De Civitas Dei

1

Statuata na Justinijan zemena od pred crkvata Sveta Sofija vo Carigrad , denes vo italijanskiot grad Barletta

JUSTINIANA PRIMA

2

DE CIVITAS DEI - DE CIVITATE DEI ZA BO@JIOT GRAD - ZA BO@JATA DR@AVA

Skica za rekonstrukcija na makedonskata istorija

Odmazdata na Orest Gradot Heraklea ~ii ostatoci se nao|aat vo blizinata na Bitola e mnogu

star grad, koj svoeto ime go dobil po Heraklo ili Herakle, junakot od Ilijadata. Vo 390 godina pred na{ata era tokmu vo toj grad se slu~il nastan {to ja izmenil Makedonija. Nastan po koj }e zapo~ne "~udnata istorija" na zemjata vo koja toj se slu~il. Toj nastan go ozna~il krajot na veli~inata na Ahaja (dene{en Epir) i po~etokot na makedonskata imperija. Stanuva zbor za vreme koga vo zemjata ìveele krvno povrzani bratstva ili plemiwa. Centarot na povrzanite plemiwa ili na "vlasta" na zemjata se nao|ala vo Heraklea. Nejzinata mo} bila predizvikana od sinot na Arhelaj, Pausanij ili Pavzanija, od bratstvoto ~ie sredi{te se nao|alo vo Pela. Toj so svoeto bratstvo vladeel pod imeto Aminta II. Pavzanij re{il da ja uni{ti Heraklea i da se proglasi za gospodar na celata oblast, a sedi{teto na mo}ta da go prenese vo Pela. Vo oblasta koja podocna zaedno so Kostur, Voden i Lerin }e se narekuva Pentapolis. Toj toa navistina i go napravil, no ubil mnogu lu|e i razru{il mnogu domovi. Toga{ tamu vo Heraklea, vo

znak na odmazda za ubistvoto na nekoj blizok, Aminta II bil ubien od strana na nekoj vojnik koj se vikal Derda. Nastanal haos, koj trael izvesno vreme. Na vlast

do{ol tatkoto na Filip II, Aminta III. Mo}ta na Heraklea bila sru{ena, sedi{teto na vlasta bilo prefrleno vo Pela i naskoro }e se pojavi i Aleksandar Makedonski.

No toj nastan mu ostanal na narodot vo se}avawe. Brat brata ubil za vlast. Vojnikot Derda vo narodot go dobil nazivot Orest. Kako takov ostanal i vo pi{anite dokumenti. Denes toa mesto vo istorijata na zemjata e nejasno i voobi~aeno vo genealogiite i hronologiite istori~arite stavaat pra{alnici. Prikaznata za Orest ja sre}avame vo Ilijadata, Odisejata i vo brojnite tragedii na Eshil, Sofokle ili Evripid. Orest mu bil sin na Agamemnon. Po vra}aweto od Trojanskata vojna Agamemnon bil ubien vo svojata bawa od èna mu Klitemnestra i od nejziniot qubovnik Egist. Orest bega i proro~i{teto vo Delfi mu naloùva da go odmazdi svojot tatko. Najnapred {iri prikazna deka e mrtov, a potoa odnenade` se pojavuva i gi ubiva i Egist i majka mu.1 Potoa bega, a duhot na ubienata majka sekade go progonuva. Kone~no e faten i suden, no go oslobodile bidej}i boìcata Atina glasala vo negova polza. Orest stanuva simbol za nekoj {to se odmazduva. Simbol na odmaznik. Taka po~nala makedonskata istorija, taka i }e zavr{uva. Lu|eto mnogu podocna }e razberat deka nim im se slu~uvaat istite onie raboti {to porano se slu~uvale vo Ahaja (na Epir).

1 Toa se slu~ilo vo dene{niot grad Seres, vo Egejska Makedonija (dene{na Grcija), vo

starata tvrdina koja nekoga{ taka i se vikala: tvrdina ili kula Orestikon, po Orest..

3

Prorokot Ilija, Homer ili "slepiot" Lu|eto na Balkanot svoeto prvo pismo go dobile mnogu odamna, vo

~etirinaesettiot vek pred na{ata era. Toga{ vo Boetija, na dene{en Halkidiki, pristignal sinot na nekoj si kral od Fenikija, koj se vikal Kadmus. Ili barem taka go vikale lu|eto, zatoa {to samiot zbor "kadmus" zna~i "~ovek od istok". Toj gi nau~il lu|eto da pi{uvaat. Toa pismo {to toga{ go vikale "kadmejsko", "isto~no" ili "fenikisko" }e pretstavuva osnova za site mo`ni azbuki {to podocna se javile na Balkanot. Na Bliskiot Istok toa denes e poznato kako "arapsko pismo".

Na Balkanot se ra|ale i umirale mnogu proroci, vidoviti lu|e. No ovde imalo i dva brana "u~enici" na proroci. Prviot "bran" e povrzan so prorokot Elijah (Ilija ili Iqah). Vtoriot "bran" go so~inuvaat "u~enicite" na Isus Hristos. Toga{ na Balkanot }e dojdat Petar i Pavle.

Spored koranskata tradicija vo crnogorskiot pristani{en grad Bar, pod planinata Rumija, bil roden prorokot Elijah ili Ilija. Elijah bil slep i vidovit. Toj e avtor na ona {to denes ni e poznato kako Ilijada i Odiseja. I tie kako i Biblijata pretstavuvaat raskaùvawe na istorijata na narodot. Raskaz za slu~ki i nastani, za ne{to {to lu|eto go zaboravile, a {to ne trebalo da se zaboravi. Nastanite vo Ilijadata i Odisejata se slu~uvaat glavno vo Ahaja (dene{en Epir) i krajbre`niot pojas kon Peloponez. Po nego zaednicite i plemiwata na Balkanot sebe si }e se nare~at Elini ili Iliini. Toj gi u~el na bratstvo i zaedni{tvo. Tie zaedni~ki }e razvivaat edna kultura {to dolgo vreme }e opstojuva i koja nie denes ja znaeme kako elinisti~ka kultura. Vo nea u~estvuvale site onie {to denes se smetaat za Albanci, Makedonci, Grci, Bugari ili Srbi. Negovite raskaùvawa nam denes ni se poznati kako dela na Homer ili Omiros. Zborot "homer" zna~i slep i se odnesuva na nego, na prorokot Ilija. Negoviot grob Samoil go prenel na ostrovot Sveti Ahil, kade {to bil pogreban i samiot toj. Toj ostrov denes ni e poznat kako "zmiski ostrov".

Podocna vo stilot na Homer se raskaùvani prikaznite {to gi govorele ili {to im se slu~uvale na drugite vidoviti lu|e. Postoi prikaznata za Demetra Eleusa. Vo strumi~ko seu{te postoi crkva posvetena na Sveta Bogorodica Eleusa. Nastanite povrzani so Demetra se slu~uvale tokmu tamu. Zlatnoto runo na Jason i na argonautite e prikazna mnogu sli~na so onaa na Mojsie. Takvi se i prikaznite za Hermes, Apolon i mnogu drugi. Tie kako i prikaznite vo Biblijata se pi{uvani vo prenosna smisla, kako metafori i kako takvi treba i da se ~itaat. Legendata za Hermes samo malku se razlikuva od koranskata prikazna za "sporot okolu kra`bata na ovcite" pome|u David i Solomon i za "iznao|aweto na oklopot" (Sura 21:78-82).

Vidovitite lu|e vo toa vreme se narekuvale "sofisti" ili "mudri lu|e" (na istok tie }e se nare~at "sufi", a "sufistite" podocna }e se smetaat za "cvet na muslimanstvoto"). Lu|eto {to gi izu~uvale nivnite mudrosti, no koi ja nemale taa mo} na vidovitost se narekuvale "filosofi", lu|e {to sakaat "mudrost", lu|e {to gi izu~uvale kaùvawata na vidovitite i razmisluvale za niv.2 Filisofijata ovde se razvila osobeno za vreme na makedonskite dinastii. Za vreme na Aleksandar Makedonski. Toj vo Egipet ispratil cela grupa lu|e (me|u koi i Platon) da gi izu~uvaat egipetskite sveti knigi. So niv }e pristigne i filosofijata na Hermes Almagist. Toga{ mudrite lu|e od Balkanot svatile deka "ne{tata" se povtoruvaat na razli~ni strani od svetot i povtorno im se potvrdilo "deka ima ne{to". 2 Taka denes se vikaat i glavnite gradovi na Bugarija i na Grcija. I Sofija i Atina zna~at

edno isto - "mudrost".

4

Verskite objekti od toa vreme postojat i denes. Niv gi gledame sekoj den. Gi vikame amami i mislime deka tie bile turski kupatila ili bawi. Toa se vsu{nost verskite objekti na elinisti~kiot period. Otomanskata vlast, kako i vizantiskata pred nea gi ~uvala i odrùvala. Tie treba da ne potsetuvaat na potopot, no i na obi~ajot na vidovitite lu|e za ~esto kapewe.3

Ubistvoto na proro~icata Hipatija Kako po~nalo, taka prodolìlo i taka }e zavr{i. Vo 287 godina od starata

era vo Heraklea se slu~il nastan sli~en na onoj od 390 godina pr.n.e., koj kone~no }e ja "vooblikuva" sudbinata na ovaa zemja. Nastanot {to se slu~il e povrzan so ubistvoto na proro~icata Hipatija. Aleksandar Makedonski sakal da istaknuva deka poteknuva od "arkadskata dinastija", od dinastijata so poteklo od Ahaja (dene{en Epir), kade {to vo toa vreme se nao|al grobot na prorokot Ilija (Elijah). Samiot termin "arkadia", zna~i "grob na svetec" ili "grob na prorok" (Arca Deus; Arca Dia). Toj neobi~no go cenel "Homer" i ~esto se sporeduval so Heraklo ili Herakle, so junakot na Ilijadata. Moèbi ni samiot ne bil svesen deka i samata Makedonija nabrzo po negovata smrt }e stane "Arkadija", zemja vo koja }e bide pogrebana proro~icata Hipatija. A toa }e se slu~i tokmu tamu vo Heraklea.

Hipatija bila prorok (sofist) i kako i nejziniot tatko Teon predavala filozofija. Vo toa vreme toa i ne bila voobi~aena "profesija" za èna, no nea site ja prifatile. Znaele deka e prorok. Nejziniot tatko Teon isto taka bil filosof. Poznat e po svoite dela za astronomijata vo koi gi prou~uval i nadopolnuval znaewata na egipetskiot prorok Hermes Almagest. Denes se spomenuvaat negoviot Tabelaren prira~nik (Handy Tables) i nekoj komentar na delata na Almagest koj e poznat kako "Ptolomeev Almagest". Ovde nema da se zanimavame so ona za {to denes se pretpostavuva deka pretstavuvalo "nivna filosofija", tuku samo }e navedeme ~etiri karakteristi~ni raboti povrzani so Hipatija:

1. Poznato e deka Hipatija i nejziniot tatko se zanimavale so izu~uvawe na "znacite i gi istraùvale pticite i grakaweto na crnite ptici (~avki, gavrani i kosovi)"

2. Vo edno vreme prepolno so tenzii i nemiri, za {to }e stane zbor ponatamu, vo nejzinata "u~ilnica" do{ol i nekoj "u~enik" koj sakal taa da mu kaè ne{to za politi~kite nastani vo zemjata, obvivaj}i go svoeto pra{awe so filosofska sodrìna. Vo toj moment Hipatija na zaprepasteniot "u~enik" mu ja izvadila svojata krvava menstrualna vlo{ka i mu rekla: "Ti go saka{ ova, mlad ~oveku, a toa voop{to ne e

3 Vidovitite lu|e koi imaat mo} da lekuvaat drugi lu|e, toa go pravat so izvlekuvawe na

energija. Me|utoa ako ne se izbawaat ili kako {to velat tie "ako ne projde voda niz niv" postoi opasnost bolesta {to ja lekuvale da premine na niv. Zatoa tie ~esto se kapat vo tekot na denot. Toa e osobeno vidlivo koga lekuvaat nekoj ~ovek so osobeno te{ko zaboluvawe, po {to mora da se iskapat vedna{. Od ovoj niven obi~aj, }e dojde i tnr. "krstuvawe" ili "kr{tevawe" so voda ili so prskawe so voda. Koj toa ne go videl, ne moè da go razbere. Toa na primer e osobeno vidlivo vo inaku odli~nata kniga na Robert Eisenman -

"Jakov, bratot na Isus" vo koja toj go "proma{il" celoto poglavje za "obi~ajot za kapewe" ({to toj mu go pripi{uva na Jakov, iako toa vsu{nost se odnesuva na Isus), samo zatoa {to o~igledno vo ìvotot nema sretnato takov vidovit ~ovek.

5

ubavo", stavaj}i mu do znaewe deka znae deka za nego politikata e samo prolevawe na tu|a krv.4

3. Kako prorok, Hipatija gi znaela site raboti vo vrska so "seleweto na du{ite", povtornoto ra|awe itn. Postojano zboruvala deka site lu|e se isti, bo`ji su{testva, i deka sekoj od niv, nezavisno od svojata nadvore{nost, ima du{a i deka sekoe ubistvo e golem grev. Sakaj}i toa da im go objasni na svoite u~enici im velela da go zemat primerot so voso~nite sve}i. Deka vosokot nezavisno dali e òlt (temen) ili bel (svetol) vo su{tina toj e ista materija: vosok. Ako voso~nata sve}a ja zamislime kako ~ove~ko telo, a plamenot od sve}ata kako ~ove~ka du{a }e znaeme deka sekoj ~ovek e ist, nezavisno od nadvore{nosta i toj dogoruva dodeka mu e sudeno. Ovaa teorija mnogu podocna }e ja prezemat hristijanite i tnr. neo-platonisti~ka filosofija. Taa nakuso e sodràna vo izrekata na Hipatija:"Vosokot e bel, vosokot e òlt." Toa e vreme koga Makedonija trebala da ja odrì svetskata imperija. Vreme koga na obi~niot narod trebalo da mu se objasni deka i tie dale~ni narodi, nezavisno od bojata na koàta se lu|e isti kako niv. Vreme koga nasledstvoto na Aleksandar bilo podeleno na ~etvorica (na tetra).

4. Eden od nejzinite u~enici e ~ovekot poznat kako Sinesius (Synesius), koj isto taka ima pi{uvano nekoi filosofski dela. Do nas e dojdeno nekoe

negovo delo nare~eno "Za proro{tvoto" ili "Za providenieto" (De

providentia), {to pretstavuva varijacija na staro-egipetskata storija za Izis i Oziris, {to nesomneno im bila poznata na lu|eto vo Makedonija vo toa vreme, iako mislam deka konkretniot tekst {to se objavuva pod toa ime e nekoj srednovekoven vizantiski spis. Spored ona {to se naveduva za nego moè da se zaklu~i deka toj bil od Epir i deka ~esto prestojuval vo Pentapolis (oblast vo reonot na dene{en Kostur, Voden i Lerin).

Osnovnata prikazna za nastanite povrzani so ubistvoto na proro~icata Hipatija moème da gi sretneme na razli~ni mesta (vo falsifikuvana verzija). Za ovaa prilika jas go koristev deloto na Justin "Filipovata istorija".5 Stanuva zbor za vreme po smrtta na Aleksandar koga se vodele borbi za prevlast. Vo Heraklea vo toa vreme imalo politi~ki previrawa vo koi edni od glavnite akteri bile lu|eto od grupata na Aleksandar, {to se naveduvaat kako Lisimah i Klearh.

Sakaj}i da ja osvojat neograni~enata vlast i da ja potkopaat vlasta na gradskiot senat tie najnapred go potpalile narodot da bara palewe na dol`ni~kite knigi i nova raspredelba na zemji{teto {to go poseduvale bogatite. Bile uapseni 60 senatori koi bile okovani vo lanci (drugite pobegnale vo stranstvo). Hipatija i nejziniot tatko bile na stranata na gradskite senatori. Sakaj}i da go ismejat u~eweto na Hipatija za ramnopravnosta na lu|eto, tie po~nale da se izìvuvaat vrz svoite protivnici. Gi osloboduvale nivnite doma{ni prislu`nici (robovi) i gi prinuduvale soprugite i }erkite na pobegnatite senatori da se omaàt za niv. Vo "Filipovata istorija" natamu se naveduva deka "poradi toa mnogu od niv pred maà~kata ili za vreme na samata svadba, prvin gi pogubile svoite novi sopruzi, pa potoa se ubile i samite sebe i od gibelnite nesre}i se spasile so doblesta na

4 Vo prikaznite od Noviot zavet izrekata deka "ne se spie so èna za vreme na nejziniot

period" imaat ~udno zna~ewe. Ako matkata e metafora za zemja i ako taa od vreme na vreme "pu{ta krv" po prirodata na ne{tata, ostanatiot del od alegoriite moàt da se zaklu~at samite po sebe. 5 Justin "Filipovata istorija", Kniga {esnaesetta, "Patrija" 2000 godina.

6

vrodenoto ~uvstvo za sram. Potoa se razvrzala bitka vo koja pobednik bil tiranot i toj zarobenite senatori, kako vo triumf gi vle~el pred pogledite na narodot. Koga se vratil vo gradot, ednite gi okoval, drugite gi izma~uval, a tretite gi pogubil; niedno mesto vo gradot ne ja izbegnalo svireposta na tiraninot. Kon svireposta se priklu~ila nadmenosta, a kon nadmenosta, drskosta. Ponekoga{ od uspehot na dolgotrajnata sre}a, toj zaboraval deka e ~ovek; velel deka e sin na Jupiter; koga se pojavuval vo javnosta, pred nego bil nosen zlaten orel, kako dokaz za negovoto poteklo; oblekuval porfirna obleka, nosel visoki ~evli kako kralevite vo tragediite i zlatna kruna. Isto taka i svojot sin go vikal Keravnos (gromovnik, epitet na Jupiter), za da gi zavede bogovite ne samo so laga, tuku i so imiwata."

Hipatija i nejziniot tatko Teon bile me|u onie "pogubenite". Spored predanieto, eden den za vreme na nemirite, koga taa pristignuvala so ko~ijata pred svojot dom, okolu 500 gnevni lu|e za kosa ja izvlekle od ko~ijata, ja soblekle gola i ja ubile. Kako voda~ na bandata se pojavil nekoj od nejzinite "u~enici". Teloto na Hipatija bilo masakrirano i iskasapeno na ~etiri delovi (na tetra). Potoa bil ubien i nejziniot tatko, a nivnata ku}a bila zapalena. Vo vremeto na ubistvoto Hipatija bila bremena. Celiot grad bil potresen od taa gnasotija. Vedna{ {tom doznal {to se slu~ilo, nejziniot soprug trgnal da se odmazdi. Vo "Filipovata istorija" toj nastan e opi{an na sledniov na~in: "Gnevni {to toj toa go pravi (se misli na nekoj od tiranite Lizimah ili Klearh), dvajca mladi~i, Hion i Leonid se zaverile da ja oslobodat tatkovinata so toa {to }e go ubijat tiraninot. Tie bile u~enici na filosofot Teon.;6 hrabrosta, na koja sekojdnevno bile u~eni so poukite na u~itelot tie sakale da ja pokaàt kon tatkovinata i postavile vo zaseda 50 svoi rodnini (kako klienti). Samite tie, boèm kako skarani me|u sebe, se upatile vo tvrdinata kaj tiranot (kako kaj kral); so pravoto na semejnite vrski, bile pu{teni kaj nego. Dodeka tiraninot vnimatelno go slu{al edniot koga zboruval kako prv, bil ubien od drugiot. No i samite tie koga podocna im pruàle pomo{ na svoite privrzanici, bile ubieni od telohranitelite. Taka se slu~ilo, tiraninot da bide ubien, a tatkovinata da ne bide oslobodena. Imeno, bratot na Klearh na ist na~in stanal tiranin. Potoa vo tekot na mnogu godini preku stepenite na nasledstvoto, gra|anite na Herakleja bile pod vlasta na tirani." Dvajcata mladi~i go ubivaat tiranot, no i tie pa|aat mrtvi od negovite straàri. Toga{ vo Heraklea se slu~il mnogu silen zemjotres. Vo "Filipovata istorija" se veli: "Re~isi vo isto vreme, vo oblastite na Helespont i Hersones imalo zemjotres; najmnogu bil razurnat gradot Lisimahija..."7 Zemjotresot }e ostane znak za izvr{enoto zlostorstvo, kako {to vinoìtoto }e ostane znak za zemeniot zavet.

Vakviot vid ubistvo so se~ewe na teloto na ~etiri dela go sre}avame i kaj mitot za Izis i Oziris, no i vo svetite knigi: vo Biblijata i vo Koranot.

Osnovnata legenda za Izis i Oziris deneska e osobeno popularna vo tnr. masonska literatura i nakuso moè da opi{e na sledniov na~in: Nebeskata boìca Nut imala pet deca, od koi najstar bil Oziris, koj samiot bil ~ovek i bog (odnosno bil vidovit). Kako {to bil obi~aj vo stariot Egipet, negovata sestra mu stanala pridru`ni~ka i taa se vikala Izis. So pomo{ta na bogot Tot, toj vladeel so zemjata mudro i narodot napreduval. Me|utoa, negoviot brat Set bil qubomoren na

6 Vo tekstot na "Filipovata istorija" se naveduva deka tie bile u~enici na filosofot

Platon, me|utoa toa ne e to~no. 7 Justin - "Filipovataistorija", Kniga sedumnaesetta, str. 164. Stanuva zbor za Herakleja,

koja vo dadeniot slu~aj e nare~ena Lizimahija poradi u~estvoto na Lizimah vo ubistvoto na Hipatija i na nejziniot soprug.

7

uspehot na Oziris i go ubil se~ej}i go negovoto telo na ~etiri dela {to gi frlil na razli~ni mesta vo rekata Nil. Izis bila o~ajna, osobeno zatoa {to Oziris nemal naslednici, {to zna~elo deka zlobata na Set }e bide nagradena so pravoto toj da vladee. Izis ne se predala, taa gi prona{la delovite od teloto na Oziris, gi sostavila na magi~en na~in i go duvnala posledniot kus ìvoten zdiv vo teloto na nejziniot brat. Zatrudnela od nego i rodila dete koe se vikalo Horus. Koga Horus porasnal se odmazdil za ubistvoto na svojot tatko Oziris, ubivaj}i go Set, i stanal vladetel na zemjata. Od toa vreme vo Egipet kralevite {to bile na vlast se narekuvale Horus, a vo momentot na nivnata smrt stanuvale Oziris, dodeka nivniot naslednik na prestolot stanuval Horus.8

Ovaa legenda koja sekako ima nekoja sopstvena realna istoriska prikazna vo drevniot Egipet vo masonskata literatura stanala osobeno popularna zaradi nastanite povrzani so falsifikuvaweto na istorijata na kralicata Elizabeta vo XVI vek, za {to }e stane zbor podocna. Ona {to nas ovde ne interesira e aktot na "sobiraweto na teloto" i "vdahnuvaweto na nov ìvot". Vakviot motiv go sre}avame vo Biblijata: "A go sozdade Gospod Bog ~ovekot od prav zemen i mu duvna vo liceto duh ìvoten i ~ovekot stana ìva du{a", so dvojno tolkuvawe kako ra|awe i kako steknuvawe vidovitost. Vo Koranot vo Vtorata sura "Krava" ili "Bekare" vo vrska so Avram (Ibrahim) se naveduva:"I koga Ibrahim zapra{a:"Moj Gospodaru! Pokaì mi kako gi oìvuva{ mrtvite? A Alah mu re~e:"Zarem ne veruva{!" Veruvam, samo sakam da mi se smiri srceto!" - odgovori Ibrahim. "Zemi ~etri ptici!" - mu naredi Alah - "i ise~i gi, a potoa stavi gi nivnite delovi na sekoja planina! Pa povikaj gi, tie }e dojdat so brzawe! Znaj deka Alah e silen i mudar!"

Vo vremeto na Hipatija se razviva eden vid filosofija {to svoite krajni dostreli }e gi dostigne vo vremeto na za~etocite na hristijanstvoto i kone~no }e se spoi so nego. Stanuva zbor za ne{to {to nam ni e poznato kako neoplatonizam. Toa e naukuvawe za povrzanosta na svetot na ìvite i svetot na mrtvite, za vidovitosta, za providenijata, za sudbinata, za idealot "kral-sofist" ili "kral-filosof" (odnosno za vidovit kral) i vo krajna linija kako i kaj sekoja filosofija: za Gospod. Povrzuvaj}i gi delovite na "golemata slika na svetot" {to umetni~ki bila izrazena kako mozaik, tie razmisluvale za proro{tvata. Kako e mo`no da se ispolni nekoe proro{tvo kaàno mnogu pred da se slu~i nastanot ili kako moè edna situacija {to se slu~ila mnogu odamna na identi~en na~in da se povtori sega. Bil razvien i aristoteloviot poim za "marioneta" i za lu|eto kako "marioneti" vo Bo`joto providenie. Ona {to nekoga{ se slu~uvalo vo malata Ahaja, sega po~nalo da se slu~uva vo Makedonija. ûdoto da bide pogolemo, tie lu|e toga{ doznale deka sli~ni raboti se slu~uvale i vo Egipet, vo civilizacija {to bila mnogu postara i pocivilizirana od niv. Civilizacija {to }e ja dade tnr. "Kniga na mrtvite". Znaej}i za seleweto na du{ite, egipetskite faraoni ja izna{le tehnikata na balsamirawe na teloto. Veruvale deka koga nekoga{ povtorno }e se rodat, }e pojdat da go vidat sopstvenoto telo, kako prazna ~aura.

Pred da bide ubiena Hipatija, nasledstvoto na Aleksandar Makedonski bilo podeleno na ~etiri dela. Na ~etiri dela bila iskasapena i samata Hipatija, ènata {to gi izu~uvala pticite.

8 Christopher Knight & Robert Lomas - "The Hiram Key - Pharaohs, Freemasons and Discovery of the

Secret Scrolls of Jesus", Element books Inc. 1999, str. 100-101. Horus e samo eden vid na Orest.

8

Za~etokot na hristijanstvoto Ubistvoto na Hipatija i celata situacija vo vrska so toa pretstavuva klu~

za razbirawe na nastanite povrzani so paleweto, pqa~kaweto i razurnuvaweto na Heraklea od strana na Neron vo mesec juli 64 godina od novata era. Bez poznavaweto na nastanite povrzani so Hipatija, ne moàt da se razberat nitu biografiite na Neron: negovo cini~no svirewe na lira ili harfa, tnr. saturnalii, paleweto na nekoj grad za koj site negovi biografi tvrdat deka e Rim i sli~no.

No celata taa storija e povrzana so nastanite {to se slu~uvale vo Palestina okolu Isus Hristos. Negovata prikazna e relativno ednostavna. Vo Palestina vo toa vreme postoel mnozinski narod i nekoe malcinstvo. Imalo dve glavni "politi~ki partii ili strui": farisei, koi bile pobogati i pobrojni i sadukei, koi bile politi~ka opozicija so nacionalisti~ki stavovi. So zemjata upravuvala marionetska "dinastija" nazna~uvana od strana na Rim (Herod), koja gi manipulirala i vo osnova gi kontrolirala i dvete glavni politi~ki strui. Isus Hristos i pripa|al na strujata na sadukeite, kade {to imalo golem broj lu|e {to prethodno bile brkani od zemjata poradi svoite stavovi (me|u koi bilo i semejstvoto na Isus).9 Tie ne sakale da se pomirat so bazi~noto predavstvo na zemjata (koja sosema normalno ja prodale fariseite za pari) i nejzinoto ruinirawe od strana na Rim. No kako {to voobi~aeno se slu~uva vo zemji vo koi postoi takvoto predavstvo i ovde vlastite nastojuvale vnimanieto da go svrtat na druga strana izmisluvaj}i nekoja golema opasnost {to na zemjata i se zakanuvala od malcinstvoto. Vikaj}i protiv malcinstvoto vo zemjata tie sakale pred narodot da se prikaàt kako "nacionalno zagrièni borci za kauzata" i da go prikrijat faktot deka se prodale za pari.

Me|utoa opozicionata sadukejska partija nemala negativni stavovi kon toa malcinstvo vo zemjata. Sosema sprotivno taa bila vo mnogu dobri odnosi so nego. Pokraj toa tie otsekoga{ gi slu{ale svoite proroci, me|u koi bil i Jovan Krstitel koj na site postojano im zboruval za ednakvosta i ramnopravnosta na lu|eto, krstuvaj}i gi so voda site nezavisno od toa na koj narod mu pripa|aat. Tokmu zatoa, Jovan Krstitel ja pretstavuval glavnata pre~ka za fariseite i za Herod vo idealno zamisleniot plan za manipulacija so zemjata.

Zatoa i bil skovan planot za ubistvoto na Jovan Krstitel. Nositeli na planot bile fariseite, koi sakaj}i da ostanat vo pozadina i da ja prezemat kontrolata vrz sadukejskata struja potplatile odredeni lu|e kaj niv za da go ubijat Jovan. Toa i se slu~ilo vo poznata prikazna za tancot na Saloma, koga na Jovan mu bila otse~ena glavata. No bilo potrebno od sadukejskata struja da se otstranat site nepoèlni, koi ne sakale da ja pottiknuvaat omrazata kon malcinstvoto vo zemjata. Po~nale da se {irat idei deka malcinstvoto ne e obrezano (sunetisano) i deka poradi toa ne gi po~ituva obi~aite vo zemjata.10

Isus Hristos kako prorok bil protiv takvata "nova politika" i generalno ja znael zadninata na manipulacijata. Ona {to go doznal podocna bilo toa deka vo ubistvoto na Jovan Krstitel bil zame{an negoviot brat bliznak, Jakov (koj se sre}ava pod razli~ni imiwa, naj~estvo kako Juda Bliznakot). Toa go otkril vo poznatata epizoda "za fa}awe na ribite" vo Galilejskoto ezero, pri {to ribite se simbol na predavnik {to mol~i. Potoa vo scenata od "tajnata ve~era" Isus go kr{i

9 Poznato e deka vujkoto na Isus Hristos po majka bil nacionalisti~ki voda~, opasen za

"predavni~kata klika" vo zemjata. 10

Poznato e sprotistavuvaweto na Isus na vakvata politika so re~enicata: "Pa zarem }e im gledame vo ga}ite da vidime koj e sunetisan, koj ne e?"

9

lebot me|u sebe i bratot, kako simbol na zaedni~kata trpeza i mu veli "tebe tvojot leb, mene mojot leb", pri {to vinoto e simbol na proleanata krv.

Kako nagrada za predavstvoto Jakov e nazna~en za pretsedatel na sobranieto, iako poteknuval od malcinskata opoziciona partija. Site nepoèlni bile otstraneti, po~nale progonite i maltretirawata na malcinstvoto (kako znak na "golemata zagriènost za zemjata" i "noviot nacionalizam"), zad {to vo osnova se kriela edna golema pqa~ka na zemjata i u{te pogolemo predavstvo od prethodnoto (poznati se rudnicite {to im bile dadeni na koristewe na sadukeite, kako potkup da se smirat i da ne zborat mnogu).

Isus Hristos ostanal vo zemjata u{te nekoe vreme, po {to so semejstvoto i majka mu zaminal vo stranstvo. Toj voop{to ne bil raspnat na krst vo bukvalna smisla na zborot. Negoviot sin bil pogolem prorok od nego, so pogolema mo} na vidovitost i bil vladetel so edna zemja na Dale~niot istok koja vo toa vreme bila sostaven del na Indija. Negovite privrzanici, {to bile proterani od politi~kiot ìvot na zemjata, se povlekle vo oblasta {to denes e poznata kako Kumran. Vo taa oblast se pronajdeni i starite rakopisi {to se poznati kako "Kumranski rakopisi". Mnogu vreme podocna taa struja na razmisluvawe }e go sledi prorokot Muhamed. Toj narod denes e ona {to nam ni e poznato kako Arapi. Site tie se muslimani.

Brat mu Jakov dolgo vreme bil "na funkcija", dodeka i samiot ne im zdosadil na Rimjanite. Vo edna zgodna prilika i toj bil ubien so kamenuvawe. Postoi legenda deka pred toa "samiot si go iskopal grobot".

Razbiraweto na ìvotot na Isus Hristos e neophodno za da moè da se sledi literaturata od vizantiskiot period. Poznato e deka najgolemiot del od Noviot zavet e pi{uvan kako metafora, {to treba da se znae za da moè da se "pro~ita". Mnogu fakti bile neprijatni za samata crkva. Na primer kako bilo mo`no edna ista majka, vo isto vreme, da rodi i prorok i predavnik, {to se krielo dolgo vreme.

Ovde samo }e navedeme edna epizoda koja podocna }e stane va`na okolu voveduvaweto na ikonite i dvièwata vo Vizantija poznati kako ikonoborstvo i ikonofilstvo. Otkako Isus otkril deka brat mu e zame{an vo ubistvoto na Jovan Krstitel se skaral so nego i se povlekol. Bidej}i Rimjanite mislele deka toj ima mnogu golemi politi~ki ambicii i za da proverat dali navistina e vidovit re{ile da go provociraat. Zatoa mu pratile glasnik (Ananus) od edna zemja koja vo toa vreme bila pod celosna rimska kontrola. Stanuva zbor za kralstvoto Osroene so glaven grad Edesa vo koe toga{ vladeela marionetska dinastija pod kontrola na Rim. Zemjata se nao|ala na teritorijata {to denes ni e poznata kako Kurdistan, a toj narod ve}e e is~eznat i voop{to ne postoi. Nad nego e izvr{en klasi~en genocid za vreme na Otomanskata imperija od strana na dene{nite Kurdi. Kralot na taa zemja Abgar go ispratil svojot glasnik da go povika Isus kaj nego za da go izlekuva od lepra.11 Bidej}i bil vidovit Isus znael "za {to stanuva zbor". Vo momentot koga glasnikot mu ja prenesuval porakata na kralot Abgar, Isus si go bri{el liceto so krpa bidej}i prethodno se miel. Toga{ na krpata "re~isi fotografski" toj go vtisnal svojot lik i mu go ispratil na kralot Abgar.12 Taa

11

Postojat tri vidovi lepra. Onoj {to e prosleden so "crveni plikovi" vo hristijanstvoto simbolizira "isprskanost so krv", odnosno ubistvo. 12

Bidej}i predavnicite na zemjata ja imale celosnata kontrola vrz sobranieto so koe pretsedaval brat mu na Isus, Jakov, tie sakaj}i da se zatskrijat i da se po{eguvaat objavile edna la`na poternica po mo`niot ubiec na Jovan Krstitel vo koja toj e opi{an na sledniov na~in: "... prost ~ovek, vozrasen, so temna boja na koàta, nizok po rast (xuxe), visok tri kubita, grbav so dolgo lice, dolg nos so spoeni ve|i, i site {to }e go vidat moàt da se

10

krpa podocna vo Vizantija }e se narekuva "mandalion" (lik ili slika) i }e pretstavuva osnov za simboli~niot "falsifikat" koj mnogu podocna }e go sretneme pod imeto "~ar{afot od Torino", no i osnovna ideja {to }e stoi zad slikaweto na ikonite po hristijanskite crkvi vo Vizantija.

Abgar bil v~udoneviden od mo}ta na ~ovekot {to moèl toa da go napravi. I toa go dojavil vo Rim. So Rim vo toa vreme vladeel Kaligula koj voop{to ne veruval "vo tie gluposti". Sakaj}i da mu stavi do znaewe na Abgar "da ne se zanesuva" toj go stavil svojot kow za senator, so {to na Abgar mu pratil poraka deka "kako {to toj go postavil za kral, taka moè i da go smeni, ako ne bide poslu{en".

Celata taa situacija e va`na za da se razbere odnesuvaweto na Neron. Vo negovo vreme do{ol "vtoriot bran" "u~enici na prorokot". Kako {to toga{ do{ol prorokot Elijah (Ilija), sega na Balkanot do{le Petar i Pavle so istoto u~ewe za "ednakvosta na lu|eto" i za bratskata qubov i razbirawe. Toa e vreme na sudiri pome|u Istokot i Zapadot, no i vreme na "blefirawe na edinstvo". Vo toa vreme Heraklea bila povaèn i pobogat centar od gradot {to denes go narekuvame Skopje. Voobi~aeno vlastite ne veruvale vo "takvite gluposti". Sveti Pavle vo toa vreme do{ol vo Skopje i vedna{ do ve}e postojniot religiozen hram ja podignal edna od prvite hristijanski crkvi na Balkanot. Taa crkva i denes se nao|a vo centarot na Skopje i e poznata kako "Sveti Dimitrija". Nekoga{ bila poznata i kako crkva na Svetiot apostol ili na Svetite apostoli, a delovi od taa crkva denes moè da se vidat na razli~ni mesta vo Rim vo Italija, kade {to se odneseni po propasta na Vizantiskata imperija i po nekoe toga{no pqa~kawe na crkvata. Sekako po brojnite zemjotresi, ru{ewa i paleì niz vekovite crkvata Sveti Dimitrija denes ima sosema poinakov lik. No taa e to~no na toa mesto. Stariot religiozen hram do koj taa e izgradena se nao|al na mestoto na koe denes se nao|a krstilnicata na Sveti Dimitrija i toj e celosno sru{en za vreme na edni burni nastani vo 400 godina od na{ata era, za {to }e govorime podocna. Postoi edna epizoda povrzana so po~etnata izgradba na crkvata i na kulata vo Solun, koja vo Noviot zavet }e ja sretneme kako epizoda na "buntot na zlatarot Dimitrija".

Vo ~est na crkvata podignata od svetite apostoli, ovoj grad malku podocna }e bide nare~en Skopje. Zborot "Skopje" zna~i crkva ili sobranie, kako i prvite "hristijanski sobranija". Site vizantiski avtori koga pi{uvaat za Skopje, taka i go {ifriraat: kako "eklesija".13

Neron imal silna èlba da go pokori Balkanot. Toj ni najmalku ne veruval vo ideite za ednakvosta na lu|eto i bratskoto razbirawe. Ni vlastite na Balkanot ne bile kojznae kolku podobri, no sakale da odglumat "~esnost", pa postojano go prekoruvale Zapadot za epizodata so Isus Hristos, kako i zaradi podocne`noto ubistvo na Petar i Pavle vo Rim. Neron bil cini~en, sakal da im kaè deka ni tie

ispla{at od nego, so retka kosa {to ja tera so patec na sredinata, kako {to toa go pravat Nazaritite i so retka brada". Ova bila perfektna slika na "Kvazimodo". Vo vremeto koga Isus se skaral so brat mu, vlastite po~nale da go ismevaat velej}i mu deka toj "mnogu nalikuva na ~ovekot od poternicata", iako toa voop{to ne bilo to~no. Ovaa storija e povrzana so "mandalionot" na Isus. 13

Vo istoto toa vreme e podignata i poznatata kula vo Solun (na solunskoto pristani{te) popoznata kako Beas-kule. Taa trebala da nalikuva na evrejska sinagoga ili sobraniska zgrada. Za vreme na ìvotot na svetiot Velikoma~enik Dimitrija, ovaa zgrada Grcite za prv pat ja upotrebile kako zatvor. Ova zdanie mnogu ~esto }e ja ima taa zatvorska funkcija, re~isi vo site vremiwa vo koi so Solun vladeat Grci. Taa namena ovaa zgrada }e ja ima i za vreme na Otomanskoto vladeewe vo Makedonija.

11

ne se mnogu poarni od nego i za taa prigoda gi potsetil na epizodata so ubistvoto na proro~icata Hipatija. Toa e vreme koga hristijanstvoto ne bilo institucionalizirano i koga Isus Hristos ili Petar i Pavle bile tretirani samo kako proroci, kako edni od mnoguminata pred niv. Svoite religiozni ~uvstva lu|eto seu{te gi izrazuvale na elinisti~ki na~in, kako prorokot Ilija. Seu{te najva`ni bile Ilijadata, Odisejata, prikaznite za Demetra, sofistite i nivnite tolkuva~i "filosofite".

Neprilikata so biografiite na Neron se sostoi vo toa {to i samite tie vo golema merka podocna se falsifikuvani za da bidat prilagodeni na "novata" situacija {to se slu~ila okolu 400 godina vo Skopje i vo Konstantinopol. Kako i da bilo, Neron go osvoil Epir, drevnata Ahaja kade {to se nao|al svetiot grob na prorokot Ilija. Kako da sakal cini~no da im kaè na Makedoncite deka sega i toj "vodi poteklo" od Herakle i deka ja poseduva izvornata "arca dia" po~nal da go imitira elinisti~kiot na~in na odnesuvawe: svirel na lira, se oblekuval kako glumec, u~estvuval na trki so ko~ii. Otkako negovite lu|e vo Rim gi ubile Petar i Pavle na obvinuvawata za ubistvoto na "u~enicite na prorokot" odgovoril cini~no. Organiziral saturnalii. Saturnaliite pretstavuvale zabava na koja bil dozvolen seksualen odnos pome|u bogatite i robovite (kako izìvuvaweto vo vremeto koga bila ubiena Hipatija) i za vreme na saturnaliite javno ja ubil svojata bremena èna Sabea Popea, (bidej}i ve}e bil vquben vo druga) imitiraj}i go ubistvoto na Hipatija i organiziral potsme{liva sopstvena svadba so nekoj rob so ime Pitagora, koj vo "dramata" bil posvetenik na kultot na sonceto (na Mitraizmot). Inaku Sabea Popea vo Rim bila poznata kako poddrùva~ na Josif Flavie, koj e poznat po svoite dela "Judejskata istorija" i "Judejskite vojni". Go imitiral Aleksandar Makedonski, na glavata si staval imitacii na son~evi zraci i go slavel Apolon, Sol Invictus (nepobedlivoto sonce), izgradil religiozen hram

sli~en na onie vo Makedonija vo toa vreme i palel "ve~ni ognovi" (aeterni ignes). Se {etal so znakot na zlatniot orel na Jupiter. Kone~no, no}ta pome|u 18 i 19 juli 64 godina negovite lu|e ja potpalile Heraklea, po {to taa bila celosno razurnata i opqa~kana. Od pohodot na Neron na Balkanot bile opqa~kani 500 statui od bronza, plenot vo Rim go nosele 250 ko~ii, a na 750 broda okolu 3000 lu|e nosele srebreni pari, zlato, decata na kralot so nivnite robovi, u~iteli i starateli. Se veli deka Neron sakaj}i da ja proslavi svojata pobeda nad ostatocite od slavata na Aleksandar Makedonski sakal sebe si da se prikaè kako odmaznik. Ja igral ulogata na odmaznikot za padot na Troja i za zazemaweto na Ilium vo Ahaja (Epir).14 Potoa rekol deka "Elada sega ja gree nov Helios" (novo sonce).

Neron "vodel dijalog" so Heraklea i so Epir. Toj "vodel dijalog" so Aleksandar Makedonski. Bez toj fakt ne moàt da se razberat biografiite na Neron.15

14

Bidej}i ja otrul i svojata majka, sakal da prikaùva i kako ~ovek koj se odmazdil za ubistvoto na negoviot polu-tatko Klaudie, koj bil ubien od majka mu Agripina. Za taa cel povtorno bil povikan mitot za Orest, bidej}i kako i sekoj ubiec i toj sakal da si ja ispere sovesta. 15

Ovde }e navedam u{te dve-tri "sceni" {to ~esto se sre}avaat po "biografiite" na Neron. êsto se naveduva deka vo nekoe vreme na nema{tija i visoki ceni vo Italija pristignal brod od Aleksandrija, {to namesto ìto za narodot bil poln so pesok {to se koristel za ureduvawe na terenite na bore~kite turniri {to se odrùvale na dvorot na Neron. Primaj}i nekoe pismoso koe bil izvesten za porazot na negovite trupi vo severna Italija, vo nastap na bes go skinal pismoto na par~iwa, go prevrtel stolot i gi skr{il dva kristalni sada, nekoi ~a{i {to toj gi narekuval "homerovski". Kone~no se veli deka koga

12

Evdokija - ènata vo ~ija ~est e izgradena crkvata Sveta Sofija vo Carigrad Vo centarot na Skopje nekoga{ postoela crkvata "Konstantin i Elena". Taa

bila prvata imperijalna hristijanska crkva, odnosno prvata hristijanska crkva {to bila izgradena od strana na imperator koj sebe si se smetal za "hristijanin".16 Konstantin bil roden vo Skopje, kako i mnogu drugi vizantiski imperatori posle nego. Toa e onoj car vo vrska so koj postoi legendata deka "go sonuval krstot" i deka toj mu se pojavil na neboto so zborovite "pod ovoj znak }e pobeduva{". Crkvata e o{tetena vo zemjotresot od 1963 godina, no novite komunisti~ki vlasti celosno ja sru{ile, bidej}i "novoto vreme" baralo "seriozni lu|e" i na toa mesto izgradile trgovski centar.17 Ona {to stoelo 1700 godini, za niv ne zna~elo ni{to. Vo muzejot na Sai Baba vo Indija ima slika na crkvata "Konstantin i Elena" od Skopje pod koja pi{uva deka taa e najstarata hristijanska crkva vo svetot. Dene{nite mladi pokolenija vo zemjata verojatno voop{to i ne znaat deka taa nekoga{ postoela. Bri{eweto na memorijata na ovoj narod e vr{eno prili~no sistematski.

Konstantin sekako e eden od pointeresnite imperatori, {to denes po knigite ni gi prikaùvaat kako "rimski imperator", iako toa i ne e ba{ to~no. Vo "negova ~est" Carigrad bil nare~en Konstantinopol, a mnogumina i denes taka go vikaat dene{niot grad Istambul. Negoviot ìvot e povrzan so u{te eden "rimski imperator" koj e roden vo Crna Gora i koj vo blizina na svoeto rodno mesto go osnoval dene{niot grad Podgorica. Stanuva zbor za imperatorot Dioklecijan, po koj toga{niot grad go dobil i imeto: Dioklea ili Dukqa (od Duka). Po padot na Carigrad od gradot me|u drugoto }e bide ukraden i eden spomenik {to denes se narekuva "Tetrarsite (Dioklecijan i negovite kolegi)". Toj i denes se nao|a vo Venecija na plo{tadot pred crkvata Sveti Marko. Re~isi nikoj i ne zabeleùva deka lu|eto od spomenikot kako da se oble~eni vo narodna nosija.18

Vo negovo vreme "Rim" bil podelen na ~etiri dela, kako i imperijata na Aleksandar nekoga{. Zatoa i vladetelite so oddelnite delovi gi vikale tetrarsi. Konstantin bil prviot od tetrarsite {to go izbral hristijanstvoto kako "svrzno tkivo".19

izvr{uval samoubistvo rekol "Kakov glumec umira so mene". Edward Champlin - "Nero", The

Belknap Press of Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts, London, England, 2003, str. 3-4. 16

Za razlika od dene{nata crkva "Sveti Dimitrija" koja e me|u prvite hristijanski crkvi na Balkanot, podignata od strana na sveti Pavle, crkvata "Konstantin i Elena" bila prvata crkva podignata od imperator - hristijanin. Od imperator {to sebe si se smetal za hristijanin. 17

Postoi prikazna deka bo~nata pateka za velosipedi {to gleda kon parkot na "@enata-borec" e vsu{nost potpis na glavniot arhitekt na GTC. Toa lice ~esto go gledame na televizija, kako ni raskaùva za nekoga{nite ubavini na Skopje "{to ve}e gi nema". 18

I samata crkva "Sveti Marko" vo Venecija e gradena spored obrazecot na crkvata "Svetite apostoli" vo Carigrad. 19

Mnogu podocna toa }e stane vidno vo vizantiskata simbolika. Krstot deli na ~etiri. Okolu nego ima ~etiri bukvi: "IS""HS" ili "NI""KA", zavisno od slu~ajot. Ili vo krajno vulgariziranata verzija kaj srpskiot grb "~etiri bukvi S". Lebot na badnik najnapred se deli na ~etiri. Krstot trebal da obedini, da potseti kako bilo toga{, a kako potoa. Toa bila simbolika sli~na na onaa so sve}ite podocna. Konstantin znael deka "samo obedineti pobeduvaat". Zatoa i "go sonuval krstot", vo vreme koga Rim bil podelen na "~etiri". Na po~etokot na Noviot zavet isto taka se naveduva deka Irod (ili Herod) e eden od tetrarsite, odnosno deka imal funkcija "tetrarh".

13

Me|utoa, ovde }e raskaème edna druga prikazna. Prikaznata za ènata vo ~ija ~est e izgradena crkvata Sveta Sofija vo Carirad. Toa e prikaznata za Marko Aurelie, Rufinus, Evdokija i nejziniot tatko. Prikazna vo osnova sli~na na onaa za Hipatija, iako za nea postojat pogolem broj istoriski izvori (koi po pravilo se falsifikuvani).20

Nastanite {to gi opi{uvame se slu~ile vo 400 godina od na{ata era. Vo toa vreme sedi{teto na Vizantinskata (Rimskata imperija) od Skopje bilo preneseno vo Carigrad, no Skopje seu{te bilo mnogu vaèn centar ({to }e ostane za celo vreme na postoeweto na Vizantija). Crkovnoto "patrijar{isko sedi{te" dotoga{ se nao|alo vo Skopje, najnapred vo crkvata na Svetiot apostol (dene{na Sveti Dimitrija), podocna vo imperijalnata crkva "Konstantin i Elena" (koja porano verojatno imala nekoe drugo ime, bidej}i e gradena vo ~est na ènata na Trajan, svetata Paraskeva). Vo toa vreme ovaa crkva za sebe velela deka e katoli~ka, odnosno "svetska" (vaseqenska). Carot Teodosie I (ili Teodosij I) re{il da ja prenese seta crkovna vlast vo Carigrad, no nai{ol na otpor. Kako i vo slu~ajot so Isus Hristos i ovde sre}avame "farisei" i "sadukei", samo {to sega fariseite se vikaat oficijalna hristijanska crkva, koja e osnova na dràvniot aparat, a sadukeite se narekuvaat "arijanci". I ednite i drugite se vernici i "hristijani". I ednite i drugite seu{te se elini koi znaat deka Hristos e samo eden od mnogute proroci {to doa|ale na ovoj svet. Arijancite "politi~ki" bile pove}e patriotski raspoloèni, iako toa voop{to ne zna~i deka ne bile "hristijani". Oficijalnata crkva ve}e po~nala da dobiva imperijalni ambicii. Za da go skr{i otporot na arijancite, Teodosie go upotrebil istiot trik: po~nal da zboruva za "golemata opasnost" {to se zakanuvala od malcinstvoto vo zemjata. No i ovde problemot bil sosema ist. Arijancite nemale nikakvi neprijatelski ~uvstva vo odnos na toa malcinstvoto. Sosema sprotivno, tie bile vo odli~ni odnosi so niv.

Zatoa najnapred trebalo da se otstrani glavnata pre~ka, voda~ot na arijanskata struja koj se vikal Arie. Toj bil proboden so no` vo slezinata,21 i bile pottiknati nemiri protiv Albancite, koi bile malcinstvo vo zemjata. Toa se onie lu|e koi denes gi sre}avame kako Albanci-katolici. Nekoi potplateni Albanci po~nale da baraat "dvojazi~nost" vo crkovnoto sluèwe. Toa i ne bil nekoj osoben problem, no potplateni imalo i me|u Makedoncite, koi od toa sepak sakale da napravat problem. Isto kako i so sunetot vo slu~ajot na Isus Hristos. Poznato e deka vo toa vreme vo Skopje vo nekolku navrati prestojuval i Jovan Zlatoust (Jovan Hristosom), koj vo toa vreme bil upravitel na crkvata vo Carigrad so cel da ja

20

Za ovaa cel ja koristev knigata na Alan Cameron & Jacqueline Long (with a contribution by Lee

Sherry) - "Barbarians and Politics at the Court of Arcadius). Ima mnogu drugi knigi za toj period. Ovie avtori najblisku se pribliìle do "problemot". Koristeni se i Stephen Williams &

Gerard Friell - "Theodosius - The Empire at Bay" (Teodosie - Imperijata vo zalivot"), Yale

University Press, New Haven and London, 1995 (prvo izdanie 1994 godina vo London) i J.B. Bury -

"History of the Later Roman Empire from the death of Theodosius I to the death of Justinian", Dover

Publication Inc., New York (Volume I&II). 21

Toj nastan se slu~il na skopskoto Kale, kade {to vo toa vreme se nao|ale administrativnite zgradi, odnosno sedi{teto na senatot - "parlamentot". Stanuva zbor za liceto koe nam ni e poznato kako sveti \or|i. Toj po knigite se {ifrira razli~no, a edna od pointeresnite oznaki mu e naveduvaweto kako "Jamblihus". Negovoto ime e {ifrirano na vakov na~in zatoa {to poteknuval od Strumica, kade {to edna od najpopularnite zabavni igri na lu|eto se vika "jamb". Negovata ku}a vo koja ìveel deneska e pretvorena vo imaret i se nao|a vo dvorot na sultan Muratovata xamija na Bit pazar (na poznatoto Verginovo brdo ili Verginov rid, neposredno pred zgradata na rektoratot na dene{niot Univerzitet "Sveti Kiril i Metrodij").

14

smiri tenzi~nata situacija. Za da se isprovocira narodot nekoi "hristijani" vlegle vo religiozniot hram {to se nao|al do dene{nata crkva Sveti Dimitrija. Vo nego imalo `rtvenik, kade {to se prinesuvale `rtvi na Gospod. Ritualnoto kolewe na `rtvenoto ìvotno pretstavuvalo znak na se}avawe i zavet deka nema da se proleva ~ove~ka krv. Od tamu bile izvadeni ostatocite od koskite na zaklanite ìvotni koi {egovito bile noseni niz gradot, kako znak na ismevawe na arijancite, a osobeno na Albancite, koi vo toa vreme seu{te pove}e bile "elini", otkolku "hristijani".

Kone~no bil isprovociran bunt pri {to do{lo do kole` na okolu 7000 lu|e, Albanci i Makedonci. Toa se slu~ilo na 12 juli 400 godina. Za vreme na tie nastani se odvivala dramata na lu|eto {to me interesiraa mene. Rufinus i Marko Aurelie ili nagaleno Aurelian bile drugari od deca. Rastele zaedno. Rufinus bil Albanec, Aurelie - Makedonec. Rufinus stanal general (praefectus praetorio), Marko Aurelie edno vreme bil na nekakva funkcija vo zemjata. Tie ìveele vo edna od skopskite prigradski naselbi (za koi denes na{ite arheolozi sosema pogre{no ni velat deka bilo staro Skupi), vo koi ìveelo me{ovito naselenie. Taa naselba se nao|ala na potezot na dene{no Zloku}ani, Bardovci i vo eden pojas do rekata Vardar sproti hotelot Aleksandar Palas. Zaedno u~ele kaj eden mnogu poznat filosof (za koj }e govorime podocna), ~ija }erka bila mnogu ubava i bila vidovita. Filosofot i }erkata bile elini i arijanci i ìveele na sosema sprotivnata strana na gradot vo dene{nata naselba ênto. Toa e eden deneska mnogu zapu{ten del posle dene{noto u~ili{te "25 maj" kon dene{nata crkva Sveti \or|ija i spomen ku}ata na Vera Joci}. Filosofot ja poseduval najgolemata biblioteka vo zemjata. Mnogu rabotel, vo {to mu pomagala i negovata }erka Evdokija.

Bidej}i u~ele zaedno, Rufinus se zaqubil vo }erkata na svojot u~itel i po izvesno vreme tie se zemale. Site bile arijanci. Evdokija rodila edno dete i bila bremena so drugo. Koga zapo~nale nemirite na vojskata i bilo naredeno da gi potpaluva. Rufinus koj bil glaven zapovednik odbil i im izdal naredba na vojnicite da se povle~at. Najgolemiot del od niv toa navistina i go storil, zatoa {to na site im bilo jasno kakva gnasotija se podgotvuva i re~isi nikoj od niv ne sakal da u~estvuva vo toa. Vojskata se povlekla vo svoite kasarni, {to se nao|ale vo Katlanovo. Tamu pokraj voenite kasarni imalo i letni vili za kralskite blagorodnici u{te od vremeto na Konstantin, zaradi mineralnite izvori. Rufinus i Aurelius zaedno so u{te nekoi vidni lu|e se povlekle vo ku}ata na Evdokija.

Koga na 12 juli celata situacija eksplodirala eden del od zavedenite pobunenici bil namamen na skopskoto Kale, kade {to se nao|ale administrativnite zgradi. Zad niv bile zatvoreni kapiite {to vo toa vreme postoele i site do eden se ubieni tamu. Masakrot bil neviden. Potoa, silite {to bile pod komanda na lu|eto na Teodosie se prefrlile vo naselbata vo Zloku}ani i site Albanci i Makedonci koi se sprotistavuvale na vlastite gi odvele na Zaj~ev rid, kade {to gi pogubile. Vo isto vreme edna druga razulavena grupa go opkolila religiozniot hram {to se nao|al do dene{nata crkva Sveti Dimitrija (na mestoto kade {to denes se nao|a nejzinata krstilnica), vo koj bila zasolneta edna pogolema grupa lu|e so odreden broj sve{tenici. Vratite na hramot bile zatvoreni i tie bile ìvi zapaleni zaedno so hramot. Uàsot bil neviden.

Otkako ja zavr{ile glavnata rabota glavno vrz civilnoto naselenie, zapo~nala pretragata po "neposlu{nite". Bil ubien eden del od vojnicite {to bile smesteni vo kasarnite vo Katlanovo (drugite podocna se vratile nazad po intervencija na Jovan Zlatoust), a eden del od vojskata pristignal vo ku}ata na Evdokija. Bremenata Evdokija so deteto i tatko i bile ubieni pred o~ite na

15

Rufinus. Knigite na tatko i na Evdokija bile izneseni i odvedeni vo Carigrad, a ku}ata bila zapalena.22 Rufinus i Marko Aurelie bile uapseni. Aurelie bil zatvoren vo Skopje, a Rufinus kako general so lanci bil odveden vo Carigrad.

Vo Carigrad pod carska naredba po~nalo izìvuvaweto vrz Rufinus. Toj bil odveden na hipodromot kade {to bile organizirani gladijatorski borbi. Cinizmot bil neviden. "Ako nej}e{ da se bori{ so tie za koi ti e naredeno, ajde sega bori se so lavovi." Upravitelot na gradot na sredinata na hipodromot naredil mali panoa na koi bile nacrtani oblaci od koi izleguvala edna raka pod {to pi{uvalo "rakata na Gospod gi brka varvarite" i "varvarite begaat od Gospod".23 Toa bila aluzija na dotoga{nite dela na lu|eto bliski na Rufinus, no i na vidovitosta na Evdokija. Mo}niot imperator sakal na site da im objasni deka "toj e gospod" ovde na zemjata. Vo eden moment Rufinus se str~al kon tribinite i go ubil carot Teodosie I.24 Vo meteòt {to nastanal carskata garda go ubila Rufinus. Celata imperija zapadnala vo haos. Malku podocna vo Skopje zapo~nalo sudeweto na Marko

22

Toa e toj nastan koj podocna }e bide opi{uvan kako "palewe na bibliotekata vo Aleksandrija". Ne stanuvalo zbor za nekoja biblioteka vo Aleksandrija vo Egipet, tuku tokmu za taa ku}a. 23

"You are a song written by the Hand of God". 24

Vo eden sli~en nastan sto godini pred toa vo Solun }e bide ubien i ~ovekot koj denes nam ni e poznat kako Sveti Dimtrie - "za{titnikot na Solun" - ~ovekot ~ie ime denes go nosi crkvata podignata od strana na Sveti Pavle vo centarot na Skopje: crkvata Sveti Dimitrija. Vo "@itieto na sveti velikoma~enik Dimitrij" se veli deka toj okolu 306 godina do{ol vo sudir so eden od toga{nite "tetrarsi" {to go vladeel toj del od

imperijata i deka bil zatvoren. Stanuva zbor za Caius Galerius Valerius Maximianus, popoznat

kako Galerius. Natamu se veli: "Carot vo toa vreme prireduva{e igri i pretstavi, bidej}i ima{e eden istaknat megdanxija, po poteklo Vandalin, {to se vika{e Lij. Carot napravi poseben teatar za megdanite na Lij, so bina na stolbovi. Dole, pod binata bea nabodeni kopja so vrvovite nagore. Koga Lij }e pobede{e nekogo vo boreweto, toj odozgora }e go nabode{e na taa {uma od ispraveni kopja. Naokolu stoe{e bezbo`niot narod so svojot car i se vesele{e dodeka bednoto ~ove~ko su{testvo na kopjata se vitka{e od bolki dodeka ne umre. Me|u nevinite `rtvi ima{e i hristijani. Ako poslednite denovi nema{e dobrovolci za megdan so Lij, toga{ po carska naredba, hristijanite bea sosila vle~eni da se borat so nego. Vo gleda~ite be{e edno hristijansko mom~e, {to se vika{e Nestor. Nego, na svetata vera, go nau~i li~no sveti Dimitrij. Na Nestora mu se para{e srceto od bolka koga o gleda{e toa uàsno bezbo`no veselewe. So silna revnost toj se re{i da izleze sam na megdan so xinovskiot Lij. Prethodno toj otide kaj sveti Dimitrij vo zatvorot, mu raskaà za se {to pravi Lij, zamoli blagoslov i molitvi od sveti Dimitrij za da moè da go pobedi na borili{teto toj nemilosrden ~ovekoubiec. Sveti Dimitrij go blagoslovi, go prekrsti i mu re~e: "]e go pobedi{ Lij, no }e nastrada{ pred Hrista". Koga dojde do teatarot, Nestor gromolasno izvika: "Boè na Dimitrija, pomogni mi!" Potoa toj izleze na megdan so Lij, po~na da se bori so nego i so bo`ja pomo{ go sovlada Lij, go obori i go nabode na ostrite kopja, na koi te{kiot xin nabrzo po~ina. Carot be{e mnogu nataèn poradi smrtta na Lij i toj vedna{ naredi blaèniot Nestor da bide ise~en so me~. No i toa ne go ute{i carot, celiot toj den i no}ta taguva{e po Lij. Carot otkako dozna deka Nestor izlegol na megdan so blagoslovot na Dimitrij, naredi i Dimitrij da bide ubien so kopja. Svirepiot ma~itel vaka razmisluva{e:"Lij umre od racete na Nestor proboden na ostri kopja, taka i Dimitrij neka bide proboden so kopja; neka umre i toj so takva smrt kakva {to toj mu priredi na na{iot qubimec Lij." ... [tom po~na da osamnuva dvaeset i {estti oktomvri, vo zatvorot vlegoa vojnici i go zatekoa sveti Dimitrij kako se moli i go izbodea so kopja. Taka ispovednikot Hristov ja predade svojata ~esna i sveta du{a vo racete na svojot Gospod Hristos. Negovoto telo, frleno na zemja i izloèna na podbivawe, hristijanite tajno no}e go zemaa i ~esno go pogrebaa."

16

Aurelie koj bil obvinet za predavstvo, zatoa {to odbil da kole lu|e. Iako prethodno bil izma~uvan, vo sudnicata ja raskaàl celata prikazna po {to vedna{ bil osuden na smrt i ubien. No za vlasta ve}e bilo docna. Narodot ja svatil izmamata i bil mnogu voznemiren. Crkovnoto sedi{te bilo preneseno vo Carigrad. Toa e vremeto vo koe crkvata vo Carigrad stanala patrijar{ija - "prva me|u ednakvite", vo Skopje ostanala apostolskata crkva.

Denta koga bila ubiena Evdokija, po koleòt, Skopje bilo potreseno od stra{en zemjotres. Po~nalo silno da vrne i do`dot koj bil prosleden so silni grmotevici ne prestanuval. Nado{ol Vardar i se zakanuval so poplava. Postojat pi{ani dokumenti deka vo toa vreme vo Makedonija pa|ale delovi od meteori.25 Denta koga se ubieni Teodosie I i Rufinus, Carigrad bil potresen od zemjotres.

Situacijata bila uàsna. Hristijanskata crkva koja sega bila "vlast" za prv pat imala na du{a ubistvo na vidovit ~ovek, na prorok, i ubistva na lu|e koi gi izgradile bazi~nite crkovni dogmi. Evdokija ja znaele site. Tatko i isto taka. Toa ne moèlo da se sokrie. Situacijata ja "spasila" edna èna. Nejzinoto ime bilo Marija. Taa bila }erka na Teodosie I, no bila dobra èna i narodot i veruval. Vo celiot haos {to nastanal po ubistvoto na carot voop{to ne bilo jasno koj }e dojde na negovoto mesto. Ovde klu~nata uloga ja odigral Jovan Zlatoust, koj bil vo nemilost kaj Teodosij (a i samiot bil vidovit). So nekoi lu|e toj ja zamolil Marija da se omaì za eden ~ovek {to taa voop{to ne go sakala. Nejziniot brak bil nuèn zatoa {to samo taa bila od "kralska loza", a onoj {to bil favoriziran od strana na lu|eto okolu Zlatoust bil mnogu sposoben, no ne bil "kralski naslednik". Marija se `rtvuvala za dobroto na carstvoto. Za da go smiri narodot se omaìla za

~ovekot koj na istorijata deneska i e poznat kako Teodosie II (negovoto vistinsko ime e Konstantin), a samata taa go smenila svoeto ime i se narekla Evdokija, vo spomen na Evdokija na Rufinus. Posle nea golem broj vizantiski carici }e go nosat toa ime.

Vo Carigrad zapo~nale da gradat hram vo ~est na ubienata Evdokija. Toj hram i denes e poznat kako Sveta Sofija. Poglednat odnadvor li~i na turski amam, na klasi~en elinisti~ki religiozen objekt. Crkvata ja zavr{il eden drug imperator roden vo blizinata na Skopje - Justinijan. Taa }e stane simbol na Vizantija. ]e bide svedok na edno vreme koga edni elini (Albanci, Makedonci i Grci) se sudrile so drugi elini (Albanci, Makedonci i Grci), kako znak na potsetuvawe za storenoto zlostorstvo.

Imperatorkata Evdokija (Marija) }e bide zapametena od potomcite kako iskreno religiozna èna. Zapo~nala mnogu raboti, me|u koi i otvoraweto na prvite javni bolnici vo carstvoto. Na mestoto na koe e ubiena Evdokija (na Rufinus) }e bide napravena crkva. Na istoto toa mesto denes se nao|a crkvata Sveti \or|i (koja porano se vikala Sveti Kiril i Metodij). Ne znam to~no koga e napravena dene{nata crkva, no mestoto e toa.

Me|utoa zo{to vo koleòt na tolku mnogu lu|e, vo najgolem del bilo zadràno se}avaweto samo na lu|eto kako Marko Aurelie i negovite bliski? Odgovorot e prili~no ednostaven, ako poledneme poblisku koi bile tie lu|e. Nasproti op{toto uveruvawe, tnr. crkovni sobiri na koi bile utvrduvani pravilata na crkvata vsu{nost se odrùvale ovde, vo Makedonija. Naj~esto na Halkidiki, koj ni se naveduva kako Halkedon, Haldeon, Nikeja, u{te po~esto vo Skopje, vo crkvata "Konstantin i Elena". Tatkoto na Evdokija denes e eden od

25

Koga mu kaàle na Teodosie I za zemjotresot, toj po~nal da se smee i {egovito zabeleàl

deka imalo zemjotres, no vo negovata spalna soba. Toa e poznatata "bed chamber" scena, {to }e ja gledame u{te mnogu pati po svetskite metropoli. Kaj Ruzvelt ili kaj Klinton seedno.

17

najcitiranite katoli~ki crkovni avtori. No negovoto ime e izmeneto i do nas do{lo vo taa izmeneta forma. Negovite dela denes se objavuvaat pod dve imiwa: kako Aurelie Avgustin i kako Rufinus. Toa e najplodniot crkoven avtor za koj slu{nale site, duri i laicite. Prvoto ime pod koe e poznat e sloèna forma sostavena od imeto na Marko Aurelie (Aurelie) i od imeto so koe po ubistvoto bila imenuvana Evdokija - "avgusta", {to zna~i "sveta", vidovita, "Sofija" (ènska odrednica za terminot "sofist" - vidovit). Vtoroto ime e pozajmeno od soprugot na Evdokija - od generalot Rufinus. Aurelie Avgustin e avtor na brojni dela i jas ovde nema da se zanimavam so niv. Samo }e gi navedam najpoznatite: "Za bo`jiot grad" ili "Za bo`jata dràva" ("De civitas Dei" ili "De civitate Dei") i "Ispovesti" ("Confessiones"). Iako e vo osnova religiozen avtor, kako edna od najpoznatite idei na Avgustin e onaa za "milenarizmot", za "iljadugodi{noto carstvo na zemjata". Avgustin toa dobro go znael, negovata }erka bila vidovita. Ona {to zapo~nalo kako sveto Rimsko carstvo, kako carstvo na Romeite, kako nam poznatata Vizantija, vo 400 godina, zavr{ilo vo 1448 godina - navistina traelo 1000 godini. Bo`jata voqa sakala tokmu tie so nivnata krv da bidat vgradeni vo temelite na taa imperija.

Lu|eto okolu Avgustin vsu{nost bile onie {to }e gi udrat temelite na ona {to denes se narekuva crkovna dogma. Site tnr. "rano-hristijanski" avtori se vsu{nost od ovde od Balkanot, naj~esto od Makedonija: Euzebie ili Evsevieod Cezarea (koj bil oficijalen istori~ar na Konstantin), Teodor od Kir (Epir), Kiril od Erusalem, Atanasij od Aleksandrija, Vasilij od Cezarea, Jovan Zlatoust i mnogu drugi. Nivnite imiwa se menuvani po golemata pqa~ka na arhivite na Sveta Sofija po padot na Vizantija. Za Skopje naj~esto se koristat terminite "Konstantinopol", "Erusalem", "Cezarea", "Aleksandrija" i sl. "Konstantinopol" e po Konstantin, "Cezarea" e zatoa {to bil carski grad, sedi{te na cezarot, "Aleksandrija" kako sinonim za Aleksandar Makedonski, "Erusalem" kako grad vo koj seto toa i zapo~nalo. Ako vo pasusot vo isto vreme se zboruva za Heraklea i za Skopje toga{ Heraklea se imenuva kako "Aleksandrija", a Skopje so nekoj drug zbor, zavisno od kontekstot. Sosema poinakva e na primer izmenata na imiwata vo delata na imperatorot Julijan Apostat, koj isto taka e od Makedonija. Vo negovite "Pisma" na primer za skopskoto kale se koristi terminot "Egipet", za delot od drugata strana na rekata Vardar kon Vodno se koristi terminot "Libija", Vodno ~esto se imenuva kako "Aquileia", za delot na naselbata ênto kade {to bila ku}ata na Aurelie Avgustin se sre}avaat pove}e od ~etiri termina. Seto toa moàt da go pro~itaat samo retki. No ima i takvi. Dal Gospod. Na takvite ne im se potrebni "nitu {estar, nitu lewir".

Golemite crkovni sobori (tnr. Nikejsko kredo) vo najgolem del se odrùvani ovde i pretstavuvaat me|usebna rasprava pome|u Arijancite i Katolicite (dene{nite "pravoslavni"). Dobar del od niv se odrùvani na Halkidiki, kade {to podocna }e se razvie manastirskata kolonija. Lu|eto za koi pogore stana zbor se tokmu onie lu|e koi gi pravele komentarite i pojasnuvawata na Biblijata, tie gi vnele vo Biblijata i trite Knigi Makavejski, {to ja pretstavuvaat istorijata na Palestina kon krajot na vladeeweto na makedonskite dinastii vo Palestina. Tie svatile deka se e povrzano i deka ni{to na svetov ne e slu~ajno. Deka ima Gospod.

Isto kako i tnr. neoplatoni~ari i tie se obiduvale da ja sklopat slikata za sebe. Vo toa vreme lu|eto go cenele mozaikot, kako umetni~ka izrazna forma. Mnogu sitni delovi koi povrzani vo edna celina davaat nekoja slika. Kako i svetot vo koj dejstvuvaat razli~ni lu|e, so razli~ni motivi i porivi, no na krajot se

18

dobiva edna slika i taa ne pretstavuva ~ovekov proizvod. Taa e bo`je delo. Mozaikot se sre}ava kaj site arheolo{ki iskopuvawa na starite gradovi od toj period. Go ima vo Heraklea, vo Skupi. Toa ne e samo obi~en ukras, tuku izraz na lu|eto za ne{to sosema drugo. Po ubistvoto na Evdokija duri i crkovnite vlasti ja svatile dlabo~inata na toa "providenie". Po~nale da pravat sporedbi pome|u nastanite opi{ani vo Biblijata i onie navedeni vo Ilijadata, Odisejata, drevnite mitovi. I svatile deka ne{tata se povtoruvaat, na razli~ni strani od svetot. Likot "x" od Biblijata bil identi~en na likot "y" od Ilijadata ili Odisejata ili

od mitot za "z" ili "t". Nastanot "toj i toj" od ovde bil soodveten na nastanot "toj i toj" od tamu. Lu|eto svatile deka Gospod na lu|eto im gi povtoruva situaciite, povtorno i povtorno se dodeka ne sogledaat {to pravat i kade gre{at. Vo drugi konteksti i vo sosema poinakvi konotacii. Ideite se menuvale, no zloto ostanuvalo zlo. Ubistvoto ostanuvalo ubistvo, kra`bata - kra`ba.

Imperatorkata Evdokija (Marija) zad sebe ostavila edno tokmu takvo delo. Toa denes e poznato kako "Homercentones" na Evdokiae Avgvstae. Stanuva zbor za zemawe na razli~ni strofi od Ilijadata ili Odisejata, od razli~ni delovi na tie spevovi i pravewe nova celina {to soodvetstvuva na "dene{nata situacija". Sporeduvawe na Patroklo, Ahil ili Agamemnon so likovite od Biblijata: so Isus, Samson, Mojsie... Sporeduvawe na konkretni situacii od Noviot zavet (tajnata ve~era, fa}aweto na ribite, vleguvaweto vo gradot i sli~no) so opi{ani nastani vo Ilijadata i Odisejata. Taa izrazna forma "centos" ili "centones" bila popularna vo toa vreme. Preku nea i obi~niot narod trebal da ja razbere Bo`jata sila. Biblijata mu bila pojasnuvana na jazik {to za nego bil razbirliv i vo kategorii i poimi {to za nego bile svatlivi. Toa e jazikot na Ilijadata i Odisejata, jazikot na prorokot Elijah. Tie se napi{ani na pismoto {to denes go znaeme kako "gr~ko", na pismoto {to se pi{uvalo i tamu kade {to se slu~uvale nastanite od Biblijata, kaj fenikiecot Kadmos. "Evdokija ostavila i li~na crta. Niz nejzinite "Homercentones" se ~ita "ispovesta" na edna èna koja se omaìla za nekogo {to ne go sakala, samo za dobroto na imperijata.

Od mozaici lu|eto vo Romejskoto carstvo preminale na druga umetni~ka

izrazna forma: na goblenot. Terminot "centos" ili "centones" zna~i "ubod na igla" pri pravewe goblen. Crkvata gi ubila to~no onie {to ja vtemeluvale, poradi nekoi "vi{i celi" koi na nikogo ne mu bile jasni i se sveduvale na obi~noto azdisuvawe na vlastite vo Carigrad. Bila ubiena proro~ica. Bil ubien i najgolemiot um vo zemjata. "Golemata slika" sega se pravela na platno, no lu|eto kako da izrazuvale deka taa se pravi so "ubodi" i deka sekoj ubod "boli". Praveweto gobleni be{e dolgo vreme prisutno na Balkanot. @enite po selata seu{te go vezat.

Marko Aurelie ili Aurelian ostanal simbol na "svedok". Na ~ovek koj znael deka }e bide ubien ako zbori, no zborel. Mol~eweto bilo sprotivno na seto ona {to go pravel vo ìvotot. Negovoto svedo~ewe pred sudot podocna }e ja zbogati vizantiskata simbolika. Aurelie bil obvinet za "predavstvo", a negovoto "predavstvo" se sostoelo vo toa {to zaedno so Rufinus i so drugite pobegnal vo ku}ata na Evdokija i ne sakal da u~estvuva vo masakrite. Odbranata na Aurelie pred sudot e prepolna so bibliski citati: "Nakuso, tie go zanemaruvaat faktot deka so toa {to nas ne obvinuvaat za "kukavi~luk", tie se kriminaliziraat samite: zatoa {to e ako e ne~esno da se pobegne, u{te pone~esno e nekoj da se brka, bidej}i edniot izbegnuva da bide ubien, a drugite itaat da ubijat. No samoto Sveto pismo ni naloùva da begame: a onie {to ne gonat do smrt, vo nastojuvawe da izvr{at zlostorstvo, go spre~uvaat na{eto begstvo. Tokmu zatoa tokmu tie treba da se sramat poradi toa {to ne gonat, otkolku ovde da ni sudat zatoa {to sme nastojuvale

19

da pobegneme od niv: neka prestanat da ne gonat, pa i nie }e prestaneme da begame. No tie nemaat granici na svojata zloba i se koristat so site trikovi da ne fatat vo stapica, iako znaat deka begstvoto na progonetiot e najsilna osuda za progonuva~ot: bidej}i nikoj ne bega od dobar i miren ~ovek, tuku od varvari i krvnici. Ako tie gi preziraat svetite lu|e tvrdej}i ni deka tie postapuvale sprotivno na Bo`jata voqa, toa{ ni pokaùvaat deka ne gi znaat svetite knigi. Bidej}i vo zakonot e naloèno da se pravat "begalski kampovi" kade {to moàt da se zasolnat onie {to se gonat." Aurelie naveduva brojni primeri od Biblijata: za vremeto koga tatko mu na Isus so celoto semejstvo begal vo Egipet, zatoa {to Herod gi kolel decata, za bibliskiot prorok Elijah itn. Za kone~no da go iznese svojot definitiven stav deka }e se odnesuva taka kako {to e naloèno vo Biblijata i kako {to se odnesuvale site sveti ma~enici: "toga{ koga }e ne brkaat, nie }e begame i }e se krieme, ako ne fatat }e go istrpime ma~eni{tvoto".26 Toa bil eden del od odbranata na ~ovek koj ne sakal da ubiva svoi sogra|ani "za ni{to". Posebno ne svoi sogra|ani od "malcinstvoto", so koi rastel i koi mu bile drugari od detstvo. Posebno ne lu|e kako Evdokija, Rufinus ili "Aurelie Avgustin".

Od toa vreme vo Vizantija "kozata" }e stane simbol na pravednik {to bega. Kozite i jagniwata otsekoga{ bile "`rtveni ìvotni", simbol na nevinoto stradawe. No kozite ja imale taa sposobnost da se ka~uvaat visoko po planinite, na te{ko dostapni mesta, na mesta kade {to te{ko moèle da dojdat onie {to gi brkaat. Podocna golem broj crkvi i manastiri }e bidat gradeni tokmu na takvi mesta. Kumran se nao|a visoko vo planinite, vo visoko izdlabeni pe{teri. Vo takvi se kriele i "vitezite na hramot" (templarite) i bogomilite na Pirineite. Toa bil stav na pravednite hristijani. Ne ubivaj. Ako te brkaat, begaj pred nasilnicite, zo{to "ni~ija sve}a ve~no ne gorela". A Gospod }e znae da go ceni toa {to si go napravil.

Kozite i pred toa imale ~udna simbolika za Makedonija. Vo "Filipovata istorija" na Justin se naveduva deka na nekoj si Perdika proro{tvoto mu naloìlo da se naseli vo Makedonija. Toj go zazel gradot Edesa (dene{en Voden) "bez i da po~uvstvuvaat gra|anite, poradi golemite do`dovi i oblaci, sledej}i go stadoto kozi, koi begale od do`dot. Imeno toj si pripomnil deka proro{tvoto mu naloìlo "da bara carstvo tamu, kade {to }e go odvedat kozite i odlu~il tuka da bide sedi{teto na negovoto vladeewe. I podocno pobo`no se pridruùval za ova,

26

Prikaznata za tie nastani vo golema merka e navedena vo edno falsifikuvano delo {to do nas do{lo kako "Crkovna istorija" na Sokrat Sholastik. Ovde nastanite {to se slu~uvale vo Skopje i Carigrad se prefrleni na "Zapad". Vo toa vreme sedi{teto na Zapadnoto carstvo se nao|alo vo Milano, no vremeno bilo preneseno vo Trir (rodniot grad

na Karl Marks) od strana na nekoj general (praefectus praetorio) Maksimus. Vo "Crkovnata istorija" za Aurelie ili za Rufinus, zavisno od kontekstot se koristi terminot "Maksimus" ili "Viktor Maksimus". "Viktor" e simbol za pobeda, no Viktor se vikal i sinot na orginalniot zapaden general Maksimus. Vo ova delo Evdokija e navedena kako "Hipatija", a Marija ili "imperatorkata Evdokija" kako "Pulherija" - terminot

"sepulchere" zna~i "grob". Makedonija i natamu bila "Arka""dia" - grobnica na prorok. Celoto delo na Sokrat Sholastik e "isprevrteno" i kako i se vo vrska so Makedonija, treba "da se pro~ita". Toa e slu~aj i koga se ~ita ve}e navedenata kniga na Alan Cameron &

Jacqueline Long (with a contribution by Lee Sherry) - "Barbarians and Politics at the Court of Arcadius. I tie Hipatija ja smestuvaat vo ist kontekst so Marko Aurelie, iako tie ìveat oddeleni so {est ili sedum veka. Vo Vizantija tie bile spoeni kako "identi~ni" situacii: ubistvo na prorok i tatko filosof i {irewe na carstvoto. Zemjotres, poplava, grmotevici ili pa|awe na meteori, kako znaci za izvr{enoto zlostorstvo i kako znak deka "kako po~nalo, taka i }e zavr{i".

20

taka {to, kade i da ja vodel vojskata, pred znamiwata gi imal istite tie kozi, sakaj}i da gi ima za voda~i vo negovite potfati tokmu niv, zo{to tie bile za~etnici na negovoto vladeewe. Vo spomen na uslugata {to tie mu ja napravile, gradot Edesa go narekol Ajga" ili "koza". Podocna ovoj termin nie }e go izgovarame kako "ege" i }e ni bide sli~en na Egej i na se {to e povrzano so toa. Po Vtorata svetska vojna doma{nite vlasti vo Narodna Republika Makedonija vo isto vreme so vladata na stariot Papandreu vo Grcija }e donesat zakoni protiv kozite. "U novoto ni vreme, u noviot ni vek". Iljadnici Egejci }e bidat proterani i od sopstvenata zemja i od Makedonija.

Koga doznale za toa {to se slu~ilo vo Skopje i vo Carigrad, lu|eto vo Rim dobile {ansa za gor~liva "oddi{ka". Povtorno po~nale da pravat bisti i sliki na Neron, duri i iskovale pari so negoviot lik, iako toj bil odamna mrtov. Dene{nite istori~ari i numizmati~ari se ~udat zo{to vo 400 godina vo Rim se kovani pari so likot na Neron. Tie toa go objasnuvaat "so popularnosta na Neron me|u narodot". No toa ne bilo taka. Ako tie kovani pari ne se sovremen falsifikat, toga{ moè da se zaklu~i deka tie lu|e kako da sakale da im pora~aat na svoite bra}a od istok deka sega im e polesno, koga znaat deka ima i drugi kako niv. Nekoi na koi }e moàt da im kaàt "pa i vie taka pravevte". Na toa od Carigrad odgvorile so "mandalion", pravele sliki na novata imperatorka Marija - Evdokija koja ja dobila titulata "avgusta" (sveta). Kako da sakale da se opravdaat deka taa e nevina vo celata taa rabota i deka onoj {to bil vinoven ve}e e mrtov.27 Imperatorkata ostanala poznata kako Evdokija Avgusta. Vo Vizantija po crkvite po~nale da se palat sve}i. Toa bila nasmevkata na Hipatija: "vosokot e bel, vosokot e òlt". Sve}ite ostanale do den dene{en, no duri i popovite ve}e ne znaat {to pretstavuvaat tie.

Carot Teodosie I so podocne`nite falsifikati na istorijata do nas }e

dojde kako "imperatorot Arkadie". ]e bide izmisleno deka Teodosie I umrel, pa nego go nasledil nekoj si Arkadie, koj bil negov sin i taka natamu. No toa ne e to~no. Arkadie e Teodosie I - ~ovekot po ~ija naredba }e bide ubiena Evdokija. ôvekot koj e odgovoren za novata "arka-dia". ]e bidat sokrieni i vistinskite imiwa na Marija i na Konstantin. Prikaznata za Marija-Evdokija }e ni bide prenesena vo Kartagina ili }e bidat izmisleni celi prikazni za nekoja si Pulherija i za nejzinata golema qubov so nekoj si zapaden vladetel Valentijan. Zapadnata crkva mnogu podocna }e izmisli nekoj si "den na zaqubenite" {to tie }e

go nare~at "Valentine Day", navodno vo spomen na golemata qubov pome|u Evdokija i Valentin. Cinizmot da bide pogolem na istiot toj den vo pravoslavniot svet se slavi denot na Sveti Tripun, za{titnikot na lozite i vinoto. Na toj den za prv pat se krojat lozjata. A u{te od vremeto na Isus vinoto e simbol na "krv", na nevino proleana krv na pravedni lu|e.

Koga po istoriite se spomenuva Teodosie I, naj~esto se prikaùva slikata na eden srebren medaqon na koj e vgraviran likot na Teodosie. Slikata e podelena na dva dela. Carot Teodosie sedi na prestolot i okolu nego ima nekoi vojnici. Site tie se na edno ramni{te, a pod niv kako da ima "proyirna zemja". Kako pod povr{inata na zemjata da ima nekoja druga soba vo koja sedat nekoi drugi lu|e. Koj i da go pravel medaqonot imal sosema jasna vizija. Teodosie bil naslikan zaedno so mrtvite "{to se pod nego" vo zemjata i jasno bilo kaàno deka vo negovo vreme se

27

êsto se naveduva deka imperatorot i formalno protestiral protiv "do toga{ nepostojnoto" pravewe sliki so likot na Evdokija koi kruèle po provinciite "na op{to nezadovolstvo". Ako toa navistina se slu~ilo, toga{ nekoj nekogo go potsetuval na Isus i mu daval na znaewe deka "ima lepra", odnosno deka e "isprskan so krv".

21

povtorilo ona {to se slu~ilo za vreme na Hipatija. Deka site tie lu|e na zemjata bile kako "kukli", kako "marioneti" vo Bo`jite race, {to sakale na narodot da mu go pokaàt ona {to tie prethodno go kriele ili go zaboravile. Situaciite se povtorile, pribli`no identi~no. Lu|eto moèle duri i da identifikuvaat koj lik od deneska e identi~en so nekoj od likovite od 390 ili od 287 godina pr.n.e. Vo narodot ostanalo predanieto {to podocna }e bide spomenato i vo "Crkovnata istorija" na Sokrat Sholastik deka Marko Aurelie go "dignal" Elijah od mrtvite. Na sudeweto zborel kako nego. Na obi~niot svet duri toga{ mu stanalo jasno {to zna~i bibliskata metafora deka "Isus go dignal Lazar od mrtvite". Isus ne moèl da oìvuva umreni lu|e. Toj bil samo prorok. ôvek kako i sekoj od nas, koj samo ima nekoja posebna bo`ja darba. Darba na vidovitost. No vo negova ~est, Gospod moèl da "povtoruva situacii" i da kaè deka "Toj e Toj koj moè se i na koj se mu e lesno". Deka Toj e Toj {to ni{to ne zaborava i {to seto toa moè i da go povtori. Deka nie sme zemja i pra{ina, kako i zemjata pod nas, pa kako za ìvite, taka i za mrtvite.

Mermernata statua na Teodosie I mnogu podocna e pronajdena vo blizina na negoviot Forum. Po knigite se naveduva deka toa e glavata na Arkadie. Pronajdeni se i reqefi na koj e prikaàn Teodosie kako sedi na hipodromot gledaj}i gi "gladijatorskite borbi". Delovi od toj reqef se koristeni pri izgradbata na Amamot na Bajazit vo Carigrad. Frlani se vo temelite na amamot, a nekoi delovi od niv i denes se vidlivi po yidovite. Reqefite bile zemjani (kerami~ki) ili kameni plo~i od koi kako da izleguvaat nekoi tela i likovi. Kako "mrtvi od zemja", kako nekoi posebni "pra{ini" {to sepak treba da bidat zapameteni. Podocna

Konstantin ili Teodosie II }e zapo~ne da gi gradi yidinite {to i denes go opkruùvaat Carigrad. Koga }e bide zavr{ena crkvata Sveta Sofija vo vremeto na Justinijan, pred crkvata toj }e izgradi svoja statua. Taa }e bide ogromna. Vo ednata raka Justinijan }e drì crvena jabolka. Jabolkata }e stane simbol na svetot i na svetskata dominacija. Nejzinata crvena boja samo dopolnitelno }e pojasni kako bilo toa postignato: so prolevawe krv. Ovaa statua }e bide sru{ena 1453 godina od strana na Otomanskata vlast. ôvekot {to formalno ja sru{il Vizantija, Mehmed ili Muhamed Osvojuva~ot voobi~aeno ni se prikaùva kako lik na ~ovek koj mirisa edna crvena roza. Rozata vo toa vreme, a i podocna bila simbol na ne{to tajno, zatskrieno, so mnogu lisja zavitkano. Koga vlegol vo Carigrad "krv te~ela po ulicite".

Pred nekolku godini spored prikaznata za Teodosij I i Rufinus be{e snimen filmot "Gladijator". Likovite se malku izmeneti i prilagodeni na falsifikuvanata verzija na prikaznata, no avtorot o~igledno imal na uvid i nekoi drugi dokumenti. Vo filmot Rufinus se vika Maksimus, kako i vo "Crkovnata istorija" na Sokrat Sholastik, a za vreme na gladijatorskite bitki go ubiva omileniot i nepobedliv gladijator na imperatorot. Ne{to {to ne potsetuva na nastanite povrzani so Sveti Dimitrija vo Solun. Vo nekoj od angliskite muzei denes se nao|aat nekoi kovani pari od vremeto na realniot zapaden vladetel Maksimus. I tie najverojatno se falsifikuvani ili se kovani mnogu podocna. Ona {to e bitno e faktot deka na monetata nad likot na Maksimus ima edna golema ptica.

22

Bista na Marko Aurelie - Aurelijan, pronajdena vo potopen holandski brod (ukradena od Smirna-Izmir vo Turcija1894 godina). 1998 godina i e vratena na Turcija kako “nejzino arheolo{ko bogatstvo”

Herakle (Iraklija) i prorokot Muhamed Najgolemiot del od vizantiskite imperatori doa|ale od Makedonija (Justin,

Justinijan itn.), no eden od najgolemite makedonski imperatori koj ostavil golema traga zad sebe e imperatorot Herakle, poznat kako Iraklie, Iraklija ili Heraklija, koj stanal vizantiski imperator vo 610 godina od novata era (ìveel 571-641). Ovde nema da go opi{uvame negoviot ìvot, nego go ima po istoriite. Ona {to e pomalku poznato e deka ovoj car bil me|u prvite {to go svatil zna~eweto na prorokot Muhamed. Bidej}i vo toa vreme vodel vojna so Persijancite (narodi od dene{en Azerbexan, Ermenija i Severen Iran) toj se dogovoril so Muhamed i so onie narodi {to denes gi sre}avame kako Arapi (muslimani - biv{ite privrzenici na Isus Hristos), po {to vojuvale usoglaseno. Kako da ima nekoja simbolika vo faktot {to Iraklie do{ol na vlast vo 610 godina. Istata taa godina vo Meka na Muhamed mu se objavila prvata sura. "Stani ~oveku i pi{uvaj".

Muslimanite go zazele celiot pojas na severna Afrika (Egipet, Libija, Maroko, Tunis), a od tamu kako poddr{ka na Iraklie i na Vizantijcite podocna gi zazele Malta, Sicilija, [panija, ju`na Italija). Poznati se prikaznite za toa kako vojskovoda~ot na Iraklie na Sicilija, Adrijan ili Hadrijan so izmama im go prepu{til ostrovot na Arapite, po {to tie ja zazele i ju`na Italija i Neapol. Ovaa zaedni~ki usoglasena politika na Vizantija so muslimanskiot svet }e trae dolgo vreme, se do krstonosnite vojni i padot na Vizantija. Taka nare~enite bogomili, katari, nivnoto kriewe vo [panija kaj aragonskite dinastii, vitezite templari i sli~no ne moàt da se razberat bez toj fakt.

Dolgo vreme vizantiskite carevi gi narekuvale "muslimanofili". Persijancite {to Iraklie toga{ gi porazil mnogu podocna }e se pojavat na Balkanot pod imeto Turci. Eden del od istiot toj narod koj za vreme na Iraklija kako Avari ja napa|al Vizantija i se naselil vo Trakija, denes sebe si se narekuva Bugari.

Kuranskata sura 30 nosi naslov "Er Rum": Rimjani ili Vizantijci. Taa e pi{uvana to~no vo vrska so tie nastani i vo vrska so Iraklija. Tokmu zatoa

23

Turcite otsekoga{ Makedonija ja vikale Rumelija, a po osvojuvaweto na Kosovo sultanot se narekol "Sultan na Rum".28

Oboàvaweto na ikonite za muslimanite pretstavuvalo ne{to tu|o, iako tie mnogu dobro ja znaele prikaznata za Isusoviot "mandalion". Za niv, kako i za site vistinski vernici Isus bil samo eden od mnogute proroci {to bile i {to }e bidat. Spojot na vizantiskata i muslimanskata kultura ostavil prekrasni kulturni spomenici vo site sferi (knièvnost, arhitektura, umetnost...). Najubavite crkvi na Sicilija, vo [panija i vo ju`na Italija se tokmu od toj period. No vo Vizantija se pojavil i poznatiot spor okolu ikonite. Kako {to se veli vo surata "Er-Rum": "i na stranki se podelile i sekoja stranka e zadovolna so ona {to go zbori". Ovoj sudir osobeno }e se razvie za vreme na naslednicite na Iraklie, za vreme na Lav Isavrijanecot. Negoviot stav vo vrska so niv bil pove}e sli~en na muslimanskiot: deka ima samo eden Gospod i deka kako {to e se negovo, takvi se i prorocite, deka i tie kako i site drugi se smrtni lu|e, deka religioznite hramovi treba da mu bidat posveteni na Gospod, a ne na prorocite. Kaj drugite preovladal stavot {to najjasno go formuliral "Jovan Damaskin": "Ikonata e potsetuvawe, nadvore{en znak {to za nepismenite go ima istoto zna~ewe {to go ima i knigata za onie {to umeat da ~itaat: ona {to e zborot za sluhot, toa e ikonata za vidot. Ne se poklonuvame na sozdadenoto, tuku na tvorecot na toa sozdanie." Ikonite trebale da potsetuvaat i na onie {to nevini nastradale, kako potsetuvawe za ne{to {to ne treba da se povtori.

Vasilie I, Elizabeta i Lenin Prikaznata za Vasilie I e edna od najinteresnite storii na Vizantiskata

imperija, koja samo }e go }e potvrdi praviloto, no }e vnese u{te eden "grozomoren" element vo istorijata: oslepuvawe na prorok. Ubavinata na razgleduvaweto na negoviot ìvot se sostoi vo toa {to za nego postojat pogolem broj istoriski izvori, iako klu~nite detaqi se celosno falsifikuvani.

Prikaznata za Vasilie }e ja zapo~neme od smrtta na carot Teofil na 28 januari 842 godina. Bidej}i naslednikot na prestolot Mihajlo III bil maloleten, bilo sostaveno regentsko telo na ~elo so caricata Teodora (majka na Mihajlo i èna na Teofil) i nejziniot brat Varda. Varda e staro makedonsko blagorodni~ko semejstvo {to ja zadrùva svojata sila mnogu dolgo vreme. Potekloto na semejstvoto e od mesnosta Vraci ili Vra~, {to se nao|a na potezot Strumica - Petri~.

Carot Teofil bil ikonoborec, ~ovek veren na tradiciite na Iraklie i na sojuzot so muslimanite. Negovata èna, caricata Teodora bila ikonofil.

Klu~na figura za razbirawe na podocne`nite nastani e eden od najobrazovanite lu|e vo imperijata vo toa vreme: vidovitiot monah Jovan Gramatik ili Jovan Gramati~ar.29 Ova lice vo 814 godina }e bide postaveno vo nekoja komisija {to trebala da ja podgotvi crkovnata reforma i da prou~i ogromen literaren i arhivski materijal. "Vo letopisite i vo biografskata literatura Jovan se opi{uva kako ~ovek so neobi~en karakter, mu se pripi{uvale odnosi so ne~istite sili, zanimavawe so nekromantija, vol{ebni{tvo i sli~no; voop{to, toj

28

Otkako so Grcija ni zapo~na "sporot so imeto" vo nekoi angliski prevodi surata "Er Rum" se preveduva kako "Grci". ôve~kata glupost kraj nema. 29

Terminot "gramatik" ili "gramati~ar" vo toa vreme zna~el "u~en ~ovek".

24

gi iznenaduval svoite sovremenici so neobi~nite znaewa i ... so svoite natprirodni osobini se razlikuval od obi~nite lu|e".30 Odel vo poslanstva po stranski zemji, naj~esto vo Bagdad i vo Rusija31. Bil milenik na carot Teofil i vo 832 godina stanal patrijarh. Site lica {to podocna }e se pojavat pod nazivot "slovenski prosvetiteli" na eden ili na drug na~in }e bidat negovi lu|e i u~enici.32 Jovan Gramatik go zapo~nal ona {to drugi }e go zavr{at.

No caricata Teodora imala drugi planovi, taa sakala "da gi restavrira ikonite". Vedna{ po smrtta na nejziniot soprug, eden od prvite prezemeni akti bila smenata na patrijarhot Jovan. Vo patrijar{ijata caricata ispratila visoki blagorodnici so straà za da go trgnat Jovan od funkcijata. Toj ne sakal da zamine, do{lo do ko{kawe vo koe nekoj od straàta nekolku pati go izbodel so no` vo stomakot. Nastanala gu`va. Pred patrijar{ijata se sobral narod. Izvesten za incidentot pristignal bratot na caricata Varda, koj so golema straàrska pridru`ba go iznel Jovan nadvor od patrijar{iskata zgrada. Ve~erta Jovan Gramatik bil oslepen i ispraten vo eden manastir. Carigrad bil potresen od zemjotres. Site znaele {to se slu~ilo.33

Na 11 mart 843 godina e odràn crkoven sobor za obnova na pravoslavieto i za vra}awe na ikonite vo crkvite. Toa se slu~ilo samo eden mesec po smrtta na carot Teofil. Nabrzo na vlast do{ol i Mihajlo III.

Ovde zapo~nuva i storijata za Vasilie I. Toj bil droungarios ili zapovednik na nekoj pe{adiski polk. Nabrzo se sprijatelil so Varda i stanale mnogu dobri drugari. Po izvesno vreme, Varda mu predloìl da se orodat, mu predloìl na Vasilie da se oèni so sestrata na negovata èna i da stanat baxanaci. Vasilie se soglasil i nabrzo se oènil so Marija. Prvoto dete im umrelo. Marija zabremenila po vtor pat. Povtorno rodila ma{ko dete, no i toa nabrzo umrelo. Ostanala bremena po tret pat, no Vasilie ve}e imal drugi planovi. Se vqubil vo nekoja èna Danilida od Peloponez, ~ie semejstvo poseduvalo du}ani za svila i }ilimi i ja ostavil Marija. Na 21 april 866 godina, v zori, pred o~ite na carot

30

Fjodor Uspenski - "Istorija na Vizantiskoto carstvo" - Belgrad, 2000 godina. 31

Pod terminot "Rusija" vo toa vreme se podrazbira dene{na Ukraina. Samiot termin "rus" poteknuva od "rusokos", ~ovek so svetla kosa. 32

Jovan osobeno cenel nekoj sinodik na Konstantin Isavrijanecot. 33

Glavniot motiv za kavgata na Jovan Gramatik so caricata Teodora, me|u drugoto, bila i negovata qubovna vrska so sestrata na caricata, odnosno so sestrata na Varda. Varda go oslepuva sopstveniot potencijalen zet. Vo toa vreme, vo ~est na Jovan Gramatik vo negovoto rodno mesto Ohrid narodot gradel crkva, koja postoi do den dene{en. Toa e crkvata Bogorodica Perivlepta, {to deneska se vika Sveti Kliment. Taa crkva vo toa vreme

trebala da bide "prviot univerzitet na Balkanot" za novoto pismo "kirilicata". No

Jovan bil oslepen i denes negoviot grob se nao|a vo manastirot vo koj toj bil interniran, po oslepuvaweto. Stanuva zbor za Rilskiot manastir vo Pirinska Makedonija, dene{na

Bugarija. Lu|eto vo Makedonija se potsetija na ovoj nastan koga bugarskiot car Boris III

tajno izdal naredba negovata portokalova garda (Orange) da go ubie poznatiot bugarski politi~ar, inaku Makedonec vo tesni vrski so VMRO, Stamboliski. Naredbata bila

izdadena koga Boris III doznal za qubovnata vrska na Stamboliski so negovata sestra Nade`da. Velat deka ubistvoto bilo izvr{eno na grozomoren na~in. Sli~ni momenti moàt da se zabeleàt i vo ubistvoto na prviot soprug na gr~kata politi~arka Dora

Bakojanis, Pavlos. Oficijalno toj e ubien od nekoja si teroristi~ka organizacija "17

noemvri". Inaku spored pravoslavniot kalendar 17 noemvri mu e posveten na Grigorij

ûdotvorec Neokesariski, {to kako ime mnogu potsetuva na Grigori Rasputin. Sepak ovie dva navedeni slu~ai ja nemaat dlabo~inata na slu~ajot so Jovan Gramatik.

25

Mihajlo III go ubiva Varda, a no}ta pome|u 23 i 24 septemvri 867 godina go ubiva i samiot car. Vasilie I stanuva imperator.

Vo me|uvreme, Marija ra|a bliznaci: Lav (Leo) i Aleksandar. Minuvaat godini. Vasilie bil nasilen ~ovek. Vo edna raspravija so Danilida toj po~nuva da ja tepa. Taa nastojuvaj}i da pobegne, pa|a po skalite, ja povreduva glavata i nabrzo umira. Vasilie doznava za bliznacite i ja povikuva Marija vo Carigrad za da gi vidi decata. Im stava na raspolagawe edna ku}a i nastojuva decata da gi vospita kako kralski naslednici. No sogleduvaj}i kakov ~ovek e tatko im, decata po~nuvaat da go preziraat, osobeno Lav. Tatko mu mu se zgadil. Nastojuval vredno da u~i i da go izbegnuva i se preselil kaj majka mu. Po smrtta na Vasilie, na prestolot go nasleduva Lav koj go dobil prekarot Mudar.34 Negoviot brat Aleksandar edno vreme bil patrijarh. Lav Mudri e ~ovekot vo ~ie vreme Biblijata bila prevedena na crkovno-slovenski jazik, {to pretstavuvalo kruna na crkovnite reformi {to mnogu vreme pred toa gi zamislil Jovan Gramatik.

Za vreme na vladeeweto na Vasilie I se slu~ile nekolku zna~ajni promeni. Prvata bila politi~ka: Vasilie so papata vo Rim se dogovoril za "podelba na svetot", odnosno za podelba na sverite na vlijanie. Vizantija na Istok, papata na Zapad. Tokmu vo takva diplomatska misija vo Rim bil Konstantin - Kiril, kade {to i umrel. Toj na toga{niot rimski papa mu odnel eden primerok od Biblijata napi{ana na slovenska "kirilica". Toj primerok den dene{en se ~uva vo arhivite na Vatikan. Vtorata promena imala mnogu podalekuse`no zna~ewe. Isto~noto Rimsko carstvo (ili Vizantija) otsekoga{ bilo dvojazi~no. Vo imperijata

oficijalni jazici bile latinskiot i gr~kiot. Vo vremeto na Vasilie I, a osobeno vo vremeto na Lav Mudri toa se smenilo. Namesto latinskiot bil voveden nov "univerzalen jazik" - staroslovenskiot, so novo pismo {to podocna }e bide nare~eno "kirilica". Imperijata i natamu bila dvojazi~na, no sega namesto latinski i gr~ki se zboruvalo i se pi{uvalo na slovenski i na gr~ki jazik.

Terminot "sloven" poteknuva od "slovo" {to zna~i azbuka ili pismo, odnosno samiot termin zna~i "hristijanin", bidej}i najgolemata zasluga na pismoto bil prevodot na Biblijata na staroslovenski jazik, {to go izvr{il Lav Mudri. "Na po~etokot be{e zborot". Onie {to bile poblisku do carskiot dvor

podocna }e se nare~at "Bugari" {to e latinizirana verzija na izrazot "Biblia

Vulgata" - "Bvlgari" ili Biblija prevedena na staroslovenski jazik, vo kraen stepen "hristijani". Podelbata na "interesnite sveri" od toa vreme e vidliva i denes: site znaeme koi jazici se slovenski, a koi ne. Vo "tranzicioniot period" vo

34

@ivotopisot na Marija denes postoi pod naziv "@ivotot, delata i delumen pregled na ~udata na blaènata i sveta Marija Pomladata". Jas go ~itav vo internet edicijata na Vizantolo{kiot institut vo Va{ington. @itieto e unakazeno od falsifikati, a predgovorot kako da e pi{uvan od nekoj {to ne e ba{ mnogu upaten vo vizantiskata istorija. Vo Nacionalnata biblioteka vo Pariz se nao|a kopija od deloto "Propovedite na Grigorij Niziski" ({to se vodat kako Codex Graecus 510 ili Paris, gr. 510) za koe se veli deka

bilo izgotveno vo Carigrad za imperatorot Vasilij I i negovoto semejstvo pome|u 870 i 882 godina, iako realno moè da stanuva zbor za delo od nekoj podocneèn datum. Ovaa kniga se smeta za edna od najvrednite dela {to voop{to e vo posed na Nacionalnata biblioteka vo Pariz. Nejzinata vrednost, me|u drugoto, se sostoi i vo toa {to knigata e bogato ilustrirana. Na edna od slikite se gleda èna so dve deca, o~igledno bliznaci. Toa e prvata èna na Vasilie I, Marija so Lav i Aleksandar. Pod slikata pi{uva "Imperatorkata Evdokija so Lav i Aleksandar". I ovaa Marija - Evdokija trebala da potseti na Marija - Evdokija od 400-ta godina. I ovaa Marija go trpela maòt za dobroto na imperijata. Za ova delo vidi Leslie Brubaker - "Vision and Meaning in ninth-century Byzantium - Image as Exegesis in the

Homilies of Gregory of Nazianzus" - Cambridge University Press, 1999.

26

literaturata se sre}avaat izrazite "sloveni" i "anti" {to ozna~uva razli~ni raboti vo zavisnost od kontekstot. Moè da zna~i lu|e {to zboruvaat slovenski nasproti lu|e {to seu{te zboruvaat latinski ili gr~ki. Stanuva zbor za vreme, koga mnogu mal procent od lu|eto voop{to bil pismen. Toa e vreme na prvite "univerziteti" otvoreni so edinstvena cel da se opismeni narodot. Vo toj buren period na prosvetitelskata misija rabotele mnogu lu|e: Kiril i Metodij, patrijarsite Fotie i Ignatie, crkovnite lica Tarasie, Nikifor, Ambrozie i Nektarie i mnogu drugi.

ûdna rabota e bo`joto providenie. Onie {to bile najzaslu`ni za seto toa ostanale vo senka i deneska retko koj gi znae. Osnovniot kreator na celata reforma na crkvata, na idejata za eden zaedni~ki jazik i pismo za site lu|e vo golemite prostranstva na imperijata (sli~no na muslimanskiot - arapskiot primer pottiknat od Muhamed), za op{to opismenuvawe na narodot i za otvorawe na javni u~ili{ta, Jovan Gramatik ili Gramati~ar denes e skoro nepoznat. Pred veli~inata na providenieto ostanuvame zanemeni. Prvoto slovensko pismo i jazik, {to iako e raboteno spored "fenikiskiot obrazec", sepak na izvesen na~in pretstavuva "bo`ji dar", od prorok koj denes re~isi nikoj ne go znae. Toj }e bide oslepen i }e stane ~ovek sli~en na Ilija: "Homer" ili "slep i vidovit".35 Novoto pismo i jazik {to denes vo razli~ni varijanti go zboruvaat slovenskite narodi, a koe poteknuva od staroslovenskiot jazik i pismo se "bo`ji dar" i poteknuvaat od ~ovek koj bil oslepen: Jovan Gramatik. Crkvata koja e gradena vo negova ~est - Bogorodica Perivlepta - denes se vika Sveti Kliment, kako {to se vika i glavniot soboren hram vo Skopje. Denes na site nas Jovan Gramatik verojatno treba da ni bide pretstaven kako "gnasen Bugarin", zo{to pretpostavuvame deka samo Blaè Koneski treba da e Makedonec. Sli~na tragi-komedija moème da sretneme i pri "obnovuvaweto na Sveti-Klimentovata crkva - Ohridskata arhiepiskopija" "vo Gorno Vranovci" i prvata makedonska himna napi{ana po noti od edna stara narodna pesna "Nade`da e bolna legnala". Taka obi~no biduva toa koga dràva }e trgnat da pravat lu|e na koi vo toj moment ne im se nièl tutun.

Prvata Biblija na staroslovenski jazik e delo na Lav Mudri, na ~ovekot koj navistina bil mudar i koj go otfrlil sopstveniot tatko, poradi negovoto nasilni{tvo. Toj mnogu dobro znael deka "vosokot e bel, vosokot e òlt". Nabrzo i Vizantija }e trgne vo drug pravec. Slobodata {to zapo~nala so spojot na hristijanstvoto i islamot podocna }e bide zako~ena. No staroslovenskiot jazik i pismo se plod na toj period. Na ìvoto proro{tvo. Podocna lu|eto }e se vratat na ikonite i na raspraviite "koj e vinoven". Arapskiot svet denes ima edno pismo i jazik, sli~no na slovenskiot. Slovenskiot svet vo svoite religiozni hramovi ima ikoni. Tie trebalo da pretstavuvaat potsetuvawe, nadvore{en znak za nepismeniot narod. "Toa {to e zborot za sluhot, toa e ikonata za vidot." Tragi~nosta na slovenskiot rod se sostoi vo toa {to so pomo{ na prvite univerziteti i javni u~ili{ta so tekot na vekovite re~isi site se opismenile, no stanale ateisti i zaboravile {to e toa "{to stoi zad tie ikoni". Zaboravile zo{to tie zboruvaat re~isi eden ist jazik.36

35

"Homer" zna~i slep. 36

Kaànoto ne zna~i deka Kiril i Metodie ne bile va`ni. Bile i toa mnogu. No tie sepak samo izvr{uvale i sproveduvale vo ìvot edna globalna politika {to prethodno ja osmislil nekoj sosema drug. "Univerziteti" za opismenuvawe na narodot toga{ se pojaile re~isi vo site pogolemi crkvi, nasekade. Denes Makedoncite i Bugarite se karaat "koj e ~ij". Treba samo da se setat deka nekoga{ site tie pi{uvale i zboruvale so "fenikisko" pismo i deka denes nikoj od nas ne moè da razbere nitu eden "gr~ki" zbor.

27

Dinastijata {to zapo~nala so Vasilie I po istoriite denes ja sre}avame kako "makedonska dinastija". I carevite pred nego bile makedonci, no toa sega i ne e va`no.

Istata prikazna mnogu podocna, vo XVI vek, }e se povtori vo Anglija za vreme na vladeeweto na kralicata Elizabeta. Za ovoj period od angliskata istorija postoi mnogu obemna literatura, no i ovde vistinata e sokriena. I ovde "junaci" se nekoi drugi lu|e. Lu|e koi moèbi toa voop{to i ne go zasluìle.

Bazi~nata prikazna za Elizabeta }e ja zapo~neme od angliskiot "Jovan Gramatik", od liceto koe angliskata istoriografija go zapametila kako Viliem Tindajl (William Tyndale). Toj zaedno so u{te nekolku drugi lu|e od dene{na Germanija, Belgija, Holandija, Italija i [panija }e gi zapo~ne planovite za reforma na crkvata, ne{to {to podocna }e stane poznato kako "reformacija" ili "protestantizam".37 Viliem Tindajl bil vidovit ~ovek. Prv zapo~nal da ja preveduva Biblijata na angliski jazik. Bil zapalen kako eretik od strana na "krvavata Meri". Vilijam bil zapalen vo Holandija, vo Roterdam, ne{to {to Angli~anite ni denes ne sakaat da go priznaat, naveduvaj}i razli~ni mesta i vremiwa vo vrska so toa koga i kade toj bil ubien. Po nalog na "krvavata Meri" nego }e go ubie ~ovek od kogo podocna }e se rodi tamo{nata dinastija Orange

(portokalovi). I negoviot ubiec imal sopstven motiv za izvr{uvawe na ubistvoto. Tindajl bil vo qubovna vrska so negovata sestra. Meri }e umre bez naslednici (od rak na matkata), i na nejzino mesto na angliskiot prestol }e dojde nejzinata polu-sestra Elizabeta.38

Vo biografiite na Elizabeta ogromno mesto sekoga{ i se posvetuva i na "{kotskata" kralica Meri Stjuart.39 Pri toa sekoga{ se istaknuva deka Meri bila "katolik", a Elizabeta "protestant", {to e mnogu daleku od vistinata. Duri i sovremenata istoriografija delovi od biografijata na {kotskata Meri i gi pripi{uvaat na Elizabeta i obratno. [to bilo vistina? Elizabeta sakala nekoj ~ovek40, zabremenila i rodila dete. Bilo sramno da se kaè deka kralicata ima dete, iako ne e maèna. Deteto bilo ~uvano vo tajnost, na kralskiot dvor, nadvor od o~ite na javnosta. Koga porasnalo svatilo {to e majka mu. Ne sakal da ja gleda. Za da se izbegnat skandalite bil ispraten vo [kotska, kaj "rodninata" Meri, koja go odgledala i vospitala. Elizabeta }e ja ubie i {kotskata Meri,41 toga{ koga }e svati deka taa ima pregolemo vlijanie vrz nejziniot sin. Po smrtta na Elizabeta,

na angliskiot prestol doa|a nejziniot sin, Xejms I, koj i zvani~no }e go objavi ona

37

]e se druì so Martin Luter i zaedno }e go pottiknuvaat rasprostranuvaweto na "novite ma{ini": pe~atnicite. 38

Zvu~i neverojatno, no Vilijam Tindajl bil povrzan so eden prorok ~ij grob se nao|a vo Makedonija. Toa e ~ovekot koj prv vo svetot ja izmislil pe~atnicata. Izvorno toj e prviot koj otvoral razli~ni pe~atnici po zapadnite zemji. Taka se zapoznal so Tindajl i taka do{le na ideja Biblijata da se prevede i da se otpe~ati na angliski jazik. Takvite kompanii

vo Anglija duri i deneska se poznati kako Stationers. ûdno no na mestoto na koe denes vo Skopje se gradi Muzejot na holokaustot prethodno ima{e avtobuska stanica. Denes sekade pi{uva deka pe~atnicata ja izmislil nekoj si Gutenberg. ûda nevideni. 39

Pred da dojde vo [kotska, Meri porasnala na francuskiot dvor, kade bila i maèna. 40

Stanuva zbor za Norfolk. Tie naj~esto tajno se sre}avale vo ku}ata na nekoj blagorodnik

koja denes e poznata kako Roslinska kapela (Rosslyn Chapel), za koja ni se naveduva deka mu bila posvetena na svetiot Matej, {to sekako e nekoja sovremena angliska izmislica. Liceto koe mnogu ~esto se naveduva kako nejzin qubovnik lordot Darnli vsu{nost bil vo vrska so {kotskata Meri. 41

Na Meri }e i bide otse~ena glavata.

28

{to odamna go zapo~nal Vilijam Tindejl, angliskiot prevod na Biblijata {to denes ni e poznat kako Biblijata na Xejms.42

Za vreme na vladeeweto na Elizabeta se slu~ile nekolku krupni nastani. Najnapred Anglija i Francija postignale me|useben dogovor za "ne-me{awe vo vnatre{nite raboti". Vrz osnova na toj dogovor i "razmenata na informacii" Elizabeta gi pogubila re~isi site vidni "katoli~ki" blagorodnici vo Anglija, dodeka vo Francija francuskiot kral vo poznatata "Vartolomejska no}" gi ubil site "protestantski" blagorodnici.43 Potoa Anglija i Francija postignale dogovor so papata za "podelba na svetot", odnosno za podelba na "noviot svet" - Amerika, na sosema ist na~in kako vo vremeto na Vasilie I. Francija i Anglija trebale da ja pokorat i da ja koloniziraat "Severna Amerika" (dene{nite SAD i Kanada), a rimskiot papa zaedno so [panija i Portugalija trebalo da ja pokorat i koloniziraat Ju`na Amerika. Rezultatite od toj dogovor gi gledame i deneska, isto kako i rezultatite od "podelbata" izvr{ena na po~etokot na IX vek.

Epohata na Elizabeta i na Xejms I vo Anglija }e ostane zapametena po mnogu golemi dela i umovi. Toa e vremeto na [ekspir, Marlou, Sidnej i mnogu drugi. Site tie lu|e }e u~at na delata sozdavani ovde na Balkanot. Na Ovidie, Virgilie i na seto ona {to do niv doprelo preku muslimanskata [panija ili preku pqa~kaweto na Sveta Sofija za vreme na padot na Vizantija. Xon Milton re~isi }e gi preraskaùva vo svoite dela. Vo "Izgubeniot raj" osobeno. Pusen }e ja naslika svojata slika "Et in Arcadia Ego", ~ija sodrìna dene{nite zapadni Evropjani seu{te ne moàt "vistinski" da ja razberat.44

42

Postoi edna interesna epizoda poznata kako Gunpowder plot (Barutna zavera). Nekoi lica po doa|aweto na Xejms na vlast, veruvaj}i deka sega e momentot katolicite povtorno da ja zemat vlasta vo svoi race, sakale da izvr{at atentat na Xejms i za taa cel, neznaej}i za toa, za pomo{ mu se obratile na negoviot roden tatko, lordot Norfolk. Norfolk ne moèl da go ubie sopstveniot sin. No isto taka na zaverenicite ne im kaàl deka toj e vistinskiot tatko na Xejms. Norfolk organiziral apsewe na zaverenicite, ja osuetil zaverata i go spasil sin mu. 43

Poznatiot "minister za vnatre{ni raboti" na Elizabeta, Volsingem bil vo Pariz na kralskiot dvor i od eden prozorec }e go gleda koleòt na "Vartolomejskata no}", zaedno so eden ~ovek koj podocna }e stane negov zet i poznat pisatel. Vo negova ~est, negovoto ime denes go nosi avstraliskiot grad Sidnej. Neodamna so sli~ni "bosanski motivi" vo Francija be{e snimen i filmot za kralicata Margo. No i toj, kako i sovremeniot film za Elizabeta sosema gi prikriva bazi~nite fakti ili gi kaùva so te{ko razbirlivi aluzii. 44

Sme{en e tretmanot na ovie dela vo dene{nata zapadna istoriografija. Knigite {to tamu do{le so posredstvo na muslimanite vo [panija, preku bogomilite, katarite i templarite ("templum" ponekoga{ e i sinonim za Sveta Sofija) ili po pqa~kaweto na crkvata Sveta Sofija i na drugite crkvi na Balkanot tamu sega se pojavuvaat (ponekoga{ na ~uden na~in) i predizvikuvaat nedoumici kaj istori~arite. Nekoja kanonska zbirka na pravila Dionysio-Hadriana, zbirkata na akti od crkovnite sobiri na Halkidiki (navedeni

kako Milan Ambrosiana E. 147 sup. + Vat. Lat. 5750), Colectio sancti Mauri, Lex Romana Visigothorum,

Zakonikot na Teodosij, Lex Salica, Ars Maior (Ars Grammatica) na Aelius Donatus, delata na Avgustin, dela za arijancite i protiv arijancite, knigi na Vergilie, Platon i na mnogu drugi. Ponekoga{ "naivniot" istori~ar iznenadeno }e se zapra{a zo{to knigite na "karolinzite" gi ima i po arhivite vo Leningrad i kako tie do{le tamu. Eden del od ova knièvno bogatstvo denes ni e pretstaven kako "karolin{ka kultura" ili kako dela na

"frane~koto kralstvo" vo periodot VI - IX vek. Odli~en opis na ovie dela postoi vo

knigite na Rosamond McKitteric: "Books, Scribes and Learning in the Frankish Kingdoms, 6th

- 9th

Centuries", Variorum, Ashgate Publishing Limited, London 1994 i "Carolingian Culture: emulation and

innovation", Cambridge University Press 1994, vtoro izdanie 1997 godina.

29

Ovaa {ema45 na ubistvo na prorok, pad na dinastijata {to toa go napravila, doa|awe na vlast na lu|e koi "surovo" }e gi sproveduvaat svoite idei i kone~no eden "mudar" vladetel koj go dovr{uva ona {to prethodno bilo zapo~nato (prosledeno so "podelba na svetot"), mnogu podocna vo celosno "permutirana" varijanta }e go sretneme vo Rusija za vreme na poznatiot prorok Rasputin. Rasputin na kralskiot dvor go donele dve crnogorki, }erki na crnogorskiot kral Nikola: Anastasia (Stana) i Milica.46 Rasputin denes e "na lo{ glas", a dvete crnogorki vo Rusija svoevremeno bile narekuvani "crnite princezi".47 Rasputin }e bide ubien, po toa ubistvo zasekoga{ }e is~ezne ruskata kralska dinastija i na vlast }e dojdat lu|e koi svoite idei }e gi realiziraat navistina surovo. Tie povtorno }e go "delat svetot", no ovoj pat so novata globalna sila: so SAD. Osnovnata karakteristika na nivnata vlast }e bide "sekularizacijata" ili potisnuvaweto na religijata na vtor plan. Vo Amerika so "noviot svetoven ili sekularen poredok", vo Rusija so ekstremniot komunisti~ki ateizam. I dvete doprva }e stanat svesni deka "od sudbina ne se bega". Rasputin, me|u drugoto, }e ostane zapameten i poradi posetuvaweto na nekoi sekti nare~eni "klisti". Pokraj site lagi izre~eni za ovie sekti, kako i za Rasputin voop{to, ostanuva nepobitniot fakt deka pripadnicite na ovie sekti ~esto posetuvale bawi.48 Vo crnogorskiot pristani{en grad Bar, denes edno od najubavite zdanija e "crveniot" dvorec na kralot Nikola, tatkoto na Stana i Milica.49

Vasilie II i Samuil; Vladimir i Kosara; Lazar i Milica Vladeeweto na Vasilie II }e ostane zabeleàno po negoviot sudir so Samoil

i po oslepuvaweto na 14.000 lu|e. Moèbi i ne bile tolku. Moèbi bile i pomalku. No tie bile oslepeni, a Vasilie II }e vleze vo istorijata zapameten pod nazivot "bugaroubica". Stanuva zbor za vreme koga na balkanskata scena }e se pojavat terminite "bugarin" i "srbin".

Iako seu{te vaèla "podelbata na svetot" napravena za vreme na Vasilie I, dvete crkvi, zapadnata i isto~nata, me|usebno se isprepletuvale. Vizantija imala osobeno silni upori{ta vo severna i ju`na Italija (vo pristani{nite gradovi,

Vtoriot del }e go sretneme kako "bibliski komentari na Kanterberiskata {kola na Teodor i Adrijan. Vo knigata na Bernhard Bischoff i Michael Lapidge "Biblical Commentaries

from the Canterbury School of Theodore and Hadrian", Cambridge University Press, 1994 godina se sre}ava i angliskiot prevod na nekoi orginalni rakopisi na bibliski komentari {to se o~igledno raboteni od stranana Aurelie Avgustin i lu|eto okolu nego. Tie ovde se naveduvaat kako Milan, Biblioteca Ambrosiana, M. 79 Sup. i kako dela na nekoj si Teodor i nekoj si Adrijan koi do{le vo Kanterberi. Vsu{nost stanuva za komentirawe na oddelni pasusi od Biblijata raboteni ovde, na Balkanot. 45

Sovpa|aweto na Jovan Gramatik so Tindajl, na Vasilie I so Elizabeta i na Lav Mudri so

Xejms I e frapantno. 46

Nivnata sestra Zorka }e stane srpska kralica. 47

"Crnata madona" ili "crnata devica" }e bide i cini~niot naziv za angliskata kralica Elizabeta, osobeno vo vremiwata koga papite i [panija nastojuvale da go prikrijat svojot sojuz so Anglija i Francija. 48

Postojat brojni knigi za vremeto na Rasputin i za nego voop{to. Jas ja koristev knigata

"Rasputin - The Last Word" od Edvard Radzinsky, A Phoenix Paperback, 2000 i "Ru{ewe Ruskog

carstva" od Ludvik Bazilov, Matica Srpska, Novi Sad, 1980 godina. 49

Rasputin e ubien na 17 dekemvri 1916 godina po naredba na carot Nikolaj. 1918 godina Crna Gora }e bide pripoena kon Srbija, na ~ie ~elo }e stoi sinot na Zorka.

30

dobar del od ju`na Italija so Sicilija) i na jugot na Francija, kade {to imala silna potkrepa od toga{nite {panski vladeteli (taa teritorija denes se narekuva Ocitanija, Langadok ili Akvitanija). Tamu seu{te vaèl vizantiskiot sojuz so muslimanskiot svet, dogovoren u{te vo vremeto na Iraklija. Mnogumina od Vizantija trguvale so tie "zapadni to~ki". Za da se obezbedi trgovijata vizantijcite gradele voeni utvrduvawa, nekade vo gradovite, a nekade visoko po planinite vo koi bile smesteni vojnici {to imale za cel da gi {titat trgovcite i crkovnite misioneri. Tie lu|e i nivniot na~in na organizacija podocna }e stanat poznati kako "vitezi templari" ili "krstonosci".50 Crkovnite lica koi go {irele vizantiskoto hristijanstvo na zapad, podocna tamu }e stanat poznati kako "bogomili", "katari", "albiàni" i sli~no.

Lokalnite balkanski mo}nici u~estvuvale vo taa trgovija i vo tie misii. Toa e edniot kontekst {to e vaèn za pojavata na Samoil. Vtorata bitna pri~ina e naseluvaweto vo eden del na Trakija na pleme dojdeno od teritorijata na Kavkaz.51 Naskoro i tie }e go primat hristijanstvoto i }e stanat "sloveni", odnosno Biblijata }e ja primat na staro-slovenski jazik. Podocna od taa "dru`ba" }e proizleze i terminot "bugari", {to e samo latinizirana varijanta na "Biblia

Vulgata" i {to ozna~uva isto {to i terminot "sloveni": "hristijanin". Vo eden takov kontekst }e se pojavi i Samoil. Negoviot sudir so Vasilie II e raspravija "okolu pari", poto~no raspravija okolu podelbata na prihodite od trgovijata i okolu raspredelbata na mo}ta. Stanuva zbor za obi~na "gra|anska vojna" na brat so brat, tolku karakteristi~na za ovoj Balkan i za Makedonija posebno. Vo taa raspravija Samoil nastojuval da go razbie "elinisti~koto" na~elo na imperijata, da gi ignorira "Grcite" i "Albancite" i da go jakne "slovenskiot element". Na Vasilie II toa ne mu se dopa|alo i toj nastojuval da ja odrì "starata ramnoteà".

Samoil sekako bil beskrupulozen ~ovek. Vo pohodot kon vlasta go ubil sopstveniot "brat" Aron i negoviot sin.52 Izleguvaj}i pobednik vo nepotrebnite sudiri okolu Epir (kako edna od to~kite od kade trgnuvale trgovskite brodovi), toj go otkopal grobot na prorokot Ilija (Elijah) i go prenel na ostrovot Sveti Ahil na Prespanskoto ezero. Se ~uvstvuval mo}en. Nastojuval da ja namali va`nosta na Skopje i na "crkvata na apostolite" i so premestuvaweto na crkovnoto sredi{te vo Ohrid kako da sakal da mu ukaè na Vasilie deka i pred oslepeniot Jovan Gramatik imalo u{te nekoj "slep" i vidovit, koj se nao|a ovde na dofat na negovoto sedi{te vo Prespa.53 Samoil bil samo mo}nik, koj ne sakal da gi razbere imperijalnite

50

Pred pobedata na ikonofilite i vra}aweto na ikonite po crkvite, edinstveniot dozvolen znak za vreme na ikonoborcite bil krstot. Toj }e go dade i imeto na ova voeno "bratstvo". Ovie lu|e bile nare~eni "templari" zatoa {to gradele oddelni tvrdini ili zamoci vo koi se {titele od eventualnite napadi. Vo dene{nata zapadna literatura "vitezite templari" ili "krstonoscite" se smetaat za celosno "zapadna" pojava povrzana so krstonosnite vojni. No toa ne e to~no. Nivniot obrazec na organizacija go dale tokmu ovie vizantiski voini. 51

Dene{en Azerbexan, Ermenija, Gruzija. Mnogu podocna istiot toj narod (od teritorijata na stara Persija) }e se pojavi na Balkanot pod nazivot Turci i }e vospostavi Osmanska vlast. Protiv niv }e se borat i nekoi "Bugari". 52

Iako ~esto se naveduva deka komitopulite David, Aron, Mojsej i Samoil bile bra}a, tie toa ne bile. Ne bile krvno rodeni bra}a. Bile bra}a po vera. Ne{to kako "tetrarsi". 53

Ohrid bil i "univerzitetsko" sredi{te. Vo negovite crkvi i manastiri se veli deka postoela {kolata na Sveti Naum Ohridski. Dene{nite "zagrièni" Ohri|ani nea sakaat da ja prikaàt kako "prv univerzitet na Balkanot", no toa e daleku od vistinata. Vo toa vreme takvi imalo mnogu. Na Halkidiki, vo Skopje, vo Carirad, vo Kiev... na razni mesta. Toa ne zna~i deka {kolata vo Ohrid ne bila va`na, no ne treba da se preteruva. Ona {to go

31

interesi na Vizantija. Nego go interesirale samo vlasta i parite. Vasilie reagiral grozomorno. Spored predanijata, po porazot na vojskata na Samoil na Belasica, oslepel 14.000 lu|e. Toa bil krahot na Samoil.54

No vremeto na Samoil }e ostane zabele`ano i po u{te edna rabota. Po negovata }erka Kosara. Trgovskite brodovi so stoka za zapadnite pristani{ta poa|ale od razli~ni mesta. Od Dra~, od Epir, od Solun, od crnogorskite pristani{ta. Samoil sakal da gi kontrolira site tie to~ki. Vo eden sudir so toga{nite blagorodnici od teritorijata na dene{na Crna Gora, toj go zarobil blagorodnikot Ivan ili Jovan Vladimir i go dovel kako zatvorenik vo Prespa. Tuka negovata }erka Kosara se vqubuva vo zatvorenikot i go moli svojot tatko Samoil za negovoto osloboduvawe. Samoil se soglasil i go dozvolil brakot na Kosara so Jovan Vladimir.

Sedi{teto na Jovan Vladimir se nao|alo pokraj Skadarskato ezero vo mesnosta {to denes e poznata kako Virpazar. Po smrtta na Samoil, nego go nasleduva negoviot sin Ivan ili Jovan Vladislav. Ovoj pat Vladimir bil al~en. Go namamil Vladislav na Kosovo vo nekoja isprovocirana bitka, vo koja tie dvajcata zaedno trebale da smirat nekoi pobuneti lokalni mo}nici i so izmama go ubil. Bladimir mu ja otsekol glavata na Vladislav i samiot se proglasil za vladetel. Vo Prespa bila donesena otse~enata glava na Vladislav. Taa e zakopana vo mesnosta {to deneska se vika ]afasan. Zborot "}afasan" zna~i "sveta glava".

Od Jovan Vladimir po~nuva edna niza vladeteli koi sebe si }e se narekuvaat "srbi". Terminot "srbin" isto taka e latinizirana verzija na terminot "rab bo`ji" ("sluga Bo`ji", "raba Bo`jega") ili "servient". Mnogu mesta na koi se

nao|ale trgovskite i crkovnite "filijali" na Vizantija go nosat toa ime "Servia". Site vladeteli od toj kraj taka i }e se potpi{uvaat, kako "rab Bo`ji". Taka se potpi{uval i Samoil. Taka se potpi{uvale mnogu bogomili. Site "srpski" vladeteli od toa vreme, preku Du{an, pa se do Kosovskata bitka poteknuvaat od teritorijata na dene{na Crna Gora. Du{an, raznite Nemawi ili Sveti Sava se rodeni vo dene{na Podgorica, vo Dioklea (Dukqa), vo gradot na Dioklecijan.

No kako po~nalo, taka i zavr{ilo. Pribli`no na istoto mesto na koe mu bila otse~ena glavata na Jovan Vladislav na 22 maj 1016 godina, mnogu vreme podocna na 15 juni 1389 godina }e mu bide otse~ena glavata na Lazar. Vo srpskoto epsko predanie postoi legendata deka koga Turcite ja nosele otse~enata glava na Lazar "taa svetela".

Srpskite vladeteli od toa vreme mnogu pove}e bile svrteni kon Zapad. Taa "dru`ba" zavr{ila tragi~no za Vizantiskata imperija. Vo toj period od dva - tri veka, po~nuva "zapadnata konsolidacija". Najnapred po~nuvaat krstonosnite vojni za ~istewe na severna Italija i ju`na Francija od "ereticite". Tie vojni bile

napravil Samoil samo ni potvrduva deka toj voop{to i ne razbral zo{to lu|eto trebalo da se opismenat. 54

Na planinata Belasica, vo blizinata na dene{nite strumi~ki sela Mokrino i Mokrievo ima{e ostatoci na yidini od toa vreme. So kamewata i }eramidite lu|eto si pravea ku}i. Ne znam dali denes e ne{to ostanato od niv. Mesnosta se narekuva Gaberot. Vo gradot Strumica eden od najgolemite ridovi se narekuva Bair. Nikoj vo dene{na Strumica nema da znae da vi ka`e zo{to ovoj rid se vika taka. Ridot svoeto ime go nosi po istoimenoto mesto vo dene{en Jordan, kade {to imperatorot Iraklija (Dimitrija, sinot na sveta Petka) izvojuval golema pobeda nad Agarjanite (Persijancite). Na toj lokalitet vo Jordan svoevremeno e sniman filmot Lorens od Arabija, na mestata na koi se vodele bitkite vo

tekot na Prvata Svetska vojna. Stanuva zbor za mestata Wadi Rumm i Wadi Bair vo

Jordanskata pustina. Terminot Wadi ozna~uva dolina, ponekoga{ klisura. Vo Strumica na Bairot se nao|a i mesnosta Vodo~a.

32

prosledeni so masovni koleì i jaknewe na papskata vlast, najnapred so pomo{ na francuskite kralevi. Toa se poznatite ~istewa na katarite, bogomilite i na albiànskata eres na Zapad i po~etocite na crkovnata inkvizicija.55 Toa e obid za potisnuvawe na arapite od [panija i od ju`na Italija. Toa se i po~etocite na krstonosnite vojni na Istok. Ona {to nekoga{ zapo~nalo kako dogovor pome|u Iraklija i Muhamed, sega se vratilo nazad. Zapadniot svet se dogovoril so Turcite, so naslednicite na nekoga{nata Persija. Sega tie napa|ale "usoglaseno", do kone~niot krah na Vizantija.

Eden od srpskite vladeteli Uro{ ili negoviot sin Dragutin bil oènet so Elena Anùjska, so èna od semejstvoto {to najagilno gi poddrùvalo site krstonosni vojni i go poddrùvalo papstvoto vo negovite "~istewa" na ereticite. Elena Anùjska e zakopana na eden ostrov na Skadarskoto ezero, sproti Virpazar, starata prestolnina na Jovan Vladimir. Ostrovot se vika Gorica. Poleto na koe se otse~eni glavite na Vladislav i na Lazar se vika Kosovo pole, zaradi crnite ptici {to gi ima nasekade. Navistina e ~udno, no niv gi ima vo golemi koli~ini tokmu na grobi{tata. Ovaa oblast nekoga{ se narekuva{e Kosovo i Metohija. Zborot "metohija", poteknuva od terminot "metoh" (metochion) {to zna~i manastirski konak ili depandans. Crkvite na Balkanot za vreme na Vizantiskata imperija glavno se gradeni po gradovite, kako golemi i svetli zdanija vo slava na Gospoda. Za vreme na Otomanskata imperija, osobeno po selata, sekoga{ se gradeni mali i skromni objekti vedna{ do selskite grobi{ta. Narodot sekoga{ bil pomudar od negovite "gospodari".56

Vo oblasta kaj crnogorskiot grad Mojkovac nekoga{ se nao|ale bogati rudnici. Tamu se nao|ala i kova~nicata za pari na dinastijata Nemawi}, na carot Du{an osobeno. Celiot toj kraj, narodot go vika "mala crna gora". Okolu prezemaweto na kova~nicata i na parite sekoga{ se vodele golemi borbi. Mnogu lu|e ginele za toa. Podocna po propasta na dinastiite celata zemja e nare~ena Crna Gora (sprotivno na Albanija {to zna~i "Bela planina"). Crnogorcite vo nekolku navrati ginele kako snopje vo razli~ni bitki "kaj Mojkovac". Tamu obi~no bile namestuvani od onie {to denes za sebe tvrdat deka se "Srbi". Samo retki me|u niv razbiraat {to voop{to zna~i seto toa.

Duri mnogu podocna lu|eto }e razberat zo{to za vreme na ikonoborstvoto carevite po crkvite dozvoluvale da se slikaat samo krstovi. Tie trebale da potsetuvaat na Konstantin, na zaedni{tvoto i edinstvoto od koe zavisi i imperijata. Na vremeto koga bile "deleni na ~etiri". Toa stanalo jasno koga po~nalo so raspravijata "ovoj lik od ikonata e moj, a ovoj e tvoj".

Masoni I pokraj razli~nite legendi za masonite i za toa koga i kako tie nastanale,

mnogu malku e poznato deka samata ideja za formirawe na edna vakva organizacija vo samite nejzini za~etoci ne bila ni{to drugo osven "ideja za odmazda" i deka taa

55

Malcolm Lambert - "The Cathars", Blackwell Publishers, 1998. 56

Vo crnogorskiot grad Bar den dene{en, vo semejstvoto Androvi} se ~uva nekoj krst {to tie go narekuvaat "Vladimirov krst", odnosno krst {to mu pripa|al na zetot na Samoil, Vladimir. Edna{ godi{no, na Sveta troica, krstot se nosi na vrvot na planinata Rumija. Od tamu se gleda ramninata niz koja se protega Virpazar, sedi{teto na Vladimir pokraj Skadarskoto ezero. Najpoznatoto delo za negoviot ìvot, {to za àl denes e falsifikuvano, e taka nare~eniot Barski letopis ili Letopis na popot Dukqanin.

33

ideja e povrzana so eden nastan {to se slu~il tokmu ovde, vo Makedonija. Po zazemaweto na ju`niot del na Italija i Sicilija, papata i zapadnite blagorodni~ki semejstva (pred se od francusko poteklo) organizirale krstonosni vojni na istok. Toa se dobro poznatite ~etiri zapadni krstonosni vojni. Dene{nata zapadna istoriografija vo golema merka preteruva davaj}i im na ovie vojni nekoe zna~ewe {to tie realno i go nemale. Krupnite nastani }e dojdat duri dva veka podocna, no za vreme na ovie krstonosni vojni se slu~il eden nastan {to }e go odredi pravecot na natamo{noto istorisko dejstvuvawe. Vo osnova zapadnite krstonosci vo tekot na ovie vojni na Balkanot zazele odredeni primorski delovi (Epir, Peloponez, Halkidiki, delovi od Carigrad itn.). Na Balkanot efektivno bile odbieni od strana na semejstvoto Varda (vo literaturata naj~esto se sre}ava imeto na Jovan Vacas koj e vsu{nost Jovan Varda ili Vraci i nekoe si Nikejsko carstvo, {to ne e ni{to drugo osven Makedonija poradi toa {to bitkite naj~esto se vodele vo krajmorskiot pojas okolu Solun i Halkidiki, mestoto kade {to se odràni prvite crkovni sobori i utvrden "simbolot na verata" - Nika).

Ovde nema da ja razgleduvame celata taa situacija, tuku samo eden nastan: porazot na zapadnata vojska vo bitkata vo Pelagonija {to se slu~il 1259 godina. Vo

ovaa bitka se sudrile zapadnite krstonosni sili predvodeni od William of

Villeherdouin, koj sebe si se proglasil za francuski princ na Ahaja (Epir)57 i Manfred

of Hohenstaufen, germanskiot kral na Sicilija so lokalnite vizantiski sili predvodeni od strana na Jovan Paleolog (koj gi vodel silite na "Nikejskoto carstvo", odnosno na Makedonija, koj bil brat na vizantiskiot imperator). Bitkata se slu~ila kon krajot na mesec juli 1259 godina vo Pelagonija vo blizinata na Bitola (Mogila). Zapadnite krstonosci bile celosno porazeni. Tie bile opkruèni i samite se predale. Golem broj od niv bil zaroben, a me|u zarobenicite

se nao|al i Manfred of Hohenstaufen. William of Villeherdouin pobegnal i se kriel vo blizinata na Kostur, kade {to i bil zaroben.58 Toga{ se slu~ila dramata: Manfred i Vilijam vrzani bile odvedeni pred carot vo Carigrad, koj cini~no gi oslobodil i gi pu{tl da si odat doma. Tie pred carot bile dovedeni "gologlavi, so race goli do laktite,59 bosi, so jaè okolu vratot i so me~ vo rakata".60 Ova poniùvawe tie dobro }e go zapametat.

William of Villeherdouin naskoro }e se orodi so edno od najsilnite francuski blagorodni~ki semejstva, semejstvoto Anù (Anjou), od koe i poteknuvale toga{nite francuski kralevi i }e napravi se za da se osveti za nanesenata navreda. Tokmu od ova semejstvo }e dojde i poznata Elena Anùjska, ~ij grob denes se nao|a na ostrovot Gorica vo Skadarskoto ezero. Tokmu lu|eto pod komanda na toa semejstvo mnogu podocna }e pristignat na Kosovo pole, za "da mu pomognat" na svojot "brat" Lazar, iako prethodno ve}e bile vo cvrst dogovor so Turcite Selxuci. Tokmu tie i }e go predadat i }e bidat vinovni za otsekuvaweto na Lazarovata glava. Na Kosovo pole silite na Anù go napu{tile Lazar vo klu~nite momenti i go prodale. Imalo i "lokalni junaci" vo toa predavstvo i dene{nata srpska istoriografija nagolemo se rasprava so toj fakt. Me|utoa tie imale

57

Vo literaturata ~esto se naveduva deka negovoto sedi{te bilo na Peloponez i deka Peloponez bil Ahaja {to voop{to ne e to~no. 58

Dene{niot grad Kostur ili nagr~ki Kastoria se nao|a vo pojasot koj vo vremeto na starite makedonski kralevi Filip i Aleksandar Makedonski se narekuval "Pentapolis" i pretstavuval sredi{te na nivnata imperijalna sila. 59

Rakavite od nivnata obleka im bile zasukani so laktite. 60

Vidi kaj Dimitrie Obolenski - "[est vizantiski portreti", Srpska kwièvna zadruga, Prosveta, Beograd, 1991 odina.

34

sporedna uloga vo ubistvoto na Lazar. Glavnata rabota ja dogovorile Francuzite. Vo toa vreme, francuskite kralevi }e gi apsat i }e gi ubijat site vitezi templari vo Francija, vklu~itelno i nivniot legendaren voda~ @ak de Mole.

Dene{nite zapadni prikazni za bitkata na Pelagonija kako da sakaat da vnesat izvesno "samo-osloboduvawe" od vinata za predavstvoto na Kosovo pole i padot na Vizantija voop{to. Vo niv obi~no se naveduva deka Jovan Duka Vacas, sinot na imperatorot Mihajlo, so izmama gi napu{til vo bitkata kaj Pelagonija i deka tie tokmu zatoa tamu i bile porazeni. Kako da sakaat da kaàt deka silite na Anù istoto toa mu go napravile na Lazar re~isi eden vek podocna. No seto toa e daleku od vistinata. Zatoa {to Varda ili Vacas e ne{to sosema razli~no od Nemawa i Lazar.61

Dene{nite masonski "priemni" rituali neobi~no potsetuvaat na toj nastan i na cehovskata zanaet~iska organizacija vo Vizantiskata imperija (~irak, kalfa, majstor). Pri priemot vo najniskiot masonski stepen, koj uslovno }e go nare~eme "~irak", kandidatot se pojavuva so vrzani o~i, so eden zasukan rakav i edna zasukana potkolenica, so jaè okolu vratot i bosonog. Vo masonskata literatura se naveduva deka na toj na~in bile tretirani srednovekovnite eretici od strana na Inkvizicijata. I jas voop{to ne se somnevam vo toa. I pokraj site legendi povrzani so masonite, tie vsu{nost nastanale kako organizacija "za odmazda", za vra}awe na nanesenoto poniùvawe. Kako nov Orest. Duri mnogu podocna tie lu|e }e go svatat ona {to vo Vizantija go znaele u{te mnogu odamna: deka svetot na mrtvite e vaèn isto kolku i svetot na ìvite, deka ne{tata se povtoruvaat, deka prolevaweto na ~ove~ka krv, a osobeno na krvta na prorocite, nosi prokletstvo {to }e ja sledi zemjata ili "krvta na nacijata" kade i da e taa, deka carstvata doa|aat i proa|aat i deka obi~no najva`ni za rasvetluvaweto na nivnata istorija se tokmu onie "to~ki, mesta i nastani" {to sovremenicite sakale da gi sokrijat, zatoa {to nemale sila da svatat i da priznaat {to napravile i {to im se slu~ilo. Kone~no go svatile ona {to lu|eto go znaele od sekoga{: deka ima Gospod. Nekoja sila ~ie providenie go vodi ovoj svet. Knigi i biblija imale odamna, no "slovoto ubiva, a duhot e toj {to oìvuva". Edno e da ~ita{, drugo e da razbere{ {to ~ita{. A za da razbere{, nekoga{ e mnogu polesno ako go doìvee{.

Dene{nata masonska literatura e prepolna so obidi za rasvetluvawe na tie "to~ki, mesta i nastani", kako za nivnite sopstveni zemji, taka i za razli~nite zemji po koi tie ~ekorat. Ona {to na po~etokot se pojavilo kako organizacija za odmazda, kako simbol na Orest, postepeno se transformiralo vo ne{to sosema razli~no. Ili kako {to se naveduva vo samata ceremonija na priemot: "Brate, sekoj stepen na masonerijata e progresiven i ne moè da se dostigne bez protek na odredeno vreme, trpenie i gri`livost. Vo prviot stepen nie gi u~ime na{ite obvrski kon Boga, kon na{ite sosedi i kon sebe si. Vo vtoriot stepen nas ne primaat da u~estvuvame vo misteriite na ~ove~kata nauka i da gi barame dobrinite i veli~inata na Sozdatelot preku istrajno analizirawe na negovite dela. No tretiot stepen e svrznik na celinata; toj treba da gi povrze lu|eto preku misti~ni to~ki na bratstvo, kako vrska na bratska zaedni~ka privrzanost i bratska qubov; toj ukaùva na mrakot na smrtta i na mra~nata nejasnost na grobot kako prethodnica na mnogu posilnata svetlina {to }e dojde pri voskresnuvaweto na pravednite, koga }e stanat ovie smrtni tela koi dolgo vreme leèle vo pra{inata, obedineti vo nivniot zaedni~ki duh i oble~eni so besmrtnost...". Ili kako {to

61

Za celiot toj period postoi mnogu obemna literatura. Jas gi koristev slednive dela: Donald M. Nicol - "The Last Centuries of Byzantium, 1261 - 1453", Cambridge University Press, 1996;

Barbara W. Tuchman - "A Distant Mirror, The Calamitous 14th

Century", Penguin Books, 1978, vol. I&II;

35

samite tie velat:" Masonerijata e sistem na moral, zatskrien vo alegorii (metafori) i ilustriran so pomo{ na simboli", a edinstvenoto pra{awe od koe po~nuva celata avantura i od ~ij potvrden odgovor zavisi se ponatamu e ednostavnoto pra{awe: "Veruva{ li vo Gospod?"

Toa bile lu|eto {to go svatile ona {to crkvata go znaela mnogu odamna. Crkovnite oltari vo koi moè da vleze samo popot i od koi samo toj moè da izleze se metafora za "grob". Poznata e belata prestilka na masonite. Taa e pozajmena od Prvata kniga Mojseeva, 3:7, vo kaùvawata za "grevot" na Adam: "Toga{ im se otvorija o~ite na obajcata i uvidoa deka se goli; pa ispletoa lisja od smokvi i si napravija opa{ala".62 Taa prestilka zaedno so belite rakavici trebaat da pretstavuvaat znak za nevinost ili ~istota. Taka barem se pi{uva po masonskata literatura, koja e prepolna so primeri od drevniot Egipet. Vo Koranot se veli deka "slu~ajot na Adam kaj Gospod e sli~en so slu~ajot na Isus": toj bil vo sredi{teto na nekoja gnasotija "za koja ne bil svesen, dodeka ne mu se otvorile o~ite". Prestilkata ozna~uva nevinost, nenamerno odnesuvawe.

"U~estvuvaweto vo misteriite na ~ove~kata nauka", "baraweto na dobrinite i veli~inata na Sozdatelot preku istrajno analizirawe na negovite dela" i "sva}aweto na 'mrakot' na smrtta i na mra~nata nejasnost na grobot kako prethodnica na mnogu posilnata svetlina {to }e dojde pri voskresnuvaweto na pravednite" se "ne{ta" so koi e povrzana sevkupnata crkovna istorija, pa i dobar del od "univerzitetskiot ìvot". Edna od "ikonite simboli" e onaa na koja se prikaàni obi~ni drveni skali naso~eni kon neboto, po koi se ka~uvaat mnogu lu|e. Nekoi se prikaàni kako pa|aat nadolu, drugi {to se re~isi na vrvot kade {to gi ~eka Isus Hristos. Najpoznatata vakva ikona e ikonata "Skali kon neboto" {to se nao|a vo manastirot "Sveta Katerina" na Sinaj.

No takvata religiozna naso~enost e vsu{nost onaa ni{ka {to go odràla "zapadnoto op{testvo", ni{kata {to komunisti~kiot ateizam nema da uspee da ja dofati. Noviot zapaden sekularen poredok ne e verski fanatiziran, gi priznava site veri, no znae ili barem verbalno ni soop{tuva deka znae "deka ima Gospod". Eden i edinstven, koj kaj razli~ni narodi ima razli~ni imiwa i koj se slavi i doìvuva na razli~ni na~ini. Deka "okoto" od vrvot na piramidata ne gleda. Deka znae se {to pravime i so kakvi motivi toa go pravime. Vakviot sistem na "ubeduvawe" moè da opfati mnogu narodi, rasi i veri. Na mnogumina moè da im objasni na eden poinakov na~in deka "vosokot e bel, vosokot e òlt". Novoizbraniot masonski majstor ceremonijalno "se podiga od grobot" i gleda vo nego kade {to zabeleùva edno crno platno vo ~ij goren del se nao|a eden ~erep, pod koj se nao|aat dve prekrsteni koski. Vo literaturata se naveduva i edna izmislica: deka toa bil simbolot na "vitezite templari" {to tie go koristele kako pomorsko zname, verojatno sakaj}i tie lu|e da se izedna~at so piratite.

Slovenskiot komunisti~ki svet }e ja otturne crkvata vo obid i toj da iznajde nekoja druga svrzna to~ka za drugite neslovenski i ne-pravoslavni narodi vo "novata podelba na svetot". Komunisti~kiot moral, "svetliot lik na komunistot", "moralnite samokritiki", "borbata za ugnetenite i obespravenite" se varijanti na seto toa. No osnovnata ni{ka bila izgubena. Moralot bez vera ne moè da postoi. Rezultatite od celata taa avantura denes se i pove}e od o~igledni.63

62

Prestilkata ili opa{aloto e ona {to se narekuva apron. 63

Masonskata literatura e ogromna. Jas gi koristev slednive knigi: Arthur Edward Waite - "A

New Encyclopedia of Freemasonry", University Books Inc., 1996; Albert Gallatin Mackey - "The History

of Freemasonry", Gramercy Books, Random House Value Publishin Inc., New York, 1996;

36

Masonite sekako se svesni deka kako i crkvata, sekoja ~ove~ka organizacija e samo ~ove~ka, deka mnozina od niv ne zasluìle da nosat "apron" i deka bez ogled na se {to pravat nekoe "oko" se gleda i se slu{a. Na 11 septemvri 2001 godina bea sru{eni dvete kuli na Svetskiot trgovski centar vo Wujork. Od zapalenite zgradi skokaa lu|e. Celiot prizor nalikuva{e na slikite so koi voobi~eno se slika padot na Carigrad. Kuli {to gorat, od ~ii vrvovi skokaat lu|eto, {to prethodno go branele gradot. Kulite gi vikaa "blizna~ki" (twins), kako Juda Bliznakot. Nivnata kirili~na kratenka e V.T.C. Se se toa znaci za lu|eto {to imaat pamet.

Koran Koranot e sveta kniga isto kako i Biblijata i drugite proro{tva {to mu se

objavuvani na ~ove{tvoto. Vo nego nao|ame odgovori na mnogu raboti {to nam ni se nejasni ili {to sme gi zaboravile. Zatoa bez golemi komentari }e citiram samo odredeni delovi od ovaa Sveta kniga:

Sura II: 30-34 (Krava ili Bekare): "I koga tvojot Gospodar im kaà na an|elite: "Jas na zemjata navistina }e nazna~am gospodar!" tie zapra{aa: "Zar na nea }e postavi{ nekoj {to }e pravi nered i }e proleva krv?! A nie te slavime, zablagodaruvaj}i Ti i veli~aj}i Te kako {to Ti dolikuva! Toj odgovori: "Jas go znam ona {to vie ne go znaete!" I toj go podu~i Adam za imiwata na site raboti,a potoa im gi pokaà na an|elite i im zapoveda:"Kaète mi gi nivnite imiwa, ako ja zboruvate vistinata!" "Neka si slaven!" povikaa an|elite. "Nie nemame drugo znaewe, osven ona na koe Ti si ne nau~il! Navistina Ti znae{ i si mudar!" "O, Adame!" - kaà toj "kaì im gi nivnite imiwa!" I koga Adam im gi kaà imiwata, Toj kaà: "Zarem ne vi kaàv deka jas navistina ja znam tajnata na neboto i na zemjata i deka navistina go znaam ona {to go iznesuvate javno i ona {to go kriete za sebe?" I koga im kaàvme na an|elite:"Poklonete mu se na Adam!" site an|eli padnaa na kolena, osven Iblis. Toj odbi, stana gord i stana nevernik!"

Na po~etokot be{e zborot. Adam bil vidovit. Toj na lu|eto im go dal pismoto i gi nau~il za "imiwata na site raboti". Gospod pobaral site da ja po~ituvaat negovata vlast. Imalo nekoi {to odbile.

Sura III: 33-34 (Ali Imran - Semsjtvoto na Imran): "Gospod navistina go

odbra Adam, i Noe i semsjtvoto na Avram i semejstvoto na Imran nad ostanatite svetovi. Seto toa se lozi {to proizleguvaat edna od druga. A Gospod se slu{a i se znae!"

Imran e tatko na Marija, majkata na Isus Hristos. Sura III: 59: "Navistina, primerot na Isus kaj Gospod e sli~en na primerot

na Adam. Od zemja go sozdal i potoa mu kaàl "Bidi!" i toj be{e!" Ova ima dvojno zna~ewe. Ednoto e kako "zemjata" stanuva ~ovek, vtoroto e

deka Isus stanal vidovit, "bil".

Sura V: 27-33 (El Ma'ide ili Trpeza): "I raskaì im ja prikaznata za dvajcata sinovi na Adam, onaka kako {to se slu~ila, kako tie dvajcata prinesoa `rtva i od edniot be{e primena, a od drugiot ne! I toj kaà:"Jas navistina }e te ubijam!" A ovoj mu kaà:"Gospod prima samo od onie {to se pla{at od nego! Ako ti ja pruì{ rakata kon mene za da me ubie{, jas nema da ja ispruàm svojata raka kon tebe, za da te ubijam, bidej}i jas navistina se pla{am od Gospod, od Gospodarot na

37

site svetovi! Jas sakam ti da go zeme{ na sebe i mojot i tvojot grev i da gori{ vo ognot! Taa e kaznata za site nasilnici!" I du{ata negova go pottikna da go ubie svojot brat i go ubi i stana gubitnik. I Gospod isprati eden gavran da kopa po zemjata, za da mu pokaè kako da go zakopa mrtvoto telo na svojot brat! I toj povika:"Te{ko mene, zarem jas ne moàm kako ovoj gavran da go zakopam teloto na svojot brat!" I toj se pokaja. I zaradi toa nie na sinovite na Izrael im propi{avme: Toj {to }e ubie nekoj koj ne ubil ili koj ne pravel nered na zemjata, kako da gi ubil site lu|e! A ako pridonese za da se za~uva ne~ij ìvot, kako da go so~uval ìvotite na site lu|e! Na{ite proroci im nosea jasni znakovi, no mnogumina na zemjata gi nadminuvaa site granici na zloto!"

Ova vo osnova e Bibliskata prikazna za Avel i Kain, sinovite na Adam. Za ubistvoto na onoj na kogo `rtvata "ne mu bila primena". Ovde se javuva i "crnata ptica": kos, gavran ili ~avka i nejzinoto zna~ewe.

Sura XIX: 58 (Merjema ili Marija): "Toa se onie na koi Gospod im podari blagodeti: prorocite od potomstvoto na Adam i od onie {to gi nosevme so Noe i od potomstvoto na Avram i na Izrailot i od onie {to Nie sme gi upatile i Nie sme gi odbrale. Koga gi pou~uvavme na mudrosta na Semilosniot, na kolena pa|aa i pla~ea."

Marija e majkata na Isus. Sura XX (Taha - "O, ~oveku"): "I im se pojavija sramnite mesta, pa po~naa da

gi pokrivaat so lisja"... "A onoj {to nema da gi poslu{a Moite opomeni, toj navistina te{ko }e ìvee, a na sudniot den }e go oìveeme slep. "Gospodaru moj!" - }e zapra{a toj - "zo{to me oìvea slep koga prethodno moèv da gledam?""Zatoa {to ti doa|aa Na{ite znaci" - kaà Toj "pa, si gi zaboravil, pa zatoa i ti deneska }e bide{ zaboraven!"

"Sramnite mesta" se izvr{enite zlodela, {to lu|eto sakaat da gi pokrijat i da gi zakopaat vo zaborav. No tie izleguvaat povtorno i povtorno, samo kako potsetuvawe deka ni{to ne e izgubeno na ovoj svet. Toa "zemjata" vodi dijalog so "samata sebe". "Sleposta" e nemo`nosta da se "vidi", "da se sogleda". Vo drug kontekst moè da zna~i i vidovitost.

Po padot na Otomanskata imperija Kako zvani~en datum na Vizantiskata imperija ili na Romejskoto carstvo

obi~no se zema 1453 godina. Pribli`no to~no iljada godini od ubistvoto na Evdokija i nejziniot tatko. Posledniot vizantiski imperator se vikal Konstantin

XI, kako i prviot hristijanski vladetel na "Rum". Makedonija }e stane otomanska provincija "Rumelija". Konstantin XI }e ostane zapameten spored "prezimeto" na negovata majka: Konstantin Draga{.

I Turcite }e bidat vernici - muslimani. Nivnata vrednost moème da ja sogledame i vo toa {to gi po~ituvale site verski hramovi i objekti. Starite religiozni hramovi od vremeto na Elijah (Ilija) tie gi za~uvale i gi obnovuvale. Toa se onie objekti {to nam denes ni se poznati kako amami ili turski bawi. Gi po~ituvale hristijanskite grobi{ta i na niv ne gradele ni{to. Retko se slu~uvalo hristijanskite crkvi da gi pretvoraat vo xamii. Obi~no gradele novi. Site tie, so isklu~ok na minareto, nalikuvaat na amam.

38

Brojni se prorocite i ~udata za vreme na Otomanskata imperija. No sega nema da se zadrùvam na niv, iako moèbi nekoga{ }e se obidam da gi opi{am vo nekoj tekst, kako ni{ka {to ja povrzuva celata prikazna za ovaa zemja. Za "vreme tursko", hristijanite svoite crkvi gi pravele vedna{ do grobi{tata, a Veligden stanal najgolemiot hristijanski pravoslaven praznik. Simbol za toj praznik e "crvenoto jajce". Za razlika od jabolkata i rozata ~ija {to crvena boja e prirodna, jajcata "se vapcuvaat". Toa e edna ve{ta~ka postapka so koja pocrvenuva samo "nadvore{nata lu{pa".

No pri raspadot na Otomanskata imperija, ona {to zapo~nalo kako "zaedni{tvo" na Balkanot se projavilo kako "podelba". Od staro-slovenskiot jazik }e se pojavat brojni "narodni" jazici, a Turcite }e gi favoriziraat Grcite i gr~kiot jazik vo bogoslu`bata kako na~in za vnesuvawe razdor. Slovenskata crkva na Balkanot }e se dviì po dve linii. I ednata i drugata }e se odvivaat pod budnoto oko na Rusija, no podocna }e vnesat samo razdori i nesloga. Na novo oslobodenata Crna Gora, Rusija }e i ja priznae crkvata, a nejziniot kral }e se nare~e vladika. Eden ~ovek, koj vo toa vreme bil na funkcijata "mitropolit cetiwski" na 24 noemvri 1913 godina so ukaz na crnogorskiot kral Nikola e nazna~en da ja obnovi Pe}kata patrijar{ija. No Crna Gora ja izgubila sopstvenata samostojnost, a toj ~ovek imal golema uloga vo toj ~in. Negovoto crkovno ime e Gavrilo Doì}. Negovoto realno \or|i Doì}. Pred da poleta od Jugoslavija vo egzil, kralot Petar do{ol vo crnogorskiot manastir Ostrog64 i na Gavrilo Doì} mu gi predava tri crkovni "vrednosti" {to vo Crna Gora se ~uvaat do denes. Za vreme na vojnata Doì} se druì so Nedi} i Qoti}, a po zavr{uvaweto na vojnata Tito go nazna~uva za prv pravoslaven patrijarh na novata Jugoslavija. Problemite na na{ata crkva vo toj period glavno se povrzani so ovoj ~ovek. Negovite "Memoari" za prv pat se objaveni vo Pariz vo 1974 godina. Postoi verzija deka i tie se falsifikuvani, no sosema e verojatno deka dobar del od niv se sosema vistiniti.65 Svoeto detstvo go pominal vo manastirot Mora~a, kade slu`buval nekoj negov rodnina. Ovoj manastir vo 1252 godina go izgradil Stefan, vnukot na srpskiot vladetel od dinastijata Nemani}. Edna od najubavite freski vo manastirot e freskata "Gavranot go hrani prorokot Ilija". Negovata kariera zapo~nala za vreme na kralot Nikola, tatkoto na Stana i Milica, koi go donele Rasputin na ruskiot carski dvor, a zavr{ila so Josip Broz Tito.

Vtorata crkovna linija na po~etokot pove}e }e bide povrzana so Carigrad i mnogu podolgo }e se rasprava so raspadot na Otomanskata imperija. Po barawe na vernicite od Skopje i Veles za obnova na Justinijana prima, Bugarite }e dobijat pravo na nezavisna crkva. Terminot "Justinijana prima" e {ifra i na po~etokot zna~el vra}awe na crkvata Sveta Sofija - na prvata crkva na Justinijan.66 64

Manastirot Ostrog e vistinski sveto mesto, {to kako i site sli~ni mnogu ~esto bilo politi~ki zloupotrebuvano. Vo krugot na toj manastir vo 1943 godina e ubien i Blaò \ukanovi}, italijanskiot guverner na toga{nata Crnogorska dràva. 65

Gavrilo Doì} - "Memoari", Obod, Cetiwe, 2000 godina. Gavrilo doktoriral na Teolo{kiot fakultet vo Atina vo 1909 godina na tema "Hristijanstvoto kaj Srbite vo

XVIII vek". Za patrijarh na pravoslavnata crkva vo Jugoslavija e dojden po barawe na Tito, so kogo razgovaral vo tekot na mesec dekemvri 1946 i januari 1947 godina. Prethodno bil zamolen da se vrati vo zemjata od Italija od strana na kapetanot Radisav Raspopovi}. Bil pratenik na poznatata "Podgori~ka skup{tina" so koja e ukinata nezavisnosta na Crna Gora i ~len na pet~lenata delegacija koja vo Skup{tinata od 1 dekemvri 1918 godina vo Belgrad go proglasila formiraweto na novata dràva: Kralstvoto SHS. 66

Istori~arot Filip Mansel celata taa situacija ja opi{uva na sledniov na~in: "So 40.000 bugarski ìteli Carigrad stana najgolemiot bugarski grad. Vo 1845 godina, ohrabreni so

39

Makedoncite }e go sozdadat VMRO koe potpiraj}i se na Bugarija }e se obide da ja oslobodi sopstvenata tatkovina, uporno povtoruvaj}i "Jas sum Bugarin, no sum

reformite na Tanzimatot, bugarskite ìteli, za prv pat dejstvuvaj}i kako zasebna nacionalna grupa, izbraa dvajca pretstavnici Ilarion Makariopolski i Neofit Bozveli, koi pobaraa Bugarska crkva vo Konstantinopol i bugarski sve{tenici vo oblastite so bugarsko mnozinstvo. Ekumenskata patrijar{ija, koja i pokraj titulata be{e celosno gr~ka, gi uapsi dvajcata bugarski lideri i gi zatvori na planinata Atos. Me|utoa vo Konstantinopol vo 1847 godina zapo~na da izleguva bugarski vesnik. Od 1848 do 1861 godina, bugarskiot vesnik Carigradski vesnik, {to se pe~ate{e vo eden an kaj mostot Galata, ja odigra kriti~nata uloga vo bugarskiot kulturen i obrazoven ìvot, a so napisi se javuvale najgolemite bugarski u~iteli i pisateli na toa vreme. Lider na taa zaednica be{e edno lice "izma~kano so site boi" tolku karakteristi~no za toga{niot Konstantinopol... Stefanaki Vogoridi bil roden vo 1782 godina. Otomanski dragoman na po~etokot na vekot, toj be{e i doverliv agent na Britanskata ambasada vo nejzinite aktivnosti vo gradot. Stratford de Redcliffe se vozel

naokoli Zlatniot rog do Fanar na polno} do ku}ata na Vogorodi. Lordot Ponsonby moèl da zboruva po tri ili ~etiri ~asa bez prekin so funkcionerot {to toj go smetal za "moèbi najinformiraniot ~ovek vo ovaa zemja", kojima "golemo vlijanie vrz sultanot" i koj so nego zboruva mnogu poostro od koj bilo minister. Kako znak na doverbata kaj sultanot, najnapred nazna~uvaj}i go kako kajmakam na Moldavija vo 1821-1822 godina na po~etokot na gr~koto vostanie, vo 1833 godina Vogorodi stanuva prv princ na Samos, egejski ostrov koj na gr~kata elita i obezbeduva{e izvesen status i profit {to prethodno be{e obezbeduvan preku Vla{ka i Moldavija. Trpeliv, diskreten i lojalen, toj se sprotistavuva{e na voveduvaweto pravna ednakvost pome|u muslimanite i hristijanite na brzina (moèbi i zatoa {to so toa se zagrozuva{e mo}ta na Patrijar{ijata). Vo 1851 godina, sultanot Abdulmexid li~no prisustvuva{e na svadbata na }erkata na Vogoridi so begot Jovan Fotie, koj be{e carigradski grk od dovolna doverba da bide nazna~en za otomanski minister vo Atina. Vogorodi be{e golem logotet na Patrijar{ijata i patrijarhot smeta{e deka toj e Grk. Me|utoa, majkata na Vogorodi zboruva{e bugarski i nose{e bugarska obleka. Stefanaki Vogorodi vo isto vreme be{e i Stefan Bogorodi, bugarin koj go ohrabruva{e bugarskoto kulturno zaìvuvawe i crkovnata nezavisnost. Toj ostanuva{e lojalen, pred se realen, otomanski podanik. Toj mu kaùval na britanskiot ambasador deka iskustvoto so Rusija garantira deka "Bugarite }e bidat najgolemite braniteli na Turcite protiv Rusija ako vidat {ansa za uspeh". Preseluva}i se vo edna prostrana ku}a vo Arnaut maaloto kaj Bosfor, prvata crkovna misa na bugarski vo Carigrad se odrà vo negovata ku}a na Fanar... Bugarite go koristea sultanot protiv patrijarhot. Na Veligden 1860 godina tie peeja specijalna himna vo ~est na Abdulmexid, no ne go spomenaa imeto na patrijarhot za vreme na liturgijata. Kone~no, vo 1870 godina, na intervencija na ruskiot ambasador, grofot Nikolaj Igwatiev, so eden ferman e sozdadena bugarskata crkovna vlast vo Konstantinopol: egzarhijata. Na Zlatniot rog, pokraj Fanar, e postavena edna prethodno proizvedena crkva vo Viena, {to be{e me{avina na "ruski" i neo-gotski stil. Ekumenskiot patrijarh frli anatema na egzarhot i na negovite mitropoliti, {to ne be{e podinata se do 1945 godina... Pokraj Egzarhijata zaìvuvaweto na bugarskiot identitet be{e pottiknato i od strana na edno novo u~ili{te, Robert kolexot. Kamen temelnikot be{e postaven vo blizina na Rumeli Hisari na 1 juli 1869 godina, na zemji{teto {to be{e podarok od Ahmed Vefik, i pokraj sprotistavuvaweto na muslimanskoto sosedstvo {to go vode{e ènata na lokalniot imam. Koga be{e otvoreno na 4 juli 1871 godina nastavata se odrùva{e na angliski jazik. Vodeno od amerikanski misioneri, vo nego se zapi{uvaa golem broj bugarski

studenti i toj kolex e direkten prethodnik na Bogazici univerzitetot, {to denes e najdobar vo Turcija..." Philip Mansel - "Constantinople - city of the world desire, 1453 - 1924", Penguin Books,

1997. Aleksandar Vogorodi vo 1877 godina si dal ostavka na funkcijata otomanski ambasador vo Viena i kako mnogu bogat ~ovek najverojatno ostatokot od ìvotot go pominal vo Pariz.

40

Makedonec". Tie lu|e mnogu dobro ja znaele svojata istorija i mnogu dobro znaele {to sakaat da obnovat. No i drugite okolu niv, go znele toa. Site vidni lu|e na VMRO permanentno bile ubivani, a na obi~niot narod mu bile servirani razli~ni gluposti kako "surogat" na vistinata. Naj~esto kako ubijci na VMRO-vskite lideri se javuvaat Vlasi. Tie }e ja ~inat i sr`ta na tnr. "levi" i "socijalisti~ki" dvièwa, na "VMRO - obedineta"....67

Denes Crnogorcite i Makedoncite imaat problem so "priznavaweto" na nivnite crkvi. Srbite im vikaat na Crnogorcite deka se Srbi, a Bugarite na nas deka sme Bugari. Pod tie poimi tie podrazbiraat ne{to sosema drugo. Grcite tvrdat deka Vizantija bila gr~ka.. Evropskiot sud za ~ovekovite prava vo edna svoja presuda za svetite manastiri na Atos na Halkidiki odredeni manastiri im gi dodelil na ruskata, gr~kata i na srpskata crkva. Vo presudata se naveduva deka toa e napraveno i pokraj toa {to "ne postoele dokazi za sopstvenosta vrz manastirite". Aktite so koi tie manastiri se gradeni i dodeluvani na odredeni semejstva denes gi ima duri i na internet.68 No evropskite sudii verojatno se "stari lu|e" i seu{te ne naprednale "tehnolo{ki". Vo me|uvreme, na{ite popovi ne "otekoa" so nekoja si Ohridska arhiepiskopija i so nekoi sporovi so SPC so koja do pred izvesno vreme si potpi{uvaa dokumenti. [teta {to Lazo seu{te ne e me|u ìvite, da im podele{e po nekoj pi{tol. Amerikanskiot Senat vo 1944 ili 1945 godina donel zakon spored koj "Epir e gr~ki", a pred nekoja godina deka Patrijar{ijata vo Carigrad bila "vaseqenska".

Ima u{te dve bitni raboti povrzani so Vizantija i padot na Otomanskata imperija. Prvata se odnesuva na nekakov si sobor na koj pretposledniot vizantiski car Jovan VIII Paleolog navodno potpi{al dokument za unija so Katoli~kata crkva vo Rim, so koja go priznal pravoto na nejzinoto prvenstvo. Na nekoj si soobor koj najnapred se odrùval vo Ferara, a podocna na insistirawe na Medi~i vo Firenca.

Celata prikazna vo vrska so ovaa "unija" e celosno izmislena. Jovan VIII Paleolog navistina bil vo Firenca i se sretnal so papata, no za nikakva "unija" ne stanuvalo ni zbor. Site prikazni vo vrska so toa se celosno izmisleni za da im koristat na politi~kite potrebi na podocne`nite golemi sili.

Vtoriot golem mit e svadbata na Sofija Paleolog (vsu{nost stanuva zbor za nekoja si Zoja, koja voop{to ne bila Paleolog) so tatkoto na moskovskiot vladetel Ivan Treti (Grozni) vo 1472 godina. To~no e deka Sofija-Zoja se omaìla vo Rusija i deka duri i imala dete. No nitu taa, nitu nejzinata dinastija nemale nikakva

67

Ova ima i svoja dolga istorija. Za vreme na Otomanskata imperija vo eden podolg vremenski period Rusija na Balkanot dejstvuvala preku Moldavija i Vla{ka. Tamu duri izna{le nekoi lica koi navodno bile od semejstvoto Kantakuzen, Ipsilanti i razni drugi. Osobeno }e se istaknat nekoi lica od semejstvoto Mavrokordato, koi }e se pretstavuvaat kako princovi na Vla{ka i Moldavija. Tie trebalo da ja potpomagaat pravoslavnata crkva, a osobeno Patrijar{ijata vo Carigrad i da ja odrùvaat idejata za obnova na pravoslavnata Vizantija. Bidej}i na Rusija i bil potreben pristapot do pristani{tata vo Sredozemnoto i Egejskoto more, ovie "Vlasi" sekoga{ bile mnogu bliski so Grcite. Podocna tie }e bidat vo prvite redovi pri osloboduvaweto na Grcija od Otomanskoto ropstvo. Taa dolga zagriènost na Vla{ka za Vizantija podocna }e se odrazi duri i vo imeto na dràvata. Taa }e bide nare~ena Romanija. Otomanskite vlasti taa zemja nikoga{ ne ja vikale Rumelija. Sosema dobro znaele koj stoi zad nea. Moldavskite gradovi Ki{inev i Odesa ni se poznati i po Krste Petkov Misirkov, koj edno vreme tamu ìveel i rabotel. 68

Na primer dokumentite so koi se osnovani manastirite Lavra na planinata Atos, Manastir Bogorodica, manastir Arhangel Mihail i mnogu drugi. Postoi na primer i dokumentot za osnovawe na manastirot Hristos Spasielot od strana na sinot na Samoil, Jovan Vladislav. No za Evropskiot sud seto toa ne postoelo.

41

va`na uloga vo Rusija, a u{te pomalku vo sporovite povrzani so vizantiskoto nasledstvo. Niv gi zamenile sosema drugi dinastii, a site podocne`ni legendi imaat ~isto politi~ka priroda i vo najgolemiot del isto taka se celosno izmisleni. Vo Vizantisko vreme pod poimot Rusija se podrazbirala dene{na Ukraina ili "Kievska Rusija".

Partizani

Nastanite {to se slu~ile vo 400 godina za vreme na imperatorot Teodosie I }e se povtorat vo periodot 1945 - 1949 godina. VMRO }e bide izigrano na najgnasen moèn na~in od strana na partizanite (komunistite), po {to }e sledat zatvorawa, ubistva i progoni na mnogu lu|e, prosledeno so odzemawe na nivnite imoti. Osnovnata prikazna e re~isi ista kako i onaa vo 400 godina. Kon krajot na vojnata celi brigadi od Pirinska Makedonija doa|aat da im se priklu~at na makedonskite sili za osloboduvawe na zemjata. Ili poto~no kaàno za popolnuvawe na ispraznetiot prostor vo Egejska Makedonija. Tie }e bidat izmameni i vo poznatite nastani na skopskoto Kale }e bidat razoruàni. Potoa }e sledat strelawa na Zaj~ev rid. Novite vlasti }e moraat da go prikrijat predavstvoto so "doza na patriotizam" naso~ena kon albanskoto malcinstvo vo zemjata. [ema poznata u{te od koga postoi "svetot i vekot". Vo toj bran se izvr{eni nevideni zlostorstva vo odnos na toa malcinstvo, bez nikakva potreba. Strelani se lu|e vo kino sali, po xamii. Iako vo isto vreme oficijalnata jugoslovenska dràva e vo najdobri mo`ni odnosi so Albanija i gi pravi site mo`ni usilbi za nejziniot priem vo OON. Vo isto vreme glumej}i nekakvo si vostanie vo Egejska Makedonija, odredeni visoki politi~ki funkcioneri od zemjava vo dogovor so gr~kite politi~ari pravat "privremena vlada" vo Egejska Makedonija, a neposlu{nite borci se pra}aat na "obuka i odmor" vo Makedonija. Dobar del od niv se strelani vo Katlanovo.

Eve kako tie nastani gi opi{uva Lazar Koli{evski:69 "Za tie denovi razgovaravme edna ve~er, na ve~erata kaj Koli{evski vo

"makedonskata vila" na Dediwe, noemvri 1983 godina. Dr. Braco Majstorovi} i Koli{evski ... Evociraa spomeni za denovite i no}ite na tie nastani.

"Najte{ko tie denovi mi be{e edna no} vo Katlanovo... Toa nema nikoga{ da go zaboravam. Gi zakopuvavme mrtvite vo parkot vo Katlanovo. Po nadojdenite vodi na rekata P~iwa, vodite po~naa da gi potkopuvaat zemjanite nasipi od grobovite. Kakvi stravi~ni no}ni prizori! Ispraveni od zemjata izronuvaa siluetite na

zakopanite mrtovci, vko~aneti vo sede~ka polo`ba.70 [tr~ea do pojas, odbeleùvaj}i go so takviot prizor uàsot na ~ove~kata sudbina. A bea toa mladi lu|e, malku koj od niv ima{e 30 godini. Ne gi preìveja operaciite od te{koto smrtonosno ranuvawe!" Pred toa sledi nekoja prikazna deka vo Katlanovo vsu{nost imalo "bolnica" niz koja minale okolu 6.317 raneti. Tamu se veli deka: "Vo denovite na èstokite borbi na Vi~, vo septemvri 1948 godina, od boi{teto vo Katlanovo samo vo eden den se doneseni 1.080 raneti".

Toa e prikaznata na Lazo. Vistinata e malku poinakva. Dobar del od tie lu|e se strelani ili namesteni da zaginat.71

69

Dragan Kqaki} - "Sovjetizacija balkanske zone - ispovest Lazara Koli{evskog", NIP "Radni~ka {tampa", Beograd, 1992 godina, str. 128. 70

Boldiraniot tekst e moj. 71 Avtorot gi poseduva spisocite i na strelanitei na onie {to strelale. Me|u onie {to strelale ima interesni prezimiwa: Kqusev, Abaz, Tupurkovski, Go~ev, Miqovski,

42

So gr~kite kolegi, a pred se so stariot Papandreu, se praveni i vladi. Vo navedenata kniga se naveduva slednovo:"Privremenata demokratska vlada na Grcija e formirana vo Prespa, vo maloto mesto Asamati, vo zgradata na predvoenata pristani{na kapetanija. Sedi{teto na vladata treba{e da se nao|a vo gr~kiot grad Konica. Edinicite na DAG vodea te{ki borbi, so golemi zagubi, za osvojuvawe na ovoj grad, no bezuspe{no. Zatoa i propadnaa obidite za formirawe vlada vo ovoj grad. Obezbeduvaweto na doa|aweto na ~lenovite na vladata vo Prespa go obezbeduva{e potpolkovnikot na UDBA - Slobodan Krsti} U~a koj na ovoj avtor mu gi raskaà detalite na toj potfat. Preku albanskite i gr~kite planini toj gi doveduval i odveduval za da bidat bezbedni, so ogled na golemiot sneg (23 dekemvri 1947 godina).

Vladata na po~etokot be{e sostavena od 8 ~lena, a toa bea: generalot Markos Vafijadis, pretsedatelot na vladata Janis Joanidis, potpretsedatel i ~lenovi - Vasilis Barxodas, Dimitrios Vlandas, Petros Rusos, Petros Kokanis, Miltijadis Porfirogenis i Leonidas Stringos. Podocna, vo mart 1949 godina, vladata e reorganizirana i popolneta so u{te {est ministri - pretstavnici na razli~ni progresivni politi~ki grupacii, me|u koi bile: Kostas Kara|or|is, Mi~os Papadimitris, Savidis, Avdelidis, Paskalidis i makedonecot Paskal Mitrovski. Vo isto vreme, formiran e i vojniot sovet na DAG od 10 ~lena, ~ij pretsedatel bil generalniot sekretar na KPG Nikos Zaharijadis. Vo toj sovet eden ~len be{e makedonec, Vangel Koj~ev. Vladata formira{e i posebna direkcija za pra{awata na nacionalnite malcinstva,so koja rakovode{e makedonecot Stavro Ko~ev."72

Prikaznata {to ni ja prikaùvaat britanskite oficeri od toa vreme e samo donekade sli~na: "Duri i pred da go prezeme svojot napad na Boì}, Grcite zbuneto go slu{aa objavuvaweto na "Privremenata demokratska vlada na Grcija" na 24 dekemvri. Nejziniot sostav be{e objaven eden den pred toa od strana na Radio Belgrad. Samiot Markos Vafijadis be{e premier i voen minister. Me|u ministrite se nao|aa Joanidis, Petros Rusos i Porfirogenis, koi prethodno bea lideri na EAM, Baryotas, Vlandas i Stringos, bea pomalku poznati; i Kokalis,

doktorot na ~ija klinika umre Siantos. Kokalis koj porano be{e ~len na PEEA be{e edinstveniot minister koj izre~no ne be{e naveden kako komunist."

Vladata za koja ni zboruva Kqai} e vsu{nost vlada formirana na 5 april 1948 godina. Premier na taa vlada bil Partsalidis, negov zamenik Joanidis, Petros Rusos bil minister za nadvore{ni raboti, Vlandas - voen minister, Baryotas - minister za vnatre{ni raboti, Stringos - minister za finansii, Kokalis - minister za obrazovanie, Porfirogenis - minister za pravda i

Micajkov... Verojatno stanuva zbor za partizanski imiwa, nepovrzani so realnite doma{ni likovi. Ona {to e pointeresno e faktot {to za nekoi najverojatno propagandni celi tie spisoci se zameneti so spisoci na Albanci koi se strelani na sosema drugo mesto. Taka na primer Albancite koi se strelani vo Bar, Crna Gora (vo mesnosta Poqe, vo blizina na

edna mala reka Rena) vo dokumentacijata pred OON po povod “gr~koto pra{awe” se navedeni kako begalci zadràni vo nekoi begalski kampovi vo Makedonija. Stanuva zbor za nekoi lu|e od Kosovo i Sanxak koi postojano se provlekuvaat niz raspravata po povod

“gr~koto pra{awe”, a osobeno preku nekoj misteriozen laèn svedok naveden kako Anivas.. Spisocite so strelanite Makedonci ednostavno “is~eznale”. Dali nekoj doma glumel

patriot mavtaj}i so la`ni spisoci ili ne, ne e moe da sudam. Toa go gledame i denes “vo

ìvo”. “Strelanite” Albanci se vo vladite. “Strelanite” Makedonci nikade gi nema, a “nie

se borimeso [iptarite”. 72

Ibid. str. 123.

43

Kara|or|is - minsiter za voeni nabavki. Vo vladata imalo dvajca makedonci: Paskal Mitrovski, kako minister za hrana i Kraste Kocev kako Direktor za nacionalni malcinstva vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. U{te eden makedonec V. Kicev, bil ~len na voeniot sovet. Ova lice koe edno vreme se nao|a vo britanskite sobirni logori vo Grcija, od kade {to go osloboduvaat negovite vujkovci (koi navistina bile bogati), po smrtta na \or|i Dimitrov }e go najdeme vo blizina na Todor @ivkov. Drugite denes se ìteli na Vodno.73

Na 17 septemvri 1947 godina do Sovetot za bezbednost se isprateni aktite od soslu{uvaweto na edna grupa "balisti" i pripadnici na VMRO. Spisite {to vo toa vreme bile dostaveni od strana na jugoslovenskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti (na ~ie ~elo se nao|al drugiot "Tito" - nadrealistot Ko~a Popovi}) imaat bombasti~en naslov: "Dokumenti za neprijatelskite aktivnosti protiv novata Jugoslavija". Stra{nite "balisti" se koj kafanxija, koj nepismen, koj zemjodelec. Me|u VMRO-vcite e soslu{uvan i eden ~ovek, koj izvesno vreme vo tekot na vojnata bil so Ivan Mihajlov vo Zagreb. Negovoto ime e dr. Konstantin Terziev. Na sudeweto "mu puknal filmot" i kaàl se i se{to. Po toa bil osuden na smrt i ubien. Nego go soslu{uval Panta Marina, osnovopolo`nikot na na{ata katedra za me|unarodno pravo. Vedna{ potoa si razmenuval knigi so nekoi profesori od Pravniot fakultet vo Solun, kako ~in na sorabotkata "me|u na{ite dve zemji, a i po{iroko". Obvinitel bil Aleksandar Hristov, osnovopolo`nik na "pola fakultet". Tuka ima mnogu lica ~ii sliki denes visat vo dekanatot na Pravniot fakultet vo Skopje, a i po dekanatite na ostanatite fakulteti i javni i dràvni institucii. Vo zapisnikot za toa nema ni{to. Vlastite na{le za shodno da kaàt deka Terziev bil "agent na @ika Lazi}". VMRO-vec agent na @ika Lazi}. Toa e navistina bujna fantazija.

Denes postoi obemna dokumentacija za toa vreme: stenogrami od sednicite na Sovetot za bezbednost i od sednicite na Generalnoto sobranie na OON, dokumenti {to bile dostavuvani po povod tie sednici, stenogrami od Pariskata mirovna konferencija, brojni memoari... Isto kako i neverojatno bogata dokumentacija od Ligata na narodite vo periodot po Prvata svetska vojna, kako i dokumenti od Pariskata mirovna konferencija od 1919 godina. No tie ovde ne se objavuvaat. Ne se mnogu prijatni za mnogu lu|e. Posebno za onie {to pretstavuvaat "vlast", kako ovde, taka i po razli~nite balkanski dràvi, kade {to situacijata ne e mnogu razli~na od na{ata. Za golemite sili posebno i za nivnoto poimawe na "svetite zaveti". Bidej}i tolku mnogu insistiraa da si go smenime znameto, moèbi treba{e da izglasame zname so gavran, da gi potsetuva deka e ~ove~no pristojno da gi zakopuvaat mrtvite. Da ne gi otkopuva voda: "sedej}i".

Vo dramite povrzani so "golemiot napliv na patriotizam" povrzan so maltretiraweto na albanskoto malcinstvo vo zemjata, vo skopskata naselba ênto e ubiena i edna partizanka: Olivera Vera Joci}. Toa se slu~ilo na istoto mesto na koe pred tolku mnogu godini bila ubiena i Evdokija.

"Tri dena na race te nosevme zbrana, so taga i bolka vo pogledot sr~en, i sekoja kapka od tvojata rana ko krvava àr ni kape{e v srce.….

...... Utre, druè, v zori, stra{en boj ne ~eka, a nie sme malku, - sal nekolku du{i... ..... I posle! I posle - v poslednata ve~er...

73

C.M. Woodhouse - "The Struggle for Greece 1941 - 1949", Hurst&Company, London, 2002, str.268.

44

Jas nej}am da mislam {to potamu stana......, ........ A utrinta koga zriv ~ela ni spra{i ti ne be{e ve}e v redovite na{i,....." Ovaa pesna mojata generacija ja u~e{e napamet na ~asovite po makedonski

jazik vo osnovnoto u~ili{te. Toa e poznata pesna "O~i" na Aco [opov. Taa e napi{ana za negovata devojka: Olivera Vera Joci}. Koga bila ubiena od strana na partizanite taa bila bremena. Rastela vo me{ovita naselba, so Albanci. Ne sakala da se tepa so svoite dov~era{ni drugari. Razbrala vo "{to e problemot" i toa bilo smrten grev. Nie bevme mnogu mali za da ja razbereme pesnata, toga{ koga ja u~evme na pamet.

Na fasadata od ku}ata na Vera Joci} denes stoi nekoja spomen plo~a, na koja pi{uva deka taa bila ubiena od balisti ili od bugari ili nekoja takva sli~na glupost. I deka bila ubiena na nekoe drugo mesto, a ne tamu, vo nejzinata rodna ku}a. Na mestoto na koe bila ubiena Evdokija, {to se nao|a na okolu dvesta ili trista metri od ku}ata na Vera Joci} denes postoi edna mala crkva. Nekoga{ se vika{e "Sveti Kiril i Metodij", a denes se vika "Sveti \or|i". Ne znam koga e napravena ovaa crkva, no na toa mesto prvata crkva bila napravena od strana na Marija, koja podocna }e stane poznata kako "imperatorkata Evdokija". Od }erkata na Teodosie I.74

Koga se vrabotiv za prv pat, na dva pati go vidov sinot na Aco [opov. Jas bev mlad pripravnik, a toj dva pati mi vleta vo kancelarija. Be{e opsednat so ostrovot Sveti Ahil. Mi pokaùva{e nekoi sliki od crkvite na ostrovot. Drugite izbegnuvaa da zboruvaat so nego. Jas bev pripravnik, iskreno ne znaev koj e toj ~ovek, pa nekako morav da go slu{am.

Na 26 juli 1963 godina Skopje e razurnato od straoten zemjotres. Verojatno ni zemjata ve}e ne moèla da ja izdrì taa beskrajna radost na "novoto vreme", "u noviot ni vek". Po zemjotresot se razurnati najubavite zgradi vo Skopje. Urnata e i crkvata "Konstantin i Elena". Prvata imperijalna hristijanska crkva, {to stoela 1700 godini, na novite komunisti~ki vlasti ne im zna~ela ni{to. Na nejzino mesto napravile trgovski centar. Gradski trgovski centar. Izgraden e nekoj sosema obezli~en grad, kakov {to treba da bide i ovoj narod, koj treba da zaboravi i koj e i {to e. Starata @elezni~ka stanica, taka razurnata, e ostavena da pretstavuva simbol na zemjotresot. Kako podarok za razurnatoto Skopje, bugarskata vlada ja izgradila Univerzalnata sala. Poglednata od nadvor taa nalikuva na amam. Na obrazecot spored koj pred tolku mnogu godini e izgradena i Sveta Sofija. Prvite spomeni na mojata generacija za taa sala se povrzani so festivalot za detski pesni "Zlatno slavej~e" i vovednata pesna "Skopje - radost ti }e bide{". Denes site tie generacii se celosno obezli~eni, a naslednicite na istite tie lu|e {to pred pedeset godini ja prodale sopstvenata zemja povtorno ne nosat vo nekoe "novo vreme", "u noviot ni vek" i povtorno site nie sme ispraveni pred realnosta "jas nej}am da mislam {to potamu stana". Sre}ni i radosni do povra}awe. Staroto VMRO, Todor Aleksandrov ili Ivan Mihajlov seu{te se "gnasni zlostornici", "fa{isti" i "krvopijci" na "gordiot makedonski narod".

74 Kako {to ni veli i samata pesna na gospodinot Aco [opov “carstvoto {to be{e

sozdadeno” navistina trae{e iljada godini. Ili na nekoj od nas taka ni se pristori. Isto taka ne e na odmet da se spomene poznatata crkva “Sveti Sava” na Vra~aru vo Belgrad modelirana spored crkvata Sveta Sofija vo Carigrad. Nejzin arhitekt e Branko Pe{i}, no ne bi sakal da navleguvam vo ingerenciite na na{iot Branko i Antonio, nitu vo rodninskite vrski na “premierot {to ostvaruva”.

45

Pred nekolku meseci vo Amerika sinot na \or|i Dimitrov, Bojko, so Ivo Banac go objavi "Dnevnikot na \or|i Dimitrov, 1933 - 1949 godina".75 Vo nego se naveduva i izjavata na Staqin za toa kako treba da se postapi so gr~koto partizansko dvièwe: "svernut" (da se svitka kako rolna od hartija). \or|i Dimitrov e mumificiran i staven vo mavzolej. Taa mumija stoe{e dolgo vreme. Vo 1990 godina, teloto e izvadeno i kremirano. Vo avgust 1999 godina, novite vlasti se obidoa da go urnat muzejot so negovo minirawe. Moèbi se pla{ea deka nekoj Makedonec }e saka da trgne "kon Egipet". Vo "Dnevnikot" ima i mnogu delovi za lu|eto koi prisustvuvale na Vtoroto zasedanie na AVNOJ, kako pretstavnici na Makedonija. Za tie istite, za koi pedeset godini ne laèa deka ne uspeale da dojdat.

Pred nekolku godini umre i Van|a (Vangelija ili Evangelija Gu{terova). Taa be{e vidovita èna, rodena vo selo Smolari, Strumi~ko. Kako dete bila drugarka na baba mi (po tatko). Eden den koga odele na voda, silen veter ja dignal visoko vo vozduhot i potoa taa padnala na zemja. Po nekolku dnevnoto bezsoznanie se razbudila slepa, no vidovita. Dobar del od svojot ìvot go pomina vo mesnosta Rupite, vo Pirinska Makedonija, na samo nekolku kilometri od centarot na mo}ta na feudalnoto semejstvo Varda. Pred smrtta, po nejzino barawe, vo Rupite e podignata crkvata sveta Petka.

I denes kako eden od oficijalnite simboli na Rusija e i edna varijanta na ikonata "Sveti \or|i ja ubiva a`dajata". Verojatno u{te nikoj ne im kaàl deka za nas i tie se a`daja. I toa edna od pogolemite. Za SAD ne treba da se tro{at ni zborovi. Tie odamna imaat sopstven Svetski trgovski centar. Ili barem imaa do neodamna.

Vo 400 godina imalo kole` na Kale, na Zaj~ev rid i vo Katlanovo, bila zapalena edna crkva, bila ubiena Evrokija i Avgustin. Marko Aurelie svedo~el i bil ubien. Mnogu lu|e bile prognati. Sedi{teto na patrijar{ijata od Skopje bilo preneseno vo Carigrad (Konstantinopol). Po toa imalo zemjotres i poplava. Vo toa vreme lu|eto gi zakopuvale sedej}i.

Vo periodot 1945 - 1949 godina imalo ubistva na Kale, na Zaj~ev rid i vo Katlanovo, bila ubiena Vera Joci}, mnogu lu|e bile zatvoreni i svedo~ele. Mnogu bile i ubieni zaradi svoeto svedo{tvo. Mnozina bila prognati. Sedi{teto na mo}ta od Skopje bilo preneseno vo Belgrad. Imalo zemjotres i poplava. Vo toa vreme lu|eto voobi~aeno bile zakopuvani vo leè~ka polo`ba, so isklu~ok na nekoi, koi bile ubieni vo rovovite: sedej}i.76

75

"The Diary of Georgi Dimitrov, 1933-1949", Yale University Press, New Haven & London, 2003. 76

Inaku prepora~livo e da se pro~ita knigata na Slobodan Popovi} “Olivera Joci} -

Vera” izdadena od strana na Arhivot na Skopje vo 1977 godina za da se stekne pojasna

pretstava za eden del od sovremenata doma{na “dramska sekcija”. Inaku Vera Joci} e rodena od majka Natalija Germanovi}, u~itelka od Belgrad, koja do{la da predava vo Asanbegovo (Singelevo) i tatko Mladen Joci} koj se samoubil vo 1938 godina (podocna toj fakt }e se povrzuva so nekoi doma{ni nastani, no i so sudbinata na semejstvoto na porane{niot srpski pretsedatel Slobodan Milo{evi}). Olivera Joci} (koja doma{nite ja vikale Dragiwa) imala u{te dve sestri: Vida i Radmila. Na spomen plo~ata za Vera Joci} se nao|a u{te edno interesno ime: imeto na Alija Avdovi}. Tatko mu, Mumin, bil imam (oxa) vo Asanbegovo (Singelevo) i bil vo bliski odnosi so Iqaz âtovi} od Roàj, koj vo Skopje bil profesor po turski i arapski jazik (a ìveel na Verginovoto brdo vo blizina na Sultan muratovata xamija) i so liceto Mithat Hoxi} od Godijevo, Bjelo Poqe, koj bil pravnik i ekonomista i pratenik na toga{nata Demokratska stranka (podocna prosveten inspektor vo Vardarskata banovina). Alija Avdovi} zavr{il sredno u~ili{te vo skopskata

“Golema medresa na kralot Aleksandar I”, otvorena 1925 godina, a podocna studiral na skopskiot Filozofski fakultet. Kako sosed vo Asanbegovo bil vo bliski odnosi so Vera

46

Marko Aurelie, Zloku}ani i zemjotresot Pred nekoe vreme lu|eto {to so svoite "skromni socijalisti~ki za{tedi"

si za{tedile pari od li~nite dohodi, detskite dodatoci i K-15 re{ile da izgradat nova naselba vo Skopje. Taa denes se nao|a vo mesnosta {to site ja znaeme kako Zloku}ani i Bardovci. Verojatno pri izgradbata na "malite i tro{ni ku}i" {to trebalo da gi zatskrijat od "nepovolnite klimatski uslovi" tie nai{le na grobovi. Bez mnogu da mu ja mislat prodolìle so gradbite. Tie i nekoi drugi grobovi deneska se nao|aat izloèni pred starata @elezni~ka stanica vo Skopje. Pred simbolot na skopskiot zemjotres. Edna{ se zainteresirav vo Muzejot na grad Skopje, {to se nao|a vo taa zgrada, od kade se tie grobovi i dobiv nekoj za mene sosema nejasen odgovor. Iako po~uvstvuvav deka "liceto" so koe razgovarav navistina e zainteresirano za niv, verojatno nekoja sosema prizemna pri~ina pretstavuva{e osnov za "zako~enost": nemawe urbanisti~ka dozvola ili dozvola od vlasta nadle`na za kulturno-istoriskite spomenici ili ne{to sli~no na toa. Ne{to sosema "tranziciono", {to moè da gi voznemiri "drugarite od komitetot".

Me|u tie grobovi se nao|a i grobot na Marko Aurelie. Toj e prv pred vlezot na zgradata od levata strana. Na desnata strana na vlezot se nao|a stolb na koj se ispi{ani imiwata na gradskite "funkcioneri" od toa vreme. Negovoto ime e vtoro na spisokot. Me|u grobovite se nao|a i ve}e izliànata nadgrobna plo~a na eden od albanskite voda~i vo toa vreme: Gaina. Nekoja ~udna sudbina go vrzala Marko Aurelie za skopskiot simbol na zemjotresite. Negoviot grob e golem. Za razlika od deneska, koga lu|eto se zakopuvaat vo leè~ka polo`ba, vo toa vreme lu|eto gi

zakopuvale taka: sedej}i. Negoviot grob e pronajden vo edno sosema bezli~no vreme za Makedonija. Vo

vreme koga se e isto kako i pred pedeset godini. Koga istite lu|e "ne branat" od

Joci} i nejzinoto semejstvo. Negovite bra}a Mustafa i [ukrija bile fudbaleri na Vardar. Vo 1934 godina Alija Avdovi} e uapsen zaedno so Strahil Gigov, Borislav Todorovi}, Mina Bogdanov, Nikola An|elkovi}, Du{an Popovi}, Ivan Andonov,Vlado Paramakovi} i Anton Kolendi}. Zatvorskata kazna ja izdrùval vo zatvorot vo Sremska Mitrovica, kade se razboluva od tuberkuloza. Povtorno e uapsen vo 1941 godina i strelan vo logorot vo Bawica.

]erkata na Iqaz ili Ilijazâtovi} se oènila vo Ko~ani kade {to Iqaz bil u~itel izvesno vreme. Sin mu Hivzija bil najdobar drugar na Alija Avdovi}. ]erkata na prosvetniot inspector Mithad Hoxi}, Melehat Hoxi}-Dedovi} po osloboduvaweto raboti kako konzularen rabotnik vo Ankara i Pariz. Umrela 1971 godina vo Belgrad. Negoviot sin Sabahudin bil umetnik i pred Vtorata svetska vojna bil pariski akademski slikar, a

rabotel i kako karikaturist za belgradskiot "O{i{ani je`”. Slikar bil i drugiot negov sin, Sabih. Poop{irno za site ovie semejstva, kako i za semejstvata na Filip Mitrovi}ći Pulherija \or|evi}, koi rabotele vo muslimanskoto u~ili{te vo [tip vidi kaj Rexep

[krieq “Sanxa~ki Bo{waci u Makedoniji (1918-1945)”. Inaku samata tema “samoubistvo

vo semejstvoto” porane{nite tajni slu`bi poprili~no ja eksploatiraa za maltretirawe na semejstvoto na Slobodan Milo{evi}.Tatko mu Svetozar se samoubil so pi{tol vo 1962 godina, majka mu Stanislava se obesila vo 1974 godina,a nejziniot roden brat Milisav Koqen{i} (koj po Vtorata svetska vojna bil {ef na voenoto razuznavawe vo Tretata armiska oblast vo Skopje) isto taka se samoubil so pi{tol vo 1963 godina, na godi{ninata

od smrtta na tatkoto na Slobodan, na 3 avgust. Tajnite slu`bi znaat da se izìvuvaat “na

tema”, pa taka i ovaa tema ne im bila “tu|a i nepoznata”. Kako {to e toa kaàno na drugo mesto, seto toa e tolku svojstveno za site “ku~e{ki karakteri” na ovoj svet.

47

"stra{nite" napadi na site na{i sosedi, "a od Albancite posebno". Na nekoj ~uden na~in tokmu tie lu|e odli~no trguvaat so niv i me|usebno si prodavaat razno-razni firmi i "cevki". Glumat nekoi sporovi so imiwa i znamiwa, so crkvi i manastiri. Dodeka drugite ~ekaat redovi za vizi, tie odli~no trguvaat so Grcija. Dodeka narodot se zamajuva so razli~nite izmislici na bugarskata vlada, nekoj odli~no trguva i so niv. Od vreme na vreme "pu{taat krv". Dramskoto dejstvie mora da dobie "vo dinamika", a nivnata "patriotska naso~enost" ne smee da bide dovedena vo pra{awe. Koga nivnoto predavstvo ili bezobrazie stanuva sosema o~igledno, tuka se amerikanskiot, ruskiot ili nekoj drug ambasador za da ni pojasnat deka "taka vsu{nost treba" vo ovie "mnogu sloèni uslovi". Ima{e u{te edna drama nare~ena "voen konflikt" so Albancite, so koja samo treba{e da se prikrie ne{to {to nekoi go potpi{ale mnogu vreme pred toa, a i da se svrti vnimanieto od "ìvite tekovi na ekonomijata" vo zemjata. Pognasno zdravje. Istite tie lu|e {to go opqa~kaa i obezli~ija sopstveniot narod, sega se mnogu zagrièni za negovata nema{tija. Skopje povtorno be{e potreseno od zemjotres. Slednite nekolku nedeli isturi silen do`d i rekata Vardar samo {to ne go nadmina svoeto betonirano korito. Celata ovaa godina, zemjata ja tresat mali zemjotresi.77

Dokumentot od soslu{uvaweto na grupata "balisti" i pripadnici na VMRO od 17 septemvri 1947 godina, dostaven do Sovetot za bezbednost od strana na jugoslovenskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti pod naslov: "Dokumenti za neprijatelskite aktivnosti protiv novata Jugoslavija" e dokument obrazec vrz osnova na koj kako da e modeliran na{iot pove}epartiski sistem na po~etokot na doma{nata "tranzicija". Denes, po tolku vreme, koga se e isto kako i {to bilo i koga se uverime deka vlasta ednostavno "mora" da bide samo kaj onie {to go

garantiraat "status quo-to" na makedonskoto predavstvo, grobot na Marko Aurelie pred starata èlezni~ka stanica neka pretstavuva predupreduvawe i opomena za site deka ima nekoj {to znae "i {to bilo i kako bilo". Marko Aurelie bil "svedok", kako i Terziev pred pedeset godini. I edniot i drugiot denes se "samo zemja i pra{ina", no "ima koj gleda". "Kozite" i denes }e go izberat istiot pat: }e se povle~at pred nasilnicite. Toa e vo nivnata priroda, a i taka e zapovedano.

Mestoto na koe nekoga{ ìveele Aurelie Avgustin i Evdokija deneska izgleda prili~no bedno. So tro{ni ku}i i kallivi ulici. Lu|eto {to od vreme na vreme odat vo crkvata Sveti \or|ija za pogrebi i ven~avki voop{to nemaat ni pretstava {to se slu~uvalo na toa mesto. Vo ku}ata na Olivera Vera Joci} svoevremeno bore~kata organizacija odrùva{e nekoi "prigodni manifestacii". Govori drèa istite lu|e {to ja ubile. Denes istite tie proslavuvaat "90 godini" od ra|aweto na Aco [opov, iako kako {to slu{am na sekoj na~in mu go zagor~uvale ìvotot dodeka bil ìv.

77 Nekoj treba jasno da kaè deka celata "tranzicija" be{e edna najobi~na

komunisti~ka izmama, vo koja "selektivno izbrani lica" ja opqa~kaa zemjata i po kojznae koj pat go poniìja sopstveniot narod. Odgovorot na pra{aweto zo{to "zapadnite zemji" ne storile ni{to, pa duri i insistirale na zacvrstuvaweto na komunisti~kata vlast vo zemjata, e sosema ednostaven: samo tie lu|e se garant na predavstvoto "{to te~e". Samo so niv "nema neizvesnosti". Istata situacija ja gledame i na drugite "grani~ni to~ki". Vo Ermenija ili vo Gruzija na primer. Ako se zapra{ate zo{to postojat "tie karauli" vo vreme koga Evropa treba da se obedinuva i ovde odgovorot e mnogu ednostaven. Za site ovie godini rabotite re~isi i voop{to ne se izmenile. I na ednata i na drugata strana ima rutinirani i bezidejni birokrati, {to ni samite ne znaat {to pravat. Ili moèbi mnogu dobro znaat {to pravat.

48

Pred mnogu godini golemite sili ja stavile Makedonija (ili Rumelija i Rum) pod specijalen reìm. Negovoto ime ima bibliski konotacii "svet zavet".

Potoa nosele novi pravila za "svetskata organizacija": "Nov zavet" (New Covenant), kako da se kolnele pred grobovite na tie {to izginale za ni{to, deka toa pove}e nema da se slu~uva. Seto toa vo ime na "~ove~nosta" i "civilizacijata". Od toga{ mnogu pati site si gi izmile racete vo krv, sekoga{ obvinuvaj}i go drugiot. Od taa Makedonija postoi ona {to go gledame deneska. Palestina e sekoj den "na vesti". Tie nikoga{ ne moèa da pojasnat zo{to pred da go utvrdat reìmot so "bibliski konotacii" morale da gi ubijat ili proteraat site normalni lu|e od zemjata.78

Toa e toa {to e ostanato od Civitas Dei, od bo`jata dràva i bo`jiot grad. Vo centarot na Skopje ve}e ja nema crkvata "Konstantin i Elena". Nema nitu traga od nekoga{nata imperijalna sila na Makedonija. Lu|eto ovde ve}e mnogu odamna zaboravile {to zna~ela re~enicata "vosokot e bel, vosokot e òlt". U{te pomalku go sva}aat zna~eweto na ikonite {to nemo ne gledaat od crkovnite yidovi, koi se prepolni so takvi likovi na koi ve}e ne im gi znaeme ni imiwata. Komunisti~kata vlast, prosledena so sovremenata "faza na dijalekti~kiot razvoj" ubila se vo ovoj narod. No pokraj ona {to sekoj den go gledame i slu{ame, se odviva i nekoj drug ìvot {to im e nepoznat na obi~nite lu|e. Pred starata @elezni~ka stanica stoi grobot na Marko Aurele.79 Postoi proro{tvo deka Makedonija pak }e bide cela. Kako?

78

Grcija deneska se vika Helenska Republika zatoa {to pokraj Grcite koi bile Elini, na Grcija i e dadena mandatna teritorija na koja ìveat i drugi narodi koi bile Elini (to est Makedonci i Albanci), a Bugarija bi se vikala poinaku ako nemala mandatna teritorija na koja ìveat i "poinakvi Bugari", odnosno Makedonci. Toa e i smislata na VMRO-vskata "dvojna formula": "Jas sum Bugarin, no sum Makedonec". Mnogu sli~na e i situacijata so imeto na dene{nata Srbija. No "umnite" golemi sili go odbrale najlesniot pat. Nie sme tie {to sme ozna~eni so BJRM. 79

Zapadnite nau~nici {to go izu~uvaat toj period “uporno se obiduvaat da utvrdat” koe e vistinskoto ime na Aurelie Avgustin. Onie {to go izu~uvale Khudoviot psaltir ili "Propovedite na Grigorij Niziski" ({to se vodat kako Codex Graecus 510 ili Paris, gr. 510) samo vo aluzii sakaat da navedat na pomislata deka negovoto ime e Gregori ili \or|i. Moèbi toa i gi pottiknalo crkovnite lu|e taka da ja imenuvaat crkvata vo Sin|eli}. No

negovoto ime ne e toa. Navistina ima nekoj \or|i ili Gregori {to zaedno so Teodosie I u~estvuval na Nikejskiot sobor, {to mnogu ~esto se slika po knigite. Vo Codex Graecus 510

postoi minijatura na koja se naslikani Teodosij I i crkovnite lica, me|u koi i \or|i, na Nikejskiot sobor na Halkidiki. Toa e liceto koe nam ni e poznato kako sveti \or|i ili Jamblihus. Liceto ~ija ku}a denes e imaret vo dvorot na Sultan Muratovata xamija. No toa ne e Aurelie Avgustin. Crkvata, a osobeno zapadnata, kako da ne sakaat da priznaat deka nitu Aurelie, nitu pak Origen pred nego, voop{to ne bile crkovni lica. Tie bile filozofi i arijanci. Toa e malku neobi~no za objasnuvawe. Najcitiranite crkovni avtori, ne bile involvirani vo ìvotot na hristijanskata crkva na nejzinite po~etoci. I ne samo {to ne bile involvirani, tuku i bile ubieni od strana na imperatorite, na koi taa crkva im go davala neophodniot legitimitet na vlasta. Koe e negovoto vistinsko ime? Ilija. Majka mu se vikala Magdalena (iako po knigite ni se naveduva kako Monika). Nekoga{ vo nejzina ~est celiot rid vo Sin|eli} se vikal taka - Magdala. Od "rodila prorok" - "dala mag". Podocna mesnosta se vikala Hasan-begovo (po eden turski odmaznik - Hasan beg êrkez), pa Veli~kovo (spored Vlado êrnozemski). Mnogu e ~udno {to bugarskite okupacioni vlasti mesnosta ja narekle Veli~kovo spored êrnozemski, iako site negovi bliski ne smeele da se pojavat na teritoriite pod bugarska vlast. Site dosega napi{ani

knigi za poznatiot “atentat vo Marsej” vrz kralot Aleksandar se celosna izmislica na lu|e {to ne{tata gi znaat mnogu, mnogu neto~no.( Atentatot za VMRO bil mo`nost za prv pat da go doznaat identitetot na “agentot T”, po {to “glumele ludilo”). Po osloboduvaweto

49

"I koga Avram (Ibrahim) zapra{a:"Moj Gospodaru! Pokaì mi kako gi oìvuva{ mrtvite? A Alah mu re~e:"Zarem ne veruva{!" "Veruvam, samo sakam da mi se smiri srceto!" - odgovori Ibrahim. "Zemi ~etri ptici!" - mu naredi Alah - "i ise~i gi, a potoa stavi gi nivnite delovi na sekoja planina! Pa povikaj gi, tie }e dojdat so brzawe! Znaj deka Alah e silen i mudar!"

"I raskaì im ja prikaznata za dvajcata sinovi na Adam, onaka kako {to se

slu~ila, kako tie dvajcata prinesoa `rtva i od edniot be{e primena, a od drugiot ne! I toj kaà:"Jas navistina }e te ubijam!" A ovoj mu kaà:"Gospod prima samo od onie {to se pla{at od nego! Ako ti ja pruì{ rakata kon mene za da me ubie{, jas nema da ja ispruàm svojata raka kon tebe, za da te ubijam, bidej}i jas navistina se pla{am od Gospod, od Gospodarot na site svetovi! Jas sakam ti da go zeme{ na sebe i mojot i tvojot grev i da gori{ vo ognot! Taa e kaznata za site nasilnici!" I du{ata negova go pottikna da go ubie svojot brat i go ubi i stana gubitnik. I Gospod isprati eden gavran da kopa po zemjata, za da mu pokaè kako da go zakopa mrtvoto telo na svojot brat! I toj povika:"Te{ko mene, zarem jas ne moàm kako ovoj gavran da go zakopam teloto na svojot brat!" I toj se pokaja. I zaradi toa nie na sinovite na Izrael im propi{avme: Toj {to }e ubie nekoj koj ne ubil ili koj ne pravel nered na zemjata, kako da gi ubil site lu|e! A ako pridonese za da se za~uva ne~ij ìvot, kako da go so~uval ìvotite na site lu|e! Na{ite proroci im nosea jasni znakovi, no mnogumina na zemjata gi nadminuvaa site granici na zloto!"

Denes Makedonija e raspar~ana na ~etiri dela, kako i Hipatija.80 Grobovite pred starata @elezni~ka stanica se prazni: se raspadnale duri i koskite i stanale ona {to sme nie: zemja, obi~na pra{ina. Na zmiskite ostrovi na Prespanskoto i na Skadarskoto ezero zmiite kako da ne potsetuvaat deka i prorocite se samo lu|e i deka i nivnite grobovi se prazni. Deka i tie se pra{ina. Plivaat zmiite kako stapot na Mojsej. Kako da gi frlil nekoj svoite stapovi pred nas, koi i natamu ne veruvame deka toa sepak e mo`no. Starite vikaat deka "od pi{ano ne se bega". I jas voop{to ne se somnevam vo toa.

Vo Vizantija, i na istokot voop{to, tkaeweto na kilimite pretstvuva dolga tradicija. Na vertikalno istegnatite ni{ki od predivoto na razbojot ènite nanesuvaat horizontalni sloevi. "Kone~nata slika" na kilimot se dobiva na kraj, koga toj celosno }e bide istkaen, koga }e bide nanesen i posledniot sloj. Toa {to nekoga{ bilo samo mozaik, goblen ili reqef sega se pretvorilo vo sloèna slika. Lu|eto svatile deka "horizontalnite" sliki se menuvaat i vo zavisnost od prethodno naplastenite "vertikalni" sloevi. Tie lu|e bile mnogu mudri i znaele mnogu raboti.

povtorno e vrateno imeto {to mesnosta go dobila za vreme na Kralstvoto SHS (po molba na eden od bra}ata Tarabi}): Singelevo od Singel, so asocijacija na srpskiot vojvoda Singeli}, ~ija ]ele kula napravena od ise~eni turski glavi denes se nao|a vo Ni{. Deneska taa se vika ênto, spored Metodi Andonov ênto - verojatno negovoto semejstvo se odmazdilo zaradi patot do AVNOJ (zaedno so personata Vladimir Pop Tomov) - kade {to

spored doma{nite “legendi i predanija: nikoga{ ne stignale”. Moèbi podocna semejstvoto bilo vo Jajce na ekskurzija ili moèbi ~itlo za Faberèovite jajca po enciklopedii. No

toa verojatno }e go znae na{ata “u~ena” policija so “osumminata na ~elo”. Pa oni znaat se. Takvi majka gi rodila. 80

Vo nekolku naleti Anglija stoi na strana {to e neprijatelski raspoloèna kon Makedonija. Nejzinite oficeri se vinovni za smrtta na mnogu lu|e, osobeno vo Egejskiot del na Makedonija. Tie sekoga{ treba da imaat na um deka na nekoj ~uden na~in taa zemja ja ima istata sudbina {to ja ima i Makedonija. Kaj nea samo rabotite "docnat" nekolku veka.

50

Za tie {to razbiraat: Staroto ime na Solun bilo Termi. Zborot "terma" zna~i bawa ili amam. Imeto Solun go dobil po }erkata na Filip II, Tesalija ili Tesalonija. Tatko i i go dal toa ime po pobedata vrz Tesalija. Crkvata Svetite apostoli ili Svetiot apostol vo Skopje denes se vika Sveti Dimitrija. Toj bil hristijanin, koj mu se sprotistavuval na nekoj od "tetrarsite", toga{ koga golemiot Rim bil "podelen na ~etiri", no negovata zemja ne bila slobodna. Mo`ebi ovaa crkva nekoga{ pak }e se vika taka kako {to se vikala porano. Toa }e se slu~i toga{ koga Makedonija nema da bide skinata "na ~etiri". I toa }e bide. I jas

voop{to ne se somnevam vo toa. "Im Nin' Alu".81

81

Im Nin'Alu od Rabbi Shalom Shabazi: "If there be no mercy left in the world, The doors of heaven will

never be barred. The Creator reigns supreme, and is higher than the angels." Ovoj tekst go posvetuvam na Azis Sejdovi}, musliman, prorok i naroden iscelitel od Stari Bar, po~inat 1991 godina, vo znak na dlaboka po~it. @ivotot go pominav vo ~udo, gledaj}i kako pred mene se slu~uvaat

raboti za koi toj mi raska`uva{e u{te mnogu odamna. Imeto Rabbi Shalom Shabazi se odnesuva na liceto Abraham Venjamin ili Benjamin (~esto naveduvan i kako Sabataj Sevi ili “Serarius”). Toj pred re~isi pet veka, otpe~atil edna zbirka vizantiski pesni. Pesnata

Im Nin'Alu e zemena od taa zbirka. Pesnite denes se vodat kako Jemenski pesni (ili kako pesni na Evreite od Jemen). Samiot rabin navistina tamu i bil roden. Negoviot grob e vo Skopje. Adaptiranata verzija na ova pesna nekoga{ ja pee{e Ofra Haza.

51

Koristena literatura:

1. Justin - "Filipovata istorija", Patrija, 2000 godina. 2. Edward Champlin - "Nero", The Belknap Press of Harvard University Press,

Cambridge, Massachusetts, London, 2003 godina. 3. Margaret Mullett - "Theophylact of Ochrid, Reading the Letters of a Byzantine

Archbishop", Birmingham Byzantine and Ottoman Monographs, Volume 2, 1997 godina.

4. Philip Mansel - "Constantinople - City of the World's desire, 1453-1924", Penguin

Books, 1995 godina. 5. Martin Abegg Jr., Peter Flint & Eugene Ulrich - "The Dead Sea Scrolls Bible",

Harper San Francisco, Harper Collins Publishers, 1999 godina. 6. Alan Cameron and Jacqueline Long, with a contribution by Lee Sherry - "Barbarians

and Politics at the Court of Arcadius", University of California Press, 1993 godina. 7. J.B. Bury - "History of the Later Roman Empire, from the death of Theodosius I to

the death of Justinian" Vol. I&II, Dover Publications Inc. New York, 2001godina. 8. Stephen Williams & Gerard Friell - "Theodosius, The Empire at Bay", Yale

University Press, New Haven and London, 1994 godina. 9. M.D. Usher - "Homeric Stitchings, The Homeric Centos of the Empress Eudocia",

Rowman & Littlefield Publishers Inc., 1998 godina. 10. M.D. Usher - "Homercentones Evdociae Avgustae", Bibliotheca Scriptorum

Graecorum et Romanum, Teubneriana, 1999 godina. 11. Homer - "The Odyssey", Penguin Books, 2003 godina.

12. Homer - "The Iliad", Penguin Books, 2003 godina. 13. Martin L. West - "Homeric Hymns, Homeric Apocrypha, Lives of Homer", Loeb

Classical Library, Harvard University Press, 2003 godina. 14. Robert Graves - "The Greek Myths", Penguin Books, 1972 godina. 15. Leslie Brubaker - "Vision and Meaning in the Ninth-Century Byzantium",

Cambridge University Press 1999 godina. 16. Cyril Mango - "The Oxford History of Byzantium", Oxford University Press, 2002

godina. 17. John Meyendorff - "Byzantium and the Rise of Russia", St. Vladimir's Seminary

Press, New York, 1989 godina. 18. J.M. Hussey - "The Orthodox Church in the Byzantine Empire", Clarendone Press,

Oxford, 1986 godina. 19. David Carrier - "Poussin's Paintings, A Study in Art-Historical Methodology", The

Pennsylvania State University Press, 1994 godina. 20. Bernhard Bischoff and Michael Lapidge - "Biblical Commentaries from the

Canterbury School of Theodore and Hadrian", Cambridge University Press, 1994

godina. 21. Rosamond McKitterick - "Carolingian Culture: emulation and innovation",

Cambridge University Press, 1994 godina.

52

22. Rosamond McKitterick - "Books, Scribes and Learning in the Frankish Kingdoms,

6th - 9

th Centuries", Variorum, Ashgate Publishing Limited, 1994 godina.

23. Malcolm Lambert - "The Cathars", Blackwell Publishers, 1998 godina. 24. Joseph R. Strayer - "The Albigensian Crusades", Ann Abror Paperbacks, The

University of Michigan Press, 1971 godina. 25. Donald M. Nicol - "The Last Centuries of Byzantium, 1261 - 1453", Cambridge

University Press, 1996 godina. 26. Bruce M. Metzger - "Manuscripts of the Greek Bible, An Introduction to

Paleography", Oxford University Press, New York, 1991 godina. 27. Christopher Hibbert - "The House of Medici", Perennial, Harper Collins Publishers,

2003 godina. 28. Lauro Martines - "Aprl Blood, Florence and the Plot Against the Medici", Oxford

University Press, 2003 godina. 29. Henry Kamen - "Spain's Road to Empire, The Making of a World Power 1492 -

1763" , Penguin Books, 2003 godina.

30. Bernard Lewis - "The Middle East", Phoenix Press, 2001godina. 31. C.M.Woodhouse - "The Struggle for Greece 1941 - 1949", Hurst & Company,

London, 2002 godina. 32. John S. Koliopoulos, Thanos M. Veremis - "Greece, The Modern Sequel, from 1831

to the present", Hurst & Company, London, 2002 godina. 33. "The Diary of Georgi Dimitrov 1933 - 1949", Yale University Press, New Haven &

London, 2003 godina. 34. Christopher Knight & Robert Lomas - "The Hiram Key", Element Books Inc.,

Boston, 1997 godina. 35. Arthur Edward Waite - "A New Encyclopedia of Freemasonry", Wings Books, New

York, 1994 godina. 36. Michael Baigent & Richard Leigh - "The Dead Sea Scrolls Deception", A touchstone

Book, New York, 1993 godina. 37. Kenneth Hanson - "Dead Sea Scrolls, The Untold Story", Council Oak Books, Tulsa,

1997 godina.

38. Geza Vermes - "The Complete Dead Sea Scrolls in English", Penguin Books, 1995

godina. 39. James D. Snyder - "The Faith and The Power", Pharos Books, USA, 2002 godina.

40. Robert Eisenman - "James the brother of Jesus", Penguin Books, 1997 godina. 41. Alexander Roob - "The Hermetic Museum, Alchemy & Mysticism", Taschen, 1997

godina. 42. Edvard Radzinsky - "Rasputin, The Last Word", Phoenix Press, London, 1998

godina. 43. Albert Mackey - "The Hystory of Freemasonry", Gramercy Books, New York, 1996

godina.

44. Karen Armstrong - "Islam, A short History", Phoenix Press, London, 2003 godina. 45. Bernard Lewis - "The Assassins", Phoenix, 1988 godina.

46. Ean Begg - "The Cult of the Black Virgin", Arcana, Penguin Books, 1985 godina. 47. Rufinus - "Preface to the Commentary on the Benedictions of the Twelve Patriarchs" 48. Rufinus - "Translation of Pamphilus' Defence of Origen" 49. Rufinus - "Rufinus's Epilogue to Pamphilus the Martyr's Apology for Origen"

50. Rufinus - "Preface to the Translations of Origen's Books"

51. Rufinus - "Preface to the Translations of Origen's Books"

52. Rufinus - "The Letter of Anastasius, Bishop of the Church of Rome to John Bishop

of Jerusalem Concerning the Character of Rufinus"

53

53. Rufinus of Aquileia : Historia Ecclesiastica, Book 10, ch.1-6. (Excerpt on the First

Council of Nicaea)"

54. Rufinus - "Apology"

55. "The First Epistle of Clement to the Corinthians"

56. "The Pastor - Visions"

57. "On the Pallium"

58. "The Refutation of all heresies"

59. "Prelegomena - The Life and Writings of the Blessed Theodoretus, Bishop of Cyrus"

60. Eusebius - "The Life of the Blessed Emperor Constantine, Together with the Oration

of Constantine to the Assembly of the Saints, And the Oration of Eusebius in Praise

of Constantine"

61. Eusebius Pamphilus - "Church History"

62. Sent Augustin - "OnChristian Doctrine" (In Four Books)

63. "Complete Philisophical and Theological Treatises of Anselm of Canterbury"

Translated by Jasper Hopkins and Herbert Richardson, The Arthur J. Banning Press,

Minneapolis

64. "Prolegomena - The Life and Writings of Eusebius of Cesarea"

65. Prolegomena - The Life and Writings of the Blessed Theodoretus, Bishop of Cyrus"

66. St. John Chrysostom, Archibishop of Constantinople - "A Commenrary on the Acts

of the Apostles"

67. "Homiles of Sent John Chrysostom, Archibishop of Constantinopole - "On the

Gospel according to St. John"

68. "Homiles of Sent John Chrysostom, Archibishop of Constantinopole - "On the

Gospel according to St. Matthew"

69. Comentary of St. John Chrysostom, Archibishop of Constantinople - "On the Epistle

of St. Paul the Apostle to the Galatians".

70. "On the Councils or The Faith of the Easterns"

71. "The Nicene Creed" - (Found in the Acts of the Ecumenical Councils of Ephesus and

Chalcedon, in the Epistle of Eusebius of Coesarea to his own Church, in the Epistle

of St. Athanasius Ad Jovianum Imp., in the Ecclesiastical Histories of Theodoret and

Socrates, and elsewhere)

72. "The Life and Writings of the Gregory of Nyssa"

73. "The Life and Writings of Sulpitius Severus"

74. "Sclavorum Regnum Grgura Barskog" (Ljetopis Popa Dukqanina)

75. "St Ambrose, Bishop of Milan - "Three Books on the Duties of the Clergy"

76. Comentary of St. John Chrysostom, Archibishop of Constantinople - "On the First

Epistle of St. Paul the Apostle to the Corinthians"

77. "Procatechesis or Prologue to the Catechetical Lectures of Our Holy Father, Cyril,

Archibishop of Jerusalem"

78. Holy Women of Byzantium, Ten Saints' Lives in English Translations - "Life of St.

Athanasia of Aegina" (translated by Lee Francis Sherry), 1996 Dumbarton Oaks

Trustees for Harvard University Washington,D.C., Dumbarton Oaks Research

Library and Collection

79. Holy Women of Byzantium, Ten Saints' Lives in English Translations - "Life of St.

Elisabeth the Wonderworker", translated by Valerie Karras, Dumbarton Oaks

Research Library and Collection

80. Holy Women of Byzantium, Ten Saints' Lives in English Translations - Life of St.

Mary The Younger", translated by Angeliki E. Laiou, Dumbarton Oaks Research

Library and Collection.

81. Byzantine Monastic Foundation Documents: A Complete Translation of the

Surviving Founders’ Typika and Testaments, edited by John Thomas and Angela

54

Constantinides Hero with the assistance of Giles Constable, Dumbarton Oaks

Research Library and Collection, Washington D.C., 2000 (Vol I - V).

82. Socrates Scholasticus - "The Ecclesiastical History"

83. Virgil - "The Eclogues"

84. Virgil - "The Aenaid"

85. Virgil - "The Georgics"

86. John Milton - "The Paradise Lost", University of Oregon, 1977 godina. 87. Ovid - "The Heroides"

88. Ovid - "The Methamorphoses"

89. Ovid - "Ex-Ponto"

90. Ovid - "Tristia"

91. Filip Hiti - "Istorija Arapa", Veselin Masle{a, Sarajevo, 1983 godina.

92. "Kuran", Bosanska kwiga, 1995 godina. 93. Osman Nuri Haxi} - "Muhamed A.S.i Kuran", Ogwen Prica, Zagreb, 1987

godina. 94. Leonard Kotrel - "Is~eznatite faraoni", Misla, Skopje, 1988 godina. 95. Eshil, Sofoklo, Euripid - "Sabrane gr~ke tragedije", Vrhunci

civilizacije, Beograd, 1989 godina. 96. Gaj Plinije Pomladiot - "Pisma", SKZ, Beograd, 1982 godina. 97. Du{anka Kora}evi} - "Skupi, gradska teritorija", Muzej na grad Skopje,

2002 godina. 98. Stjepan Antoqak - "Srednovekovna Makedonija" tom I, Misla, Skopje,

1985 godina. 99. Branko Panov - "Srednovekovna Makedonija" tom II, Misla, Skopje, 1985

godina. 100. Nada Klai} - "Sredwovekovna Bosna", Grafi~ki zavod Hrvatske, 1989

godina. 101. Srxan [arki} - "Pravne i politi~ke ideje u Isto~nom Rimskom

carstvu", Nau~na kwiga, Beograd, 1984 godina. 102. Arijan - "Aleksandrovata anabasa", Patrija, 2000 godina. 103. "Tajnata kniga, obrazloènie za eresta na bogomilite", Macedonia

Prima, Ohrid, 1999 godina. 104. Erna Bani}-Pajni} - "Smisao i zna~ewe Hermesove objave", Globus,

Zagreb, 1989 godina. 105. Genadij Georgijevi~ Majorov - "Formirawe srewovekovne

filozofije", Grafos, Beograd, 1982 godina. 106. Viktor B. Nui} - "Op~e pravo katoli~ke crkve", Kr{~anska

sada{wost, Zagreb, 1985 godina. 107. Domitrije Bogdanovi} - "Jovan Lestvi~nik u vizantiskoj i staroj

srpskoj kwièvnosti", Vizantolo{ki institut, Beograd, 1968 godina. 108. Georgije Ostrogorski - "Serska oblast posle Du{anove smrti",

Nau~no delo, Beograd, 1965 godina. 109. Georgije Ostrogorski - "Istorija Vizantije", Prosveta, Beograd,

1965 godina. 110. Boìdar Ferjan~i} - "Despoti u Vizantiji i ju`noslovenskim

zemqama", SANU, Vizantolo{ki institut, Beograd, 1960 godina. 111. Mihail Psel - "Hronika", CID, 2000 godina. 112. Prokopije - "Tajna istorija", Stvarnost, Zagreb.

55

113. Hubert Jedin - "Velika povjest crkve", Kr{~anska sada{wost, 1970 godina.

114. Vojislav Kora~ i Marica [uput - "Arhitektura Vizantijskog sveta", Narodna kwiga, 1998 godina.

115. Mirjana @ivojunovi} - "Svetogorske kelije i pirgovi u Sredwem veku", Vizantolo{ki institut, Beograd, 1972 godina.

116. Arhiepiskop Vasilije - "Prepodobni Simeon Novi Bogoslov 949 - 1022", Parusija, 1988 godina.

117. Diogen Laertije - "@ivoti i mi{qewa istaknutih filozofa", BIGZ, 1985 godina.

118. Dimitrije Obolenski - "[est vizantijskih portreta", Srpska kwièvna zadruga, Beograd, 1991 godina.

119. Dimitrije Obolenski - "Vizantiski komonvelt", Prosveta, Beograd, 1991 godina.

120. Julijan - "Pisma", Narodna kultura, Sofija, 1983 godina. 121. Aurelie Avgustin - "O dràvi Bo`joj - De Civitate Dei", Kr{~anska

sada{wost, Zagreb, 1982 godina. 122. Aurelie Avgustin - "Ispovesti", Kr{~anska sada{wost, Zagreb, 1983

godina.

123. Plotin - "Eneade"(I-VI), Kristali 5, Kwièvne novine, Beograd, 1984 godina.

124. Harold Lamb - "Aleksandar Makedonski", Kultura, Skopje, 1989 godina.

125. Mihail Rostovcev - "Istorija staroga sveta", Matica Srpska,1990 godina.

126. Grigorije Ostrogorski - "Pronija", SANU, Vizantolo{ki institut, Beograd, 1951 godina.

127. Teodosije _ "@itije Svetog Save", Srpska kwièvna zadruga, Beograd, 1984 godina.

128. Elen Arveler - "Politi~ka ideologija vizantiskog carstva", Filip Vi{wi}, Beograd, 1988 godina.

129. Josif Flavije - "Judejski rat", No limit books - Bata, Beograd, 2001 godina.

130. E.A. Wallis Budge - "Egipatska kwiga mrtvih, Anijev papirus", Beograd, 1989 godina.

131. Tacit - "Historije", Latina et Graeca VPA, 1987 godina.

132. Plutarh - "Usporedni ìvotopisi" (I-III), August Cesarec, Zagreb, 1998 godina.

133. Barbara W. Tuchman - "A Distant Mirror, The Calamitous 14th Century",

Penguin Books, 1978 godina.

134. Gi Gotje - "Orlovi i Lavovi, Istorija balkanskih monarhija 1817-1974", Paideia, Beograd, 2002 godina.

135. Dragan Kqaki} - "Sovjetizacija balkanske zone, ispovest Lazara Koli{evskog", Radni~ka {tampa, Beograd, 1992 godina.

136. X. R. Elis - "Makedonskiot imperijalizam", Misla, Skopje 1988 godina.

137. Ivan \uri} - "Sumrak Vizantije", ITRO Naprijed, Zagreb, 1989 godina.

138. Fjodor I. Uspenski - "Isto~no pitawe", "Slu`beni list SCG" Beograd i CID Podgorica, 2003 godina.

56

139. Fjodor Uspenski - "Istorija Vizantiskog carstva" (tom I - III), Zepter

Book World, 2000 godina. 140. Ludvig Bazilov - "Ru{ewe ruskog carstva", Matica srpska, Novi Sad,

1980 godina. 141. Ri~ard Klog - "Istorija Gr~ke novog doba", Klio, 2000 godina. 142. d-r. Gavrilo Do`i} - "Memoari", Obod Cetiwe, 2000 godina. 143. d-r. Rajko L. Veselinovi} - "Istorija Srpske pravoslavne crkve sa

narodnom istorijom - uxbenik za IV razred srpskih pravoslavnih bogoslovija" (kwiga I-II), Beograd, 1966 godina.

144. d-r. Radoje Pajovi} - "Kontrarevolucija u Crnoj Gori, ~etni~ki federalisti~ki pokret 1941-1945", Obod, Cetiwe, 1977 godina.

145. Institut za nacionalna istorija - "Izvori za osloboditelnata vojna

i revolucija vo Makedonija 1941 - 1945" tom I, knigi 1-6, Skopje. 146. "Nastanite na skopskoto Kale na 7 januari 1945 godina - dokumenti",

Arhiv na Makedonija, Institut za nacionalna istorija, Matica Makedonska, Skopje, 1997 godina.

De Civitas Dei

Documents

Transcript of De Civitas Dei