isis-februar-2003.pdf - Zdravniška zbornica Slovenije

G L A S I L O Z D R A V N I Š K E Z B O R N I C E S L O V E N I J EG L A S I L O Z D R A V N I Š K E Z B O R N I C E S L O V E N I J E

Let

o X

II. Š

tev

ilk

a 2

/ 1

. feb

ruar

20

03

Let

o X

II. Š

tev

ilk

a 2

/ 1

. feb

ruar

20

03

3

februar 2003 � ISIS

UVODNIK

Je naše zdravstvo zbolelo za rakom?

V novem letu nič novega, lahko zapišem popolnoma brez slabe vesti v prvem stavku tega uvodnika. Zdravstvo že od prvih dni tegaleta ponovno zaseda prve strani medijev. Problemi se množijo kot rakava celica. In prav v tem vidim analogijo z medicino. Ali lahkotrdimo, da je naše zdravstvo zbolelo za rakom?

Številni dejavniki tveganja za razvoj bolezni našega zdravstva so znani že dalj časa. Zelo objektivno in argumentirano so biliprikazani že v zadnjih letih devetdesetih let. Napovedani primanjkljaj Zavoda za zdravstveno zavarovane Slovenije, zastarela indotrajana medicinska oprema, število zdravnikov v državi in pomanjkanje ob upokojevanju povprečno zelo stare zdravniške popu-lacije, nevarnost vključevanja zdravnikov v Zakon o javnih uslužbencih in s tem v novo, z Evropsko unijo usklajeno delovnopravnozakonodajo, premajhne in neustrezne zmogljivosti kirurškega in drugih oddelkov Onkološkega inštituta, neenaka dostopnost dozdravstvenih storitev, preskrbljenost prebivalcev določenih regij države z zdravniki, staranje prebivalstva, srčna kirurgija. Po zaslugi

izkoriščanja funkcionalnih rezerv posameznih delov in zaradi usklajenega delovanja vseh delovsistema, je tudi sistem kot tak deloval dokaj stabilno. Vendar je delovanje sistema na skrajnihmejah zmogljivosti zelo občutljivo, zato ne dovolj premišljeni, celo hitri posegi, v kratkem časulahko izčrpajo rezerve in ogrozijo njegov celotni obstoj.

Tako se je zgodilo našemu sistemu. Po letu 2001 so se pojavili prvi znaki bolezni. Posamezniorgani organizma »zdravstvo« so začeli kazati znake popuščanja - prvi znaki izčrpanih rezerv. Neglede na delovanje v zgoraj opisanem okolju v devetdesetih, se je, namesto, da bi ugotovili vzrokpopuščanja in ga skušali odstraniti, namerno dodatno izpostavila odgovornost teh, očitno oslabe-lih organov. Slednji so se tako znašli v položaju, ko so se morali boriti z bolečino skoraj brezustreznih analgetikov. Da o kavzalnih zdravilih sploh ne govorimo.

Ne glede na več let znano dejstvo, da v Zdravstvenem domu Radlje ob Dravi v okviru sprejem-ljivih obremenitev zdravnikov ne morejo zagotoviti organizacije dežurne službe, odgovorni dodanes še vedno niso pripravili jasne strategije, kako podobnim regijam zagotoviti primerno številozdravnikov. Rezerva se očitno kritično zmanjšuje pri naslednjem organu.

Na žalost nič bolje ne kaže kirurškemu oddelku Onkološkega inštituta. Že pred nesrečnim do-godkom (poplavo operacijskih prostorov) so bolniki na zdravljenje na tem oddelku najprej čakalinesprejemljivo dolgo in bili nato zdravljeni v prostorih, kjer so imeli pred 200 leti nastanjenekonje. Ni državnega uradnika, ki bi smel imeti zatisnjene oči in ušesa pred tem dejstvom. V posa-meznih obdobjih leta morajo različni bolniki čakati na radioterapijo nesprejemljivo dolgo. Pa nezaradi zdravnikov, ki delajo na meji možnega. Razočaran sem nad medlim odzivom države naproblem ob poplavi operacijskih dvoran Onkološkega inštituta. Glede na število prizadetih bolni-

kov, bi ga morali tudi na ravni države obravnavati kot naravno katastrofo in čez noč poiskati potrebna sredstva iz državnih rezerv zatakojšnje dokončanje nove stavbe z novimi operacijskimi dvoranami. Selitev te dejavnosti v Klinični center, ki že sam po sebi nisposoben širiti zmogljivosti za povečanje števila operacij na odprtem srcu, zagotovo ne more biti najustreznejša rešitev. Zdravniki,ki zdravimo maligna obolenja, se zavedamo, kako strokovno pomembno je zagotavljanje kirurške dejavnosti znotraj Onkološkegainštituta. Še posebej za tista področja, kjer je potrebna skupinska obravnava bolnika in multimodalno zdravljenje.

Koliko odgovornim v tej državi v resnici pomeni človeško življenje in koliko kakovost človeškega življenja? Naša država že nekajčasa ni več revna država. Saj se vendar prav z dejstvom, da smo med kandidatkami za Evropsko unijo po ekonomskih kriterijih navrhu, naši politiki pogosto hvalijo. Čakalna doba za zamenjavo okvarjenega kolka z umetnim ni posledica lenobe ortopedov alipomanjkanja operacijskih dvoran. Je posledica cene umetnega kolka, ki je v Sloveniji enaka kot na Danskem. V Sloveniji za zdravstvonamenimo trikrat manj denarja kot na Danskem. Na žalost Slovenca obrabljen kolk ne boli trikrat manj. Strošek dela ortopeda prizamenjavi kolka je v primerjavi s ceno kolka zanemarljiv. Enako velja tudi za druge visoko usposobljene specialiste. Nesprejemljivodolgih čakalnih dob nimamo na vseh področjih zdravstva. Imamo jih na področjih, kjer je cena zdravstvene storitve visoka zaradidrage medicinske opreme, zdravil ali nadomestkov, ki jih je potrebno vgraditi v bolnikov organizem. Čakalne dobe so do določenihrazsežnosti lahko obvladljive, kasneje slabše in po določenih razsežnostih neobvladljive. Tako kot v medicini, je potrebno tudi vzdravstveni politiki ukrepati pravočasno.

Zdravniki poznamo diagnostične postopke za diagnostiko težav zdravstvenega sistema in tudi posamezne terapevtske ukrepe. Tosmo dokazovali v vseh letih obstoja samostojne države Slovenije. Zavedamo se tudi pomena skupinske obravnave bolnika, kar pre-vedeno v slovenščino pomeni: »Več glav več ve«. Že vrsto let imamo naše bolnike za partnerje pri najpomembnejših odločitvah odiagnostiki in zdravljenju. Brez soglasja bolnika se lahko odločamo le v primerih neposredne ogroženosti življenja. Seveda v takihprimerih na svoja ramena prevzemamo še večjo odgovornost.

Tudi naš zdravstveni sistem že dolgo potrebuje skupinsko obravnavo, kar preneseno pomeni multimodalno zdravljenje. Pričaku-jemo diagnoze, ki jih bomo razumeli in sprejeli, ter predlog terapije, s katero se bomo strinjali. Ob različnih milijardnih investicijahv državi se nikakor ne bomo strinjali s čakalnimi dobami za srčne operacije, zdravljenje malignih obolenj, obrabljenih kolkov, sivihmren, golš in z nesprejemljivo neenako preskrbljenostjo prebivalstva z družinskimi zdravniki. To je delovanje na robu rezerve, ki sije Slovenci ne zaslužijo.

Rešujmo zdravstvo po načelih medicine: znaki bolezni, diagnostika, diagnoza, terapija. Saj je tako enostavno upoštevati osnovnezakone narave. Da se rak le ne bi prehitro razrasel!

Marko Bitenc

ISIS � februar 2003

4

N O V I C E

Uradne ure strokovnih slu`b

Enota Dan Od Do Telefonsko Osebno

Tajni{tvo Po, T, S 08.00 15.00 � �

^ 08.00 17.00 � �

Pe 08.00 13.00 � �

Tel.: 01 30 72 100, faks: 01 30 72 109E-po{ta: [email protected]

Oddelek za Po, T, S 09.00 10.00 �

pravne in 14.00 15.00 �

splo{ne zadeve ^ 13.00 16.00 � �

Pe 08.00 10.00 �


Oddelek za Po, T, S, ^ 08.00 15.00 � �

zdravstvenoekonomiko,plan in analize


Oddelek za Po, T, S 08.00 15.00 � �

usposabljanje ^ 13.00 17.00 � �

in strokovni Pe 08.00 13.00 �

nadzor


Oddelek za Po, T, S 08.00 15.00 � �

finance in ^ 08.00 17.00 � �

ra~unovodstvo Pe 08.00 13.00 � �


Oddelek za stike Po, T, S 08.00 15.00 � �

z javnostmi in ^ 08.00 17.00 � �

uredni{tvo Pe 08.00 13.00 � �

revije Isis


Uradne ure predsednika Zbornice in ~lanovizvr{ilnega odbora, generalnega sekretarja,

predsednika razsodi{~a in toìlca

Ime Dan Od Do

Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med. ~etrtek 16.00 17.00Predsednik Zbornice

Asist. Andrej Moìna, dr. med. ~etrtek 16.00 17.00Podpredsednik Zbornice inpredsednik odbora za bolni{ni~noin specialisti~no zdravstvo

Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med. po dogovoruPredsednica odbora za osnovnozdravstvo

Prof. dr. Franc Far~nik, dr. stom. sreda 13.00 14.00Podpredsednik Zbornice inpredsednik odbora za zobozdravstvo

Prof. dr. Matija Horvat, dr. med. ~etrtek 15.00 16.00Predsednik sveta zaizobraèvanje zdravnikov

Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med. po dogovoruPredsednik odbora zastrokovno-medicinska vpra{anja

Mag. @arko Pinter, dr. med. prva sreda 15.00 16.00Predsednik odbora za vsak drugi 16.00 17.00pravno-eti~na vpra{anja ~etrtek

Jani Derni~, dr. med. ~etrtek 16.00 17.00Predsednik odbora zasocialno-ekonomska vpra{anja

Igor Praznik, dr. med. ~etrtek 16.00 17.00Predsednik odbora za zasebnodejavnost

Prim. mag. Brane Me`nar, dr. med. po dogovoruRazsodi{~e I. stopnje

Doc. dr. Joè Balaìc, dr. med. po dogovoruToìlec Zbornice

Brane Dobnikar, univ. dipl. prav. ~etrtek 13.00 14.00Generalni sekretar

ISIS � februar 2003 6

ISIS - leto XII. Številka 2 � 1. februar 2003

Fot

ogra

fija

: Dra

gan

Arr

igle

r

Vsebinauvodnik Marko Bitenc • Je naše zdravstvo zbolelo za rakom? 3

novice 4

fotoreportaža Izidor Kern, Nadja Triller • Golniški dnevi 24

iz glasil evropskih zbornic Jiři Hollan • Kaj je najbolj dragoceno?

aktualno Jana Kolman in sodelovci • Sodelovanje Slovenije v evropskem projektu EARSS – prikaz

rezultatov deleža MRSA-izolatov iz hemokultur 30

Danica Avsec Letonja • Darovanje organov 34

Jure Peklar • Predpisovanje generičnih zdravil slovenskih splošnih zdravnikov

in zdravnikov splošne medicine 36

Miloš Židanik, Suzana Židanik • Obravnava škodljivega uživanja alkoholnih pijač in odvisnosti

od alkohola 40

Marjan Bilban • Testiranje na prisotnost alkohola (in/ali drog) v podjetju 44

Krištof Zevnik, Peter Kadunc • Digitalna fotografija v medicini in stomatologiji 50

forum Jurij Fürst • Recepti za osebno rabo 52

Matjaž Zwitter • Vreča gnilega krompirja 53

Branko Omerzu • Preprečevanje dela na črno v Sloveniji 56

obvestila Nives Rožič Vičič • Ustanovitev Združenja za ambulantno ginekologijo 56

Jurij Fürst • Nova lista zdravil 62

Damjan Kos • Avtomatično elektronsko obveščanje o novi listi zdravil in drugih

elektronskih gradivih Zavoda 65

strokovna srečanja D. Urlep, D. Mičetić Turk, R. Janša • Deseti mednarodni simpozij o celiakiji 90

Živa Novak Antolič • Poročilo s sestanka izvršnega odbora in sveta EBCOG-a 92

Uroš Skalerič • 28. kongres Evropskega združenja za stomatološko

izobraževanje (ADEE) 94

8 2510

februar 2003 � ISIS7

SV. JANEZ OD BOGAZOBNI VSADEK - DENTALNI IMPLANTAT

Pomembnosti zdravja in nege ustne votline se marsikdaj zavemo šele, ko je prepozno. Prijazen nasmeh zdravih zob je zagotovo najlepše orožje vvsakdanjem življenju, ki nam ga zobozdravniki s pomočjo sodobnih tehnik lahko vrnejo v polnem sijaju. Na tokratni naslovnici predstavljamo zobnivsadek oziroma zobni implantat. Služi kot nosilec za umetni zob ali kot nosilec za rehabilitacijo brezzobega predela ust (mostiček ali protezo) inomogoča vrnitev širokega nasmeha. Zobje žage simbolno ponazarjajo ponovno opravilno sposobnost človeške ustne votline.

Tekst in idejna zasnova: Elizabeta Bobnar Najžer

K. Tušek Bunc, S. Židanik • Fizikalna medicina v ambulanti zdravnika družinske medicine 96

D. Lonzarić, B. Jesenšek Papež • Tečaji iz Cyriaxove ortopedske medicine 98

Milijeva Rener • Usposabljanje radioloških inženirjev s področja mamografije – I 100

K. Hertl, M. Rener, M. Senčar • Usposabljanje radioloških inženirjev s področja mamografije – II 102

Janja Ahčin • Paliativna oskrba – izziv medicini 104

A. Fatur Videtič, M. Teržan • Biotehnologija in javno zdravje: pričakovanja, koristi in stroški 106

Martin Rakuša • Študentje in Dunaj 108

tako mislimo Andrej Žmitek • O notranjem in zunanjem ogrodju 110

Matjaž Kopač • Razlogi proti kloniranju 112

• Koliko si res želimo manj delati? 113

Marinka Kremžar • Veliki slovar tujk in Slovenski medicinski slovar 114

odmevi Andrej Žmavc • Dežurstva v osnovnem zdravstvu 116

Boštjan Lovšin • Pavel Gantar: Internet za vse državljane

(Delo, 17. 12. 2002) – Ali res? 117

recenzija Gregor B. E. Jemec • A. Kansky in sodelavci: Kožne in spolne bolezni 118

nove publikacije Janko Kersnik • Zdravje na Gorenjskem 118

Vida Šušteršič Bregar • Ahhh, voda “Otroci in voda” 119

Franc Štolfa • Dr. Velimir Vulikič: Dr. Milan Dolenc, slovenski veterinar 120

zdravniki v prostem času Davorin Dajčman • Lastovo pod kolesarsko čelado 121

s knjižne police Marjan Kordaš • Erich Fromm: Človek za sebe 125

personalia • 126

koledar zdravniških srečanj • 129

misli in mnenja uredništva Anton Grad • Smrt in nesmrtnost 146

91 121107


8

N O V I C E

Profesor dr. Leslie Michaels,zaslu`ni gostujo~i profesor Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

Profesorju Lesliu Michaelsu, zaslu`-nemu profesorju na Oddelku za hi-stopatologijo na Royal Free & Uni-

versity College London Medical School, jedekan Medicinske fakultete Univerze vLjubljani, prof. dr. Miha @argi, dr. med, 3.decembra podelil ~astni naziv zaslu`ni go-stujo~i profesor. Sve~ano podelitev je pripra-vil in vodil ceremoniar akademik prof. dr.Marjan Korda{.

Profesor dr. Leslie Michaels je dolga letaeden vodilnih strokovnjakov na podro~jupatologije glave in vratu. Z ve~ kot 50-let-nim uspe{nim strokovno-raziskovalnim,pedago{kim in publicisti~nim delom je sku-paj z dr. Vincentom Hyamsom in dr. Joh-nom Batsakisom najzaslu`nej{i za vsestran-ski razvoj in uveljavitev patologije glave invratu kot posebne veje kirur{ke patologije.

Rodil se je 24. julija 1925 v Londonu. [tu-dij medicine je kon~al v Londonu na West-minster Medical School leta 1949. Doktoratznanosti z naslovom “Pathological aspectsof pulmonary secretion” je zaklju~il v Lon-donu leta 1960 (M.D.) Izredno uspe{no aka-demsko pot patologa je za~el na Univerzi vBristolu (1951-1953) in jo nadaljeval na Uni-verzi v Manchestru (1953 - 1957). Za docen-ta iz predmeta patologija je bil izvoljen leta1959 na Albert Einstein College of Medici-ne v New Yorku. Od leta 1961 do 1969 je bilzaposlen kot patolog na Ontario Hospitalsv Kanadi. Po povratku v Evropo je delal od1970 do 1972 kot Senior Lecturer na Insti-tute of Laryngology and Otology, Univer-sity College London Medical School, kjer jebil leta 1973 izvoljen za rednega profesorjaza patologijo. Na tej univerzi je bil med leti1976 in 1981 tudi dekan. Leta 1990 je bil ime-novan za zaslu`nega profesorja na RoyalFree & University College London MedicalSchool in za ~astnega patologa konzultantana Royal National, Throat, Nose & Ear Hos-pital.

Ve~ kot petdesetletno znanstvenorazi-skovalno delo prof. dr. Leslia Michaelsa ob-sega izjemno obseèn publicisti~ni opus, kivklju~uje 7 knjig, posamezna poglavja v 25knjigah in 187 ~lankov v revijah, ki jih citira

“Science citation index”. Profesor Michaelsje strokovnjak z naj{ir{im znanjem patolo-gije vsega podro~ja glave in vratu, kar je mo-go~e razbrati v petih knjigah, kjer na izred-no didakti~en na~in, v izbru{enem jezikov-nem slogu, sistemati~no podaja celoten pre-gled patologije tega podro~ja. V vseh ome-njenih knjigah je mogo~e zaznati prepleta-nje avtorjevega izjemnega teoreti~nega zna-nja in bogatih izku{nj iz obse`nega strokov-no-raziskovalnega dela. Vse to daje u~beni-kom patologije glave in vratu {e posebno od-liko in diagnosti~no uporabnost.

S posebno zavzetostjo se profesor Mic-haels è ve~ desetletij poglobljeno ukvarjapredvsem s patologijo grla in u{esa. Ti dveo`ji podro~ji znanstvenoraziskovalnega delaje predstavil v {tirih knjigah. Prav na podro~-ju patologije u{esa je è ve~ desetletij nes-porno vodilni strokovnjak v svetu. Knjige ou{esni patologiji so iz{le pri uglednih zalo`-nikih medicinske literature, kot so Springer(London), Kluwer (Dordrecht), Armed For-

ces Institute of Pathology (Washington) inJ. Wiley and Sons (London). Vodilna vlogaprof. Michaelsa v u{esni patologiji je {e po-sebej vidna v posameznih poglavjih {tevil-nih u~benikov patologije. Kar 18 od 25 po-glavij je posvetil razli~nim problemom v u{es-ni patologiji. Poglavja so objavljena v naj-vidnej{ih u~benikih specialne in tumorskepatologije, kot so Fletcher: Diagnostic Pat-hology of Tumors (prva in druga izdaja 1992in 2000), Damjanov, Linder: Anderson’sPathology, 1995, Sternberg: Diagnostic Sur-gical Pathology (prva in druga izdaja 1994in 1999). Vsi ti strokovni u~beniki so naj-pogosteje uporabljeni diagnosti~ni pripo-mo~ki in temelji za podiplomsko izobraè-vanje patologov in kirurgov. Med ostalimiposameznimi poglavji v knjigah so pomem-bna tudi tista o predrakavih spremembah intumorski patologiji v podro~ju glave in vra-tu ter diagnosti~nih metodah za njihovo pre-poznavanje.

V Sloveniji sodijo knjige prof. Michaelsa

Profesor dr. Leslie Michaels na sve~ani podelitvi naziva zaslu`ni gostujo~i pro-fesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani..................................................................................................


9

N O V I C E

`e ve~ desetletij med temeljne u~benike zaspecializante in specialiste patologe in oto-rinolaringologe, kar velja {e posebej za prvoin drugo dopolnjeno izdajo knjig “Ear, noseand throat histopathology “ (1987, 2001) ter“Pathology of the larynx” (1984), ki sta iz{lipri zalo`bi Springer v Londonu.

Strokovno-znanstvene ~lanke z najrazli~-nej{ih podro~ij patologije glave in vratu indrugih organskih sistemov objavlja profe-sor Michaels v {tevilnih najuglednej{ih stro-kovno-znanstvenih revijah, med drugimtudi v dveh najpresti`nej{ih, kot sta Naturein Lancet. [tevilni prispevki so bili objavlje-ni v uveljavljenih patolo{kih, onkolo{kih,nevrolo{kih in internisti~nih revijah, kot so:Hepatopathology, Brain, Stroke, British Me-dical Journal, American Journal of SurgicalPathology, Journal of Pathology, Cancer,American Journal of Cardiology, Histopat-hology itd. Strokovne in znanstvene prispev-ke s podro~ja patologije glave in vratu je ob-javljal v vseh najpomembnej{ih klini~nih inpatolo{kih revijah s tega podro~ja.

Pomembnost strokovno-znanstvenihpublikacij profesorja Michaelsa se objektiv-no ka`e predvsem v izjemni citiranost nje-govih del, ki obsega 2.060 citatov v obdobjuod 1970 do 2002.

Profesor Leslie Michaels sodeluje z In{ti-tutom za patologijo Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani od leta 1991 dalje. Pr-vi~ je predaval na International ScientificPathology Meeting “Science for Peace, Col-laboration and Liberty” septembra leta 1991v Ljubljani, ki je zaradi vojne v Sloveniji na-domestil 13. evropski kongres patologov vLjubljani. Za~etek strokovnega sodelovanjaz ljubljansko skupino za prou~evanje epite-lijskih hiperplasti~nih sprememb na sluzni-ci grla je uvodnik, ki ga je profesor Michaelsnapisal za monografijo akademika VinkaKambi~a in prof. Nine Gale “EpithelialHyperplastic Lesions of the Larynx”, ki je iz{-la pri zalo`bi Elsevier v Amsterdamu leta1995, in podprl ljubljanski koncept vredno-tenja in klasifikacije epitelijskih spremembsluznice grla. Leta 1996 je pomembno pris-peval k uspehu International Conference onEpithelial Hyperplastic Lesions of the Lar-ynx v Ljubljani. Na tej konferenci je skupajz drugimi najuglednej{imi strokovnjaki zvsega sveta prikazal uporabno vrednostKambi~-Lenartove klasifikacije epitelijskihsprememb na sluznici grla, povezano z na-povedjo razvoja bolezni. Na tej konferencije profesor Michaels postal ~lan Mednarod-ne delovne skupine za prou~evanje epitelij-

skih sprememb na sluznici grla pri Evrop-skem dru{tvu za patologijo. Skupina se je se-stala leta 1997 v Ljubljani in Londonu, kjerso ~lani, prof. Leslie Michaels, akademikVinko Kambi~, prof. Antonio Cardesa, prof.Henrik Hellquist in prof. Nina Gale, po-drobno raz~lenili in dopolnili morfolo{kekriterije razvrstitve epitelijskih spremembsluznice grla in preimenovali Kambi~-Le-nartovo klasifikacijo v Ljubljansko. Skupi-na je predstavila dopolnjeno Ljubljanskoklasifikacijo v dveh odmevnih objavah v re-vijah Histopathology in Advances in Ana-tomic Pathology. Profesor Michaels je edennajzaslu`nej{ih ~lanov Mednarodne delov-ne skupine, ki so prispevali k mednarodniuveljavitvi izvirnih konceptov ljubljanske{ole razvr{~anja, vrednotenja in zdravljenjapredrakavih sprememb na sluznici grla. Pravtemu problemu je profesor Michaels name-nil tudi v svoji drugi izdaji u~benika “Ear,nose and throat histopathology ”, ki je iz{elpri zalo`bi Springer leta 2001 v Londonu, ve-liko pozornost in tako pomembno prispe-val k uveljavitvi Ljubljanske klasifikacije vmednarodnem strokovnem prostoru.

�

Nina Gale


10

N O V I C E

Podelitev naziva svetnik, vi{ji svetnik

Ob koncu leta je Ministrstvo za zdrav-je podelilo najvi{je strokovne nazi-ve: svetnik in vi{ji svetnik. Brez dvo-

ma se je kon~alo obdobje koli~inskega po-deljevanja nazivov, saj je sedaj {tevilo obehnazivov omejeno. Naziv svetnik bo v Slove-niji hkrati lahko nosilo le pet odstotkovzdravnikov, naziv vi{ji svetnik zgolj en od-stotek. Tokratni prejemniki so ~akali na po-delitev kar tri leta.

Kot je na podelitvi izjavil minister zazdravje prof. dr. Du{an Keber, naj naziv nebi pomenil le ~astne funkcije, temve~ naj binosilci po svojih najbolj{ih mo~eh prispe-vali k dobrobitu slovenskih dr`avljanov nazdravstvenem podro~ju. V prihodnje si boministrstvo namre~ {e bolj prizadevalo, dase bo kakovost zdravstvenega varstva meri-la po tem, kako dobro je za uporabnike.

Naziv svetnik so prejeli: prof. dr. Sta{aKaplan Pavlov~i~, dr. med., prof. dr. MarkoSnoj, dr. med., prof. dr. Anton Mesec, dr.med., doc. dr. Radko Komadina, dr. med.,in asist. mag. Ivan Ferkolj, dr. med.

Naziv vi{ji svetnik so prejeli: prof. dr.Vera Pompe Kirn, dr. med., prof. dr. RajkoKenda, dr. med., prof. dr. Pavel Poredo{, dr.med., prof. dr. Borut Pust, dr. med., prof.dr. Vane Antoli~, dr. med., prof. dr. RafaelPonikvar, dr. med., in prim. prof. dr. IvanKrajnc, dr. med. �

ebnFoto: Jolanda Kofol

Skupinska fotografija prejemnikov nazivov: Rajko Kenda, Anton Mesec, IvanKrajnc, Du{an Keber, Radko Komadina, Vera Pompe Kirn, Marko Snoj, Sta{aKaplan Pavlov~i~, Rafael Ponikvar, Ivan Ferkolj, Pavel Poredo{, Borut Pust inVane Antoli~ (z leve)..................................................................................................

Prof. Marko Snoj..............................................

Prof. Anton Mesec..............................................Prof. Sta{a Kaplan Pavlov~i~

..............................................


11

N O V I C E

Doc. dr. Radko Komadina..............................................

Asist. mag. Ivan Ferkolj..............................................

Prof. Vera Pompe Kirn..............................................

Prof. Vane Antoli~..............................................

Prof. Pavel Poredo{..............................................

Prof. Rafael Ponikvar..............................................

Prof. Borut Pust..............................................

Prof. Rajko Kenda..............................................

Prof. Ivan Krajnc..............................................


12

N O V I C E

Svetovni kongres o bioetiki

DeklaracijaSvetovna obljuba dostojanstva ~love{kemu bitju

Na drugem svetovnem kongresu o bi-oetiki, ki je potekal v [paniji okto-bra 2002, so med drugim sprejeli de-

klaracijo o dostojanstvu ~love{kih bitij. Njenprevod objavljamo v nadaljevanju.

Opaàmo,da je ~love{ko dostojanstvo kot lastnost

ali vrednota, ki je zna~ilna za ~love{ka bitjain iz katere izhajajo druge vrednote in te-meljne pravice, priznano v mednarodnihdokumentih ali ga vsebujejo mednarodnidokumenti, kot so:� Splo{na deklaracija o ~lovekovih pravi-

cah (ZN, 10. 12. 1948),� Konvencija o varstvu ~lovekovih pravic

in temeljnih svobo{~in (4. 11. 1950),� Evropska socialna listina (18. 10. 1961),� Mednarodni pakt o dràvljanskih in po-

liti~nih pravicah (16. 12. 1966),� Mednarodni pakt o ekonomskih, social-

nih in kulturnih pravicah (16. 12. 1966),� Ameri{ka konvencija o ~lovekovih pra-

vicah (22. 11. 1969),� Afri{ka listina o pravicah ~loveka in ljud-

stev (26. 9. 1981),� Konvencija o otrokovih pravicah (20. 11.

1989), Arabska listina o ~lovekovih pra-vicah (15. 9. 1994),

� deklaracije, pogodbe in protokoli ZN vzvezi z ̀ enskami (1967, 1974, 1977, 1993,1999),

� Konvencija o ~lovekovih pravicah v zve-zi z biomedicino (Svet Evrope, 4. 4. 1997),

� Splo{na deklaracija o ~love{kem genomuin ~lovekovih pravicah (Unesco, 11. 11.1997),

� deklaracije, sporazumi in protokoli, ki sonastali po sre~anjih na vrhu v Riu (junij1992), Kiotu (december 1997), Montrea-lu (januar 2000) in Johannesburgu (sep-tember 2002),

ali kateri koli taki dokumenti, katerihna~ela so na splo{no vklju~ena v usta-ve ter pravni in zakoniti red demokra-ti~nih narodov in tudi v

�Mednarodno konvencijo o odpravi

vseh oblik rasne diskriminacije (13. 7.1967, sprejeto in razgla{eno 26. 4.1968),

�Deklaracijo iz Barcelone: “^lovekovepravice do osnovne prehrane” (marec1992),

�Deklaracijo o bioetiki iz Gijona (I. sve-tovna konferenca o bioetiki, SIBI, 24.6. 2000),

�Deklaracijo o bioetiki iz Caracasa (I.ibero-ameri{ka konferenca o bioetiki,9. 2. 2001),

�da je popolno dostojanstvo ~love{ke-ga bitja temeljna pravica vsakega po-sameznika, ki jo je treba spo{tovati invarovati,

�da so v svetu kljub temu dejstvu takenorme ali na~ela mnogo preve~kratomejena ali celo namenoma kr{ena,ker niti dostojanstvo ~love{kega bitjaniti pravice, ki iz tega izhajajo, nisopriznane v celotnem obsegu,

�da milijoni ljudi trpijo zaradi lakote,pomanjkanja pitne vode in ustreznihbivalnih prostorov, zaradi bolezni (aidsje najbolj dramati~en primer), zaradipomanjkanja, ki je posledica rev{~inein premalo osnovnih dobrin ali stori-tev - vse to so nesre~e, ki bi jih bilo mo-go~e enostavno in hitro premagati, po-goji, ki posameznike prisilijo v popol-no odvisnost ali jih vodijo v pogubo insmrt, medtem ko dru`ba v izobilju -najmanj{i del svetovnega prebivalstva- uìva bogastvo in obilje ter celo uni-~uje globalne vire,

�narava, biolo{ka raznolikost in okoljeprestajajo zaskrbljujo~ propad z ne-nehnim kr~enjem zelenih povr{in, iz-trebljanjem ìvalskih vrst, kopi~enjemodpadkov in smeti na kopnem in vmorjih, degradacijo zemlje in voda za-radi ravni globalne onesnaènosti, neglede na dejstvo, da so to ìvljenjskiprostori, viri in kraji du{evnega po~it-ka, ki so za ~love{ka bitja bistveni,

�da je nasilje, fizi~no, psiholo{ko, moral-

no, tehni~no ali socialno, nerazumnovedenje, ki je nekulturno in v nasprotjuz dostojanstvom ~love{kega bitja,

�da vojne, oboroèni spopadi, terori-zem, politi~ni ali religiozni pregon, pri-silna emigracija, napadi na kulturnoraznolikost, in predvsem na raznoli-kost domorodcev, rasizem, sovra{tvodo tujcev, izklju~evanje iz dru`be, iz-kori{~anje in zloraba ̀ ensk in otrok, za-nemarjanje starej{ih, propaganda se-bi~nih ekonomskih interesov in zlora-ba znanstvene in tehnolo{ke premo~idokazujejo mnoga nasilna in vsakda-nja dejanja, ki zadevajo vse sloje in do-mene ~love{tva, dejanja, katerih pogo-stost in intenzivnost vedno bolj nara{-~a in se pogosto izvajajo popolnomanekaznovano.

Izjavljamo,da je posameznikovo in kolektivno do-

stojanstvo le utvara,� ~e ne prepre~imo, da milijoni nesre~nih

ljudi trpijo zaradi lakote, kroni~ne pod-hranjenosti in pomanjkanja pitne vode,

� ~e dopustimo trpljenje milijonov ljudi, kiga povzro~ajo bolezni, pogojene z rev{-~ino, pomanjkanje hrane in pitne vodein ker nimajo dostopa do osnovnihzdravstvenih storitev,

� ~e neuspe{no {irimo idejo, da je vsakdoupravi~en do izobrazbe, pravi~no nagra-jenega dela in pravilne informacije navpra{anja, ki ga zadevajo,

� ~e ne prepre~imo diskriminacije oseb innarodov, zlorabe ènsk in otrok, zapo-stavljanja starej{ih in agresije do kultur-nih skupin, njihove identitete in zanje re-levantne okolice,

� ~e dopu{~amo ali kakor koli podpiramorasizem ali sovra{tvo do tujcev, ideolo{-ko, politi~no ali kulturno preganjanje aliprisilno emigracijo,

� ~e ne prepre~imo propadanja okolja, na-rave in samovoljnega izkoreninjanja vrst(biolo{ke raznolikosti),


13

N O V I C E

� ~e znanosti in tehnologije ne prilagodi-mo ~loveku, tako da bosta sluìli splo{ne-mu interesu ~love{tva in predvsem v in-teresu najbolj o{kodovanih,

� ~e bomo za re{evanje razlik {e naprej upo-rabljali oro`je ali nasilje, namesto da gra-dimo mostove strpnosti in konstruktiv-ne komunikacije.

Verjamemo, da� je le s spo{tovanjem in u~inkovitim ure-

sni~evanjem individualnega in kolektiv-nega ~love{kega dostojanstva po vsemplanetu mogo~e dose~i mirno ìvljenje,socialno pravico, demokracijo, plurali-zem, pravi~nost, bratstvo, kulturno raz-nolikost in ohranjanje narave in jih do-kon~no ustaliti kot naravne pravice, ki jihkot ~love{ka bitja moramo uìvati in po-sredovati prihodnjim generacijam,

� ima vsaka oseba eti~no dol`nost, da spod-buja ~love{ko dostojanstvo in prevzameza{~ito dostojanstva osebe in tudi dol`-nost, da deluje proti njegovim kr{itvamin jih naznani,

� je nujno potrebno, da vsaka dràva ~imprej podpi{e in ratificira Pogodbo o fito-genetskih virih v zvezi s prehrano in agri-kulturo ter spodbuja pravi~no razdelitevugodnosti.

Dajemotrdno obljubo, da bomo spodbujali

� razvoj vedenja, ki ~love{ko dostojanstvopojmuje kot splo{ni temelj za ìvljenje vmiru, prostosti, svobodi in avtonomiji,temelj, ki mora biti dedi{~ina za prihod-nje generacije,

� odlo~no usmeritev v novo svetovno ure-ditev, ki temelji na vzajemnem sodelova-nju, deljeni odgovornosti, pravi~nosti insolidarnosti, da se kon~a beda ljudi, kotje socialna nepravi~nost, lakota in rev{-~ina, ekonomske nesre~e, brezposelnost,kulturno, ideolo{ko ali religiozno zatira-nje, nepismenost, socialno izklju~evanje,oboroèni spopadi, vojne in nasilje,

� za{~ito pravice vsakega ~love{kega bitjado osnovne prehrane in zdravstvenegavarstva, tako da podpremo kakr{na kolisredstva, ki bodo zagotovila to pravico inda omogo~imo pravi~nost dostopa doprednosti, ki jih prina{ata znanstveni intehnolo{ki napredek na podro~ju prehra-ne in zdravstvenega varstva,

� za{~ito okolja, narave in biolo{ke razno-likosti in osredoto~anje na takoj{njo od-

pravo {kode, ki je bila doslej storjena temtemeljnim danostim,

� sprejem ukrepov in proaktivno ravnanje- naj bo individualno, kolektivno, dru`-beno ali politi~no - ki je potrebno, da sekon~ajo vse razli~ne oblike nasilja invzpostavi u~inkovito spo{tovanje dosto-janstva ~love{kih bitij kot nastajajo~anova kultura, ki je neodtujljiva,

� nujen poziv vladam, da takoj izvr{ijo -brez kakr{nih koli opravi~il - ukrepe indejanja, ki so potrebna, da bo ta obljubau~inkovita,

� {iritev te obljube na vse mo`ne na~ine {ir-jenja, zlasti preko odborov in/ali nacio-nalnih komisij za bioetiko, med vse pre-bivalstvo na planetu in zahtevo, da seupo{teva in izvr{i. �

Gijon ([panija), 4. oktober 2002II. konferenca o bioetiki

VZAJEMNA SLOVENSKIMPORODNIŠNICAM PODARJAFOTOTERAPIJSKE LUČI ZAZDRAVLJENJE ZLATENICE

Vzajemna zdravstvena zavarovalnicaje v sklopu donatorske akcije Lu~keza na{e ljub~ke vsem slovenskim po-

rodni{nicam podarila 14 svetilk za fotote-rapijo, ki se uporabljajo za zdravljenje zla-tenice pri novorojen~kih. Nalo`ba, vredna10 milijonov tolarjev, je le ena izmed mno-gih v nizu donatorskih dejavnosti te najve~-je slovenske zavarovalnice za prostovoljnazdravstvena zavarovanja, s katerimi si pri-zadeva izbolj{ati raven medicinskih storitevin zdravstvene varnosti Slovencev. V Vza-jemni so se odlo~ili, da bodo z donacijo so-dobnih tehnolo{kih lu~i pomagali porodni-{nicam, da bodo la`je zdravile nedono{en~-ke in novorojen~ke ter jih obvarovale predzlatenico. Zlatenica je pri novorojen~kih zelopogost pojav, ki se pojavi pri skoraj polovicinovorojenih otrok.

@e v letu 2000 je Vzajemna osmimzdravstvenim domovom, domu upokojen-cev Celje in Onkolo{kemu in{titutu Ljub-ljana podarila deset defilibratorjev. �

NA SPLET NAMESTOV AMBULANTO

Rezultati obse`ne raziskave, ki so jomed prebivalstvom zvezne dràve nanovi celini izvedli strokovnjaki za ra-

ziskavo javnega mnenja, pri~ajo, da postaja“Cyber Doctor” vse bolj obetaven in priljub-ljen, zaupanja vreden zaveznik, zavetnik, po-mo~nik, zlasti pa svetovalec modernega ~lo-veka. Ameri~ani so navdu{eni nad virtualnimzdravnikom predvsem zato, ker je vedno do-segljiv, veliko bolj izobraèn in razgledan odklasi~nega zdravnika, ima na voljo dovolj ~a-sa, podatkov in virov informacij, je potrpe`-ljiv in prijazen do pacienta - slednji ga poi{~ein se od njega poslovi, kadar in kakor sam ho-~e, obenem pa je tudi cenej{i in veliko bolj eks-peditiven. Kadar ga ne potrebuje{, ga prepro-sto izklju~i{. Podobne prednosti virtualnegazdravnika v zadnjih letih za~enjajo vse bolj ce-niti tudi uporabniki zdravstvenih storitev nastari celini. Njegova velika prednost je tudi vtem, da mimogrede prosvetljuje, vzgaja in nav-du{uje za zdravo ̀ ivljenje, na da bi zato zahte-val ogromen prora~una za izvajanje preven-tivne dejavnosti. Kljub na{tetim prednostimvirtualnega zdravnika pa se klasi~ni, realni me-dicini vsaj zaenkrat {e ni treba bati, da bi izgu-bila pomen v tekmi s porajajo~o se konkuren-co. Gotovo pa bosta, upo{tevajo~ aktualne raz-mere, oba tipa “zdravnikov” odslej gotovo pos-vetila ve~ pozornosti svojim primerjalnim inkonkuren~nim prednostim. K slednjim ned-vomno sodi tudi ~love{ka toplina, razumeva-nje in so~utje - na{tete elemente v skladu s {te-vilnimi raziskavami v razvitem svetu uporab-niki najbolj pogre{ajo pri svojem zdravniku izmesa in kosti - tradicionalnemu, klasi~nemuzdravniku. Prvi obiski pri virtualnem zdrav-niku so se za~eli v 90. letih. Lata 1996 je moèv belem v virtualni ordinaciji samo v ZDA obi-skalo kar 7,8 milijonov odraslih Ameri~anov,dve leti kasneje je njihovo {tevilo naraslo na 22milijonov, v letu 2000 pa je bilo klikov z mi{kona naslovih spletnih zdravnikov è ve~ kot 34milijonov. In kak{no prihodnost napovedu-jejo strokovnjaki in poznavalci virtualnemuzdravljenju? V naslednjih letih naj bi {e okre-pilo svojo vlogo in pove~alo svoj tr`ni dele`,tako da bi do leta 2005 v razvitem svetu pred-stavljalo posel, vreden najmanj dve milijardiameri{kih zelencev. �

nmVir: CNN


14

N O V I C E

PRAVA KRIZA ZDRAVSTVA

“Kdaj je zdravstvo v krizi?”Zgornje vpra{anje je udeleèncem zasta-

vila skupina japonskih zdravnikov na de-cembrskem posvetovanju v Jokohami. Ude-leènci posvetovanja z vseh celin, med kate-rimi so prevladovali zdravniki in strokovnja-ki, povezani z zdravstvom, iz Japonske inAzije nasploh, ZDA, Kanade in Avstralije, kiso na strokovnem sre~anju predstavili svojevizije in konkretna prizadevanja za izobli-kovanje in vzpostavljanje oziroma ohranja-nje ~im bolj stabilnega, perspektivnega inu~inkovitega sistema zdravstvenega varstva.Na vpra{anje o pravem obrazu krize zdravs-tva so gostitelji dobili {tevilne odgovore, kiso jih ob koncu strnili na en sam skupni ime-novalec: Zdravstvo je v krizi tedaj, ko muuporabniki ne zaupajo ve~ in se ga zato tudiizogibajo, zdravniki in njihovi sodelavci pase za~nejo pospe{eno ukvarjati z vpra{a-njem: “Zakaj ljudje ne ’naro~ajo in ne ku-pujejo’ ve~ njihovih storitev?” �

nmVir: UPI

RECEPT ZA VODENJE

Uspe{en mened`ment v zdravstvu najbi po mnenju poznavalcev na pragu21. stoletja temeljil na t. i. “poslovni

demokraturi”. êprav je demokracija v po-slu in karieri na podro~ju zdravstva danespisana z veliko za~etnico, ne predstavlja ved-no najbolj{e re{itve. Eden najve~jih teoreti-kov in praktikov modernega mened`men-ta, ameri{ki strokovnjak izraelskega poreklaIchak Adizes, je na svojem predavanju zaameri{ke menedèrje v zdravstvu izjavil, daje za sodobno menedèrsko vodenje potreb-na nekak{na “demokratura” (posre~ena me-{anica vseodre{ujo~e demokracije in manjpriljubljene, vendar pogosto nujne in nei-zogibne diktature) - demokracija pri obli-kovanju, izbiri in sprejemanju odlo~itev,diktatura pri njihovem uvajanju, izvajanjuin uresni~evanju. Bistveno za zagotavljanjeuspe{nosti in u~inkovitosti je predvsem od-prto, demokrati~no oblikovanje odlo~itev,njihovo izvr{evanje pa mora biti strogo, na-~elno in brezkompromisno. Popolna demo-kracija je pogosto neprimerna iz dveh raz-logov:1. ljudje pove~ini zanjo ({e) niso dovolj zreli

in nad seboj potrebujejo vsaj kan~ek stro-ge avtoritete (~e ne celo prisile);

2. zelo rada se sprevrè v nespodbudni innevarni “laissez faire”.Po profesorjevem mnenju so dobri me-nedèrji predvsem uspe{neì, ki v sebizdruùjejo {tiri temeljne sposobnosti(igrajo 4 klju~ne vloge):1. znajo zadovoljiti (pridobiti in ohrani-

ti) kupce in uporabnike - vloga samot-nega jezdeca,

2. znajo upravljati v skladu s ~rko zako-na - vloga birokrata,

3. so podjetni in prodorni - vloga zaì-galca in navdu{evalca,

4. znajo zdruèvati in povezovati ljudi vsvoji ekipi (“spolzke ribe,” oportuni-ste, ki so prilagodljivi, neukrotljivi, ne-predvidljivi in neulovljivi hkrati) -vloga integratorja. �

nmVir: Washington Post

PROFESIONALNI STRES

Kateri poklici so po najnovej{ih stati-sti~nih podatkih najbolj ogroèni, dazapadejo v psihi~ni stres zaradi po-

manjkanja naklonjenosti in posledi~ne ne-milosti svoje najbli`je okolice?

U~itelji in vzgojitelji, policisti, zdravnikinujne medicinske pomo~i, druìnski zdrav-niki in zobozdravniki, najrazli~nej{i sveto-valci in umetniki. Kak{en je davek, ki ga na-{teti poklici pla~ujejo zaradi preobremenje-nosti in stresa na delovnem mestu, bo mo-rala znanost {e ugotoviti s poglobljenimi ra-ziskavami na prostovoljcih. Ena takih razi-skav bo v letu 2003 stekla na Japonskem.�

nmVir: US Today

ZDRAVNIKI INDELOHOLIZEM

Rezultati raziskav o dolìni delovnega~asa v zahodni Evropi in v ZDA pri-~ajo, da sodijo zdravniki med delo-

holike oziroma med profile, ki najve~ ~asaprebijejo na delovnem mestu. Tudi kadarniso v slu`bi, so v stalni pripravljenosti (“la-tentno deùrstvo”), na obiskih pri bolnikih,na izobraèvanju ali pa doma sedijo pri knji-gi in {tudirajo oziroma brskajo za najnovej-{imi podatki in informacijami po svetovnemspletu. Ve~ina zdravnikov v pisanem delov-nem ritmu uìva oziroma vsaj nima ni~ protinjemu - dokler se prostovoljno odlo~a zanj.îm pa je vmes prisila in administrativnopodalj{evanje ali kraj{anje delovnega ~asa inbirokratsko pospe{evanje ali zaviranja “de-loholizma”, se pojavi negodovanje in odpor.Zdravnik kot suvereni strokovnjak in indi-vidualist (sposoben in pripravljen za skupin-sko delo in sodelovanje) si je zmoèn in pri-pravljen sam oblikovati svoj delovni ritemin uravnavati dolìno delovnega ~asa po last-ni presoji. Neizpodbitno dejstvo, ki je pred~asom è streznilo nem{ko ministrico zazdravstvo, je ta trenutek aktualno tudi v Slo-veniji. �

nmVir: Quelle SAMOZDRAVLJENJE

IZID ŽREBANJA PRISPELIHANKET

Novembra 2002 so bile reviji Isis pri-loène ankete podjetja Lek d.d., s ka-terim so èleli pridobiti mnenja

zdravnikov o samozdravljenju. Vsem, ki bivrnili izpolnjen vpra{alnik, so obljubili ude-le`bo v nagradnem `rebanju, s katerim bitrem anketirancem omogo~ili udele`bo na9. konferenci evropskega zdruènja za splo-{no/druìnsko medicino - WONCA EU-ROPE 2003, ki bo od 18. do 21. junija 2002v Ljubljani. Tako se je 6. januarja 2003 se-stala komisija in v sestavi Mojca Slana, dipl.oec., mag. Gregor Lipov{ek, dipl. ing. kem.,mag. Natalija Ulaga, mag. farm., in TamaraKiller, mag. farm., iz`rebala tri nagrajence.Brezpla~no se bodo konference WONCAEUROPE 2003 udeleìle: Nu{a êde, dr.med., Dora Jeler, dr. med., in Silveli BogatajPremern, dr. med. �


16

N O V I C E

POMEMBNA VREDNOTA

Strokovnjaki Gallupovega in{tituta ugo-tavljajo, da imajo intelektualci delopraviloma za vrednoto in jim pravica

do dela pomeni veliko ve~ kot le mo`nost zapreìvetje. Raziskave med zdravniki v Veli-ki Britaniji so pokazale, da vse to v najve~jimeri velja tudi za tamkaj{nje zdravnike. Od-nos do dela se je v zgodovini sicer spremi-njal, vendar pa anali pri~ajo, da je bilo deloza ~love{tvo ̀ e od nekdaj pomembno, mor-da celo vrednota. Tako sta se pri zdravnikihdelo in zaposlitev v preteklem 20. stoletju (patudi sedaj, na pragu 21. stoletja) vedno na-hajala na samem vrhu razvrstitvene lestvicenajpomembnej{ih elementov oziroma tikpod njim. Delu ob bok so na tovrstnih toplestvicah vrednot stopali tudi denar, social-no in materialno blagostanje - entitete, te-sno povezane z delom in ustvarjanjem.

Novej{e raziskave na tem podro~ju pri-~ajo, da imajo najbolj resen, zavzet, institu-cionalen, brezkompromisen in strog odnosdo dela {e vedno zdravniki in ostali intelek-tualci v deèli vzhajajo~ega sonca in v Sin-gapuru, sledijo pa jim dràve stare celine, kotso [vica, Luksemburg in Skandinavija (nadaljnem severu je delo sicer pomembnavrednota, vendar je odnos do njega velikobolj spro{~en in oseben kot na Japonskemali v [vici). Delo in ustvarjalnost postavljajona piedestal tudi v ZDA in Kanadi, pa vNem~iji, Lichtensteinu, Avstriji... Po ugoto-vitvah poznavalcev se odnos do dela in po-klicnih obveznosti zahvaljujo~ kulturnim,sociolo{kim, vzgojno-izobraèvalnim, patudi gospodarskim razmeram {e vedno do-kaj zna~ilno razlikuje med severom (boljzavzet, resen in nepopustljiv) in jugom (boljspro{~en in lahkoten), pa tudi med vzhodom(delo predvsem kot obveznost, naloga indol`nost) in zahodom (delo kot vrednota,~ast, mo`nost in prilo`nost - nepogre{ljivasestavina uspe{nega, perspektivnega ìvlje-

nja). Slovenija je glede odnosa do dela nekjev zlati sredini - med najbolj zavzetimi in naj-bolj ravnodu{nimi narodi. Maksimalnospro{~en in ravnodu{en odnos do dela {evedno vlada v {tevilnih nerazvitih dràvah,pa tudi v obmorskih in ostalih predelih z na-pornej{o, toplej{o klimo.

Za piko na i {e tole: delati je sicer pomem-bno in potrebno, {e pomembnej{e pa je ne-kaj narediti in ustvariti. Pri objektivnem oce-njevanju in realnem vrednotenju dela (tudiv zdravstvu) je namre~ klju~na ustvarjenadodana vrednost. Zadovoljstvo in navdu{e-nje pa na tem podro~ju {e naprej ostajatasubjektivna elementa, ~eprav so ju britan-ski zdravniki uvrstili na sam vrh svoje pred-nostne lestvice - takoj za denarjem.

�

nmVira: Eurostat in BBC

ZDRAVNIKI : ODVETNIKI= 0 : 0

Zdravniki in odvetniki veljajo za naj-ve~je nasprotnike, ne le v ZDA, mar-ve~ tudi marsikje na stari celini, pa v

Avstraliji, Kanadi in {e marsikje. Odvetniki,ki se zahvaljujo~ svojim astronomskim ho-norarjem na lestvici prihodkov nahajaj predzdravniki, v ZDA ̀ e od nekdaj veljajo za naj-ve~je sovra`nike zdravnikov. Vse pogostej{ispori med zdravniki in uporabniki zdravs-tvenih storitev v zadnjem ~asu pospe{enopolnijo tudi mo{nji~ke odvetnikov na Oto-ku. Rezultati najnovej{e britanske {tudije, vkateri so zavarovalni{ki strokovnjaki vzelipod drobnogled 50 najbolj odmevnih pro-cesov proti zdravnikom na tamkaj{njih tleh,so pokazali, da bi se {tevilnim nesporazu-mom in sporom, ki se pogosto kon~ajo nasodi{~u, lahko izognili oziroma jih re{ili nabolj spodbuden na~in, z izbolj{anjem me-dosebnih odnosov na treh ravneh: zdravnik- bolnik, zdravnik - ostalo zdravstveno oseb-je in bolnik - ostalo zdravstveno osebje.Zdravniki, ponudniki in izvajalci zdravstve-nih storitev v ZDA in na Otoku se pogostopo~utijo, kot bi bili pod drobnogledom upo-rabnikov, ti pa so prepri~ani, da jih zdrav-niki obravnavajo preve~ mehansko, rutin-sko, brezbri`no in brezosebno. V zvezi s temso medicinski in pravni strokovnjaki na novicelini prepri~ani, da bi bilo manj napak,predvsem pa manj to`b in sodnih procesov,~e bi uspeli dose~i bolj spro{~ene, interak-tivne in zaupanja polne odnose med zdrav-nikom in bolnikom ter ostalim zdravstve-nim osebjem. V primeru napake ali spodrs-ljaja bi glavnini britanskih bolnikov in nji-hovim svojcem veliko pomenilo è to, da bise jim vpleteni zdravnik in/ali predstojnikoddelka oziroma zdravstvene ustanoveosebno opravi~il in jih prosil za razumeva-nje (potrpljenje in uvidevnost). Mnogi bol-niki se po nasvet in pomo~ k odvetniku za-te~ejo tudi in predvsem zaradi uàljenegaponosa in ranjenega ega. �

nmVir: Independent

MEDNARODNI PODIPLOM-SKI TEČAJI IZ MEDICINE

Izraelska Sackler Faculty of Medicine v TelAvivu nudi mednarodne podiplomskete~aje s podro~ja alergologije, nevrolo-

gije, anesteziologije, nevrokirurgije, kardio-logije, nuklearne medicine, klini~ne geneti-ke s citogenetiko, porodni{tva, ginekologi-je, dermatologije, urgentne medicine, onko-logije, endokrinologije, oftalmologije, dru-ìnske medicine, ortopedske kirurgije, ga-stroenterologije, geriatrije, patologije, pe-diatrije, imunologije, pulmologije, infekcij-skih bolezni, radiologije, intenzivne medi-cine, rehabilitacije, revmatologije, neonato-logije, urologije in nefrologije.

Za prijavo je potrebno odli~no znanje an-gle{~ine. Ve~ informacij in prijavnice najdetena spletnem naslovu: www.mfa.gov.il/mfa/go.asp?MFAH02050 �

Komisija za mlade zdravnike priZdravni{ki zbornici Slovenije na internetu:

http://kakovost.mf.uni-lj.si/mladi/

17


18


�


20

N O V I C E

Prizadevni organizatorji z Gori{kega sokonec novembra 2002 pripravili sed-mi regijski seminar o urgentni medi-

cini, tokrat s temo “Sporazumevanje v ur-gentni medicini”. Kot je ̀ e tradicionalno nasre~anjih iz urgentne medicine, je bil tuditokrat odziv slu{ateljev izjemen, saj je biladvorana v novogori{kem hotelu Perla obadneva sre~anja, tako na predavanjih kot nadelavnicah, polno zasedena. Kulturnemupozdravu violinista Marka Kodelje in kon-trabasista Vinka Popita je sledil strokovni delsre~anja.

Uvodoma ga je predstavila Damijana [i-nigoj, dr. med., ki je pojasnila, zakaj so seodlo~ili za temo sporazumevanja. Menila je,da je dobra komunikacija med zdravnikom,bolnikom in njegovimi svojci ne le temelj us-pe{nega zdravljenja, temve~ prispeva tudi kmanj stresnemu doìvljanju bolezni, hitrej-{emu okrevanju in ve~ji zadovoljnosti bol-nika. V predavanju je podrobneje predsta-vila tudi organiziranost nujne medicinskepomo~i na Gori{kem. Steber tvori Zdravs-tveni dom Nova Gorica z ambulantami, re-{evalno postajo, prehospitalno enoto in am-bulanto za nujno medicinsko pomo~, seve-da ob pomo~i zdravstvenih postaj in dobremsodelovanju tako z bolni{nico v [empetrukot italijanskimi kolegi v stari Gorici. Sled-nje je {e kako potrebno, saj se zaradi igral-ni{kega turizma prebivalstvo Nove Gorice

Sporazumevanje v urgentni medicini�

vsako no~ pove~a za 3.000 do 6.000 italijan-skih obiskovalcev. Gori{ka je prostorsko raz-nolika in razvejana, cestne povezave so ne-redko teàvne, kljub temu je povpre~ni od-zivni ~as med desetimi in dvanajstimi mi-nutami, kar je glede na dejstvo, da je do naj-bolj oddaljenih vasi v njihovi pristojnosti kar45 km, zelo dober doseèk. Kot vso urgent-no medicino, jih tare pomanjkanje sredstev,vendar so v preteklih letih kljub temu nego-vali izobraèvanje vseh sodelavcev v nujnimedicinski pomo~i ter sodelovanje z drugi-mi slu`bami za re{evanje v regiji. V kolikorso jim finance omogo~ale, so tudi izbolj{e-vali materialne pogoje dela.

Predsednik Zdruènja za urgentno me-dicino, spec. akad. st. Andrej Bru~an, je vsvojem predavanju iz~rpno predstavil nuj-no medicinsko pomo~ v Sloveniji, delova-nje zdruènja ter namen in cilj regijskih sre-~anj. Urgentna medicina je pred leti odlo~-no stopila na pot potrebne reorganizacije,prebrodila je è {tevilne teàve, v~asih pa sevendarle zdi, da jo najte`je {ele ~aka. Predsedmimi leti so pri~eli organizirati regijskeseminarje, da bi ugotovili dejansko stanje vposamezni regiji ter nudili mo`nost regio-nalnim organizatorjem, da predstavijo svo-je probleme {ir{i strokovni javnosti. Manj-ka le {e nekaj seminarjev in urgentna medi-cina bo razpolagala s podrobnim stanjemnujne medicinske pomo~i v Sloveniji. Seve

Polna dvorana novogori{kega hotela Perla.......................................................................

Del organizatorjev in predavateljev na sedmem regijskemseminarju o urgentni medicini.......................................................................

Zbornik regijskega seminarja je ure-dila Damjana [inigoj, dr. med., zalo-ìl in izdal pa Zdravstveni dom - os-novno varstvo Nova Gorica...............................................


23

N O V I C E

U~na delavnica imobilizacija otroka..................................................................................................

U~na delavnica pogovor z mediji..................................................................................................

stalo zaradi izpada enega stavka iz pravilni-ka o delovanju in financiranju urgentne me-dicine. Zdruènje si bo {e naprej prizadeva-lo, da bo urgentna medicina v Sloveniji pri-dobila ustrezne kadrovske, finan~ne in ma-terialne pogoje za delovanje na evropski rav-ni.

Podrobneje je predstavil delovanje slu`-be nujne medicinske pomo~iv regiji Friuli-Venezia-Giulia dr. L. Silvestri iz oddelka zanujno medicinsko pomo~ bolni{nice v Go-rici. Regija je za slovenske razmere zelo ve-lika, saj vanjo gravitira 1.200.000 prebival-cev (kar jo uvr{~a med eno manj{ih italijan-skih regij). Zato je seveda razumljivo, da ne-posredne regijske primerjave niso mogo~e.Zanimive pa so bile njihove izku{nje ter ana-lize potrebnih izbolj{av. Na prvem mestu jezniànje smrtnosti, sledi poenotenje ravnibolni{nic, zniànje ~asa do primerne tera-pije, zagotoviti ~imbolj ustrezno nujno po-mo~ (napotiti ~imbolj ustrezno ekipo gledena vrsto po{kodb), zagotoviti kontinuiranoobravnavo kriti~no bolnih pacientov zunajbolni{nice in v bolni{nici, izbolj{ati infor-macijski sistem, izobraèvanje in usposab-ljanje.

Splo{nemu delu je nato sledil sporazume-valni del, v katerem so bili z razli~nih zornihkotov obdelani razli~ni pristopi in izku{njes komunikacijo. Tako med zdravnikom inpacientom, svojci, mediji, zdravniki med se-boj, zdravstvenim domom in bolni{nico,zdravniki in posameznimi skupinami pa-cientov. Ob sre~anju je iz{el odli~en zbor-nik, “Sporazumevanje v urgentni medicini”,kjer so zbrani prispevki predavateljev.

Dobro so bile obiskane tudi delavnice,kjer so prisotni lahko izbirali med: Balinto-vimi skupinami, pogovorom z mediji, te-meljnimi in nadaljnjimi postopki oìvljanja,vzpostavitvijo dihalne poti, motnjami ritmain imobilizacijo otroka.

�

Elizabeta Bobnar Najèr

da vsakokratnemu pregledu stanja na tere-nu sledijo analize in predlogi za ukrepe terredno spremljanje doseènega tako v regijikot na ravni dràve. Zelo pomembno za slu`-bo nujne medicinske pomo~i je sodelovanjepredbolni{ni~ne enote z bolni{nico, ki sedajdobro poteka v Ljubljani, Mariboru in Ce-

lju, drugje so razmere slab{e. Bolj podrob-no bo dejansko povezanost predbolni{ni~-nih enot z bolni{ni~no urgenco na posamez-nih podro~jih pokazala anketa, ki jo prav se-daj izvaja zdruènje. Najve~ji problem pred-bolni{ni~ne urgence je zagotovo neurejenofinanciranje opreme in prostorov, ki je na-

24


FOTOREPORTAŽA

Lani oktobra smo v okviru Golni{kihdnevov zdruìli odprtje obnovljenihgarsonjer in oddelka za intenzivno

nego z Mednarodnim strokovnim sre~a-njem respiratornih endoskopistov. Tema

Golni{ki dneviIzidor Kern, Nadja Triller

strokovnega sre~anja ni bila izbrana naklju~-no. Pred petdesetimi leti sta prof. Ivo Drin-kovi~ in akademik prof. Stevo Goldman naGolniku za~ela z bronhoskopijami. Vpelja-la sta novo diagnosti~no metodo, ki je v se-

demdesetih letih doìvela velik razcvet in da-nes predstavlja eno najpomembnej{ih diag-nosti~nih in terapevtskih invazivnih pnev-molo{kih metod. Tridnevno mednarodnosre~anje delovne skupine respiratorne endo-

Damjan Erèn prikazuje tehniko odstranjevanja tujkov(foto: Tone Lov{in)........................................................................

Prof. Sutedja je vodil delavnico o avtofluorescen~ni bron-hoskopiji (foto: Tone Lov{in)........................................................................

Prof. Becker je u~il udeleènce o endobronhialnem ultra-zvoku (foto: Tone Lov{in)........................................................................

Prof. Andrej Debeljak in prim. Sa{o Letonja pri rigidni bron-hoskopiji (foto: Tone Lov{in).......................................................................

25


F O T O R E P O R T A Ž A

Stanko Vidmar v spro{~enem pogovoru z udeleènci delav-nice med odmorom (foto: Tone Lov{in).......................................................................

skopije je potekalo na Golniku in Brdu priKranju. Dejansko sta vzporedno potekalidve sre~anji: eno namenjeno asistentom pribronhoskopiji, medicinskim sestram, indrugo zdravnikom bronhoskopistom. Nasre~anju so sodelovali tudi tuji udeleènci,najve~ iz dràv, nastalih na ozemlju nekda-nje Jugoslavije.

Za~elo se je z u~nimi delavnicami, kjer seje 30 udeleèncev dejavno u~ilo odstranje-vanja tujkov iz dihalnih poti, biopsijskih teh-

nik in bronhoskopske igelne aspiracije, av-tofluorescen~ne bronhoskopije, endobron-hialnega ultrazvoka ter rigidne bronhosko-pije in vstavljanja stentov. Med u~itelji stabila dva svetovno znana strokovnjaka, prof.Becker iz Heidelberga in prof. Sutedja iz Am-sterdama. Pri izvedbi delavnic so pomagalipredvsem znani proizvajalci z opremo. Prianesteziji pra{i~kov, ki so bili modeli na dvehdelavnicah, so sodelovali tudi veterinarji.Generalni sponzor je bil Olympus.

Slovesnost ob odprtju je bila pripravlje-na v protokolarnem objektu Brdo. Ob tejprilo`nosti smo se spomnili kolegov, u~ite-ljev, ki so pred pol stoletja v skromnih po-gojih opravili prve korake na podro~ju res-piratorne endoskopije. Za~etnikom bronho-skopije, prvim u~iteljem te diagnosti~ne me-tode, so podelili priznanja Bolni{nice Gol-nik. Posmrtno so jih prejeli sestra Verica Bo-ìnovi~, prof. Stevo Goldman in prof. IvoDrinkovi~. S ponosom so bila priznanja po

Katarina Osolnik in Peter Kecelj sta pripravila delavnico obiopsijskih tehnikah in bronhoskopski igelni aspiraciji (foto:Tone Lov{in)........................................................................

Tradicionalno vez je na glasbenem podro~ju uprizorila sku-pina Vruja (foto: Janez Misson)........................................................................

Vodja intenzivnega oddelka Igor Drinovec s sodelavci priodprtju prenovljenih prostorov (foto: Janez Misson).......................................................................�

26


F O T O R E P O R T A Ž A

deljena osebno prim. Juditi Me{i~evi inprim. Leonu Finku. Ob zvokih istrske tra-dicionalne glasbe skupine Vruja so se sre~a-le vsaj tri generacije u~iteljev in u~encev, kiuspe{no nadaljujejo delo in pripravljajomednarodni te~aj respiratorne endoskopijetudi za leto{njo jesen.

Naslednja dva dneva sta bila posve~enapredavanjem in razpravi ob posterjih. Pre-davanja so bila usmerjena v teoreti~ne os-nove, novosti in predstavitve izku{enj na po-dro~ju bronhoskopije. Prof. Becker je raz-pravljal o vlogi endobronhialnega ultrazvo-ka v diagnostiki plju~nih bolezni. Prof. Su-tedja je s pomenom avtofluorescen~ne bron-hoskopije usmeril pozornost k zgodnjemuodkrivanju plju~nega raka in mo`nostimzdravljenja le-tega. Predstavil je razli~ne teh-nike in pristope interventne bronhoskopi-je. Oba profesorja imata na podro~jih, ki stajih prakti~no in teoreti~no predstavila, zelobogate izku{nje, saj sta bila neposrednovklju~ena v razvoj teh metod, ki so danes na

podro~ju respiratorne endoskopije {ir{e do-stopne. Doma~i avtorji so prikazali vlogobronhoskopije v zamejevanju plju~negaraka, uspe{nost diagnosti~nih postopkov priperifernih plju~nih tumorjih, pomen bron-hoalveolarnega izpirka in pregledovanjabronhoskopskih biopsijskih vzorcev vobravnavi intersticijskih plju~nih bolezni,uporabnost invazivnih preiskav v diagnosti-ki plju~nic, bronhoskopsko diagnostiko tu-berkuloze, ugotavljanje odpornosti proti ci-tostatikom pri drobnoceli~nem plju~nemraku ter spregovorili o mestu bronhoskopi-je na kirur{kem podro~ju, pri otrocih in naintenzivnem oddelku. V zadnjem dopold-nevu je stekla zelo ̀ ivahna razprava ob pred-stavitvi prispevkov na posterjih. Kratke pov-zetke so pripravili predsedujo~i in sledila sovpra{anja in odgovori z izmenjavo izku{enjprisotnih v dvorani.

Golni{ki dnevi so bili v nadaljevanju zeloveseli za zaposlene in predvsem za bolnike.V Bolni{nici Golnik so bila lani v polnem

teku obse`na prenovitvena dela. Potem kosmo v preteklih letih uspeli prenoviti in po-sodobiti bolni{ni~ne laboratorije in diagno-sti~ne enote, smo pri~eli s prenavljanjembolni{kih oddelkov. S tem `elimo dvignitibivanjski standard bolnikov in jim ponudi-ti prijaznej{e okolje. To je povezano tudi zizbolj{anjem delovnih razmer za izvajanjezdravstvene nege in medicinskih aktivnosti.Velika pridobitev za vse je prenovljen in po-sodobljen oddelek za intenzivno terapijo innego. Pomembna novost so garsonjere, eno-posteljne sobe, namenjene nadstandardniponudbi bolnikom in njihovim svojcem. OGolni{kih dnevih in pridobitvah za bolnikesmo spregovorili na sre~anju z novinarji.

Pripravljajo se `e Golni{ki dnevi 2003, okaterih boste obve{~eni na rumenih straneh.Tema leto{njega strokovnega simpozija boplju~na funkcija. Organiziran bo tudi te~ajrespiratorne endoskopije.

�

Sve~ano vzdu{je v gradu na Brdu (foto: Janez Misson).......................................................................

Med dobitniki priznanj sta bila prim. Judita Me{i~ in prim.Leon Fink (foto: Janez Misson)........................................................................

Spletna stran Zdravni{ke zbornice Slovenijehttp://www.zzs-mcs.si

29


IZ GLASIL EVROPSKIH ZBORNIC

Vzhodne deèle Zvezne republikeNem~ije imajo velik primanjkljajzdravnikov. Za to sta dva vzroka:

prvi vzrok je regionalni, drugi pa velja za ce-lotno Nem~ijo. Regionalni vzrok so za 30 od-stotkov ni`je pla~e zdravnikov v deèlah, kiso bile prej sestavni del NDR. V preteklih 12letih so zdravniki po~asi in vztrajno odhaja-li od tod na “bolj{e”.

Drugi vzrok je zna~ilen ne leza Nem~ijo, ampak tudi za ve~i-no ostalih razvitih dràv. Mladageneracija izgublja interes za zah-teven in slabo pla~an zdravni{kipoklic, katerega privla~nost je, vprimerjavi z drugimi poklici, vsemanj{a in manj{a. Osemnajstletnikima pred seboj {iroko paleto po-nudb. Lahko je s 26 leti vrhunskistrokovnjak informativne tehnolo-gije ali s 30 leti ~lan najvi{jega me-ned`menta. Ob ogromnem zaslu`-ku bo imel zanimivo, kreativno in~asovno fleksibilno delo. Zato nepresene~a, da se le redki osemnajst-letniki odlo~ijo za zdravni{ki poklic,saj vsakega od njih ~aka 6 let garanjana fakulteti in naslednjih 6 let “vaje-ni{tva”, ko bo za majhen denar v po-ni`nosti in poslu{nosti `rtvoval svojeosebno ìvljenje na oltarju medicine.

Posledice so svarilne. Le v Nem~ijibo v nekaj letih primanjkovalo 27.000zdravnikov. Zvezna in deèlne vlade sovznemirjene in i{~ejo re{itve. Ena odmo`nih re{itev je sprejem zdravnikoviz ê{ke republike. @e zdaj je zanima-nje nem{kih delodajalcev za ~e{ke zdrav-nike veliko. Na to vplivajo dobri odnosimed ~e{ko in nem{ko zdravni{ko zbor-nico, geografska bliìna in zelo dobra stro-kovna raven ~e{kih zdravnikov. Kdor znanem{ko, lahko zasluì do 150.000 K~(1.200.000 SIT) na mesec.

Kljub svarilom ̂ e{ke zdravni{ke zborni-ce zaradi tega na ê{kem ni nih~e vznemir-jen. [e nedavno so politiki zatrjevali, da jena ê{kem zdravnikov preve~. Ignorirajodejstvo, da je na uradu za zaposlovanje ve~prostih mest, kot je brezposelnih zdravni-kov, ki jih je v ê{ki republiki 250. Na {te-

Kaj je najbolj dragoceno?vilnih delovnih mestih zaman i{~ejo zdrav-nike. Znan je primer regionalne bolni{nice,ki je celo zaprla oddelek, ko je od tod od{elzadnji zdravnik in zanj ne najdejo zamenja-ve.

Le v zadnjem mesecu je bilo sprejetih 60slova{kih zdravnikov, ki jih je privabila vi{-

ja pla~a. Na leto sprejme ê{ka zdravni{-ka zbornica okoli 1.000 ~lanov, od tega 200Slovakov. Pojavilo se je podjetje, ki ponujazdravnike iz Ukrajine…

Kratkotrajni primanjkljaj ~e{kih zdrav-nikov je mo`no nadomestiti, vpra{anje paje, za kak{no ceno in s kak{no kakovostjo.Slova{ki zdravniki so zagotovo kakovostniin imajo minimalno jezikovno “bariero”,vendar smo ̀ e zaznali negativen u~inek raz-pada federacije. êhi, rojeni po letu 1990,pogosto ne razumejo slova{~ine. Starej{i se

sploh ne zavedajo, da so bili vzgojeni dvoje-zi~no in da je za mlaj{o generacijo slova{~i-na enako tuja kot polj{~ina. Ve~je strokov-ne in jezikovne probleme je pri~akovati priprihodu zdravnikov iz dràv nekdanje Sov-jetske zveze. Kljub temu, da so pla~e ~e{kih

zdravnikov 1,5-krat vi{je kot na Slova{-kem, niso tako dobre, da bi zagotoviletujcu na ê{kem vsaj povpre~en stan-dard. Za nakup stanovanja si ne prihra-ni, ne more si kupiti povpre~nega avto-mobila in ne more prehraniti soproge zotroki. ê{ka bo tipi~na prestopna po-staja. Danes tu, jutri Nem~ija, ZDA alinazaj domov.

ê{ko republiko ob tem ~aka ob-dobje izrazitega zmanj{evanja {tevilazdravnikov. Pribli`no od leta 2004-2005 bo {tevilo zdravnikov padalo za2.000 na leto. Zdaj se {tevilo zdravni-kov zmanj{a za 1.000 na leto. So~a-sno prihajajo nove tehnologije, po-stopki in zmogljivost zdravstva raste.ê{ko prebivalstvo se stara in s tempostaja bolj bolno. Da bi “dobili”kvalificiranega in povpre~no izku{e-nega zdravnika, je potrebno 12 let.ê uvozimo tujce, postopek skraj-{amo ve~inoma le za 6 let, ker za po-nujeni denar “zgrabijo” le absol-venti. Presene~a, da vodilni pred-stavniki medicine tega dejstva èleta ne dojemajo in si zakrivajo o~i.Poleg politi~ne reprezentance so toignorirali celo direktorji bolni{nic.

Danes je ̀ e prepozno, da bi te-àve prepre~ili, vendar jih mora-mo za~eti re{evati. Kakr{en koli

aparat je mo`no uvoziti najpozneje v enemmesecu, kakr{no koli zdravilo v dveh dne-vih, na izku{enega kakovostnega zdravnikapa je potrebno ~akati 12 let. V zdravstvu nisonajbolj vredne zgradbe, “stroji” ali zdravila,temve~ zdravniki. Prednost, zdaj ̀ e ̀ ivljenj-skega pomena, ima investicija v ljudi.

S tem sporo~ilom se ê{ka zdravni{kazbornica obra~a na novo ministrico zazdravstvo. �

Prevedel: Jiři HollanVir: Tempus medicorum, {t. 7-8/2002

30


AKTUALNO

Predstavitev EARSSEARSS (European Antimicrobial Resistance Surveillance System)

je mednarodna mreà nacionalnih sistemov nadzora, ki zbirajo za-nesljive in med seboj primerljive rezultate o odpornosti bakterij protiantibiotikom za javnozdravstvene namene. Koordinacijski sedeÈARSS je na dràvnem in{titutu National Institute of Public Healthand the Environment (RIVM) v Bilthovnu na Nizozemskem. Leta1999 so prve dràve za~ele po{iljati podatke o invazivnih oku`bah zbakterijami Staphylococcus aureus in Streptococcus pneumoniae. Dr-àve so se postopno vklju~evale in v letu 2001 so v sledenje vklju~ilitudi invazivne oku`be z bakterijami Escherichia coli, Enterococcus fae-calis in Enterococcus faecium. Ob koncu leta 2001 so bili na RIVMzbrani podatki o blizu 65.000 invazivnih bakterijskih izolatih iz ve~kot 600 mikrobiolo{kih laboratorijev z okrog 970 bolni{nicami iz 27dràv - poleg Slovenije (SI) {e Avstrija (AT), Belgija (BE), Bolgarija(BG), ê{ka (CZ), Danska (DK), Finska (FI), Francija (FR), Gr~ija(GR), Hrva{ka (HR), Estonija (EE), Irska (IE), Islandija (IS), Italija(IT), Luksemburg (LU), Madàrska (HU), Malta (MT), Nem~ija(DE), Nizozemska (NL), Norve{ka (NO), Poljska (PL), Portugalska(PT), Slova{ka (SK), [panija (ES), [vedska (SE) in Velika Britanija(UK) ter neevropska dràva Izrael (IL). V postopku vklju~evanja statudi Romunija in Rusija. EARSS spremlja ~asovne in krajevne spre-membe v odpornosti bakterij, nudi osnove za pripravo nacionalnihpravil in oceno u~inkovitosti posegov.

Slovenska skupina v projektu EARSS- “EARSS Slovenija”

Iz Slovenije se je na povabilo v EARSS, s podatki za 3. ~etrtletje2000, vklju~ilo 10 mikrobiolo{kih laboratorijev - z In{tituta za mi-krobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, z In-{tituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ RS), zavodovza zdravstveno varstvo (ZZV) Celje, Koper, Kranj, Maribor, Mur-ska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto ter iz Bolni{nice za plju~nebolezni in alergijo Golnik. V letu 2002 se je vklju~ila {e Bolni{nica

Sodelovanje Slovenije v evropskemprojektu EARSS - prikaz rezultatov

deleà MRSA-izolatov iz hemokulturJana Kolman, Marija Gubina, Manica Müller Premru, Slavica Loren~i~ Robnik, Tja{a @ohar ^retnik,Tatjana Harlander, Iztok [trumbelj, Martina Kav~i~, Irena Grmek Ko{nik, Viktorija Tomi~, Helena

Ribi~, Jerneja Fi{er, Lilijana Merljak, Irena Piltaver Vajdec

V prispevku smo èleli prikazati rezultate o deleù MRSA-izolatov iz hemokultur v Sloveniji za dveletno obdobje (od 1. julija 2000 do30. junija 2002). V tem obdobju je bilo med 561 izolati Staphylococcus aureus 18,2 odstotka odpornih proti oksacilinu/meticilinu (MRSA).Z ve~insko zastopanostjo mikrobiolo{kih laboratorijev in bolni{nic skoraj v celoti zajemamo invazivne oku`be z MRSA v Sloveniji. Podatkiiz vseh dràv, ki so vklju~ene v EARSS, se zbirajo sistemati~no, stalno in enako, kar so osnovni pogoji za njihovo primerjanje!

Slovenj Gradec z mikrobiolo{kim laboratorijem. Tako je trenutno vEARSS vklju~enih iz Slovenije 11 mikrobiolo{kih laboratorijev s 16bolni{nicami, za katere ti laboratoriji izvajajo mikrobiolo{ko dejav-nost (tabela 1).

Ob pristopu smo izpolnili vpra{alnike z zahtevanimi podatki oodgovornih osebah, o prebivalstvu, ki ga laboratoriji pokrivajo, me-todah za identifikacijo bakterij in dolo~anje ob~utljivosti za anti-biotike ter o kriterijih za interpretacijo rezultatov. Bolni{nice so namposredovale podatke o vrsti ustanove, {tevilu letnih sprejemov, {te-vilu postelj in njihovi povpre~ni letni zasedenosti, {tevilu postelj venotah za intenzivno zdravljenje (EIT), o skupnem {tevilu spreje-mov in skupnem {tevilu oskrbnih dni na leto v EIT.

Podatke o izoliranih bakterijah ter njihovi ob~utljivosti prijav-ljamo vsako ~etrtletje, in to le prvi izolat dolo~ene bakterije pri istiosebi. V letnem poro~ilu mo`ne kasnej{e dvojnike bakterija/osebaponovno izlo~ijo na RIVM. Poudariti moramo, da je zaupnost po-datkov zagotovljena. Vsaka ustanova ima svojo {ifro, tako da ni mo-go~e razpoznati posameznega laboratorija ali bolni{nice.

Glede na mo`nosti in potrebe, smo se v Sloveniji odlo~ili, da re-zultate v posameznih laboratorijih vpisujemo v posebne obrazce(“Isolate Record Form EARSS”), ki jih zbiramo na In{titutu za mi-krobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjerjih vna{amo v ra~unalni{ki program Whonet 5. Pred po{iljanjemizklju~imo dvojnike ter preverimo ustreznost in popolnost podat-kov v skladu z zahtevami EARSS-a.

Izolate bakterije S. aureus iz hemokultur testiramo po protokoluza to bakterijo.

Obvezni podatki so ob~utljivost za meticilin (oksacilin) in ob od-pornosti {e minimalna inhibitorna koncentracija (MIK) za oksaci-lin in/ali dolo~itev mecA-gena ter MIK za vankomicin. Po lastni pre-soji lahko po{iljamo tudi podatke o ob~utljivosti za druge antibio-tike. Glavni namen zbiranja teh rezultatov je dobiti epidemiolo{kepodatke o proti meticilinu odpornih izolatih S. aureus (MRSA), kiso najve~krat odraz bolni{ni~no pridobljenih oku`b.

31


A K T U A L N O

V Sloveniji uporabljamo za dolo~anje ob~utljivosti bakterij za an-tibiotike modificirano Kirby-Bauerjevo metodo difuzije v agarju zdiski po NCCLS (National Committee for Clinical Laboratory Stan-dards), MIK-e pa dolo~amo najpogosteje z Etesti. Vse odporne izo-late praviloma shranjujemo za mo`na dodatna testiranja in prever-janja.

Za primerjavo rezultatov o ob~utljivosti bakterij v dràvi, in medrazli~nimi dràvami, je nujno zagotavljanje kakovosti dela. EARSSje tako v letih 2000, 2001 in 2002 prek NEQAS (National ExternalQuality Asssesment System) iz Velike Britanije izvedel preverjanjeidentifikacije in dolo~anja ob~utljivosti bakterijskih izolatov. Vsa-ki~ so se uspe{no odzvali vsi sodelujo~i slovenski mikrobiolo{ki la-boratoriji.

Tabela 1: V projekt EARSS vklju~eni mikrobiolo{ki laboratoriji, bolni{nice in odgovorne osebe. IMI - In{titut za mikrobio-logijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, KC - Klini~ni center, IVZ RS - In{titut za varovanje zdravja Republi-ke Slovenije, in ZZV - Zavod za zdravstveno varstvo

Mikrobiolo{ki laboratorij/odgovorna oseba Bolni{nica/odgovorna osebaIMI, Manica Müller Premru KC Ljubljana, Milan î`man

Onkolo{ki in{titut Ljubljana, Milena Kerin Pov{i~IVZ RS, Helena Ribi~ Splo{na bolni{nica Trbovlje, Anton AdamljeZZV Maribor, Slavica Loren~i~ Robnik Splo{na bolni{nica Maribor, Boèna Kotnik Kevorkijan

Splo{na bolni{nica dr. Joèta Potr~a Ptuj, Majda [armanZZV Celje, Tja{a @ohar ^retnik Splo{na bolni{nica Celje, Branko [ibanc

Splo{na bolni{nica Breìce, Vanda Kostevc ZorkoBolni{nica za plju~ne bolezni Topol{ica, Verica Vrabi~

ZZV Murska Sobota, Iztok [trumbelj Splo{na bolni{nica Murska Sobota, Ivan PrelogZZV Nova Gorica, Jerneja Fi{er/Lilijana Merljak Splo{na bolni{nica “Dr. Franca Derganca” Nova Gorica, Jerneja Fi{er/Diana BizjakZZV Novo mesto, Tatjana Harlander Splo{na bolni{nica Novo mesto, Tatjana RemecZZV Kranj, Irena Grmek Ko{nik Splo{na bolni{nica Jesenice, Matej Dolenc

Bolni{nica za ginekologijo in porodni{tvo Kranj, Ivica Kopa~, Andreja [kafarMikrobiolo{ki laboratorij Golnik, Viktorija Tomi~ Univerzitetna bolni{nica za plju~ne bolezni in alergijo Golnik, Viktorija Tomi~ZZV Koper, Martina Kav~i~ Splo{na bolni{nica Izola, Stojan Kari`Mikrobiolo{ki laboratorij, Irena Piltaver Vajdec Splo{na bolni{nica Slovenj Gradec, Irena Piltaver Vajdec

Rezultati ob~utljivosti bakterije S. aureusiz hemokultur v Sloveniji

V obdobju od 1. julija 2000 do 30. junija 2002 smo iz hemokulturpo izklju~itvi dvojnikov skupno prijavili 561 izolatov S. aureus, odkaterih sta bila 102 (18,2 odstotka) odporna proti oksacilinu/meti-cilinu (MRSA).

V drugi polovico leta 2000 in celotnem letu 2001 je bilo med 424izolati S. aureus 86 (20,3 odstotka) MRSA. Tako smo se na zemlje-vidu dràv EARSS, ki so v letih 1999 do 2001 skupno prijavile 32.942izolatov S. aureus, uvrstili med tiste z deleèm MRSA od 10 do 30odstotkov (slika 1).

V drugi polovici leta 2000 smo osamili 154 prvih izolatov S. au-reus, med katerimi je bilo 33 (21,4 odstotka) MRSA.

V letu 2001 je bilo med 270 izolati S. aureus 53 (19,6 odstotka)MRSA. Od tega je bilo v prvi polovici leta 28,5 odstotka (37 od 130)in v drugi polovici le 11,4 odstotka (16 od 140) MRSA-izolatov.

V prvi polovici leta 2002 je ostal dele` MRSA {e vedno razmero-ma nizek, to je 11,7 odstotka (16 od 137), ob sicer skoraj enakem{tevilu izolatov S. aureus.

Podrobnej{e rezultate o {tevilu S. aureus in deleìh MRSA po ~e-trtletjih prijavljanja prikazujemo na sliki 2. Najvi{ji dele` MRSA smoimeli v prvem ~etrtletju leta 2001, in sicer 32 odstotkov. Takrat jebilo med sicer najni`jim {tevilom S. aureus (53) kar 17 odpornihproti oksacilinu/meticilinu. Po tem ~etrtletju je nakazan trend upa-danja MRSA (slika 2).

Slika 3 prikazuje odstotek MRSA-izolatov v letu 2001 po drà-vah, razvr{~enih po relativni pogostnosti MRSA. Slovenija je s svo-jimi 19,6 odstotka MRSA-izolatov uvr{~ena v samo sredino. V ob-delavo je bilo v tem letu zajetih skupaj 14.723 izolatov S. aureus iz764 bolni{nic in 26 dràv.

Slika 1: Povpre~ni dele` proti meticilinu odpornih izolatovStaphylococcus aureus (MRSA) iz hemokultur, 1999-2001.

Vir: EARSS Annual Report 2001. �

32


A K T U A L N O

Zaklju~ekPrikazani rezultati o dele`ih MRSA-izolatov iz hemokultur v Slo-

veniji za dveletno obdobje zanesljivo sodijo med tiste podatke, ki jihlahko primerjamo z drugimi sodelujo~imi dr`avami. Podatki se na-

mre~ zbirajo sistemati~no, stalno in po enakih protokolih. Z ve~in-sko zastopanostjo slovenskih laboratorijev in bolni{nic skoraj v ce-loti zajemamo invazivne oku`be z MRSA in tudi ostalimi izbranimibakterijami. Posredovani podatki so odsev dejanskega stanja na tempodro~ju v Sloveniji. V dveh letih smo po izklju~itvi vseh dvojnikov

Slika 2..............................................................................................................................................

Slika 3

Vir: EARSS Annual Report 2001...............................................................................................................................................

33


A K T U A L N O

Slika 4: Proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus. Srednja vrednost je 19,8 odstotka(povpre~na vrednost Luksemburga in Slovenije).

Vir: EARSS Annual Report 2001...................................................................................................

Literatura:EARSS Management Team, members of the Advisory Board and the national representatives

of EARSS. Annual report EARSS 2001. Period: January 1999-December 2001. Bilthoven(NL), 2001.

Kolman J, Gubina M, Müeller Premru M, So~an M, Cvetkovski L, Koren S. Slovenski rezultatiob~utljivosti bakterij Staphylococcus aureus in Streptococcus pneumoniae iz hemokultur inlikvorjev, zbrani v okviru projekta EARSS, V: Müeller Premru M, Gubina M. Mikrobi inantibiotiki 2001, Sekcija za klini~no mikrobiologijo in hospitalne infekcije SZD, Ljubljana,2001; 185-192.

EARSS Management Team, the national representatives of EARSS. Annual report EARSS 2000.Period: October 1999-December 2000. Bilthoven (NL), 2001.

Goettsch W, Bronzwaer SLAM, De Neeling AJ, Wale MCJ, Aubry-Damon H, Olsson-Lilje-quist B in sod. Standardisation and quality assurance for antimicrobial resistance surveil-lance of Streptococcus pneumoniae and Staphylococcus aureus within the European Anti-microbial Resistance Surveillance System (EARSS). Clin Microbiol Infect 2000; 6: 59-63.

EARSS Management Team, advisory board of EARSS. EARSS Manual 2001. Bilthoven (NL),2001.

EARSS Management Team. EARSS Newsletter 2000; 3: 2-3.

prijavili 561 izolatov S. aureus, med katerimi je bilo 18,2 odstotkaMRSA. Z nadaljevanjem stalnega sledenja bomo lahko izvajali boljpoglobljene analize ter ob dodatnih podatkih o bolnikih ocenjevalidejavnike tveganja za tovrstne oku`be v Sloveniji.

V EARSS so, na podlagi zbranih podatkov iz vseh sodelujo~ihevropskih laboratorijev v letu 1999 in v 1. polovici leta 2000, z ana-lizami ugotovili, da so rizi~ni dejavniki za MRSA dràva (ju`noe-vropske bolj kot severnoevropske), bolni{ni~ni oddelek, zdravljenjev intenzivni enoti (EIT), ki je predstavljalo 2,9-krat ve~je tveganje zaMRSA kot zdravljenje na drugih oddelkih, ter starost nad 65 let.

Tudi novej{i rezultati EARSS kaèjo na velike, tudi ve~ kot 100-kratne razlike v deleù MRSA med dràvami. Posredno to kaè nanezadostno izvajanje higienskih ukrepov za obvladovanje teh inva-zivnih oku`b v dràvah z vi{jimi deleì MRSA. Te razlike so verjetnodelno tudi posledica razli~ne rabe antibiotikov, kar bo potrebnoovrednotiti z dodatnimi raziskavami, ki è potekajo.

Slovenija se po rezultatih za leto 2001 z 19,6-odstotnim dele-èm MRSA uvr{~a v samo sredino sodelujo~ih dràv (slika 4).

Trend upadanja deleà MRSA iz hemokultur v Sloveniji, ki smoga zaznali v 2. polovici leta 2001, se je v letu 2002 nadaljeval (v prvipolovici 2002 je bilo 11,7 odstotka MRSA). Lahko bi sklepali, da namz ustreznimi ukrepi uspeva znièvati bakteriemije in sepse kot najte`-je posledice praviloma bolni{ni~no pridobljenih oku`b z MRSA.

Povratne informacije, ki jih dobivamo od EARSS-a, so dobro-do{le pri na~rtovanju analiz za doma~e potrebe, za izdelavo nacio-nalnih pravil in vrednotenje uspe{nosti na{ih akcij. V Sloveniji bomomorali zagotoviti urejen lastni sistem sledenja odpornih bakterij ins tem nelo~ljivo povezan sistem sledenja porabe antibiotikov, dabomo lahko podatke zbirali hitro in enostavno ter ~im hitreje us-trezno ukrepali. To bo tudi dol`nost vsake dràve, ki bo hotela ugo-diti zahtevam Evropske skupnosti.

Kljub optimisti~nim kazalcem se moramo zavedati, da bomo v za-jezitvi {irjenja MRSA in znièvanju deleà teh oku`b lahko uspe{ni lez doslednimi ukrepi na vseh ravneh in v vseh bolni{nicah v Sloveniji.

Najnovej{e podatke EARSS si lahko bralci ogledajo na spletni stra-ni www.earss.rivm.nl �

34


A K T U A L N O

Slovenija Transplant bo v sodelovanju z Zavodom za zdravstve-no zavarovanje Slovenije in Ministrstvom za zdravje v leto{-njem letu za~el s projektom uvajanja zapisa odlo~itve o daro-

vanju organov na kartici zdravstvenega zavarovanja. Za~etni pro-jekt bo obsegal mariborsko regijo, v kateri èlimo obenem z uvaja-njem nove tehnologije zapisovanja podatka o darovanju organovorganizirati tudi izobraèvalno akcijo. Njen namen je informirati{ir{o javnost o pomenu darovanja organov kot najvi{je oblike po-mo~i so~loveku in s tem spodbuditi odlo~itev ljudi za darovanje or-ganov.

Darovanje organov pomeni raz{iritev odgovornosti ~loveka ~eztradicionalno pojmovanje pomo~i so~loveku. Kot tako pomeni po-membno dimenzijo dru`bene odgovornosti ~loveka - torej obna{a-nja, ki se mu ~lovek zaradi medsebojne odvisnosti v sodobni dru`bine more ve~ izogibati. Darovanje organov je ena najbolj eti~nih ob-lik odgovornosti posameznika do soljudi. V tem kontekstu je daro-vanje organov demonstracija visoke eti~ne zavesti posameznika invisoke stopnje razvitosti odnosov, ki obstajajo med ljudmi v dolo~e-ni dru`bi. Odlo~itev posameznika za darovanje organov je demon-stracija njegovih vrednot in odnosa do soljudi. Darovalec svoje or-gane daruje zaradi ̀ elje po pomo~i vsakomur, ki to pomo~ potrebu-je v najbolj ob~utljivem trenutku svojega ìvljenja, takrat, ko so iz-~rpane vse druge mo`nosti zdravljenja. Z darovanjem organov posvoji smrti lahko re{imo zdravje in s tem ìvljenje ve~ ljudem naen-krat. Obenem lahko neznani darovalec re{i ìvljenje tudi nam sa-mim, ~e bi zboleli tako zelo, da nam ne bi ve~ pomagala nobena dru-ga oblika zdravljenja. Darovanje organov je tudi dejanje, ki govori okakovosti globalne kulture neke dru`be. Da bi tudi v Sloveniji dose-gli vi{jo stopnjo zavedanja pomena darovanja organov za potrebepresaditev ter da bi to podro~je uredili na bolj sistemati~en na~in,bo Slovenija Transplant skupaj z Zavodom za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije in Ministrstvom za zdravje v leto{njem letu za~el sprojektom uvajanja zapisa odlo~itve o darovanju organov na karticizdravstvenega zavarovanja. Projekt bo spremljala akcija informira-nja javnosti o pomenu in mo`nostih darovanja organov, s kateroèlimo spodbuditi ljudi k razmi{ljanju o omenjeni tematiki in po-sledi~no k odlo~itvi za darovanje organov.

Potrebe po organih za presaditev v SlovenijiDarovalec je lahko vsakdo, pomembno je le, da je zdrav in ni no-

silec infekcijskih bolezni ali virusnih markerjev (npr. virusa HIV,

Darovanje organov

Najbolj eti~na oblikaodgovornosti do soljudiPoskusno uvajanje zapisovanja odlo~itve o darovanju

organov v mariborski regiji

Danica Avsec Letonja

hepatitisa B in C) oziroma da nima maligne bolezni, ki bi se lahkoraz{irila na presajeni organ ali tkivo. Za darovanje organov po svojismrti se lahko odlo~i tudi mladoletna oseba, vendar {ele po dopol-njenem 15. letu starosti. ̂ e se ~lovek za ~asa svojega ̀ ivljenja ni izrec-no opredelil proti darovanju svojih organov po smrti, se njegove or-gane lahko odvzame, ~e se s tem strinjajo njegovi sorodniki. Pri mr-tvem darovalcu lahko dele telesa zdravniki odvzamejo {ele takrat,ko je po vseh predpisih ugotovljena mo`ganska smrt. Darovanje or-ganov je popolnoma anonimno, zato prejemnik v nobenem prime-ru ne more dobiti osebnih podatkov o svojem darovalcu, prav takotudi daroval~eva druìna ne more izvedeti osebnih podatkov pre-jemnika oziroma prejemnikov. Izvejo lahko le spol prejemnika/-ovin njegovo/njihovo pribli`no starost, transplantacijski koordinatorpa jim lahko pove tudi to, ali prejemnik (ali ve~ prejemnikov) ìvi spresajenim organom naprej. Darovalec lahko daruje svoje organetudi v ~asu svojega ìvljenja, vendar le ljudem, s katerimi je genet-sko, sorodstveno ali emocionalno povezan. Da bi prepre~ili more-bitne zlorabe v smislu komercializacije ali drugih prepovedanih poti,mora vsak primer tovrstnega darovanja obravnavati Eti~na komisi-ja za presaditve.

Presaditev organov ali tkiv je potrebna takrat, ko so iz~rpane vsedruge mo`nosti zdravljenja, bolnikovo zdravstveno stanje pa je takoogroèno, da ga kljub zdravljenju najverjetneje ~aka smrt. V Slove-niji vsako leto presadimo povpre~no pet src, deset jeter in nekaj ~ezpetdeset ledvic. Odvzeme organov lahko opravljajo izklju~no javnizavodi, ki so kadrovsko in prostorsko ustrezno opremljeni. Pri nasso to poleg Klini~nega centra {e bolni{nice v Mariboru, Celju, Mur-ski Soboti, Ptuju, Slovenj Gradcu, Jesenicah, Novi Gorici in Novemmestu. Presaditve organov se opravljajo v transplantacijskem cen-tru v Klini~nem centru.

Potrebe po organih za presaditev presegajo obstoje~e mo`nosti vrazvitih zdravstvenih sistemih. Podobna situacija je v Sloveniji, zatomoramo biti pri pridobivanju organov zelo skrbni in natan~ni. Tre-nutni podatki o ~akajo~ih na ~akalnih listah ne kaèjo realne situa-cije potreb po organih v Sloveniji, ker so ~akalne liste kratke in {edokaj slabo pripravljene. Izjema je ~akalna lista za ledvice, pa {e ta jepo primerjavah z nekaterimi drugimi dràvami premajhna. Za do-bro pripravljeno ~akalno listo smo odgovorni vsi zdravniki, pri ka-terih se bolniki s tak{no boleznijo, ki bi potrebovala zdravljenje spresaditvijo, zdravijo. Nenazadnje tudi bolniki sami, ki bodo mora-li dolo~eno vrsto zdravljenja predlagati in biti zanjo zainteresirani.

35


A K T U A L N O

Prav zato je potrebno znanje o presaditvah organov raz{iriti do rav-ni osebnega zdravnika. Zdravniki zelo radi ponudimo bolnikom vse,kar imamo dobrega na razpolago, {e zlasti pa, kadar gre za ìvljenjein smrt. Trenutno je v Sloveniji ve~ kot 100 bolnikov, ki pri~akujejopresaditev ledvice, a jih je verjetno za presaditev preko 200. Prav takoimamo na ~akalni listi do 10 bolnikov za presaditev jeter. âkalnolisto za srce in plju~a {e pripravljamo. Bolnikov, ki potrebujejo pre-saditev tkiv, je tudi zelo veliko in tudi na tem podro~ju {e nimamojasnega pregleda. Vedeti moramo, da so bolniki, ki so na ~akalni li-sti, v nenehni pripravljenosti na operativni poseg in ìvijo v strahuin upanju. Odgovorni smo zanje.

Zelo pomembno je tudi dejstvo, da v Sloveniji lahko razvijamotransplantacijsko medicino le, ~e delujemo v okviru nekega ve~jegasistema pridobivanja in izmenjave organov. To je osnovni razlog,da smo se v~lanili v Eurotransplant. ^lanstvo pomeni priznanje zadobro delo, a tudi veliko obveznost, da bomo delo {e naprej oprav-ljali kakovostno.

Odlo~itev odslej na kartici zdravstvenegazavarovanja

V Sloveniji do sedaj nismo sistemati~no zbirali podatkov o opre-deljenih darovalcih organov, o ljudeh, ki se è za ~asa svojega ìvlje-nja odlo~ijo za darovanje svojih organov po smrti. Svojo opredeli-tev smo lahko zapisali na kartici Darovalec in jo nato nosili pri sebiali odloìli doma. Kartica je bila pomembna za zavedanje druìne oopredelitvi in tudi za lasten odnos do darovanja. Zato bo {e vednoostala v uporabi, toda sistem nima pravne veljave, prav tako ne do-pu{~a vpogleda v to, koliko ljudi je opredeljenih, koliko kartic je splohuporabljenih.

V Sloveniji velja, da se v primeru, ~e se ~lovek za ~asa svojega ̀ iv-ljenja ni izrecno opredelil proti darovanju svojih organov, po smrtinjegove organe lahko odvzame, ~e temu ne nasprotujejo njegovi so-rodniki. Ker je za uspe{no presaditev organov klju~nega pomena nji-hova zadostna prekrvavljenost, je treba po smrti darovalca ~im prejurediti vse pogoje za odvzem organov. Prav zato je tako pomem-bno, da se ~lovek za darovanje svojih organov opredeli è za ~asasvojega ìvljenja, saj je na ta na~in prihranjen dragoceni ~as, v kate-rem lahko po ugotovljeni smrti pripravljamo organe za odvzem, nepa, da ga izgubljamo za iskanje sorodnikov in mnenja o darovanju.Tudi sorodniki so zadovoljni, ~e vedo, kak{na je bila volja umrlega,in v pogovoru la`je sprejmejo mo`nost o darovanju organov. V temprihranjenem ~asu lahko drugemu ~loveku poklonimo ìvljenje.

Prav temu je namenjena nova tehnolo{ka re{itev, ki bo omogo-~ila zapis podatka o opredelitvi posameznika za darovanje organovna kartico zdravstvenega zavarovanja (KZZ). Podatki o opredelje-nosti za darovanje, ki bodo shranjeni na KZZ, bodo dostopni iz-klju~no daroval~evemu osebnemu zdravniku ter po ugotovljeni mo`-ganski smrti ekipi zdravnikov specialistov intenzivne interne medi-cine in transplantacijskemu koordinatorju. Podatke, zapisane naKZZ, bo mo`no prebrati le z uporabo t. i. profesionalne zdravstvenekartice, tako da v nobenem primeru ne bodo dostopni nepoobla{-~enim osebam.

Hkrati z uvedbo novega na~ina zapisovanja podatkov o darova-nju organov ̀ elimo oblikovati tudi nov, bolj sistemati~en na~in zbi-ranja podatkov o odlo~itvi za darovanje organov, po katerem bo lah-ko vsakdo, ki bo èlel postati darovalec, svojo odlo~itev izrazil tudi

v ambulanti pri izbranem zdravniku. Tam bo izpolnil poseben obra-zec, ki ga bo podpisala oziroma potrdila poobla{~ena oseba. Daro-valec ima seveda vso moralno pravico in mo`nost, da svojo prvotnoodlo~itev o posmrtnem darovanju organov prekli~e.

Projekt vpisovanja podatkov o odlo~itvi za darovanje organovna KZZ bo potekal dvostopenjsko. V prvem delu bomo novo teh-nologijo preizkusili v mariborski regiji, nato pa bomo projekt kar-ti~nega vpisovanja odlo~itve o darovanju organov prenesli na celoSlovenijo kot nacionalni projekt.

îm ve~ informacijV Slovenija Transplantu smo se odlo~ili, da obenem z uvajanjem

zapisovanja odlo~itve o darovanju organov na KZZ pristopimo tudik organizirani informativni akciji, s katero ̀ elimo {ir{i javnosti pred-staviti pomen darovanja organov kot najvi{je oblike pomo~i so~lo-veku in zato tudi najvi{je ~love{ke eti~ne vrednote. Ugotavljamo na-mre~, da je v slovenski javnosti zelo malo informacij o pomenu da-rovanja organov, o tem, kako in kje sporo~iti svojo odlo~itev, obe-nem pa je pri ljudeh opaziti precej{njo zadrànost in dvom, ki pa jev prvi vrsti posledica pomanjkanja relevantnih informacij. Zato jepotrebno javnost seznaniti z vsemi pogoji in na~ini darovanja orga-nov. V Sloveniji je bilo doslej izpeljanih è ve~ promocijskih akcij zzdravstvenimi vsebinami, predvsem na podro~ju preventivnihzdravstvenih programov, ki so imele cilj navajati ljudi na primernein z vidika medicine ̀ elene oblike vedenja zaradi dolgoro~ne zdravs-tvene za{~ite njihovega zdravja. Darovanje organov je relativno novatema v slovenskem medijskem prostoru in doslej {e ni bila {ir{e pred-stavljena kot najprimernej{a in dru`beno sprejemljiva oblika izka-zovanja so~utja in dru`bene odgovornosti posameznika. To je biloomejeno samo na podro~je krvodajalstva. Splo{no javno mnenje to-rej {e ni aktivirano v smeri splo{ne sprejemljivosti darovanja orga-nov, tudi strokovna javnost {e ni bila vklju~ena v {ir{o akcijo pod-pore darovanju organov, s ~imer bi taka odlo~itev dobila splo{nolegitimnost v slovenski dru`bi. Zato bomo z akcijo informiranja, kibo obsegala ve~ faz, najprej usmerili vso pozornost na promocijosame vsebine ideje darovanja organov in njegovega pomena za ohra-njanje ̀ ivljenj, v drugi fazi pa bomo javnost informirali o mo`nosti,da posameznik svojo odlo~itev za darovanje sporo~i ustrezni insti-tuciji, ki ta podatek shrani na kartici zdravstvenega zavarovanja. Nateh izhodi{~ih smo oblikovali program komuniciranja omenjenihvsebin kot promotivne akcije s splo{no dru`beno koristno vsebino.

Velika vloga zdravnikovPrepri~ani smo, da nam bo s skupnimi mo~mi vseh, ki smo vklju-

~eni v projekt, tako Slovenija Transplanta kot Zavoda za zdravstve-no zavarovanje Slovenije in Ministrstva za zdravje Republike Slove-nije, pa tudi vse zainteresirane strokovne javnosti, predvsem zdrav-nikov, uspelo dvigniti raven zavedanja slovenske javnosti o pomenudarovanja organov kot oblike pomo~i so~loveku ter spodbuditi lju-di k odlo~itvi za darovanje. Poleg informiranja, ki bo potekalo pre-ko medijev, bo gotovo potrebno tudi veliko osebne komunikacijemed zdravniki in posamezniki, ki bi se èleli odlo~iti za darovanje.Zato èlimo ob tej prilo`nosti zaprositi za podporo projektu spod-bujanja darovanja organov in novega na~ina zapisovanja odlo~itveza darovanje organov tudi vse tiste zdravnike in zdravstveno osebje,na katere se bodo ljudje obra~ali s pro{njo po dodatnih informaci-jah. �

36


A K T U A L N O

Slovenija Transplant je neprofitna organizacija, ki organiziranodeluje od leta 1998, ~eprav se je program presaditev v Sloveniji za~elè leta 1969, ko je bil ustanovljen laboratorij za tipizacijo tkiv, leta1970 pa je bila opravljena prva presaditev ledvice (ìvega darovalca)pri nas.

Slovenija Transpant deluje pod okriljem Ministrstva za zdravje,njena temeljna naloga pa je voditi, organizirati in spodbujati celo-ten transplantacijski program za Slovenijo. Slovenija Transplant jevklju~en v Eurotransplant (ET), ki zdruùje poleg Slovenije {e pet

evropskih dràv: Nem~ijo, Avstrijo, Nizozemsko, Belgijo in Luksem-burg. Cilj ET je dose~i najbolj{o mo`no uporabo dragocenih orga-nov, izbrati najbolj primernega prejemnika na ~akalnem spisku, iz-bolj{ati rezultate na podlagi analiz transplantacijskih podatkov inspodbujati pridobivanje organov. Dosedanje izku{nje potrjujejo, daje mednarodno sodelovanje na tem podro~ju izrednega pomena, sajlahko le na ta na~in zagotovimo nemoten potek transplantacijskihposegov in ~e je potrebno, lahko dobimo organ po urgentni poti.

�

Namen vpra{alnikaS pomo~jo vpra{alnika smo èleli na oddelku za zdravila Zavoda

za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju Zavod) dobiti od zdrav-nikov splo{ne in druìnske medicine informacije o dejavnikih, kivplivajo na njihovo predpisovanje zdravil, s posebnim poudarkomna generi~nih zdravilih.

Anketo smo izvedli v aprilu 2002. Skupini 200 naklju~no izbra-nih zdravnikov splo{ne in druìnske medicine smo poslali vpra{al-nik z 21 vpra{anji. Le-ta so bila v ve~ini zaprtega tipa, v treh prime-rih pa smo jih povpra{ali za mnenje. Vpra{alnike smo po{iljali popo{ti na slu`bene naslove, ki se nahajajo v na{i bazi izvajalcev.

Izbrali smo tak{na in toliko vpra{anj, da je bilo mogo~e anketore{iti v razmeroma kratkem ~asu (okoli 15 minut), re{evanje pa jebilo razmeroma nezahtevno (~e se le da, se ̀ e napisani odgovori samoozna~ijo). Z veliko izbiro mo`nih odgovorov smo èleli zagotovitisvobodo izbire, hkrati pa {e omogo~iti enostavno analizo re{enihanket.

Najprej smo ̀ eleli od zdravnikov izvedeti, ali je precej{nja medij-ska izpostavljenost podro~ja zdravil v RS upravi~ena ali ne. Natosmo raziskovali, kateri dejavniki vplivajo na njihovo izbiro zdravila:je to bolnik s svojimi ̀ eljami, sekundarna raven (specialist ali bolni-{nica) ali morda cena zdravila. [tiri vpra{anja so bila namenjena pred-pisovanju generi~nih zdravil in oceni zdravnikovega poznavanja. Far-macevtska industrija je marketin{ko zelo agresivna; zdravnike smovpra{ali, ali je kak{na razlika med povpre~nim originatorskim in ge-neri~nim proizvajalcem v smislu nudenja strokovne pomo~i. Kon-

Predpisovanje generi~nih zdravilslovenskih splo{nih zdravnikovin zdravnikov splo{ne medicine

Rezultati ankete med slovenskimi zdravniki splo{ne in druìnske medicineJure Peklar

~ali smo z vpra{anjema o oceni dela nekaterih institucij v zdravstvuna podro~ju promocije racionalne farmakoterapije in kaj predlaga-jo Zavodu v zvezi s tem v prihodnje.

Na koncu smo dodali {e nekaj splo{nih vpra{anj, ki omogo~ajoovrednotenje izbrane populacije: spol, starost, {tevilo let delovnihizku{enj. Za oceno vpliva okolja, v katerem zdravniki delajo, smojih vpra{ali {e o mestu in neposredni okolici njihove ordinacije, kak-{na populacija bolnikov gravitira v njihovo ambulanto in ali so za-sebniki ali delajo v javnem zavodu.

Sodelujo~i so ve~inoma odgovorili na vsa vpra{anja, nekateravpra{anja so ostala brez odgovora v povpre~no 4 odstotkih prime-rov.

Od 200 poslanih vpra{alnikov smo dobili vrnjenih 117, kar pred-stavlja 58,5-odstotni odziv. Celotna populacija zdravnikov splo{nein druìnske medicine {teje okoli 550 zdravnikov, tako da smo zajeliv anketo dobrih 21 odstotkov celotne populacije.

ê predstavimo najprej splo{ne, demografske podatke o anketi-rancih: 52,1 odstotka vpra{anih je bilo ènsk in 47,9 odstotka mo{-kih. 62,4 odstotka jih je odgovorilo, da njihovi bolniki prihajajo izva{ko-mestnega okolja, slaba ~etrtina (23,9 odstotka), da so prete`-no iz mesta, in 13,7 odstotka, da prihajajo iz va{kega okolja. Skorajtri ~etrtine (72,7 odstotka) zdravnikov je zaposlenih v javnem alizasebnem zavodu, preostali (27,3 odstotka) pa vodijo zasebno prak-so. V veliki ve~ini imajo izbrani zdravniki ambulanto v zgradbi, kjerso {e druge ordinacije splo{ne medicine.

37


A K T U A L N O

Odgovori na vpra{anja s komentarjem1. Menite, da nara{~ajo~i stro{ki za zdravila predstavljajo resenproblem, ki zahteva ukrepanje na podro~ju predpisovanja zdra-vil v RS?

Glede na veliko medijsko izpostavljenost podro~ja zdravil, siste-ma povra~il in z njim Zavoda, ki je bila prisotna v prvi polovici 2002,smo ̀ eleli preveriti, kak{no teò pripisuje strokovna javnost tej prob-lematiki.

66,1 odstotka vpra{anih je menilo, da predstavljajo nara{~ajo~istro{ki za zdravila resen problem, 30,4 odstotka pa se sicer strinja sto ugotovitvijo, vendar naj ne bi bilo tako hudo, kot je bilo prikaza-no preko medijev. Le 3,5 odstotka vpra{anih je na vpra{anje odgo-vorilo nikalno.

Torej kar dobrih 96 odstotkov vpra{anih priznava, da so nara{-~ajo~i stro{ki za zdravila, ki zahtevajo spremembe na podro~ju pred-pisovanja, resna teàva. Upamo, da to kaè tudi na pripravljenostspoprijeti se z novimi ukrepi, ki bodo prizadeli tudi zdravnike splo-{ne in druìnske medicine.2. Ali in kako pogosto (v zadnjem tednu) so va{i bolniki ̀ eleli (zah-tevali) to~no dolo~eno zdravilo na Rp?� nikoli niso zahtevali - 18 odstotkov odgovorov� do 5 bolnikov - 49,6 odstotka� od 5 do 10 bolnikov - 18,8 odstotka� nad 10 bolnikov - 13,6 odstotka

Bolniki, ki zahtevajo to~no dolo~eno zdravilo, lahko predstavlja-jo dolo~en vir neracionalnosti pri predpisovanju zdravil. Po rezul-tatih ankete se s tovrstnimi zahtevami sre~uje dobrih 82 odstotkovzdravnikov. Bolniki se za dolo~eno zdravilo odlo~ajo na podlagi ne-strokovnih meril. Od zdravnika je odvisno, ali se bo “spopadel” zbolnikovo èljo in ga prepri~al v svoj prav ali pa bo popustil izsilje-vanju.3. ê je odgovor pozitiven, ali upo{tevate njihove èlje?

Polovica zdravnikov je èljam le redko ustregla, 45,1 odstotkazdravnikov pa pogosto. Pri tem je treba tudi upo{tevati, da je ~edaljeve~ bolnikov ozave{~enih o svoji bolezni, nekateri prihajajo k oseb-nemu zdravniku iz bolni{nice ali specialisti~ne ambulante, kjer so sez dolo~enim zdravilom è sre~ali. V~asih so te zahteve torej lahkoupravi~ene.

Vendar si zdravnik nikakor ne sme dopustiti, da mu (lai~ni) bol-nik vsiljuje svoje èlje po dolo~enem zdravilu, ~e to strokovno niustrezno. Zdravnik ima vsa pooblastila, da bolniku predpi{e zdravi-lo, bolnik pa se mora sam odlo~iti, ali bo to zdravilo jemal ali ne.4. Kje menite, da ti bolniki, ki èlijo konkretno zdravilo, dobijoinformacijo o tem zdravilu? (upo{tevano ve~ odgovorov)

34,1 odstotka odgovorov se je nana{alo na zdravnika specialistaali zdravnika v bolni{nici in 3,4 odstotka od drugega zdravnika splo-{ne medicine. 62,6 odstotka odgovorov je vklju~evalo tri (lai~ne) iz-bire: “mediji”, “prijatelji in znanci” ter “v ~akalnici pred ordinaci-jo”. Kar 39,1 odstotka bolnikov naj bi dobilo informacijo o zdraviluod prijatelja ali znanca. Tovrstna informacija je zelo verjetno nepo-polna in za bolnika lahko celo {kodljiva.5. Ali vedno predpi{ete zdravilo, ki ga je v izvidu predlagal zdrav-nik specialist?

Na Zavodu ocenjujemo, da zdravniki na sekundarni ravni ve~-krat nekriti~no sprejemajo nova zdravila, ~eprav so stara, preverje-na in velikokrat stro{kovno ugodnej{a {e vedno aktualna. S tem vpra-

{anjem smo ̀ eleli izvedeti, ali osebni zdravniki zgolj prepisujejo ime-na zdravil iz specialisti~nih izvidov ali se odlo~ijo tudi po svoji pre-soji, glede na to, da zdravnik splo{ne ali druìnske medicine najboljcelovito obravnava bolnika, pozna njegovo anamnezo in druge (lah-ko tudi dru`benoekonomske) vidike zdravljenja.

Dobre tri ~etrtine ali 76,9 odstotka odgovorov se je glasilo, dapogosto predpi{ejo zdravilo, ki ga je predpisal ali uvedel specialistali bolni{ni~ni zdravnik, vedno pa 21,4 odstotka vpra{anih. Odgo-vor redko je bil zabeleèn le dvakrat (1,7 odstotka vpra{anih).6. Ali pri uvedbi za bolnika nove kroni~ne terapije upo{tevate ~imni`jo ceno zdravila?

To vpra{anje se deloma navezuje na prej{nje. Na Zavodu bi sièleli, da bi zdravniki splo{ne in druìnske medicine upo{tevali cenozdravila, {e posebej ob uvedbi dolgotrajnega zdravljenja. Tu so lah-ko prihranki ob enaki u~inkovitosti najve~ji. Poudarjamo, da je naprvem mestu strokovna izbira zdravila in {ele nato njegova cena. ̂ eje mo`na izbira med ve~ enakovrednimi zdravili, naj se predpi{e naj-cenej{e, kar je tudi v skladu s pravili obveznega zdravstvenega zava-rovanja.

Pogosto upo{teva ceno zdravila pri uvajanju zdravila v dolgotrajnozdravljenje 55,6 odstotka vpra{anih zdravnikov, natanko tretjina pale redko. Dele` tistih, ki vedno upo{tevajo tudi ceno zdravila, in ti-stih, ki se jim to ne zdi pomembno, je izena~en: dobrih 5 odstotkov.

Na Zavodu se bomo trudili, da bi se ozave{~enost zdravnikov,tako na primarni kot (morda {e bolj) na sekundarni ravni glede stro{-kov farmakoterapije izbolj{ala. Nobeni drugi ukrepi ne zaleèjo boljkot to, da se predpisovalci zavedajo, kak{no ekonomsko breme po-menijo njihove predpisovalne navade.7. Kako vi ocenjujete razliko med originatorskim in generi~nimzdravilom?� gre za popolnoma enako zdravilo z isto u~inkovino - 52,1 od-

stotka odgovorov� gre za podobno zdravilo, a razlika ni bistvena - 47 odstotkov� podobno zdravilo z bistvenimi razlikami - 0,9 odstotka� gre za popolnoma razli~na zdravila

Popolna podobnost je relativen pojem. ê upo{tevamo veljavnoregulativo, ki opredeljuje kriterije za pridobitev dovoljenja za pro-met z generi~nim zdravilom, potem so vsi generiki “bistveno po-dobni referen~nemu zdravilu” - to je originatorski paraleli. Vendar,ker so bili uporabljeni druga~ni tehnolo{ki postopki in izbor po-mo`nih snovi (lahko tudi bolj{i kot pri izvirnem zdravilu!), je mednjima lahko za dolo~enega bolnika pomembna razlika; primer jemo`na preob~utljivost na pomo`ne snovi.8. Ali menite, da so generi~ne paralele cenej{e ali dra`je od enakihoriginatorskih zdravil in za koliko?

Generiki veljajo praviloma (poznamo tudi izjeme!) za cenej{o iz-biro, zato je velika ve~ina (98,2 odstotka) zdravnikov menila, da sogeneri~ne paralele cenej{e. 56,2 odstotka le-teh je ocenila, da so ce-nej{e le za okoli 5 do 10 odstotkov. 10,5 odstotka jih misli, da socenej{e pod 5 odstotkov, dobra petina (21,9 odstotka), da so cenej{eod 10 do 20 odstotkov, in le desetina (11,4 odstotka) ocenjuje, da socenej{e nad 20 odstotkov.

O~itno slovenski zdravniki poznajo cene zdravil ali pa imajo zato dober ob~utek. Glede na aktualen cenik zdravil so generi~na zdra-vila v tehtanem povpre~ju cenej{a za 5,6 odstotka (generiki so lahkodra`ji (!) do 30,4 odstotka oziroma cenej{i do 35,3 odstotka glede naoriginatorsko zdravilo, vendar je cenej{ih bistveno ve~). Glede na�

38


A K T U A L N O

svetovno povpre~je je v Sloveniji razlika med originatorskimi in ge-neri~nimi zdravili majhna, vendar je to mo~ razloìti z nekaterimipravnimi dejstvi (npr. Pravilnik o oblikovanju cen zdravil na debe-lo). Tudi na trgu zdravil deluje konkurenca, zato so cenej{i generikipovzro~ili padec cen originatorskih proizvajalcev. Posebej velja opo-zoriti, da so morebitni prihranki ob ve~jem predpisovanju generi~-nih zdravil nekaterih skupin zdravil lahko zelo veliki, tudi ~e je raz-lika v ceni 15 odstotkov (npr. hipolipemiki). Ugotovili smo, da bilahko v letu 2001 ob ve~jem predpisovanju (najcenej{ih) generi~nihparalel prihranili preko milijarde slovenskih tolarjev.9. V kak{nem primeru bi ve~(krat) predpisovali generi~ne parale-le (mo`nih ve~ odgovorov)?

S tem vpra{anjem smo ̀ eleli ugotoviti, kaj bi lahko zdravnike naj-bolj motiviralo za ve~je predpisovanje generi~nih zdravil. Najbolj bise obneslo, ~e bi jih promoviral neodvisni strokovnjak z osebnimsvetovanjem. Tako je odgovorilo 37,3 odstotka vpra{anih.

Dobili smo nekaj pripisov, naj Zavod zaposli nekaj farmakoin-formatorjev v ta namen, zdravnikov, ki se ne bodo ukvarjali z nad-zorom koli~nikov, ampak bodo svetovali o racionalni farmakotera-piji in podobno.

ê bi bili generiki cenej{i, bi jih v ve~ji meri predpisovalo 30,3odstotka vpra{anih, slaba ~etrtina (23,8 odstotka) pa v primeru, ~ebi imeli ve~ strokovne podpore, {e posebej klini~nih {tudij. Klini~ne{tudije bi bile zelo zanimive in bi marsikaj povedale o zdravilu, ven-dar so zelo drage in bi se pomembna prednost generi~nih zdravil -to je ugodna cena - zmanj{ala ali celo izginila.10. Koliko bi morale biti generi~ne paralele cenej{e (okvirno) odoriginatorskih zdravil, da bi se v ve~ji meri odlo~ali za njihovopredpisovanje?

Vpra{anje se navezuje na prej{nje. Za ve~ino (63 odstotkov) bibilo dovolj, ~e bi bile cenej{e za ve~ kot 15 odstotkov, tretjini bi mo-rale biti generi~ne paralele cenej{e za ~etrtino, 3,7 odstotka vpra{a-nim pa bi pomagalo, da bi v ve~jem obsegu predpisovali generike, ~ebi bili le-ti cenej{i za vsaj 35 odstotkov.

Na Zavodu ugotavljamo, da je kar nekaj skupin zdravil, kjer socene generi~nih proizvajalcev ni`je za ve~ kot 15 odstotkov (npr. èomenjeni hipolipemiki), pa je razmerje med predpisanimi origina-torskimi in generi~nimi zdravili mo~no v prid prvim. Konec 2001 inv letu 2002 je bilo registriranih kar nekaj pomembnih generi~nihzdravil z bistveno ni`jo ceno od è obstoje~ih, tako da so ta zdravilalahko vir prihranka v prihodnje (npr. novi hipolipemiki, antihiper-tenzivi in zdravila za zdravljenje demence).11. Menite, da je pritisk farmacevtske industrije glavni dejavnikza neracionalno predpisovanje zdravil?� absolutno glavni dejavnik - 15,5 odstotka odgovorov� velik dejavnik, vendar so {e drugi dejavniki - 63,8 odstotka� prevladujejo drugi dejavniki, farm. ind. je le manj{i dejavnik -

4,3 odstotka� farm. ind. nima vpliva na (ne)racionalnost predpisovanja - 16,4

odstotkaOcenjujemo, da vsakodnevni obiski predstavnikov, vabljena pre-

davanja in drugi pritiski, ki jih farmacevtska industrija izvaja na pred-pisovalce zdravil, igrajo pomembno vlogo pri neracionalnem pred-pisovanju.

Kateri so {e drugi dejavniki, so nam zdravniki zaupali v nasled-njem vpra{anju.12. Kateri so {e drugi dejavniki za neracionalno predpisovanje

(prosimo napi{ite prve tri, ki se vam zdijo pomembni)?Kot vir potencialne neracionalnosti so zdravniki najpogosteje na-

vajali navodila specialistov, ki se ne obna{ajo dovolj racionalno. Nadrugem mestu so èlje (izsiljevanje) bolnikov in vpliv farmacevtskeindustrije. Nekateri so navajali nepoznavanje cen in neustrezno so-delovanje bolnikov pri zdravljenju.

Ocenjujemo, da so nekatere od na{tetih teàv re{ljive. Osebnizdravnik lahko prilagodi ali celo zamenja zdravilo, ki ga je predlagalspecialist, {e posebej v primeru, ko lahko s podobnim zdravilom za-gotovi ve~jo klini~no in stro{kovno u~inkovitost. Odnos zdravnik -bolnik je stvar medsebojnega zaupanja, pa tudi vzgoje. Bolniku, kizahteva dolo~eno zdravilo, mora zdravnik razloìti, zakaj le-to ninajbolj ustrezno zanj. V~asih je to res naporneje in ~asovno potrat-no, vendar je zdravstvena vzgoja tudi eno izmed poslanstev zdrav-nika splo{ne oziroma druìnske medicine.

Aktualni cenik zdravil (skupaj s spiskom zdravil z omejitvamipredpisovanja) lahko vsakdo kadarkoli prenese na svoj ra~unalnik(in po potrebi natisne) s spletne strani Zavoda za zdravstveno zava-rovanje (http://www.zzzs.si/zdravila, cenik ).13. Katera farmacevtska industrija (generi~na ali originatorska)je bolj vsiljiva pri vsakdanjem delu?

Glede na poznavanje podro~ja farmacevtskega marketinga smosklepali, da je originatorska industrija bolj vsiljiva s svojimi metoda-mi prepri~evanja zdravnikov o kakovosti svojega zdravila. Pa po-glejmo odgovore.

Ve~ina, 60,9 odstotka vpra{anih je ozna~ila, da sta obe, tako ori-ginatorska kot generi~na industrija, enako vsiljivi, vendar tretjinavpra{anih meni, da je originatorska industrija bolj vsiljiva pri vsak-danjem delu. 3,5 odstotka anketirancev meni, da je generi~na indu-strija bolj mote~a od originatorske, dva zdravnika pa sta menila, danobena od obeh vrst farmacevtskih proizvajalcev ni mote~a.

Iz odgovorov je mo`no nedvoumno razbrati, da je farmacevtskaindustrija preve~ prisotna (beri mote~a) pri vsakdanjem delu zdrav-nikov splo{ne in druìnske medicine.14. Poznate predpise, ki obravnavajo trènje zdravil (npr. Pravil-nik o ogla{evanju zdravil in medicinskih pripomo~kih - Uradnilist, {t. 76/2001)

Zadnja verzija Pravilnika o ogla{evanju je relativno nova in v pri-merjavi s predhodnim {e dodatno opredeljuje dovoljene postopke,ki se jih lahko posluùjejo proizvajalci zdravil. Prav bi bilo, da bizdravniki pravilnik poznali, saj se z o~itno vsiljivim marketingomsre~ujejo vsak dan.

Kar 94,8 odstotka odgovorov se je glasilo, da poznajo pravilnik lepribli`no (57,2 odstotka) ali pa sploh ne (37,6 odstotka). Natan~nopozna vsebino pravilnika le 5,1 odstotka vpra{anih.

Glede na aktualnost teme bi predlagali, da se zdravniki seznanijoz vsebino omenjenega besedila, najla`je na brezpla~no dostopnemnaslovu Uradnega lista (http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/2001/076/B/523985257.htm).15. Menite, da bi morali poostriti predpise, ki omejuje neposred-no trènje zdravil (predvsem obiske t. i. farmakoinformatorjev)?

Mnenje se je pri tem vpra{anju razdelilo na tiste, ki pravijo, da bise morali predpisi spremeniti (53,1 odstotka), in na tiste, ki v tem nevidijo potrebe (46,9 odstotka).

Na~eloma smo mnenja, da je vsak zdravnik sam odgovoren zared v svoji ordinaciji. Nih~e ga ne sili, da mora sprejeti na pogovorfarmakoinformatorja. Zato verjetno ne bi bilo potrebno spreminja-

39


A K T U A L N O

ti predpisov, ki opredeljujejo delo farmakoinformatorjev. Dejstvoje, da (naj bi) se z neustreznim pristopom sami izlo~ijo iz posla. Zeloradi pa bi videli, da bi se zdravniki zavedali, da lahko sami prilago-dijo odnos do strokovnih sodelavcev farmacevtskih podjetij.16. ê da, v kak{nem smislu?

Odgovori tistih, ki mislijo, da bi morali spremeniti pravne pod-lage za delo farmakoinformatorjev, so se v glavnem nana{ali na vse-bino njihovih sporo~il in pogostnost obiskov. Najbolj si zdravnikièlijo neodvisnih strokovnih informacij, ki bi bolj jasno pokazale,ali je neko novo zdravilo bolj u~inkovito od è obstoje~ega in v ka-terih primerih. @elijo si tudi manj obiskov, {e posebej, ~e niso ute-meljeni.

Dejstvo je, da so klini~ne {tudije zelo velikokrat prilagojene pla~-niku raziskave, zato so pripravljene tako, da v kar najve~ji meri pri-kazujejo dobrobit novega zdravila. Spremljanje strokovne literatu-re je seveda nujno, {e posebej nekatere tuje (npr. British NationalFormulary, Drug and Therapeutic Bulletin, Journal Watch, Medi-cal Letter, Prescrire, Arznei Telegramm ipd.).17. Katera farmacevtska industrija ponuja ve~jo strokovno koristv smislu svetovanja in ponujanja informacij o koristi zdravljenja(literatura, simpoziji, udele`ba na strokovnih sre~anjih)?

Pri tem in naslednjem vpra{anju smo èleli dobiti informacijo,kako gledajo zdravniki na “protiusluge”, ki jim jih nudita obe vrstiindustrije na eni strani, in resni~no kakovost informacij, ki jih pred-stavniki obeh industrij sporo~ajo o svojih zdravilih.

Tri ~etrtine (74,4 odstotka) zdravnikov priznava, da jim obe in-dustriji nudita dolo~ene ugodnosti, med tistimi, ki dajejo prednosteni ali drugi, skoraj ni razlike. Generi~na industrija naj bi bila v 12,8odstotka primerov bolj radodarna pri ponujanju informacij o kori-sti zdravljenja v smislu literature, simpozijev in udele`b na strokov-nih sre~anjih ipd., kar je za 2,6 odstotne to~ke ve~ od originatorskihtovarn. Na{li so se tudi tisti, ki jim nobena vrsta industrije ni ponu-dila dovolj koristnih informacij; le-teh je malo, pa vseeno - 2,6 od-stotka.18. Katera industrija daje bolj objektivne, nepristranske informa-cije o zdravljenju posameznih bolezni (tudi stro{kovno)?

Dobra polovica (53,5 odstotka) tistih, ki so odgovorili na vpra{a-nje, se je strinjala s trditvijo, da obe industriji “igrata fair play” napodro~ju farmacevtskega marketinga, in le 15,8 odstotka jih pravi,da nobena ne daje nepristranskih, objektivnih informacij. “Le” zato,ker smo prepri~ani, da so informacije, ki jih posreduje zainteresira-na tovarna, najsibo generi~na ali originatorska, neobjektivne. Gledena komentarje pri 16. vpra{anju, kjer so nekateri zdravniki navajali,da se podjetja blatijo med seboj in da pretirano poudarjajo enostran-ske informacije, odgovorom pri tem (18.) vpra{anju ni mo~ verjetibrez zadr`kov. Sicer daje generi~na industrija dvakrat pogosteje boljnepristranske informacije kot originatorska (20,2 odstotka proti 10,5odstotka). To je tema, ki bi zahtevala bolj podrobno analizo.19. Menite, da naslednje institucije naredijo dovolj za promocijosmotrnej{ega predpisovanja?� Ministrstvo za zdravje:

� dovolj - 5,2 odstotka odgovorov� premalo - 81,7 odstotka� to ni njihova naloga - 13,1 odstotka

� Medicinska fakulteta (dodipl. {tudij):� dovolj - 7,8 odstotka� premalo - 73,9 odstotka

� to ni njihova naloga - 18,3 odstotka� Podiplomsko izobraèvanje MF:

� dovolj - 17,4 odstotka� premalo - 76,5 odstotka� to ni njihova naloga - 6,1 odstotka

� Zdravni{ka zbornica:� dovolj - 7,8 odstotka� premalo - 63,5 odstotka� to ni njihova naloga - 28,7 odstotka

� Slovensko zdravni{ko dru{tvo:� dovolj - 14,8 odstotka� premalo - 52,2 odstotka� to ni njihova naloga - 33 odstotkov

� In{titut za varovanje zdravja:� dovolj - 6,1 odstotka� premalo - 74,8 odstotka� to ni njihova naloga - 19,1 odstotka

� Zavod za zdravstveno zavarovanje:� dovolj - 37,4 odstotka� premalo - 59,1 odstotka� to ni njihova naloga - 3,5 odstotka

Tu smo èleli uvrstiti Zavod med tiste in{titucije, ki naj bi pro-movirale smotrnej{e predpisovanje. Zajeli smo vse tiste velike in{ti-tucije, ki aktivno posegajo v podro~je zdravstva, bodisi z izobraè-vanjem bodisi administrativno.

Zavodu se pripisuje najve~ja pristojnost za to podro~je; da to nina{e podro~je, je ocenilo le 3,5 odstotka vpra{anih. Izgleda, da so zna{im delom tudi najbolj zadovoljni, saj so Zavodova prizadevanjaocenili za zadovoljiva v dobrih 37 odstotkih. Res pa jih ve~ina {e vednomeni, da bi lahko naredili na tem podro~ju {e ve~, kar brez dvomadrì. Na Zavodu ̀ elimo vzpostaviti sistem, ki bo omogo~al enostav-ne vpoglede v podatke o predpisovanju zdravil, pa naj bo to glede nazdravnika, bolnika ali zdravila.

Ne moremo se izogniti oceni, da so bili anketiranci zelo (pretira-no?) kriti~ni do omenjenih institucij. Pa vendarle dovolj za spre-membe?20. Ali bi bili pripravljeni sprejeti na svetovalni pogovor strokov-njaka z Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki bi vam predstavilva{e osebne podatke o predpisovanju, in se z njim kriti~no pogo-voriti o morebitni spremembi predpisovalnih navad?

82,8 odstotka vpra{anih je odgovorilo, da bi brez zadr`kov spre-jeli Zavodovega strokovnjaka in se z njim odkrito pogovorili o pred-pisovanju zdravil. Na podlagi strokovne literature ocenjujemo, dabi tovrsten pristop znatno pripomogel k umiritvi rasti stro{kov zazdravila.

11,2 odstotka vpra{anih bi jih sprejelo povabilo na pogovor, ~e-prav ne zelo radi. Nikakor se o svojih predpisovalnih navadah ne bipogovarjalo 6 odstotkov vpra{anih. Ko bomo imeli tako sodelavciZavoda kot tudi zdravniki na tem podro~ju ve~ izku{enj, si lahkoobetamo manj odklonilnih stali{~.21. Prosimo, napi{ite nam, kako naj bi po va{em mnenju Zavodza zdravstveno zavarovanje obvladoval stro{ke za zdravila in kak-{nih pristopov naj se loti, da bo pri tem uspe{en.

Vpra{anje je bilo zastavljeno {iroko, zato so bili tudi odgovorizelo razli~ni. Da bi bilo smiselno zdravnikom enkrat na leto sporo-~iti (individualno) listo predpisanih zdravil, smo prepri~ani tudi naZavodu. Zdaj ̀ e delamo na tem, da bi lahko s~asoma zdravniki sami�

40


A K T U A L N O

preverili svoje predpisovanje. Po drugi strani pripravljamo predsta-vitve vzorcev predpisovanja posameznih zdravnikov v dogovoru zzdravniki v posameznih zdravstvenih domovih.

Nekateri zdravniki so v anketi tudi napisali, da bi si èleli za so-govornika farmakoinformatorja, ki bi jim dal prave, neodvisne in-formacije o farmakoterapiji, oziroma naj Zavod namesto zdravni{-kega (finan~no-strokovnega) nadzora vr{i raje svetovalno funkcijona podro~ju zdravil kot nekako protiute` predstavnikom farmacevt-ske industrije. Ti predlogi so zanimivi, vendar bo Zavod le te`ko za-poslil toliko zdravnikov in farmacevtov, da bi lahko delal “konku-renco” farmacevtski industriji, kjer ima le eno predstavni{tvo zapo-slenih tudi do 50 (petdeset!) farmakoinformatorjev, ki obiskujejozdravnike dva- in ve~krat na mesec.

V anketi se je pojavila tudi ideja, da bi bili zdravniki, ki bolj racio-nalno predpisujejo zdravila, za to tudi nagrajeni (stimulirani). To jekompleksno vpra{anje, ki se mu bo {e potrebno posvetiti. Da so de-narna nadomestila zelo u~inkovit in{trument, so se strinjali tudi ti-sti, ki so predlagali, da bi morali (ponovno) uvesti participacijo (lahkole nekaj 10 tolarjev), ki naj bi zmanj{ala nepotrebne stro{ke s stranibolnikov, ter da bi bilo potrebno omejiti dostopnost bolnikov dozdravnikov na primarni ravni - seveda le za nepotrebne obiske. S

Obravnava {kodljivega uìvanjaalkoholnih pija~ in odvisnosti od alkohola:

sodelovanje psihiatrov alkohologov inzdravnikov splo{ne/druìnske medicine

Milo{ @idanik, Suzana @idanik

tem bi se sprostil zdravnikov ~as za tiste bolnike, ki zdravstveno sto-ritev res potrebujejo.

Participacije in kakr{nokoli omejevanje bolnikov je izjemno ob-~utljiva tema, ki bi se je morali lotiti zelo previdno. Ker javno zdravs-tvo deluje na podlagi partnerskega odnosa med izvajalci, pla~nikomin bolniki - zavarovanci, bi bilo potrebno dose~i soglasje znotraj tegatrikotnika.

Zaklju~ekZ anketo smo uspeli pridobiti nekaj zanimivih podatkov, ki nam

bodo pri nadaljnjem delu zelo koristili. Zavedamo se, da brez dialo-ga med vsemi zainteresiranimi skupinami, ki nas druì skrb za bol-nika, ne bomo uspeli. To je temeljno vodilo, ki mu sledimo, zato situdi v prihodnje èlimo, da bi z zdravniki in drugo strokovno jav-nostjo obdràli in poglabljali raven komunikacije v smislu skrbi zabolnike. Izzivov, ki so pred nami, je ~edalje ve~. Zdaj moramo najti{e skupne re{itve.

ZahvalaZahvaljujem se vsem zdravnikom, ki so odgovorili na anketo, in

vsem neimenovanim, ki so mi pomagali pri njeni pripravi. �

Uvod

Konec koledarskega leta in za~etek novega je obi~ajno ~as, kodelamo razli~ne obra~une. Poleg osebnih lahko naredimo tudistrokovne - kaj in kako smo v nekem obdobju delali. Leto

2002 je prineslo v ambulante splo{ne/druìnske medicine pomem-bno zakonsko utemeljeno obveznost, in sicer preventivne pregledeciljne skupine odraslih oseb. Zakonodajalec je v navodilu za izvaja-nje tega preventivnega programa zapisal, da je program namenjendejavnemu nadzoru nad zdravjem ljudi, zgodnjemu odkrivanju vi-soko ogroènih za razvoj bolezni srca in oìlja in ustreznemu ukre-panju, vklju~no s svetovanjem za dejavnike tveganja in sprememboìvljenjskega sloga. Pri pregledu naj bi izbrani osebni zdravnik opraviltudi orientacijsko anamnezo ìvljenjskega sloga in ocenil dejavniketveganja, med drugim uìvanje alkoholnih pija~ (1). Tudi Svetovnazdravstvena organizacija uvr{~a uìvanje alkoholnih pija~ med osem

najpomembnej{ih dejavnikov tveganja, o katerih vodi poseben nad-zor in epidemiolo{ko spremljanje (2). Ob zaklju~ku preventivnegapregleda posameznika mora zdravnik med ugotovitvami opredeli-ti, ali predstavlja za tega preiskovanca alkohol dejavnik tveganja aline. Pri~akovali bi, da se bodo zaradi preventivnih pregledov pove-~ale in spremenile napotitve tistih oseb, ki {kodljivo uìvajo alko-holne pija~e ali pa so ̀ e odvisne, na alkoholo{ko specialisti~no obrav-navo.

Tudi tradicionalno prisotno prepri~anje, da je alkohol nelo~ljividel na{e kulture, dobiva druga~ne razse`nosti. Po eni strani lahko topripi{emo prosvetljevanju s strani medijev, ki poro~ajo o posledi-cah {kodljivega uìvanja in odvisnosti, in razli~nim akcijam, npr.Fundacija Z glavo na zabavo. Po drugi strani se je letos pove~alo za-nimanje javnosti za to podro~je tudi s polemikami ob sprejemanjunove zakonodaje, ki naj bi urejala podro~je trgovanja in uìvanja

41


A K T U A L N O

alkohola. Tako stopa problematika odvisnosti od alkohola iz nekak-{nega tabuiziranega ozadja v ospredje in ta ~as bi morali znati izko-ristiti. Sedaj imamo prilo`nost za spreminjanje dru`benih norm inte prilo`nosti ne bi smeli zamuditi.

Namen tega prispevka je predstaviti analizo vzorca ljudi, ki sobili pregledani v Dispanzerju za zdravljenje alkoholizma in drugihodvisnosti (enota Dispanzerja za psihohigieno odraslih) Zdravstve-nega doma Maribor, in ob tem razpravljati o napotitvah na zdrav-ljenje.

Predstavitev skupine pacientovMetode

V analizo podatkov sva zajela vse paciente, ki so bili pregledanizaradi {kodljivega uìvanja ali odvisnosti od alkoholnih pija~ medaprilom 2001 in septembrom 2002. Za statisti~no primerjavo vzor-cev sva uporabila test z in statisti~ni program Excell.

Rezultati1. Zna~ilnosti vzorca

Vseh pacientov je bilo 164, kar pomeni 5,6 odstotka vseh pregle-danih na Dispanzerju za psihohigieno odraslih v tem ~asu. Mo{kihje bilo 131 (79,9 odstotka) in ènsk 33 (20,1 odstotka). Srednja sta-rost mo{kih ob prvem pregledu je bila 43,6 ± 10,3 let z mediano 44let in ènsk 45,6 ± 10,5 let z mediano 46 let. Razlika je statisti~nozna~ilna s p<0,01. Med pregledanimi je bilo 16 pacientov (9,8 od-stotka) pod vplivom alkoholnih pija~.2. Vzrok prihoda, odlo~itev za obravnavo in osip

Najpogostej{i razlog prihoda v ambulanto je bila èlja po izviduza invalidsko komisijo. Teh pacientov je bilo 28 (17,1 odstotka). Samotrije od njih so se odlo~ili za nadaljnjo obravnavo, vendar na kon-trolni pregled ni pri{el nih~e. Sicer so zdravniki splo{ne medicineusmerili na zdravljenje odvisnosti 14 pacientov (8,5 odstotka): se-dem jih je pri{lo na pregled le enkrat, enega smo usmerili na Psihia-tri~ni oddelek Splo{ne bolni{nice Maribor (SBM) zaradi predelirant-nega stanja, pet jih je vstopilo v psihiatri~no obravnavo, eden se jeodlo~il za intenzivno skupinsko obravnavo odvisnosti. Pet pacien-tov je bilo usmerjenih od nevrologov in internistov. Za intenzivnej-{o obravnavo se ni odlo~il nih~e od njih. Med temi, ki so prihajali,so izstopali pacienti s {tevilnimi telesnimi in psihi~nimi posledica-mi dolgoletnega uìvanja alkoholnih pija~, ki intenzivnej{e obrav-nave niso bili sposobni zaradi funkcioniranja na nizki kognitivni rav-ni in ki niso bili motivirani za zdravljenje ter so vstopali v ambulan-to s klasi~no izjavo: “Ne vem, zakaj sem tu. Zdravnik me je poslal.”.

Sicer je 27 pacientov pri{lo pod pritiskom svojcev in 27 z lastnomotivacijo (oboje 16,5 odstotka), 13 pacientov je bilo preusmerje-nih s Psihiatri~nega oddelka SBM, devet pacientov zaradi obravna-ve recidiva, osem zaradi pritiska na delovnem mestu, pet zaradi pri-tiska Centra za socialno delo z gro`njo odvzema star{evskih pravic.ê na kratko omeniva {e dve obravnavi zaradi èlje po ponovni pri-dobitvi vozni{kega dovoljenja, ki so ga izgubili zaradi vo`nje v opi-tem stanju, in {tiri zaradi zavrnitve na zdravni{kih pregledih ob za-poslitvi, se lahko ustaviva pri zadnji skupini pacientov (18 ali 11 od-stotkov), ki so pri{li na pregled zaradi drugih psihi~nih motenj. Medtemi so bila v ospredju depresivna stanja, katerim so sledile epilep-sija, shizofrenija in druge oblike odvisni{kega vedenja, kot je hazar-diranje in preobjedanje.

Za obravnavo problematike {kodljivega uìvanja alkohola ali od-

visnosti od alkohola v obliki individualnih pregledov ali obiskova-nja dispanzerske skupine se je odlo~ilo in v obravnavi vztrajalo skup-no 38 pregledanih bolnikov (23,2 odstotka), od tega je bilo 25 mo{-kih in 13 ènsk.3. Komorbinost

Kar 76 odstotkov mo{kih in 65 odstotkov ènsk v tem vzorcu jeimelo {e dodatno psihi~no motnjo, najpogosteje depresijo (24 od-stotkov mo{kih in 48,5 odstotka ̀ ensk) in tesnobnost (do 50 odstot-kov). Pogoste so bile osebnostne motnje: na psihiatri~nih oddelkihje njihov dele` okrog 70 odstotkov (3). V opisanem vzorcu je bilaprisotna depresija v 48 primerih (29,3 odstotka). Pri ènskah pri 13(39,4 odstotka) in pri mo{kih pri 35 pacientih (26,7 odstotka). [te-vilne so bile osebnostne motnje: v 58 primerih (35,4 odstotka), insicer: disocialna (12 primerov), obsesivno-kompulzivna (9), depre-sivna (8) in odvisnostna (4). V desetih primerih je {lo za me{anoosebnostno motnjo, v treh primerih osebnostne motnje ni bilo mo`-no natan~neje diferencirati, diagnosticirali smo po dve paranoidni,izogibajo~i in mejni ter po eno narcisti~no in eno osebnostno mot-njo po katastrofi~ni izku{nji. Ostalih psihi~nih motenj zaradi nizkepojavnosti v vzorcu ne omenjava.

Razpravljanje[kodljivo uìvanje alkohola predstavlja pomemben javnozdravs-

tveni problem, saj se ocenjuje, da je od 3 do 10 odstotkov smrti po-vezanih z uìvanjem alkohola (4). Po grobih ocenah je v Sloveniji od75.000 do 100.000 ljudi, ki so odvisni od alkohola. Podatki Svetovnezdravstvene organizacije (5) kaèjo, da v splo{ni populaciji do 40odstotkov ljudi uìva alkoholne pija~e na {kodljiv na~in. V prikaza-nem vzorcu je bilo teh in tistih, ki so od alkohola odvisni, 5,6 odstot-ka, kar pomeni, da zajamemo v obravnavo premajhen del rizi~negaprebivalstva. Od pregledanih 164 bolnikov se jih je za intenzivnej{oobravnavo zdravljenja {kodljivega uìvanja alkohola ali odvisnostiodlo~ila le slaba ~etrtina, tako da od è tako skromnega deleà rizi~-nega prebivalstva zdravimo le majhno skupino tistih, ki zdravljenjepotrebujejo.

Ob prikazanih podatkih se kar samo poraja vpra{anje, kak{na jesituacija glede obravnave problematike pitja alkohola v Sloveniji napodro~ju splo{ne/druìnske medicine? Ker je pitje alkohola dejav-nik, ki pomembno vpliva na zdravje posameznika in njegove druì-ne, naj bi zdravnik splo{ne medicine poznal t. i. “pivski status” vsa-kega opredeljenega pacienta. Vsaj enkrat ali {e bolje dvakrat na letonaj bi vsakega bolnika, ki ga obi{~e, povpra{al o pitju alkohola (6).Podatek bi moral biti zabeleèn v zdravstveni kartoteki, podobnokot podatek o telesni teì, indeksu telesne mase, vi{ini krvnega tlakaali koronarni ogroènosti. Do tega podatka lahko zdravnik pride narazli~ne na~ine: z ustreznim pogovorom, posebnimi vpra{alniki, kli-ni~nim pregledom in nekaterimi preiskavami. Preventivni pregledodraslega nam daje sedaj odli~no prilo`nost, da lahko na zelo nev-tralen na~in dobimo podatek o pitju alkohola. Priporo~ljivo je, dabi uporabili katerega od standardiziranih vpra{alnikov (AUDIT,CAGE), ki ga lahko preiskovancu vro~i è medicinska sestra predpregledom pri zdravniku. Oba vpra{alnika sta dostopna v novemu~beniku Druìnska medicina (7). Za marsikaterega zdravnika jepogovor z bolnikom, za katerega sumi, da je alkoholik ali da uìvaalkoholne pija~e na {kodljiv na~in, ena najneprijetnej{ih nalog v po-klicu zaradi predpostavke, da bolnik v razgovoru ne bo èlel sode-lovati ali da bo postal celo sovraèn do njega. Vendar opaànja ka-�

42


A K T U A L N O

èjo, da se ljudje, ki uìvajo alkoholne pija~e na {kodljiv na~in, zelodobro odzivajo na priporo~ila s strani izbranega zdravnika splo{nemedicine. Cenijo, da njihov zdravnik pokaè zanimanje za njihovodnos do uìvanja alkoholnih pija~ in zdravja. V splo{nem pacientisprejmejo vpra{anja glede uìvanja alkoholnih pija~ kot del obi~aj-ne zdravni{ke preiskave in pomo~i. Obrambo v smislu zanikanja inodpor lahko pri~akujemo {ele pri ljudeh, ki so odvisni od alkohola(5). Potrebno je napraviti premik v terapevtskem razmi{ljanju, kiod somatskega zdravnika zahteva ~imprej{njo postavitev to~ne diag-noze, ki {ele da osnovo za nadaljnje ukrepanje. Med obravnavo lju-di, ki so odvisni od alkohola, je lahko oblikovanje diagnoze è delterapevtskega procesa. Pri opredelitvi za {kodljivo uìvanje alkohol-nih pija~ lahko doseèmo bolnikovo strinjanje z diagnozo na pod-lagi laboratorijskih izvidov, anamnesti~nih podatkov glede konflikt-nih druìnskih odnosov (Kako se doma razumete? Zaradi ~esa seprepirate? Kaj vam soproga o~ita? ...) ali pravno-formalnih zapletov(izguba vozni{kega dovoljenja, teàve v slu`bi). Potem z bolnikomdoseèmo dogovor, da opredelitev za to diagnozo preverimo v praksi:z njegovo sposobnostjo abstinence preko dolo~enega ~asovnega ob-dobja (npr. tri mesece). ê bo uspel abstinirati, se dogovorimo zapitje znotraj meja {e zmernega pitja (za odraslega mo{kega je ta mejapri 3,5 litra piva ali 1,4 l vina na teden z dvema dnevoma abstinence;pri starej{ih od 65 let in pri ènskah je ta koli~ina pol manj{a). ê bozmogel tudi to, smo opravili dobro delo. ̂ e ne, pa imamo argumente,da gre pri njem ̀ e za odvisnost od alkoholnih pija~ in tako bomo la`jevztrajali pri predlogu intenzivnej{e obravnave odvisnosti.

Analiza najinega vzorca je pokazala, da je pristop zdravnikov splo-{ne medicine in tudi drugih specialnosti do ljudi s problemati~nimodnosom do alkoholnih pija~ {e vedno preve~ zadràn in oklevajo~.Najpogostej{i razlog za napotitev k psihiatru alkohologu je bila èljapo izvidu psihiatra za potrebe invalidske komisije. Ti bolniki imajopraviloma è resne telesne posledice dolgoletnega uìvanja alkohol-nih pija~ in so ve~inoma toliko psihoorgansko spremenjeni, da za in-

tenzivnej{o obravnavo odvisnosti niso ve~ sposobni. Nad ugotovitvi-jo, da zdravniki po{iljajo bolnike k psihiatru praviloma {ele takrat, koje za spremembo ̀ e prepozno in ko je ̀ e prisotna invalidnost, se lahkozamislimo. Kaj lahko naredimo, da bi izbolj{ali to stanje?

V procesu pridobivanja novega strokovnega znanja so se kot u~in-kovite in koristne izkazale u~ne delavnice za zdravnike splo{ne me-dicine, ki imajo v na{em prostoru è ve~letno tradicijo. V zadnjemobdobju so potekale {tevilne delavnice glede obravnave depresije vambulantah splo{ne medicine, ki so tudi delno zaslu`ne, da v Slove-niji nara{~a poraba antidepresivov in rahlo upada poraba anksioli-tikov. Na podlagi epidemiolo{kih podatkov in izsledkov predstav-ljene raziskave meniva, da bi bilo v sedanjem ~asu primerno usme-riti pozornost na {kodljivo uìvanje in odvisnost od alkohola. Z or-ganiziranjem u~nih delavnic zgolj na to temo in predstavitvijo krat-kih ukrepov pri skupinah ljudi s pove~anim tveganjem za razvoj od-visnosti od alkohola lahko preko izobraèvanja zdravnikov splo{nemedicine bistveno zniàmo pojavnost {kodljivega uìvanja alkoho-la, preko tega odvisnosti od alkohola in tako vplivamo na zniànjesmrtnosti in {tevilnih psihi~nih ter telesnih zapletov pri odvisnosti.Literatura:1. Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Uradni list

RS 2001, 67: 6921-8.2. The SuRF (Surveillance of Risk Factors) Report. Dostopno na URL: http://www5.who.int/

noncommunicable-diseases/main.cfm?p=00000003943. Hovnik Ker{manc M, êba{ek Travnik Z. Najpogostej{i osnovni vzroki smrti in poraba

alkohola v Sloveniji. Zdrav Var 1998; 37: 19-25.4. @idanik M. Sindrom odvisnosti od alkohola. Maribor: Dispanzer za zdravljenje alkoholiz-

ma in drugih odvisnosti, ZD Maribor 2001. Dostopno na URL: http://www.zd-mb.si/nas-veti/milos/sindrom.htm

5. Babor TF, Higgins-Biddle. Brief Interventions for Fazardous and Harmful Drinking. AManual for Use in Primary Care. WHO 2001: 9.

6. Kol{ek M. Vloga druìnskega zdravnika pri tveganem in {kodljivem pitju alkohola. MedRazgl 2002; 41: S1: 157-62.

7. Kol{ek M. Pitje alkohola. In: Druìnska medicina. Ljubljana: Zdruènje zdravnikov dru-ìnske medicine SZD, 2002: 322-34.

44


A K T U A L N O

Testiranje na prisotnost alkohola(in/ali drog) v podjetju

Marjan Bilban

Podro~je dela je eno od tistih, v katerem {kodljiva raba alkoho-la ali celo odvisnost od alkohola napravi najve~ materialne {ko-de. Opiti delavci, ki so lahko odvisni od alkohola ali pa tudi

ne, ter odvisni od alkohola, ki so lahko opiti ali trezni, so vir slabekakovosti izdelkov, nizke storilnosti, nesre~ z materialno {kodo, po{-kodb pri delu, nesporazumov in prepirov ter {e vrste drugih mo-tenj.

Prevalenco alkoholizma te`ko natan~no merimo, ker nimamostandardiziranih diagnosti~nih kriterijev, vendar pa ve~ina raziskavkaè, da okrog 30 odstotkov mo{kih in 3 odstotke ènsk pije velikoin bi verjetno izpolnjevali diagnosti~ne kriterije za odvisnost od al-kohola. Natan~nej{ih podatkov o raz{irjenosti pitja alkohola in po-sledicah le-tega v Sloveniji nimamo. Ocenjujemo, da je pribli`no 10odstotkov mo{kih odvisnih od alkohola, pribli`no 15 odstotkov jeproblemati~nih pivcev, abstinentov pa je pribli`no od 10 do 15 od-stotkov. Ostali so t. i. zmerni pivci ali pivci po pameti. @enske v Slo-veniji pijejo v povpre~ju bistveno manj. (1)

Alkohologi si ̀ e dolga leta prizadevajo za sankcioniranje opitostina delovnem mestu in drugih motenj, ki so v zvezi s pitjem alkohol-nih pija~ in odvisnostjo od alkohola (neupravi~eno izostajanje, za-mujanje ipd.), in za usmeritev v zdravljenje tistih kr{ilcev delovnihobveznosti, ki so odvisni od alkohola.

Delodajalci obi~ajno ne vedo, kaj storiti z opitim delavcem, in {emanj, kaj z odvisnikom od alkohola. Pogosto si zatiskajo o~i in nitino~ejo videti problema ter zaposlujejo tudi take delavce. Ko so po-stavljeni pred dejstvo, delavca odpustijo ali pa i{~ejo pomo~ v me-dicini dela. Na zdravljenje obi~ajno ne pomislijo, ker ga preslabopoznajo oziroma ker menijo, da ni dovolj uspe{no ali pa, da ga nji-hov delavec ne potrebuje. Delavca po{ljejo na preventivni zdravs-tveni pregled in nato pri~akujejo odre{itev “od medicine dela”. êse na pregledu ugotovi, da je potrebno zdravljenje, dobita delavec innjegov izbrani zdravnik ustrezno sporo~ilo oziroma napotilo. ̂ e de-lavec zaradi bolezni za delo ni zmoèn, bi se res moral zdraviti, kajtisicer izgubi pravico do bonitet zdravstvenega zavarovanja (bolni{kistale`). Ker ne dobi pozitivnega zdravni{kega spri~evala in torej nemore delati, bi moral izgubiti delo. ê poleg diagnoze odvisnost odalkohola ne ugotovimo nobene od takih posledic, zaradi katerih nebi bil zmoèn za delo, dobi izvid, da je zmoèn za delo.

Alkoholiziranost na delu namre~ ni medicinska kategorija (razenv primeru nevarne zastrupitve z alkoholom), ampak je stvar reda indiscipline. Delodajalci si pogosto pomagajo z odlo~bo, s katero delav-cu - odvisniku od alkohola odredijo obvezno zdravljenje. (2, 3)

ê v delovni organizaciji èlijo delavcu - odvisniku od alkoholadobro, mu morajo ob huj{i kr{itvi izre~i disciplinski ukrep prene-hanja delovnega razmerja. V sklepu napi{ejo naj se zaradi zasvoje-nosti z alkoholom posvetuje z zdravnikom oziroma naj se gre zdra-

vit. ê bo upo{teval njihova navodila, mu bodo brezpogojno kazenlahko spremenili v pogojno. Tak delavec bo motiviran za zdravlje-nje, kajti le-to mu prina{a re{itev. Dekompenzacija na delovnem po-dro~ju je najbolj obi~ajen in zelo uporaben trenutek za za~etek zdrav-ljenja. Vedeti moramo, da dokler ga zaposlenost {e skrbi, {e obstajamo`nost za rehabilitacijo.

Osnovni zakon, ki posega v to podro~je, je Zakon o varnosti inzdravju pri delu. (4) S tem zakonom se dolo~ajo pravice in dol`no-sti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom terukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. V temeljnih na-~elih tega zakona je zapisano, da je delodajalec dolàn zagotoviti var-nost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen mora deloda-jalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja de-lavcev, vklju~no s prepre~evanjem nevarnosti pri delu, obve{~anjemin usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potreb-nimi materialnimi sredstvi.

Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotav-lja varnost in zdravje pri delu, delovni proces mora biti prilagojentelesnim in du{evnim zmo`nostim delavca. Delovno okolje in sreds-tva za delo morajo, glede na naravo dela, zagotavljati delavcu var-nost in ne smejo ogroàti njegovega zdravja. Delavec mora spo{to-vati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.Delo mora opravljati s tak{no pazljivostjo, da s tem varuje svoje ̀ iv-ljenje in zdravje ter ìvljenje in zdravje drugih oseb. Delavec moraupo{tevati predpisane varnostne ukrepe. ̂ e ne ravna v skladu s tem,se {teje, da ogroà svojo varnost in zdravje ter varnost in zdravje dru-gih delavcev in zaradi tega huje kr{i obveznosti iz delovnega raz-merja, zaradi ~esar mu lahko delovno razmerje preneha. Delodaja-lec je lahko za neopravljanje vseh ali posameznih nalog organizira-nja in zagotavljanja varnosti pri delu kaznovan z denarno kaznijonajmanj 300.000,00 tolarjev, delavec, ki ne upo{teva predpisanih var-nostnih ukrepov, pa z denarno kaznijo 20.000,00 tolarjev, ki jo iz-terja in{pektor na kraju samem.

V Zakonu o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (5) je vpoglavju o varstvu delavcev napisano, da mora organizacija oziro-ma delodajalec zagotoviti potrebne pogoje za varstvo pri delu v skladuz zakonom in splo{nim aktom oziroma kolektivno pogodbo. Dela-vec mora upo{tevati ukrepe za varstvo pri delu in pazljivo opravljatidela delovnega mesta, da zavaruje svoje ìvljenje in zdravje ter ìv-ljenje in zdravje drugih delavcev in ob~anov. V poglavju o odgovor-nosti za delovne obveznosti je zapisano, da delavec, ki po svoji kriv-di ne izpolnjuje svojih dol`nosti in delovnih obveznosti ali ki ne upo-{teva sklepov, sprejetih v organizaciji, oziroma tistega, kar je odlo~ildelodajalec, kr{i delovno obveznost. Kazenska odgovornost oziro-ma odgovornost za gospodarski prestopek ali prekr{ek ne izklju~ujedisciplinske odgovornosti delavca, ~e pomeni to dejanje tudi kr{itev

�

46


A K T U A L N O

delovne obveznosti. Kr{itve delovnih obveznosti dolo~ajo ta zakon,splo{ni akt oziroma kolektivna pogodba. Za kr{itev dol`nosti in de-lovnih obveznosti je delavcu mogo~e izre~i enega od naslednjih dis-ciplinskih ukrepov: javni opomin, denarno kazen, prenehanje de-lovnega razmerja. Prenehanje delovnega razmerja se izre~e za huj{ekr{itve dol`nosti in delovnih obveznosti, ki se nana{ajo tudi na kr-{itev predpisa o varstvu pred poàrom, eksplozijo, elementarniminesre~ami in {kodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnihmaterialov, ter dolo~b splo{nega akta oziroma kolektivne pogodbe,za kr{itev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, de-lovnih sredstev in ìvljenjskega okolja, za motenje enega ali ve~ de-lavcev v delovnem procesu, ki izrazito oteùje izpolnjevanje delov-nih obveznosti. Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izre~e tudiza druge huj{e kr{itve delovnih obveznosti, dolo~enih z zakonom insplo{nih aktom oziroma kolektivno pogodbo. V istem zakonu je tudizapisano, da je delavca mogo~e za~asno odstraniti z delovnega me-sta pri delodajalcu ali iz organizacije v primerih in pod pogoji, do-lo~enimi s splo{nim aktom oziroma kolektivno pogodbo v skladu zzakonom. Kadar stori delavec s svojim ravnanjem huj{o kr{itev de-lovne obveznosti, s katero neposredno ogroà ìvljenje ali zdravjedelavcev ali drugih oseb oziroma kadar ogroà materialna sredstvave~je vrednosti, ga lahko poslovodni organ oziroma delodajalec alidrug poobla{~eni delavec s pisnim nalogom odstrani z delovnegamesta ali iz organizacije, s tem, da mora ta nalog v treh dneh pred-loìti pristojnemu organu, ki je dolo~en s splo{nim aktom oziromakolektivno pogodbo. Delavca je mogo~e odstraniti z dela tudi v dru-gih primerih in pod pogoji, dolo~enimi s splo{nim aktom oziromakolektivno pogodbo.

Zakon o delovnih razmerjih (6) v poglavju o odgovornosti zadelovne obveznosti govori, da je delavec disciplinsko odgovoren zakr{itev delovnih obveznosti, ki jih dolo~ajo zakon, kolektivna po-godba oziroma splo{ni akt. Disciplinski ukrep prenehanja delovne-ga razmerja se lahko izre~e za vse huj{e kr{itve delovne obveznosti,dolo~ene z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splo{nim aktom,~e je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroèno ̀ ivljenje in zdrav-je delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzro~ena ali bi lahko bilapovzro~ena ve~ja {koda, ogroèn ali bi lahko bil bistveno moten de-lovni proces v organizaciji oziroma pri delodajalcu ali kako druga~ebistveno oteèno poslovanje organizacije oziroma delodajalca. Iz-vr{itev disciplinskih ukrepov, denarne kazni in prenehanja delov-nega razmerja se lahko pogojno odloì najve~ za dobo enega leta.Pogojno odloèna izvr{itev disciplinskega ukrepa se lahko prekli~e,~e delavec stori v ~asu iz prej{njega odstavka huj{o kr{itev delovneobveznosti ali ~e neupravi~eno odkloni zdravljenje stanja zasvoje-nosti, ki je bilo razlog za ugotovitev njegove disciplinske odgovor-nosti. V poglavju o prenehanju delovnega razmerja pi{e, da delavcupreneha delovno razmerje tudi, ~e ob sklenitvi delovnega razmerjazamol~i ali da neresni~ne podatke, ki so pomembni za opravljanjedela, za katero je sklenil delovno razmerje, in da mu delovno raz-merje preneha, ~e mu je izre~en disciplinski ukrep prenehanja de-lovnega razmerja.

Tudi v novem zakonu o delovnih razmerjih (7), ki je bil objav-ljen v Uradnem listu {t. 42/2002 in bo za~el veljati 1. 1. 2003, je vpoglavju Obveznosti delavca dolo~ilo, da mora delavec vestno oprav-ljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zapo-slitvi, v ~asu in na kraju, ki sta dolo~ena za izvajanje dela, upo{tevajeorganizacijo dela in poslovanje pri delodajalcu. Delavec mora spo-

{tovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivoopravljati delo, da zavaruje svoje ìvljenje in zdravje ter ìvljenje inzdravje drugih oseb. V poglavju o izredni odpovedi je zapisano, dadelodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, ~edelavec kr{i pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerjain ima kr{itev vse znake kaznivega dejanja ter ~e delavec naklepnoali iz hude malomarnosti huje kr{i pogodbene in druge obveznostiiz delovnega razmerja.

Seveda je odgovornost za delovne obveznosti opredeljena tudi vinternih pravilnikih o delovnih razmerjih. Tako je npr. v Pravilni-ku o delovnih razmerjih ZVD Zavoda za varstvo pri delu d.d. zapi-sano, da se ukrep prenehanja delovnega razmerja izre~e tudi za kr-{itve, ~e delavec kr{i predpise o varstvu pred poàrom, eksplozijo,elementarnimi nesre~ami, ~e kr{i predpise in opusti ukrepe za vars-tvo delavcev in ~e moti enega ali ve~ delavcev v delovnem procesu,kar izrazito oteùje izpolnjevanje delovnih obveznosti. Ukrep pre-nehanja delovnega razmerja se lahko izre~e tudi za naslednje kr{i-tve: prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom narkoti~-nih sredstev ali uìvanje alkohola ali narkoti~nih sredstev med de-lom ter povzro~anje nereda ali pretepa. Delavca je mogo~e za~asnoodstraniti z delovnega mesta, ~e je zoper njega uveden disciplinskipostopek zaradi huj{e kr{itve delovnih obveznosti, za katero se lah-ko izre~e ukrep prenehanja delovnega razmerja, ali pa, ~e s svojimravnanjem ogroà svoje ìvljenje ali zdravje ter ìvljenje ali zdravjedrugih oseb, materialna sredstva ve~je vrednosti ali ~e bi njegovaprisotnost ogrozila nemoten in varen potek delovnega procesa aliposlovanja.

Vinjena oseba s svojim nenadzorovanim ravnanjem povzro~amotnje v delovnem procesu podjetja, ker negativno vpliva na po-~utje zaposlenih, kakovost njihovega dela, njihovo storilnost ter var-nost in nenazadnje tudi na zdravje. Iz tega izhaja, da ima problema-tika {ir{e razse`nosti, zato jo je nujno potrebno celovito obravnavatiin poskrbeti za sistemsko re{itev.

Z vidika varnosti in obvladovanja tveganj prisotnosti alkohola vpodjetju predstavlja dolo~eno prikrito gro`njo, saj njegovo uìva-nje in s tem povezan pojav vinjenosti pomeni novo tveganje v po-slovnem procesu podjetja. Poleg tega je v podjetjih, kjer se pojavljaproblematika vinjenosti zaposlenih, zaznati vzporedno problema-tiko: pove~ano odsotnost z dela, ve~je izrabe bolni{kega staleà, za-mujanje na delo, slab{anje odnosov med zaposlenimi, slab{anje ug-leda podjetja, nastanek raznih {kodnih primerov, ve~ji odstotek nez-god pri delu, pojavljajo pa se seveda tudi problemi pri vodenju inorganiziranju delovnih procesov. Veliko vlogo pri re{evanju prob-lematike alkohola v delovnem okolju ima tudi slu`ba, ki skrbi zavarnost objektov in premoènja, saj je zadolèna za izvajanje nad-zora nad vsemi dogajanji na varovanem objektu, torej tudi nadzoranad obna{anjem in vedenjem zaposlenih. Zmanj{evanje tveganj seza~ne è pri sami vzgoji zaposlenih in vzpostavljanju pravil obna{a-nja na varovanem objektu, ki so ponavadi zapisana v hi{nem redu.Vnos in uìvanje alkohola morata biti strogo prepovedana, vsakazloraba pa najstro`je sankcionirana. Vsaka izjema oziroma odsto-panja od hi{nega reda lahko pomenijo zlorabo zaupanja podjetja,kar dolgoro~no prina{a negativne posledice.

Evropska listina o alkoholu dolo~a, da imamo vsi ljudje pravico,da smo v druìnskem, druàbnem in delovnem okolju zavarovanipred nezgodami, nasiljem in drugimi negativnimi posledicami, kijih povzro~a uìvanje alkohola. Dràve, ki so sprejele listino, tudi

47


A K T U A L N O

t

Slovenija, so dol`ne pripraviti in izvajati tak{no zakonodajo, ki bo karnajbolje zagotovila izvajanje te pravice. (8) V delovnem okolju naj bitorej dosegli, da ne bi prihajalo do nezgod, nasilja in drugih {kodljivihposledic rabe alkohola. To je resno vpra{anje, s katerim se v bolj raz-vitih okoljih ukvarjajo è desetletja. Pri tem sistemati~no ugotavljajoekonomsko {kodo, povezano z rabo alkohola, posledice dostopnostialkohola na delovnem mestu, vpliv sodelavcev, ki uìvajo alkoholnepija~e, in tudi bolj specifi~ne teme, kot je samoocenjevanje pivskihnavad pri uspe{nih mo{kih itd. Seveda moramo imeti pri tem na~rto-vano alkoholno politiko, pri kateri moramo najprej odgovoriti na vpra-{anje dostopnosti alkoholnih pija~ na delovnem mestu (9).

Vsak zaposleni mora imeti nedvoumno informacijo o tem, ali jeuìvanje alkoholnih pija~ v njegovem podjetju dovoljeno ali ne. êseveda dobro preberemo vso citirano zakonodajo, je odgovor jasenin dileme ne bi smelo biti. Pitje v delovnem procesu je absolutnoprepovedano in tu ne more biti nikakr{nih izjem, kot npr., da je pit-je v sobi vodstvenih delavcev dovoljeno, da je pitje v obratu dru`be-ne prehrane dovoljeno itd.

Natan~no mora biti tudi dogovorjeno, kak{en je postopek ugo-tavljanja alkoholiziranosti na delovnem mestu. V nekaterih delov-nih sredinah so è sprejeli posebne pravilnike o odreditvi in izvaja-nju preizkusa alkoholiziranosti v izdihanem zraku oziroma vplivamamil ali psihoaktivnih sredstev. Seveda je najprej potrebna ustrez-na pravna ureditev, ustrezen pravilnik o delovnih razmerjih, ki do-lo~a, kaj so huj{e kr{itve, med njih uvr{~a tudi delo v vinjenem sta-nju ali pod vplivom psihoaktivnih snovi, njihovo prina{anje ali po-mo~ pri tem, uìvanje alkohola oziroma psihoaktivnih snovi meddelovnim ~asom in da se za tako huj{o kr{itev lahko izre~e ukrepprenehanja delovnega razmerja. Testiranje naj se izvede vedno, ka-dar obstaja sum na alkoholiziranost oziroma vpliv psihoaktivnihsredstev, pri vsaki nezgodi pri delu, pa tudi pri nevarnih dogodkih,ki so imeli za posledico le materialno {kodo. Preizkus vedno zahtevanadrejeni delavec, ki je tudi odgovoren za varnost in zdravje pri deluvseh svojih podrejenih in ki svojo zahtevo tudi sporo~i ustreznemuizvajalcu analize. Ustrezni izvajalec je poobla{~eni delavec, ki imaustrezno izobrazbo in pooblastilo. Lahko je pogodbena slu`ba va-rovanja, lahko pa pri tem sodeluje tudi zdravnik medicine dela. Pripreizkusu naj bi bil vedno prisoten nadrejeni, ki je zahteval preiz-kus, delavec, ki izvaja preizkus (slu`ba varovanja itd.), v primeru,ko gre za nezgodo pri delu, pa tudi varnostni inènir oziroma dela-vec, ki je poobla{~en za varstvo pri delu. Za sam preizkus je potreb-no, da so izdelana stroga navodila, ki jih vsi delavci poznajo, in da sevodi zapisnik, ki ga na koncu vsi, vklju~no s preizku{ancem, tudipodpi{ejo. ê delavec odkloni podpis zapisnika iz razloga, da se nestrinja z rezultatom, se {teje, da je pod vplivom alkohola oziromapod vplivom psihoaktivnih substanc. Prav tako se tudi {teje, da jedelavec pod vplivom alkohola, ~e kaè alkoholne motnje in odklonipreizkus alkoholiziranosti. Za izvajanje preizkusa alkoholizirano-sti, vpliva mamil oziroma psihoaktivnih sredstev v podjetjih, kjernimajo ustrezno izobraènih delavcev oziroma strokovnega osebja,se sklenejo pogodbe s poobla{~enimi organizacijami za opravljanjeteh storitev. ê je s preizkusom ugotovljeno, da je delavec pod vpli-vom alkohola, ali ~e se z zdravni{kim pregledom ugotovi, da je podvplivom mamil ali psihoaktivnih sredstev, se delavcu ne dovoli, dabi opravljal delo oziroma z njim nadaljeval, in se ga za~asno odstra-ni z delovnega mesta, zoper njega pa poda zahteva za uvedbo po-stopka zaradi huj{e kr{itve delovnih obveznosti. Vinjeno osebo mo-

ramo odstraniti z delovnega mesta ter poskrbeti za varno pot dodoma. Zavedati se je namre~ treba, da vinjene osebe ne smemo od-straniti z delovnega mesta, ne da bi poskrbeli za njeno varnost napoti domov. Najpametneje je, da podjetje dolo~i nekoga, ki ga po-spremi do doma in na ta na~in prepre~i morebitno nadaljnjo {kodo,ki bi jo lahko alkoholizirani povzro~il s svojim nekontroliranim rav-nanjem. V primeru, da imamo opravka s kroni~nim uìvalcem al-kohola, moramo poskrbeti za njegovo zdravljenje in mu kar najboljpomagati, da prebrodi krizo in nadaljuje z normalnim ìvljenjem.

Enako se ravna tudi v primeru odklonitve preizkusa z alkotestomali zdravni{kega pregleda. Postopki preizku{anja alkoholiziranostioziroma dela pod vplivom mamil ali drugih psihoaktivnih sredstevter rezultati teh postopkov so zaupni, zato je potrebno ravnati v skla-du z zakonom o varovanju osebnih podatkov.

Posebno v zadnjih letih se vse ve~ uporabljajo tudi postopki za te-stiranje na psihoaktivne substance oziroma mamila. Ta postopek senajpogosteje uporablja è pri sprejemu na delo. Pri sprejemu na delokandidat za delo opravi razgovor v kadrovski slu`bi, kjer è izve zasklep podjetja o testiranju na psihoaktivne substance oziroma mami-la zaradi same narave dela. ê kandidat te pogoje sprejme, opravi nanaslednji stopnji pregled v ambulanti medicine dela. Pred pregledomizpolni vpra{alnik, ki vsebuje tudi vpra{anja o uìvanju psihoaktivnihzdravil in mamil. Nato med pregledom pri zdravniku prebere in pod-pi{e izjavo, da je seznanjen z odvzemom telesnih teko~in v namen ome-njenega testiranja in da se z njim strinja. Z rezultati testiranja podjetjeni seznanjeno, vendar v primeru pozitivnega izvida delavcu ne izda-mo pozitivnega zdravni{kega spri~evala. V primeru, da se pacient spostopkom ne strinja in ne podpi{e izjave, je to prakti~no enako po-zitivnemu izvidu in ne dobi pozitivnega zdravni{kega spri~evala.

Predhodno testiranje na droge (psihoaktivne snovi).......................................................................

seznanitev z nameroza testiranje v

kadrovski slu`bi(podpis privolitve)

odklonitev

prekinitev postopkaza zaposlitev

pozitiven test

izdaja zdravni{kegaspri~evala (kjer je

vrednoten tudiopravljen test)

podpis izjaveo privolitvi v testiranje

v ambulanti

negativno zdravni{kospri~evalo, razen

v izjemnih primerih(npr. vklju~itvi

v metadonski program terpozitivno mnenje terapevta)

�

48


A K T U A L N O

Podjetje mora imeti zgrajeno alkoholno politiko oziroma politi-ko odnosa do alkohola in vseh ostalih prepovedanih drog oziromado zaposlenih, ki uìvajo alkohol ali druge prepovedane droge alipsihoaktivne substance.

V njihovih internih pravilnikih mora biti jasno opredeljeno topodro~je, prav tako pa tudi, kdo, kdaj, na kak{en na~in in kako lah-ko izvaja testiranje in kako ravnati v primeru pozitivnega rezultata.

S celotno politiko do alkohola, prepovedanih drog in drugih psi-hoaktivnih substanc v podjetju mora biti seznanjen vsak zaposleni,prav tako naj bi vsak poznal tudi mo`nosti pomo~i in zdravljenja vprimeru odvisnosti (ali zgolj {kodljive rabe), ki jim jo na predlogdelodajalca lahko predstavi poobla{~eni zdravnik v okviru promo-cije zdravja v podjetju. �

vinjenost na delu“drogiranost”

Testiranje zaposlenega na alkohol (in/ali droge ter psihoaktivne snovi).............................................................................................................................................

testiranje

zahteva neposrednonadrejeni;

izvede poobla{~enidelavec

zapisnik

pozitiven test

huj{a kr{itev delovnihobveznosti

odstranitev z dela,uvedba disciplinskega

postopka

prenehanje delovnegarazmerjapogojno

zdravljenje da:(bolni{ki stale`) in

ponovna vklju~itev vdelo ali pa invalidskaocena in upokojitev

zdravljenje ne:dokon~no

prenehanjedelovnega razmerja

zaradi dokazanegadisciplinskega

prekr{ka

zaradi negativnega zdravni{kegaspri~evala poobla{~enega

zdravnika, nezmo`nosti za delo obodsotnosti razlogov za bolni{ki

stale` oz. invalidsko oceno, ki bi joizpeljal izbrani zdravnik

1. Kol{ek M.: Prepre~evanje ~ezmernega pitja alkohola v splo{ni - druìnski medicini, Preven-tiva v splo{ni medicini, Sekcija za splo{no medicino SZD, Ljubljana 1996

2. Jakopi~ J.: Pitje alkoholnih pija~, odvisnost od alkohola in delo, Delo in varnost 42 (1997)5; 239-45

3. Jakopi~ J.: Delo z odvisnimi od alkohola je pogosto (navidezno ali pa tudi zares) strokovnonapa~no; Medicina odvisnosti, Zbornik I, Slovenska konferenca o medicini odvisnosti, Re-publi{ki strokovni kolegij za psihiatrijo - delovna skupina za odvisnost od alkohola, Ljub-ljana 1996; 91-111

4. Zakon o varnosti in zdravju pri delu Ur. list RS, {t. 56/99, 64/015. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja Ur. list SFRJ, {t. 60/89, 42/906. Zakon o delovnih razmerjih Ur. list RS, {t. 14/90, 5/91, 71/93, 2/947. Zakon o delovnih razmerjih Ur. list, {t. 42/20028. ̂ eba{ek Travnik Z.: Evropska listina o alkoholu: Ali jo bomo v Sloveniji lahko uresni~evali?,

Isis 1996; 6:57-89. êba{ek Travnik Z., Hovnik Ker{manc M.: Nimamo alkoholne politike: Ocenjevanje dela-

zmo`nosti pri odvisnih od alkohola in drog ter pri epilepsiji; ZZD - Zdruènje za medicinodela, prometa in {porta, Roga{ka Slatina, 2000: 39-47

50


A K T U A L N O

Vizualni zapis ima v medicini in stomatologiji visoko vrednost.Terapevt se vsak dan poslu`uje razli~nih vizualnih zapisov,ki omogo~ajo u~inkovito diagnostiko in terapijo pacientov.

Klasi~na fotografija je prisotna v na{em poklicu ̀ e mnogo let. Pritem so veljale nekatere tehni~ne omejitve, npr. zamudno razvijanjefilmov, problemi pri osvetlitvah slikanega objekta, predvsem pa za-mudno iskanje in arhiviranje razvitih slik. Vsi na{teti problemi innajbr` {e cela vrsta drugih so slovenskega zdravnika in zobozdrav-nika oddaljevali od vsakodnevne uporabe fotografije pri njegovemdelu.

Digitalna fotografija se v {ir{em slovenskem prostoru razvija znesluteno hitrostjo. Navdu{enost nad uporabnostjo digitalnega za-pisa se ve~a iz dneva v dan. Tako je digitalna fotografija `e mo~nozakorakala tudi v na{o stroko.

Danes obstaja pribli`no 200 digitalnih fotoaparatov razli~nih ob-lik, zmo`nosti in cen.

Vsak zdravnik in zobozdravnik, ki se odlo~i za nakup digitalnegafotoaparata, pa se ustavi pred prvo in odlo~ilno dilemo: “Kak{endigitalni fotoaparat naj kupim?”

Odlo~itev je za za~etnika in laika na tem podro~ju te`ka, zato po-gosto verjame besedam prodajalca. Le-ti ve~krat izkoristijo neved-nost kupca in mu prodajo najdra`je, kar imajo na policah trgovine.Kupec si ob “ugodni ponudbi” postavi drugo vpra{anje: ali bom takodrag fotoaparat zares potreboval?

Ker cene digitalnih fotoaparatov niso nizke, se pogosto zgodi, dakupec zmeden odide iz trgovine in ~aka na “cenej{e” ~ase...

ABC digitalne fotografijePredstav-

ljajte si, da sova{e o~i pri-klju~ene naelektronskonapravo, spo-sobno meritielektri~ne im-pulze, ki jihp r o i z v e d emre`nica vva{em o~esu.Teoreti~no bilahko iz tehzapisov sesta-vili sliko. Di-gitalni fotoa-

Digitalna fotografija v mediciniin stomatologiji

Ste zmedeni ob nakupu digitalnega fotoaparata?

Kri{tof Zevnik, Peter Kadunc

parat deluje zelo podobno. Poseben mikroprocesor v digitalnem fo-toaparatu sestavi sliko iz meritev elektri~nih signalov, ki jih proi-zvajajo svetlobno ob~utljiva tipala (Charged-Coupled Device -CCD).

Nastalo sliko zapi{e v digitalni obliki v pomnilnik. Od tam jo lah-ko prenesemo v ra~unalnik ali tiskalnik. Fotoaparat producira slikov to~kah. [tevilo to~k je odvisno od vrste CCD-ja.

Npr. fotoaparat s 3 milijoni to~k (pixel) je sposoben posneti slikovelikosti 2.058 x 1.536 to~k. Pretvorjeno v centimetre pomeni, da jeslika velika pribli`no 50 x 70 cm. Slika, ki se shrani na pomnilniku,zasede dolo~en prostor.

S fotoaparatom, ki ima 3 milijone to~k, pa lahko naredite tudislike manj{ega formata. S tem boste na pomnilnik shranili ve~ slik,seveda manj{ega formata.

Pomnilniki oziroma shranjevanje slik nafotoaparatu

O b s t a j ave~ sistemovshranjevanjaposnete slikena digitalnihfotoaparatih.Slika, ki jo po-snamete, je vbistvu datote-ka (file), s ka-tero lahkoravnate kakors katerokolidatoteko na va{em osebnem namiznem ra~unalniku. Shranjevalnimedij se razlikuje od proizvajalca do proizvajalca.

V ceno aparata je v{tet pomnilnik v velikosti od 8 do 16 Mb.Pomnilni{ke kartice lahko dokupujete po lastni presoji. Pomnil-

nik je ekvivalent filmu klasi~nega fotoaparata, le da ga ne menjujetekot filma, ampak ga “praznite” na ra~unalnik ali tiskalnik.

Energijsko napajanje digitalnega fotoaparataZaradi dodatnega zaslona, s katerim imamo mo`nost takoj{ne

analize slike, vgrajene bliskavice in drugih energetsko zahtevnih si-stemov v fotoaparatu, le-ta porabi veliko energije.

Trenutno obstajajo NiCad, NiMH, Li in LiIon baterije. Klasi~nealkalne baterije niso primerne za energetske potrebe fotoaparata.

51


A K T U A L N O

ZahtevaZahtevaZahtevaZahtevaZahteva Opis zahteveOpis zahteveOpis zahteveOpis zahteveOpis zahteve PripombaPripombaPripombaPripombaPripombaMaksimalno {tevilo to~k Od 2 do 3 milijone to~k [tevilo to~k v veliki meri dolo~a ceno fotoaparatu. Ve~je {tevilo to~k ne pomeni nujno(pikslov) bolj{ega fotoaparata. Res pa je, da proizvajalci z ve~anjem {tevila to~k dodajajo

fotoaparatu tudi ostale kvalitete.Makro zmo`nost Od 2 do 10 cm Makro zmo`nost ima v na{i stroki pomembno vlogo. Z dobro makro zmo`nostjo se lahko

pacientu pribliàmo na 2 cm in posnamemo sliko. Tako nam ni treba vstajati, seoddaljevati od operativnega podro~ja, da bi dobili primerno ostrino slike.

Clip motion 320 x 200 to~k ali Fotoaparati imajo zmo`nost snemanja kratkih filmov z/brez zvo~nega zapisa.priporo~ljivo 640 x 400 S to lastnostjo boste svoj fotoaparat spremenili v kamero. Film z zvo~nim zapisomto~k skupaj z zavzame veliko prostora na pomnilni{kem mediju. Morda boste primorani kupiti dodatnizvo~nim zapisom pomnilni{ki medij.

Opti~ni zoom 35 do 150 (po izbiri) Opti~ni zoom vam koristi predvsem v amaterske namene. Dober opti~ni zoom je odli~nalastnost vsakega fotoaparata.

Digitalni zoom nepomemben Digitalni zoom je tr`na zanka. Sliko, ki jo posnamete, lahko takoj pogledate nafotoaparatu. Pri tem uporabljate digitalni zoom za priblièvanje. Ta varira prifotoaparatih (od 3 do10 x). Na ra~unalniku lahko digitalno sliko pove~ate, kolikor ho~ete.Za to ne rabite digitalnega zooma na fotoaparatu.

Pomnilni{ki medij CompactFlash tip I in II, Zelo pomembno je, da izberete tak pomnilni{ki medij, ki je kompatibilen z vsemiSmartmedia card, CF+tip II napravami, ki jih boste uporabljali v prihodnosti. Prenosnik, èpni ra~unalnik, tablet PC...Microdrive Memory stick, PC card...

Baterije Baterije Li in LiIon, Po na{ih izku{njah je poraba energije odvisna od fotoaparata. Na splo{no baterije Libaterije NiMH in LiIon zdrìjo ve~. Dobra baterija je klju~na za uporabnost fotoaparata.

Prenos slik na ra~unalnikPrenos slik preko fotoaparata se razlikuje od fotoaparata do fo-

toaparata. V za~etnem razvoju digitalne fotografije so se uporabljaliprenosi preko serijskih, SCSI in paralelnih portov. Z razvojem fo-toaparatov in ve~anjem zmogljivosti CCD-jev se je uveljavil prenospreko USB-porta (Universal Serial Bus) in firewire.

V prihodnosti bo prenos moèn tudi preko BlueTootha in IR-povezave.

Obdelava in shranjevanje slik na ra~unalnikuOb redni uporabi digital-

nega fotoaparata se vambodo slike za~ele kopi~iti vra~unalniku. Slike lahko pre-ko pe~ice shranjujete nazgo{~enke, jih arhivirate alijih razvijete na navaden/fo-tografski papir.

V na{i stroki se pojavljajo zahteve za digitalno vodenje kartotekskupaj s slikami. Smotrno in pregledno arhiviranje slik je v na{i strokiklju~nega pomena.

Ve~ o tej temi bomo govorili v naslednjem prispevku.

Kak{en fotoaparat je potreben zdravniku inzobozdravniku?

Prva napaka, ki jo naredi nepou~eni kupec, je, da kupi najdra`jifotoaparat, kar jih obstaja. Seveda je nedvomno kupil vi{ek tehno-logije na tem podro~ju, vendar se takoj postavlja vpra{anje, ali bo totehnologijo lahko tudi izkoristil?

Zaradi tega razloga smo, s kolegi iz zdravni{kega in zobozdrav-

ni{kega poklica, postavili standardne zahteve, ki jih lahko kolega alikolegica upo{teva pri nakupu digitalnega fotoaparata.

Zahteve, ki morajo biti izpolnjene za na{ poklic, so zdru`ljive zamaterskimi zahtevami z nekaterimi posebnostmi.

Upam, da se boste sedaj la`je odlo~ili za nakup u~inkovitega di-gitalnega fotoaparata. Zahteve so namenjene vsem zdravnikom inzobozdravnikom, ki si èlijo kakovostne slike pri svoje delu in tudiv doma~em okolju. Pri tem popolno izkoristijo zmo`nosti fotoapa-rata.

O cenah fotoaparatov je te`ko govoriti. Na splo{no velja, da sofotoaparati zunaj Slovenije do 20 odstotkov cenej{i. Pri tem je trebapomisliti na servis, ki velja samo v dràvi nakupa (posebno pri na-kupih v ZDA ali Aziji).

Seveda ste izbiri dolo~ene znamke prepu{~eni sami, kajti rekla-ma posameznih proizvajalcev bi bila resni~no pristranska. V tem tre-nutku boste za zmerno ceno te`ko dobili vse na{tete zahteve za va{eu~inkovito fotografiranje. Najve~ informacije boste dobili pri ne-posrednih zastopnikih po telefonu ali preko poizvedbe po interne-tu. Popolna internetna stran o digitalni fotografiji se glasi:www.dpreview.com.

O dilemah in dodatnih informacijah lahko pi{ete tudi meni [email protected]

PrihodnostDigitalna fotografija se razvija z neznansko hitrostjo. Trud razi-

skovalcev je usmerjen na ve~ podro~ij. Podro~je, zanimivo za na{ostroko, je razvoj naprave “all in one”. Tako naj bi èpni ra~unalnik,z zmogljivostmi osebnega ra~unalnika, vseboval u~inkovit GSM-mo-dul, dober fotoaparat in {e kak{no mo`nost. Mobilno pisarno bomotako lahko uporabljali v slu`bi in doma. �

52


FORUM

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila) omo-go~ajo vsakemu zdravniku 50 receptov na leto za osebno rabo.Zaradi sproène razprave v javnosti, med drugim tudi pris-

pevka ministra za zdravje v predzadnji {tevilki Izide (Da, kr{im pra-vila), ̀ elimo posredovati predvsem strokovni javnosti nekaj povrat-nih informacij. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Za-vod) smo naredili analizo podatkov avtomatske obdelave teh recep-tov za obdobje prvega polletja 2002 (od januarja do junija).

V prvem polletju leta 2002 so predpisali zasebne recepte 4.803zdravniki. Ostali pomembni podatki so zbrani v tabeli 1.

Glede na vse predpisane recepte v tem obdobju je bilo zasebnih0,50 odstotka. Njihova vrednost predstavlja 0,54 odstotka celotnevrednosti receptov. Zdravniki so predpisali le 26 odstotkov vseh svo-

Recepti za osebno raboJurij Fürst

jih razpolo`ljivih receptov za to obdobje. Le 41 zdravnikov je pred-pisalo ve~ kot 25 receptov, torej ve~ kot polovico letne kvote.

Predpisanih je bilo 880 razli~nih zdravil. V tabeli 2 so prikazananajpogosteje predpisana zdravila. Prevladujeta {irokospektralna an-tibiotika, ki ne sodita v prvi izbor za zdravljenje najpogostej{ih oku`b.Amoksiklav 2X in Sumamed 3 x 500 mg predstavljata 4,5 odstotkavseh predpisanih {katel v tem obdobju. To kaè, da izbiramo proti-mikrobna zdravila zase in svoje najbli`je neracionalno.

Menim, da ni namen javne razprave, ki je bila sproèna s pris-pevki v ~asopisu Finance in se nadaljuje v stanovski reviji, kamoredino sodi, iskanje psiholo{kih ozadij in opravi~evanje zaradi mo-rebitnega nepoznavanja pravil. Gre le za to, da je tudi to podro~je,kot si èlimo za vsa ostala podro~ja v zdravstvu, primerno urejeno.Dosedanja ureditev je omogo~ila zdravnikom predpisovanje recep-tov izven ambulante ter jim s tem olaj{ala dostop do zdravil, kar jepodrobneje opisal M. Toth v zadnji {tevilki Izide. ê je bilo to v po-mo~ najbli`jim sorodnikom ali eventualno prijateljem in znancem,morda z vidika Zavoda ni najpomembnej{e (osebno me je tehtenprispevek M. Zwittra v zadnji {tevilki Izide seveda prepri~al o nas-protnem), saj Zavod teh receptov doslej sploh ni posebej nadzoro-val. V èlji po ve~ji preglednosti celotnega podro~ja predpisovanjazdravil je prav, da pravila oblikujemo tako, da bodo povsem jasna inda bo mogo~e predpisovanje tudi nadzorovati. Tako so oblikovanatudi na{a izhodi{~a. Izognili smo se torej kriterijem sorodstvenih vezi,saj jih ni mogo~e preverjati, kot tudi na{tevanju, kateri zdravnikilahko te recepte dobijo. Licenca kot edini in preverljivi kriterij, ki jopodeljuje Zdravni{ka zbornica, torej neodvisna ustanova, predstav-lja eno od primernej{ih re{itev.

Za popolnej{o informacijo citiram 210. ~len Pravil:(1) Zavod za posameznega zdravnika lahko dolo~i na leto zgornje

{tevilo receptnih obrazcev in finan~ni limit za predpisovanje zdravil.(2) Izjemoma lahko v breme Zavoda predpisujejo zdravila na re-

cept zase in za svoje druìnske ~lane tudi zdravniki, ki niso osebnizdravniki teh zavarovanih oseb oziroma od teh zdravnikov niso pre-jeli pooblastila za predpisovanje zdravil na recept. To so zdravniki,ki so delali in se upokojili v Sloveniji, zdravniki, zaposleni v Zavodu,

Tabela 1: Izbrani podatki o zasebnih receptih (Rp) innjihovi vrednosti v 1. polovici leta 2002.................................................................................[t. zdravnikov 4.803[t. predpisanih Rp 31.156[t. Rp na zdravnika (razpon) 6,5 (1-55)Celotna vrednost Rp v SIT 205.381.294OZZ vrednost Rp v SIT 135.497.904Povpre~na vrednost na zdravnika 42.761 (56-1.360.867)v SIT (razpon)Povpre~na vrednost Rp v SIT (razpon) 6.592 (561-221.719)

Tabela 2: Zdravila, predpisana na zasebne recepte v 1. po-lovici leta 2002, razvr{~ena po {tevilu {katel.................................................................................

[t. {katel Ime zdravila2101 AMOKSIKLAV 2X tableta 10x1000mg1805 SUMAMED tableta 3x500mg1605 LEKADOL tableta 20x500mg1493 RANITAL film. obl. tableta 20x150mg1458 ULTOP kapsula 14x20mg1277 MAGISTRALNA ZDRAVILA1230 NAKLOFEN DUO kapsula 20x75mg1113 KETONAL FORTE film. obl. tableta 20x100mg1089 SINVACOR 20 mg film. obl. tableta 20x20mg1070 ASPIRIN 100 tableta 30x100mg

913 BLOXAN tableta 30x100mg897 CLARITINE tableta 30x10mg845 NALGESIN tableta 10x550mg776 OLIVIN tableta 20x10mg714 DEXAMETHASON-NEOMYCIN kapljice664 ENAP TABLETE 10 mg tableta 20x10mg655 IBUPROFEN obl. tableta 30x400mg652 SANVAL tableta 20x5mg617 APAURIN obl. tableta 30x5mg610 LEXAURIN tableta 30x1,5mg605 LEXAURIN tableta 30x3mg604 SINVACOR 10 mg film. obl. tableta 20x10mg589 PRIMOTREN tableta 20x480mg571 HICONCIL kapsula 16x500mg564 AMLOPIN 5 mg tableta 20x5mg554 PENTILIN tableta retard 20x400mg550 COZAAR tableta 28x50mg543 VIBRAMYCIN kapsula 5x100mg539 CANESTEN krema 20g 1%

53


F O R U M

zavodih za zdravstveno varstvo, In{titutu za varovanje zdravja, in-{titutih Medicinske fakultete, v zdravili{ki dejavnosti, visokih in vi{jihzdravstvenih {olah in dràvni upravi. Tem dodeli Zavod na zapro-silo 50 receptnih obrazcev na leto. Ti receptni obrazci imajo ìg Za-voda.

Temeljna izhodi{~a Zavoda za prenovo 210. ~lena, ki smo jih pri-pravili zaradi zagotovitve bolj{e preglednosti:� recepte (zelene ali bele, ~eprav slednji niso v domeni Zavoda) sme

predpisovati le zdravnik z veljavno zdravni{ko licenco;

Vre~a gnilega krompirjaMatja` Zwitter

� za osebno rabo naj bi smel zdravnik predpisati le recepte z obi-~ajnim reìmom izdaje (Rp);

� prav tako naj ne bi na te recepte predpisovali zdravil z omejitvijopredpisovanja - èlimo, da so zdravila z omejitvijo predpisova-nja izklju~no v rokah osebnega zdravnika oziroma napotnih spe-cialistov;

� zmanj{anje {tevila receptov za osebno rabo na 30 na leto;� v primeru predpisovanja, ki ni v skladu s temi dolo~ili, bi lahko

zdravnik za~asno ali trajno izgubil mo`nost dodelitve teh recep-tov. �

Marca bo na tr`nici nov krompir. Nekaj tednov bom starkrompir {e prebiral v kleti. Tam nekje maja se vsako letozgodi isto: ostanek starega, napol nagnitega in od poganj-

kov mehkega krompirja roma na kompost.Si mislite, da bi to vre~o starega krompirja peljal nazaj kmetu v

Cerklje? Glejte, gospod kmet, kak{en krompir ste mi lani prodali, vifalot!

Nekako tako ravnamo, ko gre za delavce s Hrva{kega, iz Bosne, sKosova, Makedonije. Dokler so zdravi, so na{i; ko zbolijo, jih ne poz-namo ve~.

Franjo (F. H., {tevilka bolni{ke dokumentacije 2948/01) je pri{elv Slovenijo pred tridesetimi leti. Osemnajstletnega zidarja iz Med-jimurja so v Maribor k velikemu gradbenemu podjetju pripeljali po-sredniki, ki so nova~ili med mladimi izu~enimi mojstri onkraj tedajnevidne republi{ke meje. Deset let je gradil ceste, nato je {el delat kzasebniku. Za ve~ denarja, se razume. Da je bila pla~a izpla~ana naroko in da ni imel zavarovanja, se mu tedaj ni zdelo pomembno.Potem je pri{lo leto enaindevetdeset. Za slovensko dràvljanstvo nizaprosil: bal se je oblasti, ker ni imel urejene zaposlitve, in bal se je,da doma v âkovcu kot tujec ne bo mogel dedovati posestva. Pasploh: kdo ve, koliko ~asa bo zdràla tale slovenska dràvica - ali najvsako leto menjam dràvljanstvo?

Spomladi leta 2000 so se pri~ele slabosti in bole~ine v ̀ elodcu. Podveh mesecih je vendarle obiskal zdravnika. Karcinom ̀ elodca je biltedaj {e v za~etnem stadiju. Ker ni imel niti zdravstvenega zavarova-nja niti slovenskega dràvljanstva, bi moral zdravljenje pla~ati iz svo-jega èpa. Toliko ~asa je odla{al, da je bil rak inoperabilen. Celo letoje nato trajala kalvarija: enkrat na mesec je bil kot nujen primer sprejetv bolni{nico, prejel je infuzije ali transfuzijo krvi in zdravila protibole~inam, nato so ga po nekaj dneh kot nezavarovano osebo odpu-stili. Dva dni pred smrtjo mu je poleti leta 2001 slovenska dràvavelikodu{no podelila slovensko dràvljanstvo.

Franjo je bil eden od ne tako redkih, ki ìvijo pri nas, pa so brezvsakr{nega zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Za svoj nek-danji dom tujec, za tujino ilegalec. ^lovek brez zavetja, kamor bi seob stiski lahko zatekel.

Ko Slovenija gradi avtoceste ali prenavlja vladne pala~e, in{pek-cija za delo tiho spregleda, da kooperanti velikih gradbenih podjetijzaposlujejo mnogo delavcev brez urejenega delovnega poloàja inbrez zdravstvenega ali pokojninskega zavarovanja. [e tega ne verja-mem, do bo kilometer avtoceste zaradi tega kaj cenej{i; prej je res,da bo mogo~neèm kaj ve~ ostalo v èpu.

Ko govorimo o delu na ~rno, govorimo o malih, nemo~nih ljudeh.Ne bodimo torej naivni in ne pri~akujmo, da je mogo~e problem ne-prijavljenih delavcev re{iti tako, da bodo ti delavci sami zahtevali, najjih njihov {ef zavaruje pri zdravstveni in pokojninski blagajni. Doklerso kazni le simboli~ne, nam ne pomaga nobena in{pekcija. In kazni sosimboli~ne: ali ste è sli{ali, da bi gradbenik ali lastnik bifeja izgubildovoljenje za delo, ker delavce zaposluje na ~rno? Re{itev je preprostain ne zahteva mnoìce dodatnih in{pektorjev: potreben je le strah prednepodkupljivo delovno in{pekcijo, ki bo podjetniku za trajno prepo-vedala samostojno poslovanje. Le nekaj bi jih tako kaznovali, potembi ostali sami pri{li in prijavili delavce, celo v zdravstveno blagajno bipadlo kar nekaj odstotkov ve~ denarja.

Res je, po poslovni logiki ni prav, da bi nezavarovane osebe zdra-vili na ra~un na{e zavarovalnice. Pa saj ne gre za to: gre za to, daoblast prisilimo, da bodo vsi, ki pri nas delajo, tudi zdravstveno za-varovani. Mi, zdravi, zdravstveno in pokojninsko zavarovani dràv-ljani te dràve moramo opozoriti na problem, ki ga bolni, nezavaro-vani nedràvljani ne morejo re{iti.

Ob strani smo tokrat pustili eti~ne dileme zdravnika, ki zdravi ne-zavarovanega bolnika s kroni~no boleznijo. Marsikaj bi se na{lo: naprimer ravnanje zdravnika, ki je postavil diagnozo raka v {e ozdrav-ljivi obliki, pa se je zadovoljil zgolj z medicinsko stranjo problema.

Kot pri vsakem eti~nem vpra{anju, se tudi tukaj lahko vpra{amopo ozadju, torej po vzrokih, ki so nas pripeljali do zagate, in po po-teh, da bi bilo v prihodnje takih primerov ~im manj. To so o~itnovpra{anja, ki jih zdravniki sami ne moremo re{iti. Za komentar bomozato prosili ministra za delo, dr. Vlada Dimovskega.

Naj se za konec vrnem k prispodobi iz uvoda. Gnilega krompirjane more{ peljati nazaj h kmetu in tudi v kleti ga ne more{ pustiti,sicer ti bo smrdela cela hi{a. �

56


F O R U M

Prepre~evanje dela na ~rno v SlovenijiBranko Omerzu

Siva ekonomija je pojav, ki ga najdemo v vseh dràvah, v vsehgospodarstvih in v vseh politi~nih sistemih. V razli~nem obse-gu in razli~ni mo~i je siva ekonomija prisotna v vseh fazah dru`-

benega razvoja in v nobeni dru`bi ni obrobnega pomena. Tudi vRepubliki Sloveniji je prisotna siva ekonomija.

Zavedajo~ se negativnih vplivov sive ekonomije je Vlada RS èjulija 1997 sprejela program odkrivanja in prepre~evanja dela in za-poslovanja na ~rno, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, druìnoin socialne zadeve in se izvaja è {esto leto.

Na osnovi tega programa se je okrepil nadzor nad delom in zapo-slovanjem na ~rno s posebej koordiniranimi dejavnostmi, v katerihsodelujejo razli~ni nadzorni organi. V ta namen je Vlada RepublikeSlovenije ustanovila tudi posebno komisijo, ki jo vodi Ministrstvoza delo, druìno in socialne zadeve. Zna~ilnost akcij skupnega poo-strenega nadzora nad delom in zaposlovanjem na ~rno je hkratnosodelovanje ve~ nadzornih organov pri odkrivanju in prepre~eva-

nju dela in zaposlovanja na ~rno. Posebej je potrebno poudariti, date koordinirane skupne akcije niso nadomestilo rednih dejavnostiposameznih nadzornih organov.

Ministrstvo za delo, druìno in socialne zadeve je pripravilo tudizakon o prepre~evanju dela in zaposlovanja na ~rno, ki je bil v Dr-àvnem zboru sprejet v aprilu leta 2000 in se je za~el v celoti uporab-ljati maja 2001.

Ukrepi za prepre~evanje dela in zaposlovanja na ~rno se odraà-jo tudi v drugi zakonodaji, predvsem s sankcioniranjem dela in za-poslovanja na ~rno, ko gre za uveljavljanje posameznih pravic.

Zakon o prepre~evanju dela in zaposlovanja na ~rno (Ur. l. RS,{t. 36/00) v svojih dolo~ilih predvideva tudi mo`nost, da se posa-mezniku, ki opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali prigla-{en, kot to dolo~a ta ali drug zakon, prepove samostojno opravlja-nje dejavnosti ali del za dobo od treh mesecev do enega leta.

�

Ustanovitev Zdruènja za ambulantno ginekologijo

Zapisnik ustanovnega sestankaZapisnik ustanovnega sestanka “Zdruènja za ambulantno ginekologijo” ter problemske konference o viziji razvoja ginekologije in po-

rodni{tva v Sloveniji, ki so ga sklicali ~lani podskupine za ambulantno ginekologijo pri Zdravni{ki zbornici Slovenije dne 30. 11. 2002 vdvorani Krke, Dunajska 65, Ljubljana.

OBVESTILA

Prisotni:^lani podskupine za ambulantno gine-

kologijo: Magdalena Boì~, dr. med., mag.Du{ica Glu{i~, Polona Jerman Ka~i~, dr.med., Jasna Kostanj{ek, dr. med., MarkoMlinari~, dr. med., Dragica Rejec Taljat, dr.med., Nives Roì~ Vi~i~, dr. med., Filip Si-moniti, dr. med., Alenka Kren~i~ Zagode, dr.med., predsednica.

Vabljeni: prim. Andrej Moìna, pod-predsednik Zdravni{ke zbornice Slovenije,asist. Gordana @iv~ec Kalan, predsednicaodbora za osnovno zdravstvo ZZS, prof. dr.Maja Primic @akelj, projekt Zora, Irena Ki-rar Fazarinc, dr. med., z In{tituta za varova-nje zdravja, mag. Dunja Obersnel z Znans-tvenoraziskovalnega centra SAZU, mag. Go-razd Kav{ek, predsednik Sekcije specializan-

tov ginekologije in porodni{tva pri SZD.Opravi~eno odsotni: prof. dr. Helena

Meden Vrtovec, vi{ja svetnica, predsednicaRSK za ginekologijo in porodni{tvo, in Jo-ìca Mau~ec Zakotnik, dràvna sekretarkana Ministrstvu za zdravje.

Vseh prisotnih na za~etku 58.Pri~etek sestanka ob 11. uri.Sestanek je vodila Magdalena Boì~, dr.

med.Dnevni red:

1. Uvodni pozdrav2. Izvolitev skup{~inskih organov3. Poro~ilo o pripravah za ustanovitev

Zdruènja za ambulantno ginekologijo4. Predstavitev ankete5. Razprava o vsebinah in organizaciji na-

{ega dela ter viziji razvoja ginekologije in

porodni{tva6. Poro~ilo verifikacijske komisije7. Obravnava in sprejem statuta dru{tva in

smernice za delovanje dru{tva8. Volitve organov dru{tva9. Razno

K 1. to~ki: Uvodni pozdravVse prisotne je pozdravila predsednica

podskupine za ambulantno ginekologijo priZdravni{ki zbornici Slovenije Alenka Zago-de Kren~i~, dr. med. Zahvalila se je pred-stavnikom Krke, ki so ponudili dvorano zasre~anje. Opravi~ila je odsotni: prof. dr. He-leno Meden Vrtovec in Joìco Mau~ec Za-kotnik. Na osnovi odgovorov v anketi in {te-vila prisotnih na sestanku je ugotovila, da jebil sklic ustanovnega sestanka nujen, k po-

57


O B V E S T I L A

budi za ustanovitev pa so {e dodatno pripo-mogli in jo pospe{ili tudi podpisi 18 gine-kologov, ki so izrazili pobudo za ~imprej{-nje sre~anje. Povedala je, da se vrtimo v za-~aranem krogu kolizije ponujenega progra-ma storitev, predpisanih normativov instandardov varnega in strokovnega dela,zato je nujno potrebno, da se v to vklju~istroka. Zaradi istega razloga je bila pred ve~kot {tirimi leti ustanovljena projektna sku-pina, kasneje skupina za spremljanje glava-rinskega sistema v ginekologiji in nazadnjepodskupina za ambulantno ginekologijo priZdravni{ki zbornici Slovenije, ki je sprem-ljala in opozarjala na organizacijske in vse-binske nepravilnosti ter se pogajala o po-membnih vsebinah z zavarovalnico. V Zdru-ènju za preventivno in ambulantno gine-kologijo, ki ga ustanavljamo, vidi mo`nostdejavnega oblikovanja strokovnih vsebin insoustvarjanja novih smernic za razvoj gine-kologije in porodni{tva v Sloveniji, izrazilaje tudi ̀ eljo, da bi bilo to “rojstvo” zdravegain vitalnega zdruènja.

K 2. to~ki: Izvolitev skup{-~inskih organov

Izvolitev skup{~inskih organov je vodilaMagdalena Boì~, dr. med.

Predlagani kandidati v delovno predseds-tvo (Magdalena Boì~, dr. med., Polona Jer-man Ka~i~, dr. med., Alenka Zagode Kren-~i~, dr. med., Dragica Rejec Taljat, dr. med.),za zapisnikarja (Nives Roì~ Vi~i~, dr. med.),za overovatelja zapisnika (Jasna Kostanj{ek,dr. med., Cvetka Fakin, dr. med.), za volil-no komisijo (Filip Simoniti, dr. med., Moj-ca Jemec, dr. med., Darja Arko, dr. med., Mi-roslav Lakti~, dr. med.), za verifikacijsko ko-misijo (Marko Mlinari~, dr. med., mag. Du-{ica Glu{i~), za komisijo za sklepe (PolonaJerman Ka~i~, dr. med., Marko Mlinari~, dr.med., Alenka Zagode Kren~i~, dr. med.) sobili enoglasno potrjeni z dvigom rok.

K 3. to~ki: Poro~ilo o pripra-vah za ustanovitev Zdruènja

Poro~ilo je pripravila Alenka Kren~i~ Za-gode, dr. med. Povedala je, da je ideja o us-tanovitvi zdruènja prisotna s strani kolegovginekologov in porodni~arjev in s strani RSKè dalj ~asa. Na podro~ju ginekologije in po-rodni{tva je v Sloveniji organiziranih è ne-kaj zdruènj, od katerih so nekatera ̀ e vrstolet dejavna in priznana, nekaj pa jih je v us-tanavljanju. Podro~je, ki dejavno povezuje

najve~je {tevilo ginekologov, ve~ kot 100,nima svojega strokovnega zdruènja. Na po-budo RSK je bil 30. 9. 2002 sklican sestanekpredsednikov zdruènj za: perinatalno me-dicino, za reproduktivno medicino, za en-doskopsko kirurgijo, ultrazvo~nega dru{tva,senolo{kega dru{tva, dru{tva za ginekolo{-ko onkologijo in kolposkopijo, za menopav-zo, za uroginekologijo in zdruènja gineko-logov in porodni~arjev. Sestanka sta se ude-leìla prof. dr. @iva Novak Antoli~ kot pred-stavnica Slovenije v EBCOG-u (evropskemginekolo{kem forumu) in prim. MatijaCevc, ki je predstavil poglede in stali{~a Slo-venskega zdravni{kega dru{tva z vidika us-tanavljanja {tevilnih strokovnih zdruènj terlegitimnosti predstavljanja le-teh v medna-rodnem prostoru. Sestanka sta se udeleìliDragica Taljat, dr. med., ki je na{a predstav-nica v RSK, in Alenka Zagode, dr. med., kista pojasnili skupno mnenje podskupine zaambulantno ginekologijo, da smo ZA usta-novitev Zdruènja, vendar je to potrebnopotrditi na zboru ambulantnih ginekologov.Predstavljen je bil tudi koncept dela novousta-novljenega RSK-ja, ki temelji na sodelova-nju z zdruènji in dru{tvi in poudarja tudipomen povezave med njimi. Posameznazdruènja naj bi se, ~e bodo tako èlela, po-vezala v zvezo zdruènj ob ohranjeni avto-nomiji posameznega od njih. Predlagana jebila ustanovitev za~asnega odbora zdruènj,ki ga bo vodila prof. @iva Novak Antoli~, na-mestnica pa bo prof. Helena Meden Vrto-vec, vse do ustanovnega sestanka “krovnegazdruènja” in volitev, ki bodo potekale jese-ni 2003, hkrati s tretjim kongresom gineko-logov in porodni~arjev Slovenije.

Alenka Zagode, dr. med., je razloìla, dase lahko organiziramo:1. kot samostojno dru{tvo v skladu z Zako-

nom o dru{tvih (Ur. l. RS, {t. 60/95), zakaterega je potrebna ustanovitvenaskup{~ina in statut, ki ga je potrebno sku-paj z zapisnikom skup{~ine predo~iti invloìti pri pristojni UE, ter najmanj trije~lani, ki morajo overoviti svoje podpisepri notarju. Avtonomija samostojnegadru{tva je ve~ja;

2. v okviru è obstoje~ega Zdravni{kegadru{tva kot sekcija oziroma zdruènje, zakar pa prej omenjeni postopki niso po-membni. Za to varianto se je odlo~ilo ve-~ina za zdaj registriranih dru{tev.Pojasnila je, da je namen Zdruènja pro-

stovoljno, samostojno, strokovno, stanov-sko, nestrankarsko, neprofitno, javno in

strokovno zdruèvanje ginekologov, ki de-lajo na podro~ju preventivne ambulantneginekologije.

K 4. to~ki: Predstavitevankete

Rezultate ankete je predstavil Marko Mli-nari~, dr. med. Povedal je, da je bilo izpol-njenih 70 anket, starost ginekologov od 32do 69 let, ve~ kot polovica vpra{anih gine-kologov dela na primarni ravni do 10 let, naj-starej{i pa è 37 let.

Na vpa{anje, koliko medicinskih sesterimamo v delovni skupini, smo dobili odgo-vor, da ima 53 odstotkov eno sestro, 34 od-stotkov dve sestri, na vpra{anje o izobraz-beni strukturi smo dobili odgovor, da 42 de-lovnih skupin od 70 nima babice, ob 28 ba-bic jih ima 23 srednjo izobrazbo, 4 vi{jo, 1visoko. Druga medicinska sestra v delovniskupini: 37 je srednjih medicinskih sester,13 je vi{jih medicinskih sester, 4 ambulanteimajo vi{jo sestro le ob~asno ali za 4 ure, 5medicinskih sester ima visoko izobrazbo.

Na vpra{anje, ali se ginekolog èli vklju-~iti v delo v bolni{nici, se jih je 32 (46 od-stotkov) opredelilo, da èlijo sodelovati pridelu v bolni{nici, 34 (48 odstotkov) pa jih jedejalo, da v bolni{nici ne bi delali.

Odgovori na vpra{anje, ali bi mlaj{i ko-legi raje delali v bolni{nici, starej{i pa ne aliobratno, niso bistveno odstopali pri mlaj-{ih ali tistih z dalj{im specialisti~nim staèm.

Na vpra{anje, kak{na naj bi bila oblika so-delovanja in ali bi samo deùrali, jih je 61(87 odstotkov) dejalo, da ne bi bili priprav-ljeni samo deùrati, trije pa bi bili priprav-ljeni tudi samo deùrati.

Na vpra{anje, ali bi delali in deùrali vbolni{nici, jih je 24 (34 odstotkov) odgovo-rilo, da bi bili pripravjeni tako delati kot de-ùrati v bolni{nici, 43 (62 odstotkov) pa ne.32 bi jih delalo samo v bolni{nici, 3 bi bilipripravljeni le deùrati.

Na vpra{anje, kako si zami{ljamo vklju-~evanje babic v nadzor zdravih nose~nic, se34 odstotkov ginekologov s tem strinja, 64odstotkov pa jih je kategori~no proti; gledejemanja brisov je 84 odstotkov ginekologovv anketi izrazilo nasprotovanje, 11 odstot-kov pa jih je za to, da bi ustrezno izobraènemedicinske sestre jemale brise. Glede ime-na zdruènja se je ve~ina ginekologov opre-delilo za ime “Zdruènje za ambulantno gi-nekologijo”. Za dejavno sodelovanje se jeizreklo 38 odstotkov ginekologov. Sledili so

�

58


O B V E S T I L A

predlogi 15 kandidatov za predsednika dru{-tva.

K 5. to~ki: Razprava o vsebi-nah in organizaciji na{egadela ter viziji razvoja gine-kologije in porodni{tva

V razpravo se je najprej vklju~il prim. An-drej Moìna, podpredsednik ZZS, ki je vseprisotne pozdravil v imenu Zdravni{ke zbor-nice in pojasnil, da je na podro~ju slovenskeginekologije nastalo ve~ zdruènj in da jeprof. @iva Novak Antoli~ prevzela vodenjeza~asnega odbora. Glede vizije razvoja jeizrazil mnenje, da je to stvar strpnega dialo-ga in izmenjave mnenj, morda pa se bodoneko~ vsa zdruènja povezala v eno zdruè-nje.

Prof. Maja Primic @akelj je poudarila, daje namen izbolj{ati zdravstveno stanje ̀ ensk.Glede na to, da so epidemiolo{ki podatki po-kazali, da se je, kljub priporo~enim letnimpreventivnim pregledom brisa materni~ne-ga vratu, incidenca raka materni~nega vra-tu od leta 1994 v Sloveniji za~ela pove~eva-ti, se je iskal na~in, kako ga obvladati. Do-bre izku{nje iz Finske so bile vodilo, kako zorganiziranim programom zmanj{ati zbo-levnost in umrljivost za to obliko bolezni vSloveniji. Nova Navodila so pomemben ko-rak k vzpostavitvi organiziranega presejal-nega programa, saj dolo~ajo ciljno skupinoènsk od 20 do 64 let, ki je zajeta v aktivnopresejanje. ê teh ènsk v dolo~enem inter-valu ne bo na preventivni pregled, jih bodonanj pisno vabili. Opredeljenim ̀ enskam bovabilo poslal izbrani ginekolog, neoprede-jene pa bodo vabilo dobile iz Registra, ~e nji-hov bris ne bo registriran v obdobju treh let.Najmanj 70 odstotkov ̀ ensk od 20 do 64 letnaj bi bilo pregledanih v treh letih, kako jihvabiti, je stvar dogovora. Neopredeljene ̀ en-ske bi povabili na pregled in te bi se odzvalevsaj v 50 odstotkih.

Mag. Irena Fazarinc z IVZ, nacionalnakoodinatorka za podro~je preventivnega re-produktivnega zdravstvenega varstva ̀ ensk,je povedala, da je bil narejen terminski na-~rt delovanja z mreò obmo~nih odgovor-nih ginekologov in obmo~nih koordinator-jev preventivnega reproduktivnega zdravs-tvenega varstva ̀ ensk in da so odprta {tevil-na vpra{anja s podro~ja evidentiranja.

Mag. Dunja Obersnel z Rep. raziskoval-nega centra je vesela povezovanja ginekolo-

gov, ki predstavljajo zelo pomemben seg-ment dela s podro~ja ginekologije in porod-ni{tva in so bili do sedaj zelo malo upo{te-vani. Menila je, da je organiziranost naI.,II.,III. raven do sedaj dala dobre rezultatein razmi{ljala o imenu “Zdruènje za am-bulantno ginekologijo” (ambulanta je lah-ko tudi na II. in III. ravni) ter “preventivnoginekologijo” (ukvarjamo se tudi s kurati-vo).

Mag. Gorazd Kav{ek, predsednik Sekci-je specializantov ginekologije in porodni{-tva pri SZD, je razmi{ljal o “Zdruèvanje alirazdruèvanje ginekologov?” in povedal, daso specializanti zaskrbljeni in zainteresiraniza prihodnost dela na podro~ju ginekologi-je in porodni{tva, saj bodo sami ~ez 10 let vsituaciji, v kakr{ni so ginekologi danes. Vzdruènju se problemi definirajo in razre-{ujejo, zato je ustanovitev zdruènja smisel-na in potrebna. Predstavil je svoje razmi{-ljanje, da se ginekologi po eni strani zdru-ùjemo po posameznih segmentih delova-nja, po drugi strani pa je vseh ginekologov vSloveniji 238, zdruènj pribli`no 10 in v vsa-kem zdruènju bo od 20 do 30 ginekologov.Morda se bo kasneje pokazala potreba, dase zopet zdruìmo v eno zdruènje. Menilje, da ima na{a dru`ba potrebo po centrali-zaciji stroke (zaradi stro{kov), subspeciali-zaciji (zaradi maksimalne oskrbe s ~im manjdenarja), privatizaciji, po ve~ ambulantnihoskrbah pacientov na ra~un bolni{ni~negazdravljenja, po ve~ji produktivnosti, soo~a-mo pa se tudi z vse ve~jo zahtevnostjo in pri-~akovanji pacientov. Problem je tudi femi-nizacija poklica.

Polona Jerman Ka~i~, dr. med., je poja-snila, da je Ministrstvo za zdravje novem-bra 2001 zadolìlo RSK in Ginekolo{ko kli-niko, da zaradi slabih kazalcev kakovosti napodro~ju ginekolo{ke dejavnosti in organi-zacijskih teàv pripravita smernice za reor-ganizacijo. Na problemski konferenci “Var-nost, kakovost dela in organizacija gineko-lo{ko-porodni{ke slu`be v Sloveniji” 3. 12.2001, katere sta se udeleìli z Marijo KoèlIlija{, dr. med., je prim. mag. Alenka Fetih ssodelavci pripravila delovno gradivo z ana-lizo stanja in predloge mo`nih oblik sode-lovanja primarne in sekundarne ginekolo{-ke slu`be. Prim. mag. Alenka Fetih je takratpodala analizo obstoje~ih sistemskih napakv ginekolo{ko-porodni{ki slu`bi na obehravneh, izrazila èljo po ve~ji strokovni po-vezanosti ginekologov z obeh ravni, urav-noteèni ~asovni obremenitvi ginekologov

na obeh ravneh, razbremenitvi ambulant-nih ginekologov, ustvarjanju pogojev za hos-pitalno delo ginekologov, ki opravljajo leambulantno delo. V delovnem gradivu ana-lizira stanje in izhaja iz tega, da imamo gi-nekologi enotno specializacijo, da delajo gi-nekologi v bolni{nici za 70 odstotkov ve~,kot je njihov redni delovni ~as, da poleg tegadelajo tudi na primarni ravni, da ginekologina primarni ravni delajo le reden delavnik,so edini, ki nimajo organizirane svoje deùr-ne slu`be, so pa zavezani, da poskrbijo zapreveliko {tevilo ̀ ensk. Ugotavlja, da so po-trebne take spremembe, ki bi uravnoteìledelo ambulantnih in bolni{ni~nih gineko-logov in omogo~ile dostop ginekologom sprimarne ravni v bolni{nice, kar naj bizmanj{alo stro{ke zaradi podvajanja prei-skav in nepotrebnih napotitev, doseèna bibila ve~ja strokovna povezanost in pretokznanja. Trenutna mo`nost je le pogodbenodelo, ukrepi ob sedanji zakonodaji pa na-slednji: postopno vklju~evanje babic, pripra-va ustrezne zakonodaje, ki bi predpisovalaenake obveznosti v zvezi z deùrno slu`bovsem ginekologom; v viziji razvoja pa: ra-cionalen preventivni reproduktivni pro-gram, javni zavod naj bi skrbel za obe ravnireproduktivnega zdravstvenega varstva, spe-cialisti ginekologi naj bi delali na obeh rav-neh, uredili naj bi stabilen obra~unski sistemprimarne ravni za preventivno dejavnost sstandardizirano in pregledno kakovostjodela in velik del reproduktivnega zdravstve-nega varstva bi se prenesel na babice.

Polona Jerman Ka~i~, dr. med., je natopodala pripombe podskupine za ambulant-no ginekologijo na sestanku dne 9. 1. 2002,iz katerih je razvidno, da se ~lani podskupi-ne strinjajo, da je ̀ elja po sodelovanju ̀ e dol-go prisotna in nujna, da se mo`nosti za so-delovanje z uvedbo glavarinskega sistema inopredeljevanjem vse bolj zmanj{ujejo, da jeginekolog na primarni ravni obremenjen sprevelikim {tevilom ènsk, da je neenako-merna regionalna razporeditev in neugod-na starostna struktura ginekologov prisot-na tudi na primarni in ne le na sekundarniravni. Povedala je, da ve~ina kolegov misli,da je samo deùranje v bolni{nici preve~ ri-zi~no za ginekologa in za paciente, da je po-trebno ginekologom iz ambulant omogo~i-ti delo v bolni{nici v rednem delovnem ~a-su, pa tudi enako pla~ilo, pravno in od{kod-ninsko varstvo, prehod naj bo postopen inso~asno naj se izvedejo sistemski ukrepi zarazbremenitev primarnih ginekologov

59


O B V E S T I L A

(npr.: pogodba o zamenjavi). Ginekologi sopravzaprav obremenjeni na obeh ravneh,vendar razli~no, zato bo te`ko uravnoteìtinjihove obremenitve. Pogre{amo z dokazipodprte analize o podvajanju preiskav in ne-potrebnih napotitvah, strinjamo se, da je po-trebno pripraviti ustrezne pogoje za uresni-~evanje danih mo`nosti in izpolnjevanje ob-veznosti. Polona Jerman Ka~i~, dr. med., jepoudarila, naj se upo{teva enak programspecializacije za vse specializante, ne gledena kasnej{o zaposlitev, stali{~e razreda zamedicinske vede SAZU o reproduktivnemzdravstvenem varstvu ènsk, ki je bilo ob-javljeno v Izidi marca 2002, in dolgoletnatradicija zdravstvenega varstva ènsk, ki sekaè z nizko perinatalno in zgodnjo neona-talno umrljivostjo, zmanj{ano splavnostjo,uspe{nim zgodnjim odkrivanjem raka ma-terni~nega vratu in bolj{im na~rtovanjemdruìne. Sodelovanje ginekologov primar-ne ravni v delu na sekundarni ravni naj nebi bilo obvezno, vklju~evali naj bi se le tistiginekologi, ki to èlijo, so usposobljeni intudi pripravljeni na nenehno teoreti~no inprakti~no izpopolnjevanje.

Odprla je prostor za razpravo o vseh pe-re~ih vpra{anjih povezovanja in sodelova-nja primarne in sekundarne ginekolo{keslu`be.

Dragica Rejec Taljat, dr. med., je podalaporo~ilo o delu RSK za ginekologijo in po-rodni{tvo, ki se je od avgusta sestal {tirikratin predvidel strategijo delovanja, ki bo teme-ljila na veljavnih Navodilih in Smernicah raz-voja ginekologije in porodni{tva v Sloveniji,ki so bile poslane januarja 2002 na Ministrs-tvo za zdravje. RSK je v tem ~asu podal stro-kovno mnenje o predpisovanju hormonskenadomestne terapije in epiduralni analgezi-ji, pri podajanju svojih mnenj pa upo{teva re-zultate raziskav in mnenje ginekologov.

Alenka Kren~i~ Zagode, dr. med., jepredstavila svoje razmi{ljanje o viziji razvo-ja primarne ginekologije. Organizacija pre-ventivnega zdravstvenega varstva èna, ka-kr{no imamo, je specifi~na za na{o dràvoin smo jo gradili desetletja. V nekaterih po-gledih je dobra, ne pa v vseh. Idejo o spre-membah lahko i{~emo znotraj delitve delav primarni ginekologiji na podro~je preven-tive (sistem glavarine) in kurative (storitve-ni sistem).

Preventiva po glavarinskem klju~u zago-tavlja visoko stopnjo opredeljenosti in pre-glednosti (manjka odgovornost pacientk).Nikakor ni primerna za podro~je kurative,

kot to velja sedaj. Razvoj medicinske strokenapreduje, nove diagnosti~ne metode zah-tevajo strokovnjake, ~as in denar. Verjetnobomo res pre{li na uvajanje babic in medi-cinskih sester v del pregledov zdravih nose~-nic (Navodila) in jemanja brisov MV. ̂ e boto postopno, ne bomo razburkali ̀ enske jav-nosti, ki ̀ e sedaj s pomisleki sprejema jema-nje brisov na tri leta. Trenutno imamo tudiizobrazbeno dokaj neustrezen kader, izobra-ziti bi bilo treba {tevilne sestre, kar bi po-menilo dodatne stro{ke. Nenazadnje se obnenadni spremembi po~uti razvrednotene-ga tudi ginekolog in se spra{uje, kaj je v zad-njih dvajsetih letih sploh po~el, ~e ga lahko~ez no~ zamenjajo medicinske sestre.

Kurativa (po storitvenem sistemu) pre-ko napotnic izbranega osebnega zdravnikase lahko izvaja enako kot to velja za ostalestroke (krg., otoped., urolog., int. …). Kerje ginekologov ve~, bi pacientke v primerustiske in bolezni bistveno hitreje in la`je pri{-le do specialisti~ne storitve. V nekem smi-slu je izbrani osebni zdravnik sedaj “degra-diran”, saj je ginekologija podro~je, s kate-rim se naj ne bi ukvarjal…?! Ob obisku pa-cientke iz drugih razlogov bi ji lahko hkratipredpisoval KC, HNZ po priporo~ilu gine-kologa. Preventivni pregledi v zvezi z KC inHNZ pa tako potekajo v okviru Navodil priizbranem ginekologu - v okviru preventive.V kurativnem delu bi se zmanj{alo {tevilopregledov zaredi bolezni (napotnice); danesnas obiskujejo zdrave pacientke zaradi kon-trole zdravja?! Ginekolog bi pridobil ve~ ~a-sa za kurativne storitve in diagnostiko, uk-varjal bi se lahko z izbranimi podro~ji (kol-posk., UZ - gin. - porod., urogin. diag., doj-ko…) in kar je bistveno: postal bi enakovre-den kolegom na sekundarni ravni (saj ve-ste, degradira te è samo delitev na primar-

no, sekundarno in terciarno raven). Naziv“primarni” pomeni najni`jo raven, marsi-kdo s tem ena~i tudi znanje. V teh okvirihpostane kurativa mo`nost, v okviru katerebi marsikdo lahko na{el svoj prehod v bol-ni{ni~no delo.

V ginekologiji je zdravstvena vzgoja ver-jetno ̀ e {tirideset let pla~ana pav{alno (sko-raj ni~). Potreben je skupinski pristop k iz-delavi programov {ol za star{e, posvetoval-nic za mladostnice, KC, menopavzo, doj-ke… Dolo~iti bi morali licen~ni kader, ki bito izvajal, in potreben je dogovor z Ministrs-tvom za ovrednotenje programov (po vzor-cu CINDI?). Izvajale bi ga lahko, poleg ba-bic, ki to ̀ e opravljajo, ob minimalni dodatniizobrazbi, ustrezno izobraène in motivira-ne medicinske sestre, ki so è vklju~ene vprograme CINDI.

Centri za bolezni dojk bi morali v celotiprevzeti preventivno dejavnost iz Navodil,vklju~no s klini~nimi pregledi in diagnosti~-nimi postopki na enem mestu ter evidencovabljenja in kontrol. Preventiva do petdese-tega leta in kurativa v primeru bolezni osta-ne v na{em programu dela.

Zaklju~ek: Vklju~evanje izbranih oseb-nih zdravnikov v na{e delo je ̀ e tako ali takovzorec, ki je prisoten na drugih podro~jih(upam, da to ne bi bila prevelika obremeni-tev za njih); za nas pa je to novo pridobljenamo`nost za natan~no diagnostiko in vklju-~itev v bolni{ni~no delo (mo`nost indivi-dualne opredelitve posameznega ginekolo-ga). CBD in organizirani preventivni ZV-programi bi kon~no enkrat izpolnili vrzel vzdravstvenem sistemu. Predvsem tak{naureditev dela, tudi ob ukinitvi ravni, opra-vi~uje enotno specializacijo, nudi enako-vredne storitve in odpira mo`nost sodelo-vanja kolegov ter ohranja ugled stroke.

PREVENTIVA KURATIVA

MED. SESTRA, GINEKOLOG GINEKOLOG IZBRANI OSEBNIBABICA ZDRAVNIK

?? RMV ZDRAVLJENJA ZDRAVLJENJA“NAVODILA”? NOSE^NICE POSEGI (analogija z

ostalimi special.)[OLA ZA STAR[E MLADOSTNICE, DIAGNOSTIKA: TRIA@A

ZV-DELAVNICE ZA: KC, HNZ, (kolposkop., (napotnice - ad gin.)mladostnice, kc, DOJKE UZ gin., porod.,

menopavzo, dojke, urogin., dojka…)(po vzorcu CINDI) DELO V

BOLNI[NICIGLAVARINA STORITVENI SISTEM

(NACIONALNI PROGRAM) (SPEC. AMB. DEJAVNOST - NAPOTNICE)

�

60


O B V E S T I L A

V razpravo se je vklju~ila Ksenija [elih,dr. med., ki je opozorila na slab odnos bol-ni{nic do zasebnikov. Tudi njeno sodelova-nje z bolni{nico se je s prehodom v zaseb-ni{tvo takoj prekinilo. Z ustanovitvijo dru{-tva ̀ elimo dose~i enakopravnost (kot otrok,ki je najprej v skupini, nato èli dose~i sa-mostojnost in {ele potem je zrel za ponovnozdruèvanje).

Mag. Damir Frani~ je predstavil svoje so-delovanje z bolni{nico in povedal, da je zasodelovanje potrebna dobra volja na obehstraneh, vendar povsod ni tako. Menil je, dani primarnih, sekundarnih in terciarnih gi-nekologov, ampak so samo dobri ali slabi gi-nekologi v majhnih in velikih porodni{ni-cah. Meni tudi, da smo razvrednotili deloprimarnih ginekologov, v projektni skupiniZora ni nobenega ambulantnega ginekolo-ga, {e vedno ni jasno podan razlog, zakaj smo{li v program Zora, zakaj naj bi medicinskesestre oziroma babice jemale brise, ~e {e ni-smo reorganizirali ginekolo{ke slu`be. Zdru-èvanje in razdruèvanje je le prehodna fazado cilja: skupnega zdruènja. Vsak gineko-log ima pravico, da se sam odlo~i, kako bosodeloval s sekundarno ravnjo: nekdo si toèli, drugi pa ne.

Marija Koèlj Ilija{, dr. med., je menila,da je anketa jasno pokazala, da si ginekologièlimo sodelovanja z bolni{nicami, oblikosodelovanja pa naj si ginekologi ob oboje-stranskem soglasju sami izberejo. Gineko-logi na primarni ravni lahko delamo vse, ra-zen da operiramo, sami pa smo krivi, da seza obseg na{ega dela ne ve. Glede programaZora je predlagala evalvacijo rezultatov delav triletnem obdobju, nato naj se organiziravertikalna raven sodelovanja, {ele nato najse nadaljuje s projektom.

Ratko Tatalovi~, dr. med., je povedal, daimajo ponekod (npr. Postojna) sodelovanjedobro organizirano, ginekologi delajo delo-ma v bolnišnicah, deloma v ambulantah,problem je le v Ljubljani, kjer se to sodelo-vanje ni razvilo.

Prim. Andrej Moìna je povedal, da vLjubljani res ni bilo posluha za sodelovanjein da so se v posameznih krajih po Slovenijirazvili razli~ni vzorci sodelovanja. Eden odteh so tudi konziliji o primerih bolezni en-krat na teden, {e naprej pa se i{~ejo razli~neoblike sodelovanja. Predstojniki oddelkovbodo morali poiskati na~in sodelovanja. Po-membno je tudi varno nadaljevanje dela vbolni{nici in v ambulantah. Anketa podsku-pine za ambulantno ginekologijo je poka-

zala, da jih ve~ kot tri ~etrtine odklanja de-ùrstvo, ena polovica odklanja oboje: delo vbolni{nici in deùrstvo, zato bo treba iti vmodel prostovoljstva in upo{tevati ̀ elje po-sameznih ginekologov. Nova stali{~a gledesodelovanja ambulantnega ginekologa v bol-ni{nici in bolni{ni~nega v ambulanti mora-mo na~rtovati za v prihodnje z novimi spe-cializanti. Misli tudi, da je v Sloveniji slaborazvita mreà odkrivanja raka dojke.

Prof. dr. Maja Primic @akelj je pojasni-la, da je danes opredeljenih 70 odstotkovènsk, vendar tudi te vse ne pridejo na gine-kolo{ki pregled. 350.000 odvzetih brisov naleto govori za to, da bi morale biti pregleda-ne vse ènske, pa niso. Ve~jo pregledanostbomo dosegli z organiziranim vabljenjem napregled. V programu Zora so neopredelje-ne pri{le na pregled v 30 do 40 odstotkih.

Polona Jerman Ka~i~, dr. med., je poja-snila, da obstaja dolo~ena skupina ènsk, kiso se opredelile, torej imajo izbranega gine-kologa, hodijo pa vsako leto na odvzem brisak zasebniku. Predlaga centralno vodenje bri-sov, ki bi bilo bolj pregledno in racionalno.

Prim. Andrej Moìna je poudaril, da sepremajhno pozornost posve~a slabim kazal-cem zdravja in preobremenjenosti gineko-logov, ki ves ~as pregledujejo iste ènske innimajo mo`nosti, da bi to ustavili. Zato jeprogram Zora dobrodo{el.

Mag. Dunja Obersnel je povedala, da jebilo delo ginekologov zadnjih 30 let dobrourejeno, kazalci zdravja prebivalstva pa sose nekoliko poslab{ali v zadnjih desetih le-tih (neonatalna umrljivost, na~rtovano rojs-tvo in splavnost med mladostnicami, v pos-vetovalnico prihaja 80 odstotkov nose~nic,malo manj uspe{ni smo v maternalni umr-ljivosti - vse to zaradi sprememb v 90. letih,ki so nujno imele posledice tudi v kazalcihzdravstvenega stanja prebivalstva). Poslab-{ala se je dostopnost, zadnja leta se je zvi{alana 70 odstotkov, kar pomeni 4.500 ̀ ensk naginekologa, 30 odstotkov ̀ ensk pa nima do-stopa do ginekologa. Ocenjuje tudi, da smona pravi poti tudi glede odkrivanja raka doj-ke.

Asist. dr. Gordana @iv~ec Kalan, pred-sednica odbora za osnovno zdravstvo priZZS, je menila, da bi bilo potrebno v procesodlo~anja povabiti lai~no javnost, torej upo-rabnice, sicer se proces zaklju~i. Na{a gene-racija je navajena, da ima osebnega izbrane-ga ginekologa, enako tudi starej{a generaci-ja. To je bila opredelitev te dràve. Oprede-litev dràve je bil izbrani ginekolog in ~e ̀ e-

limo karkoli spremeniti, moramo o tempovpra{ati uporabnice - lai~no javnost.Predlagala je, naj se v zaklju~kih navede, dase v razpravo o dolo~enih vsebinah gineko-logovega dela vklju~i tudi lai~na javnost. Tanosi v sebi velik potencial oziroma teò prisprejemanju odlo~itev. Vsako bolnico najosebni izbrani zdravnik enkrat na leto pov-pra{a, ali je bila v zadnjih treh letih pri gine-kologu, in ji, da se bo la`je odlo~ila, mordanapi{e tudi napotnico. Takega pregleda, naosnovi napotnice, izbrani ginekolog ne bonikoli odrekel. Poudarila je podporo danesustnovljenemu dru{tvu. V okviru Zdravni{-ke zbornice Slovenije bomo imeli logisti~nopodporo za izvajanje smernic, organiziranipa smo v okviru Slovenskega zdravni{kegadru{tva.

Zaklju~no besedo je podala Polona Jer-man Ka~i~, dr. med., ki se je zahvalila vsemsodelujo~im v razpravi in Zdravni{ki zbor-nici za podporo pri nadaljnjem delu ter vo-dila glasovanje o predlogih sklepov.

Predlogi sklepov so bili dani v javno gla-sovanje z dvigom rok ve~ine. Glasovanja seje udeleìlo 50 ginekologov.1. Ustanovitev zdruènja ambulantnih gi-

nekologov je nujna.2. Pododbor za ambulantno ginekologijo

pri Zdravni{ki zbornici se ohrani. Pred-laga se raz{iritev z mlaj{imi kolegi.

3. Ministrstvo za zdravje se pozove, da za-gotovi dodatna sredstva za kritje stro{-kov, nastalih z izvajanjem novih Navo-dil.

4. Poskusni projekt uvajanja babic v vode-nje vseh zdravih nose~nic in vi{jih medi-cinskih sester za jemanje brisov PAP, kotje predlagano, se zavrne. Smo v obdobjuuvajanja 3-letnega presejanja RMV ter naza~etku, ko babice sodelujejo pri vode-nju zdravih nose~nic. Po~akati je potreb-no vsaj 2-kratni cikel (2x3 leta), da sebodo pokazali u~inki novih Navodil nazdravstvene kazalce. Uvesti bo treba tudizakonsko podlago za sodno odgovornostmedicinskih sester oziroma babic.

5. Ambulantnim ginekologom, ki se èlijovklju~iti v bolni{ni~no delo, se pomagaizoblikovati osnutek pogodbe o medse-bojnem sodelovanju in pla~ilu. Predlog:pravna slu`ba ZZS naj se vklju~i v pripra-vo te pogodbe.

6. Sodelovanje ambulantnih ginekologov zbolni{nicami vsi ~utimo kot nujno potre-bo in predlagamo:

� nadaljevanje izobraèvalnega programa,

61


O B V E S T I L A

ki te~e na Ginekolo{ki kliniki;� organiziranje skupnih sestankov za pred-

stavitev in obravnavo zapletenih prime-rov, t. i. “skupni konziliji”;

� omogo~i naj se vklju~evanje ambulant-nih ginekologov v delo v bolni{nici.

7. Vklju~evanje in upo{tevanje lai~ne jav-nosti (preko predstavnic ènskih zdru-ènj) pri sprejemanju odlo~itev, ki so po-membne za ambulantno ginekologijo.

K 6. to~ki: Poro~ilo verifika-cijske komisije

Mag. Du{ica Glu{i~ in Marko Mlinari~,dr. med., sta podala poro~ilo verifikacijskekomisije o udele`bi na ustanovni skup{~ini.Ugotovila sta, da je prisotnih 50 ginekolo-gov in porodni~arjev in da skup{~ina lahkopravno veljavno sklepa.

K 7. to~ki: Obravnava insprejem statuta dru{tva insmernice za delovanje dru{tva

Mag. Danilo Mauri~ je prebral predlogstatuta zdruènja z imenom “Zdruènje zaambulantno ginekologijo”, katerega ~lani so

slovenski ginekologi-porodni~arji, v~lanje-ni v SZD, ki se povezujejo v to strokovno inneodvisno zdruènje z namenom pogloblje-nega strokovnega zdruèvanja.

K 8. to~ki: Volitve organovdru{tva

Volitve organov dru{tva je vodil Filip Si-moniti, dr. med. Povedal je, da je za pravnoveljavnost zdruènja potrebno izvesti voli-tve. Glasovanje bo javno in z navadno ve~i-no je sklep sprejet.

Glede na rezultate ankete in opravljenepogovore sta bila predlagana kandidata zapredsednika upravnega odbora Marija Ko-èlj Ilija{, dr. med., in mag. Danilo Mauri~.Z 28 glasovi je bila izvoljena Marija KoèljIlija{, Danilo Mauri~ je prejel 8 glasov.

Potrebno ve~ino glasov za podpredsed-nika je dobil mag. Danilo Mauri~, za tajni-co je bila izvoljena Cvetka Fakin, dr. med.,za blagajnika Renata Zavr{nik, dr. med., vupravni odbor so bili izvoljeni {e trije ~lani:Damir Frani}, dr. med., Polona Jerman Ka-~i~, dr. med., Darija Strah, dr. med. V nad-zorni odbor so bili izvoljeni Martina Bu~ar,dr. med., Nives Roì~ Vi~i~, dr. med., Kse-

nija Mohorko Kardo{, dr. med., predsed-nica nadzornega odbora je postala Nives Ro-ì~ Vi~i~, dr. med.

K 9. to~ki: Sprejetje sklepovAlenka Kren~i~ Zagode, dr. med., je ~es-

titala novi predsednici Mariji Koèlj Ilija{,dr. med.

Marija Koèlj Ilija{, dr. med., se je za-hvalila kolegom za zaupanje in povedala, daje danes z ustanovitvijo novega Zdruènjaza ambulantno ginekologijo ambulantna gi-nekologija dobila svojo osebno izkaznico.

Sestanek je bil zaklju~en ob 14. uri.�

Zapisala: Nives Roì~ Vi~i~, dr. med.Podskupina za ambulantno ginekologijo

Alenka Zagode Kren~i~, dr. med.,predsednica

Overila:Jasna Kostanj{ek, dr. med.

Cvetka Fakin, dr. med.

62


O B V E S T I L A

12. 1. 2003 je stopila v veljavo nova do-polnitev liste zdravil (Uradni list RS, {t. 117/02 z dne 28. 12. 2002). V tabeli 1 so navede-na novo razvr{~ena zdravila. Da bi bil sez-nam preglednej{i, so ob za{~itenem imenunavedena vsa razvr{~ena pakiranja. Med naj-pomembnej{e novosti sodita budezonidkaps. in rekombinantni inzulin glargin, kiso ju {tevilni bolniki doslej kupovali v tuji-ni. Oksikodon bo pove~al izbiro opioidnih

Nova lista zdravilJurij Fürst

Tabela 1: Nove razvrstitve zdravil...................................................................................................................................

ATC Ime zdravila Lista Omejitev predpisovanja v breme OZZnelastni{ko ime

R06AX27 AERIUS tbl 10x5mg in 30x5mg V* Predpisovanje omejeno na bolnike s kroni~no urtikarijo in perzistentnimdesloratadin alergi~nim rinitisom.

V07A AQUA PRO INJECTIONE plastenka 500ml P* Samo za vlaènje inhalacijskih plinov.

B01AC30 ASASANTIN RETARD 250/25mg kapss prirejenim spro{~anjem 60x Pdipiridamol+acetilsalicilna kislina

M01AE01 BONIFEN tbl 10x200mg P* Samo za otroke v skladu s tretjo alinejo 1. to~ke 23. ~lena ZZVZZ. ibuprofen

A07EA06 BUDENOFALK kaps 100x3mg Pbudezonid

J01DA41 CEFZIL 250mg/5ml zrnca za Pperoralno suspenzijo cefprozil

J01DA41 CEFZIL tbl 10x250mg in 10x500mg Pcefprozil

C09DA04 COAPROVEL tbl 28x150/12,5mg V* Predpisovanje omejeno na stanja, kjer je indicirano zdravljenjein 28x300/12,5mg z zaviralcem angiotenzinske konvertaze, ki je povzro~il neèlene u~inke;irbesartan + hidroklorotiazid z izjemo ledvi~ne odpovedi, ko je lahko tudi zdravilo prvega izbora.

J01XC01 FUCIDIN film. obloène tbl 12x250mg P* Predpisovanje omejeno na infektologe za zdravljenje MRSAfusidna kislina osteomielitisa in osteitisa ter oku`b z MRSA ortopedskih vsadkov.

A06A GLICERINSKE SVE^KE ZA ODRASLE 10x P* Samo za nepokretne bolnike, ki ne morejo uìvati hrane in so naglicerol parenteralni prehrani.

J05AE06 KALETRA kaps 180 x (2 plastenki po 90 Pkapsul in 5x6 pretisnih omotov po 6 kapsul)lopinavir + ritonavir

J05AE05 KALETRA peroralna raztopina 5 plastenk Ppo 60mllopinavir + ritonavir

A04AA02 KYTRIL tbl 10x1mg in 5x2mg Pgranisetron

A10AE LANTUS 100 I.E./ml OptiSet razt. za P* Omejitev predpisovanja na bolnike s te`ko vodljivo sladkornoinjiciranje, inj. pero 5x3ml boleznijo tipa 1.insulin glargin, rekombinantni

analgetikov. Nove mo`nosti zdravljenja sodobili tudi bolniki s Parkinsonovo bolezni-jo (ropinirol), bronhialno astmo (formote-rol/budezonid), KOPB (tiotropijev bromid)in bolniki s HIV (didanozin in kombinacijalopinavir/ritonavir). Sartani (antagonistiangiotenzina II) so dobili {ir{o omejitevpredpisovanja, pri bolnikih z ledvi~no od-povedjo so lahko zdravila prvega izbora. Stem smo se odzvali na raziskave, ki ugotav-

ljajo njihov ugoden u~inek na upo~asnitevslab{anja ledvi~ne funkcije pri bolnikih sproteinurijo. Antihistaminika (novorazvr{-~eni) desloratadin in (è razvr{~eni) fekso-fenadin sta dobila omejitev predpisovanja nabolnike s kroni~no urtikarijo in perzistent-nim alergi~nim rinitisom. Pri akutnih aler-gi~nih stanjih nimata prednosti pred ostali-mi razvr{~enimi antihistaminiki, ki so bis-tveno cenej{i.

63


O B V E S T I L A

A10AE LANTUS razt. za injiciranje, vlo`ki za inj. P* Omejitev predpisovanja na bolnike s te`ko vodljivo sladkornopero OptiPen 5x3ml (100 I.E./ml) boleznijo tipa 1.insulin glargin, rekombinantni

A02BC05 NEXIUM tbl 7x20mg, 14x20mg in 28x20mg Pesomeprazol

A02BC05 NEXIUM tbl 7x40mg, 14x40mg in 28x40mg Pesomeprazol

D11A OLIVNO OLJE 60, 100, 150 in 200 g P* Samo za otroke v skladu s tretjo alinejo 1. to~ke 23. ~lena ZZVZZolivno olje z atopijskim dermatitisom.

N02AA05 OXYCONTIN tbl 28x10mg, 28x20mg, P28x40mg in 28x80mgoksikodon

N02AA05 OXYCONTIN tbl 56x10mg, 56x20mg, P56x40mg in 56x80mgoksikodon

N04BC04 REQUIP tbl 21x0,25mg, 21x0,5mg, P21x1mg, 21x2mg in 21x5mgropinirol

R03BB04 SPIRIVA 18 mcg pra{ek za inhaliranje, Ptrde kaps 30x in vdihovalniktiotropijev bromid

R03AK07 SYMBICORT TURBUHALER pra{ek za Pinhaliranje 60 odmerkov 80/4,5µg in 60 odm.160/4,5µgformoterol/budezonid

C09BA05 TRITAZIDE tbl 28x2,5mg/12,5mg in V28x5mg/25mgramipril/hidroklorotiazid

G01AD01 VAGISAN vaginalne globule 7x Pmle~na kislina

J05AF02 VIDEX EC kaps 30x250mg in 30x400mg Pdidanozin

D08A VODIKOV PEROKSID 3% dermalna Praztopina 110gvodikov peroksid

Tabela 2: Nove razvrstitve zdravil, ki so kemijske paralele `e razvr{~enim zdravilom in nova pakiranja...................................................................................................................................ATC Ime zdravila Lista Omejitev predpisovanja v breme OZZ

nelastni{ko ime

G01AF02 CANESTEN 3/CANESTEN vaginalete 3x200mg, Pkrema 20g (1g/10mg) klotrimazol

G01AF02 CANESTEN 3 vaginalete 3x200mg Pklotrimazol

J01MA02 CIPRUM tbl 10x250mg, 10x500mg in P* Zdravila ni dovoljeno predpisovati kot zdravilo prvega izbora za urinarne10x750mg in respiratorne oku`be, razen ~e ni ob~utljivost povzro~itelja dokazana zciprofloksacin antibiogramom.

C08CA05 CORDIPIN XL tbl s prirejenim spro{~anjem P30x40mg nifedipin

Tabela 2 na{teva vse novo razvr{~ene ke-mijske paralele in nova pakiranja. Med nji-mi je nekaj cenovno ugodnej{ih generi~nih

paralel (ciprofloksacin, metformin, izosor-bidmononitrat s podalj{anim delovanjem,kalcitonin, trimese~na pakiranja simvasta-

tina), ki imajo velik potencial prihrankov.Na trg naj bi pri{li kmalu po razvrstitvi.

�

64


O B V E S T I L A

G04BD07 DETRUSITOL SR kapsule s podalj{anim V* Samo na osnovi izvida urologa, ginekologa ali nevrologa s priporo~ilomspro{~anjem 84x2mg in 84x4mg tolterodin za predpis zdravila.

B03XA01 EPREX 5000 i.e./0,5ml raztopina za P* Zdravilo se sme predpisovati le nedializnim bolnikom vinjiciranje, napolnjene injekcijske brizge 6x skladu z indikacijami za predpisovanje, izdati pa se ga sme le naeritropoetin recept, ki je potrjen na obmo~ni enoti Zavoda.

H03AA01 EUTHYROX tbl 50x25 µg, 50x50µg, P50x100 µg tbl in 50x150 µgnatrijev levotiroksinat

A10BA02 GLUFORMIN tbl 30x850mg in 60x850mg Pmetformin

B01AB10 INNOHEP razt. za injiciranje, inj. brizga P2x0,9ml (20.000 I.E.(anti-Xa)/ml) in2x0,7ml (20.000 I.E.(anti-Xa)/ml)tinzaparin

C01DA14 MONO-5-WOLFF 40 mg retard, kaps 20x Vizosorbidmononitrat

C01DA14 MONO-5-WOLFF 60 mg retard, kaps 20x Vizosorbidmononitrat

M01A NAPROKSEN SVE^KE 10x125mg in 10x250mgnaproksen P

H05BA01 OSTEODON 200 I.E. pr{ilo za nos 2,1ml V* Za zdravljenje Sudeckove distrofije in Pagetove bolezni. Za zdravljenje(14 odmerkov) in 3,5ml (28 odmerkov) hude osteoporoze z zlomi v primeru kontraindikacij za bisfosfonate insintezni lososov kalcitonin raloksifen - predpisovanje mora biti v skladu s slovenskimi

smernicami za zdravljenje osteoporoze.

D03A PANTHOL LOSJON 5% dermalna P* Samo za onkolo{ke bolnike.raztopina 100mldekspantenol

N02B PARACETAMOL sve~ke 10x 60mg Pin 10x500mgparacetamol

L02BB01 PROSTANDRIL tbl 100x250mg Pflutamid

N06DA04 REMINYL 4mg/ml peroralna raztopina 100ml V* Samo na osnovi izvida nevrologa ali psihiatra s priporo~ilom za predpisgalantamin zdravila; podrobnosti v Zdravni{kem vestniku, februar 2000;69:107-8.

C10AA01 SINVACOR tbl 30x10mg, 28x20mg, V* Samo za sekundarno preventivo sr~no-ìlnih bolezni ob zvi{anih vrednostih98x20mg in 98x40mg celokupnega holesterola (> 5,0 mmol/l) in LDL-holesterola (>3,0 mmol/l)simvastatin ter za primarno preventivo v primerih zvi{ane celotne koronarne ogroènosti

nad 20 % v 10 letih, ~e so vrednosti celokupnega holesterola > 5,0 mmol/lin LDL-holesterola > 3,0 mmol/l.

J02AC02 SPORANOX 10 mg/ml peroralne Praztopine 150mlitrakonazol

N02AX02 TADOL peroralne kapljice, raztopina P100mg/1ml (96ml) tramadol

N03AX11 TOPAMAX kaps 60x15mg in 60x25mg Ptopiramat

A02BC01 ULZOL kaps (v stekleni~ki ali pretisnem Pomotu) 14x20mgomeprazol

C10AA01 VASILIP filmsko obloène tbl 84x10mg, P* Samo za sekundarno preventivo sr~no-ìlnih bolezni ob zvi{anih vrednostih84x20mg in 84x40mg celokupnega holesterola (> 5,0 mmol/l) in LDL-holesterola (>3,0 mmol/l)simvastatin ter za primarno preventivo v primerih zvi{ane celotne koronarne ogroènosti

nad 20 % v 10 letih, ~e so vrednosti celokupnega holesterola > 5,0 mmol/lin LDL-holesterola > 3,0 mmol/l.

65


O B V E S T I L A

Zaradi poenotenja in v nekaterih prime-rih doslej ne dovolj jasnega besedila smospremenili oziroma dopolnili nekatere ome-jitve predpisovanja. V Uradnem listu so na-vedene vse nove omejitve za vsa pakiranjazdravil, zaradi bolj{e preglednosti pa jih na-vajam v obliki, kot so navedene v Registruzdravil in na spletni strani Zavoda (http://www.zzzs.si/zdravila).

Antagonisti angiotenzina II (tudi vkombinaciji z diuretiki): predpisovanjeomejeno na stanja, kjer je indicirano zdrav-ljenje z zaviralcem angiotenzinske konver-taze, ki je povzro~il neèlene u~inke; z izje-mo ledvi~ne odpovedi, ko je lahko tudi zdra-vilo prvega izbora:� irbesartan (aprovel)� losartan (cozaar, lorista)� telmisartan (micardis, pritor)� valsartan (diovan)� irbesartan in hidroklorotiazid (coapro-

vel)� losartan in hidroklorotiazid (hyzaar, fort-

zaar)Antagonisti levkotrienskih receptorjev:

samo na osnovi izvida pulmologa s pripo-ro~ilom za predpis zdravila:� montelukast (singulair)� zafirlukast (accolate)

Antihistaminiki za sistemsko zdravlje-nje: predpisovanje omejeno na bolnike skroni~no urtikarijo in perzistentnim alergi~-nim rinitisom:� desloratadin (aerius)� feksofenadin (telfast)

Antiholinesteraze: samo na osnovi izvi-da nevrologa ali psihiatra s priporo~ilom zapredpis zdravila; podrobnosti v Zdravni{-

kem vestniku, februar 2000;69:107-8:� donepezil (aricept, yasnal)� galantamin (reminyl)� rivastigmin (exelon)

Eritropoetin (eprex, neoRecormon):zdravilo se sme predpisovati le nedializnimbolnikom v skladu z indikacijami za pred-pisovanje, izdati pa se ga sme le na recept, kije potrjen na obmo~ni enoti Zavoda.

Flutikazon (flixonase kapljice za nos):samo na osnovi izvida otorinolaringologa spriporo~ilom za predpis zdravila.

Inhibitorji ciklooksigenaze: za bolnikez revmatoidnim artritisom, ki nimajo antia-gregacijske terapije; samo na osnovi izvidarevmatologa s priporo~ilom za predpis zdra-vila.� celekoksib (celebrex)� rofekoksib (vioxx 28x25 mg)

Interferoni alfa (roferon A, intron A):zdravilo se sme izdati le na recept, ki je po-trjen na OE Zavoda na osnovi predhodnegapriporo~ila treh specialistov bolni{nice aliklinike.

Ipratropijev bromid (atrovent pr{ilo zanos 15 ml): samo na osnovi izvida otorino-laringologa s priporo~ilom za predpis zdra-vila.

Laktitol (importal): samo na osnovi iz-vida gastroenterologa s priporo~ilom zapredpis zdravila.

Metadon (heptanon tablete in peroral-ne kapljice 10 ml): samo za zdravljenje hudebole~ine pri onkolo{kih bolnikih.

Metilfenidat (ritalin): omejitev predpi-sovanja na pedopsihiatre ter nevrologe in iz-dajanja na lekarne, ki jih je za predpisova-nje in izdajanje pooblastilo Ministrstvo za

zdravje RS.Nateglinid (starlix): za zdravljenje slad-

korne bolezni tipa 2 v kombinaciji z met-forminom; samo na osnovi izvida diabeto-loga s priporo~ilom za predpis zdravila.

Ranitidin-bizmutov citrat (pylorid):samo na osnovi izvida gastroenterologa spriporo~ilom za predpis zdravila.

Repaglinid (novonorm): za zdravljenjesladkorne bolezni tipa 2 v monoterapiji aliv kombinaciji z metforminom; samo na os-novi izvida diabetologa s priporo~ilom zapredpis zdravila.

Rosiglitazon (avandia): za zdravljenjesladkorne bolezni tipa 2 v kombinaciji s pre-paratom sulfonilse~nine v primeru kon-traindikacij za metformin; samo na osnoviizvida diabetologa s priporo~ilom za pred-pis zdravila.

Pentoksifilin (dartelin, pentilin, penti-lin forte, trental): za zdravljenje motnje ar-terijskega obtoka udov z na napor vezanoishemi~no bole~ino (stadij II); samo na os-novi izvida internista ali ̀ ilnega kirurga s pri-poro~ilom za predpis zdravila.

Prajmalin (neo-Gilurytmal): samo naosnovi izvida kardiologa s priporo~ilom zapredpis zdravila.

Urospazmolitiki: samo na osnovi izvidaurologa, ginekologa ali nevrologa s pripo-ro~ilom za predpis zdravila:� propiverin (detrunorm)� tolterodin (detrusitol)

Venlafaksin (efectin ER): samo na osno-vi izvida psihiatra s priporo~ilom za pred-pis zdravila. �

Avtomati~no elektronsko obve{~anje o novi listi zdravilin drugih elektronskih gradivih Zavoda

Zavod omogo~a izvajalcem zdravstvenih storitev in drugim uporabnikom interneta na spletnih straneh (www.zzzs.si) dostop doelektronskih gradiv Zavoda, kot so pravni akti (npr. splo{ni dogovor in podro~ni dogovori), zbirke podatkov (npr. ~istopis {ifrantovza obra~un obveznemu zdravstvenemu zavarovanju), Modri Ob~asnik, zloènke, priro~niki in druga gradiva. Prednost elektronskihgradiv je, da so izbrana gradiva objavljena tudi v obliki ~istopisov, npr. Priro~nik {t. 3 “Navodilo o beleènju in obra~unavanju zdravs-tvenih storitev” s prilogami, lista in cenik ambulantno predpisovanih zdravil v RS…

Zavod od septembra 2002 dalje omogo~a uporabnikom interneta, da na podlagi izpolnitve in oddaje posebnega internetnega obrazca(na naslovu: www.zzzs.si/zzzs/info/prijava.nsf/prijava) redno dobivajo na svoj elektronski naslov obvestila o novih ali posodobljenihelektronskih gradivih Zavoda, ki so bila objavljena na spletnih straneh Zavoda. O vseh novostih so uporabniki obve{~eni najkasnejev 24 urah od njihove objave na internetu. Storitev je brezpla~na in jo je mo~ odjaviti kadarkoli. Razvoj elektronskega zalo`ni{tva boZavod izvajal postopno, saj smo v prvi fazi objavili le izbrana gradiva, postopno pa se bo izbor gradiv {iril.

Damjan Kos


P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J

69

Navodila za oglaševanje na rumenih straneh:

Vsak prireditelj zdravniškega srečanja, seminarja, konference idr. ima pravico do dveh brezplačnih objav.Za prvo obvestilo, v katerem najavi prireditev nekaj mesecev vnaprej, je na voljo četrtina strani, za objavo

podrobnega programa seminarja ali simpozija pred srečanjem prostor ni omejen. Da bi bile informacije čim boljnatančne in brez napak, vljudno prosimo, da prireditelji izpolnijo obrazec, ki je objavljen na zadnji strani koledarja. Objavljali

bomo le tista obvestila in programe, ki jim bo priložen izpolnjen vprašalnik, da bo podatke mogoče vnašati v koledar.Rok za oddajo gradiva v uredništvu je 10. v mesecu za objavo v številki, ki izide prvega v naslednjem mesecu.

Zavod za razvoj paliativne oskrbe, Ljubljanavabi na dvodnevno strokovno srečanje, učno delavnico z naslovom

SPOROČANJE SLABE NOVICEHotel Plesnik, Logarska dolina

14.–15. februar 200321.–22. marec 200311.–12. april 200316.–17. maj 2003

Strokovni odbor: Urška Lunder, dr. med., prof. dr. Igor Švab, dr. med., doc.dr. Janko Kersnik, dr. med., prof. dr. Eldar Gadžijev, dr. med., prof. dr. DavidClark, dr. Michael Wright in prof. dr. Ann Faulkner.

Organizacijski odbor: Asist. dr. Marjana Hribernik, dr. med., Barbara Rav-nik, Irena Munda in Milan Števanec.

PROGRAM:

Petek13.00–14.00 Registracija udeležencev14.00–19.30 Učna delavnica z odmorom

19.30 Večerja

Sobota8.30–13.00 Učna delavnica z odmorom

13.00–14.00 Kosilo

14.00–17.00 Učna delavnica17.00 Zaključek s podelitvijo potrdil o udeležbi

Učna delavnica je namenjena vsem, ki se srečujejo z okoliščinami, komorajo bolnikom in njihovim svojcem sporočati neugodne novice, slabše prog-nostične izglede, poslabšanje bolezni, neuspešno zdravljenje, nenadno smrtali slab izid zdravljenja.

Izvajalka učne delavnice: Urška Lunder, dr. med., s sodelavci in tehničnoekipo.

Opredelitev teoretičnih znanj, ki jih pridobijo udeleženci:� etična določila glede sporočanja slabe novice,� 6-stopenjski model sporočanja slabe novice »SPIKES«,� psihološke osnove o značilnih čustvenih reakcijah ob sprejemanju slabe

novice.Opredelitev praktičnih znanj in veščin, ki jih udeleženci pridobijo ob upo-

rabi sodobnih metod učenja:� veščine za osnovni intervju z bolnikom,� veščine sporočanja slabe novice,� veščine opazovanja v sporazumevanju z bolnikom za učinkovito

prilagajanje bolnikovim potrebam,� uporaba odprtih vprašanj, spodbud za ustvarjanje zaupnosti in



70

vzajemne podpore v procesu sporazumevanja,� veščine za spodbujanje bolnikovega soodločanja in sodelovanja v

oskrbi,� ukrepanja v sporazumevanju ob težavnih situacijah (jeza, zanikanje,

depresija),� veščine za boljše sporazumevanje z bolnikovimi bližnjimi in sodelavci v

delovni skupini,� prepoznavanje in opuščanje neučinkovitih načinov sporazumevanja, ki

vodijo v izčrpavanje.

Kotizacija za udeležbo na učni delavnici znaša 29.000,00 SIT (DDV nivključen) in zagotavlja: udeležbo na teoretičnem delu učne delavnice, udelež-bo na praktičnem delu učne delavnice, pisna gradiva, osvežitve in prigrizkemed odmori.

Kotizacija ne vključuje drugih obrokov in prenočišča. Račun za plačilo ko-tizacije bomo izstavili plačniku po končani učni delavnici, ne glede na datumprijave.

Kotizacijo nakažite na transakcijski račun Zavoda za razvoj paliativne os-krbe, Ljubljana, odprt pri SKB Banki d.d., št.: 03171-1085403050.

Informacije, prijave in rezervacije prenočišča: ga. Barbara Ravnik, Zavodza razvoj paliativne oskrbe Ljubljana, Vegova 8, 1000 Ljubljana, GSM: 031632 168, e-pošta: [email protected]

Namestitev udeležencev: Prenočišča so na voljo v Hotelu Plesnik in v ViliPalenk v Logarski dolini.

Zdravniško društvo Maribor,Pravniško društvo Maribor inUniverza v Mariboruorganizirajo

12. POSVETOVANJE MEDICINAIN PRAVOs temo: ORGANIZIRANOST ZDRAVSTVA

Avla Magna, Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor28.–29. marec 2003

Petek, 28. marca 20038.00–12.00 Registracija9.00–13.30 Program

Moderatorji: V. Rijavec, V. Flis, J. Reberšek Gorišek9.00–9.20 A. Dolenc: Uvodno razmišljanje9.20–9.40 D. Keber: Organiziranost zdravstva danes in jutri

9.40–10.00 V. Rijavec: Ustavni vidiki pravice do zdravstvenega varstva10.00–10.20 J. Trontelj: Etika in omejena javna sredstva

10.20–10.40 Š. Ivanjko: Statusno-pravne organizacijske oblike vzdravstvu

10.40–11.00 A. Bubnov Škoberne: Zavarovanec v sistemu obveznegazdravstvenega zavarovanja

11.00–11.20 Odmor za osvežitev

11.20–11.40 Z. Arnež: Strokovno vodenje velikega zdravstvenegasistema (Klinični center Ljubljana)

11.40–12.00 G. Pivec: Organizacijsko vodenje zdravstvenega sistema(Splošna bolnišnica Maribor)

12.00–12.20 M. Bitenc: Vloga Zdravniške zbornice12.20–12.40 J. R. Gorišek, V. Flis: Vloga specialista in splošnega

zdravnika v zdravstvenem sistemu12.40–13.40 Razprava13.40–15.00 Odmor za kosilo

Moderatorji: V. Planinšec, V. Flis, Wedan Lukić15.00–15.20 V. Flis: Sodelovanje med zasebno prakso in javno zdrav-

stveno službo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti(primarno, sekundarno in terciarno zdravstvo)

15.20–15.40 R. Lampe: Ustanovitev zasebne prakse in pridobitevkoncesije

15.40–16.00 L. Lukić, I. Bricelj: Nova organiziranost transfuzijske službev Sloveniji

16.00–16.20 Z. Jankovič: Donacije v zdravstvu16.20–16.40 S. Lang, M. Mastilica, A. Borovečki: Zdravstveni sistem na

Hrvaškem16.40–17.00 R. Vrtovec: Švedski Lex Mariae - odgovornost medicinske

sestre17.00–18.00 Razprava

20.00 Družabno srečanje

Sobota, 29. marca 20038.00–9.00 Registracija

9.00–13.00 ProgramModeratorji: A. Puklavec Jelenc, V. Planinšec, J. R. Gorišek

9.00–9.20 K. Pavelić: Zmote in stranpoti medicinskega raziskovanja9.20–9.40 V. Planinšec: Zmota, napaka, zaplet – pravni vidik

9.40–10.00 V. Flis: Zmota, napaka, zaplet – medicinski vidik10.00–10.20 A. Polajnar Pavčnik: Zdravnikova strokovna napaka – delikt

ali kršitev pogodbe10.20–10.40 A. Puklavec Jelenc: Kazenskopravni vidiki zdravnikove

strokovne napake10.40–11.00 I. Krajnc: Predstavitev kataloškega zapisa pojasnilne

dolžnosti11.00–11.20 J. Metelko: Pravna relevantnost izjave volje11.20–11.40 U. Kežmah: Bolnik nezmožen privolitve – problem starostni-

kov11.40–12.00 B. Holcman: Zdravstvo skozi zgodovino12.00–13.00 Razprava in ogled razstave B. Holcmana: Zdravstvo skozi

zgodovinoZaključek srečanja



71

Predavanja so namenjena vsem zdravnikom in pravnikom, ki jih to področjezanima.

Kotizacija za vse udeležence: 25.000,00 SIT (vključen DDV).Kotizacijo nakažite na račun Zdravniškega društva Maribor,

št. 04515-0000124280, sklic na št. 1027, Medicina in pravo 2003.Sekundariji, študentje medicine in študentje prava ter upokojeni zdravniki

in upokojeni pravniki so oproščeni plačila kotizacije.V kotizacijo je vključeno pisno gradivo, potrdilo o udeležbi, osvežitev v od-

moru ter skupna večerja.Ob srečanju bo tudi razstava B. Holcmana: Organiziranost zdravstva skozi

zgodovino.Informacije in prijave: prim. Jelka Reberšek Gorišek, dr. med., ga. Majda

Petek, Splošna bolnišnica Maribor, Oddelek za nalezljive bolezni in vročinskastanja, Ljubljanska ul. 5, 2000 Maribor, tel.: 02 32 12 657 ali 32 12 631, faks:02 33 12 393, e-pošta: [email protected]

Gorska reševalna služba SlovenijePodkomisija za medicinoorganizira

11. AŽMANOVE DNEVEHotel Kompas, Kranjska Gora14.–15. marec 2003

PROGRAM:Petek, 14. marca 200315.30–16.00 Prijave udeležencev16.00–16.10 Pozdrav16.10–16.40 Strupene in užitne rastline v našem okolju, Nada Praprotnik16.40–17.10 Ukrepanje ob pogostejših zastrupitvah (naknadno)17.10–17.30 Odmor (kava, sok)

17.30–18.00 Potovanje v visokogorje in zaščita pred nalezljivimiboleznimi, Ada Hočevar Grom

18.00–18.30 Medicina v divjini, Tadeja Kotlar19.00–20.00 Večerja – skupaj s člani Med. Com. I.C.A.R

20.20 New perspectives on avalanche accident, proposal for newclassification of safety equipment, Hermann BruggerRazprava

Sobota 15. marca 20038.30–9.00 Exercise temperature regulation at altitude, Igor B. Mekjavic9.00–9.45 The factors limiting maximal oxygen consumption at sea

level and high altitude, Pietro di Prampero9.45–10.05 Brief (3 minute) oral presentations of posters:

Does hypoxia effect cutaneous temperature sensitivity,Petra Golja in sodelavciBody temperature during exercise: is it a function ofabsolute or relative work? Alan Kacin in sodelavciCO

2 accumulation in hyperbaric bags, Jurij Gorjanc in

sodelavciEvaluation of OUTLAST® material in hiking boots, MartinTomsic in sodelavciEvaluation of sleeping bags using a thermal manikin,Bogomir Vrhovec in sodelavciDesign and development of a gait simulator for evaluation ofhiking boots, Borut Lenart in sodelavci

10.05–11.00 Odmor s kavo in razgovor o posterjih

11.00–12.30 Prof. dr. Paolo Cerretelli, Universita di Milano (I)� The Pyramid Laboratory (5.050 m Lobuche, Nepal)� Aerobic and anaerobic metabolism at altitude: 10 years

research at the Pyramid� The muscle proteome: hints of permanent altitude

adaptation in Tibetans12.30–13.00 Splošna razprava13.00–14.30 Kosilo

14.30–16.45 Delavnice - delo po skupinah:Torakalna drenaža, Jani Pšenica, Jurij GorjancScenarij (politravma, oživljanje), Martina Zupančič, EvaPogačarDefibrilacija, Jelena Vilman

Temeljni in dodatni postopki oživljanja pri dojenčku, Peter Najdenov, Bar-bara Urbanc

17.00 Zaključek

Organizacijski odbor: Peter Najdenov, Eva Pogačar, Jurij Gorjanc, Barba-ra Urbanc

Srečanje je namenjeno vsem zdravnikom Gorske reševalne službe, NMPin vsem zdravnikom, ki jih zanima urgentna, potovalna in višinska medicina.

Kotizacija z DDV je 15.000,00 SIT za dva dni, 8.000,00 SIT za en dan; zaštudente in sekundarije je teoretični del brezplačen; za člane GRS kotizacijeni. Plačilo kotizacije ob registraciji.

Kotizacija zajema predavanja, okrepčila med odmori, večerjo, kosilo, potr-dilo o udeležbi.

Število udeležencev za teoretični del neomejeno, za učne delavnice ome-jeno, upoštevan bo vrstni red prijavljanja. Prijave ob registraciji.

Dodatne informacije: Peter Najdenov, dr. med., Splošna bolnišnica Jese-nice, Pediatrični oddelek, tel.: 04 58 68 560, GSM: 041 749 049.

Možnost prenočišča v Kranjski Gori. Prosimo za rezervacijo sobe pri orga-nizatorju.



72

Splošna bolnišnica MariborSlužba za ginekologijo in perinatologijoOddelek za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo inUniverza v MariboruCenter za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študijeInštitut za reproduktivno biologijoorganizirata

UČNO DELAVNICO: TEHNIKEASISTIRANE REPRODUKCIJESplošna bolnišnica Maribor, Maribor21.–23. maj 2003

PROGRAM:Sreda, 21. maja 2003

9.00–9.30 Standardizirani diagnostični postopki SZO v diagnostikineplodnosti (E. Borko)

9.30–10.00 Zdravljenje neplodnosti in z dokazi podprti postopkizdravljenja (evidence-based medicine) (V. Vlaisavljević)

10.00–10.30 Klinična pot odločanja pri zdravljenju neplodnosti na našemoddelku (M. Reljič)

10.30–10.45 Selekcija pacientov in priprava na IVF (V. Gavrić Lovrec)10.45–11.00 Standardiziran vprašalnik za paciente kot pomoč za analizo

vzrokov neplodnosti (V. Vlaisavljević)11.00–11.15 Premor

11.15–11.30 Endoskopske operacije in postopki zunajtelesne oploditve(M. Reljič)

11.30–12.00 Protokoli za spodbujanje ovulacije (V. Vlaisavljević)12.00–14.00 Kosilo

14.00–14.30 Spremljanje rasti foliklov z ultrazvokom (V. Vlaisavljević)14.30–15.00 Spremljanje endometrija z ultrazvokom (V. Gavrić Lovrec)15.00–15.30 Zunajtelesna oploditev (IVF) (B. Kovačič)15.30–16.00 Identifikacija in ocenjevanje kakovosti oocitov in zarodkov

(M. Čižek Sajko)16.00–18.00 Skupina A: Folikulometrije in punkcije foliklov

Skupina B: Embriotransfer

Četrtek, 22. maja 20039.00–9.30 IVF v naravnem ciklusu (M. Reljič)

9.30–10.00 Injiciranje semenčic v citoplazmo jajčne celice (ICIS) (V.Vlaisavljević)

10.00–10.30 Nepravilnosti mehanizmov oploditve (B. Kovačič)10.30–10.45 Premor

10.45–11.15 Lutealna podpora (V. Gavrić Lovrec)

11.15–11.45 Moška neplodnost kot indikacija za oploditev z biomedicin-sko pomočjo (V. Vlaisavljević)

11.45–12.15 Intrauterina inseminacija: naravni ciklus, klomid aligonadotropini? (V. Kovač)

12.15–13.00 Tehnike priprave semena za IUI (M. Čižek Sajko)13.00–14.30 Kosilo

14.30–15.00 Zamrzovanje zarodkov, ejakulata, tkiva testisa in ovarija (B.Kovačič, M. Čižek Sajko)

15.00–15.30 Komplikacije tehnik asistirane reprodukcije (M. Reljič)15.30–16.00 Tehnike asistirane reprodukcije v poznem reproduktivnem

obdobju (V. Vlaisavljević)16.00–18.00 Skupina A: Embriotransfer in punkcije foliklov

Skupina B: Folikulometrije

Petek, 23. maja 20039.00–9.30 Mesto dispanzerskega ginekologa pri pripravi in spremljanju

pacientk med postopkom OBMP (V. Vlaisavljević)9.30–10.00 Predimplantacijska genetska diagnostika (B. Kovačič)

10.00–10.30 Maturacija jajčnih celic in vitro (V. Vlaisavljević, M. ČižekSajko)

10.30–11.00 Dopplerjeve preiskave v reproduktivni medicini (V. GavrićLovrec)

11.00–11.15 Premor

11.15–11.30 Blastociste: nove možnosti selekcije zarodkov za embrio-transfer

11.30–11.45 Klinični rezultati programa prenosa blastocist v rutinski rabiza vse paciente (V. Gavrić Lovrec)

11.45–12.00 Pelviskopija: ambulantni način preiskave jajcevodov (M.Reljič)

12.00–12.30 Nova zdravila – novi protokoli: rekombinantni FSH inantagonisti GnRH (V. Vlaisavljević)

12.30–13.00 Spontani splav in postopki OBMP (M. Reljič)13.00–13.30 Umetni ciklus za prenos odmrznjenih zarodkov (V. Kovač)13.30–14.00 Odmor in prigrizek

14.00–14.30 Večplodna nosečnost in OBMP (V. Vlaisavljević)14.30–15.00 Nosečnost in porod pri pacientkah po OBMP (K. Ogrizek

Pelkič)15.00–15.30 Hiperstimulacija: ambulantno in hospitalno vodenje (M.

Reljič)15.30–16.00 Zakonski in zavarovalniški predpisi za postopke OBMP (V.

Vlaisavljević)18.00 Večerja in pogovor s predavatelji

Vodja učne delavnice: prof. dr. Veljko Vlaisavljević, dr. med.Predavatelji: prof. dr. Elko Borko, dr. med., Mojca Čižek Sajko, univ. dipl.

biol., asist. mag. Vida Gavrić Lovrec, dr. med., dr. Borut Kovačič, univ. dipl. biol.,asist. Vilma Kovač, dr. med., asist. dr. Milan Reljič, dr. med., mag. Ksenija Ogri-zek Pelkič, dr. med.

Program učne delavnice je namenjen ginekologom, ki želijo razširiti zna-



73

nje o tehnikah zanositve z biomedicinsko pomočjo.Delo bo potekalo v skupini z največ 10 kandidati.Kotizacija za udeležbo na tečaju znaša 40.000,00 SIT (DDV je vključen).

Vključuje predavanja, zbornik delavnice, okrepčilo med odmori in kosila.Kotizacijo plačate na transakcijski račun (pred plačilom pokličite kontakt-

no osebo).Prijava: Prijava je obvezna. Vaše prijave pošljite na naslov: Splošna bolni-

šnica Maribor, Služba za ginekologijo in perinatologijo, ga. Suzana Knuplež,Ljubljanska 5, 2000 Maribor, tel.: 02 32 12 462, faks: 02 33 12 393, e-pošta:[email protected]

Združenje za fizikalno in rehabilitacijsko medicino inOddelek za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Splošne bolnišniceMariborvabita na učno delavnico

CYRIAXOVA ORTOPEDSKAMEDICINASplošna bolnišnica Maribor, Maribor14.–16. marec 2003

PROGRAM:� Splošni uvod v Cyriaxovo ortopedsko medicino� Prenesena bolečina� Anamneza in fizikalni pregled� Biomehanika in celjenje vezivno-tkivnih struktur� Opisna anatomija glenohumeralnega sklepa in akromioklavikularnega

sklepa� Anatomija in vivo� Pregled ramena� Konzervativno zdravljenje nestabilnosti artroze in artritisa ramenskega

sklepa� Subakromialna utesnitev in drugi utesnitveni sindromi� Konzervativna terapija bolezni rotatorne manšete in ramenskega sklepa

Vodja tečaja: Rene de Bruijn, Senior Lecturer in Ortopedic Medicine, Net-herlands

Sodelavci: prim. doc. dr. Zmago Tuk, dr. med., mag. Breda Jesenšek Pa-pež, dr. med., Dragan Lonzarić, dr. med.

Namen delavnice je seznanitev s Cyriaxovo ortopedsko medicino, pose-bej poglobiti znanje manualne terapije – prečne frikcije, mobilizacijskih in ma-nipulacijskih tehnik za ramenski sklep.

Delavnica je namenjena predvsem zdravnikom fiziatrom in ortopedom. Vučni delavnici bo teoretični osnovi sledil poudarek na praktični obravnavi pato-logije ramenskega sklepa. Vaje bodo potekale pod neposrednim vodstvompredavatelja in ob pomoči strokovnih sodelavcev. Tečaj bo potekal v angleš-kem jeziku.

Glede na uspeh izobraževanja, bomo program nadaljevali.Število udeležencev: 20Kotizacija 70.000,00 SIT vključuje udeležbo na srečanju, osvežitev in

prigrizke med predvidenimi odmori ter skupna kosila.Kotizacijo nakažite na transakcijski račun pri NKB d.d. Maribor št.:

04515-0000124280, sklic na št. 1029.Informacije in prijava: ga. Marija Kobalej, Oddelek za fizikalno in rehabili-

tacijsko medicino, Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,e-pošta: [email protected]

Nočitve so možne v Garni hotelu Tabor, tel.: 02 42 16 410, faks:02 42 16 440.

Združenje psihiatrov Slovenskega zdravniškega društvavabi na redni strokovni sestanek z naslovom

PREPREČEVANJE IN OBRAVNAVANASILNEGA VEDENJA VPSIHIATRIJIHotel Austrotel, Miklošičeva 9, Ljubljana7. marec 2003

PROGRAM:Petek, 7. marca 2003

10.00 R. Whittington: Violence in psychiatry10.30 R. Almvik: Risk factors for violent behaviour in hospital and

in community11.00 L. Bowers: Staff-related risk factors for violent behaviour11.30 Odmor

12.00 I. Maremmani: Illegal drugs and violent behaviour12.30 M. Lovrečič: »Mobbing« na delovnem mestu kot nasilje13.00 M. Z. Dernovšek, M. Lovrečič, V. Novak Grubič: Smernice

za preprečevanje in obravnavanje nasilnega vedenjaduševno motenih oseb v zunajbolnišnični dejavnosti

13.30 Zaključek

Sestanek je namenjen psihiatrom, zdravnikom splošne in družinske me-dicine in drugim zdravnikom, ki se srečujejo s problemi nasilja, pogojenega zduševnimi motnjami; vabljene so tudi medicinske sestre in drugi zdravstvenidelavci, za katere je tema aktualna.

Predavanja bodo v angleščini in slovenščini.Kotizacije ni.Predhodne prijave niso potrebne.Dodatne informacije: doc. dr. Mojca Z. Dernovšek, dr. med., Center za iz-

venbolnišnično psihiatrično dejavnost, Psihiatrična klinika Ljubljana, tel.: 0123 15 990, in prim. Andrej Žmitek, dr. med., Psihiatrična bolnišnica Begunje,tel.: 04 53 33 315.



74

Klinični oddelek za nefrologijoSPS Interna klinikaKlinični center Ljubljanaorganizira strokovno srečanje z naslovom

BOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKAHIPERTENZIJA - PODIPLOMSKAŠOLA ZA ZDRAVNIKE IV1. predavalnica Kliničnega centra, Ljubljana21.–22. marec 2003

Organizacijski in strokovni odbor: prof. dr. Staša Kaplan Pavlovčič, dr.med., svetnica, predsednica, prim. doc. dr. Marko Malovrh, dr. med., svetnik,strokovni vodja, asist. mag. Damjan Kovač, dr. med., tajnik, asist. mag. JelkaLindič, dr. med., blagajničarka

PROGRAMPetek, 21. marca 2003

7.30–8.40 Registracija udeležencevUvod, S. Kaplan PavlovčičModeratorka: S. Kaplan PavlovčičKronična ledvična bolezen

8.45–9.00 D. Černe: Možne napake pri laboratorijskem določanjuledvične funkcije in lipidov

9.00–9.20 J. Lindič: Diabetična nefropatija9.20–9.40 R. Kveder: Neimunološko zdravljenje kronične ledvične

bolezni9.40–10.00 M. Malovrh: Indikacije in potek ledvične biopsije

10.00–10.20 B. Čižman: Obravnava bolnika z ledvičnim kamnom10.20–10.35 Razprava10.35–11.00 Odmor

Moderator: R. PonikvarAkutna ledvična odpoved

11.00–11.20 R. Ponikvar: Akutna ledvična odpoved11.20–11.40 J. Buturović Ponikvar: Zdravljenje akutne ledvične odpovedi11.40–12.00 A. Urbančič: Akutna ledvična odpoved zaradi zdravil12.00–12.20 M. Benedik: Odmerjanje zdravil pri ledvični insuficienci12.20–12.40 Razprava12.40–14.00 Odmor

Moderator: M. MalovrhZdravljenje kronične ledvične bolezni

14.00–14.20 D. Kovač: Imunosupresijsko zdravljenje ledvičnih bolezni,stranski učinki in sodelovanje specialist – družinski zdravnik

14.20–14.40 J. Kovač: Zdravljenje hiperlipidemije v nefrologiji

14.40–14.55 J. Varl: Zdravljenje anemije pri ledvični insuficienci14.55–15.10 Razprava

Moderator: R. AccettoArterijska hipertenzija

15.10–15.30 P. Dolenc: Problemi vrednotenja meritev krvnega tlaka15.30–15.50 R. Accetto: Zdravljenje arterijske hipertenzije pri starejših

bolnikih15.50–16.10 S. Kaplan Pavlovčič: Arterijska hipertenzija in aterosklerotič-

na stenoza ledvičnih arterij16.10–16.35 B. Knap: Motnje elektrolitov v povezavi z zdravljenjem

srčnega popuščanja16.35–16.55 V. Premru: Srčno-žilne bolezni pri bolnikih s kronično

ledvično boleznijo16.55–17.15 Razprava

Sobota, 22. marca 20039.00–16.00 Delavnice: razdelitev in delo v skupinah I, II, III, IV

11.45–13.00 Odmor za kosilo

15.45–16.00 Zaključek šole

B. Čižman I. Ledvični kamniI. skupina 9.00–10.15 - Bolnik z oksalatnim kamnomII. skupina 10.30–11.45 - Bolnik z infekcijskim kamnomIII. skupina 13.00–14.15 - Bolnik s hidronefrozoIV. skupina 14.30–15.45 - Bolnik z uratnim kamnom

R. Kveder II. Kronična ledvična bolezenII. skupina 9.00–10.15 - Bolnik s proteinurijo in/ali hematurijoIII. skupina 10.30–11.45 - Bolnik z diabetično nefropatijoIV. skupina 13.00–14.15 - Neimunološko zdravljenje

kronične ledvične bolezniI. skupina 14.30–15.45 - Pomen zaviralcev angiotenzinske

konvertaze in blokatorjevangiotenzinskih receptorjev

M. Malovrh III. Vodenje bolnika s kroničnoledvično insuficienco

III. skupina 9.00–10.15IV. skupina 10.30–11.45I. skupina 13.00–14.15II. skupina 14.30–15.45

J. Lindič IV. Okužbe sečilIV. skupina 9.00–10.15 Nezapletene in zapleteneI. skupina 10.30–11.45 okužbe spodnjih in zgornjih sečilII. skupina 13.00–14.15III. skupina 14.30–15.45

Podiplomska šola je namenjena zdravnikom splošne medicine, specialis-tom in specializantom interne medicine za pripravo za delo na nefrološkem

Priprava bolnika na nadomestnozdravljenje z dializo. Obravnavabolnika s končno ledvično odpovedjopri družinskem zdravniku in/aliinternistu. Urgentna stanja pri bolnikus končno odpovedjo ledvic.



75

oddelku v okviru specializacije iz interne medicine, sekundarijem in vsem zdrav-nikom, ki se želijo seznaniti ali osvežiti znanje o sodobnem, praktičnem pristo-pu k bolniku z najpogostejšimi problemi s področja bolezni ledvic in arterijskehipertenzije v povezavi z ledvično boleznijo.

Kotizacija znaša 30.000,00 SIT, nakažite jo na Slovensko zdravniško druš-tvo, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, št. računa: 02222-0015918588, sklicna št.: 21900, s pripisom »za Bolezni ledvic IV« .

V kotizacijo je vključen davek na dodano vrednost.Kotizacija vključuje udeležbo na strokovnem programu in delavnicah, knji-

go, družabno pogostitev in plačilo potrdila Zdravniške zbornice.Prijavnice, ki so objavljene v vsaki številki Izide, pošljite na naslov: ga. Da-

nica Brlec, Klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za nefrologijo, Hospitalnioddelek, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 52 22 408, faks: 01 52 22 408.

V primeru, da bo plačnik delovna organizacija, bomo na podlagi prijavniceizstavili račun.

Informacije: prim. doc. dr. Marko Malovrh, dr. med, svetnik, tel.: 0152 22 460, faks: 01 52 22 460, e-pošta: [email protected], prof. dr.Staša Kaplan Pavlovčič, dr. med., svetnica, tel.: 01 52 22 408, faks: 0152 22 408, e-pošta: [email protected]

Klinični center LjubljanaInterna klinikaKlinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezniorganizira

XV. PODIPLOMSKO ŠOLOZA ZDRAVNKE – SLADKORNABOLEZEN TIPA 21. predavalnica Kliničnega centra, Ljubljana28.–29. marec 2002

PROGRAM:Petek, 28. marca 200312.00–12.40 Pozdrav in uvod v šolo, anketa

Moderator: M. Ravnik Oblak12.40–13.00 M. Ravnik Oblak: Diagnostika, klasifikacija in etiopatogene-

za sladkorne bolezni tipa 213.00–13.20 M. Vrtovec: Vzgojno-izobraževalni program bolnika s

sladkorno boleznijo tipa 213.20–13.40 M. Medvešček: Prehrana v zdravljenju sladkorne bolezni

13.40–14.00 M. Vrtovec: Telesna dejavnost14.00–14.30 Odmor

Moderator: F. Mrevlje14.30–15.00 F. Mrevlje: Zdravljenje z oralnimi antidiabetiki15.00–15.20 F. Mrevlje: Zdravljenje z insulinom15.20–16.00 P. Senčar, D. Hrastnik: Predstavitev repeglinida in najpogos-

teje uporabljenih insulinov16.00–16.20 M. Tomažič: Samokontrola16.20–16.40 Odmor

Moderator: M. Tomažič16.40–17.10 M. Koselj: Kronični zapleti sladkorne bolezni17.10–17.30 V. Urbančič Rovan: Diabetična noga17.30–17.50 M. Koselj: Sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija17.50–18.15 M. Medvešček: Sladkorna bolezen in dislipidemija18.15–18.40 M. Medvešček: Sladkorni bolnik v posebnih okoliščinah

Sobota, 29. marca 2003Delavnice (skupine A, B, C)

8.00–9.00 Svetovanje prehrane (M. Bohnec, M. Hočevar, M. TomažinŠporar)

9.00–10.00 Samokontrola (M. Bohnec, M. Hočevar, M. TomažinŠporar)

10.00–11.00 Peroralna terapija, 1. del (F. Mrevlje, M. Koselj, M. RavnikOblak)

11.00–11.20 Odmor

11.20–12.20 Peroralna terapija, 2. del (F. Mrevlje, M. Tomažič, M. RavnikOblak)

12.20–13.20 Zdravljenje z insulinom (F. Mrevlje, M. Vrtovec, V. Urbančič)13.20–14.20 Sladkorni bolnik v posebnih okoliščinah (M. Koselj, M.

Medvešček, M. Tomažič)14.20–15.00 Odmor15.00–15.30 Diabetična noga, prikaz primerov (V. Urbančič Rovan)15.30–15.50 Obravnava sladkornega bolnika v ambulanti splošne

medicine (M. Koselj)15.50–16.30 Preizkus pridobljenega znanja. Anketa, ocena šole

16.30 Zaključek šole

Kotizacije ni.Število udeležencev je omejeno na 30.Prijave in informacije: prim. Miha Koselj, dr. med., Klinični oddelek za en-

dokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Klinični center Ljubljana, Zaloš-ka 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 22 837, faks: 01 52 22 738.

Prijavite se do 10. marca 2003 z enotno prijavnico za udeležbo na zdrav-niških srečanjih, objavljeno v reviji Isis.



76

Medicinska fakulteta, Odsek za stomatologijoorganizira strokovno srečanje

LASERJI V STOMATOLOGIJIFestivalna dvorana, Bled5. april 2003

PROGRAM:14.30–14.45 Prof. dr. Uroš Skalerič: Uvodne misli14.45–15.00 Dr. Matjaž Lukač: Fizikalne osnove laserjev15.00–15.25 Asist. Boris Gašpirc, dr. stom.: Laserji v parodontologiji15.25–15.45 Asist. David Dovšak, dr. med.: Lasersko zdravljenje

levkoplakij in žilnih malformacij v ustni votlini15.45–16.00 Odmor

16.00–16.40 Prof. dr. Andreas Moritz: Lasers in endodontics16.40–17.05 Prof. dr. Ivica Anić: Uklanjanje kariesa zuba Er: YAG

laserom17.05–17.20 Mag. Želimir Božič, dr. stom.: Uporaba laserja Er:YAG in Nd:

YAG v stomatologiji – primeri17.20–17.40 Razprava

Kotizacija 10.000,00 SIT. Plača se jo na račun št.: 01100-6030708380,sklic na št. 230/26, s pripisom “laser”.

Informacije: ga. Sonja Leben, Medicinska fakulteta, Odsek za stomatolo-gijo, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 52 24 371, faks: 01 52 22 504.

Klinični center, Ginekološka klinikaKatedra za ginekologijo in porodništvoZdruženje za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in citopatologijoorganizirajo mednarodni simpozij

USPOSABLJANJE IN STALNOPOKLICNO IZOBRAŽEVANJE VGINEKOLOŠKI CITOLOGIJI INPRESEJANJU RAKA MATERNIČNEGAVRATU V 21. STOLETJU: NOVIPRISTOPI V POKLICNEMUSPOSABLJANJU IN STALNEMSTROKOVNEM IZOBRAŽEVANJUGinekološka klinika, Ljubljana14.–15. marec 2003

PRELIMINARNI PROGRAM:Petek, 14. marca 2003

Dulcie V. Coleman: Poklicno usposabljanje citotehnologov in strokovnoizobraževanje citopatologov v ginekološki citologiji

Margherita Branca: Rezultati analiz zunanjega nadzora kakovosti v cito-loških laboratorijih v Italiji

Kari Syrjänen: Metode in pomen določanja humanih papilomskih virusovkot pomožna metoda presejanja

Julij Kovačič: 50 let ginekološke citologije na Ginekološki kliniki v LjubljaniStelio Rakar: Rezultati raziskav o vzrokih ustaljene incidence raka mater-

ničnega vratu v SlovenijiAndrej Možina: Izobraževanje v kolposkopijiMarjetka Uršič Vrščaj: Določanje onkogenih tipov humanih papilomskih

virusov v SlovenijiMojca Eržen: The Pap Test Procedure in Quality Assurance and Continu-

ous Quality Improvement in Laboratories which undertake Cervical Cytology– predstavitev izdaje knjižic v slovenskem jeziku, ki je nastala v projektu EC,Leonardo da Vinci, Cytotrain 2000

Informacijski sistemi v ginekološki citopatologijiRezultati analize testov PAP v obdobju 1996-2000

Sobota, 15. marca 2003Drugi dan simpozija bo delavnica za citotehnologe in citopatologe: Mejne

spremembe v ginekološki citologiji.Namen simpozija je predstaviti problematiko izobraževanja in nadzor ka-

kovosti delovanja vseh sodelujočih strokovnjakov v ginekološki citologiji in

presejanju raka materničnega vratu.Na simpoziju želimo podrobneje predstaviti knjižici Postopek pri testu PAP

in Zagotavljanje kakovosti in stalno izboljševanje kakovosti v laboratorijihza cervikalno citologijo, prevedeni v slovenščino, ki sta izšli v programu zavzgojo in izobraževanje Leonardo da Vinci, ki ga je ustanovila Evropska skup-nost.

Simpozij je namenjen vsem, ki sodelujejo v presejanju raka materničnegavratu.

Znanstveni odbor: Stelio Rakar, Mojca Eržen, Andrej Možina, Ana Pogač-nik, Marjetka Uršič Vrščaj, Maja Primic Žakelj

Organizacijski odbor: Nataša Petkovšek, tajnica, Branko Cvetičanin, bla-gajnik.

Navodila predavateljem: Predavatelj ima na voljo 25 minut. Pisni prispe-vek za zbornik naj bo kratek strukturiran izvleček.

Kotizacija je 15.000 SIT (DDV ni vključen).Simpozij bo potekal v angleškem in slovenskem jeziku.Informacije: ga. Nataša Petkovšek, tel.: +386 1 43 14 355, faks: +386 1

52 26 130, e-pošta: [email protected]



77

Zavod za mednarodno pravno izobraževanje in raziskovanje, Ljubljanaorganizira

2. SPOMLADANSKI SIMPOZIJ OPRAVNIH VIDIKIH MEDICINSKE INFARMACEVTSKE STROKEna temo: STATUS SLOVENSKEGA ZDRAVNIKA

Avditorij, Portorož10.–11. april 2003

PROGRAM:Četrtek, 10. aprila 200314.00–15.00 Registracija udeležencev15.00–15.10 Pozdravni nagovor, dr. Rado Race, predsednik SECLI, mag.

Boštjan J. Turk, direktor SECLI15.10–15.40 Slovenski zdravnik – slovenski intelektualec, prof. dr. Dušan

Keber, dr. med., višji svetnik, minister za zdravje RS15.40–16.10 Kreativna vloga zdravnika v dejavnostih Kliničnega centra,

prof. dr. Primož Rode, dr. med., generalni direktor Kliničnegacentra, Ljubljana

16.10–16.40 Strokovna odgovornost Slovenske medicine na poti v EU –primerjave, prof. dr. Zoran M. Arnež, dr. med., višji svetnik,ambasador RS za znanost, strokovni direktor Kliničnegacentra, Ljubljana

16.40–17.10 Človekove pravice v zvezi z biomedicino – sodelovanje etikein prava, akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med., predsednikKomisije za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje

17.10–17.30 Razprava17.30–17.50 Odmor za kavo

17.50–18.10 Položaj medicinskih znanosti v slovenski znanosti, akad.prof. dr. Boštjan Žekš, predsednik Slovenske akademijeznanosti in umetnosti

18.10–18.30 Odgovornost Medicinske fakultete za formiranje slovenske-ga zdravnika, prof. dr. Jože Balažic, dr. med., svetnik,predstojnik Inštituta za sodno medicino, Medicinskafakulteta Univerze v Ljubljani

18.30–18.50 Pomen in položaj slovenskega zdravnika v javnem sektorju,asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., predsednik Zdravniškezbornice Slovenije

18.50–19.20 Vloga Slovenskega zdravniškega društva v uveljavljanju

zdravnika v družbi, prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.,predsednik Slovenskega zdravniškega društva

19.20–19.40 Sklepna razprava prvega dne simpozija21.00 Sprejem organizatorjev simpozija za udeležence

Petek, 11. aprila 20039.40–10.00 Prihod udeležencev

10.00–10.30 Vrste pravne odgovornosti v medicinski praksi, doc. dr. MiroCerar, Katedra za teorijo in sociologijo prava na Pravnifakulteti Univerze v Ljubljani

10.30–11.00 Napredovanje in plačilni sistem ter položaj zdravnika pozakonu o javnih uslužbencih, mag. Erik Kerševan, Katedraza upravnopravne znanosti na Pravni fakulteti Univerze vLjubljani

11.00–11.30 Razprava11.30–12.00 Odmor za kavo

12.00–12.30 Nadzor financ v zdravstvu – vidik računskega sodišča, prof.dr. Vojko Antončič, predsednik Računskega sodišča RS

12.30–13.00 Odgovornost zdravnikov za predpisana zdravila, zdravstve-ne pripomočke in umetne implantacijske materiale, JurijŽurej, univ. dipl. prav., svetovalec Državne revizijske komisije

13.00–13.30 Investicije v javne zdravstvene zavode, mag. DušanBlaganje, univ. dipl. ing. arh., Sektor za investicije, Ministrs-tvo za zdravje

13.30–14.00 Sklepna razprava in zaključek simpozija

Simpozij je prvenstveno namenjen: zdravnikom, predstojnikom in vods-tvenemu osebju klinik in bolnišnic, direktorjem zdravstvenih domov, pravnimstrokovnjakom v zdravstvu

Kotizacija znaša 58.500,00 SIT. Davek na dodano vrednost v kotizaciji nizajet in se obračuna posebej. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest. Pred-nostni vrstni red bo upoštevan glede na datum prispele prijavnice.

Kotizacija zajema: udeležbo na seminarju, posebno strokovno gradivo zaseminar, postrežbo med odmori, sprejem z večerjo prvega dne.

Odjave: V primeru odjave do vključno 15 dni pred začetkom seminarja 50odstotkov kotizacije, od 15 do vključno 7 dni pred začetkom seminarja 70odstotkov kotizacije. V času manj kot 7 dni pred začetkom seminarja 90 od-stotkov kotizacije.

Organizator bo prijavljenim udeležencem izstavil predračun na podlagi pris-pele prijavnice, ki ga je potrebno v celoti poravnati v roku 8 dni od prejema. Nadan seminarja bodo udeleženci prejeli račun, ki nadomesti predračun.

Vsi udeleženci bodo prejeli pisno potrdilo o udeležbi.Prijave lahko pošljete po pošti na naslov: SECLI – ZAVOD, Ljubljana, Gor-

nji trg 4/II., 1000 Ljubljana, ali po faksu: 01 43 00 066, tel.: 01 43 00 065, e-pošta: [email protected]



78

Sekcija za klinično mikrobiologijo in hospitalne infekcije Slovenskegazdravniškega društvaorganizira strokovno srečanje

BOLNIŠNIČNE OKUŽBE 2003Srednja predavalnica nove MF, Korytkova 2, Ljubljana6. junij 2003

Preliminarni program:Petek, 6. junija 2003

8.00 Registracija udeležencev9.00 Začetek srečanja

9.05–9.40 Organizacija dela na področju obvladovanja bolnišničnihokužb

9.40–10.05 Predstavitev smernic: Obvladovanje bolnišničnih okužb10.05–10.25 Delovanje na področju obvladovanja bolnišničnih okužb v

regijski bolnišnici – Murska Sobota10.30–10.50 Organizacija izobraževanja na področju bolnišničnih okužb v

celjski bolnišnici10.50–11.15 Analiza stroškov zaradi izolacije11.15–11.30 Razprava

11.30–12.00 Odmor s kavo

12.00–12.15 Zaključki nacionalne prečne raziskave o bolnišničnihokužbah iz leta 2001

12.15–12.35 Upoštevanje pravil za higieno rok v EIT12.35–13.00 Pomen sodelovanja infektologa in kliničnega mikrobiologa v

bolnišnici Maribor13.00–13.10 Posebnosti obvladovanja bolnišničnih okužb pri bolnikih z

novotvorbami13.10–13.30 Razprava13.30–14.30 Odmor s kosilom

14.30–15.00 Načela preprečevanja okužb v povezavi z žilnimi pristopi15.00–15.20 Okužbe pri bolnikih na dializi15.20–15.40 Septični zapleti pri vsadkih15.40–16.00 Okužbe pri kardiokirurških posegih16.00–16.20 Diagnostika bolnišnično pridobljene pljučnice16.20–16.40 Razprava

Organizacijski odbor srečanja: prof. dr. Marija Gubina, dr. med., prim. Tat-jana Lužnik Bufon, dr. med., prim. Marjetica Škerl, dr. med., Mojca Dolinšek,prof. soc. ped., viš. med. ses., Jana Kolman, dr. med.

Kotizacija (DDV ni vključen)::::: 15.000,00 SIT, študenti in upokojeni zdrav-niki je ne plačajo. V kotizacijo so zajeti napitki med odmori, kosilo in zbornik.

Prijavnico pošljite na naslov: ga. Mihaela Oberdank Hrastar, Inštitut zamikrobiologijo in imunologijo, Tajništvo katedre, Zaloška 4, 1000 Ljubljana,

tel.: 01 54 37 408, faks: 01 54 37 401, e-pošta: [email protected]

Organizator si pridržuje pravico do manjših sprememb v programu.

Klinični oddelek za pediatrijo, Splošna bolnišnica MariborDispanzer za otroke in Dispanzer za šolske otroke in mladostnike,Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca MariborZdruženje za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društvaorganizirajo

XIII. SREČANJEPEDIATROV V MARIBORURektorat Univerze Maribor, Slomškov trg 15, Maribor4.–5. april 2003

PROGRAM:Petek, 4. aprila 2003

7.30 Odprtje pisarneNutritivna alergijaOrganizatorja teme: prof. dr. Dušanka Mičetić Turk, dr. med.,prim. Aleksander Brunčko, dr. med.

9.00–11.00 Pozdrav organizatorjevprof. dr. A. Ihan (Ljubljana): Imunološki mehanizminutritivne alergijeprof. dr. D. Mičetić Turk (Maribor): Prebiotiki in probiotiki ternjihova vloga pri nutritivni alergijiprof. dr. A. C. Hauer (Gradec): Nutritivna alergija inprobiotikiprof. dr. Z. Szephaluszi (Dunaj): Transplacentarni prenosalergenovdoc. dr. M. Košnik (Golnik): Laboratorijska diagnostikanutritivne alergijeprof. dr. S. Kolaček (Zagreb): Dietna prehrana pri nutritivnialergijimag. S. Unger (Gradec): Hipoalergena prehrana dojenčkov

11.00–11.30 Odmor s kavo

11.30–13.00 prim. V. Glavnik (Ljubljana): Oralni alergijski sindromprim. A. Brunčko (Maribor): Sindrom urtikarije in angioede-ma ter nutritivna alergijaprof. dr. M. Peršić (Rijeka): Eozinofilni gastroenteritisasist. D. Urlep (Maribor): Obravnava bolnika z gastrointesti-nalno manifestacijo nutritivne alergijeM. Kavalar, M. Homšak (Maribor): Obravnava bolnika skožno manifestacijo nutritivne alergijeR. Janša (Ljubljana): Diferencialna diagnostika medceliakijo in nutritivno alergijo



79

mag. Z. Plečnik (Ljubljana): Dietetična živila za posebnezdravstvene namene

13.30 Kosilo

Farmakologija perinatalnega obdobja15.00–15.10 Doc. dr. Zlatka Rakovec Felser, spec. klin. psih: Psihosocial-

na obremenjenost nosečnice s kronično boleznijo inproblem sprejetja materinske vloge.

15.10–15.20 Doc. dr. Ksenja Geršak: Zdravila v nosečnosti in novorojen-ček

15.20–15.30 Andreja Tekauc Golob: Hemodinamske spremembe vmožganskem ožilju po izpostavljenosti zdravilom

15.30–15.40 Prim. dr. Silva Burja, Lucija Kuder, prim. Brigita LobnikKrunič: Epilepsija, nosečnost in novorojenček

15.40–15.50 Razprava15.50–16.00 Odmor

16.00–16.10 Asist. mag. Janez Babnik, asist. mag. Lilijana KornhauserCerar, asist. Lev Bregant, Tjaša Černe: Steroidi prinedonošenčkih z dihalno stisko – primerjava zgodnjega skasnim in sistemskega z inhalacijskim zdravljenjem

16.10–16.20 Asist. mag. Zdravko Roškar, mag. Robert Pogorevc,Mirjana Miksič, Dušanka Meglič, Matjaž Homšak, asist.mag. Zlatka Kanič, mag. Mirjana Todorovič Guid, mag.Katarina Bračič: Preprečevanje in zdravljenje kroničnepljučne bolezni nedonošenčkov

16.20–16.30 Asist. mag. Lilijana Kornhauser Cerar, Tomaž Križnar, asist.mag Janez Babnik, asist. Lev Bregant, Andreja DomjanArnšek: Vpliv steroidov na razvoj nedonošenčkov, rojenih s25 tedni in manj

16.30–16.40 Mag. Mirjana Todorovič Guid: Zmanjševanje neugodnihfaktorjev okolja v eint na razvoj nedonošenih otrok

16.40–16.50 Razprava16.50–17.00 Odmor

17.00–17.10 Bojan Korpar, Vlado Čuić, Andrej Zavratnik: Vpliv diabetesain njegovega zdravljenja na stanje pri novorojenčku

17.10–17.20 Prim. mag. Ksenija Ogrizek Pelkič: Sistemske boleznivezivnega tkiva in nosečnost

17.20–17.30 Jože Žolger: Novorojenček matere z antifosfolipidnimsindromom - prikaz primera

17.30–17.40 Doc. dr. Geršak, asist. mag. Janez Babnik, asist. mag.Lilijana Kornhauser Cerar: Antipsihotična terapija nosečnicein večorganska odpoved novorojenčka

17.40–17.50 Razprava17.50–18.00 Odmor

18.00–18.10 Asist. Lev Bregant, prim. Maja Pestevšek: Vpliv jemanjadrog v nosečnosti na novorojenčka

18.10–18.20 Prim. dr. Zlata Felc: Prenos zdravil z materinim mlekom18.20–18.30 Milena Treiber: Z dokazi podprt protokol obravnave

bolečine pri novorojenčku

18.30–18.40 Asist. mag. Janez Babnik, asist. mag. Lilijana KornhauserCerar, Tomaž Križnar, Tjaša Černe, Andreja DomjanArnšek: Preprečevanje možganske krvavitve pri nedono-šenčku z indometacinom

18.40–18.50 Kanič Z: Hipoksična okvara miokarda pri asfiktičnemnovorojenčku

18.50–19.00 Razprava

Sobota, 5. aprila 20038.30 Satelitski simpozij – Febrilna stanja pri otroku

9.30–10.00 Odmor10.00–13.00 Okrogla miza: Prvo leto življenja

Organizator teme: Martin BigecUvodni referat: dr. Mikael Ostergren, dr. med., Svetovna zdravstvena orga-

nizacija, Regionalni urad za Evropo, Oddelek za zdravje otrok in adolescentov.Kotizacija: 30.000,00 SIT (z DDV), 15.000,00 SIT (z DDV) za en dan.

Nakažete jo na transakcijski račun št. 04515-000012 4280, sklic na št. 1031,ki je odprt pri Novi KBM d.d. Maribor, davčna številka: 42918847, s priprisom“za XIII. srečanje pediatrov v Mariboru”

Združenje za zdravljenje ran Slovenije inSPS Kirurška klinika, Klinični center Ljubljanaprirejata

IV. SIMPOZIJ O RANAHz mednarodno udeležbo

Klinični center Ljubljana, Ljubljana13.–14. marec 2003

PROGRAM:

Četrtek, 13. marca 20031. predavalnica Kliničnega centra, Zaloška cesta 7

8.00–8.30 Registracija udeležencevPredsedstvo: Z. M. Arnež, D. Smrke, A. Andriessen

8.30–8.35 Uvodni nagovor, B. Tršinar8.35–9.05 Kronična rana, S. Rakovec9.05–9.35 Akutna rana, Z. M. Arnež



80

9.35–10.05 Evidence based wound management (predavanjev angleškem jeziku), A. Andriessen

10.05–10.15 Razpravljanje10.15–10.45 Odmor za kavo

Predsedstvo: S. Rakovec, D. Smrke, C. Triller10.45–11.00 Ocena prekrvljenosti ekstremitet, P. Poredoš11.00–11.15 Radiološke spremembe na skeletu pri kroničnih ranah, J.

Jevtič11.15–11.35 Kirurško kritje akutnih in kroničnih ran, Z. M. Arnež11.35–11.55 Kirurško zdravljenje razjed na diabetični nogi, C. Triller11.55–12.05 Dermatološko zdravljenje venskih razjed, M. Košiček12.05–12.15 Interventna radiologija pri zdravljenju kronične rane, M.

Šurlan12.15–12.25 Kirurški revaskularizacijski posegi na spodnjih udih, N.

Kovačič12.25–12.35 Kronična rana in bolečina, M. Kurtin12.35–12.55 Razpravljanje12.55–14.00 Odmor za kosilo

Predsedstvo: S. Rakovec, C. Triller, Z. Parač14.00–14.20 Uporaba posebnih oblog pri oskrbi kronične rane, Z. Parač14.20–14.30 Preprečevanje in odkrivanje razjed na diabetični nogi, V.

Urbančič14.30–14.40 Rehabilitacija bolnikov pri zdravljenju kronične rane, B.

Sedej14.40–14.50 Zdravstvena nega kronične rane, J. Zrimšek14.50–15.00 Zdravstvena nega rane zaradi pritiska, N. Gavrilov15.00–15.10 Razpravljanje15.10–15.30 Odmor za kavo

15.30–16.30 Predstavitev posebnih oblog – izbrani dobavitelji

Petek, 14. marca 2003Klinični oddelek za kirurške infekcije, Zaloška c. 2, II. nad.

9.00–10.30 Učna delavnica skupine zdravnikov:Teoretična in praktična obravnava bolnikov s kroničnimiranamiVodita: Z. Parač, B. Kokalj

11.30–13.00 Učna delavnica ostalih udeležencev:Praktična obravnava bolnikov s kroničnimi ranamiVodita: C. Triller, J. Zrimšek

Klinični oddelek za plastično kirurgijo in opekline, Zaloška c. 7, II. nad.9.00–10.30 Učna delavnica ostalih udeležencev:

Praktična obravnava bolnikov s kroničnimi ranamiVodita: F. Planinšek, M. Stravnik

11.30–13.00 Učna delavnica ostalih udeležencev:Teoretična in praktična obravnava bolnikov s kroničnimiranamiVodita: M. Šolinc, A. Hočevar

Organizacijski in strokovni odbor: predsednik: prof. dr. Slavko Rakovec,dr. med., višji svetnik, člani: prof. dr. Zoran M. Arnež, dr. med., višji svetnik,

OBVESTILOZavod za razvoj paliativne oskrbe Ljubljanav sodelovanju zOpen Society Institute – New York inThe American Austrian Foundationrazpisuje

seminarje v Salzburgu(SALZBURG MEDICAL SEMINARSINTERNATIONAL)z naslednjih področij medicine:

� nujna oskrba v pediatriji 17. avgust–23. avgust 2003� krvne banke 17. avgust–23. avgust 2003� družinska medicina 24. avgust–30. avgust 2003� anesteziologija 24. avgust–30. avgust 2003� neonatologija 12. oktober–18. oktober 2003� kardiologija 12. oktober–18. oktober 2003� onkologija 31. oktober–6. november 2003� slikovna diagnostika 12. december–18. december 2003� urologija v pediatriji 12. december–18. december 2003

Rok za prijavo: 1. marec 2003Izbranim kandidatom bomo krili stroške za udeležbo, pot in nastanitev.Prijavnice in vse dodatne informacije so na voljo v pisarni Zavoda za raz-

voj paliativne oskrbe Ljubljana, Vegova 8, 1000 Ljubljana, ga. Barbara Ravnik,GSM: 031 632 168, faks: 01 54 37 361, e-pošta: [email protected]

ambasador RS za znanost, doc. dr. Dragica Smrke, dr. med., prim. Ciril Triller,dr. med., asist. Zlatko Parač, dr. med.

Kotizacija: 25.000,00 (brez DDV) za prvi dan simpozija (teoretični del),40.000,00 (brez DDV) za oba dneva.

Rok prijave: do 4. 3. 2003, na podlagi prijavnice vam bomo izstavili ra-čun.

Izpolnjeno splošno prijavnico pošljite do 4. 3. 2003 na naslov: Kliničnioddelek za kirurške infekcije, prim. Ciril Triller, dr. med., Klinični center Ljublja-na, Njegoševa ulica 4, 1525 Ljubljana.

Dodatne informacije: prim. Ciril Triller, dr. med., Klinični center Ljubljana,Klinični oddelek za kirurške infekcije, Njegoševa ul. 4, 1525 Ljubljana, GSM:031 362-533, e-pošta: [email protected]



81

Center za intenzivno interno medicinoSPS Interna klinikaKlinični center Ljubljanaorganizira 3. simpozij

AKUTNI KORONARNI SINDROM VSLOVENIJIHotel Kompas, Bled11.–12. april 2003

PROGRAM:Petek, 11. aprila 2003

18.00 Satelitski simpozijAntitrombotično zdravljenje pri akutnem koronarnemsindromuPogostitev za udeležence

Sobota, 12. aprila 200310.00 Akutni koronarni sindrom v Sloveniji

1. Vabljena predavanja:Prehospitalna obravnava AKS – analiza časovnih zamudin ukrepov na terenuPrimary PCI in ST-elevation AMI-beyond epicardialpatencyInterventno zdravljenje AKS

2. Predstavitev zanimivih bolnikov z AKS3. AKS v Sloveniji – predstavitev regionalnih bolnišnic4. AKS v Sloveniji – pogled Ministrstva za zdravje

Vabimo, da dejavno sodelujete pri predstavitvi posameznih bolnikov z AKS(točka 2). Prispevke na največ eni tipkani strani pošljite do 31. marca 2003 nanaslov: prof. dr. Marko Noč, Center za intenzivno interno medicino, Kliničnicenter Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana.Kotizacije ni.Brezplačna pogostitev udeležencev.

Informacije: prof. dr. Marko Noč, dr. med., Center za intenzivno internomedicino, KC Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 22 236 ali239.

Slovensko društvo za osteointegracijoprireja

2. KONGRES SLOVENSKEGADRUŠTVA ZA OSTEOINTEGRACIJOHotel Perla, Nova Gorica7.–8. marec 2003

PROGRAM:Petek, 7. marca 2003

9.00 Svečano odprtje9.30 B. Simončič: Izkušnje s trombocitnim koncentratom pri

celjenju ran9.45 A. Kansky: Primerjava različnih implantatnih sistemov

10.00 B. Sotošek: Augmentacija mehkih in trdih ustnih tkiv10.15 M. Rode: Takojšnja obremenitev implantatov10.30 Razprava10.45 Odmor

11.15 L. Marion: Protetično oblikovanje mehkih tkiv pri implantno-protetični oskrbi

11.30 I. Kopač, J. Božič: Stomatoprotetično načrtovanjeimplantatne oskrbe

11.45 N. Funduk: Izdelava implantatno podprte totalne proteze12.00 Razprava12.30 Kosilo

15.00 R. Crespi: Dekontaminacija ustnih tkiv s CO2-laserjem

16.00 U. Covani: Sodobna implantologija18.00 Razprava20.00 Slavnostna večerja

Sobota, 8. marca 20039.00 S. Fabbro: Protetika na implantatih

12.00 Razprava12.30 Zaključek 2. kongresa SDO

Kotizacija znaša 30.000,00 SIT (vključno z DDV), nakažete jo na naslov:Slovensko društvo za osteointegracijo, Zaloška 159, 1110 Ljubljana, tekočiračun št.: 02140-0253493978, dav. št.: 17229936.

V ceni je všteta udeležba na kongresu, osvežilni napitki med odmori insvečana večerja.

Informacije: dr. Boris Simončič, dr. stom., SDO, Zaloška 159, 1110 Ljublja-na, tel.: 01 54 00 200, faks: 01 54 00 200.

Rezervacija za prenočišča: Hotel Perla, Kidričeva 7, 5000 Nova Gorica,tel.: 05 33 63 137, 33 63 000, faks.: 05 30 28 886; Hotel Park,05 33 62 000; Hotel Sabotin, 05 33 65 100.



82

Združenje kardiologov SlovenijeDelovna skupina za udejanjanje smernic preventive srčno-žilnihbolezniorganizira

4. REDNO LETNO PLENARNOZASEDANJE SLOVENSKEGAFORUMA O PREVENTIVI BOLEZNISRCA IN ŽILJARdeča predavalnica Pravne fakultete, Poljanski nasip 2, Ljubljana15. marec 2003

PRELIMINARNI PROGRAM:Sobota, 15. marec 2003

9.00–9.10 Odprtje plenarnega zasedanja ForumaPreventiva – najboljši način zdravljenja v kardiologiji? (prof.Miran F. Kenda, predsednik Združenja kardiologovSlovenije)

9.10–9.30 Uvodno predavanjePreventiva bolezni srca in žilja in promocija zdravja –nacionalna prioriteta (prof. Dušan Keber, minister za zdravje)

9.30–10.30 Nacionalni program primarne preventive z aterosklerozopovezanih bolezni (moderatorja: J. Maučec Zakotnik, Z.Fras)

9.30 Poročilo o delu za leto 2002 - prvi rezultati nacionalnegaprograma (Z. Fras)

9.50 Mreža zdravstvenovzgojnih preventivnih centrov v Sloveniji(J. Maučec Zakotnik)

10.10 Razprava10.30–11.00 Odmor

11.00–12.00 Sekundarna preventiva z aterosklerozo povezanih bolezni –nacionalne smernice (moderatorja: I. Keber, J. Dobovišek)

11.00 Oblikovanje skupine, tematski sklopi, program dela (I. Keber)11.15 Ključni poudarki metodologije oblikovanja nacionalnih

smernic (I. Keber, B. Jug)11.25 Delovna skupina za temo “Spreminjanje dejavnikov

tveganja” (V. Vodopivec)11.35 Praktični primer - snovanje preventivnega centra v bolnišnici

Topolšica (J. Poles)11.45 Razprava

12.00–13.30 Novosti v farmakoterapiji na področju preventive z ateroskle-rozo povezanih bolezni 2002 (moderatorja: M. F. Kenda, P.

Poredoš)12.00 Zdravljenje arterijske hipertenzije (J. Dobovišek)12.20 Zdravljenje dislipidemij (M. F. Kenda, Z. Fras)12.40 Antikoagulacijska in antitrombocitna zdravila (P. Poredoš)13.00 Slovenske smernice antitrombotičnega zdravljenja

možganskožilnih bolezni (B. Žvan)13.20 Razprava

13.30–15.00 Kosilo in ogled razstave

15.00–16.30 Poročila o delu po 3. plenarnem zasedanju Foruma(moderatorja: J. Turk, N. Škrabl Močnik)Slovenska hiša srca (J. Tasič)CINDI Slovenija (D. Mlakar Novak)Delo Društva za zdravje srca in ožilja (J. Turk)Zveza koronarnih klubov in društev Slovenije (A. Lavrenčič)Društvo na srcu operiranih in vizija pri preprečevanju boleznisrca in žilja (M. Zorc)Morebitna poročila drugih partnerjev ForumaRazprava

16.30–17.00 Odmor

17.00–19.00 Razprava v forumu (moderator: Z. Fras)Zaključki 4. slovenskega Foruma o preventivi srčno-žilnihbolezni (Z. Fras)

Dokončni program bo objavljen do 10. februarja 2003 na spletni straniZdruženja kardiologov Slovenije: http://www.kclj.si/org/ssc/

Pod pokroviteljstvom Združenja kardiologov Slovenije v okviru slovenske-ga Foruma za preventivo bolezni srca in žilja sodelujejo: Delovna skupina zaudejanjanje smernic preventive koronarne bolezni Združenja kardiologov Slo-venije, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja,Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Projekt preventive kroničnih nena-lezljivih bolezni - CINDI Slovenija, Sekcija za hipertenzijo, Združenje nevrolo-gov, Združenje za žilne bolezni Slovenskega zdravniškega društva, Zveza ko-ronarnih klubov in društev Slovenije, Društvo bolnikov, operiranih na srcu.

Število udeležencev je omejeno.K delu v okviru rednih letnih plenarnih zasedanj Foruma vabimo predvsem

posameznike in organizacije, ki strokovno ali ljubiteljsko že delujejo v okvirupodročja preventive bolezni srca in žilja. Poleg njih naj bi v okviru Foruma de-javno sodelovali tudi drugi slovenski zdravniki in strokovnjaki različnih poklic-nih profilov, ki delujejo na tem področju ali pa jih preventiva bolezni srca in žiljaposebej zanima. Število udeležencev je omejeno na skupno 200. Prosimo zapredhodno prijavo, najkasneje do 5. marca 2003, na spodaj navedeni naslovin v primeru prijave za zanesljivo udeležbo.

Kotizacije ni.Delo s svojimi prispevki podpirajo različna, pretežno farmacevtska podjet-

ja, bodisi slovenska ali tuja s svojimi predstavništvi v Sloveniji.Prijave (do 5. marca 2003) in dodatne informacije: Saša Radelj, Združe-

nje kardiologov Slovenije, Klinični center Ljubljana, Klinika za kardiologijo, Za-loška 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 52 22 934, faks: 01 52 24 599.


83

D E L O V N A M E S T A

Javni zavod Zdravstveni dom Lendava

objavlja prosto delovno mesto

zobozdravnika za polivalenco

za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

Pogoji:- končana medicinska fakulteta – smer stomatologija,- opravljen strokovni izpit,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- državljan Republike Slovenije,- aktivno znanje slovenskega jezika,- vozniški izpit kategorije B,- poskusno delo tri mesece.

Nastop dela po dogovoru.Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojevpošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Javni zavodZdravstveni dom Lendava, Kadrovska služba, Kidriče-va 34, 9220 Lendava.O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po konča-nem zbiranju prijav.

Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnica Brežice

objavlja prosta delovna mesta

- dveh zdravnikov specialistov interne medicine- zdravnika specialista ginekologije

in porodništva- zdravnika specialista pediatra

- zdravnika specialista splošne kirurgije

Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojevizpolnjevati še naslednje:- diploma medicinske fakultete,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- opravljen specialistični izpit,- znanje slovenskega jezika.

Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trime-sečnim poskusnim delom.Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v15 dneh po objavi na naslov: Javni zdravstveni zavod Splo-šna bolnišnica Brežice, Černeličeva 15, 8250 Brežice.Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi.

ZD Ljubljana, CINDI Slovenija

zaposli za določen čas(nadomeščanje porodniške)

zdravnika

s končanim sekundarijatom, opravljenim strokovnimizpitom in veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenijeza delo v preventivnih dejavnostih programa CINDISlovenija.

Prijavnice z življenjepisom pošljite najkasneje 10 dni porazpisu na naslov: CINDI Slovenija, Ulica stare pravde 2,1000 Ljubljana

Zdravstveni dom Ljubljana,ZD Ljubljana – SNMP


zdravnikaza določen čas.

Pogoji:- končana medicinska fakulteta – smer stoma-

tologija,- opravljen strokovni izpit,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slove-

nije,- znanje slovenskega jezika,- državljanstvo Republike Slovenije.

Prijave z dokazili pošljite na naslov:Zdravstveni dom Ljubljana, Kadrovska služ-ba,Kotnikova 28, 1000 Ljubljana.


D E L O V N A M E S T A

84

Cenik- oglasi na rumenih straneh

� Razpisi za delovna mesta – brezplačno.� Oddaja poslovnih prostorov – ordinacij: 10.000,00 SIT,

za člane ZZS 50 % popusta, kot mali oglas, oglas na 1/6 ali 1/4 strani po ceniku.

� Ostali mali oglasi (prodaja inštrumentov, avtomobilov:15.000,00 SIT, za člane ZZS 50 % popusta.

� Novoletne in druge osebne čestitke: v okvirčku 1/6strani 37.500,00 SIT, za člane ZZS 50 % popusta.

20 % DDV ni vračunan v ceno.

V Ljubljani, na Savski cesti 10, prodamo

v celoti opremljeno ordinacijo, primernoza splošnega zdravnika, in v celoti opremljeno

zobno ordinacijo.

Možnost kredita oz. leasinga.

Informacije in ponudbe na naslov:

Zdravniška zadruga

Ambulatorium Zeleni trikotnik z.b.o.

Savska cesta 10, Ljubljana, tel.: 041/410 242

(med 9. in 11. uro), e-mail: [email protected]

O G L A S I

Javni zavod Zdravstveni dom Ptuj


zdravnika stomatologije

za določen čas s polnim delovnim časom in poskusnimdelom 4 mesece, z možnostjo zaposlitve za nedoločenčas.Na voljo je družinsko stanovanje v bližini Zdravstve-nega doma Ptuj.Pogoji:- končana medicinska fakulteta – smer stomatologija,- opravljen strokovni izpit,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- znanje slovenskega jezika,- vozniški izpit kategorije B.

Rok prijave: 8 dni od objave v časopisu.Vloge pošljite na naslov: Javni zavod Zdravstveni domPtuj, Potrčeva 19 a, 2250 Ptuj.

Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožiča Postojna

zaposli

mladega zdravnika specialista splošnemedicine

alispecializanta splošne medicine

za delo v dežurni službi po dogovoru ali za nedoločenčas.

Za informacije se lahko obrnete na direktorico zavodaIreno Vatovec Progar, dr. med.

Prijave pošljite na naslov: Zdravstveni dom dr. FrancaAmbrožiča Postojna, Prečna ulica 2, 6230 Postojna.

85


O G L A S I

za knjigoMEDICINA DELA – DANES,

ki jo je izdala Zdravniška zbornica Slovenije.

Naročam(o) ______ izvod(ov) knjige MEDICINA DELA – DANES. Cena 1.000,00 SIT

Priimek in ime

Organizacija

Naslov

Datum: Podpis:

Knjigo naročite na uredništvu revije Isis, Dalmatinova 10, p. p. 1630, 1001 Ljubljana

NAROČILNICA�

OBVESTILO ZDRAVNIKOMDRUŽINSKE/SPLOŠNE MEDICINE

Ob 2. mariborskem srečanju zdravnikov družinske medicine sta izšla dva strokovna vira.

Zbornik predavanj: Fizikalna terapija v ambulantizdravnika družinske medicine.

V njem je zbranih 33 člankov, ki jih je napisalo 31avtorjev - specialistov družinske medicine in fiziatrije.

Predstavljene so naslednje teme:fizikalna medicina kot delovno orodje

posamezne zvrsti fizikalne terapije z indikacijami inkontraindikacijami

programi fizikalne terapije po telesnih regijahfizikalna terapija na domu bolnika

strokovna in zavarovalniška merila za napotitev nafizikalno terapijo in v zdravilišča

Cena zbornika: 5.000,00 SIT + stroški poštnine (DDV jevključen v ceno); format A4, število strani 146.

CD s posnetim kliničnim ortopedsko-nevrološkimpregledom posameznih delov gibalnega sistema:

vratna hrbtenica, ramenski sklep, komolec,ledvena hrbtenica, kolk, koleno. CD je avtorsko delo

Suzane Tomažič, dr. med., spec fiziatrinje,in Darje Belec, dr. med.

Cena za CD: 3800,00 SIT + stroški poštnine(DDV je vključen v ceno), dolžina cca. 30 min.

Oboje lahko zainteresirani kolegi naročite pri:Majda Masten, dr. med., Ambulanta splošne medicine,

Ulica talcev 7, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor,2000 Maribor, tel.: 02 22 86 367,e-pošta: [email protected]

O G L A S I

86


MOŽGANSKE POŠKODBE

Prof. dr. Boris Klun je napisal knjigo Možganske poškodbe. Monografija je zamišljena kot priročnik zadiagnostiko in terapijo ter tudi kot učbenik za študente medicine.Predvsem bo v pomoč zdravnikom, ki se ukvarjajo s problematiko cerebralne travme.

Knjigo je izdala Zdravniška zbornica Slovenije. Cena knjige je 4.300,00 SIT, + PTT-stroški.Za člane Zbornice 3.900,00 SIT + PTT-stroški.Knjigo naročite na uredništvu revije Isis, Dalmatinova 10, p. p. 1630, 1001 Ljubljana.

Podpisani(a)

Naslov

Javni zavod

Nepreklicno naročam: po naročilnici št. izvodov knjige Možganske poškodbe

Datum: Podpis:

Prof. dr. Ivan Kalinšek je napisal knjigo o prof. dr. Božidarju Lavriču.Knjigo je izdala Zdravniška zbornica Slovenije.

Cena knjige je 2.500,00 SIT + PTT-stroški. Za upokojence: 1.500,00 + PTT-stroški.

Podpisani(a)

Naslov

Javni zavod

Nepreklicno naročam: po naročilnici št. izvodov knjige Božidar Lavrič

Datum: Podpis:

Knjigo naročite na uredništvu revije Isis, Dalmatinova 10, p. p. 1630, 1001 Ljubljana

NAROČILNICA

NAROČILNICA

�

87


O G L A S I

NAROČILNICA ZA SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR (SmedS)

Ime: ...................................................................................................................................... Priimek: ...................................................................................................................................

ali Podjetje/Ustanova: .............................................................................................................................................................................................................................................................

Davčna št. (podjetja ali ustanove): .........................................................................................................................................................................................................................................

Poštna številka: ................................................................................................................ Kraj: ..............................................................................................................................................

Ulica/naselje in h.št.: .............................................................................................................................................................................. Telefon:..................................................................

E-naslov: .............................................................................................................................................................................................................................................................................................

Naročam ....................................… izvod/-ov SmedS

Račun bom poravnal(a) v: 1 obroku (23.000 SIT) 4 obrokih po 6.000 SIT (prosimo, obkrožite)

Podpis:.......................................................................................................................................... Datum:....................................................................................................................

MEDICINSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANIIZDAJA V SODELOVANJU Z

INŠTITUTOM ZA SLOVENSKI JEZIK ZRC SAZU INZDRAVNIŠKO ZBORNICO SLOVENIJE

SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVARv katerem je na dobrih 1.000 straneh formata A4

obdelanih okrog 75.000 strokovnih izrazovs področja biomedicinskih in sorodnih ved

UREDNIŠTVO:M. Kališnik, P. Jezeršek, B. Klun, D. Sket, D. Sever-Jurca, C. Tavzes

z okrog 140 uredniki, pisci, svetovalci in drugimi sodelavci

RECENZENTA:T. Korošec, A. Krbavčič

CENA DO IZIDA:23.000 SIT (ALI 4 OBROKI PO 6.000 SIT)

PO IZIDU:

27.000 SIT (ALI 4 OBROKI PO 7.000 SIT)

http://www.kclj.si/~nknfz018/

�

O G L A S I

88


Delo za SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR se je začelo pred 24 leti pod delovnimimenom Medicinski terminološki slovar. Pisci in strokovni svetovalci so večinomaučitelji Medicinske fakultete v Ljubljani, jezikovni svetovalci so z Inštituta za slovenskijezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter z Univerze v Ljubljani, tehnični uredniki papraviloma študenti Medicinske fakultete v Ljubljani; vseh sodelavcev skupaj jeprek 140. Slovar je izrazito skupinsko delo, vendar ožje uredništvo po načeluhierarhičnosti prevzema končno odgovornost za njegovo pravilnost. Urednikislovarja se zavedajo, da je jezik živ organizem, kar velja tudi za strokovni inznanstveni jezik. Vendar so si prizadevali, da v večini primerov, kjer praksa ponujaveč možnih terminov, izberejo tiste, ki so videti najprimernejši, da bi bilo izražanjenatančno, nedvoumno, lepo in skladno z duhom slovenščine, pa tudi z medicinskotradicijo in mednarodnimi trendi.

Slovar obdeluje okrog 75.000 terminov na okrog 1.000 straneh velikega formata.Vključuje biomedicinsko pomembne termine v slovenščini, poslovenjeno zapisanelatinske in latinizirane grške termine, izvirno zapisane latinske in latinizirane gršketermine, ki se uporabljajo za pisanje diagnoz in terapije, zdravilne učinkovine,zdravilne in strupene rastline in živali, nekaj rekov v latinščini, poslovenjeno zapisane

ali citatne udomačene termine iz živih tujih jezikov, odsvetovane žargonske,nestrokovne, starinske in poljudne izraze skupaj s priporočenimi ustreznimistrokovnimi izrazi, odsvetovane termine iz živih tujih jezikov skupaj s priporočenimislovenskimi, začetne ali končne dele sestavljenih besed, udomačene inmednarodno sprejete krajšave, osebnosti iz svetovne zgodovine medicine do danesin domače osebnosti iz zgodovine medicine do konca druge svetovne vojne terimena iz eponimskih terminov. Slovar ponuja pravilne slovenske izraze namestovdirajočih angloameriških, kar je pomembno tudi s stališča narodne samobitnosti.

Vsak pojem, zveza ali citat je razložen z uporabo splošno znanih slovenskih besed,če pa so v razlagi uporabljeni strokovni izrazi, so ti obvezno razloženi na ustreznemmestu abecede. Razložene so tudi vse besede, ki so sestavine stalnih zvez, vključnos slovenskimi besedami. Vsak pojem je razložen enkrat; če je za en pojem večsinonimov, je razložen le en sinonim, drugi pa kažejo nanj. Ta nadrejenost sinonimovje pomembna le zaradi gospodarnosti s prostorom in ne pomeni priporočila aliodsvetovanja rabe drugih sinonimov. Notranji usklajenosti slovarja je biloposvečeno mnogo pozornosti in menimo, da je tudi to ena izmed kvalitet slovarja.

Zgled:

SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR – kratka predstavitev

�

TONE ŽAKELJ, TEHN. URED.,SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR

MEDICINSKA FAKULTETA V LJUBLJANIVRAZOV TRG 2

1000 LJUBLJANA

difteríja -e ž � dávica -e ž diphtheria -ae <difte^ ria> žnalezljiva bolezen, ki jo povzroča bacilCorynebacterium diphtheriae in za katero so značilnepsevdomembranske obloge predvsem v žrelu, sapniku innosu; sin. difterija, diphtheria: ~ grla,~oči,~žrela, faringealna~kožna~razjede kože, z dvignjenimi robovi, ki včasihsegajo do mišičja in so pokrite z belkastimi oblogami

Corynebacterium [korínebakte^ rium] rod različno Löffler, Friedrich August Johannes [léfler frídrihpatogenih, grampozitivnih, nesporogenih, áugust johánes] (1852–1915) nemški mikrobiolognegibnih, ravnih ali redko ukrivljenih bakterij

Corynebacterium diphtheriae [korínebakte^ rium difte^ rie] Löfflerjev -a -o [léflerjev]: ~ (F. A. J.) bacilvrsta korinebakterij, ki povzročajo davico; sin.Löfflerjev (F. A. J.) bacil korínebakte^ rija -e ž bacil iz rodu Corynebacterium

VlVlVlVlVljudno vjudno vjudno vjudno vjudno vablablablablabljeni k narjeni k narjeni k narjeni k narjeni k naročiluočiluočiluočiluočilu

Prosimo, izpolnite, odrežite in odpošljite spodnjo naročilnico (lahko tudi po faksu na št. (0(0(0(0(01) 51) 51) 51) 51) 543-77-043-77-043-77-043-77-043-77-011111).Naročilo s podatki, kot jih zahteva naročilnica, lahko pošljete tudi na e-naslov tttttone.zakone.zakone.zakone.zakone.zakelelelelelj@kj@kj@kj@[email protected]

�

90


STROKOVNA SREČANJA

Deseti mednarodni simpozij o celiakijiDarja Urlep, Du{ica Mi~eti} Turk, Rado Jan{a

Deseti mednarodni simpozij o celia-kiji je potekal v Parizu, za nekaterenajlep{em mestu na svetu. Na sim-

poziju, ki ga organizirajo vsaki dve leti, pred-stavijo vsa pomembna odkritja s podro~jaceliakije zadnjih dveh let. Tokrat je Paster-jev in{titut od 2. do 6. junija 2002 gostil prib-li`no 500 udeleèncev, predvsem iz Evropein Severne Amerike. Za razliko od prej{njihlet, se je tokrat udeleìlo simpozija bistvenove~ Ameri~anov. Kon~no so tudi Ameri~a-ni za~eli razmi{ljati o celiakiji in jo pogoste-je diagnosticirati. Ugotovili so, da se preva-lenca in incidenca celiakije pri njih kaj dostine razlikujeta od incidence in prevalence vevropskih deèlah.

Tudi tokrat smo imeli prilo`nost poslu-{ati in spoznati najve~ja svetovna imena spodro~ja celiakije, ki pripadajo predvsemVeliki Britaniji, skandinavskim deèlam inNizozemski, ̀ e nekaj let pa jih s svojim plod-nim znanstvenoraziskovalnim delom dohi-

tevajo Italijani. Tudi Slovenci smo sodelo-vali s posterji.

Prvi dan je bil namenjen osvetlitvi dose-danjih odkritij na podro~ju patogeneze ce-liakije. Kot velja za vse avtoimune bolezni,so natan~ni mehanizmi patogeneze pri ce-liakiji {e vedno nejasni. Pri nastanku celia-kije so udeleèni tako genetski dejavniki kotdejavniki okolja. Med slednjimi igra glavnovlogo gliadin. Prof. Bach je opozoril na dejs-tvo, da ne smemo pozabiti tudi na protek-tivne dejavnike okolja. Vemo, da je inciden-ca celiakije (kot tudi ostalih avtoimunih bo-lezni) bistveno ve~ja v razvitih deèlah gle-de na nerazvite predele sveta.

Na podro~ju genetike nismo sli{ali bis-tvenih novosti. Najnovej{a multicentri~nagenetska {tudija, ki jo je predstavila prof.Darpoux iz Francije, je potrdila povezavomed celiakijo in antigeni HLA. Za predis-pozicijo za celiakijo so {e posebno pomem-bne HLA-DQ heterodimere, kodirane z geni

DQA1 in DQB1. Ve~ina pacientov s celiaki-jo nosi gena DQ2 (DQA1*05/DQB1*02),manj{ina pa DQ8 (DQA1*0301/DQB1*0302). Za predispozicijo celiakije sopomembni tudi geni ne-HLA. Z omenjenomulticentri~no genetsko {tudijo, ki trenut-no poteka v skandinavskih deèlah, VelikiBritaniji, Italiji in Franciji, so ugotovili pri-sotnost rizi~nega genetskega dejavnika v re-giji 5q31-33, vendar to~na lokalizacija {e nijasna. Raziskovali so tudi povezavo z regijoCTLA4, vendar niso pri{li do pomembnihrezultatov.

Med predavanji v sklopu patogeneze jebilo odmevno tudi predavanje prof. Fasana,ki je razvil hipotezo, da gre morda pri celia-kiji za primarno motnjo na ravni pove~aneintestinalne permeabilnosti. Veliko pozorno-sti je bila prav tako dele`na hipoteza skupinefrancoskih raziskovalcev o motnji na ravnitransporta in procesiranja gliadinskih pepti-dov v enterocitih sluznice oseb s celiakijo.

Navodila avtorjem

Rok za oddajo vseh prispevkov za ob-javo v reviji Isis je do 10. v mesecu(prejeto v uredni{tvu) za naslednji

mesec. ^lanke lahko po{ljete po po{ti nanaslov uredni{tva, po faksu ali po elektron-ski po{ti. Da bi se izognili podvajanju dela,predlagamo, da ~lanke oddajate v elektron-ski obliki (disketa, CD, e-po{ta). Dolìna~lankov je omejena na najve~ 30.000 zna-kov - {tetje brez presledkov (velikosti 12 pp,oblika pisave times new roman). Lahko pri-loìte fotografije, diapozitive ali digitalnefotografije (velikost najmanj 300 dpi).

Prispevku priloìte svoj polni naslov,dav~no {tevilko, dav~no izpostavo, popol-no {tevilko teko~ega ali ìro ra~una, nazivbanke.

Navodila o navajanju sponzorjevNa koncu prispevka so lahko navedena

imena farmacevtskih podjetij, delovnih or-ganizacij, mati~nih delovnih organizacij, kjerste zaposleni, dru{tev, zdruènj in ostalihpravnih ter fizi~nih oseb, ki so po va{em mne-nju kakorkoli prispevala k nastanku prispev-ka. Uredni{tvo si pridrùje pravico, da boimena objavljalo v enotni obliki.

Navodila za objavljanjeprispevkov v rubriki “strokovnasre~anja”

Dolìna prispevkov je omejena na najve~dve strani v reviji Isis, objavljena je lahko leena fotografija, ki se v{teva v skupno dolì-no. To pomeni, da ima prispevek brez slike

lahko najve~ 10.000 znakov - {tetje brez pre-sledkov (velikosti 12 pp, oblika pisave timesnew roman), oziroma 11.500 znakov - {tet-je s presledki. Prispevek s sliko ima lahko naj-ve~ 9.000 znakov - {tetje brez presledkov (ve-likosti 12 pp, oblika pisave times new ro-man), oziroma 10.500 znakov - {tetje s pre-sledki. Vsako poro~ilo iz tujine mora obvez-no vsebovati kratek zaklju~ek, kaj pomenisre~anje za stroko v Sloveniji: ali in kje ozi-roma kako je mogo~e izsledke prenesti v slo-venski prostor. V primeru, da je slovenskastroka v svetovnem vrhu, je potrebno v za-klju~ku na kratko povzeti njeno vlogo v us-treznem merilu. Prispevkov, ki ne bodoupo{tevali zgoraj navedenih navodil, ured-ni{tvo ne bo objavilo oziroma bo avtorjeprosilo za dopolnitve.

91


S T R O K O V N A S R E Č A N J A

Vsa ostala predavanja tega dne so se na-na{ala na posamezne fragmente patogenet-skega mehanizma po{kodbe sluznice tanke-ga ~revesa pri celiakiji. Zelo zanimivo bospremljanje odkritij za sedaj {e neznanihmanjkajo~ih fragmentov v patogenezi celia-kije v naslednjih letih, ko bo patogeneza ce-liakije kot “puzzle” po~asi v celoti sestavlje-na. V zadnjih letih je bilo najbolj revolucio-narno odkritje avtoprotiteles proti tkivnitransglutaminazi, znotrajceli~nemu enci-mu, ki deamidira specifi~ne glutaminske os-tanke gliadinskih peptidov. Na ta na~in na-stanejo novi epitopi, ki se s pomo~jo DQ2in DQ8 HLA-molekul na antigen predsta-vitvenih celicah predstavijo T helper limfo-citom. S tem pride do “vìga” mnogih ka-skad v aktiviranem imunskem sistemu, kipreko {tevilnih mediatorjev vnetja privede-jo do zna~ilnih histolo{kih sprememb sluz-nice tankega ~revesja pri celiakiji.

Novost, ki nas je pritegnila, je predstavilmadàrski raziskovalec Sardy. Gre za odkrit-je epidermalne transglutaminaze, ki je do-minantni avtoantigen pri dermatitisu her-petiformisu, t. i. ko`ni obliki celiakije.

Drugi dan so bila predavanja namenjenadiagnostiki, epidemiologiji in ekstrainte-stinalnim manifestacijam celiakije. Diag-nosti~ni algoritmi ostajajo nespremenjeni.Kljub temu, da dobivajo serolo{ki ozna~e-valci, predvsem antiendomizijska protitelesain protitelesa proti tkivni transglutaminazi,~edalje ve~ji pomen v diagnosticiranju, os-taja biopsija sluznice tankega ~revesa {e ved-no zlati standard diagnostike. Poudarili socelo problem “serolo{ko negativnih” bolni-kov s celiakijo, kjer je biopsija edina diag-nosti~na metoda.

Na podro~ju epidemiologije so pouda-rili pomen atipi~ne, predvsem “tihe”, neod-krite celiakije. Zavedati se moramo visokeincidence in prevalence celiakije v razvitihdeèlah, kjer se prevalenca giblje od 1 : 200do 1 : 100. Zaradi tega je bila osrednja temasimpozija namenjena vpra{anju, ali je napo-~il ~as za uvedbo splo{nega presejanja za ce-liakijo. Predvsem zaradi dejstva, da so ne-diagnosticirani bolniki s celiakijo podvrè-ni vsem zapletom nezdravljene celiakije, odkaterih so najbolj resni osteoporoza, inter-tilnost, razvoj pridruènih avtoimunih bo-lezni, trdovratna slabokrvnost, nizka rast priotrocih. Poleg tega je pri njih pove~ano tve-ganje za razvoj malignih obolenj, predvsemlimfoma tankega ~revesa. Skoraj vsi so bilimnenja, da je splo{no presejanje zaenkrat

predrago (visoka cena serolo{kih testov),poudarili pa so nujnost presejanja rizi~nihskupin. Celiakijo moramo intenzivno iskatimed visoko rizi~nimi prebivalci, kot so pa-cienti z avtoimunimi boleznimi (v prvi vrstibolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 in z av-toimuno boleznijo {~itnice), pacienti s trdo-vratno slabokrvnostjo, otroci z nizko rast-jo, zapoznelo puberteto, z Downovim sin-dromom. Med rizi~ne skupine sodijo tudio`ji druìnski ~lani bolnikov s celiakijo. Po-leg tega se serolo{ko testiranje za celiakijopriporo~a tudi pri bolnikih s ponavljajo~i-mi bole~inami v trebuhu in z dispepsijo, ka-dar se ne odkrije vzroka omenjenim teà-vam.

Simpozij se je kon~al z osvetlitvijo neka-terih socialnih in psiholo{kih vidikov ìv-ljenja bolnikov s celiakijo, ki so vezani na do-ìvljenjsko dieto brez glutena in imajo zaraditega bistveno zmanj{ano kakovost ìvljenja.

Na simpoziju smo dejavno sodelovali stremi posterji. Dva posterja smo pripravilina Odseku za gastroenterologijo in prehra-no Klini~nega oddelka za pediatrijo Splo{nebolni{nice Maribor (avtorji: Turk, Dolin{ek,Urlep). S prvim smo predstavili diagnosti~-no vrednost avtoprotiteles proti tkivni trans-glutaminazi pri 40 novoodkritih pacientih sceliakijo v primerjavi z ostalimi serolo{kimiozna~evalci za celiakijo in stopnjo atrofije

sluznice tankega ~revesa pri teh pacientih.Posebno zanimanje je vzbudil drugi poster,s katerim je bila prikazana nara{~ajo~a ku-mulativna incidenca diagnosticirane celia-kije v severovzhodnem delu Slovenije v zad-njih 25 letih, ki je narastla od 0,65 na 1.000ìvorojenih v letu 1975 na 1,81 v letu 2000.Iz te {tudije je bil razviden tudi velik dvigpovpre~ne starosti otrok ob odkritju celia-kije v zadnjem desetletju. Tretji poster, za-nimivo raziskavo o prevalenci atopije medbolniki s celiakijo, sta pripravili Jasna Vol-fand in prof. dr. Jana Furlan iz Diagnosti~-nega centra Bled.

Raziskovalno delo na podro~ju celiakijena na{em oddelku intenzivno nadaljujemo.Na naslednjem simpoziju bomo predstaviliraziskavo o vplivu brezglutenske diete naapoptozo in proliferacijo celic v sluznici tan-kega ~revesa bolnikov s celiakijo ter raziska-vo o kakovosti ìvljenja bolnikov s celiakijov Sloveniji.

Sodelovanje na simpoziju nas je oboga-tilo s {tevilnimi novimi idejami in pobuda-mi za izbolj{anje na{ega vsakodnevnega delatako s pacienti kot na podro~ju raziskoval-nega dela. Predvsem je treba poudariti, dabi morala diagnostika celiakije pri nas v Slo-veniji ste~i tudi na primarni zdravstveni rav-ni, kot velja za ostale evropske deèle.

�

Slovenski udeleènci simpozija o celiakiji, od leve: Rado Jan{a, dr. med., prof.dr. Jana Furlan, Jasna Volfand, dr. med., prim. izr. prof. dr. Du{ica Mi~eti} Turk,asist. Darja Urlep...................................................................................................

92



Poro~ilo s sestanka izvr{nega odborain sveta EBCOG-a

@iva Novak Antoli~

V Bruslju je bil od 8. do 10. 11. 2002sestanek izvr{nega odbora in svetaEuropean Board and College of Ob-

stetrics and Gynecology (EBCOG), ki pre-ko nacionalnih zdruènj predstavlja 60.000ginekologov v Evropi. Predsednik izvr{ne-ga odbora prof. Künzel se je v svojem poro-~ilu najprej javno zahvalil dr. Ceesu Leib-brandtu, generalnemu sekretarju UEMS-a,ki se je upokojil, za vso pomo~ specialnostiginekologov in porodni~arjev. Predsednik,prof. Künzel, je zbral in v reviji Der Gynäko-loge (maj 2002, 425-57, in avgust 2002, 740-77) uredil poro~ila kolegov iz 17 dràv o po-loàju ginekologov in o evropskih zdruè-njih na podro~ju na{e specialnosti.

Ponovno je odprl razpravo o priznanjusubspecialnosti v razli~nih dràvah. V Nem-~iji je priznana subspecialnost feto-mater-nalne medicine in reproduktivne medicine,ne pa ginekolo{ke onkologije. V nekaterihdràvah (Finska, Norve{ka) nasprotujejouvedbi subspecialnosti, v Veliki Britaniji inna Finskem pa posebej obstaja urogineko-logija. Nekatere dràve subspecialnosti ima-jo, mest za zaposlitev pa ne ([panija). V Slo-veniji in na Madàrskem formalno ni sub-specialnosti. Programe subspecializacij jedelovna skupina za izobraèvanje in ocenje-vanje (“training and assessment”), ki jo priEBCOG-u vodi prof. Lansac, naredila èpred leti. Predsednik je poro~al o mednarod-nih projektih, ki na podro~ju ginekologijein porodni{tva potekajo v Evropi, o sodelo-vanju s FIGO, sporo~il je, da se je tiskanjeElsevierjevih knjig, ki jih ureja Lansacovaskupina (od katerih knjig Breech delivery inOvulation induction ni ve~ mogo~e dobiti),preselilo iz Pariza v Amsterdam. Na voljo sotudi è knjige Invasive cervical carcinoma,Virus infections in pregnancy, v na~rtu paimajo Endometrial carcinoma, Pediatric andadolescent gynecology, Diabetes in preg-nancy, Ultrasound in obstetrics and gyne-cology, Contraception and family planning,Prematurity, Hypertension in pregnancy,Breast cancer. Predsednik je na koncu pred-stavil kravato EBCOG-a, ki so jo vsi ~lani z

veseljem kupili.Sestanka se je prvi~ udeleìl Soeren Bro-

stroem iz Danske, novi predsednik ENTOG-a (European Network of Trainees in Obste-trics and Gynecology), evropske speciali-zantske mreè. Izmenjevalni program zaspecializante je potrebno oìviti, tako da bouspe{en, kot je bil {e pred tremi leti; videtije, da v kombinaciji s kongresom ne potekanaju~inkoviteje. Seveda je najve~ji problemdenar (ceneje je, ~e je skupaj s kongresom),takoj za tem pa dolga odsotnost specializan-tov z delovnega mesta, ki je {e dalj{a, ~e jeskupaj s kongresom. Naslednja izmenjavaspecializantov bo novembra 2003 na Nizo-zemskem, zainteresirani se, prosim, obrni-te na mag. Gorazda Kav{ka ([email protected]). Dr. Brostroem se je 15.11. 2002 udeleìl ustanovnega sestanka Sek-cije specializantov ginekologije in porodni{-tva v Ljubljani. Predsednik Sekcije je mag.Gorazd Kav{ek.

Podpredsednik prof. Wladimiroff jepredstavil na~rt dela EBCOG-a za naslednjeobdobje; razprava bo sledila na sestankumarca 2003. Prof. Wladimiroff, tudi pred-sednik Hospital Recognition Committee, jev stiski glede izvedbe obiskov, saj je pro{enjve~ kot lahko opravi obiskov. Obiski insti-tucij, ki si ̀ elijo pridobiti naziv “EBCOG ap-proved training centre”, so dobra prilo`nostza pogovor o tutorjih (pri nas: glavni men-torji). Ker {e vedno marsikje ne razumejopomena tutorja, je prof. Wladimiroff pred-lagal, da bi izdali publikacijo o pomenu tu-torja oziroma glavnega mentorja, ki je naj-va`nej{a oseba v procesu izobraèvanja spe-cializanta. ZZS è nekaj let organizira semi-narje za glavne mentorje, 16. 1. 2003 bo naGinekolo{ki kliniki prva u~na delavnica zaglavne mentorje s podro~ja ginekologije inporodni{tva. Prav tako pomembni so semi-narji in delavnice za izobraèvanje neposred-nih mentorjev.

Generalni sekretar prof. Van Assche nasje obvestil, da bo spletna stran www.ebcog.orgprenovljena in povezana z EAPM, ESHRE,ESGO, ENTOG, tako kot je tudi v resnici

EBCOG povezan z njimi. EBCOG se pred-vsem ukvarja z usklajevanjem specializacijev Evropi, nadzornimi obiski centrov, ki è-lijo akreditacijo, in izobraèvanjem, ome-njena zdruènja pa naj se ukvarjajo s pisa-njem smernic (guidelines) ter protokoli, kijih na podlagi (evropskih, nacionalnih)smernic naredijo posamezne enote. Pravtako ni bilo posebnega navdu{enja, da bi sev okviru EBCOG-a oblikoval poseben eti~-ni komite na predlog prof. Cabero Roure. Sstali{~a zakladnika je predrago, s stali{~apredstavnikov Velike Britanije in Norve{kepa se s tem drobijo podro~ja dela v EBCOG-u in njihova u~inkovitost.

Zakladnik, prof. Dunlop, je omenil petdràv, katerih nacionalna zdruènja {e nisopla~ala ~lanarine, ki so glavni vir dohodkaEBCOG-a. Po zdruìtvi z EAGO-m bo ver-jetno ob obra~unavanju individualnih ~la-narin precej dodatnega administrativnegadela. Razvnela se je razprava o tem, ali najbo naro~nina za ~asopis European Journalof Obstetrics and Gynecology and Repro-ductive Biology (EJOGRB) v{teta v ~lanari-no za EBCOG. Posebej smiselno to ni, kerEJOGRB ni v lasti EBCOG-a. Prof. JimThornton odhaja z mesta urednika ~asopi-sa EJOGRB na drugo uredni{ko mesto. Kon-gres v Pragi maja 2002 je bil tudi finan~nouspe{en, saj je prinesel 24.000 EUR.

Izvr{ni odbor EBCOG-a in svet EBCOG-a sta sprejela sklep, da bo naslednji kongresod 12. do 15. maja 2004 v Atenah. Kongresaleta 2003 v Lubecku ne bo.

Ena pomembnej{ih to~k sestanka svetaEBCOG-a so bile vsekakor volitve: med dve-ma kandidatoma za novega predsednikaEBCOG-a je bil izvoljen prof. Van Assche izBelgije, med {estimi predlaganimi kandida-ti, od katerih so trije zaradi drugih obvez-nosti odstopili od kandidature, je bil izvo-ljen dr. Kirschner, Norve{ka, za generalne-ga sekretarja Wladimiroff, Nizozemska, zazakladnika ponovno prof. Dunlop, VelikaBritanija, za novega ~lana izvr{nega odboraEBCOG-a pa med petimi kandidati prof.Creatsas, Gr~ija. �

94



28. kongres Evropskega zdruènja zastomatolo{ko izobraèvanje

Uro{ Skaleri~

Odsek za stomatologijo Medicinskefakultete v Ljubljani pod vodstvompredstojnika prof. dr. Uro{a Skale-

ri~a in predsednika organizacijskega odbo-ra je od 5. do 7. septembra 2002 gostil prib-li`no 200 udeleèncev iz 25 evropskih dràvin ZDA, ki so se udeleìli 28. kongresa Evrop-skega zdruènja za stomatolo{ko izobraè-vanje (ADEE) v Klini~nem centru v Ljub-ljani. Udeleènce so pozdravili dràvni se-kretar za visoko {olstvo Ministrstva za {ols-tvo, znanost in {port prof. dr. Stane Pejov-nik, dekan MF prof. dr. Miha @argi in pred-sednik Evropskega zdruènja prof. dr. JohnScott (Velika Britanija).

Tema kongresa Stomatolo{ko izobraè-vanje, znanost in dru`ba je imela dva vodil-na sklopa: Pomen in povezanost biolo{kihznanosti in klini~ne medicine v stomatolo{-kem izobraèvanju in Novi pristopi v sto-matolo{kem izobraèvanju za izpolnitev po-treb dru`be.

V Evropi sta znana dva modela izobraè-vanja stomatologov. Prvi je stomatolo{ki mo-del, ki je {e vedno v glavnem prisoten v nek-danjih socialisti~nih dràvah srednje invzhodne Evrope, drugi je odontolo{ki model,ki je v rabi v dràvah zahodne Evrope in ZDA.Podpisani sem imel predavanje o izku{njahter prednostih in slabostih stomatolo{kegamodela na ljubljanski Medicinski fakulteti.Padec zobne gnilobe pri mladini, staranje pre-bivalstva, nara{~anje {tevila pacientov s si-stemskimi boleznimi in nova spoznanja o po-vezanosti med oralnimi in sistemskimi bo-leznimi govorijo v prid stomatolo{kega mo-dela, ki je tesno povezan z medicino. Glavnapomanjkljivost ljubljanskega {tudija stoma-tologije je pre{ibka povezanost in dejstvo, da{tudentje zdravijo paciente na posameznihkatedrah oziroma centrih izolirano in ne in-tegralno po znani klini~ni poti preko vseh faz:od diagnostike, saniranja oralne, parodontal-ne in dentalne patologije do fiksno- oziromasnemnoproteti~ne rehabilitacije.

Prof. dr. D. van Diermen iz Stomatolo{-ke fakultete ACTA v Amsterdamu je preda-

vala o odontolo{kem modelu, kjer poteka{tudij zobozdravstva bolj neodvisno od me-dicine in kjer je velik poudarek na special-nosti ustne votline in ro~nih spretnosti.Neustreznost odontolo{kega {tudija in pre-velike izoliranosti od {tudija klini~ne medi-cine so za~eli najprej spoznavati v skandi-navskih dràvah.

Prof. dr. E. Hansen iz Osla in prof. dr. J.Muerman iz Helsinkov sta oba govorila o t.i. me{anem modelu, katerega bistvo je ize-na~enje pouka bazi~nih predmetov za {tu-dente stomatologije in medicine v prvihdveh letih {tudija in ve~ji poudarek na kli-ni~ni medicini tudi med poukom klini~nestomatologije v vi{jih letnikih.

V odli~nem predavanju je gost iz ZDA dr.Bruce Baum (NIDCR, NIH) opozoril, danova spoznanja na podro~ju biolo{kih zna-nosti prepo~asi prodirajo v klini~no zobo-zdravni{ko prakso. Zakoreninjene navade inpo~asno sprejemanje spoznanja o pomem-bnosti znanstvenih raziskav za klini~no

prakso med u~itelji stomatologije je glavnivzrok za neustrezno pou~evanje. Dobri zgle-di, pozitivno vzdu{je in vztrajnost so nujniza hitrej{i razvoj in hitrej{e prena{anje no-vih raziskovalnih dose`kov v klini~no zobo-zdravni{ko prakso.

V drugem sklopu je prof. dr. M. A. Len-non iz Liverpoola povedal, da 80 odstotkovangle{kih zobozdravnikov dela na primarnizdravstveni ravni, 20 odstotkov pa na sekun-darni ravni v univerzitetnih dentalnih bol-ni{nicah. Glavno skrb posve~ajo organiza-ciji, kako dose~i dobro zobozdravstveno os-krbo za socialno in ekonomsko deprivilegi-rane sloje prebivalstva.

Zanimivo je bilo predavanje prof. dr. P.O. Glantza iz Malmöja, ki je govoril o razvo-ju in mo`nostih pou~evanja dentalne implan-tologije na dodiplomski ravni. Dejal je, da jepotrebno {tudente na dodiplomski ravni in-formirati o biolo{kih osnovah osteointegra-cije in o stanjih, pri katerih so dentalni im-plantati indicirani. Sama uvedba pouka na

Predsednik ADEE prof. dr. John Scott, organizator kongresa prof. dr. Uro{ Skale-ri~ in ~astni predavatelj akademik prof. dr. Vinko Dolenc, dr. med...................................................................................................

95



dodiplomski ravni je odvisna od situacije vposamezni dràvi, od lokalnih razmer, od pri-mernih prostorov in opreme ter usposoblje-nega kadra. Pomislek pri uvedbi dentalne im-plantologije je tudi, kako dose~i drago in odzdravstvenih zavarovalnic nepokrito implan-tatno proteti~no rehabilitacijo tudi pri social-no in ekonomsko {ibkej{ih slojih prebivals-tva. Najpomembnej{e je dejstvo, da leì raz-voj oralnega in dentalnega zdravja v {iroki zo-bozdravstveni preventivi, ki ljudem omogo-~a ohranitev zobovja do visoke starosti. Ob-staja pa nevarnost, ki jo è opaàmo tudi vSloveniji, in sicer da se dentalnoimplantolo{-ka rehabilitacija ponuja tudi za zobe, ki jihlahko pacientu obdrìmo z obi~ajnimi endo-dontskimi in parodontolo{kimi posegi.

Med delom kongresa so potekale tudi {tiridelavnice, ki so obravnavale ergonomskeprincipe v zobozdravstvu, odkrivanje medi-cinsko rizi~nih pacientov v praksi in {ola-nje, usklajevanje {tudija stomatologije s pri-poro~ili Bolognske deklaracije in delavnicaZdruènja {tudentov stomatologije Evrope.

Prof. dr. O. Hokwerda iz Gröningena jepovedal, da ima ve~ kot 60 odstotkov zobo-

zdravnikov teàve z mi{i~no-skeletnim siste-mom in da {tevilo tistih, ki so po{kodovanizaradi opravljanja svojega poklica, nara{~a.Stomatolo{ke fakultete naj bi nau~ile {tuden-te ergonomskih primerjav dela, pravilne dr-è in uporabe pravilnih metod za ~im manj-{o obremenitev mi{i~no-skeletnega sistema.

Prof. dr. L. Abraham Inpijn iz Amster-dama je poro~ala o pozitivnih rezultatih {tu-dije v 11 evropskih dràvah, v katerih so te-stirali uporabo vpra{alnika, s katerim so vzobozdravni{kih ordinacijah preverjalianamnezo prisotnosti sistemske bolezni pripacientih. Izkazalo se je, da tak vpra{alnikbistveno pripomore k zgodnjemu odkriva-nju morebitnih sistemskih bolezni in napo-titvi na ustrezno medicinsko zdravljenje.Prof. dr. Mariano Sanz iz Madrida je naka-zal probleme, ki se bodo pokazali pri uskla-jevanju priporo~il Bolognske deklaracije napodro~ju stomatolo{kega izobraèvanja.Odprti so strokovni naslovi, evropski kre-diti, diploma, suplementi ter akreditacije inkakovost izobraèvanja v evropskih dràvah.

Med kongresom so se oblikovale tudi de-lovne skupine, ki so razpravljale o modelu

integracije s {tudijem medicine, metodahocenjevanja znanja, kriti~nem znanstvenemrazmi{ljanju v stomatolo{kem izobraèva-nju in o kontinuiranem izobraèvanju vseh~lanov zobozdravstvene delovne skupine.

Organizatorju kongresa vedno pripadamo`nost, da na zaklju~no predavanje povabiuglednega profesorja iz druge, nestomatolo{-ke stroke. Zato so bili vsi udeleènci navdu-{eni nad leto{njim ~astnim predavateljem,akademikom prof. dr. Vinkom Dolencem, kije v izredno zanimivem predavanju z naslo-vom “Pou~evanje doma in v tujini” prikazalsvoje bogate izku{nje pri prakti~nih in izo-braèvalnih pristopih na podro~ju nevroki-rurgije v Sloveniji in po svetu.

Druàbno sre~anje in ve~erja v Narodnemmuzeju ter izlet do Bleda in Bohinja so do-datno doprinesli k delovnemu in prijateljske-mu vzdu{ju na kongresu. Zahvala ob odho-du in sporo~ila udeleèncev po elektronskipo{ti kaèjo, da je Odseku za stomatologijoMF v Ljubljani uspelo organizirati enega naj-bolj uspe{nih kongresov ADEE (Associationfor Dental Education in Europe) v skoraj trehdesetletjih obstoja Zdruènja. �

96



Fizikalna medicina v ambulantizdravnika druìnske medicine

Ksenija Tu{ek Bunc, Suzana @idanik

Ko smo se pred dvema letoma ob za-klju~ku 1. mariborskega sre~anjazdravnikov druìnske medicine po-

slavljali, smo organizatorke obljubile, da se~ez dve leti ponovno sre~amo, in obljubosmo dràle. Mariborsko sre~anje zdravnikovdruìnske medicine je najmlaj{e strokovnosre~anje, ki ga organizira Zdruènje zdrav-nikov druìnske medicine SZD v sodelova-nju s Katedro za druìnsko medicino Medi-cinske fakultete v Ljubljani. S tokratno temostrokovnega sre~anja Fizikalna medicina vambulanti zdravnika druìnske medicinesmo ̀ eleli nadaljevati izbrano usmeritev na-{ega strokovnega izobraèvanja - predstavi-tev strokovnih in organizacijskih vsebin, kiso pomembne za vsakodnevno delo zdrav-nika druìnske medicine. Pri uresni~itvi or-ganizacijskega projekta smo se povezali zZdruènjem za fizikalno in rehabilitacijskomedicino SZD, pri ~emer je imel bistvenovlogo prim. mag. Ale{ Dem{ar, spec. fizia-ter, {e do nedavna predsednik imenovane-ga zdruènja. Nenazadnje je dobilo na{e sre-~anje na ta na~in noto interdisciplinarno-sti, zdravniki druìnske medicine pa smotako uresni~ili èljo po sodelovanju s spe-cialisti ostalih medicinskih strok. Na{e skup-no delo se je pri~elo s sestankom v hladnem,deèvnem septembrskem ve~eru pred ve~kot letom dni (tako sem napisala zato, kerizide to poro~ilo januarja 2003) in od takratsmo morali premagati {tevilne ovire, podob-ne neprijaznemu vremenu v prvem dnevuna{ega sodelovanja.

Izzivov je bilo torej veliko, svoje uresni-~enje pa so do~akali v petek 29. novembra2002 zjutraj s slavnostnim odprtjem sre~a-nja. Za simboli~no popotnico je v pozdrav-nem govoru Ksenija Tu{ek Bunc uporabilakar odgovor Alberta Schweitzerja na vpra-{anje, kaj misli o civilizaciji. Odgovoril je:“Dobra ideja, nekdo bi jo moral za~eti ure-sni~evati...” “Civilizacijo so uresni~ile pred-vsem sposobnosti uma in gibanja. Nadaljuj-mo torej uresni~evanje skrbi za gibala ...” Tamisel nas je popeljala v dva strokovno bo-gata dneva. Smiselnost na{ih prizadevanj in

naporov so potrdili tudi ugledni gostje: ù-pan mestne ob~ine Maribor, prorektor Uni-verze v Mariboru, predstojnik Katedre zadruìnsko medicino, predstojnik Katedre zafizikalno medicino in rehabilitacijo, pred-stavnik mariborske bolni{nice, podpredsed-nik Zdruènja fiziatrov pri SZD, ki so vsi povrsti v nagovorih poudarjali pomen sre~a-nja in nam zaèleli uspe{no in plodno delo.Posebej izviren je bil prorektor, prof. dr. ̂ u{,v tehniko usmerjen ~lovek, ki se je posebejza to prilo`nost vrnil iz tujine. Povedal je,da je v obdobju tehnicizma in robotizacije,ki postavlja v ospredje stroje, statistike in do-bi~ke, skrb za ~loveka edinstvena. Da je bilona slovesnosti {e posebej sve~ano, so poskr-beli pevci mednarodno uveljavljenega Ma-riborskega okteta z pesmimi, ki so segle dosrca, in znova potrdili svojo visoko profe-sionalno raven in sloves. Vse skupaj je zao-kroìl {e video na{ega Maribora, ki smo ga

vrteli kot kuliso in ki nam je vsaj za nekajkratkih trenutkov pri~aral lepote in utrip na-{ega mesta.

Izbor tematike sre~anja ni bil naklju~en.Bolezni in okvare gibal so tako {tevilne, daima ta problematika svojo globalno, lahkobi rekli kar planetarno dimenzijo. Da je tako,potrjujeta UNESCO in Svetovna zdravstve-na organizacija, ki sta desetletje, v kateremìvimo, proglasila za desetletje gibal. Dege-nerativne bolezni gibalnega sistema in trav-matizem so v stalnem porastu, {tevilo fizia-trov pa z ozirom na obstoje~e kadrovske nor-mative tudi v prihodnje ne bo zado{~alo,tako da bo {e naprej le manj{i del bolnikovpri{el do fiziatra. Skrb za kroni~nega bolni-ka z boleznimi gibalnega sistema bo {e v ve~jimeri padla na ramena zdravnika druìnskemedicine. Zato je {e kako pomembno, da jele-ta seznanjen z vsemi mo`nostmi, ki jihdaje fizikalna medicina na podro~ju diagno-stike, terapije in rehabilitacije v {ir{em smi-slu. Namen na{ih prizadevanj je bil nena-zadnje izbolj{ati stike med zdravniki druìn-ske medicine in fiziatri in tako izpolniti praz-nino, ki pogosto nastane potem, ko osebnizdravnik napoti bolnika k fiziatru in je zanjprimer “re{en”, bolnik pa je po kon~ani re-habilitaciji za fiziatra “odpu{~en”.

Pri oblikovanju tem predavanj smo upo-{tevali pogostnost bolezenskih stanj, ki jihobravnavamo zdravniki druìnske medici-ne. Bolnike z okvarami in boleznimi gibalzdravijo sicer specialisti razli~nih medicin-skih strok, gotovo pa najve~ji dele` obrav-navamo prav zdravniki druìnske medicine.Najve~ predavanj je bilo tako posve~enihobravnavi bolnika z boleznimi in okvaramigibal. Druga skupina bolezni, ki smo jo è-leli posebej izpostaviti, so bolezni obto~il, sajso te v razvitih deèlah najpogostej{i vzrokzbolevanja in umiranja. Dodatno smo izbrali{e predstavitev fizioterapevtske obravnavenekaterih izbranih bolezenskih stanj. Fizi-kalna terapija je è tradicionalno pomem-bna oblika zdravljenja. Ker pa kot v vsakimedicinski stroki tudi fizikalna medicina zrehabilitacijo doìvlja nepretrgan napredek,

Zbornik predavanj 2. mariborskegasre~anja zdravnikov druìnske medi-cine...................................................

97



moramo osvajati nova strokovna na~ela zakakovostno delo.

Predavanja so bila smiselno razvr{~ena vpet velikih vsebinskih sklopov. Najprej je bilapredstavljena fizikalna terapija kot delovnoorodje, sledila je predstavitev posameznihzvrsti fizikalne terapije z indikacijami inkontraindikacijami. Najobse`nej{a skupinapredavanj je govorila o programih fizikalneterapije po posameznih telesnih regijah.Edinstvena posebnost tega dela je bil video,ki ga je pripravila druìnska zdravnica, ~la-nica organizacijskega odbora Darja Belec, dr.med., v sodelovanju z Suzano Tomaì~, dr.med., specialistko fiziatrinjo, in ki je vsebo-val prikaz klini~nega pregleda posameznihpodro~ij lokomotornega aparata. Videopo-snetek je bil uvodni del {estih predavanj ko-legov druìnskih zdravnikov, ki so predsta-vili klini~no sliko najpomembnej{ih bole-zenskih stanj posameznih delov gibalnega si-stema. Poudariti velja, da je videoposnetekpripravljen tako kakovostno, da ima gleda-lec ob~utek, kot da ga je posnela ekipa pro-fesionalnih igralcev in snemalcev. V njegovnastanek je vloèno ogromno ~asa in ener-gije vseh ustvarjalcev, za kar smo organiza-torke vsem iskreno hvale`ne. Sledila je pred-stavitev fizikalne terapije izbranih bolezen-skih stanj na domu in opis meril za napoti-tve na fizikalno terapijo in v zdravili{~a.

Ob tej prilo`nosti je iz{el zbornik, na ka-terega smo lahko upravi~eno ponosni. Vnjem je zbranih 33 predavanj, ki jih je napi-salo 31 avtorjev, specialistov fiziatrov inzdravnikov druìnske medicine, ki so imeliv ~asu nastajanja svojih del pred o~mi kon-kretno ambulantno prakso in okoli{~ine, vkaterih se vsakodnevno sre~ujemo s potre-bo po predpisovanju fizikalne terapije. Na-pisana so z ̀ eljo po ~im ve~ji uporabnosti zavsakodnevno ambulantno prakso slednjih,zato so se avtorji, kolikor je bilo mogo~e,izognili opisovanju teoreti~nih osnov oziro-ma so se jih dotaknili le, ~e je bilo to nujnopotrebno za razumevanje vsebine. Upamoin si èlimo, da bodo na{li kolegi zdravnikidruìnske medicine v zborniku koristne po-datke, ki bodo pomagali predvsem pri od-lo~anju za fizikalno terapijo in olaj{ali nje-no predpisovanje. Tudi {tudentom medici-ne lahko pomenijo dodaten {tudijski vir pripripravi na izpit iz fizikalne medicine in re-habilitacije. Zbornik s predavanji bo takopomemben pripomo~ek in bo skozi ~as po-stal vir za nova snovanja in izhodi{~a stro-kovnega dela na tem podro~ju.

Tematika, o kateri smo govorili, je pere-~a in aktualna. Gibalne sposobnosti ~lovekaso izjemno dragocene. Ker so - kot imamovelikokrat ob~utek - preprosto dane, je skrbza njihovo funkcionalnost pogosto ma~e-hovska. [ele morebitne okvare in bolezen-ska stanja pripeljejo do temeljitega premi-sleka o tem, kako naprej. Gibalne sposob-nosti pomembno vplivajo na kakovost ìv-ljenja in zato naj bi bila skrb zanje ena te-meljnih ~lovekovih skrbi. To skrb bi moralgojiti vsak posameznik è, ko je {e povsemzdrav. Pri zavedanju, kako pomembno jevzdrèvanje svojega gibalnega sistema, ima-mo zdravniki druìnske medicine kot zdrav-niki prvega stika neprecenljivo vlogo.

Ko se organizatorke sedaj oziramo na na-pore in trud tednov in mesecev, ki smo jihvloìle v izvedbo mariborskega sre~anja, se~utimo kot ekipa {estih “vra`jih ènsk”, kotso nas nekateri poimenovali. Kolegi nam ~e-stitajo, da je bilo sre~anje ve~ kot uspe{no,tematika pravilno izbrana in zanimiva tudi

za medije, ki so v svojih prispevkih poro~alio na{ih strokovnih prizadevanjih.

[est “vra`jih ̀ ensk” je skladno in brez ne-soglasij opravilo res “vra`je” delo, kar nas jeizredno povezalo. Vsaka med nami je opra-vila svoj del organizacije, kakor je najboljemogla. ê bi tako kolegialno in ustvarjalnozdravniki tudi druga~e sodelovali med se-boj, bi imeli izreden zdravstveni sistem.

Zaradi velikega zanimanja udeleèncevsmo se ~lanice organizacijskega odbora od-lo~ile, da bomo posneti video kot dragocenpripomo~ek ponudile zainteresiranimzdravnikom, enako kot natisnjeni zbornikpredavanj - ~lankov.

In da imajo ènske zares samo dve bese-di: prvo in zadnjo, se je {e kako potrdilo vprimeru minulega 2. mariborskega sre~anja.Kakor tudi ne gre dvomiti, da bodo dano ob-ljubo, da se 2004 v Mariboru ponovno sre-~amo, zagotovo dràle.

�

98



Te~aji iz Cyriaxove ortopedske medicineDragan Lonzari}, Breda Jesen{ek Pape`

Rene de Bruijn razlaga te~ajnici fizi-kalni pregled kolka...............................................

V organizaciji Zbornice fizioterapev-tov Slovenije pod vodstvom mag.Friderike Kresal v Izoli è nekaj let

poteka redno izobraèvanje fizioterapevtov vCyriaxovi ortopedski medicini. Celoten te~aj se-stavlja pet enotedenskih programskih enot, ki sisledijo v naslednjem zaporedju: E1 (ekstremite-te 1) - rame, komolec; E2 - zapestje, kolk; E3 -koleno, gleènj; H1 (hrbtenica 1) - sakrioiliakal-ni sklepi in ledvena hrbtenica; H2 - vratna in pr-sna hrbtenica. Predavatelj in izpra{evalec je Renede Bruijn, fizioterapevt, vi{ji predavatelj ortoped-ske medicine na Fakulteti za zdravstveno nego,Oddelku za fizioterapijo Univerze v Utrechtu naNizozemskem. Rene de Bruijn je licenco iz orto-pedske medicine pridobil leta 1981 pri prof. Ja-mesu Cyriaxu. Po dodatnem strokovnem uspo-sabljanju je leta 1983 opravil pri istem profesorju{e izpit za u~itelja ortopedske medicine. Orto-pedsko medicino predava fizioterapevtom inzdravnikom v razli~nih evropskih dràvah in jovseskozi uporablja pri svojem klini~nem delu. Jeavtor nekaj knjig, znanstvenih ~lankov in medi-cinske video produkcije. Trenutno zaklju~ujedoktorat na temo vpliva globoke pre~ne frikcijena proces celjenja Ahilovih tetiv. Glede na zelopohvalne ocene prvih te~ajnikov in ̀ elje, da sezdravniki specialisti fizikalne in rehabilitacij-ske medicine izpopolnimo v znanju iz konzer-vativne ortopedske medicine, se je DraganLonzari}, dr. med., fiziater z Oddelka za fizi-kalno in rehabilitacijsko medicino Splo{ne bol-nišnice Maribor, aprila leta 2001 udeleìl te-~ajne enote E3. @e po prvem te~aju so bili nje-govi vtisi in ocene glede kakovosti programain predavatelja tako pozitivni, da se mu je vnadaljnjih seminarjih pridruìla kolegica naoddelku, Breda Jesen{ek Pape`, dr. med. Kajlahko zapi{eva, zdaj ko je za nama ̀ e ~etrti delte~aja? Najino zadovoljstvo je ve~ kot o~itno.Poglobila sva znanje iz ortopedske medicine,posebej manualne terapije - pre~ne frikcije,mobilizacijskih in manipulacijskih tehnik vsehvelikih sklepov in spodnje polovice hrbtenice.Tedni v Izoli so bili {tudijsko zahtevni, vendarso potekali v izjemnem zadovoljstvu, ki je bilopogojeno s kakovostjo u~itelja, dobrim progra-mom in ustvarjalnim vzdu{jem udeleèncev,èljnih prakti~nega znanja za vsakodnevno delo.Dejstvo, da sva zdravnika, bi utegnilo motitipristen in ustvarjalen odnos med te~ajniki,vendar se to ni zgodilo. V za~etnih letih svo-

jega pou~evanja je profesor Cyriax organi-ziral te~aje, ki so se jih zdravniki in fiziote-rapevti udeleèvali v dvojicah.

Cyriaxov pristop je zasnovan na sistema-ti~nosti, doslednosti in natan~nosti jemanjaanamneze in izpeljave fizikalnega pregleda. Naosnovi pasivne gibljivosti (obsega in kon~ne-ga ob~utka) ocenimo, ali gre za okvaro same-ga sklepa (prisotnost kapsularnega sklepnegavzorca (vzorec omejenih gibljivosti, specifi~enza posamezen sklep) vedno govori za artritisin/ali artrozo). Metoda selektivne tenzije namomogo~a prepoznavanje patologije obsklep-nih in drugih mehkih struktur. V katerem deluje mehkotkivna struktura okvarjena, dolo~a-mo z zaklju~nim otipavanjem. Tako nas feno-men prenesene bole~ine ne zapelje.

Prvi del enotedenskega te~aja temelji napou~evanju funkcionalne anatomije in ana-tomije in vivo. Do pravilne in natan~ne orto-pedske diagnoze, brez katere ni dobre in us-pe{ne terapije, vodi natan~na anamneza obiomehaniki telesnih obremenitev ter akut-nih in kroni~nih po{kodb gibalnega sistema.V fizikalni pregled sklepa so vklju~eni {tevil-ni testi. Lepo je, ~e ti strokovnjak z ve~ kotpetindvajsetletnimi izku{njami razloì, zakajin kako izvaja dolo~ene teste, ter pojasni, za-kaj so dolo~ene prilagoditve bolj{e.

Drugi del te~aja je namenjen u~enju terapij-skih mo`nostih ortopedske medicine, ki teme-lji na ro~nih tehnikah in ne na aparaturni fizi-kalni terapiji. Rene de Bruijn pou~uje tehnikepre~ne frikcije, mobilizacije, manipulacije in in-jekcijske terapije. Ponovno poudarjava, da je os-nova celostnemu terapevtskemu pristopu do-bro poznavanje funkcionalne anatomije in na-tan~na (nedvomno) ugotovljena okvarjenastruktura. Tako je poznavanje vzdol`nega po-teka nitja okvarjene strukture osnova za pre~-no ali globoko frikcijo, ki deluje protibole~in-sko in spodbuja celjenje. Po dvominutni za~et-ni frikcijski masaì mehkotkivne sklepne ali ob-sklepne strukture sledi testiranje u~inka oziro-ma retestiranje nekega prej jasno pozitivnegaznaka. Sledi nadaljnja frikcijska masaà in do-datna terapija, ki je v primeru tetiv in njihovihovojnic iztezanje, a v primeru okvarjenih sklep-nih vezi in ovojnic tridimenzionalna mobiliza-cija. Z njo ponovno usklajujemo pravilno raz-merje artrokinemati~nih sestavin sklepnegagiba (uskladitev kotaljenja z drsenjem). Mani-

pulacijske tehnike, ki jih pou~uje Rene de Bruijn,so namenjene predvsem re{evanju problema-tike prostih sklepnih teles, a posebej zanimivopoglavje je manipulacija kolenskih meniskusovin hrbtenice. Predavatelj poudari sti~nosti indruga~nosti glede na manualno in osteopat-sko medicino. Cyriaxovi u~enci imajo zna-nje o apliciranju infiltracij bole~ih strukturin intraartikularnih injekcij, za kar v svoji vsa-kodnevni praksi predavatelj uporablja iz-klju~no triamcinolon acetonid (kenalog) sa-mostojno ali v kombinaciji z lidokainom vkoncentracijah za lokalno uporabo.

Odlo~ili smo se, da v organizaciji Zdruènjazdravnikov fizikalne in rehabilitacijske medicineSlovenskega zdravni{kega dru{tva in Oddelka zafizikalno in rehabilitacijsko medicino Splo{ne bol-ni{nice Maribor Reneja de Bruijna predstavimotudi slovenskim zdravnikom fiziatrom. Prvi te~ajbo potekal v Mariboru od 13. do 16. marca 2003.Temi bosta splo{ni uvod v Cyriaxovo ortopedskomedicino in obravnava po{kodb in bolezni ramen-skega sklepa. Kolege opozarjamo, da bo {teviloudeleèncev omejeno in jih pozivamo, da se za na-tan~nej{e informacije obrnejo na ~lane organiza-cijskega odbora: prim. doc. Zmaga Turka, mag.Bredo Jesen{ek Pape ̀in Dragana Lonzari}a z Od-delka za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Splo-{ne bolni{nice Maribor. �

100



Evropska organizacija Europa Donna jes finan~no pomo~jo Kodaka razpisalanate~aj za usposabljanje radiolo{kih

inènirjev iz vzhodne Evrope s podro~ja ma-mografije. Izbrani so bili predstavniki Hr-va{ke, Estonije, Litve, Poljske in Slovenije.Slovenijo sta zastopala radiolo{ka inènirjaKatja êbulj in Ga{per Podobnik ter pred-stavnica slovenske Europe Donne MiljevaRener, spec. radiolog.

Tridnevno usposabljanje je potekalo vKodakovem tehnolo{kem in inovativnemcentru v pala~i San Lorenzo v Genovi od 14.do 16. novembra 2002.

Predavali so vodilni evropski strokovnja-ki s podro~ja mamografije. Prvi dan je dr.Chris de Wolf predaval o zgodovini in o po-menu kakovostnega mamografskega prese-janja za zgodnje odkrivanje raka na dojki,saj le kakovostno presejanje lahko zniàumrljivost za 30 in ve~ odstotkov. Za palpa-cijo in samopalpacijo zniànje umrljivosti nidokazano. Dr. Angelo Taibi je predaval o ka-kovosti posnetkov in o kontroli kakovosti.

Drugi dan je prof. Rolland Holland pre-daval o zgradbi dojke in o mamografsko-pa-tolo{ki korelaciji sprememb v dojkah. G.Henny Rijken je predavala o vlogi radiolo{-kega inènirja pri diagnosti~ni in presejalnimamografiji. Imela je tudi prakti~no delav-nico, kjer so radiolo{ki inènirji izpopolnje-vali tehniko pozicioniranja. Na koncu soskupaj ocenili mamografske slike, ki so jihudeleènci prinesli s seboj.

Zadnji dan je dr. Nick Perry predstavil

vlogo radiolo{kega inènirja v presejalnihcentrih. Predstavnik vsake dràve je pred-stavil organizacijo radiolo{kih inènirjev,predstavniki Hrva{ke in Estonije pa so po-ro~ali tudi o nedavni uvedbi presejanja(screeninga) v svojih dràvah. Vsi udeleènciso poudarjali, kako pomembna je vloga ra-diolo{kega inènirja pri zgodnjem odkriva-nju raka na dojki in so se zavzeli za izbolj{a-nje odnosov med radiolo{kim inènirjem,radiologom, kirurgom in patologom, saj sole-ti osnova za dobro delo delovne skupine.

Celoten te~aj je spremljala tudi predsed-nica Europe Donne Mary Buchanan, ena iz-med pobudnic za izobraèvanje. Ob zaklju~-ku smo se vsi udeleènci strinjali, da je bilprvi poskusni te~aj za radiolo{ke inènirjeiz vzhodne Evrope izredno kakovosten inpou~en.

Menim, da bi bilo zelo koristno, ~e bi sepodobnega te~aja udeleìl kdo od strokov-njakov, ki odlo~ajo o organizaciji mamo-grafskih centrov pri nas, saj se v Sloveniji ne-nehno vrtimo v krogu. Dejstvo je, da je rakdojke tudi v Sloveniji najpogostej{i rak priènskah. Incidenca od leta 1950 nenehno na-ra{~a. Po podatkih Registra raka za Sloveni-jo je v letu 1999 zbolelo 1.046 bolnic. Le sla-ba polovica rakov (48 odstotkov) je bilaomejena, preinvazivnih rakov je bilo le 47.Izbolj{anje preìvetja in zmanj{anje umrlji-vosti za rakom dojke v razvitih deèlah pri-pisujejo zgodnjemu odkrivanju raka inuvedbi dodatnega sistemskega zdravljenja.V Sloveniji se preìvetje bolnic z rakom doj-

Usposabljanje radiolo{kih inènirjevs podro~ja mamografije - I

Milijeva Rener

ke sicer nekoliko izbolj{uje, vendar je ostalopo letu 1989 do 1999 precej nespremenje-no. Med sedemnajstimi evropskimi deèla-mi se je Slovenija po zbolevanju za rakomdojk uvrstila v sredino, po preìvetju bolnicpa v podpovpre~je. @e iz povedanega je ja-sno, da pri nas {epa predvsem zgodnje od-krivanje raka na dojki.

Ne drì, da imamo zastarele mamograf-ske naprave - ve~ina mamografskih napravv Sloveniji je stara le nekaj let in tehnolo{kosodobna. Vendar nobena mamografskadiagnostika v Sloveniji ne izvaja celotnegaprograma kontrole kakovosti; {e najbolj seje temu pribliàl Onkolo{ki in{titut. V Slo-veniji so {e vedno pogoste napake predvsempremajhen kontrast in podeksponirani ma-mogrami. Po podatkih ZVD iz leta 2001 pre-cej mamografskih diagnostik v Sloveniji {evedno ne dosega minimalne priporo~enepo~rnitve. @e dolgo je znano (K. Young), dacentri z nizko povpre~no po~rnitvijo (1,2 inmanj) najdejo za polovico manj majhnih(pod 1 cm) rakov dojke. Relativno veliko {te-vilo artefaktov na posnetkih v Sloveniji tudipri~a o nekriti~nem odnosu do kakovosti.Pri vseh na{tetih postopkih je vloga radio-lo{kega inènirja klju~na, zato je pomem-bno, da je primerno izobraèn, izurjen in os-ve{~en. Razprava o {tevilnih drugih (po mo-jem mnenju predvsem organizacijskih) po-manjkljivostih v diagnostiki dojke pa bi pre-segala okvir tega prispevka.

�

Spletna stranZdravni{ke zbornice Slovenije

http://www.zzs-mcs.si

102



Usposabljanje radiolo{kih inènirjevs podro~ja mamografije - II

Kristijana Hertl, Miljeva Rener, Mojca Sen~ar

Rak dojke je v svetu in pri nas najpo-gostej{i rak pri ènskah in zajemapribli`no eno petino vseh rakov.

[tevilo zbolelih za rakom vsako leto nara{~a.V Sloveniji je leta 1998 na novo za rakom doj-ke zbolelo 899 èna, 76 odstotkov je bilo sta-rej{ih od 50 let. Vedno ve~ raka je odkritega vzgodnjem stadiju, ko je tumor {e manj{i in jebolezen omejena le na dojko. Leta 1985 je bilotakih primerov 36 odstotkov, leta 1998 pa è48 odstotkov. Prognoza bolezni in preìvetjesta poleg drugih dejavnikov odvisna tudi odvelikosti tumorja. Tu igra pomembno vlogoprav mamografija, ki lahko odkrije manj{e tu-morje, {e preden postanejo klini~no tipni.

V Sloveniji {e nimamo t. i. “organizirane-ga presejanja oziroma screeninga raka dojk”,kot ga poznajo nekatere, predvsem nordij-ske dràve. Presejanje raka dojk pomeni poi-mensko pisno vabljenje vseh èna v dolo~e-ni starostni skupini na preventivno mamo-grafijo, navadno brez klini~nega pregleda, vdveletnih presledkih.

Glede na to, da je Slovenija trenutno v fazipriprave na organizirano presejanje raka doj-ke, je Europa Donna - slovensko zdruènjeza boj proti raku dojk, v sodelovanju s Ko-dakom in s finan~no pomo~jo Astra Zene-ca, organizirala te~aj in delavnico za radio-loge z naslovom “Fit for screening”, ki sta po-tekala 18. in 19. decembra 2002 v Ljubljani.[tevilo udeleèncev je bilo omejeno. Te~aj sovodili vodilni strokovnjaki na podro~ju diag-nostike bolezni dojk iz National Expert andTraining Center for Breast Screening, Aca-demisch Ziekenhuis, Nijmegen, Nizozem-ska: Dr. Jan Hendriks - specialist radiolog,Henny Rijken - inènir radiologije, prof. Ro-land Holland - specialist patolog.

Te~aj je bil razdeljen v dva dela. V prvemdelu smo poslu{ali razli~na predavanja, dru-gi del pa je bil namenjen prakti~nemu izpo-polnjevanju v od~itavanju mamogramov.Prvi dan smo najprej vsak sam, nato pa vsiskupaj pregledali ~ez 100 mamogramov è-na, pri katerih je bil ob naslednjem slikanjudojk odkrit intervalni karcinom. Del odkri-

tih karcinomov je nastal na novo, del pa je bilob zadnjem slikanju spregledan. Ob natan~-nem pregledu spregledanih karcinomov smona predhodnih mamogramih posku{ali od-krivati prve, {e slabo izraène mamografskeznake razvijajo~ega se tumorja.

Naslednji dan smo sami pregledali ve~ kot100 mamogramov, vzetih iz vsakodnevnegapresejanja na Nizozemskem, med katerimi jebilo tudi okrog 20 odstotkov skritih karcino-mov. Ob zaklju~ku samostojnega dela smo re-zultate obdelali {e pod strokovnim vodstvom.

Poleg prakti~nega dela smo poslu{ali tudi ne-kaj zanimivih predavanj v zvezi z organizacijoin problemi presejanja na Nizozemskem.

S presejanjem v vsej dràvi so pri~eli ̀ e leta1989. S pisnim vabilom povabijo vsake dveleti vse ène v starosti od 50 do 74 let na pre-ventivno mamografijo. Prva leta so vklju~e-vali tudi klini~ni pregled, ki so ga kasneje opu-stili, ker po njihovih izra~unih ni bistvenodoprinesel k zgodnji diagnostiki. Ob prvem obis-ku slikajo v obeh standardnih projekcijah (CCin MLO), ob naslednjih slikanjih pa ve~ino-ma le v projekciji MLO.

@ene slikajo v 62 mobilnih enotah {irom Ni-zozemske, ki se nahajajo v kamionskih kontej-nerjih. Radiolo{ki inènirji slike odnesejo v 24centralnih enot, kjer jih radiologi od~itajo. Vsakmamogram neodvisno od~itata dva radiologa.S tem doseèjo ve~jo zanesljivost oziroma manjspregledanih karcinomov. V zadnjem ~asu pos-pe{eno uvajajo CAD (computer assisted diag-nosis). To je program za dodatno ra~unalni{-ko obdelavo prej digitaliziranih mamogramov,kar {e dodatno znià odstotek spregledanih kar-cinomov. V naslednjih letih imajo namen pre-nehati s klasi~nim slikanjem na rtg-filme terpreiti na popolnoma digitalizirano obliko ma-mogramov. Poleg la`je obdelave in shranjeva-nja takih mamogramov naj bi bila manj{a tudikoli~ina rtg-àrkov ob slikanju.

Ve~ina radiologov, ki se ukvarjajo z diagno-stiko bolezni dojk, je redno zaposlenih v enemod diagnosti~nih centrov. Ukvarjajo se z na-daljnjo diagnostiko klini~no netipnih sumlji-vih sprememb, odkritih s presejanjem, in z na-

daljnjo diagnostiko klini~no tipnih sprememb.Poleg rednega dela po individualni pogodbiod~itavajo {e mamografije v okviru presejanja,ki jih vsako jutro prinesejo iz mobilnih enot.Tako od~itajo vsaj od 3.000 do 5.000 mamo-gramov na leto, kar je pogoj za ohranitev rav-ni znanja in izku{enj, eksperti pa {e precej ve~.So~asno od~itavanje presejalnih mamografijin po potrebi tudi kasnej{a nadaljnja diagno-stika sumljivih sprememb jim nudi izrednopomembno povratno informacijo.

Zanimiva je bila tudi analiza, ki jo je prika-zal dr. Hendriks po ~lanku dr. Sicklesa, objav-ljenem v reviji Radiology leta 2002. Specializi-rani radiologi, ki se ve~ino ~asa ukvarjajo le zdiagnostiko bolezni dojk, v primerjavi s splo-{nimi radiologi odkrijejo ve~ karcinomov vzgodnej{i fazi ter imajo ni`ji “recall rate”.

Dr. Holland je razloìl pogled patologa narazvoj raka od predkanceroze preko in situkarcinoma do invazivne oblike. Velikost od-kritega tumorja je v tesni povezavi z raz{ir-jenostjo bolezni ob diagnozi. îm manj{i jetumor, manj{i je odstotek verjetnosti, da jebolezen è raz{irjena, s tem pa je tudi prog-noza bolezni bolj{a.

Radiolo{ki oddelek v univerzitetni bolni{niciv Nijmegenu je zadolèn za {olanje in za stal-no izpopolnjevanje vseh radiologov, radiolo{-kih inènirjev in patologov, ki se ukvarjajo spresejanjem dojk na Nizozemskem. G. Rijkenje zadolèna za organizacijo {olanja radiolo{-kih inènirjev. Zavedajo se namre~, da je ka-kovostno od~itavanje mamogramov v velikimeri odvisno tudi od kakovosti samega ma-mograma. Izredna pomembna je poleg osta-lih tehni~nih zahtev tudi pravilna nastavitevdojke (pozicija) in kompresija ob slikanju. Znjo doseèmo zadostno razprtje tkiva dojke terzadosten prikaz vseh struktur do prsne stene.To je predpogoj za natan~no oceno mamogra-ma in izklju~evanje patologije.

S kakovostno izvedenim te~ajem smo bilizelo zadovoljni. Zanimivo in pou~no je bilosli{ati mnenje in izku{nje strokovnjakov iz dr-àve, ki ima è ve~ kot 10 let vzorno organizi-rano presejanje dojk. �

104



Paliativna oskrba - izziv mediciniJanja Ah~in

Slovensko dru{tvo hospic je v sodelova-nju s hospicem sv. Kri{tofa iz Londona16. in 17. decembra 2002 na Bledu or-

ganiziralo dvodnevni seminar z naslovomPaliativna oskrba - izziv medicini. Hospic sv.Kri{tofa je vodilna ustanova na podro~ju pa-liativne oskrbe (PO) v Evropi. Seminar je bilnamenjen zdravnikom, psihologom, medi-cinskim sestram in socialnim delavcem, kisodelujejo pri obravnavi neozdravljivo bol-nih. Med 80 udeleènci je bilo 9 zdravnikov.

Uvodna predavanja z naslovom Timskipristop v celostni obravnavi bolnika so pri-pravili predavatelji iz hospica sv. Kri{tofa.Celostna obravnava bolnika je mo`na le vdelovni skupini. Vsak ~lan skupine je razli-~en in enkraten, zato je v~asih te`ko delatidrug z drugim. Kot ~lani delovne skupine semoramo potruditi, da delamo tako, kot jeodlo~ila skupina. Delovna skupina hospicasv. Kri{tofa za PO na domu se sestane tri-krat na teden in se pogovori o vsakem bol-niku, ki ga oskrbuje. V skupini sta dva zdrav-nika (specialist in specializant PO), 5 medi-cinskih sester in socialni delavec. Delovnaskupina hospica o skupinskih odlo~itvahsproti obve{~a osebnega zdravnika in patro-na`no sestro. Pri spremljanju umirajo~ihbolnikov je pomembno, da si individualnopriznamo svoja ~ustva. Pri sebi je te`ko do-pu{~ati ob~utek, da za umirajo~ega ne mo-remo storiti dovolj. Pojavljajo se ob~utkikrivde in iskanje “gre{nega kozla”. Gre{nikozel so lahko bolniki, ko re~emo: bolniki sièlijo bole~in. Gre{ni kozel so lahko svojci,ko re~emo: bolnik se je dobro po~util, do-kler niso pri{li svojci na obisk. Gre{ni kozelje lahko kolega, za katerega mislimo, da zabolnika ni storil dovolj. Tako obtoèvanjepopolnoma onemogo~i delovanje delovneskupine. Nesoglasje v skupini nastane tuditakrat, ko posameznik posega na podro~jedrugega. Sku{ajmo biti na svojem delovnemmestu pobudniki skupinskega dela in celost-ne obravnave bolnika. Tako bo na{e delomnogo la`je in bolj kakovostno.

Victor Pace, dr. med., strokovni svetova-lec v paliativni medicini, je predstavil dobrokomunikacijo s hudo bolnimi in svojci. Kdo,koliko, kdaj, kako in komu naj povemo o

diagnozi, terapevtskih mo`nostih in prog-nozi? Prednosti sporo~anja slabe novice so:zmanj{evanje izolacije bolnika in njegoveganerealisti~nega strahu, pomaga na~rtovatiprihodnost, bolnik lahko sam izbere krajsmrti. Obravnavajmo bolnika kot odrasloosebo. Bolniki pogosto re~ejo: “Najte`je jeto, da ravnajo z nami, kot da nismo odra-sli.” Bojimo se, da bodo bolniki po sporo~a-nju slabe novice izgubili upanje in da bodosko~ili skozi okno. Ve~ina bolnikov sluti, kajse dogaja z njimi. Z bolnikom komunicira-mo celo ve~, ~e ne odpremo ust. Bolnik skle-pa tako: “Mora biti pa res hudo, ~e mi zdrav-nik ne more niti povedati, kako je z menoj.”Ni predpisanega odmerka resnice. Bolniknaj zve tako veliko ali tako malo, kot si samèli. Sporo~ajmo postopoma, da nas lahkobolnik ustavi, ko ~uti, da je dovolj. Progno-za ni eksaktna znanost. Nikoli ne bodimopreve~ natan~ni. Vpra{ajmo bolnika, kaj onsam misli. O prognozi pogosto ve~ vedo me-dicinske sestre in negovalke. Med sporo~a-njem slabe novice so reakcije bolnikov raz-li~ne: jeza, ̀ alost, pasivnost, zanikanje, stoi~-nost in anksioznost. Omogo~imo bolniku,da izrazi svoja ~ustva. Zamislimo se, ~e bol-nik izve nekaj te`kega in ne reagira. Ravnaj-mo tako, da se bo bolnik po~util varnega insprejetega. V Angliji potrebujejo zdravnikiprivolitev bolnika, preden govorijo s svojci.Pred sporo~anjem slabe novice bolniku alisvojcem bodimo dobro seznanjeni z dejstvio bolezni, o bolniku (izvidi, anamneza) in odruìni. Ustvarimo primerno okolje: mirnasoba, brez telefonskega zvonjenja, oba sedi-va na isti ravni. Po pozdravu bolnika vpra-{ajmo, kaj on sam misli, da se dogaja z njim.Ni bistveno samo to, kaj povemo, ampaktudi, kako prisluhnemo bolniku. Bodimopozorni na njegovo neverbalno komunika-cijo. Vpra{ajmo bolnika, ali bi èlel vedetibolj na grobo ali bolj podrobno. Prilagodi-mo svoj na~in izraànja bolniku in se izogi-bajmo medicinske latov{~ine. Dajmo opo-zorilni stavek, npr.: “Povedati vam moramnekaj resnega.” Slab{e kot so novice, bolj najbo sporo~ilo preprosto. Vedno moramo pre-veriti, ali nas je bolnik razumel. Bolnikavpra{ajmo, kaj je njegov na~rt. Npr. bolni-

ka zanima, ali bo doìvel rojstvo vnuka. Bol-niku moramo dati vedeti, da smo zaznalinjegova ~ustva, npr.: “Vidim, da ste pretre-seni.” Ugotoviti moramo bolnikovo prob-lemsko listo, npr.: “Vidim, da vas je strah bo-le~ine, zato bomo storili vse, da bo bole~ina~imbolj pod nadzorom.” Ne obljubljajmostvari, ki so nemogo~e. V zaklju~ku pogo-vora {e enkrat naredimo povzetek glavnihsporo~il in na~rt za prihodnost. Vpra{ajmobolnika, ali ima {e kak{no vpra{anje.

Prof. dr. Zidar je predstavil PO bolnikovz ALS. V Sloveniji je vsako leto od 30 do 40novih bolnikov z ALS. Pri sporo~anju diag-noze je pomembno poudariti, da je potekbolezni razli~en, da ne boli, da je um bisterdo konca ìvljenja in da obstajajo {tevilneoblike pomo~i. Vzpodbujajmo bolnike zadrugo mnenje.

Drugi ciklus predavanj je bil na temoEti~ne dileme v praksi. Ur{ka Salobir, dr.med., je predstavila {tiri osnovne principeetike: delati dobro, ne {koditi, spo{tovanjeavtonomije in pravi~nost. Glavni dejavnikipri odlo~anju so: znanje, izku{nje, hotenjedelati prav in vest. Bistveno v PO je, da de-lamo v delovni skupini, ki je z bolnikom insvojci v partnerskem odnosu. Doc. dr. Bran-ko Zakotnik, onkolog internist, nam je pred-stavil lastne eti~ne dileme ob spremljanjudveh onkolo{kih bolnikov. Predstavil je pri-mer mladega bolnika z visoko malignim sar-komom, ki je odklonil operacijo in se odlo-~il za post. Ko so se pojavile metastaze v plju-~ih in mo`ganih, se je èlel operirati. Kakoravnati takrat, ko ima bolnik dobre mo`no-sti za uspe{no zdravljenje, a jih zavrne?

Stanka Risti~, socialna delavka na In{ti-tutu za nevrofiziologijo, je pogumno prika-zala napake in zablode pri obravnavi bolni-ce z ALS in njene druìne.

Tatjana @argi, v. m. s. in predsednica hos-pica, je prikazala vlogo medicinske sestre vhospicu. V~asih mora biti medicinska sestrav hospicu dovolj pogumna, da vztraja pritem, da bi zdravstveno osebje in svojci opra-vili tisto, kar morajo. ê se nekdo odlo~i zahospic, si mora priznati, da se mu ìvljenjeizteka. To je v~asih te`ko tako za bolnika kotza svojce.

105



Tatjana Fink, univ. dipl. soc., je predsta-vila poslednjo ìvljenjsko voljo (Living Will- LW).

LW je pismena izjava bolnika, podpisa-na s strani dveh pri~. Z njo bolnik dolo~i svo-jemu osebnemu zdravniku in drugimzdravstvenim delavcem ter svojcem, kak{nemetode zdravljenja ne èli prejemati, ko sesam ne bo ve~ sposoben jasno izraziti zaradimentalne ali fizi~ne nesposobnosti. LW nenalaga zdravniku ni~ nezakonitega in je nemoremo izena~iti z evtanazijo.

Gill O’Shea, socialna delavka, je predsta-vila obravnavo svojcev umirajo~ih v hospi-cu sv. Kri{tofa. Tam zdravnik è ob spreje-mu bolniku nari{e druìnsko drevo. Druì-na je sistem. Karkoli se zgodi enemu ~lanu,vpliva na ostale ~lane. V ~asu terminalne bo-lezni se v druìni pojavijo teàve pri komu-nikaciji, motena je ustaljena druìnska ru-tina, pojavi se atmosfera strahu in negoto-vosti, prihajajo~i negovalci predstavljajo {enadaljnjo motnjo, pojavi se strah pred fi-nan~no negotovostjo in iz~rpanost. Druìn-ski ~lani so glavni negovalci, zato je zanje ̀ iv-ljenje “na ~akanju”. Pogosto imajo ob~utkenemo~i, è vnaprej àlujejo in so negotoviglede prihodnosti. ê umirajo star{i, tudimajhni otroci potrebujejo jasna sporo~ila.Zagotovimo jim, da se ni~ ne dogaja zaradinjihove krivde. Omogo~imo jim razli~ne na-~ine komunikacije: risanje, poslu{anje glas-be in telesno dejavnost, posebno takrat, ~e~utijo jezo. Za delo z otroki je potrebno ve-liko poguma, obi~ajno nam zmorejo napa-ke odpustiti. Otroci potrebujejo na{e spo-{tovanje. Dajmo jim mo`nost, da izrazijosvoja ~ustva.

Prof. dr. Onja Tekav~i~ Grad, univ. dipl.psih., je predstavila temo Tudi ̀ alovanje po-maga. @alovanje je individualen, enkratenin intimen proces, ki ga ne smemo spravlja-ti v sheme, po katerih bi se morali àlujo~iravnati. Dopustiti moramo, da àlujo~i po-tuje po svoje, s svojim tempom, s svojim na-~inom in doseè ravnovesje s svojimi obli-kami vedenja. Lo~imo telesno, vedenjsko,~ustveno in duhovno komponento àlova-nja. Najbolj{a pomo~ je razumevanje, do-pu{~anje individualnih razlik, sprejemanjevseh ~ustvenih reakcij, tudi manj pri~ako-vanih, kot so jeza, bes, ob~utek krivde in za-pu{~enosti. Pri spremljanju ̀ alujo~ih je po-trebno znanje o tem, kdaj gre za oteèno ̀ a-lovanje in zahteva zdravni{ko oskrbo. Ta-koj po smrti nobena psihoterapija ni u~in-kovita. @alujo~emu dajmo le kratek bolni{-ki stale`, dolgega absolutno ne.

Janet Buchan, paliativna medicinska se-stra - in{truktorica, je predstavila duhovnostv PO. Duhovnost je zelo te`ko opredeliti.Njen klju~ni del je iskanje smisla. Vera jeeden od na~inov izraànja duhovnosti. Du-hovnost je zakoreninjena v zavesti vsakegaposameznika. Lahko se manifestira v oblikinotranjega miru in mo~i. PO v hospicu odvsega za~etka vklju~uje tudi duhovno oskr-bo. [tiri osnovne duhovne potrebe ljudi so:� ljubiti in biti ljubljen,� razumeti in biti razumljen,� izbirati in biti izbran,� odpustiti in da ti je odpu{~eno.

Ali so te duhovne potrebe bolnikov za-gotovljene tam, kjer delamo? ê so te po-trebe zadovoljene, je ~lovek miren, zadovo-ljen in ustvarjalen. Bolniki vedo, da ni od-

govorov na vpra{anja: Zakaj moram jaz to-liko trpeti ? Kaj se bo zgodilo, ko bom umrl?Pomembno je, da bolniki lahko spra{ujejo,da jih poslu{amo in sli{imo in da jim damovedeti, da so dragoceni.

Kako mi sami skrbimo za duhovno rast?Kako poskrbimo zase? Ali si priznamo, dasmo neko delo dobro opravili? Ali sprejema-mo pozitivno povratno sporo~ilo sodelav-cev, bolnikov in svojcev? Ali sodelavce v de-lovni skupini kdaj pohvalimo? Ali si upamopostaviti meje? Ali imamo osebno ìvljenjeizven delovnega mesta (druìna, ustvarjal-ne in sprostitvene dejavnosti)? Ali si upamoizraàti svoje osebne ob~utke in se pogovo-rimo s sodelavci o te`kih primerih? Skupin-sko delo je dober na~in, da poskrbimo zase.Ne pozabimo na humor.

Vsa pohvala velja Slovenskemu dru{tvuhospic in {tevilnim prostovoljcem hospicaza odli~no organizacijo seminarja. [koda, damed udeleènci ni bilo ve~ druìnskih zdrav-nikov, ki so pomembni ~lani delovne sku-pine PO. Sporo~anja slabe novice in PO seje mo`no nau~iti. ̂ e tega ne zna{, lahko sto-ri{ mnogo zdravstvenih napak.

Delo z umirajo~imi, njihovimi svojci inàlujo~imi zahteva veliko znanja in mo~i.V~asih tudi mi sami potrebujemo pomo~ljudi, ki hodijo po skrivnostnih poteh umi-ranja in àlovanja. Pomembno je najti smi-sel svojega dela in poskrbeti zase, da lahkovztrajamo tudi v najte`jih situacijah. Takasre~anja so edinstvena prilo`nost za izme-njavo izku{enj in navezovanje trdnej{ih vezimed nami. Na tem sre~anju smo dobili do-bro vzpodbudo za skupinsko delo, ki je edi-na pot do celostne obravnave bolnika. �

106



Biotehnologija in javno zdravje:pri~akovanja, koristi in stro{ki

Andrejka Fatur Videti~, Metka Teràn

V Zagrebu je v ~asu od 26. do 28. sep-tembra 2002 potekala 5. mednarod-na konferenca z naslovom Zdravs-

tveno zavarovanje v tranziciji - Biotehnolo-gija in javno zdravje: pri~akovanja, koristiin stro{ki. Zaklju~na spremljevalna delavni-ca je obravnavala organizacijo zdravstvene-ga varstva in urgentno medicino. Ob naslo-vu bi nehote pomislili, da so si organizatorjiizbrali precej nedefinirano podro~je, pa ven-dar je tako {iroka zasnova vsebine razumlji-va, saj so organizatorji z njo èleli na visokistrokovni ravni skleniti dogodke v ~ast 75-letnice [ole narodnega zdravja Andrija[tampar v Zagrebu. Vsa predavanja so po-tekala v Hotelu Opera, ki razpolaga s {tevil-nimi prostori za potek sre~anj. V dneh kon-ference se je tako sre~alo blizu 700 strokov-njakov iz 56 dràv.

Predavanja so potekala so~asno v 7 mo-dulih, vsak modul kot samostojna in zaokro-èna celota:� Modul 1 so oblikovali prispevki o zdravs-

tvenem zavarovanju in zagotavljanju ka-kovosti v povezavi z biotehnologijo, s po-sebnim poudarkom na odlo~itvi o pred-nostih. Skupina slovenskih avtorjev jepredstavila mo`nosti nadaljnjega razvo-ja zdravstvenega varstva v Sloveniji.

� Prispevki v modulu 2 so osvetlili stanjena podro~ju biotehnologije: mesto in vlo-ga biotehnologije v biomedicinskih razi-skavah, njen vpliv na razvoj farmacevt-ske industrije, biotehnologija kot izhodi{-~e novih mo`nosti diagnosticiranja inzdravljenja vzro~no razli~nih bolezenskihsprememb v prakti~no vseh organskih si-stemih oziroma posameznih organih naravni citogenetike, molekularne biologi-je, genoma. Poudarili so tudi pomen izo-braèvanja zavarovancev na vseh ravneh.

� Modul 4 je obravnaval bioetiko v bioteh-nologiji in medicini - ocenili so stanje v{tevilnih dràvah sveta in se dotaknilivseh dilem, povezanih z vrednotami ìv-ljenja in smrti.

� Modul 5 je bil nekoliko manj obseèn in

je obravnaval mo`nosti, pomen in vplivmedijev ter komunikacije za javno zdrav-je in biotehnologijo.

� Vsebino modula 6 so zdruèno obliko-vala predavanja in delavnice. Obravna-val je zanimivo temo o pisanju razisko-valnih ~lankov za potrebe javnega zdravjain biotehnologije, tudi kot sestavni delkomunikacije na razli~nih ravneh.

� Prispevki modula 7 so obravnavali vlogoin pomen strokovnih sodelavcev na po-dro~ju zdravstvene nege, njihovo vklju-~enost v dejavnosti, zna~ilne za bioteh-nologijo. Izpostavili so eti~ne dileme, kise pojavljajo pri opravljanju njihovegadela.Prispevki spremljajo~e delavnice ob za-

klju~ku modulov so pregledno obravnavaliurgentno medicino v Evropi in ZDA, razvojizobraèvanja in urjenja v evropskih drà-vah ter mo`nosti zagotavljanja kakovosti vurgentni medicini.

Na konferenci sva dejavno sodelovali vmodulu 3, ki je bil namenjen temi bioteh-nologija in delovno mesto, s podnaslovomEti~no in ekonomi~no hkrati. Obravnaval je{iroko paleto tem, povezanih z delovnimmestom, med njimi tudi prenos in pomenbiotehnologije na podro~je varnega in zdra-vega dela. V tem modulu so bila predstav-ljena naslednja podro~ja:� Predstavljene so bile mo`nosti razvoja

zdravja na delovnem mestu v sistemu raz-voja javnega zdravstva, poudarek je bil nastarajo~ih se in kroni~no bolnih delavcih.To temo so predstavili v obliki priporo-~il SZO in izku{enj razli~nih dràv.

� Prikazan je bil model izobraèvanja napodro~ju medicine dela v dràvah Evrop-ske skupnosti in mo`nosti nadaljnjegarazvoja, ki bi olaj{al izmenjavo oziromapretok strokovnjakov med dràvami vEvropi.

� Predavatelji iz ve~ dràv so predstavilisvoje pristope pri oblikovanju progra-mov promocije zdravja na delovnem me-stu.

� Poudarjen je bil pomen spremembe sta-tisti~nega zbiranja podatkov, ki se vednobolj veèjo na posameznika in njegove so-cialnoekonomske zna~ilnosti. Posledi~-no siroma{enje epidemiolo{kega sprem-ljanja zdravstvenega (bolezenskega) sta-nja prebivalstva bo imelo vpliv na potreb-no preventivno ravnanje na vseh treh rav-neh (primarni, sekundarni, terciarni).

� Glede na resen problem staranja evrop-skega delovnega prebivalstva, je bil dra-gocen prispevek o oblikovanju vertikal-ne in horizontalne poklicne kariere po-sameznika in kolektiva. Prikazana je bilamo`nost izra~una indeksa delovne spo-sobnosti za na~rtovanje ukrepov za ohra-njanje delovne u~inkovitosti.

� Nekaj predavanj je obravnavalo nujnostin mo`nosti obvladovanja stresa na de-lovnem mestu.

� Predavatelj iz Irske je predstavil njihoveizku{nje o tem, kak{ne spremembe jepovzro~il Zakon o enakosti in nediskri-minaciji na podro~ju pregledov pred za-poslitvijo. Uredil je odnos med stroko -predvsem medicino dela - in delodajal-ci, ki so {ele s tem zakonom dobili mo`-nost, da z ustrezno strokovno oceno kan-didatu ̀ e pred zaposlitvijo delo odsvetu-jejo zaradi zdravstvenih teàv.

� Predstavljenih je bilo tudi nekaj pomem-bnih o`jih strokovnih tem s podro~ja me-dicine dela. Zanimiva je uporaba bioteh-nologije za ugotavljanje atopi~ne konsti-tucije pred zaposlitvijo v okolju s prisot-nimi razli~nim alergogenimi snovmi. Pri-kazani so bili novi pogledi na vpliv pra-{nih delcev na plju~a in plju~no funkci-jo, poudarek je bil na ultra majhnih del-cih prahu, ki jih v delovnem okolju {e nemerimo, zanje tudi {e niso dolo~ene mak-simalno dovoljene koncentracije. Prika-zana je bila tudi ocena trajnih posledicokvare dihal gasilcev, ki so bili udeleènipri ga{enju World Trade Centra leta 2001v New Yorku, in mo`nost vpliva ra~unal-ni{kega zaslona na vidno sposobnost

107



uporabnika. Podan je bil tudi kriti~ni po-gled na analizo delovnega mesta.Mag. Andrejka Fatur Videti~ je predstavi-

la lastne izku{nje ob uvajanju Mednarodneklasifikacije okvar, prizadetosti in oviranosti,ki bi lahko sluìla kot izhodi{~e za oblikova-nje vsebinskih meril ocenjevanja delovnezmo`nosti in partnerskega odnosa zdravnik- bolnik (kot delavec) - delodajalec.

Metka Teràn je prikazala analizo zbo-levnosti in prezgodnje umrljivosti sloven-skih ènsk - delavk. V analizi je izstopala

predvsem problematika samomorov in neo-plazem v statistiki umrljivosti ter du{evnihin vedenjskih motenj kot razlogov za bol-ni{ki stale`.

Na{o udele`bo na konferenci lahko oce-nimo kot uspe{no. Prispevala je k predsta-vitvi na{ega strokovnega podro~ja. Z vsebin-sko bogato razpravo smo vsi skupaj prispe-vali k bolj{emu poznavanju strokovnega delav posameznih dràvah, tudi medicine dela,prometa in {porta ter poklicne rehabilitaci-je v Sloveniji. @ivahnost pogovora smo us-

peli ohraniti tudi po kon~anih predavanjih,namenjena pa je bila definiranju tistih ne-re{enih strokovnih dilem, ki tarejo tudizdravnike, specialiste medicine dela v drà-vah Evropske skupnosti in bi jih lahko po-stopoma sistemati~no in dogovorno re{evalina ravni evropskega zdruènja za medicinodela - UEMS.

Slavnostni zaklju~ek konference je pote-kal na ve~er zadnjega dne v Narodnem gle-dali{~u. Ob prisotnosti predsednika dràve,gospoda Stipeta Mesi}a, predsednika Evrop-skega urada SZO in {tevilnih uglednih tujihin doma~ih gostov je uspelo obuditi vso ve-li~ino dela prof. Andrije [tamparja, ki je bilmed ustanovitelji Svetovne zdravstvene or-ganizacije in njen prvi predsednik ter pio-nirski ustvarjalec modela javnega zdravstva.

Kot sva è uvodoma omenili, je konfe-renca povezala na videz skoraj nezdru`ljiveteme in z njimi jasno opozorila na dileme,eti~ne in moralne stiske, ki se na za~etku 21.stoletja porajajo v vseh vejah medicine z na-glim razvojem in uvajanjem biotehnologi-je. Njihovo re{evanje zahteva izredno sub-tilen odnos z vsakim posameznikom in ce-lotno dru`bo. Svojemu velikanu, prof. An-driji [tamparju, so se kolegi s Hrva{ke takooddolìli v duhu njegovega dela in poslans-tva. Ob temi, ki sodi sicer v novo tiso~letje,so uspeli izlu{~iti opozorilo, da ves znans-tveni razvoj sodobne medicine ne bi smelpozabiti na njen vpliv na ~loveka. Potrebu-jemo nove oblike in vsebine zdravstvenegaprosvetljevanja, med prebivalstvom mora-mo prepoznavati nove rizi~ne in zdravstve-no ogroène skupine, ki bi jim morali zago-toviti ustrezne preventivne zdravstvene pro-grame. Javno zdravstvo ostaja, razvijajo~a sebiotehnologija mora zanj pomeniti pred-vsem nov izziv za nadaljnji razvoj. �

Dejavnej{a skupina predavateljev je prekinila klepet in se nasmehnila fotografu...................................................................................................

108



[tudentje in DunajMartin Raku{a

rartz). Sobe so bile razdeljene med tri do petzdravnikov specialistov, specializantov instaìstov. Delo se pri~ne ob 8. uri zjutraj. Od-delki so razdeljeni na dva dela po barvi. Se-stre pripravijo dva vozi~ka, na katerih so in-fuzije, injekcije in epruvete. [tudentje inzdravniki morajo v pribli`no eni uri odvzetikri, dati injekcije in nastaviti infuzije. Natosledi vizita, ki jo enkrat do dvakrat na tedenvodi profesor. Nato se za~ne redni del - spre-jemi bolnikov na oddelek. Vsaka klinika imaposeben obrazec, ki ga dolo~i vodja. V taobrazec zdravniki vpisujejo anamnezo instatus. Po eni strani je obrazec prakti~en, kerne more{ ~esa pozabiti narediti, po drugistrani pa na dolo~enih mestih nekoliko ome-juje anamnezo. Ne glede na katero klinikoje pacient sprejet, vsem naredijo osnovnekrvne preiskave in posnamejo EKG.

Mnogo pacientov prihaja iz okolice Dol-nje Avstrije in Gradi{~anskega. Ve~ina bol-nikov govori nare~je, ki ga prvi mesec nisemdobro razumel. Na pomo~ so mi prisko~iliavstrijski {tudentje. Skupaj z njimi sem je-mal anamnezo. Nekatere paciente je zani-malo, od kod prihajam. Ko sem jim pove-dal, da sem s [tajerske, so ugotavljali, da mo-ram ìveti precej v bliìni ju`ne meje. Natosem jim pojasnil, da prihajam s spodnje [ta-jerske (Slovenije). Pacienti so bili z menojprijazni in potrpe`ljivi. Nih~e ni nasproto-val, da sem ga pregledal.

Ob lepem vremenu se mnogo Dunaj~a-nov odpravi na hrib znotraj mestnih mej. Navrh se lahko pripeljejo kar z mestnim avto-busom. Z razgledne plo{~adi se dunajske hi{ein neboti~niki spremenijo v hi{ice. Neko~ ̀ e-leznica, danes cestni kri`. Skok preko Smer-nika (Semmering) in v manj kot uri si v Bra-tislavi ali Budimpe{ti, ~ez malo ve~ ~asa naê{kem ali Nem~iji, nekaj ur vo`nje protijugu zagleda{ domovino. Bliìno okoli{kihdràv odsevajo ljudje, ki hodijo po mestnihulicah in hodnikih AKH, ki se s svojimastolpnicama dviguje nad stare hi{e. Ve~inaklinik je v dveh stolpnicah: zeleni - kirur{-ki, in rde~i - internisti~ni. Na prvi pogledizgledata stolpnici s svojimi formularji strogiin birokratsko ukrojeni.

Vendar le na prvi pogled. Na oddelkih,kjer sem imel vaje, so bili zaposleni zdravni-ki iz Avstrije, Nem~ije, [panije in Perzije, se-stre so bile ve~inoma Poljakinje in Avstrij-ke. Skoraj na vsakem oddelku je bila tudikak{na iz Hrva{ke, Bosne ali Jugoslavije.Eden izmed mentorjev se je po{alil: “Vsi Du-naj~ani imamo nekaj slovanskih genov.” Vmestu ìvi tudi mnogo priseljencev iz Tur-~ije in Kitajske. V tak{nem okolju se nacio-nalizem lahko pojavi, nikakor pa ne pridedo izraza. Tako zdravniki, kolegi in sestre sobili z menoj potrpe`ljivi in prijazni. ê ~esanisem znal, so mi pomagali. Zaradi tega, kersem Slovenec, nisem imel nikjer nobenih te-àv.

Nek ve~er sem pri{el mimo kriì{~a, ki soga zapirali policisti. Kmalu so vzdol` uliceprikorakali ljudje. V rokah so nosili modre,~rne in rde~e transparente. Protestirali soproti ~rno-modri koaliciji. Kasneje sem v{tudentskem domu izvedel, da potekajo tedemonstracije vsak teden od ustanovitvekoalicije. Nacionalizem v Avstriji morda, nadunajski mestni hi{i pa modra zastava {e ne-kaj ~asa ne bo zamenjala rde~e-bele.

Intenzivne klini~ne vaje v bolni{nicah,kot je dunajska, so zanimiva in pou~na iz-ku{nja. Dela je vedno dovolj, mentorji inzdravniki z veseljem odgovarjajo na vpra{a-nja in pokaèjo posege. Ve~krat so me vzelis seboj na specialisti~ne preiskave in strokov-ne sestanke.

Monarhije ni è skoraj 100 let, a cesarskipe~at je {e vedno nad mestom. Dunaj je {evedno mesto kulture in znanosti. Hkrati {evedno ostaja {tudentsko mesto in tako ohra-nja privla~nost in mladost skozi ~as.

�

Dunaj - donavska metropola - je bilè od nekdaj na svojstven na~in po-vezan s Slovenci. Mnogi znani roja-

ki so s svojim delom pripomogli k njegove-mu duhovnemu, znanstvenemu in kultur-nemu razcvetu. Z ustanovitvijo univerze“Alma mater Rudolphina” leta 1365 je me-sto {e pove~alo svoj sijaj in privla~nost. Takose je iz prestolnice spremenilo v {tudentskomesto.

Mesto je privla~no tudi danes. Medicin-ska fakulteta skupaj z u~nimi bolni{nicamije svetovno znana in tako vsako leto sprej-me ve~ sto tujih {tudentov. Prof. dr. Du{anSket mi je prijazno prisko~il na pomo~ pripisanju pro{enj in iskanju u~nega mesta.Preko avstrijskega urada za tuje {tudente mije pomagal najti u~ne bolni{nice, ki so mesprejele na trimese~ne vaje. Mesto sem do-bil na kardiolo{ki, pulmolo{ki in gastrohe-patoenterolo{ki kliniki. Tako sem se v za~et-ku lanskega maja odpravil proti Dunaju.Pregovor “Kdor ho~e iti na Dunaj, mora pu-stiti trebuh zunaj!” je nekoliko omilila {ti-pendija Evropske unije.

Vaje iz interne medicine se na dunajskiuniverzitetni bolni{nici (Allgemeines Kran-kenhaus Wien - AKH) pri~no vsak mesec.Prvi dan se {tudentje zglasijo v oddel~ni pi-sarni, kjer prejmejo hi{ni red, potrdilo zahrano in obleko, svoje okvirne zadolìtve inpristojnosti. V Avstriji so {tudentje na vajahiz interne medicine zadolèni za jemanjekrvi, nastavljanje venskih katetrov, infuzij,beleènje EKG, merjenje krvnega tlaka, je-manje anamneze in pregledovanja pacien-tov. @e takoj na za~etku vse {tudente opo-zorijo, da nikakor ne smejo posegati v cen-tralni venski kateter, spreminjati na~inazdravljenja ter nikomur (niti svojcem) da-jati pacientovih podatkov. Vse to je tudi za-beleèno na posebnem obrazcu, ki ga moravsak {tudent podpisati pred za~etkom vaj.

Na oddelku sem dobil mentorja, ki me jeuvedel v klini~no delo. Prvi in zadnji mesecso bili na vajah tudi avstrijski {tudentje. Vpovpre~ju je bilo na oddelkih 14 sob in 30pacientov. Vodja je bil profesor, ki je imeldva pomo~nika, zdravnika specialista (Obe-

110


TAKO MISLIMO

O notranjem in zunanjem ogrodjuAndrej @mitek

Telo vsakega ìvega bitja vsebuje tak-{no ali druga~no ogrodje. To muomogo~a preìvetje in delovanje v

okolju. V osnovi lahko razdelimo vrste ogro-dij na dva tipa - notranje in zunanje.

V prenesenem pomenu so tudi bolni{ni-ce ̀ ivi organizmi. Urejeni odnosi (tu mislimseveda zlasti na odnose med zdravniki, ~e-prav so zelo pomembni tudi tisti med dru-gimi poklici) v smislu stabilne in jasno po-stavljene hierarhije, ki omogo~ajo posredo-vanje navodil od zgoraj navzdol, pa tudi po-vratnih informacij in predlogov od spodajnavzgor, so notranje ogrodje bolni{nice.Kadar je to v dobrem stanju, omogo~a pra-vilno uporabo strokovnih spoznanj ob upo-{tevanju kadrovskih in ekonomskih dano-sti, torej u~inkovite re{itve konkretnih prob-lemov. Bolni{nice pa imajo tudi zunanjeogrodje; to so tiste strukture, ki jim postav-ljajo omejitve in jih usmerjajo. Zunanjeogrodje je potrebno zato, ker bolni{nice ob-stajajo v realnem okolju in morajo biti us-klajene tako med seboj kot z drugimi dru`-benimi dejavniki. Kot zunanje ogrodje vi-dim zlasti Ministrstvo za zdravje, Zavaroval-nico, Zdravni{ko zbornico in sindikate, patudi medije, varuha ~lovekovih pravic indruge. Po definiciji spadajo v to skupino vsaj{e klinike, raz{irjeni strokovni kolegiji in Slo-vensko zdravni{ko dru{tvo s svojimi zdru-ènji; iz razlogov, ki so izven obsega tega se-stavka, pa vsaj na podro~ju psihiatrije sled-nji ne delujejo kot zunanje ogrodje. Bolni-{nice potrebujejo za optimalno delovanjeobe vrsti ogrodja.

Da ne bom predolgo izumljal tople vode,prehajam k stvari. Trdim, da del sedanjih te-àv v zdravstvu izhaja iz {ibkosti notranje-ga ogrodja bolni{nic ob premalo prilagoje-nem (ali ne dovolj natan~no ukrojenem) inv~asih preve~ intenzivno se spreminjajo~em,drugi~ pa preve~ inertnem zunanjemogrodju. Ker pribli`no poznam razmere vpsihiatriji, drugje pa ne, veljajo moja razmi{-ljanja predvsem tej stroki.

Najprej o {ibkosti notranjega ogrodja.Primeri, ki sledijo, niso izmi{ljeni. Dogaja-jo se v razli~nih psihiatri~nih bolni{nicah po

Sloveniji.Primer 1: Bolni{nica zaide v finan~ne te-

àve. Navodilo vodstva med drugim zahte-va bolj dosledno upo{tevanje strokovnihspoznanj pri odlo~anju za hospitalizacijooziroma skraj{evanje hospitalizacije, kadarje to po strokovnih spoznanjih dopustno.Ve~ mesecev po izdaji navodila je v bolni-{nici {e vedno hospitaliziran bolnik z zmer-no izraèno psihoorgansko prizadetostjo, kiza vikende redno odhaja domov. Z bivanjemv bolni{nici je zadovoljen, svojci pa tudi.Njegovo psihi~no stanje se è ve~ mesecevni spremenilo. Svojcem nih~e ni omenil, dabo potrebno hospitalizacijo zaklju~iti.

Primer 2: V bolni{nici se pojavijo teàvez medicinsko dokumentacijo. Deùrna eki-pa izven rednega delovnega ~asa pogosto te`-ko pride do tistih popisov bolezni, ki so {e vdelu in jih imajo zato zdravniki tudi v svojihsobah. Po ve~urnih dogovarjanjih, v kate-rih sodelujejo tako zdravniki kot delavci dru-gih poklicev, je izdano navodilo, kje naj bodoshranjeni tak{ni popisi. Kak mesec po izdajinavodila je mogo~e najti medicinske popiseskoraj v vseh zdravni{kih sobah, stanje jeprakti~no enako kot v obdobju pred navo-dilom. Celo bolj neobi~ajno je tozadevnostanje v drugi bolni{nici, kjer deùrna ekipaè v osnovi nima dostopa do popisov bolez-ni in se, kot kaè, problema sploh {e niso lo-tili.

Kak{ni so razlogi za {ibko notranjeogrodje? Deloma v prepri~anju, da vsakzdravnik pa~ najbolje pozna svojega bolni-ka in zato tudi najbolje ve, kako ga obravna-vati. Kar je na~elno seveda res. Res pa je tudi,da tako prepri~anje v~asih postane alibi zaneupo{tevanje veljavnih strokovnih smer-nic, ki zagotavljajo ve~jo kakovost zdravlje-nja, in organizacijskih navodil, ki so nujnaza urejeno delovanje bolni{nice. Prepri~a-nje v absolutno avtonomijo zdravnika jetako mo~no, da ni ni~ izjemnega, ~e na vpra-{anje o razlogu za ravnanje v nasprotju ssprejetimi navodili dobi{ odgovor: “Ker semse pa~ tako odlo~il!” Ker smo tudi zdravnikikrvavi pod koò, je tako prepri~anje v~asihtudi zaslomba za zmanj{evanje delovnih ob-

veznosti s podalj{evanjem hospitalizacij.Tako prakso posamezni kolegi v dolo~enihsituacijah celo odkrito priznajo.

Utrjevanje notranjega ogrodja je sevedastvar vodstva bolni{nic, natan~neje direktor-jev. Zdi se, da ti v zadnjem ~asu nimajo niti~asa niti energije za tak{no zahtevno in na-porno delo, saj so preobremenjeni z ne~imenako zahtevnim in napornim: s prilagaja-njem bolni{ni~nega delovanja zunanjemuogrodju. Tega dela ni mogo~e odloìti (takokot odloìjo prej omenjeno), ker zahteve pri-hajajo v obliki zakonov in drugih predpisov,stavkovnih groènj, finan~nih pravil in po-dobnega. Izpolniti jih je treba takoj zdaj, sajbodo sicer tudi posledice ob~utne brez od-la{anja. Ne tako redko si zahteve posamez-nih elementov zunanjega ogrodja tudi nas-protujejo. Bodisi po naravi stvari (Ministrs-tvo - sindikati) ali pa iz te`je prepoznavnih,za ve~ji del strokovne javnosti celo nerazum-ljivih in morda tudi z obi~ajnimi ~love{kimislabostmi pogojenih razlogov (Ministrstvo- Zbornica - Zavarovalnica). Premalo do-mi{ljeno in prehitro spreminjajo~e se zuna-nje ogrodje je torej - na videz paradoksno- razlog za {ibkost notranjega ogrodja. Se-veda pa je zelo logi~no, da {e tako domi{lje-ni ukrepi Ministrstva, Zavarovalnice inZbornice (zunanje ogrodje) ne bodo dali za-èlenih rezultatov ob {ibkem notranjemogrodju.

Na prvi pogled bi sklepali, da ima {ibkonotranje ogrodje tudi svoje dobre strani. Daje to pravzaprav demokracija, ki daje ve~ pri-lo`nosti za kreativnost in razvoj. Nekje semprebral so~en izraz “okostenele birokratskestrukture” v zvezi s hierarhijo v medicini, kizavira razvoj. Resnica je (kot je v njeni na-vadi) bolj zapletena. V medicini je ̀ e za ohra-njanje doseène ravni delovanja, kaj {ele zarazvoj, potrebno veliko sodelovanja - takopo horizontali kot po vertikali. [ibko notra-nje ogrodje morda {e omogo~a pojavljanjenovih idej, ne pa njihove izpeljave, ker nedopu{~a tvornega sodelovanja in prenosaidej v rutino. (Podobne teàve z izpeljavoidej se lahko pojavijo ob neusklajenosti ele-mentov zunanjega ogrodja, vendar po-

111


TAKO MISLIMO

drobneje o tem ne bom razpravljal.)Primer 3: V psihiatri~nih ambulantah

smo pri~a ~ezmernemu podalj{evanju ~akal-ne dobe. Izrazit primer {ibkosti notranjegaogrodja ustanove je, da sploh ne pride dokakih vsebinskih pogovorov, kako ta prob-lem re{iti, ~eprav se o nujnosti re{itve zdrav-niki strinjajo in se pojavljajo tudi posamez-ne ideje, kako to storiti. Na strokovnih se-stankih se pojavljajo bodisi predstavitve far-macevtskih preparatov ali pa potekajo po-govori, kako se prilagoditi ne dovolj domi{-ljenim in usklajenim spremembam zuna-njega ogrodja.

V zadnjem obdobju se dogaja ve~ takihsprememb. Navajam dva najbolj znana pri-mera.

Primer 4: Sprejete so bile Spremembe za-kona o zdravni{ki slu`bi (~e bo sre~a mila inDràvni zbor razumen, bodo razveljavljeneoz. odloène, ko bo to pisanje objavljeno).ê bi jih izvajali, bi v bolni{ni~nem delu pri{-lo do upada kakovosti dela, v ambulantnempa do zmanj{anja {tevila pregledov in/ali ka-kovosti dela. Zaradi spremenjenega na~inadeùranja bi zdravnikom ostalo manj ~asaza redno delo; v kraj{em ~asu pa bodisi na-redi{ manj ali pa naredi{ toliko kot prej, amanj kakovostno. Zadevo bi bilo mogo~e iz-vesti ~ez nekaj let, ~e bi sedaj lahko zaposlilinove zdravnike. To za ve~ino bolni{nic nimogo~e iz dveh razlogov: a) ker ni denarja(Cesar v Butalah bi dejal: “Hvala, to poja-snilo mi povsem zado{~a!”, a vseeno povej-mo {e drugega) in b) ker je {tevilo speciali-zantskih mest omejeno. Gre torej za spre-membo zunanjega ogrodja, ki je med po-sameznimi dejavniki povsem neusklajena inse ji ni mogo~e prilagoditi brez padca kako-vosti in/ali koli~ine opravljenega dela. Tudi~e bo uredba res odloèna, smo v bolni{ni-cah porabili obilo ~asa in energije za uskla-jevanja, pregovarjanja, simulacije in podob-no. V najbolj{em primeru bomo rekli: “[ko-da ~asa.”

Primer 5: V pripravi je sprememba finan-ciranja bolni{nic, uvedba znamenitega siste-ma DRG. Na kratko, gre za pla~evanje podiagnozah, ki jih dobijo bolniki ob odpustu.Resnej{a diagnoza, ve~ denarja; ve~ diagnoz,ve~ denarja. Sistem je tako zapleten, da imajov Avstraliji, od koder ga presajajo k nam, za-poslene posebej izobraène “koderje”, ki seukvarjajo samo s postavljanjem diagnoz in{ifriranjem za potrebe financiranja. V Slo-veniji bodo menda delo koderjev opravljalikar obstoje~i zdravniki - doslej ni bilo re~e-

no, da bodo na ta ra~un mogo~e dodatne za-poslitve. To seveda pomeni manj ~asa zadrugo (osnovno!) zdravni{ko delo. Hkrativ psihiatriji ni pri~akovati nobenih bistve-nih koristi od pla~evanja po diagnozah. Po-samezne bolni{nice namre~ v veliki meri po-krivajo svoja obmo~ja, odlivi v druge regijeso skromni in dokaj uravnoteèni s prilivi.Klinika ne opravlja klasi~nih terciarnih sto-ritev - zdravljenja bolnikov z zahtevnej{i-mi bolezenskimi stanji. V prihodnosti je pri-~akovati {e izrazitej{o sektorizacijo, ki je delrazvoja skupnostne psihiatrije. ê bo diag-nosticiranje po novem opravljeno pravilno,se delitev denarja torej ne bo bistveno spre-menila. Zakaj potem vlagati toliko truda in~asa?

Zanimivo, da glede DRG niso vsi tako ~r-nogledi. Direktor bolni{nice iz Primera 1, kise zaveda {ibkosti notranjega ogrodja svojebolni{nice, pri~akuje, da bo ob natan~nej-{em in skrbnej{em diagnosticiranju tudidrugo delo z bolniki potekalo bolj v skladus spoznanji stroke in z organizacijskimi na-vodili. Da torej ne bodo hospitalizirani tistibolniki, ki jih je mogo~e zdraviti na drugena~ine, ali tisti, ki od zdravljenja ne morejopri~akovati izbolj{anja zdravja. S tem se nemorem strinjati. ̂ e pustimo ob strani, da jeDRG namenjen predvsem financiranju, ninobenega razloga, da bi kolega nepotrebnohospitalizacijo prekinil samo zaradi spreme-njenega na~ina diagnosticiranja. Prepri~ansem, da je tudi sedaj pri{el do pravilne diag-noze. ê se ne bo okrepilo notranje ogrod-je bolni{nice, ne bo uspeha. Kot v naslednjizgodbi.

No~. Oseba, ki z manj zanesljivo hojo na-kazuje pomembno vsebnost alkohola v krvi,hodi v obmo~ju kroga, ki ga svetloba uli~nesvetilke ri{e na ulico. Videti je, kot da nekaji{~e. Pride znanec: “Kaj i{~e{?” “Klju~ od sta-novanja.” “Kako, si ga izgubil prav tukaj?”“Neee...” “Zakaj, vraga, pa ga potem i{~e{ tu-kaj?” “Zato vendar, ker je tukaj svetlo!”

V zaklju~ku èlim z zadnjim primeromilustrirati znani pojav, ko se lahko skrajno-sti na dolo~eni to~ki spremenijo v svoje nas-protje.

Primer 6: Sedanji minister za zdravje jebil pred sedanjo funkcijo strokovni direk-tor najve~je slovenske zdravstvene ustano-ve. V tistem obdobju je v seriji odmevnih inprovokativnih ~lankov v dnevnem ~asopis-ju zapisal med drugim, da se slovenski zdrav-niki na splo{no ne drìjo zadosti sprejetihna~el pri zdravljenju. Zlasti kroni~ne bolni-

ke je dobesedno vzpodbujal, naj si poi{~ejodrugo mnenje, ~e je le mogo~e. Ko sem tobral, sem bil prizadet in razo~aran, saj semzaupanje bolnika v zdravnika razumel kotpravzaprav nujen sestavni del zdravljenja.Ocenil sem, da poziv k splo{nemu nezaupa-nju morda prina{a ve~ {kode kot koristi. ̂ e-prav tega mnenja nisem spremenil, gledamsedaj na apel (takratnega) strokovnega di-rektorja druga~e. Razumem ga tudi kot ne-mo~ vplivati na na~in dela zdravnikov in kotpriznanje {ibkosti notranjega ogrodja bol-ni{nice. Ob tem se nazorno kaè, kako pre-tirana avtonomija zdravnikov, tista, ki omo-go~a tudi ignoriranje sprejetih na~el zdrav-ljenja, pripelje do situacije, ko zdravstvo kotstroka izgublja avtonomijo, saj ga za~nejourejati od zunaj - v tem primeru se kot zu-nanje ogrodje pojavijo mediji.

Minister je pred kratkim slovenskozdravni{ko javnost ponovno razburkal - to-krat s trditvijo, da vladajo v slovenskih bol-ni{nicah kaoti~ne razmere. Z njegovo oce-no se ne morem strinjati (ponovno govo-rim le o psihiatriji). Menim, da ni mogo~egovoriti o kaoti~nosti in uporabo tako os-trega izraza razumem v politi~nem kontek-stu. ê pa dikcijo izrazito ublaìmo, je po-vedal prav to, da je notranje ogrodje v bol-ni{nicah {ibko. Ob tveganju, da problempreve~ poenostavljam, trdim naslednje: no-tranja urejenost in stabilnost bolni{nic je od-visna tudi od Ministrstva za zdravje. Dom-nevam, da ima Ministrstvo na razpolago me-hanizme, kako izbolj{ati notranje ogrodjebolni{nic. Ne dvomim, da ima mo`nost, dase vzdrì negativnih vplivov (tu mislim se-veda na premalo domi{ljene in usklajene za-konske obveznosti in druge predpise). Ne-kaj podobnega verjetno velja za druge glav-ne elemente zunanjega ogrodja, vklju~no ssindikati - ob upo{tevanju posebnega po-loàja slednjih.

Kako re{iti problem {ibkega notranjegaogrodja bolni{nic? Ne domi{ljam si, da poz-nam jasen odgovor. Kot strate{ka usmeri-tev se mi zdi vendar uporabna naslednja mi-sel: Potrebno je najprej o tem govoriti -umirjeno, a brez dlake na jeziku. Potem jepotrebno uvesti moratorij na ne dovolj do-mi{ljene zunanje zahteve po nujnih spre-membah. Prepri~an sem, da je mogo~e tudiod zunaj vzpodbuditi proces krepitve notra-njega ogrodja. [ele takrat, ko bo ta procesuspe{no izpeljan, bodo dani pogoji tudi zauspeh drugih sprememb v zdravstvu.

In dobre èlje? Boì~ek in Dedek Mraz

�

112


TAKO MISLIMO

(ko to pi{em, je Miklav` za letos è zaklju-~il) naj prineseta Ministrstvu, Zbornici indrugim dejavnikom zunanjega ogrodja~imve~ medsebojne ljubezni in razumeva-nja, pa tudi modrosti, da ne bodo brez po-trebe tolkli drug po drugem. Da ne bodo ̀ a-gali drug drugega, ker ob takih prilikah do-bijo ni~ hudega slute~i opazovalci v najbolj-{em primeru àganje v o~i, lahko pa pridetudi do huj{ih po{kodb. Naj si v teh praz-ni~nih dneh privo{~ijo vsaj malo meditativ-

Razlogi proti kloniranjuMatja` Kopa~

nega razpoloènja, naj se od ~asa do ~asa sa-morefleksivno ozrejo nazaj po lastnih sto-pinjah v snegu in se nato brez naglice odlo-~ijo, kako in kam naprej. Naj si vzamejo od-mor za poslu{anje kake lepe boì~ne pesmi,morda bodo potem la`je sli{ali drug druge-ga in sprejeli celo katerega od komentarjev,ki prihajajo iz bolni{nic. Kaj naj dobrodu-{na moàka prineseta bolni{nicam? ê bo-sta obdarila zgoraj navedeno skupino tako,kot si èlim, pravzaprav tudi njim zelo us-

treèta. ê pa je v vre~i in ko{u ostalo kajmalega miru in kaka ~okolada za energijo,ne bo odve~; to bi bolni{nicam pri{lo zeloprav za obnavljanje notranjega ogrodja.Tega jim ne morejo dati ne dràva, ne par-tija, ne vsi trije decembrski moàki skupaj;ustvariti ga morajo (ob ugodnem stanju zu-nanjega ogrodja) s svojim delom in v potusvojega obraza.

�

Po navedbah predsednice dru`be Clo-naid naj bi se konec decembra 2002neki ameri{ki ”materi” (je to sploh pri-

meren izraz?) rodil prvi kloniran otrok nasvetu, januarja letos pa {e lezbi~nemu paruna Nizozemskem. Nekatere dràve, kot soNem~ija, Velika Britanija in ZDA, so kloni-ranje è prepovedale.

Kloniranje je eti~no sporno iz ve~ razlo-gov. Pri postopku je namre~ {e toliko nez-nank, da posledic zaenkrat sploh {e ne mo-remo predvideti. Zelo verjetno bi pri kloni-ranju pri{lo do novih genskih mutacij, ki bikasneje lahko ogroàle celotno ~love{tvo inne le nosilcev teh mutacij. Milijone let je bilopotrebnih za nastanek dovr{enega na~inanastajanja novega ìvljenja s spojitvijo gen-skih zapisov dveh razli~nih oseb, pri kate-rem je tudi tveganje za mutacije manj{e. Do-bro je znano, da ima znamenita ovca Dollyzdravstvene teàve (artritis), da ne omenja-mo dejstva, da so pred njeno skotitvijo opra-vili preko 200 neuspe{nih poskusov. Pri {te-vilnih kloniranih ìvalih so poleg nekaterih

degenerativnih bolezni opazili tudi nove indotlej neznane hude nepravilnosti razli~nihorganov (ki jih ne morem navesti, saj ({e)nimajo ustreznega strokovnega izraza), ki sojih dokazali tudi s temeljitimi histolo{kimianalizami organov poginulih ìvali. Izsled-ki tovrstnih raziskav govorijo za to, da prikloniranju obstaja resno tveganje za nasta-nek povsem novih bolezni, po drugi stranipa zaenkrat ni prav nobenih znamenj, ki binakazovala konkretne mo`nosti zdravljenjanekaterih bolezni. Tudi kloniranje z name-nom pridobitve izvornih celic se zdi spor-no. Ali je sprejemljivo ustvarjati nove zarod-ke, novo ìvljenje, da jih potem v fazi bla-stociste uni~ijo, da pridobijo nekaj izvornihcelic? Vsako ìvljenje je vendar nedotaklji-vo.

Hipokratova prisega, kateri smo na svojipoklicni zdravni{ki poti zavezani vse ìvlje-nje, je jasna in nedvoumna, saj nam nalaga,da ìvljenje varujemo od spo~etja dalje.

Kloniranje se mi na nek na~in zdi podob-no kot odpiranje Pandorine skrinjice v sta-

rogr{ki mitologiji. Ko je Pandora kljub pre-povedi odprla skrinjico, ki ji jo je podarilZevs, je iz nje u{lo vse zlo, vse tegobe in brid-kosti ~love{tva in se raz{irilo po svetu, v skri-njici pa je ostalo le upanje. Ko je skrinjicozaprla, je bilo è prepozno...

Zanimiva in po svoje zgovorna je zgodbao nastanku sekte raëlijancev, ki je tako re-ko~ glavni protagonist kloniranja in je v te-sni povezavi s podjetjem Clonaid. Omenje-no sekto je ustanovil Claude Vorilhon, ki seje poimenoval Raël, nekdanji {portni novi-nar s podro~ja avtomobilskih dirk, ki trdi,da so ljudje nastali pred pribli`no 25.000 letis kloniranjem vesoljskih bitij. Zaskrbljujo-~e je, da ima sekta seznam 2.000 ljudi, ki sopripravljeni od{teti po 200.000 dolarjev, dabi se lahko klonirali.

Zaklju~il bi z mnenjem, da bi bilo v na{idràvi smiselno prepovedati vsakr{no obli-ko kloniranja. Le tako lahko zagotovimo, dabo na{a vest ~ista pred prihodnjimi rodoviin nenazadnje tudi pred nami samimi.

�

Spletna stranZdravni{ke zbornice Slovenije

http://www.zzs-mcs.si

113


TAKO MISLIMO

Koliko si res èlimo manj delati?

nazorim to s primerom Klini~nega oddelkaza travmatologijo, na katerem delam. V ~a-su od 1. 1. 2001 do 31. 12. 2001 smo na na-{em klini~nem oddelku (neko~ klinika s 199posteljami, 4 OP-dvoranami in dnevno 10ambulantami) opravili 3.375 ve~jih opera-tivnih posegov in artroskopij ter okoli 18.000manj{ih operativnih posegov. Skupno je tre-nutno na kliniki zaposlenih 22,5 specialista(1/2 zato, ker eden dela samo s polovi~nimdelovnim ~asom). To pomeni, da je v temletu vsak specialist kot operater opravil pov-pre~no 150 ve~jih operativnih posegov, 12,5na mesec oziroma dobre 3 na teden. Sevedaobstajajo razlike v {tevilu opravljenih ope-racij med posamezniki. Ne nazadnje rekon-struktivni poseg ali ve~ja operacija na hrb-tenici in medenici vzame bistveno ve~ ~asakot artroskopija, toda na splo{no lahko topoenostavimo in zanemarimo te razlike.

Vzrok velikim potrebam po zdravnikihv predvidenem sistemu je v obsegu dela, kipoteka so~asno. V dopoldanskem ~asu takote~e delo hkrati na oddelkih (6+2), v 3 do 4

operacijskih dvoranah in na 7 ambulantnihlokacijah. V popoldanskem ~asu skrbi (zaen-krat) za oddelke deùrna ekipa, {e vedno papoteka delo na 3 ambulantnih lokacijah in vurgentni operacijski dvorani. Kadarkoli po-no~i obratujeta dve ambulanti in po potrebioperacijska dvorana.

ê bi do ~rke sledili na za~etku omenje-nim dokumentom, bi potrebovali na na{emklini~nem oddelku v primeru 12-urnih tur-nusov vedno prisotnih najmanj 33 speciali-stov samo za opravljanje rutinskih vsako-dnevnih nalog, v primeru 8-urnih turnusovpa se to {tevilo povzpne na 39. Razlika na-stopi zaradi minimalnega vmesnega po~it-ka, ki zna{a po zakonu najmanj 12 ur. Prejomenjeni {tevilki (32 oziroma 39) moramozaradi dopustov, bolni{kih in drugih odsot-nosti pomnoìti z 1,25! Zahtevani {tevili za-poslenih specialistov bi bili torej 40 (oziro-ma 49)! Ker ni pri~akovati, da bi se OP-pro-grami {irili - v zadnjih {estih letih so se celo2-krat kr~ili - bi to pomenilo, da bi specia-list opravil na leto v povpre~ju dobrih 84 ope-

Z novim Zakonom o delovnih razmer-jih (Ur. list 42/02) in Zakonom o spre-membah in dopolnitvah zakona o

zdravni{ki slu`bi (Ur. list 67/2002, 26. 7.2002, stran 7.577) je bila uzakonjena pravi-ca do po~itkov in maksimalnih delovnihobremenitev. Zakona usklajujeta delovneobremenitve z direktivo Evropske skupno-sti (93/104/EC), sprejeto 23. 11. 1993. ê bisledili ~rki zakonov ali direktivi, bi delali nateden povpre~no najve~ 48 ur, pri ~emer ve-ljajo {e dodatne omejitve in pravila za no~-no delo (zdravstveni pregledi, maksimalno8-urni delavnik itn.).

Na prvi pogled je vse lepo in prav, zdrav-niki bomo imeli ve~ prostega ~asa in na splo-{no bomo bolj spo~iti. Vsem nam, ki dela-mo v zdravstvu, je jasno, da to {e najmanj{est let ne bo izvedljivo. Da bi dosegli seda-nji standard zdravstvene dejavnosti, bi mo-rali izobraèvati in zaposlovati bistveno ve~zdravnikov kot do sedaj. Takih sprememb vizobrazbeni in zaposlovalni politiki ni vide-ti in je tudi vpra{ljivo, ali bi jih gospodars-tvo preneslo. Izobraziti in zaposliti dodat-nega delavca je namre~ bistveno dra`je (so-cialno in zdravstveno zavarovanje, davki!),kot pla~evati nekomu nadure, da opravi dva-krat ve~ dela. Primerjava stro{kov in {tevilazaposlenih kirurgov je {e ugodnej{a, ~e upo-{tevamo, da se precej dela v moji specialno-sti opravi v deùrstvu in da je to delo sedajpla~ano manj{i del kot efektivno delo, ve~jipa kot neefektivno. To se bo v prihodnostisicer moralo spremeniti, ker direktiva EUdefinira vsako prisotnost delavca na delov-nem mestu kot delo: “working time shallmean any period during which the workeris working, at the employer’s disposal andcarrying out his activity or duties, in accor-dance with national laws and/or practice!”

Kakorkoli ̀ e, zahteva sindikata ter dekla-rirani trend Ministrstva za zdravje in vod-stev zdravstvenih zavodov nedvomno kaè-ta v smeri bistveno ve~jega zaposlovanja ki-rurgov in zmanj{anja obsega strokovnega -in ~e è ho~ete, manualnega “krvavega” -dela per capita!

Bolj skrito pri tem ostaja dejstvo, da bipo novih pravilih in zahtevah glede zaposlo-vanja kirurgi ne samo delali, ampak tudioperirali bistveno manj kot do sedaj. Naj po-

“@e ob 07:55 se nabira pred okenci dolga vrsta. Vsi ki stojijo v vrsti vedo, da jepred njimi {e najmanj ena ura ~akanja!”..................................................................................................

�

114


TAKO MISLIMO

racij (oziroma 69), kar pomeni 1,6 na teden(oziroma 1,3). Bo to dovolj, da bo travma-tolog suveren na mnogih razli~nih podro~-jih lokomotornega aparata?

Kot pogoj za pristop k specialisti~nemuizpitu se od sedanjih specializantov zahte-va, da bodo opravili 600 operacij v predvi-denih {estih letih. ê bi potegnili (sicer do-kaj smelo) analogijo s specialisti, bi to po-menilo, da bodo v najbolj{em primeru do-specializirali v 7,1 (oziroma 8,7) leta.

Na sre~o stvari niso tako linearne. Evrop-ska direktiva je è v samem uvodu iz omeji-tev delovnega ~asa izvzela “doctors in trai-ning”. V na{i zakonodaji specializanti in se-kundariji niso izvzeti a priori, vendar se zanjih dopu{~ajo ve~je delovne obremenitvekot za ostale zdravnike. Po drugi strani mo-ramo upo{tevati, da bodo specializanti ki-rurgije v primerjavi s specialisti sicer opra-vili ve~je {tevilo malih posegov (oskrba ran,ekscizije, incizije…), a manj enostavnih“ve~jih” operacij in zelo malo zapletenih “ve-

likih”! Posledi~no bodo zato specializacijedalj{e kot predvidenih {est let, pa tudi spe-cialisti bodo manj izku{eni kot do sedaj.

Z razvitimi dràvami po svetu, kot soZDA, Kanada in Japonska, se ne moremoprimerjati, ker so okoli{~ine v zdravstvu pre-ve~ druga~ne. Kirurgi tam delajo najmanj 12ur na dan (ponovno poudarjam, da so tudiostale okoli{~ine bistveno druga~ne)!

Evropske dràve so trenutno v prehod-nem obdobju oziroma “harmoniziranju”svoje zakonodaje z direktivo. Najbolj so seciljem o omejitvi dela pribliàli v Skandina-viji (Danska, [vedska), vendar so speciali-zacije tam nenormalno dolge (tudi po 12let), ambiciozni kadri pa jim beìjo v tujino.Drugje (Nem~ija, [vica) se formalno pribli-ùjejo ciljem, a le zato, ker je formalni (pred-pisani) vsakdanji delovni ~as za 4 do 5 urkraj{i kot dejanski.

V na{i dràvi bi bila ena od mo`nih re{i-tev, da bi se zdravniki izvzeli iz sistema jav-nih uslu`bencev in bi postali samostojni ter

delali po posebnih pogodbah. Ta re{itev sezaenkrat ne zdi verjetna, saj smo pri~a ved-no ve~jega normiranja in vkalupljanja zdrav-nikovega dela z bolniki, kar vodi v drugosmer. Re{itev v tej drugi smeri bi bil edinoposeben zakon, ki bi dodelil zdravnikom po-seben status in jim priznal, da morajo delative~ od ostalih. Glede na politi~ne razmeretudi to ni verjetno.

Menim, da bo potrebno redefinirati stra-te{ke cilje zdravstvenega izobraèvanja, za-poslovanja in zakonodaje. Postavljeni smopred izbiro, ali ohraniti sedanji trend in imetikirurge, ki bodo sicer bolj spo~iti, a zatomanj izku{eni, ali pa priznati, da dolo~enespecialnosti zahtevajo ve~ anga`maja inobremenitev. Konec koncev tudi sama di-rektiva v 18. ~lenu priznava izjeme gledeomejitev delovnega ~asa in dobro bi bilo, kobi jih predvideli, priznali in upo{tevali tudina{i zakonodajalci.

P.S.: naslov avtorja je znan uredni{tvu.

Veliki slovar tujkin Slovenski medicinski slovar

Marinka Kremàr

Z zanimanjem, pa tudi zaradi potrebe,sem te`ko pri~akovala izid ve~krat na-povedanega in res potrebnega slovar-

ja tujk. Zato sem z zadovoljstvom sprejelapisno vabilo zalo`nika za nakup in tudi ta-koj vpla~ala prednaro~ni{ko ceno. Prvi iz-vodi so bili postavljeni “na ogled” na knji`-nem sejmu v za~etku decembra 2002, svoje-ga pa sem prevzela ~ez nekaj dni pri Mla-dinski knjigi, kjer sem ga vpla~ala. Tako semimela v rokah za slovenski jezik in kulturoimenitno knjigo, po navajanju zalo`nika “iz-delek {tevilnih strokovnjakov in njihovih so-delavcev”.

Spodobi se, da ga na kratko predstavim.Veliki slovar tujk (VST) je izdala Cankarje-va zalo`ba v prvi polovici decembra 2002.Urednik in redaktor je Milo{ Tavzes, ured-nik zalo`be Tine Logar. V knjigi so navede-ni tudi redaktorji, tehni~ni redaktorji, lek-torji, strokovni svetovalci, zbiralci in ureje-

valci gradiva do septembra 2001 ter avtorjiin urejevalci gradiva za obdobje marec-ok-tober 2002; napisano je tudi, da je bila re-dakcija kon~ana 11. novembra 2002. Slediobvezno opozorilo zalo`be: vse pravice pri-dràne - in v nadaljevanju: brez pisnega do-voljenja Cankarjeve zalo`be d.d. je prepo-vedano reproduciranje, distribuiranje, da-janje v najem, javna priob~itev, predelavaali druga uporaba vsebine velikega slovar-ja tujk ali njegovih delov v kakr{nemkoliobsegu ali postopku, vklju~no s fotokopi-ranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elek-tronski obliki. Vsa navedena opozorila mivlivajo strah v kosti, kajti è pri nadaljnjemlistanju po knjigi sem na{la mnoge podob-nosti in celo enakosti v podajanju gesel innjihovih razlag s tistimi, ki jih imamo v Slo-venskem medicinskem slovarju (SmedS) -to bi lahko pomenilo, da smo sodelavci na-stajajo~ega medicinskega slovarja prepiso-

vali gradivo iz Velikega slovarja tujk.Na naslednjih straneh so navedeni avtorji

in uredniki po posameznih podro~jih.Osemnajst jih je, pod {tev. 9 so za medicinonavedeni Katarina Grego, Cvetana Tavzes,Milo{ Tavzes - vsi odgovorni za MED. Nih-~e od njih ni profesor Medicinske fakultete,so pa bili in so {e sodelavci Slovenskega me-dicinskega slovarja. UVOD na strani VIII inIX razlaga bralcu in uporabniku razloge zanastanek in raz{iritev ter posodobitev Ver-bin~evega Slovarja tujk; v novi slovar tujk jevklju~enih pribli`no 45.000 gesel, s podge-sli pribli`no 80.000; ve~ino avtorsko obde-lanih podro~ij so uredili {tudenti ob sveto-vanju svojih profesorjev in drugih strokov-nih sodelavcev.

Kon~ujem predstavitev knjige Veliki slo-var tujk, kar smatram za potrebno v zvezi sprvim delom naslova mojega prispevka.

Drugi razlog mojega ogla{anja in pisanja

115


TAKO MISLIMO

je {okantno doìvetje ob prvem listanju poknjigi in spoznavanju slovarske vsebine, vkatero so dodani medicinski termini posa-meznih specialnosti, tj. navajanje mnogih,

adenoakantom -a adenokarcinom, v katerem so tudi predeli plo{~atoceli~nega karcinoma MED, -adenokarcinom, v katerem so tudi predeli plo{~atoceli~nega karcinoma;

adenofibrom -a benigni tumor iz `leznih in vezivnih elementov, navadno v jaj~niku MED -benigni tumor iz `leznih in vezivnih elementov, navadno v jaj~niku;

adeokarcinom -a maligna novotvorba `leznega tkiva MED -maligna novotvorba `leznega tkiva;

adenom -a benigna novotvorba `leznega tkiva MED -benigna novotvorba iz `leznega tkiva;

adenomiom -a tumor iz `lez in gladke mi{i~nine MED -tumor iz `lez in gladke mi{i~nine;

bacilemija -e prisotnost bacilov v krvi MED -prisotnost bacilov v krvi

bakteriostati~en, -~na -o ki zavira rast in razmnoèvanje bakterij FARM -ki zavira rast in razmnoèvanje bakterij;

bakteriotoksemija -e prisotnost bakterijskih toksinov v krvi MED.prisotnost bakteriotoksinov v krvi.

Iz navedenih primerov je razvidno, da so razlage enake v obeh slovarjih (urednika za farmakolo{ko in patolo{ko podro~je v Uvodu VST nistanavedena).Naslednja gesla se v razlagah minimalno razlikujejo, npr. druga~en je vrstni red razlagalnih besed ali pa so nekatere besede zamenjane ssopomenkami:

abderoplastika -e odstranitev odve~ne koè in podko`ja na trebuhu MED -kirur{ka odstranitev odve~ne koè in podko`ja pri vise~em ali nagubanem trebuhu;

ablefarija -e prirojeno manjkanje ali nerazvitost vek MED -prirojeno manjkanje ali mo~na nerazvitost vek;

adenocistom -a benigna `lezna tvorba s cisti~nimi dilatacijami `lez; tudi cistadenom (op. avtorice: manjka oznaka stroke) -V SmedS je razlaga z istim besedilom napisana pri geslu cistadenom;

adenolimfom -a monomorfni adenom `lez slinavk MED -V SmedS ima razlaga prvi del isti in se nadaljuje: z zna~ilnim `leznim epitelijem in obilnim limfati~nim tkivom v intersticiju;

baktericid -a snov, ki uni~uje bakterije FARM -snov, ki “ubija” bakterije;

bakteriocin -a beljakovinska snov posameznih bakterijskih sevov, ki uni~uje bakterije drugih sevov iste vrste BIOKEM -beljakovinska snov posameznih sevov nekaterih bakterij, ki uni~ujejo bakterije drugega seva iste vrste;

cefalopagus -a dvoj~ka z zara{~enima glavama MED -dvoj~ka, zara{~ena z glavama;

cekalen -lna -o ki se nana{a na slepo ~revo MED -nana{ajo~ se na cekum;

cekum -a 1. slepo ~revo vreten~arjev (manjka oznaka stroke)2. izrastek votlega organa, ki se slepo kon~uje v telesni votlini ANAT. (op. avt.: kateri prof. anat. je to potrdil?) -za~etni del debelega ~revesa, v katerega se odpirata ileum in slepi~;

cekostoma -e kirur{ko narejena odprtina v slepo ~revo, v{ita v koò MED -kirur{ko narejena odprtina v cekum za odvajanje fecesa;

cerebelaren -rna -o malomo`ganski, ki se nana{a na male mo`gane ANAT. -nana{ajo~ se na male mo`gane; sinonim malomo`ganski;

cerebrospinalen -lna -o ki se nana{a na hrbtni mozeg (op. avt.: manjka oznaka stroke in kateri prof. anat. je tako razlago potrdil?)nana{ajo~ se na mo`gane in hrbtni mozeg;

cerebrozidoza -e tezavrizmoza, pri kateri se v celicah kopi~ijo cerebrozidi MED. (op. avt.: gesla tezavrizmoza v VST ni!) -besedilo razlage je v SmedS isto.

poudarjam, zelo mnogih gesel in geselskihzvez z razlagami, ki so mi bile znane, saj semè ni~ manj kot {estnajst let vklju~ena v deloin priprave Slovenskega medicinskega slo-

varja, ki je tik pred izidom. Za vzorec nava-jam (pars pro toto) le nekaj primerov kar sprvih strani ~rke A, B in C (prva razlaga jevedno iz VST, druga pa iz SmedS):

Naj bo dovolj primerov za prvo informaci-jo, saj je ̀ e ta prikaz potrditev moje domne-ve, da gre za “nepoobla{~eno posnemanjetuje intelektualne lastnine”, kar je po VSTrazlaga za geslo plagiat -a.Za konec: “Obse`na raz{iritev” Velikega slo-

varja tujk z vklju~itvijo strokovnega izrazjamedicinskih ved, nenavedba imen uredni-kov oziroma profesorjev Medicinske fakul-tete in nepoobla{~ena uporaba s strani o`je-ga uredni{kega odbora, ki niso dali niti ust-nega niti pisnega soglasja, torej ni nanava-

den spodrsljaj ali nedolèn “tiskarski {krat”,temve~ je neodgovorno, nemoralno in ob-sojanja vredno dejanje.Pi{emo leto 2003, smo v tretjem tiso~letjuin gremo v Evropo! Ali ne?

�


116

O D M E V I

Deùrstva v osnovnem zdravstvu(K zapisniku 16. seje IO ZZS)

Andrej @mavc

Spo{tovani!

IO ZZS je 7. novembra v 6. to~ki dnevnega reda svoje 16. sejeobravnaval tematiko opravljanja del v osnovnem zdravstvu v skla-du z veljavnimi licencami. [lo je za problem dveh zdravnic, ki ju

vodstvo ZD Ptuj èli vklju~iti v deùrno slu`bo za splo{no in ur-gentno medicino, za kar kot pediatrinji menda nimata licence. IOje to~ko sklenil s sklepom, da naj pravna slu`ba pripravi analizopogojev, ki jih mora izpolnjevati zdravnik za izvajanje dejavnostiv rednem delovnem ~asu in v ~asu 24-urne deùrne slu`be na po-sameznem podro~ju.

V razpravi je bilo è uvodoma poudarjeno, da ne gre za enostav-no re{ljiv problem, kar je seveda povsem to~no. Ker pa razprava obomenjeni to~ki (zapisnik) daje vtis, da nekateri pojmi niso povsemjasno opredeljeni, in ker je tema izjemno pomembna, naj mi bo do-voljeno, da k tej problematiki dodam {e lastno razmi{ljanje.

Zaplete se è ob vpra{anju samem - ali lahko pediatrinji sodelu-jeta v deùrstvu za splo{no in urgentno medicino. Pod deùrstvomza splo{no medicino je verjetno mi{ljeno neprekinjeno zagotavlja-nje zdravstvene slu`be v osnovnem zdravstvu (OZ), pod urgentnomedicino pa delo v enoti nujne medicinske pomo~i (Pravilnik o slu`-bi nujne medicinske pomo~i v Sloveniji). Gre za dejavnosti, ki sta vmanj{ih ZD zdruèni (enote 1B in 1A), ve~ji ZD, kamor sodi tudiZD Ptuj, pa imajo za ta namen posebne prehospitalne enote (PHE),v katerih delujejo (ali naj bi delovale) posebej usposobljene ekipe24-ur na dan samo za nujno medicinsko pomo~. Te ekipe pravilo-ma ne smejo opravljati drugega dela! Za delo zdravnikov (pa tudizdravstvenih tehnikov) v PHE so predvidene posebne licence. Do-govor o licencah je sicer {ele v pripravljalni fazi, vendar je povsemjasno, da zdravniki v OZ brez dodatnega usposabljanja niso ustrez-no usposobljeni za delo v PHE, pa naj gre za splo{ne, druìnske, {ol-ske, otro{ke ali katerekoli druge zdravnike!

Te`ja je odlo~itev, ko gre za sodelovanje v (recimo) obi~ajnemdeùrstvu. Formalno gledano je seveda mogo~e tolma~iti zadevotako, da so vsi zdravniki s koncesijo in glavarino v OZ dol`ni zago-tavljati stalno dostopnost in je deùrstvo pa~ racionalno zdruèva-nje dejavnosti v ~asu, ko redne ambulante ne delujejo. Vendar je toorganizacijska, ne pa strokovna re{itev! Slednja bi, strogo gledano,terjala lo~eno deùrstvo za otro{ko in odraslo prebivalstvo, kar pa jepovsem neracionalno in verjetno tudi neizvedljivo. Po drugi stranistali{~e, da pediater, ki nima licence iz splo{ne medicine, ne smedelati v deùrni slu`bi za splo{no medicino (deùrstvo za odra-

sle), tudi ni povsem to~no. Ne gre namre~ za deùrstvo za odrasle,ampak za celotno prebivalstvo, saj praksa kaè, da predstavljajo otrociod 30 do 40 odstotkov vseh pacientov v deùrstvu t. i. splo{ne me-dicine. Res pa je, da licenca iz splo{ne medicine “pokriva” tudi otro{-ko populacijo, obratno pa ne velja za licence za {olsko medicino alipediatrijo. Res je tudi, da se zdravniki v ~asu sekundarijata v prvih{estih mesecih izpopolnjujejo iz urgentne medicine, vendar deùrs-tvo v splo{ni medicini ve~inoma ni urgentna medicina in tudi vsizdravniki (starej{i) niso opravili sedanjega programa sekundarijata.Ali lahko zahtevamo od pediatra, ki vrsto let dela samo z otroki, damora zadovoljivo obvladati akutno patologijo starej{ega prebivals-tva? Glede tega je zdravnik z licenco iz splo{ne medicine na bolj{em,saj ima lahko opredeljene odrasle paciente in otroke. Lahko! Ni panujno, da jih ima. Posebej ne v ve~jih ZD z mo~no pediatri~no in{olsko medicino. Zdravnik z licenco iz splo{ne medicine lahko vrstolet dela le v domu upokojencev. Ali je tak splo{ni zdravnik ustreznoprakti~no usposobljen za delo z majhnimi otroki v deùrstvu?

ê je, je najbr` zato, ker vsa leta tudi deùra in se v tem ~asu sre-~uje z otroki. Podobno lahko sklepamo tudi za pediatra, ki vrsto letdeùra in se v tem ~asu sre~uje z odraslim prebivalstvom. In to jetrenutno realno stanje.

Zato v sedanjem trenutku, predvsem zaradi organizacijskih raz-logov, deùrstva v OZ ni mogo~e omejevati izklju~no na licenco izsplo{ne medicine, ~etudi je to strokovno gledano morebiti najbolj{are{itev. V praksi namre~ sedaj deùrajo vsi profili zdravnikov v OZ.Z omejitvijo deùrstva samo na splo{ne/druìnske zdravnike bi pov-zro~ili nepremostljive organizacijske teàve predvsem v manj{ih ZD.Vzemimo primer, ko v ZD deùra osem zdravnikov, od tega {tirjesplo{ni/druìnski zdravniki, dva {olska zdravnika, en pediater in enspecialist medicine dela. Z omejitvijo deùrstva ostalim bi splo{nizdravniki zaradi obilice deùrstva svojega rednega dela prakti~none mogli ve~ opravljati. V ve~jih ZD bi morda {e {lo, a tudi tam zaceno nenormalnih dodatnih obremenitev splo{nih/druìnskihzdravnikov in z bistveno okrnjenim rednim delom v ambulantah.

Ne glede na pogoje, ki jih bo pripravila pravna slu`ba, je torejre{itev potrebno na~rtovati {ele za nekaj let naprej, in to vklju~no sspremembo normativa za splo{ne/druìnske zdravnike, ki jih za nor-malno delo è sedaj primanjkuje. Kakr{nokoli dodatno obremenje-vanje teh zdravnikov z ekskluzivno pravico in dol`nostjo opravlja-nja deùrstva bi v najkraj{em ~asu sesulo osnovno zdravstveno slu`-bo! �



117

Pavel Gantar: Internetza vse dràvljane

(Delo, 17. 12. 2002)- Ali res?

Spo{tovani gospod minister,ob zasli{anju za ministra pred dnevi ste dejali, da je glavna naloga vprihodnosti {e nadaljnje pove~anje pristopa do interneta. Pred sla-bim mesecem dni smo zdravniki dobili obvestilo Va{ega ministrs-tva, da zdravniki “niso ve~ v krogu upravi~encev do individualnegadostopa na omre`je ARNES”.

Pred kak{nimi osmimi leti je ARNES ponudil (takrat {e relativnote`ko dosegljiv ali pa drag) dostop do interneta tudi zdravnikom.Mnogi smo tako hitreje spoznali vse prednosti tega medija pri stro-kovnem delu. Bojim se, da bi z ukinitvijo dostopa ukradli kar nekajmozaikov znanja na medicinskem podro~ju. Poskusil Vam bom raz-loìti, zakaj:�verjetno ̀ e veste, da zdravniki ̀ e zdavnaj ne zdravimo ve~ le na

podlagi knjig, pre{tudiranih na fakulteti. Bistvena je novej{a litera-tura, obstajajo iskalci informacij iz ve~ tiso~ svetovnih medicinskihrevij, elektronske revije in knjige, “online” postopki za kontinuira-no podiplomsko izobraèvanje, obvestila o kongresih in povzetki ssvetovnih kongresov. Pri iskanju najbolj{ega zdravljenja s pomo~joliterature je vsak zdravnik raziskovalec;�precej{nji del zdravnikov redno dobiva na svoj elektronski na-

slov kazala vsebine medicinskih revij, novosti nacionalnih in med-narodnih strokovnih zdruènj, novosti na strokovnih portalih, sevklju~uje v zdravstveno svetovanje dràvljanom po internetu. Pre-ko sedanjega naslova elektronske po{te so navezani stiki s kolegi posvetu. Vseh nimam v imeniku, da bi jim sporo~il spremembo, mar-sikateri stik bo izgubljen;�z novimi kriteriji za dostop je zdravstvo skoraj v celoti izlo~e-

no, ostaja pa pravica za celotno kulturno, {olsko, {portno in znans-tveno sfero. Brez zamere, ampak zakaj je do dostopa upravi~en {port-nik ali referent za kulturo, zdravnik pa ne. Minister za zdravje pani~, ima verjetno preve~ drugih problemov;�zakaj je ohranjen dostop za klini~ne oddelke v Ljubljani, Mari-

boru in Celju, kjer je dostop do informacij in literature è itak la`ji?Od ministrstva bi pri~akoval skrb za vse dràvljane, poskus olaj{atidostop do informacij zdravniku v najbolj zakotni vasi, ne pa mu vzeti{e tisto, kar ima;�po moji oceni ni ve~ kot 500 zdravnikov v Sloveniji, ki za povezave

uporabljajo ARNES-ov elektronski naslov. Ne verjamem, da je to stro-{ek, ki bi ogrozil prora~un Ministrstva za informacijsko dru`bo.

Gospod minister, pozivam Vas, da {e enkrat premislite o zgorajpovedanemu. Zagotavljam Vam, da bo veliko kolegov veselih, ~e seboste drugi~ odlo~ili druga~e. �

Lep pozdrav, Bo{tjan Lov{[email protected]

O D M E V I

118


RECENZIJA

Zdravje na Gorenjskem

A. Kansky insodelavci:Ko`ne in spolnebolezni

Novi u~beniki so vedno zanimivi, sajnudijo bralcu pregledno in kako-vostno besedilo ter obenem omogo-

~ajo primerjavo z drugimi viri. Gradivomora biti predstavljeno jasno in natan~no.Bralcem, ki so tudi u~itelji, je seveda po-membno, kako so posamezne trditve razlo-ène in ali so omenjene kak{ne nove razla-ge. Profesor Kansky in sodelavci so napisalinov slovenski u~benik dermatologije, ki bonadomestil deset let staro knjigo Betetta inFetticha. V preteklem desetletju so odkriliprecej novega v bazi~nih znanostih in tudi vdermatologiji in venerologiji. V mislih imampredvsem odkritja na podro~jih molekular-ne biologije in imunologije, ki vplivajo nadiagnosti~no obdelavo in zdravljenje.

Knjiga profesorja Kanskega je privla~na,gradivo je primerno razporejeno, kar olaj{a{tudij in omogo~a strokovno primerjavo.

Knjiga pokriva obse`no podro~je in poma-ga za~etniku, da se seznani z dermatologijo.Tudi specialisti dermatologi jo lahko korist-no uporabijo, predvsem za primerjavo po-datkov. U~benik je sestavljen po principihklasi~ne dermatologije in venerologije. Stan-dardni opisi posameznih bolezni omogo~a-jo njihovo la`je prepoznavanje, pri tem ko-ristijo tudi standardizirane okraj{ave. Bese-dilo je na primerni strokovni vi{ini, le izje-

moma je nekoliko poenostavljeno. Referen-ce na koncu nekaterih poglavij so pomanj-kljive, nadome{~ajo jih priporo~ila za na-daljnje branje, kar mestoma zmanj{uje vred-nost. Kot primer navajamo trditev, da je hi-dradenitis supurativa nalezljiva bolezen, karje v nasprotju s sodobnim pogledom, da jebolezen podobna aknam. Nejasen je tudi od-nos med acne rosacea in lojnicami. Nekate-ra terapevtska navodila, kot uporaba vita-minov skupine B pri zostru ali cimetidinapri bradavicah, so zastarela. Po mojem mne-nju bi bilo potrebno nekoliko bolj poudari-ti uporabo novej{ih zdravil, npr. tacrolimusapri atopijskem dermatitisu. Barvne slike sosicer nekoliko majhne, vendar so dobro iz-brane in primerne barve. Zanimivo je, da jevklju~enih tudi nekaj ~rno-belih fotografij,ki sicer v~asih dobro prikaèjo bolezenskespremembe, vendar bi jih bilo bolje zame-njati z novej{imi.

Profesor Kansky in sodelavci zasluìjo vsopohvalo za pripravo knjige. Novi slovenskiu~benik dermatologije bo v veliko pomo~{tudentom, zelo koristen bo tudi pri uspo-sabljanju mlaj{ih zdravnikov. Specialisti der-matologi potrebujejo sicer bolj poglobljenadela z natan~nimi referencami, vendar tudinjim knjiga omogo~a natan~nej{i preglednad stroko. Na splo{no knjiga kaè na viso-ko strokovno raven slovenske dermatologi-je. Temeljni u~benik take vrste bi nedvom-no koristil zdravnikom v mnogih deèlah.

�

Gregor B. E. Jemec

N O V E P U B L I K A C I J E

vitalne statisti~ne podatke (podatke o {tevi-lu rojstev in smrti). Poleg teh vsebin prika-zuje tudi zdravstveno stanje, ̀ ivljenjski slog,socialnoekonomske razmere, okolje, javnozdravstveno slu`bo. Zdravja namre~ ne mo-remo opredeliti z enim samim kazalcem. Ve-~ina kazalcev, s pomo~jo katerih ocenjuje-mo zdravje, je povezanih z umrljivostjo inzbolevnostjo in àl ne s pozitivnimi vidikizdravja, saj za ocenjevanje zdravja nimamorazvitih primernih pozitivnih kazalnikov.Podatki so predstavljeni v primerjavi s Slove-nijo za obdobje desetih let, od leta 1991 doleta 2000, torej za leta, ki jih je odlo~ilno zaz-

namovala slovenska osamosvojitev in uved-ba tr`nega gospodarstva, na podro~ju zdravs-tva pa ustanovitev Zavoda za zdravstveno za-varovanje Slovenije in pojav zasebnih izva-jalcev zdravstvenih storitev. Spremljanje ka-zalnikov zdravja v dalj{em ~asovnem obdobjunam omogo~a, da ocenimo smer, v katero sebo gibalo zdravje prebivalcev. Primerjava sSlovenijo nam omogo~a umestiti Gorenjskoznotraj slovenskega prostora.

Gorenjska, ki obsega desetino ozemlja invseh prebivalcev Slovenije, se sre~uje s po-dobnimi problemi kot razviti svet. Njenoprebivalstvo se stara, naravni prirastek pa za-

V sredo, 4. 12. 2002, je na Zavodu zazdravstveno varstvo Kranj potekalapredstavitev knjige Zdravje na Go-

renjskem. Urednici knjige sta asist. mag.Marjetka Hovnik Ker{manc, dr. med., spec.soc. med., in Alenka Hafner, dr. med., spec.soc. med. Pri pisanju je poleg njiju sodelo-valo {e devet avtorjev. Predstavitve so se ude-leìli skoraj vsi gorenjski ùpani, direktorjizdravstvenih domov in bolni{nic na Gorenj-skem, predstavniki ZZZS, zdravstveni in{-pektorji, predstavniki gospodarstva in no-vinarji. Knjiìca vsebuje osnovne podatke oprebivalcih ({tevilo, starostno strukturo) in

119



radi nizke rodnosti upada. Po gospodarskihin dru`benih kazalcih se sicer uvr{~a v boljrazvit zahodni del Slovenije, vendar zaosta-ja za dràvami Evropske unije. Socialni inekonomski pogoji v regiji so eden od po-membnih dejavnikov, ki pogojujejo zdrav-je njenih prebivalcev in obratno: bolj{ezdravje prebivalcev zagotavlja napredek inrazvoj dru`be ter zmanj{uje njene stro{ke.Med revnej{imi in manj izobraènimi so po-gostej{i dejavniki tveganja za bolezni, ti pre-bivalci tudi umirajo prej in pogosteje.

Zdravje prebivalcev Gorenjske lahko naosnovi nekaterih kazalcev (umrljivost, bol-ni{ni~na zdravljenja, bolni{ka odsotnost zdela) ocenimo za ugodnej{e, kot je povpre~-no v Sloveniji, vendar slab{e kot v dràvahEvropske unije. Mo{ki predstavljajo boljogroèn del prebivalstva (è od najzgodnej-{ih let dalje), razlike se pojavljajo tudi medposameznimi obmo~ji Gorenjske. Kot naj-bolj ogroèni obmo~ji sta ocenjeni upravnienoti Radovljica in Jesenice.

Bolezni, ki najpogosteje prizadenejootroke in mladostnike, so bolezni dihal,mo~no pa jih ogroàjo tudi po{kodbe in za-strupitve, ki so poglavitni vzrok smrti v tejstarostni skupini. Mlaj{i odrasli najve~ zbo-levajo zaradi bolezni se~il in spolovil, umi-rajo pa predvsem zaradi po{kodb in zastru-pitev. Po 45. letu starosti prebivalce Gorenj-ske najbolj ogroà rak, od 65. leta starostidalje pa bolezni obto~il. Prezgodnje smrti,ki prekinejo ìvljenje v ~asu, ko lahko posa-mezniki najbolj dejavno prispevajo k razvojuin napredku dru`be, so najpogosteje pove-zane s po{kodbami in zastrupitvami, po-membno mesto pa imajo tudi rak ter bolez-ni srca in obto~il.

Medtem ko so na za~etku stoletja prevla-dovale nalezljive bolezni, slaba prehranje-nost in bolezni prenaseljenosti, nas danes, vtretjem tiso~letju, poleg neugodnih vplivovdru`be in okolja ogroà predvsem lastno ve-denje. Posledice so t. i. civilizacijske bolez-ni, predvsem è omenjene bolezni obto~il,rak ter po{kodbe, ki so poglavitni vzroki zazbolevnost in smrti, bolni{ke odsotnosti zdela in prezgodnje upokojitve. Stro{ki zdrav-ljenja teh bolezni predstavljajo tri ~etrtinestro{kov v zdravstvu, zaradi visokih bolez-nin in invalidnin pa so veliko breme tudi zadràvo.

Na na~in ìvljenja v veliki meri vplivajodru`bene, ekonomske, socialne in kulturnezna~ilnosti okolja, vendar tudi posamezni-kove osebnostne zna~ilnosti, njegov odnos

do zdravja in do lastne skrbi za zdravje. Med-tem ko lahko dolo~eni vedenjski vzorci de-lujejo kot dejavniki tveganja, ki ogroàjozdravje, povzro~ajo ve~jo zbolevnost aliprezgodne smrti, drugi delujejo kot varoval-ni dejavniki, ki zdravje krepijo, izbolj{ujejokakovost ìvljenja ali podalj{ujejo ìvljenje.Dejavniki, ki najbolj ogroàjo zdravje in soraz{irjeni tudi pri nas, so neustrezna prehra-na (premastna, premalo sadja in zelenjaveter balastnih snovi), kajenje, alkohol in te-lesna nedejavnost.

Zdravstvena slu`ba je tista, ki zaznava po-sledice slabega zdravja in ima manj{i vplivna zdravje ljudi kot slabe ekonomske, izo-brazbene in druge ìvljenjske razmere. Po-leg tega zaznava tudi predstopnje slabegazdravja, jih lahko zgodaj odkriva in ustrez-no zmanj{uje njihov vpliv. Pomemben de-javnik pri zagotavljanju dostopnosti zdravs-tvenega varstva je kadrovska preskrbljenost.Preskrbljenost vseh skupin prebivalcev zzdravniki se je v desetletnem obdobju izbolj-{evala. Na primarni ravni je ta najbolj{a priodraslih, sledijo jim pred{olski otroci, naj-slab{e pa so z zdravniki preskrbljeni {olskiotroci. Vendar normativ v dejavnosti splo-{ne medicine {e ne upo{teva novih preven-tivnih dejavnosti na podro~ju kroni~nih ne-nalezljivih bolezni za odrasle in ve~anja de-leà starej{ih ljudi. Zlasti bo v standard splo-{ne ambulante potrebno uvesti vi{jo medi-cinsko sestro ali profesorico zdravstvenevzgoje, ki bo skrbela za koordinacijo in iz-vajanje zdravstvene vzgoje ogroènih sku-pin prebivalstva.

U~inkovita organiziranost osnovnezdravstvene slu`be z zgodnjim odkrivanjemljudi, ki jih ogroàjo dejavniki tveganja, s sve-tovanjem za spremembo ìvljenjskega slogalahko zmanj{a breme sodobnih bolezni. Naramenih dràve in nosilcev lokalnega odlo-~anja ostaja odgovornost za zagotavljanje ta-kih ̀ ivljenjskih razmer (zmanj{anje socialnihrazlik, ustrezna izobrazba, zaposlenost, pri-merna stanovanja, dostop do zdravega izbo-ra, zdravega okolja in drugih), ki varujejo inkrepijo zdravje slehernega posameznika.

Zdravje in z njim ve~ja kakovost ìvlje-nja skupaj prispevata k razvoju in napredkucelotne dru`be. Avtorici poudarjata, da jezdravje tudi pozitivna samopodoba, je zdravna~in ̀ ivljenja, je zdrav vpliv dru`be in oko-lja, je lasten ob~utek zdravja in dobrega po-~utja... Zdravje tako ni pogojeno le z biolo{-kimi dejavniki, kot so starost, spol, dednost,temve~ vplivajo nanj tudi ̀ ivljenjski slog po-

sameznika, dejavniki iz naravnega in bival-nega okolja ter okolja, ki ga predstavlja si-stem zdravstvenega varstva.

Verjamem, da je ta knjiìca prva znanil-ka pomladi socialne medicine na Sloven-skem, ki je bila nekaj zadnjih desetletij po-tisnjena v ozadje kot preìveti model iska-nja prednosti v sistemu zdravstvenega vars-tva. Upam, da bo knjiìca vsem, ki boste po-segli po njej, ponudila dovolj informacij otem, kaj se je v zadnjih desetih letih dogaja-lo z zdravjem in zdravstvenim varstvom ljudina Gorenjskem. Snovalcem zdravstvene po-litike, nosilcem odlo~itev, strokovnjakom invsem, ki delujejo na regionalni in lokalni rav-ni na podro~ju varovanja in krepitve zdrav-ja, bo odkrila probleme in nakazala poti zanjihovo re{evanje. Knjiìca je lepo obliko-vana, s {tevilnimi nazornimi grafikoni in pri-kazi, ki mo~no izbolj{ajo pregled nad {tevil-nimi podatki. Kupiti jo je mogo~e na ZZVKranj. �

Janko Kersnik

Ahhh, voda“Otroci in voda”

Ahhh, vodaTo je ta pravoza èjo, snago in zabavo“Otroci in voda”

Zloènko je pripravilo Zdruènje zaizobraèvanje mladih Slovenskegazdravni{kega dru{tva. Avtorice: prim.

mag. Marjana [alehar Stupica, dr. med., spe-cialistka {olske medicine, prim. mag. Mir-jana Stanti~ Pavlini~, dr. med., specialistkainfektologije in epidemiologije, MajdaBrandt, dipl. prof. zdravstvene vzgoje in vi{jamedicinska sestra.

Da je voda vir ìvljenja, je splo{no zna-no. ̂ lovek je kmalu spoznal, da je voda tudivir zdravja. Vse velike civilizacije so nastaleob rekah in vse so poznale pomen dobrevode. Le na{a kakor da tega ne ve ve~ ... @ejosi ljudje, tudi otroci, radi gasijo z “umetni-mi” pija~ami, sestavljenimi iz sladkorja,umetnih sladil, poìvil, alkohola in “me-hur~kov”, kar seveda ni najbolj zdravo. Re-zultati anket, ki so jih izvedli med {olskimiotroki, so pokazali, da otroci najve~ pijejo

�

120



Dr. VelimirVuliki}: Dr.

Milan Dolenc,slovenskiveterinar

Lektorica: Marjana Hodak, prof. Zalo`nik:Znanstveno dru{tvo za zgodovino zdravstve-ne kulture Slovenije. Izid knjige so gmotnopodprli: Veterinarska fakulteta, UstanovaFranc Rozman Stane in Ob~ina Domàle.Tisk: ITAGRAF d.o.o., Ljubljana. Str.: 287/2002, 27 slik, naslovnica Velimirja Vulikića,trda vezava.

Primarija dr. Velimirja Vuliki}a, dr.stom., ne bom posebej predstavil. Pis-ca poznamo kot plodovitega avtorja

strokovnih razprav, {tevilnih ~lankov in bio-grafskih romanov, ~eprav po poklicu ni pi-satelj. Sicer pa bi bila svetovna in na{a lite-ratura brez deleà zdravnikov precej osiro-ma{ena, kar velja tudi za podro~ja glasbe,poezije, slikarstva, politike in {e bi lahko na-{tevali. Jezik, ki ga uporablja pisec v roma-nih, ki predstavljajo velike moè slovenske-ga zdravni{tva, je enostaven, razumljiv inravno zaradi tega bralcu prijazen.

Knjiga, ki je obogatila na{e knji`ne poli-ce zadnje dni leta 2002, Dr. Milan Dolenc,slovenski veterinar, se je pridruìla petnaj-stim è izdanim knjigam. Izpostavljam deli- spomenika profesorjema dr. Joètu Rantuin dr. Francu êle{niku. Oba zasluìta ~ast-no mesto v zgodovini slovenskega zoboz-dravstva.

Z Milanom Dolencem se je avtor sezna-nil v Znanstvenem dru{tvu za zgodovinozdravstvene kulture Slovenije, ki ga je dr. Mi-lan Dolenc nekaj ~asa vodil, dr. Vuliki} paopravljal tajni{ke naloge. Osebno poznans-tvo z literarnim junakom je znatno pripo-moglo k verodostojnosti besedila in objek-tivnosti podajanja vsebine romana, kar pri-~a o izku{njah, ki jih poseduje avtor v tovrst-nem leposlovju.

Dr. Milan Dolenc se je rodil 8. avgusta1907 v Buzetu. Primorec po rodu je osnov-no {olo obiskoval v Seàni in po prihodu Ita-

“gazirane” pija~e, sadne sokove in ledeni ~aj.Nahajamo se pred te`ko nalogo: spremenitimiselnost ljudi in njihov odnos do pija~. So-dobni napitki ne {kodujejo le zobem, am-pak tudi zdravju. Seveda se mora vzgoja inodnos do vode za~eti ̀ e v rani mladosti. Zatoje zloènka avtoric, ki delujejo v Zdruènjuza izobraèvanje mladih, primerna, privla~-na in uporabna. Cilj delovanja Zdruènja jezdruìti znanja razli~nih zdravstvenih po-dro~ij otro{kega zdravja zaradi ustreznegasvetovanja, pou~evanja in informiranja mla-dih, njihovih star{ev in prosvetnih delavcevo zdravem na~inu ìvljenja ter uveljavitevstrokovnih nasvetov kot zdravih nad posa-meznika. Temeljni namen strokovnjakov jevsem na{im otrokom zagotoviti zdravo na-ravno vodo. Otroci in mladi, pa tudi star{iin u~itelji, bodo na privla~en na~in, sprejem-ljiv za vsakogar, v zloènki na{li vse osnov-ne podatke o prednosti pitja vode, umiva-nja rok, zob, pranja sadja in zelenjave. Zlo-ènka pove, da lahko z ustrezno hidracijo or-ganizma, higienskim na~inom pitja, prehra-njevanjem in na~inom ìvljenja ostanemozdravi. Vendar pa ima voda izjemno kon-kurenco - ni sladka, ni zdravilna, se ne peni- je le preprosta teko~ina brez vonja in oku-sa, ki za ~uda odèja. To pa ne uspe nobenidrugi pija~i. Pa na zdravje! Z vodo.

�

Vida [uster{i~ Bregar

lijanov po 1. svetovni vojni v Novem mestu.Maturiral je v Ko~evju in {tudij veterine leta1935 kon~al v Zagrebu. Tu se je dejavnovklju~il v delo akademskega dru{tva Triglav.Kot levo usmerjen je po diplomi zaman is-kal zaposlitev. @e kot {tudent se je seznanilna Dunaju s {pansko jahalno {olo in konj-skim {portom. Ljubezen do konj ga jespremljala vse ìvljenje.

Sanjal je sanje, da bi postal upravnik ̀ reb-~arne v Ljubljani. Ostale so le sanje. Zelo zgo-daj je postal ~lan Komunisti~ne partije Ju-goslavije. Po okupaciji je nekaj ~asa delovalv ilegali. Zaradi nevarnosti je od{el 30. apri-la 1942 v partizane, v 1. ro{ko ~eto. Leta 1943je postal major in vodil ter organiziral vete-rinarsko slu`bo v NOB. Bil je soustanoviteljpo vojni ustanovljene Centralne veterinar-ske bolni{nice, Veterinarskega znanstveno-raziskovalnega in{tituta in Veterinarske fa-kultete v Ljubljani.

Ob njegovi smrti 23. decembra 1993 jeprof. dr. Stane Valentin~i~ v Veterinarskihnovicah zapisal: Milan Dolenc je bil v prvivrsti domoljub, Slovenec, veterinar z du{o,srcem in vsem svojim bitjem. Njegove za-sluge za konjerejo in konjarstvo v Slovenijiso izjemne, kot tudi zgodovina slovenskegaveterinarstva in veterinarstva v NOB, karpredstavlja pomemben mejnik v na{i zgo-dovini.

Zaradi zaslug na strokovnem podro~ju gaje Zveza dru{tev veterinarjev in veterinar-skih tehnikov Slovenije izvolila za svojega za-slu`nega ~lana ter mu leta 1983 podelila svojenajvi{je priznanje, Jerebovo plaketo, pred-hodnico sedanje Bleiweisove plakete.

Bil je tajnik Znanstvenega dru{tva za zgo-dovino zdravstvene kulture Slovenije in podr. Dragu Mu{i~u predsednik do leta 1988,ko je zapustil ta poloàj. Kljub vse slab{emuzdravju je ohranil vezi z dru{tvom, ki se jeumestilo med vodilne tovrstne organizacijev dràvi.

Osebno se dr. Milana Dolenca spomi-njam kot prijaznega in nadvse tolerantnegasogovornika, toplega pogleda in kratke sivebradice. Malo pred smrtjo se je udeleìl od-prtja Slovenske zobozdravstvene zbirke, 5.maja 1993 v Celju.

Delo ima pet poglavij: Mlada leta, V novoìvljenje, Spet vojna, Svoboda, Ostali so spo-mini.

Knjiga je zanimiva in teko~e napisana. Kojo vzame{ v roke, je ne izpusti{ do konca. Pri-poro~am jo! �

Franc [tolfa

121


ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU

Lastovo pod kolesarsko ~eladoDavorin Daj~man

Tisti, ki poznajo ju`nojadranski otokLastovo, bodo morda za~udeni, dasem se odlo~il za kolesarjenje po tem

otoku, saj ga izku{en kolesar lahko v enemdnevu prevozi po dolgem in po~ez, kolikordopu{~ajo ceste in poti na otoku. Vendar jezaradi privla~nosti pokrajine, posebnostimajhnih krajev in zanimivosti ljudi kolesar-jenje po otoku zelo dinami~no in pustolov-sko. Kolesarjenje omogo~a stik s pokrajino,ki na Lastovu s tiso~ petsto prebivalci in {te-vilnimi posebnostmi v na~inu ̀ ivljenja nudiveliko zanimivih slik sveta v malem. Otok jepoznan predvsem po navti~nemturizmu. “Avtomobilski turisti”prihajajo na otok {ele v zadnjem~asu, predvsem po razpadu nek-danje Jugoslavije in koncu “do-movinske” vojne na Hrva{kem.Poseben pe~at daje otoku njego-va novej{a zgodovina s {tevilni-mi ostanki prave voja{ke trdnja-ve iz obdobja titoizma in njego-ve militantne dràve.

Kolo na otok najla`je pripe-lje{ na strehi avtomobila, ki ganaloì{ v trebuh trajekta Istra. Vzimskem ~asu ga zamenja manj{iz imenom Lastovo, po besedahùpana otoka pa je varnej{i in hi-trej{i. Ker odpluje iz Splita pre-ko Hvara in Vele luke na Kor~u-li le enkrat na dan, se ga ne smezamuditi. Odhod je v zgodnjihpopoldanskih urah, tako da jeprihod v Split enostaven in ni vezan na ne-mogo~e jutranje ure in {e bolj nemogo~ono~no vo`njo. Posebno dober ob~utek do-bi{, ko kljub dolgi koloni na trajekt ~akajo-~ih vozil vstopi{ med prvimi, saj imajo vozi-la za Lastovo absolutno prednost, ~etudi jekolona za Velo luko {e tako dolga. Tak{noprehitevanje tistih, ki pridrvijo v Split le ne-kaj trenutkov pred odhodom trajekta, ne-redko sproì negodovanje dolgo ~akajo~ihv koloni za Velo luko. Plovba je za obi~ajnetrajektne linije ena izmed najdalj{ih na Ja-dranu. Po dobrih petih urah narasteta takonestrpnost po novih doìvetjih kot naveli-

~anost vo`nje. Da je prihod {e bolj prijeten,poskrbijo sence ve~ernega sonca, ki se poi-gravajo na otokih zahodnega dela lastovske-ga arhipelaga, kot so Mr~ara, Kopi{te inPre`ba. Z mostu med Lastovom in Pre`bopri{leke pozdravljajo ene redkih lu~i, ki sovidne s trajekta ob ve~ernem prihodu. LukaUbli namre~ ne daje podobe privla~nega tu-risti~nega kraja, ampak neme in prazne vo-ja{ke vasi, spremenjene v ~rpali{~e goriva za{tevilna navti~na plovila in no~no po~iva-li{~e od dolge poti utrujenega trajekta, skri-te med prve vzpetine Lastova.

Pot do Zaklopatice, na{e postojanke naLastovu, je lahka in kratka. Nastanjeni smopri doma~inu Matetu ali, kakor mu pravijoItalijani, Mateu (iz Mateo) in njegovi èniAni.

Ker glavna in edina cesta med ve~jimivasmi otoka vodi po zgornjih delih otoka,Zaklopatica pa leì ob morju, se vsaka kole-sarska tura pri~ne z zmernim vzponom doglavne ceste. Po pribli`no petnajstih minu-tah se ta stranska cesta priklju~i na glavnolastovsko prometnico, ki je po svojem izgle-du podobna sicer urejeni, vendar ozki po-deèlski cesti brez bankin. @e med vzpenja-

njem do kriì{~a se na levi strani odpre ~u-dovit pogled na strmo pobo~je otoka in nje-gov skalnati rob ob morju, zna~ilen za ce-lotno obalo Lastova. Otok Lastovo nima tu-risti~nih pla`, ampak je primeren za ljubite-lje naravnih skalnatih pla` in globokegamorja z zanimivim dnom. Prekrasen je tudipogled proti obali Kor~ule in za njo leè~imvrhovom Pelje{ca, ob jasnem vremenu pa sev daljavi prikaèjo vzhodni otoki lastovske-ga arhipelaga, kamor spadajo ve~ji Donji[koji in Vrhovnjaci. Kdor se vzpenja prvi~in si je izbral zgodnje popoldanske ure, se

bo prav rad ustavil è na prvemvzponu iz Zaklopatice, tako za-radi ~udovitega razgleda kot tudizaradi peklenske vro~ine, ki na-stopi ob pritiskanju na pedala.Od kriì{~a z glavno cesto se ponekaj sto metrih poti proti vzho-du otoka prikolesari do zgornje-ga dela vasi Lastovo. Pot peljemimo zdravstvenega doma terodcepa za Skriveno luko in pri-pelje neposredno do lastovskeglavne ulice, ki predstavlja srcein du{o posvetnega dogajanja naLastovu. Vrhunec predstavlja“kafi~” Mamilo, ki è s svojimimenom oznanja namen. Polegnjega stoji kavarnica Gu{ter, kjerje mo{ki del dru`be zanimala na-takarica Nikoleta, prijazna ~rno-lasa doma~inka z najbolj{o kavo.Tukaj lahko v miru popije{ ju-

tranjo kavico in se dokon~no prebudi{ podopustni{ki no~i. Samopostre`nega sistemana Lastovu ne poznajo, pri nakupovanju vtesnih trgovinicah pa se ne more{ izognitirazpoloènju prodajalk z druge strani pul-ta, ki se iz ure v uro spreminja in je nepred-vidljivo. Najdemo tudi trgovino z me{animblagom, v kateri nam lastnik zagotavlja, davidimo vsaj 2.500 razli~nih izdelkov. Imaprakti~no vse, od higienskih vlo`kov prekoigra~ za otroke do razli~nih med zimskim ~a-som na hitro narejenih spominkov, ki pred-stavljajo posamezne lastovske zna~ilnosti.Ob vstopu v omenjeno trgovinico potrebu-

Ve~erno sonce ob prihodu trajekta v Ubli.......................................................................

�

122


RECENZIJA

je{ nekaj trenutkov, da se ti o~i privadijo navso {aro, ki jo zagleda{, in {ele postopno za~-ne{ lo~evati posamezne izdelke med seboj.Posebna arhitektonska zna~ilnost ulice je se-verni del, ki ga tvori realsocialisti~na stavbamariborskega Stavbarja, neko~ mogo~negagradbenega podjetja “stare Juge”. Zgradbasicer pomembno tvori ulico, vendar je obvseh ostalih hi{kah in cerkvicah prav nepo-sre~en spomenik nekega ~asa na otoku - ~a-sa voja{ke nadvlade na Lastovu. Na otokuso bile kar {tiri kasarne na{e biv{e skupneJLA, vojakov pa je bilo ve~ kot 3.000, sta nampovedala na{ “gazda” Mate in njegov sin -lastovski ̀ upan Leone, ki je {e do prej{njegaleta nosil pri~esko kot ~lan rokovske skupi-ne iz hipa{kih ~asov. Privla~nost kolesarje-nja po vasi Lastovo se pri~ne {ele na koncute glavne ulice, ki se kon~a z majhno kape-lico. Od nje pelje proti cerkvi svetega Kuz-me in Damjana ter osnovni {oli kratka ozkaulica, ki jo obdajajo stare hi{e z zna~ilnimilastovskimi dimniki ali fumari. Kar nekaj jihje praznih, saj so se prebivalci razselili po raz-li~nih koncih sveta. Nekatere so prav zavidlji-vo stare, saj je vas Lastovo leta 2000 prazno-vala tiso~letnico obstoja. Takrat so za~eli tudis programom Lastovo otok glasbe, ki je po-stal tradicionalno druènje glasbenikov s po-dro~ja bluesa in jazza v za~etku avgusta. Medpoletjem je dejavna tudi folklorna sekcija, kiob~asno ob nedeljah nastopi na trgu predglavno cerkvijo s pokladarskim plesom, ple-som s sabljami. Ples predstavlja boj proti Tur-kom in je podoben kor~ulski more{ki, ven-dar doma~ini tak{no opazko neradi sli{ijo.

Danes na vsem otoku ̀ ivi le {e 1.500 pre-bivalcev, v sami vasi pa manj kot 500. Starehi{e z zna~ilnimi fumari so tisti del vasi, za-radi katerega sem se po ozkih in strmih uli- cah Lastova vozil ve~krat. V niìnskem delu

vasi je “konoba” Ba~vara, ki je navti~ni tu-risti obi~ajno ne obiskujejo in je zato mno-go bolj mirna in intimna kot “konobi” Tri-ton in Avgusta v Zaklopatici. Ba~varo vspodnjem delu Lastova priporo~am vsem ti-stim, ki radi jedo doma~o morsko hrano,pripravljeno na {tedilniku druìnske kuhi-nje doma~ina, in ljubijo predvsem doma~-nost in pristnost, ne pa {tevilo zvezdic podnapisom imena restavracije ali hotela. Kottaka je bila tudi nam najbolj pri srcu in smov njej doìveli ~udovite trenutke. Iz vinogra-da pri zadrugi pod vasjo, kjer iz vasi Lastovopelje cesta proti jugu otoka, se v popoldan-skem ~asu prikaè eden najlep{ih pogledov.To to~ko doseèmo na poti proti Skriveniluki, saj nas cesta pelje po klancu navzdol

mimo policijskepostaje in oto{kezadruge prav narob omenjenega vi-nograda, kjer je vavgustu èjo èmogo~e gasiti ssladkim grozdjem,dosegljivim kar sceste. Cesta protiSkriveni, kakor jokraj{e imenujejodoma~ini, je mednajbolj {irokimi invarnimi na Lasto-vu, predvsem zato,ker je ne obdajajojarki ali prepadi. Zakolesarja morda nemore biti najboljpriljubljena, saj ve-~inoma poteka povro~em soncu, za-radi razgibanostiarhipelaga pa te~egor in dol ter s temomogo~a kar pri-merno rekreacijo.Po nekaj kilome-trih doseè svojonajvi{jo to~ko, in topri odcepu poti, kivodi na vrhove La-stova, med kateri-mi je najve~ji Hum(417 m). Od tukajse razpre pogled najugovzhodni delotoka s Skriveno

luko, privla~nim zalivom, ki ga na ju`ni stra-ni zastira vzpetina z velikim svetilnikomStruga, zgrajenim leta 1839. Le-ta daje po-gledu poseben pe~at, opazovalec pa nehotedobi ob~utek veli~astnosti morja in njegoveprostranosti. Velja za enega izmed najstarej-{ih jadranskih svetilnikov in spominja na ~a-se, ko so bile velike jadrnice ali parniki {e zeloodvisni od njega. Od tod in iz svetilnikovepe~ine lahko ob jasnem vremenu opazimocelo Palagruò, vsekakor pa proti vzhodu se-è pogled vse do Mljeta. Od tukaj do Skrive-ne je le {e slab kilometer, pot pa gre le navz-dol. Ime Skrivena luka (ali Portorus) se ji do-dobra poda, saj so nesimetri~no razmetanein na videz redke hi{e posute in skrite v glo-bokem zalivu. O estetiki hi{ ne bi posebejrazpravljal, vsekakor pa ima vsaka majhen

Na{i fanti~i pri svetilniku Struga..............................................................................

Avtor s ~lanico folklorne skupinein hkrati natakarico v “kafi~u”Mamilo...........................................

123


RECENZIJA

pomol za privez ~olna inmo`nost po~itnikovanja.Najve~ji privez je prededino “konobo” Porto-rus, kjer se obi~ajno v av-gustu zadrùjejo Italijani,medtem ko so najpogo-stej{i kopalci vzdol` obehobal zaliva Slovenci. Pokolovozu vzhodne obalese lahko pripeljemo tikpod svetilnik, ki mogo~-no stoji na nekoliko vi{jipe~ini in zaklju~uje ta delzaliva, proti odprtemumorju pa se skoraj nav-pi~no spu{~a v globinomorja. Svetilnik Struga jepovezan z dvema zanimi-vima rekordoma Jadran-skega morja. [e v ~asu Av-stro-Ogrske so doma~i ri-bi~i v morju pod njimujeli najve~jega jastoga v Jadranu, ki je teh-tal kar 18 kilogramov, in ga poklonili cesar-ju Francu Joèfu na Dunaju. V zahvalo jimje poslal sladkor in kavo, kar so si bratskorazdelili. Ve~ kot pol stoletja kasneje so po-taplja~i na pribli`no istem delu izpulili vsaj45 kilogramov te`ko koralo. V dana{njem~asu je svetilnik pridobil turisti~ni pomen,saj lahko v njem najamete {tiri- ali petsobniapartma. S terase svetilnika je lep razgled naju`no obalo otoka, odprto morje in proti se-veru na vrhove otoka, od katerih je najboljzanimiv najvi{ji troj~ek.

Sestavljen je iz vrha s telekomunikacijski-mi oddajniki, vrha z vremensko opazoval-nico in vrha z voja{ko karavlo, edinega os-tanka voja{tva na otoku. Pot do njih se s tegamesta vidi kot tanka serpentinasta nit, grepa za edino pravo gorsko kolesarsko turo naotoku, ki vodi ob vzno`je vseh treh, le da pr-vega lahko osvoji{ brez problema samo dovratarja pri oddajnikih, drugega lahko v za-klju~nem delu osvoji{ le pe{, do tretjega paseveda ne more{ iz varnostnih razlogov.Skrivena Luka je priljubljeno mesto za ko-panje, skale dopu{~ajo prijetno son~enje,kjer ne manjka tudi sence, morje je ~isto, nje-govo dno pa nudi {tevilne zanimivosti medpotapljanjem, kar {e posebej navdu{uje mo-jega starej{ega sina Urbana. Ribolov na pa-lico je nekoliko te`ji, ker je tok morja precejmo~an, trnek pa se pogosto zatika med ska-le. Kolesarjenje obi~ajno popestrim tudi zveslanjem napihnjenega kajaka. Tako sem

iz Skrivene na izlet popeljal vse fanti~e na{eekipe preko zaliva v manj{i zaliv Usko, ki paje mnogo bolj privla~en, ko ga gleda{ s cestena kolesu. Vanj namre~ morje postopno na-plavlja razli~ne odpadke sodobnega navti~-nega ~asa. Na pot proti lastovskim vrhovomlahko kolesar zavije na najvi{ji to~ki cesteproti Skriveni luki. Le-ta se mo~no zoì,predvsem pa ni ve~ asfalta, ki ga zamenjagrobo kamenje, vzdrìjo pa ga le dobri in pri-merno “napumpani” pla{~i in zra~nice gor-skega kolesa. Pot se ve~inoma vije na ju`nistrani otoka, pobo~je je povsem golo, zatoje najprimernej{i ~as za premagovanje skal-nega kolovoza zgodnje jutro, na samem vrhupa za nagrado doìvi{ ~udovit son~ni vzhodin jutro s prekrasnim pogledom proti Skri-veni luki, Mljetu na jugovzhodni strani inSu{~u ter Visu na zahodni strani. Zadnjihmetrov vzpona ni mogo~e opraviti s kole-som, skalnata pot pa je kratka in strma. Navrhu je prvo presene~enje opazovalec vre-mena in poàrov, pa {e psa ~udaka ima zapovrh. Najbr` zaradi dru`be, ker ga nih~edrug ne èli spremljati na dolgo~asno slu`-bo, pri kateri se zabava le s starim radiom,sporazumeva pa se preko {e starej{e voja{keradijske postaje. Pogovora nisva navezala,vsekakor pa sva drug drugemu izgledala kot~udaka. On, ki ~epi v nekak{ni luknji, skritpred soncem in vetrom, in opazuje pokraji-no, katere mimika je neznatna, in se zdi, ka-kor da gleda sliko ~udovite narave ju`negaJadrana, ter jaz v kolesarskem dresu in z ne-

koliko ni`je parkiranimkolesom. Ne vem sicer,kdo izmed naju je bil za ti-sto okolje ve~ji ~udak, patudi ni bilo pomembno. Vtistem trenutku sva bilaoba videti povsem zado-voljna, le njegov pes se jeglasno in zoprno ~udilmoji prisotnosti. Vra~a-nja proti Zaklopatici nisonikoli dolgo~asna, le koloobi~ajno te~e hitreje, sajkli~ejo drugi uìtki mor-ja, kot so kopanje, vesla-nje, potapljanje, ribolovna palico ali vo`nja z mo-tornim ~olnom. Iz vasiLastovo vodita {e dvepoti. Kratka, strmo pada-jo~a proti severu, ki dajeob~utek prostega padaproti morju s koncem v

prekrasnem romanti~nem zalivu Lu~ica, indolga vzhodna pot proti najvzhodnej{im le-gam otoka, kjer ne ̀ ivi prakti~no nih~e. Ne-kaj ~asa se dolgovezno vle~e med polji in zeloredkimi bajtami, za katere ne ve{, ali so praz-ne ali pa v njih prebivajo lastovski duhovi.Na tej poti ne boste sre~ali ljudi, ampak za-pu{~ene avtomobilske {koljke in druge rja-ve~e predmete ter {tevilna polja in nasadeoljk. Tukaj zori lastovsko olivno olje, kate-rega okus in barva pri~ata o njegovi zdravil-ni mo~i. Spust v Lu~ico mi je bil mnogo boljpri srcu, pa ne zaradi lahkotnosti spu{~anja,saj je bilo treba dobro pritisniti pedala privra~anju, pa~ pa zaradi vasice. Majhen za-liv~ek, skrit med strmimi pobo~ji in s kar ne-kaj obnovljenimi hi{ami, ne dopu{~a nav-ti~nega turizma, daje pa zavetje pe{~ici po-~itnikovalcev, ki so èljni morja, sonca, in-timnosti, predvsem pa pristnega ribi{kegaìvljenja. Na ta na~in se lahko po~utijo kotdoma~ini, Lu~ica je namre~ v preteklosti ve-ljala za obmorsko ribi{ko postojanko pre-bivalcev mesta Lastovo, do nje pa so doma-~ini prihajali pe{, na oslu ali z vozom.

Gazdarica Ana je zelo delovna, njena ku-hinja pa ima nekaj posebnih zna~ilnosti.Med njih spadajo {pageti s kozicami ali ko-zice v pala~inkinem testu, ocvrt morski listali juha iz boba. [e posebej odli~ni so bili ja-stogi, tako s {pageti kot “na le{o”, ki smo jihkupili v odkupni postaji za ribe Feliciti priTon~iju [kratulji v Zaklopatici. Seveda sonajlep{e ve~erje pripravljene iz lastnega ulo-

Tito s krvave~im o~esom..................................................................................................

�

124


Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U

va. Tako smo jedli slasten brodet iz ugorja,v katerega pa sva s prijateljem Ecom prispe-vala le manj{o ribo, Mate pa je dodal ve~join se nama smejal, ko sva mu razlagala, danama je ve~ji ugor na ̀ alost u{el. Pa to splohni bila ribi{ka pravljica, ampak ena izmedresni~nih àlostnih ribi{kih zgodb. Velikugor se je namre~ na premcu ~olna po udar-cu z veslom v besu odtrgal s trnkom in ìcovred. Po prijetnih morskih ve~erih sledi ju-tranje kopanje. Ni ve~jega uìtka, kot s {e ne-koliko te`ko glavo sko~iti v morje in se oko-pati. Vendar sem nekega jutra, ko je bilo vZaklopatici zasidranih ve~ plovil, doìvel ra-zo~aranje, ki mi je vzelo veselje do jutranje-ga kopanja. @e sem hotel sko~iti z Mateto-vega belega splava, ki so mu ga pripeljali stal-ni mariborski gostje (ob Zlati lisici jih v Ma-riboru z druìno tudi obi{~e), ko sem zagle-dal nekaj ve~jih kosov “zdravih ~love{kih iz-trebkov”. Tisto jutro sem besen na ~arter-ske navtike oblekel kolesarke in jezno od-kolesaril proti Ubliju. Sprva po klancu navz-gor do glavne ceste, nato pa po zelo lepi pa-noramski cesti s pogledom proti zahodu doUblija. Kot rekreativnemu kolesarju mi je tapot najbolj pri srcu. Vklju~uje vzpon inspust, v obeh smereh pa prevozi{ dobrihdvajset kilometrov. Lastovo premore samoen avtobus in en smetarski avto, kolesar paju na tej poti sre~a vsaj nekajkrat. Drvita ka-kor pobesnela bika, za kolesarja pa predstav-ljata edino pravo prometno nevarnost. Le-poto pokrajine in zalivov zmoti {e ena nad-loga, ki je tisti z avtom sploh ne opazijo, ko-lesarja pa nase opozori neprijeten, zadu{ljivsmrad. Ob tej cesti se namre~ nahaja lastov-sko smeti{~e, ki obsega kar nekaj sto kvadrat-nih metrov. Ob pogledu proti smeti{~u ti za-ledeni srce, pa ~e sta vro~ina in napor {e takohuda. @upan Leone pravi, da je za njih tonajcenej{a re{itev, druge si ̀ al ne morejo pri-vo{~iti. Upa, da bo novi zakon o otokih naHrva{kem pripomogel tudi pri re{itvi tegaproblema. Lastovo namre~ skupaj z Mljetomin Visom po tem zakonu spada v prvo sku-pino otokov z najni`jim standardom in naj-

ve~ naravnimi bogastvi, dràva Hr-va{ka pa naj bi jim namenila v pri-hodnje ve~ sredstev za ohranjanjenaravne dedi{~ine in pristnosti oko-lja. Od tod tudi nov asfalt na ve~inilastovskih cest.

Ko cesta prispe tik pred Ubli, pri-demo tudi do skrivnostnega odce-pa pri starih barakah. Na to pot meobi~ajno potegne, ker po kratkemvzponu pripelje do nemega spome-nika na{e polpretekle skupne zgo-dovine. Gre za obmo~je nekdanjekasarne JLA, kraj{e imenovanemar{alka. Popolnoma oropane hi-{e, ki so samo {e stene brez oken inz razpadajo~o streho, pri~ajo o ~asu, ko jebila na Lastovu predvsem vojska.

Ob promenadi in na zbornem mestu ra-stejo najlep{e palme, ki sem jih videl na oto-ku. Kolesarjenje med hi{ami spominja naobisk hi{e strahov, v prostorih jedilnice pase mi je celo zdelo, da sli{im stare voja{ke“{tose”. No, nisem paranoi~en, vendar ~e bipredolgo kolovratil po teh objektih, bi lah-ko res doìvel kak{no neprijetno sre~anje zostanki strelnega oro`ja...

Poldrugi kilometer naprej od zapu{~enekasarne naleti{ na vojake aktivne karavle, kiti nevajeni turistov ̀ e od dale~ mahajo, da sina napa~ni poti.

O Ubliju ne bi ve~ izgubljal besed, otokpa ponovno zaìvi med kolesarjenjem protiPasadurju mimo Velega laga. Cesta je rav-na, vodi pa do edinega hotela na Lastovu zimenom Solitudo s 170 posteljami in tremizvezdicami ter potaplja{kega kluba Tajan,kjer sposojajo opremo za opazovanje pod-vodnih globin. Preko manj{ega mosti~kapred hotelom, ki pre~ka ozek in plitek pre-liv, vodi cesta na otok Pre`bo. Pod mostomlahko pluje manj{i ~oln, {e najbolj{i pa je gu-menjak. Po levi strani vodi pot do drugenemo stoje~e kasarne, katere prostor je {eve~ji, ker je vklju~evala velika skladi{~a go-riva in oro`ja za bojne ladje. Rjave~e ~rpal-ke in straàrski stolpi spominjajo na filme o

V~asih smo imeli tak{ne grbe...............................................................................

pobesnelem Maxu. Ogled starih podmorni{-kih rovov omogo~a le manj{i ~oln, tak{en padopu{~a tudi plutje v njegovo notranjost, kije hladna in neprijetna. Po desni strani odmostu vodi pot do Malega laga, znanega po{tevilnih potaplja{kih posebnosti. V temdelu se ponuja pogledu prekrasna zdruìtevzalivov z nizkimi vrhovi obeh otokov, vo`-nja med otokoma s ~olnom pa izgleda kotspu{~anje po slani reki.

Svoje vtise z Lastova bi rad zaklju~il z mi-slijo iz nedavno izdanega novega prospektao otoku, ki ga je izdala turisti~na skupnostna otoku in vabi z besedami o Lastovu, ki je~ude`no pobegnil industrijski civilizaciji inohranil pristnost Mediterana, ter besedamiùpana Leona: “Na ta otok ne bo nikoli pri-{el masovni turizem, ker za to nima geograf-skih pogojev (oddaljenost) niti infrastruk-ture, vendar bo svojo pristnost izgubil, ~ebodo vsi mladi od{li v sodobni svet, na otokpa bodo prihajali turisti iskat nekaj, kar boz doma~ini od{lo.” Vsi, ki boste v naslednjihletih pluli proti lastovskim lukam, vzemite sseboj tudi kolo in si oglejte drobovje otoka.

�

Foto: Nata{a Poto~nik Daj~man


125


S KNJIŽNE POLICE

Erich Fromm: ^lovek za sebeMarjan Korda{

Erich Fromm: ^lovek za sebe. Psiholo{-ka raziskava etike. Amalietti & Ama-lietti, Ljubljana 2002, 184 str. Prevod:

Milan [trukelj.ê se prav spomnim, je bilo okoli leta

1974, med sestopom z Male planine, nekjemed Pasjimi pe~inami in Sv. Primoèm. Ja-nez (prof. Sketelj) se je pravkar vrnil od vo-jakov in mi pripovedoval o knjigi z naslo-vom Beg od svobode. “Ne morem razumeti,kako se je ta nenavadna knjiga zna{la v knji`-nicah JLA hkrati s pogro{no partijsko lite-raturo,” je pripovedoval. Najbolj nenavad-no pa se mu je zdelo, da je avtor, ErichFromm, protestantizem (zaradi koncepta opredestinaciji ~loveka) obravnaval precejbolj kriti~no kot pa katolicizem (zaradi kon-cepta o svobodni volji ~loveka).

Ker sem bil prav takrat sredi svojega ra-ziskovanja kr{~anstva, sem si to knjigo (Beks-tvo od slobode, Nolit, Beograd, 1973) priskr-bel in pogoltnil. O kr{~anstvu se sicer nisemnau~il ni~esar novega, a odprla so se mi novavrata v pojmovanje ~lovekove svobode.Erich Fromm je bil menda prvi filozof, ki jesistemati~no za~el razvijati koncept “svobo-da za” (kot dvojnik koncepta “svoboda od”,ki ga je okoli leta 1942 postavil F. D. Roose-velt, predsednik ZDA). Nikoli ne bom po-zabil, kako so me pretresle te misli (ki semjih spodaj iz srbohrva{~ine prevedel v slo-ven{~ino):

... Lahko se sklicujem le na tisto, kar sempoudaril v poglavju, ki se ukvarja z meha-nizmi bega (od svobode, op. pis.): da ~lovekni ne dober ne hudoben, da ima ̀ ivljenje sebilastno te`njo razvoja, {irjenja, izraànjamo`nosti; da se posameznik zate~e v razdi-ralnost in hrepenenje po mo~i ali podreja-nju vselej takrat, ko je njegovo ̀ ivljenje mo-teno, ko se po~uti izlo~enega ter ko je obse-den s sumni~avostjo ali ob~utkom osamlje-nosti in nemo~i. ̂ e se ~lovekova svoboda ra-zume kot svoboda za, ~e ~lovek zmore v po-polnosti in odlo~no udejanjiti svoj osebnijaz, bodo odstranjeni bistveni vzroki njego-vih dru`benih nagonov in nevarna bo samobolna ali nenormalna oseba. V zgodovini~love{tva se ta svoboda ni nikoli udejanjila,a je kljub temu predstavljala ideal, ki mu je~love{tvo ostalo zvesto, pa ~etudi ga je po-gosto izraàlo v nejasnih in iracionalnih ob-

likah. Zato se nam ni treba ~uditi, ~e je v zgo-dovini toliko nasilja in razdiralnosti. ...

Tako kot Janez sem se tudi jaz za~el spra-{evati, kako je mogo~e, da se v samouprav-nem (in seveda neuvr{~enem) socializmutako sistemati~no prevaja tako nenavadenavtor. (1) Ve~inoma v srbohrva{~ino (meddrugimi tudi ôvjek za sebe, Naprijed, Za-greb, 1977; Imati ili biti, Naprijed, Zagreb,1979), nekaj pa tudi v sloven{~ino (npr.Umevanje ljubezni, (2) 1974 ter ^lovekovo

srce, 1987).Erich Fromm je ~lovek ne le za vse ~ase,

temve~ tudi za vse in vsakogar. V ta namenbom iz treh, meni najljub{ih knjig prepisalnekaj spoznanj.

Umevanje ljubezni:... Bratovska ljubezen je ljubezen med

enakimi; materinska ljubezen je ljubezen donemo~nega. Naj se {e tako razlikujeta, nekolastnost imata skupno: da è po svoji naravinista omejeni na enega samega ~loveka. ...Eroti~na ljubezen je nasprotna obema temaljubeznima; je hrepenenje po popolni spo-jitvi, po zdruìtvi z drugim posameznikom.@e po svoji naravi je izklju~ujo~a in ne splo-{na; obenem je br`~as med vsemi oblikamiljubezni najbolj varljiva (str. 62). ... ̂ e je ero-ti~na ljubezen res ljubezen, se opira na enopredpostavko: to da ljubim iz bistva svoje bitiin da doìvljam drugega ~loveka v bistvu nje-gove ali njene biti (str. 64). ... ^lovek spre-gleda pomemben dejavnik v eroti~ni ljubez-ni - voljo. Ljubezen ni samo mo~no ~ustvo,ljubezen je odlo~itev, razsodba, obljuba (str.65). ...

^lovekovo srce:... Iracionalne strasti so tiste, ki ~loveka

premagajo in ga prisilijo, da ravna v nasprot-ju s svojimi resni~nimi interesi, ki oslabe inuni~ijo njegove sile in ki povzro~e, da trpi.Pri problemu svobode ne gre za izbor meddvema enako dobrima mo`nostima; ne greza ali igrati tenis ali potovati; ne gre za aliobiskati prijatelja ali ostati doma in brati. Prisvobodnem izbiranju v smislu determiniz-ma ali indeterminizma gre vedno za svobo-do izbora bolj{ega (bolj dobrega) nasprotislab{emu - in izraza “bolj{e” ali “slab{e” jevedno razumeti glede na neko temeljno mo-ralno vpra{anje ̀ ivljenja - in sicer izbora medprogresijo (napredovanjem) ali regresijo

(nazadovanjem), med ljubeznijo ali sovra{-tvom, med neodvisnostjo ali odvisnostjo(str. 118). ... Svoboda ni nikakr{en konstan-ten prilastek, ki ga je mogo~e “imeti” ali “neimeti”. V resnici ne poznamo ni~esar tak-{nega, kot je “svoboda”, razen kot besedo aliabstrakten koncept. Obstoji le ena resni~-nost: dejanje osvobajanja samega sebe v pro-cesu izbiranja (str. 124). ...

^lovek za sebe:... ̂ eprav se predmeti ljubezni razlikuje-

jo in se zato razlikujeta tudi mo~ in kako-vost ljubezni, lahko re~emo, da so dolo~enebistvene prvine zna~ilne za vse oblike dejav-ne ljubezni. To so skrbnost, odgovornost, spo-{tovanje in poznavanje (str. 81). ... Ljubezenje pojav obilja. Pogoj zanjo je ~lovekova mo~,da lahko daje. Ljubezen je potrjevanje inplodnost. Ljubezen si prizadeva, da bi ustva-rila, kar ljubi (str. 101). ... Vest je torej od-ziv, odgovor nas samih na nas same. To jeglas na{ega resni~nega jaza, ki nas poziva na-zaj k nam samim, da ìvimo plodno, da sepolno in skladno razvijamo - to je, da posta-nemo, za kar smo sposobni. Vest je ~uvaj na-{e celovitosti, na{e po{tenosti (str. 123). ...Sre~a je doseèk ~lovekove notranje dejav-nosti, ne pa dar bogov. Sre~a in radost nistazadovoljitev potrebe, ki izvira iz nekega te-lesnega ali du{evnega pomanjkanja, nitisprostitev napetosti, marve~ spremljevalcavseh ustvarjalnih dejavnosti v mislih, ~us-tvovanju in dejanjih. Radost in sre~a se pokakovosti ne razlikujeta. Razli~na sta le to-liko, da se radost nana{a na posamezno de-janje, medtem ko o sre~i lahko re~emo, daje trajno ali celovito doìvljanje radosti. Go-vorimo lahko o “radostih” (v mnoìni), todazgolj o “sre~i” (v ednini, str. 143). ... Temeljrazumske vere je ustvarjalnost. @iveti po last-ni veri pomeni ìveti plodno in imeti edinogotovost, ki je mogo~a: gotovost, da raste-mo zaradi plodne dejavnosti in zaradi izku{-nje, da je vsak od nas dejaven osebek (str.156). ... ^lovekova poglavitna naloga je, darodi samega sebe, da postane (to [op. pis.]),za kar je zmoèn. Najbolj pomemben plodnjegovega truda je njegova lastna osebnost(str. 175). ...

Pri ^loveku za sebe se me je takrat, sredisedemdesetih let, najbolj dotaknila njegovateza o produktivni (plodni) in neproduktiv-

�

126


S KNJIŽNE POLICE

ni (receptivni, jalovi, neustvarjalni) usme-ritvi ~loveka. Da je ustvarjalen in ploden(kreativen in produktiven) ~lovek tem boljbogat, ~im ve~ daje; ~im ve~ daje, tem bolj jesvoboden. Da je ~lovek bitje, ki je po svojinaravi dejavno. Zato ne prenese nedejavno-sti; ~e ne more (ne zna) ustvarjati, za~ne uni-~evati. In dalje: znameniti roman Jamesa Jo-nesa Tanka rde~a ~rta (Obzorja, Maribor,1970) ter njegov moto “Samo tenka rde~a ~rtaje med pametjo in nespametjo” je dobil novovsebino v lu~i konceptov o me{anicah raz-li~nih (~lovekovih) usmeritev (^lovek zasebe, str. 90-93).

Frommova sporo~ila se v njegovih knji-gah pogosto ponavljajo, a to - vsaj mene -ne moti. Izjema je morda Zdrava dru`ba (Dr-àvna zalo`ba Slovenije, Ljubljana, 1970), kimi ni posebno v{e~ tudi zaradi utopi~nost.Sicer se Frommovo dojemanje ~loveka sijaj-no ujema s Savaterjevo Etiko za Amadorja(Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana, 1998).

[trukljev prevod je natan~en in v sloven{-~ini izjemno dosleden. Tako sem sprva imelnekaj teàv in {ele po primerjavi s hrva{kimprevodom ^loveka za sebe dojel, da je boljeuporabiti slovenski izraz ploden kot pa tuj-ko produktiven; bolje ustvarjalen kot pa krea-

tiven. Tako je za [truklja samoumevno, dauporablja izraze npr. bogoslovje, modroslov-je, razumsko, nerazumsko, plodno, ne pa tuj-ke teologija, filozofija, racionalno, iracional-no, produktivno itn. Branje je gladko, seve-da pa kar te`ko zaradi nujnosti abstraktne-ga razmi{ljanja. Malce sem se spotaknil le natreh v bistvu nepomembnih mestih.

@elim poudariti tudi tole: ^lovek lahkosvoje abstraktno razmi{ljanje razvije le takodale~, kolikor dale~ je razvit njegov jezik.[trukljev prevod (besednjak in sintaksa) do-kazuje, da je sloven{~ina to stopnjo dosegla.Kdor tega ne verjame, naj vzame Metelko-vo slovnico slovenskega jezika (3) in prebe-re uvod, ki ga je avtor - seveda - napisal vnem{~ini.

Od vseh izvodov Frommovih knjig, ki jihimam v svoji knji`nici, je ta, zadnji prevodtiskovno, oblikovno in tehni~no najlep{i.Oblikovalcu ~estitam, ker je za naslovnicoizbral sliko ènske, ki bere. V povezavi z le-pimi, kontrastnimi ~rkami naslova ima knji-ga neko dodatno, daljnose`no sporo~ilo, kivklju~uje pojem Sophia - bo`jo svetovalkoin pomo~nico! (4) Veseli me, da je Milan[trukelj (sicer bolj znan kot upokojeni izred-ni profesor za pediatrijo na Medicinski fa-

kulteti v Ljubljani) ne le prevedel, temve~tudi è na{el zalo`nika za dve nadaljnji zna-meniti deli Ericha Fromma: Umetnost ìv-ljenja ter Imeti ali biti.

Frommov opus bo torej za Slovence sko-raj zaklju~en in - ~e ga bodo (zdravniki?) tudiprebrali - morda celo uspe{en!

1. V svojih delih Fromm kritizira tako kapitalizem kot Sta-

linov komunizem. Ta kritika je bila jugoslovanskim par-

tijskim teoretikom menda dobrodo{la in uporabna kot

apologija za samoupravni socializem.

2. Izvirnik ima naslov The Art of Loving (Umetnost ljubez-

ni). Ne razumem, zakaj naslov Umevanje ljubezni.

3. Franz Seraph Metelko: Lehrgebäude der Slowenischen

Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten

Provinzen. Leopold Eger, Laibach, 1825

4. V razli~nih starih judovsko-kr{~anskih dokumentih je So-

fija Bo`ja druìca, ki je bila poleg ob stvarjenju, in je vir

reda, vsiljen prvotnemu kaosu. Ali tudi, da je Bog ustvaril

Sofijo pred stvarjenjem vesoljnega sveta, se z njo posveto-

val o stvarjenju sama pa dopolnjuje stvariteljsko dejanje.

Gnosticizem je deloval dalje v apokalipti~nem modelu s

poboànstveno, ~eprav dvoumno Sofijo, ne da bi jo zasen-

~ila odre{enjska delujo~a sila, kot sta Jezus (za kristjane)

in Tora (za Jude). Za nadrobnosti tega hereti~nega, a nad-

vse lepega koncepta glej J. H. Ellens: Sophia in rabbinic

hermeneutics and the curious christian corollary. V: Kra-

{ovec J, Gantar K, Kos J (ur.): Interpretations of the Bible.

SAZU, Ljubljana, ter Sheffield Academic Press, Sheffield,

1996, str. 521-546.

�

Izvolitve v u~iteljskenazive na Medicinski

fakulteti

Na seji senata Medicinskefakultete 18. 11. 2002 so bili

izvoljeni v nove nazive spodajna{teti sodelavci

Izr. prof. dr. Peter êrnel~, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv izrednega

profesorja za predmet interna medicina

Doc. dr. Mojca Erèn, dr. med.,izvoljena v naziv izredne profesorice

za predmet patologija

Doc. dr. Marko Hawlina, dr. med.,izvoljen v naziv izrednega profesorja

za predmet oftalmologija

PERSONALIA

Znanst. sod. dr. Anastazija Hvala,univ. dipl. biol., izvoljena v naziv

vi{je znanstvene sodelavkeza podro~je patologije

Doc. dr. Miha Sok, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv docenta za

predmet kirurgija

Dr. @iva Pohar Marin{ek, dr. med.,izvoljena v naziv docentke

za predmet patologija

Asist. dr. Bojana @van, dr. med.,izvoljena v naziv docentke

za predmet nevrologija

Dr. Sonja Praprotnik, dr. med.,izvoljena v naziv docentke

za predmet interna medicina

Asist. dr. Eva Ruì} Sablji}, dr. med.,izvoljena v naziv docentke za predmet

mikrobiologija in imunologija

Asist. dr. Pavel Skok, dr. med.,izvoljen v naziv docenta


Asist. mag. Janez Jazbec, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta

za predmet pediatrija

Asist. Zlatka Kani~, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentke


Asist. dr. Tadeja Matos, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentke

za predmet mikrobiologijain imunologija

Dr. Nata{a Debeljak, univ. dipl. biol.,izvoljena v naziv asistentke

za predmet biokemija

127


PERSONALIA

Mag. Jana Brguljan Hitij, dr. med.,izvoljena v naziv asistentke


Mag. Primo` Novak, dr. med.,izvoljen v naziv asistenta za predmetfizikalna in rehabilitacijska medicina

Zoran Milo{evi~, dr. med.,izvoljen v naziv asistenta za predmet

radiologija

Novi doktorji in magistriznanosti s podro~ja medicine

Doktorski naziv so dosegli:Dr. Tanja Kunej, univ. dipl. biol.

naslov: “Analiza genetskih vzrokov zaneplodnost pri mo{kem”

mentor: prof. dr. Borut Peterlinpodro~je: medicinske vedezagovor: 6. 11. 2002

Dr. Peter Pregelj, dr. med.naslov: “Vpliv dejavnikov mi{i~ne preo-

brazbe na izraànje acetilholine-steraze v skeletnih mi{icah”

mentor: prof. dr. Janez Sketeljpodro~je: medicinske vedezagovor: 27. 11. 2002

Dr. [tefek Grmec, dr. med. naslov: “Prognosti~ni in diagnosti~ni po-

men kapnometrije v predbolni-{ni~ni enoti za nujno medicinskopomo~”

mentor: prof. dr. Matija Horvatpodro~je: medicinske vedezagovor: 20. 12. 2002

Dr. Marjeta Tomaì~, dr. med.naslov: “Prenos glukoze v adipocitih no-

se~nic z nose~nostno sladkornoboleznijo”

mentor: prof. dr. Andreja Kocijan~i~podro~je: medicinske vedezagovor: 30. 12. 2002

Naziv magistra so dosegli:Mag. Miha Arnol, dr. med.

naslov: “Variabilnost atrioventrikular-nega prevajanja pri koronarnibolezni”

smer: biomedicina - medicina

Darinka Klan~ar, dr. med.,izvoljena v naziv asistentke

za predmet druìnska medicina

Mag. Mitja Lain{~ak, dr. med.,izvoljen v naziv asistenta


Mag. Aleksandra Milutinovi}, dr. vet.med., izvoljena v naziv asistentke

za predmet histologija z embriologijo

Ur{a Petja Mrevlje, dr. med.,izvoljena v naziv asistentke

za predmet psihiatrija

Mag. Milo{ Wahl, dr. med.,izvoljen v naziv asistenta

za predmet kirurgija

Na seji senata Medicinskefakultete 16. 12. 2002 so bili

izvoljeni v nove nazive spodajna{teti sodelavci

Doc. dr. Radovan Hojs, dr. med.,izvoljen v naziv izrednega profesorja


Asist. dr. Vesna Novak Jankovi~,dr. med., izvoljena v naziv docentke

za predmet anesteziologijain reanimatologija

Asist. dr. Marko Ho~evar, dr. med.,izvoljen v naziv docenta

za predmet kirurgija

Asist. Damijan Erèn, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta


Asist. mag. Igor Kocijan~i~, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta zapredmet onkologija in radioterapija

Asist. mag. Rok Orel, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta


Asist. Damjan Voka~, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta


Nisera Bajrovi~, dr. med.,izvoljena v naziv asistentke


mentor: prof. dr. Vito Starcpodro~je: medicinske vedezagovor: 22. 11. 2002

Mag. Mojca Glu{i~, dr. med.naslov: “Zgodnje odkrivanje ponovitve

bolezni pri bolnikih z operabil-nim rakom {irokega ~revesa”

smer: temeljne medicinske vedementor: prof. dr. Borut [tabuc

somentor: prof. dr. Vladimir Jevti~podro~je: medicinske vede - radiologijazagovor: 3. 12. 2002

Mag. Klemen Grabljevec, dr.med.

naslov: “[tudij utrujanja {tiriglave ste-genske mi{ice pri osebah po pre-bolelem poliomielitisu”

smer: klini~ne medicinske vedementor: prof. dr. Helena Burger

podro~je: medicinske vedezagovor: 19. 12. 2002

Mag. Robert Pogorevc, dr. med.naslov: “Normalne vrednosti za neinva-

zivno 24-urno merjenje krvnegatlaka pri pred{olskih otrocih”

smer: klini~ne medicinske vedementor: prof. dr. Alojz Gregori~

podro~je: medicinske vede - pediatrijazagovor: 20. 12. 2002

Mag. Rifat Morina, univ. dipl.biol.

naslov: “Polimorfizmi in rekombinant-ne razli~ice gena vlhA pri razli~-nih sevih Bakterije Mycoplasmasynoviae”

smer: biomedicina - biokemija in mo-lekularna biologija

mentor: prof. dr. Peter Dov~somentor: znanst. svet. dr. Du{an Ben~inapodro~je: biokemija in molekularna biolo-

gijazagovor: 25. 11. 2002

Mag. Ma{a Zorec, univ. dipl.biol.

naslov: “Izolacija vampne bakterije zmo~no ksilanoliti~no aktivnost-jo in opis njenega encimskega si-stema za razgradnjo ksilana”

smer: mikrobiologijamentor: doc. dr. Romana Marin{ek Logar

podro~je: mikrobiologijazagovor: 22. 11. 2002


129

Izjava - dav~ni zavezanec (obkroì) da ne dav~na {tevilka:

Izpolniti v primeru, ko udeleènec ni pla~nik; pla~nik je bolni{nica, zavod ali kdo drug

Pla~nik udele`be - kotizacije Naziv pla~nika

To~en naslov sedeà pla~nika

Izjava - dav~ni zavezanec (obkroì) da ne dav~na {tevilka:

Izpolniti samo za tista strokovna sre~anja, ki jih èlite uveljavljati za podalj{anje licence

Kraj rojstva Datum rojstva

Naziv delovne organizacije Delovno mesto

Prosim informacije o mo`nostih no~itve

da ne

Kotizacijo za sre~anje bom poravnal/a

s polo`nico ob registraciji

@elim sodelovati: kot predavatelj (predavanje, poster, drugo)

kot udeleènec

na prakti~nem usposabljanju

sre~anje

udeleènec/udeleènka

ime in priimek

naslov stalnega bivali{~a

Koledar zdravni{kih sre~anjENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELE@BO NA ZDRAVNI[KIH SREÂNJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica)

prijavljam se za udele`bo prosim, po{ljite informacije drugo(ustrezno obkroìte oziroma dopi{ite)

Telefon Faks E-po{ta

Datum

Podpis

Telefon Faks E-po{ta Kontaktna oseba


130

Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo Vsebinakandidatov

7. 9.00 Ljubljana, Poljanski nasip 58 VARNO PREDPISOVANJE IN U@IVANJE ZDRAVIL, KI LAHKO POVZROÂJO ZASVOJENOST

do 90 konferenca (4. slovenska konferenca o medicini odvisnosti) za vse zdravnike, predvsem v osnovnemzdravstvu, in psihiatre

13.–14. 15.30 Kranjska Gora 25. IATROSSKI *** posvetovanje {portne medicine, zdruèno s smu~ar-skim tekmovanjem zdravnikov deèl Alpe-Jadran

FEBRUAR 2003

7. 10.00 Ljubljana, hotel Austrotel, Miklo{i~eva 9

PREPREÊVANJE IN OBRAVNAVA NASILNEGA VEDENJA V PSIHIATRIJI

ni omejeno redno strokovno sre~anje za psihiatre, zdravnikesplo{ne medicine in druge zdravnike, medicinskesestre ter druge zdravstvene delavce

14. 9.00 Celje, Narodni dom Celje CEDENS – IX. DAN CELJSKEGA ZOBOZDRAVSTVA ni omejeno strokovno sre~anje za zobozdravstvene delavce

14.–15. 13.00 Logarska dolina, Hotel Plesnik SPOROÂNJE SLABE NOVICE *** strokovno sre~anje in u~na delavnica

7.–8. 9.00 INFEKTOLO[KI SIMPOZIJ 2003 150

7.–8. 9.00 Nova Gorica, Hotel Perla 2. KONGRES SLOVENSKEGA DRU[TVA ZA OSTEOINTEGRACIJO

ni omejeno simpozij za vse zdravnike

13.–14. 9.15 *** 3. PSIHOGERIATRI^NO SREÂNJE *** strokovno sre~anje za psihiatre, nevrologe, zdravnikev osnovnem zdravstvu in ostale strokovne delavce,ki obravnavajo starej{e bolnike

Ljubljana, 1. predavalnica Klini~nega centra

simpozij za splo{ne zdravnike, zdravnike specialistesplo{ne medicine, druìnske zdravnike, infektologe,pediatre, interniste in mikrobiologe

14.–15. 15.30 Kranjska Gora, hotel Kompas 11. A@MANOVI DNEVI 60-70 strokovno sre~anje za zdravnike GRS, NMP in zdravnike, ki jih zanima urgentna, potovalna in vi{inska medicina

14.–15. *** Ljubljana, Ginekolo{ka klinika USPOSABLJANJE IN STALNO POKLICNOIZOBRA@EVANJE V GINEKOLO[KI CITOLOGIJI IN PRESEJANJU RAKA MATERNI^NEGA VRATU V 21. STOLETJU: NOVI PRISTOPI V POKLICNEM USPOSAB-LJANJU IN STALNEM STROKOVNEM IZOBRA@EVANJU

*** mednarodni simpozij

MAREC 2003

13.–14. 8.00 Ljubljana, Klini~ni center IV. SIMPOZIJ O RANAH *** mednarodni simpozij

15. 9.00 Ljubljana, Rde~a predavalnicaPravne fakultete

4. REDNO LETNO PLENARNO ZASEDANJESLOVENSKEGA FORUMA O PREVENTIVI BOLEZNI SRCA IN O@ILJA

je omejeno strokovno sre~anje


131

Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podrobenkred. to~k program

Psihiatri~na klinika Ljubljana, Katedra za druìnsko medicino,asist. dr. Maja Rus Makovec, dr.med., prim. doc. dr. Marko Kol{ek, dr. med.

asist. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., tel.: 01 30 03 475, prim. doc. dr. Marko Kol{ek, dr. med.,tel.: 01 43 86 915

*** *** *** ***

[portno dru{tvo Medicus 3.500,00 SIT tek,10.000,00 SIT

VSL, 12.000,00SIT skupaj

04750-0000753838 *** Isis12/2002

Zdruènje psihiatrov SZD, prim.Andrej @mitek, dr. med.

kotizacije ni *** *** Isis2/2003

Dru{tvo zobozdravstvenih delav-cev Celje

15.000,00 SIT transakcijski ra~un:06000-0052407750, spripisom “za CEDENS”

5 Isis1/2003

29.000,00 SIT(DDV ni vklju~en)

transakcijski ra~un:03171-1085403050

*** Isis2/2003

Zavod za razvoj paliativne oskrbeLjubljana

Prijave: niso potrebne, informacije: doc. dr. Mojca Z.Drnov{ek, dr. med., tel.: 01 23 15 990, prim. Andrej@mitek, dr. med., tel.: 04 53 33 315

Sekcija SZD za kemoterapijo, Klinika za infekcijske bolezni invro~inska stanja, prof. dr. Milanî`man, dr. med., prof. dr. FrancStrle, dr. med.

18.000,00 SIT (zDDV)

*** *** Isis1/2003

Slovensko dru{tvo za osteointe-gracijo, dr. Boris Simon~i~, dr.stom.

dr. Boris Simon~i~, dr. stom., SDO, Zalo{ka 159, 1110Ljubljana, tel.: 01 54 00 200, faks: 01 54 00 200

02140-0253493978 *** Isis2/2003

30.000,00 SIT(DDV jevklju~en)

ga. Andreja Sorman, tajni{tvo Klinike za infekcijske bolezni in vro~inska stanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 22 110, faks: 01 52 22 456

asist. mag. Ale{ Kogoj, dr. med. *** v postopku ******

Franci Koglot, dr. med., Bolni{nica [empeter pri Gorici,5290 [empeter pri Gorici, tel.: 05 30 31 811

Nikola Poto~nik, dr. stom., Mestni trg 5, 3310 @alec, tel.: 03 57 16 044, ga. Dragica Planko, JZ ZD Celje,Gregor~i~eva 5, 3000 Celje, tel.: 03 54 34 351, faks: 03 54 41 356

ga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbeLjubljana, Vegova 8, 1000 Ljubljana, GSM: 031 632 168, e-po{ta: [email protected]

ga. Branka Miklu`, Psihiatri~na klinika, Studenec 48,1260 Ljubljana Polje, tel.: 01 58 72 353

*** *** Isis2/2003

15.000,00 SIT,brez kotizacije za {tudente,

sekundarije inzdravnike GRS

Peter Najdenov, Oddelek za pediatrijo, Splo{na bolni{ni-ca Jesenice, Cesta M. Tita 112, 4270 Jesenice, tel.: 04 58 68 560, GSM: 041 749 049

Podkomisija za medicino gorskere{evalne slu`be Slovenije, PeterNajdenov, dr. med., Eva Poga~ar,dr. med., Jurij Gorjanc, dr. med.,Barbara Urbanc, dr. med.

KC, Ginekolo{ka klinika, Katedraza ginekologijo in porodni{tvo,Zdruènje za ginekolo{ko onkologijo, kolposkopijo in citopatologijo


*** *** Isis2/2003

ga. Nata{a Petkov{ek, Katedra za ginekologijo, [lajmerjeva 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 14 355, faks:01 52 26 130, e-po{ta: [email protected]

Zdruènje za zdravljenje ran Slovenije, SPS Kirur{ka klinika,Klini~ni center Ljubljana

prim. Ciril Triller, dr. med., Klini~ni oddelek za kirur{keinfekcije, KC Ljubljana, Njego{eva ul. 4, 1252 Ljubljana,GSM: 031 362 533, e-po{ta: [email protected]

25.000,00 SIT(brez DDV) za endan, 40.000,00

SIT (brez DDV) zadva dni

*** *** Isis2/2003

Zdruènje kardiologov Slovenije,Delovna skupina za udejanjanjesmernic preventive sr~no-ìlnihbolezni

ga. Sa{a Radelj, Zdruènje kardiologov Slovenije, Klinika za kardiologijo, KC Ljubljana, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 22 934, faks: 01 52 24 599

kotizacije ni *** *** Isis2/2003


132


28.–29. 12.00 Ljubljana, 1. predavalnica Klini~nega centra

SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 30 podiplomska {ola za zdravnike splo{ne medicine,specializante interne medicine


21.–22. *** Ljubljana, 1. predavalnica Klini~nega centra

PODIPLOMSKA [OLA ZA ZDRAVNIKE – BOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKA HIPERTENZIJA

*** sestanek je namenjen nefrologom, internistom invsem zdravnikom, ki jih zanima podro~je nefrologije, dialize in transplantacije ledvic

28.–29.

9.00 Maribor, Univerza Maribor, avla Magna

MEDICINA IN PRAVO: “ORGANIZIRANOST ZDRAVSTVA”

ni omejeno simpozij z mednarodno udele`bo za zdravnike inpravnike, ki jih zanima to podro~je

28.–29. 14.30 Celje, Celjski dom (nasproti `elezni{ke postaje)

4. CELJSKI DNEVI *** strokovno sre~anje – zlomi v zgornjem in spodnjemsko~nem sklepu

4. 8.30 Ljubljana, predavalnica Klini~nega centra

NOSE^NOST IN [^ITNICA *** podiplomski seminar za vse zdravnike

20.–22. 8.30 Ljubljana, Svetovalni center zaotroke, mladostnike in star{e,Gotska 18

PRAKTIKUM I IZ VEDENJSKE IN KOGNITIVNE TERAPIJE do 30 50-urni osnovni te~aj iz vedenjsko-kognitivne tera-pije - VKT izvajata mag. Nada Ani} in dr. Ivanka@iv~i} Be}irevi}. Obsega pregled teoreti~nih mode-lov in terapevtskih tehnik VKT (16 ur), predstavitveprakti~nih primerov (12 ur) in delavnice (22 ur).Slu{atelji lahko pridobljena znanja vgradijo v svojeterapevtsko delo, lahko pa nadaljujejo usposabljanjeza izvajanje VKT na vi{jih stopnjah, te~aj za zdravnike in psihologe

19. *** Ljubljana, hotel Union MEDICINSKA DOKUMENTACIJA *** seminar za zdravnike in zdravstvene delavce (6 pedago{kih ur)

14.–16. 8.00 Maribor, Oddelek za fizikalno inrehabilitacijsko medicino, SB Maribor

CYRIAXOVA ORTOPEDSKA MEDICINA 20 u~na delavnica za zdravnike specialiste fiziatre in ortopede

APRIL 2003

14.–16. 16.00 Ljubljana, Grand hotel Union SYMPOSIUM: MUSCULAR DYSTROPHIES: FROMGENES VIA MUSCLES TO THE CLINICAL FACTS

50 simpozij z mednarodno udele`bo za pediatre, otro{ke nevrologe, nevrologe, genetike, patologe, fiziatre

MAREC 2003


133


kotizacije ni *** 13 Isis2/2003

prim. Miha Koselj, dr. med., Klini~ni oddelek za endo-krinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Zalo{ka 7,1525, Ljubljana, tel.: 01 52 22 837, 52 22 758

Klini~ni oddelek za endokrinologi-jo, diabetes in presnovne bolezni,Klini~ni center Ljubljana, prim.Miha Koselj, dr. med.


ga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbeLjubljana, Vegova 8, 1000 Ljubljana, GSM: 031 632 168, e-po{ta: [email protected]



*** Isis2/2003

Klini~ni oddelek za nefrologijo,SPS Interna klinika, KC Ljubljana

prim. doc. dr. Marko Malovrh, dr. med., Center za hemodializo Leoni{~e, Zalo{ka 13, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 22 460, faks: 01 52 22 460, e-po{ta: [email protected]

02222-0015918588, sklicna {t.: 21900, s pripisom

»za Bolezni ledvic IV«

*** Isis2/2003

30.000,00 SIT

Zdravni{ko dru{tvo in pravni{kodru{tvo Maribor, Univerza Maribor

04515-0000124280(Zdravni{ko dru{tvo

Maribor)

*** Isis2/2003

25.000,00 SIT (zDDV)

prim. Jelka Reber{ek Gori{ek, dr. med., in ga. Majda Petek, Splo{na bolni{nica Maribor, Oddelek za nalezljivebolezni in vro~inska stanja, Ljubljanska 5, 2000 Maribor,tel.: 02 32 12 631, 32 11 278, faks: 02 33 12 393

5010167848620, pod konto 22003

*** ***10.000,00 SITDru{tvo travmatologov Slovenije,Zdruènje za ortopedijo SZD,Zdruènje za fizikalno in rehabili-tacijsko medicino SZD

doc. dr. Radko Komadina, dr. med., Splo{na bolni{nica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, e-po{ta: [email protected]

SZD, Zdruènje za perinatalnomedicino, Slovensko zdruènje za nuklearno medicino, KC, Ginekolo{ka klinika, doc. dr. Ksenija Ger{ak, dr. med., asist.dr. Simona Gaber{~ek, dr. med.

*** *** *** ***ga. Nata{a Petkov{ek, Katedra za ginekologijo, [lajmerjeva 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 14 355, faks:01 52 26 130, e-po{ta: [email protected]

ga. Vera Slodnjak, Dru{tvo za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije (skraj{ano Dru{tvo za VKT), Gotska18, 1000 Ljubljana, tel.: 01 58 37 522, faks: 01 51 91 120, e-po{ta: [email protected]


*** ***Dru{tvo za vedenjsko in kognitiv-no terapijo Slovenije in Kolabora-tivni center SZO za du{evnozdravje otrok in mladostnikov –Svetovalni center za otroke, mladostnike in star{e v Ljubljani,Vera Slodnjak

85.000,00 SIT

*** 4,5 ***Odin d.o.o. 28.200,00 SIT(DDV je vklju~en)

ga. Barbara Zajc, Odin d.o.o., Stegne 21, 1000 Ljubljana, tel.: 01 51 13 160, faks: 01 51 97 126

Zdruènje zdravnikov za FRM, Oddelek za fizikalno in rehabilita-cijsko medicino SB Maribor,prim. doc. dr. Zmago Turk, dr.med.

70.000,00 SIT transakcijski ra~un {t.:04515-0000124280,

sklic na {t.: 1029

*** Isis2/2003

mag. Breda Jesen{ek Pape`, dr. med., Dragan Lonzari},dr. med., Splo{na bolni{nica Maribor, Oddelek za fizi-kalno in rehabilitacijsko medicino, Ljubljanska 5, 2000Maribor, tel.: 02 32 11 553, 32 11 680, faks: 02 33 12393

University of Ljubljana, MedicalFaculty and Dept. Of Develop-mental & Child Neurology, Dept.Of Neonatology, University Children’s Hospital Ljubljana, David Neubauer, MD, DSc

100 EUR,20.000,00 SIT

01100-6030708380 *** Isis 1/2003David Neubauer, MD, DSc, University of Ljubljana, Medical Faculty and Dept. Of Developmental & ChildNeurology, Dept. Of Neonatology, University ChildrensHospital Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 29 357, faks: 01 52 29 273, e-po{ta: [email protected], http://animus.mf.uni-lj.si(neurology)


134



12. 10.00 Bled, hotel Kompas AKUTNI KORONARNI SINDROM V SLOVENIJI ni omejeno simpozij za vse zdravnike

19. 13.00 Murska Sobota, stadion pri O[ I,Mestni park

III. PREKMURSKI ZDRAVNI[KI TEK ni omejeno tek za zdravnike, zobozdravnike, zdravstvene sodelavce in udeleènce izven kategorije

10.–13. 13.00 Kranjska Gora, Hotel Kompas III. SPOMINSKO SREÂNJE DR. JANIJA KOKALJA:PO[KODBE V OSNOVNEM ZDRAVSTVU

30 strokovno izobraèvanje za zdravnike, medicinskesestre, patrona`ne sestre, spremljevalce in voznikere{evalnih vozil

10.–11. 14.00 Portoro`, Avditorij 2. SPOMLADANSKI SIMPOZIJ O PRAVNIH VIDIKIHMEDICINSKE IN FARMACEVTSKE STROKE: STATUSSLOVENSKEGA ZDRAVNIKA

*** simpozij

5. 14.30 Bled, Festivalna dvorana LASERJI V STOMATOLOGIJI ni omejeno seminar za vse zobozdravnike

4.–5. 8.30 Ljubljana, In{titut RS za rehabilitacijo

XIV. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE: OCENJEVANJE IZIDA V MEDICINSKI REHABILITACIJI

ni omejeno seminar za vse zdravnike in ostale zdravstvene delavce

23.–25. 8.00 Ptuj, Ptujski grad, Pokrajinskimuzej, Terme

7. KONGRES ENDOSKOPSKE KIRURGIJE SLOVENIJE ni omejeno kongres z mednarodno udele`bo za zdravnike, ki seve~ ukvarjajo z minimalno invazivno kirurgijo

4.–5. 7.30 Maribor, Rektorat Univerze Maribor

XIII. SREÂNJE PEDIATROV V MARIBORU niomejeno

simpozij in u~na delavnica za pediatre in druge strokovne sodelavce

4.–5. *** Bled, Festivalna dvorana 10. SIMPOZIJ ZOBNIH BOLEZNI IN ENDODONTIJE 500 simpozij Republi{ke sekcije za zobne bolezni in endodontijo SZD za vse zobozdravnike

APRIL 2003


135




transakcijski ra~un: 03171-1085403050

*** Isis2/2003

ga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbeLjubljana, Vegova 8, 1000 Ljubljana, GSM: 031 632168, e-po{ta: [email protected]

Center za intenzivno interno medicino, prof. dr. Marko No~,dr. med.

*** *** Isis2/2003

prijave: niso potrebne, informacije: prof. dr. Marko No~,dr. med., Center za intenzivno interno medicino, KCLjubljana, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 22 236 ali 239

Zdravni{ko dru{tvo Pomurja, Slovensko zdravni{ko {portnodru{tvo Medicus, mag. MitjaLain{~ak, dr. med.

1.000,00 SIT za~lane Medicusa,2.000,00 SIT za

ostale

*** *** ***Vlasta Petric, dr. med., mag. Alojz Horvat, dr. med., mag.Mitja Lain{~ak, dr. med., SB Murska Sobota, Ul. dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota, tel.: 02 51 23 501, 53 41 352, e-po{ta: [email protected]

kotizacije ni

Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine – SZD, doc. dr. JankoKersnik, dr. med.

30.000,00 SIT *** *** ***ga. Joìca Krevh, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska 9, 4000 Kranj, tel.: 04 20 82 523, faks:04 20 26 718, [email protected]

SECLI – Zavod za mednarodnopravno izobraèvanje in raziskovanje Ljubljana

SECLI – Zavod za mednarodno pravno izobraèvanje in raziskovanje Ljubljana, Gornji trg 4/II., 1000 Ljubljana,tel.: 01 43 00 065, faks: 01 43 00 066, e-po{ta: [email protected]

58.500,00 SIT(brez DDV)

*** v postopku Isis2/2003

prof. dr. Uro{ Skaleri~, Medicinska fakulteta, Odsek zastomatologijo

ga. Sonja Leben, Medicinska fakulteta, Odsek za stoma-tologijo, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 52 24371, faks: 01 52 22 504

10.000,00 SIT 01100-6030708380,sklic na {t. 230/26-laser

*** Isis 2/2003

ga. Ela Lopari~, In{titut za rehabilitacijo, Linhartova 51,1000 Ljubljana, tel.: 01 47 58 441, faks: 01 43 76 589,e-po{ta: [email protected]

*** Isis12/2002

32.000,00 SIT transakcijski ra~un:01100-6030278088

In{titut RS za rehabilitacijo, Katedra za fizikalno in rehabilita-cijsko medicino MF, prof. dr. Helena Burger, dr. med., asist. dr.Nika Goljar, dr. med.

Zdruènje za endoskopsko kirur-gijo Slovenije, Kirur{ki oddelekSB dr. Joèta Potr~a Ptuj, prof. dr.Alojz Pleskovi~, dr. med.

170 EUR (200EUR)

01100-6030278670 *** ***ga. Ema Flaj{man, tajni{tvo SB dr. Joèta Potr~a Ptuj,Potr~eva 23-25, 2250 Ptuj, tel.: 02 77 15 511, faks: 0277 24 511

Klini~ni oddelek za pediatrijo – Splo{na bolni{nica Maribor,Dispanzer za otroke in dispanzer za {olske otroke in mladostnike – Zdravstveni domdr. Adolfa Drolca Maribor, Zdruènje za pediatrijo SZD, prof.dr. Alojz Gregori~, dr. med.

30.000,00 SIT(DDV je

vklju~en),15.000,00 SIT

(DDV je vklju~en)za en dan

transakcijski ra~un:04515-0000124280, sklic

na {t. 1031, s pripisom“XIII. sre~anje pediatrov

v Mariboru”

*** ***ga. Liljana Kova~, Klini~ni oddelek za pediatrijo, Splo{na bolni{nica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, tel.: 02 32 12 465, faks: 02 33 12 393, e-po{ta: [email protected] ali ga. Tatjana Mauko,OE V@OM, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Vo{njakova 2-4, 2000 Maribor, tel.: 02 22 86 356, faks: 02 22 86 581, e-po{ta: [email protected]

Sekcija za zobne bolezni in endodontijo SZD, doc. dr. FranekKlemenc, dr. stom.

Albatros Bled, {t.: 03139-1087540073

12 ***ga. Marjana Bajt, Albatros Bled, Ribenska 2, 4260 Bled,tel.: 04 57 80 350, faks: 04 57 80 355

30.000,00 SIT


136


21.–23. 9.00 Maribor, Splo{na bolni{nica Maribor

U^NA DELAVNICA: TEHNIKE ASISTIRANE REPRODUKCIJE

10 u~na delavnica za zdravnike ginekologe

16.–17. 13.00 SPOROÂNJE SLABE NOVICE *** strokovno sre~anje in u~na delavnicaLogarska dolina, Hotel Plesnik

9.–11. 12.00 Maribor 16th ANAESTHESIA SYMPOSIUM ALPE-ADRIA ni omejeno strokovno sre~anje za anesteziologe in vi{je medicinske sestre

8.–10. *** Bled, Festivalna dvorana UPRETI SE ZLORABI ni omejeno mednarodna konferenca za psihiatre, zdravnikesplo{ne medicine, pediatre, {olske zdravnike

22.–24.

*** Portoro`, Grand hotel Emona INTERNATIONAL SYMPOSIUM OF SPORTS INJURIES *** simpozij za ortopede, travmatologe, zdravnike {portne medicine, fiziatre, fizioterapevte

23. 17.00 [empeter pri Novi Gorici, Splo{na bolni{nica [empeter pri Novi Gorici

SKUP[ÎNA ZDRU@ENJA KIRURGOV SLOVENIJE *** strokovno sre~anje

30.–31. 9.00 Maribor, hotel Habakuk BEDJANIÊV SIMPOZIJ: SEPSA IN SEPTI^NI [OK ni omejeno simpozij z mednarodno udele`bo za splo{ne zdravnike, infektologe in druge specialiste ter mikrobiologe

29.–31. *** Pod~etrtek, Aparthotel Rosa, Terme Olimia

4. NOVAKOVI DNEVI: SKUPNI SESTANEK REVMATOLO[KE SEKCIJE IN ZDRU@ENJA ZA PERINATALNO MEDICINO

150 strokovno sre~anje za ginekologe in porodni~arje,revmatologe, neonatologe, medicinske sestre in babice

25.–26. *** Brdo pri Kranju TEÂJ IZ TRANSPLANTACIJE 2003 *** te~ajMAJ 2003


137


Splo{na bolni{nica Maribor, Slu`ba za ginekologijo in perinatologijo, Oddelek za reproduktivno medicino in ginekolo{ko endokrinologijo, prof.dr. Veljko Vlaisavljevi}, dr. med.

pred pla~ilom pokli~itekontaktno osebo

v postopku Isis2/2003

40.000,00 SITga. Suzana Knuple`, Splo{na bolni{nica Maribor, Ljub-ljanska 5, 2000 Maribor, tel.: 02 32 12 462, faks: 02 3312 393, e-po{ta: [email protected]




*** Isis2/2003

ga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbeLjubljana, Vegova 8, 1000 Ljubljana, GSM: 031 632168, e-po{ta: [email protected]

Slovensko zdruènje za anesteziologijo in intenzivno medicino, prim. Nada Kodri~, dr. med.

17.000,00 SITzdravniki,

15.000,00 SITsestre

ra~un bo izstavljen po prijavi

*** ***Jasmina Markovi~, dr. med., GSM: 031 523 031, faks:01 52 24 791, prim. Nada Kodri~, dr. med., GSM: 031523 061, faks: 01 52 22 234, SZAIM, Klini~ni oddelekza anesteziologijo in intenzivno medicino, KC Ljubljana,Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana

Psihiatri~na klinika Ljubljana,Slovensko dru{tvo za druìnskoterapijo, ga. Dubravka Trampu`

do 1. 2. 2003300,00 EUR,

po tem datumu400,00 EUR,

dnevna kotizacija150,00 EUR

*** 18 Isis10/2002

ga. Fani Zorec, Klini~ni oddelek za mentalno zdravje, Zalo{ka 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 58 74 955

Slovenian Society for Arthroscopissurgery and sports traumatology,Olympic Committee Slovenie inAssotiation of labor, transport andsports medicine of Slovenia, prof.dr. Vinko Pavlov~i~, prof. dr. EjnarEriksson

ga. Alenka Kregar, Cankarjev dom, Pre{ernova 10, 1000Ljubljana, tel.: 01 24 17 133, faks: 01 24 17 296

250 EUR do 31.3. 2003, nato

310 EUR

01261-6030357790,sklic na {t.

0509747-651101-03

*** ***

Zdruènje kirurgov Slovenije kotizacije ni *** *** ***

Oddelek za nalezljive bolezni invro~inska stanja, Splo{na bolni-{nica Maribor, Zdravni{ko dru{tvoMaribor in Zdruènje za infektolo-gijo SZD, prim. Jelka Reber{ekGori{ek dr med

25.000,00 SIT (zDDV)

04515-0000124280(Zdravni{ko dru{tvo

Maribor)

*** ***

informacije: doc. dr. Radko Komadina, dr. med., Splo{nabolni{nica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, e-po{ta: [email protected], prijave: Slovensko zdravni{kodru{tvo, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana

prim. Jelka Reber{ek Gori{ek, dr. med., Splo{na bolni-{nica Maribor, Oddelek za nalezljive bolezni in vro~inskastanja, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, tel.: 02 32 12 631,faks: 02 33 12 393

Revmatolo{ka sekcija SZD, Zdru-ènje za perinatalno medicinoSZD, mag. Boris Lestan, dr. med.,prim. dr. Vasilij Cerar, dr. med.

*** *** ******ga. Milica Trenki~, Zdravni{ka zbornica Slovenije, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 30 72 167,faks: 01 30 72 169

Klini~ni center Ljubljana, SPS Interna klinika, Klini~ni oddelekza nefrologijo

*** *** Isis1/2003

30.000,00 SIT za zdravnike,

20.000,00 SIT za medicinske

sestre

ga. M. Kandus, Klini~ni oddelek za nefrologijo, SPS Interna klinika, Klini~ni center Ljubljana, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 23 121


138


11.–14. 15.00 10. MEDNARODNI SIMPOZIJ O URGENTNI MEDICINI 700

18.–21. 18.00 Cankarjev dom, Ljubljana 9TH CONFERENCE OF THE EUROPEAN SOCIETY OFGENERAL PRACTICE/FAMILY MEDICINE – WONCAEUROPE 2003: THE FUTURE CHALLENGES OF GENERAL PRACTICE/FAMILY MEDICINE

1.800 strokovno izobraèvanje za zdravnike druìnske medicine

29. 6.–3. 7.

*** Ljubljana, Cankarjev dom 1. FEMS - KONGRES EVROPSKIH MIKROBIOLOGOV ni omejeno evropski mikrobiolo{ki kongres za mikrobiologe, infektologe, epidemiologe, higienike in druge zdravnike

Portoro`, Kongresni center Bernardin

mednarodni simpozij za zdravnike vseh specialnosti,zobozdravnike in medicinske sestre

3.–5. *** Ljubljana, Pravna fakulteta 12TH CONGRESS OF THE EUROPEAN UNION FORSCHOOL AND UNIVERSITY HEALTH AND MEDICINE –CARING OF EUROPE’S YOUNG GENERATION

200 evropski kongres za zdravnike {olske medicine,zdravnike v zdravstvenem varstvu {tudentov

11.–13. 14.00 Rogla, Sne`na dvorana, hotel Planja

3. KONGRES GINEKOLOGOV IN PORODNIÂRJEVSLOVENIJE

300 slovenski kongres za ginekologe in porodni~arje

SEPTEMBER 2003

18.–21. *** Ljubljana, Cankarjev dom 42ND ANNUAL MEETING OF THE EUROPEAN SOCIETYFOR PAEDIATRIC ENDOCRINOLOGY

1.800 strokovno sre~anje pediatrov endokrinologov z vsehkontinentov

7. 10.00 Brdo pri Kranju IX. MEDNARODNI MEDICINSKI DUATLON IN MEDNARODNI STROKOVNI SIMPOZIJ

ni omejeno udeleènci v konkurenci: zdravniki, veterinarji in farmacevti, izven konkurence: {tudenti navedenihpoklicev in prijatelji

6. 9.00 Ljubljana, srednja predavalnicaMedicinske fakultete, Korytkova 2

BOLNI[NI^NE OKU@BE 2003 100 strokovno sre~anje za vse zdravnike, mikrobiologe,medicinske sestre in vse, ki se ukvarjajo z bolni{ni~no higieno

JUNIJ 2003


139


Slovensko zdruènje za urgentnomedicino, spec. akad. st. AndrejBru~an, dr. med.

*** *** *** ***

Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine – SZD, doc. dr. JankoKersnik, dr. med.

ga. Teja Ali~, Cankarjev dom, Pre{ernova 10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 2417 135 , faks: 01 2417 296,[email protected], http://www.woncaeurope2003.org/

*** *** Isis6/2002

110.000,00 SIT

ga. Irena Petri~, Slovensko zdruènje za urgentno medicino, SPS Interna klinika, Klini~ni center, Zalo{ka 7,1525 Ljubljana, tel.: 01 52 25 337, faks: 01 52 22 416,e-po{ta: [email protected]

Slovensko mikrobiolo{ko dru{tvo,prof. dr. Peter Raspor

*** *** ***390 EUR, {tudenti 210 EUR

ga. Natalija Bah âd, Cankarjev dom (za kongres FEMS 2003), Pre{ernova 10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 24 17 132, faks: 01 24 17 296, e-po{ta:[email protected]

Sekcija za {olsko in visoko{olskomedicino SZD, European Unionfor School and University Healthand Medicine

asist. mag. Mojca Juri~i~, dr. med., Medicinska fakulte-ta, In{titut za higieno, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana, e-po-{ta: [email protected]

*** *** *** Isis6/2002

prof. dr. @iva Novak Antoli~, dr. med.

*** *** *** ***

ESPE – European Society for Paediatric Endocrinology, Klini~nioddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, SPSPediatri~na klinika, Klini~ni centerLjubljana, prof. dr. Ciril Krì{nik,predsednik ESPE 2003

*** *** *** ***

ga. Martina Pe~lin, KC, SPS Ginekolo{ka klinika, Enotaza raziskovalno delo, [lajmerjeva 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 97 590, faks: 01 43 97 590, e-po{ta: [email protected]

prof. dr. Ciril Krì{nik, dr. med., Klini~ni oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, SPS Pediatri~na klinika, tel.: 01 52 29 224, faks: 01 52 29357, e-po{ta: [email protected]

Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med. *** *** *** ***

15.000,00 SIT *** *** Isis2/2003

Sekcija za klini~no mikrobiologijoin hospitalne infekcije SZD

Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,Klini~ni center, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-po{ta: [email protected], home page:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm

ga. Mihaela Oberdank Hrastar, In{titut za mikrobiologijoin imunologijo, tajni{tvo katedre, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana, tel.: 01 54 37 408, faks: 01 54 37 401, e-po-{ta: [email protected]


140


21. 11.00 Maribor, Rektorat Univerze v Mariboru, Slom{kov trg 15

1. SLOVENSKI SIMPOZIJ O ENDOSKOPSKEM ULTRAZVOKU V GASTROENTEROLOGIJI

ni omejeno strokovni simpozij z mednarodno udele`bo ob 10.obletnici endoskopskega ultrazvoka v Sloveniji zavse zdravnike, ki se ukvarjajo z boleznimi prebavil(internisti, kirurgi, splo{ni zdravniki, onkologi, radiologi, pediatri)

28.–29.*** Kranjska Gora, hotel Lek XIV. STROKOVNI SESTANEK SLOVENSKEGA NEFRO-

LO[KEGA DRU[TVA*** sestanek je namenjen nefrologom, internistom in

vsem zdravnikom, ki jih zanima podro~je nefrologi-je, dialize in transplantacije ledvic

22.–26. *** Ljubljana, Cankarjev dom 1. SVETOVNI KONGRES RAZVOJNE MEDICINE(http://www.iskratel.si/dev-medicine/index.html)

1.600 kongres za raziskovalce in klinike

26.–30. *** Ljubljana 7. EVROPSKI KONGRES OTRO[KE NEVROLOGIJE 1.600 kongres

AVGUST 2004

AVGUST 2007

26.–27. *** Ljubljana, velika predavalnicaMedicinske fakultete

MEDNARODNI SIMPOZIJ OB TRIDESETLETNICI RAZVOJNE NEVROLOGIJE

350 strokovno sre~anje in praznovanje obletnice

26.–27. 9.00 AKUTNA STANJA: ZNAMENJA, SIMPTOMI, SINDROMI,DIFERENCIALNA DIAGNOZA IN UKREPANJE

250Maribor, Kongresni center Habakuk

seminar in u~ne delavnice za zdravnike dru`inskemedicine, urgentne medicine, intenzivne medicinein dru`inske medicine

19.–20. *** Oto~ec 9. KRKINI REHABILITACIJSKI DNEVI *** strokovno sre~anjeNOVEMBER 2003


141


Splo{na bolni{nica Maribor, Kli-ni~ni oddelek za interno medicino,Oddelek za gastroenterologijo,prim. doc. dr. Marjan Skalicky, dr. med.

ga. Zdenka Kodrin, tajni{tvo Klini~nega oddelka za interno medicino, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, tel.: 0232 12 871, 32 12 349, faks: 02 33 12 393

*** *** ***kotizacije ni

SZD – Slovensko nefrolo{kodru{tvo

*** *** ***kotizacija ni predvidena

prim. doc. dr. Marko Malovrh, dr. med., Center za he-modializo Leoni{~e, Zalo{ka 13, 1525 Ljubljana, tel.: 0152 22 460, faks: 01 52 22 460, e-po{ta: [email protected]

Pediatri~na klinika, Klini~ni centerLjubljana, Milivoj Veli~kovi} Perat,dr. med.

Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,Klini~ni center Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-po{ta: [email protected], home page:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm

*** *** *** ***


*** *** *** ***Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,Klini~ni center Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-po{ta: [email protected], home page:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm


30.000,00 SIT,upokojenci in

sekundariji brezpla~no

*** *** ***Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,Klini~ni center Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-po{ta: [email protected], home page:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm

Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine SZD, Katedra za druìn-sko medicino MF, ZD dr. AdolfaDrolca Maribor

35.000,00 SIT 02222-0019518588 *** Isis12/2003

asist. mag. [tefek Grmec, dr. med., PHE ZD AdolfaDrolca Maribor, Ulica talcev 9, 2000 Maribor

*** *** *** ***Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine SZD, Krka Zdravili{~ad.o.o.

g. Marjan êrne, Krka Zdravili{~a d.o.o., Ljubljanska 26, 8501 Novo mesto, tel.: 07 37 31 942, faks: 07 37 31 919


142

Mesec prireditve Prostor, kjer bo prireditev

Dan prireditve

Pri~etek, ura Naslov strokovnega sre~anja

Kraj [tevilo slu{ateljev (~e je dolo~eno) (neomejeno)

Uredni{tvu revije Isis Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana

V reviji Isis èlimo objaviti priloèno obvestilo o strokovni prireditvi. Prvo obvestilo èlimo objaviti v {tevilki Izide.

Ustrezni program strokovnega sre~anja naj bo objavljen v {tevilki Izide.

Za objavo podatkov v Koledarju strokovnih prireditev po{iljamo naslednje podatke:

[tevilo kreditnih to~k Kraj in datum Podpis organizatorja

Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, simpozij, posvetovanje, u~na delavnica...)

Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)

Organizator (Medicinska fakulteta, klinika, sekcija Zdravni{kega dru{tva...)

Predstavnik ali strokovni vodja

Naslov za po{iljanje prijav

Informacije, kontaktne osebe

Njihove tel. {tevilke in {t. faksa

Vi{ina kotizacije Naslov in {tevilka ìro ra~una

LETO XII, ŠT. 2, 1. februar 2003UDK 61(497. 12)(060. 55)UDK 06. 055:61(497. 12)ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIKPUBLISHED BYThe Medical Chamber of SloveniaZdravniška zbornica SlovenijeDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 Ljubljanatel.: 01/30 72 100faks: 01/30 72 109E-pošta: [email protected] račun: 02014-0014268276

UREDNIŠTVO . Dalmatinova 10, p. p. 1630,1001 Ljubljanatel.: 01/30 72 152faks: 01/30 72 159E-pošta: [email protected]

ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIKEDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLEEDITORprof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.E-pošta: [email protected].: 02/32 11 244

UREDNICA . EDITORElizabeta Bobnar Najžer, prof. sl., ru.E-pošta: [email protected]

UREDNIŠKI ODBOREDITORIAL BOARDprof. dr. Zoran Arnež, dr. med.Martin Bigec, dr. med.prof. dr. Nenad Funduk, dr. stom.prof. dr. Anton Grad, dr. med.prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.prof. dr. Boris Klun, dr. med.prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.prof. dr. Črt Marinček, dr. med.asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med.prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.doc. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.

LEKTORICA . REVISIONMarta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov.

TAJNICA UREDNIŠTVA . SECRETARY

Marija Cimperman

RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV INPRIPRAVA ZA TISK . DTPCamera d.o.o.Ob dolenjski železnici 182, Ljubljanatel.: 01/420 12 00

TRŽENJE . MARKETINGAtelier IM d.o.o.,Design.Promocija.KomunikacijeBreg 22, Ljubljanatel.: 01/24 11 930faks: 01/24 11 939E-pošta: [email protected]

TISK . PRINTED BYTiskarna Povše, Povšetova 36 a,Ljubljanatel.: 01/230 15 42

Impressum

Glasilo Zdravniške zbornice SlovenijeStrokovna revija Isis

IsisGlasilo Zdravniške zbornice SlovenijeThe professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia

Leto XII. Številka 2 � 1. februar 2003

SodelovaliJanja Ahčin, dr. med., zdravnica, Eno-ta Fužine, Zdravstveni dom LjubljanaMoste•Prim. Danica Avsec Letonja,dr. med., zdravnica, Splošna bolnišni-ca Maribor•Prim. doc. dr. Marjan Bil-ban, dr. med., zdravnik, Zavod za vars-tvo pri delu, Ljubljana•Davorin Dajč-man, dr. med., zdravnik, Oddelek zagastroenterologijo, Klinični oddelek zainterno medicino, Splošna bolnišnicaMaribor•Asist. mag. Andrejka FaturVidetič, dr. med., zdravnica, InštiturRS za rehabilitacijo invalidov, Ljublja-na•Jerneja Fišer, dr. med., zdravnica,Zavod za zdravstveno varstvo NovaGorica•Jurij Fürst, dr. med., zdravnik,Oddelek za zdravila, Zavod za zdravs-tveno zavarovanje Slovenije Ljublja-na•Prof. dr. Nina Gale, dr. med.,zdravnica, Inštitut za patologijo, Me-dicinska fakulteta Ljubljana•Prof. dr.Anton Grad, dr. med., zdravnik, Kli-nični oddelek za nevrologijo, SPS Ne-

Revija izhaja prvega v mesecu.Letna naročnina za nečlane(naročnike) je 11.760,00 SIT,za naročnike v tujini 23.520,00SIT, posamezna številka zanečlane stane 980,00 SIT.Davek na dodano vrednost jevračunan v ceni ter se gaobračunava in plačuje po 8,5-odstotni stopnji. Rokopisov nevračamo. Izbrane in naročenečlanke honoriramo. Naklada7.000 izvodov. Poštnina plača-na pri pošti 1102 Ljubljana.

144ISIS � februar 2003

vrološka klinika, Klinični center Ljub-ljana•Mag. Irena Grmek Košnik, dr.med., zdravnica, Zavod za zdravstve-no varstvo Kranj•Prof. dr. Marija Gu-bina, dr. med., zdravnica, Medicinskafakulteta Ljubljana•Tatjana Harlan-der, dr. med., zdravnica, Zavod zazdravstveno varstvo Novo mesto•Kri-stijana Hertl, dr. med., zdravnica, On-kološki inštitut Ljubljana•Jiři Hollan,dr. med., zdravnik, Klinični oddelek zaanesteziologijo in intenzivno terapijooperativnih strok, SPS Kirurška klini-ka, Klinični center Ljubljana•RadoJanša, dr. med., zdravnik, SPS Internaklinika, Klinični center Ljubljana•Gregor B. E. Jemec, MD, Div of der-matology, Dept of Medicine: RoskildeHospital, Kogojev, Danska•Breda Je-senšek Papež, dr. med., zdravnica, Od-delek za fizikalno in rehabilitacijskomedicino, Splošna bolnišnica Mari-bor•Peter Kadunc, študent medici-ne•Martina Kavčič, dr. med., zdrav-nica, Zavod za zdravstveno varstvo Ko-per•Asist. Izidor Kern, dr. med.,zdravnik, Klinični oddelek za pljučnebolezni in alergijo, Bolnišnica Gol-nik•Doc. dr. Janko Kersnik, dr. med.,zdravnik, Zdravstvena postaja Kranj-ska Gora, Zdravstveni dom Jeseni-ce•Prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.,upokojeni zdravnik, Ljubljana•JanaKolman, dr. med., zdravnica, Inštitutza mikrobiologijo in imunologijo, Me-dicinska fakulteta Ljubljana•Mag.Matjaž Kopač, dr. med., zdravnik, SPSPediatrična klinika, Klinični centerLjubljana•Damjan Kos, Ljublja-na•Marinka Kremžar, dr. med., upo-kojena zdravnica, Ljubljana•DraganLonzarić, dr. med., zdravnik, Oddelekza fizikalno in rehabilitacijsko medici-no, Splošna bolnišnica Maribor•Sla-vica Lorenčič Robnik, dr. med., zdrav-nica, Zavod za zdravstveno varstvo Ma-ribor•Boštjan Lovšin, dr. med., zdrav-nik, Splošna bolnišnica Izola•Mag.Nina Mazi, dr. med., zdravnica, Ljub-ljana•Lilijana Merljak•Prim. prof. dr.Dušica Mičetić Turk, dr. med. zdrav-nica, Splošna bolnišnica Mari-bor•Doc. dr. Manica Müller Premru,dr. med., zdravnica, Inštitut za mikro-biologijo in imunologijo, Medicinskafakulteta Ljubljana•Prof. dr. Živa No-vak Antolič, dr. med., zdravnica, SPSGinekološka klinika, Klinični centerLjubljana•Branko Omerzu, državni se-kretar, Ministrstvo za delo, družino insocialne zadeve•Jure Peklar, mag.farm., Zavod za zdravstveno zavarova-nje Slovenije, Ljubljana•Irena PiltaverVajdec, dr. med., zdravnica, Splošnabolnišnica Slovenj Gradec•Martin Ra-

kuša, študent medicine, Žalec•Milije-va Rener, dr. med., zdravnica, Onko-loški inštitut Ljubljana•Helena Ribič,dr. med., zdravnica, Inštitut za varova-nje zdravja RS, Ljubljana•Nives Ro-žič Vičič, dr. med., Zdravstveni domIzola•Prim. Mojca Senčar, dr. med.,upokojena zdravnica, Ljubljana•Prof.dr. Uroš Skalerič, dr. stom., višji svet-nik, zobozdravnik, SPS Stomatološkaklinika, Klinični center Ljublja-na•Prim. Franc Štolfa, dr. stom., upo-kojeni zobozdravnik, Celje•Mag. Iz-tok Štrumbelj, dr. med., zdravnik, Za-vod za zdravstveno varstvo Murska So-bota•Vida Šušteršič Bregar, dr. med.,zdravnica, Zdravstveni dom Medvo-de•Asist. Metka Teržan, dr. med.,zdravnica, Urad za varnost in zdravjepri delu, Ministrstvo za delo, družinoin socialne zadeve, Ljubljana•Vikto-rija Tomič, dr. med., zdravnica, Klinič-ni oddelek za pljučne bolezni in aler-gijo, Bolnišnica Golnik•Asist. Kseni-ja Tušek Bunc, dr. med., zdravnica,Zdravstveni dom dr. Adolfa DrolcaMaribor•Prim. Nadja Triller, dr. med.,zdravnica, Klinični oddelek za pljuč-ne bolezni in alergijo, Bolnišnica Gol-nik•Asist. Darja Urlep, dr. med.,zdravnica, Splošna bolnišnica Mari-bor•Krištof Zevnik, dr. stom.•Doc.dr. Matjaž Zwitter, dr. med., zdravnik,Onkološki inštitut Ljubljana•Asist.Miloš Židanik, dr. med., zdravnik,Zdravstveni dom dr. Adolfa DrolcaMaribor•Asist. Suzana Židanik, dr.med., zdravnica, Zdravstveni dom dr.Adolfa Drolca Maribor•Prim. AndrejŽmavc, dr. med., zdravnik, Zdravstve-ni dom Celje•Prim. Andrej Žmitek,dr. med., zdravnik, Psihiatrična bolni-šnica Begunje na Gorenjskem •TjašaŽohar Čretnik, dr. med., zdravnica, Za-vod za zdravstveno varstvo Celje __

The Isis Journal

The Isis Journal is issued on the first dayof each month. The annual subscriptionfor non-members is 11.760,00 SIT. A sin-gle issue costs 980,00 SIT. The tax is in-cluded in price. Manuscripts are not re-turned to authors. An honorarium is paidfor selected articles. Printed 7.000 cop-ies. Postage for the Journal Isis paid atthe 1102 Ljubljana post office.

The name of the journal is by the Isis, anEgyptian goddess, of all the gods and god-desses. The legend describes her as boththe sister and the wife of Osiris, the firstking in history. Isis had healing powers.She could also give new life into the bodywith her wings. According to the legend,her power extended all over the world.Each person is a drop of her blood. Shewas considered as the founder of medici-ne. A detail on a granite sarcophagus ofRamses III from the XXth dynasty showsher as a symbolic picture. This image andher name were chosen to be the title ofthe journal of the Medical Chamber ofSlovenia, the goal of which is to unite andlink together doctors in their efforts towardsthe welfare of all people, the drops of bloodfrom the goddess Isis. ___________

The President of the MedicalChamber

Marko Bitenc, M.D., M.Sc.E-mail: [email protected] vice-president of the Medical

ChamberAndrej Možina, M.D.

The vice-president of the MedicalChamber

Prof. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.The President of the Assembly

Prim. Anton Židanik, M.D.The vice-president of the Assembly

Živo Bobič. S.D.

Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of theEducational council

Prof. Matija Horvat, M.D., Ph. D.The president of the Professional

medical committeeProf. Vladislav Pegan,

M.D., Ph. D.The president of the Primary

health care committeeGordana Živčec Kalan, M. D.The president of the Hospital

health care committeePrim. Andrej Možina, M.D.

The president of the Dentistryhealth care committee

Prof. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.The president of the Legal-ethical

committeeŽarko Pinter, M.D., M.Sc.The president of the Social-

economic committeeJani Dernič, M.D.

The president of the Privatepractice committeeIgor Praznik, M. D.

The Secretary GeneralBrane Dobnikar, L.L.B.

Public Relations DepartmentElizabeta Bobnar Najžer, B.A.

Legal and General AffairsDepartment

Vesna Habe Pranjič, L. L. B.Finance and Accounting

DepartmentJožica Osolnik, Econ.

Health Economics,Planning and Analysis

DepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Training and ProfessionalSupervision DepartmentMojca Vrečar, M. B. A.

Navodila avtorjemRok za oddajo vseh prispevkov zaobjavo v reviji Isis je do 10. v mese-cu (prejeto v uredništvu) za nasled-nji mesec. Članke lahko pošljete popošti na naslov uredništva, po fak-su ali po elektronski pošti. Da bise izognili podvajanju dela, pred-lagamo, da članke oddajate v elek-tronski obliki (disketa, CD, e-po-šta). Dolžina člankov je omejenana največ 30.000 znakov - štetjebrez presledkov (velikosti 12 pp,oblika pisave times new roman).Lahko priložite fotografije, diapo-zitive ali digitalne fotografije (veli-kost najmanj 300 dpi).Prispevku priložite svoj polni na-slov, davčno številko, davčno izpo-stavo, popolno številko tekočega aližiro računa, naziv banke.

Navodila o navajanjusponzorjev

Na koncu prispevka so lahko nave-dena imena farmacevtskih podjetij,delovnih organizacij, matičnih de-lovnih organizacij, kjer ste zaposle-ni, društev, združenj in ostalihpravnih ter fizičnih oseb, ki so povašem mnenju kakorkoli prispeva-la k nastanku prispevka. Uredniš-tvo si pridržuje pravico, da bo ime-na objavljalo v enotni obliki.

Navodila za objavljanjeprispevkov v rubriki“strokovna srečanja”

Dolžina prispevkov je omejena nanajveč dve strani v reviji Isis, objav-ljena je lahko le ena fotografija, kise všteva v skupno dolžino. To po-meni, da ima prispevek brez slikelahko največ 10.000 znakov - štetjebrez presledkov (velikosti 12 pp, ob-lika pisave times new roman), ozi-roma 11.500 znakov - štetje s pre-sledki. Prispevek s sliko ima lahkonajveč 9.000 znakov - štetje brez pre-sledkov (velikosti 12 pp, oblika pi-save times new roman), oziroma10.500 znakov - štetje s presledki.Vsako poročilo iz tujine mora ob-vezno vsebovati kratek zaključek,kaj pomeni srečanje za stroko v Slo-veniji: ali in kje oziroma kako je mo-goče izsledke prenesti v slovenskiprostor. V primeru, da je slovenskastroka v svetovnem vrhu, je potreb-no v zaključku na kratko povzeti nje-no vlogo v ustreznem merilu. Pris-pevkov, ki ne bodo upoštevali zgo-raj navedenih navodil, uredništvo nebo objavilo oziroma bo avtorje pro-silo za dopolnitve.

The Medical Chamber of SloveniaFounded in 1893 as The Medical Chamber for the Carniola Province.

The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.

Tasks

The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional orga-nisation of medical medical doctors and dentists. Membership is anhonour and obligation for all those that work as physicians or dentistsin Slovenia and have a direct contact with the patients.The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interestsof the medical profession, and helps to ensure the correct behaviour ofdoctors and uphold their reputation by: . Having and issuing a Code of Medical Ethics, monitoring the behavi-our of doctors and administering any measures necessary for violationsof the Code. . Maintaining a register of members and issuing members-hip cards. . Issuing, extending and revoking the doctors’ licences forindependent work. . Participating in the development of the undergra-duate education programme for doctors. . Managing (planning, moni-toring and supervising) the secondments of the two year compulsorypostgraduate training in hospitals; secondments for specialisations; ot-her postgraduate professional training, and examination. . Organisingprofessional seminars, meetings and other types of professional medi-cal development. . The professional auditing and appraisal of each doc-tor practising in Slovenia. . Participating in the preparation of regula-tions, planning and staffing plans in health care issues. . Determiningdoctors’ fees and participating in agreeing the prices of health care ser-vices. . Representing the interests of doctors in determining contractswith the Institute of Health Insurance of Slovenia. . Participating in thenegotiation of collective contracts, and agreeing them on behalf of pri-vate doctors as employees, thereby managing the value of medical pro-fessional’ salaries. . Providing legal assistance and advice to memberson insurance against medical compensation claims. . Maintaining aWelfare Fund to help members and their families. . Monitoring thedemand for doctors and helping unemployed doctors find job. . Assi-sting members to find suitable locums during their absence. . Publis-hing activities, editing activities; issuing a free journal to members, pub-lishing books and other publications. . Encouraging co-operation bet-ween members and arbitrating in disputes. . Encouraging the culturaland social activities of members; organising the cultural, sporting andother social events and activities. . Monitoring alternative methods oftreatment. . Deterring prohibited and unacceptable medical practices.. Providing a free permanent consulting service to members. . Under-taking other tasks pursuant to legal regulations and the statute.

145 februar 2003 � ISIS

146


MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA

146

In Utnapi{tim pravi Gilgame{u:“Neizbe`na je bridka smrt:@e od za~etka sveta ni stalnosti in je ni.Spe~i in mrtvi - kako podobna sta si med seboj!Mar ni v obeh obrazih upodobljena smrt?...Dodeli mu ìvljenje in smrt,Toda smrt - njen dan je vsem nepoznan!”

Ep o Gilgame{u, deseta plo{~a

Ep o Gilgame{u je obvezno branje srednje-{olcev. Toda pri 16 letih nikakor nismo raz-mi{ljali o smrti. Bili smo preve~ zaposleni z

zelo konkretnimi stvarmi: kako, kje, kdaj bi z ljub-ljeno osebo. To se nam je tedaj zdelo è kar deja-nje nesmrtnosti, toda, vsaj zase lahko tako re~em,nikoli nismo razmi{ljali o smrti in o telesni ne-smrtnosti. Kajti ~e nismo razmi{ljali o smrti, senam je zdela nesmrtnost kot nekaj ~isto naravne-ga. Zato nam je bilo vznemirjenje Gilgame{a obsmrti prijatelja Engiduja in njegova groza o last-ni minljivosti ter s tem povezana èlja po lastnitelesni nesmrtnosti popolnoma tuje. Na Ep o Gil-game{u sem seveda po koncu gimnazije popol-noma pozabil, a sem se nanj spomnil popolno-ma naklju~no, ko sem na uvodni strani brskalni-ka najdi.si zapazil anketo, kaj naj bi si Slovenkein Slovenci najbolj èleli. Nametane so bile zelorazli~ne stvari: veliko denarja, potovanja, ve~ji pe-nis, ljubezen, mir na svetu in - na koncu - ne-smrtnost. A glej ga {menta, nesmrtnost je bila tista, ki so si jo Slovenkein Slovenci v tej anketi najbolj zaèleli. Nesmrtnost kot negacija smrti.Kako torej doìvljamo smrt? Ali se zdravniki kaj razlikujemo od dru-gih, saj nam vedno pravijo: “No ja, ti si tega tako ali tako navajen.”

Ko sem kot {tudent prvi~ prisostvoval neuspe{ni reanimaciji, sem vsebi prvi~ ob~util jezo, morda è kar bes, da oìvljanje ni uspelo. [e da-nes ~utim enako ali pa celo {e bolj intenzivno, posebno ~e mi umre bol-nik, ki sem ga poznal è dlje ~asa. Ko popolnoma brezupno opazujemin v izvide beleìm telesno propadanje bolnika z boleznijo motori~neganevrona - ve~krat bolj znano s kratico ALS - sem jezno obupan. V besubi najraje razbijal stvari okoli sebe, a vem, da moram zadràti svojo ko-leri~no naravo. îsto druga~e sem smrt doìvljal kot vodnik re{evalne-ga psa ob potresu v Tur~iji. Iz velike ru{evine prej sedemnadstropnegastanovanjskega bloka se je {iril sladkoben vonj krvavih razpadajo~ih tru-pel in skoraj vsake pol ure so se psi oglasili z àlostnim cviljenjem inkopali po ru{evini. Ob tistem potresu je bilo po vsej Tur~iji 14.000 mr-tvih. Sam sem videl ve~ deset trupel, mnoga tako spremenjena, da ni-sem prepoznal ~love{kega telesa. Bilo je brezupno vsakdanje. Apatijeme je pravzaprav re{il pes, ker sem moral zbrati vso svojo du{evno ener-gijo, da sem se posvetil le njegovemu delu in mu pri tem pomagal. Kljubogromni tragediji je bila smrt, za~uda, tudi za preìvele svojce nekaj na-ravnega. ̂ isto druga~e me je pretresla nepri~akovana o~etova smrt. Po-treboval sem nekaj mesecev, morda celo let, da sem jo sprejel. Kar semse nau~il iz vsega tega, je, da ima smrt veliko obrazov. Toliko, kolikor jena{ih odnosov do umrlega oziroma kakr{ne so okoli{~ine smrti.

Vendar smo ravno zdravniki tisti, ki bi morali na smrt gledati nesamo kot mo`nost izida bolezni, temve~ tudi kot naravno danost. Ni-

kakor ne mislim, da bi se morali è v naprej vda-ti, ali - {e huje - da bi tak{no gledanje uporabilikot izgovor za lastno nedejavnost. Vendar pa bise, kljub tehnolo{kemu razvoju medicine, mora-li zavedati, da ima tudi ìvljenje svoj konec. Tr-dim, da imam kot zdravnik v takem primeru dol`-nost, da ohranim bolnikovo dostojanstvo, pre-pre~im bole~ino, du{enje in mu omogo~im smrtmed njegovimi svojci. Da se razumemo: ne go-vorim o evtanaziji. Govorim o ve~kratnih, niz-kih, intravensko apliciranih odmerkih morfija, ododatku kisika, morda o intubaciji. Ocena o temmora biti, morda ravno zaradi ~ustvenega nabo-ja ob ireverzibilnosti, popolnoma racionalna. Tr-dim, da je to dol`nost vsakega zdravnika in je nesme prena{ati na kolege. Seveda je koristen po-govor, lep{e strokovno imenovan konzilij, a od-govornost lahko in mora prevzeti samo le~e~izdravnik.

V praksi je mnogokrat druga~e. Kar pravilo jeè postalo, da nevrologi (prepri~an sem, da tudidrugi specialisti, a deùram samo na nevrologiji)nenadoma pred sprejemno ambulanto naletimona voz z bolnikom, ki mu je ̀ e na prvi pogled smrtblizu. Devetdesetletnega bolnika spremlja napot-nica z diagnozo, ki vsebuje tri velike - CVI - indve majhni ~rki - io. Za~uda je podpis nekak{nakraca, ~eprav bi pri~akoval podpis v dveh ~rkah:IA. V~asih bolnika spremlja kateri od svojcev in

praviloma pove, da je bolnik è ve~ let nepokreten in da z njim meseceni kontakta, zadnje dni ne more ve~ piti.

Le kaj je razmi{ljal dr. IA, ki ga je napotil? Verjetno ni~. Morda se jehotel izogniti odgovornosti, morda olaj{ati svojo slabo vest, ker je tahi{ni obisk opravil kot zadnjega? Morda nima dovolj avtoritete predsvojci? Ali pa pred samim seboj? êprav sem v takih trenutnih besenkot ris, se zadrìm, ne kli~em po telefonu. Vendar se v~asih pripeti, danapotni zdravnik sam pokli~e. Takrat ga, ~e le morem, s ~im bolj nev-tralnim glasom vpra{am, kaj pri~akuje od mene, da bom naredil za tegabolnika. Odgovor je vedno enak: “Ne vem, verjetno ni~.” “Zakaj ste po-temtakem odredili nujni prevoz v bolni{nico?” “Ne vem. Morda bi pa{e kaj? Saj veste, svojci. Raje vidim, da umre v Klini~nem centru.” O~it-no gre za stisko zdravnika, ki je sam na terenu. Smernice, o katerih imamosebno è tako ali tako slabo mnenje, mu niso v nikakr{no oporo, sajsestavljalci smernic, algoritmov, napotkov, klini~nih poti, navodil stro-kovnih kolegijev in podobnega ne morejo napisati: V takem in takemprimeru ne naredimo ni~. V bistvu je medicinska doktrina usmerjena vnesmrtnost, pa naj se to sli{i {e tako nelogi~no, neznanstveno in {arla-tansko. V medicinski doktrini je torej izraèno prastaro gilgame{evskohrepenenje po nesmrtnosti, ki se ni od sumerskih ~asov do danes pravni~ spremenilo.

Vse to pa zdravnika le bega. V primeru umirajo~ega bolnika poma-ga zdravniku le vodilo, kaj je za bolnika dobro. V pomo~ mu je le lastnostrokovno znanje, ki predstavlja hrbtenico na{e avtoritete. In v stro-kovno znanje, ne pa v strokovne nazive ali strokovne ustanove, zaupajotudi laiki. V to nisem le prepri~an, to vem. �

Anton Grad

Smrt in nesmrtnost

isis-februar-2003.pdf - Zdravniška zbornica Slovenije

Documents

Transcript of isis-februar-2003.pdf - Zdravniška zbornica Slovenije