ZAKON ZA VR[EWE NA NOTARSKITE RABOTI

(Slu`ben vesnik na RM 59/96 od 25 oktomvri 1996 god.)

Glava prva

OSNOVNI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduva vr{eweto na notarskite raboti, se opredeluvaat uslovite i postapkata za osnovawe na notarijati i zaimenuvawe na notari i se utvrduva delokrugot na rabota na notarijatot.

^len 2

Notarot, notarskite raboti gi vr{i slobodno, nezavisno, samostojno, stru~no i nepristrasno vrz osnova na zakon, drugi propisi i op{ti akti zasnovani vrz zakon.

^len 3

(1) Notarijatot e samostojna, nezavisna javna slu`ba vo koja se vr{at raboti od vidot na javni ovlastuvawa vrz osnova na zakon pobarawe na gra|anite, dr`avnite organi, pravnite lica i drugi zainteresirani institucii.

(2) Notarot ja vr{i svojata slu`ba kako osnovno zanimawe za vremeto za koe e imenuvan.

^len 4

(1) Notarskite ispravi se ispravi za pravni raboti i izjavi {to gi sostavil notarot, zapisnici za pravnite raboti {to gi izvr{il notarot ili bile izvr{eni vo negovo prisustvo, kako i potvrdi za fakti za koi tvrdi notarot.

(2) Notarskite ispravi i nivnite prepisi izdadeni soglasno so ovoj zakon imaat sila na javna isprava ako pri nivnoto

sostavuvawe i izdavawe se ispolneti potrebnite formalnosti predvideni so ovoj zakon.

(3) Notarskiot akt mo`e da bide izvr{na isprava vo slu~aite predvideni so ovoj zakon.

^len 5

Notarskite raboti se vr{at so primena na na~elata na zakonito vr{ewe na rabotite; odgovornost za pri~inetata {teta vo vr{eweto na notarskite raboti; dispozicija i nespornost na pravniot odnos;nadzor nad zakonitosta vo vr{eweto na notarskite raboti i nadomestok za izvr{enata rabota.

^len 6

Notarot e ovlasten da gi zastapuva strankite vo nespornite rabotipred sudovite i drugite organi, ako tie raboti se vo neposredna vrska so notarskiot akt.

^len 7

(1) Notarot ima svoe slu`beno sedi{te na podra~jeto na koe ja vr{i svojata dol`nost.

(2) Notarot ima svoj slu`ben pe~at i {tembil.

(3) Pe~atot go sodr`i imeto i prezimeto na notarot, negovoto sedi{te i grbot na Republika Makedonija.

(4) Pokraj potpisot na notarot sekoga{ stoi i pe~atot.

^len 8

Notarskite ispravi izdadeni vo stranstvo imaat ista pravna va`nost kako da se izdadeni soglasno so ovoj zakon pod uslov na reciprocitet.

^len 9

(1) Notarijatite se organiziraat vrz teritorijalen princip vo sedi{tata na osnovnite sudovi.

(2) Slu`benoto sedi{te za podra~jeto na koe e imenuvan notarot goopredeluva ministerot za pravda (vo natamo{niot tekst: ministerot) vrz osnova na prethodno pribaveno mislewe od podra~nata komora (vo natamo{niot tekst: komora).

(3) Brojot na notarite vo sedi{tata na osnovnite sudovi se opredeluva, zgolemuva ili namaluva so ogled na potrebata za brzo i efikasno vr{ewe na notarskite raboti.

(4) Notarskite sedi{ta vo Republika Makedonija gi opredeluva ministerot vrz osnova na pribavenoto mislewe na sudovite i komorata, vodejki pritoa smetka na podra~jeto na sekoj osnoven sud da ima najmalku eden notar.

(5) Ako na podra~jeto na osnovniot sud ima pove}e od 20. 000 `iteli spored posledniot slu`ben popis, po pravilo toj sud treba da ima najmalku po eden notar na sekoi 20. 000 `iteli.

(6) Pri opredeluvaweto na brojot i sedi{tata na notarite, ministerot }e gi zeme predvid razvienosta na pravniot `ivot na podra~jeto, obemot i vidot na predmetite vo sudot i vo drugite organi i institucii od vlijanie za notarskite raboti.

(7) Notarot mora vo mestoto koe mu e opredeleno kako slu`beno sedi{te da ima svoja kancelarija i svoe `iveali{te.

(8) Nagradata na notarite na edno podra~je e ista so nagradata nanotarite od drugo podra~je spored utvrdena tarifa. Za ovaa cel, na krajot na sekoja godina od negovoto rabotewe do svojata podra~na komora i do sudot od negovoto mesto treba da go dostavi vkupniot broj akti i visinata na nadomestokot dobien vo tekot na taa godina vo rok od eden mesec po istekot na sekoja godina. Vo slednite 15 dena, pretsedatelite na komorite i sudovite }e gi dostavat sobranite podatoci do Glavniot sovet na notarijatot i doministerot.

(9) Nepo~ituvaweto na obvrskite od stav 8 na ovoj ~len pretstavuva te{ka disciplinska povreda.

Glava vtora

IMENUVAWE I RAZRE[UVAWE NA NOTARITE

Uslovi za imenuvawe

^len 10

(1) Za notar mo`e da bide imenuvano lice koe:

a) e dr`avjanin na Republika Makedonija;

b) ima delovna sposobnost i gi ispolnuva op{tite uslovi opredeleni so zakon za zasnovawe raboten odnos vo dr`aven organ:

v) e diplomiran pravnik:

g) ima rabotno iskustvo na pravni raboti najmalku pet godini:

d) polo`ilo notarski ispit:

|) u`iva ugled za vr{ewe na notarskite raboti i

e) mo`e da doka`e deka }e obezbedi oprema i prostorii koi, soglasno so kriteriumite utvrdeni od ministerot, se potrebni za vr{ewe na notarskata slu`ba.

(2) Za notar ne mo`e da se imenuva liceto:

- protiv koe e povedena istraga;

- koe e osudeno za krivi~no delo od koristoqubie ili drugo krivi~no delo koe se goni po slu`bena dol`nost, se dodeka traat pravnite posledici od presudata;

- na koe so odluka na nadle`en organ mu prestanala funkcijata na sudija, dr`aven slu`benik ili notar, dodeka ne pominat tri godiniod denot na prestanuvaweto na funkcijata i

- koe e prezadol`eno.

Postapka za imenuvawe

^len 11

(1) Notarot se imenuva so re{enie na ministerot vrz osnova na konkurs.

(2) Konkursot za imenuvawe na notari go raspi{uva ministerot, a go sproveduva komorata, koja za taa cel formira komisija od sedum~lena.

(3) Vo konkursot mora da bide opredeleno podra~jeto za koe treba da se imenuva notar. Ako istovremeno se raspi{uva konkurs za pove}e notarski mesta, vo konkursot se soop{tuva deka kandidatitemo`at da se prijavat za site notarski mesta. Kandidatite mo`at dago opredelat prioritetot na mestata na koi sakaat da bidat imenuvani.

(4) Konkursot za imenuvawe na notari se objavuva vo dnevniot pe~at i vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

(5) Rokot za prijavuvawe na zainteresiranite kandidati ne smee dabide pokratok od 30 dena, od objavuvaweto na konkursot.

(6) Prijavite so prilozite so koi se doka`uva deka se ispolneti uslovite za imenuvawe na notar predvideni vo ~lenot 10 na ovoj zakon se podnesuvaat pismeno do komorata.

(7) Po istekot na predvideniot rok, komorata e dol`na da gi dostavi do ministerot primenite prijavi so svoe mislewe, kako i rezultatite od glasaweto najdocna vo rok od 30 dena od zavr{uvaweto na konkursot.

^len 12

(1) Notarot notarskite raboti gi vr{i od denot na negovoto imenuvawe.

(2) Rabotnoto vreme vo notarskite kancelarii go opredeluva ministerot so svoj pravilnik vo soglasnost so komorata.

Notarska sve~ena izjava i povelba za postapuvawe

^len 13

(1) Po imenuvaweto notarot e dol`en da dade sve~ena izjava pred ministerot za pravda, pretsedatelot na Vrhovniot sud na RepublikaMakedonija i pretsedatelot na Glavniot sovet na notarijatot.

(2) Notarskata sve~ena izjava glasi:

"Izjavuvam deka notarskite raboti }e gi vr{am sovesno, ~esno i nepristrasno, vo soglasnost so Ustavot i zakonite na Republika Makedonija i deka }e gi za{tituvam interesite na strankite".

(3) Po davaweto na sve~enata izjava ministerot ili od nego ovlastenoto lice, mu predava na notarot povelba za postapuvawe.

(4) Komorata }e go opredeli i objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" datumot na po~etokot so rabota na notarot, otkako }e i bide dostavena kopijata od povelbata za postapuvawe.

(5) Ako notarot ne zapo~ne so rabota vo rok od tri meseci od objavuvaweto na datumot na po~etokot so rabota vo " Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", se smeta deka voop{to ne zapo~nal so rabota.

(6) Notarot mo`e pred istekot na rokot predviden vo stav 5 na ovoj ~len da pobara od ministerot prodol`uvawe na rokot za u{te tri meseci, poradi opravdani i prifatlivi pri~ini.

(7) Postavenite notari se zapi{uvaat vo Imenikot na notarite {to gi vodi komorata.

Osiguruvawe od odgovornost

^len 14

(1) Notarot e dol`en pred zapo~nuvaweto so rabota da se osigura od odgovornost za {teta koja bi mo`el da im ja pri~ini na treti lica pri vr{eweto na negovata notarska slu`ba. Vo uslovite za osiguruvawe mo`e da se predvidi {tetata do opredelen iznos notarot neposredno da ja nadomesti.

(2) Najniskiot iznos na osiguruvawe se opredeluva vo visina na desetgodi{na prose~na plata vo Republikata presmetana spored podatocite od Zavodot za statistika.

(3) Vo slu~aj na nedovolen iznos na osiguruvawe za nadomestuvawe na pri~inetata {teta, Glavniot sovet na notarijatot }e ja plati razlikata so pravo na regres vo rok od tri meseci i so eskontna kamatna stapka presmetana od Narodnata banka na Republika Makedonija.

(4) Pri izmena na uslovite na osiguruvawe, notarot e dol`en, otkako za toa }e primi izvestuvawe od komorata, bez odlagawe da go usoglasi svoeto osiguruvawe so izmenetite uslovi.

(5) Notarot e dol`en uredno da go prodol`uva osiguruvaweto od odgovornost.

(6) Komorata mo`e da go prezeme osiguruvaweto od odgovornost na site notari vo Republika Makedonija. Vo toj slu~aj, notarite se dol`ni na komorata da i pla}aat nadomestok za osiguruvawe od odgovornost.

(7) Povredata na obvrskata za osiguruvawe od odgovornost, odnosnonepla}aweto na nadomestok na komorata pretstavuva te{ka povreda na notarskata slu`ba. Na notarot koj ne ja izvr{il ovaa obvrska privremeno mu se odzema pravoto za vr{ewe na slu`bata, se dodeka ne go regulira pla}aweto ili mo`e da bide razre{en.

(8) Uslovite za osiguruvawe zaedni~ki gi utvrduvaat osiguruva~itevo dogovor so ministerot i komorata. Osiguruva~ite se dol`ni za sekoja naredna godina pred istekot na tekovnata godina da go opredelat osiguruva~ot koj }e gi zastapuva. Ako osiguruva~ite ne postapat taka najdocna do krajot na oktomvri na tekovnata godina,

za zastapnik na osiguruva~ot }e se smeta osiguruva~ot kogo }e go opredeli ministerot.

Pe~at, {tembil i potpis

^len 15

(1) Po davaweto na sve~enata izjava notarot e dol`en bez odlagaweda pobara od Glavniot sovet na notarijatot da mu bide izgotven pe~at.

(2) Otpe~atocite od pe~atot i {tembilot, kako i potpisot na notarot gi odobruva i zaveruva pretsedatelot na osnovniot sud na ~ie podra~je notarot ima sedi{te. Zaverenite otpe~atoci i potpisise deponiraat vo komorata i vo sudot.

(3) Notarot mo`e da ima samo eden slu`ben pe~at.

(4) Notarot e dol`en svojot pe~at i {tembil da gi ~uva so posebnovnimanie, a ako gi izgubi dol`en e vedna{ da go izvesti sudot na ~ie podra~je e negovoto sedi{te i komorata, i toa so telegrama ili teleks, kako i so neposredno predavawe na podnesokot ili so prepora~ano pismo.

(5) Za izgubeniot pe~at ili {tembil, sudot od stav 4 na ovoj ~len}e objavi oglas vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija". Vo slu~aj pe~atot ili {tembilot podocna da bide najden, toj }e se poni{ti taka {to se se~e na dva dela.

(6) Odobruvaweto i zaverkata na otpe~atocite na noviot pe~at i {tembil se vr{i spored postapka predvidena vo stav 2 na ovoj ~len. Istata postapka se sproveduva i za izmena na pe~atot i {tembilot.

Pri~ini za prestanuvawe na funkcijata notar

^len 16

(1) Funkcijata na notarot prestanuva:

a) so smrt;

b) so ispolnuvawe uslovi za starosna penzija;

v) so pismena ostavka;

g) ako bide osuden za krivi~no delo od koristoqubie za koe se goni po slu`bena dol`nost, ili ako bide osuden na bezuslovna kazna zatvor nad {est meseci, ili ako mu bide izre~ena zabrana zavr{ewe na notarskata funkcija;

d) ako bez opravdani pri~ini ne zapo~ne so rabota vo rok od tri meseci od objavuvuvaweto na negovoto imenuvawe vo "Slu`ben vesnikna Republika Makedonija" i

|) so razre{uvawe.

(2) Vo slu~aite od stav 1 to~ki od a) do d) na ovoj ~len, ministerot }e donese re{enie za prestanuvawe na funkcijata.

Ostavka

^len 17

(1) Notarot mo`e vo sekoe vreme da pobara da bide razre{en od dol`nost. Baraweto se podnesuva pismeno do ministerot. Rokot za osloboduvawe od dol`nosta iznesuva tri meseci.

(2) So istekot na rokot od stav 1 na ovoj ~len, prestanuva dol`nosta na notarot, osven ako zaradi obezbeduvawe na uredno vr{ewe na slu`bata, ministerot ne opredeli drug rok. Svojata odluka ministerot treba da ja donese pred istekot na rokot od stav 1 na ovoj ~len.

Razre{uvawe

^len 18

(1) Notarot }e bide razre{en ako:

a) prestanat da postojat uslovite za vr{ewe na funkcijata od ~len10 na ovoj zakon ili dopolnitelno se utvrdi deka pri imenuvaweto tie ne postoele;

b) ne dade sve~ena izjava;

v) se vraboti ili ako po~ne da koristi starosna penzija;

g) so sudska odluka mu bide odzemena ili ograni~ena delovnata sposobnost;

d) trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na funkcijata i

|) ne go prodol`uva uredno svoeto osiguruvawe od odgovornost ili ne i pla}a nadomestok za osiguruvawe na komorata.

(2) Odlukata za razre{uvawe na notarot ja donesuva ministerot po prethodno pribaveno mislewe na osnovniot sud i istata e kone~na.

Izvestuvawe za prestanokot na vr{eweto na funkcijata

^len 19

(1) Za prestanokot na vr{eweto na funkcijata na notarot, ministerot }e ja izvesti komorata i sudot na ~ie podra~je notarotima sedi{te.

(2) Vrz osnova na izvestuvaweto na ministerot, komorata }e go izbri{e notarot od imenikot na notarite i za toa }e objavi oglas vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

(3) Sudot od stav 1 na ovoj ~len }e gi poni{ti pe~atite i {tembilite na notarot na na~in opredelen vo ~len 15 stav 5 na ovoj zakon.

^uvawe na spisite

^len 20

(1) Ako na notarot mu prestane funkcijata, ili ako go premesti svoeto sedi{te na podra~jeto na drug nadle`en sud, negovite spisii knigi, kako i dokumentite koi slu`beno mu se predadeni i pe~atite i {tembilite {to se proglaseni za neva`e~ki, }e gi prezeme na ~uvawe nadle`niot sud.

(2) Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len prepisite i izvodite od spisite na notarot }e gi izdava nadle`niot sud.

(3) Ako po prestanokot na funkcijata ili premestuvaweto na negovoto sedi{te notarot povtorno bide postaven za notar na podra~jeto na koe porano imal svoe sedi{te, spisite, knigite, pe~atite i {tembilite {to bile prezemeni od ~uvawe mo`at povtornoda mu bidat vrateni. Za vra}aweto odlu~uva ministerot.

(4) Notarskite akti i knigi se ~uvaat trajno.

(5) Vo odnos na predavaweto na notarskite akti na arhivot za ~uvawe, na soodveten na~in se primenuvaat propisite za arhivirawevo nadle`niot sud.

Privremeno oddale~uvawe od vr{ewe na funkcijata

^len 21

(1) Notarot mo`e da bide privremeno oddale~en od vr{eweto na funkcijata ako:

a) protiv nego e povedena postapka za li{uvawe od delovna sposobnost;

b) se ispolneti uslovite za razre{uvawe na notar od ~len 18 na ovoj zakon i

v) bez dozvola od nadle`niot organ e otsuten od svoeto sedi{te podolgo od deset dena.

(2) Do privremeno oddale~uvawe na notarot od vr{eweto na funkcijata doa|a po sila na zakon so poveduvawe na istraga protivnego se dodeka istragata trae.

(3) Privremenoto oddale~uvawe na notarot od vr{ewe na funkcijata pod uslovite predvideni vo stavovite 1 i 2 na ovoj ~len e nezavisno od privremenoto oddale~uvawe na notarot po povod poveduvawe na disciplinska postapka.

^uvawe na spisite i slu`beni dejstvija vo slu~aj na privremenooddale~uvawe od vr{eweto na funkcijata

^len 22

(1) Vo slu~aj na privremeno oddale~uvawe od vr{eweto na funkcijata, notarot ne smee da prezema nikakvi slu`beni dejstvija. Site dejstvija prezemeni od notarot koj e privremeno oddale~en od vr{eweto na funkcijata se ni{tovni.

(2) Vo slu~aj na privremeno oddale~uvawe od vr{eweto na funkcijata nadle`nata komora opredeluva eden notar koj }e izdava prepisi i potvrdi od arhivata na privremeno oddale~eniot notar i koj }e vr{i drugi neophodni aktivnosti.

Glava treta

OP[TI ODREDBI ZA RABOTEWETO NA NOTAROT

Slu`beno sedi{te

^len 23

(1) Slu`benoto sedi{te na koe e imenuvan notarot go opredeluva ministerot, vrz osnova na prethodno pribaveno mislewe na komoratai notarot.

(2) Notarot ne smee da ima pove}e pisarnici nitu kancelariskite denovi da gi odr`uva nadvor od svoeto sedi{te.

Slu`beni podra~ja

^len 24

(1) Slu`benoto podra~je na notarot e podra~jeto na osnovniot sud na koe toj ima svoe sedi{te.

(2) Sostavuvaweto i zaverkata na ispravite i drugite aktivnosti notarot mo`e da gi vr{i samo na svoeto slu`beno podra~je.

(3) Ispravite {to notarot gi sostavuva nadvor od svoeto sedi{te ne predizvikuvaat pravni dejstvija.

^len 25

(1) Notarot ne mo`e da bide premesten vo drugo mesto bez negova soglasnost. Vo slu~aj koga toj toa samiot go bara, baraweto mora da bide vo pismena forma.

(2) Ako so zakon se ukine sudot na ~ie podra~je notarot imal svoesedi{te, podra~jeto na notarot }e se opredeli na podra~jeto na sudot na koe preminala nadle`nosta na sudot koj bil ukinat.

(3) Ministerot preku pretsedatelot na osnovniot sud i pretsedatelot na Glavniot sovet na notarijatot gi utvrduva pravilata {to se zadol`itelni za site notari.

Po~etok i prestanok na rabotata

Rabotno vreme

^len 26

Rabotnoto vreme na notarskite kancelarii go propi{uva ministerot so pravilnik. Notarot mo`e slu`benite dejstvija da gi prezema i nadvor od utvrdenoto rabotno vreme i kon toa }e go prilagodi dopolnitelnoto rabotno vreme na svojata kancelarija.

Op{ta slu`bena dol`nost

^len 27

(1) Notarot e dol`en notarskite raboti da gi vr{i vo soglasnost so dadenata sve~ena izjava.

(2) Notarot e dol`en da odbie vr{ewe na opredeleno slu`beno dejstvo koe e sprotivno na Ustavot i zakon, javniot red i mir i moralot.

(3) Notarot ne smee da posreduva pri sklu~uvawe na pravni raboti ili vo vrska so niv da prezema garancija ili da dade drugo

osiguruvawe za strankata. Toj e dol`en da vnimava na licata koi se vraboteni kaj nego, da ne vr{at takvi raboti.

Neprezemawe slu`beni dejstvija

^len 28

(1) Notarot ne smee bez opravdani pri~ini da odbie prezemawe na slu`beni dejstvija. Toj e ovlasten da ne prezema vr{ewe na opredeleni slu`beni dejstvija vo soglasnost so propisite so koi se ureduva vr{eweto na tie dejstvija.

(2) Notarot ne smee da prezema nikakvi slu`beni dejstvija so liceza koe znae ili mora da znae deka poradi maloletnost ili poradi nekoja druga zakonska pri~ina e nesposobno da prezema ili da sklu~i opredelena pravna rabota.

(3) Notarot koj bez postoewe na zakonska pri~ina ili bez posebno opravdana pri~ina odbie ili zadocni so prezemawe na opredeleno dejstvo, pravi te{ka povreda.

Sostavuvawe na ispravi na stranski jazik

^len 29

(1) Site ispravi {to notarot gi izgotvil treba da imaat naslov "Republika Makedonija".

(2) Site notarski akti treba da bidat izgotveni na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo.

(3) Koga edna ili pove}e stranki ne go poznavaat makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo, vo toj slu~aj ako:

a) notarot istovremeno e i sudski preveduva~ za nekoj stranski jazik, aktot }e bide izgotven na sekoj od jazicite na strankite isekoj od tekstovite }e bide potpi{an od strankite i od site drugilica koi u~estvuvale vo izgotvuvaweto na aktot. Notarot treba vo aktot da go navede negovoto svojstvo na sudski preveduva~ za sekoj stranski jazik, kako i toa deka toj samiot go napravil prevodot i

b) notarot ne go poznava jazikot na koj zboruva strankata, potrebno e u~estvo na preveduva~ izbran od dvete stranki. Preveduva~ot treba da gi ispolnuva site zakonski uslovi za da bide svedok. Toj ne mo`e da bide izbran me|u svedocite koi u~estvuvale pri sostavuvaweto na aktot. Toj treba da dade izjava pred notarot deka pravilno go izvr{il prevodot, a notarot toa }e go zabele`i vo aktot.

(4) Neophodno e prisustvoto na dvajca svedoci, od koi barem edniot mora da go poznava stranskiot jazik. Ako nekoja od strankite ne mo`e da se potpi{e, site svedoci treba da go poznavaat stranskiot jazik.

(5) Aktot se sostavuva na razli~nite jazici, taka {to soglasno soto~ka a) od stav 3 na ovoj ~len, sekoj od tekstovite }e bide napi{an eden do drug (ili eden pod drug) i potpi{an od site u~esnici vo negovoto izgotvuvawe (stranki, svedoci, preveduva~, notar).

(6) Pripadnik na nacionalnost, gra|anin na Republika Makedonija, koj kako stranka ne go razbira ili ne go zboruva makedonskiot jazik ili negovoto kirilsko pismo ima pravo na tolkuva~.

Notarska tajna

^len 30

(1) Notarot e dol`en da go ~uva kako tajna se ona {to e od li~en karakter, {to go soznal pri vr{eweto na notarskite raboti, osven ako od zakonot i od voljata na strankata ne proizleguva ne{to drugo.

(2) Notarskata tajna se dol`ni da ja ~uvaat i licata vraboteni kaj notarot. Dol`nosta za ~uvawe na tajnata ostanuva trajna.

(3) Na notarot mu e strogo zabraneto da dozvoli uvid, da izdade prepis, izvod ili uverenie {to se odnesuvaat na testament, dokolku baratelot prethodno ne prilo`i ureden izvod od mati~nata kniga na umrenite na ime na ostavitelot i toa samo po otvoraweto na testamentot, na barawe na bilo koja zainteresirana stranka.

Zabrana za sorabotka i politi~ko dejstvuvawe

^len 31

(1) Notarot ne smee da se povrzuva so advokat ili drugo fizi~ko ili pravno lice zaradi zaedni~ko vr{ewe na slu`bata nitu da koristi ista rabotna prostorija.

(2) Dva ili pove}e notari na isto podra~je na sudot, mo`at da se zdru`at zaradi zaedni~ko ostvaruvawe na prihodi od izvr{enata rabota i zaedni~ko pla}awe na tro{ocite. Sekoj od niv }e gi vr{i rabotite direktno, li~no i na svoja odgovornost, bez edniot da odgovara za postapkite na drugiot.

(3) Zdru`enite notari koi imaat sedi{te vo ista op{tina, mo`at dakoristat ista kancelarija na koja se istaknuvaat poedine~no firmite na sekoj od zdru`enite notari.

(4) Notarot ne mo`e da ~lenuva i da vr{i politi~ka funkcija vo politi~ka partija ili da ostvaruva partiski i politi~ki aktivnosti.

Zabrana za vr{ewe drugi dejnosti i raboti

^len 32

(1) Notarot ne smee da vr{i druga profesionalna dejnost ili javnafunkcija.

(2) Notarot ne smee da bide vo slu`ba na verska zaednica ili religiozna grupa.

(3) Notarot ne smee istovremeno da raboti i kako advokat.

(4) Zabranata od stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len ne se odnesuvaatza vr{ewe na nau~ni, umetni~ki i nastavni dejnosti i sudski preveduva~i kako i za vr{ewe dol`nosti vo komorata i vo me|unarodni notarski zdru`enija.

Za{tita na kancelarijata na notarot

^len 33

(1) Kancelarijata na notarot treba da ima firma istaknata na vidlivo mesto na vleznata vrata, koja go sodr`i tekstot od pe~atot na notarot (standardizirani dimenzii se 40h70 sm).

(2) Kancelarijata na notarot koja se raspoznava preku firmata, sepo~ituva kako mesto so karakter na javen interes i e za{titena odnadle`nite organi za odr`uvawe na javniot red i mir.

(3) Notarot koj e spre~en vo vr{eweto na negovite dol`nosti mo`e da pobara za{tita od organot nadle`en za vr{ewe na vnatre{ni raboti.

(4) Vo kancelarijata na notarot ne mo`e da se vr{i pretres, bez odluka na osnovniot sud na ~ie podra~je se nao|a kancelarijata i bez prisustvo na pretsedatelot na podra~nata komora ili nejzin ovlasten pretstavnik.

(5) Notarskite akti, pari i predmeti vo notarskata kancelarija mo`at da bidat odzemeni samo vo slu~aj koga tie se izri~no navedeni vo re{enieto za pretres doneseno od nadle`en sudija vo krivi~na postapka, pri{to se sostavuva zapisnik, ~ij prepis mu sepredava na notarot. Za vremetraeweto na postapkata notarot gi zadr`uva prepisite verni na originalot koi imaat karakter na originalni dokumenti.

(6) Notarot ne smee da bide pritvoren vo krivi~na postapka koja epovedena protiv nego poradi somnenie deka izvr{il krivi~no delo pri vr{eweto na notarskite raboti, bez odluka na nadle`niot sud.

(7) Za opredeluvaweto na pritvorot sudot e dol`en da ja izvesti komorata.

Osloboduvawe od tro{ocite

^len 34

Koga nekoja stranka e siroma{na, notarot e dol`en besplatno da i gi dade neophodnite uslugi, vrz osnova na pismena potvrda od

komorata, koja na notarot }e mu gi nadomesti napravenite tro{oci za uslugata.

Odgovornost za {teta

^len 35

(1) Notarot e dol`en da ja nadomesti {tetata {to mu ja pri~inil na drug so nezakonito vr{ewe na notarskite raboti.

(2) Notarot odgovara za {tetata soglasno so op{tite pravila za nadomestok na {teta {to ja predizvikale slu`beni lica.

(3) Dr`avata ne odgovara za {tetata {to ja pri~inil notarot.

(4) Notarot odgovara i za {tetata predizvikana od strana na negovite sorabotnici vo odnos na koi ima pravo na regres.

(5) Zadol`itelnoto osiguruvawe na notarot od rizicite vo profesijata predvideno so ovoj zakon, ne go osloboduvaat notarot od negovata direktna odgovornost kon o{tetenite stranki.

Glava ~etvrta

OP[TI ODREDBI ZA NOTARSKITE ISPRAVI

Na~in na pi{uvawe na notarskite ispravi

^len 36

(1) Notarskite ispravi treba da bidat napi{ani na ma{ina ili so drugi sredstva za pi{uvawe, jasno i ~itlivo, ili ra~no, vo isklu~itelni slu~ai i toa so trajno mastilo. Tie ne mo`at da bidat napi{ani vrz prethodno podgotven formular.

(2) Kratenkite vo ispravite mo`at da se upotrebuvaat samo ako se voobi~aeni ili op{topoznati. Praznite mesta vo tekstot se popolnuvaat so crti i bez nikakvi izmeni i bri{ewa, kako i dopolnuvawata me|u redovite.

(3) Koga e neophodno da se izvr{i nekoja izmena, dodavawe ili bri{ewe, pod potpisite na svedocite i site drugi lica koi u~estvuvale pri sostavuvaweto na ispravata, treba:

a) da se zaokru`i zborot {to treba da se izbri{e, ili izmeni, taka {to da ostane ~itliv;

b) da se zabele`at na krajot na ispravata, no pred potpisite, izmenite ili dopolnuvawata i

v) da se napomene na krajot na ispravata, no pred potpisite, brojot na izbri{anite ili izmenetite zborovi i da se zabele`i deka toa e pro~itano i konstatirano.

(4) Po potpisot na notarot ne smeat da se dopi{uvaat nikakvi izmeni ili dopolnuvawa. Vo slu~aj ispravata da sodr`i gre{ki, toga{ so u~estvo na strankite koi ja potpi{ale ispravata, se pravi drug akt koj ja zamenuva ispravata {to sodr`i gre{ki.

(5) Pobliskite pravila za formata, na~inot na pi{uvawe i odbele`uvaweto gi opredeluva ministerot so poseben pravilnik.

Potpi{uvawe na notarskite ispravi

^len 37

(1) Notarot e dol`en notarskata isprava na nejziniot kraj svoera~no da ja potpi{e. Pokraj potpisot, toj }e go stavi i svojot slu`ben pe~at. Na krajot na ispravata, no pod potpisot na notarot, se stavaat potpisite na u~esnicite i svedocite ako u~estvuvale vo sostavuvaweto na ispravata.

(2) Ako u~esnikot ne znae da pi{uva, toa }e go zabele`i vo ispravata. Ako toj ne mo`e da pi{uva, vo ispravata }e se navede ipri~inata za toa.

(3) Ako strankata ne znae ili ne mo`e da pi{uva, pri potpi{uvaweto na ispravite sostaveni ili zavereni od strana na notar, osven ako so zakon ne e utvrdeno poinaku, }e se povikaat na nejzino barawe dvajca svedoci koi gi ispolnuvaat zakonskite

uslovi da bidat svedoci i koi ne smeat da imaat bilo kakva koristod ispravata {to se sostavuva ili zaveruva.

(4) Ako so zakon ne e opredeleno poinaku vo soglasnost so strankite i so odobrenie na notarot, mo`e da se isklu~at svedocite, a notarot toa }e go zabele`i vo ispravata.

Broevi vo notarskata isprava

^len 38

(1) Broevite vo notarskata isprava se zabele`uvaat so bukvi.

(2) Odredbata od stav 1 na ovoj ~len nema da se primenuva pri sostavuvaweto popisi i ispravi za delba na nasledstvo.

(3) Vo ispravite za delba na nasledstvo so bukvi }e se ispi{e kone~niot iznos, kako i iznosite {to strankite gi pobaruvaat ednaod druga.

(4) Datumot na notarskata isprava }e se ispi{e i so bukvi.

(5) Broevite na katastarskite vlo{ki i parceli i povr{inata na parcelite se pi{uvaat samo so broevi.

(6) Pri povikuvawe na bilo koja druga isprava i na odredbi od zakon i drug propis, datumot i broevite se pi{uvaat samo so broevi.

^uvawe i izdavawe na ispravi

^len 39

(1) Ako so ovoj zakon poinaku ne e predvideno notarskite ispravi se ~uvaat kaj notarot koj gi sostavil, a na strankite im se izdavaat prepisi. Prepisot ima ista va`nost kako i originalot, i toj se izdava samo edna{, a notarot na krajot na originalot }e zabele`i deka e izdaden prepis. Slednite prepisi }e se izdavaat vrz osnova na odluka na nadle`niot sud, a notarot i toa }e go zabele`i na krajot na ispravata.

(2) Sudot, vo najkratok mo`en rok, treba da mu go vrati originalot na notarot, koj }e go stavi povtorno na istoto mesto.

Privremeno izdavawe na ispravi

^len 40

(1) Osven vo slu~aite opredeleni so zakon, notarot mo`e privremeno da mu izdade notarska isprava samo na sudot vrz osnovana negov pismen nalog. Sudot e dol`en na notarot da mu izdade pismena potvrda za primenata isprava.

(2) Vo slu~ajot od stav 1 na ovoj ~len, notarot na mestoto na izdadenata isprava }e vmetne zaveren prepis i vrz prepisot }e go zabele`i denot koga aktot mu e ispraten na sudot i brojot na nalogot vrz osnova na koj aktot e ispraten. Kon prepisot }e se pri{ie potvrdata za priemot.

Glava petta

POSEBNI ODREDBI ZA OVLASTUVAWATA I RABOTEWETO NA NOTARITE

1. Notarski akti za pravnite raboti

Pravni raboti za koi e potreben notarski akt

^len 41

(1) Javniot notarski akt e potreben osobeno za pravna va`nost na:

a) dogovori za ureduvawe na imotnite odnosi me|u bra~nite drugarii me|u licata koi `iveat vo vonbra~na zaednica;

b) dogovori za podvi`en i nepodvi`en imot, kako i dogovori za podarok bez predavawe na predmetot vo vladeewe na daroprima~ot;

v) sekoj akt za osnovawe, organizirawe, prestanok, statusni i drugi promeni na pravnite lica koi vr{at stopanska dejnost, institucii, fondacii i drugi organi, osven trgovskite dru{tva i

g) site pravni raboti {to gi prezemaat licata koi ne znaat ili nemo`at da ~itaat ili pi{uvaat.

(2) So odredbite od stav 1 na ovoj ~len, ne se zadira vo odredbite na ovoj ili drug zakon spored koi za va`nosta na pravnata rabota e potrebno ispravata za niv da ja sostavi sud ilinotar.

Izvr{nost na notarskiot akt

^len 42

(1) Notarskiot akt e izvr{na isprava ako vo nego e utvrdena opredelena obvrska za ~inewe za koja strankite mo`at da se dogovorat i ako sodr`i izjava na obvrznikot za toa deka vrz osnova na toj akt mo`e zaradi ostvaruvawe na ~ineweto po pristignuvawe na obvrskata neposredno da sprovede prisilno izvr{uvawe.

(2) Ako notarskiot akt od ovoj ~len e sostaven vrz osnova na polnomo{no ili ovlastuvawe, tie moraat da bidat prilo`eni kon originalot ili zavereniot prepis. Polnomo{noto ili ovlastuvaweto treba da imaat ista forma(na javen akt), {to zakonot ja bara za notarskiot akt na koj se odnesuva polnomo{noto ili ovlastuvaweto.

Postapka za sostavuvawe na notarski akt

^len 43

Pri sostavuvaweto na notarskiot akt, notarot mora da ispita dali strankite se sposobni i ovlasteni za prezemawe na rabotite, da imja objasni celta i posledicite i da se uveri vo nivnata vistinskai seriozna volja. Notarot, izjavite na u~esnicite celosno, jasno i odredeno }e gi sostavi pismeno i potoa sam }e im gi pro~ita na strankite i so neposredni pra{awa }e se uveri dali sodr`inata na notarskiot akt odgovara na voljata na strankite. Prilozite sekoga{ se ~itaat, osven ako strankite ne se odre~at od toa pravoi izjavat deka se zapoznati so nivnata sodr`ina, a toa mora da seutvrdi vo notarskiot akt.

Potvrduvawe na privatni ispravi

^len 44

(1) Ako ne e vo pra{awe pravna rabota za koja spored ovoj zakon epotrebno postoewe na javna notarska forma, strankite mo`at ispravata za pravnata rabota da ja potvrdat kaj notarot.

(2) Notarot }e ja ispita soglasnosta na privatnata isprava vo soglasnost so ovoj zakon iako ne najde nekoja pre~ka }e ja potvrdi. Potvrduvaweto na ispravata se sostoi vo zaveruvawe na potpisite na strankite, odnosno potvrduvawe na nivnata avtenti~nost, ako notarot li~no se uveri vo identitetot na strankite koi se otka`ale od prisustvoto na svedoci.

(3) Strankite mo`at da pobaraat potvrdenite akti da bidat ~uvani kaj notarot so negovite drugi akti. Ako ova barawe ne e sodr`ano vo tekstot na aktot, toa treba da bide napomnato vo notarskata forma za avtenti~nost na aktot, a napomenata da ja potvrdat so svoj potpis strankite. Vo slu~aj na u~estvo na dvajca svedoci, isto taka, i tie treba da stavat svoj potpis.

(4) Potvrdenata privatna isprava od strana na notarot, koga toa evo soglasnost so zakon, ima va`nost na javna isprava.

Utvrduvawe na identitetot

^len 45

(1) Ako notarot ne gi poznava u~esnicite li~no i po ime, nivniot identitet }e go utvrdi so li~na karta ili patna isprava. Ako ni toa ne e mo`no, ili ako notarot se somneva vo nivniot identitet, toga{ identitetot }e bide posvedo~en od dvajca svedoci na identitetot koi notarot li~no gi poznava i koi gi ispolnuvaat zakonskite uslovi da bidat svedoci.

(2) Vo ispravata notarot }e navede dali gi poznava u~esnicite, odnosno na koj na~in go utvrdil nivniot identitetot, so to~no naveduvawe na imiwata, datumot i mestoto na ra|awe, zanimaweto i `iveali{teto na svedocite, datumot i brojot na ispravata

upotrebena za utvrduvawe na identitetot i organot koj ja izdal ispravata.

Svedoci na aktot

^len 46

(1) Pri sostavuvawe na notarskiot akt potrebni se dvajca svedoci i toa:

a) za testament;

b) za akti sostaveni i na stranski jazik;

v) koga nekoj od u~esnicite e slep, gluv, nem ili gluvonem;

g) koga nekoj od u~esnicite e nepismen i

d) pri site drugi slu~ai predvideni so zakon.

(2) Vo drugite slu~ai }e zavisi od notarot i od strankite dali pri sostavuvawe na aktot }e bidat povikani svedocite na aktot, kako {to e predvideno vo stav 1 na ovoj ~len.

Koj mo`e da bide svedok na aktot

^len 47

(1) Svedok na aktot mora da bide polnoletno i poznato lice, osvenako so ovoj zakon ne e poinaku predvideno. Toa mora da znae da ~ita i da pi{uva.

(2) Notarot treba li~no da e siguren vo identitetot na svedokot.

Koj ne mo`e da bide svedok na aktot

^len 48

Ne mo`e da bide svedok na aktot:

a) lice koe ne mo`e da svedo~i poradi svoite du{evni ili telesni nedostatoci;

b) lice koe mo`e da ima nekoja korist od rabotata pri ~ie sklu~uvawe svedo~elo i

v) lice koe so strankata ili so onoj koj so notarskiot akt bi trebalo da dobie nekoja korist ili so samiot notar e vo odnos poradi koj mo`e da bara izzemawe na notarot.

Prisutnost na svedocite na aktot

^len 49

Ako so zakon poinaku ne e predvideno svedocite na aktot ili drug notar, moraat da bidat prisutni najdocna do momentot koga notarotim go ~ita na u~esnicite notarskiot akt i koga tie go potpi{uvaat.

Pismeni, gluvi i nemi u~esnici

^len 50

(1) Gluviot u~esnik koj znae da ~ita, mora sam da go pro~ita aktot i izri~no da izjavi deka go pro~ital i deka toj odgovara nanegovata izjava.

(2) Nemiot ili gluviot u~esnik koj znae da ~ita i pi{uva mora na notarskiot akt svoera~no da napi{e deka go pro~ital i deka go odobruva. Tie izjavi moraat da se vnesat vo notarskiot akt pred potpisot.

(3) Vo notarskiot akt mora da bide nazna~eno deka e postapeno soglasno so odredbite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len.

Nepismeni gluvi i nemi u~esnici

^len 51

(1) Ako gluviot u~esnik ne znae da ~ita ili ako nemiot i gluvonemiot u~esnik ne znae da ~ita i pi{uva, mora pokraj svedocite na aktot da se povika i lice vo koe toj ima doverba, koe so nego mo`e so znaci da se razbere. Toa lice mora da ima svojstvo na svedok na aktot i ne mora da znae da ~ita i pi{uva.

Toa lice mo`e da bide vo srodstvo so gluvoto, nemoto ili gluvonemoto lice, ako ne e li~no zainteresirano za pravnata rabota, koja e predmet na notarskiot akt.

(2) Notarot e dol`en na soodveten na~in da se uveri dali liceto vo koe ima doverba navistina znae so znaci da se razbere so gluviot, nemiot ili gluvonemiot u~esnik i vo notarskiot akt }e navede deka vo toa se uveril.

Preveduva~i

^len 52

(1) Ako nekoj od u~esnicite ne go znae slu`beniot jazik, pokraj svedocite na aktot mora da se povika i sudski preveduva~. Vo notarskiot akt }e se navede deka e taka postapeno.

(2) Preveduva~ mo`e da bide i lice vraboteno kaj notarot, no morada gi ima site drugi svojstva na svedok na aktot.

(3) Preveduva~ ne e potreben ako notarot i dvajcata svedoci na aktot, odnosno drug notar, go vladeat jazikot na u~esnikot.

Sodr`ina na notarskiot akt

^len 53

(1) Notarskiot akt treba da sodr`i:

a) podatoci (napi{ani so bukvi) za godinata, mesecot, denot, mestoto, a koga zakonot ili u~esnicite toa go baraat i ~asot kogaaktot e sostaven;

b) podatoci za notarot koj u~estvuval vo sostavuvaweto na aktot (prezime, ime i sedi{te);

v) podatoci (ime, prezime, mesto i datum na ra|awe, `iveali{te ili prestojuvali{te, zanimawe) za u~esnicite, svedocite na aktot i preveduva~ite. Ako nekoj od strankite ima polnomo{nik, toga{ treba da se vnesat podatocite i za nego. Vo toj slu~aj

polnomo{noto, vo original ili zaveren prepis, se priklu~uva kon aktot;

g) izjava na notarot za negovata uverenost vo identitetot na strankite i za na~inot na koj toj identitet e utvrden;

d) precizen opis na predmetot na aktot (da se ostavi prazno mestoza vnesuvawe na eventualni izmeni). Koga predmet na aktot e nedvi`en imot to~no treba da se navede mestoto kade se nao|a imotot, katastarskiot plan i broj, so opredeluvawe na negovite granici;

|) naziv na dokumentite {to se prilo`uvaat kon aktot;

e) zabele{ka deka aktot i prilo`enite dokumenti im bile pro~itaniili e postapeno soglasno so odredbite na ~len 51 stav 2, ~len 52 stav 1, ~len 53 od ovoj zakon. Notarot ne mo`e da mu go doveri ~itaweto na aktot na drugo lice, koga se raboti za testament i vosite drugi slu~ai koga aktot ne e napi{an od strana na samiot notar. ^itaweto na prilo`enite dokumenti mo`e da ne se izvr{i akosite stranki toa izri~no go baraat i toa samo vo slu~aj koga tie znaat da ~itaat i pi{uvaat. Takvata izrazena volja na strankite treba da se navede vo samiot akt.

`) zabele{ka deka aktot e li~no sostaven od strana na notarot iliod lice vo koe toj ima doverba, so nazna~uvawe na brojot na listovite i stranicite;

z) potpis na strankite, svedocite na aktot i preveduva~ot, i na krajot potpis na notarot. Ako nekoj od u~esnicite vo aktot ne znae ili ne mo`e da se potpi{e, treba da gi navede pri~inite, a notarot toa da go zabele`i;

y) podatok za ~asot na potpi{uvawe na testamentot. Ako notarot ili strankite smetaat deka takov podatok e potreben i za drug akt, toga{ toj }e se zabele`i i

i) potpis na krajot od sekoj list, koga aktot sodr`i pove}e od eden list. Isto taka, mo`e da se stavi samo del od imeto ili

paraf od strana na site u~esnici vo aktot, osven posledniot list koj treba da sodr`i celosen potpis.

(2) Potpisite treba da se stavat i na krajot na sekoj list na site prilo`eni akti.

(3) Ako u~esnicite vo aktot koi znaat da ~itaat i pi{uvaat se pove}e od {est lica, dovolen e potpisot na najmalku dve lica, poduslov tie da bidat ovlasteni pretstavnici na strankite so razli~ni interesi.

(4) Ako aktot go sostavi svoera~no samiot notar, toga{ negoviot potpis ne e neophoden na krajot na sekoj list.

Posledici od povredata na pravilata za sostavuvawe na notarskiotakt

^len 54

(1) Notarskiot akt e apsolutno ni{toven ako:

a) e sostaven od notar koj ne e zapi{an vo imenikot na notarite;

b) aktot e sostaven od notar koj prestanal da ja vr{i funkcijata,odnosno koga negovoto razre{uvawe e objaveno vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija";

v) e sostaven nadvor od teritorijalnata nadle`nost na notarot;

g) pri negovoto sostavuvawe ne bile prisutni site stranki, svedoci, preveduva~ i drugite u~esnici;

|) ne se po~ituvaat odredbite za upotreba na slu`beniot jazik;

e) ne se po~ituvaat odredbite za nepismeni, gluvi i nemi u~esnicii

`) ne se po~ituvaat odredbite od ~len 53 na ovoj zakon.

(2) Notarskiot akt e relativno ni{toven ako:

a) nedostasuva datumot i op{tinata na ~ija teritorija aktot e sostaven i

b) aktot ne im e pro~itan na strankite vo prisustvo na svedocite vo slu~aj koga tie u~estvuvale.

^len 55

(1) Notarot ne smee da vnesuva zabele{ki vo aktot, osven vo slu~aite predvideni so ovoj zakon.

(2) Posebno se dozvoleni zabele{ki {to se odnesuvaat na formalnostite za hipoteki, upis vo registri, pri proglasuvawe na ni{tovnost od strana na nadle`en sud, pri povlekuvawe na polnomo{no i drugi vidovi zabele{ki predvideni so zakon.

2. Sostavuvawe na notarski akti za izjavite na posledna volja

Dejstvo, forma i na~in na sostavuvawe na notarskiot akt zaizjavite na posledna volja

^len 56

Notarot mo`e da sostavi notarski akt spored odredbite {to va`at za sostavuvawe na sudski testament.

3. Potvrduvawe na faktite i izjavite

Dejstvo na notarskoto potvrduvawe

^len 57

Notarot izdava potvrdi soglasno so odredbite na ovoj zakon. Potvrdite imaat sila na javni ispravi.

Zaverka na prepisi

^len 58

(1) Notarot potvrduva deka prepisot na ispravata e identi~en so izvornikot, ako go razbira jazikot na koj ispravata e napi{ana.

(2) Prepisot mora da e identi~en so ispravata i vo pravopisot, interpunkcijata i vo skratuvaweto na zborovite. Ako vo ispravata nekoi mesta se preina~eni, bri{eni, precrtani, vmetnati ili dodadeni, toa vo zaverkata mora da se navede. Vo zaverkata mora da se navede ako ispravata e iskinata ili o{tetena.

(3) Notarot mora to~no da go sporedi prepisot so ispravata i ako utvrdi deka ne e identi~en, da go potvrdi toa na samiot prepis i da navede deka toa e prepis na ispravata koja strankata ja nazna~ila kako izvornik, ili deka toa e prepis od zaveren ili obi~en prepis na isprava, dali i kako e naplatena taksata, dali enapi{an so raka ili na ma{ina za pi{uvawe, ili so drugo sredstvo za pi{uvawe, kade se nao|a izvornikot, a ako go donela strankata i nejzinoto ime i adresa.

(4) Ako na ispravata ima nekoja zabele{ka ili klauzula i taa se vnesuva vo prepisot.

(5) Koga se zaveruva prepis na eden del na ispravata ili izvod odnekoja isprava, od prepisot mora da bide vidlivo na koi delovi odispravata nee napraven prepis.

(6) Zaverkite na prepisite se vnesuvaat vo poseben notarski upisnik.

(7) Soglasno so ovoj zakon, so prepisot e izedna~ena i fotokopijata na ispravata.

Zaverka na ispravi od trgovski i delovni knigi

^len 59

(1) Pri zaverka na izvodi od trgovski i delovni knigi notarot }e go sporedi izvodot so soodvetnite stavki vo izvornata kniga i vo izvodot }e napi{e klauzula na zaverkata so zabele{ka deka izvodotcelosno e identi~en so soodvetnata stavka vo izvornata kniga. Vo izvodot }e se nazna~i datumot na pregledot na trgovskata, odnosnodelovnata kniga.

(2) Zaverkata na izvodot od stav 1 na ovoj ~len, }e se zabele`i vo poseben notarski upisnik.

Zaverka na prevodi

^len 60

(1) Notarot koj e i sudski preveduva~, }e ja zaveri to~nosta na prevodot koj sam go napravil.

(2) Notarot koj ne e sudski preveduva~ }e go proveri svojstvoto na sudskiot preveduva~ koj go napravil prevodot i go zaveruva.

(3) Svojata zaverka }e ja stavi na prevodot, koj po pravilo, }e go napi{e na samata izvorna isprava ili }e go prilo`i so izvornikot na na~in propi{an so ovoj zakon.

(4) Notarot mo`e da bide preveduva~ samo za potrebite za vr{ewe na negovata funkcija.

Zaverka na potpisi

^len 61

(1) Notarot mo`e da potvrdi deka strankata vo negovo prisustvo svoera~no ja potpi{ala ispravata.

(2) Identitetot na strankata mora da se utvrdi vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon.

(3) Zaverkata, so povikuvawe na brojot na registarot za zaverki ipotvrdi, se stava na izvornikot so nazna~uvawe na koj na~in e utvrden identitetot so dodatok deka potpisot e vistinit, a pokrajdatumot, potpis i slu`ben pe~at na notarot.

(4) Pri zaverkata na potpisot notarot se zapoznava so sodr`inata na ispravata.

(5) Notarot ne mo`e da zaveri potpis na isprava koja ne e sostavena na slu`ben jazik.

(6) Ako se zaveruva potpis na lice kako zastapnik na nekoe pravnolice ili dr`aven organ, notarot mo`e vo zaverkata da potvrdi dekatoa lice se potpi{alo za pravnoto lice ili dr`avniot organ, samo ako prethodno utvrdil deka liceto e ovlasteno da go stori toa.

Potvrda za vremeto koga ispravata e podnesena

^len 62

(1) Vremeto koga ispravata na notarot ili vo negovo prisustvo na drugo lice mu e podnesena, se potvrduva na samata isprava so to~no nazna~uvawe na denot, mesecot, godinata, a ako toa strankata go bara, i ~asot.

(2) Na barawe na strankata mora da se utvrdi i identitetot na liceto koe ja podnelo ispravata i liceto na koe taa mu e podnesena. Vo potvrdata }e se nazna~i na koj na~in e utvrden identitetot na tie lica.

Potvrda deka nekoj e `iv

^len 63

Notarot mo`e da izdade potvrda deka nekoj e `iv, ako li~no i po ime go poznava ili ako negoviot identitet go utvrdil na na~in opredelen so ovoj zakon.

Potvrda za drugi fakti od registarot

^len 64

Notarot mo`e da izdade potvrda za postoeweto ili sedi{teto na nekoe pravno lice, za promenata na firmata, za statusnite promeniili drugi polnova`ni fakti ako tie proizleguvaat od javen registar.

Soop{tuvawe na izjavi

^len 65

(1) Notarot mo`e da izdade potvrda za dadena opomena, otkaz, ponuda i za drugi izjavi, koi edna stranka i gi dava na druga, zada se postigne so toa nekoe pravno dejstvo. Si izvestuvaweto mo`eda se povrze i prezemaweto pravni dejstvija koi notarot po nalog na ednata stranka treba da gi izvr{i sprema drugata (ponuda za pla}awe, prodavawe, prezemawe na nekoja isprava ili drugi predmeti).

(2) Notarot za baraweto na strankata }e sostavi zapisnik i vo nego doslovno }e ja navede izjavata koja treba da se soop{ti, predmetot, vidot, mestoto i vremeto na pravnoto dejstvo koe trebada se prezeme. Zapisnikot mora da go potpi{e i strankata.

(3) So zapisnikot od stav 2 na ovoj ~len, notarot }e se upati na nazna~enoto mesto kon sprotivnata stranka, na koja }e i soop{ti {to mu e nalo`eno i }e go prezeme soodvetnoto pravno dejstvo. Notarot toa }e go potvrdi vo prodol`enie na zapisnikot.

(4) Odgovorot na sprotivnata stranka }e se vnese vo zapisnikot samo ako taa toa go pobara ili dozvoli. Vo toj slu~aj sprotivnatastranka e dol`na da go potpi{e zapisnikot.

Primawe izjavi pod zakletva

^len 66

(1) Notarot e ovlasten da primi izjava pod zakletva od stranka.

(2) Zakletvata glasi:

"Se zakolnuvam vo ~esta deka za seto toa {to me pra{a notarot ja zboruvav vistinata i deka ni{to {to znaev za ovaa rabota ne premol~iv".

Potvrda za izvr{eno soop{tenie

^len 67

(1) Notarot za izvr{enoto soop{tenie }e i izdade potvrda na strankata koja pobarala slu`beno dejstvo, a i na sprotivnata stranka ako taa toa go pobara.

(2) Vo potvrdata }e se navedat imiwata na dvete stranki, denot, mesecot i godinata, a ako e potrebno i ~asot na soop{tenieto. Odgovorot na sprotivnata stranka vo potvrdata mo`e da se vnese samo ako toj odgovor e vnesen vo zapisnikot i ako sprotivnata stranka go potpi{ala.

(3) Na barawe na strankata }e se utvrdi i identitetot na strankata koja pobarala slu`beno dejstvo, i vo toj slu~aj vo zapisnikot vo potvrdata }e se navede na koj na~in e utvrden nejziniot identitet.

Odbivawe na sorabotka

^len 68

Ako notarot na nazna~enoto mesto ne ja najde strankata na koja treba da i se soop{ti izjavata ili ako taa ne mu dozvoli pristap,ili ako odbie da go soslu{a, notarot na taa stranka, na barawe nastrankata koja pobarala pravno dejstvo, }e i dostavi so prepora~ano pismo zaveren prepis na ona {to trebalo da go soop{ti. Toa }e se navede vo zapisnikot i vo potvrdata.

Pismeno barawe za prezemawe na dejstvija

^len 69

Baraweto za soop{tuvawe na izjava i prezemawe na pravni dejstvijana notarot mu se upatuva i pismeno, kako i po pat na telegrama ili teleks. Pismoto i drugite vidovi na pismeni soop{tenija go zamenuvaat zapisnikot od ~len 65 stav 2 na ovoj zakon i }e se priklu~at kon poseben zapisnik koj notarot }e go sostavi za dejstvijata od ~len 65 stav 3 na ovoj zakon. Vo potvrdata }e se nazna~i vo koja forma na pismeno soop{tenie e postaveno baraweto.

Potvrda za pismenite soop{tenija

^len 70

Notarot mo`e da izdade potvrda za toa deka na nekoja stranka, bilo kade taa da `ivee ili da ima sedi{te, so pismo ili so drug vid na pismeno soop{tenie i dostavil soop{tenie so opredelena

sodr`ina. Vo toj slu~aj, notarot vo zapisnikot i vo potvrdata }e gi navede imeto i prezimeto, adresata na strankata koja toa go pobarala, to~nata sodr`ina na soop{tenieto, kako i to~en prepis na adresata na koja soop{tenieto e isprateno. Dokazot za upatuvawe na porakata se pricvrstuva kon zapisnikot.

Potvrduvawe na zaklu~oci na sobranija i sednici na drugi organi

^len 71

(1) Ako notarot e povikan da potvrdi zaklu~oci na sobranie ili nasednica na nekoj drug organ na pravno lice, vo zapisnikot }e gi vnese denot i vremeto na sednicata, potoa }e opi{e se {to vo negovo prisustvo se slu~uvalo, se predlagalo i bilo izjaveno, dokolku toa e va`no za ocenuvawe na pravilnosta na postapkata, a posebno zaklu~ocite doneseni na sednicata. Toj }e potvrdi i se drugo {to so zakon e propi{ano.

(2) Zapisnikot od stav 1 na ovoj ~len go potpi{uva i liceto koe pretsedavalo so sednicata.

(3) Na barawe se utvrduva i identitetot na pretsedatelot i na drugite lica koi bile prisutni i vo zapisnikot }e se navede kako e utvrden nivniot identitet.

Potvrduvawe na fakti

^len 72

(1) Na barawe na zainteresirani lica, notarot mo`e da utvrdi i drugi fakti, pokraj onie navedeni vo ~lenovite 67, 68, 69, 70 i 71 na ovoj zakon, {to se slu~ile vo negovo prisustvo, kako {to se: raspravi za ponudi, proda`bi, izjavi na lica za fakti i sostojbi za koi notarot sam ili so u~estvo na stru~ni lica gi soznal.

(2) Za potvrduvawata od stav 1 na ovoj ~len, notarot }e sostavi zapisnik vo koj }e gi navede mestoto, vremeto, imiwata i adresitena strankite i drugite u~esnici, kako i to~niot opis na ona {to se slu~uvalo vo negovo prisustvo, ili {to na drug na~in go

utvrdil. Zapisnikot go potpi{uvaat site u~esnici. Ako nekoj od u~esnicite odbie da go potpi{e zapisnikot, notarot }e go zabele`itoa vo zapisnikot.

(3) Vo zapisnikot od stav 2 na ovoj ~len, posebno }e se nazna~i kako e utvrden identitetot na u~esnicite.

Protesti na menici

^len 73

(1) Protestirawe na menici i vodewe na protestni menici se vr{i soglasno so propisite za menica.

(2) Propisite od stav 1 na ovoj ~len, }e se primenuvaat na soodveten na~in i pri protestiraweto na ~ekovi i drugi hartii od vrednost.

4. Izdavawe na izvodi, potvrdi (svidetelstva, uverenija), prepisii izvadoci

Nadle`nost za izdavawe

^len 74

(1) Notarot e ovlasten i dol`en da im izdava na strankite koi u~estvuvale vo sostavuvaweto na ispravite i na nivnite naslednici, kako i na bilo koe drugo lice, na nivno barawe i za nivna smetka izvodi, potvrdi i prepisi od ispravite koi notarot sam gi ~uva.

(2) Ako notarot prestane da gi ~uva sam svoite ispravi, vo slu~aite izri~no predvideni vo zakonot, izdavaweto na ispravite od stav 1 na ovoj ~len go vr{i vr{itelot na dol`nosta, a ako tie se nao|aat vo sudskata arhiva, sudot vo ~ija arhiva se nao|aat ili drug organ nadle`en za ~uvawe na aktite.

Op{ti odredbi za izdavawe na izvodi i prepisi

^len 75

(1) Koga soglasno so odredbite na ovoj zakon se izdava izvod ili prepis na notarski akt, na nego }e se nazna~i deka e sporeden so izvornikot ili prepisot {to go ~uva notarot i deka toa e izvod ili prepis (obi~en, zaveren, celosen ili vo izvod).

(2) Izvodot i prepisot moraat doslovno da se sovpa|aat so izvornikot.

(3) Ako notarskiot akt e prepraven ili dopolnet so drug podocne`en akt, izvod ili prepis na porane{niot akt, ne mo`e da se izdade bez izvod ili prepis od podocne`niot notarski akt.

(4) Izvod vo smisla na ovoj pretstavuva celosen prepis na notarskiot akt koj e nazna~en kako izvadok i koj vo pravniot promet go zamenuva izvornikot na notarskiot akt.

Potvrdi

^len 76

Za zapisnicite i upisnicite, mo`e da se izdavaat celosni potvrdi ili samo izvod. Pri izdavaweto na izvodite se primenuvaat odredbite na ovoj zakon.

Izvadok (ise~ok) od notarski akt

^len 77

Ako notarskiot akt sodr`i pove}e samostojni pravni raboti, mo`e na barawe na strankata namesto celosen izvod da se izdade izvadokkoj }e se odnesuva na oddelna pravna rabota.

Prilozi so izvodot od izvr{niot notarski akt

^len 78

Kon izvodot na izvr{niot notarski akt }e se prilo`at i prepisite na prilozite na toj akt. Zabele{kata za zaverkata mora da gi opfa}a i prilozite. Bez toa notarskiot akt ne e izvr{en.

Zabele{ka (klauzula) za zaverkata

^len 79

Sekoj izvod mora da bide zaveren. Zabele{kata za zaverkata se stava na krajot na izvodot i mora da sodr`i: potvrda deka toj izvod e identi~en so izvornikot koj se nao|a vo aktite na notarot, napomena za kogo izvodot e sostaven, mesto i vreme na izdavawe na izvodot so potpis i slu`ben pe~at na notarot.

Pravni posledici od nedostatoci vo sodr`inata i formata naizvodot na notarskiot akt

^len 80

Izvodot na notarskiot akt nema sila na javna isprava ako ne e sostaven vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon.

Rokovi za izdavawe na izvodi, potvrdi, izvadoci i prepisi

^len 81

(1) Notarot mora izvodite, potvrdite, izvadocite i prepisite da gi izdade vo najkratok mo`en rok.

(2) Notarot e dol`en bez odlagawe da i dozvoli na strankata vo negovo prisustvo da gi razgleda spisite.

5. Prezemawe na ispravi, pari i hartii od vrednost zaradi ~uvawei predavawe

^uvawe na ispravi

^len 82

(1) Notarot e dol`en da gi prezeme na ~uvawe site vidovi na ispravi. Notarot e ovlasten da odbie prezemawe na ~uvawe na nekoja isprava, ako za toa postojat opravdani pri~ini.

(2) Za prezemaweto na ispravite se sostavuva zapisnik, vo koj }e se navede mestoto i vremeto na prezemaweto, prezimeto i imeto, zanimaweto i adresata na liceto koe ja predalo ispravata, oznaka na ispravata, pri~inata poradi koja e predadena na ~uvawe i komu

treba da mu bide izdadena. Zapisnikot }e go potpi{e liceto koe japredalo ispravata i notarot. Na zapisnikot notarot }e go stavi svojot pe~at.

(3) Notarot e dol`en da go utvrdi identitetot na liceto na koe muja predava ispravata vo soglasnost so ~len 45 od ovoj zakon. Primatelot e dol`en da go potvrdi priemot na ispravata na zapisnikot za prezemawe.

Prezemawe na ~uvawe pari i hartii od vrednost

^len 83

(1) Notarot mo`e da prezeme na ~uvawe gotovi pari, menici, ~ekovi, javni obvrznici i drugi hartii od vrednost.

(2) Notarot e dol`en da gi prezema na ~uvawe gotovite pari, menicite, ~ekovite, javnite obvrznici i drugite hartii od vrednost samo po odluka na sud ili na drug organ ili samo ako mu se dadeni po povod sostavuvawe na notarskiot akt za da gi prenesena drugo lice ili za da gi dade na ~uvawe kaj odreden organ.

(3) Ako prezemaweto pri sostavuvaweto na notarskiot akt ne e potvrdeno vo samiot akt, za prezemaweto }e se sostavi zapisnik vokoj to~no }e se nazna~at broevite vo upisnikot i vo depozitnite knigi, mestoto i vremeto na prezemaweto, odnosno oznakata i vrednosta na iznosot na parite, prezemenite hartii, kako i imeto na liceto koe gi predalo i negovata izjava za toa {to treba so niv da se napravi. Notarot za prezemaweto }e i izdade na strankata potvrda vo koja }e izvr{i specifikacija na parite i hartiite od vrednost {to mu se predadeni.

Na~in na ~uvawe i predavawe na parite i hartiite od vrednost

^len 84

(1) Prezemenite pari i hartii od vrednost notarot e dol`en da gi ~uva odvoeno od negovite pari i hartii od vrednost, vo posebna obvivka, na koja }e go napi{e predmetot i imeto na strankata. Parite {to mu se dovereni, notarot mo`e da gi ~uva na posebna

smetka vo banka ili vo druga finansiska organizacija, za ~ie osnovawe i vodewe va`at posebni propisi i uslovi.

(2) Prezemenite pari i hartii od vrednost notarot bez odlagawe }egi predade na organot ili na liceto na koe treba da se predadat, otkako prethodno }e go utvrdi negoviot identitet. Primatelot }e go potvrdi priemot na aktot vo depozitna kniga.

Nemo`nost za predavawe na parite i hartiite od vrednost

^len 85

Ako notarot ne mo`e da go izvr{i nalo`enoto predavawe na parite ihartiite od vrednost vo opredeleniot rok, dol`en e, po istekot natoj rok, a ako rokot ne e opredelen, najdocna vo rok od 15 dena od denot na prezemaweto, bez odlagawe da i gi vrati na strankata prezemenite vrednosti ili, ako toa ne e mo`no, da gi predade na sudot na ~uvawe i za toa da go izvesti podnositelot so prepora~ano pismo.

Dejstvo na notarskiot depozit

^len 86

(1) Depozitot vlo`en kaj notarot ima dejstvo na sudski depozit.

(2) Odredbite od ovoj oddel }e se primenat na soodveten na~in i vo sekoj slu~aj koga notarot kako sudski poverenik }e gi prezeme naslednite akti, parite, hartiite od vrednost ili skapocenostite.

Glava {esta

^UVAWE NA ISPRAVI I VODEWE NA DELOVNI KNIGI

^uvawe na ispravi

^len 87

Notarot e dol`en site notarski ispravi {to sam gi sostavil kako iispravite {to gi prezel, da gi obezbedi i da gi ~uva oddelno od drugite akti.

Registar i knigi na notarot

^len 88

(1) Notarot e dol`en uredno da gi vodi ovie upisnici i knigi:

a) op{t deloven upisnik, vo koj }e gi zaveduva site notarski akti, zapisnici za potvrdi i dokazi, zapisnici za prezemawe pari,ispravi i hartii od vrednost, kako i site drugi notarski dejstvija, osven onie navedeni vo to~kata b) na ovoj ~len;

b) upisnik za protesti;

v) imenik na licata koi pred notarot predale nekoe raspolagawe voslu~aj na smrt so naznaka na brojot na soodvetniot akt;

g) depozitna kniga za prezemeni i izdadeni tu|i pari, hartii od vrednost i skapocenosti vo koja, pokraj to~nata naznaka na prezemeniot depozit, treba da se vnese imeto i adresata na deponentot, kako i na onoj na kogo predmetot treba da mu se predade i

d) zaedni~ki imenik na strankite za upisnicite od to~kite a) i b)na ovoj stav.

(2) Upisnicite i knigite od stav 1 to~ka a) i b) na ovoj ~len, moraat da bidat povrzani, nivnite listovi da bidat nazna~eni so redni broevi, pro{ieni so konec i zavereni so pe~at na komorata. Upisite se vnesuvaat bez odlagawe, po red kako }e stigne predmetot, ~itlivo, bez prazni rastojanija, bez precrtuvawe, bri{ewe i ispravki, a vo op{tiot deloven upisnik, na sekoja strana notarot }e stavi svoj potpis i pe~at.

(3) Ministerot so pravilnik }e ja propi{e formata na upisnikot i knigite od ovoj ~len, a ovlasten e da gi propi{e i drugite upisnici i imenici. So toj pravilnik mo`e poblisku da se uredi na~inot na ~uvawe na notarskite akti, upisnici i imenici.

(4) Site upisnici i knigi sekoja godina treba da se povrzat vo povez so debelina do 10 sm. a stranicite da bidat numerirani,.

Vrz strani~niot rab od povezot treba da se nazna~i imeto na notarot, godinata i redniot broj na povezot.

Glava sedma

POSTAPKA SO NOTARSKITE AKTI PO UPRAZNUVAWETO NA NOTARSKOTO MESTO

^uvawe i prezemawe na notarskite akti

^len 89

(1) Pretsedatelot na nadle`niot sud na ~ie podra~je se nao|a sedi{teto na notarot, {tom}e doznae mestoto na notarot e uprazneto, bez odlagawe }e prezeme se {to e potrebno zaradi ~uvawe na notarskite spisi, predmeti, upisnici, knigi, pe~ati i {tembili, kako i zaradi vlo`uvawe vo sudskiot depozit na eventualna gotovina, hartii od vrednost i vredni predmeti i zaradi izvestuvawe na strankite za toa.

(2) Pretsedatelot na sudot od stav 1 na ovoj ~len, }e gi zaklu~i knigite na porane{niot notar, }e izvr{i popis na slu`benite akti,predmeti, upisnici, knigi, pe~ati i {tembili, pa }e gi smesti vo sudskata arhiva ili }e prezeme merki za nivno ~uvawe vo dotoga{nata kancelarija na notarot, se dodeka vr{eweto na slu`bata ne go prezeme vr{itelot na dol`nosta. Za seto ova pretsedatelot na sudot }e ja izvesti komorata, a ako komorata go oddol`uva imenuvaweto na vr{itelot na dol`nosta za toa }e go izvesti ministerot.

(3) Za site prezemeni raboti, pretsedatelot na sudot go izvestuvaministerot, a za sprovedenata postapka vo vrska so zaklu~uvaweto na notarskite knigi ja izvestuva komorata i ministerot. Pe~atot i{tembilot na porane{niot notar }e se poni{tat.

Vra}awe na is~eznati knigi

^len 90

(1) Ako pri postapuvaweto soglasno so ~len 89 na ovoj ~len, se utvrdi deka nekoj akt nedostiga, pretsedatelot na nadle`niot sud }e go povika porane{niot notar ili negoviot naslednik, ako

toj e umren, odnosno porane{niot vr{itel na dol`nosta da gi donesat spisite vo opredelen rok. Ako aktot ne bide vraten vo opredeleniot rok, za toa }e se izvestat u~esnicite za da mo`at dagi prezemat potrebnite merki zaradi za{tita na nivnite prava.

(2) Ako kaj nekoj u~esnik ili organ ili kaj drug notar se nao|a izvodot na zavereniot prepis na is~eznatiot izvornik, toj treba da go predade vo sudskata arhiva, a od nego da napravi zaveren prepis koj }e se ~uva namesto is~eznatiot izvornik.

(3) Ako se utvrdi deka upisnikot ili drugite knigi ne se uredno vodeni i kompletirani, arhivskiot rabotnik }e go stori toa vo prisustvo ili pod nadzor na nadle`niot sudija.

Izdavawe na ispravi od strana na sudot

^len 91

Nadle`niot sud na ~ie podra~je se nao|a notarot, vrz osnova na notarskiot akt {to go ~uva, so primena na odredbite od ovoj zakon, }e izdava izvodi, izvadoci i potvrdi, }e dozvoluva razgleduvawe na aktite i }e gi vra}a ispravite primeni od notarot.

Postapka na sudot so raspolagaweto vo slu~aj na smrt

^len 92

Raspolagawata vo slu~aj na smrt, koi so drugite akti se predadenina nadle`niot sud, se popi{uvaat i se ~uvaat oddelno, soglasno sopropisite za ~uvawe na ovie akti kaj sudot. Vo notarskiot imenik }e se zabele`i brojot i oznakata pod koja ispravata se ~uva kaj sudot. Za toa }e se izvesti liceto koe go napravilo raspolagaweto.

Glava osma

NOTARSKI PRIPRAVNICI I ZAMENICI NA NOTAROT

Notarski pripravnici

^len 93

(1) Notarskite pripravnici se diplomirani pravnici vraboteni vo notarska kancelarija, koi se zapi{ani vo imenikot na notarskite pripravnici.

(2) Notarskiot pripravnik na rabota kaj notarot, stru~no se osposobuva i se podgotvuva za notarski kandidat. Notarot e dol`enda go sledi i pomaga stru~noto osposobuvawe na pripravnikot i da go kontrolira negovoto prisustvo i na sekoi dva meseci da dostavuva potvrda do komorata. Po zavr{uvaweto na sta`ot, ~ie traewe iznesuva dve godini, notarot izdava uverenie za sprovedenata praktika koe go dostavuva do nadle`nata komora.

(3) Vremeto pominato kako notarski pripravnik se izedna~uva vo pogled na pravoto na polagawe pravosuden ispit.

(4) Vo tekot na stru~noto osposobuvawe na notarskiot pripravnik nadzor vr{i nadle`nata komora.

(5) Komorata mo`e, ako postoi potreba i ako nejzinite finansiski sredstva toa go dozvoluvaat, na pripravnikot da mu odobri finansiski sredstva.

Notarski zamenici

^len 94

(1) Ako notarot e na otsustvo, ili e bolen ili od drugi pri~ini espre~en podolgo od deset dena da gi vr{i dol`nostite, vo rabotiteod negoviot delokrug }e go zameni notarskiot zamenik.

(2) Zamenik na notarot mo`e da bide lice koe gi ispolnuva uslovite za imenuvawe notar.

(3) Zamenikot ja vodi notarskata kancelarija za smetka i na tro{ok na notarot. Pravniot odnos me|u zamenikot i notarot se ureduva so me|useben dogovor. Ako zamenikot i notarot ne mo`at dapostignat za nivniot odnos, sporot treba da go re{at so posredstvo na komorata.

(4) Zamenikot gi vr{i za notarot rabotite {to imaat pravno dejstvo, gi vodi negovite knigi i upisnici, a ispravite gi potpi{uva kako zamenik i go upotrebuva slu`beniot pe~at i {tembilite na notarot koj go zamenuva. Ispravite {to toj gi sostavuva se ~uvaat vo arhivata na notarot.

(5) Zamenikot e dol`en da se vozdr`i od vr{ewe na slu`beni dejstvija vo slu~aite vo koi nitu notarot kogo go zamenuva ne smee da gi vr{i.

Odobruvawe i postavuvawe zamenik

^len 95

(1) Za da mo`e zamenikot da gi vr{i svoite dol`nosti, potrebno e prethodno odobrenie od komorata, a za period podolg od dva mesecii odobrenie od ministerot, po prethodna soglasnost od notarot kojtreba da bide zamenet. Notarot treba da podnese barawe za dobivawe odobrenie za otsustvo.

(2) Zamenikot po site prezemeni slu`beni dejstvija }e go nazna~i negovoto svojstvo na zamenik i datumot na izdavaweto na odobrenieto od komorata ili ministerot.

(3) Ako notarot ne mo`e da gi vr{i svoite dol`nosti poradi razre{uvawe, notarskiot zamenik ne mo`e bez osobeno opravdani pri~ini, da odbie da gi vr{i rabotite kancelarijata na razre{eniot notar. Toj }e snosi odgovornost za izvr{enite raboti,}e gi primi prihodite i }e gi snosi tro{ocite i pla}aweto na danocite.

(4) Notarskata komora ili ministerot mo`at da postavat zamenik samo za izdavawe izvodi, potvrdi, prepisi i objavuvawe testamenti, kako i drugi neophodni formalnosti vo vrska so toa.

(5) Vo momentot na prezemaweto na vr{eweto na rabotite od strana na zamenikot, pretsedatelot na notarskata komora sostavuva zapisnik za sostojbata na aktite i upisnicite vo arhivata na notarot koj se zamenuva.

(6) Notarot koj pobaral odobrenie za otsustvo mo`e vo sekoj moment povtorno da gi prezeme dol`nostite i za toa }e ja izvesti komorata, odnosno ministerot i pretsedatelot na sudot na ~ie podra~je e negovoto sedi{te.

Glava devetta

ORGANIZACIJA NA NOTARIJATOT I NEGOVITE ORGANI

^len 96

Organi na notarijatot na Republika Makedonija se: Generalnoto sobranie i Glavniot sovet na notarijatot.

¶. Generalno sobranie

^len 97

(1) Generalnoto sobranie go so~inuvaat site aktivni notari na teritorijata na Republika Makedonija koi se zapi{ani vo negoviot imenik.

(2) Generalnoto sobranie:

a) go donesuva i menuva statutot na komorata na predlog na ministerot za pravda;

b) gi izbira ~lenovite na podra~nite komori i na Glavniot sovet na notarijatot, po pat na tajno glasawe i

v) iznesuva predlozi, barawa, razgleduva preporaki za uspe{no rabotewe na notarijatot.

(3) Generalnoto sobranie se odr`uva redovno edna{ godi{no, vo prvata nedela od mesec fevruari. Na sednicata e potrebno prisustvo od najmalku polovina od vkupniot broj notari vo toj moment, a odlu~uva so prosto mnozinstvo.

(4) Na redovnata godi{na sednica na Sobranieto se usvojuva godi{nata smetka od izminatata godina i predlog presmetkata za narednata godina, se razgleduva i usvojuva izve{tajot za

sevkupnite aktivnosti podgotven od pretsedatelot na Glavniot sovet na notarijatot i se odlu~uva po drugi pra{awa od dnevniot red.

(5) Pokraj redovnata sednica mo`e da bide svikana i vonredna sednica na Sobranieto na barawe na pretsedatelot na Sobranieto, ili na pismeno barawe od strana na pove}e od polovinata ~lenovi na Glavniot sovet na notarijatot.

(6) Vo rabotata na Sobranieto se dol`ni da u~estvuvaat site notari. Sekoe otsustvo na notarot koe nema da bide pismeno opravdano i dostaveno do ministerot(za prvata sednica) pretstavuva lesna disciplinska povreda.

Notarski podra~ja

^len 98

(1) Na podra~jeto na sekoj apelacionen sud mu odgovara edno notarsko podra~je na koe mu pripa|aat notarite ~ii sedi{ta se nao|aat na toa podra~je.

(2) Za sekoe notarsko podra~je se osnova edna podra~na notarska komora. Komorata ima svojstvo na pravno lice, koja dejstvuva vo korist na notarijatot od podra~jeto. Vo nejzino ime nastapuva pretsedatelot ili liceto koe gi vr{i negovite funkcii.

(3) Sekoj notar mora zadol`itelno da se zapi{e vo imenikot na komorata od svoeto podra~je.

(4) Sedi{teto na sekoja podra~na notarska komora e vo gradot kade{to se nao|a apelacioniot sud.

(5) Sostanocite na notarite od sekoe podra~je mo`at da bidat redovni ili vonredni, a se svikuvaat od strana na pretsedatelot na podra~nata notarska komora, koj najmalku 15 dena pred odr`uvaweto na sostanokot mu dostavuva po pat na prepora~ana pratka, na sekoj notar pokana koja sodr`i dneven red za sostanokot. Na sostanokot ne mo`e da se razgleduvaat pra{awa {to

ne se sodr`ani vo dnevniot red ili {to ne se direktno svrzani so notarskata profesija.

(6) Redovnite sostanoci na notarite od podra~jata se odr`uvaat edna{ godi{no, vo mesec januari, na koj se rasprava za izbor na ~lenovi na podra~nata notarska komora, se usvojuva godi{nata smetka i predlogot na presmetkata podgotveni od pretsedatelot na komorata, se rasprava za sevkupnite aktivnosti, se razgleduvaat predlozi i barawa i se odlu~uva po drugi pra{awa od dnevniot red.

(7) Za va`nosta na donesenite odluki, potrebno e prisustvo na najmalku polovina od vkupniot broj notari od podra~jeto, a odlukite se nosat so prosto mnozinstvo.

(8) Otsustvoto, koe ne e pismeno opravdano pretstavuva lesna disciplinska povreda.

Podra~ni notarski komori

^len 99

(1) Sekoja podra~na notarska komora e sostavena od opredelen brojnotari od toa podra~je i toa: od petmina ~lenovi, ako brojot na notarite od soodvetnoto podra~je ne e pogolem od 20; od sedummina~lenovi, ako brojot na notarite ne e pogolem od 30 i od devetmina~lenovi ako brojot na notarite e nad 30.

(2) Vo slu~aj, koga istovremeno se izbrani ~lenovi na podra~nite komori koi se vo srodstvo vo prava ili vo strani~na linija do ¶¶¶stepen ili bra~ni drugari, pri prvoto osnovawe na komorata se eliminiraat najmladite me|u niv. Pri natamo{nite izbori na komorata se eliminiraat kandidatite koi imaat pomal sta`. Upraznetite mesta se popolnuvaat avtomatski so notari koi posle niv imaat najgolem broj glasovi.

(3) ^lenovite na komorata se izbiraat za vreme od tri godini i mo`at da bidat povtorno izbrani.

(4) Vo slu~aj na upraznuvawe na pove}e od polovinata od mestata na ~lenovite na komorata, pretsedatelot ili najstariot ~len na

komorata }e se pogri`i vo tekot na eden mesec da se sprovedat izbori za popolnuvawe na upraznetite mesta.

(5) Vo slu~aj na upraznuvawe na pomalku od polovina od mestata, tie }e se popolnat po pat na izbori {to }e se sprovedat na godi{niot sostanok na komorata.

(6) Novoizbranite ~lenovi vo slu~aite predvideni vo stavovite 4 i5 na ovoj ~len, }e ja vr{at funkcijata do zavr{uvaweto na mandatot na ~lenovite na ~ie mesto tie se izbrani.

(7) Po sprovedenite izbori ~lenovite izbiraat me|u sebe pretsedatel, sekretar i blagajnik. Vo slu~aj na otsustvo na pretsedatelot ili sekretarot, pretsedatelot go zamenuva najstariot ~len, a sekretarot najmladiot.

(8) Pretsedatelot na komorata gi svikuva i gi vodi sostanocite nakomorata.

(9) Sekretarot gi sostavuva zapisnicite, gi ~uva dokumentite i segri`i za arhivata, a po ovlastuvawe na pretsedatelot izdava prepisi.

(10) Zapisnicite gi potpi{uva pretsedatelot i sekretarot.

(11) Na barawe na bilo koe zainteresirano lice koe }e gi plati tro{ocite utvrdeni so Tarifata sodr`ana vo statutot na komorata, mo`e da mu bide izdaden prepis od materijalite od sostanokot, osven od materijalite od li~en karakter.

(12) Protiv odlukata so koja se odbiva izdavaweto na prepisot, dozvolena e `alba do pretsedatelot na osnovniot sud koj }e odlu~ipo `albata.

Sostanoci na podra~nata notarska komora i va`nost na nejziniteodluki

^len 100

(1) Komorata se sostanuva najmalku edna{ mese~no po pat na pismena pokana od strana na (ili negoviot zamenik), dostavena

najmalku pet dena pred odr`uvawe na sostanokot. Ako pretsedatelotoceni deka postoi iten slu~aj, pokanata mo`e da bide dostavena potelefon ili so drugi tehni~ki sredstva eden do dva dena pred odr`uvaweto na sostanokot.

(2) Za va`nosta na odlukite na komorata e potrebno prisustvo od edna polovina od vkupniot broj ~lenovi, koi odlu~uvaat so prosto mnozinstvo.

(3) ^lenovite koi tri pati edno podrugo ne prisustvuvale na sostanocite na komorata, a toa ne go opravdale, se razre{uvaat odstrana na komorata.

(4) Vo slu~aj na razre{uvawe na site ~lenovi na komorata, pretsedatelot na nadle`niot apelacionen sud svikuva sostanok na site notari od podra~jeto, zaradi sproveduvawe izbori za novi ~lenovi namesto razre{enite.

Nadle`nost na podra~nata notarska komora

^len 101

Podra~nata notarska komora:

a) vr{i nadzor nad raboteweto i disciplinata na notarite od nejzinoto podra~je, izrekuva disciplinski sankcii i obezbeduva primena na disciplinskite sankcii od strana na nadle`niot sud;

b) vr{i nadzor nad stru~noto osposobuvawe na notarite i izdava uverenija za sprovedenoto stru~no osposobuvawe, vrz osnova na potvrda izdadena od notarot kaj kogo se vr{i osposobuvaweto;

v) sekoja godina vr{i zaverka na registarot na notarite;

g) gi pretstavuva i se gri`i za statusot na notarite od podra~jeto, kako i za odnosite kon drugite organi i voop{to kon treti lica;

d) gi razre{uva projavenite konflikti me|u notarite od podra~jetoili me|u notarite i nivnite stranki i go iznesuva svoeto mislewe

vo slu~aj na spor, koj se odnesuva na pla}awe za izvr{enata rabota;

|) go organizira prodol`enoto stru~no osposobuvawe na notarite odpodra~jeto, so organizirawe seminari i predavawa po najmalku edenden vo sekoj mesec. U~estvoto na seminarite i predavawata e zadol`itelno za site notari, a nivnoto otsustvo, osven ako za toapostoi seriozna i pismeno opravdana pri~ina, pretstavuva disciplinska povreda.

e) go obezbeduva primaweto na ~lenarinata {to sekoj notar e dol`en da ja pla}a i

`) na krajot na sekoja godina od blagajnikot prima izve{taj za napravenite tro{oci i predlog na potrebnite sredstva za narednatagodina.

Pla}awe na ~lenarina

^len 102

(1) Sekoj vraboten notar e dol`en da pla}a ~lenarina proporcionalno na visinata na prihodite ostvareni vo vr{ewe na dejnosta.

(2) Visinata na ~lenarinata na sekoi tri godini ja utvrduva Glavniot sovet na notarijatot vo soglasnost so ministerot. Za prvite tri godini po vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, ~lenarinata }e se utvrdi vo visina od 20% od ostvarenite prihodi registrirani vo notarskite knigi. Pri uplatata, sekoj dvaeset i petti vo mesecot, notarot e dol`en da dostavi i kopija od registarot na aktite. Notarot koj, od bilo koi pri~ini, ne izvr{ipla}awe na ~lenarinata, }e bide privremeno oddale~en, do denot naizvr{enata uplata na opredelenata suma. Za iznosite uplateni so docnewe se pla}a kamata. Vo slu~aj na nepla}awe vo period podolg od {est meseci, notarot mo`e da bide razre{en.

Raspu{tawe na komorata

^len 103

Poradi neizvr{uvawe na zada~ite predvideni so zakon, ministerot otkako }e go zeme predvid misleweto na osnovniot sud, mo`e po prethodno predupreduvawe, da ja raspu{ti komorata. Vo toj slu~aj,do osnovaweto na novata komora, nejzinite nadle`nosti gi vr{i pretsedatelot na apelacioniot sud ili ovlasten od nego sudija vo period od tri meseci. Ovoj rok mo`e da bide prodol`en u{te za trimeseci, ako za toa postojat posebno opravdani pri~ini. Vo toj period pretsedatelot na apelacioniot sud (ili ovlasteniot sudija)gi pokanuva na sostanok notarite od podra~jeto i po sprovedenite izbori izbira pretsedatel, sekretar i blagajnik.

Mesto na odr`uvawe na sostanocite na komorata

^len 104

Sostanocite na komorata po pravilo se odr`uvaat vo nejzinoto sedi{te.

¶¶. Glaven sovet na notarijatot

Sovet i izbor

^len 105

(1) Glavniot sovet na notarijatot (vo natamo{niot tekst: Glaven sovet) ima sedi{te vo Skopje i go pretstavuva notarijatot vo celina. Toj ima svojstvo na pravno lice so polno pravo da odlu~uva za site raboti {to se odnesuvaat na notarijatot.

(2) Glavniot sovet e sostaven od 13 ~lenovi od koi eden e pretsedatel izbrani od notarite vo Republikata, po pat na izbori koi se odr`uvaat sekoi tri godini(vo mesec fevruari vo ist den). Za denot na izborite }e bide izvesten pretsedatelot na komorata 30 pred odr`uvaweto na izborite, od strana na pretsedatelot na Glavniot sovet ili od ministerot. Prvite izbori po vleguvaweto vosila na ovoj zakon gi organizira ministerot.

(3) ^lenovite na Glavniot sovet treba da pripa|aat na razli~ni notarski podra~ja i toa, {estmina ~lenovi na podra~jeto na Apelacioniot sud vo Skopje, trojca ~lenovi na podra~jeto na

Apelacioniot sud vo Bitola i trojca ~lenovi na podra~jeto na Apelacioniot sud vo [tip.

(4) rezultatite od izborite se dostavuvaat do ministerot koj, otkako }e gi proveri i }e ja ispita nivnata soglasnost so zakonot, }e gi proglasi izbranite ~lenovi i }e bidat objaveni vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

(5) Za funkcioniraweto na Glavniot sovet se primenuvaat odredbiteza komorata.

Nadle`nost na Glavniot sovet

^len 106

Glavniot sovet:

a) podgotvuva i dostavuva do ministerot predlozi i mislewa {to seodnesuvaat na osnovnata postavenost na notarijatot, kako i po site drugi pra{awa {to se odnesuvaat na profesijata notar;

b) prezema i sproveduva inicijativi za razgleduvawe na pra{awa odinteres za notarijatot, kako {to se pra{awata za socijalnata za{tita na notarite, osnovaweto na solidaren fond za ekonomska pomo{ na notarite koi imaat potreba od toa, kako i fond za pomo{ na licata koi trajno se osposobuvaat za samostojno vr{ewe na dejnosta i pra{awa za organizirawe zadol`itelno osiguruvawe nanotarite;

v) vr{i nadzor nad funkcioniraweto na komorata i na notarijatot voop{to i dava inicijativa za vr{ewe na vonredna inspekcija za poveduvawe disciplinska postapka;

g) gi {titi interesite na notarite i se gri`i za za~uvuvawe na dostoinstvoto na profesijata notar i odlu~uva po `albite protiv odlukite na komorata doneseni vo disciplinska postapka;

d) go svikuva i pretsedava so Generalnoto sobranie na notarijatotnajmalku edna{ godi{no;

|) donesuva notarska tarifa vo soglasnost so ministerot i

e) gi vr{i site drugi funkcii predvideni so ovoj zakon, pravilnicite ili drugite op{ti akti.

Pretsedatel i drugi organi na Glavniot sovet

^len 107

(1) Glavniot sovet, po pat na pismeno tajno glasawe izbira pretsedatel, zamenik, sekretar i blagajnik.

(2) Pretsedatelot go pretstavuva Glavniot sovet na nacionalno i me|unarodno nivo, gi svikuva i vodi sostanocite na Glavniot sovet, gi sproveduva odlukite na Glavniot sovet i vr{i drugi raboti. Vo itni slu~ai gi vr{i funkciite na Glavniot sovet, za {to na naredniot sostanok na Glavniot sovet podnesuva izve{taj. Zamenikot na pretsedatelot na Glavniot sovet gi vr{i dol`nostite na pretsedatelot vo slu~aj na negova spre~enost.

Va`nost na odlukite na Glavniot sovet

^len 108

(1) Za va`nosta na donesenite odluki od strana na Glavniot sovet potrebno e prisustvo na najmalku polovina na negovite ~lenovi, a odlukite se nosat so prosto mnozinstvo na prisutnite ~lenovi;

(2) Mandatot na ~lenovite na Glavniot sovet iznesuva tri godini. Vo slu~aj, koga {est meseci pred istekot na mandatot, poradi premestuvawe na drugo podra~je ili poradi drugi pri~ini notarot prestane da ja vr{i dejnosta, vo tekot na dva meseci po prestanokot, }e se sprovedat dopolnitelni izbori na notarskoto podra~je koe go izbralo notarot vo Glavniot sovet. Novoizbraniot ~len na Glavniot sovet ja vr{i funkcijata do krajot na mandatot na Glavniot sovet. Vo slu~aj na prestanuvawe na funkcijata na pove}e od polovinata ~lenovi na Glavniot sovet, se pristapuva konnovi izbori na celiot Glaven sovet, koj }e ja vr{i funkcijata do osnovaweto na noviot Glaven sovet, koj }e bide izbran po pat na op{ti izbori (vo mesec fevruari), po prestanokot na mandatot na prethodniot Glaven sovet.

Kontrolna komisija

^len 109

(1) Kontrolnata komisija vr{i kontrola na smetkovodstvoto na Glavniot sovet, koja ja so~inuvaat trojca notari izbrani istovremeno na izborite za ~lenovi na Glavniot sovet, i toa po eden notar za sekoe notarsko podra~je. So komisijata rakovodi notar od notarskoto podra~je na Gradot Skopje.

(2) Blagajnikot na Komisijata za kontrola na smetkite e dol`en dapodgotvi i prilo`i svoe mislewe kon godi{nata smetka i kon predlogot na presmetkata za narednata godina na Glavniot sovet.

Izve{taj do ministerot

^len 110

Sekoja godina (vo mesec fevruari) Glavniot sovet e dol`en do ministerot da dostavi pismen izve{taj potpi{an od negoviot pretsedatel za aktivnostite na notarijatot, komorite i Glavniot sovet, vo tekot na godinata so izlo`eni mislewa i predlozi za se {to se odnesuva do raboteweto na notarite i nivnite interesi, vodeweto i upravuvaweto, kako i predlogot na merkite za natamo{noto rabotewe.

Besplatno vr{ewe na funkciite

^len 111

Site tro{oci napraveni vo vrska so vr{eweto na funkciite na notarite vo ramkite na nivnata dejnost vo organite na komorata i Glavniot sovet, ili vo grupi i komisii, pa|aat na tovar na komorata ili Glavniot sovet.

@albi na notarite

^len 112

Protiv site odluki na organite na notarijatot, zainteresiraniot notar mo`e da podnese `alba do ministerot, soglasno so postapkatapredvidena vo zakon.

Glava desetta

NADZOR NAD RABOTEWETO NA NOTARSKATA SLU@BA

Ovlastuvawa na ministerot

^len 113

(1) Nadzor nad raboteweto na notarskata slu`ba vr{i ministerot i po slu`bena dol`nost ili po povod na prigovor na zainteresirani lica mo`e da opredeli pregled nad raboteweto na komorata, na notarite i da prezeme potrebni merki za otstranuvawe i sankcionirawe na utvrdenite nepravilnosti.

(2) Komorata i licata od stav 1 na ovoj ~len, se dol`ni na ministerot da mu ovozmo`at pregled na spisite i knigite {to se nao|aat kaj niv.

(3) Za sproveduvawe na oddelni pregledi, ministerot mo`e da ovlasti lice od Ministerstvoto za pravda, pretsedatel ili sudii na nadle`niot sud na podra~jeto na koe se nao|a sedi{teto na komorata ili notarskata kancelarija.

(4) Pri vr{eweto na nadzorot od strana na ministerot, treba da bide prisuten pretsedatelot na komorata ili lice ovlasteno od nego.

(5) Ministerot mo`e da go raspu{ti Glavniot sovet i da go smeni pretsedatelot na komorata, ako vo rabotata na ovie organi utvrdi pote{ki nepravilnosti, odnosno ako tie i po opomenata ne gi ispolnile svoite zakonski obvrski. Vo svoeto re{enie, ministerot }e opredeli rok za izbor na nov Glaven sovet i pretsedatel na komorata, a }e imenuva i svoj zastapnik me|u notarite vo Republikata, koj }e gi vr{i rabotite na tie tela se dodeka nivnoto vr{ewe ne go prezemat novoizbranite tela.

(6) Zastapnikot }e gi vr{i rabotite vo sedi{teto na komorata i }eima pravo na soodvetna nagrada i nadomestok na tro{ocite na smetka na komorata. Visinata na nagradata i nadomestokot na tro{ocite gi opredeluva ministerot.

(7) Licata ovlasteni za vr{ewe na nadzornite dejstvija mo`at na notarot da mu izre~at kazna ukor za lesni povredi na slu`benata dol`nost i neprimerno odnesuvawe i mo`at da pobaraat, od komorataprimena na disciplinski merki za ~ie izrekuvawe taa e nadle`na. Protiv kaznata ukor, notarot mo`e da izjavi `alba do Glavniot sovet. Izrekuvaweto na kaznata ukor ne vlijae na pravoto na nadzorniot organ da povede disciplinska postapka. Ako e povedena disciplinska postapka, izre~enata kazna ukor nema pravno dejstvo.

(8) Ako po povod `albata od stav 1 na ovoj ~len, prvostepenata odluka za kaznata ukor e ukinata, za istoto delo mo`e da se povede disciplinska postapka, samo vrz osnova na fakti i dokazi koi ne bile poznati vo postapkata pred nadzornite organi.

Redoven nadzor

^len 114

(1) Redoven nadzor nad raboteweto i odnesuvaweto na notarite vr{ipretsedatelot na komorata ili nejzin ~len, ovlasten od pretsedatelot i pretsedatelot na osnovniot sud od podra~jeto ili drug sudija ovlasten od nego.

(2) Redovniot nadzor se vr{i na sekoi dve godini( vo to~no opredelen den) so prethodno pismeno izvestuvawe za denot na vr{eweto na nadzorot dostaveno do notarot so prepora~ana pratka.

(3) Licata od stav 1 na ovoj ~len se ovlasteni da davaat upatstvai da stavaat zabele{ki na raboteweto na notarite.

(4) Notarot (ili liceto od nego) e dol`no da postapi po upatstvoto i zabele{kite. Sprotivno na toa, toj }e bide privremeno oddale~en od slu`bata, a oddale~uvaweto trae do momentot koga }e postapi po zadol`enieto.

(5) Ovlastenite lica od stav 1 na ovoj ~len, pri nadzorot vr{at pregled na kancelarijata na notarot, koj go opfa}a celokupnoto rabotewe na notarot, od registarot i knigite, so cel posebno da se kontrolira usoglasenosta na notarskite aktivnosti so zakonskite odredbi.

(6) Po sprovedeniot nadzor se sostavuva zapisnik za tekot na aktivnostite. Zapisnikot go potpi{uvaat licata koi go sprovele nadzorot i notarot vrz ~ie rabotewe toj e izvr{en. Vo registrite na koi e izvr{ena kontrola toa se zabele`uva na krajot na posledniot tekst.

(7) Originalot od zapisnikot ostanuva vo arhivata na komorata, a zaveren prepis mu se dava na notarot kaj kogo e izvr{en nadzorot,na ministerot, na pretsedatelot na osnovniot sud i na Glavniot sovet.

Vonreden nadzor

^len 115

Nezavisno od redovniot nadzor predviden vo ~len 114 na ovoj zakon, ministerot mo`e da naredi vr{ewe na vonreden nadzor koj }ese sprovede na na~in i postapka predvideni za sproveduvawe na redovniot nadzor i koj }e se izvr{i vo kancelarijata na notarot, bez prethodno toj da bide izvesten.

^len 116

Ne mo`e da se vr{i kontrola na testament, se dodeka ne bide proglasen i staven vo knigata na aktite.

Glava edinaesetta

Nesposobnost za rabota na notarot

^len 117

(1) Ako notarot poradi telesna ili du{evna sostojba trajno ja zagubi sposobnosta za vr{ewe na funkcijata, komorata ili ministerot (ako komorata toa ne go stori vo eden razumen rok), so

naveduvawe na pri~inite za toa, }e go povika da se otka`e od vr{eweto na slu`bata. Ako vo opredeleniot rok notarot ne postapi taka, komorata }e pobara od nadle`niot sud na podra~jeto na koe notarot ima sedi{te da povede postapka za utvrduvawe na trajna nesposobnost za vr{ewe na rabotite poradi telesni i du{evni nedostatoci (~len18 stav 1 to~ka d).

(2) Postapkata ja sproveduva i odluka donesuva pretsedatelot na osnovniot sud, vrz osnova na misleweto na pretsedatelot na komorata. Raspravata pred sudot }e se odr`i vo prisustvo na notarot.

(3) Protiv odlukata na osnovniot sud od stav 2 na ovoj ~len, `alba do apelacioniot sud mo`at da podnesat notarot i javniot obvinitel.

Glava dvanaesetta

DISCIPLINSKA ODGOVORNOST NA NOTARITE

Disciplinski povredi i sankcii

^len 118

(1) Ako notarot so svoeto odnesuvawe vo rabotata i vo privatniot `ivot ja naru{uva ~esta i ugledot ili ja doveduva vo pra{awe doverbata na notarskata slu`ba, ako ja povredi slu`benata dol`nost, osobeno ako protivzakonito gi vr{i slu`benite dejstvijaili po svoja vina gi odlo`uva, }e se kazni poradi neurednost ili disciplinska povreda.

(2) Neurednost e sekoja polesna povreda na slu`benata dol`nost, koja ne e disciplinska povreda.

(3) Notarot pravi disciplinska povreda ako:

a) uspeal da bide izbran, svesno prikrivajki go postoeweto na zakonskite pre~ki (mnogu te{ka povreda koja povlekuva razre{uvawe);

b) ja povredi dol`nosta utvrdena so ovoj zakon i so toa seriozno ja zagrozi doverbata vo negovata nepristrasnost i vo ispravite koi gi sostavuva osobeno ako prezeme slu`beno dejstvo za rabota za koja spored zakon e isklu~en, ili ako ja povredi dol`nosta za ~uvawe na tajna(mnogu te{ka povreda);

v) ne se pridr`uva na zakonskite odredbi od koi zavisi va`nosta na notarskata isprava (mnogu te{ka povreda, a ako se odnesuva na formata na ispravata, sredno te{ka povreda);

g) potvrdi deka se slu~ilo ne{to {to ne se slu~ilo vo negovo prisustvo ( mnogu te{ka povreda);

d) sprotivno na notarskata tarifa, pobara pogolema nagrada, ili ako kako sudski doveritel vr{i pritisok na strankite da go postavat za nivni zastapnik (te{ka povreda);

|) so vetuvawe deka }e ja namali nagradata, preku posrednik ili na drug nepristoen na~in, bara stranki (sredno te{ka povreda);

e) zastapuva stranka ili sostavuva isprava vo slu~ai vo koi so zakon toa mu e zabraneto (te{ka povreda);

`) grubo go povredi dol`noto po~ituvawe sprema sudovite i nadzornite organi (te{ka povreda);

z) ne postapi po pravosilnite odluki na sudovite i nadzornite organi (te{ka povreda);

y) neuredno gi vodi knigite, osobeno ako ostava prazni rubriki ili nevnimatelno upravuva so svojata kancelarija (sredno te{ka povreda);

i) im pomaga na nadripisarite so potpi{uvawe na nivnite podnesoci, so davawe na soveti i mislewa ili so prikrivawe na nivnoto rabotewe (te{ka povreda);

j) sostavuva, sprotivno na zakonot, notarski ispravi na jazik kojne e slu`ben (te{ka povreda);

k) na javna proda`ba ili vo tekot na nekoja druga postapka, koja ja vodi kako notar ili kako doveritel na sudot, ili kako zastapnik na strankite, kupi za sebe ili za svoi rodnini predmetiili kupi nasledni ili drugi prava (te{ka povreda);

l) za plata vr{i dr`avna ili nekoja druga postojana javna ili privatna slu`ba, ili se zanimava so trgovija i posredni~ki rabotiili so zanimawe {to ne e vo soglasnost so ugledot, ~esta ili nezavisnosta na notarot, ako sklu~uva dogovori pod svoe ime za drugi lica ili pod tu|o ime za sebe, ili ako e u~esnik vo rabota vo koja prezema slu`beni dejstvija kako notar ili sudski doveritel, ako parite {to mu se dovereni na ~uvawe gi vlo`i na svoe ime sprotivno na odredbite od ovoj zakon, ako prezeme obvrski na garancija ili odgovornosti vo raboti koi se sklu~uvaatso negovo u~estvo vo svojstvo na notar (mnogu te{ka povreda) i

q) za vremeto za koe privremeno e oddale~en od rabotata vr{i notarski raboti ili na drug na~in ja izbegnuva kaznata (mnogu te{ka povreda).

(4) So statutot na notarijatot mo`e da se utvrdat i drugi disciplinski povredi.

Kazni poradi neurednost

^len 119

Kaznite poradi neurednost se:

a) usna ili pismena opomena i

b) pari~na kazna do visina od edna osnovna mese~na plata na sudija na prvostepen sud, ~ie pla}awe mo`e da se opredeli vo najmnogu pet ednakvi mese~ni rati.

Kazni za disciplinski povredi

^len 120

(1) Kaznite za disciplinski povredi na notarot se:

a) usten ukor koj mu se upatuva na notarot vo prisustvo na pretsedatelot na komorata, so predupreduvawe povredata da ne se povtori;

b) pismeno predupreduvawe, koe se stava 30 dena da stoi na vratata od salata za sostanoci vo sedi{teto na komorata;

v) pari~na kazna do visina na tri osnovni mese~ni plati na sudijana prvostepen sud, ~ie pla}awe mo`e da se opredeli vo najmnogu {est ednakvi mese~ni rati;

g) privremeno odzemawe na pravata za vr{ewe na slu`bata vo traeweod eden mesec do edna godina;

d) odzemawe na pravoto za vr{ewe na slu`bata

(2) Kaznite usten ukor i pismeno predupreduvawe se izrekuvaat za lesni povredi;

- pari~nata kazna se izrekuva za sredno te{ki povredi;

- kaznata privremeno odzemawe na pravoto za vr{ewe na slu`bata seizrekuva za te{ki povredi;

- kaznata odzemawe na pravoto za vr{ewe na slu`bata se izrekuva za mnogu te{ki povredi i vo site drugi slu~ai na nesposobnost za vr{ewe na slu`bata notar i

- vo slu~aj na povrat storen vo period od edna do pet godini, }e se primeni pote{kata kazna, dodeka ne se stigne do kaznata odzemawe na pravoto za vr{ewe na slu`bata.

(3) Kaznata od stav 1 to~ka g) na ovoj ~len, ima za posledica i zabrana za vr{ewe na rabotite od ~lenot 4 na ovoj zakon.

(4) Kaznata odzemawe na pravoto za vr{ewe na slu`bata , }e se izre~e osobeno ako:

- notarot uspeal da bide izbran svesno prikrivajki go postoeweto na zakonskite pre~ki za toa i

- za vremeto za koe privremeno mu e odzemeno pravoto na vr{ewe naslu`bata, toj vr{i notarski raboti ili na drug na~in ja izbegnuvakaznata.

(5) Ako so storenata disciplinska povreda, notarot steknal nekojanedozvolena imotna korist, pari~nata kazna mo`e da se izre~e do dvojniot iznos na visinata na taa korist, nezavisno od ograni~uvaweto na stav 1 to~ka v) od ovoj ~len.

Bri{ewe od imenikot

^len 121

Notarot na kogo mu e izre~ena disciplinska kazna odzemawe na slu`bata, se bri{e od imenikot na komorata.

Zastarenost na goneweto

^len 122

(1) Rokot na zastarenost na goneweto za disciplinska povreda iznesuva dve godini.

(2) Zastarenosta na goneweto po~nuva da te~e od denot koga disciplinskata povreda e napravena.

(3) Zastarenosta na goneweto se prekinuva so sekoe procesno dejstvo {to se prezema zaradi gonewe za storenata disciplinska povreda.

(4) Zastarenosta na goneweto za disciplinskata povreda nastapuva vo sekoj slu~aj koga }e izmine dva pati onolku vreme kolku {to spored zakonot se bara za zastarenost na goneweto.

Disciplinski organ

^len 123

Disciplinska postapka sproveduva i odluka donesuva komorata, za {to formira disciplinski sovet. Protiv odlukata na komorata,

notarot ima pravo na `alba do Glavniot sovet. Protiv odlukata na Glavniot sovet, notarot ima pravo na upraven spor.

Izvestuvawe za poveduvawe na disciplinska postapka

^len 124

Za poveduvaweto na disciplinska postapka treba vedna{ da bide izvesten ministerot, pretsedatelot na osnovniot sud, pretsedatelot na Glavniot sovet i pretsedatelot na podra~nata komora.

Privremeno oddale~uvawe od slu`bata

^len 125

(1) Na notarot protiv kogo e povedena postapka za pote{ka povreda, so cel da se za{titi dostoinstvoto na profesijata, ministerot, pretsedatelot na osnovniot sud, pretsedatelot na Glavniot sovet ili pretsedatelot na komorata mo`e da donese odluka so koja privremeno mu se zabranuva vr{eweto na slu`bata sedo zavr{uvaweto na disciplinskata postapka.

(2) Privremeno oddale~uvawe }e se opredeli sekoga{ ako:

a) protiv notarot e povedena istraga za krivi~no delo od koristoqubie i

b) protiv notarot e donesena nepravosilna presuda za odzemawe na pravoto za vr{ewe na slu`bata.

(3) Privremenoto oddale~uvawe }e se otpovika {tom }e prestanat pri~inite koi go predizvikale.

(4) Za odlukite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, disciplinskiot sovet }e go izvesti ministerot, pretsedatelot na osnovniot sud, komorata, javnoto obvinitelstvo i notarot.

(5) Odlukata po baraweto za primena na merkata privremeno oddale~uvawe sudot treba da ja donese vo najkratok mo`en rok,

otkako na notarot }e mu se dade mo`nost vo rok od 24 ~asa da se izjasni.

Izvr{uvawe na disciplinskite odluki

^len 126

(1) Pravosilnite odluki doneseni vo disciplinskata postapka gi izvr{uva komorata.

(2) Pravosilnite disciplinski odluki za izre~enata pari~na kazna i za tro{ocite na postapkata imaat sila na izvr{na isprava i prisilno izvr{uvawe ima pravo da bara komorata. Sredstvata dobieni so prisilnoto izvr{uvawe odat na smetkata na komorata i tie mo`at da se koristat samo za stru~no osposobuvawe vo ramkite na komorata.

(3) Ako so pravosilnata disciplinska odluka e izre~ena kazna odzemawe na pravoto za vr{ewe na slu`bata, notarot na kogo taa kazna mu e izre~ena se bri{e od imenikot na komorata. Pravosilnata disciplinska odluka so koja e izre~ena nekoja druga kazna, kako i nepravosilnata odluka za privremeno oddale~uvawe odslu`bata, se zapi{uvaat vo imenikot na notarite. Kaznata usten i pismen ukor }e se bri{at od imenikot po istekot na tri godini, a drugite kazni po istekot na pet godini.

(4) Ako so pravosilnata disciplinska odluka e izre~ena kazna privremeno odzemawe na pravoto za vr{ewe na slu`bata ili odzemawena pravoto za vr{ewe na slu`bata Ministerstvoto za pravda izre~enite kazni gi objavuva vo " Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

Glava trinaesetta

NOTARITE KAKO POVERENICI NA SUDOVITE I DRUGITE ORGANI

Sproveduvawe na ostavinska postapka

^len 127

Ovlastuvawata na notarite za raspravawe na ostavinata se predvideni vo zakonot so koj se ureduva taa postapka.

Drugi raboti koi mo`at da mu se doverat na notarot

^len 128

(1) Sudot ili drug organ mo`e na notarot da mu gi doveri site raboti {to se utvrdeni so poseben zakon.

(2) Doverenata rabota mo`e vo sekoe vreme, od opravdani pri~ini, da mu bide odzemena na notarot.

(3) Notarot odgovara za {tetata koja kako poverenik na bilo koj organ im ja napravil na strankite.

Pravnata polo`ba na notarot kako poverenik

^len 129

(1) Na notarot kako poverenik na sudot ili na drug organ na soodveten na~in se primenuvaat pravilata so koi se ureduva postapkata vo koja mu e dovereno vr{eweto na opredeleni raboti, osobeno pravilata za izzemawe, za dostava, barawe pravna pomo{, podatoci i.t.n.

(2) Po izvr{uvaweto na opredeleno slu`beno dejstvo notarot e dol`en bez odlagawe da mu podnese izve{taj na organot koj mu ja doveril rabotata.

Nadzor nad raboteweto na notarot kako poverenik

^len 130

Nadzorot nad raboteweto na notarot kako poverenik na odreden organ go vr{i samiot toj organ. Organot e ovlasten da mu naredi na notarot da gi predade aktite i po slu`bena dol`nost prisilno da go izvr{i takviot akt.

^uvawe na aktite

^len 131

Aktite za slu`benite dejstvija koi notarot gi izvr{il kako poverenik na sudot ili na nekoj drug organ se ~uvaat vo arhivata na toj organ odvoeno od drugite akti.

Glava ~etirinaesetta

NAGRADA ZA RABOTATA I NADOMESTOK NA TRO[OCITE

Notarska tarifa

^len 132

Notarot ima pravo na nagrada za rabotata i na nadomestok na tro{ocite vo vr{eweto na slu`benite dejstvija od negoviot delokrug vo soglasnost so notarskata tarifa koja ja donesuva komorata vo soglasnost so Ministerstvoto za pravda.

Sporovi za nagradata i nadomestokot na tro{ocite

^len 133

Ako strankata ne ja prifati smetkata na notarot za visinata na nagradata i nadomestokot na tro{ocite, komorata treba da se obideda go re{i sporot i da go iznese svoeto mislewe vo odnos na visinata.

Nagrada i nadomestok na tro{ocite

^len 134

Ako pove}e lica u~estvuvale vo sklu~uvawe na pravna rabota pred notar ili od nego barale vr{ewe na nekoe slu`beno dejstvo, site tie solidarno mu gi nadomestuvaat na notarot nagradata i tro{ocite.

Pla}awe na nagradata i avans

^len 135

(1) Notarot e ovlasten da bara nagradata da mu se isplati vedna{ po zavr{enata rabota, a mo`e da bara i soodveten avans.

(2) Vo slu~aj koga notarot od svoi pari gi isplatil danocite kon dr`avata se steknuva so site privilegii `to i pripa|aat na dr`avata vo odnos na strankite.

Zabele{ki i potvrda za nagradata i tro{ocite

^len 136

(1) Na sekoja isprava i na sekoj izvod notarot }e go zabele`i iznosot na presmetanata nagrada soglasno so Tarifata za nagradite.

(2) Na barawe na strankite notarot }e izdade specificirana smetkai priznanica za platenata nagrada i tro{ocite, koja ja sodr`i glavnata nagrada i drugite nagradi i tro{oci. Iznosot na glavnatanagrada treba da se zabele`i, taka {to }e se odvoi delot koj ostanuva kaj notarot od onoj na komorata. Site drugi nagradi treba da bidat posebno nazna~eni.

^len 137

(1) Ispla}aweto na notarot koj rabotel kako poverenik kaj nekoi organi go vr{i organot koj go postavil soglasno so Tarifata za nagradite. Notarot mo`e da se dogovori so strankite direktno da bide isplaten od niv.

(2) Dr`avata ne garantira za napla}aweto.

Zastapuvawe pred sud

^len 138

Ako notarot ja zastapuva strankata kako polnomo{nik pred sudot ili drug organ, ima pravo na nagrada i nadomestok na tro{ocite spored Tarifata za nagrada i nadomestok na tro{ocite za rabota naadvokatite, i toa koga vo slu~aite notarot e ovlasten da gi zastapuva strankite pred sudot i drugite organi spored ~len 6 na ovoj zakon.

Naplata na notarskite taksi

^len 139

(1) Za site slu`beni dejstvija {to gi prezema notarot se pla}aat taksi.

(2) Notarot e dol`en da vodi gri`a za toa dali strankite uredno gi platile taksite za slu`benite dejstvija {to toj gi prezel. Notarot ne smee na strankite da im gi izdade baranite ispravi pred tie da doka`at deka gi uplatile taksite.

(3) Za utvrduvawe na vidot i visinata na taksite se primenuva Zakonot za sudskite taksi.

Glava petnaesetta

Preodni i zavr{ni odredbi

^len 140

(1) Vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovojzakon, ministerot }e donese notarska tarifa koja }e se primenuva se dodeka Glavniot sovet vo soglasnost so ministerot ne donese nova notarska tarifa.

(2) Vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovojzakon, ministerot }e donese pravilnik so koj poblisku }e se uredat vidot, sodr`inata, formata i na~inot na vodeweto na aktitei knigite, primaweto i ~uvaweto na ispravite i predmetite od vrednost i nivnoto izdavawe i prezemawe i drugi formalni dejstvija. So pravilnikot }e se utvrdi i formata, sodr`inata i na~inot na izdavawe i odzemawe na pe~atite, {tembilite i firmata na notarot.

(3) Vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto na vo sila na ovoj zakon, ministerot so pravilnik }e gi utvrdi kriteriumite za brojot i rasporedot na slu`benite sedi{ta na notarite na podra~jeto na Republika Makedonija i Nacrtot na rasporedot na tiesedi{ta.

(4) Drugite pravilnici predvideni so ovoj zakon, ministerot }e gidonese vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Notarski ispit

^len 141

(1) Pri prvoto primenuvawe na ovoj zakon, notarskiot ispit mo`at da go polagaat licata koi neposredno pred polagaweto na notarskiot ispit rabotele pet godini na pravni raboti.

(2) So notarskiot ispit se proveruva poznavaweto na pravnite propisi so koi se ureduva notarskata slu`ba, sostavuvaweto, zaverkata i legalizacijata na ispravite vo odnosite so me|unaroden element, trgovskite dru{tva, pretprijatijata i pravnite lica voop{to, evidencija na pravata na nedvi`nosti, naslednoto, semejnoto i stvarnoto pravo, krivi~no pravo, parni~nata, vonparni~nata i izvr{nata postapka i drugi propisi neophodni za vr{ewe na notarskata dejnost. Pri opredeluvaweto na sodr`inata nanotarskiot ispit, koj se sostoi od usten i pismen del }e se vodi smetka za sodr`inata na pravosudniot ispit, za da se izbegne povtornoto polagawe na pravnata materija koja bila opfatena so pravosudniot ispit. Sodr`inata na notarskiot ispit poblisku se ureduva so pravilnikot na ministerot.

(3) Ministerot e dol`en da gi organizira prvite notarski ispiti vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, a na ~lenovite na prvata ispitna komisija {to }e ja formira ministerot im se priznava notarskiot ispit, za {to im se izdava uverenie za polo`en notarski ispit.

Konkurs za imenuvawe na notari

^len 142

(1) Ministerstvoto za pravda e dol`no da go raspi{e prviot konkurs za imenuvawe na notari vo rok od eden mesec otkako najmalku deset kandidati }e go polo`at notarskiot ispit.

(2) Ministerstvoto za pravda }e gi raspi{uva i sproveduva konkursite za prvoto imenuvawe notari se do osnovaweto na komorite.

Osnovaweto na komorite i Glavniot sovet

^len 143

(1) Podra~nite komori }e se osnovaat koga sekoja od niv mo`e da pokrie najmalku polovina od notarskite sedi{ta koi pripa|aat na soodvetnoto notarsko podra~je. Vo toj moment mo`e da se osnova i Glavniot sovet.

(2) Pretsedatelot na apelacioniot sud na predlog na ministerot gosvikuva prviot osnova~ki sostanok na komorite od svoeto podra~je.

(3) Vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovojzakon, ministerot }e go svika Generalnoto sobranie (so pokani dostaveni kako prepora~ani pratki, i toa najmalku 15 dena pred odr`uvaweto na sednicata na Generalnoto sobranie). Prvata sednica{to }e se odr`i vo Gradot Skopje, }e raboti spored dneven red podgotven od Ministerstvoto za pravda.

^len 144

Po tri godini od primenata na ovoj zakon (vo tri posledovatelni meseci), brojot i rasporeduvaweto na notarite na teritorijata na Republikata }e se izvr{i vo soglasnost so ministerot za pravda i Glavniot sovet, vrz osnova na misleweto na pretsedatelite na sudovite i pretsedatelite na podra~nite komori.

^len 145

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a }e se primenuva od 1 oktomvri 1997 godina.