isis-december-2002.pdf - Zdravniška zbornica Slovenije

G L A S I L O Z D R A V N I Š K E Z B O R N I C E S L O V E N I J EG L A S I L O Z D R A V N I Š K E Z B O R N I C E S L O V E N I J E

Let

o X

I. Š

tev

ilk

a 12

/ 1

. dec

emb

er 2

00

2L

eto

XI.

Šte

vil

ka

12 /

1. d

ecem

ber

20

02

december 2002 � ISIS

UVODNIK

Zdrav zdravstveni sistem

Kot smo lahko prebrali v medijih, je eden ciljev delovanja ministra za zdravje, da seznani javnost zrealno sliko kakovosti organizacije in delovanja našega sistema zdravstvenega varstva. Že sedaj pred-videva, da bo ob koncu mandata te vlade ocena delovanja zdravstva v Republiki Sloveniji bistvenoslabša, kot je bila še pred dvema letoma. Osebno nimam nič proti takemu načinu razmišljanja, prepri-čan sem celo, da je prav, da si drug drugemu, še zlasti pa javnosti, končno nalijemo čistega vina. Česmo bili v prvih dveh letih izpostavljeni kritični presoji ministrstva in javnosti zlasti zdravniki, so se

nam v drugi polovici tega leta pridružile še zdravstvene zavarovalnice in direktor-ji javnih zdravstvenih zavodov. Tako se še poglablja nek splošen vtis stalnih izred-nih razmer, v katerih deluje zdravstvo.

Zdravstvo je področje, kjer v vseh državah, tudi najrazvitejših in najbogatejših,stalno potekajo reforme. Ker imam zelo pogosto možnost, da se seznanjam znjimi, imam tudi možnost dokaj objektivnega vpogleda v osnovne podatke, kikažejo na kakovost delovanja zdravstvenih sistemov. Na skoraj predpisanem sez-namu podatkov, ki predstavljajo delovanje zdravstvenega sistema, so naslednji:bruto družbeni proizvod na prebivalca države, delež bruto družbenega proizvo-da, ki ga država namenja za zdravstvo, število zdravnikov na 1.000 prebivalcev,število medicinskih sester na 1.000 prebivalcev, število bolniških postelj na 1.000prebivalcev, povprečno trajanje hospitalizacije, pomembni zdravstveni kazalci,kot so pričakovana življenjska doba ob rojstvu in različni standardi umrljivosti zaboleznimi, ter osnovni demografski podatki. Podatki na eni strani nudijo ocenoekonomske moči države, na drugi zmogljivost javne zdravstvene službe, na tretjipa pomenijo tudi poizkus ocene učinkovitosti delovanja javnega zdravstva.

Tudi v naši državi redno zbiramo in analiziramo te podatke. Sam jih spremljam in poznam, zatonisem imel občutka, da bi kazali na poslabševanje razmer v zdravstvu. Ravno obratno.

Ob relativno in absolutno manjši ekonomski moči Slovenije glede na države Evropske unije, pri nass primerljivim deležem bruto družbenega proizvoda, ki nominalno predstavlja bistveno manjši obsegfinančnih sredstev, z zelo racionalnimi zmogljivostmi javne zdravstvene službe (število zdravnikov,medicinskih sester, bolniških postelj, povprečno trajanje hospitalizacije) izboljšujemo zdravstvenekazalce. V svetu so poznane metodologije za še bolj strukturirane in objektivne analize delovanjazdravstvenega sistema.

Slovenski zdravniki si zagotovo želimo objektivne in mednarodno primerljive analize zdravstvenegasistema, saj smo tudi zakonsko opredeljeni kot glavni in odgovorni nosilci izvajanja za našo javnostzelo pomembne družbene dejavnosti. Pri takem načinu dela smo pripravljeni konstruktivno sodelo-vati. Ne moremo pa se strinjati s subjektivnimi ocenami, ki brez pravih podlag zmanjšujejo zaupanjev naše zdravstvo.

Z željami, da se bo to spremenilo v prihajajočem letu, želim vam in vsem vašim bližnjim zdravo inuspešno leto 2003.

Marko Bitenc

4ISIS � december 2002

4

U V O D N I K

Spoštovani gospod predsednik,

neprijetno nas je presenetila izjava ministra za zdravje dr. Dušana Kebra, objavljena 9. novembra 2002 v slovenskih medijih, da vladajo vslovenskih bolnišnicah kaotične razmere. Zdravniki kot odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti menimo, da je potrebno nemudomaraziskati dejansko stanje ter primerno ukrepati. Ne poznamo namreč nobene analize, ki bi bila podlaga za tako oceno. Če je ocena točna,lahko predstavlja omenjeno stanje veliko nevarnost za zdravje in življenje državljank in državljanov Republike Slovenije. Prepričani smo,da je za varno in kakovostno delovanje zdravstvenega sistema objektivno odgovoren minister za zdravje.

Pričakujemo, da se boste kot predsednik Vlade do te izjave Vašega ministra opredelili in presodili tudi o njegovi objektivni odgovornosti.

Štev.: 156/2002Datum: 14. 11. 2002

Pismo dr. Janezu Drnov{ku

Sre~no 2003!

Namesto novoletnih vo{~ilnic smo denar nakazali v humanitarne namene.

Uredni{tvo revije Isis, Atelier IM, Camera d.o.o.,

Tiskarna Pov{e, Dragan Arrigler


V S E B I N A

ISIS - leto XI. Številka 10 � 1. oktober 2002

uvodnik Marko Bitenc • Zdrav zdravstveni sistem 3

novice • 8

fotoreportaža Elizabeta Bobnar Najžer • 44. Tavčarjevi dnevi 31

iz glasil evropskih zbornic Boris Klun • Oktobrska šala 35

Marjan Kordaš • Otroška usta: Zastrašujoči podatki 35

Marjan Kordaš • Začetek novega študija medicine 35

Elizabeta Bobnar Najžer • Zdravstvena komora 36

Marjan Kordaš • Pozor, “Dr. Internet” 36

Elizabeta Bobnar Najžer • Scripta Medica 36

intervju Martin Bigec • Erih Tetičkovič 39

aktualno • Tretji razpis specializacij 48

Mirjana Stantič Pavlinič • Administrativne podatkovne zbirke v poklicni

epidemiologiji in epidemiologiji okolja 52

forum Dušan Keber • Da, kršim pravila 56

• Nova fakulteta – nuja ali nesmisel? 57

zanimivo Marjeta Privšek • Detomor na Slovenskem v devetnajstem stoletju 58

Jože Balažic • Detomor v veljavni luči in praksi prava in sodne medicine 62

Mario Kocijančič • Zgodovina postane tisto, kar je zapisano 66

program strokovnih srečanj • 71

delo zbornice • Zapisniki IO ZZS 88

• Delo odbora za osnovno zdravstvo 97

obvestila Dušan Keber • Dopis Ministrstva za zdravje o uveljavitvi zakona o tajnih podatkih 98

strokovna srečanja Davorin Dajčman • Endoskopski ultrazvok 99

Mirta Koželj • Prirojene srčne napake pri odraslih 101

Aleksander Stepanović • IV. Fajdigovi dnevi 103

Fot

ogra

fija

: D

raga

n A

rrig

ler

Vsebina

Vodstvo Zdravni{ke

zbornice Slovenije

Namesto novoletnih vo{~ilnic smo denar

nakazali v humanitarne namene.

Sre~no 2003!Veliko osebne sre~e,

zdravja in strokovnega zadovoljstva

v novem letu 2003.

7 december 2002 � ISIS

SV. JANEZ OD BOGAKOMUNICIRANJE

Komuniciranje ni veja medicina, je pa organsko vpeto v vse pore zdravniškega delovanja. Na eni strani komunikacija med kolegi v isti stroki, medkolegi iz različnih strok, med kolegi na različnih ravneh (osnovnim, specialističnim, bolnišničnim, zdraviliškim zdravstvom). Na drugi stranikomunikacija z drugim zdravniškim osebjem, pacienti, svojci, nadrejenimi, vodstvom, politiki. Ker si ob novem letu tradicionalno izrekamo dobreželje, želi uredništvo s tokratno naslovnico spomniti, da bi si ob novem letu obljubili, da bomo z vsemi okoli sebe komunicirali tako, kot si želimo,da bi drugi komunicirali z nami. Že en tak dan bo uspeh – za začetek.Srečno, veselo, zdravo, komunikativno leto 2003! Tekst in idejna zasnova: Elizabeta Bobnar Najžer

Matjaž Rode • Letni kongres Svetovnega združenja stomatologov – FDI 104

Uroš Skalerič • Parodontalne raziskave 105

Saška Roškar • Samomor na stičišču genov in okolja 106

Tihomir Ratkajec • Poklicna astma, rak in delo 108

Bojana Pintar • Izkušnje s sedemdnevnim ultratankim estrogenskim obližem 110

V. Paver Eržen, M. Hribar Habinc • Učna delavnica o intubacijah 112

Aleš Tomažič, Pavle Košorok • Tehnike v koloproktologiji 115

Klemen Grabljevec, Helena Burger • Nevrobiološki izsledki za uspešno rehabilitacijo 117

Dušanka Meglič • 5. evropski epileptološki kongres 121

Tatjana Cvetko, Janko Dolinar,

Orjana Hrvatin, Barbara Vavken • Specializanti družinske medicine na obisku pri angleških kolegih 122

Mirjana Stantič Pavlinič • Svetovna zdravstvena organizacija o steklini 124

recenzija Boris Klun • Slovenski medicinski slovar 125

Boris Klun • Zdravnik in skladatelj dr. Anton Schwab 126

tako mislimo Marko Kolenc • Začetek slovenske citologije 127

nove publikacije Anton Grad • Janko Kostnapfel: Spomin, ki boli 127

Matjaž Fležar • Normogram maksimalnega pretoka zraka med izdihom (PEF) 128

Matjaž Najžer • Kako brez zdravil znižati visok krvni tlak 129

Matjaž Najžer • Bolnik in zdravnik – partnerja v komuniciranju 129

zdravniki v prostem času Rok Accetto • Hipertenzija gre na morje 130

Iztok Tomazin • Kailas 131

s knjižne police Marjan Kordaš • J. F. Perkonig: Z dvema jezikoma 136

personalia • 138

koledar zdravniških srečanj • 141

misli in mnenja uredništva Elizabeta Bobnar Najžer • Etika pišočih zdravnikov 154

Sre~no 2003!


Uredni{tvo revije Isis, Atelier IM, Camera d.o.o., Tiskarna Pov{e, Dragan Arrigler

ISIS � december 2002

8

N O V I C E

Na Bledu je bila sredi oktobra è 139.skup{~ina Slovenskega zdravni{ke-ga dru{tva, kar pomeni, da je dru{-

tvo praznovalo 140 let od ustanovitve. Ju-bilejno skup{~ino bodo praznovali nasled-nje leto. Sre~anje se je za~elo z dru{tvenimdelom, z raz{irjeno sejo glavnega odborain glavnega strokovnega sveta SZD, vods-tvo je o svojem delu v preteklem obdobjuporo~alo tudi na skup{~ini. Predsednikdru{tva, prof. Poredo{, je v svojem nago-voru med drugim opozoril, da zdruènoin angaìrano slovensko zdravni{tvo zago-tovo lahko premakne tudi politi~ne odlo-~itve v dràvi, saj si nih~e ne more zakri-vati o~i pred jasno izraènimi in utemelj-nimi strokovnimi stali{~i. Slavnostni go-vornik ob odprtju je bil predsednik Dràv-nega zbora, g. Borut Pahor, ki se je zavzelza dejavnej{o in uspe{nej{o komunikaci-

Letna skup{~ina Slovenskegazdravni{kega dru{tva

jo med stroko in politiko, predvsem zara-di razkoraka med vedno bolj{imi a hkrativedno dra`jimi mo`nosti medicine.

Za~etek tradicionalno bogatega stro-kovnega programa je bil letos naravnan nasoo~enje stroke in politike in k iskanjukomplementarnega delovanja v dobro slo-venskega zdravstvenega sistema. Pod mo-deratorskim vodstvom prof. Sa{e Marko-vi~ so se soo~ili predsedniki zdravni{kihorganizacij, prof. Poredo{, mag. Bitenc inKonrad Ku{trin, dr. med., s predstavnikibolni{nic, prof. Rode, Klini~ni center,prim. Pivec, Splo{na bolni{nica Maribor,in ministrom za zdravje, prof. Kebrom.

Ve~inski strokovni del je bil namenjenobravnavi kakovosti v zdravstvu.

Poslanstvo Slovenskega zdravni{kegadru{tva je tudi v vzpodbujanju druènjain izmenjave izku{enj na {ir{ih dru`benihin humanisti~nih osnovah. V ta namen je

bila v prostorih blejskega hotela Topliceodprta fotografska razstava zdravnikovJurija Kurilla in Tomaà Kunsta. Ob raz-stavi je iz{el tudi li~en barvni katalog.

Na sve~ani ve~erji so bila podeljenapriznanja in sicer: ~astni ~lan Gorenjske-ga zdravni{kega dru{tva, zlati prstaniGZD, priznanja Gregorja Voglarja - GZDin primarijati za leto 2002. Prejemnikebomo objavili v januarski {tevilki v rubri-ki personalia.

�

ebn, Foto: Amadej Lah

Slavnostni govornik na skup{~ini je bil predsednik Dràvnega zbora, g. BorutPahor (prvi z leve). Na sliki so: predsednik SZD prof. Pavel Poredo{, predsednikZZS mag. Marko Bitenc, direktor Vzajemne g. Franc Arhar, predsednik sindikataFides Konrad Ku{trin, dr. med. in direktor ZD Bled mag. Branko Lubej. (z leve)..................................................................................................

Zdravnika Toma` Kunst in Jurij Kuril-lo sta na spremljajo~i fotografski raz-stavi na ogled postavila fotografske im-presije in posnetke narave...............................................


10

N O V I C E

Predsednik Republike Slovenije, gos-pod Milan Ku~an, je na podlagi sed-me alineje prvega odstavka 107. ~lena

Ustave Republike Slovenije, pete alineje 3.~lena in tretje alineje 4. ~lena ter prvega od-stavka 7. ~lena Zakona o odlikovanju ~ast-ni znak svobode Republike Slovenije(Uradni list RS, {t. 24/92) odlikoval s ~ast-nim znakom svobode Republike Slovenijemag. Franca Bohinca in prof. dr. EdvardaGlaserja.

Mag. Franc BohincGospoda mag. Franca Bohinca je pred-

sednik Republike Slovenije, gospod MilanKu~an, odlikoval s ~astnim znakom svobo-de Republike Slovenije za zasluge in prispe-vek pri razvoju in uveljavljanju ekonomikezdravstva in zdravstvenega varstva.

Podelitev odlikovanja je predlagal uprav-ni odbor Dru{tva ekonomistov v zdravstvu,predlog pa so podprli Zveza ekonomistovSlovenije, Klini~ni center Ljubljana in Ko-misija predsednika republike za odlikovanja.

Iz utemeljitve povzemamo:Mag. Franc Bohinc je svojo delovno pot

za~el v gospodarstvu, ̀ e ve~ kot ~etrt stolet-ja pa dela v zdravstvu, kjer najve~ pozorno-

Prejemnika ~astnega znaka svobodeRepublike Slovenije

sti posve~a vpra{anjem racionalnega orga-niziranja zdravstvenega varstva, njegovegafinanciranja in analiti~nega spremljanja raz-li~nih ekonomskih pokazateljev o njegoviu~inkovitosti.

Posebno pozornost je posve~al tudi izo-braèvanju ekonomistov, zaposlenih v

zdravstvu. Z Ministrstvom za zdravstvo, Me-dicinsko fakulteto in GEA Collegeem je bilsoorganizator prve sistemati~ne oblike us-posabljanja iz mened`menta v zdravstvu, kije potekalo na GEA Collegeu. Na njem se jedoslej izobraèvalo 180 direktorjev, ekono-mistov in drugih vodilnih delavcev v zdravs-

Mag. Franc Bohinc (Foto: Jaka Vin{ek/Bobo)..................................................................................

Prof. dr. Edvard Glaser (Foto: Jaka Vin{ek/Bobo)..................................................................................

Predsednik dràve gospod Milan Ku~an z odlikovanci. Mag. FrancBohinc (prvi z desne), prof. dr. Edvard Glaser (tretji z desne) (Foto:Jaka Vin{ek/Bobo)...............................................................................................


11

N O V I C E

tvu. Delovanje mag. Bohinca je tesno pove-zano tudi z ustanovitvijo in vodenjem Dru{-tva ekonomistov v zdravstvu ter z usposab-ljanjem njegovih ~lanov na rednih strokov-nih sre~anjih. Z osnovami ekonomike zdravs-tva je kot predavatelj seznanjal tudi genera-cije {tudentov Visoke zdravstvene {ole vLjubljani.

V zadnjih letih je bilo v Klini~nem cen-tru uveljavljenih veliko organizacijskih spre-memb, ki so imele za posledico bolj{e stro-kovno delo, ugodnej{e in preglednej{e po-slovanje ter ve~jo u~inkovitost dela, s ~imerso se v Klini~nem centru pribliàli evropskimstandardom poslovanja univerzitetnih bol-ni{nic. Pri tem ima mag. Bohinc velike za-sluge.

Prof. dr. Edvard GlaserGospoda prof. dr. Edvarda Glaserja je

predsednik Republike Slovenije, gospod Mi-lan Ku~an, odlikoval za dolgoletno nesebi~-

no, po`rtvovalno zdravni{ko in humanitar-no delo.

Podelitev odlikovanja sta predlagala gos-pod Smiljan Pu{enjak in Obmo~na organi-zacija Rde~ega krià Slovenije iz Maribora,predlog pa so podprli Rde~i kri` Slovenije,Zdravni{ka zbornica Slovenije in Komisijapredsednika republike za odlikovanja.

V utemeljitvi je med drugim zapisano:Prof. dr. Edvard Glaser je prvi specialist

transfuziologije v Sloveniji. Poleg svojih pri-zadevanj v tej medicinski veji - 32 let je bilpredstojnik oddelka za transfuziologijoSplo{ne bolni{nice Maribor, se je è zgodajposvetil humanitarnemu delu, saj je delal priRde~em kriù in sodeloval v krvodajalskihkomisijah. Bil je tudi funkcionar v Zdrav-ni{kem dru{tvu, predsednik upravnega od-bora za izgradnjo Splo{ne bolni{nice v Ma-riboru in {portni zdravnik. Odpiral jezdravstvene postaje, opravljal deùrno slu`-bo, pa tudi rentgenske preglede krvodajal-cev na terenu. [tiri desetletja je bil organi-

zator prostovoljnega krvodajalstva v Mari-boru in v Sloveniji. Bil je tudi predsednikDru{tva za boj proti raku [tajerske in imel{e vrsto drugih strokovnih in {portnih funk-cij.

Prof. dr. Glaser je v krvodajalstvo intransfuziologijo uvedel vrsto novosti, tako:moderno diagnostiko hepatitisa, anti-HIV,diagnostiko Rh in druge inkompatibilnostis preventivo, konzervacijo krvi, diagnosti-ko tumorskih markerjev, antikoagulantnoambulanto in drugo. Je soavtor filma o prviintrauterini fetalni transfuziji {e nerojene-mu otroku. Izdajal je publikacije “100 letrentgenskih àrkov skozi prizmo medicine,veterine in medikohistorikov”. Bil je preda-vatelj na Visoki zdravstveni {oli Maribor, naLjudski univerzi in pri Rde~em kriù, pa tudina strokovnih kongresih in seminarjih {iromEvrope in Amerike. Bil je prvi zdravnik invodja kirur{ke ekipe Maribora na potresnempodro~ju v ^rni gori.

�


12

N O V I C E

1212

Med 26. in 29. septembrom letos jebilo na{e Zdruènje gost nem{ke-ga oftalmolo{kega zdruènja. Ob

njegovi jubilejni 100. obletnici so v okvirukongresa DOG v Berlinu pripravili nem{-ko-slovenski simpozij, kakovosten in pri-jeten strokovni dogodek, ki je na simbolniravni povezal oftalmologiji obeh dràv inpripravil pogoje za nadaljnje sodelovanje.Za pobudo in izpeljavo tega dogodka smodol`ni iskrene zahvale prim. dr. BojanuGra~nerju, podpredsedniku ZOS in dolgo-letnemu predstojniku O~esnega oddelka vMariboru, ter dr. Rolfu Greweju s straniDOG. Poleg pokritja stro{kov udele`be 8kolegov na kongresu nam je nem{ko zdru-ènje podarilo {e 10 enotedenskih {tipen-dij po 1.100 EUR za ogled nem{kih klinik

Slovensko oftalmolo{ko zdruènje kot gost ob100. obletnici nem{kega oftalmolo{kega zdruènja

Marko Hawlina

po na{em izboru, kar je velikodu{na gesta,ki bo nedvomno poglobila stike med na{i-mi in{titucijami.

V Berlinu sem nekoliko v {ali, a v spo-min na{im prihodnjim rodovom dejal, dabo ob 100. obletnici na{ega Zdruènja na{gost Nem{ko oftalmolo{ko zdruènje. ê-prav ima oftalmologija pri nas prek 100-let-no tradicijo, je bila oftalmolo{ka sekcija priSlovenskem zdravni{kem dru{tvu ustanov-ljena leta 1947. Torej bomo letos prazno-vali 55-letnico na{ega zdruènja in za naj-mlaj{e med nami je leto 2047 tisto, ki si gavelja zapomniti.

Da pa ne bi ~akali tako dolgo, bomo èletos s posebnim zadovoljstvom v Sloveni-

ji sprejeli na{e gostitelje iz Berlina, predsed-nico nem{kega zdruènja oftalmologov,prof. dr. Gabriele Lang in njenega moà,prof. dr. Gerharda Langa, predstojnika uni-verzitetne klinike v Ulmu, generalnega se-kretarja Evropskega odbora za oftalmolo-gijo (European Board of Ophthalmology)in tudi avtorja nove èpne izdaje Oftalmo-logije zalo`be Thieme, ki je priljubljena zla-sti med na{imi {tudenti medicine.

Kot vabljena predavatelja se bosta ude-leìla 4. kongresa slovenskih oftalmologov,ki so ga tokrat, ob upanju na skoraj{njo vse-litev v nove prostore oddelka, organiziralikolegi iz Maribora pod vodstvom novepredstojnice oddelka, doc. dr. Du{ice Pa-hor. Veselimo se tudi ostalih vabljenih pre-davateljev: na{ega prijatelja prof. dr. Man-freda Mertza, predstojnika O~esne klinikeRecht der Isar v Münchnu, prof. dr. Wer-nerja Spileersa, predstojnika Univerzitetneo~esne klinike v Leuvnu, prof. dr. G. Lang-manna in prof. dr. Andree Langmann zO~esne klinike v Gradcu. Veseli smo tudiprof. dr. Vjekoslava Dorna, priznanega u~i-telja tudi mnogih na{ih podiplomskih {tu-dentov v Zagrebu. Na povabilo na{ih spon-zorjev Pharmacie, MSD in Bausch&Lombso vabljeni {e trije predavatelji iz tujine.Med njimi se {e posebej veselimo ponov-nega obiska prof. dr. Alma iz [vedske, ki jev terapijo glavkoma uvedel koncept uveo-skleralnega odtoka. Ugledni gosti bodoobogatili na{ kongres in nam postavili ko-ristno strokovno ogledalo.

Leto 2000 je bilo z dograditvijo nove o~e-sne klinike za na{o stroko prelomno. Upa-mo, da bo kmalu po leto{njem kongresudokon~an tudi nov o~esni oddelek bolni-{nice v Mariboru. Z veliko upanja gledamov prihodnost na{e stroke, ki bo, seveda obrazumevanju ZZZS za pove~anje rednegaprograma, sposobna skraj{ati ~akalne dobein nuditi resni~no vrhunsko obdelavo na-{ih bolnikov.

�

Gostujo~i udele‚enci 100. kongresa nem{kega oftalmolo{kega zdru‚enja. Z leveproti desni: doc. dr. Du{ica Pahor, prim. Bojan Gra~ner, dr. med., prim.Toma‚Gra~ner, dr. med., asist. mag.Vladimir Pfeifer, doc. dr. Marko Hawlina, dr. med.,in doc. dr. Branka Stirn Kranjc, dr. med...................................................................................................


14

N O V I C E

Sekretariat Stomatolo{ke sekcije SZD jena eni od svojih sej sklenil, da bo pova-bil v Maribor enega od pomembnih

funkcionarjev v Svetovnem zobozdravni{-kem zdruènju - FDI, prof. dr. Mersela, kije u~itelj na stomatolo{ki fakulteti v Jeruza-lemu. Prilo`nost, ko je bil prof. Mersel nakongresu FDI na Dunaju, se je pokazala kotidealna, da se to povabilo tudi uresni~i.

Stomatolo{ka sekcija SZD in odbor za zo-bozdravstvo pri Zdravni{ki zbornici sta zatov Mariboru v soboto, 5. oktobra, pripravilastrokovno in stanovsko sre~anje za sloven-ske zobozdravnice in zobozdravnike.

V prvem delu je prof. Mersel govoril o po-menu poznavanja sprememb v ustni votlini

Profesor Aleks Mersel v Mariborupri starostnikih in v seriji diapozitivov tudiprikazal prakti~ne re{itve, ki jih lahko prisvojem delu uporabi vsak klini~ni zobo-zdravnik. [e enkrat se je pokazalo, da lahkotudi profesor govori enostavno in iz prakseza prakso. Najve~krat je prav obratno, saj vr-hunski strokovnjaki v~asih poslu{alstvu pri-kaèjo re{evanje in zdravljenje tako zaplete-no, da “praktikusu “ skoraj dokaèjo, da ontako ne zna delati. Prof. Mersel pa je, ~etudije res vrhunski strokovnjak, v svojem pre-davanju prikazoval samo take re{itve, ki jihlahko naredi vsak zobozdravnik.

V drugem delu so besedo povzeli ~laniodbora za zobozdravstvo. Evgenij Komlja-nec, dr. stom., je na kratko opisal delo od-

bora in poro~al o glavnih problemih, zlasti,kako spraviti v ìvljenje specializacije v sto-matologiji. Drugi prisotni ~lani odbora sonato odgovarjali na vpra{anja iz avditorija.

Razprava je bila zelo ìvahna. Organiza-torja, ki je sre~anje pripravil v hotelu Haba-kuk, je presenetil {tevilen obisk, saj je biladvorana povsem polna in so morali prinesti{e veliko stolov. Zbralo se je namre~ preko100 kolegic in kolegov iz vse Slovenije.

Zunaj je bil prekrasen dan, ki je kar vabilna sprehod, pa vendar je dvorana ostala pol-na do konca. To pa je gotovo najve~je priz-nanje organizatorju.

�

Matja` Rode

Mnenje sekcije pedontologov SZD o uporabifluoridov v otro{kem in mladinskem zobozdravstvu

Fluoridi so {e vedno edino profilakti~no sredstvo za za{~ito zob pred zobno gnilobo. Fluoridi so ob pravilni uporabi in upo{tevanju vsehokoli{~in, ki predpisujejo njihovo uporabo - po mnenju SZO in FDI - zdravju ne{kodljivi.Sekcija pedontologov SZD se temu mnenju pridruùje in fluoride priporo~a kot sredstvo v boju proti zobni gnilobi.Zdravniki in zobozdravniki se morajo dràti pravil, ki veljajo za predpisovanje fluoridov. To predpisovanje je individualno. Star{emotrok mora biti natan~no pojasnjeno delovanje in uporaba preparatov, ki vsebujejo fluoride.

Slovensko zdravni{ko dru{tvoSekcija pedontologov

Radost vsakega organizatorja: polna dvorana.......................................................................

Organizatorji in gost sre~anja (od leve proti desni): A. Vel-kov, dr. stom., E. Komljanec, dr. stom., O. Herman, dr. stom.,dr. M. Rode, dr. stom., prof. Mersel, J. Vrbo{ek, dr. stom........................................................................


17

N O V I C E

Zapisana datuma ozna~ujeta na{e prvoin zadnje, a upajmo, da ne poslednjesre~anje in druènje s strokovnjakom,

ki je slovenskim ortodontom in ortodontijiodstrl pogled v svet ortodontije, ki obrav-nava paciente s fiksno tehniko ravnega loka.Desetletno obdobje je uspelo naplesti z njimskorajda prijateljske in ne le kolegialne vezi.Ni samo on prihajal k nam, z veseljem jesprejel na svojem delovnem mestu tudi slo-venske ortodonte. Bil je in je {e vedno na{svetovalec za situacije, ki se pojavijo pri ne-posrednem delu v ortodontskih ambulan-tah. Seznanil nas je z razli~nimi materiali insvetoval njihovo uporabo. Po desetih letihè petnajst novo iz{olanih specialistov nimave~ predsodkov pred uporabo tehnike rav-nega loka, jo odgovorno in uspe{no uporab-lja, ker je postala tudi del programa specia-lizacije.

[tevilo slovenskih ortodontov, ki {e neobravnavajo svojih pacientov s fiksno orto-dontsko tehniko, pa tudi ne bi ve~ preseglo{tevila prstov obeh rok. Zato smo zadovolj-ni in veseli, da je pred desetimi leti k namna{el pot dr. Miroslav R. Mila~i}.

Po njegovem prvem te~aju, ki je potekalod 28. 6. do 1. 7. 1992 v Ljubljani v zdravs-tvenem domu na Metelkovi, se je formiralaskupina ortodontov, ki so èleli fiksno teh-niko ravnega loka vpeljati v svoje ambulan-te kot rutinsko tehniko ortodontske obrav-

Deset Mila~i~evih te~ajev(28. 6. 1992 - 12. 10. 2002)

nave. Skupina SWA je de-lala strokovno, marljivoin zavzeto, pridruèvaliso se ji vedno novi ~lani innastalo je Slovensko orto-dontsko dru{tvo, ki namje organiziralo vse nasled-nje Mila~i}eve te~aje sprijaznim gostoljubjemtovarne Lek.

V okviru njegovih de-setih te~ajev se je ve~inaslovenskih ortodontov intudi veliko kolegov iz so-sednjih dràv usposobiloza zdravljenje malokluzijs tehniko ravnega loka.Vsakoletne ankete pokon~anih te~ajih so potr-dile zadovoljstvo udeleèncev in njihovo pri-dobljeno teoreti~no in prakti~no znanje zazdravljenje razli~nih malokluzij.

Da smo si izbrali pravega u~itelja, potr-jujejo podatki, da je v svoji ortodontski am-bulanti v Sionu ([vica) do sedaj obravnavalpreko osem tiso~ pacientov, ki so strokovnobrezhibno tudi dokumentirani. Dejavno jesodeloval na {tevilnih kongresih in simpo-zijih ter objavil preko dvajset ~lankov v od-mevnih strokovnih revijah. Je med prvimiortodonti v Evropi, ki je postal ~lan Euro-pean Board of Orthodontists, ko je v Valen-

ciji leta 1997 odli~no opravil teoreti~ni inprakti~ni izpit, ki je pogoj za ~lanstvo. V ok-viru podiplomskega izobraèvanja za orto-donte in stomatologe vodi {tevilne te~aje vrazli~nih dràvah - [vici, Hrva{ki, Srbiji,Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Rusiji in de-setkrat tudi è pri nas v Sloveniji.

Vse znanje, ki smo ga uspeli od njega pri-dobiti, naj koristi in pomaga predvsem na-{im malim in velikim pacientom!

�

Mojca Velikonja Vagner

Pred desetimi leti.......................................................................

Danes.......................................................................

Dr. Miroslav R. Mila~i}.......................................................................


18

N O V I C E

NEKAJENJE ZA ZDRAVJE

Ameri~ani postajajo vse bolj zdravstve-no zavedni. Pri tem jim najbolj po-magajo in jih spodbujajo zdravniki

(in ostali zdravstveni delavci ter ostali stro-kovnjaki, ki se posredno ali neposredno uk-varjajo s skrbjo za zdravje in vitalnost), patudi mediji vseh vrst in oblik, na vseh ravneh.Za najbolj “zdravstveno ozave{~eno, navdu-{eno in prodorno” zvezno dràvo v ZDA ènekaj ~asa velja son~na Kalifornija. Rezul-tati anket v zadnjih petih letih kaèjo, da sotamkaj{nji prebivalci v svoje zdravje, mla-dostnost in vitalnost pripravljeni investiratinajve~ svojega ~asa in energije, obenem paso v te namene pripravljeni tudi najglobljese~i v èp. Obenem imajo v Kaliforniji tudinajbolj strogo in radikalno protikadilsko za-konodajo. Ko so pred osmimi leti tovrstnizakon uvedli v Kaliforniji, je bil dejanskosprejet prakti~no soglasno, v New Yorku paso predlagatelji zakona dele`ni ve~ kritik,predvidevane legalne novosti pa nimajosplo{ne podpore. Tudi zaradi druàbne tra-dicije, ki je v New Yorku vezana na gostilne,taverne in druge gostinske lokale, v katerihje uìvanje tobaka in toba~nih izdelkov do-kaj priljubljeno. Strokovnjaki napoveduje-jo, da bo sprejetje in uveljavljanje tovrstnerestriktivne protitoba~ne zakonodaje vpli-valo na spremembo utripa ne le v New Yor-ku, marve~ v celotni zvezni dràvi.

Son~ni Kaliforniji si ob bok prizadevastopiti New York. Za kakovostno zdravstve-no preventivo si je v svojih mandatih naj-bolj prizadeval prej{nji ̀ upan Rudolph Giu-liani, ki se je boril predvsem proti nasilju,brezposelnosti, kriminalu, uìvanju drog,maliganov in ostalih snovi, ki povzro~ajozasvojenost, in s to svojo “preventivo” uspelprihraniti precej{nja sredstva iz zdravstve-nega prora~una. Newyor~ani, ki se èlijo vsvojem preventivnem navdu{enju ~imboljpribliàti Kalifornijcem, so novega ùpanaè podprli v prizadevanjih na podro~ju pro-tikadilske zakonodaje. Tako naj bi MichaelR. Bloomberg v New Yorku kmalu uvedelnajstro`ji, najbolj radikalen protikadilski za-kon, ki mu trenutno najbolj nasprotuje ka-dilski lobi, pa tudi predstavniki restavracijin gostinskih lokalov - prepri~ani so, da sebodo zaradi napovedane omejitve na toba~-nem podro~ju njihove poslovne mo`nosti inperspektive drasti~no poslab{ale. Julija letos

je Bloomberg z odlo~no potezo napovedalboj proti kajenju, ko je uvedel davek na to-bak in toba~ne izdelke, kar je povzro~ilo zna-ten upad prodaje (kar za tretjino) in porabeteh, zdravju nevarnih snovi. Prispevek kzdravstvenemu potencialu bodo strokovnja-ki lahko dolo~ili oziroma izra~unali {ele ~eznekaj let. �

nm

Vira: UPI, CNN

ZDRAVNIK IN ETIKA

Kanadski strokovnjaki s podro~ja bio-etike prou~ujejo {ir{e pravne in eti~-ne vidike medicine, prava in ostalih

znanosti. Po mnenju prof. dr. Margaret A.Somerville, avstralske profesorice medicinein prava, direktorica Centra za medicino, eti-ko in pravo na montrealski univerzi McGill,ostaja tudi na pragu 21. stoletja spo{tovanjeìvljenja temeljna vrednota ~love{tva, ki jomorajo in so jo dol`ni spo{tovati tudi zdrav-niki (in ostali zdravstveni delavci). Brutal-nost, ignoranca in neob~utljivost so lastno-sti, ki so nezdru`ljive s poslanstvomzdravnika in hkrati nezdru`ljive tudi s Hi-pokratovo zaprisego. Po prepri~anju avstral-skih sodnih medicincev in bioetikov pa mo-rajo zdravniki spo{tovati in podpirati vsa ̀ i-va bitja - ne le ~loveka, marve~ tudi ìvali,rastline in naravo nasploh. Za zdravnika, kirazmi{lja in ravna korektno, je pomembno,da ne zakriva, zataji in zavira moralne in-tuicije v svoji eti~ni rahlo~utnosti. Prof. dr.Margaret A. Somerville s sodelavci ugotav-lja, da zdravniki pod pritiski in iz najrazli~-nej{ih vzrokov danes sprejmejo {tevilne od-lo~itve in po~nejo veliko stvari, na katereniso posebej ponosni oziroma si èlijo, dane bi postale del splo{ne eti~ne naravnano-sti zdravnikov. Etika je pomembna na vsehpodro~jih in {tevilne stroke pogre{ajo svojozaprisego po vzoru Hipokratove. Omenje-no potrebo so leta 1999 na konferenci Unes-ca o globalni znanosti javno izrazili tudi {te-vilni Nobelovi nagrajenci, ki so se strinjali,da bi morala tudi znanstvenike zavezovatisplo{no veljavna in obvezna zaprisega, povzoru “o~eta” moderne medicine, velikegaHipokrata, ki na piedestal postavlja zahte-vo: Primum nihil nocere. �

nm

Vir: ZDF

NOVE MOŽNOSTIZDRAVSTVENE OBRAVNAVE

Najnovej{a tehnologija omogo~a bol-nikom in uporabnikom zdravstve-nih storitev, da so nenehno v stiku z

izbranim (le~e~im) zdravnikom, ne da bi zatomorali v ambulanto ali na kliniko ter izgub-ljati dragocen ~as in energijo v prenapolnje-nih ~akalnicah. Zdravljenje oziroma medicin-ska obravnava preko interneta, telefona in te-lekomunikacijskih medijev v razvitem svetuuspe{no nadome{~ajo (ali vsaj dopolnjujejo)ambulante in omogo~ajo dolo~itev diagnoze(diferencialno diagnosti~no obdelavo) na da-ljavo.

“Telecare”, mo`nost u~inkovite zdravni{-ke pomo~i na daljavo, ki je namenjena pred-vsem kroni~nim bolnikom, ki so doslej mo-rali hoditi na redne zdravni{ke preglede inkontrole v to~no dolo~ene ambulante, se jemo~no razmahnila v ZDA, Kanadi, na Japon-skem in drugod po svetu, zadnji ~as pa jo us-pe{no preizku{ajo in uvajajo tudi na izbranihklinikah v Nem~iji. S pomo~jo daljinskegaopazovanja in komunikacije s pacienti, ki soopremljeni z mobilniki, je mogo~e mo~no zre-ducirati {tevilo fizi~nih obiskov v ordinacijahin ambulantah, kar seveda predstavlja ugod-nost (razbremenitev) tako za bolnika kot tudiza zdravnika (in ostalo medicinsko osebje).

Zahvaljujo~ sistemu “Telecare” rutinskiobiski pri zdravniku niso ve~ nujni, saj si lah-ko dolo~ene znane in uveljavljene teste (RR,krvni sladkor, EKG, holesterol in ma{~obe),ki so ne le nadle`ni, marve~ tudi energetskoin ~asovno zahtevni (izostanek z dela oziro-ma manj prostega ~asa) in zato poslab{uje-jo kakovost ìvljenja bolnika, izvedejo pa-cienti kar sami, doma. Posamezne meritvepomembnih parametrov lahko pacientopravi sam, rezultate pa takoj avtomatskoposreduje zdravniku, ambulanti ali bolni-{nici po telefonu (mobilnik) ali preko ra~u-nalnika (elektronska po{ta).

Zadeva, ki je sedaj prijazna predvsem bol-nikom in zdravnikom (manj gne~e pred ordi-nacijami, kraj{e ~akalne dobe, manj stresa inprimerov “hospitalizma”), naj bi s~asoma po-menila tudi znaten prihranek v zdravstveniblagajni in v gospodarstvu nasploh (bolni{kaodsotnost, izgubljeni ~as, stro{ki za obiskzdravnika, honorarji za delo, ki ga bolnik se-daj opravi sam, ipd.). ��nm

Vir: ZDF


20

N O V I C E

ZDRAVNIK NA TRGUDELOVNE SILE

Raziskave na vseh celinah pri~ajo, daljudje, kljub nezadr`nemu staranjusvetovnega prebivalstva, {e vedno ne

cenijo in spo{tujejo dovolj znanja in izku-{enj, pa tudi ostalih prednosti, ki jih v sebizdruùjejo predstavniki odraslega in starej-{ega prebivalstva. Rezultati statistik, ki so jihstrokovnjaki Eurostat izvedli v dràvah ~la-nicah EU, pri~ajo, da za iskalce zaposlitve,starej{e od 40 let, situacija ni ravno ro`nata.Ugotovitev velja tudi za zdravnike, vendarpa je starostna meja med zdravniki, zlasti vVeliki Britaniji (kjer se je starostna meja zave~ino profilov v zadnjem ~asu pomaknila{e ni`je - s 50 na 40 let), premaknjena navz-gor. Tako imajo zdravniki dokaj dobre mo`-nosti za uspeh na trgu delovne sile tja do 45.ali celo 50. leta starosti. Po Abrahamu pa tudinjim ni ravno lahko dobiti izbrane (sanjske)zaposlitve. Poznavalci so prepri~ani, da biravno zdravniki lahko u~inkovito pripomo-gli k pospe{eni ìvahnosti in odpravi pred-sodkov v zvezi s starostjo na trgu delovnesile. Tako s svojo dejavnostjo v ambulantahkot tudi v medijih in v ìvljenju nasploh.Zdravniki ljudi najla`je pou~ijo in prepri-~ajo, da zrelost nikakor {e ne pomeni neus-pe{nosti, neu~inkovitosti, pe{anja mo~i, bo-lezni in psihofizi~nega propadanja.

�

nm

Vira: Eurostat, BBC

ZARODEK KOT VIRPRODUKCIJE

Skupina avstralskih in ameri{kih stro-kovnjakov z univerze v Montrealu inKaliforniji se je odlo~ila, da pod drob-

nogled vzame zarodek in njegovo nadaljnjousodo. “Izdelovanje” zarodkov v “tovarni zaizdelavo ~love{kih zarodkov” izklju~no za“izrabo” je po njihovem mnenju popolno-ma nesprejemljivo. êprav naj bi zarodkeuporabili za izdelavo organov, tkiv in pro-duktov za transplantacijo v medicini. Ome-njeni strokovnjaki nasprotujejo transmisijiìvljenja z namenom takoj{njega “pokon~a-nja” in pretvorbe v izdelke. Prav tako nas-

protujejo tudi eksploataciji popkovnice inplacente. Zlasti slednja po mnenju skupinestrokovnjakov pod vodstvom dr. MargaretSomerville dejansko pripada otroku in nemateri. Otrok seveda ne more dati pristan-ka za nadaljnjo uporabo. Vseeno so prepri-~ani, da jo je kot zavrèno tkivo potrebnouporabljati v skladu z medicinsko (splo{no)etiko. Avstralci so prepri~ani, da njihovomnenje deli ve~ina eti~no naravnanih zdrav-nikov. �

nm

Vir: CNN Science

MOBILNI TELEFON V ZOBU?

Na leto{nji razstavi Kraljevega koli-dà za Umetnost (Royal College ofArts) v Londonu, ki vsako leto or-

ganizira “Poletno razstavo inovativnih krea-cij v arhitekturi, dizajnu, komunikacijah,tehnologiji, modi in tekstilnih znanostih”(http://www.rca.ac.uk/show2002/RCAHtml/index.html) , sta {tudenta - iznajdite-lja James Auger in Jimmy Loizeau iz VelikeBritanije predstavila prototip naprave “zob-ni mobitel.” “Zobni mobitel” je od vseh raz-stavljenih naprav najbolj vzbudil domi{ljijoobiskovalcev. Tak{na naprava nemre~ omo-go~a sprejem brezì~nih telefonskih klicev,poslu{anje glasbe in celo povezave s spletni-mi stranmi na internetu, ki vsebujejo pro-grame za prepoznavanje glasu (voice-recog-nition software), ne da bi kdorkoli v bliìnisploh kaj opazil oziroma sli{al. Nasploh idejao zobnem mobitelu predstavlja velik napre-dek pri diskretnem prenosu informacij, karbi pomenilo tudi neverjeten preobrat v na-~inih inter- ter intra-osebne komunikacije.

Prototip zobnega mobitela bi se nam naj-br` zdel popolnoma verjetna zadeva, ~e biga sre~ali v kak{ni detektivki ali paznanstvenofantasti~nem filmu. Toda JamesAuger in Jimmy Loizeau sta svoj prototip ̀ eprodala podjetju Media Lab Europe iz Irske,katerega najbolj znan razsikovalni partnerv razvijanju novih tehnologij je UniverzaMassachusetts Institute of Technology(MIT) iz Bostona, MA.

Kaj je pravzaprav zobni mobitel in kakodeluje?

Z vgradnjo zobnega mobitela bi zobo-zdravnik v ko~nik (ali v zobni implantat) na-

mestil miniaturni, brezì~ni, mobilni nizko-frekven~ni sprejemnik, ki lahko sprejema di-gitalne zvo~ne signale ter miniaturni kon-verter/vibrator, ki vsebuje majhno kovinskoplo{~ico. Sprejemnik posreduje ujete digi-talne zvo~ne signale do vibratorja, ki zvo~-ne signale spremeni v mehansko valovanjein jih po ~eljustni kosti prenese vse do no-tranjega u{esa (kostna resonanca), kjer jihzaznamo kot glasovna sporo~ila. To pogo-juje dejstvo, da lahko sporo~ila sli{i le upo-rabnik zobnega mobitela ter nih~e drug, kibi se nahajal v fizi~ni bliìni ali pa bi èlelprislu{kovati telefonskim pogovorom. Zra-ven sprejemnika ter vibratorja bi bila v zobvne{ena tudi miniaturna naprava z mikro-fonom, kar bi omogo~ilo, da bi s uporabniklahko odzval na telefonske klice.

�

Mateja de Leonni Stanonik

SPOŠTOVANJE STAROSTI

Japonska, ki velja za deèlo dolgove~no-sti, saj v deèli ve~nega smehljaja ̀ ivi kar18.000 sto- in ve~letnikov ({tevilo stolet-

nikov, najve~ jih ̀ ivi na Okinawi, med kate-rimi je kar 84 odstotkov ènsk, pa se vsakoleto pove~a za 10 do 20 odstotkov), je spo-{tovanje do starosti uspela vtkati v vse poreìvljenja. Tudi in predvsem na podro~juzdravstva, kjer so seniorji dele`ni posebneskrbi in pozornosti. Vse to se odraà tudi vdelovanju in ravnanju zdravstvenih oblasti,ki natan~no vodijo seznam sto- in ve~letni-kov ter se jih ob pomembnih dogodkih tudispomnijo. Minister za zdravstvo ohranja ~a-stitljivo tradicijo in vsakomur, ki dopolni stolet, v imenu dràve po{lje vo{~ilnico z naj-bolj{imi ̀ eljami in simboli~no darilo. Ta po-zornost z ministrstva za zdravstvo, namenje-na dolgove~nim Japoncem, se ohranja ̀ e {ti-rideset let, letos pa je japonska vlada poslalasvojim “koreninam” za darilo kar 10.052 sre-brnih skodelic.

Japonci predstavljajo pravo nasprotje {te-vilnih evropskih dràv, v katerih ministri zazdravstvo in njihovi sodelavci starostnikeobravnavajo predvsem kot “breme za pro-ra~un”. �

nm

Vir: AFP


23

N O V I C E

V Krki so se è pred leti odlo~ili za t. i.zvezni oziroma fazni proces investi-ranja v razvoj. Tako je leta 1995 za-

~el delovati sodoben Razvojno-kontrolnicenter I, ki se mu je danes pridruìl {e RKCII, na~rtujejo pa tudi ̀ e izgradnjo naslednje-ga objekta, poimenovanega RKC III. S po-stopno izgradnjo moderne razvojne infra-strukture se uspe{no prilagajajo vedno os-trej{im pogojem na podro~ju razvoja novihfarmacevtskih generi~nih izdelkov. V svojemprodajnem asortimanu ima Krka danes dvetretjini lastnih farmacevtskih izdelkov. Naslovenskem trgu, kjer po ocenah zna{a de-le` generi~nih zdravil razli~nih proizvajal-cev manj kot polovico (35-40 odstotkov)vseh prodanih zdravil, ima Krka 40-odstot-ni dele` v strukturi prodaje generi~nih zdra-vil.

Idejna zasnova za objekt je nastala ̀ e leta1997. Z izvajalskimi deli so v podjetju pri~e-li leta 2000. Pri pripravi na~rtov, izgradnjiin opremi so Krkini strokovnjaki sodelovaliz vrsto prete`no slovenskih podjetij, le priidejni zasnovi in pri izgradnji sistema za pri-pravo in distribucijo zraka so sodelovala tudituja podjetja. Objekt je bil dokon~an avgu-sta 2002, oktobra pa so ̀ e pridobili dovolje-nje za poskusno obratovanje. Vrednost na-lo`be v najnovej{o Krkino pridobitev zna{a1,5 milijarde tolarjev.

Na 3.300 m2 povr{in v {tirinadstropnistavbi Razvojno-kontrolnega centra II soprostor na{li razvojno-raziskovalni labora-

toriji za trdne, poltrdne in teko~e farmacevt-ske oblike, pilota za razvoj trdnih farmacevt-skih oblik, laboratoriji za raziskave morfo-logije in fizikalnih lastnosti u~inkovin ter far-macevtskih pripravkov in Sektor za uprav-ljanje kakovosti. Trenutno v objektu dela 60zaposlenih.

Najpomembnej{i del objekta predstavljapilota trdnih farmacevtskih oblik. To so so-dobno oblikovani prostori, ki omogo~ajo lo-gi~en potek procesov, pretok ljudi in mate-rialov. 400 m2 prostorov je klasificiranih ponajvi{jih standardih EU. V njih je visokastopnja ~istosti, ki je zagotovljena z ustrez-no izvedbo prostorov in sistemom prezra-~evanja. Vstopanje in izstopanje ljudi v teprostore poteka prek garderob za preobla-~enje, lo~eno pa poteka pretok materialov.V njih je moèn razvoj izdelkov po standar-dih dobre proizvodne prakse, ki jih zahte-vajo regulatorne oblasti po vsem svetu. Teh-nolo{ki procesi, ki potekajo v klasificiranemdelu razvojne pilote, so tehtanje, mletje, me-{anje, granuliranje, su{enje, sejanje, tableti-ranje, filmsko oblaganje, peletiranje in pa-kiranje.

V piloti bo moèn razvoj izdelkov in teh-nolo{kih procesov, prenos izdelkov iz labo-ratorijskega v pilotno merilo ter izdelavavzorcev za stabilnostne, bioekvivalen~ne inklini~ne {tudije, ki so pogoj za pridobitev do-voljenja za prodajo zdravil.

Delo na podro~ju razvoja novih farma-cevtskih generi~nih izdelkov se je v zadnjih

Krka odprlaRazvojno-kontrolni center II

letih bistveno spremenilo. Vedno agresivnej-{i nastop originatorskih in konkuren~nih ge-neri~nih podjetij ter zaostreni pogoji, ki jihpostavljajo regulatorne oblasti, zahtevajo odmodernih generi~nih proizvajalcev, da vla-gajo v razvoj svojih izdelkov vedno ve~ zna-nja in sredstev.

Sodobni tehnolo{ki razvoj generi~nih iz-delkov è v samem za~etku zahteva ocenopatentne situacije, ki se je v zadnjih letih rav-no na podro~ju formulacij, procesov in ka-rakterizacije zdravilnih u~inkovin mo~nozaostrila. Na osnovi tak{ne ocene morajo vKrki nov izdelek razviti po neodvisni poti,ki je inovativna in jo pogosto tudi sami za{-~itijo, najve~krat s patenti.

V Krki ne èlijo razvijati samo klasi~nihgeneri~nih izdelkov, ampak tudi izdelke, kibodo nosili “nekaj ve~” od konkuren~nih,pri ~emer morajo seveda izpolnjevati osnov-ne generi~ne zahteve: bioekvivalentnost inbistveno podobnost z originatorjevim izdel-kom. S tem zagotavljajo svojim izdelkom navedno bolj konkuren~nem generi~nem trguprepoznavnost in tr`no prednost. Zato jeKrka danes inovativno generi~no podjetje.

Nalo`ba v RKC II spada v t. i. zvezni pro-ces investiranja v Krkin razvoj, ki poteka èdeset let. Vsaka investicija je podprta s kri-ti~no maso kadrov in njihovega znanja, po-trebnega za razvoj tehnolo{ko izredno zah-tevnih formulacij, procesov ter njihovegavrednotenja, in z na~rtom uvajanja novih iz-delkov v Krkino paleto zdravil. �

mn

23. oktobra 2002 so v Krki slovesno odprli nov Razvojno-kontrolni center II. âstni gost in slavnostni govornik je bil ministerza zdravje, prof. dr. Du{an Keber. Predsednik uprave in generalni direktor Krke je v svojem nagovoru poudaril pomen 1,5

milijarde tolarjev vredne investicije za nadaljnji razvoj inovativne generike v podjetju.

Spletna stran Zdravni{ke zbornice Slovenijehttp://www.zzs-mcs.si


24

N O V I C E

Ob leto{njem ob~inskem praznikumestne ob~ine Nova Gorica sta pre-jela nagrado mestne ob~ine dva

zdravnika: prim. dr. Krunoslav Margi}, dr.med., in Igor Pavlin, dr. med.

Utemeljitev nagrade mestne ob~ine NovaGorica:

Nagrado mestne ob~ine nova goricaprejmeta Krunoslav Margi}, dr. med., inIgor Pavlin, dr. med., za izjemne dose`ke napodro~ju o`je specialne veje medicine, kirur-gije roke in plasti~ne kirurgije v smislu delav praksi in smislu razvoja in prenove znanjav njunem delovnem okolju.

Dr. Krunoslav Margi} se je na kirur{kemoddelku {empetrske bolni{nice dr. FrancaDerganca zaposlil leta 1975, nato opravil po-diplomski {tudij, specialisti~ni izpit iz splo-{ne kirurgije, doktoriral na temo: “Celjenjepo{kodovanih malih ̀ il.” in se strokovno iz-popolnjeval na treh vrhunskih ameri{kih kli-nikah. Od leta 1985 je vodja oddelka za pla-sti~no in rekonstruktivno kirurgijo.

Krunoslav Margi} in Igor Pavlin

Dr. Igor Pavlin se je v {empetrski bolni-{nici zaposlil takoj po opravljeni diplomi leta1976, od opravljenega specialisti~nega izpi-ta iz splo{ne kirurgije pa dela na oddelku zaplasti~no rekonstruktivno kirurgijo.

Kot mlada zdravnika sta se sre~ala v {em-petrski bolni{nici in odtlej je njuna strokov-na pot tesno povezana. Bogate izku{nje stasi nabirala v 80. letih, ko je bila Ljubljanaprizori{~e sre~anj najuglednej{ih svetovnihstrokovnjakov s podro~ja kirurgije roke inmikrokirugije, in jih prena{ala v doma~obolni{nico, ki je tako na tem podro~ju bli-skovito napredovala in nudi najsodobnej{omedicino. Dr. Margi} in dr. Pavlin sta v svojedelovno okolje prinesla medicinske dose`-ke in postopke, ki sodijo v svetovni medi-cinski vrh. To jima priznava tudi tujina. Nju-no bogato znanje je pomagalo prenekatere-mu pacientu z druge strani meje, prav takosodelujeta z italijanskimi kolegi, kar je po-rodilo sporazum med {empetrsko in gori{-ko bolni{nico. Dvojica Margi} - Pavlin je vkirur{ko delo bolni{nice vnesla {tevilne no-

vosti, nekatere tehnike imajo pionirski, dru-ge inovacijski zna~aj. Zdravnika specialistapa se odlikujeta tudi po izjemni storilnosti,toplem in zavzetem odnosu do bolnikov ternesebi~nem prena{anju znanja na mlaj{ekolege. Njuni uspehi so plod skupnega dela,odmevni v {ir{em doma~em in tujem oko-lju, z visoko strokovnostjo pa sta ime {em-petrske bolni{nice in celotnega prostora, vkaterem delata, z velikimi ~rkami zapisala vzgodovino zdravstva.

Prim. dr. Krunoslav Margi},dr. med.

Rojen je bil 19. 1. 1948 na Reki. Osnovno{olo, gimnazijo in medicinsko fakulteto jeobiskoval na Reki, kjer je leta 1971 tudi di-plomiral. Po opravljenem staù je leto dnidelal na kirur{kem oddelku v Vara`dinu. 2.2. 1975 je pri{el v {empetrsko bolni{nico, kjerje za~el takoj delati na kirur{kem oddelku.Opravljal je delo splo{nega kirurga, “plasti~-no kirurgijo” pa je delal bolj za “du{o”. Ma-gisterij je branil na Reki pod naslovom Cije-ljenje povrijeðenih tetiva u raznim poku-snim uvijetima kirurgije ruke. Specialisti~-ni izpit iz kirurgije je opravil leta 1980 naReki. Doktorat je zagovarjal leta 1980 naReki. Disertacija je imela naslov Cijeljenjepovrijeðenih malih ìla. Naslov primarija jedobil na ob~nem zboru Slovenskega zdrav-ni{kega dru{tva na Bledu oktobra 2002. VZdruènih dràvah Amerike je bil kot {tipen-dist sklada Marka Godine 5 mesecev. V le-tih od 1981 do 1984 je delal enkrat na tedenna plasti~ni kirurgiji v Ljubljani.

Igor Pavlin, dr. med.Igor Pavlin je bil rojen v Grgarju 3. 5.

1950, osnovno {olo in gimnazijo je opravil vNovi Gorici. Medicinsko fakulteto je obisko-val v Ljubljani, kjer je 12. 1. 1976 diplomi-ral. Takoj se je zaposlil v bolni{nici [empe-ter. Specialisti~ni izpit iz kirurgije je opravilleta 1982 v Ljubljani.

Oba zdravnika je k plasti~ni kirurgiji us-merjal pokojni primarij dr. Zoran Polj{ak,

Igor Pavlin, dr. med., prim. dr. Krunoslav Margi}, dr. med. in ùpan ^rtomir[pacapan (z leve)..................................................................................................


25

N O V I C E

Prim. dr. Krunoslav Margi} prejemanagrado...............................................

predstojnik kirur{kega oddelka, ki jima jedajal nasvete, skupaj z njima tako doma kotv pomo`nih prostorih bolni{nice delal po-skuse na ̀ ivalih s provizori~nimi in{trumen-ti. Dneve in dneve so skupaj vadili, ali kot sorekli, trenirali, na poskusnih ̀ ivalih {ivali ̀ ilein ìvce.

Leta 1990 so poro~ali o svojem delu, sajso do takrat opravili 104 replantacije in re-vaskularizacije. Kasnej{e statistike {e nisoopravili.

Sodelujeta z gori{ko bolni{nico iz Italije.Predstavila sta svoje delo na sestanku Alpe-Adria. Sedaj imata za seboj 16 let izku{enj.Objavila sta ve~ ~lankov v tukaj{njih in tu-jih zdravstvenih ~asopisih, vendar je ob obil-nem vsakdanjem delu premalo ~asa za pisa-nje.

Obema iskreno ~estitamo in jima ̀ elimo{e mnogo uspeha v nadaljnjem delu!

�

Anton Prijatelj

Igor Pavlin, dr. med., prejema nagra-do...............................................

80 let poklicnega delovanja re{evalnepostaje v Ljubljani

âsi Ljubljanske prostovljne poàrneobrambe, ki je bila ustanovljena 30.marca 1870, so è davno minili, nji-

hov duh pa {e danes preveva vse delavce naRe{evalni postaji v Ljubljani. To je duh neu-stra{nih, sr~nih mo` in èna, ki ve~krat nadan tvegajo lastna ìvljenja, da bi pravo~a-sno pomagali pomo~i potrebnim. Polnih 52let, vse do leta 1922, se je re{evanje ponesre-~encev odvijalo na popolnoma prostovoljniosnovi. Formalno se je poàrna obrambapreimenovala v Prostovoljno gasilno in re-{evalno dru{tvo Ljubljana. Dru{tvo torej, ka-terega ~lani so v svojem prostem ~asu, dol-go ~asa brez ustrezne opreme, sku{ali gasitinajte`je poàre in omogo~iti zdravljenje bol-nim ali po{kodovanim. Zaradi ve~anja ob-sega dela so januarja 1903 lo~ili gasilni in re-{evalni del in v samo treh mesecih je re{e-valni del izvedel ̀ e 106 intervencij. Vse s po-mo~jo dveh re{evalnih vozov na konjsko

Andrej Fink, vodja re{evalne postaje, prof. Du{an Keber, minister za zdravje,prof. Primo` Rode, direktor Klini~nega centra (z leve) Foto: Amadej Lah..................................................................................................�


26

N O V I C E

vprego, od katerih je bil en voz namenjen iz-klju~no za prevoze bolnikov z nalezljivimiboleznimi.

Tradicijo je nadaljeval Mestni gasilskiurad, ki je deloval od 1922 do 1947. V tem~asu se je za~ela modernizacija in bolj inten-ziven razvoj. Mesto je 31. julija 1922 imeno-valo prva dva poklicna gasilca, mestnemuGasilskemu uradu pa je dodelilo tudi Re{e-valno postajo. Zato velja ta dan za za~etekpoklicnega delovanja Re{evalne postaje. Po-leg re{evalcev so veliko bolnikov {e vednoprepeljali ~lani razli~nih gasilskih dru{tev,saj je bilo zaradi motorizacije vedno ve~ ne-sre~. Konjsko vprego pa so dokon~no izpre-gli {ele leta 1932.

Povojni razvoj je leta 1947 dotedanji Ga-silski urad prerazporedil v sklop organov zanotranje zadeve (Gasilska milica), re{eval-na slu`ba pa je postala samostojna enota -Re{evalna postaja Ljubljana. Najprej je de-lovala na dvori{~u stare {entpeterske kasar-ne, od leta 1948 do danes pa deluje v nekda-nji remizi na Zalo{ki cesti. Prostore so, kakolepo se potegne rde~a nit, za delo usposobi-li sami, s prostovoljnim delom. Leta 1968 jebil sprejet zakon, ki ni dovoljeval samostoj-

nosti re{evalnih postaj izven zdravstvenihorganizacij, zato je Re{evalna postaja posta-la kot samostojna enota del Klini~nih bol-

nic Ljubljana.V sedemdesetih letih je zamrl poskus de-

lovanja Re{evalne postaje po sodobnih na-~elih. êprav kasneje, pa vendarle uspe{no,so mlaj{e generacije prenesle na slovenskatla vse sodobne re{evalne pristope. V jubi-lejnem letu je na Re{evalni postaji zaposle-nih 81 delavcev, vozni park {teje 20 vozil. Odtega je 19 re{evalnih, eno vozilo je servisno.Od leta 2000 je v veljavi Standard ozna~b inopremljenosti nujnega re{evalnega vozila/reanimobila na Re{evalni postaji Klini~ne-ga centra v Ljubljani, ki je omogo~il enakoopremljenost nujnih re{evalnih vozil.

Dejavni re{evalci ne po~ivanjo na lovori-kah. Za prihodnje desetletje snujejo nadalj-nje posodobitve, med drugim: skraj{ati ak-tivacijske ~ase in odzive intervencijskih ekip,izgradnjo sodobnega dispe~erskega centra,disperzijo intervencijskih enot po Ljubljani,dvig kakovosti dela, posodabljanje voznegaparka in, ne nazadnje, izgradnjo novega na-menskega prostora za Re{evalno postajo KC.

Glede na njihovo dosedanjo pot ne dvo-mimo, da jih bo to tudi uspelo. Jubilantomiskreno ~estita tudi uredni{tvo revije Isis.

�

Elizabeta Bobnar NajèrFoto: Amadej Lah

Za nevsakdanjo okrasitev miz so po-skrbeli ~lani druìnskega gledali{~aKolenc, ki so prikazali delovanje re{e-valcev na terenu - polno v~asih tudi ne-navadnih zapletov, ki jih morajo re{e-vati na mestu dogodka...............................................

Naslovnica zbornika, ki je iz{el ob ob-letnici. Uredila sta jo, prostovoljno, An-ton Posavec, diplomirani zdravstvenik,vodja izobraèvanja in higienik, terAndrej Fink, diplomirani zdravstvenikin vodja Re{evalne postaje...............................................

Re{evanje je bilo v Ljubljani tradicionalno povezano z gasilci, zato sta se slove-snosti udeleìla direktor Gasilske brigade Ljubljana, gospod Toma` Ku~i~, innjegova soproga ga. Mojca Ku~i~, oba predana gasilstvu...................................................................................................


28

N O V I C E

Med 16. in 18. oktobrom 2002 je bilomesto v Sloveniji z najve~ zlomikosti prav gotovo Bled, saj se je tam

odvijal nadaljevalni te~aj operativnega zdrav-ljenja zlomov pod okriljem AO/ASIF (Ar-beitsgemeinschaft für Osteosynthese/Asso-ciation for the Study of Internal Fixation). Nasre~o ni {lo za prave kosti, ampak posebej iz-delane kosti iz umetnega materiala, ki sluìjoprakti~nim vajam iz osteosinteze.

Vreme ni bilo naklonjeno sprehodomokoli jezera, saj je tri dni deèvalo, zato se jeve~ udeleèncev zadrèvalo v prostorih ho-tela Park, kjer se je odvijal te~aj. Udeleìlose ga je 66 udeleèncev iz 11 dràv. Vse odpribaltskih dràv na vzhodu in Belgije na za-hodu do Makedonije na jugu.

Podobni te~aji so se v Sloveniji odvijali èv preteklosti - prvi~ è leta 1968, kar je po-nosno poudaril tudi prim. mag. Andrej Ale{,dr. med., s Travmatolo{kega oddelka Klini~-nega centra, predsednik organizacijskega od-bora, v svojem pozdravnem nagovoru.

Tema tokratnega te~aja se je skrivala poddelovnim naslovom Dileme in najsodobnej-{a tehnologija. Govor je bil torej o zadnjihsmernicah in na~elih obravnave in zdravlje-nja po{kodovancev. Poleg slovenskih stro-kovnjakov so posebno teò predavanjemdali tudi vabljeni predavatelji dr. Vecsei indr. Wagner z Dunaja ter dr. Szyskowitz izGradca. V treh dneh so se zvrstila predava-nja od po{kodb nadlahti, podlahti in zapestja

Pozor! Kirurgi na delu

prvi dan, preko po{kodb spodnje okon~inedrugi dan in do politravme, po{kodb mede-nice in zlomov pri otrocih zadnji dan.

Vendar pa se bistvo ni skrivalo v predava-njih, ampak v prakti~nih vajah, kjer so te~aj-niki s sodobnimi materiali in metodami re-{evali zlome kosti. V primeìh so se tako zna{-le plasti~ne zlomljene kosti od nadlahtnice dopetnice. Tehnike fiksacije so obsegale pred-vsem intramedularno fiksacijo pri zlomihdiafiz dolgih kosti in osteosintezo s kotno sta-bilnimi plo{~ami pri zlomih v predelu epifiz.

Rezultat delavnic so bili kupi uspe{noopravljenih osteosintez, kakr{nih se mogo~ene bi sramoval niti kak vrhunski kirurg z dol-gimi leti delovnih izku{enj. Delo s plasti~ni-mi kostmi na mizi je namre~ pogosto dokajdruga~no od resni~nih scenarijev v operacij-ski dvorani. Kljub temu pa so podobni te~ajipredvsem za bodo~e vrhunske kirurge verjet-no najbolj{i na~in u~enja tehnik v kirurgijizlomov kosti. �

Amadej LahFoto: Amadej Lah

Delavnice.......................................................................

Organizatorji in vabljeni predavatelji.......................................................................

Udeleènci sre~anja..................................................................................................


29

N O V I C E

V prijaznem, jesensko obar-vanem okolju zdravili{~aRadenci, so se v za~etku ok-

tobra è tretji~ sre~ali slovenskizdravniki iz sveta in domovine.Prvo sre~anje, ki je bilo leta 1999,je zasejalo plodno seme sodelova-nja po vsem svetu, zato ni slu~aj, daso sre~anja postala tradicionalna.Prizadevni organizatorji, podvodstvom predsednika iniciativne-ga odbora spec. akad. st. AndrejaBru~ana in z vso pomo~jo pod-predsednika Svetovnega sloven-skega kongresa g. Francija Feltrinater ob plodnem sodelovanju slo-venske Zdravni{ke zbornice, Slo-venskega zdravni{kega dru{tva,mnogih podjetij in posameznikov,so za letos pripravili zanimivo stro-kovno sre~anje, zdruèno s pestrimdruàbnim delom.

Uvodni slavnostni del je soo~ilpri~akovanja Slovencev iz tujine zmo`nostmi, ki jim jih stroka v domovini lah-ko nudi, v primeru, da bi se odlo~ili za vrni-tev. Dr. Boris Pleskovi~, predsednik Svetov-nega slovenskega kongresa (ki se je moral vr-niti v ZDA, zato je njegov nagovor prebrala

dr. Marija Bernik), je med drugim povedal,da je “Evropska unija letos naro~ila ob{irno{tudijo o tem, kako lahko narodnostne skup-nosti evropskih dràv v ~asu globalizacijepomagajo pri napredku mati~nih dràv pre-

ko za~asnega ali stalnega vra~anja,ali pa preko mo~nej{ih povezavmed strokovnjaki doma in v tuji-ni. Poleg dobre strokovne izobraz-be je za napredek znanosti izrednopomembna izmenjava idej in izku-{enj, medsebojno strokovno sode-lovanje in obisk ter izmenjava stro-kovnjakov specializiranih institu-cij. Na primer, Slovenci imamo vr-sto vrhunskih zdravnikov takodoma kot v tujini in sre~anje, kotje dana{nje, nudi nove mo`nosti zamedsebojno sodelovanje, za velikdoprinos k razvoju stroke. S svoji-mi povezavami z vrhunskimi insti-tucijami in poznanstvi nudi tudipomo~ slovenskim {tudentom priodpiranju vrat v svet. Prav tako jev interesu Slovenije, da se ~im ve~strokovnjakov vrne v domovino,za~asno ali za stalno. Svetovnemuslovenskemu kongresu je uspelonavezati za~etne stike za povratek

ve~ mladih zdravnikov slovenskega rodu izArgentine. @elimo, da bi bilo takih povrat-kov vse ve~ tudi iz drugih strok in deèl.”

Tako dr. Iztok Simoniti, predsednik Ura-da za Slovence v zamejstvu in po svetu, kot

3. strokovno sre~anje slovenskihzdravnikov iz sveta in domovine

Dr. Boris Pleskovi~, predsednik Svetovnega slovenske-ga kongresa, se je moral vrniti v ZDA, zato je njegovpozdravni nagovor prebrala dr. Marija Bernik, tudisama zdravnica in neutrudna sodelavka Svetovnega slo-venskega kongresa. (Foto: mn).......................................................................

�


30

N O V I C E

Dorjan Maru{i~, dr. med., dràvni sekretarna Ministrstvu za zdravje, sta obljubila pri-pravljenost mati~nih institucij za pomo~ privra~anju rojakov v domovino. Glede na ugo-tovljeno pomanjkanje zdravnikov v Slove-niji se v tej smeri odpira vse ve~ mo`nosti.Kot je omenil mag. Marko Bitenc, predsed-nik Zdravni{ke zbornice Slovenije, bo stro-ka vesela vsakega rojaka, ki se bo vrnil na delov domovino. Poleg tega je v strokovnem delusre~anja mag. Bitenc podrobno predstavilpogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravnikiza delo v Sloveniji. Prof. David Vodu{ek,podpredsednik glavnega strokovnega svetaSlovenskega zdravni{kega dru{tva, je pono-vil vabilo dru{tva izpred dveh let, da bi v ok-viru dru{tva ustanovili sekcijo slovenskihzdravnikov po svetu, ki bi lahko tudi formal-no pomagala pri pridobivanju razli~nih do-voljenj. Tudi sicer, po besedah prof. Vodu{-ka, “Slovensko zdravni{ko dru{tvo kot nev-

ga Klini~nega centra.Ves dopoldan drugega dne sre~anja so

udeleènci posvetili temam s podro~ja or-ganiziranosti zdravstvenega sistema. Prvi delje bil namenjen vra~anju Slovencev v domo-vino, kjer se je razvila ̀ ivahna, mestoma celopolemi~na razprava. Slovensko okolje sopredstavili mag. Bitenc (vlogo Zdravni{kezbornice), Dorjan Maru{i~, dr. med. (orga-nizacijo zdravstva v Sloveniji), Franc Ko{ir,univ. dipl. prav., in Boris Kramberger, univ.dipl. nov.(mobilnost pacientov v Sloveniji).Jure Bajuk, dr. stom., je predstavil pri~ako-vanja slovenskih zdravnikov iz Argentine obvra~anju v Slovenijo. V Argentini so med 42medicinci slovenskega rodu naredili dve an-keti, ali jih zanima preselitev v Slovenijo. Pre-jeli so 17 izpolnjenih vpra{alnikov in kar 14jih je zanimalo delo v Sloveniji. Drugi delteme je posegal v organizacijo zdravstva narazli~nih podro~jih. Popoldne so sledilepredstavitve raziskovalnega dela slovenskihzdravnikov doma in po svetu.

Zadnji dan je bil namenjen zaklju~komin izletu po najlep{ih znamenitostih Pomur-ja.

Sre~anje so omogo~ili: Ministrstvo RS zazunanje zadeve - Urad RS za Slovence v za-mejstvu in po svetu; Ministrstvo RS za {ols-tvo, znanost in {port; Zdravili{~e Radenci;Zdravni{ka zbornica Slovenije; Vzajemnazdravstvena zavarovalnica; Zavod za zdravs-tveno zavarovanje Slovenije; Krka, d. d.; Lek,d. d.; Splo{na bolni{nica Maribor.

�

tralno, vsedràvno zdravni{ko civilno zdru-ènje lahko gotovo tudi mo~no podpre vseinterese, èlje in pobude, da bi se slovenskizdravniki po svetu ponovno vklju~evali vdelo v Republiki Sloveniji, kjer - kon~notudi “uradno” - potrebujemo veliko zdrav-nikov, {e posebej izku{enih in uveljavljenihstrokovnjakov.”

Tudi strokovni del je sledil izzivom. Vo-dilni sklop predavanj je potekal na temo“Izobraèvanje v medicini, nova obzorja”,kjer je bil podrobno predstavljen programmedicinskega {tudija Univerze v Mariboru.Prof. Cyrill M. Grum pa je poro~al o novihperspektivah v pou~evanju {tudentov medi-cine v ZDA. Sklop o kardiovaskularnih bo-leznih je zdruìl izku{nje prof. Bojana ̂ er~-ka, UCLA, ZDA, prof. dr. Igorja Gregori~a,Texas Heart Institute, ZDA, ter prof. dr.Marka No~a, prof. dr. Boruta Ger{aka inprof. dr. Toneta Gabrijel~i~a z ljubljanske-

Prof. Marko No~, prof. Matija Horvat, spec. akad. at. Andrej Bru~an, prof. Bojanêr~ek (z leve) (Foto: Dragica Bo{njak)..................................................................................................

FOTOREPORTAŽA

31


44. Tav~arjevi dnevi

�

Tav~arjevi dnevi so naj-ve~je in najstarej{e orga-nizirano podiplomsko

izpopolnjevanje zdravnikovsplo{ne medicine v Sloveniji.Letos se je od 8. do 10. novem-bra v Portoroù zbralo okoli600 udeleèncev, kar je zado-sten dokaz pravilne usmerje-nosti organizatorjev. Zdravni-ke privabijo z zanimivimi te-mami, ki iz leto v leto kroìjopo posameznih internisti~nihpodro~jih, tako da se v pribli`-no {tirih do petih letih tema“obrne”. To je, po besedahpredstojnice Katedre za inter-no medicino in predsednice or-ganizacijskega odbora prof.Andreje Kocijan~i~, ravnoprav, saj v tem ~asu o`je po-dro~je stroke tako napreduje,da ga brez bolj poglobljenega{tudija zdravniki, ki niso vsakdan v stiku s klini~nimi inter-nisti~nimi temami, ne morejo

Predstojnica Katedre za interno medicino in predsednica organizacijskega odbora prof.Andreja Kocijan~i~..................................................................................................

32

F O T O R E P O R T A Ž A


poznati. Vsakoletno temo sooblikujejo tudiudeleènci sami. Ne tokratni, marve~ lan-ski. Ob vsakem sre~anju organizatorji izve-dejo anketo o èljah in potrebah splo{nih/druìnskih zdravnikov, ki jih nato smiselnovklju~ijo v nastajajo~i program. Programskiodbor, pod predsedovanjem asist. mag. Hu-gona Moìne, je tako letos uvrstil na pro-gram poglavja iz: akutne ledvi~ne odpove-di, nenadne prsne bole~ine, nose~nosti v po-vezavi z internisti~nimi boleznimi in kroni~-

nega sr~nega popu{~anja.Tradicionalna sre~anja s profesorji so le-

tos zadnji~ potekala na na~in, da je vsak slu-{atelj lahko sodeloval pri pogovoru z vsakimprofesorjem. Zaradi izrednega zanimanja zato vrsto izobraèvanja bo prihodnje leto ver-jetno uvedena sprememba, da bodo udele-ènci morali izbrati med ve~ pogovori, kibodo potekali so~asno in se ne bodo ponav-ljali. Leto{nje pogovore so vodili: M. Haf-ner s temo o ascitesu; M. Moìna o razliko-

vanju med neèlenimi u~inki zdravila in na-pako pri zdravljenju, R. Jan{a o celiakiji, M.No~ o bolnikih po PTCA, J. Preèlj o bolni-ku z incidentalom nadledvi~ne `leze ter M.Kos Golja o smernicah za zdravljenje oste-oartroze.

Leta 2000 so uvedli Tav~arjevo memo-rialno predavanje, ki je namenjeno {ir{im,filozofskim pogledom na medicino. Leto{-nje je bilo namenjeno eti~nim dvomom instiskam dana{njega slovenskega zdravnika.

Prim. Matja` Vrhovec in prof. Janez Preèlj (z leve).......................................................................

Ob son~nem toplem vremenu - polne predavalnice.......................................................................

Slavnostni udeleènci, mnogi med njimi so z veseljem prisluhnili tudi preda-vanjem. Prof. Pavel Poredo{, prof. Primo` Rode, prof. Peter êrnel~, prof.Katja Breskvar, prof. Matija Horvat, mag. Marko Bitenc...................................................................................................

Prof. Miha @argi med nagovorom...................................................

33



Predavatelju, predsedniku Dràvne komisijeza medicinsko etiko, prof. Joètu Trontlju,jo je zagodlo zdravje in ga spravilo ob glas.Kljub temu se je profesor udeleìl sre~anja,glas pa mu je prijazno posodila ~lanica Dr-àvne komisije za medicinsko etiko, prim.Du{ica Pleterski Rigler.

Pred sre~anjem je v petek dopoldan po-tekal satelitski simpozij Glaxo Smith Kline,kjer so udeleènci pod vodstvom modera-torja prof. S. [u{kovi~a predelali zna~ilno-sti bronhialne astme.

Za zaklju~ek vsako leto pripravijo pred-stavitev zanimivih klini~nih primerov, ki sose letos, skupaj s posterji, potegovali tudi zaposebno nagrado. Komisija v sestavi prof. An-dreja Kocijan~i~, prof. Mirta Koèlj in mag.Hugon Moìna je letos izbrala kot najbolj{otemo avtorice Suzane Gradi{nik iz oddelkaza revmatologijo in imunologijo v Splo{nibolni{nici Maribor z naslovom: Nose~nica ssistemskim lupusom eritematozusom in an-tifosfolipidnim sindromom. Nagrado, ude-le`bo na strokovnem sre~anju po lastnem iz-boru, je prispeval Glaxo Smith Kline.

V prvem ve~jem strokovnem sklopu sonefrologi iz Klini~nega centra v Ljubljani,prof. Rafael Ponikvar, prof. Jadranka Buto-rovi~ Ponikvar in dr. Alenka Urban~i~, pred-stavili klini~no problematiko akutne led-vi~ne odpovedi (ALO), vklju~no s sodobnodiagnostiko in zdravljenjem. Preìvetje bol-nikov z akutno ledvi~no odpovedjo je prak-ti~no 100-odstotno, vendar jih je potrebno

nenehno spremljati.Nenadna prsna bole~ina je zelo pogost

vzrok, zaradi katerega bolniki i{~ejo nujnozdravni{ko pomo~. Vzroki so zelo razli~ni:nekatere povzro~ajo smrtno nevarne bolez-ni, pri katerih je potrebna takoj{nja diagno-stika in zdravljenje. Bole~ina lahko izvira izvseh sestavnih delov prsi: koè, okostja, mi-

{i~ja, ̀ iv~evja, plju~, reberne mrene in osr~-nika, srca, ̀ ilja in prebavil. Prof. Marko No~je obravnaval nenadno hudo prsno bole~i-no in pristop na terenu. Prof. Igor Kranjecje opisal obravnavo nenadne prsne bole~inev bolni{nici, doc. dr. Du{an [tajer, prim. dr.Marjan Fortuna, mag. dr. Simona Krì{nikZorman pa so na primerih bolnikov opozo-

Znani obrazi med ob~instvom..................................................................................................

�

34



Ob registraciji je bil prav vsak udeleènec deleèn prijazne obravnave.................................................................................

Gne~a med odmori je bila letos precej{nja.................................................................................

rili na pasti in zmote pri diferencialni diag-nostiki nenadne prsne bole~ine.

Prof. Sa{a Markovi~ je moderirala sklop

lezni srca v povezavi z nose~nostjo. MarjetaTomaì~, dr. med., je predstavila izku{nje izdela z nose~imi sladkornimi bolnicami. Prof.Sa{a Markovi~ je zaokroìla sklop s predsta-vitvijo nose~nic z jetrno boleznijo.

Sklop kroni~nega sr~nega popu{~anja jevodila prof. Irena Keber iz Klini~nega od-delka za ìlne bolezni Trnovo. Prof. IrenaKeber je v predavanju o celoviti obravnavibolnikov s KSP prikazala slabosti pri diag-nosti~ni in terapevtski obravnavi sr~nega po-pu{~anja in ukrepe, s katerimi bi stanje iz-bolj{ali. Mag. Nadja Ruì~ Medve{~ek je pri-kazala, kak{en je prakti~ni pristop pri uva-janju in vodenju sodobnih farmakolo{kihna~inov zdravljenja KSP z ACE-zaviralci,Beta- adrenergi~nimi zaviralci in spirono-laktonom, torej z zdravili, ki izbolj{ujejoprognozo bolnikov s KSP. Doc. Igor Zupanje prikazal nov pristop zdravljenja najte`jihbolnikov s KSP s sr~nimi spodbujevalci nana~in resinhronizacije. To je povsem nov,zelo obetajo~ na~in zdravljenja. Prim. Dar-ko Zorman pa je opisal indikacije za sr~nopresaditev.

�

ebn, mn

Predsednik programskega odbora asist. mag. Hugon Moìna, dr. med., iz Centra za intenzivnointerno medicino v Klini~nem centru v Ljubljani, SPS Interna klinika, prof. Andreja Kocijan~i~in ga. Mateja @upevc, vodja poslovne respiratorne enote podjetja Glaxo Amith Kline (z desne)..................................................................................................

nose~nost in internisti~ne bolezni. Prof.Tanja Blejec je predstavila uvodne teze, sle-dila je prof. Mirta Koèlj, ki je predstavila bo-


IZ GLASIL EVROPSKIH ZBORNIC

35


Otro{ka usta:zastra{ujo~i podatki

Za~eteknovega{tudija

medicine

Letos se je za~el popolnoma nov {tudijmedicine na univerzah na Dunaju, vGradcu in Innsbrucku. Zna~ilnost na

novo zasnovanega, v okviru Zakona o uni-verzitetnem {tudiju temelje~ega {tudija je

med drugim priblièvanje praksi in bolj zgo-den stik z bolnikom. Najkraj{a dolìna {tu-dija je 12 semestrov. Vendar: v Gradcu inInnsbrucku velja od 3. semestra dalje ome-jitev {tudijskih mest. Slednja se zasedajoskladno z uspehom v prvem letniku. Mestopraktikanta (prostor za seminarje in vaje)dobijo le {tudenti z najvi{jim {tevilom to~k.Teh mest je v Gradcu 264, v Innsbrucku 275.Tisti, ki ne doseèjo predpisanega minimu-ma, lahko znova poskusijo naslednje leto.

Za omejitev {tudijskih mest so zaprosilitudi na Dunaju, ~esar pa ministrstvo za izo-braèvanje ni dovolilo. �

Marjan Korda{

Vir: Österreichische Ärztezeitung, {t. 19, 10. oktober 2002

Pobuda o zobni profilaksi koro{kihzdravnikov se je kon~ala z zastra{ujo-~im rezultatom: skoraj dve tretjini

otrok v okraju Völkermarkt (Velikovec), sta-rih od 3 do 6 let, boleha za zobnimi bolezni-mi. V sodelovanju koro{ke Deèlne vlade ternosilcev socialnega zavarovanja je dvanajstzobozdravnikov pregledalo 786 otrok v temokraju ter ugotavljalo status zob ter DMF-indeks (vsota karioznih, manjkajo~ih in po-pravljenih zob). Ta indeks je bil v povpre~ju3,63. Ni bila nobena redkost, da so pri ne-katerih otrocih ugotovili celo do 20 obole-lih zob. Ob tem naj bi se po napovedih SZOdo leta 2020 doseglo, da bi bilo kar 80 od-stotkov otrok brez karioznih zob!

Projekt se poleg okraja Völkermarkt na-daljuje {e v okraju Spittal. �

Marjan Korda{

Vir: Österreichische Ärztezeitung, {t. 19, 10. oktober 2002

Oktobrska {alaGlasilo Koro{ke zdravni{ke zbornice

poro~a, da se je na splo{no za~ude-nje zdravnikov na doma~i strani de-

èlnega glavarja Haiderja pojavilo sporo~i-lo, “da je pri{lo med deèl-no vlado na eni strani inZbornico ter Zdravstve-nim zavarovanjem nadrugi do sporazuma, pokaterem naj bi se zdrav-ni{ke tarife uskladile za 4odstotke”.

Glasilo ugotavlja, da jeHaider edini, ki mu je toznano, in da se druga dvapartnerja ne moreta spom-niti kak{nega podobnegadogovora. Pogajanja so vresnici v teku, zaklju~ek inobjava na internetu pa sta leslaba {ala za mesec oktober.

Na Koro{kem potekaakcija v okviru Rde~ega kri-à z imenom “Elektrika re{uje ìvljenja”(Strom für das Leben) za uvedbo sr~nih de-fibrilatorjev, ki naj bi bili name{~eni tako,

da bi bili prakti~no povsod dostopni, kot sodanes npr. aparati za ga{enje.

Polavtomati, ki so sedaj v uporabi v re{e-valnih vozilih, niso dovolj naglo pri roki in

za laike niso uporabni. Ra-zen tega je ~as do prihodastrokovne pomo~i v pov-pre~ju deset minut, kar jepreve~, uspe{na defibrila-cija naj bi bila u~inkovitav prvih treh minutah. In-dustrija ponuja danesnaprave, s katerimi lah-ko ravnajo tudi laiki, vprihodnosti pa naj bibila z defibrilatorjemopremljena ne le vsakazdravni{ka ordinacija,temve~ bi ga moralimeti s seboj zdravniktudi ob obiskih nadomu. Trenutno je

cena visoka, zniàla se bo, ~e bo odziv zdrav-nikov dovolj velik. �

Boris Klun

Vir: Kärtner Ärztezeitung, {t. 10, oktober 2002

36

I Z G L A S I L E V R O P S K I H Z B O R N I C


Zdravstvena komora

Pozor,“Dr. Internet”

Scripta Medica (SM) je revija zdrav-ni{kega dru{tva v Republiki Srbski.Izdaja jo Medicinska fakulteta v Ba-

nja Luki. Glavni in odgovorni urednik jeBogdan @igi}. V njej so objavljeni znans-tveni, strokovni in pregledni ~lanki, pri-kazi primerov in aktualnih novosti. Re-vija je bila osnovana leta 1967. Od tedajdo leta 1991 je izhajala redno, po dve{tevilki na leto. Zaradi vojne na obmo~-ju nekdanje Jugoslavije je revija nehalaizhajati do leta 1995. Od tega leta spetizhaja, je tehni~no in grafi~no obnov-ljena, dobila je tudi nov izgled. Kljubmaterialnim teàvam in pomanjkanjukakovostnih prispevkov Scripta Me-dica {e naprej izhaja dvakrat na leto vnakladi 600 izvodov. Nekaj zadnjih{tevilk je tudi v elektronski obliki,najdete jo lahko na spletni strani:h t t p : / / w w w . d o k t o r i - r s . o r g /id26.htm

�

Miroslav R PetkoviÊ

Novembra 2002 je iz{la prva {tevilkaI. letnika revije Zdravni{ke zborni-ce Republike Srbske Zdravstvena

komora. Glavni in odgovorni urednik jeprof. dr. Gostimir Mika~, urednica @eljkaGrabe` Biukovi}, tehni~ni urednik je Sini{aM. Konjevi}. V prvi {tevilki so objavili pre-gled delovanja Zdravni{ke zbornice od njeneustanovitve, 9. novembra 2001. PredsednikZdravni{ke zbornice Republike Srbske doc.dr. Aleksandar M. Lazarevi} je predstavil de-lovanje v prvem letu. V nadaljevanju so ob-javljeni odlomki govorov delegatov na skup{-~ini, izjave ~astnih gostov, poro~ilo o podeli-tvi prvih licenc. ̂ lani uredni{tva so intervju-vali ministra za zdravje in socialno varnostRepublike Srbske dr. Milorada Balabana, ob-javljena so poro~ila o odprtju posameznih

strukturiranih rubrik. Na rumenih straneh sotokrat objavili Zakon o Zdravni{ki zbornici,zapisnik konstitutivne skup{~ine Zdravni{kezbornice, statut Zdravni{ke zbornice, ki jezelo dober prevod slovenskega statuta, ter sez-nam ~lanov razli~nih teles Zbornice. Kot zad-nji je objavljen pravilnik o postopku in na~i-nu preverjanja znanja in sposobnosti ~lanovZbornice, ki utemeljuje nenehno zdravni{koizpopolnjevanje. V obdobju od marca do ok-tobra 2002 je bilo v Republiki Srbski organi-ziranih 26 strokovnih sestankov Zdravni{ke-ga dru{tva, ki so za nazaj objavljeni predvsemzaradi dodeljenih kreditnih to~k. V reviji ni-sem na{la informacije o izhajanju in nakladi.Vendar pa je 70 strani revije za prvi~ izjemendoseèk in vreden vsega priznanja. �

mn

Koliko so vredni zdravstveni nasveti vsvetovnem spletu? Test, ki ga je izved-la dunajska Delavska zbornica, je dal

porazen rezultat: od 13 preverjenih, resnostvzbujajo~ih zdravstvenih portalov se jih jeskoraj dve tretjini izkazalo za neuporabne alicelo neresne. Delavska zbornica zato zahte-va zanesljiv dokaz kakovosti, da bi uporab-niki lahko razlikovali resne portale od tistih,ki jih vzdrùjejo {arlatani in pridobitniki.

Na seznamu za nasvete pri uporabi sve-tovnega spleta kot zdravnika so varuhi upo-rabnikov med drugim zapisali tole:

“Pri akutnih medicinskih problemih ved-no obi{~ite zdravnika!”

“Na nasvet glejte s pridr`kom vedno, ~eni mo`nosti kontakta ali vsaj naslova za e-po{to.”

“Bodite previdni ob diagnozah na dalja-vo ter nasvetih po e-po{ti. Oboje je prepo-vedano tako v Avstriji kot v Nem~iji.”

Od 13 presku{enih portalov so - po mne-nju dunajske Delavske zbornice - zares do-bri le trije: www.netdoctor.at,www.surfmed.at, www.medwell24.at �

Marjan Korda{

Vir: Österreichische Ärztezeitung, {t. 18, 25. september 2002

ambulant. Revija je tako po formatu kot povsebini zelo podobna reviji Isis, le da nima

Scripta Medica

39


INTERVJU

E: Sicer nimam o~al, pavseeno vidim.

M: Nima{ o~al?E: Doma sem jih pozabil, pa

ne, ~akaj, Matja`! (V ozadju sesli{i sin, ki mu prina{a o~ala).No, dobro, da si mi jih ti vzel!

M: To bi se ti spla~alo, kermora{ videti podrobnosti…

E: Saj zato, bal sem se, dasem jih pozabil, potem pa si mijih ti vzel (s hvale`nostjo vzamesinu iz rok o~ala in si jih nemu-doma namesti). Joj, kako solepe, juhuuhuu, krasno si jihnaredil! Madonca, resice se vi-dijo na juniperu.

M: Ve{ kaj, ko sem jih foto-grafiral, sem malo gledal nakompozicijo, da je primernodovolj zelenja …

E: In cvetja…M: Ja, da ima slika nekak{en {imelc…E: Krasno (opazuje fotografijo za fotografijo v svojih rokah). Kako

si jo od blizu dobro ujel…Ne morem verjeti…Gnafalium, kako sedobro vidi…pa verbene…pa tagetes. No~ne kurbice…

M: Aja?E: Ja, ja! Tak{no ime imajo, ker oìvijo pono~i (iz hi{ice prihaja

glasba, verjetno je Matja` poskrbel za dodatno vzdu{je). Ta je dobra!Poglej, tu je bilo takrat {e nekaj ~e{enj gor.

M: Kot okraski. Lepo poìvijo zeleno ozadje.E: Krasno! (Pravzaprav se ~udi svojim stvaritvam, jaz sem jih samo

prenesel na papir.) Kot v pravljici. Kako si jo ujel!! (Njegovo veseljestopnjuje ton njegovega glasu.)

M: Ni ravno dobro snemati iz tega kota, ker jo dobim preve~“on face”. Iz tega navzgor (z roko pokaèm na greben pred hi{o) pasem jo dobil ravno, ko je prekrila smrekico…

E: Poglej macesen, kako je krasen…krasen…M: No, sedaj pa nekaj tvojih posnetkov. Tudi ti ima{ poseben

izraz, pa ne samo na obrazu, bo{ videl…

Erih Teti~kovi~Martin Bigec

E: Hehjoj, kak-{en sem…

M: No ja, ta jebolj razgledni{ke-ga tipa…Ops, ne-kaj se lepijo medseboj, izgleda, daso bile nekje navlagi…

E: Ja, to se takojpozna…

M: Eh, kje vse soè bile, ker me jebilo è prav sram,tako dolgo sva selovila in dogovar-jala, kdaj se vidi-va…

E: Ja, {e zadnji~,v petek, ko si rekel,

da pride{ na oddelek, ne vpra{aj! Moja sestra je pripravila kavico,male sendvi~e, pija~o…

M: Ne hodi mi po ùljih! Kak{na frka je bila, ker s tajnico nisvana{la slik…In torek, eh, prosim te, poglejva raje slike do konca...

E: Ta je krasna, ja, poglej: beli cvetovi, temna fasada in bela polk-na na oknih…Uuvau, tale je za Baumax, za reklamo za vrtno orod-je…ê jo bo{ objavil v Izidi, bom imel teàve, ~e{ odkod mi tak{neroè, kaj ~e delam za Florino…biznis…(smeh). Ta je krasna. Potemjih bova nekaj izbrala, ~e bi jih res objavili.

M: Seveda. Saj jih morava tudi opisati, da bodo bralci vedeli,kaj je na njih.

(V roki se pojavi fotografija notranjosti hi{e. Ton glasu se prilagodi,razpoloènje se umiri.)

M: Poglej, ta me spominja na najin pogovor, ko sva bila tukaj.Gleda{ v prostor, v njeno notranjost in ob~uti{, kaj ti prostor po-meni. Zato~i{~e, azil za duha, umirjenost ustvarjalnosti…

E: Poglej, ta je dobra (pokaè fotografijo pro~elja z majhnim belimplotom). No~em se ograditi, samo nakaèm, kje je moj teritorij.(Ograjica je visoka komaj do kolen in dolga dober meter.)

M: Poglej sedaj to perspektivo. Posnel sem skupino dreves za-

Predstavljajte si lep, svetel, sve`, topel, opran popoldan v osr~ju goric, kjer se dolina pod nama vije naprej proti [entilju in se dale~ vozadju koplje v zeleni opojnosti Pohorje. Malo na levo, tja, proti jugu, bi morda lahko opazovala Maribor, morda Ko{a{ki dol, pa svaimela preve~ dela s cvetjem okrog naju, ki se je kljub zgodnjejesenskemu ~asu bohotilo v svojih barvah. Njegova hi{ica je nekaj ve~ kot

10 minut iz mestnega vrveà, daje pa vtis oaze miru in je, kot sam pravi, vir energije in sprostitve po napornem delu in mestnemu ìvljenju.Barbara spi v avtu, ker jo je uspavala vo`nja in toplina popoldneva, Matja`, njegov sin, pa ima nekaj za postoriti v hi{ki, ki je, vsekakor nepo barvi, ampak po vzdu{ju in svoji toplini, podobna hi{ici Janka in Metke.

�

40


I N T E R V J U

daj za hi{ko, ampak od spodajnavzgor. Prizor deluje, kot dabi bila to nekak{na velika po-sest…

E: Pa res, poglej ti to, pa jekomaj 440 kvadratnih metrov.Ampak poglej to vedrino, svet-lobo!

M: Kot da bi pod fotografi-jo napisal: tu sem jaz doma intak{nega sem jaz duha…

E: To~no tako…To~notako…Si me pa na{el!

M: Ja, drugo je slu`ba: tamso resne stvari, je odgovor-nost…

E: To, to, to: tukaj je pa mojraj.

M: Poglej ta bazen~ek z lokvanji. Pogled skozi travo in iz tegakota izgleda kot ribnik, pa ima komaj slab drugi meter v premeru.

E: Na tej pa poglej: neskon~ni izvir zelenja, kot da vre, kot vodo-met iz zemlje…

M: In ti zraven…Pa poglej, {e postaven de~ko si…E: Oo, BIP_ti! Sedaj se bo{ pa {e z_BIP_al!M: Ne, ne, ne! Kar poglej, da ima{ {e kar dober “ge{tel”!(Smeh, pa kljub temu je bilo obema prijetno.)E: Poglej, to je moj petelin! Na slemenu ~uva hi{ko, v kateri je

kru{na pe~.(V rokah drì fotografijo s svojim portretom. Izraz na licu je umir-

jen, zadovoljen, pogled pa uprt nekam v kro{nje njegovih smrek.)M: Vidi{ vizionarja, o~itno ima{ ideje {e za naprej.(V ozadju se iz hi{ke sli{i glasba Queenov.)E: Pri tej pove~avi vidim na listkih majhne kapilarice...Kak{ne lepe

svetlobe…M: Te so pa sedaj reprezentan~ne…

E: Koliko jih bo{ iz-bral za Isis?

M: V torek imamouredni{ki odbor. Sedajje ̀ e skrajni ~as, da pri-nesem najino delo, si-cer me bodo tudi tamdali na ~evelj…

E: Ja, opomnil me jetudi kolega Gad•ijev,~e{, v novembru bi bilodobro, ko bo zunaj èhladno, ljudje bodo po-zabili na poletje, jaz pabi jim ga lahko {e neko-liko osveìl s svojimcvetjem.

M: Jaz mislim, da biuredni{tvu predlagalakak{nih {est fotografij;sicer se bo itak odlo~ilaurednica skupaj z na-

{im fotografom, katere so zaobjavo in katere ne.

E: Tole bi lahko, ta bi bilaprav primerna: moè?

M: Ja, eno z detajlom, eno stabo, eno z notranjostjo hi{ke,eno s cvetli~nim vrtom v ozad-ju, eno z zunanjo pe~ko in enos promenado, sprejemom:skalnjakom.

E: ̂ e bi lahko…(sledi izbira-nje, prelistavanje, kup~kanje).

(V ozadju Monday, mon-day…)

E: Eh, saj sem è ~isto zme-{an, pa da ne govorim o tej, pao tej, pa tudi ta je krasna, pa tudi

ta je krasna, sedaj pa jih imava ̀ e preve~…No, pa kaj bi ti, povej, kajbi ti izbral. Pa ta rumeni detajl je dober.

M: No, jaz bi hi{ico, pa notranjost, pa Janko in Metka, pa to steboj…te bova dala v prvo rezervo, potem se bova pa {e skupaj sfotografom odlo~ila, mogo~e bo dobro fotografsko oko na{lo kajdrugega, {e bolj{ega.

E: Poglej, tukaj, ob tej pti~nici, najdem kontinuiteto, od tiste naj-tr{e zime, ko me ~akajo, da jim natrosim semen, do poletja, ko mezjutraj pri~akajo, da me pozdravijo s petjem. Kar drugi govorijo, daje pravljica, da se ti ̀ ival zahvali, ampak to je res. ̂ akajo, to je resni-ca, to~no vedo, kdaj pridem po bregu navzgor in tukaj jih je potemzbranih za malo jato in potem `vrgolijo. To je ta pti~nica, ja, doga-janje preko celega leta. Vidi{, to pa je è drugo (kaè na svoj bazen-~ek). Tukaj imam ribe, àbe, mo~erade, regice, pa vse ìvo najde{tukaj pri meni. Tudi prezimijo lepo, ribe, se zarinejo in ostanejo.Tukaj je pa lep pogled z mojega balkon~ka, kjer se najraje zadrìm inberem, ustvarjam, kadar ustvarjam razmi{ljam…no poglej, to pa jepogled na portal! (smeh). Julije sicer ni na balkonu…(smeh).

M: Jo pa kljub temuvidi{ (smeh).

E: Na tej si pa zadelmoj igrivi detajl: mojoetnolo{ko zbirko, kme~-ka orodja, predmeti izvsakodnevnega ̀ ivljenjana{ih prednikov. Si sku-hal?! (Vzklik je bil name-njen sinu, ki je v tem tre-nutki stopil peko praga inprinesel kavo.)M: Te bova predloìla(odmaknem slike in pu-stim samo {e eno alidve). Tako sem si zami-slil zgodbo, da te pred-stavim preko tvojegadela in hobija.

E: V redu, ti pi{e{zgodbo…

M: Ja, ker èlim pri

41


I N T E R V J U

tem prikazati tudi vedrost ~loveka, ki ìvi v naravi. Ta je tak{narazmi{ljajo~a. Saj pravim, mislim, da sva kar dobro izbrala.

E: Poslu{aj, ti bo{ predlagal preve~ fotografij, potem bo va{ foto-graf ~isto zmeden, kaj naj izbere...

M: Ali ti dam napraviti kopijo iz negativov ali ti jih posnamemna CD?

E: Kar narediti mi jih daj, tako bodo lep{e…M: No, tukaj notri, v to kuverto jih daj. Samo ob teh, iz prvega

izbora, pri teh morava napraviti nekaj opisa.

E: Samo, ~e dovoli{, poglej, tukaj imam zvezek (v roke je vzel zve{-~i~, ki ga je izbrskal nekje v veìci, ko sem vlagal slike v kuverto). Poglej,tako napravim na~rt za prihodnje leto. Vse pre{tejem, napravim ko-ledar, kdaj posadim to in ono, pripravim gredice, pognojim…

M: Tako, sedaj pa po vrsti…E: Ne, pred tem bi ti ponudil kozar~ek.M: Erih, delati morava, roki…E: Tako malo fla{ko imam (roke postavi eno nad drugo in pokaè

med kazalci za dva pednja razdalje), tako malo, pravi strup…(smeh).To pa je taako (dobro), da ne more{, da ne bi poskusil!

M: A, res? (Kako se delam nevednega.)

E: @e zadnji~ sem jo imel, pa sem jo pri{paral do danes. (Kdo bi semu lahko uprl? Sicer pa, ko bi on vedel, da sploh ni na{el pravega, ki bise mu upiral.)

M: No, pa poskusiva!E: @e nekajkrat sem bil kregan zaradi odpira~a. @ena, otroci, meni

je pa ta preprost patent najbolj pri srcu. (V roke je vzel nekaj od od-pira~a, kar je imelo na vrhu odprtino, v katero je vtaknil leseno pal~ko.Flok, se je zasli{al prijazen zvok odma{ene buteljke.)

M: Pa {e mala fla{ka je…E: Ja, pa velik strup, bo{ videl (spet njegov smeh, ki je nalezljiv).M: Ali si videl zadnjo naslovnico Izide? Tisto s stekleni~ko in

nekak{no tehtnico?E: Od kod je to, videl sem, od kod je?M: Napravil jo je na{ fotograf. Stekleni~ka je s heroinom, iz tok-

sikolo{kega laboratorija policije, tisto poleg pa je mikrogramskatehtnica za tehtanje biolo{kih materialov z In{tituta za sodno me-dicino. Stekleni~ka ni ve~ja od 5 cm, razpon skale pa je en gram.

E: En gram! Kaj si hecen! No, sedaj {e bolj verjamem, da so hudistrupi v malih stekleni~kah, kot v teh (spet smeh).

(Vmes ̀ venketajo kozarci, ko naliva zlato rumenkasto teko~ino. Se-diva na verandi, pred nama se dolina koplje v vse bolj poudarjenih bar-�

42


I N T E R V J U

vah. Toplo je).E: Martin, izvoli{!M: Hvala, na zdravje! (Ko ga

pogleda{ v o~i, si ne more{ kaj, da tene spreleti topel ob~utek, ki veje iztega prijaznega ~loveka.) Evo, paoprosti, da so slike potovale sko-raj dva meseca do tebe.

E: Pa daj mir! Na zdravje!M: Jezusmarija, kako je to do-

bro! Kaj je to?E: Ledena trgatev, iz Ivajnkov-

cev, Jeruzalem (poìrek, ti{ina). Joj,kako di{i.

M: To je pa za desert. Ali je tomu{kat?

E: Mu{kat je, mu{kat.M: Kdaj sem è bil pri tebi?E: 4. 7., takrat sem {e imel svo-

jega {tirino`nega prijatelja…M: Saj res, kje pa je kuà?E: Tu poglej. Tu je. Tukaj imam

njegovo spominsko obele`je. Ni-mam ga ve~.

M: Kaj pa se je zgodilo?E: Kap ga je zadela. Pomisli iro-

nijo vsega. 18 let bi imel sedaj. Ve{,da je bil zmeraj z menoj, vsepovsodje bil z menoj. Sedaj sem mu pa na-pravil spomin. Skalnjakec z roì-

E: Poglej, {e sedaj lepo cvetijo.Prva slana jih bo pregnala. (S pol-nim zanosom se je poklonil skupiniro` pred verando, ki sestavljajoskalnjak). Pod napu{~em so insonce jih temeljito pogreje popol-dan. Zato so {e v polnem razcve-tu. Saj ne morem verjeti, tako meimajo rade.

M: No, sedaj pa nekaj komen-tarjev k slikam.

E: No, tukaj so rde~e verbene inmodri ~ude`. Modro-rde~a kom-pozicija.

M: Meni osebno je simbol tvo-jega bivanja tukaj. Duhovni mirin soìtje z naravo preko tvojihcvetlic.

E: (Zamislil se je ob naslednji fo-tografiji. Skozi sence smre~ic in po-drasti se vidi s soncem obsijano dvo-ri{~e.) Poln notranje sivine, mra~-nosti, da ne re~em ~rnine in na-petosti. Pogled skozi tak{no oken-ce v svetlobo vrne toplino, ener-gijo, zanos.

(Medtem preklada sliko iz rokev roko. Med drugimi se mu ogledujame tudi na njegovem portretu.)

cami. Ker je bil, enako kot jaz, velik ljubiteljro`. Z menoj je bil od prve roè, ki sem jo po-sadil, do zadnje. Pa kaj, tako je, tako je vseminljivo, vse se izte~e…êprav sem to pri~a-koval. Pred dvema letoma sem imel intervjuza [tiri ta~ke. Novinarka je bila tukaj. Sedelasva skupaj tukaj pred hi{o in je rekla: Pribli-ùje se. Ja, sem rekel, seveda. @ivim, kot datega nikoli ne bo, ~eprav se bojim. Kar izne-nada je pri{lo. Tretji~ ga je kap. Dvakrat semga re{il. Po {estih tednih rehabilitacije je sho-dil normalno. Sedaj ga je pa 5. avgusta do-kon~no. Ni mogel ve~.

M: Ejej, kako si mu pa pomagal?E: Tetraplegi~en je bil v trenutku. Nisem

mogel napraviti ni~ ve~. Spomladi mu bom na-sadil lepo cvetje, sedaj se je ̀ e naselil mah. Mojabolj{a polovica mu pri`ge sve~ko. Pa naj jo leima, spomin je toplej{i.

(Zapustila sva kot za bazen~kom in se obr-nila nazaj proti verandi. Tistega pravega, ve-drega razpoloènja pa le ni bilo ve~. Spomin jepremo~an.)

43


I N T E R V J U�

E: ê bi rad objavil moj portret, potem bi bil za to fotografijo.M: Tak{en si, ja, tak{en si, zmenjeno…No, na tej pa je detajl iz

tvojega okolja. Majhna hi{ica, ki je v bistvu kru{na pe~ na dvori{~u.E: Simbol kruha, izvor hrane, od ̀ ita, ki ga imam ob strani zloè-

nega, do burkelj, vil, kru{ne pe~i, v kateri se poleg drugih dobrotpe~e kruh.

M: Burklje so stvar, s katero podaja{ lonec v globino pe~i?E: Tako je. Ko podaja{ lonec v pe~. Lopar je za hlebce.M: Zakaj ima{ obe{en zvonec na tram? Da pokli~e{ goste, ko je

kruh pe~en?E: (Smeh, za~injen z zadrego.) Eh, ne, tolikokrat sem se è z glavo

zadel v ta tram, da mi je {lo è na ìve. Sedaj me zvonec opozori, dasem è preblizu, da prihajam, da ga ru{im zopet, ha, ha!

M: Tudi na tej sliki je del tega okolja, je izsek iz celotne podobe.Balkon, bogato poudarjen s cvetjem.

E: Lahko bi rekel, jutranji pogled. Samo na ta balkon~i~ stopi{, pasi oprhan z vso energijo jutra. Zlije se energija sveìne, ste~e po tebi.

M: Tele modre roè pa so…E: Surfinije, ja, bele in modre surfinije. Tudi vijoli~aste imam tam

zgoraj. Ne, pardon, zgoraj so slovenke. Poglej stare lonce, v kateresadim roè. Prinesem jih od vsepovsodin mi je v{e~, da so kot dopolnilo k mo-jim roàm.

M: Skalnjak na tej sliki je pa spre-jem, reprezentanca, ponos gospodar-ja… Kdor pride sem, dobi namestoaperitiva ta krasen barvni sprejem naskalnjaku.

E: Hm, tako je. (Malo se je zamislil,tako verjetno {e nikoli ni pogledal na skal-njak ob vhodu v hi{o.)

M: Ampak je bogat. Katere so telerde~e roè?

E: Novogvinejke. [e sedaj cvetijo. Nanjem so aprila, maja najprej {marnice.

M: Mi smo jim pravili solzice. Pre-ìhov Voranc tudi. Vem pa, da takoimenujemo tudi travni{ko travo.

E: [marnica ima pri ljudeh velik po-men. Predvsem v mesecu maju jo ~islajov cerkvah. Po~akaj, moj sin bo o temvedel kaj ve~, saj je poleg {tudija {e po-mo`ni {tudent teologije. Matja`! Daj,pridi malo bliè! (Iz hi{e se nama pri-druì njegov sin, ki si je dal veliko posto-riti nekje v njeni notranjosti.) Malo namapomagaj: mesec maj, {marnice, pa cer-kev…

Sin M: Mesec maj je ro`novenskapobo`nost. Majni{ka pobo`nost Mate-re Bo`je, kar se ponovi tudi v oktobru. V mesecu maju vse cerkvedi{ijo po {marnicah (in se je zopet potopil nekam v notranjost).

M: Poglej, ali niso tukaj okrog ciklame?E: Ja, ciklame so to. In marjetice. In tagetes. Kot nekak{en pot-

puri...M: To v ozadju je srebrna smreka?E: To pa je srebrni bor. Simbol mo~i, ponosa, ~e ho~e{. ûva me

pred vsemi temi vetrovi, pravi ponos narave, kot je recimo hrast prilistnatih simbol trdnosti, mo~i, tako je pri iglavcih srebrni bor.

M: No, pa sva re{ila zadevo, pregledala sva o`ji izbor {e en-krat. Dajva sedaj {e en poìrek. în, ~in (privzdignem kozarec, dabi se mu zahvalil za prijeten pogovor ob njegovih fotografijah). Kdajsi bil rojen?

E: 1944. Pravi bik sem po znamenju… Aprilsko dete.M: Koliko vas je bilo doma?E: Trije smo bili, trije otroci. In odkar pomnim, sem bil zaljub-

ljen v roè. Imeli smo majhen vrt, ìveli smo na Studencih - delav-ska ~etrt - in mama mi je odstopila gredo, da sem lahko sadil roè.In to kljub temu, da nam je primanjkovalo solate in povrtnine. Naeni strani roè in na drugi strani ìvali. Kar pomnim, sem odra{~als psom, neprestano sem imel neke ìvali, neke ljubljence ob sebi. Vtem najdem ogromno energije, ìvljenjskega smisla, uteho ob naj-mogo~nej{ih stresih, razo~aranjih, ko tone{..., potrebujem samo malotega, pa sem zopet na vrhu. To zelenje tukaj mi je prava fiziolo{kakompenzacija na stres.

M: Narava {e vedno ponuja zato~i{~e.E: Samo najti ga mora{, tako je. Pravzaprav samo pogledati, spoz-

nati in vzeti, saj je je zaenkrat {e dovoljokrog nas.

M: Nekaterim se zdi prepoceni inpreblizu…

E: To~no tako. Po drugi strani ima-mo polna usta izrekov: vrnimo se k na-ravi, nazaj v naravo itd., ampak bolj alimanj ostane samo pri besedah. Kaj pa~lovek napravi, ~e gre enkrat na tedente~? Ali se sprehoditi skozi park? Tuditakrat, ko je grdo vreme, ko me zebe,ko je blato, tudi takrat vidim tukaj vse-ga po malem. Pogledam, prisluhnem,poboàm s pogledom ali roko in to mije kakor akumulator. Znova sem polnenergije in volje. No, dobro, veliko lju-di je, ki bi radi, pa ne morejo. Ampakjaz vidim tukaj mo`nost, sicer pa, saj nepotrebuje{ ravno svoje zemlje, kljubtemu, da je tukaj zgolj flikica (krpica)od nje. Jaz ve~je ne potrebujem.

M: Ljudje se radi bohotijo s svoji-mi hi{ami - vikendi, ki si jih zgradijona deèli ali na morju in potem dvetretjini ~asa, ki ga imajo za oddih in re-kreacijo, porabijo za ~i{~enje in vzdr-èvanje. Sploh niso tam. Zgolj obvez-nosti so si prinesli od doma in iz slu`-be v drugo okolje.

E: Jaz sem tukaj vsak prosti trenu-tek. Znam se ustaviti, umiriti in opazovati.

M: Mimogrede, zopet kaj pi{e{?E: Ne, v tem trenutku ne.M: Koliko je bilo knjig do sedaj? Pet?E: Ne, {tiri, {tiri knjige so bile. Zadnja je bila Tridimenzionalna

ultrasonografija. Kitajci pravijo, tri knjige mora{ napisati in sina mo-ra{ napraviti, pa si v svojem ̀ ivljenju opravil poslanstvo (smeh). Ne,

44


I N T E R V J U

stroka je stroka. V to podro~je, v podro~je ultrazvoka, ul-trazvo~nih pregledov oìlja glave sem zaljubljen. O tem mini nikoli te`ko pisati. Sedaj posku{amo nekaj novega. S kar-diokirurgi se dogovarjamo, da bi med operacijo srca ugo-tavljali pogostost mo`ganskih mikroembolij. Ugotavljajo oz.iz literature je znano, da so mo`gani v velikem odstotku medoperacijo prizadeti, da gre za mikroembolije. Pisal pa sedajne bom. Mogo~e nekaj drugega. Recimo: Mojih dvajset letvojne z voluharji. (Zopet se razvije smeh. Sploh ne opaziva,da so sence postale è bistveno dalj{e.) Ni ga sredstva, ki ganisem poskusil. Poglej, sedaj bom zopet posadil 400 ~ebulictulipanov. Pa saj ne vem, ali polovico ali 75 odstotkov na-menim njim, ali kaj. In ~e jih spomladi ni, jih pa~ ni. V~asihjih imam, v~asih nimam. Eno leto se spomnim, da je sosedaposadila rde~i radi~. Jaz pa tukaj nobenega voluharja! Ha,ha. Neko~ me sre~a, se drì za glavo in pravi: Sosed, kaj jeto? Na prvi pogled imam radi~, ko pa ga primem za list, pif,spodaj ni ve~ ni~esar. Ves mi gre sproti. Kaj je to? Jaz patiho, ~e{, nimam pojma, kaj je to. Kremne rezine si jim na-stavila, si mislim pri sebi. In mi je lepo zvabila voluharje k sebi. Am-pak, kaj mi pomaga, potem ni hotela ve~ saditi radi~a, pa sem jihimel nazaj! Kaj ~e{. Jeè imam. Vsako leto mi pripelje pokazat novodruìno. Takrat jim ponudim kekse in mleko. Redni gostje. Pozimiprihajajo srne. ̂ e ne bi bilo psa, bi pri{le ~isto blizu, iz roke bi jedle.Na dilah (podstre{ju) imam krasne prijatelje, polhe. Ko {e nisem ve-del, za kaj gre, sem mislil, da se podira hi{a, tak{na galama je bila napodstre{ju. Potem sem napravil zasedo in sem jih ~akal na balkonu.Pa so pri{li. Kot v filmu: najprej ena glava, pa druga in tretja. Takosmo se spoznali. V~asih jim nastavim orehe ali le{nike in smo sedajveliki prijatelji. Samo kaj, ko v~asih tako norijo! Pripravljajo se ̀ e zazimo. Pustim jim odprto, da si lahko nosijo in delajo zaloge. Prezi-mijo, spomladi pa se ropot ponovno za~ne.

M: Ima{ kak{ne ambicije v zvezi z novo fakulteto, kot docent?E: No, ja, imam. Nekaj smo se pogovarjali. ê bo, ko bo… S {tu-

denti zelo rad delam.M: Kako è re~ejo: Kdor u~i se u~i.E: Seveda. Tak{no delo te preprosto mora veseliti. Se spomnim

dveh zadnjih specialisti~nih izpitov, ko sem bil v izpitni komisiji. Po-

vem ti, da sem imel tak{no tremo, kot da jaz delam izpit.M: Diplomiral si v Ljubljani?E: V Zagrebu. Doktorat znanosti sem tudi opravil v Zagrebu. Pri

prof. Vidi Demarin. Mislim, da je vodilna v Evropi in svetu, kar za-deva ultrazvok.

M: Ni bila ona na tvoji promociji knjige v Kazinski dvorani le-tos?

E: Bila, bila. Lepo mi je bilo, ko sva se objela in ko je imela govor.Ja, ona je velik ~lovek.

M: Na oddelku si tudi {e aktiven?E: O, imamo mo~an mlad tim. Trenutno sem mentor dvema ma-

gistrantoma in mislim, da bomo v kratkem zaklju~ili naloge. Men-tor sem tudi kandidatki iz Celja. Poleg tega sem ~lan katedre za ne-vrologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Hodim na izpite. Mo-ram re~i, da s kolegi iz Ljubljane zgledno sodelujemo. Zaradi tima,ki ga sedaj ustvarjam, bom nekega dne lahko od{el. Dokaj umirjenin zadovoljen.

M: Ampak ambulanto pa {e kar dela{?E: Seveda, ambulanto pa {e delam. Hja, od vsepovsod me najde-

jo. In kar hodijo. Potem pa se ne morem spomniti, kako inkdaj smo se dogovorili, pa me na ra~un moje “rozike” ver-jetno marsikdo okrog prinese. Zadnji~ je pri{el nekdo izMurske Sobote. Pa se gledava in si mislim, kar tako è nipri{el tako od dale~. In sem ga vzel, on pa je bil tudi zado-voljen.

M: Si pa neprestano v nevrologiji?E: Ja, ves ~as.M: Zadnji~ sem bral o tvoji h~erki Alenki. Zelo zani-

miv intervju…E: Ja, tale zna povedati. Tak{na tudi v resnici je. V tret-

jem letniku gimnazije je pri{la domov in rekla: tako, jaz gremna sprejemne izpite na AGRFT. Nekaj sem ugovarjal, ~e{,saj to ni tvoje podro~je, in me je zavrnila, ti kar tiho bodi!Za dva meseca se je zaprla v sobo, se u~ila, naredila diferen-cialne izpite za ~etrti letnik gimnazije. Potem pride domovin pravi: Daj, priskrbi mi velik mesarski no`. Potrebujemga kot artikel za sprejemni izpit. Za{ila si je devet kostumov,nekih obla~il, pripravila devet razli~nih vlog in bila v prvem

45


I N T E R V J U

poskusu sprejeta. Od 240 ali koliko jih je è bilo. Mislim, da je na{lasvoj smisel. @e v gimnaziji je ustanovila mladinsko gledali{~e. Bila jev Parizu, {e kot gimnazijka, in mi prinesla La Figaro. V njem pa nadrugi strani njena velika slika skupaj s prijateljem Simonom. Dobilasta prvo nagrado. Tebi ni~, meni ni~, gre v Pariz, se prijavi na tekmo-vanje francosko govore~ih mladih teatrov iz Evrope in zmaga (spetspro{~en smeh, mislim, da v sebi podoìvlja trenutke, ko je na Alenkozelo ponosen).

M: Kaj si rekel za sina, da {tudira? Teologijo?E: Ja, to dela zraven. Kot drugi {tudij. Druga~e pa {tudira fiziko.

Dve tak{ni skrajni vedi… Teologijo jemlje bolj kot filozofski izziv.Kot ideologijo.

M: Po~akaj, da ne bom pozabil: april 44 je bil tvoj pri~etek,otro{tvo in mladost v Mariboru na Studencih. Osnovna {ola...

E: Janko Pade`nik, potem pa II. gimnazija. Gr{ko-rimska gene-racija, poslednji Mohikanci. [tirje smo bili, med drugimi Tone Kunt-ner, ta je bil zanesenjak, kar zadeva staro gr{~ino. Ob 50. obletnicigimnazije sva nastopala kot redka Slovenca, ki {e znata nekaj kiticIliade v originalu, in v heksametru sva recitirala (sledi recital z daja-njem ritma po leseni pal~ki, razumem ni~).

M: In potem Zagreb, si ìvel v {tudentu?E: Ne, skupaj smo kot podnajemniki ìveli: Siko{ek, Sa{a, z me-

noj v isti sobi je bil Andrej Kogler, sicer iz Slovenj Gradca, sedaj jepredstojnik nevrokirur{ke klinike na vinogradski, in Kisner z urolo-gije. [tirje smo bili. Lu{tno je bilo.

M: Torej lepi spomini na zagreb{ke profesorje?

E: Zelo lepi. Ve{, kako smo bili lepo sprejeti! Spomnim se izpitaiz interne medicine. Sprejem, vse so nas vikali, izvolite, gospod ko-lega, lahko ~aj ali kavo itd.; tako se je pri~el izpit. Res dobi{ ob~utekakademske ravni.

M: Staìral si v Mariboru?E: Ja, 68. leta sem kon~al in sem pri~el takoj staìrati. 70. leta sem

è pri{el iz vojske nazaj in sem pri~el s specializacijo. Specializacijosem zaklju~il leta 74, doktorat pa 84.

M: In otroke si imel kar vmes?E: Kar hitro (smeh, ~e{, za koga me pa ima{, kot da tega zdravniki

ne bi bili ve{~i…).M: Potem so pri{le knjige.E: Prva je bila Dopplerjeva sonografija mo`ganskega ìlja, ta je

bila 1991, Obvarujmo se mo`ganske kapi je zagledala lu~ sveta leta1993, Klini~na nevrologija, 1977. In kon~no, 2001, Trodimenzio-nalna ultrasonografija v nevrologiji.

M: Hja, jaz mislim, da imam gradiva dovolj.Sin M: Kaj pa kava, ata?(Nisva ga niti opazila, ko se nama je pridruìl. Tako, spontano.)E: O, seveda, ̂ isto sem pozabil nanjo. Se mi je zdelo, da mi nekaj

manjka. Kar daj mi jo sem. Bomo pa mrzlo pili.Ponovno smo pogledali fotografije. Erih jih je predstavil sinu. Opa-

zil sem, da mu res dosti pomenijo. Popoldan se je prevesil v drugo po-lovico. Erih bo ustvarjal naprej. Verjetno bo podoben svojim novogvi-nejkam. [e vedno cvetijo in bodo, dokler jih slana ne bo ustavila.

�

AKTUALNO

48


Kandidati morajo k vlogi, naslovljeni na Zdravni{ko zbornico Slo-venije, priloìti naslednje dokumente:� dokazilo o zaklju~enem {tudiju na Medicinski fakulteti v Ljub-

ljani ali potrdilo o nostrifikaciji diplome medicine v tujini,� dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu v Republiki Sloveniji,� predlog zdravstvenega zavoda - priloìjo zaposleni zdravniki,� dokazilo o dràvljanstvu Republike Slovenije (velja za dràvljane

Republike Slovenije),� dokazilo o znanju slovenskega jezika (spri~evalo slovenske sred-

nje {ole ali fakultete ali potrdilo verificirane ustanove o visoki ravniznanja slovenskega jezika), * (ni pogoj za kandidaturo za razpis),

� izjavo pla~nika o kritju stro{kov specializacije,� list sekundarija in druga dokazila, iz katerih je razvidno delo po

diplomi, ki bi se lahko priznalo kot opravljeni del specializacije(neobvezno),

� dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev, dolo~enih z zakonomin drugimi predpisi.V svoji vlogi kandidat navede naziv razpisanega specialisti~nega

podro~ja in regijo, za katero kandidira, lahko pa navede tudi glav-nega mentorja, pri katerem èli opravljati specializacijo.

Tretji razpis specializacijZdravni{ka zbornica Slovenije na podlagi 18. ~lena Zakona o

zdravni{ki slu`bi (Uradni list RS, {t. 98/99) ter na podlagi do-lo~il Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij

zdravnikov (Uradni list RS, {t. 8/98, 44/99, 59/99, 109/99, 35/00,

42/00, 57/00, 107/00, 113/00, 50/01, 69/01, 07/02, 43/02) razpisujespecializacije za posamezna specialisti~na podro~ja za potrebe jav-ne zdravstvene mreè v Republiki Sloveniji:

OPOMBA: ̂ e so kandidati katera od zgoraj navedenih dokazil ̀ epredloìli Zdravni{ki zbornici Slovenije (npr. v postopku za prido-bitev licence ali v postopku vpisa v register zdravnikov), jim jih nipotrebno prilagati ponovno; v svoji vlogi naj samo navedejo, kateradokazila so è predloìli.

Obrazec za odobritev specializacije (vloga) je priloga tega razpi-sa, kandidati pa ga lahko dvignejo tudi na Zdravni{ki zbornici Slove-nije, Oddelek za usposabljanje in strokovni nadzor, Dalmatinova 10(pritli~je), Ljubljana, ali zanj zaprosijo po elektronski po{ti:[email protected].

Izbirni postopek za vse prijavljene kandidate opravi Zbornica.Pisne vloge z oznako “tretji razpis specializacij za posamezna

strokovna podro~ja” in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojevsprejema Zdravni{ka zbornica Slovenije, Dalmatinova 10, Ljublja-na, do 31. 12. 2002.

Ljubljana, 1. december 2002

Obvestilo o rokih prijave na 1. in 2. razpis specializacijZaradi spremembe zakonodaje (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravni{ki slu`bi (ZZdrS-A), Uradni list RS, {t. 67/02) in posledi~no spremenjenega na~ina financiranja specializacij s sprejetjem letnega na~rta se na prosta mesta iz 1. in 2. razpisaspecializacij lahko prijavite skladno z razpisnimi pogoji le {e do 31. 12. 2002.

Specializacija

Abdominalna kirurgija 6 11111 1Anatomska pat. in citop. 5 11111 1Dermatovenerologija 4 11111 1Druìnska medicina 4 11111 11111 11111 3Interna medicina 6 11111 11111 11111 3Oftalmologija 4,5 11111 1Pediatrija 5 11111 1Plasti~na, rekonstrukcijska 6 11111 1in estetska kirurgijaRadiologija 5 33333 3Radioterapija in onkologija 4 22222 2Travmatologija 1111111111 11Skupaj 2 1 4 16 1 3 1 28

traja

nje

(v

letih

)tra

janj

e (

v le

tih)

traja

nje

(v

letih

)tra

janj

e (

v le

tih)

traja

nje

(v

letih

)

Celje

Celje

Celje

Celje

Celje

KKKK K ope

rop

erop

erop

erop

er

Kran

jKr

anj

Kran

jKr

anj

Kran

j

Kr{k

oKr

{ko

Kr{k

oKr

{ko

Kr{k

o

Ljub

ljana

Ljub

ljana

Ljub

ljana

Ljub

ljana

Ljub

ljana

Mar

ibor

Mar

ibor

Mar

ibor

Mar

ibor

Mar

ibor

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

Mur

ska

Sobo

ta

Nova

Gor

ica

Nova

Gor

ica

Nova

Gor

ica

Nova

Gor

ica

Nova

Gor

ica

Novo

mes

toNo

vo m

esto

Novo

mes

toNo

vo m

esto

Novo

mes

to

Ravn

e na

KRa

vne

na K

Ravn

e na

KRa

vne

na K

Ravn

e na

Korororor or

o{ke

mo{

kem

o{ke

mo{

kem

o{ke

m

SKU

PAJ

[tevilo razpisanih specializacij po regijah

49

A K T U A L N O


[tevilo razpisanih specializacij po regijah za potrebe javne zdravstvene mreè - 3. razpis

traja

nje

(v le

tih)

traja

nje

(v le

tih)

traja

nje

(v le

tih)

traja

nje

(v le

tih)

traja

nje

(v le

tih)

Celje

Celje

Celje

Celje

Celje

KKKK K ope

rop

erop

erop

erop

er

Kran

jKr

anj

Kran

jKr

anj

Kran

j

Kr{k

oKr

{ko

Kr{k

oKr

{ko

Kr{k

o

Ljub

ljana

Ljub

ljana

Ljub

ljana

Ljub

ljana

Ljub

ljana

Mar

ibor

Mar

ibor

Mar

ibor

Mar

ibor

Mar

ibor

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

Mur

ska

Sobo

ta

Nova

Gor

ica

Nova

Gor

ica

Nova

Gor

ica

Nova

Gor

ica

Nova

Gor

ica

Novo

mes

toNo

vo m

esto

Novo

mes

toNo

vo m

esto

Novo

mes

to

Ravn

e na

KRa

vne

na K

Ravn

e na

KRa

vne

na K

Ravn

e na

Korororor or

o{ke

mo{

kem

o{ke

mo{

kem

o{ke

m

SKU

PAJ

Prosta mesta za 1. in 2. razpis specializacij za potrebe javne zdravstvene mreè(na dan 5. 11. 2002)

Specializacija

Anatomska patologija in citopatologija 5 11111 polnopolnopolnopolnopolno 33333 11111 11111 6Abdominalna kirurgija 6 11111 1Anesteziol., reanimatol. 6 11111 11111 11111 11111 44444 33333 polnopolnopolnopolnopolno 11111 11111 11111 14in perioperativna intenz. med.Dermatovenerologija 4 11111 1Druìnska medicina *, ** 4 66666 22222 polnopolnopolnopolnopolno 11111 11111 33333 33333 33333 polnopolnopolnopolnopolno 44444 23Fizikalna in rehabilitacijska medicina 5 polnopolnopolnopolnopolno polnopolnopolnopolnopolnoGinekologija in porodni{tvo 5 22222 11111 polnopolnopolnopolnopolno polnopolnopolnopolnopolno 22222 11111 11111 11111 11111 9Infektologija 6 11111 polnopolnopolnopolnopolno 1Interna medicina *** 6 polnopolnopolnopolnopolno 22222 polnopolnopolnopolnopolno 22222 22222 polnopolnopolnopolnopolno polnopolnopolnopolnopolno 11111 polnopolnopolnopolnopolno polnopolnopolnopolnopolno 7Internisti~na onkologija 6 polnopolnopolnopolnopolno 11111 1Maksilofacialna kirurgija 4 11111 11111 11111 3Nevrologija 6 11111 11111 11111 polnopolnopolnopolnopolno 11111 11111 polnopolnopolnopolnopolno 5Oftalmologija 4,5 polnopolnopolnopolnopolno 33333 polnopolnopolnopolnopolno polnopolnopolnopolnopolno polnopolnopolnopolnopolno 11111 4Ortopedska kirurgija 6 22222 33333 polnopolnopolnopolnopolno 11111 6Otorinolaringologija 6 11111 66666 44444 11111 12Pediatrija 5 22222 polnopolnopolnopolnopolno polnopolnopolnopolnopolno 44444 66666 polnopolnopolnopolnopolno 11111 22222 22222 17Plasti~na, rekonstrukcijska 6 11111 22222 polnopolnopolnopolnopolno 3in estetska kirurgijaPnevmologija 6 polnopolnopolnopolnopolno polnopolnopolnopolnopolno polnopolnopolnopolnopolno 11111 polnopolnopolnopolnopolno 1Psihiatrija 5 polnopolnopolnopolnopolno 44444 11111 11111 11111 11111 8Radiologija 5 11111 polnopolnopolnopolnopolno 11111 11111 polnopolnopolnopolnopolno 3Splo{na kirurgija *** 6 22222 11111 polnopolnopolnopolnopolno 33333 55555 22222 polnopolnopolnopolnopolno polnopolnopolnopolnopolno 33333 16Transfuzijska medicina 5 22222 11111 3Urologija 6 11111 11111 polnopolnopolnopolnopolno polnopolnopolnopolnopolno 2Skupaj {e prostih mest 20 11 2 8 39 26 7 13 6 14 146od skupaj razpisanih specializacij 29 20 19 10 129 58 17 16 17 23 338

Specializacija

Abdominalna kirurgija 6 1(SB Maribor) 1Anatom. pat. in citopatologija 5 1 (SB Celje) 1Dermatovenerologija 1 (SB Jesenice) 1Druìnska medicina *, ** 4 1 (Zasebnik 3

s koncesijo) 1(ZD Trebnje) 1 (ZD Mozirje)Interna medicina 6 1 (SB Celje) 1 (Zravili{~e 3

1 (SB Jesenice) [marj. Toplice)Oftalmologija 4,5 1 (SB Jesenice) 1Pediatrija 5 1 (SB Izola) 1Plasti~na, rekonstrukcij. 6 1 (SB Novo mesto) 1in estetska kirurgijaRadiologija 5 3 (KC Ljubljana) 3Radioterapija in onkologija 4 2 (Onkolo{ki in{titut) 2Travmatologija 6 11 (KC Ljubljana) 11Skupaj 2 1 4 16 1 3 1 28

traja

nje

(v

letih

)tra

janj

e (

v le

tih)

traja

nje

(v

letih

)tra

janj

e (

v le

tih)

traja

nje

(v

letih

)

Celje

Celje

Celje

Celje

Celje

KKKK K ope

rop

erop

erop

erop

er

Kran

jKr

anj

Kran

jKr

anj

Kran

j

Kr{k

oKr

{ko

Kr{k

oKr

{ko

Kr{k

o

Ljub

ljana

Ljub

ljana

Ljub

ljana

Ljub

ljana

Ljub

ljana

Mar

ibor

Mar

ibor

Mar

ibor

Mar

ibor

Mar

ibor

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

Mur

ska

Sobo

taM

ursk

a So

bota

Mur

ska

Sobo

ta

Nova

Gor

ica

Nova

Gor

ica

Nova

Gor

ica

Nova

Gor

ica

Nova

Gor

ica

Novo

mes

toNo

vo m

esto

Novo

mes

toNo

vo m

esto

Novo

mes

to

Ravn

e na

KRa

vne

na K

Ravn

e na

KRa

vne

na K

Ravn

e na

Korororor or

o{ke

mo{

kem

o{ke

mo{

kem

o{ke

m

SKU

PAJ

50

A K T U A L N O


ZDRAVNI[KA ZBORNICA SLOVENIJEOddelek za usposabljanje in strokovni nadzorDalmatinova 10, p. p. 1630, 1001 Ljubljana, SlovenijaTel.: **386/1/30-72-165, Fax: **386/1/30-72-169e-mail: [email protected]

Vloga za odobritev specializacijeKandidat:

Ime in priimek:

Datum in kraj rojstva:

Naslov:

Telefon:

Datum in fakulteta diplome:

Datum in kraj opravljanja strokovnega izpita:

Vrsta specializacije:

Regija, za katero kandidat kandidira:

Za glavnega mentorja predlagamo:

Pla~nik specializacije:

Obrazloìtev vloge:

Datum: ______________________ Podpis: _________________

Obvezne priloge k vlogi (~e niso bile è posredovanje Zbornici):- originalno dokazilo ali ustrezno potrjena kopija o zaklju~enem {tudiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani ali potrdilo o no-

strifikaciji diplome medicine, pridobljene v tujini- originalno dokazilo ali ustrezno potrjena kopija dokazila o opravljenem strokovnem izpitu v Republiki Sloveniji- dokazilo o dràvljanstvu Republike Slovenije (za slovenske dràvljane)- dokazilo o znanju slovenskega jezika (spri~evalo slovenske srednje {ole ali fakultete ali potrdilo verificirane ustanove o visoki

ravni znanja iz slovenskega jezika)- izjava o kritju stro{kov specializacije- opis strokovnega dela od diplome dalje

(izvajalec javne zdravstvene slu`be ali druga pravna ali fizi~na oseba, ki je pla~nik)

(naziv, naslov, kontaktna oseba)

52

A K T U A L N O


glavni poklic v teku ìvljenja posameznika in podobno. Podatkov opoklicu pa sploh ni zaslediti v administrativnih podatkovnih bazahpokojninske dru`be. Glede izpostavljenosti prebivalstva dolo~enim{kodljivostim iz okolja se poudarja velika dnevna in splo{na migra-cija ljudstva kot dejavnik, ki omejuje vrednotenje raziskav, usmer-jenih na preu~evanje nekaterih {kodljivosti okolja.

Manjkajo~i podatki so lahko razlog za pristranost raziskovalca inizvor napak. Statisti~na mo~ {tudije naj bi se v takih primerih ve~alaob pridobivanju manjkajo~ih podatkov s strani raziskovalcev. Naàlost je vsesplo{na ugotovitev, da so izsledki {tudij tu in tam spo-sobni dejansko opredeliti morebitno izpostavljenost {kodljivim de-javnikom v dolo~eni populaciji, so pa le izhodi{~e za zastavljanje no-vih usmerjenih {tudij s tega raziskovalnega podro~ja. Verodostoj-nost izsledkov, pridobljenih na podlagi obdelave “mnoì~nih admi-nistrativnih podatkovnih zbirk”, mora biti v vsakem primeru pri-merjana tudi z izsledki v strokovni literaturi z dolo~enega podro~ja.@ivljenjski stil posameznika, kajenje, uìvanje alkoholnih pija~ indrugi pomembni dejavniki, ki jih je nujno poznati pri vrednotenjupodatkov, pridobljenih na individualni ravni, velikokrat manjkajoin predstavljajo izziv pri vrednotenju dejavnikov tveganja pri npr.razli~nih poklicnih ogroènostih. Nekatere izsledke raziskav je zah-tevno ali skoraj nemogo~e razlagati, {e posebej, ko se sku{a pridobitipodatek o dolo~enem tveganju ali izpostavljenosti dejavnikom tve-ganja. Neredko manjkajo tudi podatki o ravni in trajanju oz. ~asuizpostavljenosti oz. zaposlitvi ter specifi~nosti in ob~utljivosti. Mo-te~i dejavniki in verjetnost, da so dolo~eni podatki pridobljeni na-klju~no, spremljajo tovrstne raziskave.

[tudije po svetuUvajanja nacionalnih osebnih identifikacijskih {tevilk, identifi-

kacijskih {tevilk zaposlenih idr. ter ustreznih ra~unalni{kih zmog-ljivosti so predpogoj zahtevnih epidemiolo{kih {tudij, zasnovanihna administrativnih podatkovnih zbirkah, ki te~ejo predvsem naozemlju Avstralije, Kanade, ZDA, nara{~a pa zanimanje za tovrstneobdelave tudi v evropskem prostoru (skandinavske dràve, Nem~i-ja, Italija itd.). Nekatera zdruèna preu~evanja s prostora evropskihdràv in tudi Slovenije ̀ e te~ejo, pri ~emer spremljajo statisti~no stan-dardizirane podatke.

Cena raziskav in namembnostVsekakor je pridobivanje podatkov iz ra~unalni{kih zbirk rela-

tivno poceni in hitro. Pri~akujejo, da bo rutinska uporaba zdruè-

Administrativne podatkovne zbirkev poklicni epidemiologijiin epidemiologiji okolja

Mirjana Stanti~ Pavlini~

Ponekod po svetu è ve~ desetletij sku{ajo na podlagi razli~nih,praviloma velikih podatkovnih zbirk priti do ~im bolj natan~-nih analiti~nih podatkov, ki naj bi bili osnova za odlo~anje v

javnem zdravstvu. Pri uporabi teh baz praviloma izhajajo iz navideznepomembnih podatkov o posamezniku, ki jih zajamejo v razli~nihbazah ter zdruèno obravnavajo skozi ~as in razli~ne dogodke, kispremljajo ìvljenje oz. zdravstveno stanje posameznika. Zdruènepodatke obdelujejo in preu~ujejo z razli~nimi epidemiolo{kimi me-todami, ki so praviloma sestavni del resnih poglobljenih {tudij: {tu-dije primerov s kontrolami, prospektivne in retrogradne {tudije, ko-hortne {tudije v preteklosti, prese~ne {tudije, drugo. Posluùjejo serazli~nih kazalcev - relativno tveganje, razmerje obetov, interval zau-panja, zna~ilnosti razlik idr. Zdruùjejo individualne podatke, zbranenpr. od pokojninskih dru`b, zdravstvenih zavarovalnic, socialnihcentrov, registrov umrlih, registrov rakastih bolezni, popisov prebi-valstva, oddelkov za registracijo motornih vozil itd. Preu~evano ose-bo je mo`no tudi retrogradno iz vseh teh baz identificirati, slediti inklasificirati za razli~ne raziskovalne namene. Velikokrat preu~ujejovelike poklicne kohorte, ki zajamejo tudi ve~ sto tiso~ preiskovan-cev. Uporabnost dognanj, ki jih ponujajo tovrstne raziskave, je od-visna od ve~ dejavnikov, predvsem od starosti obravnavanih posa-meznikov, ~asa opazovanja, pre~i{~enih vhodnih podatkov, uporab-ljene raziskovalne metodologije idr.

Iznajdljivost in programiIznajdljivost pri izbiri podatkovne administrativne baze in njena

ustvarjalna uporaba za namene epidemiologije okolja ali poklicneepidemiologije so vsekakor izziv sodobnega ~asa. Preu~ujejo pove-zave med implantati in nekaterimi kroni~nimi boleznimi, benzenomin limfomi, karcinogene u~inke pitne vode, zdruène z vsebnostjonekaterih kemijskih snovi v vodi, med poklicno izpostavljenostjoelektromagnetnemu polju in rakom dojke itd.

OmejitveVsekakor je potrebno poudariti omejitve, ki jih s sabo prina{ajo

tovrstne {tudije. Ker administrativne podatkovne baze ̀ e primarnoniso bile zastavljene za namene epidemiolo{kih raziskav, je potreb-no misliti na mote~e dejavnike ter pristranosti, ki jih je brez dvomapotrebno upo{tevati pri kon~nih ocenah oz. vrednotenju izsledkov{tudije. Problem predstavljajo tudi definicije, ki jih za iste pojme upo-rabljajo razli~ne podatkovne zbirke. Tako popisi prebivalstva upo-{tevajo aktualni, trenutni poklic, registri umrlih pa ponekod npr.

53

nih administrativnih podatkov lahko uporabljena za ustvarjanje ra-ziskovalnih hipotez, nadzorstvo, mogo~e pa tudi za raziskave po-klicnih rakastih bolezni. Pri kakr{nem koli epidemiolo{kem delu, kina videz ponuja neskon~no mo`nosti, ne smemo pozabiti, da so bazepodatkov primarno zastavljene za administrativne in ne raziskoval-ne namene. S tem se bomo zavedali dolo~enih omejitev, ki jih bostroka terjala pri sprejetju oz. upo{tevanju izsledkov tovrstnih razi-skav.

Sku{njave za pravilno uporabo ali “napa~no” uporabo admini-strativnih podatkovnih zbirk so pred nami. Izzivi morajo temeljititudi na pomislekih, preden se lotimo nekriti~nega in neselektivnegaanaliziranja administrativnih podatkov. Vsekakor bo na podlagi ugo-tavljanja dolo~enih tveganj mo`no presoditi potrebe po nadaljnjih{tudijah primerov in kontrol, ki jih bo potrebno na~rtovati na manj-{ih skupinah prebivalcev v {tudijah, zastavljenih na vzorcih in z me-todologijo primer-kontrola. Tudi do sedaj smo na podlagi ve~jih po-datkovnih zbirk, ki jih imamo na voljo v javnem zdravstvu, sku{aliopredeliti ve~je ali novej{e zdravstvene probleme ter na manj{ih ra-ziskavah in epidemiolo{kem poizvedovanju priti do bolj pogloblje-nih {tudij o dejavnikih tveganja. Ti so bili podlaga za izdelavo pre-ventivnih ukrepov predvsem s podro~ja nalezljivih bolezni. Novi aliza nekatere od nas nekoliko novej{i izzivi so vsekakor pred nami.

�

Spletna stran

Zdravni{ke zborniceSlovenije

http://www.zzs-mcs.si

56


FORUM

Neko~ sem, v nekem intervjuju, izjavil, da tu in tam napi{emkak recept za svojega sodelavca, kmalu so me opozorili, das tem kr{im pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja iz

leta 1994. Petdeset receptov, ki jih na leto dobi od ZZZS vsak zdrav-nik, tudi upokojeni ali tisti, ki sicer ne dela na delovnem mestu, kjerbi zdravil bolnike, mi je dovoljeno uporabiti le zase in svoje druìn-ske ~lane, ne smem pa zdravila predpisati sosedu ali prijatelju ali nez-nancu, ki se znajde v moji bliìni in je v zdravstveni stiski. Pa vse topo~nem! Res, da ne prav pogosto: letos sem porabil samo petnajstreceptov, od tega kakih deset zase in sorodnike in zato prav velikodobrih dejanj za druge nisem “zagre{il”. Pa vendar: prekr{ek je pre-kr{ek, naj je eden ali pa jih je sto. Poleg tega bi bilo ~isto spreneveda-nje, ~e bi rekel, da to delam {ele od letos; povsem zanesljivo to po~-nem è vsa leta, odkar velja to dolo~ilo. Neka novinarka se ni moglana~uditi moji trditvi, da dolo~ila ne poznam, in me je vpra{ala, ali semi ne zdi, da bi ga moral poznati vsaj kot minister za zdravje. Res ganisem poznal, vendar tega ne uporabljam za izgovor; povsem jasnomi je, da me nepoznavanje pravil ne opravi~uje.

Je è tako, da vsega ne vem. Ne kot zdravnik in ne kot minister.Naj sem se vse ìvljenje {e tako trudil, vedno je ostalo mnogo ve~tistega, ~esar nisem vedel, kot pa tistega, kar vem. Poleg tega marsi-kaj tudi pozabim. Ne izklju~ujem, da sem neko~ pred leti pravilo, okaterem je govor, poznal, vendar sem ga zanesljivo zelo hitro izrinilv podzavest. Ne vem, kako ravnajo drugi, kadar so v dvomu, ali do-lo~eno stvar smejo storiti ali ne. Kar zadeva mene, se pri strokovnihvpra{anjih zakopljem v literaturo ali pa se posvetujem z drugimi stro-kovnjaki. Pri pravilih in zakonih, ki dolo~ajo moje ravnanje v odno-su do drugih ljudi, se najve~krat zanesem na lastna na~ela in vred-note. Ni mi na primer treba poznati kazenskega zakonika ali desetihzapovedi, da vem, da ne smem krasti. Na~elo, naj ne po~enjam ne-~esa, ~esar ne èlim, da bi po~eli drugi, mi pomaga, da se prav odlo-~im v {tevilnih ìvljenjskih situacijah. In prav ta na~ela so mi govo-rila, da ne more biti narobe, ~e recepte, ki mi jih je zdravstvena bla-gajna namenila za osebno uporabo, delim tudi z drugimi. O~itnosem se v tem primeru motil. Ali pa gre morda za zgre{eno pravilo?

Vpra{anje, ki se zastavlja, je naslednje: ~emu je bilo sploh potreb-no zdravniku omejiti predpisovanje zdravil zgolj na njegove sorod-nike? ê gre za denar, je majhno {tevilo receptov zadostna in tudiprimerna omejitev. ̂ e jih porabljam za druge, jih bo manj ostalo zamojo druìno. Vrednost receptov, ki sem jih predpisal letos, zna{apribli`no devetdeset tiso~ tolarjev, od tega odpade na obvezno zava-rovanje dobrih {estdeset tiso~. V povpre~ju slovenski zdravnik pred-pi{e za svoje bolnike za deset milijonov tolarjev zdravil, vsi skupajve~ kot petdeset milijard. Na ra~un petdesetih osebnih receptov, kijih ima poleg tiso~ev receptov na delovnem mestu {e vsak zdravnikzase, gre najve~ nekaj promil vsega denarja za zdravila. Ali je ZZZSz omejitvijo na sorodnike res hotel kaj privar~evati? Ali pa je nekabirokratska glava, malo hudobna in malo nevo{~ljiva, menila, da vsiSlovenci nimajo za znanca zdravnika in je torej njegova pomo~ vokolju, kjer ̀ ivi, redek privilegij, ki ga je potrebno preganjati? Kot je

Da, kr{im pravilaDu{an Keber

zapisal urednik Dnevnika: ~e bolnik potrebuje zdravilo, naj gre lepok zdravniku!

Doslej sem mislil, da je petdeset receptov, ki jih ima na voljo vsakzdravnik, posledica razumevanja, da zdravnik ostane zdravnik tudiizven delovnega mesta in tudi tedaj, ko se upokoji. Da {est tiso~ zdrav-nikov, ki svetujejo svojim sosedom iz istega hodnika v bloku, ki jimje pono~i zbolel otrok, ki sodelavcu z gnojnim grlom predpi{ejo pe-nicilin ali ki na dopustu pomagajo skoraj nepomi~ni va{~anki, ki jije zmanjkalo zdravil za kroni~no bolezen, da ji ni treba potovati zre{ilnim avtom v dvajset kilometrov oddaljeni kraj po enak recept,delajo dobra dela in dru`bi zmanj{ujejo stro{ke, delovnim organi-zacijam odsotnost z delovnega mesta, ljudem pa ure ~akanja v dnev-nih in no~nih ambulantah. Da gre za ~lovekoljubno dejavnost pred-stavnikov tistega poklica, od katerih se ~lovekoljubnost pri~akuje inki so celo kazensko odgovorni, ~e ne ustavijo svojega avtomobila namestu prometne nesre~e, da bi se prepri~ali, ~e kdo ne potrebujezdravni{ke pomo~i. Kak{ni bi bili odnosi v zdravstvenih ustanovah,~e bi zdravniki odklanjali pomo~ deset tiso~em medicinskih sesterin drugih sodelavcev in jih po{iljali k njihovim izbranim zdravni-kom? Osebni recepti, kot jih sam razumem, niso nikakr{en privile-gij, temve~ spodbuda za brezpla~no delo, s katerim zdravniki raz-bremenjujejo zdravstveni sistem, mu zmanj{ujejo stro{ke in ga de-lajo bolj ~love{kega. ê vsak zdravnik uporabi samo deset receptovv te namene in ~e samo trikrat toliko ljudem svetuje brez recepta,zna{a prihranek ve~ kot milijardo tolarjev.

Kaj je torej spornega v pomo~i ljudem, ki se v zdravstveni stiskiznajdejo v bliìni zdravnika? Morda to, da ta pomo~ ni dana sleher-nemu dràvljanu? Morda tisti, ki mi kr{itev o~itajo, res {e niso nikolidobili recepta na tak na~in, globoko pa upam, da so v svojem ìvlje-nju doìveli kak{no drugo obliko pomo~i in da tudi sami niso brez-du{no usmerili svojega prijatelja na uradno pot, ~e bi mu s svojimznanjem lahko pomagali. Zakaj bi bilo sporno, ~e upokojen zdrav-nik poskrbi za nekatere zdravstvene probleme v svoji ulici? Ali je resdobro, da prepovemo blaìlno vlogo, ki jo igra {est tiso~ zdravnikovv svojih okoljih? Zagovorniki prepovedi bi verjetno navedli vsaj dvarazloga. Prvi bi bil, naj zdravniki le delajo tisto, kar je povsem brez-pla~no, ne smejo pa predpisovati zdravil, ki jih mora pla~ati zdravs-tvena blagajna, saj s tem zapravljajo javni denar. Ne gre druga~e: pred-pis zdravila je marsikdaj bistveni del zdravnikovega nasveta. Ali najsodelavko, ki gori od vro~ine in ji odkrijem angino, napotim k nje-nemu zdravniku po antibiotik? Poleg tega to ne pomeni zapravlja-nje denarja, saj so prakti~no vsi Slovenci zdravstveno zavarovani.Do zdravila bodo torej pri{li tudi, ~e obi{~ejo svojega izbranega zdrav-nika, in pla~nik bo isti, le bolj zamudno in dra`je bo. Drugi razlog paje pomislek o vplivu, ki ga zdravniki s svojo navidez nesebi~no po-mo~jo pridobivajo nad svojo okolico. Ta pomislek ima nekaj pod-lage, vendar so vezi, ki se ustvarjajo med ljudmi zaradi pomo~i vstiski, bolj utemeljene in manj nevarne kot razli~na javna in tajnazdruènja, ki nastajajo zaradi interesov ozkih in mo~nih dru`benihskupin. Med~love{ka solidarnost je vezivo vsake dru`be; z njeno po-

57


F O R U M

mo~jo nekateri gradijo domovanja, ki jih sicer nikoli ne bi imeli, drugiz njo re{ujejo jesenski pridelek, tretji pridejo do brezpla~nega po-pravila avta ali likalnika, ~etrti so manj osamljeni, peti z njo odlaga-jo svoj odhod v dom za ostarele. Res je, nekateri je nikoli ne doìvi-jo, kar je ̀ alostno, pa vendar: ali naj jo zato kar prepovemo, da bomovsi enaki?

S predpisovanjem zdravil znancem ali tudi neznancem ne kr{impravil zdravni{kega poklica; prav nasprotno: s tem izpolnjujem po-slanstvo svojega poklica. Res pa je, da kr{im pravila obveznega zdravs-tvenega zavarovanja. @al mi je, ker jih poslej ne bom ve~ mogel, sajsem nanje opozorjen; pravila je pa~ treba spo{tovati, dokler veljajo.Zato bom storil vse, kar je v moji mo~i, da se bodo spremenila. Ome-

Z interesom sem prebiral mnenja o ustanovitvi nove medicin-ske fakultete in sem se odlo~il, da morda ni napa~no, da svojemnenje predstavimo tudi {tudentje, saj tudi mi zadevo doìv-

ljamo z me{animi ob~utki.V pogovorih s kolegi sem opazil, da se glede tega vpra{anja {tu-

dentje delimo v dve skupini. V prvi so tisti z mariborskega konca, kijim nova fakulteta predstavlja nove in ve~je mo`nosti podiplomskekariere in so seveda za. V drugi smo vsi ostali, ki se z odprtjem nestrinjamo in imamo ob~utek, da je teza, da zdravnikov primanjkuje,le izgovor tistim, ki ustanovitev zagovarjajo. Zgroèn sem, ko v po-govorih s starej{imi kolegi, ki opravljajo program sekundarijata, iz-vem, da èlene specializacije ne morejo dobiti - mar ni zdravnikovpremalo?! Dejstvo je, da zdravnikov ne primanjkuje, primanjkuje letistih, ki bi bili pripravljeni sprejeti nezanimive specializacije. Takopomanjkanje zdravnikov bi definiral kot relativno, ne pa kot abso-lutno, kakr{no se ho~e prikazati v o~eh javnosti. Nova medicinskafakulteta {e zdale~ ni prava re{itev (prava re{itev bi bila, ~e bi predvpisom postavili pogoj, da mora {tudent po kon~anem {tudiju na tejfakulteti vpisati tisto specializacijo, kjer primanjkuje kadra) - to jeseveda nesmisel. Problem je tu druga~en, in sicer v vrednotah zno-traj medicine, ki se jih {tudenti nau~imo tekom {tudija in so pove-zane z zani~evanjem ne “main - stream” strok in z relativno manj-{im zaslu`kom, ki ga ne “main - stream” stroke prina{ajo. Bojim se,da bi bil rezultat tak, da bi se za dolo~ene specializacije trlo {e ve~kandidatov, za tiste, kjer kandidatov danes ni, pa jih niti z novo fa-kulteto ne bi bilo dovolj.

Druga teàva, ki bi se pojavila, je razvrednotenje {tudija medici-ne. Velika ponudba (v obliki velikega {tevila vpisnih mest) ̀ al zmanj-

jitev na petdeset receptov ni sporna, potrebno bi jo bilo celo zaostri-ti na zdravnike z veljavno licenco, uporaba teh receptov pa ne bi smelabiti omejena samo na zdravnikove druìnske ~lane, temve~ bi mo-rala biti prepu{~ena odlo~itvi zdravnika. Prepri~an sem, da me mojerazumevanje dobrega in slabega tudi v primeru receptov ni izdalo:gre za predpis, ki razkriva globoko nerazumevanje zdravni{kega po-klica in ki ovira pomo~ zdravnika ~loveku v stiski. Zdi se, da imamtokrat za tihe zaveznike vse slovenske zdravnike, saj sem prepri~an,da uporabljajo svoje osebne recepte na enak na~in kot jaz. Zato pri-~akujem, da se bodo v razpravi, ki bi ji sledila ukinitev tega neìv-ljenjskega dolo~ila, tudi sami oglasili. �

Nova fakulteta - nuja ali nesmisel?{a vrednost in prepri~an sem, da si noben zdravnik, {e zdale~ pa no-ben {tudent, ne ̀ eli pokvariti neke vrste elitnosti, ki jo medicina pred-stavlja. Seveda je treba poudariti, da je ta elitnost zelo zasluèna, takotekom {tudija kakor tudi z opravljanjem poklica.

Neizogibna posledica druge fakultete je tudi to, da bosta avtoma-ti~no nastali dve kategoriji fakultete. Bolj{i {tudentje se bodo vpiso-vali na ljubljansko fakulteto, ki bo upravi~eno veljala za bolj{o, tisti,katerim pa to ne bo uspelo, bodo vpisali varianto B, ki bo maribor-ska fakulteta. Tu bi rad uporabil besede prof. Korda{a, da uteme-ljim, zakaj bi bila ljubljanska fakulteta bolj{a od mariborske. Ni hi-trega na~ina za dosego tistega, za kar so drugi delali desetletja (nikraljevskega na~ina za nau~iti kralja matematike). Pojav fakultet ka-tegorije A in B lahko opazujemo tudi na drugih fakultetah (ekono-mija, pravo…). Tako primarno razslojevanje medicine pa vsekakorne more in ne sme biti v interesu medicinske stroke, niti v interesuSlovenca kot bolnika, saj vodi v znièvanje povpre~ne kakovostizdravstvenih storitev. Rad bi poudaril, da je pomembna visoka “na{-ponanost” {tudija, kajti posledice napa~ne presoje v medicini nisoprimerljive z ostalimi poklici (pravniki, ekonomisti).

Za konec naj dodam, da bodo z vstopom Slovenije v EU na voljo{e bolj{i pogoji za {tudij v tujini in bodo imeli tisti, ki ne bodo spre-jeti v Ljubljani, mo`nost {tudirati kar blizu “doma” (Trst, Padova,Gradec, Dunaj…). @elim si, da bi ves ta trud, ki ga vlagamo v prere-kanje - nova medicinska fakulteta da oz. ne - raje vloìli za izbolj{a-nje tega, kar imamo, in da bi bilo enkrat konec te slovenske zavisti -kaj kdo ima in ~esa kdo nima. Dobro bi bilo, ~e bi zdravniki postalizgled. �

{tudent medicine (naslov v uredni{tvu)

ZANIMIVO

58


“Biti otrok je v 19. stoletju po-menilo ìveti v senci smrti.”

Tako je v svoji knjigi Prvot-no besedilo ̀ ivljenja zapi-sala Alenka Puhar. Umr-

ljivost dojen~kov in majhnihotrok je bila ob koncu 19. stolet-ja tako velika, da je bil vsak drugiumrli - otrok, verjetno pa so {te-vilke za zgodnej{a desetletja {evi{je. Najve~ji dele` teh smrti je{el na ra~un najrazli~nej{ih bo-lezni, kot posledica slabih higien-skih in nasploh ìvljenjskih raz-mer, nepravilne in pomanjkljiveprehrane dojen~kov, mnogokratpa je bila è ob samem poroduusodna nestrokovna pomo~ ba-bic in porodnih pomo~nic. Stro-kovna podkovanost teh je bila naskrajno nezavidljivi ravni. O ve-likem deleù smrtnosti otrok ino nujnosti izobraèvanja babic inporodnih pomo~nic so konecosemnajstega in v devetnajstemstoletju pisali strokovnjaki napodro~ju medicine in porodni-~arstva tudi è v slovenskem je-ziku, da bi bila literatura dostop-na ~im ve~jemu {tevilu uporab-nikov. Seveda ne smemo prezreti tistega deleà umrlih, ki so bili vprvih mesecih ̀ ivljenja ̀ rtve nasilja star{ev, predvsem mater. O tempere~em problemu je bila takratna strokovna in poljudna literaturazelo redkobesedna.

Kazniva dejanja ogroànja ìvljenja otroka s strani matere, ki jihnajdemo v kazenskih zakonikih 19. stoletja, so bila: splav, skrivanjerojstva, detomor, zavrènje otroka in umor otroka. Ti med seboj so-rodni delikti imajo vsak svoje posebnosti, vendar je v~asih te`ko po-tegniti lo~nico med njimi. Kje je tista meja, kjer uboj otroka postaneumor in ne detomor? Po kazenskem zakoniku Republike Slovenijeiz leta 1995 se {teje za detomor dejanje, ki ga mati stori svojemu otrokumed porodom ali takoj po porodu, dokler je {e pod njegovim vpli-vom. Oznaka takoj po porodu pomeni {e 24 ur po rojstvu otroka ozi-roma ~as, dokler se okoli{~ine, ki morejo vplivati na razpoloènjeporodnice, ne spremenijo njej v prid, na primer s prihodom pomo~iali izbolj{anjem njenega telesnega in du{evnega stanja. Tega ~asa seseveda ne da absolutno dolo~iti! Danes je predpisana kazen za deto-

Detomor na Slovenskemv devetnajstem stoletju

Marjeta Priv{ek

mor do 3 leta zapora. Storilka seponavadi sklicuje na nepri{tev-nost, kazen se omili ali pa se do-lo~i le pogojna kazen in odredipsihiatri~no zdravljenje.

V preteklosti so bile kazni zadetomor mnogo stro`je. Novivek v tedanji Evropi je v podpo-ro ideji o dràvi in ~im ve~jem{tevilu legitimnih podlo`nikovza~el neusmiljeno preganjati vseoblike nadzorovanja rojstev(splav in razne oblike za{~itepred nose~nostjo). Tako je èn-skam ostal detomor kot ultimaratio. Od 16. stoletja naprej so spomo~jo novih procesnih pred-pisov detomorilko neusmiljenopreganjali in ji grozili s posebnokrutimi smrtnimi kaznimi. [enovi kazenski zakonik cesariceMarije Terezije, ki je bil v veljaviod leta 1770, je {tel detomor zaobi~ajen umor sorodnika intemu primerna je bila tudi kazen.Detomorilki je grozilo obglavlje-nje, ~e pa se je izkazalo, da je bildetomor izveden na posebnokrut na~in, so jo {e nataknili nakol (starej{i kazenski zakoniki so

kot kazen za detomor predvidevali {e stra{nej{a pohabljenja). Ker jebil ta zakonik zastarel ̀ e v ~asu svojega izida, saj je v tedanjem evrop-skem prostoru ̀ e mo~no vel duh razsvetljenstva, se te kazni v praksina~eloma niso ve~ izvr{evale.

Z razvojem medicinske in pravne znanosti so se postopno za~elepojavljati tudi novosti v kazenskih zakonikih v zvezi s pojmovanjemdetomora in storilke. Leta 1781 je cesar Joèf II odpravil smrtno ka-zen. Zagovorniki bolj humanega kaznovanja v zakonodajni komisi-ji za pripravo novega kazenskega zakonika so se za~eli zavzemati zato, da bi dobil detomor privilegiran poloàj v primerjavi z drugimihudodelstvi, saj nezakonska(!) mati tega dejanja ni zagre{ila iz kru-tosti ali ne~love{ke zlobe, ampak zato, da bi prikrila svojo sramoto.Predvsem pa taka ̀ enska, zmedena zaradi porodnih bole~in, ni spo-sobna izvesti kak{nega naklepnega, dobro premi{ljenega dejanja.Tako je prvi~ pri{lo do poudarjanja izrednega psihofizi~nega stanja no-se~nice v ~asu rojevanja! Te ugotovitve pa v joèfinskem kazenskemzakoniku {e niso naletele na ugodna tla. Detomor v tem zakoniku

Prof. dr. Alojzij Valenta.......................................................................

59

Z A N I M I V O


sploh ni bil omenjen. [teli so ga zaumor. [ele kazenska zakonika 19.stoletja (Franciscejski iz leta 1804in kazenski zakonik iz leta 1852)sta detomoru dodelila poseben po-loàj. Bolj{i poloàj si je prisluìlzaradi dvoma v naklepnost deja-nja. Te`ko je bilo ugotoviti, ali grepri detomorilki za odlo~itev, ki joje sprejela ̀ e pred porodom, ali zadejanje, ki ga je storila v stanju ne-pri{tevnosti, katere vzrok sta bilanose~nost in porod. Povrhu tegaso tudi brez konkretnega uspehasku{ali to~no definirati ~as, ko jeènska fizi~no in psihi~no {e podvplivom poroda. Predlagana mejaje bila 24 ur, vendar ni bila abso-lutno dolo~ena, kar velja {e danes.

Kazen, s katero je morala ra~u-nati detomorilka v 19. stoletju, jebila za uboj zakonskega otroka do-smrtna je~a, za uboj nezakonske-ga pa od deset do dvajset let te`keje~e. ê je otrok umrl zaradi od-klonitve nujne poporodne pomo-~i, je bila zagroèna kazen pet dodeset let te`ke je~e. V praksi so bilete kazni ni`je. @ensko, ki je usmr-tila otroka v ~asu, ko ni ve~ trajalneposreden vpliv poroda, soobravnavali kot morilko. Grozilaji je smrtna kazen, ki pa se je vpraksi izvajala samo {e za te`je ob-like umorov. Morilke otrok so bilepomilo{~ene na ~asovno kazen.Smrtna kazen je ostala kot sreds-tvo zastra{evanja.

Oglejmo si pobliè, kdo so biledetomorilke devetnajstega stolet-ja, zakaj in na kak{en na~in so selotile detomora ter kak{na je bilanjihova usoda.

Danes, ko je pojav detomora pri nas relativno redek in ga pove-zujemo zgolj z du{evno motenimi in emocionalno in socialno zao-stalimi osebami, se lahko upravi~eno spra{ujemo, kak{na je bila predsto in ve~ leti ènska, ki je bila sposobna storiti tak{no dejanje. êprebiramo ~asopisje 19. stoletja, vidimo neko sliko, ki so jo pravza-prav ustvarili pisci poro~il o detomorih in je bila nedvomno odsevpredstave, ki jo je imela o detomorilki {ir{a javnost. Ali je bila ta pred-stava tudi resni~na podoba? Ali so bile te ̀ enske res “zanikrne”, “ne~-love{ke”, “surove”, “vla~ugarske”, “zverinske”, “vranje” in “krokar-ske” matere? Pri pregledu sodnih spisov iz procesov proti detomo-rilkam ve~inoma naletimo na popolnoma druga~no podobo. Prav-zaprav niso izstopale iz povpre~ja tedanjih ènsk. Ne moremo jimprisoditi kak{nih posebnih negativnih lastnosti, s katerimi bi jih èv naprej lahko definirali kot mo`ne hudodelke. ê bi hoteli “skici-

rati” tipi~no detomorilko, bi lah-ko - seveda z vso potrebno previd-nostjo - rekli, da je bila stara od 20do 25 let, neporo~ena dekla alikme~ka h~i, ki je sluìla na domusvojih star{ev ali nedale~ od rodnevasi in je bila brez premoènja. De-kle je na splo{no med bli`njimi inpoznanimi uìvalo ugled in {e ni-koli poprej ni pri{lo navzkri` z za-konom. Nasprotno! Mnoge odnjih so pri~e pohvalile zaradi do-brega zna~aja, pridnosti, skrom-nosti in podobnih dobrih lastno-sti. Multipare so pogosto ozna~ilikot ljube~e matere svojim ostalimotrokom. O~e umorjenega novo-rojenca je bil pripadnik istega so-cialnega sloja in ni hotel prevzetiodgovornosti za nezakonskega po-tomca. Poudariti je treba, da go-vorimo o primerih, ki so pri{li nasodi{~e. Koliko je bilo tistih, ki jihnikoli niso odkrili, je vpra{anje.Podatki kaèjo, da so bili primeridetomora med premo`nej{imi slo-ji izjemno redki. Kljub temu palahko predvidevamo, da so se ne-zaèlene nose~nosti prav tako do-gajale, vendar so si ̀ enske lahko zaprimerno pla~ilo podkupljivimbabicam in maza~kam privo{~ilesplav in kupile tudi njihov molk,saj je bil tudi splav kaznivo deja-nje. Tudi detomori so se med pre-mo`nej{imi najverjetneje pogoste-je dogajali, kot je to zaslediti v sod-nih aktih, vendar so jih zaradi ug-leda druìn zamol~ali.

Kje so ti~ali tisti vzgibi, ki so po-polnoma povpre~no dekle prisili-li v hudodelstvo? Najbolj o~itni

zna~ilnosti ve~ine detomorilk devetnajstega stoletja sta bili nezakon-ski stan in slabe ekonomske razmere. Nezakonski stan ènsk prav-zaprav ni presenetljiv, saj predvsem na za~etku 19. stoletja velik delprebivalstva iz ni`jih slojev pri nas sploh ni bil poro~en. Temu sobotrovali ekonomski pogoji, ki jih je moral izpolnjevati kandidat zaporoko. Hkrati je {e za vse 19. zna~ilno odklonilno gledanje na ne-zakonskega otroka, ki je bilo tako globoko zasidrano v ljudeh, da jeta negativen odnos mogo~e zaslediti {e v 20. stoletju. Predvsem Kranj-ska je v primerjavi z drugimi notranjeavstrijskimi deèlami veljalaza deèlo, kjer sta podeèlsko prebivalstvo in duhov{~ina zelo ostropreganjala nezakonsko materinstvo. Naj omenim, da beseda “pan-krt” vse do 16. stoletja sploh ni imela tako slab{elnega pomena, kotga ima danes. Neusmiljeno zasramovanje in dru`bena degradacijanezakonskih otrok in mater se je za~ela {iriti {ele po letu 1563. Ta-krat je bila na Tridentinskem koncilu poroka progla{ena za sveti za-�

Vshegarske bukve sa babize na Desheli avtorja Antona Ma-kovica iz leta 1788 so popravljena in obnovljena izdajaprvega u~benika za babice istega avtorja v slovenskemjeziku. V zadnjem delu tega u~benika so babice lahkoprebrale, kako je treba ravnati v primeru suma na deto-mor........................................................................

60

Z A N I M I V O


krament, cerkveni monogamni zakon pa edini obstoje~i na~in prak-ticiranja spolnosti in pravni ter moralni pogoj za rojstvo otrok. V19. stoletju ponekod {e vedno zasledimo, da je vsa vas s sramotilni-mi kaznimi kaznovala nezakonsko mater zaradi njenega greha. (Ob-lasti so sicer è v drugi polovici 18. stoletja prepovedale tak{na kaz-novanja.) Kljub temu {tevilo nezakonskih rojstev ni bilo zanemar-ljivo. V tem je prednja~ila Koro{ka, kjer so v posameznih farah krst-ne matrike konec 19. stoletja bele-ìle tudi do 80-odstotni dele` neza-konskih rojstev. Temu so botrovaleposebne gospodarske razmere, ded-no pravo in manj{a podrejenostcerkveni morali. S tem v zvezi je bilotudi manj{e obsojanje izgube èn-ske ~asti in posledi~no manj{e {te-vilo detomorov. Leta 1871 je bilpovpre~en dele` nezakonskih roj-stev na Koro{kem 44,45 odstotka,na [tajerskem 30,09 odstotka, naKranjskem 12,05 odstotka in na Pri-morskem 8,10 odstotka.

Poglavitni motivi za detomor v 19.stoletju so bili ekonomska stiska terstrah in sram pred bli`njimi: strahpred izgubo delovnega mesta, predobsodbami okolice, strah pred izgu-bo mo`nosti za spodobno poroko. Vstatistiki o detomorih na Kranjskemmed leti 1835 in 1866, ki jo je sestavilznani kirurg in porodni~ar dr. Aloj-zij Valenta, so ti motivi zelo dobro raz-vidni. Od 74 obsojenk, ki jih je Va-lenta zajel v svojo statistiko, jih je 19storilo detomor zaradi strahu predsvojci, 18 zaradi rev{~ine, 13 izklju~-no zaradi sramu. Skoraj vse so polegdrugih razlogov navedle tudi sram. 11jih je zakrivilo hudodelstvo brez do-lo~enega razloga. V to skupino so spa-dale tiste, pri katerih je v sodnih aktihpisalo, “da jih je Bog zapustil” ali “dajim je hudi~ vzel pamet” (stanje ne-pri{tevnosti v ~asu poroda, kot posle-dica hude osebne stiske). 4 detomo-rilke je k dejanju pripeljal strah pred ̀ upnikom, 3 strah pred o~etom, 3slaboumje, 2 pa sta zanosili pred poroko. Dr. Valenta je tudi poudaril,da je pri primiparah absolutno prevladoval strah in sram, pri multipa-rah pa gmotna stiska.

Nezaèlena nose~nost je ponavadi povzro~ila pravo zmedo. Prvareakcija je bila, prikrivati svoje stanje ~im dlje ~asa in se s tem izog-niti teàvam. Devetmese~no no{enje pretesnih ali prevelikih obla~il,skrivanje pred radovednimi pogledi, opravi~evanje svoje obilnosti znajrazli~nej{imi boleznimi je zahtevalo ogromne psihi~ne napore.Mnogokrat se je zgodilo, da so nose~nice izgubile slu`bo ali so jihnapodili od hi{e. S tega vidika se zdi bolj razumljivo, da so za svojonesre~o zavestno ali podzavestno za~ele kriviti otroka in se po poro-du v hudi du{evni krizi znesle nad njim. Pri nose~nicah, ki so se tru-

dile prikriti svoje stanje, pa lahko opazimo {e eno zna~ilnost: v èlji,da ne bi nih~e opazil bliàjo~ega se poroda, so ve~inoma dobesednodo zadnje minute opravljale svoja vsakdanja opravila. Danes si te`-ko predstavljamo, kolik{ni napori so bili potrebni, da so ̀ enske kljubpredporodnim bole~inam {e naprej prale perilo, kuhale, dvigovalete`ke predmete, mlatile ìto, okopavale krompir, nato rodile, od-stranile truplo, popkovino, porodno posteljico in o~istile kri, skrile

krvave obleke in, ~e so rodile v pro-storih znotraj hi{e, {e pobrisale tlain se nato vrnile na delo. Iz sodnihaktov je razvidno, da je ve~inaènsk, ki so bile obtoène detomo-ra, rodilo brez zapletov. Tudi dr.Valenta se je ~udil nad neverjetnovzdr`ljivostjo in mo~no voljo tehènsk. Ugotovil je, da so kljub psi-hi~nim pritiskom in ozkim obla~i-lom, ki bi lahko ovirala normalenpotek nose~nosti, skoraj vse, ki jihje zajel v svojo statistiko, rodile brezzapletov. Samo ena izmed njih jezbolela za poporodno vro~ico in 14dni po porodu umrla. Zanimiva paje tudi njegova ugotovitev, da no-bena ni imela porodnih krvavitev.Domneval je, da do njih ni pri{lo za-radi psihi~nih naporov, ki vplivajona uterinalni ̀ ivec: porodnice so sev èlji, da bi ~imprej rodile, pripra-vile h kar najmo~nej{im popadkoms tem, da so se zelo mo~no in ener-gi~no kr~ile in pritiskale. S tem najbi tudi prepre~ile krvavitve.

Matere so svoje otroke pokon~a-le na najrazli~nej{e na~ine. Najve~-krat je bila to odklonitev nujne po-porodne pomo~i ali pa zadu{itev ozi-roma zadavljenje. Pri zadavljenju inzadu{enju lahko domnevamo, da je{lo za prvo reakcijo matere, da usta-vi izdajalsko kri~anje otroka. Pogo-sto se je tudi zgodilo, da so porodni-ce otroka enostavno vrgle stran: vstrani{~e, v vodo, na gnoji{~e... Za-

nimivo je, da so se multipare najve~krat posluèvale odklonitve nujnepoporodne pomo~i, saj so è iz izku{enj poznale potek poroda in sezavedale, da bo otrok brez pomo~i prej ko slej umrl. Ker ni bilo zna-kov nasilja, je bil tak detomor tudi te`je dokazljiv. Nasprotno so pri-mipare ve~krat reagirale v paniki in otroka bolj nasilno pokon~ale.Vsi na{teti na~ini so v bistvu nekrvavi. Znano pa je, da se detomorilkalahko loti tako krutih na~inov usmrtitve, kakr{nih pri uboju odrasle-ga, celo pri umoru iz sovra{tva ali ma{~evalnosti, zlepa ne zasledimo.Tako najdemo primere, da so matere svojim novorojencem s kame-njem drobile lobanje ali cela telesa, da so jim lomile hrbtenice in vra-tove, da so jih tolkle ob zid ali ob tla, rezale ude ali mesarile s {karjamiali noèm. Znani so primeri, ko so matere otroke skuhale in dale zajest pra{i~em ali pa so jih vrgle ìvalim {e ìve. Taki primeri niso bili

Naslovnica {tudije o detomorih na Kranjskem AlojzijaValente iz leta 1868. Njegovo delo je bilo eno izjemnoredkih, ki so v tistem ~asu sploh obravnavala to prob-lematiko. Bro{uro je Valenta izro~il poslancem Deèl-nega zbora na Kranjskem, da bi opozoril na pere~problem........................................................................

61

Z A N I M I V O


redki, saj je tako izginil glavni dokaz. Brez corpus delicti detomorilkani mogla biti obsojena. Poznan pa je celo primer, da je neko dekle zzobmi razgrizlo svoje novorojeno dete.

Kaj se je zgodilo z detomorilko, ko so odkrili njeno dejanje? Deto-mor je te`ko dokazljiv, ~e storilka sama ne prizna dejanja. Sodnome-dicinski izvedenci devetnajstega stoletja so imeli izredno te`ko delo.ê so sploh na{li truplo in je bilo v stanju, ko je {e mo`na obdukcija,je bilo potrebno ugotoviti, ali je pri{el ìv ali mrtev na svet in ali jeumrl nasilne smrti. Za razjasnitev vpra{anja ̀ ivorojenosti so se poslu-èvali tako imenovanega plavalnega poskusa s plju~i. Poskus, ki gauporabljajo {e danes pri dokazovanju mrtvorojenosti ali ìvorojeno-sti otrok, so izvajali tako, da so plju~a mrtvega otroka izrezali iz telesain jih potopili v ~isto, hladno vodo. ê so plju~a plavala na povr{juvode, je pomenilo, da so bila napolnjena z zrakom, torej je novoroje-nec pred smrtjo dihal. ê so taka plju~a potisnili pod vodo, so spu{-~ala zra~ne mehur~ke in to je bil dokaz za vsebnost zraka. Ta poskuspa na àlost ni bil popolnoma zanesljiv. @e tedanji strokovnjaki so sezavedali, da plju~a dlje ~asa mrtvega otroka plavajo na vodi, ~e so bilapredihana, in tudi, ~e niso bila predihana. V procesu razkrajanja na-mre~ nastaja plin metan, ki povzro~i, da tudi nepredihana plju~a os-tanejo na povr{ini vode. Druga nezanesljivost je bila v tem, da so zvsebnostjo zraka v plju~ih lahko dokazali, da je otrok sicer zadihal (lah-ko tudi è pred porodom ali med porodom), niso pa mogli dokazati,ali je takoj potem umrl povsem naravne smrti ali nenaravne. Pomanj-kljivost poskusa pa obstaja tudi v obratni smeri. Ni nujno, da novoro-jenec zadiha takoj po porodu. To se zgodi po razli~no dolgem ~asu, sajima iz materinega telesa {e dovolj kisika v krvi. Ugotovitev, da v plju-~ih ni bilo zraka, torej ne more povsem izklju~iti mo`nosti detomora,ker se je ta lahko zgodil v ~asu od poroda do prvega diha. [e te`je jebilo dokazati nasilno smrt. Na podlagi morebitnih notranjih in zuna-njih po{kodb so morali sodnomedicinski izvedenci ugotoviti, ali sobile po{kodbe posledica nasilja matere, ali posledica nesre~nega slu-~aja, ali so nastale {e v materinem telesu, ali med porodom, ali po po-rodu. Tu je bila takratna sodna medicina, razen pri zelo o~itnih zna-menjih nasilja, precej nemo~na. Skoraj vedno je obstajala mo`nost,da so po{kodbe nastale slu~ajno in da jih mati ni povzro~ila namerno.Poleg tega je treba upo{tevati tudi dejstvo, da so ve~inoma na{li trupla{ele po dolo~enem ~asu in da so bila ̀ e mo~no po{kodovana. Mnogo-krat so manjkali deli teles, ki so jih izkopale in odnesle ìvali, polegtega pa je potem trajalo tudi ve~ ur, celo dni, da so se strokovnjakilotili svojega dela.

Tako ne presene~a dejstvo, da na koncu mnoge detomorilke za-radi pomanjkanja dokazov niso bile obsojene zaradi detomora, tem-ve~ zgolj zaradi skrivnega rojstva, ki je tudi bilo kaznivo dejanje, sajje namigovalo na detomor. Za prvo polovico 19. stoletja kaèjo {te-vilke za celotno Notranjo Avstrijo, kamor so spadale tudi slovenskedeèle, naslednjo sliko: v ~asu od leta 1804 do leta 1849 (takrat je bilv veljavi Franciscejski kazenski zakonik) je znanih 686 primerovènsk, ki so bile zaradi detomora v preiskovalnem postopku. Od tegaje 316 primerov, za katere je znano, kako se je proces kon~al. 166 jebilo razgla{enih za krive, 119 so jih zaradi pomanjkanja dokazov iz-pustili, 15 so jih spoznali za nedol`ne, pri 16 primerih pa so proceszaradi drugih vzrokov opustili. Podatki, ki jih je zbral dr. Valenta zaKranjsko, kaèjo podobno sliko. Od leta 1835 do 1866 je bilo na ljub-ljanskem deèlnem sodi{~u 228 procesov proti detomorilkam. Odtega je bilo le 74 detomorov, torej slaba tretjina, dokazanih in so bilestorilke tudi obsojene! 153 je bilo izpu{~enih; najve~ zaradi pomanj-

kanja dokazov, ena pa je med preiskavo pobegnila.Kako so detomorilke sluìle kazen za re{etkami? Podatkov o tem

ni veliko. Obstajajo le fragmentarni zapisi iz jetni{nic ali pisma jet-nic in njihovih sorodnikov, ki so se po naklju~ju ohranila. Na splo-{no so veljale za zgledne zapornice, ki jim je bila dru`ba drugih so-jetnic zoprna. To dejstvo zaradi specifi~nosti detomora v primerjaviz drugimi hudodelstvi ne presene~a, saj jih glede na osebnostne last-nosti ne moremo uvr{~ati med ènske, nagnjene k prestopni{tvu alite`jim deliktom.

Na vpra{anje, kaj se je z njimi zgodilo po odhodu iz zapora - aliso se poro~ile, ali so imele {e kaj otrok, kako so sklenile svoje ìvlje-nje, bi lahko dobili odgovore iz ̀ upnijskih mati~nih knjig, vendar bibilo za to potrebno ogromno dela, rezultati pa bi bili morda skrom-ni. Samo domnevamo lahko, kako so detomorilke ìvele s tem svo-jim “madeèm” in kako jih je sprejela okolica, ki je bila najve~kratnajbolj neizprosen sodnik, gluh za osebne stiske posameznika. O po-gledu, ki so ga imeli takrat ljudje na detomor, nam vse pove sloven-ska ljudska pesem:

Kam tiste du{e pridejo,ki matere detco umarjajo?

Tiste du{e ti pridejo,ge só na véke zgubljene.Kam tiste du{e pridejo,

ki svoje otroke zapravljajo?Gorí, gorí, gorela bo{,

zveli~ana nikdar ne bo{.�

62

Z A N I M I V O


Detomor (infanticidium) je uboj otroka s strani lastne materemed porodom ali neposredno po njem, dokler je {e pod vpli-vom porodne motnje. Subjekt tega privilegiranega kaznive-

ga dejanja je mati, detomor pa je privilegirano dejanje, ki ga oprede-ljuje Kazenski zakonik (KZ) Republike Slovenije.

Detomor je bil v zgodovini ~love{ke dru`be uboj z oteèvalnimiokoli{~inami in ga je {e pravo v dobi prosvetljenosti hudo kazno-valo (Constitutio criminalis Theresiana: brezsr~no mater so raz-~etverili, ìvo pokopali, ji iztrgali srce.) Prisotno je bilo tudi po-sebno religiozno gledanja na dejanje detomora, vsak novorojen-~ek je bil “dragocen”.

1. Pravni vidiki

Pravna kvalifikacija detomora po 130. ~l. KZ R Slovenije se gla-si: “Mati, ki vzame ìvljenje svojemu otroku med porodom ali ta-koj po porodu, dokler je {e pod njegovim vplivom, se kaznuje zzaporom do treh let.” Novi KZ ne vsebuje pravne razlage, medtemko predhodna kazenska zakonodaja natan~no opredeljuje to kaz-nivo dejanje in pravi, da je kazniv tudi poskus. V razlagi zasledimotolma~enje (M. Deisinger), da je storilec tega kaznivega dejanja lah-ko le mati lastnega otroka, ki je predmet kaznivega dejanja. Pri sto-ritvi kaznivega dejanja je prisotna oblika neposrednega ali even-tualnega naklepa. Storilka kaznivega dejanja detomora stori deja-nje tako, da nekaj stori ali opusti. âs storitve je porod in obdobjepo njem, ko je {e prisoten vpliv samega poroda. Vplivi poroda soposebne subjektivne in objektivne okoli{~ine pri materi, ki jih ena-~imo z obporodno ali poporodno psihozo. Pravno je ta ~as vplivaporoda te`ko opredeliti, ve~inoma pa se upo{teva ~as do prvegadojenja, kar sovpada v prvih 24 ur po porodu. Pri materi so v tem~asu obi~ajno opazne dolo~ene motnje, kot posledica bole~ine, ve-like izgube krvi ali drugega stresa, ki lahko bistveno vplivajo napsihi~no stanje matere. ê je bilo dejanje storjeno med porodomali neposredno po porodu, vpliva poroda izvedencu ali obdolèn-ki ni potrebno posebej dokazovati. V po{tev bi pri{lo dokazovanjevpliva poroda le tedaj, ~e je bil otrok umorjen po porodu, pa biokoli{~ine kazale na to, da mati ni bila ve~ pod vplivom poroda alipa da je po porodu pretekel è dolo~en ~as. V teh primerih je po-trebno podalj{ani vpliv poroda na mater posebej dokazovati s po-mo~jo izvedenca. Mati je lahko storilka tega kaznivega dejanja tuditedaj, ~e se je za usmrtitev otroka odlo~ila è pred porodom, ven-dar je milej{e kaznivo dejanje podano le pri materi, medtem ko bimorebitni sostorilci ali napeljevalci odgovarjali za kaznivo dejanjeumora.

Pravna opredelitev za mater po tem ~lenu pride v po{tev tuditakrat, ~e pod vplivom poroda drugega napeljuje ali drugo osebonagovarja za umor otroka ali sodeluje kot sostorilka. V primeru,

Detomor v veljavni lu~iin praksi prava in sodne medicine

Joè Balaìc

~e bi mati ̀ e pred porodom drugega napeljevala, da bi umoril otro-ka, ki ga bo rodila, bi odgovarjala kot napeljevalka h kaznivemudejanju umora.

Objekt tega kaznivega dejanja je otrok od za~etka poroda dalje,to je od trenutka, ko se za~ne odvajati iz materinega telesa. Otrokse mora roditi ìv, ni pa potrebno, da bi bil sposoben za ìvljenje.Proti mrtvorojenemu otroku tega kaznivega dejanja ni mo`no sto-riti. ê se rodi otrok, ki je nesposoben za ìvljenje ali se rodi po-habljen, pomeni tak umor otroka po materi {e vedno kaznivo de-janje detomora, vendar pa so tak{ne okoli{~ine, ~e se jih je mati obstoritvi dejanja zavedala, lahko olaj{evalne. ê mati umori otroka,ko ni ve~ pod vplivom porodne motnje, odgovarja za kaznivo de-janje umora.

Vsako truplo, kjer je podan sum na detomor, se mora obduci-rati, ~e pa je trupelce è pokopano, se opravi izkop ter obdukcijatrupla.

2. Sodnomedicinski vidiki

Kazenski zakonik ne zahteva dokaza poporodne motnje, mar-ve~ predpostavlja, da motnja nastopi pri vsakem porodu in pri sle-herni porodnici. Sodnik nima pravice presojati, ali je motnja na-stopila ali ne. Privilegija, ki ga 130. ~len KZ daje porodnici, ne uki-ne niti dokazano dejstvo, da je nose~nica skrivala nose~nost ali celopripravljala uboj otroka. Vsak detomor je torej privilegirano kaz-nivo dejanje.

Zakonodajalec je postavil zahtevo, da se pri sumu na detomorobvezno opravi obdukcija oziroma izkop in obdukcija trupla no-vorojen~ka, izvedenec pa mora odgovoriti na niz vpra{anj, ki se obdetomoru è tradicionalno zastavljajo. Nekateri avtorji priporo-~ajo, da se poleg pregleda trupla in obdukcije novorojen~ka opravitudi pregled matere in ugotovi objektivne znake poroda.

Vpra{anja, ki se zastavljajo izvedencu, so: ali je trupelce novo-rojen~kovo, ali je bil otrok goden in sposoben za ìvljenje, ali jebil rojen ìv ali mrtev, kaj je bil neposredni vzrok novorojen~-kove smrti in koliko ~asa po porodu je ìvel ter kdaj je smrt na-stopila. Pomembno je tudi vpra{anje ugotavljanja identitete no-vorojen~ka.

Ob preiskavi trupla ali delov trupla mora izvedenec odgovoritipredvsem na naslednja vpra{anja:

2. 1. NovorojenostNovorojenost je pojem, ki dopu{~a razli~na tolma~enja, pred-

vsem, kje je ~asovna meja med novorojencem in dojen~kom. Ve~inaavtorjev zastopa stali{~e, da je meja med porodom in prvim doje-njem, torej znotraj 24 ur po porodu. Nekateri avtorji pa trdijo, da jeobdobje novorojenca od poroda do izgube znakov novorojenosti.

63

Z A N I M I V O


Znaki novorojenosti so zunanji, kot je tipi~en izgled koè, izgledpopkovnice in popkovine v procesu demarkacije, sirasta maz nakoì ter otro{ki puh, in notranji, kot je porodna oteklina (caputsuccedaneum), novorojen~kova ~revesna vsebina ali mekonij (me-conium), krvavitve pod pokostnico plo{~atih kosti lobanje (cep-halhaematoma). Vsi ti elementi so lahko prepoznavni pri sveèmtruplu, medtem ko z napredovanjem gnitja izginjajo.

Pomembna je tudi ocena razvojne stopnje pregledanega tru-pla, ki je lahko splavek ali truplo novorojen~ka ali truplo starej{e-ga otroka. Ob razpadlem truplu je te`ko odgovoriti, ali gre za tru-plo novorojen~ka ali starej{ega otroka, kajti rekonstrukcija telesnedolìne ploda na podlagi meritev dolgih kosti ne daje zanesljivegain to~nega odgovora, {e posebej, ~e ne moremo ugotoviti prej na-vedenih znakov novorojenosti.

2. 2. Godnost plodu in sposobnost za ìvljenjeO zrelosti ploda govorimo takrat, kadar na njem najdemo zna-

ke in zna~ilnosti, ki so ugotovljive pri novorojen~kih, ki so se nor-malno rodili po preteku povpre~no dolge nose~nostne dobe. Mednajpomembnej{imi znaki sta predvsem porodna teà (od 2.900 do3.600 g) ter porodna dolìna (od 48 do 52 cm ). Na godnem no-vorojen~ku najdemo tudi druge zrelostne znake, kot so dobro raz-viti hrustanci nosu ter uhljev, nohti na prstih rok prekrivajo jago-dice, pri ̀ enskem plodu velike sramne ustnice prekrivajo male, primo{kem plodu pa so moda è v mo{nji. Pomembna je tudi prisot-nost zakostenitvenih jeder in njihov premer (premer jedra v spod-njem delu stegnenice zna{a najmanj 5 mm pri zrelem plodu).

Lo~eno od plodove godnosti moramo obravnavati sposobnostza ìvljenje. Ocena ìvljenjske sposobnosti pri pregledu trupla jeomejena na izklju~itev tak{nih bolezenskih sprememb in priroje-nih anomalij, ki bi bile nezdru`ljive z ìvljenjem. Glede na stopnjozrelosti upo{tevamo, da so pogojno sposobni za ìvljenje tudi ne-dono{en~ki pod posebnimi pogoji medicinske nege (inkubator),ki ob rojstvu tehtajo nad 600 g in v dolìno merijo vsaj 35 cm. Mejev porodni teì ter dolìni ploda veljajo danes tudi pod navedenimiparametri, kajti intenzivna medicina na oddelkih za nedono{en~-ke po strokovnih navedbah ohranja pri ̀ ivljenju tudi plod pod 600g telesne teè in dolìne celo pod 35 cm.

2. 3. @ivo- ali mrtvorojenostOb rojstvu v obi~ajnih okoli{~inah vsak novorojen~ek pri~ne z

normalnim plju~nim dihanjem. Prisotnost zraka v plju~ih, ki jih jerazpel delno ali v celoti, ter prisotnost zraka v prebavilih je dokazìvorojenosti. Ostali znaki ìvorojenosti so manj zanesljivi. Kadarocenjujemo plodovo ìvljenje, se moramo opreti na stanje plju~ inèlodca. Pri dokazovanju plodovega dihanja po rojstvu moramodokazati prisotnost zraka v plju~ih ter prisotnost zraka v èlodcu,kajti ìvorojeni novorojen~ek isto~asno z dihanjem ter {irjenjemplju~ poìra tudi zrak. Eden osnovnih dokazov za prisotnost zrakav plju~ih in èlodcu je plavalni preizkus, ki ga opravimo pri ob-dukciji trupla novorojen~ka. Po drugi strani pa moramo opravititudi mikroskopske preiskave plju~nega tkiva. Nerazpeta plju~a seè z makroskopskim pregledom lo~ijo od popolnoma ali delno pre-dihanih plju~. Nerazpeta plju~a so praviloma temnej{a, vijoli~no-rjava in te`ka - podobna jetrom, razpeta plju~a pa so ro`nata aliro`nato lisasta z ostrimi mejami proti temnim vijoli~no-rjavim po-dro~jem, ~e so le delno razpeta. Plavalni preizkus sloni na razli~ni

specifi~ni teì brezzra~nih (anektati~nih) in predihanih plju~. Plju-~a ploda v materinem telesu ne vsebujejo zraka, zato so specifi~note`ja od vode in v vodi potonejo. To pravilo velja za cela plju~a aliza ko{~ke plju~nega tkiva. Ob prvem dihu otroka ob rojstvu pridev plju~a zrak, ki jih deloma ali v celoti razpne in specifi~na teàplju~ se toliko zmanj{a, da pri plavalnem preizkusu plavajo na po-vr{ini vode. ê plavajo~e dele plju~ pod vodno gladino prereèmoali plju~ni parenhim stisnemo, uhajajo iz njih drobni zra~ni me-hur~ki. Rezultati plavalnega preizkusa plju~ so lahko tudi la`nopozitivni, ali z drugimi besedami, tudi pri mrtvorojenosti lahkoplju~a plavajo in ne potonejo na dno. Plju~a pri mrtvorojenostiplavajo v naslednjih primerih:� pri napredovalih gnilobnih spremembah na truplu;� pri reanimaciji, ko se plju~a razpnejo s pomo~jo umetno vpiha-

nega zraka;� pri zravnanju trupla lahko pride v plju~a dolo~ena koli~ina zra-

ka, ki vpliva na plavalni preizkus;� ~e pri dolgem in kompliciranem porodu v teku poroda samega

pride do vdihanja plodovnice.Prav tako se lahko zgodi, da se plju~a potopijo pri plavalnem preiz-

kusu pri ìvorojenosti, in sicer:� pri pooglenitvi trupla zaradi visoke temperature se zrak iztisne iz

plju~;� kadar od poroda do prvega vdiha prete~e dolo~en ~as in v tem

~asu nastopi smrt. Pri normalnem porodu je ta ~asovni intervalredko dalj{i od minute, v primerih, ko je porod potekal hitro inima novorojen~ek v krvi dovolj kisika {e iz matere, lahko traja to~asovno obdobje nekaj minut. Podoben ~asovni premor je zasle-diti tudi pri dolgotrajnem in napornem porodu, ko je plod na polzadu{en (asfikti~en). Ugotovitev, da v plju~ih ni bilo prisotnegazraka, nikakor ne izklju~uje mo`nosti detomora ali umora, ker jemogo~e, da mati ali drug storilec v obdobju od poroda do prvegavdiha stori kakr{no koli kaznivo dejanje, s katerim otroku vzameìvljenje.Plavalni preizkus èlodca ali delov ozkega ~revesa opravimo

tako, da pri obdukciji podveèmo èlodec in dele ozkega ~revesana ve~ mestih in jih potopimo v vodo. Dele, ki plavajo, pod vodnogladimo odpremo in izhajajo~i zra~ni mehur~ki dokazujejo, da jeotrok ob rojstvu pri dihanju poìral zrak, ki se je nakopi~il v pre-bavilih. Pozitiven rezultat ima svojo dokazno vrednost pod pogo-ji, da truplo ni bilo nagnito in da pri oìvljanju niso vpihovali zra-ka v poìralnik. Kadar najdemo zrak v ni`jih delih ~revesa (spod-nji del ozkega ~revesa, {iroko ~revo), lahko sklepamo, da je otrokìvel vsaj nekaj ur po porodu.

2. 4. Neposredni vzrok otrokove smrtiUgotavljanje neposrednega vzroka smrti pri novorojen~ku dela

teàve {e tako izku{enemu strokovnjaku celo ob najbolj skrbni prei-skavi. Presojo oteùje vrsta okoli{~in, ki odstopajo od ostalih smrt-nih primerov. V~asih se zgodi, da pri otroku, ki je umrl med poro-dom, ne moremo ugotoviti vzroka smrti niti v poteku poroda nitiv ustroju ploda. Dolo~en odstotek otrok umre naravne smrti v pr-vih urah po porodu, ne da bi mogli pri obdukciji pojasniti vzroksmrti. Mo`nosti usmrtitve z opustitvijo onemogo~ajo dokaz nasi-lja in obdukcijski izvid je v teh primerih podoben izvidu pri narav-ni smrti. Pri razpadlem ali mo~no nagnitem truplu je dokazovanjeìvorojenosti in odkrivanje znakov nasilja prakti~no onemogo~e-

�

64

Z A N I M I V O


no in izvedencu ne daje zanesljivega odgovora o vzroku smrti.Na~in usmrtitve novorojen~ka je lahko pasiven ali aktiven. Pa-

sivna oblika detomora je t. i. opustitvena oblika, kjer je prisotnanajpogostej{a odtegnitev najpotrebnej{e pomo~i po porodu, kotje neustrezna lega novorojen~ka, ki lahko leì v porodni teko~iniin mu grozi zadu{itev. Izstradanje kot na~in detomora v smislu KZne pride v po{tev, ker novorojen~ek lahko preìvi nekaj dni ob od-tegnitvi hrane in teko~ine, preden nastopi smrt. Odtrgana ali ne-podvezana popkovnica je lahko nevarna samo v posebnih pogo-jih, kajti krvavitev iz popkovnice preneha sama od sebe, ko otrokpri~ne z normalnim dihanjem. Pri odtrganju popkovnice globokoiz trebu{ne stene pa lahko pride do izkrvavitve, kar se odraà z ma-lokrvnostjo notranjih organov, predvsem jeter.

Aktivna oblika detomora je v smislu zakonskih dolo~il vsakodejanje matere, ki ima za posledico otrokovo smrt. Pri tej oblikiusmrtitve prevladuje zadu{itev z zama{itvijo ust in `rela ali z za-drgnjenjem. Pogosta je tudi utopitev, kjer pa se zastavlja vpra{a-nje, ali je bil otrok dejansko utopljen ali je bil morda è mrtev vr-èn v vodo.

Ostale oblike zadu{itve, predvsem zadavljenje, so redkej{e in tudite`je dokazljive. Zama{itev dihalnih poti s tkanino ali dlanjo lahkoostane povsem brez sledov, medtem ko mo~no stisnjena prevezapreko dihalnih odprtin ter o~i (ruta ipd.) v~asih lahko pusti sledo-ve v obliki drobnih krvavitev v koì ter v sluznici in veznicah.

Usmrtitev ploda z ostrim in koni~astim orodjem ni tako redekpojav v obravnavanih primerih detomora na Slovenskem. Soo~a-mo se s prerezanjem vratu, z vbodnimi po{kodbami prsnega ko{eter trebuha ali z vbodlinami skozi lobanjo v mo`gane. Po{kodbe stopim predmetom lahko povzro~ajo teàve {e posebej tedaj, kadarstorilka trdi, da je otrok padel na tla in da so po{kodbe posledicapadca med porodom ali po porodu.

Natan~en obdukcijski izvid izvedencu lahko da odgovor, ali mo-rebitne obse`ne po{kodbe (prelomi elasti~nih in dobro premaklji-vih lobanjskih kosti, po{kodbe mo`ganov) lahko nastanejo pri ome-njenih padcih, ali pa je za njihov nastanek lahko kriv drug meha-nizem.

V pregledani literaturi so opisani primeri udarcev z obuto nogov otrokovo glavo ali prijetje za noge in udarec ob steno, kar je pov-zro~ilo obse`ne kraniocerebralne po{kodbe in smrt novorojen~-ka.

2. 5. âs otrokovega ìvljenja po poroduO ~asu otrokovega ìvljenja po rojstvu sklepamo predvsem na

podlagi sprememb v zvezi z njegovo osamosvojitvijo ter ̀ ivljenja vnovih pogojih. Pomembna znamenja se po nekaj dnevih pojavijona velikih ìlah, ki za ìvljenje izven maternice niso ve~ potrebne(Botalijev vod, delno ali popolno zaprtje ovalnega okenca - fora-men ovale v sr~nem preddvoru). Stanje popkovnice ima za preso-jo prvih dni ìvljenja po rojstvu bistveno in najve~krat odlo~ilnovlogo. Popkovnica se za~ne su{iti drugi dan in odpade med petimin desetim dnem po porodu. Z mikroskopskim pregledom ugo-tavljamo prisotnost vnetnih sprememb na meji med popkovnicoin koò. Stanje vnetnega procesa nam daje oceno otrokovega ìv-ljenja po porodu. Prisotnost ali odsotnost mekonija v ~revesju jeprav tako orientacijsko znamenje, kajti mekonij se ̀ e v 48 urah po-polnoma izlo~i. Presoja, ko gre za vpra{anje le nekajurnega preì-vetja, je te`ka in dostikrat tudi nezanesljiva.

2. 6. Kdaj je nastopila smrt novorojen~kaPomembno mesto pri oceni ima stopnja mrli{kih sprememb.

Gnitje novorojen~kovega trupla ima zaradi odsotnosti ~revesnihbakterij podalj{an potek in zato je ve~ mo`nosti za mumifikacijoin tvorbo mrli{kega voska, torej procesov, ki v prvih dneh lahkoveliko pripomoreta h konserviranju trupla. V zgodnjem obdobjupo nastopu smrti opravljamo preiskave s podro~ja postmortalnebiokemije, ki dajejo zadovoljive rezultate v zvezi s ~asom nastopasmrti. Ena takih preiskav je prav gotovo dolo~anje postmortalnekoncentracije kalija v steklovini, ki po nastopu smrti enakomernonara{~a, morebitnih motenj (biokemi~nih, bolezenskih) pa je manjkot pri truplu odraslega.

Postmortalno obdobje izra~unamo po znani formuliHPM = 5,26 x c

K - 30,9.

2. 7. Ugotavljanje identitete novorojen~kaUgotavljanje identitete trupla novorojen~ka je povezano tudi z

identiteto njegovega izvora, torej z identiteto njegove matere. Po-stopek je lahko enostaven, ~e so na razpolago dolo~eni predmeti inobla~ila, morda o~ividci, in teàven, ~e ni nobenih identifikacij-skih znamenj oziroma posebnosti, ki bi omogo~ala identifikacijo.

Krvne preiskave z dolo~itvijo osnovne krvne skupine nam nedajo pri~akovanega rezultata in si z njimi ne moremo bistveno po-magati. Natan~en odgovor nam daje genetska analiza DNA z do-lo~itvijo genotipa otroka in matere, vendar pod pogojem, da je mo`-no opraviti primerjavo genotipa otroka z genotipom matere. Prei-skave DNA je mogo~e opraviti bodisi na podlagi krvi, odvzete strupla, ali na podlagi analize posameznih tkiv. V kasnej{em ob-dobju, ko je truplo ̀ e razpadlo, je za genotipizacijo edini primerenbiolo{ki material le {e kostnina, iz katere dobro uspevajo izolacijepredvsem mitohondialne DNA. Molekule DNA je mogo~e izolira-ti tudi iz parafinskih rezin, ki so bile narejene v namene histolo{-kih preiskav odvzetih vzorcev tkiv pri obdukciji. Podobne rezulta-te nam daje tudi analiza biolo{kih sledov, najdenih na truplu otro-ka. V veliki ve~ini primerov storilk kaznivega dejanja detomora neugotovijo in marsikateri detomor tako nikoli ne dobi dokon~negazaklju~ka.

Pri obravnavanju smrti novorojen~ka moramo natan~no raz-mejiti tudi vse po{kodbe, ki bi lahko nastale med porodom samim,pomisliti pa je treba tudi na mo`nost iatrogene napake pri nestro-kovno vodenem porodu.

�

Priporo~ena literatura:

1. Knigkt B. Forensic Pathology, Arnold, 1996

2. Mil~inski J. Sodna medicina, Ljubljana, 1956.

3. Prokop O. Forensische Medizin, VEB Verlag Volk und Gesundheit, Berlin, 1966.

4. Reimann W., Prokop O., Geserick G. Vademecum Gerichtsmedizin, VEB Verlag Volk und

Gesundheit, Berlin, 1985.

5. Ze~eviÊ i suradnici: Sudska medicina, Jumena, Zagreb, 1986.

66

Z A N I M I V O


Zdravja in novih mo~i tu mnog’bo iskal in tola`be,z novim pogumom se spetvra~al v ìvljenje od tod.(Distih s temeljnega kamna nove stavbe krg. odd. SBM, 1955)(Janko Glaser, 1893-1975)

Splo{na bolni{nica Maribor (1799-1999) je strokovna monogra-fija urednice, zgodovinarke asist. dr. Cirile Toplak, in strokov-ne svetovalke, zgodovinarke medicine doc. dr. Zvonke Zupa-

ni~ Slavec. Knjiga, kakr{ne slovenska medicina {e ni imela, naredivtis è s svojim obsegom. [teje kar 357 strani velikega formata in jeopremljena z okoli 350 fotografijami. Vseh, ki so sodelovali, ni mo~na{teti, k strokovnosti pa so bistveno pripomogli predstojniki od-delkov SBM, ki so popisali razvojno pot oddelkov, zgodovinarji, kiso v uvodu na znanstven na~in predstavili bolni{ni~ne korenine, terrecenzent prof. dr. Eldar M. Gadìjev. Uvodne zgodovinske prispevkeso napisali akademik Joè Mlinari~, doc. dr. Zvonka Zupani~ Sla-vec, primarij Gregor Pivec in zgodovinar dr. Marjan @nidari~. V knji-go Ob dvestoletnici Splo{ne bolni{nice Maribor so tehtne misli za-pisali tudi minister prof. dr. Du{an Keber, direktor Klini~nega cen-tra Ljubljana prof. dr. Zoran M. Arne`, dekan Medicinske fakultetev Ljubljani prof. dr. Miha @argi, rektor Univerze v Mariboru LudvikToplak in ùpan MO Maribor Boris Sovi~. Knjiga je hkrati spome-nica nekdanjim in sedanjim zaposlenim, je kronologija dela in ~asater vodilo bolni{nici za njeno prihodnost.

Skozi ~asKnjiga je nastajala ve~ let. Ni~ zato! Tudi mariborska bolni{nica

ni nastala kar ~ez no~! Spomnimo se, kako je to popisoval è mari-borski zgodovinar medicine Eman Pertl. Pot od hiralnic, kapucin-skega in minoritskega infirmarija do mestnega {pitala je trajala sto-letja. Od nastanka nekdanje Mestne bolni{nice leta 1799 do danda-nes pa je minilo celih dvesto let. Veliko je mejnikov, popisanih innepopisanih.

Bolni{nica pri~ne z delom 1. decembra 1799 s 6 do 8 posteljami.Leta 1844 {teje le 29, leta 1847 pa komaj 40 postelj. Leta 1843 pridejoprve tri sestre usmiljenke. To leto je pomembno tudi zato, ker so izmariborske Mestne bolni{nice dokon~no izlo~ili hiralce in pohab-ljence ter je tako postala zares prava bolni{nica. Zapisano je, da je 6.decembra 1855 izpraznjeno poslopje Mestne bolni{nice in da se jebolni{nica preselila na Trà{ko cesto. Iz letnega poro~ila za leto 1856spoznamo bolni{nico v prvem letu po preselitvi v Magdalensko pred-mestje (Trà{ka cesta {t. 13, kjer stoji {e danes). Mestna bolni{nica je

oskrbovala 470 bolnikov, imela 2 zdravnika, 4 usmiljenke, 1 hlapcain 1 deklo. Leta 1857 dobi Mestna bolni{nica pravico javnosti in na-slov splo{na bolni{nica.

V letih 1864 in 1865 so prizidali severni trakt, mrtva{nico in ba-rako za infekcijske bolezni, tako da je bolni{nica takrat imela (vse-ga) 65 postelj. Po zidavah je v letu 1896 imela mariborska Splo{nabolni{nica 200 postelj. V letih 1898 do 1903 so nastali kirur{ki odde-lek, izolirnica, novo kuhinjsko poslopje, “kri`ni” hodnik, pralnica,novo gospodarsko poslopje in nova mrtva{nica. Pred prvo svetovnovojno je bolni{nica imela samo dva oddelka, tj. interni (medicinski)z izolirnico za akutne nalezljive bolezni in “eksterni”, kjer so zdravilikirur{ke bolezni, opekline, ko`ne in spolne bolezni, pa tudi vse os-tale “eksterne” bolezni. Zdravnikov je bilo takrat le pet - vsi neslo-venskega pokolenja… izraziti zastopniki avstrijske in nem{ke mi-selnosti (E. Pertl). Ob propadu dvojne monarhije in preobratu leta1918 je bilo v mariborski Splo{ni bolni{nici ve~inoma nem{ko osebje,razen dveh slovenskih zdravnikov in nekaj slovenskih stre`nikov instre`nic. Bolni{nica je bila odvisna od nem{kih zdravnikov speciali-stov iz Gradca. [tirje veliki zdravniki in veliki mo`je so se odlo~ili,da prevzamejo mariborsko Splo{no bolni{nico in jo s tem tudi po-slovenijo. To so bili: prim. dr. Mirko êrni~ - kirur{ki, porodni{kiin ginekolo{ki oddelek, doc. dr. Ivan Matko - interni oddelek inodsek za akutne nalezljive bolezni, dr. Hugon Robi~ - ustanoviteljoddelka za ko`ne in spolne bolezni, ter dr. Janko Dernov{ek - usta-novitelj oddelka za bolezni o~i, u{es, nosu in grla. Bolni{nica je {telaob prevzemu 410 postelj. V letu 1927 so nadzidali interni oddelek,kjer je nastal posebni odsek za tuberkulozne bolnike. Istega leta jebil kupljen in preurejen sanatorij v Vinarski ulici za porodni{ko-gi-nekolo{ki oddelek ter ustanovljen rentgenski zavod. V letu 1928 jeoblastna samouprava odredila, da se napravi generalni na~rt za raz-{iritev mariborske Splo{ne bolni{nice, kar ni v celoti uresni~eno.1929. leta je bolni{nica pre{la v upravo Dravske banovine in postalaBanovinska splo{na bolnica. Ta status bolni{nice je trajal do okupa-cije leta 1941. Po splo{nem prepri~anju so banovinske bolni{nice ̀ i-vele v tem ~asu bolje kot dràvne, ki jim je krojil kredite beograjskicentralizam (E. Pertl). Obdobji v zgodovini Splo{ne bolni{nice Ma-ribor od 1941 do 1945 in od 1945 do 1999 sta v monografiji natan~-no, strokovno in spominsko sveè popisani. V teh obdobjih so veli-ko delo v Splo{ni bolni{nici Maribor opravili tudi zdravniki, ki jih{tejemo med velika imena ljubljanske medicinske {ole in med sve-tovno priznane slovenske zdravnike: akademik kirurg Boìdar La-vri~, profesor patolo{ke morfologije France Hribar, diabetolog Lju-devit Mer~un, internist in fiziolog Ivan Matko ter akademik infek-tolog Milko Bedjani~. Bolni{nica je preìvela dve svetovni vojni, re-volucijo, propad treh dràv in veliko sprememb dru`benih sistemov.

Zgodovina postane tisto,kar je zapisano

Mariborska bolni{nica je izdala monografijo ob 200-letnici

Mario Kocijan~i~

67

Z A N I M I V O


Ves ta ~as je rasla, se razvijala v vedno ve~jo, sodobnej{o in uspe{nej-{o zavetnico bolnih in zdravljenja potrebnih. V letu 1955, ob 100-letnici preselitve mariborske Mestne bolni{nice na sedanjo lokacijo,je neutrudljivi ljubiteljski mariborski in slovenski medikohistorikEman Pertl skromno zapisal, da se Splo{na bolni{nica Maribor pri-~enja razvijati v velik pokrajinski zdravstveni zavod. Kaj bi E. Pertlnapisal danes?

Skozi knjigoNe le zaradi ob-

sega, ampak pred-vsem zaradi na~inapredstavitve je delovsebinsko zaokro-èno in razumljivo,logi~no zgrajeno inenovito, dokumen-tarno verodostojno,informativno in ob-jektivno, pa tudi pisa-no razumljivo in jezi-kovno urejeno. Knjigobogati pestra slikovnaoprema iz histori~nihfotoarhivov in aktual-nega ~asa, tujejezi~nimbralcem pa jo priblià-jo angle{ki, nem{ki inhrva{ki povzetki. Zapi-sano imenitno povezuje bolni{ni~no preteklost s sedanjostjo. Vse-binski imperativ knjige je prav tako nesporen: zanamcem ohranitisve` spomin na dolgo verigo razvoja in njene povezovalne ~lene, pou-dariti posebnosti razli~nih obdobij, pa naj bo iz strokovnih, gospo-darskih, politi~nih in drugih razlogov. Koncept knjige kot celote innjenih posameznih delov je transparenten, ve~ja vsebinska sklopapripadata interni medicini in kirurgiji, sledijo drugi oddelki. Knjigosklenejo dopolnila, ki bolni{nico poveèjo v lokalni prostor, saj je zokoli 1.600 posteljami in 2.400 zaposlenimi prava “tovarna” in gos-podarsko pomembna ob~inska in regionalna ustanova. Besedila sopisana stvarno. Histori~ni teksti pri predstavitvah oddelkov izhaja-jo delno iz arhivskih virov, ve~inoma pa so povzeti iz dveh doseda-njih zbornikov, ki sta iz{la leta 1959 in 1991. Za sodobni ~as so pred-stojniki oddelkov ~rpali iz oddel~nih zapiskov, objav jubilejev in oddrugod ter besedila oìvili z lastnimi spomini. V prispevkih so str-njeni dragoceni podatki, ohranjena imena najzaslu`nej{ih, popisa-na je pogosto trnova pot zaposlenih, ki so predano delali za bolniketer svojo ̀ ivljenjsko mo~ in ustvarjalnost posvetili bolni{nici. Skrom-na oddolìtev sedaj zaposlenim je objava vseh njihovih imen v do-datku.

Knjiga je sestavljena iz tako {tevilnih mozai~nih podob, da je vkratkem zapisu nemogo~e zajeti vso njeno plastovitost. Pozoren bra-lec bo razumel, da je bolni{nica ̀ iv organizem, namenjen bolnikom,in zato ustanova, kjer so medsebojni odnosi ob~utljivi. V njej vladastrokovnost, se odvija znanstvenoraziskovalno in pedago{ko delo terse koncentrira znanje.

Skozi odmeve stroke in javnostiPisati o izidu tako pomembne knjige, pol leta po njeni javni pred-

stavitvi, ima è dolo~eno tveganje ~asovne oddaljenosti, toda tudidolo~en mik poznavanja odmevov.

Prvi odmevi na monografijo - è ob sami predstavitvi - so bilirazli~ni, vendar strokovno usklajeni. Direktor bolni{nice prim. Gre-gor Pivec je nekajkrat poudaril, da so jubileji pomembni zato, kerpovezujejo preteklost s prihodnostjo. V monografiji je ves ~as pri-sotna volja do ohranitve preteklosti in èlja po krojenju bolj{e pri-hodnosti. Prim. Pivec je dokazal, da razume in doìvlja povezanostpreteklosti s prihodnostjo. Z vztrajnostjo in gmotno podporo je sku-paj z urednico dr. Cirilo Toplak in strokovno urednico doc. ZvonkoZupani~ Slavec ter drugimi sodelavci pripeljal knjigo do izida. Po-ro~evalec Slovenske tiskovne agencije (STA) je dodal misel, da mo-nografija zajema 200 let strokovnih uspehov in naporov, katerih ak-terji si zasluìjo dostojno predstavitev in obeleìtev. V njej so na{limesto vsi bolni{ki oddelki, skupne medicinske slu`be, u~ni vidikibolni{nice, podro~je nege ter uprava. Radio Maribor je poudaril, daje monografija strokovno vrhunsko urejena, pa vendarle razumljivain privla~na za {iroko javnost. Monografija je obenem tudi zahvala{tevilnim, ki so soustvarjali mariborsko bolni{nico in njeno ime po-nesli v svet. Poro~evalka Radia CITY je dejala, da je prvih dvesto letSplo{ne bolni{nice Maribor sedaj na voljo tudi v obliki ob{irne znans-tvene monografije. Kar petdeset avtorjev je na 365 straneh, ob po-mo~i 350 fotografij, popisalo razvoj bolni{nice od njenih za~etkovdo dana{njih dni in jo umestilo v ~asovni ter krajevni mariborski inslovenski okvir. V knjigi se nam predstavlja bolni{nica predvsem kotmozaik oddelkov in slu`b v prostoru in ob prelomnih trenutkih, do-godkih in osebnostih. âsopis Ve~er je citiral misel mariborskegapomo`nega {kofa dr. Joèfa Smeja, ki je ob predstavitvi monografijemed drugim opozoril, da “noben zgodovinar ne bo mogel mimo mo-nografije”. Prof. dr. Ivan Kranjc je poro~evalcu NET TV povedal, da“monografija daje odli~en pregled nad prehojeno potjo bolni{nice v

Tudi druga stran avditorija je s pozornostjo spremljala pred-stavitev knjige. Z leve proti desni: predstojnik Oddelka zaabdominalno kirurgijo prof. dr. Eldar M. Gadìjev, prvadama slovenske medicine, plasti~na kirurginja prof. dr.Zora Janèkovi~, urednica monografije asist. dr. Cirila To-plak, direktor bolni{nice prim. Gregor Pivec (fotoarhiv SBM)........................................................................�

68

Z A N I M I V O


zadnjih dvesto letih. In prav je, da smo monografijo spravili v ̀ ivlje-nje, saj kdor ne spo{tuje preteklosti, ni vreden svoje prihodnosti.”Isti novinar je gledalcem lepo prenesel misli in ̀ elje docentke Zvon-ke Zupani~ Slavec, ki se è od leta 1993 bori s projektom Slovenskizdravstveni muzej. Zbirka se bogati na Inštitutu za zgodovino me-dicine MF è od leta 1934. Problem so prostori in sredstva. Mordabi ga Maribor sprejel za svojega? Novinarka Slovenskih novic ni bilaprevzeta le nad obsegom in vsebino monografije, temve~ tudi nadveliko naklado - 2.500 izvodov - dale~ ve~jo, kot je to v navadi zatovrstne publikacije.

Odmevi javnosti niso ob{li tudi aktualne razprave v slovenskemprostoru o ustanovitvi medicinske fakultete v Mariboru. Navajamkronolo{ko le nekaj misli, besed in zapisov. @e v uvodnih zapisih jerektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ludvik Toplak zapisal: “Uni-verza v Mariboru podpira razvoj zdravstvenih ved in si prizadeva,da bi v Mariboru vzpostavila univerzitetni program s tega podro~-ja.” Novinar NET TV sporo~a: “Mariborska bolni{nica se lahko poh-vali, da je iz nekdanje klasi~ne zdravstvene ustanove prerasla v kli-ni~ni center, ki bo v prihodnosti odigral temeljno vlogo pri ustano-vitvi medicinske fakultete v Mariboru ter tako zagotavljal zdravni-ke, ki jih na obmo~ju severovzhodne Slovenije primanjkuje.” STA

Dobra knjiga je è k predstavitvi v dvorani hotela Haba-kuk pritegnila pozoren avditorij. Z leve proti desni: stro-kovni direktor bolni{nice prof. dr. Ivan Krajnc, strokovnaurednica monografije doc. dr. Zvonka Zupani~ Slavec, ma-riborski ùpan Boris Sovi~, predsednik Slovenskega zdrav-ni{kega dru{tva prof. dr. Pavel Poredo{, prelat Franc Zdol-{ek, pomo`ni {kof Joèf Smej (fotoarhiv SBM)........................................................................

Ob knjigi se je zadràl tudi nekdanji direktor mariborskebolni{nice Davorin Valenti, vi{ji zdravstveni svetnik, in zurednico knjige dr. Cirilo Toplak izmenjal nekaj besed........................................................................

sporo~a, da je mariborski ùpan Boris Sovi~ poudaril pomembnovlogo, ki jo ima bolni{nica v ustvarjanju podobe Maribora, hkratipa se je znova zavzel za ustanovitev medicinske fakultete v okvirumariborske univerze. @upana Sovi~a enako citira tudi Primorskidnevnik. Novinar Radia NET navaja, da je monografija “zgodovin-ski in strokovni pregled razvoja ustanove, ki è ve~ kot 200 let skrbiza zdravje prebivalcev, v zadnjem ~asu pa je kot klini~na ustanovapobudnik za ustanovitev medicinske fakultete v Mariboru”. Poro-~evalec NET TV vpra{a prof. dr. Ivana Krajnca: “...~e re~eva, da jebil doseg naziva klini~nih oddelkov v mariborski bolni{nici neka ve-lika prelomnica, ali menite, da bo naslednja prelomnica ustanovitevmedicinske fakultete?” Dr. Krajnc se je strinjal: “Ja, gotovo, da je toen strate{kih ciljev bolni{nice Maribor”. K odmevom javnosti pri-{tevam tudi ta zapis. S tem vas, zveste bralce Izide vabim, da se ozapisanem prepri~ate tudi sami.

�

Spletna stranZdravni{ke zbornice Slovenije

http://www.zzs-mcs.si


P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J

71

Navodila za oglaševanje na rumenih straneh:

Vsak prireditelj zdravniškega srečanja, seminarja, konference idr. ima pravico do dveh brezplačnih objav.Za prvo obvestilo, v katerem najavi prireditev nekaj mesecev vnaprej, je na voljo četrtina strani, za objavo

podrobnega programa seminarja ali simpozija pred srečanjem prostor ni omejen. Da bi bile informacije čim boljnatančne in brez napak, vljudno prosimo, da prireditelji izpolnijo obrazec, ki je objavljen na zadnji strani koledarja. Objavljali

bomo le tista obvestila in programe, ki jim bo priložen izpolnjen vprašalnik, da bo podatke mogoče vnašati v koledar.Rok za oddajo gradiva v uredništvu je 10. v mesecu za objavo v številki, ki izide prvega v naslednjem mesecu.

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani inOnkološki inštitut Ljubljanaorganizirata pod častnim pokroviteljstvomministra za zdravje Republike Slovenije, prof. dr. Dušana Kebra, dr. med.,in pod okriljem Evropskega združenja za hematopatologijo

XXXIII. MEMORIALNI SESTANEKPROFESORJA JANEZA PLEČNIKAz mednarodnim simpozijem

SODOBNA DIAGNOSTIKAMALIGNIH LIMFOMOVVelika predavalnica Medicinske fakultete, Korytkova 2, Ljubljana5.–6. december 2002

VabiloRazvoj sodobne imunohistokemije in molekularno-bioloških metod je zelo

razširil naše razumevanje citogeneze novotvorb limfatičnega tkiva in mehaniz-mov neoplastične preobrazbe. Kombinacija klinične, morfološke, imunohisto-kemijske in genetske opredelitve teh novotvorb predstavlja nov diagnostičnipristop, ki omogoča opredelitev bolezenskih enot in ima pomembno napoved-no ter terapevtsko vrednost. Zaradi večplastnosti diagnostičnih postopkov innjihove kompleksne narave predstavljajo novotvorbe limfatičnega tkiva enonajbolj zapletenih področij patologije.

Srečanje je v prvi vrsti namenjeno tistim splošnim in kirurškim patologom,ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo z zahtevno hematopatološko proble-matiko in si želijo na tem področju poglobiti znanje ter pridobiti nove diagno-stične izkušnje. Seveda so dobrodošli tudi specializanti in mladi specialisti pa-tologije in tistih kliničnih strok, ki se ukvarjajo z zdravljenjem teh bolezni. Upa-va, da jih bodo zanimiva tematika in kakovostne predstavitve redkih oziromazapletenih primerov vzpodbudile k nadaljnjemu poglabljanju v hematopatolo-gijo in k delu na tem področju. Prepričana sva, da je uvrstitev te tematike naletošnji XXXIII. memorialni sestanek profesorja Janeza Plečnika priložnost,da se ne samo pri nas, ampak tudi v širšem prostoru uveljavijo novi koncepti in

sodobna diagnostična doktrina. O aplikativni naravnanosti srečanja priča pred-stavitev 18 izbranih primerov v delavnici, posvečeni razpravi o praktičnih prob-lemih, s katerimi se patologi srečujemo pri opredelitvi teh novotvorb.Janez Jančar, Nina Gale

Častni predsednik: Akademik prof. dr. Dušan Ferluga, dr. med.Predsednica organizacijskega odbora: Nina GalePredsednik programskega odbora: Janez JančarVabljeni predavatelji: Lorenzo Cerroni, Gradec, Avstrija, Mara Dominis,

Zagreb, Hrvaška, Veronika Kloboves Prevodnik, Ljubljana, Slovenija, HannekeC. Kluin Nelemans, Groningen, Nizozemska, Philip Kluin, Groningen, Nizozem-ska, Han J. J. M. van Krieken, Nijmegen, Nizozemska, Hans K. Müller Herme-link, Würzburg, Nemčija, Marco Paulli, Pavia, Italija.

Aktivno sodelujejo še: Matej Bračko, Ljubljana, Snježana Frković Grazio,Ljubljana, Rastko Golouh, Ljubljana, Janez Jančar, Ljubljana, Roman Kodet,Praga, Češka, Janez Lamovec, Ljubljana, Boštjan Luzar, Ljubljana, Laszlo Pa-jor, Pécs, Madžarska, Lukaš Plank, Martin, Slovaška, Metka Volavšek, Ljublja-na, Andreja Zidar, Ljubljana, Nina Zidar, Ljubljana

PROGRAM:

Četrtek, 5. decembra 20028.00–08.45 Svečano odprtje

Pozdravni nagovori: Nina Gale, Dušan Keber, Miha Žargi,Janez Jančar, Dušan FerlugaGlasbeni program

8.45–09.15 Odmor z zakusko

Predsedstvo: Hans Konrad Müller Hermelink, Nina Zidar,Janez Jančar

9.15– 09.45 Osnovna načela klasifikacije SZO malignih limfomov, HansKonrad Müller Hermelink, Würzburg, Nemčija

9.45–10.05 Klinični pomen klasifikacije SZO malignih limfomov,Hanneke C. Kluin Nelemans, Groningen, Nizozemska

10.05–10.40 Pomen morfoloških vzorcev pri diagnozi malignih limfomov,Philip M. Kluin, Groningen, Nizozemska

10.40–11.20 Imunohistološka opredelitev malignih limfomov naparafinskih rezinah s komercialno dostopnimi protitelesi,



72

Marco Paulli, Pavia, Italija11.20–11.50 Pomen citomorfologije in pretočne citometrije za diagnozo

malignih limfomov, Veronika Kloboves Prevodnik, Ljubljana,Slovenija

11.50–12.30 Molekularno-biološke metode pri diagnozi malignihlimfomov: Interpretacijski problemi in tehnične omejitve,Philip M. Kluin, Groningen, Nizozemska

12.30–13.00 Razprava13.00–14.30 Opoldanski odmor

14.30–18.30 Delavnica s prikazi izbranih primerov malignih limfomovPredsedstvo: Johan H. J. M. van Krieken, Mara Dominis,Janez Lamovec

14.30–16.30 Marco Paulli, Andreja Zidar, Mara Dominis, Johan H. J. M.van Krieken, Lorenzo Cerroni, Laszlo Pajor

16.30–16.50 Odmor s kavoPredsedstvo: Lorenzo Cerroni, Laszlo Pajor

16.50–18.10 Janez Lamovec, Janez Jančar, Boštjan Luzar, Lukaš Plank

Petek, 6. decembra 2002Predsedstvo: Rastko Golouh, Philip M. Kluin

8.00–8.30 Patologija in klinična slika anaplastičnega velikoceličnegalimfoma, Marco Paulli, Pavia, Italija

8.30–9.00 Patologija in molekularne značilnosti malignih limfomovprebavil, posebej limfoma marginalne cone in malignegalimfoma T z enteropatijo, Johan H. J. M. van Krieken,Nijmegen, Nizozemska

9.00–9.30 Razkrivanje tkivnih antigenov pri visokih temperaturah,Christina Espersen, DakoCytomation, Danska

9.30–9.50 Transformacije malignih limfomov, Hans Konrad MüllerHermelink, Würzburg, Nemčija

9.50–10.20 Razprava10.20–10.40 Odmor s kavo

Predsedstvo: Marco Paulli, Roman Kodet10.40–11.00 Diferencialna diagnoza limfoidnih infiltratov v kostnem

mozgu, Mara Dominis, Zagreb, Hrvaška11.00–11.35 Diferencialna diagnoza limfoidnih infiltratov v vranici, Johan

H. J. M. van Krieken, Nijmegen, Nizozemska11.35–12.00 Razlikovanje med kutanimi malignimi limfomi in psevdolim-

fomi, Lorenzo Cerroni, Gradec, Avstrija12.00–12.30 Kaj želi klinik zvedeti od patologa, Hanneke C. Kluin

Nelemans, Groningen, Nizozemska12.30–13.00 Razprava13.00–14.00 Opoldanski odmor

14.00–17.40 Delavnica s prikazi izbranih primerov malignih limfomovPredsedstvo: Matej Bračko, Lukaš Plank, Metka Volavšek

14.00–16.00 Hans Konrad Müller Hermelink, Matej Bračko, RastkoGolouh, Snježana Frković Grazio, Roman Kodet, Philip M.Kluin

16.00–16.20 Odmor s kavo

16.20–16.50 Metka Volavšek, Nina Zidar16.50–17.00 Zaključne besede: Hans Konrad Müller Hermelink, Janez

Jančar19.00 Koncert zdravnikov v veliki dvorani Slovenske filharmonije

Po koncertu vabi dekan Medicinske fakultete v Ljubljani, prof. dr. MihaŽargi, na sprejem v Malo dvorano Slovenske filharmonije.

Uradna jezika: slovenščina in angleščina; ni simultanega prevajanja.

Za udeležence sestanka ni kotizacije.

Prijavite se lahko po pošti, elektronski pošti ali telefaksu pri ga. Vlasti Kr-fogec, Inštitut za patologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Koryt-kova 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 54 37 100, faks: 01 54 37 101, e-pošta:[email protected]

Prijavnice so na voljo na spletni strani Onkološkega inštituta v Ljubljani:http://www.onko-i.si/Slo/Seminarji/MaligniLimfomi.html.

Prijavite se lahko tudi uro pred odprtjem sestanka v avli Medicinske fakul-tete v Ljubljani, Korytkova 2.

Športno društvo “MEDICUS”Teniška sekcijavabi na

TENIŠKI TURNIR DVOJICTeniški center ŠkuljNa Vrhovcih v Ljubljani18. januar 2003 ob 12. uri

Turnir je rekreacijski, namenjen sprostitvi in prijetnemu druženju.Žrebanje bo ob 12. uri, začetek igranja ob 13. uri. Zaključek turnirja

predvidoma ob 19. uri.Prijavite se lahko po telefonu: 041 503 877, e-pošta:

[email protected] ali pred začetkom turnirja.Tekmovanje vodi Stanko Vidmar, tehnična izvedba Edi Smeh.



73

TEDEN UNIVERZE

Kulturno-umetniško društvoKliničnega centra in Medicinske fakultetedr. Lojz Kraigher

Inštitut za anatomijoInštitut za histologijo in embriologijoInštitut za patologijoInštitut za sodno medicinoMedicinske fakultete v Ljubljanivabijo na

33. KONCERT ZDRAVNIKOVOB XXXIII. MEMORIALNEMSESTANKU PROFESORJA JANEZAPLEČNIKAs podelitvijoSpominske diplome profesorja Janeza Plečnika inPriznanja profesorja Franceta Hribarja

petek 6. decembra 2002 ob 19. uriVelika dvorana Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljana

SPOREDR. Matz: Carmen medicorum

Zagrebški zdravniški moški pevski zborin Mešani pevski zbor dr. Bogdan Derč

Zborovodja Mijo BergovecSpremlja na orglah Darko Kristović

Podelitev Spominskih diplom profesorja Janeza Plečnika za najboljšištudijski uspeh na Medicinski fakulteti v Ljubljani pri predmetih anatomija,

histologija z embriologijo in patologijain

Priznanj profesorja Franceta Hribarja za vrhunske dosežke v stroki inznanosti ter za pomemben prispevek k razvoju patologije v Sloveniji

Priznanja podelita dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljaniprof. dr. Miha Žargi ter častni predsednik Memorialnega sestanka

akademik prof. dr. Dušan Ferluga

J. Gallus: Alleluia ardeus est cor meusHarmonizacije protestantskega korala: Ein Kind geboren zu Betlehem

Zbor študentov Medicinske fakultete CORZborovodkinja Katja Jarm

F. Geminiani: Concerto grosso No 1 v D-duru op. 3Adagio – Allegro

G. F. Händel: Arija iz opere Xerxes

Komorna zdravniška glasbena skupina PRO MEDICOBoris Klun, bas

Marko Zupan, 1. violinaMiha Benedik, 2. violinaGregor Mavčič, 3. violinaKristina Gorjup, 4. violina

Vilim Demšar, violaZvonimir Rudolf, violončeloTomo Havliček, kontrabas

Pavle Kornhauser, klavinovaJure Volk, oboa

J. S. Bach: Preludij in Fuga

János Borvendég, orgle (Budimpešta)

B. Smetana: Klavirski trio v g-molu op. 151. stavek: Moderato assai - Allegro ma non agitato

Pavle Kornhauser, klavirMarko Zupan, violina

Tanja Babnik Šoštarič, violončelo

Prekmurska ljudska: Protuletje, prir. Ubalt VrbecVinko Vodopivec: Na poljani

Mešani pevski zbor dr. Bogdan DerčZborovodja Venčeslav Zadravec

E. Grieg: Peer Gynt Suite 1Jutro

Anitrin plesV dvorani gorskega kralja

Polona Maver, klavirAndraž Cerar, klavir

T. Morley: My bonny lass she smilethC. Debussy: Trois chansons

Boleras Sevillanas, narodna iz Andaluzije, prir. E. Fabrez

Vokalna skupina Kliničnega centra Vox medicorumZborovodkinja Judita Cvelbar

Monagham jig (tradicionalna irska)Danny boy (song)

Musical priest

Glasbena skupina Folk Etc.



74

Anton Cerar, gosliDarja Podpečnik, glas

Ivan Volarič, kitaraSašo Debelec, kontrabas

N. Grčević: Moje hrepenenje tiho plujeČrnska duhovna: Old man river

Zagrebški zdravniški moški pevski zborLuciano Batinić, bas

Leonardo Bergovec, klavirZborovodja Mijo Bergovec

U. Koder: SlikeJ. Robežnik: Mlade oči

Barbara Čokl, glasJernej Podboj, saksofonHotimir Lešničar, klavir

Ljubljanski zdravniški orkester Camerata medicaDirigent Andrej Ožbalt

Za koncert sta skladatelja pripravila partituro za soliste in orkester

Spored oblikoval Pavle KornhauserKoncertni del vodi Zvonka Zupanič Slavec

Vstop prost

Po koncertu dekan Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Miha Žargiprisrčno vabi na družabno srečanje ob kozarcu v prostorih Slovenske filhar-monije.

Zavod za razvoj paliativne oskrbe, LjubljanaSplošna bolnišnica Maribor inSlovensko združenje za zdravljenje bolečinevabijo na

2. STROKOVNI POSVET OPALIATIVNI OSKRBI V SLOVENIJIZ MEDNARODNO UDELEŽBOSplošna bolnišnica Maribor9. december 2002

PROGRAM:

Ponedeljek, 9. decembra 20028.30–9.00 Prijava udeležencev9.00–9.20 Otvoritev s pozdravnimi nagovori9.20–9.40 Uvod

9.40–10.00 Status paliativne oskrbe v Sloveniji in projekcija potrebv prihodnosti, Urška Lunder, dr. med., Zavod za razvojpaliativne oskrbe, Ljubljana

10.00–10.20 Sistem javnega zdravstva v Sloveniji in projekcija razvojaz vidika paliativne oskrbe v naslednjih petih letih,prof. dr. Dušan Keber, dr. med., Ministrstvo za zdravjeRepublike Slovenije

10.20–10.40 Odmor10.40–11.10 Status paliativne oskrbe v Evropi, prof. dr. Carl Johan Furst,

dr. med., Stockholms Sjukhem, Palliative Care Unit,Stockholm, Švedska

11.10–11.40 Predstavitev uspešnega evropskega modela implementacijepaliativne oskrbe v nacionalni sistem javnega zdravstvav Kataloniji, Španija, dr. Xavier Gomez-Batiste, dr. med.,Institut Catala d’Oncologia, Barcelona, Španija

11.40–12.00 Razprava12.00–13.30 Kosilo13.30–13.50 Predstavitev nacionalne komisije za razvoj paliativne oskrbe

v Sloveniji13.50–14.10 Razpoložljivost opioidov – trendi v razvitih državah, prof. dr.

Kathleen Foley, dr. med., Memorial Sloan-Kettering CancerCenter, Open Society Institute – New York, Project on Deathin America

14.10–14.30 Razpoložljivost opioidov v Sloveniji, mag. Nevenka KrčevskiŠkvarč, dr. med., Slovensko združenje za zdravljenjebolečine

14.30–14.50 Modeli osveščanja javnosti v tujini, Mary Callaway, OpenSociety-Institute New York

14.50–15.10 Osveščanje javnosti – izkušnje iz Slovenije, Tatjana Žargi,v.m.s., Slovensko društvo hospic

15.10–15.30 Odmor

15.30–15.50 Modeli strokovnih izobraževalnih programov v tujini, prof. dr.Kathleen Foley, dr. med., Open Society Institute – New York

15.50–16.10 Strokovni izobraževalni programi pri nas, prim. JožicaČervek, dr. med., Onkološki inštitut

16.10–16.30 Razprava16.30–16.45 Zaključki

Kotizacije ni.Na posvet vljudno vabimo predstavnice in predstavnike vseh zdravstvenih

in izobraževalnih ustanov ter socialnih zavodov.Informacije in prijave: Zavod za razvoj paliativne oskrbe, Ljubljana,

Vegova 8, 1000 Ljubljana, ga. Barbara Ravnik, tel.: 031 632 168, e-pošta:[email protected]



75

Združenje zdravnikov družinske medicine SZDKatedra za družinsko medicino MF

organizira strokovno srečanje

19. UČNE DELAVNICE:ZDRAVSTVENA NAPAKAHotel Šport, Otočec13.–14. december 2002

Vodje delavnic: asist. Gordana Živčec Kalan, asist. Ksenija Tušek Bunc,Irena Vatovec Progar

Cilji:Slušatelj se bo naučil:� definirati zdravstveno napako� poznati možne posledice� poiskati in prepoznati� načrtovati pritožni postopek v svojem delovnem okolju� postopati pravilno po storjeni napaki� ustvariti delovno okolje, ki bo stimuliralo delo z manj napakami� deliti izkušnje, čustva in spoznanja s kolegi� učiti študente in specializante o zdravstvenih napakah� učiti se iz napak� poučevati o napakah

PROGRAM:

Petek, 13. decembra 2002

8.00 Pozdrav8.00–8.30 Predstavitev udeležencev8.30–9.15 Mateja Bulc: Uvodno predavanje: Definicija, vrste napak,

posledice9.15–10.30 Delo v skupinah

10.30–11.00 Odmor

11.00–11.45 Postopek po zdravstveni napaki11.45–13.00 Delo v skupinah13.00–14.30 Kosilo

14.30–16.30 Strategija preprečevanja zdravstvene napake19.00 Družabno srečanje

Sobota, 14. decembra 2002Zdravstvene napake pri obravnavi bolnika s sladkorno boleznijo

8.30–9.00 Marjeta Tomažič: Najpogostejše napake pri oskrbi bolnikovs sladkorno boleznijo tipa II

9.30–10.00 Marjeta Tomažič, asist. mag. Nataša Bedernjak, MetkaStout: Delo v skupinah: Reševanje kliničnih primerovsladkornih bolnikov z neustreznim zdravljenjem oz.napakami pri zdravljenju

10.00–10.30 Odmor

10.30–11.00 Davorina Petek: Stališča in ovire pri zdravljenju sladkornebolezni

11.00–13.00 Delo v skupinah: Ovire pri vodenju SB v splošni ambulanti14.00–15.00 Kosilo

15.00–16.30 Delo v skupinah – izdelava učnega modela, priporočil16.30–17.30 Zaključek učne delavnice

Kotizacija 30.000 SIT (DDV je vključen) vključuje udeležbo na srečanju,zbornik Zdravstvene napake, osvežitve med predvidenimi odmori srečanja inskupno večerjo v petek zvečer. Kotizacija ne vključuje drugih obrokov in pre-nočišča. Račun bomo izstavili plačniku v mesecu, ko bo potekalo strokovnosrečanje ne glede na datum prijave. Študenti, sekundariji in udeleženci modu-lov na specializaciji iz družinske medicine so oproščeni plačila kotizacije. Ude-ležba je omejena na 30 udeležencev.

Prijavnice pošljite do 9. 12. 2002 na naslov: ga. Ana Artnak, Katedra zadružinsko medicino, Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, lahko tudipo faksu: 01 43 86 910. Prijavnica mora vsebovati podatke o plačniku (ime,sedež, davčna številka, davčni zavezanec da/ne), na podlagi prijavnice vambo računovodstvo SZD poslalo račun.

Informacije: ga. Ana Artnak, Katedra za družinsko medicino, tel.: 0143 86 915, spletna stran: www.drmed.org



76

Kolaborativni center SZO za duševno zdravje otrok in mladostnikovpri Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v LjubljaniUstanova SKUPAJ, Regionalni center za psihosocialno dobrobit otrokOMEGA, organizacija za žrtve nasilja in za kršenje človekovih pravic,Gradec, Avstrijaprirejajo mednarodni seminar

SODOBNI PRISTOPIK PSIHOSOCIALNIM MOTNJAMV OTROŠTVU IN ADOLESCENCISindikalni izobraževalni center Radovljica15.–19. december 2002

PROGRAM:

Nedelja, 15. decembra 200219.00 Odprtje seminarja in predstavljanje

Ponedeljek, 16. decembra 20029.00–9.45 Anica Mikuš Kos: Duševno zdravje otrok v sedanjem času

Razprava9.45–10.30 J. C. Metraux (Lausanne): Zaščita duševnega zdravja otrok

v povojnem obdobjuRazprava

10.30–11.00 Odmor za kavo

11.00–12.00 A. M. Miormer Wagner (Gradec): Izkušnje dela z otrokibegunci in njihovimi družinami v centru OMEGA, GradecRazprava

12.00–13.00 Kosilo13.00–14.00 Obisk v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše

v Ljubljani

Torek, 17. decembra 20029.00–10.00 Purtscher K. (Gradec): Psihološka pomoč otroku po

poškodbiRazprava

10.00–11.00 S. Melzak (London): Otrok in politično nasilje v otrokovemnotranjem in zunanjem svetuRazprava

11.00–11.30 Odmor

11.30–12.30 I. Ravnik: Psihosocialni aspekti epilepsije v otroštvu inadolescenciRazprava

12.30–13.30 Kosilo

13.30 Izlet na Bled

Sreda, 18. decembra 20029.00–9.45 V. Danzinger (Gradec): Motnje pozornosti in

hiperkinetičnostRazprava

9.45–10.45 I. Ravnik, V. Tretnjak, A. Mikuš Kos: Med nevrologijo,psihiatrijo in psihologijoRazprava

10.45–11.15 Odmor

11.45–11.45 A. Mikuš Kos: Koncept psihosocialne pomoči11.4–13.00 S. Melzak (London): Predstavitev psihoterapevtskega dela z

otroki begunciRazprava

13.00–14.00 Kosilo

14.00–15.00 M. Tomori: Dejavniki tveganja in zaščitni dejavniki v otroštvuin adolescenciRazprava

15.00–16.00 M. Brecelj Kobe: Družinsko nasiljeRazprava

16.00–16.30 Odmor

16.30–17.30 J. C. Metraux (Lausanne): Predstavitev dela z otroki inmladostniki in njihovimi družinami begunci v CentruAppartenance LausanneRazprava

17.30–18.30 Zaključki in dogovori o sodelovanju v prihodnosti19.00 Večerja

Četrtek, 19. decembra 20029.00–12.00 Priprava skupnih projektov

Število slovenskih udeležencev je omejeno na 10.Kotizacije ni.Dodatne informacije: ga. Vahida Huzejrović, Ustanova SKUPAJ, Regionalni cen-

ter za psihosocialno dobrobit otrok, Levstikova 22, 1000 Ljubljana, tel.: 01 42 16190, faks: 01 24 16 195, e-pošta: [email protected]

Na tem naslovu se lahko prijavite tudi na seminar.



77

SPS Nevrološka klinika, KO za nevrologijoZdruženje nevrologov Slovenije SZDZdruženje psihiatrov SZDSlovensko združenje za zdravljenje bolečinevabijo na

SIMPOZIJ O BOLEČINI OD IZVORADO REŠITVESteklena dvorana, Grand hotel Union, Ljubljana6. december 2002

PROGRAM:13.30–14.00 Registracija14.00–14.30 Changing Paradigms of Chronic Pain (Walter

Ziegelsgaensberger, Max Planck Institute of Psychiatry,München, Nemčija)

14.30–15.00 Chronic Pain in Clinical Psychiatry Setting, Marco Rigatelli,Modena, Italija

Okrogla mizaD. B. Vodušek (koordinator), A. Mesec, A. Marušič,M. Gregorič, M. Zaletel, N. Kerčevski Škvarč, M. Godec,V. Urbančič, A. Stepanovič, M. Kos Golja, B. Prestor, S.Ziherl, Č. Marinček, N. Zupančič, M. Dernovšek, A. Sever,S. Herman.

Kotizacije ni.Prijave in informacije: ga. Anka Žekš, tel.: 01 52 22 311, e-pošta:

[email protected]

PRVO OBVESTILOSlovensko društvo hospicvabi na seminar z mednarodno udeležbo

PALIATIVNA OSKRBA– IZZIV MEDICINIHotel Kompas, Bled16.–17. december 2002.

Odločili smo se, da pripravimo seminar, posvečen poglobljenim osebnimstikom z umirajočimi in svojci, timskemu delu, etičnim dilemam in žalovanju natem področju. V večino tem bodo vključene študije primerov, da bi čim nazor-neje prikazali praktično uporabo teorije v praksi. Namenjen je zdravnikom,medicinskim sestram in socialnim delavcem.

PRELIMINARNI PROGRAM:

Ponedeljek, 16. decembra 2002Timsko delo in multiprofesionalni pristop v celostni obravnaviDobra komunikacija s hudo bolnimi in svojci: gostujoči predavatelji iz

St.Christophers Hospice London, Velika Britanija.Etične dileme v paliativni oskrbi: Študije primerov z vidika zdravnika v

paliativni oskrbi na Onkološkem inštitutu: Urška Salobir, dr. med., onkologainternista: doc. dr. Branko Zakotnik, dr. med., nevrofiziologa pri obravnavi ALSbolnikov, medicinske sestre v hospicu.

Paliativna oskrba ALS bolnikov: Izr. prof. dr. Janez Zidar, dr. med.Poslednja življenjska volja: hospic

Torek, 17. decembra 2002Obravnava svojcev umirajočih: gostujoči predavateljŽalovanje: prof. dr. Onja Tekavčič Grad, univ. dipl. psih.Duhovnost v paliativni obravnavi: gostujoči predavatelj“Poskrbimo zase!” - sodelavci v paliativni oskrbi: gostujoči predavateljRazprava in zaključek.

Delavnica šteje za strokovno napredovanje.

Kotizacijo v višini 20.000 SIT (vključen DDV) za oba dneva, ali 10.000 SITza en dan, lahko poravnate na transakcijski račun pri Abanki d.d., št.: 05100-8010047155.

Informacije in prijave: Slovensko društvo hospic, Dolenjska c. 22 1000Ljubljana, tel.:01 42 05 270, faks: 01 42 05 266, e-poša: [email protected]

Nočitve so možne v hotelu Kompas na Bledu, rezervacije na tel.: 04 57 82 100.



78

Univerza v LjubljaniFakulteta za športInštitut za športKatedra za medicino športav sodelovanju zAcademy for Traditional Chinese Medicine, Peking, Kitajskaorganizira

MEDNARODNO ŠOLOAKUPUNKTUREŠola se prične januarja 2003 in traja 6 mesecev.

Teoretični del (150 ur)1. Uvod (3 ure)2. Znanstvene podlage akupunkture (5 ur)3. Filozofija, fiziologija, patofiziologija in patologija v TKM (15 ur)4. Etiologija in patogeneza bolezni po TKM (5 ur)5. Diagnostika v TKM (5 ur)6. Anatomija in fiziologija organov po TKM (5 ur)7. Patofiziologija in patologija organov po TKM (5 ur)8. Topografija in anatomska merjenja v akupunkturi (1 ura)9. Akupunkturni meridijani (3 ure)10. Akupunkturne točke - splošni del (1 ura)11. Akupunkturne točke - specialni del (30 ur)12. Akupunkturne tehnike (5 ur)13. Diferenciacija sindromov (15 ur)14. Narava in funkcija specifičnih točk po TKM (5 ur)15. Specifične točke – vrste, lokalizacija (5 ur)16. Sodobne akupunkturne tehnike - elektroakupunktura (3 ure)17. Metode segrevanja in ohlajanja v akupunkturi (2 uri)18. Metode terapije v TKM (5 ur)19. Mikrosistemi v akupunkturi - aurikularna akupunktura (15 ur)20. Akupunktura v športu (5 ur)21. Akupunktura v stomatologiji (10 ur)22. Akupunkturni tretma (7 ur)23. Uporaba akupunkture v klinični praksi (15 ur)

Praktični del (50 ur)Vsak študent mora opraviti 50 ur prakse v Ambulanti splošne medicine –

akupunkture in v Ambulanti športne medicine na Inštitutu za šport, Fakultetaza šport v Ljubljani, Gortanova 22, 1000 Ljubljana, Slovenija. Praktični del jepogoj, da lahko študentje opravljajo izpit in pridobijo certifikat oz. ustreznodiplomo.

Mednarodna šola akupunkture je namenjena zdravnikom, zobozdravni-kom in absolventom medicine in stomatologije.

Predavatelji: prof. dr. Jože Vidmar, dr. med., prof. dr. Miha Likar, dr. med.,asist. Edvin Dervišević, dr. med., Vesna Dervišević, dr. med.

Termini predavanjPredavanja bodo potekala en teden v mesecu, in sicer po naslednji shemi:ponedeljek 1600 – 2100

sreda 1600 – 2100

petek 1600 – 2100

sobota 0900 – 1500

Mednarodna šola akupunkture traja 6 mesecev po zgoraj navedenem urniku.

Datumi poteka predavanj so naslednji:Januar 2003 13., 15., 17., 18. januarFebruar 2003 17., 19., 21., 22. februarMarec 2003 17., 19., 21., 22. marecApril 2003 14., 16., 17., 18. aprilMaj 2003 12., 14., 16., 17. majJunij 2003 2., 4., 6., 7. junij

Cena izobraževanja v Mednarodni šoli za akupunkturo znaša 975 EUR vtolarski protivrednosti na dan vplačila. Možnost plačila v šestih mesečnih obro-kih, in sicer 3 dni pred začetkom vsakega tedenskega predavanja ali na krajusamem.

Prijave, obvestila ter mesto izvajanja šolanja: Fakulteta za šport Ljublja-na, Inštitut za šport, Gortanova 22, 1110 Ljubljana, kontaktna oseba: g. MihaKühner, tel.: 01 52 07 700

25. IATROSSKIPOSVETOVANJE ŠPORTNE MEDICINEzdruženo sSMUČARSKIM TEKMOVANJEM ZDRAVNIKOV DEŽEL ALPE-JADRANKranjska Gora13.–14. februar 2003

Četrtek, 13. februarja 200315.30 Tek (ob hotelu Kompas)

Kategorija za moške in ženskeA – do vključno 35 let starostiB – do 50 letC – nad 50 letŽenske tečejo 3, moški 5 km



79

19.00 Gostilna Martin – pivnica – Kranjska GoraOtvoritev 25. Iatrosski, razglasitev rezultatov tekov, zakuska

Petek, 14. februarja 200311.00 Smučišče Kranjska Gora

Preseka – nova sedežnicaVeleslalomKategorija za ženske in moškeA – rojeni 1971 in mlajšiB – 1970-1961C – 1960-1951D – 1950-1941E – 1940 in starejši

12.00 Drugi tek na krajši progi za najboljših 5 iz vsake kategorije15.00 Hotel Lek – koktajl16.00 Posvetovanje športne medicine

Slavnostna razglasitev rezultatovVečerjaŽrebanje skuterja

Organizacijski odbor Iatrosski: Franci Koglot, dr. med., Nova Gorica, spec.akad. st. Andrej Bručan, dr. med., prim. Tone Lah, dr. med., Jesenice.

Kotizacija� za teke: 3.500,00 SIT� za VSL: 10.000,00 SIT� skupna kotizacija (teki in VSL): 12.000,00 SIT

Kotizacijo nakažite na račun Goriškega zdravniškega društva,št.: 04750-0000753838.

Prijave skupaj z odrezkom o plačani kotizaciji pošljite do 7. 2. 2003 nanaslov: Franci Koglot, dr. med., Bolnišnica Šempeter pri Gorici, 5290 Šempe-ter pri Gorici.

Kasnejših prijav ne sprejemamo. V prijavi navedite: spol, letnico rojstva,delovno mesto, ustanovo oz. društvo za katero nastopate.

Za ekipo štejejo trije najbolje točkovani moški in dve ženski.Udeleženci tekmujejo na svojo odgovornost.Tekmovanje šteje za izbiro uradne Slovenske zdravniške reprezentance

za nastop na svetovnem prvenstvu.Štartne številke in vozovnice s popustom dobite od 9. ure dalje na blagajni

žičnice.Pokrovitelj: LEK d. d., Ljubljana

Zavod za razvoj paliativne oskrbe, Ljubljanav sodelovanju zOpen Society Institute – New York inThe American Austrian Foundationrazpisuje

seminarje v Salzburgu(SALZBURG MEDICAL SEMINARSINTERNATIONAL)z naslednjih področij medicine:

� urologija 11. april – 17. april 2003� kirurgija kosti in sklepov 11. april – 17. april 2003� infekcijske bolezni 25. april – 1. maj 2003� psihiatrija 25. april – 1. maj 2003

Rok za prijavo: 10. december 2002

� nujna oskrba v pediatriji 17. avgust – 23. avgust 2003� krvne banke 17. avgust – 23. avgust 2003� družinska medicina 24. avgust – 30. avgust 2003� anesteziologija 24. avgust – 30. avgust 2003� neonatologija 12. oktober – 18. oktober 2003� kardiologija 12. oktober – 18. oktober 2003� onkologija 31. oktober – 6. november 2003� slikovna diagnostika 12. december – 18. december 2003� urologija v pediatriji 12. december – 18. december 2003

Rok za prijavo: 1. marec 2003

Izbranim kandidatom bomo krili stroške za udeležbo, pot in nastanitev.

Prijavnice in vse dodatne informacije so na voljo v pisarni Zavoda za raz-voj paliativne oskrbe, Ljubljana, Vegova 8, Ljubljana, ga. Barbara Ravnik, tel.:031 632 168, e-mail: [email protected].



80

PRVO OBVESTILO

Združenje zdravnikov družinske medicine – SZDKatedra za družinsko medicino MFZD dr. Adolfa Drolca Maribororganizirajo strokovno srečanje

AKUTNA STANJA:ZNAMENJA, SIMPTOMI, SINDROMI,DIFERENCIALNA DIAGNOZA INUKREPANJEKongresni center Habakuk, Pohorska ulica 59, Maribor26.–27. september 2003

Srečanje je namenjeno zdravnikom družinske medicine, urgentne medici-ne, specializantom družinske medicine, internističnih in kirurških strok, zdravs-tvenim tehnikom nujne medicine, intenzivne medicine in družinske medicine.Namen srečanja se je seznaniti z novostmi s področja obravnave akutnih stanjin si s praktičnimi vajami pridobiti usposobljenost za ustrezno ukrepanje. V so-delovanju z eksperti in trenutno veljavnimi strokovnimi spoznanji za določenapodročja bomo sestavili priporočila za diferencialno diagnostiko za določenisindrom. Srečanje želi poglobiti znanje v diferencialno-diagnostičnem odloča-nju v nujni medicini, kjer se diagnostika in terapija v večini primerov, posebej vpredbolnišničnem okolju, dogajata na ravni sindroma ali celo simptoma. Sreča-nje bo prav tako omogočilo izpopolnjevanje v praktičnih posegih, ki so osnovadela v nujni medicinski pomoči. Vaje bodo vodili izkušeni zdravniki na področjuurgentne medicine s pomočjo diplomiranih zdravstvenih tehnikov z dolgoletni-mi izkušnjami na področju urgentne medicine. Prikazali bomo, kako organizira-ti usklajeno delo v skupinah pri oživljanju in drugih nujnih okoliščinah.

Organizicijski odbor: asist. mag. Štefek Grmec, dr. med., doc. dr. JankoKersnik, dr. med., asist. Ksenija Tušek Bunc, dr. med., Štefan Mally, dr. med.,Darko Čander, dipl. zdravstvenik, Žunkovič Matjaž, MT, Germ Thomas, MT, Ko-zar Branko, dipl. zdravstvenik

Strokovni odbor: asist. mag. Štefek Grmec, dr. med., doc. dr. Janko Ker-snik, dr. med., prim. Anton Židanik, dr. med., prim. Srečko Rutar, dr. med., prof.dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., prof. dr. Vladimir Gašparovič, dr. med., prof. dr.Marko Noč, dr. med.

Organizacijska ekipa: Tatjana Hren, dr. med., Alina Jelatancev, dr. med.,Petra Klemen, dr. med., Dejan Kupnik, dr. med., Katja Lah, dr. med., SebastijanPiberl, dr. med., Tomaž Schaubach, dr. med., Miran Kolar, dr. med., Miha Ko-vač, dr. med., Kelbič Mitja, MT, Jus Aleksander, MT, Boštjan Polenčič, MT, Bo-jan Mrša, MT

PRELIMINARNI PROGRAM:

Petek, 26. septembra 2003

9.00–9.30 Prim. Anton Židanik, prof. dr. Igor Švab, doc. dr. JankoKersnik: Uvodno predavanje: Dileme zdravnika prvega stikapri odločanju ob akutnih stanjih

9.30–10.00 Asist. mag. Štefek Grmec, Katja Lah: Srčni zastoj – splošnialgoritem

10.00–10.30 Prof. dr. Marko Noč, Štefan Mally: Prsna bolečina10.30–11.00 Prof. dr. Jurij Šorli, Sebastijan Piberl: Akutna dispnoa11.00–11.30 Prof. dr. Jurij Šorli, Alina Jelatancev: Akutno respiratorno

popuščanje11.30–12.00 Odmor

12.00–12.30 Dr. Borut Kamenik, Tatjana Hren: Aritmije12.30–13.00 Doc. dr. Andreja Sinkovič, Tomaž Schaubach: Hipotenzija/

šok13.00–15.00 Kosilo/premor

15.00–15.30 Doc. dr. Radovan Hojs, Ksenija Tušek Bunc: Hipertenzivnakriza

15.30–16.00 Prof. dr. Vladimir Gašparović, Štefek Grmec: Oligurija,akutna ledvična odpoved

16.00–16.30 Prof. dr. Eldar M. Gadžijev, Dejan Kupnik: Akutna bolečina vtrebuhu

16.30–17.00 Doc. dr. Marjan Skalitzky, Dejan Kupnik: Gastrointestinalnekrvavitve

17.00–17.30 Premor17.30–18.00 Klemen Petra, Katja Lah: Nezavest-sinkopa18.00–18.30 Doc. dr. Erih Tetičkovič, Miran Kolar: Glavobol18.30–19.00 Doc. dr. Erih Tetičkovič, Miha Kovač: Generalizirane

konvulzije20.00 Večerja

Sobota, 27. septembra 20039.00–9.30 Prim. Martin Možina, Štefek Grmec: Akutne zastrupitve

9.30–10.00 Prof. dr. Vladimir Gašparović, Sebastijan Piberl: Akutnostanje zmedenosti

10.00–10.30 Doc. dr. Gorazd Voga, Štefan Mally: Pomen vazopresina vnujnih stanjih

10.30–14.00 Asist. mag. Štefek Grmec, Katja Lah, dr. med., Štefan Mally,dr. med., Miha Kovač, dr. med., Petra Klemen, dr. med.,



81

Sebastijan Piberl, dr. med, Darko Čander, dipl. zdravst.,Germ Thomas, MT, Žunkovič Matjaž, MT, Kelbič Mitja, MT,Kozar Branko, dipl. zdravst., Boštjan Polenčič, MT, JusAleksander MT: Vaje – imobilizacija, TPO, postopki zaoskrbo dihalne poti, nadaljevalni postopki oživljanja,računalniške simulacije primerov (diferencialna diagnostika,ukrepi)

14.00–15.30 Komisija za oceno posterjev, predstavitev posterjev15.30–16.00 Podelitev nagrade za najboljši poster

16.00 Zaključek srečanja

Poleg predavanj in moderirane razprave po vsakem predavanju ter prak-tičnih vaj bo na programu tudi predstavitev posterjev. Pozivamo vas k oddajiizvlečkov za posterje. Izvlečke do 250 besed z jasno razdelitvijo na ozadje,metode, rezultate in sklepe za poročila o raziskavah in na ozadje, opis primerain razpravljanje za prikaze zanimivih primerov pošljite v elektronski obliki (e-pošta ali disketa) v enem od besedilnih oblik na naslov: Štefek Grmec, PHEZdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Ulica talcev 7, tel.: 02 3211234,mobi: 041 393 153, e-pošta: [email protected]. Posterji naj predstavijo za-nimive klinične primere akutnih stanj, pri katerih je bila diferencialna diagno-stika težavna, dvomljiva, napačna, poučna in se iz njih lahko izlušči nauk zaboljše delo. Posterje bo ocenila tričlanska komisija. O izboru in možnosti pred-stavitve bodo avtorji obveščeni en mesec pred srečanjem. Posterji bodo raz-stavljeni oba dneva srečanja. Avtorji jih bodo lahko predstavili v glavnih odmo-rih srečanja. Za najbolj zanimive bo v programu namenjen čas tudi za kratkoustno predstavitev. Najboljši posterji bodo nagrajeni: Prva nagrada je plačilokotizacije na Kongresu urgentne in intenzivne medicine v Bruslju 2004 (Criti-cal Care Forum).

Predvideno število udeležencev 250-300.Kotizacija: 35.000 zdravniki, 30.000 sekundariji, zdravstveni tehniki, di-

plomirani zdravstveni tehniki, 25.000 študentje, 5.000 doplačilo za vaje.Prijava: Prijavnice pošljite na naslov: Organizacijski odbor strokovnega

srečanja Akutna stanja: Znamenja, simptomi, sindromi, diferencialna diagno-za in ukrepanje, PHE Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Ulica talcev7, 2000 Maribor. Število mest na praktičnih vajah je omejeno. Prosimo, da seprijavite vsaj mesec dni pred srečanjem.

Način plačila: na podlagi prijavnice vam bomo v mesecu decembru 2002poslali račun. Ob prijavi ne pozabite na naslov plačnika, ki mu bomo izstaviliračun: ime in sedež plačnika, davčna številka plačnika, davčni zavezanec –DA, NE. Če je plačnik zavod ali drugo podjetje, naj s podpisom in žigom poob-laščene osebe potrdi prijavnico, da je plačnik vaše kotizacije.

Informacije: Štefek Grmec, PHE Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Mari-bor, Ulica talcev 7, tel.: 02 32 11 234, mobi: 041 393 153, e-pošta:[email protected], ali Darko Čander, mobi: 041 735 442 ali 041 708 577,e-pošta: [email protected] ali ga. Ana Artnak, Katedra za družinsko me-dicino, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 86 915.

in

Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicinoMedicinske fakultete v Ljubljaniorganizirata

XIV. DNEVE REHABILITACIJSKEMEDICINE: OCENJEVANJE IZIDAV MEDICINSKI REHABILITACIJI

Predavalnica v 4. nadstropju, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo,Linhartova 51, Ljubljana4.–5. april 2003

OKVIRNI PROGRAM:Strokovni vodji seminarja:prof. dr. Helena Burger, dr. med., asist. dr. Nika Goljar, dr. med.

Petek, 4. aprila 20039.00–9.30 Na dokazih sloneča rehabilitacijska medicina, prof. dr. Črt

Marinček, dr. med.9.30–10.00 Pomen ocenjevanja v medicinski rehabilitaciji, prof. dr.

Helena Burger, dr. med.10.00–10.20 ICF (International Classification of Functioning, Disability

and Health), asist. mag. Andreja Fatur Videtič, dr. med.10.20–10.40 Barthel indeks, mag. Jelka Janša, dipl. del. ter.10.40–11.00 Odmor

11.00–11.20 FIM (Ocenjevanje funkcijske samostojnosti), KlemenGrabljevec, dr. med.

11.20–11.35 MMSE (Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti), dr. VesnaRadonjič Miholič, spec. klin. psih.

11.35–11.50 Ocenjevanje bolečine – naše izkušnje, mag. Primož Novak,dr. med.

11.50–12.05 Ocenjevanje nedonošenčkov – pregled in naše izkušnje,



82

Katja Groleger, dr. med.12.05–12.35 Ocenjevanje otrok z okvaro CŽ - pregled in naše izkušnje,

prim. asist. Hermina Damjan, dr. med.12.35–13.00 Razprava13.00–14.00 Kosilo

14.00–14.40 Ocenjevanje bolnikov po možganski kapi - pregled in našeizkušnje, asist. dr. Nika Goljar, dr. med.

14.40–15.10 Ocenjevanje bolnikov po nezgodni možganski poškodbi -pregled in naše izkušnje, prim. mag. Viktorija Košorok, dr.med.

15.10–15.40 Ocenjevanje bolnikov z MS - pregled in naše izkušnje, MartaPetelin Suhadolnik, dr. med.

15.40–16.10 Ocenjevanje bolnikov s spinalnimi lezijami - pregled in našeizkušnje, prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med., prim.Tatjana Škorjanc, dr. med.

16.10–16.30 Odmor

16.30–16.50 Ocenjevanje bolnikov z ekstrapiramidnimi motnjami -pregled in naše izkušnje, mag. Karmen Peterlin Potisk, dr.med.

16.50–17.10 Ocenjevanje bolnikov z živčnomišičnimi boleznimi - pregledin naše izkušnje, asist. mag. Aleš Pražnikar, dr. med.

17.10–17.30 Razprava

Sobota, 5. aprila 20038.30–8.50 Ocenjevanje bolnikov po amputaciji, prof. dr. Helena Burger,

dr. med.8.50–9.05 Ocenjevanje bolnikov po amputaciji - naše izkušnje, prim. dr.

Marjeta Prešern Štrukelj, dr. med.9.05–9.25 Ocenjevanje bolnikov z bolečino v križu - pregled in naše

izkušnje, Danijel Globokar, dr. med.9.25–9.45 Ocenjevanje bolnikov z bolečino v vratu - pregled in naše

izkušnje, doc. dr. Milica Klopčič Spevak, dr. med.9.45–10.05 Ocenjevanje bolnikov z okvaro kolka - pregled in naše

izkušnje, Klemen Grabljevec, dr. med.10.05–10.20 Odmor

10.20–10.40 Ocenjevanje bolnikov z okvaro kolenskega sklepa - pregledin naše izkušnje, mag. Duša Marn Vukadinovič, dr. med.

10.40–11.00 Ocenjevanje bolnikov z okvaro ramenskega sklepa - pregledin naše izkušnje, Dragan Lonzarič, dr. med.

11.00–11.20 Ocenjevanje bolnikov z okvaro roke - pregled in našeizkušnje, Alenka Höfferle Felc, dr. med.

11.20–11.40 Ocenjevanje bolnikov z revmatoidnim artritisom - pregled innaše izkušnje, prim. mag. Branka Matoic, dr. med.

11.40–12.00 Ocenjevanje rehabilitacijske tehnologije, prof. dr. AntonZupan, dr. med.

12.00–12.30 Ocenjevanje kakovosti življenja – pregled, Helena Jamnik,dr. med.Naše izkušnje, prof. dr. Helena Burger, dr. med., prim. mag.Viktorija Košorok, dr. med., asist. dr. Nika Goljar, dr. med.

12.30–13.00 Razprava13.00–13.20 Test

Seminar je namenjen vsem zdravnikom (specialistom in specializantomfizikalne in rehabilitacijske medicine, nevrologije, ortopedije in travmatologije,interne medicine ter družinske in splošne medicine) in vsem drugim zdravstve-nim delavcem in delavcem v zdravstvu, ki se srečujejo z bolniki, potrebnimimedicinske rehabilitacije. Seznanili jih bomo z metodami, priznanimi v svetu,ter našimi izkušnjami pri ocenjevanju različnih skupin bolnikov, s katerimi sesrečujemo v vsakodnevni praksi.

Kotizacijo v višini 32.000 SIT (DDV vključen) nakažite 3 dni pred pričet-kom seminarja na transakcijski račun št.: 01100-6030278088. Kotizacija vklju-čuje zbornik predavanj, potrdilo o udeležbi, kosilo ter prigrizke in napitke vodmorih. Ob registraciji predložite potrdilo o plačilu kotizacije.

V 8 dneh po končanem seminarju vam bomo po pošti poslali račun.Prijave in informacije: prijave pošljite do 25. marca 2003 na naslov: ga.

Ela Loparič, Inštitut za rehabilitacijo, Linhartova 51, 1000 Ljubljana, tel.: 0147 58 441, faks: 01 43 76 589, e-pošta: [email protected]

Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni domMozirje objavlja prosto delovno mesto

specializanta medicine dela,prometa in športa

Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas,s štirimesečnim poskusnim delom.

Pogoji:- končana medicinska fakulteta,- opravljen strokovni izpit,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- aktivno znanje slovenskega jezika.

Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjeva-nju pogojev pošljejo na naslov:Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, Savinjskacesta 6, 3330 Mozirje.

Za dodatne informacije pokličite tel.: 03 83 92 431.

D E L O V N A M E S T A


D E L O V N A M E S T A

83

Zdravstveni dom Tržič objavljaprosto delovno mesto

zobozdravnika v šolski ambulanti

Pogoji:- zaključena medicinska fakulteta, smer stomatologi-

ja, z opravljenim strokovnim izpitom,- opravljen staž,- znanje slovenskega jezika.

Delovno razmerje bo izbrani kandidat sklenil za nedo-ločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo3 mesecev.Zainteresirane kandidate prijazno vabimo, naj ponud-be z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 30 dnehna naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske,OE Zdravstveni dom Tržič, Blejska cesta 10,4290 Tržič.Prijavljeni kandidati bodo o izboru obveščeni v 30 dnehpo končanem zbiranju prijav.

Javni zavod Zdravstveni dom Sevnicaobjavlja prosto delovno mesto

zdravnika/zdravnicev ambulanti splošne medicine

Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas (zanadomeščanje zdravnice v času porodniškega dopu-sta), za delo s polnim delovnim časom.Pogoji:- zdravnik specialist splošne/družinske medicine ali

zdravnik po opravljenem sekundarijatu,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- slovensko državljanstvo ali dovoljenja za delo v RS,- aktivno znanje slovenskega jezika.Rok za oddajo vlog je 15 dni.Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjeva-nju pogojev in kratek življenjepis pošljejo na naslov:Javni zavod Zdravstveni dom Sevnica,Trg svobode 14, 8290 SevnicaZa vse dodatne informacije pokličite na tel.:07 81 61 500 (tajništvo).

Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnicaTrbovlje objavlja prosti delovni mesti

1. zdravnika specialista anesteziologijein reanimatologije

2. zdravnika specialista ginekologijein porodništva

Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kan-didat izpolnjevati še naslednje:Pogoji pod 1.:- specialistični izpit iz anesteziologije z reanimatologijo,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- državljanstvo Republike Slovenije,- govorno in pisno znanje slovenskega jezika,- 4-mesečno poskusno delo.Pogoji pod 2.:- specialistični izpit iz ginekologije in porodništva,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- državljanstvo Republike Slovenije,- govorno in pisno znanje slovenskega jezika,- 4-mesečno poskusno delo.Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dnehpo objavi na naslov: Javni zdravstveni zavod Splošnabolnišnica Trbovlje, Rudarska c. 9, 1420 Trbovlje.

Psihiatrična bolnišnica Begunje, Begunje naGorenjskem, objavlja delovno mesto

zdravnika po končanem sekundarijatu

Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, za nado-meščanje porodniške odsotnosti psihiatrinje, z morebitnomožnostjo pričetka specializacije iz psihiatrije.

Pogoji:- končana medicinska fakulteta,- opravljen strokovni izpit,- opravljen program sekundarijata,- potrdilo o opravljenem licenčnem izpitu,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- znanje slovenskega jezika.

Rok za oddajo vlog je 15 dni od objave.Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju po-gojev in kratek življenjepis pošljejo na naslov:Psihiatrična bolnišnica Begunje, Begunje 55,4275 Begunje na Gorenjskem.Za vse dodatne informacije, prosimo, pokličite direktorjaPsihiatrične bolnišnice Begunje.

O G L A S I

84


Služba za alergologijo in revmatske bolezniKatedra za pediatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani

obvešča, da je izšel učbenik

PEDIATRIČNA ALERGOLOGIJAUčbenik Pediatrična alergologija je izvirno delo domačih strokovnjakov spodročja pediatrične alergologije in klinične imunologije. V njem je pre-gledno prikazano novejše teoretično vedenje o alergijskih boleznih in smer-nice za praktično delo z otroki, ki imajo te bolezni. Učbenik je namenjen zadodiplomsko in podiplomsko izobraževanje zdravnikov, predvsem je namen-jen pediatrom in drugim zdravnikom, ki skrbijo za zdravje otrok z alergijski-mi boleznimi.Vsebina učbenika je razdeljena na pet sklopov. V bazičnem delu so pred-stavljeni imunski mehanizmi, ki sodelujejo pri nastanku alergijskega vnet-ja, najpogostejši alergeni, razvoj, genetika, epidemiologija in osnove zdrav-ljenja alergijskih bolezni v otroštvu. Drugi del je namenjen celostni obrav-navi atopijskih bolezni vključno z atopijskim dermatitisom, gastrointesti-nalno alergijo, alergijsko astmo in alergijskim rinokonjunktivitisom. Tretjidel je namenjen anafilaksiji in urtikariji, kjer so predstavljene akutne inkronične urtikarije, anafilaktični šok ter alergijske reakcije na strupe kožo-krilcev, lateks, zdravila in cepiva. V četrtem delu so združene ostale alergij-ske bolezni in alergiji podobna stanja, kjer so predstavljene nealergijskereakcije preobčutljivosti, alergijske bolezni povzročene z odlaganjem imun-skih kompleksov, celično posredovane preobčutljivostne bolezni, psihičnidejavniki pri alergijskih boleznih ter diferencialna diagnoza med alergijskimin nealergijskim izpuščajem. V zadnjem delu je predstavljena preventivaalergijskih bolezni vključno s koledarjem cvetenja, specifično imunoterapi-jo in napotki glede izbire poklica. Na koncu učbenika je vključena barvnapriloga najpogostejših alergogenih rastlin ter nekaj kliničnih slik alergij-skih bolezni.

Osnovni podatki: 290 strani, 33 samostojnih prispevkov, ki jih je napisalo17 domačih strokovnjakovUrednika: prim. Marijana Kuhar, asist. mag. Tadej AvčinStrokovna recenzija: prof. dr. Ciril Kržišnik, doc. dr. Vasilija MačekJezikovni pregled: prof. Jože Faganel

Cena učbenika Pediatrična alergologija je 5.000 SIT (vključno z DDV).

Naročite ga lahko na naslovu: ga. Mihaela Jurčec, Pediatrična klinika(tajništvo), Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 29 224,faks: 01 52 29 357, e-pošta: [email protected]

Obvezujemo se, da bo naročnik prejel naročeno število izvodov učbenikaPediatrična alergologija najkasneje v 14 dneh po nakazilu kupnine naračun Kliničnega centra št. 01100-6030277894, sklic na številko44134-2993026 in z navedbo priimka in imena naročnika (učbenik Pedia-trična alergologija).

Cenik - oglasi na rumenih straneh� Razpisi za delovna mesta – brezplačno.� Oddaja poslovnih prostorov – ordinacij: 10.000,00 SIT,

za člane ZZS 50 % popusta, kot mali oglas, oglas na 1/6 ali 1/4strani po ceniku.

� Ostali mali oglasi (prodaja inštrumentov, avtomobilov: 15.000,00SIT, za člane ZZS 50 % popusta.

� Novoletne in druge osebne čestitke: v okvirčku 1/6 strani 37.500,00SIT, za člane ZZS 50 % popusta.

20 % DDV ni vračunan v ceno.

Na 640 straneh velikega formata je izšla pri Založbi TangramIzpopolnjena in prenovljena izdaja priročnika

Infekcijske bolezniavtoric dr. Marice Marolt Gomišček in dr. Alenke Radšel Medvešček

Knjiga Infekcijske bolezni avtoric prof. dr. Marice Marolt Gomiščekin prof. dr. Alenke Radšel Medvešček je napisana sistematično,

pregledno in sodobno.

Prednost knjige je, da je napisana v lepi slovenščini, da vsebujenajnovejše dosežke stroke in da je plod dolgoletnih

izkušenj avtoric pri odkrivanju, diagnostiki in zdravljenjunalezljivih bolezni.

Iz recenzije prof. dr. Ane Zlate Dragoš.

Knjigo lahko dobite s 15 % popustom, če jo naročite:po telefonu: 01 283 9152, faksu: 01 283 9153,

ali elektronski pošti na: [email protected] pisno na naslov:

Založba Tangram, Staretova 25, 1000 Ljubljana

Redna cena 21.900 SIT. Cena s popustom 18.615 SIT.Obe ceni sta z DDV-jem.

Oddam ordinacijo na izredni lokaciji.

Informacije 01/534 35 64, 041/725 216.

Ugodno prodam nerabljenzobozdravniški stroj z vsemi priključkiznamke ADEC, pripadajoče pohištvo

in stropno luč D-tec.

Informacije: 041/917 030

O G L A S I

85


�

NAROČILNICA ZA SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR (SmedS)

Ime: ...................................................................................................................................... Priimek: ...................................................................................................................................

ali Podjetje / Ustanova: .............................................................................................................................................................................................................................................................

Davčna št. (podjetja ali ustanove): .........................................................................................................................................................................................................................................

Poštna številka: ................................................................................................................ Kraj: ..............................................................................................................................................

Ulica/naselje in h.št.: .............................................................................................................................................................................. Telefon:..................................................................

E-naslov: .............................................................................................................................................................................................................................................................................................

Naročam ....................................… izvod/-ov SmedS

Račun bom poravnal(a) v: 1 obroku (23.000 SIT) 4 obrokih po 6.000 SIT (prosimo, obkrožite)

Podpis:.......................................................................................................................................... Datum:....................................................................................................................

MEDICINSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANIBO V SODELOVANJU Z

INŠTITUTOM ZA SLOVENSKI JEZIK ZRC SAZU INZDRAVNIŠKO ZBORNICO SLOVENIJE

LETOS IZDALA

SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVARv katerem bo na okrog 1.000 straneh formata A4

obdelanih okrog 75.000 strokovnih izrazovs področja biomedicinskih in sorodnih ved

Uredništvo:M. Kališnik, P. Jezeršek, B. Klun, D. Sket, D. Sever Jurca, C. Tavzes

z okrog 140 uredniki, pisci, svetovalci in drugimi sodelavci

Recenzenta:T. Korošec, A. Krbavčič

CENA DO IZIDA:23.000 SIT (ALI 4 OBROKI PO 6.000 SIT)

PO IZIDU:

27.000 SIT (ALI 4 OBROKI PO 7.000 SIT)

http://www.kclj.si/~nknfz018/

O G L A S I

86


Delo za SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR se je začelo pred 24 leti pod delovnimimenom Medicinski terminološki slovar. Pisci in strokovni svetovalci so večinomaučitelji Medicinske fakultete v Ljubljani, jezikovni svetovalci so z Inštituta za slovenskijezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter z Univerze v Ljubljani, tehnični uredniki papraviloma študenti Medicinske fakultete v Ljubljani; vseh sodelavcev skupaj je prek140. Slovar je izrazito skupinsko delo, vendar ožje uredništvo po načeluhierarhičnosti prevzema končno odgovornost za njegovo pravilnost. Urednikislovarja se zavedajo, da je jezik živ organizem, kar velja tudi za strokovni inznanstveni jezik. Vendar so si prizadevali, da v večini primerov, kjer praksa ponujaveč možnih terminov, izberejo tiste, ki so videti najprimernejši, da bi bilo izražanjenatančno, nedvoumno, lepo in skladno z duhom slovenščine, pa tudi z medicinskotradicijo in mednarodnimi trendi.

Slovar obdeluje okrog 75.000 terminov na okrog 1.000 straneh velikega formata.Vključuje biomedicinsko pomembne termine v slovenščini, poslovenjeno zapisanelatinske in latinizirane grške termine, izvirno zapisane latinske in latinizirane gršketermine, ki se uporabljajo za pisanje diagnoz in terapije, zdravilne učinkovine,zdravilne in strupene rastline in živali, nekaj rekov v latinščini, poslovenjeno zapisane

ali citatne udomačene termine iz živih tujih jezikov, odsvetovane žargonske,nestrokovne, starinske in poljudne izraze skupaj s priporočenimi ustreznimistrokovnimi izrazi, odsvetovane termine iz živih tujih jezikov skupaj s priporočenimislovenskimi, začetne ali končne dele sestavljenih besed, udomačene inmednarodno sprejete krajšave, osebnosti iz svetovne zgodovine medicine do danesin domače osebnosti iz zgodovine medicine do konca druge svetovne vojne terimena iz eponimskih terminov. Slovar ponuja pravilne slovenske izraze namestovdirajočih angloameriških, kar je pomembno tudi s stališča narodne samobitnosti.

Vsak pojem, zveza ali citat je razložen z uporabo splošno znanih slovenskih besed,če pa so v razlagi uporabljeni strokovni izrazi, so ti obvezno razloženi na ustreznemmestu abecede. Razložene so tudi vse besede, ki so sestavine stalnih zvez, vključnos slovenskimi besedami.Vsak pojem je razložen enkrat; če je za en pojem večsinonimov, je razložen le en sinonim, drugi pa kažejo nanj. Ta nadrejenost sinonimovje pomembna le zaradi gospodarnosti s prostorom in ne pomeni priporočila aliodsvetovanja rabe drugih sinonimov. Notranji usklajenosti slovarja je bilo posvečenomnogo pozornosti in menimo, da je tudi to ena izmed kvalitet slovarja.

Zgled:

SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR – kratka predstavitev

�

TONE ŽAKELJ, TEHN. URED.,SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR

MEDICINSKA FAKULTETA V LJUBLJANIVRAZOV TRG 2

1000 LJUBLJANA

difteríja -e ž � dávica -e ž diphtheria -ae <diftêria> žnalezljiva bolezen, ki jo povzroča bacilCorynebacterium diphtheriae in za katero so značilnepsevdomembranske obloge predvsem v žrelu, sapniku innosu; sin. difterija, diphtheria: ~ grla,~oči,~žrela, faringealna~kožna~razjede kože, z dvignjenimi robovi, ki včasihsegajo do mišičja in so pokrite z belkastimi oblogami

Corynebacterium [korínebaktêrium] rod različno Löffler, Friedrich August Johannes [léfler frídrihpatogenih, grampozitivnih, nesporogenih, áugust johánes] (1852–1915) nemški mikrobiolognegibnih, ravnih ali redko ukrivljenih bakterij

Corynebacterium diphtheriae [korínebakteêrium diftêrie] Löfflerjev -a -o [léflerjev]: ~ (F. A. J.) bacilvrsta korinebakterij, ki povzročajo davico; sin.Löfflerjev (F. A. J.) bacil korínebaktêêêêêrija -e ž bacil iz rodu Corynebacterium

VlVlVlVlVljudno vjudno vjudno vjudno vjudno vablablablablabljeni k narjeni k narjeni k narjeni k narjeni k naročiluočiluočiluočiluočilu

Prosimo, izpolnite, odrežite in odpošljite spodnjo naročilnico (lahko tudi po faksu na št. (0(0(0(0(01) 51) 51) 51) 51) 543-77-043-77-043-77-043-77-043-77-011111).Naročilo s podatki, kot jih zahteva naročilnica, lahko pošljete tudi na e-naslov tttttone.zakone.zakone.zakone.zakone.zakelelelelelj@kj@kj@kj@[email protected]

�

88


DELO ZBORNICE

Zapisniki IO ZZSZapisnik 13. seje izvr{ilnega odbora

Zdravni{ke zbornice Slovenije,ki je potekala 12. septembra 2002

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 189/13/2002:Sprejme se naslednji dnevni red:

1. Potrditev zapisnika 12. seje izvr{ilnega odbora z dne 22. 8. 2002in poro~ilo o izvr{itvi sklepov;

2. Izvajanje projekta Kakovost v zdravstvu;3. Finan~no poslovanje Zdravni{ke zbornice Slovenije v letu 2002:

a) Finan~no poslovanje ZZS v prvem polletju 2002 in predlogiukrepov za pozitivno finan~no poslovanje,b) Navodila za vodenje stro{kovnega ra~unovodstva - predlog,

4. Predlog imenovanja glavnih mentorjev za medicinske speciali-zacije za obdobje 2002 - 2003.

K 1. to~ki dnevnega reda: Potrditev zapisnika 12. seje izvr{il-nega odbora z dne 22. 8. 2002 in poro~ilo o izvr{itvi sklepov

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 190/13/2002:Potrdi se zapisnik 12. seje izvr{ilnega odbora z dne 22. 8. 2002 v

predloèni obliki ter poro~ilo o realizaciji sklepov.

K 2. to~ki dnevnega reda: Izvajanje projekta Kakovost v zdravs-tvu

Prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., je povedal, da se je projektpri~el septembra 1999. Pilotska {tudija je pri~ela te~i septembra 2000in je bila v septembru 2001 zaklju~ena. S 1. 1. 2002 so pri~eli zdrav-niki v vseh slovenskih bolni{nicah, kjer opravljajo delo, za katero sobili narejeni vpra{alniki, zbirati pri vseh ustreznih bolnikih podatkein jih po{iljati po internetu. S 1. 2. 2002 so pri~eli zbirati podatkesplo{ni zdravniki, stomatologi pa s 1. 3. 2002. Menil je, da zbiranjepodatkov poteka po eni strani zelo dobro, po drugi pa slabo. Pohva-lil je odziv zdravnikov zaposlenih v manj{ih bolni{nicah. Odzivzdravnikov zaposlenih v KC je slab{i. Za motivacijo splo{nih zdrav-nikov in zobozdravnikov je bilo veliko storjeno, vendar kljub temusplo{ni zdravniki, {e manj pa zobozdravniki, ne izpolnjujejo vpra-{alnikov. Splo{ni zdravniki menijo, da bi izpolnjevali vpra{alnike,~e bi bili za to pla~ani, zobozdravniki so se izgovarjali na formo vpra-{alnikov. Povedal je, da je do sedaj zbranih 16.328 vpra{alnikov, karse mu zdi primerno za dostojno analizo. Stroka bo analizirala vred-nost zbranih podatkov in pri vrednih postavila standarde, pri slab-{ih pa predlagala spremembe v na~inu, kakovosti in obsegu zbiranjapodatkov.

Dr. Brane L. Lesko{ek, univ. dipl. ing., je v nadaljevanju povedal,da se od marca letos vodi statistika dostopov do spletnega stre`nika.Viden je promet po mesecih in dejavnost zdravnikov ~ez dan. Izva-jajo se vsakodnevne analize prispelih podatkov. Vodi se tudi dnev-nik, v katerem so zavedeni vsi kontakti.

Predsednika je zanimalo, kaj je iz dobljenih podatkov è mogo~eanalizirati. Projekt je potrebno pripeljati do faze, v kateri bo iz po-datkov mogo~e dolo~iti indikatorje kakovosti. Na podlagi zbranih

indikatorjev kakovosti bodo dolo~eni standardi kakovosti. Na pod-lagi bolj ob{irnega poro~ila se bo izvr{ilni odbor odlo~al o imple-mentaciji projekta.

Prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., mu je pojasnil, da zbiranjepodatkov ni potekalo tako, kot je bilo zami{ljeno. Veliko podatkovpa je za~elo prihajati ravno v tem mesecu in bi bilo zaradi tega {kodasedaj prekiniti zbiranje podatkov.

Predsednik je poudaril, da ni vpra{anje zbirati podatke ali ne. Za-nimalo ga je, ali so realne mo`nosti, da pridemo do {tevila podat-kov, na podlagi katerega bo mogo~e dolo~iti indikatorje kakovostiin nato dolo~iti standarde kakovosti.

Prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., mu je pojasnil, da so indika-torji kakovosti è dolo~eni iz pilotske {tudije. Namen nadaljevanjazbiranja podatkov je v tem, da se zbere ve~ predlogov, na podlagikaterih se dolo~i indikatorje, ki se bodo zbirali naprej. Kazalec ka-kovosti je dober, ~e razplasti prebivalstvo, v nasprotnem primeru pane. Predlagal je, da se podatke zbira do konca leta. Ponovno je izra-zil nezadovoljstvo zaradi neizpolnjevanja vpra{alnikov pri splo{nihzdravnikih in zobozdravnikih.

Predsednik je poudaril, da ga ne moti to, da zbiranje podatkov niuspe{no na vseh podro~jih. Treba je analizirati tista podro~ja, kjer jeto mogo~e, in dolo~iti indikatorje. Finan~na analiza Zbornice je po-kazala, da so bila vsa sredstva, namenjena za ta projekt, porabljenaè v prvi polovici leta. Tudi zaradi tega je potrebno pokazati, kaj jezbrano in na podoben na~in kot za druìnsko medicino obdelati tudidruga podro~ja.

Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je dejal, da je po njegovem mne-nju projekt {e vedno v pilotski fazi. Potrebno se je koncentrirati natiste dele, ki so vzorno obdelani in na teh delih pokazati, da so po-datki dobri.

Prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., je dejal, da ~e ne bi bilo pismaZdruènja zdravstvenih zavodov, bi projekt tekel druga~e. Statistikbo obdelal podatke, le-te se bo izro~ilo stroki, stroka pa bo doreklasvoje. Pojasnil je, da je bila pilotska {tudija kon~ana, ko so bila danavpra{anja in pripombe nanje. Strokovni svet je ocenil vpra{anja,koordinatorji tega niso sprejeli. Zaradi majhnega {tevila prispelihpodatkov ni bila mo`na statisti~na obdelava.

Predsednik se je pridruìl mnenju prof. Horvata, ter dejal, da bopilotska {tudija kon~ana takrat, ko bodo dokazani vredni indika-torji kakovosti. Le-ti morajo biti predstavljeni izvr{ilnemu odboru.Izvr{ilni odbor bo odlo~il ali gremo v implementacijo projekta.

Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., je dejala, da je bil odbor zaosnovno zdravstvo premalo vklju~en v ta projekt. Pozitivna vlogaodbora je bila premalo odigrana. Okrogla miza v Ljubljani je zadevoizbolj{ala. Odbor je v okviru promotivne dejavnosti povabil vse di-rektorje ZD in jih seznanil s pozitivnimi lastnostmi projekta. Menilaje, da se projekt ne zaklju~i zdaj, dolo~i pa se rok zaklju~ka.

Prim. Anton @idanik, dr. med., je predlagal dva motivacijska ukre-pa: glavni mentor naj od asistenta zahteva da izpolnjuje vpra{alnik.Izpolnjevanje vpra{alnikov se ustrezno to~kuje. Te to~ke se priznajoza podalj{anje licence.

Predsednik je dejal, da je vpra{anje, kako to povezati, potem pa

89


je potrebno tudi spremeniti pravilnik o licencah.Mag. Zlatko Fras, dr. med., je menil, da se projekt nadaljuje na

omejenem podro~ju specializacij. Do konca leta se analizira in senato sprejme odlo~itev, ali se projekt nadaljuje ali ne. Analiza naj senadaljuje tam, kjer je odziv manj{i kot 10 odstotkov. Dolo~iti je tre-ba kon~ni datum sprejemanja vpra{alnikov. Po njegovem mnenjunaj bi bilo to do konca novembra, v decembru pa se vr{i analiza. Nismiselno izgubljati energije tam, kjer ni odziva.

Prim. Andrej Moìna, dr. med., je pripomnil, da danes prvi~ sli{i,da bi se projekt ustavil ter da ni dober. Obstajajo te`nje vzporednihagencij, da se projekt Zbornici vzame. Sam za~etek projekta zasluìizjemne pohvale. Neresnost partnerjev, s katerimi je Zbornica {la vprojekt (ZZZS, MZ) je pripeljala do finan~ne krize projekta. Zbor-nica naj bi krila tretjino projekta, vendar sedaj krije è 4/5.

Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je pripomnil, da so vpra{alnikipre{iroki.

Boruta Gubino, dr. med., je zanimalo, kako projekt izvajajo na[kotskem.

Prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., mu je pojasnil, da v tujini pro-jekt izvaja veliko {tevilo ljudi in se za to porabi veliko denarja. Prinas smo {li po la`ji poti, na projektu pa delajo trije ljudje.

Predsednik je dejal, da si mora vsaka dràva opredeliti svoje in-dikatorje kakovosti, kajti ti so zna~ilni za vsako dràvo posebej. Do-dal je, da se do konca oktobra na izvr{ilni odbor posreduje rezultate,obdelane na podoben na~in kot za druìnsko medicino. Analiziranaj se vsaj 10 specialisti~nih podro~ij na na~in, da se ne prekora~ifinan~ni plan. Na podlagi tega se bo izvr{ilni odbor odlo~il, ali seprojekt implementira.

Po razpravi je bil soglasno sprejet sklep {t. 191/13/2002:Izvr{ilni odbor se je seznanil s poro~ilom o izvajanju projekta Ka-

kovost v zdravstvu. Opravljenega je bilo veliko dela. Poro~ilo se dokonca oktobra dopolni s konkretnimi analizami podatkov, na pod-lagi katerih se sprejmejo vrednostni indikatorji in se dolo~ijo stan-dardi kakovosti po posameznih strokah.

K 3. to~ki dnevnega reda: Finan~no poslovanje Zdravni{kezbornice Slovenije v letu 2002

IO je obravnaval finan~no poslovanje ZZS, a je ni zaklju~il. Obrav-nava se bo nadaljevala na naslednji seji.

K 4. to~ki dnevnega reda: Predlog imenovanja glavnih mentorjevza medicinske specializacije za obdobje 2002 - 2003

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 193/13/2002:Na predlog Sveta za izobraèvanje zdravnikov izvr{ilni odbor po

priloènem seznamu imenuje glavne mentorje za vse medicinske spe-cialnosti za obdobje 2002 do 2003.

Na predlog Sveta za izobraèvanje zdravnikov izvr{ilni odbor naseznam glavnih mentorjev za specializacijo iz interne medicine zaobdobje 2002 do 2003 doda spec. akad. st. Andreja Bru~ana, dr. med.

Seznam mentorjev za vse medicinske specialnosti za obdobje 2002do 2003 se objavi v glasilu Isis. (Seznam je bil objavljen v reviji Isis{t. 11/2002.)

�

Zapisala: Darja Klan~ar

90


D E L O Z B O R N I C E

Zapisnik 14. seje izvr{ilnega odboraZdravni{ke zbornice Slovenije, ki je potekala

26. septembra 2002Predsednik Zbornice je na predlagani dnevni red uvrstil dodatno

5. to~ko: “Predlog za sprejem Pravil o izvolitvi predstavnikov Zdrav-ni{ke zbornice Slovenije v volilno telo za izvolitev ~lana dràvnegasveta in o dolo~itvi kandidata za ~lana dràvnega sveta”.

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 200/14/2002:Sprejme se naslednji, spremenjeni dnevni red:

1. Potrditev zapisnika 13. seje izvr{ilnega odbora z dne 12. 9. 2002in poro~ilo o izvr{itvi sklepov

2. Finan~no poslovanje Zdravni{ke zbornice Slovenije v letu 2002:a) Finan~no poslovanje ZZS v prvem polletju 2002 in predlogiukrepov za pozitivno finan~no poslovanjeb) Navodila za vodenje stro{kovnega ra~unovodstva - predlog

3. Dopis SB Celje o predpisanem nazivu specializacije zdravnikom,ki obravnavajo bolnike z infekcijskimi in septi~nimi boleznimina oddelkih za infekcijske bolezni in vro~inska stanja

4. Predlog pogojev za podalj{anje licence za sodne izvedence medi-cinske stroke

5. Predlog za sprejem Pravil o izvolitvi predstavnikov Zdravni{kezbornice Slovenije v volilno telo za izvolitev ~lana dràvnega sve-ta in o dolo~itvi kandidata za ~lana dràvnega sveta

6. Razno:a) Pro{nja za sofinanciranje pregledne razstaveb) Predlog za imenovanje komisije za izvedbo izrednega strokov-nega nadzora in izvedbo ekspertnega nadzora.


Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., je podala pripombo nazapis njene izjave v razpravi pod to~ko 2 dnevnega reda, stran 3, ~e-trti odstavek. Pravilen zapis tretjega stavka se glasi: “Odbor je v ok-viru promotivne dejavnosti predlagal, da se povabi vse direktorjeZD in se jih seznani s pozitivnimi lastnostmi projekta.”

Prim. Anton @idanik, dr. med., je predlagal, da se v promotivnodejavnost projekta Kakovost v zdravstvu vklju~ita tudi odbor za za-sebno dejavnost in komisija za zasebno dejavnost pri odboru za zo-bozdravstvo.

@ivo Bobi~, dr. stom., je povedal, da zasebni zdravniki menijo, daZbornica ne bi smela propagirati izvajanja projekta Kakovost. Zdrav-niki od Zbornice pri~akujejo, da jih {~iti pred pove~anjem obsegadela in se zavzema za vi{je pla~e.

Predsednik je pojasnil, da je to projekt Zbornice. Odgovornostzdravnika za kakovost je trend razvitih dràv. ê Zbornica ne bodolo~ila kazalcev kakovosti, jih bo pa~ kdo drug. V tem primeru bodopo njegovem mnenju standardi manj kakovostni.

@ivo Bobi~, dr. stom., je poudaril, da so se najprej uprli zdravni-ki, ker jim je bila izvedba projekta slabo predstavljena. Potrebna jebolj{a predstavitev projekta.

Predsednik je dejal, da se mora negativna izku{nja spremeniti.Direktorji bolni{nic podpirajo ta projekt. Potrebno je dose~i pod-poro na podro~ju osnovnega zdravstva. Motivirati je treba direk-torje zdravstvenih domov in zasebne zdravnike, le tako se bo idejalahko raz{irila na posamezne zdravnike v osnovnem zdravstvu. Stri-

njal se je s predlogom prim. @idanika ter predlagal, da se zapisnikdopolni z njegovim predlogom.

Po razpravi je bil soglasno sprejet sklep {t. 201/14/2002:Potrdi se zapisnik 13. seje izvr{ilnega odbora z dne 12. 9. 2002 s

popravkom in dopolnitvijo:V razpravi pod to~ko 2 dnevnega reda, stran 3, ~etrti odstavek, se

popravi zapis tretjega stavka, ki se pravilno glasi: “Odbor je v okvirupromotivne dejavnosti predlagal, da se povabi vse direktorje ZD inse jih seznani s pozitivnimi lastnostmi projekta.”

Dopolni se sklep {t. 191/13/2002 z besedilom: “V okviru promo-tivne dejavnosti se v projekt Kakovost v zdravstvu vklju~ita odborza zasebno dejavnost in komisija za zasebno dejavnost odbora zazobozdravstvo.”

Sprejme se poro~ilo o izvr{itvi sklepov.

K 2. to~ki dnevnega reda: Finan~no poslovanje Zdravni{kezbornice Slovenije v letu 2002

a) Finan~no poslovanje ZZS v prvem polletju 2002 in predlogiukrepov za pozitivno finan~no poslovanje

Izvr{ilni odbor je po temeljiti razpravi sprejel sklep o finan~nemposlovanju ZZS v prvem polletju 2002.

b) Navodila za vodenje stro{kovnega ra~unovodstva - predlogPo razpravi je bil sprejet sklep, da se gradivo dopolni in predloì

v ponovno razpravo na eni izmed naslednjih sej.

K 3. to~ki dnevnega reda: Dopis SB Celje o predpisanem nazi-vu specializacije zdravnikom, ki obravnavajo bolnike z infekcij-skimi in septi~nimi boleznimi na oddelkih za infekcijske bolezniin vro~inska stanja

Predsednik je povedal, da je bila v zvezi z dopisom podana ustnainformacija med obiskom predstavnikov Zbornice v SB Celje dne12. 9. 2002. Po njegovem mnenju lahko na infekcijskem oddelku sa-mostojno opravlja deùrstvo le zdravnik, ki ima ustrezno licenco.

Prof. dr. Ladislav Pegan, dr. med., je dejal, da se podobne teàvepojavljajo tudi v SB Izola. Poudaril je, da je te`ko sprejeti na~elnostali{~e z nepoznanimi lokalnimi okoli{~inami. Strokovni svet bol-ni{nice bi moral sam re{evati probleme deùrne slu`be. Menil je, dabo v prihodnje pri{lo do strikcije deùrne slu`be.

Predsednik je dejal, da se ne sme posplo{evati izvajanja deùrneslu`be zdravnikov, ker bi le-to vodilo v tveganje tako za paciente kotza zdravnike. Menil je, da izvr{ilni odbor ni pristojen za re{evanjetega problema, zato se zadeva odstopi odboru za strokovno-medi-cinska vpra{anja.

Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., je poudarila, da naj Zbor-nica ne re{uje organizacijskih problemov zdravstvenih domov oz.bolni{nic. Zbornica je stanovska organizacija. Njena naloga je, dabrani stanovske interese.

Po razpravi je bil soglasno sprejet sklep {t. 204/14/2002:Izvr{ilni odbor Zdravni{ke zbornice Slovenije meni, da ni pristo-

jen za odgovor na dopis SB Celje o predpisanem nazivu specializa-cije zdravnikom, ki obravnavajo bolnike z infekcijskimi in septi~ni-mi boleznimi na oddelkih za infekcijske bolezni in vro~inska stanja,zato zadevo odstopi odboru za strokovno-medicinska vpra{anja. Od-bor za strokovno-medicinska vpra{anja pripravi ustrezen predlogin ga posreduje izvr{ilnemu odboru.

K 4. to~ki dnevnega reda: Predlog pogojev za podalj{anje licen-ce za sodne izvedence medicinske stroke

91



Soglasno je bil sprejet sklep {t. 205/14/2002:Prof. dr. Vladimirja Smrkolja, dr. med., svet., se povabi na na-

slednjo sejo izvr{ilnega odbora, da predstavi predlog pogojev za po-dalj{anje licence za sodne izvedence medicinske stroke.

K 5. to~ki dnevnega reda: Predlog za sprejem Pravil o izvolitvipredstavnikov Zdravni{ke zbornice Slovenije v volilno telo za iz-volitev ~lana dràvnega sveta in o dolo~itvi kandidata za ~lana dr-àvnega sveta

Brane Dobnikar, univ. dipl. prav., je povedal, da Zbornica samanima dovolj glasov, da bi imela kakr{nekoli mo`nosti za izvolitevnjenega kandidata v dràvni svet. Smiselno bi se bilo povezati z dru-gimi poklicnimi organizacijami. Na dana{nji seji naj bi se sprejelapredlagana pravila, na naslednji seji pa bi se opravila ostala volilnaopravila.

Predsednik se je strinjal z gospodom Dobnikarjem in mu predla-gal, da k sodelovanju povabi druge zdravstvene organizacije (zbor-nice, dru{tva).

Po razpravi je bil soglasno sprejet sklep {t. 206/14/2002:Izvr{ilni odbor sprejme Pravila o izvolitvi predstavnikov Zbor-

nice v volilno telo za izvolitev ~lanov dràvnega sveta in o dolo~itvikandidata za ~lana dràvnega sveta. Zdravni{ka zbornica Slovenijek sodelovanju povabi ~im ve~ drugih zdravstvenih organizacij in dru-{tev.

K 6. to~ki dnevnega reda: Raznoa) Pro{nja za sofinanciranje pregledne razstavePredsednik je poudaril, da trenutno finan~no stanje Zbornice ne

dovoljuje, da bi izvr{ilni odbor odobril pro{njo prim. mag. RafaelaPodobnika, dr. stom.

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 207/14/2002:Izvr{ilni odbor ne odobri pro{nje prim. mag. Rafaela Podobni-

ka, dr. stom., za sofinanciranje pregledne razstave ob njegovi 60-letnici in 44-letnici ukvarjanja z izrazno fotografijo.

b) Predlog za imenovanje komisije za izvedbo izrednega strokov-nega nadzora in izvedbo ekspertnega nadzora

Soglasno sta bila sprejeta:sklep {t. 210/14/2002:V primeru T. B. se izvede izredni strokovni nadzor pri prim. mag.

P. P., dr. med., spec. nuklearne medicine, v SB Celje, Oblakova 5,Celje. Izredni strokovni nadzor se bo izvedel v skladu s sklepom OSMna 14. seji z dne 17. 9. 2002. Za izvedbo izrednega strokovnega nad-zora je odbor imenoval komisijo v sestavi:� prof. dr. Berta Jereb, dr. med., spec. onkolog - predsednica,� doc. dr. Sergej Hojker, dr. med., spec. nuklearne medicine - ~lan.

sklep {t. 211/14/2002:V primeru S. S. se izvede strokovni nadzor z mnenjem pri zaseb-

nem zdravniku S. P., dr. med., v zasebni ambulanti, Ponovi{ka 6,Litija. Strokovni nadzor se bo izvedel v skladu s sklepom OSM na14. seji z dne 17. 9. 2002. Za izvedbo strokovnega nadzora z mne-njem je odbor imenoval komisijo v sestavi:� doc. dr. Bojana Beovi~, dr. med., spec. infektolog - predsednica,� prim. Andrej @mavc, dr. med., spec. spl. med. - ~lan.

c) Predsednik je prisotne seznanil s sklepom koresponden~ne sejeizvr{ilnega odbora z dne 20. 9. 2002, ki se glasi:

“Na pogajanjih za Splo{ni dogovor za leto 2003 bosta Zdravni{-ko zbornico Slovenije zastopala Jani Derni~, dr. med. - vodja, inasist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med. V primeru njune odsotnosti

ju bodo nadome{~ali: Bojan Glavnik, dr. med. - namestnik, asist.Dean Klan~i~, dr. med. - namestnik, Igor Praznik, dr. med. - na-mestnik, prim. Andrej Moìna, dr. med. - namestnik. Svetovalca po-gajalske skupine Zdravni{ke zbornice Slovenije sta Brane Dobnikar,univ. dipl. prav., in Nika Sokoli~, univ. dipl. ekon.”

d) Asist. Gordano @iv~ec Kalan, dr. med., je zanimalo, ali je Zbor-nica vklju~ena v projekt Razvoj upravljanja sistemov. Predsednik jepojasnil, da je on ~lan projektnega sveta in na{tel tudi ostale ~lane.Povedal je, da v prvi fazi projekta Zbornica ni bila vklju~ena. Gledena to, da Zbornica nima vzvodov odlo~anja, bo potrebno razmisliti,ali Zbornica {e sodeluje v tem projektu.


Zapisnik 15. seje izvr{ilnega odboraZdravni{ke zbornice Slovenije, ki je potekala

17. oktobra 2002

Predsednik Zbornice je predlagal, da se zaradi opravi~ene odsot-nosti poro~evalca prof. dr. Vladimirja Smrkolja, dr. med., iz pred-laganega dnevnega reda preneseta na naslednjo sejo to~ki 2 in 8, za-radi opravi~ene odsotnosti asist. Gordane @iv~ec Kalan, dr. med.,pa to~ka 4. Na predlagani dnevni red je uvrstil dodatno to~ko 2 znaslovom: “Problematika zaostalih histolo{kih izvidov v Splo{ni bol-ni{nici Celje”.

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 212/15/2002:Sprejme se naslednji, spremenjeni dnevni red:

1. Potrditev zapisnika 14. seje izvr{ilnega odbora z dne 26. 9. 2002in poro~ilo o izvr{itvi sklepov

2. Problematika zaostalih histolo{kih izvidov v Splo{ni bolni{niciCelje

3. Stali{~e Zbornice do osnutka novega Zakona o lekarni{ki dejav-nosti

4. Predlog 3. razpisa specializacij za potrebe javne zdravstvene mreè5. a) Imenovanje volilnega odbora za volitve kandidata v dràvni

svetb) Dolo~itev predstavnikov v volilno teloc) Dolo~itev kandidata za ~lana Dràvnega sveta

6. Predlog sestave raz{irjenega strokovnega kolegija za onkologijo- pripombe

7. Pobuda za ustanovitev novega raz{irjenega strokovnega kolegijaza transfuzijsko medicino

8. Pobuda mariborskega regijskega odbora za odlikovanje prof. dr.Edvarda Glaserja, dr. med.

9. Tiskanje publikacije “Citolo{ka priporo~ila”10. Dolo~itev dnevnega reda in datuma naslednje seje skup{~ine

Zbornice11. Razno:

a) Pripombe na predlog Zakona o prito`benih postopkih v zdravs-tvub) Projekt HSMP C3 - dolo~itev ciljev in koristi projektac) Zamenjava namestnikov ~lanov komisije za podelitev naziva“primarij”d) Vabilo na Seminar o klini~nih poteh, 18. oktobra 2002

�

92




Soglasno je bil sprejet sklep {t. 213/15/2002:Potrdi se zapisnik 14. seje izvr{ilnega odbora z dne 26. 9. 2002 v

priloèni obliki. Sprejme se poro~ilo o izvr{itvi sklepov.

K 2. to~ki dnevnega reda: Problematika zaostalih histolo{kihizvidov v Splo{ni bolni{nici Celje

Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., je prebral dopis z dne 1. 3.2002, ki ga je na Zbornico naslovil strokovni direktor Splo{ne bol-ni{nice Celje, doc. dr. Radko Komadina, dr. med. Dopis je obravna-val odbor za strokovno-medicinska vpra{anja na svoji seji, dne 7. 5.2002. Seje se je na povabilo odbora udeleìl tudi doc. Komadina.Doc. Komadina je odbor seznanil, da pri obravnavi histolo{kih izvi-dov v njihovi bolni{nici nastajajo zaostanki, ni pa omenil dejanske~asovne razse`nosti zaostankov. Na seji so razpravljali o delovnihobremenitvah zdravnikov patologov, zato je odbor za strokovno-medicinska vpra{anja sklenil, da za dodatne informacije o priporo-~ilih za sprejemljive obremenitve posameznega zdravnika patologa,ki omogo~ajo varno in kakovostno delo, zaprosi Zdruènje patolo-gov Slovenije. Odbor se je strinjal s predlogom doc. Komadine, dabodo zaostanke re{evali s pomo~jo honorarnih sodelavcev. Zdruè-nje patologov Slovenije je svoj odgovor posredovalo 6. 6. 2002. Izodgovora je bilo jasno razvidno, da so bili, glede na priporo~ene de-lovne obremenitve (1.400/leto), zdravniki patologi v celjski bolni-{nici ve~ kot dvakrat bolj obremenjeni. Odbor za strokovna-medi-cinska vpra{anja je doc. Komadini posredoval dopis, v katerem jebil naveden odgovor Zdruènja patologov.

Predsednika je zanimalo, ali je Zbornica prejela zapisnik interne-ga strokovnega nadzora v celjski bolni{nici. Menil je, da bi celjskabolni{nica morala posredovati zapisnik v vednost tako Zbornici kottudi Ministrstvu za zdravje. Poudaril je, da je potrebno preveriti prav-no podlago.

Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., je pojasnil, da Zbornica niprejela zapisnika o internem strokovnem nadzoru v celjski bolni-{nici.

Predsednik se ni strinjal z o~itkom, ki se je pojavil v medijih, daZbornica ni razpisala specializacije na podro~ju patologije v celjskibolni{nici. Poudaril je, da se razpis Zbornice nana{a na celjsko regi-jo, odobrene pa so bile 3 specializacije. Seznanjen je s kadrovsko sti-sko v celjski bolni{nici. Od leta 1999 se na razpis za prosto delovnomesto zdravnika patologa ni javil nih~e.

Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je pojasnil, da je Zbornica raz-pisala v 1. razpisu eno specializacijo za podro~je patologije, v 2. raz-pisu pa nista bili odobreni dve specializaciji, ker po pregledu mreèni bilo ve~je potrebe za Celje.

Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., je poudaril, da vidi teì{~e na~udnem obna{anju zdravnikov, ki od patologa niso zahtevali izvidaza poslano tkivo. Vpra{anje je, ali je bil pacient ustrezno zdravljen inali je kdo od bolnikov utrpel {kodo ali ne.

Predsednik je pripomnil, da mora biti dokumentacija pacientazaklju~ena, kar pomeni, da bi morali biti v njej tudi histolo{ki izvidi.

Prim. Andrej Moìna, dr. med., je dejal, da pozna situacijo v SBCelje. @e od leta 1996 naj bi bila vloga strokovnega direktorja le pos-vetovalna, ni pa imel nobene odgovornosti. V statutu je jasno opre-deljeno, da je strokovni direktor strokovni vodja organizacije in je vceloti odgovoren za organizacijo. Menil je, da bi moral po pravilni-

ku strokovni vodja obvestiti strokovnega direktorja, slednji pa tudiZbornico in Ministrstvo.

Mag. @arko Pinter, dr. med., je menil, da je posamezen zdravnikodgovoren za aùrno dokumentiranje histolo{kih izvidov posamez-nega pacienta in bi moral zahtevati izvid. Za pove~an obseg delazdravnikov patologov zaradi sprejemanja naro~il zunanjih naro~-nikov pa je odgovorno vodstvo celjske bolni{nice.

Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je menil, da bi bilo potrebnougotoviti, kako je bilo s prito`benimi postopki zdravnikov v celjskibolni{nici. So bili obravnavani ali ne? So dobili odgovor na prito`bestrokovne narave?

Jani Derni~, dr. med., je pripomnil, da ga moti, da zdravnika nizanimal rezultat preiskave.

Predsednik je pojasnil, da so se zdravniki zanimali za rezultatehistolo{kih izvidov. Dobili so ustno informacijo zdravnika patolo-ga, pisnih izvidov pa ne.

Igor Praznik, dr. med., je iz lastnih izku{enj povedal, da so bile~akalne dobe za izdelavo histolo{kih izvidov v celjski bolni{nici ved-no dalj{e kot drugje in morda ravno zaradi tega ni imel ob~utka zatako dolgo ~akalno dobo.

Elizabeta Bobnar Najèr, prof., je èlela razlago izjave “ustno sose zanimali in dobili informacijo”. Ali to pomeni, da je bil preparatpregledan ali ne.

Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., je pojasnil, da med operacijozdravnik patolog pregleda preparat in poda ustno informacijo o iz-delanem histolo{kem preparatu.

Elizabeta Bobnar Najèr, prof., je menila, da je torej ustna infor-macija, ki jo da zdravnik patolog med operacijo, zapisana v zapisni-ku operacije.

Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., je povedal, da bi izvid moralbiti zapisan v zapisniku operacije.

Predsednik je pojasnil, da se v roku 1 do 2 dni po ustnem izvidudobi tudi pisni izvid. V nadaljevanju je povedal, da je potrebno jav-nosti predlagati uresni~ljiv na~in re{itve problema v celjski bolni-{nici.

Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je menil, da bi moral direktorbolni{nice obvestiti Ministrstvo. Minister bi moral imeti pregled nadkadrom, saj daje soglasje direktorju preko sveta zavoda. Oni so dol`niskrbeti za to. Zbornica lahko preveri le individualno delo zdravni-kov (3 patologi in kliniki).

Elizabeta Bobnar Najèr, prof., je predlagala, da Zbornica da iz-javo za javnost. Le-ta naj vsebuje podatek, kdaj in o ~em je bila Zbor-nica obve{~ena glede problema v celjski bolni{nici. Navedeno naj bibilo tudi, za kaj je odgovorna bolni{nica in za kaj Ministrstvo. Stri-njala se je s predsednikom, da mora Zbornica predlagati uresni~ljivere{itve problema.

Prim. Andrej Moìna, dr. med., je predlagal, da Zbornica uradnozaprosi Zdruènje patologov za pomo~ pri izvajanju nepregledanihhistolo{kih preparatov v celjski bolni{nici.

Prof. dr. Franc Far~nik, dr. stom., je menil, da so bile v celjskibolni{nici ustvarjene razmere, v katerih zdravnik ne more varno de-lati oz. dela v nenormalnih razmerah (pod pritiskom ~akalnih vrst).Zanimalo ga je, kdo je odgovoren za razmere v celjski bolni{nici.

Prof. dr. Vladimir Pegan, dr. med., je povedal, da Ministrstvo lah-ko izvede upravni nadzor, Zbornica pa strokovni nadzor. Predlagalje, da se imenuje tri~lanska komisija v sestavi prof. Rep{e, abdomi-nalni kirurg, prof. Gale, patologinja, in prof. Rakar, ginekolog. Ko-

93



misija naj bi ugotovila posledice zaostankov pri izdelavi histolo{kihizvidov pri pacientih, ki so bili pregledani in/ali zdravljeni v celjskibolni{nici. V skladu s poro~ilom komisije bi odbor za strokovno-medicinska vpra{anja obravnaval posamezne primere, ~e bo podansum neustreznega zdravljenja z negativnimi posledicami za bolni-ka. Odbor bo v tak{nih primerih ugotavljal odgovornost zdravnika,ki je zdravljenje vodil.

Predsednik se je strinjal s predlogom prof. Pegana. Predlagal je,da prof. Pegan pripravi dopis doc. Komadini, v katerem ga obvestio imenovanju komisije Zbornice ter namenu imenovanja.

Janija Derni~a, dr. med., je zanimalo, ali ima Zbornica pravicodo izvajanja nadzora in ali so zagotovljena sredstva za izvajanje nad-zorov oz. iz katerih virov. Pojasnil je, da ~e ne gre za izvajanje javne-ga pooblastila, Zbornica opravljeno delo honorira s pogodbo o delu.

Predsednik je pojasnil, da plan za strokovni nadzor za leto 2002{e ni izpolnjen.

Brane Dobnikar, univ. dipl. prav., je predlagal, da bi omejili kvo-to nadzorov za leto 2003.

@ivo Bobi~, dr. stom., se je strinjal, da Zbornica ne more izvestinadzorov za vse zdravnike celjske bolni{nice. Zdi se mu smiselno,da komisija prou~i zadevo in na podlagi utemeljenega suma Zbor-nica izvede strokovni nadzor pri zdravniku, ki je zdravljenje vodil.

Prim. Andrej Moìna, dr. med., je menil, da mora Zbornica oizsledkih dela imenovane komisije so~asno obve{~ati javnost.

Predsednik je menil, da je potrebno jasno opredeliti delo komi-sije, v roku 10 dni pa dati pisno izjavo za javnost.

Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med. in Elizabeta Bobnar Najèr,prof., sta menila, da je potrebno po~akati na odziv doc. Komadine.

Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je pripomnil, da je pristojnostZbornice, da analizira izklju~no individualno odgovornost zdrav-nika. Menil je, da gre v celjski bolni{nici za organizacijske napake inZbornica v tem primeru ne more ukrepati.

Predsednik je pojasnil, da bo komisija najprej opravila svoje delov roku 10 dni. Delo komisije bo obravnaval odbor za strokovno-medicinska vpra{anja. Zbornica bo ukrepala le v primeru, ko bomoimeli dokaze za utemeljen sum, da gre za strokovno napako zdrav-nika.

Po razpravi je bil soglasno sprejet sklep {t. 214/15/2002:1. Zdravni{ka zbornica Slovenije je marca 2002 prejela pismo stro-

kovnega direktorja Splo{ne bolni{nice Celje (SBC), doc. dr. Rad-ka Komadine, dr. med., da èli informacijo, kak{ni so normativiza delovno obremenjenost zdravnikov patologov. Pismo je obrav-naval odbor za strokovno-medicinska vpra{anja na svoji seji, dne7. maja 2002. Seje se je na povabilo odbora udeleìl tudi doc. Rad-ko Komadina. Odbor je seznanil z dejstvom, da pri obravnavi hi-stolo{kih izvidov v njihovi bolni{nici nastajajo zaostanki, ni pabil seznanjen z dejansko ~asovno razse`nostjo zaostankov. Pri-sotni so razpravljali o delovnih obremenitvah zdravnikov pato-logov. Odbor za strokovno-medicinska vpra{anja je sklenil, daza dodatne informacije o priporo~ilih za sprejemljive obremeni-tve posameznega zdravnika patologa, ki omogo~ajo varno in ka-kovostno delo, zaprosi Zdruènje patologov Slovenije. Odbor seje strinjal s predlogom doc. Komadine, da bodo zaostanke re{e-vali s pomo~jo honorarnih sodelavcev. Zdruènje patologov jesvoj odgovor posredovalo 6. junija 2002. Iz odgovora je bilo ja-sno razvidno, da so bili, glede na priporo~ene delovne obremeni-tve, zdravniki patologi v celjski bolni{nici ve~ kot dvakrat bolj

obremenjeni. Glede na to priporo~ilo je Zdravni{ka zbornica Slo-venije sklenila razpisati dodatno specializacijo iz patologije za celj-sko bolni{nico ob prvem naslednjem razpisu zdravni{kih specia-lizacij. Z vso dejansko razse`nostjo ~asovnih zaostankov je bilaZdravni{ka zbornica seznanjena iz javnih medijev, 9. oktobra2002.

2. Zdravni{ka zbornica se zaveda pomena zaupanja pacientov v delozdravnikov, zato se je nemudoma vklju~ila v ugotavljanje posle-dic zaostankov pri izdelavi histolo{kih izvidov v Splo{ni bolni-{nici Celje. V mnogih pogovorih s strokovnim vodstvom bolni-{nice in zdravniki si sku{a ustvariti jasno sliko dogajanja. Gledena veliko {tevilo zaostalih histolo{kih izvidov delo ne more bitikon~ano v nekaj dneh. Do 17. oktobra 2002 je Zbornica prejelaseznam zaostalih histolo{kih izvidov ter izjave predstojnikov od-delkov SBC o mo`nih posledicah za zdravje pacientov, katerihizvidi so bili v zaostanku.

3. Zdravni{ka zbornica Slovenije si bo v okviru svojih pristojnosti,ki se nana{ajo izklju~no na zdravnika posameznika, prizadevalaza ~im hitrej{o in ~imbolj podrobno analizo stanja in mo`nih po-sledic. V ta namen je bila na seji izvr{ilnega odbora, dne 17. ok-tobra 2002, imenovana komisija v sestavi: prof. dr. Stanislav Rep{e,dr. med., specialist kirurg, prof. dr. Nina Gale, dr. med., specia-listka patologinja, in prof. dr. Stelio Rakar, dr. med., specialistginekologije in porodni{tva. Komisija bo prou~ila vse sporne pri-mere in posredovala analizo odboru za strokovno-medicinskavpra{anja, ki se bo glede na izsledke odlo~il za nadaljnje ukrepe.

4. Zdravni{ka zbornica Slovenije poziva vodstvo Splo{ne bolni{ni-ce Celje in Ministrstvo za zdravje, da nemudoma zagotovita us-trezne pogoje, da bodo pregledani vsi zaostali preparati in bo omo-go~eno normalno teko~e delo.

K 3. to~ki dnevnega reda: Stali{~e Zbornice do osnutka novegaZakona o lekarni{ki dejavnosti

Prim. Martin Moìna, dr. med., je povedal, da je Lekarni{ka zbor-nica Slovenije posredovala Zdravni{ki zbornici Slovenije besedilopredloga novega Zakona o lekarni{ki dejavnosti, ki naj bi nadome-stil sedanji zakon. V nadaljevanju je predstavil bistvene novosti, kijih prina{a predlog novega zakona:1. Predlagatelj ocenjuje, da ni ve~ potrebe po omejevanju izvajanja

lekarni{ke dejavnosti na javne zavode in zasebne lekarnarje. Pou-darek je na privatizaciji javnih lekarn.

2. Spremembe se nana{ajo tudi na podro~je raz{iritve dejavnosti le-karnarjev od predvsem izdajanja zdravil na dajanje nasvetov innudenje nekaterih drugih storitev. Po njegovem mnenju gre zaposeganje v medicinsko sfero in zahteva podrobnej{o analizo.

3. Bolni{ni~ne lekarne4. Lekarne naj bi prevzele vso distribucijo medicinskih pripomo~-

kov. Po njegovem mnenju oskrbovanje z medicinskimi pripomo~-ki ne more biti domena zgolj lekarni{ke dejavnosti. Medicinskipripomo~ki predstavljajo izredno {irok in raznolik nabor mate-rialov, aparatur in drugih specializiranih pripomo~kov, ki jih tudisedaj dobavljajo razli~na ozko specializirana podjetja in nimajozveze s farmacijo.

5. Lekarne naj bi bile upravljalec zbirke podatkov. Ni jasno oprede-ljen obseg podatkov in namen zbiranja podatkov. Prav tako niopredeljeno, kako bo poskrbljeno za zaupnost podatkov. To bimoral urejati poseben zakon. �

94



Novi zakon naj ne bi vplival na prora~un, bo pa vsekakor vplivalna ceno zdravil (vi{ji stro{ki za od 10 do 20 odstotkov, kar predstav-lja 70 milijonov, namenjenih za zdravila). Poudaril je, da predlog niprimeren za obravnavo.

Brane Dobnikar, univ. dipl. prav., je pojasnil, da je Lekarni{kazbornica poslala predlog zakona Zdravni{ki zbornici v vednost.

Po razpravi je bil soglasno sprejet sklep {t. 215/15/2002:Izvr{ilni odbor je obravnaval predlog Zakona o lekarni{ki dejav-

nosti in meni, da ni primeren za nadaljnjo uporabo.Izvr{ilni odbor sprejme predloèna stali{~a in pripombe na pred-

log Zakona o lekarni{ki dejavnosti, ki naj jih Zbornica zagovarja vnadaljnjih postopkih sprejemanja zakona.

K 4. to~ki dnevnega reda: Predlog 3. razpisa specializacij za po-trebe javne zdravstvene mreè

Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je pojasnil, da posamezne spe-cializacije niso bile razpisane, ker {e ni bila izdelana javna mreà. V3. razpisu je razpisanih 26 specializacij. [tevilo specializacij je ute-meljeno z dodatnimi javljenimi potrebami s strani izvajalcev javnezdravstvene slu`be in z zagotovljenimi prostimi mesti za usposab-ljanje.

Predsednika je zanimalo, zakaj ni razpisana specializacija za ana-tomsko patologijo in citopatologijo za Celje. Predlagal je, da se 3.razpis dopolni z navedeno specializacijo.

Borut Gubina, dr. med., je vpra{al, zakaj v novem razpisu nisoobjavljena {e nezasedena specializantska delovna mesta iz prej{njihrazpisov specializacij.

Predsednik mu je pojasnil, da je razpis specializacij Zbornice spe-cifi~en. Vsa nezasedena specializantska delovna mesta so tedenskoaùrirana na spletnih straneh Zbornice. Predlagal je, da Komisijamladih zdravnikov sodeluje z oddelkom za usposabljanje in stro-kovni nadzor in da gospa Bobnar Najèr sodeluje pri aùriranju raz-polo`ljivih mest v ustanovah, kjer se usposabljajo sekundariji, terenako za podro~je specializantskih prostih delovnih mest.

Po razpravi sta bila soglasno sprejeta:sklep {t. 216/15/2002:Na predlog sveta za izobraèvanje zdravnikov izvr{ilni odbor ZZS

potrjuje in nadalje predlaga ministru v soglasje seznam predvidenihspecializacij za 3. javni razpis specializacij za potrebe javne zdravs-tvene mreè v Republiki Sloveniji.

Predlog sveta za izobraèvanje zdravnikov se dopolni tako, da sedoda 1 specializacija iz anatomske patologije in citologije za regijoCelje.

[tevilo (27) potrjenih razpisanih specializacij za 3. razpis je raz-vidno iz razpisne tabele.

Komisija mladih zdravnikov sodeluje z oddelkom za usposablja-nje in strokovni nadzor ter gospa Bobnar Najèr pri aùriranju raz-polo`ljivih mest v ustanovah, kjer se usposabljajo sekundariji, terenako za podro~je specializantskih prostih delovnih mest na splet-nih straneh Zbornice. (Op. ur.: razpis je v celoti obljavljen v rubrikiaktualno.)

K 5. to~ki dnevnega reda:a) Imenovanje volilnega odbora za volitve kandidata v dràvnisvetSoglasno je bil sprejet sklep {t. 218/15/2002:Na podlagi 4. ~lena Pravil o izvolitvi predstavnikov Zdravni{ke

zbornice Slovenije v volilno telo za izvolitev ~lana dràvnega sveta ino dolo~itvi kandidata za ~lana dràvnega sveta je izvr{ilni odbor na15. redni seji, dne 17. 10. 2002 imenoval naslednji volilni odbor:� @ivo Bobi~, dr. stom., predsednik,� prim. Martin Moìna, dr. med., ~lan,� Borut Gubina, dr. med., ~lan.

b) Dolo~itev predstavnikov v volilno teloSoglasno je bil sprejet sklep {t. 219/15/2002:Izvr{ilni odbor je na podlagi Pravil o izvolitvi predstavnikov Zbor-

nice v volilno telo za izvolitev ~lana dràvnega sveta in o dolo~itvikandidata za ~lana dràvnega sveta izmed poslancev skup{~ine Zbor-nice izvolil dvainsedemdeset (72) predstavnikov v volilno telo za iz-volitev ~lana dràvnega sveta. Seznam izvoljenih predstavnikov jepriloga tega sklepa.

c) Dolo~itev kandidata za ~lana dràvnega svetaSoglasno je bil sprejet sklep {t. 220/15/2002:Izvr{ilni odbor je za kandidatko za ~lanico dràvnega sveta ime-

noval izr. prof. dr. Aleksandro Markovi~, dr. med.

K 6. to~ki dnevnega reda: Predlog sestave raz{irjenega strokov-nega kolegija za onkologijo - pripombe

Predsednik je prisotne seznanil z dopisom, ki sta ga na Zborniconaslovila predstavnika Onkolo{kega in{tituta Ljubljana. V dopisuso podane pripombe na predlog sestave raz{irjenega strokovnega ko-legija za onkologijo. Predlagani ~lani po njunem mnenju ne izpol-njujejo vseh pogojev za kandidaturo. Predlagata tudi zamenjavo ~la-nice, ki jo je predlagala Zbornica. Poudaril je, da Zbornica ni dol`naupo{tevati njunih pripomb.

Po razpravi je bil soglasno sprejet sklep {t. 221/15/2002:^lani izvr{ilnega odbora so se seznanili s pripombami na predlog

sestave raz{irjenega strokovnega kolegija za onkologijo.

K 7. to~ki dnevnega reda: Pobuda za ustanovitev novega RSKza transfuzijsko medicino

Predsednik je predlagal, da Zbornica da pobudo Slovenskemuzdravni{kemu dru{tvu in Klini~nemu centru za ustanovitev RSK zatransfuzijsko medicino. V primeru, da se bosta obe organizaciji stri-njali s pobudo, se predlog za ustanovitev posreduje Ministrstvu zazdravje.

V nadaljevanju je zbrane seznanil z dopisom, ki ga je Zbornicadobila v vednost. ZD Ilirska Bistrica je dopis naslovil na Ministrstvoza zdravje. V dopisu je izraèna pro{nja za spremembo Pravilnika osestavi in delovanju raz{irjenih strokovnih kolegijev. Predlog ZD je,da vse stro{ke, vezane na RSK, prevzame Ministrstvo ali da omogo~ivsaj mo`nost refundacije stro{kov.

Po razpravi sta bila soglasno sprejeta:sklep {t. 222/15/2002:Zdravni{ka zbornica Slovenije da pobudo Klini~nemu centru in

Slovenskemu zdravni{kemu dru{tvu za ustanovitev raz{irjenega stro-kovnega kolegija za transfuzijsko medicino.

V kolikor se bosta s pobudo strinjali obe organizaciji, se predlogza ustanovitev raz{irjenega strokovnega kolegija za transfuzijsko me-dicino posreduje Ministrstvu za zdravje.

sklep {t. 223/15/2002:Izvr{ilni odbor se je seznanil z dopisom ZD Ilirska Bistrica.

K 8. to~ki dnevnega reda: Pobuda mariborskega regijskega od-

95



bora za odlikovanje prof. dr. Edvarda Gliserja, dr. med.Soglasno je bil sprejet sklep {t. 224/15/2002:Izvr{ilni odbor Zdravni{ke zbornice Slovenije je obravnaval pred-

log za odlikovanje prof. dr. Edvarda Glaserja, dr. med., za zasluge napodro~ju transfuziologije in krvodajalstva ter za zdravni{ko in dru-go delo v dobro pomo~i potrebnim ter sprejel pobudo.

Zdravni{ka zbornica Slovenije daje podporo k predlogu za dr-àvno odlikovanje prof. dr. Edvarda Glaserja, dr. med.

K 9. to~ki dnevnega reda: Tiskanje publikacije “Citolo{ka pri-poro~ila”

Predsednik je prisotne seznanil s cenami tiskanja petih razli~nihtiskarn za tiskanje publikacije “Citolo{ka priporo~ila”, ki jih je pri-pravila Elizabeta Bobnar Najèr, prof. Najcenej{a je storitev Tiskar-ne Pov{e (220,00 za kos, brez DDV). Stro{ki tiskanja za 500 izvodovbodo zna{ali 110.000 SIT.

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 225/15/2002:^lani izvr{ilnega odbora so se seznanili z vi{ino stro{kov tiskanja

publikacije “Citolo{ka priporo~ila”.

K 10. to~ki dnevnega reda: Dolo~itev dnevnega reda in datumanaslednje seje skup{~ine Zbornice

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 226/15/2002:Predsedniki odborov naj posredujejo predloge za dnevni red

skup{~ine predsedniku in generalnemu sekretarju Zbornice.39. seja skup{~ine Zbornice bo 9. januarja 2003.

K 11. to~ki dnevnega reda: Raznoa) Pripombe na predlog Zakona o prito`benih postopkih v zdravs-tvuSoglasno je bil sprejet sklep {t. 231/15/2002:Zdravni{ka zbornica Slovenije meni, da je delovno gradivo Za-

kona o prito`benih postopkih v zdravstvu z dne 11. 9. 2002 neu-

strezno po vsebinski in formalni ter pravno-tehni~ni plati, zato ape-lira na Ministrstvo za zdravje, da ga ne vlaga v nadaljnjo proceduro.Zbornica predlaga Ministrstvu, da upo{teva njene pripombe ter dase v nadaljnjo fazo priprave gradiva vklju~ita vsaj dva predstavnikaZbornice.

b) Projekt HSMP C3 - dolo~itev ciljev in koristi projektaBrane Dobnikar, univ. dipl. prav., je prisotnim povedal, da de-

lovno skupino C3 projekta Razvoj sistema upravljanja zdravstvene-ga varstva sestavljajo predstavniki KC, ZZZS, IVZ, ZZS ter vodja pro-jekta. Pripravili so osnutek definiranih poslovnih ciljev in koristi vsistemu zdravstvenega varstva, kot so razvidni iz priloène tabele.

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 232/15/2002:^lani izvr{ilnega odbora v roku enega tedna predsedniku in ge-

neralnemu sekretarju Zbornice pisno posredujejo pripombe in pred-loge na osnutek projekta HSMP C3. V kolikor ne bo pisnih pripombin predlogov, generalni sekretar Zbornice predlog posreduje vodjiprojekta.

c) Zamenjava namestnikov ~lanov komisije za podelitev naziva“primarij”Soglasno je bil sprejet sklep {t. 233/15/2002:Zdravni{ka zbornica Slovenije se strinja s predlagano zamenjavo

namestnikov ~lanov komisije za podelitev naziva primarij pri Mini-strstvu za zdravje, tako da je po novem namestnik ~lana prim. KurtaKanclerja, dr. med., prim. dr. Zmago Turk, dr. med., in namestnik~lana prim. Darka Zormana, dr. med., prim. Anton Gradi{ek, dr.med.

d) Vabilo na Seminar o klini~nih poteh, 18. oktobra 2002Soglasno je bil sprejet sklep {t. 234/15/2002:Prisotni so se seznanili z vabilom Ministrstva za zdravje na Semi-

nar o klini~nih poteh, ki ga organizira pod okriljem Projekta uprav-ljanja sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji.


Sre~no 2003!




96



Errata corrige Pri razpisu zobozdravstvenih specializacij v letu 2003 je pri pri-pravi tabele pri{lo do tiskarske napake, zato jo ponovno objavlja-mo. Prizadetim se opravi~ujemo in prosimo za razumevanje.

SkupajSkupajSkupajSkupajSkupajprprprprpredvideno {t. razpisanih specializacij (po redvideno {t. razpisanih specializacij (po redvideno {t. razpisanih specializacij (po redvideno {t. razpisanih specializacij (po redvideno {t. razpisanih specializacij (po regijah)egijah)egijah)egijah)egijah) 2828282828javljene potrjavljene potrjavljene potrjavljene potrjavljene potrebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002) 5858585858{tevilo pr{tevilo pr{tevilo pr{tevilo pr{tevilo prostih specializantskih mestostih specializantskih mestostih specializantskih mestostih specializantskih mestostih specializantskih mest 1313131313

666667777788888

^eljustna in zobna ortopedijaCELJECELJECELJECELJECELJE KKKKKOPEROPEROPEROPEROPER KRANJKRANJKRANJKRANJKRANJ KR[KKR[KKR[KKR[KKR[KOOOOO LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.* MARIBORMARIBORMARIBORMARIBORMARIBOR M.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTA N. GORICAN. GORICAN. GORICAN. GORICAN. GORICA N. MESTON. MESTON. MESTON. MESTON. MESTO RAVNERAVNERAVNERAVNERAVNE SKUPAJSKUPAJSKUPAJSKUPAJSKUPAJ RAZPISRAZPISRAZPISRAZPISRAZPIS

PO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAH{t. nosilcev tima iz ur 4,72 4,26 6,00 2,00 22,56 9,65 2,00 3,33 2,90 3,88 61zaposleni specialisti 3 6 6 2 22 9 2 3 2 5 60{t.nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2){t.nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2){t.nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2){t.nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2){t.nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2) 1,721,721,721,721,72 -1,74-1,74-1,74-1,74-1,74 0,000,000,000,000,00 0,000,000,000,000,00 0,560,560,560,560,56 0,650,650,650,650,65 0,000,000,000,000,00 0,330,330,330,330,33 0,900,900,900,900,90 -1,12-1,12-1,12-1,12-1,12 11111predvidene upokojitve do konca leta 2005 1 3 1 7 4 1 3 20 predvideni zaklju~ki specializacij do konca leta 2005 1 1 5 1 2 0 1 11 prprprprpredvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4)edvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4)edvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4)edvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4)edvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4) -1-1-1-1-1 11111 -2-2-2-2-2 -1-1-1-1-1 -3-3-3-3-3 -4-4-4-4-4 -1-1-1-1-1 22222 -1-1-1-1-1 -1-1-1-1-1 -10-10-10-10-10 -14-14-14-14-14javljene potrjavljene potrjavljene potrjavljene potrjavljene potrebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002) 22222 55555 6,716,716,716,716,71 3,43,43,43,43,4 11111 11111 19,1119,1119,1119,1119,11{tevilo pr{tevilo pr{tevilo pr{tevilo pr{tevilo prostih specializantskih mest: 2ostih specializantskih mest: 2ostih specializantskih mest: 2ostih specializantskih mest: 2ostih specializantskih mest: 2

Otro{ko in preventivno zobozdravstvo

CELJECELJECELJECELJECELJE KKKKKOPEROPEROPEROPEROPER KRANJKRANJKRANJKRANJKRANJ KR[KKR[KKR[KKR[KKR[KOOOOO LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.* MARIBORMARIBORMARIBORMARIBORMARIBOR M.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTA N. GORICAN. GORICAN. GORICAN. GORICAN. GORICA N. MESTON. MESTON. MESTON. MESTON. MESTO RAVNERAVNERAVNERAVNERAVNE SKUPAJSKUPAJSKUPAJSKUPAJSKUPAJ RAZPISRAZPISRAZPISRAZPISRAZPISPO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAH

{t. nosilcev tima iz ur 4,05 1,00 2,00 0,30 7,15 4,92 0,00 1,00 0,19 2,30 22,91 zaposleni specialisti 4 1 2 1 10 5 1 0 2 26,00 {t. nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2){t. nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2){t. nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2){t. nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2){t. nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2) 0,050,050,050,050,05 0,000,000,000,000,00 0,000,000,000,000,00 -0,70-0,70-0,70-0,70-0,70 -2,85-2,85-2,85-2,85-2,85 -0,08-0,08-0,08-0,08-0,08 0,000,000,000,000,00 0,000,000,000,000,00 0,190,190,190,190,19 0,300,300,300,300,30 -3,09-3,09-3,09-3,09-3,09 predvidene upokojitve do konca leta 2005 3 1 5 1 10,00 predvideni zaklju~ki specializacij do konca leta 2005 1 2 2 5,00 prprprprpredvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4)edvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4)edvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4)edvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4)edvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4) -3-3-3-3-3 00000 00000 11111 00000 11111 00000 00000 00000 00000 -2-2-2-2-2 -3-3-3-3-3javljene potrjavljene potrjavljene potrjavljene potrjavljene potrebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002) 22222 66666 11111 11111 11111 22222 1313131313{tevilo pr{tevilo pr{tevilo pr{tevilo pr{tevilo prostih specializantskih mest: 3ostih specializantskih mest: 3ostih specializantskih mest: 3ostih specializantskih mest: 3ostih specializantskih mest: 3

Protetika CELJECELJECELJECELJECELJE KKKKKOPEROPEROPEROPEROPER KRANJKRANJKRANJKRANJKRANJ KR[KKR[KKR[KKR[KKR[KOOOOO LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.* MARIBORMARIBORMARIBORMARIBORMARIBOR M.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTA N. GORICAN. GORICAN. GORICAN. GORICAN. GORICA N. MESTON. MESTON. MESTON. MESTON. MESTO RAVNERAVNERAVNERAVNERAVNE SKUPAJSKUPAJSKUPAJSKUPAJSKUPAJ RAZPISRAZPISRAZPISRAZPISRAZPIS

PO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAH{t. nosilcev tima iz ur 0,00 0,80 1,00 0,40 5,00 4,68 0,00 0,60 1,00 0,70 14,18 zaposleni specialisti 1 4 1 1 6 3 0 1 1 1 19,00{t. nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2){t. nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2){t. nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2){t. nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2){t. nosilcev tima iz ur - zaposl. spec. (1-2) -1,00-1,00-1,00-1,00-1,00 -3,20-3,20-3,20-3,20-3,20 0,000,000,000,000,00 -0,60-0,60-0,60-0,60-0,60 -1,00-1,00-1,00-1,00-1,00 1,681,681,681,681,68 0,000,000,000,000,00 -0,40-0,40-0,40-0,40-0,40 0,000,000,000,000,00 -0,30-0,30-0,30-0,30-0,30 -4,82-4,82-4,82-4,82-4,82predvidene upokojitve do konca leta 2005 2 1 1 4,00 predvideni zaklju~ki specializacij do konca leta 2005 0 0 0 0 3 0 0 1 0 0 4,00prprprprpredvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4)edvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4)edvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4)edvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4)edvideno {t. razpisanih specializacij (5-3-4) 11111 11111 00000 11111 44444 -3-3-3-3-3 00000 11111 -1-1-1-1-1 00000 55555 -4 -4 -4 -4 -4 javljene potrjavljene potrjavljene potrjavljene potrjavljene potrebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002) 11111 11111 1,51,51,51,51,5 22222 11111 6,56,56,56,56,5 {tevilo pr{tevilo pr{tevilo pr{tevilo pr{tevilo prostih specializantskih mest: 3ostih specializantskih mest: 3ostih specializantskih mest: 3ostih specializantskih mest: 3ostih specializantskih mest: 3

Zobne bolezni in endodontija CELJECELJECELJECELJECELJE KKKKKOPEROPEROPEROPEROPER KRANJKRANJKRANJKRANJKRANJ KR[KKR[KKR[KKR[KKR[KOOOOO LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.* MARIBORMARIBORMARIBORMARIBORMARIBOR M.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTA N. GORICAN. GORICAN. GORICAN. GORICAN. GORICA N. MESTON. MESTON. MESTON. MESTON. MESTO RAVNERAVNERAVNERAVNERAVNE SKUPAJSKUPAJSKUPAJSKUPAJSKUPAJ RAZPISRAZPISRAZPISRAZPISRAZPIS

PO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHzaposleni specialisti 9 1 10,00predvidene upokojitve do konca leta 2005 2 2,00 predvideni zaklju~ki specializacij do konca leta 2005 0,00prprprprpredvideno {t. razpisanih specializacij (3-2)edvideno {t. razpisanih specializacij (3-2)edvideno {t. razpisanih specializacij (3-2)edvideno {t. razpisanih specializacij (3-2)edvideno {t. razpisanih specializacij (3-2) 00000 00000 00000 00000 -2-2-2-2-2 00000 00000 00000 00000 00000 -2-2-2-2-2 -2-2-2-2-2javljene potrjavljene potrjavljene potrjavljene potrjavljene potrebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002) 11111 11111 22222 44444 {tevilo pr{tevilo pr{tevilo pr{tevilo pr{tevilo prostih specializantskih mest: 2ostih specializantskih mest: 2ostih specializantskih mest: 2ostih specializantskih mest: 2ostih specializantskih mest: 2

Parodontologija CELJECELJECELJECELJECELJE KKKKKOPEROPEROPEROPEROPER KRANJKRANJKRANJKRANJKRANJ KR[KKR[KKR[KKR[KKR[KOOOOO LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.* MARIBORMARIBORMARIBORMARIBORMARIBOR M.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTA N. GORICAN. GORICAN. GORICAN. GORICAN. GORICA N. MESTON. MESTON. MESTON. MESTON. MESTO RAVNERAVNERAVNERAVNERAVNE SKUPAJSKUPAJSKUPAJSKUPAJSKUPAJ RAZPISRAZPISRAZPISRAZPISRAZPIS

PO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHzaposleni specialisti 1 2 1 1 8 3 1 1 1 19,00 predvidene upokojitve do konca leta 2005 1 2 3 6,00 predvideni zaklju~ki specializacij do konca leta 2005 3 3,00 prprprprpredvideno {t. razpisanih specializacij (3-2) edvideno {t. razpisanih specializacij (3-2) edvideno {t. razpisanih specializacij (3-2) edvideno {t. razpisanih specializacij (3-2) edvideno {t. razpisanih specializacij (3-2) -1-1-1-1-1 00000 00000 00000 11111 -3-3-3-3-3 00000 00000 00000 00000 -3-3-3-3-3 -4-4-4-4-4javljene potrjavljene potrjavljene potrjavljene potrjavljene potrebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002) 11111 11111 11111 4,54,54,54,54,5 33333 11111 11111 12,512,512,512,512,5 {tevilo pr{tevilo pr{tevilo pr{tevilo pr{tevilo prostih specializantskih mest: 3ostih specializantskih mest: 3ostih specializantskih mest: 3ostih specializantskih mest: 3ostih specializantskih mest: 3

Oralna kirurgija CELJECELJECELJECELJECELJE KKKKKOPEROPEROPEROPEROPER KRANJKRANJKRANJKRANJKRANJ KR[KKR[KKR[KKR[KKR[KOOOOO LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.*LJUBL.* MARIBORMARIBORMARIBORMARIBORMARIBOR M.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTAM.SOBOTA N. GORICAN. GORICAN. GORICAN. GORICAN. GORICA N. MESTON. MESTON. MESTON. MESTON. MESTO RAVNERAVNERAVNERAVNERAVNE SKUPAJSKUPAJSKUPAJSKUPAJSKUPAJ RAZPISRAZPISRAZPISRAZPISRAZPIS

PO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHPO REGIJAHzaposleni specialisti 2 1 2 0 2 1 1 2 1 0 12,00 predvidene upokojitve do konca leta 2005 1 1 1 3,00 predvideni zaklju~ki specializacij do konca leta 2005 2 1 1 1 5,00prprprprpredvideno {t. razpisanih specializacij (3-2)edvideno {t. razpisanih specializacij (3-2)edvideno {t. razpisanih specializacij (3-2)edvideno {t. razpisanih specializacij (3-2)edvideno {t. razpisanih specializacij (3-2) 00000 22222 00000 00000 11111 00000 00000 00000 -1-1-1-1-1 00000 22222 -1-1-1-1-1javljene potrjavljene potrjavljene potrjavljene potrjavljene potrebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002)ebe po specialistih (oktober 2002) 33333 33333{tevilo pr{tevilo pr{tevilo pr{tevilo pr{tevilo prostih specializantskih mest: 0ostih specializantskih mest: 0ostih specializantskih mest: 0ostih specializantskih mest: 0ostih specializantskih mest: 0

123333345666667777788888

123333345666667777788888

123333345666667777788888

245666667777788888

245666667777788888

245666667777788888

* v regiji Ljubljana so upo{tevani tudi specialisti, ki so zaposleni na Stomatolo{ki kliniki, ~epravnekateri izmed njih le delno opravljajo storitve za ZZZS.

97



Delo odbora za osnovno zdravstvoNavodila za pripravo bolnika v osnovnem zdravstvu za operativni poseg v anesteziji

Franc [uta, Gordana @iv~ec Kalan

Minilo je dobro leto od objave us-klajenih navodil za pripravo bol-nikov na operativni poseg v ane-

steziji. Kljub za~etnim teàvam so navodi-la zaìvela in predstavljajo izbolj{avo v ko-munikaciji med zdravniki primarnega insekundarnega nivoja. Predstavljajo pilot vtovrstnem sodelovanju.

Enoletne izku{nje so pokazale, da oseb-ni zdravniki lahko zagotovijo standardpreiskav kot tudi, da s spremnim dopisomposredujejo dragocene podatke anestezio-logom, ki pripravljajo bolnika na operativ-ni poseg. Bolnikom so prijaznej{a, ker se neizvajajo pregledi in preiskave, ki so nepo-trebne za sam poseg (predvsem razna RTG-slikanja). Poenotil se je standard za celot-no Slovenijo. Navodila uporabljajo vsi iz-brani zdravniki na osnovni ravni: zdravni-ki splo{ne/druìnske medicine, pediatri,{olski zdravniki, zdravniki medicine dela inginekologi.

V za~etku smo svetovali, da zdravnikinaredijo fotokopije objave navodil v revijiIsis. Ker smo ̀ eleli dose~i njihovo {e bolj{oin ve~jo uporabnost, smo v sodelovanju sfarmacevtsko tovarno Krka, tovarno zdra-vil Novo mesto, pripravili natis v obliki tr-gank po 50 listov, ki jih bodo v teh dnehpredstavniki Krke prinesli vsem zdravni-kom osnovne ravni.

Zdravnikom, specialistom kirur{kihstrok, bo preko Zbornice v informacijo po-sredovan en list navodil.

Za za~etek je za vsakega zdravnika na os-novni ravni predviden en izvod trganke.Dodaten izvod bo mogo~e dobiti od Krki-nih strokovnih sodelavcev. Naro~ili ga bo-ste lahko na predstavni{tvu Krke pri ge.Alenki Seli{kar na telefonski {tevilki 01 475-12-28. Prav tako jo boste lahko poklicali,~e navodil ne boste dobili.

�


98

OBVESTILA

Dopis Ministrstva za zdravjeo uveljavitvi zakona

o tajnih podatkih

Soglasje

Spodaj podpisani __________________________________, rojen _____________________,

s stalnim prebivali{~em _______________________________________________________,

sogla{am, da se v skladu z dolo~ili 25. ~lena Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, {t. 87/01) v zvezi z varnostnim preverjanjem

za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov pri mojem osebnem zdravniku _______________________________________

preverijo naslednji podatki:

1. Ali ste osebo, za katero se vodi postopek varnostnega preverjanja za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, kdajzdravili, jo zdravite oziroma ste jo napotili na zdravljenje zaradi odvisnosti od alkohola, drog ali drugih zasvojenosti?

2. Ali za navedeno osebo obstajajo znaki, da je trenutno odvisna od alkohola, drog ali drugih zasvojenosti?3. ^e je na prvo ali drugo vpra{anje odgovor da, prosim posredujte podatke o zdravstvenem stanju, vzrokih, okoli{~inah in

posledicah tega stanja.

V skladu s tretjim odstavkom 51. ~lena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, {t. 9/92, 37/95, 8/96, 90/99, 98/99, 31/00 in 45/01), dovoljujem posredovanje navedenih podatkov poobla{~enim pripadnikom obve{~evalno-varnostne slu`be mini-strstva za obrambo, slovenske obve{~evalno-varnostne agencije oziroma ministrstva za notranje zadeve, v okviru postopka zaizdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.

V _________________, dne ______________________________________________

(podpis preverjane osebe)

kov pri njegovem osebnem zdravniku in do-voljuje posredovanje podatkov o morebitnizasvojenosti poobla{~enim osebam, sklad-no s tretjim odstavkom 51. ~lena Zakona ozdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, {t. 9/02 in naslednji).

Prosimo vas, da glede na to, da vodite re-gister vseh zdravnikov skladno z Zakonomo zdravni{ki slu`bi, seznanite vse zdravnikez zgoraj navedeno vsebino in jo skupaj s pri-lo`enim obrazcem objavite v va{em glasiluIsis.

S spo{tovanjem.Prof. dr. Du{an Keber, dr. med.

Minister

Vlada Republike Slovenije je na podlagizakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, {t.87/01 - ZTP) izdala uredbo o na~inu in po-stopku varnostnega preverjanja ter postop-ku izdaje in preklica dovoljenja za dostop dotajnih podatkov (Uradni list RS, {t. 70/02),katere sestavni del je vpra{alnik za varnost-no preverjanje. ZTP dolo~a, da se dovolje-nje za dostop do tajnih podatkov lahko izdasamo osebam, za katere se z varnostnim pre-verjanjem ne ugotovi varnostnega zadr`ka.Med varnostne zadr`ke, ki so dolo~eni v 27.~lenu ZTP, sodijo tudi ugotovitve o naved-

bah kandidata v zgoraj navedenem vpra{al-niku, ki se nana{ajo na morebitno zasvoje-nost od alkohola, drog oziroma obstoja dru-gih zasvojenosti in vzbujajo dvome v posa-meznikovo zanesljivost za varno obravna-vanje tajnih podatkov. Poobla{~ena oseba,ki opravlja varnostno preverjanje, lahko podolo~bah ZTP preveri resni~nost navedbkandidata pri njegovem izbranem zdravni-ku.

Vsak kandidat mora pisno sogla{ati z var-nostnim preverjanjem, dodatno pa je k vpra-{alniku dodana izjava (soglasje) kandidata,da se strinja z varnostnim preverjanjem zaizdajo dovoljenja za dostop do tajnih podat-

99


STROKOVNA SREČANJA

Navodila avtorjem

Rok za oddajo vseh prispevkov za ob-javo v reviji Isis je do 10. v mesecu(prejeto v uredni{tvu) za naslednji

mesec. ^lanke lahko po{ljete po po{ti nanaslov uredni{tva, po faksu ali po elektron-ski po{ti. Da bi se izognili podvajanju dela,predlagamo, da ~lanke oddajate v elektron-ski obliki (disketa, CD, e-po{ta). Dolìna~lankov je omejena na najve~ 30.000 zna-kov - {tetje brez presledkov (velikosti 12 pp,oblika pisave times new roman). Lahko pri-loìte fotografije, diapozitive ali digitalnefotografije (velikost najmanj 300 dpi).

Prispevku priloìte svoj polni naslov,dav~no {tevilko, dav~no izpostavo, popol-no {tevilko teko~ega ali ìro ra~una, nazivbanke.

Navodila o navajanju sponzorjevNa koncu prispevka so lahko navedena

imena farmacevtskih podjetij, delovnih orga-nizacij, mati~nih delovnih organizacij, kjer stezaposleni, dru{tev, zdruènj in ostalih prav-nih ter fizi~nih oseb, ki so po va{em mnenjukakorkoli prispevala k nastanku prispevka.Uredni{tvo si pridrùje pravico, da bo imenaobjavljalo v enotni obliki.

Navodila za objavljanjeprispevkov v rubriki “strokovnasre~anja”

Dolìna prispevkov je omejena na najve~dve strani v reviji Isis, objavljena je lahko leena fotografija, ki se v{teva v skupno dolì-no. To pomeni, da ima prispevek brez slike

lahko najve~ 10.000 znakov - {tetje brez pre-sledkov (velikosti 12 pp, oblika pisave timesnew roman), oziroma 11.500 znakov - {tet-je s presledki. Prispevek s sliko ima lahko naj-ve~ 9.000 znakov - {tetje brez presledkov (ve-likosti 12 pp, oblika pisave times new ro-man), oziroma 10.500 znakov - {tetje s pre-sledki. Vsako poro~ilo iz tujine mora obvez-no vsebovati kratek zaklju~ek, kaj pomenisre~anje za stroko v Sloveniji: ali in kje ozi-roma kako je mogo~e izsledke prenesti v slo-venski prostor. V primeru, da je slovenskastroka v svetovnem vrhu, je potrebno v za-klju~ku na kratko povzeti njeno vlogo v us-treznem merilu. Prispevkov, ki ne bodoupo{tevali zgoraj navedenih navodil, ured-ni{tvo ne bo objavilo oziroma bo avtorjeprosilo za dopolnitve.

Endoskopski ultrazvokDavorin Daj~man

V za~etku oktobra je v znanem hoteluWaldorf-Astoria na Manhattnu vNew Yorku potekal ̀ e trinajsti med-

narodni simpozij o endoskopskem ultrazvo-ku. Prvi del je vklju~eval vabljena preglednapredavanja o novostih endoskopskega ultra-zvoka in njegovi uporabnosti v diagnosti~-nih in terapevtskih postopkih, razdeljenihpo posameznih organskih segmentih preba-vil. Letos so k tem temam dodali {e zgornjedihalne poti, kar je raz{irilo uporabnost en-doskopskega ultrazvoka izven prebavil. Sim-pozij je potekal v organizaciji Ameri{ke zve-ze za gastrointestinalno endoskopijo (Ame-rican society for gastrointestinal endoscopy- ASGE) in sponzorstvu koncerna Olympus,ki je eden izmed najve~jih proizvajalcev en-doskopskih ultrazvo~nih aparatov. Drugidel je bil posve~en predstavitvi razli~nih {tu-dij s podro~ja endoskopskega ultrazvoka izrazli~nih centrov po svetu in je potekal v ob-

liki posterjev, v njem pa sva sodelovala tudiprim. doc. dr. Marjan Skalicky in jaz s pred-stavitvijo dolgoletnega dela s podro~ja diag-nostike bolezenskih sprememb kon~negadela skupnega òl~nega voda in Vaterijevepapile. Predstavitev na{e metode merjenjapovr{ine Vaterijeve papile pri bolnikih zòl~nimi kamni pred in po odstranitvi ̀ ol~-nika z naslovom Endosonographic appea-rance and geometric division into isoscelestriangles of the papilla of Vater for measu-ring its surface (Endosonografski izgled Va-terijeve papile in njena delitev na enakokra-ke trikotnike pri dolo~anju njene povr{ine)pa je bila toplo sprejeta s strani udeleènceviz razli~nih centrov po svetu. V pri~ujo~emporo~ilu èlim na kratko predstaviti najza-nimivej{e novosti s podro~ja endoskopske-ga ultrazvoka, ki poleg obi~ajne ultrazvo~-ne diagnosti~ne vrednosti hitro napredujetudi na podro~ju ultrazvo~no vodenih tan-

koigelnih biopsij in omogo~a vse ve~ oblikciljanega zdravljenja, {e posebej tumorjev.

V uvodnem predavanju je prof. Charls J.Lightdal, predsednik organizacijskega odbo-ra simpozija, ugotovil, da je endoskopski ul-trazvok dozorel v zelo uporabno metodo vgastroenterologiji, od katere lahko v prihod-nosti pri~akujemo dodatne nenadomestlji-ve vloge v diagnostiki in terapiji bolezni pre-bavil. Ker so bila predavanja pregled zadnjihspoznanj po posameznih podro~jih, ki jih vsipoznamo pod imenom “state of the art lec-ture”, je celoten simpozij udeleèncu ponu-dil obse`na znanja s podro~ja endoskopske-ga ultrazvoka. [e posebej prijetno presene-~enje pa je bil izvod revije GastrointestinalEndoscopy Ameri{ke zveze za gastrointesti-nalno endoskopijo (ASGE), v kateri so ob-javljeni vsi osnovni prispevki in izvle~ki {tu-dij, prikazanih v obliki posterjev, in s temtudi najin. Prvi sklop predavanj je pokazal

�


100

S T R O K O V N A S R E Č A N J A

Seveda pa zaradi njegove relativne nedostop-nosti ostaja njegova uporabnost pri bolni-kih s portalno hipertenzijo omejena na ve~-je centre. Vloga endoskopskega ultrazvokapri odkrivanju kamnov v skupnem ̀ ol~nemvodu me je {e posebej zanimala kot endo-skopista, saj se ukvarjam z endoskopskimzdravljenjem tak{nih stanj. V treh razli~nih{tudijah po svetu so za kamne v skupnemòl~nem vodu ugotovili od 79 do 90-odstot-no senzitivnost endoskopske retrogradneholangiografije, medtem ko je senzitivnostendoskopskega ultrazvoka kar od 88 do 100-odstotna. Na podlagi sledenja bolnikov, prikaterih z endoskopskim ultrazvokom nisopotrdili kamnov v skupnem òl~nem vodu,ugotavljajo pomembno zmanj{anje nepo-trebnih endoskopskih retrogradnih holan-giografij, kar seveda bistveno zmanj{a ver-jetnost zapletov med diagnosti~nim postop-kom pri teh bolnikih, saj je endoskopski ul-trazvok manj invazivna diagnosti~na meto-da. Prednost endoskopskega ultrazvoka jepredvsem v njegovi visoki senzitivnosti inspecifi~nosti pri odkrivanju drobnih kam-nov skupnega ̀ ol~nega voda. Njegova vred-nost v odnosu do endoskopske holangiogra-fije je tako è natan~no opredeljena, v no-vej{em ~asu pa ga intenzivno primerjajo {ez magnetno holangiografijo. Najbolj revo-lucionarno je bilo poslednje sporo~ilo pro-fesorja Palazza, ki je po potrditvi kamnov vskupnem ̀ ol~nem vodu z endoskopskim ul-trazvokom priporo~al nadaljevanje tera-pevtske papilotomije in ekstrakcije kamnav isti seansi. Mladim interventnim endosko-pistom tako priporo~a pridobitev izku{enjz obeh podro~ij, saj na ta na~in lahko avto-nomno ukrepajo pri takih bolnikih, meddiagnosti~nim postopkom pa pomembnozmanj{ajo zaplete. Intraduktalna endosono-grafija se je pokazala kot uspe{na metoda priodkrivanju pri mucinskih karcinomih tre-bu{ne slinavke in izven-jetrnih biliarnih kar-cinomih ter pri odkrivanju rezidualnih ka-men~kov po litotripsiji. Da je endoskopskiultrazvok è metoda izbora pri ocenjevanjustrukturnih sprememb parenhima trebu{neslinavke, ni ve~ nobena skrivnost. [tevilne{tudije potrjujejo njegovo vlogo pri odkri-vanju sprememb, zna~ilnih za kroni~ni pan-kreatitis, {e posebej pri fokalnih spremem-bah parenhima. Pri natan~nem spremljanjubolnikov s kroni~nim pankreatitisom sougotovili, da pri bolnikih s kroni~nimi spre-membami trebu{ne slinavke, ugotovljenimiz endoskopskim ultrazvokom, ve~inoma

vlogo endoskopskega ultrazvoka v diagno-stiki in terapiji tumorjev prebavil, kjer se os-novna preiskava pomembno vklju~uje v do-lo~anje raz{iritve karcinomov, dopolnjuje pajo {e mo`nost endoskopskih ultrazvo~no vo-denih biopsij z aparati, prirejenimi za tak-{ne posege. Pri plo{~atoceli~nih karcinomihpoìralnika ugotavljajo bistveno izbolj{anjedolo~anja {irjena (“staging”) v bezgavkeprav zaradi mo`nosti biopsije okolnih bez-gavk, s ~imer se je izbolj{alo spremljanje us-pe{nosti zdravljenja z obsevanjem ali dolo-~anje obsega operativnega posega. Pouda-riti pa moramo, da je vloga endoskopskegaultrazvoka pri presejanju in spremljanju ra-kavih sprememb Barrettovega poìralnikaomejena. Priporo~ajo ga predvsem za oce-njevanje debeline metaplasti~ne sluznice vpoìralniku, {e posebej pa tankoigelno biop-sijo in citolo{ko analizo pri histolo{ko ne-gativnih displazijah, kjer je ugotovljena za-debelitev sluznice. Na ta na~in omogo~azgodnje odkrivanje ̀ leznega raka poìralni-ka pri bolnikih z dolgotrajnimi refluksnimiteàvami in Barrettovim poìralnikom. Po-membno novost v diagnostiki tumorjev pre-bavil predstavlja endoskopska opti~na ko-herentna tomografija, ki ima 10-krat ve~jolo~ljivost od 30 MHz ultrazvo~ne sonde, iz-kori{~a pa efekt odboja presvetljevanja tki-va. Metoda {e ni rutinska, trenutno pa po-tekajo prve {tudije njene klini~ne uporab-nosti. Preìvetje bolnikov z malignimi tu-morji trebu{ne slinavke se je po nekaterih{tudijah pomembno izbolj{alo, odkar so vve~jih centrih vklju~ili v algoritem diagno-stike tudi endoskopski ultrazvok, saj ugotav-ljajo ve~je {tevilo resekcij v zdravo zaradi bis-tveno bolj{ih podatkov o {irjenju tkiva vokolico trebu{ne slinavke. [e posebej je en-doskopski ultrazvok primeren za odkriva-nje majhnih tumorjev v trebu{ni slinavki,skupaj s tankoigelno biopsijo pa omogo~ahitro razlikovanje med benignimi in malig-nimi tumorji. Z razvojem molekularne diag-nostike se z endoskopsko ultrazvo~no vode-no tankoigelno biopsijo porajajo nove mo`-nosti genetske diagnostike tumorjev, è da-nes pa potekajo {tevilne {tudije molekular-ne terapije preko iste metode. Endoskopskiultrazvok je najbolj{a metoda za ocenjeva-nje raz{irjenosti tumorjev danke, enako ve-lja za MALT-limfom èlodca, katerega raz-{irjenost se je v preteklosti dolo~ala z obi-~ajno endoskopsko preiskavo ̀ elodca, ultra-zvokom trebuha in ra~unalni{ko tomogra-fijo. Njegova vloga ni le v dolo~anju raz{ir-

jenosti limfoma, saj omogo~a v nadaljeva-nju spremljanje uspe{nosti zdravljenja ozi-roma zgodnje odkrivanje relapsa bolezni. Pribolnikih z neozdravljivimi tumorji zgornjihprebavil in hudimi bole~inami, ki slabo rea-girajo na medikamentozno analgezijo, so-dobni endosonografski aparati omogo~ajovodeno nevrolizo celiakalnega pleteà in stem zmanj{anje trpljenja bolnikov. Ugotav-ljajo veliko varnost metode, priporo~ena paje v zgodnjem obdobju potrditve neopera-bilnosti tumorja. Ker je tankoigelna biopsi-ja postala nelo~ljiva sestavina sodobne prei-skave tumorjev prebavil z endoskopskim ul-trazvokom, so posvetili veliko pozornost de-javnikom, ki vplivajo na njeno kakovost.Med njih spadajo poznavanje indikacij, po-men tak{nih biopsij za bolnikovo zdravlje-nje, dobro lo~evanje med pomembnimi inmanj pomembnimi spremembami, kadargre za multiple tumorske lezije, in izku{encitolo{ki diagnostik, {e pred posegom pa jepomembna ocena mo`nosti nastanka zaple-tov ob upo{tevanju vseh predhodno nave-denih pogojev. Rde~a nit vseh prispevkov vsklopu endoskopskega ultrazvoka pri tu-morskih procesih je bila tako tankoigelnabiopsija tumorskih mas, ki jo bomo v pri-hodnosti posku{ali uvesti tudi na na{em od-delku v Mariboru. Na{a ̀ elja je namre~, nad-graditi dejavnost endoskopskega ultrazvo-ka z novim Olympusovim aparatom EUSEXERA EU-M60 s sondo ProSound SSD-5000, ki omogo~a u~inkovito ultrazvo~nonadzorovanje punkcijske igle. Aparat ima vnajnovej{i razli~ici 3,7-milimetrski delovnikanal in z odli~nim elevatorjem omogo~aprilagajanje kota punkcijske igle. Prav tak-{nega sem lahko preizkusil tudi v Olympu-sovi delavnici v sklopu simpozija.

Od najzanimivej{ih tem, ki vklju~ujejouporabnost endoskopskega ultrazvoka prinetumorski patologiji, naj omenim ocenje-vanje portalne hipertenzije, diagnostikokamnov v skupnem òl~nem vodu in intra-duktalni endoskopski ultrazvok s posebni-mi “baby” sondami. Le-te se vstavijo v de-lovni kanal aparata in se lahko uvedejo vskupni òl~ni vod, na ta na~in pa se lahkoultrazvo~no preiskuje ozke kanal~ke ome-njenih izvodil. Pri bolnikih s portalno hiper-tenzijo endoskopski ultrazvok zelo zgodajodkriva varice poìralnika, omogo~a u~in-kovito dolo~anje njihovega obsega, z dop-plerskim efektom pa omogo~a dolo~anjepretoka skozi njih, kar omogo~a tudi u~in-kovito sledenje medikamentozne terapije.

101



tudi odkrijejo spremembe z endoskopsko re-trogradno pankreatografijo, kar ga zaradimanj{e invazivnosti pri diagnostiki teh spre-memb postavlja pred radiolo{ke kontrastnemetode. Zaradi tega se je uveljavil tudi kotpresejalna metoda pri bolnikih z druìnskoobremenjenostjo za rak trebu{ne slinavke inseveda pri è omenjenih bolnikih s kroni~-nimi vnetnimi spremembami. Pravilen ~a-sovni interval sledenja bolnikov s pove~animtveganjem za nastanek raka trebu{ne slinav-ke pa ostaja {e predmet prihodnjih klini~-nih raziskav. Z novej{imi aparati lahko me-toda endoskopskega ultrazvoka tudi pri bol-nikih s kroni~nim vnetjem trebu{ne slinav-ke in razvitimi zapleti, kot so psevdociste,preide iz diagnosti~ne metode v terapevtsko,saj omogo~a endoskopsko drenaò teko~i-ne pod nadzorom ultrazvoka. Ali bo v pri-hodnje tak{na metoda postala standard

praznjenja psevdocist ali abscesov, {e ni po-vsem jasno, vsekakor pa se je endoskopskadrenaà nakopi~ene teko~ine ob trebu{ni sli-navki bistveno izbolj{ala po dodatni diag-nosti~ni oceni z endoskopskim ultrazvo-kom, ker pomembno vpliva na planiranjedrenaè. V prihodnje lahko pri~akujemo hi-ter razvoj interventnega endoskopskega ul-trazvoka, ki bo nadomestil druge invazivnej-{e endoskopske postopke ali celo zmanj{alpotrebo po operativnem zdravljenju.

Seveda je obisk tako kakovostnega sim-pozija v mestu, kot je New York, za ~lovekavelik izziv. Potovanje v New York je v vsa-kem primeru velik dogodek, multikulturnovelemesto s svetovljanskimi zna~ilnostmi paena od privla~nej{ih turisti~nih to~k. Zdru-èvanje strokovnega izpopolnjevanja in se-veda ogleda pomembnih to~k v New Yorkuje od mene in moje druìne zahtevalo kar ve-

like napore, saj smo èleli doìveti ~im ve~nepozabnih dogodkov, kar nam je v velikimeri tudi uspelo. Med drugim smo si ogle-dali tudi “ostanek Word Trade Centra”, ve-liko luknjo, ki je postala turisti~na atrakcijain pa{a za amaterske fotografe, sicer pa v me-stu nismo opazili ne duhovnih in ne fizi~nihostankov 11. septembra 2001. Velikanskerazdalje in mogo~ne stolpnice ostajajo nes-porna zna~ilnost Manhattna, na katerem kotsprehajalec zelo hitro odkrije{ doma~nost inzna~ilnosti vsakdana, mo`nosti, ki jih ponu-ja svet kulture in zabave, pa ti ob odhodunehote zbudijo ob~utek ̀ alosti, ko se poslav-lja{ od giganta, v katerem sicer ne bi mogelìveti, vsaj jaz. Udele`bo na simpoziju mi jeomogo~ilo predstavni{tvo Olympus-Euro-pe v Sloveniji, za kar se jim prisr~no zahva-ljujem.

�

Prirojene sr~ne napake pri odraslihMirta Koèlj

V Londonu je od 26. do 28. septembra2002 potekal 1. zdruèni evropski/se-vernoameri{ki simpozij o prirojenih

sr~nih napakah pri odraslih (1st Joint Euro-pean/North American Symposium on Con-genital Heart Disease in the Adult). Simpo-zija sva se udeleìli s kolegico mag. KatjoProk{elj, dr. med. Simpozij je potekal v pri-jetnem okolju Royal College of Surgeons ofEngland v sredi{~u Londona. Morda se zdinenavaden naslov simpozija, a gledano zgo-dovinsko gre za sre~anje tistih, ki so pionirjina podro~ju dokaj nove veje kardiologije, kise ukvarja s prirojenimi sr~nimi napakamipri odraslih. Nujnost posebne obravnave tehbolnikov so prvi spoznali v Angliji, Kanadiin kmalu za njimi v ZDA ter v kontinentalniEvropi, najprej na Nizozemskem.

Z razvojem kongenitalne sr~no-ìlne ki-rurgije je preìvetje otrok s prirojeno sr~nonapako do odraslega obdobja vse bolj{e inzato sre~ujemo vedno ve~ teh bolnikov v in-ternisti~nih ambulantah. Pred Royal College of Surgeons of England: Mirta Koèlj in Katja Prok{elj

..................................................................................................�


102


Pred leti smo tudi v Klini~nem centru za-~eli obravnavati odrasle bolnike s prirojeni-mi sr~nimi napakami kot skupino bolnikovs posebnimi potrebami v kardiolo{ki obrav-navi. Prav zato sem od{la v London z veliki-mi pri~akovanji.

Program seminarja je bil usmerjen h kli-ni~nemu pristopu k tem bolnikom in je na-kazoval nekatere smeri raziskovalnega delana tem podro~ju. Prvo dopoldne je bilo pos-ve~eno Ebsteinovi anomaliji. Po temeljitiobravnavi anatomije te sr~ne napake (Y. Ho,National Heart & Lung Institute, London)smo se posvetili diagnosti~ni obravnavi inklini~ni sliki bolezni v odraslem obdobju.Poudarek je bil na nefarmakolo{kem zdrav-ljenju aritmij (R. Schilling, St. Bartholo-mew´s Hospital, London). V drugem deluprvega dne je bila na sporedu obravnava in-trakardialnih {antov. Predvsem so bila za-nimiva predavanja o perkutanem zapiranjuASD in odprtega foramna ovale. Modernostali{~e glede zapiranja ASD je podal glavniorganizator leto{njega sre~anja M. Gatzou-lis (The Royal Brompton & Harefield NHSTrust, London): zaprtje ASD izbolj{a dolgo-ro~no preìvetje, izbolj{a se telesna zmog-ljivost, ustavi se morebiten razvoj plju~ne hi-pertenzije, manj je aritmij in centralnih em-bolij. [e vedno pa niso povsem trdno postav-ljene indikacije za zapiranje odprtega foram-na ovale. Predvsem ni jasen na~in in traja-nje antikoagulacijske oz. antiagregacijskeza{~ite po tem posegu, saj {e ni izdelanih ve-liko {tudij. S svojim predavanjem je navdu-{ila L. Harris (Toronto Congenital CardiacCenter for Adults, Toronto), ki je suverenoobravnavala mehanizme nadprekatnih mo-tenj sr~nega ritma pri ASD in na~ine njiho-vega zdravljenja. Tudi ona je poudarjala ne-farmakolo{ke na~ine zdravljenja aritmij, sajso sicer ti bolniki dolga leta, ~e ne celo de-setletja, izpostavljeni antiaritmikom z vse-mi njihovimi stranskimi u~inki. Raziskoval-no delo na tem podro~ju je usmerjeno v elek-tri~no in mehani~no remodelacijo atrijev za-

radi dolgotrajnega {anta.Naslednji dan je bil nekoliko bolj kirur{-

ko usmerjen. Nekaj predavanj je bilo posve-~enih kirur{kim pristopom pri napakah z ob-strukcijo izto~nega dela levega prekata. Izsto-palo je predavanje M. de Levala (The Hospi-tal for Sick Children, London), ki je obrav-naval kirur{ko korekcijo aortne regurgitacijepri VSD. Po predavanjih smo vsi udeleèncisodelovali v mini delavnici, kjer smo obrav-navali nekaj klini~nih primerov. Rezultati na-{ega dela so pokazali izjemno pester pristopk temu problemu v razli~nih deèlah.

V popoldanskem delu so bili iz~rpnoobravnavani transpozicijski kompleksi. Tu jebil poudarek na aktualnih vpra{anjih v odra-slem obdobju: funkcija sistemskega prekata,insuficienca sistemske atrioventrikularne za-klopke, motnje prevajanja in na~ini zdravlje-nja. O medikamentozni za{~iti sistemskegaprekata je govorila J. Therrien (Toronto Con-genital Cardiac Centre for Adults, Toronto).Obstaja nekaj manj{ih {tudij, ki ̀ e potrjujejou~inkovitost sartanov in inhibitorjev ACE.Morebitni ugoden u~inek blokatorjev recep-torjev beta {e ni potrjen. Zanimiva so bila tudipredavanja o diagnostiki transpozicijskihkompleksov pri odraslih. Ehokardiografijaseveda ostaja metoda izbora za morfolo{koopredelitev napake in oceno regurgitacije si-stemske zaklopke, za oceno funkcije morfo-lo{ko desnega prekata pa je postala magnet-na resonanca srca zlati standard (P. Kilner,The Royal Brompton & Harefield NHS Trust,London).

Zadnji dan simpozija smo obravnavali pri-rojene sr~ne napake v nose~nosti. Izpostav-ljene so bile prirojene napake, ki predstavlja-jo veliko tveganje za mater in/ali plod: osla-bela funkcija levega prekata (iztisna frakcija30 odstotkov ali manj), simptomatska steno-za aortne zaklopke, Eisenmengerjev sindromin Marfanov sindrom (J. Colman, Mount Si-nai Hospital, Toronto). Izjemno zanimivo inuporabno je bilo predavanje C. Warnes(Mayo Clinic Rochester) o antikoagulacijski

za{~iti med nose~nostjo. Izpostavila je nevar-nosti kumarinov v prvem trimestru (terato-genost) in tretjem trimestru (krvavitve ma-tere in ploda). Podala je nekaj shem antikoa-gulacijske za{~ite, in sicer kombinacije kuma-rinov in heparinov med nose~nostjo. Pouda-rila je tudi prednosti nizkomolekularnih he-parinov, a opozorila na majhno {tevilo {tudijs tega podro~ja. Z anekdoti~nimi primeri seje dotaknila uspe{nega zdravljenja s fibrino-litiki v nose~nosti. Zanimivo je bilo tudi pre-davanje porodni~arja P. Steera (Chelsea &Westminster Hospital, London) o vodenjuporoda pri porodnicah s prirojenimi sr~ni-mi napakami. Predvsem je priporo~al spon-tan vaginalni porod v epiduralni anesteziji.Sklop predavanj o nose~nosti je zaklju~ila spetC. Warnes s predavanjem o medikamentoz-nem zdravljenju aritmij v nose~nosti. Pouda-rila je nujnost upo{tevanja klasifikacije zdra-vil po klasifikaciji FDA (oznake A, B, C, D,X) glede vpliva na plod.

Simpozij sta zaklju~ili predavanji o em-briologiji srca (R. Collins - Nakai, Univer-sity of Alberta, Edmonton) in genetiki pri-rojenih sr~nih napak (D. Wilson, Sout-hampton General Hospital, Southampton).Obe podro~ji imata neverjetne mo`nosti vbazi~nem raziskovalnem delu.

Pot domov je bil ~as za razmislek o sim-poziju. Odli~na predavanja in mo`nost raz-pravljanja z najvidnej{imi strokovnjaki sonatrosila ogromno novih informacij in no-vega znanja. Trezen premislek mi je dal za-dovoljstvo, da tudi v Sloveniji ne delamo sla-bo na tem podro~ju. Odrasle bolnike s pri-rojenimi sr~nimi napakami v osnovi obrav-navamo na povsem enak na~in, kot so sve-tovali na tem simpoziju. Kljub vsemu je ne-kaj podro~ij, ki jih je potrebno izbolj{ati. Zato obstajajo vse mo`nosti, le izkoristiti jih jetreba.

Udele`bo so omogo~ili Klini~ni centerLjubljana, Klini~ni oddelek za kardiologijoin Merck Sharp & Dohme IDEA, Inc.

�


103



IV. Fajdigovi dneviAleksander Stepanovi}

Bolnik: “Tovari{ doktor, rabim orto-pedske ~evlje!”Dr. Fajdiga: “Pojdi na okraj, tam so

{u{tarji!”Tudi letos se je v Kranjski Gori zbralo

okrog 150 udeleèncev, ki so se seznanili sprakti~nimi izku{njami izvajanja preventiv-nega programa za prepre~evanje sr~no-ìl-nih bolezni, z zdravljenjem mo~ne kroni~-ne bole~ine pri malignih in nemalignih bo-leznih ter vodenjem sladkornih in depresiv-nih bolnikov.

Vreme je bilo organizatorjem naklonje-no, saj je ve~ino ~asa lilo kot iz {kafa, tako daudeleèncev ni preve~ mikala v jesenske bar-ve odeta narava. Seveda slabo vreme ni biloedina “ovira” za izlet v naravo, saj je bil pro-gram zelo zanimiv in le te`ko bi na{li preda-vanje, ki ga ne bi bilo vredno poslu{ati.

V prvem sklopu predavanj, ki je bil na-menjen kroni~ni bole~ini, so bile najprejpredstavljene usklajene smernice za zdrav-ljenje bole~ine pri odraslem bolniku z ra-kom, ki so bile sprejete na konsenzus konfe-renci letos spomladi v Ljubljani. V nadalje-vanju so bila predstavljena izhodi{~a za upo-rabo mo~nih analgetikov pri kroni~ni bole-~ini ter interakcije analgetikov z drugimizdravili in zauìtimi snovmi.

Sladkorna bolezen je bila tema drugegasklopa. Seznanili smo se z novostmi v tera-piji, kazalci kakovosti vodenja bolnika s slad-korno boleznijo, mo`nostmi prepre~evanjasladkorne bolezni tipa II in metaboli~nimsindromom. Kljub temu, da smo veliko sli-{ali tudi o zdravi prehrani, sta ve~ini udele-èncev kosilo in {e posebej odli~na sla{~icazelo teknila, saj si je bilo potrebno spet “na-polniti baterije” pred popoldanskim nada-ljevanjem predavanj. Zato smo v nadaljeva-nju strokovnega dela kar nekako la`je razu-meli predstavljene “izgovore” bolnikov, za-kaj se ne drìjo diete. Iz “postprandialne”zaspanosti nas je nato dokon~no predramilopredavanje patrona`ne sestre - v~asih sorazmere za delo na terenu res nemogo~e. Za-nimivi sta bili tudi predavanji o zdravljenjudiabeti~ne retinopatije in polinevropatije sfizikalnimi sredstvi. Ponavadi so genialne re-{itve zelo preproste in to bi morda lahko re-

kli tudi za uporabo è sicer dobro znane, a~asovno podalj{ane uporabe TENS-a zazdravljenje polinevropatije, ki pomeni novomo`nost za bolnike. Za posebno popestri-tev programa je poskrbel prim. Miha Koselj,ki je glede na “barvo las” ugotovil, da je ver-jetno edini, ki je poznal dr. Fajdigo, po ka-terem se Fajdigovi dnevi imenujejo. Pove-dal nam je tudi anekdoto o njem, ki gre ne-kako takole. Po drugi svetovni vojni je pri-{el k dr. Fajdigi bolnik, ki je rekel: “Tovari{doktor, rabim ortopedske ~evlje!” Dr. Faj-diga mu je odvrnil: “Pojdi na okraj, tam so{u{tarji!” V tistem ~asu naj bi se namre~ naob~inskem uradu zaposlilo ve~ nekdanjih~evljarjev... Utrujeni od celodnevnega nape-njanja mo`ganskih vijug smo si nato lahkoogledali le {e video o pregledu in oskrbi dia-beti~nega stopala ter poslu{ali predavanje odelovni zmo`nosti, ~eprav “delazmoèn”, {emanj pa “delavoljan” med nami takrat naj-br` ni bil nih~e ve~.

Vseeno smo si odpo~ili do naslednjega ju-tra, ko je bil na vrsti sklop, namenjen depre-siji. Ali lahko tudi za depresijo dolo~imo de-javnike tveganja in na nek na~in, podobnokot pri koronarni ogroènosti, celokupno

“depresivno” ogroènost? Mnenja o tem sobila med strokovnjaki deljena in ta tema jenedvomno izziv za prihodnost. Nobenegadvoma pa ni bilo o tem, da sta depresija in znjo povezana samomorilnost v Sloveniji ve-lik nacionalni problem, ki bo za vsaj delnore{itev potreboval mnogo ve~ pozornosti inukrepanja, ne samo zdravnikov in zdravs-tvenih delavcev, pa~ pa celotne dru`be.

Zadnji sklop predavanj je bil namenjenprepre~evanju sr~no-ìlne bolezni in izme-njavi izku{enj pri izvajanju delavnic, ki pro-movirajo zdrav na~in ìvljenja. To je brezdvoma tematika, ki je zaradi raz{irjenosti“bolezni modernega ~asa” vedno znovavredna posebne pozornosti.

@al se je deèvno vreme nadaljevalo tudipo kon~anih predavanjih, zato je predvide-ni test hoje odpadel. Sicer pa se je ve~ini ude-leèncev è kar malo mudilo domov k svo-jim najdra`jim. Iz Kranjske Gore smo tuditokrat od{li z ob~utkom, da smo spet sli{aliveliko novega, in z upanjem, da se ob letuspet vidimo.

�


104


Letni kongres Svetovnega zdruènjastomatologov - FDI

Matja` Rode

Leto{nji kongres zobozdravnikov, ki sozdruèni v svoje svetovno zdruènje -FDI - je potekal od 1. do 5. oktobra

2002 v glavnem mestu Avstrije, na Dunaju.Za razliko od lanskega, ki je bil neposrednopo septembrskih dogodkih v Ameriki, je le-to{nji kongres potekal v pri~akovanju sank-cij proti Iraku in zgodilo se je, kar se do se-daj {e ni. Ira{kega zobozdravni{ega zdruè-nja, ki je kandidiralo, da bi postalo redni ~lanFDI, delegati iz 125 dràv ~lanic FDI na ge-neralni skup{~ini niso sprejeli medse!! [emed razpravo so sicer mnogi govorili, da sepolitika ne sme vplesti med zobozdravnike,pa se je vseeno zgodilo. Politika se tako {ekako me{a tudi v odlo~itve in strategijo FDI.To se je pokazalo tudi pri odlo~anju o na~i-nu predstavitve navzo~ih dràv na sve~anemodprtju. Lanskoletni {kandal, ko Malezijcina odprtju niso izobesili izraelske zastave, jeogrozil to tradicionalno navado organiza-torjev. Letos je zato generalna skup{~ina FDIsprejela sklep, da bo svetovna zobozdravni{-ka organizacija prirejala kongrese samo tam,kjer bodo vlade in politika omogo~ile sode-lovanje vsem, ki bi to èleli.

Kongres je potekal v modernem dunaj-skem Austria Centru, ki res omogo~a nemo-teno delo tudi pri tako velikem {tevilu ude-leèncev, kot se jih nabere na teh zobozdrav-ni{kih kongresih.

Stanovski del je potekal v dveh general-nih skup{~inah, na katerih so se zbrali dele-gati iz 125 dràv, ki so predstavljali stoma-tolo{ke sekcije, strokovna zdruènja in zbor-nice.

Slovenska ekipa je bila {tevilna, saj smobili v delegaciji avtor kot slovenski delegat,Evgenij Komljanec in prof. Far~nik kot na-mestnika in Margareta Bra~ko, prim. Vrbo-{ek, prim. Herman in Aleksander Velkov. Ta{tevil~nost ni naklju~na, saj smo Slovenciimeli res veliko dela. Poleg sodelovanja nasejah in na obeh generalnih skup{~inah smobili vabljeni in tudi sodelovali na sestankihraznih odborov. Sam sem ~lan odbora, ki

pripravlja ~im la`ji vstop v Evropsko unijozobozdravnikom iz dràv, ki so kandidatkeza vstop, in komisije, ki pripravlja enotna na-vodila za nekatere oblike strokovnega podi-plomskega izpopolnjevanja. Dejavni smobili tudi pri sestankih Evropskega zoboz-dravni{kega zdruènja, ki so potekali medsamim kongresom FDI. Poleg veliko govo-ri~enj in ne dovolj pripravljenih razprav, kiso v zadnjem ~asu, ko v FDI vstopajo novedràve, vedno bolj pogoste, smo delegatisprejeli nekaj pomembnih sklepov.

Med leto{njimi priporo~ili naj omenimpriporo~ila o podatkih, ki jih morajo vsebo-vati zobozdravni{ke kartoteke in ostali do-kumenti, priporo~ila o pomenu opozarja-nja na povezavo med ustnim in splo{nimzdravjem in predvsem priporo~ila o velikempomenu zgodnjega odkrivanja potencialnomalignih sprememb v ustih. Ponovno je bilapoudarjena izredno pomembna vloga kli-ni~nega zobozdravnika, ki lahko prvi odkrijezgodnje znake rakove ra{~e v ustni votlini,zato so razpravljalci poudarjali, da lahko zo-bozdravnika poimenujemo tudi “re{evalecìvljenja”, kar v primeru zgodnjega odkritjaraka v ustih tudi je.

Posebno sejo smo delegati iz Evrope pos-vetili tudi nostrifikacijam diplom, obvezno-sti, ki jo nalaga Evropska unija (EU) o sa-mostojni fakulteti za {tudij stomatologije, patudi mnogim problemom, ki so povezani spriznavanjem razli~nih specializacij s po-dro~ja zobozdravstva. Glavni namen specia-lizacij je pridobiti poglobljeno prakti~noznanje in obvladanje nekaterih ve{~in in po-stopkov, ne toliko poglobitev teoreti~negaznanja!! Prav zato so mnogi razpravljalciopozarjali na to, naj se programi specializa-cij ne spremenijo v akademsko-znanstvenoobliko podiplomskega {tudija.

V razpravi je bilo ponovno poudarjeno,da nevladne organizacije ne morejo dràvampredpisati pravil izobraèvanja. Strokovnain stanovska zdruènja morajo skrbeti za po-diplomsko izobraèvanje, podeljevati licen-

ce za delo ter usmerjati in voditi specializa-cije. EU ima mo`nost predpisovanja in nad-ziranja do- in podiplomskega {tudija in tegase morajo zavedati vse tiste dràve, ki si è-lijo, da bodo imeli njihovi zobozdravnikievropski certifikat svojega poklica.

Na za~etku strokovnega dela kongresa soorganizatorji pripravili otvoritveno slove-snost, ki je bila obarvana predvsem z glasbodruìne Strauss. Svoj nagovorni lon~ek - into ~asovno prav obilen - je pristavil tudipredsednik FDI, dr. Ratnanesan.

Naslednji dan so se pri~ela strokovna pre-davanja z vabljenimi predavatelji in takimi,ki so se za kratke referate prijavili kar sami.Prav letos je bilo opaziti, da so za organiza-torje nekateri vabljeni predavatelji predragiin tako kar nekaj znanih imen, ki so {e ne-davno tega predavala na kongresih FDI, le-tos ni bilo najti. Vzporedno z glavnim kon-gresom so kolegi iz ̂ e{ke in Madàrske pri-pravili v Austria Centru tudi svoja kongre-sa, na katera so lahko pri{li tudi vsi, ki so pla-~ali kotizacijo za kongres FDI.

Predavanja so zato potekala so~asno v ve~dvoranah. Sam sem se letos udeleìl pred-vsem tistih, kjer so avtorji poro~ali o razme-rah po svetu, ki lahko {e kako vplivajo na or-ganizacijo in izvajanje zobozdravstvenegavarstva. Podatki so v~asih prav grozljivi. VEtiopiji pride en zobozdravnik na 1,2 mili-jona prebivalcev, v Burkini Fasso na 200.000prebivalcev, v Izraelu pa na okoli 1.000 pre-bivalcev. Seveda je jasno, da je zato nemo-go~e pripraviti priporo~ila in navodila, ki bijih lahko uporabili vsi. Zanimivo je tudi, dapod okriljem FDI deluje kar nekaj komisijin odborov s {tevilnimi predstavniki razvi-tih in bogatih dràv ter zobozdravni{kihzdruènj, ki naj bi pripravljali strategijo zo-bozdravni{ke pomo~i za najrevnej{e prede-le po svetu. Neuradni izra~uni so pokazali,da so te komisije in odbori za potovanja, za-sedanja in modrovanja porabili na desetinetiso~ev dolarjev, vse, kar so se letos dogovo-rili, pa je, da bodo v enem od afri{kih prede-

105



lov pri~eli z zobozdravstveno preventivo priotrocih. Temu so namenili “kar” 4.000 do-larjev !!! V~asih je res prav mu~no poslu{atisprenevedanja in pleteni~enja teh ljudi.

Sijajno predavanje je pripravil tudi prof.Heyden iz [vedske, ki je ̀ e v uvodu povedal,da je po dolgih letih dela v stomatologiji kotu~itelj, raziskovalec in tudi praktik pri{el dospoznanja, da je o vsakem milimetru zobneploskve na vseh zobeh napisan è vsaj endoktorat znanosti, da so porabljeni milijonisredstev za raziskave, ki naj bi potrdile, da je{~etkanje od dlesni proti zobem bolj{e kot

Parodontalne raziskaveUro{ Skaleri~

od zob proti dlesnim, in spoznal je tudi, daso najbolj{a za{~ita za zobe dobri geni! Izred-no je poudarjal, da je vse preve~ predklini~-nih raziskav, od katerih lahko potem klini~-ni zobozdravnik pri svojem delu porabi lemalo{tevilne, in na koncu je {e dodal, da bise moralo predavateljem, ki le govorijo “excatedra” in tega potem ne delajo tudi prak-ti~no, prepovedati nastopati na pomembnihkongresih, saj je znanost pogosto v nasprot-ju z resni~nostjo!!

V prostorih Kongresnega centra je bilaorganizirana tudi dentalna razstava, ki letos

ni ponujala ~esa povsem novega.Zaradi obilice sestankov, ki sem se jih

udeleìl, si Dunaja, ki ga è kar dobro poz-nam, nisem kaj dosti ogledal. Kljub temusem se vsak dan sprehodil od [tefanove ka-tedrale mimo Grabna in Hoffburga ter po-novno uìval v tisti posebni, za Dunaj takozna~ilni me{anici zgodovine, tradicije in so-dobnosti, ki jo tudi {tevilni nam znani jezi-ki, ki jih je sli{ati {e zlasti na ulici Mariahil-ferstrasse, ne morejo izni~iti.

�

Organizator leto{nje konference Prof.dr. Steven Offenbacher (ZDA) v razgo-voru z organizatorjem 13. konferenceleta 2005 prof. dr. Uro{em Skaleri~em..............................................

Znana profesorja dr. Steven Offenbac-her in dr. Ray Williams sta organizi-rala pod pokroviteljstvom tovarne

Proctor&Gamble è 12. mednarodno kon-ferenco o parodontalnih raziskavah, ki je po-tekala od 5. do 9. junija 2002, v Chapel Hil-lu, Severna Karolina, ZDA. Konference se jeudeleìlo okrog 180 raziskovalcev na po-dro~ju parodontologije iz ZDA, Evrope inJaponske. Leto{nja konferenca je imela na-slov: Molecular determinants of risk.

Prvi dan so bila predavanja posve~ena ge-netskim razmeram za ugotavljanje tveganjaza nastanek parodontalne bolezni, kjer soavtorji ugotavljali, da je v ustih ~ez 700 bak-terij, od katerih je mogo~e kultivirati samopolovica. Na dana{nji stopnji razvoja oral-ne mikrobiologije ni znano, kak{na je vlogapri nastanku vnetja obzobnih tkiv tistih 50odstotkov bakterij, ki jih danes nismo spo-sobni kultivirati.

B.J. Paster (ZDA) je predstavil metodomikrotesta na osnovi 16s rRNA, ki bo omo-go~ala so~asno odkrivanje 500 bakterijskihvrst iz ustne votline.

P.N. Papapanau (ZDA) pa je v lepem pre-gledu pokazal, da zaenkrat lahko za 3 bak-terije potrdimo, da so vzro~no povezane zagresivnim parodontitisom. To so: Porph-yromonas gingivalis, Actinobacillus acti-nomycetemcomitans in Bacteroides forsyt-hus.

L. Diatchenko (ZDA) pa je prikazalamo`nosti subtrakcijskega DNA kloniranja,ki je zelo uspe{no za ugotavljanje genov, ki

se regulirajo pod razli~nimi fiziolo{kimi inpatolo{kimi pogoji.

D.F. Kinane ([kotska) je predstavil teo-rijo, da velikost vnetnega infiltrata in velikaprisotnost plazmatk nakazuje sprejemljivostpacienta za razvoj parodontitisa.

R. Genco (ZDA) pa je v laboratorijskihraziskavah pokazal, da interakcija med pa-rodontalno patogenimi bakterijami in ma-krofagi lahko ob prisotnosti oksidiranegaLDL pripelje do nastanka “gobastih” celic inza~etka ateroskleroti~nega procesa. V atero-mih pri reseciranih aortah so na{li parodon-talno patogene bakterije v 44 odstotkih ci-tomegalovirus pa “samo” v 38 odstotkih.Bakterija Porpyhromonas gingivalis vstopav endotelijske celice, povzro~a agregacijotrombocitov in raztrganje fibrozne kapice naarterijskih plakih.

J. Beck (ZDA) je poro~al, da je prisot-nost vnetja obzobnih tkiv, predvsem njego-va aktivna oblika, ki se klini~no kaè kot kr-vavitev na sondiranje, povezana k s povi{a-nimi vrednostmi s ICAM (ìlni stres), kottudi z povi{animi vrednostmi CRP v seru-mu (marker akutnega sistemskega vnetne-ga odgovora). Tudi po uskladitvi z drugimimedicinskimi, biolo{kimi in sociolo{kimiparametri ostaja aktivna parodontalna bo-lezen dejavnik tveganja za nastanek kardio-vaskularne bolezni.

J. Ebersole (ZDA) je prav tako opazovalmarkerje akutnega vnetja v serumu pri pa-cientih s parodontatlno boleznijo in ugoto-vil povi{ane vrednosti CRP, haptoglobuli-

na in fibrinogena pri pacientih z bolj napre-dovano obliko bolezni.

H. Kurimatsu (ZDA) je v lepi raziskaviprikazal, da interakcija med Porphyromo-nas gingivalis z LDL vodi do nastanka ok-sidacije in agregacije LDL.

K. Bogges (ZDA) je v petletni {tudiji, kjerso opazovali 5.400 ènsk ugotovila, da so

�


106


ènske z zmernim in napredovanim paro-dontitisom imele bistveno ve~ prezgodnjihporodov in preeklampsije. V 16 odstotkih sov fetalni krvi odkrili IgM protitelesa protibakterijam v obzobnih oblogah matere (Pre-votella intermedia, Bacteroides forsythus inTreponema denticula). Izgleda, da vi{ja ra-ven protiteles matere {~iti zarodek pred temibakterijami.

M. Curtis (V. Britanija) pa ni na{el pove-

zave med parodontalno boleznijo in prez-godnjim porodom pri nose~nicah v Londo-nu. Mo`na razlaga je, da so ti rezultati po-sledica dejstva, da so bile nose~nice v Lon-donu azijskega porekla, v ameri{ko raziska-vo pa so bile vklju~ene predvsem ~rnke.

Med glavnimi predavanji in v odmorihje potekala intenzivna strokovna razpravatudi ob razstavljenih posterjih, ki so obrav-navali razli~ne mikrobiolo{ke in imunolo{-

ke aspekte parodontalne bolezni in vplivanjenega zdravljenja na sistemsko zdravje pa-cientov.

Podpisanemu mi je bilo na seji o`jega od-bora Skupine za parodontalne raziskaveMednarodne zveze za stomatolo{ke raziska-ve izkazano zaupanje in poverjena organi-zacija 13. mednarodne konference o paro-dontolo{kih raziskavah, ki bo na Bledu, ju-nija leta 2005. �

Samomor na sti~i{~u genov in okoljaSa{ka Ro{kar

Med 9. in 12. majem 2002 se je v Por-toroù odvijala druga mednarod-na konferenca Samomor na sti~i{-

~u genov in okolja, ki so jo organizirali In-{titut za varovanje zdravja Republike Slove-nije, Dràvni svet Republike Slovenije, In-{titut za psihiatrijo na Maudsleyu in Univer-za v Gentu. Konference se je udeleìlo ve~kot sto priznanih strokovnjakov iz Sloveni-je in celega sveta, ki so s svojimi raznolikimiin odli~nimi prispevki poskrbeli za promo-cijo suicidologije, {e posebej pa sodobne de-litve dejavnikov tveganja na genetske, okolj-ne in preplet le-teh. Poleg predavanj so bileorganizirane tudi delavnice, ki so jih mode-rirali vodilni svetovni strokovnjaki s teh po-dro~ij.

Kongres se je uradno za~el 9. maja s sve-~anim odprtjem v Pretorski pala~i v Kopru,kjer so udeleènce pozdravili Dino Pucer,ùpan mestne ob~ine Koper, gospa [tefkaKu~an, Tone Hrovat, predsednik Dràvne-ga sveta Republike Slovenije, in Andrej Ma-ru{i~, direktor In{titut za varovanje zdravjaRepublike Slovenije in organizator kongre-sa. Vsak izmed slavnostnih govornikov jepoleg dobrodo{lice udeleèncem izrazil {esvoja pri~akovanja in ̀ elje glede kongresa inprihodnosti raziskovanja ter preventive napodro~ju suicidologije. Ob spremljavi pri-jetnih zvokov klavirja in violine se je kon-gres lahko zares za~el.

V petek, 12. maja, so bili na programu{tirje sklopi predavanj in dve delavnici, ki stapotekali vzporedno. Prvi sklop vabljenihpredavanj “Samomorilno vedenje skozi pro-stor in ~as” je pri~el dr. Andrej Maru{i~ (Slo-

venija), ki je govoril o zgodovini samomo-rov. Sledil je dr. Dinesh Bhugra (Anglija) ssvojim prispevkom o samomoru indijskihèna v ~asu britanskega imperija. V nadalje-vanju je prof. Anne Farmer (Anglija) govo-rila o genetskih dejavnikih tveganja za samo-mor. V svojem predavanju je izpostavila ge-netske dejavnike kot enega izmed mo`nihvzrokov za obse`no variiranje samomoril-nega koli~nika po Evropi. Predavanja ob od-prtju konference je zaklju~il prof. StephenPlatt ([kotska). Predaval je o vplivih okoljav odnosu do samomora in namerne samo-po{kodbe. Izpostavil je tudi dejstvo, da je po-leg dru`benoekonomskih dejavnikov po-membnih {e vrsto drugih dejavnikov, kotnpr. kulturne norme in vrednote ter kako-vost zdravstvenih uslug.

V nadaljevanju sta sledila vzporednasklopa predavanj. Prvi sklop predstavitev jebil usmerjen na “Genetske dejavnike za sa-momorilno vedenje”, v drugem sklopupredstavitev z naslovom “Na sti~i{~u samo-morilnega vedenja in dru`be” pa je bil go-vor predvsem o dru`benokulturnih dejav-nikih tveganja za samomor.

Prvo predavanje o genetskih dejavnikihje imel dr. Dan Rujescu (Nem~ija), ki je go-voril o sistemati~nem presejevanju seroto-nergi~nih genov pri samomorilnem vedenju.Predstavil je izsledke {tudije, v kateri so pri-merjali 150 psihiatri~nih bolnikov s 320zdravimi osebami. [e posebej je opozoril napolimorfizme ABCG1, TPH, 5HT1B in5HT2A. V nadaljevanju je v svojem prispev-ku tudi dr. Courtet iz Francije govoril o se-rotonergi~nih genih kot o mo`ni molekular-

ni bazi genetske ranljivosti za samomor. Sle-dila je dr. Jasminka [tefulj iz Hrva{ke, ki jepredavala o povezanosti med genom TPHin samomorilnim vedenjem. Predstavila jetudi izsledke raziskave, ki je pokazala, da jepomen tega gena bolj izstopajo~ pri starej-{ih ènskah. Prof. Peter Mcguffin (Anglija)je v nadaljevanju predstavil rezultate Mole-kularne genetske {tudije samomorov v Slo-veniji. Sklop predstavitev o genetskih dejav-nikih tveganja za samomor je zaklju~ila dr.Anholcer Binczycka (Poljska), ki je govorilao biolo{kih markerjih agresivnosti.

Tema drugega sklopa predavanj je bila“Na sti~i{~u samomorilnega vedenja indru`be”. Predavali so naslednji predavate-lji: dr. Anholcer Binczycka, dr. Renee Good-win (ZDA), prof. Martina Tomori (Slove-nija), dr. Ico Maremmani (Italija), RobertOravecz (Slovenija) in doc. Eduard Pavlo-vi} (Hrva{ka). Predavanja v tem sklopu sobila zelo zanimiva in raznolika. Pokrivala sorazli~na podro~ja samomorilnega vedenja.Med drugim je bil govor o samomoru naPoljskem kot o indikatorju socialne dezin-tegracije, o kompleksu manjvrednosti in sa-momorilnih poskusih med mladostniki, otveganju med adolescenti - zdravljenimi vpsihiatri~nih ustanovah - in adolescentinasploh, o analizi diskurza v suicidologiji, osamomorih in drugih nasilnih smrtih v po-vojnem obdobju na Hrva{kem ter o samo-morilnem razmi{ljanju med odvisniki od he-roina.

Popoldne je sledil drugi sklop vabljenihpredavanj z naslovom “Samomor v medici-ni ali izven nje”. Prvi je predaval prof. John

107



Mann (ZDA), ki je govoril o samomorilno-sti in o biolo{kih spremembah noradrener-gi~nega sistema ter o osi hipotalamus - hi-pofiza - adrenalna `leza v stresnih pogojih.Naslednja na programu sta bila dr. KevinGournay (Anglija) in dr. Ulrike Schmidt(Anglija). Prvi je predaval o samomoru medin po bolni{ni~ni oskrbi, dr. Schmidt pa jegovorila o samomoru pri osebah z motnja-mi hranjenja. Zadnje vabljeno predavanje,ki bi ga moral imeti dr. Jan Neeleman (Ni-zozemska), je àl odpadlo zaradi zdravstve-nih razlogov.

Pozno popoldne sta bili na programutudi dve delavnici. Prva delavnica, ki jo jemoderiral dr. Kevin Gournay, je bila na temo“Obravnavanje samomorilnega tveganja vbolni{nicah”. Delavnica je bila osredoto~e-na na delo psihiatri~ne medicinske sestre, naklini~no ocenjevanje samomorilne ogroè-nosti v urgentni medicini in klini~no ugo-tavljanje samomorilnega tveganja med mla-dimi. Druga delavnica je obravnavala “Pre-pre~evanje samouni~evalnega vedenja primotnjah hranjenja”. Govora je bilo o obrav-navanju tveganja na oddelku za motnje hra-njenja v Ljubljani, o anoreksiji nervozi zzgodnjim za~etkom in o samouni~evalnemvedenju pri bolnikih z motnjami hranjenja.Delavnico je moderirala dr. Schmidt.

Vzporedno s predavanji in delavnicamiso bili v petek predstavljeni tudi {tirje po-sterji. Zve~er je sledilo prijetno druàbno

vzdu{je med ve~erjo za vse udeleènce in obplesu do poznih ve~ernih ur.

Sobotni program se je za~el s tretjim de-lom vabljenih predavanj. Za~el je dr. Wolf-gang Rutz (Nem~ija), ki je predstavil rezul-tate svoje Gotlandske {tudije kot enega naj-bolj odmevnih preventivnih posegov na po-dro~ju samomorilnosti. Nadaljeval je prof.Peter McGuffin, ki je predaval o genetskemmodelu tveganja samomorilnega vedenja.Sklop vabljenih predavanj sta zaklju~ila prof.Kees van Heeringen (Belgija), ki je govoril opsihobiolo{kem modelu samomorilnosti, inprof. Onja Tekav~i~ Grad (Slovenija), ki jepredavala o àlovanju svojcev po samomo-ru. Tako se je mednarodno sre~anje za~eloin kon~alo z vabljenima predavanjema obehna{ih svetovno uveljavljenih suicidologov.

Sledila je {e tretja delavnica “Splo{nizdravniki in prepre~evanje samomora”, kijo je moderiral dr. Wolfgang Rutz. Predstav-ljeno je bilo klini~no ocenjevanje samomo-rilne ogroènosti v splo{ni/druìnski medi-cini, klini~no ugotavljanje samomorilnegatveganja med mladimi ter predoziranje s he-roinom kot samomorilno vedenje.

Vzporedno z delavnico je potekal tudizadnji sklop predstavitev na temo “Dejav-niki tveganja za samomorilne misli in vede-nje”. Prvi je predaval dr. Zoltan Rihmer(Madàrska), ki je govoril o hierarhi~ni kla-sifikaciji dejavnikov tveganja za samomor.Sledil mu je dr. Jürgen Brunner s svojim pris-

pevkom o holesterolu in samomoru. V na-daljevanju je dr. Renee Goodwin govorila opovezanosti respiratornih bolezni in samo-mora, dr. Dodi Babi~ pa o samomoru in voj-ni na Hrva{kem. Sledil je dr. Janos Csorba(Madàrska) s svojim prispevkom o depre-sivnih in nedepresivnih adolescentih. Zad-nja na programu pa sta bila dr. Brita Wah-lin ([vedska), ki je predavala o samomoril-nih nagnjenjih pri bolnikih s Huntingtono-vo horeo, in dr. Vesna [endula Jengi~ (Hr-va{ka) s svojim prispevkom o samomorumed sodnomedicinskimi pacienti.

Sre~anje smo sklenili s kratkim izletom zribi{ko ladjo ob slovenski obali in z odlo~i-tvijo, da se bo {e tretje sre~anje kot bienalepotekalo v Sloveniji (od 13. do 16. maja2004) pod naslovom “Suicide as PrematureMortality” (Samomor kot prezgodnja umr-ljivost), vsa naslednja pa se bodo odvijala posvetu. ̂ ez dve leti se bomo tudi konstituira-li kot uradno zdruènje suicidologov “Sui-cide: Interplay of genes and environment”(Samomor na sti~i{~u genov in okolja). Or-ganizacijo ~etrtega kongresa leta 2006 v Gen-tu (Belgija) je ̀ e prevzel prof. Kees van Hee-ringen.

Sre~anje so omogo~ili: Lundbeck Phar-ma d. o. o., Eli Lilly, Pfizer, Pharmacia En-terprises, Novartis, Hermes, Servier Pharma,Janssen Cilag, Medicopharmacia, Krka d. d.

�

Sre~no 2003!





108


Poklicna astma, rak in deloTihomir Ratkajec

V Barceloni je od 10. do 14. septembra2002 potekal 16. mednarodni simpo-zij o epidemiologiji v medicini dela.

En dan so posvetili poklicni astmi (The JackPepys Symposium on the prevention of Oc-cupational Asthma), ostale pa ènskam (3rd

International Conference on Women’sHealth: Occupation, Cancer and Reproduc-tion). Simpozij je bil nedale~ od olimpijskevasi, v Pompeu Fabra Universitiy, ki je pre-senetljivo uspela arhitektonska sinteza stareuniverze in novih arhitektonskih re{itev.Odprtja sta se udeleìla {panska ministricaza zdravje in minister za zdravje Katalonijeter s tem pokazala pomembnost simpozija.

Na simpoziju so bili predstavljeni rezul-tati ve~ kot 300 raziskav, v obliki ustnih pred-stavitev in posterjev. Od {tevilnih strokov-nih zanimivosti bom opisal le nekatere, sajvseh predstavitev ni bilo mo`no niti sprem-ljati.

Statisti~ne metode v ocenimodela izpostavljenost -bolezen

Statisti~ne metode v oceni modela izpo-stavljenost - bolezen, ki se prikaèjo kot kri-vulje, veliko prispevajo k razumevanju re-zultatov raziskav v epidemiologiji. Analizakrivulje se razlikuje od ocene tveganja (riskassesment), ki povezuje izpostavljenost de-javnikom delovnega okolja in bolezen, ven-dar zahteva kvantitativne meritve predvsembiolo{kih materialov delavca. Analiza krivu-lje izpostavljenost - bolezen se opira naspremljanje podatkov o zbolevnosti in umr-ljivosti delavcev skozi ~as, dobljenih s ko-hortnimi {tudijami. Analiza zajema rate ra-tio, kumulativno ekspozicijo. Avtor je pred-stavil razliko v tveganjih (rate ratio), ~e seuporabljajo razli~ni modeli analiz (log-li-nearna analiza, plato vi{jih ekspozicij, log-log analiza, kategori~ni modeli). Pomembenje tudi izbor prese~nih to~k (cut-point) inoblike krivulje izpostavljenost - odgovor kotfunkcije kontinuirane ekspozicije (Steen-land K, National Institut of OccupationalSafety and Health; USA).

Poklicna astmaZanimiva je bila ugotovitev, da s pove~a-

njem ekspozicije (pove~anjem doze) velikimmolekulam ìtne moke strmo nara{~a sen-zibilizacija pri atopikih, sicer praga nastan-ka senzibilizacije ni mo`no dolo~iti. Ocenju-jejo, da je bazalna senzibilizacija pri 4 od-stotkih oseb (Heederik C, TNO ACEA, Ni-zozemska).

Pove~ano tveganje za poklicno astmobodo imeli delavci v ~istilnicah in hi{niki(OR=1,7), v predelavi plastike in gume(OR=1,9), v proizvodnji in obdelavi kovin(OR=1,5), barvanju (OR=3,2). Tveganjesloni na rezultatih multicentri~ne {tudije, kije zajela 20.225 delavcev iz 19 industrijskihdràv (Zock JP; Kogevinas M).

Pri oceni delovne nezmo`nosti astmati-kov je potrebno oceniti vpliv delovnih po-gojev (prah, izpostavljenost kemikalijam, fi-zi~no delo, temperaturne spremembe, sla-ba organizacija dela in zakajeno okolje(Blanc PD).

V eni od raziskav so poro~ali o pove~aniincidenci du{enja, ka{lja in vnetja nosu prifrizerjih, v drugi raziskavi pa o pogostej{i ast-mi pri zaposlenih gospodinjah (Brisman J;Medina M). Prevalenca astme pri pekih jeod 4- do 10-odstotna; ve~ja je pri pekih, kiopravljajo delo z listnatim testom in pri pe-kih v tradicionalnih pekarnah v primerjaviz industrijskimi pekarnami (Braeckman). VBritaniji je okrog dva milijona ljudi zapo-slenih v zdravstvu. Pojav poklicne astme prinjih je v porastu: od 49 primerov na milijonv letu 1992 na 80 primerov na milijon leta1998. Astma se pogosto pojavlja pri medi-cinskih sestrah in tehnikih, ki delajo s po-skusnimi ̀ ivalmi. Najpogostej{i vzrok je glu-taraldehid (pra{ek za rokavice, ki je verjet-no iritans in ne senzibilizator) ter lateks (McDonald, {tudija SWORD).

Konsistentni so rezultati o neposrednipovezavi ravni izpostavljenosti in poklicneastme pri delu z laboratorijskimi ìvalmi,moko, amilazo alfa (pri pekih), bakterialnoamilazo (v proizvodnji detergentov), z acidanhidridom in izocianati v drugih industri-jah. Tveganje je ve~je pri atopikih, ~e je ve~-

ja intenzivnost izpostavljenosti, pri fenoti-pu HLA in kadilcih. Rezultati raziskav ka-èjo, da je astmo mo`no prepre~iti z zmanj-{anjem ravni izpostavljenosti, z uvajanjemnizkoproteinskih nezapra{enih rokavic(zmanj{anje alergije na lateks pri zdravstve-nih delavcih), z uvajanjem prahu z encimi vprocesu proizvodnje detergentov, dekapu-lacijo encimov v granule, s stalnim nadzo-rom zraka v obratih, higienskimi standardiprostorov, nadzorom zaposlenih, izobraè-vanjem zaposlenih in pravilnim informira-njem ter s prikazom ekonomskega izra~unao smiselnosti ukrepov v podjetjih (Taylor).

Ocena izpostavljenostiOcena izpostavljenosti je skupinsko delo,

v katerem sodeluje ve~ strokovnjakov (in-ènir varstva pri delu, zdravnik medicinedela in epidemiolog). Ima {tiri korake: obiskpodjetja z intervjujem delavcev, definiranjedelovne periode (v vrstici) in ekspozicije (vstolpcu), definicijo kodiranja in kodiranjeizpostavljenosti s konsenzom strokovnjakov(Bourgkard E).

Struktura francoskega modela izpostav-ljenosti (Job Exposure Matrix-JEM), imeno-vanega SUMEX, je naslednja: v stolpcih sovrste kemikalij, v linijah so definirana delapo poklicih in nomenklaturi, v celicah soekspozicijski pokazatelji (verjetnost, inten-ziteta in trajanje) (Goldberg M).

Strategija ocene izpostavljenosti mora te-meljiti na matrici izpostavljenosti (JEM), kimora biti enotna za vsa delovna mesta in semora voditi po homogenih ekspozicijskihskupinah (HEGs). Podatki se morajo zbira-ti letno (geometrijska sredina), delovna zgo-dovina se mora povezovati z JEM in sprem-ljati se mora individualna kumulativna eks-pozicija ter “vr{na” nevarna ekspozicija. Pritem se pojavljata dve dilemi. Ali imeti enegaali ve~ JEM za posamezne skupine dela? Alioceno izpostavljenosti utemeljiti na analizizraka (kakor je to v USA) ali analizi urina,kakor je to v Nem~iji?

Za poklicno astmo so predlagali posebenJEM. Izpostavljenost so opredelili z 18 kate-gorijami, {kodljive snovi pa razdeli v 3 sku-pine (high molecular weigt - HMW, low

109



molecular weigt -LMW, in me{anico sno-vi. V drugem koraku so delo umestili v JEMali se posluìli ocene strokovnjaka o izpo-stavljenosti. Klju~no vpra{anje se je nana{a-lo na prah, pline, pare, hlape, ekstremne kli-matske pogoje in akcidentalne vdihe snovina delu.

Rak pri ènskah in deloDosedanje raziskave so pokazale, da za-

poslene ̀ enske v servisnih dejavnosti zbole-vajo za rakom naslednjih organov: v zdravs-tvu, kjer so izpostavljene antineoplasti~nimzdravilom, anestezijskim plinom, ionizira-jo~emu sevanju in virusom (mehur, mo`ga-ni, dojka, plju~a, levkemije in limfomi); vkozmetiki zaradi izpostavljenosti barvam zalase, razpr{ilom, formaldehidu (mehur,mo`gani, plju~a, ovarij, levkemija in limfo-ma); v restavracijah in kuhinjah zaradi dimacigaret in dima pri pripravi hrane (mehur,cerviks, ezofagus, plju~a); v ~istilnicah zaradikarbontetraklorida, trikloretilena, tertraklo-retilena in topil (mehur, cerviks, ezofagus,ledvice, jetra, plju~a, ovarij, pankreas); v in-dustriji plastike in gume zaradi vinilklorida,benzena, bifenila (mehur, mo`gani, dojka,plju~a, levkemije in limfoma); v proizvod-nji elektronike zaradi topil, kovinskih par(mo`gani); v proizvodnji pohi{tva, kjer soprisotna topila, prah lesa, lepila, formalde-hid (pankreas, sinusi); v proizvodnji vozilzaradi barv, topil, mineralnih olj, kovinskihpar (plju~a, èlodec); v proizvodnji azbest-ne obleke in pri barvanju tekstila (biliarnitrakt, mehur, levkemija, plju~a, limfom, me-zoteliom); v kmetijstvu zaradi uporabeumetnih gnojil, pesticidov, son~nega seva-nja, zoonoti~nih virusov (mo`gani, vrat ma-ternice, òl~nik, jetra, limfoma, multiplimielom, ovarij, èlodec).

Iz ZDA poro~ajo, da je 10 odstotkov rakaplju~, 30 odstotkov raka mehurja in 30 od-stotkov levkemij v zvezi z delom.

Razmerje obetov (OR) za kroni~no mie-loidno levkemijo je v povezavi z izpostavlje-nostjo organskim topilom (Bjork J).

Da je rak plju~ v povezavi z izpostavlje-nostjo dizelskemu gorivu, ni bilo potrjeno v{tudiji na rudarjih v Veliki Britaniji (MillerBG). Mo{ki in ènske, ki so bili izpostavlje-ni prahu z vsebnostjo kroma, so imeli zna-~ilno ve~je tveganje za rak plju~ (multicen-tri~na {tudija v {estih dràvah srednje invzhodne Evrope) (Szeszenia Dabrowska N).Ve~je tveganje za melanom so imele zobneasistentke (ìvosrebrne spojine), delavke na

bencinskih ~rpalkah (policikli~ni aromati)in delavke v kmetijstvu (arzenik v pestici-dih). [tudija je zajela ve~ kot milijon ènskna [vedskem (Perz Gomez B).

Zaklju~ek1. Ko sem spremljal rezultate raziskav o oce-

ni izpostavljenosti (angl. exposure asses-sment) sem pri{el do zaklju~ka, da jemo`no tudi pri nas razviti tak{no meto-do ocene. Pri razvoju te metode bi upo-rabili nekatere segmente ̀ e uveljavljenihmetod ocenjevanja delovnih mest v Slo-veniji (OADM, okvirna analiza), rezul-tate meritev obremenitev v okolju (npr.koncentracije {kodljivih snovi) in prisot-nosti drugih vplivnih dejavnikov (npr.{tevilo no~nih izmen na mesec ali naleto). Tako bi za vsako delovno mesto iz-delali matrico izpostavljenosti (Job Expo-sure Matrix), ki bi jo potem povezovali zdelavcem. Vsak specialist medicine delabi moral razpolagati s tak{no matrico zadelavca, ko pride ta na redni zdravni{kipregled. Matrica izpostavljenosti bi mo-rala biti tudi del kohortnih {tudij.

2. Ker so rezultati raziskav v svetu pokazalipovezavo rakastih bolezni z delovnimipogoji, je smiselno podpirati in za~eti ra-ziskave, ki bodo spremljale posameznepoklicne skupine delavcev, ki so izpostav-ljene kancerogenim snovem. Specialistmedicine dela si mora prizadevati, da bise prenehale uporabljati kancerogenesnovi v okolju delavcev, za katere skrbi(je njihov poobla{~eni zdravnik).

3. Simpozij o astmi je potrdil, da je dolo~endel astme poklicnega izvora. Zaradi tegabi se specialist medicine dela moral vklju-~iti v zdravljenje astme pri delavcu tako,da bi vplival na podjetje, ki bi moralo ~imprej umakniti {kodljivi alergogen iz de-lovnega okolja, in da bi pomagal pri raz-poreditvi na drugo ustrezno delovno me-sto. Podjetju bi moral prikazati tudi eko-nomski pomen umaknitve inkriminira-nega alergena iz okolja (manj zbolelih zaastmo, manj prestavitev na drugo delo,kraj{i in manj pogosti bolni{ki dopusti).

�

Errata corrigePri ~lanku o 50-letnici bronhoskopije

na Golniku v zadnji {tevilki revije Isis (Isis11/2002, str. 64-66) je pri{lo do neljubenapake. Lektorski popravek, ki je sku{alrazloìti kratico BAL, se je nana{al na raz-lago kratice, kot je zapisana v Pravopisumedicinskih izrazov (British antilewisite).@al v omenjenem pravopisu ni navedentudi drug pomen iste kratice: BAL v bron-hoskopiji pomeni namre~ “bronheoal-veolarni izpirek”. Za neljubo napako seuredni{tvo vljudno opravi~uje vsem pri-zadetim.

50. obletnica bronhoskopije v SlovenijiMednarodno sre~anje respiratornih en-doskopistov10.-12. oktober 2002, Golnik, Brdo priKranju

OBVESTILOObve{~amo vse sodelujo~e na minu-

lem zgoraj naslovljenem sre~anju in {ir{ostrokovno javnost, da je pri posterju ozgodovini bronhoskopije na Golnikupri{lo do neljube tipkarske napake v na-slovu, kjer je namesto krajevne opredeli-tve zgodovinskega prikaza zapisana Slo-venija namesto Golnik. Pravilni naslovposterja se torej glasi: Zgodovina bron-hoskopije na Golniku (History of bronc-hoscopy at the Golnik hospital and someturning points worldwide). Abstraktomenjenega posterja je s pravilnim naslo-vom objavljen v:

Endoskopska revija 2002;7(18):69.Za napako se vsem prizadetim in za-

slu`nim bronhoskopistom v Sloveniji is-kreno opravi~ujemo.

Avtorici postra: Sa{a Zupani~,Tatjana Martinjak


110


Slovenska podru`nica podjetja ScheringAG je v Golf Arboretumu v Vol~jemPotoku 17. oktobra 2002 pripravila

predstavitveni simpozij novega ultratanke-ga estrogenskega oblià za sedemdnevnohormonsko nadomestno zdravljenje(HNZ). V uvodnem predavanju je prof. dr.Helena Meden Vrtovec, dr. med., vi{jaznanstvena svetnica, strokovna direktoricaSPS Ginekolo{ke klinike Klini~nega centrav Ljubljani, poudarila, da so za nekatere ̀ en-ske simptomi menopavze sredi dejavnegaìvljenja lahko zelo neugodni, zato je mednasprotujo~imi si izsledki raziskav o stran-skih vplivih HNZ potrebno vsako pacient-ko obravnavati individualno. Prof. Medeno-va je predstavila {tevilne {tudije o HNZ (npr.NHS, HERS, PHASE, MORE, WHI…) inpoudarila, da je treba podatke razsodnouporabiti glede na rezultate raziskav (EBM- Evidence Based Medicine). Kakorkoli è,{tudije so nedvomno pokazale, da HNZ pre-pre~uje pojav osteoporoze, zlomov kosti,kolorektalnega raka in morda tudi demen-co. Dokazane slabosti HNZ pa so pogostej{ikaridovaskularni in tromboemboli~ni za-pleti, bolezni ̀ ol~nika ter rak dojke. Pomem-bno je vedeti, da se rak dojke pogosteje po-javi le pri tistih ̀ enskah, ki jemljejo HNZ ve~kot pet let, vendar pa je umrljivost zaradiraka dojke pri jemalkah HNZ manj{a, kerje, zaradi rednih pregledov dojk, rak odkritv zgodnej{i fazi bolezni. Sedanje strokovnostali{~e slovenskih ginekologov priporo~a

HNZ pri vseh ènskah z izraènimi nevro-vegetativnimi simptomi in urogenitalnoatrofijo ter za preventivo osteoporoze priènskah s pove~anim tveganjem. Preventi-va kardiovaskularnih bolezni pri ènskah spove~anim tveganjem (npr. kadilke) ostaja{e odprto vpra{anje.

Mag. Damir Frani}, dr. med., zasebni gi-nekolog iz Roga{ke Slatine, je predstavil vlo-go razli~nih estrogenov in na~in njihove a-plikacije v HNZ ter poudaril prednostitransdermalnih sistemov (oblièv). Pritransdermalni aplikaciji ni prvega prehodaestrogenov skozi jetra, zato ugoden klini~niu~inek HNZ doseèmo è z ni`jimi dozamiestrogenov, kar bi lahko bilo ugodno gledenevarnosti razvoja raka dojke. Mag. Frani}je tudi v {tevilkah prikazal, kak{no je abso-lutno tveganje za razvoj raka dojke: preva-lenca raka dojke pri 70-letnih ̀ enskah je 63/1.000 ènsk; pri ènskah, ki jemljejo HNZ 5let, je prevalenca 65/1.000; pri ènskah, kijemljejo HNZ 10 let, pa 69/1.000. Absolut-no tveganje je torej majhno. Zato je potrdilmoderen individualen pristop pri obravna-vi ènske s perimenopavzalnimi teàvami,kjer je pacientko potrebno obravnavati ce-lostno (holisti~no), ter poudaril, da je “ab-solutna kontraindikacija za HNZ nenatan-~en in povr{en pregled ènske”.

Moderatorka simpozija, prim. mag.Alenka Pretnar Darovec, dr. med., z Gine-kolo{ke klinike Klini~nega centra v Ljublja-ni je nato povabila prof. dr. Bernda Duester-berga iz podjetja Schering AG, Nem~ija, daje predstavil klini~ne zna~ilnosti ultratanke-ga estrogenskega oblià. Prof. Duesterbergje povedal, da so v {tudijah ugotovili, da ̀ en-ske zelo dobro sprejemajo sedemdnevne ob-liè in vztrajajo pri njihovi uporabi, saj imaultratanki obli` izjemno izbolj{ano adheziv-nost (93 odstotkov oblièv ostane prileplje-nih na koò tudi po sedmih dneh), z redki-mi draènji koè in bolj{im kozmeti~nimu~inkom. Uspe{nost odpravljanja vro~in-skih navalov z ultratankim estrogenskim ob-

lièm je primerljiva s peroralnimi prepara-ti, prav tako je dokazan ugoden u~inek zaohranjanje kostne mase, zato so ti obliì in-dicirani pri odpravljanju vazomotornihsimptomov in urogenitalne atrofije ter zapreventivo osteoporoze.

Prof. dr. Christian Kainz, dr. med., z uni-verze na Dunaju, je predstavil mo`nosti upo-rabe intrauterinega sistema z gestageni obHNZ v perimenopavzi. Intrauterini sistemz gestageni, ki delujejo le lokalno, je sicer pri-marno kontracepcijsko sredstvo, vendarhkrati za{~iti endometrij ob estrogenskemHNZ. Zato se lahko uporablja hkrati z es-trogensko terapijo (peroralni pripravki aliobliì) za kontinuirano kombinirano HNZv pre- in pomenopavzi. Prof. Kainz je opo-zoril na morebitno prednost HNZ s samimiestrogeni, ob za{~iti endometrija z lokalnodelujo~imi gestageni, v lu~i pojavnosti rakana dojki, katerega razvoj je verjetno odvisenpredvsem od gestagenov.

Novi hormonski obli` predstavlja po-membno novost v izbiri HNZ in {iri mo`-nosti za ve~jo uporabo HNZ v Sloveniji. No-vost je dobrodo{la tako za {ir{o izbiro ob pr-vem predpisovanju HNZ kot tudi za tisteènske, ki imajo ob drugih oblikah HNZ po-gostej{e stranske u~inke. Z novo mo`nostjov izbiri bo la`je zagotoviti individualni pri-stop v obravnavi ènske z indicirano HNZ.

�

Izku{nje s sedemdnevnim ultratankimestrogenskim oblièm

Bojana Pintar


112


Klini~ni oddelek za anesteziologijo inintenzivno terapijo operativnihstrok, SPS Kirur{ka klinika in Cen-

ter za plju~ne bolezni in alergije, SPS Inter-na klinika, Klini~nega centra v Ljubljani stav sodelovanju s Slovenskim zdruènjem zaanesteziologijo in intenzivno medicino Slo-venskega zdravni{kega dru{tva organiziralaU~no delavnico o te`ki intubaciji in intuba-ciji z upogljivim bronhoskopom.

Delavnica je potekala 4. in 5. oktobra2002 v prostorih Klini~nega centra, in je ve-ljala za podiplomski seminar FEEA, ki so ob-vezni za vse specializante anesteziologije,reanimatologije in perioperativne intenziv-ne medicine. Zanimive strokovne tematikeso se udeleìli tudi internisti, pulmologi innevrolog intenzivist.

Prva tovrstna delavnica je potekala leta1997 v U~ni bolni{nici Maribor pod vods-tvom Oddelka za anesteziologijo, intenziv-no terapijo in terapijo bole~in.

Vzdrèvanje proste dihalne poti in us-trezna izmenjava dihalnih plinov je ena odosnovnih nalog anesteziologov, zdravnikov,ki skrbijo za kriti~no bolne in ki izvajajooìvljanje. ê zaradi anatomskih prilik alidrugih vzrokov ne moremo zagotoviti pro-ste dihalne poti, nastopi smrt v nekaj minu-tah. To je po ameri{ki literaturi tudi najpo-gostej{i vzrok to`bam zaradi slabe klini~neprakse in je v 30 odstotkih vzrok umrljivostizaradi anestezije. Zaplet, ki nastane pri spro-stitvi dihalne poti, je navadno te`ka intuba-cija, katere pogostnost strokovna literaturanavaja od 0,05 do 18 odstotkov. Pod poj-mom “te`ka intubacija” se soo~amo z dve-ma problemoma:� ni mo`no intubirati, vendar lahko z dru-

gimi pripomo~ki bolnika predihavamo,� ni mo`no intubirati in tudi ni mo`no bol-

nika predihavati z drugimi pripomo~ki.Ta, zadnja situacija, je najhuj{a “mora”

za anesteziologa in ~e ga najde nepripravlje-nega, je izid re{evanja bolnika velikokratneuspe{en. Zato so delavnice in algoritmite`ke intubacije temeljno izobraèvanje ane-steziologov, ker le pou~en in izurjen aneste-ziolog lahko predvidi te`ko intubacijo in ses pravilno pripravo na njo lahko izogne

usodnemu zapletu.Za u~no delavnico je bilo veliko zanima-

nje, udele`bo pa smo zaradi u~inkovitostiprakti~nega pouka omejili na 50 slu{ateljev,ki so po predavanjih vadili v dveh popold-nevih. Predavali so anesteziologi, pulmolo-gi in otolaringolog, teme pa so obravnavaleanatomijo in patoanatomske spremembe di-halnih poti, na~ine vzdrèvanja proste dihal-ne poti in zdravljenja po zapletih ob te`ki in-tubaciji. Drugi sklop predavanj je govoril otemeljnih znanjih iz bronhoskopije z upog-ljivim bronhoskopom, o intubaciji z njim ino perioperativnih anesteziolo{kih posegih obbronhoskopiji. Diplomirana medicinskatehnika iz Centra za plju~ne bolezni in aler-gijo pa sta teoreti~no in prakti~no prikazalavzdrèvanja bronhoskopskega instrumenta-rija.

Prakti~no delo je potekalo v majhnih sku-pinah pod vodstvom {estih demonstrator-jev. Delavnice so bile: uporaba upogljivegabronhoskopa za intubacijo in bronhoskopi-

U~na delavnica o intubacijahVesna Paver Erèn, Mi{a Hribar Habinc

jo na modelu, sprostitev dihalne poti z intu-bacijsko laringealno masko in izvedba ur-gentne krikotomije. Instrumentarij in mo-dele ter druge instrumentalne pripomo~keza sprostitev dihalne poti so nam ljubezni-vo preskrbele firme, ki trìjo medicinskoopremo. Organizator je poskrbel tudi za pi-sno gradivo, saj je ves slikovni material zapredavanja izdal v bro{uri.

Ker je u~na delavnica po mnenju slu{a-teljev in predavateljev uspela in je zelo ko-ristna za prakti~no delo z bolniki, bo posta-la stalnica v izobraèvanju anesteziologov indrugih zdravnikov, ki ta znanja potrebuje-jo.

V naslednji delavnici, ki bo v prostorihKlini~nega centra v Ljubljani, 21. in 22. mar-ca 2003, se nam bo pridruìl priznani ame-ri{ki anesteziolog prof. Ovasapian iz Bosto-na, in nam posredoval ameri{ke poglede inizku{nje iz te tematike.

�

Prakti~no usposabljanje z upogljivim bronhoskopom..................................................................................................

115



Tehnike v koloproktologijiAle{ Tomaì~, Pavle Ko{orok

V jesensko obarvanem okolju graduOto~ec je od 26. do 28. 9. 2002 pote-kalo sre~anje Mediteranskega zdru-

ènja za koloproktologijo in nedavno usta-novljene Koloproktolo{ke sekcije Sloven-skega zdruènja za gastroenterologijo in he-patologijo.

Organizatorjema, predsedniku in tajni-ku slovenske koloproktolo{ke sekcije, prof.dr. S. Rep{etu in doc. dr. P. Ko{oroku, je us-pelo sestaviti zanimiv program in privabitiugledne strokovnjake iz {ir{ega mediteran-skega prostora, med njimi predsednika Me-diteranskega koloproktolo{kega zdruènja,prof. Z. Dreznika (Izrael), prof. M. Pesca-torija (Italija) in prof. M. Rabaua (Izrael),prof. K. Bieleckega (Poljska), prof. J. Pfei-ferja (Avstrija), prof. A. Shafika (Egipt), prof.Karaitianosa (Gr~ija) ter mo~no delegacijokoloproktologov iz Rusije. V velikem {tevi-lu so se sre~anja udeleìli tudi kolegi iz nek-danje Jugoslavije. Za marsikaterega od njihje bila udele`ba na sre~anju prvi stik z Me-diteranskim zdruènjem za koloproktologi-jo. Sre~anje je zajelo udeleènce iz Italije, Ju-goslavije, Bosne in Hercegovine, Hrva{ke,Albanije, Gr~ije, Tur~ije, [panije, Egipta.Mo~na skupina z dejavno udele`bo je pri{laiz Izraela. Tovarna zdravil Krka je posebejpovabila {e goste iz vzhodnoevropskih de-èl: Rusije, Poljske, Litve, ê{ke, Avstrije,med katerimi je bilo nekaj uglednih strokov-njakov in uspe{nih predavateljev.

Sre~anje se je pri~elo 26. 9. 2002 s spreje-mom na gradu Oto~ec, kjer nas je z obiskompo~astil tudi gospod Milo{ Kova~i~, gene-ralni direktor Krke.

Naslednjega dne se je pri~el delovni delsre~anja, na katerem sta bila predstavljena102 prispevka, od tega 78 predstavitev, 6 vi-deopredstavitev in 18 posterjev. Delovni delsre~anja sta slovesno odprla prof. Z. Drez-nik in doc. P. Ko{orok. Po slovesnosti smo

lo~eno v dveh dvoranah poslu{ali prispevkeo kolorektalnem raku in o proktologiji.

V sklopu predavanj o kolorektalnem rakuje bilo predstavljenih 30 prispevkov. V uvod-nem predavanju je prof. S. Rep{e predstaviltrenutno stanje zdravljenja kolorektalnegakarcinoma v Sloveniji, ki poteka na vseh ki-rur{kih oddelkih v Sloveniji, in preìvetje.Med ostalimi prispevki so ruski avtorji (dr.G. I. Vorobiev) predstavili prispevka ozdravljenju nizkih malignomov rektuma (do1 cm nad zobato ~rto) z abdominoperineal-no resekcijo in konstrukcijo kontinentne pe-rinealne kolostome s pomo~jo plastike glad-ke muskulature kolona. Prof. Z. Dreznik jepredstavil dva prispevka o predoperativnikemoradioterapiji, s katero so pri 6/65 bol-nikov s tumorjem T2-T3 dosegli popoln od-

govor, tudi po patolo{kem pregledu lokal-no ekscidiranega mesta domnevnega tumor-ja.

V praksi se vsi sre~amo s problemom po-vi{ane vrednosti CEA (carcinoembryonicantigen) pri bolniku po resekciji zaradi ko-lorektalnega raka. Prof. M. Rabau (Izrael)je v prispevku prikazal dobre izku{nje pri is-kanju recidiva oz. metastaz s slikanjem zdvoglavo gama-kamero z 18F-fluordeoksi-glukozo, ki jo uporabljajo, ~e PET ni doseg-ljiva.

Rezultati kirur{kega zdravljenja kolorek-talnega raka v Klini~nem centru Ljubljanaso bili predstavljeni s prikazom desetletne se-rije (1991-2000) operiranih bolnikov (dr. Z.[tor), z analizo bolnikov, ki so bili urgentnooperirani zaradi obstruktivnega karcinoma

Poro~ilo skupnega strokovnega sre~anja Mediteranskega zdruènja za koloproktologijo(Mediterranean Society of Coloproctology) in Slovenske sekcije za koloproktologijo

pri Slovenskem zdruènju za gastroenterologijo in hepatologijo.

�


116


levega kolona (doc. M. Omejc) in s prika-zom endoskopskega zdravljenja predmalig-nih in malignih polipov kolona (dr. B. @a-kelj).

Med videopredstavitvami je dr. M. Rems(Jesenice) prikazal videoposnetek desne he-mikolektomije s spremenjeno kirur{ko tak-tiko, pri kateri najprej prekine prekrvitevdesnega kolona s tumorjem in {ele v zadnjifazi operacije odpreparira desni kolon ter stem odstrani tumor. S tem obratnim prin-cipom {e bolj spo{tuje tehniko non-touch,dosegel pa naj bi tudi {ir{o limfadenekto-mijo. Prof. J. Pfeifer (Gradec) je prikazal trizanimive videoposnetke: o sfinkteroplasti-ki, o korekciji rektoperinealne fistule z na-predujo~im re`njem in o implantacijiumetnega sfinktra.

Dan smo zaklju~ili z ve~erjo v prijetnemokolju restavracije Tango. Ob tej prilo`no-sti je predsednica Zdruènja za gastroente-rologijo in hepatologijo, prof. Sa{a Marko-vi~, podelila listino ~astnega ~lanstva Slo-venskega zdruènja prof. Z. Drezniku (TelAviv, Izrael), ki je trenutni predsednik Me-diteranskega zdruènja za koloproktologi-jo, in prof. M. Pescatoriju (Rim, Italija), kije bil pobudnik in ustanovitelj zdruènja.

Zadnji dan sre~anja so bili predstavljeniprispevki s podro~ja vnetnih ~revesnih bo-lezni. Poleg ostalih prispevkov je bil pred-stavljen princip zdravljenja kompliciranedivertikulozne bolezni kolona (dr. A. P.Jouchenko, Rusija), ki je predlagal 2-sto-penjsko operacijo in ne resekcije s primar-no anastomozo. Dobre rezultate zdravlje-nja ulceroznega kolitisa s koloproktektomi-jo in J-rezervoarjem je prikazal doc. V. ̂ uk(Beograd), doc. M. Omejc (Ljubljana) indoc. F. Jelenc (Ljubljana) pa sta predstavi-la rezultate kirur{kega zdravljenja ulceroz-nega kolitisa in Crohnove bolezni v Klini~-nem centru Ljubljana. Medikamentoznozdravljenje perianalne Crohnove bolezni zmetronidazolom, mesalazinom in azatio-prinom je predstavila dr. C. Pernat (Mari-bor).

S prostimi temami smo zaklju~ili delov-ni del sre~anja. Med ostalimi prispevki jeprof. K. Bielecki (Poljska) predstavil izku{-nje z zdravljenjem perforacij debelega ~re-vesa, za katere priporo~a resekcijo prizade-tega kolona s primarno ali odloèno ana-stomozo. Izku{nje z zdravljenjem prolap-sa rektuma je prikazal I. Rauch (Ljubljana).Kot metodo izbora je predstavil abdomi-

nalno rektopeksijo. S podro~ja otro{ke ki-rurgije nam je Diana Gvardijan~i~ (Ljub-ljana) predstavila svoje izku{nje pri zdrav-ljenju anorektalnih atrezij. S posteriornosagitalno anorektoplastiko dosega zelo do-bre funkcionalne in tudi estetske rezultate.

Med sre~anjem je bilo v preddverju glav-ne dvorane razstavljenih tudi 18 posterjev,med njimi 7 posterjev avtorjev iz KC Ljub-ljana, ve~inoma na temo zdravljenja kolo-rektalnega raka in tudi poster o pelvinemrezervoarju ileuma kot nadomestilu za od-stranjeni rektum.

Proktolo{ke teme so bile predstavljene s30 prispevki, med katerimi so priznani tujipredavatelji obravnavali teme s podro~japroktolo{ke fiziologije (prof. Pfeifer - Gra-dec, prof. Shafik - Kairo, prof. Skri~ka -Brno, prof. Krivokapi~ - Beograd). Vobravnavani temi so jim enakovredno staliob strani doma~i strokovnjaki (prim. Bre-da Jamar, asist. dr. Simon Podnar, Tine Ve-likonja, dr. med.).

V drugem sklopu predavanj, je bila navrsti ve~na tema - kako zdraviti fistule -kjer so svoje poglede in rezultate predsta-vili avtorji: prof. dr. Pescatori - Rim, prof.dr. El-Sibai - Kairo, doc. dr. Lukanovi~ -Ljubljana.

Ve~ avtorjev je predstavilo svoje izku{-nje z zdravljenjem analnih fisur, kjer je tre-nutno aktualno zdravljenje s preparati bo-tulinum toksina: dr. Lerner in sodelavci izTel Aviva, dr. Skri~ka - Brno, dr. Madalin-ski - Gdansk.

Prof. dr. Shafik in prof. dr. El-Sibai izKaira pa sta predstavila zdravljenje nevral-gije n. pudendalisa in eksperimentalne re-zultate uporabe m. obturator int. pri inkon-tinenci.

V naslednjem sklopu predavanj so do-ma~i in tuji avtorji predstavili operativnerezultate zdravljenja hemoroidov z mehan-skim spenjalnikom (PPH) in zdravljenjehemoroidov z ultrazvo~no vodenimi liga-turami (HAL): Janko Novak, dr. med. -Ljubljana, doc. dr. Pavle Ko{orok - Ljub-ljana, Vasja Kruh, dr. med. - Nova Gorica,Brane Breznikar, dr. med. - Slovenj Gradec,dr. Hajdovi} - Mostar, prof. dr. Pescatori -Rim.

V zadnjem sklopu proktolo{kih preda-vanj so bile na vrsti teme v zvezi s konti-nenco (dr. Boffi - Rim), komplikacije pooperaciji hemoroidov z mehanskim spe-njalnikom (asist. mag. Bo{tjan Mlakar, doc.

dr. Pavle Ko{orok - Ljubljana, prof. dr. Pes-catori - Rim), kirurgija zaradi obstipacije(prof. dr. Pfeifer - Gradec, in prof. dr. Pes-catori - Rim) ter eksperimentalni modeloperacije inkontinence s pomo~jo transpo-zicije antropilorusa (prof. dr. Erdogan - Is-tanbul).

Zanimivo je vsekakor tudi vpra{anje, ka-tere posege je mo`no in varno delati v prok-tologiji kot storitve dnevne bolni{nice (doc.dr. Pavle Ko{orok - Ljubljana).

Sre~anje smo zaklju~ili z izletom po Do-lenjski, na katerem smo si ogledali zname-niti samostan v Pleterjah, galerijsko zbirkov Kostanjevici in obiskali tudi vinsko klet@olnir.

Veseli nas, da je sre~anje po mnenju vsehudeleèncev uspelo. K temu smo velikoprispevali vsi, ki smo se lotili organizacijesestanka. Posebna zahvala gre tajnici kon-gresa, gospe Sa{i Rus, predsednici Sloven-ske sekcije za gastroenterologijo in hepa-tologijo, prof. dr. Sa{i Markovi~, pa tudivsem mlaj{im kolegom, ki so sodelovali vpripravah in na samem kongresu.

Z dobro pripravljenim sre~anjem smonedvomno prispevali k preseganju sovra{-tva in nasilja, ki se je dogajalo na Balkanu,med Arabci in Izraelci, med Turki in Grki.Tu smo se druìli zaradi znanja in napred-ka, nih~e ni izpostavljal politike ali starihzamer.

Postali smo prepoznavni tudi medevropskimi kolegi, med katerimi so vodil-ne osebnosti predvsem srednjeevropski inmediteranski koloproktologi, pa tudi orga-nizatorji nekaterih pomembnih kongresovv bli`nji prihodnosti (Evropski kongres ko-loproktologov v Atenah, ustanovni kongrescentralnoevropskega kluba koloproktolo-gov v Pie{tanih - Slova{ka...). Vse to lahkouporabimo v prihodnosti, ne nazadnje tudiza strokovne izmenjave mlaj{ih kolegov vskupnem evropskem prostoru prihodnosti.Prav je, da se na to pripravljamo ̀ e sedaj insi izborimo opazno mesto med evropskimikoloproktologi. Glede na kakovost doma-~ih predstavitev in pohvale, ki smo jih bilidele`ni, mednje è spadamo!

Sre~anje je omogo~ila Krka d.d.

�

117



Nevrobiolo{ki izsledki za uspe{norehabilitacijoKlemen Grabljevec, Helena Burger

�

V organizaciji novoustanovljene“Foundation for Rehabilitation In-formation” in ob sodelovanju

Evropskega zdruènja za fizikalno in reha-bilitacijsko medicino, [vedskegazdruènja za fizikalno in rehabili-tacijsko medicino ter univerz vGöteborgu in Umei je od 19. do 21.septembra v Göteborgu potekaleden najzanimivej{ih seminarjev spodro~ja rehabilitacijske medicinev zadnjem obdobju. Udeleìlo se gaje tudi pet zdravnikov In{tituta RSza rehabilitacijo (Viktorija Ko{o-rok, Hermina Damjan, Nika Go-ljar in oba podpisana). Razlog zatako {tevil~no udele`bo je, da soteme seminarja pokrivale trenutnonajbolj aktualna podro~ja rehabi-litacijske medicine - plasti~nostcentralnega (in perifernega ̀ iv~ev-ja), motori~na kontrola, spasti~-nost (in terapija le-te) ter modula-cija bole~ine.

Nekaj ~ez 220 prijavljenih slu{ateljev (odtega 90 odstotkov iz Skandinavije) je imelov slabih treh dneh mo`nost poslu{ati preda-vanja izklju~no vabljenih predavateljev, ki sopri{li iz Skandinavije (Johansson, Erikssen,Hultborn, Forssberg, Schouenborg, Xu inHenriksson), ZDA (Nudo, Wolf, Taub),Nem~ije (Flor, Heiss), Velike Britanije(Ward, Barnes), Nizozemske (van der Lee)in Italije (Giamberardino).

“Spiritus agens” celotnega dogodka je bilneuni~ljivi prof. Gunnar Grimby, tudi glav-ni urednik “Journal of Rehabilitation Me-dicine”. Kot zanimivost velja omeniti, da jeseminar potekal pod ~astnim pokroviteljs-tvom prof. Arvida Carlssona, Nobeloveganagrajenca leta 2000 (ki se dogodka osebnoseveda ni udeleìl).

V prispevku se avtorja omejujeva le naopis predavanj, ki so morda zanimiva za {ir{ikrog kolegov.

Dr. Randolph Nudo (Center za raziska-

ve staranja, Univerzitetni medicinski centerv Kansasu, ZDA) je predaval na temo “pla-sti~nost motori~ne skorje - uporabnost v re-habilitacijski medicini”. Poudaril je pomen

novej{ih slikovnodiagnosti~nih metod (f-MRI) v klini~nih {tudijah in spremljanju izi-da rehabilitacije. V kratkem zgodovinskempregledu podro~ja smo izvedeli, da staBrown in Sherrington è leta 1912 opisalaidejo o spontanem funkcionalnem okreva-nju po kapi zaradi nevroplasti~nosti. Verjet-no najpomembnej{a informacija je bila, daje v postopku rehabilitacije po akutnem ne-vrolo{kem dogodku smiselno le funkcional-no u~enje situacij (po mo`nosti posnema-nje realnih ̀ ivljenjskih dogodkov) in ne zgoljponavljanje vaj in gibov (angl. “skill depen-dent treatment” namesto “use dependenttreatment”). Le prvo namre~ povzro~i ana-tomske spremembe v podro~ju poinfarkt-no ohranjenega bli`njega in daljnega po-dro~ja mo`ganske skorje, kar je temelj funk-cionalnim spremembam. Razveseljivi so re-zultati poskusov na primatih, ki so pokaza-li, da je ob ustrezni behavioristi~ni terapiji(vklju~no z restrikcijo uporabe zdravega

uda) neokvarjeno podro~je motori~ne skor-je za roko na prizadeti strani ostalo nespre-menjeno dalj{i ~as po po{kodbi, medtem kose je pri opicah brez terapije povr{ina skup-

nega motokorteksa za zgornji udopazno zmanj{ala.

Barbro Johansson (Oddelek zaklini~ne nevroznanosti - Univer-za v Lundu, [vedska) je poudarilapomen “obogatenega okolja”(“enriched environment”) bolni-kov po mo`ganski kapi, ki pred-stavlja veliko spodbudo za njiho-vo sodelovanje in napredovanje vterapijah. Obogateno okolje po-meni v preprostem jeziku veliko fi-zio- in delovne terapije, stalno in-dividualno ukvarjanje z bolnikom,mo`nost bolnikovega izraànja ̀ e-lja in vzpodbujanje ter ohranjanjebolnikovih pri~akovanj. Upo{teva-ti je treba, da lahko rehabilitacijskamedicina danes vpliva ̀ e na vse de-javnike okolja (zdravila, bolniko-

vo okolje, u~enje u~inkovitih spretnosti...,razen u~inka genov!) in da v tem primeruizgovorov nimamo.

Steven Wolf (Oddelek za rehabilitacijskomedicino, MF v Atlanti) je predaval o ustrez-nosti uporabe transkortikalne magnetne sti-mulacije (TMS). Wolf meni, da ima meto-da {tevilne pomanjkljivosti. Z metodo na-mre~ vzdraìmo preveliko povr{ino primar-ne mo`ganske skorje, zato dodatno aktivi-ramo {tevilne mi{ice. Detekcija je mo~no od-visna od razdalje med detekcijskima elektro-dama, zato meni, da metoda ni uporabna zaugotavljanje kortikalne reorganizacije invpliva razli~nih intervencij nanjo.

Herta Flor (Oddelek za klini~ne in kog-nitivne nevroznanosti, Univerza v Heidel-bergu) je predavala o kortikalni reorganiza-ciji pri kroni~ni bole~ini in za to uporabilamodel fantomske bole~ine in kroni~ne bo-le~ine v kriù.

Zanimiv je bil podatek o premiku po-


118


dro~ja somatosenzornega korteksa drugegadela telesa v podro~je manjkajo~ega uda -tipi~no se podro~je obraza prenese v podro~-je za manjkajo~o roko. Dokazana je pozitiv-na korelacija med jakostjo bole~ine (merje-no z VAS) in premikom podro~ja (merjenov mm). [tudija u~inka aplikacije proteze zazgornji ud je pokazala, da odtegnitev prote-ze po amputaciji zgornjega uda (brez apli-kacije) povzro~i premik 4,6 mm v somato-senzornem podro~ju, aplikacija navadnekozmetske proteze pribli`no enak premik(4,8 mm), aplikacija mioelektri~ne protezepa le premik 0,3 mm.

Kot u~inkovit farmakolo{ki dejavnik, kiprepre~uje omenjeno neèleno reorganiza-cijo korteksa, je bil omenjen novi antagonistNMDA memantin.

Wolf Dieter Heiss je na modelu afazijezelo zanimivo predstavil uporabnost funk-cionalne MRI. V primeru afazije po CVI(pogostost od 65 do 80 odstotkov, od tegatrajna v 10 odstotkih) pride do postopnereaktivacije centrov v ipsilateralni hemisfe-ri. Po frontalnem in/ali subkortikalnem CVItako pride do uspe{ne aktivacije levega tem-poralnega girusa in dobrega popravljanjaafazije, medtem ko po temporalnem CVIpride le do reaktivacije Brocovega podro~-ja, kar pa ni tako u~inkovito. Kot u~inkovi-to zdravilo za izbolj{anje afazije je bil pred-stavljen piracetam, ki je v trajanju 6 tednov,z za~etkom 8 dni po CVI, statisti~no zna~il-no izbolj{al reaktivacijo levih temporalnihin Brocovih podro~ij. To se je pokazalo kotizbolj{ana semanti~na in sintakti~na struk-tura govora ter izbolj{ana sposobnost bra-nja, pisanja in razumevanja. Ob tem ni imelve~jih stranskih u~inkov kot placebo.

Motori~no okrevanje po mo`ganski kapinaj bi bilo odvisno od periinfarktne korti-kalne organizacije, razvoja in uporabe no-vih povezav v ipsilateralni hemisferi (inra-hemisferna kompenzacija) in kolateralnihpovezav v kontralateralni hemisferi (inter-hemisferna kompenzacija) in/ali vzpostavi-tvi popolnoma novih povezav. Kar je klini~-no pomembno, je to, da ob popolnem uni-~enju temporalnega podro~ja terapija govo-ra ne bo uspe{na.

Peter Eriksson (In{titut za klini~ne ne-vroznanosti, Univerza v Göteborgu) je pred-stavil prednost izvornih somatskih (neem-brionalnih) celic: hitro in preprosto repro-duktabilne (kri, koà, C@S) imajo visok po-tencial delitve, ni eti~nih zadr`kov gojenja.Predvsem celice C@S, konkretno girus den-

tatusa v hipokampusu, so eksperimentanloizkazale nevrogenezo “in situ” oz. v poin-farktnem podro~ju mo`ganov podgan.

Kot dober induktor nevrogeneze se je iz-kazal tudi hormon IGF-1, ki se izlo~a v je-trih, in kar je najpomembneje, prehaja krv-nomo`gansko bariero. Znano je, da se IGF-1 izlo~a ob telesnem naporu in da torej tele-sna dejavnost pospe{uje motori~no okreva-nje po kapi. Kar pa ̀ e sodi v zgodbo o “obo-gatenem okolju”.

Od zanimivih predavanj bi na{tel {e pre-davanje Edvarda Tauba (Univerza v Bir-minghamu, Alabama, ZDA) o eksperimen-talno izkazani uspe{nosti terapije z restrik-cijo zdravega uda na podro~ju spinalnihpo{kodb, zloma kolka, mo`ganskih po{-kodb, fantomski bole~ini in distoniji zgor-njega uda. Omenim naj, da metoda v reha-bilitaciji {e vedno velja za nekoliko kontra-verzno oz. brez dokazanega ugodnega u~in-ka, ve~ina {tudij pa je bila opravljena na pri-matih.

Anthony Ward (Rehabilitacijski center“North Staffodshire”, Stoke on Trent, VB)in Michael Barnes (Rehabilitacijski center“Hunters Moor”, VB) znana strokovnjakana podro~ju spasti~nosti, sta predstavilaproblem spasti~nosti in prikazala angle{keizku{nje terapije le-te z butulinom. Podro~-je uporabe butulina se je zelo raz{irilo in ob-sega tudi hiperhidrozo in nihajni po{kodbivratu pridruèno bole~ino, da ne omenjamestetske terapije obraznih gub. Poraba se jev 10 letih pove~ala za 40-krat. Ugodni u~in-ki nove generacije butulina tipa B (“neurob-loc”), za katerega je zna~ilna redkej{a tvor-ba protiteles in s tem ve~ja u~inkovitost (tudipri bolnikih, ki imajo razvita protitelesa pro-ti tipu “A”) ter ima tudi dalj{e trajanje u~in-ka, nakazujejo {e {ir{o in predvsem varnej-{o uporabo. Dokazan u~inek na zmanj{anjetonusa mi{ic, zmanj{anje bole~ine, pove~a-no samostojnost bolnikov, varnost ter seve-da kompatibilnost z drugimi postopki (fi-zioterapija, mav~enje) opravi~uje pove~anjeuporabe butulina. V Angliji so uspeli ustrez-no izobraziti medicinske sestre in fiziotera-pevte, ki ga aplicirajo bolnikom na domu.

Maria A. Giambernardino (Univerza vChietiju, Italija) je opisala model konvergen-ce in facilitacije pri miofascialni bole~ini inpreneseni (transferred) bole~ini. V primeruprenesene bole~ine (katere pogostost pomojem mnenju precenjuje) svetuje nasled-nje zaporedje: identifikacija primarnegavzroka bole~ine - zgodnje kavzalno zdrav-

ljenje - terapija bole~ine na primarnem me-stu - zdravljenje bole~ine v oddaljenem(prenesenem) podro~ju pa le, ~e je prisotnahiperalgezija na dotik/pritisk.

Pred za~etkom seminarja smo obiskalitudi rehabilitacijsko bolni{nico Hogsbo, ne-kaj kilometrov iz Göteborga. Oddelek je delve~jega bolni{ni~nega kompleksa, premore16 postelj, dnevno pa obravnavajo {e kakih35 ambulantnih bolnikov. Zaposleni so tri-je zdravniki fiziatri in 16 fizioterapevtov terprav toliko delovnih terapevtov. Za na{e raz-mere torej sanjske {tevilke.

Po vtisu, ki sem ga dobil ob enournemogledu, bi dejal to, kar vedno opazim na obi-sku v tujih centrih - ve~ imajo tistega, kar seda kupiti z denarjem, in imajo vedno lepopometeno dvori{~e.

Kot zaklju~no mnenje bi poudaril, da jebil seminar na visoki ravni, morda nekolikopremalo uporaben za okus klini~nega zdrav-nika, vsekakor pa je nakazal smernice vobravnavi nevrolo{kih bolnikov in je bil poskandinavsko u~inkovit. Znanost (in {lo jeza znanost) je danes o~itno preve~ zahtevnain natan~na, da bi si jo klini~ni zdravniki lah-ko privo{~ili poleg obse`nega rutinskegadela. Vpra{anje je, ali naj bo zdravnik v us-tanovi terciarnega reda predvsem “delavec”,in se bo torej njegov uspeh meril s {tevilompregledanih in obravnavanih bolnikov, alinaj bo predvsem “raziskovalec”, ~igar uspehse meri s {tevilom objavljenih ~lankov in pre-davanj. Izkazalo se je, da je znanost lahkotudi donosna, saj ~e omenjeno {tevilo slu{a-teljev pomnoìmo z 200 EUR, kot je zna{alakotizacija, dobimo zasluèk organizatorja,ki je znanost “prodal” na simpoziju.

Udele`bo na seminarju sta omogo~ila In-{titut RS za rehabilitacijo ter MF - katedraza fizikalno in rehabilitacijsko medicino.

�

121



Vsako leto za epilepsijo tako v svetu kotv Sloveniji zboli pribli`no 50 ljudi na100.000 prebivalcev. Njihovo skup-

no {tevilo pa presega {tevilko 20.000, kar po-meni, da ima epilepsijo pribli`no 1 odsto-tek vseh prebivalcev. Pri ve~ini bolnikov (75odstotkov) lahko s protiepilepti~nimi zdra-vili doseèmo prenehanje napadov. Pri 25odstotkih bolnikov pa zdravila niso uspe{na,ali pa so uspe{na le v manj{i, za kakovost bol-nikovega ìvljenja nezadostni meri.

Tako kot v drugih vejah medicine pa smotudi v epileptologiji pri~e novostim v strokiin zdravljenju, ki jih spoznavamo predvsemna mednarodnih strokovnih sre~anjih innato prena{amo v prakso tudi pri obravna-vanju svojih bolnikov.

Leto{nji, peti evropski epileptolo{ki kon-gres je potekal od 6. do 10. oktobra v Madri-du. Predstavljene teme so zajemale skoraj vsapodro~ja epilepsije, vsekakor pa se je bilo gle-de na {tevilne zanimive mo`nosti te`ko od-lo~iti le za eno ob dolo~enem ~asu.

Nekaj simpozijev je potekalo è v nede-ljo, ko je ve~ina udeleèncev (tudi mi) {elepripotovala v Madrid. Naslednji dan smo sezjutraj udeleìli glavnega simpozija o epilep-siji v novem tiso~letju pod vodstvom M. Bro-dieja in Antonia Russija. V prvem predava-nju je E. Perucca predstavil razvoj antiepi-lepti~nih zdravil s poudarkom na bolj racio-nalnem na~rtovanju le-teh ob vse bolj{empoznavanju patofiziolo{kih mehanizmovkonvulzij. Predstavil je tudi vse {ir{o upora-bo antiepileptikov pri bipolarnih motnjah,migreni in nevropatski bole~ini. T. Tomsonje v predavanju o farmakogenomiki kot ene-ga pomembnih mehanizmov pri posamez-nikovem odzivu na antiepilepti~na zdravi-la izpostavil genetske polimorfizme, ki vpli-vajo na metabolizem zdravil - poznane soè {tevilne mutacije v genih, ki kodirajo en-cime citokroma P450, in v genih, ki kodira-jo receptorje za zdravila… Z genetskim te-stiranjem naj bi farmakogenetika v prihod-nosti pomagala predvideti, katero zdravilobo najbolj{e za posameznika in v kak{nemodmerku bo zanj najbolj u~inkovito. Sledi-la so predavanja o pediatri~nih encefalopa-

tijah, slikovni diagnostiki, predvsem z vidi-ka na~rtovanja kirur{kega zdravljenja epi-lepsij, nevralni stimulaciji, pri kateri so ra-zen è ute~ene stimulacije preko vagusnegaìvca predstavili {e globoko stimulacijo mo`-ganov (stimulacija anteriornega talamusa insubtalami~nega jedra), pri kateri so elektro-de trajno implantirane v mo`gane. Dopol-danski del je zaklju~il P. Boon z genskim innevroimplantacijskim zdravljenjem epilep-sij, ki bi pri{lo v po{tev pri epilepsijah z zna-no gensko okvaro.

Vsako popoldne je bilo mo~ izbirati medraznimi podro~ji epilepsije, za pediatre sobila najbolj vabljiva predavanja, posebej na-menjena njim, vsakodnevno so se vrstila pre-davanja o genetiki epilepsij ter seveda {te-vilna predavanja o antiepilepti~nih zdravi-lih, tako tistih, è dobro ute~enih v vsakda-nji praksi, kot mnoìci tistih, ki si svojo pot{ele utirajo.

Posebno mesto med antiepilepiki je natem kongresu imel valproat, ki je v uporabiè 35 let. Sanofi-Synthelabo je ob tej oblet-nici pripravil satelitski simpozij o ve~ kot tri-desetletnih izku{njah pri zdravljenju z val-proatom. Prof. Brodie je sprva predstavilprobleme v vsakodnevnem zdravljenju epi-lepsij, kjer moramo med vsemi razpolo`lji-vimi antiepileptiki izbrati enega ali ve~ vkombinaciji, ki najbolj ustrezajo vsakemubolniku posebej. Predstavil je rezultate ra-ziskav, v katerih sta pri novodiagnosticira-nih bolnikih s parcialnimi in toni~no-klo-ni~nimi napadi najbolj{i u~inek dosegla val-proat in lamotrigin. Sociologinja Ann Jacobyje predstavila {e vedno pogosta nerazume-vanja in neinformiranost javnosti glede epi-lepsije, prof. Perucca pa je nadaljeval s far-makolo{ko temo farmakodinamskih inte-rakcij pri zdravljenju epilepsije. êprav da-na{nje znanje o delovanju antiepileptikov namolekularni ravni {e ne dopu{~a popolno-ma mehanisti~nega pristopa k prepoznaviu~inkovitih kombinacij le-teh, pa so dose-daj opravljene raziskave pokazale, da imajotisti s potencialno komplementarnimi me-hanizmi v kombinaciji aditiven oziroma si-nergisti~ni u~inek brez pove~ane nevrotok-

si~nosti. Kot primer u~inkovitih kombina-cij sta bili navedeni kombinacija valproata zetosukcimidom pri zdravljenju refraktarnihabsenc in valproata z lamotriginom zazdravljenje {tevilnih refraktarnih epilepsij.Simpozij je zaklju~il prof. Baulac z vizijo val-proata za naslednjih 35 let, v katerih naj bivalproat kljub natan~nemu prepoznavanjugenetskih okvar pri epilepti~nih sindromihostal s svojim {irokospektralnim delovanjemeden od vodilnih antiepileptikov. Med kon-gresom je bila predstavljena tudi oblika val-proata s po~asnim spro{~anjem, pri katerizado{~a jemanje zdravila enkrat na dan, karje za bolnike veliko enostavneje in vsekakorpredstavlja velik korak naprej.

S to obliko valproata smo se ̀ e v septem-bru seznanili tudi na strokovnem sre~anju vLjubljani, na katerem nam ga je predstavilopodjetje Sanofi-Synthelabo - Lek. Od pom-ladi letos je namre~ valproat s podalj{animspro{~anjem (Depakine Chrono) na voljotudi slovenskim zdravnikom in bolnikom.

Madridski kongres je resni~no nudil {i-roko znanje o epilepsijah, ki ga v vsakodnev-nem delu {e kako potrebujemo. Vsega, karsmo se nau~ili, ni mogo~e prenesti v nekajstavkov, vsekakor pa bomo to znanje s pri-dom uporabili. Za dobro vzdu{je pa so k na-{emu bivanju v [paniji prispevali seveda ~a-ri Madrida, za~injeni s {panskim tempera-mentom.

�

5. evropski epileptolo{ki kongresDu{anka Megli~

Strokovno sre~anje o zdravljenju epi-lepsij pri otrocih in odraslih, Ljublja-na, 12. september 2002..............................................


122


Izpod slovenskega de`ja pod toplo angle{-ko sonce. Neverjetno! Oboroèni z de`-nimi pla{~i in de`niki smo bili kar malce

“razo~arani”…Zdravniki specializanti druìnske medi-

cine smo pri{li v London na povabilo prof.Douglasa Fleminga, druìnskega zdravnika,ki vodi raziskovalno enoto v Birminghamuin ̀ e vrsto let sodeluje z na{o Katedro za dru-ìnsko medicino in In{titutom za varovanjezdravja. V Royal College of GP, v hi{i, ki gle-da na Hyde Park v bliìni Kensingtonske pa-la~e v Londonu in je namenjena le zdravni-kom druìnske medicine za izobraèvanje,koordinacijo raziskovalnih dejavnosti indruènje, nam je uredil prijetno bivanje.

Prvi dan je bil namenjen obisku pri pro-fesorju. Zapletlo se je ̀ e takoj po angle{kemzajtrku. Zaradi stavke delavcev podzemneèleznice smo izkusili pravi prometni infarktLondona in za pol minute zamudili rezervi-ran vlak za Birmingham. No, odpeljali smose z naslednjim. Profesor Fleming nas je pri-~akal v svoji raziskovalni enoti s pravimi an-gle{kimi sendvi~i. Predstavil nam je njihovsistem zdravstvenega varstva in kot pozna-valec na{ega sistema pokazal na podobnostiin razlike med njima. Druìnska medicinaje tudi v Angliji pridobila na veljavi {ele v se-danjem sistemu, ko so spremenili na~in pla-~evanja, strokovno in informacijsko okrepiliprimarno raven ter uredili sistem napoto-vanja na sekundarno raven.

Druìnski zdravniki predstavljajo 30 od-stotkov vseh zdravnikov v Angliji. V~asih sobile zdravnice redke, sedaj pa jih je è enatretjina. Ob tem podatku smo se samo na-muznili, saj je bil med nami le en mo{ki ko-lega.

Predstavil nam je ra~unalni{ki podpornisistem in posredoval kar nekaj grafi~nih pri-kazov zbolevnosti primerjalno po razli~nih~asovnih obdobjih za njihovo raziskovalnoenoto. Presene~eni smo bili nad aùrnostjopodatkov, saj nam je postregel s podatki o

zbolevnosti na {ir{em podro~ju Birmingha-ma v prej{njem tednu. V razgovoru smo seponovno prepri~ali, da brez to~nega beleè-nja podatkov ne moremo imeti dobre bazepodatkov, ta pa je {ele lahko osnova za razi-skovanje in ocenjevanje stanja. Po obisku nain{titutu smo si ogledali prostore ambulant,kjer dela na{ profesor skupaj s petimi part-nerji. Tudi sicer zdravniki delajo ve~inomav skupini od 4 do 6 zdravnikov in vsak odnjih je obi~ajno dodatno izobraèn za dolo-~eno podro~je iz druìnske medicine, npr.varstvo èna, pediatrija, diabetes, geriatri-ja… V zadrugi se u~ijo in delajo tudi mladizdravniki po zaklju~enem staù (registrar-ji), ki jim do samostojnosti manjkata dve leti.Eden od mlaj{ih kolegov nam je razloìl she-mo dodiplomskega in podiplomskega izo-braèvanja druìnskega zdravnika v Angli-ji. Ves ~as dajejo velik poudarek prakti~ne-

mu delu in u~enju komunikacije med zdrav-nikom in bolnikom, kar se tudi pri nas us-pe{no uveljavlja. U~ne ambulante imajoopremljene z majhnimi videokamerami inanalize obiskov so pomemben del strokov-nega izpita.

Presene~eni smo pogre{ali za nas ustalje-no delovno skupino zdravnik - sestra. Tamoba delujeta samostojno, kot sodelavca, vsoadministracijo in telefonske pozive pa ure-jajo administratorke na recepciji. Sestra silahko z dodatnim izobraèvanjem pove~ujesamostojnost pri svetovanju, predvsem napodro~ju varstva otrok in ̀ ena, vodenja no-se~nosti, svetovanja in predpisovanja kon-tracepcije, nadzora krvnega tlaka, nadzoraastme… Naporen dan smo zaklju~ili z ve-~erjo pri dr. Flemingu in njegovi ̀ eni doma,kjer smo bili dele`ni pravega angle{kega go-stoljubja. Zve~er smo se vrnili v London in s

Specializanti druìnske medicinena obisku pri angle{kih kolegih

Tatjana Cvetko, Janko Dolinar, Orjana Hrvatin, Barbara Vavken

Na{ gostitelj prof. Fleming..................................................................................................

123



pe{a~enjem pozno v no~ smo èleli za~utitiutrip mesta, videti kar vsega naenkrat, sli{a-ti Big Ben… Ustavili so nas porajajo~i se ̀ u-lji, kajti stavka na podzemni je kar trajala.

Profesor se je dogovoril s svojimi london-skimi kolegi, da smo jih naslednji dan obi-skali v njihovih ordinacijah.

Vsak od nas je nekaj ~asa prebil z enimod druìnskih zdravnikov in njegovimi pa-cienti. Primerjali smo njihovo delo z na{im.Delati za~nejo kasneje, med osmo in devetozjutraj. Med dvanajsto in tretjo uro popol-dan imajo “lunch break”, v katerem opravi-jo vsa administrativa dela, telefonske klicein obiske na domu, v~asih tudi kaj pojejo.Nato popoldan {e uro ali dve sprejemajo na-ro~ene bolnike. Bolnike naro~ajo, in sicer se-dem bolnikov na uro, za vsakega naj bi imelzdravnik osem minut ~asa. Na teden opra-vijo od 150 do 160 obiskov, torej pribli`no8.000 na leto. Povpre~no naj bi bolnik oseb-nega zdravnika obiskal {tirikrat na leto, vsajenkrat na leto pride na pregled k svojemuzdravniku od 75 do 80 odstotkov prebival-cev. Redko se odlo~ijo za napotitev k dru-gim specialistom - le v 5 odstotkih, torej pov-pre~no 2 bolnika na dan.

Kartonov ne poznajo ve~, vso evidencoobiskov in zdravil vodijo na ra~unalniku, kije bogato programsko opremljen. Recept zazdravilo le podpi{ejo. V soboto dopoldanopravlja ambulantno delo eden od zdravni-kov, v soboto popoldan, v nedeljo in v no~-nem ~asu imajo organizirano slu`bo “oncall”, ki si jo pla~ujejo vsi skupaj. Ta zdrav-nik je na razpolago bolnikom za nasvet potelefonu, obisk v deùrni ambulanti ali obiskna domu. Vse nujne klice in nujne obiskeopravi urgentna slu`ba, neposredno na ur-genco v bolni{nico gredo tudi vse po{kod-be, tako da jih v svojih rednih ambulantahzdravniki redko sre~ajo. Tudi v Angliji {te-vilo obiskov na domu upada in jih je sedaj le3 odstotke na leto. Sicer en “GP” skrbi zapribli`no 1.800 ljudi, od novorojen~kov dopozne starosti. Na{li smo kar nekaj poseb-nosti, ki tam ne obremenjujejo zdravnika.Ena od njih je gotovo, da ne pi{ejo nobenihpotrdil ali opravi~il za bolezni, ki zahtevajomanj kot sedem dni odsotnosti z dela. Leredko koga predlagajo za spremembo delov-nega mesta. Njihove ambulante so majhnein skromne. Pri delu se drìjo smernic z do-kazi podprte medicine, ki zagovarja vnoszdravila per os, zato le izjemno redko dajokak{no injekcijo. Delo s tujci jim prina{a {ekup dodatnih teàv, ki jih povzro~ajo jezik,

neurejeno zavarovanje, socialna problema-tika… Veliko je bilo zanimivega, mi bi karspra{evali, oni pa so hiteli zaklju~iti delo ti-stega dne. Med sprehodom po londonskihulicah smo izmenjavali izku{nje tistega dne.

Gospa Green, ki organizira in koordini-ra raziskovalne dejavnosti na Royal Collegeof GP, nam je predstavila center za razisko-vanje in izobraèvanje s podro~ja druìnskemedicine. Pomagajo zdravnikom, ki za~e-njajo z raziskovalnim delom, in izbirajo pro-jekte, ki jih pomagajo financirati z zbranimdenarjem. Predstavila nam je njihovo splet-no stran, kjer je mogo~e dobiti podatke otrendih v druìnski medicini, o organizacijiin tudi o projektih, ki trenutno te~ejo. Sku-{ala nas je navdu{iti za raziskovanje, ̀ al pa ssvojimi skromnimi izku{njami nismo bilinajbolj{i sogovorniki. Njeni sodelavci sonam predstavili {e poti in mo`nosti medna-rodnega sodelovanja ter knji`nico in knji-garno, ki jo imajo v hi{i.

Na{e zadnje popoldne je bilo namenjenoogledu Londona in njegovih znamenitosti.Uspeli smo si ogledati celo domovanje kra-ljeve druìne v Buckinghamski pala~i.

Povratek domov je bil ponovno buren,saj nas ni nih~e opozoril na sobotne urnike,ko podzemna in vlaki vozijo redkeje. No,pravo~asno smo ujeli letalo in se utrujeni,polni prijetnih spominov in zanimivih izku-{enj vrnili domov.

Videli smo veliko novega, druga~nega,raznolikega. S svojim znanjem smo spozna-vali njihovo in ga primerjali z na{im. In re-snici na ljubo, tehtnica se je prevesila ve~-krat na na{o doma~o stran, saj tudi angle{kikolegi niso najbolj zadovoljni s svojim si-stemom.

Ekskurzija je bila izjemno pou~en del spe-cializacije slovenskih druìnskih zdravnikov,ki jo vsekakor priporo~amo tudi naslednjimrodovom specializantov.

Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakor-koli omogo~ili izvedbo tega dela na{e spe-cializacije.

�

Slovenski udeleènci..................................................................................................


124


V Ko{icah na Slova{kem je od 25. do27. septembra 2002 potekalo sre~a-nje o steklini (WHO Rabies Meeting

in Central and Eastern Europe), katerega sose udeleìli veterinarji in tudi zdravniki {te-vilnih evropskih dràv: Avstrije, Madàrske,Ruske federacije, Velike Britanije, Francije,Nem~ije, Italije, Srbije in ̂ rne gore, Romu-nije, ê{ke, Slova{ke, Portugalske, Poljske,Finske. Obravnavali smo aktualno epide-miolo{ko situacijo glede stekline na evrop-skih prostorih, dose`ke, ki smo jih zaznalina podro~ju prepre~evanja in zatiranja ste-kline v zadnjih letih, razvoj laboratorijskediagnostike, novih predpisov idr.

Na podlagi vpra{alnika, ki je bil poslanvsem evropskim dràvam in tudi Sloveniji, jebilo ugotovljeno, da obstaja veliko zanima-nje za spoznavanje epidemiolo{kih zna~ilno-sti stekline pri netopirjih na na{ih prostorih.êprav je bolezen redka pri ljudeh, je bilo vzadnjih dveh desetletjih narejenih veliko ra-ziskav s tega podro~ja. Na podlagi genotipi-zacij so ugotavljali pojav stekline, povzro~e-ne s sevom, ki se pojavlja pri netopirjih, tudipri ljudeh na ozemlju Ruske federacije in Fin-ske, ovcah (Danska) ter kunah (Nem~ija).[tevilo postekspozicijsko cepljenih oseb pougrizu netopirja povsod nara{~a. Dejanskogre za relativno nizek javnozdravstveni prob-lem, ki v zadnjih letih zasluì veliko pozor-nost javnosti in strokovnih krogov. Razprav-ljalo se je tudi o definicijah “dràve brez ste-kline” (rabies free country), ki je po razli~nihvirih nekoliko razli~na. Po definiciji Medna-rodnega urada za epizootske bolezni iz Pari-za, za razliko od definicije SZO, na status “ra-bies-free” dràve ne vpliva morebitna navzo~-nost stekline pri evropskih netopirjih. Dr.Franco Mutinneli iz sosedne Italije je omenil{tudijo, ki so jo na italijanskem ozemlju prednekaj leti opravili pri 200 netopirjih. Boleznipri tej ìvalski vrsti niso mogli dokazati. Dr.Thomas Müller iz Nem~ije je predstavil {te-vilne {tudije, ki so bile narejene s tega podro~jana evropskih prostorih, in opozoril da je {eveliko dela pred nami.

Svetovna zdravstvena organizacijao stekliniMirjana Stanti~ Pavlini~

V Italiji se, enako kakor v Franciji ali vdrugih razvitih delih sveta, sre~ujejo s hu-manimi primeri importirane stekline, pred-vsem z ozemlja Afrike in jugovzhodne Azi-je. Razli~ne dràve so poro~ale tudi o posa-meznih primerih importirane stekline pripsih, ki so jih uvaàli iz evropskih ali zuna-jevropskih dràv.

Finska je {e vedno deèla, ki ne beleì pri-merov stekline. Na meji proti Ruski federa-ciji poteka odmetavanje vab proti steklini, pri~emer redno sproti potekajo meddràvni do-govori. Kolegica iz Avstrije, dr. Andrea Hoef-lechner, je omenila u~inkovito in dobro or-ganizirano sodelovanje med Avstrijo in Slo-venijo, ki poteka v obliki sestankov in med-sebojnega obve{~anja. SZO tudi v prihodnjepodpira tovrstne dejavnosti. Na prostorih ju-govzhodne Avstrije beleìjo v zadnjem ~asuvnovi~ epidemijo stekline, kar narekuje ~imbolj tesno medsebojno sodelovanje.

D. Lalosevic s Pasteurjevega in{tituta vNovem Sadu je omenil humani primer ste-kline, ki je bil letos ugotovljen v Bosni in Her-cegovini, ter pojav stekline v Makedoniji, kije bila do sedaj dràva “rabies free”. Stekli-no ugotavljajo tudi pri volkovih na ozemlju^rne gore.

Izraèno je zanimanje za steklino, ki joprena{ajo rakuni. Zaradi povpre~no velike-ga obmo~ja (radiusa) gibanja te ìvali, ki segiblje na okoli 100 km, je prenos stekline nabolj oddaljena ozemlja bolj verjeten v kra-jih, ki so poseljeni z rakuni, kot sta npr. Polj-ska in Ruska federacija.

Izraèna je podpora nadaljnji standardi-zaciji in posodabljanju laboratorijske diag-nostike stekline s poudarkom na testuELISA. Potrebno je tudi nadaljevati s priza-devanjem za genotipizacijo in subgenotipi-zacijo virusa stekline v Evropi in Sloveniji,ki naj bi bila podlaga za nadaljnje razume-vanje molekularne epidemiologije ozemlja.Gostota naseljenosti lisic naj bi bila ~im boljpreu~ena povsod, kjer se odmetavajo vabe.Potrebno bo tudi razumeti posege v naravi,ki jih za sabo potegne odmetavanje vab. Prav

tako ni dovolj podatkov, kako u~inkuje ce-pivo, namenjeno za cepljenje lisic, na ostaledivje ̀ ivali. Dana je podpora nenehnemu ve-~anju {tevila dràv, ki namesto karantenepristopajo k serolo{ki laboratorijski diagno-stiki ìvali.

Revija Rabies Bulletin Europe(www.who-rabies-bulletin.org) izhaja zad-nja leta tudi v elektronski obliki, kar je, so-de~ po statistiki {tevila obiskov na spletnihstraneh, dobro sprejeto. Nadaljevali bodo sprizadevanji, da se publikacija {e naprej iz-popolnjuje in strokovno bogati. Dràve po-ro~evalke bodo svoje podatke o gibanju ste-kline pri ìvalih in ljudeh v bodo~e posre-dovale v elektronski obliki, kar bo pospe{iloizid publikacije.

Zbornik sre~anja bo pripravljen v krat-kem, vseboval pa bo povzetke posameznihpredstavitev. Iz Slovenije (M. Stanti~ Pavli-ni~, P. Hostnik) smo poro~ali o trendih gi-banja laboratorijsko potrjenih primerovstekline pri ìvalih in postekspozicijskemcepljenju ljudi. ̂ eprav je ugotovljena med-sebojna soodvisnost spremljanih kazalcev,je incidenca postekspozicijsko cepljenihljudi {e vedno visoka, kar je ve~inoma po-sledica prepogostega cepljenja po ugrizu sstrani psa ali ma~ke neznanega lastnika.Menimo, da je potrebno nadaljevati s pri-zadevanji, ki naj bi bila usmerjena nazdravstvenovzgojne dejavnosti, usmerjenena prepre~evanje stekline.

Prihodnje sre~anje bo ~ez dve leti. Pred-lagana je organizacija sre~anja v Ruski fede-raciji, Bolgariji ali Romuniji. S tem se èliSZO ~im bolj pribliàti ozemlju, kjer je si-tuacija glede stekline {e vedno pere~a. Nasre~anje bodo povabili poleg predstavnikovdràv - predvsem veterinarjev, tudi zapo-slene v javnem zdravstvu ter znanstvenikeiz Evrope in drugih krajev, ki se ukvarjajo zraziskavami s podro~ja stekline. Sestanki najbi v prihodnje potekali redno na dve leti.

�

125

RECENZIJA


Pred izidom je Slovenski medicinskislovar, najve~ji knji`ni projekt v zgo-dovini slovenske medicine. Dogodek,

ki si ga lahko privo{~ijo le zelo veliki narodi.Spomnimo se, da ga v tej obliki in obsegunimajo npr. ne Francozi in ne Italijani in {ekak{no ime bi lahko na{li.

Izdajatelj slovarja je Medicinska fakulte-ta v Ljubljani, soizdajatelja pa sta In{titut zaslovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZUin Zdravni{ka zbornica Slovenije.

Slovenska medicinska terminologija segas prvimi poskusi besedi{~a, namenjenega ba-bicam, è v osemnajsto stoletje, pri~en{i zMakovicem in kasneje z Vodnikom, resnopa {ele v sredo dvajsetega stoletja, s êrni-~em in Ko{irjem.

Delo za Slovenski medicinski slovar se jepri~elo pred 24 leti pod delovnim imenomMedicinski terminolo{ki slovar. Na za~etkuje bilo treba sprejeti odlo~itev, ali prevestienega od obstoje~ih slovarjev, ali pa za~etina novo s slovenskimi strokovnjaki. Slednjeje bilo sprejeto kot bolj{a, ~eprav mnogo te-àvnej{a in predvsem bolj zamudna odlo~i-tev. Postopno se je zbrala skupina pribli`no140 sodelavcev, ve~inoma u~iteljev Medicin-ske fakultete v Ljubljani, pa tudi nekaterihdrugih fakultet, obenem z jezikovnimi inleksikografskimi svetovalci In{tituta za slo-venski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU terjezikovnimi svetovalci s Filozofske fakulte-te. Sodelavci so se mo~no menjavali in èsama koordinacija dela je bila zelo zaplete-na.Tehni~ni uredniki so bili ve~inoma {tu-dentje Medicinske fakultete v Ljubljani.

Ko je bilo gradivo zbrano in urejeno, jekot vmesna izdaja leta 1996 iz{el Pravopismedicinskih izrazov, ki je bil naslednje letoponatisnjen in je danes razprodan. S tem jebilo besedi{~e bodo~ega slovarja predstav-ljeno in ponujeno v pretres strokovni javno-sti.

Slovar je izrazito skupinsko delo, vendaro`je uredni{tvo, po na~elu nadrejenosti,prevzema odgovornost za njegovo pravil-nost, zavedajo~ se, da je jezik, tudi strokov-ni in znanstveni, ìv organizem, ki se naglospreminja in prilagaja. Uredniki so se trudi-li, da bi v primerih, kjer praksa in dnevnauporaba ponujata ve~ mo`nih izrazov, izbe-

Slovenski medicinski slovarBoris Klun

rejo tiste, ki so videti najprimernej{i, zato dabi bilo izraànje jasno, nedvoumno in sklad-no z duhom sloven{~ine, pa tudi z medicin-sko tradicijo in primerljivo z mednarodni-mi usmeritvami. Razumljivo je, da je tu pri-hajalo pogosto do razli~nih mnenj in dol-gotrajnih pretresanj.

Namen slovarja je ponuditi uporabnikupojasnila najpogostej{ih biomedicinskihizrazov, vklju~ena pa so tudi mejna podro~-ja, kot so biologija, kemija, fizika, farmaci-ja, veterina, mikrobiologija in zdravstvenanega. Zdelo se je potrebno, da pokaèmotudi na zgodovino medicine, zlasti sloven-sko, ki je v tujih slovarjih seveda ni najti.

Uporabnik naj bi imel povsem jasnopredstavo tudi o pravilni pisavi, izgovorja-vi, nagla{evanju in pregibanju. Razlage po-sameznih pojmov so pisane tako, da so ra-zumljive gimnazijskemu abiturientu, bese-di{~e pa obsega znanje, ki naj bi ga imel idea-len {tudent medicine. Izpu{~eni so nekateriozki specialisti~ni izrazi. Zanesljivo ne bomogo~e v prihodnje pisati strokovnih, patudi poljudnoznanstvenih ~lankov brez pos-vetovanja s Slovarjem.

Uporabniki Slovarja naj bi bili predvsemdiplomanti medicine in stomatologije ter{tudenti teh fakultet, vendar bi moral biti ko-risten tudi za zdravstvene delavce, biologe,farmacevte, veterinarje, pa tudi za druge, kidelajo v zdravstveni slu`bi in administraci-ji, dalje za lektorje, prevajalce, novinarje inne nazadnje tudi za {ir{o javnost, za bolnikein tiste, ki bodo to morda {e postali.

Slovar obsega pribli`no 1.000 strani veli-kega formata in vsebuje okrog 75.000 tiso~pojmov s podro~ja slovenske biomedicinsketerminologije, poslovenjeno zapisana latin-ska in latinizirana gr{ka gesla, izvirno napi-sane latinske in latinizirane gr{ke termine,ki se uporabljajo pri pisanju diagnoz, popi-sov in terapije, zdravilne u~inkovine, zdra-vilne in strupene rastline ter ̀ ivali, nekatereposlovenjeno napisane latinske reke in cita-te, ki se pogosto uporabljajo, pa tudi take, kijim preti pozaba, ali citatne udoma~ene ter-mine iz ìvih, tujih jezikov, skupaj s pripo-ro~enimi slovenskimi strokovnimi izrazi,dalje odsvetovane àrgonske, nestrokovne,starinske ali poljudne izraze, skupaj s pripo-

ro~enimi slovenskimi, za~etne ali kon~nedele sestavljenih besed, udoma~ene in med-narodno sprejete kraj{ave, osebnosti iz sve-tovne zgodovine medicine do danes, sloven-ske medicinske osebnosti do konca drugesvetovne vojne ter imena iz eponimskih ter-minov. Slovar ponuja pravilne slovenskeizraze za vrsto anglo-ameri{kih, ki se vse po-gosteje pojavljajo ne le v vsakodnevni govor-jeni, temve~ tudi v pisani strokovni besedi.

Vsak pojem, zveza ali citat je razloèn ssplo{no znanimi slovenskimi pojmi, ~e paso v razlagi uporabljeni strokovni izrazi, soti vedno posebej razloèni na ustreznem abe-cednem mestu. Razloène so tudi vse bese-de, ki so sestavine stalnih zvez, vklju~no s slo-venskimi besedami. Vsak pojem je razloènenkrat, ~e pa obstaja za en pojem ve~ sino-nimov, je razloèn le en sinonim, ostali pakaèjo nanj. Nadrejenost sinonimov je po-trebna zaradi gospodarnosti s prostorom inne pomeni priporo~ila ali odsvetovanja rabedrugih sinonimov. Mnogo dela je bilo pos-ve~enega opisanemu na~inu prikaza, s ka-terim je doseèna zelo dobra notranja uskla-jenost slovarja, kar je ena od njegovih po-membnih kakovosti.

�


126

R E C E N Z I J A

Genius loci Celja in okolice mora bitinekaj posebnega. Iz tega dela Slove-nije prihaja cela vrsta dobrih zdrav-

nikov, kar nekaj komponistov in glasbenikovin nekaj zdravnikov, ki so bili tudi skladateljiali pa so se kako druga~e ukvarjali z glasbo.Dr. Anton Schwab je eden teh. Bil je zdrav-nik, zobozdravnik, glasbenik, komponist,zborovodja in {ahist. Njegovo ̀ ivljenje in delosta v knjiìci opisala prim. dr. Franc [tolfa indoc. dr. Zvonka Zupani~ Slavec.

Knjiìca govori o pastir~ku, rojenem v Pre-boldu, {e v monarhiji (leta 1868), ki je po za-slugi za tedanje razmere dovolj premo`nihstar{ev in bistrega u~itelja kon~al {olanje naceljski gimnaziji, kamor ga je mati vpisala popomoti, in kot ve~ina slovenskih intelektual-cev, ki so se odlo~ili za zdravni{ki poklic, pro-moviral za doktorja medicine na univerzi vGradcu. To je bilo leta 1894, ko je bil star {e-stindvajset let.

O~itno glasbeno nadarjen, je ̀ e v osnovni {oliigral tamburico, med {tudijem v Gradcu pa seje ̀ e resno ukvarjal z glasbo, {tudiral komponi-ranje in harmonijo, tudi zaradi poznanstva z dr.Benjaminom Ipavcem, ki je bil takrat kot glas-benik in skladatelj è uveljavljen in je imel vGradcu svojo ordinacijo. Kljub svojemu neslo-venskemu priimku se je vedno imel za Sloven-ca in je ̀ e v {tudentskih letih in kasneje kot zdrav-nik zelo jasno kazal svojo nacionalno opredeli-tev, ne prav lahko stali{~e v Celju, takratni trd-njavi nem{kega nacionalizma.

Za ilustracijo naj pokaè miselni vzorec na~in razlage posameznih gesel:

Seveda pa je vsaka knjiga koristna le, ~e pride do uporabnika. [koda bi bilo, ~e bi majhen narod pokazal, da mu je ta vloga kar pov{e~i.�

Zdravnik in skladatelj dr. Anton SchwabBoris Klun

Po kraj{i praksi na Vranskem se je, spet vGradcu, specializiral za zobno zdravstvo, kise mu je kasneje povsem posvetil. Po prvi sve-tovni vojni se je nastanil v Celju, kjer je ostaldo smrti leta 1938. Tu je {iroko razvil svojoglasbeno ustvarjalnost s presenetljivo velikim{tevilom skladb, ve~inoma zborovskih pesmi,pa tudi s skladbami za orkestre, tako da {tejedanes njegov opus ve~ kot sto skladb. Vodilje ve~ zborov, bil ~astni ~lan raznih glasbenihdru{tev in zborov, zelo delaven je bil v Dru{-tvu zobozdravnikov, obenem pa je bil nesamo navdu{en {ahist, temve~ tudi avtor {te-vilnih objavljenih {ahovskih problemov. Nepo naklju~ju sta se mudila v Celju Aljehin inE. Lasker.

Zanimivo je, da se predvsem in dale~ preddrugimi poklici med zdravniki najde tolikoglasbenikov, ne samo poustvarjalnih, temve~tudi skladateljev. To ni zna~ilnost Slovencev,kajti podobno je tudi drugod. Kar lepo {tevi-lo svetovno znanih komponistov je bilozdravnikov.

Knjiìca je prijetno branje. Prikupna je upo-raba (izmi{ljenih) dialogov. Lahko je razbratiidili~no delo zdravnika med obema vojnama,spo{tovanega, ki je bil ̀ e zaradi svojega pokli-ca vzvi{en nad vsako napako. Dobre fotogra-fije v maniri tedanjega ~asa in faksimili skladbin sporedov so prijetno dopolnilo. Knjigi je do-dana {e bibliografija objavljenih skladb, ki joje sestavil mag. Zoran Krstulovi} iz Narodnein univerzitetne knji`nice v Ljubljani.

Ker spomin pe{a, ga je treba zapisati. Slo-vencev nas ni veliko in duhovne ter intelek-tualne zmo`nosti so nekako sorazmerne {te-vilu.V atavisti~no zasidranem samoobram-bnem strahu pred velikimi nikoli nismo zna-li biti kozmopoliti. Zato je lokalpatriotska ne-vezanost nekak{na razumljiva in logi~na al-ternativa. V~asih koristna bolj, v~asih manj.Mozart bi komaj lahko postal Mozart, ~e biìvel in delal v Ambrusu. ̂ etudi ima svet radvelike in mo~ne, ne gre pozabiti manj{ih. Toje slednji~ smisel takih biografij. �

AIDS AIDS AIDS AIDS AIDS [aideès in ájds] krat. (akvirirani áids -a m huda nalezljiva bolezen, zlastiimunski deficitni sindrom) t aids homoseksualcev in narkomanov sin.(opisan prvič 1978 v ZDA), ki jo povzroča AIDS; prim. sindrom imunskeHIV in se kaže z oportunističnimi pomanjkljivostiokužbami, pogosto tudi s Kaposijevimsarkomom na koži in visoko umrljivostjo;

vírus -a m nav. mn. mikroorganizmiiz nukleinske kisline (DNA ali RNA), beljakovin-skega plašča in pri nekaterih tudi zunanje lipopro-teinske ovojnice, merijo od 20 do 40 nm in serazmnožujejo samo v živih celicah ter lahkopovzročajo nalezljive bolezni

~ humane imunske pomanjkljivosti lentivirus izdružine Retroviridae, ki povroča aids;sin. HIV, LAV


127


TAKO MISLIMO

V publikaciji Onkolo{ka ginekologija, ki jo je izdala Gineko-lo{ka klinika v Ljubljani v po~astitev 80-letnice prof. dr. Ju-leta Kova~i~a, lahko v prispevku Maje Primic @akelj “Prispe-

vek profesorja Kova~i~a k raziskovanju epidemiologije raka mater-ni~nega vratu v Sloveniji” med drugim preberemo naslednje:

“V Sloveniji so za~eli citolo{ko iskati zgodnje oblike raka mater-ni~nega vratu leta 1953 na tedanji Kliniki za porodni{tvo in ènskebolezni v Ljubljani ...”

Resnici na ljubo in v korist zgodovini medicine velja napisati, daje bil za~etnik citolo{ke diagnostike pri nas v Sloveniji prof. dr. IvoRaj{p è leta 1951, takrat {e staìst na celjskem Porodni{ko-gineko-lo{kem oddelku. Radoveden in strokovno prodoren je kljub pomanj-kanju originalnih Papanicolaouovih barvil izpeljal barvanje z dru-gimi barvili, kar je omogo~alo citolo{ko diagnozo malignih obolenjin tudi hormonskih disfunkcij pri ̀ enskah s pomo~jo vaginalnih bri-

Za~etek slovenske citologijeMarko Kolenc

sov. @e leta 1952 je svoje izsledke objavil v ~lanku “Vaginalni raz-maz” v Zdravstvenem vestniku (XI, 105-110).

Ni namen tega pisanja zmanj{evanje zaslug Juleta Kova~i~a, saj jeznano, da je bil med prvimi citologi na ljubljanski kliniki po prof.Vladimirju Trampuù prav on, poleg Sre~ka Rainerja v Ljubljani(1955) in v Kranju (1956), Franca Rostaherja in Alemke Saks v Ma-riboru (1955), To{a Cizlja v Kopru (1956), pa {e kdo bi se na{el iztistih let.

Velik razmah citolo{ke dejavnosti v medicini je danes nepogre{-ljiv in te`ko primerljiv s tistim na samem za~etku. Teh za~etkov pavendarle ne smemo prezreti, zlasti ker so bili speljani v slabih pogo-jih in ker predstavljajo zibelko tako mo~ni veji medicine.

Le redki {e ìve~i iz tega obdobja so mi potrdili gornje navedbe.

�

NOVE PUBLIKACIJE

Janko Kostnapfel: Spomin, ki boliKostnapfel J. Spomin, ki boli. Unigraf

2002, 176 str.“… kako boli, boli,ko spomin vzdrhti…”Ajdi~ B., Dachauske pesmi

Avtor je prevzel naslov za svoje delo ponavedenem citatu, saj je rde~a nitknjige du{evna bole~ina, kateri “pa bi

morda posebej lahko rekli kar SPOMIN, KIBOLI.” (str. 126). Delo je razdeljeno na se-dem delov, ki jih sestavljo kraj{a poglavja.Deli imajo zelo {iroke naslove: Starost, Smrtipetih starostnikov, Nagoni, Psihopatija, Petmladostnikov - uìvalcev drog, Pacienti -trpe~i, Vojna je vojni zlo~inec. Na koncuknjige je dodana kratka informacija o avtor-ju in kratek seznam objavljenih knjig in stro-kovnih publikacij. Spremno besedilo je na-pisal prim. dr. Jurij Zalokar.

Izbor gradiva - pripovedi bolnikov iz av-torjeve bogate prakse, pogovori s kolegi, ci-tati iz raziskav, citati iz strokovne literature,pa tudi iz zakladnice svetovne knjièvnosti- je svojstven. Razkrije se avtorjev razisko-valni nagon, ki ga opi{e z besedami ruskihznanstvenikov “refleks ~to takoje?” (str. 85).Kako razumeti du{evno bole~ino? Verjetnotega ne moremo. Zato se zgodbe prepletajo

z avtorjevimi iskrivimi domislicami in glo-bokimi razmi{ljanji. [e pogosteje pa se karkon~ajo in bralca prepustijo lastnim mislim.Marsikatera me je spodbudila k razmi{lja-nju in se mi povrnila v spomin, ~eprav sembil prepri~an, da sem jo è davno pozabil.Npr. du{evna blaga smrt - upokojenska ev-tanazija, vojna je (sama po sebi) vojni zlo~i-nec, mo`gani so (v zvezi z vojnami itd.) naj-ve~ji maligni tumor v ~loveku, klasifikacijapsihopatov (str. 93), kjer velja: “Pomembniso tudi majhni psihopati, ki jih vsak dan sre-~ujemo okrog sebe, na delovnih mestih indrugje. Ne nazadnje v politiki. Slednji so lah-ko {e posebno nevarni.” (str. 95-96). Ali pacitat naslova Frommove knjige Imeti ali biti,kar je dovolj povedno è samo zase.

Stil je za vse tiste, ki avtorja poznamo, ta-koj prepoznaven. Kratki stavki se vrstijodrug za drugim, sledi - na videz - “od{te-kan” dodatek in pogosto se kon~a s tremi pi-kicami…, kar lahko med vrsticami pomeni:Razmisli! Za primer navajam (str. 85): “Ime-ti ali biti? - to je osnovno vpra{anje. ̂ lovekv socialni revoluciji marsikaj prenese, le po-druàbljanje premoènja zelo te`ko: “ To jemoje…” Na primer gozd ali reka…” Ven-dar pa tako pisana beseda ne te~e tako, kot

~e bi avtorja poslu{ali. ̂ e med govorom me-nja temo, je to zanimiva asociacija, katerepot na plano sku{amo dojeti. ̂ e pa je tako vpisani besedi, pa sicer formalno predstavlja-na ~rtica razpade na mnoìco med seboj ne-povezanih odstavkov in stavkov, ki bralca

�


128

N O V E P U B L I K A C I J E

Preiskava plju~ne funkcije je v pulmo-logiji tako osnovna preiskava, kot jeposnetek EKG v kardiologiji. Med

plju~nimi boleznimi imajo namre~ obstruk-tivne plju~ne bolezni velik dele`. Temeljnazna~ilnost obstrukcije je zmanj{an pretokzraka iz plju~ pri izdihu. Za dokaz obstruk-tivne ventilacijske motnje zado{~a, da pribolniku opravimo spirometrijo. To pome-ni, da med forsiranim izdihom izmerimokoli~ino zraka, ki ga po predhodnem mak-simalnem vdihu oseba lahko izdiha, in kakohitro to lahko naredi.

Dva osnovna indeksa v spirometriji statako forsirana vitalna kapaciteta (FVC) inforsirani izdihani volumen v prvi sekundi iz-diha (FEV

1); razmerje med njima (FEV

1/

FVC) pa je indeks obstrukcije. Ko na ta na-~in postavimo diagnozo obstruktivnega sin-droma, nam posebej pri astmi zado{~a, daspremljamo funkcijsko stanje bolezni (stop-njo obstrukcije) z meritvijo maksimalnegapretoka zraka, ki ga oseba zmore med svo-

Normogram maksimalnega pretokazraka med izdihom (PEF)

jim izdihom po predhodnem maksimalnemvdihu. Temu pretoku s kratico pravimo PEF(angl. peak expiratory flow) in nastane è vprvih dveh desetinkah na{ega izdiha.

Kar pa je {e pomembneje - mo`no ga jedokaj natan~no izmeriti z majhno prenosnonapravico - PEF-metrom, ki ga ima bolnik

begajo. Le kaj je imel avtor v mislih, da je podnaslov poglavja Panika (str. 142-3) na kon-cu navedel citat iz knjige kr{~enih ùpnije[turje za leto 1809, str. 94, {tev. 5? Samo to,da so se “stra{ne re~i, rezultat destruktivnihnagonov ~loveka proti so~loveku” dogajalesamo nekaj rodov pred nami (str. 143)? Lezakaj je segel skoraj 200 let, kar je resni~nosamo nekaj rodov pred nami, ~e je za~el ~r-tico s pripovedjo logora{a iz Golega? Mar niprimer neobvladljive agresije dejstvo, da“danes v mestu (Fo~i) ni ve~ nobene dàmi-je in tudi ne aladè dàmije, neko~ ene naj-lep{ih na Balkanu. Fo~i danes pravijo Srbi-nje…” (str. 147). Pa to ni nekaj rodov nazaj,to je na{a sodobnost. Ti dogodki v bli`njipreteklosti oziroma {e v sedanjosti so nambli`ji kot ~arovni{ki procesi. Po drugi stranipa so nam morda preblizu in jih zato avtoromenja le med vrsticami. Zato se bom tu po-sluìl avtorjevega stila in nadaljeval s …

Te`ko razumem tudi naslov razmi{ljanjaVojna je vojni zlo~inec (str. 164-170), saj se

lahko doma. Serijske meritve PEF so pred-vsem pri astmi velikokrat zelo pomembenobjektiven podatek o teì same bolezni.

Pulmologi si prizadevamo, da bi vsak iz-brani zdravnik splo{ne ali druìnske medi-cine ter pediater poznal meritev PEF in jovsakodnevno pri svojem delu tudi uporab-ljal. V ta namen smo s pomo~jo dru`be Lekpo trenutno mednarodno veljavnih smerni-cah izdelali normogram normalnih vredno-sti tega parametra za spol, telesno vi{ino indolo~eno starost. Enostaven prikaz normal-nih vrednosti nam omogo~a oceno stopnjebolnikove obstrukcije, ~eprav moramo iz-merjeno vrednost vedno primerjati tudi zbolnikovo najbolj{o vrednostjo PEF v sta-bilni fazi bolezni. Menim, da bo normo-gram, uporabljen skupaj z merilcem PEF,marsikateremu kolegu z omenjenih podro-~ij medicine v koristno pomo~ pri vsakda-njem delu.

�

Matja` Fleàr

vojne dotakne le v {tirih odstavkih, drugo paje posve~eno orisu slovenske psihiatrije inodraza do nje. Slabo razumljivi so tudi tistideli, kjer sku{a avtor na papir postaviti svo-ja predavanja iz psihopatologije. Vsako pre-davanje vedno predstavlja state of art in jekot tako s svojimi zakonitostmi predstavi-tve kot literarno delo dolgo~asno. Kot pre-davanje je predstavljeno poglavje Nekateredu{evne motnje starostnikov (str. 16-20).Veliko bolje je avtor naredil, ko je podal pri-mer in nato svoje razmi{ljanje o njem, kar jepodkrepil z rezultati raziskav. Kot primernavedem poglavje Na{e babice (str. 49-53).

Vsebinsko bi se mi zdelo tudi bolje, ~e biprimere iz dela Mladost (str. 99-112) podalkot ilustracijo poglavja Negativizem (str. 54-56). Vsekakor pa opisani primeri mladost-nih uìvalcev drog nimajo ni~ skupnega s pe-smijo Mladost (str. 99): “ Zdravje. Zado-voljstvo. V~asih radost.” Ti ilustrativni pri-meri so napisani kot povzetek psihiatri~ne-ga intervjuja in se - {tirje od petih - kon~a-

jo z “izhaja iz druìne razvezanih star{ev”.Pri~akoval bi interpretacijo slednjega dejs-tva, a avtor se pojma druìna nikjer ekspli-citno ne dotakne.

Nedvomno to ni branje za sprostitev. Avredno je v~asih pokukati v knjiìco in si pre-brati kak{en odstavek, saj bomo o njem lah-ko {e dolgo razmi{ljali. Za konec na primertole (str. 22):

“Vpra{am 73-letnega direktorja psihia-tri~nega in{tituta M. M. Asatianija v Tbili-siju, akademika A. D. Zuraba{vilija: “Kakosi razlagate zelo pogosto visoko starost v va-{i deèli?” In mu kar ponudim morebitnerazloge: ~ist kavka{ki zrak, zdrava zelenjav-na prehrana, kefir, rodovina? Zuraba{vili patakole: “Oh, kako ste naivni, batono (pleme-niti gospod), visoko in lepo starost je mogo-~e dose~i tako, da izpolnjuje{ naslednje tripogoje: treba je veliko delati, nikomur sto-riti krivice, izogibati se zavisti.”

�

Anton Grad

129


N O V E P U B L I K A C I J E

Avtorica: Barbara Latkovi}, dr. med. Ilu-strator: Bojan Jurc. Izdajatelj: Dru{tvo plju~-nih bolnikov Slovenije, Ljubljana, 2002. 38strani.

Drobno knjiìco je dru{tvo izdalo zasvoje ~lane in ne~lane z namenom,da bi bolje komunicirali med seboj

in z drugimi. “Dobro komuniciranje je os-novni pogoj za uspe{no zdravljenje, pred-vsem pri bolniku s kroni~no boleznijo,” naza~etku navaja avtorica. Ker so ~lani dru{-tva tako bolniki kot zdravniki, je pri pisanjuavtorico vodila dualnost, saj v vsakem po-glavju navaja navodila posebej za bolnike inposebej za zdravnike, neredko vklju~i tudiizku{nje drugega zdravstvenega osebja.

Knjiìca ima sedem poglavij: Kako ko-municiramo?, Kako vzpostavimo uspe{nokomuniciranje?, Kako vodimo uspe{no ko-municiranje?, Vodenje pogovora, Svetova-

Kako brez zdravil zniàti visok krvni tlakAvtorji: Prof. dr. Martin R. F. Middeke,

dr. med., Edita Pospisil, prof. dr. Klaus Vol-ker, dr. med. Zalo`nik: In obs medicus, Ptuj,2001. 231 strani.

Knjiga Kako brez zdravil zniàti krvnitlak je iz{la sicer è konec lanskegaleta, vendar zaradi svoje tematike ne

bo izgubila aktualnosti. Ponavljajo~i se obi-ski pacientov, ki imajo teàve s krvnim tla-kom, a se pri zdravljenju zana{ajo zgolj nazdravila, jemljejo dragoceni ~as, ki bi gazdravniki lahko namenili drugim pacientomali dejavnostim.

Knjiga je pregledno strukturirana in vodibralca od vzrokov bolezni do navodil za bolj-{o kakovost ìvljenja. Avtorji so pri pisanjuizhajali iz lastnih dolgoletnih izku{enj, ko sone{tetokrat pojasnjevali, prepri~evali, po-navljali dejstva o visokem krvnem tlaku.Prof. Middeke je predstojnik rehabilitacijskeklinike v Wiesseeju in hkrati predstojnik za-sebne klinike v istem mestu, ga. Pospisil jediplomirana ìvilska tehnologinja in sode-lavka in{tituta za preventivo in prehrano vMünchnu, prof. Voelker je {protni zdravnik

in direktor in{tituta za {portno medicino nauniverzi v Muntru.

Zanimivo je, da so avtorji poleg strokov-nih podatkov o vzrokih bolezni in zdravlje-nju navedli tudi nekaj “ljudskih dejstev” o vi-sokem krvnem tlaku (na primer o vplivu vre-menskih ali podnebnih “vplivov”), seveda zustreznim strokovnim komentarjem. [tevil-ne preglednice in tabele pomagajo posamez-nim skupinam pacientov, da se kar najboljeseznanijo z dejavniki tveganja v osebnem pri-meru. Hkrati se nau~ijo tudi zlatih resnic, skaterimi morajo zapolniti svoje ̀ ivljenje v pri-meru, da imajo trajno zvi{an krvni tlak. Med-nje sodi zavest o gibanju in ukvarjanju s {port-nimi dejavnostmi, ki predvsem pomagajovzdrèvati telesno teò. Nekje na polovici seknjiga prevesi v prakti~ni del, kjer so recepti,ki se skladajo s teoreti~nim prvim delom. Op-timisti~en naslov poglavja “Uporabiti znanje- ìveti z uìtkom” zagotovo deluje pozitiv-no na vse, ki si èlijo izbolj{ati svoje zdravje.Na koncu so dodane tabele, nadaljnja litera-tura in stvarno kazalo. �

mn

Bolnik in zdravnik - partnerja v komuniciranjunje in vodenje bolnika, Telesni pregled inEtika komuniciranja. Vsako poglavje avto-rica najprej za~ne s {ir{im opisom, ki ga nakoncu strne v nekaj najbolj zna~ilnih to~k,posebej za zdravnika in posebej za bolnika.Drobna knjiìca je vredna velike debele poh-vale, saj na dostopen, jasen, razumljiv in si-stemati~en na~in vodi bralca h kon~nemucilju: “V praksi se je zlasti izkazal partnerskimodel (komuniciranja), v katerem bolnik inzdravnik sodelujeta kot partnerja v zdrav-ljenju in vodenju bolezni. S tem poteka ko-municiranje v zadovoljstvo obeh.”

�

mn


130

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU

Hipertenzija je pogosta bolezen. Oce-njujemo, da ima kar 40 odstotkovodraslega prebivalstva v Sloveniji

previsok krvni tlak. Ustrezno obvladovanjehipertenzije nedvomno in dokazano ugod-no vpliva tako na trajanje ìvljenja kot tudina zbolevnost in s tem na kakovost ìvlje-nja. To pa je na{ cilj, ali ne?

Obvladovanje hipertenzije pomeni dose-ganje ciljnega krvnega tlaka, ki je 130/85mmHg ali manj, pri nekaterih skupinah bol-nikov pa {e manj! Ali je res potrebno za do-seganje tega cilja jemati antihipertenzivnazdravila? Nikakor ne! Pri blagih oblikah bo-lezni lahko z enostavnimi ukrepi, ki jih pri-{tevamo k zdravemu na~inu ̀ ivljenja, uspe-{no nadzorujemo krvni tlak in si s tem samiizbolj{amo prognozo ter kakovost ̀ ivljenja.Tudi pri huj{ih oblikah hipertenzije, ki si-cer zahteva zdravljenje z zdravili, so nefar-makolo{ki ukrepi nujni, potreba po zdravi-lih je ponavadi manj{a.

Zdrav na~in ìvljenja ni “primeren” le zabolnike. Na mestu je tudi v smislu primarnepreventive sr~no-ìlnih bolezni. Tega se za-vedamo tudi zdravniki Klini~nega oddelka za

Hipertenzija gre na morjeRok Accetto

hipertenzijo v Bolnici dr. Petra Dràja v Ljub-ljani. Ne le, da bolnikom delimo nasvete, tudiza zgled smo jim lahko. Nobeden od zdrav-nikov ne kadi ve~, ~eprav je bila to pred 15leti kar pogosta razvada, borimo se proti pre-veliki telesni teì, z rekreativnim {portnimudejstvovanjem vzdrùjemo primerno fizi~-no kondicijo. V dokaz sebi in drugim, da je

temu res tako, smo se odlo~ili (poleg podpi-sanega {e prim. doc. dr. Jurij Dobovi{ek, dr.med., ter prim. Borut Kol{ek, dr. med.), dase s kolesi podamo na pot od Ljubljane doPortoroà. ̂ e bomo uspeli, naj bo to za~etekvsakoletne akcije, ki jo bomo imenovali “Hi-pertenzija gre na morje”.

Iz zamegljene in za ta ~as mrzle Ljublja-ne smo 14. septembra ustrezno opremljeniin oble~eni krenili ob osmi uri zjutraj. Nabencinskem servisu na Trà{ki cesti, kjersmo preverili tlak (pa ne krvni, ampak tlakv pnevmatikah), smo poprosili mimoido~e-ga Zorana Predina, da nas je slikal. Dràl seje rahlo na smeh, morda zato, ker smo se muzdeli podobni vitezom iz filma Mo`je v paj-kicah. Kljub temu in prav po~asi izgovorje-ni èlji, da bi nas raje videl in slikal po pri-

hodu na cilj, je slika kar uspela. Do Vrhnikeje {lo, kot bi pihnil - anglosaksonci bi v svo-jem jeziku rekli “ko{~ek torte”. Tudi vrhni{kiklanec nam ni delal teàv. [e ogreli se nismotoliko, da bi si slekli vetrovke. “Brcali” smodalje v pri~akovanju Ka~jih rid. To pa bo za-logaj! Ampak o~i so bile prevelike. Ka~je ridenas niso zmogle in v Postojni smo si {e ved-no ~ili privo{~ili polurni postanek. Ko smoponovno zajahali kolesa, smo ugotovili, dabo potrebno za dosego cilja (Portoroà) lenekaj pretrpeti. Zazdelo se mi je, da je medpo~itkom nekdo snel sede` mojega kolesa.Pa ga ni! Saj ne, da bi bil preve~ zaskrbljenzaradi bole~e zadnje plati, ampak malo meje zaskrbelo, kaj bo z (saj veste, kaj). Pa men-da ne bo vse skupaj kar odpadlo? Kratki po-stanki v nadaljevanju, ko smo nadome{~aliizgubljeno teko~ino in pojedli tudi ko{~ek~okolade, so bili kar dobrodo{li. Spremljalnas je ~udovit, son~en dan indijanskega po-letja.

Za Diva~o je potrebno skreniti z glavneceste proti Rodiku. Prvi v koloni je bil Jure,potem Borut in jaz. Cesta se dozdevno rah-lo vzpenja. Vztrajno poganjamo pedala, {te-vec hitrosti pa no~e in no~e preko 15 km/h.Kar naenkrat nekaj {vigne mimo nas - bilasta dva mladca na kolesih. Mislil sem si, dasta zagotovo {tartala v Diva~i in ne v Ljub-ljani, tako kot mi, ki smo imeli za sabo èokrog 80 km. To je spodbodlo Jureta, mo~-no je pritisnil na pedala, posku{al jima je sle-diti in za ovinkom nama je izginil spred o~i.Midva pa s svojim tempom naprej. Borut seje nekajkrat ozrl in me prav grdo pogledal,~e{, naj ga ne vle~em nazaj! Klanca (~epravne hudega) ni bilo ne konca ne kraja. êz~as sem skozi zobe izdavil: “Borut, jaz bi sekar malo ustavil!” Borut sprva ni~, potem pa:“Jaz tudi, ampak ...” [portnik po du{i. Sti-snil je zobe in pognal naprej, jaz pa za njim.Oba sva bila v manj{i krizi. Na vrhu klancaso vse ~rne misli izpuhtele in do Kozine je{lo samo {e navzdol. Drug za drugim sva seustavila na kriì{~u, kjer je è bil Jure in za-skrbljeno je dejal: “Ali sta kaj videla Roka?[el je naprej s kolesarjem ki nas je dohitel.“Hojla, tukaj sem!” A zato je tako pospe{ilpred Rodikom, misle~, da sem bil eden odtistih mladcev, ki sta nas prehitela.

Start v Ljubljani..................................................................................................


131

Z D R A V N I K I V P R O S T E M Č A S U

Na ^rnem Kalu ni bilo veliko prometa,vreme son~no in toplo, razgled lep, pred namipa le {e navzdol in po ravnem. ̂ udovito! Am-

pak kdo bi si mislil, da so po pribli`no 100km rahli vzpon~ki (nadvozi ~ez cesto, obvo-zi) lahko tako mote~i in zoprni, da ~loveka

kar du{a boli. Od Kopra do Izole pot pelje obobali - ni nam bila preve~ v{e~. Veliko rolar-jev, pe{cev, pa {e veter nam je pihal v prsi -kar pa itak vedno, ali ne? Iz Izole po trasi oz-kotirne èleznice. Pred letom dni sem se èpeljal po tej poti, bila je makadamska. Sedajje lepo urejena in asfaltirana. êprav se tudivzpenja, sem z lahkoto vozil. Ampak veseljaje bilo konec, domnevam da z ob~insko mejo- asfalt se je kmalu po prvem tunelu kon~al.Del poti je res nemogo~ makadam, pravza-prav sploh ni cesta, ampak kamen pri kam-nu. Bal sem se ̀ e, da mi bo razpadlo kolo, sajni robustno gorsko kolo. Izgubil sem zemlje-vide in vetrovko, ki sem jih imel pipete v prt-lja`niku, zato sem moral narediti kos poti na-zaj, ampak kolo je vzdràlo. Od Strunjana doPortoroà res ni dale~, pa tudi pot in tunelsta dobro vzdrèvana.

Po osmih urah in pol ter 138 km na {tev-cu smo zmagoslavno v{tric zapeljali v mari-no Portoro`, cilj na{ega kolesarjenja. Kakodobro denejo tu{ in sveà obla~ila, za kateraso poskrbele na{e bolj{e polovice, da o ve-~erji, na katero nas je povabil g. Enes Lojo,direktor marine, sploh ne govorim.

�

Na cilju v marini Portoro`..................................................................................................

Sveta goraPo mnogih preplezanih, presmu~anih,

doìvetih in preìvetih gorah vsepovsod posvetu je pri{el ~as za tisto, na vrh katere nebom nikoli priplezal. Nanjo razen v legen-dah {e ni stopila ~love{ka noga. Namenil semse h gori s ciljem obhoditi jo in doìveti vpolnosti vse, kar je povezano z njo, s kultu-ro, ki jo je umestila v verovanja, v pojavni induhovni svet ve~ kot milijarde ljudi.

V eni najvi{jih, najbolj odmaknjenih insamotnih pokrajin na zemlji, v osr~ju zahod-nega Tibeta, se dviga orja{ka skalna, z ve~-nim snegom in ledom prekrita piramida -Kailas. Velja za mitski simbol gore Meru, kipredstavlja center vesolja, prestol bogov, po-pek sveta. @e ve~ kot tiso~ let se izbranci medazijskimi romarji razli~nih veroizpovedi po-dajajo na zahtevno potovanje s ciljem obho-

KailasIztok Tomazin

diti goro v starodavnem obredu predanostiin iskanja.

Za domovanje bogov velja celo podro~jeokoli Kailasa, saj je v neposredni bliìni tudijezero Manasarovar, katerega obse`na glo-boka modrina velja za enega najsvetej{ihkrajev na Zemlji. Vsak korak na poti okoligore in jezera je preèt z legendami, vsakaskala, vrelec ali hrib ima svoja boànstva. Tu-kaj se prepleta ~arobnost nenavadne lepotein mogo~nosti z mistiko, ki presega dimen-zije pojavnega sveta. Za hindujce je Kailasprestol [ive, Manasarovar pa je nastal iz umaBrahme. Za budiste predstavlja Kailas, ime-nujejo ga tudi Kang Rinpo~e, orja{ko man-dalo. Jainisti verjamejo, da je na vrhu Kaila-sa doìvel razsvetljenje njihov ustanoviteljRi{abanata. Pripadniki starodavne predbu-disti~ne tibetanske religije bonpo pa imajoKailas za misti~no du{o sveta.

Razli~na verovanja, razli~ni bogovi.Skupno vsem je, da so v teh krajih izrednelepote in naravnih mo~i mo`na preseganjapojavnosti, transcendenca omejenega doje-manja resni~nosti. Tu sveto dobiva fizi~noobliko. Tudi ~e odmislimo zgodovino in mi-stiko, je za razbohoteni, a omejeni zahod-nja{ki um ta del Tibeta prepoln lepote inskrivnosti. Vreden obiska.

Leto 2002, oziroma 2129 po tibetanskemluninem koledarju, je leto konja, ko ima ponjihovih verovanjih vse storjeno 13-krat ve~-jo mo~. 26. maj tega leta je bil poseben dan,ki ga budisti imenujejo Saga Dawa, dan Bu-dovega razsvetljenja, njihov najve~ji praznik.

Skupina Hrvatov in nekaj pridruènih Slo-vencev je iz razli~nih nagibov èlela obiskati~arobno divjino zahodnega Tibeta, se poto-piti med valove jezera Mansarovar, obhoditiKailas skupaj z romarji iz vse Azije in biti pri-�


132


sotna ob posebnem ~asu na posebnem me-stu - med najve~jo sve~anostjo ob Saga Dawi,na Tarbo~eju ob vzno`ju Kailasa.

Pot v deèlo snegaIz ìvahne, barvite nepalske prestolnice

Katmandu sem è ve~krat potoval proti ti-betanskim osemtiso~akom. Dobro sem poz-nal slikovito pot skozi globoke zelene doli-ne in na koncu skozi mogo~no sotesko, ki joje divja reka Bote Kosi izdolbla skozi Hima-lajo. Tokrat je bilo nekoliko druga~e. Hima-lajske orjake sem gledal z zavestjo, da ne bomplezal na njihove vrhove. Ni bilo lahko, a pri-vla~nost legendarnih krajev zahodnega Ti-beta in velika pri~akovanja so prekrila {e nev celoti izsanjano in uresni~eno hrepenenjepo bivanju v zagonetnem in nadvse zahtev-nem svetu najvi{jih gora, po hlastanju za vr-hovi in nedoumljivimi doìvetji na bole~imeji zmo`nosti organizma, v svetu velikihnadmorskih vi{in, kjer je vsak trenutek hkra-ti umiranje in ìvljenje v najve~ji polnosti.

Skoraj tiso~ kilometrov po kolovozih inslabi makadamski cesti je bila dolga vo`nja sterenskimi vozili po pokrajini, ki je hkrati pu-sta in lepa, kruta in prijazna, nenavadna in~udno doma~a. Neudobje ob poskakovanjuterencev in poìranju oblakov prahu se je pre-pletalo z navdu{enjem ob izjemnih lepotah.

Ves ~as je na{e ju`no obzorje omejevalafantasti~no lepa bela veriga Himalaje. Vzpo-redno z njo smo potovali proti zahodu, porobu najvi{je in najve~je planote na{ega pla-neta. Tibet je predvsem visokogorska pu{~a-va, deèla gora in ne{tetih jezer, deèla izjem-ne kulture in duhovnosti, ki ni moda in iz-hod iz slepe ulice “napredka” kot àl marsi-

kje na zahodu, pa~ pa vsepovsod prisotnodejstvo, zgodovina in sedanjost, ki jo lahkoza~uti{ tako v sre~anjih s preprostimi, è ti-so~letja na enak na~in ̀ ive~imi nomadi kot vu~enjih dalajlame in drugih tibetanskih mo-drecev.

Slaba cesta nekajkrat privijuga na ve~ kotpet tiso~ metrov visoke prelaze, kar je do-dobra utrudilo sicer zmogljive japonske te-rence, popotnikom pa dalo okusiti za vzo-rec mraza, vetra in redkega zraka, ve~nihspremljevalcev himalajcev. S prelaza TongLa se je v vsej lepoti in mogo~nosti, kot or-ja{ka, temnomodrega neba dotikajo~a se ka-tedrala, zable{~ala 8.013 metrov visoka [i{aPangma. Na njenem vrhu sem stal pred os-mimi leti, nato sem beàl navzdol in si v stop-njujo~em se viharju re{eval ̀ ivljenje. Dva dnikasneje smo lahko ob~udovali severna oste-nja legendarnih osemtiso~akov Anapurne inDaulagirija. Slednji mi je leta 1987 poleg do-seènega vrha, prvega in {e vedno edinegaslovenskega zimskega osemtiso~aka, poda-ril najve~jo pustolov{~ino mojega ìvljenja.Takrat sem bil najdlje doslej povsem na meji,onkraj katere ni vrnitve.

ManasarovarKraj, kjer od vzhoda prihajajo~i popot-

niki po dolgih dnevih utrujajo~e in neudob-ne vo`nje prvi~ zagledajo Kailas, je poseben.Med rjavorumenimi planjavami, pod pokri-valom nevihtnih oblakov, se je v daljavi mo-drilo sveto jezero Manasarovar, obdano z za-sneènimi himalajskimi orjaki. [e naprej,skoraj na zahodnem obzorju pa se je iznadrjavih hribov ble{~ala bela piramida. Koturo~eni smo strmeli vanjo, obhodili obcest-

no sveti{~e, sre~evali v prah padajo~e romar-je in se soo~ali z zagonetnimi ob~utki.

Dan in pol smo preìveli na obali jezeraMansarovar. Mnogo premalo in hkrati do-volj, da je bilo mo`no za~utiti duh kraja. Kotv misti~nih sanjah so minile ure druènja sTibetanci, sprehodov po obali, ~akanja rde-~erumene ble{~ave vzhajajo~ega sonca, ki seje kot poàr izza Himalaje razlila nad sko-drano gladino. In na koncu obisk sveti{~aîu gompa visoko v skalni steni nad jezerom,

Kamion z romarji na poti proti Kailasu, v ozadju Himalaja..................................................................................

Nad obalo svetega jezera Manasarovar..................................................................................

Samostan îv gompa na obali jezeraManasarovar..............................................

133



na kraju, kjer je po prihodu iz Indije v skalnivotlini meditiral legendarni Padmasamba-va, modrec, ki je odlo~ilno prispeval k raz-voju budizma v Tibetu v osmem stoletju.

Naslednjega dne smo v oblakih prahu poprostranih pe{~inah zdrveli proti Dar~enu,zadnjem naselju in hkrati izhodi{~u potiokoli Kailasa. Gora je bila vse bli`je, arhe-tipska podoba bele piramide s skrivnostni-mi skalnimi vzorci. Ob~utek, da sem jo dav-no tega è videl in doìvel, je bil vse izrazi-tej{i. Tako doma~a in skrivnostna hkrati seje zdela. Pretresljiv déjà-vu.

Dar~en je bil gomaze~e mravlji{~e tiso-~ev v {otorih in redkih preprostih stavbahstiskajo~ih se romarjev. Najve~ je bilo seve-da Tibetancev iz razli~nih krajev te prostra-ne, te`ko prehodne deèle. Ve~inoma soprispeli na odprtih tovornjakih, nagnetenikot polena, ne mene~ se za prah, mraz indrugo nam te`ko predstavljivo neudobje. Zave~ino med njimi je bilo to najdalj{e, najlep{ein najpomembnej{e potovanje v ìvljenju.Mnogo manj je bilo hindujcev, predvsem In-dijcev in Nepalcev, {e manj pa zahodnjakov.Bili smo med redkimi, ki so dobili dovolje-nje za obisk Kailasa med Saga Dawo.

Legendarni obhod Kailasa, imenovankora, predstavlja 54 kilometrov hoje okoligore v smeri urinega kazalca za budiste, hin-dujce in vse druge, z izjemo pripadnikov re-ligije bonpo, ki goro obkroàjo v obratnismeri. Izhodi{~e je 4.600 metrov visoko le-è~i Dar~en, najvi{ja to~ka poti pa je 5.670metrov visoko sedlo Drolma La.

Saga DawaSpremljala nas je sre~a. Zaradi neznosne

gne~e v Dar~enu smo se lahko utaborili urohoje naprej, na Zlatem travniku v neposred-ni bliìni slovitega naravnega amfiteatra Tar-bo~e, kjer se dejansko za~enja kora in kjerpoteka vrhunec obredov ob Saga Dawi. Krajtakrat postane sredi{~e Tibeta. Na predve-~er praznika sva si ogledala slovito pokopa-li{~e na skalni plo{~adi nad Tarbo~ejem.Tam {e danes izvajajo nebe{ke pokope - svojcipokojnika sve~ano prinesejo, truplo nato naposebej izbranem mestu razkosajo, kostizdrobijo in vse skupaj prepustijo himalaj-skim orlom, ki mrli~a po delih “odnesejo vnebo”. Ker je v teh krajih pti~ev premalo, jim“pomagajo” krvolo~ni psi, zato velja, da se,razen sredi dneva, tam ni varno zadrèvati.

26. maja, na dan polne lune, smo lahkodoìvljali Saga Dawo v vsej polnosti, vklju-~eni v dogajanje. @e navsezgodaj se je ve~-desettiso~glava mnoìca za~ela zbirati okoliogromnega, takrat {e na tleh leè~ega jam-bora, na katerega so bile pritrjene dolge vrviz ne{tetimi molilnimi zastavami. Ve~ ton te-àk in vsaj 50 metrov visok jambor naj bi sto-tine Tibetancev slovesno, z velikimi naporiin dolgimi presledki dvignile do poldneva,ob napetem spremljanju in spodbujanjumnoìce. Ko jambor obmiruje v pokon~nempoloàju, je vrhunec praznovanja, iz njego-vega naklona in drugih aspektov pa najbolj-{i tibetanski astrologi napovedujejo usodoin pomembne dogodke v Tibetu.

Ozra~je je vrvelo od slovesnega pri~ako-vanja. Iz hrumenja valove~e mnoìce so serazlegale molitve, himalajski veter je prena-{al oblake prahu in kadila, kljub dinami~-nosti dogajanja pa je vse preveval nenava-den mir. Pridruìl sem se Tibetancem, ki so

obkroàli jambor. Po centimetrih, ob nav-du{enih vzdihih tiso~erih grl, z dolgimi pre-sledki so ga po~asi dvigali. Ve~ina ljudi je se-dela na pobo~jih amfiteatra in z velikim pri-~akovanjem opazovala dviganje. Nekaj ursem se sprehajal med mnoìco, opazoval, fo-tografiral in doìvljal, se stapljal z vzdu{jem.@e biti tu v teh trenutkih je bilo veliko doì-vetje. Skupaj z nomadi, è stoletja v enakihkoùhovinastih no{ah, z menihi, s slovesnoopravljenimi in bogato okra{enimi mo`miin ̀ enami iz bogve katerih pokrajin prostra-nega Tibeta in sosednjih deèl. Pe{~ica za-hodnjakov, tako kot jaz zvedavih in oprem-ljenih s kamerami in fotoaparati, je bila ko-maj opazna. Enako je veljalo za nekaj desetkitajskih vojakov in policistov, ki naj bi pa-zili na red. Seveda ni bilo na kaj paziti.

Tik pred poldnevom je napo~il veliki tre-nutek. S silovitimi potegi so jambor poteg-nili pokonci. Nekajkrat je zanihal in zadrh-tel, zdelo se je, da bo pod seboj pokopal mno-ge, nato je obmiroval, dolge vrvi z molilni-mi zastavami so se napele. Prostor je izpol-nila nepopisna energija, navzven le kot mo-go~en vzklik mnoìce, ki se je prelil v hru-menje in valovanje tiso~ev, ki so s pobo~ijpri~eli sestopati proti sredi{~u.

KoraPo veli~astnem vrhuncu Saga Dawe smo

od{li na koro. Sami, v parih ali skupinicah,kakor je komu ustrezalo. Trije dnevi hojeokoli Kailasa so minili kot v sanjah, takih, kiso bolj ̀ ive in ve~plastne kot marsikatera re-sni~nost. Bilo je odkrivanje lepote in ne{te-tih zanimivosti, preèto z vzdu{jem vsega,kar ti kraji pomenijo, obogateno s prisot-

Kailas z juga - “Stopnice v nebo”..................................................................................

Med Saga Dawo na Tarbo~eju..................................................................................�


134


nostjo ljudi, ki {e imajo globok in pristen stikz naravo in dimenzijami, ki so marsikje nazahodu odrinjene ali pozabljene. Kot orlov-sko gnezdo pod prepadne stene doline Laû, Reke Bogov, vsajeni samostan ûku; vìvo skalo odtisnjeni deli teles svetnikov inlegendarnih bitij; niz vrtoglavo visoke in str-me stene padajo~i zaledeneli in teko~i sla-povi; mra~ni oblaki in skoznje ble{~e~a sesneì{~a Kailasa; ples himalajskih orlov medvalujo~imi meglami; kolona romarjev in ja-kov na kraj{i, a manj razgledni poti na nas-protnem bregu reke...

Proti ve~eru nam je pot za~inil sne`ni me-te`, a le toliko, da so novinci lahko za~utililedeno sapo Himalaje, po dveh urah pa smoè lahko strmeli v najbolj divji obraz Kaila-sa, mra~no, vrtoglavo strmo severno steno.Utaborili smo se pet tiso~ metrov visoko,nasproti samostana Drirapuk, in kasneje do-ìveli {e eno predstavo sne`nega meteà, kije po`lahtnila pravkar postavljeno zavetje{otorov. No~ je postregla z àmetno svetlo-bo polne lune in meglami, ki so bile prav-lji~ni okvir mnogih skrivnosti, segajo~ih tudionkraj odve~nega, a koristnega spanca.Predvsem za manj{ino tistih, ki jih ni preve~pestila vi{inska bolezen.

UmiranjePod Kailasom se menda uresni~ijo mno-

ge ̀ elje. Ena se nam je zagotovo - drugi dan,ki naj bi bil najzahtevnej{i in najbolj sliko-vit, nas je pozdravilo ~udovito vreme. Kri-stalno, ~eprav zelo mrzlo jutro in slepe~able{~ava visokogorskega, od sneì{~ in lede-nikov odbijajo~ega se sonca. @e ob svitu seje nepretrgana kolona romarjev pri~ela vitinavkreber, proti najvi{ji to~ki kore, 5.670metrov visokemu sedlu Drolma La. Poleg tr-doìvih, na videz robatih nomadov in gor-janov so se vzpenjali tudi opotekajo~i se star-ci, mame z dojen~ki v culah, otroci, ki so ko-maj dobro shodili, mestno opravljeni in ne-zadostno opremljeni Indijci in mnogi dru-gi, za katere sem se v skrbeh spra{eval, kakobodo zdràli vi{ino, napor, mraz in pomanj-kanje. Na ozadju gorske Ti{ine se je med pri-du{enimi {umi ne{tetih korakov ogla{alotro{ki jok, razlegalo se je polglasno èbra-nje molitev, cingljanje jakovih zvoncev... [enikoli nisem videl take mnoìce tako razli~-nih ljudi v tako divjem, te`ko dostopnemsvetu visokogorja. Najbr` je tudi nikoli, ra-zen med Saga Dawo pod Kailasom, ni. Mno-ìca me v gorah seveda moti, vendar so tuTibetanci s svojo predanostjo, z zlitostjo z

naravo in dejanjem, ustvarjali presenetljivo,zelo privla~no vzdu{je.

Bil pa je to tudi dan preizku{enj. Po dobriuri hoje sem na kraju s ~udovitim pogledomna severno steno Kailasa naletel na stoje~ogru~o. Skoraj sem bil ̀ e mimo, ko sem zagle-dal na tleh leè~ega moà. Pristopil sem in zlaslutnja se je hipoma spremenila v dejstvo.Okrog {estdeset let star zahodnjak je leàl natleh, pomodrel, globoko nezavesten, komajje {e podihaval. Mnogo jih je stalo in kle~alookoli nesre~nika, da sem se komaj prebil donjega. Nekdo mu je masiral prste, drugi muje pod nos molil kadilo, tretji kisikovo bom-bo, za katero sem hitro ugotovil, da je praz-na, Tibetanci so èbrali molitve, ob glavi paje kle~al obupan mladeni~; kmalu sem izve-del, da je njegov sin. Nemec je umiral, naj-verjetneje zaradi mo`ganskega edema.

Odlo~no, a z nelagodjem sem povedal, dasem zdravnik. Preblisk upanja v sinovih o~ehme je spravil v {e huj{o stisko. Ob dobremznanju vi{inske medicine in veliko izku{njahsem bil dobesedno golorok. Nisem bil urad-ni zdravnik na{e skupine, zato sem na potvzel le skromno zalogo najnujnej{ega, v na-hrbtniku pa sem imel le tablete, s katerimi sipri globoko nezavestnem nisem imel kaj po-magati. Injekcije sem zjutraj pomotomavtaknil v sod, ki se je zibal na jakovem hrbtuneznano kje, prenosno hiperbari~no komo-ro pa so brez moje vednosti pustili v Dar~e-nu, kisika nismo imeli. Vedel sem, da bokmalu nehal dihati, da bo potrebno oìvlja-nje, ki pa ne bo ni~ pomagalo. Terapija mi jebila jasna, a nisem imel ~esa vzeti v roke. Mo`je umiral sredi fantasti~no lepega dne, naenem najlep{ih in najsvetej{ih krajev naZemlji. Mimo se je vzpenjala kolona; pristo-pili so redki radovedneì, ostali pa so imelidovolj opraviti s svojimi teàvami.

Napeto sem se oziral naokrog in razmi{-ljal, stiska se je stopnjevala s pojemanjem ̀ iv-ljenjskih znakov. Andreja sem poslal navz-gor, da bi ujel in obvestil Nem~evo skupino,Radeta, da je za~el iskati jake, ostalim pri-sotnim, ki so razumeli angle{ko, pa sem re-kel, naj napnejo vse sile za iskanje hiperba-ri~ne komore, ki jo ima mogo~e katera oddrugih skupin. Dodatno me je skrbelo {e zanekaj ~lanov na{e skupine, ki so se otepali zvi{insko boleznijo, zaenkrat na sre~o le v la`jiobliki. Nenadoma se je iz kolone prikazal{erpa z modro torbo in srce mi je zaigralo. Vnajkraj{em ~asu smo Nemca namestili v ko-moro in jo pri~eli napihovati. Medtem nasje dohitel Dubravko, uradni zdravnik sku-

pine. Posvetovala sva se, nadzirala bolnika,pomagala napihovati komoro, iskala jake, sedogovarjala za prenos v dolino... Lep dan je~isto izginil. Nemec se je po kake pol uremalo zavedel, toliko da sem mu uspel datitablete deksametazona, nekdo je prinesel {ekisik, pojavilo se je nekaj doma~inov, ki soga bili pripravljeni nositi v dolino. Z Dubrav-kom sva se dogovorila, da bom odhitel navz-gor preverit stanje ~lanov na{e skupine, onpa bo ostal pri Nemcu, dokler ne bodo pri-~eli s prenosom v dolino.

Le malo naprej je bil [iva Tal, eden naj-pomembnej{ih krajev na poti. Polo`no skal-nato pobo~je je posejano s kosi obla~il, ~lo-ve{kimi lasmi in osebnimi predmeti. Tu ro-marji simboli~no umrejo in se pripravijo naprehod v novo ìvljenje, ki se za~ne onstrannajvi{je in najzahtevnej{e to~ke poti, sedlaDrolma La. Kora simboli~no predstavljatudi ìvljenjski ciklus - ìvljenje, trpljenje,smrt in novo rojstvo. Nekateri na [iva Taluv meditaciji ozavestijo svojo smrt in se pro-sti obremenitev tega ̀ ivljenja podajo naprejin navzgor, proti zadnjemu, najnapornej{e-mu vzponu na Drolma La. Tam se marsik-do zares priblià smrti, nekateri tudi umre-jo, predvsem zaradi vi{inske bolezni in iz~r-panosti. Po uradnih poro~ilih so med leto{-njim romanjem umrli najmanj {tirje ljudje,

Boj za ìvljenje v hiperbari~ni vre~i.Zadaj Kailas (foto: D. Markovi~)..............................................

135



trije doma~ini in zahodnjak. [tevilo je prav-zaprav nizko, glede na to, da je sedlo pre{lookrog 30.000 ljudi, med njimi majhni otro-ci, dojen~ki, starci in starke ter nekateri te-lesno zelo slabo pripravljeni, a zelo motivi-rani romarji. Drolma La je pa~ tako visoko,da je vi{inska bolezen, vklju~no z usodnimizapleti, pri~akovana. Na zadnjem dolgemvzponu do sedla je bilo res videti marsikaj,kar me je kot zdravnika zelo skrbelo, ~epravnisem mogel dosti storiti. Opotekajo~e se insope~e postave, ~udno mlahave in tihe otro-ke v culah...Vsi pa so grizli navzgor z neo-majno vero in potrpe`ljivostjo. Romanjeokoli Kailasa je svojevrsten fenomen tudi karzadeva vi{insko bolezen in njene zaplete.Manj jih je, kot bi pri~akovali. Vplivale najbi druge sile, nad ~love{ko fiziologijo.

Drolma LaStrmina se je kon~no previla v zasneè-

no, s skalami posuto sedlo. Slepe~e sonce,molilne zastave, kot v po~asnem posnetkuvalujo~a mnoìca ljudi, iz~rpanih, a ne-skon~no zadovoljnih, izpolnjenih. Izsu{eniin o`gani, vendar od zado{~enja ̀ are~i obraziTibetancev. Tudi najina. Prelaz Drolma La,5.670 metrov. Dosegli smo najvi{jo to~kopoti, odtod bo {lo samo {e navzdol, za neka-tere v novo ̀ ivljenje, za druge v bogatej{e na-daljevanje prej{njega. Kljub o~itnemu vpli-vu vi{ine sva dolgo sedela na skali nad pre-lazom. Slepe~a lepota kristalno jasnega gor-

skega dneva je bila le okvir vsega, kar se jedogajalo.

Spust s prelaza v dolino na vzhodni stra-ni Kailasa je blagoslov za ve~ino. Sorazmer-no hitro je mogo~e sestopiti z ubijalske vi{i-ne skoraj kilometer ni`je, do pa{nikov inreke, kjer je prijazneje, predvsem pa je la`jedihati in simptomi vi{inske bolezni se ubla-ìjo ali izginejo. Hojo navzdol so obogatila{tevilna sre~anja. S skrbjo sem opazovalatakti~nega, omoti~nega starej{ega zahod-njaka, ki je zanesljivo imel la`jo obliko mo`-ganskega edema, a je z vsakim korakomnavzdol pridobival na zanesljivosti. Malo ka-sneje me je presenetil pozdrav neznanega{erpe v sloven{~ini. Predstavil se je za Kami-ja in povedal, da je bil prijatelj pokojnega dr.Janija Kokalja, nekaj mesecev je celo ìvel vSloveniji. Po kratkem pogovoru sva se lo~i-la, naslednji~ se bova morda videla v Nepa-lu, morda nikoli ve~.

Hitri ~lani skupine smo do ve~era prepe-{a~ili dolgo pot in se utaborili na bregu rekeLam ̂ u, ostali pa so iz~rpani kapljali {e poz-no v no~. Za nevajene naporov in neudobjaje bila to huda preizku{nja, {e posebej za ti-ste, ki v temi niso na{li tabora in so moraliiskati preno~i{~e v bli`njem samostanu.“Spavala sam u govnima...” je zgroèno pri-povedovala naslednje jutro ~lanica skupine.Spanje med posu{enimi jakovimi iztrebki,ki jih uporabljajo predvsem za kurjavo, niravno okusno, je pa toplo. Tudi slabi higien-

Pod severno steno Kailasa..................................................................................................

ski pogoji so opravili svoje. @e ve~ dni smopili vodo iz potokov in re~ic, v katere ali vsajv njihovo bli`njo okolico so se iztrebljali ti-so~i ljudi in stotine jakov. Edina na{a obram-ba pred golaznijo v vodi je bilo dvomljivoprekuhavanje in jodove kapljice, kljub temupa je bila diareja poleg vi{inske bolezni naj-pogostej{a in seveda najneprijetnej{a teà-va. Poraba zdravil je bila temu primerna.

SlovoTretji, zadnji dan kore sva si najprej ogle-

dala bli`nji samostan Zutrulpuk, zgrajen oko-li in nad legendarno votlino, v stropu katereje odtis Milarepove glave in dlani. Nastal jemed njegovim spopadom s {amanom religi-je bonpo, ko je le-ta zavalil nadenj ogromnoskalo. Spopad je preìvel in kasneje celo zma-gal v odlo~ilni tekmi, kdo bo prej pri{el na vrhKailasa. Ta zmaga je odlo~ala, katera religijabo zmagala v teh krajih - dotedanji pantei-sti~ni bonpo, ki ga je branil {aman, ali budi-zem, katerega zagovornik je bil Milarepa. Aje sprva kazalo ravno obratno: {aman je obsvitu na ~arobnem lete~em bobnu poletelproti vrhu, ko je Milarepa {e vedno meditiralob vzno`ju. Po~akal je na prve son~ne àrkein nato na njih prehitel tekmeca. Ta je v besuzalu~al lete~i boben v prepad in sledi tega so{e danes vidne v ju`ni steni gore... Legende sodel zgodovine in sedanjosti Tibeta.

Ve~ina ~lanov skupine je pot kon~ala vDar~enu, midva pa sva koro zaklju~ila po pra-vilih, pri mogo~nem, sedaj samotnem jam-boru na Tarbo~enu. [e zadnji~ sva ga obkro-ìla, takoj zatem je Kailas izginil v te`kih ob-lakih, pri~elo je deèvati in nato sneìti.

Naslednje jutro se je vsa pokrajina od ob-zorja do obzorja ble{~ala v novo zapadlemsnegu, ki je pri~aral {e bolj sve~ano vzdu{jeslovesa. Dolgo potovanje nazaj v Nepal je biloutrjevanje doìvetega, obogateno z novim.

Navsezgodaj zadnjega dne sva se povzpe-la na greben nad vasjo Nyalam, zadnjim na-seljem na tibetanski planoti, nad za~etek div-je soteske Pu ̂ u, kjer se skozi Himalajo pre-bijata divja reka in vrtoglava, v navpi~neskalne stene vklesana cesta v Nepal. Ko sonaju obsijali prvi son~ni àrki, je za te`koopredeljiv ~as ugasnilo vse drugo, ostal je leTibet, dokler se ni v zavest priplazila nuja od-hoda. Sestopila sva v dolino in se pridruìlaostalim. Skozi sotesko smo se odpeljali naju`no stran Himalaje, v zelene, dehte~e do-line Nepala. V drug svet.

(foto: Iztok Tomazin)�


136

S KNJIŽNE POLICE

Kaj je bil Josef Friedrich Perkonig? Zakoro{ke Nemce je bil Der DichterKärntens. Za koro{ke Slovence je bil

vsaj nem~ur, ~e ne è nem{ki nacionalist alicelo nacist. Ko pa o njem razmi{ljam jaz,imam v mislih pred sabo vedno dve knjigi.

Prva, z naslovom Kärnten, Heimatland,Ahnenland, iz{la leta 1942, je bila moja ~i-tanka v nem{ki me{~anski {oli v letih od 1943do 1945. Ker ni te`ko uganiti vsebine, je nebom opisoval. Perkonig te knjige ni napisal,temve~ jo je le oblikoval in uredil.

Drugo, zbirko esejev z naslovom Im Mor-genlicht, je Perkonig napisal. Iz{la je leta1948. êtudi je ~asovna razlika med obemaknjigama komaj {est let, sta neprimerljivi. Poeni strani se mi to zdi logi~no, po drugi panelogi~no. In moja zmedenost se {e pove~a,ko se spomnim, da je Perkonig - med dru-gim - v nem{~ino prevedel Cvetje v jeseni.

Morda se je bolje vpra{ati, kaj Perkonigni bil?

Tako je bilo skoraj samoumevno, da semPerkonigove eseje prebral in z isto samou-mevnostjo sem prevedel tistega z daljnose`-nim sporo~ilom o nestrpnem ~asu, zaradikaterega je avtor zapravil del svoje du{e. Inker se zgodovina ponavlja, se mi zdi, da senam, ki ìvimo v bolj nestrpnem ~asu kotPerkonig, prav hitro pribliùje ~as, ko bomoslovensko morda peli - govorili, brali, pisaliin razmi{ljali pa ni~ ve~.

M. Korda{

J. F. Perkonig:Z dvema jezikoma

Na pokopali{~u na Otoku rasteta dve dre-vesi, hrast in lipa, in njuni debli se tako ob-jemata, da je komaj mogo~e razlo~iti, kate-ro je eno ali drugo. Tudi listje je pome{ano,tako kot da bi razli~ni listi viseli na eni in istiveji, zakaj drevesni kro{nji sta v dolgih letihpostali ena sama. Ker je pa~ tako, da veljatahrast in lipa za germansko in slovansko dre-vo, lahko njuno bratovsko zdruìtev tam, na~astivredni zemlji Otoka, kjer je mogo~e sli-{ati utrip skritega srca deèle, dojamemo kotprispodobo za dve du{i, nem{ko in sloven-sko, ki sta se na{li tu v rajsko spokojnem ~a-su in ki vseskozi nista poznali spora; sta splohkdaj pomislili, da bi ju nekdaj lahko razdru-

ìl prepir ali celo le zlovoljna misel?Bili sta Adam v dveh podobah in tako kot

on v svoji arkadijski nedol`nosti nista sluti-li, da sta bili nagi, in ko sta spregledali, kerjima je neprijazen ~as na silo odprl o~i, ta-krat so pa~ najbolj{i od njiju skrivaj zajokaliin àlovali, da jim je bilo odvzeto njihovopreprosto srce. Lahko mu dam {e mnogoimen, ki so zdaj seveda ̀ e dolgo vklesana nanagrobnikih, ki pa so bila neko~ {e meso inkri; v~asih govorijo v mojem spominu nem{-ko, v~asih slovensko in zaradi tega se z njiminih~e ne pravda, tako kot se to ni dogajalotakrat, ko so bili {e ̀ ivi. Hvala bogu niso do-ìveli, da bi jih na tem mestu zmerjali, ker sogovorili svoje slovensko nare~je, imenova-no vindi{arsko, in spet na kak{nem drugemmestu, kjer so z nem{ko govorico dozdevnoodpadli od svojega naroda; tako se je pripe-tilo zadnjim od njih, ki so se predolgo obo-tavljali, da bi umrli v svetu, ki je zapravil svo-jo spokojnost. Pa saj se è tako in tako nisodobro zna{li v njem, bilo jim je neprijetnoin bole~e odlo~iti se za enega od obeh jezi-kov, ki sta jim bila oba vrojena; z za~ude-nim o~esom so zrli na nestrpno dobo in sa-njali o neki drugi, ̀ e oddaljeni, ki bi jim lah-ko to {irokosr~no dopustila.

@e od svoje druìne sem so vsi doma~iniznali govoriti slovensko. Bilo je ~ustveno, na-pol pojo~e nare~je, na svoji dolgi poti skozistoletja je pobralo veliko {tevilo nem{kih be-sed, ki so se mu dozdevale priro~nej{e ali la`-je izgovorljive kot pa izrazi ~istega sloven-skega jezika, in odtlej jih je uporabljalo po-gumno in trdovratno. @eleznico so imeno-vali ajzenpon, ̀ upnika fajmo{ter, ~evlje pun~e- to je imelo deloma è kar nejasen pomen,a {e vedno razpoznaven kot Feiner Meisterali Bundschuhe. Tak{ni ali druga~ni besediso dali druga~en zven, niso spremenili nje-nega zna~aja, v nekem smislu so jo le druga-~e oblekli in odtlej je sodila k jeziku, ki si joje bratovsko izposodil od drugega. Tak{noizposojanje je potekalo v globoki ti{ini, biloje komaj opazno in o njem se ni govorilo;dva naroda sta ìvela v spokojni enovitostiin privo{~ila sta drug drugemu, kar si je edenlahko prisvojil od biti drugega jezika. Ven-dar ni prevzemalo le slovensko nare~je odnem{~ine; tudi slednja se ni branila jemati

od slovenskega nare~ja, tu in tam besedo,krajevni izraz, da, celo vsa melodija je pri{laod njega. Bila je zadràn, v besede vpet na-pev vedrega, delovnega, pridnega naroda,daljna glasba je plavala dale~, dale~ za govo-rico in otroci pri{lekov so se sprva po~utilituje v {oli, na travnikih in na igri{~ih zato,ker jim je manjkala. Jaz sem jo zadràl dol-go, dolgo noter v svoje ̀ ivljenje, tako kot go-vorica izda vsakega Roànca, br` ko odpresvoja usta, in bila je resni~na izguba, ko semjo bil v svetu zapravil.

A njen prikazni podoben odmev mi je os-tal v u{esu in mi pri~ara nazaj vso spravljivomisel, v kateri se je ̀ ivelo takrat; saj tudi lju-dem, ki so zmogli govoriti v dveh jezikih, ninikoli pri{lo na misel, da bi drugega spreo-brnili k tistemu jeziku, ki jim je bil ljub{i inki jim je laè {el z jezika. Verjetno bi se ve~i-na zna{la v hudi zadregi, ~e bi jih silili odlo-~iti se za en ali za drug jezik; oba so govorilitako reko~ nezavedno, iz preprostega srcaven, kot jim je pri{lo na misel, materni jezikin tistega drugega, nau~enega v {oli in ob sti-ku z ljudmi.

[ele mnogo pozneje, potem ko jim je ne-sre~na politika naloìla, naj bodo na to po-zorni, so se nenadoma zalotili, da so govori-li v tistem jeziku, za katerega so se zarotili,da ga bodo zavrgli. Zato, ker so tako zahte-vali nestrpni ljudje. Menili so, da se bodoprepoznali kot ~udno razcepljeno bitje; po-stali so negotovi in nenadoma niso bili ve~sami svoji. A takrat, ko sem jih {e sli{al go-voriti v~asih nem{ko, v~asih slovensko, takokot je pa~ uravnaval nekak{en gibek navdih,so bili {e vedno svoji in zato imajo v mojemspominu tisto posebno toplo barvitost. Tudijaz nisem imel, tako kot tisti ~ustveni ~as ne,prav nobenega razloga, da bi se pri{teval kenemu ali drugemu narodu, njegov jezik jebilo naklju~je, pogosto podano s tistim tre-nutkom. Vsekakor menim, da vem, kako jev globini du{e pri{lo do izbire med obemanare~jema. Na primeru svojega o~eta lahkoza~utim - seveda ne è od nevednega otro{-tva - kdaj je imel prednost en jezik in kdajdrugi.

Moj o~e, ki je bil rojen leta 1860, je pri-hajal {e iz spokojnega ~asa. Znal je sloven-sko govoriti in peti, tako kot vsi ljudje nje-

J. F. Perkonig: Z dvema jezikoma


137

S K N J I Ž N E P O L I C E

gove generacije v Roù. Tako kot oni je rajegovoril slovensko in verjetno je v tem jezikutudi razmi{ljal, nem{~ini je bila pa~ usojenastopnja drugega, nikakor ne edinega zako-nitega jezika. Moj o~e se je poro~il s kme~koh~erjo iz nem{kega podro~ja, ki ni znala nitibesede slovensko in ki se je tudi pozneje ninau~ila. Tako je postala nem{~ina moj ma-terni jezik, slovenskega sem se nau~il {ele nacesti. Pri{lo mi je na misel, kako si nekdo vzgodnji mladosti kot prek no~i vse pridobi,védenje in identiteto, ne da bi vedel, da je tonjegova last vse do tistega trenutka, ko se tegaz za~udenjem zave.

K mojemu o~etu so ljudje pogosto pri-hajali v delavnico, sosedje, prijatelji, najve~-krat so bili pu{karji. Takrat, ko so delo - gra-vuro, ki jo je moj o~e moral vrezati na nekopu{ko, ali kako drugo delo, ki ga je moj o~e,ki ni bil le graver, ampak je tudi sam znaldelati pu{ke, moral oddati - dokon~ali, sootipavali ìvljenje dale~ naokrog, takrat sopri{le na dan dogodiv{~ine tega ali onega.Marsikdo od njih je bil na tujem, v delavniciso {irili svoje izku{nje in poglede. Vsi ti pu{-karji so bili zgovorni ljudje in tako se je do-gajalo, da so govorili v~asih nem{ko, v~asihslovensko, z mojim o~etom so v~asih dolgovztrajali v enem jeziku, spet hitro presko~iliv drugega in se spet vrnili; videti je bilo, daraba obeh jezikov nima pravil, kot da bi bilaprepu{~ena samovolji trenutka in nenadnimuhavosti.

Ko danes v du{evnem polmraku razmi{-ljam o posameznih predmetih takratnih od-daljenih pogovorov, kolikor pa~ niso èzdavnaj usahnili, se mi dozdeva, da beg izenega v drug jezik ni bil kar brez pravil, dani potekal kar tako po naklju~ju, kot se jedozdevalo, temve~ da so ob tem delovaleskrivnostne sile, ki so dolo~ale, kaj izrazitinem{ko in kaj slovensko. Vsaki tvarini soprisodile njej soroden jezik, a vse to se je do-gajalo nekje v globini srca, kamor sami ne biposegli brez pohlepa, ~e bi to hoteli raziska-ti. Tudi sam ne bi mogel v vseh nadrobno-stih povedati, kdaj je pri{lo do zamenjave je-zika, vendar mi je tako, kot da bi ljudje inmoj o~e govorili slovensko takrat, ko je {loza re~i, ki so v posebni meri zadevale srce.Morda je takrat iz njih govorila tudi njihovamladost in ta je govorila prete`no slovensko.Br` ko so v svojem pogovoru stopili iz mejásvojega tihega bivanja, ki je potekalo v ubor-nih delavnicah, na majhnih hi{nih vrtovih,v naro~ju velikih druìn in komaj kdaj v go-stilnah, ko so se hoteli vsaj malo ozreti po

svetu, da jim ne bi bil odtegnjen njegov de-le`, pa so govorili nem{ko. Nau~ila jih je {o-la, stik s ~asom in morali so biti u~ljivi u~en-ci, zakaj nem{ko so govorili kot svoj mater-ni jezik, vendar jih ni nih~e povpra{eval,kako se je to zgodilo, sodilo je k njim kot na-ravna in samoumevna re~. Ko so se temu za-~eli ~uditi, da se oba jezika tako bratovskooklepata, se je s tem è pojavil prvi nemir.Sramovanje je skalilo nedol`no ~ustvo in èso posamezniki zatajili svoje staro slovenskonare~je, ker so obnoreli ljudje, ki so se kaza-li, kot da bi prina{ali tako imenovani napre-dek, temu nare~ju prisodili ni`jo stopnjo inga posku{ali v o~eh prepla{enih in nemar-nih poniàti. Drugi so do nem{~ine otrdilisvoje srce, ker so domnevali, da bi zagre{iliizdajo lastne biti, ~e tega ne bi storili.

Ah, kako oddaljeno je bilo vse to tistim,ki so tako med pogovori ali tudi ob njiho-vem za~etku ali koncu zapeli pesem, eno ti-stih starih doma~ih pesmi, v kateri so se ne-nadoma zna{li brez poprej{njega dogovorain katerih besedila so bila v~asih nem{ka,v~asih slovenska. Nikakor se mi ne zdi, dabi bile njihove pesmi druga~ne; obdajale sonem{ke besede, slovenske besede z istim pre-prostim, rahlo oto`nim napevom. V njemje bila zelena melanholija gorá. Prepustili sose ji v prav tistem poloàju, v katerem so bilitakrat, ko so nastavili ton pesmi. Takrat je vdelavnici mojega o~eta eden slonel ob viso-ki mizi, na kateri je leàlo mnogotero orod-je, drugega je zajelo sredi sobe in o~e je stalob primeù, s kladivom in gravirnim dlet-cem v rokah. Tako - kot bi navidez ìve lut-ke negibno okamenele v panoptikumu, kotbi v pesmi dali svojemu mnenju spremenjenizraz - so nekaj ~asa peli in zdi se mi, da so seob tem po~utili dobro in sre~no, vsekakorbolje, kot pa da bi bili govorili o nemiru, kije morda obstojal tudi v njihovih okoli{~i-nah.

Da sem v tistih letih moral sli{ati marsi-katero slovensko pesem, mi je prodrlo {elemnogo pozneje v zavest in morda nekaj vmeni sanja o njej, skoraj tako, kot bi {e zdajsli{al oto`ni odmev daljnega napeva, ne dabi mogel razlo~iti govorico njenih besed. Kototrok sem torej moral sli{ati slovenske pe-smi, a pel nisem nobene in danes mi je tako,kot da bi bil v svojem ìvljenju nekaj zamu-dil. Zaradi lastnih zmot, ki so seveda izhaja-le tudi od la`nih prerokov in od tuje krivdesploh, sem se odtujil drugi, ni~ manj lepi du{isvoje domovine. Ves ~as mojega mladostne-ga ̀ ivljenja so me nagovarjali v duhu tistega

~asa in jaz sem tudi dopustil - Bogu bodi po-toèno - pregovoriti se, da je sloven{~ina vdeèli pri nas le manj{e pravice gost, naj sepri gosposki mizi vede tako, da mol~i, in najse zadovolji s prostovoljno podarjeno ljubez-nijo svojih zvestih pripadnikov. A tudi v dru-gem taboru - in tega ne obàlujem ni~ manjbole~e - so bili pametni, dobri ljudje, ki jimje nek drug peklenski demon pri{epetaval,da je nem{~ina zapravila vse svoje pravice naslovenskih tleh.

Kako pravi~ni smo bili otroci; k nem{~i-ni, ~e nam je iz o~etovske hi{e sem gladkotekel le ta jezik, smo se nau~ili {e sloven{~i-ne. Nismo se je sramovali, uporabljali smojo kot odrasli ljudje, tako kot je pa~ nareko-val trenutni nagib, in verjetno bo tudi nasvodilo tisto navidez naklju~no, v~asih skri-to, a u~inkovito pravilo. Kar dolgo sem mo-lil slovensko, ker nas je tako pri verouku nau-~il ̀ upnik, klel in zabavljal sem nem{ko, kerme je tega nau~ila razvada, igrali pa smo sez izrazi iz obeh taborov; stih iz{tevanja, kismo ga spesnili sami, se je glasil takole: “Adn,dva, tri” (kar v slovenskem nare~ju pomeni“ena, dve, tri”), “du stoßt mi und i stoß di”.1)

Ob teh prepletanjih, ki me spominjajobratovskega objema dveh dreves na poko-pali{~u na Otoku, so bila tudi druga. Nekastara ènska, h kateri smo se otroci v~asihzatekli, ko smo se nasitili sodobnega sveta,nam je pripovedovala zgodbe na isti na~inin pravlji~no spokojna niso bila le dogaja-nja v njih, temve~ tudi na~in, s katerim stase prena{ala oba jezika. V njih so bili dolgidialogi, ki so bili vsi slovenski, in tudi na dru-gih mestih je bilo tako, kot nenadoma in ne-posredno preide pripovednik iz preteklega~asa v sedanjik; potem so bili dolgi kosi zgod-be spet nem{ki. A v u{esu mi ni ostalo ni~ odtistega ljubkega dvojnega napeva ve~, pravvse mi je iztrgal nestrpni ~as.

�

1)... du stoßt mich und ich stoße dich: ti porine{ mene in jaz

porinem tebe (op. prev.).


138

PERSONALIA

1. Raz{irjeni strokovni kolegij

internisti~nih strokPrim. Herbert Bernhardt, dr. med.

(~lan s strani ZZS)

Prim. asist. dr. Matja` Klemenc, dr. med.(~lan s strani ZZS)

Izr. prof. dr. Irena Keber, dr. med.,svetnica (~lanica s strani ZZS)

Prim. doc. dr. Gorazd Voga, dr. med.(~lan s strani ZZS)

Prof. dr. Sa{a Markovi~, dr. med.(~lanica s strani SZD)

Prof. dr. Ivan Krajnc, dr. med.(~lan s strani SZD)

Doc. dr. Mitja Ko{nik, dr. med.(~lan s strani SZD)

Prof. dr. Pavel Poredo{, dr. med.(~lan s strani SZD)

Prof. dr. Andrej Bren, dr. med.(~lan s strani KC)

Prof. dr. Peter êrnel~, dr. med.(~lan s strani KC)

Prof. dr. Andreja Kocijan~i~, dr. med.(~lanica s strani KC)

Prof. dr. Mirta Koèlj, dr. med.(~lanica s strani KC)


za infektologijoPrim. asist. mag. Igor Muzlovi~, dr. med.

(~lan s strani ZZS)

Prim. Jelka Reber{ek Gori{ek, dr. med.(~lanica s strani ZZS)

Prof. dr. Milan î`man, dr. med.(~lan s strani SZD)

^lani raz{irjenih strokovnih kolegijevIzvr{ilni odbor Zdravni{ke zbornice Slovenije je na svoji seji 13. 6. 2002, v skladus pravilnikom o sestavi in delovanju raz{irjenih strokovnih kolegijev, sprejel ~laneraz{irjenih strokovnih kolegijev, kot so navedeni v nadaljevanju. RSK, ki {e niso

imenovani v celoti, bodo objavljeni naknadno. ^lane imenujejo: Zdravni{ka zbornicaSlovenije (ZZS), Slovensko zdravni{ko dru{tvo (SZD) in Klini~ni center (KC).

Prof. dr. Gorazd Le{ni~ar, dr. med.(~lan s strani SZD)

Prof. dr. Franjo Pikelj, dr. med.(~lan s strani KC)

Prof. dr. Franc Strle, dr. med.(~lan s strani KC)


za kirurgijoDoc. dr. Roman Bo{njak, dr. med.

(~lan s strani ZZS)

Miran Rems, dr. med.(~lan s strani ZZS)

Asist. mag. Janez Erèn, dr. med.(~lan s strani ZZS)

Izr. prof. dr. Martin Tonin, dr. med.,svetnik (~lan s strani ZZS)

Prof. dr. Eldar M. Gadìjev, dr. med.(~lan s strani SZD)

Joè Ferk, dr. med. (~lan s strani SZD)

Vasja Kruh, dr. med. (~lan s strani SZD)

Arpad Nor~i~, dr. med.(~lan s strani SZD)

Prof. dr. Zoran M. Arne`, dr. med.(~lan s strani KC)

Prof. dr. Stane Rep{e, dr. med.(~lan s strani KC)

Doc. dr. Tone Gabrijel~i~, dr. med.(~lan s strani KC)

Prof. dr. Bojan Tr{inar, dr. med.(~lan s strani KC)


za nevrologijoProf. dr. Miro Deni{li~, dr. med.

(~lan s strani ZZS)

Marko Zupan, dr. med.(~lan s strani ZZS)

Doc. dr. Erih Teti~kovi~, dr. med.(~lan s strani SZD)

@elimir Bo{njak, dr. med.(~lan s strani SZD)

Prof. dr. David B. Vodu{ek, dr. med.(~lan s strani KC)

Prof. dr. Anton Mesec, dr. med.(~lan s strani KC)


za pediatrijoProf. dr. David Neubauer, dr. med.

(~lan s strani ZZS)

Dora Jeler Ka~ar, dr. med.(~lanica s strani ZZS)

Prim. izr. prof. dr. Du{ica Mi~eti} Turk,dr. med. (~lanica s strani ZZS)

Prof. dr. Alojz Gregori~, dr. med.(~lan s strani SZD)

Doc. dr. Janez Primoì~, dr. med.(~lan s strani SZD)

Margareta Seher Zupan~i~, dr. med.(~lanica s strani SZD)

Prof. dr. Ciril Krì{nik, dr. med.(~lan s strani KC)

Doc. dr. Tadej Battelino, dr. med.(~lan s strani KC)

Prim. Joìca Anì~, dr. med.(~lanica s strani KC)


za ginekologijo in porodni{tvoPrim. Andrej Moìna, dr. med.

(~lan s strani ZZS)


139


P E R S O N A L I A

Prim. izr. prof. dr. Borut Gori{ek, dr.med. (~lan s strani ZZS)

Dragica Rejec Taljat, dr. med.(~lanica s strani ZZS)

Doc. dr. Adolf Lukanovi~, dr. med.(~lan s strani SZD)

Prim. Alenka Fetih, dr. med.(~lanica s strani SZD)

Tanja Blejec, dr. med.(~lanica s strani SZD)

Prof. dr. Stelio Rakar, dr. med.(~lan s strani KC)

Prof. dr. @iva Novak Antoli~, dr. med.(~lanica s strani KC)

Prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med.(~lanica s strani KC)


za ortopedijoIzr. prof. dr. Vane Antoli~, dr. med.

(~lan s strani ZZS)

Prim. mag. Ven~eslav Pi{ot, dr. med.(~lan s strani ZZS)

@eljko Miheli~, dr. med.(~lan s strani SZD)

Slavko Kramberger, dr. med.(~lan s strani SZD)

Prof. dr. Vinko Pavlov~i~, dr. med.(~lan s strani KC)

Prim. Miro Goren{ek, dr. med.(~lan s strani KC)


za otorinolaringologijoAnton Munda, dr. med.

(~lan s strani ZZS)

Mag. Zoran Kurent, dr. med.(~lan s strani ZZS)

Mag. dr. Breda Breznik Farka{, dr. med.(~lanica s strani SZD)

Bojan Hoenigman, dr. med.(~lan s strani SZD)

Prof. dr. Miha @argi, dr. med.(~lan s strani KC)

Prof. dr. Lojze [mid, dr. med.(~lan s strani KC)


za oftalmologijoDoc. dr. Branka Stirn Kranjc, dr. med.

(~lanica s strani ZZS)

Marjan Irman, dr. med.(~lan s strani ZZS)

Doc. dr. Marko Hawlina, dr. med.(~lan s strani SZD)

Du{ica Pahor, dr. med.(~lanica s strani SZD)

Doc. dr. Brigita Drnov{ek Olup, dr. med.(~lanica s strani KC)

Asist. dr. Vladimir Pfeifar, dr. med.(~lan s strani KC)


za dermatovenerologijoPrim. asist. mag. Marko Poto~nik, dr.

med. (~lan s strani ZZS)

Mag. Metka Adami~, dr. med.(~lanica s strani ZZS)

Doc. dr. Igor Bartenjev, dr. med.(~lan s strani SZD)

Prim. dr. Boris Kralj, dr. med.(~lan s strani SZD)

Doc. dr. Toma` Lunder, dr. med.(~lan s strani KC)

Prim. asist. mag. Boàna Podrumac, dr.med. (~lanica s strani KC)


za stomatologijoProf. dr. Franc Far~nik, dr. stom.

(~lan s strani ZZS)

Evgenij Komljanec, dr. stom.(~lan s strani ZZS)

Gorazd Sajko, dr. stom.(~lan s strani ZZS)

Vasilij Vendramin, dr. stom.(~lan s strani SZD)

Prof. dr. Matja` Rode, dr. stom.(~lan s strani SZD)

Prof. dr. Vesna Koèlj, dr. stom.(~lanica s strani SZD)

Prof. dr. Uro{ Skaleri~, dr. stom.(~lan s strani KC)

Prof. dr. Ljubo Marion, dr. stom.(~lan s strani KC)

Doc. dr. Narcisa Ko{ir, dr. stom.(~lanica s strani KC)


za anesteziologijo in reanimatolo-

gijo ter perioperativno intenzivno

terapijoProf. dr. Aleksander Manohin, dr. med.

(~lan s strani ZZS)

Konrad Ku{trin, dr. med.(~lan s strani ZZS)

Prim. dr. Zoran Zabavnik, dr. med.(~lan s strani SZD)

Nada Kodri~, dr. med.(~lanica s strani SZD)

Prof. dr. Vesna Paver Erèn, dr. med.(~lanica s strani KC)

Prof. dr. Boriana Kremàr, dr. med.(~lanica s strani KC)


za radiologijoBranko Cveti~anin, dr. med.

(~lan s strani ZZS)

Asist. mag. Pavel Berden, dr. med.(~lan s strani ZZS)

Marija [antl Letonja, dr. med.(~lanica s strani SZD)

Joè Matela, dr. med. (~lan s strani SZD)

Prof. dr. Vladimir Jevti~, dr. med.(~lan s strani KC)

Prim. asist. dr. Erika Bren~i~, dr. med.(~lanica s strani KC)


za medicino dela, prometa in

{portaPrim. Vanja Vuga, dr. med.

(~lan s strani ZZS)

Gabrijela D{uban, dr. med.(~lanica s strani ZZS)

Doc. dr. Marjan Bilban, dr. med.(~lan s strani SZD)

Mag. Stanislav Pu{nik, dr. med.(~lan s strani SZD)

Asist. dr. Metoda Dodi~ Fikfak, dr. med.(~lanica s strani KC)

Doc. dr. Marija Molan, univ. dipl. psih.(~lanica s strani KC)


141

Izjava - dav~ni zavezanec (obkroì) da ne dav~na {tevilka:

Izpolniti v primeru, ko udeleènec ni pla~nik; pla~nik je bolni{nica, zavod ali kdo drug

Pla~nik udele`be - kotizacije Naziv pla~nika

To~en naslov sedeà pla~nika

Izjava - dav~ni zavezanec (obkroì) da ne dav~na {tevilka:

Izpolniti samo za tista strokovna sre~anja, ki jih èlite uveljavljati za podalj{anje licence

Kraj rojstva Datum rojstva

Naziv delovne organizacije Delovno mesto

Prosim informacije o mo`nostih no~itve

da ne

Kotizacijo za sre~anje bom poravnal/a

s polo`nico ob registraciji

@elim sodelovati: kot predavatelj (predavanje, poster, drugo)

kot udeleènec

na prakti~nem usposabljanju

sre~anje

udeleènec/udeleènka

ime in priimek

naslov stalnega bivali{~a

Koledar zdravni{kih sre~anjENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELE@BO NA ZDRAVNI[KIH SREÂNJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica)

prijavljam se za udele`bo prosim, po{ljite informacije drugo(ustrezno obkroìte oziroma dopi{ite)

Telefon Faks E-po{ta

Datum

Podpis

Telefon Faks E-po{ta Kontaktna oseba


142

Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo Vsebinakandidatov

3.–4 9.00 Ljubljana, velika predavalnicaMedicinske fakultete, Korytkova 2

IZVEDENSTVO 2002: ZLORABA IN NASILJE V DRU@INIIN DRU@BI

ni omejeno simpozij ob 12. spominskem sre~anju akad. JanezaMil~inskega za vse zdravnike, policijo, pravnike, so-cialne delavce

5.–6. 8.00 Ljubljana, velika predavalnicaMedicinske fakultete

SODOBNA DIAGNOSTIKA MALIGNIH LIMFOMOV ni omejeno mednarodni simpozij v okviru XXXIII. memorialnegasestanka prof. Janeza Ple~nika

DECEMBER 2002

9. *** Maribor, Ljubljana 2. STROKOVNI POSVET O PALIATIVNI OSKRBI VSLOVENIJI

*** strokovni posvet z mednarodno udele`bo

6. 13.30 Ljubljana, Steklena dvoranaGrand hotela Union

SIMPOZIJ O BOLEÎNI OD IZVORA DO REŠITVE ni omejeno simpozij za vse zdravnike

6.–7. 9.00 Portoro`, hotel Metropol POSVETOVANJE SEKCIJE ZA PREVENTIVNO MEDICINO 120 strategija dràve na podro~ju javnega zdravja (6.12.), u~na delavnica: spremljanje neèlenih pojavovpo cepljenju in ravnanje (7. 12.) za vse zdravnike indruge strokovnjake

12.–14. *** ZDRAVLJENJE S KRVJO - "NOSE^NIC,NOVOROJEN^KOV IN OTROK"

ni omejeno

13. 14.30-16.00

Ljubljana, sejna soba Centra zaizvenbolnišni~no psihiatrijo naPolikliniki

ROMAN KORENJAK: ISKANJE MATERINEGA IN LASTNEGA OBRAZA V SKUPINI

30 predavanje z razpravo

13. 16.20-18.00


VOLILNI OB^NI ZBOR 30 predavanje z razpravo

Portoro`, Kongresni center Emona 5. podiplomski seminar za zdravnike, višje medicin-ske sestre in vse, ki v procesu zdravljenja uporablja-jo kri in krvne komponente

13.–14. 9.00 Oto~ec, hotel Šport 19. U^NE DELAVNICE ZA MENTORJE DRU@INSKE MEDICINE: ZDRAVNIŠKA NAPAKA

30 strokovno izobraèvanje za zdravnike druìnske medicine, druge zdravnike v osnovnem zdravstvu inmentorje druìnske medicine

13.–14. 9.00 Ljubljana, CINDI Slovenija, Ul. stare pravde 2

DA, OPUŠÂM KAJENJE 25 u~na delavnica za zdravnike, medicinske sestre, terapevte, profesorje zdravstvene vzgoje in drugezdravstvene delavce

13.–14. 15.00 Portoro`, Grand hotel Emona LETNA KONFERENCA ZDRU@ENJA PNEVMOLOGOVSLOVENIJE

*** konferenca

15.–19. 9.00 Radovljica, Sindikalni izobraè-valni center

SODOBNI PRISTOPI K PSIHOSOCIALNIM MOTNJAM V OTROŠTVU IN ADOLESCENCI

10 iz Slovenije

(skupaj 40)

mednarodni seminar o duševnem zdravju za s podro~ij nekdanje Jugoslavije in s tujimi predavatelji


143

Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podrobenkred. to~k program

Medicinska fakulteta, Inštitut zasodno medicino, prof. dr. JoèBalaìc, dr. med.

prof. dr. Joè Balaìc, dr. Borut Štefani~, Inštitut za sodno medicino, Korytkova 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 54 37 201, 54 37 205, faks: 01 52 43 864

kotizacije ni *** *** Isis11/2002

Medicinska fakulteta, Onkološkiinštitut, Janez Jan~ar, dr. med.

kotizacije ni *** 15 Isis12/2002

Zavod za razvoj paliativne oskrbeLjubljana, Splošna bolnišnica Ma-ribor, Slovensko zdruènje zazdravljenje bole~ine

*** *** *** Isis11/2002

SPS Nevrološka klinika, KO za nevrologijo, Zdruènje nevrologovSlovenije SZD, Zdruènje psihia-trov SZD, Slovensko zdruènje zazdravljenje bole~ine, prof. dr. Anton Mesec, dr. med.

kotizacije ni *** v postopku Isis12/2002

kotizacije ni *** *** ***Sekcija za preventivno medicino,prim. Metka Macarol Hiti, dr. med.

ga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbe,Vegova 8, 1000 Ljubljana, tel.: 031 632 168, e-pošta:[email protected]

Klini~ni center Ljubljana, ZavodRS za transfuzijsko medicino, Eu-ropean School of Transfusion Me-dicine, prim. Vanda Brubnjak Jev-ti~, dr. med., Ljubiša Luki~, dr.med., doc. dr. Janez Primoì~, dr.med., prof. Umberto Rossi

46.000,00 SIT *** *** Isis11/2002

Slovensko društvo za skupinskoanalizo, vodi: Franc Peternel

prim. Franc Peternel, dr. med., Center za izvenbolnišni~-no psihiatrijo, Njegoševa 4, 1000 Ljubljana, tel.: 23 15990, 43 44 517 (torek med 11. in 13. uro)

*** *** ***kotizacije ni

ga. Natalija Lampreht, ga. Tea Tollazzi, Zavod RS zatransfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6, 1000 Ljubljana,tel.: 01 54 38 245, e-pošta: [email protected],tel.: 01 54 38 270, e-pošta: [email protected], faks:01 23 02 224

Slovensko društvo za skupinskoanalizo


ga. Vlasta Krfogec, Inštitut za patologijo, Medicinska fa-kulteta, Korytkova 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 54 37 103,faks: 01 54 37 104

ga. Anka @ekš, KO za nevrologijo, SPS Nevrološka klini-ka, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 22 211, faks:01 52 22 208

ga. Valerija Maren~e, Inštitut za varovanje zdravja, Tru-barjeva 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 24 41 410, faks: 0124 41 471, e-pošta: [email protected]


*** *** Isis12/2002

30.000,00 SITga. Ana Artnak, Katedra za druìnsko medicino, Medicin-ska fakulteta, Katedra za druìnsko medicino, Poljanskinasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, tel.: 01 43 86 915,faks: 01 43 86 910, [email protected]

Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine – SZD, doc. dr. JankoKersnik, dr. med.

Zdravstveni dom Ljubljana, CINDI Slovenija, Dominika NovakMlakar, dr. med.

20.000,00 SIT 01261-6030921845, sklicna št. 02 922619-280-86

11,5 Isis11/2002

Tajništvo CINDI, CINDI Slovenija, Ul. stare pravde 2,1000 Ljubljana, tel.: 01 43 83 480, faks: 01 43 83 484,e-pošta: [email protected]

Zdruènje pnevmologov Slovenije,Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine Slovenije

20.000,00 SIT 07000-0000099709 *** Isis11/2002

ga. Dragica Suki~, Bolnišnica Golnik, Klini~ni oddelek za plju~ne bolezni in alergijo, 4204 Golnik, tel.: 04 2569 391

Kolaborativni center SZO za duševnozdravje otrok in mladostnikov pri Sve-tovalnem centru za otroke, mladostni-ke in starše v Ljubljani, UstanovaSKUPAJ – Regionalni center za psi-hosocialno dobrobit otrok, OMEGA,organizacija za `rtve nasilja in za krše-nje ~lovekovih pravic, Gradec, Avstri-ja, prim. Anica Mikuš Kos, dr. med.

kotizacije ni *** *** Isis12/2002

ga. Vahida Huzejrovic, Ustanova SKUPAJ, Regionalnicenter za psihosocialno dobrobit otrok, Levstikova 22,1000 Ljubljana, tel.: 01 42 16 190, faks: 01 24 16 195,e-pošta: [email protected]


144


24.–25. 9.00 Ljubljana, Katedra za druìnskomedicino

19. U^NE DELAVNICE ZA MENTORJE DRU@INSKE MEDICINE: ZDRAVNIŠKA NAPAKA

30 strokovno izobraèvanje za zdravnike druìnskemedicine, druge zdravnike v osnovnem zdravstvuin mentorje druìnske medicine

13. 16.00 Ljubljana, Fakulteta za šport, Gortanova 22

MEDNARODNA ŠOLA AKUPUNKTURE ni omejeno mednarodna šola akupunkture za zdravnike in zobozdravnike

10. 14.30-16.00


VLADISLAVA STAMOS: DOLGO POTOVANJE NA ITAKO

30 predavanje z razpravo

30. 1.–1. 2.

*** Kranjska Gora, hotel Lek OSNOVE KLINI^NE ALERGOLOGIJE IN ASTME, POUKBOLNIKA Z ASTMO

25 u~na delavnica za zdravnike splošne prakse, vabljeni tudi specialisti drugih strok, specializanti, sekundariji

7. 9.00 Ljubljana, Poljanski nasip 58 VARNO PREDPISOVANJE IN U@IVANJE ZDRAVIL, KILAHKO POVZROÂJO ZASVOJENOST

do 90 konferenca (4. slovenska konferenca o medicini od-visnosti) za vse zdravnike, predvsem v osnovnemzdravstvu, in psihiatre

13.–14. 15.30 Kranjska Gora 25. IATROSSKI *** posvetovanje športne medicine, zdruèno s smu~ar-skim tekmovanjem zdravnikov deèl Alpe-Jadran

7.–8. 9.00 Ljubljana, 1. predavalnica Klini~nega centra

INFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2003 150 simpozij za splošne zdravnike, zdravnike specialistesplošne medicine, druìnske zdravnike, infektologe,pediatre, interniste in mikrobiologe

13.–14. 9.15 *** 3. PSIHOGERIATRI^NO SREÂNJE *** strokovno sre~anje za psihiatre, nevrologe, zdravnikev osnovnem zdravstvu in ostale strokovne delavce,ki obravnavajo starejše bolnike

14.–16. 16.00 Ljubljana, Grand hotel Union SYMPOSIUM: MUSCULAR DYSTROPHIES: FROMGENES VIA MUSCLES TO THE CLINICAL FACTS

50 simpozij z mednarodno udele`bo zapediatre, otro{keneurologe, neurologe, genetike, patologe in fiziatre

18. 12.00 Ljubljana, Športni center Millen-nium, Šmartinska c. 152

TENIŠKI TURNIR DVOJIC *** športno sre~anje

16.–17. *** Bled, hotel Kompas PALIATIVNA OSKRBA – IZZIV MEDICINI *** seminar z mednarodno udele`boDECEMBER 2002

JANUAR 2003

FEBRUAR 2003

MAREC 2003


145


30.000,00 SIT *** *** ***ga. Ana Artnak, Katedra za druìnsko medicino, Medicinska fakulteta, Katedra za druìnsko medicino,Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104 Ljubljana, tel.: 0143 86 915, faks: 01 43 86 910, [email protected]


Fakulteta za šport, Katedra za medicino športa, g. Miha Kühner

g. Miha Kühner, Gortanova 22, 1110 Ljubljana, tel.: 0152 07 700

*** *** *** Isis12/2002

Slovensko društvo za skupinskoanalizo, vodi: Vlasta Meden Klavora



Klini~ni oddelek za plju~ne bolez-ni in alergijo Golnik

*** 20 ***55.000,00 SITga. Irena Dolhar, Klini~ni oddelek za plju~ne bolezni inalergijo, 4204 Golnik, tel.: 04 25 69 111, faks: 04 25 69117, e-pošta: [email protected]

*** *** ******Psihiatri~na klinika Ljubljana, Katedra za druìnsko medicino,asist. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., prim. doc. dr. MarkoKolšek, dr. med.

asist. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., tel.: 01 30 03475, prim. doc. dr. Marko Kolšek, dr. med., tel.: 01 4386 915

Športno društvo Medicus 3.500,00 SIT tek,10.000,00 SIT

VSL, 12.000,00SIT skupaj

04750-0000753838 *** Isis12/2002

Franci Koglot, dr. med., Bolnišnica Šempeter pri Gorici,5290 Šempeter pri Gorici, tel.: 05 30 31 811

Sekcija SZD za kemoterapijo, Klinika za infekcijske bolezni invro~inska stanja, prof. dr. Milanî`man, dr. med., prof. dr. FrancStrle, dr. med.

*** *** Isis11/2002

ga. Andreja Sorman, Tajništvo Klinike za infekcijske bolezni in vro~inska stanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 22 110, faks: 01 52 22 456

18.000,00 SIT (z DDV)

ga. Branka Miklu`, Psihiatri~na klinika, Studenec 48,1260 Ljubljana Polje, tel.: 01 58 72 353

*** ****** ***asist. mag. Aleš Kogoj, dr. med.

University of Ljubljana, Medical Faculty and Dept. Of Developmental & Child Neuro-logy, Dept. Of Neonatology, University Children's HospitalLjubljana

David Neubauer, MD, DSc, Darja Paro Panjan, MD, MSc, University of Ljubljana, Medical Faculty and Dept. Of Developmental & Child Neurology, Dept. OfNeonatology, University Childrens Hospital Ljubljana,Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 29 357, faks:01 52 29 273, e-pošta: [email protected],http://animus.mf.uni-lj.si(neurology)

100 EUR,20.000,00 SIT

01100-6030708380sklic na {t.: 230-19

*** ***

prijave na tel.: 041 503 877, e-pošta: [email protected]

*** *** Isis12/2002

Športno društvo "Medicus" ***

transakcijski ra~un:05100-8010047155

*** Isis12/2002

Slovensko društvo hospic 20.000,00 SIT(DDV vklju~en),

10.000,00 SIT zaen dan

Slovensko društvo hospic, Dolenjska c. 22, 1000 Ljub-ljana, tel.: 01 42 05 270, faks: 01 42 05 266, e-poša:[email protected]


146


4.–5. 8.30 Ljubljana, Inštitut RS za rehabilitacijo

XIV. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE: OCENJEVANJE IZIDA V MEDICINSKI REHABILITACIJI

ni omejeno seminar za vse zdravnike in ostale zdravstvene delavce

10.–13. 4.

13.00 Kranjska Gora, Hotel Kompas III. SPOMINSKO SREÂNJE DR. JANIJA KOKALJA:POŠKODBE V OSNOVNEM ZDRAVSTVU

30 strokovno izobraèvanje za zdravnike, medicinskesestre, patrona`ne sestre, spremljevalce in voznikereševalnih vozil

19. 13.00 Murska Sobota, stadion pri OŠ I,Mestni park

III. PREKMURSKI ZDRAVNIŠKI TEK ni omejeno tek za zdravnike, zobozdravnike, zdravstvene sode-lavce in udeleènce izven kategorije

23.–25. 8.00 Ptuj, Ptujski grad, Pokrajinskimuzej, Terme

7. KONGRES ENDOSKOPSKE KIRURGIJE SLOVENIJE ni omejeno kongres z mednarodno udele`bo za zdravnike, ki seve~ ukvarjajo z minimalno invazivno kirurgijo

7. 10.00 Brdo pri Kranju IX. MEDNARODNI MEDICINSKI DUATLON IN MEDNARODNI STROKOVNI SIMPOZIJ

ni omejeno udeleènci v konkurenci: zdravniki, veterinarji in farmacevti, izven konkurence: študentje navedenihpoklicev in prijatelji

8.–10. *** Bled, Festivalna dvorana UPRETI SE ZLORABI ni omejeno mednarodna konferenca za psihiatre, zdravnikesplošne medicine, pediatre, šolske zdravnike

18.–21. 18.00 Cankarjev dom, Ljubljana 9TH CONFERENCE OF THE EUROPEAN SOCIETY OFGENERAL PRACTICE/FAMILY MEDICINE – WONCAEUROPE 2003: THE FUTURE CHALLENGES OF GENER-AL PRACTICE/FAMILY MEDICINE

1.800 strokovno izobraèvanje za zdravnike druìnske medicine

4.–5. *** Bled, Festivalna dvorana 10. SIMPOZIJ ZOBNIH BOLEZNI IN ENDODONTIJE 500 simpozij Republiške sekcije za zobne bolezni in endodontijo SZD za vse zobozdravnike

APRIL 2003

MAJ 2003

JUNIJ 2003

28.–29. 12.00 Ljubljana, 1. predavalnica Klini~nega centra

SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 30 podiplomska šola za zdravnike splošne medicine,specializante interne medicine

MAREC 2003


147


Inštitut RS za rehabilitacijo, Kate-dra za fizikalno in rehabilitacijskomedicino MF, prof. dr. HelenaBurger, dr. med., asist. dr. NikaGoljar, dr. med.

32.000,00 SIT transakcijski ra~un: 01100-6030278088

*** Isis12/2002

ga. Ela Lopari~, Inštitut za rehabilitacijo, Linhartova 51,1000 Ljubljana, tel.: 01 47 58 441, faks: 01 43 76 589,e-pošta: [email protected]


*** *** ***ga. Joìca Krevh, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska 9, 4000 Kranj, tel.: 04 20 82 523, faks:04 20 26 718, [email protected]

Zdravniško društvo Pomurja, Slovensko zdravniško športnodruštvo Medicus, mag. MitjaLainš~ak, dr. med.

1.000,00 SIT za~lane Medicusa,2.000,00 SIT za

ostale

*** *** ***Vlasta Petric, dr. med., mag. Alojz Horvat, dr. med., mag. Mitja Lainš~ak, dr. med., SB Murska Sobota, Ul. dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota, tel.: 02 51 23501, 53 41 352, e-pošta: [email protected]

Zdruènje za endoskopsko kirurgijo Slovenije, Kirurški oddelek SB dr. Joèta Potr~a Ptuj,prof. dr. Alojz Pleskovi~, dr. med.

170 EUR (200EUR)

01100-7635071114 *** ***ga. Ema Flajšman, Tajništvo SB dr. Joèta Potr~a Ptuj,Potr~eva 23-25, 2250 Ptuj, tel.: 02 77 15 511, faks: 02 77 24 511

30.000,00 SIT

Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med. *** *** ***

Psihiatri~na klinika Ljubljana,Slovensko društvo za druìnskoterapijo, ga. Dubravka Trampu`

*** 18 Isis10/2002

do 1. 2. 2003300,00 EUR, po

tem datumu400,00 EUR,

dnevna kotizacija150,00 EUR

***Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,Klini~ni center, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-pošta: [email protected]; home page:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm

ga. Fani Zorec, Klini~ni oddelek za mentalno zdravje, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 58 74 955


110.000,00 SIT *** *** Isis6/2002

ga. Teja Ali~, Cankarjev dom, Prešernova 10, 1000 Ljubljana, tel.: 01 2417 135 , faks: 01 2417 296,[email protected], http://www.woncaeurope2003.org/

Sekcija za zobne bolezni in endodontijo SZD, doc. dr. FranekKlemenc, dr. stom.

30.000,00 SIT Albatros Bled, št.: 03139-1087540073

12 ***ga. Marjana Bajt, Albatros Bled, Ribenska 2, 4260 Bled,tel.: 04 57 80 350, faks: 04 57 80 355

Klini~ni oddelek za endokrinologi-jo, diabetes in presnovne bolezni,Klini~ni center Ljubljana, prim.Miha Koselj, dr. med.

prim. Miha Koselj, dr. med., Klini~ni oddelek za endokri-nologijo, diabetes in presnovne bolezni, Zaloška 7,1525, Ljubljana, tel.: 01 52 22 837, 52 22 758

*** *** v postopku ***


148


22.–26. *** Ljubljana, Cankarjev dom 1. SVETOVNI KONGRES RAZVOJNE MEDICINE(http://www.iskratel.si/dev-medicine/index.html)

1.600 kongres za raziskovalce in klinike

26.–30. *** Ljubljana 7. EVROPSKI KONGRES OTROŠKE NEVROLOGIJE 1.600 kongres

21. 11.00 Maribor, Rektorat Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15

1. SLOVENSKI SIMPOZIJ O ENDOSKOPSKEM ULTRAZVOKU V GASTROENTEROLOGIJI

ni omejeno strokovni simpozij z mednarodno udele`bo ob 10.obletnici endoskopskega ultrazvoka v Sloveniji zavse zdravnike, ki se ukvarjajo z boleznimi prebavil(internisti, kirurgi, splošni zdravniki, onkologi, radiologi, pediatri)

26.–27. 9.00 Maribor, Kongresni center Habakuk

AKTUNA STANJA: ZNAMENJA, SIMPTOMI, SINDROMI,DIFERENCIALNA DIAGNOZA IN UKREPANJE

250 seminar in u~ne delavnice za zdravnike dru`inskemedicine, urgentne medicine, intenzivne medicinein dru`inske medicine

NOVEMBER 2003

AVGUST 2004

AVGUST 2007

26.–27. *** Ljubljana, velika predavalnicaMedicinske fakultete

MEDNARODNI SIMPOZIJ OB TRIDESETLETNICI RAZVOJNE NEVROLOGIJE

350 strokovno sre~anje in praznovanje obletnice

18.–21. *** 42nd ANNUAL MEETING OF THE EUROPEAN SOCIETYFOR PAEDIATRIC ENDOCRINOLOGY

1.800 strokovno sre~anje pediatrov endokrinologov z vseh kontinentov

Ljubljana, Cankarjev dom

3.–5. *** Ljubljana, Medicinska fakulteta 12TH CONGRESS OF THE EUROPEAN UNION FORSCHOOL AND UNIVERSITY HEALTH AND MEDICINE –CARING OF EUROPE'S YOUNG GENERATION

200 evropski kongres za zdravnike šolske medicine,zdravnike v zdravstvenem varstvu študentov

SEPTEMBER 2003


149


Pediatri~na klinika, Klini~ni centerLjubljana, Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med.

Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,Klini~ni center Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-pošta: [email protected], home page:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm

*** *** ******



*** *** *** ***

Splošna bolnišnica Maribor, Klini~ni oddelek za interno medicino, Oddelek za gastroenterologijo, prim. doc. dr. Marjan Skalicky, dr. med.

ga. Zdenka Kodrin, tajništvo Klini~nega oddelka za interno medicino, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, tel.: 02 32 12 871, 32 12 349, faks: 02 33 12 393

kotizacije ni *** *** ***

Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine SZD, Katedra za druìn-sko medicino MF, ZD dr. AdolfaDrolca Maribor

35.000,00 SIT 02222-0019518588 *** Isis12/2003

asist. Mag. Štefek Grmec, dr. med., PHE ZD AdolfaDrolca Maribor, Ulica Talcev 9, 2000 Maribor


*** *** ***30.000,00 SIT,upokojenci in

sekundariji brezpla~no


ESPE – European Society for Paediatric Endocrinology, Klini~nioddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, SPSPediatri~na klinika, Klini~ni centerLjubljana, prof. dr. Ciril Krìšnik,predsednik ESPE 2003

*** *** *** ***prof. dr. Ciril Krìšnik, dr. med., Klini~ni oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, SPS Pediatri~na klinika, tel.: 01 52 29 224, faks: 01 52 29357, e-pošta: [email protected]

Sekcija za šolsko in visokošolskomedicino SZD, European Unionfor School and University Healthand Medicine

*** *** *** Isis6/2002

asist. mag. Mojca Jur~i~, dr. med., Medicinska fakulte-ta, Inštitut za higieno, Zaloška 4, 1000 Ljubljana, e-po-šta: [email protected]


150

Mesec prireditve Prostor, kjer bo prireditev

Dan prireditve

Pri~etek, ura Naslov strokovnega sre~anja

Kraj [tevilo slu{ateljev (~e je dolo~eno) (neomejeno)

Uredni{tvu revije Isis Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana

V reviji Isis èlimo objaviti priloèno obvestilo o strokovni prireditvi. Prvo obvestilo èlimo objaviti v {tevilki Izide.

Ustrezni program strokovnega sre~anja naj bo objavljen v {tevilki Izide.

Za objavo podatkov v Koledarju strokovnih prireditev po{iljamo naslednje podatke:

[tevilo kreditnih to~k Kraj in datum Podpis organizatorja

Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, simpozij, posvetovanje, u~na delavnica...)

Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)

Organizator (Medicinska fakulteta, klinika, sekcija Zdravni{kega dru{tva...)

Predstavnik ali strokovni vodja

Naslov za po{iljanje prijav

Informacije, kontaktne osebe

Njihove tel. {tevilke in {t. faksa

Vi{ina kotizacije Naslov in {tevilka ìro ra~una


LETO XI, ŠT. 12, 1. december 2002UDK 61(497. 12)(060. 55)UDK 06. 055:61(497. 12)ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIKPUBLISHED BYThe Medical Chamber of SloveniaZdravniška zbornica SlovenijeDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 Ljubljanatel.: 01/30 72 100faks: 01/30 72 109E-pošta: [email protected] račun: 02014-0014268276

UREDNIŠTVO . EDITORIAL OFFICEDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 Ljubljanatel.: 01/30 72 152faks: 01/30 72 159E-pošta: [email protected]

ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIKEDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLEEDITORprof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.E-pošta: [email protected].: 02/32 11 244

UREDNICA . EDITORElizabeta Bobnar Najžer, prof. sl., ru.E-pošta: [email protected]

UREDNIŠKI ODBOREDITORIAL BOARDprof. dr. Zoran Arnež, dr. med.Martin Bigec, dr. med.prof. dr. Nenad Funduk, dr. stom.prof. dr. Anton Grad, dr. med.prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.prof. dr. Boris Klun, dr. med.prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.prof. dr. Črt Marinček, dr. med.asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med.prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.doc. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.

LEKTORICI . REVISIONMarta Brečko VrhovnikAleksandra Šarman

TAJNICA UREDNIŠTVA . SECRETARYMarija Cimperman

RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV INPRIPRAVA ZA TISK . DTPCamera d.o.o.Ob dolenjski železnici 182, Ljubljanatel.: 01/420 12 00

TRŽENJE . MARKETINGAtelier IM d.o.o.,Design.Promocija.KomunikacijeBreg 22, Ljubljana,tel.: 01/24 11 930faks: 01/24 11 939E-pošta: [email protected]

TISK . PRINTED BYTiskarna Povše, Povšetova 36 a,Ljubljanatel.: 01/230 15 42

Impressum

Glasilo Zdravniške zbornice SlovenijeStrokovna revija Isis

IsisGlasilo Zdravniške zbornice SlovenijeThe professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia

Leto XI. Številka 12 � 1. december 2002

Sodelovali

Doc. dr. Rok Accetto, dr. med.,zdravnik, Klinični oddelek za hi-pertenzijo, Bolnica dr. Petra Dr-žaja, SPS Interna klinika, Klinič-ni center Ljubljana • Izr. prof. dr.Jože Balažic, dr. med., zdravnik,Zdravniška zbornica Slovenije •Martin Bigec, dr. med., zdravnik,Zdravstveni dom dr. Adolfa Drol-ca Maribor • Asist. mag. MarkoBitenc, dr. med., zdravnik, Zdrav-niška zbornica Slovenije • Eliza-beta Bobnar Najžer, prof., Zdrav-niška zbornica Slovenije • Prof.dr. Helena Burger, dr. med., zdrav-nica, Inštitut RS za rehabilitacijo,

Ljubljana • Tatjana Cvetko, dr.med., zdravnica, Zdravstveni domKoper • Davorin Dajčman, dr.med., zdravnik, Splošna bolnišni-ca Maribor • Janko Dolinar, dr.med., zdravnik, Zdravstveni domGrosuplje • Doc. dr. Matjaž Fle-žar, dr. med., zdravnik, Oddelekza respiratorno funkcionalno diag-nostiko, Klinični oddelek za pljuč-ne bolezni in alergijo, BolnišnicaGolnik • Klemen Grabljevec, dr.med., zdravnik, Inštitut RS za re-habilitacijo, Ljubljana • Prim.spec. akad. st. Miša Habinc, dr.med., zdravnica, Klinični oddelekza anesteziologijo in intenzivno te-rapijo operativnih strok, Kliničnicenter Ljubljana • Doc. dr. Mar-ko Hawlina, dr. med., zdravnik,Očesna klinika, Klinični centerLjubljana • Orjana Hrvatin, dr.med., zdravnica, Zdravstveni domKoper • Prof. dr. Dušan Keber,dr. med., višji svetnik, minister zazdravje, Ministrstvo za zdravjeRS, Ljubljana • Darja Klančar,prof., Zdravniška zbornica Slove-nije • Prof. dr. Boris Klun, dr.med., upokojeni zdravnik, Ljublja-na • Prim. mag. Mario Kocijan-čič, dr. med., upokojeni zdravnik,Kranj • Prim. izr. prof. dr. Mar-ko Kolenc, dr. med., upokojenizdravnik, Ankaran • Prof. dr.Marjan Kordaš, dr. med., upoko-jeni zdravnik, Ljubljana • Doc.dr. Pavle Košorok, dr. med., za-sebni zdravnik, Iatros d.o.o., Ljub-ljana • Izr. prof. dr. Mirta Koželj,dr. med., zdravnica, Klinični od-delek za kardiologijo • AmadejLah, dr. med., zdravnik, Kliničnioddelek za travmatologijo, SPSKirurška klinika, Klinični centerLjubljana • Dr. Mateja de Leon-ni Stanonik, M. D., Ph. D., Knox-ville, ZDA • Mag. Nina Mazi, dr.med., zdravnica, Ljubljana • Du-šanka Meglič, dr. med., zdravni-ca, Splošna bolnišnica Maribor •Matjaž Najžer, Ljubljana • Asist.

Revija izhaja prvega v mesecu.Letna naročnina za nečlane(naročnike) je 11.760,00 SIT,za naročnike v tujini 23.520,00SIT, posamezna številka zanečlane stane 980,00 SIT.Davek na dodano vrednost jevračunan v ceni ter se gaobračunava in plačuje po 8,5-odstotni stopnji. Rokopisov nevračamo. Izbrane in naročenečlanke honoriramo. Naklada7.000 izvodov. Poštnina plača-na pri pošti 1102 Ljubljana.

The Isis Journal

The Isis Journal is issued on the first dayof each month. The annual subscriptionfor non-members is 11.760,00 SIT. A sin-gle issue costs 980,00 SIT. The tax is in-cluded in price. Manuscripts are not re-turned to authors. An honorarium is paidfor selected articles. Printed 7.000 cop-ies. Postage for the Journal Isis paid atthe 1102 Ljubljana post office.

The name of the journal is by the Isis, anEgyptian goddess, of all the gods and god-desses. The legend describes her as boththe sister and the wife of Osiris, the firstking in history. Isis had healing powers.She could also give new life into the bodywith her wings. According to the legend,her power extended all over the world.Each person is a drop of her blood. Shewas considered as the founder of medici-ne. A detail on a granite sarcophagus ofRamses III from the XXth dynasty showsher as a symbolic picture. This image andher name were chosen to be the title ofthe journal of the Medical Chamber ofSlovenia, the goal of which is to unite andlink together doctors in their efforts towardsthe welfare of all people, the drops of bloodfrom the goddess Isis. ___________

dr. Bojana Pintar, dr. med., zdrav-nica, SPS Ginekološka klinika,Klinični center Ljubljana • Prof.dr. Vesna Paver Eržen, dr. med.,zdravnica, Klinični oddelek zaanesteziologijo in intenzivno tera-pijo operativnih strok, Kliničnicenter Ljubljana • Prim. doc. dr.Anton Prijatelj, dr. med., upoko-jeni zdravnik, Nova Gorica •Marjeta Privšek • Mag. TihomirRatkajec, dr. med., zasebni zdrav-nik, Medicina dela Rogaška d.o.o.,Rogaška Slatina • Dr. MatjažRode, dr. stom., zobozdravnik,Zdravstveni dom Ljubljana Šiška• Saška Roškar, Inštitut za varo-vanje zdravja RS, Ljubljana •Prim. mag. Mirjana Stantič Pavli-nič, dr. med., zdravnica, Zavod zazdravstveno varstvo, Ljubljana •Aleksander Stepanović, dr. med.,zdravnik, Medi-Center d.o.o.,Ljubljana • Asist. mag. Aleš To-mažič, dr. med., zdravnik, Klinič-ni oddelek za abdominalno kirur-gijo, SPS Kirurška klinika, Klinič-ni center Ljubljana • Prof. dr.Uroš Skalerič, dr. stom., višji svet-nik, zobozdravnik, SPS Stomato-loška klinika, Klinični center Ljub-ljana • Barbara Vavken, dr. med.,zdravnica, Zdravstveni dom Kranj• Mojca Velikonja Vagner, dr.stom., zobozdravnica, Mediacomd.o.o., Kranj __________________

153 december 2002 � ISIS

The President of the MedicalChamber

Marko Bitenc, M.D., M.Sc.E-mail: [email protected] vice-president of the Medical

ChamberAndrej Možina, M.D.

The vice-president of the MedicalChamber

Prof. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.The President of the Assembly

Prim. Anton Židanik, M.D.The vice-president of the Assembly

Živo Bobič. S.D.

Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of theEducational council

Prof. Matija Horvat, M.D., Ph. D.The president of the Professional

medical committeeProf. Vladislav Pegan,

M.D., Ph. D.The president of the Primary

health care committeeGordana Živčec Kalan, M. D.The president of the Hospital

health care committeePrim. Andrej Možina, M.D.

The president of the Dentistryhealth care committee

Prof. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.The president of the Legal-ethical

committeeŽarko Pinter, M.D., M.Sc.The president of the Social-

economic committeeJani Dernič, M.D.

The president of the Privatepractice committeeIgor Praznik, M. D.

The Secretary GeneralBrane Dobnikar, L.L.B.

Public Relations DepartmentElizabeta Bobnar Najžer, B.A.

Legal and General AffairsDepartment

Vesna Habe Pranjič, L. L. B.Finance and Accounting

DepartmentJožica Osolnik, Econ.

Health Economics,Planning and Analysis

DepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Training and ProfessionalSupervision DepartmentMojca Vrečar, M. B. A.

Navodila avtorjemRok za oddajo vseh prispevkov zaobjavo v reviji Isis je do 10. v me-secu (prejeto v uredništvu) za na-slednji mesec. Članke lahko poš-ljete po pošti na naslov uredništva,po faksu ali po elektronski pošti.Da bi se izognili podvajanju dela,predlagamo, da članke oddajate velektronski obliki (disketa, CD, e-pošta). Dolžina člankov je omeje-na na največ 30.000 znakov - štet-je brez presledkov (velikosti 12 pp,oblika pisave times new roman).Lahko priložite fotografije, diapo-zitive ali digitalne fotografije (veli-kost najmanj 300 dpi).Prispevku priložite svoj polni na-slov, davčno številko, davčno izpo-stavo, popolno številko tekočegaali žiro računa, naziv banke.

Navodila o navajanjusponzorjev

Na koncu prispevka so lahko na-vedena imena farmacevtskih pod-jetij, delovnih organizacij, matič-nih delovnih organizacij, kjer stezaposleni, društev, združenj in os-talih pravnih ter fizičnih oseb, kiso po vašem mnenju kakorkoli pris-pevala k nastanku prispevka. Ured-ništvo si pridržuje pravico, da boimena objavljalo v enotni obliki.

Navodila za objavljanjeprispevkov v rubriki“strokovna srečanja”

Dolžina prispevkov je omejena nanajveč dve strani v reviji Isis, objav-ljena je lahko le ena fotografija, kise všteva v skupno dolžino. To po-meni, da ima prispevek brez slikelahko največ 10.000 znakov - štetjebrez presledkov (velikosti 12 pp, ob-lika pisave times new roman), ozi-roma 11.500 znakov - štetje s pre-sledki. Prispevek s sliko ima lahkonajveč 9.000 znakov - štetje brezpresledkov (velikosti 12 pp, oblikapisave times new roman), oziroma10.500 znakov - štetje s presledki.Vsako poročilo iz tujine mora ob-vezno vsebovati kratek zaključek,kaj pomeni srečanje za stroko v Slo-veniji: ali in kje oziroma kako je mo-goče izsledke prenesti v slovenskiprostor. V primeru, da je slovenskastroka v svetovnem vrhu, je potreb-no v zaključku na kratko povzeti nje-no vlogo v ustreznem merilu. Pris-pevkov, ki ne bodo upoštevali zgo-raj navedenih navodil, uredništvo nebo objavilo oziroma bo avtorje pro-silo za dopolnitve.

The Medical Chamber of SloveniaFounded in 1893 as The Medical Chamber for the Carniola Province.

The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.

Tasks

The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional orga-nisation of medical medical doctors and dentists. Membership is anhonour and obligation for all those that work as physicians or dentistsin Slovenia and have a direct contact with the patients.The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interestsof the medical profession, and helps to ensure the correct behaviour ofdoctors and uphold their reputation by: . Having and issuing a Code of Medical Ethics, monitoring the behavi-our of doctors and administering any measures necessary for violationsof the Code. . Maintaining a register of members and issuing members-hip cards. . Issuing, extending and revoking the doctors’ licences forindependent work. . Participating in the development of the undergra-duate education programme for doctors. . Managing (planning, moni-toring and supervising) the secondments of the two year compulsorypostgraduate training in hospitals; secondments for specialisations; ot-her postgraduate professional training, and examination. . Organisingprofessional seminars, meetings and other types of professional medi-cal development. . The professional auditing and appraisal of each doc-tor practising in Slovenia. . Participating in the preparation of regula-tions, planning and staffing plans in health care issues. . Determiningdoctors’ fees and participating in agreeing the prices of health care ser-vices. . Representing the interests of doctors in determining contractswith the Institute of Health Insurance of Slovenia. . Participating in thenegotiation of collective contracts, and agreeing them on behalf of pri-vate doctors as employees, thereby managing the value of medical pro-fessional’ salaries. . Providing legal assistance and advice to memberson insurance against medical compensation claims. . Maintaining a Wel-fare Fund to help members and their families. . Monitoring the demandfor doctors and helping unemployed doctors find job. . Assisting mem-bers to find suitable locums during their absence. . Publishing activi-ties, editing activities; issuing a free journal to members, publishingbooks and other publications. . Encouraging co-operation between mem-bers and arbitrating in disputes. . Encouraging the cultural and socialactivities of members; organising the cultural, sporting and other socialevents and activities. . Monitoring alternative methods of treatment. .Deterring prohibited and unacceptable medical practices. . Providing afree permanent consulting service to members. . Undertaking othertasks pursuant to legal regulations and the statute.


MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA

154

Etika pišočih zdravnikov

Stanovska revija Isis jeedinstvena v svojem razre-du, ne le v slovenskem, tem-ve~ tudi v svetovnem meri-lu. V skladu z veljavnimiakti so pristojni organi Izi-do vpisali v razvid medijevkot “strokovno revijo Isis”.Svojih okroglih 160 stranivsakega prvega v mesecupridela brez enega samegaredno zaposlenega (siste-matiziranega) novinarja.^lanke pi{ete zdravniki inzobozdravniki (obeh spo-lov, seveda), ki s tem spre-jemate tudi novinarsko vlo-go. Ste torej, na{i zvesti av-torji, v tej vlogi v funkcijinovinarjev? Ste torej kakor-koli zavezani novinarskemukodeksu, morda celo sank-cijam? Ob objavi spreme-njenega novinarskega ko-deksa sem menila, da jeprav, da vas opozorim namorebitne tovrstne obvez-nosti.

Kdo je pravzaprav novinar? Zakon o medijih ga v 21. ~lenuopredeli kot osebo, “ki se ukvarja z zbiranjem, obdelavo, ob-likovanjem ali razvr{~anjem informacij za objavo prek medi-jev in je zaposlena pri izdajatelju, ali pa samostojno kot poklicopravlja novinarsko dejavnost (samostojni novinar).” Dru{-tvo novinarjev Slovenije se v prvem ~lenu statuta opredeli kot:“Dru{tvo novinarjev Slovenije (v nadaljevanju: DNS) je sta-novska organizacija, ki zdruùje novinarje, ki se poklicno uk-varjajo z javnim obve{~anjem.” Bran`na kolektivna pogodbase ̀ e v naslovu opredeli, da je namenjena poklicnim novinar-jem in pojma “novinar” ne opredeljuje.

Sam kodeks novinarjev Slovenije prav tako ne opredeljujepojma “novinar”, nana{a se na novinarsko delo.

Vse opredelitve se nana{ajo na delo, pravice in obveznostiiz dela ter nagrajevanje poklicnih novinarjev. Menila sem, daje logi~no, da ~lani Zbornice, ki objavljate v reviji, niste novi-narji, torej niste zavezani novinarskemu kodeksu.

Pa ni ~isto tako.Statut Dru{tva novinar-

jev Slovenije opredeljuje na-mre~ tudi ~astno razsodi{-~e, kot skupni organ dru{-tva in novinarskega sindika-ta, ki “obravnava tudi pri-mere in pojave neeti~negaravnanja novinarjev, ki niso~lani DNS, avtorjev pris-pevkov v mnoì~nih medi-jih, ki niso novinarji, ali na-stopajo v vlogi virov infor-macij, kot pojave v procesihmnoì~nega komunicira-nja.”

Navedba je dovolj jasna,osebno pa sem prepi~ana,da zaradi tega Izida ne boo{kodovana. Za objavoprispevka v stanovski revijije uredni{ki odbor è preddavnimi leti sprejel izhodi{-~a, ki {e vedno veljajo in sotudi v duhu novinarskegakodeksa. V reviji lahko ob-javljajo vsi ~lani Zbornice,

vsa svoja stali{~a in mnenja. Prispevki ne smejo biti àljivi inne smejo zavajati bralcev. Odgovorni urednik skrbi, da so ~lan-ki v skladu z zakonodajo, torej tudi z novinarskim kodeksom.V primeru nejasnosti se odgovorni urednik pogovori s posa-meznim avtorjem, vendar je bilo takih v desetih letih obstojarevije komaj kaj.

Uredni{tvo je uvedlo sicer omejitev obsega prispevkov vrubriki strokovna sre~anja, kljub temu je v Izidi zagotovo do-volj drugih rubrik, ki omogo~ajo objavljanje bolj pogloblje-nih misli.

Zadnja leto{nja {tevilka je z naslovnico simboli~no posve-~ena komuniciranju. Zato naj izkoristim prilo`nost in se zah-valim vsem dosedanjim avtorjem in vabim vse, ki se {e nisteopogumili, da se pridruìte Izidinemu ognji{~u.

Elizabeta Bobnar Najèr

Novinarsko-uredni{ka je te`ka ...........................................................................

isis-december-2002.pdf - Zdravniška zbornica Slovenije

Documents

Transcript of isis-december-2002.pdf - Zdravniška zbornica Slovenije