, ki s tako imenovanimi dnevnimi kopi ogrožajo zdravje delavcev in življenja prebivalcev okoliških vasi. Pravni boj pa začenja preraščati okvire in v nevarnosti se znajdejo tako Samantha kot ljudje, ki jo obkrožajo.

MRTVA SKRIVNOST – Wilkie CollinsViktorijanski pisatelj William Collins, velik prijatelj Charlesa Dickensa in v sredini de-vetnajstega stoletja eden izmed najbolj bra-nih, cenjenih in plačanih pisateljev, je pri nas poznan predvsem po leta 1975 prevedenem delu Ženska v belem. Dobrih štirideset let po prvih prevodih smo končno dobili še prevod njegovega romana Mrtva skrivnost, ki je v iz-virniku izšel že davnega leta 1857. Dogajanje romana se vrti okrog skrivnosti, ki jo je na smrtni postelji zapisala in želela razodeti možu umirajoča žena. S tem se ni strinjala njena služabnica Sarah Leeson. Boječ se posledic, ki bi jih odkri-ta skrivnost prinesla, kljub obljubi gospodarici zapisano razodetje skrije v eni izmed sob dvorca in pobegne z njega. Petnajst let kasneje se njuna mlada hči z možem vrača v rodni dvorec, ki je bil vse od smrti gospodarice zapuščen. Ko za to sliši nekdanja služabnica, se ustraši, da bo grozna skriv-nost odkrita, zato je pripravljena narediti vse, da bi skrivnost obvarovala.

S PLANETA MOLKA – C. S. LewisPrvi del v ciklu tako imenovane Vesoljske trilogije je nastal kot dogovor med C. S. Lewisom in J. R. R. Tolkienom: prvi naj bi napisal zgodbo o potovanju po vesolju, dru-gi o potovanju v času. Medtem ko je Tolki-enova zgodba ostala v osnutku, je Lewisu uspelo napisati Vesoljsko trilogijo. V prvem delu spremljamo popotovanje profesorja lingvistike dr. Elwina Ransoma, ki se začne, ko ga lepega dne ugrabita dva nepridiprava in ga odpeljeta v vesolje. Natančneje, na Malakandro, po naše na Mars. Tu se Ransom sreča s tujo civilizacijo, ki pa, presenetljivo, prav nič ne ustreza našim po H. G. Wellsu oblikova-nim predstavam o žuželčjih strahotah, temveč kaže idealizirano družbo soobstoja različnih bitij brez vsakršnega zla. Roman se zelo razlikuje od sodobnih znanstvenofantastičnih del, saj v njem ne boste našli nobene akcije in napetosti, zato pa toliko več opisov zunajzemeljske narave in ljudstev ter mitološko obarvanih razmišljanj o dobrem in zlu.

Nastja Hafnar, bibliotekarkaKnjižnica Miklova hiša Ribnica


NA

J Š

PO

RTN

I DO

GO

DE

K Ekstremna kolesarska preizkušnja – ponovno na potiDirka po Sloveniji se je letos odvijala že desetič, čeprav z enoletnim premorom. Organizatorji so se zamenjali, tekmovalci pa ostajajo zvesti in večina se jih na pot po Sloveniji poda večkrat.Med »povratniki« je bil tudi naš Zogi. Pred dvema letoma se je odločil prvič preizkusiti svojo vzdržljivost in uspelo mu je. Njegov cilj je bil tedaj priti na cilj. Dve leti kasneje ga tak cilj ni več zadovoljil, hotel je več in je to tudi dose-gel – na cilj je prišel v manj kot šestdesetih urah. Priprave so potekale tekoče, saj je Zogi pridno treniral. V zimskem času je na trenažerju pre-vozil veliko število kilometrov. Ko se je vreme otoplilo in je v deželo korak za korakom pri-hajala pomlad, pa smo ga srečevali na naših cestah. Priljubljen trening je potekal na Blo-ke skozi Podsmreko in do Sv. Primoža. Vsi, ki smo že kdaj obiskali to slikovito cerkvico, vemo, da je potrebne kar veliko moči za pre-magovanje strmih klancev. Zogi si je seveda želel čim več napornih trenin-gov, klancev, da mu vzponi v času dirke ne bi predstavljali težav. Na dirki so ga čakali vzpon na Predmejo, Cerkljansko hribovje v smeri Zakojce, Vršič, Črnivec, Sleme nad Črno, hrib-čki v okolici Šentilja in prelepo Goričko, kjer si vzponi in spusti sledijo eden za drugim ter jim ni videti konca. Nato pa še Ptujska Gora, Koz-jansko, Vahta … Res jih ne zmanjka. Letošnja dirka je bila še posebej naporna. Že nekaj dni pred njenim začetkom vremenske napovedi niso bile ugodne. A Zogi je kot pravi borec vzel vreme kot vreme – kakršno bo, pač bo! Vremena se res ne da izbirati. Start je minil brez posebnosti in Zogi je že bil na poti. Urni kazalec je kazal 19:01:30. »Nas-videnje, Postojna, čez slabe tri dni se vrnem,« se je Zogi v mislih poslovil od navijačev.Primorska. Proga je bila spremenjena, potreb-ne je bilo nekaj previdnosti. Ekipa ga je prvič speljala na napačno pot. Ko bi ta vsaj bila rav-na, ampak ne, šli smo po klancu navzdol in nato nazaj gor, ko smo ugotovili, da je smer napačna. Potem nas je organizator ponovno usmeril navzdol in naokrog in spet smo bili na začrtani trasi. Oddahnili smo si. Noč je bila kljub nedavni polni luni temna, cesta mokra, začelo je pršeti. Nič kaj spodbuden začetek. A kot pravijo: slab začetek, dober konec! Bo že držalo. Kaj pa naj si človek reče za bolj optimi-stičen pogled? Pot se je nadaljevala po že znanih krajih slo-venske Istre in ob morju. Ko smo čez Kras prišli v Vipavsko dolino, je začelo deževati. Najprej lahno pršenje se je spremenilo v pra-ve nalive. In ti nalivi so trajali vso dolgo pot

iz Nove Gorice proti Ajdovščini in naprej proti Lokavcu. »Postanek je predviden na vrhu, na Predmeji,« je Zogiju sporočila eki-pa po zvočniku. In je šel dalje. Iz Lokavca je pot takoj zagrizla v strme klance proti Pred-meji. Tema, dež, mokra cesta. Lepote ceste in okolice sploh ni bilo moč zaznati. Glava je bila globoko potegnjena med ramena, noge pa so enakomerno poganjale v klanec. Meter za metrom se je kolo pomikalo proti vrhu, dež pa kar ni nehal. Še več, naliv je bil čeda-lje močnejši, kot bi nekdo vzel vedro in zlival vodo. Zogi se je tolažil, da bo kmalu na vrhu. Ni videl, kje vozi, proti vrhu pa se je pojavila še megla. Ceste skoraj ni bilo videti v megleni zavesi dežnih potokov. Vrh! Predmeja. Ekipa ga je spodbujala. Dež se je malo umiril. Malica ali zajtrk? Občutek za čas se je izgubil nekje ob poti. Bili sta samo pot in bela črta na sredini, ki je peljala naprej. Treba je bilo iti naprej, ni bilo časa za pomenek. To je prišlo na vrsto v Postojni. Na cilju! Zogi je na kolesu že drvel dalje. Proti cilju! Bil je še da-leč. »Ko bi le nehalo deževati,« je odmevalo v Zogijevi glavi. Ekipa ga je budno spremljala iz toplega kombija. Od tam vreme ni bilo videti tako zoprno. Le ta megla. Svetloba luči se je kar izgubila in vidljivost je bila res slaba. Še vedno je rosilo, vendar se je dež malce umi-ril. Cerkljanski hribi so ponovno presenetili. Le od kod so se vzeli ti klanci. Cesta je vodila gor, dol, gor, dol. Ali je bilo res treba obiskati

vsak hribček na poti? Morda bi lahko kakšne-ga izpustili, a organizator je pot zapisal tako in treba ji je bilo slediti. Kot je zapisano v knjigi, je treba do metra natančno in podrobno sle-diti navodilom za odcepe in nevarnosti. Letos so bile ceste precej zdelane. Zima jim ni pri-zanašala in spomladi so zacvetele kot drevesa ob poti.Že smo se približevali bovškemu koncu. Spet je deževalo. Ponovno smo naleteli tudi na delo na cesti in seveda rdeč semafor. Ali sploh kdaj gori zelena?! »Oh, kako bi se prilegle palačin-ke. Take, ki se stopijo v ustih, z marmelado, tople, dišeče … mmmmm.« Naenkrat so bili ob cesti naši in v rokah držali palačinke. Zadi-šale so metre daleč. Bile so tople, okusne, sto-pile so se v ustih in pognale kri po žilah. Vršič, prihajamo! Dež ni ponehal, a toplota, ki se je razlila po telesu, je odbila turobne misli in oblake. Ovinek za ovinkom smo grizli v Vršič in z vsakim metrom je bilo dežja manj, oblaki so se dvigovali. Juhuhu, prenehalo je deževati. Šli smo s polnim gasom naprej, soncu naproti! Vrh Vršiča je presenetil z nizko temperaturo, mrzlo je zapihalo. Sledil je le objem in smo šli dalje. Spust je bil počasen, saj je bila cesta še vedno mokra. In ponovno delo na cesti. Rdeč semafor je že od daleč svetil. »Ne ustavljaj se, gremo dalje. Organizatorji so poskrbeli za tekočo vožnjo,« je zadonelo iz zvočnika. Z vsakim metrom spusta je postajalo topleje in v Kranjski Gori je že posijal sonček. Topli žar-

Podprli so nas: Inotherm d. o. o., A-Cosmos d. d., Zavarovalnica Triglav d. d., Siliko d. o. o., Cnc Struženje Brane Burica s. p., Šilc Trade d. o. o., Šilc Servis d. o. o., Inles d. d., Ertl Glas Steklo d. o. o., Zogar Stanislav Šilc s. p., Finson Sonja Rigler s. p., Bts Company d. o. o. in še mnogi drugi.

Zmagovalna ekipa


NA

J ŠP

OR

TNI D

OG

OD

EK

ki so pobožali utrujene in premražene mišice. Dali so energijo, tisto pravo sončno energijo, ki te ogreje in ti da moči. Za naprej, seveda. Dogovorili smo se, da se dobimo na Črnivcu in druga ekipa se je pos-lovila. Srečno! Vzpon na Črnivec je sledil nekaj ur kasneje. Dež je popolnoma prenehal. Jasnilo se je. Dan se je prevešal v večer, ko je Zogi prikolesaril na vrh. Treba je bilo nekaj pojesti za pridobitev moči za spust. Mokra oblačila so se sušila s su-šilnikom za lase. Zelo prijazen gostilničar nam je dovolil uporabo elektrike. Še pridemo, a ta dan ni bilo več časa. Pot je čakala in treba je bilo vrteti pedala. Šli smo na Koroško. Vzpon na Sleme je minil hitro, spust še hitreje. Tukaj smo pred dvema letoma počivali. A ta dan Zogiju še ni bilo do počitka. Šli smo dalje. Čakal nas je ravninski del ob Dravi. Noč je minevala in proti jutru smo se peljali mimo gričkov v okolici Šen-tilja. Mraz je utrujal, vožnja ne. Moči je še bilo dovolj, da smo šli do Gornje Radgone. Jutranje ure so se vlekle. Dan je odlašal s svo-jim prihodom. Spraševali smo se, le koliko je še do Gornje Radgone. Končno! Prispeli smo! Skodelica toplega mlečnega riža, kuha-nega pod napuščem na črpalki, je bila prava gurmanska poslastica. Spet je začelo deževati. Kot bi se nebo zarotilo proti tekmovalcem. Bila je že sobota. Odhiteli smo iz Gornje Radgone proti Mo-ravskim Toplicam. Šli smo čez Goričko, po klancih gor in dol. Vmes se je vreme izboljša-lo. Sonček je najprej sramežljivo poslal sonč-ne žarke na utrujenega kolesarja in zaspano ekipo. Z vsako uro dneva pa je postajalo to-pleje in oblaki so izginjali. Moravske Toplice, podpis in dalje proti cilju! V Šmarju pri Jelšah je čakala druga ekipa. Na sredini parkirišča je stala mizica, na njej pa je bil velik sveže pečen in dišeč »dunajc«. Kar padel je v želodček. Nato smo šli dalje, čez Kozjansko proti Krške-mu. Klančine so se po »dunajcu« kar nekako

položile, kolesa so se vrtela s polno močjo. Gor, dol, gor dol – tokrat podnevi. Tam so lepi konci, ki jih je vredno iti pogledat. Na vrhu nas je ponovno čakal »štirinožni prijatelj« izpred dveh let. Tokrat ni bil tako začuden in je mirno dremal v senci, ko smo pridrveli mimo njega. Sploh nas ni pogledal. Spust do Save je bil lep, cesta sicer malo manj, a sonce nas je toplo božalo. Že smo se peljali skozi Brežice in proti Kostanjevici. To pa so že bili domači logi. Oddrveli smo skozi Novo mesto in sledil je vzpon na Vahto. Delo na cesti vsakih nekaj sto metrov in seveda rdeč semafor. Vedno! Cesta je bila kljub pozni ve-černi uri zelo prometna, saj je bila sobota. V Črnomelj smo prišli ob polnoči. Na hitro smo pozdravili domače in že hiteli naprej. Do jutra smo morali biti v Postojni. Tudi sovaščani ob poti pred Mozljem niso zaustavili karavane. »Hvala, hvala!« je odmevalo v Zogijevi glavi, pedala pa so se neutrudno vrtela naprej. Pred Livoldom smo prehiteli kolesarja, ki je spal kar na kolesu, spremljevalci pa so ga držalo pokonci. Da, tudi to je DOS. Utrujenost se je stopnjevala in čutilo se je pomanjkanje span-ca. Šli smo proti Ribnici. Ura je šla proti tretji zjutraj. Predvidevali smo, da nas najbrž nihče ne čaka. A prijatelji in navijači so nas čakali. Še več jih je bilo kot pred dvema letoma. Zvrstili so se ob poti od Prigorice dalje, v Hrovači, v Ribnici, na Bregu in vse do Griča, kjer je bila cesta zaprta. Plesalke so zaplesale kan-kan. »Se vidimo v Postojni. Na cilju!« smo zak-licali in pohiteli naprej. Pod Slatnikom nas je čakala druga skupina navijačev. »Se vidimo v Postojni!« Kolesa so se vrtela dalje, zdelo se je, da vse hitreje. Ekipa v kombijih je bila zaspana, Zogi pa je hitel. Sedaj ni bilo časa za spanje, saj smo bili že skoraj na cilju. Še Pla-ninske ride in cilj. Čas: 58 ur in 50 minut!Uspelo je! Bravo, Zogi, car si!

Tekst: Anica Krže Foto: arhiv ekipe DOS 2017

Počitek Dež kar ne neha


NA

BR

IT J

EZ

IK Stari ribniški »štosi« prirejeni za danes

ZƎRAD MJANE, naj ZƎRAD TJABEKo je peljal prvi vlak iz Ljubljane proti Kočevju, sta bila na ribniškem »štacjonu«1 med množico gledalcev seveda tudi Urban in France. Rekla sta si, da se bo enkrat »traj-ba odpravt nǝ tuo vižo2 Lublano ogliedat.« Prvi bo šel Urban. Potlej bo pa vse Francetu povedal. Če je »blu fi nu«, bo šel »kašnje«3 pa še France pogledat. »Zmajnenu!«4

Ko je Urban prišel v Ljubljano, je bil od vožnje že »jaku zmatran«5; bolj, kot če bi šel »h nogam«6. Bilo je že okoli poldne. Pa se je odločil, da gre najpoprej k staremu Fi-govcu na en špricar. Usede se k eni od miz na dvoriščnem vrtu. Ravnokar se je začela južina za ljubljanske furmane. Pristopi jako čedna kelnarica. V roki drži papir in svinč-nik in »prov prec«7 vpraša: »Vam prinesem najprej juhico?« »Ja, kaj misǝlte župco? Zǝrad mjane kar dajte,« dé Urban. »In malo govejega, bolj mastno?« hiti kelnarica in si zapisuje … Urban pa spet: »Zǝrad mjane …« »Pa mešano solatko?« »Zǝrad mjane …« »Pa posladek? Malo lešnikove potič-ke?« »Sǝvajde, zǝrad mjane …«Natakarica mu vse znosi,»kukr je ried«8. Urban se baše in baše … in ko vse pospra-vi, se počasi obriše »okulǝ ujst«9, vstane in zlagoma odide. Še na špricar je poza-bil. »Ga bom cuknu pa v Kolodvorskǝ, zǝ domu gredie.«Hodi tako po mestu in »špiega«10 po vseh vogalih »ranku11, kaku lajpa je Lublana! Kar zǝ glavuo puočǝt!« »In kaku so tukaj dobrǝ; posiebnu Pr Figovcǝ,« že naglas tuhta … »Tu bo France nǝtegvou ušiesa, kǝ mǝ buom referirou.«

Kar kmalu je na »štacjonu zǝ domu«. Po-pije tisti špricar in gre na vlak …Ko pride v Ribnico, ga Pri Štekličku že čaka France – »kukr zmajnenu«. »Usiedǝ se, Urban, tukaj imaš dva deci in – zǝčnǝ,« je že nestrpen France. Urban začne, govori in hvali, kako »da je blu fajn … Kaj, dǝ se samu usiedǝš in že pride kielnarca in tǝ najkaj nǝklada, ti pa rjačǝš samu ZƎRAD MJANE, pa je že nǝ mizǝ vsǝga.«France samo debelo gleda; ne more več čakati in dé: »Urban, jest griem pa drug kejdǝn12 ké13, če je tu vse rajs!« In tako je bilo.Znajde se Pri Figovcu. Pride kelnarica in ga začne povpraševati … France pa kot iz kanona na vso štimo: »ZƎRAD MJA-NE!« Kako je bilo potlej, »naj zǝ povajdat vsakmǝ«. Urban pa je izpolnil obljubo. Čakal ga je spet Pri Štekličku. »Ja, kaj pa je blu, Fran-ce?« ga vpraša, saj ga »naj blu zǝ poglie-dat« … Bil je po obrazu ves črn in bulast, da je »kumaj ujsta« odpiral in je mižal »nǝ ta lajvo«14 … »Nu, povajdǝ, sǝ biu tam?« drega Urban. »O, biu, biu …« »Pa sǝ rjeku tistu, kukr sǝm jest?« »O, rjeku, rjeku, dǝ le njabǝ!« »Ja, pa kaj je blu potlej?« »Ja, potlej je pa kielnarca zǝupila: »Lej ga, ta je tisti Ribničan, ki zadnjič ni plačal!« Pa je poklicala še tri kielnarje, pa so me preublalǝ15, de je groza.« Urban ga gleda, gleda; saj se mu je začel malo smiliti: »Ja, France, ampak tǝga najsǝm jest uržah16, če sǝ jih fasou. Tu naj blu zǝrad mjane …« Francetu je vse prekipelo: »Ampǝk

ZƎRAD TJABE, TJABE so me prebutalǝ! Pol sǝm muogu plačat pa še tvujo južno, kǝ sǝ jo tam pogoviencou17 pred enǝm kejdnam …«Potlej sta se malo spogledala, si dala roke in sta bila spet prijatelja … Štekliček ju je vprašal: »Ja, pa buosta kaj nǝruočla?« France je bil ta prvi: »Mjanǝ prnesǝ taprvu en krajčǝk kruha, de ne buom nǝ tǝšče piu; že od predvčerajšnǝm najsǝm imu nǝč v ujstǝh, saj sǝm mislu, dǝ buom v Lublani nǝbasou.« Urban je pa zavpil za njim: »Pa en liter tardiečga – al pa tabeuga, saj je vse en drek …«Tako sta prišla še enkrat v trdno večno spravo – do jutri.»Eks, vela,« sta si rekla ta dva naša fanta in spet – debelo gledala …

*Iz »žleht«18 gobčkov pa se sliši, da mo-rajo v menzi našega parlamenta poslanci prav zaradi te srhljive izkušnje Ribničana vnaprej kupiti bone za južino, da se ne bi še komu »urajmalo«19 kaj podobnega in bi se spet kdaj kdo po riti praskal.

Priredil: Jože Centa

1 štacijon = železniška postaja2 nǝ tuo vižo = na tak način3 kašnje = kasneje4 zmajnenu = dogovorjeno5 jaku zmatran = zelo utrujen6 h nogam = peš7 prov prec = takoj8 kukr je ried = kakor je red / prav9 okulǝ ujst = okrog ust10 špiegat = gledati, opazovati11 ranku = kakor12 kejdǝn = teden13 ke = tja14 nǝ ta lajvo = na levo oko15 preublat = pretepsti16 uržah = kriv, razlog17 pogoviencat = pojesti18 žleht = hudoben19 urajmat = pripetiti se


TŠD Slemena

prireja zabavne poletne igre,

v nedeljo, 16. 7. 2017 ob 14. uri,

na športnem igrišču pri Sv. Gregorju.

Zabaval nas bo ansambel BORŠT.BORŠT.BORŠT.

SLEMENSKI DNEVI 2017SLEMENSKI DNEVI 2017 PGD Sveti Gregor

vabi na tekmovanje v spajanju sesalnega voda,

v petek, 14. 7. 2017 ob 17. uri,

na športnem igrišču pri Sv. Gregorju.

Sledi veselica z ansamblom NEMIRNEMIRNEMIR.

Akcija »E-cikliraj!« je končana!Komunala Ribnica, d. o. o., in družba Zeos, d. o. o., sta organizirali ak-cijo »E-cikliraj!«. Akcija zbiranja je potekala od 8. maja do 31. maja 2017 v Zbirnem centru Goriča vas in Loškem Potoku. Za vse, ki jim je pot do Zbirnega centra predstavljala težavo, smo dve majski soboti organizirali dodatno zbiranje na posameznih lokacijah, ki so bile bliže občanom (13. 5. 2017 v občini Ribnica ter 20. 5. 2017 v občinah Sod-ražica in Loški Potok).Na terenski sobotni akciji v občini Ribnica in Zbirnem centru Goriča vas je bilo zbranih 4.000 kilogramov odpadne elektronske in električne opreme.Vsak, ki je prinesel katerokoli odpadno elektronsko in električno opre-mo, odpadno sijalko ali odpadno baterijo, je z izpolnjenim kuponom sodeloval v nagradnem žrebanju, ki je potekalo 8. junija 2017 ob 10. uri v prostorih komunalnega podjetja. V občini Ribnica so bili izžrebani naslednji nagrajenci:• Franc Bolha, Goriča vas 95, 1310 Ribnica, ki je prejel sesalec,• Franci Marolt, Brinovščica 3, 1316 Ortnek, ki je prejel kompostnik,• Tomaž Horžen, Breg pri Ribnici 60, 1310 Ribnica, ki je prejel kom-

postnik,• Antonija ILC, Žlebič 45, 1310 Ribnica, ki je prejela simbolično nagrado.Vsem udeležencem akcije se organizatorja akcije, Komunala Ribnica, d. o. o., in družba Zeos, d. o. o., zahvaljujeta za dober odziv v upanju, da bomo skupaj nadaljevali s takimi in podobnimi akcijami tudi v prihod-nje ter s tem poskrbeli za lepše in boljše življenje vseh nas.

Komunala Ribnica, d. o. o.


Trig

lav,

Zdr

avst

ven

a za

varo

valn

ica,

d.d

., m

aj 2

017

Vaš partner za zdravje. triglavzdravje.si

kjer so dostopni tudi splošni pogoji zdravstvenih zavarovanj.

Sklenite zdravstveno zavarovanje

mesec zagotovite kakovostno ter

SpecialistiDo specialista v manj kot

Dobro je biti sam svoj mojster.

Halo zdravje

Cabernet sauvignon, beli pinot, laški rizling, zelen, …

med 8:00 in 16:00 uro med 9:00 in 13:00 uro

PRALNICA IP RibnicaObiščete nas lahko:vsak delavnikmed 8:00 in 16:00 urosobota med 9:00 in 13:00 uro

Rožna ulica 39,1330 Kočevje

[email protected]/895 49 83051 616 872

Nudimo:

SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: [email protected], www.blesk.si

*FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE- KVALITETNA IZVEDBA FASAD, BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €)- CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN (SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €)

*GRADBENA DELA- NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA)- ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ)- ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…)- SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH POVRŠIN)

*SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA

*POLAGANJE TALNIH OBLOG - (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL)

*ČISTILNI SERVIS

MONTAZA VSEH VRST SENCIL PO KONKURENCNIH CENAH

ZALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, SAMONAVIJALCI, ROLO NA VERIZICI, KOMARNIKI (SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH)

Montaza sencil – Kovac Jernej, s. p., Gornje Lepovce 68, 1310 RIBNICA

Tel.: 041 758 552, 01 836 06 82

WWW.BLESK2.SI

KONTAKT:

T://051-334-826T://01-836-99-33E://[email protected]

Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica

- slikopleskarska dela- polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi)

- manjša zidarska dela

Si želite prenoviti kopalnico, ali le zamenjati obstoje ekopalniške elemente in armature? Renovirate stanovanjeoz. si urejate mansardo in želite prestaviti oz.zamenjati ogrevalno in vodovodno napeljavo?Potrebujete vzdrževalca vašega objekta?

Odgovor na vaše želje je:Domen – DHS hišne storitve s. p.mojster za vodovodne in ogrevalne instalacijeter ostala manjša hišna popravila.POKLI ITE na tel. št.: 051/864 601 in ne bo vam žal,saj pridem to no, naredim hitro in natan no.

KOZMETIKA NINANina Tanko Bojc s. p.,tel.: 040 241 650Humec 19, 1331 Dolenja Vas

AKTUALNO: JAPONSKO VRISOVANJE OBRVIMAKE UP (POROČNI, VEČERNI)PERMANENTNO LAKIRANJE (ROKE, NOGE) – OBSTOJNOST 3-4 TEDNE

VEČ O PONUDBI NA: www.kozmeticnisalonnina.si

Tako kot motoristi tekmujejo na Moto GP, naši roboti tekmujejo v industriji.

Napovedujemo začetek dirke z novima tekmovalcema: MOTOMAN GP7 in

MOTOMAN GP8! Sta izjemno hitra in samozavestno narekujeta tempo.

Večji pospeški, hitrejši takti ter krajši časi zagona. Robota serije MOTOMAN GP

sta pripravljena na »veliko nagrado«. V vašem podjetju bosta zagotovo povečala

učinkovitost in izboljšala gospodarnost.

YASKAWA Slovenija d.o.o. · T: +386 (0)1 83 72 410 · [email protected] · www.yaskawa.eu.com

NAREKUJEMO

TEMPONOVO

PRODAMO

HIŠE:

LJUBLJANA - Novo Polje, prodamo delno opremljeno vrstno hišo velikost 62,80 m2 - tri etaže z vrtom, parcela je velika 163 m2. Hiša je bila zgrajena leta 1980. Vsa infrastruktura, vseljiva takoj, brez obremenitev. CK na olje. Cena 210.000 EUR, EI v izdelavi.

KOČEVJE - Mlaka pri Kočevju, prodamo novozgrajeno, delno opremljeno stanovanjsko hišo, zgrajeno leta 2014, 10 x 8 m, 150 m2 bivalne površine, velikost parcele 663 m2, vsa infrastruktura, fasada še ni dokončana, CK na trda goriva,vseljiva po dogovoru. Cena 130.000 EUR.

DOBREPOLJE - Tisovec, v vaški idili prodamo starejšo kmečko hišo 12 x 8 m, potrebno obnove, z gospodarskim poslopjem in kozolcem. Dvorišče v izmeri ca. 4000 m2 ter ca. 31,5 ha zemljišč (gozdovi, njive, pašniki in travniki). Hiša je zgrajena pred letom 1967. Vsa infrastruktura, cena 80.000 EUR.

RIBNICA - Dolenja vas, Lončarska ulica, prodamo stanovanjsko hišo v izmeri 101 m2 in dve tretjini parcele, ki predstavlja dvorišče v izmeri ca. 149 m2, ter parcelo v izmeri 75 m2, vse k.o. 1629 Dolenja vas. Stavba je bila zgrajena pred letom 1967. CK na plin, vsa infrastruktura. Cena je 60.000 EUR.

RIBNICA - Dolenja vas, Lončarska ulica, prodamo delno opremljeno stanovanjsko stavbo z gos. poslopjem v izmeri 119 m2, dvorišče velikosti 266 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 79 m2 in vrt v izmeri 425 m2. Hiša je bila zgrajena leta 1938 (pred letom 1967), streha obnovljena leta 2006, CK na trda goriva ali olje, vsa infrastruktura, cena je 92.000 EUR.

DOL pri LJUBLJANI, prodamo nedokončano stanovanjsko hišo - tretja gradbena faza, v naselju Zaboršt pri Dolu, na čudoviti lokaciji, neto tlorisna površina 228,50 m2, velikost parcele 806 m2, vsa infrastruktura na parceli, cena je 380.000 EUR.

ORTNEK - Sveti Gregor, prodamo stanovanjsko stavbo v izmeri 96 m2, celotna parcela je v izmeri 1003 m2. Hiša je bila zgrajena leta 1930 (pred letom 1967), streha obnovljena leta 1965, vsa infrastruktura, CK na trda goriva, cena 45.000 EUR.

SODRAŽICA - Zavoda, prodamo starejšo stanovanjsko hišo v izmeri 86 m2 in gospodarskim poslopjem v izmeri 24 m2, dvorišče z vrtom v izmeri 799 m2 obe k.o. 1619 Sodražica. Stavba je bila zgrajena leta 1960, streha zamenjana leta 1987, gospodarsko poslopje zgrajeno leta 1967. Vsa infrastruktura, ogrevanje na olje in drva. Cena 60.000 EUR.

Del. čas: od 10 - 17, sob. 10 - 13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004

Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje.

STANOVANJA:RIBNICA - Zlata Ribica, dvosobno stanovanje, neizdelano – potrebno dokončati prostore z notranjimi vrati in podi, z ložo in shrambo v izmeri 63,46 m2 , plus parkirno mesto, zgrajeno leta 2009, v drugem nadstropju - dvigalo, CK - Petrol , vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 95.723 EUR. EI razred B2 27 kwh/m2a.

RIBNICA - Zlata Ribica, trosobno stanovanje, neizdelano – potrebno dokončati prostore z notranjimi vrati in podi, z ložo in shrambo v izmeri 72,15 m2, plus parkirno mesto, zgrajeno leta 2009, v drugem nadstropju - dvigalo, CK- Petrol , vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 105.066 EUR. EI razred B2 27 kwh/m2a.

RIBNICA - Škrabčev trg, strogi center, prodamo enosobno stanovanje velikosti 39,36m2, zgrajeno leta 2007, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena je 49.500 EUR. EI razred D 64 kwh/m2a.

RIBNICA - Knafljev trg, prodamo dvosobno stanovanje z balkonom in kletjo v izmeri 63,11 m2, zgrajeno leta 1978, v četrtem nadstropju, CK, vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 60.000 EUR, nova cena 56.000 EUR. EI razred E 120 kwh/m2a.

KOČEVJE - Kolodvorska, prodamo opremljeno dvosobno stanovanje v skupni izmeri 50,80 m2, brez balkona, s kletjo v drugem nadstropju, zgrajeno pred letom 1967, z vso infrastrukturo, plinsko ogrevanje, vseljivo takoj. Cena 35.500 EUR, znižanje cene na 32.000 EUR. Nova cena 25.500 EUR. EI razred E 108 kwh/m2.

RIBNICA - center, Prijateljev trg, prodamo trosobno stanovanje v izmeri 76,90 m2, nahaja se v drugem nadstropju, s pripadajočo kletjo. Stavba je bila zgrajena leta 1971. Stanovanju pripada tudi garaža v izmeri 22 m2, zgrajena leta 1965. Vsa infrastruktura, ogrevanje - Petrol, delno opremljeno, takoj vseljivo. Cena stanovanja je 70.000 EUR, cena garaže pa 4.700 EUR.

GRADBENE PARCELE:VIŠNJA GORA - Prodamo več gradbenih parcel, velikosti od 556 do 795 m2, na zanimivi sončni lokaciji v bližini avtoceste in železnice. Vsa infrastruktura ob parcelah. Pri gradnji je potrebno upoštevati OPN občine Ivančna Gorica. Cena za m2 je 65 EUR, nova cena je 45 EUR za m2.

VELIKE LAŠČE - Opalkovo, na lepi lokaciji prodamo gradbeno parcelo v izmeri 2579 m2, vsa infrastruktura na oz. ob parceli. Cena za m2 je 42 EUR.

VELIKE LAŠČE - Karlovica, na lepi lokaciji prodamo gradbeno parcelo v izmeri 1338 m2, s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za stanovanjsko hišo v izmeri 7x9 m, ter začeto gradnjo, izdelano do prve plošče, vsa infrastruktura ob parceli, cena 76.000 EUR.

ORTNEK, Velike Lašče, gradbena parcela v izmeri 765m2 z izdelanimi temelji, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 11,20 x 8,20 m, vsa infrastruktura na parceli. Gradnja je možna takoj, cena 47.000 EUR. Znižana cena je 46.000 EUR.

ORTNEK - Dule, Velike Lašče, gradbena parcela, v izmeri 1156 m2, z izdelanim opornim zidom, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 15,09 x 12,79 m, voda in elektrika v neposredni bližini. Gradnja je možna takoj, cena je 37.000 EUR.

SODRAŽICA - na Peseku, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 927 m2, z urejeno dostopno potjo, vsa infrastruktura v neposredni bližini, brez obremenitev. Cena za m2 je 35 EUR.




VELIKE LAŠČE - strogi center, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 925 m2, vsa infrastruktura na oz. ob parceli. Pridobljena lokacijska informacija o gradnji. Cena za m2 je 49 EUR.

VELIKE LAŠČE – Cereja - Prodamo več gradbenih parcel velikosti od 402 do 575 m2, na zanimivi lokaciji . Vsa infrastruktura je ob parcelah. Pri gradnji je potrebno upoštevati VL-9 občine Velike Lašče. Cena za m2 je 40 EUR.

RIBNICA - Hrastje, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 1335 m2, vsa infra struktura na parceli, brez obremenitev. Cena 32 EUR za m2 oz. 42.720 EUR.

RIBNICA - Hrastje, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 1347 m2, vsa infra struktura na parceli, brez obremenitev. Cena 40.000 EUR.

KMETIJSKE PARCELE:

RIBNICA - v k.o. Ribnica, prodamo gozd v izmeri 32442 m2, dostop urejen, zanimiva lokacija, cena za m2 je 0,45 EUR, nova cena je 0,35 EUR za m2.

POSLOVNI PROSTORI:

TRŽIČ - strogi center, Trg svobode, prodamo poslovni prostor v pritličju, v velikosti ca. 30 m2, v poslovno stanovanjski hiši. Hiša je bila zgrajena pred letom 1967. Takoj vseljivo, vpis etažne lastnine v postopku urejanja, brez obremenitve. Cena 16.900 EUR. Energetska izkaznica v izdelavi.

LJUBLJANA - Šmartinska, BTC, prodamo poslovne prostore velikosti ca. 33,50 m2, ki se nahajajo v kleti velikosti 161

m2 (6 enot), v pritličju ob glavnem vhodu - frekventna lokacija velikosti 134 m2 (4 enote) in v nadstropju velikosti 129 m2 (4 enote), poslovne zgradbe Tangram, vsa infrastruktura, CK, takoj vseljivo, brez obremenitev, vpis etažne lastnine v ZK se izvaja, cena po nadstropjih je od 1.200, do 1.550 EUR za m2. EI razred C 55kWh/m2a.

RIBNICA - center, Knafljev trg, prodamo poslovni prostor - montažni objekt, v izmeri 11 x 9 m, v tlorisni izmeri 102 m2, zemljišče v izmeri 231 m2 . Objekt je bil zgrajena leta 1990, CK na olje - trenutni dobavitelj Petrol, vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 86.000 EUR. EI razred D 100 kWh/m2a.

VIKENDI:

SODRAŽICA - Travna gora, prodamo vikend hišico v skupni izmeri 7x7, ca. 2 x 50 m2, velikost parcele je 894 m2, zgrajena je bila leta 1980 in se nahaja v mirnem idiličnem okolju. Je kompletno opremljena (odkup opreme je nujen), ogrevanje s kamini na trda goriva. Cena je 70.000 EUR plus dogovor za opremo. Energetska izkaznica v izdelavi.

SODRAŽICA - Travna gora, prodamo vikend hišo 10 x 8 m, v skupni izmeri ca. 3 x 80 m2, velikost parcele je 1341 m2, zgrajena je bila leta 1995 in se nahaja v mirnem idiličnem okolju. Je kompletno opremljena, CK na olje, vsa infrastruktura. Voda kapnica. Cena je 139.000 EUR. Energetska izkaznica v izdelavi!

ODDAMO

POSLOVNI PROSTORI:

SODRAŽICA, IZVIR - v najem oddamo poslovne prostore v izmeri ca. 572 m2, kar v naravi predstavlja poslovne prostore v dveh etažah, vsa infrastruktura urejena- priključna moč za el. je 66 KW/100A, leto izgradnje 1979. Objektu pripada še dvorišče v izmeri 528 m2. Možna takojšna vselitev, cena najema za en mesec je 1.000 EUR neto, plus DDV, plus stroški. Potrebna sta predplačilo in garancija. Energetska izkaznica v izdelavi.

RIBNICA - center, Škrabčev trg, v najem oddamo opremljen poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 44 m2 v pritličju, vhod z glavne ulice. Vsa infrastruktura, ogrevanje Petrol, vselitev je možna takoj, cena najema 300 EUR plus stroški in varščina.

BLED - strogi center, v najem oddamo poslovni prostor v pritličju poslovne stavbe v izmeri 120 m2 v obratovanju - trgovina, vsa infrastruktura, cena najema je 900 EUR plus stroški in varščina.

KUPIMO

STANOVANJA:

LJUBLJANA - Trnovo, Vič, Rožna dolina, center, Mesarska ulica, kupimo dvoinpol do trisobno stanovanje, v izmeri ca. 70 m2, v prvem nadstropju - balkon, manjši blok, zaželjeno parkirno mesto, starost do 20 let, cena od 145.000, do 160.000 EUR.


STR

AN

ZA

ZD

RA

VJE

Kot ugotavlja klinična psihologinja Anka Zavasnik, se spoznavanje po-sameznika s kajenjem običajno začenja v obdobju mladostništva in je lahko povezano z različnimi spodbudami: da bi zadostil svoji radoved-nosti; z željo po tem, da bi bil podoben idolu (znanemu posamezniku, ki kadi), potrebo, da bi bil enak v očeh prijateljev, ki kadijo, pričakova-njem, da bo s kajenjem »dokazana« odraslost; s stremljenjem k temu,

S čimprejšnjo opustitvijo kajenja za pomembno izboljšanje zdravjaV Sloveniji še vedno kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec. Večina teh oseb je prvič kadila pred polnoletnostjo in pri večini gre za bolezen zasvojenosti z nikotinom. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ugotavlja, da več kot polovica kadilcev želi prenehati s kajenjem. Veliko jih v prvih nekaj poskusih ni uspešnih, zato jim je na voljo pomoč pri opuščanju kajenja. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja, ki poteka v zdravstvenih domovih. Kot brezplačna pomoč kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, je na voljo tudi svetovalni telefon, kjer svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci. Telefonska številka svetovalne linije, 080 27 77, je objavljena na vseh embalažah tobačnih izdelkov.

da bi bil čim bolj podoben staršem in/ali drugim kadilcem, ki pred-stavljajo avtoriteto. Vsak bodoči kadilec je pripravljen vložiti kar veliko truda in energije v to, da »se nauči kaditi«, saj so začetki kajenja obi-čajno povezani z neprijetnimi telesnimi občutki in različnimi težava-mi, povezanimi s prikrivanjem kajenja pred starši, skrbniki in drugimi odraslimi. Kadilec pa te ovire uspešno premaguje in postaja vedno bolj odvisen od nikotina. Tako sprva prijetna »navada« postane ena izmed najpomembnejših stvari v življenju, ki se izraža kot: »imam cigarete pri sebi; je še dovolj časa, da pokadim cigareto; kje bom kadil, če je zunaj slabo vreme; moram na krajši odmor, saj »potrebujem« cigareto, da bom spet lahko zbran pri delu«. To so nekatere izmed značilnih ka-dilčevih skrbi.

Čimprejšnja opustitev kajenja pomembno izboljša zdravje in podaljša življenjsko dobo. V pomoč pri opustitvi kajenja so v Sloveniji na voljo številne brezplačne vrste pomoči, tudi svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja na številki 080 27 77. Telefonska številka deluje vsak dan, tako med delovniki kot med vikendi in prazniki med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro.

Kadilci se pri odločanju za opustitev kajenja srečujejo s številnimi dilemamiTehnik in načinov pomoči pri odvajanju je veliko: od postopnega pre-izkušanja, katero cigareto in za koliko časa bi odložil, do informacij o tem, kaj vse kadilcu pomaga premagovati neprijetne telesne težave prve dni po opustitvi kajenja. Opustitev kajenja pa mora seveda izpeljati ka-dilec sam.

»Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja, največje koristi za zdravje pa prinaša opustitev kajenja pred 40. letom,« pojasnjuje mag. Tadeja Hočevar z NIJZ in navaja oblike različnih programov pomoči odvajanja od kajenja: »Programi opuščanja kajenja potekajo v zdravstvenovzgojnih centrih, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, se lahko kadarkoli obrnejo na najbližji zdravstvenovzgojni center in ne potrebujejo napotitve s strani osebnega zdravnika. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim sve-tovanjem za opuščanje kajenja. Kot brezplačna pomoč kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, je na vo-ljo tudi svetovalni telefon.«

Da bi v čim večji meri zmanjšali kajenje v Sloveniji, je na začetku leta 2017 stopil v veljavo nov Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in po-vezanih izdelkov. Zakon predstavlja celovit program ukrepov in enega izmed najnaprednejših zakonov na tem področju v Evropi in svetu. Njegov cilj je v čim večji meri preprečiti začetek in nadaljevanje kajenja med otroki, najstniki in mladimi ter spodbuditi opuščanje kajenja med kadilci.

Tekst: Nacionalni inštitut za javno zdravje


ŠP

OR

TNI U

TRIN

KI

ŠD Extrem iz Lendave s prvim mestomEkipa U13 ŠD Extrem se je s spremljevalci in navijači v soboto, 27. 5. 2017, udeležila mednarodnega turnirja treh ekip kategorije U12 (letnik 2005 in mlajši) v Lendavi. Turnir vsako leto organizira MNZ Lendava, letos pa so na njem sodelovale reprezentanca MNZ Lendava, ekipa NK Veržej Vipoll in ekipa ŠD Extrem IPOLAK.Turnir je potekal na travnatem igrišču v Ren-kovcih pri Lendavi. Ekipa ŠD Extrem IPO-LAK je v medsebojnih dvobojih premagala ekipo NK Veržej Vipoll z 2 : 0 in reprezentan-

co MNZ Lendava z 1 : 0 ter tako dosegla prvo mesto na turnirju. Fantje so igrali odlično in se borili za vsako žogo. Turnir je bil zelo dob-ro organiziran, igralna površina pa je bila prip-ravljena na najvišjem nivoju. Pokale in meda-lje je podelil Damir Rob, vodja Nogometa za vse pri MNZ Lendava. Medalje so prejeli vsi igralci in trenerji, ki so nato v družbi spremlje-valcev odšli na zasluženo kosilo.Turnir si je poleg vodstva MNZ Lendava ogle-dal tudi Branko Gros, predsednik Komisije za ženski nogomet pri Nogometni zvezi Slove-

nije. Organizatorjem, sodelujočim ekipam in predstavniku Nogometne zveze Slovenije je bilo v imenu ŠD Extrem izročeno priložno-stno darilo – izdelki domače obrti z naših kra-jev in promocijski material. Za prvo udeležbo na turnirju MNZ Lendava se za pomoč pri organizaciji in izvedbi udelež-be na turnirju zahvaljujemo Franji Klariču in Miru Čopu. Želimo si, da bi udeležba na tem turnirju postala tradicionalna.

Tekst: N. A.

Končana uspešna sezona v ŠD EXTREMIgralci in igralke ŠD Extrem so z zaključno prireditvijo, ki je potekala 24. junija 2017 v Sodražici, zaključili še 16. sezono. Letos sta največji uspeh v futsalu dosegli kategoriji U17 in članici, ki sta osvojili tretje mesto v državi. Po dolgih letih, natančneje osmih, se ekipa starejših dečkov U15 ni uvrstila v fi na-le državnega prvenstva in ji tako ni uspelo ubraniti lanskega naslova državnih prvakov. Čeprav smo si močno želeli nadaljevanja tra-dicije, smo vendarle morali priznati, da je k temu pripomogla odločitev vodstva kluba, da zaradi številčnosti generacije na državno tek-movanje U15 prijavi dve enakovredni ekipi in omogoči vsem možnost igranja na najvišjem nivoju. Odločili bi se namreč lahko le za eno ekipo, ki bi jo sestavljali najboljši fantje, s tem pa bi prikrajšali mnoge prizadevne posame-znike, ki se po svojih močeh trudijo in hodijo na treninge. Kljub temu sta se obe naši ekipi uvrstili v končnico državnega prvenstva, kjer sta obstali v četrtfi nalu. Ekipa letnikov 2002 pa je ob tem zmagala v skupinskem delu za-hodnega dela lige. Spomladi se je nadaljevalo tudi tekmovanje v nogometu. Ekipi mlajših dečkov U13 je uspel cilj obstanka v 3. ligi MNZ Ljubljana, starej-šim dečkom U15 pa je spodletel cilj, da bi že prvo sezono napredovali v 2. ligo MNZ Lju-bljana. Na koncu so v tretji ligi osvojili četrto mesto. Ob tem je treba poudariti, da smo spo-mladanski del igrali oslabljeni, saj sta dva naša igralca v zimskem prestopnem roku prestopila na najvišji nivo, to je v 1. ligo NZS, in sicer v NK Krka. Čeprav nam je to verjetno prepre-čilo napredovanje, pa smo po drugi strani po-nosni na naša člana. Hkrati je to dokaz, da v društvu z mladimi delamo zelo dobro, saj se tudi po končani sezoni za naše člane že za-nimajo najboljša moštva v državi. V društvu smo se zato odločili, da se poskusimo povezati s sosednjim NK Kočevje in jeseni prijaviti na

tekmovanje skupno ekipo v kategorijah U17 in U19, torej kadete in mladince. Skupno mo-štvo bi igralo v 1. ligi MNZ Ljubljana, to pa bi po eni strani pomagalo obdržati velik del naše ekipe še naprej v Ribnici, po drugi strani pa bi v Ribnico pripeljalo močne in zanimive tekme z atraktivnimi ekipami ter še povečalo zanimanje za nogomet. Aktivni smo bili tudi v mlajših kategorijah, saj smo tekmovali od kategorije U7 naprej. V kategorijah U9 in U11 smo imeli skupaj prija-vljenih osem ekip, od katerih je vsaka odigrala šestnajst tekem. Poleg prvenstvenih smo odi-grali še nekaj prijateljskih tekem in turnirjev, kjer smo se z mlajšimi dečki veselili zmage v Lendavi. Več o tem v ločenem članku. Konec maja je društvo zaključilo drugi otro-ški tabor z najmlajšimi, ki se ga je udeležilo več kot trideset vrtčevskih otrok. Še vedno se trudimo z dekleti, saj si želimo, da bi se izkoristila priložnost in bi se dekleta vključila v edino športno društvo v ekipnih športih v Ribnici, ki ponuja program zanje. Letos smo z dekleti igrali v kategorijah U13 in

U15. Aktivnost deklet v nogometu spodbuja tudi NZS, ki je močno podprla Festivalni dan nogometa za dekleta v okviru Extremovega dne, ki smo ga letos imeli 24. junija 2017.Vse zainteresirane obveščamo, da bomo z no-gometnimi treningi začeli že na začetku avgu-sta, s futsalom pa septembra, zato vabimo vse, ki vas zanima igranje nogometa, da postanete del Extrema, ki letos šteje tristo članov. Vsi, ki bi se želeli dodatno vključiti, lahko to storite prek e-naslova: [email protected], naše aktivnosti pa lahko ažurno spremljate tudi prek družbenega omrežja Facebook, kjer si lahko ogledate tudi večino neposrednih pre-nosov naših tekem. Ob koncu še ene uspešne sezone se iskreno zahvaljujemo našim sponzorjem in donator-jem: Inotherm, Adriatic Slovenica, Th e Nutri-tion, Anis trade, Deta&co, Štupica transport, Yaskawa, Blesk 2, Pos plastika, Fibran, Fra-gmat, Studio M, Ograje Arko, Pumej in Gru gre.

Tekst: Miha KlunFoto: arhiv kluba


ŠP

OR

TNI U

TRIN

KI

Državno prvenstvo: Triatlon Kočevje 2017 Letošnji triatlon, ki so ga člani Triatlon klu-ba Inles Riko Ribnica organizirali v soboto, 10. junija 2017, skupaj z Zavodom Kočevsko, je na Rudniško jezero privabil več kot dves-to tekmovalcev, ki so v krasnem dnevu in ob bučni podpori navijačev tekmovali v več disciplinah: akvatlonu za najmlajše, super sprintu in sprint triatlonu. Kot edini tekmo-valec v para triatlonu pa je na sprint razdalji nastopil tudi Alen Kobilica. V sprint in super sprint triatlonu smo tako dobili nove držav-ne prvake za leto 2017, v sprintu pa so se za državno prvenstvo pomerili tudi pripadniki Slovenske vojske in Policije Slovenije. Rudniško jezero, ki je bilo do sedaj privlačno le za lokalne ribiče, je končno začelo dobivati drugačno podobo – sanitarije, ureditev sim-patičnega kamp prostora in parkirišče so sicer le začetek, a ta res obeta lepši pogled na jezero in okolico v prihodnosti. Prav tako je dogod-kom v okolici naklonjena lokalna skupnost, zato ima tako zahtevno tekmovanje, kot je izvedba triatlona, dobre možnosti za razvoj in privabljanje turistov v Kočevje. V pestri mednarodni konkurenci je zmagal Estonec Henry Räppo, drugi je bil mladi in obetavni Kamničan ter član TK Utrip Mark Mandič, ki je s tem prvič postal državni pr-vak v sprint triatlonu, tretji pa je bil Hrvat Luka Grgorinić (TK Pula). Med dekleti je bila najhitrejša Tjaša Vrtačič (TK Trisport Exoterm), ki je prav tako osvojila naslov državne prvakinje v sprint triatlonu. Naša najboljša je bila ponovno Simona Dolinar Majdič, ki je zasedla tretje mesto. Za Tria-tlon klub Inles Riko Ribnica je sicer tek-movala cela »falanga« tekmovalcev, ki so zasedli naslednja mesta (podrobnejši rezul-tati so na spletnih straneh Timing Ljubljana,

fotografi je pa na klubski strani družbenega omrežja Facebook):

Cici akvatlon (2008 in mlajše):1. Mia Križan4. Tinkara Prelesnik7. Urša Kromar9. Maša Mihelič10. Špela Ažman

Cici akvatlon (2008 in mlajši):8. David Dejak9. France Prelesnik11. Nik Rus12. Žan Pleše

Akvatlon (2006–2007):7. Jurij Žagar9. Matic Žagar

Super sprint:1. Monika Bartol – 1. mesto kadetinje7. Ana Klarisa Škufca – 4. mesto st. deklice9. Naja Ilc – 6. mesto st. deklice3. Elias Moritz Škufca – 3. mesto kadeti7. Staš Tomšič – 1. mesto st. dečki18. Aljaž Čop – 8. mesto st. dečki19. Bogdan Arko – 9. mesto st. dečki

Sprint:3. Simona Dolinar Majdič – 1. mesto članice 222. Tanja Zamida – 5. mesto članice 24. Jure Majdič (SEP) – 2. mesto člani 29. Grega Dolinar – 2. mesto člani 210. Bojan Cebin – 3. mesto člani 212. Danijel Bartol – 4. mesto st. mladinci13. Tomaž Majdič – 4. mesto člani 215. Damijan Kromar (157. LOGP) –

1. mesto veterani 218. Maks Škufca – 2. mesto ml. mladinci25. Matej Dečman – 4. mesto ml. mladici35. Sandi Radivojević – 2. mesto veterani 136. Dejan Mihelič – 10. mesto člani 239. Franci Šilc – 12. mesto člani 247. Jaka Gašper Pečnik – 9. mesto člani 150. Matej Benčina – 13. mesto člani 153. Marko Lovšin (ŠPE) – 14. mesto člani 258. Miha Škulj – 15. mesto člani 264. Borut Križan – 16. mesto člani 269. Grega Ilc – 18. mesto člani 272. Goran Pleše – 19. mesto člani 273. Anton Žagar – 1. mesto veterani 5

Tekst in foto: B. K.

4. Falkensteiner Punta Skala triatlon 2017Morje, začetek poletja in zgledno urejena obala, namenjena zahtevnejšim gostom, so zanesljiv recept za prijetno preživet vikend v dobri družbi in ambientu. Če se ga na koncu okrona še z nekaj lepimi športnimi rezultati, je to najlepše zapisan spomin. Polovičnega »ironmana« (1,9 km – 90 km – 21,1 km), ki ga zaznamuje izredno zahteven tekaški del ter se vije v štirih krogih po hotelskem in apart-majskem naselju, letos začinjenega še s pravo poletno pripeko, so se v večjem številu udele-žili tudi člani Triatlon kluba Inles Riko Ribni-ca. Morska »polovička«, ki je postavljena se-verno od Zadra, v avstrijsko-hrvaški turistični kompleks Falkenstein, je bila tudi hrvaško dr-žavno prvenstvo v polovičnem »ironmanu«,

zato so bili na startu vsi najboljši Hrvati, ki so tekmo tudi dobili.Naša najhitrejša člana sta bila zakonca Majdič (4:23:15). Za zmagovalcem Hrvatom Andre-jem Vištico (3:59:31) je Tomaž zaostal za ne-kaj manj kot 24 minut in je zasedel absolutno 8. mesto (2. mesto M35). Njegova žena Simo-na Dolinar Majdič (4:52:02) je osvojila skup-no 3. mesto med dekleti in je za zmagovalko Hrvatico Sonjo Škevin zaostala 20 minut. Za Simono je bila to sploh prva takšna tekma.Ostali naši so med 116 uvrščenimi tekmovalci posegli po naslednjih mestih:• 11. Damijan Kromar (2. mesto M45),• 18. Aleksander Radivojević (4. mesto M40),• 20. Andrej Pucelj (2. mesto M25),

• 28. Jaka Gašper Pečnik (3. mesto M25),• 33. Bojan Cebin (9. mesto M30),• 90. Gregor Ilc (15. mesto M35).


Monika Bartol po plavalnem delu na super sprint triatlonu, zmagovalka in državna prvakinja


ŠP

OR

TNI U

TRIN

KI

V Ribnici zaživel Nogometni klub RibnicaOd januarja letos v Ribnici deluje Nogometni klub Rib-nica. Ideja o novem klubu je zrastla iz želje, da se tudi v Ribnici uveljavi šola nogometa in futsala, kot je razvi-ta v španskem delu Evrope. Cilj kluba je vzgojiti dobre nogometaše in ekipo, ki bo igrala nogomet in futsal na visokem nivoju.

Treningi, vizija in cilji Nogometnega kluba RibnicaTreningi v NK Ribnica so jasno zasnovani in prilagojeni vsaki starostni selekciji. Največji poudarek je na trenerjih, ki so strokovno usposobljeni za delo z otroki. Prednost trenerjev NK Ribnica je med drugim individualno treni-ranje vsakega otroka glede na njegove potrebe. Trener predstavlja vzor igralcem. Je steber dobre, ener-gične in učinkovite ekipe. Ekipa z dobrim trenerjem napreduje, dosega nadpovprečne rezultate in razvija igralce ne le na športnem, temveč na vseh področjih, ki jih šport prepleta – razvija medsebojno spoštovanje in tovarištvo, športni »fairplay«, spoštovanje avtorite-te, sodelovanje in timsko doseganje uspeha, strpnost, vztrajnost, discipliniranost, motoričnost, ljubezen do gibanja in športa, osebno urejenost, točnost, razvijanje delovnih navad in osebne higiene. Vodja trenerjev NK Ribnica je Lado Grgurič. Je uveljav-ljen trener z licenco Uefa futsal B in nogometno licenco C, predavatelj pri Zvezi nogometnih trenerjev Slovenije ter avtor knjižne zbirke »Futsal od A do Ž«. Genera-cije letnika 2006, 2007 in 2008, ki so se razvijale pod njegovim okriljem, imajo neverjetno statistiko. Grgurič jih trenira peto leto zapored po programu, ki ga opisuje v svoji zbirki knjig o futsalu. Uspešnost programa kaže spodnja statistika zadnjih nekaj sezon, v katerih je bil Lado Grgurič trener v ŠD Extrem.

NK Ribnica na mednarodnem nogometnem turnirju – VI. Lion's Cup 2017Čeprav je klub šele dobro zaživel, je bila ekipa zelo aktiv-na. Selekcija U11 je v obdobju štirih mesecev odigrala pet prijateljskih tekem in se 11. junija 2017 udeležila največjega mednarodnega turnirja na stadionu Portoval v Novem mestu, na katerem je sodelovalo več kot 100 ekip iz več držav oziroma več kot 900 otrok. Ekipa NK Ribnica se je uvrstila med pet najboljših ekip v kategoriji U11. Otroci so na turnirju pokazali znanje, borbenost, akcije, predanost nogometu in izjemno dob-ro igro ter so zelo uspešno zastopali Ribnico na medna-rodnem nivoju. Čestitke igralcem in trenerju.

Informativni vpis otrok v NK RibnicaOd 15. junija 2017 dalje poteka vpis otrok letnika 2006 in mlajših.Prijavni obrazec je na voljo na spletni strani www.nkrib-nica.si, prijava pa je mogoča tudi po elektronski pošti: [email protected] treningov in selekcije futsala in nogometa bodo objavljeni naknadno na spletni strani. Za dodatne informacije pokličite na mobilno številko 041/393-490.

Tekst: Mateja RovanFoto: arhiv kluba

Sezona Odigrane tekme

Št. zmag

Neodl. izidi

Porazi Doseženi zadetki

Prejeti zadetki

Gol razlika

2014/2015 16 15 1 0 71 11 +602015/2016 23 22 1 0 141 9 +132Polovica2016/2017 7 7 0 0 45 4 6,42 gola

na tekmo

Člansko evropsko prvenstva v Ju-Jitsu – Banjaluka 2017 Med 3. 6. in 4. 6. 2017 je v mestu Ba-njaluka v Bosni in Hercegovini potekalo Evropsko člansko prvenstvo v ju-jitsu borbah, duo sistemu, duo showu in ne-wazi. Prvenstva se je pod okriljem Ju-jitsu zveze Slovenije udeležilo tudi deset slovenskih reprezentantov, ki so barve Slovenije zastopali več kot dostoj-no. Odlično! Člani Sibor–Inotherm so se prvenstva udeležili z enim parom, in sicer v žen-skem duo sistemu Sara Besal in Patricija Delač, ki sta tekmovanje imeli že prvi dan, to je v soboto, 3. 6. 2017. V svoji kategoriji sta imeli sedem nasprotnic iz petih držav. Po temeljitem ogrevanju sta imeli Sara in Patricija v prvem krogu borbo proti Poljakinjam, ki sta ju premagali s 84,5 : 77,5. Drugo borbo in polfi nale pa sta imeli proti Nemkam, s katerima sta bili naši članici po rednem delu izenačeni. V podaljšku sta bili Nemki boljši, kar pa je že pomenilo borbo za popoldanski mali fi nale in boj za bron. Sledila sta ponov-no ogrevanje in priprava na borbo za

tretje mesto proti Italijankam, za katero so bila pričakovanja velika, ampak seve-da realna. V malem fi nalu sta bila oba para na začetku izenačena, vendar sta bili na koncu prepričljivejši starejši Ita-lijanki z 91 : 88,5. Tako sta osvojili peto mesto na svetu med članicami. Za Saro in Patricijo je bila to pomembna »tre-ning« tekma, saj je njun vrhunec sezone v juliju, ko bosta nastopili na svetovnih igrah, do katerih bosta naši članici še stopnjevali formo.Prvenstvo je bilo uspešno tudi za naše druge reprezentante, ki so osvojili dva naslova evropskih prvakov in eno tretje mesto.Še enkrat se zahvaljujemo sponzorjem prvenstva: INOTHERM, BUDO-SHOP, ELDAMEDO, PLINOVODI, TRIGLAV, SAVA, NLB, ROTIS, CRO-CS, POSPLASTIKA , MELAMIN, pa tudi ostalim sponzorjem, ki so pomagali pri udeležbi na tem in vseh ostalih tek-movanjih.

Tekst: Elvis Podlogar, SIBOR–INOTHERM


ŠP

OR

TNI U

TRIN

KI

Mladi ribniški plavalci uspešni tudi na HrvaškemKonec meseca maja je trinajst mladih plaval-cev plavalnega kluba iz Ribnice odprlo pole-tno tekmovalno sezono z nastopi na 5. med-narodnem plavalnem mitingu »Rijeka 08«. Tekmovanja se je udeležilo 374 mladih plaval-cev iz sedemnajstih plavalnih klubov.Med najuspešnejšimi Ribničani je bil Maks Kastigar, ki je v skupnem seštevku zmagal med enajstletniki in slavil na 100 m prosto in 200 m mešano ter osvojil tretje mesto na 100 m prsno. Drugo mesto med enajstletnicami je v skupnem seštevku osvojila Dora Đukić, ki je

osvojila tretje mesto na 100 m delfi n in drugo mesto na 200 m mešano. Tretje mesto med trinajstletniki pa je v skupnem seštevku osvo-jil Filip Čirović, ki je posamično osvojil drugo mesto na 100 m prosto in tretje mesto na 200 m mešano. Med posamezniki so na stopničke stopili še Marta Arko s tretjim mestom na 50 m delfi n, Hana Starc s tretjim mestom na 100 m prosto in Maja Levstek s tretjim mestom na 200 m mešano. V štafetnem plavanju pa sta tretje mesto osvojili tudi štafeti 4 x 50 m mešano v ženski in moški konkurenci. Za de-

kleta so nastopale Maja Levstek, Ana Klarisa Škufca, Nana Poje in Dora Đukić. Za moško štafeto so nastopali Filip Čirović, Klemen To-polnik, Maks Kastigar in Mitja Turk.Pred naslednjim mitingom v Brestanici so odlične nastope prikazali in odplavali svoje osebne rekorde tudi drugi: Ula Marjanovič, Nik Blatnik in Olja Radivojević. Aktivni pa so bili tudi plavalci 1. selekcije, ki so na začetku junija nastopili v kranjskem olimpij-skem bazenu, kjer je potekalo že tradicionalno mednarodno prvenstvo Kranja. V konkurenci plavalcev in plavalk iz devetih držav, in sicer Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Georgie, Nemčije, Izraela, Italije, Makedonije, Srbije in Slovenije, so najboljši ribniški plavalci dosegli odlične rezultate in uvrstitve. Najuspešnejši je bil Robert Lovšin, ki je slavil na 200 m delfi n v absolutni konkurenci. V svoji paradni discipli-ni je na 100 m delfi n osvojil drugo mesto in le malo zaostal za normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu. Vseeno pa je njegov odlični rezultat pomenil osmi rezultat vseh časov v Sloveniji v tej disciplini. Uspešno so nastopili še Chad Andoljšek s četrtim mestom na 100 m prosto, Tim Zobec s petim mestom na 50 m prsno ter kadetinje Ana Kastigar, Maša Lovšin, Nadja Padar in Gaja Radivojevič, ki so si z osebnimi rekordi priplavale fi nalne nastope in prikazale lep napredek.Čestitamo!

Tekst: Miha KorenFoto: Miha Koren in Dolores Arko

Akvatlon Kodeljevo 2017 Akvatlon na Kodeljevem (plavanje – tek), ki ga je Triatlonski klub Lju-bljana v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana izpeljal v četrtek, 1. junija 2017, je bil del šolskih področnih akvatlonskih tekmovanj, ki so jih po Sloveniji izvedli v preteklem tednu. Najhitrejši na akvatlonih po starostnih skupinah oziroma razredih so se uvrstili na državno prven-stvo v akvatlonu, ki so ga na istem prizorišču izvedli čez teden dni. Učenci Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica (in ena učenka

Osnovne šole Dobrepolje) ter dijaki Gimnazije in srednje šole Kočev-je so tako kot vsako leto prišli v še večjem številu in dosegli naslednje uvrstitve:Osnovne šole:• Elias Moritz Škufca: 4. mesto – starejši učenci (2002–2003),• Monika Bartol: 3. Mesto – starejše učenke (2002–2003),• Staš Tomšič: 3. mesto – mlajši učenci (2004–2005),• Luka Petek: 16. mesto – mlajši učenci (2004–2005),• Ana Klarisa Škufca: 5. mesto – mlajše učenke (2004–2005),• Jurij Žagar: 10. mesto – najmlajši učenci (2006 in mlajši),• Matic Žagar: 17. mesto – najmlajši učenci (2006 in mlajši),• David Dejak: 32. mesto – najmlajši učenci (2006 in mlajši),• Dora Đukič: 5. mesto – najmlajše učenke (2006 in mlajše),• Mia Križan: 11. mesto – najmlajše učenke (2006 in mlajše),• Hana Đukič: 22. mesto – najmlajše učenke (2006 in mlajše),• Urša Kromar: 28. mesto – najmlajše učenke (2006 in mlajše),• Maša Mihelič: 34. mesto – najmlajše učenke (2006 in mlajše).

Srednje šole: • Danijel Bartol: 1. mesto – dijaki (1998–2001),• Matej Dečman: 3. mesto – dijaki (1998–2001).



S P

LAN

INC

I NA

PO

T

Pohodi za dušo in telo

Datum: SOBOTA, 8. 7. 2017.Kam: na MT. COGLIANS = HOHE WARTE (2780 m), Karnij-ske Alpe, Italija – 1. skupna tura s planinskim društvom CAI XXX Ott obre Trieste.Izhodišče: Rifugio (koča) Tolazzi (1350 m).Načrt poti: A: Rifugio Tolazzi (1350 m)–pot Spinott i–Mt. Coglians (2780 m)–Rifugio Marinelli (2022 m)–Rifugio Tolazzi (1350 m);B: Rifugio Tolazzi (1350 m)–Rifugio O. Marinelli (2122 m)–Mt. Floriz (2184 m)–Rifugio Tolazzi (1350 m).Zahtevnost poti: A: zelo zahtevna pot; B: lahka pot.Čas hoje (okvirno): A: 10 ur; B: 6 ur.Potrebna oprema: vremenu in razmeram primerna planinska opre-ma, malica in pijača, osebni dokument, plačana planinska članarina za leto 2017 in varen korak. Za skupino A še: čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, rokavice za ferate.Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 4. julija 2017, ob 19. uri v prostorih PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica.Vodja pohoda: Zdenka Mihelič, vodnica PZS – informacije: 041/222-358.

Datum: SOBOTA, 15. 7. 2017.Kam (skupaj s PD Kočevje):A: na MRZLO GORO (2203 m),B: na TURSKO GORO (2251 m),C: na SAVINJSKO SEDLO (2007 m) in LEDINSKI VRH (2108 m).Izhodišče: Koča pod slapom Rinka (930 m).Načrt poti: Koča pod slapom Rinka (930 m)–Frischaufov dom na Okrešlju (1396 m)–razdelitev na skupine A, B, C in nato vsaka skupi-na po svoji poti na vrhove in nazaj do Okrešlja ter h Koči pod slapom Rinka.Zahtevnost poti: A: zelo zahtevna pot; B: lahka pot; C: lahka do zahtevna pot.Čas hoje (okvirno): A: 9–10 ur; B: 9–10 ur; C: 8 ur.

JULIJ 2017

Potrebna oprema: vremenu in razmeram primerna planinska opre-ma, čelada, plačana planinska članarina za leto 2017, osebni doku-ment, malica, pijača in varen korak. Za skupini A in B še: plezalni pas, samovarovalni komplet, rokavice za ferate.Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 11. julija 2017, ob 19. uri v prostorih PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica.Vodja pohoda B: Zdenka Mihelič, vodnica PZS – informacije: 041/222-358.

Datum: SOBOTA, 22. 7. 2017.Kam: na KOŠUTNIKOV TURN (2133 m) iz Avstrije, na ferato, vrh in viseči most.Izhodišče: Koča pod Košuto/Koschutahaus (1280 m).Načrt poti: Koča pod Košuto/Koschutahaus (1280 m)–Ferata ÖTK Steig Neu–priključekna slovensko pot z Dolge njive–Košutnikov turn (2133 m)–Ferata ÖTK Steig Neu in viseči most–Koča pod Košuto/Koschutahaus (1280 m).Zahtevnost poti: zelo zahtevna pot.Čas hoje (okvirno): 7 ur.Potrebna oprema: vremenu in razmeram primerna planinska opre-ma, čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, rokavice za ferate, osebni dokument, plačana planinska članarina za leto 2017, malica, pijača in varen korak.Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 18. julija 2017, ob 19. uri v prostorih PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica.Vodja pohoda: Zdenka Mihelič, vodnica PZS – informacije: 041/222-358.

Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, potrebna oprema itd.), objavljeni pa bodo tudi na spletni strani PD Ribnica (www.planinskodrustvo-ribnica.si).

Srečno in varen korak!Planinsko društvo Ribnica

Pri hoji v klanec, v hribe, kjer je treba vloži-ti svojo energijo in premagati višinske metre ter kjer nam srce začne pospešeno biti, dih pa nam polni pljuča in nam včasih tudi jemlje sapo, se sprosti hormon sreče. Sprošča se tudi pri vsakem gibanju, ki traja vsaj petnajst mi-nut. A ko smo v hribih, nam pogled na vrhu zaplava po dolinah in ostalih vrhovih – takrat nam zaigra srce in še duša zavriska, da človek tudi vsakodnevne obveznosti premaguje lažje in lahkotnejše. Bolj je zadovoljen s seboj, sa-mozavestnejši in lahkotnejši je njegov korak, in to ne samo v hribih, temveč vsak dan. Verja-mem, da se marsikateri izmed planincev tako počuti, ko se s PD Ribnica podaja na zanimive poti in vrhove.V soboto, 27. maja 2017, se je štiriindvajset planincev z vodjo Marjano Rozman podalo na Pohorje, kamor je PD Ribnica povabilo dežurne člane v naši Planinski koči pri Sv. Ani na Mali gori, pridružili pa so se jim tudi ne-kateri drugi planinci. Marjana, ki je idejno in organizacijsko pripravila izlet, je planince, od najmlajših do odraslih, popeljala na Lovren-

ška jezera, do Črnega jezera, na Osankarico in ogled vojaškega muzeja. Prijetno vzdušje in kotički naše lepe Slovenije, v katere se je marsikdo odpravil prvič, so navdušili vse ude-ležence.Že čez teden dni, 3. junija 2017, se je PD Rib-nica pod vodstvom vodnika PZS Romana Petelina odpravilo v Glinščico, dolino tik za mejo oziroma na meji med Slovenijo in Italijo. Dvanajst planincev in vodnikov je preplezalo tri ferate, ki so jih tržaški alpinisti izdelali za potrebe učenja gorniškega gibanja po tovr-stnih poteh. Najdaljša med njimi se imenuje Bruno Biondi in leži v severnem delu doline; bolj vzhodno, na zahodni strani, v Čički steni, pa sta ferati Zimska roža/Rose d'Inverno in Nos/Naso, ki so ju ribniški planinci prav tako uspešno preplezali. Ne samo tehnično zelo zahtevne poti, temveč tudi sončni pogledi na Tržaški zaliv, morje in okoliška travnato zele-na, s stenami pokrita pobočja so bili izziv in novost za marsikoga iz skupine. Dan slovenskih planincev, vsakoletni tradicio-nalni dogodek, PZS pripravlja že petintrideset

let, zadnjih šest let pod okriljem celodnevne-ga dogajanja s planinsko-turnokolesarsko-ple-zalsko-otroško doživeto obarvanim Dnem slovenskih planinskih doživetij. Letos je bil pri Domu pod Storžičem, in sicer 17. junija 2017. Udeležilo se ga je tudi petnajst ribniških planincev z vodjo Marjano Rozman, ki so se do kraja dogajanja podali po poti od Grahovš, prek planine Zgornja Konjščica do 1583 me-trov visokega vrha Bela peč in nato zaključili s sestopom do prizorišča na višini 1123 metrov. Vzdušje je bilo prešerno praznično, kot se za dvojni dogodek, skupaj z Dnevom gorenjskih planincev, tudi spodobi. Po koncu uradnega dela prireditve, ki so ga pripravili organizator-ji, so planinci tudi zaplesali, nato pa varnega koraka sestopili do Grahovš, kjer jih je čakal prevoz.

Zdenka Mihelič


OD

VR

TCA

DO

ŠO

LE Skavt spoštuje naravo in vidi v njej božje deloTo je šesti skavtski zakon, ki smo se ga v zad-njih dveh mesecih ribniški skavti (ne)zavedno držali. Aprila in maja smo imeli kar nekaj do-godkov, ki so se navezovali na ta skavtski zakon. Od stegovega dneva, ko smo postavljali različ-ne zgradbe iz lesa in prelepih vezav, do obljub, ki so bile vezane na šesti skavtski zakon.Čisto prvi dan v mesecu aprilu smo se zbrale vse Suhe rib'ce v Vrtačah. Skupaj smo si uredi-li svojo skavtsko sobo v naravi. Z našim zna-njem iz vozlov in vezav smo naredili različne zgradbe (klopce, ognjišče, oltar, drvarnico itd.), ki jih z največjim veseljem uporabljamo. Po koncu našega dela je kaplan Bernard bla-goslovil vse zgradbe. 21. aprila 2017 so imele naše Suhe rib'ce izpi-te. Voditelji smo preverjali znanje veščin naših skavtov, ki se jih učijo in vadijo skozi vse leto. Razdeljeni po skupinah so se podali na opra-vljanje izpitov. Za vsak opravljen izpit iz vešči-ne so dobili nagrado, ki so jih potem uporabili za kuhanje svojega kosila. Po preverjanju znanja iz veščin pa nas je v maju čakal še zelo pomemben dogodek – ob-ljube. To je zelo pomemben in slavnosten do-godek za naš steg, naše sveže skavte in tudi vse ostale skavte, ki so že dali obljubo. Zbrali smo se v nedeljo, 14. maja 2017, v Ribnici pred cerkvijo in začeli z molitvijo in uvodno igro. Sledila je kateheza, ki sta jo pripravila ribniški

kaplan Bernard in kočevski kaplan Matej, da smo se duhovno pripravili na sveto mašo z obredom obljub. Letos so obljubili: trije volči-či in sedem volkuljic ter dva izvidnika in dve izvidnici. Rutki ribniških skavtov sta prejela tudi kaplana, ki sta letos veliko pomagala vo-diteljem in našim skavtom pri duhovni rasti. Po končani sveti maši in obljubah smo imeli še skupno kosilo in druženje s starši.

V mesecu juliju in avgustu nas čakajo že težko pričakovani poletni tabori. Naše dogodivščine in podvige skozi vse leto lahko spremljate na naši strani družbenega omrežja Facebook: Steg Ribnica Suhe Rib'ce.

Tekst: Nuša Bojc, Odločni gamsFoto: skavtski arhiv

Skavtski pozdrav stegovodkinje

Spoznali smo Novo ZelandijoTako je odpotovala v tujino tudi Maja Mihe-lič, ki je na Novi Zelandiji spoznala ljubezen svojega življenja, se tam ustalila in si ustvari-

la družino. Ponosna Ribničanka živi na Novi Zelandiji že štirinajst let. Letošnjo pomlad je skupaj s svojima dvema hčerkama prišla na

daljši dopust v Ribnico. Ker si zelo želi, da bi tudi njeni hčerki znali govoriti slovensko, ju je po predhodnem dogovoru z vodstvom šole vključila k rednemu pouku. Tako Vita vsak dan prihaja v tretji, Eva pa v peti razred Osnovne šole dr. Franceta Prešerna v Ribnici.Da bi bolje spoznali deželo, od koder prihaja Vita, ki je postala del našega razreda, nas je v petek, 9. junija 2017, v šoli obiskala njena mamica Maja. Seznanila nas je z zgodovino Nove Zelandije, njihovima dvema uradnima jezikoma, govorijo namreč tako angleško kot maorsko, kulturno dediščino, načinom življe-nja, naravnimi bogastvi in mnogimi drugimi znamenitostmi, ki jih ponuja ta dežela, ki je na drugem koncu sveta. Z zanimivim pripo-vedovanjem, slikami in kratkimi fi lmčki nam je pripravila zelo lepo predstavitev, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Bilo je tako lepo in zanimivo, da nam je bila dežela, ki leži na juž-ni polobli našega planeta Zemlja, na trenutke čisto blizu.

Tekst in foto: Tatjana Levstik


OD

VRTC

A D

O Š

OLE

Pravljica – univerzalni jezik vseh generacijOb koncu maja je bil spet eden izmed tistih dni, ko so učenci Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica za kratek čas zapustili pouk in prišli k starostnikom v Dom starejših obča-nov Ribnica na obisk. Na poti jih je mesecu maju primerno spremljalo sonce, z dreves se je razlegalo ptičje petje. Pogledi učencev so z zavidanjem uhajali na otroško igrišče, od ko-der se je razlegal razigran smeh malčkov, in kot običajno so pri prehodu za pešce morali paziti, da jih ne povozi kako vozilo. Torej po-novno čisto običajen dan …Ampak v resnici v četrtek, 25. maja 2017, ni bilo tako! Ta dan ni bil »čisto običajen dan«, kajti bil je »dan mladosti«. Če dan dobi tako lepo ime, sploh ni pomembno, kdo se je tega imena domislil, niti ni pomemben vzrok za to ime, pomembno ostane ime kot tako. Za vse nastopajoče je bilo namreč čudovito naključje, da se mladi prav na tak dan zberejo in obiščejo

starejše, ki mladim predstavljajo hram učenosti in izkušenj. Mlade čaka še dolga pot, ko bodo lahko stanovalcem Doma starejših občanov Ribnica s svojimi zgodbami segli šele do kolen.In zato je bilo kar prav, da so to pot učenci gle-dališkega krožka predmetne stopnje Osnovne šole Ribnica občinstvu postregli s pravljico. Deset deklet, ki v tem šolskem letu obiskujejo šesti in osmi razred, ter trije fantje iz osmega in devetega razreda, so se z učiteljico Vanjo Cebin kot mentorico gledališkega krožka srečevali vsak teden ob ponedeljkih in petkih. Pripravili so priredbo vsem znane Pepelke, ki se prepleta s sodobnostjo. Pepelka iz tokratne pravljice je osnovnošolka, ki ima težave kot vsaka najstni-ca. Nato oče Janez pripelje mačeho, ki nepre-stano nerga – gospo Nergo. Seveda ima gospa Nerga dve hčeri: Mulokuho in Čemeriko, ki nenehno »kuhata mulo« in se »čemerno držita«, s svojim obnašanjem in dejanji pa je-

zita Pepelko. Težave nastopijo ob pripravah na šolski ples, ko se naša pravljica prek zabavnih ljubezenskih dogodivščin in najstniških prija-teljskih nasvetov srečno razplete.Če pobrskate po spominu, boste gotovo našli utrinke iz tistih časov, ko ste bili tudi vi majhni in so bili poleg staršev prav babice in dedki tisti, ki so vam kot malčku pripovedovali pra-vljice o čudežnem meču, prelepem princu, čarobnem gozdu, čudoviti deklici in mnogih drugih pravljičnih junakih. In gotovo je prav pravljični jezik tisti pravi, ki nam je vsem tako dobro poznan, da je bilo z njim smiselno za-beliti druženje različnih generacij ob dnevu mladosti. Prepričana sem, da smo prav vsi, ne glede na starost, uživali na našem skupnem izletu v čudovite pravljične svetove tam daleč stran, kjer prav vsako zgodbo čaka vedno za-želen srečen konec.

Tekst: Katja Rus

Juhuhu, počitnice bodo kmalu tu …V torek, 6. 6. 2017, ob 17.30 smo na POŠ Suš-je učiteljice starše in učence povabile v razre-de, da analiziramo učno-vzgojno delo šolske-ga leta, ki se počasi izteka.

Po končanih govorilnih urah smo se na šol-skem igrišču zbrali učenci, njihovi starši in učiteljice POŠ Sušje, da se prijetno in igrivo poslovimo od šolskega leta.

Za učence in njihove starše smo organizirali štafetne igre in igro Boj med dvema ognjema. Navdušeni igralci iz vrst staršev, seveda špor-tno oblečeni in obuti, so se s pomočjo žreba razvrstili v štiri skupine igralcev. Tako so se oblikovale štiri ekipe: modra, rdeča, rumena in zelena. Štafetne igre, ki so jih izvajali starši, so bile za-nimive in bojevite. Učenci in starši gledalci so bučno navijali vsak za svojo ekipo. V štafetnih igrah je največkrat zmagala rdeča ekipa. Po končanih štafetnih igrah so se starši neko-liko odpočili in prepustili igrišče igri svojih otrok, ki so veselo odigrali igro Boj med dve-ma ognjema. Starši so jih med igro s svojimi glasnimi vzkliki spodbujali k igri. Nato so k igri Boj med dvema ognjema po-novno pristopili starši. Rdeča in modra ekipa sta igrali proti zeleni in rumeni ekipi. Rezultat je bil neodločen, in sicer 1 : 1.Vsi starši, ki so tekmovali, so za spomin dobili okrog vratu obesek z žogico.Žal je čas, namenjen igri, vse prehitro minil. Po končanih igrah so nas pričakale dobrote pridnih mamic, ki so nam polepšale zaključek. Vsi že nestrpno čakamo na športne igre v nas-lednjem šolskem letu.

Tekst in foto: Učiteljice POŠ Sušje


OD

VR

TCA

DO

ŠO

LE »Življenje, veliko, visoko, večno, kličem ti: Dober dan!« (T. Pavček)V sredo, 14. junija 2017, smo se poslovili od še ene generacije osnovnošolcev. Bili so ena iz-med najmanjših generacij zadnjih let. Skupaj jih je bilo samo 62, od tega 34 fantov in 28 de-klet. Življenje jim kot najstnikom ni prizanes-lo, saj so že na začetku šolskega leta izgubili sošolca Jožeta Levstka. Cela šola je bila zavita v žalost in tudi sicer veselo slovo od osnovne šole je bilo ob spominu na Jožeta, ki bo, kot so rekli učenci 9. b, vedno ostal v njihovih srcih, nekoliko grenko. Morda jih je prav ta izkušnja še bolj poveza-la in jim dala drugačen pogled na življenje. Generacijo je zaznamovalo mnogo dobrih lastnosti, predvsem izredna srčnost in sočutje. Izkazali so se v prijateljskih odnosih in nude-nju pomoči eden drugemu. Tudi učitelji smo se na njih vedno lahko zanesli. Bili so zaupanja vredna generacija, kar so pokazali tudi na zak-ljučni prireditvi, druženju v gostišču Pugelj in zadnji dan, ko so že imeli spričevala, ob sloves-nem mimohodu po šoli. Čeprav smo učitelji veseli, da uspešno pri-peljemo generacijo od prvošolčkov do deve-tošolcev, smo ob odhodu generacije vedno žalostni. Na dan slovesa letošnje generacije so tekle solze na obeh straneh. Slovo je bilo

prisrčno, iskreno in čustveno.»Upamo, da smo jim dali dobro popotnico, da bodo lahko odrasli v odgovorne, delavne in uspešne državljane. Trudili smo se, da bo te-melj znanja in vzgoje, na katerem bodo gradili svoje življenje, dovolj trden za njihovo varno prihodnost,« je razmišljala ravnateljica v na-govoru učencem na prireditvi.Seveda pa je pri vzgoji otrok pomembna vloga staršev in učitelji se te vloge še kako zavedamo in smo staršem hvaležni za podporo, pomoč, vzgled in sodelovanje. Svojim otrokom so privzgojili ljubezen, poštenost, dobroto, srč-nost in pravičnost.Vsako leto izpostavimo tiste učence, ki so s svojim delom dokazali, da so res odlični, in jih poimenujemo levstikovci. Vpišemo jih v Zla-to knjigo in letos jih je vpisanih osem. To so naslednji učenci:9. a

INES TOPOLNIK

9. bTONJA ČOPBRINA ŠTUPICAALJAŽ OBRSTARMARIJA SPASIĆ

9. cVITA BOJCPIA PETEKNIKA ŽLINDRA

Na večerni prireditvi vedno nagradimo tudi učence, ki na državnem nivoju dosežejo prvo mesto ali zlato priznanje. Te učence vpišemo v Knjigo dosežkov ribniških učencev. Letos sta v Knjigo dosežkov vpisana:– Peter Andolšek iz 6. c, ki je dosegel zla-

to priznanje iz razvedrilne matematike pod mentorstvom učitelja Marjana Nova-ka in zlato priznanje iz matematike pod mentorstvom učiteljice Marije Ahčin,

– Katja Andolšek iz 8. c, ki je dosegla zlato priznanje bober pod mentorstvom uči-telja Marjana Novaka, zlato priznanje iz matematike pod mentorstvom učiteljice Nataše Tanko Belaj in zlato priznanje iz kemije pod mentorstvom učiteljice Slavi-ce Petrič.

Zaradi takih generacij, kot je letošnja, je pok-lic učitelja eden izmed najlepših. Zato drži, da to ni samo poklic, temveč je poslanstvo.

Tekst: Majda Valčić, pomočnica ravnateljiceFoto: Peter Medvešek


OD

VRTC

A D

O Š

OLE

Obisk čebelarja na Hudem Koncu V mesecu maju smo se člani Kmetijskega krožka OŠ Sodražica odpravili na obisk k če-belarskemu mojstru Jožetu Škulju s Hudega Konca. Čebelarja smo obiskali na njegovem domu, kjer skrbi za svoj najbližji čebelnjak. Najprej nam je predstavil življenje in delo-vanje čebel. Skupina udeležencev je zavzeto prisluhnila njegovim besedam. Iz predstavi-tve smo hitro razbrali, da gre za izkušenega čebelarja. Čebelnjak smo si lahko ogledali z notranje in zunanje strani. Bili smo oblečeni v zaščitno opremo, zato se je lahko vsak ude-leženec postavil v vlogo pravega čebelarja na terenu. Gospod Jože nam je skozi zadnje od-prtine predstavil tudi notranjost panjev. Ne-

kateri učenci so prvič videli delovanje čebeljih družin v panjih. Seznanili smo se še z drugi-mi opravili čebelarja, kot so priprava satnih osnov, točenje medu, razlikovanje med različ-nimi vrstami medu, uporaba medu v kulinari-ki. Spoznali smo, da večji čebelarji ne opravijo vsega dela v čebelnjakih, temveč potrebujejo še primeren prostor in opremo za točenje in skladiščenje medu. Čebelar nas je posebej opozoril na pomen če-bel za naše okolje in pridelavo svetovne hrane na splošno. Odnos do čebele je posebej po-memben za človeka, zato je prav, da se s tem bolje seznanijo že otroci. Žal praktičnih učnih vsebin v naravnem okolju v slovenskem šol-

stvu močno primanjkuje. Učenke in učence preveč zadržujemo v klasičnih učnih oblikah znotraj štirih sten. Po drugi strani pa našim podeželskim otrokom manjka uporabnih znanj in vedenj o raznovrstnem in ohranje-nem okolju, v katerem živimo. Člani Kme-tijskega krožka OŠ Sodražica smo v zadnjih mesecih obiskali tudi nekatere druge doma-čije in spoznali različne kmetijske panoge. Z veseljem se odzovemo še kakšnemu povabilu.

Ernest Pirnat, mentor Kmetijskega krožka OŠ Sodražica

Zahvala policistom Policijske postaje RibnicaOsnovna šola dr. Franceta Prešerna se ob koncu pouka v šolskem letu 2016/2017 zahvaljuje policistom Policijske postaje Ribnica, predvsem policistu Saši Janjiču, za številne predstavitvene in pre-ventivne dejavnosti. Zahvaljujemo se za pomoč učencem naše šole pri spremljavi na šolski poti ter za skrb za prometno varnost vseh otrok v jutranjem in popoldanskem času v prvem mesecu pouka. Zahvaljujemo se tudi za izvedbo predavanj za učence naše šole, za praktične prikaze in oglede varnih poti v šolo za učence 1., 2. in 3. razreda, za pomoč pri pripravi učencev 5. razredov na kolesarski izpit ter pri pregledu izpravnosti koles in varovanju izpitne proge, za sodelovanje pri akciji Bodi preViden, za pomoč pri izpeljavi športnih dni za učence predmetne stopnje ter za preglede voznikov avtobusa ali kombija pred odhodom učencev na dan dejavnosti.Še enkrat se vam zahvaljujemo in vam želimo še veliko uspehov pri vašem delu.

Tekst: Olga Černe, prof., pomočnica ravnateljice

Zakaj sem proti vojni?Vojna ne ubija ljubezni, temveč ljubezen ubija vojno. Verjamem, da se vsaka vojna začne zgolj zaradi sovraštva in želje po nekaj več. Ljudje, ki vojni nismo bili priča, si groznih prizorov ne moremo predstavljati, za kar smo lahko hvaležni. Trenutno se po svetu dogaja veliko vojn, vsa-ka iz svojega razloga. Proti vojni sem, ker ne rešuje problemov, temveč jih še poglablja. Vojaki so nedolžni, saj le izvršujejo voditeljeve ukaze, civilisti pa spopadu ne bi smeli biti izpostavljeni. Vsak ima pravico do svojega življenjskega prostora, neomejenega gibanja, svoje veroizpove-di, izobrazbe, družine, miru …Med vojno otroci sploh ne morejo v šolo, zato ne dobijo potrebne izo-brazbe. Veliko teh otrok nima družine, saj so jo izgubili v vojni. Ljudje živijo v nenehnem strahu in se lahko samo sprašujejo, kdaj bodo bom-be porušile njihove domove. Sovraštvo je razlog in posledica vsake voj-ne. Nesprejemanje drugačnosti in prepričanje, da je drugačno mogoče odstraniti, se kaže tudi v terorističnih napadih. Dejstvo je, da na tem svetu nimamo vsi enakih pravic. Črnci, ženske, pripadniki različnih ve-roizpovedi še vedno niso enakopravni in kdor misli drugače, se slepi. Zagovarjam reševanje po mirni poti, saj mislim, da smo se ljudje spo-sobni dogovarjati brez vojne. Za to je potrebna le želja. Na žalost pa je na svetu preveč sebičnih, samovšečnih in krutih ljudi, ki za nobeno ceno niso pripravljeni sprejemati drugačnosti in tega, da ni vedno vse tako, kot si želimo. Z orožjem ubijamo rasiste, teroriste, homofobe, s knjigami pa ubijamo rasizem, terorizem in homofobijo.

Tekst: Tonja Čop, 9. b

REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA


NASLEDNJA ŠTEVILKA REŠETAIZIDE 31. JULIJA 2017.

GRA DIVO ODDAJTE DO 15. JULIJA 2017.


OD

VR

TCA

DO

ŠO

LE Vrtec že trka na šolska vrataPa smo ga dočakali! Tu je, pred vrati, čisto pravo poletje. Starešine pravijo, da nas letos čaka odlično, ravno prav toplo poletje. Letoš-nji ledeni možje so si zakuhali mrzel teden, pa tudi »uscana« Zofk a je v maju naredila svojo močo, zato ni dvoma: naše poletje je tu!Vsako poletje odpre nova vrata na hodniku, po katerem se pomikamo do jeseni. Letos gredo na pomembno pot po tem hodniku tudi otroci Vrtca Ribnica iz skupinic Srnice, Medvedki, Lisičke, Veveričke in Zajčki, ki zapuščajo vrtec in vstopajo v šolo. Da bodo otroci jeseni na to visoko stopnico v življenju stopili s kar najmanj tesnobe, je šola otrokom in njihovim vzgojiteljicam svoja vrata odprla že v maju oziroma juniju, ko so se na obisku druga za drugo zvrstile kar štiri predšolske skupinice. Ko je posamezna skupina prispela do Osnov-ne šole Ribnica, je najprej pokukala v knjižni-co, kjer jih je pričakala ena izmed naših prija-znih dveh knjižničark. Predstavila jim je svoje

delo in otroke popeljala po knjižnici, kjer so v kotičku za najmlajše pobrskali po policah in si ogledali zanimive slikanice.Po zanimivem ogledu knjižnice je četica pred-šolskih malčkov odšla k izbranemu razredu prvošolcev, ki se je pripravil za obisk posame-zne vrtčevske skupine. Šolarji so pod budnim vodenjem svojih učiteljic vrtčevskim otrokom predstavili življenje v šoli. Pokazali so jim svo-je torbe, jim predstavili, kako se učijo, in jim zaupali, kaj vse že znajo. Za kar najlepši zaklju-ček pa so malčke popeljali še v razredne kotič-ke, kjer so se za kratek čas skupaj tudi poigrali.Po ogledu garderobe, kjer bo vsak učenec že prvi šolski dan dobil svojo omarico in tisti neubogljivi ključek, ki tako rad sam pobegne iz torbe in se skrije neznano kam, so vrtčevski otroci obiskali še šolsko kuhinjo in jedilnico. Tam so spoznali prijazne in zabavne kuharice, ki so otrokom postregle s sokom. Kot že čisto pravi šolarji so se otroci posedli za mizo v je-dilnici in popili napitek. Seveda so potem tudi

vse lepo pospravili za sabo in nam tako dali vedeti, da tudi oni že veliko znajo. Polni prijetnih in čisto novih vtisov so se malč-ki vrtčevskih skupinic vračali v Vrtec Ribnica, kjer so med počitkom mnogim vrtčevskim otrokom sanje prav gotovo ušle tudi v šolo. Čas teče hitro, prehitro, in tudi oni, še nedav-no povsem nebogljeni, odraščajo. Čaka jih še dolga pot, da pa jim bo popotovanje po tan-ki nitki življenja kar se da prijetno, jim bomo pomagali tudi učitelji Osnovne šole Ribnica. Uživajte v čudovitem poletju, vidimo se zopet jeseni!

Tekst in foto: Katja Rus

V mesecu juniju smo se z otroki iz skupine Ovčke na povabilo Minine mame odpravili na obisk v Rokodelski center Ribnica. Ogle-dali smo si izdelke v trgovini in obiskali mu-zej, kjer smo si ogledali pletarsko in lončarsko razstavo. Gospod Belaj nam je demonstriral postopek izdelave košare in ugibali smo, s čim vse bi jo lahko napolnili. Otroci so jo želeli napolniti z jabolki, bomboni, pomarančami in jagodami. Da bi še bolje spoznali in se po-istovetili z ribniškimi običaji, smo s pomočjo nošenja male krošnje postali tudi pravi kroš-njarji.

Tekst in foto: Tina Mate

Obisk Rokodelskega centra Ribnica

Izdelovanje košare

Lisičke združene z učenci 1.A

Medvedki z zanimanjem prebirajo knjigice


OD

VRTC

A D

O Š

OLE

V četrtek, 25. maja 2017, smo se štiri strokovne delavke Vrtca Ribnica udeležile 10. Mednarodnega festivala Igraj se z mano, ki se je odvijal od 24. maja do 27. maja 2017 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Festival je namenjen vključevanju oseb s posebnimi potrebami v širšo družbo. Na stojnici smo predstavile didaktične igre in igrače, ki si jih lahko iz-delamo doma iz raznih naravnih ali odpadnih materialov. Obiskovalci so se lahko preizkusili v raznih igrah in v animaciji z ročno izdelanimi lutkami. Vse igre in lutke smo izdelale strokovne delavke našega vrt-ca. Ob naši stojnici so se obiskovalci zelo radi ustavljali in pri igri tudi vztrajali. Dobivale smo pohvale za izvirnost in ustvarjalnost. Posebej radovednim in vztrajnim smo pripravile tudi majhen spominek – igro, ki so jo obiskovalci lahko odnesli domov.

Tekst in foto: Bernarda Osojnik

Letos smo se tudi v Vrtcu Ribnica aktivno priključili vseslovenskemu Tednu ljubiteljske kulture. Nameni projekta so izkazati priznanje kul-turnim ustvarjalcem, povezati prebivalce in ozaveščati o družbenem pomenu ljubiteljske kulture v državi. V ta namen smo v vrtcu pripravili dve razstavi. Z razstavo Živimo vrednote smo želeli prikazati življenje vrednot, ki smo jih živeli v šolskem letu 2016/2017. Predstavljeni so

Vseslovenski Teden ljubiteljske kulture v Vrtcu Ribnica

Vrtec Ribnica na Mednarodnem festivalu Igraj se z mano

bili dejavnosti in izdelki otrok in strokovnih delavk. Z razstavo Lutke smo želeli prikazati izvirnost in domišljijo ob ustvarjanju najrazličnej-ših lutk, tako staršev kot strokovnih delavcev Vrtca Ribnica. Izvirnost razstave je bila v tem, da so bile lutke razstavljene na oknih vrtca in so si jih lahko ogledali tudi mimoidoči.

Tekst in foto: Darka Knafelj in Bernarda Osojnik


ME

D N

AŠ

IMI L

JUD

MI

VDC Ribnica na obisku Posestva UgarV petek, 9. junija 2017, smo šli na posestvo Ugar. Tja nas je v sodelovanju z gospodom Jurijem Rudežem povabila gospa Mirjam Tr-dan iz Lions kluba Ribnica. Nekateri smo šli peš, ostali s kombijem. Ko smo prišli tja, smo se malo odpočili pod kozolcem. Nato smo se razdelili v dve skupini. Prvo skupino je vodil gospod Jurij, drugo pa gospa Mirjam. Ogle-dali smo si posestvo, na katerem imajo devet konj. Dva konja sta šla tisti dan v Avstrijo na tekmovanje. S hipoterapevtko Ajdo smo lah-ko vodili konja, če smo to želeli. Konju smo povedali svoje ime. Drugi so šli krtačit konja v hlev. Spet tretji so se igrali igrice z Mirjam. Po malici nas je čakalo presenečenje – slado-led. Za zaključek smo narisali in napisali nekaj besed o naših vtisih tisti dan. Tudi vreme je bilo krasno, sončno in toplo. Imeli smo se zelo lepo. Mogoče bomo to še kdaj ponovili.

Tekst: Tomaž (uporabnik VDC Ribnica)Foto: arhiv VDC Ribnica

Zahvaljujemo se Mirjam Trdan, Juriju Rudežu, Ajdi Čampa in zaposlenim na posestvu Ugar za prijazen sprejem in gostoljubje ter zanimivo spoznavanje življenja s konji.

Zaposleni in uporabniki VDC Ribnica

Čas šolskih obletnic »Draga sošolka, dragi sošolec,lepo je biti ponovno skupaj. Dobimo se 3. junija 2017 ob 16. uri pri našem sošolcu Lojzu Puglju ...«

Tako prisrčno vabilo smo prejeli od sošolke Milka, da je velika večina še zdravih in živih sošolcev prišla v Gostišče Pugelj. Srečanje je bilo veselo. Pozdravili smo se s stiskom rok in iskrenim objemom, saj se z nekaterimi že zelo dolgo nismo videli. Posebej nas je s prihodom razveselila naša nekdanja profesorica Tatjana Brčan Angerer, čeprav je njen sedanji dom

precej daleč od Ribnice. Praznovali smo 55 let zaključka ribniške osnovne šole in večina ima letos za seboj 70 let življenja, dela, uspehov, radosti in preizkušenj. Ob dobri hrani, pijači in klepetu je čas hitro minil.Kot vedno se je izkazala animatorka Milka Arko Zobec, upokojena ravnateljica vzgo-jiteljske šole, saj smo imeli pester zabavni in kulturni program. Franc Mihič se je zelo pot-rudil z iskanjem naslovov in pošiljanjem vabil. Franc Tekavec je pripravil nagovor s spomini, stare slike iz mladosti pa je predstavil v video projekciji. Nasmejali smo se. Janez Merhar je

Veselo srečanje generacije letnika 1947 ob 55-letnici zaključka osnovne šole

pripeljal svoj Kvartet, ki nam je zapel več lepih pesmi. Franc Kljun je predstavil knjigo 130 let gasilstva v Ribnici in vsakemu podaril po en izvod. Največ spominov in pozitivne energi-je pa je vsak prinesel s seboj že s svojo priso-tnostjo, saj so nekateri prišli tudi iz oddaljenih krajev. Na koncu nam je srečanje popestril še harmonikar Tone Klun, ki je bil v Dolenji vasi naš sošolec v generaciji letnika 1947.Vsi prisotni smo si obljubili, da se kmalu spet dobimo in dogodek obnovimo.

Tekst: Anica Starc HrenFoto: Tatjana Oražem


OB

ČA

NI P

IŠE

JO

Občni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo RibnicaTemeljno poslanstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo je ohranjanje spo-mina na osamosvojitveni proces in osamosvojitveno vojno leta 1991 ter njene vrednote. Tako kot vsaka organizacija pregleda svoje delo na občnem zboru, je tudi Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Ribnica organiziralo svoj občni zbor 31. 3. 2017. Slavnostni del občnega zbora se je začel s prihodom praporja ob zvokih ko-račnice, nakar je sledilo predvajanje himne in svečanega veteranskega dejanja. Glavna točka v tem delu poteka občnega zbora je bil kulturni program, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Ribnica in Glasbene šole Ribnica. Učenci obeh šol so stalni izvajalci kulturnega programa OZVVS Ribnica. Ob-čnemu zboru dajo s svojim programom značaj slavnosti in proslave samostoj-nosti naše države. Prav zato je OZVVS Ribnica v skladu s svojim Pravilnikom o priznanjih podelilo na občnem zboru priznanje ZAHVALA Osnovni šoli Ribnica in Glasbeni šoli Ribnica.Delovni del občnega zbora se je začel z izvolitvijo delovnih teles vodenja ob-čnega zbora. Sledila sta poročilo o opravljenih aktivnostih OZVVS Ribnica v letu 2016 in fi nančno poročilo. Ustno sta poročala predsednik in sekretar, izdelala pa sta tudi podrobna poročila v pisni obliki. Predsednik se je v svo-jem poročilu posebej zahvalil članom za njihovo zvestobo, občinam Ribnica, Sodražica in Loški Potok, Upravni enoti Ribnica, Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, Policijskemu veteranskemu društvu Sever, Odboru Kočevje – Ribnica, Združenju borcev za vrednote NOB Ribnica ter sosednjim OZVVS Kočevje, Velike Lašče, Grosuplje, Litija – Šmartno in Domžale za dobro sodelovanje. Svoje poročilo sta predstavila tudi člana nadzornega odbora in častnega razsodišča. Poročila so bila sprejeta soglasno brez pripomb. Nato je

sledila predstavitev načrta dela za leto 2017, ki sta ga predstavila predsednik in sekretar. Tudi načrt poslovanja je bil sprejet soglasno in brez pripomb. Na osnovi Pravilnika o priznanjih je prejel član Ivan Ruparčič bronasto pri-znanje OZVVS Ribnica za svoje dosežke na športnem področju.Na koncu je predsednik predstavil načrt letošnje strokovne ekskurzije v Belo krajino, nato pa je sledilo še kratko družabno srečanje.

Tekst: Franc MiheličFoto: arhiv OZVVS Ribnica

Zloraba NLB za pranje denarjaZadnje dni so prišle v javnost informacije, da je bila NLB takoj po nastopu vlade Boruta Pa-horja uporabljena za pranje denarja. Pranje se je začelo 12. decembra 2008 in je trajalo več kot dve leti, do 23. decembra 2010. V tem času se je iz iranske banke Export Development Bank of Iran, ki je bila z Uredbo Sveta EU uvrščena na tako imenovano črno listo, prek NLB razlila skoraj 1 milijarda ameriških dolar-jev na več kot 9.000 računov po svetu. In na kakšnega tudi pri nas. Za izpeljane transakcije se niso zaračunavali nobeni stroški transakcij. Naj spomnim, da je bil Iran v tem času tudi pod embargom, kar pomeni, da je Slovenija zavestno kršila mednarodne sankcije.Za to poslovanje so vedeli tedanji državni vrh, predsednik države Türk, predsednik vlade Bo-rut Pahor in vsaj del njegovih ministrov. Tega niso zanikali. Zagotovo so bili s tem seznanje-ni tudi Banka Slovenije, Urad za preprečevanja pranja denarja in fi nanciranja terorizma, Sova in policija. Da se vodstva in nadzornikov NLB niti ne omenja posebej. Ob tem je treba spom-niti, da so tudi druge tuje banke opozarjale NLB na spornost nakazil na tuje račune. Postavlja pa se vprašanje, kdo je dosegel, da se je NLB v ta mednarodni škandal sploh spustila in zakaj ga nihče izmed navedenih ni niti po-skušal preprečiti.

Čeprav smo se v tem času intenzivno ukvarjali z bančno luknjo, tako da smo imeli kar nekaj sej državnega zbora (javnih in zaprtih za jav-nost) v zvezi s stanjem bančnega sistema, na seje pa so prihajali tudi guvernerji Banke Slo-venije in bančniki iz NLB, nikoli nihče ni niti omenil omenjenega milijardnega posla. Če so si sive eminence bančništva kljub mednaro-dnim sankcijam Irana upale izpeljati pranje ome-njene milijarde ameriških dolarjev, pri čemer so pri poslu dobile vsaj 20–30 % provizij, so še mno-go lažje že drugič naredile večmilijardno bančno luknjo. Poplačilo zadnje so naprtili razlaščenim malim delničarjem in lastnikom tako imenovanih podrejenih vrednostnih papirjev v skupni višini približno 600 milijonov evrov, preostanek pa se je pokril z zadolževanjem proračuna.Vsi tisti, ki se venomer, ob vsaki najmanjši zah-tevi po pojasnitvi kakšnih dejanj ali dogodkov, sklicujejo na bančno tajnost in zaupnost, so prav bančno tajnost in zaupnost že velikokrat zlora-bili in izpeljali umazane posle, pri katerih so na njihovih lepljivih prstih ostale velike količine denarja. Del so ga porabili za fi nanciranje no-vih obrazov in novih strank, del za vzdrževanje prijaznosti medijskega prostora, največji del pa je ostajal na skrivnih računih v davčnih oazah za »hude čase«. Če se jim bo »zgodila« kakšna njim nepriljubljena oblast.

Ob tem je zanimivo, da se je ves aktualni poli-tični vrh – Pahor, Brglez, Cerar in Brvar – po-enotil in pred nekaj tedni javno zelo sinhrono nastopil proti izvedbi koncerta hrvaškega pevca Th ompsona v Mariboru, ker njegova (domoljubna) stališča naj ne bi bila primerna za naše današnje demokratične standarde. Se pa taisti do zdaj sploh niso odzvali glede mi-lijardnega pranja denarja in tudi drugega kri-minala v bankah. Korupcija in nezakonitosti, s katerimi so bili seznanjeni, so jim deveta briga. A ker se ne odzivajo, ker politično pokrivajo lumparije, kraje, pranja denarja, poneverbe, kazniva dejanja itd., ni mogoče pričakovati, da s svojim vzorom in dejanji delujejo za izbolj-šanje stanja in duha v državi. Prav nasprotno, oni so jamstvo, da se bodo velike svinjarije in ropanja državljanov dogajala še naprej – da se bodo (v skladu z revolucionarnim navodilom) iz velike večine državljanov še naprej delali re-veži, kajti samo reveži so levičarji.Njihova udeležba ali častno pokroviteljstvo na raznih dobrodelnih akcijah je le še ena goljufi -ja, ki prenovljenim komunistom vseh barv in frakcij pomaga, da ropajo ljudstvo.Čas je, da se jim zahvalimo in izstavimo račun za njihovo dosedanje delo.

Jože Tanko,poslanec SDS


OB

ČA

NI P

IŠE

JO Komisija za spremljanje položaja romske skupnostiKomisija za spremljanje položaja romske skup-nosti je bila ustanovljena 19. 11. 2015. Razlog, zakaj komisija ni začela takoj delovati, naj bi bil, da ni bilo odziva s strani Romov, saj naj ne bi pos-redovali predlogov za imenovanje predstavnikov romske skupnosti iz Lepovč in Goriče vasi. Po posredovanju Centra za socialno delo Ribnica sta bila s strani romskih skupnosti za predstavni-ka predlagana Stanko Bajt in Branko Hudorovič. Na 11. redni seji Občinskega sveta, ki je bila v četrtek, 1. 12. 2017, so bili poleg že omenjenih predstavnikov romske skupnosti imenovani še predstavnik Policijske postaje Ribnica Muha-med Delič, predstavnica Centra za socialno delo Ribnica Majda Vrh, predstavnica Zdravstvene-ga doma Ribnica Anica Debeljak, predstavnica Osnovne šole Ribnica Irena Briški, predstavnica Vrtca Ribnica Darja Miklič Mišmaš in predstav-nik Krajevne skupnosti Ribnica Andrej Pucelj, za predstavnika Občinskega sveta pa sem bil ime-novan jaz, ki sem bil na 1. redni seji Komisije za spremljanje položaja romske skupnosti imeno-

van tudi za predsednika Komisije za spremljanje položaja romske problematike.Na 1. redni seji komisije so bili soglasno spre-jeti sklepi, da se pripravi program dela, da se predlaga županu in Občinskemu svetu rebalans proračuna, da se zagotovijo fi nančna sredstva za delovanje komisije in sredstva za ureditev naselij, da je treba prioritetno zagotoviti osnovno infra-strukturo v naseljih (vodo, elektriko, kontejnerje za odpadke), da je treba pristopiti k problematiki nelegalnih objektov – naselja so nelegalna, po-stopki za rušenje objektov pa so bili ustavljeni, zato se je treba odločiti, ali ti objekti ostanejo; če ostanejo, potem je treba resno pristopiti k ureja-nju naselij in zagotovitvi osnovne infrastrukture (vode, elektrike itd.), če ne ostanejo, pa je treba te objekte odstraniti in prebivalcem teh naselij zagotoviti ustrezno lokacijo za bivanje. Na seji se je razpravljalo tudi o javnem razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za vzpostavitev večnamenskih romskih centrov ter tem, zakaj Občina Ribnica

ni kandidirala za pridobitev teh sredstev. Po raz-pravi je bil sprejet sklep, da se članom komisije naknadno posredujeta Zakon o romski skupnos-ti v RS in dokumentacija javnega razpisa za vzpo-stavitev večnamenskih romskih centrov. Komisija je med drugim sprejela sklep, da se 30. 5. 2017 izvede ogled romskih naselij. Ogled naselij je bil izveden. Osebno sem bil nad videnim pozitivno presenečen. Tudi ugotovitev predstavnice Centra za socialno delo Ribnica je bila, da naselje v Lepovčah ni bilo še nikoli tako urejeno, kot je bilo v času ogleda komisije.Prepričan sem, da bodo dolgoročno, če bomo vsi, ki smo vključeni v projekt problematike rom-skih naselij in Romov, k tej problematiki pristo-pili resno, vsekakor vidni rezultati. Socializacija Romov je nujna. Mogoče nam to ne uspe pri starejših, lahko pa nam uspe pri mlajših (otrocih) oziroma novih generacijah.

Aleš Hoge, predsednik Občinskega odbora ZL - DSD Ribnica

Zastava mora biti stvar ponosa in ne posmehaV juniju praznujemo dan državnosti v spomin na dan, ko je naša država pred šestindvajseti-mi leti tudi uradno postala samostojna država. Praznovanje je priložnost, da še bolj ozavesti-mo svojo ljubezen do domovine. Zdi se, da te ljubezni našemu narodu velikokrat primanjku-je. To se kaže tudi v tem, da ljudje za svojo dr-žavo nočejo prevzeti odgovornosti, je ne cenijo dovolj in o njej izpostavljajo predvsem slabe stvari.Prav zaradi pomanjkanja domoljubja sem na našo vlado naslovila pobudo, da država vsake-mu paru na civilni poroki za skupni dom po-dari slovensko zastavo. Zastava je namreč eden izmed najpomembnejših simbolov naše države ter bi jo morala imeti in ob praznikih izobešati vsaka slovenska družina. Od leta 2003 sem pooblaščenka za sklepanje zakonske zveze. Poroka je slavnostni dogodek, ob katerem mladoporočencem običajno kaj podarimo. Pred leti so posamezne občine ob civilni poroki svojim občanom namenile tudi skromno darilo. Sedaj le še redke občine oh-ranjajo ta običaj. Pred kratkim smo imeli vsi pooblaščenci za sklepanje civilnih porok na Upravni enoti Domžale sestanek, na katerem smo ugotovili, da bi bilo lepo, če bi lahko ob če-stitki paru poklonili kaj simbolnega. Ob tem se mi je porodila misel, da je slovenska zastava ne-kaj, kar najbolj simbolizira državo, zato bi to lah-ko bilo najlepše darilo države ob poroki. Večina

prisotnih pooblaščencev se je strinjala z menoj, zato je do pobude vladi tudi prišlo. Stroški za podarjeno zastavo so za državo zanemarljivi. Zelo me je presenetilo, ko je moj predlog o po-darjeni zastavi vzbudil v javnosti toliko pomi-slekov, da ne rečem celo posmeha pri nekaterih ljudeh. Kot je videti, nekaterim naša država tako malo pomeni, da so se iz njenih simbolov pripravljeni celo norčevati. Ta pobuda pa ne pomeni, da smo v NSi poza-bili na druge pomembne izzive in težave, ki jih ima naša država. Pripravili smo številne predlo-ge zakonov, predlog davčne, družinske, pokoj-ninske in zdravstvene reforme, ki jih je podprla tudi stroka. V NSi ne čakamo križem rok, tem-več želimo biti pripravljeni na čas, ko bomo lahko krščanski demokrati prevzeli odgovor-nost v vladi in državo popeljali na pot normal-nosti in primerljivosti z uspešnimi evropskimi državami, ki jih vodijo krščanski demokrati. Spoštovane državljanke in državljani, iskrene čestitke ob dnevu državnosti. Vsem nam želim, da ne bi nikoli prenehali verjeti v svojo državo. Ker imamo Slovenijo radi, bomo naredili vse, kar je v naših močeh, da bodo prave in resnične vrednote našega naroda bolj cenjene, spošto-vane in upoštevane, naša država pa uspešna in prava mati svojim državljanom.

Ljudmila Novak, predsednica NSi in poslanka

Razstava portretov »Faces of Ribnica« (v prevodu Ribniški obrazi) v tehniki pastel-nih barv bo za ogled na voljo od 11. junija 2017 dalje. Razstava je nastala v zadnjem letu in prikazuje samo tiste obraze, ki jih lahko videvamo še ta trenutek. Minljivost dobe je že shranila prenekatere vrstnike, katerih spomin čuvam in hranim v svojem srcu. Risal sem tiste, ki sem jih še lahko srečal tako mimogrede na ribniškem trgu, jim pomahal in jih pozdravil z veseljem in vso toplino v srcu. So moji znanci, prijate-lji, pa tudi neke vrste posebneži ter unikati Ribnice in njenega trga.Razstava je slikarstvo »a la prima« v pas-telni tehniki, ki ne dovoljuje nobenih na-pak. Narejena je brez pomagal projiciranja (šolski episkop) in drugih računalniških šablon, ki se danes preveč rade uporablja-jo v modnem (snobističnem) slikarstvu ter se hvalijo s svojo virtuoznostjo in foto-grafskim realizmom, zlaganost pa spretno zakrivajo. Predvsem so me gnali poteza in strast Van Gogha, risba in roka Egona Schieleja ter izdelava Tonnyje Holsber-gen.Galerija Artinside deluje že tretje leto. Ne bolita je zapostavljenost in visokost ne-katerih (beri snobizem in neumnost), saj služi le svojemu edinemu cilju – umetno-sti. S tem bom nadaljeval tudi v prihodnje, zato vabim na razstavo vse in še posebej tiste, ki so mi omogočili to upodobitev.

Dušan J. Matoh


ZA

HVA

LE O

B S

MR

TI

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.A kar ni njeno, nam ne more vzeti.In to, kar je neskončno dragoceno,je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič)

V SPOMINna našega sodelavca

SAŠA ŽITNIKA

Včasih se tema priplazi tako nenadoma, da um ne more sprejeti resnice. Na slovo ljubljene osebe nismo nikoli dovolj pripravljeni. Lepo sončno soboto nas je presenetila novica o izgubi našega dragega sodelavca in med otroki priljubljenega pomočnika vzgojitelja Saša Žitnika. Bil je poseben človek. Osem let je minilo, odkar se nam je pridružil v Vrtcu Ribnica. Najpomembnejši pri njegovem delu so mu bili otroci. Bil jim je prijatelj, svetovalec, vzornik. Učil jih je za življenje, jim dajal priložnosti in nudil izzive. S svojimi dejanji in pogovori je otrokom privzgajal pogum, trmo, vztrajnost in zaupanje. Rad je tekal z otroki in jih lovil. Zdelo se nam je, da bo kar poletel med oblake in se ne bo nikoli ustavil. In res je poletel. Bil je veter, ki je burkal otroška srca, vlival pogum, trosil veselje, iskrivost in smeh. To je bil on in tudi vedno bo. Korak pred nami in stopnico nad nami.

KOLEKTIV VRTCA RIBNICA

Bila sva tandem, ki sva dihala z najinimi Lisičkami. Ponosen si bil na njih, tako si srečen ob vsakem njihovem napredku. Tako rad si rekel: »Ha, ha ...toooo rabijo za življenje.« Pa saj ti veš – bil si jim vzor. Na pragu moje poklicne poti vem, da je bilo teh pet let najinega skupnega dela daleč najlepših v moji karieri. Hvala ti.Globoko v nas boš živel, ker ti si bil, zato ne moreš kar tako ne več biti.

JULKA LESAR IN KA TARINA ZUPANČIČ

ZAHVALAV 77. letu starosti je tiho od nas odšel

JOŽE POLOVIČiz Ribnice.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se članom vojnih veteranov, še posebej OZVVS Ribnica. Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi in Komunali Ribnica.

Posebna zahvala velja osebju ZD Ribnica.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

VSI, KI SMO GA IMELI RA DI

Zahvalapodjetju Herbby, d. o. o., za dosledno opravljanje storitev vožnje paci-entov v zdravstvene ustanove.

Zahvala velja vsem šoferjem za njihovo točnost, ažurnost, prijaznost, uslužnost in vso pomoč pri vožnji. Posebna zahvala velja gospodu Bo-risu za točno obveščanje o odhodu. Pacienti tako ne poznajo čakanja na prevoz do zdravstvenih ustanov, niti čakanja za vračanje domov. To imajo v podjetju zelo dobro organizirano. Čeprav so me skoraj en mesec vozili v Ljubljano na obsevanje, nisem za odhod domov nikoli čakala več kot 10–15 minut.

Zahvala velja tudi dr. Milenki Starc iz Zdravstvenega doma Velike Laš-če, ki mi je svetovala, naj se za prevoz obrnem na podjetje Herbby, d. o. o., ki izvaja neurgentni prevoz bolnikov iz Ribnice.

Še enkrat hvala vsem. Take natančnosti in prijaznosti v naši državi še nisem doživela, sploh pa ne v zdravstvu.

Jožica z Gradeža

ZahvalaIskreno zahvalo za nesebično in hitro pomoč pri gašenju požara izreka-mo Stanetu Grudnu in Ireni Mikolič, ki sta s svojim hitrim in požrtvo-valnim ukrepanjem pogasila nastali požar in preprečila večjo gmotno škodo. Prav tako se zahvaljujemo prostovoljnim gasilcem PGD Ribni-ca, ki so sanirali pogorišče.

Družina Prijatelj, Goriča vas

Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA


NASLEDNJA ŠTEVILKA REŠETAIZIDE 31. JULIJA 2017.

GRA DIVO ODDAJTE DO 15. JULIJA 2017.


V mesecu juliju in avgustu ponovno organiziramo plavanje v SELCAH ob četrtkih.

Začnemo 13. julija 2017, naslednji termini pa so 20. in 27 . julija ter 3., 10. in 17. avgusta 2017.

Informacije in prijave za posamezni datum sprejemamo na mobilni številki 031/792-694 do ponedeljka, 10. julija 2017.

Lepo vabljeni.

Društvo upokojencev Ribnica

VABILOV nedeljo, 9. julija 2017, ob 10. uri bo v župniji Sv. Gregor

slovesnost blagoslovitve nove freske Sv. Gregorja na pročelju župnišča. Fresko bo blagoslovil upokojeni škof msgr. Alojzij

Uran. Po obredu blagoslovitve bo slovesna sveta maša posvečena praznovanju slemenskega rojaka msgr. Stanislava

Dolšaka, zlatomašnika, in domačega župnika Andreja Muleja, srebrnomašnika.

Lepo vabljeni!

VABILODI Ribnica vabi vse svoje člane, da si 8. 7. 2017

v letnem gledališču ob Jurčičevi domačiji na Muljavi ogledajo predstavo z naslovom Tihotapci.

V četrtek, 20. 7. 2017, pa društvo organizira kopalni dan v Izoli.Prijavite se lahko v pisarni društva v času uradnih ura

(ponedeljek in petek od 9.00 do 11.00)ali po telefonu: 01/836-169 in 051/619-452.

Vljudno vabljeni!Društvo invalidov Ribnica

Vesele počitnice v Rokodelskem centru RibnicaZ velikim veseljem bomo v Rokodelskem centru Ribnica tudi letos organizirali Vesele počitnice, ki bodo potekale prva dva

tedna v avgustu (31. 7.–4. 8. in 7. 8.–11. 8.) od 9.00 do 11.00. Otroci bodo na delavnicah ustvarjali, se igrali in doživeli marsikaj

novega. Program bomo objavili na spletni strani Rokodelskega centra Ribnica do sredine julija.

Na Vesele počitnice vabimo vse otroke od šestega leta starosti naprej. Prijave zbiramo do 28. julija na elektronskem naslovu

[email protected], na telefonski številki 01/836-11-04 ali osebno v Rokodelskem centru Ribnica.

Delavnice so brezplačne.

OB

VES

TILA

Občina Ribnica - JUNIJ 2017

Documents

Transcript of Občina Ribnica - JUNIJ 2017