isis-avgust-september-2003.pdf - Zdravniška zbornica Slovenije

Let

o X

II. Š

tev

ilk

a 8

-9 /

1. a

vg

ust

-sep

tem

ber

20

03

G L A S I L O Z D R A V N I Š K E Z B O R N I C E S L O V E N I J EG L A S I L O Z D R A V N I Š K E Z B O R N I C E S L O V E N I J E

Let

o X

II. Š

tev

ilk

a 8

-9 /

1. a

vg

ust

-sep

tem

ber

20

03

avgust-september 2003 � ISIS

3UVODNIK

Ko se zdravnik na osnovi diagnoze odlo~i za predpis nekega zdravila, pri tem upo{teva (naj bi upo{teval) dogna-nja medicinske stroke, lastne izku{nje, lastnosti bolnika in zdravila, ki jih ta morebiti è jemlje, ter upo{teva na~eloracionalnosti. Farmacevt v lekarni izda natan~no tisto zdravilo, ki je predpisano na receptu, in to v predpisanikoli~ini in dozi. Od tega lahko odstopi samo v primeru, ~e je predpis v neskladju z veljavnim navodilom o uporabizdravila ali zdravnik tega na receptu ni posebej ozna~il. V dvomu se posvetuje z zdravnikom. Tako so nas u~ili v {oli!

S prvim novembrom bo tega konec. Farmacevt bo odlo~al, katero zdravilo je za bolnika najprimernej{e, v okviruzamenljive skupine zdravil, pa vendarle! Pravzaprav tudi farmacevt ne bo odlo~al o ni~emer. Zadeva je {e huj{a, sajbo med zdravnika, farmacevta in bolnika posegel laik - skup{~ina ZZZS, in to na tako ob~utljivo strokovno po-

dro~je, kot je predpisovanje in vodenje medikamentozne terapije. Gre za var~evalni ukrep, kine bo brez strokovne osnove. Ukrep so sprejeli na podlagi priporo~il strokovnih slu`b. Katerih?Strokovne slu`be ZZZS, naj bodo {e tako strokovne, so vendarle samo aparat ZZZS. Poseganjena podro~je stroke z ukrepom, ki zadeva prakti~no vsakega zdravnika in bolnika, vpliva naodnos med njima ter posega v “storitev”, ki jo povpre~ni splo{ni/druìnski zdravnik opravinajmanj 50-krat dnevno, pa~ ne more biti predmet samostojnega odlo~anja strokovne skupineZZZS. Domnevam, da bi bilo vredno povpra{ati za mnenje vsaj {e Zdravni{ko zbornico, RSKza splo{no medicino in Zdruènje za splo{no/druìnsko medicino ter {e koga.

Zamenjava predpisanega zdravila v lekarni ni samo preprost tehni~ni ukrep zamenjave ek-vivalentne u~inkovine, kot izjavlja direktor Urada za zdravila, ampak je temeljni poseg na po-dro~je zaupanja med bolnikom in zdravnikom. Zaupanje je predpogoj vsakega uspe{nega zdrav-ljenja! Kak{no mnenje o zdravnikovi strokovnosti bo imel bolnik, ki mu bodo v lekarni vsako-krat izdali drugo zdravilo za isto bolezen? Kako bo zdravnik spremljal zdravljenje svojega kro-ni~nega bolnika, ~e ne bo vedel, katero zdravilo trenutno jemlje? Kdo bo kriv za morebitnezaplete pri zdravljenju? ê parafraziram - neèleni u~inki vasilipa niso nujno vezani na sim-vastatin in olivina ne na enalapril. Kdo bo odgovoren za zaplet pri bolniku, ki bo jemal dveenaki zdravili z razli~nima imenoma, misle~, da je ob starem zdravilu prejel {e novega? Obhitrem tr`nem prilagajanju farmacevtske industrije na nove pogoje, se bodo podobne stvari

skoraj zanesljivo dogajale. ZZZS menda ne misli resno, da bo zdravnik ob ve~ kot 50 pacientih dnevno pregledoval{e teko~e cenike zdravil!?

Recept je uraden dokument, na katerem zdravnik s podpisom in ̀ igom potrjuje, da strokovno, pravno in moral-no jam~i za njegovo vsebino. Ali bo po novem odgovornost za zaplete prevzel ZZZS, Urad za zdravila ali kdo tretji?V kolektivno odgovornost ne verjamem veliko.

Naslov mojega prispevka deluje bombasti~no in ~rnogledo. Morda. A tudi velike re~i se ponavadi pri~enjajo zmajhnimi koraki. Prav ni~ ~udno torej ni, da sku{ajo zdravnike z novo zakonodajo stla~iti med javne uslu`bence,saj bodo ob tak{nih in podobnih ukrepih samo {e to.

Pri novostih ZZZS smo è navajeni, da Zavod vgradi varovalko in tudi tokrat jo je. ê se zdravnik z zamenjavozdravila ne strinja, lahko to ozna~i na receptu. Kot da zdravnikov podpis in ìg nista dovolj!? Na sre~o {e imam (inupam, da nisem edini) shranjen ìg “dolgotrajno zdravljenje”, s katero sem do pred kratkim, ko je to bilo {e po-trebno, ozna~eval vse recepte, ki sem jih napisal. Spremenil jo bom torej v {tampiljko “ne zamenjuj!”

Skoraj bi upal staviti, da mi niti tega ne bo treba, saj jo bom dobil od kak{nega farmacevtskega podjetja18.

Andrej @mavc

1. november slovenske medicine?

ISIS � avgust-september 2003

4

N O V I C E

Letna skup{~ina na{ega dru{tva bo v ~etrtek, 9. oktobra 2003, ob 18. uri v prostorihHotela park na Bledu.

Podelili bomo najve~ sedem priznanj, oziroma toliko, kolikor predlogov bo poslanih. Med njimibomo izbrali najzaslu`nej{e.

� O vrsti priznanja se bo odlo~il UO GZD na seji konec septembra. Poslati je potrebno tudi `iv-ljenjepis predlaganega kandidata, ki mora biti na{ ~lan. Predlog je treba oddati do 25. septembra2003 na naslov: Marija [imenko - predsednica komisije za imenovanja in sekcije upokojenihzdravnikov - ~lanov GZD, Retnje 48, 4294 Kri`e.

� Pravilnika sta bila objavljena v Zdravni{kih vestnikih, in sicer:let. 65, {t. 8, avgust 1996, zelena stran XVII inlet. 65, {t. 9, september 1996, zelena stran VII.

Gorenjsko zdravni{ko dru{tvo,

Mladinska 1, 4260 Bled

SLOVENSKO

ZDRAVNI[KO

DRU[TVO

Razpis za priznanjadr. Gregorija Voglarja

in zlati prstan Gorenjskega zdravni{kegadru{tva

Predsednik GZD

mag. Branko Lubej, dr. med.

internet: gzd.bled.sie-po{ta: [email protected]

Bled, 20. 6. 2003

ISIS � avgust-september 2003 6

Fot

ogra

fija

: Dra

gan

Arr

igle

r

uvodnik Andrej Žmavc • 1. november slovenske medicine? 3

novice • 4

fotoreportaža Danica Rotar Pavlič, • Izzivi družinske medicine

Elizabeta Bobnar Najžer 30

iz glasil evropskih zbornic Marjan Kordaš • Preveč medicincev - premalo zdravnikov 36

Marjan Kordaš • Zasebna Medicinska univerza Salzburg 36

Žarko Pinter • Kako bo urejena zasebna zdravniška praksa pri

naših sosedih v Avstriji 37

Marjan Kordaš • Slovo od naravnega 38

Žarko Pinter • Kaj lahko storimo ko smo zaradi bolezni ali nesreče

nesposobni opravljati delo kot zdravnik 38

intervju Elizabeta Bobnar Najžer • Topel nasmeh deževne Nizozemske: dr. Zoran Erjavec 39

aktualno E. Bobnar Najžer, T. Gale • Svobodni zdravnik specialist 44

Božena Forštnarič • Zabeležka sestanka predsednika vlade mag. Antona Ropa s pred-

stavnikoma sindikata Fides in Zdravniške zbornice Slovenije 48

Mateja Bulc • Sestanek UEMO 50

Janja Šešok • Breme bolezni 52

forum Davorin Dajčman • Koliko je vreden zdravnik ali kdo kralj v deželi je tej? 58

zanimivo Mario Kocijančič • Veliki dan Frana Viljema Lipiča in Ljubljane 60

obletnice Karel Kisner • 50-letnica ustanovitve oddelka za urologijo v Bolnišnici Maribor 66

program strokovnih srečanj • 71

delo Zbornice • Zapisniki IO ZZS 106

Gordana Živčec Kalan • Realizacija nalog odbora za osnovno zdravstvo 110

iz dela razsodišča • Sklep razsodišča II. stopnje 116

ISIS - leto XII. Številka 8-9 � 1. avgust-september 2003

Vsebina

9 12 30

avgust-september 2003 � ISIS7

RAZPATORIJ

Inštrument, ki ga pri svojem delu uporabljajo torakalni kirurgi, krasi patina let in prestanih razkuževanj. Kljub njegovim letom se, kot pravijo voperacijski številka 43 v ljubljanskem Kliničnem centru, z njim ne more kosati nobena moderna pridobitev. Velja tihi dogovor, kdor bo zlomildragoceno antkviteto, bo do konca svojih operativnih dni sam, z modernimi instrumenti, opravljal korekcije deformacij stene prsnega koša in ločevalmehka tkiva od reber. Simbolno ga dopolnjuje školjka, mehka snov pod zaščito dveh kril.

Tekst in idejna zasnova: Elizabeta Bobnar Najžer

39 44 66

zbornični akti Jani Dernič • Spremembe in dopolnitve Pravilnika o skrbstvenem skladu 117

• Pravilnik o skrbstvenem skladu 117

status artis medicae • Nevarnost okvar na koži 120

strokovna srečanja Danica Rotar Pavlič, • Družinska medicina za novo tisočletje

Elizabeta Bobnar Najžer 122

Jelka Reberšek Gorišek • 4. bedjaničev simpozij v mariboru o sepsi in septičnem šoku 124

Ivan Vidmar, David Neubauer • Evropski pediatri vsako leto bolj poenoteni 125

Mirjana Brvar • 5. kongres hrvaškega društva za kirurgijo prebavil 126

Miha Arnol • Tečaj iz transplantacije 2003 128

Amadej Lah • Ranocelništvo danes 133

Tatjana Erjavec • Možnosti in potrebe po rehabilitaciji starostnikov na domu 134

Tatjana Nendl, • Dan odprtih vrat - predstavitev službe zdravstvene nege

Darinka Klemenc in oskrbe v Kliničnem centru Ljubljana 135

tako mislimo Mednarodni forum znanstveno • Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil

raziskovalnih farmacevtskih za uporabo v humani medicini

družb, H. Deffner, N. Jenčič 137

Združenje proizvajalcev • Generična zdravila in spremembe predpisov o razvrščanju,

zdravil Slovenije predpisovanju in izdajanju zdravil 138

nove publikacije Vladimir Žura • Vodnik klinike in prakse v zobni medicini 139

zdravnikom v prostem času Milica Štivan • Sreča ima rada pogumne 140

s knjižne police Marjan Kordaš • Igor Primorac (Primoratz): Etika in seks 145

personalia • 146

misli in mnenja uredništva Martin Bigec • Bosonogi svobodnjaki 170


8

N O V I C E

Gorenjsko zdravni{ko dru{tvo, Mladinska 1, 4260 Bled

vas obve{~a, da bo

12. tradicionalni dru`abni zdravni{ki ples

v plesni dvorani “Casino” na Bleduv soboto, 25. oktobra 2003, ob 19.30

Program bo vodil gospod Slavko PodbojSre~elov bo.

V programu bo nastopil Blejski plesni studio, za ples bo poskrbel plesni ansambel.Prispevek za ples s slavnostno ve~erjo je 5.000 SIT na osebo. Vikend paket v hoteluPark vklju~uje dve no~itvi s polpenzionom, turisti~no takso ter uporabo termalne-

ga bazena - cena za vikend za dve osebi 1/2 je 50.000 SIT (P-N ali S-P).

Rezervacijo za preno~i{~e hotel Park Bled:e-po{ta: [email protected] ali tel.: 04 57 93 000.

Prijavite se za rezervacijo mize na naslov:Branko Lubej, dr. med., ^rtomirova 14, 4260 Bled,

tel. in faks: 04 57 43 379 ali GSM: 041 208 348,e-po{ta: [email protected]

Na ples vabljeni tudi zdravnikovi sodelavci ter svetovalci!

Gorenjsko zdravni{ko dru{tvo,

Mladinska 1, 4260 Bled

SLOVENSKO

ZDRAVNI[KO

DRU[TVOZdravni{ki ples


9

N O V I C E

Akademik prof. dr. Joè Trontelj,ambasador znanosti

Akademik Joè Trontelj je zdravnikspecialist nevrolog na In{titutu za kli-ni~no nevrofiziologijo Klini~nega

centra v Ljubljani, vi{ji svetnik in profesornevrologije. Deluje tudi kot predsednik Ko-misije Republike Slovenije za medicinskoetiko. Je mednarodno uveljavljen znanstve-nik na podro~ju nevrofiziologije z ob{irnoin odmevno bibliografijo v uglednih med-narodnih znanstvenih revijah ter soavtorknjige, izdane pri mednarodni zalo`bi. Je do-bitnik Kidri~eve nagrade za vrhunsko razi-skovalno delo, redni ~lan SAZU in njen pod-predsednik.

Akademik Joè Trontelj je eden od ute-meljiteljev elektromiografije, klini~ne prei-skovalne metode za prou~evanje elektrofi-ziologije posameznih mi{i~nih vlaken pri ne-vrolo{kih bolnikih. V Ljubljani je razvil po-sebno razli~ico te metode, ki vklju~uje dra-ènje mi{i~nih ̀ iv~nih vlaken. Skupaj z dol-goletnim {vedskim sodelavcem profesorjemStalbergom sta to metodo uveljavila v med-narodnih strokovnih krogih, tako da je da-nes standardna metoda v vseh elektrofizio-lo{kih diagnosti~nih laboratorijih po svetu.Akademik Trontelj je vodil u~ne delavniceza to metodo na svetovnih kongresih za kli-ni~no nevrofiziologijo in na konferencahAmeri{kega zdruènja za elektrodiagnosti~-no medicino, poleg tega pa {e okrog 20 med-narodnih te~ajev doma in v tujini. O upora-bi te metode sta s profesorjem Stalbergomnapisala knjigo, ki je iz{la pri mednarodnizalo`bi in katere kakovost in odmevnost do-kazuje dejstvo, da je v pripravi è tretja iz-daja. Akademik Trontelj je poglavja o tej me-todi prispeval tudi v tri temeljne mednarod-ne u~benike nevrologije in klini~ne nevro-fiziologije. Njegova mednarodna dejavnostna podro~ju nevrofiziologije se je uveljavilav okviru meddràvne pomo~i Kuvajtu, kjerje ustanovil oddelek za klini~no nevrofizio-logijo in raziskovalno skupino, ki deluje {edanes. Zadnja leta je akademik Trontelj zeloaktiven tudi na podro~ju medicinske etike.Kot ~lan Usmerjevalnega odbora za bioeti-ko pri Svetu Evrope in ~lan predsedstva tegaodbora je dejavno sodeloval pri nastanku

Oviedske konvencije o varovanju ~loveko-vih pravic v zvezi z biomedicino, najve~jegamednarodnega projekta na tem podro~ju.Sedaj je eden od sedmih ~lanov delovne sku-pine, ki je pripravila osnutek protokola k tejkonvenciji, s katerim bodo v kratkem z mo~-jo zakona urejena eti~na vpra{anja v zvezi z

biomedicinskimi raziskavami na ~loveku vEvropski uniji in bo zgled mnogim drugimdràvam.

Akademik Trontelj je s svojim znanstve-no-strokovnim delovanjem izjemno prispe-val k mednarodnemu ugledu Republike Slo-venije. �

Akad. prof. dr. Joè Trontelj, dr. med. (Foto: Amadej Lah)....................................................................................................


10

N O V I C E

Novo priznanje profesorju MilivojuVeli~kovi~u Peratu: The Danish Society

for Cerebral Palsy Award 2003

Klini~ni in strokovno-izobraèvalnivrh slovenske razvojne nevrologije jeOddelek za razvojno nevrologijo, ki

ga uspe{no vodi profesor Milivoj Veli~ko-vi~ Perat. V sedemdesetih letih prej{njegastoletja je bil ustanovljen republi{ki registerrizi~nih novorojen~kov, ki ga è od njegovevzpostavitve vodi profesor Milivoj Veli~ko-vi~ Perat. V register prijavlja ve~ina sloven-skih porodni{nic {e vedno tiste novorojen~-ke, pri katerih obstajajo dolo~eni dejavnikitveganja, ki bi lahko pomembno vplivali nakasnej{i otrokov razvoj in nevrolo{ko stanje.Za habilitacijo otrok z motnjami v razvojuskrbi posebna skupina strokovnjakov instrokovnjakinj, ki se stalno podiplomskoizobraùje na posebnih podro~jih razvojno-nevrolo{ke obravnave (t.i. Bobath te~aji) inizbranih podro~jih otro{ke nevrologije (po-diplomski {tudij otro{ke nevrologije na Me-dicinski fakulteti v Ljubljani). Doslej je nanjih svoja znanja bogatilo in kalilo svoje ve{-~ine preko 200 zdravnikov in zdravnic (pe-diatrov, nevrologov, specialistov fizikalnemedicine in rehabilitacije, specializantov insplo{nih zdravnikov) ter terapevtk in tera-pevtov drugih zdravstvenih profilov (fizio-terapevti, delovni terapevti) iz sedmih dr-àv.

Rezultati ve~ kot tridesetletnega dela sekaèjo v kakovostni obravnavi otrok z ne-vrolo{kimi motnjami in to, kar smo razviliv Sloveniji, je vzor mnogim v svetu. Eno iz-med priznanj temu uglednemu razvoju invrhunskemu strokovnemu delu je zaupanjeSvetovnega zdruènja za otro{ko nevrolo-gijo (ICNA). V njegovem izvr{ilnem odbo-ru je profesor Veli~kovi~ è drugo {tiriletnomandatno obdobje. Hkrati je predsednikpododbora za promocijo otro{ke nevrolo-gije v svetu in vodenje spletne strani zdru-ènja (http://www.child-neuro.net), ki smojo v Ljubljani postavili leta 1997. Tudi ~lans-tvo v izvr{ilnem odboru Mednarodnegazdruènja za cerebralno paralizo (ICPS),

Prof. dr. Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med. (prvi z desne)......................................................................................................................................

~lanstvo v izvr{ilnih odborih AACPDM(American Academy for Cerebral Palsy andDevelopmental Medicine), C.N.M. (Medi-terranean Association of Child Neurology),CP-ISRA (Cerebral Palsy-InternationalSport and Recreation Association) in v ured-ni{kih odborih dveh mednarodnih uglednihstrokovnih revij za otro{ko nevrologijo(Journal of Child Neurology in Brain & De-velopment), z razmeroma visokim IF za torazvijajo~e se podro~je, so priznanje njego-vemu dolgoletnemu uspe{nemu delu na po-dro~ju otro{ke in razvojne nevrologije terobenem promocija Slovenije in te veje pe-

diatrije v svetu. Organiziral je ve~ kot 80 do-ma~ih in mednarodnih kongresov, simpo-zijev, delavnic, te~ajev ter bil vabljen na pre-davanja v ve~ kot 20 medicinskih centrov navseh celinah.

Za priznanje na podro~ju razvojne nevro-logije, ki ga je profesor Veli~kovi~ Perat ne-davno dobil na Danskem, mu iskreno ~esti-tamo sodelavke in sodelavci, Klini~nega od-delka za otro{ko, mladostni{ko in razvojnonevrologijo, Pediatri~ne klinike v Ljubljani.

�

David Neubauer


12

N O V I C E

Sre~anje zobozdravnikov iz srednjeevrop-skih dràv v Portoroù, 6. in 7. junij 2003

V imenu mednarodnega Kontaktnega komiteja, ki priprav-lja strokovni vsebino teh sre~anj, je udeleènce pozdravilprof. dr. Spiechowicz iz Poljske, ki je ~lan tega komiteja......................................................................................................

Sre~anje je na za~etku pozdravil predsednik Slovenskegazdravni{kega dru{tva, prof. dr. Poredo{. V ozadju stoji pred-sednik Stomatolo{ke sekcije SZD, prim. Vrbo{ek.....................................................................................................

Letos smo se ponovno sre~ali v vro~emPortoroù stanovski kolegi iz Avstri-je, Italije, ̂ e{ke, Slova{ke, Poljske, Hr-

va{ke in Slovenije ter v dvodnevnem druè-nju poslu{ali zanimivo dru{~ino predavate-ljev iz {tevilnih dràv. Predvsem smo izko-

ristili prilo`nost, da smo se med seboj po-govarjali o strokovnih in drugih izzivih, kinam jih prina{a vsak dan.

âstni ~lan Stomatolo{ke sekcije SZD je v letos v Portoroùpostal prof. dr. Mersel iz Jeruzalema, ki na fotografiji drìv rokah ~astno listino. Obkroèn je z nekaterimi ~lani or-ganizacijskega odbora sre~anja.....................................................................................................

Portoro{ka sre~anja so tudi mesto izmenjave mnenj in strokovnih izku-{enj med kolegi iz razli~nih dràv. Pogovori so zanimivi in v~asih polemi~-ni. Na sliki od leve proti desni se pogovarjajo dr. Pekarek, predsednik ~e{-kih zobozdravnikov, dr. Latkoczy, novi predsednik slova{kih zobozdravni-kov in slovenski predsednik Kontaktnega komiteja portoro{kega sre~anja.....................................................................................................


13

N O V I C E

Vabljen predavatelj je bil prof. dr. AlexMersel iz Izraela, ki je letos postal ~astni ~lanStomatolo{ke sekcije SZD. V zelo pregled-nem in iz prakse za prakso zastavljenem pre-davanju je pokazal nekaj na~inov re{evanjabrezzobosti s snemnimi stomatoproteti~ni-mi nadomestki. Potem so se razvrstili pre-te`no tuji predavatelji.

Prevladovale so teme iz stomatolo{kih spe-cialnosti. V soboto dopoldne smo se pogo-varjali tudi o alergiji, ki se lahko pojavi pri na-

{ih pacientih, ko uporabljamo dentalne ma-teriale. Doc. dr. Ko{nik je, v sijajno pripravlje-nem predavanju, ovrgel domnevo o alergo-lo{kem delovanju anestetikov, ki se rabijo vzobozdravstvu in prikazal nekatere alergi~neko`ne reakcije, ki jih je opaziti pri nekaterihpacientih v zobozdravni{ki ordinaciji ter priprecej{nem {tevilu tistih, ki delajo v zoboz-dravni{ki skupini. Dr . Coca iz Nem~ije je de-jal, da ima ve~je {tevilo pacientov, ki so aler-gi~ni na nekatere dentalne zlitine.

Njegovo predavanje ni bilo pripravljenopovsem na nivoju, ki smo si ga zamislili or-ganizatorji.

Portoro{ko sre~anje je v zadnjem ~asu na-menjeno predvsem poslu{anju predavate-ljev, ki prihajajo iz centralne Evrope. Pri temse lahko namenoma ali ne tudi strokovnoprimerjamo in najve~krat smo lahko pravzadovoljni. Tako je bilo tudi letos.

�

Matja` Rode

Delovanje Centra za prepre~evanje inzdravljenje odvisnih od nedovoljenih

drog (CPZOD) Ljubljana

Center za prepre~evanje in zdravljenjeodvisnosti od nedovoljenih drog(CPZOD) izvaja specifi~ne storitve

za uporabnike, ki so odvisni od nedovolje-nih drog in njihove svojce.

Odvisnost od nedovoljenih drog je po se-danjem medicinskem razumevanju biopsiho-socialna motnja, kjer se mnogi dejavniki pre-pletejo in sproìjo pri posamezniku za~etekrabe nedovoljene droge, nadaljevanje rabe inrecidiv po obdobjih abstinence. Ti dejavniki(farmakolo{ki, socialni, okoljski, osebnostni,psihopatolo{ki, geneti~ni, druìnski) so po-dobni pri vseh odvisnostih, toda v primeruopiodidnih drog gre za druga~en poudarekposameznih dejavnikov. Farmakolo{ki dejav-niki (intenzivni evforigeni in stimulativniu~inki, izogibanje neprijetnih stanj odtegni-tve in mogo~e vztrajnost rahlih znakov od-tegnitve {e dolgo v obdobju abstinence) igra-jo v primeru odvisnosti od opioidnih nedo-voljenih drog pomembnej{o vlogo kot drugidejavniki, ki so pomembnej{i pri drugih psi-hoaktivnih substancah (Jaffe in Jaffe, 2000).Mnogi psihoterapevti ugotavljajo, da imajoosebe, odvisne od drog, motene objektne od-nose. Navajajo naslednje zna~ilnosti objekt-nih odnosov odvisnih oseb: egocentrizem inmanipulativnost, ambivalentnost, tendencek vzpostavljanju zlitih, odvisnih odnosov,strah pred separacijo ter socialna izolacija(@velc, 2000). Bolezni odvisnosti so po med-

narodni klasifikaciji bolezni (MKB-10, 1995)uvr{~ene med psihiatri~ne bolezni (F10 doF19). Pri ve~ kot polovici bolnikov, po neka-terih {tudijah celo do 80%, poleg bolezni od-visnosti ugotavljamo dodatne du{evne mot-nje, ki jih je treba zdraviti so~asno z bolezni-mi odvisnosti. (Kastelic in Kostnapfel-Rihtar,2000). V nekaterih raziskavah v ZDA so od-krili med odvisniki, vklju~enimi v metadon-ske vzdrèvalne programe, pri 35 % pridru-èno osebnostno motnjo in pri 24 % drugepsihiatri~ne motnje (motnje ~ustvovanja,anksiozne motnje, motnje hranjenja, shizo-frenijo) s totalno prevalenco dodatnih psihia-tri~nih diagnoz pri 47% uporabnikov (Jaffein Jaffe, 2000).

Poglavitna dejavnost CPZOD je Vzdr-èvalni metadonski program (kjer gre zavsakodnevno podeljevanje zdravila - solu-cije metadona), ki je razdeljen na dve stop-nji zahtevnosti - nizkopra`no in visoko-pra`no (Verster in Burning, 2001), in se iz-vajata v istih prostorih:� Zmanj{evanje {kode (nizkopra`na stop-

nja), kjer je dostop v program relativnonezahteven, uporabnik poda anamnezo(ta kaè na obse`no in dolgotrajno odvi-snost od opioidnih drog), opravi urinskitest in izkaè veljavno osnovno zdravs-tveno zavarovanje. Cilj take obravnave jezmanj{anje ali prekinitev uporabe heroi-na, zmanj{anje mo`nosti predoziranja ter

oku`be s spolno ali preko krvi prenoslji-vo oku`bo. Vzporeden namen vklju~itveodvisnika v program je spremljanje nje-govega zdravstvenega in socialnega sta-nja ter mo`nost neposrednega ukrepanjav Centru ali motiviranja in napotitveuporabnika v ustrezne slu`be glede nanjegove teàve in potrebe.

� Psihosocialna stabilizacija (visokopra`-na stopnja) pomeni, da uporabnik po-kaè (na rednih kontrolah urinskih te-stov) abstinenco od nedovoljenih drog objemanju metadona. Bistvena dejavnost jepoleg zgoraj opisane dejavnosti {e dodat-na psihosocialna obravnava bolnika in,kjer je to mogo~e, njegove druìne.

� Usmeritev v zdravljenje (nadaljevanjevisokopra`ne stopnje; storitev je pravza-prav le delno predvidena v CPZOD) po-teka pri osebah, ki so se odlo~ile za opu-stitev nedovoljenih drog ter za temeljitospremembo na~ina ̀ ivljenja, kar pokaè-jo poleg vzdrèvanja abstinence (z rednokontrolo z urinskimi testi) in ob tem de-toksikaciji, ~e ti uporabniki {e prejemajometadon (postopno znièvanje odmer-ka metadona) {e s tem, da uspe{no delu-jejo v {oli ali/in na delovnem mestu terso vzpostavili klju~en med~love{ki odnosbodisi s svojo druìno bodisi z drugimsvojcem. Bistvena dejavnost je postopnausmeritev uporabnika Centra v terciar-

�


14

N O V I C E

no socializacijo (dokon~anje ali nadalje-vanje izobraèvanja ali zaposlitev, opu-stitev dru`be odvisnikov od nedovolje-nih drog in navezovanje stikov z zdravodru`bo) ter motiviranje in/ali napotitevv druge, visokopra`ne ustanove za obrav-navo odvisnosti.Poglavitna teàva pri sedanjem delu

CPZOD je neprestano pove~evanje {tevilauporabnikov (v za~etku leta 2003 jih je biloaktivno vklju~enih (vsi uporabniki, ki pre-jemajo metadon) v Vzdrèvalni metadon-ski program preko 450), kar obremenjujeosebje, tako srednji in vi{ji kader (medicin-ske sestre) kot zdravnike, zaradi slede~ihdejstev:� potrebe po vzporednem delu in nepre-

stanem usmerjanju pozornosti medicin-ske sestre po eni strani uporabnikomprograma (tudi po 300 obiskov dnevno

Zdravni{ki komorni koncert Pro medico

pri eni medicinski sestri), po drugi ad-ministrativnemu delu (natan~no vode-nje evidence porabe metadona, vodenjeevidence uporabnikov, naro~anje lekar-ni, vpisovanje storitev zdravni{kega oseb-ja…);

� pove~anja {tevila osebnostno motenihin psihiatri~no obolelih uporabnikov(glede na trenutno {tevilo je, ~e bi posku-{ali prenesti v uvodu opisano raziskavoiz drugega okolja v CPZOD Ljubljana, bibilo v slednji program vklju~enih 150 bol-nikov z osebnostno motnjo in 103 bolni-ki z drugo psihiatri~no motnjo, skupaj to-rej 253 psihiatri~nih bolnikov), kar po-sledi~no vodi v ve~je {tevilo incidentovmed uporabniki samimi ter agresivnihnapadov na osebje Centra;

� zmanj{anje mo`nosti za dodatne dejav-nosti, ki jih sicer osebje CPZOD lahko

izvaja in ki bi morale biti na voljo upo-rabnikom, saj predpisovanje metadonane sme biti izolirana intervenca (êba-{ek Travnik, 2000). Te dejavnosti so: psi-hosocialna obravnava uporabnikov in(kjer je to mogo~e) druìn, obravnavauporabnikov pri klini~nem psihologu,preventivne dejavnosti, izobraèvanjeuporabnikov, motiviranje za in napoti-tve uporabnikov Centra v druge sistemepomo~i odvisnim od drog, napotitve vustrezne specializirane zdravstvene cen-tre za diagnostiko in obdelavo somatskihali psihiatri~nih bolezni in motenj, mo-tiviranje in napotitve glede socialne prob-lematike, sodelovanje in izmenjava infor-macij o uporabnikih Centra z drugimiCentri po Sloveniji. �

Evgen Kajin

V torek, 17. junija 2003, je bil v stariLjubljani prijeten in prav poleten ve-~er. Na Gornjem trgu se je pri cerkvi

svetega Florjana zbrala mnogo{tevilna inzvesta dru`ba prijateljev tradicionalnih kon-certov glasbene komorne skupine Pro me-dico. Redni obiskovalci so cerkvico napol-nili è zgodaj, saj jih je izku{nja nau~ila, daza tiste, ki prihajajo to~no, ostane zelo maloprostora. Letos so nas organizatorji razve-selili z razpostavitvijo dodatnih sedi{~ v pro-storu za glasbeniki. Tako so bili le-ti letosobdani s poslu{alstvom v obliki krià. Cerk-vica je bila napolnjena do zadnjega koti~ka(tudi kor) in vsi smo navdu{eno spremljaliprogram. Ta je bil “prava poslastica”. Skle-pam, da je bil zanj odgovoren prof. Korn-hauser. Potegnil je privla~en glasbeni lok od17. preko 19. v 20. stoletje in zaklju~il z do-datkom slovenskih narodnih. Concertogrosso {t. 2 v G-molu, op. 3 Francesca Ge-minianija (manj znanega skladatelja pozne-ga baroka, u~enca Corellija in Scarlattija) nasje uvedel v atmosfero zbrane pozornosti.Umetni{ki vodja prof. Kornhauser je name-sto na predpisanem klavir~embalu izvrstnoigral na klavinovi; lok glasbenikov postav-ljenih pred njim pa sta uokvirjala vsak nasvojem koncu Vilim Dem{ar na violi (kot

koncertni mojster) in Marko Zupan (prvaviolina). V komorni skupini so bili {e MihaBenedik, Gregor Mav~i~ in Kristina Gorjup(violina), Toma` Velnar (viola), Tatjana

Babnik [o{tari~ in Maja Gor{in (violon~e-lo) ter Tomo Havli~en na kontrabasu. Kotlahko razberete, so se zdravni{ki instrumen-talni komorni skupini Pro medico, ki ima

Aplavz klavirskemu kvintetu Pro medico za izvedbo skladbe A. Borodina... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


15

N O V I C E

è skoraj 40-letno tradicijo, pridruìli neka-teri {tudenti medicine in gostje (Tanja Bab-nik [o{tari~ je diplomirala na ljubljanski aka-demiji za glasbo). Sledila je arija iz opere Xer-xes Georga Fridricha Händla, v kateri je zab-lestel basist Janko Volj~an{ek, diplomantljubljanske akademije za glasbo.

Sledil je odmor z napovedano “tur{kokavo”, v katerem sem sam zasledil zgolj do-ber osveùjo~ jabol~ni sok. Odmor je ozna-~il predvsem intenziven prijateljski klepetobiskovalcev, ki so zasedli celo stopni{~e

Tudi letos je bila cerkev sv. Florjana polna do zadnjega ko-ti~ka.....................................................................................................

Navdu{il je ljubezenski duet iz opere Porgy in Bess G. Gersh-wina v izvedbi sopranistke, {tudentke medicine Vlaste Ro`-man in basista Janka Vol~an{ka.....................................................................................................

Komorni orkester Pro medico (na fotografiji je viden le del)spremlja solista v operi Porgy in Bess: travmatolog primarijZavr{nik je popestril zvok z in{tumentom ameri{kih kavbo-jev - banjo (bendò).....................................................................................................

Poslu{alci v baro~ni cerkvi sv. Florjana v “Stari Ljubljani”med koncertom zdravni{ke komorne glasbene skupine Promedico.....................................................................................................

pred cerkvico. Tu se je {e bolj kot v njej po-kazalo, da so zbrani poslu{alci vseh starosti:od najmlaj{ih do najstarej{ih.

Ponovno zbrani smo lahko sledili izred-nemu klavirskemu koncertu Aleksandra Bo-rodina, ruskega skladatelja iz 19. stoletja, kije bil hkrati tudi zdravnik in kemik. Klavir-ski kvintet v C-molu menda v Ljubljani {eni bil izveden. V kvintetu je blestel prof.Kornhauser na klavirju, ni~ manj odli~ni paniso bili Marko Zupan in Miha Benedik naviolini, Viliam Dem{ar na violi in Tatjana

Babnik [o{tari~ na violon~elu. Violinisti sonavdu{ili v vihravem ruskem plesu v dru-gem stavku, zelo prijeten je bil tudi nenava-den konec kvinteta, ki je bil sklenjen v pia-nissimu. Prof. Kornhauser je uradni pro-gram sklenil z Gershwinovo Porgy in Bess.Izvedba je bila temperamentna in iz prej{-nje glasbe poznega baroka ter romantikesmo se zna{li v ìvahnem jazzu. Poleg Volj-~an{ka je zapela {tudentka 4. letnika Medi-cinske fakultete Vlasta Ro`man, ki na Glas-beni {oli Breìce {tudira solo petje. Najve~

�


16

N O V I C E

pozornosti je doìvel kolega Joè Zavr{nikna bendù (banjo), ki je temperamentno za-~inil barvito glasbo. Pri Gershwinu se je sku-pini Pro medico pridruìl {e Bo{tjan Ribniks klarinetom, absolvent ljubljanske akade-mije za glasbo.

Po tem izjemnem glasbenem sporedu jezbranemu poslu{alstvu spregovoril umet-ni{ki vodja prof. Kornhauser, ki je virtuoz-no, s celimi imeni in anamnezami predsta-vil svoje sodelavce in se zahvalil vsem, ki sopripomogli k temu, da koncerti ̀ e deseto letotako uspe{no potekajo. Med temi je omenil{e posebej ùpnika ùpni{~a svetega Jako-ba, gospoda Joèta Kokalja in Dru{tvo zaoìvljanje kulturne podobe starega mestne-ga jedra Ljubljane in njegovega predsedni-

ka prof. Primoà Lorenca. Ob koncu govo-ra je govornika presenetila dr. Kalanova z da-rilcem za umetnike (ko{arico ~e{enj). Kosmo è mislili, da se bo program zaklju~il zlepo besedo, nas je prof. Kornhauser s svo-jimi umetniki razveselil {e s “{opkom” slo-venskih narodnih pesmi. Zatem se je v ime-nu Kulturno-umetni{kega dru{tva Klini~ne-ga centra in Medicinske fakultete dr. LojzKraigher nastopajo~im, posebej prof. Korn-hauserju, zahvalila doc. Zupani~ Slavec;podpisani pa je v imenu uredni{tva Isis vsepovabil na skromno pogostitev na stopni{-~e pred cerkvijo, kjer se je prijeten pogovorzavlekel pozno v ve~er.

Podpisani sem ljubitelj glasbe in zvest po-slu{alec {tevilnih slovenskih zdravnikov -

glasbenih ustvarjalcev. Med njimi posebej iz-stopa prof. Pavle Kornhauser, ki ni zgolj ob-~udovanja vreden pianist, ampak tudi neu-truden organizator, ognjevit govornik in ve-lik poznavalec glasbe. Ne nazadnje bi ome-nil {e njegov odli~en izdelek, in sicer pro-gram-zloènko koncerta. V njem privla~-no povzema zgodovino komorne skupinePro medico, predstavlja vse nastopajo~e in,z njemu lastno iskrivostjo, tudi skladatelje,katerih dela so na{i kolegi umetniki pred-stavili na leto{njem koncertu.

Ko bi nam le v zdravstvu vse tako brez-hibno uspelo! �

David B. Vodu{ekFoto: Alja` êrne, Amadej Lah

“TUKAJ ZDRAVI GOSPODINŠTALATER”

Pod tem naslovom je zobozdravni{kitednik (DZV), ki izhaja v Nem~iji ob-javil, dejavnosti zdravnikov, ki nima-

jo ustrezne izobrazbe in opravljajo delo v svo-jem prostem ~asu. Barbirji so è v srednjemveku brez anestezije pulili zobe. Uporabljaliso in{trumente, ki so bili bolj podobni mu-~ilnim orodjem. Pred takimi sleparji in go-ljufi tudi danes nismo varni. Zobozdravni{-ka ordinacija je sedaj opremljena z visoko teh-ni~no opremo. ̂ lani italijanskega zobozdrav-ni{kega zdruènja v Rimu se pritoùjejo nadpove~anjem {tevila zobozdravnikov, ki nima-jo ustrezne izobrazbe in delo opravljajo v pro-stem ~asu. Med poklice, ki izdirajo zobe alivstavljajo krone, sodijo predvsem u~itelji, in-{talaterji in pomo`ni policisti. Po poro~anjuOnline-Agentura Ananova, naj bi bilo ve~ kot45.000 “la`nih” zobozdravnikov v Italiji.Mnogi si priskrbijo potrdila preko spleta,imenujejo se zobozdravniki in odpirajo svo-jo dejavnost. Ti ljudje nimajo nobenega zna-nja o higieni in tudi ne osnovnega znanja ozobni medicini. Pacienti, ki obi{~ejo take zo-bozdravnike, postavijo na kocko svoje zdrav-je, pravi ~lan zveze italijanskih zobozdravni-kov, gospod Giusepe Renzo. Zobozdravni{-ka zveza Italije zahteva, da naj se vlada v Rimutega problema loti. �

Priredil in prevedel: Vladimir @uraVir: Po tedniku DZV

VIAGRA NA RECEPT

Nem{ke zdravstvene zavarovalnicebodo morale po navodilih tamkaj-{nje zvezne vlade, Ministrstva za

zdravstvo, v bli`nji prihodnosti ~rtati {tevil-na zdravila, ki jih bolniki in uporabniki lah-ko dobijo na recept brez (do)pla~ila. Pozi-tivna lista naj bi se v skladu z aktualnimipredvidevanji mo~no skr~ila, s~asoma celoukinila. @e od jeseni, ko naj bi na~rtovanevar~evalne spremembe pri~ele veljati, zdrav-niki ne bodo smeli ve~ predpisovati zdravilproti gripi (kot so na primer zaviralci ne-vroaminidaze), ~eprav je njihova u~inkovi-tost znanstveno dokazana in potrjena v vsak-danji medicinski praksi. V zvezi s tem dr.Heiner Berthold iz komisije za zdravila prinem{kem zdravni{kem zdruènju poudar-ja, da bi preparati, ki zdravijo oziroma laj{a-jo teàve in skraj{ujejo potek obolenja, bol-niki pa naj bi jih jemali pod zdravni{kimnadzorstvom, vsekakor {e naprej morali os-tati v finan~ni domeni zavarovalnic.

Zanimivo pri novi politiki obravnavanjazdravil (s finan~ne plati, seveda) je dejstvo,da bodo viagro lahko dobili brezpla~no narecept vsi tisti mo{ki, za katere bo njihov le-~e~i zdravnik ugotovil, da bi jim utegnila po-vrniti (ali vsaj izbolj{ati) plodnost in poten-co. S seznama pla~anih storitev bodo hkrati~rtali umetno oploditev. �

Priredila in prevedla: Nina Mazi

Vir: AP

TRIJE KLJUČNI FAKTORJI

Finan~na kriza in prete~i zlomi zdravs-tvenih sistemov temeljijo, po ugotovi-tvah ameri{kih, britanskih in avstral-

skih zdravnikov, ekonomistov, sociologov inzavarovalni{kih agentov, na treh klju~nihfaktorjih: eksplozivni razvoj znanosti in teh-nike ter z njim povezana izbolj{ana pou~e-nost, razgledanost in informiranost popu-lacije uporabnikov; pospe{eno staranje pre-bivalstva in znièvanje rodnosti (naravnegaprirastka) v razvitem delu sveta; nespodbud-ne in nezdrave ìvljenjske navade in razva-de (debelost, kajenje, zasvojenost s hrano,pija~o, zdravili in poìvili, nakupovanjem,{portom ipd.). Upo{tevajo~ kompleksno,multidimenzionalno in multicentri~no na-ravo problematike, zadev nikakor ni mogo-~e uspe{no re{iti z ad hoc linearnimi restrik-tivnimi potezami, ki so pogosto bolj politi~-no kot strokovno obarvane. Potrebno je dol-goro~no medsektorsko sodelovanje pri na-~rtovanju premi{ljenih in utemeljenih ukre-pov, sicer se lahko zgodi, da bo zdravstvo po-stalo neu~inkovito, uporabnikom in izvajal-cem neprijazno, izgube pa se zato ne bodobistveno zmanj{ale. �


Vir: BBC


18

N O V I C E

Sestanek Uredni{kega odbora revijeIsis v Mariboru

Na enem od sestankov uredni{kegaodbora sem izrekel stavek: “Kaj, kobi naslednji sestanek organizirali v

Mariboru? Oprostite, v tem trenutku bi rajenosil polno vedro vode preko Trojan, kot dasem tukaj.” “To ni slaba ideja”, je odvrnil glav-ni urednik in ostali so pritrdili temu. Na se-stankih v lepih prostorih Zdravni{ke zborni-ce Slovenije nam je postalo nekoliko preu-dobno. Nekateri so namre~ risali s konico ~ev-ljev po preprogi, drugi so pogledovali po za-vesah na oknih in tretji modro trkali s pisa-lom po mizi. “No, sedaj si zadolèn, da bo{vso stvar tudi organiziral”, se je prikrito sme-jala urednica. Zamisel se je uresni~ila. Osnov-ni namen je bil seznaniti uredni{ki odbor znapori in na~inom ustanavljanja Medicinskefakultete v Mariboru. Sestanek smo zato or-ganizirali prav tam, na Rektoratu Univerze vMariboru in sedeù dekanata Medicinske fa-kultete v ustanavljanju. Za to~nost obiska jeposkrbel ICS in priznam, moja ura je nekoli-ko prehitevala. Nekateri so se z njim v Mari-bor peljali prvi~ in tudi to je nekaj! Na rekto-ratu so nas pri~akali trije ustvarjalci Medicin-ske fakultete v Mariboru: prim. Gregor Pi-vec, dr. med., spec. krg., glavni direktor Splo-{ne bolni{nice Maribor, ki bo kmalu U~na

bolni{nica, prof. Ivan Krajnc, dr. med., spec.int., dekan Medicinske fakultete v Mariboruv ustanavljanju in teoreti~ni ter idejni tvoreczamisli, asist. Vojko Flis, dr. med., spec. krg.

Vojko Flis, Ivan Krajnc, Gregor Pivec, Eldar Ga|ijev, Elizabeta Bobnar Najèr,Igor Gojkovi~ (z leve)......................................................................................................................................

Martin Bigec, Boris Klun, Matja` Zwitter, David Vodu{ek, Anton Grad (z desne)......................................................................................................................................

Sestanek je vodil glavni urednik prof. EldarGadìjev, dr. med., spec. krg. Sestali smo se vspominski sobi mariborskega svetovljana inolimpijca, Leona [tuklja. Glede na ~as, ki namga je dolo~il prihod in odhod ICS-a, je bilo,kot se za temo spodobi, vpra{anj preve~, od-govori so bili prekratki, vendar je razpravlja-nje kljub temu izpadlo visoko strokovno inkolegijalno. Po zaklju~enem delu prve to~kesmo drugo to~ko dnevnega reda nadaljevaliz ogledom prostorov, predvsem seminarskih,in predavalnic. V pritli~ju smo bili gostje uni-verzitetnega {tudija, ki nam ga je predstavilnjegov vodja, inènir Igor Gojkovi~. Novost,ki jo univerza uvaja z njegovo pomo~jo, je {tu-dij na daljavo, kar bo velik izziv tudi ostalimuniverzam v Sloveniji. Na to temo je bilo ve-liko vpra{anj, celo kak{ne pripombe so se po-javile. “No, kolegi, sedaj ne bomo v preda-valnicah ve~ sami s {tudenti, po televiziji nasbo lahko poslu{al dekan ali kar minister! Ja,ja, te`ki ~asi prihajajo…” Za slu`beno ve~er-jo je ostalo malo ~asa. [e preden so se kro`ni-ki ohladili, je pred vhodom ̀ e stal kombi. ICSnamre~ ne ~aka. �

Martin Bigec


20

N O V I C E

POOSTRENA KONTROLA

Na vse bolj glasne in pogoste kritike,da izdaja preve~ denarja za zdravi-la, se je nem{ka zvezna ministrica za

socialo in zdravstvo, Ulla Schmidt, odzvalas predlogom za ustanovitev posebne, novein visoko specializirane ter neodvisne insti-tucije Dràvnega in{tituta, ki bi spremljal,preverjal in preu~eval porabo in stro{ke, patudi nujno potrebnost (dolo~enih, zlasti no-vih) zdravil v dràvi. Temu nasprotujeta far-macevtski lobi in Zdruènje raziskovalcev vfarmacevtski industriji, katerega vodja jeCornelia Yzer, ki opozarja pred dodatno bi-rokracijo, izgubo ~asa in stro{ki, ki jih bo na-~rtovana dràvna institucija povzro~ila. Nakoncu bodo seveda prikraj{ani predvsembolniki, ki bodo morali, po besedah Vse-nem{kega centra za kakovost v medicini, po-trpe`ljivo ~akati, da bodo odgovorni z Dr-àvnega in{tituta ugotovili potrebnost insmotrnost uvedbe novega zdravila. Trenut-no ~aka v Nem~iji na odobritev in registra-cijo 27 zdravil, med katerimi so tudi sreds-tva proti raku, virusnim oku`bam (vklju~-no s HIV infekcijami), hepatitisu B, shizo-freniji idr. �


Vir: ZDF

GERIATRIJA NA PIEDESTALU

Medtem ko se ve~ina razvite zahod-ne poloble, zlasti stara celina, soo-~a s pomanjkanjem nara{~aja (v

Veliki Britaniji in Nem~iji ̀ e razmi{ljajo, dabi nekdanje klasi~ne otro{ke vrtce spreme-nili v dnevne varovalne ustanove za starost-nike), je temu primerno opazna (in tudi za-skrbljujo~a) invazija starostnikov. Po real-nih ocenah strokovnjakov EU naj bi se v vi-soko razvitih dràvah do leta 2030 {teviloprebivalstva, starej{ega od 65 let podvojilo.Dejstvo, ki predstavlja veliko dodatno obre-menitev predvsem zdravstvu in sociali, ki ̀ esedaj “je~ita” pod te`kimi finan~nimi bre-meni, pa tudi ostalim sektorjem. Pri~akova-na invazija starostnikov, ki bo marsikatero(danes {e ravnodu{no in lahkomiselno) dr-àvo in njeno ekonomijo spravila na kole-

NEVARNO PASIVNO KAJENJE

Ameri{ki onkologi so prepri~ani, dazdravniki premalo poudarjajo inupo{tevajo nevarnost pasivnega ka-

jenja. Statisti~ni podatki z nasprotne straniAtlantika pri~ajo, da vsak kadilec zaradi svojenezdrave razvade z nikotinom in ostalimistrupenimi snovmi ogroà in zastruplja vsaj{e tri nekadilce. Strokovnjaki SZO iz @ene-ve, pod vodstvom dr. Kurta Straifa z Razi-skovalnega centra za rak iz Lyona, so s po-globljeno revizijo ve~ kot 50 {tudij o kajenjuugotovili, da pasivno kajenje samo po sebipove~uje nevarnost obolevanja za rakom.Obenem je pri pasivnih kadilcih pove~anatudi nevarnost pojava oziroma poslab{anjamotenj in obolenj srca ter oìlja, zapletov splju~i (vklju~no z rakom) in dihali nasploh,alergijskih in atopi~nih reakcij najmanj za20-30 odstotkov. Zato je spodbudno in opo-gumljajo~e dejstvo, da se je sredi maja letos,po {tiriletnem pripravljalnem in usklajeval-nem obdobju, 192 ~lanic SZO odlo~ilo zasprejem SZO protitoba~ne konvencije. Bojproti kajenju dejansko postaja predmet glo-balnih prizadevanj na vseh nivojih. �


Vir: Focus

Tudizdravniki vdelovnem

razmerju zadolo~en ~asdo kreditov

Slovenske banke, ki dajejo potro{ni{kein stanovanjske kredite, jih odobrava-jo praviloma le zaposlenim, ki imajo

sklenjeno delovno razmerje za nedolo~en~as. Toga ban~na politika je posebej “cokla”za zdravnike v delovnem razmerju za dolo-~en ~as. Zato specializanti praviloma ne mo-rejo priti do kreditov. Doba trajanja specia-lizacije je dolga, kar pogosto pomeni zazdravnika do 35. ali celo 40. leta starosti.Zdravniki in zobozdravniki specializanti sove~krat izpostavili to odprto vpra{anje, sajsi veliko te`je ali sploh ne morejo trajnejeurediti primerno stanovanje.

V okviru sodelovanja pri izdaji karticepripadnosti, ~lanske in pla~ilnokreditne kar-tice “zlata VISA ZZS” med Zdravni{ko zbor-nico Slovenije in SKB banko, d.d., smo z ban-ko dosegli sporazum, da bo banka omogo-~ila najem potro{ni{kih in stanovanjskihkreditov specializantom, v delovnem raz-merju za dolo~en ~as, pod standardnimi po-goji. Uprava banke je dne 24. 6. 2003 spre-jela sklep, da banka odobrava potro{ni{kein stanovanjske kredite ciljni skupini zdrav-nikov - specializantom, ki prejemajo rednamese~na nakazila preko osebnega ra~unaSKB banke in so imetniki zlate VISA ZZSkartice. Zainteresirani zdravniki se za vse na-daljnje informacije obrnite na osebnegaban~nika ali vodjo katerekoli poslovalniceSKB banke. O mo`nosti kreditov boste ob-ve{~eni tudi z neposredno po{to.

�

Brane Dobnikar

na, na eni strani res predstavlja breme ingro`njo, na drugi strani izziv in prilo`nost,ki ga bo mogo~e in hkrati nujno potrebnoizkoristiti. Zahvaljujo~ nara{~anju deleàstarej{e populacije in spremembi starostnestrukture prebivalstva, bodo pridobile ser-visne in storitvene dejavnosti, razvila inokrepila se bo industrija prostega ~asa in vse,kar je povezano z njo. Lepa prihodnost seobeta tudi medicinski znanosti in tehniki terostalim, ki imajo pri svojem delu opraviti sstarej{o populacijo. Drugi bodo na trgu, kiso ga Ameri~ani pomenljivo krstili za “Ge-riatro Market”, morali ~imprej poiskati svo-jo ni{o. Med medicinskimi specialnostmi inspremljajo~imi dejavnostmi se bodo okre-pile tiste s predpono “geriatro”, pa tudi za-varovalnice se bodo morale s konkretnimipotezami ~imprej pripraviti na prihajajo~naval starostnikov, na njihove kapacitete intemu primerno spremeniti, dopolniti oziro-ma prilagoditi svojo ponudbo. �


Vir: Focus


23

N O V I C E

Mag. Branko Anton Lubej, dr. med.,~astni ob~an Ob~ine Bled

Mag. Branko Anton Lubej, dr. med.,specialist splo{ne medicine, je sep-tembra 2001 dopolnil visok ìv-

ljenjski jubilej, 70-letnico ìvljenja. Kotzdravnik splo{ne medicine je po kon~animedicinski fakulteti za~el z delom v Roga{-ki Slatini in se nato, daljnega leta 1965, za-poslil v ZD Bled, kjer je vse do upokojitveskrbel za zdravje ob~anov in turistov.

@elja pomagati svojim pacientom, ga jevodila skozi leta dodatnega {tudija, tako, daje v letih 1972 in 1973 uspe{no opravil podi-plomski {tudij iz javnega zdravstva na Me-dicinski fakulteti Sveu~ili{ta v Zagrebu. Leta1975 je zaklju~il specializacijo iz splo{ne me-dicine, leta 1978 pa je pridobil {e naziv ma-gister znanosti s podro~ja javnega zdravstva.Med delom je uspe{no opravil tudi podi-plomski te~aj iz {portne medicine in medi-cine prometa. Ob svoji redni ambulanti splo-

Motene telefonske zveze

ZZS v juliju 2003Zdravni{ka zbornica Slovenije obve{~a ~lane in poslovne partnerje, da je bilo od 3. julija naprej moteno delovanje telefonskihzvez. Klico~i so neprestano sli{ali znak, ki zaznamuje zasedeno telefonsko linijo, vendar to ni bilo pravo sporo~ilo. Telefoni,na àlost, niso delovali. Upamo, da je v ~asu, ko je to objavljeno trdovratna napaka è odpravljena.Opravi~ujemo se za morebitne nev{e~nosti ter prosimo za razumevanje. ��

{ne medicine je vodil tudi ambulanto za{portnike in opravljal preglede za {oferje.Nekaj mandatov je bil odgovorni zdravnikza splo{no in urgentno medicino v ZD Bled.

Vsa leta se je aktivno vklju~eval tudi v deloKS in Turisti~nega dru{tva. Dolga leta je bilpredsednik Sindikata zdravstvenih delavcevGorenjske in ~lan republi{kega odbora de-lavcev zdravstva in socialnega varstva Go-renjske. Kljub vsem obremenitvam je ved-no na{el ~as in se je rad odzval tudi vabilomza predavanja pod okriljem Rde~ega krià.

Mnogim pacientom je omogo~il opera-cije na srcu v sodelovanju z izr. prof. dr. Mar-jeto Zorc, dr. med., na kliniki v Kamenici.Mnoge med njimi je tudi osebno spremljalna preglede in operacije. �


24

N O V I C E

Novice z golfskih zelenic2. dràvno prvenstvo zdravnikov in zobozdravnikov v golfu 21. 9. 2002

Po nevihtni petkovi no~i se je v sobotozjutraj nebo nad igri{~em v Olimljahrazjasnilo in z njim obrazi 36 udele-

èncev 2. dràvnega prvenstva, ki so ob 10.uri pri~eli s tekmovanjem na odli~no pri-pravljenem igri{~u. Ko se je pozno popold-ne kon~al drugi krog in je zadnja ̀ ogica kon-~ala v luknji, je tekmovalna komisija razgla-sila slede~e dose`ke (po to~kovanju v Stab-leford na~inu):

Mo{ki neto:Skupina A (Hcp 1-2)1. Bogdan Pavlin2. Ljubo Marion3. Janez Kirbi{

Skupina B (Hcp 21-36)1. Marko Dem{ar2. Damjan Obradovi~3. Andrej Daneu

@enske neto:1. Sonja Praprotnik2. Sanda Lah Kravanja3. Andreja Omerzel Topalovi~

Zmagovalca bruto sta bila Sabina Mar-koli in Gorazd Ko{ir.

Najdalj{i udarec je izvedel Janez Kribi{,ògico je s prvim udarcem najbolj pribliàljamici Gorazd Ko{ir.

Za odli~no izvedbo tekmovanja je bil za-sluèn Brane Gaber ob asistenci pokrovite-lja, tovarni Lek. �

Najbolje uvr{~eni udeleènci prvenstva.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Najbolj{a v bruto se{tevku.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


25

N O V I C E

3. dràvno prvenstvo zdravnikov in zobozdravnikov v golfu, Lipica, 14. 6. 2003

Nasmejani obrazi zmagovalcev.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Janez Kirbi{ je na svojem mati~nem igri{-~u pripravil nepozabno sre~anje kolegov,ki imajo v prtlja`nikih svojih vozil tudi

torbe z opremo za golf. Povabilu na igro, kije {tela za dràvno prvenstvo, se je odzvalo31 kolegic in kolegov, katerih oznojena te-lesa je v nenavadno vro~em spomladanskemdnevu vendarle osveèval blag vetri~. Posu-{ena trava na igralnih poljih ni bila privla~-na za o~i, a so se zaradi nje ògice kotalilemnogo dlje.

Odèjali smo s prigrizkom ob bogato ob-loènih mizah in zaploskali slede~im najus-pe{nej{im:

Mo{ki (Hcp 0-20) neto:1. Janez Mr{ek2. Gorazd Ko{ir3. Bogdan Pavlin

Mo{ki (Hcp 21-29) neto:1. Andrej Prlja2. Ljubo Marion3. Martin Pavlin

Mo{ki (Hcp 30-36):1. Vasilij Vendarmin2. Marko Dem{ar3. Teodor Gorogranc

@enske (enotna skupina):1. Sonja Praprotnik2. Sanda Lah Kravanja3. Jadranka [imonka

V bruto se{tevku se je z zbranimi 27 to~-kami ponovno odlikovala Sabina Markoli,njej se je letos pridruìl Miro Mati~i~. Obaimata Hcp 10 in sta z zanesljivo igro suvere-no obvladovala vsa igralna polja.

Ob podeljevanju nagrad se je porodilamarsikatera ideja in ena od njih bo uresni-~ena è letos jeseni (glej razpis na rumenihstraneh).

V zdravni{kem {portnem dru{tvu Medi-cus bo odslej golfsko sekcijo namesto Bra-neta Gabra zastopal Marko Dem{ar. �

Marko Dem{ar

1. mestona svetovnihzdravni{kih

{portnih igrah

Zadnja novica je, da je Miro Mati~i~ vgolfu osvojil prvo mesto na svetovnihzdravni{kih {portnih igrah v neto se{tev-ku.

Po treh tekmovalnih dneh je opravil zigri{~i s samo 221 udarci. O vtisih s tega tek-movanja se bomo z njim posebej pogovar-jali.

Zaenkrat mu izrekamo iskrene ~estit-ke!

Marko Dem{arMiro Mati~i~ na zmagovalnem odru.............................................................


26

N O V I C E

II. dràvno prvenstvo v badmintonu zazdravnike in zobozdravnike

II. dràvno prvenstvo v badmintonu jebilo marca v {portnem klubu KONEX vLjubljani. Udeleèncev je bilo nekoliko manjkot na predhodnem prvenstvu, ~eprav smose takrat “dogovorili”, da vsak pripelje vsajenega novega tekmovalca.

V tekmovanju posameznikov smo tek-movalke in tekmovalce razdelili v tri skupi-ne ( A, B in C ). V tekmovanju dvojic je bilale ena skupina.

Tekmovanje je potekalo v prijetnemvzdu{ju pod strokovnim vodstvom gospo-da Alana Kreizigerja.

Rezultati:@enskeSkupina A:1. mesto Simona Kirbi{2. mesto Katja Kalan3. mesto Jelka Repar

Skupina B:1. mesto Alenka Kotnik2. mesto Marta Tetikovi~

Nosilke medalj v skupini A: Katja Ka-lan, Simona Kirbi{ in Jelka Repar.............................................................

Nosilci medalj v skupini A: Rok Zupan-~i~, Miha Marolt in Marko Koro{ec.............................................................

Udeleènci II. dràvnega prvenstva v badmintonu za zdravnikein zobozdravnike......................................................................................................................................

Nosilci medalj pri parih: Miha Marolt, Katja Kalan,Alenka Kotnik, Ervin Srbad, Robert Relji~ in Marko Ko-ro{ec....................................................................................................


27

N O V I C E

Skupina C:1. mesto Marija Ilija{ Koèlj2. mesto Barbara Rojnik

Mo{kiSkupina A:1. mesto Miha Marolt2. mesto Rok Zupan~i~3. mesto Marko Koro{ec

Skupina B:1. mesto Ervin Strbad2. mesto Robert Juvan3. mesto Robert Relji~Skupina C:1. mesto Marko Lov{in2. mesto Matija Kozak3. mesto Matja` Koèlj

Dvojice1. mesto Alenka Kotnik, Ervin Strbad2. mesto Robert Relji~, Marko Koro{ec3. mesto Katja Kalan, Miha Marolt

�

Matja` Koèlj

7. ortodontski raft, 21. junij 2003[umi, {umi Drava,Po njej raft plavaPa ne eden, dva, tri ...Na nebu sonce àre~e,V raftu ortodont hrepene~eV breg zelen upira o~i.Se v breg ozira,S ~ela si znoj otiraMinejo urice slabe triPo grlu te~e hladna pija~a,Za dru`bo in {port vse se spla~a,Na koncu dobijo priznanja vsiDrava pa mirno naprej {umi

��

Prosto po A. A{kercu priredila Krista Sever Cimerman


28

N O V I C E

Klini~na ortodontija

V drugem ~lenu statuta Slovenskegaortodontskega dru{tva je zapisano,da je namen dru{tva razvijati in pod-

pirati strokovni razvoj zobne in ~eljustne or-topedije ter pospe{evati sodelovanje s sorod-nimi strokami in vedami. Dru{tvo uresni-~uje svoje cilje z organizacijo strokovnih sre-~anj, te~ajev, kongresov in z izdajanjemzbornikov, glasila in drugih publikacij.

Enega od teh ciljev je dru{tvo uresni~ilo,ko je 23. in 24. maja 2003 organiziralo stro-kovno sre~anje z naslovom Klini~na orto-dontija. Osemindvajset z novimi znanji obo-gatenih udeleèncev strokovnega sre~anja jeopravi~ilo in popla~alo trud organizacijske-ga odbora, ki mu je v zadnjih majskih dnehuspelo pridobiti uglednega in zelo zasede-nega predavatelja. Tokrat nam je, v prelepomajsko zelenje odeti predavalnici Institutaza socialno medicino, dr. M. Mila~i~ izpe-ljal prenekatero ortodontsko neznanko in joklini~no neusmiljeno dokazal. Menim, da jebilo vse predstavljeno v neizmeren uìtekkolegom, ki è nekaj let pogumno klini~nodelajo s fiksno ortodontsko tehniko ravne-ga loka, mlaj{im specializantom v vzpodbu-do k prvim pla{nim in negotovim korakomna novem strokovnem podro~ju in kandi-datom tik pred specialisti~nim izpitom kotodli~en repetitorij.

Diagnoza malokluzije, na~rt zdravljenja,potek zdravljenja in ocena rezultatov orto-dontske obravnave so aksiomi vsakodnev-ne klini~ne prakse tudi za slovenskega orto-donta. Kako naj ortodont uporabi ekstrao-ralni elasti~ni teg, primerja analize pred pri-~etkom in po kon~anem ortodontskem

zdravljenju, upo{teva reakcije obzobnih tkivin kosti na delovanje ortodontskih sil, kakonaj v praksi izpelje ortodontski protokol. Vseto smo se u~ili, nau~ili in nekateri è v po-nedeljek z veseljem vklju~ili v klini~no delo.Vzdu{je v predavalnici na levem bregu Ljub-ljanice je v maju 2003 omogo~alo resno inprijetno delo, prilo`nosti za strokovne in or-ganizacijske dogovore, prijateljske in kole-gialne debate. Naj nam dru{tvo omogo~i~imve~ takih sre~anj doma, ~eprav je tujepriznane predavatelje te`ko pridobiti!

Ljubljana - 23. maj 2003......................................................................................................................................

Organizirajo se {tevilna strokovna izo-braèvanja v tujini. Slovenski ortodonti senajraje udeleùjemo kongresov Evropskegaortodontskega dru{tva. Leto{nji je bil v Pra-gi, drugo leto bo na Danskem. @e letos v ok-tobru se lahko na petdnevnem kriàrjenjupo Sredozemlju ali dvodnevnem sre~anju vCankarjevem domu veliko nau~imo o orto-dontiji. �

Mojca Velikonja Vagner

Spletna stranZdravni{ke zbornice Slovenije

http://www.zzs-mcs.si


30

FOTOREPORTAŽA

Izzivi druìnske medicine

V poznih popoldanskih urah se je 18.junija z otvoritvenim programom vCankarjevem domu pri~ela 9. kon-

ferenca Evropskega zdruènja druìnskemedicine. Ve~ kot 1600 udeleèncev iz 64 dr-àv je do zadnjih koti~kov napolnilo velikodvorano Cankarjevega doma. Najve~ je biloPortugalcev s kar 239 delegati, s ~imer so celopreka{ali 220 udeleèncev iz Slovenije. Sko-raj ni~ manj nista zaostali [panija s 170 inNizozemska s 50 delegati.

Maskota celotnega kongresa je bil Hipo-krat s palico, okoli katere se ovija ka~a, iz-pod ~opi~a slovenskega zobozdravnika Ro-berta Hlavatyja. Slovenski druìnski zdrav-niki so ga udeleèncem konference predsta-vili tudi na posebni razstavi, ki je bila ves ~asna ogled v veliki avli Cankarjevega doma.Razstavo sta otvorila asist. Davorina Petekin asist. Dejan Klan~i~.

Otvoritvena slovesnost se je pri~ela s tem-peramentnim nastopom plesne skupineMojce Horvat, v nadaljevanju je sledil izborslovenske in izraelske zborovske glasbe. Vox

prof. dr. Igor [vab, podpredsednikzdruènja WONCA Europe in predsed-nik strokovnega odbora konferencemed pozdravnim nagovorom.............................................................

G. Borut Pahor, predsednik parlamenta Republike Slovenije v pogovoru z rek-torjem ljubljanske Univerze prof. dr. Janezom Mencingerjem in generalnim di-rektorjem dru`be Lek d. d. g. Metodom Dragonjo (z leve)......................................................................................................................................

Prof. dr. Du{an Keber, minister za zdravje, dr. Phillip Evans; predsednik WONCAEurope, in prof. Michael Boland, predsednik svetovne organizacije druìnskihzdravnikov WONCA World (z leve)......................................................................................................................................


31

FOTOREPORTAŽA�

medicorum, Komorni mo{ki zbor Lek inShira Choir iz Izraela so polno Gallusovodvorano ponesli v svet ~udovitih ubranihzvokov vokalne glasbe, ki je dajala posebenton tudi pozdravnim nagovorom ob za~et-

ku konference. Program je povezovala asist.Nena Kop~aver Gu~ek, ki je najprej povabi-la na oder Boruta Pahorja, predsednika Slo-venskega parlamenta. Med nagovorom je g.Pahor opozoril na napredek druìnske me-

dicine v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih,kjer ima posebno mesto zagotovo ustanovi-tev Katedre za druìnsko medicino na Me-dicinski fakulteti v Ljubljani. Obenem jepoudaril pomen druìnske medicine in dru-ìnskih zdravnikov v celostnem pristopuzdravljenja ter izrazil pri~akovanje, da bokongres omogo~il tvorno izmenjavo izku-{enj in znanja ter ustvaril enega od temeljev,ki bi ga morali upo{tevati tudi pri slovenskizdravstveni reformi.

Udeleènce je nagovoril tudi predsednikstrokovnega odbora kongresa prof. Igor[vab in zbrane delegate retori~no vpra{al, za-kaj so vsakoletna sre~anja ~lanov Evropske-ga zdruènja druìnske medicine pomem-bna tudi danes, v dobi informacijske tehno-logije. Zato, ker nobena tehnologija nikakorne more nadomestiti pravega prijateljstva inpristnega stika med ljudmi, preko katerega{e vedno prihaja do najglobljih izmenjav iz-ku{enj.

Podobno mnenje je izrazil tudi predsed-nik WONCA Europe, prof. Philip Evans, kise je prisotnim zahvalil za rekordno udele`-bo ter izrazil upanje, da bo konferenca dis-ciplino druìnske medicine ponesla {e ko-rak naprej.

Gallusova dvorana Cankarjevega doma je bila polna tako ob otvoritvi kot medvsemi plenarnimi predavanji.......................................................................................................................................

V pestrem otvoritvenem programu je kot posebni gost nastopil izraelski pevskizbor Shira Choir. Po zaklju~ku konference je imel zbor tudi samostojni koncertv cerkvi Sv. Florijana.......................................................................................................................................

Gospa Danica Sim{i~, ljubljanska ̀ upa-nja, pokroviteljica sre~anja druìnskihzdravnikov na ljubljanskem gradu.............................................................


32

FOTOREPORTAŽA�

Nazadnje je udeleènce pozdravil pred-sednik svetovne organizacije druìnskihzdravnikov WONCA World, prof. MichaelBoland, ki je poudaril, da je Slovenija po-memben del, ne samo Evropske, pa~ pa tudiglobalne skupnosti. Predstavil je pomenWONC-e pri re{evanju globalnih zdravstve-nih problemov, kot sta AIDS in kajenje inna tem mestu izpostavil primer Afrike, kjerje pri{lo do pobude, da se omogo~i dostopdo cenej{ih zdravil za zdravljenje aidsa.

Otvoritvena slovesnost se je zatem pre-selila iz Cankarjevega doma na grajski gri~,kjer je udeleènce ob bogati gostinski po-nudbi pri~akal dodatni kulturni program, kise je razprostiral od poìvljajo~ega popotro{kega pevskega zbora Pinocchio, preko

Organizacijski odbor konference Wonca Europe 2003...................................................................................................................................................................................................

Hodniki vCankarjevemdomu so bilinamenjenidruènjuudeleèncevmed odmori,predstavitvamsponzorjev inrazstavljalcevter postavi-tvam poster-jev...................


33

FOTOREPORTAŽA


34

FOTOREPORTAŽA

Vabljeni predavatelj tretjega dne: DanOstergaard, dr. med., iz ZDA.............................................................

Vabljeni predavatelj drugega dne:prof. dr. Branko êsnik, slovenski ro-jak iz Avstralije.............................................................

Vabljena predavateljica prvega dne: Iona Heath, dr. med.,iz Velike Britanije....................................................................................................

Vabljena predavateljica tretjega dne:Christina Fabian, dr. med., iz [vedske,ki je tudi predsednica Evropskegazdruènja za splo{no/druìnsko medi-cino (UEMO)..............................................................

Vabljeni predavatelj prvega dne: prof. dr. Chris van Veel iz Nizozemske....................................................................................................

Vabljeni predavatelj drugega dne: prof. dr. Bernard Gay iz Francije....................................................................................................


35

FOTOREPORTAŽA

Doc. Kersnik je predsedniku prof. Evansu po-daril veliko slovensko lectovo srce..............................................................

Zaradi prisotnosti dràvnih predstavnikov sose organizatorji morali posvetiti tudi protoko-lu: asist. mag. Danica Rotar Pavli~, dr. med.,in Marko Kocjan, dr. med..............................................................

slovitega pantonimika Andreja Valde-sa, do skupine The stroj, ki je po{tenonaelektrila ozra~je. Trio fanfar iz orke-stra Prepih pod vodstvom Andreja Zu-pana je najavil prihod ljubljanske ̀ upa-nje Danice Sim{i~, ki se je poudarila kro-ni~no bolezen dana{nje dobe - pomanj-kanje ~asa. Izrazila je upanje, da se boneko~ tudi za to na{lo ~ude`no zdravi-lo, obenem pa menila, da so dotlej tejbolezni gotovo v protiute` tovrstna sre-~anja.

Da si bodo zbrani zagotovo zapom-nili ime Slovenije in Ljubljane je poskr-bel doc. Janko Kersnik, predsednik or-ganizacijskega odbora, ki je goste pri-pravil do tega, da so se prijeli za roke terz njim na glas ponavljali: “Ljubljana” ter“Hello friends”.

Kot zadnji je na gradu goste nago-voril Metod Dragonja, direktor dru`beLek, ki je bil generalni pokrovitelj kon-gresa, ter ~estital organizatorjem za us-pe{en za~etek konference.

Ko se je ve~er po~asi preve{al v no~,so organizatorji goste presenetili {e sklasi~nim ognjemetom.

Tudi nadaljevanje kongresa je pote-kalo v stilu najbolj{ega. Obseèn izbor re-feratov in posterjev (skupaj okoli 500) jenudil raznovrstne poglede na stanje vdruìnski medicini, odpiral vpra{anja iniskal odgovore. Izjemno dobro so bileobiskane vse delavnice, med plenarnimizasedanji pa je bila Gallusova dvoranapolna do zadnjega dne kongresa.

Organizacijsko breme na ple~ihCankarjevega doma je izvrstno nosilagospa Karin Keber, ki je uspe{no koor-dinirala tako dogajanje znotraj hi{e kotredne avtobusne prevode do mesta kon-gresa, saj so druìnski zdravniki preno-~evali tudi na Oto~cu in v Radovljici.Cankarjev dom je prvi~ uporabil tudiposeben program za elektronsko prijav-ljanje na konferenco, ki se je odli~no ob-nesel in è sluì drugim dogodkom.

Ve~ o strokovnem delu sre~anja ob-javljamo v rubriki strokovna sre~anja.

�

Danica Rotar Pavli~,Elizabeta Bobnar Najèr

Foto: Amadej Lah, Alja` êrne,Almin Flisar, Marko Bratu{

Spremljevalni program, ki je mno‘ici obiskovalcev iz vsega sveta pribli‘alnajlep{e del~ke Slovenije, je izjemno po‘rtvovalno organizirala asist.Nena Gu~ek Kop~aver, dr. med.......................................................................................................................................


36

IZ GLASIL EVROPSKIH ZBORNIC

Preve~ medicincev - premalo zdravnikov

ê povpra{amo stare medicince, kaj jebilo za njih najte`je, je odgovor ne-pri~akovan: seciranje trupel. Te~aj iz

seciranja je bil takrat neke vrste filter za iz-lo~anje {tudentov, ki tak{nega dela niso pre-nesli. ̂ e jih je bilo preve~, marsikateri ni do-bil sedeà ob secirni mizi in je moral po~a-kati do naslednjega semestra. Nekateri odteh so se potem odlo~ili za drug {tudij.

Ta radikalna metoda za omejitev dostop-nosti do {tudija se lahko ponovi, z za~etkomleta 2004, na novih medicinskih univerzahv Avstriji. Prakti~no delo bo postalo {e boljpomembno kot doslej. Od drugega {tudij-skega odseka dalje (3. semester) bo {tevilo

mest za prakti~no delo omejeno. Najkasne-je takrat se bo del za~etnikov zna{el na sez-namu ~akajo~ih.

Kakor koli bo to neprijetno za {tudente,bo v celoti za zdravstveni sistem pozitivno,saj se bo {tevilo absolventov zmanj{alo. OttoPjeta, predsednik ÖÄK-a meni, da bo to vdolo~eni meri mehanizem uravnavanja, dapa bi bilo pametno, ~e bi vpis potekal boljna~rtno, saj so vendar dolgoro~ne potrebepo zdravnikih v Avstriji znane.

Avstrijski zvezni in{titut za zdravstvo jeizra~unal, da se do leta 2020 lahko vsako letozaposli pribli`no 600 zdravnikov (v bolni-{nicah ali zasebnih ordinacijah). Trenutno

vsako leto promovira pribli`no 1100 zdrav-nikov. ê ne bo ustreznih ukrepov, bo leta2020 v tej dràvi pribli`no 10.000 brezpo-selnih zdravnikov. Izkazalo se je tudi, da pov-pre~na gostota zdravnikov ustreza povpre~-ju v EU. Vendar so v nekaterih regijah vrze-li, v drugih pa prebitki zdravnikov. Polegtega se vidi, da se poklicna dejavnost za~nebolj pozno: splo{ni zdravniki v starosti 35,specialisti v starosti 37 let. �

Marjan Korda{Vir: Österreichische Ärztezeitung 10, 25. maj 2003

Zasebna Medicinska univerza Salzburg

Nosilec te univerze je zasebna fonda-cija. V njenem svetu je med drugi-mi glavar deèle Salzburg. Financi-

ranje poteka preko finan~nih injekcij deè-le, zasebnih sponzorjev ter {olnin (8000EUR/leto). Slednje naj ne bi bile socialna ovi-ra, saj bodo na voljo dràvne {tipendije terpodpore socialno {ibkej{im. Na voljo bodotudi nekak{na posojila, ki jih bodo kandi-dati odpla~evali potem, ko bodo zdravniki.

“Imamo è 90 prijavljenih ter pribli`no150 interesentov; prijavni rok je do koncamaja,” je izjavil predstojnik, prim. prof. H.Resch. Vsi prijavljeni se bodo morali udele-ìti izbirnega postopka, v katerem bo izbra-nih 42 kandidatk in kandidatov za za~etek{tudija jeseni 2003. Izbirni postopek bo ob-jektiviziran po merilih znane Mayo-Clinic

v ZDA. Upokojeni urolog prof. J. Frick meni:“Tako kot na tej kliniki ho~emo tudi mi iz-brati najbolj motivirane {tudente ter iz njihvzgojiti elito.”

Medtem ko na drugih medicinskih uni-verzah {tudij traja 6 let, bo na tej zasebni {o-li {tudij trajal 5 let. Skraj{anje bo na ra~unpo~itnic, ki bodo poleti trajale 6 tednov, po-zimi 1 teden. Navzo~nost pri pouku (pre-te`no v obliki dela v majhnih skupinah) boobvezna, oskrba z literaturo pa temeljita(vklju~no Inter- ter Intranet). “Omogo~itiho~emo intenziven pouk tako, da bo v 5 le-tih {tudij dokon~alo 95 % vseh kandidatov,”menita tako Frick kot Resch.

V ta namen bodo vklju~ili u~itelje ne le izdrugih univerz ter bolni{nic deèle Salzburg,temve~ tudi u~itelje iz ZDA. Vsi u~itelji bodo

morali redno obiskovati te~aje za tutorje.Prvi te~aj te vrste je potekal aprila 2003.

Predvidena je tudi ustanovitev kateder(Lehrstuhl) za {portno, splo{no in preven-tivno medicino.

V Salzburgu so si ̀ e dolgo prizadevali us-tanoviti medicinsko fakulteto. Vendar zami-sel ni prodrla. Zato so se za~ele dejavnostiza ustanovitev privatne medicinske univer-ze, ki pa nikakor ne bo konkurenca ostalimmedicinskim univerzam, temve~ dopolni-tev. V ta namen so na ustanovitveno skup{-~ino te zasebne medicinske univerze kot~astne goste povabili dekane vseh obstoje-~ih medicinskih univerz. �



37


Kako bo urejena zasebna zdravni{kapraksa pri na{ih sosedih v Avstriji

Kriteriji za razvrstitev kandidatov obrazpisu pogodb med zdravniki inzdravstvenimi zavarovalnicami na

Avstrijskem Koro{kem.Sklenitev pogodbe med izvajal-

cem-zdravnikom in zdravstveno zavaroval-nico brez sodelovanja zdravni{ke zborniceni mo`na.

Zdravni{ka zbornica pripravi v dogovo-ru z zdravstveno zavarovalnico na~rt pro-stih delovnih mest. Ta prosta delovna me-sta so vezana na kraje, kjer èli zdravstvenazavarovalnica skleniti pogodbo. S tem do-lo~i tudi {tevilo pogodbenih zdravnikov inpostavi tako imenovano mreò delovnihmest za zdravnike zasebnike.

Pravila in kriterije po katerih izbiratazdravstvena zavarovalnica in zdravni{kazbornica ustrezne kandidate, je postaviloMinistrstvo za socialo. Po teh kriterijih to~-kujejo vsakega posameznega kandidata indobijo vrstni red kandidatov glede na uspe-{nosti. Kandidat, ki je dosegel najve~je {te-vilo to~k, je predlagan zdravstveni zavaro-valnici. Le-ta ima mo`nost podati druga~enpredlog, ki mora biti podprt z ustreznimi ar-gumenti. Sklenitev pogodbe je na koncumo`na le po tem, ko sta oba pogajalska part-nerja: zdravstvena zavarovalnica in zdrav-ni{ka zbornica uskladila vrstni red kandida-tov.

Kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati kan-didati:1. Vsak dràvljan dràve ~lanice Evropske

unije, ki je usposobljen za samostojnodelo zdravnika splo{ne prakse ali specia-listi~ne dejavnosti:

a) zdravniki splo{ne prakse se lahko prijavi-jo, ~e imajo diplomo zdravnika splo{neprakse ali pa enakovredno priznano izo-brazbo tuje fakultete;

b) zdravniki specialisti: potrebna je diplo-ma opravljene specializacije ali enako-vredna izobrazba v tujini opravljene spe-cializacije;

c) skupinske prakse:zdravniki, ki kandidirajo za opravljanjeskupinske prakse so ocenjeni skupinsko.

2. Kandidati predloìjo potrebno dokumen-tacijo najkasneje do 1. 4. v koledarskemletu. Na vrstni red vpliva tudi datum vlo-ge na zdravni{ko zbornico. Za vpis vode-nja kandidata na ~akalni listi pla~a kan-didat zbornici 100 evrov za teko~e kole-darsko leto. Za ~lane zdravni{ke zborni-ce Avstrijske Koro{ke je ta taksa vklju~e-na v letno ~lanarino.

3. Za razvrstitev na listi lahko kandidat iz-bere najve~ {est krajev. Zdravniki, ki kan-didirajo za mesto splo{nega zdravnika inisto~asno za mesto specialista, lahko iz-berejo najve~ {est krajev.Specialisti za zobne bolezni, ki ̀ elijo kan-didirati za mesto zobozdravnika alizdravnika splo{ne prakse samo v enemkraju.

4. Pri vrstnem redu kandidatov ima meddvema kandidatoma, ki sta isti dan od-dala vlogo na zbornico, prednost tistikandidat, ki je prej opravil diplomo.

5. Prosto mesto se objavi v glasilu koro{kezbornice. Hkrati se obvesti prvih 15zdravnikov na listi kandidatov, da se pi-sno prijavijo.

6. Zdravni{ka praksa se mora pri~eti z de-lom {est mesecev po sklenitvi pogodbe.Predsednik komisije lahko zaradi objek-tivnih razlogov ta ~as skraj{a ali podalj{a.

A) Kriteriji po katerih se ocenijo posameznikandidati:Za vsaka dva meseca dela na podro~ju,za katerega kandidat daje vlogo: 1 to~ka

B) Dodatne to~ke za strokovno izobrazbo:Zdravniki splo{ne prakse:Podiplomsko izobraèvanje iz splo{nemedicine: 6 to~k

Podiplomsko izobraèvanje iz urgentnemedicine: 2 to~kiDruga izobraèvanja, ki jih podeljuje av-strijska zdravni{ka zbornica: 1 to~kaSpecialisti:Podiplomsko izobraèvanje 6 to~kDiploma zdravnika splo{ne prakse

2 to~kiDodatna specialnost ali izobraèvanjezbornice 1 to~ka

C) Mesto na lestvici kandidatov:Kandidat na prvem mestu 20 to~kDrugo mesto 15 to~kTretje mesto 10 to~kêtrto mesto 5 to~k

D)Kandidat, ki ima invalidom prijazno or-dinacijo 5 to~k

E) Razpis, ocene in po{iljanje dokazil o us-posobljenosti se po{ilja po po{ti (faks alielektronska po{ta niso dovoljeni). En te-den po zaklju~enem zbiranju prijav podakomisija vrstni red kandidatov.V primeru, da imata dva kandidata ena-

ke pogoje, opravijo predstavniki zavaroval-nice in zbornice osebni pogovor z obemakandidatoma. V tem pogovoru se upo{tevaodstotek ènsk v poklicu na tem podro~ju.ê kljub tako opravljenim razgovorom ko-misija ne more podati odlo~itve, ima pred-nost kandidat, ki je prej opravil promocijona medicinski fakulteti.

Rezultati razpisa so objavljeni v glasiluzdravni{ke zbornice.

Zgoraj navedeni kriteriji bodo pri~eli ve-ljati 1. 1. 2006. �

@arko PinterVir: Kärntner Ärztezeitung, {t. 6, junij 2003

38


Slovo od naravnega?Carski rez je vedno bolj moden - v Av-

striji na vzhodu bolj kot na zahodu.Mnenja, ali bo v prihodnosti carski

rez popolnoma nadomestil vaginalni porod,pa se razhajajo.

Na Dunaju se pri 35 % ̀ ensk na privatnihklinikah opravi carski rez, v Vorarlbergu pakomaj 17 %. [e pred nekaj leti je bilo v teh

pokrajinah komaj 7 % carskih rezov. Na splo-{no jih je zdaj ve~ zato, ker porodni~ar mno-go bolj kot prej upo{teva potrebe porodnice.Tako je prestra{enost porodnice zdaj è karindikacija. Izoblikovalo se je pravilo “carskirez enkrat - potem carski rez vedno.”

ê se bo dele` carskih rezov {e naprej po-ve~eval, bo za porodni~arja vedno bolj te-

àvno nabrati si dovolj izku{enj za vodenjenormalnega poroda.

Na nekaterih klinikah velja, naj zdravnikporodnico le informira o vseh mo`nostihporoda. Na koncu je porodnica tista, ki od-lo~i. �


Kaj lahko storimo, ko smo zaradi bolezni alinesre~e nesposobni opravljati delo kot zdravnik

Sklad za denarna nadomestila za primerbolezni ali nesre~e je pri zdravni{kizbornici na razpolago rednim ~lanom

zbornice. Denarno nadomestilo zaradi nez-mo`nosti opravljanja dela kot zdravnik se iz-pla~a upravi~encu od 4. dne do najve~ 200.dne bolni{ke v obdobju dveh koledarskih let.

Zdravnik sporo~i vsako nezmo`nost za

delo zdravni{ki zbornici (pisno ali po tele-fonu). Potrdilo o bolni{kem staù, ki ga iz-stavi le~e~i zdravnik, se po{lje zbornici v ~a-su enega meseca po zaklju~ku nezmo`nostiza delo. Po izteku tega roka, denarnega na-domestila ni mo`no ve~ uveljavljati.Vi{ina nadomestila: 4. - 100. dan

€ 110 Eur

Privatni zdravniki: 101. - 200. dan€ 27 Eur

Drugi zdravniki in zdravniki,4. - 100. dan € 30 Eurki pla~ujejo zniàno ~lanarino:101. - 200. dan € 27 Eur

�@arko Pinter

Vir: Kärntner Ärztezeitung, {t. 6, junij 2003


39

INTERVJU

Topel nasmeh deèvne Nizozemske:Dr. Zoran Erjavec

Elizabeta Bobnar Najèr

�

Dr. Erjavec, kako vas je pot zanesla na Nizozemsko?Kriv, ~e lahko temu tako re~em, je bil moj o~e, pediater Vojteh

Erjavec, ki je leta 1972 od{el na Nizozemsko, na povabilo strica, Iva

Vali~a, ki je tam è delal kot ginekolog. @e pred tem sem bil navajenpotovalnega na~ina ìvljenja, saj je o~e delal po vsej takratni Jugo-slaviji.

Doktor Zoran Erjavec se je rodil 17. marca 1957 v Kursumliji. Po kon~ani gimnaziji na Jesenicah se je druìna preselila na Nizozem-sko,kjer je leta 1985 kon~al medicinsko fakulteto. V ~asu {tudija je eno izmed {tudijskih nalog leta 1984 delal tudi na Infekcijski kliniki vLjubljani. Pri~el je specializacijo iz interne medicine, ki jo je uspe{no zaklju~il leta 1991. Po tem se je vklju~il {e v dodatni dveletni pospe-cialisti~ni program iz hematologije, ki ga je uspe{no zaklju~il leta 1994, ter {tudij medicinske onkologije. Od 1991 do 1997 je deloval kot“staffmember” na oddelku za hemato-onkologijo v u~ni bolni-{nici Groningen. Na oddelku je bil odgovoren za diagnosticiranjein terapijo infekcijskih bolezni pri hematolo{kih bolnikih. Od leta1997 je zaposlen kot zdravnik internist hemato-onkolog v bolni-{nici Delfzicht na Nizozemskem.

Dr. Erjavec je ves ~as svojega ìvljenja na tujem ohranjal vezi zdomovino Slovenijo. V ~asu osamosvajanja je bil je pobudnik inustanovni ~lan Fundacije Nizozemska - Slovenija, ki ji danes tudipredseduje. Fundacija pomaga pri uveljavljanju Slovenije na Ni-zozemskem ter spodbuja in vzpostavlja stike med obema deèla-ma na razli~nih podro~jih. Ob osamosvojitvi Slovenije je bilo enonjegovih prvih dejanj organizacija strokovne in humanitarne po-mo~i izolski bolni{nici. Dr. Erjavec je v okviru fundacije zadolènza sodelovanje med dràvama na podro~ju zdravstva. Na njegovopobudo in v njegovi organizaciji je steklo dvostransko sodelova-nje med slovenskim ministrstvom za zdravstvo ter med nizozem-skim ministrstvom za zdravstvo in nizozemskim ministrstvom zazunanje zadeve. Leta 1995 je fondacija organizirala sre~anje ta-kratnih ministrov za zdravstvo, slovenskega dr. Volj~a in nizo-zemske ministice dr. E. Borst. Na sre~anju so se dogovorili za pro-gram sodelovanja med obema dràvama na skupnih podro~jih.Tako je stekel program v okviru MATRA fonda, ki je bil zaklju~enleta 2001. V tem programu so bili vklju~eni projekti v zvezi z negobolnikov z mo`gansko kapjo v doma~em okolju, nega bolnikov sCOPB v bolni{nici, ter uveljavljanje in organizacija druìnskih zdravnikov v Sloveniji. V ~asu ministrovanja dr. Volj~a je ministru omo-go~il, da je navezal stike s krvno banko v Greningenu. Poleg tega je organiziral izobraèvanja {tevilnih slovenskih zdravnikov na Nizozem-skem, organiziral in omogo~il je ve~dnevno seznanjanje z nizozemskim zdravstvenim sistemom za predstavnike Zdravni{ke zborniceSlovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Omogo~il je, da je Nizozemska financirala strokovnjake, ki so predavali nakonferenci o zdravni{kem poklicu kot svobodnem poklicu leta 2000 v Ljubljani in junija letos v Portoroù.

Je ~lan {tevilnih regionalnih, nacionalnih in mednarodnih zdru-ènj. Regionalna: IKN working party on Hematology, IKN workingparty on Breast cancer, Member Medical Advisory board of IKN, Secretary Regional Internist Association. Nacionalna: Netherlands Asso-ciation for Internal Medicine, Netherlands Association for Hematology, Netherlands Association of Medical Oncology, Netherlands Asso-ciation for Blood Transfusion, Guild of the Medical Specialists, Netherlands Association of Medical Mycology, Secretary Inter-FacultaryGroup on Invasive Mycosis. Mednarodna: European Hematology Association, European Society of Medical Mycology, European Societyof Medical Oncology, American Society of Clinical Oncology, American Society of Microbiology, Immunocompromised Host Society,EORTC Invasive Fungal Infections Group, Multinational Association of Supportive Care in Cancer, International Society of OncologicalGeriatry.

Zaradi izjemnega prispevka pri uveljavljanju slovenskega zdravni{tva doma in v tujini mu je Zdravni{ka zbornica Slovenije leta 2002podelila naziv “âstni ~lan Zdravni{ke zbornice Slovenije”.


40

INTERVJU

Ste se kot najstnik hitro vìveli v nizozemski na~in ìvljenja?Ob selitvi sem ravno kon~al gimnazijo, sestra pa {esti razred os-

novne {ole. Bil sem v precepu. Po eni strani sem èlel {tudirati v tu-jini, po drugi sem se è odlo~al za {tudij v Ljubljani. Izbira {tudija jebila vedno medicina. Prevladala je mladost, èlja po novem in od{elsem z druìno na Nizozemsko. Menil sem, da se bom po kon~anem{tudiju vrnil, vendar sem dobil mo`nost za specializacijo. Rekel semsi, dobro, kon~am {e specializacijo in se bom po tem vrnil. V tem~asu sem se è poro~il in moja èna bi se z veseljem preselila v Slo-venijo, ker ji je zelo v{e~. Nau~ila se je tudi slovensko, ~eprav je Ni-zozemka. Vendar mi je ̀ ivljenjska usoda o~itno namenila drugo pot.Med specializacijo sem zbolel in pri~el hoditi na dializo. Nisem ve-del, kako bom bolan lahko dobil slu`bo v novem okolju, zato semostal. V nesre~i sem imel tudi sre~o, da sem leta 1994 dobil trans-plantirano ledvico. Od tedaj nimam ve~ zdravstvenih problemov.

Bi se danes {e vrnili?To je zapleteno vpra{anje. Moja èna ve~krat pravi, da bi raje ì-

vela v Sloveniji, ker je manj vetra in de`ja. To me je presenetilo. Ni-zozemci sami precej potujejo, kakor Slovenca tudi Nizozemca sre-~a{ skoraj povsod. Sicer so zelo navezani na zemljo in radi pridejonazaj, vendar tudi radi gredo, sploh pa tja, kjer je podnebje lep{e. NaNizozemskem poznamo samo dva letna ~asa: mrzlo pomlad in to-plo zimo.

Bi se va{i otroci tudi vrnili?Lahko sploh re~emo vrnili, saj so rojeni na Nizozemskem? Vrni-

le. Z èno imava tri h~erke, Ma{o, ki je stara 13 let, Saro, ki jih ima10, in Nino, najmlaj{o, stara je sedem let. Vsa imena sva izbrala tako,da so izgovorljiva v obeh jezikih. Vse tri govorijo slovensko, zelo radepridejo v Slovenijo na dopust, ~e pa bi ìvele tukaj bi se morale zelodobro nau~iti jezika. Med po~itnicami so vedno zelo navdu{ene nadnaravo in ìvljenjem v Sloveniji. To je seveda vedno tako na po~it-nicah, ~eprav za-radi te njihovenavdu{enosti èprecej razmi{-ljam.

Ko sva è prijeziku, se vrnivamalo nazaj. Vkaterem jezikuste vi {tudirali?

Takoj v nizo-zem{~ini, ki jeedini in uradnijezik. Ker nisembil ve{~ jezika, somi dovolili, dasem prvi letnikopravljal dve leti.V prvem sem se vglavnem u~il je-zika in opravilla`je izpite. Vdrugem semopravil ostale iz-pite za prvi let-nik. Celotni {tu-

dij na Nizozemskem je trajal è takrat, kot {e danes, sedem let. [tirileta samo teorija, peti letnik je za~etek prakse, s tem, da imajo {tu-denti {e vedno klini~na predavanja. [esto in sedmo leto si pa “koa-sistent”. To pomeni nekaj takega, kot pri nas staìst. Nisi {e zdrav-nik, si pa ves ~as na kliniki. [e vedno imajo {tudentje module in nakoncu vsakega je izpit. [esto leto, ko mora{ vstopiti na kliniko, seponavadi zavle~e, ker je {tevilo mest omejeno in so ~akalne dobe od{est mesecev do enega leta. Sam sem za celotni {tudij potreboval de-vet let.

Ali poznate na{ sistem sekundarijata, ali je to kaj podobnega?Sistem je podoben, le da je bilo to takrat del {tudija. Sedaj je si-

stem druga~en. Leta 1996 so za~eli poskusno spreminjati kuriku-lum {tudija medicine. Najprej pilotno, na treh univerzah, sedaj sebo {tudij postopno spremenil na vseh medicinskih fakultetah na Ni-zozemskem in pre{el na problemsko naravnano u~enje. Klasi~ni del{tudija, samo predavanja, je pravzaprav odpadel. Sedanji {tudentiso è od za~etka na kliniki. Mi smo se u~ili najprej fiziologijo in pa-tologijo, {ele potem smo smeli k bolniku. Sedaj je to obrnjeno. Gle-de na dosedanje rezultate je znanje, zanimivo, ob koncu enako. Takiso rezultati preverjanj, ki so potekala ves ~as pilotnih projektov. Sopa {tudenti ob koncu {tudija zdravniki v pravem pomenu besede,navajeni dela z bolniki.

Kak{en je na nizozemskem sistem specializacij?Sedanji sistem specializacij je {e vedno urejen dokaj podobno kot

takrat, ko sem bil sam specializant. Specializacije so urejene regio-nalno. Vsaka regija ima centralno (akademsko) u~no bolni{nico, kiima dovoljenje, da u~i specialiste. Takih bolni{nic je osem, kar jepremalo, da bi lahko izu~ile vse potrebne specialiste. Zato imajo po-samezne periferne (splo{ne) bolni{nice dovoljenje, da lahko uspo-sabljajo posamezne specialiste za dolo~eno {tevilo let, npr. prvi dveleti. Bolni{nice na Nizozemskem so rangirane in za vsako se ve, kak-

{ne specialiste indo katere mejelahko izobraùje.Del specializant-skega procesamora vsak kandi-dat opraviti vu n i v e r z i t e t n ibolni{nici. Letam lahko spoz-na najnovej{epostopke, tehni-ke. Postopek zadodelitev specia-lizacije je malodruga~en, kot vSloveniji. [tevilos p e c i a l i z a c i jskupno dolo~izveza medicin-skih specialistovna Nizozemskemin jih razdeli poregijah. Tudiprogram dolo~izveza medicin-

S podelitve naziva “âstni ~lan Zdravni{ke zbornice Slovenije”, 20. marca 2002......................................................................................................................................


41

INTERVJU

skih specialistov, preko razli~nih komisij, kiso odgovorne za program izobraèvanje inusposabljanje, kakor tudi za izvajanje in nad-zor le-tega v vseh za to dolo~enih bolni{ni-cah. Nato v vsaki regiji obstaja komisija, kiskrbi za razpis ustreznega {tevila specializa-cij za posamezno regijo. ^lani komisije sopredstavniki tistih, ki so odgovorni za izo-braèvanje in usposabljanje: npr. ~lan ko-misije za izobraèvanje/usposabljanje zve-ze medicinskih specialistov, profesorji v aka-demskih bolni{nicah, odgovorni za izvaja-nje programa izobraèvanja/usposabljanja,ter specialisti v perifernih bolni{nicah, ki soravno tako odgovorni za izobraèvanje/us-posabljanje. Kandidati se prijavijo na ta raz-pis. Ponavadi je ve~ kandidatov za speciali-zacije, kakor je mest. Izbiro opravi komisijana podlagi prijave kandidata in osebnegarazgovora. Vsi tisti, ki niso takoj sprejeti, lah-ko dobijo naziv “specializant, ki ni v u~nemprocesu”.

Kaj pa to pomeni? Je to nekak{en status?Struktura zdravnikov v u~ni bolni{nici zajema specialiste, ki so

hkrati tudi u~itelji, specializante in asistente. “Specializant, ki ni vu~nem procesu”, dela kot asistent, se pravi splo{ni zdravnik. Kdor jeneuspe{no kandidiral za specializacijo, ima mimo tega dve mo`no-sti: ali posku{a ~imprej pridobiti kak{no drugo specializacijo ali pri~-ne delati, npr. kot specializant, ki ni v u~nem procesu na npr. inter-nem oddelku, ker èli postati internist in tako è nabira izku{nje alipa enostavno posku{a narediti vtis. Dela lahko le kot asistent, to po-meni, da dela z bolniki, a se mora o vsakem posebej obvezno posve-tovati s specialistom. Hkrati nima mo`nosti, da bi {tudiral in oprav-ljal izpite, prav tako ne sme pou~evati.

Kak{en status imajo sprejeti specializanti v bolni{nici?Imajo status javnih uslu`bencev in so redno zaposleni. Njihova

pla~a je deloma pokrita iz dràvnih sredstev (40 odstotkov), sred-stev bolni{nice (40 odstotkov) in deloma s sredstvi partnerjev, kidelajo kot svobodni zdravniki specialisti (20 odstotkov). Ta sistemfinanciranja se bo kmalu spremenil, ker èli dràva to kar se zdajteoreti~no è dogaja (ves denar pride tako ali tako od dràve) poe-nostaviti.

[irijo se glasovi, da v Evropi specializante zelo izkori{~ajo. Kakodejansko delajo, na primer na Nizozemskem?

Dejstvo je, da na Nizozemskem v bolni{nicah deùrajo le specia-lizanti in asistenti, ki sem jih opisal prej. Ti opravijo ve~ino deùr-nih ur. Specialisti sami deùrajo doma, “na klic”, vendar je za delospecializanta vedno odgovoren ta deùrni specialist, ki mu mora bititudi na voljo v vsakem trenutku, ne glede na uro. In specializant aliasistent ga tudi mora poklicati, ne glede na uro. V pogodbah obi~aj-no pi{e, da mora biti specialist v bolni{nici najkasneje v 15 minutah.ê stanuje{ blizu, lahko kot specialist torej deùra{ doma. ê pa nemore{ priti v dogovorjenem roku, tudi specialist deùra v bolni{nici,vendar za enako ceno, kot ~e bi bil doma. Oddaljenost bivali{~a odbolni{nice je pa~ njegov problem in ne problem bolni{nice. Morampa povedati, da se specializanti in asistenti preko sindikatov izborilispo{tovanje direktive EU o delovnem ~asu, ki jim omejuje zgornjo

mejo {tevila ur deùrstev, oziroma zgornjo mejo totalnega delovnegacasa. Ta je sedaj 45 ur, kar pomeni, da je pokrivanje deùrstev sedaj vve~ini bolni{nic problem. To je precej druga~e, kot v ~asu, ko sem bilsam specializant, ko so bili 60-urni delovni tedni normalni. Vsekakorje nov sistem pomebna pozitivna sprememba.

Kako ste vi specializirali?Sam sem za~el po kon~anem {tudiju delati kot asistent, tisti, ki ni

v u~nem procesu. Po devetih mesecih je eden, ki je è bil v u~nemprocesu odpovedal. Takrat so mene povabili, da bi prevzel to spe-cializacijo. Imel sem veliko sre~o, da sem se dokazal z delom in sembil kot eden redkih povabljen, da za~nem specializirati. V tistem tre-nutku je bilo to zame ugodno in sem seveda takoj sprejel.

Ali specializacija poteka po nekem u~nem programu, ki je pred-pisan?

Da. Prva tri leta si npr. mlaj{i specializant, potem si starej{i spe-cializant, kar pomeni, da ima{ ve~ dol`nosti in ve~ pravic, pa ne pra-vic v smislu, da ima{ ve~ pla~e, ampak ima{ ve~ odgovornosti v do-lo~enem trenutku. Na primer, zadnji dve leti specializacije si prav-zaprav odgovoren za delo mlaj{ih specializantov. Specializacija po-teka po programu. Za splo{no interno si v za~etku dve leti na splo-{nih oddelkih in polikliniki. Potem program poteka po dolo~enemsistemu: tri do {est mesecev na nefrolo{ekm, hematolo{kem, na od-delku za onkologijo itd.

Ali ste se zaradi tega povabila odlo~ili za hematologijo?Ne, s hematologijo sem za~el è pred tem. Da so me povabili na

specializacijo sem se moral izkazati (smeh). Hematologija mi je bilav{e~, zato sem kar {el in vpra{al nekoga, ki sem ga poznal, ~e bi lahkodelal sodeloval pri njihovih raziskavah. Od tega je pri{lo drugo, in-teres in zanimanje za hematolosko delo. Hematologija na Nizozem-skem obsega predvsem onkolo{ko in benigno hematologijo. Samatransfuziologija je bila takrat del benigne hematologije in je {ele zad-nja tri leta samostojna panoga.

Kako je potekala va{a kasnej{a strokovna pot?Po kon~ani specializaciji za splo{nega internista sem takoj pre{el

�


42

INTERVJU

na oddelek za he-matologijo, kjersem postal “stafmember”. Nada-ljeval sem svoje ra-ziskave o diagno-stiki in terapiji in-fekcij pri hemato-lo{kih bolnikih. Vokviru raziskavsem sodeloval z in-{titucijami takoznotraj Nizozem-ske kot tudi z mno-gimi tujimi. Tako{e vedno sodelu-jem v EORTC In-vasive Fungal In-fectin Group, kjersem bil ~lan med-narodnega odbora,odgovornega zadefinicije glivi~nihinfekcij. Sem pa sedaj, ko sem v manj{i splo{ni bolni{nici, veliko manjdejaven, kot prej. Leto dni sem preìvel tudi v laboratoriju. V Gro-ningenu je molekularni laboratorij, kjer sem se imel prilo`nost u~itiz veliko molekularno biolo{kimi metodami takrat, ko so se {ele za-~ele uporabljati v medicini. To delo mi je kasnje v onkologoji in se-veda tudi hematologiji zelo koristilo, predvsem glede na razvoj le-teh pri diagnostiki onkolo{kih bolezni. Po sedmih letih je èlja pove~ stikih z bolniki premagala, zato sem pre{el v splo{no bolni{niconedale~ od Groningena, v Delfzijlu. Glede na èlen profil onkologasem se {e eno leto dodatno izobraèval na onkolo{kem oddelku aka-demske bolni{nice v Grnhgen-u, ki je mednarodno zelo znan in priz-nan.

Va{ sedanji na~in zaposlitve je za slovenske razmere {e vednonenavaden. Bi ga, prosim, podrobneje opisali.

Bolni{nice na Nizozemskem so redko zasebne, od skupno 98 somogo~e tri ali {tiri res zasebne. Ostale so v lasti razli~nih fundacij,ob~in, verskih skupnosti, dràve. Kot sem è povedal, so rangirane.V velikih akademskih ali u~nih bolni{nicah lahko delajo zdravnikile kot javni uslu`benci. V manj{ih, od 200 do 850 postelj, so mo`no-sti za razli~ne oblike dela. V teh bolni{nicah ve~ ali manj vsi zdrav-niki specialisti delajo kot svobodnjaki, vsi v monospecialsti~nih or-ganizacijah, ki jih imenujemo “partnership”, morda partnerstvo poslovensko. Vsaka bolni{nica mora zagotavljati realizacijo izvajanjazdravstvene oskrbe, v smislu sekundarnega nivoja, za katero je od-govorna. Za njeno izvajanje potrebuje dolo~eno {tevilo specializan-tov, asistenov in predvsem seveda specialistov. Specializanti in asi-stenti so vedno zaposleni kot javni uslu`benci, specialisti pa, v ome-njeni strukturi bolni{nic, kot svobodnjaki. Specialisti se obi~ajno postrokah zdruìjo v partnerstvo. Skupaj podpi{ejo pogodbo o medse-bojnih razmerjih. Vsak ~lan ima osebno pogodbo z bolni{nico. Tapogodba je nekoliko ohlapna, dolo~a pa pravice in dol`nosti takospecialista kot bolni{nice glede izvajanje zdravni{ke nege. V tej po-godbi je npr. dolo~eno, da je bolni{nica odgovorna, da omogo~i de-lovanje specialista. To pa ne pomeni, da si le-ta lahko privo{~i vse,

~esar se spomni.Temelj dogovora jekomunikacija insodelovanje. Na-tan~nej{o pogodbosklepa bolni{nicain “partnership” zzavarovalnicami,kjer je opredeljenotudi financiranje.Pri pogajanjih znjimi na isti stranisodelujejo pred-stavniki bolni{nicein predstavnikipartnerjev na ena-komerni ravni.

Na Nizozem-skem ni obi~ajno,da bi se v partners-tvo zdruèvali spe-cialisti razli~nihspecialnosti. Bol-

nik, ki pride v tako bolni{nico, se nikoli ne ukvarja s statusom svo-jega zdravnika. Med zdravnikom in bolnikom obstaja le zaupno raz-merje glede procesa zdravljenja. Vso administracijo vodi drugo oseb-je. To osebje lahko najamejo partnerji samo zase, vendar je najboljobi~ajno, da za vso administracijo obi~ajno skrbi bolni{ni~no oseb-je, partnerji za to pla~ajo dolo~ena sredstva. Bolniku nikoli ni po-trebno na polikliniki kakorkoli pla~ati. Vse gre preko bolnikovegazavarovanja, tako da ima bolnik v bolni{nici opravke le za to kar jetudi pri{el: zdravljenje, kontrola itd.

Kak{na je organizacija delo v va{i bolni{nici?Na{a bolni{nica, Delfzicht v Delfzijlu na severu Nizozemske ima

200 postelj in sodi med majhne periferne bolni{nice. V njej zdravimovse paciente, razen torakalnih in zahtevnih kozmeti~nih posegov. Samzdravim vse hemato-onkolo{ke bolezni, razen intezivne terapije akutnelevkemije in carcinoma testisa. Ta se po dogovoru dogaja v akadem-skih centrih. Zdravim tudi paciente v pred in potransplantantacijskemobdobju za presaditve kostnega mozga, ter vsa onkoloska obolenja.To je nekoliko izjemno in je mo`no le zaradi mojih dolgoletnih poz-nanstev in izku{enj v akademski bolni{nici.

Moje partnerstvo (“partnership”) obsega {tiri interniste in dvakardiologa, na~rtujemo, da bo pri{el {e en pulmolog. Zaposlenih je{e pet asistentov, ki jih polovico financiramo skupno s kirurgi, dru-go polovico pa bolni{nica. Dovoljenje imamo tudi, da izobraùje-mo ko-asistente v zadnjem letniku {tudija in smo tudi odgovorni zaizpit le-teh iz interne medicine.

Kako poteka va{ tipi~ni delovni dan?Moje delo se za~ne ob 8.15. Ob tej uri se zberemo na sestanku,

kjer tisti, ki ima no~no slu`bo, na kratko poro~a o vseh pacientih, kiso bili sprejeti. Potem za~nem z vizito. ê imam, na primer, svojegapacienta na intezivni negi, potem za~nem z vitizo tam, ~e ne, na od-delku. Kon~am okoli 9. ure. Od 9.00 do 11.30 imam ambulanto. Pa-cienti so naro~eni za vsakih 15 minut. ̂ e je pa novi pacient, ki ga nepoznam, mu je namenjenih pol ure. Po tem se o dolo~enem pacien-tu pogovorim s kolegi ali konzultanti. Ko je to kon~ano, na oddelku


43

INTERVJU

preverim, ~e so ̀ e prispeli izvidi pacientov, ki so bili sprejeti, pregle-dam ustreznost terapije, mogo~e naro~im dodatne preiskave. Od12.30 do 13.00 ponavadi diktiram pisma, od 13.00 do 13.30 je od-mor za kosilo. Ob 13.30 do 15.30 imam ponovno ambulanto, pa-ciente. Od 15.30 do 17.00 so posvetovanja. Na primer, s patologiglede njihovih rezultatov, posvetovanja z dolo~enimi komisijami.Kot specialist imam veliko tudi dodatnih dol`nosti. Zadolèn semza komisijo za avtomatizacijo, infekcije, thrombozno terapijo, on-kolo{ko komisijo, nefrolo{ko komisijo, na regionalnem podro~ju semtudi ~lan hematolo{ke skupine, skupine za rak dojke, thromboznediagnostike in terapije, komisije za transmuralni farmakoterapevt-ski formularij glede analgetikov, sekretar regionalne (severno nizo-zemske) zveze internistov, internacionalno pa nekaj zdruènj. Tovse vklju~uje zelo veliko posvetovanj, pogovorov z druìnami, pa-cienti. Tako je vsak dan od 15.30 do 17.00 ali 17.30. Okoli 18.00 grempotem domov, velikokrat imam sestanki tudi zve~er.

Zdaj bi se dotaknila {e va{ih drugih dejavnosti. Med osamos-vojitvijo in po njej ste veliko pomagali tako dràvi kot zdravni-kom. Ste tudi predsednik fundacije Nizozemska -Slovenija.

Leta 1991, ko se je v Sloveniji za~ela priprava okoli nove dràve,sem seveda z zanimanjem spremljal vsa dogajanja. Potem sem, nevem na ~igavo pobudo, prejel pismo iz izolske bolni{nice, ~e bi lah-ko kot Slovenec kaj pomagal. Pogovoril sem se s svojimi nizozem-skimi znanci, kak{na oblika bi bila najbolj primerna. Ugotovili smo,da bi bilo najbolje ustanoviti fondacijo. Pri ustanovitvi je sodelovaltakratni ~astni konzul Slovenije na Nizozemskem, pomembno vlo-go je imel takratni ambasador Zlobec, ki je bil v Bruslju, pa gospodPraprotnik, ki je bil takrat direktor Tomos-a v NL v Epe. Preko tefondacije smo navezali stike z razli~nimi organizacijami v Sloveniji.Jaz sem bil in sem {e vedno zadolèn za stike na podro~ju zdravstva.Cilj fondacije je pove~anje in spodbujanje stikov med obema drà-vama na raznih podro~jih (kulturno, gospodarsko, zdravstvenoitd…).

Kak{ne vrste stikov in pomo~i ste vzpostavili?Leta 1995 je, na pobudo dr. Volj~a, pri{lo do sodelovanja med

obema ministrstvoma za zdravstvo. Sam sem vzpostavil stike z mi-nistrom Volj~em, z nizozemsko ministrico pa drug ~lan na{e funda-cije. Sledilo je pismo gospoda Volj~a s konkretnimi vpra{anji in po-sameznimi idejami, nato je bil vzpostavljen stik med obema mini-strstvoma. Pri{lo je do podpisa sporazuma o sodelovanju v petih to~-kah, nakazanih s strani Slovenije. Vsebina je bila konsenz predlogovslovenske strani, ki so bile postavljene na podlagi prioritet, ki jih jeimelo slovensko zdravstvo, in med mo`nostmi nizozemske strani,kje je imela mo`nost pomagati. Leta 1997 je potekala delavnica, nakateri sta sodelovala minister Volj~ in moj kolega, prijatelj van denHeuvel, na kateri so bili dolo~eni bolj natan~ni projekti. Skupni na-slov sodelovanja je bila ozna~en s kratico MATRA. Znotraj je pote-kalo ve~ razli~nih projektov, ki so potekali {tiri leta. Upam, da bodoti projekti tvorili neke vrste bazo, ki bi jo, ~e je to za Slovenijo zani-mivo in potrebno, lahko nadaljevali. Osebno menim, da je velikegapomena projekt o negi bolnikov z astmo na njihovem domu, kjer jezelo pomembno sodelovanje med osnovnim in sekundarnim zdravs-tvom. Tudi na Nizozemskem se zgodi, da bolni{nica in hi{ni zdrav-nik ìvita nekako eden mimo drugega, pacient je pa vmes. Vendaron enako potrebuje tako specialista kot hi{nega zdravnika. Eksper-tiza specialista je visoka, mora pa biti dosegljiva hi{nemu zdravniku,ki je vsaki~ kot prvi pri pacientu. Hi{ni zdravnik bolje pozna social-

no in druìnsko situacijo bolnika, tako da lahko oba koplementnosodelujeta pri negi (skupnega) bolnika. Ta miselnost se po~asi uve-ljavlja tudi pri nas, prepri~an sem, da bo to tudi v Sloveniji. Sam ètri leta na primeren na~in intezivno sodelujem z hi{nimi zdravnikipri paliativni negi bolnikov, v precej{nje zadovoljstvo ne samo bol-nikov (kot najpomembnejsega faktorja) ampak tudi hi{nih zdrav-nikov in mene samega.

Ampak tudi izolska bolni{nica, ki je prva sproìla sodelovanje,ni ostala praznih rok.

Leta 1993 smo uspeli pridobiti dializne aparate in jih odpeljali vizolsko bolni{nico, kmalu za tem je pri{lo vpra{anje, ~e bi bilo mo`-no dodatno strokovno izpopolnjevanje za Janija Derni~a in za Dor-jana Maru{i~a. Na Nizozemskem sta bila skoraj tri mesece, dr. Ma-ru{i~ je bil na kardiolo{kem, dr. Derni~ pa na pulmolo{kem izpo-polnjevanju. Od takrat se z njima tudi dobro poznamo. Na Nizo-zemskem sta bila ravno, ko je bila rojena moja druga h~erka, ki jerojena na isti dan kot dr. Derni~. Potem je pri{la pro{nja prof. [or-lija. Takrat sta pri{la Milivoj Pileti~ iz Novega mesta in Sifrar z Gol-nika, ki sta bila ravno tako na strokovnem izpopolnjevanju. Potemse je pri~elo spoznavanje z Zdravni{ko zbornico, to je bilo è nekjeleta 1996 ali 1997, ne vem to~no. Pri{lo je tudi vpra{anje Marka Bi-tenca, da bi pri{li mogo~e pogledat na Nizozemsko, kako je organi-zirana na{a zbornica. Organizirali smo tudi ogled direktorja Zavo-da za zdravstveno zavarovanje, gospoda Ko{irja, o zavarovanju. Sko-raj vsako leto, ~e ne pa vsaj vsako drugo leto, je pri{el kdo iz Slove-nije na Nizozemsko. Odvisno od potreb in interesov, da bi spoznalidelovanje in se seznanili z izku{njami nizozemskega sistema. Zad-nja tri leta veliko sodelujemo z Zdravni{ko zbornico. Dvakrat je bilaè organizirana delavnica o svobodnem zdravniku specialistu.

Dobila sem informacijo, da ste vi tudi na{emu dana{njemu mi-nistru omogo~il, da je pri{el na izpopolnjevanje na Nizozemsko.Sodelujete z njim tudi sedaj?

Prof. dr. Du{an Keber je bil leta 1999 (se mi zdi) na obisku v aka-demski bolni{nici v Groningenu, kjer si je precej natan~no ogledalna~in organizacije in delovanja te velike bolni{nice v na{i regiji. Znjim sodelujemo tudi sedaj, predvsem o aktualnih vpra{anjih v slo-venskem zdravstvu. Sedanje ministrstvo je precej pripomoglo ktemu, da so se projekti v okviru projekta MATRA speljali. Poleg mi-nistrstva je bila zelo dejavna tudi Zdravni{ka Zbornica. Dolo~enirezultati, ki so bili predstavljeni septembra 2001 na zaklju~ni kon-ferenci projekta MATRA, so pokazali rezultate in mo`nosti delova-nja na tak na~in tudi v slovenskem zdravstvu. To se bo, upam, lahkonadaljevalo.

Koliko ~lanov ima fondacija, od kod prihajajo?Trenutno nas je 6. [tirje smo iz Nizozemske ter dva iz Slovenije.

Do pred kratkim je bil na{ ~lan na Nizozemskem gospod Praprot-nik, ki je sedaj v Sloveniji, s strani ambasade je bila gospa Ipavic, kije zdaj na Ministrstvu za zunanje zadeve. Letos bomo posku{ali do-biti spet nove, predvsem slovenske ~lane. Pri~akujemo da nam boto v kratkim uspelo. Opaàmo, da je fondacija v zadnjem letu manjaktivna, kot je bila. Odkar je Slovenija kandidatka za vstop v EU,ve~ino spodbud za stike prihaja z njene strani. Na~rtujemo, da bofondacija predvsem pri organiziranju in pomo~i pri ustanavljanjustikov, pomembnih za vstop v EU, igrala koristno vlogo.

Spo{tovani dr. Erjavec, najlep{a hvala za pogovor.Pogovor je bil opravljen 12. junija 2003.

�


44

AKTUALNO

Svobodni zdravnik specialistElizabeta Bobnar Najèr, Tadej Gale

Zdravni{ka zbornica Slovenije se je odlo~ila, da bo ponovila de-lavnico o svobodnem zdravniku specialistu, ki jo je prvi~ or-ganizirala ̀ e leta 2000. Kar pred tremi leti {e ni bilo tako o~it-

no, danes bije v o~i: slovenskemu zdravstvenemu sistemu primanj-kuje vrhunskih zdravnikov specialistov, zato je tako kratkoro~no kotsrednjero~no najbolj realno pri~akovati, da bo mo`no zagotavljativsem prebivalcem Slovenije 24-urno u~inkovito in varno zdravstvenovarstvo le z uvedbo novih mo`nosti delovno-pravnega poloàjazdravnikov.

V Republiki Sloveniji sta bila sprejeta Zakon o javnih uslu`ben-cih in Zakon o sistemu pla~ v javnem sektorju. S tem je zakonoda-jalec, kljub dejstvu, da je zdravnik temeljni in odgovorni nosilecopravljanja zdravstvene dejavnosti, izena~il vse poklice v javnem sek-torju, med drugimi tudi zdravni{ki poklic. Sedaj lahko zdravnikiopravljajo zdravni{ko slu`bo kot javni uslu`benci na podlagi pogodbeo zaposlitvi. S tem se v bistvu zdravnikom odvzema dolo~ena merasvobodnega odlo~anja in ravnanja ter se negira dolo~ilo zakona ozdravni{ki slu`bi. Zdravnik tako ni temeljni nosilec zdravstvene de-javnosti in ni popolnoma odgovoren tako za kakovost kot za koli~i-no (predvsem porabljenih finan~nih sredstev) opravljenega zdrav-ljenja.

Problem se pojavlja tako na primarni kot sekundarni in terciarniravni, ker zdravniki opravljajo zdravni{ko slu`bo predvsem na pod-lagi pogodbe o zaposlitvi. Obligacijski zakonik sicer dopu{~a mo`-nost sklenitve “podjemni{ke pogodbe” vendar je ta mo`nost ome-jena, tako v novem Zakonu o delovnih razmerjih, kot tudi v Zakonuo zdravni{ki slu`bi. V Sloveniji zdravniki tudi ne opravljajo svojegapoklica na podlagi individualnih pogodb, ki predstavljajo odmik odprecej toge ureditve, ki jo nudi pogodba o zaposlitvi.

Re{itev iz nastalega poloàja in mo`nost bolj u~inkovitega delo-vanja zdravstvenega sistema na primarni, sekundarni in terciarni rav-ni, se kaè v uvedbi “svobodnega zdravnika specialista”, ki je po svo-jem delovnopravnem poloàju neodvisen od bolni{nice in je samo-stojni nosilec dolo~enega dela programa zdravstvenih storitev, ki gaizvaja v okviru javne zdravstvene slu`be. Na ta na~in bi zagotoviliu~inkovitej{o mo`nost zagotavljanja storitev, saj bi bil zdravnik samodgovoren tako za kakovost, kot tudi za obseg opravljenega zdrav-ljenja. Management bi hkrati pridobil {ir{i maneverski prostor zave~jo pro`nost zagotavljanja storitev, ki bi bila odvisna od trenutnihin ne od plansko na~rtovanih potreb.

Ker je opravljanje zdravni{ke slu`be kot svobodnega poklica vEvropi è ustaljena praksa, se je Zbornica odlo~ila, da za predstavi-tev te oblike dela zaprosi predavatelje iz Nizozemske, saj imajo tamnajdalj{o tradicijo opravljanja zdravni{ke slu`be kot svobodnega po-klica.

Junija se je v Portoroù zbralo ve~ kot 60 specialistov, ki so pri-sluhnili nizozemskim in slovenskim strokovnjakom s podro~ja me-dicine, prava, zavarovalni{tva in managementa. Poskus ovrednote-nja pomena poklica zdravnika kot svobodnega specialista je bil, gle-de na doseène zaklju~ke, izjemno uspe{en.

Ob koncu dvodnevnih delavnic je bila ustanovljena skupina, vkatero so vklju~eni: Dorjan Maru{i~, dr. med., univ. dipl. ing., v ime-nu Ministrstva za zdravje, asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., v ime-nu Zdravni{ke zbornice Slovenije, mag. Brane Me`nar, dr. med., zaosnovno zdravstvo in Toma` Gantar, dr. med., za bolni{ni~no ra-ven v imenu Zdruènja zdravstvenih zavodov Slovenije, Robert Sra-ka, univ. dipl. in`. fiz., v imenu Vzajemne zdravstvene zavaroval-nice, Martin Toth, dr. dent. med., v imenu Zavoda za zdravstvenozavarovanje Slovenije in Du{an êbohin, univ. dipl. ing. v imenuZavarovalnice Adriatic. Skupina je zadolèna, da do jeseni pripraviokvirne re{itve, ki bi omogo~ile, da bi prvih 40 do 50 specialistovpri~elo delati kot svobodni zdravniki specialisti. Skupina bo natan~nospremljala pilotni projekt in ob koncu preizkusnega obdobja podalanatan~no poro~ilo.

Po kratki predstavitvi cilja delavnic, ki jo je podal predsednikZbornice, mag. Marko Bitenc, je zbrane pozdravil minister za zdravje,dr. Du{an Keber. Minister je pozdravil idejo o novem na~inu delo-vanja specialistov v zdravstvenem sistemu, vendar je poudaril, dabo ministrstvo vsako novost ocenjevalo s stali{~a pravi~nosti, do-stopnosti, kakovosti in u~inkovitosti. Z zanimanjem je nato prisluhnilpredstavitvam nizozemskih strokovnjakov in plodno sodeloval v raz-pravi.

V prvem sklopu sta predavala na{ rojak Zoran Erjavec, dr. med.,ki ìvi in dela na Nizozemskem, in direktor Bolni{nice Delfzicht, g.Ponsioen, ki je bil dolga ~asa tudi vodilni mo` zdravstvene zavaro-valnice na Nizozemskem.

Zoran Erjavec je najprej predstavil osnovne okvire instituta svo-bodnega zdravnika specialista, kot uspe{no deluje v njegovi novi do-movini. Zdravniki kot svobodni specialisti delujejo v 98 splo{nih bol-

Asist. mag. Marko Bitenc in Dorijan Maru{i~, dr. med. inuniv. dipl. ing., med vodenjem razprave (z leve)....................................................................................................


45

AKTUALNO

ni{nicah, iz tega sistema je izvzetih le osem u~nih bolni{nic. V ome-njenih splo{nih bolni{nicah je kar 75 odstotkov zaposlenih specia-listov vklju~enih v svobodni sistem. Obi~ajna pot je, da se skupinazdravnikov iste ali sorodnih specialnosti med seboj dogovori in sklene“partnerstvo”. Predstavnik skupine se nato pogaja z bolni{nico, kjerèlijo delati. Mo`ni so kasnej{i vstopi novih parterjev. V posameznibolni{nici obi~ajno deluje ve~ skupin partnerjev. Pravno najbolj za-vezujo~ akt sklenejo partnerji med seboj. V njem so natan~no opre-deljena na~ela sodelovanja, delovne obveznosti, nadome{~anja, po-stopki v primeru izstopa partnerja, postopki v primeru dalj{e odsot-nosti, finan~ne obveznosti, podro~ja dela. Med partnerji sicer veljana~elo dobrega sodelovanja. Partnerji z bolni{nico sklenejo zelo ok-virno pogodbo, kjer se dogovorijo za obseg in podro~ja dela, skupnestro{ke, odgovornosti, pravice in dol`nosti. Bolni{nica v skladu z do-govorom zagotovi vsa materialna sredstva ter potrebno drugo osebjein oskrbo. Predstavnik partnerske skupine se, skupaj s predstavnikibolni{nice, vsako leto na strani bolni{nice pogaja z zavarovalnicamiza obseg programa. Za administrativna dela partnerji lahko naja-mejo svoje osebje, ki ga pla~ajo. Vendar je najbolj ustaljen na~in, da

vsa administrativna dela opravi osebje bolni{nice, partnerji to pla-~ajo v skladu z dogovorom. Zdravniki specialisti nimajo nobenihadministrativnih stikov z bolniki (npr.: izstavljanje ra~unov), mednjima vlada le zaupno razmerje zdravnik - bolnik. Bolniki tudi nisoseznanjeni, kak{en status ima v bolni{nici posamezni specialist, kijih je pregledal. Vsak zdravnik je sam dolàn poskrbeti za svoja za-varovanja, tako za odgovornost kot za invalidnost, bolezen, pokoj-nino. Po dogovoru lahko del tega vsebuje è partnerski dogovor alidogovor z bolni{nico.

Kot je povedal Zoran Erjavec, nad svobodnimi zdravniki na Ni-zozemskem stanovsko bedi Organizacija zdravnikov specialistov -Orde van Medisch Specialisten. Med drugim predstavlja interese svo-bodnih zdravnikov specialistov, skrbi za promocijo njihovih intere-sov na kolektivni in individualni ravni, skrbi za kakovost ter ustrez-ne razmere za delovanje sistema svobodnega zdravnika specialista.

Direktor Bolnišnice Delfzicht, g. Ponsioen, je predstavil razmer-je med bolni{nico in svobodnim zdravnikom specialistom ter raz-merje med zavarovalnico in svobodnim zdravnikom specialistom.Predstavil je organiziranost bolni{nice, v kateri delujejo svobodnizdravniki specialisti, na~in pla~evanja in evidentiranja storitev. Po-leg tega je predstavil pogodbo med bolni{nico in zavarovalnico.

Iz Nizozemskih izku{enj sta gosta izlu{~ila pozitivne in negativnestrani opravljanja zdravni{ke slu`be kot svobodnega poklica na Ni-zozemskem, v primerjavi z opravljanjem zdravni{ke slu`be kot jav-nim uslu`bencem:

Pozitivne strani:� manj hirarhi~na struktura,� stimulacija h kakovosti in koli~ini storitev zaradi bolj{e povezave

med storitvijo in pla~ilom (seveda po odbitju stro{kov),� ve~ podjetni{tva,� ve~je mo`nost za razvoj dobrega managementa,� ve~ja mera neodvisnosti.

Negativne strani:� slab{a socialna varnost,� slab{i pogoji za pokojninsko, invalidsko zavarovanje,� slab{i pogoji za morebitni polovi~ni delovni ~as, dopust ali po-

rodni{ki dopust,� manj{i osebni vpliv managementa na svobodnega zdravnika,

Minister za zdravje, prof. dr. Du{an Keber, se na~eloma stri-nja z uvedbo novega na~ina delovanja specialistov.....................................................................................................

�

Zanimiva razprava je pritegnila pozornost .......................................................................................................

... {tevilnega ob~instva

....................................................................................................


46

AKTUALNO

� manj{i interes zauspe{nost bolni{nice,

� èlja po ve~jemzaslu`ku in s tempovezana odlo~itevo na~inu zdravljenja,

� znatna sredstva zazagon prakse.Predavanja gostov iz

Nizozemske so bila izred-no iz~rpna in zanimiva,kar je bilo razvidno tudi iz{tevilnih vpra{anj, ki so jihnaslavljali udeleènci de-lavnic v razpravi, na kon-cu posameznega sklopapredavanj.

Drugi dan je bil name-njen analizi sedanjega sta-nja v Sloveniji, mo`no-stim v okviru obstoje~egapravnega reda, razmi{ljanjem vodilnih iz nekaterih slovenskihzdravstvenih domov in bolni{nic, pogledu Zavoda za zdravstvenozavarovanje ter stanju in perspektivam na trgu zavarovalni{tva.

Mag. Marko Bitenc in prim. Andrej Moìna sta najprej predsta-vila razloge za uvedbo svobodnega zdravnika specialista v Sloveniji.Po spremembi zakonodaje v letu 1992 se je v Slovenijo vrnila pravi-ca do zasebnega zdravni{kega dela. V nasprotju z zasebnim zdravni-kom, ki sam skrbi za prostore, opremo in zaposlene, je svobodnizdravnik specialist zasebni zdravnik brez vsega omenjenega. Svojedelo opravlja v obstoje~ih zmogljivostih javne zdravstvene slu`be -zdravstvenih domovih in bolni{nicah. êprav do sedaj vodstva slo-venskih javnih zdravstvenih zavodov niso bila dovolj naklonjena so-delovanju z zdravniki zasebniki bo v prihodnje, glede na pomanjka-nje zdravnikov, potreben {ir{i konsenz, da bo sistem lahko delovalstabilno. Med prednostmi, ki bi jih prinesel nov na~in sodelovanja,

sta predvsem omenila:priblièvanje zdravstve-nih storitev uporabni-kom, ohranjanje ali celopove~evanje dolo~enihprogramov zdravstvenihstoritev v regijskih bolni-{nicah, mo`nost za pove-~evanje programovzdravstvenih storitev brezpove~evanja {tevila zdrav-nikov, nov sistem vredno-tenja zdravni{kega dela sspodbudami za nagraje-vanje kakovosti in koli~i-ne opravljenega dela, op-timalno izkori{~enost po-tenciala zdravnikov spe-cialistov. Pot do novegana~ina {e ni natan~no za-~rtana, podrobneje bi jo

pripravila, preverila in nadzorovala posebna koordinacijska skupi-na, ki je bila ob koncu delavnic tudi ustanovljena.

Dràvni sekretar na Ministrstvu za zdravje, Dorjan Maru{i~, dr.med., je povzel pri~akovanja ministrstva, o katerih je uvodoma spre-govoril è minister, nato pa podal statisti~ni pregled slovenskegazdravstvenega sistema. Menil je, da stali{~a ministrstva vedno vklju-~ujejo predvsem pogled s stali{~a dràvljana, zato naj bi novi sistemomogo~al kraj{e ~akalne dobe, bolj{o dostopnost in kakovost. Si-stem bo vzpodbujal tekmovalnost, s tem konkurenco, kar bi se lah-ko na koncu izkazalo tudi kot stro{kovno ugodnej{i in bolj u~inko-vit na~in financiranja. Zavedati se je potrebno tudi nevarnosti. Od-hod specialistov s posameznih ozkih strokovnih podro~ij lahko re-sno oslabi javni zdravstveni sistem, posamezni specialisti s tr`no za-nimivimi programi lahko celo popolnoma odidejo iz javnih zdravs-tvenih organizacij, medtem ko bo specialistom, ki bodo ostali kot

Nizozemska gosta dr. Zoran Erjavec in g. Ponsioen (z desne)..................................................................................................................

Bojan Koro{ec, dr. med., direktor mur-skosobo{ke bolni{nice.............................................................

Miran Rems, dr. med., strokovni direk-tor jeseni{ke bolni{nice.............................................................

prim. mag. Brane Me‘nar, direktor ZDCelje.............................................................


47

AKTUALNO

javni uslu`benci, upadel ugled. Zdravniki javni uslu`benci bi se lah-ko po~utili finan~no diferencirani, nemo~ni v primerjavi s kolegi vsvobodnem statusu, pove~ala bi se lahko celo brezposelnost. Pre-vidno bo potrebno nadzorovati komunikacijske tokove, vzpodbu-jati skupinsko delo in prepre~evati poskuse kartelnega dogovarja-nja. V kolikor bi pazljivo nadziran pilotski projekt prinesel vzpod-budne rezultate, pa je ministrstvo za zdravje z veseljem pripravljenosodelovati v celotnem projektu.

S pravnega stali{~a sta institut svobodnega zdravnika specialistaosvetlila Tadej Gale, univ. dipl. prav., in Bojan Popovi~, dr. med.,univ. dipl. prav. ̂ e povzamemo, dana{nja zakonodaja ne prepre~u-je vzpostavitve sistema svobodnega zdravnika specialista, obligacij-ski zakonik dopu{~a mo`nost sklenitve t. i. “podjemni{ke pogod-be”. Te vrste pogodba sodi na podro~je civilnega prava. Vsebovalabi vse potrebne dolo~be normativnega in finan~nega dela. Za im-plementacijo instituta je potrebno, s skupnim projektnim delom,najprej zagotoviti pravni status svobodnega zdravnika specialista,ki nudi dolo~eno socialno varnost, ter dolo~iti pogoje, ki jih morazdravnik izpolnjevati za pridobitev statusa. Poleg tega je treba v so-delovanju z vsemi partnerji izre~i tudi vsebino pogodb, ki jih bodosvobodni zdravniki specialisti sklepali pri svojem delu.

Vsekakor bodo pri vzpostavljanju novega sistema posebno me-sto zavzeli managerji javnih zdravstvenih organizacij. Sodelujo~i nadelavnicah, Bojan Koro{ec, dr. med., strokovni direktor murskoso-bo{ke bolni{nice, Miran Rems, dr. med., strokovni direktor jeseni{-ke bolni{nice, prim. mag. Brane Me`nar, direktor ZD Celje, doc. dr.Radko Komadina, strokovni direktor SB Celje, in Toma` Gantar,dr. med., direktor Splo{ne bolni{nice Izola, so bili naklonjeni nove-mu sistemu, seveda ob natan~no dolo~enih pravilih delovanja. Za-vedajo se, da bo potrebno veliko bolj natan~no in podrobno kot dosedaj predvideti in organizirati vse delo v bolni{nici oziroma zdravs-

Doc. dr. Radko Komadina, strokovnidirektor SB Celje.............................................................

Toma‘ Gantar, dr. med., direktor Splo-{ne boln{nice Izola.............................................................

Borut Miklav~i~, univ. dipl. pol., gene-ralni direktor Zavoda za zdravstvenozavarovanje.............................................................

tvenem zavodu. Sli{ati je bilo tudi opozorila, da bi zdravnike kotsvobodnjake lahko premamilo zaslu`karstvo, ki bi vplivalo na slab-{o kakovost storitev. Zato bo {e toliko bolj pomembno delo koordi-nacijske skupine.

V primerjavi s stanjem na Nizozemskem, kjer je od 16 milijonovprebivalcev v javno zavarovanje vklju~enih 10 milijonov, v zasebnezavarovalnice 5 milijonov, v druge oblike 0,9 milijona in imajo 0,1milijona nezavarovanih oseb, je organiziranost zavarovalni{tva v Slo-veniji bistveno druga~na. Predstavnika Zavoda za zdravstveno za-varovanje Slovenije, g. Borut Miklav~i~, univ. dipl. pol., in MartinToth, dr. dent. med., sta s stali{~a “varuhov” obveznega zdravstve-nega zavarovanja menila, da mora zdravstvena slu`ba v vsakem pri-meru delovati stabilno, zagotavljati enakomeren razvoj dejavnostiin omogo~ati zavarovancem, da se njihov polo`aj ne bi poslab{al.Opozorila sta tudi, da je vi{ina zbranega denarja za financiranje sto-ritev iz obveznega zavarovanja kon~na, ter bi bile z novim sistemommo`ne le prerazporeditve obstoje~ih tokov financiranja. Du{an ^e-bohin, univ. dipl. in`., je nazorno prikazal sistem prostovoljnihzdravstvenih zavarovanj v Sloveniji. Opozoril je, da pri nas {e ne ob-staja pravi trg zasebnih zavarovanj, saj pravzaprav zavarovalnice nemorejo ponujati nadstandardnih storitev, ker jih bolni{nice ne nu-dijo. Z veseljem se bodo priklju~ili pilotnemu projektu in v njemsodelovali s svojimi zavarovalni{kimi izku{njami. V pilotnem pro-jektu bo sodeloval tudi predstavnik Vzajemne, ki jih v pri~akovanjunovosti, povezanih z obljubljeno reformo, verjetno ~aka temeljitoprestrukturiranje. Na delavnicah je v imenu Vzajemne sodelovalamag. Simona Svetec, ki je predstavila dosedanje izku{nje na podro~-ju dodatnega zavarovanja.

Sode~ po razpravah med odmori in po kon~anih delavnicah ob-staja veliko odprtih vpra{anj, obstaja pa tudi volja in energija, da bijih ~im prej ~im bolj zadovoljivo re{ili. �


48

AKTUALNO

Zabele`kasestanka predsednika vlade mag. Antona Ropa

s predstavnikoma sindikata Fides in Zdravni{ke zbornice Slovenije

I.Sestanek je potekal 10. junija 2003 s pri~etkom ob 10. uri v pro-

storih Urada predsednika vlade na Gregor~i~evi 20 v Ljubljani.

II.Na sestanku so bili poleg predsednika vlade mag. Antona Ropa,

predsednika sindikata Fides g. Konrada Ku{trina, dr. med., ter pred-sednika Zdravni{ke zbornice Slovenije mag. Marka Bitenca, dr. med.,prisotni {e minister za zdravje dr. Du{an Keber, dràvni sekretar naMinistrstvu za zdravje g. Simon Vrhunec, direktor Urada predsed-nika vlade g. Damjan Lah in delavka Urada predsednika vlade ga.Boèna For{tnari~.

III.Predsednik vlade mag. Anton Rop je uvodoma kot bistvene teme

razgovora izpostavil vpra{anje trenutnih razmer v zdravstvu v od-nosu do zdravni{ke slu`be, zdravstveno reformo in politiko pla~ vjavnem sektorju ter pozval sogovornika k izmenjavi mnenj o nave-denih temah.

Skozi razpravo so bila izre~ena spodaj navedena mnenja.V razpravi je predsednik Zdravni{ke zbornice Slovenije mag. Mar-

ko Bitenc, dr. med., opozoril, da so se po njihovih ocenah razmerev slovenskem zdravstvu po letu 2000 poslab{ale, pri ~emer vidijo kotenega izmed bistvenih dejavnikov za tak{no stanje, poleg zastareletehni~ne in medicinske opremljenosti bolni{nic, tudi spremembeposameznih predpisov s podro~ja organiziranja zdravni{ke slu`be.Glede same zdravstvene reforme je mag. Marko Bitenc, dr. med.,zastopal stali{~e, da zdravstvene reforme zaenkrat, ker z njo {e nisobili uradno seznanjeni, ne more komentirati, je pa v tem kontekstuizpostavil, da je za uspe{no izvedbo reforme klju~nega pomena vzpo-stavitev miru med zdravni{tvom in dràvo. V tem pogledu bi po mne-nju Zdravni{ke zbornice bilo potrebno ustrezno popraviti zakon ozdravni{ki slu`bi ter se dogovoriti o primerni umestitvi zdravni{ke-ga pla~nega sistema v sistem v javnem sektorju.

Predsednik sindikata Fides g. Konrad Ku{trin, dr. med., je po-novno opozoril na trenutne razmere v zdravstvu ter navedel dejs-tvo, da zdravnikov v Sloveniji primanjkuje, da so preobremenjeniter v tej povezavi izpostavil, po mnenju sindikata, neustrezno uredi-tev problematike delovnih ur in deùrstev v predpisih o zdravni{kislu`bi. Izpostavil je nedopustnost vme{avanja politike v strokovnovodenje javnih zdravstvenih zavodov in kot tak omenil primer [em-petrske bolni{nice. Strokovnega komentarja v zvezi z zdravstvenoreformo se je predsednik sindikata Fides g. Konrad Ku{trin, dr. med.,iz enakega razloga kot ga je è navedel predsednik Zdravni{ke zbor-nice mag. Marko Bitenc, dr. med., vzdràl. Meni pa, da je glede natrenutne okoli{~ine v zdravstvu ter ~asovno danost in glede na do-sedanje sodelovanje z Ministrstvom za zdravje, dvom v uspeh zdravs-tvene reforme upravi~en. V zvezi z zadnjimi dogodki v okviru poga-janj glede nadomestitve eskalacije pla~ v avgustu 2003, dogovorjenes kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, z dodatnim ko-

lektivnim pokojninskim zavarovanjem, je g. Konrad Ku{trin, dr.med., v prvi vrsti pojasnil svoje stali{~e do samih pogajanj, ki se na-na{ajo na uvedbo pla~nega sistema v javnem sektorju (KPJS, meto-dologija, orientacijska delovna mesta) ter v zvezi s tem izrazil tudisvoje videnje situacije glede mo`nosti uspeha ponudbe dodatnegakolektivnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene v zdravstvu.

V nadaljevanju razprave je minister za zdravje dr. Du{an Keber pov-zel svoje videnje situacije ter med drugim izpostavil, da trenutne raz-mere v zdravstvu niso najbolj zadovoljive, se pa objektivno gledano neslab{ajo, pri ~emer se je v tem zadnjem obdobju pove~ala tudi u~inko-vitost. Izpostavil je, da so za izbolj{anje pogojev dela pomembne dodat-ne investicije, ki se bodo v bodo~e realno pove~ale. S sogovornikoma seje strinjal, da je oprema v bolni{nicah zastarela ter da bi po sedanji oceniv ta namen za posodobitev, bilo potrebno nameniti cca 60 mrd SIT.Minister dr. Du{an Keber je pojasnil, da so dolo~eni projekti ̀ e bili us-pe{no izpeljani, nekateri od teh so {e v teku, pri vseh je Ministrstvo zazdravje vedno iskalo sodelovanje in dialog z zdravniki. Tudi glede vpra-{anja re{itve problema pomanjkanja zdravnikov bo potrebno najti skup-ne re{itve. O zdravstveni reformi je minister za zdravje dr. Du{an Keberpovzel, da bo pripravljeni osnutek odprt za javno razpravo, katera najbi se odvijala nekje do sredine meseca septembra 2003. V tem ~asu siMinistrstvo za zdravje èli odprtega strokovnega dialoga s sindikatomFides, Zbornico in tudi z drugimi akterji, ki lahko doprinesejo k ~imkakovostnej{i pripravi predlog zdravstvene reforme.

V nadaljevanju so si sogovorniki izmenjali nekatera mnenja inpoglede o trenutnem stanju v zdravstvu, tudi v povezavi s pomanj-kanjem zdravnikov v Sloveniji. Dotaknili so se problematike korup-cije v zdravstvu, preu~ili mo`nosti sodelovanja pri nadaljnjih fazahpriprave zdravstvene reforme ter na kratko spregovorili tudi o uvedbipla~nega sistema v javnem sektorju in trenutnih pogajanjih o nado-mestitvi eskalacije pla~ predvidene za mesec avgust 2003 z uvedbododatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja.

V zaklju~ku je predsednik vlade povzel ugotovitev, da gre v nave-denih primerih za izredno zahtevne teme ter pomembne projekte,glede katerih ima vlada velik interes {e nadalje voditi intenziven dia-log ter krepiti izmenjavo strokovnih mnenj. Po njegovih besedah jeizjemno pozornost na podro~ju zdravstva {e posebej potrebno na-meniti zdravstveni reformi, pla~nemu sistemu in vpra{anju uredi-tve zdravni{ke slu`be.

IV.V kontekstu navedenega razgovora in izmenjave mnenj je pred-

sednik vlade vsem prisotnim predlagal, da se ponovno sestanejo vroku meseca dni (v juliju 2003) z namenom, da ponovno izmenjajomnenja ter preu~ijo nastalo situacijo. Predstavnika sindikata Fidesin Zdravni{ke zbornice Slovenije ter ministra za zdravje je pozval,da se pred ponovnim skupnim sestankom {e enkrat sestanejo samiter na strokovni ravni preu~ijo mo`nosti nadaljnjega sodelovanja inre{evanja trenutnih problemov. �

Zapisala: Boèna For{tnari~


50

AKTUALNO

Sestanek UEMO-aMateja Bulc

Redno pomladno sre~anje predstavnikov zdravnikov splo{nein druìnske medicine Evrope je potekalo od 28. do 31. maja2003 v Stockholmu. Kot po navadi ga je otvorila predsednica,

dr. Christina Fabian ([vedska) in s pozdravom ter predstavitvijo mi-nistra za zdravstvo [vedske, gospoda Larsa Engquista, ki nas je po-~astil z obiskom (kar menda naredi zelo redko!).

Po ministrovem govoru, v katerem je poudaril pomen splo{nemedicine za narodovo zdravje in dràvno zdravstveno blagajno, jesledila predstavitev projekta “The European Men’s Health Forumand The First Report on Men’s Health in Europe”. Gospod Eric Sa-voye in dr. Alan White sta predstavila ta projekt, ki se je pri~el s kon-gresom lani na Dunaju in se nadaljuje z omenjenim poro~ilom. Pro-jekt se financira izklju~no s pomo~jo farmacevtske industrije, vsajzaenkrat, a je vseeno zelo zanimiv.

Dr. Klas Winell, Finska, EFMA, je predstavil projekt “GeneralPractitioners Combating the Tobacco Epidemic”, ki poteka pod okri-ljem Svetovne zdravstvene organizacije.

Sledilo je delo v delovnih skupinah, najprej tri: kakovost, stalnostrokovno izobraèvanje in medicinska informatika, nato pa {e tri:preventiva, enake mo`nosti in specializacija.

Sodelovala sem v skupini za kakovost, katere vodja sem, in v sku-pini za specializacije, kjer so me zadolìli za vodenje podskupine:vsebina specializacije iz SM/DM.

Delovna skupina za kakovost je na prej{nji seji UEMO-a sprejelasvoj dokument (UEMO Statement on Quality Issue in GP/FM), zatosem predlagala, da skupino razpustimo in se sestanemo le po potre-bi, kot stalno telo UEMO-a. Idejo smo sprejeli, pred razpustitvijobomo vsem delegacijam poslali vpra{alnik, v katerem spra{ujemo,ali so programi kakovosti ustrezni, ~e se sploh izvajajo, kdo to po~nein na kak{en na~in.

V drugi delovni skupini, kjer se pogovarjamo o specializaciji izsplo{ne medicine, sem predstavila dosedanje delo podskupine za vse-bino, kjer je (àl) spet “ista pesem”. ^lani so na~elno voljni sodelo-

vati pri delu, dejansko vse delo pade na rame vodje podskupine! Do-govorili smo se, da se UEMO o tej temi poveè z Evropsko akademi-jo u~iteljev v splo{ni medicini (EURACT) in pripravita dokumentskupno.

Tako smo sklenili prvi delovni dan zasedanja in se odpravili navo`njo s parnikom (prav zares!) po stockholmskem arhipelagu, kiga sestavljajo stotine otokov in oto~kov. Bilo je prekrasno, posebejv soju skandinavske poletne no~i!

Naslednji dan so se ob 8. uri sestali vodje delegacij in se pripravilina plenarno zasedanje. Le-to se je pri~elo ob 9. uri, s potrditvijo za-pisnika firen{kega sestanka, s predsedni~inim poro~ilom in nato sfinan~nimi problemi. Kot ve~ina evropskih zdravni{kih zdruènj setudi UEMO sre~uje z resnimi finan~nimi problemi, ki utegnejo za-treti plodno politi~no delovanje evropskih zdravnikov splo{ne me-dicine. Po triurni razpravi (pri denarju se o~itno tudi v Evropi vseza~ne in kon~a!) smo z izidom 15 (za) : 3 (proti) : 0 (vzdràni) izgla-sovali pametno odlo~itev, da ne bomo imeli ve~ simultanega preva-janja v pet jezikov, ampak le angle{~ino aktivno, {pansko, portugal-sko, italijansko, nem{ko in francosko pa pasivno.

Sledila je razprava o problemih evropske splo{ne/druìnske me-dicine, predvsem o novih oblikah lobiranja v Evropskem parlamen-tu, v Bruslju, kjer se predstavljamo pod enim “de`nikom” speciali-sti, druìnski zdravniki, mladi zdravniki, zdravniki zaposleni v bol-nicah, itd. Razprava je razkrila pogosto razli~na stali{~a posameznihdelegacij, ki pa jih je predsedstvo spretno prevedlo na skupni ime-novalec, in sicer kot interes splo{ne medicine v bodo~i Evropi in splo-{na medicina kot enakovredna specialnost vsem ostalim.

Po kosilu smo razpravljali {e o teko~ih problemih (publiciranjeUEMO-jeve edicije), sodelovanju z drugimi zdravni{kimi organiza-cijam po Evropi, izklju~itvi San Marina iz UEMO-a zaradi nepla~e-vanja ~lanarine, spremembi statuta, poro~ilu delovnih skupin prej{-njega dne ter o naslednjih sre~anjih (Hrvati so predstavili Dubrov-nik) in se z èljo, da se 3. oktobra ponovno sre~amo, raz{li. �

Spletna stranZdravni{ke zbornice Slovenije

http://www.zzs-mcs.si


52

AKTUALNO

Breme bolezniJanja [e{ok

Ko predstavljamo analize zdravstvenega stanja populacije aliposlu{amo referate kolegov na kongresih in sre~anjih, se pris-pevki pogosto pri~nejo z navedbo: “V poro~ilu Globalno bre-

me bolezni (Global Burden of Disease) je ta bolezen ali po{kodbauvr{~ena...”. Prepri~ana sem, da je vsak è sli{al za omenjeno poro-~ilo, verjetno pa je veliko takih, ki ne pozna vsebine poro~ila ali pasi ne predstavlja ~isto natan~no kaj breme bolezni, o katerem pi{eporo~ilo, pravzaprav je.

Sprejemanje odlo~itev v zdravstvu zahteva popolno informacijoo problemu, ki se ga posku{a re{iti. V povezavi s ciljem izbolj{anjazdravstvenega stanja populacije, to pomeni oceno obstoje~ih podat-kov in uporabo najbolj{ih metod za merjenje bremena bolezni, po{-kodb in dejavnikov tveganja kot mo`nih vzrokov zanje, in {e {ir{e,determinant zdravja in njihovega potencialnega bremena v prihod-nosti.

Razumsko ocenjevanje politike izbolj{av v zdravstvu zahteva {ti-ri vrste osnovnih informacij:� podrobno, iz~rpno in zanesljivo oceno epidemiolo{kega stanja

in bremena bolezni;� pregled razpolo`ljivosti in dostopnosti zdravstvenih virov;� oceno zakonske podlage in politi~nega okolja;� informacijo o oceni stro{kov in u~inkovitosti razpolo`ljivih teh-

nologij in strategij za izbolj{anje zdravstvenega stanja.Zdravstveno stanje oziroma zdravje populacije ter uspe{nost jav-

no-zdravstvenih ukrepov ocenjujemo z razli~nimi kazalniki, najpo-gosteje z umrljivostjo. Statistika o vzrokih smrti je nedvomno po-membna in koristna za spremljanje zdravstvenega stanja, vendar neponazarja najbolj adekvatno ravni zdravja populacije, ker ne upo-{teva zelo pogostih in raz{irjenih stanj, ki povzro~ajo manjzmo`-nost.To so bolezni in po{kodbe, ki se ne kon~ajo s smrtjo, imajo paza posledico manjzmo`nost, ki je lahko trajna ali za~asna.

V preteklem desetletju je bilo zato vloènega veliko ~asa in trudav razvoj zbirnih meril za ocenjevanja zdravja populacije. Ta merilanaj bi zdruèvala podatke o umrljivosti in nesmrtnih izidih bolezniin po{kodb in hkrati primerjala smrtne in nesmrtne izide bolezni.Za oceno koristi zdravstvenih posegov, ki lahko zmanj{ajo umrlji-vost in ~as preìvet z manjzmo`nostjo, je potrebno prav tak{no me-rilo.

Zbirna merila za ocenjevanje zdravja populacijeNa osnovi krivulje preìvetja lahko omenjena merila razdelimo v

dve veliki skupini: merila pri~akovanega zdravja in merila razko-rakov v zdravju (slika 1).

Merila pri~akovanega zdravja (Health expectancies):� pri~akovano trajanje ìvljenja brez manjzmo`nosti (DFLE),� pri~akovano trajanje ìvljenja prilagojeno manjzmo`nosti

(DALE).Merila razkoraka v zdravju (Health gaps):

� manjzmo`nosti prilagojena leta ìvljenja (DALY),

� leta ìvljenja preìveta v optimalnem zdravju (HLY).Pri~akovano zdravje je populacijski kazalnik, s katerim ocenjuje-

mo pri~akovan povpre~en ~as (v letih), ki naj bi ga preìvela osebav dolo~enem zdravstvenem stanju ali v ekvivalentu let popolnegazdravja. Umrljivost in obolevnost sta izraèna v enem samem skup-nem kazalniku. Je zelo primerno in privla~no merilo za dolgoro~nospremljanje trendov zdravja populacije in za primerjanje zdravja po-pulacij razli~nih dràv.

Z DALY-ji merimo razliko med dejanskim zdravjem populacijein zdravjem, ki smo si ga zastavili kot cilj. Merilo sodi v druìno me-ril pri~akovanega zdravja, ker povzema leta, za katera pri~akujemo,da naj bi jih preìveli v polnem zdravju, z ekvivalentom “polno zdrav-je”. Na sliki 1 je cilj vsake osebe, da bi ìvela v optimalnem zdravjudo vertikalne linije, ki zapira podro~je C na desni strani.

Obe merili, tako DALY kot DALE, potrebujeta za izra~un {tevil-ne izbrane socialne vrednosti, ki so odvisne tudi od vrednotenja ~a-sa, preìvetega v stanju, ki ni popolno zdravje, definicijo uveljavlje-ne oblike zdravja populacije in razli~no uteèvanje let, preìvetih vrazli~ni starosti.

Osnovni namen tovrstnih meril je kar najbolj{i, z dokazi podprtopis zdravja populacije.

Namen {tudij bremena bolezni[tudije bremena bolezni naj bi:

� lo~ile epidemiolo{ke ocene obsega zdravstvenih problemov odinteresov zagovornikov dolo~ene zdravstvene politike in inter-vencij;

� dosegle naj bi, da bi se bolezni, po{kodbe in dejavniki tveganja, ki

Vir: Estimates of DALE for 191 countries: methods and results. WHO

Slika 1: Krivulja preìvetja


53

AKTUALNO

se ne kon~ajo s smrtjo, ampak vodijo v manjzmo`nost, obravna-vali enako resno kot tiste, ki se kon~ajo s smrtjo;

� merilo, izraèno z enim samim {tevilom, naj bi se uporabilo zaoceno bremena posameznih bolezni in analizo stro{kov ter u~in-kovitosti nekega zdravstvenega programa ali ukrepa.

Manjzmo`nosti prilagojena leta ìvljenja(DALY)

Bolezni, po{kodbe in njihove posledice predstavljajo za dru`boveliko socialno in ekonomsko breme. Eden od na~inov za prikaz le-tega je ra~unanje bremena bolezni. Breme bolezni je odstopanje tre-nutnega zdravstvenega stanja od idealnega zdravstvenega stanja, kiomogo~a osebam doseganje visoke starosti brez bolezni in manjz-mo`nosti. Izraàmo ga z merilom Manjzmo`nosti prilagojena letaìvljenja (Disability adjusted life years - DALY).

DALY je zbirno merilo, ki v enem samem {tevilu zdruùje infor-macijo o {tevilu izgubljenih “zdravih” let ìvljenja zaradi prezgod-nje smrti in manjzmo`nosti (zmanj{ane telesne sposobnosti), kotposledice bolezni, po{kodb in drugih stanj.

Temelji na predpostavki, da je najbolj{i na~in merjenja bremenabolezni ra~unanje izgubljenih ~asovnih enot.

DALY-je izra~unamo tako, da se{tejemo, zaradi prezgodnjih smr-ti, izgubljena leta ìvljenja (YLL) in izgubljena “zdrava” leta ìvlje-nja (YLD). Izgubljena “zdrava” leta ìvljenja so leta, preìveta zmanjzmo`nostjo (zmanj{ano telesno sposobnostjo), ki je posledicabolezni ali po{kodbe (podro~je B v sliki 1).

DALY = YLL + YLDEn (1) DALY je eno izgubljeno leto ìvljenja v optimalnem

zdravju.

Globalno breme bolezniLeta 2001 je pri SZO iz{la publikacija Global Burden of Disease

20001. [tudija je iz~rpna ocena umrljivosti in manjzmo`nosti zaradibolezni, po{kodb in dejavnikov tveganja. Specifi~ni cilji {tudije sobili:� narediti najbolj{i moèn z dokazi podprt opis zdravja,� poiskati vzroke za izgubljeno zdravje in� napoved prihodnjih trendov zdravja.Izvedba tako obse`ne in zahtevne naloge je temeljila na:� razvoju notranje konsistentnih ocen;� umrljivosti za 135 vzrokov smrti, dizagregacija po starosti in spolu,

na svet in najve~je geografske regije;� incidence, prevalence, trajanja, smrtnosti za ve~ kot 500 posle-

dic;� opisu in ovrednotenju zdravstvenih stanj, povezanih s posledi-

cami bolezni in po{kodb;� ovrednotenju bremena prezgodnjih smrti in manjzmo`nosti po

starosti, spolu in regijah za 135 vzrokov;� analizi prispevka telesnih, vedenjskih in socialnih dejavnikov tve-

ganja po starosti, spolu in regiji ter razvoju alternativnih scena-rijev projekcije umrljivosti in nesmrtnih izidov v naslednjih dvaj-setih letih, dizagregiranih po vzroku, starosti, spolu in regiji.Za geografsko dizagregacijo globalnega bremena bolezni je {est

SZO regij sveta razdeljenih na 14 podregij. Razdelitev temelji na umr-

ljivosti otrok, mlaj{ih od 5 let in odraslih (15-59 let). Bolezni in po{-kodbe so razdeljene v tri skupine. V prvi skupini so infekcijske bo-lezni; stanja, ki izvirajo v perinatalnem obdobju; stanja povezana znose~nostjo, porodom in poporodnim obdobjem ter endokrine bo-lezni, povezane s presnovo hrane, nedohranjenost in druga pomanj-kanja v prehrani. V drugi skupini so nenalezljive bolezni, v tretji sku-pini po{kodbe.

Smrti in posamezna zdravstvena stanja so kategori~no pripisanaenemu osnovnemu vzroku, upo{tevajo~ pravila in dogovore Med-narodne klasifikacije bolezni. Slovenija je razvr{~ena v podregijoEURO A, skupaj z Andoro, Avstrijo, Belgijo, Hrva{ko, ê{ko, Dan-sko, Finsko, Nem~ijo, Gr~ijo, Islandijo, Izraelom, Italijo, Luksem-burgom, Malto, Monakom, Nizozemsko, Norve{ko, Portugalsko,San Marinom, [panijo, [vedsko, [vico in Zdruènim kraljestvom.

Vzroki z najve~jim deleèm DALY-jevV svetu kot celoti so med prvimi trinajstimi vzroki za DALY-je

bolezni iz prve skupine, ki predstavljajo 34% vseh DALY-jev. V raz-vitih dràvah, kjer ìvi {tiri petine populacije, so nenalezljive bolez-ni, kot depresija in bolezni srca, vodilni vzroki DALY-jev. V Evropi,kot celoti, so du{evne in vedenjske motnje vzrok za 18% vseh DALY-jev, v podregiji EVRO A, kjer je tudi Slovenija, pa so te motnje vzrokza 13% DALY-jev. Vodilni strokovnjaki za du{evno zdravje è dol-go opozarjajo na problem teh bolezni, vendar ne uspejo vzbuditidovolj pozornosti, da bi se, odgovorni za oblikovanje zdravstvenepolitike, dovolj zavedli tega problema. To so stanja, ki bolj kot prez-godnjo smrt, povzro~ajo manjzmo`nost, ki je, ~e ni ustrezno zdrav-ljena, veliko ekonomsko breme za dru`bo. Pomembno visoko me-sto zasedajo du{evne in vedenjske motnje zaradi uìvanja alkohola.Glede na dejstvo, da so le del vseh bolezni, ki jih neposredno pripi-sujemo alkoholu, bi, ~e bi izra~unali DALY-je za vse, alkoholu ne-posredno pripisane vzroke, bil alkohol, kot dejavnik tveganja, raz-vr{~en bli`je vrhu razpredelnice. Tudi te bolezni zahtevajo dolgo-trajno zdravljenje in so poleg ekonomskega tudi socialno breme zadru`bo.(Glej preglednica 1)

Leta preìveta z manjzmo`nostjo (YLD)Ocena manjzmo`nosti in izgube zdravih let ìvljenja je bolezen-

sko specifi~na in povezana z iz~rpnim in natan~nim seznamomzdravstvenih stanj. [tevilo YLD za posamezne bolezni ali po{kodbese izra~una tako, da se oceni {tevilo novih primerov (incidenco) vopazovanem obdobju. Za vsak nov primer se {tevilo izgubljenih letìvljenja v optimalnem zdravju izra~una tako, da se povpre~no tra-janje stanja (do ozdravitve, remisije ali smrti), pomnoì z ute`jo re-snosti stanja, ki izmeri ekvivalentno izgubo let ìvljenja v optimal-nem zdravju, kot posledico ìvljenja z boleznijo.

[estnajst vodilnih vzrokov YLD predstavlja 66% vseh YLD (pre-glednica 2). Med le-temi predstavljajo bolezni iz poglavja du{evnein vedenjske motnje (MKB-10) 72,4% YLD in 47,8% vseh YLD. Du-{evne in vedenjske motnje zaradi uìvanja alkohola in uìvanja ne-dovoljenih drog; padci, prometne nezgode, nenamerne po{kodbe,sodijo v skupino prepre~ujo~ih vzrokov, zato je ta informacija po-membna za na~rtovanje preventivnih javno-zdravstvenih ukrepov.

�


54

AKTUALNO

Izgubljena leta ìvljenja (YLL)Izra~un izgubljenih let ìvljenja temelji na pri~akovanem traja-

nju ìvljenja ob rojstvu. Na prvih dveh mestih zato povsem razum-ljivo najdemo ishemi~no bolezen srca in cerebrovaskularne bolezni(preglednica 3), ki so na prvih dveh mestih tudi po {tevilu smrti.Starost je dejavnik tveganja za te vzroke. Na ~etrtem in petem mestuso prometne nezgode in samomori. Dejstvo, da so po {tevilu smrtina sedemnajstem oziroma trinajstem mestu pove, da zaradi teh vzro-kov umirajo osebe veliko mlaj{e kot zaradi IBS in CVB. Prezgodnjesmrti, predvsem prepre~ujo~e, med katere prometne nezgode ned-vomno sodijo, so veliko ekonomsko breme za dru`bo, ker umiradelovno aktivna populacija v najbolj produktivnem obdobju ìvlje-nja. (Glej preglednico 3)

Projekcija globalnega bremena bolezni vprihodnosti

Pri~akuje se, da bodo v razvitih dràvah do leta 2020 nenalezljivebolezni vzrok za sedem od desetih vzrokov smrti. Danes jih je manjkot polovica. Tudi po{kodbe, tako nenamerne kot namerne, posta-jajo vse pomembnej{i vzrok DALY-jev. Do leta 2020 bodo verjetnotako pomembne kot infekcijske bolezni. Tak{ne spremembe se pri-~akujejo zaradi hitrega staranja populacije razvitega dela sveta. Z upa-danjem {tevila rojstev nara{~a dele` starej{ih in najpogostej{i prob-lemi v populaciji niso ve~ povezani z otroki, temve~ s populacijostarej{ih. (Glej graf)

VrstniSvet % EVROPA % EVROPA %

red

1 Nekatera stanja, ki izvirajo v 6,7 Unipolarna depresivna motnja 7,7 Ishemi~na bolezen srca 8,9perinatalnem obdobju

2 Infekcije spodnjih dihal 6,2 Ishemi~na bolezen srca 7,3 Alzheimerjeva bolezen 7,4in druge demence

3 HIV/AIDS 6,0 Alzehimerjeva bolezen 5,9 Cerebrovaskularne bolezni 5,7in druge demence

4 Unipolarna depresivna motnja 4,5 Cerebrovaskularne bolezni 4,9 Izguba sluha pri odraslih 3,95 ^revesne infekcijske bolezni 4,3 Du{evne in vedenjske motnje 4,0 Unipolarne depresivne motnje 3,7

zaradi uìvanja alkohola6 Ishemi~na bolezen srca 4,0 Druge kardiovaskularne bolezni 3,9 Rak traheje, bronhijev in plju~ 3,67 Otro{ke bolezni 3,3 Starostna izguba sluha 3,5 KOPB 3,68 Druge nenamerne po{kodbe 3,1 KOPB 3,3 Osteoartritis 3,29 Cerebrovaskularne bolezni 3,1 Rak traheje, bronhijev in plju~ 3,1 Prometne nezgode 2,4

10 Malarija 2,9 Osteoartritis 2,8 Rak danke in debelega ~revesa 2,211 Prometne nezgode 2,6 Druge bolezni prebavil 2,6 Diabetes 2,212 Tuberkuloza 2,5 Druge maligne neoplazme 2,4 Du{evne in vedenjske motnje 2,1

zaradi uìvanja alkohola13 Nose~nost, porod, 2,1 Prometne nezgode 2,4 Rak dojke 2,1

poporodno obdobje

Vir: The Global Burden of Disease 2000 projects: aims, methods and data sources. WHO

Preglednica 1: Vodilni vzroki manjzmo`nosti prilagojenih let ìvljenja (DALY), svet, Evropa in EVRO A dràve, 2000

Disability Adjusted Life Years (DALY), leto 2000

Preglednica 2: Vodilni vzroki YLD po posameznih umrlji-vostnih stratumih, Evropa, 2000

A: zelo nizka umrljivost otrok, nizka umrljivost odraslih (EVRO A)B: nizka umrljivost otrok, nizka umrljivost odraslihC: nizka umrljivost otrok, visoka umrljivost odraslihVir: The Global Burden of Disease 2000 projects: aims, methods and data sources. WHO


55

AKTUALNO

Nacionalno breme bolezni (NBB)[tudije nacionalnega bremena bolezni morajo z razpolo`ljivimi

podatki vsestransko in razumljivo prikazati zdravstveno stanje po-pulacije in opravi~iti pomembnost ocene bremena bolezni, prika-zanega z uporabo zbirnih meril, ki upo{tevajo vpliv bolezni, po{-kodb in pomembnih dejavnikov tveganja, ki lahko privedejo do smrtiali do druga~nega razpleta bolezni.

Rezultati {tudije naj bi bili osnova za planiranje (prednostnizdravstveni ukrepi) in evalvacijo (delovanje zdravstvenega sistema).Vrsto potrebnih podatkov se dolo~a glede na potrebe (cilji in vrsta{tudije).

Mo`ni specifi~ni cilji so:1. Izvedba vsestranske ocene bremena bolezni, po{kodb in pomem-

bnih dejavnikov tveganja za populacijo, z namenom, da bi:a) postavili osnovo za ocenjevanje izbolj{anja zdravstvenega stanja

populacije in delovanja sistema zdravstvenega varstva;b) pripravili iz~rpne podatke o zdravstvenih potrebah, v podporo

bolj racionalnemu razporejanju virov in za poudarek razlik vzdravstvenem stanju prebivalcev razli~nih regij oziroma dolo~e-nih skupin.

2. Izvedba {tudij stro{kov in u~inkovitosti, s posebnim poudarkomna tistih, ki so na osnovi analize BB dolo~ene kot prednostne, znamenom, da bi:

a) razvili alternativne programe zdravstvenega varstva, s kateriminaj bi pomembno zmanj{ali breme bolezni z `e obstoje~imi viri;

b) pripravili objektivne kriterije za izbolj{anje u~inkovitosti in zmog-ljivosti zdravstvenega sistema;

c) odgovornim za na~rtovanje politike zdravstvenega varstva pri-pravili jasne predloge ter vklju~itev le-teh v program zdravstve-nega varstva.

3. Vzpostavitev tehni~nih in institucionalnih kapacitet/pogojev zaizvedbo {tudij NBB in {tudij stro{kov in u~inkovitosti.Ko postavljamo cilje, ki naj bi jih dosegli z izvedbo {tudije NBB,je zelo pomembno, da ne pozabimo, da prednostni ukrepi niso lepreprosta funkcija bremena bolezni, ampak so odvisni tudi odu~inkovitosti intervencije glede na vlo`ena sredstva (cost-effec-tiveness) in sposobnosti sistema, da storitve zagotovi in izvede.

Literatura:

1. Global Burden of Disease 2000: Version 2 methods and results. World Health

Organization October 2002.

2. Estimates of DALE for 191 countries: methods and results. World Health Organization.

June 2000.

Graf

Vir: The Global Burden of Disease, 1996

Preglednica 3: Vodilni vzroki YLL, Evropa, 2000

A: zelo nizka umrljivost otrok, nizka umrljivost odraslih (EVRO A)B: nizka umrljivost otrok, nizka umrljivost odraslihC: nizka umrljivost otrok, visoka umrljivost odraslihVir: The Global Burden of Disease 2000 projects: aims, methods and data sources. WHO


58

FORUM

Koliko je vreden zdravnik ali kdo kraljv deèli je tej?

Davorin Daj~man

Ob predlaganih spremembah zdravstvenega sistema ter na~i-nu financiranja zdravljenja bolnikov, se postavlja vpra{anjeo vrednosti zdravnika. Vsaj tri vrednosti se jasno ponujajo:

moralna, strokovna in stro{kovna. Vrednost zdravnika ne zajema lecene njegovega dela, ampak je odvisna tudi od strokovne kakovostistoritve (~as, pripomo~ki, znanje) in odnosa do bolnika. Prepri~a-nje o rasti {tevila zdravstvenih storitev kot klju~nem dejavniku do-brega zdravstva, osebno zavra~am, vendar v javnosti in medijih po-leg zmanj{evanja stro{kov velja za merilo uspe{nosti zdravstva. Vred-notenje zdravnika je medicinski, psiholo{ki, sociolo{ki in ekonom-ski postopek, zbiranje podatkov pa lahko podvrèno subjektivnimvplivom analitika. Zdravnikovo vrednost za la`je razmi{ljanje lahkoopi{emo v preprosti ena~bi:

zdravnikova vrednost =kakovost opravljene storitve

cena storitve

alizdravnikova vrednost =

(strokovnost storitve + eti~nost storitve)cena storitve

êtudi je razmerje, ki dolo~a vrednost zdravnika v tej ena~bi zelopreprosto, poglejmo njegove osnovne lastnosti. Najve~ je vredenzdravnik, ki zdravi sodobno, upo{teva eti~na na~ela in pri tem po-rabi ~im manj denarja. V sistemu javnega zdravstva je tak model prib-li`nega vrednotenja zdravnikovega dela doma~ v {tevilnih dràvah,vendar pa iz njega izhaja precej{nja stiska zdravnika. Zanesljivo seboste strinjali, da je najla`je “biti dober kot kruh”, za ve~anje kako-vosti pa potrebujemo znanje, dobro organiziranost in sodobne, dragepripomo~ke. V dru`bah s hitro demokratizacijo in modernizacijoìvljenja, kakor velja za Slovenijo, prihaja do nara{~anja zahtev dr-àvljanov. Tako nara{~ajo tudi pri~akovanja bolnika, ki na kratkopovedano, pri~akuje prav tisto, kar opredeljuje na{e vrednostno raz-merje, to je, dobrega zdravnika, ozdravitev in prijaznost za majhendenar. V re{evanje stiske slovenskega zdravnika sta se vklju~ila dvaklju~na moà (kralja) zdravstvenega sistema. V mislih imam “poli-ti~nega voditelja” zdravstvenega sistema - ministra Kebra in novega“generalnega pla~nika” na{ih storitev - generalnega direktorja ZZZSg. Miklav~i~a. Obra~ata se na nas skoraj ali popolnoma osebno (mi-nister Keber v uvodniku februarske {tevilke Zdravni{kega vestnikaz zdravstveno reformo 2003 in regijskimi posveti z zdravniki ter gos-pod Miklav~i~ z osebnim pismom), kar je privla~na in spo{tljiva no-vost. Tako se porajajo nova spoznanja vredna javnega razmi{ljanja.

Generalni direktor Borut Miklav~i~ (ZZZS) verjame v notranjerezerve. Povsem pravilna ekonomska politika s posledi~nimi “nere-striktivnimi” predlogi za zdravnike. Na{a zapravljivost se odraà napodro~ju izdatkov za zdravila, medicinsko-tehni~ne opreme, nepo-trebnih prevozov bolnikov in odsotnosti z dela zaradi bolezni. Neiz-be`no je, da so zdravila in medicinski pripomo~ki klju~no sredstvo

izvajanja na{ih storitev in predstavljajo poleg na{ih nasvetov, ukre-pe, s katerimi zdravimo ali vsaj izbolj{ujemo kakovost ìvljenja bol-nika. Ne zavra~am kontrole nad stro{ki zdravljenja, vendar poudar-jam, da nisem delavec ZZZS in oboleli ~lovek zame ni zavarovanec,pa~ pa bolnik, s katerim naveèm kompleksen ìvljenjski odnos, kini samo poslovne narave. Prav zaradi tega se pri svojem delu ne mo-rem izena~iti z zavarovalni{kim agentom, ki logi~no posku{a na pod-lagi zavarovalne police o{kodovancu izpla~ati minimalno od{kod-nino (beri zdravljenje) za nastalo {kodo (beri bolezen). Z rastjo zah-tev in sodobnimi pogledi na zdravo ̀ ivljenje je rast stro{kov za zdravs-tvo logi~na posledica. Zaradi tega bi se verjetno moral gospod Mi-klav~i~ obrniti tudi na svoje zavarovance in jim jasno pojasniti, danjegova zavarovalnica ne bo mogla kriti zdravljenja njihovih nara{-~ajo~ih zahtev z obstoje~im na~inom pla~evanja zavarovalni{kih pre-mij in jih prepri~ati k razumnej{emu tro{enju ali nakazati potrebopo reformi zavarovanja. V sklopu racionalizacije izvajanja zdravs-tvenih storitev smo zdravniki prejeli prvo {tevilko glasila Recept (iz-daja ZZZS), v katerem so nazorno prikazane cene in razvrstitev zdra-vil, {e posebej priporo~eno pa je branje rubrike o medsebojno pri-merljivih zdravilih in njihovih cenah, kjer so s poudarjenim tiskomnakazane najcenej{e mo`nosti. O mehanizmih nastajanja cen ne mo-rem razpravljati, prepri~an pa sem, da zdravnik ni usposobljen zare{evanje neurejenih cenovnih razmer na trì{~u zdravil. ê bomodosledno predpisovali najcenej{e preparate in bo tak na~in prisililostale proizvajalce k zmanj{evanju cen, bo to velik uspeh, vendardopu{~am mo`nost, da bodo cenej{i proizvajalci prisiljeni svojo,morda celo namerno zniàno ceno, ponovno usklajevati. [tevilo no-vih preiskav in specialisti~nih pregledov se mnoì, pogosto nepo-trebno in potratno. Vendar imamo ob poklicnih in moralnih dol`-nostih ter porajajo~em ~asu “odvetni{ke resnice”, zdravniki malomanevrskega prostora, da bi uspe{no prepri~ali bolnika o zmotno-sti njegove obolelosti. Za strokovno dokazovanje nepotrebnosti do-datnega zdravljenja bolniki vse bolj pogosto sami zahtevajo nadalje-vanje postopka. Prelaganje var~evanja zgolj na zdravnika v tem tri-kotniku odnosov lahko zmanj{a izdatke, obstaja pa nevarnost, da sibo tak “prikraj{ani” bolnik poiskal vzporedno mnenje pri drugemzdravniku, s ~emer bo pri{lo do nekontrolirane rasti dodatnih stro{-kov. ê bo to doseèno v samopla~ni{ki obliki, bo namen verjetnodoseèn, sistem pa bo spontano postal tr`no naravnan. Kdor je ne-jeveren ali èli bolj{o storitev, naj pla~a sam. To mo`nost omogo~a-jo tudi porajajo~i svobodni specialisti, vendar menim, da ve~inazdravnikov ne zmore delati {e ve~, ne da bi ogrozila svoje socialno inbiolo{ko ìvljenje, ~etudi za “dragocene zlatnike”.

Minister je svojo “kampanjo” med zdravniki za~el nekoliko prej.Odlo~il se je za nagovor vsem ~lanom zdravni{kega dru{tva v uvod-niku dru{tvenega glasila in so~asno pri~el s potovanji v razli~ne re-gijske zavode. Moderen in skoraj predvolilni pristop. Vsekakor je


59

FORUM

pohvalno, da si je vzel ~as in potoval po Sloveniji, ~etudi so bila sre-~anja z njim bolj monodrame. Minister è v prvem delu uvodnikaizpostavi podrejeno vlogo izvajalcev (zdravnikov) zdravstvenih sto-ritev v sistemu, skrbi za zdravje dràvljanov, katerih interes je pri-maren. Gre za jasno dejstvo, ki ga verjetno slovenskemu zdravnikuni potrebno posebej pojasnjevati, zanesljivo nas minister è uvodo-ma ̀ eli strezniti in pomiriti, {e posebej ob znanem prizadevanju sin-dikata Fides za izbolj{anje pravic zdravnika (tudi pla~e). Nepotreb-no! Minister predlaga ponovno uvrstitev vseh za zdravje koristnihpravic v obvezno zavarovanje z ukinitvijo prostovoljnega zavarova-nja in ponovno delno uvajanje dopla~il za nekatere storitve, usmer-jene predvsem premo`nej{im, kar bo po njegovem ugodno vplivalotudi na ~akalne dobe. Mo`nost skraj{evanja ~akalnih dob z dodat-nim pla~evanjem posameznikov, ne da bi pri tem podalj{ali ~akanjeostalih, pri enaki zmogljivosti zdravstvenega sistema, bo moral mi-nister v prihajajo~i razpravi bolj transparentno predstaviti. Nedvom-no se strinjam z njim, da za pove~anje financiranja ne potrebujemododatnih reform, ampak dodatne vire, saj v obratnem primeru pri-haja do kratenja pravic kar spontano - zaradi pomanjkanja denarjaseveda. Drì, pere~i problemi zdravstva so posledica finan~ne pod-hranjenosti. Potrebujemo torej sredstva in kader - kaj pa reforma!?Reformatorstvo v zdravstvu spominja na {olstvo - nova politi~nagarnitura, nova reforma! Ob dejstvu o obstoje~ih dodatnih mo`nihvirih financiranja, ministrova dejavnost spominja na politi~no po-tezo z ̀ eljo po podràvljenju zdravstvenega denarja. ̂ e bo tak na~inugodnej{i, ne vem, mo`nost kratkoro~nega razporejanja v druge re-sorje pa {e ve~ja. Zavedati se mora, da je moderna ekonomska dru`-ba, dru`ba posameznikov, zato se prebivalstvo po~asi umika dràv-ljanu. Nacionalni program zdravstvenega varstva, z namenom pri-dobivanja znanj in izku{enj za zdravo ìvljenje, mora sloneti na po-samezniku, ki bo v zdravstvenem sistemu prepoznal preventivnegain kurativnega partnerja, kajti le tako bo znal kriti~no iskati pomo~in s tem smotrno prazniti zdravstveno blagajno. Seveda je ministrs-tvo, kot najvi{ja dràvna struktura, dol`no neposredno razloìti dr-àvljanom njihove zmo`nosti v sodobnem zdravstvenem sistemu inne “v ogenj poslati zdravnikov, da s krutim kratenjem pravic bolni-ku nazorno pokaèjo zmo`nosti zdravstva.

Iz besed obeh je jasno, da so problemi zdravstvenega sistema boljali manj skr~eni na primanjkovanje denarja. Ne glede na njun skup-ni imenovalec, ostajata v javnosti na svojih bregovih, kar nazornodokazuje politi~nost odlo~anja oziroma boj za pravico upravljanjaz veliko koli~ino zdravstvenega denarja med dràvo in obstoje~ozdravstveno zavarovalnico. Njun skupni nastop, v katerem bi mini-ster “prosvetlil” dràvljane, generalni direktor pa zavarovance, biob sodelovanju stanovske organizacije zanesljivo pripomogel k pre-porodu odnosa bolnikov do zdravstva, tako pa bomo ostali spet samiv novem na~inu in z novimi nezadovoljneì. Odlo~itve bodo spre-jete dale~ od zdravnikov, ~etudi se oba iskreno obra~ata na nas. Dr-àvne strukture s pravico odlo~anja so sestavljene prete`no iz poli-ti~no opredeljenih poslancev, stiki s stanovskimi organizacijami po-tekajo po~asi in sporadi~no. Pri~akujemo lahko, da bodo sprejeteodlo~itve vplivale na zdravnikovo vrednost, kako, bo pokazal ~as.ê ob tej priliki ne izpostavimo pomena izobraèvanja zdravnika(tudi to je del zdravstvenega sistema), pa~ pa organizacijo zdravs-tvene slu`be, kot pogoj za strokovnost in eti~nost zdravljenja, cenostoritve pa kot zmo`nost zdravstvene zavarovalnice po kritju stro{-kov, lahko vrednostno razmerje izrazimo tudi takole:

Sprememba=

uspeh reforme ministra Kebravrednosti zdravnika stro{ki gospoda Miklav~i~a.

Vrednost zdravnika bo narasla ob uspehu reforme ministra Ke-bra ali zmanj{anju stro{kov gospoda Miklav~i~a. Kak{na bo spre-memba je te`ko predvideti, vendar trenutne razmere med nosilcivrednostnega razmerja ne napovedujejo skoraj{njega napredka. Nanobeno lastnost v razmerju zdravniki nimamo neposrednega vpli-va, kon~ne odlo~itve pa pomembno vplivajo na na{e delo. Kot no-silci dejavnosti se sre~ujemo s posledicami opisanega “politi~no-eko-nomskega” razmerja in v vsakdanji praksi predstavljamo neposred-ni stik med reformatorji in bolniki. Znajdemo se v neljubi situaciji,ko moramo svoja “nerestriktivna” dejanja pred o~mi bolnika opra-vi~evati z nujnimi “stabilizacijskimi” ukrepi v zdravstvu. Zaradi tegamenim, da je vloga stanovskih organizacij pri odlo~itvah o posebnihrazmerjih v dru`bi premajhna, zdi pa se, da ne zaradi pomanjkanjana{ega interesa, temve~ malo{tevilnih vabil k sodelovanju. Upam,da nam bosta Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zava-rovanje prisko~ila na pomo~ pri realizaciji sprememb in svoje pro-gramske poglede strpno in dru`no predstavila dràvljanom, sicerjih bo dràvotvorni politi~ni aparat oblikoval po svoje, konsenz pabo izklju~no politi~ni. Vrednotenje zdravnika kot javnega delavca jepreve~ politi~ne narave, zato si moramo prizadevati za proces raz-vijanja smernic reforme zdravstvenega sistema na nivoju celotnedru`be. Z nazorno predstavitvijo dejavnikov, ki vplivajo na zdrav-nikovo vrednost, pa bodo bolniki (morda tudi nekateri mediji) ver-jetno hitreje spoznali pravi naslov za njihovo nezadovoljstvo. Sedajnas v ̀ elji po podpori preganjata ̀ e kralja, kasneje bodo spet nadzo-ri, zmeraj pa bolniki, morda celo z odvetniki. Zdravniki vendar ni-smo ma~ke! �

Dodatno branje:

1. Herman S. Forum: Zdravstvena reforma, bolniki in mi. Isis 2003; 12 (6): 42-43.

2. Keber D. Utrjevanje vrednot in vzpodbujanje sprememb: zdravstvena reforma 2003. Zdrav

Vestn 2003; 72: 57-8.

3. The American gastroenterological association plenary session features new format, includes

panel on future health-care delivery. Digestive diseases week daily news 2003; monday: 8.

4. Vlada republike Slovenije. Ministrstvo za zdravje. http://www.gov.si/vrs/slo/minstrstva/

ministrstvo-za-zdravje.html

5. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prednostne aktivnosti Zavoda za Zdravstve-

no zavarovanje Slovenije v letu 2003. http://www.zzzs.si/zzzs/INTERNET/urejanj1.nsf.

6. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pismo generalnega direktorja zdravniku. Ljub-

ljana, 6. junij 2003.

7. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Bilten o zdravilih iz obveznega zdravstvenega

zavarovanja. Recept 2003; 1: 1-24.


60

ZANIMIVO

Veliki dan Frana Viljema Lipi~aiz Ljubljane

Mario Kocijan~i~

Dne 29. maja 2003 je bil in bo ostal veliki dan Medicinske fa-kultete, Znanstvenega dru{tva za zgodovino zdravstvene kul-ture Slovenije, Klini~nega centra in mesta Ljubljana. V pol-

ni predavalnici Klini~nega centra v Ljubljani je potekal znanstvenisimpozij 5. Pintarjevi dnevi v po~astitev ljubljanskega zdravnika, prof.dr. Frana Viljema Lipi~a (1799-1845) in njegovega najpomembnej-{ega dela Topografija c.-kr. deèlnega glavnega mesta Ljubljane(1834). Do tukaj deluje vsa zadeva standardno. Toda ne … To je bilzares velik dan!

Novinarska konferenca s predstavitvijo faksimila in prevoda Li-pi~eve Topografije je dobro obiskana potekala v sejni sobi Klini~ne-ga centra. Knjigo je predstavila v svojem zna~ilnem, vedrem in so-~asno zelo strokovnem nagovoru iniciatorka in urednica prevodadoc. dr. Zvonka Zupani~ Slavec. Zahtevno enoinpolletno prevaja-nje, raziskovanje, {tevilne konzultacije in posvetovanja je prisotnimrazloìla skromna prevajalka velikega teksta, Marjeta Oblak, z èljo,da bi ta prevod med bralci {iril tudi Lipi~ev ustvarjalni nemir. Zazalo`nika se je predsednik Znanstvenega dru{tva za zgodovinozdravstvene kulture Slovenije, prim. Franc [tolfa, dr. dent. med.,zahvalil vsem, ki so podprli projekt in sre~anje (Ministrstvo za kul-turo RS, Ministrstvo za{olstvo, znanost in {portRS, Mestna ob~ina Ljub-ljana, Zavod za zdravstve-no zavarovanje Slovenije,Vzajemna, zdravstvenazavarovalnica, d. v. z.,Javni zdravstveni zavodMariborske lekarne Ma-ribor).

V galeriji Klini~negacentra sta bili na ogled dverazstavi. Zvonka Zupani~Slavec je domiselno, ak-tualno in vendar z ro-manti~nim pridihom ~a-sovne odmaknjenosti pri-pravila in razstavila 45impresivnih in aktualniheksponatov na temo F. V.Lipi~ (1799-1845), sve-tovljanski zdravnik innjegova ljubljanska us-tvarjalna dedi{~ina. F.[tolfa je razstavil 12 olj naplatnu enakih velikosti vìvih barvah in neostrih

potezah, ki so nastali v zadnjih dveh letih, ko sta se rojevala prevodin faksimile Topografije. Vse skupaj deluje melanholi~no in zaskrb-ljujo~e nemirno kot se to spodobi za slike avtorja, ki je hkrati pred-stavnik zalo`nika za projekt F. V. Lipi~a.

Uvodni program se je za~el brez zamude. Povezoval ga je JoèLogar, dramski igralec iz Kranja, z velikim posluhom za veli~ino do-godka, za goste, z odnosom do pripravljenega prevoda in faksimila,s spo{tovanjem do predavateljev znanstvenega simpozija in vseh pri-sotnih. Zbrane so pozdravili: Primo` Rode, Miha @argi, Franc [tol-fa, Zvonka Zupani~ Slavec in ljubljanska ̀ upanja Danica Sim{i~. Nje-nim besedam so poslu{alci prisluhnili pozorneje, saj so bili ostalihgovorcev ̀ e ve~ ali manj vajeni. V kratkem nagovoru z motom “Me-sto brez tradicije je kakor ~lovek brez spomina” je poudarila, da me-sto Ljubljana pozdravlja prevod Lipi~eve Topografije Ljubljane inoìvitev njenega utripa pred manj kot 200 leti. …Odslej bo v sloven-ski besedi nagovarjala ves slovenski narod … iz Lipi~a bomo z glo-boko `lico zajemali znanje in vedenje o tedanji Ljubljani … skozi toknjigo nas bo nagovoril tudi duh takratnega ljubljanskega ùpanaJaneza Nepomuka Hradeckega … naj Lipi~evo delo najde posne-movalce tudi v prihodnjih rodovih. Prevod in faksimile Topografije

hvale`no poklanjamo av-torju, velikemu u~enjakuF. V. Lipi~u, za njegovo200-letnico rojstva, saj seje s svojim delom trajnozapisal med znameniteLjubljan~ane.

Prava knjiga v praveroke, bi lahko rekli zahvale`no delo, ki sta gauspe{no opravili ZvonkaZupani~ Slavec in Marje-ta Oblak. Sodelavci so iznjunih rok prejeli kom-plet v umetno usnje veza-nih knjig: faksimile Lipi-~eve Topografije, pisane vgotici in natisnjene leta1834 v tiskarni JosephaBlasnika ter slovenskiprevod iste knjige, natis-njene letos v tiskarni Lit-tera picta, d.o.o., v Ljub-ljani. S kompletom (pre-voda in faksimila) so na-grajeni: prevajalka Marje-ta Oblak, lektorica Dana

�

Slavnostnega odprtja 5. Pintarjevih dni, posve~enih 200-letnici rojstva zna-menitega ljubljanskega zdravnika F. V. Lipi~a, so se udeleìli tudi (z de-sne) ljubljanska ùpanja Danica Sim{i~, generalni direktor Klini~negacentra prof. dr. Primo` Rode, dekan Medicinske fakultete prof. dr. Miha@argi, zgodovinar medicine prof. dr. Peter Borisov in {tevilni drugi.....................................................................................................


63

ZANIMIVO

red pri lekarni{kem in veterinarskemdelu, za deratizacijo in preganjanjemaza{tva ter neuradnih na~inovzdravljenja. Nadzoroval je tudi kako-vost mesa in izvajanje higienskihpredpisov. V imenu medicinske po-licije si je nakopal precej nasprotni-kov. Najhuj{i med njimi so bili ho-meopati. Ti, {e zlasti Matev` Gradi-{ek - Faustus, so z vsemi mo~mi inna~ini uspeli dose~i, da so ga diskre-ditirali. Uni~ili so mu sloves in zaseb-no prakso. Leta 1829 je napisal vlogoza premestitev na mesto okro`negazdravnika v Celovcu, po neugodnemodgovoru pa leta 1832 {e tri: na okro`-nega zdravnika v Postojni, Ljubljaniin Novem mestu. Tudi tokrat brez us-peha. Leta 1832 je bil imenovan zaprovizori~nega okro`nega zdravnikaza mesto Ljubljana z okolico, v letu1833 pa za pomo~nika ravnatelja v Ci-vilni bolnici. To ~astno mesto mu nimoglo povrniti zadovoljstva in miru.Zato je 1833 ponovno zaprosil za delookro`nega zdravnika v Postojni.Medtem je kot re{itev pri{lo vabilo,naj pride na izpraznjeno mesto na-slednika prof. Martina Steera na Me-dicinsko kliniko v Padovo. Tu je bilprofesor od leta 1834 do 1841. Uve-del je nove preiskovalne metode, iz-bolj{al diagnostiko bolezni srca in di-hal ter uvedel uporabo stetoskopa,

dotlej v Padovi neznanega pripomo~ka. Tudi v Padovi ni {lo brezteàv, vendar so bile le na akademski ravni in so se za Lipi~a uspe{nokon~ale. Klini~na literatura izpod Lipi~evega peresa datira skoraj vsav padovsko obdobje. Leta 1841 je Lipi~ nasledil prof. interne medi-cine na Dunaju F. X. Hildenbrandta, kjer je delal do svoje prezgod-nje smrti 12. 12. 1845. Glavna dela, kot so preureditev bolni{nice,reorganizacija zdravni{ke slu`be, reorganizacija pouka in uvajanjesodobnih nazorov, je Lipi~ opravil uspe{no in s tem postavil dobreosnove za delo svojega naslednika, prof. Josepha [kode - internistasvetovnega slovesa.

Topografija c.-kr. deèlnega glavnega mesta Ljubljane je, kot praviZvonka Zupani~ Slavec, mozai~ni spomin na Ljubljano 19. stoletja.Kdaj se je Lipi~ odlo~il za pripravo Topografije, ni znano. Znano paje, da je v svojem 11-letnem slu`bovanju v sredi{~u kranjske provin-ce bil prosvetljen zdravnik in izjemen opazovalec. Svoja spoznanjaje skrbno zapisoval, kriti~no vrednotil in jasno strnjeval, da je nakoncu iz{la Topografija kot dragocen zaklad, ki je mestu in deèliohranila barvit in trajen spomin na takratni ~as, Ljubljano in njeneljudi, njihove ̀ ivljenjske navade, zdravje in bolezni ter tiso~ero dru-gih stvari, za vedno. Slovenski etni~ni prostor je obogatil z medicin-sko Topografijo, tako kot je to pred njim uspelo le gori{kemu zdrav-niku Augustu Muzniku, ki je leta 1781 objavil delo Clima Goritiensein v njem popisal vso takratno Gori{ko. Topografija je takoj postala�

Petrovi~ Kugler, oblikovalka Metka@erovnik, slikar Henrik Krnec, kon-zultanti pri prevodu (zgodovinarji:akademik prof. dr. Melik, prof. dr.@ontar, prof. dr. Grdina, geograf prof.dr. Klemen~i~, medicinski termino-log prof. Bani~, farmacevt prof. dr.Krbav~i~, veterinar prof. dr. Jurca,biologa prof. dr. Wraber in prof. Al-jan~i~, agronom prof. dr. Spanring.Nadalje so bili imenovani sofinancerjiin drugi vabljeni, ki pa se podelitveniso mogli udeleìti. Obdarovani sobili tudi potomci prvega zgodovinarjamedicine iz druìne Pintar in njegovstrokovni naslednik prof. dr. PeterBorisov.

Znanstveni program je pri~elaZvonka Zupani~ Slavec, sledili so vsipredavatelji (12), ki so se poleg svoje-ga strokovnega prispevka v spremni{tudiji prevoda Topografije odlo~ili,da svoje videnje Lipi~a, Topografijein tistega ~asa osebno predstavijo tudi{tevilni in pestri publiki na znanstve-nem simpoziju v predavalnici Klini~-nega centra.

Genialni zdravnik Lipi~ in njego-va ljubljanska ustvarjalna dedi{~ina jebil uvodni prispevek na simpoziju(doc. dr. Zvonka Zupani~ Slavec). Daje Lipi~ genialen zdravnik, so ugoto-vili è svetovni in slovenski mediko-historiki. I. Pintar je zapisal: “Lipi~skrajno in natan~no slika zdravstvene razmere v Ljubljani in okoli-ci, takratno zdravni{ko slu`bo in javno zdravstveno skrbstvo ter {tu-dijski red in razmere na ljubljanski zdravni{ki {oli.” (1939). P. Bori-sov ugotavlja: “Ljubljana je na ta na~in za vedno izgubila najbolj{e-ga internista svojega ~asa na Spodnjem Avstrijskem, ker ga ni znalapravilno ceniti in ga tudi pravo~asno zavarovati pred napadi zavist-neèv.” Profesor zgodovine medicine na dunajski Medicinski fakul-teti in Lipi~ev biograf dr. R. Selingerju dolgujemo filozofsko eseji-sti~no oceno Lipi~a in njegovega dela: “Ni mu zadostovalo znanjesamo, zanj ni bila bolezen latentna smrt, bolnik ne samo {e neodpr-to telo in telo ne edino, kar imamo itd.” Fran Viljem Lipi~ se je rodil13. junija 1799 v kraju Spi{ská Nová Ves (po madàrsko Iglo). Lipi-~evi predniki so bili iz Kotora. Njegov o~e se je preselil in delal kotfizik (zdravnik) slova{kih kameralnih gospostev Lublo in Podolinter umrl kot visoko cenjen gospod v starosti 70 let. Lipi~ se je leta1817/18 vpisal na {tudij naravoslovja v Pe{ti. Leta 1819 se je prepisalna medicino na Dunaj, {tudiral pri profesorjih J. V. Raimannu, C.C. Haberlu in F. X. Hildenbrandtu. 26. maja 1823 si je z dizertacijoo poporodni sepsi pridobil naslov zdravnika. V Arhivu RS je ohra-njena njegova vloga za slu`bo drugega mestnega zdravnika in poli-cijskega zdravnika v Ljubljani. 13. julija istega leta je dobil pisni od-govor, da je sprejet. Poleg dela v medicinski policiji in zdravljenjamestnih reveèv je Lipi~ skrbel za obvezna cepljenja proti kozam, za

´


64

ZANIMIVO

obvezno branje za slovenske izobraènce in se obdràla kot strokov-ni “bestseller” vse do mar~nih dni in tudi pozneje. Vse {tiri knjigeTopografije so nedeljiva enota, vendar sta za nas posebej pomembniIII. in IV. knjiga. V slednjih Lipi~ obravnava zdravstveno ureditev,medicinski {tudij, izobraèvanje za druge zdravstvene poklice, oce-njuje usposobljenost zdravstvenega osebja itd. Zdravni{ki honorar-ji so bili tedaj skromni. Za Lipi~em je bil sposoben honorirati zdrav-nika le vsak deseti bolnik in {e to z velikimi zakasnitvami. Lipi~ na-tan~no navaja v mestu vse zaposlene zdravstvene delavce, veterinar-je in lekarnarje ter vse takratne humanitarne zavode od bolni{nicedo zavoda za najden~ke. IV. knjiga Lipi~eve Topografije predstavljanajpopolnej{i seznam zdravstvenih predpisov, izdanih v obdobju pofrancoski zasedbi in po avstrijski reokupaciji. Zelo ugodna strokov-na ocena Lipi~eve Topografije je iz{la è leto po izidu (1835) v Me-dicinskem letopisu c.-kr. avstrijske dràve. V njej je podpisani dr. Z.zapisal, da je “avtor pridno izrabil spise, ki so na voljo o Ljubljani inKranjski, pritegnil za nasvet tuje avtorje, zbiral opazovanja o fizi~-nih razmerah, rastlinstvu in ̀ ivalstvu ljubljanske okolice, veliko pro-stora je namenil medicini in boleznim kraja iz lastnih opazovanj.Zanimivo in pou~no je obravnavana teàvna biostatistika, pozor-nost pa zasluìjo nasveti in ̀ elje avtorja glede javne zdravstvene bla-ginje. Tudi s {tevilnimi zdravstvenimi tabelami delo pridobi na upo-rabnosti.” Recenzent sklene zapis z mislimi: “U~eni ljudje è dobropoznajo avtorja. V tem delu je prikazal svoj stvarni dar opazovanja,naklonjenost do so~loveka, èlezno pridnost, mnogostransko zna-nje in pisateljski talent.”

Ljubljana v Lipi~evem ~asu je bil prispevek zgodovinarja akade-mika V. Melika, v katerem opisuje dogajanja v Evropi, na Sloven-skem in v Ljubljani v tistem ~asu. Ugotavlja, da ~asi niso bili mirni.Upori, revolucije, dràvni udari, prevrati, dràvljanske vojne, osvo-bodilni boji, intervencije velesil in podobni dogodki so si nenehnosledili. Metternichov absolutizem, boj Grkov za svobodo, rusko-tur{-ka vojna, neuspeli upor proti rusko cesarski vladi v Var{avi, kolerav Moskvi, Parizu in celo v Ameriki itd. Slovence in Ljubljan~ane sorazburjali abecedna vojna, boj med homeopati in zdravniki, prob-lemi janzenistov in moralnega rigorizma ter vrsta vsakodnevnihproblemov. Slovensko ozemlje je bilo v primerjavi z mnogimi deliEvrope bolj mirno in ~eprav je absolutisti~na cenzura zavirala slo-venski tisk, se je slovensko narodno navdu{enje precej neverjetno{irilo.

Ljubljana in uprava Kraljestva Ilirije je prispevek, v katerem zgo-dovinar J. @ontar opisuje vzdu{je ob razglasitvi Kraljestva Ilirije. Biloje {esto v monarhiji, upali so, da bo dobilo enak poloàj kot ostalakraljestva, kar pa se ni zgodilo. J. @ontar svoj prispevek sklepa z Li-pi~evimi besedami: “Ker so vlade medicino zaradi njenega napred-ka imenovale tudi za javno svetovalko in ji zaupale skrb za splo{nodobro po~utje prebivalstva, je kot veja dràvne uprave dobila vse-binsko primerno ime zdravstvo, ki ozna~uje to, za kar se medicinanenehno trudi.” Za razumevanje tega izjemno sodobnega stavka jepo mnenju J. @ontarja treba poznati tudi tedanjo javno upravo nana{ih tleh.

Od baro~ne do predmar~ne Kranjske je prispevek zgodovinarjain literata Igorja Grdine, ki uvodoma ugotavlja, da na na{ih tleh nimogo~e zaslediti posebej velikega {tevila dejanj oziroma dogodkov,ki bi na{li svoje mesto v kulturni zgodovini ~love{tva. Mednje pavendarle sodi izid prve protialkoholne znanstvene razprave na sve-tu - Grundzüge zur Dipsobostatik - leta 1834. Avtor je F. V. Lipi~,

ki se je kot pomo~nik ravnatelja ljubljanske bolni{nice zelo izposta-vil tudi v vlogi borca proti medicinskemu {arlatanstvu in maza{tvu.Na svojo „~rno listo” pa rigorozni u~enjak - brez dvoma bi ga lahkoozna~ili za pravcatega vernika Scientie - ni uvrstil samo najrazli~-nej{ih kapljevinskih opojil, temve~ tudi homeopatijo. Lipi~eva To-pografija je zna~ilna knjiga svoje dobe. Isto~asno je treba dodati, daizjemna temeljitost in izraèna strokovna ambicioznost to knjigo dvi-gata nad povpre~je podobnih del.

Geografske zanimivosti Kranjske v Lipi~evi Topografiji so pomnenju geografa M. M. Klemen~i~a pomembne, ~eprav malo zna-ne kot strokovni prispevek iz pionirske dobe geografije, ki obravna-va slovensko ozemlje ali njen del. Lipi~evo delo je za slovensko geo-grafijo zanimivo, ker je iz{lo v ~asu oblikovanja sodobne geografije,to je v za~etku 19. stoletja. Za geografa je Lipi~eva Topografija zani-miva po vsebinski plati tudi s teoreti~nega vidika, kljub teàvam za-radi velike ~asovne oddaljenosti.

Materia medica in farmakoterapija v Lipi~evi Topografji je us-merjena naturfilozofsko, ugotavlja farmacevt A. Krbav~i~. Poglavjez naslovom Splo{na terapija za~enja Lipi~ takole: “Popolnost zdrav-nikovega znanja je spoznanje naravne zdravilne mo~i (vis medica-trix naturae).” Med zdravilna sredstva Lipi~ {teje ìvljenjski slog inprehranske navade (dieta), kar nudijo zdravili{~a in zdravilo v o`-jem pomenu besede (torej lek). Lipi~ je pri uporabi zdravil svojega~asa realist, dober opazovalec in ~e je treba eksperimentator. Ho-meopatijo le be`no omenja. Dunajska medicina in razgledani posa-mezniki homeopatiji niso bili naklonjeni, vendar Lipi~ v tem primeruprepusti presojo te metode ~asu, ko bo dovoljena, s statistiko podprtaprimerjava homeopatije in alopatije. Pomembna materia medica vLipi~evem delu so: odvajala, bljuvala, znojilna, vodoodvajalna sreds-tva, mehurniki, protibole~inska sredstva, protiku`na, grenka in to-ni~na sredstva ter pijavke. Kot dober poznavalec materije medicae seje Lipi~ zavedal, da je uspe{nost zdravljenja potrebno prou~iti s stati-sti~nimi metodami. Lipi~ je ljubljansko provincialno okolje po svo-jem znanju in hotenju o~itno prerasel. Racionalno ocenjevanje u~in-kovitosti in varnosti zdravil je nadaljeval pri svojem profesorskem de-lovanju na Medicinski fakulteti v Padovi in na Dunaju.

Faksimile Lipi~eve Topografije Ljubljane ter njen prevod vvezani in bro{irani izdaji so obiskovalcem na sre~anju po-nudili {tudenti MF.....................................................................................................

�


66

ZANIMIVO

Pripombe veterinarja k prevodu Lipi~eve Topografije je na sim-poziju predstavil veterinar J. Jurca z opisom veterinarskih dejavno-sti, ki so bile obvezne za slu`bo drugega mestnega fizika v Ljubljani.Te so è na{tete v prispevku Zvonke Zupani~ Slavec. Lipi~ ima za-sluge za prepoved neomejenega kup~evanja z mesom, ki je bila izde-lana na osnovi njegovega poro~ila in seznama ukrepov septembra1831, ko je Kranjski grozila kolera. Za „Postavo za ìvinsko ogledo-vanje in nauk mesnim oglednikom v Iliriji” utemeljeno domneva-mo, da je ta dokument nastal v veliki meri na podlagi Lipi~evegadela in znanja. Po njegovem mnenju je dosledni nadzor nad klavnoìvino in mesom potreben zaradi ogroànja zdravja ljudi, higienskoopore~nega in kontaminiranega mesa in zaradi mo`nosti {irjenja ̀ i-vinskih ku`nih bolezni, zlasti goveje kuge. Lipi~ nam je zapustil tudizelo zanimiv opis bogate in raznovrstne ponudbe na ljubljanskemìvilskem trgu leta 1831. Preberite ga v 14. poglavju in ~udili se bostetedanji bogati izbiri v majhnem in zakotnem glavnem mestu ene rev-nej{ih deèl monarhije, zaklju~uje J. Jurca.

Poklicno dejavnost Lipi~a v Padovi in na Dunaju na tem znans-tvenem simpoziju àl nismo obravnavali, ker so vabljeni gostje tikpred sre~anjem odpovedali udele`bo.

Druìnske vezi Lipi~a z Nobelovima nagrajencema, zakoncemaGerthy Terezo in Carlom Ferdinandom Corijem, nam je predstavilP. êch iz 3. Medicinske fakultete Karlove univerze v Pragi. Zakon-

ca Cori, ki sta bila rojena v Pragi in diplomirala na tamkaj{nji Me-dicinski fakulteti, sta prejela Nobelovo nagrado za medicino leta 1947(katalizne spremembe glikogena). Kak{na je njuna povezava z Lipi-~em? F. V. Lipi~ je bil praded Carla Corija.

Lipi~ in kolera leta 1831 je bil naslov prispevka K. Keber, v kate-rem je govorila predvsem o njegovi knjiìci z naslovom Zdravljenjes toplimi parnimi kopelmi, objavljeni v Ljubljani leta 1831, v ~asu,ko je po Evropi razsajala kolera.

Lipi~evi medicinski sodobniki v Topografiji so bili tema prispev-ka F. [tolfe in M. Kocijan~i~a. Imen, ki jih Lipi~ navaja v Topografijiv besedilu samem ali kot opombo pod ~rto, je za skromnej{i telefon-ski imenik. Pri tem pa se nekatera imena pojavljajo ve~krat in v raz-li~nih poglavjih.

Z znanstvenim simpozijem sta In{titut za zgodovino medicineMedicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Znanstveno dru{tvo zazgodovino zdravstvene kulture Slovenije uspe{no obeleìla 200-let-nico rojstva F. V. Lipi~a in 170-letnico izida Topografije c.-kr. de-èlnega glavnega mesta Ljubljane ter tisk faksimila Topografije innjen prvi prevod v slovenski jezik. F. V. Lipi~, njegovo ìvljenje indelo, pomen v zdravstveni in splo{ni kulturi Ljubljane ter njegovau~iteljska kariera v Padovi in na Dunaju je bila vsestransko strokov-no in objektivno predstavljena v dvanajstih strokovnih referatih vpolni predavalnici Klini~nega centra v Ljubljani. �

50-letnica ustanovitve oddelkaza urologijo v Bolni{nici Maribor

Karel Kisner

Ob 50-obletnici ustanovitve in dela urolo{ke stroke v mari-borski bolni{nici smo pripravili 9. maja v Priolovi dvoranihotela Habakuk prilo`nostno slovesnost in strokovno

sre~anje.Po sve~ani otvoritvi z glasbeno to~ko kvarteta fanfar je predstoj-

nik oddelka pozdravil udeleènce in goste sre~anja ter predstavil raz-voj mariborske urologije v zadnjih petdesetih letih.

Pred petdsetimi leti je bil v Maribor poslan prim. Martin Kolenc,dr. med., z nalogo, da organizira urolo{ko dejavnost v severovzhod-ni Sloveniji.

Do leta 1964 sta vse delo opravljala prim. Martin Kolenc, dr. med.,in Bojan Pirkmajer, dr. med. Odsek je imel ob ustanovitvi 32 posteljza hospitalne bolnike. V patologiji tistega ~asa so prevladovale prihospitaliziranih bolnikih bolezni zaradi urolitijaze, bolezni prosta-te, mehurja; veliko je bilo tudi hospitaliziranih zaradi urogenitalnetuberkoloze.

OBLETNICE


67

OBLETNICE

Leta 1967 je Bojan Pirkmajer, dr. med., opravil prvo transure-tralno resekcijo prostate v Sloveniji in takratni Jugoslaviji.

Pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju urologije predstavlja leto1978, ko se je urologija preselila v novo kirur{ko stolpnico, kjer so sezelo izbolj{ale bivanjske razmere za bolnike in pogoji za delo. Z za-poslitvijo mladih specializantov se je oddelek kadrovsko okrepil inuvajale so se nove diagnosti~ne metode ter operativni posegi.

Danes ima oddelek 46 bolni{kih postelj, 8 specialistov urologov,3 specializante, 5 vi{jih oziroma visokih medicinskih sester ter 18srednjih medicinskih sester ter 4 administratorke.

S svojim strokovnim delom pokriva gravitacijsko podro~je seve-rovzhodne Slovenije, s pribli`no 324.000 prebivalci. V dveh rednihurolo{kih ambulantah je pregledanih letno preko 13.000 bolnikov.V primerjavi s sosednjimi evropskimi dràvami je {tevilo ambulantin zdravnikov {e vedno zelo nizko in ni primerljivo z evropskimistandardi.

V drugem, strokovnem delu sre~anja, smo predstavili problema-tiko starostnikov, s katero se soo~ajo razvite dràve, med njimi tudiSlovenija. Slovensko prebivalstvo postaja starej{e, zato bo vedno ve~starej{ih mo{kih iskalo pomo~ pri urologih. Zaradi multimorbid-nosti je vedno bolj pomembno interdisciplinarno sodelovanje prizdravljenju teh bolnikov. Problematiko starostnikov je predstavil Ka-rel Kisner, dr. med., v prvem predavanju. Prim. asist. Miro ̂ okoli~,dr. med., je govoril o osteoporozi pri mo{kih. Pri njih je manj pogo-sta in hkrati je zanjo zna~ilna ve~ja umrljivost mo{kih zaradi zlomakolka, ki je tudi do 30 % ve~ja kot pri ènskah. Naslednja zna~ilnostosteoporoze pri mo{kih je, da se pojavlja skoraj 10 let kasneje kot priènskah. Jurij Leskovar, dr. med., in mag. Tine Hajdinjak, dr. med.,sta spregovorila o motnjah mikcije pri starostnikih. Analizirala starezultate urodinamskih preiskav pri 127 starostnikih oziroma mo{-kih po petdesetem letu in ugotovila progredientne znake staranjadetruzorja. Spremembe, ki nastajajo v mi{ici mehurja so strukturnein funkcionalne in imajo za posledico okvaro funkcije, ki se mani-festira kot prekomerno aktivni detruzor, hipokontraktilni ali akon-traktilni detruzor. Od to~ne diagnoze je odvisna vrsta terapije, pred-vsem dober pooperativni rezultat.

Dejan Bratu{, dr. med., je spregovoril o zdravljenju in diagnosti-ki erektilnih motenj. V svojem prispevku je poudaril, da gre za be-

nigno obolenje, vendar ustrezno zdravljenje pomembno vpliva nakakovost ìvljenja prizadetega bolnika in njegovega partnerja.

Vesna Goli~nik Medved, dr. med., je orisala razvoj otro{ke uro-logije v Mariboru. V zadnjih letih opravljajo vse rutinske posege priotrocih. Paleta posegov se je raz{irila, tako da po{iljajo na klini~nioddelek za otro{ko urologijo le otroke z malignimi tumorji ter zah-tevne korektivne plasti~ne operacije.

Mag. Tine Hajdinjak, dr. med., je v svojem prispevku predstavillaboratorijske metode v urologiji, od katerih se pri~akuje, da bodoimele v prihodnosti pomembno vlogo pri pravo~asnem odkrivanjuin zdravljenju. Verjetno bodo te preiskave imele tudi dolo~eno prog-nosti~no vrednost. Prikazal je nekaj genetskih preiskav, ki jih oprav-lja v okviru na{ega oddelka ter oddelka za citogenetiko pri bolnikihz rakom prostate in mehurja.

Zadnji prispevek, ki je sklenil strokovno sre~anje, je podal KarelKisner, dr. med., ki je predstavil rezultate MTOPS {tudije. Gre zaobse`no najdalj{o {tudijo, ki je spremljala bolnike s klini~nimi simp-tomi benigne hiperplazije prostate. Raziskavo je izvedel in sponzo-riral nacionalni in{titut za zdravje v Zdruènih dràvah Amerike.Namen raziskave je bil, ugotoviti prednosti kombiniranega zdrav-ljenja simptomatske benigne hiperplazije prostate z alfa blokatorjiin inhibitorji alfa reduktaze.

Kombinirano zdravljenje nudi bolnikom bistveno izbolj{anjesimptomov zaradi benigne hiperplazije prostate, zmanj{a tveganjeza kirur{ki poseg za 69 %, zmanj{a tveganje za nastanek akutne uri-narne retence za 79 % in prav tako zmanj{a tveganje za napredova-nje BHP za 67 %.

Strokovno sre~anje smo zaklju~ili s skupno ve~erjo v prijetnemvzdu{ju, saj nas, kot je poudaril predstojnik klini~nega oddelka zaurologijo, prof. Bojan Tr{inar, dr. med., veèjo prijateljski odnosi insmo dobri stanovski kolegi. �


71

P R O G R A M I S T R O K O V N I H S R E Č A N J

Navodila za oglaševanje na rumenih straneh:

Vsak prireditelj zdravniškega srečanja, seminarja, konference idr. ima pravico do dveh brezplačnih objav.

Za prvo obvestilo, v katerem najavi prireditev nekaj mesecev vnaprej, je na voljo četrtina strani, za objavo

podrobnega programa seminarja ali simpozija pred srečanjem prostor ni omejen. Da bi bile informacije čim bolj

natančne in brez napak, vljudno prosimo, da prireditelji izpolnijo obrazec, ki je objavljen na zadnji strani koledarja. Objavljali

bomo le tista obvestila in programe, ki jim bo priložen izpolnjen vprašalnik, da bo podatke mogoče vnašati v koledar.

Rok za oddajo gradiva v uredništvu je 10. v mesecu za objavo v številki, ki izide prvega v naslednjem mesecu.

Working Group of Head & Neck Pathology of the European Society ofPathology and theNorth American society of Head and Neck Pathology

HEAD AND NECK PATHOLOGYPRE-CONGRESS MEETINGFaculty of Medicine University of Ljubljana, Korytkova 2, Ljubljana4–6 September, 2003

Joint Meeting of the WG on Head and Neck Pathology of the European Society ofPathology (ESP) and the North American Society of Head and Neck Pathology ofthe United States and Canadian Academy of Pathology (USCAP).

Thursday, September 414.00-19.00 REGISTRATION

19.00 WELCOME RECEPTION

Friday, September 57.30-8.00 REGISTRATION8.00-8.30 WELCOME ADDRESS

8.30-10.30 SINONASAL AND NASOPHARYNGEAL PATHOLOGYChairpersons: L. Barnes (Pittsburgh, USA), A. Cardesa (Barcelona,Spain)

8.30-9.00 EPITHELIAL TUMORS OF THE SINONASAL TRACT, A. Cardesa(Barcelona, Spain)

9.00-9.30 NEUROECTODERMAL TUMOURS OF THE NASAL CAVITY ANDPARANASAL SINUSES: A SLECTED REVIEW, L. Barnes, Loretta L. Y.Tse (Pittsburgh, USA)

9.30-10.00 SINONASAL AND WALDEYER’S RING LYMPHOMAS, S. B. Kapadia(Hershey, USA)

10.00-10.30 TUMOURS OF THE NASOPHARYNX, S. Regauer (Graz, Austria)11.00-13.00 LARYNGEAL PATHOLOGY

Charipersons: B. M. Wenig (New York, USA), N. Gale (Ljubljana,Slovenia)

11.00-11.30 PREMALIGNANT LARYNGEAL LESIONS, N. Gale (Ljubljana,Slovenia)

11.30-12.00 VARIANTS OF LARYNGEAL SQUAMOUS CELL CARCINOMAS, A.Cardesa (Barcelona, Spain)

12.00-12.30 NEUROENDOCRINE LARYNGEAL TUMORS, B. M. Wenig (New York,USA)

12.30-13.00 NONEPITHELIAL NEOPLASMS, M. S. Brandwein (New York, USA)14.30-16.30 SALIVARY GLAND PATHOLOGY I

Chairpersons: D. R. Gnepp (Providence, USA), R. Simpson (Devon,UK)

14.30-15.00 TUMOUR-LIKE LESIONS OF THE SALIVARY GLANDS, D. R. Gnepp(Providence, USA)

15.00-15.30 UNUSUAL METAPLASTIC CHANGES IN TUMOURS OF THESALIVARY GLANDS, D. R. Gnepp (Providence, USA)

15.30-16.00 MYOEPITHELIAL TUMORS, R. Simpson (Devon, UK)16.00-16.30 MALIGNANCY IN PLEOMORPHIC ADENOMA, S. di Palma (Port-

smouth, UK)17.00-19.00 SALIVARY GLAND PATHOLOGY II

Chairpersons: M. Luna (Houston, USA), A. Skálová (Pilzen, CzechRepublic)

17.00-17.30 SALIVARY MUCOEPIDERMOID CARCINOMA: REVISITED, M. Luna(Houston, USA)

17.30-18.00 ADENOID CYSTIC CARCINOMA, POLYMORPHOUS LOW GRADEADENOCARCINOMA AND BASALOID NEOPLASMS, B. Perez-Ordorez (Toronto, Canada)


72


18.00-18.30 CLEAR CELL TUMOURS OF THE SALIVARY GLANDS, I. Fonseca(Lisbon, Portugal)

18.30-19.00 SALIVARY DUCT CARCINOMA, A. Skálová (Pilzen, Czech Republic)

Saturday, September 68.00-10.00 ORAL PATHOLOGY

Chairpersons: S. Müller (Atlanta, USA), P. J. Slootweg (Utrecht, TheNetherlands)

8.00-8.30 SURFACE EPITHELIAL TUMORS OF THE ORAL CAVITY, J. Eveson(Bristol, UK)

8.30-9.00 ODONTOGENIC CYSTS, S. D. Budnick (Atlanta, USA)9.00-9.30 SOLID ODONTOGENIC TUMORS, P. J. Slootweg (Utrecht, The

Netherlands)9.30-10.00 NFLAMMATORY LESIONS OF THE ORAL CAVITY, S. Müller (Atlanta,

USA)10.30-12.30 BONE AND SOFT TISSUE HEAD AND NECK PATHOLOGY

Chairpersons: A. G. Huvos (New York, USA), M. Michal (Pilzen, CzechRepublic)

10.30-11.00 BENIGN BONE TUMORS AND PSEUDOTUMORS OF THE MAXILLO-FACIAL REGION, P. J. Slootweg (Utrecht, The Netherlands)

11.00-11.30 MALIGNANT BONE FORMING TUMORS OF THE CRANIOFACIALSKELETON, A. G. Huvos (New York, USA)

11.30-12.00 TEMPORAL BONE TUMORS, B. M. Wenig (New York, USA)12.00-12.30 SOFT TISSUE OF THE HEAD AND NECK – FIBROBLASTIC AND

MYOFIBROBLASTIC LESIONS, M. Michal (Pilzen, Czech Republic)14.00-17.00 SLIDE SEMINAR

Chairpersons: L. D. R. Thompson (Washington, USA), M. Pfaltz(Zürich, Switzerland)

Kotizacija: 120-150 EUR. Informacije o kotizaciji: http://www.cd-cc.si/ecp.Prijave: 19TH ECP SECRETARIAT, ga. Karin Keber; Cankarjev dom, Prešernova 10Ljubljana, tel.: 01 24 17 144, faks: 01 24 17 296, e-pošta: [email protected]

Kontaktna oseba: prof. dr. Nina Gale, dr. med., e-pošta: [email protected]

Nephropathology Group, European Society of Pathology

NEPHROPATHOLOGY PRE-CON-GRESS MEETING “ADVANCES INNEPHROPATHOLOGY” PREPARED BYNEPHROPATHOLOGY GROUPFaculty of Medicine University of Ljubljana, Korytkova 2, Ljubljana6 September, 2003

Saturday, September 68.30-10.00 VIRAL INFECTIONS OF KIDNEY

Chairpersons: S. V. Seshan, (New York, USA), S. R. Zaki (Atlanta, USA)8.30-8.40 WELCOME ADDRESS, D. Ferluga (Ljubljana, Slovenia)

8.40-9.00 VIRAL INFECTIONS OF KIDNEY - AN OVERVIEW, V. Nickeleit (ChapelHill, USA)

9.00-9.20 HANTAVIRUSES AND PATHOGENESIS OF HANTAVIRUS DISEASE, S.R. Zaki (Atlanta, USA)

9.20-9.30 HANTAVIRUS INFECTION IN SLOVENIA, T. Avšič Zupanc (Ljubljana,Slovenia)

9.30-9.50 PATHOLOGY OF KIDNEY IN DOBRAVA AND PUUMALA HANTAVIRUSINFECTION, D. Ferluga (Ljubljana, Slovenia)

9.50-10.00 PATHOLOGY OF HANTAVIRUS NEPHROPATHY - EXPERIENCE FROMBALKAN, J. Dimitrijević (Belgrade, Yugoslavia)

10.00-10.30 BREAK

10.30 - 12.30 RENAL DISEASES OF DIFFERENT PATHOGENESISChairpersons: D. Kerjaschki (Vienna, Austria), M. J. Mihatsch (Basel,Switzerland)

10.30-10.50 THROMBOTIC MICROANGIOPATHIES, D. Droz (Paris, France)10.50-11.00 CYCLOSPORINE-ASSOCIATED HUS - CLINICO-PATHOLOGIC

CORRELATIONS AND FOLLOW-UP, A. F. Bren (Ljubljana, Slovenia)11.00-11.10 ANTIPHOSPHOLIPID SYNDROME IN PATIENTS WITH SYSTEMIC

LUPUS ERYTHEMATOSUS, B. Rozman (Ljubljana, Slovenia)11.10-11.30 EXPERIMENTAL MODELS OF ANCA GLOMERULONEPHRITIS AND

VASCULITIS, J. C. Jennette (Chapel Hill, USA)11.30-11.40 PULMO-RENAL SYNDROME IN PATIENTS WITH CO-OCCURRING

ANTI-GBM ANTIBODIES AND ANCA, J. Lindič (Ljubljana, Slovenia)11.40-12.00 PODOCYTES AND PATHOGENESIS OF NEPHROTIC SYNDROME, D.

Kerjaschki (Vienna, Austria)12.00-12.15 RENAL PATHOLOGY IN TYPE 2 DIABETES: A NEGLECTED TOPIC OF

GREAT CLINICAL SIGNIFICANCE, G. Monga, G. Mazzucco, T. Bertani(Navara, Turin, Italy)

12.15-12.30 RENAL BIOPSY EXAMINATION - NEWER TECHNIQUES, T. Faraggia-na (Rome, Italy)

14.00 - 15.05 HEREDITARY DISEASES OF THE KIDNEYChairpersons: M. C. Gubler (Paris, France), G. Mazzucco (Turin, Italy)

14.00-14.20 UPDATE IN ALPORT SYNDROME, M. C. Gubler (Paris, France)14.20-14.30 GENETIC STUDIES OF ALPORT SYNDROME AND BENIGN FAMILIAR

HAEMATURIA IN SLOVENIA, D. Glavač (Ljubljana, Slovenia)14.30-14.45 HEREDITARY NEPHROTIC SYNDROMES, M. C. Gubler (Paris, France)14.45-15.05 NEW GLOMERULAR DISEASE ENTITIES, M. J. Mihatsch (Basel,

Switzerland)15.05-15.15 BREAK

15.15-17.00 RENAL DISEASES WITH IMMUNE AND NON-IMMUNE DEPOSITSChairpersons: J. C. Jennette (Chapel Hill, USA), G. Gallo (New York,USA)

15.15-15.35 FIBRILLARY GLOMERULOPATHIES, S. V. Seshan (New York, USA)15.35-15.50 CRYOGLOBULINEMIC GLOMERULONEPHRITIS, F. Ferrario (Milano,

Italy)15.50-16.05 RENAL AMYLOIDOSIS, G. Gallo (New York, USA)16.15-16.15 CLINICAL PRESENTATION OF MONOCLONAL IMMUNOGLOBULIN

DEPOSITION DISEASE, S. Kaplan-Pavlovčič (Ljubljana, Slovenia)16.15-16.30 HEAVY CHAIN AND LIGHT AND HEAVY CHAIN MONOCLONAL

IMMUNOGLOBULIN DEPOSITS IN KIDNEY, A. Vizjak (Ljubljana,Slovenia)

16.30-16.45 RENAL LESIONS IN LYMPHOMAS/LEUKEMIAS, S. V. Seshan (NewYork, USA)

16.45-16.55 MORPHOMETRIC ANALYSIS OF THE DISTRIBUTION OF INTERSTI-TIAL FIBROSIS, TUBULAR ATROPHY AND GLOMERULAR


73


Nephropathology Group, European Society of Pathology

PULMONARY PATHOLOGYPRE-CONGRESS MEETINGFaculty of Medicine University of Ljubljana, Korytkova 2, Ljubljana6 September, 2003

Saturday, September 68.00-10.00 PRENEOPLASTIC LUNG LESIONS

Chairpersons: F. Capron (Paris, France), M. Praet (Ghent, Belgium)8.00-8.25 SQUAMOUS METAPLASIA AND DYSPLASIA – LESIONS ASSOCI-

ATED TO BRONCHIAL CARCINOMAS, K. Kayser (Heidelberg,Germany)

8.25-8.50 THE PRENEOPLASIA – ADENOCARCINOMA SEQUENCE, H. H.Popper (Graz, Austria)

8.50-9.15 NEUROENDOCRINE CELL HYPERPLASIA, TUMORLETS ANDNEUROENDOCRINE LUNG TUMOURS, E. Brambilla (Grenoble,France)

9.15-9.40 IS IT A LYMPHOMA? R. Attanoos (Cardiff, UK)9.40-10.00 PROGNOSTIC SIGNIFICANCE OF TUMOUR AND SERUM MARKERS

IN PULMONARY CARCINOMA, J. Slodkowska (Warsaw, Poland)10.00-10.30 COFFEE BREAK

10.30-12.30 THE EXPERIENCE OF THE EU-STUDY GROUP ON RARE PULMO-NARY DISEASESChairpersons: K. Kayser (Heidelberg, Germany), I. Kern (Golnik,Slovenia)

10.30-10.35 INTRODUCTION: THE EU-GROUP ON RARE PULMONARY DIS-EASES, (Graz, Austria)

10.35-10.45 INTRODUCTION INTO THE PROBLEMS OF THE TUMOUR SUB-GROUP, F. Galateau-Salle (Caen, France)

10.45-11.05 BENIGN EPITHELIAL TUMOURS OF THE LUNG, G. Krag-Jacobsen(Copenhagen, Denmark)

11.05-11.25 FIBROHISTIOCYTIC TUMOURS OF LUNG AND PLEURA, B. Murer(Venice, Italy)

11.25-11.45 VASCULAR TUMOURS OF LUNG AND PLEURA, F. Gallateau-Sale(Caen, France)

11.45-12.05 VASCULAR LUNG LESIONS, THE EXPERIENCE OF THE EU-STUDYGROUP ON RARE PULMONARY DISEASES, F. Capron (Paris, France)

12.05-12.25 CONGENITAL LUNG LESIONS, THE EXPERIENCE OF THE EU-STUDYGROUP ON RARE PULMONARY DISEASES, M. Sheppard (London, UK)

OBSOLESCENCE IN VARIOUS END-STAGE RENAL DISEASES, J-P.Cosyns, Vukelić D, Čeović S, Goebbels RM, Ferluga D (Brusseles,Belgium, Slavonski Brod, Croatia, Ljubljana, Slovenia)

16.55-17.00 CLOSING REMARKS, A. Vizjak (Ljubljana, Slovenia)

Kotizacije ni.Prijave: 19TH ECP SECRETARIAT, ga. Karin Keber, Cankarjev dom, Prešernova 10,

Ljubljana, tel.: 01 24 17 144, faks: 01 24 17 296, e-pošta: [email protected] oseba: akad. prof. dr. Dušan Ferluga, e-pošta: [email protected]

12.25-12.30 CONCLUDING REMARKS, H. H. Popper (Graz, Austria)12.30-14.00 LUNCH

14.00-16.30 PROBLEMS IN TUMOUR DIAGNOSISChairperson: L. Boccon-Gibod (Paris, France)

14.00-14.20 PLEOMORPHIC CARCINOMA, CARCINOSARCOMA AND BLAS-TOMA, B. Corrin (London, UK)

14.20-14.40 LUNG AND PLEURA TUMOURS IN CHILDHOOD, L. Boccon-Gibod(Paris, France)

14.40-15.00 UNUSUAL TUMOURS OF THE BRONCHIAL TREE, B. Papla (Cracow,Poland)RARE PLEURA TUMOURS, M. Praet (Ghent, Belgium)

15.00-15.20 THE ROLE OF CYTOLOGY IN TUMOUR DIAGNOSIS, WHEN ANDWHAT? F. Thivolet (Lyon, France)

15.20-15.30 COFFEE BREAK

15.30-16.00 GENERAL DISCUSSION16.00-16.30 PERSPECTIVES OF THE WORKING GROUP, PREPARATION FOR THE

PARIS MEETING, RARE LUNG DISEASES PROJECT

Kotizacije ni.Prijave: 19th ECP SECRETARIAT, ga. Karin Keber, Cankarjev dom, Prešernova 10,

Ljubljana, tel.: 01 24 17 144, fask: 01 24 17 296, e-pošta: [email protected] oseba: akad. prof. dr. Dušan Ferluga, e-pošta: [email protected].

Športno društvo MedisucSekcija za golfvabi zdravnike in zobozdravnike, igralce golfa na

TURNIR V GOLFUGolf igrišče Arboretum Volčji Potok18. oktober 2003 ob 10. uri

Da bo turnir (sicer po pravilih igre texas scramble) bolj zanimiv, bodo udeležencirazdeljeni v dve skupini, glede na to, od kod prihajajo oziroma kje delajo. Meja medobema naj bi bila reka Sava.

Igralci iz Maribora, Ptuja, Murske Sobote itd., bi sestavljali ekipo “Vzhod”, , , , , iz Ljub-ljane, Novega mesta, itd. pa “Zahod”.

Ekipo “Vzhoda” bo sestavila in vodila Sabina Markoli, ki sprejema prijave na GSM:041 705 884, kapetan “Zahoda” bo Janez Kirbiš, ki zbira prijave na tel.: 01 52 24 941ali na GSM: 041 663 039.

Glavna organizatorja turnirja Sabina Markoli in Bojan Krebs (GSM 041 380 214)sta na razpolago tudi za dodatne informacije.

Zmagovalna ekipa prejme prehodni pokal, ki ga po trikratni osvojitvi prvega me-sta dobi v trajno last.


74


European Society of Pathology

19TH EUROPEAN CONGRESSOF PATHOLOGYCankarjev dom, Ljubljana6–11 September, 2003

PRELIMINARY CONGRESS SCIENTIFIC PROGRAMME:prepared in collaboration withESP Working GroupsBreast Pathology, Cytopathology, Dermatopathology, Digestive Diseases, EndocrinePathology, Electron Microscopy, Gynaecologic Pathology, Head and Neck Pathology,Molecular Pathology, Pulmonary Pathology, Soft Tissue Tumours, UropathologyESP Executive CommitteeESP Advisory CouncilCompanion Societies/AssociationsAdriatic Society of Pathology, European Association for Cardiovascular Pathology,European Association for Haematopathology, International Academy of Pathology,International Society of Gynaecological Pathologists, Paediatric Pathology Society

SYMEONIDIS LECTURE

Sunday, September 712.15-13.00 IN BETWEEN THE LINES - SINS AND FOIBLES OF PATHOLOGY

WRITINGSJ. Rosai (Milan, Italy)Chairperson: G. Bussolati (Turin, Italy)

KEYNOTE LECTURES

Monday, September 812.15-13.00 PANCREATIC NEOPLASMS - THEIR PHENOTYPE/GENOTYPE

EVOLUTIONG. Klöppel (Kiel, Germany)Chairperson: A. Cardesa (Barcelona, Spain)

Tuesday, September 912.15-13.00 CURRENT ISSUES IN DIAGNOSTIC PATHOLOGY OF THE PROSTATE

D. G. Bostwick (Richmond, USA)Chairperson: G. Mikuz (Innsbruck, Austria)

Thursday, September 1112.15-13.00 ORGAN RETENTION AND THE AUTOPSY - THE GOOD AND THE

GRIEFJ. C. E. Underwood (Sheffield, UK)Chairperson: M. Sobrinho-Simőes (Porto, Portugal)

BEST FREE PAPER PRESENTATIONS AND POSTER AWARDS

Thursday, September 1110.30-12.00 Selection Committee and Chairpersons: A. Llombart-Bosch

(Valencia, Spain), M. Sobrinho-Simőes (Porto, Portugal), G. Bussolati(Turin, Italy), D. G. Tiniakos (Athens, Greece)

BREAST PATHOLOGY

Monday, September 817.00-18.30 CURRENT ISSUES IN STAGING AND PROGNOSIS OF BREAST

CANCER (Sy)Chairperson: G. Viale (Milan, Italy)

Wednesday, September 108.30-10.00 CLINICAL SIGNIFICANCE OF HER 2 AND HORMONE RECEPTORS

DETERMINATION IN BREAST CANCER (SP)Chairperson: G. Bussolati (Turin, Italy)

Wednesday, September 1014.30-16.30 RARE/NEW ENTITIES IN DIAGNOSTIC BREAST PATHOLOGY (SS15)

Chairpersons: N. Agnantis (Ioannina, Greece), V. Eusebi (Bologna,Italy)

Monday, September 820.30-22.30 BUSINESS MEETING BREAST PATHOLOGY WORKING GROUP (BM)

CHALLENGING CASES IN BREAST PATHOLOGY (SS)Chairpersons: I. Ellis (Nottingham, UK), G. Cserni (Kecskemet,Hungary)

CARDIOVASCULAR PATHOLOGY

Tuesday, September 914.30-16.30 SUDDEN CARDIAC DEATH (Sy)

Chairpersons: A. E. Becker (Amsterdam, The Netherlands), A. Kadar(Budapest, Hungary) Sunday, September 7

17.00-18.30 SURGICAL PATHOLOGY OF CARDIOVASCULAR DISEASES (SC)Chairpersons: G. Thiene (Padua, Italy), V. Kanjuh (Belgrade,Yugoslavia)

Monday, September 820.30-22.30 BUSINESS MEETING IN COLLABORATION WITH THE EUROPEAN

ASSOCIATION FOR CARDIOVASCULAR PATHOLOGY (BM)THE ROLE OF IMMUNOHISTOCHEMICAL AND MOLECULARTECHNIQUES IN CARDIOVASCULAR PATHOLOGY (SS)Chairperson: M. Kockx (Antwerp, Belgium), U. Baandrup (Aarhus,Denmark)

CYTOPATHOLOGY

Tuesday, September 98.30-10.00 CORE BIOPSY VS FINE NEEDLE ASPIRATION BIOPSY IN BREAST

LESIONS (Sy) Chairpersons: B. M. Hagmar (Oslo, Norway), A. M.Bofin (Trondheim, Norway)

Monday, September 810.30-12.00 HISTOLOGY OR CYTOLOGY? (Sy)

Chairpersons: L. Skoog (Stockholm, Sweden), F. Schmitt (Porto,Portugal)

Wednesday, September 1010.30-12.00 EXFOLIATIVE CYTOLOGY - UNDERESTIMATED DIAGNOSTIC AND

RESEARCH POTENTIAL? (SC)


75


Chairpersons: B. Davidson (Oslo, Norway), C. Bedrossian (Chicago,USA)

Wednesday, September 1017.00-18.30 ANCILLARY TECHNIQUES IN CYTOLOGY (SC)

Chairpersons: F. Schmitt (Porto, Portugal), Ph. Vielh (Paris, France)

Sunday, September 714.30-16.30 FINE NEEDLE ASPIRATION CYTOLOGY (SS5)

Chairpersons: E. Tani (Stockholm, Sweden), L. Skoog (Stockholm,Sweden)

Monday, September 820.30-22.30 BUSINESS MEETING OF CYTOPATHOLOGY WORKING GROUP (BM)

Chairperson: F. Schmitt (Porto, Portugal)

DERMATOPATHOLOGY

Tuesday, September 910.30-12.00 PROGNOSIS IN MELANOMA (Sy)

Chairperson: M. G. Cook (Guildford, UK)

Wednesday, September 1010.30-12.00 T-CELL LYMPHOMAS OF THE SKIN (SC)

Chairpersons: M. Santucci (Florence, Italy), H. K. Müller-Hermelink(Würzburg, Germany) Tuesday, September 9

14.30-16.30 HISTOPATHOLOGICAL REACTION PATTERNS IN INFLAMMATORYSKIN DISORDERS (SS11)Chairpersons: S. Regauer (Graz, Austria), M. G. Cook (Guildford, UK)Clinical Moderator: R. A. Marsden (London, UK)

Monday, September 820.30-22.30 BUSINESS MEETING OF DERMATOPATHOLOGY WORKING GROUP

MODERATED DISCUSSION ON FUTURE TRAINING AND PRACTICEOF DERMATOPATHOLOGY (BM)Chairperson: M. G. Cook (Guildford, UK)

DIGESTIVE TRACT PATHOLOGY

Sunday, September 710.30-12.00 ADVANCES IN DIAGNOSTIC GASTROINTESTINAL PATHOLOGY (Sy)

Chairpersons: T. Kirchner (Erlangen, Germany), J. H. J. M. vanKrieken (Nijmegen, The Netherlands)

Monday, September 88.30-12.00 JOINT IAP/ESP MEETING

HIGHLIGHTS FROM THE SURGICAL PATHOLOGY OF DIGESTIVEDISEASES (SP) Chairpersons: G. Klöppel (Kiel, Germany), A. Kadar(Budapest, Hungary)

Wednesday, September 1017.00-18.30 PRECANCEROUS CONDITIONS AND LESIONS IN

GASTROINTESTINAL TRACT, LIVER AND PANCREAS (SC)Chairpersons: F. Carneiro (Porto, Portugal), G. Klöppel (Kiel,Germany)

Wednesday, September 1014.30-16.30 PAEDIATRIC GASTROINTESTINAL TRACT PATHOLOGY (SS16)

Chairperson: K. Geboes (Leuven, Belgium)

Monday, September 820.30-22.30 BUSINESS MEETING OF DIGESTIVE DISEASES WORKING GROUP

(BM)CURRENT PROBLEMS IN GASTROINTESTINAL TRACT PATHOLOGY(SP)Chairpersons: G. J. A. Offerhaus (Amsterdam, The Netherlands), M.M. Walker (London, UK)

Monday, September 817.00-18.30 COMPANION MEETING OF ADRIATIC SOCIETY OF PATHOLOGY

(BM)Chairperson: V. Eusebi (Bologna, Italy)

ENDOCRINE PATHOLOGY

Wednesday, September 108.30-10.00 FAMILIAL ENDOCRINE TUMOUR SYNDROMES AND THEIR

SPORADIC TUMOURAL COUNTERPARTS (Sy)Chairpersons: P. Komminoth (Baden, Switzerland), X. Matias-Guiu(Lleida, Spain)

Tuesday, September 914.30-16.30 ENDOCRINE TUMOURS (SS13)

Chairpersons: S. Lax (Graz, Austria), B. Franc (Boulogne, France)

Monday, September 820.30-22.30 BUSINESS MEETING OF ENDOCRINE PATHOLOGY WORKING

GROUP (BM)DISCUSSION OF COLLABORATIVE STUDIES AND INVITEDLECTURE (SP)Chairperson: X. Matias-Guiu (Lleida, Spain)

GYNAECOLOGIC PATHOLOGY

Wednesday, September 1010.30-12.00 SELECTED TOPICS IN GYNAECOLOGIC PATHOLOGY (Sy)

Chairpersons: E. Sivridis (Alexandroupolis, Greece), F. NogalesFernandez (Granada, Spain) Sunday, September 7

10.30-12.00 WHO CLASSIFICATION OF TUMOURS OF THE FEMALE GENITALTRACT - DISCUSSION OF SELECTED AREAS BY PARTICIPANTS ATTHE LYON MEETING (SC)Chairpersons: S. Lax (Graz, Austria), S. Hauptmann (Berlin, Germany)

Sunday, September 714.30-16.30 SELECTED CASES IN GYNAECOLOGIC PATHOLOGY (ISGYP SS2)

SLIDE SEMINAR UNDER THE AUSPICES OF THE ISGYPChairpersons: M. Wells (Sheffield, UK), B. Czernobilsky (Ness –Ziona, Israel)

Monday, September 820.30-22.30 BUSINESS MEETING OF GYNAECOLOGIC PATHOLOGY WORKING

GROUP (BM)


76


SYMPOSIUM: DRUG EFFECTS ON THE FEMALE GENITAL TRACT (Sy)Chairpersons: M. Dietel (Berlin, Germany), M. L. Carneiro de Moura (Lisbon, Portugal)

Monday, September 88.30-10.00 RECENT ADVANCES IN GYNAECOLOGICAL TUMOUR PATHOLOGY

(Sy)Chairpersons: J. Prat (Barcelona, Spain)

HAEMATOPATHOLOGY

Sunday, September 717.00-18.30 ADVANCES IN AGGRESSIVE LYMPHOMAS (Sy)

Chairperson: H. Stein (Berlin, Germany)

Sunday, September 78.30-10.00 RISK FACTORS IN SMALL B-CELL LYMPHOMAS (Sy)

Chairpersons: M. A. Piris (Madrid, Spain), H. K. Müller-Hermelink(Würzburg, Germany)

Wednesday, September 1010.30-12.00 MOLECULAR DIAGNOSTICS OF LYMPHOMAS (Sy)

Chairpersons: H. Stein (Berlin, Germany), B. Falini (Perugia, Italy)

Wednesday, September 108.30-10.00 SPLEEN PATHOLOGY (SC)

Chairperson: Ph. Gaulard (Créteil, France)

Wednesday, September 1014.30-16.30 DIAGNOSTIC PROBLEMS IN AGGRESSIVE LYMPHOMAS (SS17)

Chairperson: L. Leoncini (Siena, Italy)

Sunday, September 714.30-16.30 LYMPHADENOPATHIES MIMICKING MALIGNANT LYMPHOMA (SS1)

Chairpersons: H. K. Müller-Hermelink (Würzburg, Germany), J.Jančar (Ljubljana, Slovenia)

HEAD AND NECK PATHOLOGY

Tuesday, September 98.30-10.00 MOLECULAR PATHOLOGY OF HEAD AND NECK TUMOURS (Sy)

Chairpersons: A. Nadal (Barcelona, Spain), P. Slootweg (Utrecht, TheNetherlands)

Sunday, September 78.30-10.00 LYMPHOPROLIFERATIVE LESIONS OF THE HEAD AND NECK

REGION (SC)Chairpersons: S. B. Kapadia (Hershey, USA), J. Jančar (Ljubljana,Slovenia)

Monday, September 814.30-16.30 PSEUDONEOPLASTIC LESIONS OF THE HEAD AND NECK REGION

(SS7) Chairpersons: M. Michal (Pilzen, Czech Republic), B. M. Wenig(New York, USA)

Monday, September 820.30-22.30 SELECTED TOPICS IN HEAD AND NECK PATHOLOGY (SP)

Chairpersons: A. Cardesa (Barcelona, Spain), L. Michaels (London,UK)

HEPATOPATHOLOGY

Sunday, September 78.30-10.00 UPDATE ON VIRAL AND ALCOHOLIC HEPATITIS (Sy)

Chairpersons: P. Bedossa (Le Kremlin-Bicętre, France), H. Denk(Graz, Austria)

Thursday, September 118.30-10.00 CHRONIC HEPATITIS – DIAGNOSIS, STAGING AND GRADING (SC)

Chairpersons: S. G. Hübscher (Birmingham, UK), V. Ferlan-Marolt(Ljubljana, Slovenia)

Tuesday, September 917.00-18.30 PATHOLOGY OF BILIARY DISEASES (SC)

Chairpersons: T. Roskams (Leuven, Belgium), Ch. Wittekind (Leipzig,Germany)

INFECTIOUS DISEASE PATHOLOGY

Monday, September 817.00-18.30 MOLECULAR DIAGNOSIS OF INFECTIOUS DISEASES (Sy)

Chairpersons: D. Zimmermann (Zürich, Switzerland), S. Schulz(Stanford, USA)

Monday, September 814.30-16.30 LIGHT MICROSCOPIC DIAGNOSIS OF INFECTIOUS DISEASES (SS8)

Chairpersons: H. Rotterdam (New York, USA), M. Huerre (Paris,France), S. R. Zaki (Atlanta, USA)

MOLECULAR PATHOLOGY

Thursday, September 118.30-10.00 MOLECULAR DIAGNOSTICS OF SOLID TUMOURS/CARCINOMAS

(Sy)Chairpersons: H. Höfler (Munich, Germany), D. Glavač (Ljubljana,Slovenia)

Tuesday, September 98.30-10.00 MOLECULAR ANALYSIS IN PARAFFIN EMBEDDED TISSUES (PET)

(SP)Chairpersons: G. Stanta (Trieste, Italy), G. Bevilacqua (Pisa, Italy)

Wednesday, September 108.30-10.00 MOLECULAR PATHOLOGY TECHNIQUES - BASIC PRINCIPLES AND

APPLICATION (SC)Chairpersons: K. Zatloukal (Graz, Austria), V. Paradis (Le Kremlin-Bicętre, France)

Monday, September 820.30-22.30 BUSINESS MEETING OF MOLECULAR PATHOLOGY WORKING

GROUP (BM)DIAGNOSTIC ASPECTS OF MOLECULAR PATHOLOGY OF NON-NEOPLASTIC DISEASES (SP)Chairpersons: H. Höfler (Munich, Germany), G. Bevilacqua (Pisa,Italy)


77


NEPHROPATHOLOGY

Sunday, September 717.00-18.30 SELECTED TOPICS IN TUBULOINTERSTITIAL RENAL DISEASES (Sy)

Chairpersons: D. Ferluga (Ljubljana, Slovenia), L. C. Racusen(Baltimore, USA)

Sunday, September 710.30-12.00 CRESCENTIC GLOMERULONEPHRITIS, THE KIDNEY IN SYSTEMIC

AUTOIMMUNE DISEASES AND VASCULITIDES (SC)Chairpersons: J. C. Jennette (Chapel Hill, USA), J. A. Bruijn (Leiden,The Netherlands) Monday, September 8

14.30-16.30 DIAGNOSTIC CHALLENGES IN NEPHROPATHOLOGY (SS10)Chairpersons: J. J. Weening (Amsterdam, The Netherlands), S. T.Olsen (Copenhagen, Denmark)

NEUROPATHOLOGY

Thursday, September 118.30-10.00 PRION DISEASES (Sy)

Chairpersons: H. Budka (Vienna, Austria), M. Popović (Ljubljana,Slovenia)

Tuesday, September 910.30-12.00 MOLECULAR PATHOLOGY OF BRAIN TUMOURS (Sy)

Chairpersons: P. Kleihues (Lyon, France), O. D. Wiestler (Bonn,Germany)

Wednesday, September 1017.00-18.30 BRAIN TUMOURS (SC)

Chairpersons: S. Mřrk (Bergen, Norway), J. A. Hainfellner (Vienna,Austria)

Wednesday, September 1014.30-16.30 DIFFERENTIAL DIAGNOSIS OF BRAIN TUMOURS: FOCUS ON

PROBLEMS WITH IMPACT ON PROGNOSIS AND THERAPY (SS18)Chairpersons: J. A. Hainfellner (Vienna, Austria), T. Ribalta(Barcelona, Spain)

PAEDIATRIC PATHOLOGY

Sunday, September 717.00-18.30 ENDOCRINE PATHOLOGY AND PAEDIATRICS (Sy)

Chairpersons: R. R. de Krijger (Rotterdam, The Netherlands), J. C.Fournet (Paris, France) Tuesday, September 9

8.30-10.00 NEONATAL AND PERINATAL INFECTIONS (Sy)Chairpersons: I. Jeffrey (London, UK), I. Scheimberg (London, UK)

Tuesday, September 910.30-12.00 BONE TUMOURS IN CHILDREN (SC)

Chairpersons: E. Bruder (Basel, Switzerland), E. de Alava (Pamplona,Spain)

Monday, September 814.30-16.30 PAEDIATRIC SURGICAL PATHOLOGY (SS9)

Chairpersons: M. Malone (London, UK), L. Boccon-Gibod (Paris,France)

MondaMondaMondaMondaMondayyyyy, Sep, Sep, Sep, Sep, Septttttember 8ember 8ember 8ember 8ember 820.30-22.30 BUSINESS MEETING IN COLLABORATION WITH PAEDIATRIC

PATHOLOGY SOCIETY (BM)FOETO-PLACENTAL PATHOLOGY (SP)Chairpersons: P. Cox (Birmingham, UK), G. Bulfamante (Milan, Italy)

PULMONARY PATHOLOGY

Monday, September 810.30-12.00 PROBLEMATIC ENTITIES IN LUNG AND PLEURA (Sy)

Chairpersons: E. Kogan (Moscow, Russia), P. T. Cagle (Houston, USA)

Wednesday, September 1010.30-12.00 HOW TO PROCESS A LUNG TUMOUR SPECIMEN? (SC)

Chairpersons: H. Popper (Graz, Austria), P. Pääkkö (Oulu, Finland)

Sunday, September 714.30-16.30 COMMON LUNG AND PLEURAL TUMOURS (SS4)

Chairpersons: P. Hasleton (Manchester, UK), J. Ramirez (Barcelona,Spain)

Monday, September 820.30-22.30 BUSINESS MEETING OF PULMONARY PATHOLOGY WORKING

GROUP (BM)PRESENTATION OF UNUSUAL CASES (SS)Chairpersons: E. H. Zeren (Adana, Turkey), J. Slodkowska (Warsaw,Poland)

QUANTITATIVE PATHOLOGY

Sunday, September 710.30-12.00 CLINICAL CYTOMETRY (Sy)

Chairpersons: J. P. A. Baak (Stavanger, Norway), G. S. Delides(Heraklion, Greece)

Monday, September 88.30-10.00 FLOW CYTOMETRIC IMMUNOPHENOTYPING OF MALIGNANT

LYMPHOMA (RT)Chairperson: J. Delabie (Oslo, Norway)

SELECTED TOPICS IN PATHOLOGY

Sunday, September 717.00-18.30 CURRENT CONCEPTS IN CARCINOGENESIS (Sy)

Chairperson: F. T. Bosman (Lausanne, Switzerland)

Monday, September 814.30-16.30 INTERACTIVE DIAGNOSTIC PATHOLOGY - SLIDE SEMINAR QUIZ

(SS6)Chairperson and Moderator: I. Damjanov (Kansas City, USA)

Thursday, September 118.30-10.00 NEW AND CONTROVERSIAL ENTITIES IN DIAGNOSTIC PATHOLOGY

(Sy)Chairperson and Moderator: I. Damjanov (Kansas City, USA)

Wednesday, September 10


78


17.00-18.30 PATHOLOGISTS AND THE PUBLIC - ETHICS AND PROFESSIONALSTANDARDS (RT)Chairperson and Moderator: J. C. E. Underwood (Sheffield, UK)

Tuesday, September 917.00-18.30 PATHOLOGY TRAINING AND EXAMINATION CROSSING EUROPEAN

BORDERS (SP)Chairpersons: J. G. van den Tweel (Utrecht, The Netherlands), D. J.Ruiter (Nijmegen, The Netherlands)

Tuesday, September 98.30-12.00 TUMOURS WITH DIVERGENT DIFFERENTIATION (SY)

Chairpersons: T. Krausz (Chicago, USA), V. Eusebi (Bologna, Italy)

Monday, September 810.30-12.00 WHO CLASSIFICATION OF TUMOURS – PATHOLOGY AND

GENETICS OF TUMOURS OF THE BREAST AND FEMALE GENITALORGANS (SP)Chairpersons: P. Kleihues (Lyon, France)

Monday, September 817.00-18.30 WHO CLASSIFICATION OF TUMOURS – PATHOLOGY AND

GENETICS OF TUMOURS OF THE URINARY SYSTEM AND MALEGENITAL ORGANS (SP)Chairpersons: P. Kleihues (Lyon, France)

Thursday, September 118.30-10.00 DIGITALIZATION IN MODERN PATHOLOGY (SY)

Chairperson: J. M. Nesland (Oslo, Norway)

SOFT TISSUE, JOINT AND BONE PATHOLOGY

Sunday, September 78.30-10.00 CUTANEOUS MESENCHYMAL TUMOURS - AN UPDATE (Sy)

Chairpersons: A. P. Dei Tos (Treviso, Italy), V. Ninfo (Padua, Italy), J.Lamovec (Ljubljana, Slovenia)

Tuesday, September 917.00-18.30 MOLECULAR PATHOLOGY OF SOFT TISSUE TUMOURS (Sy)

Chairpersons: A. Llombart-Bosch (Valencia, Spain), A. P. Dei Tos(Treviso, Italy)

Sunday, September 710.30-12.00 PLEOMORPHIC SARCOMAS (SC)

Chairpersons: J. M. Coindre (Bordeaux, France), L. Guillou(Lausanne, Switzerland)

Sunday, September 714.30-16.30 BENIGN MESENCHYMAL NEOPLASMS THAT LOOK MALIGNANT,

AND MALIGNANT MESENCHYMAL NEOPLASMS THAT LOOKBENIGN (SS3)Chairpersons: R. Sciot (Leuven, Belgium), T. Mentzel (Friederichsha-fen, Germany)

Monday, September 820.30-22.30 BUSINESS MEETING OF SOFT TISSUE TUMOURS WORKING

GROUP (BM)GIANT CELL LESION OF BONE AND SOFT TISSUE (SP)

Chairpersons: A. P. Dei Tos (Treviso, Italy), P. Hogendoorn (Leiden,The Netherlands), R. Golouh (Ljubljana, Slovenia)

TRANSPLANTATION PATHOLOGY AND IMMUNOPATHOLOGY

Monday, September 810.30-12.00 ADVANCES IN TRANSPLANTATION PATHOLOGY (SY)

Chairperson: M. J. Mihatsch (Basel, Switzerland)

Monday, September 817.00-18.30 TRANSPLANTATION PATHOLOGY FOR BEGINNERS - HIGHLIGHTS

AND PITFALLS (SC)Chairpersons: L. C. Racusen (Baltimore, USA), D. Droz (Paris,France)

ULTRASTRUCTURAL PATHOLOGY

Monday, September 88.30-10.00 DIAGNOSTIC ELECTRON MICROSCOPY OF TUMOURS (SC)

Chairpersons: B. Eyden (Manchester, UK), G. Cenacchi (Bologna,Italy)

Tuesday, September 917.00-18.30 DIAGNOSTIC ELECTRON MICROSCOPY OF NON-NEOPLASTIC

DISEASES (SC)Chairpersons: Z. Schaff (Budapest, Hungary), C. Bosman (Rome,Italy)

Tuesday, September 914.30-16.30 DECISIVE ROLE OF ELECTRON MICROSCOPY IN THE DIAGNOSIS

OF BIOPSY CASES (SS14)Chairpersons: M. Santucci (Florence, Italy), J. Lloreta-Trull (Barcelo-na, Spain)

Thursday, September 1114.00-15.00 BUSINESS MEETING OF ELECTRON MICROSCOPY WORKING

GROUP (BM)Chairperson: B. Eyden (Manchester, UK)

UROGENITAL PATHOLOGY

Wednesday, September 108.30-10.00 CONTROVERSIAL AND DIFFICULT DIAGNOSES IN UROPATHOLOGY

(Sy)Chairpersons: A. Lopez-Beltran (Cordoba, Spain), M. C. Parkinson(London, UK)

Wednesday, September 1017.00-18.30 MOLECULAR PATHOLOGY OF UROGENITAL TUMOURS (SC)

Chairpersons: G. Mikuz (Innsbruck, Austria), R. Montironi (Ancona,Italy)

Tuesday, September 914.30-16.30 CONTROVERSIAL AND DIFFICULT CASES DISCUSSED BY A PANEL

OF UROPATHOLOGISTS (SS12)Chairpersons: F. Algaba (Barcelona, Spain), Z. Ovčak (Ljubljana,Slovenia)


79


Monday, September 820.30-22.30 BUSINESS MEETING OF UROPATHOLOGY WORKING GROUP (BM)

GUIDELINES AND MINIMAL CRITERIA FOR CORRECT DIAGNOSISIN UROPATHOLOGY (SP)Chairpersons: A. Bono (Varese, Italy), Th. van der Kwast (Rotterdam,The Netherlands)

Tuesday, September 917.00-18.30 CURRENT ISSUES AND CONTROVERSIES IN PROSTATE CANCER –

ROUND TABLE DISCUSSION BY A PANEL OF PATHOLOGISTS ANDCLINICIANS (RT)Moderators: D. Bostwick (Richmond, USA), C. Godec (New York,USA)

SATELLITE SYMPOSIA

Tuesday, September 910.30-12.00 PHAENOTYPING AND GENOTYPING IN DIAGNOSTIC AND

EXPERIMENTAL PATHOLOGY (SSy)organised by VENTANA Medical Systems S.A.Chairperson: Ph. U. Heitz (Zürich, Switzerland)

Sunday, September 78.30-10.00 APPLICATIONS OF IN SITU HYBRIDISATION AND IMMUNOHISTO-

CHEMISTRY IN TUMOUR PATHOLOGY (SSy)organised by VENTANA Medical Systems S.A.Chairperson: M. Pignatelli (Bristol, UK)

Monday, September 88.30-10.00 THE NEW DIMENSION OF DIAGNOSTIC PATHOLOGY IN PATIENT

MANAGEMENT (SSy)organised by DakoCytomation

Monday, September 813.00-14.30 ADVANCES IN MOLECULAR DIAGNOSTICS OF SOLID TUMOURS

(SSy)Organised by ABBOTT GmbH & Co. KG

Sunday, September 713.00-14.30 EDUCATIONAL WORKSHOP ON FISH APPLICATIONS (SSy)

Organised by ABBOT GmbH & Co. KG

Wednesday, September 1014.30-16.30 NHS INTERNATIONAL FELLOWSHIP SCHEME (SSy)

Organised by NHS International Fellowship

Kotizacija: 250 - 690 EUR. Informacije o kotizaciji: http://www.cd-cc.si/ecp.Prijave: 19th ECP SECRETARIAT, ga. Karin Keber, Cankarjev dom, Prešernova 10,

Ljubljana, tel.: 01 24 17 144, fask: 01 24 17 296, e-pošta: [email protected] oseba: akad. prof. dr. Dušan Ferluga, e-pošta: [email protected]

Društvo LIGA proti epilepsiji Slovenijeorganizira strokovno srečanje

EPILEPSIJA IN ZAPOSLOVANJELek, Ljubljana12.–13. september 2003

PROGRAM:Petek, 12. septembra 2003

9.00–9.15 Pozdravne besede (predsednik Lige, minister za zdravje, minister zadelo)

9.15–9.45 J. Grošelj: Problematika zmožnosti za delo pri ljudeh z epilepsijo9.45–10.15 M. Dodič Fikfak: Zmožnost za delo pri ljudeh z epilepsijo v eksperti-

zah Inštituta medicine dela10.15–10.45 A. Fatur: Izkušnje skupine za poklicno rehabilitacijo10.45–11.00 Odmor s kavo

11.00–11.30 D. Blažič: Spremembe v zakonodaji o bolniškem staležu11.30–12.00 M. Rus: Ocenjevanje invalidnosti pri osebah z epilepsijo v invalidskih

komisijah12.00–12.30 D. Presen: Aktivna politika zaposlovanja težje zaposljivih oseb12.30–14.00 Kosilo

14.00–14.20 D. Butinar: Kognitivni učinki protiepileptičnih zdravil na delovnosposobnost

14.20–14.45 B. Lorber: Ali lahko farmacevtska oblika prispeva k lažji zaposljivostiljudi z epilepsijo?

14.45–15.30 P. M. Gonnaud: Working with epilepsy: a 7 year French experiment ofmulti-disciplinary support

15.30–15.45 Odmor s kavo

15.45–18.00 Delavnice

Sobota, 13. septembra 20039.00–11.30 Delavnice

11.30–12.00 Sestanek delovne skupine

Kontaktna oseba: doc. dr. Dušan Butinar, dr. med., tel.: 01 52 21 514, GSM: 041662 824.


80


Športno društvo “MEDICUS”Teniška sekcijavabi na

VII. DRŽAVNO PRVENSTVOZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOVV TENISUPortorož13. september 2003

PRIJAVNICAza VII. državno prvenstvo zdravnikov in zobozdravnikov v tenisu

13. september 2003, Portorož

Ime in priimek:

Leto rojstva: Spol (obkroži): m ž

Naslov:

Telefon:

Prijavnico pošljite po pošti ali faksu na naslov: Slovensko športno društvo Medicus, Dalmatinova 10, p. p. 1630, 1001 Ljubljana.Faks: 01 30 72 169.Lahko jo pošljete tudi po e-pošti: [email protected] prijavo lahko sporočite tudi po telefonu: 01 30 72 163 ali na GSM: 041 667 929 – Ratko Tatakovič, dr. med.

�

PROGRAM:

Petek, 12. septembra 200316.00 Žrebanje

18.00–20.00 Informacije o razvrstitvi tekmovalcev: Ratko Tatalovič, dr. med., GSM:041 667 929 in g. Edi Smeh, GSM: 041 740 200.

Sobota, 13. september 20039.00 Lucija – Portorož: Pričetek VII. državnega prvenstva zdravnikov in

zobozdravnikov v tenisu19.00 Večerja in razglasitev rezultatov

Prvenstvo bo na odprtih peščenih igriščih v Luciji ob portoroški marini.

Žoge: Dunlop Fort

Kategorije: + 25, + 35, + 40, + 45, + 50, + 55, + 60, + 65, + 70Tekmovalni sistem bo prilagojen številu prijavljenih v posamezni starostni skupini.Skušali bomo sestaviti čim več manjših skupin, v katerih se bo igralo po sistemu

Round Robin (vsak z vsakim). Igrali bomo na 9 dobljenih iger, zaključne igre pa na dvadobljena niza. Veliko pozornost bomo namenili temu, da bi se vsi udeleženci prvenstvanaigrali tenisa. Igrali bomo tudi v tolažilnih skupinah. Vsak bo igral vsaj tri tekme.

Vodja tekmovanja: Ratko Tatalovič, dr. med., glavni sodnik g. Edi Smeh.

Prijave sprejemamo do žrebanja. Do četrtka, 11. septembra 2003, lahko pošljeteprijave po pošti, faksu, e-pošti ali sporočite po telefonu. Po tem datumu samo ustnaprijava na GSM: 041 667 929.


81


Združenje psihoterapevtov Slovenijeorganizira seminar

TERAPEVTSKA DELOVNA ZVEZA(ALIANSA)Hotel Radin, Radenci19.–20. september 2003

Združenje psihoterapevtov Slovenije prireja v septembru že tradicionalni seminariz osnovnih konceptov psihoterapije.

Za temo letošnjega seminarja smo izbrali terapevtsko delovno zvezo (alianso), kijo v klinični praksi premalo upoštevamo ali celo zanemarjamo. Vendar je to pomembenfenomen, saj predstavlja relativno nenevrotski, racionalni odnos med bolnikom in psi-hoterapevtom, ki pacientu omogoča vztrajno in dosledno delati v psihoterapevtski si-tuaciji.

Kako se bo terapevtska zveza razvijala v psihoterapevtskem procesu, je odvisnotako od bolnika kot od psihoterapevta in okolja.

Struktura seminarja se je doslej pokazala kot dobra, zato jo ohranjamo tudi letos.Tako bodo v okviru seminarja posamezni predavatelji prikazali teoretske osnove terspecifičnosti vzpostavljanja in razvoja terapevtske delovne zveze v posameznih psiho-terapevtskih šolah in v psihoterapiji otrok, mladostnikov ter oseb s psihotično motnjo.

Predavanjem bodo sledile razprave v skupinah. Ob tem se bo ponujalo obilo mož-nosti za dejavno izmenjavo teoretskega znanja in seveda naših vsakdanjih izkušenj.

PROGRAM:

Petek, 19. septembra 2003 9.00–10.00 Prihod in registracija10.00–11.45 Predavanja12.00–13.00 Razprava skupine

Kosilo

14.30–16.15 Predavanja16.15–16.30 Odmor

16.30–17.30 Razprava skupine17.45–18.30 Plenarno srečanje

Družabni večer

Sobota, 20. septembra 2003 9.00–10.30 Predavanja

10.30–10.45 Odmor

10.45–11.45 Skupine12.00–12.45 Plenarno srečanje

13.00 Zaključek

Organizacijski in programski odbor: Nace Gerič, Roman Korenjak (predsednikorganizacijskega odbora), Gorazd Mrevlje, Bojana Moškrič, Peter Praper, Borut Škod-lar, Marija Žunter Nagy (predsednica programskega odbora).

Najkasneje do 1. septembra boste prejeli dokončni program z imeni predavateljevin naslovi predavanj ter vodji skupin.

Kotizacija za seminar znaša 16.000 SIT za člane ZPS s plačano članarino in 20.000SIT za ostale udeležence seminarja. Kotizacijo nakažete na račun ZPS do 10. septem-bra 2003. Po tem datumu bo kotizacija višja, in sicer 21.000 SIT za člane in 24.000SIT za ostale udeležence.

Prijava udeležbeProsimo, če izpolnjeno prijavnico pošljete najkasneje do 10. septembra 2003 na

naslov: KOMZ, Združenje psihoterapevtov Slovenije, ga. Fani Zorec, Zaloška 29, 1000Ljubljana.

Prijava bivanja: neposredno Hotel Radin, Radenci, kontaktna oseba g. Miha Vebe-rič, tel.: 02 520 27 18, GSM: 031 654 380. Možna je namestitev v hotelu Radin aliMiral. Hotelsko sobo zaradi zasedenosti hotela rezervirajte čimprej!

Zavod za razvoj paliativne oskrbe, Ljubljanavabi na dvodnevno strokovno srečanje, učno delavnico z naslovom

SPOROČANJE SLABE NOVICEHotel Plesnik, Logarska dolina25.–26. september 20037.–8. november 2003

Strokovni odbor: Urška Lunder, dr. med., prof. dr. Igor Švab, dr. med., doc. dr. Jan-ko Kersnik, dr. med., prof. dr. Eldar Gadžijev, dr. med., prof. dr. David Clark, dr. MichaelWright in prof. dr. Ann Faulkner.

PROGRAM:Prvi dan13.00–14.00 Registracija udeležencev14.00–19.30 Učna delavnica z odmorom

19.30 VečerjaDrugi dan

8.30–13.00 Učna delavnica z odmorom13.00–14.00 Kosilo14.00–17.00 Učna delavnica

17.00 Zaključek s podelitvijo potrdil o udeležbi

Učna delavnica je namenjena vsem, ki se srečujejo z okoliščinami, ko morajo bol-nikom in njihovim svojcem sporočati neugodno diagnozo, slabše prognostične izglede,poslabšanje bolezni, vsakodnevne neprijetne spremembe zdravstvenega stanja, neus-pešno zdravljenje, nenadno smrt ali slab izid zdravljenja.


82


Izvajalka učne delavnice: Urška Lunder, dr. med., s sodelavci in tehnično ekipo.

Opredelitev teoretičnih znanj, ki jih pridobijo udeleženci:� etična določila glede sporočanja slabe novice,� šest stopenjski model sporočanja slabe novice »SPIKES«,� psihološke osnove o značilnih čustvenih reakcijah ob sprejemanju slabe novice.

Opredelitev praktičnih znanj in veščin, ki jih udeleženci pridobijo ob uporabi so-dobnih metod učenja:� veščine za osnovni intervjuja z bolnikom,� veščine sporočanja slabe novice,� veščine opazovanja v sporazumevanju z bolnikom za učinkovito prilagajanje

bolnikovim potrebam,� veščine za spodbujanje bolnikovega soodločanja in sodelovanja v oskrbi,� veščine ukrepanja v sporazumevanju ob težavnih situacijah (šok, jeza, žalost,

zanikanje, itd.),� veščine za boljše sporazumevanje z bolnikovimi bližnjimi in sodelavci v skupini,� prepoznavanje in opuščanje neučinkovitih načinov sporazumevanja, ki vodijo v

izčrpavanje.

Kotizacija za udeležbo na učni delavnici znaša 29.000,00 SIT (DDV ni vključen) inzagotavlja udeležbo na teoretičnem in praktičnem delu učne delavnice, pisna gradiva,osvežitve in prigrizke med odmori.

Kotizacija ne vključuje drugih obrokov hrane in prenočišča. Račun za plačilo koti-zacije bomo izstavili plačniku po končani učni delavnici, ne glede na datum prijave.

Kotizacijo nakažite na transakcijski račun Zavoda za razvoj paliativne oskrbe,Ljubljana, odprt pri SKB BANKA, d. d., št.: 03171-1085403050.

Informacije, prijave in rezervacije prenočišča: ga. Barbara Ravnik, Zavod za raz-voj paliativne oskrbe Ljubljana, Vegova 8, 1000 Ljubljana, GSM: 031 632 168, e-po-šta: [email protected]

Namestitev udeležencev: prenočišča so na voljo v Hotelu Plesnik in v Vili Palenk vLogarski dolini.

Združenje internistov SZDorganizira strokovni sestanek

INTERNA MEDICINA 2003Novosti in aktualnostiVelika dvorana Smelt, Dunajska c. 160, Ljubljana3.–4. oktober 2003

PROGRAM:Petek, 3. oktobra 2003

7.00–8.15 Registracija udeležencev8.15–9.00 Odprtje sestanka

P. Vidali: Poročilo o delu Združenja internistov v letu 2002M. Šinigoj: Novosti v sistemu financiranja bolnišnic s predstavitvijosistema SPP (DRG) – skupine primerljivih primerov za evidentiranjein financiranje bolnišničnih obravnav z vidika interne medicine

9.00–10.00 HematologijaP. Črnelč: Novosti pri ugotavljanju in zdravljenju bolezni krvi inkrvotvornih organovU. Mlakar: Sodobni pristop prepoznavanja megaloblastnih anemijM. Modic: Pomen citogenetičnih preiskav za opredelitev akutnihlevkemijJ. Pretnar: Zdravljenje diseminiranega plazmocitoma z avtolognopresaditvijo matičnih krvnih celic

10.00–11.00 PulmologijaJ. Šorli: KOPB – zanemarjena diagnostika ali zanemarjenapopulacijaM. Fležar: Kdaj smemo napraviti diagnozo KOPBS. Šuškovič: Kako naj zdravimo KOPB

11.00–11.30 Satelitski simpozij: Pfizer in Boehringer11.30–12.00 Odmor

12.00–13.00 KardiologijaM. Koželj: Prirojene srčne napake pri odraslihS. Terseglav, M. Koželj: Stenoza aortne zaklopke pri starostnikuB. Vrtovec: Zdravljenje napredovalega srčnega popuščanja (novazdravila, transplantacija in mehanska podpora levega prekata)

13.00–13.30 Satelitski simpozij: Pfizer13.30–14.30 Kosilo (sponzorja Pfizer in Boehringer)

14.30–15.30 GastroenterologijaI. Ferkolj: Stopenjsko zdravljenje Crohnove bolezniS. Štepec, A. Gruden: Vloga endoultrazvoka v diagnostiki biliarnepatologijeF. Ferlič: Novosti na področju interventnega ultrazvoka,M. Koželj: Ulkusna bolezen – novostiE. Kovačič Palli: Nealkoholna steatoza jeter

15.30–16.00 Satelitski simpozij: Krka16.00- 17.00 Nefrologija

S. Kaplan Pavlovčič, K. Cerk: Mikroalbuminurija: Ledvični kazalecstanja žilnega sistemaM. Benedik: Novosti pri uporabi fosfatnih vezalcevJ. Pajek, A. F. Bren: Obravnava hipervolemičnega bolnika vnefrologijiA. Arnol, A. Kandus: Rezultati zdravljenja z novejšo imunosupresijopri transplantaciji ledvic

17.00–17.30 Satelitski simpozij: Lek17.30–18.00 Odmor

18.00–19.00 Srčno-žilne bolezniB. Gužič Salobir: Sodobni pogledi na hormonsko nadomestnozdravljenje po menopavzi pri kardiovaskularni bolezniI. Keber: Vloga natriuretičnih peptidov pri diagnostiki in zdravljenjusrčnega popuščanjaP. Poredoš: Prognostični pomen vnetnih kazalcev pri arteriosklerotič-ni bolezni

19.00–20.00 Celjski prispevkiJ. Vučkovič: Novosti pri obravnavanju bolnika z ekstremnotrombocitozoM. Podbregar: Napovedovanje uspešnosti defibrilacije z genetskimprogramiranjemI. Žuran: Priprava kroničnega internističnega bolnika na potovanje


83


Sobota, 4. oktobra 20039.00–10.00 Mariborski prispevki

L. Puklavec, M. Topalovič, M. Glogovšek: Pozitronska izsevnatomografija – PETM. Glaser, T. Grmek Zemljič, P. Borin: Naše izkušnje pri zdravljenjukronične mieloične levkemije z imatinib mesylatom (Glivec)I. Holc, A. Pahor: Pomen ultrazvoka v diagnostiki sindromazapestnega prehoda pri revmatskih bolnikihV. Kanič, A. Lobnik: Obravnava akutnega koronarnega sindroma vseverovzhodni Sloveniji

10.00-11.00 Intenzivna interna medicinaM. Noč: Patofiziologija srčnega zastoja in oživljanjaA. Pernat: Novosti v oživljanjuH. Možina: Zdravljenje bolnika po srčnem zastoju in uspešnemoživljanjuI. Zupan: Preprečevanje srčnega zastoja – vsadni defibrilatorji (ICD)

11.00–11.30 Satelitski simpozij: Novartis11.30–12.00 Odmor

12.00–13.00 EndokrinologijaT. Kocjan: Obravnava bolnika s sumom na primarni aldosteronizemM. Pfeifer: Debelost in uspehi zdravljenjaM. Koselj: Posttransplantacijski diabetes mellitus

13.00–13.40 HipertonijaR. Accetto: Zdravljenje hipertenzije in sočasnih drugih dejavnikovJ. Dobovišek: Zdravljenje s kombinacijo antihipertenzivnih zdravil

13.40–13.45 Zaključek sestanka

Namen strokovnega sestanka: strokovni sestanek je namenjen zdravnikom inter-nistom in zdravnikom v osnovnem zdravstvu. Predstavljene bodo novosti in aktualnostiz več področij interne medicine.

Odbor Združenja internistov SZD: predsednik: prim. mag. Primož Vidali, dr. med.,podpredsednik: prof. dr. Igor Križman, dr. med., podpredsednik: Karel Pečovnik, dr. med.,tajnik: Franc Šolar, dr. med., blagajnik: prim. Boris Cibic, dr. med., člani: prim. dr. FrancFazarinc, dr. med., Ana Hauser Petrovič, dr. med., Sonja Cimerman Steklasa, dr. med.,Martin Šinigoj, dr. med., Ivo Šoda, dr. med., prim. mag. Franc Verovnik, dr. med., mag.Ivan Žuran, dr. med.

Kotizacija 30.00,00 SIT (cena vključuje DDV) zagotavlja udeležbo na vseh preda-vanjih in satelitskih simpozijih ter ogled razstave proizvajalcev zdravil. Udeleženci prej-mejo zbornik predavanj. Plačilo kotizacije vključuje tudi kosilo prvi dan predavanj, osve-žitve, parkirnino in zajtrk v petek in soboto.

Študentje, zdravniki pripravniki in upokojeni zdravniki ne plačajo kotizacije.

Prijave: prijavnico pošljite na naslov: Slovensko zdravniško društvo, Združenje in-ternistov, Računovodstvo, Dalmatinova 10/I., 1000 Ljubljana

Informacije: prim. mag. Primož Vidali, dr. med., tel.: 01 72 37 230, faks: 01 72 30018, GSM: 031 369 711, e-pošta: [email protected]

Klinični center LjubljanaSPS Interna klinikaKlinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni

XVI. in XVII. PODIPLOMSKA ŠOLAZA ZDRAVNIKE

SLADKORNA BOLEZEN TIPA 21. predavalnica, pritličje, Klinični center Ljubljana, Ljubljana3.–4. oktober 200328.–29. november 2003

PROGRAM:Petek, 3. oktobra 2003Petek, 21. novembra 200312.00–12.40 Pozdrav in uvod v šolo. Anketa

Moderator: M. Ravnik Oblak12.40–13.00 M. Ravnik Oblak: Diagnostika, klasifikacija in etiopatogeneza

sladkorne bolezni tipa 213.00–13.20 M. Vrtovec: Vzgojno-izobraževalni program bolnika s sladkorno

boleznijo tipa 213.20–13.40 M. Medvešček: Prehrana v zdravljenju sladkorne bolezni13.40–14.00 M. Vrtovec: Telesna dejavnost14.00–14.30 Odmor

Moderator: F. Mrevlje14.30–15.00 F. Mrevlje: Zdravljenje z oralnimi antidiabetiki15.00–15.20 F. Mrevlje: Zdravljenje z insulinom15.20–16.00 P. Senčar, A. Sedonja: Predstavitev repaglinida in najpogosteje

uporabljenih insulinov16.00–16.20 M. Tomažič: Samokontrola16.20–16.40 Odmor

Moderator: M. Tomažič16.40–17.10 M. Koselj: Kronični zapleti sladkorne bolezni17.10–17.30 M. Koselj: Sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija17.30–17.50 V. Urbančič Rovan: Diabetična noga17.50–18.15 M. Medvešček: Sladkorna bolezen in dislipidemija18.15–18.40 M. Medvešček: Sladkorni bolnik v posebnih okoliščinah

Sobota, 4. oktobra 2003Sobota, 22. novembra 2003Delavnice (skupine A, B, C)

8.00–9.00 Svetovanje prehrane (M. Bohnec, M. Hočevar, M. Tomažin Šporar)9.00–10.00 Samokontrola (M. Bohnec, M. Hočevar, M. Tomažin Šporar)

10.00–11.00 Peroralna terapija, 1. del (F. Mrevlje, M. Koselj, M. Ravnik Oblak)11.00–11.20 Odmor


84


11.20–12.20 Peroralna terapija, 2. del (F. Mrevlje, M. Tomažič, M. Ravnik Oblak)12.20–13.20 Zdravljenje z insulinom (F. Mrevlje, M. Vrtovec, V. Urbančič)13.20–14.20 Sladkorni bolnik v posebnih okoliščinah (M. Koselj, M. Medvešček,

M. Tomažič)14.20–15.00 Odmor

15.00–15.30 Diabetična noga, prikaz primerov (V. Urbančič Rovan)15.30–15.50 M. Koselj: Obravnava sladkornega bolnika v ambulanti splošne

medicine15.50–16.30 Preizkus pridobljenega znanja. Anketa, ocena šole

16.30 Zaključek šole

Kotizacije ni.Število udeležencev je omejeno (30).Prijavite se do 20. septembra 2003 za oktobrsko šolo in do 10. novembra 2003

za novembrsko šolo z “Enotno prijavnico za udeležbo na zdravniških srečanjih, objav-ljenih v Izidi”. Oktobrska šola je namenjena tistim, ki so bili odklonjeni v marcu, za dru-ge do zapolnitve mest.

Prijave pošljite na naslov: prim. Miha Koselj, dr. med., Klinični center v Ljubljani,Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Zaloška 7, 1525Ljubljana.

Dodatne informacije: prim. Miha Koselj, dr. med., tel.: 01 52 22 837, faks: 01 5222 738.

Klinični center LjubljanaSPS Kirurška klinikaKlinični oddelek za abdominalno kirurgijoorganizira

KIRURŠKO DELAVNICO INSIMPOZIJ »KIRURGIJA ŽOLČNIKAIN ŽOLČEVODOV«1. predavalnica in Centralni operacijski blok, Klinični center, Ljubljana9.–11. oktober 2003

Spoštovane kolegice in kolegi!Na dosedanjih desetih kirurških delavnicah in simpozijih so bile predstavljene bo-

lezni želodca in dvanajstnika, debelega črevesa in danke, kile, proktologija ter boleznitrebušne slinavke. Tema letošnje kirurške delavnice in simpozija je kirurgija žolčnika inžolčevodov. Z boleznimi žolčnika in žolčevodov se srečujejo v vsakodnevni praksi zdrav-niki splošne medicine, internisti gastroenterologi, rentgenologi in kirurgi. V zadnjemdesetletju je bil narejen velik korak v diagnostiki in kirurškem zdravljenju benignih termalignih bolezni žolčnika in žolčevodov. Pri zdravljenju benignih bolezni se je uveljavilalaparoskopska kirurgija. Kirurška delavnica in simpozij sta priložnost za osvežitev inpoglobitev znanja o boleznih žolčnika in žolčevodov. Domači in tuji strokovnjaki nam

bodo predstavili teoretične osnove, načela sodobne diagnostike in zdravljenja benig-nih in malignih bolezni žolčnika in žolčevodov.Predstojnik Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo:Prof. dr. Stane Repše, dr. med., višji svetnik

Organizator:Doc. dr. Franc Jelenc, dr. med.Direktor SPS Kirurška klinika:Prof. dr. Bojan Tršinar, dr. med., svetnik

Sponzorja: MM Surgical, d.o.o., Johnson & Johnson, S. E.

PROGRAM:Četrtek, 9. oktobra 2003

9.00 Sprejem udeležencev- predavalnica III, Klinični center, pritličje,navodila, predstavitev OP programa

9.30–14.00 Učna delavnica – OP blok KC, operacijska 44 in 54Demonstracijske operacije – domači in vabljeni operaterjiAsistence, spremljanje operacij in video prenosov v predavalnici IIIVideo posnetki endoskopskih posegov iz Kliničnega oddelka zagastroenterologijo (I. Ferkolj, S. Štepec)

14.00 Kosilo

14.45 Skupinska fotografija udeležencev na ploščadi KC15.00 Predavanja

Moderator: S. RepšeKirurška anatomija žolčnika in žolčevodov, E. M. Gadžijev (Maribor)Patogeneza žolčnih kamnov, J. SketeljUltrazvočna diagnostika žolčnika in žolčnih vodov, A. PerovičMorfološka diagnostika tumorjev žolčnika in ekstrahepatičnihžolčevodov, V. MaroltPomen telomerazne aktivnosti v karcinomu žolčnika, B. LužarCT in MR preiskava žolčnika in žolčevodov, E. Brenčič, M. Glušič

16.30 Odmor za kavo

17.00 PredavanjaModerator: A. PleskovičPerkutana transhepatična holangiografija in drenaža, M. ŠurlanDiagnostični in terapevtski endoskopski posegi, V. MlinaričScintigrafske preiskave žolčnika žolčnika in žolčevodov, M. MilčinskiAkutno vnetje žolčnika, M. OmejcKlasična holecistektomija in holedohotomija, S. RepšeLaparoskopska holecistektomija, A. PleskovičLaparoskopski posegi na duktus holedohusu, J. Vračko

Petek, 10. oktobra 20039.00 Pedstavitev OP programa- predavalnica III., KC pritličje

9.30–14.00 Učna delavnica – OP blok KC, operacijska 44 in 54Demonstracijske operacije- domači in vabljeni operaterjiAsistence, spremljanje video prenosaVideo posnetki laparoskopskih posegov

14.00 Kosilo15.00 Predavanja

Moderator: D. Stanisavljevič


85


Poškodbe žolčevodov, V. PeganPrimarni sklerozantni holangitis, B. TrotovšekBiliarni ileus, M. Sever

16.30 Odmor za kavo17.00 Predavanja

Moderator: F. JelencPrirojene anomalije žolčnih vodov, D. GvardijančičRak žolčnika, V. SojarRak žolčevodov, D. StanisavljevičRak žolčnika in žolčevodov – kemoterapija, J. OcvirkRazprava

Sobota, 11. oktobra 20039.00–10.00 Predavanja

Moderator: M. OmejcIzbira antibiotikov v biliarni kirurgiji, B. BeovičPrimarni rak žolčnika – naše izkušnje, Ž. Guzej (Izola)Vloga ERCP pri reševanju zapletov po laparoskopski holecistektomiji– naše izkušnje, Z. ŠtorŽolčni kamni – rezultati operativnega zdravljenja na Kliničnemoddelku za abdominalno kirurgijo, KC v letu 2002, A. Tomažič, U.KogovšekŽolčni kamni – rezultati operativnega zdravljenja na Kliničnemoddelku za abdominalno kirurgijo BPD v letu 2002, T. BenedikObolenja žolčnika in žolčevodov na kirurškem oddelku Splošnebolnišnice Slovenj Gradec v letu 2002, J. Gorjanc (Slovenj Gradec)

10.00 Odmor za kavo

10.30 PredavanjaModeratorja: V. Pegan, V. SojarVabljena predavanja tujih gostov

12.00 Zaključek simpozija in podelitev potrdil o udeležbi na delavniciMedicinska razstava: avla KC v času simpozija.

Ciljni udeleženci: specialisti in specializanti kirurgije, internisti gastroenterologi,splošni zdravniki.

Kotizacija:� delavnica in simpozij 40.000 SIT (vključen DDV)� simpozij 10.000 SIT (vključen DDV)

Kotizacijo v tolarjih je potrebno nakazati na poslovni račun Kongres, d.o.o.,: NLB,d.d., štev.: 02053-0012745211, sklic: 00600, s pripisom imena udeleženca.

Kotizacijo za simpozij je možno vplačati tudi na mestu.Organizator: doc. dr. Franc Jelenc, dr. med., Klinični oddelek za abdominalno ki-

rurgijo, Klinični center, Zaloška 7, 1525 LjubljanaPrijave in informacije: ga. Saša Rus, Tajništvo Kliničnega oddelka za abdominalno

kirurgijo, Klinični center, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 24 788, faks: 01 52 22209, e-pošta: [email protected]

Povzetki bodo tiskani v Zborniku simpozija.

Združenje nevrologov Slovenskega zdravniškega društva,Oddelek za nevrološke bolezni Splošne bolnišnice Maribor inCenter za možganskožilne bolezni KO za nevrologijo, SPS Nevrološkaklinika Ljubljanaorganizirajo strokovno srečanje z mednarodno udeležbo ob 50. obletnici Oddelka zanevrološke bolezni SB Maribor

SODOBNI POGLEDI NAMOŽGANSKOŽILNE BOLEZNIKongresni center Habakuk, Maribor10.–11. oktober 2003


8.00–9.00 Registracija udeležencev9.00–9.15 Kratek umetniški program

I. Uvodna beseda9.15–9.30 Pozdravni nagovor: Anton Mesec, predsednik Združenja nevrologov

SZD, Erih Tetičkovič, predsednik organizacijskega odbora srečanja,Miran F. Kenda, predsednik združenja kardiologov SZD

II. Epidemiologija in patofiziologija možganskožilnih bolezni –Predsedstvo: Anton Grad, Marjan Zaletel

9.30–9.50 Anton Grad (Ljubljana): Razvrstitev in epidemiologija možganskožil-nih bolezni

9.50–10.05 Marjan Zaletel (Ljubljana): Nevronskožilna sklopitev10.05–10.20 Tomaž Milanez, Valentin Fidler, Jan Kobal (Ljubljana): Zaznavanje in

spremljanje penumbre pri bolnikih z možgansko kapjo

III. Novosti v diagnostiki možganskožilnih bolezni –Predsedstvo: Vida Demarin, Erih Tetičkovič

10.20–10.40 Vida Demarin (Zagreb): The possibilities of neurosonologicaldiagnosis in clinical neurology

10.40–11.00 Erih Tetičkovič (Maribor): Tridimenzionalna ultrazvočna preiskava vdiagnostiki možganskožilnih bolezni

11.00–11.15 Jože Matela (Maribor): Tridimenzionalna računalniška angiografija vdiagnostiki možganskožilnih bolezni

11.15–11.35 Horst Sievert (Frankfurt): Carotid stenting in prevention of stroke11.35–11.50 Lidija Žitnik, Erih Tetičkovič (Maribor): Laboratorijske preiskave pri

mlajših bolnikih z možganskožilno boleznijo11.50–12.10 Erih Tetičkovič, Gorazd Košir, Zlatka Rakovec – Felser (Maribor):

Ultrazvočno spremljanje hemodinamskih sprememb v znotrajlo-banjskem in vratnem karotidnem sistemu med operacijo srca


IV. Preventiva možganskožilnih bolezni –Predsedstvo: Bojana Žvan, Miran F. Kenda

12.25–12.45 Pavel Poredoš (Ljubljana): Pomen odkrivanja predkliničnihaterosklerotičnih sprememb na karotidah

12.45–13.00 Jurij Dobovišek (Ljubljana): Arterijska hipertenzija in možganskožilnebolezni


86


13.00–13.15 Bojana Žvan (Ljubljana): Statini in možganskožilne bolezni13.15–13.30 Bernard Meglič, Marjan Zaletel, Bojana Žvan (Ljubljana): Antiagrega-

cijska in antikoagulantna zaščita bolnikov z možganskožilnimiboleznimi

13.30–13.45 Bojana Žvan, Marjan Zaletel (Ljubljana): Preprečevanje možganskekapi pri bolnikih s karotidno boleznijo

13.45–14.05 Tuj predavatelj – Boehringer Ingelheim: Antiagregacijsko zdravljenjev preprečevanju možganske kapi

14.05–14.20 Razprava14.20–15.30 Odmor s kosilom

V. Zdravljenje in sekundarna preventiva možganskožilnih bolezni –Predsedstvo: Kazimir Miksič, Viktror ŠvigeljA. Zdravljenje z zdravili

15.30–15.45 Viktor Švigelj (Ljubljana): Fibrinolitično zdravljenje možganske kapi15.45–16.00 Anton Grad (Ljubljana): Simptomatsko zdravljenje bolnikov z

možganskožilnimi boleznimi16.00–16.15 Mojca Muršec (Maribor): Psihiatrično zdravljenje bolnikov z

možganskožilnimi boleznimiB. Žilna kirurgija pri zdravljenju možganskožilnih bolezni

16.15–16.30 Kazimir Miksič (Maribor): Karotidna trombendarterektomija16.30–16.45 Janez Kirbiš (Ljubljana): Karotidna endarterektomija brez utesnitve a.

carotis interne med operativnim posegom16.45–17.00 Andrej Šikovec (Novo Mesto): Karotidna endarterektomija v lokalni

anestezijiC. Nevrokirurgija pri zdravljenju možganskožilnih bolezni

17.00–17.15 Roman Bošnjak (Ljubljana): Kirurško zdravljenje možganskožilnihmalformacij

17.15–17.30 Gorazd Bunc (Maribor): Kirurško zdravljenje možganskih anevrizem17.30–17.45 Tadej Strojnik (Maribor): Kirurško zdravljenje znotrajventrikularnih

krvavitev17.45–18.00 Odmor s kavo

D. Interventna radiologija pri zdravljenju možganskožilnih bolezni –Predsedstvo: Zoran Miloševič, Tomaž Šeruga

17.50–18.10 Erich Klein (Graz): Interventional neuroradiology – introduction18.10–18.30 Zoran Miloševič, Igor Kocijančič, Marjan Zaletel, Bojana Žvan

(Ljubljana): Karotidna angioplastika z vstavitvijo žilne opornice18.30–18.45 Tomaž Šeruga (Maribor): Radiointerventno zdravljenje možganskih

anevrizem18.45–19.15 Razprava19.15–20.15 Odmor

20.15 Svečana večerja in ples v hotelu Habakuk

Sobota, 11. oktobra 2003VI. Organizacija enot za možgansko kap – Predsedstvo: AntonMesec, Tomaž Pogačnik

9.00–9.20 Kurt Niederkorn (Graz): Neurological acute stroke care: the role ofEuropean neurology

9.20–9.35 Bojana Žvan, Marjan Zaletel (Ljubljana): Center za možganskožilnebolezni

9.35–9.50 Štefek Grmec (Maribor): Možganskožilni bolnik v ambulantisplošnega zdravnika

VII. Rehabilitacija možganskožilnih bolezni – Predsedstvo: AlenkaHorvat, Nika Goljar

9.50–10.30 Alenka Horvat (Ljubljana): Zgodnja rehabilitacija bolnikov zmožganskožilno boleznijoa) Alenka Kobal - Fizioterapija bolnikov z možganskožilno boleznijob) Jelka Janša - Delovna terapija bolnikov z možganskožilnoboleznijoc) Vlasta Zupanc - diagnostika in zdravljenje disfagije v akutni fazi pomožganski kapi

10.30–10.45 Branka Prosnik, Andrej Sikošek (Maribor): Ocenjevanje afazij vakutnem obdobju po možganski kapi

10.45–11.00 Odmor za kavo

11.00–11.15 Helena Tušar (Ljubljana): Vloga medicinske sestre pri obravnavibolnikov z možganskožilno boleznijo

11.15–11.30 Nika Goljar (Ljubljana): Rehabilitacija bolnikov z možganskožilnoboleznijo v ustanovi za kompleksno rehabilitacijo

11.30–11.45 Tuj predavatelj – Sanofi-Lek: Clopidogrel v preventivi možganskožil-nih bolezni

11.45–11.55 Viktor Švigelj (Ljubljana): NovoSeven pri zdravljenju znotrajmožgan-ske krvavitve

VIII. Okrogla miza in predstavitev sklepov srečanja11.55–12.50 David B. Vodušek (Ljubljana): Povezovalec in zaključna beseda

V okrogli mizi sodelujejo: Roman Bošnjak, Anton Grad, Štefek Grmec, Miran F.Kenda, Zoran Miloševič, Pavel Poredoš, Anton Mesec, Kazimir Miksić, Tomaž Pogač-nik, Viktor Švigelj, Erih Tetičkovič in Bojana Žvan

Organizacijski odbor: predsedstvo: Erih Tetičkovič, Bojana Žvan, člani: Tanja HojsFabjan, Albin Gačnik, Marjan Zaletel

Znanstveni odbor: Vida Demarin, Miran F. Kenda, Kazimir Miksič, Pavel Poredoš,David B. Vodušek

Recenzenti: Vida Demarin, Anton Grad, Erih Tetičkovič, Marjan Zaletel, Bojana ŽvanKotizacija z DDV: 25.000,00 SIT (upokojeni zdravniki in študentje kotizacije ne

plačajo)Kotizacija zajema: dvodnevno udeležbo na srečanju, knjigo Sodobni pogledi na

možganskožilne bolezni, postrežbo med odmori in svečano večerjo s plesom v hoteluHabakuk

Nakažite jo na transakcijski račun št.: 04515-0000124280, sklic na št. 1036, ki jeodprt pri Novi KBM d.d. Maribor, davčna št.: 42918847, s pripisom “Možganskožilnebolezni”.

Po vplačilu kotizacije zaprosite za prijavnico in morebitno rezervacijo prenočišča vhotelu Habakuk naslednji naslov: ga. Vračko Nada in ga. Tatjana Korošec, Oddelek zanevrološke bolezni, Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ul. 5, 2000 Maribor, tel.:02 32 12 364, faks: 02 33 12 393.

Izpolnjeno prijavnico in rezervacijo prenočišča pošljite na isti naslov.


87


Nacionalni odbor za spodbujanje dojenjaSlovenski odbor za UNICEFGinekološko-porodniški oddelek SB Celjeorganizirajo mednarodni simpozij

DOJENJE ZA ZDRAVO ŽIVLJENJEKulturni center Laško, Laško10.–11. oktober 2003

PROGRAM:

Petek, 10. oktobra 20038.00–8.30 Prijava in vpisovanje udeleženk, udeležencev/Registration

9.00–19.00–19.00–19.00–19.00–10.300.300.300.300.30 11111. t. t. t. t. tema: Doema: Doema: Doema: Doema: Dojenjenjenjenjenju priju priju priju priju prijazne zdrjazne zdrjazne zdrjazne zdrjazne zdraaaaavvvvvssssstvtvtvtvtvene usene usene usene usene ustttttanoanoanoanoanovvvvve in dre in dre in dre in dre in družbaužbaužbaužbaužbaOrganizacija teme: B. Bratanič, V. SavnikV tematskem sklopu bomo razpravljali o dosedanjih organizacijskihpostopkih za uveljavitev pobude SZO in UNICEF-a o »Novorojencemprijaznih porodnišnicah« v Sloveniji. V nadaljevanju bomo predstavilidejavnosti odbora za »Dojenju prijazne zdravstvene ustanove« vSloveniji ter ocenili odziv družbe na dojenje.

8.30–8.45 Uvodni pozdravi8.45–9.00 Pobuda za dojenju prijazne zdravstvene ustanove v Sloveniji, B.

Bratanič9.00–9.15 Vzpodbujanje dojenja na novi Pediatrični kliniki KC v Ljubljani, A.

Vračko, J. Peterka9.15–9.30 Izkušnje s spodbujanjem dojenja v otroškem dispanzerju, M. Kosi

Jereb9.30–9.45 Patronažna služba in spodbujanje dojenja, M. Brložnik

9.45–10.00 Mediji in dojenje, D. Zajec10.00–10.30 Razprava10.30–10.45 Odmor

10.45–12.15 2. tema: Promocija dojenjaOrganizacija teme: S. Hoyer, R. KosemTematski sklop bo odprl razpravo o promociji dojenja, o ravnehzdravstvene vzgoje za dojenje, o obravnavi dojenja v medijih inpodpori širše družbe dojenju (zakonodaja o dojenju, mednarodnikodeks o trženju nadomestkov materinega mleka).

10.45–11.00 Aktualna zakonodaja, ki podpira dojenje, D. Obersnel Kveder11.00–11.15 Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na

primarni ravni in dojenje, S. Hoyer11.15–11.30 Mednarodni kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka, R.

Kosem11.30–11.45 Strategija zdrave prehrane v Sloveniji, poudarek na dojenju, B.

Bratanič11.45–12.00 Zdravstvena vzgoja za dojenje, S. Hoyer12.00–12.15 Prva oprema novorojenca in novosti, ki podpirajo dojenje, L. Kastelic12.15–12.45 Razprava12.30–14.00 Odmor za kosilo

Predstavitev plakatov14.00–15.45 3. tema: Zdravila, druge snovi in dojenje

Organizacija teme: Z. Felc, A. Arnšek DomjanTematski sklop zajema vedno aktualno problematiko zdravil in drugihsnovi v materinem mleku. Razprave bodo potekale o zdravilih,fluoridih in prehajanju ostalih snovi v materino mleko.

14.00–14.20 Prehajanje zdravil v materino mleko, Z. Felc14.20–14.35 Kako vplivati na dojenčkovo izpostavljenost zdravilu, A. Ilijaš Trofenik,

K. Bovha14.35–14.50 Medikamentozno zdravljenje v nosečnosti za boljše dojenje, M.

Ocvirk14.50–15.05 Zdravila med porodom in dojenje, V. Weber15.05–15.20 Kontracepcija in dojenje, U. Salobir Gajšek15.20–15.35 Razprava15.35–16.00 Odmor

16.00–16.20 Snovi v okolju in dojenje, A. Arnšek Domjan16.20–16.35 Fluoridi in dojenje, R. Kosem16.35–16.50 Nedovoljene droge in dojenje, L. Bregant16.50–17.05 Alkohol in kajenje ter dojenje, L. Gobov17.05–17.20 Zdravilne rastline in dojenje, B. Jagodič17.20–18.00 Razprava in zaključek prvega dne simpozija

20.00 Večerja v hotelu Hum za vse udeleženke in udeležence simpozija zambasadorjem UNICEF-a

Sobota, 11. oktobra 20038.30–12.30 4. tema: Dojenje za zdrave matere in otroke

Organizacija teme: A. Tekauc Golob, U. SavodnikV tematskem sklopu bomo razpravljali o prednostih dojenja innovejših dognanjih na področju laktacije ter dojenja, psihološkihvplivih na dojenje, komunikaciji z doječimi materami ter delu laičnihskupin za pomoč doječim materam.

8.30–8.45 Uvod, novosti s področja raziskav o dojenju in laktaciji, A. TekaucGolob

8.45–9.00 Koncentracija elementov v sledovih v serumu dojenih otrok inotrok, hranjenih z mlečnimi pripravki, D. Mičetić Turk

9.00–9.15 Spalne navade in motnje v spanju v zgodnjem razvojnem obdobju, B.Gnidovec Stražišar, D. Neubauer

9.15–9.30 Profilaksa hepatitisa C in HIV pri dojenčkih, J. Lešničar9.30–9.45 The International Board Certified Lactation Consultant (IBCLC)

credential - an international standard in breastfeeding support, I.Bichler

9.45–10.00 Razprava10.00–10.30 Odmor

10.30–10.45 Psihološki vzroki nekaterih začetnih težav z dojenjem, V. Velikonja10.45–11.00 Dojenje kot indikator simbiotične razvojne faze, P. Praper11.00–11.15 Separacija in individualizacija kot pot k avtonomiji, P. Matjan11.15–11.30 Infantilne razvojne faze in psihopatologija (družinska patologija), B.

Moškrič11.30–11.45 Izkušnje LLL z dolgim dojenjem, U. Savodnik11.45–12.00 Dojenje kot osebna izkušnja zdravnice družinske medicine, S.

Židanik12.00–12.30 Razprava, anketa in zaključek simpozija

Cilj simpozija je dejavna izmenjava izkušenj o dojenju in materinemu mleku medstrokovnjaki različnih poklicev, kot so: pediatri, porodničarji, psihologi, družinski zdrav-niki, zobozdravniki, patronažne medicinske sestre, zdravstveno osebje porodnišnic, pe-diatričnih oddelkov in ambulant. Organizatorji so namenili večino časa prav dejavnim


88


prispevkom tako zdravnikov, zobozdravnikov, psihologov, medicinskih sester, patronaž-nih medicinskih sester kot tudi drugih, ki bi želeli izmenjati izkušnje iz dela z bodočimiali doječimi materami in njihovimi otroki. Zato so predvidena vabljena predavanja inmožnost predstavitve primerov ali drugih tem na plakatih. Ostali čas je na voljo za čimbolj pestro paleto prispevkov o dojenju (v porodnišnicah, na otroških oddelkih, doma indrugod) ter o materinem mleku. Ciljna skupina so vsi tisti zdravstveni delavci, ki seukvarjajo z dojenjem, materami in njihovimi otroki.

Organizacijski odbor: asist. dr. Borut Bratanič, dr. med., prim. dr. Zlata Felc, dr.med., dr. Silvestra Hoyer, univ. dipl. ped., Andreja Tekauc Golob, dr. med., Vesna Savnik,dipl. org. dela.

Kotizacija: 29.000,00 SIT (DDV je vključen v ceno), upokojenci, študentje:5.000,00 SIT, (DDV je vključen v ceno).

Prijava in dodatne informacije: izpolnjeno prijavnico, prosimo, pošljite na naslov:Vesna Savnik, Slovenski odbor za UNICEF, Pavšičeva 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 58 38078, faks: 01 583 80 81, e-pošta: [email protected]

V kotizacijo bo vključena pravica do udeležbe na vseh predavanjih in razpravah, gra-divo s povzetki predavanj, svečana večerja z ambasadorjem UNICEF-a v hotelu Hum (Laš-ko) in osvežitve s kavo in pijačo med odmori. Kosilo v petek ni vključeno v kotizacijo.

Priporočamo, da si pravočasno rezervirate nočitev v Hotelu Hum, Trg svobode 1,Laško, tel.: 03 57 31 321.

Slovensko ortodontsko društvo inSekcija za stomatološko protetiko SZDprirejata

15. STROKOVNI SEMINAR SEKCIJEZA STOMATOLOŠKO PROTETIKOin

STROKOVNO SREČANJE SLOVENSKEGAORTODONTSKEGA DRUŠTVA:Sodobna ortodontsko-protetičnaoskrba pacientovProtetika in ortodontija z roko vrokiLinhartova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana10.–11. oktober 2003

Seminar vodita: prof. dr. Bjőrn U. Zachrisson – specialist ortodont (Norveška) inprof. dr. Sverker Toreskog – specialist stomatološke protetike (Švedska)

Časovna razporeditev: petek, 10. oktober 2003, in sobota, 11. oktober 2003, od9.00 do 17.30

PROGRAM:B. U. Zachrisson: Novi pristopi pri ustvarjanju estetske rehabilitacije pacientovS. Toreskog: Novosti v adhezivni tehniki s poudarkom na biokompatibilnosti in ohra-

nitvi zobne substanceB. U. Zachrisson – S. Toreskog (dialog): Sodelovanje ortodonta in protetika – pri-

kaz kliničnih rezultatov skupne obravnave pri mladostnikih in odraslih pacientih – 1.del: Obravnave pacientov z abrazijami zob, z diskrepanco v velikosti zob in čeljusti, zerozijami in z različnimi malokluzijami

B. U. Zachrisson: Meziodistalna redukcija sklenine (stripping): indikacije, inštru-mentarij in prikaz dolgoletnih izkušenj

S. Toreskog: Predstavitev kliničnih primerov, kjer klasična protetična oskrba ni ute-meljena

B. U. Zachrisson – S. Toreskog (dialog): Sodelovanje ortodonta in protetika – pri-kaz kliničnih rezultatov skupne obravnave pri mladostnikih in odraslih pacientih – 2.del: Obravnave kliničnih primerov pri izgubi enega ali več zgornjih sekalcev

B. U. Zachrisson: Regeneracija obzobnih tkiv in alveolarne kosti pri ortodontskihpremikih zob kot priprava za izboljšanje pogojev pred implantno protetično oskrbo

S. Toreskog: Natančen prikaz kliničnih in laboratorijskih postopkov izdelave ultra-tankih porcelanskih faset – indikacije, kontraindikacije

B. U. Zachrisson – S. Toreskog (dialog): Oskrbe zahtevnejših kliničnih primerov, kjerle sodelovanje ortodonta in protetika izboljša estetski in funkcionalni izid obravnave

Seminar je namenjen vsem zobozdravnikom, specialistom vseh stomatološkihstrok, specializantom in zobotehnikom.

Kotizacija za seminar je 48.000 SIT, če je plačana do 15. 9. 2003, po tem datumuznaša 60.000 SIT, 20-odstotni DDV je vključen. Kotizacijo lahko nakažete na UJP-ra-čun št.: 01261-6030357790 (Cankarjev dom), sklic na št.: 05 09760.

Podrobnejše informacije o možnosti prijave, plačila kotizacije in rezervacije hote-lov bodo prejeli vsi zobozdravniki in zobotehniki. Predstavitev obeh predavateljev inpodrobnejšo vsebino seminarja si lahko ogledate v prispevku, objavljenem v reviji Isisšt. 7/03, str. 8. http://www.cd-cc.si

SPS Kirurška klinika, Klinični center Ljubljanaorganizira

KIRURŠKE DNEVEKongresni center Slovenija, Hoteli Morje, Portorož17.–18. oktober 2003Temi letošnjih Kirurških dni:� Novosti v kirurgiji� Klinične poti v kirurgiji

Srečanje je namenjeno specialistom in specializantom kirurgije, družinske medi-cine, interne medicine, študentom medicine in medicinskim sestram.

Predsednik organizacijskega odbora: prof. dr. Bojan Tršinar, dr. med., svetnikInformacije: ga. Danijela Aničin, SPS Kirurška klinika, Klinični center Ljubljana,

Zaloška 2, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 23 217, faks: 01 52 23 233, e-pošta:[email protected]


89


OBVESTILO

VABILO NA POGOVOR OKOMPLEMENTARNI MEDICINI

Iniciativna skupina za odprt dialog zdravnikov o komplementarni medicini vabina predavanja in pogovor o komplementarni in alternativni medicini v okviru

Kognitivne konference, ki bo potekala od 13. do 17. oktobra 2003 na InštitutuJožef Stefan v Ljubljani.

Namen srečanje je pokazati, da se lahko o komplementarni medicini razpravljaumirjeno, preudarno, neideološko in podprto z dokazi. Predsodke lahko zamenjata zdra-va radovednost in soočenje z dejstvi, doslej premalo obravnavana tema lahko postanevir novih raziskovanj.

Program:� vloga komplementarne in alternativne medicine v družbah v odnosu do uradne

medicine,� vloga bolezni pri osebnostnem razvoju,� akupunktura,� homeopatija,� bioresonančna terapija,� refleksoterapija,� Bachova cvetna zdravila,� zdravljenje z dotikom,� zdravje in ljubezen,� znanost in duhovnost,� medicinske sestre in zdravilstvo,� urejanje zakonodaje o zdravilstvu,� predstavitev KONAZ-a.

Natačnejši program bo objavljen na naslovu: http://pluton.fri.uni-lj.si/iccs/Informacije: prof. dr. Igor Kononenko, tel.: 01 47 68 390, e-pošta:

[email protected]

Društvo za oralno zdravje Slovenijeprireja

11. DNEVE ORALNEGA ZDRAVJASLOVENIJEŠport hotel Otočec, Otočec17.–18. oktober 2003


8.00–9.00 Prihod in prijava udeležencev9.00–10.00 Otvoritev srečanja:

� kulturni program,� pozdravni nagovori,� podelitev priznanj in zahval,� razglasitev rezultatov natečaja,� podelitev diplom in nagrad.

10.00–10.45 Kriteriji Evropske unije za oceno kakovosti v zobozdravstvenipreventivi, prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., višji svetnik

10.45–11.00 RazpravaOdmor za kosilo

Delovno predsedstvo: prim. Jožica Ladžić, dr. dent. med.15.00–15.15 Tako in drugače o kakovosti v zobozdravstvu, N. Košir15.15–15.30 Prizadetost zob (s KEP) pri 12 let starih učencih v Sloveniji v letu

2003, V. Vrbič, D. Borovšak, J. Ladžić, M. Škapin15.30–15.40 Vplivi na stanje zdravja zob pri srednješolcih Gimnazije Bežigrad in

PTT, N. Žilih15.40–15.50 Dostopnost osebnega zobozdravnika in oralno zdravje, A. Šenk Erpič15.50–16.00 Izzivi povezovanja med šolo in zobozdravstvenim varstvom v lokalni

skupnosti, F. ČehPsihične in fizične obremenitve zobozdravstvenih delavcev, T.GazvodaPomen zalitja zob v preventivi kariesa, V. Vrbič

16.30–17.00 Razprava20.00 Skupno srečanje

Sobota, 18. oktobra 2003Delovno predsedstvo: prim. Jožica Reberc, dr. dent. med.

9.00–9.20 Prehrana v VVZ in OŠ, v korist oralnega zdravja, Z. KostanjevecNova prehrambena shema za vse starostne skupine, N. Luznar

9.20–9.30 Zobozdravstvena vzgoja in oralno zdravje, M. Kolar9.30–9.40 Znanje udeležencev tečaja predporodne priprave o ustnem zdravju,

R. Kosem9.40–9.50 Položaj zdravstvene nege v medijih, M. Ertl

RazpravaOkrogla miza na temo: Predlog o imenovanju in izobraževanjupreventivnih sester, ki izvajajo zobozdravstveno preventivo na terenuveč kot dvajset let (moderator: S. Štajer, sodelujejo: F. Čeh, P.Kersnič, D. Železnik)Zaključek srečanja

Kotizacija: 35.000,00 SIT za člane in 40.000,00 SIT za ostale ter na dan prireditve.Kotizacijo nakažite na transakcijski račun društva, št.: 06000-0117518127, pri

Banki Celje, s pripisom “za 11. dneve”, sklic na št. 00-17 18 10-03.Kotizacije v primeru neudeležbe ne vračamo!

Za sodelujoče je vstop prost. V kotizacijo je med drugim všteto skupno srečanje,zbornik ...

Prijavnico in dokazilo-potrdilo (virman) o vplačilu kotizacije pošljite na naslov druš-tva: Društvo za oralno zdravje Slovenije, Klanjškova 7, 3000 Celje.

Dodatne informacije: ga. Melita Trop, Zdravstveni dom Ptuj, tel.: 031 695 131.Namestitev udeležencev je možna v Šport hotelu – hoteli Otočec, tel.: 07 30 75

419 – za 11. dneve oralnega zdravja.


90


Splošna bolnišnica Maribor, Klinični oddelek za ginekologijo inperinatologijo, Oddelek za perinatologijoUniverza v Mariboru, CIMRŠ, Inštitut za uporabno anatomijoZdravniško društvo Maribororganizira

SIMPOZIJ O TRIDIMENZIONALNIULTRAZVOČNI PREISKAVI (3D UZ)Velika predavalnica na 16. etaži kirurške stolpnice, Splošna bolnišnica Maribor,Ljubljanska ulica 5, Maribor3. oktober 2003


9.00 Otvoritev, pozdravni govori (G. Pivec, I. Krajnc).9.30 B. Brajer (Univerza v Zagrebu): Fizikalni principi 3D UZ.9.45 E. Tetičkovič (Oddelek za nevrologijo, SB Maribor): 3D UZ v

nevrologiji.10.00 E. M. Gadžijev, V. Flis, M. Brvar (CIMRŠ in SB Maribor): Uporabnost

3D UZ v jetrni in žilni kirurgiji.10.15 I. Japelj, K. Ogrizek Pelkič (KOGP, Oddelek za perinatolgijo SB

Maribor): 3D UZ v porodništvu.10.30–11.00 Odmor

11.00 I. Japelj, S. Burja (Oddelek za perinatologijo, SB Maribor): 3D UZ vperinatologiji.

11.15 I. Takač (Klinični oddelek za ginekologijo in perinatologijo, SBMaribor): Uporabnost 3D UZ v ginekologiji.

11.30 J. Rebol (Oddelek za otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo,SB Maribor): 3D UZ v ORL in maksilofacialni kirurgiji.

11.45 D. Pahor (Oddelek za očesne bolezni): Uporabnost 3D UZ v okulistiki.12.00 A. Gregorič (Klinični oddelek za pediatrijo): UZ v pediatriji.12.15 V. Flis (Oddelek za žilno kirurgijo, SB Maribor): 3D UZ preiskava pri

stenozah notranje karotide.12.30–13.00 Razprava13.15–14.30 Odmor s prigrizkom14.30–16.00 Praktični prikaz preiskave, razstava aparatov in predstavitev

Organizacijski odbor: prim. Igor Japelj, dr. med., prim. mag. Ksenija Ogrizek Pel-kič, dr. med., prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., doc. dr. Dušica Pahor, dr. med., asist.Vojko Flis, dr. med., asist. Mirjana Brvar, dr. med., prim. Gregor Pivec, dr. med.

Strokovni odbor: prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., prof. dr. Alojz Gregorič, dr.med., doc. dr. Erih Tetičkovič, dr. med., doc. dr. Marjan Skalicky, dr. med., prof. dr. IvanKrajnc, dr. med.

Strokovno srečanje je namenjeno vsem zdravnikom, ki se ukvarjajo z ultrazvočnodiagnostiko ali načrtujejo uporabo tridimenzionalne UZ diagnostike.

Število udeležencev ni omejeno.Kotizacije ni.Publikacija predavanja bodo objavljena v suplementu Zdravniškega vestnika.Prijave: ga. Dragica Polajner, KOGP, Oddelek za perinatologijo, Splošna bolnišnica

Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, tel.: 02 32 12 450, faks: 02 32 12 393, e-pošta: [email protected]

Slovensko društvo za skupinsko analizo inPsihiatrična klinika Ljubljanavabita na četrto jesensko mednarodno delavnico z naslovom

TIŠINAHotel Bor in Grad Hrib, Preddvor17.–19. oktober 2003

Skupinska analitična eksploracija pomena - sporočil tišine v psihoterapiji in življe-nju nasploh je namenjena vsem, ki jih zanima psihoterapija in delo s pacienti oz. klientiv skupinah.

PROGRAM:Petek, 17. oktobra 200310.30–11.15 Skupina vodij skupin

11.30 Prijava udeležencev12.00 Dobrodošlica - kvintet Adamsi, Uvodne besede V. Meden Klavora

12.45–14.15 Male skupine14.15 Kava, čaj, pecivo – Skupina vodij skupin

14.45–15.45 Plenum - V. Stamos: Tišina v matrixu - vodi F. Peternel15.45 Kava, čaj, pecivo – Skupina vodij skupin


18.15–19.30 Srednja ali velika skupina20.00 Večerja

Sobota, 18. oktobra 20039.00–10.30 Male skupine

10.30 Kava, čaj, pecivo – Skupina vodij skupin

11.00–12.00 Plenum - I. Urlić: Grupa, voditelj i šutnja: značenja i mogućnostimeđuodnosa prije i/ili poslije riječi - vodi V. Meden Klavora

12.00 Kosilo


15.30–16.30 Plenum - J. Schlapobersky: Words that Bring Silence and Silencethat Brings Words in Group Psychotherapy - vodi N. Šolinc

16.30 Kava, čaj, pecivo – Skupina vodij skupin17.00–18.15 Srednja ali velika skupina

18.15 Kava, čaj, pecivo – Skupina vodij skupin18.45–20.15 Male skupine20.20–21.00 Evalvacija - vodi F. Peternel

21.00 Zaključek - Kozarček na prihodnjič!


91


DODATNI PROGRAM:Nedelja, 19. oktobra 2003

Neformalni konec delavnice: Vzpon na Kališče s čajem in prigrizkom v Planinskemdomu na Kališču (1534m). Odhod izpred Hotela Bor ob 8. uri.

Vabljena predavatelja iz tujine bosta John Schlapobersky Iz Londona in Ivan Urlićiz Splita, znana skupinska analitika.

Analitične male skupine in srednjo oz. veliko skupino bodo vodili skupinski analiti-ki z mednarodno priznano kvalifikacijo.

Kotizacija, ki vključuje okrepčila med odmori in večerjo je 35.000 SIT, (za članeSlovenskega društva za skupinsko analizo s plačano članarino 30.000 SIT). Kotizacijonakažete na transakcijski račun pri NLB: 02014-0087828226 in skupaj s prijavnicopošljete dokazilo o plačilu (fotokopijo).

Za dodatne informacije sta na voljo prim. Franc Peternel ob torkih med 11. in 13.uro na tel. št.: +386 (0)1 23 15 990 in 43 44 517 ter prof. Roman Korenjak, e-pošta:[email protected]

Prosimo, da zaradi omejenih hotelskih zmogljivosti sobe rezervirate sami čim prej,s pripombo »za delavnico«. Hotel Bor, Hrib 4a, 4205 Preddvor, tel .: +386 (0)4 25 59200, faks: +386 (0)4 25 59 220, e-pošta: [email protected]

Sekcija za arterijsko hipertenzijo – SZDprireja

1. CENTRALNO EVROPSKOSREČANJE O HIPERTENZIJIGrand hotel Emona, Portorož24. oktober 2003

Okvirni strokovni program:� vodenje bolnikov s hipertenzijo v osnovni zdravstveni dejavnosti – odkrivanje,

ocenjevanje, zdravljenje, ocena uspešnosti� usklajena razprava o problemih v osnovnem zdravstvenem varstvu� priporočeno zdravljenje v smernicah in primerjava z uporabo antihipertenzivnih

zdravil v klinični praksi� klinične raziskave pri bolnikih s hipertenzijo

Natančen program strokovnega srečanja bo objavljen naknadno v drugemobvestilu.

Dejavno bodo sodelovali udeleženci iz Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Slo-vaške in Slovenije.

Organizacijski odbor: predsednik: Rok Accetto, podpredsednika: Primož Dolenc,Borut Kolšek, glavna tajnica: Jana Brguljan, blagajničarka: Barbara Salobir, člani: Lju-bica Gašparac, Daroslav Ivaškovič, Igor Praznik, Ksenija Tušek Bunc, Leopold Zonik,tajnik: Eduard Madaras

Znanstveni odbor: predsednik: Jurij Dobovišek (Slovenija), člani: Bruno Bucič (Slo-venija), Renata Cifkova (Češka), Borut Čegovnik (Slovenija), Csaba Farsang (Madžar-ska), Štefan Farsky (Slovaška), Jerzy Gluszek (Poljska), Gert Mayer (Avstrija), Olga PircČerček (Slovenija), Aleš Žemva (Slovenija)

Glavni pokrovitelj: Krka, Novo mestoKotizacija: 10.000,00 SIT (DDV je vključen)Uradni strokovni jezik: angleščinaOrganizator: doc. dr. Rok Accetto, dr. med., Sekcija za arterijsko hipertenzijo –

SZD, Vodnikova 62, 1000 Ljubljana, tel.: 01 52 25 462, faks: 01 52 25 600, e-pošta:[email protected], internet: http://www.hipertenzija.org

Dodatne informacije in namestitev: Albatros, Ribenska 2, 4260 Bled, tel.: 04 5780 350, faks: 04 57 80 355, e-pošta: [email protected], internet: http://www.albatros-bled.com/hxpertension

Sekcija za arterijsko hipertenzijo – SZDprireja

12. STROKOVNI SESTANEKSEKCIJE ZA ARTERIJSKOHIPERTENZIJOGrand hotel Emona, Portorož25. oktober 2003

Okvirni strokovni program bo posvečen skupinskemu obravnavanju bolnika shipertenzijo:� diagnostika arterijske hipertenzije� spremljanje bolnika s hipertenzijo:

� nefarmakološki ukrepi� zdravljenje z zdravili� vrednotenje uspešnosti zdravljenja

Vsako tematsko poglavje bo predstavljeno iz zornega kota zdravnika in medicin-ske sestre.

Natančen program strokovnega srečanja bo objavljen naknadno v drugemobvestilu.

Organizacijski odbor: predsednik: Rok Accetto, podpredsednik: Primož Dolenc,glavna tajnica: Jana Brguljan, blagajničarka: Barbara Salobir, članici: Ana Marija Kla-sinc, Ksenija Tušek Bunc, tajnik: Eduard Madaras

Glavni pokrovitelj: Krka, Novo mestoKotizacija: 10.000,00 SIT (DDV je vključen)Uradni strokovni jezik: slovenščina

Organizator: doc. dr. Rok Accetto, dr. med., Sekcija za arterijsko hipertenzijo –SZD, Vodnikova 62, 1000 Ljubljana, tel.: 01 52 25 462, faks: 01 52 25 600, e-pošta:[email protected], internet: http://www.hipertenzija.org

Dodatne informacije in namestitev: Albatros, Ribenska 2, 4260 Bled, tel.: 04 5780 350, faks: 04 57 80 355, e-pošta: [email protected], internet: http://www.albatros-bled.com/hxpertension


92


Univerza v LjubljaniMedicinska fakultetaKatedra za interno medicinoorganizira

45. TAVČARJEVE DNEVEGrand hotel Emona, Portorož7.–8. november 2003

PRELIMINARNI PROGRAM:Petek, 7. novembra 2003

Satelitski simpozij PfizerInovativni pristop k zdravljenju srčno-žilnih bolezniModerator: M. F. Kenda

9.15–9.35 M. Cevc: Pomen statinov za preživetje9.35–9.55 B. Žvan, A. Grad: Vloga statinov pri preprečevanju možganske kapi

9.55–10.15 B. Kores Plesničar: Depresija ob srčno-žilnem dogodku10.15–10.35 A. Grad: Vaskularna demenca10.35–10.55 N. Irgolič: Inovativna in generična zdravila11.00–11.30 Odmor s kavo

45. Tavčarjevi dnevi11.30–13.00 Pogovori s strokovnjakom

I. Kranjec: Stabilna angina pektorisM. Turel: Kajenje, odvajanje od kajenja in še kajV. Urbančič: Obravnava bolnika z diabetičnim stopalom v ambulantizdravnika splošne in družinske medicine

13.00–14.00 Prigrizek14.00–15.00 Odprtje srečanja15.00–15.45 4. memorialno predavanje

P. Poredoš: Farmakoekonomika15.45–17.15 Kronična obstruktivna pljučna bolezen

Moderator: J. ŠorliJ. Šorli: KOPB - prevečkrat ali premalokrat postavljena diagnoza(epidemiologija, diferencialna diagnoza)S. Šuškovič: Zgodnje odkrivanje: ali se splača in kako to naredimo?M. Košnik: Kaj lahko pričakujemo od farmakološkega zdravljenja (alije alternativa prenehanju kajenja)J. Šorli ml.: Rehabilitacija in trajno zdravljenje s kisikom


17.45–19.00 Vodenje antikoagulacijskega zdravljenja v rokah družinskegazdravnika Moderator: P. PeternelA. Mavri: Vodenje antikoagulacijskega zdravljenja s pomočjoračunalniškega programa »thrombo«M. Kovač Blaž: Družinski zdravniki 1 – naše izkušnjeS. Žuraj: Družinski zdravniki 2 – podeželje

20.00 Svečana večerja

Sobota, 8. novembra 20038.00–9.30 Razgovori s strokovnjakom (1. del)

M. Terčelj, A. Aleš: Zgodnje odkrivanje pljučnega rakaB. Gužič Salobir: Rehabilitacija bolnika s srčnim popuščanjem –zdravstvena vzgoja, telesna dejavnost

9.30–11.00 Razgovori s strokovnjakom (2. del)M. Šebeštjen in splošni zdravniki: Obravnava terminalnega bolnikaJ. Preželj: Nove smernice zdravljenja osteoporoze


11.30–13.00 Atrijska fibrilacija in undulacijaModerator: P. RakovecP. Rakovec: Uvodno predavanjeI. Zupan: Prekinitev atrijske fibrilacije in undulacije – kdaj in kakoM. Šinkovec: Vzdrževanje normokardije pri atrijski fibrilaciji inundulaciji – kdaj se odločamo in kako to napravimoS. Gaberšek: Atrijska fibrilacija in hipertiroza

13.00–14.00 Prigrizek14.00–15.15 Osnovni hematološki diagnostični postopki pred napotitvijo k

specialistuModerator: P. ČernelčP. Černelč: Pomen celotne krvne slike za ugotavljanje krvnih bolezniS. Zver: Ugotavljanje vzrokov za trombocitozoU. Mlakar: Ugotavljanje vzrokov za eritrocitozoI. Preložnik: Ugotavljanje vzrokov za levkocitozo


15.45–17.30 Predstavitev zanimivih kliničnih primerovModerator: S. Markovič

Opomba: do končne verzije programa si pridržujemo pravico do manjših sprememb.Organizacijski odbor: prof. dr. Andreja Kocijančič, dr. med., predsednica, prim. Franc

Mrevlje, dr. med., sekretar, prim. mag. Miha Koselj, dr. med., blagajnik, mag. Anja Silič,mag. farm. (Pfizer), doc. prim. dr. Maja Ravnik Oblak, dr. med., dr. Marjeta Tomažič, dr.med., mag. Vilma Urbančič Rovan, dr. med., prim. mag. Matjaž Vrtovec, dr. med.

Programski odbor: asist. mag. Hugon Možina, dr. med., predsednik, prof. dr. PeterČernelč, dr. med., prof. dr. Saša Markovič, dr. med., prof. dr. Polona Peternel, dr. med.,prof. dr. Peter Rakovec, dr. med., prof. dr. Jurij Šorli, dr. med.

Spoštovana kolegica in spoštovani kolega!Tavčarjevi dnevi so namenjeni širokemu krogu zdravnikov in študentov medicine.

So dodatna osvežitev znanja zdravnikov splošne medicine, pomembno dopolnilo pripripravi na zaključni izpit za sekundarije in repetitorij specializantom interne medicine,kakor tudi vsem zdravnikom drugih specialnosti, ki vsakodnevno prihajajo v stik z inter-no medicino.

Tudi letos vas vljudno vabimo k dejavnemu sodelovanju. To lahko storite bodisi vobliki krajše predstavitve kliničnega primera, ki bi utegnil biti po vašem mnenju dovoljzanimiv in poučen za slušatelje (predstavitve bodo v soboto popoldan), bodisi v oblikiposterja.

Teme posterskih predstavitev naj bodo čim bližje predavanjem, ki jih najdete vprogramu. Tako za predstavitev kliničnega primera kot posterja pošljite povzetek. Popregledu poslanega povzetka vas bomo obvestili o tem, ali je vaš prispevek izbran zasamostojno predstavitev ali za poster.

Prvi avtor predstavljenega posterja bo oproščen plačila kotizacije.Povzetek vašega prispevka bo objavljen v zborniku 45. Tavčarjevih dni.

Povzetek pošljite na naslov: asist. mag. Hugon Možina, dr. med., 45. Tavčarjevidnevi, Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta, Zaloška 7, 1000 Ljubljana.

Povzetek pošljite najkasneje do 30. 6. 2003. Za povzetke, ki bodo prispeli po temdatumu, ne jamčimo natisa v zborniku, lahko pa jih boste predstavili na srečanju, čebodo prispeli do 15. 10. 2003. Najboljši prispevek bo nagrajen.


93


Navodilo za pisanje povzetka: zbornik 45. Tavčarjevih dnevov bo letos izšel kotsuplement Medicinskih razgledov, zato vas prosimo, da se držite navodil za pisanjeprispevkov v Medicinskih razgledih.

Navodila avtorjem lahko dobite v uredništvu ([email protected]), v posameznihštevilkah Medicinskih razgledov in na spletni strani www.medrazgl.org. Prispevki, ki nebodo napisani po teh merilih, ne bodo objavljeni.

Avtorji so odgovorni za neoporečno besedilo. Strokovno neprimerne izdelke boprogramski odbor zavrnil.

Navodila za izdelavo posterja bomo poslali samo tistim udeležencem, ki bodoizbrani za postersko predstavitev.

Kotizacija 40.000 SIT + DDV vključuje udeležbo na strokovnem programu, zbor-nik in druge materiale, prigrizke, svečano večerjo s plesom in plačilo potrdila Zdravniš-ke zbornice.

Po prejemu vaše prijavnice vam bomo poslali račun za plačilo kotizacije. Prosimo, dana prijavnici natančno navedete vse podatke, ki jih potrebujemo za izstavitev računa.

Kotizacijo boste lahko vplačali tudi na recepciji strokovnega srečanja.Kotizacije so oproščeni sekundariji, mladi raziskovalci, študenti medicine in prvi

avtor predstavljenega posterja.Namestitev v hotelu ni vključena v kotizacijo.Vsak udeleženec si sam rezervira namestitev v hotelu, na naslov Hoteli Bernardin,

Obala 2, 6320 Portorož.Prijavnico pošljite na naslov: Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta v

Ljubljani, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, Slovenija.Prijava bo možna tudi na recepciji srečanja v hotelu Emona.

Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, SPSKirurška klinika, Klinični center Ljubljanaorganizira

VII. IZOBRAŽEVALNI SEMINAR ZAZDRAVNIKE »KRITIČNO BOLAN INPOŠKODOVAN OTROK –RAZPOZNAVA, ZDRAVLJENJE INPREVOZ« PO NAČELIH TEČAJAEPLS (EUROPEAN PAEDIATRIC LIFE SUPPORT)Klinični center, Ljubljana21.–22. november 2003

PROGRAM:Petek, 21. novembra 2003

8.00–9.00 Registracija9.00–9.10 Uvodne besede, Janez Primožič

9.10–9.15 Predstavitev EPLS, Ivan Vidmar9.15–9.35 Razpoznava kritično bolnega otroka, Janez Primožič

9.35–10.00 Temeljni postopki oživljanja (TPO), Štefan Grosek10.00–10.15 Oskrba dihalnih poti z enostavnimi pripomočki in nadihovanje z

dihalnim balonom preko maske, Gorazd Kalan, Ivan Vidmar10.15–10.30 Endotrahealna intubacija in laringealna maska, Milena Kremesec10.30–11.00 Odmor

11.00–13.15 VajeTPO dojenčka – TPO otrok – Osnovna oskrba dihalnih poti inventilacija – Intubacija – Intraosalna pot – Vratna opornica inimobilizacija

13.15–14.00 Odmor za kosilo14.00–16.15 Vaje - nadaljevanje

TPO dojenčka – TPO otrok – Osnovna oskrba dihalnih poti inventilacija – Intubacija – Intraosalna pot – Vratna opornica inimobilizacija

16.15–16.45 Odmor16.45–17.05 Reanimacijska zdravila, Metka Derganc17.05–17.35 Srčni zastoj in motnje srčnega ritma, Ivan Vidmar, Brane Gaber17.35–18.00 Defibrilacija in avtomatska zunanja defibrilacija (AED), Dušan

Vlahovič18.00–18.30 Razprava

Sobota, 22. novembra 20038.00–8.20 Razpoznava in ukrepanje pri poškodovanem otroku, Inka Lazar8.20–8.45 Poškodba glave, Andreja Škofljanec, Andreja Gostiša Kornhauser8.45–9.05 Stabilizacija bolnika in prevoz (analgetiki, vazopresorji), Gorazd Kalan9.05–9.30 Etične dileme v urgentni pediatriji, Janez Primožič

9.30–10.00 Odmor

10.00–10.15 Demonstracija scenarija10.15–12.30 Učna delavnica in scenariji

Defibrilacija – Kritično bolan otrok I – Kritično bolan otrok II –Poškodovan otrok I – Poškodovan otrok II – Asistolija

12.30–13.30 Odmor za kosilo

13.30–15.45 Učna delavnica in scenariji (nadaljevanje)Defibrilacija – Kritično bolan otrok I – Kritično bolan otrok II –Poškodovan otrok I – Poškodovan otrok II – Asistolija

15.45–16.15 Odmor16.15–16.45 Preskus znanja (testiranje)16.45–17.00 Odmor

17.00–17.30 Komentarji

Organizator si pridržuje pravico do manjših sprememb v dokončnem programu!Kotizacija: 42.000,00 SIT (v ceno je že vključen DDV). Kotizacijo nakažete na na-

slov: Klinični center Ljubljana, Zaloška c. 2, 1000 Ljubljana, pod račun EZR št.: 01100-6030277894, sklic na št.: 299 30 32, z oznako “kritično bolan otrok”.

Kontaktni osebi: doc. dr. Janez Primožič, dr. med., ga. Karmen Boh, Klinični odde-lek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, SPS Kirurška klinika, Klinični centerLjubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 23 349, 52 23 430, e-pošta:[email protected]


94


Splošna bolnišnica Maribor, Klinični oddelek za interno medicino,Oddelek za gastroenterologijo in endoskopijoorganizira

1. SLOVENSKI SIMPOZIJ OENDOSKOPSKEM ULTRAZVOKUV GASTROENTEROLOGIJIMiklošičeva dvorana, Rektorat Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor21. november 2003

PROGRAM:Petek, 21. novembra 2003

10.00-10.30 Skalicky M. Pozdravni nagovor! Pogostnost in kakovost endoskop-skega ultrazvoka pri odkrivanju bolezni zgornjih prebavil. (Oddelekza gastroenterologijo in endoskopijo, Klinični oddelek za internomedicino, Splošna bolnišnica Maribor - SLO)

10.30-11.15 Brand B, Soehendra N.: Današnja vloga EUZ v diagnostiki in terapijiprebavnega trakta; predstavitev dela klinike. Todays role of EUS indiagnostic and therapeutical work of Gastrointestinal Tract; ourclinical experiences. (Klinik für Interdisziplinare Endoskopie,Universitätsklinik Eppendorf, Hamburg – GER)

11.15-11.45 Štepec S, Gruden A.: Pregled dejavnosti endoskopskega ultrazvokana Kliničnem oddelku za gastroenterologijo Kliničnega centra vLjubljani. (Klinični oddelek za gastroenterologijo, Intertna klinika,Klinični center Ljubljana - SLO)

11.45-12.15 Rustemović N.: Intervencijski endoskopski ultrazvok prebavil (Centarza intervencijsku gastroenterologiju, Zavod za gastroenterologijo,Klinika za unutranje bolesti Rebro, Klinički bolnički centar Zagreb -CRO)

12.15-12.45 Opaćić M.: Uporaba dopplerskega efekta v endosonografiji prebavil(Centar za intervencijsku gastroenterologiju, Zavod za gastroentero-logijo, Klinika za unutranje bolesti Rebro, Klinički bolnički centarZagreb - CRO)

12.45-13.15 Ivaniš N, Rubinić M. Šukle R, Pević R.: Endoskopski ultrazvok inmukozni rak požiralnika (Odjel za gastroenterologiju, Klinički bolničkicentar Rijeka - CRO)

13.15-13.35 Ćeranić D. Antonič J.: Endoskopski ultrazvok in bolezni požiralnika.(Oddelek za gastroenterologijo in endoskopijo, Klinični oddelek zainterno medicino, Splošna bolnišnica Maribor - SLO)

13.35-14.00 Hekič B., Štraus M., Lorber D., Forstnerič E., Borak M., Gavrič M.,Lovšin T.: Vloga endoskopske sestre med preiskavo z endoskopskimultrazvokom in vzdrževanju aparata (Oddelek za gastroenterologijoin endoskopijo, Klinični oddelek za interno medicino, Splošnabolnišnica Maribor in Olympus Slovenija - predstavništvo v Ljubljani –SLO)

14.00-15.00 Odmor z demonstracijo novih aparatov firme OLYMPUS

15.00-15.30 Skok P.: Endoskopski ultrazvok in bolezni želodca (Oddelek zagastroenterologijo in endoskopijo, Klinični oddelek za internomedicino, Splošna bolnišnica Maribor - SLO)

15.00-16.00 Potrč S, Skalicky M.: Vloga endoskopskega ultrazvoka v zamejitvi

raka želodca (Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo, Oddelekza gastroenterologijo in endoskopijo, Klinični oddelek za internomedicino, Splošna bolnišnica Maribor - SLO)

16.00-16.30 Duvnjak M, Hrabar D.: Vloga EUZ v diagnostiki bolnikov z zapornozlatenico – naše prve izkušnje. (Bolnica sestre milosrdnice, Zavod zagastroenterologiju i hepatologiju, Zagreb - CRO)

16.30-17.00 Pernat C.: Endoskopski ultrazvok in bolezni žolčnih poti (Oddelek zagastroenterologijo in endoskopijo, Klinični oddelek za internomedicino, Splošna bolnišnica Maribor - SLO)

17.00-17.30 Štepec S, Gruden A.: Endoskopski ultrazvok in akutni biliarnipankreatitis. (Klinični oddelek za gastroenterologijo, Interna klinika,Klinični center Ljubljana - SLO)

17.00-18.00 Tošović Z.: Endoskopski ultrazvok in bolezni trebušne slinavke (SLO)18.00-18.30 Ivaniš N, Rubinić M. Šukle R, Pević R.: Vloga endoskopskega

ultrazvoka pri oceni razširjenosti raka debelega črevesa (Odjel zagastroenterologiju, Klinički bolnički centar Rijeka - CRO)

18.30-19.00 Brvar M., Ivanecz A.: Endoluminalni ultrazvok v predoperativnizamejitvi raka danke (Oddelek za radiologijo, Oddelek za splošno inabdominalno kirurgijo, Splošna bolnišnica Maribor - SLO)

19.00-19.30 Dajčman D, Pocajt M, Urlep D.: Endoskopski ultrazvok in portalnahipertenzija (Oddelek za gastroenterologijo in endoskopijo, Kliničnioddelek za interno medicino, Splošna bolnišnica Maribor - SLO)

19.30 Zaključek in slavnostna večerja

Organizacijski odbor: prim. doc. dr. Marjan Skalicky, dr. med., doc. dr. Pavel Skok,dr. med., Davorin Dajčman, dr. med., prof. dr. Ivan Krajnc, dr. med.

Strokovni odbor: prim. doc. dr. Marjan Skalicky, dr. med., doc. dr. Pavel Skok, dr.med., Davorin Dajčman, dr. med., prim. Cvetka Pernat, dr. med., asist. Stojan Potrč, dr.med., Davorin Čeranič, dr. med., Maksimiljan Pocajt, dr. med, prof. dr. Radovan Hojs, dr.med. Dejan Urlep, dr. med.

Častni odbor: prof. dr. Saša Markovič, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelkaza gastroenterologijo Kliničnega centra Ljubljana, prof. dr. Eldar Gadžijev, dr. med., pred-stojnik oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Maribor, prim.Igor Japelj, dr. med., prim. spec. ak. st. Rudi Turk, dr. med., prim. Gregor Pivec, dr. med.,generalni direktor Splošne bolnišnice Maribor

Strokovni recenzenti: prim. doc. dr. Marjan Skalicky, dr. med., doc. dr. Pavel Skok,dr. med., Davorin Dajčman, dr. med., prof. dr. Marko Duvnjak, dr. med., prof. dr. Rado-van Hojs, dr. med.

Splošne informacije: strokovni simpozij z mednarodno udeležbo ob 10. obletniciendoskopskega ultrazvoka v Sloveniji namenjen vsem zdravnikom, ki se ukvarjajo zboleznimi prebavil (internisti, kirurgi, splošni zdravniki, onkologi, radiologi, pediatri).

Število udeležencev: ni omejeno.Kotizacije ni, vendar je priporočena predhodna prijava.Publikacija: predavanja bodo objavljena v posebnem zborniku, ki ga bodo prejeli

vsi udeleženci.Prijava: ga. Zdenka Kodrin, tajništvo Kliničnega oddelka za interno medicino, Splo-

šna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, tel.: 02 32 12 871, 02 32 12359, faks: 02 33 12 393, e-pošta: [email protected]


95


PRVO OBVESTILO

Združenje za maksilofacialno in oralno kirurgijo Slovenijeprireja

5. STROKOVNI SEMINAR ZAZOBOZDRAVNIKE IN ZDRAVNIKE

OBRAVNAVA PATOLOŠKIHSPREMEMB NA SLUZNICAH USTNEVOTLINEKongresno-prireditveni center Grand hotela Union, Ljubljana29. november 2003

Organizacijski odbor: asist. dr. Andrej A. Kansky, dr. dent. med. (predsednik), asist.Matija Gorjanc, dr. med., dr. dent. med. (tajnik), asist. Andreja Eberlinc, dr. med. (blagaj-nik), asist. David Dovšak, dr. med., doc. dr. Nataša Ihan Hren, dr. med., asist. mag. AlešVesnaver, dr. med.

VSEBINSKI PROGRAM:Klinični pogled na patološke spremembe ustnih sluznic� Morfologija sluznic ustne votline� Bele spremembe na sluznicah ustne votline� Pigmentirane spremembe na sluznicah ustne votline� Erozije in ulkusi na sluznicah ustne votline� Otekline in zatrdline na sluznicah ustne votlinePremaligne in maligne spremembe� Diagnostični postopki pri obravnavi patologije ustnih sluznic� Nova spoznanja o etiopatogenezi karcinoma ustne votline� Kirurško zdravljenje malignih tumorjev� Zdravljenje z radioterapijo� Obnovitvene tehnike tkiv ustne votline� Rehabilitacija pacientov po zdravljenju malignih tumorjev ustne votlineRegionalni in sistemski pristop pri boleznih sluznic ustne votline� Bolezni ustnic� Bolezni žlez slinavk

� Infekcijske bolezni in ustne sluznice� Bolezni dlesni in obzobnih tkiv

Spoštovana kolegica, cenjeni kolega!Strokovni seminarji Združenja za maksilofacialno in oralno kirurgijo so se dobro

uveljavili med slovenskimi zobozdravniki in zdravniki. Od prve prireditve za nekaj desetudeležencev, v utesnjenih prostorih predavalnice na Stomatološki kliniki, so prerasli vstrokovno odmeven in že tradicionalen dogodek, ki se ga udeleži skoraj polovica slo-venskih zobozdravnikov ter vedno več zdravnikov.

Koncept, ki ga zasledujemo, je jasen in nedvoumen. Predavanja so vsako leto pos-večena enotni temi, ki jo predstavijo različni strokovnjaki. Njihovi pogledi so zato vednodovolj izvirni, se ne ponavljajo in se dopolnjujejo ter izzvenijo v zaključeno celoto. Če-prav radi povabimo nekaj gostov iz tujine in bomo to storili tudi letos, je poudarek nadomačih predavateljih, ki so dnevno vključeni v postopke diagnostike in zdravljenjapacientov iz vaših ambulant.

Bolezni sluznic ustne votline so široko, obsežno, včasih nepregledno in za zoboz-dravnika ali zdravnika na primarnem nivoju lahko tudi spolzko področje. Kako si usvari-ti pregled čez nekaj sto različnih patoloških sprememb na sluznicah ustne votline?Kako ločiti nevarno od nenevarnega? Kako razmejiti lokalne in sistemske vzroke? Ka-tere diagnostične postopke lahko in katere naj opravim pred napotitvijo pacienta? Kdajin kam poslati pacienta s patološko spremembo na ustni sluznici?

Odgovornost pri zgodnji diagnostiki malignih sprememb na ustnih sluznicah jevelika. Pozornost in natančnost zobozdravnika ali zdravnika v pravem trenutku lahkoodloči o izzidu zdravljenja. Na seminarju bomo poleg praktičnih nasvetov o načinu pre-gleda sluznic ustne votline in maksilofacialnega področja podali novejša spoznanja ovzrokih za nastanek raka v ustni votlini. Kirurško ali obsevalno zdravljenje nista le tre-nutna dogodka v terapevtskem postopku, ampak določata tudi možnosti in postopkepoznejše rehabilitacije pacienta. Osnovno znanje in informacijo o tem zato potrebujevsak zobozdravnik.

Čeprav je pred nami težka naloga, da obsežno tematiko predstavimo sistematskoin zanimivo v enem dnevu, smo s premišljeno organizacijo, v primerjavi z lanskoletnimseminarjem, število predavanj celo zmanjšali. Tako bo ostalo več »prostega« časa, kiga boste lahko izkoristili za izmenjavo mnenj v razpravah, ob klepetu s kolegi ali preda-vatelji, ali pa boste obiskali spremljajočo in po obsegu ter ponudbi rastočo razstavomedicinsko-dentalnega materiala.

Upoštevajoč izzide lanske ankete med udeleženci, se bomo potrudili in Vam v udob-nih prostorih Kongresno-prireditvenega centra Grand hotela Union ponudili za skoraj-da enako kotizacijo še več …

Število udeležencev je omejeno na 400. Vrstni red prijavljenih bo oblikovan pozaporedju vplačil.

Prijave in dodatne informacije: ga. Milena Žajdela, Združenje za maksilofacialnoin oralno kirurgijo Slovenije, Zaloška 2, 1525 Ljubljana, GSM: 041 573 791, e-pošta:[email protected]

Prijavnico in aktualne informacije lahko od septembra najdete na: http://www.kclj.si/maxfacoral

Nastanitev: organizator bo v času seminarja (od petka 28. 11. do nedelje 30. 11.2003) omogočil rezervacijo sob v Grand Hotel Unionu po posebni, znižani ceni.


96


OBVESTILOUniverza v LjubljaniMedicinska fakultetaVrazov trg 2, Ljubljanarazpisuje v zimskem semestru šol. leta 2003/2004 naslednje podiplomske tečaje:

1. Psihoterapija2. Družinska dinamika3. Otroško in preventivno zoboz-

dravstvo4. Bolnišnična higiena5. Socialna medicina6. Nuklearna medicina

K točki 1: Na dvosemestrski podiplomski tečaj iz Psihoterapije se lahko prijavijokandidati, ki so končali Medicinsko ali Filozofsko fakulteto (Oddelek za psihologijo) terpogojno tudi diplomanti drugih fakultet. Na tečaj bo sprejetih 25 slušateljev. Šolnina zaen semester bo predvidoma 225.000,00 SIT. Začetek tečaja bo v mesecu oktobru2003.

K točki 2: Na dvosemestrski podiplomski tečaj Družinska dinamika se lahko prija-vijo diplomanti MF, FF – psihologija, Visoke šole za socialne delavce ter diplomantehumanističnih smeri univerzitetnega študija, ki delajo z družinami. Prednost pri izbiribodo imeli diplomanti Medicinske fakultete ter diplomanti Filozofske fakultete, oddel-ka za psihologijo. Sprejetih bo 30 slušateljev. Kotizacija znaša predvidoma 200.000,00SIT na semester. Začetek tečaja bo v mesecu oktobru 2003.

K točki 3: Na dvosemestrski podiplomski tečaj iz Otroškega in preventivnegazobozdravstva se lahko prijavijo kandidati, ki so končali visokošolski študij stomatolo-gije oziroma specialisti stomatologije. Na tečaj bo sprejetih 20-30 slušateljev. Šolni-na za en semester bo predvidoma 400.000,00 SIT.

K točki 4: Na enosemestrski podiplomski tečaj iz Bolnišnične higiene za zdravnikese lahko prijavijo kandidati, ki so končali Medicinsko fakulteto z opravljenim strokov-nim izpitom in dvemi leti dela v stroki. Na tečaj bo sprejetih 20 slušateljev. Šolnina zasemester bo predvidoma 220.000,00 SIT. Začetek tečaja 10. november 2003.

K točki 5: Na dvosemestrski podiplomski tečaj iz Socialne medicine se lahko prija-vijo kandidati, ki so končali univerzitetni študij medicine, stomatologije, veterine, biolo-gije, farmacije, prava, ekonomije, sociologije in politologije, če so zaposleni v zdravstve-nih zavodih ter drugih zavodih pri delih, povezanih z zdravstvenim varstvom. Na tečajbo sprejetih 30 slušateljev. Šolnina za en semester bo predvidoma 349.000,00 SIT.Tečaj sodi v okvir specializacij s področij socialne medicine, higiene in epidemiologije.Začetek tečaja bo oktobra 2003.

K točki 6: Na dvosemestrski podiplomski tečaj iz Nuklearne medicine se lahkoprijavijo diplomanti medicine, farmacije in medicinske fizike. Na tečaj bo sprejetih 10slušateljev. Šolnina za en semester bo predvidoma 250.000,00 SIT. Začetek tečaja voktobru 2003.

Prijave sprejema tajništvo Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, Ljubljana do 31. av-

gusta 2003. Prijavi oziroma prošnji priložite: : : : : življenjepis, fotokopijo diplome, potrdiloo opravljenem specialističnem izpitu (pri tečajih, kjer je pogoj), izjavo ustanove alikandidata o plačilu šolnine. Vsi kandidati bodo pravočasno obveščeni o kraju in začet-ku tečaja.

Račun bomo poravnali v 15 dneh.

Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, Golnikorganizira učno delavnico

USPOSABLJANJE ZDRAVSTVENIHKADROV ZA IZVAJANJE SPIROMETRIJE

Vodja delavnice: doc. Matjaž Fležar, dr. med., vodja oddelka za respiratorno funk-cijsko diagnostiko.

Namen delavniceTečaj učenja izvajanja ter vrednotenja spirometrije in bronhodilatatornega testa je

namenjen zdravnikom, zdravstvenim tehnikom in drugemu zdravstvenemu osebju, ki vokviru primarnih ali sekundarnih zdravstvenih ustanov izvajajo oziroma bodo izvajali tipreiskavi. Na celotnem tečaju se bo kandidat usposobil za pravilno izvedbo in ocenoomenjenih preiskav na spirometrih našega laboratorija in na spirometru, s katerim bodejansko delal v svoji ustanovi.

Namen tečaja je oblikovanje skupine izvajalcev spirometrije na nivoju primarnegazdravstva, ki se bo vsaj enkrat letno na srečanjih seznanjala z novostmi pri izvajanju tehpreiskav, preverila svoje dosedanje znanje in kakovost izvajanja te preiskave.

PROGRAM:Prvi sklop: predstavitev delovanja pljuč s poudarkom na pljučni mehaniki, ki je

pomembna za razumevanje parametrov, ki jih izmerimo pri spirometriji (volumni in ka-pacitete, pretoki, oblika krivulje pretoka itd.). Ugotavljanje kakovosti izvedbe in inter-pretacija izvida.

Udeleženci: 6-10 udeležencev (zdravniki, ki bodo vrednotili rezultat in medicinskesestre, ki bodo izvajale preiskavo). Tečaj se organizira glede na zbrane prijave. Vodi gadoc. Fležar.

Trajanje 8 ur.Cena: 30.000 SIT

Drugi sklop: individualno delo z vsakim udeležencem pri izvajanju omenjenihpreiskav:� indikacije in kontraindikacije za preiskavo,� kalibracija in vzdrževanje aparata, vodenje kalibracijske in servisne knjige,� pridobivanje privolitve bolnika pred preiskavo,� pravilno tehniko aplikacije zdravila preko pršilnika,� ocena kakovosti izvedbe preiskave,� izračun izmerjenih vrednosti in primerjava z normami,� nadzor nad prenosom okužbe.

Udeleženci: Do 3 udeleženci hkrati (zdravniki ali medicinske sestre, ki bodo samiizvajali preiskavo). Pogoj je predhodna udeležba na prvem sklopu. Sklop poteka v La-boratoriju za respiratorno fiziologijo KOPA Golnik z enim od laborantov. Časovno ni ve-zan na prvi sklop. Preiskave se bodo izvajale pri hospitaliziranih ali ambulantnih bolni-kih KOPA. Na koncu tega sklopa bodo kandidati sposobni sami izvesti preiskavo inutemeljiti vse postopke naštete v programu tega sklopa. Tečaju sledi preverjanje zna-nja (doc. Fležar).

Trajanje 3-5 dni.Cena: prvega in drugega sklopa skupaj: 70.000 SIT.


97


Tretji sklop (opcija): preverjanje in učenje uporabe spirometra, ki ga uporablja (bouporabljal) kandidat. Izvajalec (pri novem aparatu prodajalec te opreme) dostavi spiro-meter v naš laboratorij teden dni pred tem sklopom.

Udeleženci: kandidati, ki bodo delali s testiranim aparatom, po želji tudi zdravnik,ki bo interpretiral izmerjene rezultate v domači ustanovi. Sklop bo potekal v Laboratori-ju za respiratorno fiziologijo KOPA Golnik. Preiskave na aparatih se izvajajo parno nazdravih preiskovancih (učeči in naš laborant) na testiranem in laboratorijskem spiro-metru ter pri hospitaliziranih ali ambulantnih bolnikih KOPA. Na koncu tega sklopa bodokandidati sposobni sami izvesti preiskavo na svojem aparatu.

Trajanje 4 ure.Cena tretjega sklopa: 30.000 SIT.

Enkrat letni obnovitveni obiskiNamenjeni so obnovitvi znanja, preverjanju kakovosti dela, preverjanju delovanja

aparata, pregledu kalibracijske in servisne knjige in svetovanju glede težav pri izvaja-nju testov. Predstavijo se tudi vse novosti, ki se v tem letu pojavijo v literaturi gledeizvedbe preiskave. Ob vsakem letnem srečanju udeleženec dobi zapisnik, ki opiše stop-njo kakovosti izvajanja preiskave v preteklem letu.

Trajanje je 4 ure.Udeleženci: 1-2 udeleženca naenkrat.Cena obnovitvenega obiska: 20.000 SIT na osebo.

PotrdiloOb prvem tečaju udeleženec prejme potrdilo o opravljenem tečaju in zapisnik o

opravljenem preiskusu znanja. Klinika za pljučne bolezni in alergijo opravljen preizkusznanja in vsakoletne obnovitvene obiske razume kot potrdilo, da kandidat suverenoopravlja in vrednoti spirometrijo pri odraslih preiskovancih na nivoju osnovnega zdravs-tvenega varstva.

PrijavaPrijave in dodatne informacije: Tajništvo KOPA Golnik, ali po elektronski pošti

[email protected]. Lahko se prijavite tudi po telefonu (04-2569-111).Prvi termin delavnice bo 11. 9. 2003 (če bo zbranih dovolj prijav).

Zdravstveni dom Celje – ob 75-letnici (1928 - 2003)v sodelovanju zMinistrstvom za zdravje,Združenjem zdravstvenih zavodov,Zdravniško zbornico Slovenije,Slovenskim zdravniškim društvom inOsnovnim zdravstvom Slovenijeorganizirajo

DNEVE OSNOVNEGA ZDRAVSTVASLOVENIJE“Celjanka”, Celjski sejem, Celje23.–24. oktober 2003

PRELIMINARNI PROGRAM:

Četrtek, 23. oktobra 2003Tema: Zdravstveni dom – temelj dobrega in učinkovitega zdravstva

8.30–9.30 Prihod, registracija9.30 Otvoritev, pozdravi

10.00–10.30 Minister za zdravje: Vloga osnovnega zdravstva in zdravstvenihdomov z vidika zdravstvene reformePremik: Pomen preventive in kurative v reformi zobozdravstvaPušnik, Zupančič: Kadrovanje in pomanjkanje zdravnikov v OZ

11.00 Mezek: Kje so meje privatizacije, zmanjšanje programov ogrožaposlovanje zavodov

11.15 Demšar: Izboljšanje sodelovanja z ZZZS na področju nadzora11.30 Židanik: Vloga pediatra, ginekologa in specialista šolske medicine na

primarni ravni11.45 Ravbar: Specializacije na primarni ravni (posebnosti, dileme)

12.00–13.00 Razprava, prispevki (5 min)13.00–15.00 Kosilo

15.00 Miklavčič: Osnovno zdravstvo in reforma zdravstvenega zavarovanja,pričakovanja in novosti s stališča Zavoda za zdravstveno zavarovanjePraznik: Kako zboljšati sodelovanje z ZD – predlog zasebnikovKorošec: Kako optimizirati delitev dela med osnovnim in bolnišničnimnivojem – predlog managementa bolnišnic

16.00 Vetrnik: Kako zboljšati sodelovanje z bolnišnicami – predlogi ZDŽmavc: Koliko se lahko izbrani zdravnik posveti bolnikuPrelesnik: Ordinacijski čas specialista

16.45 Odmor

17.00 Ekonomski pogledi in dileme ob reformi slovenskega zdravstva –gost

17.30–18.00 Razprava20.00 Družabno srečanje udeležencev s slavnostno večerjo in glasbo

(Hotel Evropa)

Petek, 24. oktobera 2003Tema: Korupcija v zdravstvu

9.00–9.20 Balažic: Etični in deontološki vidiki koruptivnosti v zdravstvu9.20–9.40 Penko: Vloga države pri obravnavanju korupcije9.40–9.55 Šinkovec: Preprečevanje korupcije – organizacijski pristop

9.55–10.10 Mežnar: Najpogostejše možnosti korupcije v zdravstvu10.10–10.25 Colarič: Sodelovanje med zdravstvom in farmacevtsko industrijo10.25–11.00 Razprava11.00–11.30 Odmor

Tema: Mediji in zdravstvo11.30–12.00 Značilnosti komunikacije med javnostjo in osnovnim zdravstvom12.00–14.00 Učne delavnice, prikaz tipičnih primerov in napak

Zaključek srečanja


98


PRVO OBVESTILOGinekološka klinika, Klinični centerSlovensko društvo za reproduktivno medicinoorganizira

10. ZAČETNI IN NADALJEVALNITEČAJ GINEKOLOŠKEENDOSKOPSKE KIRURGIJEPredavalnica Ginekološke klinike, Ljubljana13.–17. oktober 2003Generalni pokrovitelj: Karl Storz GmbH&Co. (Nemčija) in Dräger, d.o.o. (Slovenija)Pokrovitelji: Gynecare, Johnson&Johnson, MM Surgical

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!Ginekološka klinika bo od 13.–17. oktobra 2003 v sodelovanju s Slovenskim druš-

tvom za reproduktivno medicino organizirala 10. začetni in nadaljevalni tečaj gineko-loške endoskopske kirurgije. Cilj tečaja je poglobiti znanje o endoskopiji in izkoristitimožnosti minimalno invazivnega zdravljenja pri ginekoloških nepravilnostih. Tečaj ninamenjen somo kirurgom – ginekologom, temveč tudi ginekologom, ki delajo na pri-marni ravni.

Strokovna direktorica Ginekološke klinike: Helena Meden VrtovecVodja tečaja: Martina Ribič PuceljProgramski vodji: Laparoskopija: Borut Kobal, histeroskopija: Tomaž TomaževičPraktični del: Andrej Vogler

TEME:Ponedeljek, 13. oktobra 2003Tehnike endoskopije, zapleti in osnovni endoskopski postopkiTorek, 14. oktobra 2003Kirurgija adneksov in materniceSreda, 15. oktobra 2003Histerektomija, endometriozaČetrtek, 16. oktobra 2003Radikalni endoskopski postopki in uroginekologijaPetek, 17. oktobra 2003Histeroskopska kirurgija

Prijava:A. Začetni in nadaljevalni tečaj (13.-17. oktobra 2003 vključuje: predavanja, video-

prenos iz opreracijske in praktični del – 110.000 SIT, 500 EUR za tujce)B. Nadaljevalni tečaj (14.-17. oktober 2003 vključuje: predavanja, videoprenos iz ope-

racijske in praktični del – 65.000 SIT, 300 EUR za tujce)C. Nadaljevalni tečaj (14.-17. oktobra 2003 vključuje: predavanja, videoprenos iz ope-

racijske in brez praktičnega dela – 45.000 SIT, 200 EUR za tujce)D. Začetni in nadaljevalni tečaj (13.-17. oktobra 2003 vključuje predavanja, videopre-

nos iz operacijske in je namenjen ginekologom na primarni ravni 45.000 SIT, 200EUR za tujce)Število udeležencev za praktični del je omejeno na 20. Prijave za praktični del

bomo sprejemali do zasedenosti mest.Zadnji rok za prijave je 1. 9. 2003Prijava: Nataša Petkovšek, Katedra za ginekologijo in porodništvo, Šlajmerjeva 3,

1000 Ljubljana, tel.: 01 43 14 355, faks: 01 52 26 130, e-pošta: [email protected]

Center za vojne veterane, SPS Interna klinika,Klinični center Ljubljana

objavlja prosto delovno mesto

zdravnika specialista interne medicine

za nedoločen čas v ambulantni in (ali) bolnišničnidejavnosti.

Pogoji:- diploma medicinske fakultete,- opravljen specialistični izpit,- opravljen strokovni izpit,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- državljanstvo Republike Slovenije,- aktivno znanje slovenskega jezika,- znanje enega tujega jezika.

Zaželena je angiološka in (ali) gerontološka usmeritev.Interesenti se lahko oglasijo za pogovor in natančnejšeinformacije v tajništvu CVV, bolnica dr. Petra Držaja,Vodnikova 62, 1000 Ljubljana, tel.: 01 58 38 110.

Javni zdravstveni zavodPsihiatrična bolnišnica Vojnik


zdravnika.

Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojevizpolnjevati še naslednje:- končana medicinska fakulteta,- opravljen strokovni izpit,- uspešno zaključeno usposabljanje po programu sekun-

darijata,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- znanje slovenskega jezika,- državljanstvo Republike Slovenije.Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s štiri-mesečnim poskusnim delom. Nastop dela po dogovoru.Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlji-te v 15 dneh po objavi na naslov: Javni zdravstveni zavod,Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Kadrovska služba, Celj-ska cesta 37, 3212 Vojnik.Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po konča-nem zbiranju prijav.

D E L O V N A M E S T A


99


Javni zavod Zdravstveni dom Zagorje


zobozdravnika s podiplomskim teča-jem iz otroškega in preventivnega

zobozdravstva

Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnimčasom za nedoločen čas in 4 mesečno poskusnodobo.Pogoji:- zobozdravnik s podiplomskim tečajem iz otroške-

ga in preventivnega zobozdravstva,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- državljanstvo Republike Slovenije,- znanje slovenskega jezika,- vozniški izpit B kategorije.Prosimo, da nam prijave z dokazili o izpolnjevanjupogojev pošljete v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravs-tveni dom Zagorje, Cesta zmage 1, 1410 Zagorje.Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje bomo pova-bili na razgovor.Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 8 dni poodločitvi.

Zdravstveni dom Medvoderazpisuje prosto delovno mesto

zobozdravnika v otroškem zoboz-dravstvu

za polni delovni čas za dobo 7 mesecev z na-stopom dela dne 1. 9. 2003 (nadomeščanjeporodniškega dopusta), delo je dvoizmensko.

Zahtevana je visoka izobrazba – doktor den-talne medicine z opravljenim strokovnim iz-pitom in veljavno licenco Zdravniške zbor-nice Slovenije.

Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju po-gojev naj kandidati pošljejo v 14 dneh po ob-javi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Med-vode, Ostrovrharjeva 6, 1215 Medvode.

Zdravstveni dom Novo mesto

objavlja prosto delovno mesto:

zdravnika specialista splošne medicineoziroma zdravnika splošne medicine

Pogoji za zasedbo delovnega mesta so:- končana medicinska fakulteta, opravljen

sekundarijat oziroma opravljena specializacijaiz splošne ali družinske medicine,

- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- aktivno znanje slovenskega jezika,- poskusno delo 3 mesece,- vozniški izpit B kategorije,- OD po kolektivni pogodbi.

Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjeva-nju pogojev pošljejo v 8 dni po objavi na naslov:Zdravstveni dom Novo mesto, Kandijska c. 4, 8000Novo mesto.

Javni zavod Zdravstveni dom Zagorje


zdravnika/zdravnice v ambulanti splo-šne medicine ZD Zagorje

Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnimčasom za določen čas za nadomeščanje zdravnicena porodniškem dopustu ter 4 mesečno poskusnodobo.

Pogoji:- zdravnik specialist splošne/družinske medicine

ali zdravnik po končanem sekundarijatu,- veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije,- državljanstvo Republike Slovenije,- vozniški izpit B kategorije.

Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spreje-mamo 8 dni po objavi na naslov: Zdravstveni domZagorje, Cesta zmage 1, 1410 Zagorje



100

Zdravstveni dom Cerknica-Loškadolina

takoj zaposli

zdravnika po končanem sekun-darijatu

Pogoji:- veljavna licenca Zdravniške zbornice

Slovenije,- trajanje zaposlitve: nedoločen čas,- vrsta zaposlitve: polni delovni čas.

Kandidate vabimo na razgovor, po pred-hodni najavi na tel.: 01 70 50 117.

Zdravstveni dom Ljubljana


zdravnika specialista otorinola-ringologa

za nedoločen čas.

Pogoji:- končana medicinska fakulteta,- veljavna licenca Zdravniške zbornice

Slovenije,- znanje slovenskega jezika,- državljanstvo Republike Slovenije.

Prijave z dokazili pošljite na naslov:Zdravstveni dom Ljubljana, Kadrovskaslužba, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana.

O G L A S I

Za daljše obdobjeODDAM STAREJŠO HIŠO,

251 m2 površine,okoli 430 m2 dvorišča – parkirišča.

Možnost adaptacije, nadgradnje alinovogradnje. Nova kanalizacija,vodovod, telefonski priključek.

Po dogovoru tudi možnost kasnejšegaodkupa polovice hiše.

Primerno za zdravstveno dejavnost.

Informacije na tel.: 031 460 956.

Zobna ordinacija Kranj

zaposli

zobozdravnika

z licenco za določen čas

ali

odda v celoti opremljeno invpeljano ordinacijo za daljše

časovno obdobje.

Informacije na tel.: 041 624 860g. Rozman

101


O G L A S I

NAROČILNICA ZA SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR (SmedS)

Ime: ...................................................................................................................................... Priimek: ...................................................................................................................................

ali Podjetje/Ustanova: .............................................................................................................................................................................................................................................................

Davčna št. (le za podjetja ali ustanove): .........................................................................................................................................................................................................................................

Poštna številka: ................................................................................................................ Kraj: ..............................................................................................................................................

Ulica/naselje in hišna št.: .............................................................................................................................................................................. Telefon:..................................................................

E-naslov: .............................................................................................................................................................................................................................................................................................

Naročam ....................................… izvod/-ov SmedS

Račun bom poravnal(a) v: 1 obroku (27.000 SIT) 4 obrokih po 7.000 SIT (prosimo, obkrožite)

Podpis:.......................................................................................................................................... Datum:....................................................................................................................

MEDICINSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANIJE V SODELOVANJU Z

INŠTITUTOM ZA SLOVENSKI JEZIK ZRC SAZUIN ZDRAVNIŠKO ZBORNICO SLOVENIJE

IZDALA

SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVARki na 1.008 + XVI straneh formata A4

prinaša slovenske razlage za strokovne izrazes področja biomedicinskih in sorodnih ved

UREDNIŠTVO:M. Kališnik, P. Jezeršek, B. Klun, D. Sket,

D. Sever-Jurca, C. Tavzes, T. Žakeljz okrog 140 uredniki, pisci, svetovalci in

drugimi sodelavci

RECENZENTA:T. Korošec, A. Krbavčič

CENA:27.000 SIT (ali 4 obroki po 7.000 SIT)

�

O G L A S I

102


Delo za SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR se je začelo pred 24 leti pod delovnimimenom Medicinski terminološki slovar. Pisci in strokovni svetovalci so večinoma učite-lji Medicinske fakultete v Ljubljani, jezikovni svetovalci so z Inštituta za slovenski jezikFrana Ramovša ZRC SAZU ter z Univerze v Ljubljani, tehnični uredniki pa pravilomaštudenti Medicinske fakultete v Ljubljani; vseh sodelavcev skupaj je preko 140. Slovarje izrazito skupinsko delo, vendar ožje uredništvo po načelu hierarhičnosti prevzemakončno odgovornost za njegovo pravilnost. Uredniki slovarja se zavedajo, da je jezik živorganizem, kar velja tudi za strokovni in znanstveni jezik. Vendar so si prizadevali, da vvečini primerov, kjer praksa ponuja več možnih terminov, izberejo tiste, ki so videti naj-primernejši, da bi bilo izražanje natančno, nedvoumno, lepo in skladno z duhom slo-venščine pa tudi z medicinsko tradicijo in mednarodnimi trendi.

Slovar vključuje biomedicinsko pomembne termine v slovenščini, poslovenjeno zapi-sane latinske in latinizirane grške termine, izvirno zapisane latinske in latinizirane grš-ke termine, ki se uporabljajo za pisanje diagnoz in terapije, zdravilne učinkovine, zdra-vilne in strupene rastline in živali, nekaj rekov v latinščini, poslovenjeno zapisane alicitatne udomačene termine iz živih tujih jezikov, odsvetovane žargonske, nestrokovne,

starinske in poljudne izraze skupaj s priporočenimi ustreznimi strokovnimi izrazi, ods-vetovane termine iz živih tujih jezikov skupaj s priporočenimi slovenskimi, začetne alikončne dele sestavljenih besed, udomačene in mednarodno sprejete krajšave, oseb-nosti iz svetovne zgodovine medicine do danes in domače osebnosti iz zgodovine me-dicine do konca druge svetovne vojne ter imena iz eponimskih terminov. Slovar ponujapravilne slovenske izraze namesto vdirajočih angloameriških, kar je pomembno tudi sstališča narodne samobitnosti.

Vsak pojem, zveza ali citat je razložen z uporabo splošno znanih slovenskih besed, česo v razlagi uporabljeni strokovni izrazi, so ti obvezno razloženi na ustreznem mestuabecede. Razložene so tudi vse besede, ki so sestavine stalnih zvez, vključno s sloven-skimi besedami. Vsak pojem je razložen enkrat; če je za en pojem več sinonimov, jerazložen le en sinonim, drugi kažejo nanj. Ta nadrejenost sinonimov je pomembna lezaradi gospodarnosti s prostorom in ne pomeni priporočila ali odsvetovanja rabe dru-gih sinonimov. Notranji usklajenosti slovarja je bilo posvečeno mnogo pozornosti inmenimo, da je tudi to ena izmed kvalitet slovarja. Zgled:

SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR – kratka predstavitev

�

SLOVENSKI MEDICINSKI SLOVAR

MEDICINSKA FAKULTETA V LJUBLJANIVRAZOV TRG 2

1000 LJUBLJANA

difteríja -e ž � dávica -e ž diphtheria -ae <difte^ ria> žnalezljiva bolezen, ki jo povzroča bacilCorynebacterium diphtheriae in za katero so značilnepsevdomembranske obloge predvsem v žrelu, sapniku innosu; sin. difterija, diphtheria: ~ grla,~oči,~žrela, faringealna~kožna~razjede kože, z dvignjenimi robovi, ki včasihsegajo do mišičja in so pokrite z belkastimi oblogami

Corynebacterium [korínebakte^ rium] rod različno Löffler, Friedrich August Johannes [léfler frídrihpatogenih, grampozitivnih, nesporogenih, áugust johánes] (1852–1915) nemški mikrobiolognegibnih, ravnih ali redko ukrivljenih bakterij

Corynebacterium diphtheriae [korínebakte^ rium difte^ rie] Löfflerjev -a -o [léflerjev]: ~ (F. A. J.) bacilvrsta korinebakterij, ki povzročajo davico; sin.Löfflerjev (F. A. J.) bacil korínebakte^ rija -e ž bacil iz rodu Corynebacterium

VlVlVlVlVljudno vjudno vjudno vjudno vjudno vablablablablabljeni k narjeni k narjeni k narjeni k narjeni k naročiluočiluočiluočiluočilu

Prosimo, izpolnite, odrežite in odpošljite spodnjo naročilnico (lahko tudi po faksu na št.: 000001 51 51 51 51 54 34 34 34 34 37 707 707 707 707 7011111).Naročilo s podatki, kot jih zahteva naročilnica, lahko pošljete tudi na e-naslov: [email protected]@[email protected]@[email protected]

�

103


O G L A S I

Izšel je prevod osrednjega dela o medicini in zdravstvu iz leta 1834

Dr. Fran Viljem Lipič

TOPOGRAFIJA C.-KR. DEŽELNEGA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE Z VIDIKANARAVOSLOVJA IN MEDICINE, ZDRAVSTVENE UREDITVE IN BIOSTATIKE

s faksimilirano izdajo

TOPOGRAPHIE DER K. K. PROVINZIALHAUPTSTADT LAIBACHin Bezug auf Natur- und Heilkunde, Medicinalordnung und Biostatik

Knjiga prinaša na 630 straneh prevod Lipičeve Topografije iz leta 1834in 10 spremnih študij priznanih strokovnjakov (V. Melik, I. Grdina, J. Žontar idr.).

Prevajalka: Marjeta Oblak, Urednica: doc. dr. Zvonka Zupanič SlavecCene: faksimile (trda vezava) 9.500 SIT, prevod (trda vezava) 9.900 SIT, prevod (broširana vezava) 7.900 SIT

NAROČILNICA za TOPOGRAFIJO LJUBLJANEZ VIDIKA NARAVOSLOVJA IN MEDICINE, ZDRAVSTVENE UREDITVE IN BIOSTATIKE

Ime: ...................................................................................................................................... Priimek: ...................................................................................................................................

ali podjetje/ustanova: .............................................................................................................................................................................................................................................................

davčna št. (podjetja ali ustanove): .........................................................................................................................................................................................................................................

poštna št.: ................................................................................................................ kraj: ..............................................................................................................................................

ulica/naselje in hišna št.: .............................................................................................................................................................................. telefon:..................................................................

E-naslov: .............................................................................................................................................................................................................................................................................................

Po pošti naročam .............................................….............… izvodov faksimila (9.500 SIT) ...........................................…...............… izvodov prevoda v trdi vezavi

(9.900 SIT).......................................….............…izvodov prevoda v broširani izdaji (7.900 SIT)

datum: .......................................................................................................................................... podpis (in žig):....................................................................................................................

�

Naročilnico pošljite založniku: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Zaloška 7 a, 1000 Ljubljana,tel.: 01 43 96 240, faks: 01 43 96 245, e-pošta: [email protected], informacije na tel.: 031 704 699

TOPOGRAFIJA LJUBLJANE - kratka predstavitevDr. Fran Viljem Lipič, široko razgledani in izobraženi ljubljanski mestni fizik, ka-snejši profesor interne medicine na padovski (1834-1841) in dunajski (1841-1845) medicinski fakulteti ter član najuglednejših takratnih srednjeevropskihznanstvenih združenj v svoji Topografiji širokoplastno spregovori o Ljubljani inbližnji okolici v prvih desetletjih 19. stoletja. O ljubljanskem bitju in življenju serazpiše tako v naravoslovnem kot tudi humanističnem smislu, tako Ljubljana vočeh bralcev zaživi z vidika geografije, biologije (favna, flora), etnologije, antro-pologije, medicine, farmacije, veterine, izobraževanja medicinskega osebja, so-

cialnega skrbstva, nudi pa tudi podrobne demografske podatke o nataliteti, mor-taliteti, morbiditeti in pričakovani življenjski dobi v Ljubljani za desetletje 1823-1833. Knjiga je pisana študiozno, opremljena je z obsežnim citiranjem kompe-tentnih strokovnjakov tiste dobe.Prevod ohranja pridih zgodovinske odmaknjenosti. Velik napredek v znanstve-nem in strokovnem smislu skušajo bralcem približati strokovne študije, opom-be prevajalke in glosar.

O G L A S I

104


NAROČILNICA za knjigo Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945,ki sta jo izdali Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Zdravniška zbornica Slovenije

Cena knjige je 4.800,00 SIT (DDV je vključen) + PTT stroški.

Knjigo naročite na Zdravniški zbornici Slovenije, Dalmatinova 10, p. p. 1630, 1001 Ljubljana

Ime: .......................................................................................................................................................... Priimek .................................................................................................................................................

Podjetje/Ustanova ................................................................................................................................................. Davčna številka: ...........................................................................................................

Naslov: Ulica, naselje .........................................................................................................................................................................................................................................................................................

Poštna številka ................................................................................................... Kraj..........................................................................................................................................................................................

Naročam ............................... število izvodov Zgodovinskega zbornika Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919 – 1945.

Datum ......................................................................................................................................................... Podpis ...............................................................................................................................................

MEDICINSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANIIN ZDRAVNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE

sta izdalizgodozgodozgodozgodozgodovinsvinsvinsvinsvinski zborki zborki zborki zborki zbornikniknikniknik

MEDICINSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI1919 – 1945

Knjiga obsega 256 strani formata 210 x 240 mm

Avtorji: Marko Bitenc, Peter Borisov, Jože Felc, Dušan Ferluga, Alojz Ihan, Aleksej Kansky, Ivan Kalinšek,Miroslav Kališnik, Nada Pipan, Anton Prijatelj, Janko Prunk, Dean Ravnik,

Darinka Soban, Sandi Sitar, Zvonka Zupanič Slavec, Miha Žargi, Andrej O. Župančič

Uredniki: France Urlep, Miroslav Kališnik, Peter Borisov

Strokovna recenzenta: prof. dr. Janko Prunk, doc. dr. Zvonka Zupanič Slavec

Iz rIz rIz rIz rIz recenziecenziecenziecenziecenzije: je: je: je: je: Samozavedanje, ohranjanje preteklosti in oblikovanje lastnih arhivovso narodotvorna dejanja. Prispevajo k nacionalni pokončnosti, samobitnosti in krepitvikulturne plasti naroda. Posebnega pomena je ohranjanje korenin slovenske univerze,ustanove, ki je najbolj narodnotvorna, saj sta jezik in z njim povezana kultura srž vsakeskupnosti. Sem sodi tudi oživljanje začetkov medicinskega študija pri nas, ki je neločlji-vi del slovenske zdravstvene kulture. Fragmentarno poznavanje tega poglavja v našizdravstveni kulturi in razpršenost podatkov, dobivata v predloženem zborniku prilož-nost, da na enem mestu strneta znanstveno in metodološko neoporečno izdelan histo-riat ter temu dodan zapis o večini prvih učiteljev oz. nekaj njihovih avtorefleksij na teda-nje razmere.

Iz vIz vIz vIz vIz vsebine: sebine: sebine: sebine: sebine: Predgovor dekana Medicinske fakultete v Ljubljani (Miha Žargi), Pred-govor predsednika Zdravniške zbornice Slovenije (Marko Bitenc), Recenzenta o delu(Janko Prunk, Zvonka Zupanič Slavec), Uvod (France Urlep, Miroslav Kališnik, Peter

Borisov), Politično in kulturno življenje Slovencev v prvi Jugoslaviji (Janko Prunk), Poro-čilo dr. Alojza Kraigherja o potrebi ustanovitve Medicinske fakultete v Ljubljani, na sejiSlovenskega zdravniškega društva 20. svečana 1919, Medicinska fakulteta v Ljubljaniin njen razvoj med dvema svetovnima vojnama (Peter Borisov), Lojz Kraigher (AlojzIhan), Janez Plečnik (Anton Prijatelj), Julij Nardin (Sandi Sitar), Alfred Šerko (Jože Felc),Pavel Grošelj (Darinka Soban), Prirodoznanska prizadevanja med Slovenci (Pavel Gro-šelj), Josip Cholewa (Peter Borisov), Evgen Kansky (Aleksej Kansky), Ivan Pintar (Zvon-ka Zupanič Slavec), Alija Košir (Miroslav Kališnik), Karlo Lušicky (Anton Prijatelj), Fran-ce Hribar (Dušan Ferluga), Profesor Albin Seliškar o sebi, Seliškarjev največji poskus vvsem naravoslovju (Andrej O. Župančič), Božidar Lavrič (Ivan Kalinšek), Hubert Pehani(Nada Pipan), Valentina Kobe (Dean Ravnik), Povzetek, Abstract, Bibliografija učiteljevMedicinske fakultete1919–1945 (FranceUrlep), Seznam slikovnega gradiva, Imenskokazalo.

�


106

DELO ZBORNICE

Zapisniki IO ZZSZapisnik 9. seje izvr{ilnega odbora Zdravni{ke zbornice Slovenije,

ki je potekala 5. junija 2003

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 146/9/2003:Sprejme se naslednji dnevni red:

1. Potrditev zapisnika 8. seje izvr{ilnega odbora z dne 15. 5. 2003 inporo~ilo o izvr{itvi sklepov

2. Razpis specializacij zdravnikov3. Razpis specializacije za stomatolo{ko protetiko - dopolnilo4. Pla~evanje Lista zdravnika specializanta in financiranje projekta

specializantskih delovnih mest5. Seznam slovenskih predstavnikov v sekcijah UEMS6. Sve~ano podeljevanje listin kandidatom7. Dopolnitev pogojev za podelitev licence za opravljanje zdravni{-

ke slu`be v Republiki Sloveniji, na podlagi, v tujini pridobljenestrokovne usposobljenosti

8. Recepti za osebno rabo zdravnikov upokojencev9. Sestanek predstavnikov ZZZS in Zdravni{ke zbornice Slovenije10. Predlog plasiranja finan~nih prese`kov Zdravni{ke zbornice Slo-

venije11. Dodatne ugodnosti imetnikom VISA ZZS kartice12. Razno

K 1. to~ki dnevnega reda: Potrditev zapisnika 8. seje izvr{ilne-ga odbora z dne 15. 5. 2003 in poro~ilo o izvr{itvi sklepov

Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., je izrazila osebno ogor~e-nost nad odnosom prim. @idanika na arbitraì za sprejem Aneksa{t. 1 k Splo{nemu dogovoru za pogodbeno leto 2003. Kot je bilo za-pisano v zapisniku 8. seje izvr{ilnega odbora z dne 15. 5. 2003. Zdise ji nesprejemljivo, da se na arbitraì ne doseè konsenz organiza-cij. Menila je, da se prim. @idanik lahko ogradi od tega, ~e se ne stri-nja.

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 147/9/2003:Izvr{ilni odbor potrdi zapisnik 8. seje izvr{ilnega odbora z dne

15. 5. 2003.

K 2. to~ki dnevnega reda: Razpis specializacij zdravnikovMag. Zlatko Fras, dr. med., je pojasnil metodologijo izra~una spe-

cializantskih mest. Predlog razpisanega {tevila mest za specializacijeje presek javljenega {tevila potreb s strani izvajalcev javne zdravstveneslu`be ter izra~unov potrebnega {tevila razpisanih specializacij gledena podatke registra zdravnikov ob upo{tevanju potrebnega razpisaspecializacij na nivoju Slovenije ter z dodatkom nekaterih korekcij:1. Izvajalci javne zdravstvene slu`be so Zbornici javili 889 potreb

po novih specialistih v letih 2006 do 2010, razli~no po specialno-stih glede na trajanje specializacije.

2. Izra~uni iz Registra zdravnikov so bili narejeni na podlagi pri~a-kovanih upokojitev zdravnikov ter zaklju~kov specializacij v le-tih 2006 do 2010, razli~no po specialnostih glede na trajanje spe-cializacije. Ob upo{tevanju regijskega principa bi bilo potrebnorazpisati 358 specializacij, na nivoju Slovenije 291 (zaradi pre-se`kov v dolo~enih regijah).

3. Presek javljenih potreb in izra~unov iz Registra zdravnikov je bilnarejen ob upo{tevanju potrebnega {tevila za razpis na nivoju dr-àve, kar pomeni, da se je presek zmanj{eval pri specializacijah,ki so v dolo~enih regijah izkazovale preseèk.

4. Druge korekcije, ki so bile narejene pri oblikovanju predloga zarazpis so:a) upo{tevanje razpolo`ljivih specializantskih mest za usposab-

ljanje (omejitve pri dermatovenerologiji, maksilofacialni kirurgiji,psihiatriji, ORL in urologiji);

b) upo{tevanje primerjave {tevila zdravnikov po specialnostih inregijah na 1000 prebivalcev. Ministrstvo za zdravje je predloìlo izra-~une odstopanj specialistov na 1000 prebivalcev od slovenskega pov-pre~ja po posameznih regijah. Kjer je bilo odstopanje ve~je od 10odstotkov smo upo{tevali 50 odstotkov potrebnih izravnav (pove-~anje oz. zmanj{anje {tevila razpisanih mest);

c) upo{tevanje projekcije mreè za specialnosti, kjer je projekcijaè narejena;

d) upo{tevanje omejenega {tevila potencialnih kandidatov. Svetza izobraèvanje zdravnikov je zmanj{al predvideno {tevilo razpisa-nih specializacij za 17.

Poudaril je, da {tevilo javljenih potreb po specializantskih mestih(889) kaè na neresnost s strani zavodov in se ni bilo mo~ opreti na to.Poleg tega so direktorji zavodov zavirali financiranje specializacij, zatoje menil, da bi bilo potrebno, da bi Zbornica sprejela stali{~e do obna-{anja kolegov, ki so predstavniki zavodov. Ob upo{tevanju zgoraj na-vedenih korekcij je skupno {tevilo predlaganih specializantskih mest253 za potrebe javne zdravstvene mreè. Menil je, da bi bilo bolje, ~ebi bilo ve~ potreb po specializantskih mestih, kot je dejansko razpisa-nih specializacij. Povedal je, da bo 160 sekundarijev kon~alo strokov-ni izpit in lahko vstopijo v program specializacije.

Predstavil je predlog prim. @idanika. Predlagal je, da se v mari-borski regiji na razpis doda ena specializacija na podro~ju internemedicine - pulmologije na ravni zdravstvenega doma. Kadrovskiproblem re{ujejo sedaj tako, da pogodbeno zaposlujejo upokojenezdravnike. Predstavil je tudi stali{~e predsednika sveta SB Maribor,ki meni, da naj bi zdravniki internisti za~asno delali v zdravstvenemdomu in bolni{nici. Mag. Fras je menil, da bo ustanovitev medicin-ske fakultete v Mariboru tudi vplivala na razmerje terciarnega in se-kundarnega podro~ja. Na podlagi analize je na ravni Slovenije pov-pre~na preskrbljenost prebivalcev s specialisti na podro~ju kirurgijezadovoljiva, na podro~ju interne medicine je 230 zdravnikov pre-malo.

Predsednik je pojasnil, da se je Zbornica pri planiranju speciali-zantskih mest opirala tudi na Plan zdravstvenega varstva do 2004,na podlagi katerega so internisti - pulmologi uvr{~eni na primarninivo.

Mag. Zlatko Fras, dr. med., je v nadaljevanju pojasnil, da predlograzpisa vsebuje:1. razpis specializacij za potrebe javne zdravstvene mreè


107

DELO ZBORNICE

2. razpis za potrebe izven javne zdravstvene mreè3. razpis za potrebe preusmeritev (za specializacije, ki so bile ̀ e raz-

pisane in odobrene, vendar je iz razli~nih razlogov utemeljenapreusmeritev), kot je razvidno iz priloge.Prof. dr. Matija Horvat, dr. med., je povedal, da se je svet za izo-

braèvanje zdravnikov kljub temu, da je razpisanih ve~ specializant-skih mest kot je kandidatov, odlo~il, da izbirna komisija z vsakimkandidatom opravi osebni razgovor.

Mag. Zlatko Fras, dr. med., je pozval ~lane izvr{ilnega odbora, kiso ~lani izbirnih komisij, da se odzovejo na povabilo. Tako bo izbir-ni postopek potekal neovirano.

Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., podpira, da je izbirno me-rilo tudi mnenje izbirne komisije na osnovi osebnega razgovora skandidatom. Problem vidi v prevelikem obsegu dela komisij.

Predsednik je pohvalil vse, ki so sodelovali pri pripravi razpisaspecializacij zdravnikov. Predlagal je, da se vsem sodelujo~im izpla-~a maksimalna osebna uspe{nost.

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 148/9/2003:1. Izvr{ilni odbor potrjuje predlog besedila za javni razpis speciali-

zacij, kot je naveden v prilogi, s tem, da se doda ena specializacijana podro~ju interne medicine v Mariboru.

2. Razpis se objavi 1. 7. 2003 v Izidi, najava razpisa pa v dnevnem~asopisu.

3. Izvr{ilni odbor ocenjuje opravljeno delo v zvezi z razpisom zdrav-ni{kih specializacij kot zelo uspe{no in vsem sodelujo~im izrekapohvalo. Vsem sodelujo~im se izpla~a maksimalna osebna uspe-{nost.

K 3. to~ki dnevnega reda: Razpis specializacije za stomatolo{-ko protetiko - dopolnilo

Predsednik je predstavil predlog Katedre za stomatolo{ko prote-tiko MF. Iz razpisa stomatolo{kih specializacij, ki je bil objavljen v 5.{tevilki Izide, je izpadel razpis iz stomatolo{ke protetike, zato prosi-jo za korekcijo razpisa. Predvidevajo, da je pri{lo do napake, saj starazpisani dve specializantski delovni mesti za podro~je ~eljustne inzobne ortopedije, ~eprav so predlagali za to podro~je le eno.

^lani izvr{ilnega odbora so se strinjali, da se na razpis zdravni{-kih specializacij doda {e ena stomatolo{ka specializacija iz stomato-lo{ke protetike.

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 149/9/2003:1. Izvr{ilni odbor se je seznanil s predlogom Katedre za stomatolo{-

ko protetiko Medicinske fakultete za korekcijo 5. razpisa stoma-tolo{kih specializacij.

2. Izvr{ilni odbor je odlo~il, da se dodatno razpi{e eno stomatolo{-ko specializacijo iz stomatolo{ke protetike v Ljubljani.

3. Razpis stomatolo{ke specializacije se objavi 1. 7. 2003 v Izidi, na-java razpisa pa v dnevnem ~asopisu.

K 4. to~ki dnevnega reda: Pla~evanje Lista zdravnika speciali-zanta in financiranje projekta specializantskih delovnih mest

Mag. Zlatko Fras, dr. med., je povedal, da naj bi se dalo v tisk Listzdravnika specializanta, zato je potrebno stali{~e izvr{ilnega odbo-ra, ali bodo specializanti List zdravnika specializanta pla~evali, ali sejih pla~ila oprosti. Stro{ki za tisk lista bodo 2 mio SIT (brez obliko-vanja) oz. 3 mio SIT (z oblikovanjem). Cena lista naj bi zna{ala 3.000SIT. V primeru, da specializanti Lista zdravnika specializanta ne bipla~evali, se pokrivajo stro{ki za tiskanje listov iz sredstev ~lanarine

zdravnikov. Mnenje sveta za izobraèvanje je, da naj bi zdravnikispecializanti sami pla~evali List zdravnika specializanta. Povedal je,da mnenje mladih zdravnikov ni bilo jasno izraèno.

Prof. dr. Eldar M. Gadìjev, dr. med., je menil, da ni potrebno, daZbornica krije stro{ke Lista zdravnika specializanta.

Asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med., je pojasnila, da se v skladus sklepom skup{~ine Zbornice stro{ki tiskanja Lista zdravnika spe-cializanta ne smejo biti kriti iz sredstev ~lanarine. Strinjala se je spredlogom, da si specializanti sami pla~ajo List zdravnika speciali-zanta.

Borut Gubina, dr. med., je predstavil mnenje mladih zdravnikov.Menijo, da naj bi Zbornica krila polovico stro{kov, saj zdravniki pla-~ujejo ~lanarino.

Predsednika je zanimalo, ~e je mo`no, da se List zdravnika spe-cializanta natiska.

Mag. Zlatko Fras, dr. med., je pojasnil, da je to izvedljivo. Listzdravnika specializanta je dokument, zato je bil proti, da se list na-tiska.

Predsednika je zanimalo, ~e se Zbornica lahko odolo~i, da spe-cializant pla~a List zdravnika specializanta, glede na to, da Ministrs-tvo za zdravje financira specializacije iz prora~una.

Mag. Zlatko Fras, dr. med., je menil, da je tudi {olanje na univerzibrezpla~no, kljub temu {tudent pla~a indeks.

Brane Dobnikar, univ. dipl. prav., je predlagal, da se cena listadolo~i v to~kah zdravni{ke tarife.

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 150/9/2003:List zdravnika specializanta se specializantom zara~unava v zne-

sku 23 to~k zdravni{ke tarife.Mag. Zlatko Fras, dr. med., je povedal, da Svet za izobraèvanje

zdravnikov ponovno daje izvr{ilnemu odboru v obravnavo mo`nostfinanciranja projekta specializantskih delovnih mest iz sredstev Zbor-nice. Poudaril je, da je dolo~anje specializantskih delovnih mest po-membno za Zbornico, tako da financiranje projekta ni mogo~e ra-zumeti ozko iz sredstev javnega pooblastila. Predsednik je opomnil,da iz predloga ni razviden stro{ek projekta. Predlagal je, da se do eneizmed sej izvr{ilnega odbora pripravi natan~en finan~ni in kadrov-ski na~rt prokjekta. Poudaril je, da je projekt zelo pomemben za Zbor-nico.

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 151/9/2003:Izvr{ilni odbor bo odlo~al o mo`nosti financiranja projekta spe-

cializantskih delovnih mest iz sredstev Zbornice na eni od nasled-njih sej. Do takrat se ~lanom izvr{ilnega odbora priloì finan~ni inkadrovski na~rt za izvedbo navedenaga projekta.

K 5. to~ki dnevnega reda: Seznam slovenskih predstavnikov vsekcijah UEMS-a

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 152/9/2003:Izvr{ilni odbor potrjuje seznam navedenih slovenskih predstav-

nikov v sekcijah UEMS-a, kot je naveden v prilogi.

K 6. to~ki dnevnega reda: Sve~ano podeljevanje listin kandida-tom

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 153/9/2003:Izvr{ilni odbor potrdi predlog Sveta za izobraèvanje zdravni-

kov, da se zdravnikom po uspe{no opravljenem izpitu po zaklju~kusekundarijata in po opravljenem specialisti~nem izpitu slavnostnopodeli potrdila o izpitih. Podelitev bo 4-krat na leto. Potrdila o izpi-�


108

DELO ZBORNICE

tih bosta podeljevala predsednik Zbornice in predsednik Sveta zaizobraèvanje zdravnikov.

K 7. to~ki dnevnega reda: Dopolnitev pogojev za podelitev li-cence za opravljanje zdravni{ke slu`be v Republiki Sloveniji napodlagi v tujini pridobljene strokovne usposobljenosti

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 154/9/2003:Izvr{ilni odbor potrdi predlagane spremembe besedila glede po-

gojev za podelitev licence za opravljanje zdravni{ke slu`be v Repub-liki Sloveniji na podlagi v tujini pridobljene strokovne usposoblje-nosti:

“Izjemoma se lahko priznanega strokovnjaka, z ve~ kot petnaj-stimi leti dela v stroki, po specialisti~nem izpitu oprosti opravljanjaizpita iz urgentne medicine in preizkusa usposobljenosti. V tem pri-meru mora posredovati imena {estih priznanih strokovnjakov z nje-govega podro~ja, trije izmed predlaganih strokovnjakov morajo imetiveljavno licenco za delo v Republiki Sloveniji. SIZ bo zaprosil tri iz-med navedenih za strokovno mnenje o prosilcu.”

ê program v tujini opravljene specializacije ne ustreza v celotiprogramu, ki velja v Republiki Sloveniji, Zbornica na podlagi pri-merjave obeh programov specializacij lahko predpi{e, ...”

K 8. to~ki dnevnega reda: Recepti za osebno rabo zdravnikovupokojencev

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 155/9/2003:Izvr{ilni odbor predlaga Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slo-

venije, da Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni listRS, {t. 79/1994, 73/1995, 39/1996, 70/1996, 47/1997, 3/1998, 51/1998)spremeni tako, da za 2. odstavkom 210. ~lena doda nov, 3. odstavek,ki se glasi: “Receptne obrazce iz prej{njega odstavka na podlagi pri-poro~ila Zdravni{ke zbornice Slovenije Zavod izjemoma dodeli tudizdravnikom, ki so delali in se upokojili v tujini.”

K 9. to~ki dnevnega reda: Sestanek predstavnikov ZZZS inZdravni{ke zbornice Slovenije

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 156/9/2003:Sestanka predstavnikov Zdravni{ke zbornice in ZZS se udeleìjo

prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr.med., mag. @arko Pinter, dr. med., in Igor Praznik, dr. med. Sesta-nek bo 10. junija 2003 ob 14.30 uri v prostorih Zbornice.

K 10. to~ki dnevnega reda: Predlog plasiranja finan~nih pre-se`kov Zdravni{ke zbornice Slovenije

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 157/9/2003:Zaradi odsotnosti poro~evalca se to~ka prenese na naslednjo sejo

izvr{ilnega odbora.

K 11. to~ki dnevnega reda: Dodatne ugodnosti imetnikom VISAZZS kartice

Brane Dobnikar, univ. dipl. prav., je predstavil predloge za do-datne ugodnosti kartice VISA-ZZS.

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 158/9/2003:Izvr{ilni odbor sogla{a, da se sklenejo pogodbe s ponudnikoma

Kompas in Mobitel ter ponudi zdravnikom, imetnikom kartice ZZS- VISA nove ugodnosti. Tudi v bodo~e naj se pripravijo predlogi zanove ugodnosti za ~lane ZZZS.

K 12. to~ki dnevnega reda: Raznoa) Poro~ilo o izrednem ekspertnem strokovnem nadzoru z mne-

njem v SB CeljeProf. dr. Vladislav Pegan, dr. med., je podal poro~ilo odbora za

strokovno-medicinska vpra{anja v zvezi z zaostanki s histolo{kimiizvidi v SB Celje. Prva faza, v kateri je bilo podrobno obravnavanih91 zaostalih histolo{kih pregledov, pri katerih se je ugotovilo, da je{lo za rakave bolezni, je zaklju~ena. Komisija je od 91 primerov iz-lo~ila 6 primerov, pri katerih je obstajal sum, da bi bolniki lahkoutrpeli {kodo na zdravju zaradi ~asovnega zaostanka histolo{ke ve-rifikacije odvzetega tkiva. Imenovana je bila nova komisija, ki je 26.3. 2003 izvedla izredni ekspertni nadzor, ki naj bi podrobneje razja-snil dogajanje pri izlo~enih {estih primerih. Dne 11. 4. 2003 je odborza strokovno-medicinska vpra{anja prejel poro~ilo izrednega eks-pertnega nadzora. Iz poro~ila je bilo razvidno, da pri nobenem od{estih bolnikov ni mogo~e ugotoviti bistvene {kode za zdravje. Po-ro~ilo ekspertnega nadzora je bilo posredovano tudi na Ministrstvoza zdravje. Odbor za strokovno-medicinska vpra{anja je poro~iloekspertnega odbora obravnaval na svoji seji dne 15. 4. 2003. ^laniodbora so bili mnenja, da je do zaostankov pri histolo{kih pregledihprihajalo predvsem zaradi pomanjkljive organizacije dela. Odbor zastrokovno-medicinska vpra{anja je Ministrstvu za zdravje namera-val predlagati izvedbo upravnega nadzora. Izkazalo se je, da je mini-strstvo med tem è opravilo upravni nadzor v SB Celje. Odbor jeprejel poro~ilo upravnega nadzora. Iz poro~ila je bilo razvidno, dagre predvsem za nepravilno organizacijo dela. Izjema sta bila dvazdravnika patologa, ki sta è v postopku pred organi Zbornice. Od-bor za strokovno-medicinska vpra{anja je prejel tudi poro~ilo SBCelje, da so patohistologi kon~ali s pregledom vseh zaostalih histo-lo{kih vzorcev. Med njimi je 220 takih, pri katerih so naknadnoopravljeni pregledi tkiv ugotovili rakovo ra{~o. Odbor za strokov-no-medicinska vpra{anja je mnenja, da bo potrebno 220 vzorcev pre-gledati po enaki metodologiji kot predhodnih 91. ^lani odbora zastrokovno-medicinska vpra{anja v zvezi z 91 ̀ e pregledanimi vzorcimenijo, da ni razloga, da bi zoper vpletene zdravnike predlagali ka-kr{enkoli postopek pred organi Zbornice, saj pri bolnikih ni nasto-pila {koda za zdravje. Predlagajo pa, da vse razse`nosti celjskega pri-mera zaostalih histolo{kih izvidov prou~i tudi odbor za pravno-eti~-na vpra{anja Zbornice.

Predsednik se je strinjal s prof. Peganom. Menil je, da se porajavpra{anje ali ni zdravnik, v skladu z zakonom o zdravni{ki slu`bi,kjer pi{e, da so zdravniki nosilci zdravstvene dejavnosti, odgovorentudi za organizacijo dela. Predlagal je, da odbor za pravno-eti~navpra{anja pridobi tudi mnenja dolo~enih evropskih zbornic.

Mag. @arko Pinter, dr. med., je menil, da ~e je zdravnik nosileczdravstvene dejavnosti je potem odgovoren tudi za organizacijo.

Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., je povedal, da so bila vsembolni{nicam v Sloveniji posredovana navodila v zvezi s po{iljanjemtkiv na histolo{ki ali citolo{ki pregled. Predlog za to je bil potrjen naseji odbora za strokovno-medicinska vpra{anja.

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 160/9/2003:1. Prof. dr. Vladislav Pegan, dr. med., in Elizabeta Bobnar Najèr,

prof., pripravita izjavo za medije v primeru zaostanka histolo{-kih izvidov v SB Celje.

2. Odbor za pravno-eti~na vpra{anja Zbornice prou~i vse razse`-nosti celjskega primera. Odbor pridobi tudi mnenja drugih evrop-skih zbornic.


109

DELO ZBORNICE

3. Izvr{ilni odbor je odlo~il, da se tudi 220 vzorcev, pri katerih sonaknadno opravljeni pregledi tkiv ugotovili rakavo ra{~o, pre-gleda po enaki metodologiji, kot predhodnih 91.b) Predlog za potrditev komisije in nadzornega zdravnika za iz-

vedbo izrednega strokovnega nadzora pri zasebni zdravnici C. P.,dr. med., v Celju

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 161/9/2003:1. Izvr{ilni odbor na predlog odbora za strokovno-medicinska vpra-

{anja za izvedbo izrednega strokovnega nadzora pri zdravnici za-sebnici C. P., dr. med., v ambulanti za pomo~ v du{evni stiski vCelju, Gregor~i~eva 5a, potrdi komisijo:- prim. Joè Darovec, dr. med., specialist psihiater - predsednik;- prim. Martin Moìna, dr. med., specialist interne medicine -

~lan.2. Izvr{ilni odbor potrdi prim. Martina Moìno, dr. med., kot nad-

zornega zdravnika za izvedbo izrednega strokovnega nadzora prizasebni zdravnici C. P., dr. med., v Celju.c) Predlog nacionalnih koordinatorjev specializacijSoglasno je bil sprejet sklep {t. 162/9/2003:Na predlog Sveta za izobraèvanje zdravnikov izvr{ilni odbor po-

trdi priloèni seznam nacionalnih koordinatorjev specializacij, kotso navedeni v prilogi. Seznam je priloga sklepa.

^lani izvr{ilnega odbora so v nadaljevanju razpravljali tudi o raz-re{itvi ~lana uredni{kega odbora glasila Isis, prof. dr. Zorana M. Ar-neà, dr. med. Za nadomestilo so predlagali Vojka Flisa, dr. med.

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 163/9/2003:^lana uredni{kega odbora glasila Isis, prof. dr. Zorana M. Arne-

à, dr. med., se nadomesti z mag. Vojkom Flisom, dr. med.d) Predlog za zamenjavo ~lana Komisije za ugotavljanje izpol-

njevanja pogojev za izvajanje posameznih programov pripravni{-tva, sekundarijata in specializacij

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 164/9/2003:^lana komisije za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izvaja-

nje posameznih programov pripravni{tva, sekundarijata in specia-

lizacij zdravnikov, doc. dr. Matjaà Veselka, dr. med., se nadomestis prof. dr. Martinom Toninom, dr. med.

e) Obisk predstavnikov farmacevtskih dru`b v ambulantah v or-dinacijskem ~asu

Predsednik je povedal, da je Lek farmacevtska dru`ba, d.d., Zbor-nici posredovala dopis ZZZS Obmo~ne enote Novo mesto, ki ga jeposredovala vsem izvajalcem zdravstvenih storitev v obmo~ni enotiNovo mesto. Menil je, da predstavniki farmacevtskih dru`b lahkovr{ijo obiske v ambulantah izven ordinacijskega ~asa, s tem da se zzdravnikom 7 dni vnaprej dogovori za obisk. Predlagal je, da se po-sreduje dopis ZZZS in vsem farmacevtskim dru`bam.

Mag. @arko Pinter, dr. med., je menil, da zdravnik sam razpolagaz delovnim ~asom.

Soglasno je bil sprejet sklep {t. 165/9/2003:Igor Praznik, dr. med., pripravi dopis, katerega se posreduje ZZZS

in vsem farmacevtskim dru`bam.f) ^lani izvr{ilnega odbora so prejeli v vednost slede~e gradivo:poziv Slovenskemu zdravni{kemu dru{tvu za podpis poslovnika

o sodelovanju treh zdravni{kih organizacij;zahvalo izvr{ilnemu odboru za odobritev objave III. Ciklusa pre-

davanj in koncertov “Sozvo~je svetov 2003/4” v glasilu Isis ter naspletnih straneh Zbornice;

Kolokvij “Regulatorni in zdravstveni vidiki uporabe homeopat-skih izdelkov” - pro{nja za posredovanje informacije o kolokviju ~la-nom Zbornice.

g) Imenovanje komisije za izredni strokovni nadzor z mnenjemIzvr{ilni odbor je na predlog odbora za strokovno-medicinska

vpra{anja soglasno sprejel naslednjisklep {t. 168/9/2003:V primeru D. L. se izvede na predlog izvajalca zdravstvenih sto-

ritev, izredni strokovni nadzor z mnenjem, pri zdravniku J. S. Ime-nuje se komisija v sestavi asist. mag. [tefek Grmec, dr. med., spec.spl. med. - predsednik in Irena Krì{nik, dr. med., spec. {olske med.- ~lanica. �

Zapisala: Darja Klan~ar


110

DELO ZBORNICE

Realizacija nalog odbora za osnovnozdravstvo

Ali je odbor za osnovno zdravstvo izpolnil svojo vlogo v delovanju zdravstvenega siste-ma in zagotovil svojim ~lanom ustrezen servis pri re{evanju problemov?

Gordana @iv~ec Kalan

Po preteku treh let je odbor za osnovno zdravstvo pripravil po-ro~ilo realiziranih sklepov. Ker smo na seji odbora ocenili, daso vsebine zanimive {ir{emu krogu zdravnikov in ne samo po-

budnikom za re{evanje dolo~enih problemov, sem naredila sintezorealiziranih sklepov in priloìla izvle~ke posameznih sklepov. V ce-loti je gradivo dostopno na spletnih straneh Zbornice: www.zzs-mcs.si.

Sprejeti sklepi predstavljajo stali{~e odbora za osnovno zdravs-tvo in so v ve~ini potrjeni na izvr{ilnem odboru Zbornice. Strokov-ne vsebine so zagotovile strokovne slu`be Zbornice: oddelek za prav-ne zadeve, oddelek za plan in analiz in register Zbornice. Vse gradi-vo je oblikovno uredila in pripravila za objavo tajnica odbora ga.Marija Cimperman.

Opravljanje zdravni{kih pregledov za podjetjeSKLEP [T. 1/33-2000: odgovor Bojan Pelhana, dr. med., spec.

med. del.V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS {t.

56/99) je poobla{~eni zdravnik delovne organizacije specialist me-dicine dela, prometa in {porta, ki mu delodajalec poveri opravljanjestrokovnih nalog zdravstvenega varstva pri delu (3. ~len, to~ka 10).Zakon velja od 27. 7. 1999.

Komentar oziroma pravno tolma~enje zakona je podro~je delapravnih strokovnjakov, za medicince dela je zakon veljaven, zato vsena{e delo opravljamo skladno z dolo~ili zakona.

Preventivni programSKLEP [T. 3/33-2000: Bojan @ibrat, dr. med., do naslednje seje

pripravi predlog projekta stro{kovnega izra~una preventivnega pro-grama, kot je objavljen v Uradnem listu, da bomo za ta sredstva lah-ko kandidirali pri naslednjem Dogovoru z ZZZS. Pri projektu mubo pomagal M. Dem{ar, dr. med.

Sklep {t. 3a/34-2000: Podpre se stali{~e Foruma iz aprila 2000, dapreventivo za odraslo populacijo izvaja samo osebni zdravnik (sta-li{~e posredovala prim. asist. Mateja Bulc).

Sklep {t. 3b/34-2000: Populacija preko 19 let je prevelik zalogaj zapreventivni progam, kot je zapisan. Zato bi se populacija zmanj{alana mo{ke v starosti od 35 - 65 let in ènske v starosti 45 - 70 let. Nata na~in se i{~e predvsem ogroàne in ne preseka populacijo na splo-{no. V preventivni program se poleg prevencije sr~no-ìlne ogroè-nosti vklju~i tudi program presejanja za karcinome, ki imajo stro-kovno presejalno utemeljitev.

Sklep {t. 3c/34-2000: Izvajanje preventivnega programa v ambu-lanti je strokovno utemeljeno. Dolgoro~no je tako pri~akovati zmanj-

{an pritisk na osebnega zdravnika, predvsem na ra~un zmanj{anega{tevila obiskov na posameznega bolnika.

Sklep {t. 3d/34-2000: Preventivni program predstavlja {iritev pro-grama storitev iz Pravil zdravstvenega zavarovanja, saj je pri sklepa-nju dosedanjih pogodb bilo upo{tevano le kurativno delo za opre-deljeno glavarino osebnega splo{nega zdravnika. Zato je potrebnozniàti glavarino za enak obseg storitev oz. dodatno delo pla~ati do-datno.

Sklep {t. 3e/34-2000: Za izra~un potrebnih zdravnikov, za izved-bo preventivnega programa odrasle populacije, se lahko uporabi me-todologija s podro~ja pediatrije oz. {olske medicine. Izra~unani ob-seg storitev se deli s {tevilom potrebnih zdravnikov in se na ra~unzmanj{ane glavarine, toliko zdravnikov zaposli dodatno v splo{nimedicini. Ker je za to potreben celosten plan (pomanjkanje zdrav-nikov, ki je alarmantno), se v prehodnem obdobju dodatno delopla~a tistim, ki ga opravijo.

Sklep {t. 3f/1-2000: Bojan @ibrat, dr. med., je pripravil pregledstarostnih skupin, ki bi jih skladno s priporo~ili CINDI in Komisijeza osnovno zdravstvo MZ, predlagali v preventivni program.

Sklep {t. 3g/2-2000: Joìca Mau~ec Zakotnik, dr. med., in prim.asist. Mateja Bulc, dr. med., uskladita starostne skupine za preven-tivni program, kot tudi obseg programa, glede na strokovne smer-nice. Gradivo posredujeta Francu [uti, dr. med., da se lahko pripra-vi izra~un sredstev potrebnih za izvedbo. Prav tako Joìca Mau~ecZakotnik, dr. med., pripravi {e predlog za izra~un sredstev za ekipe,ki bodo potem izvajale ukrepe, ki so potrebni po preventivnem pre-gledu.

Sklep {t. 3h/3-2001: V kolikor se bo za~ela izvajati preventiva vordinacijah splo{ne/druìnske medicine, morajo biti za to zagotov-ljena dodatna sredstva.

Sklep {t. 3i/3-2001: Odbor podpira pobudo MZ, da vsak osebnizdravnik opravlja preventivne preglede svoje populacije in se v dis-panzerjih medicine dela opravljajo preventivni pregledi le za speci-fi~na, zdravju bolj {kodljiva delovna mesta, ki jih bo dolo~ilo MZ.

Pojasnilo: Odbor je v strategiji dela priravil izra~une za izvedbopreventivnega programa. Prav tako smo “vizionarsko” na seje odboravabili bodo~o dràvno sekretarko za preventivo, ki pa ob zagonu pro-jekta ni uporabila vseh sklepov odbora, predvsem ne tistih, ki govo-rijo o dodatnih kadrih in sredstvih zaradi dodatnih obremenitev.

SekundarijatSKLEP [T. 5/33-2000: Pristopi se k spremembi pravilnika o se-

kundarijatu tako, da sekundarijat lahko poteka tudi na primarnemnivoju. V ta namen pravna slu`ba Zbornice do naslednje seje (3. 10.


111

DELO ZBORNICE

2000) pripravi predlog sprememb, ki jih bomo posredovali Svetu zaizobraèvanje.

Pojasnilo: V okviru sekundarijata je mo`no opravljati programs podro~ja druìnske medicine najmanj 1 mesec in najve~ 6 mese-cev.

KakovostSKLEP [T. 8/33-2000: Za vodjo komisije za kakovost pri odboru

za osnovno zdravstvo se imenuje prim. asist. Mateja Bulc, dr. med.,ki je tudi ~lanica te komisije pri UEMO. Vodja komisije si za posa-mezna podro~ja pridobi dodatne ~lane, ki so vabljeni glede na prob-lematiko, ki se obravnava. Komisija bo o svojem delu redno poro-~ala na sejah odbora.

SKLEP [T. 40/10-2002: Izvajanje projekta “Kakovost” - odbor jena svoji redni seji sprejel priporo~ila in jih posredoval IO ZZS:1. Projekta kot takega ne zavra~amo, vendar mora potekati na pro-

stovoljni osnovi.2. Zdravnike je potrebno dodatno motivirati na pozitiven na~in, ni-

kakor sankcionirati. Predlagamo, da vodje oz. promotorji pro-jekta izdelajo pozitivno strategijo; npr.: prvim 100 zdravnikom,ki po{ljejo vpra{alnike Zbornica odobri 20 kreditnih to~k za po-dalj{anje licence, prvim 50 se po dogovoru z organizatorji raznihsre~anj odobri ni`ja kotizacija ali se jih v celoti oprosti.

3. Poudarjati je potrebno, da so podatki, ki se bodo zbrali, ves ~asdostopni uporabnikom - zdravnikom, ki so jih posredovali, zalastno primerjavo in preverjanje lastne kakovosti.

4. Prav tako je potrebno vzpodbujati izdelavo ra~unalni{kega kar-tona, ki bi te podatke tudi sam zbiral oz. nalagal, v prehodnemobdobju pa preizkusiti mo`nost dograditve sedanjih programov,ki so v uporabi za administrativno zbiranje podatkov.

5. Sklep posredujemo vodji projekta prof. dr. Marjanu Pajntarju.SKLEP [T. 49/13-2002: Projekt “Kakovost s podro~ja osnovnega

zdravstva” - glede predloga “nalepke”, ki bi stimulirale sodelovanje,~lani odbora menijo, da to ni najbolj stimulativna oblika. Predlaga-jo druga~ne re{itve:- povabilo direktorjem zdravstvenih domov in predsednici Zdru-

ènja zdravstvenih zavodov na sestanek in predstavitev projekta;- alternativa je pismo direktorjem ZD, v katerem so navedeni: na-

men, cilji, na~ela in strokovne podlage za projekt s pro{njo zapodporo;

- pobuda izvajalcem specializacije iz druìnske medicine, da v pro-jektu sodelujejo vsi specializanti;

- projekt se izvaja v uri, ki je zagotovljena zdravnikom za pripravona delo;projekt se vklju~i v pravilnike o stimulaciji zdravnikov, kot na-

grada za preverjanje kakovosti lastnega dela;- v Izidi se objavlja stalne kraj{e prispevke z rezultati projekta in

imeni zdravnikov, ki v projektu sodelujejo;- zdravnike, ki sodelujejo v projektu se nagradi z dolo~enim {tevi-

lom to~k za podalj{anje licence, za kar je potrebna dopolnitevpravilnika.

Potrdila za napredovanjeSKLEP [T. 12/33-2000: Potrdila o izobraèvanju se priznajo tako

za napredovanje kot za zbiranje to~k za podalj{anje licence in se medseboj ne izklju~ujejo. Pravna slu`ba Zbornice pripravi foramulaci-jo, ki bo posredovana izvr{ilnemu odboru.

“Glede sklicevanja ministrstva na 14. ~len pravilnika o napredo-vanju delavcev zaposlenih v zdravstvu, ki dolo~a, da je mogo~e do-kazila, ki so podlaga za napredovanje, uveljaviti samo enkrat, pou-darjamo, da je namen tega dolo~ila nedvomno v tem, da prepre~i,da bi zaposleni dokazilo, na podlagi katerega je è enkrat napredo-val, ponovno uveljavljal v naslednjem napredovalnem obdobju ternima nobene zveze z interpretacijo 9. ~lena pravilnika.

Nesmiselnost razlage Ministrstva za zdravstvo pridobi svoj pravipomen {ele s prenosom v prakso.

Jasno in razumljivo je dolo~ilo, da se dokazila za napredovanjeuporabijo v triletnem napredovalnem obdobju samo enkrat. To do-lo~ilo izrecno velja za napredovanje in napredovalno obdobje. Opo-zoriti je potrebno, da dokazilo ne more izgubiti svoje veljave in upo-rabnosti za dokazovanje usposabljanja in izobraèvanja v drugih pri-merih, ki niso povezani s samim napredovanjem na delovnem me-stu. Tako lahko na primer dokazilo o objavljenih ~lankih uporabi-mo tudi kot eno izmed dokazil za imenovanje za sodnega izvedencain {e v drugih primerih. V takem primeru se to dokazilo druga~eto~kuje in se uporabi za drug namen ter nikakor ne izgubi svoje ve-ljave. Za razre{itev problema je potrebno predvsem zasledovati na-men, za katerega se dokazila zbirajo in zato tudi strogo lo~evati po-stopek napredovanja in postopek podeljevanja licenc.

Ministrstvo za zdravstvo o~itno ni predvidelo posledic, ki jih jenjihova razlaga povzro~ila v praksi; kadrovske slu`be javnih zdravs-tvenih zavodov namre~ na podlagi spornega navodila na Zdravni{-ko zbornico Slovenije naslavljajo zahteve, naj jim sporo~i podatke oizobraèvanjih pri njih zaposlenih zdravnikov. Izpolnitev teh zah-tev è iz organizacijskih razlogov ni mogo~a, saj Zbornica pri ra~u-nalni{ki obdelavi podatkov o izobraèvanju ne beleì posameznihizobraèvanj ter njim pripadajo~ih to~k, temve~ beleì samo to~kein to tako, da jih pri{teva. Poleg tega {e enkrat poudarjamo, da no-beden izmed trenutno veljavnih pravnih aktov Zdravni{ki zborniciSlovenije ne nalaga, da bi bila kadrovskim slu`bam javnih zdravs-tvenih zavodov dol`na posredovati podatke o izobraèvanjih, ki jihzbira za podalj{anje licence, temve~ so po na{em mnenju te podatke(v kakr{nekoli namene) dol`ne zbirati kadrovske slu`be same.”

Pojasnilo: Mnenje pravne slu`be - T. Gale, v celoti na spletu

Napotitve na mamografijoSKLEP [T. 16/2-2000: Na ZZZS se po{lje dopis, v katerem se jih

prosi za pojasnilo, na osnovi ~esa zdravniki splo{ne medicine ne mo-rejo izdati napotnice za mamografije, {e posebej na osnovi tega, daje Ministrstvo za zdravstvo izdalo pravilnik o preventivnih pregle-dih, ki je trenutno veljaven dokument, oziroma, kje je to v Pravilihnedopustno.

Odgovor: I. Zorman/ZZZS“Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) so podza-

konski akt, ki opredeljuje pravice zavarovanih oseb. Prizadevamo si,da so Pravila v celoti usklajena s temeljno zdravstveno zakonodajo.

Vpra{anje, ki ga izpostavljate, sodi ravno v temeljno zakonodajoin ne v Pravila. Pomo~nica generalnega direktorja Zavoda za po-dro~je OZZ je dne 5. 1. 2001 izdala pojasnilo v zvezi z ve~ zastavlje-nimi vpra{anji o pristojnosti za izdajo napotnic, citiram:

“Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarova-nju (UL RS, {t. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 6/99) in skladno dolo~ilomNavodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na pri-marni ravni (UL RS, {t. 19/98) in Pravil obveznega zdravstvenega�


112

DELO ZBORNICE

zavarovanja (UL RS, {t. 3/98 - pre~i{~eno besedilo, 90/98, 6/99, 61/00, 64/00, 91/00) ima zavarovana oseba pravico, da si izbere osebne-ga zdravnika (osebni zdravnik, osebni zobozdravnik, osebni gine-kolog, osebni pediater). Vsak od izbranih osebnih zdravnikov imapristojnost, da nudi storitve na primarni ravni zdravstvenega vars-tva in napoti zavarovane osebe k specialistom in v bolni{nico. Pritem Zakon in Pravila ne dolo~ata nikakr{nih omejitev. ̂ eprav prak-ti~no izvedba navedenih dolo~il lahko pomeni dolo~eno prekriva-nje delovnih podro~ij posameznih osebnih zdravnikov, ne obstajazakonska ovira, da v izjemnih primerih osebni zdravnik ne bi lahkoizdal zavarovani osebi napotnice za storitve iz podro~ja ostalih oseb-nih zdravnikov.”

Naj si dovolimo, da vas ob tej priliki opozorimo na bistveni delproblema, ki ga vidimo v tem, da stroka {e vedno ni ustrezno opre-delila delitve dela oziroma dol`nosti izvajalcev na posameznih rav-neh zdravstvenega varstva.”

Zdravstvena kartica - medicinski podatkiSKLEP [T. 18/2-2000: ZZZS se posreduje dopis, v katerem se pred-

laga, da se na zdravstveno kartico takoj za~ne vpisovati cepilni sta-tus posameznega bolnika in se s tem v zvezi omogo~i tehni~no pod-poro, ker v nasprotnem mora sredstva za izdajo zahtevane doku-mentacije (cepilna knjiìca) zagotoviti ustanova, ki je tak{no evi-dentiranje zahtevala.

Pojasnilo: Pri Ministrstvu za zdravje je imenovan Svet za dopol-nitve zdravstvene kartice z medicinskimi podatki. Projekti, ki te~ejoso: tehni~ni pripomo~ki, zapis cepilnega statusa, zapis neugodnihreakcij po zdravilih, zapis alergij in zapis dejavnikov tveganja za bo-lezni srca in oìlja.

Napotitev bolnika za poseg v anestezijiSKLEP [T. 19/3-2001: Franc [uta, dr. med., posreduje tajnici od-

bora pre~i{~eni predlog laboratorijskih preiskav pred napotitvijo naposeg v splo{ni anasteziji. Tekst se opremi in posreduje v soglasjepredsednici kolegija za anasteziologijo pri Zbornici.

Navodila za pripravo bolnika v osnovnemzdravstvu za operativni poseg v anesteziji(projekt v celoti na spletu Zbornice)

Franc [uta, Gordana @iv~ec KalanMinilo je dobro leto od objave usklajenih navodil za pripravo bol-

nikov na operativni poseg v anesteziji. Kljub za~etnim teàvam sonavodila zaìvela in predstavljajo izbolj{avo v komunikaciji medzdravniki primarnega in sekundarnega nivoja. Predstavljajo pilot vtovrstnem sodelovanju.

Enoletne izku{nje so pokazale, da osebni zdravniki lahko zagoto-vijo standard preiskav kot tudi, da s spremnim dopisom posreduje-jo dragocene podatke anesteziologom, ki pripravljajo bolnika na ope-rativni poseg. Bolnikom so prijaznej{a, ker se ne izvajajo pregledi inpreiskave, ki so nepotrebne za sam poseg (predvsem razna RTG sli-kanja). Poenotil se je standard za celotno Slovenijo. Navodila upo-rabljajo vsi izbrani zdravniki na osnovnem nivoju: zdravniki splo-{ne/druìnske medicine, pediatri, {olski zdravniki, zdravniki medi-cine dela in ginekologi.

Zdravnikom, specialistom kirur{kih strok, bo preko Zbornice vinformacijo posredovan en list navodil.

Pojasnilo: Projekt je v celoti izpeljan in gradivo je na spletnihstraneh Zbornice. Predvsem anesteziologi pozivajo VSE zdravnike,ki po{iljajo bolnike na poseg, kjer bo potrebna, ~etudi le kratkotraj-na anestezija (zlomi, furunkli,…), da priloìjo spremni dopis in dotistega trenutka opravljene lab. preiskave ali slikanja. Ob tej prilikiponovno vljudno prosim vse kolege, da predlagami obrazec upo-rabljajo in napotijo bolnike skladno z navodili.

Zanimivost: Na specialisti~nem izpitu iz druìnske medicine jespecialist kirurg zastavil prav slede~e izpitno vpra{anje.

UEMOSKLEP [T. 21/3-2001: Odbor podpre sodelovanje prim. asist. Ma-

teje Bulc, dr. med., na sestanku delovne skupine UEMO, o ~emer seposreduje predlog IO Zbornice.

Podpredsednica UEMO je prim. asist. Mateja Bulc, dr. med., vodjaslovenske delegacije je asist. Gordana @iv~ec Kalan, dr. med.

Laboratorijske storitveSKLEP [T. 22/3-2001: Odbor potrdi dopis predsednice odbora

direktorici Splo{ne bolni{nice Novo Mesto:“Odbor za osnovno zdravstvo prejema vsakodnevno poro~ila oz.

prito`be kolegov zaradi pove~anih obremenitev zdravnikov druìn-ske/splo{ne medicine. Velik del tega se nana{a na “vra~anje” bolni-kov, ki so se do tedaj zdravili na sekundarnem nivoju, nazaj v obrav-navo na primarni nivo, npr: bolniki z reumatoidnim artritisom, ssladkorno boleznijo, boleznimi {~itnice, kroni~no ledvi~no insufi-cienco, sr~nim popu{~anjem, na antikoagulantni terapiji itd. To seutemeljuje z obrazloìtvijo dolgih ~akalnih dob sekundarnega nivo-ja oz., da lahko z ustreznimi navodili bolnika obravnava tudi osebnizdravnik. Glede na strokovno znanje druìnskih/splo{nih zdravni-kov to drì, vendar ni nih~e zagotovil tem zdravnikom ve~ ~asa oz.finan~nih sredstev za dodatne obremenitve. Enostranske odlo~itvetorej niso uspe{ne. Re{evanje problemov enega ne more biti v bre-me in {kodo drugega.

V konkretnem primeru (dopis SB Novo mesto, {t.: 43-53/02) greza zasebne zdravnike, ki to dodatno delo odklanjajo. Osebno me-nim (op. mnenje predsednice odbora), da gre le za bolj osve{~en od-nos zasebnih zdravnikov do stro{kovnih kazalcev v njihovih ambu-lantah. V javnih zdravstvenih zavodih se redko spremlja stro{kovnomesto posameznega zdravnika. V obeh primerih sredstva za labora-torijske storitve niti pribli`no ne pokrivajo tistega, kar zdravnik pri-marnega nivoja potrebuje za ustrezno obravnavo in v skladu s stro-kovnimi priporo~ili razli~nih specialisti~nih strok.

Re{evanje tega problema je vsekakor eno najbolj pere~ih vpra-{anj komunikacije med nivoji. Obstaja ̀ e vzorec re{evanja takih prob-lemov. Bolniki z boleznimi {~itnice se v stabilni fazi bolezni kontro-lirajo na primarnem nivoju, vendar je za dodatne laboratorijske sto-ritve pri{lo tudi do “premika” sredstev s sekundarnega na primarninivo. Podobno bi bilo mogo~e re{iti tudi problem spremljanja bol-nikov na specifi~ni terapiji, ki zahteva pogostej{e laboratorijske kon-trole, kot v danem primeru. [e vedno bo pregled opravil osebni zdrav-nik, kar je zanj dodatna obremenitev. Pobuda je lahko tudi na stranibolni{nice, izvedbo se zagotovi s skupnim dogovorom z zdravniki,katerih bolniki gravitirajo v bolni{nico. Skupna re{itev bo bolj us-trezna kot enostranska odlo~itev, ~etudi je {e tako strokovno neo-pore~na in bo tudi prijaznej{a do obravnavanih skupnih bolnikov.”(G. @iv~ec Kalan)


113

DELO ZBORNICE

SKLEP [T. 34/9-2001: Zahteve specialistov po dodatnih prei-skavah

Specialist klini~ne stroke je dolàn, v skladu s Pravili zdravstve-nega zavarovanja, spo{tovati obseg in trajanje pooblastil na napot-nicah. Prav tako ne more zahtevati od napotnega zdravnika, da na-poti bolnika za dodatne preiskave, ki jih je sam indiciral ob pregle-du, v kolikor ima na napotnici pooblastilo “napotitve”.

Napotni zdravnik je dolàn ob napotitvi posredovati vse podatkein izvide, ki jih je zbral do takrat. Prav tako je lahko vsaka napotitevkvalitetnej{a, v kolikor se za zahtevnej{e preiskave oz. napotitve na-pi{e {ir{a obrazloìtev z namenom in pri~akovanji napotnega zdrav-nika.

SKLEP [T. 37/9-2001: Prenos preiskav s sekundarnega na pri-marni nivo

V kolikor gre za prenos programa (za kar gre v omenjenem pri-meru, P^) je potrebno za to zagotoviti prenos sredstev in kadra,kar je potrebno zagotoviti v pogodbi z Zavodom za zdravstveno za-varovanje ob podpisu. Program se vsakoletno dogovarja v Splo{nemdogovoru in nadalje v Podro~nih dogovorih.

Pojasnilo: V zadnjem letu mandata je odbor è predlagal in RSKza druìnsko medicino sprejel, minimalni standard preiskav za prvonenujno napotitev na sekunarni nivo. Standard bomo posredovaliv sprejetje Zdravstvenemu svetu.

Prav tako bo potrebno dogovoriti obseg storitev, tako laborato-rijskih, kot diagnosti~nih napotitev za potrebe spremljanja kroni~-nih bolezni (npr. rakave: limfomi, RA na bazalni terapiji itn.), ki jihopravlja zdravnik primarnega nivoja in mu predstavljajo dodatnobreme, tako v finan~nem kot ~asovnem smislu. Do sedaj so se ti bol-niki vodili pri klini~nih specialistih. Zaradi preobilice njihovega dela,re{itev ne more biti enostranska odlo~itev, da bi jih lahko sedaj sprem-ljal druìnski zdravnik. Druìnski zdravniki bomo sodelovali le prire{itvah, ki jih bo uskladil in sprejel ali odbor za osnovno zdravs-tvo ali RSK za druìnsko medicino.

Predpisovanje tehni~nih pripomo~kovSKLEP [T. 23/3-2001: Prim. asist. Mateja Bulc, dr. med., pripravi

odgovor ZZZS, v zvezi z omejitvijo predpisovanja tehni~nih pripo-mo~kov pri inkontinentnih bolnikih. V bodo~e naj bi to predpiso-val le specialist, ni pa definirano kateri. Objava ZZZS s 15. 12. 2000.

Pojasnilo: ZZZS je s sklepom odstopil od omejitve predpisova-nja tehni~nih pripomo~kov za inkontinen~ni program. Vsak osebnizdravnik lahko predpi{e tehni~ni pripomo~ek skladno s Pravili.

GlavarinaSKLEP [T. 43/11-2002: Glavarina 3.300 opredeljenih bolnikov je

prevelika za kakovostno delo druìnskega/splo{nega zdravnika. Pravtako so ob tako visoki glavarini prevelike psihofizi~ne obremenitvezdravnika, kar negativno vpliva tako na njegovo delo kot osebnozdravje. Ker je zdravnik zasebnik, bi bilo primerno, da se programoz. glavarina zmanj{a na povpre~je regije, v kateri deluje in v nasled-njem pogodbenem letu sklene temu ustrezno pogodbo. Ostanek pro-grama se razporedi drugemu zdravniku skladno s predpisi.

Prav tako odbor ocenjuje, da se je potrebno zaradi vse ve~jegaprenosa programov spremljanja in vodenja bolnikov s kroni~nimiboleznimi, kot tudi novih programov, zavzemati za zniànje glava-rine v ambulantah druìnske/splo{ne medicine v celotnem sloven-skem prostoru. Odbor se bo z vsemi sredstvi zavzemal za re{evanje

tega pere~ega problema.Pojasnilo: Primer smo re{evali na pobudo zasebnega zdravnika.

V podro~nem dogovoru za leto 2002 je bilo zniàno {tevilo oprede-ljenih oseb 2.750, z realizacijo v letu 2003.

Raz{irjeni strokovni kolegijiSKLEP [T. 44/12-2002: RSK za druìnsko medicino^lani RSK za druìnsko medicino so: asist. mag. Danica Rotar

Pavli~, dr. med., predsednica, ~lani: prof. dr. Igor [vab, dr. med.,prim. mag. Anton Gradi{ek, dr. med., asist. Gordana @iv~ec Kalan,dr. med., Majda Masten, dr. med., Franc [uta, dr. med.

^lani ostalih RSK v celoti so dostopni na spletu.

Okrogla miza osnovnega zdravstvaSKLEP [T. 47/13-2002: Okrogla miza osnovnega zdravstva je bila

17. 6. 2002 v prostorih ZD Ljubljana, Metelkova ul. 9. Poro~ilo jebilo objavljeno v reviji Isis, zapisnik je shranjen v arhivu. Udele`ba,razprava in zaklju~ki so bili aktivni ter aktualni. Odbor sprejme sklep,da je okrogla miza uspela in je potrebno nadaljevati s podobnimisre~anji.

Na predlog predstavnice {olske medicine se organizira okroglamiza tudi na temo problematike pediatrije osnovnega nivoja. Za or-ganizacijo je zadolèna prim. Joìca Mugo{a, dr. med.

Pojasnilo: Zapis v celoti dostopen na spletnih straneh Zbornice.

Deùrna mesta primarnega nivojaSklep {t. 50a/13-2002: Odbor se seznani z mnenjem pravne slu`-

be, ga potrdi (T. Gale) in ga posreduje ZD Tolmin.“Zdravstveno varstvo se zagotavlja s kombinacijo rednega dela,

deùrstva in pripravljenosti. Organizacijo in izvajanje nujne medi-cinske pomo~i dolo~a Pravilnik o slu`bi nujne medicinske pomo~i(Ur. l. RS 77/96), ki v tretjem odstavku 3. ~lena dolo~a, da se slu`baorganizira v skladu s tem pravilnikom kot del obstoje~e zdravni{kedeùrne slu`be ali kot posebna enota. Na~in oz. organiziranost jeodvisna od velikosti terena oz. {tevila prebivalcev, ki jih dolo~en za-vod pokriva. Partnerji zagotavljajo sredstva za financiranje te slu`beskozi poseben del Podro~nega dogovora, ki se nana{a na organiza-cijo slu`be nujne medicinske pomo~i. V Kolektivni pogodbi za zdrav-nike in zobozdravnike so v 70. ~lenu opredeljeni te`ji delovni pogo-ji, ki se pojavljajo pri opravljanju zdravni{ke slu`be, in sicer glede nainteziteto oz. pogostost tega dela.

V zagotavljanje urgentne in deùrne slu`be so se dol`ni enako-merno in enakopravno vklju~evati vsi izvajalci osnovega zdravs-tvenega varstva, ki opravljajo dejavnost izbranega osebnega zdrav-nika (v splo{nih, otro{kih in {olskih ambulantah). To pomeni: ZDin zasebni zdravniki, ki imajo z Zavodom sklenjeno pogodbo, in si-cer po razporedu, ki ga pripravi ZD kot organizator te slu`be in zakaterega se dogovorijo izvajalci teh dejavnosti.

Na konkretno vpra{anje: “Pediatri zaposleni v ZD Tolmin imajopo mnenju pravne slu`be dol`nost vklju~evati se v deùrno slu`botam, kjer so zaposleni, torej v deùrno slu`bo ZD Tolmin in ne Bol-ni{nice [empeter. Poleg tega lahko vsakdo na podlagi pogodbe o deluv zakonsko dole~enih okvirih (8 ur na teden), opravlja tudi drugadela v drugem zavodu.”

Pojasnilo: Tekst je v celoti na spletnih straneh Zbornice in je na-stal pred novelami Zakona o zdravni{ki slu`bi, z vidika omejitev delapreko polnega ~asa.

�


114

DELO ZBORNICE

Mreà pediatri~nih deùrnih mestSklep {t. 54b/17-2003: Pri organizaciji deùrne slu`be pediatrov

je potrebno spo{tovati zakonske podlage. V kolikor gre za spremem-bo, ki posega v organizacijo zdravstvene slu`be v dràvi, mora takospremembo odobriti Zdravstveni svet, po predpisani proceduri.

RSK za pediatrijo - sestanekSklep {t. 54c/18-2003: Odbor za osnovno zdravstvo bo {e nadalje

spremljal Projekt organizacije deùrne slu`be pediatri~nih centrov.Ne nasprotuje organizaciji, kjer je to mo`no izvesti. Glede na kaderje to mo`no le v Ljubljani in Mariboru. Lahko se pojavi problemfinanciranja teh centrov, ker naj bi bili organizirani pri bolni{nici,sredstva za organizacijo deùrne slu`be pa dobijo sedaj zdravstvenidomovi. Odlo~itev o spremembi organizacije zdravstvene slu`bemora sprejeti Zdravstveni svet, po temeljiti analizi.

Organizacija deùrne slu`be na PtujuSklep {t. 54~/18-2003: Podro~ni dogovor dolo~a, da je dol`nost za

organizacijo Deùrne slu`be na dolo~enem podro~ju na stranizdravstvenih domov. ZD je odgovoren za organizacijo in prejematudi sredstva za to. V deùrstvu sodelujejo vsi zdravniki, zasebnikiin zaposleni v Zdravstvenem domu.

Pri opravljanju dela deùrnega zdravnika gre za znanje in ve{~i-ne, ki jih je dolèn imeti vsak zdravnik è po opravljenem strokov-nem izpitu. ̂ e so obremenitve pravi~no razdeljene, so se dol`ni vklju-~evati vsi zdravniki, tako po specialnosti, kot delovno-pravnem po-loàju.

Pravica do prevoza z re{evalnim ali drugimvozilom

V zvezi z vlogo za pridobitev mnenja, ki ga je na odbor za osnov-no zdravstvo naslovila direktorica ZD Tolmin, je pravna slu`naZdravni{ke zbornice Slovenije pripravila slede~e mnenje:

Pravica do prevoza z re{evalnim ali drugim prevozom, je pravicaiz Pravil osnovnega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, {t.79/1994, 73/1995, 39/1996, 70/1996, 47/1997, 3/1998, 51/1998Odl.US, 109/1999 Odl.US) dolo~ena v 54. ~lenu teh pravil.

Dolo~ba 54. ~lena dolo~a naslednje:IV/7. Pravica do prevoza z re{evalnimi in drugimi vozili54. ~lenZavarovana oseba ima pravico do prevoza z re{evalnimi in drugimivozili, kadar iz zdravstvenih ali drugih razlogov ni mogo~e opraviti pre-voza z javnim prevoznim sredstvom. Ti prevozi so:1. nujni prevozi, ko je potrebno zagotoviti ~imprej{njo zdravni{ko po-mo~ in prepre~iti najhuj{o mo`no posledico za ìvljenje ali zdravje za-varovane osebe, za zdravje drugih in v vseh primerih, ko zavarovanaoseba potrebuje takoj{njo nujno medicinsko pomo~;2. prevozi, ki niso nujni, ker ne gre za re{evanje ìvljenja ali prevoz za-radi nujnega medicinskega posega, ampak za prevoz nepokretne zava-rovane osebe do zdravstvenega zavoda ali zdravnika in nazaj ali pre-voz osebe na in z dialize;3. v primeru, ko bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom lahko {ko-dljiv;4. prevozi zavarovane osebe s spremstvom zdravstvenega delavca.Odbor za pravno eti~na vpra{anja je obravnaval problematiko re{e-

valnih prevozov ter sprejel na~elno stali{~e, da je odlo~itev o upravi~e-nosti prevoza na preglede stvar strokovne odlo~itve vsakega zdravnika.

Izvr{ilni odbor Zdravni{ke zbornice Slovenije je na podlagi na-vedenega in na podlagi stali{~a odbora za pravno eti~na vpra{anjasprejel naslednji sklep:

SKLEP: Dializni bolniki imajo tako kot vsi drugi bolniki pravicodo prevoza na ostale preglede (ne dializne) v primeru, ko zdravnikugotovi, da bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom lahko {ko-dljiv. Odlo~itev o upravi~enosti prevoza na preglede je stvar stro-kovne odlo~itve vsakega zdravnika.

Zapis o prevozu v zdravstveni dokumentaciji: “Zdravnik vodizdravstveni karton za potrebe bolnika oziroma njegovega zdravlje-nja in ne le za potrebe ZZZS. Zato se zdravnik na podlagi strokovnihkriterijev (in ne na podlagi obra~unskih motivov) odlo~a o tem, kajbo in kaj ne bo zabeleìl v zdravstveno dokumentacijo. Nesprejem-ljiva je praksa, ki jo uvaja ZZZS, da se tudi obra~unsko prizna le tistiobseg pregleda, ki je na dolgo in {iroko opisan v zdravstveni doku-mentaciji, ~eprav pri pregledu niso bila odkrita nobena odstopanjaod normale. S tem se, ne le po nepotrebnem administrativno obre-menjuje posamezen pregled, ampak tudi zdravstvena dokumenta-cija, pri ~emer mnoìca nepomembnih podatkov lahko usodno za-megli posamezne pomembne ugotovitve. Za potrebe obra~unava-nja storitev re{evalnega prevoza zadostuje evidenca (zabele`ka) oopravljeni storitvi brez podrobnej{ega ponovnega opisovanja stro-kovnih vsebin (anamneze, klini~nega statusa, diagnosti~nih rezul-tatov, diagnoze, itd.).

Ne moremo sogla{ati s te`njo ZZZS, da preko svojih nadzorov infinan~nih sankcij vsili enostransko spremembo namembnostizdravstvene dokumentacije. V kolikor bi bilo potrebno spremenitina~in vodenja zdravstvene dokumentacije in jo prilagoditi tudi obra-~unskim potrebam, bi se tega posla morala lotiti najprej stroka, pri~emer bi lahko sodeloval tudi ZZZS. Dokler pravilnika o tak{nemvodenju zdravstvene dokumentacije nimamo, je s strani ZZZS ne-korektno ~rtati storitve, ki v zdravstveni (ne v “obra~unski”) doku-mentaciji niso bile zabeleène tako, kot si zami{lja ZZZS.

Vso strokovno, eti~no in kazensko odgovornost za predpisanodiagnostiko in terapijo prevzema zdravnik, zato ima zdravnik tudineodtujljivo pravico svobodne izbire diagnostike in terapije. V ko-likor je bolnik zavarovan in izbrana terapija ter diagnostika sodita vobseg pravic iz zavarovanja, ne more ZZZS v ni~emer sankcioniratitak{no ali druga~no zdravnikovo odlo~itev. Strokovne ocene o pri-mernosti diagnostike ali terapije ne sodijo v zapisnik o nadzoru, kiga izvaja ZZZS. Na to podro~je lahko ZZZS posega le s predpisi o“Pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja” in s predlogi ouvrstitvi posameznih dragih zdravil na negativno listo. Zdravnikovpostopek se lahko ocenjuje le na podlagi jasnih in vnaprej znanihpredpisov.

Vme{avanje v strokovna vpra{anja zdravnikovega ravnanja je sstrani nadzornikov ZZZS nekorektno in nepotrebno.

Na podlagi zgoraj navedenega smo mnenja, da nadzorni zdrav-niki ZZZS nimajo pravice presojati upravi~enosti odlo~itve zdrav-nika, ki je odredil re{evalni prevoz. Na vpra{anje o na~inu in obseguevidentiranja re{evalnih prevozov v medicinski dokumentaciji, àlne moremo odgovoriti, vendar se bomo za pojasnilo obrnili na ZZZS,tako da bi pripravili usklajeno dikcijo o na~inu zapisovanja podat-kov pomembnih za finan~ni nadzor.”

Pripravil: Tadej Gale, univ. dipl. prav.


115

DELO ZBORNICE

Nadzor ZZZS do pravice do ne nujnih re{e-valnih prevozov

Sklep {t. 73/18-2003: Nadzor re{evalnih prevozov v tem smislu niupravi~en, ker ni v skladu z Zakonom o zbirkah podatkov, ki v no-benem ~lenu ne omenja zbiranje podatkov o re{evalnih prevozih nana~in, kot ga zahteva ZZZS.

Prav tako je ZD Tolmin na odbor naslovil najnovej{i primer ~rta-nja ne nujnega prevoza za bolnika, ki ni ob~an ob~ine, v kateri je bilprevoz izveden. Pojavlja se strokovni nesmisel. Pregled je mogo~e bilnujen, re{evalni prevoz pa ne. Torej bolnik ni upravi~en do sanitetne-ga prevoza, v kolikor ni v ob~ini izvajalca tak{nega prevoza.

Nujni in ne nujni re{evalni prevozi so v pristojnosti zdravnika, kiga odredi, kar je dolo~eno v 54. ~lenu Pravil.

Darovalec:SKLEP [T. 60/16-2002: Odbor podpira projekt “Darovalec”. Zbi-

ranje prijav oz. organiziranje zbirnih mest, kjer bi se dràvljani izja-vili o darovanju, mora potekati na prostovoljni odlo~itvi vsakegaposameznega zdravnika. Odklanjamo predpis ali dekret, da smo iz-brani zdravniki to dol`ni izvajati. Zavedamo se, da je na{a vloga izred-no pomembna, zato menimo, da imamo vlogo svetovalca za ostalemedicinske sodelavce (medicinske sestre in tehnike), ki bi moralibiti nosilci zbiranja prijav. O samem projektu je potrebno dobro in-formirati vse zdravnike v Sloveniji.

Stro{ki prevoza cepivaSKLEP [T. 64/16-2002: Iz Ljubljane v Maribor - ne obstaja nika-

kr{na pravna podlaga za odlo~itev Zavoda za zdravstveno varstvoMaribor, da zdravnikom zara~unava stro{ke transporta cepiva izLjubljane v Maribor. Zavod je dolàn zagotoviti cepivo skladno ssvojo dejavnostjo na svoji lokaciji.

Delo brez licence medicine dela, prometa in{porta

Sklep {t. 58/17-2003: Igor Ivaneti~, dr. med., pripravi dopis za Mi-nistrstvo za delo, v katerem opozori, da opravila s podro~ja MD[opravljajo zdravniki, ki nimajo licence za to podro~je, s ~emer po-trdila, ki jih izdajajo, ne morejo biti veljavna.

Mreà MDP[Sklep {t. 75/18-2003: Odbor je obravnaval predlog mreè medici-

ne dela in {porta ter podal pozitivno mnenje.Kurativno dejavnost medicine dela je potrebno postopoma po-

polnoma prenesti na druìnske/splo{ne zdravnike, s tem se razbre-meni tudi specialiste medicine dela in {porta, ki imajo dovolj opra-vil v skladu z zakonom in kot poobla{~eni zdravniki podjetij. Voz-nike amaterje naj bi pregledovali tudi specialisti splo{ne medicine zustrezno usposobljenostjo.

Pojasnilo: Zapis v celoti dostopen na spletnih straneh Zbornice.

Branilska skupinaSklep {t. 66/17-2003: Odbor posreduje pobudo izvr{ilnemu od-

boru Zbornice, da se ustanovi branilska skupina za ~lane. (Dopis -poslan na IO ZZS)

Odbor za osnovno zdravstvo je na svoji redni 17. seji obravnaval

pobudo skupine kolegov, ki so jo podali po zaklju~ku 19. u~nih de-lavnic na temo zdravstvene napake. Predlagali so ustanovitev bra-nilske skupine.

Odbor je po razpravi sprejel sklep {t. 66/17-2003, in sicer:1. Odbor podpira pobudo, da Zdravni{ka zbornica Slovenije orga-

nizira branilsko skupino. To bi bila skupina odvetnikov, ki bi za-stopali zdravnike v postopkih pred sodi{~i, oz. razli~nimi organipregona ali individualnimi to`bami ali prito`bami, kadar je v po-stopku potrebna navzo~nost odvetnika.

2. Pomen branilske skupine je v tem, da je zdravnikom in zoboz-dravnikom takoj ob dogodku dosegljiva informacija, na kateregaodvetnika se lahko obrnejo in ga je priporo~ila stanovska organi-zacija.

3. Odbor predlaga izvr{ilnemu odboru Zbornice, da predlaga Skup{-~ini Zbornice ustanovitev fonda, ki bi financiral delovanje bra-nilske skupine. Predlaga se, da je vklju~evanje v fond prostovolj-no in se ne financira iz ~lanarine. O organizaciji fonda se sprejmeposeben Pravilnik.

4. Odbor predlaga, da se Zdravni{ka zbornica poveè in predlagasodelovanje Odvetni{ki zbornici.

5. Odbor predlaga, da se zdravniku ali zobozdravniku, ki se znajdev postopkih, zagotovi tudi psihi~na podpora kolega. Ustanovi najse krizna skupina zdravnikov, ki so pripravljeni sodelovati pri temdelu.Odbor predlaga, da se predlog realizira po hitrem postopku.

Zdravni{ke komisijeDelovanje ZK, ki so se preoblikovale v imenovane zdravnike in

ZK II. stopnjeSklep {t. 67/17-2003: Odbor bo odboru za strokovno-medicinska

vpra{anja predlagal za strokovni nadzor s svetovanjem tiste zdrav-nike, ki so navedeni poimensko v pripombah in prito`bah. Predsed-nica odbora se bo povezala z odgovorno osebo na direkciji ZZZS inopozorila ne teàve, ter predlagala mo`ne re{itve.

Stro{ki aplikacije zdravilSklep {t. 68/17-2003: Izvedbo, stro{ke in odgovornost za aplika-

cijo zdravil nosi naro~nik storitve, razen za primere, kjer je druga~edogovorjeno in sprejeto na sistemski - dràvni ravni.

Problematika od{kodninske odgovornosti delavca po ukrepihnadzora ZZZS

Sklep {t. 69/17-2003: Odbor potrdi stali{~e pravne slu`be Zborni-ce in je priloga tega sklepa. Prav tako je potrebno opozoriti, da jedelavec od{kodninsko odgovoren delodajalcu le v dveh primerih,~e je {kodo povzro~il namenoma ali zaradi hude malomarnosti.

Socialni zavodiSkladno z dogovorom predstavnikov Zdruènja socialnih zavo-

dov in ZZZS, je za razvr{~anje oskrbovancev v stopnjo zdravstvenenege pristojna visoka medicinska sestra, razvrstitev potrdi zdravnik.

Pojasnilo: Oba zapisa sta v celoti dostopna na spletnih stranehZbornice.

Glede na priloèno gradivo je bralcu prepu{~ena odlo~itev, dapozitivno ali negativno odgovori na postavljeno vpra{anje v podna-slovu. Vsakdo, ki o tem oblikuje mnenje je dobrodo{el, da ga posre-duje na e-mail: [email protected] ali odgovori preko Izide, vobliki konstruktivne razprave. �


116

DELO ZBORNICE

Odbor v celoti in tudi osebno, si bomo prizadevali izpolniti va{apri~akovanja in ostati “servis” za svoje ~lane. Zavedamo se, da posa-meznik, ~etudi angaìran, delaven in prizadeven, ne more dose~i ve~-jih sprememb. Prav tako se zavedamo, da re{itve, ki jih je dosegelposameznik in ne pridejo do ostalih ~lanov, ne zaìvijo v praksi inpredstavljajo le kozmeti~ne izbolj{ave v delovanju sistema.

Sklep razsodi{~a II. stopnje

Upam, da vam bo pri~ujo~ prispevek v pomo~ pri vsakodnev-nem delu. Prav tako tudi pri~akujem, da nam sporo~ite svoje prob-leme, ki jih bomo v odboru re{evali po najbolj{ih mo~eh in znanju.

Dovolite, da vam v teh toplih dneh zaèlim prijeten oddih. Nabe-rimo si novih mo~i, ker je pred nami vro~a jesen! �

Razsodi{~e II. stopnje pri Zdravni{ki zbornici Slovenije je v pri-to`benem senatu, pod predsedstvom dr. Marjana Jereba, dr.med., s ~lani prito`benega senata asist. mag. Janezom Erè-

nom, dr. med., prof. dr. Borisom Klunom, dr. med., in prof. dr. Mar-tinom Toninom, dr. med., svetnik, na zaprti seji dne 16. 4. 2003obravnavalo prito`bo zagovornika odvetnika Viktorja OSIMA zo-per sklep Razsodi{~a I. stopnje, z dne 12. 3. 2003, {tev. RI-2/2002-9/2003, v zadevi mag. Vladimirja Po{tenjaka, dr. med., spec. psi-hiatrije in na podlagi 31. ~lena Pravilnika o organizaciji in delu raz-sodi{~a

s k l e n i l o :

I.Prito`bi zagovornika, odvetnika Viktorja Osima zoper sklep

Razsodi{~a I. stopnje, z dne 12. 3. 2003, {tev. RI-2/2002-9/2003, vzadevi mag. Vladimirja Po{tenjaka, dr.med., spec. psihiatrije, sedelno ugodi in se sklep {tev. RI-2/2002-9/2003, z dne 12. 3. 2003spremeni tako, da se izrek po novem glasi:

Obdolèni mag. Vladimir Po{tenjak, dr. med. spec. psihiatrije jeodgovoren, da se je neprimerno vedel na delovnem mestu s tem, daje dne 26. 2. 2002 v svoji ordinaciji imel intimni in osebni razgovorz Anito Pi{otek, med katerim je posegal v njeno osebno in seksualnosfero ter jo pripravil do tega, da se je slekla, kljub temu, da je prija-viteljica pri{la na razgovor zaradi bolezni njene matere, da torej nibila njegova pacientka, s ~imer je storil kr{itev po 18. to~ki 39. ~lenaPravilnika o organizaciji in delu razsodi{~a. Na podlagi 40. ~lena Pra-

vilnika o organizaciji in delu razsodi{~a se mu izreka ukrep JAVNIOPOMIN.

Obrazloìtev:Mag. Vladimir Po{tenjak se je po svojem poobla{~enem odvetni-

ku Viktorju Osimu pritoìl na izrek sklepa Razsodi{~a I. stopnje, kernaj bi bil pomanjkljiv, s tem nerazumljiv, ker kr{itev ni bila opisanain konkretizirana. Prito`bi je v tem delu Razsodi{~e II. stopnje s spre-membo sklepa ugodilo.

Ne ugodi se predlogu za vrnitev zadeve Razsodi{~u I. stopnje vponovni postopek, ker so ~lani Razsodi{~a II. stopnje soglasni, da sobila v postopku pred Razsodi{~em I. stopnje dejstva pravilno oce-njena.

Dejstva, ki izhajajo iz izreka, je mag. Vladimir Po{tenjak, dr. med.,sam potrdil, kar je razvidno tudi iz priloène dokumentacije, zato vneprimernost vedenja na delovnem mestu ni mogo~e dvomiti. Poprepri~anju ~lanov Razsodi{~a II. stopnje je nedvomno kr{il 18. to~-ko 39. ~lena Pravilnika o organizaciji in delu razsodi{~a, kar pred-stavlja kr{itev Kodeksa medicinske deontologije Slovenije, zato soodlo~ili kakor izhaja iz izreka.

Pravni pouk:Zoper odlo~itev Razsodi{~a II. stopnje ni prito`be.Na{ znak: RI-2/2002-8/2003-RI-IIDatum: 29. 5. 2003

Predsednik razsodi{~a II. stopnjeDr. Marjan Jereb, dr. med., l. r.

�

IZ DELA RAZSODIŠČA


117

ZBORNIČNI AKTI

Spremembe in dopolnitve Pravilnikao skrbstvenem skladu

Jani Derni~

V Pravilniku o skrbstvenem skladu imamo opredeljeno pomo~pri {olanju otrok preminulih zdravnikov in zdravnic è nekaj ~a-sa, zanjo pa lahko zaprosijo tako osnovno{olci, kot dijaki in {tu-dentje.

[tevilo upravi~encev se iz leta v leto pove~uje, zato smo preso-dili, da je smotrno jasneje opredeliti kriterije in na~in izpla~evanjapomo~i ter dodati nov pojem- {tipendije. Za {tipendije, dodeljenena podlagi posebnih dolo~il o {tipendiranju, Zakon o dohodninine predpisuje 25% pla~ila davka na osebne prejemke. Dosedanjiprejemki upravi~encev, v obliki pomo~i, so z dav~nega vidika ize-na~eni z nagrado in v kolikor nagrada ni povezana z delovnim raz-merjem zaposlenega, je v skladu z dolo~ili Zakona o dohodnini inv skladu z Uredbo Vlade RS obdav~ena s 25% davkom na osebneprejemke (dohodnina).

Menimo, da je bilo potrebno sprejeti ustrezne dopolnitve ome-njenega pravilnika, ki jasno opredeljujejo pravice upravi~encev ({ti-pendistov), na~in in dolìno pomo~i ter dol`nosti upravi~enca doZdravni{ke zbornice Slovenije, ki jih ima na podlagi pridobljene{tipendije, zato smo predlog omenjenih sprememb prej omenje-nega pravilnika predloìli skup{~ini, ki ga je sprejela na svoji 39.seji dne 24. 4. in 22. 5. 2003.

Na podlagi posodobljenega Pravilnika o skrbstvenem skladubo odbor za socialno-ekonomska vpra{anja la`je in pravi~neje do-deljeval {tipendije.

V nadaljevanju je objavljeno neuradno pre~i{~eno besedilo pra-vilnika o skrbstvenem skladu.

Spremembe in dopolnitve pravilnika sprejete na 32. redni sejiskup{~ine Zdravni{ke zbornice Slovenije dne 24. 3. 1999, na34. redni seji skup{~ine Zdravni{ke zbornice Slovenije dne 9. 5.

2000, na 37. redni seji skup{~ine Zdravni{ke zbornice Slovenije dne29. 3. 2001 ter 39. redni seji skup{~ine Zdravni{ke zbornice Sloveni-je dne 24. 4. in 22. 5. 2003.

PRAVILNIK O SKRBSTVENEMSKLADU

(neuradno pre~i{~eno besedilo)I. Splo{ne dolo~be

1. ~lenS tem pravilnikom Zbornica nadaljuje tradicijo vzajemnosti in nu-

denja pomo~i ~lanom Zbornice in njihovim o`jim druìnskim ~la-nom v stiski, po na~elih solidarnega in vzajemnega zbiranja sredstev.

2. ~lenTa pravilnik dolo~a namen in obliko dodelitve sredstev, njihove

vire ter postopek za dodelitev.S sredstvi sklada gospodari odbor za socialno-ekonomska vpra-

{anja (v nadaljevanju odbor) po na~elih dobrega in vestnega gospo-darja.

Za izvedbo sklepov odbora, ter uravnavanje likvidnosti sredstevje poobla{~en generalni sekretar Zbornice.

3. ~lenSredstva sklada se oblikujejo :

- iz dela ~lanarine, katerega vi{ino oz. dele` dolo~i skup{~ina Zdrav-ni{ke zbornice Slovenije s sklepom,

- darila, volila, dedi{~ine,- sredstva, zbrana z donatorstvom,- obresti navedenih sredstev.

4. ~lenVi{ino sklada dolo~i skup{~ina s sklepom. Sredstva se smejo ~r-

pati najve~ do vi{ine 50 odstotkov celotne vrednosti sklada. V pri-meru, da v teko~em letu vi{ina porabljenih sredstev preseè 50odstotkov vrednosti sklada, lahko izvr{ilni odbor na predlog odbo-ra odobri dodatno vi{ino ~rpanja sredstev, vendar najve~ do celotnevrednosti sklada, ki jo je s sklepom dolo~ila skup{~ina Zbornice.

V kolikor se izvr{ilni odbor Zbornice ne odlo~i za dodatno pol-njenje sklada, se sme odrediti ~rpanje sredstev sklada pod mejo, do-lo~eno v prvem odstavku 4. ~lena tega pravilnika.

5. ~lenUpravi~enci do sredstev sklada so ~lani Zbornice in njihovi o`ji

druìnski ~lani.

6. ~lenPomo~ je lahko povratna ali nepovratna in dodeljena enkratno,

z mo`nostjo izpla~ila v ve~kratnih obrokih.Oblika povratne pomo~i je namensko posojilo.Pomo~ se lahko dodeli tudi za {olanje otrok upravi~encev.Otroci, ki obiskujejo osnovno {olo, lahko zaprosijo za pomo~.Otroci, ki so vajenci ali dijaki ali {tudentje vi{jih strokovnih {ol

ali {tudentje visoko{olskih zavodov, ki se izobraùjejo na dodiplom-skih in podiplomskih {tudijskih programih z javno veljavnostjo, lah-ko zaprosijo za {tipendijo, v kolikor ob vpisu v prvi letnik poklicneoziroma srednje {ole niso starej{i od 16 let oziroma ob vpisu v prviletnik vi{je{olskega ali visoko{olskega izobraèvanja niso starej{i od20 let.

II. Povratna in nepovratna pomo~7. ~len

Pravico do nepovratne pomo~i imajo upravi~enci ob primeru:- smrti ~lana Zbornice,

�


118

ZBORNIČNI AKTI

- huj{e bolezni ali invalidnosti ~lana Zbornice,- izgube zakonskega partnerja, ~e preìvlja skupne otroke,- brezposelnosti ~lana Zbornice v primeru, da na obmo~ju Repub-

like Slovenije ni mogo~e dobiti ustrezne zaposlitve.

8. ~lenPravico do namenskega posojila imajo upravi~enci Zbornice v

primeru:- huj{e finan~ne stiske v druìni,- za izobraèvalne namene, ki so v korist opravljanja poklicnega

dela.

9. ~lenProsilec zaprosi za pomo~ s pisno vlogo, naslovljeno na odbor.Na podlagi prejete vloge odbor izda ustrezne obrazce, ki jih pro-

silec v roku 30 dni vrne odboru skupaj s priloèno zahtevano doku-mentacijo.

Predlog za dodelitev pomo~i lahko odboru poda tudi regijski od-bor Zbornice.

Odbor obravnava vloge na svoji seji praviloma enkrat mese~no,v nujnih primerih nemudoma in odlo~a o vrsti, vi{ini pomo~i ter odrugih pogojih za dodelitev pomo~i v skladu s tem pravilnikom.

10. ~lenKriteriji za vi{ino dodelitve pomo~i so:

- vi{ina prejemkov na druìnskega ~lana,- {tevilo nepreskrbljenih ~lanov druìne,- drugi prihodki druìne.

Pri odlo~anju o dodelitvi pomo~i za {olanje otrok umrlih ~lanovZbornice se ne upo{teva kriterij iz prve alinee prvega odstavka tega~lena.

11. ~lenKriteriji za vi{ino dodelitve namenskega posojila so:

- vi{ina osebnih prejemkov,- premoènjsko stanje,- namen uporabe sredstev,- sposobnost vra~anja posojila.

12. ~lenDo nepovratne pomo~i je upravi~en prosilec, katerega dohodki

na druìnskega ~lana ne presegajo 200 odstotkov izhodi{~ne brutopla~e v negospodarstvu.

Do nepovratne pomo~i iz tretjega odstavka 7. ~lena je upravi~enprosilec, katerega dohodki ne presegajo 200 odstotkov povpre~nepla~e zdravnika. Povpre~no pla~o ugotovimo po metodologiji za do-lo~ane vi{ine ~lanarine.

Dodeljena nepovratna pomo~ ne sme presegati vi{ine povpre~nebruto pla~e zdravnika - specialista na nepreskrbljenega druìnskega~lana. Kadar pa se dodeljuje pomo~ za {olanje otrok, pa ta vi{inavelja za eno {olsko leto.

Pojem nepreskrbljeni druìnski ~lan se tolma~i analogno po Za-konu o socialnem varstvu, UL RS {t. 54/92, 56/92.

Kot osnovo za izra~un vi{ine pomo~i se upo{tevajo izhodi{~a, kiveljajo za dolo~itev vi{ine ~lanarine.

13. ~lenUpravi~enec pridobi pravico do namenskega posojila na podlagi

sklenjene posojilne pogodbe z Zbornico.Stranki s pogodbo dogovorita:

- vi{ino posojila,

- na~in vra~anja (doba vra~anja, vi{ina obrokov, obrestna mera),- zavarovanje pla~ila (hipoteka, porok zaradi zavarovanja pla~ila

preko zavarovalne institucije).

14. ~lenVi{ina posojila ne sme presegati 5-kratne povpre~ne bruto pla~e

zdravnika - specialista, ki jo upo{teva Zbornica kot osnovo za dolo-~itev vi{ine ~lanarine.

Obrestna mera za namenska posojila je enaka obrestni meri zavezan depozit nad 90 dni.

O dobi vra~anja namenskega posojila odlo~i odbor, vendar nesme biti dalj{a od treh let.

III. [tipendije1. Pogoji

15. ~len(vsebina in pogoji {tipendiranja)

V tem poglavju se dolo~ajo merila in pogoji za uveljavljanje pra-vice do {tipendij za otroke ~lanov Zbornice, vi{ina {tipendij, na~inizpla~evanja {tipendij ter posledice, ~e {tipendist svojih obveznostine izpolnjuje.

Otroci ~lanov po tem poglavju so otroci, posvojenci oziroma pa-storki, ki jih je ~lan Zbornice oziroma njegov partner dolàn preìv-ljati, v skladu s predpisi o zakonski zvezi in druìnskih razmerjih.

Upravi~enci do {tipendije so osebe, ki jih dolo~a peti odstavek 6.~lena tega pravilnika.

^lan Zbornice, katerega otrok vloì vlogo za {tipendijo, mora ime-ti poravnane vse obveznosti iz naslova ~lanstva v Zbornici.

Otrok, ki se izobraùje v tujini, lahko uveljavi pravico do {tipendi-je, ~e v Republiki Sloveniji ni ustrezne smeri in stopnje oziroma us-treznega izobraèvalnega programa z javno veljavnostjo, ali je izobra-èvanje v tujini primernej{e zaradi bliìne izobraèvalnega zavoda,otrok pa ima stalno prebivali{~e na obmo~ju Republike Slovenije.

16. ~len(otrok, ki ne more pridobiti {tipendije)

Pravice do {tipendije ne more uveljaviti otrok, ki:- je v delovnem razmerju, ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb

pri Zavodu za zaposlovanje RS,- je samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, vpisano v ustrezni

register ali drugo predpisano evidenco na obmo~ju Republike Slo-venije,

- je lastnik ali solastnik gospodarske dru`be, v kateri je dobi~ek izposlovanja, brez upo{tevanja zniànj in dav~nih olaj{av, pove~anza obra~unane obvezne prispevke za socialno varnost, glede nakandidatov poslovni dele`, v zadnjem koledarskem letu pred pri-javo na razpis za dodelitev {tipendije, presegal letni znesek za-jam~enega nadomestila pla~e za to leto,

- pridobiva dohodke iz naslova dajanja nepremi~nin v najem, ozi-roma druge,

- prejema drugo {tipendijo ali je pridobil posojilo za {tudij,- je pridobil finan~no ali materialno pomo~ za {olanje iz javnih ali

zasebnih virov najmanj v vi{ini enoletnega zneska zborni~ne {ti-pendije.

17. ~len(ugotavljanje dohodka na druìnskega ~lana)

Kriteriji za dodelitev {tipendije so:


119

ZBORNIČNI AKTI

- vi{ina prejemkov na druìnskega ~lana,- {tevilo nepreskrbljenih ~lanov druìne,- drugi prihodki druìne.

O dodelitvi {tipendije odlo~a odbor.

18. ~len(vi{ina {tipendije)

Vi{ina {tipendije zna{a eno povpre~no bruto pla~o zdravnika -specialista za celo {olsko leto. Osnovo za izpla~ilo se dolo~i ob pr-vem izpla~ilu {tipendije v teko~em {olskem letu.

19. ~len(izjemni predlog za dodelitev {tipendije v enkratnem

znesku)Izjemoma lahko vlo`nik zahteve iz 21. ~lena tega pravilnika poda

predlog za dodelitev {tipendije v enkratnem znesku, ~e je otrok na-poten na izobraèvanje oziroma izpopolnjevanje v tujino v okvirumednarodne izmenjave, v skladu z mednarodno pogodbo.

20. ~len(dodelitev {tipendij)

[tipendije po tem pravilniku se dodelijo na podlagi vloge otrokaiz drugega odstavka 15. ~lena tega pravilnika oziroma njegovega za-konitega zastopnika.

2. Izpla~evanje {tipendij21. ~len

(obra~un in roki izpla~evanja {tipendij)[tipendije se obra~unajo z za~etkom {olskega leta za vse otroke,

ki so oddali vlogo do 31. 8. teko~ega leta za prihodnje {olsko leto.V primerih, ko je vloga vloèna med {olskim letom, se {tipendije

obra~unajo s prvim naslednjim mesecem po vloìtvi vloge.[tipendije se izpla~ujejo mese~no za pretekli mesec za celotno {ol-

sko oziroma {tudijsko leto.

22. ~len(omejitev izpla~evanja {tipendije)

[tipendist lahko za posamezni letnik prejema {tipendijo le enoleto, razen, ~e je z izobraèvalnim programom v skladu s statutomizobraèvalnega zavoda dolo~eno, da je za prehod na vi{jo stopnjoizobraèvanja potrebno uspe{no odpraviti tudi predhodni letnik inse s tem strinja tudi odbor.

[tipendije se izpla~ujejo tudi v ~asu absolventskega staà, vse dodiplome, vendar v celotni dobi {tudija le eno {tudijsko leto.

[tipendist, {tudent podiplomskega {tudija, ni upravi~en do {ti-pendije v ~asu absolventskega staà.

23. ~len(obveznost vsakoletne predloìtve dokazov

o izpolnjevanju meril)[tipendist mora po vsakem zaklju~enem {olskem ali {tudijskem

letu, najkasneje do izteka roka iz 21. ~lena tega pravilnika oziromapo zaklju~ku izobraèvalnega programa, predloìti Zbornici doka-zila o izpolnjevanju meril iz tega pravilnika.

3. Prenehanje in vrnitev {tipendije24. ~len

(prenehanje {tipendije)[tipendija preneha {tipendistu pred zaklju~kom {olanja, ~e je:

- pridobil drugo {tipendijo,

- ~e je po svoji volji ali krivdi izgubil status vajenca ali dijaka ozi-roma {tudenta,

- navajal neresni~ne podatke.

25. ~len(vrnitev {tipendije in razlogi)

Pravica do {tipendije se dodeljuje z namenom uspe{nega zaklju~ka{olanja. Kolikor namen ni izpolnjen, je {tipendist dolàn vrniti {ti-pendijo za letnik, ki ga ni dokon~al. Prav tako mora vrniti {tipendijo{tipendist, ki je {tipendijo pridobil na podlagi neresni~nih podatkovter {tipendist, ki ni sporo~il sprememb, ki vplivajo na pridobitev aliukinitev pravice do {tipendije.

26. ~len(poravnava in sodna izterjava {tipendije)

O na~inu in rokih vrnitve {tipendije se sklene poravnava. ê {ti-pendist na to ne pristane, se dol`ni znesek izterja po sodni poti.

Izjemoma lahko Zbornica iz utemeljenih razlogov {tipendistaoprosti vra~ila {tipendije in dolg odpi{e. O tem na predlog odboraodlo~i izvr{ilni odbor Zbornice.

Kot utemeljen razlog iz prej{njega odstavka se {teje dalj ~asa tra-jajo~a bolezen ali invalidnost I. kategorije {tipendista, njegovih star-{ev oziroma vzdrèvalcev ali otrok ter smrt star{ev ali vzdrèvalcev{tipendistove druìne, ~e je to vplivalo na opustitev izobraèvanja.

Podrobnej{e kriterije in merila za odpis dolga iz naslova {tipendijdolo~i izvr{ilni odbor zbornice.

IV. Evidence in obrazci27. ~len

Odbor vodi posebno evidenco o izdani pomo~i, namenskih po-sojilih in {tipendijah.

Odbor je dolàn enkrat letno predloìti poro~ilo o poslovanju sskladom skup{~ini Zbornice.

28. ~lenOdbor dolo~i vsebino obrazca z navedbo dokumentacije, potreb-

ne za pridobitev pomo~i.

V. Prehodne in kon~ne dolo~be29. ~len

Ta pravilnik sprejme skup{~ina Zbornice in za~ne veljati osmidan po objavi v zborni~nem glasilu.

Z dnem za~etka veljave tega pravilnika preneha veljati Pravilniko skrbstvenem skladu z dne 12. 3. 1994 ter njegove dopolnitve z dne10. 6. 1995 in 24. 4. 1997.

*Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejete na 39. sejiskup{~ine za~nejo veljati osmi dan po objavi v zborni~nem glasilu,uporabljajo se od za~etka {olskega oz. {tudijskega leta 2003/2004.

�

Prim. Anton @idanik, dr. med., l. r.Predsednik skup{~ine Zdravni{ke zbornice Slovenije


120

STATUS ARTIS MEDICAE

Nevarnost okvar na koìRaz{irjeni strokovni kolegij za dermatovenerologijo

Zdruènje slovenskih dermatovenerologovDermatovenerolo{ka klinika Ljubljana

Katedra za dermatovenerologijo Medicinske fakultete v Ljubljaniopozarjajo,

da so ultravijoli~ni àrki {kodljivi za koò. V zadnjih 30-ih letihopaàmo v na{i dràvi strmo nara{~anje pojavljanja ko`nega raka.

Zato vsem ljudem priporo~amo, naj se izogibajo izpostavljanjuultravijoli~nim àrkom.

Odsvetujemo tudi izpostavljanje ultravijoli~nim àrkom v sola-rijih. Nedvomno je dokazano, da izpostavljanje navedenim àrkompredstavlja dejavnik tveganja za razvoj ko`nega raka - karcinoma inmalignega melanoma. Prekomerno izpostavljanje ultravijoli~nimàrkom vodi tudi v prezgodnje staranje koè. Tveganje za okvarekoè so ve~je pri svetlopoltih.Za zmanj{anje morebitnih okvar na koì svetuje-mo naslednje ukrepe:� Aktivnosti v naravi na~rtujte izven najbolj aktivnega son~nega

sevanja.� Izogibajte se son~nim àrkom med 10. in 16. uro.� Zmanj{ajte izpostavljanje son~ni svetlobi s pokrivanjem telesa s

primernimi za{~itnimi obla~ili, klobuki s {irokimi krajci, dolgi-mi hla~ami, dolgimi rokavi.

� Za{~itite otroke pred son~nimi àrki.� Uporabljajte za{~itna son~na o~ala, ki nudijo 99 ali 100 odstotno

za{~ito pred ultravijoli~nimi àrki.� Kadar ste na prostem, vedno namaìte izpostavljene dele telesa s

primernimi za{~itnimi sredstvi, ki vsebujejo za{~ito pred UVB ̀ ar-ki, ki je na ovojih ozna~ena z oznako SPF najmanj 15 in obenemza{~ito pred UVA àrki, obi~ajno ozna~eno z PFA (ProtectionFactor UVA).

� Na koò je potrebno nanesti zadostno koli~ino sredstva 30 mi-nut pred izpostavljanjem ultravijoli~nim àrkom, vsaki dve urioziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju.

� Ne uporabljajte kemi~nih za{~itnih sredstev pri dojen~kih do {e-stega meseca starosti.Ve~ informacij glede stopnje ultravijoli~nega àr~enja je mogo~e

dnevno dobiti v dnevnem tisku ali drugih medijih, kjer so navedeniUltravijoli~ni indeksi (UVI) za posamezna podro~ja na{e dràve.Vrednost UVI so ozna~ene s {tevilkami 1-10. Vi{ja kot je vrednost,intenzivnej{e je son~no sevanje. �


122

STROKOVNA SREČANJA

Druìnska medicina za novo tiso~letjeDanica Rotar Pavli~, Elizabeta Bobnar Najèr

[tevilni druìnski zdravniki iz Evrope indrugih dràv sveta, so od 18. do 21. ju-nija 2003 v Ljubljani razpravljali o no-

vih izzivih, ki jih ~akajo v novem tiso~letju.Na osrednjem mednarodnem letnem kon-gresu zdravnikov splo{ne/druìnske medi-cine se tradicionalno zbere veliko {teviloudeleèncev, ljubljanskim organizatorjempa je letos uspelo prese~i svetovljanski Lon-don, ki je lani beleìl bistveno ni`jo ude-le`bo.

Izmed ve~ kot 1600 udeleèncev jih jeokoli 600 èlelo aktivno sodelovati na kon-ferenci, zato so v dogovorjenem ~asu posre-dovali povzetke predlaganih referatov ali po-sterjev. Strokovni odbor pod vodstvom prof.dr. Igorja [vaba je pazljivo ve~ mesecev pre-biral zrnje od plev, kljub temu je o~itno enaod posledic stanja v dvigu kakovosti dela vdruìnski medicini tudi dvig ravni strokov-nih poro~il o delu. Strogim strokovnim kri-terijem, ki jih je sprejelo zdruènje WONCAin obsegajo standarde ter merila za ocenje-vanje, je zadostilo 80 odstotkov prejetih iz-vle~kov. Razveseljivo je, da je med njimi vsa-ko let ve~ tudi slovenskih. Ocenjevalci so bilinajvidnej{i predstavniki druìnske medici-ne iz vse Evrope, tehni~no je potekalo s po-mo~jo posebnega programa preko svetov-nega spleta, kar je novost v na~inu ocenje-vanja izvle~kov na kongresih.

Prejeti izvle~ki so se nana{ali na vodilneteme kongresa: spreminjanje ìvljenjskegasloga, obravnava akutnih problemov, spo-razumevanje med zdravnikom in bolnikom,nove tehnologije, kakovost na primarni rav-ni in humor v druìnski medicini. Za vsakovodilno temo so organizatorji povabili tudipriznanega uvodni~arja. Zaradi resni~no ob-se`nega kongresa, kjer je bilo zavidljivo {te-vilo kakovostnih prispevkov in delavnic,bomo o posameznih temah kongresa kasneje{e pisali. Tokrat objavljamo samo najbolj za-nimive in odmevne poudarke.

Eti~ne dileme v sodobnidruìnski medicini

Najprej je pred poslu{alce stopila prof.Iona Heath, predstojnica zdravstvenega

doma Caversham group practice v Londo-nu in spregovorila na temo eti~nih dilem vdruìnski medicini, ki so povezane s smrtjopacienta. Druìnski zdravniki se v svojempoklicu sre~ujejo s {tevilnimi eti~nimi vpra-{anji in dilemami, ki jih sku{ajo re{evati vokviru splo{no sprejetih kot tudi lastnih mo-ralnih nazorov. Iona Heath je izpostavilavpra{anje smrti pacienta kot eno izmed ti-stih eti~nih dilem, o kateri je v sodobni dru`-bi vse premalo razprav in pravih odgovorov.V dana{njem ~asu si èli ve~ina ljudi do~a-kati ~im vi{jo starost, namesto da bi gledalipredvsem na kakovost bivanja. Sodobna me-dicina jim pri tem nekriti~no pomaga, saj spomo~jo sodobnih oblik zdravljenja ìv-ljenjsko mejo postavlja ~edalje vi{je. Zdi se,kot da se ̀ elimo smrti na vsak na~in izognitiin smo izgubili pravi odnos do tega neizbe`-nega dejstva, ki nas bo slej kot prej doletelo.Smrti nas je strah. Predavateljica se je natovpra{ala, kaj sploh je dobra smrt? Zanjo jeto mo`nost, da oseba umre ponosno in do-stojanstveno, kar je danes redko, saj umira-nje ve~inoma spremljajo strah in trpljenje.Menila je, da bi ljudje morali imeti pravicoumreti. Ob tem je navedla primer starej{egospe, ki so jo s pomo~jo sodobne medicinepozdravili, ~eprav si tega ni ̀ elela, ker na temsvetu ni imela nikogar ve~. Zdravniki, ki za-radi smrti svojih pacientov preve~krat do-ìvljajo ob~utke krivde, se trudijo, da bi ̀ iv-ljenje ~im bolj podalj{ali, to pa preve~kratstorijo na ra~un njegove kakovosti. GospaHeath vidi smrt kot darilo, brez katerega bibilo ìvljenje pravzaprav brezsmiselno inbrez prave ~asovne dimenzije ter gibanja.Smrt ~loveka prisili, da se poglobi v ìvlje-nje in je, ironi~no, tudi njegov smisel. Dru-ìnski zdravniki bi morali znati pacienta fi-zi~no in psihi~no pripraviti na smrt, ga s temsprijazniti, ne pa poizku{ati odla{ati neizbe`-nega in se delati, kot da smrt ne obstaja. Znatibi se morali o tem s pacientom pogovarjati,kajti smrt je nelo~ljiv del ìvljenja in vsakdojo mora neko~ sprejeti.

Biomedicinske omejitveDrugi uvodni~ar kongresa WONCA-

EUROPE, Nizozemec Chris van Weel, pred-stojnik oddelka za druìnsko medicino naUniverzi v Nijmegenu, je spregovoril o bio-medicinskih omejitvah. Analiziral je pojav-nost zdravstvenih problemov ter jih vred-notil v dalj{em ~asovnem obdobju. Ali je so-dobna medicina dovolj uspe{na pri iskanjuodgovorov na izzive prihodnosti? Prof. vanWeel je napovedal rast dana{njih najpogo-stej{ih vzrokov smrti, smrtnost pa se bo po-stopoma spreminjala, ne da bi medicina lah-ko kaj bistvenega storila. Veliko pozornostije namenil najnovej{emu razvoju na podro~-ju genetike in se vpra{al, v koliki meri bovplivala na razvoj druìnske medicine. Med-tem ko ima genetika veliko mo~ v speciali-ziranih vejah sodobne medicine, vidi njenovlogo v druìnski medicini le v obrobju, vmo`nosti razvoja hitrej{ih in zanesljivej{ihmikrobiolo{kih testov. S tem opozarja na ne-varnost, da bo druìnska medicina zopetzaostala za ostalimi vejami zdravstva inmeni, da bi se morali zdravniki bolj aktivnovklju~iti v raziskovanje in ugotovitve prever-jati v vsakodnevni praksi.

Nove tehnologije v sodobnidruìnski medicini

Moderne tehnologije v druìnski medici-ni je obravnaval prof. Branko êsnik iz Av-stralije, ki je predstojnik centra za medicin-sko informatiko na fakulteti v Monashu. Ugo-tavljal je, da ljudje danes zahtevajo vedno bolj-{o zdravstveno oskrbo, ki tako postaja za dr-àvno blagajno ~edalje dra`ja, kompleksna inobremenjujo~a. Zato se tudi v zdravstvo uva-jajo najnovej{e tehnologije, kot je informati-ka, od katere nekateri pri~akujejo revolucio-narne spremembe na podro~ju zdravljenja inzdravstvenega sistema. Internet je skoraj vsa-kemu posamezniku omogo~il dostop do obi-lice informacij, tako da je postalo te`ko izbi-rati tak{ne informacije, ki naj bi nam dejan-sko sluìle. Po mnenju prof. êsnika infor-macijska revolucija ne bo re{ila zdravstvenihproblemov, ~eprav v nekaterih dràvah veli-


123

STROKOVNA SREČANJA

Cankarjev dom v znamenju evropskega kongresa druìnske medicine WONCAEUROPE 2003. (Foto: Amadej Lah)......................................................................................................................................

ko vlagajo v razvoj tovrstne infrastrukture.Lahko pa mo~no pomaga zdravnikom priurejevanju {tevilnih podatkov o pacientu terizbiri pravih zdravil. @e dolgo ~asa se v razvi-tih dràvah uporablja elektronski sistem bazepodatkov o pacientih, ki so bolj pregledne,la`je dostopne in popolnej{e od klasi~nih.Razvoj tak{nega sistema zahteva veliko ~asain vloènega denarja in strokovnjaki {e nisov celoti prepri~ani, da se tovrstna investicijaizpla~a. Prof. êsnik je zbrane udeleènce“pomiril”, da se jim ni potrebno bati, da binjihovo delo v bli`nji prihodnosti prevzeli ra-~unalniki, lahko pa je ra~unalnik ̀ e danes zelouporaben pomo~nik pri izbiri pravega zdra-vila, potrditvi diagnoze, zdravljenju na dalja-vo ter za dostop do najraznovrstnej{ih stro-kovnih informacij. Podal je tudi nekaj pogle-dov v prihodnost, kjer nas mogo~e ~akajo “in-teligentni” roboti, interaktivne baze genskihpodatkov, obravnava in vodenje bolnika “nadaljavo”.

Genetika in druìnskamedicina

Prof. Bernard Gay iz Francije je sprego-voril o mestu genetike v druìnski medici-ni. Izreden razvoj je v zadnjih desetletjih od-prl vrata tudi za mo`nost njene uporabe vosnovnem zdravstvenem varstvu. Sekveni-ranje ~love{kega genoma in poznavanje gen-skih podlag dednih bolezni sta dali mo`nostza svetovanje in napovedovanje tistih bolez-ni, ki so posledica genetskih okvar. Vendarje zaenkrat integracija tega znanja v druìn-sko medicino prepo~asna in nezadostna. Dr.Gay meni, da je najprej nujno potrebno stro-kovno izobraziti druìnske zdravnike na po-dro~ju genetike, da bodo usposobljeni zanjeno vpeljavo v vsakdanjo prakso, s tembodo lahko nudili predrojstno diagnozo terdruìnsko svetovanje o tveganju pojava gen-skih bolezni. Potrebno je torej v sam {tudijoziroma specializacijo druìnske medicinevpeljati strokovne predmete s podro~ja ge-netike. Z vpeljavo novih metod diagnostici-ranja, ki bodo temeljile na genetiki, se bodoodprle tudi nove eti~ne dileme, kot je diag-nosticiranje predispozicije za dolo~eno bo-lezen, ~eprav zanjo ni poznanega u~inkovi-tega zdravila. Dr. Gay je predavanje zaklju-~il z besedami, da genetika ne zmanj{uje ne-gotovosti, ampak samo pove~uje komplek-snost zdravstvenega podro~ja.

Prihodnost druìnskemedicine in enake mo`nosti

Dan Ostergaard, ugleden gost iz ZDA, jezbranim iz vse Evrope spregovoril o prihod-nosti druìnske medicine. Danes, ko je dru-ìnska medicina dobila nazaj velik del ugle-da, ki ga je pred desetletji izgubila, se je zna{lapred nalogo, da prevetri svoj poloàj in sespoprime z izzivi, ki jo ~akajo v prihodno-sti. [e bolj mora dolo~iti svojo vlogo v dru`-bi in vklju~iti vase tehnolo{ki napredek, dane bo zopet zaostala za ostalimi, bolj specia-liziranimi vejami medicine. Prepri~ati moradru`bo, da bo vsak posameznik hotel imetidruìnskega zdravnika, dobiti mora enakugled, kot ga imajo ostale veje medicine inustvariti okolje, v katerem bodo druìnskizdravniki bolj{e delovali. Dr. Ostergaard jepoudaril prednosti druìnske medicine, kileìjo v tesnem osebnem stiku zdravnika inpacienta, humanem pristopu druìnskihzdravnikov k pacientu in globoko razume-vanje pacienta. Prepri~an je, da dru`ba po-trebuje druìnsko medicino in da je njenaprihodnost svetla.

Christina Fabian iz [vedske se je posveti-la temi enakih mo`nosti, predvsem vlogiènsk v druìnski medicini in dru`bi nas-

ploh. Poudarila je, da {e vedno obstaja velikrazkorak med mo{kimi in ̀ enskami v dru`-bi, predvsem na poklicnem podro~ju, ~epravsodobna zakonodaja nudi enake mo`nostiza vse spole. Tako mo{ki {e vedno zasedajove~ino vodilnih poloàjev v dru`bi. Naved-la je primer, da samo tretjina ènskih {tu-dentk na [vedskem gre na podiplomski {tu-dij, ker dobiva premalo moralne podpore.Dejala je, da za poloàj ènsk v dru`bi nisokrivi samo mo{ki ampak velikokrat tudi ̀ en-ske same, ki se same onemogo~ajo, ker ni-majo dovolj samozaupanja in poguma. Pou-darila je, da je potrebno te neenakosti od-praviti, kot tudi ostalo diskriminacijo, ki te-melji na etni~nem, starostnem in ostalemrazlikovanju.

Kongres WONCA EUROPE 2003 v Ljub-ljani je tako slovenskim kot tudi tujim dru-ìnskim zdravnikom nakazal poti prihod-njega razvoja. Posebej pohvalno za Sloveni-jo ob tem je, da slovenski druìnski zdrav-niki s sodelovanjem v mednarodnih orga-nizacijah tvorno gradijo to prihodnost - iz-hajajo~ iz dobre tradicije, ki nam jo marsik-do v Evropi zelo zavida. �


124

STROKOVNA SREČANJA

4. Bedjani~ev simpozij v Mariboru osepsi in septi~nem {oku

Jelka Reber{ek Gori{ek

Oddelek za nalezljive bolezni in vro-~inska stanja Splo{ne bolni{niceMaribor je v sodelovanju z Zdrav-

ni{kim dru{tvom Maribor in Zdruènjem zainfektologijo SZD organiziral 30. in 31. majav Mariboru Bedjani~ev simpozij z medna-rodno udele`bo o temi sepsa in septi~ni {ok.Simpozij je potekal v kongresnem centruHabakuk pod obronki Pohorja in udeleìlose ga je okrog 150 udeleèncev razli~nih strokiz razli~nih krajev Slovenije in tujine. Pristopk predstavitvi izbrane teme je bil interdisci-plinaren. V 27 predavanjih so se predstavili{tevilni ugledni predavatelji iz domovine intujine in sli{ali smo novosti, zlasti na podro~-ju diagnostike in zdravljenja sepse ter sep-ti~nega {oka. Zadnji dve predavanji nista pri-padali sklopu tematike o sepsi, ampak nad-vse aktualni temi o bioterorju in SARS-u.

Predavanja so se pri~ela v petek s pred-stavitvijo definicije in klini~nih manifesta-cij sepse predavateljev iz Maribora Z. Nova-ka, R. Saletingerja in N. Gori{ek in se nada-ljevale z epidemiolo{ko analizo prikaza vr-ste bakterij, osamljenih iz hemokultur vSplo{ni bolni{nici Maribor. Poleg vrste bak-terij so predavatelji prim. J. Reber{ek Gori-{ek, S. Loren~i~ Robnik in Z. Baklan prika-zali tudi ob~utljivost izoliranih bakterij naantibiotike. Doc. dr. M. Müller Premru izLjubljane je predstavila odvzem in transportku`nin ter detekcijo mikroorganizmov v he-mokulturah, prof. dr. G. Le{ni~ar pa celjskiprikaz bolnikov s klini~no sliko sepse. Re-zultati vseh teh predavanj so v veliko pomo~pri analizi povzro~iteljev sepse v slovenskemprostoru. Po diagnostiki sepse so sledila pre-davanja dr. F. Daxboecha z Dunaja s temoMolecular typing of Gram-negative rods andStaphylococcus aureus with PFGE and dif-ferent PCR applications, nadalje prof. dr. J.Paveli} z In{tituta Ru|er Bo{kovi~ iz Zagre-ba o molekularno-genetski osnovi patoge-neze sepse, prof. V. Kotnika, asist. dr. I. Muz-lovi~a in prof. V. ûrin [erbec iz Ljubljaneo MIF pri bolnikih s klini~nim sumom nasepso. Predavanja so se izredno dopolnjevalain sli{ali smo veliko novega ter obetajo~e re-

zultate raziskav na tem podro~ju.Prof. dr. R. B. Roberts, strokovnjak iz

New Yorka, je spregovoril o Nosocomialsepsis - the chalange of multidrug resistan-ce. Nadaljevali so mariborski infektologi: B.Kotnik Kevorkijan, S. Loren~i~ Robnik, J.Rejc Marko in K. Ekart Koren o stafilokok-ni sepsi.

Popoldanski del je pri~el prof. dr. B. Bar-{i~ iz Zagreba z Analizo rizi~nih ~imbenikaza smrtni ishod kod bolesnika s infektivnimendokarditisom - a gdje su zna~ajke sepse?Nekaj odgovorov in vpra{anj je bilo zasledi-ti v razpravi na to temo. Sepsa po presaditviorganov doc. dr. J. Tomaì~a je zajela ̀ e tudinovosti na podro~ju zdravljenja sepse.

Doc. dr. B. Beovi} in prim. J. Reber{ekGori{ek sta prikazali izkustveno antibioti~-no zdravljenje sepse, prof. dr. M. ̂ i`man paizkustveno antibioti~no zdravljenje pri otro-ku. Za klini~no prakso nadvse dobrodo{lipredavanji, novej{i na~ini zdravljenja sep-se, predstavljeni v predavanju prim. asist. dr.

I. Muzlovi~a, so odprli nove pristope vzdravljenju sepse z uporabo aktiviranega C-proteina, glukokortikoidov in inzulinske te-rapije. Te novosti v zdravljenju sepse so na-kazali tudi drugi predavatelji in vsi so pri-tegnili veliko pozornost.

Doc. dr. M. Kamenik je dopolnil zdrav-ljenje sepse in septi~nega {oka z nadome{-~anjem teko~in in uporabo vazoaktivnihu~inkovin, prim. dr. Bogiatzis iz Graza (Av-strije) pa zaklju~il s profilakso sepse in pred-stavitvijo ukrepov.

V petek opoldan je potekal tudi satelitskisimpozij v organizaciji AstraZenece s pre-davanjem zelo uglednega strokovnjaka izBristola prof. Alaisdarja P. MacGowana:Pharmacodynamic considerations in use ofmonotherapy for severe infection.

Petkov strokovni popoldan, ki se je pre-vesil ̀ e v ve~er, je zaklju~ila okrogla miza, kiso jo vodili doc. dr. G. Voga, doc. dr. B. Beo-vi~, prim. asist. mag. I. Muzlovi~ in mag. Z.Borov{ak s temo Xigris - mesto v zdravlje-

Z leve: S. Unuk, dm, prof. dr. R. B. Roberts, prim. J. Reber{ek Gori{ek......................................................................................................................................


125

STROKOVNA SREČANJA

nju sepse. Kljub pozi uri je razprava priteg-nila zelo veliko {tevilo udeleèncev.

Ve~er smo udeleènci simpozija zaklju-~ili z druàbnim sre~anjem ob prijetni glas-bi, plesu in petju Lidije Kodri~ v hotelu Ha-bakuk.

Sobotni dan je bil namenjen predvsemglivi~ni sepsi, pa tudi prepre~evanju venskihtrombembolizmov pri sepsi, zunaj bolni-{ni~ni plju~nici s septi~no sliko, zdravstveninegi septi~nega bolnika in problemu biote-rorizma in SARS-a.

Z. Baklan, A. Golle, S. Loren~i~ Robnikin S. Unuk so prikazali epidemiolo{ko situa-cijo v SBM, dr. T. Matos nove diagnosti~nemetode, prof. dr. Wolfgang Graninger izDunaja nova zdravila v zdravljenju glivnihoku`b; predavatelji iz Maribora: A. Golle, S.Loren~i~ Robnik, B. Kotnik Kevorkijan inR. Saletinger ob~utljivost gliv iz hemokul-tur na protiglivna zdravila. Doc. dr. B. Beo-

vi} je s Profilakso glivi~ne sepse na intenziv-nih oddelkih zaklju~ila sklop predavanj nato temo.

Predavanje prof. dr. P. Jeromena Peter-nela o prepre~evanju venskih trombembo-lizmov pri sepsi smo poslu{ali z veliko po-zornostjo, saj o tem ni veliko znanega. Prof.dr. E. Mu{i~ je z zunaj bolni{ni~no plju~ni-co s septi~no sliko predstavila teìno akut-nih respiratornih oku`b, ki so danes nadvsepomembne. Zdravstvena nega septi~negabolnika je bil lep prispevek medicinskih se-ster M. Terbuc in J. ̂ ernivec iz Maribora, kiso lepo dopolnile zdravljenje septi~nega bol-nika.

V posebnem zaklju~nem delu z aktualnotematiko je prof. dr. F. Pikelj predstavil prob-leme bioterorizma, prof. dr. F. Strle pa ak-tualno problematiko SARS-a.

Simpozij se je zaklju~il nekaj po 13. uri inudeleènci so se zadovoljni, polni novih stro-

kovnih znanj in rahlo utrujeni, vra~ali do-mov. Ob tej priliki smo izdali tudi zborniksre~anj. Organizatorji sre~anja smo, pravtako zadovoljni z uspe{no izvedenim sre~a-njem, {e malo posedali na terasi hotela z go-sti z Dunaja in iz Amerike ter uìvali v le-pem dnevu pod Pohorjem, v neposredni bli-ìni, kjer pozimi pristajajo zmagovalke zla-te lisice.

Razli~na podro~ja prina{ajo razli~ne us-pehe in vsi nas bogatijo. Z nami je ostal vsoboto in {e nekaj dni prof. dr. R. B. Roberts,ugleden strokovnjak iz New Yorka, preda-vatelj na univerzi Cornell, sodelavec Rockef-felerjevega in{tituta in {tevilnih drugih in-{titucij ter predavatelj na seminarjih v Salz-burgu. Ogledal si je nekatere znamenitostiSlovenije in tudi {tevilne oddelke Splo{nebolni{nice v Mariboru. Zadovoljen z vide-nim je ponudil sodelovanje in dejal, da se bov mesto pod Pohorjem {e vrnil. �

Evropski pediatri vsako letobolj poenoteni

Redni letni sestanek CESP bo leta 2005 v Sloveniji

Ivan Vidmar, David Neubauer

Konfederacija evropskih specialistov izpediatrije (CESP), ki je del dobropoznanega UEMS-a (Zveza evrop-

skih zdravnikov specialistov), ima spomla-di redni letni sestanek v eni od dràv ~lanic(poleg dràv Evropske unije sta prisotni {e[vica in Norve{ka), povabljene so tudi dru-ge evropske dràve in Izrael kot opazovalke.Na{e Zdruènje za pediatrijo zastopava IvanVidmar in David Neubauer.

Tokratni sestanek je bil organiziran v Gr-~iji, od koder prihaja sedanja predsednicaZoe Papadopoulou Couloumbis (predsed-nik se menja na dve leti) in je bil zasnovanna podoben na~in kot dosedanji. Najprej jebilo sre~anje delovnih skupin, naslednji danje bil sestanek predstavnikov nacionalnih ka-teder iz pediatrije (zadolènih za specializa-cijo) in zadnji dan je sledilo skupno sre~a-nje vseh nacionalnih predstavnikov.

Pri delovnih skupinah je pri{lo do zdru-ìtve delovne skupine za primarno in sekun-darno pediatrijo v eno, kar odraà stanje vEvropi, saj v nekaterih dràvah nimajo pe-diatra na primarnem nivoju (Velika Brita-nija, Skandinavija, Nizozemska), na drugistrani pa sekundarna pediatrija v evropskemprostoru ni jasno definirana (mi, ki imamopediatrijo na primarnem nivoju, bi pedia-trijo na sekundarnem nivoju lahko oprede-lili kot pediatrijo v splo{nih bolni{nicah).Sprejeto je bilo splo{no soglasje, da na pri-marni ravni sodita v oskrbo pediatra otrokin mladostnik! V zvezi s tem je bila jasno po-stavljena opomba, da smo pediatri, v dobrootrok, dol`ni pou~evati pediatrijo tudi splo-{ne zdravnike tam, kjer oni zdravijo otrokein se ne distancirati od njih zaradi nekak-{nih presti`nih razlogov. Vsekakor je po-trebno pediatrijo ohraniti na primarnem ni-

voju tam, kjer je ̀ e vpeljana (osrednja Evro-pa) in raz{iriti njeno mreò, kjer je le delnoprisotna (Francija). Predstavila sva zamiselslovenskega modela pediatri~nih centrov, kizdruùjejo primarno in sekundarno pedia-trijo.

Delovna skupina za stalno podiplomskoizobraèvanje (SPI) letos ni imela sestanka,ker se v enem letu ni ni~ naredilo, kot je bilauradna obrazloìtev. Za tem izrazom so seskrivala neuspela pogajanja z ameri{kimi pe-diatri, da bi dobili dovoljenje za souporabonjihovega osnutka SPI-a. Ponujena pristoj-bina je bila previsoka, morebitni sponzorjipa so postavljali opore~ne pogoje.

Zelo dejavna je tudi delovna skupina, kiobravnava etiko. Njen dosedanji vodja Ro-nald Kurz iz Gradca, ki je postavil enotne te-melje etike v pediatriji (na to temo ga je na-{e Zdruènje za pediatrijo è povabilo na�


126

STROKOVNA SREČANJA

strokovni sestanek), je {el {e dlje in predsta-vil t.i. dokumente, ki so se dotikali special-nih podro~ij: etika v dnevni pediatri~ni prak-si, otrok kot begunec, etika pri trpin~enemotroku.

Poleg nekaterih è obstoje~ih delovnihskupin je letos nastala {e ena nova, in sicerZdravila za otroke. Na njenem ustanovnemsestanku je bilo precej pomislekov ali jeumestno ustanavljati {e eno skupino, ki seukvarja s to problematiko. Ve~ina razisko-valnih {tudij, ki spremlja zdravilo na poti natrì{~e, ne vklju~uje otrok, zato so indikaci-je in kontraindikacije v pediatriji mnogo boljvpra{ljive kot pri odraslih bolnikih. Ta de-lovna skupina naj bi se poglobila ravno v toproblematiko z namen, da bi opredelila od-li~nost v klini~nem delu in dolo~ila merilaza tiste vrhunske znanstvene centre, ki se lah-ko vklju~ujejo v {tudijo zdravil pri otrocih.

Board of Paediatrics je izraz, ki ga ve~i-na evropskih jezikov sprejema kar v angle{-~ini, ukvarja pa se s specializacijo iz pedia-trije in subspecializacijami. Pri nas je to po-dro~je, ki ga pokriva katedra za pediatrijo,zato ga tudi tako prevajamo. Na tem podro~-ju je bilo v zadnjih letih precej narejenega,zato da bi se evropska specializacija iz pe-diatrije poenotila z na~elom skupnega deb-la treh let in dodatnimi dvemi leti oz. {e enimletom za subspecializacije. @al v Sloveniji ne-koliko odstopamo od tega evropskega do-govora, kar sva na zasedanju tudi povedala.Po doseènem evropskem konsenzu se delotega foruma {e naprej nadaljuje in na temzasedanju je bil predstavljen osnutek dogo-vora, kako naj CESP nadzoruje u~ne bolni-{nice in ordinacije, kjer se usposabljajo bo-do~i specialisti iz pediatrije. Osnutek jeizredno podroben in tudi razprava je obrav-

navala vsak ~len do potankosti. Z nekaj pri-pombami je bil dokument sprejet in to je bilverjetno najpomembnej{i sklep leto{njegarednega sestanka.

Zadnji dan, ko smo na plenarnem sre~a-nju obravnavali sklepe delovnih skupin indrugih forumov, je bil za nas {e posebej za-nimiv, saj je Zdruènje za pediatrijo pri Slo-venskem zdravni{kem dru{tvu kandidiraloza organizacijo rednega letnega sestanka vletu 2005, potem ko bo drugo leto Slovenijapostala polnopravna ~lanica Evropske uni-je. Avstrija in [panija, ki sta tudi èleli kan-didirati, sta nama dali prednost, tako da jeCESP, po uspeli predstavitvi dràve in na{e-ga Zdruènja za pediatrijo, z javnimi voli-tvami soglasno podelil Sloveniji organizacijorednega letnega sestanka leta 2005. �

5. kongres Hrva{kega dru{tvaza kirurgijo prebavil

Mirjana Brvar

�

V prelepem okolju Opatije je od 15. do17. maja 2003 potekalo sre~anje ab-dominalnih kirurgov ter kolegov so-

rodnih strok, predvsem internistov, patolo-gov in radiologov.

@e tradicionalni 5. kongres z mednarod-nim sodelovanjem so organizirali Hrva{kodru{tvo za kirurgijo prebavil Hrva{kegazdravni{kega zdruènja, Kirur{ka klinika kli-ni~nega centra na Reki ter Medicinska fa-kulteta re{ke univerze pod pokroviteljstvomAkademije medicinskih znanosti Hrva{ke.

Vsebina je bila razdeljena na {est podro-~ij: obstrukcijski ikterus, karcinom kardije,mezenhimski tumorji abdomna, kirur{kozdravljenje krvavitev iz prebavil, proste temein teme za specializante splo{ne kirurgije.

Po otvoritveni slovesnosti je s strokovnimdelom za~el prof. Joakim M. Müller iz Nem-~ije z zelo zanimivim in nazornim predava-njem o robotski kirurgiji, ki se ji sam, kljubvisoki ceni, navdu{eno posve~a in vidi v njej{tevilne prednosti ter pri~akuje njeno ved-

no bolj pomembno vlogo v prihodnosti ki-rurgije.

Program se je nadaljeval z okroglo mizoo obstrukcijskem ikterusu, kjer so predsta-vili diagnostiko, endoskopsko zdravljenje,perkutane interventne posege ter celo vrstokirur{kih posegov ob razli~nih vzrokih ob-strukcije biliarnega sistema. V tem sklopuje bilo zanimivo predavanje povabljenegapredavatelja prof. Eldarja Gadìjeva iz Slo-venije, ki je predstavil ikterus povzro~en stumorji òl~nih vodov in kreiranje visokihbiliarnih anastomoz. Na izredno bogatih iz-ku{njah in neobi~ajno {irokem klini~nempogledu zasnovana predstavitev teme je do-segla pozorno ob~instvo kot sicer zahtevna,vendar ob upo{tevanju vsega, kar je treba ve-deti, izvedljiva in u~inkovita kirur{ka me-toda.

O svojih izku{njah pri resekcijah pan-kreasa pri ikterusu je govoril prof. Sergio Sti-pa iz Italije.

Sledila je zanimiva diskusija, kjer so raz-

pravljavci z zanimanjem prisluhnili zlastipojasnilom prof. Gadìjeva v zvezi z mestompreoperativne biliarne drenaè pred resek-cijami jeter ali trebu{ne slinavke.

Po kraj{em odmoru so sledile predstavi-tve specialistov razli~nih strok, ki se ukvar-jajo z bolniki z obstrukcijskim ikterusom. Vtem sklopu smo mariborski radiologi (Vi-rag, Matela, Brvar) prikazali diagnostiko bi-liarnega sistema na na{em oddelku.

Isto~asno so v drugi dvorani potekalepredstavitve hrva{kih specializantov abdo-minalne kirurgije, ki so obravnavali razli~-na aktualna klini~na podro~ja ter o njih raz-pravljali. Pri tem so jih pazljivo poslu{ali sta-rej{i kolegi in u~itelji, ki so jih kasneje poh-valili in najbolj{e nagradili.

Petkov program je za~elo podjetje StomaMedical s predstavitvijo izdelkov za negostome, nato pa je sledil video prenos dvehlaparoskopskih operacij na debelem ~reve-su iz Klini~nega centra Reka z operaterjemprof. Ivom Ba}em iz Nem~ije, ki je sproti ko-


128

STROKOVNA SREČANJA

mentiral poseg ter duhovito komuniciral spubliko v dvorani, ki je dogajanje v opera-cijski sobi budno spremljala. Prenos je or-ganiziralo in sponzoriralo podjetje Johnson& Johnson S. E., D.O.O.- Ethicon Endo-Sur-gery.

Pred okroglo mizo o kirur{kem zdravlje-nju krvavitev iz prebavil je prof. Luc A. Mic-hel iz Belgije predstavil zgodovino profilak-se tromboembolij v abdominalni kirurgiji.

Sledile so {tevilne predstavitve diagnosti-ke in interventno-radiolo{ke, endoskopsketer kirur{ke terapije krvavitev ter klini~nihprimerov.

Vzporedno je potekala zanimiva okroglamiza o mezenhimskih tumorjih abdomna,kjer so kolegi iz ve~jih in manj{ih ter razli~-no opremljenih centrov prikazovali pestro,sicer redkej{o kazuistiko gastrointestinalnihstromalnih tumorjev(GIST) ter razpravljalio oceni njihove malignosti in prognosti~nihdejavnikih. V temperamentnih razglablja-njih je na koncu pri{la na dan predvsem è-lja vsakega kirurga, da bi v svoji odlo~itvi rav-nal v skladu z doktrino in hkrati izpolnil pri-~akovanje bolnika, ki je od svojega zdravni-ka èlel pomo~.

Prvo sobotno jutranje predavanje je imelspet prof. Luc A. Michel o diagnozi in zdrav-ljenju razli~nih perforacij poìralnika, natopa je sledila okrogla miza o karcinomu kar-dije, kjer so obravnavali klasifikacijo, stan-

darde operativnega zdravljenja ter sku{aliskupaj poiskati najustreznej{e re{itve na tempodro~ju.

Organizatorji so bili veseli sodelovanjapovabljenega prof. Staneta Rep{eta iz Ljub-ljane, ki je predstavil slovensko organizaci-jo dela na tem podro~ju kirurgije. Tej bi sehrva{ki kolegi radi pribliàli, vendar so bili

nekoliko skepti~ni glede mo`nosti izvedbev njihovih razmerah.

Sledile so predstavitve kirur{kih prime-rov karcinoma kardije, v drugi dvorani pase je kongres zaklju~il s predavanji o razli~-nih prostih temah.

Te`ko je bilo zapustiti skoraj poletnoOpatijo in gostoljubne hrva{ke kolege, s ka-terimi smo preìveli zanimive ure v dvoraniter druàbne urice ob kulturno-umetni{kemprogramu, spro{~enem klepetu na izletu zladjo in v odmorih ter kulinari~nih dobro-tah na slavnostni ve~erji.

Slovenci smo se na kongresu predstaviliz odli~nima povabljenima predavateljema,sicer pa v premajhnem {tevilu. Kirur{ka stro-ka pri sosedih se ̀ eli ~imbolj pribliàti med-narodnim merilom, ki jim pri nas prizadev-no sledimo, seveda v okviru danih mo`no-sti.

Tudi tokrat se je izkazalo za koristno ~imtesnej{e sodelovanje med strokami v medi-cini in skrb za ustrezno omogo~anje eduka-cije mlaj{ih kolegov.

Kot radiologinja nisem mogla spregledatirazli~nih nivojev kakovosti slikovne diagno-stike, ki je pri nas v povpre~ju bolj{a od hr-va{ke. V nekaterih centrih je preve~ omeje-na zaradi starih aparatur.

Primanjkljaj nadome{~amo z znanjem,prizadevnostjo in odgovornostjo slovenskihzdravnikov. �

Te~aj iz transplantacije 2003Miha Arnol

Transplantacijska medicina je z razvo-jem tehnolo{kih in medicinskih vedv zadnjih dveh desetletjih dosegla ve-

lik napredek. Nova imunosupresivna zdra-vila so pomembno izbolj{ala preìvetje pre-sajenih tkiv in organov, saj je ìvljenje pre-jemnikov vse dalj{e in kvalitetnej{e. To je vo-dilo v ve~anje obsega transplantacijske de-javnosti in nara{~anje {tevila bolnikov s pre-sajenimi organi. Tudi v Sloveniji je trans-plantacija sledila svetovnim trendom. Po-memben korak je bil storjen z reorganizaci-jo in vklju~itvijo v Eurotransplant ter z us-tanovitvijo Zavoda Slovenija-Transplant.

Ker se {tevilo bolnikov s presajenimi organipove~uje, smo se odlo~ili, da pripravimo te-~aj iz transplantacije, ki bo v pomo~ zdrav-nikom in medicinskim sestram, ki se pri svo-jem delu sre~ujejo s tovrstnimi bolniki. Te-~aj je potekal 25. in 26. aprila 2003 v preda-valnici hotela Kokra na Brdu pri Kranju. Or-ganiziral ga je Klini~ni oddelek za nefrolo-gijo Klini~nega centra v Ljubljani pod okri-ljem Slovenskega nefrolo{kega dru{tva.Dvodnevnega strokovnega sre~anja se jeudeleìlo preko 140 udeleèncev iz vse Slo-venije. Vabljenih je bilo 37 predavateljev, kiso v svojih prispevkih predstavili transplan-

tacijsko dejavnost v Sloveniji.Programski del prvega dne je bil name-

njen predvsem transplantaciji ledvic. Vuvodnem nagovoru je prof. dr. Andrej Brenpredstavil klju~ne mejnike, ki so povezani stransplantacijsko dejavnostjo v Sloveniji: us-tanovitev laboratorija za ugotavljanje tkiv-ne skladnosti (1969), prva presaditev ledvi-ce ìvega darovalca (1970), prva presaditevroènice (1970), prvi transplantacijski zakon(1985), prvi pravilnik o ugotavljanju mo`-ganske smrti (1986), prvi~ odvzeta in presa-jena ledvica umrlega darovalca (1986), prvapresaditev kostnega mozga (1989), prva pre-


129

STROKOVNA SREČANJA

saditev srca (1990), prva presaditev trebu-{ne slinavke (1990), prva presaditev jeter(1995), ustanovitev nacionalne transplanta-cijske mreè (1998), novi zakon o transplan-taciji (2000), pridruìtev organizaciji Euro-transplant (2000), novi pravilnik o ugotav-ljanju mo`ganske smrti (2001), ustanovitevZavoda Slovenija-Transplant (2002). V pris-pevkih prvega tematskega sklopa so bilipredstavljeni demografski podatki o zdrav-ljenju bolnikov s kon~no ledvi~no odpoved-jo in o stanju transplantacije ledvic v Slove-niji, delovanje nacionalne transplantacijskemreè ter pravni, eti~ni in ekonomski vidikitransplantacijske dejavnosti. Prof. dr. RafaelPonikvar je prikazal problematiko nara{~a-nja {tevila bolnikov s kon~no ledvi~no od-povedjo. Celokupno {tevilo bolnikov v pro-gramu nadomestnega zdravljenja v Slovenijise je pove~alo iz 1435 v letu 2000, na 1542 vletu 2001 (+7.5 odstotkov). V tem ~asu se je{tevilo bolnikov z delujo~o presajeno ledvi-co pove~alo za 13.9 odstotkov. Rast je po-vsem primerljiva z letnim porastom v drà-vah EU in ZDA. Smrtnost bolnikov na dia-lizi è leta ostaja nespremenjena in zna{apribli`no 10.4 odstotke, kar je primerljivo znajrazvitej{imi dràvami EU. Prispevek ostanju transplantacije ledvic je pokazal, dase od ustanovitve nacionalne transplantacij-ske mreè in pridruìtve organizaciji Euro-transplant {tevilo presaditev kadavrskih led-vic z vsakim letom pove~uje, najve~ presa-ditev (55) je bilo leta 2002. Od leta 1970 dokonca leta 2002 je bilo skupaj presajenih 385ledvic umrlih in 124 ledvic ̀ ivih darovalcev.Rezultati transplantacije so v zadnjih letihpovsem primerljivi z rezultati drugih razvi-tih svetovnih centrov, z nizko incidencoakutnih zavrnitev (2.1 odstotek) ter zelo do-brim enim in tri letnim preìvetjem presad-kov (96.6 odstotkov) in bolnikov (99.3odstotki). Prim. Jasna Von~ina je prikazaladelovanje nacionalne transplantacijske mre-è, ki povezuje dejavnost donorskih centrov,transplantacijskega centra in laboratorija zaugotavljanje tkivne skladnosti z osrednjo dr-àvno ustanovo Slovenija-Transplant. Po-vezava s transplantacijsko mreò Eurotrans-plant (v katero so poleg Slovenije vklju~ene{e dràve Beneluksa, Nem~ija in Avstrija) zizmenjavo organov prina{a bolj{e mo`nostiza presajanje ledvic ter zagotavlja dovolj ve-liko zaledje, da pravo~asno pridobimo or-gane za nujne presaditve. Pravno-eti~ne os-nove za dejavnost transplantacije organovin tkiv v Sloveniji je predstavila prim. Dani-

ca Avsec-Letonja. Osnova za izvajanje trans-plantacijske dejavnosti je Zakon o odvzemuin presaditvi delov ~love{kega telesa zaradizdravljenja, ki je bil sprejet januarja 2000. Spridruìtvijo Eurotransplantu smo vezani nazakonodajo in pravila, ki jih pripravljata EUin Svet Evrope. Na nekatera eti~na vpra{a-nja pri presajanju organov je posebej opo-zoril akademik prof. dr. Joè Trontelj. Z na-predkom transplantacijske medicine na-mre~ prihaja v ospredje vse ve~je pomanj-kanje organov za presaditve. Presajeni or-gani na eni strani vsako leto re{ijo veliko ̀ iv-ljenj, na drugi strani pa {tevilni bolnikiumrejo, ker organov zanje ni. Vpra{anje pra-vi~ne dostopnosti, kljub zakonom in pravil-nikom, {e vedno ostaja med poglavitnimieti~nimi problemi transplantacijske medi-cine. Poleg eti~nih dilem, so bili v na{emokolju, z nara{~anjem {tevila transplantacij,v ospredju tudi ekonomski problemi. Te jeprikazal Bojan Uran, poslovni direktor SPSInterne klinike KC Ljubljana. Pri transplan-taciji ledvic so izra~uni pokazali, da se stro{-ki transplantacije in alternativnega, dializ-nega zdravljenja, izena~ijo ̀ e prej kot v dvehletih (86 tednih). Od te ~asovne to~ke daljeprihranek na prejemnika nara{~a in zna{a10 let po presaditvi tudi do 21 milijonov to-larjev.

Osrednji temi prispevkov drugega temat-skega sklopa sta bili imunologija presaditvein imunosupresivno zdravljenje. Dr. Matja`Jeras nam je na kratek in nazoren na~in pri-kazal mehanizme aloimunskega odziva pripresaditvi, postopke za dolo~anje tkivneskladnosti, ugotavljanje protitelesne senzi-bilizacije pred in po presaditvi, spremljanjeimunskega odziva in nadziranje u~inkovi-tosti imunosupresivnega zdravljenja po pre-saditvi ter novej{a spoznanja o vzpostavitvidolgotrajne imunske tolerance. Sledilo jepredavanje prof. dr. Aljo{e Kandusa o so-dobnem imunosupresivnem zdravljenju popresaditvi ledvice. Prikazana so bila imno-supresivna sredstva, ki so potrebna za pre-pre~evanje zavrnitve presajene ledvice in sodanes v klini~ni uporabi: kalcinevrinski in-hibitorji (ciklosporin, takrolimus), mikofe-nolat mofetil, sirolimus, azatioprin, gluko-kortikoidi, poliklonska protitelesa (antiti-mocitni globulin) in monoklonska protite-lesa (OKT3, basiliksimab, daklizumab).Opisan je bil na{ sedanji imunosupresivniprotokol za prepre~evanje zavrnitve presa-jene ledvice, ki zagotavlja è omenjeno zelonizko incidenco akutnih zavrnitev in pro-

tokol za zdravljenje akutne zavrnitve.Tretji tematski sklop so zapolnila preda-

vanja, ki so nam dala vpogled v ~asovni po-tek dogodkov priprave bolnika na presadi-tev ledvice, vklju~itve na ~akalno listo Eu-rotransplanta, koordinacijo presaditve, ki-rur{ki poseg in intenzivno zdravljenje nepo-sredno po presaditvi ledvice. Mag. Jelka Lin-di~ nam je opisala postopke priprave bolni-ka na presaditev kadavrske ledvice. Iz~rpenprotokol preiskav je posebej usmerjen na od-krivanje bolezni srca in oìlja, izklju~evanjemorebitnih malignih bolezni ali kroni~nihoku`b, imunolo{ke preiskave ter ocenomo`nosti za presaditev ledvice ìvega daro-valca. O presaditvi ledvic ìvega darovalcaje spregovoril dr. Damjan Kova~. Zaradidalj{anja ~akalne dobe in spoznanj o bolj-{em preìvetju prejemnika in presajene led-vice (zlasti, ~e se presaditev opravi pred za-~etkom zdravljenja z dializo), v svetu nara{-~a dele` presaditev ledvic ìvih darovalcev.Slovenije ta tendenca, zaradi nara{~anja {te-vila kadavrskih presaditev in relativno ma-lo{tevilne ~akalne liste, {e ni zajela. V poseb-nem predavanju je dr. Kova~ predstavil tudivklju~itev bolnikov na ~akalno listo Euro-transplanta za dodelitev kadavrske ledvice.Uvrstitev je mo`na è pred dokon~no od-povedjo lastnih ledvic. Glede na stopnjo sen-zibiliziranosti in nujnosti presaditve se bol-nike razvr{~a v posamezne skupine, karomogo~a hitrej{o dodelitev ustrezne ledvi-ce. Koordinacijo transplantacijske dejavno-sti, ki jo v Klini~nem centru vodijo central-ni transplantacijski koordinatorji, nam jeopisal mag. Robert Blumauer. Ta zahtevnadejavnost zajema koordinacijo multiorgan-skega odvzema, koordinacijo presaditve or-gana in koordinacijo urgentne presaditve or-gana. Kirurgijo presaditve ledvic nam je z bo-gatim slikovnim gradivom razloìl doc. dr.Andrej Kmetec. V prispevku je prikazal po-membno vlogo kirurgije tako v ~asu pripra-ve prejemnika, kot tudi med in po presadi-tvi ledvice. Sledilo je predavanje prim. Ane[pec Marn o zdravljenju bolnikov neposred-no po presaditvi organov na oddelku za in-tenzivno zdravljenje. Opisala nam je zaple-te, ki bolnika po presaditvi najbolj ogroà-jo. Zlasti kriti~nih je prvih 24 ur, ko sta vpra{-ljiva delovanje presadka in hemodinamskastabilnost bolnika.

Strokovni del prvega dne smo zaklju~ili sprispevki, v katerih je bilo predstavljeno vo-denje bolnikov v zgodnej{em in poznej{emobdobju po presaditvi ledvice. Mag. Janko�


130

STROKOVNA SREČANJA

Kova~ je prikazal problematiko zgodnjegaobdobja po presaditvi, ko bolnika pogostoogroàjo tako kirur{ki kot medicinski zaple-ti. Njihova hitra diagnostika in zdravljenjepomembno vplivata na dolgoro~no delova-nje ledvi~nega presadka. Algoritme obrav-nave bolnika z nenadnim poslab{anjem alipo~asnim zmanj{evanjem delovanja ledvi~-nega presadka nam je predstavil doc dr. Ra-doslav Kveder. Doc dr. Marko Malovrh inprof. dr. Jadranka Buturovi} Ponikvar staopozorila na pomembno vlogo ultrazvokapri presaditvi ledvic. Ultrazvo~na preiska-va, {e zlasti, ~e je dopolnjena z Dopplerskotehniko, nam pogosto zelo hitro pojasnivzrok za nedelovanje ali poslab{anje delo-vanja presadka. Preiskavo lahko pogosto po-navljamo in tako spremljamo potek bolez-ni. Ultrazvok je nepogre{ljiv tudi pri izved-bi biopsije ledvi~nega presadka, ki je klju~-nega pomena, kadar moramo zaradi nadalj-njega zdravljenja ~im hitreje priti do diag-noze. Zapleteno ocenjevanje histopatolo{-kih sprememb v biopsijskih vzorcih ledvi~-nih presadkov nam je slikovito prikazal prof.dr. Toma` Rott. Strokovni program prvegadne je zaklju~il prof. dr. Andrej Bren s pri-kazom strategije dolgoro~nega vodenja bol-nikov po presaditvi ledvic in zapletov, kiskraj{ujejo preìvetje bolnikov in presadkov.Zlasti pomembno je vzdrèvanje optimalneimunosupresije, ki po eni strani prepre~ujereakcije zavrnitve, na drugi strani pa prepre-~uje razvoj oku`b ali malignih bolezni.Osrednjega pomena je tudi skrbna kontroladejavnikov tveganja za razvoj bolezni srcain oìlja.

V prvem sklopu predavanj drugega dneso bili prikazani najpomembnej{i dejavni-ki, ki vplivajo na preìvetje bolnikov in ka-kovost ìvljenja po presaditvi. Doc. dr. Ja-nez Tomaì~ je predstavil najpogostej{eoku`be, ki ogroàjo bolnike po presaditvi or-ganov in so predvsem posledica imunosu-presivnega zdravljenja. Dr. Bojan Knap inmag. Vladimir Premru sta opozorila na po-ve~evanje obolevnosti in umrljivosti zaradi

bolezni srca in oìlja, ki so pri bolnikih s pre-sajeno ledvico postale vodilni vzrok smrti.Poleg klasi~nih dejavnikov tveganja, k nji-hovemu nastanku in napredovanju pomem-bno prispevajo imunosupresivna zdravila.Mag. Miha Benedik je spregovoril o okvarikosti po presaditvi ledvice, ki je lahko posle-dica hiperparatireoidizma, osteoporoze aliredkeje avaskularne nekroze.

Nekateri posebni vidiki presaditve ledvicso bili tema naslednjega tematskega sklopa.Posebnosti presaditve ledvic pri otrocih inmladostnikih je predstavil asist. mag. Gre-gor Novljan. Kljub problematiki slab{ega so-delovanja teh bolnikov pri jemanju predpi-sanih zdravil, se rezultati presaditve ledvic vzadnjih letih pribliùjejo tistim pri odraslih.Prim. Andrej Gu~ek je prikazal nekatere po-sebnosti presaditve ledvic pri bolnikih na pe-ritonealni dializi, ki so po presaditvi bolj iz-postavljeni nekaterim zapletom (trombozeìl presadka, pogostej{e oku`be). O pome-nu pravilne prehrane ob presnovnih spre-membah in posebnostih po presaditvi jespregovorila dr. Alenka Urban~i~. Klini~napsihologinja Bernarda Logar je z raziskavoocenila nekatere psihosocialne vidike zdrav-ljenja s transplantacijo. Psihosocialna oce-na je danes postala sestavni del celostneobravnave bolnikov pred in po presaditvi.Asist. Nena Kop~avar Gu~ek je izpostavilavlogo druìnskega zdravnika pri dolgoro~-nem vodenju transplantiranih bolnikov.Vi{ji medicinski sestri Mirjana ̂ ali} in ErnaJovanovi} sta v zaklju~nih predavanjih do-poldanskega dela opozorili na pomen me-dicinske sestre pri izobraèvanju bolnikapred presaditvijo ledvic in vodenju bolnikapo njej.

Popoldanski del programa drugega dneje bil v celoti namenjen podro~jem trans-plantacije srca, jeter, kostnega mozga inplju~. Stanje transplantacije srca v Slovenijiin kirurgijo presaditve je predstavil doc. dr.Tone Gabrijel~i~. Od prve presaditve srcaleta 1990 je bilo do aprila 2003 skupaj oprav-ljenih 41 takih posegov. Ob sicer uspe{nih

rezultatih, ostaja v zadnjih letih glavni prob-lem majhno {tevilo ustreznih prejemnikov.Napredek in reorganizacijo pri odkrivanju,diagnosti~ni obdelavi in pripravi prejemni-kov za presaditev srca ter vodenje bolnikapo presaditvi nam je prikazal asist. dr. Bo-jan Vrtovec. Sledilo je predavanje asist. Va-lentina Sojarja o nacionalnem programutransplantacije jeter. Podobno kot pri pre-saditvi ledvic se je tudi {tevilo presaditev je-ter znatno pove~alo po ustanovitvi nacional-ne transplantacijske mreè in pridruìtvi Eu-rotransplantu. Tako je bilo od oktobra 1998do konca marca 2003 presajenih 50 jeter. Vprimeru nujne presaditve omogo~a ~lanstvov Eurotransplantu na{im bolnikom s kon~-no odpovedjo jeter uvrstitev na urgentno ~a-kalno listo. Izbor bolnikov za presaditev je-ter, pripravo na presaditev ter vodenje bol-nika po presaditvi je prikazal mag. Matja`Hafner. Podro~je presajanja kostnega moz-ga in drugih krvotvornih mati~nih celic jepovzel prim. Joè Pretnar. Od leta 1989 dokonca leta 2002 je bilo v Sloveniji opravlje-nih 190 presaditev krvotvornih mati~nih ce-lic, lansko leto so pri~eli v Klini~nem centruopravljati tudi nesorodne alogeni~ne presa-ditve kostnega mozga. Asist. dr. Marjeta Tr-~elj Zorman in mag. Matja` Turel sta na kon-cu strokovnega dela te~aja predstavila pri-pravo na in vodenje bolnika po presaditviplju~. Od leta 1997 so sedmim slovenskimbolnikom plju~a presadili v Univerzitetnibolni{nici na Dunaju. Na presaditev trenut-no ~aka tudi bolnik, uvr{~en na slovensko~akalno listo, saj je ekipa v Klini~nem cen-tru strokovno in tehni~no è pripravljenatudi na presaditev plju~.

Organizatorji te~aja smo bili prijetno pre-sene~eni nad velikim {tevilom udeleèncev,kar pri~a o aktualnosti te tematike. Ob tejprilo`nosti je iz{el zbornik predavanj z na-slovom Transplantacija 2003, ki obsega 370strani. @elimo in upamo, da bo zbornik {tu-dentom medicine, zdravnikom in drugimzdravstvenim delavcem ustrezen vir infor-macij o transplantaciji. �

Spletna stran Zdravni{ke zbornice Slovenijehttp://www.zzs-mcs.si


133

STROKOVNA SREČANJA

Ranocelni{tvo danesAmadej Lah

Po ovinkasti cesti, skozi ne{teto predo-rov skozi Apenine, smo se 21. marcaletos z avtobusom le prebili v ~udovi-

to Toskano, natan~neje v Piso, kjer se je od-vijala leto{nja konferenca Evropskega zdru-ènja za nego rane (European Wound Ma-nagement Association - EWMA). Za prekotiso~ udeleèncev konference je v hotelihPise zmanjkalo prostora in tako smo bili po-suti po preno~i{~ih v bli`nji in tudi daljniokolici Pise in prepu{~eni na milost in ne-milost “ma~o” avtobusarjem z odli~nim zna-njem italijan{~ine in nikakr{nim znanjemangle{~ine.

Naslov konference je bil Teamwork inwound healing: the art of healing ali po do-ma~e Il lavorno di gruppo nel trattamentodelle ferite: l’arte della cura, skupinski obrav-navi pacienta z rano torej. In zakaj skupin-ski obravnavi? Vsi poznamo scenarije iz am-bulant in oddelkov, ko sestra nadvse prijaz-no prepri~uje neukega zdravnika, naj narano namesti moderno oblogo, ki je nead-herentna in se odstrani brez bole~in, zdrav-nik pa globoko vzdihne in hladno odredi ob-kladek. Ali pa zdravnik sestre terorizira z no-vimi, modernimi oblogami, ki jih te sicer znasme{kom namestijo, a se takoj po njego-vem odhodu o njem in o njegovih vsak dannovih zadevah poglobljeno pogovorijo.Bralke in bralci so seveda izvzeti. Konferen-ca je bila torej namenjena vsem, ki so v stikus pacienti, z ranami, ulkusi, razjedami, ope-klinami, brazgotinami.

Preko treh dni so se zvrstila predavanjav ve~ dvoranah vzporedno o vsem, kar naso tem podro~ju zanima in tudi o stvareh,ki nas do sedaj mogo~e {e niso zanimale,pa so nas sedaj za~ele ali nas morda {e bodo.Nekaj besed o vsebini: kot è omenjeno vnaslovu, skupinska obravnava, nato braz-gotinjenje in opekline, bole~ina in kvalite-ta ̀ ivljenja, novosti in nova odkritja na po-dro~ju in seveda vse o kroni~ni rani: od ki-rur{ke oskrbe, prehrane, spremljajo~ih bo-leznih do same nege rane z razli~nimi mo-dernimi materiali. Vedno ve~ji poudarek jetudi na bole~ini ob prevezah in med po-stopkom celjenja ran. Tej temi je bilo na-

menjenih kar nekaj predavanj.Slovenski prispevek tokratni konferenci

je bil sestavljen iz dveh predavanj: HelenaPeric je predavala o Pogledu slovenskih me-dicinskih sester na bole~ino pri prevezah.Rezultati ankete med slovenskimi medicin-skimi sestrami so primerljivi z rezultati iz za-hodnih dràv in kaèjo na to, da sestre naj-ve~jo pozornost pri prevezah posve~ajo pre-pre~evanju bole~in in po{kodb rane. Pri iz-biri materialov so najbolj omejene s finan-cami, pravili ZZZS in navodili zdravnikov.Spodbudno je, da v ve~ini primerov sestre oizbiri obloge za rano odlo~ajo skupaj z zdrav-nikom. Drugi slovenski prispevek je pred-stavila Metoda Ko{i~ek in je govoril o zdrav-ljenju limfedema s kratko-elasti~nimi povo-ji. Poleg predavanj smo predstavili tudi {tiriposterje: dva sta nastala v Splo{ni bolni{niciJesenice in sta govorila o zdravljenju ran spomo~jo VAC (Vacuum assisted closure) inanalgeziji ob tovrstnem zdravljenju. Drugiposter je zastopal prim. Ciril Triller z Od-delka za kirur{ke infekcije Klini~nega cen-

tra in je predstavljal {tudijo u~inkovitosti ko-lagenaze pri zdravljenju ran v bolni{ni~nemokolju. Tretji poster je bil z Dermatolo{keklinike v Ljubljani na temo razjed zaradi pri-tiska pri dermatolo{kih pacientih.

EWMA je na konferenci predstavila drugi“Position document”, ki predstavlja nekoobliko konsenza ali smernic za evropsko ob-mo~je na podro~ju nege ran. Dokument go-vori o kompresijski terapiji (Understandingcompression therapy). Prve smernice so go-vorile o bole~inah pri prevezah. Smernicelahko najdete na www.tendra.com/painpo-sition.

Prihodnje leto se bo dogodek odvijal v Pa-rizu. Za ~as do takrat pa nekaj povezav za{tudij ran doma pred ekranom ra~unalni-ka:

www.ewma.orgwww.worldwidewounds.comwww.dressings.org �

Del udeleèncev sre~anja. Amadej Lah je prvi z desne.......................................................................................................................................


134

STROKOVNA SREČANJA

Mo`nosti in potrebe po rehabilitacijistarostnikov na domu

Tatjana Erjavec

Nedvomno tudi v Sloveniji dele` sta-rih ljudi nara{~a. êz 20 let bo 20odstotkov Slovencev starih ve~ kot

65 let. S staranjem se ve~ajo potrebe po skr-bi in negi. Evropska socialna listina “Pravi-ce starej{ih oseb do socialnega varstva” do-lo~a med drugim tudi pravico do samostoj-nega ìvljenja v doma~em okolju tako dol-go kot stari ljudje to ̀ elijo in zmorejo ob us-trezni prilagoditvi nastanitve, skrbi in negiter zdravstvenemu stanju prilagojeni reha-bilitaciji. O tem smo govorili na strokovnemsre~anju 30. maja 2003 na IRSR v organiza-ciji Zdruènja za fizikalno in rehabilitacij-sko medicino ter Gerontolo{kega dru{tvaSlovenije.

Z “uspe{nim” kraj{anjem leàlnih dob vbolni{nicah se je zgodnja rehabilitacijazmanj{ala na minimum, temu pa ni sledilaorganizirana in u~inkovita nadaljnja reha-bilitacija v okviru rehabilitacijskih ustanov,zdravili{~, predvsem ne na nivoju primar-nega zdravstvenega varstva.

Terciarna ustanova je strokovno zadol-èna za najzahtevnej{e primere, la`ji prime-ri se obravnavajo stacionarno v okviru zdra-vili{~, negovalnih bolni{nic, v okviru DSOin sporadi~no tudi na domu bolnika.

Vsem omenjenim institucijam je skupnopomanjkanje mo`nosti za obravnavo ve~je-ga {tevila bolnikov (pomanjkanje prostora,doseganje dogovorjenega obsega storitev ins tem povezane finan~ne omejitve).

Ambulantna fizikalna terapija v okviruZD je preobremenjena z obravnavo kroni~-nih bolnikov tako, da s teàvo sprejme tudiakutne primere. Poleg zadreg zdravstvenoin socialno zdravstvenih institucij je tu {ebolnik, starostnik z deklarirano pravico dodostojnega ~im dalj{ega ̀ ivljenja v doma~emokolju. Tem je pogosto zaradi narave bolez-ni, po{kodbe ali arhitektonskih ovir dostopdo ambulantne obravnave onemogo~en. Vtakih primerih bi morali imeti mo`nost obi-ska ustreznih strokovnjakov na domu. Pred-nost tak{ne obravnave je tudi mo`nost oce-nitve in prilagoditve starostnikovega okolja

za samostojnej{e ìvljenje in vklju~itev teredukacijo zainteresiranih svojcev. Druìna,ki je prednost podeèlja, izgublja mo`nostpomo~i v mestu. Pogosto je zato odhod vDSO edina mo`na, ~eprav za posameznikaneugodna re{itev.

Motiv za organizacijo strokovnega pos-veta je bilo vpra{anje ali je smiselno, pred-vsem pa mo`no, na primarnem nivoju or-ganizirati medicinsko rehabilitacijo nadomu. Patrona`na slu`ba, ki sedaj nosi bre-me tako nege kot osnovne fizikalne terapi-je, je v vseh okoljih dobro razvita in organi-zirana. Zatiskamo si o~i pred dejstvom, da vokviru le-te v prid in dobro bolnikom dela-jo tudi fizioterapevti in delovni terapevti, kine morejo prikazati svojih storitev.Njihovestoritve so skrite v delu medicinskih sester vpatronaì.

Na posvet smo povabili predstavnikeIRSR, zdravstvenih domov, zdravili{~, bol-ni{nic, DSO, Ministrstva za zdravje in ZZZS.Predavanja so pripravili zdravniki, fiziote-rapevti, delovni terapevti, medicinske sestrein organizatorji dela. Poslu{alci in predava-telji so prispeli na IRSR iz vseh predelov Slo-venije.

Prof. dr. ^rt Marin~ek je poudaril pred-vsem preventivo bolezni v starosti in vlogoterciarne ustanove pri izdelavi strokovnedoktrine in prenosa znanja na podro~ju re-habilitacije. Z zanimanjem smo poslu{alimnenje Ministrstva za zdravje, ki ga je pred-stavil dr. Dorjan Maru{i~. Z zavedanjemproblema staranja prebivalstva in potrebe poskrbi in negi se pripravljajo ukrepi za izbolj-{anje na tem podro~ju. Sredstva so omeje-na, mo`na je le racionalizacija in prerazpo-reditev. Na nivoju osnovnega zdravstva seponovno uvaja glavarina s korekcijskim sta-rostnim koli~nikom. Potrebno je izdelati kri-terije za razporeditev primerov v akutne inkroni~ne ter na tak na~in na~rtovati obrav-navo. Prav tako je potrebno pove~ati in ize-na~iti dostopnost do zdravstvene oskrbe nacelotnem obmo~ju Slovenije, postaviti sku-pine celostne obravnave bolnikov in uvesti

zavarovanje za dolgotrajno nego. Na po-dro~ju rehabilitacije je treba izdelati skupekobravnav za posamezno vrsto bolezni.

Dr. Nika Goljar in mag. Du{a Marn - Vu-kadinovi} z IRSR-a sta predstavili model, kistrokovno in ~asovno opredeljuje rehabili-tacijo bolnikov po mo`ganski kapi in zlomukolka. Ti dve patologiji sta poleg amputaci-je udov najbolj teàvna problema tudi glededostopnosti do medicinske rehabilitacije ins tem potrebe po obravnavi na domu. Dr.Metka Pentek je predstavila pilotni projektKAP, v katerem so na obmo~ju ZD Medvo-de omogo~ili desetim bolnikom fizioterapijona domu in primerjali samostojnost in mo-tori~ne sposobnosti v primerjavi s podobnoskupino, ki te mo`nosti ni imela. Kljubmajhni skupini dokazujejo dolgoro~ni re-zultati prednosti v skupini, ki je izvajala fi-zioterapijo na domu.

Probleme na nivoju osnovnega zdravstve-nega varstva sta predstavila dr. Marjana Grmza podro~je gorenjske regije in dr. Franc Bo-ì~ek s stali{~a podeèlskega zasebnega zdrav-nika s koncesijo. Na obeh podro~jih trenut-no ni realne mo`nosti za medicinsko rehabi-litacijo na domu, ~eprav so potrebe velike. Sle-dila so predavanja, kjer so predstavili proble-me in izku{nje ter na~in dela tisti, ki delajo nadomu bolnika (fizioterapevti, delovni tera-pevti, medicinske sestre, socialne delavke).Vokviru DSO in zdravili{~ so mo`nosti za iz-vajanje medicinske rehabilitacije odprte, ure-sni~itev pa je odvisna od ureditve financira-nja, prevozov ter kadrov.

Stali{~a ZZZS je pismeno predstavil g.Martin Toth in se razlikujejo od stali{~a Mi-nistrstva za zdravje ter zagovarjajo, kar jerazveseljivo, da so prvenstvena strokovnamerila. Predlagane re{itve so ~asovno pre-cej odmaknjene.

Zaklju~ki posveta so bili :� medicinska rehabilitacija na domu je do-

stopnej{a, po {tudijah cenej{a in mo`naoblika ob to~no dolo~enih indikacijah instrokovnih kriterijih za izvajanje le-te;

� medicinska rehabilitacija na domu ni


135

STROKOVNA SREČANJA

nova dejavnost. Zagotoviti je potrebno,da se bo izvajala strokovno z usposoblje-nimi kadri in bo formalno kadrovsko infinan~no priznana v okviru patrona`neslu`be;

� z upo{tevanjem analize podatkov o obo-levnosti in s primerjanjem organizacijemedicinske rehabilitacije na domu v namprimerljivih dràvah Evrope, se ugotovipotreba in zagotovi enako dostopen si-stem v celotni dràvi;

� medicinska rehabilitacija na domu naj bise izvajala v okviru skupin patrona`neslu`be v osnovnem zdravstvu ali /in sku-pin v okviru DSO;

� potrebno je oblikovati sestavo in {tevilopotrebnih skupin, zagotoviti povezova-nje med njimi in ostalimi nivoji zdravs-tvene slu`be, izvesti edukacijo ~lanovskupin, definirati opremljenost s pripo-mo~ki);

� raz{irjen strokovni kolegij za rehabilita-cijo bo na prihodnji seji imenoval delov-no skupino, ki bo zadolèna za organiza-cijo izvedbe medicinske rehabilitacije nadomu.S podporo stroke in tistih, ki racionalno

namenjajo denar za izvajanje socialnozdravstvenih programov, je uresni~itev za-klju~kov mo`na in realna. �

Dan odprtih vrat - predstavitev slu`be zdravstve-ne nege in oskrbe v Klini~nem centru Ljubljana

Tatjana Nendl, Darinka Klemenc

�

Zdravstvena nega je pomemben delzdravstvenega sistema in vklju~ujepromocijo zdravja, prepre~evanje bo-

lezni ter skrb za bolne, ostarele, invalidne,umirajo~e. V Klini~nem centru Ljubljana,osrednjem zdravstvenem zavodu v Sloveni-ji, uspe{no deluje Slu`ba zdravstvene negein oskrbe è vrsto let. Svojo organiziranost,delovanje in dose`ke so medicinske sestre,zdravstveni tehniki in babice èleli predsta-viti kolegicam in kolegom zdravstvenih insocialnih zavodov v ljubljanski regiji ter {ir-{i javnosti. S tem namenom je bil 7. maja2003 v Klini~nem centru organiziran Danodprtih vrat.

Zbrane udeleènce, ki so popolnoma na-polnili najve~jo predavalnico v Klini~nemcentru, sta pozdravila generalni direktorKlini~nega centra prof. dr. Primo` Rode,dr. med. ter strokovni direktor Klini~negacentra prof. dr. Zoran M. Arne`, dr.med.,vi{ji svetnik, ki je v znak priznanja indobrega sodelovanja ter vodenja Slu`bezdravstvene nege in oskrbe nekdanji glav-ni medicinski sestri Klini~nega centra Po-loni Zupan~i~, vi{. med. ses. in sedanji glav-ni medicinski sestri Klini~nega centra JelkiMlakar, vi{. med. ses., simboli~no izro~il{opek ro`. Zbrane sta pozdravili tudi Polo-na Zupan~i~ in Jelka Mlakar.

V nadaljevanju je Jelka Mlakar predsta-vila organiziranost Slu`be zdravstvene negein oskrbe v Klini~nem centru Ljubljana.Poudarila je poslanstvo, vizijo in strategijozdravstvene nege ter pomen usklajenega de-

lovanja v negovalnih in zdravstvenih skupi-nah, kar zagotavlja kakovostno, varno inu~inkovito zdravstveno obravnavo pacien-tov.

Glavna medicinska sestra SPS Kirur{keklinike Zdenka Mrak, prof. zdr. vzg., je pred-stavila vlogo medicinske sestre pri celostniobravnavi pacientov v Klini~nem centruLjubljana. Poudarila je pomen individual-ne obravnave pacienta, skupinskega dela,vzpodbujanja izobraèvanja, raziskovalne-ga dela in oblikovanje samopodobe ter pro-fesionalne podobe medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov, kar pripomore h ka-kovostnemu izvajanju zdravstvene nege.

Darinka Klemenc, dipl. med. ses., koor-dinatorica zdravstvene nege v specialisti~niambulantni dejavnosti, je predhodno pre-davanje nadgradila s trditvijo, da je kakovostposameznikovega ìvljenja povezana zzdravjem, ki je ena osnovnih ~lovekovihvrednot in potreb. Poudarila je pomen hu-manizacije v procesu zdravstvene obravna-ve pacienta, eti~nih na~el in ~love{kih vred-not, varovanja bolnikovih pravic, posredo-vanja razli~nih informacij ter zdravstveno-vzgojnih vsebin. Predstavila je tudi drugapodro~ja delovanja medicinskih sester v za-vodu, saj so mnogi isto~asno predsednikirazli~nih strokovnih sekcij, ~lani pomem-bnih kolegijev in drugih forumov, predsed-niki dru{tev, ~lani in vodje razli~nih delov-nih skupin v Klini~nem centru in izven nje-ga, predavatelji na razli~nih izobraèvalnihinstitucijah, raziskovalci in drugo.

Za kakovostno izvajanje zdravstvene negeje pomembno nenehno izobraèvanje, poz-navanje in izvajanje opravil po strokovnihstandardih, je poudarila pomo~nica glavnemedicinske sestre Klini~nega centra AlenkaKrist, vi{. med. ses., univ. dipl. soc. ped.Predstavila je delovanje medicinskih sester,{e posebej profesoric zdravstvene vzgoje, napodro~ju izobraèvanja na posameznih kli-ni~nih oddelkih. V okviru Slu`be zdravstve-ne nege in oskrbe v Klini~nem centru Ljub-ljana deluje tudi komisija za standarde. Iz-delana je knjiga standardov postopkov inposegov imenovana “Son~ek”. V Klini~nemcentru smo uvedli tudi interni strokovninadzor za podro~je izvajanja zdravstvenenege, ki v veliki meri pripomore k upo{te-vanju standardov v praksi ter s tem k dvigukakovosti v zdravstveni negi.

Pomo~nica glavne medicinske sestre zainformacijski sistem Bara Pav~i~ Tr{kan, vi{.med. ses., univ. dipl. org., je v svoji predsta-vitvi poudarila, da zdravstvena nega za svo-je delovanje in razvoj potrebuje dober infor-macijski sistem. Izdelana je bila enotna os-novna dokumentacija zdravstvene nege, kiomogo~a zagotavljanje kakovosti izvajanjale-te. Bara Pav~i~ Tr{kan je v nadaljevanjupredstavila sodelovanje v razvojno razisko-valnih projektih.

Da je prepre~evanje dejavnikov tveganjaza pojav ali prenos bolni{ni~ne oku`be delvsakdanjih prizadevanj vseh zdravstvenihdelavcev in sodelavcev, ki delajo v bolni{ni-cah in drugih zdravstvenih ustanovah, je v


136

STROKOVNA SREČANJA

svoji predstavitvi poudarila pomo~nica glav-ne medicinske sestre Klini~nega centra Moj-ca Dolin{ek, vi{. med. ses., univ. dipl. soc. ped.Predstavila je izvedene projekte na podro~juprepre~evanja in obvladovanja bolni{ni~nihoku`b v Klini~nem centru Ljubljana. Poseb-no pozornost je namenila pomenu higienerok, osebni higieni pacienta in zaposlenih,za{~iti pred po{kodbami z ostrimi predmetiin oku`bi s krvjo, neopore~ni vodi in ravna-nju z odpadki, zlasti pa izobraèvanju na po-dro~ju bolni{ni~ne higiene. Epidemiolo{kospremljanje bolni{ni~nih oku`b je stalnica de-lovanja medicinskih sester in sanitarnih in-ènirjev, zlasti zdravnikov specialistov za hi-gieno. Zelo pomemben pri prepre~evanjubolni{ni~nih oku`b je strokovni nadzor, ki za-gotavlja ugotavljanje dejanskega stanja in iz-bolj{evanje situacije na tem podro~ju.

Svetovalka glavne medicinske sestre Kli-ni~nega centra mag. Irma Urh, prof. zdr.vzg., je v svojem prispevku opisala skrb zarazvoj kadrov in karierni razvoj poklicnihskupin v zdravstveni negi, kjer je posebejpredstavila organizacijo u~nih delavnic natemo “Moje delo je ogledalo Klini~nega cen-tra” in seminarjev “Klini~ni center - mojadelovna organizacija” za zaposlene v ~etrtitarifni skupini, ki jim v zadnjih letih posve-~amo veliko pozornost.

V nadaljevanju je svetovalka glavne me-dicinske sestre Klini~nega centra mag. MajaKlan~nik Gruden, prof. zdr. vzg., predstavi-la svoje podro~je delovanja, ki trenutno te-melji na razvoju sistema kategorizacije zah-tevnosti zdravstvene nege. Drugo podro~jenjenega delovanja je merjenje zadovoljstvapacientov in tretje priprava in urejanje splet-nih strani za podro~je zdravstvene nege inoskrbe.

Jana [mitek, prof. zdr. vzg., svetovalkaglavne medicinske sestre Klini~nega centra,je s svojim prispevkom seznanila prisotne osodelovanju pri oblikovanju klini~nih potiza bolnike z rakom debelega ~revesa in o po-menu projektov, ki se odvijajo v Klini~nemcentru in pri katerih aktivno sodeluje. De-luje tudi na podro~ju izdelave standardizi-ranih opisov postopkov in posegov zdravs-tvene nege ter v raziskovalni skupini podokriljem Dru{tva medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov Ljubljana.

Vodja Svetovalne slu`be zdravstvene negeNeva Gavrilov, vi{. med. ses., dipl. ekon., je vnadaljevanju predstavila dejavnost Svetoval-ne slu`be zdravstvene nege v zavodu in svojovlogo. Aktivno sodeluje pri izobraèvanju

medicinskih sester na podro~ju zdravstvenenege in oskrbe bolnikov z razli~nimi ranami,predvsem kroni~nimi, s stomami in inkonti-nenco, pripravlja izobraèvalne programe zapaciente, svojce ter izdeluje predloge standar-dov postopkov in posegov.

Ob koncu predstavitvenega programa stasvoje podro~je delovanja predstavila tudiDarinka Klemenc, dipl. med.ses., koordina-torica zdravstvene nege v specialisti~ni am-bulantni dejavnosti in Peter Poùn, vi{. med.teh., dipl. ekon., vodja Oskrbovalnih slu`bKlini~nega centra. Darinka Klemenc je v svo-jem prispevku izpostavila najpomembnej{eelemente kakovostne ambulantne obravna-ve, jih opredelila in predstavila probleme, kijih je v tej dejavnosti precej ter poudarila po-membnost njihovega sprotnega re{evanja.Peter Poùn je v prispevku predstavil po-slanstvo oskrbovalnih slu`b in strokovnopovezovanje z zdravstveno nego. Nazornoje predstavil posamezne enote in njihov po-men za dobro po~utje pacientov v Klini~-nem centru.

Po zaklju~ku predstavljenih prispevkovso se povabljeni sprostili ob zvokih treh na-rodnih pesmi, ki jih je zapel ènski pevskizbor “Florence”, pri katerem sodelujejo tudimedicinske sestre in zdravstveni tehniki, za-posleni v Klini~nem centru in katerega po-krovitelj je Dru{tvo medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov Ljubljana.

Medtem ko so se predstavljali referati, jebilo v osrednji avli Klini~nega centra zelo ì-vahno. Medicinske sestre in zdravstveni teh-niki z razli~nih klinik, klini~nih oddelkov, in-{titutov in slu`b so predstavljali svoje delo-vanje na {tevilnih panojih. Razstavljenih jebilo 45 posterjev z razli~no strokovno invzgojno-izobraèvalno tematiko. Pred panojiso bile postavljene mize z vzgojno-izobraè-valnim gradivom, ki so ga pripravile medi-cinske sestre za paciente in njihove svojce.Anesteziolo{ke medicinske sestre so naklju~-nim in nenaklju~nim obiskovalcem prakti~-no prikazovale osnove oìvljanja na lutki. Pri-zor je bil vreden opisa, saj ga je kasneje v Deluslikovito opisala novinarka Dragica Bo{njak.Pred vhodom v Klini~ni center je stalo re{e-valno vozilo in obiskovalci so si lahko ogle-dali tudi njegovo opremljenost. V avli je bilarazstava likovnih del medicinskih sester inzdravstvenih tehnikov, ki delujejo v okviruDru{tva medicinskih sester in zdravstvenihtehnikov Ljubljana. V zastekljeni vitrini v avliKlini~nega centra sta se nahajali lutki oble~e-ni v babi{ki uniformi, saj v leto{njem letu ba-

bi{ka {ola praznuje 250-letnico ustanovitve.Ob 11.00 uri je bila sklicana tiskovna kon-

ferenca, na kateri sta glavna medicinska se-stra Klini~nega centra Jelka Mlakar in pred-sednica organizacijskega odbora Dneva od-prtih vrat Darinka Klemenc {tevilnim zbra-nim novinarjem predstavili namen sre~anjain probleme, ki se pojavljajo zaradi nezadost-nega {tevila kadra. Pri odgovarjanju na no-vinarska vpra{anja sta sodelovala tudi po-mo~nica glavne medicinske sestre MojcaDolin{ek ter vodja Oskrbovalnih slu`b Kli-ni~nega centra Peter Poùn.

Ob 12.00 uri je bil za povabljene organi-ziran ogled posameznih oddelkov. Ogledi sobili organizirani tako, da je bila zagotovlje-na zasebnost in osebna nedotakljivost pa-cientov.

Delovna skupina za pripravo dogodka vsestavi: Darinka Klemenc, dipl. med. ses.,Majda Kosin, dipl. med. ses., Zdenka Mrak,prof. zdr. vzg. in Tatjana Nendl, dipl. med.ses., je s pravim projektnim pristopom us-pela “mobilizirati” kolegice in kolege in s temdokazala, kaj in koliko zmorejo medicinskesestre, ko zdruìjo svoje mo~i. Vsi sodelujo-~i zasluìjo pohvale.

Klini~ni center je ob 19.00 uri zaprl svojavrata. Obiskovalci osrednjega slovenskegazdravstvenega zavoda so si posterje lahko og-ledovali {e v naslednjih petih dneh in se nanevsiljiv na~in seznanili z delom medicin-skih sester.

Odmev v javnosti je bil nad pri~akova-nji. V dnevnem ~asopisju smo zasledili ob-{irnej{e ~lanke o dejavnosti zdravstvenenege. Bilo je podanih ve~ intervjujev, glav-na medicinska sestra Klini~nega centra Jel-ka Mlakar in predsednica Dru{tva medicin-skih sester in zdravstvenih tehnikov Ljub-ljana Darinka Klemenc sta bili gostji nacio-nalnega radia prav na mednarodni dan me-dicinskih sester - 12. maja. Jelka Mlakar jeimela dalj{i prispevek tudi na Radiu Kranj.

Medicinske sestre in zdravstveni tehnikismo dokazali, da delamo veliko, dobro in od-govorno ter smo neobhodni del zdravstve-nega sistema in na{e delo postaja vidno. Raz-voj in delovanje zdravstvene nege sta vseka-kor omogo~ena tudi s podporo strokovne-ga in poslovnega vodstva Klini~nega centra.Dan odprtih vrat v Klini~nem centru Ljub-ljana je pribliàl strokovni in lai~ni javnostipredstavo o delovanju zdravstvene nege inoskrbe v novi lu~i in odprl dodatne mo`no-sti promocije stroke in organizacije zdravs-tvene nege na razli~nih podro~jih. �


137

TAKO MISLIMO

Pravilnik o razvr{~anju, predpisovanju in iz-dajanju zdravil za uporabo v humani medicini

V petek, 20. junija 2003, je bil v Urad-nem listu RS {t. 59/03 objavljen Pra-vilnik o razvr{~anju, predpisovanju

in izdajanju zdravil za uporabo v humanimedicini (v nadaljevanju besedila pravilnik).

Mednarodni forum znanstveno razisko-valnih farmacevtskih dru`b, GIZ, se z objav-ljenim pravilnikom in njegovo vsebino ni-kakor ne strinja iz dveh razlogov: zagotav-ljanja varnosti in u~inkovitosti zamenljivihzdravil.

Glede vsebine objavljenega pravilnika sepostavlja kar nekaj vpra{anj.

Kriteriji za zamenljivost:� Povsem nerazumljivo je, da je edini kri-

terij za zamenljivost in primerljivost meddvema “bistveno podobnima” zdravilo-ma cena. Glede tak{ne odlo~itve se pora-jajo strokovni pomisleki, saj pristojni or-gan (Urad RS za zdravila) ne razpolaga zdokumentacijo za zdravila, ki so bila re-gistrirana do leta 1991 v Beogradu. Do-kumentacija, ki v celoti in po kriterijih EUdokazuje bistveno podobnost generi~nihzdravil z originalnimi, kot tudi podatki ozdravilni u~inkovini, njenem poreklu inkakovosti se zahtevajo {ele z uveljavitvi-jo Zakona o zdravilih in medicinskih pri-pomo~kih (Uradni list RS, {t. 101/99, 70/00, 7/02, 13/02, 67/02) in Pravilnika o po-stopku za pridobitev dovoljenja za pro-met z zdravilom (Uradni list RS {t. 67/00, 59/03), ki je bil izdan na podlagi tegazakona.

� Pristojno ministrstvo o~itno meni, da staoriginalno in generi~no zdravilo enakovarni in u~inkoviti, ~e vsebujeta enako ak-tivno substanco, ne glede na druge po-mo`ne snovi v zdravilih. To je zelo poe-nostavljeno gledanje. Opozarjamo, da jepotrebno upo{tevati specifi~nost zdravil,ki so v prometu v Republiki Sloveniji, gle-dano na zahteve za izdajo dovoljenja zapromet, ki so bile usklajene {ele z uvelja-vitvijo nove zakonodaje. Glede varnostiin u~inkovitosti “bistveno podobnih” ge-neri~nih zdravil je izrazila svoj dvom tudi

Svetovna zdravstvena organizacija (Mul-tisource (Generic) Pharmaceutical Pro-ducts: Guidelines on Registration Requi-rements to Establish Interchangeability(http:// www.who.int/ medicines/library/qsm/manual-on-marketing/ multisour-ce-annex3.html#Part%20One). Urad zahrano in zdravila (FDA) je z 18. 2. 2003poostril kriterije za izdajo dovoljenj za ge-neri~na zdravila, ker se ve~krat porajajodvomi o varnosti in u~inkovitosti tehzdravil. (http://www.fda.gov/OHRMS/DOCKETS/98fr/02-31996.htm)

� Pri registraciji in predloìtvi dokumen-tacije originalnega in generi~nega zdra-vila (pomeni cenej{o razli~ico dobro zna-nega in {iroko uporabljanega originalne-ga zdravila, ki mu je potekla patentna za{-~ita) je velika razlika. Za originalnimzdravilom stojijo odkritja novega zdra-vila, leta raziskav in na tiso~e bolnikov,ki so vklju~eni v zapletene in drage razi-skave, za ugotavljanje u~inkovitosti invarnosti novega zdravila. Proizvajalci ge-neri~nih zdravil opravijo tako imenova-ne bioekvivalen~ne raziskave na majh-nem {tevilu zdravih prostovoljcev (15 -30), da ugotovijo, ali generi~na razli~icaspro{~a u~inkovino v obtok enako kotoriginalno zdravilo. Pri teh raziskavah sene ugotavljata varnost in u~inkovitostzdravila, kar je pri originalnih zdravilihobvezno.

Na~elo odgovornosti:� Kdo bo odgovoren, ~e se pri zamenjavi

originalnega zdravila s cenej{im pri bol-niku pojavijo neèleni stranski u~inki alije njegovo zdravje celo ogroèno? Zdrav-nik, ki je bolniku predpisal originalnozdravilo, katerega je bolnik vajen, ga do-bro prena{a in ima odli~ne rezultate prizdravljenju, ali farmacevt, ki mu bo za-menjal predpisano zdravilo z najcenej-{im, ali celo bolnik sam? To je razumlji-vo iz drugega odstavka 49. ~lena, ki vse-binsko zavezuje uporabnika na podlaginjegove sporazumne privolitve.

Pravice bolnikov:� Pravica vsakega bolnika je, da se mu pred-

pi{e in izda zanj najbolj{a terapija. To jetudi v skladu z Zakonom z zdravni{kislu`bi, ki dolo~a, da je zdravnik pri spre-jemanju strokovnih odlo~itev neodvisenin da se pri izbiri na~ina zdravljenja od-lo~i za najprimernej{ega za svojega bol-nika ter se mora pri tem ravnati po spoz-nanjih znanosti in strokovno preverjenihmetodah.Te`ko je razumeti, zakaj je bil ta pravil-

nik objavljen v Uradnem listu RS dne 20. ju-nija 2003, pri ~emer t.i. “seznam medseboj-no zamenljivih zdravil” sploh ne obstaja inni potrjen. Pravilnik predvideva izdajo “sez-nama medsebojno zamenljivih zdravil” indolo~a, da zamenjava zdravila brez poprej{-njega sporazuma z zdravnikom sploh ni mo-go~a, ~e zdravila ni na seznamu medseboj-no zamenljivih zdravil. Dolo~bi iz ~l. 64. in65. pravilnika imata za posledico, da do iz-daje omenjenega seznama ni mogo~e upo-rabljati ne novih pravil o zamenjavi zdravilkot tudi ne mo`nosti po starem pravilniku,saj le-ta z uveljavitvijo novega ne bo ve~ vveljavi. Zamenjava torej v nobenem prime-ru ni mogo~a!

Zaradi napa~ne razlage je treba posebejopozoriti, da vsebuje pravilnik pravno pod-lago, ki zgolj omogo~a zamenjavo predpi-sanega zdravila z bistveno podobnim, nika-kor pa zdravnika oziroma farmacevta v le-karni ne sili k tovrstnemu dejanju, nasprot-no, zdravniku daje mo`nost, da zamenjavov lekarni celo prepre~i.

Seznam mora biti sprejet v uradni obliki,torej s strani pristojnega ministrstva (oz.Urada RS za zdravila) na podlagi mnenja ko-misije za zdravila, ne pa enostransko s stra-ni ZZZS, kot je bilo npr. storjeno v primeru“Cenika medsebojno zamenljivih zdravil”,objavljenega v Biltenu Recept, ki ga je ZZZSposlal vsem zdravnikom s priporo~ilom opredpisovanju cenej{ih zdravil, iz kateregasedaj zdravniki napa~no sklepajo, da je tosprejet in potrjen seznam. Uraden seznammora biti pred uveljavitvijo objavljen v


138

TAKO MISLIMO

Uradnem listu RS, podobno kot to velja zaobjavo Sklepa o razvrstitvi zdravil na liste.Odgovornost za medsebojno zamenljivazdravila lahko prevzame le komisija za zdra-vila pri Uradu RS za zdravila, ki je poobla{-~ena za oceno strokovne dokumentacije ozdravilu in je edina, ki ima vanjo vpogled.Ocenjuje tudi bioekvivalen~no {tudijo, kidokazuje bistveno podobnost zdravila. Zna-no je, da se bistveno podobna zdravila priugotavljanju bioekvivalen~nih parametrov

Generi~na zdravila in spremembe predpisov orazvr{~anju predpisovanju in izdajanju zdravil

razlikujejo od originalnih zdravil do 30odstotkov, v~asih tudi ve~. Zato poudarja-mo, da se lahko napravi seznam zamenlji-vih zdravil za zdravila, registrirana od leta2000 dalje, za starej{a zdravila le, ~e je biladokumentacija è dopolnjena po zahtevahnovo sprejete zakonodaje.

Obàlujemo, da pravilnika nismo pred iz-dajo dobili v vpogled, da bi lahko nanj dalipripombe. Kljub temu smo kot strokovnja-ki odgovorni in dol`ni izraziti svoje strokov-

ne pomisleke na dano besedilo. Menimo, dauporaba pravilnika ni mo`na, ker niso bileizvedene potrebne priprave, ki bi bolnikomv bodo~e zagotavljale varna in u~inkovitazdravila, vsem sodelujo~im v procesu pred-pisovanja in izdaje zdravil pa natan~no odre-dile in definirale odgovornosti. �

Mednarodni forum znanstveno raziskoval-nih farmacevtskih dru`b, Helmut Deffner,predsednik, Nata{a Jen~i~, podpredsednica

Spremembe predpisov na podro~ju raz-vr{~anja, predpisovanja in izdajanjazdravil (UL RS {t. 59/03) ter Pravil ob-

veznega zdravstvenega zavarovanja (Skup{-~ina ZZZS 2. 7. 2003) prina{ajo v Slovenijinovo ureditev, ki omogo~a in pospe{uje te-rapevtsko in ekonomsko racionalno upora-bo zdravil.

Zdruènje proizvajalcev zdravil Sloveni-je podpira spremembe omenjenih predpi-sov in razvoj pravne osnove za ve~jo upora-bo generi~nih zdravil ter s tem racionalnouporabo u~inkovitih varnih in kakovostnihzdravil po dostopni ceni.

Generi~na zdravila so zdravila, ki imajoenako zdravilno u~inkovino in farmacevt-sko obliko kot prvo zdravilo na trgu. Proi-zvajalec generi~nega zdravila dokaè v po-stopku razvoja in pridobivanja dovoljenja zapromet, da je zdravilo kakovostno na osno-vi lastnih podatkov, da je u~inkovito in var-no na podlagi bioekvivalen~ne {tudije s pri-merljivim zdravilom. Za enako u~inkovinone izvajamo ob{irnej{ih klini~nih preizku-{anj, ker so te nepotrebne in neeti~ne ter bibile v nasprotju s Helsin{ko deklaracijo.

Generi~na zdravila so prisotna na vsehrazvitih svetovnih trgih zdravil, vklju~no strgi EU in ZDA, è vrsto let. Ureditev, ki joSlovenija uvaja, je le udejanjanje pravne interapevtske prakse dràv, ki se jim priklju-~ujemo. Generi~na zdravila predstavljajo vEU in ZDA in tudi v Sloveniji è sedaj pre-te`ni del porabe zdravil in ker so cenej{a, raz-

bremenjujejo zdravstvene blagajne in stro{-ke potro{nikov. Predpisi omogo~ajo nanovo le to, da v primeru izbire ve~ ekviva-lentnih zdravil, potro{nik lahko izbere medcenej{imi in z izborom cenej{ega zdravilarazbremenimo javna sredstva za zdravila,kar omogo~a, ob omejenih sredstvih, zazdravstvo ve~jo dostopnost zdravil (tudidragih, za katere {e ni alternativnega zdra-vila na trgu in bi si jih v nasprotnem prime-ru lahko ne mogli privo{~iti iz javnih sred-stev) in drugih zdravstvenih storitev.

V zvezi z “inovativnimi”, “novimi”, “ori-ginalnimi” zdravili “znanstveno raziskoval-nih dru`b”, ki naj bi vlagale ogromna sreds-tva za razvoj novih zdravil, je potrebno ve-deti, da so napori za odkritje novih zdravil,ki resni~no doprina{ajo napredek v zdrav-ljenju, veliki. Zato, da omogo~ijo vra~anjevloènih sredstev privatnih dru`b, so drà-ve uvedle institut patentne za{~ite ter s temmonopol v trènju (in posredno v ceni)zdravila. Patenti imajo temeljno poslanstvo,da se nova odkritja lahko objavijo in za{~i-tijo za dolo~eno obdobje. Kasneje so na vo-ljo vsem ljudem za njihovo uporabo. To jeposebej pomembno, ker so razvojne aktiv-nosti za nova zdravila povezana z raziskava-mi, ki so pogojene in financirane v velikimeri tudi iz javnih sredstev. Origintorji ima-jo tako le del zaslug za nova odkritja, vlaga-nja pa si v ~asu monopola na trgu povrnejoz visokimi cenami zdravil. Nekorektno je po-dalj{evanje monopola z najrazli~nej{imi

sredstvi in taktikami, ki imajo nasproten u~i-nek od poslanstva farmacevtskih dru`b, daomogo~ajo uporabnikom u~inkovita, kako-vostna in varna zdravila, korektne informa-cije o njih ter njihovo dostopnost.

Po izteku patentne za{~ite na trg pridejogeneri~na zdravila, ki temeljijo na javno do-stopnih znanstvenih dose`kih in znanju, vpostopke izdelave in formulacijo zdravila pageneri~ni proizvajalci vgradijo dobr{en delsvojega znanja in s tem nadgradijo vedenjeo znanih u~inkovinah. Napredne generi~nedru`be (mednje sodita tudi Krka in Lek, kioskrbujeta ve~ji del slovenskega trga zdra-vil) skrbno razvijajo tudi znane aktivne u~in-kovine in izbolj{ujejo kakovost teh zdravil.To ni vedno slu~aj pri originalnih zdravilih,za katere nekateri proizvajalci, po tem ko jimizte~e patentna za{~ita, ne skrbijo ve~. Poz-namo ve~ primerov, ko prvi proizvajalec nezagotavlja znanstveno-tehni~nih podatkovskladnih z novimi regulatornimi standardi,ki jih pri nas uvajamo, ker to ni v njihovemekonomskem interesu. Kakovost original-nih in generi~nih zdravil na trgu (ter s temnjihova zamenljivost) je zagotovljena s ko-rektnim delom pristojnih dràvnih organov.

ZPZS je prepri~an, da bo ureditev, ki pos-pe{uje predpisovanje in izdajo generi~nihzdravil, izpolnila pozitivna pri~akovanjastrokovne javnosti in uporabnikov ter pris-pevala k stabilnemu financiranju zdravstve-nega sistema. �

Zdruènje proizvajalcev zdravil Slovenije


139

NOVE PUBLIKACIJE

Vodnik klinike in praksev zobni medicini

Skupina treh avtorjev je izdala priro~noknjigo. Pri nastajanju je sodelovalo tudi21 profesorjev, ki vodijo oddelke na

stomatolo{kih klinikah in je vsak s svojegapodro~ja predelal ustrezno poglavje. Knjigaje namenjena predvsem zobozdravnikom, kiso dokon~ali {tudij in opravljajo dvoletnopripravni{tvo. Je prakti~ne oblike, saj se jolahko shrani v ̀ ep zdravni{ke halje. Tiskanaje bila na zelo kakovostnem papirju, ker jenemogo~e na prvi pogled oceniti, da imaknjiga 719 strani in 21 poglavij. V poglavjih

od 1 do 17 so obravnavana vsa podro~ja zob-ne medicine. Od 18 poglavja naprej so po-glavja, ki se nana{ajo na organizacijo zaseb-ne prakse. Sledi poglavje o modernih medi-jih v medicini, telemedicina in zobozdrav-ni{ka omre`ja. Poseben del se ukvarja z vo-denjem osebja, odpovedmi in pogovori z na-me{~enci ter z zakonodajo o nadzoru naelektroaparatih v zobozdravstvu, zakonomo kontroli rentgenskih aparatov, kontrolirentgenskih posnetkov. Ta poglavja dajo nekpresek zakonodaji iz tega podro~ja v ES.

Strokovni delknjige je ponazorjens slikami oziromarisbami. Vsako po-glavje prina{a opisvodilnih simptomovin diferencialnediagnoze. Poglavje,ki obravnava nujneprimere, jasno raz-lo`i, kaj je potrebnostoriti in kako.Problem oskrbe sta-rej{ih pacientov jelepo opisan gledena zdravila, ki jih tipacienti stalno aliob~asno jemljejo.Vsebuje tudi navo-dila, kako naj bipripravnik pristo-pil k pacientu, ki jeproblemati~en,kak{ne mo`nostimedikacije so navoljo in kaj storitipri travmatizira-nih pacientih. Po-sebno poglavje jenamenjeno pre-ventivi in profi-laksi. Funkcijskemotnje ~eljustne-ga zgloba so lepoopisane. Opis de-lovnih tehnik je

koristen, saj je razvidno, da je ve~ mo`nostina voljo. Bolezni ust in obolenje sluznice terparodontologija so pregledno predstavljene.Travmatologija jasno in podrobno obravna-va zlome kosti lica in ~eljusti ter opis kirur{-kih tehnik oskrbe po{kodb. Dentoalveolar-ne travme v mle~nem zobovju so prav takonazorno opisane, zato takoj vemo, kaj je vdanem primeru potrebno storiti. Ortodon-tija je prikazana z diagnostiko in terapijo,medtem ko zobozdravni{ka rentgenologijaobravnava panoramno radiografijo in tele-radiografijo, periapikalna radiografija pa za-klju~uje to poglavje.

Poglavje, ki obravnava organizacijo za-sebne prakse, je zelo zanimivo za zobozdrav-nike, ki v ~asu {tudija niso imeli na tem po-dro~ju predavanj. Opisano je, kako je po-trebno napraviti osnutek za prakso, racio-nalen nakup instrumentarija, kak{ni so po-godbeni problemi v zvezi z najetimi prosto-ri za prakso, kak{na je zakonodaja o upora-bi rentgenskih aparatov, kontrolnih meha-nizmov in dokumentacija ter kontrolni pre-gledi posnetkov, glede na njihovo kakovost.Moderni mediji v medicini so obravnavanitako, da zobozdravnik dobi pogled v siste-me, ki so povezani v sistem zavarovalnic,spleta in elektronske po{te. To so zelo zani-miva poglavja, saj se niso obravnavala v ok-viru u~nega na~rta {tudija. Poglavje o per-sonalni politiki daje nasveta, kako pristopi-ti pri nastavitvi novih sodelavcev, kako se se-stavljajo spri~evala pri odhodu sodelavcevin kako znotraj prakse skrbeti za njihovo iz-popolnjevanje. Zadnje poglavje se nana{a nalaboratorijsko diagnostiko in vrednosti.

Slede~i vodnik nudi lepo prilo`nost zaspoznavanje strokovne terminologije, ki jouporabljajo v Nem~iji in Avstriji.

Zainteresirani potrebujejo ob naro~ilunaslednje podatke: KLINIK-und PRAXIS-FÜHRER ZAHNMEDIZIN, Ott/Vollmer/Krug, 2003.719S., 317, Abb. 113. Tbb. Kun-stoffeinband ISBN 3 13 31781.7, cena 44,95EUR. �

Vladimir @ura


140

ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU

Me{ani pevski zbor dr. Bogdan Der~ na turneji po Portugalski

Sre~a ima rada pogumneMilica [tivan

Povabilo, ki smo ga v zboru prejeli pre-ko na{e pevke Majde Benda, nas je presenetilo. Takoj smo se za~eli spra{eva-

ti, koliko nas bo to stalo in ~e bomo zmogliv razmeroma kratkem ~asu pripraviti dvoj-ni program, kot so gostitelji prvotno èleli,to je, za koncert v dvorani in v cerkvi. Vabi-lo je bilo privla~no, a hkrati tudi polno nez-nank. Ve~ina v zboru se je strinjala, da se po-vabilu odzovemo in se bomo temu primer-no potrudili. Sledile so intenzivne priprave,izbira skladb, pogosta izmenjava elektron-ske po{te med na{im predsednikom zboraJanezom êpljakom in predsednikom zbo-ra Choral poliphonico de Comibra, ki letosslavi 25-letnico delovanja. Na{im gostiteljemse ni mudilo z odgovori, zato smo bili boljali manj pripravljeni tudi na presene~enja inprilagajanja neznanim situacijam. Zaupalismo neznanim gostiteljem, ki so ves ~as pri-jazno zagotavljali, naj nas ne skrbijo preno-~i{~e, hrana in program bivanja, da bodo do-bro poskrbeli za vse. Prihajali smo na izred-ne nedeljske pevske vaje, si izmenjavali po-tovalne izku{nje, sestavljali sezname, iskalismo informacije o nam neznani Portugal-ski in prevajalca za spremno besedo k pro-gramu koncertov, ki ga bi radi predstaviliPortugalcem. Spremno besedo nam je pri-pravil g. Joè Logar, na prevod je bilo trebapo~akati do odhoda, a se je vse lepo izteklo.Po pripovedovanju prijateljev in znancev terprelistavanju potovalnih priro~nikov se namje obetalo zanimivo potovanje k izredno go-stoljubnim, prijaznim in veselim Portugal-cem. Hkrati smo se vsi zavedali, da bomoprevozili z avtobusom blizu 6.000 kilome-trov in nam bo nara{~ajo~a poletna vro~inapovzro~ala nekaj preglavic. Zato smo se raz-veselili novice, da bomo vse koncerte imeliv razli~nih cerkvah, kjer je akustika odli~na.Repertoar smo tako prikrojili sakralnemuprostoru. Za prevoz je bil izbran najbolj{i po-nudnik, z udobnim, hlajenim, ve~jim vozi-lom, v katerem je bilo ves teden na{e domo-vanje. Drug drugemu smo vlivali pogum inse spodbujali: “Kar zaupajmo in trdno ver-jemimo, pa bo!”

Proti Portugalski smo se podali v torek,27. maja, ob 22. uri. Odpeljali smo se izpreddoma~e Pediatri~ne klinike na Vrazovemtrgu z novim avtobusom podjetja Pe~elin indvema {oferjema.

Vo`njo, dvakratno preno~evanje v Bar-celoni in stro{ke zdravstvenega zavarovanjasi je pla~al zbor iz lastnih sredstev. Vse stro{-ke tridnevnega bivanja na Portugalskem soprevzeli gostitelji s svojimi sponzorji. Podob-no bo tudi na{ zbor gostil njihov zbor izCoimbre, ko nam bodo prihodnje leto vrni-li obisk.

Skrbna in zvesta tajnica zbora, ga. Vero-nika Logar, nam je priskrbela potrdila ozdravstvenem zavarovanju, nam izdelala sfolijo za{~itena imena in naslove za prtljagoin na{la primerna darilca v zahvalo gostite-ljem. Razmnoìla je tudi popotni seznam, skaterem se je vsak lahko prepri~al, ali je zlo-ìl v kov~ek vse potrebno.

“Vso sre~o na poti! Vrnite se nam zdra-vi, celi in veseli!”, so nam ̀ eleli na{i doma~iin vsi tisti, ki niso mogli z nami.

Iz moje popotne bele`nicePot smo za~eli z ìvahnimi pogovori in

pripravami na spanje takoj zatem, ko smoprestopili mejo pri Ferneti~ih.

Sreda, 28. majaVozimo se po {irokih avtocestah mimo

Benetk, Genove, Montecarla. Vmesne po-stanke za nujne odmore in menjave {oferjevJoèta in Pavla vsaki~ z veseljem pozdravi-mo, se pretegujemo v son~nih pokrajinah indobre volje ugotavljamo, da smo dobro pre-bili prvo no~. Po~asi si priznamo, da je bilovsakega tudi po malem strah dolge poti, a vhlajenem in prostornem vozilu se po~utimosveì in polni mo~i. Na enem izmed dalj{ihodmorov si nazdravimo z doma~o belo-kranjsko ~rnino iz Aninega in Janezovega vi-nograda. Prigriznimo kaj iz svoje popotni-ce, se {alimo na svoj ra~un in “rajè v nezna-no”.

Med vo`njo nas je na{ baritonist JanezLah ljubeznivo seznanjal z najpomembnej-{imi znamenitostmi in zanimivostmi pokra-

Po~itek na vo`nji proti Coimbri......................................................................................................................................


141


jin, mest in prebivalcev dràv, preko kate-rih nas je vodila pot. Njegova skrbno pri-pravljena predavanja, ki smo jih poslu{ali pomikrofonu, so nam popolnoma nadomestilaprofesionalno vodenje potovanja, pa {e od-merjena so bila v ravno prav{nji meri, da sovsakogar pritegnila k poslu{anju. Nagradilismo ga s hvale`nimi vzkliki in aplavzi. Ob-~udovali smo ̀ ivo rumene cveto~e grme br-nistre, ki nas je razveseljevala ob poti, mimo{irnih ìtnih polj, posutih z rde~imi cvetovimaka in modrino plavic. Mimo nas so se vr-stili negovani vinogradi, pa{niki s ~redamigovedi in drobnice, neznane vasi in manj{amesta, vzpetine in doline, nenavadne skalein krasu podobni kamniti predeli.

Okoli 17. ure nas je pozdravila s soncemobsijana Barcelona, ki smo si jo ogledali naj-prej skozi okna na{ega avtobusa, nato pa zvrha vzpetine, kjer smo zapeli pesem Triglav.Sprehodili smo se po delu olimpijskega sta-diona in se spomnili znamenite pesmi Bar-celona s primadono Monserat. Za nekaj mi-nut smo si privo{~ili {e mimohod ob zna-meniti Gaudijevi katedrali Sv. Druìne terob~udovali na novo dodane arhitekturneelemente, ki se dobro lo~ijo od sivo patini-ranih zvonikov, stebri~ev in portalov. Tudienourni sprehod po osrednji aveniji Ramb-la nam je vtisnil utrip ìvahnega velemesta,nato pa smo se zbrali pri spomeniku Kri{to-fa Kolumba, od koder nas je na{ rumeni avtodom popeljal do obmorskega turisti~negamesta Calele in hotela President s tremi zvez-dicami. Tam nas je ~akala samopostre`na ve-~erja in dvoposteljne sobe s kopalnicami (terzajtrk za skupno 20 eurov). Po 1.400 km vo`-nje se je {e kako prilegla prha in postelja!

êtrtek, 29. majaOb 6.45 bujenje, zajtrk in ob 8. uri ̀ e na-

daljujemo vo`njo proti daljnemu cilju. Vo`-nja, vo`nja, vo`nja ...

Na meji s Portugalsko ni formalnosti,zato vsi zasu~emo kazalce svojih ur za 60 mi-nut nazaj, kot je njihov pravi ~as. Nekje medpotjo se spet ustavimo in z doma~imi prija-telji ter ~rnino iz Janezove zaloge nazdravi-mo Milinemu “novemu letu”. Ves ~as vo`-nje se trudimo ob vsakem postanku zajeti~im ve~ sveèga zraka, se razgibati, preteg-niti in opraviti “plus in minus”. Na cilju vCoimbri smo okoli ene ure pono~i. Na od-stavnem pasu mestne vpadnice nas pri~akatapredsednik zbora Nuno Gonçalves in na{aspremljevalka in napovedovalka MargaridaLagarto. Voze~ pred avtobusom nas voditaskozi razsvetljeno mesto po zavitih uli~icah

do vrha gri~a in preno~i{~a CFTL - Centrode Formaçao e Tempos Livres. Odli~nima{oferjema je uspelo varno in brez praske pre-voziti {e tako ozke prehode, ko je nam za-stajal dih.

V pozni no~ni uri nas prejme skupinicapevk in pevcev gostiteljskega zbora. Vsake-mu izmed nas izro~ijo vre~ko z zemljevidomCoimbre in bogato ilustrirano revijo o sta-rodavni portugalski prestolnici Coimbri,vsaka pevka pa prejme tudi ~udovito di{e~ebelo vrtnico in poljub na lice. Tak je namre~obi~ajni portugalski pozdrav, s poljubom.

V pritli~ju, prvem nadstropju in man-sardnih sobah z ve~ leì{~i se namestimo, ka-kor nanese, saj vnaprej nismo vedeli, kakobo. Pomembno je, da smo sre~no na cilju,ostale podrobnosti bomo è uredili. Ura jeskoraj tri zjutraj, ko utihnemo in zaspimo.

Petek, 30. majaOb 9. uri se zberemo v jedilnici pri kon-

tinentalnem zajtrku, se nasitimo z ̀ emljica-mi s sme{nimi bunkicami in ugotavljamo,kako smo se odpo~ili. Z vle~enjem slamicuredimo razporeditev po sobah. Son~no ju-tro s pti~jim petjem v kro{njah borov, evka-liptusov, med grmi cveto~ega ro`marina terpogled na {opek prelepih vrtnic v na{i spal-nici s {estimi pevkami, je vir navdiha za pri-jaznost in strpnost.

Usedemo se v avtobus in prijazni portu-galski prijatelji nas popeljejo na ogled Hos-

pital pediatrico del Coimbra, osrednjo pe-diatri~no ustanovo v mestu. Vodi nas Ilda,zabavna in duhovita u~iteljica ter pevka.Sporazumevamo se v angle{kem jeziku, ka-kor pa~ kdo zna. V recepciji klinike nam po-vedo kraj{o zgodovino ustanove, ki je v cerk-veni lasti, ker je bila zgrajena kot del samo-stana. Temu primerne so tudi prostorskerazporeditve in skromna opremljenost. â-kajo na novo zgradbo, ki pa se jim zaradi po-manjkanja denarja kar odmika. (Kakor prinas doma, se spomnimo.) Na kliniki so za-posleni najbolj{i zdravniki pediatri. Preddvema letoma so s stavko dosegli vsaj delnoizbolj{anje razmer v zastarelih operacijskihsobah.

Direktor klinike, gospod dr. Luis CarlosJanuario, peidater, nam pove njihov na~indela, ki je v marsi~em podoben na{emu. Obbolnem otroku do 12. leta starosti sta nasta-njena mati ali o~e vse dni zdravljenja. Za {o-loobvezne paciente je organiziran pouk infakultativno opravljanje izpitov. Dve u~ite-ljici na kliniki vodita pouk v u~ilnici za 10do 15 u~encev, za ostale se pouk odvija pobolni{kih sobah. Pri obhodu klinike vidimostar{e v igri z otroki, hranjenje in preobla-~enje, pouk v bolni{ki sobi in likovno ustvar-janje ~rnskega de~ka na vozi~ku, ki se namveselo nasmehne v pozdrav.

Zanimiv je projekt, ki ga je pripravil gos-pod dr. Deolindo Pessoa, pediater in orto-

V recepciji Pediatri~ne klinike v Coimbri......................................................................................................................................

�


142


ped - kirurg, ki ima veselje do gledali{ke igre,zdaj pa bo z otroki izpeljal na~rtovano gle-dali{ko predstavo.

V recepciji klinike smo videli ~isto neo-bi~ajno, a ìvljenjsko situacijo. Mamica jepri{la k bolnemu sinku, a ni imela varstva zakomaj 6 mese~no h~erkico Tomi. Zato jo jeizro~ila prijazni receptorki skupaj s stekle-ni~no in torbo s potrebnimi re~mi. Recep-torka je opravljala svoje delo nasmejana, zdojen~ico v naro~ju in ni~ ni kazalo, da bibilo eni ali drugi kaj narobe. Lepo sta se ra-zumeli, kljub vsem neznanim obrazom, kismo ju obkroàli.

Povedali so nam, da imajo medicinske se-stre podobno {olanje kot pri nas. Popeljaliso nas po svetlih hodnikih mimo zatemnje-nih oken intenzivnega oddelka, katerega stasi lahko ogledali le dve osebi. Vodja oddelkaza intenzivno nego, dr. Jose Philip Turella,je razloìl, da sprejmejo letno do 3.500 pa-cientov in delajo v treh izmenah. Tisti danje bilo na oddelku pet otrok. Ani, ki si je og-ledala oddelek, nam je povedala, da ne upo-rabljajo razkuìl za roke, ker naj bi to pripo-moglo k doma~nosti in ~im bolj spro{~ene-mu vzdu{ju. Kljub temu bolni{ni~ne oku`-be ne preseèjo obi~ajnih 10 odstotkov in-fekcij. Mati je ves ~as zdravljenja pri otroku,ali pa ima mo`nost bivanja v sobi na kliniki.

Na kosilo so nas gostitelji povabili v sa-mopostre`no restavracijo v bliìni pediatri~-ne klinike in fakultete, zato smo imeli pri-lo`nost doìveti ìvahen vrve` ~akajo~ih vvrsti, izbirati med ponujenimi jedmi in kom-binacijami. O neki deèli ti resni~no najve~povedo njeni prebivalci. Portugalci so skozistoletja oblikovali latinsko strasten, druà-ben in naravno gostoljuben zna~aj, pome-{an z zadrànostjo in globoko oto`nostjo,kot navaja potovalni priro~nik. Saj zna~ajpogojuje tudi sama pokrajina, ki ji prebival-ci pripadajo.

Popoldanski ~as smo porabili za ogled ~a-stitljive srednjeve{ke univerze na vzpetininad mirno teko~o Rio Mondego. Ta ugled-na in dale~ po svetu priznana ustanova je srceportugalskega izobraèvanja in kulture.Pravna fakulteta s sve~ano opremo in por-treti najzaslu`nej{ih ter z razgledom z vrh-njega mostovà ob starodavnih kamnitih zi-dovih, nas navdaja s spo{tovanjem in ob~u-dovanjem. Enako velja za znamenito knji`-nico, ki je bila ustanovljena v 13. stoletju. Vsanotranja oprema knji`nice je iz umetelnorezljanega lesa, prevle~enega s pozlato. Vseknjige (10.000 v gornjem delu in v dveh klet-

nih etaàh, s skupno 300.000 izvodi) so navoljo le v stavbi knji`nice. Najstarej{a knji-ga je iz 15. stoletja. Od leta 1500 do 1750 seje v knji`nici nahajalo ̀ e preko 45.000 izvo-dov knjig. Obi{~emo tudi univerzitetno ka-pelo sv. Mihaela, ki je odprta za vse, le ti{inaje zapovedana z napisi na vratih in v notra-

njosti. Tukaj na koru poje tudi trikrat v letuzbor Choral Poliphonico de Coimbra in tuse poro~ajo {tudentski pari. Orgle so iz 18.stoletja in {e vedno delujejo. Bogate stropnefreske in {tukature, stene v kerami~nih plo{-~icah, baro~ni oltar, zraven pa izjemoma do-voljena pesem “Dajte mi zlatih strun” v aku-

âstitljiv portal Alme Mater Coimbre......................................................................................................................................


143


sti~nem starodavnem prostoru, nas prevza-mejo. Na poti navzdol po ozkih tlakovanihuli~icah najstarej{ega dela mesta sre~ujemotudi uniformirane {tudente razli~nih fakul-tet, ki se razlo~ijo le po barvi obla~il: pravnaje ~rna, elektro rde~a itd. Najstarej{a portu-galska katedrala na trgu Largo de Se Velha,zgrajena leta 1162 v romanskem slogu ter ve-li~asten portal Porta Especiosa (1530) iz lah-ko obdelovanega apnen~astega kamna, ki jev prenovi, a si jo kljub temu lahko ogleda-mo. Tu je okoli leta 1520 nastala znamenitacoimbrska kiparska {ola, ki je raz{irila svojeumetelno znanje po vsej Portugalski. Ve~erjaje v samopostre`ni restavraciji, tokrat brez~akanja v dolgi vrsti, nato pa priprava na na{prvi koncert v Coimbri.

Ob 20. uri cerkev St. Jose v bliìni novegastadiona {e ni odprta, koncert je napovedanza 21.30, a cerkovnika ni od nikoder. S kon-certnimi oblekami v rokah se postavimo vzbor kar pod arkadami in v mraku preizku-simo za~etek vsake pesmi. Dobro nam gre,saj je nenadna ploha v mestu sprostila za-du{ljivo soparo in o~istila napetost v ozra~-ju, kar se ob~uti tudi na glasilkah. Prihajajopevke in pevci coimbrskega zbora v srebr-nosivih in ~rnih koncertnih oblekah. Poka-èjo nam prostor v ozadju cerkvene zgrad-be, kjer se preoble~emo. âkajo~ na svojkoncert, poslu{amo uvodne tri skladbe, kijih zapoje prijateljski zbor in ob~udujemonjihovo dovr{eno muzikalnost. Pravi uìtekjih je poslu{ati.

Na{ koncert je uspel v celoti. Predstavilismo se s skladbami slovenskih skladateljevJ. Flaj{mana, F. Venturinija, M. Steguja, U.Vrabca, S. Premrla, M. Kokola, L. Kramol-ca, F. Tro{ta, S. Avsenika in s tujimi F. En-gelharta, Gounoovo Ave Marijo, Carnielo-vo Marinaresco, Beethovenovo Hymne andie Nacht, Becautovo V neskon~nosti, sta-roslovansko Mnogaja ljeta in Verdijevo ari-jo iz opere Nabucco, ki smo jo peli v origi-nalu. Za dodatek smo zapeli Pesem o rojs-tvu v priredbi Luke Kramolca. Ob~instvonam je navdu{eno ploskalo, celo stoje so plo-skali na{im trem solistom: Polonci, Vencel-savu in Pavlu. Pozabljeni so bili vsi napori,utrujenost je izpuhtela, celo nevljudno za-mudo odli~nikov v prvi vrsti smo velikodu-{no oprostili. Zato smo tu, da prinesemo pe-sem za zdravje. Nasmejali smo se nespora-zumu v enem prvih elektronskih pisem izPortugalske, v katerem so nas poimenovaliPesem za zdravje.

Ob vrnitvi v preno~i{~e nas je ~akalo po-

Ança - tretji koncert Der~evcev na Portugalskem......................................................................................................................................

sebno presene~enje. V mali dvoranici navrhu zgradbe so se mize “upogibale” pod po-sodami z najrazli~nej{imi dobrotami, ki sojih tja prinesli pevke in pevci gostitelji, zra-ven pa pija~o vseh vrst in velik lonec vro~ezelenjavne “sope”, juhe po na{e. Prava za-bava z izmeni~nim prepevanjem priljublje-nih narodnih slovenskih in portugalskih pe-smi, z nazdravljanjem, prijateljskimi pomeniv anglo-portugal{~ini in celo s “tritavènt”okrog miz. A ura nas je neusmiljeno opozo-rila, da smo è v novem dnevu, da je ~as zavsaj nekajurni po~itek.

Sobota, 31. maja@e ob 8. uri smo se po zajtrku odpeljali v

svetovno znano romarsko Fátimo, dobrouro vo`nje oddaljeno od Coimbre. V uri inpol smo si ogledali katedralo, kjer se vsakoleto zgrinjajo ve~ tiso~i pod obok z napisomRegina sacratissimi Fatimae ora pro nobis,z dvema peterokrakima zvezdama (na{a tro-tamora, ki brani pred zlom in smrtjo) na za-~etku in na koncu napisa. Ganljivi prizorikle~e~ih in kle~e drsajo~ih vernikov. Skozi“vrata miru” se pomikajo najbolj gore~i pro-silci milosti po marmornatih plo{~ah, zgla-jenih od premnogih kolen, vse do vzno`jastopni{~a pred katedralo. Priìgam sve~ke zavse, ki jih imam najpogosteje v mislih. Vpi-{emo se v knjigo obiskov in ob vrnitvi vidi-mo vse ve~jo mnoìco, ki se pribliùje cerk-vi. V maju in oktobru je obisk najve~ji. Hva-

le`nost za zdravje, ki ga {e premorem in utr-jevanje s prepevanjem v na{em zboru, meprevzame. Vse ̀ e napisane kartice s pozdra-vi odvrèm v velik po{tni nabiralnik sredi vr-veà med {tevilnimi stojnicami s spominki.Naj bodo tudi te prepojene z duhom miruin dobrega za vse.

Pot nas pelje naprej do starodavnega me-steca Montemor o Velho, kjer nas na osred-njem trgu v opoldanski vro~ini pri~akajo od-poslanci ̀ upana z vre~kami za vsakega, v ka-terih so prospekt mesta in kompaktna plo{-~a portugalskega pihalnega orkestra ob 105-letnici delovanja Academia musical Araze-dense. Povabijo nas v hlad starinske gostil-ne in nam postreèjo z izbranimi jedmi, vi-nom in sladico. Okrep~ani si ogledamo zna-menito trdnjavo, ki kraljuje nad starim me-stom.

Ob 16. uri smo ̀ e v neodvisnem mestecuCarapineira, ki dràvi ne pla~uje davkov,zato pa se pod okriljem cerkve sv. Srca Jezu-sovega (1694), Santa Casa da Misericordiada Tentugal, intenzivno ukvarjajo s karita-tivno dejavnostjo. Po ogledu cerkve, o kate-ri nam je govoril cerkovnik v portugal{~ini,na{a Margerida prevedla po svojih mo~eh vangle{~ino in Ana nato v sloven{~ino, so naspovabili {e na poku{njo posebnega peciva,ki ga pe~ejo v dobrodelne namene po recep-tih samostanskih nun iz 16. stoletja. V zah-valo smo jim zapeli “Hvala ti” ter si ogledali�


144


Sprostitev na obali pri Tosha Atlantico......................................................................................................................................

{e pokrajinski muzej (Museo de Campo), kista nam ga razkazala kustosa tako, da smodobili pregled o nekaterih prebivalcih tegapodro~ja, njihovem ̀ ivljenju in delu (v hi{i,~evljarski delavnici, ribolovu itd.).

Ta ve~er je napovedani koncert v cerkviSanta Susana v Carapinheira {ele za 22.30, ase ùpan, iz nam neznanih razlogov, pojavi{ele okoli 23. ure. Na{i spremljevalci namrazloìjo, da je tako te`ko pri~akovana oseb-nost glavni sponzor na{e turneje in tudi nji-hovega zbora, zato si ~akanje v no~ni urikraj{amo s pridu{enimi dovtipi in ske~i, kijih tenorju Sa{u ne zmanjka prav hitro.Kon~no le pridemo na vrsto. Na{e najbolj{eje usmerjeno v dirigenta, v nepoznanem avi-dotriju nas spremljajo z nara{~ajo~im zani-manjem in nam ploskajo. Spet smo na kri-lih glasbe, na{a grla zmorejo {e ve~, {e boljdoìveto zapeti vse pesmi, tudi najzahtevnej-{a mesta v skladbah tako, da v resnici pre-pri~amo poslu{alce. Najbolj navdu{eni spetvstanejo in nam iskreno ploskajo. Po kon-certu kar popadamo v avtobus, ki nas varnoodloì pred preno~i{~em. Med na{im spa-njem se ob oknih zra~ijo preznojeni koncert-ni kostimi. Ti{ina narave nas pomirja. Vr-èmo v “~etrto” in kar se le da hitro prikli~e-mo pretrgani spanec.

Nedelja, 1. junijaZadnji dan v Coimbri. Zajtrk malo ka-

sneje, nato pospravljanje prtljage in ob 11.uri se poslovimo od prijetnega penziona.Najbolj pridna gre celo v bli`njo cerkvico knedeljski ma{i. Ko se vrne, nam pove, da seob èlji “Mir s teboj!” tam objamejo in po-ljubijo na lice (tak pozdrav smo videvali navsakem koraku, tudi na ulicah), molitev O~ena{ pa molijo tako, da se drìjo za roke v vr-stah. [e zadnji~ se z avtobusom zapeljemopo ozki ulici navzdol v Coimbro in naprej vmesto Cantanhede, kjer si ogledamo muzejz minerali, fosili, deli arheolo{kih najdb izrimskih ~asov ter atraktivno razstavo doma-~ega umetnika z naslovom Glava v laseh. Vt. i. ìvem delu muzeja je likovna delavnicaza otroke, kjer skupaj s star{i oblikujejo gli-no, slikajo na pano, poslikavajo lepo obli-kovane naravne kamne. Skulptura v parkupred muzejem prikazuje àbico, ki sedi navisoko naloènih knjigah o ìvalih, vzbujazanimanje za male ìvali.

Obala Atlantika v bli`njem mestu Toshanas tako privla~i, da poska~emo iz obuval inbosonogi bredemo po drobni mivki, ki jo ob-livajo valovi. Kak{na sprostitev za utrujenepodplate! Kako zdravilno u~inkuje tak{na

talasoterapija! Naberemo si nekaj svetlih{koljk in pisanih kamen~kov, za obujanjespominov, ko bomo spet doma. Kar poìv-ljeni smo in {e bi se prepu{~ali pljuskanjudolgih valov. A ~akajo nas nova doìvetja.

V obla~nem dnevu, ki obeta tudi de`, seustavimo v mestecu Ança, kjer je è vse pri-pravljeno za za~etek folklornega festivala,povezanega tudi z na{im zadnjim koncer-tom na Portugalskem, ob 21.30 v cerkvi po-leg prizori{~a festivala. Po kosilu s priredi-telji festivala si ogledamo prve skupine, kizaple{ejo na {irokem odru pod ko{atimi pla-tanami. Celo iz 2000 m visoke vasi so se pri-peljali v slikovitih pastirskih no{ah in zaple-sali v lesenih coklah ali bosi. Vsaka skupinaje bila posebnost zase, vredna ob~udovanja.Kak{en temperament, hitri tempo in razgi-bana koreografija v vseh to~kah, ki smo sijih lahko ogledali! Niti rahel de` jih ni motilpri igranju, petju in plesu. Ploskali in foto-grafirali smo, pa tudi pregledovali zanimi-vo ponudbo doma~e obrti na bli`njih stoj-nicah.

Pripravljeni za na{ koncert spet ~akamov soparnem ve~eru na ̀ upana s spremstvom.S polurno zamudo kon~no lahko zapojemona{ program. Med poslu{alci v avditoriju vi-dimo tudi obraze, ki so pred tem plesali nafolklornem festivalu in starega gospoda s pa-lico, ki nas je tokrat è drugi~ pozorno po-

slu{al. Opisali so nam ga pozneje kot ugled-nega strokovnjaka na podro~ju kulture. Bilismo veseli uspe{no kon~ane pevske turneje.[e predaja spominskih darilc na{im gostite-ljem, zahvala in poslovitev okoli ene ure po-no~i ter odpeljali smo se Barceloni naproti.

Ponedeljek, 2. junijaV Barceloni se ustavimo okrog 15. ure in

se za nekaj ur predamo individualnim aliskupinskim potepanjem vzdol` Ramble ternato pri Kolumbovem spomeniku zasede-mo svoj avtobus. Najpogumnej{i se v Calel-li {e okopajo v morju, nato ve~erja in mo`-nost ogleda “flamenca”. Ve~ina izbere raj{izgodnej{i po~itek v udobni postelji, saj jepred nami {e dolga vo`nja ob Azurni obalido doma.

Torek, 3. junijaOdhod ob 8. uri izpred hotela President,

da smo ob 9.30 v muzeju Salvadorja Dalija,slovitega umetnika in ekstremista. Nato slediob 19. uri hiter ogled Monaca, Montecarlain zatem no~na vo`nja do srede, 4. junija,ko smo se ustavili pred Pediatrijo okrog 7.ure. Prvi korak je najte`ji, pravijo modri. Mismo ga skupaj zmogli in tudi uspeli.

�


145

S KNJIŽNE POLICE

Igor Primorac (Primoratz):Etika in seks

Marjan Korda{

Igor Primorac (Primoratz): Etika in seks.Zalo`ba Krtina (Knji`na zbirka Krt),Ljubljana, 2002, 230 str. Prevod: Borut

Cajnko. (Glej tudi recenzijo Mladena Do-larja: Hladnokrvno o seksu, Delo, 15. 5.2002, str. 6.)

Knjigo sem prebral v dobrih dveh dneh.Po svojem preudarku sem jo razdelil ne nadva, temve~ na tri dele: Temelji (Uvod; Seksin prokreiranje; Seks in ljubezen; Seks kotjezik; Uìtek v seksu; Seksualna perverz-nost), Vpra{anja (Zakonska zveza, Pre{u{-tvo, Ljubosumnost; Prostitucija; Homosek-sualnost; Pedofilija; Spolno nadlegovanje inposilstvo) in Sklepne pripombe.

@e prav na za~etku branja se mi je izob-likovalo prvo sporo~ilo:

êtudi si domi{lja{, da o tej tematiki raz-mi{lja{ neodvisno, v tvojem razmi{ljanju karmrgoli standardnih vzorcev.

Kon~no sporo~ilo se glasi:O {tevilnih pojavih razmi{ljamo “kar

tako”, ne da bi pojave poskusili opredeliti(definirati), pa ~etudi bi morda spoznali, dapojavov ni mogo~e opredeliti.

Kot sem pri~akoval, nisem na{el oprede-litve kaj je ljubezen (vendar glej zadnji sta-vek na str. 50). In komaj opazna sta ta dvastavka (str. 45):

“In pri seksu, tako kot pri ~emerkoli dru-gem, gre za moralno zahtevo, da ne zane-marimo dejstva, da so ljudje osebe, da jih nesmemo obravnavati kot kaj drugega, kajmanj od ljudi. Tej zahtevi v~asih re~ejo na-~elo spo{tovanja ljudi.”

Mar to pomeni, da tudi pri seksu, v kate-rem ni ljubezni, (so)~lovek ne sme biti samoobjekt? Da je spo{tovanje bistvena sestavinaljubezni? In dalje (str. 47):

“... Poskus, da bi seks zvezali z ljubezni-jo, naj bo konceptualno ali moralno ali naoba na~ina, je zelo ko~ljivo po~etje, saj ni vi-deti, da bi bila ta kombinacija o~itna ali po-trebna. ...”

Glede na to - za marsikoga nepri~akova-no - trditev bralec skoraj ne dojame avtorje-ve primerjave:

Ljubezen da teì k trajnosti, da je ljube-

zen izklju~ujo~a, da so ljubezenske izku{njein radosti kumulativne, da ljubezen gleda naso~loveka.

Seks da je pogosto beèn, da teì k razno-vrstnosti, da so seksualni uìtki repetitivni,da seks v temelju gleda le na sebe. Za razlikood seksa, ki je pogosto naklju~en, ljubezenni nikoli.

O~itno je, da glede na okvir knjige (glejzadnji stavek na str. 50) avtor no~e razprav-ljati o morebitni negativni, {e posebej pa neo pozitivni povratni zvezi med ljubeznijo inseksom.

Nasprotno temu pa avtor poskusi ~imbolj natan~no opisati zakonsko zvezo meddvema osebama ali ve~(!), ki (str. 103 - 104)

“...navadno vklju~uje: Spolno razmerje;pri~akovanje(!) prokreiranja; dolo~ena pri-~akovanja ali dogovore glede fizi~ne, psiho-lo{ke in materialne podpore; obred, v kate-rem dru`ba prizna vzpostavitev te zveze.Vendar nobena od teh prvin ni nujen pogojza zakonsko zvezo. ... s tem priznamo, dasploh nimamo definicije zakonske zveze. ...Koncept zakonske zveze nasploh in v na{idru`bi posebej ne vklju~uje, da bosta imelazakonca seksualne odnose, niti tega, da jihmorata biti zmo`na in èljna imeti ...”

Ker je zakonska zveza pravna ustanova,avtor presenetljivo natan~no izvede njenoobi~ajno banalnost ali celo grotesknost.

Najbolj presunljivo pa je poglavje o pe-dofiliji ter spolni perverznosti, predvsem za-radi razli~nih posledic zaradi morebitnihrazlik v definiciji.

Odli~no, seveda ne lahko branje - tudi za-radi filozofskega izrazja in terminologije. Kerne poznam izvirnika in nimam ustrezne izo-brazbe, ne morem in ne znam presoditi stop-njo natan~nosti prevoda, v katerem je pre-cej nepotrebnih tujk. Tako sem se za dalj ~a-sa ustavil ob razmi{ljanju o pomenu izrazaseks, dokler se mi ni posvetilo, da zajematako spolnost kot spolno dejavnost. Kljubtemu pa se zdi, da je prevajalec kar dobroopravil svoje delo in tudi njegova zasluga je,da je branje v sloven{~ini razumljivo in manjte`ko, kot bi lahko bilo.

Menim, da je bilo moje branje manj te`-ko tudi zato, ker mi je znana Etika za Ama-dorja Fernanda Savaterja (Cankarjeva zalo`-ba, Ljubljana, 1998).

Igor Primorac se ne izogiba spopadu sklasi~nimi pogledi na seks, ki sestojijo iz za-povedi in prepovedi. Resnico pa i{~e spo-dobno in pogumno zunaj obi~ajnih avtori-tet in avtoritarnih sistemov. Ker ni recep-tov, ostanejo vpra{anja. Odgovore mora poi-skati kar bralec sam. Tako se mi v lu~i te knji-ge zdi, da leposlovje, predvsem V. Bartol inG. Orwell, E. Fromm in F. Savater govorijoslede~e:

ê ~lovek v svojem duhovnem svetu uspezgraditi nekaj velikanskega, kar tehni~noimenujem humanisti~na infrastruktura, jespolnost eden kon~nih, ali morda celo kon~-ni dejavnik, ki ~loveku odpre pot v svobo-do. Za velikansko ve~ino dru`benih siste-mov pa je ~lovekova svoboda nekaj nespre-jemljivega, saj onemogo~a vsakr{no mani-pulacijo. Zato posku{ajo to humanisti~noinfrastrukturo izni~iti. Totalitarni (verski inpoliti~ni) sistemi to po~nejo s prepovedmiin zapovedmi, liberalni sistemi pa z naukom,da je humanisti~na infrastruktura nepotreb-na. Priznati je treba, da so v tem zelo uspe-{ni. Zato se ~lovekova spolnost, namesto dabi bila blagoslov, pogosto (ali morda celovedno) sprevrè v strast ter kon~no v pre-kletstvo.

Zato sem se, ko sem Etiko in seks odloìl,spomnil na Pravljico o Sanja~u, ki mi je èpred mnogimi leti povedal(a), da vsako re~,ki jo ~lovek ali naredi ali ne naredi, lahkoto stori na ne{teto razli~nih na~inov. Ven-dar je samo eden tak{en, ki je pravi. Vsidrugi so lahko karkoli: napa~ni, povpre~-ni, sme{ni, poniglavi, sramotni, zlo~inski.

P.S. Vera v avtoriteto, ki zmore lo~evatimed dobrim in zlom se mi je dejansko, a nasre~o brez vpra{anj, podrla v prvem letniku{tudija medicine. Do formalnega preloma jepri{lo {ele ~ez nekaj let in takoj potem se jepojavilo slede~e vpra{anje: “Kdo, za bo`jovoljo pa sem jaz? Mar sem res jaz tisti, ki znarazlikovati med dobrim in zlom?” �


146

PERSONALIA

Svetniki in vi{ji svetniki

Svetniki

V letu 2003 so prejeli naziv svetnik:

Prim. doc. dr. Breda Pe~ovnik Balon, dr. med.

Prim. doc. dr. Maja Ravnik Oblak, dr. med.

Prim. Marjeta Sedmak, dr. med.

Prof. dr. Andrej F. Bren, dr. med.

Prim. Marta Kri`nar [kapin, dr. dent. med.

Izr. prof. dr. Aljo{a Kandus, dr. med.

Izr. prof. dr. Borut Peterlin, dr. med.

Izr. prof. dr. Borut Prestor, dr. med.

Vi{ji svetniki

V letu 2003 so prejeli naziv vi{ji svetnik:

Prim. prof. dr. Du{anka Mi~eti} Turk, dr. med.

Prof. dr. Milan î`man, dr. med.

Prim. izr. prof. dr. Borut Gori{ek, dr. med.

Prof. dr. Sre~ko Herman, dr. med.

Prof. dr. Janez Preèlj, dr. med.

Prof. dr. Veljko Vlaisavljevi}, dr. med.

Prof. dr. David Boìdar Vodu{ek, dr. med.

Doc. dr. Slavko Ziherl, dr. med.

Izvolitve v u~iteljske nazive na Medicinski fakultetiNa seji senata Medicinske fakultete 19. 5. 2003

so bili izvoljeni v nove nazive spodaj na{teti sodelavci:

Doc. dr. Narcisa Ko{ir, dr. dent. med.,ponovno izvoljena v naziv docentkeza predmet otro{ko in preventivno

zobozdravstvo

Asist. dr. Erika Bren~i~, dr. med.,ponovno izvoljena v naziv asistentke

za predmet radiologija

Asist. mag. Toma` âk{, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta

za predmet higiena

Asist. mag. Martina Dreven{ek, dr. dent.med., ponovno izvoljena v nazivasistentke za predmet ~eljustna

in zobna ortopedija

Asist. dr. Blanka Kores Plesni~ar, dr.med., ponovno izvoljena v nazivasistentke za predmet psihiatrija

Asist. dr. Leon Megli~, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta

za predmet ginekologija in porodni{tvo

Asist. Gregor Novljan, dr. med.,ponovno izvoljen v naziv asistenta

za predmet pediatrija

Vasja Kruh, dr. med.,izvoljen v naziv asistenta

za predmet kirurgija

Mag. Lea Leonardis, dr. med.,izvoljena v naziv asistentke

za predmet nevrologija

Jana Makuc, univ. dipl. biol.,izvoljena v naziv asistentkeza predmet biologija celice

Tanja Planin{ek Ru~igaj, dr. med.,izvoljena v naziv asistentke

za predmet dermatovenerologija

Mag. Teodor Pevec, dr. med.,izvoljen v naziv asistenta

za predmet kirurgija

Asist. dr. Marija Kova~ Kav~i~, dr. dent.med., izvoljena v naziv docentke

za predmet ustne bolezniin parodontologija


147

PERSONALIA

Doktorski naziv so dosegli:Dr. Ur{ka êgovnik, univ.dipl. kem.

naslov: “Priprava ekspresijskih kaset zaprehodno tvorbo citokinov inrastnih faktorjev v sesalskihcelicah

mentor: vi{. znanst. sod. dr. SrdjanNovakovi}

podro~je: biokemija in molekularnabiologija

zagovor: 3. 4. 2003

Dr. Martina Turk, univ. dipl.biol.

naslov: “Signalna pot odziva HOG napove~ano slanost pri halofilni~rni kvasovki Hortaea wernec-kii”

mentor: prof. dr. Ana Plemenita{podro~je: biokemija in molekularna

biologijazagovor: 4. 4. 2003

Asist. dr. Aljo{a Bavec, univ.dipl. biol.

naslov: “Vloga znotrajceli~nih zankreceptorja za glukagonupodobni peptid-1 pri prenosusignalov”

mentor: prof. dr. Matja` Zorkopodro~je: biokemija in molekularna


Dr. Mojca Boì~, univ. dipl.biol.

naslov: “Laboratorijski vidiki vensketromboze: dejavniki tveganja,prepoznavanje in spremljanjezdravljenja”

mentor: prof. dr. Mojca Stegnarpodro~je: biokemija in molekularna


Asist. dr. Aleksandra Miluti-novi}, dr. vet. med.

naslov: “Prou~evanje kroni~nihdegenerativnih u~inkovmikrocistinov LR in VR najetra podgane”

mentor: prof. dr. Du{an [uput

somentor: prof. dr. Ruda Zorc Pleskovi~podro~je: medicinske vedezagovor: 17. 4. 2003

Asist. dr. Damjan Kova~, dr.med.

naslov: “Monoklonska protitelesaproti receptorjem CD25 pritransplantaciji ledvice”

mentor: prof. dr. Aljo{a Kanduspodro~je: medicinske vedezagovor: 28. 5. 2003

Dr. Nada Nekrep, univ. dipl.mikrobiol.

naslov: “Vpliv strukture in povezavmed proteini regulatornegadejavnika X na prepisovanjegenov poglavitnega histokom-patibilnostnega kompleksa II”

mentor: prof. dr. Alojz Ihansomentor: prof. dr. Matija Peterlinpodro~je: biokemija in molekularna


Naziv magistra so dosegli:Mag. Biljana Dàjkovska, dr.dent. med.

naslov: “Farmakoekonomska analizarazli~nih zdravljenj osteoporo-ze”

smer: biomedicina - medicinamentor: prof. dr. Ale{ Mrhar

somentor: prof. dr. Janez Preèljpodro~je: medicinske vede - farmakoeko-

nomikazagovor: 28. 3. 2003

Mag. Nada Gligorievska, dr.med.

naslov: “Preìvetje, migracija indiferenciacija ~love{kihstromalnih celic iz kostnegamozga po transplantaciji vpodganje centralno ìv~evje”

smer: biomedicina - medicinamentor: prof. dr. Borut Peterlin

somentor: doc. dr. Mara Bresjanacpodro~je: medicinske vedezagovor: 2. 4. 2003

Mag. Bla` Koritnik, dr. med.naslov: “Funkcijsko magnetnoreso-

nan~no slikanje motori~nihpodro~ij mo`ganov medhotenimi gibi pri desni~nih inlevi~nih osebah”

smer: biomedicina - medicinamentor: prof. dr. Janez Zidar

somentor: prof. dr. Vladimir Jevti~podro~je: medicinske vede - nevrologija

zagovor: 17. 4. 2003

Mag. Nata{a Ga{per{i~, dr.med.

naslov: “Aneksin V, kofaktor zaantifosfolipidna protitelesa innjegova vloga pri bolnikih zishemi~no mo`gansko - ìlnoboleznijo”

smer: biomedicina - medicinamentor: prof. dr. Bla` Rozman

somentor: doc. dr. Borut Boì~podro~je: medicinske vedezagovor: 8. 4. 2003

Mag. Kristina Cerk, dr. med.naslov: “Dejavniki tveganja kon~ne od-

povedi ledvic pri starej{ih bolni-kih z glomerulnimi boleznimi”

smer: biomedicina - medicinamentor: doc. dr. Marko Malovrh

podro~je: interna medicina - nefrologijazagovor: 16. 4. 2003

Mag. Matej Drobni~, dr. med.naslov: “Uspe{nost zdravljenja

hrustan~nih lezij na femoral-nih kondilih z uporabo gojenihavtolognih hondrocitov”

smer: biomedicina - medicinamentor: prof. dr. Vinko Pavlov~i~

podro~je: medicinske vedezagovor: 6. 5. 2003

Mag. Damjan Osredkar, dr.med.

naslov: “Spremljanje mo`ganskeaktivnosti novorojen~kov zelektroencefalografsko metodopovpre~evanja amplitud”

smer: biomedicina - medicinamentor: prof. dr. David Neubauer

podro~je: medicinske vedezagovor: 24. 4. 2003

Novi doktorji in magistri znanosti s podro~ja medicine

�


148

PERSONALIA

Mag. Gordan Mijovski, dr.med.

naslov: “Molekularnogenetskapreiskava mo`nih prekancerozpri nastanku raka èlodca”

smer: biomedicina - medicinamentor: prof. dr. Radovan Komelpodro~je: medicinske vede (biokemija in

molekularna biologija)zagovor: 8. 5. 2003

Mag. Gregor Tratar, dr. med.naslov: “Vpliv hitrosti tangencialnega

toka plazme ob neokluzivnihstrdkih na njihovo raztapljanjes tromboliti~nimi zdravili”

smer: biomedicina - medicinamentor: doc. dr. Ale{ Blincpodro~je: medicinske vedezagovor: 21. 5. 2003

Mag. Maja Pav~nik Arnol, dr.med.

naslov: “Pomen beljakovine, ki veèlipopolisaharid, prokalcitoninain interlevkina 6 v zgodnjidiagnostiki hude oku`bekriti~no bolnih novorojen~kovin otrok”

smer: biomedicina - medicinamentor: prof. dr. Metka Dergancpodro~je: medicinske vedezagovor: 20. 5. 2003

Mag. Bogdana Suhadolnik, dr.med.

naslov: “Dolgoro~no vrednotenjeprehranjenosti generacijeljubljanskih otrok s pomo~joindeksa telesne mase”

smer: socialno medicinske vedementor: doc. dr. Marjan Premikpodro~je: medicinske vedezagovor: 21. 5. 2003

Mag. Alenka Höfferle Felc, dr.med.

naslov: “Zgodnja rehabilitacija roke poprimarnem {ivu ali rekon-strukciji kit upogibalk prstov:primerjava dveh kinezitera-pevtskih metod (Kleinert vs.Duran)”

smer: biomedicina - medicinamentor: prof. dr. Zoran M. Arne`

somentor: prof. dr. Helena Burger

podro~je: medicinske vede - medicinskarehabilitacija

zagovor: 27. 5. 2003

Mag. Marko Jev{ek, univ. dipl.biol.

naslov: “Prispevek motonevrona prinabiranju acetilholinesteraze vìv~nomi{i~nem stiku ~love{kemi{ice, oìv~ene in vitro”

smer: biomedicina - medicinamentor: prof. dr. Zoran Grubi~podro~je: medicinske vedezagovor: 6. 6. 2003

Mag. Nata{a Vidovi~ Valen-tin~i~, dr. med.

naslov: “U~inek toniranih opti~nihfiltrov (le~) na kontrastnoob~utljivost in vidno ostrinopri bolnikih s cistoidnimmakularnim edomom kotposledico uveitisa”

smer: temeljne medicinske vedementor: prof. dr. Marko Hawlina

somentor: prof. dr. Aniki Rothovapodro~je: oftalmologijazagovor: 16. 6. 2003

Mag. Tereza Rojko, dr. med.naslov: “Pogostnost oku`be z bakterijo

Borrelia burgdorferi sensu latopri gozdarskih delavcih vSloveniji”

smer: biomedicina - medicinamentor: doc. dr. Stanka Lotri~ Furlanpodro~je: medicinske vedezagovor: 23. 6. 2003

Mag. êdomir Joksimovi}, dr.vet. med.

naslov: “Izraànje kaspaze-3 insurvivina v hepatocelularnemkarcinomu in v netumorskihjetrih ob tumorju”

smer: biomedicina - medicinamentor: prof. dr. Andrej Cörpodro~je: medcinske vedezagovor: 17. 6. 2003

Mag. Danijela Vujo{evi}, univ.dipl. biol.

naslov: “Kvantitativno dolo~anjeantigena virusa hepatitisa C innjegov pomen v spremljanjukroni~nega hepatitisa C”

smer: biomedicina - biokemija in

molekularna biologijamentor: doc. dr. Katja Seme

somentor: prof. dr. Mario Poljakpodro~je: biokemija in molekularna


Mag. Maja Potokar, univ. dipl.biol.

naslov: “Fiziolo{ka in apoptoti~naporazdelitev kaspaze 9 vsesalskih celicah”

smer: biomedicina - biokemija inmolekularna biologija

mentor: doc. dr. Irina Milisavpodro~je: medicinske vedezagovor: 10. 4. 2003

Mag. Branka Koro{ec, univ.dipl. biol.

naslov: “Spremembe v genu ATP2A2 vpovezavi s tumorji glave invratu, plju~ in {irokega~revesa”

smer: biomedicina - biokemija inmolekularna biologija

mentor: prof. dr. Metka Ravnik Glava~podro~je: humana molekularna genetikazagovor: 15. 4. 2003

Mag. Alenka Gro{el, univ.dipl. mikrobiol.

naslov: “Vpliv elektrogenske terapije sp53 v kombinaciji s cisplati-nom na preìvetje humanihceli~nih linij raka prostate inraka debelega ~revesa in vitro”

smer: biomedicina - biokemija inmelekularna biologija

mentor: prof. dr. Gregor Ser{asomentor: vi{. znanst. sod. dr. Maja

êmaàrpodro~je: biokemija in molekularna


Mag. Irma Salimovi}, mag.biokem.

naslov: “Humani virusi papiloma prislovenskih bolnicah s ponavlja-jo~imi Pap II rezultati presejal-nega testa po Papanicolaou”

smer: biomedicina - mikrobiologijamentor: doc. dr. Eda Vrta~nik Bokal

somentor: prof. dr. Mario Poljakpodro~je: mikrobiologijazagovor: 5. 6. 2003 �

julij 2003 � ISIS

151

Izjava - dav~ni zavezanec (obkroì) da ne dav~na {tevilka:

Izpolniti v primeru, ko udeleènec ni pla~nik; pla~nik je bolni{nica, zavod ali kdo drug

Pla~nik udele`be - kotizacije Naziv pla~nika

To~en naslov sedeà pla~nika

Izjava - dav~ni zavezanec (obkroì) da ne dav~na {tevilka:

Izpolniti samo za tista strokovna sre~anja, ki jih èlite uveljavljati za podalj{anje licence

Kraj rojstva Datum rojstva

Naziv delovne organizacije Delovno mesto

Prosim informacije o mo`nostih no~itve

da ne

Kotizacijo za sre~anje bom poravnal/a

s polo`nico ob registraciji

@elim sodelovati: kot predavatelj (predavanje, poster, drugo)

kot udeleènec

na prakti~nem usposabljanju

sre~anje

udeleènec/udeleènka

ime in priimek

naslov stalnega bivali{~a

Koledar zdravni{kih sre~anjENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELE@BO NA ZDRAVNI[KIH SREÂNJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica)

prijavljam se za udele`bo prosim, po{ljite informacije drugo(ustrezno obkroìte oziroma dopi{ite)

Telefon Faks E-po{ta

Datum

Podpis

Telefon Faks E-po{ta Kontaktna oseba

ISIS � julij 2003

152

Datum Pri~etek Kraj Tema [tevilo Vsebinakandidatov

1.–4. *** Ljubljana, Cankarjev dom NATO MEDICAL CONFERENCE *** strokovno sre~anje

2.–6. 9.00 Bled, hotel Park 12. MEDNARODNI TEÂJ: TEACHING ABOUT MEDICAL ETHICS IN FAMILY PRACTICE

40 strokovno izobraèvanje za zdravnike druìnskemedicine in mentorje druìnske medicine, medna-rodno sre~anje pod pokroviteljstvom EURACT-a, kipoteka v angle{~ini

SEPTEMBER 2003

4.–6. 8.00 Ljubljana, Medicinska fakultetaUniverze v Ljubljani, Korytkova 2

HEAD AND NECK PATHOLOGY PRE-CONGRESS MEETING PRE-MEETING OF THE 19TH KONGRESS OFPATHOLOGY

ni omejeno pregled patologije glave in vratu, najnovej{idose`ki na podro~ju tumorske patologije

3.–5. 16.30 Ljubljana, Pravna fakulteta 12TH CONGRESS OF THE EUROPEAN UNION FORSCHOOL AND UNIVERSITY HEALTH AND MEDICINE – CARING OF EUROPE’S YOUNG GENERATION

200 evropski kongres za zdravnike {olske medicine,zdravnike v zdravstvenem varstvu {tudentov in druge zdravnike in sodelavce, ki delajo z otroki in mladostniki

4.–5. 9.00 Idrija, predavalnica Psihiatri~nebolni{nice Idrija

SKUPNOSTNA SKRB ZA OSEBE S HUDIMI DU[EVNIMI MOTNJAMI

*** podiplomski seminar in u~ne delavnice za zdravni-ke psihiatre in zdravnike v splo{nem zdravstvu

4.–7. 14.00 NEURO-DEVELOPMENTAL FOLLOW-UP OF AT RISKCHILDREN

60

6. 8.30 Ljubljana, Medicinska fakultetaUniverze v Ljubljani, Korytkova 2

NEPHROPATHOLOGY PRE-CONGRESS MEETING“ADVANCES IN NEPHROPATHOLOGY” PRE-MEETINGOF THE 19TH CONGRESS OF PATHOLOGY

ni omejeno najnovej{i dose`ki na podro~ju netumorske patolo-gije ledvic

Bled, Grand hotel Toplice podiplomski seminar za pediatre, fiziatre, razvojnenevrologe, psihologe, nevrologe, fizioterapevte,epidemiologe

6.–11. 19.00 Ljubljana, Cankarjev dom 19TH EUROPEAN CONGRESS OF PATHOLOGY ni omejeno sodoben pregled znanstveno-raziskovalnih in stro-kovnih dose`kov na podro~ju tumorske in netu-morske patologije in citopatologije

11.–13. 14.00 Rogla, Sne`na dvorana, hotel Planja

3. KONGRES GINEKOLOGOV IN PORODNIÂRJEVSLOVENIJE

300 slovenski kongres za ginekologe in porodni~arje

12.–13. 9.00 Ljubljana, Lek EPILEPSIJA IN ZAPOSLOVANJE *** strokovno sre~anje

13. *** Portoro` 7. DR@AVNO PRVENSTVO ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV V TENISU

*** {portno tekmovanje

julij 2003 � ISIS

153

Organizator, moderator Naslov za prijave, kontaktne osebe, tel., faks Kotizacija @iro ra~un [tevilo Podrobenkred. to~k program

*** http://www.natoconference.gov.si *** *** *** Isis3/2003

Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine – SZD, prof. dr. Igor[vab, dr. med.

35.000 SIT, men-torji in kandidatiza mentorje so

opro{~eni kotizacije

*** *** Isis5/2003

Working Group of Head & NeckPathology of the European Societyof Pathology and the North Ameri-can society of Head and NeckPathology

120-150 EUR http://www.cd-cc.si/ecp

*** Isis 8-9/2003

Sekcija za {olsko in visoko{olskomedicino SZD, Medicinska fakulte-ta, European Union for School andUniversity Health and Medicine

170 EUR 27620-5447232 *** Isis7/2003

15.000,00 SIT,20.000,00 SIT

01100-6030276924, sklicna {t. 00 04-05092003

*** ***Psihiatri~na bolni{nica Idrija, Zo-ran Vodopivec, dr. med.

prijave: 19TH ECP SECRETARIAT, ga. Karin Keber, Can-karjev dom, Pre{ernova 10, Ljubljana, tel.: 01 24 17144, faks: 01 24 17 296, e-po{ta: [email protected] oseba: prof. dr. Nina Gale, dr. med., e-po{ta:[email protected]

IPOKRaTES International, prof. dr.David Neubauer, dr. med.

300 EUR *** *** Isis5/2003

Nephropathology Group, EuropeanSociety of Pathology

prijave: 19TH ECP SECRETARIAT, ga. Karin Keber, Can-karjev dom, Pre{ernova 10, Ljubljana, tel.: 01 24 17144, faks: 01 24 17 296, e-po{ta: [email protected], kontakna oseba: akad. prof. dr. Du{an Ferluga, e-po{ta: [email protected]

*** *** Isis 8-9/2003

kotizacije ni

prof. dr. David Neubauer, dr. med., mag. Darja Paro Pa-njan, dr. med., KC, SPS Pediatri~na klinika, Vrazov trg 1,1525 Ljubljana, tel.: 01 52 29 273, 52 29 274, faks: 0152 29 357

ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra za druìn-sko medicino, Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104Ljubljana, tel.: 01 43 86 915, faks: 01 43 86 910, e-po{ta: [email protected], http://www.drmed.org/povabilo/dokumenti/bled2003.pdf

asist. mag. Mojca Juri~i~, dr. med., Medicinska fakulteta, In{titut za higieno, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana,e-po{ta: [email protected], http://www.eusuhm.org in http://www.auditoria.si/eusuhm/

Zoran Vodopivec, dr. med., Psihiatri~na bolni{nica Idri-ja, Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija, s pripisom “Semi-nar”, tel.: 05 37 34 458, faks: 05 37 71 651, e-po{ta:[email protected]

*** *** Isis 8-9/2003

250 -690 EURhttp://www.cd-

cc.si/ecp

prijave: 19th ECP SECRETARIAT, ga. Karin Keber, Cankar-jev dom, Pre{ernova 10, Ljubljana, tel.: 01 24 17 144,fask: 01 24 17 296, e-po{ta: [email protected], kontaktna oseba: akad. prof. dr. Du{an Ferluga, e-po{ta: [email protected]

European Society of Pathology

SPS Ginekolo{ka klinika, prof. dr.@iva Novak Antoli~, dr. med.

glej rumene stra-ni

02014-0089875993 *** Isis6/2003

ga. Martina Pe~lin, KC, SPS Ginekolo{ka klinika, Enotaza raziskovalno delo, [lajmerjeva 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 43 97 590, faks: 01 43 97 590, e-po{ta: [email protected]

Dru{tvo Liga proti epilepsiji *** *** *** Isis 8-9/2003

doc. dr. Du{an Butinar, dr. med., tel.: 01 522 15 14,GSM: 041 662 824

[portno dru{tvo Medicus, Teni{kasekcija

*** *** *** Isis 8-9/2003

vodja tekmovanja: Radko Tatalovi~, dr. med., GSM: 041667 929

ISIS � julij 2003

154


19.–20. 10.00 Radenci, hotel Radin TERAPEVTSKA DELOVNA ZVEZA (ALIANSA) *** seminar za psihiatre, psihologe, psihoterapev-te, zdravnike ...

19.–20. *** Ljubljana, velika predavalnicaMedicinske fakultete

MEDNARODNI SIMPOZIJ OB TRIDESETLETNICI RAZVOJNE NEVROLOGIJE

350 strokovno sre~anje in praznovanje obletnice

19.–20. 15.30 Oto~ec 9. KRKINI REHABILITACIJSKI DNEVI *** strokovno sre~anje

25. 9.00 Ljubljana, hotel Union, Steklenadvorana

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS 100 okrogla miza z razpravo

25.–26. 14.00 Logarska dolina, hotel Plesnik SPOROÂNJE SLABE NOVICE *** strokovno sre~anje in u~na delavnica

26.–27. 9.00 Maribor, Kongresni center Habakuk, Pohorska ulica 59

AKUTNA STANJA: ZNAMENJA, SIMPTOMI, SINDROMI,DIFERENCIALNA DIAGNOZA IN UKREPANJE

300 strokovno izobraèvanje za zdravnike druìnskemedicine, druge zdravnike v osnovnem zdravstvuin mentorje druìnske medicine

18.–21. *** Ljubljana, Cankarjev dom 42ND ANNUAL MEETING OF THE EUROPEAN SOCIETYFOR PAEDIATRIC ENDOCRINOLOGY

1.800 strokovno sre~anje pediatrov endokrinologov zvseh kontinentov

13.–17. *** Barcelona, [panija 2. MEDITERANSKI KONGRES URGENTNE MEDICINE *** kongresSEPTEMBER 2003

3. 9.00 Maribor, Splo{na bolni{nica Ma-ribor

SIMPOZIJ O TRIDIMENZIONALNI ULTRAZVO^NIPREISKAVI (3D UZ)

ni omejeno strokovno sre~anje za vse zdravnike, ki se ukvarjajoz ultrazvo~no diagnostiko ali na~rtujejo uporabotridimenzionalne UZ-diagnostike

OKTOBER 2003

julij 2003 � ISIS

155


glej rumene strani

02060-0051436422 *** Isis 8-9/2003

ga. Fani Zorec, KOMZ, Zdruènje psihoterapevtov Slove-nije, Zalo{ka 29, 1000 Ljubljana, tel.: 01 58 74 921

Zdruènje psihoterapevtov Slove-nije, mag. Marija @unter Nagy, dr.med.

Pediatri~na klinika, Klini~ni centerLjubljana, Milivoj Veli~kovi} Pe-rat, dr. med.

Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,Klini~ni center Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-po{ta: [email protected], home page:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm

30.000,00 SIT,upokojenci in

sekundariji brezpla~no

*** *** ***

Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine SZD, Krka Zdravili{~a,d. o. o.

g. Marjan êrne, Krka Zdravili{~a, d. o. o., Ljubljanska26, 8501 Novo mesto, tel.: 07 37 31 942, faks: 07 3731 919

02970-0011246733 *** Isis7/2003

15.000,00 SIT

IVZ RS, asist. mag. Maja So~an *** *** ******ga. Ur{a Kriàj, IVZ RS, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01 24 41 535, 24 41 447, e-po{ta: [email protected]

03171-1085403050 *** Isis 8-9/2003

29.000,00 SIT(DDV ni vklju~en)

Zavod za razvoj paliativne oskrbeLjubljana

ga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbeLjubljana, Vegova 8, 1000 Ljubljana, GSM: 031 632168, e-po{ta: [email protected]

Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine – SZD, asist. dr. [tefekGrmec, dr. med.

35.000 SIT 02222-0019518588 13,5 Isis6/2003

asist. dr. [tefek Grmec, dr. med., PHE Zdravstveni domdr. Adolfa Drolca Maribor, Ulica talcev 7, 2000 Maribor,tel.: 02 32 11 234, GSM: 041 393 153, e-po{ta:[email protected] ali Darko ânder, GSM: 041 735442 ali 041 708 577, e-po{ta: [email protected] ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra za druìnsko medicino, Poljanski nasip 58, p. p. 2218,1104 Ljubljana, tel.: 01 43 86 915, faks: 01 43 86 910,e-po{ta: [email protected], http://www.drmed.org/povabilo/dokumenti/Akutna_stanja.doc

prof. dr. Ciril Krì{nik, dr. med., Klini~ni oddelek za en-dokrinologijo, diabetes in bolezni presnove, SPS Pedia-tri~na klinika, tel.: 01 52 29 224, faks: 01 52 29 357, e-po{ta: [email protected]

*** *** ***ESPE – European Society for Pae-diatric Endocrinology, Klini~ni od-delek za endokrinologijo, diabetesin bolezni presnove, SPS Pedia-tri~na klinika, Klini~ni centerLjubljana, prof. dr. Ciril Krì{nik,predsednik ESPE 2003

***

*** *** Isis7/2003

The European Society for Emer-gency Medicine (EuSEM), TheAmerican Academy of EmergencyMedicine (AAEM)

***tel.: 00 1 414 276 3349 ali 00 39 011 50 5976, e-po{ta: [email protected], http://www.emcongress.org

Splo{na bolni{nica Maribor, Kli-ni~ni oddelek za ginekologijo inperinatologijo, Oddelek za perina-tologijo, Univerza v Mariboru,CIMR[, In{titut za uporabno ana-tomijo, Zdravni{ko dru{tvo Mari-bor

*** *** Isis 8-9/2003

ga. Dragica Polajner, KOGP, Oddelek za perinatologijo,Splo{na bolni{nica Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000Maribor, tel.: 02 32 12 450, faks: 02 32 12 393, e-po{ta: [email protected]

kotizacije ni

ISIS � julij 2003

156


9.–13. *** Dubrovnik, Croatia HEALTH – INSURANCE – TRANSITION CONFERENCE(HIT)

*** international conference

10.–11. 8.30 Maribor, hotel Habakuk XXV. ALPE-ADRIA MEETING OF PERINATAL MEDICINE(XVII. CONGRESS)

ni omejeno mednarodno strokovno sre~anje za perinatologe,neonatologe, ginekologe in porodni~arje

10.–11. 9.00 La{ko, Kulturni center La{ko III. SIMPOZIJ - DOJENJE ZA ZDRAVO @IVLJENJE *** simpozij

9.–11. 9.00 Ljubljana, 1. predavalnica in Cen-tralni operacijski blok KC

KIRUR[KA DELAVNICA IN SIMPOZIJ “KIRURGIJA@OL^NIKA IN @OL^EVODOV”

ni omejeno u~na delavnica in simpozij – podiplomsko izobra-`evanje za specializante in specialiste kirurgije tersplo{ne zdravnike

9.–11. *** Golnik, Bolni{nica Golnik in Brdopri Kranju, hotel Kokra

GOLNI[KI SIMPOZIJ – PREDAVANJA IN U^NEDELAVNICE S PODRO^JA BRONHOLOGIJE, PLJU^NEFUNKCIJE IN CITOPATOLOGIJE

30 v vsakidelavnici,predavanjeneomejeno

mednarodno strokovno sre~anje za specialiste,specializante pulmologe in medicinske sestre

3.–4. 12.00 Ljubljana, 1. predavalnica Klini~-nega centra

XVI. PODIPLOMSKA [OLA ZA ZDRAVNIKE: SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2

30 strokovno sre~anje

10.–11. 9.00 Maribor, kongresni centerHabakuk

SODOBNI POGLEDI NA MO@GANSKOO@ILNE BOLEZNI *** strokovno sre~anje z mednarodno udele`bo

10.–11. 9.00 Ljubljana, Linhartova dvorana,Cankarjev dom

SODOBNA ORTODONTSKO-PROTETI^NA OSKRBAPACIENTA

*** podiplomski seminar za vse zobozdravnike, vsestom. specialiste, specializante in zobotehnike

10.–11. 12.00 Preddvor pri Kranju, Hotel Bor –grad Hrib

OSKRBA DIABETI^NEGA STOPALA do 40 u~na delavnica za skupine (zdravnik + sestra) vosnovnem zdravstvu, diabetolo{kih in kirur{kihambulantah

3.–4. 8.15 Ljubljana, velika dvorana Smelt,Dunajska c. 160

INTERNA MEDICINA 2003 – NOVOSTI IN AKTUALNOSTI *** strokovni sestanek za zdravnike interniste in zdrav-nike v osnovnem zdravstvu

OKTOBER 2003

julij 2003 � ISIS

157


“Andrija [tampar” School ofPublic Health

*** *** *** ***http://www.hit-conference.com

Zdruènje za perinatalno medici-no SZD, KC, SPS Ginekolo{kaklinika Ljubljana, KO za ginekolo-gijo, SB Maribor, Slu`ba za gine-kologijo in perinatologijo, Odde-lek za perinatologijo, prim. dr.Vasilij Cerar, dr. med., asist. dr.Tanja Premru Sr{en, dr. med.,prim. mag. Ksenija Ogrizek Pel-ki~, dr. med.

*** *** Isis7/2003

ga. Martina Pe~lin, KC, SPS Ginekolo{ka klinika, Enotaza raziskovalno delo, [lajmerjeva 3, 1000 Ljubljana,tel.: 01 43 97 590, faks: 01 43 97 590, e-po{ta: [email protected]

Nacionalni odbor za spodbujanjedojenja, Slovenski odbor za Uni-cef, Ginekolo{ko-porodni{ki od-delek SB Celje

29.000,00 SIT(DDV je vklju-

~en), upokojenciin {tudentje

5.000,00 SIT(DDV je vklju~en)

*** *** Isis 8-9/2003

ga. Vesna Savnik, Slovenski odbor za Unicef, Pav{i~eva1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 58 38 078, faks: 01 58 38081, e-po{ta: [email protected]

***

Klini~ni oddelek za abdominalnokirurgijo, SPS Kirur{ka klinika,Klini~ni center Ljubljana, prof. dr.Stane Rep{e, dr. med., doc. dr.Franc Jelenc, dr. med.

40.000,00 SITdelavnica + sim-pozij, 10.000,00

SIT simpozij

02053-0012745211, sklicna {t. 00600, s pripisom

imena udeleènca

*** Isis 8-9/2003

ga. Sa{a Rus, Klini~ni oddelek za abdominalno kirurgijo,Klini~ni center, Tajni{tvo, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 24 788, faks: 01 52 22 209

Bolni{nica Golnik, Klini~ni odde-lek za plju~ne bolezni in alergijo

ga. Irena Dolhar, Klini~ni oddelek za plju~ne bolezni inalergijo, Bolni{nica Golnik, 4204 Golnik, tel.: 04 25 69111, e-po{ta: [email protected],http://www.klinika-golnik.si

500 EUR, mo`naje prijava na posamezne delavnice

*** v postopku Isis3/2003

KC Ljubljana, SPS Interna klinika,Klini~ni oddelek za endokrinolo-gijo, diabetes in presnovne bolez-ni

prim. Miha Koselj, dr. med., KC Ljubljana, SPS Internaklinika, Klini~ni oddelek za endokrinologijo, diabetes inpresnovne bolezni, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana, tel.: 0152 22 837, faks: 01 52 22 738

kotizacije ni *** 13,5 Isis 8-9/2003

Zdruènje nevrologov SZD, Odde-lek za mo`ganskoìlne bolezni SBMaribor, Center za mo`ganskoìl-ne bolezni KO za nevrologijo,SPS Nevrolo{ka klinika Ljubljana

04515-0000124280,sklic na {t. 1036, s pripi-som “Mo`ganskoìlne bo-

lezni”

*** Isis 8-9/2003

Slovensko ortodontsko dru{tvo,Sekcija za stomatolo{ko protetikoSZD

01261-6030357790,sklic na {t. 05 09760

*** Isis 8-9/2003

48.000,00 SIT do15. 9. 2003, po-tem 60.000,00

SIT (DDV jevklju~en)


~en), upokojenizdravniki in {tu-dentje kotizacije

ne pla~ajo

ga. Nada Vra~ko, ga. Tatjana Koro{ec, Oddelek za nevro-lo{ke bolezni, Splo{na bolni{nica Maribor, Ljubljanskaul. 5, 2000 Maribor, tel.: 02 32 12 364, faks: 02 33 12393

doc. dr. Igor Kopa~, dr. dent. med., tel: 01 52 24 273,Marinko Vido{evi~, dr. dent. med., tel.: 01 42 32 210,faks: 01 42 32 210, http://www.cd-cc.si

Zdruènje endokrinologov Slove-nije – Delovna skupina za diabe-ti~no nogo, mag. Vilma Urban~i~,dr. med.

45.000,00 SIT zaposameznegaudeleènca,

35.000 SIT za~lana skupine(zdravnik +

sestra)

pla~a se na podlagi izstavljenega ra~una

v postopku Isis5/2003

mag. Vilma Urban~i~, dr. med., KC, Klini~ni oddelek zaendokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Zalo{ka7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 22 738, faks: 01 52 22738, e-po{ta: [email protected]

prim. mag. Primo` Vidali, dr. med., tel.: 01 72 37 230,faks: 01 72 30 018, GSM: 031 369 711

10,5 Isis 8-9/2003


~en), za upokoje-ne zdravnike in {tudente ni kotizacije

***Zdruènje internistov SZD

ISIS � julij 2003

158


17.–18. *** Portoro`, Hoteli Morje, kongresnicenter Slovenija

KIRUR[KI DNEVI *** strokovno sre~anje za specialiste in specializantekirurgije, druìnske medicine, interne medicine,{tudente medicine in medicinske sestre

17.–18. 9.00 11. DNEVI ORALNEGA ZDRAVJA SLOVENIJE 300 simpozij, predavanja, okrogla miza za zobozdravni-ke, visoke, vi{je in srednje sestre v zobozdravstve-ni preventivi

Oto~ec, Kongresni center Oto~ec

17.–19. *** Preddvor, grad Hrib TI[INA – SKUPINSKA ANALITI^NA EKSPLORACIJA 50 u~na delavnica za zdravnike, psihologe, medicin-ske sestre, socialne delavce in vse, ki jih zanimadelo s skupino in v skupini

18. 10.00 Arboretum Vol~ji potok GOLF TURNIR *** {portno sre~anje

24. 8.30 Portoro`, Grand hotel Emona 1. SREDNJEEVROPSKO SREÂNJE O HIPERTENZIJI ni omejeno strokovni sestanek za zdravnike v osnovnemzdravstvu in interniste

24.–25. *** Bled, Grand hotel Toplice 3. MEDNARODNI SIMPOZIJ O ASISTIRANI REPRODUKCIJI

ni omejeno mednarodni simpozij o postopkih oploditve z bio-medicinsko pomo~jo za zdravnike, biologe, medi-cinske sestre, laborante s podro~ja asistirane re-produkcije

24.–26. *** *** TEÂJ DODATNIH POSTOPKOV O@IVLJANJA (DPO)EVROPSKEGA SVETA ZA REANIMACIJO

*** te~aj

24.–27. *** Ju`na Afrika, Cape Town 9th BIENNIAL CONGRESS OF INTERNATIONAL ACADE-MY OF PERIODONTOLOGY GLOBAL PERSPECTIVES ONPERIODONTAL DISEASES, RISKS, CONTROL ANDRECONSTRUCTION

ni omejeno mednarodni kongres za zobozdravnike

25. 8.30 Portoro`, Grand hotel Emona 12. STROKOVNI SESTANEK SEKCIJE ZA ARTERIJSKOHIPERTENZIJO: SKUPINSKA OBRAVNAVA BOLNIKA SHIPERTENZIJO

ni omejeno strokovni sestanek za zdravnike v osnovnemzdravstvu, interniste in medicinske sestre

27.–28. *** *** TEÂJ ZA IN[TRUKTORJE DODATNIH POSTOPKOVO@IVLJANJA EVROPSKEGA SVETA ZA REANIMACIJO

*** te~aj

13.–17. *** Ljubljana, In{titut Joèf Stefan POGOVOR O KOMPLEMENTARNI MEDICINI *** predavanja in pogovor o komplementarni in alter-nativni medicini v okviru Kognitivne konference

13.–16. 8.00 Maribor, Splo{na bolni{nica Ma-ribor

EMBRIONALNA IN FETALNA ANATOMIJA 6 u~na delavnica za ehologe, ki obvladajo osnoveultrazvo~ne diagnostike

OKTOBER 2003

julij 2003 � ISIS

159


SPS Kirur{ka klinika, Klini~ni cen-ter Ljubljana

*** *** Isis 8-9/2003

***ga. Danijela Ani~in, SPS Kirur{ka klinika, Klini~ni centerLjubljana, Zalo{ka 2, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 23 217,faks: 01 52 23 233, e-po{ta: [email protected]

prim. Danica Homan, dr. dent.med.

35.000,00 SIT za~lane, 40.000,00

SIT za ostale

06000-0117518127 *** Isis 8-9/2003

ga. Melita Trop, ga. Brigita Jure{, ZD Ptuj, Zobozdravs-tvena preventiva, Potr~eva 19 a, 2250 Ptuj, tel.: 02 77125 11 ali 031 695 131

Slovensko dru{tvo za skupinskoanalizo, prim. Franc Peternel, dr.med.

transakcijski ra~un:02014-0087828226

*** Isis 8-9/2003

prim. Franc Peternel, dr. med., Slovensko dru{tvo zaskupinsko analizo, Njego{eva 4, 1000 Ljubljana, tel.: 0123 15 990, 43 44 517, faks: 01 23 02 899 (torek med11.00 in 13.00)

30.000,00 SIT za~lane, 35.000,00

SIT za ne~lane

[portno dru{tvo Medicus, sekcijaza golf

*** *** Isis 8-9/2003

Sabina Markoli, GSM: 041 705 884, Janez Kirbi{, tel.:01 52 24 941 ali GSM: 041 663 039

***

Sekcija za hipertenzijo – SZD,doc. dr. Rok Accetto, dr. med.


*** Isis 8-9/2003

Albatros Bled, Ribenska 2, 4260 Bled, tel.: 04 57 80350, faks: 04 57 80 355, e-po{ta: [email protected], http://www.albatros-bled.com

10.000,00 SIT(DDV vklju~en)

SPS Ginekolo{ka klinika, KCLjubljana, Slovensko dru{tvo zareproduktivno medicino, prof. dr.Helena Meden Vrtovec

*** *** Isis6/2003

prijave: Albatros Bled, Ribenska 2, 4260 Bled, tel.: 04 5780 350, faks: 04 57 80 355, e-po{ta: [email protected], splet: http://www.albatros-bled.com, informa-cije: ga. Martina Pe~lin, tel.: 01 43 97 590, faks: 01 43 97590, e-po{ta: [email protected], ga. BoàKru{i~, tel.: 01 52 26 200

***

Slovensko zdruènje za urgentnomedicino, Svet za reanimacijo

02014-0019966250 *** Isis7/2003

informacije: http://www.ssem-society.si, prijave: Du{anVlahovi}, dr. med., Svet za reanimacijo pri SZUM, Kli-ni~ni oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijooperativnih strok, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana, e-po{ta:[email protected]

71.000,00 SIT

International Academy of Perio-dontology v sodelovanju z Zdru-ènjem za ustne bolezni, paro-dontologijo in stomatolo{ko im-plantologijo SZD, prof. dr. Uro{Skaleri~, predsednik IAP

informacije pri kontaktniosebi

*** Isis6/2003

g. Alen Mleku`, Kompas, d. d., Ljubljana, tel.: 01 20 06 312, faks: 01 20 06 435, e-po{ta: [email protected]

375 USD

Sekcija za hipertenzijo – SZD,doc. dr. Rok Accetto, dr. med.


*** Isis 8-9/2003

Albatros Bled, Ribenska 2, 4260 Bled, tel.: 04 57 80350, faks: 04 57 80 355, e-po{ta: [email protected], http://www.albatros-bled.com

10.000,00 SIT(DDV vklju~en)

Slovensko zdruènje za urgentnomedicino, Svet za reanimacijo

02014-0019966250 *** Isis7/2003

informacije: http://www.ssem-society.si, prijave: Du{anVlahovi}, dr. med., Svet za reanimacijo pri SZUM, Kli-ni~ni oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijooperativnih strok, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana, e-po{ta:[email protected]

71.000,00 SIT

Iniciativna skupina za odprt dialogzdravnikov o komplementarni me-dicini

*** *** *** Isis 8-9/2003

prof. dr. Igor Kononenko, tel.: 01 47 68 390, e-po{ta:[email protected]

Splo{na bolni{nica Maribor,Slu`ba za ginekologijo in perina-tologijo, Oddelek za perinatologi-jo, prim. Igor Japelj, dr. med.

60.000,00 SIT 0110-6030278185, sklicna {t. 11061-3020

*** Isis7/2003

prim. asist. mag. Ksenija Ogrizek Pelki~, dr. med., tel.:02 32 12 408, ga. Dragica Polajner, tel.: 02 32 12 450,Splo{na bolni{nica Maribor, pisarna Oddelka za perina-tologijo, Ljubljanska ul. 5, 2000 Maribor, faks: 02 33 12393

ISIS � julij 2003

160


7.–8. *** Portoro`, Grand hotel Emona 45. TAVÂRJEVI DNEVI *** strokovno sre~anje za {ir{i krog zdravnikov ter {tu-dente medicine

7.–8. 16.00 Maribor, hotel Habakuk DERMATOLO[KI DNEVI 100 strokovno izpopolnjevanje iz dermatologije z med-narodno udele`bo za vse zdravnike

7.–8. 14.00 Logarska dolina, hotel Plesnik SPOROÂNJE SLABE NOVICE *** strokovno sre~anje in u~na delavnica

10.–14. 8.00 Maribor, Splo{na bolni{nica Ma-ribor

EMBRIONALNA IN FETALNA ANATOMIJA 6 u~na delavnica za ehologe, ki obvladajo osnove ul-trazvo~ne diagnostike

21.–23. 9.00 Ljubljana, Klini~ni center KRITI^NO BOLAN IN PO[KODOVAN OTROK 65 strokovno sre~anje

21. 11.00 Maribor, Rektorat Univerze v Ma-riboru, Slom{kov trg 15

1. SLOVENSKI SIMPOZIJ O ENDOSKOPSKEM ULTRAZVOKU V GASTROENTEROLOGIJI

ni omejeno strokovni simpozij z mednarodno udele`bo ob 10.obletnici endoskopskega ultrazvoka v Sloveniji zavse zdravnike, ki se ukvarjajo z boleznimi prebavil(internisti, kirurgi, splo{ni zdravniki, onkologi, ra-diologi, pediatri)

21.–22. 9.00 Oto~ec, Hotel [port 20. U^NE DELAVNICE ZA MENTORJE DRU@INSKE MEDICINE: ETI^NA VPRA[ANJA V DRU@INSKI MEDICINI


28.–29. 12.00 Ljubljana, 1. predavalnica Klini~-nega centra

XVII. PODIPLOMSKA [OLA ZA ZDRAVNIKE: SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2

30 strokovno sre~anje

28.–29. *** Kranjska Gora, hotel Lek XIV. STROKOVNI SESTANEK SLOVENSKEGA NEFRO-LO[KEGA DRU[TVA

*** sestanek je namenjen nefrologom, internistom invsem zdravnikom, ki jih zanima podro~je nefrologi-je, dialize in transplantacije ledvic

28.–29. 9.00 Kranjska Gora, Hotel Kompas 5. FAJDIGOVI DNEVI 150 strokovno izobraèvanje za zdravnike druìnskemedicine

6.–8. 17.00 Roga{ka Slatina XVII. REPUBLI[KI STROKOVNI SEMINAR DZDS 350-400 strokovna doktrina Stomatolo{ke klinike za vse zo-bozdravstvene delavce

NOVEMBER 2003

julij 2003 � ISIS

161


Univerza v Ljubljani, Medicinskafakulteta, Katedra za interno medi-cino

*** v postopku Isis 8-9/2003

asist. mag. Hugon Moìna, dr. med., Katedra za internomedicino, Medicinska fakulteta, Zalo{ka 7, 1000 Ljub-ljana

40.000,00 SIT +DDV

Oddelek za ko`ne in spolne bolez-ni Maribor, Zdruènje slovenskihdermatologov, prim. mag. JovanMiljkovi}

02014-009341717 *** Isis5/2003

informacije: P. Marko, dr. med., tel.: 02 32 12 705, faks:02 33 12 393, prijave: Zdruènje slovenskih dermatolo-gov, Zalo{ka 2, 1525 Ljubljana

10.000,00 SIT

Zavod za razvoj paliativne oskrbeLjubljana

03171-1085403050 *** Isis 8-9/2003

ga. Barbara Ravnik, Zavod za razvoj paliativne oskrbeLjubljana, Vegova 8, 1000 Ljubljana, GSM: 031 632168, e-po{ta: [email protected]

29.000,00 SIT(DDV ni vklju~en)

Splo{na bolni{nica Maribor, Slu`-ba za ginekologijo in perinatologi-jo, Oddelek za perinatologijo,prim. Igor Japelj, dr. med.

0110-6030278185, sklicna {t. 11061-3020

*** Isis7/2003

prim. asist. mag. Ksenija Ogrizek Pelki~, dr. med., tel.:02 32 12 408, ga. Dragica Polajner, tel.: 02 32 12 450,Splo{na bolni{nica Maribor, pisarna oddelka za perina-tologijo, Ljubljanska ul. 5, 2000 Maribor, faks: 02 33 12393

60.000,00 SIT

Klini~ni oddelek za otro{ko kirur-gijo in intenzivno terapijo, SPSKirur{ka klinika, Klini~ni centerLjubljana

01100-6030277894,sklic na {t. 299 30 32, spripisom “kriti~no bolan

otrok”

*** Isis 8-9-2003

doc. dr. Janez Primoì~, dr. med., ga. Karmen Boh, Kli-ni~ni oddelek za otro{ko kirurgijo in intenzivno terapijo,SPS Kirur{ka klinika, Klini~ni center Ljubljana, Zalo{ka7, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 23 349, 52 23 430, e-po{ta: [email protected]

42.000,00 SIT(DDV je vklju~en)

Splo{na bolni{nica Maribor, Kli-ni~ni oddelek za interno medici-no, Oddelek za gastroenterologijo,prim. doc. dr. Marjan Skalicky, dr.med.

*** *** Isis 8-9/2003

ga. Zdenka Kodrin, tajni{tvo Klini~nega oddelka za inter-no medicino, Ljubljanska 5, 2000 Maribor, tel.: 02 3212 871, 32 12 349, faks: 02 33 12 393

kotizacije ni

Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine – SZD, doc. dr. JankoKersnik, dr. med., vodje: asist.Ksenija Tu{ek Bunc, asist. Gorda-na @iv~ec Kalan, Irena VatovecProgar, dr. med.

*** *** ***ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra za druìn-sko medicino, Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104Ljubljana, tel.: 01 43 86 915, faks: 01 43 86 910, e-po{ta: [email protected]

35.000,00 SIT, mentorji in kandi-dati za mentorje

so opro{~eni kotizacije

KC Ljubljana, SPS Interna klinika,Klini~ni oddelek za endokrinologi-jo, diabetes in presnovne bolezni

*** 13,5 Isis8-9/2003

prim. Miha Koselj, dr. med., KC Ljubljana, SPS Internaklinika, Klini~ni oddelek za endokrinologijo, diabetes inpresnovne bolezni, Zalo{ka 7, 1525 Ljubljana, tel.: 0152 22 837, faks: 01 52 22 738

kotizacije ni

SZD – Slovensko nefrolo{ko dru{-tvo

*** *** ***prim. doc. dr. Marko Malovrh, dr. med., Center za he-modializo Leoni{~e, Zalo{ka 13, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 22 460, faks: 01 52 22 460, e-po{ta: [email protected]

kotizacija ni pred-videna

Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine – SZD, doc. dr. JankoKersnik, dr. med.

02045-0253583120 *** Isis7/2003

ga. Joìca Krevh, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gos-posvetska 9, 4000 Kranj, tel.: 04 20 82 523, faks: 0420 26 718, e- po{ta: [email protected],http://www.drmed.org/povabilo/

35.000,00 SIT

Dru{tvo zobozdravstvenih delav-cev, prof. dr. Uro{ Skaleri~, dr.med.

*** *** ***ga. Martina Kajzer, SPS Stomatolo{ka klinika, Hrvatskitrg 6, 1000 Ljubljana, tel.: 01 30 02 110, faks: 52 22494

***

ISIS � julij 2003

162


29. 9.00 Ljubljana, Unionska dvorana 5. STROKOVNI SEMINAR ZDRU@ENJA ZA MAKSILOFA-CIALNO IN ORALNO KIRURGIJO SLOVENIJE: OBRAVNA-VA PATOLO[KIH SPREMEMB NA SLUZNICAH USTNEVOTLINE

500 strokovno sre~anje za zobozdravnike in zdravnike

11.–13. 9.00 Strunjan, Hotel Krka - Zdravili{~eStrunjan

20. U^NE DELAVNICE ZA MENTORJE DRU@INSKE MEDICINE: ETI^NA VPRA[ANJA V DRU@INSKI MEDICINI


23.–24. 9.00 Ljubljana, Katedra za druìnskomedicino

20. U^NE DELAVNICE ZA MENTORJE DRU@INSKE MED-ICINE: ETI^NA VPRA[ANJA V DRU@INSKI MEDICINI


5.–6. 9.00 Ljubljana, Cankarjev dom 7. SCHROTTOVI DNEVI: NOVOSTI V ZDRAVLJENJU 250 strokovno izobraèvanje za zdravnike

19.–20. *** Ljubljana, 1. predavalnica Klini~-nega centra

PODIPLOMSKA [OLA ZA ZDRAVNIKE: V–BOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKA HIPERTENZIJA

*** strokovno sre~anje za nefrologe, interniste in vsezdravnike, ki jih zanima podro~je nefrologije, diali-ze in transplantacije ledvic

15.–17. 13.00 Kranjska Gora, hotel Kompas 4. SPOMINSKO SREÂNJE JANIJA KOKALJA, DR. MED. 200 strokovno izobraèvanje za zdravnike, medicinskesestre, patrona`ne sestre, spremljevalce in {oferjere{evalnih vozil

28.–29. 8.00 Ljubljana, poslovna stavba Givo(biv{i Smelt)

30. SREÂNJE DELOVNIH SKUPIN V OSNOVNEMZDRAVSTVU: IZBRANI ZDRAVNIK IN AMBULANTOVODENJE BOLNIKA

200 strokovno izobraèvanje za zdravnike

5. 10.00 Brdo pri Kranju X. JUBILEJNI MEDNARODNI MEDICINSKI DUATLON INII. POLETNI MEDICINSKI TEK (10 KM) TER MEDNAROD-NI STROKOVNI SIMPOZIJ

ni omejeno udeleènci v konkurenci: zdravniki, veterinarji infarmacevti, izven konkurence: {tudenti navedenihpoklicev in prijatelji

22.–26. *** Ljubljana, Cankarjev dom 1. SVETOVNI KONGRES RAZVOJNE MEDICINE(http://www.iskratel.si/dev-medicine/index.html)

1.600 kongres za raziskovalce in klinike

NOVEMBER 2003

DECEMBER 2003

JANUAR 2004

MAREC 2004

APRIL 2004

MAJ 2004

JUNIJ 2004

AVGUST 2004

julij 2003 � ISIS

163


Zdruènje za maksilofacialno inoralno kirurgijo Slovenije, asist.mag. Andrej A. Kansky, dr. dent.med.

poslovni ra~un: 02014-0087754603

*** Isis 8-9/2003

ga. Milena @ajdela, Zdruènje za maksilofacialno in oral-no kirurgijo Slovenije, Zalo{ka 2, 1525 Ljubljana, tel.:041 573 791, e-po{ta: [email protected]

***

Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine – SZD, doc. dr. JankoKersnik, dr. med., vodje: prim.asist. Mateja Bulc, asist. mag.Danica Rotar Pavli~, Marko Koci-jan, dr. med.


35.000,00 SIT,mentorji in kandi-dati za mentorje


Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine – SZD, doc. dr. JankoKersnik, dr. med., vodje: prof. dr.Igor [vab, asist. Dean Klan~i~,Davorina Petek, dr. med., asist.mag. Marija Petek [ter




Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine – SZD, asist. Tonka Po-plas Susi~, dr. med.


40.000,00 SIT

SZD – Slovensko nefrolo{ko dru{-tvo

TRR:02222–0015918588,

sklic na {t. 21900

*** ***prim. doc. dr. Marko Malovrh, dr. med., Center za he-modializo Leoni{~e, Zalo{ka 13, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 22 460, faks: 01 52 22 460, e-po{ta: [email protected]

30.000,00 SIT


*** *** ***prijave: ga. Joìca Krevh, Uprava Osnovnega zdravstva Go-renjske, Gosposvetska 9, 4000 Kranj, tel.: 04 20 82 523,faks: 04 20 26 718, informacije: doc. dr. Janko Kersnik,dr. med., Koro{ka 2, 4280 Kranjska Gora, tel.: 04 58 84601, faks: 04 58 84 610, e-po{ta: [email protected]

30.000,00 SIT

Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine – SZD, asist. Nena Kop-~avar Gu~ek, dr. med., DavorinaPetek, dr. med.


35.000,00 SIT

Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med. *** *** ***Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,Klini~ni center, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana, tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-po{ta: [email protected], home page:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm

***


*** *** ***Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,Klini~ni center Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-po{ta: [email protected], home page:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm

***

ISIS � julij 2003

164


20.–23. *** Portoro`, Grand hotel Emona 3. SLOVENSKI PULMOLO[KI IN ALERGOLO[KI KON-GRES Z MEDNARODNO UDELE@BO

ni omejeno strokovno sre~anje

20.–23. *** Portoro`, Grand hotel Emona 2. SLOVENSKI IMUNOLO[KI KONGRES Z MEDNAROD-NO UDELE@BO

ni omejeno strokovno sre~anje

19.–20. 9.00 Oto~ec, hotel [port 21. U^NE DELAVNICE ZA MENTORJE DRU@INSKE MEDICINE


27.–28. *** Maribor, Kongresni center Haba-kuk

3. MARIBORSKO SREÂNJE 200 strokovno izobraèvanje za zdravnike

9.–11. 9.00 Strunjan, hotel Krka - Zdravili{~eStrunjan

21. U^NE DELAVNICE ZA MENTORJE DRU@INSKE MEDICINE


21.–22. 9.00 Ljubljana, Katedra za druìnskomedicino

21. U^NE DELAVNICE ZA MENTORJE DRU@INSKE MED-ICINE

35 strokovno izobraèvanje za zdravnike druìnske me-dicine, druge zdravnike v osnovnem zdravstvu inmentorje druìnske medicine

26.–30. *** Ljubljana 7. EVROPSKI KONGRES OTRO[KE NEVROLOGIJE 1.600 kongresAVGUST 2007

8.–9. 9.00 Kranjska Gora, hotel Kompas 6. FAJDIGOVI DNEVI 150 strokovno izobraèvanje za zdravnike druìnskemedicine

7.–11. 9.00 Bled, hotel Park 13. MEDNARODNI TEÂJ 40 mednarodno sre~anje pod pokroviteljstvomEURACT-a, ki bo potekalo v angle{~ini, za zdravni-ke druìnske medicine in mentorje druìnske me-dicine

SEPTEMBER 2004

OKTOBER 2004

NOVEMBER 2004

DECEMBER 2004

JANUAR 2005

julij 2003 � ISIS

165


Klini~ni oddelek za plju~ne bolez-ni in alergijo, Bolni{nica Golnik

*** *** ***doc. dr. Mitja Ko{nik, dr. med., Klini~ni oddelek zaplju~ne bolezni in alergijo, Bolni{nica Golnik, 4104Golnik, tel.: 04 25 69 111, faks: 04 25 69 117, e-po{ta: [email protected], http://www.klinika-golnik.si

***

Medicinska fakulteta, In{titut zamikrobiologijo in imunologijo

*** *** ***prof. dr. Vladimir Kotnik, dr. med., Medicinska fakulteta,In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Korytkova 2,1000 Ljubljana, e-po{ta: [email protected],http://www.klinika-golnik.si

***

Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine – SZD, asist. MatejaBulc, dr. med., asist. mag. DanicaRotar Pavli~, dr. med., Marko Ko-cijan, dr. med.




Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine – SZD, Majda Masten,dr. med., asist. Suzana @idanik,dr. med., asist. Ksenija Tu{ekBunc, dr. med., Zora Bojc, dr.med., Stanka Ban, dr. med., DarjaBelec, dr. med.


35.000,00 SIT










*** *** ***Milivoj Veli~kovi} Perat, dr. med., Pediatri~na klinika,Klini~ni center Ljubljana, Vrazov trg 1, 1525 Ljubljana,tel.: 01 52 29 219, faks: 01 52 29 358, e-po{ta: [email protected], home page:http://www2.mf.uni-lj.si/~velickovic/mainpage.htm

***


*** *** ***ga. Joìca Krevh, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gos-posvetska 9, 4000 Kranj, tel.: 04 20 82 523, faks: 0420 26 718, e-po{ta: [email protected]

35.000,00 SIT

Zdruènje zdravnikov druìnskemedicine – SZD, prof. dr. Igor[vab, dr. med.

*** *** ***ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra za druìn-sko medicino, Poljanski nasip 58, p. p. 2218, 1104Ljubljana, tel.: 01 43 86 915, faks: 01 43 86 910, e- po{ta: [email protected]

35.000,00 SIT, mentorji in

kandidati za men-torje so opro{~eni

kotizacije

ISIS � julij 2003

166

Mesec prireditve Prostor, kjer bo prireditev

Dan prireditve

Pri~etek, ura Naslov strokovnega sre~anja

Kraj [tevilo slu{ateljev (~e je dolo~eno) (neomejeno)

Uredni{tvu revije Isis Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana

V reviji Isis èlimo objaviti priloèno obvestilo o strokovni prireditvi. Prvo obvestilo èlimo objaviti v {tevilki Izide.

Ustrezni program strokovnega sre~anja naj bo objavljen v {tevilki Izide.

Za objavo podatkov v Koledarju strokovnih prireditev po{iljamo naslednje podatke:

[tevilo kreditnih to~k Kraj in datum Podpis organizatorja

Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, simpozij, posvetovanje, u~na delavnica...)

Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)

Organizator (Medicinska fakulteta, klinika, sekcija Zdravni{kega dru{tva...)

Predstavnik ali strokovni vodja

Naslov za po{iljanje prijav

Informacije, kontaktne osebe

Njihove tel. {tevilke in {t. faksa

Vi{ina kotizacije Naslov in {tevilka ìro ra~una

LETO XII, ŠT. 8-9, 1. avgust-september 2003UDK 61(497. 12)(060. 55)UDK 06. 055:61(497. 12)ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIKPUBLISHED BYThe Medical Chamber of SloveniaZdravniška zbornica SlovenijeDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 Ljubljanatel.: 01/30 72 100faks: 01/30 72 109E-pošta: [email protected] račun: 02014-0014268276

UREDNIŠTVO . EDITORIAL OFFICEDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 Ljubljanatel.: 01/30 72 152faks: 01/30 72 159E-pošta: [email protected]

ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIKEDITOR-IN-CHIEF AND RESPONSIBLEEDITORprof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.E-pošta: [email protected].: 02/32 11 244

UREDNICA . EDITORElizabeta Bobnar Najžer, prof. sl., ru.E-pošta: [email protected]

UREDNIŠKI ODBOREDITORIAL BOARDprof. dr. Zoran Arnež, dr. med.Martin Bigec, dr. med.prof. dr. Nenad Funduk, dr. stom.prof. dr. Anton Grad, dr. med.prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.prof. dr. Boris Klun, dr. med.prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.prof. dr. Črt Marinček, dr. med.asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med.prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.doc. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.

LEKTORICA . REVISIONMira Delavec, prof. slov. in zgod.

TAJNICA UREDNIŠTVA . SECRETARY

Marija Cimperman

RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV INPRIPRAVA ZA TISK . DTPCamera d.o.o.Ob dolenjski železnici 182, Ljubljanatel.: 01/420 12 00

TRŽENJE . MARKETINGAtelier IM d.o.o.,Design.Promocija.KomunikacijeBreg 22, Ljubljanatel.: 01/24 11 930faks: 01/24 11 939E-pošta: [email protected]

TISK . PRINTED BYTiskarna Povše,Povšetova 36 a, Ljubljanatel.: 01/230 15 42

Impressum

Glasilo Zdravniške zbornice SlovenijeStrokovna revija Isis

IsisGlasilo Zdravniške zbornice SlovenijeThe professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia

Leto XII. Številka 8-9 � 1. avgust-september 2003

The Isis Journal

The Isis Journal is issued on the firstday of each month. The annual sub-scription for non-members is 11.760,00SIT. A single issue costs 980,00 SIT.The tax is included in price. Manu-scripts are not returned to authors. Anhonorarium is paid for selected arti-cles. Printed 7.000 copies. Postage forthe Journal Isis paid at the 1102Ljubljana post office.

The name of the journal is by the Isis,an Egyptian goddess, of all the godsand goddesses. The legend describesher as both the sister and the wife ofOsiris, the first king in history. Isishad healing powers. She could alsogive new life into the body with herwings. According to the legend, herpower extended all over the world.Each person is a drop of her blood.She was considered as the founder ofmedicine. A detail on a granite sar-cophagus of Ramses III from the XX-th dynasty shows her as a symbolic pic-ture. This image and her name werechosen to be the title of the journalof the Medical Chamber of Slovenia,the goal of which is to unite and linktogether doctors in their efforts towardsthe welfare of all people, the drops ofblood from the goddess Isis._ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

ISIS � julij 2003

Sodelovali

Asist. mag. Miha Arnol, dr. med.,zdravnik, Klinika za nefrologijo,SPS Interna klinika, Klini~ni cen-ter Ljubljana . Martin Bigec, dr.med., zdravnik, Zdravstveni domdr. Adolfa Drolca Maribor . Eliza-beta Bobnar Najèr, prof., Zdrav-ni{ka zbornica Slovenije . Mirja-na Brvar, dr. med., zdravnica,Splo{na bolni{nica Maribor . Prim.asist. Mateja Bulc, dr. med., zdrav-

nica, Zdravstveni dom Ljubljana[i{ka . Davorin Daj~man, dr. med.,zdravnik, Oddelek za gastroente-rologijo, Klini~ni oddelek za inter-no medicino, Splo{na bolni{nicaMaribor . Helmut Deffner, Ljub-ljana . Prim. Marko Dem{ar, dr.med., zdravnik, Medicus d.o.o.,Ljubljana . Jani Derni~, dr. med.,zdravnik, Zdravni{ka zbornicaSlovenije . Brane Dobnikar, univ.dipl. prav., Zdravni{ka zbornicaSlovenije . Prim. Tatjana Erjavec,dr. med., zdravnica, In{titut RS zarehabilitacijo . Boèna For{tnari~,svetovalka vlade, Urad predsedni-ka vlade, Vlada Republike Slove-nije . Tadej Gale, univ. dipl. prav.,Zdravni{ka zbornica Slovenije .Nata{a Jen~i~, Ljubljana . Dr. Mar-jan Jereb, dr. med., zdravnik,Zdravni{ka zbornica Slovenije .Evgen Kajin, dr. med., zdravnik,Center za prepre~evanje in zdrav-ljenje odvisnih od nedovoljenihdrog, Zdravstveni dom LjubljanaCenter . Karel Kisner, dr. med.,zdravnik, Oddelek za urologijo,Splo{na bolni{nica Maribor . Dar-ja Klan~ar, prof., Zdravni{ka zbor-nica Slovenije . Darinka Klemenc,dipl. med. ses., Klini~ni centerLjubljana . Prim. mag. Mario Ko-cijan~i~, dr. med., upokojenizdravnik, Kranj . Prof. dr. MarjanKorda{, dr. med., upokojeni zdrav-nik, Ljubljana . Asist. dr. Matja`Koèlj, dr. med., zdravnik, Klini~-ni oddelek za gastroenterologijo,SPS Interna klinika, Klini~ni cen-ter Ljubljana . Amadej Lah, dr.med., zdravnik, Klini~ni oddelekza travmatologijo, SPS Kirur{kaklinika, Klini~ni center Ljubljana. Mag. Nina Mazi, dr. med., zdrav-nica, Ljubljana . Mednarodni fo-rum znanstveno raziskovalnih far-macevtskih dru`b . Tatjana Nendl,dipl. med. ses., Klini~ni centerLjubljana . Prof. dr. David Neuba-uer, dr. med., zdravnik, Klini~nioddelek za otro{ko, mladostni{koin razvojno nevrologijo, SPS Pe-diatri~na klinika, Klini~ni centerLjubljana . @arko Pinter, dr. med.,zdravnik, Zdravni{ka zbornica

Slovenije . Prim. Jelka Reber{ekGori{ek, dr. med., zdravnica, Splo-{na bolni{nica Maribor . Prof. dr.Matja` Rode, dr. dent. med., zo-bozdravnik, Zdravstveni domLjubljana [i{ka . Asist. mag.Danica Rotar Pavli~, dr. med.,zdravnica, Zdravstveni domLjubljana Vi~-Rudnik . Prim. Kri-sta Sever Cimerman, dr. dent.med., zobozdravnica, Zdravstvenidom dr. Adolfa Drolca Maribor .Janja [e{ok, dr. med., zdravnica,In{titut za varovanje zdravja RS,Ljubljana . Milica [tivan, Log priBrezovici . Asist. Mojca Veliko-nja Vagner, dr. dent. med., zoboz-dravnica, Mediacom d. o. o., Kranj. Asist. Ivan Vidmar, dr. med.,zdravnik, Klini~ni oddelek zaotro{ko kirurgijo in intenzivno te-rapijo, SPS Kirur{ka klinika, Kli-ni~ni center Ljubljana . Prof. dr.David B. Vodu{ek, dr. med.,zdravnik, SPS Nevrolo{ka klinika,Klini~ni center Ljubljana . Zdru-ènje proizvajalcev zdravil Slove-nije . Prim. Anton @idanik, dr.med., zdravnik, Zdravni{ka zbor-nica Slovenije . Asis. Gordana@iv~ec Kalan, dr. med., zdravnica,Zdravni{ka zbornica Slovenije .Prim. Andrej @mavc, dr. med.,zdravnik, Zdravstveni dom Celje. Dr. Vladimir @ura, dr. dent. med.,zobozdravnik, Nem~ija_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

168

Revija izhaja prvega v mesecu.Letna naročnina za nečlane (na-ročnike) je 11.760,00 SIT, zanaročnike v tujini 23.520,00SIT, posamezna številka zanečlane stane 980,00 SIT.Davek na dodano vrednost jevračunan v ceni ter se gaobračunava in plačuje po 8,5-odstotni stopnji. Rokopisov nevračamo. Izbrane in naročenečlanke honoriramo. Naklada7.000 izvodov. Poštnina plača-na pri pošti 1102 Ljubljana.

The President of the MedicalChamber

Marko Bitenc, M.D., M.Sc.E-mail: [email protected] vice-president of the Medical

ChamberAndrej Možina, M.D.

The vice-president of the MedicalChamber

Prof. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.The President of the Assembly

Prim. Anton Židanik, M.D.The vice-president of the Assembly

Živo Bobič. S.D.

Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of theEducational council

Prof. Matija Horvat, M.D., Ph. D.The president of the Professional

medical committeeProf. Vladislav Pegan,

M.D., Ph. D.The president of the Primary

health care committeeGordana Živčec Kalan, M. D.The president of the Hospital

health care committeePrim. Andrej Možina, M.D.

The president of the Dentistryhealth care committee

Prof. Franc Farčnik, M.S., Ph.D.The president of the Legal-ethical

committeeŽarko Pinter, M.D., M.Sc.The president of the Social-

economic committeeJani Dernič, M.D.

The president of the Privatepractice committeeIgor Praznik, M. D.

The Secretary GeneralBrane Dobnikar, L.L.B.

Public Relations DepartmentElizabeta Bobnar Najžer, B.A.

Legal and General AffairsDepartment

Vesna Habe Pranjič, L. L. B.Finance and Accounting

DepartmentJožica Osolnik, Econ.

Health Economics,Planning and Analysis

DepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Training and ProfessionalSupervision DepartmentMojca Vrečar, M. B. A.

Navodila avtorjemRok za oddajo vseh prispevkov zaobjavo v reviji Isis je do 10. v mese-cu (prejeto v uredništvu) za nasled-nji mesec. Članke lahko pošljete popošti na naslov uredništva, po fak-su ali po elektronski pošti. Da bise izognili podvajanju dela, predla-gamo, da članke oddajate v elek-tronski obliki (disketa, CD, e-po-šta). Dolžina člankov je omejenana največ 30.000 znakov - štetjebrez presledkov (velikosti 12 pp,oblika pisave times new roman).Lahko priložite fotografije, diapo-zitive ali digitalne fotografije (veli-kost najmanj 300 dpi).Prispevku priložite svoj polni na-slov, davčno številko, davčno izpo-stavo, popolno številko tekočega aližiro računa, naziv banke.

Navodila o navajanjusponzorjev

Na koncu prispevka so lahko nave-dena imena farmacevtskih podjetij,delovnih organizacij, matičnih de-lovnih organizacij, kjer ste zaposle-ni, društev, združenj in ostalih prav-nih ter fizičnih oseb, ki so po va-šem mnenju kakorkoli prispevala knastanku prispevka. Uredništvo sipridržuje pravico, da bo imena ob-javljalo v enotni obliki.

Navodila za objavljanjeprispevkov v rubriki“strokovna srečanja”

Dolžina prispevkov je omejena nanajveč dve strani v reviji Isis, objav-ljena je lahko le ena fotografija, kise všteva v skupno dolžino. To po-meni, da ima prispevek brez slikelahko največ 10.000 znakov - štetjebrez presledkov (velikosti 12 pp, ob-lika pisave times new roman), ozi-roma 11.500 znakov - štetje s pre-sledki. Prispevek s sliko ima lahkonajveč 9.000 znakov - štetje brez pre-sledkov (velikosti 12 pp, oblika pi-save times new roman), oziroma10.500 znakov - štetje s presledki.Vsako poročilo iz tujine mora ob-vezno vsebovati kratek zaključek,kaj pomeni srečanje za stroko v Slo-veniji: ali in kje oziroma kako je mo-goče izsledke prenesti v slovenskiprostor. V primeru, da je slovenskastroka v svetovnem vrhu, je potreb-no v zaključku na kratko povzeti nje-no vlogo v ustreznem merilu. Pris-pevkov, ki ne bodo upoštevali zgo-raj navedenih navodil, uredništvo nebo objavilo oziroma bo avtorje pro-silo za dopolnitve.

The Medical Chamber of SloveniaFounded in 1893 as The Medical Chamber for the Carniola Province.

The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.

Tasks

The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional orga-nisation of medical doctors and dentists. Membership is an honour andobligation for all those that work as physicians or dentists in Sloveniaand have a direct contact with the patients.The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interestsof the medical profession, and helps to ensure the correct behaviour ofdoctors and uphold their reputation by: . Having and issuing a Code of Medical Ethics, monitoring the behavi-our of doctors and administering any measures necessary for violationsof the Code. . Maintaining a register of members and issuing members-hip cards. . Issuing, extending and revoking the doctors’ licences forindependent work. . Participating in the development of the undergra-duate education programme for doctors. . Managing (planning, moni-toring and supervising) the secondments of the two year compulsorypostgraduate training in hospitals; secondments for specialisations; ot-her postgraduate professional training, and examination. . Organisingprofessional seminars, meetings and other types of professional medi-cal development. . The professional auditing and appraisal of each doc-tor practising in Slovenia. . Participating in the preparation of regula-tions, planning and staffing plans in health care issues. . Determiningdoctors’ fees and participating in agreeing the prices of health care ser-vices. . Representing the interests of doctors in determining contractswith the Institute of Health Insurance of Slovenia. . Participating in thenegotiation of collective contracts, and agreeing them on behalf of pri-vate doctors as employees, thereby managing the value of medical pro-fessional’ salaries. . Providing legal assistance and advice to memberson insurance against medical compensation claims. . Maintaining aWelfare Fund to help members and their families. . Monitoring thedemand for doctors and helping unemployed doctors find job. . Assi-sting members to find suitable locums during their absence. . Publis-hing activities, editing activities; issuing a free journal to members, pub-lishing books and other publications. . Encouraging co-operation bet-ween members and arbitrating in disputes. . Encouraging the culturaland social activities of members; organising the cultural, sporting andother social events and activities. . Monitoring alternative methods oftreatment. . Deterring prohibited and unacceptable medical practices.. Providing a free permanent consulting service to members. . Under-taking other tasks pursuant to legal regulations and the statute.

169 julij 2003 � ISIS

V slovensko zdravstvo sem vstopil v ~asu stabilizacije.Dotedanje izku{nje z njo sem imel predvsem iz nenaravnih do-

god kov v ~asu nekdanje dràve: barantanje z boni za bencin, lihimiin sodimi, kupovanje cementa, kave in rià v sosednji dràvi ... in izpogovorov star{ev o dolgoro~nem gradbenem kreditu, ki je ~ez enoleto prakti~no izginil zaradi inflacije. Zapomnil sem si priimka Pla-ninc, Markovi~ in podobne, katere so star{i pogosto omenjali in sena eni strani muzali, ker se je marsikaj dalo priskrbeti, na drugi so serazburjali in negodovali, ker so se nepre-stano po~utili krive zaradi tega, ker naj binarod (oni) preve~ tro{il, poraba je bilaprevelika in potrebno bi bilo var~evati (pri~em?), saj naj bi re{itve kmalu pri{le, kernarod }e sve pozlatiti...

Potem je pri{la nova dràva. Sedaj bovse druga~e, smo sli{ali od vsepovsod.Kon~no svobodni, kon~no sami svoji gos-podarji. Nastale so stranke, vojska, parla-ment, vlada in vse to stane, so dejali. Pri-~ele so se reforme. Zamenjali so se govor-niki. Sedaj, ~e je kaj narobe, je kriv prej{-nji sistem. Ob skomiganju z rameni se po-javljajo izjave, da smo deèla v tranzicijiin malo bo treba po~akati …

Zdravstveni sistem vsake dràve se ka-kor ovijalka ovija preko debla dru`be. Kakr{na dru`ba, tak{en sistem.Razli~ne dràve, ki jih v zastavi Evrope zdruùjejo zgolj zvezdice, ima-jo zelo razli~ne zdravstvene sisteme. Bismarkovo obvezno splo{nozdravstveno zavarovanje je {e edini segment skupnih jeder. Te`ko jegovoriti kar po~ez, za primer si lahko vzamemo razli~nost pristopak cepljenju otrok, ki je lahko eden od indikatorjev uspe{nosti zdravs-tvenega sistema. Vendar se ne trudijo bistveno spreminjati sistemovzaradi tega, da bi sisteme poenotili, da bi bili evropski. Ne, poenotitisi èlijo u~inke sistemov, da bi nacionalni sistemi, ki so se izgrajevalitekom stoletij, dosegli dobre rezultate. Dana{nje razmi{ljanje v Slo-veniji daje vtis, kot udinjanje “velikemu evropskemu bratu”. V ihtipoliti~ne zadovoljnosti bi lahko marsikateremu politiku spodrsnilona preprogi k bodo~im poloàjem v bruseljski hierarhiji in bi se spo-zabil, da hodi po poti, ki so jo {tevilni akademiki, znanstveniki indobri politiki gradili vrsto let. Noben zdravstveni sistem ni konfek-cija, nekaj, kar se kupi na Nizozemskem ali v Avstraliji, in se vanj“oble~e” slovenski narod. Krivi~no je, da se posnema ali posku{a po-snemati samo nekaj izbrancev, ki so poleg tega iz popolnoma dru-ga~nih kulturnih, socialnih in ekonomskih okolij. Tudi “bosonoga”Kitajska nas bi lahko kaj nau~ila, na primer, skromnosti pri pla~ilihzdravstvenih storitev. Vsekakor sem prepri~an v besede, ki sem jihna pediatri~nem kongresu v âteù namenil dràvni podsekretarkiMinistrstva za zdravje, ko nam je v svojem uvodnem referatu posku-{ala dopovedati, koliko zdravstvenih sistemov ministrstvo intenziv-no prou~uje in na osnovi tega bomo kon~no tudi Slovenci dobili si-stem, kot se spodobi.

V razpravi sem ji o~ital, da na seznamu uspe{nih sistemov zdravstve-nega varstva otrok manjka eden od najbolj uspe{nih v Evropi, ki ga jeministrstvo spregledalo, in to je slovenski. Zakaj tako mislim? Leta 1994sem bil na Svetovnem kongresu pediatrov v Egiptu. Med uvodom v re-ferat sem v stavku ali dveh povedal nekaj o dràvi, iz katere prihajam. Vdvorani je bil obi~ajni vrve` in imel sem vtis, da jih moje predavanje nebo doseglo. Ko sem predstavil osnovne vitalne statisti~ne pokazatelje,me je ob predstavitvi umrljivosti dojen~kov predsedujo~a ustavila z vpra-

{anjem, od kod imam te podatke. Odgovo-ril sem ji, da iz uradnega Zdravstvenega le-topisa Republike Slovenije. To ni mogo~e,mi je o~itala, tak{no umrljivost dojen~kovimamo pri nas, na [vedskem, vi ste pa, odkod ste è rekli: Slovakija, Slavonija? Pono-sen sem bil, ja, res ponosen. Od takrat be-rem in primerjam. V aprilu sem imel v ok-viru 13. sre~anja pediatrov v Mariboru naobisku kolega iz Islandije, dr. Geir Gerlung-sona. Seznanil me je s svojim sistemom,predvsem z razli~nimi sistemi znotrajEvropske unije. Pokazal mi je tudi doku-ment o kriterijih za merjenje zdravstvenegastanja in zdravstvenih sistemov otrok, ki soga napravili kot ve~centri~no {tudijo. Pokon~anem obisku pri nas, ko je s patrona`-

no slu`bo obiskal tudi druìne v oddaljenih vaseh in ko se je v posve-tovalnicah za otroke, dispanzerjih in ambulantah seznanil z na{im siste-mom, mi je na letali{~u v Gradcu, med stiskom roke rekel: “Pazite na va{sistem. Pazite, da ga vam Velika Evropa ne pogoltne vase. Ne iz strahu,da va{ ni dober, va{ je odli~en, drugi sistemi v Evropski skupnosti nisotako dobri in, da ne bi odstopali, se lahko zgodi, da boste tar~a kritik inposkusov uniformiranja.”

V ~asu specializacije znanosti, ko fizik fizika ne razume ve~, ~enista iz iste, ozke stroke, ko se posku{a ìvljenje vedno bolj formali-zirati, predpisati, uzakoniti, ko è dolgo ni ve~ Leonardov in Newt-nov, ki bi znali vse, od poezije do astronomije, bi pri nas uvedli takoimenovanega univerzalnega, vsesplo{nega splo{nega druìnskegazdravnika in univerzalno, vsesplo{no patrona`no sestro. Mogo~e naFinskem, kjer nikoli drugega sistema niso poznali. Mogo~e na Sa-moi, kjer drugega sistema {e ne poznajo. V Sloveniji? Rad bi videlèno gospoda Peterleta ali gospo Viko Poto~nik, doma, na kav~u,kako ji patrona`na sestra jemlje bris materni~nega vratu… Ali kole-ge druìnske zdravnike, ob poplavi starostnikov in sedaj {e preven-tivnih pregledih odraslih, kako delajo sistematske preglede tri letnihotrok in cepijo v posvetovalnicah za otroke… Potem bi rad videl ko-lega poleg moje ordinacije, ki bi bil svobodnjak in bi pregledal otro-ke ̀ upanu, predsedniku najmo~nej{e stranke, mogo~e kak{nemu di-rektorju banke, gledali{ki igralki in zapustil ordinacijo. Mi, navadni,nesvobodni specialisti, bomo deùrali vsak dan v novih Deùrnihcentrih in poskrbeli za ljudi brez obveznega zavarovanja ter od{li voddaljen zaselek na Pohorje, ker tam tudi ìvijo ljudje. �

Martin Bigec, pediater

MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVA

Bosonogi svobodnjaki

170

Ata Martin in Danaja.............................................................

isis-avgust-september-2003.pdf - Zdravniška zbornica Slovenije

Documents

Transcript of isis-avgust-september-2003.pdf - Zdravniška zbornica Slovenije