Sarajevo_16.indd 1 29.1.2013 12:19:08

Sarajevo_16.indd 2 29.1.2013 12:19:08

Alen

ka B

artu

lovi

!

Antinacionalizem v povojnem Sarajevu

Ljubljana 2013

»Nismo va!i!«

Sarajevo_16.indd 3 29.1.2013 12:19:08

4

Alenka Bartulovi!, »Nismo va"i!«: Antinacionalizem v povojnem SarajevuZbirka: Zupani#eva knji$nica, "t. 35

Lektorica: Marjeta %ebovecLektorica angle!kega povzetka: Maja &koroTehni"ni urednici zbirke: Ne$a Mrevlje in Katarina %upevcUredni!ki odbor zbirke: Mojca Bele, Jo$e Hudales, Bo$idar Jezernik, Bo"tjan Kravanja, Mirjam Mencej, Rajko Mur"i#, Jaka Repi#Fotografija na naslovnici: Fe'a SmoljanRecenzenta: Bo$idar Jezernik, Mitja Velikonja

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2013.

Vse pravice pridr$ane.Brez pisnega dovoljenja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je prepovedano repro-duciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priob#itev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakr"nemkoli obsegu ali postopku, vklju#no s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.

Zalo#ila: Znanstvena zalo$ba Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniIzdal: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijoZa zalo#bo: Andrej (erne, dekan Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniLjubljana, 2013Naklada: 300 izvodovZasnova zbirke: Mojca TurkOblikovanje in priprava za tisk: Jure PreglauTisk: Birografika Bori, d. o. o. Cena: 29,90 EUR

CIP - Katalo$ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji$nica, Ljubljana

572.027(497.6) 323.1(497.6) 39:316(497.6)

BARTULOVI), Alenka "Nismo va"i!" : antinacionalizem v povojnem Sarajevu / Alenka Bartulovi!. - Ljubljana : Znanstvena zalo$ba Filozofske fakultete, 2013. - (Zupani#eva knji$nica ; "t. 35)

ISBN 978-961-237-552-2

264310272

Sarajevo_16.indd 4 29.1.2013 12:19:08

5

9

111619

30343942

48535868

78

82

9199

106

116131136140143149

159

164173

183

190209220

231237

245246250

Kazalo PredgovorUvod: Naproti alternativnim pogledom Ekskurz o uporni"kih diskurzivnih praksah Poti do terena ter pojasnitev metodolo"kih adaptacij: (emu zatekanje

k znanemu in spopadanje z epistemolo"ko preganjavico? Terminolo"ke zagate Naproti poglavjemNavdu"evanje nad uporom in odpor do upora Upor je vse in ni# ni upor: Prek romantizacije, feti"izacije in

konstrukcije podrejenosti do veri$nega moraliziranja Upor: Skozi kritike do uporabnostiPogledi na Bosno in Hercegovino: Stiki in razhajanja perspektiv Samopercepcije: Jugoslovanska in bosansko-hercegovska perspektiva Bosna in Hercegovina skozi zunanje etnolo"ke/antropolo"ke

objektive Primerjava pogledov: Bosna in Hercegovina »med Vzhodom in

Zahodom« Od mozaikov do kri$i"# in nazaj k mozaikom: %ivljenje, obremenjeno

z metaforamiV okovih skrajnosti: Breme komunitaristi#nih pogledov Na razpotju med sovra"tvom in idilo Kom"iluk kot poligon potrjevanja in kapitulacije komunitaristi#nih

pogledov Kom"iluk v #asovnih vrtincihO tegobah portretiranja identifikacijskih procesov Prikrita simbioza: Med Nami in Drugimi Za narodov blagor: O pasteh nacionalne kulture Identifikacije v (po)vojnem obro#u Identitetna ujetost v »ideologije preteklosti«: Obto$ujo#i pripisi

»etni#nega nacionalizma« »Tranzicijska mo# delovanja« kot dodatna ovira na poti k

razumevanju povojnih identifikacij O uporni"tvu »pohlevnih«Strategije upora proti obstoje#i hierarhiji identitet: (Ne)ozave"#ene

antinacionalisti#ne diskurzivne prakse Nacionalizem kot uni#evalec?: Identifikacijski procesi v obro#u

ob#utja izgube in dru$bene kritike Od problema do problemati#nega sistema »To je dr$ava, kakr"no si lahko le $eli"!«: Diskurz o neobstoje#i dr$avi »Ujeti subjekt« ali kako konstitutivni narodi ubijajo individualnost in

svobodo »Sem pomlad, mene ni!« Umik in mre$enjeAntagonisti#ne simbioze: Sarajevski identifikacijski vozli »%ivim v rahmetli Sarajevu!«: Naracije o izgubljenem mestu Ko »privatno« postaja »javno«: Sarajevo kot prizori"#e (islamskega)

»religijskega (pre)poroda«

Sarajevo_16.indd 5 29.1.2013 12:19:09

6

Jezik in govor v procesih desekularizacije in nacionalizacije

Pozivi k vnovi#ni sekularizaciji: Sekularizacija kot osvoboditev #asa

»Ko se kmet prebije do asfalta!«: Urbano-ruralna dihotomija kot dejavnik lokalne identifikacije

O persistentnosti prepada Povojna »okupacija mesta« »Invazija nekulture«: Boj okusov »Preve# racionalna, da bi bila nacionalna«:

Kriza vrednot kot posledica pripisane prepro"#ine »polruralnega Drugega«

Aktivisti#ne obsodbe apati#nosti: Politi#no- dru$bena kritika in anga$iranost kot temelj sarajevske identitete

Kritika sodobnega Sarajeva kot prizori"#e lokalne identifikacije

»Nih#e me ne more prepri#ati, da ne obstajam!«: O Bosancih in novodobnem bosansko-hercegovskem patriotizmu

Zagovor bosansko-hercegovske dr$avljanske identitete Ali obstaja bosansko-hercegovska kultura? Prekletstvo »bosanske mentalitete« Hibridnost kot specifika: Bosansko-hercegovska

»avtenti#na hibridnost« Insert o strate"ki identifikaciji: (Ob)ra#una(va)nje z

nacionalnim klju#em Humorne strategije antinacionalisti#nega upora:

(O)sme"enje notranjih nacionalizmovSklepno razmi"ljanjeCitirane referenceStvarno in imensko kazaloSummary

262

266

277

281286293302

308

316

323

335349358361

374

379

391401441449

Sarajevo_16.indd 6 29.1.2013 12:19:09

7

Kazalo slikovnega materiala

Fotografija 1: Sodobni poskusi »rehabilitacije« kom"iluka.Fotografija 2: Sarajevski grafit.Fotografija 3: Spomenik mednarodni skupnosti: Ikar konzerva.Fotografija 4: Pokret Dosta! na sarajevskih ulicah: grafit.Fotografija 5: Pokret Dosta! na sarajevskih ulicah: grafit.Fotografija 6: Plakat Pokreta Dosta!.Fotografija 7: Sarajevski protesti.Fotografija 8: Josip Broz Tito na sarajevskih protestih.Fotografija 9: Poziv na protest objavljen v #asopisu BH Dani.Fotografija 10: Kritika »nacionalnega klju#a«: Novi poklici v BiH.Fotografija 11: Kritika omejenih identitetnih izbir.Fotografija 12: Stripovska kritika desekularizacije Sarajeva.Fotografija 13: Ironizacija reislamizacije bosansko-hercegovske

dru$be.Fotografija 14: Plakat skupine S.N.O.B.: Jazz festival.Fotografija 15: Stripovski kometar poskusa izgona dedka Mraza iz

sarajevskih vrtcev.Fotografija 16: Pozivi na praznovanje bajrama v sarajevskih

diskotekah.Fotografija 17: Kritika ruralizacije mesta v grafi#no-oblikovalskih

re"itvah skupine S.N.O.B.: O ruralno-urbani zme"njavi.

Fotografija 18: Kritika ruralizacije mesta v grafi#no-oblikovalskih re"itvah skupine S.N.O.B.: Papak ne sodi v mesto.

Fotografija 19: Urbano-ruralna dihotomija: Humorna predvidevanja pred popisom prebivalstva v BiH 2013.

Fotografija 20: Osrednje sarajevske tegobe v stripu.Fotografija 21: Gra'ani brane Sarajevo.Fotografija 22: Nalepka »Bosanka«: orodje strate"ke

esencializacije identitete.Fotografija 23: Rde#i kartoni za politike.

193 193 194 194 195 195 196 196 197 198 198 199200

200201

202

203

203

204

205206207

208

Sarajevo_16.indd 7 29.1.2013 12:19:09

8

Sarajevo_16.indd 8 29.1.2013 12:19:09

9

Pri#ujo#a monografija je predelana doktorska disertaci-ja, ki sem jo pripravljala na Oddelku za etnologijo in kultur-no antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v okviru raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev. Tema disertacije se je rodila iz globokega razo#aranja nad dominantnimi reprezentacijami povojnega bosansko-her-cegovskega in sarajevskega $ivljenja, vsilila se je nekako kar sama od sebe, seveda z izdatno pomo#jo prebivalcev Sarajeva, ki so s svojimi dejanji in besedami skozi leta potr-jevali tudi moje – danes $e malenkost omajano – (politi#no) prepri#anje.

&e danes mo#no verjamem, da je morala »antinacio-nalisti#na sarajevska zgodba« priti na plan. In #etudi je to prepri#anje v meni tlelo $e od za#etka podiplomskega izobra$evanja, sem se le negotovo podajala v brzice, ki so me nosile v za#rtani smeri. Dilemo je s svojim komentar-jem delno razre"il kolega Andre Gingrich. Na enem izmed MESS-ovskih simpozijskih le$erno-produktivnih posedanj me je brez kan#ka pokroviteljstva opozoril, da je pisanje doktorata skrajno mukotrpno in te$a"ko delo, ki ga lahko olaj"a le mo#no prepri#anje, da s svojimi izsledki posredu-je" manjkajo#e informacije, ki jih osebno in #ustveno doje-ma" kot bistvene. Torej: #eprav sem si z izborom teme o#i-tno bistveno olaj"ala delo, si ne morem predstavljati, kako bi lahko bil proces pisanja pri#ujo#ih vrstic "e te$ji. Brez podpore "tevilnih posameznikov kljub trudu ne bi zmogla zbrati toliko mo#i in energije, da v zastavljenem, neusmi-ljenem roku kon#am doktorski projekt, ki je ve# kot "tiri leta z menoj popotoval in o#itajo#e zrl v vsako skodelico kave. Proces pisanja tega dela so spremljali, zaznamovali ter bogatili mnogi. Za vse dragocene prispevke se jim iz srca zahvaljujem, za spodrsljaje, zmote, pomanjkljivosti in morebitne napa#ne interpretacije pa nosim vso odgovor-nost sama.

Naj se najprej zahvalim Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za financiranje raziskovalne-ga dela in doktorskega "tudija ter sodelavkam in sodelavcem Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo za kreativno delovno okolje. Hvale$na sem mentorju Bo$idarju Jezerniku

Predgovor

Sarajevo_16.indd 9 29.1.2013 12:19:09

10

za zaupanje, opogumljanje, potrpe$ljivost, skrb in "tevilne neprecenljive nasvete. Bojanu Baskarju in Stefu Jansenu se toplo zahvaljujem za $ivah-ne in nadvse produktivne diskusije, koristne napotke in prave besede ob pravem #asu. Hvala natan#nim in utemeljeno kriti#nim bralcem Bojanu Baskarju, Evi Batista, Jaku Repi#u, Lidiji Sovi in Danu Podjedu za kolegi-alno pomo#, saj so se uspe"no prebili skozi nekatera poglavja pri#ujo#ega teksta. Zahvala gre tudi Andreji Mesari#, ki si je vzela #as za poglobljeno prebiranje sedmega poglavja, #eprav so tudi njo preganjale prazne stra-ni. Brez Sarajev#ank in Sarajev#anov, ki so z menoj nesebi#no delili del svojih $ivljenj in razmi"ljanj, besedila seveda ne bi bilo. Zavedam se, da se z nekaterimi mojimi interpretacijami ne bi strinjali, zato me v priho-dnosti pri#akuje nadaljevanje pri#etih dialogov, ki se jih, moram priznati, neznansko veselim. Terenska raziskava je bila nedvomno eden izmed naj-lep"ih in najprijetnej"ih segmentov doktorskega projekta. Za lepo teren-sko izku"njo vso odgovornost nosijo moji sarajevski prijatelji, nekdanji in za#asni »terenski« sosedje ter novi znanci.

Hvala vsem mojim prijateljem in prijateljicam v Ljubljani, Sarajevu in Londonu, ki so mi stali ob strani tudi takrat, ko nisem bila najbolj"a dru$ba, in ki so se z menoj iskreno veselili zapisane zadnje pike. &e pose-bej se zahvaljujem Ognjenu Tvrtkovi!u, ki mi je za nekaj mesecev posodil svoje domovanje v Sarajevu ter Lidiji Sovi, saj je zaradi svoje neskon#ne empatije znova sprejela najve#ji odmerek mojih tarnanj in dilem. Prav posebna zahvala gre Emirju Pa"anovi!u za pomo#, skrbno potrpe$ljivost, potrebne injekcije pragmati#nosti, spodbudo, ljubezen ter objeme, ko so bili ti najbolj potrebni. Hvale$na sem tudi bratu Valeriju, ki se je strumno soo#al z urejanjem besedila v sprejemljivo formo in me s svojim bratskim drezajo#im vpra"anjem: »Pa, a nisi to $e napisala?« mo#no spodbujal, da mu neko# kon#no odgovorim pritrdilno. Iskrena hvala tudi Marjeti %ebo-vec za udarni"ko lektorsko akcijo, Filipu Androniku za »sposojene« stripe, Fe'i Smoljanu za krasno fotografijo, ki krasi naslovnico, Urbanu Logarju pa za #udovito zvezdnato nebo ob pripravi knjige za tisk.

Da sem prestala ta trdi boj, gre najve#ja zahvala mojima star"ema. Z ljube#o podporo sta sprejemala moje samoobsodbe in se skupaj z menoj radostila sre#nih trenutkov. Mami se zahvaljujem tudi za iska-nje nedoslednosti v besedilu, a tudi za vse tiste "katle dobrot, ko mi je zmanjkovalo #asa za kuharske podvige, tati pa za vse modrosti, zgodbe in humorne epizode, ki so tudi v najhuj"ih momentih obupa pri meni izvabile nasmeh.

Ob koncu moram poudariti, da pri#ujo#a monografija ne bi iz"la, #e ne bi bilo mo#ne spodbude Mitje Velikonje, ki je bolj kot kdorkoli verjel, da si pri#ujo#a knjiga zaslu$i objavo. Njegovo neizmerno zaupanje in velikodu"en anga$ma sta skupaj s finan#no podporo Znanstvenoraz-iskovalnega in"tituta Filozofske fakultete in Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF pospremila doktorsko disertacijo iz varnega zavetja pra"nih polic med bralce. Iz srca hvala.

Sarajevo_16.indd 10 29.1.2013 12:19:09

11

Uvod:Naproti alternativnim pogledom

Bosanec, katolik, Hrvat – moj ded nikoli ni vedel, kaj je bolj od te trojice; ampak ni bistveno, da tega ni vedel, ampak to, da mu tega ni bilo treba vedeti. Bil je preprosto vse troje. Zdaj, ko #e trideset let le#i na starem varcarskem pokopali!"u, ne sodi niti v manj!ino niti v ve"ino. Zdi se, da si danes lahko – samosvoj – samo !e tam.

(Lovrenovi! 2008: 19)

(e na samem za#etku le na hitro popraskamo po povr"i-ni dogajanja v dr$avah nekdanje Jugoslavije od devetdesetih let dvajsetega stoletja dalje, se bodo besede Roberta Haydna, da obstaja nevarnost, da bo »totalizirajo#a socialisti#na dr-$ava /…/ nadome"#ena s totalizirajo#o nacionalno(listi#no)« (1994: 168), nemara pokazale kot povsem utemeljene. Na-vsezadnje ne gre zgolj za opa$anje zunanjih opazovalcev, ki so pogosto brezobzirno obto$eni nerazumevanja, temve# tudi »doma#ih« znanstvenikov in mislecev. Raziskovalci, pisci in novinarji so nemalokrat obremenjeni s pozicijo domnevne balkanske manjvrednosti, ki temelji na nega-tivnih percepcijah »epske bojevni"ke kulture«, predvsem pa #rpajo svoje argumente iz primerjave z domnevno bolj zrelimi, »zares« demokrati#nimi dru$bami. Njihovi pogledi so mestoma za#injeni s samoorientalizirajo#imi prijemi, ki so plod prepleta uvo$enih in podedovanih predstav, mo#-no vpetih v bole#e nezadovoljstvo s trenutnim $ivljenjem v okviru sodobne Bosne in Hercegovine. Tako Ugo Vlaisavlje-vi! (2007b: 154) pozablja, da je nasilje pravzaprav konstitu-tivni del ve#ine mitov o izvoru dru$benih svetov, a pogosto tudi za#etna to#ka, iz katere se porajajo uradne zgodovine (Kralj 2008: 23, 25), ter razo#arano trdi, da je Balkan in z njim seveda tudi Bosna in Hercegovina nesre#en prostor

v katerem je vsaka ideologija, vsaka zamenjava poli-ti#nega re$ima, vsaka nova knji$evnost, vsaka nova zgodovina, napisana za#en"i s prelomnim dogodkom

Sarajevo_16.indd 11 29.1.2013 12:19:09

12

zadnje vojne. Vse spremembe /…/, tako imenovani episte-molo"ki kulturni rezi, so tu zaznamovani z vojnami. /…/ Obstaja globoka resnica, ki jo moramo pokazati, in sicer ta, da se tu vojne vedno zgodijo kot velike revolucije. Dana"nji etnonacionalizem v celoti $ivi zaradi zadnjih lokalnih vojn.

Ob#utje radikalnega reza ni zgolj val navdiha za inte-lektualne razprave, temve# je strukturiranje posamezni-kove naracije v odsotnosti oprijemljivih to#k zamejeno s prislovnimi dolo#ili »pred« vojno in »po« vojni (oziroma »sedaj«), ki so postali pomemben "tevec #asa na domala ce-lotnem obmo#ju nekdanje Jugoslavije, tudi in mogo#e celo najbolj izrazito prav v Bosni in Hercegovini. Individualne avtobiografske zgodbe, pripovedi o intimnih do$ivljajskih izku"njah, so vselej uprizorjene na odru, katerega kulise so zgrajene iz pretresljivega kolektivnega, a vselej indivi-dualiziranega do$ivetja oziroma dogodka, ki je jugoslovan-ske #ase in $ivljenje »prej« nadomestil s precej druga#no sodobno realnostjo (prim. Jansen 2005a: 12–3). (etudi gre za radikalen prelom, mu ne uspeva kratko malo povsem odplaviti usedline preteklosti; navsezadnje so prav etno-grafske raziskave nemalokrat obra#unale z redukcionisti#-nimi razlagami, ki i"#ejo zgolj pri#akovane regularnosti, s tem pa so demonstrativno pokazale na trmaste stalnice in v#asih komaj zaznavne kontinuitete med tako imenova-nimi socialisti#nimi in postsocialisti#nimi dru$bami (glej Berdahl 2000).

Kljub sunkoviti dekonstrukciji »predvojnega« obsto-je#ega sveta (glej Ma#ek 2000; Kolind 2008) in so#asne agresivne nacionalizacije bosansko-hercegovskega dru$-benega prostora so bili odtisi tovrstnih dogajanj nekoliko upo#asnjeni, ko govorimo o njihovem vdoru v $ivljenje posameznikov; kajti ti niso povsem zaslepljeno sprejeli novih razlag, idej, norm, ideolo"kih retori#nih akrobacij, temve# so skozi #utenje, izku"nje in lastne (bolj ali manj reflektirane in ozave"#ene) premisleke izumljali hetero-gene odzive na trenutne politi#ne zasuke (Ma#ek 2000: 25–6).1 Tudi v (po)vojnem in postsocialisti#nem bosansko--hercegovskem tesnobnem kontekstu je posameznikova svobodna volja muhasta in nepredvidljiva.2 V pri#ujo#em besedilu $elim slediti prav tej nepredvidljivi komponenti posameznikove identifikacije, ki se izrisuje v sarajevskem povojnem kontekstu. Namre#, #etudi je poenostavljanje na" ve#ni, nadle$ni sopotnik, ki omogo#a la$jo orien-tacijo, ga ni treba zavestno zvabiti na pot; nacionalno

1. Ivana Ma#ek ta proces opisuje kot negotiating normality (2000: 25), ki je te$ko prevedljiv v slovenski jezik, saj gre za pro-ces, ki je dinami#ni splet pogajanj, dogo-varjanj ter spopadov in bojev (glej Mur"i# 2000b: 23), skozi katerega se na novo vzpostavlja posame-znikovo razumevanje »normalnosti«.

2. Mo"ka slovni#na oblika je v besedilu uporabljena kot nev-tralna za oba spola.

Sarajevo_16.indd 12 29.1.2013 12:19:09

13

»enoumje« ni preprosto nadomestilo socialisti#nega, kajti vsako »enoumje« je temeljito pre$eto z razpokami, dvomi ter alternativnimi mislimi. Ideologije niso zgolj ustvarjene in vzdr$evane, temve# hkrati vodijo k revizijam, adaptaci-jam in rojevajo zavra#anja; so klju#na izhodi"#a za trans-gresije (Cresswell 1996: 162).3 Navsezadnje se dominan-tne naracije iz preteklosti v novih kontekstih z lahkoto preobra$ajo v kontradiskurze.

Vojna na obmo#ju Bosne in Hercegovine v za#etku devetdesetih let dvajsetega stoletja je spro$ila precej"nje zanimanje za dogajanje in $ivljenje v dr$avi. Mnogi so bo-sansko-hercegovske (po)vojne razmere torej pojasnjevali skozi zamejen interpretativni okvir (agresivnega), »etni#-nega nacionalizma«. V tovrstnih razlagah se nacionalna identiteta Bo"njakov, Hrvatov in Srbov ka$e kot osrednja ali celo edina identifikacijska mo$nost; nemalokrat pa tudi kot esencialisti#na kategorija oziroma sila, ki docela determinira posameznikovo ravnanje in percepcijo sveta. Tak"na interpretativna optika samoumevnosti nacional-nega diskurza ne problematizira, temve# perfidno krepi. Skozi analizo kompleksnih strategij kulturne identifika-cije, ki jih ni mogo#e reducirati zgolj na posameznikovo nacionalno pripadnost, razkrivam spodrsljaje tovrstnih generalizirajo#ih pristopov. V tem smislu doktorska diser-tacija posku"a pose#i onkraj prevladujo#ih prikazov iden-tifikacijskih procesov, pogosto nepopolnih in varljivih slik,4 ki se nana"ajo na (povojno) Bosno in Hercegovino, natan#neje Sarajevo. Pri tem se transparentno oddaljujem od ideolo"kih postavk nacionalizma, ki narekuje slavljenje kohezije, enotnost in homogenost »zami"ljene skupnosti« (glej Anderson 1998), saj zavra#am uniformnost nacional-nega kolektiva in stavim na mo# delovanja posameznika (Cohen 1994; Rapport 2003), ki je vpet v specifi#ni kon-tekst in torej vstopa na mnoga prizori"#a ve#glasne in so#asne interpelacije (glej Althusser 1980). Prikaz strate-gij upora nacionalisti#ni hegemoniji v Sarajevu odstira vpogled v situacijsko naravo in mo# nacionalnih identitet (glej Banks 1996; Mur"i# 1997; Hall 2000) pri sodobnem, »razsredi"#enem subjektu«, ki se znotraj tovrstnih diskur-zivnih praks pogosto (za#asno) umika v ozadje, preobli-kuje ali (p)ostaja irelevantna. Gre torej za temeljit obrat perspektive.

V resnici ne presene#a, da je ve#ina avtorjev, ki obrav-navajo po(vojno) $ivljenje v Bosni in Hercegovini, zazrta v nacionalizem ter njegove u#inke. Analize dominacije

3. Judith Butler izposta-

vi prav ta paradoks subjektivizacije, kajti procesi in okoli"#ine,

ki omogo#ajo posa-meznikovo podre-

ditev, so hkrati tudi orodja, s pomo#jo

katerih posameznik postane »upornik«;

mo# delovanja po-sameznika je tako

u#inek vpliva speci-fi#nih odnosov mo#i (po Mahmood 2001:

210).

4. Seveda tudi tu gre le za v subjektiven po-gled ujete segmente ter fragmente prezr-tih identifikacijskih

procesov.

Sarajevo_16.indd 13 29.1.2013 12:19:09

14

nacionalisti#nega diskurza v vseh sferah $ivljenja so po-membne oziroma neizbe$ne za razumevanje bosansko--hercegovske situacije,5 vendar pa so bistvene tudi siste-mati#ne obravnave, ki se osredoto#ajo na preobrazbe in rabe tovrstnega diskurza v vsakdanjem $ivljenju posame-znikov.6 Tak"en pristop priznava subjekt kot agens in ana-lizira njegovo zmo$nost, da artikulira druga#na stali"#a s pomo#jo "iroke palete dosegljivih idejnih materialov. Zato se tu pridru$ujem znanstvenemu toku zavra#anja dolgo navzo#ega razumevanja koncepta mo#i in poudarjam, da ta ni lastna zgolj vladajo#im elitam, ampak slehernemu posamezniku (glej Sharp, Routledge, Philo in Paddison 2000). S tem nikakor ne relativiziram trditve o neenako-merni razporeditvi dru$bene mo#i, ampak sku"am zavre-#i orientalisti#ne prijeme (Said 1996), ki odvzemajo mo# delovanja in pravico govora druga#e misle#im oziroma zastopnikom marginaliziranih diskurzov. A tudi #rno--bela reducirana shema »mogo#nih« in »"ibkih«, s katero nemalokrat operirajo postkolonialisti#ni teoretiki in tisti, ki $elijo dokon#no pokon#ati vzvi"en orientalisti#ni dis-kurz, je v tem delu postavljena pred preizku"njo. S tem se podajam na pot iskanja alternativnih sarajevskih resnic in tako sku"am posameznike brez deklarirane, izra$ene ali persistentne $elje po integraciji v obstoje#e, dominan-tne bosansko-hercegovske nacionalne kalupe pripeljati v polje vidnega. Pogled torej upiram tudi onkraj tistega, kar se na prvi pogled vztrajno vsiljuje v ospredje v obliki uni-ficirane resnice.

Zgodba o popolni vdanosti v nacionalne projekte in oklepanje zgolj izklju#ujo#ih nacionalnih identifikacij sta izjemno zavajajo#i. %e res, da je vojna bistveno vplivala na nacionalno polarizacijo in segregacijo, saj so bili, kot ugotavlja Bauman, ljudje tar#a napadov prav zaradi svo-je (priznane ali zavra#ane) nacionalne pripadnosti in ne zaradi drugih aspektov svojih identitet (po Jansen 1999: 285). (eprav je to dejstvo klju#no in #etudi ne moremo zanemariti vpliva ideolo"kih aparatov dr$ave ali paradr-$av (glej Althusser 1980), je treba nasprotovati struktu-ralisti#nim teorijam nasilja (Kolind 2008), ki v ospredje potiskajo mnenje, da nasilje kreira neproblemati#ne in enostavne identitete. Nasilje dejansko ustvarja polarizi-rano atmosfero ter prebivalstvo agresivno deli na Nas in Druge: »V vojni kon#no ugotovimo, kdo smo mi /…/ to je samointerpretacija v najlep"i lu#i v najhuj"ih okoli"#inah« (Vlaisavljevi! 2007b: 67), vendar nam to ne pove mnogo o

5. Vendar pa analiza antinacionalisti#nega diskurza zahteva pred-stavitev zgodovinske-ga konteksta, znotraj katerega je diskurz nastal. Kajti antinaci-onalizem je mogo#e razumeti kot »reakcij-ski diskurz« (Jansen 2005a: 176). Domina-cija in upor se tesno prepletata, saj ne mo-reta eksistirati lo#eno (Cresswell 1996: 153; Sharp, Routledge, Phi-lo in Paddison 2000: 20). Razumevanje nacionalne dominaci-je in mo#i nacionalne ideologije v prete-klosti in sodobnosti Bosne in Hercegovine predstavlja izhodi-"#e za razumevanje kontradiskurzov.

6. Za "e vedno redke obravnave spoprije-manja posameznikov z nacionalnim dis-kurzom, ki ne temelji na predpostavki, da je danes posameznik v bosansko-herce-govskem (ali "ir"e nekdanjem jugoslo-vanskem) okvirju povsem pasivno na-vezan ali nemara celo obseden z ekskluzi-visti#no nacionalno identiteto, glej Po-vrzanovi!-Frykman (1997); Cockburn (1998); Jansen (1998, 2000, 2001, 2002b, 2005a in 2007b); Ma-#ek (2000); Bartulo-vi! (2007a in 2007b); Pickering (2007); Kolind (2008).

Sarajevo_16.indd 14 29.1.2013 12:19:09

15

tem, kot ugotavlja Kolind, kako ljudje v resnici reagirajo na tak, glo-boko dihotomiziran prostor in vsiljeno identiteto. Po njegovem je prav »kompleksnost, fleksibilnost in nekonsistentnost kategorij tisto, kar ozna#uje povojno dru$bo« (2008: 30, 40), kar navsezadnje potrjuje tudi moja etnografska izku"nja. Bosna in Hercegovina ali Sarajevo ni le tkivo enako misle#ih in delujo#ih nacionalnih kolektivov: Bo"nja-kov, Hrvatov in Srbov, temve# obstajajo tudi prostori vmesnosti (Bha-bha 1994, 1996). Zmotno je misliti, da le raziskovalci lahko spregleda-mo manipulacijske posege nacionalizirajo#ih prijemov (prim. Ma#ek 2000: 17), ter domnevati, da posamezniki, ki ne sodelujejo v akadem-skih razpravah, niso zmo$ni prepoznavati nasilnih mehanizmov vsi-ljevanja identifikacij ter jih tudi (z refleksijo) zavre#i in preoblikovati.

Pogled onkraj neosebnih in generalizirajo#ih oklepov razkriva kom-pleksnosti, raznolikost, nekonsistentnost ter »kontradikcije kategorij«. Ideologije sku"ajo na#rtno zabrisati to dejstvo (Rapport in Overing 2007: 287), saj esencializirajo#e prakse »nacionalnih« dr$av – ali v pri-meru Bosne in Hercegovine dveh dr$avnih entitet, ki jih mnogi vidi-jo kot legitimizirane paradr$avne tvorbe – obra#unavajo z obstoje#imi anomalijami. Vendar »identiteta je vedno manj koherentna od ideolo-gije« (Suny in Kennedy 1999b: 395); ali kot je pripomnil Václav Havel »dru$ba je zelo skrivnostna $ival z veliko obrazi in skritimi potenciali /…/. Prepri#anje, da je obraz, ki ga predstavlja tebi v danem momentu njen edini pravi obraz, je izjemno kratkovidno« (po Scott 1990: ix). Tudi ta obraz sarajevske sodobne dru$be, ki ga sama odkrivam, je le eden iz-med mnogih doslej (ne)odkritih; obraz, ustvarjen skozi osebno, izjemno subjektivno izku"njo v kratkem #asovnem izseku. Gre nedvomno za si-tuacijsko znanje, ki ga bodo razli#ni pogledi skozi tok #asa dopolnjevali ali/in spodbijali.

V ospredje raziskave torej postavljam zelo zapleten fenomen, ki v sebi, v bosansko-hercegovski formi skriva tudi izrazite kontradik-tornosti – antinacionalizem (glej Jansen 2005a). Gre za alternativne uporni"ke antinacionalisti#ne diskurzivne prakse, ki se ka$ejo tako v aktivnem in na#rtovanem anga$maju posameznikov kot tudi v vsak-danjem $ivljenju ter $ivljenjskih zgodbah, v katerih je posameznikova identiteta ume"#ena v okvire naracije o preteklosti, sodobnosti in pri-hodnosti (Bosne in Hercegovine). Skratka gre za prakse, ki zavra#ajo dominantne in legitimne nacionalne kategorije Bo"njakov, Hrvatov in Srbov kot osrednje to#ke identifikacije. Preden preidem v sarajevske identifikacijske vozle, v formulacije in kontekstualne sarajevske preo-brazbe antinacionalizma in ne nazadnje v pripoved o njegovi notranji paradoksnosti, ki primernost njegovega poimenovanja – antinacio-nalizem – ob#asno postavlja pod vpra"aj, je na tem mestu bistveno podati nekaj teoretskih izhodi"# oziroma kratek uvod k razumevanju diskurzivnih praks.

Sarajevo_16.indd 15 29.1.2013 12:19:09

16

Ekskurz o uporni!kih diskurzivnih praksahDiskurza oziroma uporni"kih diskurzivnih praks, ki

seveda v svojem bistvu niso nujno radikalno revolucionar-ne – kar jim nikakor ne odvzema relevantnosti (Gledhill 2000; Goldstein 2003) – tu ne omejujem zgolj na jezikovno sfero, kajti ne gre zgolj za retoriko, temve# te zajemajo tako misli kot tudi same prakse in dejanja, ki so kontekstualno pogojena. To pomeni, da diskurz razumem kot dinami#en, globoko fragmentaren in vselej dialekti#en (Jansen 2005a: 49–51). Tako antinacionalisti#ne diskurzivne prakse odkri-vam v besedah in mol#anjih, zavijanju z o#mi in prikritem odobravanju, v razli#nih gestah in dejanjih ter odlo#itvah, da se prav teh vzdr$ijo, v komentarjih, v glasbi, udele$bi na protestih in sedenju ob kavi, tarnanju in ambicioznosti, v grafitih, izpisanih na starih in novih fasadah sarajevskih zgradb, v stripih, iskanju ti"ine, kriku in "epetu, delih, ustvarjanju in mislih mnogih, a tudi v stereotipizaciji, ge-neralizaciji, orientalizaciji, v smehu in ironiji … torej vse-povsod, kjer je mogo#e zaslediti tudi njihov »protipol« in tekmeca s prednostjo – oster notranje razmejevalni nacio-nalni diskurz.7 Kajti v razli#nih strategijah lahko zasledimo povsem kontradiktorne in globoko antagonisti#ne, vselej med seboj povezane diskurze. Podobne diskurzivne prakse pa so lahko rekrutirane za slu$enje povsem sovra$nim ci-ljem (glej Foucault 2001). Nemalokrat kontradiskurzi celo nadgrajujejo tisto, kar so nameravali zru"iti (glej Natrajan 2003). Vendar kontradiskurz, kot re#eno, obstaja samo v relaciji s hegemonskim diskurzom, v tem primeru primor-dialnim, notranje razmejevalnim nacionalnim diskurzom in njegovo javno (za mnoge nadle$no) manifestativno nad-vlado, ki si bolj ali manj uspe"no prizadeva dolo#iti meje mogo#ega. Kljub temu je ta globoko fragmentaren in vse-lej zaznamovan z razpokami, ki omogo#ajo nasprotujo#o, uporni"ko dr$o, stvaritev svobodnej"ega in varnej"ega $ivljenjskega prostora ter alternativne interpretacije dru$-bene realnosti in osebne utopije (Duncombre 2002: 5–6). Vrtinci diskurzov, tako hegemonskih kot kontradiskurzov, ume"#ajo identifikacijske procese v kompleksna polja an-tagonizmov (Jansen 2005a: 51; Kolind 2008: 87).

(eprav se teoriji diskurza vztrajno o#ita zanemarjanje mo#i delovanja in samovolje posameznika ter poudarja determiniranosti individua z $e obstoje#im, dominantnim

7. Navsezadnje je na-cionalizem pogosto ozna#en kot na#in upora, denimo v kolonialnih in impe-rialnih okvirjih (Bo-ehmer in Moore-Gil-bert 2002: 9). Tudi sodoben sarajevski antinacionalisti#ni diskurz ni povsem oddaljen od rabe spe-cifi#nega naciona-lizma kot strategije upora.

Sarajevo_16.indd 16 29.1.2013 12:19:09

17

diskurzom (glej Rapport in Overing 2007: 137), je treba izpostaviti, da je Foucault s svojo nadgradnjo strukturalisti#nega pristopa opozoril, da je diskurzivne prakse treba razumeti kot produkte boja in dinami#ne procese. Gre namre# tako za instrument mo#i kot tudi za to#ko, od ko-der se porajajo upori ter anga$irani protiudarci (Terdiman 1985: 55–6; Amoore 2005: 15):

Govori prav tako kot mol#anja niso enkrat za vselej podvr$eni oblasti ali obrnjeni proti njej. Treba je priznati, da gre za kompleksno in nestalno igro, v kateri je govor lahko orodje in hkrati u#inek oblasti, pa tudi ovira, spotika, to#ka odpora in izhodi"#e za nasprotno strategijo. Govor prena"a in proizvaja oblast; krepi jo, pa tudi uni#uje, izposta-vlja, jo dela krhko in omogo#a njeno zajezitev. Prav tako tudi molk in skrivnost "#itita oblast ter utrjujeta njene prepovedi; vendar tudi rahljata njene prijeme in poskrbita za bolj ali manj nejasne strpnosti. (Foucault 2000: 105)

Tudi #e v razli#nih momentih artikulacije zasledimo kontradiktorna stali"#a ali razpoko med dejanji in deklariranimi pozicijami posamezni-kov, nikakor ne gre avtomati#no za dokaz neavtenti#nosti ali pretvarja-nja; ne gre torej za »pozirano«, ki se postavlja proti »realnemu«, temve# za o#iten dokaz o koeksistenci zelo u#inkovitih multiplih diskurzov ter njihovih razhajanj in sporov (Gal 1995: 413).

Diskurzivna totaliteta je torej zgolj privid; tudi ko gre za naciona-lizem na Balkanu, #e si dovolim skoraj neizogibno tavtologijo. Totali-zirajo#a naracija se predstavlja kot koherentna, uporablja enoten glas za samopromocijo in si pripisuje privilegij resnice (Rosie 1994: 347). Antropologija je to krinko marsikdaj razkrila, a ko gre za balkanske na-cionalizme, "e vedno ni povsem prepri#ana o primernosti apliciranja svojih odkritij iz mnogokrat prisilno podruga#enih kontekstov. Nacio-nalizem je nedvomno kolektivizirajo#i diskurz, ki omejuje produkcijo antinacionalisti#nih diskurzivnih praks, prav tako dolo#a na#ine anti-nacionalisti#nega boja, v veliki meri pa tudi odreja na#ine realizacije individualnosti (glej Cohen 1994; Jansen 2005a: 49–51). Posamezniki v svojih dejanjih in naracijah te$ko povsem izstopijo iz obstoje#ih do-minantnih diskurzivnih okvirov, tudi telo je ujeto v mre$e diskurziv-nih praks, zato se kontradiskurzi konstruirajo iz $e dostopnih diskur-zivnih gradnikov, s katerimi le delno »ukro#eni« posamezniki impro-vizirajo, $onglirajo ter manipulirajo. Tako obstoje#e diskurze razsta-vljajo in nanovo sestavljajo v (nastajajo#e) normative (Bamberg 2004: 363). Gre za vselej nastajajo#e (tekstualne) konstrukcije nove realnosti (Hine 2000: 21). Konvencionalni diskurzi sicer ponujajo na#ine izra-$anja, vendar ne determinirajo pomena. Individuum je namre# tisti, ki animira diskurze, s tem ko jim pripisuje svojevrstne pomene. Prila-goditve in modifikacije diskurzov jasno odsevajo specifi#ne perspek-tive na $ivljenje; uporabljeni in izrabljeni so za stvarjenje in izra$anje

Sarajevo_16.indd 17 29.1.2013 12:19:09

18

svojevrstnih konstrukcij in percepcij sveta; prav posameznikovo po-osebljanje diskurzivnih struktur jim omogo#a pre$ivetje (Rapport in Overing 2007: 141). Diskurzi se prekrivajo in spodkopavajo, zato ni-koli ne producirajo popolnoma fiksiranih subjektov (Lowe 1991: 8).

Ni dvoma, da je treba biti skrajno previden pri antinacionalisti#-nih diskurzivnih praksah oziroma kontradiskurzu, kajti ne gre (zgolj) za radikalno zavra#anje avtoritativnega nacionalisti#nega diskurza, skratka za docela varljivo #rno-belo sliko brez sivih lis konfuzije, kjer nacionalizem stoji naproti antinacionalizmu. Tako kot smo pri#a svo-jevrstnim preobrazbam nacionalizma, tako tudi sledimo izrazitim specifikam lokalnih antinacionalizmov, ki se ob#asno (ne)ozave"#eno naslanjajo prav na ideje nacionalizma, katere v splo"nem deklarativno zavra#ajo. Na tem mestu se zdi umestno poudariti, da nacionalizem v Bosni in Hercegovini "e ni postal povsem o#itno dejstvo, nekaj, o #emer se ne razpravlja, ker je dovolj globoko ponotranjeno; zadnja faza nacionalizacije se je nemara zgodila prehitro ali preve# nasilno, da bi bila pogoltnjena brez ugovarjanja. Zato mnogi nacionalizem ("e vedno) razumejo kod prisilno ideologijo, kar podpihuje uporni"ka dejanja (prim. Goldstein 2003: 37). Zgodba je vendar precej komple-ksnej"a, kot ugotavlja Stef Jansen, sicer na primeru hrva"ke vasi. Tudi #e posameznikov ne dojemamo kot pasivne sprejemnike, marionete dru$benih okoli"#in in zaslepljene sledilce hegemonskega nacionalne-ga diskurza, "e ne pomeni, da lahko zanemarimo specifi#ne ter ak-tivne na#ine posameznikovega percipiranja in prisvajanja nacionalne propagande ter reprodukcije nacionalne homogenosti (Jansen 2006b: 436; prim. Bartulovi! 2007a in 2007b). Jasno, ne gre za ni# manj po-membno vpra"anje od zasledovanja alternativnih oblik mi"ljenja ter iskanja uporni"kih odzivov na taisto ideologijo. Zazrtost zgolj v an-tinacionalisti#ne prakse bi seveda docela poenostavila kompleksno dru$beno realnost sodobne Bosne in Hercegovine.

Med uporom in prilagoditvijo je mogo#e zaslediti celo vrsto kon-tradiktornih in povsem raznolikih odzivov na pritiske nacionalnega diskurza, ki so tudi situacijsko pogojeni. V "irokem diapazonu senc, ki jih ustvarja vladavina nacionalne ideologije, zasledimo tudi ob#utja popolne nemo#i, vdanosti v usodo, konformizma in zmede, ki so prav-zaprav odzivi na izjemno turbulentne #ase, v katerih se potencirajo ob#utki posameznikove nezmo$nosti vplivanja na tok $ivljenja, ki naj bi ga docela odrejala vi"ja sila – politika (Jansen 2006b: 437; glej Gran-dits 2007; Kolind 2008). Popolno resignacijo sem sre#evala v Sarajevu na mnogih prizori"#ih. Skrivanje pod pla"#em nacionalne ideologije je marsikomu priskrbelo potrebno varnost in oprijemali"#e, ko so dr$ave nastale na pogori"#u nekdanje Jugoslavije, predvsem Republiko Hrva-"ko ter Bosno in Hercegovino, pretresali povojni sunki. Mla#no priki-mavanje je ponudilo trohico udobja v zelo neugodnih #asih (Jansen 2006b: 437). Konformizem z dominantnim nacionalnim diskurzom,

Sarajevo_16.indd 18 29.1.2013 12:19:09

19

ki je delno tudi strate"ka odlo#itev in ne vselej pohlevno upogibanje hrbta, je le eno izmed prizori"#, kjer posamezniku ni treba ranjeno vstopati v nov spopad. Gre pravzaprav za »komfort dru$bene pripa-dnosti« (Bhabha 1990a). Prav zato je bistveno omeniti, da strategije boja za pre$ivetje, se pravi soo#anja z nastalo situacijo in poskusa nje-ne kritike, nikakor ni mogo#e lahkotno opisati kot upor. Brezbri$nost in nezainteresiranost, ko gre za nacionalne spore – odziva, ki sta ne-upravi#eno zanemarjena v raziskavah identifikacijskih procesov – je le ob#asno mo$no tolma#iti kot upor. Hkrati pa je treba biti previden in upo"tevati opozorilo Sherry Ortner, ki poziva k antropolo"kemu poglabljanju v problemati#ne dvoumnosti upora ter ambivalentnosti akterjev, ki se zavestno ali nena#rtno anga$irajo v dejanjih upora, saj upo"tevanje kulturne kompleksnosti nikakor ne bi smelo ote$iti razu-mevanja uporni"kih diskurzivnih praks (1995: 175, 183).

Poti do terena ter pojasnitev metodolo!kih adaptacij: "emu zatekanje k znanemu in spopadanje z epistemolo!ko preganjavico?Te$ko si je zamisliti bolj marginalizirano in periferno obmo#je, ki

ima, paradoksno, tako sredi"#no vlogo v evropski (ob#asno tudi v sve-tovni) imaginaciji. Kot pomemben Drugi, negativen odsev evropskega obli#ja (glej Goldsworthy 1998; Todorova 1999; Jezernik 2004), kot pro-stor, navidez ujet v prime$e preteklosti in zastarelih ideologij, kot ku$en ko"#ek zemljevida, ki naj bi s svojimi, vedno na novo porajajo#imi se hibami ogro$al evropsko zdravje in dobrobit (Glenny, po Green 2005: 2; glej Kaplan 1993) in hkrati zasajal seme negotovosti v anticipacijo pri-hodnosti, Balkan trmasto nastavlja pasti in zastavlja uganke sodobnim politikom. Obrobno obmo#je torej nadaljuje tradicijo me"anja "tren.

Ni skrivnost, da marginalnost in periferna pozicioniranost, "e zla-sti od postmodernega preloma dalje, posedujeta skoraj magnetno pri-vla#nost za antropologe. Z medijskim utesnjujo#im okvirjem popa#ene reprezentacije, ki "irijo vesti in pogosto po"iljajo mutirane signale o $ivljenju, odnosih, nasilju in trpljenju na Balkanu, pa spro$ajo za#ude-nje, pome"ano z neodobravanjem, ki se mestoma preobra$a v gnev. Ta vsaj pri nekaterih mo#no okrepi spodbude za razkrivanje alternativnih videnj bosansko-hercegovske (pretekle) realnosti. Simultano s stopnje-vanjem zgro$enosti nad izrazito brutalnostjo vojne in njene evropske medijske prezence, se je stopnjevala tudi bosansko-hercegovska privla#-nosti za raziskovalce. Sode# po sodobnih delih, ki posegajo v raznolika vpra"anja vsakdanjega $ivljenja, ne gre zgolj za odpravljanje (seveda ne zgolj medijskih) karikatur Bosne in Hercegovine, ampak tudi za subtilni boj z mehanizmi njihove nadaljnje reprodukcije, s katerim raziskovalci

Sarajevo_16.indd 19 29.1.2013 12:19:09

20

posku"ajo stopiti na »pravo stran«. Mnogi namre# odhajajo na teren med tiste, ki jih prepoznavajo kot naj"ibkej"e $rtve, in pogosto klonejo pod te$o lastnega so#utja; trpljenje dru-gega (tudi) zaboli, a nemalokrat odpira pot v dokazovanje lastnega (kvazi)altruizma. V antropolo"ki vedi je namre# le malo tistih, ki kot Christian Giordano (po (apo %mega# 2006: 215), odkritosr#no priznavajo, da precej la$e in celo bolje opisuje $ivljenje tistih, ki mu niso v"e#, kot tistih, ki so mu pri srcu, saj raziskovanje slednjih pogosto omili ostrino perspektive in peresa.

&tevilni antropologi, ki so se ukvarjali s povojno Bosno in Hercegovino, so se namre# z njo spoznavali skozi prosto-voljna delovanja v begunskih centrih ali v mednarodnih, nevladnih oziroma aktivisti#nih organizacijah. (eravno so mnogi odhajali na teren z bolj ali manj reflektirano pozicijo advokatov marginaliziranih in kot zastopniki $rtev vojne ter povojnih rekonstrukcijskih neuspehov, bi bilo neupra-vi#eno trditi, da so se vselej tudi s terena vra#ali kot njihovi zaslepljeni zagovorniki. Seveda obstaja neskon#na mno$i-ca drugih vzrokov za upiranje antropolo"kih pogledov v bosansko-hercegovski prostor: od idealiziranih percepcij Bosne in Hercegovine kot ideala tolerance, so$itja ali »kri-$i"#a kultur«8 do navdu"evanja nad evropsko dr$avo, kjer ve#ino prebivalstva tvori, "e vedno dokaj sekularno, musli-mansko prebivalstvo. Morda so tu odigrala bistveno vlogo tudi trdovratna pojmovanja »pravega terena« (glej Gupta in Ferguson 1997).9 Bosansko-hercegovski povojni prostor "te-vilnim postre$e z za$elenim ob#utkom vstopanja v »drugi svet«. Ob tem ni mogo#e zanemariti niti mno$ice povsem osebnih razlogov in nagibov, ki soustvarjajo kola$ izbire lo-kacije za etnografsko raziskavo. Ti so ponavadi umetelno nanizani v uvodnikih k delom in zasedajo pomembno me-sto v klasi#nih zgodbah o »prihodu« na teren.

Izrazito raziskovalno (tudi antropolo"ko) zanimanje za povojno Bosno in Hercegovino in predvsem njena urbana okolja v Federaciji BiH (Sarajevo, Mostar, Tuzlo, Zenico), je nedvomno vplivalo tudi na vznik nekaterih, zame precej nelagodnih terenskih interakcij.10 Zgovoren primer je dejstvo, da so nekateri sogovorniki v preteklih letih $e sodelovali v sociolo"kih, politolo"kih, antropo-lo"kih raziskavah. To je seveda prina"alo tudi nekatere prednosti – predvsem sem se velikokrat uspe"no izognila utrujajo#im razlagam, kaj antropologija pravzaprav je in kaj naj po#nemo z njo – hkrati pa so imeli nekateri med njimi $e vnaprej pripravljene odgovore, ki so jih skozi leta

8. Tako denimo Ivana Ma#ek ugotavlja, da se je odlo#ila za raziskavo v Sarajevu, ker ji preprosto ni uspelo povezati voj-ne in grozot s svojo percepcijo Bosancev in Hercegovcev, saj so bili po njenem v nekdanji Jugoslaviji prav »Bosanci najbolj antinacionalisti#ni od vseh« (2000: 14).

9. Ko gre za »hierarhi-jo #istosti« svetov-nih antropolo"kih terenov (Gupta in Ferguson 1997: 13), ki sloni na zastarelih koncepcijah terena, se Balkan nedvomno ne uvr"#a v sam vrh najbolj privla#nih izbir, #e omejimo perspektivo na Evropo, se ta hitro povzpne na lestvici za$elenosti.

10. Zdi se, da po vrnitvi domov antropologi z izdatno pomo#jo selektivnega spomina pozabijo na neu-godne situacije na terenu. Postterenska idealizacija vse sogo-vornike nemalokrat predstavlja kot pri-jatelje; teren se tako bralcem predstavlja kot nadvse prijetna izku"nja. V resnici pa so tovrstne predstave velikokrat iluzija in rezultat antropolo-"kih ujetosti v sodob-ne diskurze o razisko-valni etiki.

Sarajevo_16.indd 20 29.1.2013 12:19:09

21

ponavljanja plasirali na mnoge odre. Izurjeni v retoriki in recitaciji svojih stali"#, so tako pogosto s kan#kom ironije, podkrepljene s skepso ter opogumljeni zaradi moje mla-dosti in podobe – kajti raziskoval#eva edinstvena terenska izku"nja je vselej odvisna od mnogih dejavnikov, tudi od starosti, videza, statusa, osebnostnih lastnosti in pristopa – kriti#no pokomentirali zo$ena zanimanja raziskovalcev. Ob prvih sre#anjih so, podu#eni s preteklimi izku"njami, radi pripomnili, da zagotovo raziskujem do$ivljanje vojne in vojnih grozot, razli#na razumevanja preteklosti, vlada-vino nacionalizma, sovra"tvo ali religijski fundamentali-zem v Bosni in Hercegovini. S svojo izrazito kriti#no-de-fenzivno pozicijo in s poskusom vsiljevanja ali celo satiri#-nega podtikanja vpra"anj so usmerjali potek raziskave. V trenutkih terenskih neprijetnostih so se dokon#no izkri-stalizirala osrednja vpra"anja.

(etudi so se mnogokrat ognili eksplicitnim izjavam, je branje med vrsticami potrdilo, da so se mnogi Sarajev#a-ni po#utili kot del evropskega (neuspelega) eksperimenta. In nikakor ne gre za povsem nov ob#utek. Franjo Ko$ul je namre# pod varstvom Zveze komunistov $e leta 1973 zapisal, da so nacionalne in religiozne razmejitve vselej prispevale k temu, da je obmo#je nekdanje Jugoslavije, "e zlasti Bosna in Hercegovina, predlogo #asa veljala za »evropski laboratorij« (1973: 228). Dana"njo situacijo so posamezniki dojemali zgolj kot del neuspelih politi#-nih poigravanj. Obti#ali so v nezaustavljivi brzici, ki jih je nosila v svojo smer, saj so pogosto izpostavljali globo-ka ob#utja popolne nemo#i in nekontrole nad trenutno situacijo ter lastnim $ivljenjem. In ne le zaradi evropske in ameri"ke – po njihovem nadvse slabo odigrane – vloge v vojni na bosansko-hercegovskih tleh ter osovra$enega Daytonskega mirovnega sporazuma, temve# tudi zaradi mnogih, la$nega altruizma obto$enih mednarodnih, hu-manitarnih in nevladnih organizacij, ki so jim posku"ale »pomagati«. &tevilni pogledi, ki so vztrajno uprti vanje, so to ob#utje le dodatno krepili.11 Pretirana pozornost se je v #asu mojega bivanja v Sarajevu izkazala kot izjemno mote-#a. Lastnih ob#utkov nelagodja, ki pogosto onemogo#ajo etnografsko poizvedovanje, se kljub vztrajnem otepanju do samega konca raziskave nisem mogla povsem znebiti. Tudi zaradi izrazite osebne vpletenosti.

Ni ve# greh priznati, da te osebni razlogi mamijo na izbrani teren, #eprav je ob#asno "e vedno nekoliko nepri-jetno razkrivati nize vzgibov in pragmati#nost pri izbiri

11. Tudi raziskovalci, ki so bili sicer sprejeti, so bili pogosto obto-$eni nerazumevanja

bosansko-hercego-vske situacije, tako so denimo Elisso Helms (2003) videli kot Ali-co v #ude$ni de$eli.

%e res, da se v tej opazki ka$ejo mo#no ambivalentni odnosi

do dr$ave, v kateri $ivijo, a je vendar tu

mogo#e zaslediti tudi piker in s humorjem ubla$en o#itek o pre-

tirani radovednosti tujih opazovalcev.

Sarajevo_16.indd 21 29.1.2013 12:19:09

22

raziskovalne teme ter lokacij poizvedovanj. Z izjemno omejenim #a-som za raziskovanje in pisanje pri#ujo#ega teksta, je bila docela logi#na izbira etnografija nekdanjega »doma«. Sarajevo je mesto, v katerem sem bila rojena in kjer sem pre$ivela prvih dvanajst let svojega $ivlje-nja. Po vojni, prvi# konec leta 1995, sem ga ne"tetokrat obiskala, prek razli#nih medijev (zaradi povsem osebnih in "ele kasneje tudi razisko-valnih razlogov) budno spremljala njegovo $ivljenje in spreminjanje, ki si ga ni mogo#e misliti zunaj konteksta izmu#ene dr$ave, hkrati pa ohranjala tesne stike z nekdanjimi sosedi, so"olci, prijatelji, dru$in-skim prijatelji ... Navsezadnje je Sarajevo mesto, ki mi je radodarno postreglo z ve#ino gradiva za moje dosedanje antropolo"ke (stran)poti. V Sarajevu sem bivala najprej v mesecu marcu in aprilu 2007 ter bolj strnjeno (skoraj leto kasneje) od februarja do julija 2008; zaradi re-lativne bli$ine sem si lahko privo"#ila tudi ob#asne, kraj"e obiske, ki so mi ponujali kratke inserte iz tamkaj"njega $ivljenja. Premor med dvema dalj"ima #asovnima izsekoma, torej dvema utrinkoma na pre-mici $ivljenja mesta, ki je v resnici vse, kar lahko antropologi ujamemo v svojih terenskih bivanjih, je "e bolj jasno izpostavilo nestalnosti, a tudi nekatere trdo$ive stalnice. Pavze so jasneje opozorile na procese spreminjanja tako posameznikov, njihovih identitetnih sidri"#, pa tudi (percepcij) prostora ter prevladujo#ih tem, ki so okupirali pogovore in diskusije. Kljub vitalni volji po zajetju celote je nedovr"enost etnogra-fije nepremagljiva realnost. Naj torej na tem mestu poudarim, da gre tu za lokalizirano etnografijo segmentov sarajevskega $ivljenja, pri #emer globalnih in transnacionalnih kulturnih tokov nikakor ni mo-go#e izklju#iti. Sarajevo je eno izmed redkih bosansko-hercegovskih mest, ki je tudi v #asu vojne ohranilo relativno etni#no raznolikost. Je specifi#en prostor, ki se je oblikoval na samosvoji zgodovinski poti. Zato moram opomniti, da tu razgrnjenih spoznanj ni mogo#e prepro-sto aplicirati na dr$avo kot celoto. Nespregledljive nekonsistentnosti, situacijskost odzivov in dogajanja ter v o#i bode#e nekoherentnosti so mo#no pretresle vse generalizirajo#e pristope in za#etna izhodi"#a, s katerimi nekoliko pretirano samozavestno odhajam(o) na teren. Tudi sama sam vsakodnevno do$ivljala ru"enje predhodno zami"ljenih, za-vajajo#ih vizij o tem, kaj me #aka. Nepregledna kompleksnost je od-lo#no zamajala kakr"nokoli predhodno upanje v uspe"nost prevajanja terenske izku"nje v koherentno naracijo.

Izbira Sarajeva oziroma znanega terena pomeni, da je bil s tem po eni strani »vstop« v teren do neke mere la$ji, saj so me tam pri#akali ljudje, ki so mi odpirali vrata do potrebnih informacij in kraj"ali poti do sogovornikov. Mnogi izmed njih so, predvsem v neformalnih pogovo-rih, z veseljem odstirali pogled v svoje razumevanje sodobne situacije. Tako sem tudi po temeljitem premisleku in trmastem prepri#evanju ne-katerih prijateljev in prijateljic vendar upo"tevala tudi njihova mnenja (a sem dolo#ene informacije iz povsem razumljivih razlogov obdr$ala

Sarajevo_16.indd 22 29.1.2013 12:19:09

23

zase).12 S tem so se vsaj v nekaterih primerih tudi redefi-nirali $e obstoje#i odnosi, kar je navsezadnje specifika te-renskega dela, ko gre za raziskovanje bli$njega in znanega ((apo %mega#, Gulin Zrni! in &antek 2006: 31).

Kot ugotavlja Ulf Hannerz, se danes antropologi v pre-pletenem svetu, ki presega mozai#ne podobe, te$ko znaj-demo onkraj mej terena (po (apo %mega#, Gulin Zrni! in &antek 2006: 20; glej tudi Gupta in Ferguson 1997; Eriksen 2001: 29). Ko gre za antropologijo (nekdanjega) doma, ki "e vedno vsebuje delce samoumevnosti, a tudi globoke pre-lome, se poka$e potreba po »avtokulturni defamiliarizaciji« (Gulin Zrni! 2006), s katero posku"amo obra#unati z na-dle$no slepoto bli$ine. V primeru Sarajeva in mojega vra#a-nja v mesto vznikne "e dodatna te$ava, kajti vkorakanje na (nekdanji) doma#i teren ni vselej enostavno. Poleg mnogih soo#anj z ne"tetokrat ponovljenim: »Kaj spra"uje", saj to sama ve",« obstaja "e dodatna ovira, s katero se spopadajo ne le »pravi tujci«, ki prihajajo v Bosno in Hercegovino z namenom raziskovanja (glej Helms 2003), temve# tudi in morebiti "e bolj konkretno tisti, ki so bili neko# doma#ini, danes pa to niso ve#. In to navkljub ob#asnemu situacijske-mu ume"#anju v predal (navidezne) bli$ine. (eprav so od-nosi do tistih, ki so zapustili mesto v #asu vojne, globoko ambivalentni in se prilagajajo obrisom spreminjajo#ega se konteksta, se pogosto pojavljajo o#itki zaradi obra#anja hrbta mestu in »izdaje« v trenutku, ko je bilo Sarajevu in Sarajev#anom najte$je (prim. Ma#ek 2000: 144–5; Jansen 2007b: 205–6; Stefansson 2007: 71). Prikrite ali povsem odkrite obto$be o lagodnem $ivljenju brez trpljenja ali pa vsaj neprimerljivega s trpljenjem Sarajev#anov, ki so ostali v vojnem kotlu, so tesno pre$eti s strahom pred vrnitvijo nekdanjih prebivalcev, saj jih Sarajev#ani pogosto vidijo kot konkurenco, ki vstopa v neenakopravno tekmo za slu$be in redke prilo$nosti. A kategorije so precej kompleksnej"e, kot se zdijo na prvi pogled; obstoj dokaj izpiljene hierarhije tistih, ki so od"li, nikakor ne pomeni, da je ta okamnela, #eprav se je v dolo#enih trenutkih iz nje te$ko izviti. V tem smislu so zagotovo najve#ji izdajalci tisti, ki so prestopili na srbsko stran, sledijo jim #lani diaspor oziroma »dia-sporci«, ki prihajajo ponavadi enkrat ali dvakrat letno in si negodovanje prislu$ijo predvsem z domnevno baha"kim in razsipni"kim vedenjem. Posebej je treba omeniti razme-jitev med tistimi, ki so pozabili na svoje prijatelje v stiski in hudih #asih, in onimi, ki so se spomnili nanje, ohranjali stike, po"iljali pisma, denar in pakete s hrano ter drugimi

12. Njihova izklju#itev ni omajala osrednjih iz-

sledkov raziskave.

Sarajevo_16.indd 23 29.1.2013 12:19:09

24

nedosegljivimi potreb"#inami med vojno. (eprav sem s svo-jo dru$ino sodila med »dobre« nekdanje Sarajev#anke, je odhod iz mesta konec aprila 1992 ve#krat ustvaril distanco in zaloputnil vrata pred marsikaterim podatkom. Prepri#a-na sem, da me je pri raziskavi mnogo bolj kot (pripisana) nacionalna pripadnost (glej Ma#ek 2000: 39–40),13 omeje-val moj odhod iz Sarajeva v za#etku vojne.

Redki so antropologi, ki z gotovostjo lahko povedo, da so njihove raziskave kontinuirano »vznemirljivo popoto-vanje skozi odkrivanja, polna prijetnih izku"enj« (Eriksen 2001: 24), a vendar sama ob prebiranju mnogih del, argu-mentaciji, podkrepljeni s terenskimi izku"njami in razno-likim ter povednim materialom, nisem dobila ob#utka, da je bila njihova terenska izku"nja tako tesno pre$eta s spodrsljaji ter prepojena z omahovanjem kot moja. Teko#e in velikokrat lahkotno pisanje je le "e poglabljalo prepad, v katerem sem se pogosto zna"la, ko je pretirana $elja po informacijah ustvarjala kontraproduktivne razmere za raz-iskovanje.14 Preobremenjena z dvomi, sem se pogosto pre-pu"#ala fatalisti#nim vrtincem in $ivljenjskemu toku, da me sam nosi v svoje smeri, kar je nemalokrat rezultiralo v precej bolj spro"#enem vzdu"ju, ki je naplavljajo druga#na spoznanja, kot bi jih – in so jih v za#etni fazi – zelo rigidni (pol)strukturirani intervjuji. Ob predaji so ti zvodeneli v anga$iran pogovor ali celo »#vek«, kar pa ne pomeni, da so informacije, ki sem jih izlu"#ila, postale povsem irele-vantne za raziskavo. Prav nasprotno. S#asoma sem tako sprejela dejstvo, da je pravzaprav etnografija, »$iva obrt in ne protokol, ki ga je mogo#e lo#iti od specifi#ne raziskave ali osebe, ki jo izvaja« (Hine 2000: 13). Eksperimentalnost v raziskovanju lahko poraja dobre ali povsem razo#arajo#e rezultate, kakorkoli $e, terenska situacija vsakega razisko-valca prisili, da ustvarja vedno nove pristope in si prilagaja obstoje#e, pri tem pa mora pogosto odvre#i (podedovano) epistemolo"ko preganjavico.

Delno je torej teren v Sarajevu mogo#e opisati kot etno-grafsko izku"njo, kjer se odvija, kot ugotavlja Marianne Gul-lestad, »preobrazba kulturne bli$ine v sistemsko znanje« (po (apo %mega#, Gulin Zrni! in &antek 2006: 18), vendar zgolj delno. Odve# je na tem mestu poudarjati, kako temeljite spremembe je do$ivela Bosna in Hercegovina ob koncu dvaj-setega in v za#etku enaindvajsetega stoletja, s tem pa tudi vsi njeni tedanji (in tudi nekdanji) prebivalci. Kot ugotavlja Kolind (2008), se je z vojno zru"il obstoje#i univerzum, ki so si ga ljudje konstruirali in izpolnjevali s pomeni ter ga tudi

13. (eprav sem bila tudi sama pogosto klasi-ficirana po obstoje#i bosansko-hercegovski shemi kot Hrvatica, kar se nikakor ne uje-ma z mojim lastnimi ob#utji pripadnosti, moram omeniti, da je bila pripisana na-cionalna identiteta morebiti prav zaradi izbrane teme in posa-meznikov, s katerimi sem se pogovarjala, precej manj relevan-tna za samo raziska-vo. Vsekakor pa je v dolo#enih kontekstih vplivala na relacije in informacije.

14. Kot pomembno izjemo lahko ome-nim delo The Naked Anthropologist: Tales form the around the World (DeVita 1992).

Sarajevo_16.indd 24 29.1.2013 12:19:09

25

prepoznavali kot znanega in zatorej »normalnega«. Njegovo izumrtje, ki ni povsem zaklju#eno dejanje, je pospremila ero-zija znanih vrednot. Bole#a izguba je posameznike prisilila v anga$irano pretresanje in prevrednotenje dotedanjih pogle-dov na odnose, relacije, vrednote in navsezadnje tudi svoje vedenje, misli in delovanja; skratka izkustvena preteklost se je zna"la pod lupo zavoljo vnovi#nega osmi"ljanja $ivljenja. Nacionalna ideologija, ki propagira zaganjanje mehanizmov pozabe, se je pogosto pokazala kot precej majavo oprijema-li"#e. Ob#utje $ivljenja na ru"evinah ostaja zasidrano v po-sameznikih, ki sku"ajo nanovo za$iveti v bosansko-herce-govski povojni realnosti. &e vedno potekajo konstrukcijska dela, gradnja $ivljenja na temeljih poru"ene preteklosti, in vztrajni poskusi vzpostavljanja – kulturnega konstrukta »normalnosti« (prim. Ma#ek 2000) v okolju, za katerega se zdi, da te nikakor ne prena"a.

Z novonastalo situacijo ter vsiljevanjem nacionalne pro-pagande so se morali spoprijeti tudi tisti, ki so od"li iz Bosne in Hercegovine. Marsikdo med njimi – sode# po diskusijah, ki so nastale s pomo#jo aplikacije sodobnega antropolo"kega epistemolo"kega trenda, se pravi metodologije etnografske-ga dela na ve# krajih (Marcus 1995) – z obiskom svojega nek-danjega prebivali"#a do$ivlja vedno nova, ponavadi neprije-tna presene#enja.15 Ko sem pri#ela izvajati raziskavo, so moji prijatelji in znanci, ki sicer izhajajo iz Bosne in Hercegovine, vendar te dejansko ne do$ivljajo ve# kot svojega doma, z za-nimanjem spremljali delo in ugotovitve, odlo#no posegali v moje dileme in v okvirih diskusij tudi odkrivali prilo$nosti za poglobljeno razmi"ljanje o svojih miselnih vozlih ter ne-malokrat begajo#ih identifikacijskih ob#utjih. Pogosto smo skupaj odhajali v Sarajevo na kraj"a potovanja, v #asu mo-jega bivanja pa so se mi radi pridru$ili na terenu, rezultat #esar so seveda bile dolge razprave o videnem, sli"anem in do$ivetem. Zato sem se v dolo#enih segmentih tudi zana"ala na »etnografijo na poti«. Veliko informacij, ki tu niso v celoti zajete, sem dobila iz komentarjev, ki so bili plod pogleda sko-zi okno in o#itnega distanciranja, kar potrjuje, da je v tovr-stnem epistemolo"kem poskusu mogo#e odkriti velik poten-cial za antropologijo, saj ponuja mo$nost, da ujamemo skri-te dele $ivljenja ljudi v gibanju (glej Povrzanovi!-Frykman 2008: 149). Kakorkoli $e, sre#anje s svetom, ki je ume"#en v znan kraj, a vendar korenito predruga#en, do$ivljajo kot trk s tujim in radikalno druga#nim. Zdi se, da sem tovrstne svetove sre#evala tudi sama ob obiskih Sarajeva in sem se jih, podobno kot moji sarajevski in ljubljanski sogovorniki,

15. Nekateri menijo, da tovrstna etnografija

ni »prakti#no izvedlji-va« in se celo spra-"ujejo, ali je sploh

mo$na (Hage 2005: 465). Gre namre# za terensko raziskavo,

ki se izogiba pre-glednim razmejeva-

njem zemeljske oble ter pojave ume"#a v svet, prepleten s

transnacionalnimi in globalnimi tokovi (glej Kearney 1995;

Appadurai 1996; Hannerz 1996; Smith

in Guarnizo 1998; Repi# 2006). Tako

zasnovana etnogra-fija spremlja procese

gibanja in kro$enja kulturnih pomenov, objektov, diskurzov,

identitet itd. (Marcus 1995: 96; Hannerz

1998: 247; (apo %mega#, Gulin Zrni! in &antek 2006: 27). V tem primeru sem

sledila le ljudem, nji-hovim diskurzom in predstavam ter zlasti konfliktom o pome-nu nacionalne iden-titete, ki se ka$ejo v okvirih posamezni-

kove avtobiografske naracije.

Sarajevo_16.indd 25 29.1.2013 12:19:09

26

neozave"#eno izogibala, saj sem kot mnogi Sarajev#ani sku"ala ohranja-ti lastne ideale in nostalgi#ne skice. Strate"ka, a vendar nezavedna po-zaba je bila seveda konkretneje reflektirana "ele potem, ko sem pri#ela pisati. Torej bolj temeljit uvid v omenjene sarajevske svetove, v katerih so raziskovalci opazili globoko potopljenost v diskurz vladajo#ih ideologij ekskluzivizma ter izpostavljanje religijske pripadnost kot imperativa in priseganje nanjo, sem sama pridobila bolj s prebiranjem literature kot z aktivno participacijo.

Tovrstni svetovi seveda obstajajo, zanikati mo# nacionalizma in kre-pitve religioznosti ali religioznega preporoda v bosansko-hercegovski dru$bi bi bilo docela zavajajo#e, hkrati pa je treba opozoriti tudi na pre-pustnost vzpostavljenih pregrad, saj te nikoli niso sposobne v celoti zajeti tistega, kar naj bi omejevale. A vendar, velika ve#ina raziskav je preoku-pirana z nacionalnimi in religioznimi mejami. Zazrti so v pregledne in legitimizirane nacionalne identifikacije v Bosni in Hercegovini, saj se te nemara zdijo bolj zanimive ali morda celo ponujajo pridih eksoti#nosti v svetu, ki se v prividih ka$e kot stapljajo#. Dejstvo je, da nam na izbranem terenu vsi niso enako dostopni, s svojim nazorom in lastnimi interesi se namre# v etnografskih poskusih znotraj raziskovalnega polja nekaterim skupinam la$e pribli$amo kot drugim (Gulin Zrni! 2006: 77). Tudi v svo-jih osebnih dru$enjih, ki so potekala veliko prej kot raziskava sama, sem se premikala v koordinatah, ki so jih oblikovale antinacionalisti#ne dis-kurzivne prakse; na terenu pa sem bolj pogosto sre#evala obup, razo#ara-nje in zgra$anje kot pa aktivno identifikacijo z nastalo situacijo, tudi ko gre za vladavino segregacije in nacionalizma. Ni dvoma, da je ta vpetost v »antinacionalisti#ne mre$e« navsezadnje tvorila enega izmed klju#nih po-vodov za vplutje v vode izbrane teme. Veliko prebranih in posredovanih reprezentacij Sarajeva in Bosne in Hercegovine se je tako $e na samem za#etku radikalno razlikovalo od mojih osebnih izku"enj in kasneje so se "e mo#neje upognile pod te$o specifi#ne terenske izku"nje.

(eprav se antinacionalisti#ni in nacional(isti#)ni diskurzi situacijsko prepletajo, lahko, #e se za trenutek oprimemo nekoliko grobe polariza-cije, ugotovimo, da razli#ni svetovi in dru$bene mre$e, ki nastajajo v po-vojnem Sarajevu, sobivajo, a so njihovi kontakti omejeni predvsem na konfliktna prebiranja ideolo"kih pozicije Drugega. %ivijo torej v prikriti simbiozi, saj se skozi zagovor nasprotujo#ih si, a v#asih celo neozave-"#eno podobnih idej ustvarjajo in redefinirajo obstoje#e identifikacije. Sre#evanja se odvijajo torej predvsem v medsebojnem obrekovanju, ob-to$evanju, o#itkih in kritiziranju ideologij, ki vodijo prakse, oblikujejo poglede na $ivljenje in prihodnost dr$ave; gre predvsem za tista neso-glasja, ki imajo opraviti s prisotnostjo in jakostjo nacionalnih in religij-skih kategorizacij in identitet ter njihovih odtisov in stopinj v samem sistemu, dru$bi, kulturnih sferah in prostoru oziroma pokrajini.

Delo je torej nekako ume"#eno med avtobiografijo in antropologi-jo (glej Hastrup 1992b; prim. Okely 1996; Rihtman-Augu"tin 2000). V

Sarajevo_16.indd 26 29.1.2013 12:19:09

27

raziskavo sem vstopila z izrazito hibridno kulturno iden-titeto, ki je plod me"anja migracijske izku"nje, edukaci-je zunaj meja dr$ave, kjer sem bila rojena, in »me"anega zakona« ter izvora, ki ga "e zdale# ne dojemam kot nekaj, kar me bistveno opredeljuje. Tovrstno izhodi"#e prina"a svojevrstne dileme, ki zatresejo trdne temelje antropolo"ke zagledanosti v razlike med nami in Drugimi, kajti tu pred-stavljanje Drugega pomeni hkrati tudi samopredstavitev in odseva samopercepcijo, kar odreja previdnost in subtilnost pri raziskovalnih prijemih (Abu-Lughod 2005: 466, 469).16 Pravzaprav sem se pri pisanju pri#ujo#ega besedila vselej za-vedala vseh nevarnosti in svobode mejnega polo$aja (prim. Todorova 1999: 11). Nemara me je tovrstno zavedanje lastne subjektivnosti in v splo"nem naklonjenosti do nekaterih #rt specifi#nega bosansko-hercegovskega antinacionalizma vodilo k precej bolj na#rtnemu brzdanju svojega osebnega prepri#anja. Nasilje, ki sem ga skozi pisanje in interpreta-cijo izvajala tudi nad lastnim razmi"ljanjem in politi#nim prepri#anjem, me je treznilo, a tudi potiskalo v nov vrtinec dvomov. Zato je neusmiljena kriti#nost do nekaterih impli-kacij in (ne)ozave"#enih izjav antinacionalisti#nega diskur-za v resnici produkt mo#nega zavedanja dejstva, kako zelo mi je (bila) ta ideolo"ka pozicija blizu.

Etnografska praksa je nedvomno stanje neozave"#ene kroni#ne pozornosti, ki se je pogosto po odlo#itvi o poda-janju v dru$bo mno$ic natan#nih opisov (Geertz 1998a in 1998b) ne moremo odre"iti, ne glede na to kako mo#no si to $elimo. Nedvomno pa spodbuja tudi brskanje po lastni avtobiografiji. Navkljub spoznanju, da avtobiografija lah-ko obogati raziskavo, se nezaupanje do nje "e ni umaknilo iz diskusij in polemik. Sama bom tudi s pomo#jo avtobi-ografije posku"ala osvetliti nekatere vidike kompleksnosti identifikacijskih procesov, #eprav "e vedno lahko zasledi-mo prepri#anje, da je refleksivnost pravzaprav narcisti#ni recital, ki bistveno ogro$a predpisane kanone discipline. Zavra#anje avtobiografije, ki je sama razumem kot po-membno epistemolo"ko orodje (Okley in Callaway 1992), je nesmiselno, saj mnogi med drugim poudarjajo, da je teren vedno prepleten z avtobiografijo, saj gre za opazova-nje (z udele$bo), ki je svojevrstna in neponovljiva izku"nja posameznika. Namre#, "e pred postmodernim preobratom je Edmund Leach podal nekaj mnenj, ki so v tistem #asu zvenela izjemno provokativno. Opozoril je na danes samo-umevno dejstvo, da vsak antropolog v procesu raziskovanja vidi tisto, #esar ni sposoben videti nih#e drug. V vsakem

16. O primernosti to-

vrstne raziskovalne pozicije so podvomili

nekateri raziskoval-ci, ki domnevajo, da

»napol Drugi« niso sposobni ustvariti

zadostne in nepogre-"ljive distance, ki je

klju#na za objek-tivno etnografsko

raziskavo (Gupta in Ferguson 1997: 17).

Vendar bi razgla"anje lastne »polovi#no-

sti« oziroma o#itne hibridnosti lahko

pomenilo tudi dobro premi"ljen strate"ki

poskus izogibanja ob-to$bam o konstrukci-

ji Drugega.

Sarajevo_16.indd 27 29.1.2013 12:19:09

28

opisu in interpretaciji se zrcali antropologova lastna osebnost, ki se sko-zi participacijo nemalokrat bistveno spremeni. Gre torej za specifi#no reakcijo na specifi#no situacijo. Ko pi"emo o drugih, hkrati, #e se tega zavedamo ali ne, pi"emo tudi o sebi (Rapport in Overing 2007: 26). A z odmerjanjem avtobiografije moramo biti izjemno previdni.

Pri razumevanju identifikacijskih procesov torej uporabljam klasi#no etnografsko metodo opazovanja z udele$bo, ki ne vklju#uje zgolj vsak-danjega $ivljenja v Sarajevu, napolnjenega z lastnimi vtisi in drobci ter neizogibnimi pogovori, temve# tudi (bolj ali manj aktivno) sodelovanje pri razli#nih dejavnostih (udele$ba na razli#nih protestih, simpozijih, okroglih mizah, promocijah, koncertih), kar je bilo klju#no za dopolni-tev »enostranosti narativnih virov pri raziskovanju identifikacij« ((apo %mega#, po &antek 2006: 67). Kot re#eno, #eprav sem v za#etku stavila na polstrukturirane intervjuje, se je na koncu vendarle izkazalo, da so bile formalizirane situacije obremenjene z zadregami, vzpostavljanjem di-stance in #asovno omejitvijo; posameznike so slednje pogosto silile v o#i-"#evalne operacije lastne naracije ali celo k molku. Neformalni pogovori ob spro"#enih dru$enjih so bili prijetnej"i in produktivnej"i, vendar sem se pri rekonstrukciji povedanega – zaradi svoje preference prizori"# poi-zvedovanja – velikokrat morala zana"ati na svoj spomin. Ve#inoma sem prihajala v stik z mlaj"imi ljudmi, starimi od 25 do 35 let, vendar je v raz-iskavi sodelovalo tudi nekaj starej"ih sogovornikov, predvsem upokojen-cev. Pot do njih so tlakovala naklju#ja ter poznanstva in ne zavzeta te$nja po oblikovanju ali zasledovanju $e obstoje#e skupnosti oziroma skupine. (eprav bom v nadaljevanju velikokrat omenila aktivisti#ne organizacije, moram na tem mestu poudariti, da me njihovi #lani zanimajo predvsem kot posamezniki, delujo#i znotraj posameznih mre$ in akcij.

Pri izboru gradiva sem se sku"ala izogniti zankam romantizirane etnografije, ki pogosto ustnim informacijam in govoru podeljuje pri-mat in avro ve#je avtenti#nosti kot pisnim virom (prim. Hine 2000: 48). Gradivo, ki ga analiziram, torej vsebuje vrsto raznolikih materi-alov: od znanstvenih monografij, #lankov iz znanstvenih revij, polju-dnih #lankov in polemik iz razli#nih bosansko-hercegovskih #asopisov in #asnikov. Prav tako sem spremljala medije in oddaje, ki veljajo za antinacionalisti#ne, avtobiografsko leposlovje, objavljeno v Bosni in Hercegovini ali zunaj njenih meja, besedila pesmi popularnih glasbenih skupin, umetni"ka dela, stripe, grafite, karikature, "ale, spletne strani, spomenike itd., v katerih je zaslediti dru$beno kriti#ne intervencije v dominantno ideolo"ko tkivo. Veliko povednih drobcev sem zbrala na blogih oziroma spletnih dnevnikih, ki jih pi"ejo predvsem sarajevski avtorji mlaj"e generacije. Te sem spremljala pribli$no leto in pol in prav ti so se izkazali kot dragocen in ploden teren za sledenje percepcijam sodobne Bosne in Hercegovine, ki se izrisuje kot opresivna atmosfera. Zaradi sodobne akademske klime, v kateri je te$ko najti dovolj #asa za dalj"e bivanje v fizi#nem, antropolo"kem terenu, je virtualni prostor

Sarajevo_16.indd 28 29.1.2013 12:19:10

29

postal »verjetno etnografsko prizori"#e«, saj je »internet do-segljiv z raziskoval#eve mize in je dostopen, kadarkoli ima-mo #as«.17 Pri tem ne gre za fizi#no, temve# predvsem za izku"enjsko popotovanje (Hine 2000: 9, 23, 45). Fizi#no od-sotnost sem torej sku"ala kompenzirati skozi sledenje raz-li#nim medijem, spletnim stranem, posameznim blogom ter vedno porajajo#im se novim Facebookovim skupinam, ki se upirajo dominaciji in/ali sme"ijo dominacijo prevla-dujo#ega nacionalnega diskurza. Zaradi mre$e, ki sem jo ustvarila v Sarajevu, me je teren z elektronskimi sporo#ili vlekel nazaj in na ta na#in prepri#eval, da vsaj delno osta-jam na njem, kljub fizi#ni oddaljenosti. Ponujal je torej ne-pregledno mno$ico zanimivih insertov, ki sem jih morala v procesu pisanja temeljito zreducirati.

Ne glede na to, kako se posamezniki vedejo v kiberpro-storu, kakr"ne koli $e strategije in diskurze uporabljajo in na kakr"en koli na#in se tam predstavljajo, je evidentno, da se udele$enci v kiberkomunikaciji ne morejo odtrgati od realnega sveta, »ki je lahko poln "e kako resni#nih fizi#nih bole#in« in jih zatorej ne moremo obravnavati kot osebe, ki zgolj lebdijo v nekem vzporednem prostoru (Sobchack, po Ple"e 2006: 123). Virtualnega prostora, #eprav ustvarja svojevrsten svet in pogojuje specifi#nost komunikacijskih in lingvisti#nih praks (Escobar 1994: 219), ne moremo misliti kot prostora, ki je lo#en od vsakdanjega $ivljenja, saj je bi-stveno povezan s kontekstom, v katerem je uporabljen. Tako tekst, ki ga zasledimo na blogih ali forumih, postaja etno-grafsko in dru$beno pomemben "ele, ko ga ustrezno kon-tekstualiziramo (Hine 2000: 51–2, 64). Nekateri celo trdijo, da je terenska raziskava interneta izrazito multilokalna, zato ker se od raziskovalca ne pri#akuje le, da sledi tistemu, kar se dogaja v virtualnem svetu, temve# od njega zahteva tudi spremljanje tistega, kar se dogaja onkraj njega (Zhou 2005: 781). Navsezadnje se je prav internet izkazal kot izjemno konflikten teren, v katerem sobivajo razli#ni diskurzi (Scho-neboom 2008: 405); internet tako ni zgolj osvobojeni pro-stor in nikoli izklju#no ne slu$i zgolj hegemonskim ali samo kontrahegemonskim namenom, ampak vselej obema hkrati (Warf in Grimes 1997: 270). Spremljala sem torej nekaj sple-tnih dnevnikov, pri #em sem se osredoto#ila na antinacio-nalisti#ne diskurzivne prakse in sporo#ila »posameznikov in skupin, ki zavra#ajo razumevanje obstoje#ih ideologij kot normalnih, naravnih ali nujnih«. Gre za sporo#ila, ki plava-jo proti toku (Warf in Grimes 1997: 260), kar seveda ne po-meni, da jih tok ne nosi.18 Zavedam se, da lahko v spletnih

17. Susan Gal je upravi-#eno kritizirala pisa-nje Jamesa Scotta, in sicer zaradi njegove-ga omejevanja »skri-tega transkripta« na

komunikacijo iz o#i v o#i in zanemarjanja

drugih prizori"# kon-tradiskurza (1995:

416). In #e je morda "e pred leti veljalo,

da ni mogo#e izvesti dru$benega spopada,

ne da bi izoblikova-li program, kako se spopasti s televizijo

(Bourdieu 2001: 57), si danes slednjega,

predvsem v urbanih okoljih »privilegi-

ranega« sveta ni mogo#e misliti brez

interneta.

18. Doslej se je mnogo

raziskav, kot ugota-vlja Yongming Zhou,

osredoto#alo zlasti na zasledovanje pomena

interneta pri defini-ranju dr$avljanstva,

nacionalizma in tran-snacionalnosti (2005:

792).

Sarajevo_16.indd 29 29.1.2013 12:19:10

30

dnevnikih zasledujemo le podobe, ki si jih posamezniki iz-berejo za primerne na#ine samopredstavitve (Schoneboom 2008: 405), in da ne moremo ali pa nam izjemno te$ko uspe slediti njihovim praksam v vsakdanjem $ivljenju.19

Naj na tem mestu omenim, da internetna komunika-cija v raziskavah Bosne in Hercegovine ni bila velikokrat uporabljena. Escobar (1994: 233) ugotavlja, da bi bila ravno kiberkultura zmo$na obra#unati z antropolo"kimi delitva-mi med »modernostjo« in »divja"tvom« oziroma med »civi-liziranimi« Nami in »neciviliziranimi« Drugimi. A se zdi, da je ta meja "e vedno precej trdna. Raba in neuporaba inter-neta je prav tako pomembno klasifikacijsko orodje, priro#-no za zarisovanje lo#nic v sodobnem svetu. Raziskovanje ter zanemarjanje vklju#evanja Bosancev in Hercegovcev v sodobni svet sloni na problemati#nih implikacijah in ima daljnose$ne posledice.20 (eprav bom v nadaljnjem besedilu posegla globlje v vpra"anje pomena interneta za antinacio-nalisti#ne diskurzivne prakse v Sarajevu, je na tem mestu treba opozoriti, da tudi internet rahlja sarajevsko ob#utje izoliranosti: sodelovanje v kiberprostoru pa se med drugim ka$e kot pomembno identifikacijsko sidri"#e.

Terminolo!ke zagatePremislek o vzdr$evanju eti#nega in znanstvenega rav-

novesja je zagotovo eden izmed klju#nih problemov sodob-ne antropologije, ki se je izkazal kot bistven in $go# tudi pri pri#ujo#i raziskavi. (etudi se nam marsikdaj zdi nekoliko bogokletno drezati v termine, ki so dolgo navzo#i v etnolo-"ki ali antropolo"ki tradiciji in ki so tu z namenom, da nam pomagajo ujeti spreminjajo#i se svet, se nemara moramo zaradi eti#nih na#el zamisliti nad rabo oznak, ki jih ob#a-sno nekriti#no uporabljamo. Terminolo"ke zagate niso ni-koli zgolj terminolo"ke. Poimenovanje posameznika je po-gosto njegovo ume"#anje v kategorije, torej klasificiranje, ki nemalokrat pomeni nasilno pripisovanje in vsiljevanje ideolo"ko produciranih identitet, kar je v bosansko-herce-govskem kontekstu izrazito vidno, "e zlasti ko gre za zelo rigidne in legitimizirane nacionalne kategorije.

Tako tistih identifikacijskih segmentov, ki se v na"ih interpretacijah znajdejo na samem vrhu konstruirane le-stvice, posameznik pogosto ne #uti niti ne prepoznava kot svoje ali pa te tvorijo le enakovreden del njegovih kom-pleksnih samopercepcij. Jasno, gre za analiti#ne koncepte

19. (eprav sem se sku"ala dogovoriti za sre#anja in osebne pogovore, mi je to uspelo le pri enem izmed piscev blogov, ki sem jih spremljala, a je zelo nerad govoril pred diktafonom. Hine celo meni, da navezova-nje stikov in $elja po pogovoru na "tiri o#i postavlja raziskovalca v privilegiran polo-$aj, saj ta vztraja pri uporabi druga#nih na-#inov komunikacije, kot so jih pisci vajeni za izra$anje svojih stali"# v javnosti (Hine 2000: 48). Tu tr#imo na eti#no vpra"anje: ali gre pri spletnih dnevnikih, forumih, osebnih spletnih stra-neh itd. za javne izjave ali za osebno lastnino avtorjev. Na okrogli mizi, ki sem se je ude-le$ila jeseni 2008, kjer je bila navzo#a ve#ina avtoric blogov, ki jih spremljam, so te izra-zile $eljo po vidnosti, saj so izpostavile svoj cilj po seznanitvi dru-gih s svojimi stali"#i.

20. Nekateri internetne skupnost opisujejo kot najbolj ekskluzi-visti#ne, kajti dostop do ra#unalni"ke teh-nologije in do znanja o njeni uporabi ni omogo#en vsem; ve-#ina jih je namre# iz tega sveta "e vedno izklju#ena (Newman, po Povrzanovi!-Fryk-man 2008), tudi v Bo-sni in Hercegovini.

Sarajevo_16.indd 30 29.1.2013 12:19:10

31

dru$benih kategorizacij, brez katerih te$ko plujemo, a ven-dar to "e ne pomeni, da se lahko raziskovalec po#uti pov-sem lagodno ob njihovi brezskrbni uporabi, "e zlasti v kon-tekstu, ko je ideolo"ki pritisk po kategoriziranju v rigidno zamejene kolektive oziroma konstitutivne narode pogosto razumljen kot nasilno in nadvse nadle$no dejanje. Kjer je narod razumljen kot edina podstat kolektivne kohezije in kjer se posamezniki zaradi obstoje#e kategorizacije po#u-tijo nevidni, izklju#eni, prezrti in docela marginalizirani, moramo biti "e posebej previdni, ker preprosto, zgolj s po-imenovanjem povsem zanemarjamo njihove (situacijske) poskuse izvijanja iz vladajo#ega enoumja. V tej lu#i se zdi, da je toleranca do tako imenovanega metodolo"kega indivi-dualizma, ki predlaga na#rtno izogibanje rabi kolektivnih neosebnih pojmov in poziva k njihovi nadomestitvi z bolj deskriptivnimi, individualnimi termini (Rappport in Ove-ring 2007: 253), predvsem s tistimi, ki jih posamezniki v dolo#enem kontekstu izpostavljajo kot bistvene, nujna. Anthony Cohen kljub nekaterim pomislekom ponuja po-memben premislek o vpra"anjih kategorizacije ter razkriva re"itev za $go#e epistemolo"ke dileme, ki se tudi v pri#ujo#i analizi ka$e kot uporabna. Self Consciousness: An Alternative Anthropology of Identity (1994) je pravzaprav vojna napoved grobim generalizacijam. Cohen v njej predlaga upodablja-nje posameznika kot multidimenzionalne in kompleksne osebnosti (1994: 3, 7), ki je ni mogo#e razvrstiti v natan#-no zamejena polja pregledne tabele, v kateri ni prostora za vmesnosti in prehajanja zarisanih #rt. Vendar pa se s podeljevanjem primata posamezniku in njegovem jazu, z zanikanjem njegove determiniranosti in popolne nekon-sistentnosti21 Cohen ne zateka v trditev, da je posameznik povsem osvobojen obstoje#ih dru$beno-kulturnih omejitev, skratka ne $eli izbrisati kolektivnih kategorij: prepri#an je namre#, da dru$ba skozi vrsto posrednikov, institucij in mehanizmov konstantno posega v posameznikovo $ivljenje in mu/ji sku"a narekovati, kaj naj misli in #uti. A vedenje in razmi"ljanje slehernega individua pri#a o preoblikova-nju posredovanega ali vsiljenega (Cohen 1994: 17, 23, 168). Zato predlaga dokaj preprosto in izvedljivo re"itev, ko gre za soo#anje s svetom samosvojih posameznikov: po njem je neizogibno izhodi"#e za interpretacijo $ivljenja drugih indi-viduumov na" lastni jaz. Antropologove izku"nje in ob#utja so torej najprimernej"e raziskovalno orodje, zato moramo kot eno izmed klju#nih faz raziskovalnega procesa opraviti tudi »terensko raziskavo« sebe samih (Cohen 1994: 3, 8).

21. Cohen sicer ne za-nika, da je prepo-

znavanje Drugega pomembno za samo-spoznavanje, vendar zatrjuje, da v razli#-nih kontekstih in v

interakcijah z drugi-mi jaz ostaja bolj ali

manj stabilen.

Sarajevo_16.indd 31 29.1.2013 12:19:10

32

Pozornost do lastne zavesti krepi antropologovo ob#utlji-vost do zavesti tistih, ki jih prou#uje. Vendar ne sugerira, da sebe uporabimo kot model, s katerim lahko pojasnimo ves svet, temve# sku"a antropolo"ko srenjo seznaniti z dej-stvom, da nimamo dokazov, ki bi upravi#evali na"o pred-postavko o nepremagljivi distanci med na"im in svetom, kjer domujejo drugi. Ljudje, ki jih prou#ujemo, niso tako bistveno druga#ni od nas.

Ne le, da generalizacije, previdno skrite pod obokom avtoritativnega znanstvenega diskurza in objektivne zna-nosti, predstavljajo »jezik mo#i« (Abu-Lughod 2005: 474), ki ima "e kako realne posledice, ampak imajo le malo ali pa sploh ni# skupnega z na"imi lastnimi izku"njami in do-jemanjem sebe. Ve#ina nas je bila ne"tetokrat zgro$ena in razo#arana, ko so nam pripisali zna#ajske lastnosti le zato, ker pripadamo dolo#eni skupini, obremenjeni z vrsto stere-otipov. Tovrstna etiketiranja se nedvomno in vsaki# znova izka$ejo kot neto#na in v neskladju z na"o lastno predstavo o tem, kdo smo. Torej, #e $elimo prepre#iti nasilen odvzem posameznikove individualnosti, moramo uporabiti svojo lastno zavest oziroma jaz kot paradigmo (Cohen 1994: 6, 16). Cohen skratka predlaga, da svoje poglede usmerimo v posameznika, ki naj ga sku"amo razumeti: ne kot miniatur-no repliko dru$be ali njen reprezentativni vzorec, temve# kot samosvojo osebnost. Namesto da se premikamo deduk-tivno od dru$be in kulture, poziva k induktivnem sklepa-nju oziroma promovira idiografski pristop, ki se ga sku"am oklepati tudi sama. Z zazrtostjo v posameznika se torej iz-ognemo ustvarjanju privida homogenosti in brez#asnosti (Abu-Lughod 2005: 476).

Potiskanje bosansko-hercegovskega prebivalstva v uve-ljavljeno nacionalno shemo Bo"njakov, Hrvatov in Srbov mnogokrat pogojuje, implicira in celo spodbuja vizije dr-$ave in njenih prebivalcev kot kolektivno predanih zgolj ekskluzivisti#no nacionalnim ciljem. Mnogi raziskovalci so nekriti#no uporabili $e obstoje#a razvr"#anja in poime-novanja, manj"ina, ki se je zavedala problemati#nosti pra-gmati#ne uporabe tovrstnih procesov, se jim tudi ni mogla popolnoma izogniti, kar je pravzaprav do neke mere razu-mljivo.22 Ko se na terenu sre#uje" vsakodnevno s posame-zniki, ki jih tovrstne identifikacije mo#no pretresajo (prim. Cockburn 1998), in ki zelo jasno izra$ajo svoja antinacio-nalisti#na stali"#a (#eprav ta niso vselej konsistentna), de-luje dejanje njihovega potiskanja v dominantne nacionalne in politi#ne kalupe kot izrazito agresivno. Naturaliziranje

22. Kot priznava Elissa Helms, je tudi sama imela podobne te-$ave, in #eprav se zaveda, da dominan-tne nalepke nujno ne odsevajo posamezni-kovega ob#utenja, ko gre za identifika-cijo in identiteto, je na koncu z ob$alo-vanjem podlegala uveljavljeni praksi. Zadrego je re"ila s poudarkom dejstva, da jih sama uporablja nadvse previdno ter jih razume kot flui-dne kategorije (2003: 17–8).

Sarajevo_16.indd 32 29.1.2013 12:19:10

33

politi#nih reprezentacijskih kategorij je v bistvu tudi imenitna propa-gandna akcija za prodiranje in napredovanje $e precej mo#ne bosansko--hercegovske nacionalne segregacije. Ideologije z razli#nimi mehanizmi in prijemi vsiljujejo identitete (glej Althusser 1980); ne gre izgubljati besed o tem, da bi se antropolo"ka pisanja temu morala ogniti. Navse-zadnje tudi moji sogovorniki niso bili izbrani pod pritiskom te$e »me-todolo"kega nacionalizma« in zaradi pripadnosti dolo#eni nacionalni skupnosti, ampak prav zaradi svojega negodovanja nad pomenom naci-onalne ideologije, njene vloge pri segregaciji in podpihovanju sporov v Bosni in Hercegovini.

S tem nikakor ne »odvzemam« posameznikom pravice do nacional-ne identifikacije (prim. Helms 2003: 18), in ko gre za navajanje podat-kov iz $e zapisanih virov ali ko se ljudje evidentno opredeljujejo v skladu z nacionalno pripadnostjo enemu izmed treh nacionalnih kolektivov, se naslanjam na obstoje#e kategorije, ko pa gre za jasno izra$anje kritike nad tovrstnim grobim ume"#anjem, se od njega zavestno odmikam ter sledim $eljam sogovornika. Tako bo tu najve# govora o Sarajev#anih ter o Bosancih (in Hercegovcih), v#asih pa bomo na popotovanju po povoj-nih sarajevskih plo#nikih sre#ali tudi »Eskima« ali »pomlad«. Ob tem se zavedam, da ne gre za ve#no trajajo#e identifikacije ali resnice, temve# situacijske odgovore na etnografsko prisotnost in izpra"evanje (glej Clif-ford 1986), v pisanju, javnih nastopih, delovanju, virtualni etnografiji, predvsem ko gre za bloge in forume, pa lahko sledimo nekoliko dru-ga#ni podobi, ki ni oblikovana zgolj s prisotnostjo antropologa, ampak precej "ir"ega ob#instva.

Naj poudarim, da se v pri#ujo#em besedilu naslanjam na konstruk-tivisti#no-instrumentalisti#ni pristop, ko gre za obravnavo nacionaliz-ma (glej Rizman 1991; Gellner 1991, 1995 in 1997; Anderson 1998). Ta trdno stoji za Gellnerjevo izjavo, da »nacionalizem izumlja nacije tam, kjer jih ni« (po Smith 1998: 115), kar pomeni, da so narodi nami"lje-ni, kulturni in ideolo"ki konstrukti. Odlo#na zna#ilnost naroda je torej njegova modernost; narod torej ni nekaj naravnega, samoniklega ter ve#nega. Gre za kulturno konstrukcijo, pri kateri igrajo pomembno vlo-go izumljene povezave, ki so na#rtno raztegnjene v domnevno skupno preteklost zato, da zagotovijo »zgodovinsko kontinuiteto«, ki upravi#uje obstoj naroda. Brez izumljanja tradicij, ki so namenjene temu, da slu-$ijo interesom vladajo#ih razredov, se narod ne bi rodil ne obstal (glej Hobsbawm 1988, 1993 in 2002). Nacionalizmi upravi#ujejo obstoj na-cije oziroma naroda predvsem z obstojem skupne kulture, pogosto tudi s trditvami o skupnem izvoru, kajti narodna identiteta »predpostavlja kulturno enotnost« in sloni na »tem, kako pripadniki dolo#ene skupine opredeljujejo kulturne zna#ilnosti lastne skupnosti v nasprotju s kultur-nimi karakteristikami drugih« (Jezernik 2008b: 65). A vendar tudi na-cionalno identifikacijo do$ivljamo izrazito raznoliko. (eprav moramo v znanosti uporabljati definicije, so te mnogokrat nasilna dejanja pripisa

Sarajevo_16.indd 33 29.1.2013 12:19:10

34

pomena dolo#enih identitet, mogo#e pa jih je tudi brati kot poskus »fiksacije« dolo#enih identitetnih opcij.

V pri#ujo#em delu se torej na#rtno sku"am ogniti »me-todolo"kem nacionalizmu«, saj menim, da tovrstne katego-rizacije in vsiljene definicije, ki jih nemalokrat sprejemajo tudi raziskovalci, pogosto vplivajo na percepcijo in zameje-vanje kultur ter (neozave"#eno) iskanje kulturnih razlik za vsako ceno, kar ima za posledico uvajanje prisilnih lo#itev tudi tam, kjer jih v resnici ni.23 Antropologi naj ne bi bar-vali sveta kot preglednega zemljevida, kakr"nega najdemo v atlasih – #eprav so to, seveda, po#eli na"i predhodniki – temve# posku"ali slediti me"anicam barv, odtenkov in senc, se pravi stremeti k opisom, ki vsaj delno ujamejo komple-ksnosti sveta. Grobih poenostavitev dru$bene realnosti je zagotovo $e dovolj.

Naproti poglavjemNaj na tem mestu na kratko predstavim vsebino nani-

zanih poglavij, ki se sicer lahko berejo kot zbirka lo#enih znanstvenih »esejev«, a se v resnici med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Na samem za#etku ponujam vpogled v hu-manisti#no in dru$boslovno spopadanje s precej neizvirno, a dejansko neizogibno antropolo"ko temo – uporom. Kra-tek uvid v vznik zanimanja za upor in teoretska razglablja-nja vklju#uje tudi predstavitev pomembnih premikov pri razumevanju dru$bene mo#i in opozori na pomen postmo-dernega paradigmatskega preloma kot osrednje to#ke po-pulariziranja in hkratnega paraliziranja upora kot koncep-ta. Posebno pozornost namenjam razkrivanju #ari in #arov ukvarjanja z uporom. V sredi"#u zanimanja so zlasti pasti, ki jih nastavljajo moraliziranje, romantizacija, feti"izacija ter nekriti#no slavljenje upora, ki paradoksno tudi konstru-ira in poglablja podrejenosti. Razkrivanje te$av ponudi tudi nekaj izto#nic, s katerimi bi bilo mogo#e ohraniti upor kot pomembno konceptualno antropolo"ko orodje.

Nato se posvetim dosedanjim, predvsem etnolo"kim in antropolo"kim razumevanjem bosansko-hercegovske kul-ture in obstoje#im izsledkom o identitetah izpod peres do-ma#ih in tujih raziskovalcev. Njihove recepcije in interpre-tacije, ki so se formirale pod pritiskom razli#nih politi#nih te$enj in idej ter v okvirih razli#nih znanstvenih tradicij, predstavljajo pomembne izhodi"#ne to#ke, ko gre za poja-snjevanje identifikacijskih procesov in sidri"# v Sarajevu, in

23. Tako denimo Kolind, #eprav se ukvarja s kontradiskurzom v Stolcu, vendar za-pade v znano past, ko zapi"e, da se je na Danskem pred odhodom v Bosno in Hercegovino u#il go-voriti srbsko-hrva"ko ali »bosansko, kot ga imenujejo Muslimani v Bosni in Hercego-vini danes« (2008: 34). S tem zanemarja dejstvo, da niso zgolj Muslimani oziroma Bo"njaki tisti, ki sebe razumejo kot govorce bosanskega jezika. (eprav so drugi v manj"ini, nam to "e ne dovoljuje, da jih preprosto prezremo.

Sarajevo_16.indd 34 29.1.2013 12:19:10

35

sicer na prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje. Na tem mestu sku"am tudi izslediti to#ke, kjer se polarizacija med izsledki tujih in do-ma#ih – predvsem nekdanjih jugoslovanskih etnologij in antropologij ka$e kot pretirano redukcionisti#na. Povzemam tudi jasne zadrege ob poskusih obvladovanja in ukrotitve bosansko-hercegovske hibridnosti, ki so jih mnogi re"evali prav z aplikacijo nadvse problemati#nega »me-todolo"kega nacionalizma«.

V #etrtem poglavju se podam nekoliko globlje v osrednje pojasnitve-ne modele bosansko-hercegovske pretekle in sodobne realnosti, ki ka$e-jo izrazito zaslepljenost s »komunitaristi#no optiko«. V okovih redukci-onisti#nega pogleda se znova izpostavlja jasna distanca med Zahodom in Balkanom. Slednjemu je pripisan kolektivizem, ki onemogo#a tvorbo uporni"kega agensa, ozna#en pa je tudi kot obmo#je vladavine tako ime-novanega etni#nega, agresivnega nacionalizma. Sprehodim se med ra-znolikimi interpretacijami odnosov v predvojni Bosni in Hercegovini, ki nihajo med dvema skrajnima to#kama: med idilo in sovra"tvom. A opo-zarjam, da so si tovrstne raziskave v samem izhodi"#u zelo podobne, saj mo#no slonijo na zacementiranih »grupisti#nih« reprezentacijah, kjer se posamezniki avtomati#no preobra$ajo v zastopnike lastne – sprejete ali zavra#ane – nacije ali/in religiozne skupine. Korpus vednosti o Bosni in Hercegovini tako povzdiguje mednacionalni ali medreligiozne odno-se na status edinega primernega oziroma mo$nega razlagalnega meha-nizma, kar pravzaprav naravnost kli#e k iskanju motenj konstruirane preglednosti. Opa$anja o vztrajni nesvobodi posameznika, odsotnosti individualne mo#i delovanja in kolektivizaciji vseh vidikov bosansko--hercegovskega $ivljenja, ki poteka na podlagi zakoreninjenih religijskih in etni#nih razmejitev, spregovorijo o jasni in nadvse skrb zbujajo#i ne-zmo$nosti raziskovalcev, da izstopijo iz rigidnih klasifikacijskih okvir-jev. Zato se podam v obravnave kom!iluka, ki jasno simbolizirajo nasilje »komunitaristi#nih« perspektiv, tudi pri obravnavi tovrstnih, izjemno specifi#nih odnosov v posameznih bosansko-hercegovskih mikrolokaci-jah. (eprav mnogi najve#krat predstavljajo kom!iluk skozi perspektivo bosansko-hercegovske tolerance med »skupnostmi«, gre pravzaprav za svojevrstne odnose, ki presegajo tovrstne zamejene komunitaristi#ne opise, s katerimi ni mogo#e razlo$iti vse pojavne pestrosti bosansko--hercegovskih sosedskih odnosov, "e manj pa napovedati prihodnost Bosne in Hercegovine.

Nadalje ponujam pregled sodobnih in preteklih, prese$enih pogle-dov na identifikacijske procese v antropologiji, osredoto#am se pred-vsem na raznolika dojemanja nacionalne identitete, a tudi konstrukcijo nacionalne kulture, pri #emer kulturo dojemam kot prizori"#e boja di-skurzov. Identifikacijski procesi so v povojnem kontekstu dele$ni izra-zito problemati#nega prebiranja, saj se zaradi zagledanosti v »rablje« in »$rtve« ali Nas in Druge utrjujejo $e uveljavljene, »komunitaristi#ne« upodobitve. Osredoto#anje na pretekle konflikte, ki naj bi bili edini, ki

Sarajevo_16.indd 35 29.1.2013 12:19:10

36

odrejajo identifikacijske to#ke, zanemarjajo "iroko paleto posamezniko-vih $ivljenjskih izku"enj. Spregledajo tudi anticipacije prihodnosti, ki so klju#ne za formiranje posameznikove fluidne identitete. Identitete se torej nedvomno revidirane skozi vsiljeno diskontinuiteto in vojno real-nost, vendar identifikacija ne sledi vselej pri#akovanim shemam. Nasi-lje in vojna skratka ne kreirata neproblemati#nih, jasnih, enoplastnih identitet in zatekanja v s sporom utrjene kolektive, temve# mnogokrat spodbujata posameznika k iskanju avtonomije. Zgodba o identifika-cijskih procesih je torej v osnovi precej kompleksnej"a, kot jo ponuja pogled na nekdanje boji"#e. Pod vpra"aj postavljam tudi obstoje#e di-hotomije nacionalizmov, ki nedvomno reflektirajo moralne hierarhije (Llobera 2004: 83). Te so bistvene pri reproduciranju podobe Balkana kot Drugega. Ugotavljam namre#, da se je v balkanisti#ni diskurz priti-hotapila tudi ideja o persistenci svojevrstnega »etni#nega nacionalizma« in u#inkih »tranzicije« oziroma transformacije, ki konstruirata oziroma utrjujeta lo#nice sodobnega sveta.

&esto poglavje konkretneje pose$e na sam teren, v sodoben sarajev-ski kontekst in sprva razprostre dominantni pogled na nacionalizem in samo razumevanje pojma v "ir"i bosansko-hercegovski dru$bi. Splet okoli"#in, osebne $ivljenjske izku"nje ter sodobni kontekst so nedvo-mno oblikovali specifi#ne poglede in razumevanje nacionalizma, ki je odet v precej tema#ne barve. Med sogovorniki v Sarajevu ta ne vsebuje »emancipatorskega naboja«, temve# predstavlja breme, ki ovira napre-dek Bosne in Hercegovine oziroma njeno preobrazbo v »normalno dr$a-vo«. (eprav antinacionalizem tu dojemam predvsem v smislu izrazitega zavra#anja, da se nacionalna pripadnost artikulira kot glavna in najpo-membnej"a to#ka pripadnosti (prim. Jansen 2005a: 54), je vendar treba dodati, da v splo"nem antinacionalizem vsebuje jasno stali"#e o konte-kstualni primernosti diskurza oziroma dolo#a primerne okvire govora in prakticiranja ter izpostavljanja nacionalnih in/ali religijskih oznak. V nadaljevanju predstavim poglede na nacionalizacijo bosansko-hercego-vskega prostora, ki se ka$ejo skozi kriti#ne komentarje nezadovoljnih Sarajev#anov. Razkrivam tudi specifi#no funkcioniranje jugonostalgije v bosansko-hercegovskem kontekstu, ki omogo#a izra$anje $elja po pre-vrednotenju hierarhij obstoje#ih identitet, hkrati pa tvori pomemben element v kritiki sodobnosti. So#asno pa funkcionira tudi kot spomin-ski nastavek za oblikovanje vizij dr$avne prihodnosti. Dotaknem se tudi antagonizmov med »politiko« in »ljudstvom«, zahtev po »stabilizaciji identitete«, predvsem pa sku"am opozoriti na konflikt, ki se poraja sko-zi vsiljevanje pripadnosti in identitet treh bosansko-hercegovskih kon-stitutivnih narodov. Odpor do tovrstnih, za mnoge agresivnih proce-sov se odvija skozi zagovor dr$avljanske, nacionalne ali nadnacionalne identitete Bosancev in Hercegovcev ali trmasto poudarjanje lastne indi-vidualnosti. Na koncu se ustavim tudi pri strategijah »uporni"ke samo--izolacije«, s katero posamezniki z zapiranjem v privatni svet posku"ajo

Sarajevo_16.indd 36 29.1.2013 12:19:10

37

ohranjati konstruirano, »nenacionalizirano normalnost«. Vendar pa umik povezujem z mre$enjem, kajti obe strategiji sta klju#en del antina-cionalisti#nega diskurza.

V osmem poglavju se prepustimo brzicam lokalne identifikacije, ki se odvijajo skozi ob#utja izgube doma. Nasilno obra#unavanje s prete-klostjo, vztrajni poskusi izbrisa statusa neopredeljenosti, vsiljevanje na-cionalisti#nega esencializma, religijski preporod, predvsem reislamiza-cija dru$be, zasuk vrednotnega sistema in prihod »neprilagodljivih pri-"lekov« je mnoge Sarajev#ane potisnil v objem bole#ega prepri#anja, da pravzaprav ve# ne $ivijo v mestu, ki so ga neko# poznali. Njihov nekda-nji dom je vedno bolj postajal polje neznanega. Nostalgija za Sarajevom se je spretno zdru$evala z jugonostalgi#nimi diskurzi, a je objokovanje »pokojnega« mesta tvorilo mo#nej"i element posameznikove identifika-cije. Ljudje so se namre# prepoznavali v naracijah o izgubljenem domu. Skozi govor o spremembi mesta se izrisujejo strategije ekskluzivisti#ne-ga lokalizma, kjer lahko spremljamo prakse prila"#anja mesta. Sarajevo naj bi v resnici pripadalo zgolj pravim Sarajev"anom, ki jih je domnevno mogo#e spoznati po vedenju, glasbenem okusu, vrednotah, $eljah po spremembi mesta itd. Identiteta Sarajlij oziroma Sarajev#anov, ki je v hierarhiji obstoje#ih identitet pogosto postavljena na sam vrh lestvice, zrcali tudi $eljo po odmiku od ekskluzivisti#nih nacionalnih ideologij, kar pa ne pomeni, da so ideologije lokalizma odre"ene ekskluzivisti#nih obrisov ali povsem nezdru$ljive z nacionalnimi #ustvi. V sarajevskem kontekstu torej spremljam nenehne procese prila"#anja prostora, sko-znje lahko zasledujemo posameznikove zahteve po participaciji, a tudi boj za prevlado, ki se pogosto naslanja na pripise konceptov »urbanosti« in »kulturnosti«.

V sklepnem poglavju zasledujem bosansko-hercegovski patriotizem, razgrnem izsledke dru$boslovnih in humanisti#nih razprav o bosanski identiteti ter odstrem vpogled v »bosansko paradigmo« in njene bolj ali manj mitolo"ko-politi#ne gradnike. Poudarjam, da je bosanska identite-ta v resnici prisotna, vendar je njeno dojemanje izjemno raznoliko, saj niha od nacionalne, nadnacionalne do regionalne identifikacije. Para-doksnost antinacionalizma je torej o#itna, ker pogosto (neozave"#eno) sledi idealom »dr$avljanskega nacionalizma«. Znano je, da nacionali-zem ni prisoten le pri »monoetni#nih« nacijah, temve# je pomembna ideologija tudi v ve#etni#nih ali ve#narodnih dr$avah, kjer so v samem centru nacionalizma predvsem te$nje po dr$avljanski enakopravnosti in pravicah. Heterogenost prebivalstva pravzaprav pogosto ne ovira patriotizma. Nacionalna ideologija se tu ka$e kot polietni#na ali nade-tni#na, saj najve#krat sku"a zdru$evati raznolikosti, ne da bi jih v tem procesu povsem zabrisala ali dokon#no odpravila (Eriksen 2001: 281, 284; glej Anderson 1998). Zatorej ne presene#a, da v trditvah o obstoju Bosancev in Hercegovcev, bosanske kulture ter »mentalitete« igra po-membno vlogo prav ideja »avtenti#ne hibridnosti«, ki upravi#uje obstoj

Sarajevo_16.indd 37 29.1.2013 12:19:10

38

teritorialne enotnosti Bosne in Hercegovine. Upiranje notranjim na-cionalizmom se odvija skozi "tevilne strategije; med njimi prednja#ijo humorne strategije ter ironizacije dru$bene, mo#no nacionalizirane re-alnosti ter osmi"ljena poigravanja z »nacionalnim klju#em«. Ponujene ilustracije obra#unavanja z notranjimi nacionalizmi jasno ka$ejo, da je redukcija bosansko-hercegovskih identitet na legitimne, uveljavljene na-cionalne kategorije le groba poenostavitev dru$bene realnosti.

Sarajevo_16.indd 38 29.1.2013 12:19:10

39

Antropologom je usojeno, da so doma kritiki, drugje pa konformisti.

(Lévi-Strauss, po Okely 1996: 36)

(e se poglobimo v sodobno kulturno antropolo"ko, a tudi "ir"o humanisti#no in dru$boslovno produkcijo, mora-mo ugotoviti, da je pisanje o uporu in uporni"kih diskurziv-nih praksah nemalokrat ozna#eno kot predvidljivo, nekoli-ko zastarelo in docela neinovativno po#etje. A hkrati se zdi, da se zasledovanju »bojev za participacijo« (Gellner 1991: 246) v svojevrstnih neponovljivih kontekstih sveta, preple-tenega s transnacionalnimi in globalnimi (mimobe$nimi) tokovi (glej Appadurai 1996), v katerem se vozli"#a mo#i vedno znova zapletajo in razpletajo, ni mogo#e povsem iz-ogniti, kajti upor "e vedno zaseda pozicijo izjemno aktual-ne, morebiti celo neizogibne tematike. S tega zornega kota lahko osredoto#enost na uporni"ke diskurzivne prakse ozna#imo kot manifestacijo postmodernega akademskega konformizma, ki ga je dominirajo#a retorika o ve#glasju, teoretski svobodi ter mno$ici enakovrednih resnic sku"ala (ne)spretno prikriti. Sprenevedanje in zavra#anje proble-matizacije lastne paradigme, pozicije in teoretskih izhodi"# – in ne zgolj po#etja predhodnikov – so dejanja, ki pogosto ustvarjajo plodna tla za vznik kljubovalnih glasov.

Teoretska razglabljanja, ki jih ozna#uje (za#asna) popu-larnost posameznih konceptov, v dolo#eni meri sledijo po-trebam in te$njam #asa in so nedvomno nekoliko zapozne-la reakcija na dru$bene spremembe in pretrese obstoje#ih gotovosti. Vsakdanje uporni"ke diskurzivne prakse so se v paru z posameznikovo mo#jo delovanja (glej Ahearn 2001: 110) prebile v ospredje humanisti#nega in dru$boslovnega prizori"#a skozi (neprijetne) procese prelevitve revoluci-onarnih sanj (zlasti marksizma) v prepoznavne globalne, totalitarne teorije in ob tem tudi utopije. Gre za #as, ko so

Navdu!evanje nad uporom in odpor do upora

Sarajevo_16.indd 39 29.1.2013 12:19:10

40

se stopljene neosebne velike naracije, povsem slepe za manj opazne spore, kontradikcije, nasprotja in uporni"ke pra-kse, pod groze#im plazom poststrukturalisti#ne in postmo-derne kritike srame$ljivo umaknile pred kompleksnostjo sodobnega #asa. Ta je v "estdesetih in sedemdesetih, zlasti v ZDA, postregla z novimi dru$benimi gibanji (Abu-Lughod 1990: 53; Brown 1996: 729), nadaljevalo pa se je s sunko-vitimi dru$benimi preobrati v srednji in vzhodni Evropi (Ahearn 2001: 110) ter globalnimi in transnacionalnimi u#inki in heterogenimi odzivi nanje24 – skratka, vsesplo"no politizacijo dru$benega $ivljenja (Ortner 2006: 17).

Trenutek je spodbudil tudi nara"#ajo#e nezadovoljstvo z dotedanjimi na#ini razumevanja mo#i, v katerem se je zr-calilo hrepenenje po globljem in osve$ilnem obravnavanju kompleksnosti raznolikih oblik dominacije in brezkon#nih verig reakcij, ki jih te spro$ajo. Kajti raziskave upora so, kot nam prepri#ljivo dokazuje Lila Abu-Lughod (1990 in 2000), v resnici raziskave dru$benih bojev, saj se skozi raziskoval-#eve te$nje po zasledovanju »svobodnih polj« in odkrivanju razpok v hegemoniji odvija diagnosticiranje mo#i (1990: 42). V zadnjih letih smo bili pri#a odlo#ni zavrnitvi strukturali-sti#nih teorij mo#i, slepo zazrtih v mo#, utele"eno v politi#-nih in ekonomskih sistemih; osredoto#enost pa je percepcijo mo#i obremenila z represivno, monolitno preobleko. V tej zgodnji antropolo"ki konceptualizaciji mo#i je bil odpor torej neproblemati#en koncept, zgolj »polovica navidez enostavne dvojice: dominacija nasproti uporu«. Zna#ka dominacije je bila pripeta na vse institucionalizirane oblike mo#i; za odpor pa so veljale vse organizirane opozicije in nasprotja (Ortner 1995: 174; glej Rapport in Overing 2007: 339), ki so stopale v boj z mo#jo. Danes je tovrstna #rno-bela, povsem pragma-ti#no enostavna slika, ki radikalizira asimetrije mo#i, v hu-manistiki in dru$boslovju stvar preteklosti, #eprav ob#asno "e vedno lahko, tudi v antropolo"kih opisih $ivljenja, zasle-dimo vdore tovrstnih poenostavitev. Zastarelo razumevanje so nadomestili dinami#ni koncepti mo#i, v katerih osrednjo pozicijo zavzemajo njeni konstitutivni aspekti in napori subjektov, da se definirajo in aktivno participirajo znotraj ozkih mej obstoje#ih, pogosto opresivnih sistemov (Mcal-lister Groves in Chang 1999: 236). Spoznanje, da so dru$-beni svetovi precej kompleksnej"i kot na"e naracije o njih, tudi precej bolj konfuzni od na"ih teorij (Mann, po Sharp, Routledge, Philo in Paddison 2000: 7), je izpostavilo dejstvo, da so tudi mre$e politi#nih in dru$benih mo#i zagotovo bolj prepletene, kot smo si jih v preteklosti predstavljali. Mo# je

24. O zgodovini razisko-vanja transnacional-nih oblik odpora glej Boehmer in Moore--Gilbert 2002.

Sarajevo_16.indd 40 29.1.2013 12:19:10

41

sestavna komponenta vseh obstoje#ih odnosov in se pretaka po vseh ka-pilarah dru$benega $ivljenja (glej Wolf 1998, 1999). Mo# ni zgolj represiv-na, ampak vselej tudi produktivna (Sharp, Routledge, Philo in Paddison 2000: 14), osvobajajo#a in tudi razli#no konceptualizirana v specifi#nih prostorskih in #asovnih koordinatah (Hoffman 1999: 676). Iz tega izhaja, da mo#i ni mogo#e razumeti (zgolj) kot karakteristiko oziroma lastnino posameznika ali skupine, "e zlasti ne kot eksluzivisti#no last zgolj izbra-nih in privilegiranih, temve# je vselej moramo postavljati in opazovati v okvirih specifi#nih kontekstov in odnosov, kjer se skozi nenehen proces vzajemnega sovplivanja odvijajo konfrontacije, modifikacije in prilagaja-nja (Hollander in Einwohner 2004: 548).

Med drugim je tudi nezadovoljstvo s percipiranjem mo#i kot zgolj dominacijske in represivne spro$ilo vznik del, ki so v ospredje postavila posameznikovo mo# delovanja in eksisten#no mo# (glej Rapport 2003). Nedvomno sta imela prav Foucaultovo vneto zasledovanje mo#i v "tevil-nih variacijah in kontekstih ter Gramscijev koncept hegemonije klju#no vlogo v postavljanju upora na antropolo"ki oder (Brown 1996: 729; Se-ymour 2006: 303), seveda pa je zgodnje nastavke mogo#e izslediti $e v petdesetih letih pri zgodnjih pripadnikih manchesterske "ole socialne antropologije, ki so svojo pozornost usmerjali na konflikte in interese, pomembne za posameznikovo motivacijo in vklju#evanje v uporni"ke podvige, obenem pa se spra"evali tudi o sankcijah in krepitvah dru$be-no-strukturnih norm (Marcus in Fischer 1986: 56). Pot zanimanju za uporni"ke prakse je ne nazadnje tlakovala tudi feministi#na etnografija (Frank 2006: 282), ki je osebno in intimno zelo glasno definirala kot politi#no polje, dele$ zaslug pa je nemara treba pripisati tudi zgodnjim subkulturnim teoretikom, povezanim z birminghamskim centrom za kulturne raziskave (CCCS) (Haenfler 2004: 407). A vendar mnogi trdijo (Sluka 1995: 74; Abu-Lughod 2000: xxii; Ortner 2006: 6), da je prav delo Weapons of the Weak: Everyday Forms of Peasant Resistance (1985) Ja-mesa Scotta ustvarilo skoraj »pravo industrijo raziskav upora« (Ortner 2006: 6) in v osemdesetih letih dvajsetega stoletja spo#elo tisto poddi-sciplino, ki jo danes imenujemo raziskave upora (Seymour 2006: 303). V istem hipu pa je ustvarilo in podkrepilo nepremi"ljene predstave, da se marginalizirani in odrinjeni posamezniki in skupine v nezmo$nosti umika onkraj zatiralskih odnosov vselej »odzovejo z uporom« (Sluka 1995: 74) oziroma podajo v aktivno, subtilno ali odkrito spotikanje ti-stih, ki zasedajo dru$beno privilegirano mesto.

(eprav ni mogo#e izslediti soglasja o konkretnih za#etkih zanima-nja za uporni"ke diskurzivne prakse, je poplavo del o njih, ki smo jo v antropologiji najbolj ob#utili nekoliko pred postmodernim paradi-gmatskim preobratom in zagotovo najbolj radikalno po njem, povsem nemogo#e spregledati. Kot pravi Susan Seymor (2006), so osemdeseta leta antropologe zelo sistemati#no potisnila v iskanje upora marsikje in morebiti za vsako ceno.

Sarajevo_16.indd 41 29.1.2013 12:19:10

42

Upor je vse in ni# ni upor: Prek romantizacije, feti!izacije in konstrukcije podrejenosti do veri$nega moraliziranjaPo mnenju Michaela Browna se je antropologija ob kon-

cu dvajsetega stoletja pogreznila globoko v utesnjujo#i objem »teoretske hegemonije upora« (1996: 729). »Upor je modna beseda« (Herngren 1993: 1), ki se je skozi mnoge dru$boslov-ne in humanisti#ne interpretativne posege prelevila v enega izmed najbolj pro$nih, elasti#nih in prilagodljivih koncep-tov. Zaznati je mogo#e celo (upravi#eno) bojazen, da se bo upor kot nadle$en plevel raz"iril na pojasnitve vseh vidikov #lovekovega $ivljenja in delovanja. Tim Cresswell hudomu-"no pripomni, da ne bo ni# nenavadnega, #e bomo v krat-kem spolzeli v absurdne situacije zapisovanja ena#aja med konformnostjo, dominacijo in uporom (2000: 259).

Le be$en pogled na razprave o odporu nam razkrije, da je selekcijski filter izjemno prepusten in da je (neubesede-nih) definicij upora domala toliko kot njegovih raziskoval-cev; koncept upora tako ozna#uje prisilna velikodu"nost, saj zajema mno$ico razli#nih dejanj in vedenj na vseh rav-neh (individualni, kolektivni, institucionalni) in prizori"#ih dru$benega $ivljenja (Hollander in Einwohner 2004: 534). Odpor torej ni detektiran zgolj v revolucijah, mno$i#nih, jasno in glasno artikuliranih gibanjih, ki odra$ajo te$nje po prevratu, dolgotrajnih in persistentnih skupinskih opozi-cijah razmeram su$enjstva in kolonializma (glej Camaroff 1985; Guha 1997), temve# ga je mogo#e izslediti (ali celo s pogledom izumiti) na najbolj elementarni ravni vsakdanje-ga dru$benega $ivljenja in v najbolj trivialnih praksah: 25 upor se manifestira skozi poezijo (Abu-Lughod 2000), zato-#i"#e najde v ljubezenskih pismih (Ahearn 2001), izra$a se skozi imaginacijo in zami"ljanje (Appadurai 2002: 274–5 in 1996), skozi obsedenost z duhovi (Ong 1987), najdemo ga v "ivanju, tkanju in vezenju (Houston in Kramarea 1991: 395), v ti"ini (Gal 2002) in v glasu (Motsemme 2004: 917); hoja je upor, a vo$nja prav tako (Cresswell 2000: 259). Tudi samomor lahko razumemo kot upor (Rapport 2003: 249). Seznam uporni"kih dejanj, "e zlasti #e gre za tovrstno na-"tevanje dekontekstualiziranih fragmentov, se vle#e v ne-skon#nost (Pile 1997: 14). Zato ne presene#a dejstvo, da ne obstaja soglasje, ko gre za definicijo upora; nedore#enost

25. Vsakdanji upor se nana"a predvsem na majhna dejanja na-sprotovanja, ki v tej fazi ne konstituirajo organiziranega dru$-benega gibanja, am-pak ponazarjajo in-dividualno ali skupin-sko nezadovoljstvo s stautsom quo (Seymo-ur 2006: 303). Po mnenju Scotta ve#ina strategij vsakdanjega upora posku"a biti #im manj opazna in ne zahteva formalne organizacije (1989), pogosto ne gre za subverzivna dejanja.

Sarajevo_16.indd 42 29.1.2013 12:19:10

43

in polja neodgovorjenih vpra"anj pa spro$ajo produkci-jo novih opredelitev, kar pogosto rezultira v poglabljanju obstoje#e zmede.26 A vendar upor, ne glede na izklju#ujo#e ali vseobsegajo#e definicije, vselej sloni na dveh temeljih, in sicer na procesu in akciji, torej aktivnem vedenju (naj si gre za verbalno, kognitivno ali fizi#no oziroma telesno) in ne stanju ter na opoziciji, nasprotovanju, zavra#anju in kljubovalnih elementih (Hollander in Einwohner 2004: 537–8). In medtem ko se mno$ijo definicije upora, se mno-$ijo tudi avtorji, ki raje izberejo la$jo pot in se odlo#ijo za neopredeljevanje problemati#nih konceptov, saj so se neka-teri sprijaznili z dejstvom, da upora nikoli ne bo mogo#e dokon#no definirati (glej Gledhill 2000). Po mnenju Kee-singa je pravzaprav to po#etje popolnoma neplodno, saj nam koncept upora lahko slu$i le, #e sprejmemo njegovo fleksibilnost in se ne oklepamo njegove analiti#ne preci-znosti ter se navsezadnje sprijaznimo z dejstvom, da upora ni mogo#e dokon#no zamejiti z definicijo, ker enostavno ni enako ukrojen za vse situacije (1992: 6, 225). &e ve# je tistih, meni Deborah Reed-Danahay (1993), ki so se izogni-li podajanju v te$avne vode pojasnjevanja neskladja med akademskim diskurzom in govorico tistih, ki so predmet na"ih raziskav; kajti kaj ljudje sami pojmujejo kot upor v raznolikih dru$beno-kulturnih kontekstih in situacijah, je "e vedno v mnogih raziskavah povsem prezrto vpra"anje. Torej »termin upor ostaja ohlapno definiran, kar omogo#a nekaterim raziskovalcem, da ga vidijo prav povsod, in dru-gim, da ga ne vidijo prav nikjer« (Weitz, po Hollander in Einwohner 2004: 534). Pretirana pro$nost je upor privedla v nevarnost, da postane povsem nesmiseln, neuporaben in teoretsko povsem odve#en termin (Cresswell 2000: 259), saj pretirana aplikativnost oslabi teoretsko mo# samega koncepta, ali kot bi rekel oster kritik pretirane rabe upora Marshall Sahlins, razmerja mo#i so postala »intelektualna #rna luknja«, ki v svoje globine nekriti#no pogoltne skoraj vse kulturne pojave (2002: 20).

Predvsem v osemdesetih letih so se antropologi zelo za-vzeto podali v iskanje ne"tetih prizori"# upora podrejenih skupnosti (Seymour 2006: 303), v ospredju pa je bil kon-cept vsakdanjega upora, ki vklju#uje »majhna, zgolj na videz trivialna vsakdanja dejanja, skozi katera podrejeni individui ali skupine spodkopavajo – a ne (z)ru"ijo – opresivne od-nose mo#i« (Mcallister Groves in Chang 1999: 236). (etudi so vedno bolj zgo"#ena nerganja nad izjemno naglim zani-manjem za upor, je mo$no sli"ati le osamljene glasove, ki

26. Za vrsto razli#nih

definicij upora glej Hollander in Einwoh-

ner 2004.

Sarajevo_16.indd 43 29.1.2013 12:19:10

44

so posegli na zapleteno podro#je odkrivanja nezadr$ne pri-vla#nosti in vzrokov za tisto, kar Brown ironi#no imenuje antropolo"ko »ljubezensko razmerje z uporom« (1996: 730).

V resnici gre za zelo jasno obremenilno dedi"#ino post-modernega preobrata, ki je pustila tudi izjemno mo#ne sle-di na samem konceptu (glej Marcus in Fischer 1986). (e v ospredje postavimo dve temeljni preokupaciji postmoder-nih antropologov: zastopanje marginaliziranih in »"ibkej-"ih« ter zelo evidentno zavezo do eti#nega ravnanja, prav-zaprav tr#imo na osrednji povod tovrstnih antropolo"kih obsesivnih navdu"evanj nad uporom.

V ve#ini obstoje#ih raziskav uporni"kih praks so upor-niki portretirani: ne kot nemo#ne $rtve dominacije, temve# kot zavedni, mogo#ni subjekti s sposobnostjo manipuliranja in sprevra#anja neugodnih situacij in odnosov mo#i; »oni so heroji in heroine«, ki so spretno izsledili na#ine, kako si prilastiti mo#, izbolj"ati izhodi"#e in polo$aj navkljub dru$-benim zaprekam (Mcallister Groves in Chang 1999: 236).27 Na romantizacijo upora je sprva transparentno opozorila Lila Abu-Lughod (1990), saj argumentirano zatrjuje, da mnoge raziskave vsakdanjega upora ne uspevajo biti ni# drugega kot herojski hvalospevi upornikom; raziskovalci so po njenem v tej obsesiji povsem pozabili na klju#no vpra"anje, in sicer raz-iskovanje kompleksnih interakcij, relacij in neenakopravnih odnosov. Obstaja torej tendenca »prebiranja vseh oblik upora kot znakov neu#inkovitosti sistemov mo#i in trdo$ivosti ter kreativnosti #love"kega duha«; predvideva se tudi #lovekovo domala avtomati#no zavra#anje kakr"nih koli oblik domina-cije. Tovrstne implikacije nedvomno zbujajo skrb, kajti preti-rana osredoto#enost zaslepi; navsezadnje upor diagnosticira mo# in ne svobodo (1990: 41–2). Tako se pogosto zgodi, da se v analizah upora ne moremo ogniti zamegljenim trditvam, ki svoje predpostavke #rpajo iz nevarnih razmejitev med la-$nim, odrskim in realnim, zaodrskim vedenjem (glej Scott 1990),28 v katerih se predvideva, da obstaja »naraven« odziv na situacijo. Tako se subtilno propagira pristransko stali"#e, da je upor bolj avtenti#en od podreditve (Kolind 2008: 89, 93), skratka realen, medtem ko je konformizem ali strinjanje z »javnim transkriptom«, ki je tudi v resnici problemati#en koncept, zgolj poza, ustvarjena za ob#instvo. S performanco, ki se ne sklada s »skritim transkriptom«, naj bi posamezniki po Scottu izdali svoj avtenti#en jaz (Gal 1995: 411).

Obstaja "e dodatna past, in sicer past pretirano permi-sivnega in osvobajajo#ega pogleda: Posameznik, ki je svo-boden pri svojih izbirah, je zgolj ideolo"ki konstrukt, saj

27. Reed-Danahay (1993) opozarja, da je ro-mantizacija upora mo#no prisotna tudi med prebivalstvom (v njenem primeru fran-coske vasi Lavialle) in ne zgolj v etnograf-skih zapisih.

28. Po Scottu naj bi bil »skriti transkript« ne le prostor, kjer je omo-go#ena konstrukcija nasprotujo#ih si dis-kurzov, ampak je tudi avtenti#en prostor, kjer se artikulirajo impulzi besa in jeze. Seveda pa je Scott svo-jo predpostavko #rpal iz del Goffmana (1971) in njegove percepcije dru$benega $ivljenja kot drame oziroma dramatur"ke metafo-re, vendar v nasprotju s Scottom Goffman ni vzpostavljal razlike med avtenti#nim in zaigranim jazom, tem-ve# je vsako dru$beno dejanje zanj enakovre-dna avtoreprezentacija in vsak posameznik tudi igralec; ta pozicija nikakor ni zgolj lastna podrejenim, kot suge-rira Scott (Gal 1995: 411–2). Torej razkriti »avtenti#no osebo«, ni mogo#e razkriti zgolj skozi enostav-no primerjavo med »javnim« in »skritim transkriptom«.

Sarajevo_16.indd 44 29.1.2013 12:19:10

45

je vsaka oseba kulturno, dru$beno, histori#no in politi#no konstruirana. Posameznikova mo# delovanja ni entiteta, ki obstaja neodvisno od kulturne konstrukcije, in ni nekaj, kar premore zgolj dekonstruiran subjekt; temve# vsaka kultura, vsak zgodovinski moment konstruira svojo obliko zmo$nosti delovanja. Da razumemo, zakaj se nekdo upre, moramo opazovati mo# delovanja v izbranem kontekstu, upo"tevati kulturno in histori#no ozadje in posameznikovo osebno $ivljenjsko pot. V antropologiji torej "e vedno i"#e-mo pravo ravnovesje v bojih z vpra"anjem, kako se izogniti kulturnem determinizmu, a upo"tevati kulturno konstruk-cijo in hkrati ohraniti ob#utek za pomen posameznikove mo#i delovanja (Ortner 2006: 56–7).

Pisanje o uporu jasno signalizira solidarnost z zatira-nimi; dovoljuje piscu, da se brez oklevanja postavlja na iz-brano stran v konfliktih, ki se odvijajo v ringu dru$benega $ivljenja (Hollander in Einwohner 2004: 550–1), kajti ro-manti#na iluzija o(b)staja: upor je dobra stvar,

na#in, kako povrniti subjektom mo# delovanja, na#in, kako jim dati glas, ki oporeka hegemoniji dominan-tnih diskurzov in praks, in na#in, kako se premakniti onkraj negibnosti in determiniranosti, ki jo impicirajo paradigme kulturne reprodukcije (seveda je lahko tudi »slaba stvar«, ko gre za odpor proti tistemu, kar je razi-skovalec $e identificiral kot ideolo"ko »dober« upor). (Hoffman 1999: 675)

Slednje je pogosto stranski u#inek »zavra#anja etnografi-je« ali povr"ne etnografske prakse, ki pogosto producira ho-mogenost skupnosti, saj zaradi povsem pragmati#nih razlo-gov29 predvideva monolitnost v mi"ljenjih in dejanjih; kar se odvija skozi poskuse »pre#i"#evanja« uporni"kih skupnosti, kjer so spregledani konflikti, nesoglasja, notranje politi#ne kompleksnosti, ki so realnost vsake skupine, tudi tiste, ki si prizadeva za skupni cilj (Ortner 1995: 179). V analizah upora se pogosto pojavi tendenca poudarjanja politi#nih motivov, s #imer se pogosto zabri"ejo dejavniki pohlepa in ponosa ak-terjev (Keesing 1992: 207). Skozi romanitizacijske procese tako izsledimo sodobne »dobre divjake«, saj so raziskovalci pogosto prezrli, da je skrajno pomembno marginaliziranim diskurzivnim praksam odvzeti obstoje#i oklep in – brez vzvi"enega pokroviteljstva – kritizirati nekatere negativne karakteristike, s katerimi so te pre$ete. S tem, kot ugotavlja Stef Jansen, njihovim nosilcem navsezadnje izkazujemo spo-"tovanje (2005a: 57) in tudi v svojih delih posku"amo dose#i

29. Ni dvoma, da je spre-mljanje popotovanja

dolo#ene skupine ljudi precej bolj eno-stavno, #e iz optike

izklju#imo vse nekon-sistentnosti. Ustvar-jene skupnosti la$e

igrajo dodeljeno glav-no vlogo v antropolo-"kih pripovedih, #e se

sinhrono pomikajo od za#etka do konca

spisanih besedil.

Sarajevo_16.indd 45 29.1.2013 12:19:10

46

egalitarnost, ki je postala antropolo"ka svetinja (Hendry, po Hoffman 1999: 679). Skozi idealizacijo upornikov pogosto tudi povsem spregledamo, da se lahko diskurzivne prakse, ki jih sprva prebiramo kot orodja osvoboditve, sprevr$ejo v me-hanizme represije in izkori"#anja (Jansen 2000: 394). Pogled na svojevrstno delovanje in u#inke nacionalnega diskurza v Bosni in Hercegovini od devetnajstega stoletja dalje je nadvse poveden primer.

Iskanje porazov ali le delnih neuspehov opresivnih sis-temov v antropologiji (Abu-Lughod 1990: 53) raziskoval-cem podeljuje status dobrotnikov, morebiti celo altruistov; njihovo delo pa je vsaj v dolo#enem segmentu (in vsaj do nedavnega) bolj zavarovano od neizprosnih pretresov. Ro-bert Jackall, ki je raziskoval poklicne ideologije, opa$a, da je postmoderni preobrat potisnil raziskovalce v nezavidlji-ve situacije, ko so prisiljeni pose#i po retori#nih strategijah, v katerih se zrcalita zavezanost in $ar slu$iti predpisani morali, saj si skozi besedne akrobacije sku"ajo zagotoviti dokazila o lastni moralnosti in empati#nosti. Zagovarjanje lastne eti#nosti naj bi tvorilo klju#no sestavino v sodobni znanstveni argumentaciji in interpretaciji. Brown nadalje raziskovalcem upora o#ita tudi, da svoj fokus usmerjajo v uporni"ke diskurzivne prakse zavoljo lastnih interesov;30 tovrstne raziskave naj bi prina"ale kar nekaj profesionalnih koristi, in delom, ki bi morebiti zapra"ena obti#ala na poli-cah, podeljujejo ve#jo vrednost. Zato ker je »koncept upora obremenjen z moralno senzibilnostjo, /…/ obstaja precej-"nja tendenca, da se ta razlije v kontekste, kjer je vpra"ljive-ga pomena, kajti prav nih#e si ne $eli biti ozna#en kot po-liti#no naiven ali moralno neob#utljiv« (Brown 1996: 733).

Tovrstna dr$a, moraliziranje ter kr#evito zastopanje »marginaliziranih« pa ima precej hude, $al dolgo prezrte, "kodljive stranske u#inke. Ne moremo in ne smemo spregle-dati odnosov mo#i na terenu, a vendar se prav skozi ta vrata nemalokrat v raziskave upora vsili antropologova superior-nost; tudi v primerih, ko se je raziskovalci na#rtno izogibajo. Pri tem ne gre zgolj za uvajanje novih odnosov mo#i v naraci-jo, temve# se s pokroviteljskim odnosom in obrambno pozi-cijo varuha konstruirajo Drugi (na kar so nas sicer opozorili $e v zborniku Writing Culture: The Poetics and Politics of Ethno-graphy (1986)). V tem procesu jim je avtomati#no pripisana tudi dolo#ena (ne)mo#. Deborah Reed-Danahay poka$e tudi na obremenjenost na"ih kulturno specifi#nih perspektiv. Go-vorici o uporu so torej pogosto odvzete dolo#ene kulturne posebnosti (Reed-Danahay 1993; Hoffman 1999: 638).31

30. Taussing tako zastavi povsem retori#no vpra"anje, saj se spra-"uje, kdo v resnici profitira z raziskava-mi deprivilegiranih in njihovega upora (1992: 111).

31. Tako Reed-Danahay zapi"e, da v francoski vasi koncept debrouil-lardise implicira, da ima mo# ve# opraviti z zmo$nostjo kot pa s specifi#nimi indi-vidui in njihovimi statusi v dru$bi, kar pomeni, da #e lahko manipulira" situa-cijo tako, da si sam v prednosti, potem poseduje" dru$beno mo# (1993). Ljudje se marsikdaj torej ne opisujejo (samo) kot $rtve, temve# poudarjajo tudi svojo zmo$nost, da nadvla-dajo sisteme, ki jih ogro$ajo. V Sarajevu zasledimo podobne prakse.

Sarajevo_16.indd 46 29.1.2013 12:19:10

47

Antropolo"ko konstruiranje marginalnosti nikakor ni nedol$no po#etje. %e res, da smo vajeni podobnih sramo-tnih trenutkov lastne discipline, predvsem ko gre za pro-duciranje in vzdr$evanje radikalno druga#nega Drugega (glej Said 1996; Fabian 2001), a vendar je jasno, da se je danes optika spremenila, u#inek pa je nemara nemalokrat zelo podoben. (etudi je namen dober, "e ne pomeni, da se zgodba dobro izte#e. %elja po zastopanju marginalizirane in marginaliziranega, podrejenega in podrejene, zatiranega in zatirane ima tendenco, da "e bolj perfidno zakrije samo dru$beno realnost in omre$je dru$benih razmerij mo#i. (e zavzeto strmimo zgolj v upor in »ustvarjene« upornike, se nam kaj hitro zgodi, da dominantnim oblikam mo#i in tistim, ki narekujejo dru$beno-politi#no pokor"#ino, rado-darno podeljujemo svet, ki je last vseh; podarjene so jim primarnost obstoja ter avtohtonost. Skupine in individui, ki se upirajo sistemu, a vselej tudi sodelujejo v njem in ga tudi reproducirajo, so po tej interpretaciji zmo$ni zgolj re-akcij na prisilne geste, ki jih spro$i zunanji pritisk (Ortner 1995: 180; Cresswell 2000: 265), skozi antropolo"ko pri-pisane vloge so obsojeni zgolj na status $rtve ali heroja in postavljeni pred cilj, da preoblikujejo tisto, kar obstaja pred njihovimi dejanji upora.32 Upor navsezadnje ni zgolj reakci-ja na dominacijo, temve# je prostor kreacije novih kultur-nih pomenov (glej Reed-Danahay 1993).33

Zaradi nekriti#ne in pretirane uporabe koncepta se od-vija "e bolj nevarno moralno izena#evanje neprimerljivega trpljenja, ki ima za posledico utrjevanje otopelosti in zmanj-"anje in ne izostritev, ob#utka za nepravi#nost. Po Brownu je to povsem zadosten razlog, da se odre#emo pretirano ambicioznih rab upora kot analiti#nega orodja (1996: 731, 733). Brown "e zdale# ni edini, ki poziva na bolj premi"ljeno ukvarjanje z uporom, kajti hegemoniji upora so nasproto-vali mnogi z zelo dobro izpiljenim kontradiskurzom. Tako denimo Talal Asad meni, da se z enostavnim sklicevanjem na upor in hegemonijo ne da razlo$iti kolonializma niti sve-ta, saj »ne napredujemo, /…/ #e enostavno ponavljamo slo-gane o konfliktu in uporu, ki nadome"#ajo tiste o represiji in dominaciji« (2002: 139).

Nad »feti"izacijo upora«, ki slavi odpor per se, se je naj-bolj cini#no zgra$al Shalins, ki ponudi kritiko stanja teorije v dru$boslovju in humanistiki. Po njegovem gre za preve-lik in neskon#no nadle$en vpliv Foulcaut-Gramsci-Nietz-schovih idej oziroma obsesij z mo#jo, ki ga je tudi objavil v svojem kratkem delu Waiting for Foucault, Still (2002). V

32. Gayatri Chakravor-ty Spivak (1988) je

obto$ila »subalterne« raziskave, da so od-govorne za kreacijo

monolitnih kategorij podrejenih, ki naj bi imeli enotno identi-

teto in zavest (Ortner 1995: 183).

33. Reduciranje posame-znika zgolj na vlogo

$rtve in heroja ter ozna#evanje z etiketo

upornika/upornice posamezniku nepri-#akovano odvzema

svobodo lastnega poimenovanja svojih

dejanj. S tem pogosto lahko tudi ogrozimo

varnost sogovorni-kov, ko jih s poime-

novanjem pripeljemo v polje ve#jega nadzo-ra. S poimenovanjem

in pisanjem v#asih tudi opozarjamo

oblasti na tisto, kar je bilo dotlej skrito (Bi-

bler Coutin in Hirsch 1998: 1).

Sarajevo_16.indd 47 29.1.2013 12:19:10

48

precej porogljivem tonu se nor#uje iz trivialnosti, ozna#enih kot upor, in se #udi »pestrosti raznolikih stvari, ki jih lahko danes raziskovalci pojasnijo z mo#jo in uporom, hegemonijo in kontrahegemonijo. Pravim ‘pojasnijo’, ker argumenti pravzaprav slonijo na kategorizaciji izbrane kulturne prvine s stali"#a dominacije, kot da nam to sploh kaj pove« (Shalins 2002: 21).

Upor: Skozi kritike do uporabnostiRaziskave uporov so bile torej kritizirane zaradi romantizacije (Abu-

-Lughod 1990), feti"izacije (Kellner 1995) upora, zaradi esencializacije podrejenih; raziskave upora pa je doletela tudi kritika Sherry Ortner (1995), ki je v najbolj pomembnih oziroma vplivnih delih o uporu za-sledila pomanjkanje etnografske perspektive, ki s seboj prina"a mnoge obremenilne dejavnike. Navkljub kritikam se zdi, da se zanimanje za upor in kontradiskurz vseeno ni povsem poleglo, vendar ka$e, da se raziskovalci zaradi opazk, da je »hegemoniziranje homogeniziranje« (Sahlins 2002: 20), pogosto previdno izogibajo rabi same besede in raje operirajo s kontradiskurzom, diskurzivnimi praksami … Tako denimo tudi Lila Abu-Lughod v svoji drugi izdaji dela Veiled Sentiments: Honour and Poetry in a Bedouin Society, ki je iz"la leta 2000, previdno postavlja koncept upora v narekovaje, ki so znak negotovosti in skepse; mnogi pa se konceptu povsem izognejo, #e ni mogo#e drugje, vsaj v naslovu. Od moralizirajo#e rabe upora v antropologiji se zdi, da smo danes pri-speli do stopnje moraliziranja njegove neuporabe. In res, #e ideja upo-ra pomeni zgolj »herojsko, zavestno, kljubovalno zavrnitev pomenskih tokov dominantnega kulturnega aparata«, potem v resnici ni pretira-no uporabna (Herzfeld 1997: 93). A bistveno je, da se je skozi razli#ne kritike, ki jih ni mogo#e gladko odpraviti, pravzaprav izkristaliziralo nekaj klju#nih problemati#nih implikacij samega koncepta; torej skozi fazo njihovih temeljitih pretresov se je preoblikoval tudi koncept sam in nemara postal bolj uporaben. Pri analizi antinacionalisti#nih diskurziv-nih, uporni"kih dejanj se torej sku"am izogniti #erem, ki jih nastavlja sam koncept upora.

Razumevanje subjekta nam odpira pot v razumevanje uporni"kih diskurzivnih praks v izbranem kontekstu. Kajti individui ostajajo edini »antropolo"ko konkretni« (Augé, po Rapport 2003: 66) in jasno je, da »ni skupnosti, ni prisile, ni mo#i, #e jih ne zgradijo in ohranjajo indivi-dui« (Douglas, po Rapport 2003: 26). Posameznik se nedvomno odziva na situacijo; v njegovem ravnanju v specifi#ni situaciji pa lahko hkrati zasledujemo tako uporni"ke segmente kot tudi znake jasne prilagoditve razli#nim aspektom mo#i – priznane, zavrnjene ali povsem neopazne – avtoritete (Hollander in Einwohner 2004: 550). Koherentnost upora in uporni"kih praks in s tem tudi situacijskih upornikov je torej zgolj iluzija.

Sarajevo_16.indd 48 29.1.2013 12:19:10

49

Tako kot so, kot ugotavlja Gramsci, vse hegemonije globoko notranje fragmentirane, docela nepopolne34 in ranljive, saj je evidentno, da je dru$bena reprodukcija vedno pod napadom pritiskov in nestabilnosti (po Ortner 2006: 7), je tudi upor vselej zgolj delen, parcialen in situacijski. Tako individui kot skupine delno podpirajo dru$beni red, medtem ko nekatere njegove segmente odlo#no ali subtilno zavra#ajo; prav noben posameznik se ne more povsem iztrgati iz hegemonskih pri-me$ev in vselej zasedati pozicije »proti« (Sharp, Routledge, Philo in Paddison 2000: 24; Mittelman in Chin 2005: 19). Kot ugotavlja Gramsci, se dominacija izvaja direktno skozi dr$avo in subtilno skozi pronicanje v civilno dru$bo ter pro-mocijo vladajo#ih interesov kot "ir"ih, dru$benih interesov in ciljev, kar pravzaprav oblikuje hegemonijo kot hibridno tvorbo prisile in konsenza (Scheper-Hughes 1992: 171). Zato pravzaprav hegemonijo lahko razumemo kot proces, saj ne gre zgolj za dejanja, skozi katera dominantne skupine izva-jajo in vzdr$ujejo lastno mo# in vplive, temve# pomeni tudi proces, skozi katerega se skupine organizirajo, nasprotujejo ter se prilagajajo specifi#ni ureditvi (Lowe 1991: 16). Pogosto torej tudi pri marginaliziranih, denimo revnih, ni mogo#e opaziti zgolj pri#akovanega sovra"tva do norm vladajo#e dru$be, s katerimi se pogosto spopadajo z distanciranjem, ironijo in ostrim cinizmom. Ta ironija, ki omogo#a revnim, da ohranijo dolo#eno stopnjo dostojanstva v najhuj"ih situ-acijah neenakopravnosti, je zgolj ena plat njihovega vklju#e-vanja v dominantne struje, #etudi gre za njihovo zavra#anje. Druga plat, ki je prav tako pomembna, pa je podlo$nost in privolitev, ki se odra$a kot globoka moralna navezanost na norme in prepri#anja, ki utrjujejo in podpirajo njihovo de-gradacijo. Skratka ne gre zgolj za prevarance ali prikrite re-volucionarje, temve# za tiste, ki pre$ivijo v danih razmerah, tako da jih spreminjajo in reinterpretirajo v #im bolj spreje-mljive $ivljenjske razmere (Appadurai 2004: 65).

Kot ugotavlja Foucault, »to#ke upora so prisotne pov-sod v mre$i oblasti« in »najpogosteje imamo opraviti z gi-bljivimi in prehodnimi to#kami, /…/ ki vna"ajo v dolo#eno dru$bo razcepe, ki se premikajo, ki razbijajo enotnost in spodbujajo ponovne razvrstitve, ki zaorjejo v same posame-znike, jih razsekajo in znova oblikujejo« (2000: 100). Torej, noben trenutek dominacije ni povsem osvobojen od relacij upora in podobno »noben trenutek upora, v kakr"nikoli obliki, ni povsem lo#en od relacij dominacije: vedno sta pri-sotna v konstruiranju drugega« (Sharp, Routledge, Philo in Paddison 2000: 20).

34. V zgodovinskem smi-

slu niso absolutne, kajti v hegemonskih formacijah sodobno-sti vedno zasledimo

ostanke preteklosti in bodo#e hegemonije v nastanku. Prav tako hegemonije niso to-talne v psiholo"kem

smislu, kajti ljudje se vsaj do dolo#e-

ne mere, #eprav se seveda s tem vsi raz-iskovalci in teoretiki ne bi docela strinjali,

zavedajo pogojev in razmer lastne pozici-

je (Ortner 2006: 6).

Sarajevo_16.indd 49 29.1.2013 12:19:10

50

Poleg $e izpostavljenih problemov je med drugim treba opozoriti tudi na pomemben kamen spotike pri obravnavi upora, ki ti#i v vpra"a-nju, ali mora biti ta na#rtovan in nameravan in ali mu nevidnost oziro-ma prezrtost s strani samih tar# »protinapada« odvzame status uporni-"kega dejanja (Hollander in Einwohner 2004: 544). Tako denimo Susan Seymor meni, da se »upor nana"a na namerna in torej zavestna dejanja nasprotovanja in opozicije« (Seymor 2006: 305) in tako potrjuje mnenje Briana Fegana (1986), ki trdi, da tistega, kar ni ozave"#eno, enostavno ni mogo#e kategorizirati kot upor (po Ortner 2006: 44). Seveda pa se tu pojavi hud problem zasledovanja namena, saj na"e raziskovalne metode pogosto ne zadostujejo pri odkrivanju motivacij, ki vodijo posamezniko-va dejanja. Pogosto ljudem ne uspeva ali ne $elijo povsem jasno artiku-lirati svojih namenov (Hollander in Einwohner 2004: 543), nemalokrat pa jih $elijo skriti, predvsem pred tistimi, ki jih imajo za nevarne in ogro$ajo#e, na kar nas je opozoril Scott z analizo »zaodrskih govorov, gest in praks, ki potrjujejo, nasprotujejo oziroma modificirajo tisto, kar se pojavlja v javnem transkriptu« (Scott 1990: 4–5). Na povsem drugi, nekoliko radikalni to#ki gledi"#a stojijo tisti, ki nasprotno voljo in od-lo#itev za akcijo $e povsem pragmati#no ozna#ijo za upor, pri #emer se seveda lagodno zanemarja dejstvo, da je mnogo dejanj, ki jih storimo in se zanje tudi zavestno odlo#imo, dale# od kakr"nih koli stremljenj po formuliranju odgovora na hegemonske prijeme, kajti "tevilni akti slu$ijo pravzaprav reprodukciji obstoje#ih oblik dominacije (Cresswell 2000: 260). Mo# delovanja namre# "e zdale# ni mogo#e umestiti v okvi-re upora, kajti opozicijska mo# delovanja, je zgolj ena od njenih oblik (Ahearn 2001: 115); mo# delovanja je kapaciteta, ki omogo#a akcijo, ta pa je pravzaprav producirana v specifi#nih zgodovinskih okoli"#inah in diskurzih nadrejenosti in podrejenosti. V tem smislu lahko tudi pasiv-nost razumemo kot izraz mo#i delovanja, kajti ta je navzo#a ne le v tistih progresivnih dejanjih, ki kli#ejo k spremembam, temve# jo lahko izsle-dimo tudi v posameznikovih praksah, ki se o#itno oklepajo stati#nosti, kontinuitete in stabilnosti. Posameznikova mo# delovanja se torej ka$e tudi v zmo$nosti vztrajanja in soo#anja z nastalo situacijo (Mahmood 2001: 203, 212, 217). Delni kompromis med dvema skrajnostnima so neuspe"no sku"ali odpraviti s pomo#jo izdelave ne"tetih in nikoli pov-sem zaklju#enih klasifikacij odpora (glej Reed-Danahay 1993; Hollander in Einwohner 2004).

Pri analizi antinacionalisti#nih diskurzivnih praks v bosansko-her-cegovskem oziroma natan#neje sarajevskem kontekstu se pridru$ujem mnenju Torstena Kolinda (2008). Ta ugotavlja, da ni nujno, da je upor nameravan, ozave"#en ali koherenten, da ga lahko ozna#imo kot upor, in da so tudi minorna dejanja ali celo na videz trivialna po#etja, misli in prakse brez razlage informatorjev o njihovem pomenu in namenu prav tako pomembna za razumevanje upora. Izra$anje alternative, jeze, ogor#enja in obupa je pravzaprav mogo#e razumeti kot na#in kritike

Sarajevo_16.indd 50 29.1.2013 12:19:11

51

sodobne dru$be in vladajo#e nacionalne ideologije. Nedvomno bi pri raziskovanju uporni"kih praks v antropologiji stopili korak nazaj, #e bi svoj pogled omejili le na tisto, kar je transparentno vidno in jasno pro-pagirano kot namenski upor in zavestno politi#no dejanje, »nekateri od-pori so namenjeni temu, da so vidni in prepoznani, medtem ko so drugi namenoma prikriti« (Hollander in Einwohner 2004: 540), predvsem v okolju, kjer obstaja strah pred posledicami nestrinjanja. Zavesten in ja-sno izra$en upor kot upor nacionalizmu je le manj"i del tistega, kar tudi sama pojmujem in obravnavam kot antinacionalisti#ne diskurzivne uporni"ke prakse. Dejanja in izjave, ki ne izra$ajo direktnega nasprotja nacionalisti#nemu diskurzu, so "e vedno klju#ne pri analizi obstoje#ega kontradiskurza (Kolind 2008: 93), kar potrjujejo besede ene izmed mlaj-"ih sogovornic, ki sicer zavestno izkori"#a vsako prilo$nost, da kritizira dominacijo notranjih nacionalizmov v bosansko-hercegovski dru$bi, ampak svoja dejanja te$ko ozna#uje z antropolo"kim, pogosto vsiljenim teoretskim besedi"#em:

Ne vem, nikoli nisem razmi!ljala o tem, kar po"nem kot o nekem uporu, to mi zveni nekoliko preve" radikalno. Nisem ena od tistih, saj ve!, transparenti pa na ulico … hm, mogo"e pa ima! prav, "eprav … Ma ne, to, kar po"nem, je zgolj to, da posku!am ostati normalna v tem, kar nas je doletelo, mogo"e bolj pre#ivetje kot upor. Saj vidi!, da to ni #ivljenje, mi moramo pre#iveti. $ivi se drugje.

Kar je v resnici bistveno za razumevanje uporni"kega dejanja, prav-zaprav ni le sam akt, temve# posameznikovo razumevanje njegovega konteksta in pomena (Keesing 1992: 223). V besedilu zato posku"am kontekstualizirati govor o uporu in percepcijo posameznikovih dejanj ter razmejiti prakse, ki so v posameznikovem samointerpretacijskem okviru ozna#ene kot uporni"ko dejanje ali aktivizem ter neozave"#ene uporni"ke prakse oziroma pre$ivetvene strategije oziroma taktike, ki so orodja soo#anja z radikalno spremenjenim svetom.

Sarajevo_16.indd 51 29.1.2013 12:19:11

52

Sarajevo_16.indd 52 29.1.2013 12:19:11

53

Pot razkrivanja antinacionalisti#nih diskurzivnih praks moramo za#eti pri #ereh, na katere so tr#ili raziskovalci pretekle in sodobne jugoslovanske in bosansko-herce-govske realnosti. (etudi #as neusmiljeno rahlja prepri-#evalno mo# tako doma#ih kot tudi tujih raziskovalnih pogledov, jih ni mogo#e odvre#i na smeti"#e arhai#nih spoznanj. Obstoje#e ugotovitve, naracije in zadrege, ro-jene skozi sre#anje bosansko-hercegovskih $ivljenjskih utrinkov in objektivov vedo$eljnih posameznikov, obo-ro$enih z raznolikimi epistemolo"kimi prijemi, delujejo kot oprijemali"#a sodobnim raziskovalcem in obenem odpirajo prostor za kritiko. Zatorej dosedanje recepcije in interpretacije predstavljajo pomembne izhodi"#ne to#ke, ko gre za (ne)razumevanje identifikacijskih procesov v so-dobnem Sarajevu.

V devetdesetih letih dvajsetega stoletja smo bili pri-#e nenadnemu zanimanju za nekdanji jugoslovanski del Evrope; raziskovalce so nezadr$no privla#ili predvsem ra-zlogi za razpad dr$ave ter krvava vojna, ki ga je spremlja-la. Bosna in Hercegovina se je zaradi najdalj"e in najbolj brutalne vojne zna"la prav v sredi"#u tovrstnih obravnav; raziskovalno vnemo je pogosto ukrotila te$nja po spevni in la$je prebavljivi, razumljivi in simplificirani zgodbi. Za mnoge je Bosna in Hercegovina postala odli#en primer, ki ponazarja sunkovit vznik oziroma ponovno prebujanje zaspalega »etni#nega nacionalizma«.35 A tudi tistim, ki so globoko verjeli, da je nacionalizem nesmrten, je kopica dr$av na Balkanu slu$ila kot poveden dokaz o »kontinu-irani vitalnosti nacionalizmov« (Appadurai 1996: 20–1). Ni odve# omeniti, da se tovrstna teoretiziranja odvijajo v #asu zgo"#evanja #asa in prostora, v trenutku, ko naj bi na pogori"#u starih idej in ideologij nastajal povsem nov, druga#en svet. Ker se Bosna in Hercegovina ter Bal-kan v celoti mnogim izpostavljajo kot osamljen varuh

35. Marcus Banks skozi analizo medijskega

diskurza opa$a, da je pridevnik »etni#no«

transparentno vstopil v vsakdanji besednjak

britanske angle"#ine skupaj s konfliktom v Bosni in Hercegovini

(1996: 166).

Pogledi na Bosno in Hercegovino: Stiki in razhajanja perspektiv

Sarajevo_16.indd 53 29.1.2013 12:19:11

54

primordializma na kri$i"#u mimobe$nih tokov in izkore-ninjenosti, katere obdaja avra progresivnosti, ne prese-ne#a, da so avtorji mnogih del, ki se dotikajo vpra"anja etni#nost in nacionalizma – #etudi gre za izrazito teoreti#-na razglabljanja – (nemalokrat povsem povr"insko) obre-gnejo ob nedavno dogajanje v Bosni in Hercegovini (glej Appadurai 1996; Banks 1996; Llobera 2004).36 Skratka, ko gre za govor o nacionalizmu in etni#nosti domala vse poti (novinarske, politolo"ke, antropolo"ke, sociolo"ke, zgodovinske …) vodijo v Bosno in Hercegovino. S tem je vez med balkanskimi dr$avami in nacionalno ideologijo videti kot docela naravna.

(eprav je povsem nemogo#e razgrniti in problematizi-rati celotno polje literature, ki je nastala o Bosni in Herce-govini, saj se je ta, kot ugotavljajo uredniki zbornika The New Bosnian Mosaic: Identities, Memories and Moral Claims in a post-war Society (Bougarel, Helms in Duijzings 2007: 11),37 dinami#no prilagajala bolj ali manj pretresljivim dru$benim premikom in transformacijam, je treba opozo-riti na nekaj klju#nih dejstev, ki odstirajo poglede v proce-se narativnih konstrukcij obmo#ja sredi Balkana. Ve#ina zgodnjih analiz je s precej"njo vnemo, producirano skozi grozo ob videnem in sli"anem, obravnavala razli#ne per-cepcije vojne. Tovrstnim pri#evanjem o vojnem dogajanju in novinarskim poizvedovanjem o »etni#nem #i"#enju« so z opazno zamudo sledile akademske razprave, saj so potr-pe$ljivo #akale na pravi #as in na distanco, ki naj bi s seboj pripeljala tudi svojo sopotnico – objektivnost. Raziskoval-cem, predstavnikom razli#nih disciplin, so se pridru$ili tudi etnologi in kulturni/socialni antropologi, ki jih je leta 1993 priporo#ilo Ameri"kega antropolo"kega zdru$e-nja (American Anthropological Association) spodbudilo, naj se ukvarjajo s temami, ki so povezane s konfliktom v nekdanji Jugoslaviji, saj naj bi bila prav ta tematika – ko gre za (ameri"ko) antropologijo Evrope – najbolj aktualna in zatorej »klju#na« (po Bennett 1998: 127). Oglasili so se predvsem tisti, ki so $e imeli etnografske izku"nje v Bosni in Hercegovini (ali na obmo#ju nekdanje Jugoslavije) pred vojno (glej Lockwood 1975; Sorabji 1989; Bax 1995, 1997a in 1997b, Gordiejew 1999 in 2000; Bringa 2009; prim. Bougarel, Helms in Duijzings 2007: 11). Svoje pretekle iz-ku"nje so posku"ali uporabiti kot pripomo#ke za razume-vanje in iskanje vzrokov za (za mnoge povsem nepri#ako-van) spopad oziroma napad na Bosno in Hercegovino. Le redki so (ponovno) odhajali naproti novi terenski izku"nji

36. Izrazito zanimanje za Balkan je zbodlo nekatere doma#e raz-iskovalce, tako zaradi ob#utja nemo#i kot tudi zaradi nestrinja-nja s poenostavlje-nimi percepcijami njihovega lastnega $ivljenjskega sveta, ki se je zna"el pod napadi. S. G. Me-"trovi! v kontekstu mno$i#ne produkci-je razlag o razpadu Jugoslavije in vojnah zapi"e, da je skrajni #as, da nekdo zakri#i: »Tega nikoli ne bo-ste doumeli. Ne gre za uganko. Gre za zlo#in. Morali bi ga ustaviti« (po Green 2005: 140). Prav tako so #utili, da je njihov glas precej "ibkej"i, ko gre za akademski dialog. Tako denimo Dunja Rihtman--Augu"tin opa$a, da je Balkan postal izrazito popularna tema in da je z izbiro Balkana kot obmo#ja raziskovanja mogo#e afirmirati akademsko kariero (2000: 233). Terensko delo v Bosni in Hercegovini je "e v #asu Avstro-Ogrske imelo pomembno vlogo pri krepitvi raz-iskoval#evega ugleda in profesionalne poti (glej Marchetti 2010). Kakorkoli $e, hitra in mno$i#na produkcija zapisov o jugovzho-dnem delu Evrope nikakor ne zagotavlja nujno njegovega bolj-"ega poznavanja.

37. Gre za zbornik, ki je nedvomno eden naj-

pomembnej"ih antro-polo"kih korakov pri spoznavanju $ivljenja

v okvirih povojnih bosansko-hercego-

vskih razmer.

Sarajevo_16.indd 54 29.1.2013 12:19:11

55

primordializma na kri$i"#u mimobe$nih tokov in izkore-ninjenosti, katere obdaja avra progresivnosti, ne prese-ne#a, da so avtorji mnogih del, ki se dotikajo vpra"anja etni#nost in nacionalizma – #etudi gre za izrazito teoreti#-na razglabljanja – (nemalokrat povsem povr"insko) obre-gnejo ob nedavno dogajanje v Bosni in Hercegovini (glej Appadurai 1996; Banks 1996; Llobera 2004).36 Skratka, ko gre za govor o nacionalizmu in etni#nosti domala vse poti (novinarske, politolo"ke, antropolo"ke, sociolo"ke, zgodovinske …) vodijo v Bosno in Hercegovino. S tem je vez med balkanskimi dr$avami in nacionalno ideologijo videti kot docela naravna.

(eprav je povsem nemogo#e razgrniti in problematizi-rati celotno polje literature, ki je nastala o Bosni in Herce-govini, saj se je ta, kot ugotavljajo uredniki zbornika The New Bosnian Mosaic: Identities, Memories and Moral Claims in a post-war Society (Bougarel, Helms in Duijzings 2007: 11),37 dinami#no prilagajala bolj ali manj pretresljivim dru$benim premikom in transformacijam, je treba opozo-riti na nekaj klju#nih dejstev, ki odstirajo poglede v proce-se narativnih konstrukcij obmo#ja sredi Balkana. Ve#ina zgodnjih analiz je s precej"njo vnemo, producirano skozi grozo ob videnem in sli"anem, obravnavala razli#ne per-cepcije vojne. Tovrstnim pri#evanjem o vojnem dogajanju in novinarskim poizvedovanjem o »etni#nem #i"#enju« so z opazno zamudo sledile akademske razprave, saj so potr-pe$ljivo #akale na pravi #as in na distanco, ki naj bi s seboj pripeljala tudi svojo sopotnico – objektivnost. Raziskoval-cem, predstavnikom razli#nih disciplin, so se pridru$ili tudi etnologi in kulturni/socialni antropologi, ki jih je leta 1993 priporo#ilo Ameri"kega antropolo"kega zdru$e-nja (American Anthropological Association) spodbudilo, naj se ukvarjajo s temami, ki so povezane s konfliktom v nekdanji Jugoslaviji, saj naj bi bila prav ta tematika – ko gre za (ameri"ko) antropologijo Evrope – najbolj aktualna in zatorej »klju#na« (po Bennett 1998: 127). Oglasili so se predvsem tisti, ki so $e imeli etnografske izku"nje v Bosni in Hercegovini (ali na obmo#ju nekdanje Jugoslavije) pred vojno (glej Lockwood 1975; Sorabji 1989; Bax 1995, 1997a in 1997b, Gordiejew 1999 in 2000; Bringa 2009; prim. Bougarel, Helms in Duijzings 2007: 11). Svoje pretekle iz-ku"nje so posku"ali uporabiti kot pripomo#ke za razume-vanje in iskanje vzrokov za (za mnoge povsem nepri#ako-van) spopad oziroma napad na Bosno in Hercegovino. Le redki so (ponovno) odhajali naproti novi terenski izku"nji

36. Izrazito zanimanje za Balkan je zbodlo nekatere doma#e raz-iskovalce, tako zaradi ob#utja nemo#i kot tudi zaradi nestrinja-nja s poenostavlje-nimi percepcijami njihovega lastnega $ivljenjskega sveta, ki se je zna"el pod napadi. S. G. Me-"trovi! v kontekstu mno$i#ne produkci-je razlag o razpadu Jugoslavije in vojnah zapi"e, da je skrajni #as, da nekdo zakri#i: »Tega nikoli ne bo-ste doumeli. Ne gre za uganko. Gre za zlo#in. Morali bi ga ustaviti« (po Green 2005: 140). Prav tako so #utili, da je njihov glas precej "ibkej"i, ko gre za akademski dialog. Tako denimo Dunja Rihtman--Augu"tin opa$a, da je Balkan postal izrazito popularna tema in da je z izbiro Balkana kot obmo#ja raziskovanja mogo#e afirmirati akademsko kariero (2000: 233). Terensko delo v Bosni in Hercegovini je "e v #asu Avstro-Ogrske imelo pomembno vlogo pri krepitvi raz-iskoval#evega ugleda in profesionalne poti (glej Marchetti 2010). Kakorkoli $e, hitra in mno$i#na produkcija zapisov o jugovzho-dnem delu Evrope nikakor ne zagotavlja nujno njegovega bolj-"ega poznavanja.

37. Gre za zbornik, ki je nedvomno eden naj-

pomembnej"ih antro-polo"kih korakov pri spoznavanju $ivljenja

v okvirih povojnih bosansko-hercego-

vskih razmer.

(Bennett 1998: 126, 128), teren pa seveda "e zdale# ni bil enak, kot so ga pred davnimi leti zapustili.38

Njihove percepcije, ki so dosegle "ir"i mednarodni od-mev, niso bile vselej toplo sprejete in dobrodo"le (predvsem) med lokalnimi etnologi in kulturnimi antropologi, ki so vendarle v sebi #esto #utili potrebo po za"#itni"kem ravna-nju in dvigovanju okopov. Tako denimo Dunja Rihtman-Au-gu"tin zapi"e, da so mnogi antropologi, ki so spregovorili o dogajanju v nekdanji Jugoslaviji, nemara za#utili moralni klic, da s pomo#jo svojih preteklih izku"enj in videnj po-sku"ajo razlo$iti nekaj, kar je bilo mnogim politikom, no-vinarjem, opazovalcem, povsem nejasno in nedojemljivo. A hkrati poudarja, da sta njihovo znanje in etnografska avto-riteta izhajali predvsem iz dela v majhnih skupnostih nek-danje Jugoslavije. Ta je do dolo#ene mere omejevala njihove vizije in razumevanje situacije. Prav tako so izhodi"#ne ide-je, s katerimi so prihajali na teren, po njenem mo#no kari-kirale podobe, ki so jih uzrli. Pogosto so povsem odre"eni empatije in z izrazito obsodbo nacionalnih sil in te$enj po osamosvajanju posameznih jugoslovanskih republik – ki naj bi bile odgovorne, da se niso »izpolnile njihove sanje o socializmu s #love"kim obrazom ter o bratstvu in enotno-sti« – vplivali tudi na tedanje postopke in ukrepe ameri"ke in evropske diplomacije. Zato so njihovi izsledki imeli tudi zelo realne in oprijemljive u#inke (Rihtman-Augu"tin 2001: 185–6, 193; prim. Mur"i# 2000a).39

Nekateri stari znanci jugoslovanskega prostora so se uspe"no upirali prevladujo#im simplificiranim razlagam bosansko-hercegovske pretekle realnosti, drugi so ostajali trdno na za#rtanih stezah »ve#nega sovra"tva« (glej Kaplan 1993; Bax 1997a in 1997b), saj so se mo#no oklepali teorij o nezmo$nosti mirnega sobivanja bosansko-hercegovskega prebivalstva (glej Hayden 2002). Tretji pa so krenili na pot vnete romanti#ne idealizacije bosansko-hercegovskih od-nosov. Tem delom sicer moramo priznati klju#no vlogo pri razkrivanju grozodejstev in vojnih zlo#inov ter nepogre"lji-vih gradnikov baze, od koder so #rpala nadaljnja, bolj kom-pleksna razumevanja $ivljenja v Bosni in Hercegovini, kljub temu pa ne moremo prezreti njihovih spodrsljajev in po-manjkljivosti. Tako je denimo ob#asna, pri nekaterih avtorjih celo stalna $elja po dekonstruiranju nacionalizma vodila k pretiranim poenostavitvam nacionalnih odnosov v Bosni in Hercegovini ter popolni zabrisanosti sporov, in sicer nema-lokrat skozi izpiljene procese reificiranja nekaterih drugih aspektov bosansko-hercegovske dru$bene realnosti, denimo

38. Po meni znanih in-

formacijah sta le dve antropologinji izva-jali raziskavo v #asu vojne: Ivana Ma#ek

(2000) in Carol Mann (2006), in sicer v Sa-rajevu. Ve# razisko-valcev je znova obi-

skalo svojo nekdanjo terensko lokacijo "ele

po koncu spopadov.

39. Na lokalno zgra$anje so naletele predvsem projugoslovanske iz-jave, ki v resnici niso

priznavale represiv-nih prijemov jugoslo-

vanskega sistema in obsodbe nacionali-sti#nega ravnanja

nekaterih nekdanjih jugoslovanskih repu-blik (glej Povrzanovi! 1997; Mur"i# 2000a;

Rihtman-Augu"tin 2001: 189).

Sarajevo_16.indd 55 29.1.2013 12:19:11

56

distance med mestom in pode$eljem. Zvedavih pogledov ni privla#ila le preteklost, "tevilne (sociologe in politologe) je in-trigiralo vpra"anje o bosansko-hercegovski poti v bodo#nost, zato so sku"ali razbrati njene nastajajo#e obrise. Antropolo-gija kot znanost se seveda oddaljuje od tovrstnih prero"kih napovedi, kar seveda ne pomeni, da so antropologi povsem imuni, ko gre za prihodnost razdeljene dr$ave. Tako smo lah-ko prebirali dva scenarija bodo#nosti Bosne in Hercegovine, ki pa slonita na dveh, povsem nasprotujo#ih si vizijah. Prvi predvideva reintegracijo, drugi pa dokon#no delitev dr$ave. Obe viziji oziroma prerokbi imata skupno napako: skupaj namre# #rpata iz politi#nih projektov in interpretativnih shem, ki so se oblikovale v #asu vojne, s #imer se spretno zakriva precej bolj kompleksna, spreminjajo#a se in parado-ksna realnost (Bougarel, Helms in Duijzings 2007: 11–2), ki jo v resnici lahko odpravi le lokalizirana raziskava, upo"te-vajo# "ir"e makrokontekste. A tudi ta te$ko samozavestno spregovori o dogodkih onkraj sedanjosti; "ablone sedanjosti nikoli ne zadostujejo za razlago prihodnosti.

Fascinacija nad bosansko-hercegovskim »mozaikom«, na-cionalno in etni#no $ivopisno raznolikostjo in sodobno (po-vojno) intenzivno nacionalizacijo prostora se ni polegla. &e danes se omenjene »karakteristike« bosansko-hercegovskega obmo#ja zdijo precej mamljive teme. Pretresljiva vojna pa je zgolj utrdila prepri#anja o primarnosti ter izrazitem pomenu nacionalne identifikacije. Seveda ne gre za muhaste novota-rije, temve# za trdo$ive stalnice v percepcijah raziskovalcev in opazovalcev (glej Jezernik 1998 in 2004; Todorova 1999). Stik razli#nih narodov, etni#nih skupin in religij torej $e dol-go razburja duhove. Soobstoj prepoznane druga#nosti naj bi avtomati#no kreiral te$ave. Balkan tudi v tej obto$bi postaja izvrstno dokazno gradivo. »Krivda za nestabilnost in nered na polotoku je bila vedno zvaljena na zapleteno etni#no me"ani-co: diagnoza se je glasila ‘hendikep heterogenosti’«,40 ob tem pa ni nih#e priznal, da kompleksnost sama po sebi ni odgovor-na za konflikte, temve# to postaja, ko je presojana skozi okvire idealiziranih percepcij nacionalne dr$ave, ki v osnovi stremi h kulturni homogenosti (Todorova 1999: 224). Zunanjepoliti#ni interesi so prav tako v me"anici videli prepreko za uresni#eva-nje lastnih ciljev po obvladovanju prostora. %e leta 1900 lahko beremo o zadregah tujih opazovalcev, ki so se ob obisku Bosne in Hercegovine zna"li pred »mélange ras, veroizpovedi, in jezi-kov«, kar je v dobi, ki "e ni bila pre$eta z o#aranim govorom o hibridnosti in kreolizaciji, ustvarjalo »mogo#no oviro tujcem, ki so $eleli raziskovati de$elo in njeno ljudstvo«.

40. Nadvse pomenljivo formulacijo »hendi-kep heterogenosti« je skoval Joseph Roucek v delu Balkan Politics: Internatinal Relations in No Man's Land (1948).

Sarajevo_16.indd 56 29.1.2013 12:19:11

57

Razlo#evanje med predstavniki razli#nih ras in religij zahteva lokalne izku"nje in zgodovinsko znanje. Konfuzija rasnih karakteristik /…/ je "e dodatno stopnje-vana z dejstvom, da je ve#ina dana"njih Muslimanov slovanske krvi, /…/ ampak ne glede na raso ali veroiz-poved modernega Bo"njaka – Slovana, Semita ali Turka; kristjana, juda ali muslimana – je jasno, da on "e vedno $ivi, se giblje in obstaja v tradicionalnem svetu svojih prednikov. (Munro 1900: 14, 68)41

Skratka gre za svet, ki je radikalno druga#en od razi-skoval#evega polja znanega in globoko hibriden, saj ponu-ja videz etnografskega muzeja (glej Jezernik 1998: 13, 31; Todorova 1999: 40, 115). Med drugim naj bi izpri#eval tudi popolno imunost na mimobe$ni #as.42 Izku"eni etnogra-fi, ki so z ambivalentnostjo opazovali materialno kulturo Bosne in Hercegovine, so pomanjkljivosti lastnih raziskav opravi#evali s pretirano me"anico kultur. Rudolf Meringer tako leta 1899 zapi"e:

(e pomislimo na zgodovino te de$ele, polno dogodkov, ter na razli#ne oblike kultur, ki so se tu preple-tale in ki so prihajale z vseh strani, z vzhoda in zahoda, z juga in severa, potem nih#e ne bo niti pomislil, da bi si lahko z bosansko-hercegovsko hi"o kmalu pri"li na #isto. (1899: 192)

(e presko#imo nekaj desetletij, ne uzremo izrazito dru-ga#nih percepcij. Tudi sodobno slavljenje barvitosti, hibri-dnosti in kulturnih me"anic ni spremenilo dominantnih percepcij Balkana kot prostora, kjer sobivanje razli#nosti povzro#a te$ave. Toda ni dvoma, da je raznolikost, preple-tena s konfliktnostjo, nezadr$no mamila zvedave poglede.

Na prvi pogled se zazdi, da so medtem, ko so se bosansko--hercegovski raziskovalci pod vplivom mo#ne jugoslovanske cenzure ogibali drezanju v ob#utljiva vpra"anja religiozne in nacionalne identifikacije ter odnosov, mnogi tuji opazovalci, nekoliko svobodnej"i (a nikakor docela svobodni), pri svojih raziskavah sledili nacionalnim smernicam in s tem tudi ne-malokrat konkretneje legitimizirali nacionalne delitve. Gro-ba slika zakriva pomembne elemente govora in mol#anja o nacionalnih odnosih ter izjeme, a tudi mnoge paradokse, ki so kalili obstoje#o polarizacijo med tujimi in doma#imi etno-logijami/antropologijami ter njihovimi izsledki.

Rahljanje centralizirajo#ih prijemov v jugoslovanski dr-$avi v "estdesetih letih dvajsetega stoletja ni bilo enako inten-zivno v vseh republikah; decentralizacija je torej producirala

41. V mno$ici potopisov po balkanskih de$e-

lah je mogo#e zasledi-ti mo#ne averzije do

me"anja in hibridno-sti; nerazpoznavne me"anice so se ne-

katerem zdele precej bolj odvratne od ori-

entalske popolne dru-ga#nosti (po Todorova

1999: 216, 218).

42. V tem smislu je po-

veden citat Hanryja Noela Brailsforda (1901): »Da se na

Vzhodu ni# ne spre-minja, je vsakdanja

modrost, ki grozi, da bo postala tiranska. Brez dvoma je nekaj v duhu Vzhoda, kar

je izredno naklonjeno pre$itkom in anahro-

nizmom. Stoletja si ne sledijo. Ona soob-

stajajo. Ni ne spre-minjanja zastarelih

obi#ajev niti pokopa mrtvih idej« (po Je-

zernik 1998: 31).

Sarajevo_16.indd 57 29.1.2013 12:19:11

58

izjemno razli#ne nivoje represije, kar se je odra$alo tudi v znanstveni produkciji. Bosna in Hercegovina je bila temna pika na jugoslovanskem zemljevidu, saj jo je najintenzivneje ovijala represivna politi#na klima. Po prvem odstavku 133. #lena Kazenskega zakonika SFR Jugoslavije so z za-porno kaznijo, dolgo od enega do treh let, kaznovali tistega, ki

je s pisano besedo, letakom, risbo, govorom ali kako druga#e pozival ali "#uval k ru"enju oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi, k protiustavni spremembi socialisti#ne samoupravne dru$bene ureditve, k razbijanju bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in naro-dnosti, k strmoglavljenju organov dru$bene samouprave in oblasti ali njihovih izvr"ilnih organov, k odporu proti odlo#itvam pristojnih organov oblasti in samouprave, ki so bili pomembni za varnost in razvoj socialisti#nih samoupravnih odnosov, varnost ali obrambo dr$ave, ali kdor je s hudobnim namenom in neresni#no prikazoval dru$bene in politi#ne razmere v dr$avi. (po Dragovi!-Soso 2004: 37, 40–1)

Dragovi!-Soso celo ugotavlja, da je v jugoslovanskem primeru mo-go#e govoriti predvsem o srbskih, hrva"kih in slovenskih disidentih in da ko gre za kriti#ni govor in disidentstvo zlasti v tako imenovani zlati dobi, "estdesetih in sedemdesetih letih, nikakor ne moremo predvideva-ti, da gre za vsesplo"en jugoslovanski fenomen (2004: 37, 40–1).

Samopercepcije: Jugoslovanska in bosansko-hercegovska perspektivaNa tem mestu je treba upreti pogled v jugoslovansko etnologijo

in opozoriti na specifi#no situacijo, ki zadeva etnologijo v nekdanjem jugoslovanskem jedru – Bosni in Hercegovini. V primerjavi z drugimi evropskimi etnologijami je po mnenju mnogih etnologija »v nekdanjih socialisti#nih dr$avah v drugi polovici dvajsetega stoletja vegetirala«. Oklepala se je $e uveljavljenih, predhodno konstruiranih kanonov, kar so jugoslovanske oblasti dojemale kot nedol$no in nenevarno po#etje (Rihtman-Augu"tin 2001: 13). Pri tovrstnih opazkah se vzpostavlja ne-koliko problemati#en videz jugoslovanske etnologije kot docela stati#ne in rigidne discipline, tesno povezane s svojimi koreninami in avtoriteto osrednjih figur. Tako Joel M. Halpern in E. A. Hammel v svojem pregle-du jugoslovanskega etnolo"kega opusa za#udeno ugotavljata, da je tu vsaka misel in trditev oziroma enostaven sklep poni$no podkrepljen z »mnogimi citati prao#etov« discipline (1969: 25).

Teoretsko in tematsko opotekajo#e stopicanje za drugimi evropskimi etnologijami/antropologijami, ki ga kljub $eljam ni mogo#e spregledati, je med drugim plod vztrajnih politi#nih pritiskov. Etnologi so se s politi#-nimi omejitvami in zahtevami spopadli tako, da so se povsem pragmati#-no distancirali od vladajo#e ideologije. %e od zgodnjih "tiridesetih let so

Sarajevo_16.indd 58 29.1.2013 12:19:11

59

se izogibali tveganju, ki bi ga spro$ilo anga$iranje etnologije v politiki, naj si gre za radikalno nacionalisti#no ali pa# komunisti#no. To je pravzaprav naplavilo dva klju#na, negativna efekta za prihodnost discipline: etnolo-gija se je tako omejila na ozka podro#ja zanimanja, saj si je ogradila zelo majhno in nehvale$no raziskovalno podro#je, hkrati pa se je vse do konca sedemdesetih let precej uspe"no upirala teorijskim inovacijam, s katerim bi bilo mogo#e omiliti zbeganost ob soo#anju s presene#enji, ki so sledi-la v devetdesetih letih. V republikah nekdanje Jugoslavije, tudi ali celo predvsem v Bosni in Hercegovini, lahko pravzaprav govorimo o »previdni etnologiji« (Rihtman-Augu"tin 2001: 13, 161). Gre za etnologijo, ki je bila po mnenju tujih raziskovalcev »deskriptivna in ahistori#na disciplina, ki se je ukvarjala predvsem z dokumentiranjem ruralne materialne kultu-re, folklore in navad kot na#ina ‘odkrivanja’ nacionalnega sebstva« (Bo-ugarel, Helms in Duijzings 2007: 16). Kasneje pa so skozi retrospektivno preizpra"evanje lastne znanstvene tradicije in resno samorefleksijo do po-dobnih ugotovitev pri"li tudi doma#i etnologi in antropologi. Priznanje, da je veda slonela na te$njah po ohranjanju tradicije, ki je bila izena#ena z nacionalno tradicijo (%iki! 2008: 128–9) – kar nikakor ni lokalni izum, temve# prevzeta in modificirana zapu"#ina – je pravzaprav tvoril prvi ko-rak k upiranju dotedanjim $ari"#em raziskovanja.

V drugi Jugoslaviji so bile meje etnologije opredeljene s tistim, s #imer se etnologi niso imeli namena ukvarjati. Etnologi se niso anga$irali niti v kritiki niti v spodbujanju obstoje#ega sistema (Rihtman Augu"tin 2001: 129, 134). »Etnologija mimo oziroma navkljub socializmu« (Prica 2006: 17) je tudi v Srbiji etnolo"ki kurikulum odre"ila vplivov marksisti#ne teori-je, a tudi teorije nasploh (%iki! 2008: 130). Opazen odmik, ki je pri sosedih spro$al nelagodje, je mogo#e zaslediti le v slovenski »eksoti#ni« etnologiji, ki so jo tisti #as spremljali tihi o#itki zaradi njenega »‘pretirano marksisti#-nega’ vztrajanja pri raziskovanju kulture delavskega razreda« (Prica 2006: 17). Kljub inovativnemu in uspe"nemu etnolo"kemu zanimanju za $ivlje-nje v slovenskih mestih in poudarjanju pomena raziskovanja delavske kulture, ki je odsevala te$njo po ideolo"ki harmonizaciji, je etnologija ven-darle v grobem ostala deskriptivna veda, vezana na slovensko etni#no oze-mlje, obremenjena z ljudstvom in ozko povezana s kmetstvom in kme#ko kulturo. Kot povsod drugod po Jugoslaviji, razen v Bosni in Hercegovini, kjer so se oklepali enakopravne obravnave predvsem narodov, manj pa narodnosti, so se etnologi ukvarjali izklju#no s svojim narodom (Brumen 2001: 8–9). Ob tem si niso zastavljali klju#nih vpra"anj: »Ali smo naciona-listi, #e se usmerjamo le v prou#evanje svojega naroda? Ali smo lahko pri tem nedol$no nevtralni in objektivni?« (Mur"i# 2001b: 19).

Popolno zavra#anje vstopa v politi#no sfero in odmik od politi#nega anga$iranja je sicer zagotavljal precej"njo svobodo pri raziskovalnem delu, ki pa je vendar vselej vklju#evalo spontane procese samocenzure. V stro-gem selekcijskem procesu, ki je doletel nekdanje jugoslovanske etnologi-je, so odpadla neza$elena, a vendar pomembna raziskovalna vpra"anja,

Sarajevo_16.indd 59 29.1.2013 12:19:11

60

kot so vsakdanje $ivljenje, sodobni na#ini $ivljenja, raziskave v urbanih kontekstih, predvsem pa problemati#ne teme, kot so etni#nost, etni#na identiteta oziroma identifikacija (Riht-man-Augu"tin 2001: 37, 129, 134). (eprav je treba pritrditi, da so se z etni#nostjo in nacionalizmom tudi v svetovnih an-tropolo"kih in etnolo"kih tradicijah pri#eli intenzivno ukvar-jati "ele konec osemdesetih in v devetdesetih letih – seveda pa je zametke mogo#e izslediti tudi nekoliko prej, "e zlasti od "estdesetih in sedemdesetih let dalje (glej Banks 1996) – je vendar treba upo"tevati nekatere skupne imenovalce, a hkra-ti priznati tudi klju#ne razlike pri povodih za njihovo hkratno ignoranco. V jugoslovanskem kontekstu gre med drugim za posledico pritiskov politi#nega sistema: »Etnologi in etnolo-ginje nikoli niso bili preve# pogumni in so se raje ukvarjali s temami, ki niso vznemirjale javnega mnenja,« raje so se izo-gibali konfliktnim vpra"anjem ter potencialnim nesoglasjem z vladajo#im sistemom, ki bi ga lahko spro$ile napa#ne razi-skovalne izbire (Rihtman-Augu"tin 2001: 109).43

Kot re#eno, je drezanje v prepovedane teme v Bosni in Hercegovini veljalo "e za bolj nespametno po#etje. Tako kot druge »etni#no me"ane« jugoslovanske regije je bila tudi Bo-sna in Hercegovina mo#no izpostavljena retoriki o bratstvu in enotnosti, ki je vsebovala slavljenje so$itja in druga#nosti kot pomembnega temelja za ble"#e#o prihodnost jugoslovan-ske dru$ine. Pogled na nacionalne identifikacije je slonel na konceptu enotnosti, kar je pomenilo »afirmacijo nacionalne-ga« in hkrati ter paradoksno tudi mo#no obrambo pred »na-cionalizmom« (Bogi#evi! 1973: 245). Diskurz o sobivanju je bil negovan kot preventivni ukrep zoper krepitev nacional-nih trenj, vendar bi ga lahko razumeli tudi kot izraz iskrenih strahov in upanja (Baskar 2006). Ljiljana Beljka"i!-Had$ide-di! v svojem pregledu etnologije v Bosni in Hercegovini, ki je eden izmed redkih kriti#nih pretresov tamkaj"njega etnolo-"kega delovanja, poudarja precej"njo navezanost na $e izpete tradicionalne etnolo"ke tematike. Do nedavnega – v resnici pa bi lahko rekli kar do danes – sodobne etnolo"ke/antropo-lo"ke teme niso pritegnile zanimanja raziskovalcev. (eprav avtorica graja ignoranco do vpra"anj nacionalnosti in etni#-nosti, tudi sama te$ko izstopi iz uveljavljenih in sprejemljivih etnolo"kih okvirjev (glej Beljka"i!-Had$idedi! 1988). Omeje-vanje na nedol$ne teme je pravzaprav prepre#evalo, da bi se razkrilo tisto, #esar oblasti niso $ele videti. Intervencije pri spodbujanju molka so slu$ile zaviranju morebitnih, hipote-ti#nih sporov. Vzporedno s »previdno etnologijo« so obstajali tudi druga#ni na#ini obra#unavanja s tabu temami.

43. Ti"ina seveda ne pomeni popolne sle-pote. Tako je denimo obstajala vzporedna, ustna etnolo"ka tra-dicija med hrva"ki-mi etnologi, ki so se zavedali pomena nacionalnih simbolov in njihove rabe, ven-dar so o njih iz pre-vidnosti raje mol#ali (Rihtman-Augu"tin 2001: 121).

Sarajevo_16.indd 60 29.1.2013 12:19:11

61

Predvsem sociologi in politologi niso mol#ali. (eprav so bili pri svojih zapisih izjemno pazljivi, jim je vendar uspeva-lo posredovati pomembne informacije o ambivalenci kom!i-luka, pomenu ruralnih in urbanih migracij, o klientilisti#nih mre$ah, kolektivnih spominih ter vplivu religijskih institucij v Bosni in Hercegovini (Bougarel, Helms in Duijzings 2007: 16). Pogumnej"i sociologi so marsikdaj razkrili posamezne se-gmente $ivljenja, ki so jih mnogi etnologi s strahom odrivali iz svojega vidnega polja in vztrajali na svoji poti iskanja izvorov fenomenov »ljudske« kulture. O#itek Dunje Rihtman-Augu-"tin, da je sociologija storila klju#no napako, ker je z radikalno kritiko nacionalizma spremenila tematiko v eno izmed mno-gih – sovra"tvo do nacionalizma so pogosto prena"ali tudi na njegove analize (2001: 188) – ne more zakriti dejstva, da je vendar jugoslovanska sociologija kljub svoji, nemalokrat ma-nipulativni vlogi prispevala nekaj bistvenih spoznanj o dru$-benih odnosih v Jugoslaviji. Jugoslovanski dru$beni problemi so bili, kot ugotavlja Allcock (1975: 494), relevantni za jugoslo-vansko sociologijo samo in zgolj, #e so bili hkrati prepoznani kot problemi jugoslovanskega marksizma.

V primerjavi s sociologijo je etnologija torej zavra#ala vlogo slu$abnice trenutni ideologiji, kar pa je zmotilo tudi nekatere raziskovalce iz tujine. Tako Halpern in Hammel po za#etni hvali jugoslovanskih etnografskih natan#nih opisov ugotavljata, da sta etnografija in etnologija zaradi svoje »tra-dicionalisti#ne in konzervativne« narave povsem prezrti in odrinjeni na obrobje dru$boslovja. Svojo kritiko z opaznim razo#aranjem nadgradita tudi s stali"#em, da je »etnografsko osredoto#anje na etni#ne podtipe delno slu$ilo temu, da je potenciralo probleme manj"ih razlik, predvsem zato, ker srbski etnografi delajo v Srbiji, Hrvati samo na Hrva"kem in tako naprej. Odkritja etnografov tako nasprotujejo splo"nim naporom po nacionalni unifikaciji« (1969: 22). (eprav njuna izjava jasno odra$a politi#no naklonjenost jugoslovanski ide-ji in osebne preference, moramo priznati, da je bosansko-her-cegovska etnologija v resnici skrbno pazila na vzpostavljanje sorazmerij in enakopravno obravnavo izbranih segmentov $ivljenja vseh narodov in (manj) narodnosti socialisti#ne re-publike Bosne in Hercegovine, upo"tevajo# obstoje#e razme-jitvene #rte. Ob tem pa so se seveda zavedali, da se dotikajo nevarnih tem, in so skoraj »ritualno poudarjali potrebo po toleranci«. Ta preventivni diskurz je bil "e zlasti prisoten pri bosansko-hercegovskih Muslimanih (Baskar 2006). (Ne)oza-ve"#eno skrb za ohranjanje jugoslovanskih (delnih) utopij so prevzeli tudi dru$boslovci in humanisti, tudi z zamol#anji.44

44. V svojem govoru leta

1945 je Tito vsaj navi-dez kazal prepri#a-

nje, da stopa naproti »marksisti#ni razre-

"itvi nacionalnega vpra"anja v Bosni in Hercegovini«, saj je

oznanil, da so »naro-di Bosne in Hercego-vine strumno krenili po poti gradnje svoje lastne federalne eno-te, enakopravne sku-pnosti Muslimanov,

Srbov in Hrvatov. Ne moremo niti govoriti o tem, da bi en narod

du"il drugega, da bi eden izrabljal druge-ga, ampak bodo vsi

slo$no, v bratstvu zgradili svojo bolj"o

in sre#nej"o priho-dnost« (po Mesihovi!

1973: 11).

Sarajevo_16.indd 61 29.1.2013 12:19:11

62

Navdu"eno zbiranje gradiva v vaseh in mestih Bosne in Hercegovine se je pri#elo v devetnajstem stoletju z ak-tivnostjo radovednih popotnikov in folkloristov, a tudi ozave"#enih doma#ih intelektualcev.45 Sledilo je obdobje avstro-ogrske nadvlade, ki je uveljavilo te$njo po sistema-ti#nem zbiranju gradiva. V tem obdobju – ko naj bi po mne-nju mnogih Evropejcev, tudi nekaterih bosansko-hercego-vskih avtorjev (glej Andri! 1994) v bosansko-hercegovsko »intelektualno turobnost«, producirano skozi dolgoletno vladavino Osmanskega imperija, znova posijala razsvetlju-jo#a misel evropske civilizacije (glej Munro 1900: 5) – so avstro-ogrski politi#ni cilji aktivno spodbujali h »kultur-nemu prebujanju« dr$ave. V okviru nadvse ambicioznega avstro-ogrskega kulturnega projekta s politi#nim ozadjem je bil v Sarajevu ustanovljen tudi Zemaljski muzej (Lan-desmuseum).46 Avstro-ogrski politiki, predvsem pod vod-stvom Benjamina Kállaya, ki je od leta 1882 do 1903 budno nadzoroval dogajanje v dr$avi, so svoje pokroviteljske, ko-lonizatorske prijeme utemeljili na patrinalizirajo#em prin-cipu in ideji, da je inferiorne in infantilne podanike treba motivirati in nato izobraziti (oziroma civilizirati), "ele po-tem se bodo lahko kosali s superiorno civilizacijo, ki jih je skrbno vzela pod svoje okrilje. Navsezadnje naj bi vlo$ek v edukacijo in skrb za »ohranjanje« kulturnega izro#ila, ki je nemalokrat pomenilo tudi na#rtno spreminjanje tradicij, prispeval k formiranju hvale$nega subjekta (Reynolds Cor-dileone 2010: 179–80).47 Geografska bli$ina torej nikakor ni mogla premagati ob#utja distance, ki so jo kolonialni vladarji #utili do svojih podrejenih (Donia 2007: 4), saj je bila Bosna »avstrijska Afrika, neznan prostor na zemljevidu jugovzhodne Evrope, ki je #akal na re"itev izpod osmanske tiranije« (Reynolds Cordileone 2010: 171). Zemaljski muzej je bil osrednja institucija pri implementaciji avstro-ogrske »kulturne misije« in je skupaj s svojo publikacijo Glasnikom Zemaljskega muzeja posku"al spodbuditi mladino, da se pri#-ne zanimati za raziskovanje svoje domovine. Do razvoja in pridobitve potrebnega znanja, ki bi bilo po meri avstro-ogr-skih oblastnikov, so se ti morali pri iskanju kadra za delo v muzeju zatekati k strokovnjakom iz tujine (Lipa 2006: 2).48 Pomemben del muzeja je vse od za#etka tvoril etnolo"ki od-delek, ki je vse do danes ostal najpomembnej"a institucija, ko gre za bosansko-hercegovsko etnologijo. Po mnenju Belj-ka"i!-Had$idedi!eve je Avstro-Ogrska ponujala zelo dobre razmere za etnolo"ke raziskave, saj je navsezadnje z nasla-njanjem na predotomansko bosansko-hercegovsko tradicijo

45. Prva ideja o »bosan-skem muzeju« je na-mre# nastala $e sredi devetnajstega stoletja, pred prihodom Avstro--Ogrske. Njen tvorec je bil Ivan Franjo Juki!, ki se je zbal, da bodo vse vredne predmete iz dr-$ave odnesli tujci.

46. Za podrobnej"o obravnavo procesov in dogodkov, ki so vodili k ustanavljanju muzeja, glej Mandi! 1938; Besarovi! 1974.

47. Avstro-ogrske obla-sti so s "tipendijami spodbujale "tudij na Dunaju, hkrati pa so prepovedali "tudij v Zagrebu, Pragi, pred-vsem pa v Beogradu, da se "tudenti ne bi »oku$ili z nacional-nim virusom« (Donia 2006: 87). Mnogi so se v svojih "tudijskih letih »nalezli« orienta-lizirajo#ih pogledov.

48. Kot prvega strokov-njaka v muzeju so na $eljo Benjamina Kállaya zaposlili )ira Truhelko, ki je svojo slu$bo v sarajevskem muzeju nastopil $e leta 1886 (Besarovi! 1974: 84). Truhelka je "e po-sebej zagnano zbiral no"e; njegov zbirke so Bosno in Hercegovino popeljale na svetovne razstave (glej Lipa 2006: 2; http://www.zemaljskimuzej.ba/etnologija/aktivnosti.php, 5. 5. 2009).

Sarajevo_16.indd 62 29.1.2013 12:19:11

63

– utemeljeno predvsem na mitu o bogomilstvu (glej Donia 2006: 90–1) – mo#no vpeto v modernizacijski proces, stre-mela k instrumentaliziciji kulture v prid politi#nim ciljem (Lipa 2006: 1). Prav zato ne presene#a, da je takratni etno-logiji mogo#e o#itati selektivnost: pri snovanju muzejskih zbirk so se naslanjali na »eksoti#ne predmete« in tiste, ki potrjujejo ustvarjene mitologije. Zatorej takratne etnolo"ke raziskave »ne ponujajo realne slike $ivljenja ljudi in etni#-nih ter nacionalnih odnosov« (Beljka"i!-Had$idedi! 1988: 65–6). Lokalni znanstveniki so se namre# izogibali konflik-tom in so se predali mirovni"ki misiji, saj so poudarjali har-moni#ne aspekte multietni#nega $ivljenja (glej Marchetti 2010). Vendar pa paradoksno in v nasprotju z avstro-ogrski-mi prizadevanji po konstrukciji bosanske identitete oziro-ma bo!nja!tva, ki sloni na zelo prakti#nih ciljih izolacije bo-sansko-hercegovskih prebivalcev od vplivov iz sose"#ine, in sicer s poskusom povezovanja posameznikove pripadnost z bivalnim ozemljem (Donia 2006: 89; Lipa 2006: 1)49 – s #imer naj bi se seveda krepila tudi vez z imperijem (glej Marchetti 2010; Reynolds Cordileone 2010) 50 – tudi tisti #as vztrajajo predvsem pri raziskovanju $ivljenja in obi#a-jev muslimanov, katolikov in pravoslavcev (glej Hormann 1899). Gre za splo"no uveljavljeno prakso, ki jo je mogo#e zaslediti tudi v takratnih besedilih o Bosni in Hercegovini, napisanih v nem"kem jeziku (Ruthner 2008: 9).51 *enana Buturovi! in Radmila Kajmakovi! trdita, da takratno etno-lo"ko raziskovanje ni ponujalo celovitih obravnav; prisotna je tudi presenetljiva zamera do povr"nosti raziskav, kar naj bi prepre#ilo raziskovanje »etni#nih karakteristik narodov Bosne in Hercegovine« (1988: 156). Tovrstne percepcije raz-iskav nastalih v #asu avstro-ogrske vladavine med drugim jasno odsevajo dejstvo, da je bilo v #asu SFR Jugoslavije nek-danjim kolonizatorskim silam te$ko priznati kvalitete in za-sluge za posamezne ukrepe in uresni#ene ideje. Avstro-ogr-ska etnologija je bila navsezadnje »kolonizatorska znanost« (glej Marchetti 2010). %e res, da je navdu"enost muzejskih delavcev nad bosansko-hercegovsko preteklostjo nemalo-krat vodila v pretiravanje, poenostavljanje, prikrivanje in zgre"ene interpretacije, a je vendar treba razumeti pomen in vlogo muzeja za razvoj znanosti v Bosni in Hercegovini (Donia 2007: 6).52 Ob tem pa je treba tudi opomniti na so-#asni potek raziskav institucij in posameznikov iz Zagreba, Beograda, tudi Ljubljane, predvsem v vaseh Bosne in Her-cegovine, "e zlasti v okviru edicije Naselja i porijeklo stanov-ni!tva, ki jo je zasnoval Jovan Cviji! (Had$idedi! 1997: 8).

49. Avstro-ogrske te$nje

po oblikovanju bo-sanske identitete so se v zgodovinskem

procesu izkazale kot utopi#ne. Moderni-zacija, ki naj bi pri-

spevala k zdru$itvi, je poglobila lo#evanje.

Kot ugotavlja Donia, so komunikacijski

kanali postali bolj od-prti, mobilnost in do-

stopnost informacij sta ustvarila mo$nost

za politi#no mobili-zacijo prebivalstva in

tudi bosanski "olski sistem je v tistem

#asu produciral ve# upornikov kot lojali-stov (glej Papi! 1972; Malcolm 2002; Bar-tulovi! 2004; Donia

2007: 2).

50. Leta 1884 je Dunaj-

sko antropolo"ko dru"tvo ustanovilo

etnografsko komisijo, ki je imela za cilj sti-mulirati etnografske raziskave balkanskih de$el. Oba, tako Fri-edrich Salomon Kra-uss, ki se je leta 1884

in 1885 v najbolj revni opravi, da ne bi vabil roparjev, podal v Bosno in Hercego-

vino raziskovati ljud-ske pesmi, kot Matija

Murko sta jasno delila prebivalstvo po religiozni pripadnosti in v skladu s tem tudi sortirala svoj materi-al. (eprav je Murko

poudarjal skupne #rte epskih ljudskih

pesmi (glej Marchetti 2010: 213).

Sarajevo_16.indd 63 29.1.2013 12:19:11

64

V #asu Kraljevine SHS in Jugoslavije je, ko govorimo o etnolo"kem delovanju, pri"lo do relativne stagnacije. (e-prav je vlada poskrbela za primerno preimenovanje muzeja v Zemaljski muzej kraljevine Jugoslavije v Sarajevu (Man-di! 1938), je bilo te$i"#e vendar postavljeno na znanstveno produkcijo in krepitev etnolo"kih institucij v Beogradu in Zagrebu (Beljka"i!-Had$idedi! 1988: 65–7), kar se je, do dolo#ene mere, nadaljevalo tudi v drugi Jugoslaviji. Kljub ustanavljanju nekaterih novih lokalnih muzejev in in"titu-tov (glej Had$idedi! 1997: 8), je glas bosansko-hercegovskih etnologov znotraj jugoslovanskega prostora ostal prezrt. Ne gre pozabiti, da se je dolgo bila bitka o ustanavljanju oddel-ka za etnologijo v Sarajevu; saj je bila sarajevska univerza do sredine petdesetih let edina univerza v glavnih republi-"kih mestih Jugoslavije, kjer ni obstajal "tudijski program etnologije (&kerlj 1955: 659). Leta 1955 se je sicer etnolo-giji, vendar le kot predmetu, uspelo prebiti na Filozofsko fakulteto na oddelek za geografijo, vendar so ga leta 1962 ukinili; "estnajst let kasneje se je znova zna"la v programu oddelka za sociologijo na Fakulteti politi#nih nauka (Belj-ka"i!-Had$idedi! 1988: 68), kjer se "e danes pou#uje. Kljub zavzetim naporom in "tevilnim sre#anjem, ki so potekali v "estdesetih in sedemdesetih letih v zvezi z vpra"anjem usta-navljanja samostojnega oddelka za etnologijo, so bila mne-nja vselej razli#na. Premo# Zagreba in Beograda je bila v tem oziru o#itna, kajti prav ta dva jugoslovanska centra sta se kljub relativni "ibkosti etnologije kot discipline zbala, da bi lahko pou#evanje etnologije na sarajevski univerzi spro$ilo razcep med prebivalci Bosne in Hercegovine, oddaljevanje od za#rtanih smernic trenutnega sistema ter (pospe"eno) konstrukcijo bosanske in muslimanske/bo"nja"ke kulture in identitete (Slavko Kremen"ek, osebna komunikacija).53 Nadzor nad izobra$evanjem kadra naj bi zagotavljal »previ-dno etnologijo« tudi v Bosni in Hercegovini.

V povojni Jugoslaviji so sodelavci Zemaljskega muzeja pri#eli »timsko etnolo"ko-folkloristi#no raziskovanje naro-dov Bosne in Hercegovine«, vodeni z $eljo po odkrivanju »njihove etni#ne preteklosti in njihovega etni#nega razvo-ja« (Palavestra, Buturovi! in Kajmakovi! 1988: 138). Med letoma 1958 in 1962 so tako raziskovali $ivljenje Hrvatov v Livnu, »srbsko etni#no skupino« v vasi Imljani, »musliman-ske etni#ne skupine« v %epi … Ker Bosno in Hercegovino opisujejo kot »etni#no kompleksno obmo#je, na katerem $i-vijo Srbi, Hrvati in Muslimani in v katerem ima vsak narod ne le svoje zna#ilnosti, ampak tudi skupne karakteristike,

51. Kállay je tako leta 1894 sponzoriral in gostil kongres arhe-ologov in antropo-logov v Sarajevu, ki ga je obiskalo nekaj najpomembnej"ih evropskih razisko-valcev. O tem je leta 1900 z navdu"enjem pisal Munro.

52. Benjamin Kalláy je namre# v The Daily Chronicle izjavil: »%e-limo, da Evropa ve, kaj smo storili v [Bo-sni] /…/ in da re#e: ‘To je Avstrija’« (po Reynolds Cordileone 2010: 176). Skratka, dunajska etnologi-ja je podobno kot imperialna politika stremela k imperialni identiteti, dunajski raziskovalci so se predstavljali kot anti-nacionalisti. S smrtjo imperija umre tudi obstoje#a etnologija (glej Marchetti 2010).

53. Tudi danes so v Bosni in Hercegovini etno-lo"ki "tudijski progra-mi "e v povojih.

Sarajevo_16.indd 64 29.1.2013 12:19:11

65

ki so nastajale v dolgem zgodovinskem procesu«, je bilo za-nje povsem logi#no, da »je osnovna naloga nove etnolo"ke koncepcije, da se razi"#ejo etni#ni razvoj in etni#ne karak-teristike vseh bosansko-hercegovskih narodov« (Buturovi! in Kajmakovi! 1988: 161–2).54 Navsezadnje je tovrstna kon-cepcija ustrezala stali"#em Zveze komunistov Bosne in Her-cegovine, ki je zagotavljala, da je »resni#na enakopravnost in svoboda vsakega naroda posebej pogoj za enakopravnost in svobodo vseh skupaj«. Atif Purivatra ob tem doda, da skupnih korenin ni treba za vsako ceno iskati v preteklosti, predvsem »#e te vodijo k negiranju zgodovinsko pogojenih specifi#nosti posameznih narodov«, saj je tisto, kar je zares pomembno, pripadnost delavskemu razredu, ki je temelj skupne kulture (1973: 21). K okrepitvi priznavanja specifi#-nosti nacionalnih posebnosti je prispevalo tudi priznanje vodstva Bosne in Hercegovine leta 1966 v Mostarju, da so vodili napa#no politiko do nacionalnega vpra"anja Musli-manov in do Hrvatov v zahodni Hercegovini (Lovrenovi! 2002: 64). Nastopil je #as za intenzivno nacionalno enako-pravnost, tudi v etnografskih opisih.

Bosansko-hercegovska etnologija je tako zvesto ohra-njala nacionalne delitve – morda presenetljivo, tudi v obdo-bjih, ki so (vsaj ob#asno) klicala k zabrisanju razlik. Pozivi k iskanju skupnih to#k se zdijo povsem prezrti. Malo"tevilni so bili tisti, ki jih je v de$eli raznolikosti premamilo zasledo-vanje podobnosti. Seveda ne smemo povsem prezreti ugo-tovitev Bojana Baskarja, da je predvsem bosansko-hercego-vska etnologija ponudila tudi nekoliko druga#no tradicijo od tistih, ki so bile dominirajo#e v jugoslovanskem konte-kstu, tradicijo, ki je raziskovala kontekst kulturnega plura-lizma in sinkrentizma. Gre za manj"i segment bosansko--hercegovskega etnolo"kega raziskovanja, ki je nedvomno precej manj opazen (glej Baskar 2006).55 A je nujno dodati, da se skoraj vse, tudi zgodbe o sinkreti#nosti in skupnih kulturnih elementih, pri#nejo pri segmentaciji prebivalstva po etni#nih kriterijih, "ele nato se pri#ne iskanje morebi-tnih podobnosti, s #imer se implicira prevlada nacionalnih razlik. Delitev sveta po etni#nih in drugih kriterijih ni po-trebna zgolj zato, da ustvarimo red v neurejenem svetu, temve# so tovrstni posegi pravzaprav orodja, ki ustvarjajo okvirje, skozi katere tudi raziskovalci la$je percipiramo in pojasnjujemo kulturne razlike (Hastrup in Olwig 1997: 1).

Tako v Jugoslaviji kot tudi v povojni samostojni Bosni in Hercegovini se pomembna etnolo"ka dela pri#nejo z ne-izogibnim pre"tevanjem prebivalstva, glede na nacionalno

54. Takratno bosansko-

-hercegovske etnolo-gijo je usmerjal &piro Kuli"i!, saj je bil tisti #as direktor Zemalj-

skega muzeja.

55. Tudi raziskovanje sin-

kretizma in skupnih kulturnih praks se je pravzaprav omejeva-

lo na izbrane teme, ki so bile $e uveljavljene v etnolo"kem razisko-

vanju, pri #emer je med drugim izostala

obravnava medse-bojne solidarnosti in mnogih drugih

skupnih praks. Kot najbolj zastopane so bile predvsem teme,

kot je botrstvo (!i!ano kumstvo); sorod-

stvo po mleku (glej Lovrenovi! 2002: 55), pobratimstva in posestrimstva,

skupni rituali krsne slave, medsebojno

obiskovanje, skupna sveti"#a in romanja

... Bosansko-hercego-vski raziskovalci so tovrstne fenomene interpretirali skozi

okvire evolucionisti#-ne perspektive in te-orije pre$itkov. Ti so bili namre# v ve#ini

pripisani skupnemu ju$noslovanskemu

izvoru. Etnologija je tako postala veda, ki je budno iskala pre$itke in hkrati

lo#evala bistveno od nepomembnega (Ba-

skar 2006).

Sarajevo_16.indd 65 29.1.2013 12:19:11

66

pripadnost. V Vodi"u kroz zbirke Zemaljskega muzeja Bosne in Hercegovine (1984) lahko preberemo:

Na ozemlju Socialisti#ne Republike Bosne in Herce-govine /…/ $ivi 4.124.008 prebivalcev. Po popisu iz leta 1981 Muslimani tvorijo 1.629.924 (v odstotkih 39,52), Srbi 1.320.644 (ali 30,02 odst.), in Hrvati 758.136 (ali 18,38 odst.). V preostanku 415.304 oziroma 10,8 odstotka prebivalstva so z najve#jim "tevilom zastopani Jugoslo-vani, in sicer s 326.280 ali 7,91 odstotka, drugi narodi in narodnosti pa tvorijo manj kot odstotek /…/. Razstavljeni predmeti v zbirkah Oddelka za etnologijo prikazujejo $ivljenje Muslimanov, Srbov, Hrvatov, in sicer tak"nega, kakr"en je bil na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko kapi-talizem z industrializacijo za#enja bistveno spreminjati odnose /…/. (Fabijani! in Popi! 1984: 41)

Izrazita osredoto#enost na preteklost je med drugim pripomogla k ustvarjanju mozai#nih podob bosansko-her-cegovske realnosti, v katerih lahko zasledimo zgolj be$ne omembe stikov in dotikanj domnevno izoliranih esencia-liziranih kultur, ki sobivajo na istem prostoru. O skupnih elementih in hibridnih kulturnih tvorbah v teh percepcijah paralelnih svetov, tudi etnolo"kih, je izjemno malo zapisov, navkljub vseprisotnemu diskurzu o stoletjih skupnega $i-vljenja, ki se za#enja pri barvitih promocijskih turisti#nih bro"urah in kon#uje pri znanstvenih razpravah. Ne naza-dnje, fascinacija nad razlikami je rodila ne samo lokalne, specifi#ne etnologije, temve# tudi etnologijo in antropolo-gijo kot znanstveno disciplino nasploh. Zabrisi podobnega nas torej ne bi smeli presenetiti. Poleg nacionalne klasifi-kacije prebivalstva je etnologija primaknila svoj dele$ tudi k reifikaciji v nekdanji Jugoslaviji mo#ne razmejitvene #rte med va"kim in urbanim prebivalstvom.56

Nacionalnost oziroma etni#nost je bila pravzaprav v etnologiji vselej prisotna, te$ko je ugotoviti, ali je "lo za in-teresno motivirane izbire ali zgolj za pomanjkanje orodij za kriti#no preizpra"evanje lastnega po#etja. Kakorkoli $e, razlike so bile samoumevne, o#itne, predstavljale so izhodi-"#e, od koder je potekala nadaljnja raziskava. »Metodolo"ki nacionalizem« je nedvomno kraljeval tudi v jugoslovanski socialisti#ni preteklosti.57 Sicer pa ni skrivnost, da je etno-logija le marljivo praskala po $ivopisnih povr"inah, ki jih je sam vladajo#i sistem spodbujal in propagiral v mejah, ki jih je dolo#il kot sprejemljive. Nacionalna identifikacija je bila za$elena le, #e je bila primerno maskirana; skratka, ko se je preoblekla v folkloristi#ni li"p.

56. Tudi muzejska zbirka Zemaljskega muzeja v Sarajevu je "e danes razdeljena na dva dela. V pritli#ju je prikazana razstava $ivljenje in kultura va!kega prebivalstva Bosne in Hercegovine, v prostorih v nad-stropju pa sledimo $ivljenju in kulturi urbanega prebivalstva Bosne in Hercegovine (Fabijani! in Popi! 1984: 41).

57. Izena#evanje dru$be in nacionalne dr$ave ali naroda je bilo mo#no prisotno pred-vsem v sociologiji. Nacionalne dr$ave so bile torej prototip idealnih dru$b (Billig 1995: 53). Besedno zvezo »metodolo-"ki nacionalizem« je skoval portugalski sociolog Herminio Martin (po Chernilo 2007: 11).

Sarajevo_16.indd 66 29.1.2013 12:19:11

67

V tema#nih devetdesetih letih so se etnologi, ki so $i-veli v vojnih $ari"#ih, zna"li v nezavidljivi situaciji, ki je terjala soo#anje s problemati#no realnostjo, ubijanjem, so-vra"tvom, grozovitim ru"enjem znanega sveta, itd. Ni bilo potrebe po iskanju navdiha, ta je bil s kruto zvija#o vsiljen skozi dru$bene pretrese. Brez milosti postavljeni pred dej-stvo, so pri#eli preizpra"evati lastno poglobljenost v togo romanti#no etnolo"ko tradicijo, saj so se zna"li v dvomih in pred klju#nim vpra"anjem o smislu etnologije, ki so jo dotlej prakticirali (Rihtman-Augu"tin 2000: 6, 2001: 91). Zdi se, da je pod pritiskom realnosti klonilo tudi prepri-#anje o tem, da je »odsotnost politi#nega anga$iranja del modernega teoretskega diskurza in stvar dobrega okusa«, s tem se je tudi zatreslo uveljavljeno mnenje, da se interes etnologije »kon#uje v tistem trenutku, ko kmetje, odeti v no"o, odvr$ejo svoje opanke in obujejo #evlje«. Bolj ali manj odlo#no so etnologi zavrgli tudi misel, da so druge vede bo-lje usposobljene za razkrivanje sodobnih kulturnih fenome-nov in nespregledljivih odnosov mo#i (Rihtman-Augu"tin 2001: 129, 137). (eprav je srbska antropologija do$ivela pomembne teoretske in metodolo"ke inovacije, je v #asu radikalnih dru$benih sprememb ve#inoma prisegala na molk. Ni# se ni spremenilo vse do za#etka enaindvajsetega stoletja, ko se je srbska etnologija/antropologija vendarle ozrla okoli sebe in si vzela #as za spodkopavanje ustaljenih raziskovalnih pogledov (%iki! 2008: 134, 136).

V Bosni in Hercegovini "e ni pri"lo do radikalnega pre-mika; etnologija si tu "e vedno nadeva pla"nice, da se ne bi soo#ila z dru$beno realnostjo, kajti nikakor ne gre za lep in barvit prizor, ki ga za"#itni"ko varujejo negibne bosansko--hercegovske etnolo"ke zgodbe. (e na kratko pogledamo dogajanje v Zemaljskem muzeju, lahko opazimo, da ta ka$e precej"njo imunost na vse, kar se dogaja onkraj njegovih zidov. Korespondenca med realnostjo in etnolo"kim delo-vanjem je povsem prekinjena. Stalna zbirka, ki je povsem obstala v #asu, se je zrasla z muzejskimi zidovi in je "e leta 2008 obiskovalcem ponujala enako podobo, kakr"no je bilo mogo#e uzreti, ko sem se kot petletna deklica z o#etom spre-hajala po muzejskih prostorih.58 Tudi znanstvena etnolo"ka/antropolo"ka produkcija, razen osamljenih izjem, ne ponuja vidnej"ih premikov.59 Tako "e vedno ostajajo povsem prezrte teme, ki so bile zamol#ane skozi celotno zgodovino etnolo-gije v Bosni in Hercegovini. Vpra"anja, klju#na za sodobno Bosno in Hercegovino, torej tematika etni#nosti in naciona-lizma, zapletenih procesov konstrukcije nacije, (nacionalne)

58. Tudi Munrojevi

(1900) navdu"eni opi-si muzejske etnolo"ke

postavitve ne ka$ejo pretirano druga#ne

podobe od tiste, ki jo lahko uzremo danes. Tam danes sicer pri-rejajo tudi ob#asne

razstave, vendar tudi te, $al, sledijo dolgo

prisotnim smerni-cam, ki jasno zrcalijo etnolo"ko oklepanje selektivno izbranih

kulturnih elementov, ki so ponavadi urejeni v skladu z nacionalni-

mi razpredelnicami. Za podroben seznam

razstav etnolo"kega oddelka Zemaljskega

muzeja glej http://www.zemaljskimuzej.

ba/etnologija/aktiv-nosti.php.

59. Lahko omenimo le

osamljene poskuse iz-stopanja iz uveljavljenih okvirjev (glej Popi!-Fili-povi! 2000). Leta 2008

so v Zemaljskem mu-zeju zasnovali projekt z naslovom Spremembe v

kulturi #ivljenja begun-skega in razseljenega prebivalstva vzhodne

Bosne na primeru dveh mestnih naseljij Vogo!"e

in Osijeka, (http://www.zemaljskimuzej.ba/

etnologija/aktivnosti.php, 5. 5. 2009), ven-

dar rezultati projekta "e niso objavljeni. Vseka-kor je s tem korakom

bosansko-hercegovska etnologija stopila na-

proti sodobnim $go#im sarajevskim temam.

Sarajevo_16.indd 67 29.1.2013 12:19:11

68

identifikacije ter izumljanja nacionalnih tradicij ostajajo "e vedno povsem zanemarjena. Ned$ad Had$idedi!, nekdanji profesor etnologije na Fakul-teti politi#nih nauka v Sarajevu, se vendar zaveda pomena razumevanja etni#nosti in nacionalizma in njunega postavljanja onkraj primordiali-sti#nih perspektiv in kljub obstoje#im disciplinarnim omejitvam in dol-gi, neprekinjeni tradiciji mi$anja pred tovrstnimi dru$benimi fenomeni zapi"e, da »kljub diskusijam etnologi te$ko izstopajo iz konceptualnega labirinta, znotraj katerega je etnos razumljen kot enkrat dano, trajno in celo prirojeno svojstvo #love"ke skupnosti« (1997: 14). In tudi danes, ko je politi#na retorika v dr$avi utemeljena na konstantnem operiranju s poj-mi, kot so nacionalna identiteta in kultura – predvsem v paranoi#nem smislu njihove ogro$enosti, ki postaja svojevrsten Novorek, s katerim se posku"a popolnoma prenoviti svet – se etnologi ne odzivajo. V tem ne prepoznavajo nikakr"nih spodbud, da bi se sami anga$irali v pretresu ob-stoje#ega diskurza, njegovem kriti#nem komentiranju in ne nazadnje v premisleku o svoji vlogi pri konstrukciji nacionalnih identitet v Bosni in Hercegovini. Tudi tokrat je naloga razvozlavanja pomembnih dru$benih vozlov docela prepu"#ena drugim disciplinam. Tu je v celoti tudi odso-tno objokovanje zamujenih prilo$nosti bosansko-hercegovske etnologije. Etni#ne in nacionalne skupine zanje enostavno so, obstajajo; nih#e pa ne premi"ljuje o procesu njihovega oblikovanja, vzdr$evanja in spodbujanja. Ob tovrstnem privilegiranem, $e zakoreninjenem izboru tematik pa tudi vse druge identifikacijske mo$nosti poniknejo v ozadje in se ka$ejo kot docela irelevantne za posameznikovo $ivljenje. Prav zaradi selektivnosti etnologije in etnolo"ke bojazni pred pretiranim politi#nim anga$majem v opresivni atmosferi se zatekanje v dela bosansko-hercegovskih pisateljev, ko gre za raziskovanje bosansko-hercegovske preteklosti in tudi sedanjo-sti, zdi neizogibno; saj so ta pogumno odstirala uvid v tiste sfere vsakda-njega $ivljenja, ki se jih etnologi niso drznili razkriti ali pa so jih preprosto ozna#evali za nepomembne. O sivih lisah in meglenih to#kah etnologi-je izvemo mnogo tudi skozi prebiranje del tujih raziskovalcev. Navkljub mnogim spodrsljajem in stereotipnim predstavam ter problemati#nim reprezentacijam, ki so za"le v njihova besedila, jim moramo priznati trud in delno zapolnjevanje obstoje#ih informacijskih praznin.

Bosna in Hercegovina skozi zunanje etnolo!ke/antropolo!ke objektiveDa je vedo$eljne tujce, obiskovalce in raziskovalce navdu"evala, a

tudi nemalokrat zmedla heterogenost prebivalstva v Bosni in Her-cegovini, kot sem $e omenila, pri#ajo zgodnja potopisna poro#ila. %e leta 1874 v uvodnih odstavkih dela Les Slaves méridionaux (Ju#ni Slo-vani, 1874) francoski diplomat Jean-Baptiste-Evariste-Charles-Pricot

Sarajevo_16.indd 68 29.1.2013 12:19:11

69

de Sainte-Marie zapi"e, da je delo napisal s ciljem in $eljo, da kon#no »zapolni praznino«, ko gre za poznavanju Bosne in Hercegovine. Kajti »Evropa, "e posebej Francija, se z zanimanjem ukvarja z vpra"anjem na-cionalnosti, medtem ko "e vedno nimamo /…/ zbranega tistega, kar se nana"a na izvor, vzpostavljanje in formiranje slovanskih kraljevin« (po &ami! 1981: 74). Tudi ve# kot stoletje kasneje situacija ni bila bistveno druga#na; jugoslovanska in bosansko-hercegovska sestavljanka je mno-gim ponujala videz labirinta. Tisto, kar so videli in sli"ali, je nemalokrat povzro#alo preglavice; kar so uzrli, namre# ni ustrezalo preglednim na-cionalnim shemam, ki so jih sami prepoznavali kot normalno stanje: »Jugoslavija predstavlja kompleksno konfiguracijo ljudstev, narodov in nacionalnosti, ki jih je te$ko razvrstiti in klasificirati na kakr"en koli sis-temati#en na#in« (Bertsch 1976: 16). Jasno je, da so bile notranje nacio-nalne heterogenosti ob poplavi o#itnih razlik povsem neopazne in da so dogajanja v devetdesetih letih le "e dodatno oplajala $elje po sortiranju in razre"evanju balkanske nepregledne nejasnosti.

Obmo#je nekdanje Jugoslavije je bilo zavito v tan#ico eksoti#nosti, radikalna in dolgo #asa konstruirana ter vzdr$evana druga#nost od zaho-dno evropskega prostora je pravzaprav mnoge za#arala in o#arala. Jugo-slavija je bila ob koncu "estdesetih let dvajsetega stoletja "e vedno »oblju-bljena de$ela za folkloriste« (Oinas 1966: 398), #esar so se zelo dobro za-vedali tudi doma#i etnologi v stiku s kolegi iz tujine, saj so ugotavljali, da je »imeniten ‘etnografski’ teren, ki navdu"uje vse, ki ga obi"#ejo« (&kerlj 1955: 659). Zapletene etni#ne in nacionalne ter nadnacionalne identifi-kacije so dodatno krepile zanimanje zunanjih raziskovalcev: »Med osnov-nimi te$avami jugoslovanske folklore je "e posebej fascinantno vpra"anje etni#no me"anih obmo#ij in mejnih regij. Jugoslavija je multinacionalna dr$ava, ki je do$ivela ostre antagonizme« (Oinas 1966: 403). (eprav so jih tovrstna vpra"anja nezadr$no vabila, se – tako kot doma#i raziskovalci – tudi sami niso smeli povsem brezskrbno podajati v globine mamljive teme. Dogajanje v nekdanji Jugoslaviji v devetdesetih letih je bilo za tiste, ki jih je vpra"anje nacionalnih odnosov vedno $ulilo, skoraj katarzi#na osvoboditev. Dolgo zamol#ane tabu tematike so lahko privrele na plan.

V socialisti#ni Jugoslaviji so bile namre# terenske raziskave striktno regulirane. Med tiste raziskave, za katere so tuji raziskovalci pred pri-hodom morali pridobiti dovoljenje, so pri"tevali tudi »nevarno« tema-tiko folklore in kulturne antropologije. Tako so denimo jugoslovanske oblasti Lockwooda, ki je sku"al spremljati izvor in poti modernizacije v Bosni in Hercegovini in si pri tem nepremi"ljeno pomagal z vpra"anjem o krajih, kjer so njegovi sogovorniki slu$ili voja"ki rok, v kon#ni fazi izgnale iz dr$ave. &ele v sedemdesetih letih, ko je pri"lo do decentra-lizacije dr$ave, so posamezne republike dobile mo$nost samostojnega dogovarjanja o mednarodnih raziskovalnih programih, kar je mnogim raziskovalcem olaj"alo vstop v nekdanjo Jugoslavijo in dostop do za$ele-nega gradiva. To nikakor ne pomeni, da so bili ti pri svojih tematskih in

Sarajevo_16.indd 69 29.1.2013 12:19:11

70

epistemolo"kih izbirah povsem svobodni; tudi sami so se ogibali odkri-temu drezanju v tematike, ki bi lahko vsebovale ostro kritiko tedanjega re$ima. Z napa#nimi koraki bi navsezadnje lahko ogrozili tudi lastno varnost (Rihtman-Augu"tin 2001: 160, 185). Ampak radovednost je bila nemalokrat mo#nej"a od strahu. (etudi so do vpra"anj o etni#nosti, reli-giji in nacionalizmu ter relacijah med skupnostmi prihajali skozi trnovo pot, so se vendar v mnogih raziskavah z druga#nim fokusom vsaj be$no dotaknili nedvomno najbolj intrigantne jugoslovanske teme.

Po drugi svetovni vojni so se tuji raziskovalci osredoto#ali predvsem na vpra"anja, povezana s politi#nimi, ekonomskimi in dru$benimi spre-membami, ki jih je spro$il novi dru$beni sistem; aktivno, a vendar pre-vidno so spremljali tudi razli#ne odzive nanje, in sicer predvsem v jugo-slovanskih vaseh (Bennett 1998: 121), ki so "e veljale za bolj »antropolo-"ki« teren od urbanih okolij. »Transfromacija vzhodnoevropske dru$be je priskrbela laboratorij za raziskovanje hitre in usmerjane dru$bene spremembe, ki je sledila razmeram ekstremne nerazvitosti« (Halpern in Kideckel 1983: 394). V ospredju zanimanja je bila sprva zadruga, ki ni bila tuja tema niti doma#im raziskovalcem, ter temeljite transformacije, ki so jo doletele. V tem obdobju lahko govorimo le o posameznih tujih an-tropologih, ki so imeli spletene vezi s kolegi v jugoslovanski dr$avi. Kon-kretnej"e sodelovanje med doma#imi in tujimi raziskovalci se razvije "ele v osemdesetih letih, ko so jugoslovanske oblasti $elele spodbuditi med-narodno sodelovanje in okrepiti kontrolo, s tem ko so izrecno zahtevale, da tuji raziskovalci poi"#ejo gostiteljsko institucijo (Bennett 1998: 121–2). Ni skrivnost, da je Jugoslavija mnogim predstavljala drug svet in mnogi niso vlagali veliko napora, da bi to dejstvo prikrili: »Na"a definicija tega obmo#ja je utemeljena na njegovi ruralni naravi, periferni politi#no-eko-nomski poziciji v vrsti imperijev, konfliktni etni#ni raznolikosti njegove populacije in od druge svetovne vojne dalje tudi skupnih socialisti#nih institucij« (Halpern in Kideckel 1983: 379). Ob tem se seveda zastavlja vpra"anje, koliko so tovrstna ob#utja o radikalni druga#nosti prispevala k odkrivanju vedno novih razlik med Zahodom in Balkanom.

Antropolo"ke raziskave v Bosni in Hercegovini, izpeljane s strani tujih raziskovalcev, so bile vse do osemdesetih let precej redke (Bennett 1998: 131). Lockwood (1975) je s terenskim delom v zahodni Bosni utrl pot nasle-dnikom. V osemdesetih letih se je namre# pojavilo nekoliko ve#je zanima-nje za Bosno in Hercegovino (glej Sorabji 1989; Bax 1995, 1997a, 1997b in 2000; Bringa 2009). Vseh nastalih antropolo"kih del o $ivljenju v Bosni in Hercegovini, napisanih s tujimi peresi, ne moremo uvrstiti v isto kategori-jo. Medtem ko so nekateri raziskovalci brez pomisleka utrjevali nacionalne meje in poglabljali lo#nice, je vendar treba priznati, da so drugi posredovali pomembna spoznanja o fluidnosti in kontekstualni pogojenosti nacional-nih in etni#nih identitet, o njihovih konstantnih izpogajanjih, hkrati pa so opozorili, da so$itje ne zahteva brisanja lo#nic (glej Sorabji 1989; Bringa 2009; prim. Bougarel, Helms in Duijzings 2007: 16). Pa vendar se tudi ti

Sarajevo_16.indd 70 29.1.2013 12:19:11

71

raziskovalci te$ko povsem ognejo legitimizaciji nacionalnih delitev – ki sicer, kot smo videli, ni povsem tuje po#etje niti doma#i etnologiji. Najbolj transparentna indikacija tovrstne-ga pristopa je enostavna predstavitev Bosne in Hercegovine kot dr$ave, ki so jo naseljevali zgolj Muslimani (danes Bo"nja-ki), Hrvati in Srbi. V tem smislu gre za potiskanje kompleksne realnosti v za#rtane okvire, torej za ume"#anje posameznikov zgolj v trdne nacionalne kolektive, kar ponuja izkrivljeno sliko $ivljenja in identifikacijskih procesov v Bosni in Hercegovini (Sorabji 1995: 87). Preglednost nacionalne klasifikacije je na-vsezadnje vzdr$eval tudi sam izbor tematik raziskav. Velika ve#ina del o Bosni in Hercegovini se je ukvarjala predvsem z $ivljenjem bosansko-hercegovskih muslimanov/Muslimanov oziroma Bo"njakov (glej Lockwood 1975; Sorabji 1989; Fri-edman 1996; Kolind 2002; Bringa 2009; prim. Djordjevich 2003). Medtem ko so doma#i raziskovalci v jugoslovanskem #asu muslimansko skupnost zanemarjali in odrivali iz sre-di"#a svojega zanimanja, tako iz politi#nih razlogov kot tudi »zato, ker je bilo napa#no domnevano, da je bila njihova kultu-ra [zaradi predhodnih procesov islamizacije] uniformna na ce-lotnem obmo#ju Bosne in Hercegovine« (Beljka"i! Had$idedi! 1988: 71), so ti nasprotno pritegnili najve#jo pozornost tujih antropologov. Naposled gre tu za tradicijo s #astitljivo staro-stjo, ki je bila vselej podprta s kan#ki eksotizacije. Musliman-sko evropsko prebivalstvo si je vselej priskrbelo najob"irnej"e opise in najve# pogledov popotnikov, ki so iskali nenavadno (Banks 1996: 169; glej Andrejka 1904; Jezernik 1998 in 2004). Bosansko-hercegovski Hrvati so bili vredni omembe le v stiku z muslimanskim prebivalstvom, ko je tekla beseda o medse-bojnih odnosih (glej Lockwood 1975; Bringa 2009; kot redko izjemo glej Bax 1995; Pickering 2007),60 medtem ko so bili bosansko-hercegovski Srbi dolgo #asa povsem zapostavljeni. Po mnenju Bougarela, Helmsove in Duijzingsa (2007: 18–9) je razlog te izbire in preference pravzaprav ta, da so se antropo-logi vselej odlo#ali za raziskovanje dolo#enih nacionalnih sku-pin v njihovih doma#ih republikah. Bosno in Hercegovino so tako skozi tiho predpostavko dojemali kot domovino oziroma mati#no republiko Muslimanov, ti pa so "e dodatno vznemir-jali raziskovalni duh s tem, ko so veljali za izjemno zanimiv primer procesa konstrukcije naroda v evropskih okvirih. Tu gre pravzaprav za zelo problemati#no ali celo naivno perspek-tivo, ki s seboj prina"a tudi nepredvidene stranske u#inke. Pregled sodobne, »tuje« etnolo"ke in antropolo"ke produkcije o Bosni in Hercegovini ne ka$e pretiranega zasuka v razisko-valnih preferencah, temve# zrcali persistentnost obstoje#ega

60. In #e so neko# bosan-

sko-hercegovski Hr-vati imeli vsaj stran-sko vlogo v antropo-

lo"kih raziskavah, se zdi, da so danes povsem izrinjeni iz

tovrstnih obravnav. Tako se denimo Tor-

sten Kolind v raziska-vi kontradiskurzov

med muslimanskim/bo"nja"kim prebival-stvom v Stolcu sicer

zaveda, da je pri svo-jem pristopu povsem

izklju#il Hrvate, a svojo izbiro opravi-

#uje z izgovorom, ki v resnici predvideva

konflikten odnos med nacionalnimi

skupnostmi. (eprav avtor v svojem delu

z izpiljeno argumen-tacijo ponazarja vso kompleksnost ambi-valentnih relacij, ki

"e zdale# niso uteme-ljene zgolj na naci-

onalni pripadnosti, vendar v uvodu zapi-"e, da je #util, da mu

ne bi uspelo pridobiti zaupanja in kredibil-nosti med Muslima-ni/Bo"njaki, #e bi se odlo#il za pogovore

tudi z bosansko-her-cegovskimi Hrvati (Kolind 2008: 35).

Sarajevo_16.indd 71 29.1.2013 12:19:12

72

repertoarja. V #asu sodobnih, mnogokrat pani#nih diskusij o vlogi islama v sodobni Evropi se $ivljenje bosansko-hercego-vskih Muslimanov/Bo"njakov zdi "e bolj zanimiva raziskoval-na tema. Saj je bosanski islam $e dolgo reprezentativen vzorec ideje »evropskega islama«, ki je v resnici posledica sekulari-zacije bosansko-hercegovske dru$be. Kot ugotavlja Bougarel, je pravzaprav ta ideja ne nazadnje tudi nekoliko nevarna. Na-mre# $elja, da se predstavi bosanski islam kot pozitivna kul-turna izjema, nemalokrat vsebuje tudi jasno polarizacijo med evropskim tolerantnim islamom kot homogenim in samora-slim fenomenom, ki obstaja v opoziciji z drugim, »brezpogoj-nim«, inherentno netolerantnim islamom. Ta naj bi torej do-moval onkraj Bosporja in Gilbratarja, zasledili pa naj bi ga tudi pri »neavtohtoni« muslimanski populaciji, ki $ivi v zahodni Evropi. Tako kot pri vseh generalizacijah je tudi v dihotomiji med evropskim in neevropskim islamom treba opozoriti na heterogenost islamskih praks, mirno sobivanje med religijski-mi skupnostmi ter procese sekularizacije in modernizacije, ki so nedvomno potekali tudi v mnogih drugih delih sveta, kjer $ivijo muslimani (Bougarel 2007: 96–7).

Tudi tovrstna percepcija bosansko-hercegovskega isla-ma razkriva, zakaj je prav Federacija Bosna in Hercegovi-na v ospredju sodobnih raziskovalnih poizvedovanj. A so tu seveda "e drugi razlogi: raziskovanje znotraj Federacije BiH naj bi bilo nekoliko enostavnej"e ne le zaradi tam-kaj"njega vzdu"ja, ki naj bi ga, v primerjavi z Republiko Srbsko, odlikovala ve#ja naklonjenost do raziskovalcev, ki prihajajo z Zahoda, temve# je obstoje#e neravnovesje o#i-tna refleksija vojnega dogajanja in politi#nih preferenc ter transparentnih tendenc med etnologi in antropologi, da se poistovetijo z deprivilegiranimi in viktimiziranimi posame-zniki in skupnostmi (Bougarel, Helms in Duijzings 2007: 18–9). &tevilnih raziskovalcev etnografsko delo v Republiki Srbski ne privla#i, saj jo dojemajo kot orodje teritorialne ekspanzije in pomembno fazo pri nasilnem projektu formi-ranja »Velike Srbije«, ki nastaja na pogori"#ih in grobi"#ih (Armakolas 2007: 79). Negativen predznak, ki objema del Bosne in Hercegovine, $ivljenje v Republiki Srbski potiska povsem onkraj antropolo"kega zanimanja, posledi#no pa ga zapu"#a nedotaknjenega s strani znanstvenih interpreta-cij in reprezentacij. Pogled »$rtve« torej najve#krat povsem neupravi#eno izriva perspektivo »krvnika« (Kralj 2008: 17).

Armakolas (2001 in 2007), ki osamljen ponuja uvid v $ivljenje in diskurzivne prakse na obmo#ju Republike Srb-ske,61 ugotavlja, da si je Zahod izbral v"e#no in hvale$no

61. Armakolas izposta-vlja prednost svoje nacionalne pripa-dnosti pri raziskavi v Republiki Srbski, saj ugotavlja, da je dej-stvo, da prihaja iz Gr-#ije, pri sogovornikih spro$alo prepri#anje, da govorijo z zavezni-kom (2001: 167–8).

Sarajevo_16.indd 72 29.1.2013 12:19:12

73

pozicijo za"#itnika multikulturalizma, v tem procesu pa si je nadeval podobo varuha Muslimanov/Bo"njakov. Zato upravi#eno trdi, da ko gre za bosansko-hercegovski primer, prav glas Srbov ostaja pogosto povsem presli"an. V redkih primerih, ko posamezniki iz Republike Srbske dobijo pri-lo$nost spregovoriti, so njihova stali"#a avtomati#no ozna-#ena kot manipulacijska propaganda, poskus legitimizacije zlo#inov; njihov govor pa je interpretiran kot "olski primer sovra$nega govora. Nemara je res absurdno, da se pri sla-vljenju barvitosti, pisanosti in multikulturnosti zanemarja mno$ica posameznikov, ki je prav to me"anico soobliko-vala (Armakolas 2001: 176–80). Prav tako pa se konstan-tno pozablja, da gre za zelo heterogeno skupnosti, ki se ne predaja (nacionalisti#nim) ciljem. Osrednja implikacija je o#itna. V dru$boslovnih in humanisti#nih opisih so Mu-slimani/Bo"njaki "e danes (ali celo vedno bolj) etiketirani kot »najbolj bosanski« od vseh treh bosansko-hercegovskih narodov (Bougarel, Helms in Duijzings 2007: 18–9).62 Za-vzeto usmerjanje raziskovalne pozornosti zgolj na ve#insko skupnost ni pomenilo le zanemarjanja drugega prebival-stva Bosne in Hercegovine – "e zlasti tistega, ki ne pristaja na nacionalne kategorizacije – temve# tudi njihovo razla-"#anje »bosanske identitete«. Gre jasno za neozave"#ene implikacije, ki so se v ozave"#eni formi kazali kot bistvena sestavina trdo$ivih sosednjih, srbskih in hrva"kih projek-tov »debosnifikacije« ter povojne nacionalizacije bosansko--hercegovskega prostora. Kajti v tovrstnih raziskavah je bil, kot re#eno, pridevnik »bosanski« pripet predvsem na mu-slimansko oziroma bo"nja"ko skupnost. Ekskluzivisti#no pripisovanje in tudi prila"#anje »bosanskega«, ki se danes odvija v okvirih muslimanske/bo"nja"ke politi#ne ideolo-gije, je naletelo na burne odzive pri tistih, ki se temu delu svoje identitete niso pripravljeni odre#i (glej Lovrenovi! 1998 in 2002). Prav ta del prebivalstva je ostal docela pre-zrt in ga tu postavljam v sredi"#e.

Med drugim so se s tovrstnim redukcionisti#nim prije-mom vztrajno brisale tudi izjemne kompleksnosti bosan-sko-hercegovskih identitet. Pregledno lo#evanje prebival-stva zgolj na etni#ne oziroma nacionalnih dru$bene izseke je precej nevarno dejanje. Kot re#eno, temeljno izhodi"#e domala vseh raziskav je "e vedno utemeljeno na obstoju treh narodov, kjer smo v splo"nem pri#e popolni zazrtosti v obstoje#e nacionalne razlike. Ob tem se nemalokrat nekri-ti#no zanemarjajo vsi drugi, ki ne sodijo v tovrstne katego-rije, pri tem pa se ob strani pu"#ajo vse sodobne ugotovitve,

62. Tak"na stali"#a lahko

uzremo tudi pri znan-stvenih ugotovitvah

dru$boslovcev in humanistov, kjer lah-

ko zasledimo precej romanti#no podobo Muslimanov, ki jih mnogi s precej"njo

mero pokrovitelj-stva pri"tevajo med

jugoslovanske »dobre divjake« – seveda le

v primeru, #e se ti ne znajdejo na njihovem

ozemlju; takrat se pogosto v ospredje

prerinejo povsem druga#ne imagina-cije (glej Bartulovi!

2010): »Muslimani so bili edini, ki so vzeli

dobesedno transnaci-onalnost jugoslovan-

ske federacije in so zaupali ideji bratstva

in enotnosti /…/. Mu-slimani so vztrajali

v tem transnacional-nem odnosu tudi

po tem, ko so bila njihova (sic!) mesta

bombardirana /…/« (Salecl 1994: 230).

Sarajevo_16.indd 73 29.1.2013 12:19:12

74

teoretska razpredanja in spoznanja o naravi identifikacijskih procesov. &ablonska percepcija je dedi"#ina globalne dominacije nacionalne ide-ologije, ki so se ji tako doma#i kot tudi tuji raziskovalci nemalokrat pustili zapeljati. Obremenjeni pogled se jasno zrcali v upodobitvah ju-goslovanskih in bosansko-hercegovskih razmer, na kar transparentno opozori Cornelia Sorabji. Nerazumevanje dru$bene realnosti Bosne in Hercegovine je po njenem mnenju rezultanta zahodnoevropske razde-ljenosti na nacije in ujetosti v zelo enostavno formulo »en narod, ena dr$ava«, ki je spontano zavra#ala so#asni obstoj ve# nacionalnih identi-tet in ti"ino drugih, prav tako pomembnih identifikacijskih to#k. Kom-pleksnosti bosansko-hercegovske kolektivne identifikacije pred vojno, a tudi po njej torej ni mogo#e razumeti skozi preganjanje zapletenosti in s pomo#jo prijemov, kot so denimo pragmati#ne in nasilne asimilacije in groba potiskanja v zahodnoevropske dogmati#ne kategorije, brez upo-"tevanja svojevrstnih lokalnih izumov, preobrazb in mutacij.

(eprav so se ob#asno v zahodnih percepcijah pojavili dvomi o sta-tusu Muslimanov/Bo"njakov, v okvirih katerega so si zastavljali vpra-"anja, ali gre pri bosansko-hercegovskem muslimanskem prebivalstvu za narod ali religijsko skupnost, smo bili vendar vseskozi pri#e pona-vljajo#im se vzorcem in samoumevnim predvidevanjem, da je najpri-mernej"i model za razumevanje Bosne in Hercegovine pred izbruhom vojne v devetdesetih letih enostaven soobstoj treh razli#nih narodov. Ta model je navsezadnje dodajal zagon srbski in hrva"ki nacionalni ekspanziji na bosansko-hercegovsko ozemlje. Nekoliko ti"ji rivali domi-nirajo#ih pogledov, skratka raziskovalci, ki so kazali naklonjenost do bosansko-hercegovske enotnosti, so se naslanjali na nekoliko pretiran argument o Muslimanih/Bo"njakih, Srbih ter Hrvatih kot etni#no in nacionalno nadvse podobnih narodih, ki imajo skupne korenine in so si bolj podobni, kot si sami $elijo priznati; po njihovem ti torej niso niti etni#no niti nacionalno (izrazito) druga#ni. Cornelia Sorabji pripomni, da je vendarle vseskozi eksistirala tudi bosanska identiteta, ki je zara-di politi#ne, epistemolo"ke in interesne slepote igrala stransko vlogo v etnolo"kih/antropolo"kih raziskavah. Bosanci (in Hercegovci) so bili vendar navzo#i tako v zunanjih kot v notranjih percepcijah Bosne in Hercegovine (1995: 87–9). Pisanje o identifikacijskih procesih v bosan-sko-hercegovskem primeru po njenem zahteva razumevanje preobrazb koncepta naroda, ki v razli#nih kontekstih nadeva razli#ne pomenske preobleke; v jugoslovanskem kontekstu je bilo torej treba zdru$iti spo-znanja, da je v istem hipu Muslimane, Srbe in Hrvate treba obravnavati kot tri – notranje heterogene – narode; jih hkrati videti tudi kot Bosance in Hercegovce, prebivalce Bosne in Hercegovine; ne nazadnje pa je treba dodati tudi identifikacijo z jugoslovanstvom, kjer gre za implicitno, situ-acijsko in le delno stapljanje precipiranih posebnosti narodov z jugoslo-vansko idejo enotnosti. Vojna, ki je med drugim stavila tudi na grozljivo nasilje med bli$njimi s ciljem krepitve in utrjevanja distance, je terjala

Sarajevo_16.indd 74 29.1.2013 12:19:12

75

propagiranje domnevno povsem #istih nacionalnih kategorij, kar je po-temtakem narekovalo, da se obdr$i zgolj prvi nacionalni in izklju#ujo#i pomen in da se v celoti odstranita druga dva (Sorabji 1995: 89–90). Na-cionalna trojka je temeljito zaznamovala razumevanje odnosov v Bosni in Hercegovini.

V fazi vsesplo"nega anga$iranja pri iskanju razlogov za krvavo voj-no na obmo#ju Bosne in Hercegovine so mnogi neumorno brskali po preteklosti; odlo#eni, da je treba na plan potegniti predvsem nacionalne in etni#ne spore, konfliktne situacije ter tenzije, v katerih so glavni ak-terji bosansko-hercegovski narodi. Zasli"ali so se manifestativni pozivi k temeljiti reviziji zgodovine in dotedanjega antropolo"kega pisanja; antropologi naj bi namre# spregledali sovra$nosti in zavestno ali celo povsem naivno karikirali slike bosansko-hercegovske preteklosti. Tako denimo Mart Bax (1997 in 2000) pi"e zgodovino skozi konflikte. Pred vojno spremlja predvsem sovra"tva in spore ter z lokalnimi antagoniz-mi, ki jih nekriti#no aplicira na celotno Bosno in Hercegovino, posku"a razlo$iti nesoglasja in brutalne voja"ke spopade v devetdesetih letih. Tako denimo poudarja, da je bilo lokalno hercegovsko $ivljenje mo#-no prepojeno z »etni#nimi sovra$nostmi«, te naj bi prebivalci skrbno vzdr$evali in podpihovali skozi skupne rituale, in to navkljub te$njam jugoslovanskega spravnega politi#nega re$ima. Vojna se v njegovi per-spektivi torej ka$e kot »za#asna intenzifikacija in izraz trajajo#ega pro-cesa ohranjanja in reproduciranja ekstremno strastnih etni#nih anta-gonizmov« (1997: 12, 16), ki niso vsiljeni od zgoraj, ampak se porajajo iz tradicionalnih lokalnih antagonizmov (2000). Tak"na stali"#a so bila pogosto upravi#eno pospremljena z zgra$anjem drugih avtorjev, ki so Bosno in Hercegovino skozi terensko izku"njo spoznali v druga#ni lu#i (Brandt 2002: 184, 212). Zato nikakor ni mogo#e trditi, da so se tuji raziskovalci povsem ogibali drezanju v mamljive nacionalne odnose in predstavljali idealizirano harmonijo med prebivalci Bosne in Hercego-vine. Kot sem $e uvodoma poudarila, kot tabu tema jugoslovanskega socializma je nacionalnost konstantno burila duhove, prepoved pa ji je priskrbela "e dodatno avro privla#nosti. S tem pospe"eno usiha prepri-#evalna mo# van de Portove trditve, da so se tuji raziskovalci umikali od jugoslovanskih pri#kanj in konfliktov zavoljo njihove miroljubnosti – ki jo seveda postavi nasproti balkanskim nasilnim kulturam – saj ima po njegovem povojna generacija zahodnih akademikov poseben in docela negativen odnos do vojne in nasilja (po Brandt 2002: 184). Tudi Baxov (1997: 16) o#itek, da so raziskovalci nekdanje Jugoslavije povsem nase-dli na past jugoslovanske politi#ne retorike, ki je zakrivala neprijetne scene, je v resnici povsem neutemeljen.

Navsezadnje gre za selektivna prebiranja in zanemarjanje podatkov, ki zatresejo temelje neosnovanih kritik dotedanjega antropolo"kega po-#etja v Bosni in Hercegovini in "ir"e v Jugoslaviji. Te$ava ti#i v tem, da sta Bax (1997) in van de Porte spregledala pisanje o sporih in nacionalizmu,

Sarajevo_16.indd 75 29.1.2013 12:19:12

76

#eprav nikakor ni "lo zgolj za obskurne omembe. (etudi je res, da so raziskovalci usmerjali svojo pozornosti pred-vsem v procese ekonomskih sprememb ter preoblikovanja dru$benih struktur, (ki jih je bilo mogo#e interpretirati ne nazadnje tudi kot integrativne fenomene, ki obra#unavajo z notranjimi fragmentacijami (Halpern in Kideckel 2000: 17)) in da je bilo, ko gre za etni#nost, najve# pozornosti na-menjene »analizi kulturne vsebine etni#ne identitete« (Bax 1997: 16), lahko zasledimo tudi druga#ne zgodbe. V petde-setih in "estdesetih letih je Halpern zapisal, da so dogodki iz "tiridesetih let pretirano ob#utljiva tema, da bi jih lahko temeljiteje obravnaval, v "estdesetih je Hammel jugoslovan-sko ozemlje predstavil kot krvav prostor, ki $ivi v pri#ako-vanju nove vojne (po Brandt 2002: 216). Poleg tega je tudi Lockwoodovo (1975) pisanje spregovorilo o mo#ni etni#nih identifikacijah v bosanski vasi, kar bi navsezadnje lahko za-dovoljilo njihove kriterije in $eljo po izpostavljanju distanc in nasprotij. O#itno sta prezrla tudi zelo problemati#ne trdi-tve Halperna in Kideckela, ki sta brezbri$no zapisala, da je »etni#nost dominirala v vzhodnoevropski kulturni pokra-jini na ra#un drugih oznak identitete.63 Ta "e vedno ostaja izvor konfliktov, saj je pogosto vodilni dejavnik v nerazre-"enih teritorialnih spornih vpra"anjih«, zato naj bi bila v osemdesetih naloga antropologije o Jugoslaviji raziskati intenzivnost in trdo$ivost etni#nih ob#utij in jih postaviti v razmerja primerjave z drugimi to#kami identifikacije, kot je na primer razredna pripadnost (1983: 389). Trditi, da je zahodna antropologija jugoslovanskega prostora nekriti#-no sprejela jugoslovansko uradno politi#no resnico za »edi-no resnico« (Bax 1997: 16), je torej zmotno.

V #asu vojne so seveda na dan privrele mnoge teorije o sovra$nih nacionalizmih, a tudi bolj zmerne obravnave, ki ne pristajajo na grobe skice. Po grozljivem etni#nem #i"#enju ne presene#a, da so postale etni#ne in nacionalne kategorije bolj prisotne in nemara bolj rigidne (Sorabji 1995; Halpern in Kideckel 2000; Ma#ek 2000). Tudi njihovo intenzivnej"e prepletanje z religioznimi oznakami, #ustvi in institucija-mi je bilo vedno bolj opazno (Velikonja 1998; Ma#ek 2000 in 2007; Bourgarel 2004 in 2007; Grandits 2007). V istem hipu je jasno, da so nacionalne identifikacije $ive in mo#ne, a hkrati tudi spreminjajo#e se in na mnogih prizori"#ih tudi zanikane. Ne nazadnje je tudi odlo#no nasprotovanje naci-onalni vladavini del kompleksne podobe dana"nje Bosne in Hercegovine (Cockburn 1998; Jansen 1998; Kolind 2006, 2007 in 2008; Pickering 2007). Sodelovanje med razli#nimi

63. Vendar mestoma omilita trditev s priznanjem, da je »etni#nost le ena komponenta v posa-meznikovi identiteti« (Halpern in Kideckel 1983: 389).

Sarajevo_16.indd 76 29.1.2013 12:19:12

77

posamezniki, ne glede na narodnost, je v dolo#enih segmen-tih in situacijah pre$ivelo in premagalo vojno (Cockburn 1998; Ma#ek 2000; Lovrenovi! 2002; Pickering 2007).

Odmik od kompleksnih podob v bosansko-hercego-vskem primeru pomeni najve#krat zatekanje v nacionali-zem, saj se ve#ina del o Bosni in Hercegovini "e vedno zaple-ta v vozle nacionalnih nasprotij in identitet (prim. Kolind 2008: 29). Doma#i antropologi so $eleli vendarle podati nekoliko druga#en uvid v vojne razmere (glej (ale-Feldman, Prica in Senjkovi! 1993; Povrzanovi! 1997) in se odmakni-ti o prevladujo#ih podob, kjer je iracionalni nacionalizem os, okoli katere se vrti celotna razlaga dogajanja in v kate-rem se pozablja na prepleten sve$enj drugih pomembnih vidikov in pojasnil. Po Daytonskem mirovnem sporazumu, podpisanem leta 1995, se je obstoje#i delitvi na nacionalne segmente "e te$je upreti, kajti jasno je, da je ta postala "e bolj transparentna. Z delitvijo dr$ave na Federacijo Bosno in Hercegovino in Republiko Srbsko64 se je pripetila tudi ja-sna teritorializacija bosansko-hercegovskih konstitutivnih narodov, kar je bil navsezadnje cilj akcij etni#nega #i"#enja (Bougarel, Helms in Duijzings 2007: 6).65 V tako zasnovani dr$avni ureditvi se segregacija "e bolj svobodno razra"#a.

Reduciranje bosansko-hercegovske vojne in povojne re-alnosti na etni#no dimenzijo je, kot ugotavljajo Bougarel, Helmsova in Duijzings, lastna tako tistim, ki so zazrti v kon-flikte in ki ne vidijo bodo#nosti Bosne in Hercegovine kot celovite dr$ave, kot tudi, precej presenetljivo, zastopnikom njene enotnosti. S svojimi nepremi"ljenimi prijemi, kot so razlage vojne skozi kolektivno krivdo ali popolno zanemar-janje njenega vpliva na prostorsko segregacijo nacionalnih skupin, se tudi sami nikakor ne zmorejo izplesti iz mre$ govora o pravicah konstitutivnih narodov, ki so v resnici tudi osrednji mehanizmi bosansko-hercegovske politi#ne manipulacije. Tako gore#a $elja po odpravi rezultatov etni#-nih #istk prina"a riziko in nemalokrat producira nevarne nasprotne u#inke.66 Skozi boje za enakopravnost konstitu-tivnih narodov ali v lokalnem cini#nem $argonu »svete tro-jice« je bosansko-hercegovska populacija znova potisnjena v obro#e nacionalne kategorije (Jansen 2005b). Promoviranje »dobrega nacionalizma«, ki nosi preobleko multikulturaliz-ma in ki naj bi obra#unal s »slabim nacionalizmom«, je bil pravzaprav le veter v jadra utrjevanju nacionalnih kategorij in razmejevanju (prim. Helms 2003: 112). Zaradi domina-cije etni#nosti in nacionalne pripadnosti so vse druge dru$-bene, prav tako spremenljive kategorije ostale v senci. Tako

64. Leta 2001 je bosan-

sko-hercegovska teri-torialna delitev nad-grajena z distriktom Br#ko. Entiteti imata

minimalen skupen institucionalni okvir, #eprav mednarodna skupnost upa, da se

bo ta s#asoma nekoli-ko poenotil.

65. Ker so se z Bosno

in Hercegovino bolj ukvarjali pravniki in politologi, smo pri#a

predstavitvam, ki sledijo Daytonskemu

mirovnemu spora-zumu. (eprav so

politi#ni in dru$beni procesi pogojeni s sa-mim sporazumom, je jasno, da realnost ne more biti reducirana

zgolj na daytonske odredbe (Bougarel, Helms in Duijzings

2007: 12–3). Klju#no je poudariti, da je

odnos do sedanje ure-ditve podvr$en zelo

raznolikim kritikam. Navsezadnje lahko opazimo, da imajo

vsi prebivalci Bosne in Hercegovine vsaj

eno skupno to#ko, in sicer gre za vsesplo-

"no nezadovoljstvo s samim sporazumom

in njegovim u#inkom na bosansko-hercego-

vsko $ivljenje.

66. Tu so morebiti naj-

bolj te$avne sicer do-bronamerne $elje, ki imajo za cilj rahljanje

ekskluzivisti#nega nadzora nad

Sarajevo_16.indd 77 29.1.2013 12:19:12

78

kot v mnogih drugih kontekstih obsesija z enotnostjo in konstrukcijo nacije tudi v Bosni in Hercegovini »vodi k za-nemarjanju vertikalnih razlik, kot so razred, spol, kasta in starost« (Sall 2004: 496), kajti navsezadnje vojna ni vplivala zgolj na nacionalne identifikacije, temve# na dinami#en lok drugih konstruiranih opozicijskih kategorij in konceptov, kot so urbanost in ruralnost, spol, generacijska pripadnost, razred, … (Bougarel, Helms in Duijzings 2007: 2, 13). In kot ugotavlja Rapport, zatekanje v konceptualni red, ki ga v pri-meru Bosne in Hercegovine nedvomno predstavlja Dayton-ski mirovni sporazum, je vsekakor neantropolo"ko po#etje: »Antropologija bi morala biti dialekti#na: morala bi izslediti igro med dru$benimi strukturami in dejanskimi izku"njami individuov v vsakdanjem $ivljenju«, skratka njena naloga je »osvetliti izku"nje, ki so pod maskami in fasadami koncep-tualnega reda« (Rapport 2003: 72).

Primerjava pogledov: Bosna in Hercegovina »med Vzhodom in Zahodom«(eravno se skozi be$no primerjavo poka$e, da sta tra-

diciji etnolo"kih/antropolo"kih raziskovalnih pristopov do $ivljenja v Bosni in Hercegovini mimobe$ni ali morebiti celo globoko konfliktni, je ob intenzivnej"em prodiranju v njihova spoznanja in izhodi"#a mogo#e odkriti tudi (prikri-te) skupne dimenzije. Oponiranje anga$iranim naporom, ki se z vso silo predajajo poudarjanju razlik med lokalnimi in »zahodnimi« optikami, v sodobnosti ni rariteta (glej Bou-garel, Helms in Duijzings 2007: 16). Kljub temu $e pogled v citirane reference "tevilnih del odseva mo#no naklonjenost tujim raziskavam (jasno tudi teoretskim in metodolo"kim pristopom) in pogosto pri#a o nezaupanju v izsledke doma-#ih etnologov/antropologov.67

Pred leti smo tako zagrenjeno ugotavljali, da v razi-skovalni sferi "e vedno kraljuje »neenakopraven etnolo"ki dialog med nami, doma#imi, in njimi, rafiniranimi evrop-skimi [tudi ameri"kimi] intelektualci« (Rihtman-Augu"tin 2001: 182). Ne glede na to, kaj so doma#i raziskovalci ugotovili o bli$njem ali lastnem $ivljenju, so ti izsledki ne-malokrat naleteli na ignoranco ali ostro kritiko ter o#itke o etnologiji kot vedi, ki je dobesedno zastrupljena z naci-onalnimi toksini.

67. Na tem mestu seveda moram poudariti, da sama enako kot To-dorova (glej 1999: 11) verjamem, da pravza-prav lokalni pogledi nimajo »monopola nad resnico«, prav tako je zahodni znan-stveni in antropolo-"ki pogled na Balkan nekoherenten, sesta-vljen iz ve# nasprotu-jo#ih si glasov.

dolo#enimi ozemlji. Posameznike spod-bujajo k vrnitvi na njihove predvojne domove, ob tem pa se odvija »manj"in-ska feti"izacija«. Vra-#anje na predvojne domove naj bi bilo merilo mednarodne-ga uspeha v Bosni in Hercegovini (Jansen 2005b: 51). Vendar se prav s pomo#jo izdelav razli#nih etni#nih/nacionalnih zemljevidov in stati-stik o vra#anju znova utrjujejo nacionalne meje in nacionalna pripadnost pridobi-va dodaten pomen. Konstantna uporaba etni#nih/nacionalnih kvot, ko gre za zapo-slovanje, politi#no zastopanje ipd., je "e eden od tovrstnih dobronamernih ukre-pov z nadvse pro-blemati#nimi u#inki (Bougarel, Helms in Duijzings 2007: 13).

Sarajevo_16.indd 78 29.1.2013 12:19:12

79

Etnologija in podobne discipline so v svojih izvorih in naravi pri vseh globoko politi#ne vede, ampak politi#no ozadje, ki je vpleteno v rast britanske socialne antro-pologije ali ameri"ke etnologije, in tisto, povezano z jugoslovansko etnologijo, je povsem druga#no tako kot tudi discipline same: etnologija, povezana s kolonizacijo, in tista, ki je povezana predvsem z razvojem nacionalne dr$ave – jasno reflektirata povsem druga#no zgodovino. (Halpern in Hammel 1969: 18)

Ob tej radikalno polarizirani sliki se pogosto pozablja, da tudi svetovna antropologija ni bila nikoli povsem osvobojena nacionalnih odtenkov in ideolo"kih postavk, saj navsezadnje nacionalizem kot ideologija ni balkanska iznajdba. Zane-marja se tudi, da etnologija na nekdanjih jugoslovanskih in imperialnih prostorih ni samonikla disciplina. Rodila se je pod mo#nimi tujimi vplivi in se je dolgo oklepala uvo$enih – in v procesu prila"#anja nekoliko preobra$enih – evropskih, predvsem nem"kih etnolo"kih misli. V primerih, ko lokalna etnologija/antropologija ni povsem izolirana in odrinjena od svetovnih in evropskih tokov in se ji priznava vpetost v "ir"i globalni kontekst, se njeni kritiki pogosto naslanjajo na sta-ro in izpeto zgodbo o Balkanu, nekdanji Jugoslaviji in Bosni in Hercegovini kot kri$i"#u, kjer se sre#ujeta in pogosto tr#ita Vzhod in Zahod.68 Tako etnologija kot druge dru$boslovne in humanisti#ne vede zanje zrcalijo »mnoge karakteristike dru-gih ‘delov’ jugoslovanske kulture. So me"anica elementov z Vzhoda in Zahoda« in znova, nekoliko pokroviteljsko ter me-gleno nekonkretno ozna#ujejo prostor in etnologijo kot »kul-turni most med Evropo in Azijo« (Halpern in Hammel 1969: 17). %e nekoliko nadle$no antropolo"ko sodobno slavljenje stapljanja raznolikih – in morebiti nezdru$ljivih – vplivov ter sinkrezije razli#nih znanstvenih diskurzov naj bi nadomesti-lo druge, argumentirane pozitivne karakteristike in konkre-tne kritike discipline ter znanstvene produkcije. Kot opa$a Hofer je za ameri"ke, ekspresne in sunkovito orientirane antropologe, ki i"#ejo neodkrito, natan#no in skrbno pletje in raz#lenjevanje evropskih dru$b, neprivla#no in odbijajo-#e (po Halpern in Kideckel 1983: 378). Predano ohranjanje, zbiranje in raziskovanje folklornih fenomenov in drobcev lastne duhovne, socialne in materialne kulture so tuji in tudi nekateri doma#i antropologi brez pomislekov razumevali kot dokaz izrazitega »nacionalizma« in »nazadnja"tva«.69 Nekdanja jugoslovanska etnologija se je po njihovem rojeva-la zgolj iz nacionalisti#nih politi#nih ciljev in po$rtvovalno ohranjala romanti#no ideologijo devetnajstega stoletja, kar

68. Te$ko si je predsta-vljati del sveta, kjer

se ne bi prepletale sile in vplivi Vzhoda

in Zahoda. A ven-dar je prav Balkan

pogosto definiran s svojo lego. Ta naj bi

dolo#ala tudi njegovo usodo »eksplozivne vmesnosti«. Zaradi

esencialnih pogledov in razmi"ljanja o raz-li#nosti in nezdru$lji-vosti kultur je Balkan

obsojen na vlogo izvora nestabilnosti,

je »epicenter naj-mo#nej"ih potresov« (Goldsworthy 2003:

42–3).

69. Pri tem se seveda

pozablja, da so po-membna poro#ila o

Balkanskem polotoku nastala kot produkt izjemno nacionalno ozave"#enih piscev.

Sarajevo_16.indd 79 29.1.2013 12:19:12

80

nedvomno pogojuje dvom o spoznanjih tovrstne demago"ke in politi#no permutirane discipline. V tej lu#i so se lokalni etnologi in raziskovalci kazali zgolj kot nekoliko bolj uspo-sobljeni in vedo$eljni sogovorniki. Ni treba poudarjati, da je obstoje#i pogled do dolo#ene mere poglabljal distanco in potenciral vzajemno nezaupanje (Kurti 1996: 14). V procesih utrjevanja surovega prepada med Zahodom in Vzhodom, v katerih so sodelovali tudi (tuji) kratkovidni antropologi, med drugim tudi z delitvijo znanstvenega sveta in uvajanjem le-stvice »pomembnej"ih spoznanj«, so se odvijali "irokopote-zni izbrisi (grobo re#eno) »antropologizacije« etnologije, ki se je z razli#no intenziteto postopoma zgodila v domala vseh republikah nekdanje Jugoslavije. Treba je opozoriti, da tu ne gre zgolj za razsvetljujo#e odtise zahodne antropologije na lokalne etnolo"ke prakse, temve# tudi za legitimno posle-dico profesionalnega razvoja in sprememb znotraj okvirov znanstvene produkcije (Prica 2006: 14; glej Brumen 2001; %iki! 2008). Zdi se, da "e vedno obstaja precej trdo$ivo sta-li"#e, da so se znanstveniki v (jugo)vzhodnoevropskih dr$a-vah nagibali k tradicionalnim, nacionalisti#nim raziskavam kme#ke dru$be, zagnani konstrukciji nacionalnih mitologij in da so bili povsem alergi#ni na teorijo,70 prav tako naj bi bili brez kakr"nih koli komparativnih te$enj. Tak"ne percep-cije v resnici pomenijo izrazito redukcijo, ki ne pomeni zgolj enostavnega izena#evanja vseh etnolo"kih tradicij, temve# tudi »grobo ignoriranje njihovih notranjih razcepov in epi-stemolo"kih premikov« (Prica 2006: 15), a tudi zaostrenih sporov med lokalnimi etnologi/antropologi o poslanstvu same discipline, ki "e vedno tlijo. Na"tete opazke neizogibno zanemarjajo pretoke #asa. Ignorantska dr$a do spodletelih poskusov popolne znanstvene homogenizacije nekdanje jugoslovanske etnologije je na ste$aj odpirala vrata potenci-ranju razlik med »zahodno« in »vzhodno« etnologijo (Prica 2006: 16), kar je imelo za posledico prila"#anje in nadevanje statusa avtoritativnosti lastni antropolo"ki produkciji, tudi ko gre za ugotovitve o Balkanu samem.

Odnosi med lokalnimi in tujimi antropologi so se, kot re#eno, zaostrili "e posebej med vojno, ko so doma#i razisko-valci zgro$eno ugotavljali, kako je od dale# mogo#e povsem izkrivljeno videti neprijetne vrtince sprememb in nasilja, v katerih so se sami neprostovoljno zna"li. Dru$bene turbulen-ce so spro$ile temeljit zasuk ustaljenih na#inov komunicira-nja etnolo"ke/antropolo"ke globalne skupnosti. Medtem ko se je zgodba vselej vrtela okoli tega, kako se ameri"ki in zaho-dnoevropski antropologi, ki so izvajali raziskave na obmo#ju

70. Prezrte so tudi teo-reti#ne razprave iz osemdesetih let o etni#nosti in naciji, kot je denimo Etnos in nacija kot folklo-risti"ni in etnolo!ki problem (Roga"ka Slatina, 1983) in po-zivi k raziskovanju »zamol#anih razse-$nosti socializma in etni#nosti kot proce-sa« (Brumen 2001: 9, 2002: 81).

Sarajevo_16.indd 80 29.1.2013 12:19:12

81

nekdanje Jugoslavije, morajo soo#iti »s popolnoma razvitim sistemom znanstvenega raziskovanja« (Halpern in Kideckel 1983: 378), so naposled tudi doma#i etnologi in antropologi – seveda tisti, ki so se $eleli anga$irati v "ir"i znanstveni sku-pnosti – dobili prilo$nost, da se na svoje na#ine kriti#no spo-padejo z obstoje#imi percepcijami in spoznanji. Od predmeta kritike so skozi dolgo pot postali tudi sami akterji kriti#nega pretresanja vednosti kolegov. Pri"el je torej #as, ko se je odprl prostor za kresanje mnenj in ko so tudi dotlej marginalizi-rani glasovi zazveneli v mednarodni etnolo"ki/antropolo"ki znanstveni areni.71 Na tem mestu ni odve# omeniti, da gre "e vedno za parcialen dialog, saj se pospe"en pogovor in raz-prave odvijajo predvsem s tistimi, ki so se prepustili »valu modernisti#ne etnologije, ki je zalil vzhodnoevropske oddel-ke od srede sedemdesetih let« oziroma z »emancipatornimi« deli etnologije/antropologije, ki v o#eh tujih, a tudi mnogih doma#ih raziskovalcev vzbujajo upanje v bolj"o prihodnost antropologije (Prica 2006: 13). A vendar tudi »antropologizi-rana etnologija« ne izpolnjuje strogih kriterijev njenih kriti-kov. Disciplina, ki naj bi jo "e vedno poganjal nacionalizem in vodila nepremagljiva $elja po zastopanju nacionalnih te-$enj, naj ne bi bila dostojna antropolo"kega imena. Tako lah-ko preberemo zelo povedno kritiko lokalne antropologije, ki jo poda Hammel. Ta je nedvomno zrasla na predvidevanju, da si bo z enostavnim mehanizmom ozna#evanja doma#ih etnolo"kih praks z nalepkami »nacionalisti#ne znanosti« v o#eh bralca, #etudi samo tistega brez kakr"nih koli osebnih izku"enj z nekdanjim jugoslovanskim prostorom, zagotovil avtoritativno pozicijo in hvalospeve o objektivnosti lastnih interpretacij. Samozavestno trdi, da je

zelo enostavno /… / vedeti, kdaj si povedal nepri-stransko zgodbo, saj so takrat vsi strupeno grajajo#i (ali ravnodu"ni). V teh konfliktih ima participirajo#a publika zelo nenavaden na#in razmi"ljanja. (e #lan … skupnosti govori v prid te, /…/ se pristranskost predvideva. (e /… /govori zoper politiko lastne identitete, se predvideva izdaja. Mnenja etni#no distanciranega komentatorja ponujajo doma#i publiki premor, ker odsotnost etni#ne povezave sugerira ali legitimnost (Coldon 1966) ali nevednost. Bolj ko je pogled komentatorja uravnote$en, ve#ja je mo$nost, da ga bo doma#a publika prepoznala kot nevednost. (Hammel 2000: 21)

Doma#i raziskovalci se tako kot prebivalci v tovrstnih percepcijah nekaterih tujih strokovnjakov za evropsko

71. Ko govorimo o spo-

rih med lokalni-mi in percepcijami tujih raziskovalcev, ne moremo uzreti

jasne #rno-bele po-dobe »doma#ega«

ali »tujega« pogleda. Vsekakor je treba pritrditi mnenju

Baskarja (2006), da je regionalni pogled

vplival na poglede tu-jih raziskovalcev, zato

je treba usmeriti po-zornost globlje, ne le v lokalno produkcijo,

temve# tudi nadalje med njune interakci-

je in preplete.

Sarajevo_16.indd 81 29.1.2013 12:19:12

82

jugovzhodno obrobje pod nobenim pogojem ne morejo iztrgati iz ne-obvladljivih prime$ev nacionalisti#ne ideologije; hkrati pa so intelektu-alci povsem odre"eni svojevrstnih specifik in kriti#nih ter ustvarjalnih misli, ki jih (samoumevno) premorejo njihovi evropski in ameri"ki ko-legi (Herzfeld 2003: 14). Navsezadnje na Balkanu »ni prvi#, da so in-telektualci izginili, zato da bi jih nadomestili patrioti« (Hammel 2000: 33). Njihova nacionalnost je v tej viziji tisto, kar v celoti determinira zanimanja, pristope, raziskovalno delo in vednost. Tovrstne radikalne refrenske obto$be in izrazito popa#ena videnja, ki jih seveda zasledimo le pri dolo#enih avtorjih, tudi v nekoliko milej"ih razli#icah, seveda po-vedo veliko ve# o nerazumevanju lokalne etnologije in antropologije kot pa o dejanski (sodobni) etnolo"ki in antropolo"ki znanstveni produkciji v dr$avah, ki so neko# $ivele pod jugoslovanskim dr$avnim ogrodjem.

(eprav ni mogo#e spregledati pomembnih razlik med tradicijami, je obsesivno ali samoumevno iskanje razlik med njima nemalokrat zakrilo povedne podobnosti. Tako obe – s svetlimi izjemami seveda – svoje delo, vsaj ko se govori o Bosni in Hercegovini, utemeljujeta na metodolo"kem na-cionalizmu, kjer je narod/nacija in z njo povezana religijska skupnost izho-di"#e in sredi"#e raziskovanja, ne glede na to kak"en je pravzaprav osrednji cilj ali tema raziskave. V bosansko-hercegovskem primeru je vse do danes obstala toga navada, ki so jo zavrgli le redki, da se raziskave opravljajo v okviru dolo#ene, jasno opredeljene religiozne ali nacionalne skupnosti. V tej zgodbi pripadniki drugih narodov ali nacionalno in religijsko neoprede-ljeni ostajajo zunaj perspektive oziroma na prizori"#e pripovedi vstopajo le kot be$na omemba. Znajdejo se v vlogi statistov, ki pojasnjujejo zgolj, kaj se dogaja na mejah – z raziskoval#evimi prijemi pogosto izolirane – obravna-vane skupnosti. In #eprav jugoslovanske etnologije v socializmu niso bile transparentno in eksplicitno nacionalisti#ne, so vendar gradile na $e uve-ljavljenih smernicah predsocialisti#nega obdobja. Za zabrisovanje skupnih elementov kulture, ki so se porajali skozi skupna zgodovinska popotovanja in sobivanja pod dr$avnimi in imperialnimi nadstre"ki, so sorazmerno od-govorni domala vsi, prav tako je celotno etnolo"ko/antropolo"ko globalno raziskovalno skupnost mogo#e okriviti tudi za odsotnost »socialisti#nega momenta«. Enako kot je skupno tudi sodobno ekstati#no zanimanje za »postsocialisti#ni moment« (Prica 2006: 18).

Od mozaikov do kri$i!# in nazaj k mozaikom: %ivljenje, obremenjeno z metaforamiTudi danes domala vsi avtorji del o Bosni in Hercegovini navajajo

podatke o nacionalni sestavi, in sicer gre ponavadi za navedbe "tevilk iz zadnjega "tetja prebivalstva, ki je bilo opravljeno "e v jugoslovanskih

Sarajevo_16.indd 82 29.1.2013 12:19:12

83

okvirih leta 1991.72 Utrujajo#e ponavljanje zguljenih in zdavnaj prese$enih odstotkov vztrajno vsiljuje ob#utek, da je omenjena informacija o "tevilu pripadnikov posamezne-ga naroda neizogibna za razumevanje bosansko-hercego-vskega (sodobnega) $ivljenja. Tovrstne rigidne ponazori-tve, ki nedvomno ustvarjajo podobo Bosne in Hercegovine kot pisanega mozaika, obi#ajno spremljajo tudi precej za-vajajo#i zemljevidi o »etni#ni razporejenosti« prebivalstva, ki mnogokrat ve# zakrivajo, kot odkrivajo. Ni dvoma, da so ti v preteklost na#eloma povzro#ile ve# "kode kot kori-sti (Lory 2002: 179). Etni#ni zemljevidi so bili pomembno orodje tako tistim, ki so izvajali etni#no #i"#enje, kot tudi drugim, ki te$ijo k sodobnim replikam izgubljene preteklo-sti, saj z njimi dokazujejo, kako radikalno se je spremenila bosansko-hercegovska podoba v vojni (Jansen 2005b: 47). Izkazali so se tudi za zelo za$eleno pojasnjevalno orodje, ki ga zahodni politiki in bralci radi uporabljajo, ko te#e bese-da o Balkanu, saj z njimi »pretirano balkansko barvitost«, sicer zgolj na videz, ukrotijo. Ta navada se je pri#ela $e z Berlinskim kongresom (1878), nato nadaljevala v sporazu-mih iz leta 1919–20.73 Posodobljeni zemljevidi so se zno-va pojavili leta 1991, saj so veljali za izjemno pomembne za politi#no razumevanje Bosne in Hercegovine (Sorabji 1995: 84). V tem procesu ni bilo mogo#e zaslediti prav ve-liko tistih, ki so podvomili o njihovi veljavnosti in uporab-nosti (Lory 2002: 184). Navsezadnje so tudi (tuji) politiki sami zelo jasno zarisovali #rte po bosansko-hercegovskih zemljevidih. Kot ugotavlja Bernard Lory, so etni#ne karte »enakovredne intelektualni prevari«, navsezadnje: »Kdo bi se spomnil narisati ‘etni#ni zemljevid’ pari"ke regije ali "ir"ega Londona?« (2002: 185). O#i"#evalna dejanja, ki zakrivajo realnost, so torej dovoljena za Balkan, ko gre za zahodno Evropo, si tak"nih posegov ne moremo zamisliti. Navsezadnje, »#e so zemljepisni pojmi praviloma nevtral-ni, potem je Balkan izjema, ki potrjuje pravilo« (Jezernik 1998: 11), saj ime Balkana kot edino geografsko ime ve-lja kot sinonim za kontinuiran konflikt in fragmentacijo – balkanizacijo,74 v katerem lahko zasledimo tudi o#itke o zaostalosti ter odtise averzije evropskih politi#nih mislecev s konca devetnajstega stoletja do majhnih dr$av (Todorova 1999: 15, 64). Balkan mora biti vsaj v percepcijah $e del-no razpokan, njegovi ko"#ki jasno razpoznavni, zato da je fragmentacija oziroma balkanizacija mogo#a in predvidlji-va; obenem pa vsak ko"#ek balkanskega polotoka replici-ra Balkan kot celoto (Green 2005: 137). Torej, mnogo bolj

72. Torej gre za poda-tek, da je bilo od

4.364.574 prebival-cev Bosne in Herce-

govine, 43,7 odstotka Muslimanov, 31,4

odstotka Srbov, 17,3 odstotka Hrvatov

in 5,5 odstotka Jugoslovanov.

73. Robert Shannan

Peckham ugotavlja, da so po letu 1870

razli#ne strani v na-cionalnem procesu

na Balkanu zatekle v »zemljevidno mani-jo«, kjer so s karto-grafskimi tehnika-

mi sku"ale ustvariti homogenizirane

nacionalne enote in zbrisati manj"ine,

ki bi lahko ogro$ale nacionalno enotnost in videz uniformno-sti (po Green 2005:

149).

74. Izraz balkanizacija se

je prvi# pojavil "ele po prvi svetovni voj-ni, in sicer v #lanku

New York Timesa leta 1918. Zanimivo je, da je bila v #asu njenega

nastanka na zemlje-vid Balkana dodana le ena nova dr$ava, in sicer Albanija. &e

bolj nenavadno je, da se sam termin za#ne

uporabljati v #asu, ko z zdru$evanjem nastane Kraljevina

SHS (Todorova 1999: 65–6).

Sarajevo_16.indd 83 29.1.2013 12:19:12

84

kot "tevilke same in skrbno pobarvani pisani zemljevidi, ki poznajo le ostre, neprelivajo#e se barve, so zgovorni in po-vedni procesi njihovih konstrukcij ter kontekstualnih rab (glej Jansen 2005b).75

Metafora mozaika, ki v balkanskem kontekstu ve#ini ni predstavljala ni# izrazito lepega, temve# je bila dojeta kot po"asten pojav ali kot virus ali strup, ki se raz"irja na pre-ostali svet (Green 2005: 131), se namre# pribli$uje meta-fori otokov, ki predvideva zelo jasne podobe izoliranih in samozadostnih ali samoohranjajo#ih dru$b in kultur. Mo-zaik je pravzaprav skupina oto#kov, ki so izolirani, unikatni in sobivajo v nedotaknjenosti. Tovrstne mozai#ne podobe svetovnih kultur, kjer so kulture predstavljene kot reifici-rane abstrakcije, je sodobna antropologija sicer zelo jasno in premi"ljeno zavrgla. Navsezadnje je prav to dejanje v ve-liki meri prispevalo k temeljitemu zasuku same discipline in njenih zanimanj. (eprav smo bili pri#e poudarkom, da nobena dru$ba ni povsem zaprta, izolirana, da kulturne meje niso absolutne ter da mre$e komunikacij in izmenjav povezujejo dru$be vsepovsod, ideja o kulturah kot entite-tah, ki jih lahko izoliramo zaradi analiti#nih potreb, vendar v praksi ni bila povsem opu"#ena (Eriksen 1993: 133–4).76 Ko gre za v evropski imaginaciji daljna obmo#ja, se zdi, da je bilo operiranje z izolati "e toliko bolj sprejemljivo in nedotaknjeno s strani skepti#nih misli. Navkljub o#itnim povezavam, prepletanjem, hibridnosti in sinkreziji vplivov v bosansko-hercegovski dru$bi ni bilo mogo#e – niti v etno-lo"kem in antropolo"kem pisanju – zaslediti nikakr"nega dvoma, kje je mogo#e potegniti najpomembnej"e razmeji-tvene #rte. Seveda pri tem procesu nikakor ne smemo za-nemariti sodobnega dogajanja niti zgodovinskega procesa kreacije bosansko-hercegovskih narodov ter v tem smislu upo"tevati tudi dejstvo, da "tevilni posamezniki v Bosni in Hercegovini danes nedvomno stremijo k oblikovanju naci-onalno zamejenih otokov. Obstaja namre# zavestna $elja po kulturni izolaciji in »#istosti«, saj je ta za mnoge vredno-ta, kar se ka$e tudi pri zavestnem ohranjanju in varovanju nacionalnih mej. V mislih in dejavnostih mnogih obstajajo torej osamljeni (nacionalni) otoki, hkrati pa ti v realnosti nikoli ne morejo pre$iveti (prim. Eriksen 1993: 141–2).

Metafora balkanskega »nenavadnega« mozaika, ki se pogosto sprevr$e v »sod smodnika« (Schwartz 1997: 256), pravzaprav ne sega tako dale# v preteklost, kot bi pri#a-kovali. Jonathan Schwartz v svojem zasledovanju metafo-re v balkanskem kontekstu ugotavlja, da se ta v evropski

75. Tudi prebivalci Bo-sne in Hercegovine ob#asno v svojih naracijah uporabljajo statisti#ne podatke, ki so v preteklih letih poplavili medijske in politi#ne predstavi-tve. Vendar se te vse-lej spretno upogibajo pod te$o posamezni-kove argumentacije in nemalokrat slu$ijo nasprotujo#im si ciljem.

76. Tudi mnogi antropo-lo"ki oddelki namre# "e danes na svojih predstavitvenih straneh uporabljajo preproste mozai#ne metafore. Tako lahko denimo na spletni strani antropolo"ke-ga oddelka Univerze Wisconsin-Madison preberemo, da bo "tu-dentom "tudij antro-pologije »pripomogel k ve#ji ob#utljivosti za mozaik etni#nih razlik na planetu Zemlji« (http://www.anthropology.wisc.edu/study_under-grad_anthro.html, 9. 6. 2009).

Sarajevo_16.indd 84 29.1.2013 12:19:12

85

etnografiji v za#etku dvajsetega stoletja sploh ne pojavlja. %e res, da so bili angle"ki in tudi drugi tuji avtorji hkra-ti "okirani in navdu"eni nad pisanostjo balkanskih de$el, vendar se v svojih opisih kaosa – ne nazadnje se za imenom Balkan skriva »ideja lokaliziranega kaosa« (Jezernik 1998: 11) – niso naslanjali na tovrstno estetsko metafori#no bese-di"#e. Tudi doma#i avtorji so se v za#etku dvajsetega stoletja (denimo Jovan Cviji!) povsem ognili tovrstnih primerjav, kar pri#a o tem, da mozai#na podoba Balkana ne izhaja iz doma#ega pogleda (Schwartz 1997: 263). Zdi se, da metafo-ra mozaika danes implicira pozitivne podtone in vrednote, predvsem v besedi"#u politikov, v dedi"#insko-varstvenih diskurzih, v turisti#nih promocijskih materialih in popotni-"ki literaturi. Slavljenje mozaika simbolizira avtorjevo tole-rantnost in spo"tovanje razli#nosti, nagnjenost k politi#nim idejam multikulturalizma, ki pa je ob#asno zgolj povr"in-ska samopromocija. Metafora mozaika, kar se navsezadnje potrjuje tudi v antropolo"kih in etnolo"kih predstavitvah bosansko-hercegovskega obmo#ja, je pravzaprav invencija raziskovalcev. Gre za »zunanje kartografske naprave, ki po-magajo k vizualizaciji raznolikosti in razli#nosti« (Schwartz 1997: 262). Tuje, vsiljene metafore se z lahkoto prena"ajo in udoma#ujejo v govoru lokalnega prebivalstva, saj jih ti vpenjajo v razli#ne argumentacije.77

V Bosni in Hercegovini metafora mozaika ostaja ujeta v intelektualni in politi#ni govor. Diskurz o mozaiku se tu raz"irja celo s ciljem promocije nekoliko druga#ne dru$be, kot jo implicira sama metafora. Enes Kari!78 v mozai#ne podobe ujame lastni patriotizem do nekoliko idealizirane Bosne in Hercegovine in njene raznolikosti, s tem pa ne zanika skupnih elementov, ki povezujejo lo#ene delce. Opi-suje jo kot »sti#i"#e Vzhoda in Zahoda, … unikatno okolje, kjer se je dokaj nesistemati#no "irila religija, ustvarjajo# fascinanten kalejdoskop, mozaik neprimerljive unikatno-sti, lepote in spontanosti« (Kari! 1999: 47, 74). V njegov opis se poleg mozaika vplete "e dodatna, pogosta metafora kri$i"#a, ki je vendarle nekoliko subtilnej"a, ko gre za naci-onalna in religiozna razmejevanja, hkrati pa je precej bolj nepregledna, kompleksnej"a in za mnoge v akademskih krogih te$ko sprejemljiva.

Maria Todorova denimo trdi, da je metafora o kri$i"#u celo povsem banalna, saj predstavlja Balkan kot sti#i"#e Vzhoda in Zahoda, hkrati pa ga opisuje kot most, ki zdru-$uje in povezuje razli#ne stopnje razvoja. Ugotavlja, da »se vse balkanske nacije do$ivljajo kot kri$i"#e civilizacijskih

77. Pamela Ballinger

ugotavlja, da #etudi je bila ideja mozai-ka sen politikov in

intelektualcev, med drugim tudi tistih,

ki so promovirali jugoslovanstvo, je

na prelomu stoletja zasedala pomembno

mesto v diskurzu o istrijanskosti oziro-ma istrski identiteti

(2004: 39).

78. Enes Kari! je prav-zaprav eden izmed

glasnej"ih zastopni-kov »bosanske para-digme«, in sicer bolj spiritualisti#ne veje, ki propagira mirno

sobivanje (vernikov) bosansko-hercego-

vskih religij (glej Moe 2003).

Sarajevo_16.indd 85 29.1.2013 12:19:12

86

stikov in kot most med kulturami. V tem smislu Balkan ni edinstven niti originalen« (1999: 36–7, 106). Po svoje to-vrstna metafora prebivalcem Balkana lahko slu$i tudi kot oprijemali"#e argumentacije o sredi"#nosti, se pravi kot zavra#anje perifernosti, "e zlasti v smislu evropskega bra-nika pred negativno opredeljenim Vzhodom (Goldsworthy 1998: 7). Tudi metafora o kri$i"#u, ki torej ob#asno najde sinonime v metaforah o mostovih, labirintih, mejah, prepa-dih, … se je rodila precej pozno; njena raba se je stopnjevala z avstro-ogrskim prihodom in zlasti odhodom iz Bosne in Hercegovine, prominentno mesto v diskurzu o bosansko--hercegovski kulturi je do$ivela v drugi polovici dvajsete-ga stoletja. &ele nato je bila retrospektivno aplicirana na pretekla obdobja bosansko-hercegovske zgodovinske poti. V sedemdesetih letih je prestopila meje literarnega, poe-ti#nega diskurza, kjer se je navsezadnje rodila, in po#asi, a strumno, zasedala tudi lokalne akademske diskurze. Bila je institucionalizirana z namenom upravi#evanja identifi-kacije kot selektivnega in elekcijskega procesa kulturnih in dru$benih vrednot, hkrati pa je postala »ideolo"ka mantra v politi#nem govoru« (Moranjak-Bambura! 2001: 237, 239, 241–2). Nekateri misleci jugoslovanskega, socialisti#nega obdobja so vseeno potiho verjeli v stapljanje (nacionalnih) kultur ali pribli$evanje teh, pri #emer so se naslonili na di-nami#ne koncepte kulture. Kulturo so torej razumeli kot »$ivo, dinami#no kategorijo, ki … ima realne mo$nosti, da postane odprta za najbolj"e vrednosti drugih kultur« in da tudi sama vpliva nanje (Had$agi! 1973: 96).

V ospredju metafore o kri$i"#u je bila pravzaprav vselej »drama identitete«, in medtem ko je v mozai#nih podobah subjekt $e a priori potisnjen v nacionalni in religijski ek-skluzivisti#ni okvir, v esencializirano nacionalno gmoto, je na kri$i"#u ta vedno v nastajanju, je vselej na poti. Kri$i"#e nedvomno sugerira identitetne probleme; je prostor izbire oziroma je prostor, ki te nenehno sili v izbiro. Kri$i"#e je torej izhodi"#e za#etka in zapu"#anja, prostor vmesnosti, v katerem se odvijajo kompleksni identifikacijski procesi (Moranjak-Bambura! 2001: 234–5). In #e so mnogi zaho-dni popotniki in opazovalci Balkana $ivljenje na mostu in na kri$i"#u vplivov videli kot anomalijo – kar je navsezadnje lastno tudi mnogim doma#im nacionalno navdihnjenim po-sameznikom in raziskovalcem, ki ugotavljajo, da je $ivljenje na mostu nevzdr$no – je danes nedvomno ta pozicija in me-"anica79 osrednja to#ka v turisti#no promocijski ma"ineriji. A kot bomo videli, to ni edino podro#je njene rabe.

79. Medtem ko so zgo-dnji avstro-ogrski etnografi v devetnaj-stem stoletju v Istri opazili hibridnost in me"anost, so pri bo-sansko-hercegovskem primeru iz povsem o#itnih razlogov raje govorili o religiozni pluralnosti (Baskar 2006). Kot re#eno, tovrstni za#etni, kolo-nizatorski pogledi so imeli svoje nasledni-ke v bosansko-her-cegovski etnolo"ki produkciji.

Sarajevo_16.indd 86 29.1.2013 12:19:12

87

(eprav v sami osnovi metafora kri$i"#a gradi na esencializirani opoziciji med Orientom in Okcidentom (Todorova 1999: 108) in po mnenju posameznih raziskovalcev celo ogro$a na"e razumevanje da-na"njih procesov preoblikovanja polotoka (Savi! 2003: 9), je ta v so-dobni Bosni in Hercegovini uporabljena na dva razli#na na#ina: kot zelo strate"ka obramba pred paranoi#nim nacionalnim diskurzom ali enostavno kot politi#ni slogan (Moranjak-Bambura! 2001: 244). (e-prav Todorova resignirano pripomni, da od prebivalcev Balkana te$ko pri#akujemo, da bodo oblikovali neko »liberalno, tolerantno, vseob-segajo#o identiteto, ki slavi neopredeljenost in negira esencializem« – tudi zato, ker se vztrajno sre#uje s svojim negativnim odsevom v zahodnih perspektivah, v katerih so obstoje#e esencializirane razlike do skrajnost politizirane (1999: 108) – je vendar treba opozoriti na razli#na prebiranja metafor. Te ne nazadnje ponujajo "irok diapazon pomenov (Shehu 2003: 189). Navsezadnje tudi Todorova zasledi ponos in glorifikacijo bivanja na mostu pri balkanskem prebivalstvu. Meta-fora tako postaja orodje za potrjevanje superiornosti nad Zahodom (1999: 109). Medtem ko metafora kri$i"#a komplicira sliko, povezuje, prepleta in zdru$uje, metafora mozaika implicitno lo#uje in utrjuje nacionalne in religiozne razmejitve, ki so izpostavljene kot bistvene in nepremagljive. Pravzaprav ni nenavadno, da ko gre za govor o Bo-sni in Hercegovini, pogosto zasledimo sobivanje obeh metafor: Bosna in Hercegovina je tako prikazana hkrati kot mozaik in kot dr$ava na kri$i"#u. Na prvi pogled se zdi tovrstna zdru$itev nekoliko kontradik-torna, ker »paradigma kri$i"#a sugerira bogastvo razli#nih izbir, zbra-nih na enem mestu« (Moranjak-Bambura! 2001: 233), medtem ko me-tafora mozaika $e vnaprej pripisuje pomen in identitetna sidri"#a. V tovrstnem, precej pogostem zdru$evanju kri$i"#a z mozaikom se sub-tilno poudarja, da pravzaprav $ivljenje na kri$i"#u okrepi mozai#no osamljenost posameznih segmentov in da se posamezniki, ne glede na "iroko izbiro, ki jim je ponujena na vmesnem prostoru, vselej zate#ejo v nacionalne ograde in si mo#no prizadevajo za njihovo ohranjanje in nadgrajevanje. V tem oziru je mogo#e pritrditi mnenju, da je »metafo-ra zidu vgrajena v metaforo mosta« (Shehu 2003: 185); most se torej transformira v zid, ki deli, namesto da bi povezoval (Bjeli! 2003: 32).

Za osrednje zunanje upodobitve Balkana nikakor ni mote#a pospe-"ena fragmentacija oziroma balkanizacija, kot predvidevajo mnogi, temve# preve# vezi, povezanosti in odnosov, ki so v modernisti#ni per-spektivi lahko razre"eni samo skozi natan#no razmejitev in lo#evanje. Balkan, kot ugotavlja Sarah Green, torej simbolizira problemati#ne vezi ter povezave in ne problemati#ne fragmentacije (2005: 129). Metafore torej najve#krat prisilno lo#ujejo segmente prebivalstva in njihove kul-ture, zanikajo ob#asna akvarelna prelivanja, in to navkljub dejstvu, da posamezni segmenti nikoli ne morejo biti povsem izolirani, saj so po-memben del gibajo#e se celote (Green 2005: 130).

Sarajevo_16.indd 87 29.1.2013 12:19:12

88

V konstrukciji mozai#nih podob se torej pogosto ka$e opazoval#eva $elja po predvidljivi in znani, primerni ure-jenosti.80 Sodobna fascinacija z negotovostjo, mejno dina-miko in marginalnostjo ter vmestnostjo, se pravi nezmo-$nostjo dokon#ne identifikacije, ki je lastna postmoderne-mu (antropolo"kemu) zasuku, se "e ni najbolje udoma#ila v raziskavah Balkana, in to navkljub dejstvu, da je prav Balkan spro$al nelagodje zaradi svoje pretirane »hibridno-sti« (Green 2005: 4, 155). To dejstvo se je odra$alo tudi v pogledih na jezik. Kot ugotavljata Judith Irvine in Susal Gal, je $e leta 1808 Fichte vztrajal, da poseben jezik pome-ni tudi poseben narod in da je jezik skratka odlo#ilen za formiranje nacionalne identitete. Skozi to lupo se je deni-mo Makedonija kazala kot anomalija, ki je s svojo lingvi-sti#no diverziteto vztrajno motila pregledne taksonomije. Heterogenost jezikovnih rab in sama prisotnost raznolikih jezikov se je izena#evala s kaoti#nim stanjem, saj se raba jezika ni pokrivala z etni#nimi mejami, kot so to pri#ako-vale nacionalne ideologije Zahoda (2000: 63). Navsezadnje v sami sr#iki ideala nacionalne dr$ave obstaja estetizirajo-#i impulz; nacionalna ideologija kot druge estetske oblike obljublja, da bo ustvarila red iz nereda (Daniel 1996: 309). Karla von Östreicha je (1905) neznansko zmotilo dejstvo, da na problemati#nem obmo#ju te$ko najdemo »rasno #i-ste Turke in Albance«, hudoval se ni le nad njihovo »rasno me"anostjo«, temve# tudi nad zavajajo#imi multilingvisti#-nimi praksami, ki mu niso dovolile, da bi izsledil njihove izvore. S tem se je seveda pridru$il vsem tistim, ki so prav tako zgro$eni ugotavljali, kako hitro posamezniki tu me-njajo svoje etni#ne identitete (po Irvine in Gal 2000: 63–5).81 Kakorkoli $e, ko svet postaja hibriden oziroma neko-liko ponosen na lastno, prepoznano hibridnost, se zdi, da je iz njega treba izriniti Balkan, ki je bil (neko# pretirano) hibriden in se danes domnevno – po splo"nih predvideva-njih – hibridnosti mo#no otepa.

Ustvarjena metafori#na podoba jasno simplificira real-nost. Ideje o svetu kot o »mozaiku kultur« enostavno ni mogo#e zagovarjati niti uspe"no argumentirati. V antro-pologiji smo tudi $e priznali, da je mozai#na vizija fikcija, nedvomno je #as, da se tudi na balkansko realnost pogleda iz druga#nih izhodi"# in skozi druga#no perspektivo. Na-vsezadnje balkanska ali nekdanja jugoslovanska realnost, ko gre za ustvarjanje in ohranjanje nacionalnih otokov, ni pretirano druga#na od tiste, ki jo lahko uzremo drugod po svetu. Tudi »umetni« otoki – ter procesi njihove, vselej

80. Raznolike percepcije in vrednotenje »bo-sansko-hercegovske kulturne me"anice« so pomembni pri konstrukciji identi-tet, o #emer ve# v za-dnjem poglavju.

81. Etnolingvisti#na he-terogenost naj bi celo vplivala na zna#aj makedonskega prebi-valstva. Uporaba ve# jezikov je v idejnem univerzumu, kjer so bile lingivisti#ne prakse in zna#aji ne-posredno povezani, pomenila nezaneslji-vost in karakterno hibo (Irvine in Gal 2000: 63–5).

Sarajevo_16.indd 88 29.1.2013 12:19:12

89

utopi#ne izgradnje – so si bolj podobni, kot si $elimo priznati (prim. Eriksen 1993: 142, 145). Ne glede na dejstvo, da je danes Bosna in Her-cegovina nedvomno bli$je mozaiku, kot je bila pred leti, navsezadnje tudi zaradi evropskih in ameri"kih politi#nih posegov in intervencij, je vendar treba vselej upo"tevati, da je bil »bosanski mozaik«, #e se $e mo-ramo zate#i v metafori#ni govor, vselej ve#plasten in tak ostaja "e danes (Bougarel, Helms in Duijzings 2007: 2; glej Velikonja 1998).

A vendar, pri zapletanju v metaforizacijo, ki je tako tipi#na, ko te#e beseda o Balkanu (prim. Bjeli! 2003: 32; Goldsworthy 2003: 51), se je vendar treba osredoto#iti predvsem na lokalne rabe omenjenih me-tafor. Zanimivo je, da je tiskovna predstavnica visokega predstavnika v Bosni in Hercegovini v nekem govoru pripomnila, da je mesto »Sa-rajevo simbol in da mora tako ostati«, kar je Moranjak-Bambura! po-spremil z besedami, da Sarajev#ani ne $elijo simbola, temve# mesto, v katerem lahko normalno $ivijo (2001: 244–5). Torej, metafori#ni govor o Bosni in Hercegovini je nemalokrat zakril tisto, kar se antropologi trudimo razkriti. Zdi se, da smo se v preteklosti bolj zana"ali na lastne, akademske metafore – predvsem tiste, ki so bile oblikovane z zunanjim pogledom – zanemarjali pa smo tiste, ki so jih in jih "e vedno na svo-jevrstne na#ine uporabljajo prebivalci Bosne in Hercegovine. Ne naza-dnje bi te razkrile mnogo ve# o vsakdanjem $ivljenju, saj »metaforizaci-ja kot proces kodifikacije izku"enj hkrati slu$i kot sredstvo, s pomo#jo katerega posamezniki sku"ajo formulirati in izraziti svoje predhodne percepcije«, obenem pa je tudi pomemben izvor nastajajo#ih pogledov (Rapport in Overing 2007: 62). Toda vselej moramo upo"tevati dejstvo, da so metafore pogosto zavajajo#e, tako pri na"ih lastnih samorazume-vanjih, kot tudi pri pogledu na kulture drugih (Solomon 2007: 197).

Sarajevo_16.indd 89 29.1.2013 12:19:12

90

Sarajevo_16.indd 90 29.1.2013 12:19:12

91

Zmotno bi bilo podcenjevati vztrajne pretopitve so-dobnega in preteklega bosansko-hercegovskega $ivljenja v metafore mozaika, saj te zelo jasno ka$ejo na osrednja zanimanja raziskovalcev, ko gre za spoznavanje dru$benih procesov v Bosni in Hercegovini. Nedvomno gre za proce-se, ki so ume"#eni v kontekste spreminjajo#ih se vladavin, (baha"kih) izkazovanj ozemeljskih apetitov, podkrepljenih s (perfidno) podporo ideolo"kih narekov (glej Malcolm 2002) ter svojevrstnih odzivov nanje. %e dodobra oguljene etikete, kot so toleranca, spo"tovanje, konfliktnost, (ve#no) sovra-"tvo, antagonizem ipd., ki so pogosto pripete na bosansko--hercegovsko realnost, se vselej nana"ajo na odnose med posameznimi kolektivnimi tvorbami, naj gre za narode ali pa# religijske skupnosti. Izrazita odsotnost idej individual-nosti, a tudi individualizma – ki je v perspektivi mnogih produkt in ekskluzivna last Zahoda – in se v balkanisti#-nem diskurzu pogosto ka$e kot o#itek, je prisotna tudi pri raziskovalcih, ki slepo sledijo kolektivizirajo#i in nacionali-zirajo#i logiki. Ponujena opa$anja o permanentni in mote#i nesvobodi posameznika, odsotnosti posameznikove mo#i delovanja in kolektivizaciji vseh vidikov bosansko-hercego-vskega $ivljenja spregovorijo o avtorjevi lastni nezmo$nosti izstopanja iz odrejenih, kanoniziranih okvirov. Obenem tudi evidentno potrjujejo nezmo$nost ali pomanjkanje vo-lje za formuliranje alternativnih pojasnitvenih modelov.

Rogers Brubaker tovrstno za#aranost z »grupizmom«, ki ga definira kot »tendenco razumevanja diskretnih, ostro diferenciranih, notranje homogenih in zunanje omejenih skupin kot osnovnih gradnikov dru$benega $ivljenja, osre-dnjih protagonistov dru$benih konfliktov ter fundamen-talnih enot dru$bene analize«, do$ivlja kot »intelektualno razvado«, v kateri se nacijam, religijskim in etni#nim sku-pnostim pripisuje status kolektivnega telesa s skupnimi in-teresi in voljo (2002: 164, 166). Premislek o preplavljenosti

V okovih skrajnosti: Breme komunitaristi"nih pogledov

Sarajevo_16.indd 91 29.1.2013 12:19:12

92

mno$ice raziskav, sicer s precej raznolikimi opisi medse-bojnih, mednarodnih ali medreligijskih odnosov (ali od-nosov med posamezniki, ki so $e vnaprej determinirani s pripadnostjo razli#nim skupnostim) je nedvomno nujen. Ko $elimo preslepiti rutino in prodreti onkraj zastavljenih naracijskih kalupov ter pridobiti vpogled v druge pomemb-ne to#ke identifikacije, kooperacije ali antagonizmov, ki ne potekajo po zami"ljenih nacionalnih ali religioznih lo#ni-cah, temve# slonijo na drugih razmejevalnih strategijah in mehanizmih, tr#imo ob poveden molk.82 Ta pri#a o hudi hibi znanstvene produkcije. Brez reflektiranja ideolo"kih opor tovrstnih selekcij se ni mogo#e izviti iz zacementira-nih grupisti#nih reprezentacij.

Korpus vednosti o Bosni in Hercegovini povzdiguje mednacionalne ali medreligiozne odnose na status edine-ga primernega oziroma mo$nega razlagalnega mehaniz-ma, kar pravzaprav kli#e k iskanju motenj konstruirane preglednosti. Z nacionalizirajo#o optiko, ki kolektivom podeljuje sredi"#no pozicijo, so se skozi raziskave spretno zakrivale vse druge plati segmentacije, konfliktnosti, so-$itja in prepletanja kulturnih fenomenov med bosansko--hercegovskim prebivalstvom. Prevladujo# epistemolo"ki prijem je hkrati dosledno ignoriral oblikovanje njihovega skupnega kulturnega imetja, ki se je kopi#ilo in (re)formu-liralo skozi $ivljenjsko prakso. Tako so druge pomembne relacije potisnjene zunaj vidnega polja, nemalokrat pa so obsojene, da klonejo pod pritiskom posameznikovih etni#-nih in nacionalnih identitet. Za#aranost s kolektivom, ne le na Balkanu, temve# tudi v mnogih drugih to#kah na ze-mljevidu, vodi k ignoranci vertikalnih razlik, kot so deni-mo razred, spol, starost, poklic itd., in sicer tako v uradnem in politi#nem diskurzu kot tudi v akademskem $argonu ter vsakdanji komunikaciji (prim. Sall 2004: 596). Grupizem torej neizogibno oblikuje zastavljena raziskovalna vpra"a-nja in najve#krat ponuja enozna#ne odgovore (Brubaker 2002: 183). Jasno, vertikalne razlike niso nujno tiste, ki (v vseh situacijah) bri"ejo nacionalne in religijske lo#nice. Njihovo sobivanje in prekrivanje je o#itno, vendar razli#ne situacije potiskajo v ospredje raznolike vidike identifikacij. V postkonfliktni dru$bi, kjer se pri#akuje poglabljanje za-#rtanih meja med nasprotniki, ni nesmiselno pri#akovati, da se bo posledi#no tudi v znanstvenem diskurzu intenzi-viralo poudarjanje izpostavljenih nacionalnih razlik ter di-stanc. Navsezadnje narisati mejo pomeni »definirati, ana-lizirati, rekonstruirati« (Braudel, po Löfgren 2002: 250).

82. &ele v zadnjih letih se nastala praznina po-spe"eno zapolnjuje.

Sarajevo_16.indd 92 29.1.2013 12:19:13

93

Nacionalizirajo# pogled vsebuje ambicije po formuliranju absolutne resnice, ki sloni na postavkah nacionalne ideolo-gije in je nedvomno eden izmed najbolj trdo$ivih »ekonom-skih in prepri#evalnih modelov za razlago razlik, ki bi se sicer kazale kot bolj kompleksne, razpr"ene ali dvoumne« (Löfgren 2002: 267).

Mnogi avtorji so v duhu evolucionisti#ne logike tr-dili, da Bosna in Hercegovina ni nikoli dosegla popolne politi#ne modernizacije; v bosansko-hercegovski prsti naj bi dobro uspeval le trdo$iv komunitarizem,83 ki ga kljub ob#asnim zagnanim naporom nikoli ni mogo#e docela izkoreniniti. Pogled na Bosno in Hercegovino kot dr$avo vladavine trdnega komunitarizma se jasno naslanja na francoski pogled na naravo nacionalizma, dr$avljanstva in demokracije (glej Llobera 1998), pri #emer se najve#-krat tudi izpostavljajo razmerja vzvi"enosti do grajane, domnevno izrazito konzervativno usmerjene dru$bene ureditve. Gre torej za »politi#no in ideolo"ko ureditev«, ki v okvirih enega politi#nega prostora segmentira prebival-stvo na ve# skupnosti, in sicer na podlagi verskih, jezikov-nih in drugih etni#nih oznak ter obenem »dopu"#a, da se to razlikovanje ka$e v politi#nih institucijah in politi#nem $ivljenju«. V splo"nem naj bi se bistveno razlikoval od »pravega« nacionalizma, ki stremi k #im tesnej"emu pre-krivanju definicije »etni#ne skupnosti (nacionalnosti) in definicije politi#ne skupnosti (dr$avljanstva)«, saj jih sku-"a tudi povezati s posebnim politi#nim ozemljem oziroma nacionalni teritorijem (Bougarel 2004: 47). Ni treba izgu-bljati besed, da tovrstni pogled temelji na svojevrstnem za-hodnoevropskem, "e zlasti francoskem pogledu na nacio-nalizem (glej Llobera 1998); kar pomeni, da v tej perspek-tivi bosansko-hercegovski komunitarizem negotovo caplja za »dobrim« nacionalizmom. Ob#instvu je bosansko-her-cegovska komunitaristi#na ureditev najve#krat predsta-vljena kot problemati#na in s sodobnimi vizijami moder-nosti te$ko zdru$ljiva mutacija nacionalne ideologije. S to obsodbo pravzaprav nase prevzame vse hibe nasprotnika »dr$avljanskega, nacionalnega principa«. Nadvlada etni#-nih, nacionalnih in religijskih identitet v dru$benih in po-liti#nih odnosih je zabele$ena kot najbolj opazna in deter-minirajo#a specifika bosansko-hercegovske dru$be, kar je v kon#ni fazi vodilo k nezmo$nosti oblikovanja – #e si tokrat izposodim izjemno raz"irjen termin, ki je prisoten v vsakdanjem govoru pri Sarajev#anih in ne nazadnje tudi pri drugih prebivalcih Bosne in Hercegovine – »normalne

83. Pojem komunitarizem

se v franco"#ini pojavlja v dveh besednih varian-tah (communautarisme

ali communitairisme), angle"ka sinonima

za ta francoski pojem sta komunalizem (glej Wayland 1995; Canefe

2002), dostikrat pa kar multikulturalizem.

Na to ka$ejo zlasti so-dobne, $go#e debate o multikulturnosti, kjer so na eni strani

»konstitucionalisti« ali »republikanci«, na dru-

gi pa »komunitaristi« (Bojan Baskar, osebna komunikacija). Komu-nitarizem predvideva nemo# posameznika,

da se iztrga iz prime$a skupine, njenih tradicij in kulture, se pravi, da je posameznikova indi-vidualnost definirana s

pripadnostjo skupnosti. Skupnost je torej v tej teoriji politi#nega or-ganiziranja postavlje-na nad posameznika. Skupne pravice naj bi

bile bolj pomembne od posameznikovih, pri

#emer se v francoskem kontekstu pogosto

poudarja komunita-risti#na naravnanost

pripadnikov manj"in, ki domnevno na#enjajo

republikanske ideale, ogro$ajo nacionalno

enotnost in slabijo dru$beno kohezijo in solidarnost. A je

treba dodati, da se od konca osemdesetih

let dvajsetega stoletja dalje komunitarizem

pojavlja tudi kot odlo#-na kritika liberalnega

individualizma.

Sarajevo_16.indd 93 29.1.2013 12:19:13

94

dr$ave«. Bosna in Hercegovina je tako za mnoge "e vedno nadvse nenavadna dr$avna tvorba.

Datum rojstva spodjedajo#ega komunitarizma razisko-valci postavljajo v #as Osmanskega imperija, ko ideolo"ke smernice dru$bo prvi# strukturirajo na osnovi religijskih lo#nic. Miletska ureditev je namre# vplivala tako na pro-storsko lo#evanje skupnosti, in sicer skozi mestne segmen-tacije oziroma mahale (mestne #etrti), ki so v Sarajevu vztrajale "e do "tiridesetih let dvajsetega stoletja (Donia 2006: 15), prav tako je pu"#ala sledi na poklicnih delitvah, saj je zajela mestno prebivalstvo in njene esnafe (obrti), po-segla pa je tudi v relacije med va"kim prebivalstvom, ko je zagotovila status veleposestnikov pripadnikom musliman-ske skupnosti (Bougarel 2004: 47–9). Vendar meje nikoli niso bile povsem hermeti#no zaprte: #eprav so bile »me"a-ne« mahale prej izjema kot pravilo, so vendar obstajale.84 Zgovoren podatek je, da so oblasti "ele leta 1852 nemusli-manom prepovedale nakup hi" in posesti v muslimanskih mahalah (Pai!-Vuki! 2007: 74), kar ka$e na ohlapno ideolo-"ko vztrajanje pri delitvah ter opozarja na to#ke ranljivosti re$iranega komunitarizma.

Ob koncu dvajsetega stoletja so raziskovalci z Osman-skega imperija pospe"eno pri#eli lu"#ili plemenito patino »multikulturnega paradi$a«, ki je nastala predvsem na podlagi raz"irjenega mnenja o »svobodi« nemuslimanske-ga prebivalstva, ko gre za procese ohranjanja lastne religi-je in kulturne tradicije pod mogo#no imperialno oblastjo. Osmanski miletski sistem ni bil sistemsko orodje »spod-bujanja pluralnosti«, temve# »alternativni na#in klasifika-cije in stratifikacije« (Green 2005: 14; glej Brown 1996; Gangloff 2005). Nekateri pa osmansko oblast "e vedno obto$ujejo za produciranje distance in negativnih ob#utij med posameznimi religijskimi skupnostmi – tudi tu se namre# raziskovalci ne morejo izviti iz govora o razmer-jih med skupnostmi – ki jih ni mogla izruvati niti zdru-$evalno navdahnjena jugoslovanska oblast (glej Friedman 1996: 31). Problemati#ni preskoki stoletij in zanemarja-nje kompleksnih $ivljenjskih praks in diskurzov znotraj specifi#nega dru$beno-zgodovinskega konteksta je o#iten manever, s katerim se sku"a potrditi, da se na Balkanu vendarle ni# ne spreminja. Zaradi ujetosti v mre$e popa-#ene preteklosti naj bi bili tu u#inki oddaljenih zgodovin-skih dogodkov izjemno vztrajni in najve#krat tudi usodni. Torej, tovrstna komunitaristi#na ureditev naj bi pokon#no prestala vse dru$bene pretrese in politi#ne turbulence na

84. V Sarajevu je bila kot me"ana mahala zna-na predvsem Careva mahala. Na#eloma so bile v #asu Osman-skega imperija vse mahale, razen treh oziroma "tirih, mu-slimanske (Donia 2006: 13).

Sarajevo_16.indd 94 29.1.2013 12:19:13

95

bosansko-hercegovskih tleh. Komunitarizem je pogumno obra#unal tudi s prvotnimi avstro-ogrskimi te$njami, ki so delno transformirale verske identitete in odnose v Bosni in Hercegovini, predvsem z inten-co po oblikovanju vseobsegajo#e bosanske identitete skozi propagi-ranje ideologije bo!nja!tva. Nacionalizem, ki so ga prina"ale hrva"ke in srbske trgovske ter administrativne elite in odpor muslimanskih verskih elit skupaj s "tevilnimi drugimi politi#nimi in ekonomskimi razlogi so navsezadnje primorali avstro-ogrsko oblast, da se je poni-$no uklonila komunitaristi#ni strukturi dru$benega in politi#nega $ivljenja v Bosni in Hercegovini. Uvajanje parlamentarizma v dr$avi je torej zdru$eno z institucionalizacijo komunitarizma; ekonomsko, dru$beno in kulturno $ivljenje tudi v tem obdobju ostaja strukturira-no na domnevno neuni#ljivih temeljih komunitaristi#nega principa. Po bosansko-hercegovski integraciji v Kraljevino SHS oziroma kasneje Kraljevino Jugoslavijo se je sicer temeljito spremenil ekonomski in po-liti#ni polo$aj bosansko-hercegovskih skupnosti, vendar je bila nova dr$ava, kot o#itajo#e ugotavlja Bougarel, enako nemo#na pri odpra-vi samega komunitaristi#nega principa (2004: 50–1, 54). Odnos ju-goslovanskih komunistov do komunitarizma je bil ambivalenten, #e ne celo kontradiktoren. Ekonomska in kulturna modernizacija naj bi pripeljala do brisanja nacionalnih partikularizmov, vendar ji razlik ni uspelo povsem izbrisati; prav nasprotno, ob#asno je imela tudi kontra-produktivne efekte in je dodatno krepila nacionalne identitete. Zato nikakor ni mogo#e spregledati njenega prispevka k njihovim krista-lizacijam. Ne nazadnje je znova prebudila komunitaristi#ne prakse in pod$igala nacionalne ideologije (Bougarel 2004: 61, 63; Vlaisavljevi! 2007b: 134–7; glej Wachtel 2001).

(eprav ne moremo popolnoma zavre#i bosansko-hercegovske ko-munitaristi#ne zgodovine, je vendar treba pri obravnavah bosansko--hercegovske preteklosti in sodobnosti temeljito refokusirati poglede. Grajana ureditev je nedvomno zapustila pomembne sledi na dru$benih relacijah, a vendar #e prebiramo zgodovino tako, da v vseh politi#nih fazah bosansko-hercegovske preteklosti z doslednostjo i"#emo potrditve za komunitaristi#no persistentnost, potem zagotovo ostanemo slepi za njeno preseganje. Razkriti je namre# nujno tudi tiste posameznikove prakse, ki se ne skladajo s pri#akovanimi nacionalnimi in religijskimi lo#nicami ter opazovati vodene in samosvoje interakcije, ki posegajo onkraj nacionalnih delitev. Hkrati pa je treba opozoriti na nevarnost subtilno prisotne predpostavke, ki zatrjuje, da je (nacionalna, etni#na, religijska) kulturna raznolikost temelj za spor.

Tovrstni grupisti#ni pogledi v svoji osnovi niso pretirano oddalje-ni od temeljne podstati propagandnih ideolo"kih (hujska"kih) pozivov nacionalno ozave"#enih politikov in strank v sodobni Bosni in Herce-govini. Skratka, #etudi je o#itek o komunitarizmu v prvi vrsti o#itek o nezmo$nosti popolne modernizacije bosansko-hercegovske dru$be,

Sarajevo_16.indd 95 29.1.2013 12:19:13

96

pri #emer se povsem zanemarjajo »mnogotere modernosti« (Eisenstadt 2000), se v klju#ni to#ki ta pribli$uje oblastnim strategijam manipula-cije oziroma besedi"#u promotorjev delitve bosansko-hercegovskega $i-vljenja in ozemlja. Namre#, oba diskurza med drugim bri"eta pomemb-no dejstvo, ki seveda ni specifika Bosne in Hercegovine, in sicer, da

tu ni »#istih« narodov. Etni#ne (kulturne) identitete se tu obna"ajo kot barve v mavri#nem spektru: odli#no razpoznavate vsako posebej, vendar se meja, na kateri se kon#uje ena in za#enja druga, nikakor ne more dolo#iti /…/. V bistvu bi se morala realna kulturna in etni#na identiteta teh ljudi najprej predstavljati kot nekak"en neskon#no prepleten palimpsest. (Lovrenovi! 2002: 53)

Z reifikacijo nacionalnih skupnosti tako politi#ni kot akademski diskurzi prispevajo h kreaciji in vzdr$evanju distanc, ker dru$beno razvr"#anje ne nazadnje »organizira percepcijo dru$benega sveta in v nekaterih okoli"#inah lahko zares organizira sam svet« (Bourdieu 2003: 94). Z grupisti#nim fokusom, predvsem pa skozi strategije za-nemarjanja drugih so#asnih in situacijsko razli#no glasnih identifi-kacijskih sidri"# pogosto reproduciramo »ideal« homogenosti nacio-nalnih skupnosti. Tudi $e konstruirane skupnosti, ki se na Balkanu silovito silijo v ospredje, je treba vselej raziskovati etnografsko in ne le tekstualno, »v praksi in ne le kot izoliran diskurz« (Wood 1993: 115). Torej gre za intenco in zavzetost etnolo"kega/antropolo"kega razisko-vanja, da prodre onkraj oklepa politi#nega kalupa ter razkrije posa-meznikovo mo# delovanja, ki je znotraj, a hkrati tudi zunaj specifi#-nih, dominantnih dru$benih diktatov; skratka njen cilj ni prispevati k utrjevanju obstoje#ih, a vselej dinami#nih entitet, temve# v sredi"#e postavlja tisto, kar je pogosto zamol#ano ali pa je povsem nepremi-"ljeno odrinjeno na rob zanimanja. Tudi sama posku"am v pri#ujo#i raziskavi razgrniti vpogled v preplete dru$benih mikrosvetov, v katere vstopa individuum, od dru$ine, sorodstva, delovnih okolij in skupin, politi#nih skupin, sose"#ine, subkulturnih grupacij, ki oblikujejo po-sameznikovo mo# delovanja (Warren 1993: 9). Ta pa je vselej vpeta v preplet sozvo#ja in bitk z nacionalnimi in religijskimi, se pravi mo#no politiziranimi identifikacijami.

Vizija komunitaristi#ne bosansko-hercegovske preteklosti prav-zaprav pritajeno implicira tudi fiksnost religijskih in nacionalnih skupnosti. Medtem ko se na bosansko-hercegovskih tleh izmenjujejo vladarji, se skozi komunitaristi#no perspektivo zazdi, da pravzaprav skupnosti ostajajo okamnele in nespremenljive. Njihove meje se v tej perspektivi ka$ejo kot negibne in dokon#no zarezane. Odtisi imperi-jev in izmenjujo#ih se krovnih dr$av naj bi kljub druga#nim te$njam in politi#nim ciljem vselej zapu"#ali okrepljeno izoliranost in monoli-tnost posameznih nacionalnih skupnosti. Politi#ni nareki pa so pred-stavljeni kot mo#nej"i od volje in interesov posameznika, katerih cilji

Sarajevo_16.indd 96 29.1.2013 12:19:13

97

se pogosto niso skladali s hegemonskimi, vsiljenimi poli-ti#nimi razlagami oblastnikov.85

Evidentno je, da se »zami"ljena skupnost«, ki se nam danes predstavlja kot stabilna nacija, v prihodnje lahko poka$e v povsem druga#ni lu#i. Dolo#eni narodi ali naci-je so v pretoku zgodovine do$iveli pretrese in razcepe na podenote (Marx 1993: 158), "e veliko bolj nepredvidljiva je posameznikova prehodnost. Tudi v bosansko-hercego-vskem primeru ni ni# druga#e. Za#rtane lo#nice so vse-lej vsebovale to#ke prestopa in skozi #as so se te na novo vzpostavljale in reorganizirale. Tako kot so posamezniki prehajali iz ene v drugo skupnost ali so se nemara po#utili hkrati pripadniki dveh (nad)nacionalnih skupnosti ali pa se celo niso pri"tevali v nobeno od dosegljivih kategorij, tako so tudi kulturni elementi iskali razpoke in se preo-bra$ali v skupno (prepoznano) lastnino. Dru$beni akterji so preprosto z $ivljenjem v dolo#enem okolju, v deljenem #asu in prostoru koproducirali skupne kulturne elemen-te, (neozave"#eno) #rpali iz istega podedovanega zapu"#in-skega nabora ter skozi vsakdanje prakse posredovano in uvo$eno reinterpretirali.

Tudi ko pose$emo na eno izmed manj utrjenih znan-stvenih stezic oziroma dokaj »neuveljavljeno etnografsko temo« (Baskar 2006), ko gre za Bosno in Hercegovino – namre# na obravnavo sinkretizma oziroma sinkreti#nih praks – tudi tu nemalokrat zasledimo bolj ali manj mo#ne vplive grupisti#nih pogledov. Odgovor na nezanimanje za obravnavo tovrstnih tem lahko izsledimo tako v komu-nitaristi#nih vizijah kot tudi v lokalnih nacionaliziranih pogledih in projektih gore#ega konstruiranja narodov in ideolo"kih mitov, ki njihovemu obstoju nudijo oporo (glej Velikonja 1998). Ko gre za Bosno in Hercegovino in sinkre-tizem, je ta ve#inoma obravnavan skozi teorijo pre$itkov, ki jih je za seboj pustila predosmanska davnina; sinkre-ti#ne prakse, ki se nana"ajo na kasnej"e obdobja in ki jih je mogo#e ozna#iti kot posledico osmanskih vplivov, so v raziskavah precej manj prisotne, "e manj pa slavljene, saj so pogosto predstavljene kot novodobna plast, le "ibek in mote# ovoj, ki zakriva esencialno identiteto (Baskar 2006; glej Todorova 1996; Gangloff 2005). Kakorkoli $e, edini sin-kretizem, ki je v znanstvenem poizvedovanju prepoznan, je tisti, ki poglede usmerja v religiozno prepletanje, saj je osrednje predstavnike bosansko-hercegovskega sinkretiz-ma mogo#e zaslediti predvsem v skupnih sveti"#ih, skrbi za religijske objekte sosedov druge konfesionalne pripadnosti

85. (eprav Bougarel

(2004) bosansko-her-cegovsko $ivljenje

vidi skozi komuni-taristi#ni princip, vendarle opozarja

na posameznikove spremembe identitet in nestabilnost meja

med skupnostmi.

Sarajevo_16.indd 97 29.1.2013 12:19:13

98

in predvsem v pripravljenosti pomagati pri njihovi gradnji, kar se najpogosteje tolma#i kot dejanje priznanja in vredno-tenja religije in na#ina $ivljenja »bli$njih Drugih« (Baskar 2006).86 Gre za o#itno odsotnost upo"tevanja $ive prakse, ki se odvija v sekularni sferi, ki ni nikoli povsem nedotaknje-na od religioznih teolo"kih napotkov. Se pravi, tudi ko gre za obravnavanje hibridnosti in sinkretizma, gre za radikal-no lo#evanje religiozne in sekularne sfere, saj ne upo"teva prehajanja teolo"kih napotkov v sekularizirano moralo. Za-nemarja pa tudi obraten proces. Hkrati pa tu sinkretizem najve#krat implicira me"anje lo#enih in koherentnih celot, ki so iluzori#ne kategorije; v resnici je govor o bosansko--hercegovskem sinkretizmu nemalokrat govor o zdru$e-vanju domnevno nezdru$ljivega ali celo prijem prisilnega lo#evanja zavoljo ponovne zdru$itve v sinkreti#nosti.

Kot re#eno, so raziskovalci zaradi dosegljivih opisov $ivljenja v Bosni in Hercegovini in torej uveljavljene for-me pisanja dokaj zvesto sledili ponujenim vzorcem in se zavzeto anga$irali v iskanju razlik med skupnostmi. Od-kriti razlike v na prvi pogled izjemno podobnem,87 je bilo ozna#eno kot zmagoslavno doseganje emske perspektive, saj so ugotavljali (nekateri tudi predvidevali), da so njiho-va odkritja kulturnih razmejitev izjemnega pomena tudi za lokalno prebivalstvo. Lockwood (1975: 50–2), ki sicer svojih izsledkov ne posplo"uje na celotno ozemlje Bosne in Hercegovine, s #imer se v "irokem loku ogne generali-zacijam, tako zasleduje lo#nice med skupnostmi, in sicer v lokalnih prehranjevalnih navadah, kjer odkrije, da naj bi samo Srbi pripravljali kajmak, da so sladice, ki jih pripra-vljajo muslimani, bolj pudingaste (sutlija in halva), medtem ko katoliki pe#ejo torte in pi"kote; slivovica naj bi bila le kr"#anska zadeva, medtem ko naj bi bila kava pomembnej-"a v $ivljenju muslimanske skupnosti. Oddaljenost zasledi v jezikovnih praksah, kjer opa$a ve#jo prisotnost #rke »h« in turcizmov v govoru Muslimanov, seveda pa ne pozabi omeniti razlik pri imenih (1975: 52–3). Tone Bringa (2009) je ena izmed redkih, ki v enaki meri sku"a etnografsko slediti tako podobnostim kot razlikam, ki so se kristalizi-rale v bosanski vasi. Tudi regionalne razlike so nedvomno vplivale tako na jezikovne prakse kot tudi na prehranjeval-ne navade. Omenjene markacije, ki naj bi po Lockwoodu vzpostavljale meje med skupnostmi, v resnici v "ir"em bo-sansko-hercegovskem kontekstu ne omogo#ajo prepoznav-nosti nacionalnosti njihovih pripravljavcev, konzumentov in uporabnikov.

86. Tone Bringa v svoji odli#ni raziskavi $ivljenja v bosanski vasi opa$a, da kato-liki prispevajo denar za gradnjo d$amije, enako kot prispevajo muslimani za kato-li"ko cerkev, vendar teh dejavnosti ne idealizira, saj opa$a precej neenakomerno sodelovanje va"#anov (glej Bringa 2009). V lokalnih etnografskih opisih, ki so obravna-vali fenomen pomo#i, se nemalokrat poka-$e prepri#anje, da je bila skrb za religijske objekte mo#no raz-"irjena praksa in gra-dnja sveti"# »bli$njih Drugih« pravilo. Ven-dar trditev ka$e na idealizirajo#e tenden-ce (Baskar 2006).

87. Nekateri so vojno v Jugoslaviji in Bosni in Hercegovini ra-zumeli kot poveden dokaz, da se tam, kjer so razlike med skupnostmi majhne, vselej pojavi izrazita $elja po jasnej"em lo-#evanju (Blok 2000). V tem smislu se zdi logi#na tudi nadvse problemati#na opaz-ka, da so za obstoj etni#nih skupin in narodov primernej"a okolja, kjer ni difuzije kulturnih elementov (Conversi 1999: 583).

Sarajevo_16.indd 98 29.1.2013 12:19:13

99

O mo#i grupizma v interpretacijah bosansko-hercegovske dru$be pri#a tudi odkrita $elja po dokon#nemu razkritju odgovora na ve#-no uganko, ki je $e v osnovi nagnjena k "irokopoteznem posplo"e-vanju, in sicer gre za nerazre"ljivo vpra"anje o toleranci ali ve#nem sovra"tvu med prebivalci oziroma med skupnostmi, ki $ivijo v Bosni in Hercegovini. Ne glede na raziskovalne poti, na katere se strumno podajajo posamezniki z razli#nimi ali celo povsem nasprotujo#imi si hipotezami, se na njih raziskovalci vsaj mimobe$no dotaknejo bosan-sko-hercegovskega $go#ega »problema«: z nacionalno optiko homo-geniziranih mednacionalnih odnosov. Zgodba o komunitaristi#no vzpostavljenih relacijah pravzaprav zaseda nadvse "irok razpon: od pripovedi o ve#nem sovra"tvu do navdu"ujo#ih hvalospevov idealu so$itja, seveda pa so se v zadnjih desetletjih v obstoje#o verigo razlag nanizale tudi mno$ice vmesnih, kontekstualno situiranih in torej pre-pri#ljivej"ih razlag, ki argumentirano obra#unavajo s skrajnostmi. Na retori#no vpra"anje o odnosu med skupnostmi v resnici ni mogo#e odgovoriti.

Na razpotju med sovra!tvom in idilo%e zgodnji potopisi popotnikov razkazujejo razli#ne obraze medse-

bojnih odnosov prebivalstva in spodjedajo trditve svojih predhodnikov in naslednikov. Mnogi so bili na svojih avanturah vidno obremenjeni z lastnimi orientalisti#nimi pogledi. S pomo#jo mehanizma posplo"e-vanja stereotipnih stali"# so jih sku"ali povzdigniti na raven splo"ne resnice. Pravzaprav sta za mnoge kontrolirana in omejena toleranca ter sobivanje religiozne druga#nosti v #asu Osmanskega imperija, ki je tudi sicer dolgo veljal za najve#jega sovra$nika Evrope in najprimer-nej"ega Drugega, pomenila zgolj deklarativno napoved prihajajo#ih vojskovanj, sporov in konfliktov. Z revolucionarno gore#nostjo Edu-ard Wiet napoveduje izbruh dolgo pri#akovanih sovra$nosti; saj je po njegovem Bosni in Hercegovini namenjena usoda odre"itve izpod osmanskih okovov, in v navija"kem slogu, v katerem se jasno kristali-zirajo osebne preference, napoveduje »trk civilizacij«, ki se mora zgo-diti prav tu, kjer bo kr"#anstvo »zadu"ilo« muslimanske elemente (po &ami! 1981: 47). Lastne $elje so torej vztrajno vsiljevali tudi opazovani populaciji, ko so jo skozi naracije sku"ali mobilizirati za lastne, poli-ti#ne interese.

V #asu Avstro-Ogrske je bilo sicer pri#akovati, da bodo koloniza-torski oblasti podlo$ni u#enjaki v javnost plasirali kritiko tenzij med bosansko-hercegovskim prebivalstvom. Ni# #udnega, da je pohlev-nost nekatere etnologe vodila k temu, da so v materialni dedi"#ini razbrali nezadosten trud po kooperaciji bosansko-hercegovskih sku-pnosti. Rudolf Meringer tako v bosanskih hi"ah odkrije poseben in

Sarajevo_16.indd 99 29.1.2013 12:19:13

100

graje vreden zna#aj. Potem ko opi"e lepoto bosansko-her-cegovskih mest, ko jih gledamo iz daljave, in zatrdi, da tak"ni prizori »o#arajo potnike«, se podoba ob dejanskem vstopu v naselje zasu#e v nasprotno smer: »Nikjer oken /…/ vse je zazidano /…/ z deskami okovano /…/. Zdi se, da se v tak"nem na#inu gradnje ne ka$e izrazit smisel za medsebojno #love"ko naklonjenost, temve# prav te$nja po delitvi in po popolni lo#itvi dru$inskega $ivljenja od zunanjega sveta« (Meringer 1899: 207).

(e presko#imo stoletje, bomo uvideli, da je vojna v de-vetdesetih letih dvajsetega stoletja mnoge navdahnila, da z retrospektivnim pogledom rekonstruirajo ve#no sovra"tvo na bosansko-hercegovskih tleh. Antagonizmi med sku-pnostmi naj bi po njihovem mnenju ve#no, a kr#evito tleli pod povr"jem in potrpe$ljivo #akali na prilo$nost za izbruh in javni, nikakor ne debitantski nastop. Zlasti druga sve-tovna vojna in grozote, ki so jo spremljale, v tej pripovedi zasedajo klju#no mesto, saj naj bi dodatno poglobile razkol med nacionalnimi skupnostmi, in nanesle nove rane, ki jih nih#e ni mogel zaceliti, kaj "ele pozabiti.88 V prekletstvo zmanipulirane preteklosti se niso ujeli zgolj prebivalci dr-$ave, temve# tudi njeni opazovalci. Mart Bax prizna, da ob pri#etku svoje raziskave v Hercegovini v osemdesetih letih ni slutil, da stopa na »‘vulkansko ozemlje’, kjer so erupcije nasilja prej pravilo kot izjema /…/. Takrat, ko se je nebo zmra#ilo v senci velike vojne v Bosni in Hercegovini, se je ta skozi retrospektivo zdela povsem logi#na« (po Brandt 2002: 217). Bralcu tudi predlaga, da se ogne svileni kuli-si epizod, ki se zdijo tolerantne, kajti gre zgolj za varljivo sliko. Po njegovem je namre# zgolj »ekstremno efektiven sistem represije« dolga leta oblastem omogo#al, da v "irni svet plasirajo ki#aste podobe so$itja kot edine jugoslovan-ske realnosti. In #etudi be$no prizna, da je bilo v tem #asu mogo#e opaziti izginjanje odkritih sovra$nosti – kar je bila o#itno predvsem posledica upogibanja volje pod pritiskom re$ima – so vendar pod krinko pisane tolerance $ivele sta-re sovra$nosti. V Me'ugorje naj bi nekoliko pacifizma in (zgolj za#asnega) miru, skoraj docela neznane vrednote v hercegovskem kontekstu, s seboj prinesle mno$ice romar-jev z vseh koncev »miroljubnej"ega« sveta (Bax 1997a: 166).

Seveda tudi doma#i raziskovalci niso spregledali mej in sporov med prebivalci Bosne in Hercegovine, #eprav njihovega previdnega akademskega anga$maja ni mogo#e ena#iti z retoriko najglasnej"ih zagovornikov teorije o bo-sansko-hercegovskem sovra"tvu v antropolo"kih vrstah:

88. Balkan je tudi sicer ozna#en kot prostor z izrazito selektiv-nim spominom. Je obmo#je, ki domnev-no poseduje »preve# zgodovine«.

Sarajevo_16.indd 100 29.1.2013 12:19:13

101

Marta Baxa, Roberta Haydena in Andreija Simi!a.89 Esad (imi!, prvi jugoslovanski doktorand s podro#ja sociologi-je religije, je prav tako kot Bax izvajal obse$no raziskavo v hercegovskih vaseh, kjer je tudi sam zasledil zanj in za jugoslovansko oblast precej neprijetne percepcije »bli$nje-ga Drugega«. (eprav je danes nemalokrat ozna#en kot ko-munisti#ni disident, saj so ga v sedemdesetih izklju#ili iz ZK zaradi notranjega spodkopavanja sistema, je tisti #as z neodobravanjem pisal o nacionalnosti kot »enem izmed stebrov religije«.90 Zaskrbljeno in z ideolo"ko podporo je namre# ugotovil, da

v konfesionalno me"anih vaseh najve#jo oviro na poti intenziviranja dru$beno-politi#ne anga$iranosti (ki je po naravi skupna) predstavljajo ostanki religijske oziroma nacionalne nestrpnosti, ki pogosto prehaja v "ovinizem /…/. V tem trenutku se zdi, da so pripadniki vseh treh verskih skupnosti v enaki meri oddaljeni med seboj. ()imi! 1966: 155–6)

Hkrati se je odkrito hudoval nad vlogo religije, ki se je izpostavljala kot nosilec dru$bene dezintegracije, in se zgra$al nad dejstvom, da se v govoru, predvsem v komu-nikaciji med otroki, sre#ujemo z medsebojnimi $aljivimi zmerjanji, kot so vlah, tur"in, balija ()imi! 1966: 155–6).91 Njegova pozicija je ideolo"ko pohlevna, odlo#no kritizira vse aspekte netolerantnega vedenja, ki niso v skladu z nje-govim pogledom na »normalnost« odnosov. Podoba, ki jo ponudi (imi!, vendar opozarja tudi na kontradiktornosti in pestrost relacij in medsebojnih odnosov. V tem smi-slu se njegova stali"#a bistveno razlikujejo od precej bolj radikalnih trditev Andreia Simi!a in Roberta Haydna, ki zatrdita, da je povsem o#itno, da prebivalci Bosne in Her-cegovine nikoli v resnici niso $eleli $iveti skupaj, kar je v sozvo#ju s sporo#ili nacional(isti#)nih ideologij. V naspro-tju z Baxom svojih argumentov ne podpirata s konkretni-mi etnografskimi primeri ali poglobljenimi raziskavami odnosov na izbrani lokaciji. Navsezadnje je Simi!, podob-no kot Bax, ostro kritiziral tiste, ki so raz"irjali zgodbo o »bosanski toleranci«, pri tem pa se je povsem ognil globlji (etnografski) raziskavi, s katero bi podkrepil svoje trdi-tve.92 Svoj spodleteli poskus odprave »mita o toleranci in sobivanju v Bosni« (2000: 104) namre# argumentira s ci-tiranjem mnenj treh avtorjev, izbrancev iz domnevno ne-pregledne mno$ice piscev, ki so pri#ali o antagonizmih in sovra$nosti. (eprav sku"a razlo$iti razpad Jugoslavije in

89. Baxov argument

sloni na specifi#ni etnografski izku-"nji, ki jo je sam

mnogokrat povsem nekriti#no apliciral

na celotno Bosno in Hercegovino.

90. Med drugim opozarja

na pomen inata ozi-roma kljubovanja pri vzpostavljanju razlik,

ki ga ni mogo#e ena#i-ti s sovra"tvom. Ne-

kateri izmed njegovih sogovornikov, ki so se opredelili kot verniki in pripadniki pravo-slavne Cerkve, pou-darjajo, da jih prav

inat vodi k ohranjanju razlik in religioznih

prepri#anj ()imi! 1966: 123, 145).

91. Tudi Ivan Lovrenovi!

se spominja tovrstnih negativnih poimeno-

vanj, ki so bila pri-sotna tudi v drugih

delih Bosne in Herce-govine (2002: 120).

92. Tu ne zanikam ob-

stoja trdo$ivih kolek-tivnih spominov, ki so pogosto klicali k

demonizaciji Druge-ga. Spomin nujno ne determinira odnosov

in praks sedanjosti, ampak se pogosto

oblikuje na temelju sodobnih interesov,

se pravi da se aktivira in izrablja v trenut-

kih krize, ko se i"#ejo dodatni izgovori za

sovra$nosti, ki

Sarajevo_16.indd 101 29.1.2013 12:19:13

102

vojno v Bosni in Hercegovini v devetdesetih letih dvajse-tega stoletja, pri majavi argumentaciji posega po poro#i-lih avtorjev, ki v svoje besede sku"ajo ujeti odnose v #asu osmanske nadvlade ali v obdobju vznikanja nacionalizma v devetnajstem stoletju; o tem, da gre za problemati#ne mislece, s katerimi pravzaprav tudi sam deli ideolo"ke po-stavke, ni treba izgubljati besed. Je pa nujno poudariti, da Simi! mednacionalne odnose motivirano vidi kot nespre-menljive stalnice, konstante, zamrznjene v #asu, ki jim specifi#ne kontekstualne realnosti ne zmorejo zlesti pod trden oklep. Nedvomno pa tudi vse dokaze, ki bi lahko za-majali njegovo trdno prepri#anje o sovra$nosti, s komi#-no vztrajnostjo izriva iz svoje poenostavljene imagolo"ke skice bosansko-hercegovskega $ivljenja. »Etni#no har-monijo« v slogu manir »vsakdanjega orientalizma« (glej Jansen 2002b) brez obotavljanja pripisuje osamljenim ur-banim, »evropeiziranim« sarajevskim intelektualcem, ki po njem posedujejo ekskluzivno pravico do druga#nega, precej "ibkega antinacionalisti#nega pogleda na »bli$nje Druge«. Ta je seveda v radikalnem nasprotju s tistim sta-li"#em, ki ga goji globoko nacionalisti#no prizemljeno, zlasti kme#ko prebivalstvo (Simi! 2000: 106). Ob tem se sam, paradoksno, mo#no oklepa primordialisti#nih raz-lag in razumevanja identitet, saj jugoslovansko identiteto presoja skozi izrazito nacionalisti#no lupo in jo razume kot docela umetno tvorbo s plitkimi koreninami, ki splet-karsko zakriva »pravo«, realno etni#no oziroma nacional-no identiteto (prim. Jansen 2005b: 53). Pomen drugih so#asnih kriterijev in to#k identifikacije, ki ne bazirajo na narodni pripadnosti, potisne v domeno nepomembne-ga, ker ga navsezadnje nezadr$no mami vpra"anje sporov med skupnostmi in njihovo medsebojno »globoko nezau-panje«. Pri svojem poskusu formuliranja rudimentalnega odgovora se nasloni na osamljen etnografski primer po-govora z lastnim starim stricem, ki ga je leta 1961 svare#e opozoril, da naj ob svojem obisku Hercegovine nikar ne hodi na zahodni breg Neretve v muslimanske in katoli"ke vasi. Svojo zgodbo o sovra"tvu, distanci in nezaupanju med hercegovskim prebivalstvom je podkrepil z razka-zovanjem skritega oro$ja, ki ga je imel shranjenega na dosegu rok (prim. Baskar 2006). Neprijetni in trdo$ivi ko-lektivni spomini starega strica na grozovite poboje med drugo svetovno vojno in medsebojna obra#unavanja so bili za Simi!a povsem zadosten in poveden dokaz, da so prizori, kot je bila prijetna scena dru$enja ljudi razli#nih

pe"#ici omogo#a za-dovoljitev trenutnih interesov (glej Con-nerton 1992; Halbwa-chs 2001; Todorova 2004).

Sarajevo_16.indd 102 29.1.2013 12:19:13

103

nacionalnosti, ki ga je uzrl na $elezni"ki postaji, le skrbno izdelana fasada, ki zakriva grenke realne odnose. Zven besed starega strica ga namre# vodi k oceni, da gre zgolj za »formalno vljudna in povr"inska prijateljska sre#anja«. V Bosni in Hercegovini, kamorkoli se obrne, vidi zgolj »nevidni psiholo"ki zid, ki lo#uje«, ter po pravilu »povr"in-sko vljudnost«, ki »skriva globok ob#utek odtujenosti, sumni#avosti in strahu« (Simi! 2000: 115). Sam proces posplo"itve in vsiljevanja ob#utij celotnemu prebivalstvu Bosne in Hercegovine v kon#ni fazi pri#a tudi o avtorjevem anga$iranem zagovoru in upravi#evanju ne-gativnih stali"# lastnega sorodnika. Stari stric tako personalizira celo-tno prebivalstvo Bosne in Hercegovine; njegova distanca do bli$njih nacionalnih Drugih je "irokopotezno pripisana vsem, ki domujejo na tem ozemlju. Tu hkrati zasledimo tudi "irokopotezno brisanje vsake sledi posameznikove mo#i delovanja in o#itno zanemarjanje zmo$no-sti posameznikov, da skozi aktivno preizku"anje podedovanih kolek-tivnih spominov oziroma »uporabne preteklosti« (glej Wertsch 2002), te kriti#no prevrednotijo in reinterpretirajo. Saj ne nazadnje ne gre za pasivne in zaslepljene sledilce zapu"#ine preteklih generacij (prim. Jansen 2007b). Tako denimo Ivan Lovrenovi! zapi"e, da zanj od mla-dih dni Bleiburg ni bila nobena skrivnost, saj so posledice Bleibur-ga bole#e zarezale v $ivljenje njegove dru$ine; vendar je sentimen-talnost, ki jo je dolgo gradil mu#eni"ki mit, sam vedno bolj kriti#no pretresal (2002: 199). Skratka, podedovane zgodbe mutirajo v tiso-#e svojevrstnih interpretacij. Simi! ne le, da zmo$nost individualne presoje prebivalcem nekdanjega jugoslovanskega prostora preprosto odvzema, ampak tudi dokazuje, da sam globoko verjame le resnicam izbranih, da ni zmo$en zajeti raznolikosti pogledov in ob#utij in da ni sposoben ali pripravljen pose#i onkraj dosegljivih interpretacijskih okvirov svojega starega strica ter se tako odtrgati od svoje podedova-ne mitologije.

Podobno lahkotno z vpra"anjem medsebojnih odnosov opravi Hayden (prim. Baskar 2006), ki enostavno zavr$e mo$nosti skupnega $ivljenja, se-veda zopet skupnosti v Bosni in Hercegovini, in sicer se tudi sam ne pusti zapeljati razkrivanju nekonsistentnosti in dragocenemu etnografskemu poglabljanju v specifi#ne situacije. Kot prvi korak popolne, a vendar spo-dletele diskvalifikacije stali"# tistih, ki razodevajo prisotnost tolerantne-ga vedenja v bosansko-hercegovski dru$bi, ponudi docela samoumevno trditev, da $ivljenje ve# skupnosti na istem prostoru ni vselej nezmotljiv indikator tolerance. (e si vendar drznemo v istem stavku omeniti Bosno in Hercegovino in toleranco, nadalje zagotavlja, lahko spregovorimo zgolj o negativni toleranci oziroma Lockovi toleranci. Ta pomeni predvsem di-stanciranje, oddaljevanje in »nevme"avanje« in se torej mo#no oddaljuje od pozitivne tolerance, ki sloni na temeljih »priznavanja in spo"tovanja« (Hayden 2002: 205). Sinkretizem v Bosni in Hercegovini v tej lu#i ozna#i kot povedno »manifestacijo tekmovanja« in pragmati#no adaptacijo (na

Sarajevo_16.indd 103 29.1.2013 12:19:13

104

neza$eleno) situacijo (Hayden 2002: 213, 219). V zavzetem stali"#u je spretno in subtilno ovita zamisel, da je edina lo-gi#na razre"itev vozlov tovrstne bosansko-hercegovske nega-tivne tolerance dosledna lo#itev po nacionalnih mejah, kar naj bi bila po njegovem tudi osrednja te$nja negativno tole-rantnih subjektov, usodno za#aranih z »religioznim« nacio-nalizmom. V resnici pa tu razberemo mnogo ve# o ideolo"ki za#aranosti avtorja samega, saj s svojim besedilom glasno podpira izbrano in privilegirano stran, ki je bila udele$ena v srhljivem spopadu na bosansko-hercegovskem ozemlju. O tem zvesto pri#a tudi njegova, povsem zgre"ena inter-pretacija vojne, skozi katero se izpostavlja naklonjenost do izbranih bosansko-hercegovskih skupnosti. Vojskovanje na bosansko-hercegovskih tleh opisuje kot posledico nasproto-vanja Srbov in Hrvatov, da se upognejo pred groze#o priho-dnostjo $ivljenja v dr$avi, v kateri naj bi $ezlo in dominacija pripadla ve#inskemu muslimanskemu prebivalstvu. Zaradi vsiljevanja neprijetne vizije prihodnosti in domnevno real-ne gro$nje ustvarjanja neza$elene dr$avne tvorbe so bili, #e sledimo avtorju, Srbi in Hrvati skoraj dobesedno prisiljeni ustvariti svoja etni#no o#i"#ena ozemlja (Hayden 2002: 206). V ponujeni interpretaciji se razkrivajo (neozave"#ene) politi#-ne implikacije, ki bralce sku"ajo zvabiti v mno$i#no vdajo v fatalisti#no percepcijo prihodnosti, ki oznanja, da je tudi, ko gre za skupno $ivljenje v postjugoslovanski Bosni in Herce-govini, »pozitivna toleranca« le fantazma in kot taka povsem nedosegljiv cilj. Zatorej zanj razkol pomeni edino logi#no re-"itev »bosanskega problema«.93

Pravzaprav Hayden v huntingtonskem $argonu stavi na civilizacijske meje, predvsem se strumno zapodi v poveli#e-vanje civilizacijske razpoke med islamom in kr"#anstvom, kar doka$e tudi s svojo primerjalno izbiro in iskanjem vzpo-rednic v sinkreti#nih praksah med Indijo in Bosno in Herce-govino. Gre za obmo#ja, ki jih zapi"e v kategorijo dru$b, od-daljenih od centrov »pozitivne tolerance« in ki so prizori"#a trka civilizacij ter vsiljevanja »muslimanskega re$ima /…/ nemuslimanom« (Hyden 2002: 208). (lanek, v katerem naj bi ponudil »podrobno preiskavo skupnih religijskih prizori"# v Indiji in na Balkanu«, je precej dale# od podrobne raziska-ve. V zgovorni selekciji gradiva, ki smo ji pri#e, ne zmoremo obiti dejstva, da avtor lastno netolerantnost #edalje izraziteje postavlja v izlo$bo in jo samozavestno pripi"e tudi bosan-sko-hercegovskim Drugim, ki so po njegovem travmati#no obremenjeni s svojo religiozno ali nacionalno pripadnostjo. Ta je njihovo prekletstvo in edino gonilo, ki odreja njihove

93. V komentarju k #lanku je Bowman zapisal, da Hayden zagovarja esencia-liziran pogled na identitete, ki implici-ra nespremenljivost stati#nih skupnosti, ter upravi#eno pripo-mnil, da antropologi ne bi smeli priskrbeti legitimacije za »svet etni#no #istih nacio-nalnih dr$av« (2002: 220).

Sarajevo_16.indd 104 29.1.2013 12:19:13

105

reakcije in dejanja. Skozi igro popa#enih reprezentacij je zelo transparen-tno razkril, kako selektivno prebiranje virov o bosansko-hercegovski pre-teklosti pripomore k #rno-belim, koheretnim naracijam o preteklosti in sodobnosti, ob#asno tudi prihodnosti bosansko-hercegovskih kolektivnih odnosov. Ko gre za toleranco in sovra"tvo, tako za prvi kot drugi stereo-tip, lahko v preteklosti izbrskamo mno$ico dokaznega materiala; vendar je tako kot pri vseh ideologiziranih pogledih tudi Haydnov utemeljen na z interesom vodeni selekciji materiala. Skratka, gre za zaprtost naracije za pretoke druga#nih vizij in za procese absolutizacije momentov, ki se prile-gajo v zami"ljene sestavljanke. Strdki tovrstnih selektivnih argumentacij ponujajo trdno oporo nacionalizirajo#im optikam.

Teorije bosansko-hercegovskega sovra"tva med skupnostmi iz svoje-ga vidnega polja kategori#no izrivajo scene, ki izpri#ujejo toleranco; po-dobe, ki jih denimo uzre Lester George Hornby, ki se je v dvajsetih letih dvajsetega stoletja ob pogledu na bosanskega kmeta pravoslavne vere, ki je v okvirih $ivahnega "ar!ijskega $ivljenja spustil kovanec v skodelico slepega muslimana, ki je bera#il, #epe# na pragu d$amije v Sarajevu, z navdu"enjem spra"eval, »ali ni toleranca ena od najve#jih vrlin« (po Jezernik 1998: 275). Bosansko-hercegovska $iveta izku"nja se je tisti #as kazala kot odli#na receptura za precej netolerantnej"o Evropo.

Robert Donia je kot protiute$ teorijam o sovra"tvu ponudil nekoliko druga#ne ilustrativne slike $ivljenja v Sarajevu, in sicer s svojim nasla-njanjem na sintagmo »skupnega $ivljenja«. (eprav je bil obto$en ideali-zacije bosansko-hercegovskih dru$benih odnosov, priznava, da je »sku-pno $ivljenje« pretresala plovba po zgodovinskih razburkanih valovih, in ugotavlja, da njegovega vzdr$evanja ni mogo#e ozna#iti za lahkotno nalogo. Kljub temu trdi, da je »ve#ina Sarajev#anov ve#ino #asa v "iro-ko variirajo#ih okoli"#inah izjemno cenila tradicije in prakse skupnega $ivljenja« (Donia 2006: 4). (eprav v recentni poplavi debat, nasi#enih z retoriko ve#nega sovra"tva, alternativ(n)a (skrajnost), ujeta v precej splo-"ne zgodbe o toleranci, deluje pomirjajo#e, je vendar treba omeniti, da se tudi v pripovedih o bosansko-hercegovski toleranci najve#krat skriva ista hiba kot v zgodbah o sovra"tvu; kajti tudi te za izhodi"#no to#ko iz-berejo in na ta na#in potencirajo nacionalne oziroma religiozne razlike, #eprav jih obravnavajo skozi prizmo elementov dru$benega sodelovanja. V tej perspektivi ob#asno zasledimo drobce prikritega navdu"evanja nad nepri#akovanim spo"tovanjem in za#udenje nad so$itjem tam, kjer se podzavestno pri#akuje konflikt. Sodobne dru$boslovne in humanisti#ne naracije o toleranci se su#ejo predvsem okoli dveh tem: mnogi namre# v fenomenih sosedstva oziroma kom!iluka in »me"anih zakonov« zatipa-jo najmo#nej"e argumente, ki jih aktivirajo v bran tezi o bosansko-her-cegovski preteklosti kot idealu so$itja. Omenjeni sferi hegemonizirata naracijo o toleranci in zasedata mesto edinih opa$enih znakov prijetne koeksistence. Priznava se torej predvsem posameznikova sposobnost, da »$ivi z razliko«, pri kateri je romantizacija tega dejstva povsem odve#na

Sarajevo_16.indd 105 29.1.2013 12:19:13

106

in navsezadnje ne pove ni#esar relevantnega o bosansko-hercegovskem prebivalstvu in specifi#nih relacijah. Skozi socializacijo so se posamezniki vselej sre#evali s pripadniki drugih nacionalnih skupin, tako v javnih kot tudi privatnih sferah. Razlike, ki so se nedvomno ohranjale, so s#asoma postajale bli$nje. »Druge torej niso videli zgolj kot gro$njo, ampak bolj kot nelo#ljiv del kompleksnega sveta vsakdanjega $ivljenja« (Kolind 2006: 452). Bistveno je dejstvo, da je bli$ina za mnoge pomenila tudi »izku"njo alteritete«, sposobnost, da postaja" hkrati tudi Drugi, ne da bi s tem na-#enjal temelje svojih nacionalnih, religioznih, nadnacionalnih in drugih identitet (Lovrenovi! 2002: 125). Kot ugotavlja Bringa (2009), $iveti v bo-sanski vasi, a temu lahko priklju#imo tudi mesta, je pomenilo deliti dolo-#ene karakteristike s svojimi sosedi, ne glede na nacionalno in religijsko pripadnost, obenem pa je omogo#alo prepoznavanje lastne pripadnosti dolo#enemu narodu oziroma religijski skupnosti. Pomembno je pouda-riti, da noben kontekst nikoli ni povsem izklju#eval tistega drugega in da je prav tenzija med podobnostmi in razlikami ustvarjala dinami#no dru$beno $ivljenje.

Dve izbrani podro#ji zagovora tolerance: »me"ani zakoni« in kom!ij-ski oziroma soseski odnosi se lahko reinterpretirajo tudi v prid teorijam o sovra"tvu, se pravi docela zasu#ejo v drugo smer. Navsezadnje se vojna na bosansko-hercegovskih tleh opisuje kot #as, ko so se sosedje spreme-nili v sovra$nike. V nadaljevanju sku"am na kratko razgrniti obstoje#e pisanje o kom!iluku in ga dopolniti z nekaterim opa$anji s terena ter spomini na konkreten sarajevski kom!iluk. Ti pri#ajo o kompleksnih od-nosih in ne nazadnje rabah kom!iluka za razli#ne, v#asih nasprotujo#e si cilje. Treba je poudariti, da ko govorimo o odnosih v Bosni in Herce-govini, so ti pomembni tudi med pripadniki istih nacionalnih in religij-skih skupnosti ali tistih, ki se ne pri"tevajo v nobeno izmed ponujenih kategorij, kajti, kot re#eno, v izpostavljenih zanimanjih – tudi v razisko-vanju kom!iluka – lahko pravzaprav razberemo fascinacije raziskoval-cev s fenomeni, ki ka$ejo (nepri#akovano) sodelovanje med pripadniki razli#nih narodov. Homogenost in notranja nekonfliktnost nacionalnih in religijskih skupnosti je $e dolgo prepoznana iluzija. Zato se je ne-dvomno treba spustiti v realne dru$bene odnose, stran od »zami"ljenih skupnosti«, in stopiti stopnico ni$je, v specifi#ne sarajevske kom!iluke.

Kom!iluk kot poligon potrjevanja in kapitulacije komunitaristi#nih pogledov Samuel Elazar je bil eden tistih, ki so globoko verjeli, da je (mede-

tni#na) harmonija nekaj, kar ozna#uje $ivljenje v Sarajevu in Jugosla-viji. Ker je ta svet zapustil pred izbruhom vojne, je ostal o svojem prav trdno prepri#an do svojih zadnjih dni. Voden z vpra"anji Gordiejewa, je

Sarajevo_16.indd 106 29.1.2013 12:19:13

107

napel vse mo#i, da svojega zvedavega sogovornika prepri-#a o realnosti izjemnih relacij med posamezniki, tudi med pripadniki razli#nih etni#nih in religijskih skupnosti v Sa-rajevu, pri #emer si je pomagal s sklicevanjem na zavidljivo dobre sosedske odnose v svojem sarajevskem bloku oziro-ma kom!iluku. Skozi prefiltrirano spominsko popotovanje je izrisoval podobe skupnega pitja kave, obiska skrbnih so-sedov v #asu bolezni njegove $ene, medsebojnih drobnih, a pomembnih gest pomo#i. Ta idealizirani svet je naslikal kot kontrast Zahoda, kot antipod individualisti#nega, nadvse sebi#nega ter hladnega sveta njegove imaginacije. V bran svoje percepcije je $elel spodbuditi tudi svojega izpra"eval-ca, saj ga je vneto vabil, naj potrdi njegove teorije: »V Zdru-$enih dr$avah ni tako, kajne?«. Svojo spomine o sosedski idili je podkrepil tudi z znanimi reki, ki ve#ini prebivalcev in raziskovalcev Bosne in Hercegovine niso tuji, saj se tudi danes, v povojnem #asu, velikokrat nostalgi#no uporabljajo kot metafore za nekdanje harmoni#ne medsebojne odnose. Mnogi namre# zatrjujejo, da je dober sosed pomembnej"i kot brat (Gordiejew 1999: 248), kar je po mnenju upoko-jenke Naze povsem logi#no: »Saj je normalno. Kako naj mi pomagajo brat ali sestra ali drugi sorodniki, ki #ivijo kilome-tre stran? Ko potrebuje! pomo", je logi"no, da potrka! na prva vrata in prva vrata so sosedova.« In Naza ni bila edina, ki je zagotavljala, da bo »pomagala najprej prvemu sosedu /…/. Nekateri gledajo nacionalni predznak. Ampak to, da pomaga! sosedu, je najbolj normalna stvar.« Predvsem starej"i sogo-vorniki so omenjali legendo, ki so jo v razli#nih verzijah navajali tudi antropologi, ki so raziskovali bosansko-herce-govske svetove, in sicer gre za zgodbo o prodaji domnevno precenjene hi"e, kjer kupec ne kupuje le posesti in nepre-mi#nine, temve# predvsem pla#uje za dobre sosede, prije-tne odnose in spodoben kom!iluk (Gordiejew 1999: 248).94

Znana legenda naj bi po mnenju Cornelie Sorabji v splo"no rabo pre"la iz islamskih teolo"kih naukov. Konec osemdesetih let je namre# v enem izmed sarajevskih kom!i-lukov sli"ala zgodbo o tem, kako je tast preroka Mohameda Abu Bakr svojo hi"o ponujal naprodaj za dvakrat vi"jo ceno, kot je bila ta vredna, in sicer prav zaradi izjemne kvalitete kom!iluka (1989: 67 in 2007: 101). V nasprotju z veliko ve-#ino avtorjev, ki so globlje posegali v vpra"anje kom!iluka, ga sama interpretira predvsem skozi okvir islama in zapo-vedane verske morale in s tem argumentirano opozarja na prezrto mo# islama pri ohranjanju dobrososedskih odno-sov pri bosansko-hercegovskih muslimanih (Sorabji 2007).

94. Tudi danes je namre#

v prodajnih oglasih mogo#e prebrati

podatek, da stoji sta-novanje ali hi"a, ki je naprodaj, v prijetne-

mu kom!iluku, s #i-mer se opisujeta tako okolica kot tudi dobri

odnosi med sosedi.

Sarajevo_16.indd 107 29.1.2013 12:19:13

108

Zagotovo tudi danes vpliv islamskih teolo"kih narekov v tem procesu ni zanemarljiv, predvsem pa je precej bolj prisoten, javen in ozave"#eno artikuliran, kot je bil v socialisti#ni preteklosti. Spletna izdaja #asopisa Preporod nam odseva novo realnost, saj ponuja stali"#e vernice, ki vidi sodobno, povojno izginotje kom!iluka kot nadvse bole#o izgubo za svoje osebno $ivljenje, a tudi za prihodnost Bosne in Hercegovine. Sodobno zanemarjanje ohranjanja dobrososedskih relacij in stikov v Sarajevu ocenjuje kot po#etje, ki ne sledi religijskim naukom in pri#a o nespo-"tljivosti do bo$je volje: »Na"a vera nas u#i, da je sosed pomembnej"i od brata. Prav tako nas podu#i, da nam sosed nemusliman ne sme biti v napoto in da ga ne smemo vznemirjati, niti s svojo pobo$nostjo ne« (Krzi! 2007). Podobno stali"#e smo lahko zasledili tudi pri islamskih religijskih in delno tudi politi#nih voditeljih, ki pogosto stopajo v bran kom!iluku in pridigajo o njegovi vrednosti, #eprav je treba omeniti, da njihov odnos do kom!iluka ni vselej konsistenten. Kar se sicer ka$e kot beseda tolerance, se ob#asno izrisuje tudi kot poskus religijskega ali nacionalnega prila"#anja kom!iluka oziroma prisvajanja ekskluzivi#nih sposobnosti vzdr$evanja dobrososedskih odnosov. V tem smislu gre za poskus prilastitve ob#ih bosansko-hercegovskih $ivljenjskih praks in njihovih so#asnih pretvorb v ekskluzivno lastnino (bosansko-hercego-vskih) Muslimanov oziroma Bo"njakov. Tako bosansko-hercegovski re-is-ul-ulema Mustafa ef. Ceri! v eni izmed svojih hudb z naslovom Pa#nja prema kom!iji je dio islama pravi:

Neko# smo vpra"ali Alahovega Poslanika: »Kaj je pravica soseda?« in ta je odgovoril: »(e te zaprosi za posojilo, posodi mu; #e te pokli#e na pomo#, pomagaj mu; #e je siromak, podpri ga; #e zboli, obi"#i ga; #e umre, bodi na njegovemu pogrebu; #e se mu zgodi kaj dobrega, naj te to razveseli in #estitaj mu; #e ga doleti nesre#a, naj te raz$alosti in izrazi svoje so#utje; naj ga vonj iz tvojega lonca ne vznemirja, temve# skuhano podeli z njim vsaj z enim gri$ljajem; svoje hi"e ne zgradi vi"e od njegove, tako da lahko opazuje", kaj po#ne, in ne po#ni ni#esar okoli njegove hi"e brez njegovega dovoljenja; #e na tr$nici kupi" sadje, mu daruj nekaj od kupljenega ali skrij, da ne vidi, in naj tvoji otroci ne hodijo ven z njim, zato da bi izzivali njegove otroke. (Ceri! 2006)

In pomenljivo nadaljuje:

Bratje in sestre, tisto, na kar je bila na"a domovina, predvsem mesto Sarajevo, vedno ponosna, so bile svete kom!ijske pravice in pravila, ki smo se jih mi, muslimani, nau#ili od svojih prednikov /…/. Bogu hvala, nismo pozabili svetosti bosanskega kom!iluka kljub poskusom, da se ravno ta svetinja potepta, da se v mestu Sarajevu ubije sveti kom!ijski duh. In seveda, ne bomo pozabili "e naprej varovati svetinje, tistim, ki se "e vedno trudijo, da bi jo poteptali, navkljub /… /. Tisti, ki drezajo v svetinjo sarajevskega kom!iluka, drezajo v svetinjo na"ih $ivljenj. (Ceri! 2006)

Sarajevo_16.indd 108 29.1.2013 12:19:13

109

Ceri!ev govor lahko torej beremo tudi kot jasen izraz te$nje po ustvarjanju lo#nic, in sicer skozi vsiljevanje per-cepcij in vrednotenj kom!iluka. Ohranjanje in spo"tovanje kom!iluka v dana"nji Bosni in Hercegovini naj bi po njego-vem jasno odsevalo posameznikovo religijsko in nacional-no pripadnost.

Priklicevanje kom!iluka pa v splo"nem slu$i kot dokaz »harmoni#nih mednacionalnih odnosov«, v katerem lahko prepoznamo tudi deorientalizacijsko orientacijo in poskus odprave balkanisti#ne stigme, skratka skozi opozarjanje na tradicijo kom!iluka lahko tudi v sodobnem Sarajevu spre-mljamo $eljo po odpravi teorij o ve#nem sovra"tvu med prebivalci, ki pripadajo razli#nim skupnostim.95 A pod obro#em strate"ke uporabe je mogo#e zaslediti tudi iskreno prepri#anje in $iv spomin na (nekdanji) obstoj sveta so$itja, ki ga je temeljito pretresla vojna, po grozovitem udarcu pa so ga posku"ale zamajati tudi velike nacionalne naracije o skaljenih in nepovratno sprevr$enih odnosih, ki so seveda dosegle tudi kom!ijski mikrokozmos. Kom!iluk torej nika-kor ni zgolj retori#na strategija prepri#evanja sebe in dru-gih o realnosti dobrososedskih odnosov in niti ni vedno presojan in vrednoten skozi »etno-religiozni okvir« (prim. Sorabji 2007: 100).

Iz besed omenjenega Samuela Elazarja kot tudi mno-gih sogovornikov lahko nazorno razberemo, da se kom!i-luk izpostavlja kot del bosansko-hercegovske kulture; kot kulturni segment, ki sodi v skupno dedi"#ino in ponazarja specifi#no kulturno last prebivalcev Bosne in Hercegovine. Gre za izjemno pozitivno vrednoteno in hvaljeno (seveda zgolj domnevno) bosansko-hercegovsko specifiko odnosov med posamezniki in na#inov bivanja s sosedi. Kot re#eno, povsem nemogo#e je spregledati, da so tudi tovrstne pogle-de v zadnjem desetletju pretresli nacionalizirajo#i diskurzi. Kakorkoli $e, kom!iluk kot specifi#en kulturni fenomen, ki dolo#a odnose med posamezniki oziroma med skupnost-mi, se je prebil tudi v ospredje znanstvenega fokusa, saj mnogi raziskovalci opozarjajo, opazujejo in opisujejo pred-vsem kom!ijske odnose, kot vezi, ki povezujejo sicer lo#ene nacionalne skupnosti. Kom!iluk naj bi simboliziral kulturni pluralizem in »dobre odnose med sosedi, ki ne pripadajo isti nacionalni skupnosti« (Bougarel 2004: 118).96 Naj zno-va spomnim, da komunitaristi#ni pogled na kom!iluk sicer zavzema pomembno mesto v lokalnem diskurzu o kom!ilu-ku, #eprav je, kot utemeljeno poudarja Cornelia Sorabji, ta v resnici (tudi pri posameznikih iz muslimanske sarajevske

95. Opazno je, da v tej

sliki zopet ni tistih, ki se sami ne opredelju-

jejo kot pripadniki katerekoli od treh

skupnosti.

96. Razkritja o komple-

ksnih monoetni#nih in »me"anih« kom!i-lukih nas "e dodatno opozorijo na nesmi-

selnost skritega pri#a-kovanja sovra$nosti

med posamezniki, ki naj bi izvirala zgolj iz percipirane kulturne

raznolikosti.

Sarajevo_16.indd 109 29.1.2013 12:19:13

110

soseske, v kateri je sama bivala), razumljen predvsem kot soseska. Se pravi, ko posamezniki govorijo o kom!iluku, de-jansko razmi"ljajo o fizi#nem prostoru, o lokaciji bivanja in lastnem odnosu do njega ter samopozicioniranju v njem. Zato meni, da med kom!ilukom in konceptom doma lah-ko zapi"emo ena#aj, saj se kom!iluk nana"a tako na fizi#ni prostor kot tudi na odnose, ki se znotraj njega formulira-jo. Kom!iluk podobno kot dom evocira »moralni kontekst« (2007: 100), katerega meje so dolo#ale prakse in frekvence medsebojnega obiskovanja in jakost oblikovane reciproci-tete med bli$njimi gospodinjstvi (glej Bringa 2009).97 (e se podamo globlje v analizo specifi#nih kom!ilukov, jih mora-mo razumeti kot o$je $ivljenjsko okolje oziroma lokalizira-ne odnose, a ne smemo – zaradi sodobnih (akademskih, politi#nih, a tudi vsakdanjih) diskurzov – povsem zane-mariti njegove dimenzije opisovanja specifi#nih mednaci-onalnih in medreligijskih odnosov oziroma odnosov med pripadniki razli#nih narodov. (etudi je povsem evidentno, da omenjeni pogled, ujet v komunitaristi#ne perspektive, deluje omejujo#e.98

Pomen kom!iluka pri ohranjanju dru$benega reda in zagotavljanju njegovega delovanja so sprva zasledili in pri-#eli poudarjati doma#i raziskovalci, saj so njihove raziskave pogosto prevzemale obliko preventivnih ukrepov, ki naj bi zavirali razra"#anje sporov med pripadniki razli#nih naro-dov (Baskar 2006),99 "ele kasneje so jim sledili tujci, zazrti v bosansko-hercegovsko dru$bo. Slo$no so poudarjali pomen sosedskih odnosov za vsakdanje $ivljenje Bosancev in Her-cegovcev, pri #emer so se ob#asno odvijali tudi romanti#ni hvalospevi.

Kot ugotavlja Ivana Ma#ek, gre za dolgo tradicijo, ki je nastala kot produkt tesnega sobivanja med pripadniki razli#nih religij, ki imajo po njenem »razli#ne poglede na svet, navade«. V tej opredelitvi se znova povsem mimogre-de, neozave"#eno utrjujejo pogledi na dominacijo in vsepri-sotnost lo#nic, a vendar zanjo kom!iluk in kom!ija ostajata »unikatna koncepta«, ki »predstavljata vez odvisnosti in za-upanja med ljudmi«. Ta naj bi bila najve#krat mo#nej"a od dejavnikov nacionalne, religiozne pripadnosti, politi#nih nestrinjanj in drugih dru$benih faktorjev razkola. Svoje prepri#anje podkrepi z etnografsko, sarajevsko izku"njo, saj opa$a, da kljub turbulentnim dogodkom, ki niso bili naklonjeni pre$ivetju tovrstnih vezi, dobri sosedski odno-si v vojni niso povsem izginili (Ma#ek 2000: 123). Neka-teri pa niso tako trdno prepri#ani o obstojnosti kom!iluka

97. Nekateri sicer me-nijo, da obstajajo pravila, ki dolo#ajo, da kom!iluk obsega osemdeset sosednjih hi", skratka "tirideset z leve in prav toliko z desne strani, a je jasno, da ta pravila ne veljajo, predvsem pa niso aplikativna za sodobne na#ine bi-vanja v stanovanjskih blokih in stolpnicah (Serdarevi! in Oma-ni! 2000: 189).

98. Toda tudi Sorabjijeva je v svojem pogledu na kom!iluk v #asu pisanja svoje dok-torske disertacije konec osemdesetih let, imela nekoliko druga#en pogled, ki je slonel na komuni-taristi#ni perspektivi. Ugotavlja, da izraz »prvi kom!ija« ne implicira le bli$ine, temve# predpostavlja tudi posebno vez in zaupanje, spo"tova-nje in dobre odnose. Ta enotnost v kom-!iluku je po njenem odsevala tudi "ir"o podobo Bosne in Her-cegovine – relacije med bosansko-herce-govskimi skupnost-mi so bile po njenem torej tople, zauplji-ve, a utemeljene na medsebojnih razlikah (Sorabji 1989: 67, 1995: 90).

99. Za uvid v procese lo-kalnega zanimanja in vplive na lokalno z

Sarajevo_16.indd 110 29.1.2013 12:19:13

111

in upravi#eno dvomijo o imunosti sosedskih odnosov na dru$bene pretrese. Podobo ideala mikrokozmosa, kjer se ka$eta tolerantnost in spo"tovanje, je zares mo#no zatre-sla vojna. Navsezadnje se ta v "tevilnih, tudi antropolo"kih interpretacijah predstavlja kot sunkovita in nenadna pre-obrazba dobrih sosedov v krute in neusmiljene sovra$ni-ke. Tovrstna generalizacija je seveda mo#no oddaljena od kompleksne realnosti sosedskih odnosov, ki so se spletli in razpletli v kontekstu vojne vihre (glej Ma#ek 2000; Lovre-novi! 2002).

Kom!iluku se je torej v #asu vojne pripisovala izjemna razlagalna mo#, kar je spro$ilo debate o tem, v kolik"ni meri je lahko kom!iluk pojasnitveno orodje za dogodke v devetdesetih in kak"no vlogo lahko odigrajo soseski odnosi v sodobnih procesih »sprave«. Ni treba posebej poudarjati, da je »sprava« globoko problemati#en koncept, saj avtoma-ti#no predvideva konfliktnost med narodi, notranjo sinhro-nost vedenja in mi"ljenja njihovih pripadnikov. V politi#nih diskurzih je »o#itno "e celo preve# jasno, kdo bi pravzaprav moral dose#i spravo«, kar pa nedvomno signalizira igno-ranco ter neupo"tevanje kompleksnosti vojne realnosti (Vlaisavljevi! 2007b: 77). Kajti v domnevnem bosansko--hercegovskem »etni#nem konfliktu« v resnici ni mogo#e govoriti o vojni med narodi, ampak je "lo za konflikte, v katerih so sodelovale dr$ave in njihove organizacijske kom-ponente, kot so ministrstva, oboro$ene sile, a tudi druge organizacije, se pravi paramilitaristi#ne organizacije, tero-risti#ne skupine, manj"e zdru$be, a tudi politi#ne stranke, zdru$enja, religijske skupnosti ter mediji (Brubaker 2002: 172). Kakorkoli $e, kom!iluk v sodobnosti postaja maketa bosansko-hercegovskih nacionalnih, dru$benih relacij. So-rabjijeva zavzema zelo odklonilno stali"#e do mnenja, da do razumevanja preteklosti in prihodnosti mednacionalnih ali medreligijskih odnosov prebivalcev Bosne in Hercegovine vodi osamljena pot, na kateri neizogibno moramo pre#kati institucijo kom!iluka. Zanjo je torej kom!iluk »pomemben kulturni koncept in praksa, ampak ni deterministi#na sila, ki je sposobna prepre#iti ali zanetiti vojno ali znova vzpo-staviti multietni#nost« v Bosni in Hercegovini (2007: 78). (eprav seveda ni mo$no oporekati njeni utemeljeni presoji, je vendar smiselno opozoriti na pozicijo in vlogo posame-znikovega habitusa, ki se producira v specifi#nem kom!ilu-ku, torej v lokaciji subjektovega odra"#anja in bivanja. Ta kontekst nedvomno pu"#a pomembne odtise na percepci-jah morale, idej reda in sprejemljivih praks. Seveda gre tu

nanstveno produk-cijo, ki je vodila k

zanimanju za razisko-vanje sosedskih odno-

sov in sosedstva; in sicer od odtisov nem-

"ke Volkskunde do razvoja jugoslovanske

urbane sociologije v "estdesetih letih glej

Baskar 2006.

Sarajevo_16.indd 111 29.1.2013 12:19:13

112

zgolj za teoreti#ne mo$nosti, saj habitus ponuja vektorje delovanja, ki so usmerjeni v prihodnost, a vendar nikakor ne zmore priskrbeti verodo-stojnih, vizionarskih oprijemali"# pri razkrivanju muhaste prihodnosti Bosne in Hercegovine, ki se evidentno spleta v veliko "ir"em dru$beno--politi#nem polju kot je kom!iluk.

V "iroko razra"#enem, a utesnjujo#em pogledu, ki razume kom-!iluk kot mehanizem regulacije mednacionalnih ali medreligioznih odnosov, zaznamo raznolike, tudi diametralno nasprotne poglede na njegovo mo# in u#inke. Bougarel tako dojema kom!iluk kot izjemno krhko institucijo, s katero se neusmiljeno poigravajo politi#ne te$nje in ideolo"ki zasuki. Zanj so ti domala vsemogo#ni in skozi osredoto#anje na posameznikovo ideolo"ko konformisti#no dimenzijo zatrjuje, da so prav politi#ni ukrepi tisti, ki spodbujajo, potencirajo, vzdr$ujejo, a tudi ru"ijo (in pogosto tudi dokon#no zru"ijo) sosedske odnose. Prav zato ne presene#a njegova privr$enost ideji, da lahko iz kratkega vodi#a po instituciji kom!iluka razberemo celotno kompleksnost bosansko-herce-govske dru$be. Po njem je kom!iluk dedi"#ina osmanske ureditve, ki naj bi kazala o#iten komunitaristi#ni zna#aj. V splo"nem ga torej ne dojema kot spontan izraz tolerance, temve# kot »mehanizem vsakdanjega potr-jevanja miroljubnega zna#aja mednacionalnih odnosov«, saj

pozivi na [praznovanje] verskih praznikov /…/ odpirajo meje med skupnostmi, ampak jih ne bri"ejo: dru$enja med dru$inskimi prazno-vanji nadome"#ajo skupinsko endogamijo, ampak te ne postavljajo pod vpra"aj. V kom"iluku ima stabilen in miroljuben zna#aj /…/ mednaci-onalnih odnosov za predpogoj, da je »vsak v svoji hi"i, vsak na svojem mestu«, kar pa ne nazadnje zagotavlja tudi dr$ava. (Bougarel 2004: 123)

Potrjevanje stabilnega in miroljubnega zna#aja mednacionalnih od-nosov funkcionira, ugotavlja, le dokler je (represivna) dr$ava zmo$na jam#iti stabilen zna#aj relacij. »Takoj ko dr$ava umakne svoj nadzor in kontrolo ali celo posku"a obrniti skupnosti drugo proti drugi«, se pravi ko dramati#no pose$e v kom!iluk, takrat skupnosti »zavijejo v zlo#in« in sku"ajo izsiliti lastno varnost z izganjanjem »bli$njega Drugega«, nasi-ljem in vojno (Bougarel 2004: 123).

Na tej to#ki je treba opozoriti, da v dolo#enih »me"anih« kom!ilukih – a nikakor ne zgolj v teh, temve# tudi na vseh odrih, kjer smo pri#e so-delovanju med ljudmi, ki se (med drugim) definirajo tudi kot pripadniki dolo#enih nacionalnih, etni#nih ali religioznih skupnosti – je klju#nega pomena prepoznavanje in razpoznavanje lo#nic oziroma seznanjenost s percipiranimi religioznimi in nacionalnimi kulturnimi specifikami. To namre# klju#no prispeva k ohranjanju spo"tljivih odnosov. Poznavanje »bli$njega Drugega« je namre# v sarajevskem kontekstu $ivljenjska nuja in stvar dobrih manir; pri tem pa nikakor ne moremo spregledati vpra-"anja o nasprotnih u#inkih poznavanja kulture bli$njega ali u#inkov to-vrstne vednosti pri procesih razhajanja ter krepitve distance v trenutkih

Sarajevo_16.indd 112 29.1.2013 12:19:13

113

krize oziroma #asih, ko se sli"ijo ideolo"ki klici po segrega-ciji in oddaljevanju. O samoumevnosti poznavanja navad »bli$njega Drugega«, ki so vselej prepletene z normami vljudnosti, bontona in percepcij »normalnosti«, poro#ajo "tevilni avtorji, ki so svoje $ivljenje (pre)$iveli v Bosni in Hercegovini. Lovrenovi! nam tako skozi besede starej"ega doma#ina, prebivalca vasi Baljvine, ponudi vpogled v tovr-stne prakse. V vaseh, ki le$ita med Banjaluko in Jajcem, so se tudi v kriti#nih zgodovinskih trenutkih (druga svetovna vojna, vojna v devetdesetih letih) ohranili odnosi spo"tova-nja in pristnosti, in sicer med prebivalci Baljvin, ki so (bili) Muslimani/Bo"njaki, in med va"#ani srbske vasi Baljvine Gornje. Ta podatek je pri mnogih vzbujal ob#udovanje in ponujal oporo v bojih proti ideologijam sovra"tva. Tako svo-jim spominom na gradnjo d$amije, pri kateri so sodelovali tudi pravoslavni sosedje, Lovrenovi! doda pripoved Sejde:

V na"i hi"i smo imeli vedno tudi nekaj slanine in $ganja – ob kraju, da se ne zme"a z na"o hrano. Saj ve", kako je: Cesta vodi mimo moje hi"e, pridejo sosedje iz zgornje vasi, ni v redu, #e se ne oglasijo. In spodobi se, da jim ponudi" tisto, kar imajo radi.100 (po Arnautovi! 2007)

Postre$e nam tudi fragmente iz $ivljenja svojega deda, ki je imel navado pitja kave v sosednji, ve#inoma musliman-ski mahali. Svojih uhojenih poti ni spremenil niti v #asu raz-mazana oziroma posta, #eprav se je k sosedom odpravljal le na pogovor in dru$enje, ker se je tudi sam zaradi spo"tova-nja do prijateljev odrekel pitju kave (Lovrenovi! 2002: 126–7). Tudi moje retrospektivne interpretacije rekonstruiranih spominov na odra"#anje v eni izmed sarajevskih sosesk pri#ajo, da je osrednje vodilo – ne u$aliti in ne prizadeti soseda (a tudi prijatelja, kolega, so"olca, sodelavca) – subtil-no usmerjalo dejanja. Na skupnih praznovanjih, piknikih in obedih, kjer se je zbrala celotna soseska, je bila v orga-nizacijo tesno vpeta skrb za primeren jedilnik. Ob nenapo-vedanih prihodih sosedov, predvsem otrok iz sose"#ine, ki niso u$ivali svinjine,101 na kosilo ali ve#erjo, je bilo samou-mevno, da so moji star"i spro$ili hitro akcijo spremembe jedilnika, #etudi je to zahtevalo prilagajanje, ponoven obisk trgovine, … (prim. Carmichael 2007: 70). Ve#inoma se je na koncu jedilnik spremenil za vse, zavoljo zagotavljanja prijetnega po#utja tako za obiskovalca kot tudi za gostitelja. Gre za globoko zakoreninjen ob#utek in za mnoge mo#no ponotranjeno privzgojeno $eljo po tem, da bi se gostje po-#utili prijetno in da bi se v "irokem loku izognili nadvse

100. Tudi vojna v devetde-setih odnosov v vasi ni bistveno spreme-

nila. Gre za vas, ki je zgleden, a $al ne re-

prezentativen primer lokaliziranih odno-

sov v okvirih povojne Bosne in Hercegovi-ne. &e danes va"#ani

pravijo, da imajo svojevrsten raj (glej

Arnautovi! 2007).

101. Cathie Carmichael

trdi, da v konte-kstih, kot je Bosna

in Hercegovina, kjer so stoletja so$itja za-brisala mnoge meje,

navidez malenko-stne razlike posta-

jajo edini dosegljivi simboli vzdr$evanja

skupnosti. V #asu vojne in brutalnih

obra#unov se nanje naslonijo ekstremisti,

obsedeni z mani#no $eljo po razpozna-vanju pripadnikov

razli#nih nacionalnih skupnosti. Razlika

med konzumenti in nekonzumenti svi-

njine je bila pogosto mo#na lo#nica, zato

sama sledi vojnim izrabam in brutalnim

poigravanjem z mu-slimanskim odporom

do svinjine, ki pa seveda ni bil lasten vsem muslimanom

(2007: 67, 69).

Sarajevo_16.indd 113 29.1.2013 12:19:13

114

neprijetni situaciji, ki bi se lahko interpretirala kot poskus vsiljevanja »lastnega« kulturnega repertoarja. Ko tovrstne ukrepe pogledam s #asovne distance, je povsem jasno, da o tem (po meni dosegljivih informacijah) nih#e nikoli ni raz-mi"ljal kot o posebno anga$iranem in odve#nem trudu, ki ga je treba investirati v odnose, temve# kot o povsem obi#aj-nem dejanju in nepogre"ljivi sestavini konstruirane »nor-malnosti«. Pri sosedih si pozvonil, #e si potreboval pomo#, #e si ostal na cesti, ker si nespametno pozabil klju#, ko si se odpravljal v "olo, ko si potreboval "#epec soli ali skodelico kave; sosedje so bili na"i varuhi in za"#itniki, bili so tudi tisti, ki jim nikoli nisi odklonil pomo#i.102 Sosed(a) je vselej najprej prepoznan(a) kot sosed(a), to je bila bistvena to#ka kategorizacije; vse druge oznake, vklju#no z nacionalno in religijsko pripadnostjo, so bile (situacijsko) prisotne, a ven-dar najve#krat potisnjene v domeno drugotnega pomena.

Popolnoma zanikati pomen prepoznavanja religioznih ali nacionalnih lo#nic za ohranjanje dobrososedskih odno-sov v kontekstih, kjer so sobivali pripadniki razli#nih na-cionalno-religijskih skupnosti in tudi drugi, ki niso sodili v za#rtane okvire, bi bilo torej povsem zmotno. Vendar je treba poudariti, da so bile razlike pomembne predvsem v smislu spo"tovanja in vednosti o raznolikosti in pestrosti navad. V ozadju praks razbiranja pripadnosti sosedov torej zasledimo te$njo po prepre#evanju $alitev, ki se porajajo iz neznanja in ignorantske dr$e, vsebujejo pa tudi strate-gije zavestnega odmika od intenc forsiranja in vsiljevanja lastnih, predvsem religijskih praks. Zato lahko z nezaupa-njem beremo dokaj pogoste izjave sogovornikov o nepozna-vanju nacionalnosti ali religijske pripadnosti svojih bli$njih sosedov (glej Mann 2006: 15).

»Sosedski« habitus (glej Bourdieu 2002) v mnogih bo-sansko-hercegovskih kom!ilukih ni prisoten in aplikativen zgolj, ko gre za #lana »druge« skupnosti, ampak se na#elo-ma nana"a na vse sosedske interakcije. Obstoje#e meje na-cionalnih ali religijskih skupnosti, ki so se vzdr$evale in ne-malokrat tudi potrjevale v tovrstnem spo"tljivem vedenju do »bli$njega Drugega«, niso bile nikoli hermeti#no zaprte. Meje so bile precej bolj prepustne, kot se ka$ejo v omenjeni Bougarelovi percepciji, kjer so, kot re#eno, dobrososedski odnosi predstavljeni kot (ideolo"ko) vsiljeno stanje, ki ga je zmo$no vzdr$evati le skozi politi#no prisilo. Torej v nje-govi interpretaciji ne gre za izraz (bolj ali manj svobodne) volje posameznikov, ki v sosedskih odnosih vidijo vredno-to ter zaznavajo prednosti tak"nega $ivljenja. Konfliktnost

102. Bringa (2009) poro#a o pomenu mobe ozi-roma akcije pomo#i sosedom predvsem pri gradnji hi". Ve#-krat je bila pri#a pogovorom, v katerih so $ene mo$e kritizi-rale, #e so odrekli po-mo# sosedom. Gre za moralno dol$nost, ki, #e ostane neizpolnje-na, prina"a sramoto. Prav tako se v #asu gradnje sosednje hi"e od najbli$jih sosedov pri#akuje pomo# pri shranjevanju materia-la, dostopa do vode itd. (Serdarevi! in Omani! 2000: 190).

Sarajevo_16.indd 114 29.1.2013 12:19:14

115

se skozi to optiko predstavi kot precej naravnej"e stanje od so$itja, predvsem v kontekstih, kjer je kom!iluk »me"an«. Zdi se, da vzdr$evanje kvalitetnih sosedskih odnosov zah-teva precej napora, temeljite premisleke posameznikov in zapletene kalkulacije pred vsakim storjenim dejanjem v interakcijah z »bli$njim Drugim« in da v resnici ne gre za posameznikovo $ivo prakso, ki je enako spro"#ena, spon-tana in realna, kot so nekateri momenti antagonizma. V sodelovanje je torej po Bougarelu treba vlagati ve# energije, kot je je treba imeti za sovra$nosti in nasprotovanje, saj naj bi bila ta vselej hitro dosegljiva, in sicer v nevarnih dozah, ki kli#ejo k ukrotitvi. Hkrati nam predstavi dobre kom!ijske odnose kot performaco za opazovalce. Zanj je to le igra, ki jo motivirajo in poganjajo politi#ni in ideolo"ki diktati, ki opazovalcem ponujajo lep"e slike, kot jih skriva zakulisje. Dobri kom!ijski odnosi so zgolj prijeten privid, narejen za sosede in oblastnike, a znotraj trdnih "tirih sten naj bi bilo povsem evidentno, da je disharmo#nost (edina) realnost. Toda v resnici posamezniki zelo dobro vedo, da imajo sami koristi od harmoni#nih sosedskih odnosov in nikakor ne gre za vztrajno dramatur"ko izpiljeno pretvarjanje.

Kot opa$a Baskar (2006), Bougarel v svoji viziji kom!i-luka posameznikom odvzema mo$nost, da ohranjajo mir in stabilnost brez zunanjih prisilnih prijemov, obenem pa tudi povsem spregleda bolj ali manj glasno oporekanje po-skusom ru"enja skupnega $ivljenja v kriznih trenutkih, ki ustvarjajo ali potencirajo antagonizme.103 Pri njem torej zasledimo $e znane o#itke o nezmo$nosti bosansko-herce-govskega prebivalstva, da formira uporni"ke in kontrahe-gemonske akcije ter preizpra"uje komunitaristi#ne meje.104 Tovrstna vizija se tu razko"no razteza tudi v prihodnost. Komunitarizem je legaliziran, kom!iluk kot eden izmed nje-govih nosilnih stebrov – saj po njem konstantno afirmira in potrjuje etni#no in versko pripadnost v konkretnem jav-nem prostoru – nastavlja pasti dr$avljanski Bosni in Herce-govini. Nadalje zagotavlja, da se pojem dr$avljanstva oziro-ma naklonjenosti dr$avljanskem principu ve$e zlasti na ur-banost in gibljivost,105 medtem ko naj bi bil kom!iluk mo#no prepleten s kategorijami ruralnosti in negibnosti (Bougarel 2004: 125). Tudi Sorabjijeva v enem izmed sarajevskih kom!ilukov sre#a osamljen, precej vase zaprt svet oziroma mahalo, ki je do dolo#ene mere lo#ena od mesta, pa #eprav gre za urbano okolje. Ob svoji preselitvi iz turisti#nih sob v izbrano »#isto muslimansko« mestno #etrt spozna realnost trditve ene izmed sogovornic, ki je bila prepri#ana, da se

103. Za diametralno na-

sprotno sliko glej Do-nia 2006: 355.

104. Bougarel v svojih

vizijah ni osamljen. Tudi pri nekaterih do-ma#ih avtorjih lahko

zasledimo podobna stali"#a: »Kom"ija in kom"iluk so v Bosni

izrazito multikul-turne kategorije, a o multikulturnosti kom"iluka si lahko

vsak misli, kar si $eli, /…/ vendar je kom"ij-

ska multikulturnost funkcionirala, /…/ #e je nad njo bedela sila

v vlogi protektorja« (Aralica brez letnice).

105. Nemara ga k temu

vodi tudi dvojni pomen pridevnika »gra'ansko«, ki se lahko prevaja kot

dr$avljansko ali kot me"#ansko.

Sarajevo_16.indd 115 29.1.2013 12:19:14

116

muslimani v centru mesta in na javnem prostoru ne vedejo povsem enako kot v intimnosti svojega doma in soseske. Urbani prostor tako opisuje kot prostor sekulariziranega vedenja, medtem ko je intimnej"a sfera, prostor kom!iluka, v primeru, ko gre za skoraj docela monoetni#ni kom!iluk, obmo#je transparentnej"ega izra$anja religijske identitete. Tam je odkrila, da je v Sarajevu vendarle obstajalo nekaj »islamskega«, izbrani kom!iluk se ji je kazal kot svet, ki ob-staja ob Sarajevu. Zanj so veljale druga#ne obla#ilne prakse, pravila vedenja in tudi govora, ki niso bila primerna za me-stni center in delovno okolje (Sorabji 1989: 43, 79; prim. Bringa 2009). 106 In zares, razlike v konfesionalni pripadno-sti so bile pogosto rezervirane za intimo doma. &tevilni te ureditve v resnici niso dojemali kot prisilo, temve# kot sa-moumevno »normalnost«, kar pa seveda ne pomeni, da ne gre delno za ponotranjena ideolo"ka navodila socialisti#ne oblasti. V Bosni in Hercegovini se je namre# vse do za#et-ka devetdesetih let dejanje manifestativnega izpostavljanja verske pripadnosti predvsem v javnem prostoru ocenjevalo ne le kot skrajno nevljudno, ampak tudi kot nedopustno (Mujki! 2007: 97).

(eprav tovrstni etnografski opisi (sarajevskih) kom!ilu-kov kot zaprtih sistemov onkraj pravil in norm mesta – ki nedvomno mo#no spominjajo na princip osmanske delitve mesta na mahale in "ar!ijo, pri katerem je kom!iluk pro-stor bivanjske separacije religijskih skupnosti – ponujajo vpogled v specifi#nost kom!ilukov, je vendar o#itek o sami instituciji kot neurbanemu in »dr$avljanskemu« principu povsem nenaklonjeni, neutemeljen. Obsojanje kom!iluka za utiranje poti segregaciji in za instalacijo globljih komu-nitaristi#nih delitev je nedvomno generalizacijski pristop, ki ne upo"teva raznolikosti kom!ilukov (naj si gre za »me-"ane« ali monoetni#ne) s specifi#nimi, dinami#ni in nadvse kompleksnimi odnosi med posamezniki. Kom!iluk je le eno izmed prizori"#, kjer tekmujejo raznoliki interesi in sociali-zacijski vplivi, ki jih podpirajo ali spodrivajo u#inki ideolo-"kih aparatov dr$ave (glej Althusser 1980). Ko govorimo o kom!iluku, je jasno treba upo"tevati tudi tok #asa.

Kom!iluk v #asovnih vrtincihPo letu 1945 je bosansko-hercegovska dru$ba do$ivela

mo#no industrializacijo, monetizacijo trgovine, urbaniza-cijo in vklju#evanje vasi v "ir"i gospodarski prostor (glej Allcock 2000). Vsi ti dogodki so zelo mo#no vplivali na

106. Navaja, da so se v me-stu pozdravljali pred-vsem z dober dan, dober ve#er, v kom-!iluku pa z merhaba, Alahemanet, ak!am – hajrula – Allah razula (Sorjabi 1989: 79, 2007: 102).

Sarajevo_16.indd 116 29.1.2013 12:19:14

117

kom!iluk. Kot poka$e Stojan Tomi!, ekonomska in dru$bena diferen-ciacija med sosedi, lo#evanje delovnega mesta in kraja stanovanja ter procesi deagrarizacije so do dolo#ene mere oslabili temelje kom!iluka (po Bougarel 2004: 126). Ta naj bi po#asi izgubljal pomen; ljudje so $ive-li svoje moderno $ivljenje, ve#ino #asa so pre$ivljali v slu$bi, svoj prosti #as so delili z dru$ino ali prijatelji, zapolnjevali pa so ga tudi z obiskova-njem razli#nih dogodkov in prireditev v mestu. (e je bil nekdo izrazito blizu svojemu sosedu, ugotavlja Ivana Ma#ek, je bilo to predvsem zaradi medsebojnih afinitet in prijateljstva in ne zaradi samega sosedskega od-nosa (2000: 124). A oblikovale so tudi nove pojavne oblike kom!iluka. Nastanek novih blokovskih naselij, ki so z nepri#akovano hitrostjo v Sa-rajevu pri#ela vznikati po letu 1949 in so s svojo uniformnostjo ponujala sporo#ila o enakosti in enakopravnosti delavskega razreda (glej Donia 2006: 230–1), je spro$il ustvarjanje novih sosedskih odnosov in gradil nove kom!iluke. Torej ne moremo govoriti zgolj o slabljenju kom!iluka kot institucije, kajti novi #asi so pomenili svojevrstna preoblikovanja sosedskih relacij. Stanovanja v lasti podjetij, ki so bila v #asu socializma dodeljena delavcem, so stanovalce prisilila, da s skupnimi mo#mi re"u-jejo probleme, ki jih je ne nazadnje povzro#ala tudi neu#inkovita oblast in nefunkcioniranje dr$avnega aparata. Slavenka Drakuli! zapi"e, da je bil kom!iluk dober nadomestek za izginula, samozadostna gospodinj-stva: na soseda si se zana"al takrat, ko si potreboval malo kave, ko si $elel otroku priskrbeti vstop v bolj"o "olo, ali ko si si za$elel dru$bo nekoga, s katerim si lahko mirno in svobodno preklinjal nespametno politiko (po Pickering 2007: 114). Torej ne moremo povsem slepo verjeti Stojanu Tomi!u, ki je zapisal, da je sosedstvo v velikih mestih skoraj izni#ilo vse tradicionalne funkcije kom!iluka (po Bougarel 2004: 127). Kom!iluk je bil vendar tudi v #asu poznega socializma "e kako $iva in-stitucija (Sorabji 1989; Bringa 2009). Odnosi v razli#nih kom!ilukih so bili nedvomno izjemno raznoliki, a lastna izku"nja odra"#anja v enem izmed sarajevskih »me"anih« kom!ilukov pri#a, da so bili ti bistveni v so-cializacijskih procesih in formiranju habitusa "e do za#etka devetdesetih let prej"njega stoletja.

Stopimo za hip "e korak nazaj v predvojni #as zavoljo podrobnej"ega razkritja vsebine, zajete v instituciji kom!iluka. Poleg $e izpostavljenega pogleda na kom!iluk kot teritorialne enote je ta, kot re#eno, "e zlasti pomemben kot vidik odnosov, pri katerem ne gre zgolj za mehanizem vzdr$evanja spo"tljivih relacij med pripadniki razli#nih nacionalnih ali/in religijskih skupnosti, temve# za institucijo, ki ima klju#no vlogo v dru$benem, ritualnem in ekonomskem smislu. Ne le, da se je sosed v idealnem kom!iluku udele$eval tvojih praznovanj in $alovanj, trkal na tvoja vrata, ko je potreboval pomo# ali posojilo, se ogla"al in vabil na bla$ilne debate ob kavah, ampak je tudi vse usluge ponavadi z obrestmi, ki jih je sam dolo#il, tudi vra#al. Pri dobrih sosedskih odnosih je bila za-res pomembna samoumevnost in prostovoljno ponujanje pomo#i, ne da

Sarajevo_16.indd 117 29.1.2013 12:19:14

118

bi bil zanjo sosed eksplicitno zapro"en. Dober sosed pomo# vedno ponudi sam:

Ne more! ti kar prositi za stvari, kot da od "loveka nekaj izsiljuje! in mu je potem nerodno, "e ti ne more pomagati. Tako si bil do dolo"ene mere svoboden, da pove!, ali lahko ali ne; vsega tudi ne more!, a ne? Neko" je pri!el Kemo k meni na kavo, vedel sem, da avta nima kam dati. Imel je tisti kos zemlje, ampak ni imel dostopa do njega. Rekel sem mu, da ni problema, in mu predlagal, da si po moji zemlji uredi pot do gara#e. Saj vidi!, kako je to majhen kot, kaj me pa stane. Mora! nekaj dati, da tudi kaj dobi!. To je logika. V glavnem, potem sva to skupaj uredila, on je imel gara#o in tega ni nikoli pozabil. Ko je bil moj sin majhen, saj ve!, ga nismo imeli kje pustiti, ko sva morala nujno v slu#bo /…/. Potem smo rekli: ni", pa ga dajmo danes Razi. Vrata je odprl Kemo in malega smo mu kar potisnili v naro"je, pa je rekel, da sploh ni problema. %ele ko sva se vrnila, sva ugotovila, da #ene sploh ni bilo doma. On nikoli ni previjal svojih otrok, ni jih hranil, ko so bili tako majhni, kot je bil takrat na!, a z najinim je to vse po"el, kot je pa" vedel in znal, ker nama ni hotel re"i ne. Ko smo dobili premog, je bil vedno prvi z lopato pri nas na dvori!"u, ko smo se vrnili po vojni, je Raza takoj prinesla cel pladenj pite107/…/. Smejali smo se skupaj, "eprav nam je bilo vseeno malo nerodno, ko smo odkrili, da smo jim med vojno prek humanitarne organizacije poslali paket s slanino /…/. Ni bil u#aljen, le smejal se je in zahvaljeval, "e! da jo je dobro unov"il na tr#nici in da je zanjo dobil mnogo ve", kot je pri"akoval. To je tako, tako to funkcionira /…/. &e ni" ne da!, ni" nima!.

Po mnenju Sorabjijeve je kom!iluk v #asu socializma funkcioniral kot varno obmo#je, kot prostor svobodnej"ega govora in "ibkej"e politi#ne kontrole, kot jo je bilo mogo-#e #utiti v centru mesta (1989: 67). Ko se podamo v hitro primerjavo opisov muslimanskega sarajevskega kom!iluka, kjer je avtorica opravljala raziskavo, in »me"ane« soseske, v kateri sem sama $ivela do aprila 1992, lahko ugotovimo, da poudarek na analizi kom!iluka skozi nacionalne in religio-zne delitve (in sodelovanje) zakriva kompleksnost odnosov ter pomembne prakse, ki niso vselej zra"#ene s tovrstnimi delitvami. V obeh kom!ilukih je bilo povsem jasno, da so praznovanja skupna, da se pri#akujejo #estitke in obiski ob slavjih, naj si gre za praznike, ki jih praznuje celotna soseska ali le posamezniki. Sosedje prav tako skupaj $alujejo, ne ude-le$iti se tevhida (Sorabji 2007: 103), je povsem neprimerno, in sicer v docela enaki meri kot ne izraziti so#utja in se ne oglasiti s kavo, kockami sladkorja in hrano pri vseh sosedih,

107. Ko sosed oziroma soseda prinese hrano na pladnju ali kro$ni-ku, je treba posodo vedno vrniti #isto in polno (prim. Serdare-vi! in Omani! 2000: 191).

Sarajevo_16.indd 118 29.1.2013 12:19:14

119

ki so izgubili najbli$je.108 Torej vse, kar Sorabjijeva opazi v izbranem sarajevskem monoetni#nem kom!iluku, obstaja tudi v nekaterih »me"anih«; oba prostora sta namre# tudi prizori"#i ob#asnih konfliktov, ki se odvijajo zaradi razli#nih manj"ih ali ve#jih nesoglasij ter nasprotujo#ih si interesov ali nespo"tovanja nenapisanih pravil kom!ijskih odnosov. Sumni#avi in klavstrofobi#ni aspekti kom!iluka, nezaupanje in vztrajni poskusi varovanja zasebne sfere ter situacijsko in interesno vodeno medsebojno opravljanje se ka$ejo kot obi#ajne prakse tudi znotraj monoetni#nega kom!iluka. Ven-dar, ko se tovrstne prakse poka$ejo v »me"anih« kom!ilukih, se pogosto tolma#ijo kot konflikti, izhajajo#i iz nacionalne distance in »kulturnih razlik«. Ti naj bi bili ne nazadnje za mnoge sami po sebi zadosten temelj za razkole.

Kakorkoli $e, pri kom!ijskih sporih so se vsi najve#krat zelo potrudili za zgladitev nasprotij in preseganje ovir; mnogim se ni zdelo smiselno niti prakti#no njihovo nego-vanje. Priznanje Sorabjijeve, da je imela uvid zgolj v musli-manski kom!iluk, saj je etnografsko izkusila le izbrani sara-jevski kom!iluk ob koncu osemdesetih let, delno upravi#uje njeno ugotovitev o mo#nem vplivu in pe#atu islama in is-lamske morale na oblikovane sosedske interakcije in pra-kse. Sama se sicer ne ukvarja s sinkretizmom ali s procesi prehajanja, prila"#anja ter apropriacije islamskih teolo"kih naukov s strani nemuslimanskega, bosansko-hercegovske-ga prebivalstva, ki se ob tu izpostavljeni primerjavi v resnici vsiljuje kot prva asociacija. Prav tako gre korak predale#, ko ugotavlja, da $elja po ohranitvi dobrih odnosov znotraj kom!iluka ni produkt logike, ki sledi filterju investicija/pro-fit, ampak v splo"nem sloni predvsem na islamski morali in religioznih napotkih. Kom!iluk tako opisuje kot »moralno dol$nost, sankcionirano s strani islamske religiozne tradi-cije«, ki se pogosto naslanja na literaturo hadis,109 v kateri so osebni interesi podrejeni vi"jemu, bo$jemu moralnemu redu in interesom "ir"e religiozne skupnosti (2007: 98, 101, 104, 106). Tu lahko zaznamo tudi neprimeren redukcioni-zem, saj gre za pripis dominacije le enemu izmed mnogih faktorjev v procesih vzpostavljanja in ohranjanja dobroso-sedskih odnosov. Kot problemati#no se v interpretaciji kom-!iluka Sorabjijeve poka$e predvsem zanemarjanje obstoja podobnih sosedskih odnosov in praks ter $elje po ohranja-nju stikov s sosedi pri posameznikih, ki se ne opredeljujejo kot (muslimanski) verniki; torej gre za prezrtje podobnih praks, ki niso (ali vsaj ozave"#eno niso) plod religijskih pe-dago"kih mehanizmov (prisvojene) islamske morale.

108. Tone Bringa (2009) poro#a o tem, da so

se muslimani iz vasi, v kateri je raziskova-

la, po#utili nelago-dno, ko so morali

izraziti so$alje katoli-kom. Prav tako ugo-tavlja, da so katolike in muslimane verski

prazniki pogosteje lo#evali kot zdru$e-vali. Vsekakor tovr-

stna razli#na videnja kom!iluka odstirajo

vpogled v njihovo raznolikost, ki jih je v celoti, na dr$avni rav-

ni, nemogo#e zajeti.

109. Gre za literaturo o

dejanjih in vedenju preroka Mohameda

in njegovih najbli$jih, vklju#ujejo pa tudi

njegova priporo#ila o primernem vedenju, ki ve#ini vernih mu-

slimanom predsta-vljajo vzor.

Sarajevo_16.indd 119 29.1.2013 12:19:14

120

A ne nazadnje, tudi pogledi na kom!iluk in njegove de-finicije, s katerimi sem se sre#evala v sodobnem Sarajevu, niso identi#ne. Pri razli#nih generacijah sem skozi pogo-vore zaznala nekoliko druga#ne koncepcije kom!iluka ozi-roma raznolike hierarhije, ki so dolo#ale prave kom!iluke. Skozi nostalgi#ne poglede, ki so pogosto povezani z ideali-zacijo in s korigiranimi, ble"#avimi slikami iz otro"tva, se je vendar pri vseh pojavljala trditev, zdru$ena z neprijetnim ob#utkom, da kom!iluk v sodobni Bosni in Hercegovini od vojne dalje kot institucija pospe"eno izginja in da dana"nji kom!ijski odnosi niso primerljivi s tistimi iz bolj ali manj oddaljene preteklosti. Pripadniki starej"ih generacij, ki so $iveli v nekaterih sarajevskih mahalah110 ali v drugih mestih in vaseh in so se "ele v petdesetih in "estdesetih letih prese-lili v stanovanja v na novo zgrajenih blokovskih naseljih, so videli zgolj v mahalah pravi kom!iluk:

Odra!"ala sem na Bistriku v mahali /…/. In vse to, kar nam ho"ejo vzeti, je del nas, mi smo s tem gor rasli. Za na!imi hi!ami so bili vrtovi, ki so bili skupni, tam smo se otroci igrali, mame so su!ile perilo. Ko je bila denimo velika no", nam mama ni dovolila, da karkoli delamo, ker je bil pa" tudi za nas praznik. Tudi sama si recimo ni upala obe!ati perila na ta dan. Nismo smeli drugim kaliti miru. Si ti lahko predstavlja!, kak!no spo!tovanje? &eprav smo bili muslimani, smo kot otroci hodili k polno"nici. To je bilo do#ivetje, pa !e polno ko!aro dobrot smo dobili.111

Predvojno $ivljenje v blokovskih naseljih so sicer v primerjavi s sodobnostjo videli kot #as solidnih sosedskih odnosov, a so se ti v tistem #asu kazali $e v nekoliko razvo-deneli obliki. Spomine na odra"#anje v mahali pa so torej krasili prese$ki:

Odrasel sem v mahali tam nad Ba!"ar!ijo. Tam je #ivel predvsem muslimanski #ivelj, staroselci. To so bili ljudje po definiciji, noben znanstvenik ne bi zmogel bolje definirati "loveka /…/. Bilo je tudi nekaj kr!"anskih dru#in. To je bila neverjetna harmonija, to je bilo preprosto neverjetno spo!tovanje.

Zanje je izginotje kom!iluka oziroma dejstvo, da se »so-sedje ograjujejo« in oddaljujejo, vpeto predvsem v povojni #as. Predstavljalo je temeljit rez s preteklostjo in pri#etek novih, druga#nih in neprijetnih dni. Kljub $alostnim pri-povedim o odsotnosti kom!iluka, je ta vendar v #asu mo-jega terenskega dela in bivanja v sarajevskem blokovskem

110. Izraz mahala v smislu bivanjske mestne enote je imela v #asu socializma slab"alne konotacije. Od tod izhajajo tudi nega-tivne oznake, kot je denimo mahalu!a, opravljivka (prim. Sorabji 2007: 100) ali pa nekoliko manj uporabljan glagol ma-haliti/mahaljenje, kar pomeni opazovati, nadzirati, obrekovati. A danes pripadniki starej"ih genera-cij povezujejo pravi kom!iluk z $ivljenjem v mahali, ki je v tem procesu prevredno-tena: »Ko sem bila !e deklica, je moja mama v mahali nosila zar. O"e ji je rekel, da ga pred na!im sosedom ni treba nositi. On je bil kot njegov brat, v bistvu skoraj "lan na!e dru#ine.«

111. Spominjam se dveh deklic, ki sta se s star"i preselili v eno izmed muslimanskih sarajevskih sosesk. Ne glede na to, da nista bili musliman-ki, sta se ob bajramu skupaj s sosedovimi otroki odpravljali od hi"e do hi"e po dobrote in denar, ki so ga tiste dni delili otrokom.

Sarajevo_16.indd 120 29.1.2013 12:19:14

121

naselju, v nekaterih primerih "e vedno funkcioniral po znanih pravilih. &e vedno so obstajala jasna in neizprosna pri#akovanja ter zahteve do sosedov.112

Mlaj"i sogovorniki so etiketo pravega kom!iluka lepili na obdobje otro"tva in odra"#anja v blokovskih ali drugih soseskah; kom!iluk je ponazarjal izgubljeni #as, simboliziral je prostor njihovega zabavnega, a varnega sveta, ki je bil on-kraj zidov doma in obremenjujo#ih "olskih obveznosti. %a-lostne zgodbe o izgubi kom!iluka v prvi instanci pomenijo izginotje sveta, kjer se je posameznik po#util varno in v ka-terem je bila pomo# zagotovljena. V nasprotju s sodobnim prevladujo#im nacionalisti#nim diskurzom so se v kom!ilu-ku preteklosti odnosi recipro#nosti formirali in negovali, kot pravijo Sarajev#ani, »ne ozirajo" se« na posameznikovo politi#no, religijsko prepri#anje in nacionalne identifikaci-je.113 V resnici pa je vednost o posameznikovi pripadnosti ponujala mo$nosti za pravilno reakcijo v dolo#enih situa-cijah ter oblikovanje dobrososedskih odnosov in torej ve#i-noma ni bil princip, na podlagi katerega se je upravi#evalo distanciranje.

Lamentacija nad smrtjo kom!iluka mnogokrat ni le kriti-ka nacionalizacije in povojne segregacije bosansko-hercego-vska prostora, ampak v istem hipu pomeni tudi ne-odobrava-nje odtujenih odnosov, materializma, sebi#nosti in egoizma, ki kraljujejo v sodobni bosansko-hercegovski dru$bi ter jo po mnenju "tevilnih neusmiljeno spreminjajo v nerazpoznav-no, nevarno prizori"#e sovra$nosti in sprevr$enosti. Torej, v #asu sodobnega egoizma naj nih#e ve# ne bi poznal stare mantre, da »"e bo sosedu dobro, bo dobro tudi meni«.

Ob pregledu etnografskih poro#anj o bosansko-herce-govskih sosedskih odnosih v #asu vojne se dodatno upogne Bougarelova (2004) trditev o eksisten#ni odvisnosti kom!ilu-ka od politi#nega nadzora ali prisile. Njegovo razumevanje, ki bazira na generalizacijskem poskusu izena#evanja speci-fi#nih sosedskih odnosov in oblastnih ideolo"kih strategij regulacije relacij, se zru"i pod pritiskom opazovanj sogovor-nikov in raziskovalcev, ki v vojni ne vidijo le kom!ijskih zlo-#inov, ampak tudi krepitev sosedskih vezi in medsebojne pomo#i. V #asu vojne, lakote, strahu je kom!iluk postal izje-mno pomemben, pri#akovanja do sosedov so nara"#ala, kar je ob#asno imelo za posledico tudi vznikanje novih napeto-sti (Sorabji 2007: 105), ki pa mnogokrat niso bile uteme-ljene na propagiranih nacionalnih in religioznih lo#nicah. Ivana Ma#ek v obkoljenem Sarajevu opazuje intenziviranje sosedske bli$ine ter vzpostavljanje novega varnega prostora

112. Skozi nostalgi#ne po-glede na kom!iluk se

pravzaprav vzpostavlja tudi zelo jasna kritika dru$be, saj v diskurzu nekaterih musliman-skih vernikov v spo-

minu na izginuli kom-!iluk izsledimo kritiko

bosansko-hercego-vskega pribli$evanja negativno ozna#ene-

mu Zahodu: »Ko se je pribli$eval konec dvaj-setega stoletja – z vse-mi dose$ki in po"ast-

mi, ko se je socializem iztro"il in ko sta nam bila vse bli$e kapita-

lizem in demokracija – se je sosed vse bolj

oddaljeval od svojega soseda.« Potem se je

za#ela vojna, »sosede je zbli$ala velika ne-

sre#a«, a vendar, ko so »utihnili rafali, eksplo-

zije in po$ari«, ko se je vrnil mir, »smo hi"e pohlepno polnili /…/. Za dru$enje smo imeli

vedno manj #asa. Ali potrebe. Ali prvega in drugega? In tretjega!

Tretje se nam je zgodi-lo – novo, tuje, sovra-

$no tistemu, kar nas je nau#ilo deliti s sosedi

tisto, kar nam je Milo-stni dal. Za#eli smo se zgledovati po Zahodu.

Predvsem po tistem, kar je na"i mentaliteti

/…/ tuje, oddaljeno« (Krzi! 2007).

113. Sorabjijeva je pri

svojih sogovornikih opazila zagovarjanje

trditve o povojnem pre$ivetju kom!iluka.

Sarajevo_16.indd 121 29.1.2013 12:19:14

122

okrepljene solidarnosti, kajti v #asu nepremagljive oddalje-nosti sorodnikov in prijateljev ter izjemne nevarnosti je bilo zana"anje na pomo# bli$njega domala neizogibno.114 Torej, mnogokrat nevpra"ljiva solidarnostna vez je kljubo-vala vojni vihri ter obra#unavala z vsiljevanimi diskurzi o potrebi po oddaljevanju od »bli$njega Drugega«. Navseza-dnje, v vojni naj bi #lovek pokazal svoj pravi obraz. Sogo-vorniki so namre# vojno dojemali kot nezmotljiv indikator prave narave in zna#aja svojih predvojnih sosedov, prijate-ljev, sorodnikov, … A treba je opozoriti, da "iroka paleta vojnih kom!ilukov nikakor ni bila odre"ena izklju#ujo#ih tendenc. Dobrososedski odnosi so ponavadi obstajali med starimi, predvojnimi prebivalci soseske, medtem ko so bili novi pogosto izklju#eni iz solidarnostnih mre$. Za begunce iz drugih delov Bosne in Hercegovine je veljalo prepri#anje, da se nikakor ne zmorejo vklju#iti v $e obstoje#e sosedske relacije, "e zlasti zato, ker so se naslanjali na povezave z dru-gimi begunci, ki so prihajali iz istega kraja ali regije kot oni sami. O#itajo#e so opazovali tudi njihove, nedvomno "ir"e mo$nosti pridobivanja pomo#i od mednarodnih humani-tarnih organizacij, zato so jih pogosto obto$evali sebi#nega kr"enja pravil kom!ijske solidarnosti (Ma#ek 2000: 107–8, 123; glej Stefansson 2007). Raz"irjeno negativno percepcijo beguncev, ki so novo bivali"#e poiskali v Sarajevu, dobro ujame pisatelj Nenad Veli#kovi! in jo v svojem romanu Ko-na"ari polo$i v usta svoji osnovno"olski junakinji Maji, ki skupaj s svojimi star"i in sorodniki spremlja in do$ivlja sa-rajevski vojni vsakdanjik, v katerem se pojavi tudi gospa, ki jo deklica porogljivo poimenuje gospa Flinston:

Srbosor [srbski agresor] za#enja svoj napad na mesto, zato mnogi prebivalci zapu"#ajo vasi in se spu"#ajo v mesto. /…/ Tako se je periferija preselila v center, vas v mesto. Ko izklju#ijo telefone, vpijejo. Ko je zmanjkalo elektrike, so za#eli kuriti pohi"tvo. Ko so se zama"ili odvodi za smeti v stolpnicah, so metali smeti skozi okno. /…/ Pre$iveli bodo, naravna selekcija je na njihovi strani. (2006: 100–1)

Ustvarjena distanca je nemara "e dodatno potencirala razkol med Sarajev#ani in "e danes neza$elenimi novimi prebivalci mesta, ki se bodo le ste$ka prebili do statusa pra-vih Sarajev"anov.

Kompleksnej"i pogled na kom!ijske odnose in kom-!iluk kot neformalno institucijo in poseganje v njegov pomen v vojni poka$e, da kom!iluki pravzaprav lahko

114. Vendar pa ni spregle-dala niti ob#utij stra-hu in distance, ki so bila izoblikovana pod vplivi medijske ma-"inerije in ideolo"kih hujska"kih nacional-nih parol.

V #asu vojne naj bi bilo v soseski njene raziskave precej manj medsebojnega obi-skovanja in izmenja-ve hrane, predvsem zaradi pomanjkanja, rev"#ine, depresije in iz#rpanosti, a tudi zaradi ob#utja sramu nad videzom neko# urejenega doma. Njenim opazkam o izginjanju kom!ijskih odnosov so sledila prepri#evanja o nasprotnem (2007: 109). Tovrstna zatrje-vanja so v popolnem nasprotju z mojo etnografsko izku"njo, #eprav so, kot re#eno, mnogi sogovorniki $iveli po za#rtanih pravilih kom!iluka.

Sarajevo_16.indd 122 29.1.2013 12:19:14

123

funkcionirajo kot prizori"#e oblikovanja $elja po $ivljenju vseh prebivalcev Bosne in Hercegovine v enotni, delujo#i dr$avi. To je opazno "e zlasti tam, kjer se skozi sosedske odnose vzpostavlja spo"tovanje do »bli$njega Drugega« ter oblikuje tudi zavest o obstoju skupnih, kulturnih ele-mentov in praks. V okvirih kom!iluka se skozi socializacij-ske procese pogosto oblikuje habitus, ki vodi mi"ljenje ter narekuje prakso o primernosti izra$anja in izpostavljanja – vselej skrbno dolo#enih odmerkov – manifestacij nacio-nalne in konfesionalne identitete. Tovrstna »primernost« ve#inoma ni percipirana kot politi#na ali dru$bena prisila, ampak kot del navad in ponotranjenega ob#utja za spo-"tovanje druga#nosti, ne glede na njene izvore.115 S tem pravzaprav ne $elim trditi, da so specifi#ni kom!iluki tisti, ki v celoti zagotavljajo zmagoslavje bosansko-hercegovske »dr$avljanske« identitete, ali da kom!iluk vedno priskrbi jasen odpor zoper izklju#ujo#e notranje nacionalizme in segregacije. Ne le spreminjanje sosedov v rablje, temve# tudi omenjeno izklju#evanje »pri!lekov« iz sosedske mre-$e pomo#i, jasno spregovori o ekskluzivisti#nih prijemih posameznih kom!ilukov. Toda $ivljenje v specifi#ni soseski nedvomno prispeva dele$ k oblikovanju posameznikovega razumevanja bli$njega in oddaljenega sveta, njegovega/njenega vedenja, norm, vrednot in kulture (prim. Sorabji 2007: 98). Ker je kom!iluk znani mikrokozmos, kjer se u#i" $iveti z druga#nostjo, ki ni utemeljena zgolj na nacio-nalnih in religioznih razlikah, in kjer ta druga#nost nema-lokrat prehaja v samoumevnost in postaja tudi tvoja, ga lahko nemara opi"emo kot pomemben poligon za u#enje. Toda vsak kom!iluk je zgodba zase.

(e komunitarizem, kot trdi Bougarel, zares mo#neje za$ivi v kom!ijskih odnosih, je nenavadno, da so se $e pred vojno, "e izraziteje v #asu njenega divjanja zvrstili bridki nacionalisti#ni napadi na kom!iluk, ki je veljal za onesna-$evalca »#istosti« nacionalnih identitet. Politiki, ki se pred-stavljajo kot varuhi svojih »zami"ljenih skupnosti«, nadgra-jujejo komunitaristi#ne poglede, saj pogosto kli#ejo k raz-kolom na vseh ravneh dru$benega $ivljenja. Pozivajo tudi k jasnemu prostorskemu lo#evanju narodov, kar naj bi v prihodnosti zagotovilo bolj"e odnose, s tem pa seveda upra-vi#ujejo obstoj etni#no homogenih ozemelj. Bougarel ponu-ja nadvse zanimivo gradivo, ki pri#a o izrabah kom!iluka ter o raznolikih interpretacijah, v katerih se kom!iluk prilagaja v#asih celo povsem nasprotnim politi#nim ciljem. Tako se je denimo pred vojno nacionalisti#na koalicija naslonila na

115. %ivljenje v bosansko-

-hercegovskem okolju pogosto zahteva po-znavanje navad »bli-$njih Drugih«. Tako

tridesetletni Vedran, ki se deklarira kot

ateist, pravi: »&eprav sem ateist, nimam

prav nobenih te#av s tem, kako komu vo!"i-

ti za praznike. Vem, kako se vo!"i . /…/

Mislim, ne bom rekel nekomu ‘blagoslovljen

vaskrs’.«

Sarajevo_16.indd 123 29.1.2013 12:19:14

124

kom!iluk, saj ga je zlorabila za potrjevanje lastne oblasti. Biljana Plav"i!, nekdanja politi#arka, danes $e izpu"#ena haa"ka obsojenka, je namre# povsem izena#ila koalicijo na-cionalnih strank s kom!ilukom. Vlada naj bi uspe"no funk-cionirala le, #e bodo natan#no dolo#ene in jasne meje ter iz-brani zastopniki posameznega naroda. A nacionalne stran-ke so se seveda anga$irale predvsem v poskusih razbijanja »me"anega« kom!iluka (Bougarel 2004: 129, 133). SDA je bila vse od samih za#etkov usmerjena v projekt konstrui-ranja Muslimanov kot politi#ne nacije, pri #emer so videli kom!iluk kot pomembno oviro na za#rtani poti politi#nega prebujanja Muslimanov oziroma Bo"njakov. V jeku vojne ostra peresa pi"ejo proti kom!ijskim odnosom: Alija Piri! je v #asopisu Ljiljan objavil slede#e vrstice, v katerih se skriva-ta tako razo#aranje kot tudi poskus spodbujanja bo"nja"ke nacionalne identitete:

Ljudje enostavno no#ejo sprejeti dejstva, da je bila vse to le la$, prevara in potrata #asa. O#itno smo zame"ali odnose: kdo je brat, kdo prijatelj in kdo je le sosed in znanec. Obstaja upanje, ki me bodri in potrjuje, da bodo v prihodnosti Bo"njaki vendar hodili mimo svojih sosedov – z blago dozo prezira; to je znak, da so postali narod, da so postali Bo"njaki. (po Bougarel 2004: 136)116

Tudi z drugih strani so se sli"ali nacionalisti#ni rafa-li, usmerjeni v sr#iko »me"anega« kom!iluka, #eprav je iz katerihkoli ust te$ko sli"ati priznanje, da njih osebno ali naroda, ki mu sami pripadajo, ni mogo#e ozna#iti za dobre sosede. Tako tudi »Srbi ne morejo nasproto-vati kom"iluku«, vendar pa »na ideologiziran kom"iluk osmanskega obdobja, ki je skrajno nezgodovinsko pro-jiciran v apologetski neoosmanski propagandni diskurz uradne muslimanske oblasti v Bosni, se Srbi ne $elijo vrniti«, kajti ob koncu dvajsetega stoletja ne $elijo u$i-vati v »selektivni srednjeve"ki islamski toleranci« (Tana-skovi! 2006: 58). Izre#ena obsodba kom!iluka, pre$eta z globokim cinizmom in paranoi#nim prepri#anjem v mu-slimansko $eljo po kreaciji islamske, docela nesekularne dr$ave na tleh Bosne in Hercegovine – kar je tudi sicer veljalo za eno izmed mnogih priro#nih orodij mobiliza-cije in rekrutacije ter vcepljanja strahu pri bosansko-her-cegovskem srbskem prebivalstvu (glej Thompson 1995) – jasno nasprotuje rabi kom!iluka pri poskusih obnavljanja bosansko-hercegovske dr$avne celovitosti. Oponira tudi strankam tako imenovane dr$avljanske orientacije, ki

116. Tudi Alija Izetbegovi! je leta 1994 povedal, da se bo"nja"ki vojak ne bori zato, da bi lahko $ivel skupaj z »bli$njimi Drugimi«, ampak zato, da brani svojo dru$ino, zemljo in svoj narod (po Bo-ugarel 2004: 137).

Sarajevo_16.indd 124 29.1.2013 12:19:14

125

zagovarjajo teritorialno celovitost Bosne in Hercegovine, enakoprav-nost vseh prebivalcev, ne glede na njihovo narodno pripadnost, s #imer so#asno propagirajo bosansko-hercegovsko (nacionalno)-dr$a-vljansko identiteto. V njihovi retoriki se prav tako pojavlja kom!iluk, a tu kot poveden dokaz, da so Bosanci in Hercegovci zmo$ni in voljni $iveti skupaj.

Raz"irjenost (zlo)rabe kom!iluka v politi#nih diskurzih ponuja uvid v njegovo visoko vrednotenje, a tudi razli#no razumevanje. Ker se v dolo#enih formah ni izkazal za ustreznega pri zagotavljanju podpore sodobnim politi#nim ciljem, ga je bilo treba nemalokrat dekonstruira-ti in prilagoditi sodobni situaciji. Dekonstrukcija (ideala) kom!iluka se je po#asi pri#ela $e pred vojno, z vojno pa se je proces pospe"il.

A vojne realnosti nikakor ni mogo#e enostavno razlo$iti kot boja med sosedi in preobrazbe soseda v rablja, temve# lahko govorimo o moderni vojni, ki je potekala najprej med voja"kimi, paravoja"kimi, mafijskimi in kriminalnimi formacijami, tem pa je "ele naknadno uspelo mobilizirati del lokalnega prebivalstva in mednje s pomo#jo medijskih in ustrahovalnih prijemov zasejati sovra"tvo (Bougarel 2004: 139–40). Pogled na vojno v Bosni in Hercegovini, ki jo "tevilni prikazujejo kot grozljiv pomor med bli$njimi sosedi, vidi vojno kot dr$avljansko vojno. In #etudi ta besedna zveza ni tuja "tevilnim raz-iskovalcem, ko gre za razlago dogajanja v Bosni in Hercegovini v za-#etku devetdesetih let, je tovrstno poimenovanje docela neprimerno in zavajajo#e. Osrednja funkcija »intimnih zlo#inov« (Bougarel 2004: 139) je sicer bila potrjevati prepri#anja, da je bilo tisto, v kar so ljudje globoko verjeli, le pretveza. Lekcijo o nujnem sosedskem nezaupa-nju je pospremila tudi spodbuda po prevrednotenju osebnih stali"# ter prevetritvi oziroma temeljitem zasuku ob#utij pripadnosti. Delno dekonstrukcijo kom!iluka je zato mogo#e videti tudi kot proces ru-"enja u#ilnic za skupno $ivljenje. Nauk je namenjen tako starej"im generacijam kot svarilo, do #esa lahko pripelje skupno $ivljenje, kot tudi prihajajo#im generacijam, pri katerih se s pomo#jo drugih ideo-lo"kih aparatov dr$av oziroma entitet ali kantonov vcepljajo ob#utja sovra"tva do bli$nje druga#nosti. Mladim je tako namenjena vloga nosilcev nove ureditve, distanciranih odnosov ter podpornikov ek-sluzivisti#ne nacionalizacije prostora in identitete (glej Torsti 2003; Bartulovi! 2004, 2005 in 2006). Pokazali so se $e tudi vidnej"i efekti tovrstnih prijemov, in sicer v prostoru samem: poleg brisanja spo-mina na skupno $ivljenje (glej Donia 2006: 314) so kot koprodukt etni#nega #i"#enja tudi mnogi kom!iluki postali etni#no homogeni. Zagovorniki »#istih« kom!ilukov so po vojni sku"ali zmanipulirali lastninske pravice in so za uresni#itev svojih ciljev posegli tudi po dosegljivih administrativnih taktikah. Mednarodna skupnost si je neutrudno prizadevala za obnavljanje predvojnega kom!iluka s spodbujanjem vra#anja beguncev na svoje predvojne domove ter s

Sarajevo_16.indd 125 29.1.2013 12:19:14

126

financiranjem #etrtnih skupnosti (Pickering 2007: 114–5).117 Toda prizadevanja so bila najve#krat neuspe"na. Denimo, prebivalci Vzhodnega Sarajeva se kljub pred-vojnim izku"njam ter prepri#anju o dobrih sarajevskih sosedih ne $elijo vrniti v svoja nekdanja bivali"#a. In ne zaradi svojih predvojnih sosedov, temve# zaradi vlade in politike (Armakolas 2007: 87).

A nacionalizirajo#i prijemi niso vselej obrodili pri#ako-vanih rezultatov. Kakorkoli $e, $elje po ohranjanju kom-!iluka ni mogo#e pripisati zgolj zunanjim silam oziroma mednarodni skupnosti, saj se pri mojih sarajevskih sogo-vornikih pojavlja odkrito nezaupanje do vsiljenih politi#nih navodil. V tem smislu dober kom!iluk razumejo kot nekaj, k #emur stremijo, in zatorej menijo, da ni potrebe po nje-govem vsiljevanju.118 Bistveno je omeniti, da tudi sarajevski politi#ni uradni diskurz trenutno ka$e – sicer mo#neje na deklarativni ravni – precej"nje spo"tovanje do kom!iluka. V sicer precej problemati#nih bosansko-hercegovskih u#be-nikih najdemo na primer tudi odpor do nacionalizacijskih procesov segregacije bosansko-hercegovskega prebivalstva. Tako v u#beniku za srednje "ole, ki ga uporabljajo pred-vsem v Federaciji BiH, sre#amo idealizirano podobo bosan-sko-hercegovske sodobne dru$be, v kateri se kom!iluk preo-bra$a v upanje: »Bo"njaki, Hrvati in Srbi ter %idje Bosne in Hercegovine so obnovili kult kom"iluka, namesto da bi se oklenili etni#nih korenin in religiozne pripadnosti. Vselej je obstajalo globoko prepri#anje, da so pravila kom"iluka mo#nej"a od sorodstvenih.« Seveda so omenjene vrstice nekoliko kontradiktorne, #e jih opazujemo v kontekstu drugih sfer bosansko-hercegovskega $ivljenja, kjer se med drugem odvijajo poskusi nacionalizacije Federacije Bosne in Hercegovine s strani bo"nja"kih politikov (in tudi ver-skih voditeljev) in kjer se ka$e o#itna $elja po obvladovanju prostora (po Pickering 2007: 41–2). Zagovor tolerance je izjemno pogost v bosansko-hercegovski politi#ni retoriki. Samo-predstavitev Bo"njakov pa velikokrat temelji na sta-li"#ih, da so izklju#no Bo"njaki zainteresirani za pre$ivetje celovite Bosne in Hercegovine. Pogosto si namre# pripisu-jejo »misijo #uvajev Bosne«, kar pomeni, da morajo vselej glasno zagovarjati toleranco (Vlaisavljevi! 2006: 282–3). To pa seveda ne pomeni, da se ta ideja odra$a v praksi.

Tudi tako imenovane. dr$avljanske stranke, ki se po mnenju Vlaisavljevi!a predstavljajo kot edine politi#no progresivne dru$bene sile (2006: 286), svoje politi#ne preference argumentirajo skozi sklicevanje na kom!iluk,

117. Tudi mednarodna skupnost je bila pre-pri#ana, da lahko s sklicevanjem na tra-dicijo kom!iluka dose-$e svoje cilje povojne rekonstrukcije.

118. Osamljeni pripadniki mlaj"e generacije do-jemajo kom!iluk kot zastarelo institucijo, ki ne sodi v sodob-no $ivljenje. V tem prepri#anju so glasni predvsem aktivisti, saj kom!iluk pove-zujejo z dru$benim nadzorom in brez-deljem, ki ga ta do-mnevno propagira, in sicer predvsem s posedanjem ob kavi, ki je po njihovem najve#krat zdru$eno s kontraproduktiv-nim opravljanjem in jamranjem.

Sarajevo_16.indd 126 29.1.2013 12:19:14

127

saj pretekle in obstoje#e kom!ijske odnose vidijo kot jasen dokaz, da je skupno $ivljenje mo$no, samoumevno, a tudi nujno. Svoje politi#no videnje Bosne in Hercegovine ute-meljujejo na kritiki postkomunisti#ne realnosti ter trdijo, da politi#na demokratizacija in popolna obnova dr$ave zahteva umik etni#nih oziroma notranjih nacionalnih ka-tegorizacij s politi#nega odra (Vlaisavljevi! 2006b: 286). U#-beni"ki odstavek lahko beremo tudi kot njihov politi#ni slo-gan, saj v kom!iluku prepoznavajo enega izmed dru$benih temeljev skupnega bosanskega dr$avljanskega principa, ki se mnogim zdi nadvse naiven (glej Vlaisavljevi! 2006: 286). Navsezadnje nekatere izmed omenjenih strank pravzaprav nadaljujejo tradicijo nekdanjih komunisti#nih prednikov, ki so prav tako v kom!iluku videli realno podlago za so$itje in »eti#no normo, ki je pomembna za konstruiranje poli-ti#nih, kulturnih in drugih odnosov med na"imi ljudmi« (Pozderac 1973: 252). Tudi sarajevski $upan Alija Behmen (2009), ki prihaja iz vrst SDP,119 vidi za#etek napornega kr-panja bosansko-hercegovske "ir"e dru$be v obnavljanju in spletanju trdnih kom!ijskih vezi: »V resnici se moramo zno-va boriti za kom"iluk, za skupnost vrednot, ki so jo napadli, ko so napadli Sarajevo 1992. leta; moramo pogledati nazaj in videti, kje smo bili neko#, da lahko premislimo o tem, kako in kaj lahko zgradimo po tej izku"nji.«

Bougarel, ki, kot re#eno, sicer trdno verjame v komu-nitaristi#no naravo kom!iluka, se vendar povsem ne odre#e hipoteti#nim mo$nostim funkcioniranja kom!iluka tudi kot okvira, v katerem se odvijata povojna sprava in oblikovanje bosansko-hercegovske dr$avljanske identitete. A se tu zate#e v problemati#no hipotezo, ki poraja skepso, saj trdi, da ta proces lahko zasledimo zgolj pri skupinah, ki so integrira-ne v modernizacijo in pri katerih obstajajo mo#ne dru$bene identitete, katere naj bi oslabile ali celo nadomestile etni#ne oziroma nacionalne identitete (delavski razred, srednji razre-di, znanstvene in tehni#ne elite). Le pri teh grupacijah naj bi politizacija kom!iluka podpirala politi#no mobilizacijo in dr$avljanske opcije prihodnosti, ki kli#ejo k omilitvi ali celo preseganju notranjih nacionalnih distanc. Kot (mo#nej"i) protipol predstavi (predvsem ruralna) okolja, obmo#ja, ki jih je modernizacijski proces bolj ali manj zanemarjal in v kate-rih naj bi politizacija kom!iluka krepila nacionalisti#na stali-"#a (Bougarel 2004: 131).120 Odgovora pa vendar ni mogo#e izslediti v ponujeni podobi diametralnih nasprotij, saj sosed-ski odnosi in njihove strate"ke rabe tudi v povojni Bosni in Hercegovini ponujajo "irok diapazon raznolikosti.

119. SDP je direktna na-

slednica Zveze komu-nistov; poleti 1990 je prvi# zamenjala svoje ime, saj je na volitvah

nastopila kot Zveza komunistov – Social-

demokratska stran-ka. Po porazu je izbri-

sala prvi del imena in danes deluje kot

Sociajal-demokratska partija oziroma SDP

(Donia 2006: 255). Nekateri izmed mojih

sogovornikov, ki so glasni nasprotniki vladavine trojnega

nacionalizma, so ak-tivni #lani SDP-ja.

120. Bougarela je, kot sem

$e omenila, doletela upravi#ena kritika,

da se je v svoji razlagi bosansko-hercego-vskih razmer pre-

tirano naslanjal na francoski pogled na

naravo dr$avljanstva in demokracije (glej

Sorabji 2007: 99). A je treba priznati,

da je bil podoben princip izoblikovan

tudi v jugoslovan-ski preteklosti. V

zadnjem poglavju bom podrobneje

predstavila pogled najglasnej"ih kritikov notranjih nacionaliz-

mov, ki se v resnici pribli$uje zami"ljene-mu »dr$avljanskemu

nacionalizmu«.

Sarajevo_16.indd 127 29.1.2013 12:19:14

128

Pickeringova s svojim etnografskim uvidom v bosansko-hercego-vska urbana naselja razkriva zapleteno realnost sodobnih sosedskih odnosov, ki ka$ejo zelo razli#ne obraze in tako povedno nasprotujejo enostavni urbano-ruralni binarnosti. Razgrne svojevrstne na#ine do$i-vljanja in funkcioniranja kom!iluka, med drugim zasledi primere strate-"ke neprijaznosti do sosedov in na#rtovane ignorance, ki so namenjene tistim, ki so si prislu$ili oznako izdajalcev. Tako ena izmed njenih sogo-vornic s premi"ljenimi taktikami igranja vloge slabe sosede vztrajno iz-kazuje nedobrodo"lico sosedom Srbom, ki so se po vojni vrnili na svoje predvojno bivali"#e. Tu pravzaprav lahko govorimo o povojnih poskusih utrjevanja vojnega etni#nega #i"#enja sosesk, seveda ne z nasiljem in brutalnimi pomori, temve# z na#rtnim zanemarjanjem pravil kom!ilu-ka, s #imer naj bi izgnali nedobrodo"le povratnike. Strate"ke odlo#itve, ko gre za oblikovanje sosedskih vezi, so prisotne tudi pri njeni drugi so-govornici, ki v pridobivanju zaveznika v kom!iluku vidi obremenjujo#o $ivljenjsko nujo. Vzpostavljanja dobrih kom!ijskih odnosov s posamezni-mi izbranci ter anga$iranja v selektivni reciprociteti tu torej ni mogo#e videti kot izraz intimne $elje po prijateljstvu in pristnosti, temve# gre za $ivljenjsko prisilo, ki omogo#a znosno $ivljenje. Med drugim poro#a o krhkosti odnosov in odzivih na kr"enje obstoje#ih in pri posameznikih razli#no dojetih kom!ijskih pravil. Denimo, uporaba ekskluzivisti#nih pozdravov, kot je denimo merhaba, za mnoge jasno signalizira sosedo-vo nepripravljenost za oblikovanje sosedskih vezi. Na drugi strani pa sre#amo tudi tiste zanimive relacije, ki se ka$ejo kot najbolj idealizira-ne podobe institucije kom!iluka (2007: 120–3). Spodrsljaje ortodoksnih polarizacij med urbanimi in ruralnimi kom!iluki lahko razkrijejo le etnografski opisi, Pickeringova tako odstre vpogled v urbane kontekste, slede#i primer pa zajema sosedske odnose v va"kem okolju Republike Srbske v neposredni bli$ini Banjaluke, ki dodatno zamaje trditve o ne-zmo$nosti oblikovanja povojnih dobrososedskih odnosov in preseganja nacionalnih meja na bosansko-hercegovskem pode$elju.

Vas, v katero se je vrnila Marija, je pred vojno naseljevalo ve#insko katoli"ko prebivalstvo. V #asu vojne so bili vsi prebivalci izgnani, njihove hi"e izropane in poru"ene, zamenjali so jih begunci in novi stanovalci, izklju#no pravoslavni Srbi, ki so pred vojno domovali ali na Hrva"kem ali v drugih mestih in vaseh Bosne in Hercegovine. Po#asi so si zgradili nove hi"e in vas se je po#asi "irila, vanjo pa se niso vra#ali stari prebival-ci, ki so si $ivljenje ustvarili onkraj zakoli#enih entitetnih meja Republi-ke Srbske. Ti so svojo zemljo pospe"eno prodajali. Marija, starej"a $en-ska brez dru$ine, ki je begunska leta pre$ivljala v razli#nih begunskih centrih na Hrva"kem, si je silno $elela vrnitve domov. Prav vseeno ji je bilo, da v vasi skoraj nikogar ve# ne pozna, da bo $ivela v Republiki Srb-ski in da je njena rojstna hi"a izropana, poru"ena in povsem zara"#ena. Skozi razli#ne mednarodne humanitarne organizacije in z izdatno po-mo#jo sorodnikov iz tujine je vendar dobila novo prebivali"#e, majhno

Sarajevo_16.indd 128 29.1.2013 12:19:14

129

hi"o na lastni zemlji, v rojstni vasi, ki je kazala popolnoma druga#no podobo, kot se je je sama spominjala. Ko se je leta 1997 prikazala pred svojo hi"o, ki je bila tako kot vse stav-be, zgrajene s pomo#jo donatorskih sredstev, ozna#ena s tablo, ki nosi ime sofinancerja in ponavadi tudi razkriva na-cionalnost oziroma religiozno pripadnost bodo#ega stano-valca, so jo na stopnicah pri#akali no$ ter razbite "ipe, ki so bili o#iten znak nedobrodo"lice. A odlo#ila se je, da ostane. Skozi leta sem lahko opazovala spletanje sosedskih vezi, ki po prvotnem dejanju nedobrodo"lice niso bile pri#akovane. Marija je ustvarjala trdna prijateljstva in vstopala v odnose recipro#nosti, ki so tako njej kot njenim sova"#anom laj"a-le turobno vsakdanje $ivljenje. V slabih razmerah, ko "e ni imela elektrike, je hrano, ki jo je dobila predvsem kot pla-#ilo za svoje "iviljske usluge, spravljala v hladilniku bli$nje trgovine, ker ni imela telefona, so ji sosedje omogo#ali, da komunicira s sorodniki, mnogi so jo obiskovali in prina-"ali hrano, ker so vedeli, da je sama. Pogosto je govorila: »Me ne zanima, kdo so, do mene so dobri /…/.« Iz tovrstnih zgodb lahko razberemo kompleksnost specifi#nih sosed-skih odnosov, ki se spletajo v povojni Bosni in Hercegovini, ki sicer ne morejo pojasniti bodo#nosti, a zmorejo pokazati zgre"enost percepcije urbanega kom!iluka kot edinega, ki je zmo$en prese#i vojne zareze.121

Tudi Pickeringova (2007) se pridru$uje tistim, ki se za-gnano trudijo izslediti odgovor na vpra"anje, ali je kom!iluk tisti mehanizem, ki bi lahko zdru$il in ponovno zakrpal bosansko-hercegovsko dru$bo, ampak kljub naporom ne more prezreti kompleksnih odnosov v razli#nih bosansko--hercegovskih kom!ilukih.122 (etudi Sorabjijeva (2007: 106, 109) poudarja, da kom!iluk ne ponuja nobenih odgovorov o prihodnosti Bosne in Hercegovine – saj ne nazadnje ni bil zmo$en napovedati niti vojne brutalnosti – posku"a pojasniti, da islamska tradicija in od tod izhajajo#a morala vendar ima nastavke, ki omogo#ajo odpu"#anje sosedom za storjene zlo#ine. Skozi izpostavljeno opazko se bralcu vsi-ljuje napa#na domneva. Namre#, morala pri pripadnikih drugih narodov ali tistih, ki se ne priznavajo kot pripadniki nobene izmed nacionalnih ali religijskih skupnosti, se pra-vi pri nevernikih, nikakor ni bolj nagnjena k zameram in ohranjanju distanc in sovra"tva.

Moj namen v pri#ujo#em poglavju ni bil razre"iti trdo-$ive spore o Bosni in Hercegovini kot ozemlju tolerance ali ozemlju antagonizmov, ker v resnici samo vpra"anje za-znamuje neskon#na retori#nost, kar pa seveda za mnoge

121. V pogovoru s "tu-

dentko, ki je v Sara-jevo pri"la iz va"kega okolja, sem pridobila

povsem druga#en pogled na sarajevske

kom!iluke, kot sem jih uzrla skozi per-

cepcijo tistih, ki celo $ivljenje ali vsaj ve#

let $ivijo tu. Dekle je bilo razo#arano nad

hladnostjo sosedskih odnosov v glavnem

mestu: »Tu ljudje niso skrbni in ti sploh ne #elijo pomagati. De-

nimo moji sosedje me sploh nikoli ne povabi-jo na kavo, "eprav ve-dno pridejo, ko jih jaz

povabim. Pri nas je vse druga"e. /…/ Ne vem,

samo neka starej!a gospa je v redu, drugi

so tako hladni.«

122. Prav tako meni, da se ustvarjajo precej

bolj"i in pristnej"i odnosi v delovnem

okolju kot v kom!ilu-ku (Pickering 2007:

118).

Sarajevo_16.indd 129 29.1.2013 12:19:14

130

raziskovalce ni ovira, da se ne podajo v anketno preverjanje odnosa do »bli$njih Drugih« (glej McIntosh in Abele 1996; Corkalo in drugi 2004). Vpra"anje se namre# nana"a na kolektive, ki v resnici niso homogeni or-ganizmi s sinhronimi odzivi na homogeniziranega Drugega. (eprav je v bosansko-hercegovskem povojnem kontekstu mogo#e zaznati karikatu-re in poni$evalne negativne stereotipe o kolektivu »bli$njih Drugih«, se v sre#anjih in v $ivetih praksah stereotipi preobrazijo v mno$ico povsem nekoherentnih, celo paradoksnih in situacijskih odzivov, ki oblikujejo nadvse nepri#akovane odnose, v teh pa niso pomembne zgolj nacional-ne in religijske pripadnosti. Ni treba posebej poudarjati, da jih logika »grupizma« ne more ujeti. (e torej sledimo etnografskim opisom raz-li#nih kontekstov in lokacij znotraj Bosne in Hercegovine se pred nami razgrne pisana podoba interakcij, ki variirajo, ne le, ko gre za lokacijo, temve# se preobra$ajo skozi razli#ne zgodovinske kontekste. Ti s seboj prina"ajo raznolike ekonomske, politi#ne in dru$bene spremembe, ki pa se nadalje odra$ajo v relacijah med posamezniki. V tem smislu je torej jasno, da tudi nacionalne in/ali religijske pripadnosti ni mogo#e videti kot edini ali odlo#ujo#i dejavnik, ki vpliva na odnose med posa-mezniki z razsredi"#enimi identitetami. Na tem mestu sem $elela torej le odpreti omejen razgled na izbrane, a v raziskavah precej dominantne fragmente bosansko-hercegovske preteklosti in sodobnosti ter opozo-riti na u#inke obravnav »skupinskih« odnosov skozi #as in prostor, ki pozabljajo na posameznikovo mo# delovanja, unikatnost in svojevrstne $ivljenjske izku"nje (prim. Jansen 2007b).

Sarajevo_16.indd 130 29.1.2013 12:19:14

131

Ni si mogo#e zatiskati o#i pred dejstvom, da je tur-bulenten prehod iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje potisnil etnologijo in kulturno antropologijo v trden ob-jem sicer $e desetletja navzo#ega »tematskega trenda«.123 Tako posamezni glasovi opredeljujejo sodobno etnologijo in kulturno antropologijo kratko malo kot disciplino, ki ka$e precej"nje, morebiti celo obsesivno zanimanje za identifikacijske procese in kulturne identitete. %ivahne sodobne polemike o identitetnih procesih nam vsekakor zastavljajo vpra"anje, kje pravzaprav ti#i magi#na privla#-nost »identitete«.

Vsekakor bi bilo nesmiselno, #e bi tudi po plodnih razkritjih postmodernisti#nega teoretiziranja zanemarjali vplive okolja, $ivljenjskih razmer in obremenjujo#ih spod-bud ideolo"kih aparatov dr$ave, skratka celotnega kom-pleksnega okvira, ko gre za obravnavo na"ih lastnih zani-manj. Tudi manj"i med mno$ico koncentri#nih krogov, ki nas obdajajo, posedujejo (bolj ali manj) prepri#ljivo mo#, saj denimo dominantne smernice v disciplini niso zgolj nepomembni in presli"ani pozivi, temve# mnogokrat ka-$ipoti, ki nas usmerjajo in vodijo. V preteklosti so etnologi in kulturni antropologi vdano sledili kultu objektivnosti, kar je sicer hvalevredno po#etje, a vendar le v primeru, ko ni zdru$eno z naivno zagledanostjo v poslanstvo »odkriva-nja Resnice«. (e bi se danes drznili izolirati iz obstoje#ega dru$benega okvira, bi si podelili sicer v"e#no, a neeti#no pozicijo edinih pravovernih tolma#ev svetovnega dogaja-nja, hkrati pa bi bilo tovrstno zanemarjanje korenite pre-obrazbe discipline velik korak nazaj, ki vodi v varno za-vetje akademske ve#vrednosti in napuha. Vse ka$e, da se identitetam ni mogo#e povsem ogniti; #e se $e odlo#imo za njihovo zavestno ignoranco v procesu raziskovanja, se identiteta pi"o#e(ga) za#ne, tudi brez privolitve, zrcaliti v njegovih/njenih interpretacijah in ubeseditvah.

123. Zanimanje za identi-teto lahko izsledimo $e v "estdesetih letih

dvajsetega stoletja. To je z neslutenimi raz-se$nostmi presegal

ograde znanstvenih disciplin ter presto-

pal nacionalne meje. Govor o identiteti je

poplavljal tako znan-stveni, kot novinarski

in politi#ni diskurz, kar je nekatere $e v sedemdesetih letih

vodilo h kritiki njene pretirane in kli"ejske

rabe (Brubaker in Cooper 2000: 3).

O tegobah portretiranja identifikacijskih procesov

Sarajevo_16.indd 131 29.1.2013 12:19:14

132

Mno$ica naveli#anih obrazov in glasno negodovanje posameznih raziskovalcev nad popularnostjo identitete nikakor niso prepri#ljivi argumenti za opustitev proble-matiziranja identifikacijskih procesov. Prav nasprotno. Obrambna poza, ki jo zavzemajo prenekateri strokovnjaki, delujo#i v disciplinah, znotraj katerih so razkrili $e mnoge pasti obstoje#ih kulturnih konstruktov, krepi mo$nosti ra-dovednosti, da nas pahne v naro#je novih vpra"anj. Nika-kor torej ne gre za zanemarljiv »fenomen«, ki neupravi#eno obremenjuje antropolo"ke oziroma etnolo"ke sfere. Zlasti v okvirih, v katerih je usidrana vladavina nacionalizma, kjer si je nacionalna identiteta zagotovila dominantni status v politi#nih odredbah in kjer se zlorablja v narodnobuditelj-ski retoriki, pri #emer se izpostavlja kot najvi"ja vrednota – ki jo je treba predano in zavzeto ohranjati pri $ivljenju, pa #etudi na ra#un $ivljenj njenih nosilcev – je obra#anje pogleda pro# od identifikacijskih procesov ne le poveden izraz zavestne ignorance in ubogljivega prikimavanja avto-ritativnim pridigarjem, temve# mnogokrat tudi pogubno dejanje z daljnose$nimi (tragi#nimi) posledicami. Bosna in Hercegovina je nedvomno "olski primer, ki pa je zgolj eno izmed mnogih $ari"# besedi#enj o ogro$enosti nacionalnih identitet.

Za nacionalizem je jasno, da gre za ideologijo oziro-ma »ideolo"ko gibanje, katerega cilj je dose#i ali ohraniti avtonomijo, enotnost in identiteto dru$bene skupine, za katero velja, da tvori nacijo« (Smith 1998: 85). Opredeli-tev nacionalne identitete je precej bolj zapletena. V vsak-danjem govoru je sicer nacionalna identiteta pragmati#no dojeta kot nekaj samoumevnega, nekaj, kar naj bi posame-znik posedoval, ohranjal ali zbegano iskal (Billig 1995: 7). V splo"nem se identiteta omeji na neopredeljivo me"anico nacionalne kulture in »duha naroda«. Tak"no pojmovanje identitete v sodobnem humanisti#nem in dru$boslovnem besednjaku, nikakor ne zdr$i.124 V nasprotju z nacionalno ideologijo etnologi in antropologi mno$icam ne zmorejo ponuditi v"e#nega, spevnega in lahko razumljivega odgo-vora na zastavljeno vpra"anje, saj je danes njihova osrednja naloga »denaturalizirati identiteto« (Jackson 2002: 115). Kajti identiteta je v svoji »naravi« izredno dinami#na, giblji-va, nikoli dokon#no formulirana, za#asna, situacijska, se pravi razsredi"#ena in zatorej izmuzljiva, kar pa ne pomeni, da je tudi posvem nekoherentna. To spoznanje po mnenju Zygmunta Baumana (1992) mo#no nasprotuje prepri#a-njem moderne dobe, ki se je vztrajno trudila konstruirati

124. Pomembno je dodati, da mnogi posamezni-ki, ki premi"ljujejo in reflektirajo svoje identitetne pozicije, sogla"ajo s pogle-dom, ki je zelo blizu humanisti#nemu in dru$boslovnemu razumevanju identi-fikacijskih procesov (prim. Cockburn 1998: 212). O tem ve# v nadaljevanju.

Sarajevo_16.indd 132 29.1.2013 12:19:14

133

identiteto in jo obdr$ati v strogo zamejenem obvladljivem kalupu. Ne-primernost fiksacije in neobvladljivost identitete poudarja tudi Stuart Hall, ki meni, »da je identifikacija dejansko eden od najslab"e razumlje-nih konceptov« in dodaja, da jo je zmotno obravnavati kot objekt, saj je v resnici – proces. Zato ugotavlja, da je bolj korektno in upravi#eno govoriti o identifikaciji, torej procesu konstantnega (samo)prepoznava-nja kot pa o stati#ni, enkrat za vselej oblikovani »lastnini« posameznika, torej identiteti (2000: 16). (e si na tem mestu izprosim pomo# – sicer vselej problemati#ne – personifikacije, identitete podobno kot kulture, kakor ugotavlja Clifford (1986), zaznamuje neu#akanost, kajti te "e zda-le# niso pripravljene zavzeti trdne poze, ki bi omogo#ala etnologovi/antropologovi roki, da izri"e njihov portret. Kon#ni produkti tovrstnih poskusov upodabljanj so zato nemalokrat motne in meglene stvaritve. Pri tem pa se je seveda vselej treba zavedati, da identitete niso ni# bolj gibljive kot dru$beno okolje oziroma okvir, znotraj katerega obstajajo (Kempny 2002: 10). Kakorkoli $e, mote#e zameglitve, motnje in opazne hibe v artikulaciji videnega in do$ivetega precej spretno zakrivamo in bolj ali manj uspe"no prevajamo v lepo zvene#o in kar se da koherentno pripoved, pri #emer sam koncept »identitete«, ki nemalokrat vsebuje prizvoke esencializma, ponudi oporo. Zato ne presene#a, da je predlaga-na diferenciacija med identiteto in identifikacijo pritegnila in nazadnje prepri#ala mnoge raziskovalce. Zagovor upravi#enosti, #e ne celo nujno-sti terminolo"kega razlo#ka smo opazili tudi pri raziskovalcih, ki znan-stveno posegajo v $ivljenje na obmo#ju dr$av, nastalih na razbitinah nekdanje Jugoslavije. Jasna (apo-%mega# poudarja, da je identifikacija vselej v toku in nastajanju, medtem ko je identiteto treba videti zgolj kot »posnetek dolo#enega trenutka« (2004: 50). Identiteto lahko razumemo tudi kot posameznikovo – mnogokrat ideolo"ko vodeno – percepcijo identifikacijskih procesov. Identifikacija od raziskovalca zahteva, da se osredoto#i na posameznika; v ospredju je tisti, ki se identificira oziroma posameznik kot agens, ki poskusov vsiljevanja propagirane identitete najve#krat ne replicira v zami"ljeni podobi (Brubaker in Cooper 2000: 14). Ljudje se skozi svojo $ivljenjsko pot vselej znajdemo ukle"#eni med pripisano, a vselej v mo#no predelani obliki sprejeto identiteto, ki po-nuja ob#utje varnosti in stalnosti, ter dejanskim procesom identifikaci-je, ki se odvija vsakodnevno, in ki pogosto ka$e nestabilnosti. Ob tem pa se razkrivajo tudi svojevrstne adaptacijske strategije posameznikov (Ma#ek 2000: 20–2). Identiteta v smislu etni#nosti, narodnosti ali na-cionalne pripadnosti je pravzaprav v osnovi »politizacija razlik« (Pratt 2003: 144). Pogosto se predstavlja kot trdno oprijemali"#e, medtem ko identifikacije, nasprotno, najve#krat majejo gotovosti. Neustavljivi vrtinci sprememb niso nikoli pritegnili pretiranega ob#udovanja, zato lahko le pritrdimo Dunji Rihtman Augu"tin, ki ugotavlja, da je mnogo la$je v teoriji razumeti tovrstne spremembe identitet in jih utemeljevati z njihovo neizogibnostjo, kakor da bi jih zlahka sprejeli v na"ih lastnih

Sarajevo_16.indd 133 29.1.2013 12:19:15

134

$ivljenjih (2000: 229; prim. Ma#ek 2000), v katerih se po-gosto oklepamo predvidljivosti in v"e#ne urejenosti, ki nam jo ponuja esencialisti#no pojmovanje identitete.125

Zaradi pretirane elasti#nosti ter aplikativnosti identite-te, njene pretirane (zlo)rabe v dru$boslovju in humanistiki in nadle$ne prisotnosti v politi#nem, ideolo"kem govoru je koncept identitete doletela podobna usoda kot koncept kulture. Pojavila so se namre# prizadevanja po njeni izlo#i-tvi iz znanstvenega diskurza. Identiteta kot koncept kljub svoji dolgi nekriti#ni rabi126 ni pokazala potrebne fleksibil-nosti, ki bi zmogla razlo$iti kompleksnost identifikacijskih procesov, predvsem pa jo je vselej ovijala avra determinira-nosti, ki je bistveno zamegljevala procese njene dru$bene konstrukcije. Tako Brubaker in Cooper poleg identifikacije predlagata nadome"#anje identitete s konceptom samora-zumevanja, ki v nasprotju z identiteto lokus mo#i vidi pred-vsem pri posameznikih samih in ne v skupinah, v katere ti vstopajo. Posamezniku dovoljuje samodefiniranje, pri #e-mer delno pretrese zunanje kategorizacije in dru$bene re-prezentacije. To pa ne pomeni, da avtorja zanikata pomen dru$benih interakcij za procese posameznikovega samo-razumevanja oziroma identificiranja (Brubaker in Cooper 2000: 17–8). V tem oziru je identiteta izena#ena z vsiljeno socialno kategorijo, medtem ko je identifikacija interpreti-rana kot soo#anje z dru$beno vsiljenimi etiketami; identifi-kacija je usidrana v interakcije, ki omogo#ajo prepoznava-nje in samorazpoznavanje (Cockburn 1998: 22).

Mu#na konfuznost se pri obravnavi identitetnih proce-sov ne kon#a prav kmalu. Dodatno zmedo v obstoje#i labi-rint prispeva jasno dejstvo, da vsak posameznik poseduje – in obenem vztrajno preoblikuje – ve# razsredi"#enih iden-titet, ki se med seboj prepletajo in zapletajo (glej Kalapo" 1996; Brumen 2000), in da so v resnici identitete same po sebi neizogibno hibridne, ker nastajajo v prostorih sre#e-vanja oziroma vmesnosti (glej Bhabha 1996). Navsezadnje hibridnost »ni marginalni fenomen, temve# teren, znotraj katerega so konstruirane sodobne politi#ne identitete« (La-clau 1996: 50). Spoznanje, da identitete ni mogo#e povsem neodvisno »secirati«, je vodilo etnologe/antropologe v in-tenzivno ukvarjanje z njihovo ve#plastnostjo. So$itja med ve# nacionalnimi identitetami v sodobni, globalizirajo#i se dru$bi pravzaprav ni mogo#e prezreti, a ekskluzivisti#ne ideologije namenoma trmasto zavra#ajo vzporedne lojalno-sti in pripadnosti ve# nacionalnim kolektivom, pa #etudi je jasno, da poistovetenje z dolo#eno skupino ne zahteva

125. Sodobno razumeva-nje identifikacijskih procesov nedvomno mnogim nudi tudi ob#utek svobode, se pravi situacijsko naravo identitete in njene pregibno-sti do$ivljajo kot osvobajajo#e.

126. Danes je mogo#e sli"ati tudi kritike, da je identiteta postala pretirano vseobse-gajo#a in da je sam koncept postal zgolj antropolo"ka katego-rija, ki nas pogosto zavede, da na terenu vidimo zgolj tisto, kar i"#emo in pre-zremo podobe, ki jih posamezniki sami konstruirajo o sebi (MacClancy 1993: 84). V resnici lahko pritrdimo Michaelu Jacksonu, da je pro-blem z identiteto epi-stemolo"ki problem, ki sku"a preobraziti subjekte z izku"njami v objekte znanstvene produkcije. Tak"ne strategije so neizogib-no redukcionisti#ne, saj ambivalentnost $ivljenjske izku"nje preobra$ajo v herme-ti#ne elemente znanja (2002: 125).

Sarajevo_16.indd 134 29.1.2013 12:19:15

135

nujno odpovedovanja drugemu delu svoje identitete (Fonda 2003: 113). Nacionalna ideologija zahteva odpravo anomalij: ekskluzivisti#na na-cionalna identiteta mora postati posameznikova prioritetna izbira (Cockburn 1998: 228). A vendar obstajajo tudi »nacionalni pankrti«, ljudje, ki jih ni mogo#e vklju#iti v $e obstoje#e kategorije. S svojim ob-stojem dezorganizirajo in ru"ijo gotovost. Torej ne gre le za tiste, ki niso klasificirani, ampak govorimo o tistih, ki jih, kot ugotavlja Bauman, ni mogo#e klasificirati (po Bulag 1998: 264). Ti »simbolni onesna$evalci« nacionalnega prostora (Herzfeld 1997: 68) pri#ajo o ranljivosti sistema in neuni#ljivi zmo$nosti odstopanja od dominantnih ideolo"kih norm. S svojim obstojem in delovanjem tako vna"ajo deviacijo, kaoti#nost in dezorienacijo, saj obstoje#e kategorizacije postavljajo pod vpra"aj (Cres-swell 1996: 26). Hkrati pa se spra"ujejo o smiselnosti za#rtanih meja, ki so za nacionalno ideologijo predmet globoke religioznosti.

Ko govorimo o (nacionalni) identiteti v ednini, #e je seveda ne razu-memo kot posnetek trenutka, vsekakor odpiramo mo$nosti, da se na"e znanstveno poizvedovanje preobrazi v neozave"#eno in nenamensko ideolo"ko podporo nacionalni ideologiji in njenim poskusom ustoli#e-vanja nacionalne identitete kot edine, najbolj bistvene in nepogre"ljive za $ivljenje slehernega individua. Brez temeljite raziskave je sicer te$ko odlo#no potrditi, a lahko vsaj spekulativno domnevamo, da je dolgo nav-zo#e zanemarjanje so#asnega obstoja ve# nacionalnih identitet posledi-ca nezmo$nosti znanstvenikov, da se otresejo edinstvenega nacionalne-ga pe#ata. Zaradi svoje, ve#inoma izklju#ujo#e nacionalne identifikacije in pozicije gledi"#a – »iz sebe« – je mnogim empatija ostala nedosegljiva. Zato ne presene#a, da o #ereh nacionalizma in kaoti#nosti nacionalne identitete danes najbolj glasno razpravljajo zlasti prebivalci prostora »vmesnosti« (glej Bhabha 1996), ki imajo v avtobiografiji zapisano izku-"njo prehajanja med dvema nacionalnima identitetnima opcijama. Ti so v svetu, v katerem nacionalna identiteta v premnogih okvirih dominira, prisiljeni vselej preizku"ati lastne pozicije in odgovarjati na vpra"anja o pripadnosti, ki ne dopu"#ajo povsem svobodnih odgovorov. Zastavljena vpra"anja vsiljujejo ustaljene mo$nosti; zahtevajo odgovor, utemeljen na ekskluzivnih kategorijah. Pri zanemarjanju ve#plastnosti identitet in njene hibridne narave je odlo#ilno vlogo odigralo tudi dejstvo, da so raziskovalce omejevale dolgo #asa navzo#e ograde znanosti, zagledane v o#i"#ene kategorije, ulovljive entitete in jasne segmentacije, o #emer je bilo govora v prej"njih poglavjih. A vendar se v dobi pospe"enih glo-balizacijskih in transnacionalnih povezav vedno bolj zavedamo obstoja hibridnosti in tekmovanja identifikacijskih sidri"#, multiplih navezano-sti, #eprav se te mnogokrat ne ka$ejo kot najbolj dobrodo"li fenomeni. Govori o krizi identitete nam pri#ajo o nezadovoljstvu in prebujajo no-stalgi#ne fabrikacije kohezivne nacionalne identitete, s #imer se pogosto poraja tudi mo#na neokonzervativna dr$a (Suganami 1997: 2).

Sarajevo_16.indd 135 29.1.2013 12:19:15

136

Prikrita simbioza: Med Nami in Drugimi(eprav se identiteta spretno izmuzne trdnim defini-

cijami, lahko gotovo trdimo, da je nacionalna identiteta specifi#na forma kolektivne identitete, ki omogo#a posa-mezniku orientacijo v prostoru in #asu. Gre pravzaprav, kakor je zapisal Connor (1978), za »ob#utje pripadnosti« (po Triandafyllidou 1998: 595) naciji oziroma narodu ali, #e uporabimo znano Andersonovo skovanko, »zami"ljeni skupnosti«. Pa vendar identiteta obstaja zgolj v kontrastu, zato nepreklicno zahteva prostore druga#nosti in opozicij-ski protipol – Drugega. Ta je vselej reduciran na obliko, ki ustreza ustvarjalcu, saj je ustvarjanje in prepoznavanje Dru-gega nujen del lastnega spoznavanja (Rapport in Overing 2007: 12). Glede na dejstvo, da so tako imenovane nacio-nalne dr$ave dominantna oblika dru$bene organizacije so-dobnega sveta, se nacionalna identiteta ustvarja na podlagi prepri#anja o obstoju Drugih in druga#nih nacij oziroma narodov. Razparceliranost svetovne oble na »nacionalne« dr$ave se zdi namre# povsem naravna in tudi ve#na sve-tovna ureditev, globalizacijskemu in transnacionalnemu hiperdifuzionizmu navkljub. Nacionalna identiteta je torej posledica klasifikacije oziroma kategorizacije sveta in tu se-veda ne gre za nevtralen in nedol$en prijem, kar potrjuje $e sam termin, ki izhaja iz gr"kega kathegoresthai, kar pome-ni javno obto$iti (Bourdieu 2003: 90). Seveda pa »identite-ta sebstva ali ‘drugega’ /…/ "e zdale# ni nekaj stati#nega, temve# mo#no obdelan histori#ni, dru$beni, intelektualni in politi#ni proces, ki te#e kot boj, v katerega so vklju#e-ni posamezniki in institucije v vseh dru$bah« (Said 1996: 408). Nacionalizem kot ideologija, ki pravzaprav ni le set idej, temve# vodilo akcij in praks (Cresswell 1996: 16),127 propagira ideje kolektivne identitete, ki naj bi bile najbolj relevantne v procesu zarisovanja meja med skupnostmi. Implicirajo idejo homogenosti med pripadniki »zami"ljene skupnosti«, ostro razmejitev od Drugih in dolo#ajo meha-nizme ter kriterije inkluzivnosti (Brubaker in Cooper 2000: 10). Nacionalizem bahato slavi nacionalne identitete in jih konceptualizira kot vrednote brez primere (MacDonald 1993: 8). Tako govor o identiteti nemalokrat zakriva kom-pleksnost procesa identifikacije, ker zamegljuje tisto, kar bi pravzaprav morali opazovati. Zunanje kategorizacijske prijeme izena#uje ali zamenjuje s samorazumevanjem, in

127. Po Göranu Therbor-nu ideologije delujejo na treh nivojih, defi-nirajo, kaj obstaja in #esar ni, kaj je dobro, pravi#no in primerno in odrejajo, kaj je mogo#e in kaj ne. (e $elimo dose#i dru$be-ne premike, je bistve-ni korak prepoznati obstoj ideolo"kih na-potkov (po Cresswell 1996: 14).

Sarajevo_16.indd 136 29.1.2013 12:19:15

137

ko gre za procese prepoznavanja in #utenja, vsiljene etikete nekriti#no ena#i s subjektivnim posameznikovim ob#utkom (situacijske) pripadno-sti (Brubaker in Cooper 2000: 10, 27).

Ljudje nenehno kategorizirajo tako sebe kot druge, kar nedvomno vpliva na posameznikova samorazumevanja (MacDonald 1993: 9), a ko gre za zunanja pripisovanja identitet, obstaja tudi kodificiran, formalizi-ran, avtoritativen sistem kategorizacije, ki ga oblikujejo, izvajajo, a tudi izrabljajo institucije. Tako imenovana nacionalna dr$ava je zagotovo eden izmed najbolj mogo#nih agensov dru$bene kategorizacije; poleg fizi#ne sile poseduje tudi mo# imenovanja, identificiranja, kategorizira-nja ter odlo#anja, kdo je kdo in kam sodi. Dr$avni prijemi niso mogo#ni le zato, ker vsiljujejo identiteto v obliki, ki ustreza nacionalni logiki, temve# vselej poseduje materialne in simbolne resurse za tovrstno po-#etje. A dr$ava ni edina, ki deluje v kategorizacijskih procesih. Svoje ideolo"ke napotke vklju#uje tudi v druge kontekste, kot so dru$ina, "ola, dru$bena gibanja itd., vendar njihovih u#inkov ne zmore povsem monopolizirati, saj, kot dokazujejo etnografske raziskave, posamezniki filtrirajo posredovane kategorije in s tem omogo#ajo pojavljanje to#k, od koder se porajajo diskurzivne prakse, ki (glasno ali tiho) nasprotujejo vsiljenim identitetam (Brubaker in Cooper 2000: 15–6; Hage 2003: 33). Formalna institucionalizacija in kodifikacija etni#nih in nacionalnih kategorij ne pove mnogo o globini, resonanci ali mo#i vsiljenih kate-gorij. Institucionalizirani nacionalni klasifikacijski sistem sicer posa-meznikom ponuja $e izdelane in legitimne kategorije reprezentacije, a to ne pomeni, da bodo prav te imele pomembno vlogo pri oblikovanju samorazumevanja, prav tako ni nujno, da bodo odlo#ujo#e usmerjale posameznikove akcije (Brubaker in Cooper 2000: 26–7). Navsezadnje tudi sprejete kategorije subjekti interpretirajo raznoliko in jim pripisu-jejo razli#ne pomene (prim. Pickering 2007: 54). Skozi identifikacije se mo#no zamajejo vizije nacionalne homogenosti (Held 2002: 53).

Procesi identifikacije se odvijajo v prostoru med (neozave"#eno) kon-formnostjo oziroma prilagoditvijo ter odporom oziroma zavra#anjem ponujenega in vsiljenega. Tudi veliki sistemi se danes ka$ejo kot krhke improvizacijske arene (Greenhouse 2002: 24). Posamezniki velikokrat ne upo"tevajo domnevne »jeklene mo#i kulturnih zidov« (Fox 1990: 5), zavra#ajo vsiljene kategorije, njihove intelektualne kapacitete pa jim omogo#ajo zami"ljanje alternativ obstoje#emu svetu. Premislek o dru-ga#nih na#inih mo$nega bivanja, prevrednotenje obstoje#ih kategoriza-cij omogo#a tudi prilagoditve konvencij lastnim okoli"#inam, interesom in identifikacijam (Rapport 2003: 36). To pa ne pomeni, da govorimo o docela in popolnoma svobodnem posamezniku, saj individualna mo# delovanja ne obstaja lo#eno od kulturne konstrukcije (glej Reed-Dana-hay 1993: 206–7; Ortner 1995: 184). Treba je poudariti, da tudi (mno-gokrat idealizirana) samopodoba, ki jo posamezniki predstavljajo sebi in drugim, ni ustvarjena ex nihilo, temve# je konstruirana skozi vrsto

Sarajevo_16.indd 137 29.1.2013 12:19:15

138

mehanizmov in s pomo#jo socializacijskih in ideolo"kih prijemov na mnogih dru$benih prizori"#ih (Novitz 1997: 154; Motyl 1999: 59). Dosegljive izbire so vselej zamejene s kontekstom obstoje#ega dru$benega sveta (Mathews 2000: 22). Namre# nacionalne naracije v sodobnem svetu "e ve-dno pomenijo okvir, na katerega reagiramo, ne glede na to ali jih sprejmemo ali zavra#amo (Fleischer Feldman 2001: 141),128 a kljub temu je jasno, da vsiljena identiteta ni vedno neozave"#eno sprejeta, temve# je pogosto dojemamo tudi kot simbolno nasilje, saj razpoka med vsiljeno identiteto in samorazumevanjem spro$a »identitetske bole#ine« (glej Cockburn 1998).

Nacionalna kategorizacija uporablja »sintakso hegemo-nije«, zato da se izpostavi kot identiteta identitet (Billig 1995: 7) – nacionalnost je poleg spola nemalokrat neproblematizi-rana, ker je dojeta kot nekaj, kaj posameznik mora posedo-vati, oziroma nekaj, s #imer je neizogibno ozna#en (Bulag 1998: 264) – s tem pa simultano vsiljuje tudi primernega Drugega, ki je nacionalno ozna#eni Drugi, na katerega so najpogosteje pripete negativne ozna#be. Drugi nas ogro$a s svojo eksistenco, #eprav prav ta omogo#a obstoj drugih naro-dov, tudi nacionalnega kolektiva, v katerega (ne)prostovolj-no sodimo. Ob poskusih oblikovanja nacionalne identitete se torej pozablja, da je Drugi lahko tudi nacionalno Na" in da ustvarjene imaginarne meje med nacionalnimi skupnostmi niso edine in najbolj relevantne v vseh kontekstih. Izklju#e-vanje »nacionalnega Drugega« je tisto, kar naj bi vodilo k nepogojni solidarnosti z domnevno homogeniziranim »na-cionalnim Na"im«. Tako zana"anje na identiteto, ki jo pro-movira nacionalna ideologija, pravzaprav realnost identifi-kacijskih procesov bolj zakriva kot odkriva.

Ponujena oziroma vsiljevana identiteta in konstruirani Drugi je vselej interpretiran in presejan skozi osebne izku-"nje in spomine na pretekle dru$bene interakcije (Kolind 2008: 84), zato je treba upreti pogled v konceptualizacijo posameznikovih osebnih izku"enj, znotraj katerih se pre-pleta individualno in kolektivno, ter upo"tevati preplete do-minacijske mo#i in posameznikove mo#i delovanja (Biehl, Good in Kleinman 2007: 14). Hkrati pa je vredno opozoriti, da so tudi »nacionalni Drugi« gibljiv pojav, saj je nadeva-nje etikete »drugosti« odvisno od trenutnih $elja in potreb ustvarjalcev kategorije. Zato se kategorije spreminjajo, re-interpretirajo, kr#ijo in raz"irjajo ter prilagajajo sodobnim te$njam in interesom posameznika in skupnosti. Ideolo"ki aparati dr$ave se skozi izdelane strategije vseskozi trudijo

128. Vendar se pri prije-mih, ki konstruirajo kategorije, ne sme-mo nasloniti le na nacionalno dr$avo, saj tovrstni fokus po-tisne v ozadje druge sfere kreiranja iden-titet, ki so prav tako bistvene. Dr$ava je le eno izmed prizori"# vsiljevanja identifika-cijskih sidri"# (Wood 1993: 90).

Sarajevo_16.indd 138 29.1.2013 12:19:15

139

dose#i nacionalno usklajenost, ko gre za izbor nacionalne-ga protipola. Meja med nami in Drugimi je enkrat trdna in nepremostljiva, drugi# spet izredno gibljiva. Drugi lahko v hipu, po potrebi postanejo Na"i (glej Giulianotti in Arm-strong 1997; Scheper-Hughes 2000).129

Nacionalizem, ki na prestol postavlja nacionalno iden-titeto in jo z mnogimi mehanizmi promovira kot osrednjo posameznikovo pripadnost, v resnici napenja vse mo#i, da posamezniku, ki ga priznava kot del svojega telesa, vsili kolektivnega in nacionalno ozna#enega Drugega. Posku"a zabrisati dejstvo, da je »drug, druga#en in tuj /…/ tudi pri-padnik iste nacionalne kulture« in da se lahko prav zaradi tega »po#utimo v dolo#enih okoljih znotraj na"e nacional-ne skupnosti kot tujci« (Brumen 2000: 268). Konstrukcija Drugega, enako kot procesi konstrukcij identitet, ki se od-vijajo skozi izklju#evanje, so dejanja dru$bene mo#i (Laclau 1990: 31), kajti gre za poskus produciranja uniformnosti nacionalnega kolektiva, in sicer skozi nasilne poskuse vsi-ljevanja avtoritativnih interpretacij dru$bene realnosti (Fri-edman 1997: 268).130

Identitete se oblikujejo znotraj posebnih zgodovinskih situacij in na institucionalnih prizori"#ih s specifi#nimi diskurzivnimi praksami in strategijami. So rezultat ustvar-janja razlik in namenskega izklju#evanja, ne pa naravne, dane enotnosti (Hall 2000: 17). Po Hallu gre torej za »‘igro’ razlik«, ki ustvarja simbolne, a vseeno izredno pomembne meje (2000: 17). Fredrik Barth (1997) je v svojem prelo-mnem delu jasno nakazal bistven pomen meje pri obliko-vanju identitet in ne objektivnih kulturnih razlik. Tako te niso pomembne same po sebi, saj nimajo pomenov, #e jih opazujemo zunaj odnosov, znotraj katerih obstajajo. Torej izvori identitet niso v kulturnih razlikah in izolaciji, tem-ve# v sre#evanjih in komunikaciji, v katerih se skozi sim-bole, razumljive obema skupinama, vzpostavlja in vzdr$uje meja. Obstoj meje, ki jo nacionalizem legalizira, utrdi in predstavlja kot naravno razmejitveno #rto, omogo#a pre$i-vetje nacije (glej Anderson 1998: 16). Tendenciozno prika-zovanje druga#nosti, lastno nacionalni ideologiji, ki gradi visoke zidove med Nami in Drugimi, utrjuje notranjo kohe-zivnost in solidarnost nacije. Nacionalizem je vedno okre-pljen in aktiviran v #asu (nami"ljene) ogro$enosti, zatorej sku"a nacionalna ideologija s predstavitvijo agresivnih, kr-volo#nih in nevarnih, (paradoksno) tudi infantilnih Drugih prebuditi in ohraniti kolektivno paranojo. V sodobnosti so se stiki intenzivirali, globalizacija in vsaj navidezna gro$nja

129. Vsaka reprezentacija

naroda oziroma naci-je je zavajajo#a fikcija (Laclau in Mouffe, po Bowman 1994: 147).

130. Nacionalna ideologija

namre# skozi ideo-lo"ke aparate dr$ave

po eni strani izvaja totalitarni projekt, kjer sku"a ustvariti

nacionalno enakost, po drug strani pa

vztrajno posku"a raz-lo#evati lastno prebi-

valstvo, denimo skozi izobra$evanje. Skozi oba prijema se izvaja odrekanje legitimno-

sti alternativnim oblikam kolektivnih

identitet (Levinson in Holland 1996: 16).

Sarajevo_16.indd 139 29.1.2013 12:19:15

140

utapljanja evropskih nacionalnih kultur v skupnih vodah Evropske unije spodbuja ob#utje neprijetne negotovosti in strahu. Nacionalizem ta strah spretno zlorablja, s #imer ustvarja in poglablja kulturne razlike, ki jih pogosto name-noma spreminja v probleme.

Za narodov blagor: O pasteh nacionalne kultureNacionalna dr$ava se uspe"no legitimizira s statusom

varuha kulture (Gellner 1995: 93), obenem pa skupaj s specializiranimi pomaga#i dolo#a, kaj sodi v mo#no idea-liziran korpus nacionalne kulture, na podlagi katere naj bi se posamezniki prepoznali kot del nacionalnega kolek-tiva. Evropska etnologija se je, kot smo videli, v devetnaj-stem stoletju marljivo pridru$ila nacionalnemu projektu in na nekaterih delih globusa "e zdaj, sicer bolj rahlo#u-tno, sledi ustaljenim praksam. O tem nemara pri#a tudi podatek, da je bilo izpeljanih relativno malo raziskav o tem, kaj je dejansko skupnega na nacionalni ravni. Seveda gre za izredno kompleksen projekt, ki zahteva "iroko in skoraj neizvedljivo kvantitativno analizo, kar pa za nacio-nalno navdihnjene raziskovalce nemalokrat ni bila ovira: prav tako jim ni odvzelo poguma in zagnanosti, da ne bi samozavestno spregovorili o nacionalnih karakteristikah in posebnostih. Ti so namre# izsledke raziskav, ki so jih opravili v manj"ih, zlasti va"kih skupnostih, pragmati#no posplo"evali, jih opremili s pe#atom lastnega romanti#-nega zanesenja"tva in s tem na ogled ponudili vselej dvo-mljive generalizacije, ki so podpirale nacionalne te$nje.

Nacionalna kultura131 je invencija oziroma konstrukt osemnajstega oziroma devetnajstega stoletja, katere osrednja funkcija je zdru$itev prebivalstva v skladno de-lujo#o, homogeno celoto. Prav v nacionalni kulturi se v najbolj idealni obliki ka$e zgre"eno razumevanje "iroko uporabljenega in zlorabljenega koncepta kulture (glej Bri-ghtman 1995). Nacionalna dr$ava promovira nacionalno kulturo v izjemno dodelani kampanji z vrsto ideolo"kih aparatov, saj nacionalni projekt ne zmore obstati zgolj kot ideolo"ka konstrukcija, temve# mora eksistirati kot del individualnega habitusa in kot kulturna praksa v vsakdanjem $ivljenju (Löfgren 1989: 23). Izdelana stra-tegija zagotavlja lojalnost dr$avljanov naciji, saj spro$a

131. Ko govorimo o na-cionalni kulturi, go-vorimo o konstruk-tu, ustvarjenem z natan#nim selekcio-niranjem, kategori-ziranjem, predru-ga#enjem kulturnih fenomenov in njiho-vim na#rtnim fiksira-njem. Ne gre zgolj za »izumljanje tradicije«, ampak tudi za pri-lagoditve, reorgani-zacijo in recikliranje dokumentiranih tra-dicij (Löfgren 1989: 12; Rihtman-Augu-"tin 2001: 10–1; glej Hudales in Viso#nik 2005). Mehanizmi ustvarjanja nacional-ne kulture pri#ajo o njeni oddaljenosti od realnosti, zato lahko govorimo o kanoni-zirani, uniformirani, idealizirani kulturi.

Sarajevo_16.indd 140 29.1.2013 12:19:16

141

mehanizme identifikacije. Klju#no vlogo v tem procesu imajo simboli, ki ohranjajo zavest o skupnosti. (eprav so ti last kolektiva, nacije, je njihov pomen povsem za-seben, intimen in individualen. Ti namre# omogo#ajo posamezniku, da ob#uti in izra$a svojo pripadnost dru$-bi ali skupini, tudi dr$avi, s tem da se ne odre#e lastni individualnosti. Skupni simboli zagotavljajo vzajemno prepoznavanje in identifikacijo s skupnostjo, hkrati pa zunanjim opazovalcem in nacionalnim voditeljem ponu-jajo na ogled le zunanji kalup, kar slika za$eleno podobo enotnosti (glej Cohen 1994). Konstantno sklicevanje na unikatnost, avtenti#nost in avtohtonost nacionalne kul-ture implicira odsotnost njenih sprememb in v resnici zavestno zanemarja dejstvo, da je kultura, prav tako kot identifikacija, proces in ne produkt. A se iz normativne nacionalne kulture skozi dinami#ne preobrazbe poraja-jo ne"tete razli#ice $ivljenja nacionalne kulture. Zatorej kultura, tudi nacionalna, ni prisilni jopi# in je ni mogo#e kratko malo vsiliti v njeni idealni, stereotipni obliki.

V zadnjih tridesetih letih se je tudi v etnologiji in kul-turni antropologiji pojavilo mnogo del o nacionalizmu (Eriksen 1993: 19; Mur"i# 1997b: 230; Ma#ek 2000), ki so spodbudila poglobljeno razmi"ljanje in raziskovanje nacije, nacionalne identitete in kulture.132 Prvi poskusi odkrivanja kompleksnih fenomenov so bili usklajeni z obstoje#im prepri#anjem o znanstvenikovi nepristransko-sti, zato so v svojih raziskavah tudi etnologi in kulturni antropologi sku"ali »odvre#i« svoja nacionalna ob#utja (Okely 1996; Carmichael 1999: 126). Raziskovalci so se predolgo pona"ali s statusom »univerzalnega tujca«, ki naj bi ga odlikovala sposobnost preseganja upravnih in kulturnih meja in lo#nic. Zadnja desetletja dvajsetega stoletja pa so nas brez#utno postavila nazaj na trdna tla. Zdaj vemo, da biti pripadnik nekega naroda, ni prav niko-li nevtralno dejstvo. »&e tako nevtralen opis $e ume"#a sa-mega opisovalca in je obenem poseg v opisani predmet«, torej »ni je distance, primerne razdalje, ki bi lahko go-vorca postavljala na varno, denimo v zavetje dru$boslov-nih znanosti in raziskovanja« (Dolar 2003: 22). V dobi nacionalnih dr$av se vplivi nacionalnih stremljenj ka$e-jo tako na raziskovalcih kot tudi na njihovih raziskavah. Dr$ava sku"a z razli#nimi prijemi usmerjati raziskovanje, med drugim tudi skozi visoko izobra$evanje in podeljeva-nje naslovov, na kar je opozoril Pierre Bourdieu (2003). Pa ne gre zgolj za vplive na znanstvenike, intelektualce,

132. %e sredi devetnaj-

stega stoletja lahko zasledimo burne raz-prave o pomenu raz-

iskovanja nacional-nosti v antropologiji, kar je vodilo Daniela Garrisona Brintona,

da se je odkrito zgra-$al nad izjavo svojega

kolega, ki je na kon-ferenci v Moskvi izre-kel, da »nacionalnost

nima ni# opraviti z antropologijo. Gre za produkt zgodovine in zadeva zgolj zgodovi-

no« (1849: 20).

Sarajevo_16.indd 141 29.1.2013 12:19:16

142

temve# tudi na celotno raziskovalno polje. Humanisti so se namre# vse prepogosto omejevali na razpredal#kane raziskovalne teme (Said 1996: 143). Osredoto#ali so se zlasti na enote, bolj ali manj sinhrono delujo#e kolektive, v resnici na skupnosti, ki so v marsi#em odsevale ureditev, kakr"no je promovirala nacionalna dr$ava. Tovrstne podobe so bile ve#inoma produkt usmerjane percepcije. Privilegiranje kolek-tivnega, seveda na ra#un individua, je nedvomno koristilo nacionalni ideologiji, ki ljubi enotnost kolektivitete in v svojem besednjaku pred-stavlja nacijo kot skladno misle# in delujo# organizem. Kajti, kot je bilo $e poudarjeno, proizvajanje in vcepljanje nacionalne identitete je pravzaprav politi#ni poskus omejitve individualnosti in akcija vsilje-vanja dru$bene homogenosti (Cohen 1994: 157). Tudi antropologija se je ob#asno mo#no pribli$ala tistemu, kar je so#asno grajala: posa-meznike je potiskala v docela analiti#ne kolektive, kot so plemena, kaste, etni#ne skupnosti, narodi in nacije, kar je surov na#in katego-rizacije, katere neprimernost smo izkusili vsi mi na lastni ko$i, ko so nas umestili zgolj v imaginarne kategorije, znotraj katerih se unika-tna oseba z imenom in priimkom prelevi v eno izmed "tevilk v enako ozna#eni mno$ici (glej Cohen 1994).

Tovrstna naravnanost, ki je, kot re#eno, "e vedno precej prisotna v obravnavah Bosne in Hercegovine, je bila vsekakor narekovana ne le z izrazito $eljo raziskovalcev po razumevanju sveta, temve# nedvomno tudi s koncepcijo sveta, v kateri $ivimo – z dobo »nacionalnih« dr$av. Monotono podobo prou#evanega kolektiva pa je "e dodatno utrjevala etnolo"ka in antropolo"ka obsedenost z mejami med »kulturami«, na kar opozarja tudi Barth, ki je negodoval nad pretirano in neprimerno rabo koncepta, ki ga je sam na velika vrata vpeljal v vedo. Ugotavlja namre#, da je bila »‘meja’ /…/ na" koncept, ki je bil ustvarjen zato, da slu$i na"im analiti#nim potrebam« (2000: 34), zato smo jo v#asih, meni, videli tudi tam, kjer je ni bilo. In prav s konstrukcijo nacio-nalne kulture, ki naj bi bila edinstvena, »avtohtona«, »avtenti#na« in torej zgolj na"a, se je evropska etnologija aktivno udele$ila projekta zarisovanja meja (Löfgren 1989). Z raziskavami kulture, za katero je veljalo, da nikakor ne zmore segati #ez meje, je ta v svoji preteklosti zanemarila obstoj mno$ice malenkosti in trivialnosti, ki v resnici to niti niso. Kot ugotavlja Bruce Kapferer, nacionalizem kulturo spre-minja v objekt in v tem procesu »kultura postaja slu$abnik mo#i« (po Jackson 2002: 109).

V nacionalnih projektih so ne nazadnje ljudje nemalokrat potisnje-ni v vlogo objektov in ne subjektov, tovrstna pretvorba se zgodi tako z dejanjem pripisovanja identitete kot tudi z dolo#anjem njenih opornih to#k (prim. Aasen 2002: 52). A vselej obstajajo kontradiktorne percep-cije, nacionalna kultura se poraja tudi iz ideolo"kih konfliktov in prav zaradi tega, ker je poligion tekmovalnih vizij, so nacionalne kulture vselej za#asne (Fox 1990: 4). Dru$bene relacije in vsakdanje $ivljenje

Sarajevo_16.indd 142 29.1.2013 12:19:16

143

tako v resnici nenehno pretresajo in spodkopavajo domnevno brez#a-sne podobe nacionalne kulture (Herzfeld 1997: 28), ki je navsezadnje vselej »polje boja« (Terdiman 1985: 25), o #emer, kot bomo videli, po-vedno pri#a tudi sodoben sarajevski antinacionalisti#ni diskurz.

Identifikacije v (po)vojnem obro#uTistega aprilskega dne me je bolj kot jutranja kava predramila Nejra,

absolventka novinarstva, ki je z grenkobo opisovala vladavino »trigla-vega« nacionalisti#nega diskurza, ki se "e vedno po$re"no ohranja na oblasti z izrabljanjem minule vojne:

Slabo mi je od teh manipulacij z vojno. Pre#iveli smo, pojdimo dalje. In tudi dovolj mi je teh pre!tevanj, kdo je kdo in kaj je. S tem se vojna samo nadaljuje, samo oblika je druga"na. Pa tudi vsi, ki pridejo v Sarajevo, spra!ujejo, kako je bilo v vojni, samo to jih zanima. Sploh ti ne znam povedati, kako mi gredo na #ivce. Saj so isti kot ti na!i. Vojna gor, vojna dol. Ne da se mi tega vedno znova ponavljati in razlagati, kako je bilo prej in kako se je potem vse spremenilo. OK, bilo je hudo, ampak kaj naj zdaj?! Ne moremo se vra"ati nazaj. A politika te vedno sili, da to po"ne!. Ho"ejo te prepri"ati, da ti je nekdo blizu, "eprav ga ne pozna!, in da sovra#i! nekoga, ker menda ni tvoj. /…/ Neumnosti! Kot da nimam ni" drugega za po"eti, kot razmi!ljati o drugih.

V Nejrinih besedah razberemo jasno negodovanje nad intenzivnim poskusom politi#nega zlorabljanja minule vojne. Sama je namre# pre-mi"ljevala zlasti o svoji prihodnosti in o na#inih, kako stopati naprej. Vra#anje v preteklost – #etudi se je sama pogosto zatekala v nostalgi#no pripoved o dneh pred vojno, saj ji je ta slu$ila za kritiko sodobnosti – pa je do$ivljala kot mote#o oviro na poti v prihodnost.

Podobne prijeme kot pri politikih, ki jih je kritizirala Nejra, lahko za-sledimo tudi pri raziskovalcih. Ti so pogosto dru$benim akterjem, ki so se na dolo#eni to#ki svojega $ivljenja zna"li v vojnih krajinah, odvzeli zmo-$nost, da si smiselno zamislijo svojo prihodnost. Prebivalstvu, ki je (pre)$ivelo vojno, ve#inoma pripisujejo vlogo borcev za pre$ivetje in smelo an-ga$iranost predvsem v re"evanju vsakodnevnih problemov, s tem pristo-pom pa pogosto zabri"ejo njihovo $eljo po formiranju hotene slike o bo-do#nosti (Lubkemann 2008: 219). Zanemarjanje anticipacij prihodnosti pa ni opazno le, ko gre za posameznike, ki so se iztrgali iz vojnih prime-$ev, temve# je pravzaprav celotna antropolo"ka veda obremenjena s per-cepcijo kulture, ki le redko zajame prihodnost oziroma vizije bodo#nosti. Ve# kot stoletje je bila namre# kultura interpretirana skozi naslanjanje na sledove preteklosti, saj so jo ozna#evale besede, kot so navade, tradicija, dedi"#ina, in kljub temeljitim konceptualnim spremembam »prihodnost ostaja tujek v ve#ini antropolo"kih modelov kulture«. Seveda ne moremo spregledati, da je prihodnost subtilno vklju#ena v definicije kulture, "e

Sarajevo_16.indd 143 29.1.2013 12:19:16

144

zlasti ko govorimo o normah, prepri#anjih in vrednotah. Toda preteklost v kulturi vseeno dominira, kajti pretekle in $e obstoje#e norme naj bi sko-raj v celoti zavezovale posameznika, da jim sledi. Pri"el je #as, ko je treba jasno izpostaviti, da je pomemben del vsake kulture »kapaciteta aspiraci-je«, saj je kultura v resnici »dialog med aspiracijami in sedimentiranimi tradicijami« (Appadurai 2004: 56–61, 84). V $eljah in vizijah bodo#nosti zaznavamo pomembna identifikacijska sidri"#a. Posameznikovo sebstvo namre# tvorijo pretekli spomini in anticipacije, ki so povezane s spremi-njajo#o se sedanjostjo (Mathews 2000: 12).

(e se vrnem na sarajevski teren, moram omeniti, da se je dan na-daljeval v podobnem tonu. Ve#erno dru$enje, na katerem so se zbrali organizatorji razstave bosansko-hercegovskega stripa ter njihovi risar-ji in bli$nji prijatelji, je ustvarilo nadvse pisano dru$bo posameznikov. Tako je uvodnemu spoznavanju, ki je bilo pre$eto s smehom, sledila nadvse povedna epizoda. Po pogovoru predvsem o "tudijskih in poklic-nih poteh, a tudi "ir"ih razpravah o glasbi in stripu je nastala nekoliko neprijetna ti"ina, ki jo je prekinili fant v poznih dvajsetih letih, glasbe-nik, ki je nadvse ironi#no pokomentiral "iroko operiranje z identiteto v politi#nem in medijskem govoru z opazko, ki je med zbranimi spro$ila odobravanje in salve smeha: »No, mislim, da je napo"il "as, da re"emo !e kak!no o nacionalizmu in identiteti«. S tem je kriti#no posegel v pre$etost javnega diskurza s tovrstnimi topikami, ki jih je sam ozna#il za povsem irelevantne in banalizirane, saj so vsakodnevno nepovabljene vdirale v njegov osebni prostor. Pogovor, ki je sledil dolgo v no#, je nakazal, da je bilo zanj bolj pomembno dobiti karto za prihajajo#i koncert, posneti zgo"#enko in plasirati svojo glasbeno skupino v medijski prostor, zbrati dovolj denarja za odhod s svojim dekletom na po#itnice itd. Na ta na#in je poudarjal, da je njegovo $ivljenje precej oddaljeno od tem, ki se skozi medijske privide ka$ejo kot najbolj bistvene za sodobno bosansko-her-cegovsko dru$bo in posameznike, ki sku"ajo za$iveti v povojnem nasilju nacionalnega diskurza. Tovrstni pogovori so zelo jasno pretresli moje osebno in raziskovalno zanimanje, ki je bilo med drugim plod indoktri-niranosti v zavzeto upiranje antropolo"kih pogledov v procese identifi-kacije. Gre za nekak"no zaslepljujo#o osredoto#enost.

Ker velja na#elo, da so identitete zanimive predvsem v krizah, v #asih politi#nih in dru$benih sprememb (MacDonald 1993: 1), in ker je jav-ni govor zasi#en z dolgovezenjem o varovanju in ohranjanju nacionalne identitete, ne presene#a, da so identifikacijski procesi v sredi"#u antro-polo"kega raziskovanja povojne Bosne in Hercegovine. Vojna je nedvo-mno intenzivirala zanimanje za identitete v bosansko-hercegovskem kon-tekstu. Kakorkoli $e, kot ugotavlja Stephen C. Lubkemann, tudi v #asu vojne si ljudje ne zastavljajo le raziskovalcem o#itnih in zanje pomembnih vpra"anj, kajti v vojnih dneh ne gre le za to, »kako se izogniti nasilju«, ampak posamezniki premi"ljujejo o problemih, ki se v tovrstnih okoli"#i-nah nemara mnogim zdijo povsem nepomembni in banalni (2008: 325).

Sarajevo_16.indd 144 29.1.2013 12:19:16

145

Tako kot sami svojega $ivljenja ne prehodimo s konstantnim razmi"ljanjem o identifikacijskih procesih – #etudi nam mo-rebiti profesionalna deformacija ta premislek vztrajno pod-tika, mogo#e mnogo bolj kot drugim prebivalcem zemeljske oble – tudi posamezniki, ki skoz na"e prou#evanje postanejo poligon, kjer preverjamo zastavljene hipoteze o identifika-cijskih procesih, niso nenehno ujeti v mre$e razmi"ljanja in identitetni govor. Niti v povojnem kontekstu, kjer se ta tema vztrajno podtika.

Razmislek o povojnih identifikacijah v Bosni in Herce-govini pogosto spremlja "iroko raz"irjena predpostavka o povojnih identifikacijskih procesih. Vedenje v vojni in krizah mnogi portretirajo kot povsem kulturno determinirajo#e, saj izku"njo vojne izpostavljajo kot osrednje gonilo, ki narekuje procese identifikacije, ob tem pa se "irok prostor produkci-je identitet in identifikacijskih procesov, ki se odvijajo skozi posameznikovo $ivljenjsko popotovanje, nekriti#no pu"#a ob strani. V balkanskem kontekstu je ta prijem "e nekoliko bolj prisoten in ka$e trdo$ivost, saj je tudi Bosna in Herce-govina pogosto prikazana kot »vojno gledali"#e«, ki je prav vsem generacijami zadnjih dveh stoletij postreglo z vojnimi brutalnostmi in izku"njo konflikta (Pratt 2003: 131). (eprav vojna v resnici pretrese posameznikovo $ivljenje, razkrije dotlej neznan svet, razburka obstoje#o, kontinuirano »nor-malnost« ter pogosto uni#i najbolj raz"irjene predpostavke o naravi sveta (Culbertson 2006: 61), je vendar nemogo#e razumeti dru$bene te$nje, interakcije in $ivljenjske strategije prebivalcev, #e pogled usmerimo le na vojne izku"nje indivi-duov, brez referenc na njihovo predvojne izku"nje, relacije in identifikacije, ki aktivno oblikujejo tako vojno kot povojno imaginativno krajino (Lubkemann 2008: 220–1). Ko gre za razumevanje identifikacijskih procesov v povojnem konte-kstu oziroma spremljanje transformacije dru$benih relacij in kulturnih praks skozi konflikte – saj je vojno vendar treba razumeti kot transformativno dru$beno stanje (Lubkemann 2008: 1) – se ponavadi sre#amo z dvema lo#enima, a nema-lokrat tudi prepletenima perspektivama.

Prvo stali"#e, ki je najve#krat pripeto na bosansko-her-cegovski kontekst, je pravzaprav tisto, ki trdi, da »etni#ni« konflikti posameznike s sunkovito hitrostjo spremenijo v nacionaliste ali gore#e nacionalne podanike, ker naj bi po-samezniki v tovrstnih nevzdr$nih okoli"#inah iskali zavetje v varnem objemu »svojega« kolektiva. V #asu vojne naj bi ljudje zaradi ob#utja varnosti, ki ga domnevno lahko zago-tovi le (lastni) narod, zavrgli druge identifikacije.133 Neko#

133. Podobno stali"#e

smo lahko zasledili tudi pri raziskavah

»begunskih izku-"enj«, oblikovanih z izku"njo (voja"kega)

nasilja. A so v zadnjih desetletjih tovrstne

generalizirane podo-be izpuhtele. Ljudje,

ki uspejo ube$ati terorju in nasilju

ter svoje zato#i"#e najdejo zunaj lastne dr$ave, niso tisti, ki v novi de$eli nujno

ohranjajo nacionalno retoriko, ampak bole-#a izku"nja lahko po-

stane tudi prostor od-re"itve od etni#nih in nacionalnih spon (Po-vrzanovi! 2000: 12). Tudi #e diaspore pro-

movirajo ideologije »nacionalne #istosti«,

diasporske kultur-ne prakse nikoli ne

zmorejo obstajati kot povsem ekskluzivi-

sti#no nacionalisti#ne (Clifford 1997: 251).

Liisa Malkki (1995b), ki obravnava izku-

"nje Hutu beguncev v Tanzaniji in Valentine

Daniel (1997), ki od-stira poglede v iden-tifikacijske procese

tamilskih beguncev v Veliki Britaniji, nam tako postre$eta z ra-znolikimi izku"nja-

mi posameznikov. Ti oblikujejo ve#plastne

in tudi ne-nacional-ne identitete v novih

kontekstih svojega bivanja (glej tudi

Jackson 2002).

Sarajevo_16.indd 145 29.1.2013 12:19:16

146

mo#ne lokalne identitete se po tej teoriji pospe"eno umikajo v ozadje in prioritetno mesto prepu"#ajo nacionalnim identitetam (Bax 2000: 55). V resnici je v povojnem Sarajevu zabele$eno, da se identifikacija zaradi ob#utja ogro$enosti v vrtincu specifi#ne vojne izku"nje pogosto mo#no redefinira. Okrepljeno ob#utje nacionalne identitete pri posameznikih ne bi bilo mogo#e brez vojne destrukcije (Ma#ek 2000: 16) in pripisane ozna#itve, ki se mnogokrat ne ujema s posameznikovim samorazume-vanjem. Koncepcija identitete je nedvomno revidirana skozi vsiljeno diskontinuiteto (Povrzanovi! 1997: 160). Vojna logika, ki jo posreduje propagandna ideolo"ka ma"inerija, je utemeljena na to#kah, ki prav-zaprav kli#ejo k dru$beni polarizaciji. Simbolizem nasilnih imaginari-jev namre# ponavadi vklju#uje nekaj karakteristi#nih elementov, kot je denimo dosledna polarizacija strukture na Nas in Njih, ki ne pu"#a prostora za dvoumnosti in nedolo#enosti, aplikacijo principa totalnosti na vse dejavnosti, s #imer se vsako dejanje »sovra$ne« strani ka$e kot ogro$ajo#e in torej kli#e po defenzivni akciji. Nadalje voja"ki programi zatrjujejo, da je voja"ka akcija in Na" odpor pomemben za pre$ivetje skupnosti in vsakega posameznika posebej: povojna realnost pa je tu predstavljena kot popolna zmaga ali popoln poraz, kjer se predvideva, da bo zmagovita stran storila vse, kar je v njeni mo#i, da bo dokon#no eliminirala vse pora$ence (po Schröder in Scmidt 2001: 11), s #imer se nadalje potencirajo konflikti in ob#utje ogro$enosti. V tem smislu tudi sam obstoj nasilja ni potreben, zadostuje zgolj zami"ljanje mo$nega na-silja. Nasilje je sila, ki torej lahko v formi gro$nje deluje kot mehanizem produkcije razmejitev (Bowman, po Kolind 2006: 448). Zato mnogi trdi-jo, da nasilje ustvarja strukturalno delitev, na kateri sloni posamezniko-va identifikacija (Kolind 2006: 447), pri tem se pa enostavno obra#una z dotedanjimi identifikacijami.

Za#etka dru$benega vedenja ne smemo videti v to#ki izbruha nasilja ali vojne, temve# moramo v obravnavo vklju#iti tudi predvojne proce-se identifikacije ter jih primerno povezovati z vojno situacijo. Povojne identifikacije namre# ne nastanejo ex nihilo (Lubkemann 2008: 30). Re-dukcionisti#no teorijo so aplicirali tudi na bosansko-hercegovske raz-mere, kar pravzaprav ne presene#a, #e pogledamo sodobno bosansko--hercegovsko dru$bo in dogajanje v vojni, ki je z vso silo sku"alo reduci-rati posameznikovo identiteto zgolj na segment nacionalne pripadnosti. Sorabjijeva poudarja, da so predvsem z nasiljem »bli$njih Drugih« ide-ologi vojne sku"ali odpraviti vse druge identifikacije, "e posebej tiste, ki so spodbujale te$nje po skupnem $ivljenju, kot je denimo lokalna, bosansko-hercegovska ali jugoslovanska identiteta. Kruti poboji in mo-rije sosedov so nekdanje »bli$nje Druge« spreminjali v nasilne Druge, v tem procesu pa se je odvijala pospe"ena preobrazba znanega prostora v prostor negativnih spominov in bole#in. V te je bil pred vojno vpisan pomen o domu, »s transformacijo sose"#ine v polja pokolov« so bile po-dobe nekdanjega $ivljenja uni#ene (1995: 90–1). S tem so se neizogibno

Sarajevo_16.indd 146 29.1.2013 12:19:16

147

spremenile medsebojne relacije, a tudi posameznikovo samorazumeva-nje. Gre za izrazito »nihilisti#no nasilje«, skratka nasilje, ki ga ni mo$no predvideti in ki pomeni temeljito dezorientacijo (Rapport 2003: 252). Brisanje pozitivnih spominov, ki so jih nadome"#ali neprijetni in celo grozljivi novi, so dopolnjevali oblastniki s svojimi nacionalisti#no obar-vanimi podobami preteklosti, s katerimi so posiljevali tako tiste, ki so zlo#ine izvr"evali, kot tudi njihove $rtve. Pogosto so jih s plasiranimi po-dobami silili, da pod lupo postavijo svoja dotedanja ob#utja pripadnosti in razumevanje medsebojnih meja, sam premislek pa bi moral bistveno u#inkovati tudi na njihovo ravnanje v sodobnosti in prihodnosti (Sora-bji 1995: 81).

Vojna in nasilje kot manifestacija mo#i sta bili izrabljeni tudi kot ma-nipulacijsko komunikacijsko orodje (Kolind 2008: 42), saj je sporo#ilo o sovra$nosti imelo daljnose$en odmev, tako v #asu kot v prostoru (Schrö-der in Schmidt 2001: 5–6). Telesa posameznikov se namre# v vojnem kontekstu preobra$ajo v predstavnike dolo#ene nacionalne kategorije in postajajo njihovi (ne)prostovoljni zastopniki (Malkki 1995b: 88). Zato lahko v #asu tovrstnih kriz tudi (nacionalni) nekonformisti postanejo najbolj lojalni dr$avljani svoje dr$ave ali pripadniki »svoje« nacije (Herz-feld 1997: 1). (eprav instrumentalisti#ni pristop k nasilju vsebuje nekaj klju#nih pomanjkljivosti in redukcionisti#ne implikacije ter predvideva unilinearen prehod iz identitet preteklosti do radikalno predruga#enih identitet (po)vojnega stanja, je treba priznati, da zagnano nasprotuje primordialisti#nim razlagam nasilja, ki domnevajo, da je konflikt posle-dica izbruha dotlej latentnih etni#nih, kulturnih, religioznih ali drugih esencializiranih razlik (prim. Kolind 2008: 38).

Druga pozicija znanstvenega spoprijemanja z vojno in identifika-cijskimi procesi se prav tako pri#enja na sami to#ki izbruha nasilja, ki "e bolj transparentno odriva preteklost v domeno nepomembnega in implicira, da se prav vse v dru$bi, ki je pretrpela vojno, pri#ne s tra-gi#nim dogodkom, ki ustvarja novo mejo. Kot ugotavlja Nordstorm, vojna izku"nja popolnoma determinira identitete, saj slu$i kot refe-renca ustvarjanju novih vojnih kultur, ki pravzaprav prekrijejo pre-tekle zgodovinsko konstruirane dru$bene in kulturne razlike. Trdi tudi, da skupna izku"nja vojne ima mo# prekriti vse dotlej obstoje#e razlike, na katerih se utemeljuje posameznikova identiteta, torej ima popoln resocializacijski u#inek. Identitete se formirajo torej skozi sku-pne strategije soo#enja z nasiljem, ki nedvomno zahtevajo kreativnost, saj nastajajo v popolnoma novem svetu (po Lubkemann 2008: 12). (e pogledamo Bosno in Hercegovino v tej optiki, lahko vojno razu-memo kot tisto silo, ki spodbuja konstruiranje nacionalnih identitet, predvsem v kontekstih, kjer so se dogajala brutalna etni#na #i"#enja. Tu se torej pribli$a strukturalisti#nemu pristopu k nasilju, po drugi strani pa lahko v tem pristopu ugledamo tudi nekoliko druga#no vi-zijo in ugotovimo, da posamezne lokalne izku"nje vojnega dogajanja

Sarajevo_16.indd 147 29.1.2013 12:19:16

148

spodbujajo oblikovanje oziroma utrjevanje lokalnih identifikacij. Kajti vojna izku"nja je vselej lokalizirana. Ne le nacionalna trenja in pro-jekti, temve# tudi lokalna dru$bena nasprotja oblikujejo tok vojne in njeno dojemanje. Vojna v Sarajevu je bila druga#na od vojne v dru-gih bosansko-hercegovskih krajih, tu je bilo v primerjavi z drugimi kraji malo intimnega nasilja, saj je "lo predvsem za granatiranje in obstreljevanje mesta z okoli"kih hribov in iz mestnih postojank, zato moramo pozornost upreti v raznolike dru$bene antagonizme, ki so pomembni za lokalno prebivalstvo. Ti namre# predstavljajo predpogoj za posameznikove reakcije in identifikacijske spremembe, a tudi za stalnice v (po)vojnem #asu (prim. Sorabji 1995: 95; Lubkemann 2008: 183). Vojna med drugim zahteva izjemno anga$iranost v soo#anju s pre$ivetjem in pre$ivetje je pogosto pomembnej"e od ideologije. Vsak-danje $ivljenje je me"anica, ki nastane s posameznikovim preizku"a-njem dosegljivega kulturnega materiala, njegovim zavra#anjem, prila-gajanjem in sprejemanjem, s ciljem pre$ivetja. V tovrstnih okoli"#inah so pogosto kulturne in nacionalne identitete dojete kot »luksuz, ki si ga revni ne morejo privo"#iti« (Jackson 2002: 122).

Kakorkoli $e, oba pristopa imata nekaj pomembnih postavk, ki jih je delno treba upo"tevati, vendar pri obeh lahko zasledimo klju#no po-manjkljivost. Oba namre# "irokopotezno zanemarjata posameznikovo mo# delovanja, ki se producira skozi $ivljenjsko popotovanje in v kate-rem vojno dogajanje pomeni le eno izmed sidri"# identifikacije, ki pa ni vselej determinirajo#e, temve# je odvisno od lokaliziranega dru$benega konteksta, habitusa ter $ivljenjskih izku"enj. Vojna ni pri#etek posame-znikove identifikacije, temve# le ena izmed to#k v nizu. Procesi kulturne produkcije subjektov niso rezultat enkratne in zaklju#ene socializacije, ampak gre za »kontinuirano aktivnost« (Fox 1990: 10).

Kot ugotavlja Lubkemann, vojne ne smemo dojemati kot povsem totalizirajo# prijem oziroma kot hegemonsko silo, ki determinira dru$-bene interakcije in vedenje, temve# moramo upo"tevati tudi dejavnike »predhegemonije«, se pravi ostanke nekdanjih hegemonskih diskurzov, ki so v vojni podvr$eni intenzivnemu spodkopavanju in pogosto slu$i-jo kot argumentacijska sila v odporu proti novemu sistemu. V mnogih kontekstih je dokazano, da nasilje in vojna ne moreta omogo#iti popol-nega izbrisa preteklosti niti nista sposobna konstituirati nov dru$beni okvir. Prav tako ne moreta popolnoma odpraviti $e obstoje#ih dru$be-no-zgodovinsko konstruiranih razmejitvenih #rt in identifikacijskih si-dri"#. Zato je bistveno poznati dogodke pred vojno in druge konflikte, ki temeljijo na drugih lo#nicah, da lahko sledimo njihovim preobraz-bam ali utrjevanju med konfliktom in po njem. Navsezadnje lahko voj-no okolje do$ivljamo predvsem kot prizori"#e, v katerem se hegemonski status mnogih relacij ru"i. V vojni vihri se ta znajde pod gro$njami in pritiski, obstoje#i modeli dru$bene navigacije so vsaj delno, #e ne v celo-ti, odre"eni svoje mo#i in zanesljivosti.

Sarajevo_16.indd 148 29.1.2013 12:19:16

149

Pre$ivetje torej zahteva kreativno dru$beno navigacijo, kar voj-ne prostore poka$e kot izjemno plodna prizori"#a dru$bene inovacije (Lubkemann 2008: 248, 256–7). Izku"nja vojne vselej implicira izgu-bo konceptualnega in epistemolo"kega okvirja, ki je bil dotlej dosegljiv za interpretacijo $ivljenja in dogodkov (Löfving in Ma#ek, po Kolind 2008: 42). Oboro$eni in ideolo"ki konflikti te$ijo k pospe"eni deindivi-dualizaciji, kar pa ne pomeni, da je tudi dose$ejo. Antropologi namre# opa$ajo, da nasilje ne producira dru$bene in hegemonske stabilnosti, ne zagotavljata reda in ohranitve statusa quo, temve# mnogokrat kli#e k spremembam in aktivira $eljo po dru$benih zasukih (Sluka 19992: 29), navsezadnje je status quo tisto polje, kjer ideolo"ka persistentnost naj-bolj cveto#e uspeva. Trpljenje nemalokrat pomeni »agencijski moment«, ki producira te$njo po ve#ji avtonomiji dru$benega bitja (Daniel 1997: 353; glej Kralj 2008), prav zato je v resnici te$ko trditi, da nasilje kreira neproblemati#no identiteto. Vsak posameznik do$ivlja svojo tragedijo na svoj na#in in prav posameznikove reakcije na nasilje in njegove inter-pretacije so odlo#ilne pri usmerjanju identifikacijskih procesov.

Identitetna ujetost v »ideologije preteklosti«: Obto$ujo#i pripisi »etni#nega nacionalizma«Ko prebiramo poro#ila o bosansko-hercegovskih in nekdanjih jugo-

slovanskih povojnih identifikacijah, se ne moremo ogniti vtisu, da je vojna prebivalce razdejanega prostora spremenila v (zagnane) nacionali-ste ali da je klju#no prispevala k vidnim manifestacijam dolgo pritajenih in docela ekskluzivisti#nih identitetnih sidri"#. Pisanje o nacionalizmu na Balkanu in vzhodni Evropi je bilo predlog obremenjeno z zelo proble-mati#nim prepri#anjem o trdni (pre)mo#i skupinskih etni#nih ali religi-oznih identitet in popolni odsotnosti liberalizma. Mnogi komentatorji so videli vznik »etni#nega nacionalizma« kot izraz globoko zakoreninje-nih nacionalnih identitet, ki so bile tako trdo$ive, da jih neizprosnim komunisti#nim – domnevno povsem antinacionalisti#nim re$imom – ni uspelo dokon#no utopiti v svoji ideolo"kih vizijah. Brez dvoma, gre za zelo zavajajo# in nevaren pogled (Brubaker in Cooper 2000: 25).

Balkanisti#ni diskurz zavzeto zarisuje meje in dokazuje svojo vital-nost "e danes. Brez potrebnih premislekov smelo predvideva, da se v svetu zdru$evanja, povezovanja, transnacionalnih povezav in global-nih sti#nih to#k mnoga ozemlja, med njimi tudi marginalizirani kra-ji Evrope, znajdejo okraj svetovnih trendov in se izognejo tovrstnim vektorjem sovpliva. Z majavo argumentacijo balkanisti#ni diskurz izriva del svetovne oble iz sodobnega dogajanja in dr$ave na jugovzho-du Evrope konstruira kot (prostovoljno) izolirane otoke, ki ne $elijo

Sarajevo_16.indd 149 29.1.2013 12:19:16

150

in navsezadnje niso zmo$ni sodelovanja v sodobnih procesih dru$be-ne interakcije. Kot ugotavlja Vesna Goldsworthy, je Balkan "e danes ozna#en kot »"e-neevropski« oziroma kot »tisto-kar-je-Evropa-$e-bila« (2003: 52). Danes je najve#krat predstavljen kot leglo brutalnega na-cionalizma, #eprav je bil v preteklosti, v #asu pospe"enega ustvarjanja nacionalne ideologije, pogosto kritiziran zaradi svojega upiranja pro-cesom prilagajanja nastajajo#im nacionalnim kalupom (Carmichael 2002: 3). O#itajo#i evropocentri#ni modernisti#ni pogledi so Balkan zgro$eno opisovali kot kaoti#en del sveta. Nacionalizem je namre# dolgo veljal za ekvivalent reda in tudi nekateri sodobni avtorji meni-jo, da bi se »s triumfom antinacionalizma« zgodil premik od reda do kaosa (Mastnak 1996: 71). Balkan je vendar "e danes »nesprejemljivo postmoderen« s svojimi dekonstrukcijami mej, imen, kontinuiranimi konflikti o resnici, o preteklem dogajanju, o izvorih, legitimnosti, itd. Mnogim komentatorjem se Balkan izrisuje kot mote#a in le ob#asno eksoti#no privla#na skica, ki je nenavadna zmes med predmodernim – kajti tamkaj"nji prebivalci domnevno izkazujejo karakterne #rte in dejanja, ki so neracionalna, nepremi"ljena in jih je zatorej mogo#e za-pisati v kategorijo sodobnih »primitivnih divjakov« – in postmoder-nim, ker tu potekajo dekonstrukcijske akcije, ki se po mnenju mnogih izte#ejo v nesmisel. V tem diskurzu je Balkan izjemno oddaljen od sta-nja predvidljive in pregledne zahodne modernosti (Green 2005: 131, 139, 157). In #eprav se na prvi pogled trditev o nacionalisti#nem ka-rakterju Balkana poka$e kot kontradiktorna, #e je zdru$ena z oznako postmodernega prostora, v resnici ni tako.

Balkanski »etni#ni nacionalizem« je v dominirajo#em pogledu izje-mno oddaljen od tistega »zdravega nacionalizma«, ki si ga lastita Evro-pa in »Zahodni svet«. Gre za nacionalizem, ki je docela nezdru$ljiv z »naprednim nacionalizmom«, saj ta domnevno vsebuje seme kozmo-politstva in odprtosti. V tem smislu se je te$ko povsem strinjati s Sarah Green, ki trdi, da Balkan danes predstavlja le me"anico in zbir drob-cev raznolikih enot, ideologij in kultur, v resnici pa ne predstavlja ni# konkretnega (2005: 144). Balkan namre# "e vedno slu$i kot evropski protipol in v trenutkih, ko se Evropa zami"lja kot varuhinja odprtosti, izmenjave in »zdravega« me"anja, je Balkan opredeljen kot branik najtr-"ega, ekskluzivisti#nega nacionalizma. Le v tej obliki v sodobnosti lahko predstavlja Evropi uporabnega Drugega.

V procesih ustvarjanja za$elenih hierarhij se izdatno selekcionirajo podatki, saj se zapostavlja dejstvo, da je domnevno »postnacionalni Za-hod« "e kako pre$et z nacionalisti#nimi idejami in gibanji, in sicer v ena-ki meri, kot se pozablja, da nacionalizem v marginalizirani, neko# soci-alisti#ni Evropi ni le dete neuspe"ne »tranzicije« (Caplan in Feffer 1996: 5). Ni treba posebej opozarjati, da je Zahodna Evropa rojstni kraj ideje »nacionalne« dr$ave in nacionalizma kot ideologije, ki se je skozi mno-ge kanale "irila na druge kraje zemeljske oble in se v novih kontekstih

Sarajevo_16.indd 150 29.1.2013 12:19:16

151

adaptirala.134 Brez upo"tevanja rojstne zgodbe nacionaliz-ma te$ko razumemo delovanje in mutacije nacionalizma v drugih okoljih (MacDonald 1993: 3).

(e se zavedamo priro#nosti selektivnega spomina in na-#rtovanih amnezij pri konstrukciji pozitivnih samopodob, nas ne presene#ajo trditve, ki jih lahko preberemo tudi v akademskih tekstih, v katerih se sicer na#eloma ugota-vlja, da »kozmopolitizem in nacionalizem koeksistirajo /…/ v istem geografskem prostoru«, toda hkrati zasledi-mo pod#rtane poudarke, ki trdijo, da je »kozmopolitizem /…/ bolj raz"irjen na zahodu in manj na vzhodu in jugu« (Kaldor 1996: 56). Kot nazoren primer izpostavljenega stali"#a si Mary Kaldor izbere Sarajevo, v katerem, meni, sre#amo ljudi, ki se mani#no bojujejo za svoje nacionalne cilje, medtem ko imamo na istem mestu, a popolnoma na drugi, nasprotni strani tudi privilegirane posameznike, kot so vojaki, novinarji, delavci v razli#nih mednarodnih orga-nizacijah, ki predstavljajo nosilce »kozmopolitskega duha« (1996: 42). Tu se jasno zrcali hierarhija, v kateri se Zahod ka$e kot demokrati#en in toleranten in kjer, v nasprotju z marginaliziranimi obmo#ji, eksluzivisti#nost in nasilna obramba izklju#ujo#ih principov veljajo za izjemo in ne pra-vilo (Warren 2002: 381; glej Vertovec in Cohen 2002: 16). Treba je poudariti, da je sam termin kozmopolitizem oziro-ma kozmopolitstvo pridobil vrsto razli#nih razlag in upo-rab, vendar se je v zadnjih letih izpostavil zlasti kot izjemno pozitiven termin, predvsem zato, ker implicira odpravljanje in transcendenco domnevno zastarelega ter za sodobnost nezadostnega modela »nacionalnih« dr$av. Bil pa naj bi tudi kulturno antiesencialisti#en, saj naj bi zajemal kompleksen repertoar pripadnosti, identifikacij in interesov (Vertovec in Cohen 2002: 4).135 (eprav nekateri kozmopolitstvo "e danes ena#ijo z antinacionalizmom, gre v resnici za precej kompleksnej"i fenomen, ki v celoti ne odpravlja nacional-nih identitet, kajti kozmopolitstvo in nacionalizem nista logi#na antagonista, saj soobstajata in se celo dopolnjujeta (Cheah 1998: 36). V polarizirani javni percepciji in tudi v nekaterih znanstvenih delih nacionalizem obi#ajno stoji na-sproti transnacionalnosti, globalizaciji in kozmopolitstvu. Ti fenomeni simbolizirajo odprtost, $elje po sodelovanju, iz-menjavi idej, tolerantnosti, skratka vrednote, ki so v sodob-nosti pozitivno ocenjene in so pripisane predvsem Zahodu, medtem ko je Balkan ostal ujet v ideologijo preteklosti – v »etni#ni nacionalizem«. Tako nacionalizem postaja ne le ek-soti#na sila, ampak tudi ekskluzivna lastnost periferije.

134. Tudi v osemdesetih letih dvajsetega sto-letja so tujim antro-pologinjam v Bosni

in Hercegovini zasta-vljali vpra"anje, na katerega niso znale

pravilno odgovoriti, kajti razumevanje na-cionalne pripadnosti vedno odseva speci-fi#ni dru$beni kon-tekst, v katerem so

interpretacije nastale. V sarajevski soseski je Cornelia Sorabji

dolgo iskala odgovor na zastavljeno vpra-

"anje. Nazadnje je spoznala, da je pravi

odgovor na vpra"a-nje o nacionalnosti pogosto odgovor o

religiozni pripadno-sti, kar jo je vodilo k

ugotovitvi, da je meja med religijo in nacijo

v Bosni in Hercego-vini precej zabrisa-

na (1996: 54; prim. Lockwood 1975: 23;

Velikonja 1998; Brin-ga 2009).

135. A tudi razumeva-

nje kozmopolit-stva se je skozi #as

spreminjalo.

Sarajevo_16.indd 151 29.1.2013 12:19:16

152

Utrjene nacije vidijo nacionalizem le pri oddaljenih Dru-gih, nikoli v svojem lastnem domu. Zato se oddaljeni naci-onalizem preobra$a v problem, pridobiva barve problema-ti#nega separatizma in je edini opredeljen kot nacionalizem, medtem ko je »banalni nacionalizem«, ki nas obkro$a in interpelira nacionalne subjekte domala na vsakem koraku, povsem prezrt (Billig 1995: 5–6).136 Mnogi so celo prepri#a-ni, da Balkan s svojim »nacionalisti#nim zna#ajem« ogro$a zemeljsko oblo, saj naj bi »krvavi etni#ni« boj mnogim od-vzel upanje, da bodo nacionalne dr$ave vendarle v prihodno-sti izginile (Bowman 1994: 143). Tako smo danes pri#e kriti-kam Balkana, ki jih zasledimo tudi v poro#ilih mednarodne skupnosti. Ta namre# graja neubogljivost lokalnih politikov, ki se oklepajo svojih paradr$av in nacionalisti#ne politike. Jedro obto$b zunanjih opazovalcev ti#i v argumentu, da bal-kanski politiki niso dovolj »multikulturni« za sodobno verzi-jo modernosti in da negujejo zastareli nacionalizem s konca devetnajstega in za#etka dvajsetega stoletja. Njihova stali"#a in njihovi nosilci so torej ozna#eni za predmoderne, ker s svojimi idejami promovirajo zgodnjo, $e pre$ve#eno verzijo modernosti (Green 2005: 155). Navsezadnje je bil Balkan vselej percipiran kot prostor, katerega prebivalci se niso bili zmo$ni pravilno nau#iti modernizacijskih in razvojnih lekcij sodobnega sveta. Tako je $e Gil'ferding, ki je stopal na bal-kansko ozemlje z narodnobuditeljskimi te$njami, tisti #as tarnal, da se Srbi iz Sarajeva kljub svojim potem na Zahod ne zmorejo nau#iti ni#esar novega in naprednega, ni# od tega ne zmore spremeniti »njegovega zunanjega videza ali njegove psihe« (po Bracewell 2008: 184). Diskurzi se skozi #as niso temeljito spremenili. Posebej zgovoren v tem smislu je zastopnik trdega balkanisti#nega diskurza Robert D. Ka-plan, ki je Balkan opisal kot »sod smodnika« in leglo nevar-nih ideologij predvsem zato, da bi lahko potrdil svojo trditev iz dela An Empire Wilderness, v katerem opisuje svojo pot po ZDA, kjer opazi, da »tako, kot se je religija po#asi umaknila nacionalizmu ob zaklju#ku srednjega veka, se bo verjetno na-cionalizem po#asi umaknil pred kombinacijami tradicional-ne religije, razli#nih oblik spiritualizma in lojalnosti planetu bolj kot specifi#ni dr$avi«. V nasprotju z evropskim jugo-vzhodnim obrobjem naj bi Amerika zakorakala na sodobno pot in postala prva mednarodna nacija (po Abbott 2007: xiv).

Stali"#a, kot je denimo Kaplanovo, ali opazka Elie Ke-dourie, da je nacionalizem popolna neznanka v Zdru$e-nih dr$avah Amerike, pravzaprav le dokazujejo, da gre za nacionalizem, ki se sam ne prepoznava kot nacionalizem

136. Billig opredeli »ba-nalni nacionalizem« kot ideolo"ke navade, ki omogo#ajo (zaho-dnim) nacijami, da se vsakodnevno, dokaj neopazno, repro-ducirajo. Hkrati pa zatrjuje, da tovrstni nacionalizem ni ni# bolj benigen od dru-gih razli#ic naciona-lizmov (1995: 7).

Sarajevo_16.indd 152 29.1.2013 12:19:16

153

(Robbins 1998: 13; glej Billig 1995). Nacionalizem v samo-glorifikacijskem diskuzu domuje drugje – #asovno in pro-storsko (Caplan in Feffer 1996: 4) – in le skozi preobrazbo v patriotska ob#utja, ki posedujejo manj negativnega prizvo-ka, se lahko znajde tudi v na"em, doma#em okolju.

In ne gre za kakr"en koli nacionalizem, ki se ga Balkan pani#no oklepa tudi v sodobnosti, temve# gre za naciona-lizem, ki je obarvan v tema#ne barve v sodobni zahodno-evropski misli. %e od konca devetnajstega stoletja, ko so se pri#ela prebujati raziskovalna zanimanja za nacionalizem, so raziskovalci zatrjevali, da fenomen ozna#ujeta globoka ambivalenca in neopredeljenost. V splo"nem tudi danes prepoznavamo njegove razli#ne preobleke, saj ga vidimo kot dvoumno in kontradiktorno konstrukcijo. Je ideologija, ki seje sovra"tvo ali pa# prijateljstvo in solidarnost, lahko je miroljuben ali agresiven, a tudi konzervativen ali liberalen, »dr$avljanski« ali »etni#ni«, ima vse zmo$nosti za formuli-ranje progresivne ali retrogradne orientacije, najve#krat pa je nacionalizem zmes tovrstnih, na videz izklju#ujo#ih se lastnosti (Hedentoft in Hjort 2002: x). Nacionalizem pa je v osnovi vselej defenziven in varuje za#rtane meje tako s fizi#no silo in pravnimi odredbami kot tudi z nenehno dru$-beno reprodukcijo (Hage 2003: 38). Ker je torej v istem hipu povezan s pojavi kot so militarizem, vojna, iracionalnost, sovra"tvo, netolerantnost, ksenofobija, etnocentrizem, ge-nocid, po drugi strani pa se nanj ve$ejo asociacije, kot so demokracija, samoopredelitev, politi#na legitimnost, dru$-bena integracija, solidarnost, kulturno pre$ivetje, patrio-tizem, dr$avljanstvo in osvoboditev izpod tuje nadoblasti (Brubaker 1999: 55), mnogi ugotavljajo, da je povsem ne-smiselno truditi se za enotno definicijo nacionalizma, saj je nemogo#e dose#i univerzalno opredelitev. Navsezadnje je pomembneje raziskati konkretne zgodovinske relacije in procese, ki pravzaprav ideologijo nacionalizma preobra$ajo v specifi#ne pojavne razli#ice (Brah 1996: 161).137 Te pa niko-li ne nastajajo v vakuumu, ampak v svetu, ki je utemeljen na medsebojno povezanih sistemih klasifikacije (Banks 1996: 132). Tovrstna raznolikost obstoje#ih nacionalizmov nedvo-mno producira tudi raznolike reakcije na sam fenomen.

V preteklosti se je nacionalizem zna"el v vlogi osvobo-dilne sile, ki naj bi omogo#ala narodom, da dose$ejo ve#ji nadzor nad svojo usodo, v istem hipu pa so nacionalizmu, denimo v Sovjetski zvezi, pripisovali tudi retrogresivnosti in agresivnost, saj je podpiral ogro$anje manj"inskih pravic. V zahodni Evropi so nacionalizem po eni strani dojemali kot

137. Anthony Smith trdi,

da nacionalizem odli-kuje kameleonska

narava, a hkrati tudi ugotavlja, da je naci-

onalizem enotna ide-ologija, saj ima tudi v

razli#nih kontekstih mnogo skupnih to#k, ki omogo#ajo primer-

javo (1998: 128-9).

Sarajevo_16.indd 153 29.1.2013 12:19:16

154

branik erozije kulturne raznolikosti in samostojnosti, #eprav je bil po drugi strani evidenten tudi njegov dele$ v nara"#anju ksenofobi#nih reakcij (Caplan in Feffer 1996: 3; glej Mi"#evi! 2001: 5). Prav tako je bil nacionalizem v #asu pospe"enih pro-cesov osvobajanja izpod imperialne nadoblasti ali v procesih dekolonizacije uporabljen kot pomembno orodje osvoboditve (glej Fanon 2001). Tudi danes lahko sli"imo podobna, precej raznovrstna mnenja, ki so posledica dru$beno-zgodovinskih in ekonomskih turbulenc. Mo#no zanimanje za nacionalizem je spodbudilo tudi kritiko nacionalizma kot ideologije v aka-demskih krogih. Predvsem raziskovalci, humanisti in dru$bo-slovci, ki se politi#no nagibajo na levo, so pogosto izpostavljali patolo"ko dimenzijo nacionalne ideologije. Nacionalizem so povezovali zlasti z rasisti#nim, nacisti#nim silam, videli so ga v na novo prebujenih desni#arskih gibanjih in ksenofobiji v zahodni Evropi ter v genocidnih vojnah na jugovzhodnem delu evropskega kontinenta. Nacionalizem so izsledili tudi v opresiji manj"in, tako religioznih kot etni#nih, v religioznih fundamentalizmih, odkrivali so ga tudi v postkolonialnih in postimperialnih okoljih, kjer naj bi nacionalizem podrejenim ponujal la$ne slike osvoboditve in prostosti. V tem smislu so nacionalizem nekateri opredelili kot »kugo 20. stoletja« (Ma-stnak 1996: 60; Cheah 1998: 20–1) oziroma kot oviro na poti do popolne #love"ke emancipacije (Hatzopoulos 2008: 20). Kakorkoli $e, od tod lahko razberemo, da je kritiziran pred-vsem »nevaren« nacionalizem Drugih, saj je navsezadnje v sodobnem svetu negativno ozna#en nacionalizem vselej ideo-logija Drugega. Nacionalizem Drugega se ena#i z etnocentriz-mom, sovra"tvom, ksenofobijo, rasizmom in fa"izmom, zato je denimo Toma$ Mastnak prepri#an, da je tovrstni negativen diskurz o nacionalizmu ali po njegovem »antinacionalizem« v sodobnosti naperjen predvsem zoper novonastale dr$ave ozi-roma izra$a »averzijo do formiranja novih dr$av na ru"evinah komunisti#nih imperijev« (1996: 60). Tu je treba pripomniti, da je v dru$boslovju in humanisti#ni literaturi o socializmu dolgo obstajala tendenca po konstruiranju socialisti#nega Drugega, ki je v resnici ustrezal kategoriji »divjaka« koloni-alne antropologije (Hann 2002: 9). Gre skratka za neutrudno iskanje razlik med dvema svetovoma in povsem na#rtno zane-marjanje skupnih lastnosti med katerimi nedvomno zavzema pomembno mesto tudi nacionalna ideologija.

Distinkcija med »zahodnim« in »balkanskim« ter »ne-evropskim« nacionalizmom je ujeta v docela etnocentri#no dihotomijo med »etni#nim« in »dr$avljanskim« nacionaliz-mom.138 Gre za teritorialno-ideolo"ko delitev Evrope, po

138. Delitev med »etni#-nim« in »dr$avljan-skim« nacionaliz-mom je pravzaprav delitev med volutari-sti#nim in organ-skim, politi#nim in kulturnim, subjektiv-nim in objektivnim, liberalnim in ne-li-beralnim oblikami nacionalizma, ki so v resnici problemati#ne znanstvene tipolo-"ke konstrukcije. Te vle#ejo svoj izvor $e iz za#etka dvajsetega stoletja in distinkcije Friedricha Meinecke--ja med Staatsnation in Kulturnation (Bru-baker 1999: 55).

Sarajevo_16.indd 154 29.1.2013 12:19:16

155

kateri se Balkan ka$e kot "olski primer zastopnika »etni#nega naciona-lizma«, ki naj bi svoj obstoj utemeljeval na percepciji naroda kot krvno povezane in narojene skupnosti. Pripis »etni#nega nacionalizma« naj bi ponujal zadostno razlago za krvave konflikte in etni#no #i"#enje, ki se je odvijalo v devetdesetih letih dvajsetega stoletja (Hatzopoulos 2008: 13–4). Tovrstna hierarhi#na tipologija nacionalizma, ki jo je propagiral Hans Khon, ne predvideva zgolj razpoke med racionalnim »zahodnim nacionalizmom« in organskim ter misti#nim »vzhodnim« (po Smith 1998: 130), temve# tudi poudarja zmo$nost zdru$itve »dr$avljanskega« nacionalizma s sodobnimi dru$benimi tokovi in cenjenimi oblikami li-beralne demokracije, medtem ko je »etni#na« varianta percipirana kot izrazito neliberalna in nezdru$ljiva z »razvitim« svetom. Nanjo se gleda kot na izrazito prepreko pri demokratizaciji balkanskih dr$av, kar se najbolj manifestativno odra$a v mednarodnem posredovanju v Bosni in Hercegovini. Mednarodne sile se namre# #utijo pozvane, da prepre#ijo "irjenje »etni#nega« nacionalisti#nega virusa, #eprav v#asih to po#ne-jo na nadvse nepri#akovane na#ine, saj se z njim borijo tudi tako, da zadovoljujejo – sicer zanje domnevno nerazumljive – te$nje lokalnega »etni#nega nacionalizma«. Tako se njihove re"itve su#ejo okoli dveh osi: od sicer $e zavr$enih predlogov dokon#ne etni#ne delitve in zadovolji-tve te$enj po etni#ni segregaciji, ki naj bi hipoteti#no ustvarila mir na problemati#nem polotoku, do povsem nasprotujo#ih si praks popolne obsodbe tovrstnega nacionalnega principa, ki se manifestira v zagovo-ru ohranjanja multikulturne dr$ave. Ta antinacionalisti#ni pogled, ki se nedvomno prena"a tudi na lokalne raziskovalce, glasno propagira usmrtitev »etni#nega nacionalizma«, kajti ta je ozna#en kot ideologija, prepletena z idejami (zgodovinskih) mitov, falsifikacije, neresnic, fabri-kacij in ne nazadnje la$nih prepri#anj in "kodljivih fikcij. Te$nja »re"ite-ljev« Bosne in Hercegovine je med drugim te$nja po razkritju zgodovin-skih manipulacij, ki omogo#ajo $ivljenje »etni#nega nacionalizma« ter vna"anje racionalnosti v »neracionalno«, kar naj bi omogo#ilo pre$ive-tje multikulturne dru$be ( Hatzopoulos 2008: 14–5). Vendar gre seveda le za zami"ljene ideale, ki se na poti od teorije do prakse mo#no skalijo.

Etnocentri#en pogled na nacionalno ideologijo v resnici ustvarja razpoko in z binarnimi konstrukcijami simplificira dru$beno realnost (Brah 1996: 160). »Dr$avljanski nacionalizem« je namre# opredeljen kot liberalen, voluntaristi#en, univerzalen in inkluzivisti#en, medtem ko je »etni#ni nacionalizem« neliberalen, pripisan, partikularen in ek-skluzivisti#en; prvi sloni na razumevanju nacionalnosti, utemeljene na skupnem dr$avljanstvu, medtem ko je v drugem primeru nacionalnost utemeljena na etni#nosti. Gre torej za diskurz, ki poseduje »neoorienta-listi#ni priokus«, saj implicira opozicije med razumom in nerazumno strastjo, moderno tolerantnostjo in ve#nim sovra"tvom, transnacional-no integracijo in nacionalisti#no dezintegracijo (Brubaker 1999: 56). Pripis »etni#nega nacionalizma« je torej o#iten primer distanciranja od

Sarajevo_16.indd 155 29.1.2013 12:19:16

156

Drugega (Ignatieff 1996: 222). Obto$ba nacionalizma Dru-gega torej vzpostavlja odnose nadrejenosti in podrejenosti, ki pa se dejansko pogosto prena"ajo tudi v lokalni kontekst, kjer naj bi domovali izklju#no trdni zastopniki »etni#nega nacionalizma«. Gre seveda za mo#no popa#eno sliko. Prav-zaprav je govor o »dr$avljanskem nacionalizmu« pogosto samolegitimizacijski prijem, ki ga uporabljajo mnoga giba-nja in dr$avne politike, tudi na Balkanu, in kot tak ima ve# opraviti s politiko in samopredstavitvijo kot z dejanskimi empiri#nimi karakteristikami samega nacionalizma (glej Brubaker 1999: 57–8).

Zato je nujno dekonstruirati omenjeno simplificirano opozicijo. To je seveda mo$no $e, #e se primerjalno ozremo v nacionalne interpelacijske procese ter poskuse oblikova-nja in utrjevanja nacionalnih identitet. Nedvomno se pri-silno lo#eni nacionalni dvojec producira z docela enakimi orodji in z enakimi prijemi (glej Billig 1995), dru$beni kon-tekst pa vselej omogo#a distinkcije med nacionalizmi in nji-hovimi u#inki, ki pa jih je v resnici te$ko ukrotiti v enosta-ven dvojni kalup. Stuart Hall ugotavlja, da gre za idealen tip kategorizacije in da »dr$avljanski nacionalizem«, kot si ga v idealni obliki zami"ljajo promotorji bipolarnega sveta, v resnici ne obstaja. Sam ne zna imenovati dr$ave, ki bi v ce-loti stremela in slonela na »dr$avljanskem nacionalizmu«, saj vsaka pripadnost zahteva pripadnost kulturnim pome-nom, ki najve#krat ne morejo sloneti zgolj na identifikaciji s politi#nim sistemom; torej obstaja zelo evidentna »ume-tna fantazija o ideji, da bi bila lahko dr$ava kadarkoli, dobe-sedno, nevtralna in oddaljena od kulturnih vrednot«. Prav tako je jasno, da zahodne dru$be pogosto svojo partikular-nost predstavljajo kot univerzalnost (Hall 2002: 28–9)139 ali vsaj cilj, h kateremu bi morale stremeti vse druge dr$ave, kar je med drugim opazno tudi v izraziti kritiki prepleta re-ligioznih #ustev in nacionalne pripadnosti. Tako je »etni#ni nacionalizem« v balkanskem kontekstu pogosto izena#en z »religioznim nacionalizmom«, ki ponavadi ka$e na izrazi-to neracionalnost posameznikov. Tako $e omenjeni Robert Hayden ugotavlja, da je religiozni nacionalizem, lasten tako Bosni in Hercegovini kot Indiji – ki ju, kot re#eno, ozna#i za leglo negativne tolerance – povsem nezdru$ljiv s principi sekularne demokrati#ne dr$ave, ki so prisotne v Evropski uniji in Zdru$enih dr$avah Amerike (2002: 206).

A tektonski premiki na akademskem podro#ju so ven-dar opazni. Analiti#no razmejevanje nacionalizmov je da-nes pogosto ozna#eno kot neuporabno, problemati#no in

139. Tudi Anthony Smith poudarja, da lahko v istem kontekstu izsle-dimo so#asno bivanje obeh nasilno lo#enih oblik nacionaliz-ma. Tako v resnici »etni#nega naciona-lizma« ni mogo#e ekskluzivno pripisati »ne-zahodnim« dru$-bam. A sam vendar ostaja prepri#an, da je distinkcija upo-rabna (1998: 130–1, 194–6).

Sarajevo_16.indd 156 29.1.2013 12:19:16

157

celo nevarno. S#asoma postaja teoretsko samoumevno, da so nacionalizmi vselej me"anica dr$avljanskih in etni#nih elementov in tendenc. Ne nazadnje sta tudi oba termina izjemno dvoumna, zato je na mestu Brubakerjeva trditev, da je obstoje#i razlo#ek povsem neuporaben in zatorej od-ve#en (1999: 58–9, 62). V resnici pa lahko v splo"nem spre-mljamo $ivljenjsko pot in rabe konstruirane dihotomije v sodobnosti. Ta je, kot re#eno, mo#no prisotna v sodobnih idejnih krajinah in bistveno sooblikujejo identitetne pozi-cije. Konflikti o anticipirani prihodnost v Bosni in Herce-govini se namre# pogosto su#ejo okoli spora med idejnimi konstrukti »etni#nega« in »dr$avljanskega« principa, o #e-mer bom ve# spregovorila v nadaljevanju.

Vojno dogajanje v Bosni in Hercegovini je le dodatno intenziviralo osrednja in zakoreninjena prepri#anja o na-cionalisti#nem zna#aju balkanskega prebivalstva, ki se mu domnevno nikoli ni uspelo otresti neracionalnega ali celo »tribalisti#nega« nacionalisti#nega ob#utja, #etudi naj bi ga socializem bolj ali manj pospe"eno du"il. Gre za zgre"e-no in mo#no poenostavljeno teorijo, ki implicira inferior-nost balkanskega in postsocialisti#nega obmo#ja (Verdery 1996: 83). Krivdo za to je nemara mogo#e zvaliti tudi na dejstvo, da je bilo polje »balkanskih "tudij« dolgo karakte-rizirano z zanimanjem majhne skupine raziskovalcev in z velikim "tevilom »polprofesionalcev«, ki dominirajo v jav-nih debatah, "e zlasti v obdobjih, ko konflikti pritegnejo poglede na sicer dokaj odrinjen evropski kot (Djordjevich 2003: 7–8). Posameznikova mo# delovanja se v opisih voj-nega dogajanja spretno skrije in je v zaslepljenosti z veliki-mi zgodbami potisnjena v ozadje. Vojna je vselej »kolektiv-ni dogodek«, predstavljena je najve#krat kot kruto stanje, v katerem posameznik nima mo$nosti izbire in nadzora nad lastnim $ivljenjem. Pojmovana je torej kot vrtinec, ki posameznike nosi v $e za#rtane smeri politi#nega, ide-olo"kega in fizi#nega boja. V vojno ujeti posameznik je nemalokrat predstavljen kot nemo#en, mo# pridobi le ta-krat, ko poprime za oro$je. Akterji na vojnih obmo#jih so ponavadi obravnavani v dihotomiji, in sicer na eni strani so tisti, ki jim oro$je ali politi#na mo# priskrbi zmo$nost dejanja in odlo#anja, medtem ko so ljudje na drugi stra-ni osebe brez zmo$nosti odlo#anja. Prikazani so pogosto kot pasivne $rtve, nad katerimi so storjeni zlo#ini. V tej reducirani podobi torej govorimo o opozicijski dvojici: ra-bljih in pasivnih $rtvah.140 V resnici se pa je treba vpra"ati, kako nasilje producira subjektivnost, posameznikovo mo#

140. Mats Utas opa$a, da se raziskovani

subjekti mo#no za-vedajo tega, kako jih

drugi konstruirajo kot »ne-agense«, zato nemalokrat strate"ko

posvojijo obstoje#i diskurz in ga upora-

bljajo v svoji »perfor-manci viktimizacije«, s #imer dejansko po-udarjajo lastno mo#

delovanja (po Lubke-mann 2008: 8, 179).

Sarajevo_16.indd 157 29.1.2013 12:19:16

158

delovanja in suka dru$beni proces (Lubkemann 2008: 9, 178), saj so #love"ke naracije o vojni, ki bistveno vplivajo na identifikacije, tako strate"ke kot situacijske (glej Jan-sen 2006b). Nacionalizem torej tu opazujem predvsem kot dru$beni okvir oziroma kot vladajo#i diskurz, znotraj katerega se posamezniki na razli#ne na#ine odzivajo na vsiljene identitete in dihotomizirane slike, ki jih skozi vr-sto ideolo"kih aparatov (para)dr$av predstavljajo politi#ni diskurzi (prim. Kolind 2008: 47).

Vera v obstoj »etni#nega nacionalizma« vsebuje tudi mo#no prepri#anje v odsotnost, zlasti opozicijske mo#i delovanja posameznika, tudi v (povojnem) bosansko-her-cegovskem kontekstu. Kajti »etni#ni nacionalizem« v re-snici simbolizira ukoreninjenost posameznika v skupnost in prostor ter zanemarja mo$nosti izbire, premi"ljevanja, ve#plastnost identifikacije in prehajanja. V sebi vsebuje zelo evidentno vizijo kolektiva. Kot ugotavlja Douglasova, obstaja mo#no prepri#anje o obstoju dveh kultur – zaho-dne individualisti#ne in kolektivne kulture Drugih, prva temelji na racionalnosti in te$nji po napredku, medtem ko naj bi druga slonela na iracionalnem ohranjanju statu-sa quo, tradicije in zavra#anju inovacij ter sprememb. Na eni strani tako sre#amo individualiste, medtem ko na bolj ali manj eksoti#nih obrobjih domujejo posamezniki, ujeti v deterministi#ne mre$e skupnosti, kulture in ideologije (2004: 100). Tovrstna komunitaristi#na karakterizacija, ki jo sre#amo tudi v balkanisti#nem diskurzu, predvideva, da so #lani balkanskih narodov – in tudi tisti, ki na#elno zavra#ajo svojo pripadnost tem in so najve#krat nevidni – identi#ni ali vsaj zelo enaki in da v resnici delujejo precej sinhrono (Herz feld 2003: 13).141 »Etni#ni nacionalizem« se idealno prilega v omenjeno sliko, saj kot zatrjuje Smith, je ta utemeljen predvsem na skupnosti rojstva in njej pri-padajo#i kulturi. Hkrati pa ugotavlja, da »medtem ko je zahodni koncept odrejal, da mora posameznik pripadati neki naciji, a je lahko izbiral kateri, nezahodni oziroma ‘etni#ni’ koncept ni dovoljeval enake svobode. (e zapu-stite svojo skupnost /…/ neizogibno, organsko, ostajate pripadnik skupnosti rojstva in ve#no nosite njen pe#at.« Gre za model, v katerem je nacija reprezentirana kot fik-tivna dru$ina (Smith 1998: 26), iz prime$a katere se po mnenju glasnih zastopnikov specifik »etni#nega naciona-lizma« posameznik nikoli ne zmore izviti in artikulirati druga#nih identitet ter kontrirati ali strate"ko izrabljati pripisanih oznak.

141. V tem smislu so pove-dne tudi interpretaci-je vojn na nekdanjem jugoslovanskem obmo#ju, ki so jih mnogi ozna#evali kot jasen dokaz »narciz-ma majhnih razlik«, v kateri se izpostavlja sorodnost balkanskih oziroma nekdanjih jugoslovanskih naro-dov (glej Blok 2000).

Sarajevo_16.indd 158 29.1.2013 12:19:16

159

»Dr$avljanski nacionalizem« je tu zavajajo#e predsta-vljen kot »voluntaristi#no zdru$enje kulturno neozna#enih individuov«, pripadnost skupnosti je torej videti kot izbira, ki naj bi se odvijala kot »vsakdanji plebiscit«, o katerem je spregovoril Ernest Renan in katerega so, mimogrede, mno-gi napa#no prebirali. V tovrstnih idealizacijskih pogledih na osvoboditeljski »dr$avljanski nacionalizem« se pozablja, da je dr$avljanstvo izredno mo#an mehanizem dru$bene klasifikacije, dostop do dr$avljanstva pa je povsod omejen in reguliran z vrsto kriterijev, ki jih posamezniki morajo izpolniti za #lanstvo v skupnosti (Brubaker 1999: 61, 64).

Mnogi so danes "e vedno prepri#ani, da lahko le zahodna intervencija skozi mednarodne organizacije in politi#ne pri-sile Bosno in Hercegovino odre"i zagrenjenega in nasilnega »etni#nega nacionalizma«, in sicer s svojimi razsvetljenskimi pristopi in vzgojo nevednega ljudstva o blaginji in predno-stih »dr$avljanskega principa«. Zato nestrpno #akajo, da bo zacvetel »dr$avljanski duh, semena katerega so bila posajena v #asu habsbur"kega vladanja« (Okey 2007: 250), se pravi v #asu vladanja zunanje »civilizacijske« sile. V resnici pa zasto-pniki tovrstnih »dr$avljansko civilizacijskih pristopov« po-zabljajo, da sta oba nacionalizma zaprta, ekskluzivisti#na in tudi manipulacijsko vsiljiva. Oba tudi pripisujeta kolektivne in politi#ne identitete. Le pogledi, ki se ne zavedajo dejstva, da se nacionalizem upira ume"#anju v urejene tipolo"ke ka-tegorije (Brubaker 1999: 69), vidijo razlike, ki jih ni. Ko po-gledamo onkraj velikih zgodb, v specifi#ne naracije in prakse posameznikov, lahko vidimo, da posamezniki tudi v balkan-skem kontekstu razli#no dojemajo nacionalizem in da v nji-hovih predstavah »etni#ni nacionalizem« sre#a ostre kritike, prav tako kot ideja »dr$avljanskega nacionalizma« pridobiva in ohranja zveste podpornike.

»Tranzicijska mo# delovanja« kot dodatna ovira na poti k razumevanju povojnih identifikacijSplo"no razumevanje povojnih identifikacij je do do-

lo#ene mere tudi posledica »tranzitologije«,142 pogleda, ki predvidevala unilinearne dru$bene spremembe nekdanjih socialisti#nih sistemov (Giordano in Kostova 2002: 74). Ti naj bi se preobra$ali v "e vedno nedorasle kapitalisti#ne sisteme in nacionalisti#ne utrdbe. A razpad Jugoslavije je

142. Preobrazba »socia-listi#nih dru$b« v

»tranzicijske ali post--socialisti#ne dru$be« se je sicer zgodila po-stopoma, a leto 1989

nedvomno pomeni bistveno prelomni-

co, ki je nekdanjo socialisti#no obmo#je

potisnilo v objem »tranzitologije«. Ta je v preteklosti $e zajela

dogajanje v Latinski Ameriki in ju$ni

Evropi (Sampson 2002: 297).

Sarajevo_16.indd 159 29.1.2013 12:19:16

160

porajal precej raznolike odzive in nikoli ni dosegel popol-nega sledenja nacionalnim klicem.

Kot ugotavlja Katherine Verdery, je bila ameri"ka po-doba »komunizma« ujeta v totalitaren model, ki je sledil logiki, da je vse, kar ni demokrati#no, lahko le totalitar-no. Socia listi#ne ureditve so se kazale kot avtokrati#ni, vsemogo#ni dr$avni sistemi, ki naj bi izvajali svojevoljno in vsemogo#no represijo nad svojimi podaniki. Tovrstna reprezentacija je dominirala v javnem govoru vse do kon-ca osemdesetih let dvajsetega stoletja. Zamejen pogled in teoretska blokada sta zakrivala pomembno dejstvo, da nikakor ni bilo mogo#e govoriti o trdnih sistemih, tem-ve# zgolj o bolj ali manj ranljivih ureditvah (Szemere 2000: 161; glej Watson 1994: 10). Zato ne presene#a, da je bila v tej dominantni perspektivi opozicijska mo# delo-vanja skupaj z odporni"kimi dejanji in skritimi sabota$a-mi na vseh ravneh dru$benega sistema povsem prezrta. Posledice je torej mogo#e #utiti "e danes, saj je vendar ena izmed osrednjih tem »tranzitologije« »totalizirajo#a nacionalizacija in nacionalizem« (Verdery 1996b: 11, 20; glej Watson 1994).143 Balkan je torej ozna#en kot obmo-#je totalitarnih re$imov in kolektivisti#ne logike, ki ne dopu"#a odstopanj in nasprotovanja hegemonskim ide-olo"kim te$njam.

Ko upo"tevamo sodobne kritike zastarelega pogle-da na »tranzicijo«, se nam v resnici razkrije, da gre za procese transformacije, ki niso niti linearni niti docela predvidljivi. Povsem nemogo#e je govoriti o enostavnem prehodu iz socializma v kapitalizem oziroma triumfalno zmago kapitalisti#nega sistema. Namre#, #eprav v splo-"nem »tranzicija« "e vedno ponazarja odlo#ujo#i prehod k znanemu, predvsem k demokraciji, ki je balkanske dr$ave in postsocialisti#ne dru$be "e – po mnenju mno-gih – ne zmorejo dose#i, v znanstvenem diskurzu izraz transformacija nadome"#a »tranzicijo«, saj bolj nazorno predvideva nastajanje ne#esa novega, neponovljivega, radikalno redefiniranega. V sredi"#e pripelje procese temeljite reorganizacije znanega sveta in ne implicira preobrazb v nekaj $e videnega in do$ivetega. Skratka, ko postsocialisti#ne spremembe konceptualiziramo kot transformacijo, se zavemo, da vizij prihodnosti postsoci-alisti#nih dru$b ne moremo utemeljevati na evolucioni-sti#nih pogledih, saj ne gre vselej za posnemanje $e pre-izku"enih zahodnih receptov, temve# za vklju#evanje in agan$ma mnogih razli#nih akterjev, ki imajo svoje lastne

143. Raziskovalci analizi-rajo procese privati-zacije, civilne dru$be, tr$ne ekonomije itd. (Verdery 1996b: 11).

Sarajevo_16.indd 160 29.1.2013 12:19:16

161

interese in cilje. Ti jih vodijo do nepredvidljivih dru$benih zasukov (Verdery 1996b: 15–6). Torej ne gre za popotovanje, na katerem se posamezniki brez obotavljanja podajajo na za#rtane poti prihodno-sti, temve# transformacija vselej vklju#uje tudi »poglede nazaj« v pre-teklost. Mnogi se na turbulentnem popotovanju upirajo zavra#anju vrednot in pri#akovanj, ki so bila povezana in vzidana v socializem, saj ta v njihovih o#eh ni vedno "kripajo#a stopnica na poti v priho-dnost (Hann, Humphrey in Verdery 2002: 13). To pomeni, da ne gre za vsesplo"no sprejemanje percepcije socializma kot »fatalne napa-ke« (Giordano in Kostova 2002: 78).

Posameznika navsezadnje ni mogo#e spremeniti v tabulo raso, v katero znova po temeljitem prelomu lahko pri#nemo vpisovati povsem novo zgodbo (Watson 1994: 14), temve# gre za pridobivanje novih kul-turnih pomenov skozi prilagajanje in (ne)ozave"#eno izrabljanje idej in konceptov socialisti#ne preteklosti v (uporni"kih) praksah (glej Keesing 1992). S tem ne $elim trditi, da so posamezniki nesposobni formulirati tudi povsem druga#na stali"#a, saj niso docela prepojeni s socialisti#no izku"njo, temve# poudarjam, da skozi lastno prakso individui uporablja-jo simbole, na#ine in besede, ki niso ustvarjeni na novo, ampak slonijo na $e obstoje#ih, adaptiranih modelih in oblikah (Burawoy in Verdery, po Prica 2006: 19).

Lokalnih pogledov na socializem torej ni mogo#e redukcionisti#no videti zgolj kot demonizacijo obdobja ali nasprotno, njegovega slavlje-nja. O tem povedno pri#ajo besede Midhata Ajanovi!a, ki je svoj odnos do socialisti#ne preteklosti sku"al pojasniti svojemu "vedskemu prijate-lju, pri #emer je glasno izpostavil posameznikovo kriti#no kapaciteto v in po #asu jugoslovanskega socializma:

Ne mislim, da je Zahod bolj"i od Vzhoda niti kapitalizem od socializma – le bogatej"i. Zanimivo je, da nas je oblast v socializmu prepri#evala, da smo svobodni, vendar mi tega ve#inoma nismo verjeli, medtem ko ve#ina ljudi, ki je rojena in odra"#a v kapitalizmu, verjame, da je svobodna. Pravijo, »mi imamo izbiro«. (eprav gre za »izbiro« med recimo dvema politi#nim strankama, ki sta si podobni kot jajce jajcu. /…/ (e bi me kdo poslu"al od strani, bi lahko domneval, da sem zagret komunist. Kar sem v resnici hotel povedati, je, da #etudi se je tako imenovani »socializem« pokazal kot nekaj groznega, to nikakor avtomatsko ne pomeni, da je kapitalizem nekaj dobrega. (http://www.depo.ba/blog/?p=375, 5. 6. 2009)

»Tranzicija« je kulturna konstrukcija Zahoda, ki je nastala skozi »zahodne izku"nje« in raziskave zanje »razvijajo#ih se dr$av« (Berdahl 2000: 2). Osrednji koncepti, ki se uporabljajo v zgodbah o transforma-ciji oziroma »tranziciji«, kot so denimo privatna lastnina, demokracija, dr$avljanstvo in civilna dru$ba, so pravzaprav simboli, ki konstruira-jo identiteto Zahoda, njihova dejanska vsebina pa je neulovljiva, a tudi

Sarajevo_16.indd 161 29.1.2013 12:19:17

162

prilagodljiva, saj se upogiba pod pritiski svojevrstnih dru$-benih kontekstov (Verdery 1996b: 37).144

Ker so dru$bene transformacije torej docela nepredvi-dljive in niso tok, ki nosi »nemo#ne« na zastavljeno ciljno to#ko, lahko podobno ugotovimo za identifikacijske pro-cese, ki se odvijajo v tovrstnih dru$bah in torej zavr$emo teorije o »tranzicijski mo#i delovanja«, ki predvideva po-sameznikovo prepu"#enost dru$benim brzicam.145 Na tem mestu je vendar treba opozoriti na pasti precej mo#no za-koreninjenega razumevanja posameznikove mo#i delova-nja, ki slika individualisti#nega, drznega akterja, pionirja in reflektivnega subjekta, ki svoja dejanja utemeljuje na zagnanosti, osebnih te$njah in se ob tem ne ozira na prisil-no mo# avtoritete. Tak individuum lahko obstaja le v »ne-mogo#em svetu kartezijanske misli«, kajti posameznikova mo# delovanja nastaja tako v dru$benih, komunikacijskih procesih kot v posameznikovem notranjem dialogu (Daniel 1997: 346), zato ni nikoli lo#ena od dru$beno-kulturnega konteksta lastne produkcije. Skratka, moramo se prema-kniti od ideolo"kega konstrukta svobodnega individualista do posameznika v dru$benem prime$u, ki vendar poseduje kapaciteto samostojne interpretacije dogodkov, idej in oko-li"#in, a tudi sposobnost moralnega vrednotenja in reflekti-ranja lastne situacije, oblikovanja osebnih ciljev, projektov, stali"#, vrednot itd. (glej Ortner 2006: 56). Posamezniki so torej kot improvizacijski glasbeniki, katerih improvizacije niso nikoli predvidljive, in #eprav pogosto niso produkt ozave"#enega, namenskega dejanja, nikoli niso povsem ne-inovativna realizacija strukturnega reda. Ko gre za mo# de-lovanja, moramo upo"tevati tako posameznikov dru$beni okvir kot tudi njegove/njene osebne predispozicije. Trans-formacijski prostor kot prostor negotovosti je tudi prostor oblikovanja dru$bene kritike, kajti radikalna strukturna sprememba zahteva preverjanje tistega, kar obi#ajno ube$i vpra"ajem (po Gledhill 2000: 139–40).

Torej, #e hkrati upo"tevamo poglede na posameznikovo mo# delovanja v postsocialisti#ni transformaciji in poglede na identifikacijske procese v povojnem kontekstu, prav-zaprav ne presene#a, da so individui v bosansko-hercego-vskem kontekstu pogosto reducirani na apati#ne in pasivne sprejemnike ideolo"kih narekov. Tudi sicer naj bi obstajalo »karakterolo"ko« obarvano stali"#e, ki so ga doletele kritike $e v sedemdesetih letih dvajseteega stoletja, in sicer da je »bosanski #lovek« v splo"nem politi#no pohleven. Zanj naj bi bila zna#ilna »podlo$ni"ka mentaliteta« (Ibrahimpa"i!

144. To nikakor ne iz-klju#uje prepri#anja samih akterjev in nekaterih prebivalcev post-socialisti#nih dru$b, da razmi"lja-jo o procesu svojega popotovanja kot o usmerjenem toku, ki vodi do »normalne dr$ave« oziroma $e uveljavljenih mode-lov, ki jih vidijo pred-vsem v svoji bli$nji evropski okolici.

145. Redki raziskovalci domnevajo, da je bila mo# delovanja v posameznikovem $ivljenju bolj prisotna v samem transfor-macijskem procesu. Tako Steven Sampson ugotavlja, da danes lahko govorimo o post-tranzicijskem #asu oziroma o ob-dobju post-postsoci-alizma. Gre za #as, ko ljudje niso ve# tako negotovi, kot so bili v #asu temeljitih dru$benih pretresov. Skratka, po njem je bilo postsocialisti#na era ozna#ena s pre-vlado »mo#i posame-znika nad strukturo«, v post-postsocializmu pa se struktura na velika vrata vra#a v formi politizacije su-bjektov v nacionaliste in potro"nike (2002: 298).

Sarajevo_16.indd 162 29.1.2013 12:19:17

163

1973: 156). Bosanci in Hercegovci naj bi bili tudi po lokal-nih legendah pohlevni podaniki dru$benim oblastnikom, tudi izmenjujo#im se re$imom, saj naj bi cenili dru$beno mo#. Zgodba o muslimanu, ki je na glavnem trgu v Fo#i aplavdiral, ko so usta"i prevzeli oblast, potem je isto pono-vil, ko je oblast prevzel Tito in ko je bila razgla"ena zmaga partizanov, je dobro znana. Ko je Tito mo$a potegnil na stran in presene#eno vpra"al, kako je mo$no, da navdu"e-no ploska obema, tako njemu kot fa"istom, je ta odgovoril: »Preprosto, spo"tujem oblast.« Nekateri raziskovalci so to bosansko-hercegovsko »zna#ajsko #rto« sku"ali razlo$iti z adaptacijsko tradicijo, ki se je pilila v #asih imperialnih vla-davin (Pickering 2007: 153), podobna stali"#a pa lahko za-sledimo tudi pri obravnavah sodobnih uporni"kih praks v "ir"em balkanskem kontekstu, kjer se izpostavlja ve#inska konformisti#na apati#nost in podlo$nost oblastnim ideolo-gijam. Tako Eric Gordy ugotavlja, da so podporniki Milo"e-vi!evega re$ima v devetdesetih letih v Srbiji »konformisti#e dru$bene skupine, ki preprosto ljubijo re$ime« (1999: 9). Tak"ne podobe, ki zanikajo zmo$nosti oblikovanja »kulture skepticizma« v balkanskem kontekstu, so izjemno trdo$ive v doma#ih, a tudi zunanjih imaginacijah. Posameznika ne definirajo na osnovi tistega, kar je in kar poseduje, ampak je njegova pripisana identiteta utemeljena predvsem na ti-stem, #esar nima (Jackson 2002: 79–80).

Toda transformacija je v resnici odprla nove horizonte, kjer »je bilo vse mogo#e in ni# ni bilo gotovo« (Sampson 2002: 298). (etudi je pritisk nacionalne ideologije in po-spe"enega procesa nacionalizacije dru$benega prostora do-lo#al teme pogovora, odrejal meje tistega, o #emer se govori ter posku"al omejiti identifikacijske mo$nosti (glej Jansen 1998: 99), so vendar dogodki, kot so razpad dr$ave in voj-na na obmo#ju nekdanje Jugoslavije ter transformacijski procesi, porodili zavzete advokate tako »#istih« – predvsem nacionalnih – kot tudi hibridnih vizij identitet (Ballinger 2004: 32). Navsezadnje je treba opozoriti na »heteroge-nost nacionalne populacije« tudi v povojnem kontekstu in razkriti, kako skupine in posamezniki ustvarjajo in re-formulirajo svoje lastne dru$bene kritike ter razumevanje konflikta, torej kako aktivno sodelujejo v oblikovanju ali spodkopavanju diskurza intenzivno nacionalizirane dru$-be (Warren 1993: 2). Hibridne identitete, predvsem v aktiv-ni in ozave"#eni obliki, ljudem omogo#ajo, da nasprotujejo dominantnim diskurzom in naracijam (Suganami 1997: 9),146 zato so tudi v postjugoslovanskem kontekstu mnogi

146. Na tem mestu je smi-

selno poudariti, da v realnosti »ne-hi-

bridna« identiteta in kultura ne obstaja-ta, saj je hibridnost

trajajo#e stanje vseh dru$b (glej Rosaldo 1995). Zato je sam termin »hibriden«

uporaben zgolj, #e ga dojemamo kot epi-stemolo"ki termin.

»Hibridnost« je torej smiselna, #e je vidi-

mo kot del diskurza, ki nasprotje homoge-nosti in ki epistemo-

lo"ko zajame trans-formacijsko naravo

kulture ter odprtost za spremembe. Gre

skratka za percepcijo, za metodo dojemanja sveta in sebe v njem,

torej ne gre za eks-kluzivno »lastnino« izbrane kulture ali

posameznika (Borso 2006: 39–41).

Sarajevo_16.indd 163 29.1.2013 12:19:17

164

klicali k ozave"#anju prihajajo#ih generacij o pomenu odprtosti in pri-znavanja identitetne hibridnosti:

[Otrokom moramo] posredovati /…/ zavest o hibridnosti #love"ke vrste, o heterogenosti moderne kulture, o polifoniji na"e kulture, in kar je najpomembnej"e, ne le o multietni#nosti, ampak tudi o raznovr-stnosti individualnega mi"ljenja, ob#utij, sanj, karakteristik. Pokazati jim (moramo), da vse to /…/ "e vedno obstaja. /…/ In to tu, na Balkanu, mogo#e celo bolj kot drugje. (Le"i! 2006: 90)

Procesi identificiranja se tudi v transformacijskem obdobju odvi-jajo v konfliktu med dru$benimi samoumevnostmi in stremljenjem po svobodi (Mathews 2000: 11). V negotovih trenutkih oboro$enega spopada totalitarna dr$ava in politi#ni aparat pogosto vr"ita pritisk na posameznike, in sicer s svojo anga$irano ideolo"ko socializacijo in kontrolo informacij. Vendar pritisk ne onemogo#a formiranja ide-olo"kih opozicij, saj ideologija, tudi nacionalna, ni nikoli docela he-gemonska in ne zmore prepre#iti pluralnosti interpretacij (Rapport 2003: 88, 244). Zato, kot ugotavlja Campbell, moramo lo#evati med mikronaracijami sodelujo#ih in velikimi naracijami (profesionalizi-ranih) interpretatorjev dogajanj ter upo"tevati, da prikazani »skupin-ski imaginarij« ni nikoli docela monoliten. Posameznikove svojevr-stne izku"nje, percepcije in pripadnost ve# dru$benim podskupinam bistveno zaznamujejo identifikacije in razlage realnosti (po Schröder in Schmidt 2001: 9–10). Maja Povrzanovi! skozi analizo naracij o vojni dubrovni"kega prebivalstva opa$a, da formiranje identitete pri ljudeh, ki so se sre#ali z nasiljem, ni bilo najbolj odvisno od javnega, predvsem politi#no-medijskega ideolo"kega pridigarstva, temve# so bile pripadnosti oblikovane skozi »situirano prakso« skrbi za pre$i-vetje ter svojevrstne refleksivne analize vojnega dogajanja. %rtve na-silja, ki so se soo#ile z zelo tragi#nimi posledicami vojne brutalnosti, pogosto zavra#ajo nacionalisti#no dogmo in se (zavestno) oddaljujejo od operiranja z dihotomiziranimi kategorijami Na"ih in Njihovih. Skratka, njihovega vedenja in odzivov na vojne dogodke ni mogo#e reducirati na »nacionalisti#ni ki#« (1997: 159–60). Kljub pogledu na konformisti#no »tranzicijsko mo# delovanja« je torej jasno, da vsa-ka dru$ba generira bolj ali manj permanentne kontraargumente in kontradiskuze, ki spro$ajo spopade med perspektivami ter pogosto ustvarjajo uporni"ke identifikacije (Douglas 2004: 93).

O uporni!tvu »pohlevnih«Postmoderni antropolo"ki paradigmatski prelom je ob koncu dvaj-

setega stoletja postregel z antropolo"kimi, dolgo pri#akovanimi izle-ti v kompleksnost uporni"kih praks tudi na evropskih obrobjih. Prvo

Sarajevo_16.indd 164 29.1.2013 12:19:17

165

brazdo so zaorale raziskave, ki so odstirale poglede v kljubovalna deja-nja balkanskega prebivalstva, uperjena proti lastni, pripisani marginal-nosti. Pri#ale so o pospe"enem iskanju na#inov po krepitvi ter prevze-manju dru$bene mo#i. Zasledovale so tudi oblikovanje kriti#nih misli in praks zoper dominantne diskurze, pri #emer so se izpostavili evidentni primeri strate"ke manipulacije z marginalnostjo ter vsiljenim statusom izrinjenosti. V tem smislu marginalnosti ni ve# mogo#e opazovati zgolj kot vsiljeno kategorijo, temve# ta postaja prizori"#e nastajanja novih pomenov ali, kot ugotavlja Anna Tsing, gre za »orodje destabilizacije centralne avtoritete« (po Green 2005: 3).

Antropologija se $e dolgo pona"a s svojim empati#nim razume-vanjem posameznikov, ki so se zna"li na geografskem in dru$benem obrobju. V nasprotju s teoretiki razvoja, sistemskimi teoretiki ipd., ki so ljudi opisovali kot pasivne ter jih brezbri$no ropali vloge agensov dru$benih sprememb, je antropolo"ki prispevek k oblikovanju neko-liko druga#nega pogleda – v katerem posamezniki pomenijo aktivne udele$ence, ki se na svojstvene na#ine soo#ajo z dru$benim svetom ter ka$ejo sposobnosti za in(ter)vencijo in prisvajanje tehnik ter strategij upora (Keesing 1992: 1–2) – nedvomno nespregledljiv. Med drugim so tudi izpostavili nujnost iztrganja margin iz stanja pripisane negibno-sti, saj so poudarili, da se tako »obrobja kot centri nenehno premikajo« (Boon 1999: 200). Kljub hvalevrednim dose$kom so tovrstni projekti razkrivanja »boja marginalnih« porodili nemalokrat tudi neza$elene stranske u#inke, ki so se kazali predvsem v praksi reproduciranja $e obstoje#ih stereotipnih podob.

Ko gre za Balkan in nekdanje jugoslovansko obmo#je, je antropo-lo"ko slikanje aktivnega individua z uporni"ko mo#jo delovanja ven-dar nekoliko zaostajalo za splo"nimi trendi. Dejstvo, da je bila civilna dru$ba v nekdanji Jugoslaviji utemeljena predvsem na nacionalnih principih – saj naj bi narod z zagotavljanjem organizacijske baze slu$il kot okvir formiranja civilne dru$be (glej Vejvoda 1996; Irvine 1997: 11) – je nemara ponudilo svoj prispevek k omenjeni zamudi. Percepcije dogajanja v Jugoslaviji so torej dolgo odrejale izrazito kolektivisti#no smer razmi"ljanja, tudi ko gre za sam upor. Po »socialisti#nem obdo-bju« je uporni"ka dejanja na obmo#ju nekdanje Jugoslavije zasen#ila vojna vihra, ki je mnoge potegnila v labirint iskanja razlogov za tisto, #esar mnogi niso zmogli doumeti. Tudi grobe, ostro polarizirane slike nekdanjega jugoslovanskega prostora ter ideolo"kega in oboro$enega spora so bile bolj zapletene, kot so si raziskovalci predstavljali. Zagle-danost v sunkovito nacionalizacijo bosansko-hercegovskega prostora je #rpala precej raziskovalne energije, zato je bilo treba za zasledova-nje in »odkritje« opozicijske mo#i delovanja ter uporni"kih diskurzov potrpe$ljivo #akati. Edini segment posameznikove volje, ki je bil naj-ve#krat opa$en, je bila njegova/njena zmo$nost sodelovanja v naciona-listi#nih projektih ter aktivna identifikacija z nacionalno skupnostjo,

Sarajevo_16.indd 165 29.1.2013 12:19:17

166

ki je bila tesno povezana s podporo ideologiji sovra"tva in antagonizmov.147

Konec devetdesetih let so antropologi pri#eli slaviti marginalnost in v njej celo odkrivati zmo$nosti za pre-seganje tako imenovanih »-izmov«, ker so pogled z roba videli kot mo$nost vrtanja v »centralne gotovosti« in prizori"#e, od koder je mogo#e #rpati inspiracijo za pre-verjanje obstoje#e »normalnosti« (Green 2005: 5). Z za-gonom so kon#no posegli v posameznikovo opozicijsko mo# delovanja ter razkrili njeno vlogo v identifikacijskih procesih tudi na Balkanu. Prve raziskave, ko govorimo o nekdanjem jugoslovanskem prostoru, so se anga$irale predvsem v na#rtni dedemonizaciji prebivalstva Srbije. Slednjega je v javnem diskurzu doletela generalizirana ozna#ba »nacionalisti#nih rabljev«. Glasni retoriki (medij-ske) demonizacije so dobro slu$ile zameglitve, ustvarjene z zamol#anjem obstoje#ih alternativnih diskurzov, ki so nasprotovali nacionalisti#nim pozivom k prelivanju krvi. Raziskovalci so postali pozorni na glasove »Druge Srbije«, na dejstvo, da obstajajo posamezniki, ki so videli »izna-ka$en obraz /…/ dr$ave, ki jo je zajela ‘ku$na mrzlica’, kjer se ple"e danse macabre na razvalinah in grobovih« in za katere je bila edina sprejemljiva mo$nost, postati »izdajalec« (David 2002: 29). Kon#no so opazili ljudi, ki so producirali kritike »kolektivne halucinacije« (Proki! 2002: 37), in tiste, ki so se odkrito upirali temu, da mo-rajo svojo »intimno nacionalno opredelitev« pretvoriti v »obveznost sprejemanja nacionalnih separatizmov« (%i-voti! 2002: 51). Ob tovrstnih opisih smo bili pri#e poisto-vetenjem z obravnavanimi subjekti. Odsotnost distance pa je rezultirala v romantizaciji upora ter odkriti podpori posameznikom, njihovim izbiram, diskurzom in okusom (glej Gordy 1999).148 Ob tem se je jasno zrcalila slepota za negativne in precej manj v"e#ne #rte tovrstnega odpora. Nastajali pa so tudi druga#ni, balansirani opisi antinacio-nalisti#nih diskurzov, ki so bili sicer utemeljeni na lastni anga$iranosti v radikalni kritiki nacionalizma, a so kljub temu posku"ali kriti#no pogledati na obstoje#e kontradi-skurze (glej Jansen 2005a). Kajti, kot bo mogo#e videti v nadaljevanju, ti nikoli niso povsem odre"eni ekskluzi-visti#nega zarisovanja meja in hierarhij nadrejenosti in podrejenosti. Pred tem so nastala tudi dela o antinacio-nalisti#nih diskurzivnih praksah na Hrva"kem, o katerih so v jeku vojne spregovorili predvsem doma#i znanstve-niki in znanstvenice, ki so skupaj z drugimi kriti#nimi

147. Tudi sicer, ko beremo o zgodovini Balkan-skega polotoka, edino, jasno izra$eno opo-zicijsko dejanje posa-meznikov odkrijemo v vojnah, ki se ka$ejo kot nacionalni boji ali boji za nacionalno osvoboditev. Ko se pi"e o uporih se naj-ve#krat sre#amo s haj-du"tvom, zavra#anjem (imperialne) domina-cije, ob#asno tudi z na-rodno-osvobodilnim bojem. Uporni"ka de-janja na nekdanjem ju-goslovanskem prosto-ru so v dominantnih percepcijah najve#krat tesno prepletena pred-vsem z ekskluzivno nacionalno identiteto. Ustvarjena slika ni le izum zunanjih opazo-valcev. Kot ugotavlja Wendy Bracewell, sicer na primeru per-cepcije, rabe in mani-pulacije s hajdu"tvom, se je »zahodni« pogled na hajdu"tvo oblikoval tudi s prilagoditvijo in prevzemanjem lo-kalnih naracij (2003: 33–4).

148. V delu Erica Gordyja The Culture of Power in Serbia: Nationali-sm and Destruction of Alternatives (1999) zasledimo izrazito naklonjenosti do vi"je izobra$enega in urbanega dela srbske-ga prebivalstva. Avtor ga ozna#i za segment populacije, ki ga odli-kuje antinacionali-sti#na naravnost.

Sarajevo_16.indd 166 29.1.2013 12:19:17

167

intelektualci,149 posku"ali tujim opazovalcem odstreti druga#ne slike vojne, kot so jih ti sami uzrli (glej (ale Fe-ldman, Prica in Senjkovi! 1993; Povrzanovi! 1997), sledi-le so jim tudi poglobljene antropolo"ke raziskave, nastale izpod peresa zunanjih opazovalcev (Jansen 2005a).

Bosna in Hercegovina ter njeni prebivalci dolgo niso pritegnili pogledov, ki bi zasledovali (antinacionalisti#ne) uporni"ke prakse, saj je bilo civilno prebivalstvo predolgo ujeto v reprezentacije pasivne $rtve, nad katerimi se izvaja nasilje. V tegobnih razmerah naj ne bi bili zmo$ni plovbe proti toku. In to kljub dejstvu, da so za#etek vojne v Bo-sni in Hercegovini spremljali mirovni pohodi prebivalcev. Z njimi so Sarajev#ani $e 1. marca, takoj po referendumu o neodvisnost Bosne in Hercegovine, odlo#no nasprotova-li barikadam, ki so jih na klju#nih to#kah in prometnicah Sarajeva postavili #lani SDS-a in njihovi podporniki (Donia 2006: 277–8).150 Barikade so pravzaprav ponazarjale prvi pomemben korak v poskusih nacionalizacije posamezni-kov. Gre za prijem za reduciranje posameznikovih identitet na nacionalno pripadnost, saj se je na kontrolnih to#kah z imenovanjem, neprijetno in vzvi"eno komunikacijo, v ka-teri se je zrcalila igra mo#i, vzpostavljala in utrjevala rele-vantnost in sredi"#na pozicija posameznikove pripadnosti »zami"ljenim skupnostim«. Barikade so bile za#etek odda-ljevanja od tistega, kar so mnogi do$ivljali kot »normalno« $ivljenje. Spominjam se gospe, ki je obupano pripovedovala o svojih konstantnih poni$evanjih na barikadah, ko se je sku"ala iz #etrti, kjer je stanovala, prebiti na svoje delov-no mesto v oddaljenih Ned$ari!ih. Skozi solze je ve#krat ponavljala, kako jo je nekdanji kolega in sosed obravnaval kot neznanko, s #imer je izbrisal njun dotedanji, po njenih besedah zelo prijeten odnos in torej skupno preteklost. S svojim dejanjem njene razporeditve v kategorijo Musliman-ke, jo je mo#no u$alil in odre"il individualnosti. Prav zaradi pripisane nalepke ji kljub pro"njam in joku niso dovolili prestopiti barikade, medtem ko je njeni sodelavki, s katero sta vsak dan skupaj odhajali v slu$bo, to bilo dovoljeno. In sicer zgolj zaradi imena, ki je kolegico avtomati#no potisnil v kategorijo Srbkinje.

Udele$enci mirnih, protivojnih pohodov so $eleli prepre#iti nasilje in triumf nacionalne ideologije, ki se je prikradla v njihovo mesto. S svojim protestom so sku"ali ustaviti izbruh prihajajo#e vojne. Proteste in odpor proti barikadam je pod svoje okrilje kmalu sprejela stranka SDP. Gibanje si je nato nadelo ime partizanskega heroja Valterja,

149. Tako denimo Predrag Matvejevi! zapi"e, da

ga je nacionalizem, ki se je razpasel na

Hrva"kem in posegel v bosansko-hercego-vsko ozemlje, obre-

menil z ob#utjem sra-mu (2002: 409–10).

150. Razlog, s katerim je

vodstvo SDS opra-vi#evalo postavitev

barikad, je bilo stre-ljanje na svate poroke

in umor $eninovega o#eta, ki se je zgodil

v bli$ini Stare pra-voslavne cerkve na Ba"#ar"iji. Incident je bil, v takratnem

javnem govoru SDSa, a tudi kasneje, mno-

gokrat izpostavljen kot poveden dokaz

ogro$enosti srbskega naroda v Bosni in

Hercegovini (Donia 2006: 278).

Podobne, a tudi "e bolj subjektivne opise

smo lahko prebira-li tudi v bolj lai#nih

opisih (glej Collin 2004).

Sarajevo_16.indd 167 29.1.2013 12:19:17

168

ki je izgubil $ivljenje v zadnjih dneh osvoboditve Sarajeva aprila 1945. Ne le zaradi druga#nih te$enj, temve# tudi zaradi izrazite vpletenosti stranke SDP v mirovno gibanje to ni dobilo podpore pri nacionalnih, vladajo#ih strankah. Medtem ko so #lani SDS konstantno poudarjali ogro$enost »srbskega naroda«, je SDA vra#ala udarec z obto$bami SDS--a, da uni#uje skupno $ivljenje in mir v mestu. Stranka SDP je kljub nasprotovanju intenzivirala napore pri pripravi no-vih protestnih shodov. Demonstracije so bile prepletene z zabavnoglasbenimi to#kami, ki so spodbujali prebivalce, da se shodov udele$ijo v #im ve#jem "tevilu. Na protestu, ki je potekal 6. marca, je predsednik stranke Nijaz Durakovi! v svojem govoru s strahom napovedoval usodo Bosne in Her-cegovine, njegove napovedi pa so se v krvavih letih, ki so sledila, delno tudi uresni#ile: »Pri#eli so deliti regije, mesta. Jutri bodo delili vasi in ulice, tovarne, stanovanjske bloke, mogo#e tudi skupne postelje« (glej Donia 2006: 279–81).

Demonstracije, ki so sledile, so bile torej ne le pacifisti#-ne, temve# tudi izrazito sovra$ne do nacionalisti#nih po-zivov po razkosanju Bosne in Hercegovine. Razbijanje bo-sansko-hercegovske dru$be na osnovah nacionalnih razme-jitev, ki so ustrezale nekaterim nacionalnim strankam, je torej $e v prvih korakih izzvalo »mo#ne odpore v bosanski dru$bi« (Bougarel 2004: 86), kar se je zlasti manifestiralo 5. in 6. aprila 1992,151 ko se je pred parlamentom v Sarajevu po pozivu medijev, mirovnega gibanja in sindikatov, zbralo vsaj dvajset tiso# ljudi, #e pa je verjeti drugim podatkom, je "tevilo zbranih doseglo od petdeset do sto tiso# ljudi, ki so iz$vi$gali nacionalne stranke in zahtevali nove pred#a-sne volitve oziroma odhod vladajo#ih strank z oblasti (glej Donia 2006: 284).152 Demonstranti so se na gro$njo vojne odzvali z metodo, ki so jo podedovali iz socialisti#ne prete-klosti, skratka z zagovorom »bratstva in enotnosti« (Ma#ek 2000: 254), tako je eden izmed udele$encev shoda izna"el re"itev za trenutno krizo, saj bi bilo po njegovem najbolje, da »vsi Srbi nacionalisti gredo v Srbijo in naj Hrvati "ovini-sti odidejo na Hrva"ko. Mi $elimo ostati tu skupaj. %elimo ohraniti celotno Bosno« (po Malcolm 2002: 235).

Tako se za#etka »strahot brez imena« spominja bosan-sko-hercegovski pisatelj Dario D$amonja, ki se spra"uje, ali se je »to« pri#elo prav tistega dne,

ko sem stopil pred mikrofon, ko je "estdeset tiso# ljudi iz cele Bosne pri"lo v Sarajevo, da brani mir; ko sem pred Skup"#ino rekel, da $elim, da izkoristim prilo$nost

151. Republika Bosna in Hercegovina je bila mednarodno priznana 6. aprila 1992, pred datumom priznanja pa so $e zelo vidni sledovi te$enj po separaciji in ustanavljanju srbske para-dr$ave.

152. Ta "tevilka seveda ne zajema tistih, ki so po televiziji z odo-bravanjem spremljali dogajanje in tiste, ki so bili na poti v Sarajevo. Barikade so namre# prepre#ile prihod rudarjev iz Tu-zle, Zenice in Vare"a (Bougarel 2004: 87).

Sarajevo_16.indd 168 29.1.2013 12:19:17

169

in da se z sekundo ti"ine »poklonim« na"im nacionalnim voditeljem, ki so nas pripeljali do TEGA in da re#em, da krivici niso Srbi, Hrvati niti Muslimani, temve# /…/ PAPANI (kar ni ni# drugega kot okraj"ava za Primitivca, Amoralne$a, Polpismenega, Agresivnega, Nacionalista); ko se moje besede in besede drugih enako misle#ih zmotili rafali Karad$i!evih pla#ancev z zadnjega nadstropja hotela Holiday Inn; ko smo dojeli, da ne gre le za pe"#ico pijanih in omamljenih barab, ki so vredni prezira in pomilovanja; ko so gro$nje Karad$i!a, neuspelega pesnika, podkuplji-vega psihiatra, zakompleksanega kmeta, Muslimanom prenehale biti podobne babjim razpravam; ko smo dojeli, da se kugi nacionalizma, ki je bila podprta s topovi in tanki, ne moremo upreti zgolj s hipijevskimi parolami »Make love not war« in zmagati; ko je strah opusto"il ulice Sarajeva in ko so se, iste no#i, na ulice vsuli »osvo-boditelji«, ki so oropali vsak butik, trgovino, kavarno v mestu – pod pretvezo, da »re"ujejo« blago pred »#etniki«. (D$amonja 2003: 121–2)

Demonstracije so se torej kon#ale s streljanjem srbskih ostrostrelcev. V protestih za mir in antinacionalizem je $i-vljenje izgubilo "est ljudi, ranjenih je bilo precej ve# (Do-nia 2006: 285). Zaradi nasilja in strahu je pod streli izgubil $ivljenje tudi »Valter«,153 kar pa nikakor ne pomeni, da so ideolo"ke postavke gibanja zamrle. Posameznikova mo# delovanja, tudi tista antinacionalisti#na, opozicijska, je bila torej od samih za#etkov vojne prisotna.

Antropolo"ke raziskave so se v #asu vojne osredoto#i-le predvsem na strategije soo#anja z vojno realnostjo ter taktikami pre$ivetja, saj je bil upor prebivalstva Sarajeva v #asu obstreljevanja usmerjen zoper grozote vojne. Ta se je pogosto manifestiral v "alah, skozi umetnost, poezijo, po-pularno glasbo, zaslediti ga je bilo mogo#e tudi v poskusih ohranjanja predvojnih navad, denimo obiskovanja razli#-nih gledali"kih predstav, a tudi v naporih mo"kih in mlade-ni#ev, da se izognejo voja"ki slu$bi (glej Ma#ek 2000).154 Za posameznike, ki so ostali v mestu, je bilo najpomembnej"e najti notranje ravnovesje in harmonijo med resignacijo ter mobilizacijo svojih kreativnih $ivljenjskih sil. Obup se je kazal predvsem v pesimizmu, utrujenosti, brezbri$nosti, medtem ko je mobilizacija spodbujala optimizem, ob#utja neuni#ljivosti, a tudi neracionalno vedenje in zatekanje k religioznosti. Prebivalci Sarajeva so $ivljenje v vojni ozna-#evali zgolj kot »imitacijo $ivljenja«, saj so z omejenimi sredstvi, v nemogo#ih razmerah, posku"ali replicirati $i-vljenje, ki so ga $iveli neko# (Ma#ek 2000: 65, 68, 71). To je

153. Donia ocenjuje, da je bilo gibanje omejeno predvsem na Saraje-vo in da v resnici ni

bilo sposobno pre-pre#iti vojne. (eprav

ceni napore udele-$encev, je do gibanja

kriti#en, ker meni, da se je to za#elo prepo-

zno, da je bilo »pre-ve# idealisti#no in

preve# ranljivo, da bi ustavilo neustavljivo

$eljo po vojni« (Donia 2006: 286).

154. Sarajev#ani so deni-mo delovanje razli#-nih firm tudi v #asu vojne opisovali kot odpor napadalcem,

ki so se zaman trudil, da popolnoma uni#i-

jo njihova $ivljenja. Odpori, kot so deni-

mo izogibanje voja"ki slu$bi, so pogosto

nazorno kazali, da je nacionalna identiteta

vendar pri mnogih manj"ega pomena,

kot so to mnogi pri-#akovali. &e zlasti,

ko gre za napore po pre$ivetju in varova-nju $ivljenj bli$njih.

Mati, ki je svojega sina $elela obvarovati pred izku"njo boji"#a

ali smrtjo, je Ivani Ma#ek v pogovoru

zaupala, da je najprej mati, in "ele potem

patriotka (Ma#ek 2000: 68, 114).

Sarajevo_16.indd 169 29.1.2013 12:19:17

170

zahtevalo soo#anje s kruto realnostjo in intenzivno anga$iranje lastnih mo#i. Pre$ivetvene strategije so iz povsem o#itnih razlogov ob#asno pri-dobivale romantizirano avro. Pri#e smo bili postmodernemu zastopstvu viktimiziranega prebivalstva, ki se je kazal denimo v slavljenju saraje-vskih »hi"nih Amazonk« (glej Mann 2006). O uporu proti nacionalnim delitvam in ideologiji segregacij v tem obdobju izvemo zelo malo, ker naj bi bil ta v #asu voja"kih spopadov precej tih in pritajen. Opazovalci so ga lahko zasledili v intimnih pogovorih in "alah, ki jih ni bilo mogo#e deliti z vsemi. Ivana Ma#ek celo opa$a, da bolj ko je bil pogovor javen, bolj manifestativno je kazal svojo prepojenost z dominantnimi ideolo-"kimi izjavami (Ma#ek 2000: 27, 267). Pre$ivetje je bilo namre# tisto, ki je pridobilo nalepko upora. &ele kasneje in mnogo subtilneje smo v me-dijskih poro#ilih zasledili predstavitve Sarajeva kot »metafore novega svetovnega reda«, saj je »lepo multikulturno mesto« ponujalo ideal so-delovanja med sicer sprtimi Hrvati, Srbi in Muslimani/Bo"njaki (Brandt 2002: 188). Podobne trditve so replicirali tudi nekateri politiki, saj so z njimi upravi#evali lastne politi#ne misije kot boj za Evropo. Tako je deni-mo Wolfgang Petritsch, nekdanji visoki predstavnik v Bosni in Hercego-vini, izjavil, da je bosansko-hercegovsko so$itje, tudi v vojni, »prispevek k tradiciji multietni#nosti in bolj"emu razumevanju v zdru$eni Evropi, ki je lahko zgolj multietni#na Evropa« (po Wieland 2005: 10).

V antropolo"kih obravnavah Bosne in Hercegovine smo "ele v za-dnjih letih pri#e pospe"enem zanimanju za odpor in uporni"ko mo# po-sameznika, ki nasprotuje ideologiji nacionalizma in ne stavi na enostav-ne slike »pisane multikulturnosti« (glej Cockburn 1998; Jansen 1998, 2000 in 2005a; Ma#ek 2000; Helms 2003; Pickering 2007; Kolind 2008). Antropologi pogled usmerjajo v produciranje identifikacijskih sidri"# skozi anga$iran ali neozave"#en upor, saj se identifikacija bistve-no formira tudi skozi komunikacijske prakse in relacije z drugimi. Gre za identitete, ki so konstantno v nastajanju (glej Massey 2000: 284) in ki temeljijo na upanju in $eljah po transgresiji obstoje#ega ideolo"kega nazora. Posamezniki s transgresijo sku"ajo pokazati na mo$nost prese-ganja »vsiljene normalnosti« in tako postaviti pod vpra"aj vse tisto, kar se na prvi pogled zdi naravno in samoumevno (Cresswell 1996: 26). Samo dejanje upora in sodelovanje v formiranju in repliciranju antina-cionalisti#nih diskurzivnih praks je v resnici klju#no za identifikacijske procese, vojno dogajanje pa ne oblikuje zgolj enostavno zarisanih #rt med Nami in Drugimi, temve# skozi pretrese obstoje#ih moralnih goto-vosti (Culbertson 2006: 61) pri mnogih izsili razmi"ljanje o smiselnosti potenciranja obstoje#ih kulturnih razlik. Namesto iskanja zavezujo#ega objema »lastne, pripisane skupnosti«, se ob#asno prebuja odpor in po-beg od nje. Dogodki v drugi svetovni vojni, poboji prebivalstva zaradi njihove nacionalne ali religijske pripadnosti, ki so danes mnogokrat predstavljeni kot izhodi"#e za sodobno, propagirano sovra"tvo med sku-pnostmi v Bosni in Hercegovini ali celo kot povod za vojno dogajanje v

Sarajevo_16.indd 170 29.1.2013 12:19:17

171

devetdesetih, so prav tako porajali nadvse raznolike odzive pri prebival-stvu. %e konec "estdesetih let je eden izmed sogovornikov Esada (imi!a takole opisal svoje zatekanje k ateizmu ter oddaljevanje od pripisane nacionalne oziroma religijske skupnosti: »Name je vplivalo leto 1941. Tisto pobijanje Srbov s strani najbli$jih sosedov, s katerimi so mirno $i-veli v prijateljstvu /…/ le zato, ker so druge vere. Vera nas je sprla. (e bi bog obstajal, tega ne bi dovolil« (1996: 169). Podobna stali"#a je mogo#e sli"ati tudi v sodobnem povojnem Sarajevu:

Ve!, vse to se je za"elo v vojni, takrat sem imel stra!ne te#ave, ko gre za obstoj Boga. Ko se ti vse to zgodi, mora! biti nor, da verjame!, da obstaja in da te bo za!"itil /…/ ali pa da te bodo »tvoj bog« in »tvoji« varovali. Takrat vsak pa" skrbi zase. /…/ Tej norosti, ki nas je pripeljala do tega, nih"e normalen ve" ne more verjeti.

Tako kot se aktivna nacionalna identifikacija lahko pri#ne z vojnim dogodkom in ideolo"ko ma"inerijo, ki ga spremlja in potencira, lahko prav isti dogodek, prepleten z u#inki interpelacij preteklosti, spro$i in potencira kontradiskurze. Zgodba, ki sledi, je zgodba o posameznikih, ki so svojo pot zasukali v nepri#akovane smeri. Je pripoved o indivi-duih, ki preteklih konfliktov ne zmorejo razlo$iti s priro#no in vselej dosegljivo dominantno nacionalizirano interpretacijo vojne. Gre torej za ljudi, ki so jih osebne izku"nje ter bolj ali manj mo#no ozave"#enje lastne mo#i delovanja pripeljale do to#ke, v kateri »upor postaja vir iden-titete« (Nordstorm in Martin 1992: 6).

Sarajevo_16.indd 171 29.1.2013 12:19:17

172

Sarajevo_16.indd 172 29.1.2013 12:19:17

173

Pot razkrivanja antinacionalisti#nih diskurzivnih praks v sodobnem Sarajevu je bila vse od samih za#etkov teren-skega poizvedovanja tlakovana z ve#nim, sicer nadvse kurtoaznim spremljevalcem. Zgolj omemba izbrane teme je namre# pri mojih sogovornikih spro$ala nezadr$no $e-ljo po komentiranju mojih raziskovalnih izbir, $eljo, ki je producirala presenetljivo enozna#ne, a vendar zgovorne reakcije. Opazke so se nizale sunkovito in povsem samo-iniciativno, in sicer $e ob be$ni omembi – za mnoge neko-liko begajo#e skovanke – antinacionalizma. Odzivi so med drugim transparentno zrcalili hrepenenje Sarajev#anov po odprtem prostoru komunikacije, v katerem bi imel bolj prominentno pozicijo tudi njihov glas, saj so ga sami pogo-sto dojemali kot osamljenega, presli"anega ali celo nasilno zadu"enega. Njihova stali"#a jasno pri#ajo o obstoju $ive, a "ibke alternative mu#ni nacional(isti#)ni hegemoniji.

Komentarji so bili zanje pomembni konstrukcijski gra-dniki pri poskusih modeliranja v"e#nih samopodob, ki se formirajo s pomo#jo avtobiografskih naracij, ume"#enih v mote# dru$beni obro#. (eprav so poudarjali zadr$ke in nelagodnost pred analizo, saj ta pomeni vsaj delno izgubo »kontrole nad lastnim glasom« (glej Ross 2003), so vendar z izra$anjem lastnih mnenj posku"ali ubla$iti strahove pred zunanjo oceno. Navajeni potiskanja v nacionalne kategorije ter nezadovoljni z neomajno mo#jo strogih balkanisti#nih zunanjih reprezentacij svojega $ivljenjskega okolja, so se zbali, da bodo v nastajajo#ih zapisih ozna#eni kot nekriti-#ni podporniki trenutne ureditve ali celo reprezentativen

Strategije uporaproti obstoje"i hierarhiji identitet: (Ne)ozave!"ene antinacionalisti"ne diskurzivne prakse

Sarajevo_16.indd 173 29.1.2013 12:19:17

174

vzorec bosansko-hercegovske nacionalisti#ne dru$be, od katere so se vseskozi in vsakodnevno – bolj ali manj uspe-"no – trudili distancirati. Navsezadnje tudi z odzivi na temo pri#ujo#e monografije.

Kriti#na naravnanost do »nespametne« izbire teme je bila prisotna na mnogih prizori"#ih. Zaslediti jo je bilo mo-go#e tako pri odkritih, prepoznanih ali samoimenovanih antinacionalisti#nih aktivistih kot tudi pri Sarajev#anih, ki so se raje umikali v svoje svetove ter kritizirali dogaja-nje v bosansko-hercegovski dru$bi za zaprtimi vrati inti-mnega sveta. Njihova stali"#a so namre# odra$ala odkrito presene#enje nad izbrano temo, saj se jim je ta kazala kot povsem nezdru$ljiva s trenutnim bosansko-hercegovskim kontekstom, ki je po njihovem mnenju prepojen z rigidno nacionalisti#no retoriko in ki se z vso mo#jo precej uspe"no otepa tovrstnih kontradiskurzov. Antinacionalizem so v so-dobni bosansko-hercegovski dru$bi videli le redki. Naj kot ponazoritev omenim besede Vedrana, fotografa, politologa in aktivnega #lana SDP-ja, ki se je v stranki zna"el predvsem zaradi prepri#anja, da je to edina politi#na opcija, ki prizna-va njegov obstoj.155 Menil je tudi, da je edina, ki se uspe"no upira nacionalisti#nim projektom izklju#evanja. Ob prvem, povsem naklju#nem sre#anju se je impulzivno odzval na moje osrednje zanimanje: »Kako bo! vendar o tem pisala prav tu?!«, #emur je sledila $e bolj hudomu"na pripomba: »A se ti ne zdi, da si se pripeljala v napa"no dr#avo? Je avtobus zavil na levo namesto na desno?«

Ko so sogovorniki spoznali cilje raziskave, so se sponta-no nizale zaskrbljene reakcije, ki so bile ob#asno prepojene s posmehljivimi podtoni ter poduki o »resni"ni situaciji v dr#avi«. Prijateljica Ana, ki je medvojna leta pre$ivela na Hrva"kem in se po podpisu Daytonskega sporazuma vrnila v Sarajevo, je le subtilno dodala, da je tema »!iroka od tu do Vogo!"e«,156 s #imer je opozorila na utopi#no obarvanost tematike. Pripomba o utopi#nosti tovrstnega poizvedova-nja, ki se je sicer pojavljala pri mnogih, je bila zdru$ena z resignacijo in prepri#anjem, da dr$ava nezadr$no drvi v dokon#no segregacijo in propad. Drugi so me svarili, da je tema pravzaprav pretirano kompleksna. Pisatelj, novinar, prevajalec in urednik, ki je pisal za mnoge »probosanske« #asopise in #asnike, pa me je nekega ve#era skrbno posva-ril: »Oh, ne loti se tega! Civilna dru#ba tu nima nobene kon-tinuitete, tu ni nobene kriti"ne mase.157 Tiste glasne ve"inoma sponzorirajo tujci in tu ni nobenega efekta.« Ob najinem dru-gem sre#anju v stavbi novinarske hi"e Oslobo'enje, danes

155. Vedran je namre# otrok »me"anega zakona«.

156. Vogo"#a je predme-stje Sarajeva.

157. Gre za zelo raz"irjeno prepri#anje, ki pa nima realne osnove, kajti $e v devetnaj-stem stoletju v Bosni in Hercegovini zasle-dimo vrsto kulturnih dru"tev, trgovskih zdru$enj in huma-nitarnih organizacij (Bougarel, Helms in Dujizings 2007: 31).

Sarajevo_16.indd 174 29.1.2013 12:19:17

175

potisnjene v ozadje – saj se skriva v neopazni sivini pred zastekljeno in megalomansko zgradbo #asopisa Dnevni Avaz, ki danes velja za najbolj bran #asnik v Sarajevu158 – je vendar priznal, da obstaja pe"#ica tistih, ki jih ozna#i za »tepce« in »norce«. Te simpati#ne vzdevke so si prislu$ili, ker se v javnem delovanju z ostrim peresom borijo proti »slabo-umju« nacionalizma.159 Obstajajo torej tisti, ki po njegovem izstopajo iz povpre#ja, odstopajo od tistega, kar se ka$e kot »normalno«, #etudi v resnici nih#e od mojih sogovor-nikov nacionalizma ali gore#ega izpostavljanja nacionalne pripadnosti ni ozna#il za »normalno« po#etje. Zaprt krog resni#nih nasprotnikov nacionalizma po njegovi oceni tvo-ri najve# pet do "est odstotkov dana"njega bosansko-herce-govskega prebivalstva in zato cini#no doda: »Saj je cela obla prepri"ana, da je nacionalizem OK, kdo smo zdaj mi, da bi nam verjeli, da ni!«

Navkljub splo"nem prepri#anju, da je bosansko-herce-govska dru$ba v celoti globoko nacional(isti#)na in da je pripadnost enemu izmed treh »konstitutivnih narodov« za mnoge bistvena ali celo najpomembnej"a to#ka identi-fikacije, prav nih#e od mojih sogovornikov ni trdil, da je zanj pripadnost nacionalni skupnosti pomemben referen#-ni okvir. Jasno je, da »deklarativne izjave o identiteti niso vselej nujno tudi najrelevantnej"i vidiki #lovekove avtoper-cepcije« (Jansen 2005a: 211), prav tako je treba opozoriti, da deklarativno izra$anje nacionalnosti ni bilo nikoli izena-#eno z oznako »nacionalist«. A tudi sama omemba ozna#b, pred katerim stoji pridevnik »nacionalno«, je pri nekaterih ("e vedno) zbujala impulzivno potrebo po odmiku.

Oznako »nacionalist« so domala vsi sogovorniki ena#ili z $aljivko.160 Le redki, ki so se nekoliko spotaknili ob ter-min »antinacionalizem«, so sku"ali pose#i tudi v definicijo nacionalizma. Dragan, podiplomski "tudent zgodovine, no-vinar in urednik ter voditelj radijske oddaje o kulturi, je bil tako aktiven pri organizaciji "tudentskih protestov kot tudi reden udele$enec ve#ine demonstracij, ki so potekale pod okriljem razli#nih zdru$enj. Oddajo, ki je danes ni ve# na sporedu, je zasnoval kot kritiko nacionalisti#ne manipula-cije z znanostjo, s katero je hotel spodbujati posameznikove sposobnosti »formiranja lastnih stali!" v nasprotju s spreje-manjem serviranih pogledov, ki postajajo temelj bosansko--hercegovskih kvaziidentitet«. (eprav je torej svoj anga$ma razumel kot »fronto proti banalizaciji, nacionalizmu, fanatiz-mu«, se pravi kot »razumski odpor«, je bil dokaj sumni#av do raz"irjenega razumevanja nacionalizma in ne nazadnje

158. Omenjeni primer ja-

sno ka$e nesorazmer-je dru$bene mo#i, saj gre za povedno

prostorsko metaforo novega #asa. Avazovo

zakrivanje stavbe Oslobo'enja in ne-slavno propadanje

osrednje predvojne medijske hi"e nedvo-mno simbolizira vla-davino nacionalnega diskurza. Po raziska-

vi, ki so jo objavili BH Dani, je v Federaciji

glavni vir informacij televizija, drugi naj-

bolj vpliven medij pa naj bi bil prav Dnevni

Avaz (ICG 1997: 2). Ta je bil na za#etku

mo#no povezan s stranko SDA, kasneje

pa je njegov lastnik osnoval lastno stran-

ko. Prve korake je #asopis, presentljivo,

naredil s pomo#jo Sorosove fundacije Open Society Fund

(ICG 1997: 27).

159. Pri tem poimeno-

vanju ni bil povsem sam, tako je Esad Baj-

tal razlo$i: »Tepec je vsakdo, #igar razum se ne ujema z noro-

stjo (kolektivne) ve#i-ne« (2008: 117).

160. Zelo podobno je velja-

lo tudi za izraze, kot je denimo »nacional-

no ozave"#en«.

Sarajevo_16.indd 175 29.1.2013 12:19:17

176

tudi antinacionalizma, s #imer si je prislu$il mnogo nasprotnikov tudi med svojimi soborci:

Mislim, da mora! imeti vsebino, razumeti vse procese, ki potekajo in so zelo komplicirani. Najla#je je re"i: jaz sem antinacionalist. Veliko-krat to, kar se imenuje antinacionalizem, vodi v drugo skrajnost, kar pomeni, da ostane le prazna zgodba, brez vsebine. /…/ Popolnoma se negira, izginja vsaka kulturolo!ka specifi"nost in to je z druge strani kulturocid /…/.

V ostrih kritikah »zgre"enih« percepcij in definicij nacionalizma ni bil osamljen. Mario, ki je vojno pre$ivel v obleganem Sarajevu, je sicer izhajal iz nekoliko druga#ne ideolo"ke pozicije, a je podobno formuliral svoje nestrinjanje z obstoje#im pogledom na nacionalizem. Sam se je, kot pravi, vedno deklariral za Hrvata in mu je tudi pripadnost katoli"ki skupnosti veliko pomenila. A je obenem poudarjal, da je Sarajevo njego-vo mesto in da ga nikoli ne bo zapustil. Bil je seznanjen tako z mojimi osebnimi stali"#i kot tudi z mojim raziskovalnim zanimanjem. Vznemir-jalo ga je dejstvo, da bi se lahko v moji (zapisani) interpretaciji zna"el v vlogi »zastopnika« nacionalizma, ker sva v osebnih, $ivahnih in plodnih debatah vselej spoznavala in odkrivala to#ke nestrinjanja. Zato je ob sre#anjih pogosto posku"al izkristalizirati svoja mnenja, jih upravi#eval s svojimi $ivljenjskimi, nadvse neprijetnimi in bole#imi izku"njami ter me nenehno – povsem upravi#eno – opozarjal, da posamezniki lahko nacionalizem razumejo razli#no in ne le tako, kot ga sku"ajo predsta-viti drugi sarajevski sogovorniki. Kritiziral je barvanje nacionalizma v povsem negativne odtenke in zavra#al delitev med »etni#nim« in »dr$a-vljanskim« nacionalizmom:

Po moje gre pri teh ljudeh za nekak!no obto#evanje nacionalizma, da je slab, in "e povem po pravici, meni se to zdi narobe. Po moje ne razumejo, kaj je sploh nacionalizem. Mislim, da je treba lo"evati med !ovinizmom in nacionalizmom. %ovinizem je sovra!tvo do druge nacije, medtem ko je nacionalizem nekak!na ljubezen do svojega. $e res, da ljubi! svoje malo bolj, ampak kaj je tu tako problemati"nega? In ne vidim, zakaj sem jaz ve"ji nacionalist kot kak Francoz. Neko" smo gledali tekmo tam v voja!ki bazi in sem navijal za Hrva!ko in me je ta tip, Francoz, obto#il, da sem nacionalist. Ko je pa on navijal za Francoze in vstal, ko je bila himna, poljubljal zastavo – a to pa ni?!

(eprav je jasno izpostavil razliko med nacionalizmom in "oviniz-mom, je imela ozna#ba nacionalist tudi v njegovi razlagi zelo grenak priokus. »Ohranjanje nacionalne identitete« kot politi#na retori#na fra-za, pa se je pogosto zna"la v njegovem besednjaku in se torej kazala v precej sprejemljivej"i lu#i.

V splo"nem pa je bil nacionalizem na deklarativni ravni v saraje-vskem povojnem kontekstu odet v #rne barve. Nekateri sogovorniki so

Sarajevo_16.indd 176 29.1.2013 12:19:17

177

ob#asno la$je omenjali »ljubezen do svojega«, ki je niso iz-ena#evali z nacionalizmom.161 Priznati podporo nacionaliz-mu kot ideologiji je bil torej za vse trd oreh, kajti negativna priponka nacionalista je praviloma pripisana Drugim. To pa seveda ponudi mo$nost za upravi#evanje lastnega na-cionalizma z nacionalizmom Drugih (Mi"#evi! 2001: 95).

Maja, politi#no aktivna #lanica SDP-ja, deklarirana titoist-ka in Sarajev#anka, meni, da je osrednja te$ava v tem, da ljudje no#ejo poimenovati stvari s pravim imenom: »Vsaka vla"uga bo zase rekla, da ni vla"uga: ‘Jaz sem tako malo, malo bolj #ivahna.’ /…/ Tako kot ne bo noben pijanec rekel: ‘Ve!, jaz imam stra!ne te#ave z alkoholom’, temve": ‘V"asih z dru#bo rad malo popijem.’« Prepri#ana je, da Sarajev#ani skrivajo svoja #ustva in si no#ejo priznati, da so postali nacionalisti. Nacionalizem pa izena#i z odvisnostjo in ga predstavi kot kr"enje moralnega koda oziroma dru$beno sprejemljivih norm. Podobnega mnenja so bili tudi drugi, zlaSti aktivi-sti, ki so poudarjali, da ve#ina prebivalstva nacionalizem prepoznava le pri »nacionalnih Drugih«, kar se seveda zdru$uje s slepoto do lastnega nacionalizma. V splo"nem so bili izrazito kriti#ni do vseh treh bosansko-hercegovskih nacionalnih skupnosti. 162 V tej to#ki se zrcali osrednja #rta antinacionalisti#nih diskurzivnih praks, kjer gre za odkri-to priznanje, da so pravzaprav vse, tudi sprejeta ali zgolj pripisana »zami"ljena skupnost«, mo#no obremenjene z ek-skluzivisti#no nacionalisti#no retoriko. Vojna je bila zanje boj med vseprisotnimi sovra$nimi nacionalizmi, ki so jih vodili ozemeljski in ekonomski interesi, zato je ne dojemajo kot spor med nacijami oziroma njihovimi pripadniki. Gre za spor med po$re"nimi, nacionalisti#nimi elitami (prim. Jansen 2005a: 97).

V kriti#nem antinacionalisti#nem diskurzu v sodobnem Sarajevu se nacionalna oznaka Hrvati, Srbi in Bo"njaki po-gosto porogljivo uporablja predvsem za tiste, ki jasno iz-ra$ajo svojo nacionalno pripadnost kot bistven ali celo kot najpomembnej"i element svojih ve#plastnih identitet. (e-prav so hegemonske prime$e nacionalisti#nega diskurza Sarajev#ani pogosto dojemali kot neizprosne, njihovi odzivi na moja poizvedovanja jasno pri#ajo, da so mnogi sebe in o$ji krog bli$njih do$ivljali kot enega izmed redkih osame-lih otokov, ki se mu je vsaj delno uspelo izviti iz okovov obremenjujo#ih ideolo"kih prijemov.

Negativen pogled na nacionalizem je delno oblikovan s socialisti#no preteklostjo, ki je v (nekontroliranem) nacio-nalizmu prepoznavala pogubnega sovra$nika in tekmeca

161. Ali kot pravi Ana:

»Mene so nau"ili, da ljubim svoje, ker so me pa" tako vzgajali, am-pak to ne pomeni, da sem zdaj nacionalist.

/…/ Vem, da mi v"asih re"ejo, da sem nacio-nalistka, ampak to je

zato, ker se ne #elim po-ro"iti z muslimanom. Ampak moji najbolj!i

prijatelji so muslimani. Nacionalistka bi bila, "e se ne bi hotela dru-#iti z njimi. /…/ To ni

nacionalizem, to je soo-"anje z realnostjo.«

162. Kot ugotavlja Stef Jan-sen, je bilo v postjugo-

slovanskih naciona-listi#nih diskurzih za

izdajo ozna#eno $e to, #e je posameznik pri

lastni skupnosti oziro-ma pripisani skupnosti diagnosticiral naciona-lizem (2005a: 97). Bo-

"nja"ki nacionalizem je denimo Edin opisoval

kot osvobodilno silo ter ideologijo obstoja,

ki je ne"kodljiva za pri-hodnost Bosne in Her-cegovine, medtem ko je nacionalizem dru-gih, predvsem srbski

in hrva"ki zanj radika-len, "kodljiv in uni#u-

jo#. Prav tako sem bila pri#a zelo razburjenem odzivu Vlaste, ki je po-

gosto, velikokrat tudi v "ali, izrekla negativno sodbo o posamezniku

in jo tolma#ila z njego-vo/njeno narodnostjo,

a je v trenutku, ko so podoben diskurz pre-

vzeli drugi, reagirala z gnusom.

Sarajevo_16.indd 177 29.1.2013 12:19:17

178

z nevarno prednostjo, ki ga je bilo treba nadzorovati in krotiti. Kot je pripomnil zgodovinar, Husnija Kambero-vi! (osebna komunikacija), je nacionalizem v bosansko- hercegovskem kontekstu pogosto ozna#en kot »zlo«, in sicer po njegovem prav zaradi obremenilnega pridevnika »bur$ujski«, ki je bil nanj dolgo #asa pripet. In to navkljub jugoslovanskem paradoksu, ki je utele"al tako odkrito so-vra"tvo do nacionalizma kot tudi spodbujanje njegove po-spe"ene afirmacije.163 Socialisti#ni revolucionarji so stre-meli k ustvarjanju novega sveta, ki bi bil »neobremenjen s hipotekami preteklosti«, zato je nova oblast »bur$oazijo« odvrgla na smeti"#e zgodovine, z o#itkom, da je povsem »nesposobna za dr$avotvorno dejanje« (Ziherl, po Jezer-nik 2008a: 59). In #eprav se je osovra$ena nalepka »bur-$ujski« v toku #asa tudi z nacionalizma vendarle sprala, je pustila negativen priokus.164 H grozovito slabemu slovesu nacionalizma v povojnem Sarajevu pa je nedvomno levji dele$ prispevala tudi srhljiva vojna, ki je pod parolami na-cionalizmov divjala po bosansko-hercegovskem ozemlju. Splet okoli"#in, osebne $ivljenjske izku"nje ter sodobni kontekst so nedvomno oblikovali specifi#ne poglede in razumevanje nacionalizma.165 Zatorej nacionalizem pri mnogih ne vsebuje »emancipatorskega naboja« oziroma avre, ki jo je neko# imel, denimo v #asu osvobajanja izpod kolonialnih in imperialnih spon (prim. Fanon 2001; Je-zernik 2008a) ali ob razpadu Jugoslavije in slavljenju od-re"enja »jugoslovanskih narodov« od »verig« socializma in srbske dominacije. V nekdanjem jugoslovanskem okvirju, "e zlasti v Bosni in Hercegovini, bi mnogi pritrdili precej radikalnem stali"#u Nenada Mi"#evi!a, da je nacionalizem »vir energije, vendar zelo nevarne, in je bolj kot baterija, nuklearni reaktor« (2001: 112).

Esad Bajtal svoj odpor do nacionalizma obrazlo$i kot rezultat prepleta lastnih opa$anj in izku"enj v zadnjih petnajstih letih $ivljenja v Bosni in Hercegovini. Njegovo zavra#anje nacionalne ideologije sloni na grozotah in ne-smiselnosti vojne. Zaradi »mno$i#nega ubijanja, posilstev, ru"enja, plenjenja, po$iganja, poni$evanja nemo#nih in nedol$nih« priznava: »Globoko verjamem, da je etnona-cionalizem sam po sebi vrsta kolektivne bolezni (oz. no-rosti)« (2008: 114–5). Le redkim je uspevalo razlo$iti ob-stanek in mo# nacionalizma v povojnem kontekstu prav zaradi tega, ker je vojna »izbruhnila zaradi nacionalizma, a vsi !e naprej verjamejo in negujejo ta kult nacionalizma. Ampak ljudje, ste normalni?«

163. Socialisti#na koncepci-ja je torej bila povsem druga#na od »slabega, bur$ujskega nacionaliz-ma«, saj »socialisti#na revolucija za osnovo jemlje predpostavko, da je nacionalna enako-pravnost princip svobo-de in samoopredelitve«. Pogled na nacionalne pravice delavskega razreda naj bi bil v popolnem nasprotju z »zgodovinsko pre$ive-timi modeli nacionalne separacije« (Purivatra 1973: 19, 24–5).

164. Treba je vendar pripo-mniti, da ne gre le za lo-kalne zgodovinsko-kul-turolo"ke odtise, temve# je pogled na nacionali-zem kot negativen fe-nomen oblikovan tudi z vplivi globalnih tokov in diskurzov o nacionaliz-mu, ki v #asu globalizaci-je, slavljenja kozmopolit-stva in transnacionalnih povezav ne producira zgolj zatekanja v »la-stno« – ponavadi naci-onalno ali etni#no sku-pnost – ampak ima za posledico tudi odlo#no poglabljanje kritike naci-onalizma kot ideologije. John Dunn je namre# nacionalizem opisal kot »najve#jo politi#no sra-moto 20. stoletja«, kar delno izvira iz prepri#a-nja, da danes $ivimo v postnacionalnem #asu. V tem smislu je nacija opisana kot anahrona kategorija (po Brubaker 2007: 40, 43). Pri tem se nedvomno, tako skozi medijske kanale kot

165. V prepoznavanju

nacionalizma kot zla je v Srbiji imela pro-

minentno vlogo tudi srbska izku"nja izo-

lacije. Kot zapi"e Ra-domir Konstatinovi!, je zanj »boj proti naci-

onalizmu boj proti samoti« (2002: 16).

Sarajevo_16.indd 178 29.1.2013 12:19:17

179

z nevarno prednostjo, ki ga je bilo treba nadzorovati in krotiti. Kot je pripomnil zgodovinar, Husnija Kambero-vi! (osebna komunikacija), je nacionalizem v bosansko- hercegovskem kontekstu pogosto ozna#en kot »zlo«, in sicer po njegovem prav zaradi obremenilnega pridevnika »bur$ujski«, ki je bil nanj dolgo #asa pripet. In to navkljub jugoslovanskem paradoksu, ki je utele"al tako odkrito so-vra"tvo do nacionalizma kot tudi spodbujanje njegove po-spe"ene afirmacije.163 Socialisti#ni revolucionarji so stre-meli k ustvarjanju novega sveta, ki bi bil »neobremenjen s hipotekami preteklosti«, zato je nova oblast »bur$oazijo« odvrgla na smeti"#e zgodovine, z o#itkom, da je povsem »nesposobna za dr$avotvorno dejanje« (Ziherl, po Jezer-nik 2008a: 59). In #eprav se je osovra$ena nalepka »bur-$ujski« v toku #asa tudi z nacionalizma vendarle sprala, je pustila negativen priokus.164 H grozovito slabemu slovesu nacionalizma v povojnem Sarajevu pa je nedvomno levji dele$ prispevala tudi srhljiva vojna, ki je pod parolami na-cionalizmov divjala po bosansko-hercegovskem ozemlju. Splet okoli"#in, osebne $ivljenjske izku"nje ter sodobni kontekst so nedvomno oblikovali specifi#ne poglede in razumevanje nacionalizma.165 Zatorej nacionalizem pri mnogih ne vsebuje »emancipatorskega naboja« oziroma avre, ki jo je neko# imel, denimo v #asu osvobajanja izpod kolonialnih in imperialnih spon (prim. Fanon 2001; Je-zernik 2008a) ali ob razpadu Jugoslavije in slavljenju od-re"enja »jugoslovanskih narodov« od »verig« socializma in srbske dominacije. V nekdanjem jugoslovanskem okvirju, "e zlasti v Bosni in Hercegovini, bi mnogi pritrdili precej radikalnem stali"#u Nenada Mi"#evi!a, da je nacionalizem »vir energije, vendar zelo nevarne, in je bolj kot baterija, nuklearni reaktor« (2001: 112).

Esad Bajtal svoj odpor do nacionalizma obrazlo$i kot rezultat prepleta lastnih opa$anj in izku"enj v zadnjih petnajstih letih $ivljenja v Bosni in Hercegovini. Njegovo zavra#anje nacionalne ideologije sloni na grozotah in ne-smiselnosti vojne. Zaradi »mno$i#nega ubijanja, posilstev, ru"enja, plenjenja, po$iganja, poni$evanja nemo#nih in nedol$nih« priznava: »Globoko verjamem, da je etnona-cionalizem sam po sebi vrsta kolektivne bolezni (oz. no-rosti)« (2008: 114–5). Le redkim je uspevalo razlo$iti ob-stanek in mo# nacionalizma v povojnem kontekstu prav zaradi tega, ker je vojna »izbruhnila zaradi nacionalizma, a vsi !e naprej verjamejo in negujejo ta kult nacionalizma. Ampak ljudje, ste normalni?«

163. Socialisti#na koncepci-ja je torej bila povsem druga#na od »slabega, bur$ujskega nacionaliz-ma«, saj »socialisti#na revolucija za osnovo jemlje predpostavko, da je nacionalna enako-pravnost princip svobo-de in samoopredelitve«. Pogled na nacionalne pravice delavskega razreda naj bi bil v popolnem nasprotju z »zgodovinsko pre$ive-timi modeli nacionalne separacije« (Purivatra 1973: 19, 24–5).

164. Treba je vendar pripo-mniti, da ne gre le za lo-kalne zgodovinsko-kul-turolo"ke odtise, temve# je pogled na nacionali-zem kot negativen fe-nomen oblikovan tudi z vplivi globalnih tokov in diskurzov o nacionaliz-mu, ki v #asu globalizaci-je, slavljenja kozmopolit-stva in transnacionalnih povezav ne producira zgolj zatekanja v »la-stno« – ponavadi naci-onalno ali etni#no sku-pnost – ampak ima za posledico tudi odlo#no poglabljanje kritike naci-onalizma kot ideologije. John Dunn je namre# nacionalizem opisal kot »najve#jo politi#no sra-moto 20. stoletja«, kar delno izvira iz prepri#a-nja, da danes $ivimo v postnacionalnem #asu. V tem smislu je nacija opisana kot anahrona kategorija (po Brubaker 2007: 40, 43). Pri tem se nedvomno, tako skozi medijske kanale kot

165. V prepoznavanju

nacionalizma kot zla je v Srbiji imela pro-

minentno vlogo tudi srbska izku"nja izo-

lacije. Kot zapi"e Ra-domir Konstatinovi!, je zanj »boj proti naci-

onalizmu boj proti samoti« (2002: 16).

Domala vsi so nacionalizem ena#ili z norostjo, pred-vsem pa z nevarno boleznijo.166 Njihove pripovedi so se tako pogosto poigravale z metafori#nim izena#evanjem nacionalizma s »tumorjem«, »metastazami«, »kugo«, »mentalnim aidsom«, »strupom«, ki se posameznikom »zavle#e pod ko$o«. Tovrstno razumevanje nacionalizma, kot re#eno, vle#e svoje korenine tako iz svetovnih razprav o nacionalizmu kot tudi iz preteklega ideolo"kega obra#u-navanja z nacionalizmom in seveda svojevrstnih $ivljenj-skih izku"enj. Predvsem starej"i sogovorniki, pisatelji in novinarji, so mi sugerirali, da preberem besedilo Danila Ki"a O nacionalizmu, ki utegne biti nadvse pou#no branje. Ravno Ki" naj bi najbolje ujel sr#iko problemati#nosti na-cionalizma, saj ga opi"e kot kolektivno in individualno pa-ranojo, ki se poraja iz strahu in zavisti. Gre pravzaprav za »posledico izgube individualne zavesti« in zatorej po njem neizogibno vodi v izgubo individualnosti. Nacionalizem torej opredeljuje podobno kot moji sogovorniki, se pravi kot nemilostno ideologijo lo#evanja in kolektivizacije (Ki" 1978).

In #e se vrnemo v sodobnost, v kateri so se nedvomno zgodile reformulacije zastarelih pogledov na nacionali-zem, "e zlasti z risanjem distinkcije med tako imenovanim progresivnim in neagresivnim ter regresivnim in agresiv-nim nacionalizmom v #asu razpada Jugoslavije (Salecl 1994: 210), ni dvoma, da so sledi diskurza o nevarnosti nacionalizma "e vedno zelo mo#no prisotne. Nacionali-zem je torej pogosto tisti, ki »obnori« #loveka in ga zaslepi ter odvzema mo# zdravorazumske presoje. V tem meta-forskem smislu nacionalizem in nacionalna identiteta nista razumljena kot nekaj prirojenega in neizogibnega, ampak je pohlevnost v nacionalni ideologiji opisana kot trenutno, minljivo stanje, ki ima svoj dru$beni trenutek nastanka in potencialni ter nestrpno pri#akovani zaklju-#ek v prihodnosti. Prav tako je v obto$bah nacionalizma posamezniku pripisana opozicijska mo# delovanja oziro-ma subverziven kriti#ni potencial, se pravi zmo$nost, da se pribli$a ali oddalji od specifi#nih ideolo"kih postavk.167 Nacionalizem, ki prevzame posameznikovo #utenje in raz-mi"ljanje, je nekaj, kar se rodi, a ima tudi vse mo$nosti, da umre ter tako posameznika vrne na pravo, »zdravo« pot. Kajti odre"itev od nacionalizma so nekateri izmed mojih sogovornikov opisali kot dejanje »snemanja preveze z o"i« ali celo »prebujanje iz norosti«, dejanje, ki je klju#no za te-meljito prenovo bosansko-hercegovske dru$be.

166. V znanstvenem dis-

kurzu lahko zasledi-mo podobne besedne zveze. V knjigi Nerzu-ka )urka Obnova bo-

sanskih utopija (2006) beremo, da je Bosno

in Hercegovino objela »etni#na shi-zofrenija«, »tiranija

etnonacionalizma«, v njej naj bi domovali

»su$nji nacionaliz-ma«. Ivan Cvitko-

vi! pa spregovori o nujnosti »streznitve od nacionalnega pi-

janstva«, za Bosance in Hercegovce zapi"e, da so »zboleli za viru-

som nacionalizma« (2006: 17, 27).

167. Podobna stali"#a

lahko izsledimo tudi v za#etku sedemdese-tih let, ko so jugoslo-

vanski intelektualci izpostavljali so$itje

kot nekaj prirojene-ga, medtem ko naj bi bila nacionalna

distanca

tudi skozi druge posrednike, v posa-

meznikih odvijajo procesi preoblikovanja

obstoje#ih vrednot, percepcij in relacije do

nacionalizma.

Sarajevo_16.indd 179 29.1.2013 12:19:17

180

Ivana Ma#ek razkriva globoko spo"tovanje Sarajev#a-nov do tistih, ki se med vojno niso ozirali na nacionalno pripadnost svojih some"#anov, "e zlasti takrat, ko je bilo treba ponuditi pomo#. Omenja "iroko uporabo fraze »ope-risan od svega«, kar dobesedno pomeni kirur"ko odstra-nitev negativnih ideolo"kih simptomov (2000: 144). Tu znova sre#amo metaforo, ki slika nacionalizem kot nevar-no bolezensko stanje, vendar hkrati vsebuje seme upanja, da se je – s pravimi posegi in trdnim zna#ajem – mogo#e za"#ititi pred »nacionalno oku$bo«. Odmik od nacionalne ideologije torej pri "tevilnih Sarajev#anih spro$a precej-"nje odobravanje, kar pa seveda ne pomeni, da so posame-zniki, ki so ostri kritiki nacionalizma, sami vselej pripra-vljeni odstopiti od slavljenja lastne nacionalne skupnosti.

Torej, kljub dominaciji nacionalnih diskurzov oziroma »diskurzov univerzaliziranega primordializma«, v kate-rih nacija predstavlja osnovno enoto dru$bene organiza-cije in v katerih zasledimo interpretacijo, ki nacionalno pripadnost dojema v strogo etni#nem smislu ter jo obe-nem predstavlja kot najpomembnej"i temelj identifikacije (Jansen 2005a: 46), v Sarajevu lahko "e vedno zasledimo precej"njo nelagodnost posameznikov, predvsem tistih, ki so odra"#ali v nekdanji jugoslovanski dr$avi, da svobodno spregovorijo o lastni nacionalni pripadnosti, predvsem pa o »nacionalnih Drugih«.

Nacionalizem so sogovorniki ve#inoma dojemali kot bolestno varovanje lastne nacionalne skupnosti ter z njo spete religiozne pripadnosti in njim pripisanih kultur-nih specifik. Mnogi skeptiki v dobrobit nacionalizma so izbruh, a tudi trdo$ivost slednjega z bridkostjo tolma#ili zgolj kot posledico inata oziroma inatenja, se pravi kljubo-vanja in ne kot zavestno odlo#itev posameznikov ali kot odraz realnega #utenja oziroma realnih identifikacijskih hierarhij. Menili so, da inat producira nezmo$nost za me-rodajne zaklju#ke in da gre le za situacijsko oponiranje ter tekmovanje med »skupnostmi«, za katerim dejansko stojijo lakomni politi#ni interesi. Drugi spet prebirajo na-cionalizem kot nadvse priro#en na#in barvanja skupnosti, ki ponuja nepogre"ljive orientacijske to#ke.

Nacionalizem pogosto opredeljujejo kot neutemeljeno in nesmiselno sovra"tvo. Avtomati#no naj bi generiral iz-razito sovra$en odnos do pripadnikov drugih nacionalnih skupnosti. Tisti, ki so se ob#asno vendar spustili v nacio-nalno stereotipiziranje ter ocenjevanje in obto$evanje de-janj »nacionalnih Drugih« ali #e so spregovorili o odnosih

nekaj umetnega in tujega jugoslovanske-mu #loveku, #eprav so bile nacionalne kategorije osnova dru$bene katego-rizacije (glej Baki! 1973). Hasan Baka-lovi! tako zapi"e, da slo$nost dominira v jugoslovanski dru$-bi, ker »ima podlago v sami psihi, v srcu in razumu hkrati« (1973: 31).

Sarajevo_16.indd 180 29.1.2013 12:19:17

181

med prebivalstvom, ozna#enim z nacionalnimi ali religio-znimi oznakami, so ne glede na kontekst pogovora, javen ali privaten, vselej skrbno zni$ali ton glasu ter se mo#no pribli$ali "epetanju. Gre za dejanje, ki ni pri#alo zgolj o po-sledicah vzgoje, ki je narekovala tabu teme, ampak tudi o izrazitem nelagodju, ko gre za kr"enje omenjenega socia-lizacijskega tabuja ali ponotranjenega bontona, ki ga novi #asi niso povsem poteptali. Medtem ko so mlaj"e vojne in povojne generacije otrok vendar odra"#ale v drugem, $e mo#no nacionaliziranem bosansko-hercegovskem naro-#ju (glej Torsti 2003; Jones 2004; Bartulovi! 2004, 2005 in 2006), v katerem so se nau#ile glasno spregovoriti o nacionalnih razlikah in te tudi strate"ko izrabljati za la-stne interese, je mnogim starej"im generacijam omenja-nje tovrstnih tem "e vedno predstavljalo ekvivalent ne-spodobnosti in psovk. In to kljub vztrajnim spodbudam nacionalizirajo#ega javnega diskurza, ki jih je nenehno sku"al zvabiti na pot nacionalnega manifestativnega sa-moopredeljevanja ter distanciranja od demoniziranega Drugega.168 Prizori s sarajevskih ulic "e najbolj povedno spregovorijo o uspe"nosti nacionalizacije novih generacij. Te pravzaprav nemalokrat prevzemajo obstoje#e nacional-ne interpretacijske okvire, jih tudi strate"ko izrabljajo, ko se izka$ejo za uporabne. Pri#ujo#i etnografski primer je nadvse zgovoren.

V pekarno v naselju Grbavica so mar#evskega jutra pri-letele $ivahne osnovno"olke, oble#ene v no"e »konstitu-tivnih narodov« Bosne in Hercegovine, najverjetneje #la-nice folklornega kro$ka sosednje "ole, ki se je pripravljal za nastop na "olski prireditvi. Deklica, pokrita z ruto in v $ivo rde#ih dimijah, je vidno zdolgo#asena od #akanja v vrsti pri#ela nagajivo dra$iti svojo kolegico v srbski no"i: »Srbkinjo, Srbkinjo!« Medtem ko so starej"e gospe pomen-ljivo izmenjevale zgro$ene poglede, je deklica v srbski no"i vlagala vse napore, da se ubrani, saj je u$aljeno ponavljala, da ona $e ni Srbkinja in da je za njeno nesre#o kriva u#i-teljica, saj je sama posku"ala storiti vse, kar je bilo v njeni mo#i, da bi se re"ila te neza$elene obleke. Ko se zbadanje kljub vztrajni obrambi ni prenehalo, si je izbrala druga#no taktiko, saj je spoznala, da je najbolj"a obramba igranje pripisane vloge. V hipu je prevzela vlogo »Svetlane«, pri-#ela je uporabljati popa#eno ekavico in s svojim poistove-tenjem z neza$eleno vlogo razoro$ila prijateljico. Tudi po nakupu se vlogi, ki je zabavala tako njo kot prijateljico, ni odrekla, in medtem ko sta v smehu dirjali #ez cesto, sta

168. Nikakor ne moremo v celoti zarisati tako

enostavnih meja med generacijami, #eprav

je v sarajevskem kon-tekstu vendar mogo-#e izslediti pomemb-

no generacijsko lo#nico, ki pa seveda

ni edina, ki dolo#a primernost tem javne

komunikacije. Ne glede na dominan-tne socializacijske

vzorce in ideolo"ke napotke, ki so formi-

rali posameznikov habitus, je jasno, da gre za individualne

izbire in svojevrstne $ivljenjske poti, ki so

mo#no vplivale na identifikacijo posa-

meznikov ter njihovo vedenje. Navsezadnje je treba opozoriti, da so intenzivno nacio-nalizacijo bosansko--hercegovske dru$be vodile generacije, ki so zrasle v nekdanji

Jugoslaviji.

Sarajevo_16.indd 181 29.1.2013 12:19:17

182

za seboj zapustili zgro$ene starej"e opazovalke, ki so po njunem odhodu "e glasneje komentirale ter tarnale nad »nevzgojenostjo dana!njih otrok, ki jih matere niso nau"ile ni"esar«.

(eprav antinacionalizem tu dojemam predvsem v smislu izrazitega odpora in zavra#anja, da se nacionalna pripadnost artikulira kot glavni in najpomembnej"i fak-tor (prim. Jansen 2005a: 54) za $ivljenje in identifikacijo posameznika, je vendar treba poudariti, da v splo"nem sa-rajevski oziroma bosansko-hercegovski antinacionalizem vsebuje jasno stali"#e do »kontekstualne primernosti di-skurza« oziroma dolo#a primerne okvire govora in prak-ticiranja ter izpostavljanja nacionalnih ali/in religijskih oznak.169 Asim Mujki! ujame mnenje mnogih Sarajev#a-nov, ko ugotavlja, da je

vse do 1990. leta veljalo za nevljudno manifesta-tivno izpostavljati lastno versko pripadnost [in tudi nacionalno], predvsem na »trgu«, v javnem prostoru komunikacije in trgovine. Danes je »nevljudno« svojo versko pripadnost obdr$ati v svojem domu, a zato mora posameznik svoje poglede na javne in politi#ne probleme pustiti doma in jih, najpogosteje v formi frustracij, deliti s svojimi prijatelji. (2007: 97)

Tovrstni zasuk, se pravi ru"enje znanega sveta ter hipna zamenjava »javnega« in »zasebnega« vedenja, je "tevilne pahnila v aktivno zatekanje v antinacionalisti#ne diskur-zivne prakse. A moram dodati, da dolo#anje mesta pri-mernosti manifestativnega prakticiranja in izpostavljanja pripadnosti nikakor ne pomeni, da kritiki obrata povsem zavra#ajo svoje nacionalne in religijske identitete. Zato je klju#en kratek vpogled v procese in poskuse (po)vojne na-cionalizacije bosansko-hercegovske dru$be ter posledi#no tudi identitet, ki jih v nadaljevanju sku"am razkriti pred-vsem skozi kriti#ne ocene povojne Bosne in Hercegovine, ki so plod perspektive mojih sogovornikov.

169. Tudi Stef Jansen je bil pogosto podu#en o bontonu. Med drugim v intervju-ju z zgodovinarko iz Zagreba, ki je poudar-jala, da je bila zanjo nacionalna identiteta vselej privatna stvar in da nikoli ni imela nobene $elje, da bi o njej govorila v javno-sti (2005a: 203).

Sarajevo_16.indd 182 29.1.2013 12:19:18

183

Nacionalizem kot uni#evalec?: Identifikacijski procesi v obro#u ob#utja izgube in dru$bene kritike

V nacionalnem parkusi trije klo!arjiizmenjujejo drobtinice.(Nenad Bakaj)

Raziskovalci niso torej edini, ki postavljajo pod vpra"aj obstoje#e nacionalne kanone, in sicer z razkrivanjem sa-mih procesov konstrukcije nacionalnih skupnosti oziroma nacio nalizacije dru$benega prostora in identitet posame-znikov, temve# tudi posamezniki, ne glede na izbire izobra-$evalnih in poklicnih poti,170 v #asu relativne hegemonije nacionalnega diskurza na razli#ne na#ine – javno in mani-festativno, ali le skozi "epete, ki so javnosti bolj ali manj ne-sli"ni – posku"ajo pretresti, razumeti, analizirati in nadalje tudi artikulirati svoja stali"#a do ideologije, ki je sicer $e dolgo navzo#a v njihovih $ivljenjih. Proces konstrukcije na-rodov na Balkanu se je namre# pri#el $e konec devetnajste-ga stoletja,171 kot posledica modernizacije in emancipator-nega odziva na kolonialno nadoblast, a je vendar v zadnjih treh desetletjih postal intenzivnej"i ter v precej"nji meri preoblikoval obstoje#e identitete, ne da bi povsem zavrgel obstoje#e kalupe identificiranja.

Mnogi sogovorniki se namre# spominjajo neprijetnega trenutka, ko se je v njihovem $ivljenju nepri#akovano poja-vil »nacionalizem«, ki so ga mnogi razumeli kot dokaj nov fenomen (prim. Jansen 2005a: 182–4): »Vse se je spremenilo v trenutku, ko smo se za"eli razvr!"ati.« Vojna je prispevala pomemben korak pri utrditvi $e pri#etega procesa, saj je nacionalno pripadnost izpostavila kot vpra"anje $ivljenj-skega pomena (glej Sorabji 1995; Ma#ek 2000 in 2007; Bo-ugarel 2004: 68; Dragovi!-Soso 2004; Bougarel, Helms in Dujizings 2007; Bringa 2009).

Postjugoslovanski nacionalizem se je mnogim kazal kot emancipacijski diskurz, kajti predstavljal se je kot diskurz »osvoboditve« oziroma diskurz obra#unavanja s predhodno socialisti#no represijo (prim. Jansen 2005a: 89). Ni dvoma, da si je zaradi pripisanih karakteristik pridobil tudi izdatno podporo. A kljub o#itnem stremljenju po hegemonski uve-ljavitvi je nacionalizem posameznikom nazorno razkril tudi

170. Ne moremo zane-mariti dejstva, da

so temeljni nosilci antinacionalisti#nega

diskurza v vseh me-stih nekdanje Jugo-

slavije (prim. Jansen 2005a: 86), tudi v

Sarajevu, predvsem izobra$eni posame-

zniki (glej Bouga-rel 2004: 131), a so

izobra$eni sloji tudi osrednji reproducenti

nacionalizma.

171. V tem procesu so

imela pomembno vlogo predvsem kul-

turna dru"tva. Posve-#ala so se predvsem

negovanju in kon-strukciji nacionalnih

identitet, spodbuja-nju izobra$evanja in gospodarskih aktiv-nosti: gre za srbsko dru"tvo Prosvjeta,

hrva"ko Napredak in muslimansko Gajret,

ki so jih v nekdanji Jugoslaviji kriti#-no ozna#evali kot

»bur$ujske oblike $i-vljenja« (D$aja 2004:

202–3).

Sarajevo_16.indd 183 29.1.2013 12:19:18

184

svoje negativne obrise. Mnogi so ga namre# do$ivljali kot odgovornega krivca za nezavidljivo situacijo, v kateri se je zna"la Bosna in Hercegovi-na in z njo tudi sami. Obstoje#i nacionalisti#ni diskurz in idejne temelje, na katerem sloni, so torej dojemali kot utesnjujo#o, »novo represijo«. To-vrstna ob#utja so spodbujala premi"ljevanje in aktivne procese soo#anja s »povsem novim svetom«, v katerem se je nacional(isti#)na dominacija izkazala kot agresivna, saj je mo#no omejevala (identitetne) alternative in prakse. Nacionalizem je torej za "tevilne tisti represivni diskurz, ki je ljudi oropal »normalnega« $ivljenja in za seboj zapustil pogori"#a lep"ih slik preteklosti. Mo#an in nadvse bole# ob#utek izgube je temelj, na ka-terem sloni sodobna kritika dru$be, skozi katero se odvija premi"ljeva-nje o preteklosti in prihodnosti. Izguba je hkrati tudi izhodi"#e razra"#a-nja poskusov razumevanja nove situacije, zato predstavlja pomembno osnovo za oblikovanja antinacionalisti#nih diskurzivnih praks.

V pripovedih o vsakdanjih, morebiti banalnih stvareh so Sarajev-#ani posku"ali razlo$iti, kako je vojna in povojna situacija razburkala njihova $ivljenja, pretresla obstoje#e vrednote ter omajala njihovo upa-nje na bolj"i jutri. Vztrajnega prito$evanja nad sodobnim sarajevskim in bosansko-hercegovskim svetom ni bilo mogo#e spregledati, ker se prav nobeno sre#anje, noben pogovor ni zmogel izte#i brez ostre kritike sarajevskega $ivljenja, ki so ga mnogi ozna#evali kot »boj za pre#ivetje«. Ugotovitve Kolinda iz Stolca, ki je mesto opisal kot »odlagali"#e $alosti in obupa«, je v resnici mogo#e aplicirati tudi na sarajevsko situacijo, "e zlasti #e sledimo besedam mojih starej"ih sogovornikov. Ti so tudi vesele prizore pogosto interpretirali kot »masko«, ki zakriva realno situ-acijo. Na videz naj bi se vse ble"#alo, ampak v temeljih naj bi vse po#asi in neustavljivo trohnelo.

Vseobsegajo#a ob#utja izgube, ki so se nizala v pripovedih, so se na-na"ala tako na tragi#ne izgube ljudi, kot tudi na izgube imetja, dru$-benega statusa in prihodnosti oziroma na#rtov, ciljev in sanj. Vojna je prinesla krhanje znane dr$ave – Jugoslavije in jugoslovanske identitete. Razpad Jugoslavije so mnogi ob#utili kot sesutje dru$be, ki je funkci-onirala (zdravstvenega sistema, pokojnin, vladavine prava in reda, in-dustrije, izobrazbe itd.), skupaj z njo pa je izginilo okolje, v katerem so se posameznik po#uti varno (Kolind 2008: 69). V sodobni dru$bi smo pravzaprav navajeni dojemati dr$avo kot za"#itnico (Daniel 1996: 350), v povojni Bosni in Hercegovini ni ni# druga#e, a pri#akovanja tu niso usli"ana. Po#asi, a vztrajno so Sarajev#ani izgubljali tudi svojo prete-klost, saj so jo novi oblastniki, obremenjeni s prikaznijo socializma, sku-"ali izbrisati in nadomestiti z vseobsegajo#imi nacionalnimi naracijami. Manipulacije s preteklostjo so stopnjevale ob#utje izgubljenosti (prim. Kolind 2008: 69). Fizi#no nasilje torej ni edino, ki ru"i posameznikove svetove in krepi strah (Bowman 2001: 32). Tudi tisti, ki niso direktno ob#utili vojnega nasilja so se po#utili povsem izkoreninjene, saj so bili prizadeti s simboli#nim nasiljem nacionalizma, ki jim je izpulilo trdna

Sarajevo_16.indd 184 29.1.2013 12:19:18

185

oprijemali"#a gotovosti. Gre za simboli#no in emocionalno izgubo nekdanjih prijateljstev, idealov, opornih to#k, upov, torej »normalnosti« (prim. Jansen 2005a: 98). Ta je namre# postala najbolj pogre"ana sestavina nekdanjega, predvojne-ga $ivljenja.

O tem bole#em momentu preloma najbolj povedno in z ob#utkom pri#ajo pisatelji,172 ki nostalgi#no posegajo v #as pred vojno in ga primerjajo s kruto sodobnostjo. Dario D$a-monja skozi svoje, s trpljenjem pre$ete zgodbe pripoveduje o izgubi svojega nekdanjega $ivljenja in vsega, kar je ljubil, od Sarajeva, ki ga je neko# poznal, do izgube svojih otrok, ki so zaradi vojne morali poiskati nov dom na drugem kon-tinentu. Sam sicer oceni prebivalce Sarajeva kot pripadnike »jamrajo#e kulture«, saj zapi"e, da se »vsi po vrsti prito$u-jejo zaradi vro#ine, pokojnine ali invalidnine, ki "e ni pri-spela, zaradi telefonskih ra#unov, politi#nega sranja, zaradi tujih, bolj"ih $ivljenj«, ob tem pa dodaja, da ne bi pre$iveli, #e bi bilo vse v redu, »ker bi se prekinila vsaka komunika-cija med ljudmi, ne bi se imeli o #em pogovarjati in zavlekli bi se vase in zgnili kot pretirano zalivane rastline« (2003: 354). Kljub temu tudi sam $ivljenje opisuje kot neskon#no umiranje in enako kot ve#ina prebivalcev Sarajeva v povoj-ni negotovosti ne more izslediti opornih to#k: »Ko bi vedel, kaj se okoli mene dogaja, bi vedel tudi, kaj naj po#nem« (2003: 94). V svoji mra#ni povojni avtobiografski pripove-di ne vidi nobenih pozitivnih pribe$ali"#, trenutkov veselja in upanja, temve# le brezup na vsakem koraku in izgube, ki se nizajo v nedogled. Verige razo#aranj, ki se pri#nejo s prvimi »demokrati#nimi volitvami«, konec vojne ne usta-vi. Tiste vojne, ki je na pogori"#ih zapustila ljudi, ki so »le napol celi« (2003: 200) in se trudni soo#ajo z vedno novi-mi razo#aranji. Povojna realnost je naslikana kot nadaljnja degradacija in potapljanje bosansko-hercegovske dru$be v nove neprijetne vrtince prihodnosti. Pogovore, predvsem s tistimi, ki so se $ivo spominjali obdobja pred vojno, je pre$emalo ob#utje, da so v zadnjih letih izgubili prav vse, dobili pa niso ni#esar.

O osovra$eni to#ki brezupa, na kateri se je zna"la Bo-sna in Hercegovina ter skupaj z njo tudi njeni dr$avljani, pri#ajo prito$be, ki so se nizale v neskon#nost. Dotikale so se malodane vseh sfer $ivljenja, od rev"#ine, korupcije, katastrofalnega zdravstvenega sistema in #akalnih vrst do stagniranja v znanosti,173 "portu, izobra$evanju, medijski svobodi in novinarski objektivnosti do najhuj"e rane – mu#nega iskanja zaposlitve. Brezposelnost je bila namre# v

172. Mnogi bosansko-her-cegovski pisatelji, ki

so ostali v Bosni in Hercegovini, a tudi ti-sti, ki so poiskali novi

dom zunaj njenih meja, so se v zadnjem

desetletju aktivirali v obujanju zgodb o

Sarajevu neko#. No-stalgija se v Sarajevu

dobro prodaja.

173. Ve#ina sogovornikov je ironizirala izraze,

kot so »bo"nja"ki, hrva"ki in srbski in-

telektualci«. Nekateri so jih zaradi slu$enja politi#nim interesom poimenovali tudi kot

»rent-a-car intelek-tualce« (Bajtal 2008:

249).

Sarajevo_16.indd 185 29.1.2013 12:19:18

186

Bosni in Hercegovini tudi v #asu mojega obiska izjemno vi-soka: maja 2009 je po poro#ilih Agencije za statistiko Bosne in Hercegovine dosegla kar 40,4 odstotka, skratka obsegala je krepko ve# kot tretjino delovno sposobnega prebivalstva (2009a). Na radijskih postajah, ki spodbujajo dru$beno-kri-ti#no anga$irane oddaje, je bilo zato v ni# kaj zgodnjih urah mogo#e sli"ati sarkasti#no budilko: »Dobro jutro nedelavno ljudstvo Bosne in Hercegovine«.174

»Te#ko je najti in obdr#ati slu#bo in !e te#je #iveti od te slu#-be, zato se pri mnogih to ne more imenovati #ivljenje, temve" postopno umiranje.« Opozarjali so me na »o#itno«: »Kavarne so vedno polne, nih"e ni" ne dela. /…/ Marsikaj bi bilo mo#no popraviti z ekonomijo, ampak to je na!im politikom zadnja stvar, s katero se ubadajo.« V splo"nem so prepri#ani, da je pot do slu$be, ki zagotavlja pre$ivetje, tlakovana z nepogre-"ljivim »socialnim kapitalom« – zvezami. Kljub kritiki tovr-stnega stanja, samo zana"anje na »zveze« v praksi dejansko ni bilo problemati#no. V resnici je bila bole#a predvsem od-sotnost zvez, ki jih lahko posameznik uporabi v trenutku iskanja izhoda iz stiske. Izguba zvez, ki jih je pretrgalo voj-no dogajanje, se je zdru$evalo z ob#utjem, da je mesto, ki so ga poznali in dojemali kot dom, povsem izginilo. Izginilo je skupaj z mnogimi ljudmi, ki so od"li in zapustili mesto. To je za pripadnike starej"ih generacij pomenilo tudi izrazito kr#enje prostora, znotraj katerega se lahko formirajo mre-$e odnosov. Tako je ena izmed upokojenih sogovornic po-gosto poudarjala, da se po#uti povsem nemo#no, ker v Sa-rajevu ni mogo#e storiti oziroma urediti ni#esar, #e nima" »denarja ali zvez, poznanstev«. Kljub tarnanju, da v Sarajevu ve# nikogar ne pozna in da se na sprehodu po mestu po#uti zelo osamljeno, pa je velikokrat omenjala pomo# znancev, ki so ji denimo skraj"ali #akalno vrsto, ko je "lo za obisk pri zdravniku, zobarju itd.

A kot pripomni Emina, tudi #e se prebije" skozi uvertu-re iskanja zvez, ki ti olaj"ajo procese iskanja zaposlitve, je jasno, da ti delo ne zagotavlja normalnega $ivljenja: »Neka-terim se niti ne spla"a delati, tako nizke so pla"e.« Rev"#ina je prisotna na vsakem koraku, pokojnine in pla#e, #e pri-hajajo do $epov zaposlenih, so izjemno nizke:175 »Ta srednji sloj ima toliko, da #ivi in pre#ivi, ampak ne za avtomobile in za po"itnice, tega nimajo. In nikakor ni normalno, da ljudje v "asopisih prodajajo ledvice zato, da lahko pre#ivijo oziroma ozdravijo svojega otroka.«

Ob#utje vseprisotne rev"#ine se povezuje z ob#utjem ne-gotovosti in strahu za prihodnost. Prijatelj Ivan, ki je bil v

174. Radio 202, 4. aprila 2007

175. Po podatkih Agenci-je za statistiko BiH (2009b) je povpre#na bruto pla#a v Bosni in Hercegovini maja 2009 zna"ala 1198 konvertibilnih mark.

Sarajevo_16.indd 186 29.1.2013 12:19:18

187

#asu najinega pogovora "e v precej dolgotrajno neuspe"ni fazi iskanja slu$be, je z nelagodjem priznal svoje strahove, ko je opazoval starega mo$a, ki je brskal po smetnjakih in na svoj improvizirani vozi#ek nalagal stvari, za katere je upal, da jih bo lahko uporabil ali prodal. Med opazovanjem je Ivan, ki je sicer leta zelo uspe"no in prodorno deloval v nevladnem sektorju – a se je odlo#il, da po zaklju#enem "tudiju vstopi v poklic, za katerega je gulil "tudijske klopi – pripomnil: »Vi-di!, tega se res bojim. /…/ Nikoli nima! nobene garancije v tej dr#avi, da se ti to ne more zgoditi.« Vsi so z negotovostjo zrli v prihodnost. %elja po pre$ivetju in hitrem zaslu$ku mnoge potiska v objem "portnih stav, v zatekanje k vede$evalkam in praznoverju, a tudi h krajam. Ljudi je bilo tudi neznansko strah za lastno $ivljenje: »Tu te bodo ubili za petdeset mark.«

Novi, nevarni #asi med drugim ka$ejo tudi na spremem-bo vrednot. Kritika se je zato dotikala za Sarajev#ane mo#no popa#enih vrednot: materializma, nespo"tovanja drugega, ljubosumja, zavisti, koruptivnosti, plehkosti itd. »Kapitali-zem, ki je tu, je najhuj!a vrsta kapitalizma, to je kapitalizem pome!an z vojnim dobi"karstvom«, je ugotavljala Razija, med-tem ko je Ismeta omenjala, da je najve#ji problem Bosne in Hercegovine prav ta, »da se dobro ne nagrajuje, a tudi slabo ne kaznuje«. Po njenem vsi povprek la$ejo drug drugemu, spre-nevedajo se, da niso za ni# odgovorni: od nacionalnih strank na oblasti do mednarodne skupnosti. S tem naj bi tudi ljudi nau#ili, da sta la$ in kraja najbolj"a strategija pre$ivetja. No-stalgi#no se spominja druga#nih, jugoslovanskih #asov, ki so v njenem retrospektivnem selekcijskem spominu ozna#eni kot povsem razbremenjeni sodobnega nenasitnega pohlepa po materialnih dobrinah: »Sarajev"ani so bili v"asih zadovolj-ni. /…/ Niso toliko hlastali po vseh teh stvareh, bili so skromni. Obstaja je tisti rek: ‘Sarajev"an skozi steklo pomaka v sir!’176 No, sedaj je druga"e. Danes je najbolj pomembno, da imajo denar in da si ga nagrabijo "im ve".«

Korupcija, ki naj bi odra$ala nepo"tenost in splo"no ne-moralnost politikov, a tudi omejenega "tevila prebivalstva, je tudi sicer izpostavljena kot eden izmed ve#jih problemov dr$ave, saj je tudi raziskava Transparency Internationala Glo-bal Corruption Barometer 2009177 pokazala, da je bila Bosna in Hercegovina v letu 2008 po ocenah dr$avljanov najbolj politi#no skorumpirana dr$ava v jugovzhodni Evropi. Dose-gla naj bi najvi"jo stopnjo tako imenovane sistemske korup-cije, prisotna pa naj bi bila najbolj v procesih privatizacije, zdravstvu, izobra$evanju, pravosodju in "e zlasti v politi#nih strankah (Nepodpisano 2009).178 Korupcijo moji sogovorniki

176. V originalu se glasi:

Sarajlija u sir kroz sta-klo uma"e!

177. http://www.transpa-rency.org/policy_re-

search/surveys_in-dices/gcb/2009, 12.

12. 2009.

178. http://www.tip.

ba/2009/04/29/transparency-international-

korupcija-u-bih-alarmantno-rasirena-

pojava/, 12. 12. 2009.

Sarajevo_16.indd 187 29.1.2013 12:19:18

188

vidijo kot ne#edno dejavnost, ki je zna#ilna predvsem za »kri-minalne elite, ki se skrivajo za svojimi narodi«.

Zaradi prepleta te$av so bili Sarajev#ani prepri#ani, da je Bosna in Hercegovina »obstala v "asu«, nekateri ugota-vljajo, da se situacija intenzivno slab"a:

Po vojni je bila nekak!na evforija: »Zdaj bomo mi, imamo nulo, resetirali smo dr#avo, in zdaj bomo mi naredili.« /…/ Imeli smo prilo#nost, da naredimo nekaj odli"nega in to smo uni"ili. /…/ Zdaj nam bo super, zdaj se lahko naredi vse, imamo svobodo, imamo to in ono, a na koncu nimamo ni"esar.

Razo#aranje, ki je sledilo, je mnogokrat ustvarilo mne-nja, da so bila vojna leta znosnej"a od povojne realnosti. Na njem pa so slonela tudi premi"ljevanja o evolucijskem popotovanju Bosne in Hercegovine, vendar v degradacij-ski, napa#ni smeri. Drsela naj bi v neprivla#no preteklost, v »#rna obdobja«. In pri tem ne gre za bli$nje socialisti#ne #ase, ki so ve#inoma odeti v nostalgi#en ovoj, temve# tovr-stno popotovanje nima nikakr"nih pozitivnih podtonov, saj je #rna preteklost predvsem imaginarna konstrukcija neza-$elenega. Kristina, #lanica Slovenskega dru"tva Ivan Can-kar, je menila, da se Bosna vra#a v srednji vek, medtem ko Enver, novinar, pisatelj in urednik, zatrjuje, da v Bosni in Hercegovini te$ko govorimo o kapitalisti#ni ureditvi, tem-ve# je po njegovem tamkaj"nja dru$bena ureditev najbolj podobna fevdalizmu, kjer je nekaj vojnodobi#karskih dru-$in na vrhu, in medtem ko njihovi otroci "tudirajo v tujini, »oni tu vzdr#ujejo svoj imperij«.

Za napa#ne korake Sarajev#ani ne obto$ujejo le nespa-metne politike svojih voditeljev ter njihovo nesposobnost vodenja dr$ave, temve# tudi nenehno vpletanje tujcev v do-gajanje na bosansko-hercegovskih tleh, ki naj bi bistveno oblikovalo tudi »mentaliteto« tamkaj"njega prebivalstva:

Stoletja je na" #lovek gledal, kako mu drugi hodijo po zemlji, kako mu drugi odrejajo zakone, kako mu drugi usmerjajo $ivljenje. /…/ Ljudstvo ni vajeno tega, da samo sprejema odlo#itve. /…/ Zdaj ko je pri"el #as, da vsak skrbi sam zase, ko ni vpletanja dr$ave v socialne probleme, prihaja do pokanja "ivov, do preskakovanja iz ene civilizacije v drugo. Na" #lovek ima "e vedno vse elemente mentalitete iz 19. stoletja, $ivi pa v 21.179

Tu seveda zasledimo tudi izrazit samodegradacijski bal-kanisti#ni diskurz, ki prebivalce Balkana v radikalni kritiki

179. Pisec vrstic je &oba, sarajevski konceptu-alni umetnik, ki si je poiskal stalno za-to#i"#e v ZDA, dale# stran od vsega, #esar njegov pogled ne pre-nese (shoba.blogger.ba, 3. 5. 2012).

Sarajevo_16.indd 188 29.1.2013 12:19:18

189

celo predstavlja kot »opice«; narodov, ki tu domujejo, pa denimo Samir ne vidi kot nekaj, kar sodi v sodoben zahodnoevropski okvir: »To ni ne-kaj, kar lahko imenujemo narodi, nacije, gre za plemena, ki so !e v razvo-ju.« Od njih se povsem distancira, saj ta po njegovem mnenju celotno dru$bo vle#ejo v prepad in pre$iveto preteklost.

Mnogi so trdili, da je situacija tako slaba, da je pravzaprav te$ko stopiti korak globlje v prepad, medtem ko so drugi menili, da je ta, maj-hen korak do popolnega kolapsa, do doseganja nevzdr$nega dna celo nadvse potreben, da bi se situacija zasukala v povsem nasprotno smer. Odlo#ujo#i korak v prepad je predstavljal upanje, sestopanje na dru$-beno dno naj bi funkcioniralo kot dejanje streznitve. Podobno je ugo-tavljal Zlatko: »Jaz si #elim na dno, ker ni druge poti! /…/ Resni"no sem nezadovoljen zato, ker ne #ivimo na dnu.« Korak v nevzdr$no realnost bi po njegovem spodbudil ljudi, da se borijo za druga#no $ivljenje. Ta diskurz o hudem padcu in streznitvi se je spretno zdru$eval z zgodbo o bosansko-hercegovskem karakterju. Trenutno pasivnost prebivalstva in poslab"anje situacije sta sogovornika, tako katoli"ki $upnik kot aktivist Bakir, pripisovala bosansko-hercegovskemu trpe$nem zna#aju:

Mi smo zelo trpe#no, celo nenormalno trpe#no ljudstvo, ki lahko marsikaj prenese. Tisto, kar nas je re!ilo v vojni, to, da lahko prenese! vse tisto in se !e smeje! in dela! norca iz sebe, ko je lastno #ivljenje v nevarnosti, to nas sedaj ubija in vodi v brezno. /…/ To je prekleta trpe#nost, ki nas ubija. Mi vedno lahko prenesemo !e huj!e.

Od tod izhajajo tudi aktivisti#ne ironi#ne forme in strategije, ki se najbolj ilustrativno ka$ejo v dejavnosti Nepokreta Jo!/Negibanja %e, ki je pravzaprav sarkasti#na kreacija aktivistov, ki na svoje na#ine in v neskladju s svojimi kolegi, ki delujejo v Pokretu Dosta!/Gibanju Dovolj!, posku"ajo na ironi#ne na#ine posredovati docela enaka sporo#ila kot kolegi. Tudi sami so prepri#ani, da Bosna in Hercegovina potrebuje "e zadnji, finalni korak za sestop v brezno, zato na svoji spletni strani zapi-"ejo kriti#ne besede o trpe#i mno$ici:

Nepokret Jo" podpira bankirje, podpira policijo, podpira politi#no--mafijsko-verske oligarhije v njihovih naporih, da do kosti oberejo populacijo, ki jim vztrajno izkazuje podporo na volitvah. Prav iste podpiramo tudi v ustvarjanju nepismene in socialno odvisne popu-lacije, ki nima drugih mo$nosti, kot da mol#i in trpi. (http://brlogar.blogger.ba, 6. 5. 2008)

Tako so se v "ali lahko sli"ale tudi povsem radikalne re"itve, ki so sicer nastale v procesih dru$beno-kriti#nega premisleka, zme"anega s popolnim razo#aranjem in cinizmom. Zami"ljali so si prihodnost kot nekaj, kar je treba za#eti povsem znova z mrtve to#ke, in sicer s pomo#jo »modrih« ljudi, katere izsledijo predvsem onkraj meja

Sarajevo_16.indd 189 29.1.2013 12:19:18

190

Bosne in Hercegovine. V tem diskurzu o novem za#et-ku, ki sledi popolnemu uni#enju sedanjega sveta, je med drugim mogo#e opaziti anga$irano rabo samoorientali-zirajo#ih prijemov.180

Od problema do problemati#nega sistemaSkozi pogovore se je izpostavljen, pogosto minoren

problem razra"#al v kritiko celotne situacije oziroma po-nujal asociacije, ki so vodile k opozarjanju na druge te$a-ve, s katerim se vsakodnevno soo#ajo prebivalci Sarajeva. Plaz odkritega negodovanja nad splo"no, nezavidljivo situ-acijo je mnoge ovila v ob#utje popolne nemo#i: »Vsi #ivijo od danes do jutri. /…/ Ne more! vplivati na ni", enostavno nima! nadzora.«

Tako sta Nejra in Haris, v #asu pogovora "e absolventa novinarstva, danes pa $e zaposlena v sarajevskih tiskanih medijih, pre"la s kritike neu#inkovitega in "ibkega "olske-ga sistema na kritiko delovanja celotnega sistema, v kate-rem se zrcali tudi izrazito pesimisti#en pogled na bosan-sko-hercegovsko prihodnost in oddaljenost od evropskega »ideala«:

Jasmila $bani' je dobro razlo#ila /…/, zakaj ona dobi vse te nagrade. Zato, ker imamo to kruto realnost, iz katere lahko naredi! film, in kamorkoli ga po!lje!, postane umetni!ko delo, ker to nikjer ve" ni realnost. Zato, ker gre ona denimo na %vedsko in prika#e svoj film o deklici, ki so ji pobili vse in jo posilili ter tekmuje z nekim !vedskim filmom, ki prikazuje dokumentarec, kako #elijo narediti neko ograjo, ker je to njihov najve"ji problem. Rad bi videl, da mi pridemo do tega, da za nas to postane najve"ji problem.

Dru$beni kritiki poudarjajo, da imajo vsi prebival-ci Bosne in Hercegovine, seveda tisti, ki ne zasedajo po-membnih politi#nih pozicij, skupne te$ave in $ivijo enako slabo. Kot je opomnil voditelj Zoran (ati! v svoji oddaji Roditeljska pa#nja, je skrajni #as, da se naredi raziskava: »Kako #ivijo navadni ljudje iz vseh treh narodov in tistih iz vrst drugih.« Tu seveda implicira, da v teh nadvse po-membnih zadevah, ki zadevajo kvaliteto $ivljenja, ne bi bilo mogo#e zasledili prav nobenih razlik med prebival-ci Bosne in Hercegovine. S komentarjem torej ponazarja nespametnost nacionalnih delitev in usmerjanja pogleda

180. Ve#krat sem sli"ala zgodbo, ki predlaga nove za#etke z na-seljevanjem drugih, modrej"ih in »civi-liziranih« narodov na bosansko-her-cegovsko ozemlje. Glasbenik Marko si je prihodnost Bosne in Hercegovine za-mi"ljal tako: »Poglej nas, kak!ni smo mi. Najbolje bi bilo, "e bi vse to zasuli z zemljo in potem bi jo bilo tre-ba dobro posoliti, da ni" ve" ne more zrasti. No, in potem je treba naseliti kak!ne te … normalne, na primer %vede.«

Sarajevo_16.indd 190 29.1.2013 12:19:18

191

zgolj na »nacionalne probleme«, ki po njegovem ne prina-"ajo ni#esar dobrega prebivalcem dr$ave.

V antinacionalisti#nem diskurzu zasledimo nenehne poskuse po prevrednotenju hierarhije obstoje#ih proble-mov, kajti gre za zelo mo#no zavra#anje problema varo-vanja »nacionalnih interesov« in »nacionalnih pravic«, ki v nacional(isti#)ni retoriki zavzema prioritetne pozicije. »Nih"e ne skrbi za osnovne, najpomembnej!e stvari«, pravi Zdenka, »vedno samo razpredajo o svojih nacionalnih inte-resih«.181 Antinacionalisti#ne diskurzivne prakse torej za-vra#ajo vsiljeno lestvico bosansko-hercegovskih osrednjih problemov in sku"ajo preusmeriti pozornost na, kot sami pravijo, »resni"ne probleme«. Pravzaprav vse kritike vodi-jo v isto smer. Navsezadnje so tudi mno$i#ne proteste in aktiviranje razli#nih gibanj spro$ili raznoliki dogodki, v ozadju pa so vselej ti#ale "ir"e zahteve po druga#nem funk-cioniranju dr$ave.

Gibanje Dosta!, ki so ga ustanovli leta 2005, je veljalo za eno izmed najglasnej"ih, aktivisti#nih gibanj v Saraje-vu. Namen njegovih tvorcev je bil prebuditi ljudi in jim omogo#iti prostor za javno kritiko oblasti. Ob na"tevanju lastnih vrednot med drugim izpostavljajo »socialno pra-vi#nost, solidarnost, absolutno mo# glasu ljudstva«, a tudi zavra#anje »nacionalizma in izpostavljanja nacionalnih interesov«. Gibanje se na spletni strani predstavlja kot ak-tivisti#no gibanje dr$avljanov Bosne in Hercegovine, ki se bojuje za dostojanstvo dr$avljanov, so#asno pa stremi k stvarjenju »aktivne in ozave"#ene dr$avljanske opozicije v BiH skozi javno izra$anje nezadovoljstva, aktivno in direk-tno participacijo #im ve#jega "tevila dr$avljanov ter direk-tni vpliv na dru$beno-politi#ne procese« (http://dosta.ba/latinica/o-pokretu-dosta/, 7. 8. 2008). %eljko tako opisuje za#etke gibanja: »Pri!la je ta neka odlo"ba od agencije, za … kako se #e imenuje, za elektriko, da se bo podra#ila elektrika in potem se je ekipa odlo"ila, da reagira in pri"ne pozivati na mno#i"ne proteste.«182

Tudi demonstracije, ki so sledile kasneje, leta 2008 v organizaciji neformalne skupine dr$avljanov oziroma me"#anov (Neformalna grupa gra(ana), so vzniknile kot odgovor na brutalen umor mladeni#a Denisa Mrnjavca v sarajevskem tramvaju. Skupina posameznikov je skozi proteste vedno bolj razkrivala, da ne $eli zgolj opozar-jati na probleme »mladostni"ke delikvence«. Jasno so izra$ali svoje te$nje po spreminjanju celotne situacije, v prvi vrsti pa je "lo za poziv politikom, da sprejmejo

181. Tudi raziskava iz leta 2004 je pokazala, da

so ljudje v Bosni in Hercegovini najbolj

zaskrbljeni, ko gre za ekonomske te$ave

(po Pickering 2007: 149).

182. (etudi se ve#ina razi-skav upora osredoto-

#a na upor dru$benih aktivisti#nih gibanj (Sharp, Routledge, Philo in Paddison 2000: 8; glej Nash

2005), sama teh ne $elim postaviti v fo-kus, temve# gre na

tem mestu predvsem za osredoto#anje na posameznike, med

katerimi vsaj nekate-ri aktivno sodelujejo v tovrstnih akcijah.

Tudi Gibanje Dosta! iz-pri#uje heterogenost,

saj so ga sodelujo#i dojemali na razli#ne na#ine, kar je spro-

$alo tudi notranje razkole. V njihovih

vrstah so se zna"li lju-dje, ki imajo povsem

razli#na ali celo na-sprotujo#a si mnenja tudi o klju#nih vpra-"anjih, kot so vloga

religije ali nacionaliz-ma v bosansko-herce-govski dru$bi. Vsem pa je skupna kritika sodobne oblasti ter te$nja po druga#ni,

funkcionalni dr$avi.

Sarajevo_16.indd 191 29.1.2013 12:19:18

192

odgovornost. Tragi#na smrt Denisa Mrnjavca je bil le povod za pro-teste, v katerih pa so zahtevali mnogo ve# kot le kaznovanje tistih, ki so odgovorni za njegovo smrt. %eleli so prisiliti politike, da sprejmejo odgovornost za svoje neizpolnjene obljube, zahtevali osnovne pra-vice za vse dr$avljane, s #imer naj bi ne nazadnje izsilili zadovoljivo funkcioniranje dr$ave. Nekateri so svojo udele$bo na najbolj mno$i#-nih protestih, ki so se zgodili v za#etku februarja 2008, obrazlo$ili precej jasno: »Vem samo, da moram tu #iveti /…/ in zato "utim kot svojo dr#avljansko dol#nost, da podprem kakr!no koli obliko upora proti tej morbidni nacionalni stihiji, ki nas pritiska in nam ne dopu!"a, da prosperiramo.«

Skratka, gre za o#itno dejstvo, da so neprijetne epizode v vsak-danjem $ivljenju Sarajev#anov preprosto povodi za kritiko celotnega dru$benega sistema ali kot odkrito pravi Ivan, ki je prav tako aktivno sodeloval v akcijah Gibanja Dosta!: »Ljudje tu potrebujejo konkreten po-vod, da se zganejo, ampak to ne more biti tisto, na kar so se #e navadili, ampak nekaj !e bolj tragi"nega.« V ozadju ti#i kritika sistema, ki temelji na nacionalnem razmejevanju. Slednjega ima ve#ina sogovornikov za odgovornega krivca za domala vse probleme bosansko-hercegovske dru$be. Nacionalizem je tista sila, ki pravzaprav zavira »normalno« $ivljenje, dru$bi in dr$avi ne omogo#a, da nemoteno deluje, in tako prebivalstvo potiska v nedostojno $ivljenje. Zlatko je precej kategori-#en: »Glej, neki moj prijatelj pravi: ‘Ni pomemben nacionalizem, kolikor so pomembni problemi, ki jih ta povzro"a.’ Kako potem ni pomemben nacionalizem, ko je vzrok ve"ini problemov?!!«

Nacionalizem torej vztrajno spotika delovanje dr$ave, ki je za ve#ino »neobstoje#a dr$ava« in tudi skozi ne#edno poslovanje nacionalnih za-stopnikov #rpa njena bogastva. To stali"#e je bilo pogosto ujeto v cini#ne metafori#ne slike:

Na"e te$ave koreninijo v nacionalizmu, ki je hkrati vzrok in sredstvo v rokah tistih, ki obdelujejo to iz#rpano prst. Kot vsi vrtnarji vedo, monokultura v poljedelstvu iz#rpa zemljo, zato so po nenehnem vzgajanju ene in iste rastline primorani najti novo gredico za obdelavo. Ampak, tisti bolj napredni vrti#karji /…/ prevzemajo principe odgovornega biovrtnarjenja, katerega osnovna metoda bazira na me"anju kultur znotraj ene gredice. Tako se zemlja manj iz#rpa, poleg tega pa razli#ne kulture "#itijo druga drugo in si pomagajo v boju proti "kodljivcem. Torej, v na"em primeru "kodljivci ne le da napadajo rastline, temve# so celo prevzeli vlogo obdelovalcev zemlje, ki so jo zgledno razdelili na tri parcele, na katerih $e leta vzgajajo iste nore gobe, s katerimi hranijo ljudstvo. Gre za isto ljudstvo, ki se medtem ko #aka sezono rasti omenjene gobe, od katere je postalo odvisno, pase na travi in mirno pre$vekuje in $ivotari. (brloggar.blogger.ba, 7. 5. 2008)

Sarajevo_16.indd 192 29.1.2013 12:19:18

Fotografija 1: Sodobni poskusi »rehabilitacije« kom"iluka (fotografija avtorice).

Fotografija 2: Sarajevski grafit (fotografija avtorice).

Sarajevo_16.indd 193 29.1.2013 12:19:19

Fotografija 3: Spomenik mednarodni skupnosti: Ikar konzerva (fotografija avtorice).

Fotografija 4: Pokret Dosta! na sarajevskih ulicah: grafit (fotografije avtorice).

Sarajevo_16.indd 194 29.1.2013 12:19:20

Fotografija 5: Pokret Dosta! na sarajevskih ulicah: grafit (fotografije avtorice).

Fotografija 6: Plakat Pokreta Dosta! (fotografije avtorice).

Sarajevo_16.indd 195 29.1.2013 12:19:21

Fotografija 7: Sarajevski protesti (fotografija avtorice).

Fotografija 8: Josip Broz Tito na sarajevskih protestih (fotografija avtorice).

Sarajevo_16.indd 196 29.1.2013 12:19:23

Fotografija 9: Poziv na protest objavljen v #asopisu BH Dani (vir: BH Dani).

Sarajevo_16.indd 197 29.1.2013 12:19:23

Fotografija 10: Kritika »nacionalnega klju#a«: Novi poklici v BiH (vir: snob.blogger.ba).

Fotografija 11: Kritika omejenih identitetnih izbir (vir: snob.blogger.ba).

Sarajevo_16.indd 198 29.1.2013 12:19:23

Fotografija 12: Stripovska kritika desekularizacije Sarajeva (vir: osebni arhiv Filipa Andronika).

Sarajevo_16.indd 199 29.1.2013 12:19:23

Fotografija 13: Ironizacija reislamizacije bosansko-hercegovske dru$be (vir: Studentski eFM radio, www.efm.ba).

Fotografija 14: Plakat skupine S.N.O.B.: Jazz festival (vir: snob.blogger.ba).

Sarajevo_16.indd 200 29.1.2013 12:19:24

Fotografija 15: Stripovski kometar poskusa izgona dedka Mraza iz sarajevskih vrtcev (vir: osebni arhiv avtorja stripa Filipa Andronika).

Sarajevo_16.indd 201 29.1.2013 12:19:24

Fotografija 16: Pozivi na praznovanje bajrama v sarajevskih diskotekah (fotografija avtorice).

Sarajevo_16.indd 202 29.1.2013 12:19:24

Fotografija 17: Kritika ruralizacije mesta v grafi#no-oblikovalskih re"itvah skupine S.N.O.B.: O ruralno-urbani zme"njavi (vir: snob.blogger.ba)

Fotografija 18: Kritika ruralizacije mesta v grafi#no-oblikovalskih re"itvah skupine S.N.O.B.: Papak ne sodi v mesto. (vir: snob.blogger.ba).

Sarajevo_16.indd 203 29.1.2013 12:19:24

Fotografija 19: Urbano-ruralna dihotomija: Humorna predvidevanja pred popisom prebivalstva v BiH 2013 (vir: https://www.facebook.com/photo.php?fbid=459670934084597&set=a.277265462325146.79465.16724408999

3951&type=1&theater, 10. 11. 2012)

Sarajevo_16.indd 204 29.1.2013 12:19:24

Fotografija 20: Osrednje sarajevske tegobe v stripu (vir: osebni arhiv Filipa Andronika).

Sarajevo_16.indd 205 29.1.2013 12:19:25

Fotografija 21: Gra'ani brane Sarajevo: Letak.

Sarajevo_16.indd 206 29.1.2013 12:19:25

Fotografija 22: Nalepka »Bosanka«: orodje strate"ke esencializacije identitete.

Sarajevo_16.indd 207 29.1.2013 12:19:25

Fotografija 23: Rde#i kartoni za politike.

Sarajevo_16.indd 208 29.1.2013 12:19:25

209

»To je dr$ava, kakr!no si lahko le $eli!!«:183 Diskurz o neobstoje#i dr$aviGovor o nacionalizmu kot odgovornem krivcu sodi v te-

melj diskurza o »neobstoje#i dr$avi«. Tudi v Sarajevu lahko spremljamo postsocialisti#no jezo in zamero do dr$ave, ki ne more zagotoviti osnovnih $ivljenjskih razmer, ki so bile v socialisti#ni preteklosti precej samoumevne (Humphrey in Mandel 2002: 3; Shevchenko 2009: 115–6). V turbulen-tnih razmerah tudi znanstveniki pri#akujejo zatekanje v nostalgijo, kajti kot ugotavlja Svetlana Boym: »Epidemije nostalgije ponavadi izbruhnejo po revolucijah« (2001: 19). A vendar je treba opozoriti, da je nostalgija nedvomno uni-verzalen in globalen fenomen (glej Lowenthal 1985) in da so tovrstni kolektivni izbruhi nostalgij kulturno specifi#ni, notranje heterogeni, a tudi mo#no individualizirani na#ini soo#anja z realnostjo.

Najbolj zagnani »jugonostalgiki« naj bi po splo"no raz-"irjenem mnenju tudi sicer domovali v Bosni in Hercegovi-ni, ki so jo pogosto imenovali »Jugoslavijo v malem«. V Sa-rajevu je bilo mogo#e nostalgi#ne spomine izslediti skoraj v vsakem pogovoru, "e zlasti s posamezniki, ki so vsaj dve desetletji svojega $ivljenja pre$iveli v drugi jugoslovanski dr$avi. Nedvomno bi bila Bosna in Hercegovina idealna za splo"na opa$anja, saj gre za idealen primer rojstva nostal-gije iz nevzdr$ne dru$bene situacije. Kajti, kot ugotavlja David Lowenthal, nostalgija je spomin brez bole#ine. Bole-#ina se namre# zgo"#a v sodobnosti ali povedano nekoliko druga#e »bole#ina je sodobnost« (1985: 8). Toda to ne po-meni, da jugonostalgije oziroma nostalgije po socialisti#nih #asih ni mo# izslediti tudi v dr$avah, kjer se je zgodila dokaj uspe"na in manj bole#a dru$bena transformacija (Velikonja 2008: 134; glej Baskar 2007; Mur"i# 2007) in ne nazadnje v vseh dru$bah, ki so v toku sprememb. 184

Najglasnej"i sarajevski »jugonostalgiki« so bili nedvo-mno tisti, ki so aktivno delovali v dru"tvu Josip Broz Tito. Ti so v svoji pisarni v centru mesta poleg ne"tetih razli#nih »re"enih« podob Tita, ki so jih zbrali po mani#nem odstra-njevanju njegovih podob in kipov po uradih in domovih, na steno obesili tudi koledar s povednim napisom: »Tovari! Tito, skrenili smo s poti!« Mo#no prisotna pa je bila tudi v drugih podobnih zdru$enjih, ki niso skrivala svojih ide-olo"kih opredelitev in so v primerjavi z ve#inskim, sicer

183. Naslov je prevod

citata, ki se v origi-nalu glasi: »Ovo je

dr#ava za po#elit!«, ki je vklju#en v pesem

glasbene skupine Du-bioza kolektiv z na-

slovom %uti i trpi!

184. Kot ugotavlja Veliko-

nja (2008: 142), je na Slovenskem jugo-nostalgija predvsem pri mladih strategija upora proti pretirani

proevropski in pro-zahodni orientaciji slovenske politike,

vendar v bosansko--hercegovskem okolju

jugonostalgija pri istih generacijah ne poseduje (povsem)

enakih pomenov, kar znova pri#a o konte-kstualni pogojenosti jugonostalgi#nih dis-

kurzivnih praks.

Fotografija 23: Rde#i kartoni za politike.

Sarajevo_16.indd 209 29.1.2013 12:19:25

210

nostalgi#nim prebivalstvom nemalokrat zagovarjali tudi avtoritativno prakso nekdanjega sistema. Sami so se namre# pogosto deklarirali kot komunisti in titoisti, saj so med drugim ob$alovali izgubo spo"tovane politi#ne figure, ki je bila »sposobna voditi dr#avo«. Namre# z nara"#a-njem pritiska nacionalizma so se vedno bolj zatekali v lastne, korigirane spomine na bolj"e #ase ter nostalgijo pretvarjali v subverzivni diskurz. V tem procesu so, kot re#eno, ustvarjali svoja zdru$enja in skupnosti, ki so delovali kot prostori imaginarne nove postjugoslovanske skupnosti. &e vedno so dojemali jugoslovanski, predvsem kulturni prostor kot svoj dom (prim. Jansen 2005a: 256), kar so dokazovali z obiski za socialisti#-no preteklost pomembnih krajev in ne nazadnje z ustvarjanjem trdnih »transnacionalnih mre$« znotraj nekdanjega jugoslovanskega prostora. Torej gre po svoje tudi za poskuse »vra#anja izginulega doma«, vendar seveda v izjemno idealizirani, romantizirani podobi (Huyseen, po Ber-dahl 1999: 202). V tem krogu deklariranih jugonostalgikov in titoistov jugonostalgija ni bila zgolj orodje retori#ne kritike, temve# je mo#no vplivala na vsakdanjo prakso. Ta se je odra$ala v udele$bah v razli#nih kolektivnih akcijah, kot je bil denimo odpor proti poskusu brisanja nek-danjega imena ulice Josip Broz Tito iz sredi"#a Sarajeva. Prepre#itev de-janja so #lani dru$enja izpostavljali kot pomembno zmago v boju z »na-cionalisti«. Tovrstne transparentne akcije ilustrativno odstirajo pogled tudi v prakti#ne, uporni"ke dimenzije nostalgije, ki jo "tevilni napa#no dojemajo kot zasanjan in melanholi#en umik v fantazijski svet apatije.

V Bosni in Hercegovini je jugonostalgija omogo#ala mo$nost ohra-njanja »izob#enih identitet«, predvsem jugoslovanske, kar je zelo jasen odgovor na sodobno zahtevo po izklju#ujo#em nacionalnem opredelje-vanju. Skozi jugonostalgijo se je izra$ala tudi $elja po prevrednotenju hi-erarhij obstoje#ih identitet, zato jo lahko ozna#imo kot strategijo ohra-njanje kontinuitete. Sodobni nacionalisti#ni diskurz so do$ivljali kot izrazito kolektivisti#en, zato je jugonostalgija spretno zabrisala dejstvo, da je socialisti#na revolucija povzdignila na#elo kolektivnosti na raven najvi"jega ideala (Jezernik 2008a: 60). Tako so mnogi samozavestno po-udarjali, da je Jugoslavija in $ivljenje znotraj te dovoljevalo precej"njo svobodo posamezniku v procesih samoopredeljevanja in da je omogo-#alo individualizirane izbire, o katerih danes po njihovem prepri#anju ni niti sledu. Prav v jedru jugonostalgije tako odkrijemo stali"#e, ki raz-kriva represivno naravo sedanjosti, saj je preteklost ozna#ena kot polje "ir"e svobode. Jugonostalgija ne pomeni zgolj nostalgije po ve#ji etni#ni in kulturni diverziteti ter nadnacionalni identiteti (Baskar 2007: 54), temve# ponazarja tudi boj za hibridno identiteto, ki nastaja skozi pro-cese »svobodnej"ih izbir«. Porajala naj bi se iz svojevrstnih zdru$evanj elementov in identitetnih sidri"#, iz prepletov danes nelo#ljive »global-ne« in »lokalne« kulture produkcije ter iz svojevrstnih poigravanj z za-pu"#ino »socialisti#ne preteklosti« (prim. Berdahl 1999; Velikonja 2008: 140, 143–4).

Sarajevo_16.indd 210 29.1.2013 12:19:25

211

Jugonostalgija kot izjemno heterogen diskurz, ki ima svoje regionalne, lokacijske in generacijske, neponovljive odlitke (prim. Velikonja 2006: 104), je v Bosni in Hercego-vini predvsem na#in artikulacije nezadovoljstva s sodobno dru$beno-ekonomsko situacijo, saj je tudi kritika dru$be bazirana na vselej selektivnem spominjanju »dobrih sta-rih #asov« in primerjavah teh s percepcijami sodobnosti. V sodobnih naracijah se je sarajevska jugonostalgija doti-kala predvsem bolj"ega $ivljenjskega standarda v nekdanji dr$avi, opozarjala je na njeno u#inkovitost pri ohranjanju dru$benega reda in zagotavljanju socialne varnosti. Sogo-vorniki so izpostavljali tudi mednarodno prepoznavnost takratne dr$ave in torej njeno pozicijo v svetovnem redu. Jugoslavijo so videli kot dr$avo s hrbtenico in vmesnim, a nadvse cenjenim polo$ajem, ki je podeljeval mo# in status. V jugonostalgi#nih diskurzih gre za retori#en priklic ele-mentov, ki po mnenju sogovornikov najbolj determinirajo pomanjkljivosti sodobne Bosne in Hercegovine.

A tudi mno$ica Sarajev#anov, ki ni bila vklju#ena v ti-toisti#na zdru$enja, je v svojih naracijah vselej preklapljala med sodobnostjo in preteklostjo in z nostalgijo ter korek-cijskimi popravki vlekla vzporednice med jugoslovansko in bosansko-hercegovsko »neobstoje#o« dr$avo. Tako mi je Razija razlo$ila svoje videnje »norosti turbokapitalizma«, ki po njenem producira »nenormalno #ivljenje«. »Normalnost« je kategorija, ki se (pri starej"ih generacijah) poraja iz per-cepcije lastnega $ivljenja v jugoslovanskih #asih, tako se je spominjala, kako so v tovarni, v kateri so delali, vedno imeli #as za dopust, da se je lahko odpravila na morje za tri tedne. V Jugoslaviji so star"i imeli #as za svoje otroke in

bila je neka varnost, ko si enkrat dobil slu#bo, si jo imel do konca #ivljenja. Nih"e ni ostal la"en. Pa vsa zdravila so bila zastonj. /…/ In te akcije, ki so bile, nam je bilo lepo. Nekaj smo naredili, dru#ili smo se, a smo se tudi nau"ili pridnosti. Ve!, kako me jezi, kako ti politiki danes govorijo o tistih "asih. /…/ Nih"e me ne bo prepri"al, da smo takrat slab!e #iveli. Mislim, vsak sistem ima svoje napake, tudi tisti je imel, ampak ko mi pravijo, da nisi smel ni"esar re"i, da nisi smeli hoditi v d#amijo. Ah kje, vsak, ki je hotel, je lahko delal, kar je #elel. Evo, jaz sem muslimanka in meni ni nih"e prepovedoval, da hodim v d#amijo in da molim, ampak ali res to moram po"eti vsem na o"eh?185

Pri jugonostalgiji gre nedvomno tudi za jasno zavra#a-nje uradnih javnih diskurzov o jugoslovanski preteklosti

185. Zanimivo je, da je tudi katoli"ki $u-

pnik Davor, ki je v #asu mojega bivanja

brskal po arhivih za svojo magistrsko nalogo, opazil, da je imela Katoli"ka cer-

kev v #asu Jugoslavije bolj"i polo$aj, kot ga

ima danes. Sam se spominja, da se v pre-teklosti ni nih#e upal

po"kodovati cerkvene lastnine. Danes je ve-likokrat pri#a precej

»grdim prizorom«, saj »mularija me"e ka-menje in razbija okna.

To je zelo neprijeten ob"utek. V "asu komu-

nizma se to ni doga-jalo.« Tudi sam torej

dana"njo dr$avo vidi kot precej manj u#in-

kovito od nekdanje, jugoslovanske.

Sarajevo_16.indd 211 29.1.2013 12:19:25

212

oziroma politi#nih manipulacij s preteklostjo, saj je naci-onalni diskurz $elel prekiniti vse stike s preteklim obdo-bjem, s tem pa je stopal v antagonizem z individualnimi spominskimi zgodbami, ki niso ustrezale velikim naraci-jam. Te so v stanju neprilagodljivosti pristale v domeni dru$beno marginalnega. Antinacionalizem je podobno kot jugonostalgija pravzaprav vztrajno porival v sredi"#e osebne zgodbe. Izpostavljanje lastne zgodbe in njeno po-stavljanje nasproti zgodbam nacionalnega kolektivizma je funkcioniralo kot na#in razkrivanja prevar o trenutnem $ivljenju. Z njimi so odlo#no zanikali opise vladavine naci-onalizma kot »osvoboditve in zmage demokracije«. Obenem pa so naracije o jugoslovanski preteklosti zavra#ale domi-nantne naracije o nacionalni enotnosti ter neusmiljene te-$nje po monopolizaciji »resnice«. 186 Tako kot v Zagrebu in Beogradu sta tudi v Sarajevu spomin in nostalgija kot stra-tegiji upora tvorila pomemben segment antinacionalizma (Jansen 2005a: 97, 99, 102, 105). Podobno kot v nekdanji Vzhodni Nem#iji se tudi v formi jugonostalgije ve#inoma ni izra$ala $elja po obnavljanju in repliciranju politi#nih ureditev iz socialisti#ne preteklosti, temve# je predvsem pomenila identifikacijo z druga#nimi, opozicijskimi obli-kami dru$bene solidarnosti ter kolektivnega spomina (Berdhal 1999: 203). &tevilni so izra$ali upor proti brisa-nju preteklosti, promociji selektivne amnezije in zlorabe »uporabne preteklosti«. Tudi tisti, rojeni konec sedemde-setih in v za#etku osemdesetih let dvajsetega stoletja, so se pona"ali z dejstvom, da dominantna retorika ne zmore blokirati njihovih kritik, utemeljenih na spominih: »Stara sam ravno dovolj, da bi lahko bla#eno #ivela v neznanju, am-pak imam tudi to (ne)sre"o, da me obkro#ajo ljudje, ki se jim spomin ne pri"enja z letom 1996.« Ohranjanje domnevno »neomade$evanega spomina« je tu speto s posamezniko-vim razumom, mo#jo razsodnosti oziroma sposobnostjo formuliranja ustrezno utemeljene racionalne kritike siste-ma, ki implicira kapaciteto individua, da se skozi delova-nje in mi"ljenje upre nacional(isti#)nim diskurzom.

Tako se je denimo Vedran mo#no oklepal dejstva, da sam ne govori nobenega od treh uradnih jezikov, ki jih je sam dojemal kot politi#no pretvezo za nabiranje to#k. Zato je tako v praksi kot tudi deklarativno ostajal zvest srbsko-hrva"kemu jeziku, katerega se je u#il v dr$avi, ki je, kot pravi, »bila zares dr#ava«. Pri generaciji, v ka-tero sodi tudi sam, je nedvomno mogo#e zaslediti trpko ob#utje izgubljenih prilo$nostih, saj je ve#ina njegovih

186. Nekateri razisko-valci so prepri#ani, da je "ele po padcu komunizma pri"lo do osvoboditve »za-mol#anih spominov« na drugo svetovno vojno (glej Denich 1994; Hayden 1994), kar je problemati#na trditev, saj izbranim spominom podeljuje avtoriteto. Nacional-ne verzije spominov, ki so danes v centru pozornosti, naj bi v celoti ustrezale real-nim in zamol#anim spominom dr$avlja-nov nekdanje Jugo-slavije. V tovrstnih interpretacijah se nacionalizem zares promovira kot »osvo-boditelj spomina« (Jansen 2005a: 103). Odnosi do novih, na-cionaliziranih verzij zgodovine so seveda izjemno raznoliki.

Sarajevo_16.indd 212 29.1.2013 12:19:25

213

sovrstnikov zatrjevala, da sami nimajo enakih mo$nosti, kot so jih imeli njihovi star"i, kaj "ele njihovi vrstniki v dr$avah zahodne Evrope. Neprostovoljno so se zna"li v iz-razito te$avnem polo$aju, in sicer predvsem zaradi zmot in nespametnih odlo#itev njihovih star"ev in starej"ih ge-neracij, ki so jih s svojim glasovanjem za nacionalisti#ne stranke pripeljali do to#ke brezupa.

Besede mlaj"ih sogovornikov so potrdile, da pri nostal-giji ne gre za te$njo po obnavljanju skrhanega dru$benega sistema, ampak za $ivo $eljo po spremembi bosansko-her-cegovske turobne sedanjosti in bodo#nosti. Socialisti#na, jugoslovanska zapu"#ina naj bi ponujala nadvse prakti#na vodila za kvalitetnej"e $ivljenje bosansko-hercegovskih dr$avljanov. Seveda so v Sarajevu obstajali tudi glasovi, ki so opozarjali na amnezi#ne posege pri slikanju jugoslo-vanske preteklosti, "e zlasti so bili glasni v sporih v zvezi s »politi#no obarvanostjo« demonstracij leta 2008, ko so se na teh pojavile fotografije Tita, ki so jih nosili predvsem upokojenci. Reakcije udele$encev na forumu so bile izje-mno raznolike, vendar se v tem smislu dotikajo predvsem kritike »titoizma«:187

Povsem iskreno: mene je zmotilo, ker je na TV v prvem kadru prikazana Titova slika in tisti otrok, oble"en v pionirja. Kot razumem, je poanta protesta, da se ohola oblast nau"i delati in da sprejme odgovornost za svoje nedelo. /…/ Kak!ne zveze ima to s Titom in njegovim "asom, res ne razumem, ampak ta vaja demokracije s priklicevanjem Tita se mi je zdela malo sme!na.

Kakorkoli $e, pri mojih sogovornikih si je socialisti#na preteklost ve#krat prislu$ila bolj"e ocene od sodobne dru$-be in »neobstoje#e dr$ave«, #eprav strogost do sodobnosti ne vodi nujno do popolne omilitve pogleda na preteklost. Toda jasno je, da so selekcijski spomini pripomogli k izbri-som dolo#enih neu#inkovitih in nefunkcionalnih meha-nizmov nekdanje jugoslovanske dr$ave (glej Allcock 2000) tudi v Bosni in Hercegovini.

(eprav so raziskovalci v drugih kontekstih opa$ali, da jugonostalgija »ni toliko (ali sploh ni) nostalgija za dr$a-vo«, temve# gre bolj za osebne nostalgije, saj naj bi druga Jugoslavija pomenila zgolj »politi#ni, #asovni in prostor-ski okvir njihovih osebnih in dru$beno-kulturnih spo-minov ter nostalgi#nih naracij« (Velikonja 2006: 110), je vendar v bosansko-hercegovskem primeru jugonostalgija tudi mo#no prepletena z nostalgijo po dr$avni tvorbi, ki

187. O titostalgiji glej Velikonja 2009.

Sarajevo_16.indd 213 29.1.2013 12:19:25

214

zagotavlja kvalitetno $ivljenje. Prepri#anje o »odsotnosti dr$ave«, ki se je reproduciralo skozi javno kulturo (prim. Gupta 1995), a tudi osebne izku"nje, je krepilo jugonostal-gi#ne prakse. Dr$avo namre# Sarajev#ani do$ivljajo kot okvir, ki zagotavlja dobrobit svojih dr$avljanov, medtem ko Bosno in Hercegovino s te$avo ena#ijo z drugimi sve-tovnimi dr$avami, saj ta ne izpolnjuje osnovnih pogojev za tovrstno klasifikacijo:

%ivimo v svojstveni dr$avi brez dr$ave. Najprej, dr$ava ni nikakr"na metafizi#na abstrakcija, ampak prakti#en $ivljenjski okvir ljudi, ki v njej $ivijo. In to pomeni, da tu uresni#ujejo svoje pravice in izvajajo svoje obveznosti. V tem smislu, mi, dr$avljani BiH, nimamo dr$ave, ampak, paradoksno, dr$ava (ki je ni) ima nas. (Bajtal 2008: 23, 25)188

Tovrstna podobe dr$ave, ki jih lahko zasledimo v vrsti postsocialisti#nih dru$b, se poraja na prese#i"#u spominov na nekdanjo dr$avo in trenutnega nezadovoljstva. Slednje izhaja tudi iz pogleda, ki sega onkraj bosansko-hercego-vskih meja.189

Stali"#a in razprave o »neobstoje#i dr$avi« se pravza-prav pribli$ujejo persistentni antropolo"ki konvenciji, ki je dr$avo v raziskavah lo#evala od osebnega $ivljenja posa-meznika. Dr$ave so tako postajale le kulise posameznikove akcije, na katero posameznik pravzaprav nima vpliva. V re-snici pa bi morali osvetliti cone, kjer se ljudje aktivirajo in zahtevajo dr$avne rekonfiguracije, a tudi pose#i v procese vzdr$evanja dr$ave, se pravi njene participativne konstruk-cije (Greenhouse 2002: 1, 4; glej Gupta 1995). Bosna in Her-cegovina je o#eh Sarajev#anov pogosto predstavljena kot »imitacija dr$ave«, saj je notranje globoko fragmentirana, nenehno anga$irana v boju za lasten obstoj, se pravi gre za dr$avo »steklene suverenosti« (glej )urak 2006: 33).190 Za-radi Daytonskega sporazuma se je zna"la v protektoratu in v nasprotju z drugimi dr$avami nima enake mo#i, enako-pravnega statusa z drugimi dr$avnimi tvorbami niti glasu v mednarodnih pogajanjih, kar je z grenkobo pojasnil Zlatko:

Dr#ava Bosna in Hercegovina NE OBSTAJA, NI JE … A ve!, kaj pi!e na osebni izkaznici Bosne in Hercego-vine? Bosna in Hercegovina. Ni" ve". Skratka, na osebni izkaznici Hrva!ke pi!e Republika Hrva!ka, na osebni izkaznici %vice pi!e Republika … Se pravi NI&. Pi!e samo Bosna in Hercegovina … Imamo pa zato entitete, ki se imenujejo republika.

188. Ponavadi gre za ome-jeno optiko, ki sega do zahodne Evrope.

189. V tem diskurzu je dr$ava seveda na-pa#no predstavljena kot »ontolo"ko kohe-rentna entiteta« (glej Gupta 1995).

190. )urak (2006) pri-znava, da »stekleno suverenost« ohra-njajo mednarodne sile, medtem ko sile, ki nasprotujejo bo-sansko-hercegovski suverenosti, eksisti-rajo znotraj dr$ave. A doda, da je »dejton-ski nacionalizem« bistveno prispeval k ustvarjanju sodobne, fragmentirane Bosne in Hercegovine.

Sarajevo_16.indd 214 29.1.2013 12:19:25

215

To ob#utje distanciranja od fragmentirane dr$ave je tesno pre$eto z ob#utjem nemo#i in mo#nega skepticizma, ki ga #utijo do obstoje#e, nefunkcionalne ureditve, kar nedvomno prispeva k oblikovanju odpo-ra do dr$ave in usmerja posameznikova dejanja. Mnogi namre# ma-#ehovski odnos dr$avnih institucij uporabljajo kot izgovor za lastno neposlu"nost oziroma dr$avljansko nepokor"#ino, s tem pa nemalo-krat reproducirajo za#arane kroge. Sogovorniki poudarjajo, da na dr-$avo niso ponosni in da se v#asih te$ko identificirajo z njo, ker je med drugim ne le razo#arala svoje dr$avljane, ampak je z nespametnimi postopki politikov izgubila tudi dobro ime v internacionalnih okvirjih (prim. Kolind 2006: 453).

Prisostvovala sem "tevilnim razpravam o tem, kako so celo dr$ave, kot so Bolgarija in Romunija, ki so v#asih veljale za tiste, ki Bosni in Hercegovini »niso segale niti do kolen«, to prehitele in vstopile v Evrop-sko unijo, ki je $e konec dvajsetega stoletja postala merilo uspeha. Dr-$avni neuspehi pa so le dodatno intenzivirali ob#utje marginalnosti bosansko-hercegovskega prebivalstva. Zato lahko jugonostalgijo bere-mo tudi kot »revolt zaradi izgubljene ‘modernosti’, ki je bila lastna $ivljenju v nekdanji Jugoslaviji«, a tudi kot objokovanje izgubljene pozicije v simbolni geografiji Evrope (Jansen 2005a: 235–6). V #asu Jugoslavije Bosna in Hercegovina ni potrebovala statusa protektorata, ali kot ugotavlja Marko: »Takrat smo tudi mi bili nekdo.«

Vendar je treba opozoriti na nemara paradoksno dejstvo, in sicer da tudi tovrstno, docela negativno stali"#e o dr$avi lahko u#inkuje kot proces esencializacije dr$ave, saj se dr$ava skozi kritiko predsta-vlja kot pomemben element v posameznikovem $ivljenju. Ve#ina dr-$avljanov zato skozi svoje nezadovoljstvo dejansko prispeva k ohra-njanju dr$ave kot osrednje legitimne avtoritete v lastnih $ivljenjih (Herzfeld 1997: 2; glej Gupta 1995). Toda v situaciji, ko dr$ava ne zmore opravljati svojih dol$nosti in zadostiti pri#akovanjem ter ko se izpostavlja vsesplo"no nezaupanje do sistema – ki generira per-manentno krizo in se prena"a tudi na poglabljanje nezaupanja do so-dr$avljanov in some"#anov – so pravzaprav ljudje prisiljeni poiskati druge poti re"itve in pre$ivetja (Giordano in Kostova 2002: 75). Te so povezane z zana"anjem na druge in sodelovanjem z drugimi, #eprav v Bosni in Hercegovini, kot re#eno, obstaja tudi globoko nezaupanje med ljudmi.

Skozi poglede na dr$avo opazujemo ob#utja Sarajev#anov o lastni (ne)mo#i in procese konstruiranja samoviktimizacijskih podob, ki ne-malokrat niso utemeljene na najbolj raz"irjeni ideolo"ki zgodbi, ki do-voljuje konstruiranje viktimizirane identitete zgolj narodu oziroma na-ciji. Tudi drugi procesi viktimizacije, na primer »viktimizacije ljudstva« bistveno oblikujejo koordinate posameznikove identitete v sodobnem Sarajevu. Izjave nezaupanja v sistem so posameznikom priskrbele je-zik, skozi katerega so lahko mislili in govorili o sebi kot delu osrednje

Sarajevo_16.indd 215 29.1.2013 12:19:25

216

kolektivne entitete, imenovane – ljudstvo.191 Sam izraz je v bosansko-hercegovskem kontekstu ostal pre$et s konotaci-jami pasivnosti in lamentacije ter oddaljenosti od centrov dru$bene mo#i (prim. Shevchenko 2009: 166). Govor o tr-pe#emu ljudstvu, ki je preplavljal naracije v povojnem Sara-jevu, je mnoge raziskovalce povojne bosansko-hercegovske dru$be potisnil v analizo tamkaj"nje averzije do politike (glej Grandits 2007; Helms 2007; Kolind 2007 in 2008).

Omenjeno ob#utje viktimizacije je najla$je opisati, #e si znova izposodim besede Esada Bajtala, ki slika ljudstvo kot najbolj ogro$en del bosansko-hercegovske populacije:

Vsi mi smo v resnici, resni#no in zares ogro$eni. /…/ Dr$ava me lahko zapre, lahko me obsodi, lahko me medijsko, moralno blati ali me psihiatri#no personalno devalvira. Vendar nima zmo$nosti ali me no#e zaposliti, mi pla#ati ali me zdravstveno zavarovati, me za"#ititi pred roparji in ropom, pred prevaranti (tajkuni) v #asu tranzicije. Zato sem jaz kot posameznik povsem nemo#en in nimam ni#esar. Hkrati ima oblast vse, #esar sam nimam: vse pravice in poleg tega tudi "tevilne privilegije. In ali obstaja kaj, #esar oblast nima? Obstaja! Oblast nima obveznosti, ki jih jaz kot dr$avljan imam. (Bajtal 2008: 23–4, 134)

Ve#ina prebivalstva se je tako kot Bajtal deklarativno pri"tevala v vrste deprivilegiranega ljudstva. Menili so, da so $rtev nespametnih politikov, ki so bili tudi sicer pogoste-je ozna#eni z nalepko »grabe#ljivih nacionalistov«. Politika je tudi sicer veljala za osrednjega krivca za bosansko-herce-govsko nesre#no usodo, s #imer so se posamezniki pogosto sku"ali izogniti odgovornosti in jo prevaliti na oddaljeno politi#no sfero.

Pri razlagi po(vojne) situacije so se Sarajev#ani pogosto s prelaganjem odgovornosti na politike izognili zatekanju k enostavnim obto$bam pripadnikov drugih narodov. Kolind celo trdi, da je uporaba politike kot kulturne kategorije po-menila jasno »kritiko etnizacije sveta« (Kolind 2007: 126, 128), #esar sicer ni mogo#e v celoti zanikati. A je treba ome-niti, da distanca do politike avtomati#no ne izklju#uje obra-#unavanja s politiki »nacionalnih Drugih«. Tudi sama sem opazila nekaj primerov, ko so bili politi#ni zastopniki »nacio-nalnih Drugih« ozna#eni kot bolj manipulativni, »nacionalni Drugi« pa kot bolj dovzetni za ideolo"ke propagande (prim. Helms 2007: 238). Predvsem v krogu samodeklariranih »an-tinacionalistov« pa so nemilostno ena#ili prav vse oblastni-ke. Zanje so fotelja!i, glavonje, glavu!e ali celo primitivne#i,

191. Bosanci in Hercegov-ci seveda govorijo o »narodu«. Nancy Ries je besedo »narod« ozna#ila kot klju#no besedo v ruskem dis-kurzu, ki naj bi ozna-#evala populacijo, oddaljeno od centrov dru$bene mo#i. %e res, da »narod« lahko pomeni tudi heroj-sko ljudstvo, vendar ve#krat vsebuje kono-tacije viktimizirane populacije (po Shev-chenko 2009: 166).

Sarajevo_16.indd 216 29.1.2013 12:19:25

217

zastopniki vseh konstitutivnih narodov, tvorili pomembne Druge in klju#en protipol za lastno identifikacijo (glej Gran-dits 2007: 101). Politiki so torej prikazani kot egoisti#ni, ci-ni#ni, manipulativni posamezniki, ki si s svojimi besedami in delovanjem ne zaslu$ijo zaupanja dr$avljanov. Nagnjeni so h korupciji, kriminalnim dejanjem in zatekanju k nasilju. Obto$eni so tudi lenobe in ignorance do vsakdanjih proble-mov, ki bi jih morali re"evati. Politika je nemoralno podro-#je delovanja, saj je mogo#e sli"ati tudi ena#enje politike in prostitucije, kajti politik odvr$e svoje moralne principe zavo-ljo uresni#evanja svojih osebnih koristi (prim. Helms 2007: 236, 238–9). Gre torej za moralni univerzum, s katerim se idealizirano ljudstvo ne identificira.

Pogled na politiko je produkt svojevrstne modernizaci-je jugoslovanske dru$be, apoliti#nosti in antipoliti#nosti, ki jo je slednja skrbno negovala, a tudi vojne in bole#e-ga povojnega obdobja (Jansen 2005a: 243; Kolind 2007: 125).192 Poudarjanje razkritja politi#nih iger in manipula-cije je posameznikom slu$ilo kot orodje prisvajanja mo#i delovanja, saj so sogovorniki poudarjali, da se zavedajo, kaj politiki po#nejo. S ponosom so poudarjali svoje spo-sobnosti, ki so po mnenju Olge Shevchenko (2009: 170) prisotne tudi v samopredstavitvah moskovskega »postso-cialisti#nega subjekta«. Gre za zmo$nost razgaljanja zava-jajo#ih politi#nih in medijskih imaginarijev:

Na"i politiki $elijo, da se delimo na vse mogo#e na#ine, zato da bi bilo ve# foteljev zanje. Ne $elim $iveti v preteklosti, ki nam je vsiljena in s pomo#jo katere politiki "e naprej pridobivajo to#ke na volitvah, s tem ko nas stra"ijo s tistimi »drugimi narodi«. (www.sarajevo-x.com, 5. 6. 2008)

S pomo#jo ironije, ki je zelo pomembno oro$je v boju z nacionalisti#no politiko, so Sarajev#ani vztrajno sme"ili in preobra#ali izjave politikov. Njihovo resni#no, a sprva zakrito sporo#ilo so skozi rekontekstualizacijo s superior-nostjo zasmehovali in ena#ili z neumnimi opazkami. (e-prav je distanciranje od politike »ponudilo posameznikom vokabular in prilo$nost, da artikulirajo lastno kolektivno identiteto in ob#utek moralne superiornosti, je /…/ ta pro-ces omogo#il kritiziranemu postsocialisti#nem redu, da se kontinuirano reproducira« (prim. Shevchenko 2009: 170–1). To so opa$ali tudi nekateri Sarajev#ani, ki so negodovali nad tovrstnim umikom: »Na #ivce mi gredo tisti, ki pravijo, da jih politika ne zanima, ker ne nazadnje to sploh ni politika,

192. Raziskovalci so se

posve#ali predvsem povezavi med bole#i-

mi segmenti nacio-nalnega spomina in

posameznikovo naci-onalno identifikacijo. Nacionalni spomin se namre# rojeva na raz-

valinah in v solzah; tragi#nost preobliko-

vane preteklosti gradi sodobno nacionalno

identiteto, saj objo-kovanje in $alovanje

nad lastnim trplje-njem in $rtvovanjem

tvorita bistven ele-ment nacionalne mi-

tologije (Lowenthal 1996: 74). Tisto, kar

boli, se mo#no zare$e v spomin, zato ni mo-

go#e izslediti nacije, ki v svoji viziji prete-

klosti ne bi poudarja-la lastnega trpljenja, kar lahko spremlja-mo tudi v Bosni in

Hercegovini. Vendar je treba opozoriti na

dejstvo, da identiteta, ki se rojeva skozi vik-

timizacijo, ni vselej nacionalna identite-ta. V bosansko-her-

cegovskem primeru antinacionalizma vi-

dimo tako individual-ne identitete kot tudi kolektivne, ki se prav

tako rojevajo skozi podobne procese.

Raziskovalna fokusi-ranost na procese na-cionalne identifikaci-

je, ki se odvija skozi lamentacije, pri#a

o mo#ni dominaci-ji »metodolo"kega

nacionalizma«.

Sarajevo_16.indd 217 29.1.2013 12:19:26

218

to je na!a realnost.« V tej to#ki ti#i bistvo razkola, ki slu$i kot pomembno identifikacijsko sidri"#e sarajevskim aktivi-stom. Ti so podobno kot %eljko, eden najglasnej"ih aktivi-stov Gibanja Dosta!, #utili, da posedujejo dovolj dru$bene mo#i, da pripeljejo Bosno in Hercegovino na pravo pot. Gla-sneje so poudarjali tudi svoje sposobnosti in znanje, dr$avo pa so videli predvsem kot »prostor delovanja in spreminja-nja«. Sam je prepri#an, da se dr$ava z vztrajnostjo kriti#nih posameznikov lahko preoblikuje. Na vpra"anje, zakaj se sam definira kot antinacionalist, je %eljko odgovoril:

Pri meni je ta antinacionalizem izklju"no manifestacija tega, da trenutne strukture oblasti ni mogo"e obdr#ati – izklju"no zaradi ekonomsko finan"nih razlogov, ne druga"e. Ker dr#ava, ki je formirana na ta na"in, da sama porabi 66 odstotkov BDP-ja za dr#avni aparat, ne more obstati /…/ in ker bi racionalizacija dr#avnega aparata v kratkem "asu prinesla bolj!i standard. /…/ Jaz tega celo ne bi imenoval nacionalizem, ampak izrabljanje etni"ne kolektivne identitete kot mo#nosti ohranjanja gromozan-skega dr#avnega aparata.

Torej zanj pa tudi za druge sogovornike ni mogo#a re"i-tev ve#ine bosansko-hercegovskih problemov brez spremem-be celotnega sistema, se pravi popolne preureditve dr$ave.

Daytonska dr$ava je velikokrat opisana kot »bolno-ab-normalna forma«, ki ne zmore producirati ni#esar dobre-ga. Zato mnogi »naivno z nestrpnostjo #akajo smrt tega tr-dovratnega protibosanskega konja« ()urak 2006: 1). Enes je podpiral proteste, ki bi lahko obra#unali s takratno sa-rajevsko, a tudi dr$avno oblastjo. Prepri#an je, »da je to dr-#avo zru!il nacionalizem«. Diskurz o »neobstoje#i dr$avi« je pravzaprav delno tudi samoorientalizacijski diskurz, v katerem se Bosna in Hercegovina s svojo specifi#no uredi-tvijo predstavlja kot osamelec v svetovnem kontekstu. Vsi so me opozarjali, da »kar je v Bosni, nimajo nikjer«, in da je bolje, #e preve# ne razmi"lja" o tem, »ker te bo samo glava bolela«. Sporo#ilo je bilo jasno: »Vse, kar je drugje normal-no, tu ni.« Tudi Zoran (ati! je v svoji oddaji ve#krat s sar-kazmom opozarjal na bosansko-hercegovske nelogi#nosti, ki so del vsakdanjega $ivljenja. Tako je denimo komentiral dogodek, ko je policija v bli$ini Maglaja odkrila kamion, ki je preva$al $elezo z visoko stopnjo radioaktivnosti: »V tej dr#avi je mnogo nelogi"nosti. Mejna slu#ba je namenjena temu, da v to dr#avo ne bi prodrla logika. Vse drugo lahko, samo logika ne.« 193

193. Studentski radio eFM.

Sarajevo_16.indd 218 29.1.2013 12:19:26

219

Gre torej za dr$avo, ki ne zmore zadostiti pri#akovanjem svojih dr$avljanov in ki ima vse nastavke za nadaljnje razra"#anje »para-noi#nega nacionalizma«, katerega, kot ugotavlja Ghassan Hage, pre$ema »kultura zaskrbljenosti«. Ta onemogo#a zami"ljanje alter-nativnih na#inov pripadnosti in zato skozi paranoi#nost ohranja pomen nacionalne pripadnosti. Dr$ave so pravzaprav mehanizmi za distribucijo upanja, ki posameznike z obljubami zave$ejo k vdanosti. Skrbni dr$avi uspeva generirati upanje in prebivalstvo na ta na#in tudi zavezuje k odgovornosti, s tem pa hkrati omogo#a recipro#nost in vzajemno skrb. Sodobna bosansko-hercegovska dru$ba naspro-tno obstaja kot defenzivna dr$ava. V tak"nem okviru dru$ba kreira dr$avljana, ki vidi nevarnost in gro$nje vsepovsod, v bosansko-her-cegovskem primeru pa predvsem znotraj dr$ave same. Groze#i #len so seveda najve#krat pripadniki drugih konstitutivnih narodov. Ti naj bi uzurpirali preve# pravic. Na Druge se torej sku"a zvaliti odgo-vornost za sodobno mizerijo, s #imer se vzdr$uje nevarna »kultura paranoje« (Hage 2003: 3, 15, 22–3). Bosansko-hercegovska dr$ava, ki ji ne uspeva delovati kot distributor dru$benih mo$nosti oziroma prilo$nosti za posameznikovo samouresni#itev, trenutno producira predvsem razo#aranje in obupovanje. Ampak to je vselej prevrtano z momenti upanja. Na tej to#ki se moram vrniti nekaj korakov nazaj in opozoriti, da je trdo$ivost jugonostalgije v bosansko-hercegovskem kontekstu predvsem mogo#e razumeti kot $eljo za bolj"e $ivljenje in tu nikakor ne gre za hrepenenje po vra#anju v preteklost, temve# predvsem za nostalgijo po #asih, ko so ljudje lahko sanjali o bolj-"i prihodnosti. Ali kot zapi"e Susan Stewart, gre za »hrepenenje po hrepenenju« (po Berdahl 1999: 201; Boym 2001: 20; Jansen 2005a: 258–9), ki ga kruta realnost pogosto ne dopu"#a. Ta $ivljenje omejuje na zagnano izumljanje »strategij pre$ivetja«, kar pa nemalokrat spo-tika razmi"ljanje o prijetnej"i prihodnosti.

Nostalgija torej bolj zvesto spregovori o pomanjkljivostih sodob-nosti in upanjih ali celo pomanjkanju teh kot pa o idealizirani prete-klosti (Velikonja 2008: 135). Seveda je treba poudariti heterogenost posameznikovih reakcij, tudi v transformacijskih razmerah. Pomanj-kanje zaupanja v u#inkovitost dr$avnih in mednarodnih institucij lah-ko povzro#a utrjevanje lokalnih lojalnosti in mre$ (Shevchenko 2009: 118). V sarajevskem kontekstu je ta prijem pogosto vodil k ignoriranju nacionalne identitete kot osrednjega vodila za formiranje relacij reci-pro#nosti (glej Pickering 2007). Obup, ki ga poraja nefunkcionalna dr$ava, zatorej vodi v situacijska potapljanja ali sprijaznjenja z naci-onalno paranojo, nemalokrat pa sku"a tudi aktivno obra#unati z njo. Obup je namre# le redko koherentno obupan.

Sarajevo_16.indd 219 29.1.2013 12:19:26

220

»Ujeti subjekt« ali kako konstitutivni narodi ubijajo individualnost in svobodo Kot enega izmed najbolj mote#ih elementov vojne zapu"#ine so Sa-

rajev#ani omenjali dominacijo konstitutivnih narodov, ki so v politi#-nem in medijskem govoru pogosto predstavljeni kot unisono delujo#e tvorbe, ki vase posrkajo vse posameznike, ne glede na njihovo osebno samoprepoznavanje, dru$beno ume"#anje in opredeljevanje.

Kot re#eno, nacionalizacijo bosansko-hercegovskega prostora so Sarajev#ani dojemali kot izrazito hipno spremembo, ki je v trenutku zamajala koordinate predvidljivosti (prim. Corkalo, Ajdukovic, We-instein idr. 2004: 145). Na celotnem obmo#ju nekdanje Jugoslavije je bilo v (po)vojnem obdobju mogo#e zaslediti nostalgi#ne poglede na pre-teklost ter trditve o neprepoznavanju »nacionalnih« razlik oziroma o nerelevantnosti teh v procesih formiranja dru$benih vezi. (eprav gre za idealizacijske poglede in selekcionirane spomine, se skozi tovrstne pripovedi razkrivajo vrednote posameznikov ter ob#utja in percepcije, ki se porajajo v dotiku z »novim svetom«. Tu smo znova pri#e procesom formiranja identitet na podlagi pretresljivega ob#utja izgube. Naciona-lizacija bosansko-hercegovskega prostora je namre# spremenila ljudi in poru"ila gotovosti. Zamajala je ob#utek doma#nosti v Sarajevu, s tem pa tudi preoblikovala samo do$ivljanje mesta, "e zlasti pri tistih, ki niso zmogli izslediti svojega prostora v nacionalizirajo#ih projektih (prim. Ma#ek 2000: 158). Kot zapi"e D$amonja, so bili rezultati prvih »demo-krati#nih volitev« v Bosni in Hercegovini "okantni:

Po#utili smo se izdane, ker je bilo o#itno, da na"i Muje, Save in Ivani, s katerimi smo se dru$ili celo $ivljenje, niso bili le to – na"i prija-telji, /…/ temve# globoko v sebi ali pod ko$o samo Muslimani, Srbi in Hrvati, ki so komaj do#akali prilo$nost, da se pridru$ijo »#redi« /…/ in postanejo celice bolnega, nacionalnega bitja – po"asti. (2003: 123)

Tudi v Sarajevu je dominirala $e znana zgodba, da nacionalna pri-padnost v #asu Jugoslavije nikomur ni bila pretirano pomembna, kar te$ko pomeni, da v resnici ni bila relevantna (prim. Corkalo, Ajdukovic, Weinstein idr. 2004: 145; Ja"arevi! 2007: 284). Kajti ve#ina prebivalstva je vedela, »kdo je kdo« (prim. Bringa 2009), saj je obstajala vrsta signa-lov in oznak, kot je denimo ime, priimek, itd., ki so razkrivali tisto, kar sicer ni bilo »pomembno«, a je bilo po svoje samoumevno. Nacionalna pripadnost je bila preprosto prisotna kot eden izmed mnogih segmen-tov $ivljenja. Pravzaprav je bil nacionalni izvor in pripadnost le »ele-ment, kriterij razlikovanja, ki se ponavadi ni artikuliral«, kar ne pome-ni, da ni imel nikakr"nega pomena. Vselej pa je bil njegov pomen tudi kontekstualno oziroma situacijsko pogojen. Zgodbe o neprepoznavanju nacionalnih meja so slu$ile kot (samo)prepri#evalne naracije. Z njimi

Sarajevo_16.indd 220 29.1.2013 12:19:26

221

so Sarajev#ani sku"ali odpraviti obremenjujo#o balkanisti#-no stigmo iz zahodnih imaginacij, ki se je vanje dodatno vtirala z »etni#nimi #istkami« v devetdesetih letih (Jansen 2005a: 172–5; glej Helms 2003: 84).

Sarajev#ani so $e sli"ane trditve o nepomembnosti na-cionalnih razlik in njihovem nerazpoznavanju nadgraje-vali z dodatno argumentacijo. Tako so simbole »nacional-nega« prepoznavanja – kot so denimo imena, ki delujejo kot »sredstva strukturiranja dru$benih relacij« (Bruck in Bodenhorn 2006: 26) – sku"ali odre"iti nacionalne ozna#-be. (eprav imena niso vedno neproblemati#na za klasifi-kacijo in jih ni mogo#e enostavno razporediti zgolj v pre-dale treh nacionalnih in religijskih skupnosti, je vendar jasno, da so danes pogosto najbolj priro#na orodja za ume-"#anje, kategoriziranje in prepoznavanje posameznikov. Sogovorniki so sicer priznavali, da so bili podobni princi-pi prepoznavanja po imenih prisotni tudi jugoslovanskih #asih, toda hkrati so poudarjali, da »prekletstvo imena« ni imelo enake veljave kot danes, tudi zato, ker so stavili na vzdevke: »Nismo poznali vseh imen. Odrasli smo skupaj, a tega nismo vedeli. Mi smo imeli vzdevke in tako si poznal "lo-veka.«194 Spomin na (idealizirano) preteklost je pravzaprav slu$il kot vidik upora.

Torej, trditve o nepomembnosti nacionalne identitete in njeno retrospektivno zamegljevanje so bolj kot odraz realnega stanja, pravzaprav le ostre kritike sodobne agre-sije vsiljivih nacionalnih identitet. Kritike so ponujale tudi obilo mo$nosti, da skoznje Sarajev#ani retrospektivno ar-tikulirajo lastno kontinuiteto, saj so se do$ivljali kot trdne osebe. Trdili so, da nacionalna pripadnost nikoli ni pred-stavljala osrednjega vodila v njihovem delovanju, komuni-kaciji ter formiranju dru$benih relacij. Raje so izpostavljali druge pomembnej"e faktorje prepoznavanja, ki so odrejali njihovo samopercepcijo in so se oddaljevali od predpisanih ideolo"kih narekov: »Nimam nobenih teh, nacionalnih in religijskih predznakov, zrasel sem na punk ideologiji in ta !e vedno ostaja moja ideologija.«

Jansen ugotavlja, da so bile tovrstne lepe zgodbe o nedol$nosti in zlati dobi »pred nacionalizmom« priso-tne "e zlasti pri posameznikih iz bosansko-hercegovskih mest (2005a: 172–5), #eprav jih je bilo mogo#e najti na celotnem obmo#ju nekdanje Jugoslavije.195 Zato ne pre-sene#a, da so tudi moji sogovorniki vztrajno poudarjali, da je $ivljenje, imuno na nacionalne razpredelnice, prav-zaprav edino »normalno« $ivljenje, trenutna situacija pa

194. In zares, v sarajevski dru$bi so vzdevki "e vedno vseprisotni, a so ti ponavadi rezer-virani za krog prija-

teljev. To pomeni, da so njihovi uporabniki

poznali tudi prija-teljevo dru$ino in

tradicijo. Iz nekaterih vzdevkov je sicer z

lahkoto mogo#e tudi rekonstruirati ime in posameznikovo (pri-

pisano) nacionalno pripadnost.

195. Predrag Matvejevi! je

o Beogradu zapisal, da je bilo to mesto,

kjer ni bilo pomemb-no, kdo je kdo. V vsa-kem poskusu popisa prebivalstva se je ve-

dno na"lo nekaj ljudi, ki so s posmehom

na vpra"anja o pripa-dnosti odgovarjali s kategorijami, kot so

»Eskimi« (2002: 408–9). Tudi v Sarajevu je danes nekaj ljudi, ki se opredeljujejo kot »Eskimi«. Tovrstne

kategorije slu$ijo kot kritika obstoje#ih

kategorizacij.

Sarajevo_16.indd 221 29.1.2013 12:19:26

222

je stanje »nenormalnosti«.196 S tem so jasno izpostavljali, da dominantna nacionalna ideologija in klici k segregaciji niso dosegli stopnje, h kateri te$ijo vse ideologije, in sicer, da postanejo povsem samoumevne, neproblematizirane in docela ponotranjene (Terdiman 1985: 61; Bamberg in Andrews 2004: 1).

Avtobiografija je vselej zgodba, s katero $elimo o#ara-ti poslu"alce ali bralce. V njej pogosto sledimo kanonom tistega, kar je dru$beno sprejemljivo. Posameznik skozi avtobiografijo ka$e na zahteve in norme dru$be, v kateri $ivi (Bruner 2001: 30). Redki Sarajev#ani, ki so priznavali pomen nacionalne in religijske pripadnosti tudi v prete-klosti, kot denimo $e omenjeni novinar, pesnik in urednik Enver, so morali svojim priznanjem dodati, da je v Bosni in Hercegovini obstajalo zelo oprijemljivo in realno pre-pri#anje o trdnosti bratstva in enotnosti: »Bratstvo in eno-tnost sta nas najbolj zajebala, ker smo vanje najbolj verjeli.« Ob tem je treba zapisati, da so "tevilni ena#ili »relevan-tnost nacionalne pripadnosti«, ki so jo, kot re#eno, zani-kali, z mednacionalnim sovra"tvom oziroma sovra"tvom med pripadniki bosansko-hercegovskih nacionalnih in religijskih skupnosti, kar zelo jasno odra$a sence vojnega brutalnega konteksta, znotraj katerega se je formiral anti-nacionalisti#ni diskurz.

Sprememba obstoje#ega sveta in naplavitev pomena nacionalnega in religioznega definiranja ter ume"#anja v kategorije treh konstitutivnih narodov je bila vidna tudi v sarajevskih opisih nenadne spremembe posameznikov ter evidentnega odpora do tistih, ki hitro menjajo svoje ideolo-"ke pozicije: »Ko se mno#ici nekaj vsili«, ugotavlja Dragan, »je najla#je popolnoma obrniti plo!"o«. V #asu vojne so se ne-kateri dotedanji neverniki obrnili k bogu ali pa so se zate-kli v objem religijskih skupnosti, #eprav Ivana Ma#ek trdi, da je bil ta preobrat pri mnogih Sarajev#anih le strate"ka odlo#itev, s katero so si v nevzdr$nih okoli"#inah posku-"ali zagotovili pomo# religijskih humanitarnih organizacij. Tako so mnogi religijo pod obstreljevanjem dojemali precej pragmati#no (2000: 153, 207).197 Tovrstno »pridobitni"tvo« skozi nenadno preobrazbo so Sarajev#ani ostro kritizirali. Tudi arhitektka Maja se je zgra$ala nad spreobrnjenci, saj je bila ena tistih, ki je skozi lastno socializacijo internalizirala ideologijo bratstva in enotnosti:

So ljudje, ki so bili zadrti komunisti, zadrti ateisti, zdaj so pa veliki verniki. Meni se nekako vsiljuje vpra!anje: »Kaj

196. Koncept »normalno-sti« je bil, kot re#eno, zelo pogost pri Sara-jev#anih. Uporabljali so ga pri deskripcijah in ozna#itvah posa-meznikov, situacij, praks, razmi"lja-nja, … Koncept je bil pre$et z moralo, dolo#al je, kaj je za-$eleno. A »normal-nost« je v resnici v vrtincu sprememb in se vselej sklicuje na izumljene in selek-tivne tradicije. Tisti, ki so na dru$beno po-membnih pozicijah, nedvomno imajo ve# mo$nosti za redefini-ranje »normalnega« (Ma#ek 2000: 24–5), a tudi ti poskusi niso vselej sprejeti z odobravanjem.

197. Nekatere musliman-ke so denimo prista-le, da se pokrijejo za denar, drugi pa so do-voljevali katoli"kim $upnikom, da jim v zameno za pomo# pridejo blagoslovit stanovanje, #eprav niso bili katoliki (Ma-#ek 2000: 207).

Sarajevo_16.indd 222 29.1.2013 12:19:26

223

so delali !tirideset let?« In ali to pomeni, da si ti zdaj pravi vernik, "e si bil !tirideset let proti? Verjamem, da jih je recimo pol, ker v starosti pride obdobje, ko za"ne! iskati nekaj drugega, ampak polovica zagotovo ni. /…/ Za polovico je to zagotovo na"in, kako hitreje priti do cilja. /…/ Ker je zate enostavno la#e biti del tistih devetdesetih odstotkov, ki se postijo, in ne tisti eden ob strani, ki se ne. /…/ Tako kot je v Ameriki moderno biti patriot, tako je tu moderno ne biti patriot, ampak biti nacionalist. /…/ In "e vpra!a! ljudi, kaj so, nisem prepri"ana, da tudi oni sami vedo, kaj so. Po dveh letih bodo nekaj "isto drugega. Tako je tu.

Sogovorniki, ki so se sami deklarirali kot Bosanci in Hercegovci, so opozarjali na pomen »razvoja« in progresivnosti, na spo"tovanje #lovekovih pravic in svobodo posameznika, a tudi na ve#plastnost la-stnih identitet. A ko je tekla beseda o identitetah drugih, so se ob#a-sno zatekali k esencializmu. Pri#akovali so stabilnost posameznikove identitete ter sinhronost dru$benih praks in mi"ljenja. Da je produk-cija sebstva pravzaprav neskon#en proces, ki ni nikoli zaklju#en, in da je identifikacija kompleksnega posameznika vselej spremenljiva in nepredvidljiva (prim. Cockburn 1998: 212), je bilo sicer v splo-"nem jasno, kar pa ne pomeni, da so to dejstvo Sarajev#ani vedno sprejemali z odobravanjem. (eprav so priznavali, da $ivljenje ni zgolj »pripadanje, ampak postajanje« (Jackson 2002: 13), in so posamezni-ka videli kot dinami#no oblikovano in transformirano entiteto (Bie-hl, Good in Kleinman 2007: 10), so nenadni identifikacijski obrati spro$ali zgra$anje. Zato so tudi sami pogosto zavra#ali kameleonsko naravo lastne identitete. Skozi avtobiografije so namre# sku"ali vzpo-stavljati lastno kontinuiteto in koherentnost (glej Novitz 1997: 148). Toda zavedali so se, da so nenadne spremembe in zasuki identifikacij nekaj, kar je precej tipi#no za bosansko-hercegovski kontekst in jih zatorej tovrstna dru$bena dinamika konvertitstva ni presene#ala, a so do nje bili kriti#ni, predvsem, #e se je nova realnost kazala kot popolno nasprotje zavr$ene:

Novi ideali so tu [na Balkanu] vedno kontradiktorna logi#na spoznanja tistih starih. Politi#na ideologija se v trenutku iz komuni-sti#ne prestavi v kapitalisti#no, verski pogledi pa iz ateizma v ekstremni monoteizem. V splo"nem prehajanju od prvih k drugim se ponavadi v sistemu zatakne kak"en stari ideal in z leti na plan pride $e znani scenarij. Najbolj pogoste zapu"#ine, ki pre$ivijo tranzicije idealov, so kult osebnosti, fanati#na pristranskost, izklju#evanje, zaprtost za dialog. (Jahi! 2008: 2)

Torej, lahko re#emo, da so v resnici Sarajev#ani potiho zahtevali »stabilizacijo identitet«. Po svoje gre pri obsodbah labilnosti Drugih za narativno omejevanje svobodne identitetne izbire, ki je sicer, pa-radoksalno, tvorila osnovno zahtevo antinacionalisti#nega diskruza. A dejansko je bilo za mnoge predvsem problemati#no, da je svoboda

Sarajevo_16.indd 223 29.1.2013 12:19:26

224

»hipnih preobra$encev« in novih vernikov,198 tista, ki je uzurpirala in omejevala njihove lastne mo$nosti, in si-cer ne le identifikacijskih sidri"#, temve# tudi vsakdanjih praks. Leto kasneje, ko je Maja $e razmi"ljala o odhodu iz Bosne in Hercegovine, #eprav mi je ob najinem prvem sre#anju zatrjevala, da je odhod iz dr$ave ne zanima, mi je razo#arano in z grenkobo utrujeno priznala: »Ve!, "eprav se zaveda! te traparije okoli sebe, se vendar to nekako zavle"e vate in se podredi!. Glej, na primer, ko je ramazan in jaz pijem, povsem podzavestno skrivam kozarec. Zakaj?!! No"em se po"utiti krive zaradi tega!«

Samozavestne trditve, da je razgla"anje lastne religio-znosti zaslepljeno sledenje trendom, ki je v bistvu odraz interesov in ne realnega #utenja ali prepri#anja, je bilo mogo#e sli"ati na vsakem koraku. Enes je zatrjeval, da ga je prav vojno dogajanje potisnilo v naro#je titoizma in da pred tem nikakor ni bil »zagrizen komunist«, skratka pri-znaval je, da je tudi sam do$ivel ideolo"ke zasuke, a je so-#asno z jezo kritiziral tovrstno po#etje svojih some"#anov. Sam nikoli ni obiskoval d$amije, saj je izhajal iz ateisti#ne dru$ine, kar je v resnici ostala stalnica v njegovem $ivlje-nju. Te se je mo#no oklepal v konstrukciji avtobiografske pripovedi. S kriti#no oceno199 »spreobrnjencev« je med drugim sku"al ohraniti integriteto svojih bli$njih prijate-ljev, pa #eprav so ti hodili po druga#nih ideolo"kih poteh. Kolega vernik mu je povedal, da je »bil lep tisti komuni-sti"ni "as, ko si pri!el v d#amijo in si lahko izbiral, na kateri serd#adi bo! molil, a zdaj ne more! priti blizu bogu.« Po njem je tovrsten preobrat: »neka histerija … To nima nobenih ko-renin.« 200 Bosansko-hercegovsko dru$bo naj bi preplavili la$ni »veliki verniki« in nekaterim se

zdi, da so tisti pravi verniki najmanj spremenili svoje $ivljenjske poti /…/ medtem ko je povpre#en Bo"njak, popa#en in neverjetno podoben enako popa#enemu Srbu in Hrvatu, bedno osredoto#en samo na interes, napredo-vanje v primitivni in zgre"eni dru$beni strukturi, ki se gradi po nacionalnem klju#u in ki religijo v celoti ena#i z nacionalno pripadnostjo, kot za#imbo poriva v vsako svojo poro /…/ In ni le problem v tistih, ki tak"no vrsto nacionalnega entuziazma prakticirajo, temve# je bajram postal restriktiven praznik tudi za tiste, ki ga ne praznu-jejo. (bicegore.blogger.ba, 5. 3. 2009)

Omenjena kritika je izraz nezaupanja do ljudi, ki tako nenadoma menjajo ideolo"ke pozicije, saj so ti pogosto

198. V #asu vojne so tovr-stne »nove musli-manske vernike« poimenovali »aprilski muslimani«, saj so jih lo#evali od »pravih muslimanov« (Ma#ek 2000: 211). Prvo po-imenovanje je sicer izginilo iz sodobne-ga Sarajeva, ampak distinkcija je "e danes prisotna. Bougarel (1999) navaja, da so jih ob#asno imenovali tudi »lubenice«, ker so bili domnevno zu-naj zeleni, znotraj pa rde#i, vendar je bilo to poimenovanje priso-tno tudi pred vojno.

199. Naj omenim, da pri-povedovanje zgodb razumem kot Michael Jackson, se pravi kot strategijo, ki pripomore k ohranjanju mo#i delo-vanja. Pripovedovanje lastne zgodbe pomeni upor proti generaliza-cijskim dru$benim im-pulzom (Jackson 2002: 14–5, 267). Sogovorni-ki so skozi svojo pripo-ved sku"ali artikulirati »svojo resnico«, ki je bila v mnogih to#kah druga#na od tiste, jo predstavljajo nacional-ne elite.

200. Tudi Ivana Ma#ek je od svojih sogovorni-kov sli"ala, da reli-gijska in nacionalna ob#utja niso dovolj globoko ponotranje-na v posameznikih in da se bodo neko# sto-pila (2000: 180).

Sarajevo_16.indd 224 29.1.2013 12:19:26

225

ozna#eni za vojne pridobitnike in lopove. Novim ideolo"kim smer-nicam naj bi se priklanjali zaradi lastnih interesov. »Ostati isti« je predvsem v razmerah vojne in v vrtincih sprememb pomenilo nekaj, kar je treba ceniti in spo"tovati, skratka tudi v izjemno turbulentnih okoli"#inah je identiteta pogosto percipirana kot nespremenljiva (Po-vrzanovi! Frykman 2001b: 184). Tako tudi Ma#kova poro#a, da je sre-#evala ljudi, ki so se za ceno $ivljenja trdno oklepali svojih dotedanjih prepri#anj. Mnogi so zavra#ali pomo# »"ejkov«, privatnih donatorjev iz nekaterih muslimanskih dr$av. Njeni gostitelji so namre# raje vlo$ili neznanske napore, da pridejo do lastnega kruha, kot da bi ga sprijeli za ceno religijske podreditve, saj so sprejemanje pomo#i v imenu boga razumeli kot degradirajo#e.

(e obstaja dru$bena logika za tem (dejanjem), potem je verjetno ta, da nekdo lahko postane reven in "e vedno $ivi v isti dru$bi z istimi normami, medtem ko je sprejemanje milo"#ine v Alahovo ime za moje sekularne gostitelje pomenilo sprejemanje druga#ne vrste dru$be s "iroko paleto druga#nih norm. (Ma#ek 2007: 44)

Sarajev#ani so se dokaj uniformno predstavljali kot redki osamelci, ki jim je uspelo ube$ati prisilam po preobrazbi. Tako kot v drugih nek-danjih jugoslovanskih mestih je tudi v Sarajevu dejstvo, da je veliko ljudi precej hitro zamenjalo strani in prioritete, pripomoglo k formi-ranju antinacionalisti#ne avtopercepcije, ki se poraja prav iz odpora do tovrstnega konvertitstva (prim. Jansen 2005a: 102 in 2007b: 204). Vzpostavljanje kontinuitete skozi avtobiografsko pripoved, v kateri se odvija poudarjanje lastne in brez#asne »neobremenjenosti« z nacio-nalnimi delitvami, postaja pomemben vidik upora oziroma orodje za konstruiranje lastne, opozicijske identitete. Gre za zavra#anje kolekti-visti#nega diskurza, ki posku"a individualno nadomestiti s kolektiv-nim, nacionalnim (Jansen 2005a: 105, 107). V sarajevskem kontekstu se je upiranje in »nekonvertitstvo« pogosto ozna#evalo s frazo »ostati #lovek«, se pravi, da je pomembna vrednota, ki pri#a o moralni inte-griteti posameznika zanemarjanje nacionalne pripadnosti kot tistega odlo#ilnega dejavnika, ki odreja posameznikova dejanja. Kajti kot iz-razit problem povojne dru$be se za mnoge poka$e prav dejstvo, da so prijatelji, znanci, sosedje, kolegi, postali zgolj ali najprej Bo"njaki, Srbi in Hrvati. Omenjena preobrazba je Sarajev#ane vztrajno silila, da se tudi sami reducirajo na tovrstno eksluzivno »nacionalno identiteto«, na kar niso $eleli pristati. Z jezo so poudarjali, da jih na vsakem kora-ku ljudje, a tudi »birokrati« presojajo in sku"ajo stla#iti v $e zastavljene predale treh konstitutivnih narodov, pri #emer njihova osebna #utenja niso relevantna:

Zjutraj sem bila v kantonalnem sodi!"u kot pri"a. Vpra!ali so me za nacionalnost in sem seveda rekla BiH! Ni !lo. »Potem, OK,« sem rekla, »a

Sarajevo_16.indd 225 29.1.2013 12:19:26

226

lahko pingvin?« To#nica me je opozorila, da je la#no pri"anje kaznivo dejanje!!! »OK, potem pa pi!ite Bo!njakinja in me preganjajte zaradi la#nega pri"anja!«201

Konstantno omenjanje treh konstitutivnih narodov in njihovih pravic je spro$alo cini#ne ali celo alergi#ne reakcije. Pri nekaterih Bo"njakih ali muslimanih tak od-ziv lahko med drugim pojasnimo kot posledico dolgo-trajnih frustracij z uradnimi kategorijami, ki so bistveno omejevale njihove identitetne izbire v preteklosti (glej Friedman 1996; Velikonja 1998; Pickering 2007; Kolind 2008; Bringa 2009). Nekateri so zelo zagrenjeno doda-jali, da se jim od »svete trojice obra"a #elodec«. Predvsem so bili naveli#ani vsakodnevne manipulacije s pravicami konstitutivnih narodov, ki so po njihovem onemogo#a-li enakopravnost posameznikov, dr$avljanov Bosne in Hercegovine.

Zgra$anje je spremljalo tudi nacionalne ozna#evalne prakse oziroma povezovanje vseh mogo#ih postopkov, mi"ljenj, dejanj, re#i in idej z nacionalnimi barvami in povodi, kajti ta proces je, kot pravijo, dosegal absurdne razse$nosti.202 (eprav so v dolo#enih primerih tudi sami priznavali povezavo med dejanjem in nacionalno simbo-liko. Ko so denimo poleti 2008 pobarvali nekatere sa-rajevske plo#nike z zeleno barvo, so "tevilni menili, da gre za o#itno simbolno ozna#evanje mesta. Samir je tako plo#nik ozna#il za »brusilni papir« in manifestacijo bo-"nja"ke dominacije, se pravi kot dejanje provokativnega »ozna"evanja prostora«. Tovrstne prakse in ideje so bile o#iten dokaz, da je nacionalizem prodrl v vse sfere dru$-be, nekateri so z nejevoljo celo priznavali, da nacionalna markacija zvija#no zleze pod ko$o tudi tistim, ki se sicer trudijo oddaljevati od narekov dominantne ideologije. Stra"ila jih je perfidna mo# nacionalizma, »na #alost, situ-acija je tak!na, da ko spozna! nekoga novega v BiH, ga av-tomati"no tudi ti v glavi sortira! v eno od tistih treh !katel«. V tem #asu so otoki, ki se umikajo nadle$nemu razvr"#a-nju, zato#i"#a tistih, ki so v splo"nem govoru ozna#eni kot »neobremenjeni«. A dru$beni pritisk posameznika pogosto prisili, da podzavestno posvoji nacionalno raz-vr"#anje. Ta neprostovoljna vdaja nacionalizacijskemu procesu intenzivira ob#utje nemo#i, saj kreira neprijetne trenutke, ker se individuum sam ve# ne spozna. Amra ta ob#utek opisuje kot popolno nekontrolo nad samim seboj in lastnim $ivljenjem: »Meni se zdi, da smo v stanju

201. Facebook skupina Na popisu stanovnista u BiH zelimo legitimnu opciju da se izjasni-mo kao Bosanci i Hercegovci.

202. Kot poudarja Vedran: »Tu lahko samo oble"e! rde"o majico in bodo rekli, ah glej ga – ko-munist. &e si v zele-nem, si #e avtomati"no musliman.«

Sarajevo_16.indd 226 29.1.2013 12:19:26

227

krize identitete, po"asi se enostavno zgubi!.« (eprav naj bi nacionalna klasifikacija ponujala trdno oprijemali"#e, je prav pritisk, ki ga je spro$ala – tudi skozi obra#unavanje z bosansko-hercegovsko hibridno kulturo – pri mnogih povzro#ila prav nasproten u#inek: »Bolj ko nas politiki barvajo, bolj brezbarvni postajamo.«

Kriza je namre# rezultat dejstva, da se mno$ica Sa-rajev#anov ni zmogla prepoznati kot (reprezentativni) del nacionalne skupnosti, #eprav so po mnenjih drugih vanje vendar sodili.203 Gre za zelo jasno zavra#anje su-bjektifikacije, odrivanje pripisanih kategorij in boj za pravico posameznika, da sam »i"#e svojo skupinsko iden-titeto, da jo po svoji volji spreminja« (Bajtal 2008: 226). Pravzaprav lahko govorimo o ob#utku, ki ga je Cynthia Cockburn poimenovala »identitetna bole#ina«. Bole#a identifikacija nastaja na prelomih, ko prihaja do trka med lastnim razumevanjem in zunanjo, pripisano iden-titeto (1998: 10). V vedno agresivnej"ih razpredelnicah so ljudje, ki so bili prepri#ani, da je »delitev na te in one kretenizem«, bili prisiljeni poiskati svoj prostor ali kot je rekel Ivan: »Prisilili so nas, da postanemo alternativci.« Al-ternativa je torej vztrajala pri nenehnem ignoriranju ali vsaj poskusu ignoriranja uveljavljenih nacionalnih kate-gorij kot (osrednjih) vodil v $ivljenju. Dra$en je bil vidno zgro$en nad trenutno situacijo, pogosto se je po#util zelo oddaljeno od dru$be, v kateri se je po#util kot manj"i-na, in sicer prav zaradi svoje nacionalne pripadnosti. In #eprav ta zanj ni bila relevantna, je bila pomembna v njegovem "ir"em okolju: »Ah, tu je vse narobe. /…/ Tu se najprej pogleda, kaj in katere nacionalnosti si, in !ele nato, ali imata skupna zanimanja in ali ti je podoben. Problem je, ker je za ve"ino najpomembneje, kako se kdo imenuje. Kako naj tu normalno #ivim?«

Ime kot preprost ozna#evalec po mnenju mnogih ne bi smelo nositi toliko te$e. Ujetost v imensko opredelje-vanje in poskuse natan#nega klasificiranja ter zanemarja-nja »vmesnosti« je Vedran opisoval kot »skrajno neumno, rasisti"no po"etje«. Zato so nekateri na#rtno posku"ali ob-ra#unati s prakso prebiranja imena kot verodostojnega nacionalnega ozna#evalca: »Iz kljubovanja sem se odlo"il in to bom tudi uresni"il, ko bom imel otroke. Vsi bodo pri"a-kovali, da bodo to, lahko jih imenujemo bo!nja!ka ali musli-manska imena, zanala!" jim dam druga"na. To je tisti moj upor, ne #elim sprejeti tak!ne situacije.« Nih#e namre# ni $elel, da ga/jo sodijo na podlagi imena, temve# predvsem

203. Husnija Kemberovi!

je v pogovoru omenil bosansko vas, ki se je

kolektivno odlo#ila za preobrat. V njej so

namre# pred vojno $iveli muslimani ver-

niki, ki so sicer pili alkohol, ampak so re-dno opravljali druge

religijske dol$nosti. A ko se je zgodil veliki preobrat ter mo#no forsiranje nacional-

ne pripadnosti in religije, so se va"#ani soglasno odlo#ili, da ne $elijo biti del tega sveta, in so na#rtno

pri#eli zanemarja-ti svoje religijske

dol$nosti.

Sarajevo_16.indd 227 29.1.2013 12:19:26

228

po osebnosti, karakteristikah in dejanjih, zana"anje na ime kot oznako nacionalne pripadnosti je "tevilne spo-minjalo na vojno realnost, na #as, ko je ime odrejalo pra-vico do $ivljenja (prim. Cockburn 1998: 195–6). Ime je torej postalo za "tevilne Sarajev#ane nadloga: »Ko mene vpra!ajo, kaj sem, vedno napi!em Bosanka, potem pa oni mene … enostavno prestavijo, glede na moje ime in priimek, od Bosanke do Bo!njakinje. Kaj ko mene enostavno niti po ustavi niti po ni"emer ni.«

Klasifikacijske procese ume"#anja v omejene nacio-nalne kalupe so kot najbolj nasilna dejanja do$ivljali prav posamezniki iz »me"anih zakonov«, saj so zavzemali vmesno pozicijo, ki so jo ozave"#ali in sprejemali kot la-stno realnost, vendar v svojem zgra$anju, kot smo videli, nikakor niso bili osamljeni. A moram omeniti, da je v vojnem kontekstu dru$beno-politi#na atmosfera v dr$avi in mestu kazala jasno nestrinjanje s tovrstnimi zvezami in je povzro#ala tudi razkole med partnerji. Mnogi so edino prilo$nost za ohranjanje partnerske zveze videli v odhodu iz mesta ali v trmastem oklepanju antinaci-onalizma (Ma#ek 2000: 116, 120). Skratka, predvojno nasprotovanje dru$ine in religijskih skupnosti se je bi-stveno nadgradilo, »me"ani zakoni« so postali anomalija predvojnih #asov (glej Had$i! 1996).204 V svojih naporih po odpravi »me"anih zakonov« religijske skupnosti niso bile povsem uspe"ne, v #asu svojega bivanja v Sarajevu sem pre"tela kar nekaj na novo sklenjenih »me"anih za-konov« oziroma tistih, ki so se odrekli zakonu endogami-je (prim. &esti! 1996: 178).

Odpor religijskih skupnosti do »me"anih zakonov« pravzaprav ni ni# novega, saj se je $e konec tridesetih let dvajsetega stoletja v bosansko-hercegovskem #asopisju pojavila burna razprava o njihovih negativnih posledicah, predvsem v krogih muslimanskih intelektualcev. Ti so te poimenovali kot zlo in kot temelj moralne krize, ki pesti islamsko skupnost in jo slabi (Hand$i! 1996: 44; Jahi! 1996: 60; Spaho 1996: 15). Razprava je spro$ila odredbo "eriatskega sodi"#a oziroma sveta reis-ul-uleme z dne, 26. decembra 1938, ki na#eloma prepoveduje sklepanje »me-"anih zakonov« in jih tolerira le v tistih okoljih, kjer je "tevilo muslimanov nizko. Muslimani, ki se niso poro#ili v skladu z odlo#bo, so bili s tem aktom izklju#eni iz islamske skupnosti (Muradbegovi! 1996: 61–71). Nasprotovanje je bilo bolj ali manj prisotno tudi v drugi Jugoslaviji, #eprav so bila artikulirana javna nasprotovanja precej redka.

204. Me"ani zakoni v Bo-sni in Hercegovini niso pretirano odsto-pali od povpre#ja na obmo#ju nekdanje SFR Jugoslavije (glej Petrovi! 1985; Botev 2000), a je heteroge-nost bosansko-herce-govskega prebivalstva vodila raziskovalce k trditvi, da je njihova "tevilka tu ve#ja. (e-prav se je "tevilo me-"anih porok pove#alo po 2. svetovni vojni (Kr$i"nik-Buki! 1996: 44), je bilo mogo#e zaslediti »me"ane« poroke tudi veliko prej. Ve# jih je bilo predvsem po avstro--ogrskem prevzemu Bosne in Hercegovine in po 1. svetovni voj-ni (Hand$i! 1996: 23; )erimovi! 1996: 75). Razlika med "tevilom sklenjenih »me"anih zakonov« v mestih in na vaseh je do danes ostala precej velika (Bringa 2009: 150). Razprave o »me"anih zakonih« so tudi sicer pritegnile zanimanje tujih raziskovalcev (glej Petrovi! 1985; Botev 2000; Bougarel 2004; Bringa 2009). Po vojni so »me"anim zakonom« pripisovali podobno vlogo kot kom!iluku.

Sarajevo_16.indd 228 29.1.2013 12:19:26

229

Pisatelj Alija Nametak v za#etku "estdesetih let tako na primer zapi"e, da je v hi"i dru$ine, kjer se je dekle iz muslimanske dru$ine poro#ilo z nemuslimanom, kar je sicer po Koranu prepovedano, na dan poroke vladala $alost, »kot da so pokojnega nosili iz hi"e« (2004: 82). Javna debata pa se je znova pogrela v za#etku devetdesetih let dvajsetega sto-letja, v #asu vojne v Bosni in Hercegovini, s pomo#jo nastopov islam-skih intelektualcev, ki po mnenju sogovornikov sodijo v »radikalno ali celo fundamentalisti"no islamsko strujo«. V polemikah o problemati#-nosti »me"anih zakonov« se je zrcalil strah pred ponovnim uti"anjem muslimanskega religijskega in nacionalnega #ustvovanja, zatorej so mnogi zavzeli ostra stali"#a proti tak"ni partnerski zvezi (Lati! 1996: 132; Spahi! 1996: 89). V kritiki je bil neizprosen Spahi!. Posilstva, ki so se zgodila v Bosni in Hercegovini med vojno, je imel celo za manj"i greh od vstopa v »me"ani zakon« (glej Spahi! 1996: 187–8). To stali"#e je utrdila tudi povojna fetva reis-ul-uleme Mustafe ef. Ceri!a o »me"a-nih zakonih«, ki jih je opisal kot »nenaravne«, vendar pa te ve# ni mo-go#e najti na spletni strani Islamske skupnosti, verjetno prav zaradi vsesplo"nega zgra$anja javnosti.

Ozave"#ena hibridnost, kot bo videti v nadaljevanju, je v #asu prisilnega in deklarativnega nacionalnega ume"#anja, slu$ila kot kontradiskurz. Predstavljala je sprejemljivo alternativo. In ne le za otroke ali partnerje iz »me"anih zakonov«, #eprav so mnogi prepri-#ani, da prav ti tovorijo najglasnej"i in tudi najbolj aktivisti#en del bosansko-hercegovske »#etrte nacije«. A je bila skupnost anga$iranih kritikov nacionaliziranega prostora veliko bolj heterogena, kot se je kazalo na prvi pogled:

No, saj je kar nekaj ljudi, ki so iz teh, me!anih zakonov, vendar sam ne spadam v ta kulup. A ve! ta, da mora! biti proti islamski skupnosti, da mora! voliti SDP, da izhaja! iz me!anega zakona, da si proti d#amijam, da si za Tita … Glej, jaz na primer nisem ni" od tega, ne padem v ta vzorec, a dejansko tudi drugi ne. Veliko jih ni tak!nih. In !e to, da sem zelo liberalen, da se mi vse zdi v redu. Ne, pa se mi ne. Evo recimo te neke lezbi!ke, gejevske scene. To mi ni v!e" in konec. Nisem toliko liberalen, kot pravijo, da bi moral biti.

Vsiljena povojna nacionalna klasifikacija je med drugim odrejala tudi »prave na#ine«, kako biti eden izmed pripadnikov treh konstitutiv-nih narodov, skratka vzpostavljala je shemo in kalup, ki so mu morali sinhrono slediti vsi pripadniki »zami"ljene skupnosti«. V antinaciona-lizmu torej zasledimo zavra#anje zunanjih, vladajo#ih interpretacij, kaj pomeni biti »pravi« ali »dober« Bo"njak, Srb ali Hrvat. Pri#e smo temelji-tim pretresom dominantnih upodobitev narodov in njihovih pripadni-kov ter poskusu plasiranja »tekmujo#ih« in alternativnih podob izkazo-vanja lastne narodnosti. Se pravi, gre za obra#unavanje z monolitnimi reprezentacijami nacionalnih identitet (prim. Marx 1993: 157).

Sarajevo_16.indd 229 29.1.2013 12:19:26

230

O procesih konstantne transformacije vsiljene nacionalne identitete nemara najbolje spregovorijo dela Ivana Lovrenovi!a (glej 1996, 1998, 2002, 2005 in 2008), ki se $e leta glasno upira izklju#ujo#im nacionali-sti#nim portretiranjem in odrejanjem pravih na#inov, kako biti bosansko--hercegovski Hrvat. V tovrstnem diskurzu se nacionalna identiteta zares mo#no individualizira, saj avtor reflektirano izpostavlja raznolikost po-sameznikovega dojemanja in situacijskega identificiranja z »zami"ljeno skupnostjo«, ki se oblikuje na podlagi raznovrstnosti izku"enj in interak-cij z bli$njimi in oddaljenimi Drugimi. Nepriznavanje dominantnega ka-lupa in nezmo$nosti zadostitve zastavljenim kriterijem nacionalne iden-tifikacije je mnoge s#asoma oddaljilo od njenega neproblematiziranega sprejemanja, pri #emer se je prav zmes med nacionalnostjo in religijsko pripadnostjo kazala kot nadvse problemati#na, predvsem ko se je jasno kazala v javnem in politi#nem prostoru:

Razgla"anje verskih praznikov dru$bene ve#ine za dr$avne praznike je jasna in evidentna diskriminacija manj"ih etni#nih, religijskih in nacionalnih grupacij ("e zlasti v multikulturnih dru$bah), a v resnici le odra$a $e obstoje#o dru$beno hegemonijo, ki ve#insko grupacijo zavestno in strate"ko postavlja v privilegiran polo$aj.

Tak"na dru$ba se nikakor »ne more imenovati dr$avljanska in seku-larna dru$ba«, poudarjajo (bicegore.blogger.ba, 7. 5. 2008). Kritika do-minacije (posodobljenih ali izumljenih tradicij) bosansko-hercegovskih Muslimanov, Bo"njakov ni bila le akt, rezerviran za tiste, ki niso sodili v bo"nja"ko skupnost, kar se sicer pogosto avtomati#no predvideva v ve#ini sodobnih vizij odnosov znotraj Bosne in Hercegovine, ampak nedvomno tudi njenih (nekdanjih) #lanov, ki so se zaradi sodobnih razmer in vsi-ljevanja kalupne kulture vedno bolj po#utili kot »tujci« in mote#i #leni lastnega – mnogokrat zavrnjenega – naroda. &tevilni so zavra#ali religij-sko komponento identitete, brez katere domnevno ni mogo#e biti dober Bo"njak, a niti Hrvat ali Srb. Spet drugi so se otepali naziva Bo"njak in se tako distancirali od (po)vojne ideologije »bo"nja"tva«. Ena#enje religije in nacionalnosti pa je bilo, kot re#eno, osrednji kamen spotike:

Ljudje me!ajo religijo in nacionalnost. Njim ni ni" jasno. /…/ No recimo, zakaj moram jaz praznovati bo#i" in zakaj moram dobiti prost dan na ta dan, "e tega ne praznujem? Recimo, pri Banjaluki so ljudje, ki zase pravijo, da so Hrvati, ampak so po religijski pripadnosti muslimani in zdaj morajo iti takrat za bajram v slu#bo in morajo praznovati bo#i". Mah, bolje bi bilo, "e bi bila nacionalnost povezana z dr#avo, da si s tem ve" ne razbijamo glav.

Pri#a sem bila tudi vidnim u$aljenostim predvsem mlaj"ih Sarajev-#anov, ko so jim prijatelji ali znanci vljudno vo"#ili za dolo#en religijski praznik. S tem dejanjem so jih namre# avtomati#no razvrstili v predal in torej ozna#ili za vernike, #eprav so pogosto sami izra$ali ateisti#no

Sarajevo_16.indd 230 29.1.2013 12:19:26

231

prepri#anje. Tako je tak"no neza$eleno #estitko pokomenti-rala ena izmed avtoric spletnega dnevnika:

Zadnji mesec $ivim v lastnem mikrokozmosu. /…/ Bolj poredko /…/ me iz takta vr$ejo klerofa"isti#ni idiotizmi, v katerih $ivimo, in primitivizem, v katerega smo padli. Ampak v#eraj, v#eraj… v#eraj mi je z e-sporo#ilom Na"a stranka #estitala za veliko no#. Z Na"o stranko205 sem nekoliko povezana, zato so lepo, vljudno, v duhu multi-kulturne religijske dr$ave dolo#ili, da bi jaz, Jelena, lahko praznovala veliko no#. Toliko o dr$avljanski opciji in boju za resni#no sekularno dr$avo. Kako $e gre tisto pri tak"ni opoziciji, tako razsvetljeni in povzdignjeni nad bh situacijo /…/ ne potrebujemo nacionalistov in risarjev imaginarnih meja. Intelektualci my ass! (http://gea.blogger.ba, 6. 7. 2008)

»Sem pomlad, mene ni!« Pripadniki treh konstitutivnih narodov so tvorili ve#i-

no, ki je delno omejevala pravice tistih, ki se niso prepo-znavali kot del hrva"ke, bo"nja"ke ali srbske »zami"ljene skupnosti«. Po mnenju sogovornikov so bili Bo"njaki, Hr-vati in Srbi edini dr$avljani Bosne in Hercegovine, ki so bili bolj ali manj enakopravni, medtem ko so bili druga#e opredeljeni potisnjeni v deprivilegiran, manj"inski polo-$aj. Ume"#anje v katero koli od nacionalnih skupnosti – ko govorimo o Sarajevu pa zlasti v bo"nja"ko – pomeni pripadnost dominantni skupnosti. Stopiti se s konstitutiv-nim narodom torej pogosto zagotavlja dru$beno privilegi-rano pozicijo, pritisk za podreditev obstoje#im nacional-nim kalupom pa je vseprisoten:

Sama situacija te prisili, da se deklarira! kot "lan ene nacije. &e prebere! ustavo, ima! zelo jasno napisano, da je Bosna in Hercegovina dr#ava Bo!njakov, Hrvatov in Srbov, potem ima! vejico, ki je zelo pomembna – ampak na!i ljudje so neumni in tega ne razumejo – in drugih.206 Jaz kot Bosanec sem »drugi«. Konstitutivni narodi so enakopravni. Oni imajo enake pravice, jaz sem »drugi« … skupaj z Mad#ari, Poljaki, Romi, klinci in Bosanci. To, da jaz zase pravim, da sem Bosanec, s tem sam sebe izpostavljam neprijetnim situacijam, "eprav to zveni bizarno.

Bosansko-hercegovsko ustavo, ki je pravzaprav le aneks IV. Daytonskega mirovnega sporazuma (glej Ustav Bosne

205. Zaradi anga$iranja mnogih intelektu-

alcev ter bosansko--hercegovskega slav-

nega re$iserja Danisa Tanovi!a je bila ob

ustanovitvi leta 2008 Na"a stranka dele-

$na velike medijske pozornosti. Po$ela je

tudi veliko odobra-vanja. Opredeljevali

so jo kot stranko, ki se ne ozira na

nacionalne delitve, predvsem pa so je

ozna#evali kot pro-bosansko stranko, ki

stavi na »dr$avljanski princip« ureditve. V

svojem programu so med drugim zapisali:

»Ne obstaja enako-pravnost narodov

brez enakopravnosti dr$avljanov in dr$a-

vljank. Kolektivna enakopravnost je

samoumevni spre-mljevalec, a ni garant #love"ke, individual-ne enakopravnosti.

Individualne pravice so osnova vseh #love-

kovih pravic. Kolek-tivne pravice izhajajo

iz individualnih in jim zato ne morejo biti nadrejene. /…/

Pravica vsakega indi-vidua je, da v resni#-

no demokratski dru$-bi sam, brez pritiskov

ali ponavadi prikrite manipulacije etnome-sij, odlo#a o svoji sku-pinski identiteti in da

jo po svoji volji /…/ spreminja, sprejema ali zavra#a« (http://

www.nasastranka.ba, 8. 5. 2009).

Sarajevo_16.indd 231 29.1.2013 12:19:26

232

i Hercegovine 2006),207 so ozna#evali kot dokument utr-jevanja segregacije in neenakopravnosti bosansko-herce-govskih dr$avljanov, zato je ve#ina sogovornikov odlo#-no zahtevala spremembo ustavnih dolo#b. Nagibali so se predvsem k odpravi privilegijev konstitutivnih narodov in uvedbi direktne demokracije. Ustavna ureditev je prispe-vala h krepitvi nacionalno homogenizacijskih procesov razvr"#anja, saj je aktivno spodbujala komunitarizem, ki je bil za mnoge opazovalce – kot smo videli – edina stalnica in realnost Bosne in Hercegovine. Tokrat se je le aktivne-je zapisala na papir. Dr$avni aparat je ne nazadnje tisti, ki posameznike reducira na formalne kategorije, s katerim se pripisujejo dol$nosti in pravice. Tovrstne kategorije se porajajo tako iz osebnih izku"enj in specifi#nih okoli"#in kot tudi iz uradnega diskurza, ki funkcionira kot mehani-zem vsiljevanja kolektivnih identitet. Dru$beni momenti namre# odpirajo prostor zgolj za omejeno "tevilo mo$nosti samo-opredeljevanja (Cockburn 1998: 213).

Z daytonsko ustavo se torej "#itijo predvsem konstitu-tivni narodi oziroma njihovi pripadniki. Zagotovljeno jim je zastopstvo v oblasti, se pravi v politi#nih telesih, oboro$e-nih silah, za nacionalno deklarirane pa so bolj odprte tudi, sicer odmerjene, pozicije v dr$avnih slu$bah.208 Pripadni-kom nacionalnih manj"in je denimo povsem onemogo#e-no, da kandidirajo za vi"je funkcije v politi#nih telesih, ne morejo biti del tri#lanskega predsedstva BiH, ker so pozicije rezervirane za pripadnike treh konstitutivnih narodov (glej Arnautovi! 2009), s #imer se z ustavo v resnici kr"ijo #love-kove pravice, in sicer predvsem »drugih«, kar je leta 2010 priznalo Evropsko sodi"#e za #lovekove pravice. Tovrstne dolo#be torej spro$ajo diskriminacijo pripadnikov »dru-gih«, saj v tej sliki manj"ine in tisti, ki se ne prepoznavajo kot #lani in pripadniki enega izmed treh konstitutivnih na-rodov, nimajo enakih mo$nosti in pravic (prim. Pickering 2007: 33). Zato ne presene#a, da se nekateri izmed »izob-#enih« v dolo#enih situacijah strate"ko raje deklarirajo kot pripadniki izbranega konstitutivnega naroda.209

Tudi v ustavi entitete Federacije Bosne in Hercegovine, ki je del Washingtonskega sporazuma, sklenjenega med Bo"njaki in Hrvati leta 1994, je v prvem #lenu zapisano, da »Bo"njaki in Hrvati kot konstitutivni narodi (skupaj z drugimi) in dr$avljani Republike Bosne in Hercegovine /…/ preoblikujejo notranjo strukturo teritorija z ve#inskim bo-"nja"kim in hrva"kim prebivalstvom«. Julija 2000 je Ustav-no sodi"#e BIH odlo#ilo, da je nujno treba zagotoviti enake

206. Toda treba je opozori-ti, da formulacija, ki jo navaja Damir in ki so jo v #asu mojega bivanja samozave-stno citirali mnogi, ni eksplicitno zapisana v Ustavi. Zagotavljali so namre#, da je do-besedno zapisana tr-ditev, da je dr$ava Bo-sna in Hercegovina dr$ava konstitutivnih narodov: Bo"njakov, Srbov in Hrvatov ter drugih. (e prebiramo Ustavo v celoti pa za-sledimo podmeno, da so Bo"njaki, Hrvati in Srbi kot konstitutivni narodi privilegirani in imajo v resni-ci ve# mo$nosti in prilo$nosti, "e zlasti za pridobivanje svo-jih »zastopnikov« v dr$avnih institucijah in politi#nih telesih (Ustav Bosne i Herce-govine 2006).

207. Gre namre# za eno iz-med redkih dr$avnih ustav, ki so je spre-jeli brez sodelovanja dr$avljanov Bosne in Hercegovine, pri #emer zaznamo odsotnost postop-kov, ki garantirajo njeno legitimnost. V izvirniku je spisana v angle"kem jeziku in dolgo #asa ni bila prevedena v ura-dne jezike Bosne in Hercegovine.

208. Na ravni dr$ave so vpeljali strategije in razporeditev oblasti, ki prepre#ujejo

209. Sogovornici iz sloven-

skega dru"tva Ivan Cankar v Sarajevu sta

mi denimo zaupali, da se obi#ajno opre-

deljujeta kot Hrvatici, ne kot Slovenki.

Sarajevo_16.indd 232 29.1.2013 12:19:26

233

i Hercegovine 2006),207 so ozna#evali kot dokument utr-jevanja segregacije in neenakopravnosti bosansko-herce-govskih dr$avljanov, zato je ve#ina sogovornikov odlo#-no zahtevala spremembo ustavnih dolo#b. Nagibali so se predvsem k odpravi privilegijev konstitutivnih narodov in uvedbi direktne demokracije. Ustavna ureditev je prispe-vala h krepitvi nacionalno homogenizacijskih procesov razvr"#anja, saj je aktivno spodbujala komunitarizem, ki je bil za mnoge opazovalce – kot smo videli – edina stalnica in realnost Bosne in Hercegovine. Tokrat se je le aktivne-je zapisala na papir. Dr$avni aparat je ne nazadnje tisti, ki posameznike reducira na formalne kategorije, s katerim se pripisujejo dol$nosti in pravice. Tovrstne kategorije se porajajo tako iz osebnih izku"enj in specifi#nih okoli"#in kot tudi iz uradnega diskurza, ki funkcionira kot mehani-zem vsiljevanja kolektivnih identitet. Dru$beni momenti namre# odpirajo prostor zgolj za omejeno "tevilo mo$nosti samo-opredeljevanja (Cockburn 1998: 213).

Z daytonsko ustavo se torej "#itijo predvsem konstitu-tivni narodi oziroma njihovi pripadniki. Zagotovljeno jim je zastopstvo v oblasti, se pravi v politi#nih telesih, oboro$e-nih silah, za nacionalno deklarirane pa so bolj odprte tudi, sicer odmerjene, pozicije v dr$avnih slu$bah.208 Pripadni-kom nacionalnih manj"in je denimo povsem onemogo#e-no, da kandidirajo za vi"je funkcije v politi#nih telesih, ne morejo biti del tri#lanskega predsedstva BiH, ker so pozicije rezervirane za pripadnike treh konstitutivnih narodov (glej Arnautovi! 2009), s #imer se z ustavo v resnici kr"ijo #love-kove pravice, in sicer predvsem »drugih«, kar je leta 2010 priznalo Evropsko sodi"#e za #lovekove pravice. Tovrstne dolo#be torej spro$ajo diskriminacijo pripadnikov »dru-gih«, saj v tej sliki manj"ine in tisti, ki se ne prepoznavajo kot #lani in pripadniki enega izmed treh konstitutivnih na-rodov, nimajo enakih mo$nosti in pravic (prim. Pickering 2007: 33). Zato ne presene#a, da se nekateri izmed »izob-#enih« v dolo#enih situacijah strate"ko raje deklarirajo kot pripadniki izbranega konstitutivnega naroda.209

Tudi v ustavi entitete Federacije Bosne in Hercegovine, ki je del Washingtonskega sporazuma, sklenjenega med Bo"njaki in Hrvati leta 1994, je v prvem #lenu zapisano, da »Bo"njaki in Hrvati kot konstitutivni narodi (skupaj z drugimi) in dr$avljani Republike Bosne in Hercegovine /…/ preoblikujejo notranjo strukturo teritorija z ve#inskim bo-"nja"kim in hrva"kim prebivalstvom«. Julija 2000 je Ustav-no sodi"#e BIH odlo#ilo, da je nujno treba zagotoviti enake

206. Toda treba je opozori-ti, da formulacija, ki jo navaja Damir in ki so jo v #asu mojega bivanja samozave-stno citirali mnogi, ni eksplicitno zapisana v Ustavi. Zagotavljali so namre#, da je do-besedno zapisana tr-ditev, da je dr$ava Bo-sna in Hercegovina dr$ava konstitutivnih narodov: Bo"njakov, Srbov in Hrvatov ter drugih. (e prebiramo Ustavo v celoti pa za-sledimo podmeno, da so Bo"njaki, Hrvati in Srbi kot konstitutivni narodi privilegirani in imajo v resni-ci ve# mo$nosti in prilo$nosti, "e zlasti za pridobivanje svo-jih »zastopnikov« v dr$avnih institucijah in politi#nih telesih (Ustav Bosne i Herce-govine 2006).

207. Gre namre# za eno iz-med redkih dr$avnih ustav, ki so je spre-jeli brez sodelovanja dr$avljanov Bosne in Hercegovine, pri #emer zaznamo odsotnost postop-kov, ki garantirajo njeno legitimnost. V izvirniku je spisana v angle"kem jeziku in dolgo #asa ni bila prevedena v ura-dne jezike Bosne in Hercegovine.

208. Na ravni dr$ave so vpeljali strategije in razporeditev oblasti, ki prepre#ujejo

209. Sogovornici iz sloven-

skega dru"tva Ivan Cankar v Sarajevu sta

mi denimo zaupali, da se obi#ajno opre-

deljujeta kot Hrvatici, ne kot Slovenki.

pravice za konstitutivne narode na celotnem bosansko-her-cegovskem obmo#ju in ne le na ravni entitet, kjer posame-zni narodi tvorijo ve#ino. Sodi"#e je torej odlo#ilo, da imajo pripadniki vseh treh konstitutivnih narodov enake pravice na celotnem ozemlju Bosne in Hercegovine, odlo#bo sodi-"#a pa je forsiral tudi visoki predstavnik za BiH, ki je apri-la 2002 dopolnil tudi ustavi Federacije BiH in Republike Srbske z direktnimi odlo#bami o proporcialni zastopanosti konstitutivnih narodov – delno tudi »drugih« – v dr$avnih organih in javnih institucijah. V novih amandmajih, deni-mo v ustavi Federacije Bosne in Hercegovine, je zapisano, da »Bo"njaki, Hrvati in Srbi, kot konstitutivni narodi, ‘dru-gi’ in dr$avljani enakopravno in brez diskriminacije sodelu-jejo v izvajanju oblasti v Federaciji BiH«. Ta princip je nada-lje razdelan skozi odlo#be o strukturi predstavnih teles in izvr"ne oblasti (Peri! 2003). V Sarajevu, a tudi "ir"e v dr$avi pa so znani primeri manipulacij s kategorijo »drugi«, saj ta pogosto slu$i zgolj za zagotovitev intenzivnej"e prevlade dolo#enega naroda v razli#nih organih. Tudi po tej korek-ciji entitetne ustave so sogovorniki #utili, da je doma#a in mednarodna politi#na skrb usmerjena predvsem k za"#iti pravic konstitutivnih narodov in ne tistih, ki se dojemajo predvsem kot dr$avljani Bosne in Hercegovine. Kot je zapi-sal Branko Peri!: »Bosna in Hercegovina (BiH) in njeni dve entiteti /…/ v Ustavi nimajo zapisanega izraza ‘manj"ina’. V resnici je BiH najverjetneje edina dr$ava na svetu, kjer se vsak njen dr$avljan po#uti kot manj"ina« (2003). Torej, ob#utje izbo#enosti so v Sarajevu #utili, ne le Hrvati in Srbi, temve# tudi tisti, ki so v pravno-politi#ni retoriki opredelje-ni kot »drugi«. Nih#e "e ni ponudil jasne definicije, kdo sodi v to kategorijo. Tudi "tevilnost marginalizirane skupnosti, v kateri mnogi prepoznavajo najmo#nej"i integracijski faktor v Bosni in Hercegovini, ostaja neznanka, #eprav neuradne ocene ka$ejo, da gre za okoli dvajset odstotkov bosansko- hercegovskega prebivalstva (Peri! 2003).

(eprav ustave ne moremo dojemati kot osrednjega vodi-la ravnanja, je jasno, da se posamezniki zaradi prakti#nega udejanjanja politi#nih dolo#b #utijo ujeti in velikokrat tudi prisiljeni podrediti se vsiljenim, fiksnim nacionalnim iden-titetam. Ko sem obiskala eno izmed pisarn v#asih izjemno dejavne antimilitaristi#ne organizacije, v katero so zahaja-li mnogi aktivisti, mi je znanec zastavil precej standardno vpra"anje, in sicer, ali se po#utim bolj Slovenka ali bolj Bo-sanka. Moj odgovor je bil klasi#en, saj se je opiral na identi-tetno razsredi"#enost. Prisotna dru"#ina mi je $e v procesu

sklepanje odlo#itev brez soglasja pred-stavnika katerega

koli izmed treh na-rodov, mogo# je tudi

veto, ki temelji na za"#iti interesov vseh

treh konstitutivnih narodov. Obstaja ko-

lektivno predsedstvo, ki ga tvorijo trije

#lani, Srb iz RS ter Bo"njak in Hrvat iz

Federacije BiH.

Sarajevo_16.indd 233 29.1.2013 12:19:26

234

odgovarjanja soglasno zabi#ala, da, »tega tu ni, malo tu, malo tam. Mora! biti nekaj ‘konkretnega’«. Ker so se prepoznavali ve#inoma kot Bosanci in Hercegovci – seveda tudi kot aktivisti, Sarajev#ani, pacifisti, rokerji – so veljali za »druge«, ti pa so v splo"nem kljub jasnemu izpostavljanju lastne »dr$avljanske identitete« zasedali prostor »neopredeljenosti«. Po#utili so se kot »tujci v lastni domovini« (Bajtal 2008: 306).

Sarajevskih dialogi so vztrajno ponujali ostro kritiko izbrisa Bosan-cev in Hercegovcev kot relevantne kategorije in so#asnega, nadle$nega potiskanja posameznikov v izbrani segment nacionalne trojice. Po Bou-garelu je osrednji konflikt v nekdanji jugoslovanski ter tudi sedanji bo-sansko-hercegovski dru$bi pravzaprav nasprotje med $eljami po vzpo-stavitvi nove »etni#ne« oziroma nacionalne identitete kot podlage za formiranje vseobsegajo#e politi#ne skupnosti (gre za jugoslovanski ali bosansko-hercegovski projekt) ter te$nje po oblikovanju politi#ne sku-pnosti na osnovah $e obstoje#e narodne identitete (2004: 133). (eprav se je v grobem mogo#e strinjati z njegovo oceno, je vendar treba pouda-riti, da pri vzpostavljanju bosansko-hercegovske dr$avljanske identitete ne gre za povsem nov »projekt« in njemu pripadajo#e identifikacijske opcije, kot tudi to, da pri omenjenih obstoje#ih, narodnih identitetah ne moremo govoriti o »#istih« in neproblemati#nih, enoplastnih kategori-jah, ki jim avtor z ustvarjeno, sicer priro#no polarizacijo, implicitno po-deljuje avtohtonost. Saj, kot smo videli, Bosno in Hercegovino vidi kot de$elo trdnega komunitarizma. Kakorkoli $e, veliko »drugih« se danes opredeljuje za Bosance in Hercegovce, saj se s tem $elijo izogniti podpi-ranju segregacije in razvr"#anju v »nacionalne "rede«. Po njihovem pripi-sana oznaka »drugi« ne pomeni ni#esar. Nekoliko dalj"i insert pogovora z aktivistom Zlatkom je zelo zgovorna ilustracija pogleda na trenutno prevlado nacionalnih kategorij in izrinjenosti druga#e misle#ih, ki se nagibajo k »dr$avljanski«, bosansko-hercegovski identiteti:

No"em na nikogar kazati s prstom, ker nisem nacionalist, nisem niti Bo!njak niti Srb niti Hrvat /…/ Jaz sem pomlad! /…/ Ta de#ela ni dr#ava, ampak je le teritorij, ograjen z nekak!no mejo, ki so jo dolo"ali ljudje devet tiso" kilometrov stran od tu, … zgrajen na nacionalizmu, ampak ne na tistem pozitivnem tipu nacionalizma, ko re"e!: Jaz sem Slovenka, ker sem iz Slovenije. /…/ To ni ta nacionalizem, tu je etni"no razporejanje ljudi v tri "rede na osnovi nekega dokumenta, ki so ga ustvarjali ljudje, od katerih sta bila le dva iz Bosne. /…/ Bosna je definirana kot de#ela Srbov, Hrvatov in Bo!njakov v skupnosti z »drugimi«. Zakaj pravim, da sem pomlad? Zato, ker kot »drugi«, lahko re"e!, da si karkoli. Lahko re"e!, da si !trik. /…/ Ima! "etrto grupacijo, ki je edina normalna. /…/ To je skupina ljudi, ki predstavlja kriti"no maso, ki bi lahko kaj spremenila, a niti ne hodijo na volitve. Dvignili so roke od vsega.

Edine veljavne, splo"no priznane kategorije so torej tri narodne gru-pacije, pri #emer tudi kategorija »dr$avljanov« Bosancev in Hercegov-cev, o kateri bo sicer ve# govora v zadnjem poglavju, postaja irelevantna.

Sarajevo_16.indd 234 29.1.2013 12:19:26

235

Bougarel, ki sicer svoje vizije utemeljuje na problemati#-nem in simplificiranem razkolu med »dr$avljanskimi« in »etni#nimi« principi, celo trdi, da je bila vojna v Bosni in Hercegovini dr$avljanska vojna, vendar v smislu »vojne proti dr$avljanom, proti dr$avljanski dru$bi« (2004: 88). A k vojni in obra#unavanju z dr$avljansko, v zahodnih o#eh precej slavljeno ureditvijo, ki naj bi odlikovala zahodnoe-vropske demokrati#ne dru$be, je mnogo prispeval tudi sam Daytonski sporazum. Ta namre# ne zagotavlja nastanka sta-bilne politi#ne tvorbe, temve# ponuja pomembne nastavke za dokon#no razkosanje bosansko-hercegovske dr$ave, saj je uzakonil teritorializacijo konstitutivnih narodov in s tem legitimiziral rezultate etni#nega #i"#enja (Bougarel, Helms in Dujizings 2007: 6).210 Naknadni, precej neuspe"ni posku-si konkretnega revidiranja sporazuma, ki se odvijajo skozi mednarodne politi#ne pritiske, ne zmorejo omajati efekta, ki ga je ta spro$il skupaj z drugimi posledicami brutalne vojne.

Posameznikova narodnost naj bi tudi bistveno odrejala dejanja, mi"ljenja in izbire. Tako se denimo pri#akuje, da tisti, ki sodijo v bo"nja"ko skupnost, na volitvah glasujejo za bo"nja"ke kandidate, Hrvati za hrva"ke in Srbi za srbske, in sicer brez izjeme.211 V tak"nem okolju se sku"a omejiti mo# izbire in formira izrazito ob#utje nemo#i. Gre skrat-ka za »ujet subjekt«, ki mu ni dovoljeno, da bi sam izbiral in odlo#al, kdo pravzaprav je in kako se definira, in tudi njegova ali njena dejanja morajo v splo"nem nujno slediti logiki kolektivne, nacionalne izbire. Vendar prav omejitve in zamejitve producirajo formiranje subverzivnega diskur-za, kajti sistem, kakr"en obstaja v Bosni in Hercegovini, poraja tako konformisti#ne kot uporni"ke, nasprotujo#e si identitete. Svet, kjer so jasne in manifestativno izpostavlje-ne nacionalne delitve, ni svet, ki si ga Sarajev#ani $elijo. In #eprav je v postjugoslovanskih nacionalisti#nih diskurzih nacionalizem predstavljen kot re"ilna bilka in dejanje osvo-boditve, Sarajev#ani ne opisujejo svojega trenutnega $ivlje-nja kot ideala svobode in demokracije: »&e je to demokracija, daj mi … potem raje totalitarizem … karkoli, samo da ni to.«

Nasilno vsiljevanje identitet in identifikacijskih sidri"# pogosto spro$a odpor in zavra#anje. V nasprotju z nacio-nalnim diskurzom v antinacionalizmu obstaja prepri#anje, da je nacionalna pripadnost oziroma opredeljevaje za eno izmed treh ponujenih opcij nekaj, brez #esar #lovek vendar lahko pre$ivi (prim. Jackson 2002: 108). (eprav so posame-zniki omejeni z okoli"#inami in dru$benim kontekstom, ki

210. Daytonski sporazum

je po$el mnogo kritik tudi zaradi parado-ksa, ki ga vsebuje,

kajti sporazum je v istem hipu potrdil

obstoj Bosne in Her-cegovine kot enotne dr$ave in kot priori-

teto zastavil vra#anje beguncev na svoje nekdanje domove,

hkrati pa je uzakonil institucionalne meha-

nizme, utemeljene na etni#no oziroma

narodno definiranih teritorialnih enotah (Bougarel, Helms in Dujizings 2007: 6).

211. Tovrstna polemi-

ka o glasovanju za »svojega« se je raz-

vnela ob izvolitvi %eljka Kom"i!a za

predstavnika hrva-"kega naroda. Ta je

bil kandidat SDP-ja, izvolili naj bi ga ne le

bosansko-hercegovski Hrvati, ampak tudi drugi prebivalci Bo-sne in Hercegovine.

Kom"i!a so do nedav-nega mnogi opisovali kot najbolj"ega zasto-pnika bosansko-her-cegovskih interesov.

Ljudem je bil v"e# za-radi direktne komu-nikacije, svoje vloge v vojni in izra$anja

izrazitega bosan-sko-hercegovskega

patriotizma.

Sarajevo_16.indd 235 29.1.2013 12:19:26

236

dolo#a tudi nabor dosegljivih identitet, vseeno sku"ajo artikulirati svojo lastno pozicijo, povezovati elemente raznolikih, ve#plastnih identitet in torej na podlagi lastnih izku"enj interpretirati dosegljive kategorije pri-padnost. Te hkrati prilagajajo trenutni situaciji in svojim potrebam. V tem procesu podanim identitetnim opcijam pripisujejo izjemno razno-like pomene. Sprememba okoli"#in posameznika prisili, da postane po-zoren na segmente identitete, ki so se do tedaj kazale za nepomembne ali samoumevne (Cockburn 1998: 214), kar se je zgodilo tudi v Bosni in Hercegovini, z izbrisom kategorije Jugoslovana in s prevlado izklju#ujo-#ih narodnih kategorij. Slednje niso vselej in za vsakogar sprejemljive, saj med drugim posameznike reducirajo zgolj na narodnost, ki bri"e kompleksnost in onemogo#a izpostavljanje individualnosti (glej Bajtal 2008: 137).

Boj proti nacionalnemu etiketiranju je boj za priznavanje specifi#no-sti in individualnosti posameznika, ki se upira nacionalni, homogeniza-cijski in kolektivisti#ni logiki. Gre torej tudi za zavestno ali neozave"#e-no vztrajanje pri »anomalijah«, ki se ne podrejajo klicem po uklanjanju kolektivnim identitetam. S tem pa Sarajev#ani vztrajno opozarjajo na nemo# in ranljivost obstoje#ih nacionalizirajo#ih prijemov, »artikuli-rajo alternativne kulturne mo$nosti« (Gledhill 2000: 196) in se na ta na#in upirajo »feti"izaciji« nacionalnega, ki posku"a totalitizirati #love-"ko subjektivnost (glej Daniel 1996). V tem smislu so uradne nacional-ne kategorije zares percipirane kot nasilni simplifikacijski okviri, ki se vsiljujejo kompleksni bosansko-hercegovski dru$beni realnosti. Zgodbe sogovornikov in njihovo izmikanje kategorizaciji tako lahko razumemo kot »manifestacijo individualnosti nasproti opresivnim homogenizacij-skim diskurzom nacionalizma« (Jansen 1998: 105).

V sarajevskem antinacionalizmu sledimo izpostavljanju posame-znikove mo#i delovanja in primata volje, ki naj bi, kot trdijo Sarajev-#ani, morala odlo#ati o identifikaciji posameznika. Gre za zavra#anje mnenja, da so pripisane identitete pomembnej"e od izbranih in da je prav pripadnost enemu izmed treh konstitutivnih narodov bistvena determinanta v posameznikovem $ivljenju in delovanju. S tem se seve-da hkrati ru"i prepri#anje, da je lojalnost narodu nujno pomembnej"a od drugih obstoje#ih in izbranih lojalnosti (prim. Mi"#evi! 2001: 225). V sarajevskih bitkah za "ir"e identifikacijske mo$nosti opredeljevanja smo pri#e bojem za participacijo, v katerih si posamezniki, ki »misi-jo druga#e«, sku"ajo zagotoviti pravico izra$anja svojih mnenj in se odlo#ati kot posamezniki, a tudi kot dr$avljani Bosne in Hercegovine in ne (le) kot #lani konstitutivnih narodov. Boj za participacijo, skozi katerega se oblikuje opozicijska identiteta, je hkrati boj za priznavanje individualnih izbir in mo$nosti samoopredeljevanja, in sicer pogosto v okviru idealizirane ideje o dr$avljanskem principu in obstoju Bosne in Hercegovine kot suverene dr$ave. Tovrstne identifikacije, ki se ne vklapljajo v obstoje#i red, so vodile posameznikovo vedenje (Novitz

Sarajevo_16.indd 236 29.1.2013 12:19:26

237

1997: 151) ter na ta na#in prispevale k formiranju bosan-sko-hercegovskega patriotskega diskurza, o katerem bom ve# spregovorila v zadnjem poglavju.

Umik in mre$enjePosamezniki so $iveli antinacionalizem na izrazito ra-

znolike in svojevrstne na#ine, zato lahko antinacionalizem razumemo kot »mno$ico uporov«. Manifestacije presega-nja obzorij dominantne nacionalne retorike zajemajo tako odkrite in vidne artikulacije in akte nezadovoljstva – ki se odra$ajo v razli#nih oblikah (mno$i#ne) politi#ne partici-pacije, kot so denimo demonstracije in protesti – kot tudi bolj subtilne in manj opazne tihe upore in polemike z naci-onalnim diktatom,212 za katerimi stoji vrsta posameznikov z izjemo heterogenimi izku"njami, cilji in pobudami (prim. Jansen 2005a: 91).

Poskusi ohranjanja »normalnosti« so bili, kot re#eno, dolgo v ospredju obravnav sarajevskih osrednjih strategij upora (glej Ma#ek 2000). Tako v vojni kot tudi po njej so Sa-rajev#ani vlagali izdatne napore v ignoranco tistega, kar se je dogajalo zunaj njihovega intimnega sveta. Pri strate"kem distanciranju in zapiranju vrat pred realnostjo so se zana"ali predvsem na tehnike manipulacije pozornosti. Osredoto#a-li so se na vsakdanja, rutinska opravila, ki so jih animirala ter bistveno kraj"ala #as za premi"ljevanju o tistem, kar so do$ivljali kot nasilje nad svobodo odlo#anja. Zapiranje v pri-vatno sfero, v majhne kroge enako misle#ih ali celo pobeg v druge svetove je pomenil za#asno oddaljevanje od krute realnosti. Pobegi so ponujali ob#utje, da njihova oprijemali-"#a niso povsem izginila in da vendar obstaja prostor umika pred »dru$beno norostjo« (prim. Gordy 1999: 103–4; Jansen 2005a: 106–7).

Kot pravi Mirjana: »V mojem krogu ni nacionalistov, ker si mora! v teh okoli!"inah narediti lasten mikrosvet, lasten krog svojih ljudi, s katerimi #ivi!.« Gre torej za svet, kjer se posameznikom ni treba vseskozi boriti, opravi#evati in do-kazovati svojega prav:

Obstaja ta mno#ica, ampak problem je v tem, da ti ljudje, ki so, nimajo mo"i, da bi se !e naprej borili. Niti za bolj urbano mesto, niti za bolj!e mesto, niti za dru#bo, niti za bolj!e #ivljenje, niti za skupno #ivljenje, niti za multireligio-znost, niti za multietni"nost. Ti ljudje imajo enostavno vsega "ez glavo. Zaprli so se v svoj svet in posku!ajo vsaj njega re!iti.

212. Gre za tiste prakse,

ki se pribli$ujejo konceptu »vsakdanjih oblik upora« oziroma

»skritim transkrip-tom«. Tovrstne

prakse ne zahteva-jo izpostavljenosti

posameznika, so neorganizirane in ne-

sistemati#ne, #eprav omenjeno neorgani-ziranost nadome"#a neformalna skupin-

ska solidarnost. Niso odkrito konfrontacij-ske niti revolucionar-ne (glej Scott 1989 in 1990; Esman 1989).

Pri »skritem tran-skriptu« gre torej za

govorice, tra#e, zgod-be, pesmi, geste, "ale, ki omogo#ajo kritiko

dominacije najve#-krat v zavetju anoni-mnosti (Scott 1990:

xiii in 1992: 60).

Sarajevo_16.indd 237 29.1.2013 12:19:27

238

Tako pravi Maja, ki je tudi sama ve#ino #asa pre$ivila v dru$bi starih prijateljev, strankarskih kolegov iz SDP-ja, z ljudmi, s katerimi se je spoznala v #asu organizacije prote-stov in humanitarnih akcij, ter s #lani Dru"tva Josip Broz Tito.213 Enes, #lan istega dru"tva, ki smo ga tudi $e spoznali, si je izbral podobno strategijo »uporni"ke samoizolacije«, s pomo#jo katere je $elel pozabiti na spremembo mesta in tudi politi#ne klime v njem. V njegovih besedah pa se, tako kot pri ve#ini sarajevskih nasprotnikov sodobne ureditve Bosne in Hercegovine in nasilja nacionalnega diskurza, od-ra$a tudi pomembna konstrukcija urbane identitete:

Ne morem mirno opazovati, kako tista dva, trije idioti, ki so pri!li iz $epe, Rogatice, Fo"e,… obra"ajo prometne znake. /…/ Sedim v tistem smrdljivem, umazanem avtobusu zaradi njegovih vragolij. Udaril me bo, potem bom pa jaz imel probleme, zato raje sedim doma, berem, pi!em. /…/ Sam sebi re"em: sedi doma, tako je bolje, samo ko je kak!na zelo pomembna obveznost, si re"em, da grem ven. Pa potrpim in sam sebe prepri"ujem, da ni" ne vidim in ni" ne sli!im.214

Zapiranje v lasten svet, ki ga lahko kontrolira", spreme-ni" in vsaj delno preoblikuje" po lastnih $eljah, pa je po-sameznike vsaj v dolo#eni sferi prepri#al, da imajo mo# in da lahko nadzorujejo svoje $ivljenje, #etudi le v omejenem, intimnem prostoru. Presenetljivo je, da je navsezadnje mnogo samo-oklicanih samotarjev tvorilo najbolj aktiven del populacije, ki je tudi v javnosti manifestirala svoje neza-dovoljstvo. Protesti, ki so se odvijali na sarajevskih ulicah, so mnoge navdajali z ob#utjem, da obstaja "e svet, za kate-rega so mislili, da je izginil. Ponujali so ob#utje varnosti in tola$bo, zagotovilo, da niso sami v svojem razmi"ljanju in dejanjih:

Ljudje moji! Nevarno me pogreje misel, da se ob sobotah ob 13. uri svobodno in nemoteno sprehajam po Titovi :) Sedaj ve# niti ne vem, ali ima vse to kakr"no koli povezavo s samim protestom proti poslab"ani varnostni situaciji v mestu ali je to preraslo v potrebo, da mesto spet #utim kot svoje.215

Na protestih so torej odkrili pozabljeni, izgubljeni svet, ki so ga posku"ali rekonstruirati s svojimi zdru$evanji in akcijami. Prepoznavanje enako misle#ih, kolegov antina-cionalistov, so spremljali oddihi, olaj"anje in neizmerno veselje. Spletanje mre$ s somi"ljeniki je krepilo ob#utje, da so mo$ne spremembe tudi v "ir"i dru$bi. (eprav ne $elim

213. Podobne strategije zapiranja znotraj kro-ga politi#no enako misle#ih ter spletanja dru$benih mre$ opa-zi tudi Cris Shore v Italiji pri konstrukciji komunisti#ne identi-tete v Perugi. Tako so tudi tu prijateljstva politi#no definirana (glej Shore 1993). Tudi mnogi Sarajev-#ani so prepri#ani, da se sami ne morejo dru$iti s posamezni-ki, ki vztrajno gla-sujejo za nacionalne stranke.

214. A nekateri so tak"ne na#ine soo#enja z realnostjo, se pravi z umikanjem iz nje, po-spremili s cinizmom. Enver tako pripo-mni: »Mogo"e je tudi !panska nadaljevanka revolt?!«

215. Facebook skupina Sarajevski protesti (glej http://www.facebook.com/group.php?gid= 9145943478&ref=ts, 24. 3. 2008).

Sarajevo_16.indd 238 29.1.2013 12:19:27

239

potegniti jasne #rte med »nacionalisti« in »antinacionalisti«, ker kot re#eno, je vsak diskurz prevrtan z ambivalentnostmi in situacijskimi odzivi – zatorej bi bila tovrstna dihotomija povsem radikalno genera-lizacijska – moram izpostaviti, da so tovrstni momenti identificiranja enako misle#ih poudarjali obstoj »antinacionalisti#ne identitete«. Se pravi, #eprav je antinacionalizem »diskurzivna praksa oziroma sistem diskurzivnih postopkov« (prim. Jansen 2005a: 91) je treba opozoriti na aspekt prepoznavanja »na"ih«, ki ne sloni na nacionalnih ali reli-gijskih razpredelnicah, temve# predvsem na odporu proti tovrstnim na#inom kategorizacije oziroma na njihovi radikalni kritiki. Ve#ina sarajevskih sogovornikov je bosansko-hercegovsko prebivalstvo de-lila najve#krat prav na podlagi njihovega odnosa do nacionalisti#ne retorike in reakcij na politiko nacionalizirajo#ih paradr$av oziroma entitet, skratka za#rtali so jasno markacijo med tistimi, ki so podle-gli nacionalizmu, in onimi, ki so se mu uprli (prim. Pickering 2007: 46). Tovrstna dru$bena komparacija (glej Bowman 1994b: 140), ki ni temeljila na nacionalnih kategorijah, je ponujala trdne temelje za identifikacijo samodeklariranim »antinacionalistom«, v aktivisti#nih vodah pa je ustvarjala ob#utje skupnosti, #etudi je ta zdru$evala ra-znolike posameznike. Skratka, tisto, kar oblikuje kolektivno dr$o in se ka$e na ulicah kot enoten nastop, pogosto zakrije mno$ico osebnih, intimnih, raznolikih in bolj kompleksnih mnenj in transkriptov hete-rogene mno$ice (Keesing 1992: 217). To nedvomno velja za proteste na sarajevskih ulicah, saj so organizatorji, kot re#eno, kot osrednje razloge svojega anga$iranja navajali konkretne vsakdanje probleme, s katerimi se je lahko identificirala ve#ina bosansko-hercegovskega pre-bivalstva. Pisano heterogenost (stali"# in mnenj) protestnikov, ki se je najbolje odra$ala na $ivahnih forumskih razpravah, je dobro ujela tudi na protestih aktivna avtorica spletnega dnevnika. V aktivisti#nem besedilu zasledimo avtori#ine Druge. Skozi izpostavljene razmejitve pa lahko spremljamo njene izrazito individualisti#no naravnane de-klarativne identifikacije, ki med drugim pri#ajo tudi o raznolikosti antinacionalisti#nih diskurzivnih praks ter njihovih koproducentov:

Stopila bom na tvojo stran, ko te bodo napadali in $alili, ko ti bodo kratili pravico do opredelitve ali na#ina $ivljenja; protestirala bom z drugimi /…/ tudi ko bodo ti privr$enci nosili brade, hid$abe in arafatke, peterokrake zvezde in karikature $upanje s kuhalnico in parole, s katerimi se v#asih ne bom strinjala /…/; protestirala bom zate, tudi ko bodo poleg mene protestirali tisti, ki so mi na queer festivalu razbili glavo in tisti, ki so mi obrnili hrbet zaradi tega, kar sem, ter tisti, ki se pona"ajo s svojim taborom in sovra"tvom do tujega; protestirala bom tudi poleg preskrbljenih nevladnih pijavk in poleg deklarativnih demokratov, vse dokler verjamemo vsaj v eno skupno idejo, zaradi katere protestiramo. Vedno bom dvignila svoj glas poti nasilju in nepravi#nosti, pa #etudi je bilo to nasilje usmerjeno proti tistim, ki

Sarajevo_16.indd 239 29.1.2013 12:19:27

240

zaradi mene nikoli ne bodo protestirali. In ne glede na to, koliko preziram to mno$ico sebi#nih, bezumnih in destruktivnih, ki vsakodnevno izumljajo razloge za preli-vanje krvi in tema#nost, "e bolj se mi upira" ti, zagovornik »intelektualno superiorne« mno$ice za tipkovnicami, ki te razloge prikrito, nevede ali povsem glasno opravi#uje". (www.oz.blogger.ba, 17. 5. 2009)

Naj na tem mestu iz mre$enja znova prestopim v z njim tesno povezan umik. Pobeg v druge svetove, svetove fantazi-je in imaginacije, je mnogim predstavljal dejanje odre"itve. Samirja, navdu"enca nad znanstveno fantastiko, sem ob dru$enju pogosto nadlegovala z vpra"anji o pomenu (anti)nacionalne identitete v bosansko-hercegovski dru$bi, nje-gova reakcija pa je bila jasen znak, da je #as, da odneham:

Vem, da te to zanima in da se rada pogovarja! o tem, a mene to samo spravlja ob #ivce. /…/ Ne morem brati teh resnih in tragi"nih zgodb, ki govorijo o na!i kruti realnosti,… Raje berem nekaj povsem druga"nega. Ko #ivi! v tak!ni dr#avi, potem samo i!"e! nove de#ele.

Pridru$il se je torej "tevilnim, ki so poudarjali svoje zate-kanje v leposlovje, v fantazijske in virtualne svetove, stran od #rnih medijskih slik, ki je pomenil beg od realnosti. Tu je obstajala lep"a varnost, tudi predvidljivost, saj so se naj-ve#krat sre#evali z zgodbo s sre#nim koncem. Molk o kruti (pretekli) realnosti je mnogim omogo#al miren spanec in trenutke oddiha (prim. Jackson 2002: 20). V "irokem loku so se izogibali medijem, ki so prikazovali neminljive tegobe, #rno politi#no in dru$beno realnost (prim. Jansen 2005a: 106–7; Pickering 2007: 155) ali pa so sami sebe prepri#eva-li, da bodo to kmalu storili. Ne le zato, ker so jih tovrstna poro#ila o surovi realnosti navdajala z obupom,216 ker so dvomili o kvaliteti doma#e produkcije, ker so gradili iden-tifikacije na poudarku lastne kriti#ne racionalnosti in ker je obstajala zelo o#itna averzija do politike in posebej poli-tikov, ampak "e zlasti zaradi nezaupanja v objektivnost do-ma#ega novinarstva. Bosansko-hercegovski novinarji se po njihovem niso zmo$ni upreti pritiskom nacionalnih vodil ter odre#i nacionalnemu zamegljevanju poro#il in manipu-lacijskim vozlom nacionalne propagande. »Tu je objektivna samo "rna kronika«, je splo"no mnenje o medijski pristran-skosti kondenzirala Ivana. Zato so prisegali na tuje medije, spremljali so program in #asopise iz sosednje Republike Hrva"ke ali pa BBC in CNN in tiste doma#e, ki so jih sami

216. (eprav so mnogi aktivni Sarajev#ani v pogovorih zanikali spremljanje medijev in politi#nih dogod-kov, so bili, presen-tljivo, vedno dobro seznanjeni s trenu-tnim dogajanjem.

Sarajevo_16.indd 240 29.1.2013 12:19:27

241

dojemali kot svetle primere objektivnega novinarstva. Ti so bili podobno kriti#no naravnani do vladavine nacionalizma v Bosni in Hercegovini. Internet pa je veljal za »svoboden prostor«, ki je ponudil pomembno platformo za organizaci-jo protestov. Predstavljali so ga kot odprt prostor za promo-cijo lastnih stali"#, kjer vsakdo v postmodernisti#nem slogu prispeva svoj ko"#ek resnice in kjer si med drugim lahko sre#al ljudi, ki razmi"ljajo podobno. Tudi avtorice dru$beno kriti#nih spletnih dnevnikov so svoje anga$irano pisanje obrazlo$ile kot poskus samotola$be in vztrajnega iskanja somi"ljenikov, se pravi ljudi, ki »!e vedno razmi!ljajo s svo-jo glavo«.217 Internet kot komunikacijski prostor je mnoge odre"il ob#utka osamljenosti, pisanje spletnih dnevnikov pa je nanje delovalo pomirjajo#e in terapevtsko. Virtualni prostor je ponujal ve# svobode kot bosansko-hercegovska oprijemljiva realnost:

Sem B. J. in na tem blogu nisem zato, ker sem Srbkinja/Hrvatica/Muslimanka/Bo"njakinja/Romkinja/%idinja/ateistka/neopredeljena ali zato ker imam potrebo, da promoviram in varujem nacionalni/verski zanos/ponos. /…/ Na tem blogu nisem zato, da bi me kdo mobi-liziral, banaliziral, demokratiziral, patroniziral, idealiziral ali na kakr"en koli drug na#in kategoriziral. /…/ Tu sem zato, da bi rekla tisto, kar mislim, in z veseljem bom ostala skeptik do konca, #e je skepticizem cena individualizma. (bicegore.blogger.ba, 23. 5. 2009)

Kot re#eno je internet ponudil mo$nost za organizaci-jo aktivisti#nih skupin in protestov leta 2008, pri #emer je odlo#ilno vlogo igral med Sarajev#ani dobro znan portal www.sarajevo-x.com. Na protestih je bilo mogo#e prebra-ti slogane, ki so jasno odra$ali nezaupanje v najbolj znane medijske hi"e: »Podkupili ste Avaz, vendar internet je na!!«218 Zato je vse do danes osnovni medij za komunikacijo posa-meznikov iz razli#nih aktivisti#nih skupin, gibanj, organi-zacij ostal internet, kajti kot re#eno, internet je bil izena#en z nekontroliranim prostorom raznolikosti. Nove tehnolo-gije in dosegljive informacije so torej omogo#ale stvarjenje novih mre$ ter odpirale prostor in mo$nosti posamezni-kom, da si zamislijo in artikulirajo druga#ne usode (Appad-urai 1996; Biehl, Good in Kleinman 2007: 10).

V sarajevskem primeru je internet nedvomno funkcioni-ral kot prostor ohranjanja dignitete in solidarnosti, prostor za konceptualizacijo in organizacijo protestov, se pravi gre za »aktiven prostor akcije«. Ponujal je potrebno platformo

217. Avtorice so pojasnile svoje razmi"ljanje na okrogli mizi Blog job, ki je potekala v orga-nizaciji feministi#ne aktivisti#ne skupine

Fondacija Cure.

218. Dnevni Avaz so opi-

sovali kot glasilo bo"nja"ke politike, #eprav so nekateri

trdili, da ta sledi in-teresom vseh vojnih

pridobitnikov, ne glede na njihovo naci-

onalno pripadnost. Kasneje so ta slogan

nekoliko bolj posplo-"ili in v isto kategori-jo z Dnevnim Avazom

potisnili druge bo-sansko-hercegovske

medije.

Sarajevo_16.indd 241 29.1.2013 12:19:27

242

za jasno izra$anje nestrinjanja s sodobnim sistemom. Bil je skratka o#itno nasprotje drugih, kontroliranih medijev. V poro#ilu International Crisis Group iz $e oddaljenega leta 1997 lahko preberemo, da je medijski prostor v Bosni in Hercegovini "e vedno precej razdeljen po entitetnih in kan-tonskih #rtah. Tako ostaja tudi danes, #eprav je 5. oktobra 2005 pod pritiskom mednarodne skupnosti, ki se je zaveda-la vpliva medijev na generiranje sporov v nekdanji Jugosla-viji (glej Thompson 1999), vendar pri"lo do sprejetja Zakona o javnem radio-televizijskem sistemu BIH. Ta je obstoje#e emiterje: dr$avno televizijo Radio-televizijo Bosne in Herce-govine in dve entitetski postaji zdru$il v enoten javni radio--televizijski servis. (eprav zakon dovoljuje dolo#eno avto-nomijo, je izzval mnoge, "e vedno trajajo#e politi#ne debate (glej Udovi#i! 2005).219 Kakorkoli $e, medijski prostor so pretresali tudi »alternativni mediji«, ki so vznikali predvsem v zadnjih letih vojne in po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma. Ta proces je bil mogo# predvsem zaradi pritoka zunanjega kapitala, ki je med letoma 1992 in 1995 z ve# kot sedmimi milijoni ameri"kih dolarjev podpiral ustanavljanje novih medijev (International Crisis Group 1997: 2, 5).220

Nezaupanje v doma#e medije je bilo mo#no prisotno, "e zlasti pri aktivistih. In tu ne gre za »nacionalne« razloge, ki v resnici mnoge Srbe in Hrvate iz Bosne in Hercegovine vo-dijo k poseganju na sosednje medijske trge, temve# gre tudi za iskanje pogre"ane kvalitete in pri#akovane objektivnosti. Nekateri so priznali, da bi primerjava medijskih diskurzov osrednjih medijev zelo povedno razkrila pisanost bosansko--hercegovskega prostora, a bi hkrati tudi potrdila dejstvo, da tu nedvomno »vladajo nacionalisti«. Kljub nezaupanju so nekaterim medijem vendar pripisali ve# kredibilnosti, saj so v informacijah in na#inih njihovega posredovanja in interpretacije prepoznavali tudi svoje lastne ideolo"ke pozicije. Pohvalne besede so namenjali le izbranim, pred-vsem tiskanim medijem, kot je Magazin Start in BH Dani, ob#asno tudi Slobodni Bosni. Gre za (dvo)tednike, ki so jih mnogi opredeljevali kot antinacionalisti#ne in probosan-ske. Tvorili so »alternativno javno sfero«, saj so sku"ali raz-krivati zakulisje za propagirano »nacionalno idilo«, realne dru$bene probleme ter nezmo$nost popolne nacionalne homogenizacije prebivalstva (glej Fadzan 2003).221 In med-tem ko so me ob prebiranju #asopisa Oslobo(enje nekate-ri znanci opomnili, da berem »napa"en "asopis«, so drugi, predvsem starej"i stavili na njegovo dolgo tradicijo in vlo-go pri ohranjanju »sarajevskega duha«. Magazin Start, ki se

219. Izrazito nezadovoljni z omenjenim zako-nom so bosansko--hercegovski Hrvati oziroma njihovi poli-ti#ni predstavniki. Ti menijo, da bi bila edi-na pravi#na ureditev tista, ki bi omogo#ala obstoj treh progra-mov v treh bosan-sko-hercegovskih jezikih (glej Udovi#i! 2005: 1).

220. Tudi alternativni, probosanski #asopisi, kot so BH Dani in Magazin Start, ki jih berejo moji sogovor-niki, so nastali in ob-stali s podporo tujih financerjev.

221. Pozitivne kritike so dobile tudi nekatere televizijske oddaje predvsem Federalne televizije BiH.

Sarajevo_16.indd 242 29.1.2013 12:19:27

243

sam na spletni strani predstavlja kot #asopis, ki ima za cilj povezovanje »skreganih narodov« in jim ponuditi »dovolj razlogov, da o Bosni in Hercegovini razmi"ljajo kot o svoji edini dr$avi«, je bil za mlaj"e sogovornike in aktivisti#ne kritike nacionalizma edini tiskani medij, vreden zaupanja (http://www.startbih.info, 3. 4. 2008).222

»Probosanski« mediji so nedvomno igrali pomemb-no vlogo v reprodukciji antinacionalisti#nih diskurzivnih praks, saj so bili njihovi novinarji in kolumnisti pogosto najostrej"i kritiki nacionalisti#ne retorike. Nekateri so mi zanosno opisovali lastne ob#utke zado"#enja ob izbrani strategiji obra#unavanja z nacionalizmom – »boju s pere-som«. Slednjega so pogosto slavili in izpostavljali kot naj-bolj primeren na#in soo#anja s tema#no realnostjo, saj so pisanje postavljali nad druge strategije upora: »Najbolje je nekaj napisati, da jim [politikom] #e ob jutranji kavi zajebe! dan. Ni bolj!ega ob"utka.«

(eprav internet nikakor ne zagotavlja rojstva kontrahe-gemonskih diskurzov, vendarle omogo#a odpiranje diskur-zivnih prostorov, znotraj katerih se ti lahko formulirajo in izra$ajo (Warf in Grimes 1997: 270). V Sarajevu je neskon-#en internetni prostor veljal za odli#no izlo$bo in prizori-"#e za oplajanje antinacionalizma, v njem pa so, v resnici, sodelovali predvsem pripadniki mlaj"ih generacij.223 S po-mo#jo novih tehnologij so se oblikovale in adaptirale ide-je, omogo#ale so tudi izdajanje novih #asopisov, ki so jih z razli#nimi cilji inicirali kriti#ni posamezniki. Z izdatnim br-skanjem po spletu zasledimo mno$ico (spletnih) #asopisov, v katerih se zrcalijo individualisti#ni pogledi na trenutno dru$beno situacijo. Predstavljali naj bi medijsko protiute$ nacionalisti#nemu enoumju.224 Tako so svojo odlo#itev za objavo spletnega #asopisa pojasnili sodelavci Zdru#ene ko-mune: Glasa narodnih izdajnika:

Zdru$ena komuna je gibanje za svobodo misli /…/ zastavljeni cilji so svobodomiselnost, kritika neumnosti, boj proti kulturni represiji kvaziintelektualcev in samo-oklicane avantgarde. Ne zastopamo nobene strani, temve# gradimo na racionalnem in objektivnem opazovanju dru$be. /…/ Ne prena"amo zlorabe, odmaknjenosti in konformizma,… Vse to je v resnici le druga stran zgodbe, ki se redko sli"i. (http://zdruzenakomuna.blogspot.com 15. 6. 2008)

Mno$i#no publiciranje lastnih tekstov tako v obliki razli#nih tiskanih ali internetnih izdaj kot tudi spletnih

222. Start je v stoodsto-

tnem lastni"tvu dru-$ine Novali!, in kot s

ponosom zapi"ejo »ni ‘zrcalo’ nobenega po-liti#nega oziroma ‘po-

slovnega’ imperija« (http://www.startbih.

info, 3. 4. 2008).

223. Po podatkih iz leta

2004 v Bosni in Hercegovini ima

vsak peti prebivalec dostop do interneta, torej internet naj bi

uporabljalo skoraj dvajset odstotkov

prebivalstva, vendar so te "tevilke precej

manj"e, ko gre za de-jansko rabo (Udovi#i! 2005: 8). To pomeni,

da je aktivna ude-le$ba v internetnem prostoru pogosto re-zervirana za tiste, ki

so dru$beno privilegi-rani. Participacija v

virtualnem prostoru je pri mnogih tvorila pomemben element

identifikacije, ki je simboliziral poveza-

nost s svetom ter ne-kak"no odprtost do

novega, naprednega in druga#nega.

224. (e na"tejem le nekaj

primerov bolj ali manj profesionalno

narejenih #asopi-sov oziroma izdaj:

Novi Pogledi: &asopis asociacije Alumni

centra za interdiscipli-narne postdiplomske studije Univerziteta u

Sarajevu, Eho:

Sarajevo_16.indd 243 29.1.2013 12:19:27

244

dnevnikov – ki so izrazito povedni, ko jih umestimo v sodo-ben sarajevski kontekst – so osebni boji za svobodo izra$a-nja. Zaradi pre$etosti govora z nacionalno retoriko je bila v bosansko-hercegovskem povojnem okviru uni#ena pozicija, od koder je bilo mogo#e formulirati temeljito kritiko dru$-benega dogajanja. Ta je bila avtomati#no sporna in v temelju nacionalisti#na, #e je vklju#evala o#itke do dejanj pripadni-kov nacionalne skupnosti »bli$njih Drugih«. Dru$bena kri-tika je bila torej v izhodi"#u izena#ena s sovra"tvom in na ta na#in diskreditirana.225 Govor ali pisanje dru$beno-kriti#nih posameznikov v tem smislu lahko vidimo kot poskus odpi-ranja prostora za raznoliko dru$beno kritiko, kot upor proti nasilju, ki posamezniku onemogo#a svobodo izra$anja. (e-prav so se sogovorniki v splo"nem priklanjali levim opcijam in skrbno gojili kritiko nacionalizma kot kolektivisti#ne in nevarne ideologije, predvsem ko je ta dodobra zme"ana s "ovinizmom in ksenofobijo, so vendar vselej izpostavljali po-trebo po korekcijah antinacionalisti#nih diskurzivnih praks drugih. Svoje mnenje so pogosto opisovali kot unikatno in osamljeno, ki ni nikoli v celoti vklju#eno v nobeno izmed obstoje#ih diskurzivnih struj. Gre za napore za ohranjanje individualnosti v okvirih nasilne in persistentne (nacional-ne) kolektivizacije, a tudi zahtevo po vsesplo"ni participaciji svojevrstnih individuov pri razvoju bosansko-hercegovske sodobnosti in prihodnosti. Tako imenovani dr$avljanskega princip v svoji idealizirani formi pa se mnogim ka$e kot op-cija, ki dovoljuje pisanost pozicij in stali"#.

225. V sodobnem Sarajevu je vsaka kritika vpli-va islama ali Islamske skupnosti na javno sfero in politi#no odlo#anje mnogokrat avtomati#no diskre-ditirana z oznako islamofobije.

Kulturno-informativni magazin "tudentov novinarstva, zdru$e-nih v dru"tvu Bunt perom, ki je nastal kot odziv na nekva-liteto "tudija novi-narstva, Zdru#ena komuna in Gra(anin, ki je bil spremljevalec protestov leta 2008. Slednji je slu$il pred-vsem informiranju o delovanju skupine, o njihovih ciljih in na-menih, v njem so bili objavljeni tudi medij-ski odzivi in reakcije intelektualcev na proteste ter izbrani citati s forumov, kjer je potekala $ivahna debata o nadaljnjih korakih.

Sarajevo_16.indd 244 29.1.2013 12:19:27

245

Nasilno obra#unavanje s preteklostjo in vsiljevanje ek-skluzivisti#nih nacionalnih identitet je mnoge Sarajev#ane potisnilo v objem bole#ega prepri#anja, da nikakor ve# ne $ivijo v mestu, v katerem so bivali pred pri#etkom vojne. Njihov nekdanji dom je vedno intenzivneje postajal polje neznanega (prim. Jansen 2005a: 232). Emocionalna vez s primarnim ali sekundarnim socializacijskim okoljem se je zna"la na preizku"nji. V #asu vojne so bili "tevilni prisiljeni zapustiti svoj dom, po vrnitvi pa so ob svojih kuhinjskih mizah pogosto ugledali neznance. Nove prebivalce starih domov jim je le ste$ka, ponavadi skozi dolgotrajen biro-kratski proces, uspelo prisiliti, da zapustijo njihove hi"e in stanovanja. Soo#anje z realnostjo ter precej radikalno pre-obrazbo nekdanjega doma je pri Sarajev#anih spro$ilo zelo me"ana ob#utja. Porajalo je negotovost in ob#utek travma-ti#ne izgube.

Dom je bil za mnoge Sarajev#ane izgubljen, vendar ve#i-na ni bila pripravljena niti motivirana za podajanje v avantu-risti#no iskanje novega doma na drugih lokacijah. To #ustvo ni bilo rezervirano le za tiste, ki so v resnici izgubili svoje hi"e, stanovanja, imetje, predvojne relacije. Kot re#eno, v sredi"#u ob#utka negotovosti ti#i simbolna izguba nekdaj obstoje#ih koordinat gotovosti. Predvsem starej"e generaci-je so izra$ale mo#na ob#utja alienacije. Ker sta pripadnost in dom neizogibno povezana in prepletena (Hedentoft in Hjort 2002: viii), so se Sarajev#ani nemalokrat po#utili kot tujci v mestu, v katerem so pre$iveli ve#ino svojega $ivljenja (glej Bajtal 2008: 306). Ne le dejstvo, da so izgubili dr$avo, ki je po njihovem mnenju zgledno funkcionirala, ampak se je pred njihovimi o#mi tudi »normativna pokrajina« (Cres-swell 1996: 8) nenehno topila, z njo pa je ponikal lokalni mikrosvet, mesto, ki se je s pri#etkom vojne pri#elo preo-bra$ati v zanje povsem nesprejemljivo formo.

Antagonisti"ne simbioze: Sarajevski identifikacijski vozli

Sarajevo_16.indd 245 29.1.2013 12:19:27

246

»%ivim v rahmetli Sarajevu!«: 226 Naracije o izgubljenem mestu%ivljenjsko pot mesta v (po)vojnih letih so Sarajev#a-

ni ve#inoma dojemali kot pot njegove degradacije. Vsi, ne glede na generacijsko, nacionalno, ideolo"ko, religijsko ali ateisti#no pripadnost, so ugla"eno zatrjevali, da to nikakor ni tisto Sarajevo, v katerem sem sama neko# $ivela. Nostal-gija za nekdanjim Sarajevom se je spretno zdru$evala z ju-gonostalgi#nimi diskurzi,227 vendar se je nostalgija za »po-kojnim« mestom kazala celo kot mo#nej"i konstrukcijski element posameznikove identifikacije. Sarajevo je danes za mnoge le na pol doma# prostor in le delno dom. Aku-mulirano nezadovoljstvo s povojnimi sarajevskimi obrisi je vedno bolj neizprosno odrejalo robove sprejemljivega v okviru »odtujenega doma«.

(eprav smo v zadnjem desetletju tudi v antropologiji pri#e temeljiti reorganizaciji pogleda na prostor, do katerih smo se dokopali s teoreti#nimi orodji dekonstrukcije, ter ra-dikalnim spremembam v konceptualizaciji odnosa med gi-banjem in domom, je vendar jasno, da mnogo ljudi danes "e vedno i"#e zavetje doma#nosti v predvidljivo konstruiranem domu. Peter Berger tako trdi, da domujemo v svetu, kjer lju-dje postajajo »brezdomci«, gre torej za vsesplo"no, metafizi#-no izgubo doma, saj sam prostor ve# ne ponuja osrednjega oprijemali"#a posameznikove identitete (Carter, po Donald in Squires 1993: 4–5). Ni odve# opozoriti, da lahko posame-znik, "e zlasti v dobi intenzivirajo#ih se transnacionalnih in globalnih tokov in mre$enj, prepoznava svoj dom tudi v gi-banju. Pa ne gre zgolj za nomadske skupnosti ali potujo#e zabavlja#e, temve# danes opazujemo tudi svet svojevrstnih popotnikov, posameznikov z neponovljivo migrantsko izku-"njo, pregnancev in beguncev, katerih dom je skrit v obmo-#jih zasebnosti, v dolo#enih rutinah in praksah, v ponavlja-nju in obnavljanju dru$benih interakcij, v stilu obla#enja in naslavljanja, v spominih in mitih, v zgodbah, ki jih nosijo s seboj (Rapport in Overing 2007: 158). Gre skratka za bolj mobilen in nestabilen, v mre$e dinami#nosti ujet habitat. Nova antropologija mobilnosti, ki med drugim tudi deesen-cializira koncept doma in identitet, predstavlja potencialno osvobodilno silo v kontrastu s pogosto »opresivnimi esen-cialisti#no-kolektivisti#nimi ideologijami doma« (Jansen in Löfving 2009b: 3). A ljudje "e vedno $ivijo v fizi#nem in dru$benem prostoru (Eriksen 1993: 150), le da je ta danes

226. Rahmetli pomeni pokojni.

227. Jansen v svojem be-sedilu o percepciji in ponovni konstrukciji doma po jugoslovan-skem kolapsu sledi zgodbam »privilegi-ranih begunk«. Med drugim ugotavlja, da je bila vojna na pro-storu nekdanje Jugo-slavije tudi konflikt med nasprotujo#imi si vizijami doma. Sam pomen doma se je namre# v procesu razpada za ve#ino prebivalstva nekda-njega jugoslovanske-ga obmo#ja temeljito preoblikoval, kar pa ne pomeni, da je jugoslovanska identi-teta povsem izginila (1998: 86). O raznoli-kih percepcijah in re-konstrukcijah doma v diasporah glej Brah 1996; Clifford 1997; Hage 1997; Rapport in Dawson 1998c; Povrzanovi!-Fryk-man 2001a, 2001b in 2001c; Repi# 2006; Jansen in Löfving 2007 in 2009a.

Sarajevo_16.indd 246 29.1.2013 12:19:27

247

mo#no preoblikovan, saj ga zaznamujejo, reformulirajo in pod drobnogled postavljajo pospe"eni mimobe$ni kulturni tokovi. Nikakor pa ni mogo#e govoriti o posameznikovi uko-reninjenosti v prostor, saj je koncept »korenin« uporaben le v smislu razpredanj o procesih iskanja slednjih v nemirnem svetu, sicer pa nedvomno sodi na smeti"#e antropolo"ko iz-praznjenih, zavrnjenih konceptov. Sodobni subjekt se danes namre# lahko sprehaja skozi virtualne pokrajine ali vstopa v zami"ljene »tretje«, abstraktne lokacije.

Premiki v konceptualizaciji doma niso vselej z enakim navdu"enjem sprejeti pri vseh, saj se mnogi v te$njah po varnosti "e vedno mo#no oklepajo konvencionalnih kon-cepcij doma kot fizi#nega centra posameznikovega univer-zuma. Obstaja mo#na nostalgija po izginulih domovih pre-teklosti, ki naj bi bili dru$beno homogeni, mirni in varni. Ta odstre vpogled tudi v raznolike procese zapiranja vrat pred svetom, zatekanje v razli#ne, bolj ali manj ekskluzivi-sti#ne skupnosti, sekte, lokalizme, itd. (prim. Rapport in Dawson 1998b: 31).

Spremembe, ki se nenehno odvijajo na izbrani lokaciji, in tok, ki jih nosi, pri vsakem posamezniku spro$a specifi#-ne odzive.228 Kajti ne gre le za to, da ljudje potujejo – tako fizi#no kot psihi#no – in se oddaljujejo od svojega doma ter rekonstruirajo svoj dom na opravljenih poteh, temve# se tudi, ko ostanejo doma, nemalokrat znajdejo na to#ki odtujenosti, saj »tudi meje potujejo« (Jansen 1998: 98). Nekdanji dom pridobiva nove, bolj ali manj sprejemljive preobleke, seveda skozi procese posameznikovih aktivnih zavra#anj ali prilagajanj prevzetega. Dom se poraja v pro-cesih kontroliranja ali vsaj skozi ob#utja nadzorovanja do-lo#enega prostora. Posameznik je doma, ko naseljuje »ko-gnitivno okolje, v katerem lahko izvaja rutino vsakdanjega $ivljenja« (Rapport in Dawson 1998a: 6–7, 10).

Vendar v sodobnem Sarajevu prevladuje zelo mo#an ob#utek nekontrole nad trenutno situacijo, "e zlasti tisto, ki se odvija onkraj zidov posameznikovega bivali"#a. Dom namre# vklju#uje tudi dolo#ene pravice in dol$nosti (Fog Olwig 1998: 235). Zato so Sarajev#ani najbolj doma v svo-jih naracijah o identiteti in »izgubljenem mestu«, skozi ka-tero presegajo svoje dru$beno okolje. S tem se tudi mo#no upirajo esencialnim praksam nacionalizirajo#ega diskurza, ki $eli zanikati individualizirana ob#utja doma (Rapport in Dawson 1998a: 10, 12), predpostavljajo#, da so izbrane ideolo"ke konstrukcije Heimata kot osnove posameznikove pripadnosti vselej nekriti#no sprejete.

228. Treba je opozoriti na past, ki jo, ko gre za

razumevanje pogleda na dom, nastavlja

zazrtost v deteritori-alizacijske procese. V

tej perspektivi je dete-ritorializacija pogosto

interpretirana kot fizi#ni in dru$beni

odmik od dolo#ene-ga, prvotnega, »izvor-

nega« teritorija, ki v domnevah razisko-

valcev pogosto in docela neupravi#eno

ostaja »originalen, avtenti#en in centra-len« za posameznike

(Jansen in Löfving 2009b: 6).

Sarajevo_16.indd 247 29.1.2013 12:19:27

248

Najbolj pomembna karakteristika doma je nemara prav familiarnost prostora, saj gre za obmo#je, ki ga posamezni-ki nenehno pre#kajo. Je dru$beni in fizi#ni, domesticirani prostor, ki ponuja varnost in prizori"#e, kjer se posamezni-ki po#utijo dovolj vpeti v obstoje#e mre$e in torej sposobni, da si zagotovijo izpolnitev svojih dru$benih potreb, saj gre navsezadnje za obmo#je, kjer naj bi vladala »njihova pravi-la« (Hage 1997: 103; Hannerz 2002: 219). A Sarajevo je v zadnjih letih za mnoge Sarajev#ane postal prostor, ki ga ne prepoznavajo.

Reakcije na izgubo doma so izjemno pestre, od popol-ne, obupane resignacije do strate"kih dejanj vstopa v boj za dom oziroma poskusov njegovega obnavljanja. Dom je na-mre# vselej v nastajanju. Njegove konstantne rekonstruk-cije pa odra$ajo zagnane prakse nasprotovanja odtujitvi in socialni dezintegraciji (Jansen in Löfving 2009b: 15). Naj-bolj pogosta je pravzaprav tiha ali glasna kritika trenutnih sprememb v Sarajevu, ki se odvija predvsem skozi naracij-sko primerjavo, v katerih se spopadata idealizirana podoba predvojnega Sarajeva in demonizirana podoba povojnega mesta. (eprav rojeni iz ob#utja razo#aranja in izgube, so postopki rekonstrukcij doma evidentno odra$ali $elje po participaciji v nastajanju druga#nega mesta, drugega Sara-jeva. Skratka, v tem procesu delne odtujitve od »novega« Sarajeva se deteritorializacija identitete ne zgodi, ker dru-gih primernih lokacij za gradnjo novega doma za mnoge ni. Prav nasprotno, skozi govor o spremembi Sarajeva, se poglablja, utrjuje in dokazuje ob#utje o pripadnosti mestu, odvija se pospe"eno ukoreninjenje v prostor, ki nadalje kre-pi strategije ekskluzivisti#nega lokalizma.

Skozi slednje se tudi mo#no utrjujejo prakse prila"#anja mesta; mesto naj bi v resnici najbolj pripadalo prav njim – pravim Sarajev"anom, kar pravzaprav spregovori tudi o zapletenih igrah mo#i, ki se odvijajo znotraj urbanega sa-rajevskega miljeja. Na tem mestu torej ne stavim na seden-taristi#ne pojasnitve ukorenjenosti v izbrano ozemlje,229 a vendar razkrivam, kako so procesi identifikacije povezani z dolo#eno lokacijo, in sicer v konkretnem povojnem sara-jevskem primeru. Kot ugotavlja Jackson, »ob#utje doma ni utemeljeno na prostoru kot takem, ampak v aktivnosti, ki se odvija v tem prostoru« (po Jansen 2009: 44),230 navsezadnje pa so sodobne antropolo"ke razprave zasukale svoj pogled od prostora kot stati#nega ozadja #love"kega bivanja v sme-ri zasledovanja aktivnega, dinami#nega procesa njegove dru$bene produkcije. Nenehne prenove doma so predvsem

229. Dolgo smo bili vaje-ni teritorializiranih metafor v interpre-tacijah identifikacij-skih procesov. Govor o koreninah po#asi nadome"#a govor o poplavah, plimi, va-lovih, tokovih, rekah, "e zlasti, ko te#e bese-da o posameznikih z migracijsko izku"njo, kar ne nazadnje pri#a o trdo$ivosti sedenta-risti#nega predsodka, ko gre za dominan-tne na#ine zami"lja-nja doma in domo-vine, identitet in na-cionalnosti (Malkki 1995b: 15–6).

230. O sodobnih antro-polo"kih razpravah in premislekih o prostoru glej Gupta in Ferguson 1997; Loon 2002; Low in Lawrence-Zúñiga 2003.

Sarajevo_16.indd 248 29.1.2013 12:19:27

249

aktivni vstopi v »boj za ustvarjanje prilo$nosti«. Gre za di-nami#en dru$beni proces, v katerem se vzpostavljajo speci-fi#ne relacije do prostora in ljudi, ki na njem bivajo ali ga le pre#kajo. V njem se odra$a $elja po oblikovanju in zagotovi-tvi sfere doma#nosti, ki ima potencial, da se transformira v izhodi"#e za ustvarjanje za$elene bodo#nosti. Je torej to#ka, od koder ljudem uspeva osmisliti poti v prihodnost (Jansen in Löfving 2009b: 17), saj vselej $ivijo v pri#akovanju rea-lizacije idealnega doma. Tovrstne aspiracije pa nedvomno usmerjajo prakse (Hage 1997: 104). Tako moramo v istem hipu dom razumeti ne le kot »zapomnjeno prizori"#e pri-padanja«, ampak tudi kot »dru$beno konstruirani objekt hrepenenja« (Jansen 2009: 60).

Zgodbe o tem, kako je izginilo Sarajevo, so zgodbe o pro-cesih reorganizacije in transformacije prostora, in sicer skozi neustavljive in dero#e brzice dru$benih sprememb, v katerih zavzema pomembno vlogo prav vojno nasilje. (eprav se na prvi pogled zdi, da obstaja zelo depresivno ob#utje brezu-pnega domoto$ja, ki poraja pasivno resignacijo, so v resnici nostalgi#ni spomini na »tisto staro Sarajevo«, na#ini konfron-tacije s sodobnimi razmerami in pomembni gradniki, ki jih individui uporabljajo pri rekonstrukcijah doma v sedanjo-sti. Distanca do sodobnega Sarajeva se ka$e v pomanjkanju prakti#nega prostorskega znanja ter v odsotnosti relevantne skupnosti, ki omogo#a posameznikovo prepoznavanje, in precej bolj omejenega (ali docela nedosegljivega) dostopa do mre$ recipro#ne pomo#i (prim. Hage 1997: 104–6).231

V (uporni"kih) skupnostih se dom torej pojavlja bolj kot boj za "ir"e dru$bene spremembe in ne (zgolj) kot te$nja po obnovi lastnih mikrosvetov, dru$ine, hi"e ali skupnosti (Löfving 2009: 150). V tem smislu lahko Sarajevo opazujemo kot prostor »trka obstoje#ih hegemonij«, tako nacionalisti#-nih kot tudi lokalisti#nih. Sogovorniki so svoje vztrajanje v mestu, odlo#itev, da se ne preselijo onkraj meja Bosne in Hercegovine, pojasnjevali kot poskus dru$bene transforma-cije oziroma ohranjanja vsaj tistih nekaj osamljenih, svetlih utrinkov mesta, ki pred njihovimi o#mi vztrajno izginja. Na-racije o tem, kako je izginilo oziroma umrlo Sarajevo, so bile precej podobne. Kot najbolj problemati#ne to#ke preloma so navajali predvsem religijski preporod, "e zlasti reislamizacijo dru$be, se pravi vstop religije v javne in politi#ne domene. Prodor islama v mestna in dr$avna vlakna je simboliziral po-nikanje sekularne dru$be, ki je bila za "tevilne Sarajev#ane osrednji garant tolerance. Pomembno pozicijo v kriti#nem obra#unavanju s preobrazbo mesta pa je zavzemala tudi

231. V nasprotju z nega-

tivno nostalgijo je po mnenju Ghassa-na Hagea pozitivna nostalgija nekoliko

bolj prakti#no orien-tirana, saj sku"a spo-

mine uporabiti kot material za konstruk-cijo nove doma#nosti

(1997: 106).

Sarajevo_16.indd 249 29.1.2013 12:19:27

250

izrazito spremenjena struktura mestnega prebivalstva. Gre za to#ke nasprotovanja, od koder se je formirala in nadgraje-vala identiteta pripadnosti mestu, skratka identiteta Sarajlij oziroma pravih Sarajev"anov, ki v hierarhiji obstoje#ih identi-tet velikokrat zaseda sam vrh lestvice. Nezadr$no sklicevanje na pomembnost lokalne identitete pogosto zrcali te$njo po odmiku od izklju#ujo#ih nacionalnih ideologij, kar pa seve-da ne pomeni, da so ideologije lokalizma odre"ene ekskluzi-visti#nih obrisov, prav tako ni mogo#e trditi, da je lokalna identifikacija (v vseh situacijah) dokon#no obra#unala z naci-onalno ali religijsko pripadnostjo.

Ko »privatno« postaja »javno«: Sarajevo kot prizori!#e (islamskega) »religijskega (pre)poroda«Daphne Berdahl opa$a, da je v ve#ini vzhodnoevrop-

skih dr$av padec socializma simbolizirala sprememba v pokrajini, zdaj zaznamovani z $ivopisnimi ogla"evalskimi plakati zahodnoevropskih podjetij, mno$ico nakupovalnih sredi"# na obrobjih naseljij in neskon#nih konstrukcijskih projektov, ki zaznamujejo videz mest. Skozi pokrajino pre-biramo simbole spremembe in kontinuitete, saj ta odseva dinamiko dru$benega procesa v zgolj navidezno stabilnem prostoru. Odre"ene svojih prej"njih distinktivnih specifi#-nosti, doma#e pokrajine postajajo dezorientizirajo#e, kar u#inkuje na transformacijo, tako osebnih kot tudi kolektiv-nih identitet. 1989. leto je bilo ne nazadnje leto revolucije, ki je v sredi"#e postavila »vidnost« – na ogled je postavila narode, ljudstvo in njihove $elje, zahteve po demokrati#nih reformah, razkrila je kontradiktornosti v do tedaj vlada-jo#i ideologiji in praksah ter posledi#no opozorila na ne-stabilnost zru"enih re$imov. Po kolapsu socializma se je v ospredje prebila glasna kategorizacija $rtev in rabljev, $elja po razkrivanju preteklih, zamol#anih spominov. Gre skrat-ka za postavljanje na ogled tistega, kar so posamezniki me-nili, da so morali do momenta preobrata zaradi dru$benih okoli"#in in pritiskov skrivati (2000: 6, 9).

V Bosni in Hercegovini se je temeljit zasuk #util pred-vsem v domeni religije in njene pozicije v dru$bi. Vsakogar, ki je po vojni obiskal Sarajevo in se je do dr$avne prestol-nice vozil po vijugastih bosansko-hercegovskih cestah, so na poti spremljali (ter presene#ali) novi religijski objekti, 232

232. Podoben proces »politi#nega ozna-#evanja« prostora v Makedoniji analizira Bo"tjan Kravanja, a opozarja na potrebo po razkrivanju speci-fi#nih etnografskih primerov, ki ka$ejo ambivalentnost di-skurzov in motivov pri postavljanju no-vih cerkva in d$amij (glej 2008). Ak"amija (brez letnice) podob-no ugotavlja, da gra-dnjo d$amij v Bosni in Hercegovini vodijo raznoliki motivi, od poskusa rehabilitacije skupnosti in ustvarja-nja novih dru$benih mre$ do ponovnega pisanja zgodovine na »etni#no o#i"#enih« ozemljih.

Sarajevo_16.indd 250 29.1.2013 12:19:27

251

ki so se pogosto zna"li v dru$bi zapu"#enih, neobnovljenih in razpadajo#ih hi", ne"tetih novih bencinskih #rpalk in megalomanskih, $ivo pisanih zgradb, ki jim je bilo te$ko dolo#iti namembnost. Pokrajino so torej docela preplavili nove d$amije in cerkve, ki med drugim pri#ajo o procesu »semiologizacije pokrajine« (Kravanja 2008: 87), skratka kompetitivnega markiranja in prila"#anja bosansko-herce-govskega ozemlja. Azra Ak"amija (brez letnice) meni, da v sodobni Bosni in Hercegovini lahko govorimo o religijskih objektih kot »o zastavah iz kamna«, saj se skozi religijsko arhitekturo odvija politizacija etnoreligioznih meja. Skozi gradnjo novih religijskih objektov pa je evidentna tudi in-strumentalizacija religije, saj ta slu$i kot vizualni aparat, ki posreduje jasna sporo#ila o bo"nja"kih, hrva"kih in srbskih nacionalnih zahtevah znotraj obstoje#e dr$ave.

Tudi Sarajevo v tem smislu ni izjema. Spomladi 2008 so se znova intenzivirale razprave o nepotrebni religio-zni markaciji sarajevskega prostora. Kot problemati#no dejstvo je izpostavljena prav »vidnost« nastajajo#ih d$a-mij, saj jih, kot trdijo sarajevski sogovorniki, ni mogo#e spregledati. Med drugim tudi zaradi povsem druga#ne arhitekturne forme, kot so je bili prebivalci Bosne in Her-cegovine vajeni pred vojno. V tej kritiki nove religijske arhitekture nedvomno gre tudi za zavra#anje fluidnosti arhitekturnega koncepta d$amij.233 Precej bolje so sprejete manj opazne d$amije, ki slonijo na $e obstoje#ih arhitek-turnih formah. Na enem izmed najinih pogostih spreho-dov je Emina nejevoljno poto$ila, da so v parku, kjer se je kot deklica igrala s svojimi prijatelji, pred nedavnim zgradili d$amijo. Ker je ta sredi blokovskega naselja in jo zakrivajo bloki, se ji sicer zdi precej manj problemati#na od drugih novih »grdobij«, saj, kot poudari, »ne bode v o"i«. Toda hkrati ugotavlja, da jo glasni in »nebosanski ezani« vseeno transformirajo v mote#o.

Burno razpravo, ki sem ji bila pri#a leta 2008, je spro$il odlok, da se v naselju Ciglane na Mehmi!a trgu, ki je neko# nosil ime Trg Neuvr"#enih (Trg Nesvrstanih),234 na prostoru nekdanjega parka postavi nova d$amija, ki naj bi bila $e devetindevetdeseta d$amija v mestu.235 Nekdo je neko# hu-domu"no pripomnil,

da bo vse d$amije, ki so jih #etniki in usta"i zru"ili po celotni Bosni in Hercegovini, Izetbegovi!eva oblast zgradila v Sarajevu. (eprav misel ni odre"ena cinizma, se zdi, kot da dan za dnem pridobiva potrditev. /…/

233. V zahodnoevropskih dr$avah, kjer se poja-vljajo nasprotovanja postavljanju d$amij,

so argumenti uteme-ljeni na stali"#u, da je d$amije mogo#e

postaviti, le #e te niso podobne d$amijam.

Njihov obstoj je mo$en le, #e ostajajo skrite in nevidne v pokrajini (o

slovenskem primeru tovrstne argumentacije

glej Bartulovi! 2010).

234. Naselje Ciglane je zra-slo v za#etku osemde-

setih let in je veljalo za precej elitno sose-sko, kjer so stanova-nja dobili predvsem zaslu$ni pripadniki JLA ter pomembni

akterji takratne poli-ti#ne nomenklature.

235. Leta 1984 naj bi v

Sarajevu stalo enain-osemdeset d$amij. V

obdobju med 1969 in 1980 letom je bilo v

Jugoslaviji zgrajenih ve# kot osemsto d$a-

mij, v osemdesetih letih pa jih je delo-

valo ve# kot tri tiso#. Muslimanska verska skupnost je namre#

od petdesetih let dalje veljala za »najbolj pa-triotsko« versko sku-

pnost, kar je prina"alo tudi oprijemljive kori-

sti (Perica 2006a: 193). Jasno je, da je tudi

jugoslovanska oblast izkori"#ala islamsko

skupnost kot pomem-ben dejavnik za usta-

novitev »gibanja

Sarajevo_16.indd 251 29.1.2013 12:19:27

252

Inat-molilnice in nerodni verski objekti, ki vznikajo tudi tam, kjer ni njihov prostor, so potrditev »stoletnega so$itja in tolerance«. (Stoji! 2008: 11)

Amir je tako med vo$njo mimo Ciglan omenjeno odlo#i-tev, podobno kot pisatelj in pesnik Mile Stoji!, interpretiral z grenkobno porogljivostjo. Intenco Islamske skupnosti je pojasnjeval kot strate"ko provokacijo, ki izrisuje te$nje po popolnem prila"#anju Sarajeva s strani bo"nja"ke oblasti in Islamske skupnosti: »Res ni nobenega smisla, "e je "ez cesto pravoslavno pokopali!"e, pa da potem ni nikjer v bli#ini no-bene d#amije. Eh, tu mora! biti glavni, to je bistvo. Saj smo vendar multi-kulti mesto.«

Zaostrujo#a debata ima globoke korenine, saj je prikri-to ali glasno artikulirano negodovanje nad postavljanjem novih d$amij v mestu $e od samega konca vojne, ko se je ta proces tudi pospe"eno zagnal, vedno bolj pre$emalo javno sfero. V tej lu#i se je v sekularnih imaginarijih kristalizirala percepcija islama in religije nasploh kot destabilizacijske in ogro$ajo#e razdiralne sile. V neusahljivi kritiki gradnje d$a-mij sledimo stali"#u, ki se zavzema za dominacijo drugih mo$nosti ekonomskega vlaganja, in sicer se sklicuje na po-men obnove tovarn, za mnoge najbolj evidentnega simbola socialisti#ne preteklosti. Te naj bi obubo$anemu ljudstvu priskrbele delavna mesta, prihodek in posledi#no kvalite-tnej"e $ivljenjske razmere. V tem spopadu $elja je mogo#e izlu"#iti tudi direktno obra#unavanje z agresivnimi praksa-mi pozicioniranja religije, religijske pripadnost na sredi"#-no oziroma najbolj prominentno mesto v medsebojnih re-lacijah in identifikacijah. S podeljevanjem prioritet religiji naj bi se bistveni problemi pre$ivetja brezbri$no odrivali v zakulisje. Podobna disonantna stali"#a so v brezkompro-misno cini#ni in ostri obliki leta 1998 izrazili v satiri#nem #asopisu Polikita: List postsocialisti"kog saveza gladnog naro-da Bosne i Hercegovine,236 ki ga je zaradi brutalne poroglji-vosti do vladajo#e politi#ne elite doletelo demonstrativno izob#enje iz bosansko-hercegovske medijske scene. Skozi karikature in satiri#na besedila so avtorji $eleli opozoriti na prevare promovirane »la$ne demokracije«. V slednji naj bi se na znane in $e spodletele na#ine znova odvijal nekoliko druga#en proces »povojne in postsocialisti#ne obnove«. Gre za uvajanje novih ideolo"kih tiranij, katerim so vselej inhe-rentni tudi ostrakizmi Drugega in druga#nega. Osnovni cilj preobrazbe v »zlagano« demokracijo naj bi bila »industriali-zacija, elektrifikacija in d$amizacija«, a vendar v obratnem

236. Polikita je bila poleti 1997 umaknjena iz prodaje zaradi $alitve Alije Izetbegovi!a, leto kasneje pa se je aktualna oblast odlo-#ila, da #asopisu one-mogo#i pre$ivetje na medijskem trgu.

neuvr"#enih« (Mal-colm 2002: 196). Na spletni strani Rijaseta Islamske skupnosti v BiH je mogo#e pre-brati podatek, da je bilo samo leta 2007 na ozemlju Bosne in Hercegovine zgraje-nih "estin"estdeset novih d$amij (Panjeta 2008: 30).

Sarajevo_16.indd 252 29.1.2013 12:19:27

253

vrstnem redu. Ta naj bi potekala skozi udarni"ke brigadir-ske akcije in po$rtvovalni anga$ma »omladinske musli-manske radne akcije ‘Mora – D$amija 2000’«, ki naj bi jo vodil religijski vodja Islamske skupnosti Mustafa ef. Ceri!. V omenjenem procesu naj bi se dr$ava razvijala tudi v smeri modernega islama, kjer naj bi bile prisotne tudi »sodobne tehnologije«, vendar kot navajajo, »za zdaj se izvaja ve#ino-ma le kloniranje d$amij, a so vse izrazitej"i napori, da se na tem prostoru klonirajo tudi "ege, zakoni in dru$bena ure-ditev iz nekaterih arabskih dr$av« (Polikita, 1. 5. 1998, b. s.)

Zagotovitev bolj"ih $ivljenjskih razmer bi po mnenju sogovornikov ustavilo tudi zanje povsem neracionalno za-tekanje prebivalstva k bogu, saj naj bi se po njihovi inter-pretaciji v okvirje religijskih institucij podajali zgolj zaradi popolnega obupa in nemo#i. Tako bi bili namre# verniki resni#no »pravi verniki«, kar bi po njihovem zmanj"alo po-liti#ni vpliv religije in posledi#no tudi nadle$no vsiljevanje religioznega $ivljenjskega nazora. Pri tem o#itnem zagovo-ru sekularizma – ki sloni na idejah socialisti#ne zapu"#i-ne, a tudi zahodnih modelov liberalnih demokracij, kjer je religija legitimna oziroma sprejemljiva, dokler ostaja v intimni areni in ne posega globlje v dr$avne institucije in mehanizme – gre za evidentno manifestacijo nasprotova-nja prodiranja reformuliranih, etnonacionalnih ideolo"kih navodil v intimo posameznikovega verskega #utenja. S tem naj bi se zgodil temeljit preobrat v normi javnega izra$anja nacionalnih in religijskih pripadnosti.237

Religija je postala ne le vidna in javno ter dejavno pre-zentna, ampak nedvomno tudi mo#no okrepljena in politi-zirana. Njeni glasovi so postajali vedno glasnej"i. Dominan-tnej"i postajajo tudi v zvo#ni krajini, in sicer ne le z mujezi-novimi ezani in v Sarajevu sicer malo manj sli"nim cerkve-nim zvonjenjem – a zato nedvomno mo#nej"im v drugih krajih razdeljene dr$ave – temve# je tudi glas religijskih vo-diteljev od za#etka vojne vse do danes krepil politi#no mo#. Tako so se nekatere ocene Reis-ul-uleme Mustafe ef. Ceri!a izkazale za prero"ke, saj naj bi v preteklosti izrekel citat, ki ga po mnenju Sarajev#anov s svojimi dejanji tudi vztrajno posku"a udejanjiti. Slede#o navedbo so mnogi dojemali kot najbolj verodostojen opis trenutne bosansko-hercegovske realnosti: »Do sedaj je bil ateizem javna, vera pa intimna stvar. Od sedaj naprej bo vera javna, ateizem pa privatna stvar« (po Bajtal 2008: 141).

Dominacijo religije, predvsem islama – saj so muslima-ni ve#insko prebivalstvo Sarajeva – je bilo mogo#e prebirati

237. Zanimiva je ugoto-

vitev Michaela B. Petrovi!a, da za »ju-

goslovanske narode, religija ni bila toliko

stvar privatne zavesti kot javne identitete«

(po Perica 2006a: 43–4), kar Sarajev#a-ni nikakor niso $eleli

ali zmogli potrditi kot dejstvo.

Sarajevo_16.indd 253 29.1.2013 12:19:27

254

predvsem skozi opazovanje vedenja in diskurzov, ki so se odvijali v javni sferi. Ta se je kazala v na#inih pozdravljanja, a tudi v drugih praksah, kot so denimo molitve, obla#ilne prakse, na#ini pre$ivljanja prostega #asa, prehranjevalne na-vade itd. Te so spodbujale tudi formiranje lo#enih prostorov zadr$evanja in zbiranja. V Sarajevu so se tako po#asi skozi politizacijo religije odpirali lokali in gostilne, kjer niso stre-gli alkohola, ter trgovine, v katerih alkoholnih pija# ni bilo mogo#e kupiti.238 V prvih letih po vojni so se mnogi, ki so konzumirali svinjino, prito$evali, da ne morejo kupiti pro-duktov iz svinjskega mesa v nobeni prodajalni, tako da so pogosto odhajali v nakupe v takrat Srbsko, danes Vzhodno Sarajevo. Odpirali so butike, kjer so nakupovale predvsem (a ne izklju#no) $enske, ki so se odlo#ile za pokrivanje. Veliko ve# in veliko hitreje so izhajale publikacije od #asopisov do knjig z religiozno vsebino, islam pa je vedno bolj prodiral v popularno kulturo in oblikoval radijske in televizijske vsebi-ne, kar je bilo "e zlasti opazno v #asu ramazana in bajrama. Omenjeni procesi nedvomno pri#ajo tudi o mo#nem vplivu in u#inkih globalizacijskih in transnacionalnih tokov v pro-cesih bosansko-hercegovskih dru$bene reislamizacije. Zato je nedvomno treba opozoriti na pomembno vlogo omenje-nega procesa pri ustvarjanju posebne potro"ni"ke grupacije, ki je zagotovila poslovne uspehe skupini tr$no inovativnih posameznikov. Ti so namre# ustvarili razvijajo#i se trg za ob-stoje#i na#in $ivljenja in z njim povezane ideologije. Tako kot v devetdesetih letih v Tur#iji, a tudi mnogih drugih dr$avah, kjer se je odvil pospe"en (islamski) religijski preporod, so tudi v Sarajevu potro"ni"ke navade in konzumacije postale osrednji markerji notranje kulturne raznolikosti, h katerim je, kot re#eno, pomemben dele$ prispeval "ir"i globalni trg (Navaro-Yashin 2002: 85).

S skrbnim izborom $ivljenjskih praks in $ivljenjskih stilov se je odvijala identifikacijska transformacija. Ob tem smo seveda pri#e tudi spremljajo#i se simbolni markaciji sa-rajevskega prostora, pri #emer opazujemo izvajanje doslej neobstoje#e ali vsaj neopazne dru$bene segregacije. Velik del ponudnikov storitev in produktov za muslimanske ver-nike, ki so svoje versko prepri#anje manifestirali v javnem prostoru, se je zgostil prav v starem sredi"#u mesta, in sicer na Ba"#ar"iji, ki jo ve#ina mojih sogovornikov ne obiskuje prav pogosto. Ba"#ar"ija tudi sicer $e dolgo simbolizira pred-vsem turisti#no zanimivost, saj ponazarja predvsem »odda-ljeni #as«, obdobje pred hvaljeno modernizacijo (glej Ali! in Gusheh 1999), ki je sicer za sodobnega popotnika in turista

238. Nekaj teh je sicer ob-stajalo $e pred vojno.

Sarajevo_16.indd 254 29.1.2013 12:19:27

255

na lovu za »performativno avtenti#nostjo« nedvomno zani-miva. Sredi"#na pozicija Ba"#ar"#ije v turisti#nih imaginari-jih, se seveda ka$e tudi v profitabilnosti samega prostora. A vendar ta ne odseva samopercepcije in se najve#krat ne ka$e kot pomembno identifikacijsko sidri"#e za moje sarajevske sogovornike. Ne gre za koordinate, v katerih se ti pogosto gi-bljejo, saj so se ravno tu, skupaj s turisti#no ponudbo, zgostili lokali in butiki, ki ponujajo vernikom prostore za dru$enje in nakupovanje.239 Tako je tridesetletna Behka, ki je v Saraje-vo pri"la na "tudij teologije, saj obiskuje Fakulteto islamskih nauka, z navdu"enjem razlagala, kako dobro se po#uti v me-stu prav zato, ker tu obstajajo prostori, kjer se lahko dru$i s prijateljicami, ne da bi se pri tem morala zatekati v lokale, kjer stre$ejo alkohol.240 Tako sem jo pogosto sre#evala na ba-"#ar"ijskih ulicah, medtem ko sem tu le redko naletela na svoje sogovornike, predvsem (antinacionalisti#ne) aktiviste. Zanjo je Sarajevo in "e zlasti Ba"#ar"ija pomenila prostor svo-bode in prilo$nosti za prakticiranje praks, ki si jih je izbrala, #eprav je ob#asno opozorila, da bi se polje mo$nosti zanje in njene kolegice moralo v nekaterih to#kah raz"iriti.

A za mnoge Sarajev#ane, tudi vernike, je nasprotno Sa-rajevo postalo odtujeno mesto, kajti kot ugotavlja Hage, je dom prostor, ki je odprt za mo$nosti (1997: 103). Ateisti in tisti, ki niso izpostavljali svoje religiozne in/ali nacionalne identitete kot pomembne, relevantne ali najpomembnej"e, so videli Sarajevo povsem druga#e od Behke. Upodabljali so ga predvsem kot prostor »omejenih izbir« in »zatrte svobo-de«. V novonastalnih sarajevskih koordinatah zaradi svoje ideolo"ke in politi#ne pozicije menijo, ne morejo biti enako-vredno sodelujo#i subjekti. Ahmed Buri! in Emir Imamovi! tako v svoji spominih na Sarajevo, ki vendar niso povsem idealizirani, ugotavljata, da je v dana"njem Sarajevu vse manj razli#nosti, »vedno manj nenavadnih fantovskih friz-ur in vse manj kavarn v centru mesta, kjer se to#i alkohol, in vedno ve# fantov z dolgimi bradami in nekoliko kraj"imi hla#ami«. Ob tem sicer zapi"eta, da »proti njihovim organi-zacijam ne bi imeli ni#, #e bi te rezultirale v delovanju, ki bi kvalitetno vplivalo na $ivljenje skupnosti, namesto da ji o$i mo$nosti izbire«, in #e ne bi Sarajevo pretvarjale v svet zidov, kjer obstajajo razmejitvene #rte med »‘vlahi’ in drugimi ter ‘sekularnimi’ in ‘pravovernimi’ muslimani« (2000). V proce-su prevrednotenja religijskih naukov ter njihove pospe"ene politizacije so osebne religijske izbire postajale bistvene, v svojih interpretacijskih razli#icah pa so se te mnogim kazale kot edini dopusten ali vsaj pravilen na#in vedenja.241

239. Seveda so nekateri

svoje izogibanje Ba-"#ar"iji utemeljevali

tudi na nacionali-sti#nih ali orienta-listi#nih razlagah,

tako se je upokojen-ka Dragica na#rtno izogibala Ba"#ar"iji,

ker je menila, da je to »nerazvit, musliman-

ski del mesta«.

240. Behka v svojem

prepri#anju nikakor ni bila osamljena, pravzaprav je bilo zelo malo mlaj"ih,

pokritih deklet pri-pravljenih vstopiti

v lokal, za katere je jasno, da stre$ejo

alkohol. A merila za »sprejemljiv lokal«

so bila vselej pod pretresom specifi#nih

ocen posameznikov (Andreja Mesari#,

osebna komunika-cija). Ve#ina mojih sogovornikov se je

na#eloma sku"ala iz-ogibati lokalom, kjer ne stre$ejo alkohola, #eprav je pragmati#-nost bli$ine pogosto

nadvladala ideolo"ka zadr$ke.

241. Na tem mestu je

treba dodati, da je ve#ina ljudi, s kate-

rim sem se sre#evala in $ivela pred vojno, pripisovala pribli$no enako stopnjo pome-na religiji pred vojno kot po njej (prim. Ko-

lind 2006: 453).

Sarajevo_16.indd 255 29.1.2013 12:19:27

256

Nacionalni diskurz se je zavzeto anga$iral pri promoci-ji nacionalnih in religijskih identitet, saj se je med samim obleganjem Sarajeva, in sicer zaradi vojnih, nevzdr$nih raz-mer, najve#krat skozi molitve k bogu, prikradel v privatne sfere, v katerih je intenziviral religijske in nacionalne pri-padnosti. Nedvomno jih je konstruiral tudi tam, kjer dotlej niso bile navzo#e (Ma#ek 2000: 59). Kljub temu je povsem evidentno, da tovrstni diktati med "tevilnimi Sarajev#ani niso bili sprejeti z odobravanjem. Tudi verniki so pogosto izra$ali o#itno zgro$enost nad ideolo"kim prodiranjem v intimni svet. Trdili so, da je bila njihova religija nekaj pov-sem druga#nega od tega, skoraj perverznega »javnega pa-radiranja«, ki so mu bili pri#e v sodobnem Sarajevu. Prav to je mnogim sogovornikom ponudilo odli#no izhodi"#e za parodiranje tovrstnega po#etja, saj so »pri#akovanja o vedenju v dolo#enem prostoru pomembne komponente v konstrukciji, vzdr$evanju in evoluciji ideolo"kih vrednot«. Transgresivna dejanja pa zelo jasno poka$ejo na obstoje#a, samoumevna predvidevanja in prepri#anja o primernem vedenju v javnem prostoru (Cresswell 1996: 4, 10, 22). Sle-dnja bistveno oblikujejo dru$beno akcijo in ljudje jih mno-gokrat niso pripravljeni v hipu opustiti.

(eprav je jasno, da je islam $e dolgo #asa sredi"#en v po-pularnem razumevanja identitete Bo"njakov, je vendar tre-ba opozoriti, da so njegovi pomeni raznoliki, in sicer ne le, #e ga opazujemo na #asovni premici. Ima namre# tudi raz-li#ne pomenske obrise v interpretaciji izjemno heterogene skupine vernikov (Sorabji 1996: 53–4). Tudi sami verniki so torej velikokrat izrazili odpor do vsesplo"nega prodira-nja religije v vse pore dru$benega $ivljenja. Ponavadi so svo-je nasprotovanje utemeljevali s specifi#nostjo bosansko-her-cegovskega islama in njegovo »evropsko« dimenzijo«,242 saj je leta 2007 #asopisne strani in medijske valove preplavila diskusija, ki je obto$evala vehabije oziroma salafiste za prak-ticiranje in "irjenje domnevno nebosanskega islama. Kot »civilizacijski tujki« naj bi predstavljali gro$njo bosansko- hercegovskemu, »evropskemu islamu«.243

Bougarel opozarja, da je ta opredelitev islama kot evrop-skega nekoliko nenavadna, kajti po njegovem »evropskega islama« danes "e ni, ker ne obstaja skupen religijski in in-telektualni prostor, kjer bi se odvijale debate o vpra"anjih, enako pomembnih za vse evropske muslimane. Ustvarja-nje novega »evropskega islama« potrebuje intenzifikacijo dialoga med razli#nimi evropskimi muslimanskimi sku-pnostmi in po njegovem je te$ko pri#akovati, da bodo prav

242. Cornelia Sorabji opa$a, da so konec osemdese-tih let njeni sogovorni-ki islam razumeli pred-vsem kot vero, ki pred-pisuje gostoljubnost, #isto#o, iskrenost, ra-dodarnost, prijaznost, milost. Tisti #as so ne#isto gospodinjstvo obravnavali kot nemu-slimansko po#etje. To-vrstna kr"itev norm je bila znak izrazitega ne-spo"tovanja religioznih napotkov, mnogo bolj kot denimo to, da po-sameznik ni opravljal drugih verskih dol$no-sti, kot denimo klanja-nje vseh namazov. A tovrstni nareki so se pogosto skladali tudi z moralo nevernikov ali pripadnikov drugih religijskih skupnosti. Islam se je zdru$eval s socialisti#no logiko, ki je narekovala pridnost in delavnost, redistri-buiranje bogastva in spo"tovanje sosedov (1996: 55). To nedvo-mno spregovori o zelo raznolikih videnjih in razumevanjih islama tudi v bosansko-her-cegovskem kontekstu (glej Bringa 2009).

243. Salafiste v Bosni in Hercegovini, tako kot tudi drugod, tisti, ki ne sledijo tej interpre-taciji islama, obi#ajno imenujejo vahabiti ozi-roma vehabije. Sami ta izraz zavra#ajo kot slab"alen, pogosto pa se ne prepoznajo niti kot salafisti, temve# le kot muslimani, ki so

Sarajevo_16.indd 256 29.1.2013 12:19:27

257

bosansko-hercegovski muslimani iniciatorji tovrstnega pro-cesa (2007: 121).

(eprav »evropski islam«, ki naj bi kazal tolerantnost, ne obstaja kot homogena entiteta, je ta ideja o specifi#no-sti bistvena pri artikulaciji sporov med razli#nimi na#ini razumevanja in prakticiranja islama v Sarajevu. In ne gre le za sklicevanje na »evropski islam«, ampak tovrstna iden-titetsko relevantna argumentacija gre "e korak dalje, saj je pre$eta z govorom o avtohtonem »bosansko-hercegovskem islamu« oziroma »bosanskem islamu«, ki je v preteklosti $e dokazal svojo zdru$ljivost s sekularno dr$avo, kar mnogi izpostavljajo kot pomembno odliko in odraz njegove spo-"tovane specifi#nosti. Pri tem je vendar treba poudariti, da posamezniki, ki zagovarjajo specifi#nosti »bosansko-herce-govskega islama«, ponavadi svoje prakse utemeljujejo na neskripturalnem poznavanju islama,244 na znanju, ki so ga pridobili skozi $ivljenje, s posnemanjem starej"ih generacij in ki ga imajo zapisanega v habitusu. Mnogi se torej pri upravi#evanju svojih religijskih izbir in $ivljenjskih stilov, ki temeljijo na selektivnem procesu izbiranja konstruiranih tradicij, zatekajo k izra$anju »organske enotnosti« z Bosno in Hercegovino (prim. Navaro-Yashin 2002: 20).

V tem smislu so razumljivi odpori do muslimanskih or-ganizacij, ki so sku"ale v vojni vihri in po njej predvsem s ponujeno humanitarno pomo#jo na svojo stran zvabiti bosansko-hercegovske muslimane.245 Esma je bila zelo kri-ti#na do »njihovega islama«, kljub temu pa je obiskovala razli#ne jezikovne te#aje v precej obrekovanem kulturnem centru d$amije Kralja Fahda, ki jo Sarajev#ani pogosto ob-to$ujejo za »indoktrinacijo novih generacij v savdijski model islamskega u"enja, ki ni niti malo podoben zmernem bosan-skemu na"inu«:

Pri nas islam ni bil nikoli tak, mogo"e pri njih, pri nas pa nikakor ne. Oni molijo druga"e, ne gledajo televizije. Ko smo si neko" za#eleli obiskati koncert duhovne glasbe, nam je tista, ki je takrat vodila te"aj informatike, rekla, da je to haram. Dejstvo je, da nam po"asi #elijo vsiliti tisto, kar ni na!e.246

A ker si sama ni zmogla pla#ati vseh te#ajev, ki jih je $elela obiskati, je Esma pogosto pogoltnila ponos in se od-pravila v »religijsko radikalen« prostor.

Trk z »radikalno druga"nim islamom« je nekaj, s #imer Sarajev#ani niso bili navajeni $iveti, in mnogi Bo"njaki ver-niki so svojo kritiko bolj kot na pripadnike drugih narodov

244. Tudi pri skriptural-

nem poznavanju islama za precej raz-

li#ne interpretacije in prakse. V znanstve-nih besedilih nema-lokrat skripturalno poznavanje islama

zmotno povezujejo le s salafisti.

245. V Bosni in Hercegovi-ni sta bili prisotni dve

struji: ena je prihaja-la iz Savdske Arabije

in si je prizadevala oblikovati »prave«

muslimane, druga, iranska veja je bila

bolj politi#no-kultu-rolo"ka (Ma#ek 2000:

168–9).

246. Obrtnik Muhamed, ki je sam sicer ver-

nik, mi je ob svojem drugem nedeljskem pivu razlagal, da je »njihov islam uma-

zan«. V svojem

naklonjeni idejam o vra#anju k izvornemu

islamu, saj sledijo in-terpretacijam in prak-

ticiranju islama, kot so ga, menijo, poznali

v #asu prvih treh gene-racij muslimanov. V

skladu s tem zavra#ajo prakse, ki so se pojavi-le kasneje, saj jih razu-mejo kot neislamske.

Salafisti#ne ideje so se v Bosni in Hercegovini raz"irile med vojno in po njej predvsem pod vplivom mud#ahidov

in nekaterih islamskih humanitarnih organi-zacij (Andreja Mesari#, osebna komunikacija).

Sarajevo_16.indd 257 29.1.2013 12:19:28

258

ali religijskih skupin usmerjali na muslimane, ki so sku"ali raz"irjati »druga#no« in zanje docela nesprejemljivo prakti-ciranje islama. Poudarjanje specifi#nosti »bosansko-herce-govskega islama« je nedvomno tvorilo bistveno vlogo pri procesu oblikovanju bo"nja"ke identitete in tudi nacional-ne kulture (prim. Lau"evi! 1996: 121), zato je bilo vsako-dnevno mogo#e sli"ati obsodbe islamskih dr$av, ki so bile ozna#ene za novodobne kolonizatorje Bosne in Hercegovi-ne. Predstavljali so groze#o nevarnost, ne le bosansko-her-cegovskim muslimanom oziroma Muslimanom/Bo"nja-kom, ampak dr$avi kot celoti. Salafisti so bili za Sarajev-#ane odgovorni krivci, ki ogro$ajo bosansko-hercegovsko prebivalstvo in njihove na#ine bivanja.247 Savdska Arabija je na#eloma veljala kot uporaben kontrast, saj je ponudila izto#nico za izpostavljanje evropske dimenzije bosansko- hercegovske identitete.

O nesmiselnosti gradnje novih religijskih objektov s tu-jimi donacijami je bil prepri#an tudi Admir, sicer predan vernik, ki se je pred nedavnim odpravil na had#:

Naj raje gradijo tovarne, da si lahko sam zgradim hi!o, zaslu#im denar zanjo. Moti me, kako tisti njegov tako moli in nekaj maha, Bog pomagaj. Jaz molim tako, kot so me u"ili, ne potrebujem njega, da mi soli pamet. Mogo"e je to "uden bosanski na"in, ampak to je nekaj, kar me je nau"ila moja stara mama, to je pa" moje. Ko si v cerkvi ali d#amiji, ho"e! moliti, ne pa da te nekdo vseskozi moti zraven. Ko vsi sedijo, se on dviguje. In ko se vsi dvignejo, on dela spet po svoje. Meni je bila Begova d#amija vedno najve"ja d#amija, ne potrebujem Fahdove.

Prav v tak"nih muslimanih vidijo izvor provokacij in ustvarjanje nemirov tudi med bosansko-hercegovskimi re-ligijskimi skupnostmi in narodi: »Ali oni gradijo cerkve ali d#amije zato, da postane bolj!i katolik, pravoslavec ali musli-man, ali zato, da ta nekoga bolj moti in ga bode v o"i? Meni se zdi, da je bolj to drugo.« Tudi islamska skupnost se je tisti #as $elela odlo#no distancirati od salafistov, ki so ve#inoma spro$ali upor in negodovanje sarajevskega prebivalstva. Na Dnevniku TV BiH se je oglasil u#itelj iz sarajevske medrese, ki je ugotovil in svoje some"#ane potola$il, da »to ni njihovo [vahabitsko] ozemlje in da tu ne morejo uspeti, tako kot fige ne morejo roditi na Trebevi'u«. 248

Enes Kari!, predavatelj na Fakulteti islamskih ved, ki je kandidiral za Reis-ul-ulemo, je leta 1992 kot minister za "olstvo poudarjal, da je prostor za religijsko izobra$evanje

247. Nekateri trdni ateisti so te videli v podob-ni lu#i kot #etnike, ki so obstreljevali mesto. Med njimi so iskali vzporednice: »Bradate horde, uma-zani barbari, jamski ljudje, nepismeni in divji, s krvolo#nim izrazom v o#eh«, ki naj bi vstopali v voj-no »proti drugemu in druga#nemu, vojno proti urbanemu in pismenemu«, »vojno proti Bosni« (bicego-re.blogger.ba, 7. 4. 2008).

248. Tudi fran#i"kan Ivan je poudaril, da ko gre za salafiste, gre najprej za »problem Islamske skupnosti«, #eprav izpostavi splo-"no prepri#anje, da so vahabitske inter-pretacije »agresivno spreminjanje zdrave tradicije« bosan-sko-hercegovskega islama.

monologu, v katerem se je jasno oddaljeval od zahodne Evrope, a tudi od Savdske Arabije, je salafiste opisoval kot »opice«, ki niso vstopile v kolo civilizacije.

Sarajevo_16.indd 258 29.1.2013 12:19:28

259

v d$amiji ozirom cerkvi in ne v "olah, kajti po njegovem je vera intimna stvar in osebno ob#utje. Tako kot "tevil-ni Sarajev#ani je tudi sam prepri#an, da je lo#itev cerkve oziroma religije in dr$ave, skratka obstoj sekularne dr$a-ve predpogoj za obstoj celovite Bosne in Hercegovine (po Bougarel 2007: 107, 109). Ve#ina sogovornikov je izjemno negativno spremljala razprave o uvedbi verouka v vrtce, nekoliko za tem pa se je odvijala tudi bu#na debata o od-stranjevanju dedka Mraza, ko je ravnateljica sarajevskih vrtcev javnost obvestila, da leta 2008 dedek Mraz ne bo ve# obdaril sarajevskih otrok, pri #emer se je med drugim naslonila na izjavo Alije Izetbegovi!a, ki je sredi devetde-setih let poudarjal, da dedek Mraz ni del islamske tradi-cije. Temu so sledili protesti, na katerih so demonstranti poudarjali, da imajo otroci pravico do lepih spominov in da »dedek Mraz ne spra!uje, kdo je kdo, temve" so zanj vsi otroci enaki«. 249 Tudi konec leta 2009 se je nadaljevalo iz-ganjanje dedka Mraza, in sicer tokrat z izgovorom, da se je treba ogniti prireditvam v vrtcih zaradi nevarnosti epi-demije nove gripe. V tem smislu je dedek Mraz postal sim-bol boja za sekularnost bosansko-hercegovske dr$ave. Na spletni strani radijske postaje eFM so med drugim objavili ironi#en provizori#en prodajni plakat, na katerem so re-klamirali zdravilo Vjeromcin, z geslom: »Za generacijo, ki jo ustvarjate!«, ob tem pa so nagovarjali nose#nice: »Bodi ozave!"ena nose"nica. Vsak dan ena tableta in va! nara!"aj bo #e pri dojenju pripravljen na religijo.«

Tu sledimo poskusom ohranjanja predvojne »normal-nosti« oziroma statusa quo – vsaj v nekaterih to#kah – in sicer s stanjem, kakr"no je zapovedovala nekdanja oblast, saj v nekdanji Jugoslaviji obstajala pravna lo#itev cerkve oziroma religije in dr$ave, ki je opredelila religijo kot intimno prepri#anje vsakega dr$avljana, kar je imelo za posledico domala popolno izlo#itev religije iz javne sfere (Mojzes 1997: 215). V javnosti bi navsezadnje morala pre-vladovati »jugoslovanska dr$avljanska religija bratstva in enotnosti« (Perica 2006a: 25). Tako lahko izsledimo po-memben odtis zapu"#ine preteklosti, zdru$ene s pogledi na obstoje#e svetovne ustave, ki narekujejo lo#itev religije in dr$ave in ki tvorijo pomemben segment pri sodobnih neusahljivih obsodbah javnega izpostavljanja verskih sim-bolov. Ti po mnenju ve#ine sogovornikov sodijo zgolj v in-timno sfero. Prepletanje religije in javne sfere ter politike vidijo kot tisti dejavnik, ki bistveno ogro$a njihove dose-danje na#ine $ivljenja (prim. Ma#ek 2000: 161), seveda pa

249. O metamorfozah so-

cialisti#nih praznikov glej Rihtman-Augu-

"tin 2000.

Sarajevo_16.indd 259 29.1.2013 12:19:28

260

ni mogo#e zagotoviti, da enako meni ve#ina prebivalstva Bosne in Hercegovine. Tudi v sarajevskem antinacionaliz-mu se torej ka$e mo#na naklonjenosti strogem sekulariz-mu oziroma »fundamentalisti#nemu sekularizmu« (We-sterfield 2006: 650–1), kjer se religiozne prakse omejujejo izklju#no na dom in na religijske ustanove. Verska #ustva in simboli pripadnosti so v tej viziji povsem izklju#eni iz domene javnega.

Del kritike reislamizacije Sarajeva,250 ki je bila izjemno ostra, tako med verniki kot ateisti, je bilo zavra#anje poz-dravov, ki simbolizirajo religiozne in nacionalne meje. Kritika pa je doletela tudi $enske, ki so se odlo#ile, da se bodo zakrile.251 Spremljamo evidentno osredoto#anje kri-tike na to#ke, kjer se $e v zunanjem videzu, v javni sferi, ka$ejo o#itni znaki religijske pripadnosti (glej Velikonja 1998).252 Nasprotovanje tovrstnim praksam je bilo opazno predvsem pri posameznikih, ki so zase trdili, da so verni-ki, muslimani oziroma muslimanke, saj so bili prepri#ani, da tovrstna interpretacija islama me#e negativno lu# tudi na njih. Obsodba raz"irjenosti praks pokrivanja, pred-vsem pa zakrivanja je bila "e zlasti mo#na pri vernicah, muslimankah, ki takega po#etja niso odobravale, saj se ni skladalo z njihovo percepcijo islama ter »normalnosti«.253 Aktivisti so se namre# najve#krat povsem distancirali od skupine, ki so jo sami najve#krat videli kot bolj ali manj izrazito homogeno. Ker so bili prepri#ani, da s pripadni-ki »radikalne islamisti"ne struje« nimajo absolutno ni#esar skupnega, da gre za ljudi, ki so na nek na#in »z drugega planeta«, jih tovrstno po#etje, ki je kalilo ideal »bosanske-ga islama«, najve#krat ni pretirano vznemirjalo.254 A #e se vrnemo k muslimankam, ki pokrivanja niso odobravale, se Ismetino mnenje ka$e kot nadvse zgovorno, saj razkri-je prisotnost prevzetega orientalisti#nega diskurza, ki so ga torej uporabljali tudi muslimani sami v procesih sli-kanja »evropskih« samopodob. Z njim so izra$ali izrazito naklonjenost do popolne dru$bene sekularizacije javnega prostora: »Sem muslimanka in to od otro!tva, sledim vsemu, ampak to, kar se danes dogaja, je pa le preve".« (eprav se spominja svojega prihoda v Sarajevo in elegantnih gospo-dov s fesi in $ensk, ki so bile pokrite z ruto, prav tako svoje matere, ki je bila pokrita, je prepri#ana, da tako, kot je zdaj, ni bilo nikoli.255 Dodaja, da pokrivanje las "e ne-kako razume, kajti to je tisto, kar je $e videvala, neposre-dno pred vojno predvsem v ruralnih okoljih, a se ji to zdi sicer nespodobna praksa za urbano okolje in jasen izraz

250. Vstopanje islama v javno sfero spro$a zaskrbljenost tudi v drugih evropskih dr-$avah (glej Göle 2002; Navaro-Yashin 2002).

251. Predvidljivost so zmo-tile predvsem mlaj"e $enske iz urbanega okolja, ki so se pri#ele pokrivati (prim. Ma-#ek 2000: 200).

252. Nekateri so grajali re-ligiozno ozna#evanje delovnega okolja (glej &ehi! 2008b: 51).

253. Razli#ni na#ini pokri-vanja so odrejali samo intenziteto kriti#nosti.

254. A obstajale so tudi red-ke izjeme. Osrednja fi-gura Gibanja Dosta! ni zanikal, da je vernik.

255. Antifa"isti#na fronta $ena BIH je leta 1947 spro$ila kampanjo, s katero naj bi spod-budila $enske, da se odre#ejo no"enju fered#e. Na pozive so se odzivale $enske v Sarajevu, medtem ko so bili pozivi zunaj glavnega mesta manj uspe"ni. Ta proces se je odvijal skupaj s po-spe"evanjem izobra-$evanja $ensk (Donia 2006: 218, 220), zato odkrivanje mnoge sogovornice povezu-jejo z izbolj"anjem njihovega dru$bene-ga polo$aja.

Sarajevo_16.indd 260 29.1.2013 12:19:28

261

nemodernosti.256 Tistega »od drugod«, kar je torej po nje-nem bosansko-hercegovskem islamu »povsem tuje«, nika-kor ni bila pripravljena sprejeti. Poudarjala je, da podpira Atatürkove in Titove odredbe o odkrivanju.257 V najinem drugem pogovoru se je nor#evala iz $ensk, ki so nosile ni-kab. Pripovedovala je zgodbo o tem, kako je v mestu videla povsem »zavito« gospo z dvema otrokoma, ob tem pa se je hudomu"no po"alila, da sama verjetno zaradi zamejene-ga pogleda ne bi zmogla hoditi, »videti je, kot da jo otroka vodita«.258 Zato ne presene#a, da so v #asu, ko se je v Sa-rajevu pri#el pojavljati nikab, nemudoma po vojni, mnogi priznavali, da so »buljili, posku"ali razkriti, kako se in ali se sploh kaj vidi pod #rnim pokrivalom za o#i ali sploh kaj je pod tistim platnom« (Seksan 2002).

Vernice, predvsem muslimanke so priznavale, da jih tovrstne obla#ilne prakse vznemirjajo in da nikakor ne morejo razumeti, zakaj pristajajo »na poni#anje« in mote#o #rnino, #e je bila skozi sekularizacijo izbojevana emancipa-cija.259 Ko se spra"ujejo o povodih za pokrivanje, kot edini prepri#ljiv razlog vidijo zasledovanje finan#ne koristi. So-govornice so bile torej prepri#ane, da je edina legitimna odlo#itev, ki upravi#uje tovrstne odlo#itve, prav pla#ilo, ki naj bi ga $enske dobile od tujih muslimanskih organizacij. Bistveno je spoznanje, da je pokrivanje osebna odlo#itev posameznice, nekaj, kar pretresa dotedanji dru$bene ima-ginarije; ne gre skratka za obla#ilno prakso, ki se prena"a iz generacije v generacijo in ki se je prenesla z matere na h#erko, temve# za jasen izraz namerne apropriacije in nade-vanja rute ali nikaba, ki markira dru$bene meje in jih tudi vidno manifestira (prim. Göle 2002: 181). V tem smislu diskurz o »avtohtonosti« in »lokalni specifi#nosti« islama in bosansko-hercegovskega urbanega na#ina $ivljenja igra odlo#ilno vlogo pri obsodbi procesov sarajevske reislamiza-cije. Pri tem pa je seveda v igri izjemo selektivno prebiranje bosansko-hercegovske preteklosti in tudi obstoje#ih inter-pretacij islama.

Tovrstne izbire $ivljenjskih poti so "tevilni Sarajev#ani razumeli kot omejevanje njihove lastne svobode. V ozad-ju ob#utja je ti#alo prepri#anje, da so sami s svojim delo-vanjem in praksami bistveno prispevali k vzpostavljanju sekularne dru$be in splo"nemu dru$benemu napredku. Vloga v sekuralizacijskem procesu naj bi jim avtomati#no zagotavljala odlo#ilno besedo pri krojenju sedanjosti in tudi mo$nost za dejavno prakticiranje tistega, kar je za »to ozemlje zna"ilno«.

256. Tudi v va"kem oko-

lju je veljalo pravilo, da je povsem nepri-

merno v mesto hodi-ti v dimijah in z ruto.

(glej Sorabji 1989).

257. Posameznice, ki na-

sprotujejo pokrivanju in zakrivanju poudar-

jajo, da so Sarajev-#anke vedno veljale

za lepe, urejene in $enstvene. Veliko po-

zornosti so namenjale videzu in modi, kar

naj bi bilo v popolnem nasprotju s percepci-jami zakritih $ensk,

predvsem tistih, ki no-sijo #rni nikab. Pri tem se povsem zanemarja, da so prakse pokriva-nja izjemno povezane

z modnostjo.

258. %enske, ki nosijo

nikab in #rn d#ilbab, dolgi pla"#, naj bi kr"i-le nenapisana pravila »bosanskega« islama.

Tovrstno zakrivanje obravnavajo kot odraz fundamentalisti#ne in-terpretacije islama. Na ulicah Sarajeva so po-gosto zasmehovali za-krite $enske. Zanimiv

poskus »dneva pod nikabom« je do$ivela

novinarka Vedrana Seksan (2002). Grozili

so ji s pretepom; do-$ivela je tudi, da jo je starej"i mo"ki ozmer-

jal in jo pljunil.

259. O pokrivanju so raz-

pravljale predvsem $enske.

Sarajevo_16.indd 261 29.1.2013 12:19:28

262

Jezik in govor v procesih desekularizacije in nacionalizacijeTudi sam jezik kot izjemno pomemben element kon-

strukcije nacionalne identitete je ponazarjal ne le dru$-beno pre$etost z nacionalnimi delitvami, temve# ob#asno tudi njeno izrazito sakralizacijo. Uporaba tur"kih in arab-skih besed se je skozi leta zgostila v vsakdanjem govoru, standardizacija jezikovnih norm je bistveno osiroma"ila besedni zaklad tistih, ki so sledili navodilom o neizogibni purifikaciji jezika, a vendar, kot ugotavlja Milan &ipka, se je razlika med tremi jezikovnimi standardi – hrva"kim, srb-skim in bosanskim jezikom – zgodila precej bolj intenzivno v normativnih priro#nikih kot pa v praksi (2001: 49). Bo-sanski jezik se je dokon#no formiral kot samostojen jezik, a mnogi so trdili, da gre za jezik, ki je zgolj bo"nja"ki jezik, saj so ga tudi njegovi tvorci in varuhi posku"ali omejevati na muslimansko bosansko-hercegovsko prebivalstvo. Na-vajali so namre#, da svojo specifi#nost #rpa prav iz svoje »islamske komponente« (Halilovi!, po Ma#ek 2000: 174; glej &ipka 2001).260 Tako je denimo Damir opisal sodobno bosansko-hercegovsko oziroma sarajevsko dru$bo, ko gre za komuniciranje v javnosti, kot »pomanjkanje idej, odve"-nost turcizmov«.261

Nasprotno je veliko Sarajev#anov trdilo, da govorijo bosanski jezik, saj so ga dojemali kot jezik raznolikosti. Ozna#evali so ga kot prostor komunikacijske svobode, ki poseduje bogat jezikovni zaklad in nepregledne vrste sino-nimov, a tudi dve enakopravni pisavi, ki so ju do$ivljali kot del nepogre"ljive, skupne bosansko-hercegovske dedi"#ine. Po njihovem mnenju gre za bogastvo, ki ga je treba, ne gle-de na nacionalne o#i"#evalne in ekskluzivisti#ne pristope, vendar ohraniti pri $ivljenju in bolj ali manj zamrznjenega v dosedanji knji$ni formi.

Elma je spremembo jezika in nasilne poskuse preobli-kovanja posameznikovega govora, o kateri bo ve# govora tudi v zadnjem poglavju, dojemala kot disrupcijo »normal-nosti«.262 Poudarjala je, da so dana"nji otroci hudo »o!ko-dovani« zaradi jezikovno-o#i"#evalnih praks, predvsem pa je bila zgro$ena nad ignoranco cirilice v "olskem sistemu Federacije Bosne in Hercegovine: »Na!o Azro smo nau"ili pi-sati in brati cirilico«, kajti, kot pravi, nikoli ne bo pristala na to, da je z znanjem nekaj narobe. Toda hkrati je razo#arano priznavala, da se nasilju, ki se odvija skozi javni govor, me-dije itd., ne more upreti, zato tudi sama ne zmore ohraniti

260. Kot osnovno karak-teristiko bosanskega jezika so "tevilni iz-postavljali prav pogo-stost #rke »h«. Kritiki so preoblikovanje be-sed in dodajanje #rke »h« spremljali z izra-zitim zgra$anjem in ironijo. (rko so zato dodajali v domala vse besede z namenom intenziviranja ab-surdnosti jezikovnih markacij (prim. Ma-#ek 2000: 175).

261. Turcizmi so seveda prisotni v govoru vseh prebivalcev Bo-sne in Hercegovine, #eprav v splo"nem velja prepri#anje, da je te ohranil pred-vsem bosanski jezik, medtem ko naj bi se jih srbski in hrva"ki hotel na silo znebiti. Fra Grga Marti!, eden najvidnej"ih bo-sansko-hercegovskih fran#i"kanov devet-najstega stoletja, je za ljudske pesmi, ki jih je zbiral, zapisal, da bi bile brez turcizmov kot »jed brez za#imb« (po Stoji! 2005: 9).

262. Dom je ne nazadnje tudi prostor, znotraj katerega posameznik poseduje maksimal-no komunikacijsko mo#, se pravi kapa-citeto primernega govorjenja v mno$ici prepoznanih speci-fi#nih situacij (Hage 1997: 103).

Sarajevo_16.indd 262 29.1.2013 12:19:28

263

jezika tak"nega, kot ga je v#asih govorila. Spremembo jezi-ka in jezikovnih norm je torej do$ivljala kot simbolno nasi-lje. Tako pri Elmi kot pri vrsti drugih sogovornikov je bilo mo# zaslediti izrazito distanco do propagiranih »jezikovnih ideologij«, ki so mnogokrat v popolnem nasprotju s prak-ti#no jezikovno rabo oziroma drugimi, vselej multiplimi »jezikovnimi ideologijami«. Med njimi namre# vselej tlijo potencialni konflikti.

Michael Silverstein »jezikovno ideologijo« definira kot »sistem verovanj o jeziku, ki ga oblikujejo govorci v cilju racionalizacije ali zagovarjanja na#inov, kako sami do$ivlja-jo strukturo in rabo jezika«. Gre torej za percepcijo jezika, v kateri se zrcalijo estetske sodbe ter moralna vodila, ki so utemeljena v dru$benih izku"njah in so pogosto povezana s posameznikovi interesi (po Kroskrity 2000: 5, 8). Zato ne presene#a, da so sarajevski sogovorniki svoj jezik razmeje-vali od »bosanskega jezika« nacionalnih ideologov, nekate-ri tudi s samim poimenovanjem. Tako je Vedran trdil, da govori srbsko-hrva"ki jezik ali »es-ha«, ki se ga je u#il v "oli, medtem ko je %eljko zatrjeval, da uporablja »dobardanski jezik«,263 spet tretji so ugotavljali, da sploh niso prepri#ani, kateri jezik govorijo, ampak da je njihov govor mogo#e defi-nirati kot »na!ki« oziroma govorili naj bi »po na!e«. Nekate-ri sogovorniki so namenoma kupovali knjige in #asopise iz Srbije, ne le zato, ker so bili ti cenovno dostopnej"i, ampak predvsem zato, da ne pozabijo cirilice. A so ve#inoma pri-znavali, da v procesu branja ekavske besede avtomati#no nadome"#ajo z ijekavsko razli#ico.

Poudarjali so tudi regionalne specifike govora. Te so opisovali kot $iv jezik, ki ima le malo opraviti z ideolo"kimi spremembami sintakse in leksi#nih posebnosti. Nor#evali so se iz zanje povsem absurdnih jezikovnih situacij, v "ali pa so pogosto navajali tri »nacionalne razli#ice« besede z istim pomenom, ki so jih najve#krat le druga#e in popa#eno na-gla"evali, da bi dodatno opozorili na nesmiselnost nacional-nih jezikovnih razmejitev.264 Tar#a njihove ironizacije so bili tudi pozdravi. Kljub svojemu nasprotovanju rabi religijskih pozdravov v javni sferi, so jih v javnosti izgovarjali naglas ter jih neizogibno pospremili z zgovornim nasme"kom in se na ta na#in posmehljivo oddaljevali od dojemanja trenu-tne situacije kot realnosti. Slednjo so s svojo performanco konstantno pretvarjali v burlesko. Globoko nacionalizira-no realnost so namre# razumeli kot igro, ki je sicer nevar-na, ampak tudi kot tisto, ki se bo po pri#akovanjih vendar umaknila iz njihovih $ivljenj, ker je preve# absurdna, da bi

263. Ta po njegovi defini-

ciji vklju#uje vse tiste jezike, »v katerih se

pozdravljamo z dober dan«. Zatrjeval je, da

mu sodobni jezikovni nacionalni promo-

torji ne morejo vsiliti jezika, ne glede na

trud, ki ga vlagajo v ta »eksperiment«. Pri-znal je, da uporablja nekatere besede, ki

veljajo za »hrva"ke«, a je poudarjal, da je te prevzel od babice $e v otro"tvu ter da gre za kontinuirano rabo je-zika in ne za produkt sodobnih ideolo"kih

razmejevanj.

264. Denimo: »Kon"no je

konec hefte, tjedna, sedmice«.

Sarajevo_16.indd 263 29.1.2013 12:19:28

264

obstala. Jezikovna homogenost nacionalnih skupnosti je bila zanje le politi#na iluzija. Prav zato so bili prepri#ani, da je pogled treba zasukati v smeri lingvisti#ne diverzitete, se pravi onkraj idej o homogenizirani nacionalni skupnosti (Irvine in Gal 2000: 76; Kroskrity 2000: 27). Dosledno lo#e-vanje jezikov so videli kot nesmiselno dejanje. (eprav nih#e ni jasno zanikal obstoja specifi#nih jezikov, kljub temu so jih najve#krat raje obravnavali kot dialekte.

Bosanski jezik je slu$il tudi kot temelj za oblikovanje bo-sansko-hercegovske »dr$avljanske identitete«, kar pa ne po-meni, da je bil v tej argumentaciji venomer slavljen. Jezik je bil element kulturne intimnosti, saj je ob#asno spro$al ne-lagodje, ki pa je posledi#no rezultiralo v ob#utju intimnosti in povezovanja skupnosti »nepopolnih«. (e sledimo Herz-feldu je kulturna intimnost »prepoznavanje tistih aspektov kulturne identitete, ki jih ob#utimo kot vir zunanjega ne-ugodja, a obenem ti isto#asno #lanom skupnosti omogo-#ajo ob#utek varnosti zaradi pripadanja dru$bi, ob#utek doma#nosti z osnovami mo#i, ki lahko v nekem trenutku omogo#i dolo#eno stopnjo kreativne nepokor"#ine, a $e v naslednjem pripomore k efektivnosti zastra"evanja« (1997: 3, 38). Sram do na#ina govora, naglasa, komunikacije, tudi gestikulacij in mimike, ki so tudi v nekdanjem jugoslovan-skem prostoru pridobile negativne ali vsaj »ruralne« nalep-ke – kajti »bosanski jezik« oziroma bosansko-hercegovska razli#ica srbsko-hrva"kega jezika je bila percipirana kot da-le# manj »sofisticirana, izpiljena in kozmopolitska« kot je-zik, kakr"nega je bilo mogo#e sli"ati v Zagrebu ali Beogradu – je bil vselej latentno prisoten. Dojemanje lastnega govora je dobro opisala avtorica spletnega dnevnika, ki je svoje za-to#i"#e v #asu vojne na"la na Danskem: »Njihov jezik zveni tako zelo evropsko in za$eleno. Na" /…/ ka$e na razmere v Bosni. Surov je, grob in vedno na meji eksplozije« (http://snotbussemand.blogger.ba, 7. 1. 2009). 265

Ne glede na status jezika in kljub dejstvu, da so se ga mnogi potiho ali naglas v dolo#enih trenutkih sramovali, so mu hkrati pripisovali tudi ekspresivnost in mo$nost doseganja epskih "irin, hkrati pa je v povojnem kontekstu slu$il kot nepogre"ljivo orodje obra#unavanja z obstoje-#im sistemom. Na protestih pred Narodnim gledali"#em 6. aprila 2008, v igri dodeljevanja nagrad nesposobnim politikom, je mladeni#, ki je bil glavni govorec, opozoril zbrano mno$ico, da je vendar treba biti politi#no korekten in »paziti na pravice konstitutivnih narodov«, zato je pozval mno$ico, da je #as, da vzklik »Ostavke!« ponovijo, vendar

265. Podobna stali"#a sem sli"ala tudi pri drugih pripadnikih bosan-sko-hercegovske dia-spore. Mnogim so na-mre# rekli, da zveni-jo, kot da se kregajo, ali pa da njihov glas v bosanskem jeziku zveni grobo. Zato ob-stajajo posamezniki, ki se trudijo oddaljiti od bosansko-herce-govskega jezika. Tudi Sarajev#ani so zave-stno ali povsem spon-tano prevzemali bese-de, ki so jih dojemali kot hrva"ke, saj so skoznje med drugim gradili druga#ne sa-mopodobe. %ivo pa je bilo tudi nor#evanje iz domnevne »kroa-tizacije jezika«. Kot pravi Senad: »%alimo se na ra"un Hrvatov in na koncu to postane na! na"in komunicira-nja.« Skratka, ko gre za jezikovne rabe ter prisvajanje »jezikov-nih ideologij«, zasle-dimo zelo zapletene procese, ki jih ni mo-go#e razlo$iti zgolj z uspehom nacionaliza-cijskih procesov.

Sarajevo_16.indd 264 29.1.2013 12:19:28

265

tokrat malenkost druga#e: »Sedaj !e v cirilici!« Gre za zelo zanimiv primer dejstva, da »oblike in jezik protesta morajo posvojiti oblike in jezik dominacije, zato, da so lahko re-gistrirane« (Roseberry, po Gledhill 2000: 87). O pomenu jezika pri konstrukciji bosansko-hercegovske identitete in kritiki nacionalizirajo#ih prijemov bo ve# govora v zadnjem poglavju, na tem mestu pa se $elim za trenutek ustaviti pri »desekularizaciji pozdravov«.

Pozdravi so najbolj manifestativen del govora, ki se od-vija v javnosti. V Sarajevu smo pogosto $e pri prvi izgovor-jeni besedi pri#e deklarativni demonstraciji posamezniko-vega osebnega religioznega prepri#anja, a tudi nacionalne-ga samoozna#evanja, ki ga mnogi niso vajeni. Pozdravi, ki so doslej veljali za primerne le za osebno, intimno sfero in ki jih pre$emajo religijske konotacije, so se v #asu vojne pre-bili v javnost, in sicer z izdatno pomo#jo nacionalnih elit. »Dober dan« so v sarajevskem kontekstu torej nadome"#ali pozdravi, kot so »merhaba«, »Allah imanet«, »selam«, »selam alejkum« (prim. Ma#ek 2000: 178). A je bilo mogo#e sli"ati tudi pozdrave, ki so zdru$evali oba na#ina.266

Posamezniki z druga#no religijsko tradicijo, predvsem katoliki in pravoslavci, so svoje verske pozdrave v Sarajevu nemara najbolj zaradi strahu pred ostrimi pogledi ohra-njali le v intimni sferi. Javna raba religioznih pozdravov in zasi#enost komunikacijskega ozra#ja z nareki nacionalne »jezikovne ideologije« ni spro$ala mno$i#nega odobrava-nja, temve# nelagodje. Samir, ki je sicer zagrizen ateist, je denimo svojo staro mamo pozdravljal z muslimanskimi re-ligijskimi pozdravi, a le za zaprtimi vrati, hkrati pa je kazal izrazit odpor do istih jezikovnih izbir, #e so se te pojavljale onkraj zidov intimnega dru$inskega prostora.

Napetosti, ki so jih spro$ile tekmujo#e »jezikovne ideo-logije«, so preplavile sarajevsko dru$beno klimo. Za "tevil-ne so bili sprejemljivi na#ini komunikacije tisti, ki so bili utemeljeni in posredovani z zgledom preteklega govora, repetitivno transmisijo in ne z novodobnimi nacional(isti#)nimi in religijskim predpisi. Kr"enje ponotranjenih vrednot so Sarajev#ani pripisovali predvsem novim vernikom oziro-ma konvertitom. Tem naj bi ekonomsko-socialne motivacije narekovale bahato razgla"anje svoje »novodobne in neiskre-ne« verske pripadnosti na vseh dosegljivih prizori"#ih, tudi v jezikovnih rabah. Tak"ni na#ini pozdravljanja so pri#ali o izpostavljanju lastnega politi#nega prepri#anja, kar je v bi-stvu "tevilne navdajalo z ob#utjem nelagodja. Pozdravljanje z ekskluzivisti#nimi religijskimi pozdravi, ki so bili do vojne

266. V intimni sferi mu-

slimani – verniki pogosto pozdravljajo

izklju#no z musli-manskimi pozdravi. V javni komunikaci-ji pa naj bi pogosto

uporabljali oba poz-drava, saj naj bi s tem

poudarjali svoje spo-"tovanje do multikul-

turnega ob#instva. Ve#inoma so mnenja,

da je nevljudno poz-dravljati pripadnike drugih religij z ver-skimi pozdravi (An-

dreja Mesari#, osebna komunikacija), ven-dar vsi tega v praksi

ne spo"tujejo.

Sarajevo_16.indd 265 29.1.2013 12:19:28

266

rezervirani za intimo doma in za komunikacijo s sorodniki, prijatelji in sosedi muslimanske veroizpovedi, so "e zlasti takrat, ko so bili namenjeni pripadnikom drugih religijskih in nacionalnih skupnosti, interpretirani kot nevljudni ter kot $aljiva in nepotrebna provokacija, v kateri je mo$no prebrati odsotnost osnovnih manir, nespo"tljivost in inklinacijo k netole-ranci in sovra"tvu do »bli$njega Drugega« (prim. Ma#ek 2000: 179).

Pozivi k vnovi#ni sekularizaciji: Sekularizacija kot osvoboditev #asaZagovor (vnovi#ne) dru$bene sekularizacije je nedvomno bistven

element kompleksnega antinacionalisti#nega diskurza. V njem se seku-larizem predstavlja kot izraz volje ljudstva in kot del sarajevska tradicije. Sarajevskega antinacionalisti#nega sekularizma si torej ni mogo#e mi-sliti brez upo"tevanja (po)vojnega religijskega preporoda, saj obstajata v tesnem dialekti#nem razmerju in ju ni mogo#e analiti#no distancirati (prim. Navaro-Yashin 2002: 7, 137).

Tudi aktivisti, #eprav je v njihovih vrstah obstajala pe"#ica »intimnih vernikov«, so izra$ali zelo negativna stali"#a do globokih nacionalno-reli-gioznih ideolo"kih intervencij v prostoru. Vstopali so v spore z dominan-tno nacionalno oblastjo o posledicah in negativnih u#inkih krepitve vloge religioznih skupnosti v bosansko-hercegovski dru$bi ter z nejevoljo opa-zovali demonstracije verskih in/ali nacionalnih lo#nic med prebivalstvom tudi v javni sferi. Tako sem bila po pogovorih z nekaterimi aktivisti Giba-nja Dosta! prepri#ana, da so po svojem prepri#anju ateisti, vendar so me podatki, ki sem jih sli"ala mesece za prvimi sre#anji na eni izmed njihovih zabav, v resnici presenetili. Zlatko je tako v najinih za#etnih pogovorih vselej propagiral ateizem, socializem in samoupravljanje kot edino re"itev za Bosno in Hercegovino, slikovito je poudarjal svoj dvom v religiozne voditelje in njihove pridige, a kasneje so mi njegovi prijatelji odprli pot v njegova nedeklarativna religiozna #utenja – ki so bila situacijske narave – in s tem nekoliko obrnili perspektivo. Obujali so spomine na zabavne dneve, ko so se v #asu ramazana tudi sami sku"ali kolektivno odpovedati pija#i, #eprav niso muslimani, ker se je njihov kolega Zlatko odlo#il, da bo posku"al slediti postu, #eprav se je naknadno izkazalo, da je bila volja pre"ibka. Zato ne presene#a, da v javni sferi, tudi v pogovoru z menoj, ve-#ina aktivistov ni $elela izpostaviti svoje religiozne pripadnosti, nekateri prav gotovo zaradi lastnih ateisti#nih prepri#anj, drugi zaradi te$nje po la$jem vklju#evanju v aktivisti#no sceno, spet tretji pa so svoje religijsko prepri#anje ohranjali $e leta v privatni sferi, ki je bila zanje edino primer-no mesto za izra$anje verskih ob#utij in religiozne identitete.

Mnogi samozavestno trdijo, da Bosna in Hercegovina danes nima ni# skupnega s sekularno dr$avo. Podobo dana"njega Sarajeva je nazor-no opisala ena izmed avtoric spletnega dnevnika:

Sarajevo_16.indd 266 29.1.2013 12:19:28

267

IN je pozdravljati se s selam alejkum, in to #eprav je pozdrav povsem religiozne narave. IN je uporabljati svoje #lanstvo v verski skupnosti, zato da napreduje" v slu$bi /…/ IN je ob petkih hoditi na d$umo /…/ IN je okoli vratu nositi verske simbole, in sicer take velikosti, da se pod njihovo te$o upogne hrbtenica. IN je postiti se za ramazan /…/ IN je kombinirati versko naklonjenost s postmodernimi degeneracijami, kot so silikoni ali povsem poplajhani lasje /…/ IN je imeti na vidnem mestu poster Babe, kako moli fatiho, ali reisa na enem izmed romanj /…/ IN je v CV napisati, da ste kon#ali mekteb /…/ IN je zlorabljati genocid, /…/ da bi napredovali v politi#nih krogih. (bicegore.blogger.ba, 7. 2. 2008)

Odpor do reislamizacije je izviral iz ob#utja lastne ne-svobode. Tudi #as naj bi se meril na podlagi religioznih pra-znikov ve#ine, ki naj bi z nizom regulacij omejevala vede-nje in aktivnosti, primerne za dolo#en #asovni izsek zanjo edinega veljavnega koledarja – religijskega koledarja. In to tudi tistim, ki niso muslimanski verniki. Poveden dogodek, ki je indikator tovrstnega prila"#anja nadzora nad #asom in za Sarajev#ane jasnega znamenja premo#i religije, je bila razburkana debata leta 2008, ki jo je spro$ila namera o izvedbi prvega Queer festa v Sarajevu, v #asu, ki je delno koincidiral z ramazanom. Glasnim pozivom k odpovedi in restrikciji dogajanja v ramazanskem #asu 267 se organizator-ji festivala niso $eli ukloniti, kar je rezultiralo v izbruhu na-silja, krvavem obra#unavanju s festivalskimi obiskovalci, ki so se kljub svarilnim gro$njam drznili pojaviti na otvoritve-ni slovesnosti. Ta je bila zaradi grozljivega dogodka in ne-usihajo#ih groze#ih klicev organizatorkam in morebitnim obiskovalcem tudi zaklju#ni dogodek in slovo festivala. Brutalen napad na obiskovalce naj bi po poro#ilih organi-zirano izpeljali predvsem osovra$eni salafisti,268 vendar so se njim navdu"eno pridru$ili tudi pripadniki nogometnih navija"kih skupin. Te$nje po vsiljevanju odnosa do religi-oznega posta oziroma ramazana, kakr"ne naj bi gojil vsak religiozen musliman in torej kot »najpomembnej"ega« dela leta, ki mu sledi tudi »najpomembnej"i« praznik, je mo$no ozna#iti kot poskus interference v posameznikove, sicer dru$beno konstruirane, a vendar individualizirane pome-ne. K valu negodovanj so svoj dele$ prispevali tudi #lani Nepokreta Jo!!, saj jih je dogodek izzval, da na svoji spletni strani skozi sarkasti#en obrat pozovejo k »prestavljanju ra-mazana«, in ne Queer festa, kot so zahtevali Islamska sku-pnost in zagnani posamezniki, ki so se po#utili pozvane,

267. Prepoved festivala so sicer zagovarjali tudi predstavniki drugih verskih skupnosti in

"tevilni posamezniki, vendar je njihovo na-sprotovanje dogodku prav tako izhajalo iz

bolj ali manj odkritih homofobi#nih impul-

zov, a se najve#krat niso oklepali rama-

zana kot retori#nega prijema argumenta-

cije in upravi#evanja lastnih stereotipov.

268. Ker so bili ti tudi si-

cer mo#no osovra-$eni, je ve#ina pro-bosanskih oziroma

antinacionalisti#nih medijev predvsem

izpostavljala njihovo vlogo in vlogo islama pri omejevanju dru$-

benega dogajanja.

Sarajevo_16.indd 267 29.1.2013 12:19:28

268

da prepre#ijo dogodek: »&e upo!tevamo izrazito negativno stali!"e, ki ga imajo religijske institucije do homoseksualne skupnosti, njihov namen, da ramazan organizirajo v istem mesecu, v katerem se odvija tudi Queer festi-val, predstavlja popolnoma nepotrebno provokacijo.« Ko se izvije iz ironi#-nega govora, v katerem jasno poudarja uzurpacijo #asa s strani religijski skupnosti ter tudi arbitrarnost pomenov, se DJ Danza spra"uje:

Na osnovi kak!ne logike ima ramazan prednost pred Queer festivalom? /…/ Ali smo nekje vmes postali verska dr#ava, ne da bi me kdorkoli o tem obvestil, ali je to zgolj ena izmed mnogih variacij balkanskega iz#ivljanja nad manj!inami? Ko /…/ krepostni "uvaji morale sporo"ajo homoseksualcem, da svojo seksualno orientiranost izra#ajo znotraj svojih !tirih sten, zakaj jih ne bi potem, s svojim lastnim zgledom, podu"ili in svojo versko orientacijo izvajali na isti na"in, v svojih sobah in v za to namenjenih molilnicah.

V tej permanentni konfrontaciji gre tudi za odlo#no zavra#anje in fragmentacijo religijske avtoritete, ki se ji odrekajo inherentni privilegi-ji, ter odlo#en odmik in negiranje trditve, da sta religijska in nacionalna identiteta zares najpomembnej"i temelj identifikacije. Te$ave z izvedbo Queer festa v #asu ramazana so imele daljnose$ne posledice: sogovorniki so z nejevoljo poudarjali, da je ta neljubi dogodek, ki je jasen kazalec sta-nja sarajevske dru$bene klime, direktorja najbolj znanega sarajevskega poletnega dogodka, Sarajevskega filmskega festivala, Mirsada Mira Pu-rivatro navedel, da se ukloni pritiskom in premakne $e uveljavljeni da-tum festivala ter ga na#rtuje tako, da se ne bo odvijal v #asu ramazana. Obsodbe vdaje so se nizale, v njihovem ozadju pa je ti#alo prepri#anje, da je pravzaprav za vse, kar se danes odvija v mestu, »treba najprej vpra-!ati Ceri'a, in "e on prikima, mogo"e lahko praznujem rojstni dan, ki ga imam ravno zdaj, ko je ramazan«. Gre torej za omejevanje posamezniko-vih mo$nosti samostojnega uravnavanja #asa, na katerega mnogi niso pristali, saj niso $eleli postati le kalupne odslikave trenutnih struktur, ki so jih opazovali s pozicije kriti#ne distance.

Ramazan in bajram, ki sledi, se je vsem prebivalcem Sarajeva vsiljeval kot pomembna to#ka na koledarju. Prazniki ve#ine so torej samozavestno vstopali v polje vidnega in se razra"#ali onkraj intimne dru$inske sfere:

Bajram je kot praznik $e dolgo nazaj izstopil iz dru$inske sfere, v kateri bi, po vsakem moralnem in religijskem pravilu, moral tudi ostati /…/ Tako je bajram iz intimnega in skromnega praznika /…/ evolviral v praznik uli#ne agresije /…/ Ali je v Sarajevu diskriminacija nemuslimanov postala $e tako mo#na, da se bodo v prihodnjih letih tisti preostali »nepostitelji« delali, da se postijo, samo zato, da bi se sami izognili /…/ sovra$nim pogledom??? /…/ Ramazan je nemogo#e spregledati, saj ve#ina firm usklajuje delavni #as v skladu z iftarjem, prav tako tudi ve#ina fakultet /…/ Nekateri so /…/ komentirali, da je povsem normalno, da se javno $ivljenje prilagaja navadam ve#ine, /…/ a vendar se mi zdi, da morajo obstajati lastnosti urbane in sekularne dru$be,

Sarajevo_16.indd 268 29.1.2013 12:19:28

269

ki omogo#ajo, da se v javnem $ivljenju ohrani dolo#ena odprtost in toleranca za vse tiste, ki $ivijo v tej dru$bi, #e ni# drugega zaradi spo"tovanja do vseh »nas« [nekdanjih pionirjev]. (bicegore.blogger.ba, 2. 4. 2008)

Zagovor sekularizma nedvomno ka$e tudi nekatere znake »kulturne anksioznosti«, skratka ob#utja, da je ob-stoje#a, lastna, v tem primeru specifi#na sarajevska kultura ogro$ena in potisnjena na rob pre$ivetja. V tovrstnem po-gledu je mogo#e zaslediti semena »kulturnega fundamen-talizma«, ki kulture obravnava kot esencializirane entite-te in reificirane abstrakcije, #eprav se antinacionalizem v splo"nem deklarativno sku"a oddaljevati od homogeniza-cijskih, kolektivizirajo#ih prijemov. (eprav smo v antropo-logiji »kulturni fundamentalizem« najve#krat aplicirali na odnos med ve#ino in manj"ino, ki sta razmejeni predvsem z nacionalnimi, etni#nimi ali religioznimi oznakami, saraje-vski sodobni kontekst nedvomno potrjuje, da ta lahko sloni tudi na druga#nih temeljih, na bolj ali manj konfliktnih in premi#nih mejah.269 V sarajevskem antinacionalizmu, ki ustvarja alternative obstoje#im dominantnim razmejitvam, opazimo implikacije o nezmo$nosti zdru$evanja ali mir-nega sobivanja primerjanih esencializiranih enot – v tem smislu predvsem »sekularnega« in »religioznega« sveta, "e zlasti, ko gre za njuno koensistenco v sarajevskem javnem prostoru. Gre pravzaprav za jasno reifikacijo kulturnih meja, ki »kulture segregira prostorsko« (Stolcke, po Grillo 2003: 164–5). Bosna in Hercegovina je torej predstavljena kot prostor, kjer je religija – v nasprotju z islamskimi dr$a-vami – »intimna stvar posameznika« in zatorej nima vstopa v javni prostor.

»Kulturni fundamentalizem« se pojavlja v nadvse razno-likih preoblekah, v Sarajevu pa se poraja iz ob#utka nemo#i in izrinjenosti, ki sloni na prepri#anju, da se skozi procese reislamizacije odvija nedobrodo"la preobrazba celotnega sarajevskega urbanega prostora. To neizogibno spremlja omejevanje individualnih izbir ter vsiljevanje »kolektivisti#-nih ritualov« in matric vedenja. Kot smo videli, so mnogi Sarajev#ani zatrjevali, da javno izpostavljanje religiozne pripadnosti »ne sodi v ta prostor«, »kulturni fundamentali-zem« pa je zagotovo "e mo#nej"i pri retori#nih obra#unava-njih s »tujim islamom«, ki, kot pravijo, ne pozna pravil sara-jevskega $ivljenjskega prostora. Nekdanje sarajevske obrise naj bi ta odlo#no brisal ter nadome"#al z nesprejemljivimi novotarijami. V tem procesu vsiljevanja druga#nega na#ina

269. To seveda ne pomeni, da je »kulturni funda-mentalizem« odsoten

v drugih diskurziv-nih praksah, v nacio-nalisti#nem diskurzu

v sodobni Bosni in Hercegovini je na-

mre# evidenten. Zato nemara lahko govo-

rimo tudi o spopadu razli#nih struj in od-tenkov »kulturnega fundamentalizma«.

Sarajevo_16.indd 269 29.1.2013 12:19:28

270

$ivljenja se so#asno odvija »diskreditacija islama«, ki prido-biva status orodja v rokah oportunistov in nekdanjih ko-munistov (Bougarel 1999), a tudi grabe$ljivih politi#nih in religijskih elit. Skozi procese transformacije in reislamiza-cije Sarajevo torej postaja vedno bolj »njihovo«, saj izgublja svoje nekdanje karakteristike.

Multikulturnost, ki je sicer za Sarajev#ane pogosto vsi-ljena beseda, je ozna#ena kot izgubljen pojav idealizirane preteklosti. Sprejemanje razli#nosti so "tevilni dojemali kot pomembno sarajevsko specifiko, nekdaj nadvse spo"tova-no vrlino, ki je tvorila nepogre"ljivo karakterno sestavino pravih Sarajev"anov. V tem smislu je zavezanost k spo"to-vanju razli#nosti, #etudi je bilo tudi to spo"tovanje izjemno selektivno, predstavljalo nepogre"ljivo sidri"#e lokalne identitete. V #asu, ko razlike postanejo predmet politi#nih obra#unavanj in kontroverz, ko se poglobijo napetosti in dru$beni tresljaji (Hastrup 2002: 76), se tudi v javnosti "iri pandemija razprav o (ne)toleranci. Te so tudi v dana"njem Sarajevu nadvse $go#a tema. Z vzpostavljanjem nove, pre-cej rigidne hierarhije naj bi se mesto po vojni brez soglas-ja svojih stanovalcev transformiralo v »d#emahirijo«,270 ki predstavlja popolnoma obrnjeno podobo zami"ljenega nekdanjega Sarajeva: evropskega, odprtega in naprednega mesta, v katerem je kraljevala religijska in medetni#na »na-ravna« toleranca, prisvajanje druga#nosti ter mo#no pre$e-manje dinami#nih kultur. O#itek o "kodljivosti preobrazbe ni bil rezerviran zgolj za ateiste, temve# so ga brez zadr$kov uporabljali skoraj vsi sogovorniki, tudi predani verniki. Gre za iste Sarajev#ane, ki so, paradoksno, ko je premier Re-publike Srbske Milorad Dodik ozna#il Sarajevo za Teheran, avtomati#no stopili v bran svojemu mestu in okoli njega zgradili retori#ni oklep.

Objokovanje izgube multikulturnosti je bilo vtkano v pogovore o Sarajevu neko# in danes, multikulturnost me-sta je po mnenju mnogih predstavljala magnet za obisko-valce in resni#en »"ar« Sarajeva, #eprav beseda sama pred devetdesetim letom ni zasedala prominentnega mesta v besedi"#u Sarajev#anov, saj so se sklicevali predvsem na kategorijo »skupnega $ivljenja« oziroma »zajedni"kog #i-vota« (prim. Donia 2006).271 Malo je tistih, ki Sarajevo "e vedno opisujejo kot »velik vrt raznolikosti«: Sarajevo postaja »muslimansko mesto«, saj Vildana Selimbegovi! trdi, da se bo"nja"ka oblast z gradnjo d$amij »iz$ivlja nad nemuslima-ni, in to tako, da gradi Sarajevo kot bo"nja"ko Trebinje ali bo"nja"ko (apljino« (2008: 3).

270. Gre za besedo, ki je povezana z arabsko besedo jamaat, ki po-meni skupnost, dru$-bo ali republiko. V Sarajevu sicer d#emat predstavlja predvsem osnovno, najmanj"o enoto islamske sku-pnosti, v splo"nem pa je d#emahirija ozna#evala dr$avo, ki nima ni# skupnega z nekdanjo socialisti#-no. Gre za politi#no tvorbo, kjer je islam uradno priznan kot dru$beni in politi#ni princip oziroma na-#elo. Pogled in razu-mevanje d#amahirije je mogo#e ena#iti s pogledom na funda-mentalisti#no dr$avo, ki ga sre#amo na Za-hodu (Ma#ek 2000: 168).

271. Izjave o multikultur-nosti mesta je najve#-krat mogo#e sli"ati pri tistih Bo"njakih, ki vsaj delno odobra-vajo vdor religije v javno sfero in ki svo-jo identiteto gradijo na zavzemanju za multikulturno Bosno in Hercegovino.

Sarajevo_16.indd 270 29.1.2013 12:19:28

271

Zatekanje v cinizem, ko je tekla beseda o tovrstnih »propagandnih in turisti#nih floskulah«, je bila obi#ajna praksa. V omenjene floskule, pravijo, nih#e, ki pre$ivi ve# kot nekaj dni v Sarajevu, ne more verjeti; nanje lahko nasedejo le naivni in nevedni turisti (glej &ehi! 2008b: 51). V dobi kapitalizma je globalno estetizirano mesto preoblikovano tako, da je v"e#no in privla#no predvsem obiskovalcem, saj se pogosto ne kon-struira v skladu z $eljami lokalnih prebivalcev (Hage 2003: 19–20). Po-vojna multikulturnost Sarajeva je le varljiva utvara, trdijo Sarajev#ani:

To z mozaikom je prav huda floskula, v tem smislu, ko pravijo, da samo tu lahko na stotih metrih najde! in d#amijo in cerkev in sinagogo, kar ne nazadnje sploh ni res. V vsakem mestu v Evropi bo! na!el ve" raznolikosti kot tu /…/ Absurdno, da je to multikulturnost.

Hitra transformacija mesta v »skoraj docela monoetni"no« je ocenje-na kot bole#a izguba, ki je ubila tisto Sarajevo iz preteklosti oziroma pokon#ala "e vedno ob#asno nostalgi#no opevani »sarajevski duh«.

Mesto je »umrlo« predvsem zaradi novih dru$benih relacij, za katere naj bi bil zna#ilen distanciran ali sovra$en odnos, skratka sarajevsko okolje naj bi postalo prizori"#e izrazito negativne reformulacije odnosa do druga#nega in »bli$njega Drugega«. Postalo naj bi okolje, ki nima z idejami mest in metropol ni# skupnega. Sogovorniki so ga ozna#evali kot precej zaprto obmo#je, ki $di v svoji zatohlosti. Zato so mesto z opa-zno ambivalenco opisovali kot je#o, pisatelj Faruk &ehi! pa je zatrjeval, da bivanje v Sarajevu marsikoga privede do norosti: »To mesto je vseka-kor nekak"en kontroliran sanatorij, naseljen z ljudmi s slabimi $ivci« (2008a: 51). Izena#evanje Sarajeva z je#o je jasen simbol lastne ujetosti.

Zavra#anje rigidnosti dru$bene klime se je zdru$evalo z obsodbo strahu po u#inkih »kontaminiranosti«, ki se odra$a v nezmo$nosti spre-jemanja druga#nosti, predvsem tistih, ki niso utemeljene na obstoje#ih, dominantnih matricah vedenja in mi"ljenja. Sarajevo je bilo zanje torej mesto, ki ne dopu"#a svobode, individualnega odlo#anja, razmi"ljanja, interpretativnh variacij in vedenja. Avtorica spletnega dnevnika s psev-donimom Gea razgrinja lastno zgra$anje nad nestrpnimi komentarji ob organizaciji $e omenjenega Queer festa. Ob tem ugotavlja, da je trenutno v Sarajevu v kategorijo domnevne »normalnosti« vpisana tudi lastnost posameznika, da je »deklarativno in prakti"no homofobi"en, ksenofobi"en nacionalist in !ovinist« ter cini#no dodaja, da je tak pogled na homo-seksualno populacijo mogo#e oceniti kot »deja vu iz drugih balkanskih mest, teh prekrasnih, zdravih in normalnih okolij«, vendar v istem hipu odlo#no poudarja, da je, ko gre za Sarajevo, to dejstvo "e bolj skele#e. Sarajevo se namre# "irokousti in pona"a s svojo

wannabe odprtostjo /…/ Ta razkorak med $eljami in mo$nostmi je tragikomi#en, namre# $elja ene kasabe, da jo poimenujejo kot multietni#no, multikonfesionalno, "iroko in milostno okolje, ter

Sarajevo_16.indd 271 29.1.2013 12:19:28

272

nezmo$nostjo, da uresni#i karkoli od tega /…/ In naj [vsi marginalizirani] odpustijo kasabi. Planinski venci so jo obkolili in vanjo ne prihaja niti zrak, da prevetri um, niti pogled ne sega dlje kot do lastnega nosu. (www.gea.blogger.ba, 7. 6. 2009)

Zatohlost sarajevske kotline so nekateri pripisovali tudi nadvse krivi#ni mednarodni politiki, ki je z viznim re$imom izob#ila prebivalce Bosne in Hercegovine ter jim onemogo-#ila, da »normalno potujejo« in izmenjujejo ideje in mnenja. Prepri#ani so bili, da je prav zaprtosti prostora mogo#e o#ita-ti, da se v osr#ju Balkana generira zavra#anje in odpor do in-telektualnih investicij ter privilegiranje vere, ki je postavljena pred razumsko sklepanje. Kot pravi Asim: »Mi smo tu zaprti v konzervi in prej ali slej bomo zgnili.« Resignirana pasivnost ali fatalisti#na vdanost v usodo naj bi bila posledica dejstva, da ljudje niti »ne vedo, da obstaja nekaj bolj!ega in druga"ne-ga. Problem je v tem, da sami ne vedo, kaj naj i!"ejo. Mi smo v zaporu, nimamo stika z zunanjim svetom.«272

Kakorkoli $e, pospe"ena reislamizacija se pogosto ka$e kot osrednje gonilo neusmiljenega uni#evanja mesta ter nje-govega pretvarjanja v neznan prostor. Nekateri se spra"uje-jo, ali je to »kasabo« ali »vukojebino«, v kateri $ivijo, sploh "e mogo#e ozna#iti za mesto (glej &estan 2008: 31). Ma"a, ki je del svojih "tudijskih let pre$ivela v tujini, predvsem v &paniji in Franciji, se mi je tako poto$ila, da vsega vendar ni mogo#e zvaliti na povojne razmere, saj »tu vlada neka "udna mentaliteta. Tu so ljudje v kr"u, bojijo se sprememb, razlik.« Nerazpoznavnost mesta in njegovo potiskanja v kategorije provincialnega je treba opazovati v kontekstu obstoje#e in nadvse trdo$ive glorifikacije mesta in mestnega $ivljenja, ki ji lahko sledimo na celotnem obmo#ju nekdanje Jugosla-vije, a tudi precej "ir"e. Tako denimo Bogdan Bogdanovi! ujame mnenje mnogih sogovornikov, ko zapi"e, da se je v vojnem in povojnem #asu na obmo#ju nekdanje Jugoslavi-je zgodil brutalen »urbicid« oziroma »ubijanje mest«, kajti »mesta se ne uni#ujejo zgolj fizi#no, ampak se lahko uni#u-jejo tudi duhovno, od znotraj« (2002: 60). Obstaja namre# mo#no prepri#anje, da so velika mesta $ari"#a napredka, »v njih se rojevajo ideje, na#ini $ivljenja, nove potrebe in se potem "irijo /…/. V njih je duh naravno obrnjen proti bodo#nosti« (Vujevi! 2002: 89). Sarajevo na mnogih to#kah tovrstne idealizacije mestnega $ivljenja razo#ara.

Dru$beni imaginariji so namre# zapisani v habitusu po-pulacije (Göle 2002: 173). &tevilni Sarajev#ani so prepri#ani,

272. Vizni re$im za po-tovanje dr$avljanov Bosne in Hercegovi-ne v dr$ave EU je bil ukinjen leta 2010.

Sarajevo_16.indd 272 29.1.2013 12:19:28

273

da danes ne zmorejo $iveti »normalno« kot mestno, »mo-dernizirano« prebivalstvo. Pospe"ena reislamizacija in na-cionalizacija prostora naj bi Sarajevo potiskala v izolacijo in zatorej vra#ala nazaj v preteklost, pri #emer se dru$be-ne transformacije izrisujejo kot odvzem oziroma odtujitev izbojevane dru$bene modernosti. Nilüfer Göle trdi, da so manifestacije modernosti v nezahodnem kontekstu nema-lokrat pretirane. V tej lu#i naj bi performanca modernosti funkcionirala kot feti"; javna sfera pa bi morala v tem sce-nariju slavljenja progresivnosti funkcionirati kot prizori"#e vizualizacije in dokazovanja lastne modernosti (2002: 184). Seveda pa je treba dodati, da se v sarajevskem pogledu na modernost odlo#no zavra#a obstoj multiplih oziroma mno-goterih modernosti. Diskurz o modernosti je namre# ujet v etnocentri#ne, zahodne perspektive, v katerih ni prostora za druga#ne variacije. Te se porajajo v razli#nih dru$benih razmerah skozi delovanje cele vrste dru$benih akterjev, ka-terih vizije so pogosto nezdru$ljive (Eisenstadt 2000: 2).

V sarajevskem antinacionalizmu se jasno ka$e, da to-vrstni procesi razumevanja in oblikovanja diskurzov mo-dernosti kljub svojevrstnim izhodi"#em vendar ostajajo v temelju transnacionalni oziroma globalni, saj na#eloma sledijo klasi#nim teorijam modernizacije in v njihovem po-gledu modernost "e vedno ostaja monopol Zahoda. (Islam-ski) religijski preporod, ki so ga tudi Sarajev#ani pogosto napa#no interpretirali kot izraz tradicionalizma in nemo-dernosti, naj bi oviral ohranjanje za$elene samopodobe Sarajev#anov, saj ta po njihovem strate"ko obra#unava s tendencami zami"ljene modernosti, ki, kot re#eno, sledijo klasi#nim, v dru$boslovju in humanistiki $e bolj ali manj zavr$enim teorijam modernizacije. Javno deklarirani ver-niki naj bi odlo#no zavra#ali temeljne podstate modernosti, se pravi sekularizacijo, individualizem, dru$beno komple-ksnost, odlo#no racionalizacijo in odmik od tradicije.273 V tem smislu "tevilni Sarajev#ani zelo aktivno sprejemajo hegemonijo zahodnega programa modernosti, ne da bi povsem odvrgli ambivalenten odnos do Zahoda (Eisenstadt 2000: 14–5). Izbrano razli#ico modernosti pa spretno zdru-$ujejo z jugoslovansko, socialisti#no zapu"#ino. Zato tudi v sarajevskem kontekstu lahko govorimo o svojevrstnih apropriacijah ter kreativnih preoblikovanjih in povezova-njih diskurzov modernosti, a tudi o njihovi diverzifikaciji. Ti se vselej uklanjajo svojevrstnim ciljem in interesom.

Reislamizacija in nacionalizacija sta se med drugim ka-zali v aktivnih amnezi#nih akcijah in v poskusih brisanja

273. Ni treba posebej po-udarjati, da se prav

v moderni zavesti ka$ejo kot bistve-

ne (rekonstruirane) tradicije.

Sarajevo_16.indd 273 29.1.2013 12:19:28

274

spominov na druga#no mesto, najbolj manifestitivno ne-mara prav s semiologizacijo prostora in s spremembami imen ulic. Enes ta proces opisuje kot opusto"enje prostora, saj z ob$alovanjem komentira, da je $e v zgodnjih devetde-setih letih aktualna nacionalisti#na oblast storila nepojmljiv »!kandal« s spremembo imen ulic. Meni, da sta jih pri ne-spametnih dejanjih vodila »neizobra#enost in primitivnost«. Po njegovem naj bi bil vodilni pristop pri tem po#etju pov-sem evidenten, saj so oblasti zagon #rpale iz emocionalnega naboja in bo"nja"kih nacionalisti#nih vzgibov. Zato se sam pridru$uje tistim, ki se oklepajo starih imen ulic, s #imer iz-kazujejo intenco, da vsaj miselno restavrirajo nekdanje Sa-rajevo. Tudi po drugi svetovni vojni, ko se je odvijalo pospe-"eno preimenovanje ulic, so starej"e generacije v nasprotju z mlaj"imi ter novimi prebivalci poznale in uporabljale nek-danja, stara imena ulic (glej Jergovi! 2004c: 25). In #eprav lahko govorimo o dejanju pragmati#ne prakti#nosti, saj se ljudje pogosto zana"ajo na obstoje#e miselne zemljevide, je treba v tovrstnih imenovanjih videti tudi mo#no oklepanje spomina na nekdanje Sarajevo, ki nosi konotacije »bolj"ega $ivljenja«. Gre torej za zavra#anje novih ideolo"kih posegov v prostor in intimno sfero mi"ljenja. Pri#e smo mentalnim suverenizacijam ter nasprotovanju nesprejemljivega ekslu-zivisti#nega eti(ni)ketiranja prostora.274 Skozi tovrstne rabe starih imen za ulice se izpostavlja ne le posameznikova na-vezanost na mesto, temve# tudi njegova/njena kontinuiteta bivanja v mestu, kar je pomembna strategija dokazovanja pripadnosti Sarajevu, saj poznavanje mesta v njegovi nek-danji podobi tvori izjemno pomemben dejavnik v posame-znikovih identifikacijskih vozli"#ih.

O tem izvemo tudi, #e pogledamo na druga prizori"#a, kjer se ka$eta vdor in okrepitev religijskega in nacionalne-ga vpliva in kjer se skozi njegovo kritiko izrisuje posame-znikova pripadnost mestu. Tako je denimo Damir nekoliko $alostno negodoval nad uni#evanjem Vilsonovega sprehaja-li"#a, ki je ve#ini Sarajev#anov znan predvsem kot prostor, kamor so se zatekali zaljubljenci. S skrbnim prepletom la-stnih ideolo"kih in estetskih dejavnikov je zgradil argumen-tacijo, skozi katero me je vztrajno prepri#eval, da je religija povsem razdejala in uni#ila Sarajevo v celoti. V neposredni bli$ini sprehajali"#a, v naselju Grbavica, je bila po vojni zgrajena »jordanska d$amija«, ki je po njegovem bistveno skalila sarajevski na#in $ivljenja: »Ve!, zaradi teh tu so po-stavili osvetljavo /…/ Oni so to forsirali z izgovorom, da se tu sre"ujejo narkomani. No, saj verjetno so se res, ampak /…/ To

274. &e zlasti so bili neiz-prosni do imen ulic, ki so jih poimenovali po ljudeh, za katere skoraj nih#e ni vedel, kdo so bili in kak"ne so bile njihove zaslu-ge v bosansko-herce-govski preteklosti.

Sarajevo_16.indd 274 29.1.2013 12:19:28

275

je bil v"asih prostor za zaljubljence, pare, za romantiko, lju-bezen. Zdaj tega ni ve", vse so uni"ili.«275 V tem pogovoru je prezrl vpra"anje zagotavljanja ob#utja varnosti v mestu, ki so ga sicer Sarajev#ani izpostavljali kot enega izmed ve#jih problemov povojne dru$be. Vsekakor pa je poudaril pomen spominov kot pomembnih sidri"# lokalne identifikacije.

Torej, skozi procese specifi#nih spominskih rekon-strukcij nekdanjega Sarajeva, priklicevanje domnevno $e povsem izob#enih na#inov bivanja in $ivljenja, zavzemanje za ohranjanje starih imen ulic ali v glasnem nasprotovanju intencam po gradnji novih d$amij, a tudi skozi raznolike aktivisti#ne akcije, proteste in demonstracije so se v Saraje-vu odvijali trajajo#i procesi prila"#anja prostora in poskusi vzpostavljanja distanc do vladajo#ih nacional(isti#)nih ide-ologij. Kot pravi Irma, ena izmed ustanoviteljic feministi#-nega gibanja Fondacije Cure, je njihov namen sporo#iti, da je »ta prostor enako moj, kot tvoj«. In ne gre zgolj za boj za zagotovitev enakopravnosti $ensk v bosansko-hercegovski dru$bi, temve# tudi za o#itno prizadevanje za pravice in status druga#e misle#ih. V fundaciji niso skrivali svojih te-$enj, saj so se anga$irali v procesih okupacije ulic in javnih prostorov, vendar v smislu zagotavljanja lastne vidnosti, saj jih dejansko poganja tendenca po enakovredni partici-paciji v prostoru. Z repeticijo praks, ki naj bi bile po njiho-vem mnenju med drugim lastne predvojnemu Sarajevu, a tudi evropskim metropolam, ter skozi nepripravljenosti za uklonitev pod te$o sodobnih ideolo"kih pritiskov dejavno sodelujejo pri krepitvi – zanje pomembnih – norm ter na ta na#in bistveno sooblikujejo dru$beni in fizi#ni sarajevski prostor (Cresswell 1996: 165). Tudi organizatorke Queer fe-sta so pravzaprav kot slogan festivala izbrale povedno spo-ro#ilo: »Ustvarimo skupaj prostor svobode!«, pri #emer svo-boden prostor opredelijo kot prostor, kjer »se vsaka oseba lahko definira in identificira tako, kot ustreza njej, ne kot ustreza drugim v dru$bi« (po Avdi! 2008: 13).

Gre za boj za zami"ljene verzije svobode ter zahteve po dru$beni participaciji, ki se ka$ejo kot vztrajni poskusi prila-"#anja dru$benega in fizi#nega prostora, v katerem potekajo nenehni konflikti o samem pomenu prostora. Poskus spre-membe obstoje#e rigidne hierarhije pomenov se odvija skozi oblikovanje mo#nega protitoka, ki se zrcali v sodobni vizu-alizaciji (izbrisane) preteklosti ter njenem obujanju s pomo-#jo naracij in umetni"kega delovanja (prim. Blonter 2004). Navsezadnje je, kot poudarja Hervey, konstrukcija »varnega prostora« odlo#ilni moment v trajajo#em politi#nem boju (po

275. Po Sarajevu so kro$i-le govorice, da salafi-

sti po mestnih parkih nadlegujejo »nemo-

ralne pare«, ki se ob-jemajo in poljublja-jo v javnosti (prim. Helms 2003: 113).

Nekaj policijski poro-#il potrjuje, da ne gre

zgolj za govorice.

Sarajevo_16.indd 275 29.1.2013 12:19:28

276

Sharp, Routledge, Philo in Paddison 2000: 26). Tako je deni-mo za Zlatka povsem nepojmljivo in skrajno nedopustno, da je prostor, ki nosi ime trg in ki je v preteklosti Sarajev#anom in drugim prebivalcem Bosne in Hercegovine slu$il kot are-na za izra$anje nasprotovanja, danes postal privatna lastni-na dr$avnih institucij.276 Preoblikovanje prostora v obmo#je, kjer posamezniki ne smejo izraziti svojega nezadovoljstva, aktivisti niso mogli gledati povsem mirno, zato so se zatekli k vselej dosegljivemu orodju – ironizaciji in sarkasti#nim ob-ra#unavanjem s silami politi#ne mo#i.

Kot aktivist antimilitaristi#ne skupine Food not Bombs, a tudi aktiven #lan Gibanja Dosta! se je spominjal, kako so na trgu, ki si po njegovem ne zaslu$i tega imena, kuhali pa-sulj za ogromno "tevilo tistih la#nih, ki jih je »sproducirala nespametna nacionalisti"na ideologija«. Jezno je poudarjal, da tu tako ljudem kot tudi oblastnikom sploh ni jasno, da imajo dr$avljani pravico enakopravno sodelovati v procesih oblikovanja dru$benega sistema in torej izra$ati svoje mne-nje, ki bi ga morali politiki vsaj delno upo"tevati. S kontrolo prostora so na"li na#ine za artikulacijo lastne mo#i in pre-izku"anje dominantne simbolne geografije mesta, zatorej »ozna#evanja prostora« ni mogo#e prebirati – kot smo to v antropolo"kih obravnavah Balkana po#eli doslej – zgolj kot dejanje potrjevanja dominacije (ali prisotnosti) religijske ali nacionalne skupnosti, temve# se odvijajo tudi, sicer ne-koliko manj manifestativni procesi markacije prostora kot sekulariziranega obmo#ja, ki se pogosto naslanja na kalupe predvojne preteklosti.

Sarajev#ani, ki so se udele$evali protestov leta 2008, so verjeli, da so s svojim anga$majem znova obudili Valterja. Utele"ali naj bi njegov duh, saj poudarjajo, da "#itijo mesto pred dokon#nim propadom:

Valter je dobri duh in za!"itnik Sarajeva. Valter so me!"ani Sarajeva in ti bodo varovali in ubranili Sarajevo /…/ Ne smemo obupati /…/ Le mirno in dostojanstveno bo treba pokazati, da ljubimo svoje mesto in da #elimo, da to postane mesto, prijetno za bivanje, kakr!no je bilo ve"ji del svojega obstoja in kakr!nega #elimo ohraniti za vselej.

In #e sta fizi#ni in dru$beni prostor nepogre"ljiva pri strukturiranju »normativnega sveta«, sta nepogre"ljiva tudi kot medija za »preizku"anje normativnega sveta« (Cresswell 1996: 9). Torej uporni"ka dejanja ne potekajo le skozi aktiv-no poseganje v prostorske teksture, ampak si tudi (ozave"#e-no) prizadevajo prilastiti in zavzeti dru$beni prostor, ki ga

276. Na tem prostoru pred sedanjo stavbo Zaje-dni#kih institucija so $e potekali protesti pred vojno. V povoj-nem #asu je na istem mestu vrsta skupin in posameznikov posku"ala pokazati politikom svoje neza-dovoljstvo. Tu so de-nimo ve# kot leto dni stavkali kmetovalci, na istem mestu pa je svoj novi album pro-movirala politi#no anga$irana glasbena skupina Dubioza Kolektiv. Kot pravi eden izmed njihovih #lanov, so se za to lokacijo odlo#ili pred-vsem zato, ker gre za prostor, kjer lenarijo tisti, ki podalj"ujejo-bosansko-hercego-vsko agonijo.

Sarajevo_16.indd 276 29.1.2013 12:19:28

277

v bosansko-hercegovskem okviru »kradejo« in oblikujejo "e posebej zagnano religijske in nacional(isti#)ne elite. Pri tem se jasno izra$a stremljenje po produciranju in participativni konstrukciji tako reko# novega, v"e#nega sveta (Pile 1997: 17). V procesu rekonstrukcije kot gradnike zami"ljanja novih mestnih obrisov individui uporabljajo tudi lastne ali pode-dovane, najve#krat nostalgi#ne spomine na izginulo mesto in nekdanje sarajevsko $ivljenje, ki vsebujejo ideje o sekula-riziranem urbanem utripu in heterogenosti prebivalstva ter raznolikosti njihovih praks in mi"ljenj. A za#rtani ideali hete-rogenosti in $elje po realni multikulturnosti pogosto slonijo na izklju#ujo#ih mehanizmih, saj se tudi ve#ina Sarajev#anov oklepa trdovratne, urbano-ruralne distinkcije.

»Ko se kmet prebije do asfalta!«:277 Urbano-ruralna dihotomija kot dejavnik lokalne identifikacijeZami"ljanje in rekonstrukcija doma sta nedvomno ute-

meljena na vklju#ujo#ih in izklju#ujo#ih praksah, saj ide-alizirane predstave oblikujejo vedno porajajo#i se, prefor-mulirani diskurzi inkluzivnosti in ekskluzivnosti, kar je "e zlasti nazorno, ko se osredoto#imo na percepcije domovine kot doma, skratka, ko te#e beseda o Heimatu. Domovina kot dru$beni prostor odpira polje, kjer se v skladu z ide-ologijo nacionalne specifi#nosti nenehno odvijajo procesi zarisovanja kulturnih in politi#nih meja, njihovega vzdr$e-vanja in preoblikovanja. Znotraj koncepcije domovine tako lahko sledimo procesom zavra#anja bli$nje ali radikalne druga#nosti, ki se odra$a v praksah razmejevanja, pri #e-mer lo#nice med drugim kreira, potencira ter skrbno ohra-nja dr$avni, nacionalni aparat (Hobsbawm, po Rapport in Dawson 1998: 8–9). Vendar ena#enje doma in domovine nemalokrat vsebuje seme »metodolo"kega nacionalizma«. Zavoljo nujne ovr$be omenjenega nadle$nega sopotnika kot najpomembnej"ega mehanizma pojasnjevanja dru$be-ne realnosti v bosansko-hercegovskem kontekstu, je treba pose#i v lokalni sarajevski kontekst, ki pri#a o poskusih rekonstrukcije doma, lokalne identitete in antinacionali-sti#ne identifikacije skozi vsakdanje, ob#asno tudi izjemno orientalisti#ne diskurzivne prakse izklju#evanja.

Dom namre# lahko razumemo kot $iv organizem od-nosov, kjer obstaja ob#utje kohezivnosti in povezanosti.

277. V izvirniku se v Sa-rajevu pogosto po-

navljani stavek glasi »Kad se seljak do"epa

asfalta!«

Sarajevo_16.indd 277 29.1.2013 12:19:29

278

Govorimo o dru$benem in fizi#nem prostoru, v katerem posameznik prepoznava druge kot »svoje« in kjer je tudi sam prepoznan kot pripadnik skupnosti (Hage 1997: 103). Kot re#eno, v sodobnem Sarajevu so pripadniki starej"ih generacij lamentacijske pripovedi gradili predvsem na tr-ditvah, da v mestnih uli#nih koordinatah nikoli ne sre#ajo starih znancev, prav tako so se z ob$alovanjem prito$evali nad odsotnostjo mre$e posameznikov, na katere bi se lahko zanesli, ko bodo potrebni pomo#i. Zgodbe o bole#i osamlje-nosti znotraj okvira (napol) znanih mestnih vozli"# so se ni-zale v pogovorih, #eprav v resnici niso radikalno druga#ne od zgodb starej"ih ljudi v drugih kontekstih, ki skozi pretok $ivljenja z leti izgubljajo ljubljene in znane osebe. Tudi Enes je objokoval izgubo mesta svoje mladosti ter zanjo vztrajno iskal in izsledil krivce:

Pred vojno nisem mogel iti ven in biti sam. V vsaki kavarni je bil nekdo, s katerim sem lahko popil kavo, se pomenil, po!alil /…/ Danes grem skozi mesto in ne pozdravim niti dveh! /…/ Tam v tej gostilni smo se redno dobivali. Tam so bili tudi natakarji na!i, tam je bilo vse na!e, bila je "udovita zabava /…/ Danes sam ne smem iti na Ilid#o /…/ Poglejte "rno kroniko: ropali, po#gali, vrgli bombo pod avtomobil. Ampak to je kme"ko prebivalstvo, ki se je tam naselilo. Po moje je krivec za vse to Alija Izetbegovi', ker je privabljal vse te muslimane, tudi iz Ugande, "e je bilo treba, samo zato, da ima volilno telo. On je od!el in ga prav malo briga, da jaz tu zdaj trpim.

Pri mlaj"ih generacijah je bilo to ob#utje osamljenosti manj prisotno, pri nekaterih celo povsem odsotno. Zanje se je namre# $ivljenje za#enjalo, saj so po vojni "ele aktiv-no pri#eli spletati dru$bene mre$e v okviru $e obstoje#e-ga mestnega okolja, ki ga vendar niso do$ivljali kot svoje idealno prebivali"#e. Med drugim tudi zaradi »ruralizacije mesta«. Zato so enako kot starej"i trdili, da $ivijo v »pokoj-nem Sarajevu«.

V naracijah sogovornikov se je smrt Sarajeva zgodila ne le zaradi vojnega, neusmiljenega »urbicida« – v kate-rem se je v ospredje prebijala predpostavka, da mesto lah-ko uni#ujejo le tisti, ki so ga vselej prezirali, domnevno zaradi svojega ruralnega izvora, ki naj bi jim onemogo#al razumevanje mestnega $ivljenja (Bringa 2009: 65)278 ter tudi zaradi mo#nega ob#utja inferiornosti, ki naj bi ga raz-vili v relaciji s »pravim« mestnim prebivalstvom – temve# "e zlasti posledic vojne, ki so spro$ile mno$i#ne premike

278. Ivana Ma#ek je v Sarajevu sli"ala po-dobne trditve, tako ji je sogovornica zatrje-vala, da vojna v Bosni in Hercegovini sploh ni bila vojna, temve# »kme#ki upor« (2000: 232). Nekateri pa so vojno poimeno-vali kot ma"#evanje pode$elja.

Sarajevo_16.indd 278 29.1.2013 12:19:29

279

prebivalstva. (e so vojno torej mnogokrat pojasnjevali kot napad »neciviliziranih barbarov« na »civilizirano ljud-stvo«, kar so ne nazadnje nekriti#no posvojili tudi neka-teri raziskovalci, so nove premike prebivalstva na relaciji iz vasi v mesta tolma#ili kot nadaljevanje napadov na sa-rajevski, mestni na#in $ivljenja, skratka izraz antiurbanih te$enj. Pri tem se seveda zanemarja dejstvo, da so bile na-cionalne ideologije in antagonizmi, ki so vodili k vihranju vojne, spro$eni zaradi nenasitnih politi#nih interesov. Ti so se prebudili in nadalje tudi nadgrajevali predvsem med najbolj izobra$enimi dru$benimi in intelektualnimi elita-mi. Njihov izvor je torej najve#krat mogo#e izslediti prav v mestnih okoljih (prim. Dragovi!-Soso 2004; Kolind 2006: 134; Stefansson 2007: 64).279

Po obstoje#ih, sicer nezaupljivih statistikah, ki so, kot smo $e v bosansko-hercegovskem primeru dodobra vajeni, utemeljene na nacionalni pripadnosti prebival-cev mesta, naj bi v Sarajevskem kantonu oziroma v delu mesta, ki pripada Federaciji BiH, $ivelo okoli 349 tiso# prebivalcev, med njimi 87 odstotkov Bo"njakov. Njihovo "tevilo je sunkovito naraslo zaradi migracij, saj se je v mesto priselilo okoli devetdeset tiso# ljudi, predvsem iz vzhodne Bosne. Gre za obmo#je, ki je bilo prizori"#e naj-huj"ega etni#nega #i"#enja, zato je ta del dr$ave zasedal pomembno mesto v bo"nja"kem nacionalnem diskurzu, saj je podpiral klju#no sidri"#e nacionalne identitete, in sicer obstoj viktimiziranega nacionalnega subjekta. Ven-dar viktimizirano bo"nja"ko prebivalstvo v Sarajevu niso pri#akali z odprtimi rokami.

(eprav se je "tevilo prebivalcev v #asu vojne zmanj"alo, se je "tevilo Bo"njakov v mestu od 1991. do 1998. leta pove-#alo za ve# kot petdeset tiso#, in sicer se je povzpelo z 252 tiso# na 304 tiso#, medtem ko je "tevilo Srbov drasti#no padlo s 157.193 na 18 tiso#.280 &tevilo sarajevskih Hrvatov se je zmanj"alo za "tirideset odstotkov, strm padec pa je opazen tudi pri tistih, ki so se definirali kot »drugi« (Donia 2006: 346; Stefansson 2007: 59).281 Sarajev#ani so pogosto navajali svoje, nadvse prirejene statistike, v katerih je bilo mogo#e zaslediti trend napihovanja "tevila novih prebival-cev. Te ocene so bile utemeljene na govoricah in osebnih presojah, predvsem pa na intenzivnosti ob#utij lastne mar-ginaliziranosti. Demografske spremembe so vodile ne le k etni#ni homogenizaciji mesta, temve# tudi k poglabljanju $e dolgo obstoje#ega konflikta med »urbanim«, ki ga v splo-"nem ozna#ujejo nalepke »kulturnega« in »evropskega«, ter

279. Ker se »barbarstvo«

ne definira vselej kot lastnost, ki je pove-

zana s krajem izvora, temve# gre predvsem

za na#in vedenja, so tudi elite, ki so

sposobne uni#eva-ti mesta, ozna#ene

kot »seljaci« oziroma kmetje.

280. Leta 2000 je bilo na Palah v Vzhodnem

Sarajevu okoli 9700 Srbov, ki so na to ob-mo#je prispeli iz Sa-

rajeva, se pravi, da so nekdanji Sarajev#ani tvorili okoli trideset odstotkov prebival-stva Pal (Armakolas

2007: 81).

281. Tovrsten diskurz o strate"kem naselje-vanju muslimanov oziroma Muslima-

nov/Bo"njakov je bil prisoten pri vseh Sa-rajev#anih. Izrazit je

bil tudi pri nekaterih sarajevskih Hrvatih

in Srbih, kjer se je ur-bano-ruralna, mo#no

»vsakdanje orienta-listi#na« (glej Jansen

2002b) distinkcija zdru$evala z distanci-ranjem od musliman-skega prebivalstva in torej prepletala z na-

cionalnimi ob#utji.

Sarajevo_16.indd 279 29.1.2013 12:19:29

280

»ruralnim«, na katerega se najve#krat ve$ejo asociacije »nekulture«, »nazadnja"tva« in »balkanskega«. Tovrstne sterilne binarne opozicije so nedvomno mo#no pre$ete z orientalizmom (Jansen 2002b; Bougarel, Helms in Dujizings 2007: 22; Stefansson 2007).

&tevilni raziskovalci (po)vojnega Sarajeva so omenjali $alostne izja-ve sogovornikov o nepovratnem izginotju Sarajeva ter obupane trditve, da Sarajeva kljub zagnanim naporom in aspiracijam nikoli ve# ne bo mo$no obnoviti. Mesto kot fizi#ni prostor, pravijo, se sicer lahko re-konstruira, a ljudje ne bodo nikoli ve# enaki. Kajti dru$bene mre$e in relacije, ki so oblikovale in tvorile samo bistvo Sarajeva, so za vekomaj izpuhtele (Ma#ek 2006: 52; Stefansson 2007). Obstali so le posamezni otoki, ki pri#ajo o izgubljenih mo$nostih. Sarajevo naj bi torej dokon#no pokon#ali demografski razlogi, se pravi procesi odseljevanja nekdanjih stanovalcev in priseljevanja novih.

V Sarajevski deklaraciji, podpisani februarja 1998, se je transpa-rentno odra$ala intenca mednarodne skupnosti, da bi Sarajevu na-dela status uspe"nega modela za posnemanje, kateremu naj bi zve-sto sledili tudi drugi bosansko-hercegovski kantoni. Anga$irano je spodbujala vra#anje nekdanjih, razseljenih prebivalcev na predvojna bivali"#a, kar je navsezadnje kot prioriteto izpostavljal tudi Daytonski mirovni sporazum. S podpisom deklaracije naj bi zagotovili #imprej-"nje preoblikovanje sarajevskega kantona v »resni#no« multietni#en kanton, zato so si zastavili tudi kratkoro#ni cilj, in sicer da bi se v letu podpisa v mesto vrnilo vsaj dvajset tiso# nekdanjih prebivalcev. Gre predvsem za tiste prebivalce, ki jih zgre"ena terminologija mednaro-dne skupnosti opredeljuje kot pripadnike »manj"in«, #eprav v resnici govorijo predvsem o pripadnikih konstitutivnih narodov, ki ne sodijo v ve#insko prebivalstvo na posameznem bosansko-hercegovskem ob-mo#ju. Prav tako deklaracija dolo#a, da se morajo ljudje, ki so se zna"li v Sarajevu zaradi vojnih razmer, vrniti na svoje nekdanje domove ozi-roma, kot je zapisano v dokumentu, na svoje »domove izvora« (Sara-jevo Declaration 1998; Donia 2006: 348). Tovrstne te$nje pravzaprav niso obrodile zadovoljivih rezultatov. Po podatkih UNHCR-ja se je do leta 2005 v mesto vrnilo okoli "estdeset tiso# nekdanjih prebivalcev. A tu gre nedvomno za pretirano optimisti#ne "tevilke. V tovrstnih statistikah so namre# nemalokrat zanemarjene zmo$nosti agensove manipulacije in strate"kih kalkulacij. Te so bile prisotne zlasti, ko gre za zahteve po povra#ilu imetja, saj jih posamezniki pogosto niso vlo-$ili zaradi $elje po vra#anju na sarajevska predvojna bivali"#a, temve# so slu$ile predvsem kot mehanizem za zagotovitev finan#ne varno-sti. Povrnjene nepremi#nine so najpogosteje prodali (Donia 2006: 348–9) tistim, ki so nameravali v mestu ostati. Te$nje, izpostavljene v Sarajevski deklaraciji, v kateri je nedvomno mo# #utiti mednarodno interferenco v vpra"anja lokalnega pomena, so bile pri prebivalcih sprejete z izjemno raznolikimi ob#utji. (eravno je obstajal bolj ali

Sarajevo_16.indd 280 29.1.2013 12:19:29

281

manj mo#an odpor do posameznikov, ki so v #asu vojne zapustili mesto,282 je obstajal "e mo#nej"i odpor do tistih, ki so v mesto pri"li iz ruralnih okolij. Mladi so bili do vra-#anja nekdanjih prebivalcev precej skepti#ni, v njihovem mnenju se je zrcalil strah pred pove#anjem konkuren#ne delovne sile.283 Pripadniki starej"ih generacij so nemalo-krat imeli nekoliko druga#no stali"#e, saj so poudarjali, da bi bila vrnitev nekdanjih prebivalcev mesta za Saraje-vo nekaj, kar bi mu povrnilo ugled in opevano »urbano« podobo, a hkrati tudi status multikulturnega mesta. Gor-dana je svoje prepri#evalno vabilo, da se moram vrniti v Sarajevo, pojasnila z besedami, da »to mesto potrebuje svoje nekdanje prebivalce, tiste, ki so navajeni #iveti v tem mestu in ki so izobra#eni«. &tevilni so se ji pridru$evali v nostalgi#nih recitacijah, ki so vsebovale idealizirane slike minulega $ivljenja v mestu in pravih Sarajev#anov. Neko-liko obupano so priznavali dejstvo, da so iz Sarajeva od"li »najbolj!i ljudje«, se pravi tisti, ki »so imeli kaj pameti«, saj naj bi bili razgledani in dovolj modri, da so v pravem trenutku sprevideli, kak"na tragi#na usoda pre$i nad me-stom (prim. Stefansson 2007: 71). Zato so radi poudarjali zgodbe uspehov in prebojev nekdanjih Sarajev#anov, ki jih je pot zapeljala onkraj meja dr$ave. Slavili so njihove zmo$nosti, da se prilagodijo novemu okolju in se v okvi-rih neznanega sveta doka$ejo kot izjemno sposobni posa-mezniki. V tem smislu ne presene#a tiho gojeno upanje, da bi se z vra#anjem nekdanjega prebivalstva mesto ven-darle znova pospe"eno »urbaniziralo«.

Sarajevo naj bi danes zaradi prihoda novih prebivalcev, predvsem tistih z ruralnih obmo#ij, "e zlasti iz vzhodne Bo-sne in Sand$aka, postalo »selendra« oziroma vas brez pri-mere.284 Z umorom »urbanega zna#aja«, ki naj bi se dokon#-no zgodil prav po vojni, naj bi glavno mesto tudi kon#alo svoje dosedanje modernizirano, multikulturno, kozmopo-litsko in urbano $ivljenje; »invazijo nacionalisti#no orienti-ranih kmetov so interpretirali kot udarec preteklosti, ki je silovito porinil kulturni ‘me"#anski’ dom nazaj v zgodovi-no« (Jansen 2005a: 161).

O persistentnosti prepadaGovor o »ruralizaciji mest« je na nekdanjem, "ir"em

jugoslovanskem obmo#ju $e dolgo #asa stalnica. Kontinui-rana pri#evanja o konfliktu med »urbanim« in »ruralnim«

282. Kot sem $e omenila

v uvodu, so v tem procesu najbolj oso-vra$eni prav Srbi, ki

so od"li iz Sarajeva "e pred vojno, ker

so po mnenju mojih sogovornikov $e pred aprilom dobro vedeli za plane srbske poli-

ti#ne elite.

283. Raziskave ka$ejo, da

dr$avljani Bosne in Hercegovine meni-jo, da so tisti, ki so pridobili izobrazbo v drugih evropskih

dr$avah, privilegira-ni na delovnem trgu.

Imeli naj bi bolj"e slu$be, delovne raz-

mere in pla#ilo od tistih, ki so se "olali v Bosni in Hercego-vini (glej Pickering

2007: 45).

284. Odpor do novega pre-

bivalstva se odra$a tudi v ustanovitvi Fa-

cebookove skupine, imenovane Born in Sarajevo, za katero

so ustanovitelji zapi-sali, da je namenje-

na samo »pravim Sarajev#anom in ne

drugim, /…/ ki so se doseljevali v 90.

letih«. Ker menijo, da je »danes pravih Sa-

rajev#anov najmanj v Sarajevu«, so pri#eli aktiven proces kon-

strukcije transnacio-nalne virtualne sku-

pnosti (nekdanjih) Sarajev#anov.

Sarajevo_16.indd 281 29.1.2013 12:19:29

282

so zavzemala pomembno mesto tako v razpravah med prebivalstvom, kot tudi v akademskih diskusijah. V se-demdesetih letih je tudi v antropologiji vzniknilo izrazito zanimanje za domnevno posebno kategorijo prebivalstva, ki jo je v sfero antropolo"kih raziskav verjetno najbolj u#inkovito potisnil Andrei Simi!. V analizi »dinamike mo-dernizacije in urbanizacije«, ki je spodbujala mno$i#ne migracije ruralnega prebivalstva v urbana okolja, se osre-doto#a na beograjske »urbane pode$elane« ter spremlja procese njihove »akulturacije v urbano $ivljenje«. Ob tem pa jim po dokaj ute#eni navadi pripi"e odgovornost za po-spe"eno »ruralizacijo mest« (Simi! 1973: 2). Pomembno in "e danes v intelektualnih krogih odmevno je delo Radomi-ra Konstantinovi!a, z naslovom Filozofija palanke (2006), ki je bilo po prvi objavi leta 1969 ponatisnjeno "e petkrat in v katerem avtor ka$e "e precej bolj negativno podobo omenjenega procesa. Z nereflektiranim, kriti#nim pogle-dom opisuje osvajalski »palanski duh«. S tradicionalisti#-no mentaliteto, utemeljeno na mitih in nagnjeno k stagna-ciji, izoliranosti, agresivnosti, stereotipizaciji, banalnosti, kolektivizmu, naj bi osovra$eni »palanski duh« ogro$al mestno $ivljenje in ga – s svojo radikalno druga#nostjo – postopno uni#eval.

Nikakor ne gre za docela specifi#en jugoslovanski po-jav, saj je na "ir"em evropskem obmo#ju mogo#e opazi-ti zakoreninjeno distanco med urbanim in pode$elskim prebivalstvom, ki naj bi bila mo#na "e zlasti v Meditera-nu (glej Blok in Driessen 1984). Zato ne presene#a, da sta bili sintagmi »ruralizacija mesta« in »urbani pode$elani« uporabljeni v mnogih kontekstih kot kategoriji razume-vanja migracijskih procesov iz vasi v mesta.285 Vendar pa je kategorija »urbanega pode$elana« "e zlasti dominirala v poskusih pojasnitve jugoslovanske zgodovine po letu 1944, ko so se odvijali pospe"eni procesi industrializaci-je. Ti so v mesta privabljali mno$ice iz va"kega okolja, ki naj bi zaradi preselitve obstale v nehvale$ni liminalni po-ziciji (Brown 2001: 419). Pospe"eni procesi urbanizacije in konstrukcije industrijske dru$be so bili tesno prepleteni z gradnjo socializma. Urbanizacije torej v tem kontekstu ni mogo#e opisovati kot subtilen, spontan in po#asen premik populacije s pode$elja v mesta, temve# gre za na-mensko stimulacijsko selitev, ki sledi ideolo"kim te$njam po vsesplo"nem oddaljevanju od domnevno nazadnja"ke »kme#ke dru$be« (Allcock 2000: 164). (eprav mnenja o nekdanjem jugoslovanskem, ideolo"kem odnosu do mest

285. Tudi klasi#na dela manchestrske "ole antropologije so za-sledila podobne vzor-ce v afri"kih mestih (Jansen 2005c: 158).

Sarajevo_16.indd 282 29.1.2013 12:19:29

283

ne izpri#ujejo koherentnosti – saj nekateri ne podpirajo vladajo#ih stali"#, da je bil jugoslovanski komunizem urbano-bazirana ideologija – je jasno, da so bili procesi migracij v mesta izjemno mo#ni. Med leto-ma 1948 in 1981 je kar 6,5 milijona Jugoslovanov zamenjalo svoja ru-ralna bivali"#a za urbana (Vujevi!, po Jansen 2005c: 160–1). Ideolo"ka pospe"itev preseljevanja naj bi torej tvorila specifi#nost jugoslovanske razli#ice globalnega procesa.

Simi! je teorijo o specifi#nosti jugoslovanskega preseljevanja na re-laciji vas–mesto nadgrajeval, saj je ugotavljal, da v Jugoslaviji obstaja precej ve#ji prepad med izobra$eno elito in ni$jimi razredi kot v dru-gih zahodnih dr$avah. Prav tu so po njegovem »ruralni migranti ostali mo#no oddaljeni od urbanih institucij«. V mestu naj bi se zmedeno izgubljali, saj niso znali uporabljati javnih dobrin in ustanov, kot so banke, "ole in zdravstveni domovi, prav tako je bil prepri#an, da me-sta nikoli niso sprejeli za svojega. Zanje se denimo Beograd nikoli ni transformiral v pravi dom, temve# je ostal prostor neudobja, ki so ga skozi habitualne prakse domnevne pode$elske preprostosti nenehno posku"ali udoma#iti (1973: 13). Pri svojih, sicer etnografsko utemelje-nih, a vendar pomanjkljivo argumentiranih ugotovitvah, v katerih se jasno odra$a avtorjev »vsakdanji orientalizem« (glej Jansen 2002b), je Simi! spregledal dejstvo, da imajo procesi preseljevanja v mesta bistve-no dalj"o zgodovino. Ne nazadnje se je tudi sama kategorija »urbani pode$elan« skozi #as izkazala kot izjemno problemati#na, in sicer ne le zaradi pripisane homogenosti, ki je "irokopotezno vsiljena obravna-vanemu prebivalstvu, temve# prav zaradi brezbri$nega zanemarjanja zgodovinskega konteksta. Upo"tevanje "ir"e zgodovinske perspektive namre# osvetli pomembne izvore orientalisti#nega diskurza in pogla-bljanje distanc med skrbno lo#enima sferama – »urbanim« in »rural-nim« (glej Brown 2001: 419), #eprav se na prvi pogled zdi, da se v »urbanem pode$elanu« zdru$ujeta in prepletata.

V devetdesetih letih, "e zlasti po vojni so se vnete polemike o raz-kolu med mestnim in pode$elskim prebivalstvom mo#no okrepile. Nemara predvsem zato, ker so se zna"le v $ari"#u turobne (bosansko- hercegovske) povojne dru$bene realnosti ter ekonomske negotovosti. Tovrstno delitev med »urbanimi« in »ruralnimi« subjekti, v kateri »ur-bani pode$elan« ni nikoli dosegel slavljenega statusa »urbanega«, so pogosto, kot smo videli, bolj ali manj subtilno utrjevali tudi doma#i in-telektualci. Pridru$ili so se jim zunanji analitiki dogajanj, ki so se mo#-no identificirali z »izobra$eno, urbano, antinacionalisti#no srenjo«. Sledili so ponujeni rde#i niti in s svoje, nemalokrat vzvi"ene pozicije komentirali neizobra$enost »pri!lekov«, poudarjali njihovo pomanjka-nje okusa ter nagnjenost k nacionalizmu, skratka opozarjali so na ev-tanaziran duh »polruralnega Drugega«. Med drugim so jih obto$evali tudi za predajanje emocijam namesto povzdigovanemu razumu. Na ta na#in so torej generirali $e obstoje#e delitve, ki so seveda temeljile na

Sarajevo_16.indd 283 29.1.2013 12:19:29

284

generalizacijskih stereotipizacijah (glej Simi! 1973; Gordy 1999; &aba-ni 2002; Bo$ilovi! 2006). Nekateri med njimi so svoje trditve spretno zavijali v metafori#ni jezik, ki pa je vendar izpri#eval ne le odmik in nezmo$nost solidarnostnega identificiranja, ampak ob#asno tudi po-polno demonizacijo »polruralnega Drugega«:

Iz /…/ podzemlja, provincialnih predmestij in velemestne polteme, iz vojnega pekla so prijezdili »jezdeci kulturne apokalipse«. V mestnih okoljih sta se udoma#ila »folklorni duh« in »neoruralni primitivizem«. Mesta so postala ruralizirana bivali"#a, v katerih je novokomponirana velemestna ki#-elita agresivno vsilila svoj stil $ivljenja. (Bo$ilovi! 2006: 74)

(eprav je imela Bosna in Hercegovina v primerjavi z drugimi jugo-slovanskimi republikami najni$jo stopnjo urbanizacije (Spangler, po Stefansson 2007: 62), podatek, da se je "tevilo sarajevskega prebival-stva od konca druge svetovne vojne, ko je v mestu bivalo manj kot sto tiso# ljudi, povzpelo na nekaj manj kot pol milijona prebivalcev do za#etka devetdesetih let (Donia 2006: 204), zelo nazorno ka$e, da so bili jugoslovanski ukrepi in pospe"ki pri preseljevanju zelo u#inkoviti. A preseljevanje v mesta ima tudi v Bosni in Hercegovini dolgo tradi-cijo. Ta je $e v preteklosti razburjala duhove in posameznike vodila k razpravam o obremenjujo#ih posledicah migracijskih trendov, saj naj bi ti po splo"nem prepri#anju imeli nadvse "kodljive u#inke za razvoj in obstoj Sarajeva. (etudi se je priseljevanje prebivalstva intenziviralo po pospe"enih procesih urbanizacije in modernizacije po koncu druge svetovne vojne, je treba nujno vpeljati globljo histori#no perspektivo in zavrniti trditev Kolinda (glej 2008: 155–6), ki ugotavlja, da se je distanciranje od prebivalcev, ki so se preselili v mesto iz pode$elskega okolja, pojavilo sunkovito in da se pred tem njuna relacija ni kazala kot problemati#na niti potencialno konfliktna. Pozivi po izgonu no-vih, predvsem ruralnih prebivalcev so bili bolj ali manj prisotni skozi celotno dvajseto stoletje. Leta 1931 naj bi doseljeno ruralno prebival-stvo tvorilo kar 35 odstotkov sarajevskega prebivalstva. »Pri!leki« so bistveno prispevali tako k »razvoju gospodarstva in kulture mesta« kot tudi k »zaostritvi razrednih, ideolo"kih in politi#nih nasprotij«, saj raz-iskovalci ugotavljajo, da so prilivali ogenj na obstoje#a »nacionalna in verska trenja« (Mili#i! 1985: 95–6).

»Dvojnost $ivljenja«, ki naj bi bila pomembna specifika domnevno liminalne kategorije »urbanega pode$elana«, naj bi zavirala urbaniza-cijo, krepila posameznikovo neodlo#nost v akcijah ter ponudila opo-ro "ibkemu zanimanju za »napredno misel«, med drugim tudi zaradi opaznega pomanjkanja izobrazbe in odsotnosti motivacij za kulturno udejstvovanje. Krivili so jih za vna"anje nemoralnosti v mesto, #eprav je jasno, da so urbani prostori tudi v imaginacijah novih Sarajev#a-nov veljali za tori"#a razvoja perverznega duha in za omre$ja sku"njav.

Sarajevo_16.indd 284 29.1.2013 12:19:29

285

Zaradi slabih $ivljenjskih razmer so bile $enske brez slu$b v mestih prisiljene opravljati tudi dejavnosti, ki jih je ve#ina Sarajev#anov ozna-#evala za nemoralne. Tako naj bi v Sarajevu konec 1922. leta delovalo sedem javnih hi", ilegalna prostitucija pa naj bi bila najbolj raz"irjena prav med najrevnej"imi sloji, med katerimi so prednja#ile delavke v gostinstvu ter brezposelna dekleta in $ene s pode$elja, ki so se tudi na ta na#in borile za lastno eksistenco in pre$ivetje svojih najbli$jih (Mili#i! 1985: 100, 106).

&e zlasti mo#ne migracije iz vasi v Sarajevo so bile zabele$ene v letih od 1926 do 1928. Izredne razmere so vnele dolgotrajno polemi-ko, v kateri se je zrcalilo mo#no nasprotovanje nadaljnjemu priselje-vanju v mesto. Leta 1927 so na sestanku Pomo!nog savjeta gradskog komesara za mesto Sarajevo ugotovili, da Glavna $elezni"ka delavnica zaposluje ve# kot tristo revnih kmetov. Zato so podali predlog, da se popolnoma prepove doseljevanje revnih in proletariziranih pode$ela-nov v mesto, saj naj bi ti z nelojalno konkurenco ote$ili $e tako te$ak ekonomski in socialni polo$aj sarajevskih delavcev. Toda vse ka$e, da predlog v kon#ni fazi ni bil sprejet (Mili#i! 1985: 172), kar ne zabri-"e dejstva, da so pri poglabljanju distance med mestnim in »va"kim« prebivalstvom tedanjega Sarajeva odlo#ali predvsem ekonomski de-javniki. Po podatkih, ki jih navaja Mili#i!, je Sarajevo v #asu Kralje-vine SHS oziroma Kraljevine Jugoslavije veljalo za najve#ji bosansko--hercegovski »center brezposelnih delavcev«. V upanju, da bodo na"li zaposlitev so v Sarajevo prihajali posamezniki, ne le iz drugih mest in vasi Bosne in Hercegovine, temve# tudi iz Sand$aka, (rne gore in Dalmacije. Skozi mesto naj bi tisti #as nenehno hodile mno$ice rev-nih, brezposelnih kmetov, zato so sodobniki opisovali Sarajevo kot obmo#je rev"#ine in bede (1985: 172, 184). Tudi po drugi svetovni se situacija ni bistveno spremenila. Temelj spora in distance zazna-mo v vladavini docela neobvladljivega nereda v stanovanjski politiki (glej Forto 2007). Dodatne zaostritve je generiralo tudi izjemno te$ko povojno materialno stanje sarajevskega prebivalstva, ki ga je tedanje bosansko-hercegovsko zgodovinopisje obi#ajno spretno prikrivalo ali le be$no omenjalo, kajti ideolo"ko pohlevni zgodovinarji so ponavadi akcent postavljali na ble"#e# napredek, delovne uspehe jugoslovanske-ga ljudstva in dr$ave ter na u#inkovito premagovanje te$av (Katz 2007: 324). A dejanska, nikakor ne ble"#e#a realnost je imela za posledico obnavljanje $e sli"anih pozivov.

Tudi po vojni so se sli"ala stali"#a, da je treba nove prebivalce, ki so se naselili v zapu"#enih stanovanjih nekdanjih podpornikov Nemcev in usta"ev, a tudi izgnanih %idov, za vselej izgnati iz mesta (glej Forto 2007). Tak"no mnenje je med drugim imela tudi Mirjana Stani"i!-En-gel, direktorica Oddelka za socialno politiko, ki je menila, da je treba vse razseljene osebe vrniti na njihova prvotna bivali"#a, njeni precej radikalni pozivi pa niso bili usli"ani. Dru$beno mo# so vendar imeli

Sarajevo_16.indd 285 29.1.2013 12:19:29

286

tudi tisti, ki so se zavzemali za bolj subtilne na#ine re"eva-nja $go#ih vpra"anj in so se s solidarnostjo, a v#asih tudi z oporo kvazialtruizma, anga$irali v zagovoru prepri#anja, da je treba beguncem pomagati in jih sprejeti (po Donia 2006: 213). Debata z leti ni pojenjala, med drugim tudi zato, ker je "tevilo novih prebivalcev skozi leta nara"#alo, in sicer v skladu s te$njami oblasti po ekonomskem na-predku, urbanizaciji in industrializaciji. Zaradi tega so v mesta vabili vedno ve# pode$elskega prebivalstva, ki se je pogumno podajalo na pot iskanja bolj"ih slu$b in $ivljenj-skega standarda. Beg iz vasi je imel tudi ideolo"ke impli-kacije, saj so ga mnogi slikali kot oddaljevanje od tistega na#ina $ivljenja, ki je bil v uradnem ideolo"kem diskurzu nemalokrat stigmatiziran kot nazadnja"ki. S tovrstnimi posegi je oblast v pozabo sku"ala potisniti dotedanje na#i-ne $ivljenja (Stefansson 2007: 62), a je, kot ka$e, le pospe-"eno odpirala nove poligone boja in antagonizmov.

Povojna »okupacija« mesta(eprav so se sarajevski sogovorniki zavedali, da je pro-

ces preseljevanja posameznikov iz drugih mest in vasi v ve#ja mesta bosansko-hercegovska stalnica,286 so vztrajali, da se dana"nji »pri!leki«, ki so se v Sarajevo preselili po za-dnji vojni ali $e med njo, vedejo povsem druga#e, kot so se njihov predhodniki. Ti so bili, kot zapi"e D$umhur, ven-dar »udoma#eni«.287 Namre#, v nasprotju s »kultiviranimi starimi« naj bi bilo vedenje sodobnih »pri!lekov« povsem v neskladju z urbanim na#inom $ivljenja, prav tako naj ne bi kazali nobenega spo"tovanja do mestnega prebivalstva in njihove urbane, sarajevske tradicije.

Vedenje novih prebivalcev v sarajevskem okolju, ki so si ga Sarajev#ani prila"#ali, naj bi evidentno ponazarjalo njihove antiasimilacijske tendence. Dominanta strategija diskreditacije »polruralnega Drugega« je bila mo#no raz-"irjena aluzija, da pri njem obstaja jasno formulirana zah-teva po tem, da mesto »prilagodi sebi«, saj naj bi s svojim »agresivnim in nekulturnim vedenjem« zavra#al za mnoge Sarajev#ane povsem samoumevno zahtevo, da se »pri!leki morajo prilagoditi novem okolju«. Pri svoji argumentaciji, ki je varovala hrbet nekdanjim, danes $e »udoma"enim pri-!lekom«, so pogosto (strate"ko) pozabljali, da je imela sin-tagma o »ruralizaciji mesta« v svojih temeljih od sedem-desetih let dalje globoko zasajeno implikacijo o prevladi

286. Leta 1948 je v vaseh $ivelo 72 odstotkov bosansko-hercego-vskega prebivalstva, leta 1971 pa se je ta odstotek $e prepo-lovil (Donia 2006: 230).

287. Tisti sogovorniki, ka-terih star"i so se rodi-li v drugih mestih ali vaseh Bosne in Her-cegovine in se kasne-je preselili v glavno mesto, so vselej nara-cijo o »ruralnem« in »urbanem« prilagajali lastnim interesom. Rojstni kraj svojih star"ev so opisovali kot pomemben kraj, ne glede na to, kaj so o njem pripovedovali drugi Sarajev#ani. A so kljub temu nove prebivalce, ki so pri-hajali iz istih krajev, najve#krat ozna#evali kot »primitivce«.

Sarajevo_16.indd 286 29.1.2013 12:19:29

287

»ruralnega« elementa v urbanem kontekstu (glej Simi! 1973; Stefansson 2007: 62). Zgodbe o dana"njih, domnev-no povsem druga#nih novih prebivalcih so se vrstile v vseh pogovorih, ne glede na starost, socialni status, izobrazbo in ideolo"ke preference sogovornikov. Nekateri so #rpali svoje argumente iz lastnih izku"enj in do$ivetij, drugi so se spet zana"ali na posredovane in prevzete pripovedi svo-jih star"ev, sorodnikov, prijateljev in znancev. Nemalokrat pa so v svojem diskurzu izklju#evanja strate"ko povzemali medijske in akademske interpretacije dogajanj in percep-cije »polruralnega Drugega«. Enaintridesetletna Jasna je tako poudarjala, da se zaveda, da Sarajeva ne bi bilo, #e ne bi v preteklosti ta ponudil zato#i"#a prebivalcem drugih krajev. Njena dru$ina namre# izvira iz manj"ega hercego-vskega mesta:

Ko so moji pri!li, so se enostavno prilagodili in asimili-rali v to okolje. To danes ve" sploh ni samoumevno. Danes smo prisiljeni, da se »zgubljamo«, ker prihaja toliko ljudi od drugod in nikakor ne #elijo sprejeti novega kulturnega okolja. Nekako po"asi vsiljujejo svojo kulturo, ampak ne direktno, temve" tako, da ti kar naenkrat za"ne! uporabljati njihove "udne besede.

Njeno inklinacijo k obnavljanju obstoje#ih stereotipov je nekoliko spotikalo ob#utje, da je dol$nica ruralnem pre-bivalstvu oziroma tako imenovanim papcima,288 ki so po njenem veliko prispevali k obrambi mesta: »Moram prizna-ti, da mi malo gre na #ivce to nerganje nad ‘papki’, ki so se vendar borili za to mesto, medtem ko ga je ‘sarajevska raja’ zapustila.« Zato svojo kriti#nost do »polruralnega Drugega« nekoliko omili.

Kakorkoli $e, etiketa papak stoji v direktnem naspro-tju z dolgo opevano sarajevsko rajo. *or'e Latinovi! zapi-"e, da za papke »nih#e ne ve povsem natan#no, kak"ni so, ampak vsi verjamejo, da obstajajo« (2008: 192).289 Etiketa papka obi#ajno predpostavlja nazadnja"tvo, ruralni izvor, nezdru$ljivost z urbanim okoljem, izjemno slab okus ter »nekulturno vedenje«, medtem ko je bil drugi izraz, se pra-vi sarajevska raja, dolgo povezan s pozitivnimi karakteri-stikami, s cenjenim urbanim okoljem, poznavanjem olike, sposobnostjo razvoja dru$benokriti#ne misli in izbranim okusom. (eprav omenjena distinkcija po#asi izgublja po-men, saj kot trdi zgodovinar Husnija Kamberovi! (osebna komunikacija), je sarajevska raja za mnoge stvar prete-klosti. Sarajev#ani, ki se danes ozna#ujejo kot neodtujiv

288. Naziv ima tudi so-

pomenke, kot so de-nimo jalija!, hajvan,

!aner itd. Ti izrazi ne ozna#ujejo nujno nekoga, ki prihaja iz

ruralnega okolja, am-pak posameznika, ki se obna"a neprimer-

no, »nekulturno«, nespo"tljivo in agre-

sivno. %aner naj bi bil sposoben tudi manj-

"ih tatvin, prepro-dajanja in zavajanja

(glej Latinovi! 2008: 202). Za stigmatiza-cijo ni vselej klju#en

posameznikov rojstni kraj, kajti kot pravijo sogovorniki, gre lah-ko tudi za nekoga, ki je rojen v Sarajevu, a enostavno »ni sposo-ben sprejeti urbanega na"ina #ivljenja«. To-

rej pri pripisih nalepk ne gre za dejstva,

temve# za »pripisano kulturno mentalite-

to« (Stefansson 2007: 63).

289. Nekaterim Sara-

jev#anom ob#asno uspeva na"teti tudi

nekaj fizi#nih lastno-sti papkov. Gre za

izjemno raznolik in individualiziran ori-

entalisti#ni rasizem v specifi#ni bosansko-hercegovski, urbani

preobleki.

Sarajevo_16.indd 287 29.1.2013 12:19:29

288

del sarajevske raje,290 naj bi v splo"nem veljali za baha#e, kar je pogosto interpretirano kot neprebavljivo papansko po#etje.291 Novinar Enver je prepri#ano trdil, da je skrajni #as za dokon#no dekonstrukcijo omenjene oznake, ki pri posameznikih vzdr$uje napuh, kajti po njegovem gre za dodobra pre$ve#en mit o sarajevski raji, ki so ga po njego-vem ustvarili »kmetje, ki so pri!li v mesto med drugo svetov-no vojno in po njej /…/ Tito jim je dal vse to, kar so imeli tudi Italijani, ki so bili v vojni pora#enci, ampak vseeno so verjeli, da se jim cedita med in mleko in da so nekaj posebnega.« Pri"el je #as, pravi, da se ta mit strate"ko skrha, ker ponu-ja oporo poni$evanju. Pravzaprav je po mnenju mnogih v sklicevanju na pripadnost sarajevski raji mogo#e govoriti o izrazu »vase zagledanega sarajevskega centralizma«, ki omogo#a odmik in formiranje ignorance do te$av in doga-janja v drugih krajih dr$ave.

Tudi papak je postajala vedno bolj izrabljena oznaka, a so je "e vedno uporabljali mnogi, in sicer izrecno za dru-ge, pri tem pa so se pregibne definicije vselej prilagajale trenutku in uporabniku. Bakir je denimo orisal papka kot tistega, ki ima »papanski na"in vedenja«. Kljub dominaciji tovrstnih izjav o interpretativno variabilnih specifikah pap-kov so vendar obstajali tudi glasovi, ki so poudarjali, da je prav raba omenjenih kategorij in konstantno zatekanje va-nje jasen izraz »papanstva«. A sodobna tiranija vladajo#ega nacionalizma in kategoriziranja prebivalstva po nacionalni in religijski pripadnosti je marsikoga silila k zatekanju v predvojne razpredelnice. Tako je Zoran (ati! aprila 2008 omenil, da je edina smiselna delitev prebivalstva prav tista predvojna »delitev na rajo in papke«.292

Enes kot titoist, ki se je zavestno oddaljeval od domi-nirajo#ih nacionalnih in religijskih lo#nic, je najbolj dosle-dno sledil binarni opoziciji med mestnim in pode$elskim prebivalstvom in kazal konsistentno kategori#nost v svo-jih #rno-belih upodobitvah razpok med nekdanjimi in se-danjimi priseljenci, ki so po njegovem bistveno prispevali k smrti Sarajeva:

Takrat so k nam pri!li begunci iz tiste vojne [2. svetovne vojne] /…/ Ti ljudje so bili /…/ kot, da so se bali doma"inov, tako so se umikali /…/ Ko se je vojna kon"ala, so se vsi vrnili domov /…/ A ko sedaj gledam te begunce, te muslimane, ki so pobegnili pred "etniki, dobim kurjo polt /…/ Tako nenormalni so, vse bi radi uni"ili. Sovra#ijo mesto, ampak prav nikomur ga ne bi uspelo vrniti v kraj, od koder je pobegnil /…/ Smeti, lomi, ru!i. Preprosto nima mo"i, da

290. Raja izhaja iz osman-skega imperija. Sprva so s tem poimenova-njem ozna#evali pre-bivalstvo s statusom fevdalnih podlo$ni-kov, kasneje, od osem-najstega stoletja dalje, pa se je izraz nana"al izklju#no na nemusli-mansko prebivalstvo (Friedman 1996: 30). Skozi #as je raja pre-vzela druge konotaci-je. Danes z njo ozna#i-mo mno$ico ali krog bli$jih prijateljev. Sa-rajevska raja poseduje specifi#ne podtone sla-vljene urbanosti.

291. Mnogi ne verjamejo v obstoj raje, saj trdi-jo, da so vsi v resnici »kmetje«: »Vsi smo kmetje, samo malo ko#o popraska! in poka#e se realno stanje.« FGR kot kratica za »fino gradsko rajo«, ki jo je plasirala glasbena skupina Letu "tuke, ka$e, da gre pogosto za pozerstvo in poskus prikrivanja svojih korenin.

292. Obstajale so seveda tudi druge, pomemb-ne predvojne delitve. Pomembno vlogo pri lokalni identifikaciji je imela tudi pripadnost navija#em dveh sara-jevskih nogometnih klubov, %elje oziroma %eljezni#ara in Saraje-va, ki je navija#e delila na Pitare in Ko!pi"are. Nekatere raje so nosile tudi imena po sose-skah, od koder so pri-hajali njihovi #lani.

Sarajevo_16.indd 288 29.1.2013 12:19:29

289

bi se asimiliral /…/ Ne zna hoditi, vse pohodi, preskakuje, poriva. Da ne govorim o trolejbusih, kako to smrdi od potu /…/ Ti begunci so zbe#ali pred istim, ampak kot da so z dveh razli"nih planetov.

Mesto naj bi naenkrat pre"lo v roke novih stanovalcev, s tem pa naj bi tudi izgubilo staro slavo in svojo urbano specifi#nost. »Sunkovit« prevzem je mnogim Sarajev#a-nom odvzel udobno predvidljivost okolja ter jim odtujil "e tisti kan#ek dru$bene mo#i, ki jim jo je uspelo obdr$ati v turbulentni povojni realnosti. Tudi pri Vedranu je ob#utje nemo#i, da bistveno soustvarja sarajevski prostor, ustvarja-lo brazde, za katere je posku"al izslediti krivce: »Tako je tu, ima! ljudi, ki so pri!li z vezami, pri!li so do pomembnih pozicij in zdaj vladajo. Oh, ko bi ti sli!ala ta jezik, na"in njihovega izra#anja; #ivijo pa v centru centra.«

V prito$evanju nad novimi prebivalci, ki v resnici od-kriva ekonomske te$ave (dolgoletnih) prebivalcev mesta ter izgubo obstoje#ega dru$benega statusa, so tar#a kritike vsi »do!ljaci« oziroma »pri!leki«. Sam naziv nedvomno poseduje neskon#no paleto negativnih konotacij,293obsega pa pred-vsem begunce iz vzhodne Bosne, predvsem pregnano mu-slimansko prebivalstvo, ki ga Sarajev#ani ob#asno porogljivo imenujejo %vedi. Medtem ko ta grupacija zbuja vsaj nekoliko so#utja in solidarnosti – saj gre ve#inoma za ljudi, ki so bili s svojih domov izgnani ali so be$ali, da re"ijo lastna $ivljenja in $ivljenja svojih najbli$jih – nekdanji prebivalci Sand$aka zasedajo najni$jo pozicijo v obstoje#i hierarhiji »polruralne-ga Drugega«. Pri Sand#aklijah sicer gre za Bo"njake, vendar mnogi pravijo, da ti niso »na!i Bo!njaki«, oziroma bosansko--hercegovski Bo"njaki. Njihova nacionalna pripadnost je bila sarajevskim muslimanom oziroma Bo"njakom drugotnega pomena; navsezadnje element bo"nja"tva oziroma (ne)pre-poznane skupne identitete namre# najve#krat ni zgradil prepri#ljivih temeljev za zastopanje sand$a"kih pravic do bi-vanja v Sarajevu. To pomeni, da so bili nekdanji prebivalci Sand$aka konstantno reprezentirani kot »ogro$ajo#i tujek« oziroma kot »dvakratni tujci« (prim. Stefansson 2007: 72–3).

Tovrstni odpor do Sand#aklij in njihovo brezpogojno za-vra#anje delno izvira tudi iz vojnih #asov, ko so po mestu div-jale »mahalske bande«, ki so nadlegovale prebivalstvo in ple-nile domove. Z njimi so sicer kasneje obra#unale prav sand$a-"ke paravoja"ke formacije, med katerimi je bila najbolj znana Deseta brdska brigada, ki jo je vodil Mu"an Topalovi! Caco. Te so prebivalstvu vsiljevale svojo dominacijo, utemeljeno na

293. Terminologija je bila

izredno pestra: do!ljo, seljak, selja"ina, onaj

!to se spustio sa Roma-nije, br(an, gor!tak,

papak, primitivac, %ve(an, majmun,

hajvan, skorjevi' ... Zadnji izraz je "e po-

sebej poveden, saj po-nazarja neuspele po-skuse in (vedno pre-

skroma) prizadevanja posameznikov, da

postanejo nekaj, kar je domnevno docela nemogo#e – me"#a-

ni. Stefansson navaja tudi izraza Indijanac in Afrikanac (2007: 66), ki jih sama ni-

sem sli"ala, #eprav so v samoorientalizacij-

skem govoru ob#asno obstajale primerjave Bosne in Hercegovi-

ne z Afriko, saj naj bi skupaj zasedali dno

civilizacijske lestvice razvitosti. Sinonim

za »nekulturo« naj bi bil tudi papanluk, se-

ljakluk, ciganluk.

Sarajevo_16.indd 289 29.1.2013 12:19:29

290

politi#nem terorju in ropanju, kar je navsezadnje povzro#ilo, da so sand$a"ke formacije pridobile "e precej slab"i renome, kot so ga imele »mahalske bande« (Bougarel 2004: 160). Po vojni se je dramati#no spreminjala dru$beno-ekonomska stratifikacija. Zato ne presene#ajo nevo"#ljive trditve Sarajev-#anov, da je tako dru$bena kot tudi ekonomska mo# hitro spolzela v roke nedavnih »pri!lekov«. V boju za dru$bene pozi-cije naj bi se "e posebej dobro zna"li prav nekdanji prebivalci Sand$aka.294 Osovra$eni so bili tako v primestnih naseljih, kjer so si najve#krat ustvarili nova bivali"#a, kot tudi v me-stnem jedru. Sarajev#ani so jih obto$evali omejevanja razvoja mesta, njihovo vedenje pa so si razlagali na zelo pragmati#en na#in, ki nedvomno osvetli idealizacijo urbanega okolja. Novi prebivalci naj bi pri"li v Sarajevo iz nemogo#ih razmer, tiste-ga, kar jim je ponujalo sarajevsko okolje, v svojih nekdanjih skromnih domovih niso bili vajeni, zato zanje $e samo $ivlje-nje v mestu, kakr"no pa# je, predstavlja nepopisno udobje, ki ne potrebuje dodatnih poliranj in nadgradenj. »Pri!li so do asfalta, zanje je to luksuz«, je tako kot ve#ina prepri#an tudi Faruk, ki je pojasnjeval migracijo »ruralnega« prebivalstva v mesto kot njihov $ivljenjski cilj. Zaradi popa#enih percepcij $ivljenja na pode$elju je bilo za sogovornike logi#no, da je po-beg iz »blata« osrednji razlog, zakaj se razseljene osebe niso $elele vrniti v svoja nekdanja bivali"#a. Kljub »luksuzu« mesta niso cenili, saj so ga, pravijo, vztrajno sku"ali #im bolj »izkori-stiti« (&abani 2002: 226). Kot pravi obrtnik in trgovec Hajro, »dokopali so se do asfalta,295 izvili so se iz svojega blata in zdaj jih #iv bog ve" ne bo vrnil nazaj«.

Pickeringova ugotavlja, da se predvsem tisti, ki so bivali na obmo#ju, kjer sodijo v kategorijo manj"inskega konstitu-tivnega naroda ali se pri"tevajo v vrste »drugih« oziroma v kategorijo Bosancev in Hercegovcev, te$ko odlo#ajo za vra-#anje na svoje domove, "e zlasti #e gre za gibanje na relaciji mesto–vas. Njihove odlo#itve usmerja ob#utek varnosti, saj mnogi menijo, da jim mestno ozra#je zagotavlja kvalitetnej"e $ivljenje. V urbanih okoljih je prebivalstvo etni#no heteroge-nej"e, mednarodne organizacije so tu vidnej"e in u#inkovi-tej"e, prav tako se mestnemu prebivalstvu pripisuje vi"ja sto-pnjo izobrazbe (2007: 43), ki naj bi manj"inam avtomati#no zagotavljala podporo v boju za zagotavljanje enakih pravic.

Za domnevno nazadovanje mesta oziroma retrogra-dne demodernizacijske procese so po mnenju ve#ine Sa-rajev#anov odgovorni »pri!leki«. S svojimi blatnimi #evlji naj bi za seboj pu"#ali umazane sledi pre$ivetega #asa. (eprav opisi Sarajev#anov ori"ejo Sarajevo kot repulsivno

294. O podobnem prime-ru ob#utja margina-lizacije, "e zlasti eko-nomske, v Makedoni-ji glej Brown 2001.

295. Naj dodam, da je as-falt na "ir"em obmo-#ju nekdanje Jugo-slavije zelo raz"irjena metafora urbanega na#ina $ivljenja, ki predstavlja protipol blatu. Proces urbani-zacije je tudi sicer te-sno zdru$en s slavlje-njem asfalta. Gradnja cest je v Jugoslaviji nedvomno simbolizi-rala napredek, saj so nove poti omogo#ale izmenjavo idej tudi med prebivalci jugo-slovanskih vasi, s #i-mer so se te aktivneje vklju#ile v moderni-zacijske tokove (prim. Jansen 2005c: 162; Spasi! 2006: 213).

Sarajevo_16.indd 290 29.1.2013 12:19:29

291

demodernizirano vas, se hkrati v ospredje naracij prebije povsem protislovna tendenca v obliki aktivnega zastopstva sarajevske »urbanosti«, "e posebej v trenutkih, ko ta posta-ne tar#a zunanjih kriti#nih opazk. Mario je denimo prepri-#an, da mestu pripisana pozicija, ki je tudi po njegovem krivda novih prebivalcev in vojnih dogodkov, ne priti#e:

Sarajevo je bilo deset let pred vojno dejansko napre-dnej!e mesto od mnogih drugih mest. Prav zato, ker je tu obstajala svojevrstna me!anica zanimivih ljudi, ki je bila zelo kreativna. Potem se je zaradi vojne vse spremenilo, ta razvoj se je ustavi, vsi so nekako !li naprej, medtem ko Sarajevo po"asi tone.

Zakoreninjena distanca med pravimi Sarajev"ani in priseljenci se je mo#no poglabljala skozi prepri#anje, da se novi prebivalci mnogo bolje znajdejo v postsocialisti#nem transformacijskem obdobju. Projekti transformacije naj bi jim odprli vrata, ki so bila v tistem obdobju zaloputnjena pred sarajevskim delavskim razredom. Ko sva se nekega dne z Damirjem sprehajala skozi Aerodromsko naselje, mi je razburjeno razlagal, da tega kraja sploh ni mogo#e ozna-#iti kot urbano naselje: »Vidi!, tu so se naselile Sand#aklije, to je povsem drugi svet. Vendar se ti kmetje znajdejo, me!"ani so razvajeni. Najhuje jo je odnesel prav delavski razred, ki je bil v socializmu razvajen in se zdaj v novih razmerah ne znaj-de.« Tovrstna zvita in manipulacijska iznajdljivost pa jim je, kot sinhrono zatrjujejo sogovorniki, omogo#ala, da prevza-mejo »nadvlado« nad mestom in da svoje na#ine $ivljenja »agresivno vsiljujejo« drugim prebivalcem, katerih $ivljenj-ske zgodbe so tesneje prepletene z mestom. Sarajevo naj bi zaradi prevlade nacional(isti#)ne ideologije ter odseljevanja nekdanjih prebivalcev izgubilo zmo$nost, da transformira nove prebivalce v »kulturne me"#ane« (prim. Stefansson 2007: 69). Zasukano razmerje kupne in dru$bene mo#i je drasti#no zatreslo temelje dotedanjega $ivljenja. »Pri!leki« so torej v splo"nem ozna#eni kot osvajalci. So akterji uzur-pacije urbanega prostora, ki ga oblikujejo po svojih, do-mnevno zastarelih in izpraznjenih merilih. Prevzeli naj bi ne le pomembne dru$bene pozicije, ampak tudi prostor, ki ga lahko modulirajo v skladu s svojimi $eljami in potreba-mi, predvsem zato, ker so si sebi#no prilastili dru$beno mo# in kapital. Mno$i#nost, a tudi brezskrbna vsiljivost naj bi jim po#asi zagotavljala dominacijo. Sand#aklije naj bi zavze-le tudi domala celotno Ba"#ar"ijo, vse trgovine in lokali na tem obmo#ju naj bi bili v njihovi lasti.296 Podobnega mnenja

296. Vendar tovrstna ugi-

banja niso uteme-ljena, saj denimo najbolj turisti#no

zanimiva ulica Ku-jund$iluk "e danes

ostaja v rokah starih lastnikov, ki v skladu z zmo$nostmi kupu-

jejo nove trgovine in delavnice za svoje

sinove, ki naj bi v pri-hodnosti nadaljevali obrtni"ko tradicijo.

Sarajevo_16.indd 291 29.1.2013 12:19:29

292

so bili sogovorniki tudi, ko gre za Ferhadijo, glavno spreha-jalo ulico v mestu, ki naj bi postala jasen dokaz, da so mesto zavzeli kmetje, saj naj bi tam vladal ciganluk, kar v splo"nem pomeni popoln nered, ki#, skratka vse tisto, kar je povezano z neokusom in kar ne sodi v glavno mesto.297 Glasnim deba-tam, ki so se odvijale na internetnih forumih in v medijih, se je priklju#ila tudi Na"a stranka, ki je tako ubesedila svoje nezadovoljstvo z »ruralizacijo mesta«, za katero je okrivila takratno $upanjo in mestno oblast, ki je bila tudi sicer v diskurzu aktivistov in Sarajev#anov pogosto obto$ena, da zaradi lastne »primitivnosti« namerno »ru!i kulturo«:

Nekdanje sprehajali!"e Sarajeva sta gospa Borovac in njeno zdru#enje za privatne interese in pokop Sarajeva spremenila v navaden provincialni sejem. S tem ko so spremenili Ferhadijo v tr#nico, na kateri prodajajo spodnje hla"e, nogavice, de#nike, pre!vercane glasbene CD-je in drugo nelegalno uvo#eno blago nedolo"ljivega izvora, sta mestna in ob"inska oblast Stari Grad potisnile na!e Sarajevo na raven ruralizirane mahale iz devetnajstega stoletja.298

Mno$i#nost priseljevanja je novim prebivalcem tlakova-la pot do poznanstev. S pomo#jo razvejane mre$e sorodstva se v hipoteti#nih domnevah Sarajev#anov priseljenci z lah-koto prebijajo skozi vsakdanje te$ave. Njihova prodornost pa naj bi jih prerinila tudi do pomembnih dru$benih in po-liti#nih pozicij, kjer naj bi brez obotavljanja izkori"#ali po-vojni nered za polnjenje svojih $epov (prim. Jansen 2005a: 119; Ja"arevi! 2007: 281; Stefansson 2007: 70). V tem smi-slu se nasprotovanje imigracijam zrcali kot o#iten izraz trajajo#ega tekmovanja za omejene resurse, hkrati pa funk-cionira kot ute#en na#in izra$anja frustracij nad obstoje#o dru$beno-politi#no situacijo (prim. Stefansson 2007: 76).

Rekonfiguracija sarajevskega prostora in torej spremi-njanje mesta, ki sledi domnevno povsem druga#nim potre-bam in estetskim merilom, kot jih imajo Sarajev#ani, je bila vendar "e vedno v povojih. Sarajevo se po#asi preobra$a v neznan labirint, vendar mnogim vztrajno ka$e prepo-znavne obrise, ki krepijo sarajevske diskurze prila"#anja in pripadnosti. Tako je po mestu v #asu mojega bivanja kro$ilo mnogo vicev o Sand#aklijah, v katerih so se v sre-di"#u zna"le njihove $ivljenjske poti, ki naj bi neizogibno vodile v Sarajevo, a tudi njihovo nepoznavanje sarajevskih koordinat. Eden med bolj znanimi je vic o tem, kako San-d#aklija v tramvaju spra"uje svojega sopotnika, kje je ob#i-na, ker je tam ravnokar dobil slu$bo. Sogovorniki namre#

297. O podobnih debatah in nasprotovanju »ki-oskizacije« Beograda kot dejanja »rura-lizacije« mestnega sredi"#a glej Jansen 2005a: 122. Tudi Simi! zapi"e, da naj bi supermarkete v Ju-goslaviji vpeljali zato, da bi se postopno znebili tr$nic in stoj-nic, ki so veljale za nazadnja"ke. Vendar je bil poskus zaman, saj so se tudi pred supermarketi kma-lu pri#ele pojavljati stojnice in prodajalci (1973: 129).

298. A tudi v ozadju tega spora o prila"#anju prostora ti#i ob#utje popolnega izbrisa nekdanjih vrednot, kot poudarja eden izmed sarajevskih grafitov: »Kdor se u"i, bo znal, kdor dela na tr#nici, bo imel.« Tudi drugi grafiti so izra$ali nezadovolj-stvo z bosansko-her-cegovskim procesom dru$bene transfor-macije, med njimi je poveden naslednji: »Bili smo utopija, zdaj smo Etiopija« (po Lati-novi! 2008: 32).

Sarajevo_16.indd 292 29.1.2013 12:19:29

293

menijo, da gre za grupacijo ljudi, ki jih brezposelnost, ki tare bosansko-hercegovsko dru$bo, ni prizadela. Mo#en ob#utek negotovosti pri iskanju zaposlitve je mnoge vodil h kritiki doseljevanja novih prebivalcev, seveda ne le Sand#aklij:

Vojna je vse spremenila, pri!li so ti iz vasi, vse se je zme!alo, ruralno in urbano; ti so druga"ni, imajo druga"ne moralne vrednote, na"in razmi!ljanja. Bolj cenijo materi-alne stvari /…/ Ampak ti ljudje so pri!li zaradi okoli!"in. Ne mislim slabo o njih. Zame so problem tisti, ki !tudirajo zunaj, potem pa pridejo sem /…/ Koliko ljudi je, ki so kon"ali fakultete in so iz Sarajeva, a ne dobijo slu#be. Ti pa dobijo slu#bo.

Gre za jasno ponazoritev ob#utja, da so se v sodobnosti Sarajev#ani zna"li v deprivilegirani poziciji v lastnem me-stu. Danes naj bi bilo vse »zme!ano«, kar je percipirano kot izjemno negativno stanje, ampak se ta mote#a »zme!anost« ne nana"a na nacionalno pripadnost, ampak predvsem na mo#no pre$emanje »urbanega« z »ruralnim«.

»Invazija nekulture«: Boj okusovNove prebivalce so Sarajev#ani obto$evali brezobzirnega

spreminjanja »bistva Sarajeva«. Sicer so vztrajno poudarjali, da se sami izogibajo generalizacijskim diskurzom in da v re-snici nimajo ni# proti priseljencem, a navkljub olep"evalnim samopercepcijam niso zmogli zamol#ati obstoje#ih napetosti ter dejstva, da so v njihovih imaginacijah idealnega mesta »polruralni Drugi« transportirani v svoja izvorna okolja. Pro-pagirana sedentaristi#na potreba po ohranjanju vsakogar na svojem, pripisanem mestu, je "e bolj izrazito stopala v velja-vo, ko je tekla beseda o sodobnih, vojnih in povojnih »pri!le-kih«. Ti naj bi z vsako svojo besedo in gibom demonstrativno pokazali svoje zavra#anje za Sarajev#ane neizogibnih, asimi-lacijskih procesov. Uklanjanje prilagoditvenim tendencam in mestnim zakonom naj bi vsebovalo restavracijske u#inke, ki bi omogo#ali ohranitev urbanega sarajevskega ideala.

Zgodbe o radikalni druga#nosti nekdanjih beguncev, predvsem z ruralnih obmo#ij in Sand$aka, so se nizale ma-lodane v vsakem pogovoru, "e zlasti leta 2007. Leto kasneje se je zdelo, da se je debata o ruralno-urbanem prerivanju nekoliko umaknila v ozadje, saj se je zaradi drugih $go#ih te$av kritika nekoliko preusmerila,299 vendar nikakor ni povsem izginila.

299. Razprave so se pred-

vsem sukale okoli aktualnega vpra"anja

varnosti v Sarajevu.

Sarajevo_16.indd 293 29.1.2013 12:19:29

294

Retori#ni procesi izklju#evanja »polruralno Druge-ga« pre$emajo partikularisti#ni orientalisti#ni podtoni, ki obravnavani subjekt predstavljajo kot nazadnja"ki in »nekulturen«, skratka kot #love"ko bitje, ki ni pre"lo vseh faz »civilizacijskega procesa« in se zato mani#no oklepa domnevno pre$ivetih kulturnih lekcij, ki so se v toku #asa izkazale kot zgre"ene.

Toda pravim Sarajev"anom je namre# le ste$ka uspevalo zajeti »kulturnost« v konkretno definicijo. Naj kot primer navedem le nekaj zgovornih to#k razkola, ki utrjujejo vzpo-stavljeno distanco med pravimi Sarajev"ani in »polruralni-mi Drugimi« in ki vselej bazira na evolucijskih izhodi"#ih razvoja in napredka, a se hkrati mo#no naslanja na estetske sodbe in izbore na#ina $ivljenja, ki determinirajo kriterije »kulturnosti«. Ana je poto$ila:

V bistvu ne gre za to, od kod si, ampak kako se obna!a! /…/ Denimo v mojem bloku ima! ljudi, ki /…/ nosijo opanke. Ima! babice, ki se sprehajajo v dimijah300 po bloku, na balkonu perejo perilo in nato vodo iz !kafa zlivajo na cesto /…/ Izgubilo se je tisto bistvo Sarajeva.

V vseh pogovorih so se vrstile posmehljive teorije o nazadnja"tvu, se pravi o neizobra$enosti novega prebival-stva ter njihovi nezmo$nosti osvojitve rabe tehnologije. Gre torej za izrazito nemodernizirano populacijo, skrajno oddaljeno od sodobnih tokov razvoja. Vera je bila povsem razo#arana nad tedanjim videzom mesta, pravi, da v njem ni ve# »osnovne kulture«, saj po njenem novi prebivalci ne hodijo v gledali"#e, kino, ne berejo, »poslu!ajo tisto turbofolk glasbo«. Nekoliko ponosno je dodala, da z njimi nima no-benih skupnih to#k, hkrati pa je omenila, da je bosansko--hercegovska tradicija kom!iluka po#asi izhlapela predvsem zaradi novih razmerij v naseljih, ki so jih prevzeli novi pre-bivalci. Za njene sedanje sosede je povsem samoumevno neekolo"ko vedenje in praksa metanja smeti skozi okno ali #ez balkone stanovanj v neboti#nikih.301 Ugotavljala je, da ti ljudje niso navajeni $iveti v mestu, ampak jim bolj kot to o#ita, da nimajo moralne dol$nosti, ki bi jim narekovala, da vsaj vlo$ijo izdatne napore za prilagoditev lokalnemu pre-bivalstvu in »urbanem na"inu bivanja«. Kot pravi Amir: »V vseh drugih metropolah se pri!leki prilagajajo novemu okolju, samo v Sarajevu gre za obraten proces.« Domala vsi so skoraj enoglasno poudarjali ta izpeti verz o sprevr$enih pravilih doseljevanja. &e bolj bole#a zareza v urbano teksturo je bilo

300. Dimije so v predvoj-nem bosansko-herce-govskem kontekstu mnogim predstavljale nazadnja"tvo. Bringa vidi njihov simboli-#en pomen v musli-manski kolektivni identiteti, saj so bile te v osemdesetih letih edini evidenten obla-#ilni izraz druga#no-sti (2009: 70).

301. Prav vre#ka smeti, ki leti skozi okno, je postala sredi"#na metafori#na scena v procesih upoda-bljanja »polruralne-ga Drugega« (prim. Jansen 2005a: 153). Dve vre#ki, ki sem jih v #asu svojega bi-vanja videla prileteti iz stolpnic sta vendar potrdili, da ne gre zgolj za neutemeljene predstave, vendar pa je potenciranje tovr-stnih praks jasen od-raz (neozave"#enih) poskusov artikulacije lastne »kulturnosti«. V grobem bi lahko rekli, da se prebivalci mesta delijo na dve skupini, ki ju zazna-mujejo prakse odlaga-nja smeti. Pisatelj in novinar Miljenko Jer-govi! (2004a: 112–4) je v svojih spominih na Sarajevo zapisal, da je klju#no vlogo pri uniformiranju in urbanizaciji mesta odigrala prav praksa odlaganja smeti v smetnjake.

Sarajevo_16.indd 294 29.1.2013 12:19:29

295

mnenje, da je mno$icam novih prebivalcev z njihovo disci-plinsko logiko uspevalo »pokvariti« in navaditi na »napa"no vedenje« neko# prave Sarajev"ane. Mesto naj bi spremenili v »najve"jo urbano vas« s svojimi »nekulturnimi« praksami, ki denimo vklju#ujejo uporabo rokava pri brisanju nosu, brezbri$no metanje smeti skozi okno, neekolo"ko vedenje, pljuvanje, odsotnost osnovne osebne higiene, su"enje peri-la sredi parka, agresiven na#in vo$nje, neprimerno obna-"anje za mizo itd. Zadeva pa tudi preference v prehranjeva-nju, zagovor patriarhalnosti in seksizma, pretirano bahanje z lastnim imetjem, ki se odra$a tudi v slogu obla#enja in vedenja.302 Ozna#evalec »polruralnega Drugega« naj bi bila tudi neokusna glasbena izbira, ki se je "e posebej izposta-vljala kot pomembna to#ka separacije pri mlaj"ih Sarajev#a-nih. Gre za vrsto praks, ki so po mnenju sogovornikov an-ga$irano dekonstruirale nekdanjo sarajevsko »urbanost«, a tudi predvojni »normalen« na#in vedenja, kajti dru$beno konstruirani pomeni prostora direktno vplivajo na preso-janje mno$ice dogodkov, ki se odvijajo v njem (Cresswell 1996: 150). Prav zato so se mnogi s pridigami posku"ali boriti za ohranitev »urbanosti«. Tako so se dolo#eni mediji, kot je $e omenjeni &tudentski radio eFM, aktivirali v boju z »antiurbanimi« te$njami, in sicer tako, da so na svoje po-slu"alce posku"ali delovati vzgojno. Na radijskih valovih so torej poleg dru$beno kriti#nega programa ponujali tudi disciplinske slogane: »Izbolj!ajmo kulturo obna!anja! Spo!tuj to mesto, ne bodi smrad!«, »Smetem lahko re"emo tudi gnoj. Ampak asfalt se ne gnoji!« Zagrizeni boji so potekali tudi v arenah zagovora estetskih sodb. Novi prebivalci naj bi imeli neprimerno druga#en okus kot Sarajev#ani. Estetske sodbe in okus so namre# nadvse pomembne pri oblikovanju in vzpostavljanju »kognitivnih koordinatnih sistemov«, ki so bistveni pri formiranju urejenega prostora in orientacijskih to#k. V tej lu#i neizogibno ustvarjajo imaginarne lo#nice med ljudmi (Mur"i# 2000c: 328, 336).

Novim prebivalcem mesta se pripisuje bistvena vloga pri prodoru tubofolk glasbe v Sarajevo. Kot ugotavlja Maja, je mogo#e papke in sarajevsko rajo prepoznati predvsem po glasbenem okusu. Po njenem namre# urbano-ruralna dis-tinkcija ni utemeljena na sami dol$ini in trajanju bivanja v mestu, ampak gre predvsem za »stvar mo#ganov«. Priznava, da je sarajevska raja mogo#e nekoliko skrita o#em, ker je ve#ina Sarajev#anov od"la iz mesta, ampak njene osamljene otoke izsledi predvsem na glasbenih dogodkih in v specifi#-ni kulturni konzumaciji:

302. (eprav so na nekda-

njem jugoslovanskem obmo#ju bele nogavi-

ce postale pomem-ben znak prepozna-vanja »polruralnega

Drugega«, ki je bil pravzaprav ve#inoma mo"ki (prim. Brown

2001: 436; Jansen 2005a: 125 in 2005c:

154), je ta kazalnik v Sarajevu po#asi izgubljal pomen.

Pravzaprav ga v #asu mojega bivanja tam

ni nih#e ve# omenjal kot relevanten znak

»neurbanosti«.

Sarajevo_16.indd 295 29.1.2013 12:19:29

296

Ko pride! na koncert %tuk, bo! videla, da vendar obstaja ta mno#ica, ki verjame v nekaj urbanega, kar je ena od podob sarajevske raje, ki veruje v nekaj mo"nej!ega /…/ V mojem malem svetu obstaja sarajevska raja /…/ A mislim, da smo se sicer nekako preve" razporedili po svetu, da bi lahko bili zelo mo"ni.

V tem smislu naj bi predvsem rock glasba z razli#nimi primesmi, ki sta se ji ob#asno pridru$evala tudi anga$irana doma#a303 rap in hip hop, posedovala konotacije »urbano-sti«, glasbene dovr"enosti, tudi inteligentnosti, odlikovala pa naj bi jo tudi zavidljiva razgledanost izvajalcev in poslu"alcev ter vgrajeni dvomljivo refleksivni kozmopolitski podtoni. Med drugim je rock veljal za orodje antinacionalisti#nega in antimilitaristi#nega odpora v #asu vojne (glej Jeffs 2005), si-cer pa je tudi nasploh v o#eh sogovornikov skrbno ohranjal status transgresivne in revolucionarne glasbene zvrsti, in to kljub neenotnosti raziskovalcev, ko gre za pomen, vlogo in subverzivni dele$ rock glasbe pri ru"enju rigidnih siste-mov preteklosti (glej Slobin 1996: 6). Pomembno je dodati, da je v postjugoslovanskem kontekstu yu-rock, ki ga sicer v devetdesetih letih sre#amo v razcepljeni formi in v razli#nih $anrskih manifestacijah, ostal eden izmed redkih svetovno-nazorskih okvirjev, ki naj bi na ozemlju, kjer so prevladovali pozivi glasnega nacionalizma, tem velikokrat nasprotoval in ve#inoma deloval integrativno (glej Stankovi# 2002: 228; Mur"i# 2007). Ve#ji del mlaj"ih Sarajev#anov je omenjenim $anrom podelil avtoriteto, da »govorijo« namesto njih oziro-ma z njimi – pri glasbi, predvsem politi#no anga$irani gre namre# za pomemben nadomestni glas (Grossberg 1992: 93). Predvsem protestniki, ki so se zbirali na sarajevskih uli-cah, so poznali vsa besedila, ki so jih skupaj tudi prepevali. Nasprotno je turbofolk predstavljal osovra$eni kontrast an-ga$irane rock in hip hop glasbe.

Navsezadnje, ko govorimo o turbofolku ni mogo#e spre-gledati, da gre za glasbeni $anr, ki so ga jugoslovanski av-torji $e od samih za#etkov definirali kot glasbeno zvrst, ki se je razvila zaradi pospe"ene »ruralizacije mest«. Odra$ala je hibridno zmes med lokalnimi glasbenimi tradicijami in komercialnimi pop vzorci, skratka v njej naj bi poslu"alci z lahkoto detektirali simultani obstoj nostalgije po zapu-"#enem pode$elju in zagnane $elje po napredku. Glasbena razcepljenost je domnevno odsevala notranje konflikte po-sameznikov iz vasi ali manj"ih mest, ki so se zna"li v urba-nem okolju. Zato so turbofolk dolgo #asa interpretirali kot o#iten odgovor na potrebe ruralnega prebivalstva, ki naj

303. Doma#a produkcija tu zajema produkcijo z obmo#ja nekdanje Jugoslavije, zato so v to kategorijo vklju-#eni ne le bosansko-hercegovski, temve# tudi hrva"ki in srbski izvajalci: Edo Maajka, Frenki, Marchelo, Elemental, TBF,…

Sarajevo_16.indd 296 29.1.2013 12:19:29

297

ne bi bilo sposobno razumeti zahtevnej"ih in kompleksnej"ih glasbenih form. Ne nazadnje smo izpod peres intelektualne srenje v devetdesetih letih prebirali samozavestne izjave, da se bo »kmet /…/ vrnil h ki#u, ker v njem lahko u$iva brez napora« (Bo$ilovi! 2006: 24). V tem smislu je turbofolk predstavljen kot »psiholo"ka izjava o $ivljenju v dveh sveto-vih« (Vidi!-Rasmussen 1996: 100; glej Dragi#evi!-&e"i! 1994) in tudi kot odraz »ruralne neprilagodljivosti«. Se pravi, da hibridnost, pripisana turbofolku, v kateri se odra$ajo vplivi globalne informacijske mre$e, ki intenzivira interakcije med tradicijami in inovacijami (Mur"i# 2000c: 309), ni bila spo"tovana niti za$elena. V prvi instanci se zdi, da so na-sprotniki turbofolka tudi avtomati#no zavra#ali kulturne preplete in hi-bridnost, vendar so to po#eli le v primeru, ko se je ta odvijala na relaciji mesto–vas. Vse hibridnosti torej niso bile enako dobrodo"le.

Namre#, navkljub zakoreninjenemu negativnemu stali"#u do »urba-nih pode$elanov« sem vendar v Sarajevu ob#asno naletela tudi na sub-tilno romantizacijo pode$elskega $ivljenja, ki se je tu kazalo kot tisto pristno, naravno in zdravo $ivljenje. Kot trn v peti in kot problemati#na populacija se je kazala predvsem skupina posameznikov, ki se je odlo#i-la za selitev iz ruralnega v urbano okolje (prim. Spasi! 2006: 221). Z dru-gimi besedami, »kmetje« so v ocenah Sarajev#anov sodili v vas in v tem kontekstu so si pogosto prislu$ili pozitivne karakteristike. Kljub zavze-manju za kozmopolitstvo, odprtost ter pre$emanje kulturnih elemen-tov je torej v antinacionalizmu mogo#e zaslediti tudi izjemno trdo$iv sedentaristi#ni diskurz. V procesu primerjave pa se je paradoksno prav kultura »polruralnega Drugega« vselej kazala kot tista, ki je v nasprotju z »urbano miselnostjo« izrazito izklju#ujo#a in nazadnja"ka. Tako se je denimo tudi v ve#inskem lokalnem pogledu na turbofolk zanemarja-la dimenzija prepletanja, saj je, kot ugotavlja Ljerka Vidi! Rasmussen, jugoslovanska »novokomponirana narodna glasba« zdru$evala tako vhodne oziroma balkansko-mediteranske kot tudi zahodne glasbene elemente. S tem je odlo#no prispevala h krepitvi jugoslovanskega ope-vanega imid$a kulturnega kri$i"#a (1996: 101, 113–4). (eprav se je v #asu vojne pogosto zasukala v smeri nacionalisti#nega ekskluzivizma, se svoje hibridnosti ni zmogla popolnoma znebiti, saj je tako nekda-nji jugoslovanski kot postjugoslovanski prostor vseskozi ostajal prostor »transnacionalnega sinkretizma«, ki je po Thomasu Faistu spro$al »di-fuzijo kulture in pojavljanje novih oblik – hibridnih identitet«. Obenem je turbofolk kot $anr ostal transnacionalna kulturna forma, ki ka$e svo-jevrstne procese adaptacije, prisvajanja in ponovnega kreativnega izu-mljanja izposojenega kulturnega gradiva (po Baker 2006: 276).

V oddaljevanju od demoniziranega glasbenega $anra se v Sarajevu poka$e specifi#na percepcija globalnih in lokalnih form, ki se preple-tajo v turbofolku. Slednje so namre# interpretirane kot mo#no etni#no determirane. Prisvajanje glasbenega sinkretizma naj bi, ko te#e bese-da o turbofolku, priskrbelo zgolj odli#ne mo$nosti za promoviranje

Sarajevo_16.indd 297 29.1.2013 12:19:29

298

osovra$enih #rt tradicionalizma. Glasbena scena vojnega Sarajeva se je mo#no anga$irala v zavra#anju kakr"ne koli »avtenti#nosti«, saj se je premikala v smeri produciranja popolne »neavteni#nosti«, ki $e v teme-lju pogosto bri"e etni#ne oziroma nacionalne identitete kot »naraven dru$beni fakt« (glej Jeffs 2005). Zato so vztrajno izpostavljali druge to#-ke identifikacije, ki so se oddaljevale od dominantnega nacionalnega diskurza. Tako je rock kultura za "tevilne Sarajev#ane mlaj"ih generacij pomenila »urbano kulturo«, ki se po$vi$ga na nacionalne #rte, s #imer je zakoli#ila pomembne alternativne dru$bene lo#nice.

Konzumacijske izbire so dejansko izbire dru$benih identitet. Vre-dnostne sodbe o drugih glasbenih $anrih pa funkcionirajo kot razme-jitvene strategije, ki ponujajo zahtevana oprijemali"#a in definicije la-stne, a tudi drugih skupnosti (glej Baker 2006), zatorej hkrati delujejo kot orodje kohezije in separacije. Poslu"anje domnevno primitivnega in »balkanskega« turbofolka naj bi bila pomembna markacija med pravi-mi Sarajev"ani in »polruralnimi« novimi prebivalci. Napa#na glasbena izbira konstruira celo nekoliko bolj osovra$eno grupacijo Sarajev#anov, ki so ob#asno ozna#eni kot »izdajalci«, in sicer zaradi svoje, domnevno podlo$ne podreditve estetskim pritiskom pri!lekov. Po mnenju sogo-vornikov gre za dolgoletne prebivalce mesta, ki so bili v resnici »vselej kmetje«, a so s pomo#jo povojne »invazije pri!lekov« zbrali dovolj pogu-ma, da snamejo svoje »urbane« krinke. Svojo realno pripadnost naj bi najbolj nazorno izkazovali prav na obiskih »narodnja"kih« koncertov in glasnem prepevanju hitov turbofolka. Pogosto so jih imenovali folkeri ali turbofolkeri, v#asih celo dizela!i.

Popularna kultura se je torej pokazala kot prizori"#e ideolo"kega boja. Vendar razmejitev, kjer naj bi glasbeni okus pri#al tudi o samem odnosu do nacionalne hegemonije oziroma funkcioniral kot nezmotljiv indikator ideolo"kih preferenc – pri #emer se je kot poveden argument izpostavljal pomen turbofolka pri mobilizaciji nacionalizma in ohranja-nja Slobodana Milo"evi!a na oblasti (glej Dragi#evi!-&e"i! 1994; Gordy 1999; Male"evi! 2003; Kronja 2004) – ni bila pomembna le v mislih mo-jih sogovornikov. Tudi raziskovalci, ki so turbofolku pripisovali mo# pa-sivizacije poslu"alstva in orodja manipulacije pozornosti, so se pogosto nereflektivno identificirali s svojimi »urbanimi« sogovorniki, predvsem anga$iranimi rockerji. Zato so nemalokrat glasbene izbore prebirali kot povsem jasne zvo#ne kulise nasprotujo#ih si ideologij (glej Gordy 1999; Stankovi# 2002). A dejstvo je, da je nacionalizem mogo#e zaviti v kateri-koli glasbeni $anr (glej Bohlman 2004: 12). Tudi rock lahko »u#inkovito uporabljajo za svoje namene tako dru$beni inovatorji kot varuhi tradici-onalnih vrednot« (Mur"i# 2000c: 317), prav tako mnogi glasbeni $anri, tudi turbofolk, omogo#ajo artikuliranje to#k lastne identifikacije zunaj okvirov pre$e#ih nacionalnih diskurzov, saj imajo potencial nadome"#a-nja »ideje o skupni krvi in grudi z vizijo transnacionalnega bratstva v plesu in zabavi« (Stankovi# 2002: 224).

Sarajevo_16.indd 298 29.1.2013 12:19:30

299

V skupnih glasbenih ritualih, kot so denimo koncer-ti, ki so bili v povojnem Sarajevu nekajkrat zdru$eni s protesti, se odvijajo procesi sinhronizacije okusa, ki ima bistveno vlogo pri procesih identifikacije. V tovrstnih obredih se formira skupnost znanih in prepoznanih. Sodelovanje pri slednjih mo#no utrjuje posameznikovo pripadnost Sarajevu in odpira prostor za jasno izra$anje lastne naklonjenosti do idej »antinacionalisti#nih some-"#anov«.304 Stali"#e, da je rock scena v svojem bistvu bolj antinacionalisti#na, torej tudi uglednej"a in pozicioni-rana dale# vi"je na lestvici simbolne hierarhije, za sogo-vornike ni vpra"ljiva. Temelje omenjenega prepri#anja si drznejo zatresti le redki. Maja se je posku"ala izviti iz to-vrstnih simplificiranih, tudi zanjo mote#ih generalizacij in je kot ena izmed osrednjih organizatork protestov, ki so potekali na sarajevskih ulicah leta 2008, svojim uli#-nim soborcem predlagala, da sku"ajo uporabiti tudi dru-ga#no glasbo od $e predvajane, in sicer kot mehanizem privabljanja novih podpornikov. Vendar je pri svojih ide-jah, da bi namesto vztrajnega vrtenja skladb skupin, kot so Dubioza Kolektiv, Letu "tuke,305 Sikter itd. in ob#asno tudi lokal-patriotske glasbe, ki opeva Sarajevo, zavrteli denimo pesmi Halida Be"li!a, ostala precej osamljena. Na protestih so se tako dosledno izogibali glasbi, ki bi le malo spominjala na turbofolk in tudi nekoliko la$je pre-bavljive »narodnjake«, saj je bila, kot re#eno, omenjena glasba ozna#ena kot ki#, znak nazadnja"tva, degradacije in neizobra$enosti.

Zvok pi"#alk, glasba in hrup, ki so spremljali proteste, so funkcionirali kot zvo#ne kulise in hrupne »invazije« (prim. Jansen 2001: 40) v kontrolirani prostor, kjer se je ve#ina protestnikov po#utila prezrto in nesli"no. Ustvarje-ni zvo#ni univerzum je bil tudi odlo#en poseg tako v teror vladavine za sodelujo#e »poneumljajo#ih« glasbenih $anrov kot tudi politi#nega slaboumja in nacionalnega okvira, ki naj bi $ivela v simbiozi. Hrup in glasba kot estetska in obe-nem tudi polucijska dejavnika naj bi tresla temelje vladajo-#e ideologije nacionalne #istosti.

Naj dodam, da je popularizacija turbofolka v Saraje-vu pomenila odlo#en rez v #asu, mejnik, ki lo#uje nekda-nje idealizirano $ivljenje od turobne realnosti povojnega vsakdana. Le redki so namre# z nelagodjem priznavali, da je turbofolk obstajal in $ivel tudi v nekdanjem sara-jevskim okolju, in sicer tudi pred prihodom novih pre-bivalcev. Pripomba visokoizobra$ene aktivistke: »Saj smo

304. Pri starej"ih genera-cijah obstaja mo#na razpoka med elitno

kulturo ter, kot pravi-jo sami, »!undom«.

305. Tako kot v Beogradu in Zagrebu je tudi v

Sarajevu poznavanje popularne kulture,

predvsem tistih alter-nativnej"ih oblik, pri-

skrbelo pomemben »antinacionalisti#ni kulturni kapital«, ki pa v resnici ni stal v

popolnem naspro-tju z dominantnimi kulturnimi pri#ako-

vanji o vljudnosti in vedenju v mestu

(prim. Jansen 2005a: 153–4). So pa vsi

sogovorniki prepri-#ani, da je turbofolk

zadu"il skoraj celotno alternativno sceno.

Sarajevo_16.indd 299 29.1.2013 12:19:30

300

!e kar dobro izpadli, glede na to da smo odra!"ali ob Lepi Breni«, ponazarja, da nikakor ne gre za $anr, ki so ga konzumirali zgolj takratni »urbani pode$elani«, temve# da je imel mnogo "ir"o, velikokrat izobra$eno publiko iz elitnih sarajevskih dru$in. Glasbeno rojstvo turbofolka oziroma »novokomponirane folk glasbe« sega precej dlje v preteklost, kot bi si mnogi $eleli priznati (glej Slobin 1996; Vidi!-Rasmussen 1996). Ponavljajo#a se zanikanja obstoja osovra$enega $anra so posameznikom priskrbe-la strategijo za popolno distanciranje od zanje globoko »ruralnega« fenomena. Tisti, ki so zgodbo malo bolje po-znali, pa so opozarjali, da ni mogo#e govoriti o izrazito prefinjeni, raznovrstni in inovativni sarajevski glasbeni sceni pred vojno. Ta je sicer nedvomno imela nekaj sve-tlih to#k, med katerimi se izpostavlja predvsem gibanje New Primitives oziroma Novi primitivizam,306 a so mno-gi glasbeni kritiki v tistem, kar je bilo mogo#e v osem-desetih letih uvrstiti v kategorijo sarajevske pop "ole ali »pastirskega rocka« videli le »glasbene zastrupljevalce« (http://sitanvez.mooshema.com, 1. 3. 2009).

Sogovorniki so kljub temu $eleli izpostaviti pozitiv-nej"e plati nekdanjega sarajevskega $ivljenja, tako so opozarjali na razliko med preteklostjo in sedanjostjo, tudi ko gre za glasbene okuse. Zoran (ati! je pogosto komentiral nenehne razprave o koncertih velikih zvezd turbofolka, predvsem iz Srbije, ki so se nameravali zgo-diti v Sarajevu: »Seka307 je najmanj!i problem, problem je v tistih, ki jo bodo !li poslu!at /…/ Problem tega mesta je to, da smo pri!li v situacijo, da Seka lahko napolni Skenderijo /…/ Tudi prej so obstajale Seke, ampak pele so v kafanah v predmestjih.«308 V sr#iki tovrstnih izjav se skriva sporo#i-lo, da je turbofolk glasba province in torej kot nekultur-na, ki#asta, cenena, vulgarna, neokusna glasba ne sodi v urbano okolje, v sam center.

Turbofolk je precej bolj kot kateri koli drug glasbeni $anr spominjal na domnevni »balkanski primitivizem« in oddaljenost od esencializiranega konstrukta Evrope, ki je najve#krat ponazarjal racionalen, moderen, organi-ziran, urejen, razvit, kulturen, miroljuben, toleranten, odprt, civiliziran, individualisti#en in »resni#no demo-kratski«, balkanski kontrast (prim. Jansen 2002b: 49). Glasbeni $anr naj bi tako Sarajev#ane vseskozi spominjal na bole#e neuspehe prizadevanja za preobrazbo v evrop-sko, »civilizirano« obmo#je. Mnoge so melodije in bese-dila turbofolka opominjala, da so Bosna in Hercegovina

306. Kot osrednja skupina gibanja se izpostavlja skupina Zabranjeno pu"enje, ki v pesmi Anarhija all over Ba!"ar!ija ponuja "e danes $iv odnos do »pri!lekov«, ki se v mestu ne znajdejo.

307. Gre za pevko Seko Aleksi!.

308. Domala vsi sogovor-niki so se kdaj $e zna"li v klubih ali lo-kalih, kjer so predva-jali turbofolk glasbo, #eprav se s tem niso hvalili. Ponavadi so tak"nim izku"njam sledila zgro$ena poro#ila.

Sarajevo_16.indd 300 29.1.2013 12:19:30

301

ter Sarajevo "e vedno globoko potopljeni v Balkan, #eprav je bil slednji v resnici v Sarajevu presojan izrazito ambivalentno in situ-acijsko. Tudi tu pa je bilo povsem o#itno, da sta Balkan in Evropa nerazdru$ljiva in prepletena konstrukta, ki se pogosto prelivata in pre$emata. Na radijskih postajah, ki so se izpostavljale kot naspro-tnice vladavine nacionalizma, so se izogibali turbofolku. Kot re#eno, v#asih so celo anga$irano vstopali v akcije, ki so si za cilj zastavljale prepoved nastopov zvezd turbofolka. Intelektualci, zlasti novinarji in pisatelji kolumnisti so se vztrajno in vsaki# znova prerekali, ali je treba koncerte zvezd turbofolka dopustiti ali prepovedati. Turbofolk je nedvomno postajal zvo#na kulisa novih #asov, prav tako kot stalne razprave o njem. Realnost je posameznike silila k zatekanju k zapra-"enim skrinjam glasbene preteklosti. Glasbeni okus ter poslu"anje tistih »starih, kvalitetnih bendov iz preteklosti« je bil za mnoge jasen dokaz lastne »urbanosti«, pripadnosti mestu in evropskosti, na#in poudarjanja lastne kontinuitete:

Resni#no pomilujem tiste, ki ne poznajo Novega vala, /…/ ker je Novi val tisto najbolj"e, kar smo bili v dolo#enem trenutku, in tisto, kar smo sami sebi dol$ni, da ostanemo – otroci energije in inovacije, otroci sistema, ki se je zasnoval na zdravih in normalnih sporo#ilih, otroci, ki gojijo ljubezen do glasbe in filma, katerih izraz, okus in opredelitev se obnavljajo skozi leta, otroci, ki se upirajo in ne po$irajo surovega, /…/ veseli otroci. (www.bicegore.blogger.ba, 24. 12. 2008)

Zdi se, da premik k postmoderni kulturi v sodobnem sarajevskem kontekstu "e ni izrazito opazen. Ta namre# predstavlja »odmik od dogovorjenih univerzalnih kriterijev kulturnega okusa k bolj relati-visti#ni in pluralni situaciji«. Vstop izklju#enemu, #udnemu, druga#-nemu, vulgarnemu je tu mogo# in sprejemljivej"i (Featherstone 1998: 200). Okus v tem smislu, #e sledimo Bourdieuju, ne funkcionira le kot mehanizem, skozi katerega se manifestirata razli#nost in neenakost, temve# slu$i tudi kot priro#no orodje, kjer se skozi klasificiranje odvi-jajo samoklasifikacije in poskusi prila"#anja dru$bene mo#i. (eprav se okusi spreminjajo skozi #as, se relacije med razredi in razredna nee-nakost skrbno vzdr$ujejo, in sicer skozi konstantno reprodukcijo dis-tinkcij (po Goldstein 2003: 36). Tako je v sarajevskem kontekstu skozi kulturni okus oziroma sodbe o estetskih okusih drugih legitimirana izklju#ujo#a identiteta pravega Sarajev"ana, ki pa je zagotovo tudi ge-neracijsko specifi#na.

Pogovori o novih prebivalcih so razkrivali mnogo ve# o govorcih samih, se pravi o tistih, ki se prepoznavajo kot pravi Sarajev"ani. Pri-seljenci naj bi vsiljevali »svojo kulturo«, detekcija njihovega na#rta pa naj bi razkrivala posameznikovo sposobnost artikulacije uporni"kega diskurza. Ponosno so izpostavljali lastno zmo$nost upiranja tovrstnim

Sarajevo_16.indd 301 29.1.2013 12:19:30

302

kulturni"kim prisilam. Svojo mo# pa so dodatno krepili s stali"#em, da pot do ohranjanja dosedanjih praks v sodob-nem Sarajevu nikakor ni lahka. »Kultura« je bila namre# vselej tudi »izra$ena aspiracija«, h kateri posamezniki te-$ijo (Jansen 2005c: 159) in za katero se je nedvomno tudi treba truditi. An'elina je priznala, da si ne more zatiskati o#i pred tem, da se tudi vedenje Sarajev#anov zaradi ve-denja »pri"lekov spreminja, »ampak to je v resnici tako po-ni#ujo"e.« Tudi sama vidi odgovornega krivca v »ideologiji turbofolka«, ki ne pomeni le glasbenega izbora, ampak za-jema celoten $ivljenjski stil. Estetske izbire je povezovala z etiko in pripadnostjo dolo#eni skupnosti, saj »kolektivna senzibiliteta, ki izhaja iz estetske forme, rezultira v eti#ni povezanosti« (Maffesoli, po Luthar 2002: 88): »Seveda je diskutabilno, kaj je napa"no in kaj ni, ampak slede" neka-terim #ivljenjskim normam, standardom, vrednotam, ki jih ima "lovek, ki je dovolj izobra#en in ima !iroka obzorja, je to pod vsakim nivojem.« Vendar je An'elina v nasprotju z ve#ino mojih sogovornikov zaznala prakse upiranja hitri spremembi mesta, ki naj bi se odvijala pod dirigentsko pa-lico neza$elenih, novih prebivalcev. Podobno kot drugi je z razli#nimi aktivnostmi sku"ala ohraniti $ivo svoje idea-lizirano mesto:

Sarajevo je zmoglo ohraniti ta svoj duh, ker staroselci nismo dovolili, da bi se prav vse uni"ilo /…/ Ne dovolim, da me"e smeti pred blok in da si umiva noge v fontani, ne dovolim in pika. Tako, na nekatere stvari smo se pa" navadili, ker smo se morali, ampak za nekatere stvari ne dovolim, da mi jih vzamejo /…/ Mislim, da je to na! revolt.

»Preve# racionalna, da bi bila nacionalna«:309 Kriza vrednot kot posledica pripisane prepro!#ine »polruralnega Drugega«Iz navedenih citatov lahko izlu"#imo dve pomembni

opredelitvi oziroma pripisani karakteristiki »polruralnega Drugega«: zagovarjanje sprevr$enega sistema vrednot, v katerem naj bi osrednjo pozicijo zasedala druga karakte-ristika: zavra#anje izobrazbe in znanja, ki nadalje onemo-go#a oblikovanje kriti#no-refleksivnega habitusa. Vrednote novih prebivalcev mesta naj bi bile torej zelo oddaljene od

309. http://www.asjaba.blog.hr, 7. 5. 2009.

Sarajevo_16.indd 302 29.1.2013 12:19:30

303

tistih, ki so pomembne za prave Sarajev"ane (prim. Stefans-son 2007: 60).

Sogovorniki so kot najpomembnej"o razlo#evalno #rto poudarjali predvsem pomen, ki ga prisilno lo#eni grupaciji pripisujeta znanju in izobrazbi. Ko gre za dome-no prosto#asnih aktivnosti oziroma pre$ivljanja prostega #asa, se "e posebej izpostavlja branje kot aktivna dejav-nost intelektualnega, mestnega, kriti#no nekompromi-snega prebivalstva. Kot popolno nasprotje so opisani novi prebivalci, za katere velja, da so ve#inoma nepismeni ali vsaj polpismeni. Pismenost se tu izpostavlja kot pomem-ben element urbanega ethosa (prim. Blok in Driessen 1984: 118), ki igra klju#no vlogo v procesu sprevidenja nacionalnih manipulacijskih poigravanj s posamezniko-vim mi"ljenjem. Pismenost in izo brazba sta torej v vizijah mojih sogovornikov pogosto edino u#inkovito zdravilo zoper nacionalno zaslepljenost.310 Tisti, ki so kazali so#u-tje do neizobra$enega, pode$elskega prebivalstva kot de-nimo osemindvajsetletni Vedad, so z nejevoljo ugotavlja-li, da so »prav tisti polpismeni najhuj!i« in da se je ravno njih treba najbolj bati, ker »oni vladajo in vodijo Bosno in Sarajevo v pogubo!«

Hlastanje po znanju ter vedo$eljnost Sarajev#ani ozna-#ujejo kot izrinjene dejavnosti. Bosansko-hercegovsko prebivalstvo naj bi se po njihovem zana"alo predvsem na iracionalne in emotivne impulze. Obsedenost s "portnimi dogodki in redno obiskovanje "portnih stavnic, ki so jih nekateri opisovali kot »dr#avljansko dol#nost«, naj bi po-jasnjevala »mentaliteto« povpre#nega prebivalca Sarajeva, »sovra#nika knjig in "rk«. Pravzaprav se je ta predstava o razli#nosti tudi v tem segmentu kazala le kot pomemben temelj za identifikacijo in javno prezentacijo, ki je sogo-vornike "e intenzivnej"e oddaljevala od novih Sarajev#a-nov in tistih, ki so pohlevno podlegli »slabim vplivom«. Tudi za protestnike naj bi veljalo prepri#anje, da gre za grupacijo, ki ljubi – kot pripomni Bakir – »knjige brez slik«. V njihovih vrstah naj bi se zgostili visoko izobra$e-ni posamezniki, ki so svojo identiteto gradili prav na la-stnem intelektualnem anga$maju.

Na protestih sem zares najve#krat spoznavala tiste, ki so imeli diplome ali pa so "e vedno gulili "tudijske klopi, v njihovih vrstah pa je bilo mogo#e sre#ati tudi glasbe-nike in umetnike, ki so svojo izobrazbo nemalokrat pri-dobivali zunaj institucionalnega okvira. Sarajev#ani so tako zelo skrbno poudarjali svojo odnos do izobrazbe,

310. Paradoksnost mnenja je pravzaprav o#itna, predvsem #e upo"te-

vamo dejstvo, da je nacionalizem ideologija

modernosti. Pri prevladi slednjega sta osrednjo

vlogo odigrala prav "olski sistem in ustvar-jeni knji$ni jezik, ki je povezoval »zami"ljeno

skupnost« (glej Gellner 1991, 1995 in 1997;

Anderson 1998; Jansen 2005a: 146). Vendar pa ni dvoma, da nedavne

statistike o nepismeno-sti v bosansko-hercego-

vskem okolju zbujajo skrb. Pred vojno naj

bi bilo v dr$avi skoraj deset odstotkov nepi-smenih, danes pa se

je ta "tevilka povzpela na dvajset. A ne gre le

za vasi. Po podatkih ene izmed nevladnih organizacij naj bi bilo

v mestnem okolju brez osnovne "ole skoraj

osem odstotkov mo"kih in nekaj ve# kot dvajset

odstotkov $ensk, v va-"kem okolju so bile te

"tevilke precej vi"je, pri $enskah naj bi dosegle celo ve# kot 47 odstot-

kov (Muli!-Bu"atlija 2002). A zavra#anje spo-

sobnosti pode$elskega prebivalstva, da se upre

nacionalizmu, omenjeni populaciji neupravi#eno

odvzema sposobnost lastne presoje (prim.

Jansen 2005a: 159). Na-vsezadnje je treba opo-zoriti, da je prav "olski

sistem, kakr"en obstaja v Bosni in Hercegovini,

v svojem bistvu naciona-listi#en (glej Bartulovi!

2004, 2005 in 2006).

Sarajevo_16.indd 303 29.1.2013 12:19:30

304

prepri#ani so bili, da je prav ta lo#uje od »ruralnega, ne-sarajevskega prebivalstva«, s katerim, kot trdijo, ne delijo niti kulturnega kapitala niti vrednot. Izobrazba in znanje sta torej sestavini, ki preoblikujeta #loveka v modernega dr$avljana in me"#ana, ki pa se v resnici konstantno in neupravi#eno odrekata tako pode$elskemu prebivalstvu kot vernikom. Kajti na celotnem postjugoslovanskem ob-mo#ju je »urbani pedigre /…/ nekaj, kar se $ivi, urbanost vedno morate dokazovati, da bi vam nekdo verjel, da ste zares urbani«, gre pravzaprav za samoprezentacije, s ka-terimi se nenehno odvija »performativna kompetenca« (Herzfeld, po Jansen 2005a: 140, 150). Izobrazba je bila nedvomno poligon za dokazovanje lastne »urbanosti«, a tudi kozmopolitstva. Slu$ila je kot medij za poudarjanje posameznikove mo#i delovanja pri poskusih osebnega napredovanja, ki naj bi bila povsem odsotna pri rural-nem, a tudi religioznem, domnevno povsem pasivnem, evtanaziranem prebivalstvu.

Zlatko je bil mnenja, da so »nacionalisti, kmetje ubili Sa-rajevo /…/ Ve! to je turbofolk-mesto. To je turbofolk-dr#ava.« Ko sem ga povpra"ala, kaj pravzaprav misli, je odgovoril:

Mah, turbofolk je na"in #ivljenja, stil #ivljenja, na"in razmi!ljanja /…/ Turbofolk obstaja kot glasbena smer, a je tudi vse, kar turbofolk s seboj prina!a, se pravi poru!en sistem vrednot,311 kjer so na prvem mestu drag avto, dober videz in trend, ne pa "love"nost, medsebojni odnosi in znanje /…/ V tem kontekstu je turbofolk tudi devetdeset odstotkov svetovne glasbene scene. Ma, ta R&B in vsa ta ameri!ka sranja, vse je trubofolk /…/ Ampak ta koncept poru!enega sistema vrednot, to je v osnovi turbofolka /…/ Patriarhalnost je zame turbofolk, sistem, v katerem se patriarhalnost spo!tuje /…/ In tudi nacionalizem je zame turbofolk.

Kot sem $e nakazala, so sogovorniki glasbeni $anr po-vezovali z nacionalizmom, predvsem zato, ker so slednje-ga preplavile vojnohujska"ke pesmi, v katerih so kraljevali strdki sovra"tva in agresije. K temu je bistveno pripomoglo tudi to, da so hiti turbofolka ob#asno spremljali bojevnike na njihovih krvavih pohodih, #eprav so ti v resnici dvigova-li voja"ko energijo na domala vseh straneh nasprotujo#ih si bojnih #rt. Turbofolk je tako pridobil oznako celotnega »simboli#nega univerzuma, tesno povezanega z naciona-listi#nimi vojnami« (Jansen 2005a: 126–7; glej Male"evi! 2003; Kronja 2004). Popolna sprava med nasilno lo#enimi

311. Nekateri so denimo turbofolk opisovali kot $anr, ki spodbuja nemoralno vedenje. Menili so, da gre za »porno-pop glasbo«, saj naj bi vklju#evala "tevilne pornograf-ske elemente. Kronja opi"e pripadnike »bojevni"ke ki# kul-ture« kot tiste, ki glorificirajo nasilje in kriminal, agresivno vedenje, medtem ko pri $enskah tovrstna kultura izpostavlja drage obleke znanih znamk, aroganten odnos, poudarja-nje seksualnosti itd. (Kronja 2004: 7, 11).

Sarajevo_16.indd 304 29.1.2013 12:19:30

305

»urbanimi« in »polruralnimi« vrednotami ter na#ini $ivlje-nja in estetskimi sodbami se je kazala kot povsem nemo-go#a. To#ko razkola je bilo torej mogo#e zaslediti tudi v pripisanih politi#nih in ideolo"kih nagnjenih vsakega #lena konstruirane sarajevske dru$bene dihotomije.

Kot o#iten kontrast Sarajev#anom, izobra$enim me-"#anom, z razumsko oblikovano, artikulirano in antinaci-onalisti#no politi#no dr$o, ki naj bi jih vodila v neizogibno poklanjanje volilnih glasov »dr$avljanskim strankam«, je bil njihov nasprotni pol pogosto obto$en za mo#nej"o, celo fundamentalisti#no religioznost in apati#no pohlevnost. »Urbanim pode$elanom« so namre# $e v #asu Jugoslavi-je zaradi njihove domnevne liminalne pozicije pripisovali nezainteresiranost za politi#no anga$iranost, skratka tudi nezmo$nost oblikovanja u#inkovite opozicije takratnemu sistemu (Brown 2001: 419). Pripis podreditve oblastnim strategijam manipulacije je sogovornike vodil k zaklju#ku, da so ravno »polruralni Drugi« tisti, ki igrajo odlo#ilno vlogo pri reprodukciji obstoje#ega, nacionalnega re$ima. Prepro"#ina pode$elskega duha naj bi zagotavljala potreb-ne nastavke za naklonjenost skrajnim religioznim, nacio-nalisti#nim politi#nim izbiram (prim. Ja"arevi! 2007: 281; Stefansson 2007: 68), saj naj bi »polruralnega Drugega« pri delovanju, vedenju in mi"ljenju vodila iracionalnost, ki naj bi bila tudi sicer v samem temelju nacionalizma kot ideolo-gije (glej Bo$ilovi! 2006: 89).312

Nacionalizem je veljal za pre$ve#eno ideologijo prete-klosti, ki jo je bilo mogo#e zdru$iti le z »nemodernizira-nim« subjektom. Slednji namre#, kot ugotavljajo Sarajev-#ani, zaradi pomanjkljivega znanja o sodobnih dru$benih tokovih ne zmore formulirati kriti#nih antinacionalisti#nih opozicij. Zato ne presene#a trditev Sarajev#anov, da je prav »ruralno« in »polruralno« prebivalstvo osrednja volilna podpora nacionalnih, a tudi nacionalisti#nih strank (&abani 2002: 224), ki vodijo dr$avo v pogubo. V svoji avtobiografiji namre# niso imeli zapisane izku"nje $ivljenja v mestu, ka-kr"no je bilo neko# Sarajevo, kajti pripadnost in odra"#anje v njegovem urbanem okvirju in lokalna identifikacija naj bi bila, kot zatrjujejo Sarajev#ani, povsem nezdru$ljiva z nacionalizmom.313 Ljudje so bili prepri#ani, da je mesto $e zaradi svoje velikosti in heterogenosti ter ve#je fluktuacije ljudi, med drugim tudi tujcev in turistov, bolj naklonjeno kriti#nem preizku"anju ideolo"kih narekov (prim. Jansen 2005a: 140). Interferenca globalnih in transnacionalnih vplivov v tokove mi"ljenj je bila vselej prezentirana kot

312. Nekatere raziskave sodobnih etni#nih

oziroma nacionalnih prebujanj v zahodno-

evropskem okviru ka$ejo, da gre za fe-

nomen, ki ima svoje podpornike prav v srednjem razredu

(glej MacDonald 1993: 8–9).

313. Dubravka Stojanovi!

v analizi »antiurbane-ga diskurza« v Srbiji v za#etku dvajsetega stoletja poudarja, da

je bilo mesto tar#a kritike, ker so mnogi menili, da predstavlja

osrednjo areno raz-vodenitve nacionalne identitete (2005: 73).

Podoben diskurz o »va"ki nacionalni #i-

stosti« in o varovanju nacionalne identitete

znotraj okvirov va-"kih skupnosti je bilo mogo#e sli"ati tudi v postjugoslovanskem

kontekstu, predvsem ko je tekla beseda o

prebivalstvu, ki je naseljevalo republi-

"ka oziroma dr$avna obrobja (glej Jansen

2005c).

Sarajevo_16.indd 305 29.1.2013 12:19:30

306

te$i"#e ponosa. Podobna stali"#a, kot jih sre#amo danes, je mogo#e izbrskati tudi, #e se ozremo v bli$njo preteklost, v #as, ko so jugoslovanski intelektualci razpravljali o $go#ih problemih, kot je bil pre$e#i nacionalizem. V zaostreni de-bati v za#etku sedemdesetih let je Franjo Ko$ul trdil, da je

primitivec vedno reagiral na dru$bene pojave podobno kot na naravne /…/. %ivel je od mitov o veli#ini svojih pradedov. Njegova zavest je bila uspavana /…/, svoje emocije je iz generacije v generacijo napajal z epi in miti, v sferi razuma je ljudi razpoznaval po veri, kasneje tudi po nacionalnih znamenjih /…/. (eprav smo "e vedno dale# od stanja razvitosti v vsakem pogledu, se tu oblikuje nov #lovek, imamo novo kvaliteto znanja. (1973: 223)

Novi #lovek naj bi zavra#al nacionalizem, "e zlasti je bil pri tem uspe"en v bolj »naprednih«, urbanih okoljih. So$itje med popolno predanostjo veri – v lasten narod ali v boga – in razumom se je tudi pri sarajevskih sogovornikih kazalo kot povsem nemogo#e.

Politiki, ki danes zasedajo pomembne pozicije v bosan-sko-hercegovskih vladajo#ih, predvsem nacionalnih politi#-nih strankah, so po mnenju sogovornikov ve#inoma »tujci«, ki naj bi v mesto pri"li iz drugih krajev dr$ave. Ti so vojno izkoristili za dru$beno povzpetni"tvo in zagotovitev finan#-nega udobja, kar jim omogo#a, da krojijo tema#no usodo Sarajev#anom. S svojim delovanjem naj bi afirmirali za Sa-rajev#ane nesprejemljive vrednote. Kot nedopustno po#etje politi#nih »polruralnih Drugih« so izpostavljene $e zgoraj omenjene religiozne in nacionalne markacije prostora ter spodbujanje prebivalstva k manifestacijam svoje religijske in nacionalne pripadnosti. V tem oziru Sarajev#ani pokri-vanje $ensk tolma#ijo kot »urbani tujek«, kajti v kritiki se ta izrisuje kot tipi#na obla#ilna praksa, ki je sprejemljiva le v va"kih okoljih, odmaknjenih od brzic sodobnega sveta.314

Navkljub dana"njem ironiziranju sarajevske trenutne »kvazimultikulturnosti«, mesto vendar velja za nekaj po-sebnega. %ivljenje v okviru nekdanjega, predvojnega Sara-jeva naj bi avtomati#no zagotavljalo oddaljenost od nacio-nalisti#nih hegemonij ter tolerantnost do »bli$njega Druge-ga«. Predvojni sarajevski milje je po mnenju sogovornikov neizogibno produciral posameznike, ki so izkazovali in "e vedno ka$ejo ve#jo naklonjenost idejam antinacionalizma kot nacionalizma. »Sarajevo ni ve" tako, kakr!nega si ga za-pustila«, me je vsaki# znova svarila Emina, »pri!lo je veliko tistih od drugod. To so predvsem begunci. Imeli so zelo slabe

314. Nekateri politiki so dobili pozitivne to#ke zato, ker so bili rojeni Sarajev#ani, a so te to#ke kmalu izgubili, #e so bili ozna#eni kot tisti, ki ne spo-"tujejo duha mesta in s svojimi dejanji ne dokazujejo lastne »urbanosti«.

Sarajevo_16.indd 306 29.1.2013 12:19:30

307

izku!nje v vojni in imajo tudi slabe spomine, zato so tudi bolj religiozni in v"asih tudi nacionalisti"ni. Marsikaj jih potem tu moti.« Tudi Maja je bila prepri#ana, da je najmo#nej"e nacionaliste mogo#e odkriti na vasi: »Najmo"nej!e sile naci-onalizma so ljudje, ki niso izobra#eni, ljudje, ki so neurbani, ki so iz ruralnih obmo"ij. Strah je njihov osnovni nagon /…/. &e je celotna dr#ava zgrajena na tem principu, potem je jasno, da bodo oni tu nekako glavni.« Zato enako kot Dragan ugota-vlja, da je klju# re"itve v Bosni in Hercegovini predvsem iz-obra$evanje, vendar je bil Dragan eden izmed redkih, ki je trdil, da Sarajev#ani niso storili ni#esar, da bi za"#itili mesto pred izbruhom nacionalizma, in da je tovrstno obto$evanje zgolj (neko#) »ruralnega« prebivalstva za nastalo situacijo krivi#no. Sam je bil evroskeptik in ni nasedal na ena#enje Evrope z modernostjo in superiornostjo, prav tako je zasto-pal stali"#e, da so ljudje na vasi pogosto pravi antinaciona-listi, le da svojemu $ivljenju niso nadeli tovrstnih kategorij in nalepk, kot to po njegovem po#ne vzvi"ena sarajevska raja. V tem mnenju je bil torej dokaj osamljen, medtem ko je bila omemba in slavljenje izobrazbe in racionalnosti kot poti re"itve Bosne in Hercegovine prevladujo#a mantra in nujna za#imba v vseh sarajevskih pogovorih o percepcijah (prihodnosti) dr$ave.

Sarajevo je v splo"nem kljub ob$alovanju nepovratne iz-gube mestnega statusa multikulturnosti "e vedno izvabljalo pozitivnej"o oceno kot druga bosansko-hercegovska mesta. Od drugih delov problemati#ne dr$ave so Sarajevo, po tr-ditvah sogovornikov in raziskovalcev, lo#evali neupogljivi osamelci, ki so bili sposobni oblikovati suvereno mi"ljenje, neobremenjeno s klici po nacionalnih delitvah in sovra-"tvu. Sarajevsko okolje naj bi torej med drugim oblikovala hlastanje po znanju, "irina obzorij ter socializacija v urba-nem okolju, ki je konstruirala »modernega in urbanega« agensa. Klara, ki se je v Sarajevo preselila zaradi poroke iz sosednje Hrva"ke, je potiho priznala, da zanjo selitev ni-kakor ni bila lahka. (e bi se morala preseliti v katerokoli drugo bosansko-hercegovsko mesto, pravi, da tega nikoli ne bi storila. Prepri#ana je, da je Sarajevo zares specifi#no in ka$e precej"njo odprtost do tujcev, #esar zaradi govoric, a tudi lastnih izku"enj ne more pri#akovati od drugih bo-sansko-hercegovskih mest. Sarajevo naj bi bilo po njenem »svetlobna leta oddaljeno od preostale Bosne«.315 Kljub vojnim in povojnim turbulencam naj bi se mesto oklepalo "tevil-nih reliktov preteklosti in skrbno varovalo sledi (izgublje-ne) multikulturnosti. Mario zagotavlja, da je tu "e vedno

315. Podobna stali"#a o

Sarajevu kot povsem drugem svetu, ki se

bistveno oddaljuje od preostale Bosne in

Hercegovine, je bilo mogo#e zaslediti v

"tevilnih krajih nek-danje Jugoslavije. Bo-sna in Hercegovina je bila znana predvsem kot primitivna de$e-la, pri #emer so bili prebivalci Sarajeva

ve#inoma izklju#eni iz tovrstnega negativ-

nega etiketiranja.

Sarajevo_16.indd 307 29.1.2013 12:19:30

308

prisotna tista specifi#nost, tisto nekaj, kar se v resnici ne da opisati z besedami. Gre za dru$beno klimo, ki jo mnogi imenujejo »sarajevski duh« in ki je skozi leta zagotavljal, da se je Sarajevo »vedno obna!alo druga"e od druge Bosne«. Tako je Zlatko zagovarjal stali"#e, ki ponazarja vsesplo"no ob#utje o sarajevski druga#nosti tudi v povojnem, mo#no nacionaliziranem kontekstu: »Sarajevo je !e v redu. Preostala Bosna … ma, to je fa!izem, #ivi fa!izem, v svoji najhuj!i obliki /…/. To ni Sarajevo, v katerem si ti #ivela, ampak to Sarajevo je fenomenalno, v primerjavi s preostalo Bosno.«

Aktivisti#ne obsodbe apati#nosti: Politi#no-dru$bena kritika in anga$iranost kot temelj sarajevske identiteteMed aktivisti je bilo mo#no raz"irjeno prepri#anje, da tisti, ki so po-

liti#no in dru$beno anga$irani in vztrajno hodijo na proteste, izkazujejo svojo pripadnost mestu in torej tvorijo reprezentativen del »izgubljene-ga Sarajeva«. Tako so denimo vsi sogovorniki, ki so bili aktivni v organi-zaciji in izvedbi protestov leta 2007 in 2008, zatrjevali, da je povsem lo-gi#no, da se je tovrstna akcija nasprotovanja nemarnim oblastem pri#ela prav v glavnem mestu. Tu naj bi bila najbolj"a klima za odpiranje misli za razli#ne perspektive, predvsem tiste, ki se ne uklanjajo hegemonskim ideolo"kim vzorcem. Med zagovorniki mo#i sarajevskega duha uporni-"tva je bil tudi zelo dejaven Bakir, ki je del svojih "tudijskih let pre$ivel v ZDA in danes deluje v nem"ki nevladni organizaciji:

Logi"no je, da je ve"ina ljudi na protestih iz Sarajeva. Logi"no je, da se vse za"ne v centru. Itak je urbano tisto, ki razmi!lja in poriva stvari naprej. Kme"ki upori so vendar le kme"ki upori in od njih ni bilo nikoli ve"jega efekta /…/. Ti, ki so pri!li v mesto, so se prvi za"eli grupirati, nih"e jih ni izob"il. Pa smo se o"itno tudi Sarajev"ani za"eli zbirati in braniti svoje.

Grupiranje v smislu strukturno organizacijske oblike Gemein-schaft, ki bazira na tradicionalni solidarnosti in ki se ni mogla trans-formirati in vklopiti v sarajevski "ir"i Gesellschaft, naj bi bila sicer tipi#na ruralna karakteristika in lastnost »polruralnega Drugega« (Brown 2001: 428; Jansen 2005c: 160). Ta pa je v kon#ni fazi, pred-vsem zaradi mo#nega ob#utja ogro$enosti, izrinjenosti in ideolo"ke tiranije na koncu prevzela funkcijo spodbudnika solidarnosti in vi-dnej"ega povezovanja pravih Sarajev"anov. Tako so sto zbranih prote-stnikov aktivisti opisovali kot tistih »sto ljudi, ki mislijo s svojo glavo« in ki spo"tujejo sarajevsko tradicijo. Protesti leta 2008 so se namre# najve#krat odvijali pred sarajevsko katedralo, ki so jim sledili ob#a-sni sprehodi po mestnih ulicah. Nekateri so izbrano zbirno to#ko

Sarajevo_16.indd 308 29.1.2013 12:19:30

309

imeli za zadosten razlog, da se distancirajo od protestov, saj naj bi protestniki s tem poudarjali svoje religiozne preference. A radijski voditelj Zoran (ati! je tudi na tej to#ki obra#unal s tovrstnimi nacionalnimi optikami in izbor lokacije razlo$il kot povsem samoumevno dejstvo, a le za vse prave Sarajev"ane. Kajti v resnici gre za enega izmed najpomembnej"ih prostorov v mestni krajini, ki je prepoznan ne le zaradi markantnosti, temve# zato, ker je $e desetletja funkcioniral kot prostor sre#evanja. Stopni-ce sarajevske katedrale so eno pomembnej"ih zbirali"# za sestajanje »otrok tega mesta«.

Upokojenka Razija mi je nekega popoldneva ob kavi ponosno pripovedovala, kako se je s svojo kolegico odpra-vila na demonstracije,316 ki so jih sklicali zaradi podtaknje-nega ognja v cerkvi sv. Josipa na Marijin dvoru. %alostno je pripovedovala o lastni zgro$enosti, ko je videla, kako malo ljudi se je protesta udele$ilo. Zanjo je bilo to povsem nerazumljivo, saj pravi, da tak"na dejanja sovra"tva do drugega in druga#nega niso del »sarajevskega #ivljenja, ker mi enostavno nismo tak!ni. Tistemu, ki je tiho, se to o"itno zdi normalno.« Edina mo$na razlaga, s katero si je lahko pojasnila tako "ibko udele$bo in splo"no brezbri$nost do sovra"tva do »bli$njega Drugega«, je bilo mnenje, da so se na protest odzvali le pravi Sarajev"ani. Nekaj ve# kot mno-$ica stotih zbranih ljudi, predvsem mladih in upokojen-cev, naj bi po njenem predstavljala »prav vse Sarajev"ane, ki so !e ostali v mestu«.

Tudi drugi so me opozarjali, da sami nikakor ne mo-rejo biti nacionalisti, ker so odra"#ali v okolju, ki so ga pravzaprav odlikovali raznolikost, hibridnost in prepleta-nje, a tudi skupna kultura, ki se je skozi stoletja pilila in prilagajala potrebam. Menili so, da je povsem druga#e s posamezniki, ki so vse $ivljenje pre$iveli v monoetni#nih okoljih, saj naj bi tudi »polruralni Drugi« povsem druga#e gledali na multikulturnost kot Sarajev#ani. Tovrstna stali-"#a so bila utemeljena na vsesplo"nem prepri#anju, da so bila predvsem ve#ja mesta v Bosni in Hercegovini v #asu nekdanje Jugoslavije »me"ana«, medtem ko naj bi za vasi veljalo, da so precej dolgo etni#no homogene. O tem ne nazadnje pri#ajo tudi "tevilne statistike, hkrati pa o tovr-stni demografski razporeditvi poro#ajo tudi antropologi (glej Lockwood 1975). Po mnenju bosansko-hercegovskega etnologa D$evada Had$idedi!a (osebna komunikacija) naj bi bilo v tem splo"nem prepri#anju malo resnice, kajti pri svojem delu za enciklopedijo v osemdesetih letih je

316. Tudi sicer je veljalo

prepri#anje, da se zgolj pravi Sarajev-

"ani udele$ujejo pro-testov, saj naj bi bilo

edino njim mar za »obnovo« mesta.

Sarajevo_16.indd 309 29.1.2013 12:19:30

310

pregledal podatke o ve# kot "est tiso# vaseh v Bosni in Hercegovini. Po temeljitem pregledu pa je ugotovil, da je bilo ve# kot 40 odstotkov bosansko-hercegovskih vasi me"anih, vendar so se te skozi #as in naci-onalizacijske procese po#asi, a vztrajno homogenizirale. Kljub temu je jasno, da so mesta predstavljala obmo#ja, kjer je bilo v povojnem #asu te$je zagotoviti popolno etni#no oziroma nacionalno homogenost, prav tako pa iz njih ni bilo mogo#e izriniti »me"ane zakone«, ki so bili bolj prisotni prav v urbanih okoljih (glej Petrovi! 1985).

Zmagovalne rezultate nacionalnih strank na volitvah sogovorniki razumejo kot posledico dejstva, da ni nikogar, ki bi volil za zmerne, nenacionalisti#ne stranke, »dr$avljanske stranke«, ki se zavzemajo za enotno Bosno in Hercegovino. Saj, kot ugotavlja Josip, »kdo jih bo volil, ko ni nikjer nobenih me!"anov? Povsod samo kmetje.« O novih prebivalcih, predvsem Sand#aklijah, so spletali govorice, da so ti nevajeni pisanosti in pre$emanja, stapljanja in hibridnosti kultur ter primernih na#inov bi-vanja z »bli$njim Drugim«, ki je bilo lastno Sarajev#anom, a delno tudi drugim prebivalcem Bosne in Hercegovine. Zato naj bi bili agresivnej"i pri vzpostavljanju etno-nacionalne dominacije.

»Kultura apatije« (Douglas 2004) do napadov na dedi"#ino in tra-dicijo »bli$njega Drugega« je bila najve#krat torej pripisana novemu, neza$elenemu prebivalstvu. Toda ti niso bila edina tar#a obto$b. Za aktiviste in redne udele$ence protestov so pogosto Sarajev#ani, ki so obupali nad bojem, predstavljali najbolj problemati#no populacijo, ki generira te$ave. Njihova resignirana pasivnost, konformizem in apa-tija so zanje v konglomeratu z nacionalizmom predstavljali najve#jo bolezen bosansko-hercegovske dru$be, za katero naj bi bila najbolj zna#ilna prav poza »potrpe$ljivega #akanja«. Absolutna apati#nost je bila po mnenju aktivistov mo$na predvsem zaradi $e omenjenega odmiranja kriti#nih misli pohlevnih duhov, ki so najve#krat predsta-vljeni skozi metaforo »kolektivisti"nih stupidnih ovc« ali »tistih, ki le sedijo, gledajo in pijejo kavo«. Popolna uklonjenost dominacijski mo#i je bila sicer pri pode$elskem prebivalstvu upravi#evana s preprosto-stjo posameznikovega duha in nezmo$nostjo razsojanja zaradi pri-marnega ali sekundarnega socializacijskega okolja in pomanjkanja (mo$nosti za) izobra$evanje. A spoznanje, da je nacionalizem ma-nipulacijsko orodje za ohranjanje politi#ne dominacije in so#asno neanga$iranje kriti#nih potencialov pri sarajevskem izobra$enem prebivalstvu, je zbujalo negodovanje in ustvarjalo pomembno dru$-beno lo#nico, ki ni imela ni# opraviti z nacionalno pripadnostjo posa-meznika, temve# zgolj s praksami soo#anja in strategijami boja proti sodobni, nezavidljivi situaciji.

Aktivisti so bili prepri#ani, da ve#ina ljudi sicer "e kako dobro ra-zume, v kak"nih te$avah je dr$ava, a se raje kot za aktivno spopadanje s pere#imi dru$benimi problemi zateka v potrpe$ljivo #akanje in svo-je vsakdanje opravke. Ob tem pa potiho pri#akujejo, da bodo njihove

Sarajevo_16.indd 310 29.1.2013 12:19:31

311

te$ave re"evali drugi. Tudi sicer naj bi bili vajeni uj#kanja mednarodne skupnosti in pritekanja pomo#i iz diaspore, ki jim je omogo#ila pre$ivetje. Pri tej populaciji, za katero je veljalo, da svoj prosti #as percipirajo kot #as »ko jim ni tre-ba po#eti ni#esar« (prim. Simi! 1973: 131), naj bi tlelo pre-pri#anje, da se bodo te$ave po#asi re"ile kar same od sebe. Tako %eljko opisuje razmi"ljanje »konformistov«, ki jih sam nikakor ne zmore razumeti: »To je tisti konformizem: jaz bom spil kavo v mestu, pojedel "orbo doma in se ulegel. Meni ni" ve" ni potrebno, no ja, saj mi je, ampak to je to. S tem sem zaklju"il svoj dru#beni anga#ma.«

Le te$ko so na"li zadovoljivo validacijo za tiho #akanje na bolj"e #ase, za sedenje v kavarni ali v varnosti doma ter neskon#no jamranje. Po ve#letnih prizadevanjih za spre-membo miselnosti, in sicer z nenehnimi javnimi nastopi, akcijami in anga$iranjem v razli#nih nevladnih organiza-cijah, ki so pogosto prina"ale osebne koristi in omogo#ale pre$ivetje mnogim,317 je bil Zlatko neusmiljen do tistih, ki mol#e spremljajo situacijo. Poudarjal je, da je vsak posame-znik dol$an storiti vsaj minimum za pospe"itev dru$benih premikov, kar vklju#uje denimo nastopanje v javnosti ali kakr"nokoli objavo lastnega, nekompromisnega stali"#a.318 Nanizane razloge za pasivnost tolma#i le kot prazne izgovo-re, ki so zgolj podporniki lenobe:

Sistem nas grize, a mi niti ne lajamo … Ljudje le i!"ejo opravi"ila za svojo pasivnost … Nisem se !alil, ko sem rekel, da sem zadovoljen s tem, da se ljudem vse vzame. Dr#avljani in dr#avljanke morajo biti razgla!eni za bitja druge vrste. Morajo jim vzeti svobodo gibanja, mora se jim odvzeti pravica do dohodka, morajo se jim odvzeti stanovanja, vse se jim mora odvzeti! Vzame! jim prav vse, ampak … mora! jih pustiti #ive. Da potem dojamejo … Ka#e, da tu ljudem ni dovolj slabo, ker ne reagirajo.

Poskusi doumevanja apatije in pasivnosti ve#ine so bili neskon#na pere#a tema v aktivisti#nih krogih, ki je spro$ala mnogo obupovanja in frustracij, a tudi premisle-ka o u#inkovitih na#inih motivacije mno$ice. Protestniki so bili najbolj alergi#ni ob izjavi: »Tiho bodi, saj je dobro, dokler ni streljanja!«,319 ki so jo pogosto ponavljali tisti, ki so se distancirali od demonstracij. Aktiviste in protestni-ke je motila nezahtevnost sodobnih Sarajev#anov, ki so pogosto spu"#ali svoje zahteve, kriterije za kvalitetno in #loveka dostojno $ivljenje, in sicer predvsem zaradi voj-ne izku"nje. Zlatko je tako na eni izmed rojstnodnevnih

317. V Bosni in Hercegovini

je obstajal mo#an odpor do nevladnih organi-

zacij, ki so jih opisovali kot profitabilne me-

hanizme za samopro-mocijo posameznikov.

Zato so bili tudi protesti za mnoge poligon za izvabljanje medijske

pozornosti in finan#nih spodbud. In nedvomno je bil aktivizem povsem

zdru$ljiv z ugodjem in zabavo (glej Jordan

2002), a tudi s pridobi-tni"tvom. Po mestu so kro$ile govorice, ki so jih ob#asno potrjevali

tudi nekateri aktivisti, da so denar za proteste

prejemali tudi od ne-katerih tujih ambasad ali od Fondacije Soros, vendar so zatrjevali, da je bil ta potreben za or-

ganizacijo akcij.

318. V sredi"#u diskurza akti-

vistov se je nemalokrat pojavila besedna zveza

»zavzemi stali!"e«, pri #emer je stali"#e izena-

#eno z antinacionalisti#-nim stali"#em. Veljavno

je bilo torej le tisto mnenje, ki je nasproto-

valo nacionalisti#nim oblastem, racionalno

formuliranje pozicij pa je bilo pripisano zgolj

tistim, ki so nasprotova-li oblastnim diskur-

zom. Drugi so bili le del #rede. Opozicijska mo# delovanja je bila edina

mo#, ki so jo priznavali.

319. V izvirniku se fraza glasi: »Ma !uti, dobro je, dok ne

puca!«.

Sarajevo_16.indd 311 29.1.2013 12:19:31

312

zabav svojega kolega, magistra agronomije, ki se ni udele$eval pro-testov, konstantno provociral in mu na vsako vpra"anje odgovarjal z opona"anjem beketanja ovce, saj naj bi bil to edini jezik, ki ga govori. Z njim ve# ni niti $elel deliti pija#e, ideologija o »miru in skorji kru-ha« se mu je neznansko upirala.

V resnici je ve#ina v protestih neaktivnih sogovornikov, ki so sicer zastopali antinacionalisti#ne ideje, poudarjala, da je osrednji razlog njihovega neanga$iranja popolno ob#utje lastne nemo#i in dokon#-na odprava utopi#nih misli, da je mogo#e kaj premakniti v povojnem bosansko-hercegovskem ringu, kjer si nacionalne stranke izmenjujejo udarce in si s tem hkrati tudi omogo#ajo nadaljnji obstoj. Boj za golo pre$ivetje in demotivacijski vpliv strahu je prav tako mo#no omeje-val posameznikove ambicije po glasnem nasprotovanju oblastnikom. Skratka, gre za potla#itev lastnega nezadovoljstva zaradi omogo#anja la$jega pre$ivetja svojim najbli$jim (glej Scott 1992), kar pa ne pome-ni, da lahko govorimo o odsotnosti hrepenenja po bolj"em $ivljenju, ki je v resnici navigacijska kapaciteta (Appadurai 2004). Upanje je bilo nedvomno prisotno tudi pri tistih, ki si niso drznili javno manifestirati lastnega nezadovoljstva, temve# so to raje po#eli v varnih krogih inti-mne sfere. Ti"ina namre# posameznikom z omejeno dru$beno mo#jo zagotavlja ob#utek varnosti (prim. Scheper-Hughes 1992). Aktivisti pa so tovrstno te$njo po neizpostavljanju in zakrivanju lastnih naspro-tovanj oblastnim strategijam komentirali kot papansko po#etje: »Bodi tiho, brzdaj se, ne izpostavljaj se. To je papansko obna!anje. Ko pride! v novo okolje, se ne #eli! izpostavljati. Njim je vendar bolje v mestu in si pra-vijo, zakaj nergati, "e mi je tu bolje. Od njih ne more! pri"akovati upora.«

Te$ko so razumeli, da mnoge ovira strah, #eprav so se zavedali, da je kritika vladajo#ih politikov in ideologije, ki producira nevzdr$ne $i-vljenjske razmere, za mnoge usodna, saj so posledice pogosto #utili tudi na lastni ko$i. A so bili prepri#ani, da je kljub tovrstnim posledicam pogumen boj nujen in odtehta $rtev. Kajti strah, ki spro$a ti"ino ve#i-ne, le utrjuje oblast in jo na ta na#in (navidezno) legitimira. »Kukavice« oziroma strahopetne$i so bili dele$ni krepke doze prezira. Pravi aktivist mora biti delaven in pogumen:

Meni je povsem jasno, da sem luzer, povsem jasno je, a to je cena, ki jo pla"a!. Aktivira! se lahko, "e ima! tri stvari: prvo, mora! videti, to je najpomembnej!e, mora! videti, kaj se dogaja okoli tebe, potem je pogum. Saj se ne hvalim, ampak resni"no mora! imeti jajca. Ne nazadnje pa mora! biti priden, mora! veliko delati. In to vse zastonj.

Kot ka$e so bili upokojenci pogosto najpogumnej"i. Na vpra"anje, zakaj so bili upokojenci dokaj "tevilni v vrstah protestnikov, #eprav so jih organizirali predvsem posamezniki, stari od 25 do 35 let, Bakir odgovarja:

Sarajevo_16.indd 312 29.1.2013 12:19:31

313

Mi smo generacija luzerjev, oni so generacija zmagovalcev. Oni so iz vojne pri!li kot zmagovalci, Tito jim je rekel, da so zmagovalci, in ponosno so dvigovali glavo /…/ Njihovi otroci, na!i star!i, so nekaj drugega, so generacija tjulnov, jaz jih ne razumem /…/ spo!tujem jaz !ehide in vse tiste, ki so se borili, ampak koliko mora! biti retardiran, da ti zbirajo vojsko nad mestom in ti govori!: »Saj ne bo, saj ne bo.« Mislim, res mora! biti retardiran. Oni so pri!li iz vojne brez #elje in volje. Tu ni ne zmagovalcev ne pora#encev. In kaj smo se nau"ili od njih? Ni", »Bodi tiho!«. Mi smo generacija puranov, oni so nas spustili med zveri in zdaj se mora! nekako znajti. Samo gledamo, kaj se dogaja, nimamo nikakr!nih mehanizmov, da bi kaj storili. Smo kot ovce, ki beketajo, ne znamo pa ni" konkretnega narediti in ustvariti.

V aktivisti#nih idejnih razpredelnicah se je mesto polariziralo ne le na tri odmaknjene generacije, kot jih slikovito opi"e Bakir, ampak predvsem na tri razli#ne kategorije ljudi: kategorijo, ki jim pripadajo tudi sami – skratka gre za tiste, ki se anga$irajo v politi#nem boju, v naslednji predal sodi osovra$ena kategorija politikov, ki se mani#no oklepa svojih pozicij, #eprav svojega dela po ocenah ve#ine ne opravlja korektno, ter segment »tihe ve#ine«, ki le za zaprtimi vrati prestra"eno to$i nad nesre#no situacijo. V aktivisti#nem krogu se odgovornost s politikov delno prelaga tudi na ljudstvo, kajti to je tista mno$ica, ki voli »nesposobne nacionaliste«. Odmik od kolektivisti#ne norosti, ki so jo nekateri "e vedno pripisovali pohlevni postkolonialni mentaliteti, je mogo#e dose#i zgolj z »revolucijo v glavah«, z notranjim dialogom, pri #emer naj bi bila nujna vpra"anja o tem, kaj je pravzaprav bolj pomembno, »fuzbal ali varnost in bodo"nost na!ih otrok?«. Po mnenju ve#ine aktivistov je treba nujno zavre#i nacionalne delitve na »na"e« in »njihove«, ki slabijo mo# dr$avljanov Bosne in Hercegovine kot ko-lektivitete, skratka kritiko je treba usmeriti na nesposobne politike ne glede na njihovo nacionalno pripadnost, na nevzdr$nost trenutne si-tuacije, na ljudstvo, ki mol#i in trpi in ne na »imaginarnega sovra#nika na Palah« (Neformalna 2008).

A v temelju apati#nosti sta po mnenju aktivistov ti#ali tudi neizobra-$enost in bosansko-hercegovska zaprtost, saj naj bi pomanjkanje stika z »normalnim svetom« ljudi zavajalo, da je to, kar imajo, dobro. Stiki z zunanjim svetom, spoznavanje situacij v drugih dr$avah naj bi posa-mezniku zagotavljalo streznitev in spoznanje, kako zelo neprijetno je sarajevsko ozra#je. Velika ve#ina aktivistov je nekaj let imela prilo$nost (ali pa# bila prisiljena) bivati v drugih dr$avah. Zaradi svoje anga$ira-nosti v nevladnih organizacijah pa so pogosteje hodili na seminarje in konference ali pa se udele$evali razli#nih protestov in aktivisti#nih, a tudi glasbenih festivalov v tujini. Vseskozi so opisovali svoja potovanja kot nepogre"ljive $ivljenjske lekcije, tudi v smislu seznanitve z obsegom civilnodru$benih svobo"#in. Spoznali naj bi funkcioniranje »prave de-mokracije«, "e zlasti v zahodni Evropi in ZDA.

Sarajevo_16.indd 313 29.1.2013 12:19:31

314

Udele$ba na protestih je nemalokrat kazala nespre-gledljive okcidentaristi#ne podtone (glej Carrier 1995), izpostavljena je bila kot dokaz lastnega vstopanja v sodob-ne tokove naprednosti, kajti mnogi so poudarjali, da sami sledijo evropski protestni"ki, kriti#no pogumni tradiciji. Bosna in Hercegovina se je kazala kot dr$ava, kjer je »pro-testna kultura« v povojih, kjer je ljudi sram stopiti na ulice s transparenti, »ker se no"ejo osramotiti«. Zato so nekateri aktivisti, #eprav so s sovra"tvom gledali na mednarodno vme"avanje v doma#o politiko, hkrati poudarjali, da je pravo mno$ico u#inkovitih aktivistov mogo#e zagotoviti le z »uvo#enimi turisti - aktivisti« iz zahodne Evrope, ki so $e v preteklosti dokazali svojo sposobnost bojevanja na ulicah. Bosna in Hercegovina naj bi tudi na tem podro#ju kazala svojo orientalisti#no infantilnost. Tako je denimo skupina gospa v srednjih letih, ki se je zna"la na prote-stih, komentirala, da je bilo pred leti prav sme"no videti tistih nekaj Dosta!ev!, kako so se s transparenti osamljeno premikali po mestu. Po njihovem je zasmehovanje javnega uli#nega izra$anja nezadovoljstva jasen odraz nezrelosti bosansko-hercegovske dru$be. V tem smislu so esenciali-zirane kategorije »Orienta« in »Okcidenta« obstajale kot relacije star"evstva, pri #emer je Balkan tista polovica bi-narne konstrukcije, ki je trenutno na poti odra"#anja (Ca-rrier 1995: 13–4).

Posedanje ob kavi, njeno dolgotrajno, ve#urno pitje ter spro"#enost in lenarjenje, ki je nepogre"ljiva sestavi-na 'eifa,320 se je kazala kot tipi#na orientalska, balkanska specifika, ki ni zahtevala veliko truda, temve# zgolj hedo-nisti#no prepu"#enost trenutku. V 'eifu naj bi svoje mesto na"la tudi dejanja in razmi"ljanja, ki se zdijo nespametna, ko gledamo s politi#nega ali ekonomsko profitabilnega stali"#a.321 Navsezadnje so tudi potopisci, ki so v devetnaj-stem in v za#etku dvajsetega stoletja potovali po Balkanu, videli pomembno razmejitveno #rto med Zahodom in Bal-kanom prav v na#inih pre$ivljanja prostega #asa. »Za raz-liko od marljivih Zahodnjakov, naj bi tedaj Vzhodnjaki ure in ure sedeli in kadili #ibuk, zaviti v sanjarjenje, v u$itku, za katerega naj bi bila bistvena zna#ilnost odsotnost mi-sli« (Jezernik 1998: 97). U$ivanje v trenutku se osredoto#a na sedanjost in ne na tuhtanje o bli$nji ali oddaljeni pri-hodnosti. Orientalisti#ni prijemi so se v nekoliko spreme-njeni formi pretihotapili tudi v misli sodobnih Sarajev#a-nov. Senad, ki je ve#krat obiskal Slovenijo in nekaj drugih evropskih dr$av, je pripomnil, da »tak!nega celodnevnega

320. Na razstavi Histo-rijskega muzeja o $ivljenju v vojnem Sarajevu tako lahko preberemo, da je 'eif »duhovni fenomen, ki je karakteristi#en za Bosno. Ozna#uje posebno razpolo-$enje, ki ima svoje temelje v vzhodnja"ki senzualnosti in slo-vanski #ustvenosti. V Bosni je povezan z ritualnim pitjem kave in kajenjem cigaret, ki je bilo v vojni pri-lagojeno izrednim razmeram.« O podob-nem pogledu na 'eif na Lesbosu glej Papa-taxiarchis 1999.

321. Danes je kava oziro-ma kahva predvsem v bo"nja"kem diskurzu pridobila prominen-tno mesto kot po-memben del kulturne identitete.

Sarajevo_16.indd 314 29.1.2013 12:19:31

315

posedanja ob kavah ni nikjer /…/ Tu pa guli! tisto kavo za marko in te prav malo briga vse drugo.« To je bilo pri akti-vistih, ki so bili vselej v gibanju in jih je bilo te$ko v toku dneva ujeti za pogovor, "e najbolj nesprejemljivo, #eprav so ob#asno izpostavljali ponos ob bosansko-hercegovski lahkotni le$ernosti. A to so bili le izjemni trenutki, ki so potrjevali pravilo – neodobravanje posedanja in ve#nega #akanja, da se nekaj konkretnega zgodi kar samo od sebe.

Ugo Vlaisavljevi! ugotavlja, da v Bosni in Hercegovini $e desetletja vlada »re$im #akanja« (2007a: 233–4). Pohlevna potrpe$ljivost naj bi bila pomembna karakterna lastnost bo-sansko-hercegovskega ve#inskega prebivalstva, domnevno povsem potopljenega v fatalizem, ki v simplificirani karak-tereolo"ki skici pogosto ne investira mnogo v miselne kon-strukcije imaginarijev prihodnosti. V antropolo"kih analizah smo lahko zasledili stali"#e, da je najmo#nej"e oro$je dru$-beno deprivilegiranih prav potrpe$ljivost (Appadurai 2004: 81), a tudi ugotovitev, da marginalizirane skupine »$ivijo za trenutek«. Vendar je treba opozoriti, da se v tovrstnih obrav-navah nemalokrat konstruira pasivnost obravnavane popu-lacije, #eprav se hkrati zatjuje, da »ritualna konstrukcija se-danjosti ni le pobeg iz realnega sveta, ampak tista, ki spremi-nja svet«. V nekaterih kontekstih naj bi defenzivna politika nevme"avanja v sodobne institucije in sisteme simbolizirala te$nje po oblikovanju avtonomnega, kontrahegemonskega prostora. Ta naj bi imel z dominantno ureditvijo le minimal-ne stike, zato je mogo#e ta proces odmika tolma#iti kot izraz $elje posameznikov, da sebe postavijo onkraj dosega lovk socialne intervencije. A tovrstne aspiracije so v resnici naj-ve#krat utopi#ne (glej Day, Papataxiarchis in Stewart 1999: 18–22). A vendar »$ivljenje v sedanjosti« ljudem avtomati#no odtuji nalepke uspe"nosti, po katerih ljudje, tudi sarajevski aktivisti, presojajo posameznike (Day, Papataxiarchis in Ste-wart 1999: 21). Lenobnost in prepu"#enost toku sedanjosti je bila torej v popolnem nasprotju z delovnimi navadami, ki so jih aktivisti percipirali kot pomembno strategijo za pribli$e-vanje evropskemu idealu in kot bistven korak k preoblikova-nju Bosne in Hercegovine v smeri »normalne dr$ave«.322 Kot pravi Bakir, je vojna v tem smislu le "e poslab"ala situacijo:

Glej, bili smo v vojni in kaj pri"akovati. Razvije! dolo"ene ve!"ine, denimo, kako nekje suniti drva, kako se skriti pred ostrostrelcem, ampak nima! delovnih navad. V tistih letih ti ni bilo treba iti skoraj nikamor, da zaslu#i!, kje naj potem dobi! delovne navade? Nemogo"e. V vojni se marsikaj nau"i!, ampak vrednosti delovnih navad nikakor ne.

322. Prebivalci Sarajeva so bili tudi nadvse kriti#ni do dejstva, da so politiki svoje

odlo#itve sklepali na idili#nih mestih, ki

so bila predvidena za u$ivanje in sprostitev. Tak"no delo je mo#no spominjalo na nedelo

(prim. Vlaisavljevi! 2007a: 86–7).

Sarajevo_16.indd 315 29.1.2013 12:19:31

316

Le posamezniku, ki se je zmo$en iztrgati iz okovov preteklosti, je pravzaprav mogo#e pripisati korakanje naprej. Dru$beno-politi#na kri-tika in anga$iranost, ki temeljita na sposobnosti razkrivanja manipula-cije nacionalnih voditeljev, je zgolj eno izmed pomembnih oprijemali"# za zagotavljanje lastne »evropskosti«. Tako kot urbano-ruralna distink-cija je tudi tovrstna strategija o#iten indikator prizadevanja za vklju#itev v sodobne dru$bene tokove in izraz boja proti marginalizaciji njihovih vizij prihodnosti.

Kritika sodobnega Sarajeva kot prizori!#e lokalne identifikacijeKljub jasnemu zavra#anju generalizacij ter stereotipizacij so le po-

redkoma dominantne, monotone diskurze o novih prebivalcih prevrtali dvomi, ki so ponujali izhodi"#e za njihove dekonstrukcije. Tako so ne-kateri sogovorniki le ste$ka priznavali, da so v resnici, #e pogledamo z distance, Sand#aklije in begunci iz drugih bosansko-hercegovskih mest, ki so se naselili v Sarajevu, le nepogre"ljiv gre"ni kozel, na katerega lah-ko jezni in razo#arani prebivalci zvalijo svoje frustracije. Omenjali so prepri#anja – v katerih je bilo mogo#e #utiti opazne vplive uvo$enega orientalizma in balkanisti#nega diskurza – da je bila Bosna in Hercego-vina skozi svoj obstoj vedno nekoliko »primitivna de#ela« in da je obsta-jala dolo#ena »primitivnost« tudi v Sarajevu. Toda to so pogosto tolma-#ili kot specifi#en, nekoliko »zafrkantski in pristen odnos« med samimi Sarajev#ani, ki je imel poseben u#inek na vsakdanje komunikacijske kode. Denimo, rutiniran vdor uradnic in prodajalk v posameznikovo intimno sfero z vrsto razli#nih vpra"anj, ki pogosto prekora#ijo mejo dobrega okusa, pravi Mario, se lahko na prvi pogled zdi nadvse simpa-ti#no po#etje. Priznava, da tudi sam na tovrstno poseganje v intimnost ponavadi ne reagira presene#eno ali odklonilo, temve# se pogosto spu-"#a v "aljive dialoge. A v resnici gre le za mahalenje, za zelo nevljudna in nebontonska dejanja, ki po njem niso ni# druga#na od po#etja, katerega mnogi pripisujejo le neza$elenim novim prebivalcem mesta. Tovrstni na#ini komunikacije so po njegovem v sarajevskem kontekstu stalnica in neizogibno tvorijo sidri"#e lokalne, sarajevske identitete. Ob tem je omenil, da so opevano gibanje Novi primitivizem in z njimi tudi znani bendi, kot je Bijelo Dugme, pravzaprav svoj imid$ gradili prav na tej pre-pletenosti in poigravanju z »urbanim« in »ruralnim«. Omenjeni preplet je v popularni kulturi sarajevske kotline pravzaprav dobro uspeval, a se je tudi v drugih republikah nekdanje Jugoslavije konkuren#no plasiral na trg in zavladal na glasbenih lestvicah. A Mario podobno kot drugi Sarajev#ani nikakor ne zanika specifi#nosti Sarajeva, saj ugotavlja, da se je v preteklosti glavno mesto vselej znalo nor#evati iz lastne »primi-tivnosti«, saj je slednjo ponujalo kot uspe"en izvozni artikel, medtem ko

Sarajevo_16.indd 316 29.1.2013 12:19:31

317

je preostala Bosna in Hercegovina v tej »primitivnosti zares #ivela«. V nasprotju s Sarajevom, ki je lastno inferiornost pretvarjal v komi#no burlesko, bosansko-hercegovsko (va-"ko) prebivalstvo domnevno ni zmoglo reflektirati lastne situacije. Mnogim se zdi, da je dana"nje, povojno Sarajevo prav tako poniknilo v nereflektirano »primitivnost«.

Skozi neusmiljene kritike transformacij mesta ter o#i-tnega retori#nega in tudi prakti#nega distanciranja od no-vih prebivalcev lahko spremljamo utrjevanja lokalnih iden-tifikacij. Identificiranje s cenjeno »urbanostjo« pogosto ni identifikacija z abstraktno kategorijo, temve# z »lokalno urbanostjo dolo#enega prostora«, v katerem je posame-znik rojen in v katerem je odra"#al ali do$ivljal pomembne trenutke svojega $ivljenja (Spasi! 2006: 217). Sarajevo "e vedno velja za radikalno druga#no obmo#je, s povsem dru-ga#no atmosfero od preostale Bosne in Hercegovine, in to navkljub ob#utju o smrti sarajevske dru$bene klime.

Jasno je, da so mnogi Sarajev#ani ponosni na dejstvo, da so Sarajev#ani. Pri svojem izpostavljanju pripadnosti mestu pa so "tevilni prav to, lokalno identifikacijo imeli za zadovoljivo alternativo vsiljivim te$njam po nacionalnem in religioznem razvr"#anju. Tudi prebivalci drugih okoli-"kih mest so menili, da tovrstna oznaka prina"a mnogo ko-risti, zato niso bili le Sarajev#ani tisti, ki so se deklarirali kot Sarajev#ani.323 Sarajevo naj bi posedovalo legitimno lastni-"tvo nad kategorijo »kulturnosti«. Sogovorniki so se tako pogosto nor#evali in "alili na ra#un svojih sodr$avljanov, s katerimi so, kot pravijo, imeli le malo skupnega.

»Nekulturnost«, neizobra$enost, »primitivnost«, rev"#i-na, nerazgledanost naj bi bile oznake predvsem ruralnega prebivalstva dr$ave. Pripisane karakteristike so se odra-$ale v "alah, tako so skozi leta na moj elektronski naslov prihajale mnoge fotografije, karikature, izjave, v katerih so Sarajev#ani zasmehovali prakse svojih sodr$avljanov, s katerimi se nikakor niso mogli identificirati. Sarajevo kot najve#je mesto so videli kot najbolj urbanizirano mesto, kot najbolj razvito in »kulturno«, kot okolje, ki je omogo#alo tudi najve#jo mero svobode, nasprotujo#e politi#ne misli in aktivnosti. %ivljenje v njegovem objemu pa naj bi na#eloma spodbujalo odprtost in stik z zunanjim svetom. Poudarjali so njegovo evropsko orientacijo, a so ga, kot re#eno, tudi kriti#no obravnavali, ko je "lo za primerjavo z drugimi evropskimi metropolami. Kakorkoli $e, Sarajevo je bilo edi-no mesto v Bosni in Hercegovini, ki so si ga sploh drznili primerjati z idealiziranimi evropskimi prestolnicami, saj so

323. Antropologi, ki so se podajali na etnograf-

ska popotovanja v druga bosansko-her-

cegovska mesta, ugo-tavljajo, da je lokalna

identiteta mo#na tudi tam (glej Kolind

2008). Prav tako je bilo ob#utje pripa-

dnosti mestu mo#no izra$eno tudi v Beo-

gradu, kjer so mnogi zatrjevali, da se te$ko identificirajo kot Srbi

in da bi zase najprej rekli, da so Beograj-#ani (Jansen 2005a:

143; glej Spasi! 2006: 219). Podoben proces

je mo# zaslediti tudi v Sarajevu, kjer je

Bosna in Hercegovi-na predstavljena kot nekoliko tuje obmo-#je (prim. Pickering

2007: 102).

Sarajevo_16.indd 317 29.1.2013 12:19:31

318

bili prepri#ani, da so prebivalci Sarajeva dosegli druga#no stopnjo mo-dernizacije kot njihovi sodr$avljani.

(eprav so se nekateri mo#no zavedali, da je idealizacija nekdanjega sarajevskega $ivljenja nekoliko pretirana, se tudi sami nemalokrat niso zmogli iztrgati omejeni nostalgiji. Tako novinarja in pisatelja Ahmed Buri! in Emir Imamovi! v trdita, da Sarajevo ni bilo nikoli svet, podo-ben velikim metropolam, in da so ljudje v mestu v osemdesetih letih imeli zgolj gromozansko iluzijo, ki si je niso $eleli odre#i, in sicer da je Sarajevo pomembnej"i in "ir"i prostor, kot je bil v resnici. A vendar hkrati $alostno gledata na dana"nje stanje mesta, saj je Sarajevo postalo prostor, ki omogo#a zorenje »rigidnih religijskih gibanj, ki skrb zbuja-jo#e hitro spreminjajo sliko okolja, v katerem so se neko# rock and roll & muslimanske vrednote ne le tolerirale, ampak tudi na zanimiv na#in dopolnjevale« (2000).

Pravi Sarajev"ani naj bi imeli rafinirane estetske okuse, visoko sto-pnjo izobrazbe in tudi, kot re#eno, nizko stopnjo zatekanja v naciona-listi#ne ideologije. Tovrstno druga#enje ruralnega prebivalstva je na celotnem nekdanjem jugoslovanskem obmo#ju mogo#e interpretirati kot poskuse izvijanja iz balkanske stigmatizacije, se pravi kot te$nje po pribli$evanju nedosegljivemu evropskemu, nadvse romantiziranemu idealu, ki se pogosto (samo)predstavlja kot balkanski protipol (prim. Stefansson 2007: 61; glej Baki!-Hayden 1995; Jezernik 1998 in 2004; Todorova 1999; Scopetea 2003). Nacionalizem naj bi bil ideologija pre-teklosti in zato naj bi bil lasten in kot ideologija privla#en tistim, ki "e vedno »$ivijo v preteklosti«. Pode$elsko in »polruralno« prebivalstvo je najve#krat karakterizirano kot nemoderno, za mnoge je to populaci-ja, ki "e ni prehodila vseh faz evolucijskega popotovanja (prim. Jansen 2005a: 156) in ki ga zatorej #aka dolga in strma pot do dosega evropske-ga vrhunca. S tem se po mnenju sogovornikov lahko primerjajo le Sa-rajev#ani, ki naj bi to pot modernizacije $e prehodili v #asu Jugoslavije. Po vojni naj bi bili prisiljeni, tudi zaradi »polruralnega Drugega«, znova stopiti na $e prehojene steze.

V orientalisti#nem diskurzu Sarajev#anov pa je vendar mogo#e zaznati tudi drobce negotovosti in neprepri#anosti o lastni, popolni transformaciji v moderno $ivljenje. »Polruralni Drugi« naj bi tako ogro$al lastno samodefinicijo z izvabljanjem ruralnega, ki se skriva pod hvaljeno podobo »urbanosti« (prim. Jansen 2005c: 162–3). Zato ne presene#a, da so v prid argumentacije lastne »urbanosti« Sarajev-#ani pogosto poudarjali, da so njihove korenine globoko zasajene v sarajevsko mestno okolje. Izhajali naj bi iz »stare sarajevske dru#ine«, pripadnost tej pa naj bi podeljevala legitimno pravico nad mestom. Prepri#evalna trditev nedvomno sloni na mitu antiquitas, ki vselej upravi#uje ekskluzivisti#ne te$nje posamezne skupine do specifi#ne-ga ozemlja (Kolstø 2003: 30). Tovrstna strategija (zlo)rabe preteklosti ka$e svojo uporabnost predvsem v procesih konstrukcije nacionalne

Sarajevo_16.indd 318 29.1.2013 12:19:31

319

zgodovine, a v sarajevskem primeru gre za njegove aplikacije pri vzpo-stavljanju lokalne identitete, in sicer skozi govor o avtohtonosti. Va-njo so tesno vpete pretenzije po zagotavljanju kredibilnosti ter te$nje po nadzorovanju teritorija. Z omenjanjem »sarajevskega izvora« naj bi bil vsaj delno izbojevan status pravega Sarajev"ana. Mit je nedvo-mno utemeljen na predpostavkah o primordialnosti, saj je urbani ped-igre mnogim zagotavljal argument za poudarjanje svoje »kulturnosti« (prim. Jansen 2005a: 144), vendar ta pogosto ni zadostoval za odmik od negativnih ozna#evalskih pripisov.

Skozi konstantno poudarjanje tovrstnih partikularnih relacij v po-vojnem Sarajevu, v sredi"#u katerih je torej izpiljena dihotomija med »ruralnimi pri"leki z inferiornimi kulturnimi navadami« in »kultur-nimi lokalci«, se v ospredje prebija podoba, ki je v resnici oddaljena od tistih raziskav, ki v center zanimanja postavlja le nacionalne in re-ligijske identifikacije kot glavni izvor dru$benega razkola in distance v Bosni in Hercegovini. Urbano-ruralni spor opozarja na druge to#ke identifikacije, predvsem na tiste, ki se odvijajo skozi imaginacije ideala modernosti (Stefansson 2007: 60–1; Pickering 2007: 77). Enako kot v Beogradu in Zagrebu je tudi v Sarajevu distanca do »polruralnega Dru-gega« pogosto tvorila enega izmed »glavnih mehanizmov antinaciona-listi#nega diskurza« (Jansen 2005a: 111). Biti Sarajev#an v splo"nem pomeni biti toleranten, moderniziran subjekt, ki aktivno sprejema hi-bridno identiteto, utemeljeno na aktivnem prepletanju partikularnega in univerzalnega, se pravi na sprejemanju skupne, konstruirane »sara-jevske kulture« (prim. Ma#ek 2000: 231). Toda ista kategorija ljudi, ki slavi mesto kot odprto in kozmopolitsko, je obenem mo#no udele$ena pri procesih fiksacije znakov identifikacije in ritualov, s pomo#jo kate-rih se distancirajo od tistih, ki so (percipirani kot) za#asni obiskovalci (prim. Rosaldo 1995: 239).

»Vsakdanji orientalizem« oziroma oddaljevanje od »polruralnega Drugega« je zdru$ljiv z dominantnim diskurzom nacionalnega raz-mejevanja in ni vselej antinacionalisti#en v svojem bistvu. Druga#e-nje pode$elskega prebivalstva je v dolo#enih kontekstih dejansko glo-blje in ima dalj"o zgodovinsko pot kot nacionalno, a ob#asno lahko funkcionira tudi kot baza za strukturiranje slednjega (Brown 2001: 430). Hierarhija »kulturnosti« in »nekulturnosti«, ki ima, kot re#eno, $e dolgo zgodovino tudi v bosansko-hercegovskem kontekstu (Bringa 2009: 64–5), je pogosto uporabna v nacionalno-religijskem razmeje-vanju, v katerem se #lani drugih nacionalnih in religijskih skupnosti ozna#ujejo kot manj »kulturni« ali celo »nekulturni«. Ob tem je treba dodati, da obstaja mo#no nelagodje, ko gre za jasno in direktno kri-tiko pripadnikov drugih narodov, kar se pojmuje kot o#iten kazalec odsotnosti domnevnih karakteristik pravega Sarajev"ana (prim. Ste-fansson 2007: 65). Zato obsodba »polruralnega Drugega« lahko deluje kot mo#no oro$je kritike »nacionalnega Drugega«, ki spretno zakriva

Sarajevo_16.indd 319 29.1.2013 12:19:31

320

posameznikov (situacijski) nacionalizem. Raba tovrstnih priro#nih orodij za kritiko »nacionalnega Drugega« je bila prisotna $e pred vojno. Bringa je tako opazila, da so kato-liki »nazadnja"tvo« povezovali predvsem z muslimansko skupnostjo v bosanski vasi (2009: 67). A kritika novih prebivalcev je nemalokrat slu$ila tudi kot kritika homo-genizacije sarajevskega okolja, predvsem pa izrazite do-minacije islama ter bo"nja"ke skupnosti v mestu. O tem pri#a dejstvo, da so v #asu vojne odnose z Bo"njaki oziro-ma muslimani iz vzhodne Bosne, vzpostavljali predvsem Sarajev#ani – Bo"njaki oziroma muslimani, medtem ko so bile tak"ne relacije pogosto odsotne, ko gre za sarajevske Hrvate in Srbe, ter tiste, ki se ne pri"tevajo v nobeno iz-med omenjenih nacionalnih skupnosti.

Sarajevski Hrvati so se oklepali lastne sarajevske iden-titete, pri #emer so poudarjali, da gre za njihovo mesto, kjer so bili rojeni in za katerega so se tudi borili. Njihov boj za multikulturnost je tvoril pomemben #len v argumentaciji odlo#itve, da ostanejo na svojih sarajevskih domovih in zahtevajo vse mo$nosti in pravice, ki pripadajo tudi drugim Sarajev#anom (Ma#ek 2000: 222–3, 227). Nekdanji prebi-valci Sarajeva, ki so na"li novi dom na Palah, pa so Ioannisu Armakolasu pripovedovali, da so bili med pomembnimi ra-zlogi za zapu"#anje mesta predvsem tisti, ki so koreninili v prelomnem devetdesetem letu. Devetdeseta so torej signa-lizirala spremembo atmosfere in vladavino Muslimanov v mestu, ki naj bi srbskemu prebivalstvu avtomati#no dolo-#ala status manj"ine. Osrednji razlogi za zapu"#anje mesta so bili: zmaga nacionalnih strank na volitvah, prihod ljudi iz Sand$aka in Kosova v mesto v osemdesetih letih in okre-pitev religioznosti, predvsem islama v javni sferi. A tudi v Vzhodnem Sarajevu je obstajala mo#na razmejitvena #rta med lokalnim, predvsem va"kim prebivalstvom in nekda-njimi prebivalci predvojnega Sarajeva, ki so prav tako svojo identiteto #rpali iz svoje nekdanje pripadnosti sarajevskem urbanem okolju. 324 Ta se je pri mlaj"ih izra$ala skozi prito$-be o zaostalosti, pomanjkanju stila in sme"nih preferencah, ko gre za pre$ivljanje prostega #asa lokalnega, pode$elske-ga prebivalstva. Ob tem se je odvijalo zapiranje v lastne kroge, dru$enje in prakse izbiranja partnerja predvsem med tistimi, ki so prav tako prihajali iz Sarajeva. S tem se je zelo evidentno odvijalo »zavra#anje lokalnosti«. V tem procesu so pomembno vlogo igrali nostalgi#ni spomini na predvojno Sarajevo, ki pa so se pogosto preobra$ali, ko je stekel pogovor o mo$nosti vrnitve v mesto, saj so jo mnogi

324. Odnos do Pal, ki so ga imeli tudi nekda-nji Sarajev#ani, ne-mara lahko pripi"e-mo socializacijskemu procesu in odra"#a-nju v Sarajevu pred vojno. Pale so se v spomin zapisale pred-vsem kot izletni"ka to#ka, ve#ina mojih sogovornikov, roje-nih v za#etku osem-desetih let, pa se spo-minja tega obmo#ja kot prizori"#a »"ole v naravi«. V spominih gre torej za prostor, kjer se mestni otroci spoznavajo s kme#ki-mi opravili in $ivlje-njem v naravi.

Sarajevo_16.indd 320 29.1.2013 12:19:31

321

ozna#evali za utopi#no.325 Zato tudi Armakolas opozarja na »etniciziranje urbane-ruralne distinkcije« na Palah, kjer je urbana identiteta filtrirana tudi skozi etni#nost. Nostalgi#-ne pripovedi o Sarajevu so bile torej omejene s prebiranjem dogodkov skozi nacionalno perspektivo (2007: 86–9).

Kriteriji druga#enja so vselej pod mo#nim pritiskom re-formulacije in prilagajanja osebnim interesom, a tudi pod konstantnim preverjanjem zaradi novih $ivljenjskih izku-"enj. Tudi v sodobnem Sarajevu tako nacionalne kategorije kot dihotomije »urbanega« in »ruralnega« niso okamne-le. Tako so nekateri sogovorniki v dolo#enih situacijah za nove priseljence imeli ve# razumevanja, drugi# spet manj. Opozicije »urbanega« in »ruralnega« so tudi opozicije med civiliziranim in neciviliziranim, #love"kim in $ivalskim, pacifiziranim in nasilnim, #istim in umazanim, pismenim in nepismenim (Blok in Driessen 1984: 122). Te so torej v samem sredi"#u sarajevske identifikacije, vendar pomemb-no sidri"#e slednje pravzaprav zasledimo v samem ob#utju izgona iz lastnega doma oziroma v ob$alovanju izgube nek-danjega Sarajeva. Ta praksa objokovanja naj bi sama po sebi dokazovala posameznikovo preteklo bivanje v tistem »pra-vem« Sarajevu in zagotavljala nepogre"ljiv kulturni kapital. Poudarjanje izgube je temeljit del dokazovanja pripadnosti urbanemu sarajevskemu miljeju:

Ne glede na to, koliko bi si $elela, da srce zaigra, kolikor koli bi se trudila, da ustvarim emocijo, kakr"no koli, tabla kantona Sarajevo ne more pritisniti tistega stikala v moji glavi, ki racionalno preoblikuje v emotivno, temve# duh hladno mol#i, nezainteresino in resignirano, kot da to ni tisto mesto, kot da je neko popolnoma tuje in drugo /…/ A ljubezen? Ljubezen ni povsem izginila, zakopana je nekje globoko pod plastmi sand$a"kega primitivizma, srbsko-hrva"ko-bo"nja"kih anamnez, norih obredov uni#evanja objektov kulturnih vrednot in skrbno premi"ljenih procedur za usmerjen boj proti civilizacij-skim vrednotam. (www.bicegore.blogger.ba, 3. 4. 2008)

Iz tak"nih ilustrativnih naracij kljub zanikanju razbere-mo navezanost na Sarajevo, o lokalni identiteti in kulturi govorijo mnogi, #eprav te$ko ubesedijo, kaj je poleg odpr-tosti, »urbanosti«, tolerantnosti in svojevrstne zmesi med »evropskim« in »balkanskim« tako specifi#no sarajevsko. V izginjajo#em »sarajevskem duhu« ali tistem, kar so opisovali kot »tisto nekaj«, je pravzaprav zajeto vse, kar je v resnici ne-izrekljivo in na #emer vendar sloni identiteta Sarajev#anov.

325. Tovrstnim izjavam ni mogo#e povsem zau-pati, tako je denimo Armakolas ugotovil, da je ena izmed nje-

govih sogovornic, ki je trdila, da se nikoli ne bo vrnila v Sara-

jevo, to storila, saj je na"la slu$bo v med-narodni skupnosti,

kjer ji je bilo v veliko pomo# dejstvo, da

$ivi v mestu kot ena izmed redkih Srbkinj.

Na razgovoru za za-poslitev je zato strate-"ko izpustila podatek,

da je $ivela na Palah (2007: 95–6).

Sarajevo_16.indd 321 29.1.2013 12:19:31

322

Proces formiranja lokalne identifikacije je ujet v dinamiko prila-gajanja in odpora, saj je lokalna identiteta rezultat kompromisa med oklepanjem »lastnega« in sprejemanjem ter prilagajanjem "ir"emu dru$-benemu redu, pri #emer #esto prihaja do neza$elenih in nenamernih posledic (Marcus, po Mur"i# 2000c: 479). Sarajevska slavljena identiteta v bistvu sloni na obstoju »tistih majhnih krogov ljudi, ki so tvoji«, kot pra-vi Maja, »kjer se enostavno po"uti! dobro«, na idealiziranih kolektivnih spominih na nekdanje mesto in »izginuli dom«, danes pa se krepi tudi z obstojem individuov, ki so pre$iveli »nacionalisti"ne norosti«. Tej se "e vedno ogibajo, zatrjujejo, navkljub $ivljenju v dr$avi, kjer vlada »neto-lerantni multinacionalizem«. Tako je Marko Ve"ovi! zapisal, da »besede Sarajevo ne smemo uporabljati v ednini. Ne obstaja Sarajevo, temve# Sarajeva« (po Sekuli! 2009). V nekaterih izmed teh sinhrono obstoje#ih dru$benih resni#nosti sogovornikom vendar uspeva konstruirati svoj novi dom, tako s prostorskimi kot telesnimi manifestacijami identitete, ki se odvijajo na pogori"#u starega doma.

Sarajevo_16.indd 322 29.1.2013 12:19:31

323

Meni je muka od vje"nenacionalisti"ke furkeda me neko smje!tau Bo!njake, balije il’ Turke.$elim biti Hercegovac,#elim bit Bosanac.Za!to da u svojoj zemlji#ivim kao stranacilegalac, vanzemaljac …(Dubioza kolektiv, Svi u !trajk!)

Utrinki enotnosti bosansko-hercegovske mnogoterosti, ki presegajo utrjeno dogmati#nost, vendar niso ostali pov-sem prezrti:

V tej de$eli obstaja samo ena rasa; idealno homogena. Deli jo le vera. (e za to slovansko bosansko raso obstaja le ena pobuda, ki je mo#nej"a od verskega razdora, njeno zdru$evanje v hipu postaja zaklju#eno dejanje /…/ Skupno ob#utje, ki lahko zdru$i ljudi, dejansko $e obstaja in potrebno je le, da se razvije /…/ Musliman, katolik in pravoslavec iz Bosne enako ljubijo svojo rojstno grudo: vsi se enako hvalijo, da so Bosanci. (po &ami! 1981: 257)

Dru$beno ozra#je bosansko-hercegovskega prostora je sredi devetnajstega stoletja tako skrbno zabele$il Massieu de Cerval, ki je svoja opa$anja nadgradil z njemu o#itno v"e#nimi scenariji prihodnosti sr#ike evropskega obrobja. V svojih vizijah ni bil osamljen. Zgodovinski viri, ki posegajo v oddaljeno preteklost, so mnoge raziskovalce zvabili na pot

»Nih"e me ne more prepri"ati, da ne obstajam!«: O Bosancih in novodobnem bosansko-hercegovskem patriotizmu

Sarajevo_16.indd 323 29.1.2013 12:19:31

324

zagovora obstoja skupne, bosanske identitete, ki naj bi "iro-kopotezno zaobjemala in ob#asno tudi prekrivala specifi#ne lokalne vezi in alternativne identifikacije. Slede# omenjeni argumentacijski liniji, Branka Maga" ugotovi, da je v trinaj-stem in "tirinajstem stoletju mogo#e govoriti o bosanstvu – o ideji pripadnosti dr$avi Bosni, ki naj bi do$ivela "iroko apro-priacijo med prebivalstvom v "tirinajstem stoletju. Naziv »Bo-"njak« je tisti #as ozna#eval ne le posameznikovo teritorialno pripadnost, temve# je po njenem zajemal tudi identifikacijo z »narodom«, ki se je formuliral na dinasti#nem principu srednjeve"ke bosanske dr$ave. Svoj zgodovinski esej sklene z ob$alovanjem, da je bil sicer ob#utek pripadnosti Bosni pred osmanskim osvajanjem v petnajstem stoletju dodobra utr-jen, vendar je bilo uni#enje bosanske srednjeve"ke dr$ave s strani novih imperialnih sil usodno tudi za bosanstvo (2003: 19–20; glej Rizvi! 1990: 91).326

Vera Kr$i"nik-Buki! je pri svojem zagovoru obstoja, trdo$ivosti in kontinuitete bosanstva nekoliko bolj optimi-sti#na. (eprav zatrjuje, da je imel prodor islama negativne u#inke na »bosansko narodno (nacionalno) identiteto«, saj je postregel z diskontinuiteto v dru$benem $ivljenju Bosne, vendar z olaj"anjem pripomni, da pretres gotovosti ni rezul-tiral v popolnem izbrisu bosanske identitete. Torej, zaplete-ni procesi islamizacije in osmansko osvajanje niso dokon#-no obra#unali z »mo#no psiholo"ko navezanostjo na de$elo in dr$avo Bosno«. Ta naj bi skozi stoletja izpri#evala neusa-hljivo vitalnost (1996: 24, 11, 68). Toda odgovor na poizve-dovanje o tem, kako mo#ne so bile tovrstne navezanosti na "ir"i bosanski (kulturni) prostor, in sicer tako pred osman-skim osvajanjem kot tudi po njem, je najve#krat mo#no prepojen s hipotezami in skepso. Neskon#na zgodovinska poro#ila in notice o Bosni razkrivajo raznovrstnost indi-vidualnih perspektiv avtorjev, ki so sicer pogosto dosegli ugla"enost v (ne)ozave"#eni intenci po diskurzivnem obli-kovanju Drugega, a so v splo"nem tudi izpri#evala opazno razgla"enost. Peresom so bile namre# v oporo nasprotujo#e si ideolo"ke te$nje. Obstoj ideolo"kih nasprotij navsezadnje tudi v sodobnosti zagotavlja, da se pri segmentu bosansko--hercegovske populacije reproducirajo mo#na ob#utja o ne-pretrgani kontinuiteti in trdo$ivosti bosanstva.

Retori#no podporo teoriji o nevpra"ljivi navezanosti prebivalstva na bosansko ozemlje opa$amo torej tudi pri takratnih popotnikih in diplomatih, ki so se mudili na bosanskih tleh. Daljni sorodnik Jean-Jacquesa Rousseauja Alphonse Rousseau, ki je opravljal funkcijo francoskega

326. Kot pomembne temelje bosanstva Vera Kr$i"nik-Buki! navaja ve#stoletni obstoj srednjeve"ke dr$avno-ozemeljske entitete z bosanskimi bani in kralji, razvito gospodarsko-prome-tno organiziranost z lastnim denarjem, av-tohtono vero oziroma »cerkev bosansko« in kulturo, o kateri pri#ajo bosanski je-zik, pisava bosan#i-ca, ste#ki,… Zaradi na"tetih elementov bi po njenem »bosan-sko etni#no skupnost po ‘"olskih’ merilih smeli $e v srednjem veku obravnavati kot bosanski narod« (1996: 68). Omenje-ne kulturne to#ke so pridobile veljavo v zagovoru obstoja bosanske dr$avnosti, samostojnosti ter bo-sanstva "ele skozi te-meljito retrospektivo.

Sarajevo_16.indd 324 29.1.2013 12:19:31

325

konzula v Sarajevu med letoma 1862 in 1866, je denimo zaznal, da so bosanski muslimani povsem druga#ni od Osmanov, saj

#etudi so religiji zelo predani, so ostali Slovani po nacionalnosti. Do svoje de$ele #utijo ljubezen,… Ko so primorani iti v bojni pohod proti svojim kr"#anskim rojakom, to storijo z mo#nim ob#utjem ob$alovanja, ki jih v#asih napelje, da v trenutku akcije raje dezertirajo iz vojske, kot da bi storili nekak"en bratomor. (po &ami! 1981: 258)

Osmanske hierarhi#ne lestvice ume"#anja in kategorizacije (primar-no) niso sledile razvr"#anju posameznikov na podlagi njihovega kraja izvora ali bivanja, saj mnogi raziskovalci zatrjujejo, da prebivalstvo pro-stranega imperija na#eloma ni #utilo mo#ne navezanosti na "ir"i pro-stor, predvsem ne v smislu sedentaristi#ne ukoreninjenosti v (izvorno) okolje. Identiteta se je zana"ala predvsem na religiozno pripadnost in druge pomembne kriterije, kar ka$e na dejstvo, da osmanski klasifika-cijski sistem ni stavil na iste relacije in lo#nice, ki jih vsiljuje nacionalni princip (Green 2005: 148). A odstopanje od propagirane norme je naj-ve#krat neizogibna realnost, tako da ni mogo#e spregledati pomemb-nih vezi, ki so se spletale v specifi#nih geografskih lokacijah. &tevilna poro#ila tako navajajo, da so se bosansko-hercegovski muslimani le red-ko identificirali s svojimi osmanskimi osvajalci. Podobno kot v drugih imperialnih okvirjih so tudi bosanski muslimani izpri#evali lokalen, ge-ografski patriotizem. Tudi z imenom »Bo"njaki«, ki tisti #as ni bil rezer-viran zgolj za muslimansko skupnost, so se transparentno distancirali od Osmanov ter tako poudarjali svoj regionalni izvor (Friedman 1996: 42–3; Kr$i"nik-Buki! 1996: 24; Velikonja 1998: 112).

(eprav je jezik, ki so ga govorili bosansko-hercegovski katoliki, pra-voslavni in muslimani, enak oziroma s svojimi regionalnimi razli#icami zelo podoben, ni mogo#e z gotovostjo trditi, da je odigral bistveno vlo-go pri premostitvi obstoje#ih meja oziroma odpravi religijskih lo#nic, s #imer bi prispeval opazen dele$ k razvoju skupne bosanske identitete (Friedman 1996: 43). A obenem ni mogo#e popolnoma zanikati pome-na medsebojne komunikacije pri ustvarjanju prepoznanih skupnih kul-turnih elementov ter prispevka k njihovem pre$emanju. Navsezadnje ob#utje bosanstva, ne glede na to v kak"ni formi je eksistiralo, ni nikoli povsem radikalno poteptalo drugih identifikacijskih plasti.

Politi#no motivirana poro#ila popotnikov so bosansko-herce-govske razmere izrisovala ne (le) v skladu s prizori, ki so se odvijali pred njihovimi o#mi, temve# so se zana"ali na imaginarne skice la-stnih pri#akovanj. Ni dvoma, da so nacionalno ozave"#eni popotniki pogosto aplicirali lastne nacionalne razpredelnice na bosansko-herce-govsko prebivalstvo, medtem ko je vrsta drugih popotnikov opa$ala tudi mnogo skupnih #rt pri balkanskem in bosanskem prebivalstvu. Svoje izsledke so najpogosteje utemeljevali na utrjeni esencialisti#ni

Sarajevo_16.indd 325 29.1.2013 12:19:31

326

povezavi med kulturo in ozemljem (glej Jezernik 1998 in 2004). Ekskluzivni interpreti so s pomo#jo optike orienta-listi#ne logike opisovali "tevilne kulturne elemente, v ka-terih so prepoznavali pomembne (neozave"#ene) temelje ("ir"e ali o$je) regionalne identifikacije. Doktor medicine, geolog, geograf in poliglot Ami Boué je izrisal pozitivne in negativne lastnosti Bosancev, ki jih je sre#eval na svoji poti po »evropski Tur#iji«. Med drugim je zabele$il njihovo izrazito ljubezen do lastne domovine, saj omenja, da se Bosanci327 ne po#utijo nikjer tako dobro kot v svoji de$eli, ker se vselej, ne glede na to, kam jih pot zanese, nostalgi#-no spominjajo »"tevilnih #red, lepih planin, veselih dolin in gostih gozdov« (po &ami! 1981: 250).

Obdobju pospe"enih nacionalizacijskih procesov ter kulturnih #istk ni uspelo docela izbrisati sledi (imperial-nih) zapu"#in in zarisati neprepustnih kulturnih meja. Geneza nacionalnega diskurza je nedvomno vplivala na poskuse ignorance kulturnih prepletov ter skupnega na-sledstva. A hibridnih »anomalij« ni bilo mogo#e povsem spregledati, saj tudi v delih, utemeljenih na epistemolo-giji zgodnjega, a vendar nekoliko subtilnej"ega »metodo-lo"kega nacionalizma«, niso zmogli dokon#no razvozlati bosansko-hercegovskih kulturnih vozlov. V svoji mono-grafiji o bosansko-hercegovskih Hrvatih Buconji! denimo poudarja, da so Hrvati, ki so $iveli pod osmansko oblastjo, razvili navade, ki jih bistveno lo#ujejo od Hrvatov, $ive#ih v drugih pokrajinah. Pri njih namre# dosledno od#ita vpli-ve in globoke sledi »orientalskega na#ina $ivljenja« (1908: 5–6). Obstoje#i prepleti in kolektivna kulturna zapu"#ina so – neizbe$no v kontrastu z Drugimi – ustvarjali ob#utje posebnosti, ki je precej"njemu delu prebivalstva priskrbe-lo pomembno sidri"#e lastne identifikacije ter krepilo vez z o$jim, lokalnim okoljem, a tudi Bosno in Hercegovino v celoti (glej Lovrenovi! 2002 in 2008).

In #e je tistikrat vrsta popotnikov in raziskovalcev verjela, da na skrivnostnem ozemlju njihovih (politi#nih in ekonomskih) ekspedicij obstajajo Bosanci, torej posa-mezniki, ki #utijo pripadnost "ir"emu bosanskemu obmo-#ju, so po agresivnem preboju nacionalisti#ne retorike in vojnah, ki so se bojevale na bosansko-hercegovskih tleh, le redki analitiki prepri#ani, da v Bosni in Hercegovini lahko izsledimo zanje izginjajo#o ali celo docela izginulo »kategorijo«. S kolonialisti#no dr$o vodena avstro-ogrska politi#na ideja bo!nja!tva je namre# v sodobnih razpravah o razburljivi imperialni preteklosti Bosne in Hercegovine

327. Imena za Bosance so bila v preteklosti izjemno raznolika. Najpogosteje se na-vaja termin Bo"njak, ki so ga leta 1993 na Drugem saboru Bo"njakov prevzeli bosansko-hercegovski Muslimani kot ime naroda in kot nadomestek za dotedanje ime – Muslimani (D$aja 2004: 269). Ivan Frano Juki!, ki je nemalokrat slavljen kot prvi »moderni bosansko-hercegovski intelektualec«, saj je v marsi#em pri#el rodoljuben projekt – »proces evrope-izacije hibridne bo-sansko-hercegovske kulturne identitete« (Kazaz 2007: 217; glej Karamati! 2007), se je tako denimo pod-pisoval kot Slavoljub Bo!njak (Lovrenovi! 2007: 213). Treba je poudariti, da imajo popotniki, ki upora-bljajo imeni Bosanci ali Bo"njaki, v ve#ini primerov v mislih ce-lotno prebivalstvo bo-sanskega obmo#ja.

Sarajevo_16.indd 326 29.1.2013 12:19:31

327

ozna#ena kot eden izmed najbolj radikalno propadlih poskusov na#r-tnega zdru$evanja, ki se je tragi#no skrhal pod te$o mogo#nih nacio-nalizmov (glej Okey 2007). Ne nazadnje so se vsa politi#na, na#rtova-na in organizirana prizadevanja za konstrukcijo bosanskega naroda oziroma Bosancev in s tem tudi bosanske identitete v devetnajstem stoletju kon#ala precej neuspe"no. Nemara je treba poudariti, da so to-vrstne ideje vselej najbolj zavzeto stavile na muslimansko prebivalstvo (glej Rizvi! 1990), se pravi na naj"tevilnej"o grupacijo brez oprijemlji-ve politi#ne opore pri zaveznikih iz okoli"#ine, ki naj bi s#asoma za seboj v patriotsko dr$o potegnila druge prebivalce de$ele. Tovrstne te-$nje so se nemalokrat ponesre#eno izjalovile in zasukale v povsem ne-pri#akovane smeri. Tudi razli#ni motivi protagonistov bosanstva niso imeli bistvene te$e pri zagotavljanju zmagoslavnega uspeha: vse ideje, od Grada"#evi!evega protireformnega gibanja, Juki!evega novoilirstr-va, integralnega bosanstva &erifa Osmana Topal pa"e do Kállayevega politi#nega projekta (Kr$i"nik-Buki! 1996: 70–1) so po za#etnem za-gonu vztrajno bledele. Zdi se, da se je vsak boj pri#enjal na novo, kljub ostoje#im nastavkom. Po brutalnem razpadu nekdanje Jugoslavije in vojni v devetdesetih letih dvajsetega stoletja se je skupaj z bosanstvom tudi jugoslovanska ideja hitro zapisala v stolpec $e videnih, spodle-telih poskusov »umetnega« in »prisiljenega« zdru$evanja domnevno nezdru$ljivega bosansko-hercegovskega prebivalstva. Nacionalizem in ekskluzivisti#ne nacionalne identitete so navsezadnje v o#eh mnogih opazovalcev Balkana povsem o#iten zmagovalec, na katerega so polo-$ene vse stave, ko pride do vnovi#nega, potiho pri#akovanega razbur-kanja bosansko-hercegovske dru$be.

Slede#e vrstice ne posegajo v opevano, romanti#no bosanstvo, ne go-vorijo o »$ivi substanci bosanske ljudske zavesti. Zavesti, ki je kasneje [po propadu bosanske srednjeve"ke dr$ave] do$ivljala vzpone in padce, a ni nikoli ve# zamrla«, in ki naj bi se v nesprejemljivi obliki obdr$ala, kljub »"tiristoletni otomanski vladavini, kljub "tiridesetletni habsbur"ki oblasti in skozi sedemdeset let jugoslovanske dr$ave« (Kr$i"nik-Buki! 1996: 18). Tu niti ne stremim po ambicioznem posegu v daljno in neulovljivo zgodo-vino obstoja ideolo"kih promotivnih akcij bosanstva ter njihovega histo-ri#nega seciranja, prav tako ne gre za te$njo po zasledovanju uspehov in spodrsljajev ideje v "ir"em #asovnem loku. Namre#, ko te#e beseda o bo-sanstvu in bosansko-hercegovskem patriotizmu, je v ospredju zanimanja ob#utje pripadnosti dr$avi (de$eli ali skupnosti), ki ga vsaka generacija, a tudi posameznik do$ivlja na svojevrsten na#in. Ob tem se odvijajo nepri-#akovane kontekstualne metamorfoze bosanstva, ki opredeljujejo procese refiguracije skupnosti. Pri svojevrstnih modifikacijah primarnih pome-nov bosanskih identitetnih vozlov in patriotizma pa se pogosto brezskrb-no zanemarjajo izjemno raznolika #utenja preteklih generacij in njiho-vih, svojevrstnih pogledov na bosansko identiteto in njene temelje. Kajti v resnici se ob#utje pripadnosti ("ir"i dr$avni ali pa# regionalni entiteti)

Sarajevo_16.indd 327 29.1.2013 12:19:31

328

rojeva iz novih, povsem svojevrstnih okoli"#in in neponovlji-vih $ivljenjskih izku"enj individuov. Opevanje domovine in ob#asno priklicevanje »bosanske dedi"#ine«, ki je v resnici "e v povojih, se sicer prena"a skozi podedovane naracije in diskurze, a se v novem povojnem okvirju ne aplicira kot im-perativ, temve# se dokaj uspe"no upogiba novim, dinami#-nim dru$benim koordinatam. Odtisi preteklosti velikokrat slu$ijo zgolj kot pregiben material, primeren za "iroko rabo in oblikovanje izvirnih argumentov, ki polnijo kalupe novih (nacionalnih, a tudi antinacionalisti#nih) ideolo"kih pozicij.

S pretresljivim izginotjem jugoslovanstva naj bi se na "irnem nekdanjem postjugoslovanskem obmo#ju v celoti dokon#no odpravile vse nadnacionalne kategorije in iden-tifikacije.328 Te naj bi v plamenih vojne in neizprosnem po-stsocialisti#nem ozra#ju razkrile svoj pravi obraz: (po)vojna kaoti#na neoprijemljivost jim je podelila status hude zmote; prividi so bili dokon#no razkrinkani. Splo"no prepri#anje samozavestno trdi, da so nacionalne identifikacije "iroko-potezno prekrile in uzurpirale vsa druga hipoteti#na identi-fikacijska sidri"#a, ki ne nosijo $e uveljavljenih nacionalnih barv, zato ne presene#a, da v skladu z dominantno per-cepcijo opazovalci in raziskovalci bosansko-hercegovskih realnosti najve#krat brez skepse konstatirajo, da v Bosni in Hercegovini $ivijo zgolj trije narodi: Bo"njaki, Hrvati in Srbi. Gre, kot re#eno, za vnovi#ne artikulacije in vne-to ponavljanje izpete mantre, ki neusmiljeno reducira bosansko-hercegovske identitetne labirinte. Ni treba znova posebej poudarjati, da redukcionisti#en prijem posamezni-kom, $ive#im v daytonski Bosni in Hercegovini, odvzema mo$nost oblikovanja ve#plastnih, situacijski in hibridnih identitet in se sklicuje le na slavljene nacionalnih, prepro-stih taksonomij. V poenostavljeni upodobitvi pa se tudi Bo-sanci in Hercegovci ka$ejo kot dokon#no »izumrla vrsta«, nemara celo kot prva, a $e poprej dokaj "ibka $rtev uspe-"nih nacionalizirajo#ih procesov.

(e se poglobimo v diskurzivne prakse, vtkane v hori-zonte sodobnega Sarajeva, opazimo, da je identifikacija z Bosno in Hercegovino vendar prisotna, a v razli#nih od-merkih in niansah, predvsem pa je situacijsko pogojena. (eprav so bosansko-hercegovske dr$avne meje dolo#ene, legitimne in mednarodno priznane, prav tako kot so no-tranje razmejitve med entitetama (in nekoliko manj distrik-tom) nespregledljivo oprijemljive, so relacije do njihovih percipiranih prepustnosti pomemben akt internega razme-jevanja in identifikacije. Percepcije domovine nedvomno

328. Naj na tem mestu dodam, da je razu-mevanje jugoslovna-stva kontekstualno pogojeno, ideja se je skozi pretok #asa bistveno preobli-kovala in zajemala svojevrstne te$nje (glej Velikonja 1998: 132). Ko govorimo o jugoslovnastvu, a tudi bosanstvu lahko govo-rimo o nacionalni, a tudi o nadnacionalni pripadnosti, saj po-samezniki raznoliko do$ivljajo ponujene identitetne opcije.

Sarajevo_16.indd 328 29.1.2013 12:19:31

329

variirajo, zato se bosansko-hercegovski patriotizem ka$e v razli#nih oblikah. Ob tem pa nikakor ne smemo spregledati procesov »debosni-fikacije«, ki se pospe"eno odvijajo predvsem pri Hrvatih in Srbih, saj je za mnoge bosansko-hercegovske Hrvate Republika Hrva"ka »mati#na domovina« (Lovrenovi! 2002: 164). Podobno situacijo je mogo#e za-znati tudi pri bosansko-hercegovskih Srbih. Pojem »mati#na dr$ava« se tu ve$e na Republiko Srbijo, pogosto pa se kot republika in domovina predstavlja tudi entiteta Republika Srbska (glej Jones 2004; Armakolas 2007: 83). V obeh primerih tak"ne povezave funkcionirajo kot povsem antibosanska ideologija, ki Srbiji in Hrva"ki ponuja mo$nost, da si za-gotovita odlo#ilen glas v notranji bosansko-hercegovski politiki. Tak"na predstavitev pa nedvomno "kodi predvsem obema narodoma, saj »ma-tica« pomeni dr$avo, katere del naroda prebiva v drugi dr$avi, kjer mu je dodeljen status manj"ine. To pa seveda pomeni samo- spotikanje, saj bosansko-hercegovski Hrvati in Srbi niso »nikakr"en import v Bosno in Hercegovino«, temve# je njihova mati#na domovina prav Bosna in Her-cegovina (Lovrenovi! 2002: 164–5). To dejstvo ilustrativno poka$e, od kod se porajajo prepri#anja, da je ideja bosanstva najbolj prisotna prav pri bosansko-hercegovskih muslimanih oziroma Bo"njakih, saj naj bi bili edini, ki Bosno in Hercegovino #utijo kot svojo domovino, ker zgolj v enoviti in celoviti Bosni in Hercegovini vidijo mo$nost za pre$ivetje. Vzporedno pa lahko spremljamo domneve, da si poimenovanje »Bosa-nec« sebi#no in ekskluzivisti#no prila"#ajo zgolj Bo"njaki (prim. Sorabji 1995: 94; Helms 2003: 68; Pickering 2007: 66, 148).

O tem, da naj bi ideologija bosanstva, ki naj bi propagirala obstoj eno-tne dr$ave, slu$ila predvsem kot varljiva maska za zakrivanje bo"nja"kih nacionalnih interesov in poskusov prevlade naj"tevilnej"ega naroda na bosansko-hercegovskih tleh, ali nemara celo kot strategija asimilacije obstoje#ih kulturnih razlik v enoten, homogen kalup, povedno pri#ajo reakcije, ki so v sozvo#ju z Draganovim vselej argumentacijsko izpilje-nimi premisleki. Sam je namre# glasno sklicevanje na antinacionalizem dojemal tudi kot perfidno pretvezo za bo"nja"ki nacionalizem, ki v po-vojnem kontekstu postaja vedno bolj opazen in problemati#en. Akterji kriti#ne skrunitve so pravzaprav mnogi, ki se podajajo v proces iskanja destabilizacijskih to#k nacionalnega diskurza. Gre za tiste, ki niso pri-pravljeni pristajati na grobe posege v svobodo izjavljanja in mi"ljenja, zato odkrito priznavajo, da se dominirajo#im vizijam lastne nacionalne identitete in kolektivisti#ne politike ne zmorejo in ne $elijo ukloniti. Dragan je menil, da imata antinacionalizem in bo"nja"ki nacionalizem nekaj pomembnih sti#nih to#k in skupnih ciljev, #eprav v resnici ne pro-pagirata identi#nih vizij bosansko-hercegovske prihodnosti. V splo"nem obe ideolo"ki poziciji ponujata zato#i"#e nasprotnikom raznolikosti bo-sansko-hercegovskega kulturnega prostora. Sam je namre# predvsem zagret nasprotnik uniformizacije bosansko-hercegovske kulture, ki naj bi se odvijala ob propagiranju bosanske identitete in tako imenovane

Sarajevo_16.indd 329 29.1.2013 12:19:31

330

dr$avljanske opcije: »Pretirano poudarjanje skupnega je eliminiranje problema«, je odlo#no zatrjeval. Po njegovem so tovrstni ukrepi nadvse nevarno po#etje, ki v dolo#enih kontekstih poglabljajo $e globoko zasidrano diskriminacijo manj"in in ideolo"ko nekonformnih. V njegovih besedah lahko med drugim zasledimo odpor do propagandnih akcij mednarodne skupnosti.

Trmasto vztrajanje pri »enotni« in »multikulturni« Bo-sni in Hercegovini je zaradi politi#nih aspiracij mednaro-dne skupnosti po formiranju multietni#ne, funkcionalne dr$ave, ki bi anga$irano sledila principom demokratske-ga pluralizma ter pozivala k »etni#ni pomiritvi«, postalo »politi#no korektno« dejanje (Bose, po Helms 2003: 107). Aplikacija tovrstne politi#ne korektnosti, ki jo "tevilni iro-nizirajo za zaprtimi vrati, je najbolj zgledno udejanjena v sferi nevladnega sektorja in okvirih nevladnih organiza-cij, ki jih je mednarodna skupnost finan#no spodbujala, kajti ozna#evala jih je kot odlo#ilen dejavnik pri krepitvi demokrati#nosti dru$be. Njihovi #lani in #lanice pa so se zaradi naklonjenosti donatorjev »nacionalno me"anim« ne-vladnim organizacijam pogosto uklanjali tovrstnemu, kot sami cini#no pravijo »multi-kulti diskurzu«. V njegovih pre-vzetih oblikah pa je bilo vselej mogo#e opaziti tudi sledove nekoherentnosti. Tako so se mnogi (le) deklarativno pri-lagajali posredovanim idejnim vzorcem in sledili kalupni upodobitvi boja med dobrim in zlim. Opraviti imamo torej z idejo dobrega liberalnega multikulturalizma,329 ki se ka$e kot najbolj"a alternativa za dokon#no obra#unavanje z gro-ze#im »etni#nim« nacionalizmom (glej Helms 2003: 102, 107, 112). Kot re#eno, pa je pritisk mednarodne skupnosti in bosansko-hercegovska apropriacija zapovedanega »mul-ti-kulti diskurza« pogosto zasejala seme dvoma o izjavah in intencah sodr$avljanov.

(eprav so poskusi zakrivanja izklju#ujo#ega naciona-lizma z idejo bosanstva nedvomno prisotni, svojevrstne terenske izku"nje hkrati razkrivajo, da je situacija precej kompleksnej"a. Bo"njaki pravzaprav niso edini niti ne vse-lej najbolj zagreti bosansko-hercegovski patrioti. Kolind na primer ugotavlja, da Bosna in Hercegovina kot dr$ava ne tvori osrednjega niti pomembnej"ega elementa v identifi-kaciji Bo"njakov v Stolcu. Njegovi sogovorniki so zatrjevali, da bi Bosno in Hercegovino med vojno z veseljem zapustili, a $al niso imeli ne prave prilo$nosti ne kraja, kamor bi se lahko zatekli. Na tem mestu je treba opozoriti, da je tovr-sten argument nepogre"ljiv segment diskurza »tistih, ki

329. V tem smislu sledim uveljavljeni lo#nici med multikulturno-stjo kot ozna#eval-cem situacije sobiva-nja in so$itja in mul-tikulturalizmom, ki se ka$e kot ideologija upravljanja obstoje#e multikulturnosti. Sle-dnja se, kot opazimo tudi v bosansko-her-cegovskem primeru, nemalokrat sprevr$e v politiko margina-lizacije dolo#enih skupnosti. (etudi obstaja vrsta neute-meljenih kritik multi-kulturalizma, je treba poudariti, da dolo#e-ne oblike multikultu-ralizma temeljijo na »kulturalizmu«, ki deluje kot mehani-zem esencializacije kulturnih razlik in v tej formi predstavlja kontinuiteto naciona-listi#ne in etnocen-tri#ne optike (glej Repi# 2006: 101).

Sarajevo_16.indd 330 29.1.2013 12:19:31

331

so ostali« in prestali vso brutalnost vojne, kar neizogibno (samo)viktimizirani skupnosti podeljuje ozemeljske pravi-ce. In #eprav Kolind odlo#no zatrjuje, da Bo"njaki iz Stolca »niso ponosni na svojo dr$avo in se z njo ne identificirajo«, na koncu vendar prizna prisotnost globokega prepri#anja prebivalcev Stolca, da so postali Bosanci, ne z lastnim »iz-borom, ampak z usodo« (2006: 452–3). Naj na tej to#ki le opozorim na dejstvo, da je tudi rezko ob#utje sramote, ki ga #utijo Bo"njaki v Stolcu, spro$ilec pomembnih identifikacij-skih momentov.

Izsledki raziskave The Silent Majority Speaks (2007), v kateri se sicer v kolonialni vzvi"eni maniri cilja na dia-gnosticiranje »dru$benega in politi#nega zdravja BiH«, razkrivajo, da je ob#utek pripadnosti Bosni in Hercegovi-ni prisoten tudi tam, kjer so ga raziskovalci najmanj pri-#akovali. Podatek, ki je razveseli moje sogovornike in jih v trenutku navdal z navdu"enjem, je sicer dvomljive, sta-tisti#ne narave. V poro#ilu namre# lahko preberemo, da kar 43 odstotkov vpra"anih, ko podaja in reflektira lastna identifikacijska sidri"#a, najprej izpostavlja dr$avljansko330 bosansko-hercegovsko identiteto, ki jo postavlja na priori-tetno mesto v identitetni lestvici, medtem ko naj bi le 14 odstotkov bosansko-hercegovskega prebivalstva ne #utilo prav nikakr"ne pripadnosti dr$avi, v kateri $ivijo. Ob tem pa avtorji besedila o#itajo#e ugotavljajo, da gre za prebival-stvo, ki prebiva ve#inoma na obmo#ju entitete Republike Srbske, ki ni naklonjeno vstopu v EU, je pa zato toliko bli$je nasilnim praksam (2007: 2–3, 49, 51).

Objava podatka o mno$i#ni identifikaciji z Bosno in Hercegovino je v sarajevskih medijskih krajinah prav tako spro$ila plaz vzhi#enja, pri #emer se je pogosto podatek tolma#il kot razveseljujo#e odkritje, ki utira pot krepitvi bosansko-hercegovske dr$avljanske identitete. Statisti#-ne ocene pa le redko razkrivajo globoko kompleksnost samoopredeljevanja, zanemarjajo vzvode in povode de-klarativnih izjav o identiteti, s tem pa preprosto sku"ajo odstraniti sledove ambivalentnosti. Tudi v omenjeni razi-skavi namre# zasledimo predpostavko, da je bo"nja"ko pre-bivalstvo tisti odlo#ilni faktor spodbujanja dr$avljanskih vizij bosansko-hercegovske prihodnosti. Toda natan#nej"i pogled v specifi#ne kontekste ponuja orodja za razgrajeva-nje trdovratnih hipotez. Prebivalci Sarajeva, ki so zavra#ali te$nje po nacionalnem samoume"#anju, deklarirani pripa-dniki srbskega in hrva"kega naroda in tudi tisti, ki so iz-hajali iz »me"anih zakonov«, so bili pravzaprav pomembni

330. Po oceni raziskave

The Silent Majori-ty Speaks (2007) je

identifikacija z enim izmed treh narodov

"e vedno v opazni premo#i, saj 56 od-

stotkov vpra"anih po-udarja, da so najprej Bo"njaki, Hrvati ali

Srbi, "ele nato Bo-sanci in Hercegovci

(2007: 49).

Sarajevo_16.indd 331 29.1.2013 12:19:31

332

zagovorniki ideje o obstoju bosanstva. V paleto raznolikih vodil pri iz-biri bosanske identitete kot osrednjega samopredstavitvenega recitala so se zapisali povodi, kot so: zavra#anje nacionalizma in njegove po-tencialno nasilne dimenzije, oklepanje nekdanjih koordinat gotovosti, predvsem nadnacionalnih kategorij, ki naj bi vsebovale predispozicije za miroljubno so$itje in tudi bolj strate"ko domi"ljene intence po razo-ro$itvi bo"nja"ke prevlade. Bosanska identiteta je zatorej funkcionirala kot mehanizem izogibanja direktnih konfrontacij oziroma vpletanja v obstoje#e nacionalne spore ter tudi kot na#in izvijanja iz lastnih pozicij odrinjenosti in marginaliziranosti v bosansko-hercegovskem glavnemu mestu, kjer so se odvijali procesi reislamizacije in o#itno privilegiranje pripadnikov bo"nja"kega naroda. Zapis v kolektiv dr$avljanov Bosne in Hercegovine je tako omogo#al in laj"al procese begunskega vra#anja v predvojna bivali"#a na obmo#jih, kjer bi sicer brez ume"#anja v katego-rijo Bosancev in Hercegovcev veljali za "e bolj izrazito izklju#ene »manj-"ine« (glej Pickering 2007: 11, 97).

Vendar bi bilo zmotno misliti, da gre zgolj za kolektivno akcijo re-duciranja mo$nosti »konstantnega izklju#evanja«, saj gre obenem za subtilno orodje ohranjanja za$elene kontinuitete, ki zagotavlja ob#utje varnosti oziroma omogo#a varljive privide »normalnosti«, za sodelova-nje v osvobodilnem projektu odpravljanja mote#e segregacije, subver-zije nacionalnih kategorizacij ter nedvomno tudi za individualizirana ob#utja navezanosti. Mo#no ob#utje nacionalne pripadnosti nemalokrat koeksistira s pripadnostjo "ir"emu ali o$jemu obmo#ju, regiji, dr$avi, vendar pa je ocena, da je Bosanec le »geografski termin« (Helms 2003: 68), nekoliko zavajajo#a, kajti ta ne zajema celote raznolikih pomenov, ki se pripisujejo omenjeni kategoriji. Tudi pripis nalepke »domovina« ve# dr$avam hkrati sodobnemu svetu ni neznanka. Skratka, deklari-rana narodna pripadnost trem priznanim narodom ni vselej tisto, kar avtomati#no predpisuje posameznikovo oddaljevanje od Bosne in Her-cegovine. (e Bosno in Hercegovino opazujemo povr"no, skozi hitre skice in utrinke, bodo #ustva navezanosti prebivalstva na "ir"e bosan-sko-hercegovsko ozemlje in preplete kulturnih elementov znotraj njega nemalokrat ostala zakrita. Poveden primer kompleksnosti prepletenosti identifikacij razkriva nadvse pou#no sre#anje s sarajevskim katoli"kim $upnikom spomladi 2008.

Ko me je Davor vljudno povabil na obisk ter mi ob prihodu odprl vrata svojega bivali"#a ob cerkvi v eni izmed sarajevskih sosesk, se je pred menoj, z vsakim novim kadrom podob izrisovala "olska skica ti-stega, kar bi Billig (1995) najverjetneje opisal kot idealno prizori"#e manifestacije, v tem primeru bosansko-hercegovske variacije hrva"ke-ga »banalnega nacionalizma«. V veliki jedilnici se je na "iroko razprla razstava hrva"ke nacionalne simbolike, hrva"ke zastave so objemale stene, v razli#nih izvedbah so se izrisovali grbi na razstavljenih sve#ah, kozarcih, kro$nikih … Prizor torej vsebuje odkrit potencial zapeljevanja

Sarajevo_16.indd 332 29.1.2013 12:19:31

333

interpretacije v smer ekskluzivisti#nega, »anti-bosanskega« nacionaliz-ma. Zaradi moje globoko ponotranjenje nelagodnosti po poseganju v vpra"anja nacionalne pripadnosti, ki je bila konkretneje reflektirana prav z izku"njo v sarajevskem $upni"#u, se v pogovoru nisva dotakni-la vpra"anja notranjega dekorja, a je Davor samoiniciativno ve#krat omenil, da so glavni sponzorji obnove cerkve vlade in organizacije iz Nem#ije, Italije in Hrva"ke, njihovi predstavniki pa se pri njem pogosto oglasijo, da ocenijo potek obnove. O#itajo#e je ocenil, da od bosansko--hercegovske obubo$ane dr$ave, ki ima v sarajevskem kontekstu o#itne religiozne preference, ne more pri#akovati finan#ne pomo#i, ob#ina se ponavadi izka$e le, ko je treba sanirati manj"o "kodo, ki je posledica do-kaj #estih napadov (predvsem mladoletnih) razgraja#ev. Boj za donacije in donatorje je z odmikom datuma zaklju#ka vojne postajal vedno bolj neizprosen. Davor je odkrito priznaval, da danes lahko stavi predvsem na finan#ne prispevke Hrvatov in hrva"ke dr$ave. Z $alostjo je pripo-vedoval o svojih sorodnikih, ki so se iz Hercegovine dokon#no preselili na Hrva"ko, kjer $ivotarijo v najetih stanovanjih, medtem ko njihove hi"e v Bosni in Hercegovini samevajo. (eprav je tudi sam del svojega $i-vljenja prebil v Zagrebu, se je skozi njegovo naracijo vedno bolj izrazito izrisovalo domoljubje do Bosne in Hercegovine in obsodba tistih, ki so jo dokon#no zapustili:

Bil sem v Zagrebu, ampak to enostavno ni to, ljubim Bosno in Herce-govino in meni je tu najlep!e /…/ Ni lep!e dr#ave, poglej hribe, gozdove, te doline in potem pogleda! to dedi!"ino, tu ima! vsa ta srednjeve!ka mesta /…/ Za"ni pri Doboju, Maglaju, Vranduku, vse to je srednjeve!ko, da o ste"kih, Kotromani'ih sploh ne govorim, pa potem mostarski most, pa Po"itelj, kak!no bogastvo je to, samo mi tega ne znamo spo!tovati. Mi imamo zgodovino, o kateri nekateri lahko samo sanjajo. Pravim, Bosna je de#ela velikih mo#nosti, samo problem je v tem, da mi tega ne znamo izkoristiti.

Potiho je priznaval, da mu je $ivljenje v Zagrebu "e mo#neje razjasni-lo dejstvo, da ne sodi na Hrva"ko, temve# prav v Bosno in Hercegovino, kjer se »po"uti doma«. In #eprav se v povojni Bosni in Hercegovini mno-gi ne po#utijo povsem lagodno, saj so njihove predvidljive domove teme-ljito razkrojile vojne turbulence in povojni »rekonstrukcijski« posegi, se na obnovljenih pogori"#ih nekdanjih to#k varnosti po#utijo precej bolje kot v okoljih, kjer bi se potencialno lahko stopili z ve#inskim narodom.

Etni#no homogena dr$ava se je mnogim Bosancem in Hercegovcem skozi svojevrstne izku"nje pokazala kot tuja in nesprejemljiva tvorba, saj so se v kontekstih »nacionalne #istosti« sre#evali z drugimi, prav tako utrjenimi hierarhijami, ki so se nemalokrat izkazali celo za bolj bole#e od tistih, ki so jih do$ivljali v svojih starih, zdaj mo#no predru-ga#enih domovih (Pickering 2007: 102). Izdaja, poni$anje, omalova-$evanje s strani »percipiranih svojih« ter defenzivne nacionalisti#ne

Sarajevo_16.indd 333 29.1.2013 12:19:32

334

intervencije, ki niso usmerjene zgolj proti »nacionalnim Drugim«, so prav tako razkrajali $ivljenjske imaginarije. V tem smislu predstavljajo pomembne impulze za zatekanje v objem bosansko-hercegovske, nedvomno bolj permisivne identitetne opcije.

To#ka razkola, v kateri se Davor bistveno distancira od dominirajo#ega mnenja zastopnikov dr$avljanske bosan-ske identitete, ki se mo#no otepajo dominantnih narodnih ozna#b – saj se z vztrajnostjo opredeljujejo za Bosance/ke in Hercegovce/ke –, je odlo#na prepri#anost o nespametnosti uvajanja zanj povsem »umetnih identitet«, in to kljub dej-stvu, da sam priznava specifi#nosti bosanskega prostora, kulture in identitete: » BiH kot dr#ava lahko funkcionira brez enega samega naziva za njene prebivalce – Bosanci. Multikul-turnost, nacionalnost in konfesionalnost je na!a realnost, ki se mora izkoristiti v pozitivnem pomenu te besede.« Obstoje#a argumentacijska nesoglasja o pomenu bosanstva pa so se prelila v sozvo#je, ki se je odra$alo v anga$iranem zagovoru bosansko-hercegovskih interesov v globalni trgovini in ka-pitalisti#ni tekmi.

(e je prepoznana ali ne, se identifikacija z Bosno in Her-cegovino pogosto zvija#no zavle#e tudi v identitetne vozle tistih, ki zgledno sledijo trenutni klasifikaciji daytonske ustave. Nedvomno pa postaja glasnej"a ob pre#kanju dr$av-nih meja. Onkraj bosansko-hercegovskih meja se posame-znik iz Bosne in Hercegovine avtomati#no pretvori v dr$a-vljana bosansko-hercegovske dr$ave oziroma Bosanca/ko in Hercegovca/ko, pri #emer njegove/njene lastne identite-tne izbire postajajo irelevantne. Tudi posedovanje dvojnega dr$avljanstva najve#krat ne zmore prepre#iti tovrstne, za mnoge neprijetne preobrazbe (prim. Cockburn 1998: 196).

V povojni Bosni in Hercegovini so nosilci politi#ne le-gitimnosti predstavniki konstitutivnih narodov in ne dr-$avljani Bosne in Hercegovine. Vztrajna zanikanja obstoja Bosancev331 v dominantnem nacionalnem diskurzu, bosan-sko-hercegovski oziroma daytonski ustavi, a tudi na ravni vsakdanjega $ivljenja, porajajo nasprotne u#inke. Povojna rehabilitacija dru$be, ki se izvaja skozi princip povzdigova-nja ekskluzivisti#nega narodnega, spro$a neusahljive dis-kusije o njenem o#itnem pohabljanju, s #imer se producura kriti#no polje antidaytonske in hkrati antinacionalisti#ne vednosti. Enako kot v obdobjih imperialnih in kolonialnih nadvlad, ko so poskusi zatiranja, obvladovanja in krotitve kulturnih posebnosti podjarmljenih ljudstev spro$ali ali vsaj zagnano potencirali formiranje mo#nih nacionalnih

331. Tu bom govorila predvsem o Bosan-cih, ker ve#ina mojih sogovornikov upo-rablja to poimeno-vanje, saj v njihovih percepcijah obstaja tudi pomembna lo#-nica med Bosanci in Hercegovci, #etudi je jasno, da sam termin razumejo predvsem kot izraz pripadnosti Bosni in Hercegovini kot celoti. V njihovem »antinacionalisti#-nem« diskurzu pa lahko zasledimo tudi nekoliko paradoksno zaupanje v kvaliteto recepta: »en narod = ena dr$ava«. Tako v splo"nem v bosanstvu vidijo pogosto tudi skupnost z lastno kulturo, a tudi poli-ti#no skupnost oziro-ma (hipoteti#no) naci-jo, ki si v toku zgo-dovine ("e) ni uspela izboriti enakovredne pozicije z drugimi nacijami.

Sarajevo_16.indd 334 29.1.2013 12:19:32

335

uporni"kih gibanj, dana"nja bosansko-hercegovska tiranija nacionaliz-ma in zanikanje obstoja drugih identitet, tudi tistih tekmujo#ih (nad)nacionalnih in dr$avljanskih – ki se upravi#ujejo prav tako s kazanjem na konstruirane meje – omogo#a oblikovanje mo#nej"ih alternativnih identifikacijskih opcij pri posameznikih, ki zavra#ajo uveljavljene domi-nantne segregacije. Uporni"ka bosanska identifikacijska opcija se torej izdatno utrjuje skozi vztrajne procese njenega zanikanja. Svoj obstoj pa utemeljuje tako na globokih sledovih preteklosti – nemara se najbolj in-tenzivno (ne)ozave"#eno naslanja na jugoslovansko izku"njo legitimne-ga soobstoja narodnih, nacionalnih in nadnacionalnih kategorij – kot tudi na pregibnih vizijah prihodnosti.

Zagovor bosansko-hercegovske dr$avljanske identitete(e nekateri idejo o bosanstvu in obstoju Bosancev in Hercegovcev in-

terpretirajo kot zmotno ideologijo preteklosti, ker jo povezujejo zlasti z avstro-ogrskimi politi#nimi napori po vsiljevanju nesprejemljivega poli-ti#nega koncepta bo!nja!tva, drugi nasprotno bosanstvo razumejo kot le-gitimno te$njo bosansko-hercegovskega prebivalstva. Predvsem tistega, ki je sposobno misliti onkraj ograd ekskluzivnega nacionalnega ter ima mo# ignorance manipulativih pozivov, ki te$ijo k sistemski segregaciji in dokon#ni delitvi Bosne in Hercegovine. V svojem ob#utju povezanosti z Bosno in Hercegovino in zavzetih trditvah o obstoju bosanske identi-tete, ob#asno tudi bosanske nacije, ne vidijo replik zgre"enih poskusov »Kalláyeve kabinetne fabrikacije« (Lovrenovi! 2002: 25), temve# gre za prepri#anje, da obstaja tista vitalna identiteta, ki nastaja povsem nena-#rtovano, spontano »od spodaj«.

Bosanska identiteta je torej neodtujljiva rezultanta skupnega $i-vljenja bosansko-hercegovskega prebivalstva na omejenem teritoriju, ki je nastajala v ozra#ju bolj ali manj temeljitega podrejanja, a tudi izmikanja oblastnim obrazcem razli#nih dr$avnih oziroma imperial-nih vladavin. Nesporno so se s tovrstnim »$ivim gradivom« poigravali tudi tihi in od nacionalnih idejnih vodij manj prodorni ideologi bosan-stva. To pozicijo med drugim oblikuje spoznanje, da so pravzaprav vse identitete, tudi narodne in nacionalne, kulturne konstrukcije in da so enako ali celo bolj »umetne« od skupne, bosansko-hercegovske pripa-dnosti. V nasprotju s konstruktivisti#nim produktom nacionalnih elit se bosansko-hercegovska identiteta mnogim ka$e kot naravna tvorba $ivete realnosti in se v sodobnem dru$benem kontekstu predstavlja kot subverzivna. V tem razmi"ljanju zaseda pomembno vlogo temeljit premislek, ki, kot re#eno, tvori pomemben segment identitete moder-nega, racionalnega subjekta. Po mnenju Sarajev#anov, zagovornikov

Sarajevo_16.indd 335 29.1.2013 12:19:32

336

bosanske identitete, se je v "iroki ponudbi dosegljivih identifikacij odgovorno nasloniti na tiste to#ke identifika-cije, ki ne le da izra$ajo posameznikovo #utenje, ampak predvsem staviti na tiste opcije, ki so rezultanta temeljite-ga in tehtnega premisleka. Trdimo lahko, da gre za premi-"ljeno identifikacijo. Ta se vseskozi su#e okoli odgovorov na vpra"anja o tem, katere identitete posedujejo mo#, da ohranijo celovitost Bosne in Hercegovine in posledi#no v prihodnosti zagotovijo kvalitetno $ivljenje tam $ive#emu prebivalstvu.

Nihad je tako navdu"ujo#e poudarjal, da so tisti, ki se deklarirajo kot Bosanci in Hercegovci, dejansko »sarajevska racionalna manj!ina«. V tem smislu je klju#en poudarek, da identiteta nikakor ni le stvar emocionalnega naboja in ne-reflektiranih izborov ali posvajanj identifikacijskih sidri"#, temve# gre nemalokrat za premi"ljena dejanja izbiranja to#k pripadnosti, ki pa se nahajajo v dinamiki preizpra"e-vanj in prevrednotenj. Identifikacija z Bosno in Hercego-vino naj bi imela konkretne ugodne efekte za bodo#nost. Ponujala naj bi smernice za radikalno transformacijo »kva-zidr$ave« v prijetnej"e zato#i"#e, ki bi njenim sedanjim in bodo#im prebivalcem omogo#ila vzpostavitev nestrpno pri#akovane »normalnosti«. K dokon#nemu uresni#evanju zami"ljenega projekta rekonstrukcije pa vodi le odlo#en zasuk v smeri podelitve politi#ne legitimnosti dr$avljanom Bosne in Hercegovine.

O#itna premo# ekskluzivisti#nih identitet, ko gre za tri konstitutivne narode, ki trenutno dominirajo v bosansko-hercegovskem kontekstu, naj bi bile za dr$a-vo po mnenju ve#ine sogovornikov na dolgi rok usodne. Te so seveda $e imele podobno nehvale$en status, saj so v #asu nekdanje dr$ave predstavljale tiho gro$njo »bratstvu in enotnosti«. (akajo# v pre$i, naj bi nestrpno stremele k dokon#nemu obra#unavanju z (nad)nacionalno, jugoslo-vansko identiteto. Zato v antinacionalisti#nem diskurzu za-sledimo globoke odtise nekdanjih diskurzov o nevarnosti nacionalnih ekskluzivizmov in bolj ali manj mo#no slavlje-nje jugoslovanstva ter tradicije ZAVNOBiH oziroma odloka tretjega zasedanja ZAVNOBiH (Zemaljskega antifa"isti#ke-ga vije!a narodnog oslobo'enja Bosne in Hercegovine), v katerem je takti#no poudarjeno, da Bosna in Hercegovina ni niti samo srbska niti samo hrva"ka niti samo musliman-ska, temve# gre za republiko, ki je obenem srbska, hrva"ka in muslimanska. Gre torej za skupno in nedeljivo domovi-no (Purivatra, po Velikonja 1998: 224).332

332. Prvo zasedanje ZAV-NOBiH 25. in 26. novembra 1943 v Mrkonji! gradu je tudi sicer v skladu z nostalgi#nim dis-kurzom slavljeno kot za#etek perspek-tivnega obdobja bosansko-hercegovske zgodovine (glej Bajtal 2008).

Sarajevo_16.indd 336 29.1.2013 12:19:32

337

(etudi je od dogodkov v devetdesetih letih dalje jasno, da omenjeni odlok nikakor ni razre"il pere#ega »nacionalnega vpra"anja«, je bil ta omenjen kot pomembna epizoda, ki naj bi spodbujala ne le potrditev bosanske celovitosti, ampak tudi bosanske identitete. A #e upo"tevamo sistemski odnos jugoslovanske dr$ave do v Jugoslaviji $ive#ih pripa-dnikov narodov in narodnosti, se zdi slavljenje ZAVNOBiH na trenutke nekoliko paradoksno, saj je nekompatibilno z eno izmed dominantnih struj sodobnega politi#nega sklicevanja na pomen dr$avljanske identite-te, ki te$i k radikalnemu oddaljevanju od narodnih kategorij in njihovi ignoranci v politi#ni sferi. Pogled v prevladujo#e razumevanje odloka ZAVNOBiH omogo#i, da se omenjena paradoksnost potiho umakne v ozadje. V sodobnem Sarajevu se je to namre# skoraj v celoti skladalo z interpretacijo, kakr"no ponuja Vera Kr$i"nik-Buki!, ki je, kot smo $e poprej spoznali, glasna zagovornica obstoja bosanstva:

(e parafraziramo sloviti slogan tretjega zasedanja ZAVNOBiH, potem bosanski #lovek, Bosanec, ni ne samo Musliman (musliman) ne samo Srb (pravoslaven) ne samo Hrvat (katolik), temve# vsakega nekaj. Predvsem pa je nekaj »#etrtega«, kakovostno novega, posebnega, #emur dajejo pe#at tudi kulturne in narodnostne zna#ilnosti pripadnikov drugih narodov v BiH, ki so tudi sami pre$eti z bosansko identiteto. To, »nekaj #etrtega«, je bila kvalitativna sinteza vseh posameznih in posebnih komponent, ki se dru$no sre#ujejo v bosanskem #loveku. (1996: 50)

(eprav jugoslovanska dr$ava v svojih na#rtih ni imela zapisane in-tence po oblikovanju bosanske identitete ter bosanskega naroda in s tem redefiniranja skupnega na bosansko-hercegovskem ozemlju, smo podobno razumevanje lahko zasledili tudi pri razglabljanjih nekaterih intelektualcev v sedemdesetih letih. Tako na primer Hasan Bakalovi! zapi"e, da bosanska »skupnost ni mehani#na zbirka vseh teh [narodnih] individualitet, temve# posebna kvaliteta« (1973: 36). Proces ustvarjanja nove pripadnosti je vklju#eval promocijo jugoslovanske dr$avljanske identitete, dr$ava pa je na#eloma strate"ko spodbujala predvsem »brat-stvo in enotnost« obstoje#ih (prepoznanih in kasneje – s temeljitim stra-te"kim premislekov – priznanih) narodov. A vsi ideolo"ki mehanizmi produkcije identitet do$ivljajo spodrsljaje, ideolo"ke pozicije pa so kon-stantno razklane, zato so se s#asoma prebujale domi"ljene iniciative, ki so v sredi"#e postavljale prizadevanja po deklarativni (re)formulaciji bo-sanske kolektivne identitete in skupnosti. Te ideje so imele nastavke in privr$ence $e v prvi Jugoslaviji (glej Red$i! 2005: 107–8), niso pa ob"le niti $ol#nih debat Zveze komunistov Jugoslavije o »nacionalnem vpra"a-nju« v Bosni in Hercegovini (Kr$i"nik-Buki! 1996: 71).

Premislek o identitetni politiki in poziciji bosanske identitete v prepletu obstoje#ih identitetnih izbir znotraj jugoslovanskih ko-ordinat sicer lahko mo#neje spremljamo od srede "estdesetih let

Sarajevo_16.indd 337 29.1.2013 12:19:32

338

dvajsetega stoletja, ko se je pri#el retori#en spopad za novo identi-teto Bosne in Hercegovine. Vendar je po mnenju zgodovinarja Hu-snije Kamberovi!a (osebna komunikacija) boj potekal predvsem v smeri afirmacije politi#ne, bosanske identitete in zatorej ni vodil k uveljavitvi in konstrukciji bosanskega naroda, ki bi svoj obstoj upra-vi#eval z zarisovanjem (neprepustnih) kulturnih meja. Toda antago-nisti#ni proces je najbolj transparentno potekal prav na podro#ju kulturnega delovanja in znanosti: skozi anga$irano raziskovanje in kulturno delovanje je pri"lo do glasne obsodbe centralisti#nih te-$enj. Potekale so burne razprave in na koncu le delna uresni#itev zahtev po ustanovitvi neodvisne bosansko-hercegovske akademije znanosti, lastnega televizijskega programa, posameznih oddelkov na Filozofski fakulteti, upravi#evanja razli#nih raziskovalnih pro-jektov, med njimi tudi edicije Kulturno naslje(e Bosne i Hercegovine. Zarisane poteze v kulturnem polju so bile nedvomno tudi eksplici-tno politi#ne geste. Osrednji nasprotniki vseh projektov, ki so v sebi nosili idejo »bosansko-hercegovske avtonomnosti«, so bili po presoji Lovrenovi!a »srbski nacionalisti s partijsko prepri#ljivimi maska-mi« in »starokomunisti#ni neprilagojeni dogmati unitarizma«, ki so bosansko-hercegovske napore do$ivljali kot dejanja razbijanja brat-stva in enotnosti, in to kljub dejstvu ali prav zaradi dejstva, da je v tej idejni struji poleg prepri#anj o skupni bosanski kulturi – ki so se zgostila v razpravah o »bosanski knji$evnosti« kot enotnem korpusu s »karakterjem kompozitne dinami#nosti« – v resnici prevladovala misel o »avtonomni in kozmopolitski Bosni in Hercegovini« (Lovre-novi! 1998: 184–6; glej Bakalovi! 1973; Had$agi! 1973).

Pomenljivo je, da so iniciative za priznanje bosansko-hercegovske specifi#nosti potekale vzporedno, nemalokrat tudi zdru$eno z argu-mentiranimi zahtevami po priznanju obstoja bosansko-hercegovskih Muslimanov kot naroda. V retori#ni bitki so zagovorniki izpostavljali dejstvo, da se je njihova narodna specifi#nost izoblikovala v bosansko--hercegovskem okolju, ki se je izrisoval kot svojevrsten, avtonomen svet. Pomemben protagonist v delikatni konfrontaciji identitetnih politik, zgodovinar Enver Red$i!, je v za#etku sedemdesetih zapisal, da je pov-sem »o#itno, da bosanski Muslimani niso enaki kot jugoslovanski Mu-slimani« (1970: 80–1). Izpostavljal je skupno bosansko »zgodovinsko individualnost«, saj je konsistentno opozarjal na procese »formiranja bosanske zavesti o etni#ni pripadnosti v fevdalnem smislu« $e v "tiri-najstem stoletju ter na nepretrgan obstoj »bosanskega jezika«, ki se ni izgubil pod te$o #asa, politi#nih pritiskov niti novih srbsko-hrva"kih jezikovnih preimenovanj. Po njem gre torej tako za kulturne kot tudi politi#ne dokaze, ki pri#ajo o avtonomnosti bosansko-hercegovskega prostora in prebivalstva, a se vendar njegova naracija po#asi zasu#e v smer podpiranja zahtev po priznanju bosansko-hercegovskih Muslima-nov kot naroda:

Sarajevo_16.indd 338 29.1.2013 12:19:32

339

Bosansko prebivalstvo, ne glede na svojo etni#no in nacionalno iden-titeto, izra$a /…/ povezanost s teritorijem Bosne. Od tod so vsi narodi BiH v smislu teritorialne avtohtonosti in pripadnosti Bosanci, vendar je njihova bosanska zavest dejansko njihova teritorialno-politi#na zavest, ki je proizvod zgodovinskega dejstva, da je skozi ve#stoletno zgodovino Bosna kot teritorialna integriteta predstavljala politi#ni korpus, politi#no celoto. Toda, ko gre za bosanske Muslimane, je njihova bosanska zavest /…/ izraz enotnosti njihove teritorialne pove-zanosti in etni#ne identitete. (Red$i! 1970: 88–9, 123)

Skratka, tudi v tovrstnih poskusih promocije integralnega bosan-stva, ki pa nikoli ni povsem zanikal soobstoja drugih narodnih ali pa konfesionalnih identitet, lahko zasledimo subtilne poskuse prila"#anja bosansko-hercegovskega ozemlja, a tudi eksplicitno poudarjanje $e zna-nih razlik, ki pa v prepletenosti tvorijo sr#iko bosanske identitete – nje-no nespregledljivo »hibridnost«.

Zagovorniki bosanske identitete tudi danes na#eloma promovirajo podobnosti in skupne kulturne elemente, vendar le redko "irokopote-zno ignorirajo bosansko-hercegovske raznolikosti, ki so po njihovem mnenju neizogibne za tvorbo in eksistenco bosanske specifi#nosti. Vpe-tost v prepletenost razlik in podobnosti, ki je bolj ali manj lastna vsem prebivalcem Bosne in Hercegovine in ki ne temelji zgolj na kulturah treh konstitutivnih narodov, naj bi torej konstruirala »enakost« oziro-ma skupno kulturno tradicijo bosansko-hercegovskega prebivalstva, ki ga transparentno lo#uje od prebivalcev drugih dr$av. Po drugi strani pa ne smemo prezreti, da so danes razlike, ki gradijo na nacionalni in religijski pripadnosti, potisnjene na vrh vrednostne hierarhije, zatorej nas ne sme presene#ati izrazit odpor in naveli#anost, ki spremlja pou-darjanje notranjih lo#nic.

Nesmiselno je zanikati, da se je tudi pod jugoslovanskim kro-vom odvijal oprijemljiv proces kulturne produkcije. Po besedah Kr$i"nik-Buki!eve gre za »#as povojne bosanske ‘nove etni#nosti’, ki nastaja ‘od spodaj’ spontano med ljudmi« (1996: 71). A v resnici gre za nadaljevanje obstoje#ih kontinutetnih tokov kulturnega pre$emanja ter ustvarjanja novih kulturnih elementov brez vztrajnega sklicevanja na obstoje#e nacionalno razvr"#ene elemente. Tudi jugoslovanski kul-turni prostor je kreiral podobnosti v variacijah, federativna ureditev pa je v samih republikah omogo#ala formiranje prepoznanih posebnosti. Bosansko-hercegovsko identiteto je po mnenju Husnije Kamberovi!a (osebna komunikacija) hranila tudi o#itna solidarnost, ki je obstajala ne le z v okvirih jugoslovanskega, temve# tudi o$jega bosansko-hercego-vskega okvira. Vpra"anjem o pomenu sklicevanja na bosansko kulturo pri procesih argumentacije obstoja »bosanske nacije« ve# pozornosti namenjam v nadaljevanju, na tem mestu pa $elim razgrniti poglede na "iroko paleto raznolikih razumevanj kategorije Bosancev, ki smo jim bili pri#a v zadnjih desetletjih.

Sarajevo_16.indd 339 29.1.2013 12:19:32

340

Red$i! trdi, da je imelo tako v Kraljevini Jugoslaviji kot tudi SFR Jugoslaviji poimenovanje Bosanec dvojni pomen. Z njim naj bi vsi prebivalci Bosne in Hercegovine izra$ali svojo teritorialno pripadnost, #eprav v Kraljevini Jugosla-viji, razdeljeni na banovine, Bosna in Hercegovina ni ob-stajala kot administrativno-politi#na enota. V FNR in SFR Jugoslaviji naj bi naziv odra$al posameznikovo teritorialno pripadnost republiki, obenem pa je ponudil bosansko-her-cegovskim Muslimanom mo$nost, da z njegovo aplikacijo na lastno skupnost izpostavijo svojo »etni#no-zgodovinsko individualnost« (1970: 90–1). V splo"nem tudi raziskoval-ci za Bosance – ki sicer kot celota niso zbujali pretirane-ga raziskovalnega zanimanja, saj so antropologi v skladu s komunitaristi#no logiko najve#krat stavili na narodne ali konfesionalne skupnosti ter se uklanjali obsesiji z me-jami – ozna#ujejo celotno prebivalstvo, $ive#e na obmo#ju Bosne in Hercegovine. Bosanci so kljub o#itni raziskoval-ni ignoranci vendar obstajali, na nalepko Bosanec pa so se predvsem onkraj republi"kih meja lepile mnoge negativne ozna#be.333 Persistentna prisotnost delitve prebivalstva na Muslimane, Hrvate in Srbe ali pa# na muslimane, katolike in pravoslavce, ni izklju#evala klju#nega dejstva, da so se bosansko-hercegovske »zami"ljene skupnosti« socializira-le, (pre)oblikovale v bosansko-hercegovskem okviru, kar je prispevalo k produkciji njihovih specifi#nosti. Oznaka Bo-sanec, #eprav ni obstajala v politi#no-formalizirani obliki, je tako lahko ozna#evala posameznika, ki se je skozi $ivlje-nje gibal in razvijal v tesnem prepletu kolektivnih etni#nih oziroma nacionalnih identitet ali pa je dejansko, vsaj za ne-katere, pomenila tudi nacionalno pripadnost (Sorabji 1995: 87–9). Mnogi so ime dojemali kot regionalno identifikacijo (Ma#ek 2000: 156). Razumevanje in identificiranje z Bosno in Hercegovino je bilo, tako kot danes, mo#no situacijsko in kontekstualno pogojeno.

V povojnem sarajevskem kontekstu sem pogosto sre-#evala predane varuhe bosanske identitete. Izpovedovanje nezaupanja v eksistenco Bosancev in zanikanje identifika-cije z Bosno in Hercegovino, predvsem na »etni#no o#i"#e-nih« teritorijih, je pri sogovornikih vzbujalo razo#aranje in nerazumevanje, celo u$aljeno zgra$anje. Razumevanje bosanstva, bosanske identitete in bosanske skupnosti je pravzaprav temeljilo na dokaj raznolikih, v#asih celo nepo-mirljivih interpretacijah. Nekateri so trdili, da obstaja eno-tna bosanska nacija, s tem pa so zagotavljali, da je delitev na Bo"njake, Hrvate in Srbe povsem nesmiselna in docela

333. Ivana Ma#ek omeni, da so bili Bosanci v jugoslovanskem kon-tekstu ozna#eni tudi z nekaterimi pozitiv-nimi nalepkami, saj naj bi bili znani kot izjemno tolerantni, nasmejani zabavlja#i, tudi njihova te$nja po sodelovanju z drugimi naj bi bila vredna hvale. %ivlje-nje v raznolikosti naj bi tvorilo osrednjo esenco bosanstva (2000: 156). A de-jansko ni mogo#e spregledati, da so bili Bosanci ozna#eni zla-sti kot nazadnja"ko in neuko, preprosto ljudstvo.

Sarajevo_16.indd 340 29.1.2013 12:19:32

341

absurdna. Prepri#ani so bili, da gre za nacionalni kolektiv, v katerem je smiselno govoriti zgolj o konfesionalnih in ne narodnih razmejitvah, ki tudi v javni sferi ne bi smele imeti nikakr"ne veljave. Odlo#no so za-stopali procese »identitetne "iritve«, raztegovanja okvira tistega »mi«, s katerim se lahko kot individui identificirajo in solidirajo, se pravi gre za vztrajanje pri dokon#nem formaliziranju skupnosti, ki naj ne bi bila no-tranje razklana z narodnimi separacijami (Rorty, po Mujki! 2007: 72). Vsi prebivalci Bosne in Hercegovine so zanje v resnici Bosanci in Her-cegovci, #e si to $elijo priznati ali ne. Tudi v tem pogledu obstoje#e kul-turne meje in razlike niso absolutno prezrte, saj te ne nazadnje bogatijo bosansko-hercegovsko kulturo, #eprav v trenutkih, ko so zlorabljene, nemalokrat spro$ajo nepotrebne spore, zato menijo, da je bolje, da te ostanejo zunaj dru$beno-politi#nih aren.

Bosanska identiteta naj bi bila ena izmed najbolj pro$nih in prila-godljivih identitet, ki naj ne bi agresivno te$ila k samemu vrhu identi-tetne lestvice, saj naj bi bila vajena $iveti v simbiozi z drugimi identifi-kacijskimi opcijami. Slede# tovrstnemu mnenju, v dr$avi $ivijo skupaj z ateisti bosansko-hercegovski katoliki, muslimani in pravoslavci, ki po njihovi interpretaciji tvorijo nepogre"ljiv segment bosansko-herce-govske nacije.

Pogovor z Nejro in Harisom je nemara zgovorna ilustracija raz"irje-nega prepri#anja o demografiji Bosne in Hercegovine:

Nejra: Kaj je religija, oni pome!ajo vero in nacijo, ne vedo, da je vera nekaj in nacija nekaj drugega. Zanje recimo pape# ni katolik, ampak je zanje pape# Hrvat.

Haris: To vse zame!ajo, po etni"ni pripadnosti bodi karkoli si #eli!, lahko si tudi Indijanec, "e si to #eli!. To je tvoja izbira in ima! to pravico, ampak po nacionalni pripadnosti si lahko samo Bosanec – ker je to nacija. Se pravi, vse nacije so se oblikovale na osnovi dr#av. Mi pa !e nismo formirali tistega, kar so v Evropi pred stopetdesetimi, dvesto leti, !e vedno nimamo te nacije. Pri nas se etni"na pripadnost imenuje nacija, kar je napa"no.

(eprav so bili posamezniki, ki so zagovarjali tak"no sestavo pre-bivalstva, pri svojih trditvah o identitetah in demografski sliki Bosne in Hercegovine ob#asno neizprosni, so bili ve#inoma zaradi svojih lastnih izku"enj in neprijetnih ob#utkov, ki so spremljali njihovo po-tiskanje v predale treh konstitutivnih narodov, pri vsiljevanju svojih vizij relevantnih identifikacij drugim, nekoliko bolj zadr$ani. Podi-plomska "tudentka ekonomije, devetindvajsetletna Ajla, ki je vselej poudarjala, da se za razgla"anjem altruisti#nih naporov po varovanju nacionalnih interesov perfidno zakrivajo ekonomski interesi pohle-pnih posameznikov, je zase trdila, da je najprej Sarajev#anka in da so vse druge identifikacije zanjo drugotnega pomena. Hkrati pa je

Sarajevo_16.indd 341 29.1.2013 12:19:32

342

priznavala, da ob#asno za#uti mo#an patriotizem do Bosne in Herce-govine, "e zlasti takrat, ko jo zmotijo akti njegove zatajitve:

Bosna je ena izmed najkompleksnej!ih dr#av /…/ Obstajajo ljudje, ki zase pravijo, da so Srbi, Hrvati ali Bo!njaki. Da me ne bi razumela narobe, jaz to spo!tujem, /…/ "eprav moram priznati, da mi je res nekoliko #al, da je tako, ker bi rada videla, da se vsi po"utijo kot Bosanci /…/. Res pa je, da je povsem absurdno, da smo prav Bosanci in Hercegovci v svoji lastni dr#avi tisti »drugi«, tisti, katerih glas ni" ne !teje.

Pomenske razse$nosti teorije o obstoju bosanske dimenzije iden-titet obsegajo "tevilne razli#ice, vendar vse v svojem osr#ju nosijo globoko prepri#anje, da Bosanci in Hercegovci vendar obstajajo. Prezenco tovrstnih stali"# je mogo#e #utiti predvsem na ravni vsak-danjega $ivljenja in govora, v retoriki razli#nih zdru$enj, nevladnih organizacij, aktivisti#nih gibanj itd., v samem politi#nem diskur-zu, kjer je ve#inoma mogo#e #utiti le togo, a strogo diktaturo na-rodnih razpredelnic, se Bosanci in Hercegovci ali dr$avljani Bosne in Hercegovine pojavljajo kot pomemben segment zgolj v idejah in nastopih predstavnikov tako imenovanih gra(anskih strank oziroma dr$avljanskih strank. Te vsaj deklarativno stremijo k zagotavljanju enakih mo$nosti za vse dr$avljane Bosne in Hercegovine, ne glede na diskriminatorne odredbe ustave.

Pri tistih, ki zagovarjajo obstoj bosanske nacije, gre predvsem za po-skus obra#unavanja z nacionalnim ekskluzivizmom in za vstop v bitko zoper lastno izob#enost in marginalnost v bosansko-hercegovski dru$-bi. Priznani in po njihovem mnenju enakopravni so le tisti, ki pristaja-jo na nacionalno identiteto kot osrednjo identifikacijsko to#ko. V tem smislu se bosanska identiteta izpostavlja predvsem kot politi#na kate-gorija, o bosansko-hercegovski kulturi pa na tej ravni obstaja le malo poglobljenih razprav. To nikakor ne pomeni, da prepri#anje o »kultur-nih posebnostih« bosansko-hercegovskega prostora in prebivalstva ni latentno prisotno. Vendar ne moremo govoriti o koherentnem »kolek-tivnem razumevanju« bosanstva, navsezadnje je sama fraza »skupno ra-zumevanje« problemati#na, saj zakriva raznolikost pomenskih tokov in zabri"e sledi nasprotujo#ih si mnenj znotraj miselnih shem skupnosti, ki se jim vsiljuje homogenost (Daniel 1996: 350–1). Razlage, kaj prav-zaprav pomeni biti Bosanec, torej mo#no variirajo, variacije v pomenih pa mnogokrat tvorijo klju#no sestavino v produkciji skupinske kohezije (glej Cohen 1998).

Nedim Jahi! zastopnike bosanstva klasificira v tri skupine. Prva bo-sansko-hercegovsko identiteto percipira kot nadnacionalno, se pravi kot tisto dimenzijo identifikacije, ki je postavljena »nad etni#no«, v drugi struji je ta interpretirana kot integralna za#imba, odlo#ilna za konstruk-cijo bistvenih variacij v »etni#ni identifikaciji«, v zadnjo pa pri"teva po-sameznike, ki prezentirajo bosansko identiteto kot edino in izklju#no

Sarajevo_16.indd 342 29.1.2013 12:19:32

343

»etno-nacionalno« opredelitev.334 Zanj vsesplo"na zmeda izhaja iz dejstva, da ve#ini prebivalcev Bosne in Hercegovi-ne ne uspeva zaznati bistvene razlike med nacionalnostjo in etni#nostjo, zato so tudi v njegovem pogledu prisotne aluzije, da so vsi prebivalci dr$ave dr$avljani Bosne in Her-cegovine in zatorej neizogibno tudi Bosanci in Hercegovci. Po njem je etni#na pripadnost »subjektivno ob#utje, ki je, za razliko od nacije, podkrepljeno z religijskimi in kulturnimi vezmi posameznika z dolo#eno etni#no skupino« (2008). Z obstojem kulturnih meja, ki opredeljujejo bosanski kultur-ni prostor, se kot ve#ina svojih v bolj neposrednih oblikah politi#nega protesta anga$iranih soborcev ne ukvarja, a jasno izra$a te$njo po potiskanju Bosne in Hercegovine v slavljene kalupe »dr$avljanskega nacionalizma«. In tu gre seveda za ideal dr$avljanskega nacionalizma, ki nima kaj dosti skupnega z njegovim prakti#nim udejanjenjem, kajti, kot sem $e omenila, so nacionalizmi vselej me"anica dr$a-vljanskih in etni#nih elementov.

Dr$avljanski nacionalizem je v resnici za mnoge, ki se pona"ajo s tolerantnostjo in kozmopolitstvom tako zunaj kot tudi znotraj Bosne in Hercegovine edina v sodobnosti sprejemljiva verzija nacionalizma (glej Llobera 1998). Gre za nacionalizem, ki v splo"nem najve#krat ni prepoznan kot nacionalizem. Tu smo seveda pri#e zanimivemu pri-meru popotovanja in apropriacije idej, kjer zasledujemo procese svojevrstnega prisvajanja diskurzov o nacionaliz-mu, ki potekajo tudi v sodobnih (intelektualnih) svetov-nih arenah. Vpetost v sodobne miselne tokove diskusij o nacionalizmu je med drugim pomembno orodje v proce-sih »samoevropeizacije«, ki zagotavljajo navidezne pobege od balkanisti#nih stigm. Z zatekanjem v dr$avljanski na-cionalizem v istem hipu posku"ajo dokon#no obra#unati z zunanjim sovra$nikom, ki vselej superiorno presoja, a tudi z notranjim rabljem, ki do dolo#ene mere upravi#uje ocene krivi#nih presojevalcev. Naracije o bosanski dr$avni celovitosti oziroma kontinuiteti obstoja bosanske dr$ave, ki naj bi bila nedeljiva politi#na entiteta $e od srednjega veka dalje, ponujajo nepogre"ljivo mitologijo, s katero se zdravijo posvojena ob#utja manjvrednosti. K temu svoj dele$ prispevajo tudi trditve o bosansko-hercegovskem »prehitevanju« Evrope.

»Ne bom ti govoril, kaj je bosanska kultura, ker si vendar rojena Sarajev"anka«, se je, medtem ko je koval d$ezvo, spr-va branil Fuad, a je s#asoma popustil in razgrnil zemljevide bole#ih frustracij:

334. V anketi na spletni

strani foruma www.sarajevo-x.com, je

na vpra"anje, kdo so Bosanci in Herce-

govci, ve#ina (kar 59 odstotkov vpra"anih)

odgovorila, da bi ti morali postati edini konstitutivni narod in zamenjati konsti-

tutivnost Bo"njakov, Hrvatov in Srbov,

precej manj sodelujo-#ih je odgovorilo, da bi Bosanci in Herce-govci morali dobiti konstitutivnost kot #etrti narod (18 od-

stotkov). Dele$ tistih, ki so menili, da gre zgolj za geografsko

ozna#bo ali pa da so Bosanci in Hercegov-ci »prikriti Bo"njaki«,

je bil minimalen. A pri rezultatih mora-

mo upo"tevati, da gre za odgovore majhne-

ga "tevila pripadni-kov mlaj"e genera-cije, ki uporabljajo

forume.

Sarajevo_16.indd 343 29.1.2013 12:19:32

344

Kaj je bosanska kultura? No, to je denimo to, da smo mi (sic!) imeli vodovod, medtem ko so francoski vladarji !e smrdeli v Parizu in se !pricali s temi parfumi, da zakrijejo smrad /…/ Evo, takrat smo bili civilizacija. Tudi tramvaj smo imeli pred Avstrijo in meni je zdaj to sme!no, da nas sedaj oni sprejemajo v Evropo, "e smo mi bili tam #e zdavnaj, veliko prej pred njimi. (prim. Ma#ek 2000: 163; Kolind 2006: 461 in 2008: 280)

Konstantno operiranje z obstoje#imi, esencializirani-mi tvorbami »Zahoda« in »Vzhoda«, ki jih posamezniki vztrajno usklajujejo s cilji trenutnega argumenta, slu$ijo kot sidri"#a identifikacijskih pozicij. Tako v dolo#enih mo-mentih izvajajo samoorientalizacijska dejanja, v drugih pa se emancipatori#no izvijajo iz simbolnega nasilja obreme-njujo#ega diskurza. Sogovorniki so si pogosto prizadevali ube$ati stigmatizaciji in se predstaviti ne le kot del Evrope (prim. Baki!-Hayden 1995; Todorova 1999; %ivkovi! 2001), temve# celo kot bolj »evropski« kot je njihov okcidenata-lizirani protipol – Evropa sama (Carrier 1995). Tej sicer v splo"nem podeljujejo predvsem pozitivne oznake civilizira-nosti, progresivnosti in urejenosti (prim. Helms 2003: 28; Kolind 2008: 280–1).335

Tovrstna stali"#a do »bosanske civilizacijske napredno-sti«, ki sicer sledijo znanim evolucionisti#nim shemam, so prisotna predvsem pri starej"ih generacijah, medtem ko pripadniki mlaj"ih bolj poredko omenjajo kontinuiteto bo-sanske dr$avnosti ali zgodovinske dose$ke, ki naj bi vzbu-jali ponos in krepili bosansko-hercegovsko mitologijo. Svoj pogled usmerjajo predvsem v sodobno, zanje povsem ne-sprejemljivo bosansko-hercegovsko situacijo prisilne izoli-ranosti. Anga$irano se bojujejo za svoje mesto v sodobnem svetu in tudi spremljajo globalno kulturno produkcijo, ki jo dojemajo kot svojo. Pisatelj Aleksandar Hemon, ki da-nes sicer $ivi v Ameriki, v kolumni v #asopisu BH Dani tako priznava:

Vedno me je motilo, ko se je nekaj, kar je bilo narejeno v Sarajevu, hvalilo na ta na#in, da se je trdilo, da je to primerljivo s »svetovnimi standardi«. Ta nesre#na fraza je pomenila, da je svet nekaj oddaljenega in misterioznega, monolit brez nians, ki se lahko prepozna le v odnosu do »na"e« solidne provincialnosti /…/ Izvor te »na"e« kulture je bil »na"« #lovek, druga#en od »njihovih« oziroma »svetovnih« ljudi /…/ »Na"« #lovek je seveda mitolo"ko bitje kot Jeti /…/ »Na"« #lovek je bil vedno hkrati tudi »njihov«, kdorkoli $e so oni – zato ker je gledal njihove

335. Vsekakor pa moram opozoriti na vrsto ra-znolikih in med seboj pogosto prepletenih balkanskih odzivov in strate"kih soo#anj z zahodnoevropski-mi stigmatizacijskimi oznakami. Kot ugota-vlja Marko %ivkovi!, se v tem smislu giba-mo med "tevilnimi mo$nostmi: od po-polnega sprejemanja dominantnih hierar-hij in ponotranjenja zahodnih dihotomij, ki omogo#a prenose stigme na tiste, ki so na hierarhi#ni lestvici pozicionirani ni$je, do prena"anja nega-tivnega vrednotenja na dolo#eno skupino znotraj lastne dru$be. Obstoje#e vrednote-nje posamezniki lah-ko preformulirajo v ambivalentno samo-eksotizacijo ali celo slavljenje lastne supe-riornosti. A obstajajo tudi tisti, ki obstoje-#ih stereotipov ne do-$ivljajo kot pomemb-ne referen#ne to#ke, s katerimi bi bilo treba sogla"ati, jih prevra#ati ali sploh upo"tevati (%ivkovi! 2001: 81, 103).

Sarajevo_16.indd 344 29.1.2013 12:19:32

345

filme, vozil njihove avtomobile, prebiral njihove knjige, hodil v njihove de$ele, uporabljal njihove besede v svojem maternem jeziku in njihove ra#unalnike, poslu"al njihovo glasbo in vse to uvedel skozi majhna ali velika vrata na »na"e« dvori"#e. (1999: 20)

(etudi je identifikacija, ki je potekala v diapazonu diskurzov o polariziranem dvojcu Evropi in Balkanu, nedvomno mo#no prisotna tudi v sarajevskem kontekstu, kjer je situacijsko zamegljevala notranje kulturne razlike in lo#nice, so mnogi torej opozarjali tudi na nesmi-selnost togega lo#evanja neizogibno povezanega. V tej nepopustljivi upodobitvi kon#ne prevlade dr$avljanskih principov, ki se odvija v so-dobnem Sarajevu, zasledimo so#asno dr$avljansko-nacionalno, a tudi antinacionalistino stali"#e, v katerem ti#i iniciativa po izob#enju naro-dnih kategorij, se pravi pripadnosti trem konstitutivnim narodom iz samega centra sistemske, daytonske ureditve. Gre torej za nacionalizi-rajo#i, a tudi anti-nacionalizirajo#i proces, saj »vsebuje prizadevanje za ‘denacionaliziranje’ narodnih nacionalizmov«, vendar pa ve#inoma ne stremi k njihovemu popolnemu izbrisu, temve# aktivno deluje v smeri njihovega izrivanja iz politi#nega polja ter jim posku"a odvzeti privile-girane pozicije. Nemara je mogo#e re#i, da gre tudi za nadnarodnostne kategorije pripadnosti, za poskuse »ustvarjanja kolektivne identitete, ne da bi se zanikala prvotna versko-narodnostna identiteta bosanskih Srbov, bosanskih Hrvatov in bosanskih Muslimanov/Bo"njakov« (Kr-$i"nik-Buki! 1996: 76).

Ne glede na raznolika razumevanja bosanstva, je naklonjenost dr-$avljanskemu nacionalizmu bitka za zagotovitev enakopravnosti vseh bosansko-hercegovskih dr$avljanov, pri tem pa se izpostavlja prepri#a-nje, da posameznikova narodna pripadnost ne bi smela biti ne ovira in ne zlata vstopnica v bolj"e $ivljenje: politi#ne pozicije in delovna mesta morajo biti zapolnjena v skladu z izpri#anim znanjem, izku"nja-mi, izobrazbo, talenti in ne na podlagi »prekletstva imena« (Mujki! 2007; Jahi! 2008) ali podedovane (sprejete ali zavra#ane) dru$inske tradicije. Mladen ugotavlja, da gre za izbor med »demosom« in »etno-som«, pri #emer je »demos« predstavljen kot evropski, demokrati#en princip, princip, h kateremu je modro te$iti, navsezadnje pa je okle-panje forme »dr$avljanskega nacionalizma« po njem edina mo$nost za bosansko-hercegovsko priznanje v svetu, ki je "e vedno »obseden« z nacionalnimi mejami.

&e zlasti tisti sogovorniki, ki so bili politi#no aktivni v strankah, kot je denimo SDP, so bili prepri#ani, da je premo# narodnih identitet in notranjih nacionalizmov odgovorna za tragi#no ohromitev delo-vanja dr$ave, zato $e dalj #asa napovedujejo udarno akcijo promocije bosansko-hercegovske dr$avljanske identitete, ki bo v ospredje posta-vila posameznikovo pripadnost Bosni in Hercegovini in na stranski tir potiska narodne in konfesionalne identitete. Z mo#no revizijo v

Sarajevo_16.indd 345 29.1.2013 12:19:32

346

domeni formaliziranih identifikacijskih opcij naj bi so-#asno obra#unali s krivi#no kategorijo »drugi«, v katero se zaradi pomanjkanju v"e#ne alternative ume"#ajo tudi sami. Za zdaj tovrstna organizirana mobilizacijska poli-ti#na dejavnost, znotraj katere se namerava izpeljati pod-pisovanje peticije, s pomo#jo katere bi dr$avljani Bosne in Hercegovine legitimno izrazili naklonjenost uvedbi kategorije Bosanci in Hercegovci tudi v ustavo, ni realizi-rana, kar pa seveda ne pomeni, da so se njeni na#rtovalci povsem resignirano odrekli zastavljenim na#rtom. O od-daljenosti vdaje pri#ajo nenehno vznikajo#e Facebookove skupine, ki pod svojim virtualnim okriljem zdru$ujejo "tevilne posameznike, $ive#e v Bosni in Hercegovini, a tudi zunaj njenih meja. Med slednjimi zasledimo skupino s povednim imenom: Na popisu stanovni!tva u BiH #elimo legitimnu opciju da se izjasnimo kao Bosanci i Hercegovci.336 Kategorija Bosancev in Hercegovcev naj bi torej posame-znikom, ki se ne $elijo opredeliti kot Srbi, Bo"njaki ali Hrvati, omogo#ila sprejemljivo alternativo. Tu lahko pre-beremo pri#evanja o frustraciji odrekanja njim najbli$jih identifikacijske mo$nosti, #eprav je treba poudariti, da se le redki posamezniki, vsaj v tem virtualnem diskusijskem prostoru, odmikajo od narodnih, nacionalnih, nadnaci-onalnih kategorij opredeljevanja ali podvomijo o smisel-nosti cenzusov. Bosansko-hercegovska nacionalno-dr$a-vljanska identiteta se izrisuje kot bosansko-hercegovska pre$ivetvena strategija:

Ko $e vpra"ajo, kaj smo po nacionalnosti, bi lahko vpra"ali "e nekaj drugih stvari :) … Zame je bolj pomembno, kak"no glasbo poslu"am in kak"no hrano jem, kot to, katere nacionalnosti ali veroiz-povedi sem :) Ti cenzusi so povsem retardirani in zastareli … Tudi jaz ho#em, beri: moral se bom dekla-rirati kot Bosanec; tj. ho#em svobodo, da se dekla-riram, kot si sam $elim … Sovra$im te delitve, kjer mi ponujajo opcije, da se deklariram zgolj kot naci-onalist. Ti hujska#i ne dopu"#ajo, da si tisto, kar si $eli" biti, temve# tisto, kar sami mislijo, da mora" biti, kot da so oni meritorni, da odlo#ajo, KDO SEM in kak"na so MOJA prepri#anja. (http://www.facebook.com/profile.php?ref=profile&id=630164702#/group.php?gid=166736450877, 7. 5. 2009)

V nasprotju z omenjenim komentarjem drugi raz-pravljavci sledijo vodilom »strate"kega esencializma«. Dr$ava namre# ni edina, ki se anga$ira v strategijah

336. http://www.facebook.com/profile.php?ref=profile&id= 630164702#/group.php?gid= 166736450877, 7. 5. 2009.

Sarajevo_16.indd 346 29.1.2013 12:19:32

347

esencializacije, temve# se v tovrstnih akcijah udejstvujejo tudi »naj-skromnej"i dru$beni akterji«, saj se trudijo ustvariti »semioti#no ilu-zijo«. Pogosto vlagajo izdatne napore v zagotavljanje konsitentnosti zunanjih simbolov prepoznavnosti, s #imer se pravzaprav kreirajo pri-vidi skupinske homogenosti (Herzfeld 1997: 31).

Tudi v identitetni dinamiki Sarajev#anov brez naporov izsledimo strate"ko rabo pozitivnega esencializma oziroma strate"kega esencia-lizma, ki ga poznamo kot skovanko Gayatri Chakravorty Spivak. Pri#a smo zavestnemu izboru in retori#ni fiksaciji dolo#enih aspektov posa-meznikove identifikacije, ki na#rtno in premi"ljeno reducira komple-ksnost individuovih identitetnih prepletov. Za tem dejanjem odkriva-mo te$njo po zami"ljanju skupnih, povezovalnih to#k, ki omogo#ajo generiranje skupinske kohezije in zagotavljanje za#asne solidarnosti. Ta producira skupinsko platformo, s katere je mogo#e sestopiti v po-liti#ne akcije izpolnjevanja za#rtanih politi#nih te$enj. Spoznanje, da razli#ne agende posameznih grupacij, ki vendar posedujejo tudi sku-pne cilje, zavirajo dru$bene akcije, njihove udele$ence pogosto pre-pri#a, da se uklonijo esencializmu. S tem dejanjem posku"ajo prese#i notranjo razcepljenost, #etudi v splo"nem ka$ejo izrazito antiesenciali-sti#no dr$o. Zato ne presene#a odsotnost naporov za dokon#no obliko-vanje stali"#a in kriterijev, kaj konkretno dolo#a kategorijo Bosancev in Hercegovcev. Prostor se pu"#a odprt za razli#ne interpretativne raz-li#ice. Zado"#a namre# trditev, da Bosanci in Hercegovci obstajajo kot dr$avljani Bosne in Hercegovine, pri tem pa se seveda nikoli dokon#no ne definira, kak"en status ima propagirana identiteta v posamezniko-vih identitetnih labirintih. Tovrstne situacijske »samoesencializacije« vendarle jasno opozarjajo na situacijsko pregibnost identitetnih izbir, saj se skozi prakse strate"kega esencializma odpira pot v poglobljeno razumevanje procesov prisvajanja in zavra#anja identitetnih sidri"#, ki so usklajena s spremembami konteksta, dru$benih okoli"#in in domi-nantnih politi#nih te$enj. Obenem pa tovrstna anga$iranost v promo-ciji bosansko-hercegovske identitete odseva preplete esencializma in antiesencializma v sarajevski kotlini.

Aprila 2008 so denimo organizatorji protesta udele$encem razdeli-li samolepilne slogane: »Sem Bosanec« in »Sem Bosanka,« ki s(m)o jih nato brez problematiziranja lepili na svoja obla#ila in torej deklarativ-no izra$ali pripadnost Bosni in Hercegovini ter se s preprostim aktom manifestativne identitetne deklaracije distancirali od osrednjih katego-rij treh konstitutivnih narodov. S tem dejanjem situacijske identitetne #istke naj bi se skupnost protestnikov nerazdru$ljivo povezala v boju proti represiji obstoje#ih mo$nosti narodnih opredeljevanj in se izjasni-la za dr$avljansko identiteto, ki je, kot re#eno, lahko tako nacionalna kot nadnacionalna opredelitev. Akt v tistem trenutku slo$nosti ni bil problemati#en niti za tiste, ki so bili sicer do tak"nih opredeljevanj zelo skepti#ni, v#asih tudi ostro kriti#ni.

Sarajevo_16.indd 347 29.1.2013 12:19:32

348

Repertoar promocije dr$avljanske, bosanske identitete mo#no sloni na prepri#anju, da gre za progresivne ideje, ki dramati#no pospe"ujejo napredek dr$ave v njeni neizo-gibni preobrazbi v stanje »normalnosti«. Identiteta je tako strate"ko uporabljena kot orodje zarisovanja idealnih slik prihodnosti oziroma kot mehanizem izpolnjevanja lastnih upov. Ekskluzivisti#ne identifikacije (zgolj) z enim izmed treh konstitutivnih narodov se prezentirajo kot sporne in nadvse problemati#ne opredelitve, se pravi kot docela an-tibosansko in antipatriotsko po#etje. V tej grobi skici se »nacionalno ozave"#eni« subjekti, predvsem pa podporniki nacionalnih strank pojavljajo kot kontrast bosansko-herce-govskih patriotov.

Ni dvoma, da se neizprosna dru$bena kritika pogosto izka$e za najbolj patriotsko dejanje, saj z brutalno ostrino reflektira trenutno situacijo. To postavlja v konkretne pri-merjave s percipirano in vselej predruga#eno preteklostjo, a tudi z zami"ljenimi vizijami prihodnosti, pri #emer se triptih #asovnih plasti med seboj vselej tesno prepleta. (e-prav se je Vedran najve#krat deklariral kot Bosanec, je na vpra"anje o navezanosti na Bosno in Hercegovino s pomen-ljivo razburjenostjo dejal: »Ti moji [#lani SDP-ja] mi pravijo: ljubi Bosno! Kaj pa naj tu ljubim? Na kaj naj bom v tak!ni dr#avi ponosen?! Na kaj? A naj bom ponosen na ta beton, na ta kaos, na to razsulo?!!« V najinih maratonskih pogovorih pa je vselej "#itil bosansko-hercegovske interese, "e zlasti, ko je tekla beseda o gospodarstvu.

Neupogljiva ambivalentnost je bila pri ve#ini mojih sogovornikov skrbno vgrajena v same temelje svojevr-stnega bosansko-hercegovskega patriotizma. Ta se navse-zadnje zaradi dru$benih okoli"#in niti ni mogel formirati v druga#ni podobi niti prese#i trdnega spleta razo#aranj in intimne navezanosti. (eprav so se "tevilni Sarajev#ani distancirali od dominantnih nacionalnih ideolo"kih nare-kov ter so#asno aktivno reproducirali podobe »bosanske primitivnosti«, s katerimi se v splo"nem niso mogli iden-tificirati, so vendar globoko v sebi #utili skele#o sramoto zaradi stanja svoje domovine. Nelagodno ob#utje sramu je brez dvoma pomemben indikator pripadnosti bosansko--hercegovskemu okolju in skupnosti. Ob#utje je namre# rezervirano za tisto, kar #utimo kot svoje, bli$nje ali celo tisto, kar se nam sistemati#no predstavlja kot bli$nje.337 (e sledimo Richardu Rortyju, ugotovimo, da je ob#utje sramu zaradi dejanj dr$avne politike mo$no le v primerih, ko obstaja mo#na identifikacija z dr$avo in v primerih, ko

337. Cynthia Cockburn poro#a, da se je njena sogovornica Rada, ki se je v nekdanji Jugo-slaviji opredeljevala kot Jugoslovanka, po vojni zna"la v situaci-ji, ko so ji ljudje pri#e-li nadevati oznako Srbkinja, kljub temu, da je poudarjala, da ne misli, da s Srbi deli ve# kulturnih elementov kot s svo-jimi sosedi v Bosni in Hercegovini. (eprav je zanikala pripisano nalepko jo je prega-njal ob#utek krivde za to, kar so storili Srbi. Zdi se, da naci-onalno ime vsebuje tudi nekaj avtomati-zirane odgovornosti (1998: 217–8). Po-dobno lahko opa$a-mo tudi v govoru o bosansko-hercegovski identiteti, ko so v enem hipu odvija identifikacija z Bo-sno in Hercegovino, v drugem hipu pa lahko spremljamo oddaljevanje od nje. A slednje ne pri#a o irelevantnosti ome-njene identitetne opcije, temve# prav nasprotno, o njeni latentni mo#i.

Sarajevo_16.indd 348 29.1.2013 12:19:32

349

je prisoten ob#utek ponosa, tesno prepleten z zagrenjenostjo; zato je ob#utje sramu pogosto tudi odli#en motivator za dru$beno anga$ira-nje in formiranje glasne opozicije brezbri$ni vladi (po Brubaker 2007: 44; glej Hage 2003: 106).

Navsezadnje pa so posamezniki svoj ob#utek sramu razumevali kot moralno vrednoto, ki jih lo#uje od tistih, ki tega ob#utja (domnevno) ne posedujejo – od politi#nih figur. Politike, ki po njihovem mnenju gledajo le na svoje lastne, osebne interese, ne na interese dr$ave ter njenega prebivalstva – s #imer zmagovito zasedajo sam vrh lestvice nepatriotskega dela bosansko-hercegovske populacije – je tudi glasbe-na skupina Dubioza kolektiv retori#no spra"evala tisto, kar so $eleli vedeti vsi: »Ali poznate ob"utek, imenuje se sramota!?« V verzu tako pre-beremo o#itek o politi#ni nesolidarnosti s prebivalstvom, izogibanju zahtevam po patriotskih obligacijskih dejanjih in o neodgovornosti, kar je bil navsezadnje osrednji povod za organizacijo mno$i#nih pro-testov leta 2008. (eprav so se ti s#asoma umirili, to nikakor ne po-meni, da je izginila globoka lo#nica med posamezniki »z obrazom«, se pravi tistimi, ki jim je mar, kaj se dogaja v dr$avi, in na drugi strani oblastniki, ki po mnenju ve#ine prebivalstva tega ob#utja in moralne odgovornosti nimajo. Ljudstvo je tu viktimizirano moralno kolektivno telo, $rtev politi#nih potez. Kot z jezo zapi"e eden izmed diskutantov na forumu www.sarajevo-x.com (7. 11. 2008): »(love"ka neumnost je brezmejna. Dokler bomo Srbi/Hrvati/Bo"njaki, bodo z nami z lahko-to manipulirali. (e bi bili vsi Bosanci in Hercegovci razli#nih veroiz-povedi ali ateisti, bi nam bilo mnogo bolje.« Po njihovem mnenju in mnenju ve#ine mojih sogovornikov bi bilo zagotavljanje enakih pravic vsem prebivalcem Bosne in Hercegovine mo$no le v primeru, #e bi vsi dr$avljani postali najprej dr$avljani Bosne in Hercegovine, torej Bosanci in Hercegovci, ter svoje druge identitete izra$ali zunaj politi#-ne sfere ali celo v varnem zavetju svojega doma. V tem smislu lahko v ideji bosanstva zaznamo podobnosti z nekdanjo (nad)nacionalno ka-tegorijo jugoslovanstva. Tudi Jahi! ta idejna sti#i"#a prepozna in ugo-tavlja, da je »etni#no bosanstvo« paralela za nekdanje jugoslovanstvo, ter pripomni: »Jugoslovanstvo je bilo delo utopistov, mogo#e je tudi to bosanstvo, ampak predvsem zaradi nas samih je vredno poskusiti« (http://zdruzenakomuna.blogspot.com, 1. 7. 2008).

Ali obstaja bosansko-hercegovska kultura? Danes velika ve#ina etnologov in antropologov razume kulturo kot

spremenljivo in fluidno, velik pomen pa pripisujejo kreativnosti, individu-alnosti, improvizaciji, nekonsistentnosti in kontradikciji kulturnega proce-sa. Kulture torej ne dojemajo kot produkta, predmeta oziroma pravnega reda, ki se mu posamezniki sinhrono podrejajo, temve# kot trajajo#i proces

Sarajevo_16.indd 349 29.1.2013 12:19:32

350

(glej Brightman 1995). Vendar pa je treba opozoriti na dejstvo, da #etudi so se antropologi bolj ali manj uspe"no znebili »sta-rih«, esencialisti#nih predstav o kulturi, so se te iz akademske-ga diskurza preselile v javno debato in manipulativno lepore-#je oblastnikov, v katerih kulturo "e vedno razumejo kot ome-jeno, majhno, samoreproducirajo#o se entiteto, ki ima nespre-menljive specifi#ne zna#ilnosti. Kot taka predstavlja sistem skupnih pomenov, ki naj zagotavljajo identi#nost individuov in homogenost znotraj skupinskega okvira (Wright 1998: 8). Vedno glasnej"i klici po »ohranjanju« kulture in svarila pred njeno »izgubo«, ki so, mimogrede re#eno, absurdna, saj se kultura ohranja s spreminjanjem338 in za #love"tvo vsekakor predstavlja nekaj, #esar ni mogo#e izgubiti, nas obremenjujejo s skele#o odgovornostjo. V resnici s proizvajanjem kulture kot koncepta in tudi v sodelovanju pri razvoju nacionalne kultu-re antropologi in etnologi nosimo del odgovornosti za tisto, kar danes izrekajo domnevni varuhi kulture, katerih velike besede pozivajo k »velikim dejanjem«, ki pa imajo v#asih tudi tragi#ne posledice.

(e na tej to#ki sestopimo v sarajevski okvir, se je smiselno osredoto#iti na lokalna razumevanja, percepcije in upodobi-tve »bosanske kulture«. V prej"njem poglavju smo spoznali, da se sarajevska kultura in identifikacija z mestom ter vsem, kar prina"a na piedestal pozicioniran repertoar »urbanosti«, presoja nadvse pozitivno, medtem ko je preostala Bosna in Hercegovina, "e zlasti pode$elska ali bosansko-hercegovska ruralno-urbana zmes, skicirana negativno. Sarajevske naraci-je upodabljajo primitivno, nazadnja"ko, retrogradno, nemo-dernizirano, balkansko in »nekulturno« dr$avo, ki je povedna manifestacija adaptiranega orientalisti#nega oziroma balkani-sti#nega diskurza. Hvalospevi bosansko-hercegovski kulturi so bolj izjema kot pravilo, saj dominirajo posmehljiva stali"#a, "e zlasti pri generaciji, rojeni v sedemdesetih in osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Krivi#na samoponi$evanja so namre# pogosta avtomati#na reakcija na stigmo, ki se v praksi, tudi v povojnem Sarajevu, dodobra razred#i, a le delno ubla$i z ostro ironijo in humorjem. Pri zastopnikih obstoja bosanske identitete pa se ob#asno tovrstni samodegradacijski diskurzi zdru$ujejo s postopki »samoeksotizacije«. Ti naj bi zahodne-mu opazovalcu ponudili slike, ki ustrezajo njegovim roman-ti#nim predstavam. Tu zaseda pomembno mesto »balkanski primitivizem«, ki se predstavlja kot nekaj »bolj resni#nega« od dekadentne in nekoliko utrujene Evrope (%ivkovi! 2001: 100–1). (eprav ni dvoma, da je tak"na operacija orientalisti#-nega diskurza nemalokrat namenjena dokazovanju balkanske

338. Bolj ko je kultura totalna, manj je verje-tno, da bo pre$ivela, saj se neskladna in notranje heterogena kultura la$e prilagaja spremembam. Skli-cevanje na avten-ti#nost in avtohto-nost kulture pa je po mnenju mnogih, tudi Mladena Dolarja (2003) povsem zava-jajo#e, saj opa$a, da so ravno kulturne prelomnice tiste, ki so zapisane v seznam nepogre"ljivih se-stavin nacionalnih kultur.

Sarajevo_16.indd 350 29.1.2013 12:19:32

351

superiornosti, predvsem v smislu potrjevanja lastne zvija#no-sti, ko gre za zavajanje »naivnega« zahodnega potro"nika z la-$nimi imaginariji »avtohtonosti«. Po pisanju grenkobno-brid-kega, a nadvse lucidnega Borisa De$ulovi!a (2008) na Balkanu obstaja utrjena mantra, ki se glasi: »Na"ega #loveka nih#e ne more zajebat!« zato pa lahko ta uspe"no zafrkne druge, tudi #e pri tem uporablja prisvojena orodja.

Kakorkoli $e, sama zmo$nost razumevanja dolo#enih "al, sodelovanje pri nor#evanju iz domnevno specifi#nih kul-turnih bosansko-hercegovskih elementov in dejanja (samo)ironizacije ali ironizacije »ruralnega Drugega« tvorijo po-memben temelj sarajevske, a tudi bosansko-hercegovske identitete. A ve#ina ve#jega dela o#itnih skupnih praks in navad ni ume"#ala v predal bosansko-hercegovske kulture, ker so to vendar dojemali v precej kalupno-rigidni formi. Vpra"anje o vsebini bosansko-hercegovske kulture je proi-zvedlo mnogo preglavic in nelagodja, saj nanj niso imeli $e vnaprej pripravljenega odgovora, s katerem bi lahko v hipu postregli.339

Vedeti moramo, da v domeni raziskovanja kulturnih praks v bosansko-hercegovskem kontekstu nikoli ni poteka-la jasno usmerjena akcija niti se ni oblikovala mo#na struja intelektualcev, ki bi posku"ala na#rtno, z za#asno ignoran-co narodnih in konfesionalnih delitev izslediti percpirane, skupne kulturne elemente ve#jega dela prebivalstva Bosne in Hercegovine, s #imer bi lahko konkurirala obse$nemu opusu popisa posebnosti »narodnih kultur«. Slednje so bile tiste, ki so jih zajeli dodelani procesi dedi"#injenja. Stere-otipni dedi"#inski kalupi o skupnih bosansko-hercegovski kulturnih praksah skratka niso bili izdelani niti promovi-rani.340 Na tej to#ki lahko izsledimo pomemben vzrok, za-kaj so tudi sogovorniki, ki so sicer mo#no verjeli v obstoj bosansko-hercegovske specifi#nosti, na poizvedovanje o sestavinah posameznih »narodnih kultur« oziroma o kultu-rah narodov Bosne in Hercegovine odgovarjali bolj teko#e, saj so za njihovo portretiranje obstajale ustaljene matrice. Esad, ki je sicer pogosto razpravljal o zna#ajskih lastnostih Bosancev, o njihovih navadah in razvadah, vselej v izrazitih kolektivisti#nih terminih, je ob zanj enigmati#nem vpra"a-nju o bosansko-hercegovski kulturi za trenutek presene#e-no obstal, nato globoko pomislil ter mi navsezadnje nego-tovo zastavil povedno podvpra"anje: »A to ti misli! pri vseh nacijah v Bosni?«

Ana je svojo zadrego sku"ala pojasniti s »povsem logi"-nim razmi!ljanjem«: »Jasno je, da so razlike bolj opazne, /…/

339. Za pomo# so se Sa-rajev#ani ob#asno

obrnili na turisti#ne promocijske akcije:

»Ko smo plesali folklo-ro, smo predstavljali

Bosno, ampak plesali smo plese narodov in

narodnosti. In pravim, to vse je Bosna in ve"i-ni je to jasno. Hrana,

kuhinja je na!a. Kje !e lahko najde! tak!ne pite? Sogan dolme, ba-klave, sarme. Baklave

ima! sicer povsod, am-pak se tu vseeno vse

druga"e dela, tufahije, tulumbe, kje ima! vse

to to? Nikjer! Tradicija, sevdalinka, to je ta tra-

dicija vseh nas, ki tu #ivimo. Pa olimpijado

smo imeli, to je tudi na!a kultura.«

340. Procesi selekcije, pre-druga#enja, estetiza-

cije, izumljanja, pove-zovanja nepovezljive-ga, fiksacije, ki se pri procesu »dedi"#inje-nja« vendar odvijajo

na kolektivni in insti-tucionalni ravni (glej

Rihtman-Avgu"tin 2001), so pri razu-

mevanju bosansko--hercegovske kulture

dogajajo bolj na oseb-ni ravni in od posa-meznikov zahtevajo temeljit premislek o

lastnem razumevanju bosansko-hercegovske

kulture.

Sarajevo_16.indd 351 29.1.2013 12:19:32

352

so zanimivej!e, prej jih vidi!. Kar je skupno, nekako ni zanimi-vo341… Vem, da obstajajo nekatere skupne stvari, a nekako ne vem, ali jih lahko na!tejem, ker so pa" … neopazne. Ne vem, "e me razume!.« Tudi Ivan Lovrenovi! (osebna komunikaci-ja) je delno sogla"al z Ano, saj je z odkrito priznaval, da se sr#ika bosansko-hercegovske skupne kulture skriva pod de-belimi plastmi nezavednega. Teh nanosov ni mogo#e eno-stavno razgrniti, predvsem v kontekstu, kjer se razprave o kulturnih formah in praksah odvijajo pod budnim nadzo-rom neizprosnega nacionalnega diskurza, ki bolj ali manj zmagoslavno osvaja koordinate mi"ljenja.

V vsakdanji komunikaciji, nad katero ni visela te$a na-dle$nega vpra"anja, pa so se, kljub pritiskom dominantne-ga diskurza lo#evanja, skozi dokaj brutalno kriti#ne opazke vendar na "iroko razkrivale pogosto zamol#ane skupne kul-turne karakteristike prebivalstva Bosne in Hercegovine, ki so bile pogosto tar#a neusmiljenega posmeha. Torej, govor o kulturnih praksah najve#krat ni vznikal kot reakcija na vpra"anja o bosansko-hercegovski kulturi, saj je bila kultu-ra tako kot v mnogih drugih okoljih prioritetno percipirana predvsem v smislu olike, sledi slednje pa naj bi po njihovem mnenju le ste$ka na"li v bosansko-hercegovski kulturni krajni. Enes je ni# kaj subtilno ubesedil tisto, na kar so me bolj prizanesljivo opozarjali drugi, saj je zatrjeval, da nika-kor ni mogo#e govoriti in razglabljati o bosanski kulturi, ampak zgolj o »bosanski nekulturi«.

A zavest o bosansko-hercegovski kulturni specifi#nosti je bila vendar prisotna tudi v antinacionalisti#nem diskur-zu, kultura je torej tako kot na "tevilnih drugih lokacijah sodobnega sveta tvorila pomemben element pri ozna#e-vanju bosansko-hercegovske identitete (glej Repi# 2006: 105). Zgolj za ilustracijo naj navedem nekaj bistvenih kul-turnih sti#i"#, ki so se izkristalizirala skozi prakse nor#e-vanja in zasmehovanja, a so kljub domnevni trivialnosti – #etudi zgolj zaradi prepoznavanja njihovega pomena – producirala momente prepoznavanja in zagotovila situa-cijsko ume"#anje v "ir"o bosansko-hercegovsko skupnost. A je omenjena reprodukcija (potrjenih) stereotipov, ki naj bi bili znani in razumljivi le Bosancem in Hercegovcem, opozarjala tudi na nespregledljive razredne in genera-cijske razkole. Ko je Edina zavestno kr"ila normativno prepoved sedenja na stopnicah, ki je "e posebej veljala za mlada dekleta, se je spomnila podobnih gre"nih praks, ki bi lahko izzvale zgra$anje ali vsaj obsojajo#e poglede ve#i-ne. Med njimi je vsem Bosancem in Hercegovcem znana

341. Nacionalni politiki in akterji, ki so se udele$evali kulturno o#i"#evalnih akcij, so svoje po#etje poja-snjevali kot dejanje, ki je mo$no zgolj v »osvobojenem prosto-ru«, dojemali so ga kot »izkopavanje ‘po-zabljanih’ pri#evanj na"e razli#nosti, kot arheolo"ko nalogo rekonstruiranja pra-vega jedra, substance in bistva na"e naro-dnosti, ki skrito #aka pod ‘umazanim’ na-nosom kontingentne zgodovine, ki nima ni# skupnega s to #i-sto substanco« (Muj-ki! 2007: 87–8).

Sarajevo_16.indd 352 29.1.2013 12:19:32

353

in trdo$iva »institucija spodnje majice«, ki naj bi se nosila, dobro zatla#ena v spodnji del obla#ila, in sicer ne glede na letni #as in temperature, saj je misti#no obla#ilo prevze-lo vlogo skrbnega varuha pred prehladi, vnetjem ledvic in drugimi bolezenskimi neprijetnostmi. Posebno mesto v diskurzu o bosansko-hercegovskih, v#asih tudi "ir"e balkanskih specifikah pa zaseda »prepih«:342 »Kadar koli sem se vozil v tramvaju«, pravi Marko, »nisem nikoli videl upokojenca ali kogarkoli drugega, da bi sedel zraven odprte-ga okna. Ni vremenskih razmer, niti sedem tiso" stopinj, ki bi predvsem starej!e prisilile, da odprejo okno. Ker odpreti okno pomeni avtomati"no vnetje mo#ganov, nezavest, kap, paraliza in vse drugo, kar sledi.« Najve#jega sovra$nika bo-sansko-hercegovskega prostora, ki po zagotovilih mnogih mam lahko celo ubija, so ne nazadnje spoznale tudi za#u-dene antropologinje (glej Helms 2003: 1).

A tudi nekateri oprijemljivi materialni objekti in njiho-ve, domnevno specifi#ne rabe so si ob#asno prislu$ile po-zornost in pomembno pozicijo v govoru o bosansko-herce-govski »(ne)kulturi«, od obsesivnega obo$evanja nem"kega avtomobilskega #ude$a Volkswagna Golfa do kva#kanih pr-ti#kov, s katerimi smo navsezadnje odrasli skoraj vsi, rojeni v Bosni in Hercegovini:

Z enim vogalom zakrivajo del televizije, in ko vidi! televizijo brez tega "ipkastega trikotnika, ti nekaj v tej sliki nikakor ne ustreza. Ali pa "e se spomni! tistih steklenih miz. Pod steklo da! nujno prti"ek, potem se pa pod njim veselo nabirajo drobtine. In ko pridejo gosti, ves "as obiska, medtem ko pijejo kavo, praskajo po steklu z neuresni"ljivo #eljo, da bi dokon"no odstranili te vra#je drobtinice.

V tovrstnih, nemara trivialnih elementih in praksah, ki se sogovornikom ka$ejo kot specifi#no bosansko-herce-govski, #eprav mnogokrat to v resnici niso, zasledimo me-"anico procesov o"abnega distanciranja, a tudi nehotenega identificiranja, ki sta v resnici strnjeni v nerazvezljiv splet.

Ali nas lahko potemtakem presene#a, da je ob#utje po-nosa in ob#udovanja bolj kot za zasmehovano kulturo rezer-virano za bosansko-hercegovske naravne lepote? (udovite naravne danosti de$ele je po splo"no raz"irjenem prepri#a-nju razdejal nedokon#no »kulturviran« bosansko-hercego-vski #lovek. Razgibana pokrajina vzbuja ponos, ravnanje z njo, in sicer tako z naravo kot tudi s politi#no skupnostjo (dr$avo) pa le utrjuje argumente za diskreditacijo zmotnih odlo#itev politikov, a tudi neizprosno kritiko ljudstva, ki

342. Bo$idar Jezernik

(osebna komunika-cija) me je opozoril, da je »prepih« prav-

zaprav avstro-ogrski import, saj so se po-

potniki in razisko-valci, ki so se zna"li na bosansko-herce-govskem ozemlju,

pogosto zgra$ali nad odprtostjo prosto-rov in prepihom.

Kako se je odnos do prepiha spremenil iz

imperialne zapu"#ine v bosansko-hercego-

vsko ali balkansko kulturno specifiko,

ostaja zanimiva, a ne-raziskana tema.

Sarajevo_16.indd 353 29.1.2013 12:19:32

354

nepremi"ljeno in apati#no sledi manipulativnim ideolo-"kim povabilom. Tovrstno stali"#e se razgali ob poslu"anju svojevrstne verzije bosansko-hercegovske himne, za katero je besedilo spisal $e omenjeni veliki mojster ironije, radijski voditelj Zoran (ati!. Slednja skupaj z zbadljivimi opozorili »nacionalno ozave"#enim« star"em tvori segment uvodne "pice njegove oddaje. Njeni zadnji verzi se namre# glasijo: »Bosna, mila mati, Hercegovina, oprosti nam, mila mati, ker obstajamo. Ve"na bo!, mi pa tvoje gnojilo.«343

V splo"nem so se Sarajev#ani strinjali z opazko, da »za-gotovo ni nikjer lep!e narave in neumnej!ih ljudi«. Skozi zane-seno opisovanje bosansko-hercegovskih naravnih lepot in bogastev se je izpostavljalo tudi prepri#anje, da gre za dobro unov#ljivo dobrino, a je za uspe"ne akcije pridobitni"tva ven-dar treba imeti »nekaj pameti«. Amra je bila vidno razburjena zaradi odnosa do naravnih bogastev Bosne in Hercegovine:

Ta nacija, mislim celotna bosansko-hercegovska nacija, mi smo butci, prave ovce. Bili smo najbolj perspektivni od vseh republik nekdanje Jugoslavije, z izjemo Slovenije, seveda. No, in poglej nas, kak!ni smo sedaj. Morali bi se posvetiti turizmu. Hrvati od tistega ubogega Sljemena naredijo tak!no frko, glej, kak!ne planine imamo mi! Poleg tega pa smo zelo neurejeni in nedisciplinirani /…/ Svinjarija je tu vsepovsod … A ve!, kako lepa bi bila ta dr#ava in mi zadovoljnej!i, "e bi bili le malo pametnej!i?

A redki so bili tisti, ki so prestopili prag kritike in se spustili v bolj konkretna dejanja. An'elina je delala v tu-risti#ni agenciji, obenem pa je kot prostovoljka sodelovala v projektih, ki so potekali pod okriljem manj"e nevladne organizacije. Slednjo je ustanovila skupaj s prijatelji z na-menom seznanjanja otrok in mladostnikov z naravo in $i-vljenjem v naravi, za cilj pa so si zastavili tudi raz"irjanje znanja in vednosti o Bosni in Hercegovini med populacijo, ki je sicer skozi ideolo"ki "olski aparat entitet indoktrinira-na v »naravno« segregacijo bosansko-hercegovske dru$be-ne realnosti. Skozi aktivnosti sku"ajo krepiti patriotizem in posredovati sporo#ilo, da je bosansko-hercegovska dr$ava domovina vseh njenih prebivalcev: »Naravne lepote vse za-sen"ijo /…/ Trudimo se tudi, da na ta na"in razvijemo patrio-tizem pri mladih, da spoznajo lepote svoje dr#ave, da mogo"e celo najdejo slu#bo v turizmu, da vidijo, da je tudi tu zanje prihodnost.« S tem so torej so#asno prepri#evali mlade, da se odlo#ijo, da ostanejo v Bosni in Hercegovini, kajti po njenem je nemogo#e ljubiti de$elo, ki ti ne omogo#a, da si

343. Himna se v celoti in v originalu glasi: »Zemljo Kulinova, kroz stolje'a mnoga nakaradnu stvori smo te bez straha od Boga/ Kantona je deset, enti-teta dva / tri su "lana predsjedni!tva, bezbroj funkcija. /I visoki predstavnik je najvi!i od svih /dobro nam ga "ini svima, pa za-slu#i stih/ Bosno mila mati, Hercegovino/ oprosti nam mila mati !to postojimo./ Ti 'e! zemljo vje"na biti a mi gnojivo.«

Sarajevo_16.indd 354 29.1.2013 12:19:32

355

prislu$i" vsakdanji kruh. Amir, ki je z An'elino sodeloval v omenjenem projektu, je zato na vpra"anje, kaj je bistvena karakteristika bosanske kulture, v hipu in brez pomisleka odgovoril: »Spro!"enosti in neizkori!"e-nost narave.« Skratka, v naravi naj bi ti#ala re"itev za bosansko-hercego-vsko eksisten#no krizo.

Pri podajanju zagrenjenih (ob)sodb o porazno slabem gospodarjenju politikov in gospodarstvenikov z naravnimi danostmi, so se Sarajev#ani oklepali prepleta, sicer dveh lo#enih konceptov pokrajin, ki jih je poro-dila miselnost devetnajstega stoletja, zaznamovana z industrializacijo in romanti#nimi, zasanjanimi pogledi. Takrat so namre# zarisali lo#nico med pokrajino konzumacije in pokrajino produkcije. V slednji naj bi prevladovale te$nje racionalnega in premi"ljenega gospodarjenja, teme-ljite kalkulacije, ki naj bi rezultirale predvsem v oprijemljivih dobi#kih, medtem ko naj bi pokrajina konzumacije ponujala prizori"#e za razve-drilo, rekreacijo, kontemplacijo ter nostalgi#no vra#anje k neoskrunje-nemu »naravnemu stanju« (Löfgren 1987: 51). A vendar so privla#nost »neproduktivne narave« s#asoma zamenjale bolj progresivne ideje o prodajanju narave v paketu z »avtenti#nostjo pode$elskega $ivljenja«. Vsekakor je bosansko-hercegovska »nacionalizirana narava« (p)ostala predmet obo$evanja in patriotskih #ustev, a se je skozi panoramo ra-cionalnega, a hkrati romanti#no-modernega pogleda, ki je upodabljala naravo kot sfero potro"ni"ke dejavnosti, kristalizirala potreba po nje-nem unov#enju, "e zlasti skozi turisti#no ponudbo iluzij »izgubljene« preteklosti. Prodajanje »avtenti#nosti« je veljalo pri mnogih Sarajev#a-nih za progresivno idejo, za klju#en korak na poti bosansko-hercego-vske rehabilitacije.

Gospodarski, finan#ni interesi so bili indikator patriotskih #ustev. Nadvse indikativno je dejstvo, da so tudi posamezniki, ki so se sicer v ve#ini situacij deklarirali kot (bosanski) Hrvati, ob omembi hrva-"kega ekspazivnega vdora na bosansko-hercegovski trg, nemudoma zavzemali za"#itni"ko dr$o do Bosne in Hercegovine, s #imer so iz-pri#evali situacijske prerazporeditve oziroma rehierarhizacije identi-tetnih opcij. V artikulacijah nezadovoljstva z dejstvom, da Bosna in Hercegovina iz Hrva"ke uva$a ustekleni#eno vodo – sami so namre# delili kolektivno prepri#anje, da bo #ista voda v prihodnosti bolj dra-gocena kot bencin in nafta – je bosansko-hercegovska dr$avna meja, ki je bila sicer nemalokrat povsem ignorirana, postala nepremostljivo trdna. Bosansko-hercegovska radodarna zemlja bi torej svojim prebi-valcem z lahkoto zagotovila varno prihodnost, #e se tu ne bi vme"ale nespametne doma#e in profitabilne mednarodne sile. Pri aktivnem zagovoru bosansko-hercegovskih gospodarskih interesov deklarirani antinacionalisti in nasprotniki (internih) narodnih kategorizacij, niso bili ni# kaj bolj milostni, prav nasprotno. Bosansko-hercegovska iden-titeta tako kot druge bolj ali manj podobne (narodne oziroma nacio-nalne) ideje lahko postanejo priro#no orodje za uveljavljanje posebnih

Sarajevo_16.indd 355 29.1.2013 12:19:33

356

kulturnih, politi#nih in gospodarskih interesov (Jezernik 2008b: 67). Zaradi uspeha slovenskih podjetij na bosansko-hercegovskem tleh so denimo "tevilni Sarajev#ani izkazovali zelo mo#no distanco do Sloven-cev, ki se je ob#asno preobra$ala v odkrito sovra$nost do generalizira-nega »nacionalnega kolektivnega telesa«.

Nasprotovanja generalizacijam so nemudoma izpuhtela. Bosansko- hercegovski patriotizem se je intenziviral ob poglobljenem ob#utju marginaliziranosti, deprivilegiranosti in bole#e deprivacije. Sporo#ilo tovrstnega, dokaj glasnega antislovenskega diskurza je v resnici zelo indikativno, saj razgalja o#iten paradoks antinacionalisti#nega diskru-za, ki sicer glasno zavra#a (notranje bosansko-hercegovske) tekmujo-#e nacionalizme, a sicer osovra$eno nacionalno ideologijo po potrebi udejanja kot priro#en mehanizem za"#ite interesov bosansko-hercego-vske dr$ave.

Patriotska dr$a je bila o#itna tudi v glasni podpori akciji Kupujmo doma"e!, ki je imela za cilj promocijo doma#ih izdelkov in pospe"eva-nje nakupa proizvodov bosansko-hercegovske izdelave, tudi z ob#asni-mi pozivi k bojkotu tujih proizvodov (http://www.kupujmodomace.ba, 7. 8. 2008). Pozivanje k nakupu doma#ih produktov je seveda u#inkovi-tej"e, ko jih je mogo#e zdru$iti in povezati z mo#nimi #ustvi (Jezernik 2008b: 71). Na deklarativni ravni je sicer ve#ina Sarajev#anov podpirala tovrstne akcije in opozarjala na pomen uspeha doma#ega gospodarstva, vendar so bili mnogi vidno o#arani nad tujimi proizvodi.

V prvi vrsti pa lahko v tovrstnih kritikah in akcijah opazujemo ne-usmiljeno kritiko bosansko-hercegovske politi#ne nezrelosti, ki z mani-pulativno nacionalisti#no retoriko utrjuje bosansko-hercegovsko neena-kopravnost v ekonomski tekmi in prebivalce – sicer dokaj neprepri#lji-vo – prepri#uje, da imajo precej manj mo$nosti in prilo$nosti, kot jih vi-dijo sami. Zavra#anje bosansko-hercegovskih notranjih nacionalizmov pogosto mo#no krepi bosansko-hercegovski nacionalizem in distanco do drugih narodov, ki prebivajo onkraj bosansko-hercegovskih meja.

Diskurz o bosansko-hercegovski enotnosti se je skliceval zgolj na mednarodno priznane meje, na zunanjo bosansko-hercegovsko politi#-no obrobo. To so bile tudi edine priznane #rte na bosansko-hercegovskih po#e#kanih zemljevidih, njihove smiselnosti pa ni upravi#evala le poli-ti#na legitimnost, temve# tudi propagirana zgodovinskost, ki jim je na-dela status »nespremenljive realnosti«. Navsezadnje je med sogovorniki tlelo prepri#anje, da lahko Bosna in Hercegovina zgolj kot ozemeljsko celovita, enotna in suverena dr$ava strumno stopa naproti »normaliza-ciji« $ivljenja. Tovrstno ob#utje enotnosti v bosansko-hercegovski zame-jenosti so izdatno krepili vizni re$imi, ki so do leta 2010 dr$avljanom Bosne in Hercegovine dolo#ali, da morajo za potovanje v »ekskluzivni klub« dr$av #lanic Evropske unije pridobiti vizo. Kot ugotavlja Löfgren, se s tovrstnimi procesi odvija tudi »nacionalizacija strahu«, saj se skozi prakse prehajanja nacionalnih meja oziroma prav skozi »dramaturgijo,

Sarajevo_16.indd 356 29.1.2013 12:19:33

357

scenografijo in koreografijo« tovrstnih pre#kanj, s katero nacionalna dr$ava postane "e bolj vidna in oprijemljiva, (re)producirajo obrisi (ne)pripadanja (2002: 251).344 Nacional-na optika, ki se demonstrativno udejanja na mejah, nad-grajuje in utrjuje zami"ljene konstrukcije (predvsem nacio-nalnega) doma, obenem pa jasno ozna#uje obmo#je tujega.

Ne glede na ideolo"ke pozicije, so se mnogi Sarajev#ani prepoznavali v individualiziranih kolektivnih opisih poni-$ujo#ega nadlegovanja predvsem na »evropskih« mejah in v mu#nih ritualiziranih praksah grupiranja in neskon#ne-ga #akanja v vrstah pred veleposlani"tvi in konzulati. Tudi sam korpus vednosti, ki je potreben za soo#anje z biro-kratskim postopkom pridobivanja viz je enako kot primer-ljive izku"nje vseboval povezovalne implikacije. A vendar, za imetnike dvojnega dr$avljanstva oziroma hrva"kega potnega lista, od decembra 2009 pa tudi srbskega je bila izku"nja potovanja precej druga#na. Ob#utek skupnosti, ki se je porajal v ujetosti v izolaciji in statusu »groze#e-ga, nevarnega ali nedobrodo"lega tujca« na "engenskih mejah, je dejansko ostal rezerviran zgolj za del bosansko- hercegovske populacije. Tovrstna politi#na osama, s ka-tero se je krepil ob#utek viktimiziranosti, je producirala ambivalenten odnos do bosansko-hercegovske dr$ave, v istem hipu pa je poglabljala tle#o zamero do dr$ave, a tudi podpihovala zavest o pripadnosti prav njej. Namre#, bosansko-hercegovski potni list je navsezadnje enako kot sama institucija potnega lista, porajala nove oblike samo-refleksije (Löfgren 2002: 255).

(eprav ni treba posebej omenjati, da so bili bosansko -hercegovski evropski »izob#enci« predvsem Bo"njaki, je pomembno opozoriti, da so v krogu deklariranih naspro-tnikov nacionalnih razmejitev znotraj Bosne in Hercegovi-ne obstajali posamezniki, ki se kljub mo$nosti pridobitve hrva"kega potnega lista zanj niso odlo#ili. Svojo dr$o so pojasnjevali z dejstvom, da s sosednjo dr$avo nimajo prav ni#esar skupnega. Trdili so, da so Sarajev#ani in dr$avlja-ni Bosne in Hercegovine ter ponosno poudarjali, da bodo pri svoji dr$avljansko-patriotski identiteti vztrajali do kon-ca, ne glede na procedure, ki jih zaradi lastnih identite-tnih izbir sistemati#no deprivilegirajo. Ni dvoma, da so identiteto dojemali kot pomemben medij za spreminjanje dru$bene realnosti, predvsem pa je ta zanje predstavljala klju#no orodje, s katerim so dokazovali svojo naklonje-nost bosansko-hercegovski ozemeljski celovitosti. Naklo-njenost ideji pa je zahtevala $rtvovanje lastnih interesov

344. Tovrstnega pomena pre#kanja meje kot

momenta identifika-cije se zavedajo tudi

politi#ni predstavniki bosansko-hercego-

vskih entitet. &e zlasti povedno je popotova-nje z vlakom, kjer se

ob prehodu za#rtanih entitetskih meja odvi-

je zamenjava osebja, a tudi lokomotiv, dejanje, ki naj bi

ponudilo povedno, a varljivo informacijo o prehodu dr$avne

meje.

Sarajevo_16.indd 357 29.1.2013 12:19:33

358

in ugodnosti, a je tudi signalizirala solidarnost z Bosanci in Hercegovci. Nad tistimi, ki pomena tovrstnega dejanja niso razbrali, so se z razo#aranjem zgra$ali, #eprav so jih potihoma razumeli.

To dejanje je nedvomno izraz zavra#anja bosansko-her-cegovskih notranjih ekskluzivisti#nih nacionalizmov, ki te$ijo k rigidni segregaciji. Mentalnim mapam, ki so zako-dirane v obstoju entitetnih meja in ki so prisotne tudi pri nekaterih, ki se sicer otepajo uveljavljenih narodnih kate-gorizacij, se pripisuje odgovornost za ohranjanje »etni#ne #istosti« bosansko-hercegovskih ozemelj tudi ve# kot de-setletje po podpisu mirovnega sporazuma. V teh okvirih, kjer vlada popolno izogibanje obmo#jem, ki so pod kon-trolo druge, domnevno sovra$ne entitete, »normalizacija« $ivljenja, kot pravi Vedran, nikakor ni mo$na:

In jaz mu pravim [prijatelju iz SDP-ja]: »No, pa pojdiva malo gor na Jahorino smu"at.« On odgovori: »Ah, ne grem gor, ne dam jim svojega denarja, no"em na njihovo ozemlje.« /…/ In zakaj naj bi bilo to njihovo? Saj ni, saj je tudi moje in tvoje in njegovo. No, s tem samo pomagajo pri etni"nem "i!"enju /…/ Mah, ve"ini ta delitev ustreza in ta dr#ava je razdeljena. Dobro, nima! mejnih prehodov in tako dalje, ampak v resnici je razklana. No, Sarajevo je druga stvar, ampak drugod ...345

V antinacionalizmu so torej ponujene alternativne kartografije dr$ave, ki se v pomembni to#ki oddaljujejo od dominantnih, notranje nacional(isti#)no-politi#nih, saj v nasprotju s slednjimi te znotraj bosansko-hercegovske-ga prostora ne dopu"#ajo konstruiranja prostorov, kamor noga »(nacionalnega) Drugega« ali Bosanca/ke in Herce-govca/ke ne sme stopiti niti o(b)stati.

Prekletstvo »bosanske mentalitete«Bosansko-hercegovski pokrajinski, a tudi politi#ni-zgo-

dovinski obrisi so po mnenju "tevilnih pomemben izvor »bosanske mentalitete«. »Na! "lovek«, »Bosanec«, oziroma »na!i ljudje« so, kot re#eno, pogosto upodobljeni skozi ori-entalizirajo#o optiko, saj se njihovi generalizacijski opisi trdno opirajo na trdo$ive balkanizme. V opisih »bosanske-ga #loveka«, predvsem njegovih karakternih #rt, etni#ne, narodne in religijske pripadnosti nimajo nikakr"nega po-mena. Prostor, naravne danosti in zgodovinske, dru$bene

345. Tako je Nejra razo#a-rano ugotavljala, da bodo za koncert srb-skih turbofolk zvezd Sarajev#ani, tudi tisti, ki se sicer distancira-jo od prebivalcev, ki niso del njihove naro-dne ali konfesionalne skupnosti, z veseljem od"teli denar, a ko bi se morali odpravi-li na izlet po krajih, ki so na obmo#ju Republike Srbske, se njihov nacionalizem nenadoma okrepi. Posameznike, kot sem $e omenila, Sa-rajev#ani presojajo skozi izpri#ani okus. Tu Nejra kot osrednji kriterij kategoriza-cije izpostavi na#ine pre$ivljanja prostega #asa. Odhod v naravo in aktivno pre$ivlja-nje prostega #asa, denimo v "portnih aktivnostih, ki se odvijajo na obmo#ju »druge entitete«, izpri#ujejo ne le posa-meznikov antinacio-nalizem, zavezanost posameznika k ideji enotne Bosne in Her-cegovine ter $eljo po preseganju starih konfliktov, temve# obenem dokazuje-jo posameznikovo »urbanost«, odprtost, »naprednost«.

Sarajevo_16.indd 358 29.1.2013 12:19:33

359

turbulence, ki so vzrok, a tudi posledica njegovega delo-vanja, naj bi bistveno oblikovale njegove specifi#nosti.346 V zagovoru stali"#a, da so Bosanci in Hercegovci izjemno hibridno ljudstvo,347 se je sicer – bolj redko – zna"la tudi ideja o svojevrstni krvni povezanosti prebivalstva, pri #e-mer je v ospredju prepri#anje, da tu vendar ni sledu o »"isti krvi«, saj je ta »nacionalno nerazpoznavna«, zatorej ni no-benega smisla v nadle$nih praksah »pre!tevanja krvni"k«. Delitve, ki jih je uvedla religijska pripadnost, nadaljeval in utrjeval pa nacionalizem, se v tej lu#i ka$ejo kot povsem nesmiselne, umetne, zavajajo#e ter povsem nezdru$ljive z logi#nim razmi"ljanjem (prim. Gordijew 1999: 264). Sla-ven je s svojim "aljivim komentarjem opozoril na nesmi-selnost tovrstnega po#etja: »Ko me vpra!ajo, kaj sem, se ve-dno !alim – "eprav je mogo"e to !e najbolj resni"no – pravim, da je moj o"e Musliman, mama Srbkinja, jaz pa sem "isti Hrvat.« Z nasme"kom je pripomnil, da nikakor ne more staviti na »krepostnost svoje prapraprababice«. Bosansko--hercegovska hibridnost naj bi bila po mnenju nekaterih Sarajev#anov torej zapisana $e v me"anici krvi, vendar je vseeno dominantna zavest o kulturnih specifikah.

Karakterna podobnost je torej produkt skupne zgo-dovinske zapu"#ine, naravnih danosti, geografske lege in klime, se pravi dejavnikov, ki naj bi navsezadnje pripo-mogli tudi k tvorbi $e dolgo navzo#e regionalne lo#nice. Govorim o kontekstualno premi#ni ogradi med Bosan-ci in njihovimi hercegovskimi rojaki, ki ponavadi ka$e precej"njo brezbri$nost do narodnih in konfesionalnih pripadnosti:348

[Hercegovci] bodo vedno tisti, ki nosijo bele nogavice, vozijo mercedese /…/ Ne spo!tujejo na!e, bosanske duhov-nosti. Jasno da ne, saj imajo … ne vem koliko dni na leto sonce. U#ivajo na soncu in ne razmi!ljajo o njem, kot to po"nemo mi /…/ Mislim, da obstaja nekaj, kar lahko imenujemo pristna bosanska kultura. /…/ Ljudje imajo tipi"no bosansko #alost in na"in razmi!ljanja o realnosti, na"in, kako gledajo na stvari. To je verjetno nekoliko bolj mra"en pogled, opazovanje realnosti skozi nekak!en siv oblak, ampak to je tipi"no bosanski na"in. Tudi ta ironija in prikaz surove realnosti … no, to je nekaj, kar nas opredeljuje.

Svoje trditve je Maja okrepila s pogledom v tema#no sarajevsko nebo: »No, povej mi ti, kako naj bomo druga"ni, "e je nad nami tak!no nebo?«

346. V diskurzu o »bosan-

skem #loveku« je osre-dnji predstavnik »bosan-ske mentalitete« stereo-

tipiziran mo"ki lik.

347. A so nekateri spregovo-

rili o bremenu »me"a-nosti«, saj so sogovorni-ki celo z nevo"#ljivostjo

gledali na nekatere (navidez) bolj etni#no

homogene dr$ave. Voj-na v devetdesetih je bila omenjena kot poveden

primer, da v Bosni in Hercegovini ni mogo#e

$iveti skupaj (prim. Armakolas 2007: 93).

&tevilni Sarajev#ani pa so bili nasprotno pre-pri#ani, da je tovrstna pogreznjenost v vojno stanje pravzaprav od-

sev »skupne bosanske oziroma balkanske

mentalitete«.

348. Nekateri sicer oznako

Hercegovec povezujejo predvsem s hercego-

vskimi Hrvati, vendar v primeru osrednje

delitve med Bosanci in Hercegovci ta nacional-

na #rta ni relevantna. Regionalna razli#nost je bistveno pretresala

navidezno enotnost bosansko-hercegovskih narodov. V Sarajevu je obstajalo prepri#anje, da so hercegovski Hr-vati povsem druga#ni od bosanskih. Josip je napadal hrva"ko her-

cegovsko politiko, ki se je uklanjala ozemelj-

skim aspiracijam Franja Tu'mana in njegovih

podpornikov.

Sarajevo_16.indd 359 29.1.2013 12:19:33

360

Bosansko-hercegovsko »trpljenje«, ki je posledica mu#nih $ivljenj-skih razmer, so Sarajev#ani pogosto obravnavali kot »neiz#rpen vir navdiha« in konstitutivni del identitet bosansko-hercegovskega pre-bivalstva. Do »bosanske mentalitete«, ki je bila sredi"#ni koncept pri pojasnjevanju specifik Bosancev, so bili domala vsi neizprosni, saj naj bi nosila velik del odgovornosti za bosansko pogreznjenost v mo#virje statusa quo. »Mentaliteta« je bila obremenjujo#a: Bosanci in Hercegov-ci so krog prebivalstva, kateremu deklarativno tudi sami pripadajo, neusmiljeno ozna#evali kot nazadnja"ko, divje, temperamentno ljud-stvo, ki je sposobno celo najbolj bestialnih dejanj. Bili naj bi leni, po-#asni, brezbri$ni posamezniki brez delovnih navad in velikih ambicij, ob vsem tem pa jih je domnevno obremenjevala tudi hiba izrazite na-ivnosti in skrajne iracionalnosti. Globoko v bosansko je vtkana tudi »mahalska mentaliteta«, ki vlada in skrbno prepre#uje izstopanja iz mno$ice: »Obstajajo neki vzorci obna!anja, ki ti ne dopu!"ajo biti malo druga"en ali se … dokazati na nekem podro"ju. Vsaka nadpovpre"nost je pospremljena s kritiko, tu ne more! biti zvezda, tu mora! biti del mno#ice.«

Mahalski pogledi in »mahalu!e« so pregovorno utirali poti panopti-konom in sodobnim tehnologijam nadziranja, ki jih "e danes ne morejo povsem nadomestiti. Sedenje ob oknih v kavarnah, kjer se odpira pogled na ulico, ki omogo#a dru$beno kontrolo in opravljanje, je bil za mnoge najbolj"i dokaz, da je mahaljenje vendar bosanski »nacionalni "port«.

»Tradicija«, v kateri so nespregledljivi obrisi posvojenega balkani-sti#nega diskurza, je torej v splo"nem, v razli#nih formah, predstavlja-la mogo#no oviro, ki jo je te$ko prese#i:

Po eni strani nas ta tradicija res lahko nekam pririne, ampak nas … vseskozi ubija. Stalno se vra"amo nazaj in nikakor ne moremo pogledati naprej. To je na! problem. In tak!na so pa" na!a tla, na katerih se ne rodi ni" dobrega. To smo mi, Balkanci! /…/ Nor temperament in vzkipljivost … Blazno smo trmasti in ne vidimo, da nam !kodi. Tu bo spet vojna, samo zaradi na!e mentalitete.

Kako se izviti iz prime$ev nadle$ne »mentalitete«, je bilo klju#no vpra"anje Sarajev#anov, ki so zahtevali spremembe. Tudi Bakir si je grenil dneve z iskanjem zasilnega izhoda: »Sprememba mentalitete sko-zi izobrazbo je nujna /…/ Moja teorija je, da alkohol dolo"a mentaliteto. In mi smo zelo ognjeviti. Tega "loveku ne naredi pivo. Na!a tla nam dajo slivovico. Ko pije! rakijo, si radikalen. Ali ljubi! do skrajnosti ali ubija!.«

V teh besedah nemara $e lahko zaznamo nekaj fragmentov, ki ven-dar ka$ejo na nekatere bolj pozitivne sestavine bosansko-hercegovske »mentalitete«. Te vznikajo ob primerjavi z drugimi, predvsem zahodno-evropskimi narodi. An'elina je tako svojo pozitivnej"o podobo Bosan-cev, ki vseeno ponuja vpogled v kolektivni imaginarij bosansko-herce-govskih samoupodobitev, zgradila na temeljih samoreflektivne kompa-racije z Angle$i, saj je ve# mesecev pre$ivela kot varu"ka v Londonu:

Sarajevo_16.indd 360 29.1.2013 12:19:33

361

Oni so tako superiorni, tudi tisti, ki #ivijo v povsem odro"nih krajih. To je nekaj stra!nega! Ohranili so nekak!no kolonialisti"no dr#o /…/ Evropa je sicer super, ampak mislim, da je povsod te#ko spremeniti mentaliteto. Priznam, da imam pravo tukaj!njo mentaliteto, "eprav opa#am negativnosti, /…/ ampak tu vendar obstaja nekaj /…/ &lovek je nekako notranje izpolnjen, in to ga vodi, da se bori za nekaj bolj!ega. /…/ &e gleda! tako na splo!no, tu najde! nekaj, "esar ne najde! nikjer drugje. To je nekak!en rahatluk.349 Tudi ko obstaja problem, mi na to gledamo malo druga"e kot kjerkoli drugje.

Tak"en odnos do $ivljenja, nepri#akovana lahkotnost, naj bi bil po trditvah sogovornikov posledica $ivljenja na razburljivem terenu, kjer se je izoblikoval izjemno trpe-$en #lovek, ki kljubuje vsem tegobam. Mehku$nost mu/ji je torej tuja, vendar pa so mu/ji zato blizu gostoljubnost, velikodu"nosti, dare$ljivost, hedonizem, zaznamuje ga/jo #ustvenost, strastnost, #love"ka pristnost in toplina, po"tenost, preprostost, skromnost, iznajdljivost itd. V ka-rakterolo"kih narativnih skicah, ki so, presenetljivo, plod premisleka posameznikov, ki sicer deklarativno zastopajo individualizem in zavra#ajo generalizacijske, kolektivira-jo#e pristope – na tem mestu pa kljub svojim aktivisti#-nih vlogam, v katerih je poudarjena posameznikova mo# obra#unavanja z dru$benimi determinantami, poudarjajo diktat nepremagljive »mentalitete« – zaseda pomembno mesto klju#na karakterna #rta: tolerantnost in sprejema-nje Drugega. Skozi slavljen odnos do »bli$njega Drugega« naj bi se oblikovala in ohranjala specifi#nost bosansko--hercegovske kulture – njena opevana hibridnost.

Hibridnost kot specifika: Bosansko-hercegovska »avtenti#na hibridnost«350

Bosna je laboratorij, ni ti treba obiskati ve" krajev. Tu je vse zme!ano. Mi nismo v"eraj spoznali globalizacije.

(Mumo)

»Tu na Balkanu so vsi obsedeni z avtenti"nostjo«, je povsem stoi#no razlagal sarajevski paroh, medtem ko sva si ogledo-vala zaklade muzeja Stare pravoslavne cerkve v Sarajevu, »a tu ni tistega, samo na!ega ali samo njihovega, ker se vse

349. Rahatluk bi mogo#e

najla$je prevedli kot brezskrbnost,

umirjenost.

350. Skovanka je, v mini-malno preoblikovani

varianti, sposojena od Pamele Ballinger (2004), ki se je osre-

doto#ala na »avtenti#-ne hibride« v Istri.

Sarajevo_16.indd 361 29.1.2013 12:19:33

362

prepleta, pre#ema, zdru#uje.« Parohove besede jasno ilustrira-jo dejstvo, da si je nacionalni diskurz uspe"no prisvojil nalep-ko »avtenti#nosti«, ki jo je lepil na konstruirano nacionalno »kulturno #istost«. Vendar je nezaupanje v pospe"ene, mono-polne »o#i"#evalne akcije« v povojnem Sarajevu mo#no (za)$ivelo. In #etudi je bila oznaka »avtenti#nosti« odtujena in re-zervirana za nacionalne kulture, so mnogi, sicer z nekoliko druga#no terminologijo, izra$ali prepri#anja o avtenti#nosti kulturne hibridnosti v bosansko-hercegovskem okviru, pri #emer je bilo mogo#e opaziti izrazit ponos nad prepustnostjo bosansko-hercegovskih notranjih meja ter »kulturno konta-minacijo« z dedi"#ino »bli$njega Drugega«.

V humanisti#nem in dru$boslovnem raziskovanju ter bolj ali manj poglobljenih teoretskih premislekih smo v za-dnjih desetletjih pri#e izraziti zagledanosti v idejo hibridno-sti, saj so sodobne razmere zahtevale aktivno potapljanje v procese soo#anja posameznikov in skupnosti z vrtincem kulturnih vplivov in sprememb (Stewart 1999: 40). Izdatna raba hibridnosti kot epistemolo"ke kategorije in teoretske-ga oziroma metodolo"kega koncepta (Toro 2006: 22–3; glej Hannerz 1996)351 je odlo#no prispevala k radikalnemu od-miku od obstoje#ega esencialisti#nega pojmovanja kulture. Opazni popularnosti hibridnosti, ki je ob#asno mejila tudi na nekriti#ne hvalospeve, je sledil predvidljiv antropolo"ki odgovor: izpostavljanje problemati#nosti koncepta in dotlej neozave"#enih implikacij njegovih "ir"ih rab in aplikacij, ki so odra$ali trajne zadrege pri soo#anju s konceptualizacijo kulturnega stika in me"anja (Stewart 1999: 41). Bolj ali manj ostre kritike je mo#no zmotila »triumfalnost operiranja s hi-bridnostjo«, s katero naj bi se "irokopotezno in perfidno za-krivale globoke razlike in u#inki nesorazmernih dru$benih mo#i. Hibridnost so doleteli tudi ostri o#itki, da naj bi skupaj s kozmopolitstvom ekskluzivno pripadala le globalni, privi-legirani eliti, kar pomeni, da je nikakor ni mogo#e izslediti prav povsod, kjer je privilegirana optika ugleda (Friedman 2002b; prim. Ballinger 2004: 33). A kljub tehtnim opazkam se v sodobnem svetu, kjer se intenzivno poglabljajo zakoreni-njena, neenakopravna razmerja dru$bene mo#i, operiranje s hibridnostjo, njeno prila"#anje in modificiranje, ka$e tudi kot mehanizem upora proti lastni izob#enosti. Z drugimi be-sedami, gre za orodje prila"#anja mo#i.

Retorika o »avtenti#ni hibridnosti«, ki ji lahko sledimo v bosansko-hercegovskem kontekstu, pri#a o njeni vpetosti v dominantne globalne idejne krajine, vendar se kulturna hibridnost v nasprotju s prevladujo#im razumevanjem – ki

351. Hannerz sicer raje govori o kreolizaciji, ki si jo je sposodil iz lingvistike. Ta sicer ni povsem identi#-na s hibridnostjo, kajti koncept naj bi objemal kulturni stik in me"anje do tedaj lo#enih kultur, ki se odvija na relaciji cen-ter–periferija. V njej torej z lahkoto od#ita-mo razmerja neena-kosti, kar pa v resnici ne pomeni, da gre za preproste procese kulturnega pritiska centra mo#i na od-daljena, marginalizi-rana obmo#ja (1992: 264–6 in 1996). Ker so bili izra$eni jasni pomisleki nad samim terminom kreol, kakor tudi hibridno-stjo, saj navsezadnje nosijo breme rasisti#-nih podtonov (glej Stewart 1999: 43–4), se Charles Stewart (1999) raje nagiba k uporabi sinkretizma, #eprav ne zataji niti njegovega problema-ti#nega razumevanja.

Sarajevo_16.indd 362 29.1.2013 12:19:33

363

pravi, da gre predvsem za produkte prepletenosti sodobnega sveta z globalnimi in transnacionalnimi tokovi, v katerem se odvijajo konstantni procesi deteritorializacije in reteritoriali-zacije (Ballinger 2004: 39; glej Alsmark 2001) – v sodobnem Sarajevu tolma#i kot globoka in zakoreninjena pozitivna tra-dicija. Se pravi: gre za tradicijo, ki ni nedaven konstrukt in posledica politike »multikulturalizma«. Bosansko-hercego-vska hibridnost torej, kot zatrjujejo Sarajev#ani, ni trend ali muha enodnevnica, temve# zakoreninjeno »naravno« stanje.

Argumentirano zavra#anje diskurzov o sterilni #istosti nacionalnih kultur so ubesedili nekateri bosansko-hercego-vski intelektualci, ki so bili prepri#ani o nujni samoumev-nosti nepokor"#ine dominantnim kulturnim kanonom in ignoriranju spektaklov pozab, ki so se predstavljali kot iskal-ci zgodovinske resnice. &e posebej odlo#ni so bili tisti, ki so se zdru$ili v krogu promotorjev »bosanske paradigme«. Za njihovo osrednje zbirali"#e velja nadvse dejavna nevladna organizacija Mednarodni Forum Bosna, ki je pri#ela aktivno delovati leta 1997. Da je intenca #lanov ponuditi pomemben prispevek k insititucionalizaciji bosanstva z opazno »evrop-sko dimenzijo«, povedno spregovorijo $e zapisi na spletni strani: »(lani MFB /…/ sledijo principom ohranjanja Bosne in Hercegovine kot pluralne dru$be z zelo bogato politi#no in kulturno zapu"#ino. Ta zapu"#ina je pomemben izvor za razvoj enotnega politi#nega sistema, ki naj s svojim prime-rom izpri#uje najbolj"e aspekte evropskega duha.« V $elji po »obnovi zaupanja« v bosansko-hercegovski dru$bi v svojih besedilih in delovanju uporabljajo prijeme, kot so »razgra-dnja politi#nih in dru$benih ideologij, ki vodijo k delitvi in ki so zasnovane na etni#nih, religijskih in drugih izklju-#ujo#ih pogledih«, obenem pa se trudijo formulirati »nove sinteze« (http://www.ifbosna.org.ba, 7. 3. 2009).352 »Bo-sanska paradigma« na#elno zastopa bosansko-hercegovsko »homogenost v heterogenosti«, a v samo sredi"#e postavlja prepri#anje, da preplet raznolikosti neizogibno producira nekaj svojevrstnega in neponovljivega. Za ilustracijo se lah-ko zate#emo k besedam ustanovitelja MFB Rusmira Mahmu-t#ehaji!a, ki pojasnjuje idejo svojih somi"ljenikov: »Bosna in Hercegovina je kulturno, zgodovinsko, politi#no in jezi-kovno homogenej"a od katerekoli sosede. Lahko govorimo o multikulturnosti Srbije, celo Hrva"ke, ampak nikakor ne Bosne in Hercegovine« (po D$aja 2004: 270). Izpostavljena homogenost pa je v resnici preplet. »Bli$nji Drugi« v tem smislu konstitutivni segment vmesnega prostora, saj ga pro-ducira z lastnim obstojem (prim. Toro 2006: 29). V mete$u

352. Osrednje in najbolj prepoznane figure Foruma so Rusmir

Mahmut!ehaji!, Ivan Lovrenovi!, Mile Ba-bi!, Dubravko Lovre-

novi!, %arko Papi!, Enes Kari!, Enver

Kazaz itd.

Sarajevo_16.indd 363 29.1.2013 12:19:33

364

zgodovinskih valovanj se razvija in nadgrajuje specifi#na bo-sanska kultura, ki temelji na sloganu »podobnosti v razno-likosti«, a tudi »enotnosti v raznolikosti«, ki ga danes pogo-sto sli"imo kot zguljeno frazo v retoriki sodobnih evropskih integracij ali kot odo Evropski uniji (Petrovi! 2009: 16),353 v katero Bosni in Hercegovini vstop "e ni dovoljen. Paradigmo lahko razumemo kot zelo prakti#no aplikacijo pojasnitve hibridnosti, kakr"no lahko preberemo izpod peresa Homija Bhabhe. Zanj namre# hibridnost pomeni ustvarjanje nove, vmesne kulture, ki rezultira v oblikovanju vmesnih identi-tetnih pozicij, saj s procesom kulturne hibridizacije nastaja nekaj novega in neprepoznavnega, se pravi novo podro#je ustvarjanja pomena in reprezentacij (glej Bhabha 1996). A kot ve#ina raziskovalcev tudi Bhabha priznava, da so vse kulture neizogibno ukle"#ene v procese kulturne hibridiza-cije. In na tej to#ki zasledimo klju#ni temelj razhajanja med (znanstvenimi) idejami »hibridnosti« in lokalnimi diskuzi o »avtenti#ni hibridnosti«.

Sklicevanje na hibridnost v bosansko-hercegovskem kontekstu poseduje mo# nasprotovanja avtoritativnim, na-cionalnim vizijam, ki omogo#a premikanje mej zamisljive-ga ter odpira prostor za pogajanja. Kljub temu pa je treba opozoriti na nepri#akovane, stranske u#inke in prikrite implikacije diskurza o »avtenti#ni hibridnosti«. Z njim se namre# odvijajo temeljiti procesi lo#evanja bosansko-her-cegovske kulture in prebivalstva od drugega, seveda zgolj navidezno »kulturno homogenega« sveta, pri #emer se po-gosto ignorira dejstvo, da so vse kulture v resnici globoko hibridne, se pravi, da bosansko-hercegovska v tem smislu nikakor ni izjem(n)a (glej Toro 2006: 33).

Pomembno je omeniti, da »bosanska paradigma« obsta-ja v svojevrstnih razli#icah in odtenkih, njene variacije pa presegajo omenjene intelektualne kroge. Christian Moe je v prispevku ‘A »Bosnian Paradigm« for Religious Toleran-ce? The Local as a Sacred Model for Global Society’, 2003) posegel globlje v znanstveno-politi#no, spiritualno verzijo »bosanske paradigme«, ki jo temeljito pre$emajo »kontro-verzne metafizi#ne trditve«. Na tem mestu razgrinjam bolj liberalno varianto, vendar se naslanjam na omenjeno anali-zo, saj komparacija ponuja informacije o njenih osrednjih, idejnih gradnikih. Premislek o nesmiselnosti in nezmo$no-sti lo#evanja bosansko-hercegovskega prebivalstva, kulture in tradicij, je prav v jedru »bosanske paradigme«, ki se vse-skozi otepa paradnih vizij Bosne in Hercegovine kot globo-ko razklane dr$ave. Prepri#ani so, da izkrivljene podobe ne

353. Pot sloganov je seve-da nadvse komple-ksna, Toma$ Mastnak namre# opozarja, da so na#elo »enotnosti v raznolikosti« prvi artikulirali nacisti v za#etku tridesetih let dvajsetega stoletja (po Petrovi! 2009: 17).

Sarajevo_16.indd 364 29.1.2013 12:19:33

365

podajajo njenega pravega odseva. S svojimi javnimi nastopi in pisanjem zastopajo stali"#e o nespametnosti aktov ek-skluzivno nacionalnega »zapiranja tradicije«, ki po njiho-vem bistveno prispevajo k siroma"enju bosanske kulture, v kon#ni fazi pa lahko vodijo tudi k njenemu nepovratnem izginotju. Interpretacije (bosansko-hercegovske) kulture in tradicije sku"ajo zavestno puliti iz rok narodnih vodij in ide-ologij ter jih premi"ljeno vklju#evati v akcije gojenja bosan-skega patriotizma. Bosanska identiteta, v obstoj katere tudi zaradi lastnih identitetnih pozicij in globokih, a skrbno pre-tehtanih #ustvovanj trdno verjamejo, je mogo#a le skozi ko-eksistenco religijskih, narodnih, lokalnih in dr$avljanskih identitet, ki so vendar tudi v tem paradigmatskem okviru na identitetni lestvici najve#krat najvi"je rangirani. Njihov soobstoj se poka$e kot nepogre"ljiv, saj je predstavljen kot nujen predpogoj za pre$ivetje bosansko-hercegovske, speci-fi#ne in misti#no zavozlane prepletenosti (glej Kazaz 2008).

Ni dvoma, da so tovrstna stali"#a hranila posamezne idealisti#ne, nemalokrat tudi povsem visokolete#e utopi#-ne sanjarije o Bosni in Hercegovini, ki naj bi kot idealen model medreligijskih ali medetni#nih odnosov predsta-vljala najustreznej"i zgled za Evropo in dobrobit sveta. Po mnenju Moea »bosanske paradigme« za zdaj "e ni mogo#e ozna#iti kot dru$beno gibanje, ker eksistira predvsem v for-mi posameznih projektov, nagiba se celo, da bi je ozna#il kot dobi#konosen »posel«, saj se v mnogih ciljih prekriva z vzgojno-spravnimi nareki mednarodne skupnosti. A ven-dar je krog obo$evalcev bosanske paradigmatske struje pre-cej "ir"i, kot se zdi na prvi pogled, in nikakor ni vklenjen v hermeti#en, vase zaprt, samozadosten svet dru$boslovnih in humanisti#nih razprav(ljalcev). Kljub "iroki podpori ide-jam paradigme lahko v retoriki sarajevskih aktivisti#nih grupacij razberemo razvejan niz o#itkov, ki v osnovi niso bili namenjeni temeljem zastopanega idejnega sklopa, tem-ve# predvsem osrednjim figuram intelektualnih debat o bosanski posebnosti in enotnosti. Naveli#ani so bili »enih in istih obrazov«, spodletelih in dolgotrajnih bojev s pe-resom, a do neke mere tudi nadle$nih razprav, zazrtih v kulturo in identiteto. Sami so se namre# bolj kot s kulturo, tradicijo, zapu"#ino in dedi"#ino najve#krat raje ukvarjali z zami"ljanjem vizij prihodnosti. A so vztrajno, puristi#no separacijo kulturnih praks vendar do$ivljali kot nasilje nad lastnimi identifikacijami ter dotedanjim na#inom $ivljenja. Tudi s pospe"eno standardizacijo treh nacionalnih jezikov (glej &ipka 2001) in zajezitvijo besednega zaklada,354 ki je

354. Leta 1970 so na Sim-

poziju o jezikovni toleranci v Sarajevu

poudarili, da ima vsak dr$avljan pra-

vico do lastne izbire izra$anja v okvirih

»na"ega knji$evnega jezika v celoti /…/.

Svoboda izbire vklju-#uje pravico do izbire vseh mo$nosti, ki jih

omogo#a na"a stan-dardna hrva"ko-srb-

ska – srbsko-hrva"ka jezikovna norma«,

kot tudi pravico, da sledi »normi zahodne in vzhodne variante v njuni #isti obliki« (po

&ipka 2001: 35–6).

Sarajevo_16.indd 365 29.1.2013 12:19:33

366

"e konec osemdesetih tvoril pestro barvitost bosansko-her-cegovskega komunikacijskega miljeja, si je nacionalna ide-ologija pridobila "tevilne podpornike, a hkrati tudi mnoge pikre sovra$nike.

Poprej sem $e omenila zbadljivo porogljivost, ki je bi-stveno zaznamovala diskusije o rigidnih jezikovnih lo#itve-nih pregradah, karikirano-teatralno poudarjanje jezikov-nih razlik ter kreativne prakse konstruiranja novih besed, s katerimi so bile jezikovne razmejitve na#rtno raztegnjene do skrajne to#ke absurdnosti, s #emer naj bi se ta razkrin-kala in postala evidentna tudi najbolj »ideolo"ko zasleplje-nim«.355 Jezik je seveda tudi v bosansko-hercegovskem po-vojnem kontekstu slu$il kot mehanizem naturalizacije meja narodnih skupnosti (glej Kroskrity 2000: 23), a so vendar mnogi ohranjali prepri#anje, da lingvisti#na diverziteta ne implicira dru$benega nereda in da je povsem homogen na-rodni oziroma nacionalni jezik zami"ljen v enaki meri, kot je zami"ljena tudi sama »zami"ljena skupnost« (Irvine in Gal 2000: 75–6).

Ob burnih razpravah o jezikovnih #istkah me je nekaj sogovornikov opozorilo na lucidno razmi"ljanje Isidore Sekuli! o bosanskem jeziku. Njen izpiljen in za detajle ob-#utljiv pogled se je namre# kazal kot pomemben opis od zunaj – #eprav je dejansko v bosansko realnost stremel z doma#ega balkanskega obrobja – ki v splo"nem potrjuje njihovo zgodbo o unikatnosti, skratka »avtenti#ni hibri-dnosti« bosanskega govora. Srbska pisateljica in prva #la-nica Srbske akademije znanosti in umetnosti je v svojem poeti#nem eseju z naslovom ‘Bosanski jezik, govor, stil’ (1941) med drugim ugotavljala, da bosanski jezik ni zgolj konstrukt avstro-ogrskih politi#nih te$enj, temve# zna biti, da je moder in natan#en opazovalec iz »Avstrije ob#u-til, da gre za jezik, govor«, ki je specifi#en. Bosanski govor oceni kot »silno afektiven govor«, saj »#esar se Bosna z je-zikom dotakne, blagor ali gorje temu.« Bosanski jezik po njenem ostaja trmasto samosvoj, ne glede na premi#nost imperialnih ali dr$avnih mej. Kljub diskontinuitetam, pi-sanosti prebivalstva in relacij jezik in poseben stil govora ostajata skupna bosansko-hercegovska lastnina. Na#in go-vora in pripovedovanja je tu bistven:

Bosanec svojega govora ne potegne iz $epa ali navade, temve# ga izbira in zlaga iz znanja in ob#utij. Praviloma govori premi"ljeno, po#asi, pogosto in tiho, pazi na vsako besedo, ker tudi vsi okoli njega merijo, ocenjujejo in

355. Tudi pred vojno so se pojavljale z orienta-listi#nim pridihom oblikovane posmehlji-ve jezikovne tvorbe. Sodobnim, moder-nim fenomenom so tako pripisovali imena, ki so slonela na turcizmih. Tako je denimo tank postal belaj-bager, drsalka pa zvrk-hanuma. Po Vu-ceti!u naj bi domislice poudarjale provincial-nost Bosne, predvsem bosansko-hercegovskih muslimanov (2004: 31), a si je te$ko pred-stavljati, da bi tovrstni izumi nastali na tleh, kjer omenjeni turciz-mi niso v rabi. Prav tako so se jim lahko nasmejali zgolj tisti, ki so jih razumeli.

Sarajevo_16.indd 366 29.1.2013 12:19:33

367

srkajo besede. V Bosni je bilo skozi stoletja vsako osebno zadovoljstvo tuj pojem, ampak jezik je za Bosanca osebno zadovoljstvo, slast, !eif, opravi#evanje, ma"#evanje, igra in tekma talenta.

Ta predanost pripovedovanju in naraciji je tudi ve# kot pet desetletij za tem, ko je nastal esej Sekuli!eve, "e vedno evidentna. Najbolj dosledno so jo opa$ali tisti, ki so bili sicer rojeni v Bosni in Hercegovini, vendar so zaradi ne-vzdr$nosti vojne svoj novi dom ustvarili zunaj njenih meja. Vsak nov obisk zapu"#enega sveta jih je navdajal z nelagod-jem, ki ga je porajal ob#utek »nepripadnosti«. Slednjega je med drugim krepilo prepoznavanje lastnih »govorni"kih nesposobnosti« ter neprijetno spopadanje z iskanjem (naj)primerne(j"e) besede, medtem ko so se vztrajno vsiljevali nizi nesprejemljivih opcij jezika, ki so ga po svoji migracij-ski izku"nji najpogosteje uporabljali. Tanja, danes sloven-ska dr$avljanka, je po kraj"em obisku vasi svojega rojstva in odra"#anja $alostno, a z opaznim ob#udovanjem opisovala gostobesednost pripovedi, ki jih je ob srebanju kave poslu-"ala od svojih sorodnikov razli#nih generacij in izobrazbe-nih struktur. Bila je trdno prepri#ana, da bi sama le ste$ka spletla nekaj pomenljivih stavkov o dogodkih, ki so se v pripovedih sorodnikov vpletali v mre$e teko#ih, poslu"lji-vih, umirjenih, lepo zvene#ih zgodb. Globoko razo#arana nad lastno nesposobnostjo doseganja epskih "irin, za kar je izsledila krivce v pretirano brze#em $ivljenjskem tem-pu okolja, ki tovrstnega posedanja ob kavah in narativnih investicij ne spodbuja, je prebivalce Bosne in Hercegovine ozna#evala kot »prave umetnike pripovedovanja«.

Z izjemo pisateljev in pesnikov ter ljubiteljev knji$evno-sti je ve#ina sarajevskih sogovornikov to pripovedovalsko talentiranost ozna#evala manj navdu"eno, "e ve#, menili so, da komunikacijo obvladuje »prazna pri"a«, se pravi "iro-koustno, nesmiselno besedi#enje. V Sarajevu se torej »veliko govori, malo pove, a !e manj naredi«. Kljub tarnanju je ve#i-na Sarajev#anov izkazovala sposobnosti, kakr"ne je bosan-sko-hercegovskemu prebivalstvu pripisovala Sekuli!eva. Navdu"evanje nad jezikovnimi mo$nostmi, predvsem pa poznavanje lokalnih jezikovnih specifik, je bilo o#itno.356 %argon kot univerzalni fenomen je tudi v Sarajevu vselej dopu"#al poigravanje z izra$anjem ter (ne)ozave"#eno, a hu-domu"no oporekal obstoje#emu jezikovnemu standardu. V osemdesetih letih je "irok razmah dosegel tako imenova-ni !atrova"ki govor, ki je zaznamoval komunikacijo tudi v

356. O spo"tovanju sa-rajevskega govora

pri#a tudi precej"nja popularnost Rije"nika

sarajevskog #argona: prilog leksikografi-

ji bosanskoga jezika Narcisa Sara#evi!a (2007), ki je ena iz-

med redkih knjig, ki je v povojnem #asu

do$ivela ponatis.

Sarajevo_16.indd 367 29.1.2013 12:19:33

368

drugih, zlasti urbanih okoljih nekdanje Jugoslavije.357 %a-trova"ki v Sarajevu "e danes $ivi v komunikaciji in se niti malo ne ozira na diktaturo treh jezikovnih standardov, kar nikakor ne pomeni, da je zamejen v okvire antinacionali-sti#nega diskurza. Kot reakcija na procese omejevanja je-zikovnih izbir se pojavljajo klici po osvobajanju, a tudi pri-svajanju jezikovnega prostora, kjer se skozi kreativno igra#-kanje z vsiljenimi normami ustvarjajo jezikovne re"itve in izvirne modifikacije uveljavljenih, z nacionalno idejo obre-menjenih jezikovnih norm. Na primer, Jezix, ki ga tvorci ozna#ijo za »online slovar lastnih izmi"ljotin in jezikovnih perverzij, ki je namenjen vsem jezikovnim (ne)poznaval-cem« (http://www.jezix.com, 23. 2. 2009.), zavra#a resigni-rano sprejemanje jezikovnih re"itev, spodbuja pa aktivno udele$bo posameznikov v konstrukcijski akciji novega je-zika, ki opozarja na zmo$nost uvajanja novega ter potenci-ra me"anje oziroma zdru$evanje doslej nezdru$ljivega. Ne zahteva pasivnega uklanjanja kolektivom in ne zagotavlja pripadnosti narodnim kategorijam, temve# posameznikom ponuja precej"njo svobodo in mo$nosti aktiviranja lastne ustvarjalnosti. Kajti, gre za jezik individualnih inovacij in namernih odstopanj. Toda hkrati ni mogo#e spregledati po-tenciala, da se skozi sodelovanje v praksah jezikovne modi-fikacije ustvarja manj"a skupnost, ki sledi ideji zavra#anja nacionalnih jezikovnih #istk ter redukcije komunikacijskih mo$nosti. (eprav je jezik, ki nastaja, po svoje nekaj kvali-tativno novega, so sogovorniki, ki so vna"ali gesla v slovar, njegovo konstruiranje dojemali kot nadaljevanje ustvarjal-ne tradicije mesta in dr$ave. Kot ve#ina so tudi sami po-udarjali predvsem zmo$nosti bosansko-hercegovskega pre-bivalstva za poigravanje s turobnim vsakdanjim $ivljenjem in oblikovanje humornih domislic, ki zadu"ljivo tema#nost preobra$ajo v sprejemljivo realnost. Ta karakteristika se na-vsezadnje poka$e kot nekaj »pristno bosanskega«.

Na tem mestu se zdi smiselno odlo#nej"e pose#i v strdke diskurzov o »avtenti#ni hibridnosti«. »Me"anje« so sogovor-niki v splo"nem dojemali kot nekaj povsem samoumevne-ga. Hibridnost je predstavljala tisto realnost, ki ni zahtevala skrunitve in problematizacije; te$ave, s katerimi je treba nemudoma obra#unati, so ti#ale drugje. Zatorej odsotnost kriti#nih refleksij ni presenetljiva. Nemilostni nacionalni, puritanski diskurzi so vendar po#asi, a vztrajno, terjali formulacijo konkretnej"ega odgovora, ki se je, povsem pri-#akovano, sprva porodil v okvirih znanstveno-politi#nega oziroma humanisti#nega ter dru$boslovnega premisleka.

357. Gre namre# za $ar-gon, ki nastaja z na#rtnim premetom zlogov (npr. zdravo – vozdra). Sprva naj bi se pojavil med kri-minalci, ki so $eleli s svojevrstnim jezikov-nimi rabami zakriti svoja sporo#ila. Ven-dar pa so !atrova"ke besede v sarajevskem kontekstu dosegle "iroko mno$ico in s tem nekako izgubile svojo ekskluzivnost in tajnost.

Sarajevo_16.indd 368 29.1.2013 12:19:33

369

V dokaj "ibki mre$i obstoje#ih razprav o bosansko-her-cegovski kulturi je nemara najbolj prodorno pisanje Ivana Lovrenovi!a, esejista, urednika, pisatelja, literarnega kriti-ka, novinarja in ljubiteljskega raziskovalca, ki ga uvr"#ajo med bolj anga$irane intelektualne figure sodobnega Sara-jeva. Lovrenovi! je s svojimi besedili odlo#no krepil glas sicer razdrobljene antinacionalisti#ne opozicije in v #asu bu#nega slavljenja kulturnih razmejitev odstiral skupne, zamol#ane in retori#no poteptane bosansko-hercegovske kulturne elemente (glej Lovrenovi! 2002, 2005 in 2008). Pisateljsko pronicljiva perspektiva358 neusmiljeno obra-#unava z redukcionisti#nimi nacional(isti#)nimi posegi. Lovrenovi! poudari, da bosansko-hercegovske zapu"#ine – predvsem od najzgodnej"ih predzgodovinskih #asov vse do slovanskih osvajanj bosansko-hercegovskega ozemlja – nikakor ni mogo#e diferencirati v skladu z nacionalni-mi kriteriji. Kljub formiranju ve#konfesionalnega okvira ter obstoja »izoliranih svetov« se je tudi v #asu osmanske nadvlade nedvomno odvijalo njihovo prepletanje. Poudari tudi dejstvo, da so procesi modernizacije, evropeizacije, se-kularizacije dru$be, skozi katere se je oblikovala dr$avljan-ska, »demokratizirana« kultura, po#asi topili obstoje#e »etno-konfesionalne delitve«. S tem so prispevali h krepitvi »elementov skupnega tipa kulture« (2002: 65). Kultur po-sameznih narodov Bosne in Hercegovine torej ne moremo razumeti neodvisno, brez upo"tevanja konteksta kulturnih stapljanj in prepletenosti. Lovrenovi! poudarja, da moramo pri interpretaciji kulturnih praks upo"tevati nepretrgano »so#asnost razli#nosti in enakosti« ter mo$nost prestopanja zarisanih meja. Bosansko-hercegovski svet naj bi bogatila in dolo#ala v bosansko-hercegovsko tkivo vra"#ena »izku-"nja alteritete«, neodtujiva sposobnost »biti Drugi«, kajti tu kultura »bli$njega Drugega« ni nikoli zgolj njegova/njena, temve# skupna, bosansko-hercegovska last (2002: 111, 120, 125). V nasprotju z nacionalisti#nimi intelektualci ponuja drugo plat zgodbe in razprostre niz konkretnih primerov skupnih, bosansko-hercegovskih kulturnih elementov, v katere nemalokrat subtilno vpenja posamezne konfesional-ne, narodne, a tudi lokalne, regionalne variacije. Skupno zmes zapu"#ine in pre$emanja, ki rezultira v podobnosti, zasledi v jedilnikih in terminologiji posameznih jedi, ritu-alih kot so moba, teferi'i in sijela, navadah pri gradnji hi"e, tudi pri obla#ilnih praksah, ki so se tudi v trdih osmanskih #asih prebrisano izvijale odredbam, itd. Pisateljska tenko-#utnost mu je odstirala pogled tudi v navidezne trivialnosti,

358. V osebnem pogovo-ru je sicer poudaril, da se z vpra"anjem bosansko-hercego-

vske kulture ukvarja zgolj amatersko, saj

je razo#arano priznal, da nima potrebnega

etnolo"kega in antro-polo"kega znanja ter primernih epistemo-

lo"kih in metodolo-"kih orodij za bolj

poglobljene analize. Vendar ni dvoma, da so njegove interpre-

tacije skupnih bo-sansko-hercegovskih

elementov, vodene z intimno refleksijo,

nadvse lucidne.

Sarajevo_16.indd 369 29.1.2013 12:19:33

370

ki so pogosto ostajale prezrte: »V dobrem in slabem, rakija je profana du!a Bosne /…/. Resni poznavalci in hedonisti vedo, da prava rakija slivovica ni namenjena pijan#evanju, temve# – ak!amluku.«359 K ak!amluku, ki zdru$uje Bosance in Hercegovce, pa neizogibno sodi tudi pesem – sevdalin-ka. V pesmih, ki so jih »nemuzikali#ni nacionalni ideologi« agresivno potisnili v etni#ne okove, se odra$a vseprisotno hrepenenje vseh prebivalcev dr$ave, gre za »socialno in me-tafizi#no hrepenenje po bolj"em svetu«, ki je, kot potrjujejo tudi sogovorniki, »eden izmed obrazov resni#ne Bosne, nje-ne tradicije, njenih duhovnih in socialnih latencij« (Lovre-novi! 2002: 111–15, 119).

Ni dvoma, da Lovrenovi! bosansko-hercegovski kul-turni preplet pojmuje kot neprecenljivo vrednoto. (eprav njegova besedila nimajo intence po zavzemanju kriti#ne distance in ne ka$ejo nikakr"nih te$enj po ukrotitvi lastnih #ustev, subjektivnosti in patriotizma – saj z njimi ne na-zadnje izra$a emotivno in globoko identifikacijo z vsem, kar sam razume kot bosansko-hercegovsko kulturno zmes – njegovih opa$anj ne moremo avtomati#no zavrniti kot neargumentiranih oziroma nerealnih. Tudi izpri#ana ide-olo"ka naklonjenost ideji bosansko-hercegovske enotnosti (v razli#nosti) tega dejstva ne spremeni. Namre#, bosan-sko-hercegovske kulturne hibridnosti ne gre razumeti eno-stavno – zgolj kot mit, saj nemehani#ne, bolj subtilne in z diktatom »metodolo"kega nacionalizma« manj obreme-njene antropolo"ke analize prispevajo k ovr$bi tovrstnih, o#itno poenostavljenih interpretacij. Tone Bringa je, kot re#eno, ena redkih, ki raz"irja perspektivo, ko z ob#utkom za detajle niza "tevilne skupne, bolj ali manj izrazito (oza-ve"#ene) hibridne kulturne prakse. Podobnosti opa$a pri na#inih konzumacije hrane, obla#ilnih praksah ("e zlasti starej"ih $ensk), v doslednem sezuvanju #evljev ob vstopu v hi"o, zazna tudi podobne vrednostne sisteme gospodinj, njihov izrazit ponos na #isto#o in urejenost lastnega doma, specifi#en estetski okus, rigidno delitev dela med mo"kim in $ensko, trdno zavezanost gostoljubnosti in povra#ilu obiska, itd. A hkrati odkrije tudi manj"a odstopanja, vari-acije in celo po#asno bledenje omenjenih praks in navad, saj so nekatere izmed teh njeni sogovorniki pri#eli dojemati kot »zaostale« ter odve#ne v modernem svetu (glej 2009: 69–71, 73–7). Enako kot Lovrenovi! zatrjuje, »da noben so-cialni kontekst nikoli ni v celoti izklju#eval tistega drugega. Prav tenzija med podobnostmi in razlikami /…/ je ustvar-jala dinami#no dru$beno $ivljenje.« Raziskovana bosanska

359. Tudi ak!amluk je po Lovrenovi!u bosan-sko-hercegovska »ra-finirana institucija«, ki ponuja »vrhunec tistega do$ivetja, v katerem #lovek v sebi prepoznava nekoga drugega, nesre#nej-"ega, a bolj"ega od tistega, ki vsakodnev-no stanuje v njegovi ko$i« (Lovrenovi! 2002: 115).

Sarajevo_16.indd 370 29.1.2013 12:19:33

371

va"ka skupnost je vsebovala del skupnih in pogosto zamol-#anih kulturnih znanj in praks, delila je referencialni okvir, izku"nje in preteklost, obstoje#e socialne distance pa so bile v resnici v stanju kontekstualne fluidnosti (Bringa 2009: 71, 73). Njuni interpretaciji se stikata tudi v poudarjanju pomena jugoslovanske dr$ave ter njej lastnih ideolo"kih prijemov, diskurzov in institucij ("olski sistem, mediji, JLA itd.), s katerimi je intenzivno posegala v vsakdanje $ivlje-nje ter poglabljala bazen skupnih kulturnih elementov (Lovrenovi! 2002: 65; Bringa 2009: 77), do dolo#ene mere pa tudi aktivno spodbujala hibridnost. Za generacije, ki so odra"#ale in $ivele v SFR Jugoslaviji, lahko trdimo, da je »biti Bosanec pomenilo odra"#ati v multikulturnem in mul-tireligioznem okolju, okolju, v katerem je bil kulturni plu-ralizem bistven del dru$bene ureditve. %iveti s kulturnimi razlikami je bil del najbolj neposredne izku"nje dru$benega $ivljenja, $ivljenja onkraj zato#i"#a lastnega doma,360 in za-torej tudi bistven del njihove identitete« (Bringa 2009: 88).

V primerjavi s propagirano »nacionalno #istostjo«, ki v samih temeljih vsebuje manipulacijske dimenzije, je kultur-na hibridnost, sicer ujeta v druga#ne terminolo"ke oznake, med sogovorniki veljala za »normalno«. Stopnje slavljenja in aktivne hibridizacije lastne identitete pa so mo#no va-riirale, saj so sledile raznolikim, individualnim ocenam in izku"njam. Kot otrok iz »me"anega zakona« je sicer deklari-rani ateist Igor v #asu ramazana organiziral razko"en iftar za vse svoje kolege in prijatelje. Vodila so ga Bosancem in Hercegovcem dobro znana ob#utja oziroma mo#no pono-tranjena pravila o povra#ilu izkazane gostoljubnosti. Menil je, da je nadvse nevljudno, da sam $e ve# tednov aktivno kro$i po ve#erjah, v zameno pa svojim kolegom ne ponu-di ni#esar. Zanj sta ramazan in bajram sodila v kategorijo »na"ih, bosanskih« praznikov, in #etudi ga je dominacija re-ligijskih praznovanj kot ateista ob#asno spravljala ob $ivce, je vseeno priznaval: »To je pa" na!e, bosansko. Itak ti pa ne morem pojasniti, koliko mi gre na #ivce, da mi nekdo, ki me sploh ne pozna, govori, kaj je moje in kaj ni. Vsa ta zme!njava, ki jo imamo, je enostavno tudi moja.« V tem smislu smo pri-#e zelo ozave"#eni aktivni hibridnosti, kjer ne gre zgolj za retori#na slavljenja slednje kot »bogastva« (prim. Cockburn 1998: 198), temve# tudi za prakti#na dejanja, ki potrjujejo njen obstoj. Ob tem pa mogo#e ni odve# dodati, da se skozi sklicevanje na »avtenti#no hibridnost« sprevra#ajo obstoje-#e vzvi"enosti. S pozicije »avtenti#nega hibrida« je mogo#e gledati samov"e#no, a tudi posmehljivo na priseganje na

360. Potrebno je dodati,

da je kulturna razli#-nost globoko pronica-

la tudi v notranjost intimne sfere. Dom

oziroma stanovanjske prostore tudi v Jugo-slaviji ni bilo mogo#e

preprosto lo#iti od javnosti, prav tako kot ni bilo mogo#e

potegniti popolnoma jasne razmejitvene

#rte med lastnim ja-zom in »nacionalni-

mi Drugimi«. Slednji so bili navsezadnje prisotni tudi v ha-

bituiranih, globoko hibridnih praksah, ki

so posameznika bi-stveno zaznamovale.

Sarajevo_16.indd 371 29.1.2013 12:19:33

372

svetovno, globalizacijsko prepletenost, tolerantnost in mul-tikulturnost. Hibridnost se opeva kot globoko zakoreninje-na tradicija in v tej formi slu$i kot retori#ni protiargument te$njam mednarodne skupnosti, ki oznanja lastno misijo bosansko-hercegovske »sprave«. Bosanci in Hercegovci so prepri#ani, da so sami omenjene lekcije osvojili dale# prej kot zahodna Evropa, o #emer naj bi navsezadnje pri#ala svojevrstna »hibridna« kulturna zmes. Pravi Bosanci in Hercegovci so torej tisti, ki se zavedajo in spo"tujejo bosan-sko-hercegovske podobnosti, nastale skozi stapljanje razlik:

Kot rezultat procesa sinteze in notranje integracije razli#nih vrednostnih sistemov, ki so v BiH skozi dolg razvoj postali imanentni, so Bosanci in Hercegovci ustvarili specifi#no obliko zavesti o pripadnosti in razumevanju domovine BiH, kar jih je pripeljalo do stvarjenja povsem tipi#nega in vseobsegajo#ega – bosansko-hercegovskega – sistema vrednot in $ivljenja. Prav ta vseobsegajo#a subjek-tivna kvaliteta /…/ jih preobra$a v edinstvene, naredi jih Bosance in Hercegovce. (www.sarajevo-x.com, 13. 4. 2009)

Diskurz o bosansko-hercegovski edinstvenosti v hibri-dnosti, ki sicer odlo#no zavra#a dosledne delitve znotraj dr-$ave, omogo#a preseganje balkanisti#ne stigme o trdo$ivem, balkanskem »etni#nem nacionalizmu«, a se ne uspeva v ce-loti umakniti od nacionalizma. V splo"nem namre# nesra-me$ljivo ka$e tendenco po formulaciji in ustoli#enju trdne dr$avljansko-nacionalne identitete, ki naj bi sledila narekom mo#no idealiziranih form »dr$avljanskega nacionalizma«.

Kot zatrjuje Pamela Ballinger, hibridnost, "e zlasti ko je vpeta v diskurz o »avtenti#ni hibridnosti«, ni vselej pri-jem, s katerim se dokon#no obra#unava z esencialisti#nimi pojmovanji, temve# slednje pogosto pospe"eno reproducira (2004: 32, 42).361 In "e zdale# ne gre za balkansko specifi-ko, saj hibridnost $e dolgo ni zgolj del antropolo"kega ter-minolo"kega in teoretskega instrumentarija, temve# tvori konstitutiven segment "tevilnih lokalnih teorij o kulturi. Ocene o lastni kulturni #istosti ali me"anju tlakujejo smer politi#ne in kulturne usode skupnosti na "ir"i globalni rav-ni (Stewart 1999: 58).362 Ekskluzivnost, nasprotovanja in antagonisti#ni odnosi, ki nemalokrat slonijo na trku med perspektivami kulturne »#istosti« in kulturne »hibridno-sti«, tvorijo pomemben dejavnik identitetne konstrukcije. Trditve o »avtenti#ni hibridnosti« tudi v Sarajevu proizvaja-jo in nadalje poglabljajo lo#nice med »kozmopolitsko iden-titeto pacifistov«, ki je utemeljena na $ivljenju, usklajenem

361. Iz latin"#ine prevzeta beseda – hibridnost – je za$ivela kot del be-sedi"#a znanstvenega rasizma v devetnaj-stem stoletju, a se je v sodobni teoriji pov-sem odmaknila od neznosnih rasisti#nih idej sterilnosti (Ste-wart 1999: 44–5).

362. Nekoliko parado-ksno je, da se v #asu, ko teoretiki pi"ejo hvalnice kulturni hibridnosti postko-lonialnih skupnosti, odvijajo anga$irane akcije omenjenih skupnosti v projektih esencializacije »neo-krnjene« kulturne av-tenti#nosti (Stewart 1999: 55).

Sarajevo_16.indd 372 29.1.2013 12:19:33

373

s »prastarimi« pravili so$itja, ter »balkanskimi nacionalisti« (prim. Bal-linger 2004: 40). Enako torej kot pri sodobni ideji »multikulturalizma« so tudi tu $ari"#a razprav o kulturi klju#na v identifikacijskih procesih, saj se z njimi na znane, a nekoliko modificirane na#ine zarisujejo nove meje. Te so sicer morda nekoliko bolj elasti#ne, vendar kljub temu "e ve-dno opazno neprepustne (Jackson 2002: 118). Strategije izklju#evanja, ki jih omogo#a »kulturna hibridnost«, sicer najve#krat zavra#ajo nacio-nalno esencializacijo, a je pogosto ne presegajo, temve# zgolj transpa-rentno preoblikujejo konfiguracije obstoje#ih oziroma vsiljenih identi-tetnih sidri"#. Spomnimo se le na vizije Sand$aklij, katerim Sarajev#ani pripisujejo nesposobnost $ivljenja z »bli$njim Drugim« ter oddaljenost od tolerantnosti in hibridnosti. Gre torej za o#iten primer diskurzivne rabe »avtenti#ne hibridnosti« kot strategije konstruiranja novih, zame-jenih entitet. S tovrstnimi prijemi se ne oblikuje zgolj skupnost pravih Sarajev"anov, temve# tudi kategorija dr$avljanov Bosne in Hercegovine oziroma »pravih« Bosancev in Hercegovcev, ki so skozi stoletja skrbno pilili in oplajali so$itje ter hibridno »kulturno tradicijo«. Ta je namre# narekovala, da svoje »delno zaprte« kulture vedno znova odpirajo zuna-njim vplivom. A vendar gre za »omejeno odprtost«, za odprtost do no-tranjih, $e posvojenih kulturnih tokov. (eprav bi "ir"i pritoki kulturnih vplivov omogo#ili temeljito oplajanje bosansko-hercegovske hibridno-sti, so vendar novi prebivalci, a mnogokrat tudi tisti prebivalci Bosne in Hercegovine, ki se oklepajo konstruirane »nacionalne kulturne #i-stosti«, predstavljeni kot nevaren, groze# #len. Defenzivnost do diverzi-fikacije izhaja iz prepri#anja, da bi nove struje »druga#nega«, predvsem tistega, kar je ozna#eno za nazadnja"ko in nemoderno, ogro$ale obstoj tako bosansko-hercegovske kulture kot tudi dr$ave kot celote. Tisti, ki priznavajo hibridnost, ne le retori#no, ampak tudi v praksi, se ka$ejo to-rej kot bolj avtenti#ni, najbolj primerno opremljeni in navsezadnje upra-vi#eni do $ivljenja v Bosni in Hercegovini (prim. Ballinger 2004: 44).

Priznavanje prepleta kultur in njihovo vrednotenje Sarajev#ani ra-zumejo kot logi#no dejanje, dejanje racionalnega premisleka, hkrati pa skozi slavljenje »avtenti#ne hibridnosti« glasno poudarjajo bosansko--hercegovski patriotizem. Obenem ponuja tudi bistvene nastavke za poskuse udejanjanja zamisli, upov in skupnih idealnih predstav o bo-sansko-hercegovski prihodnosti, ki na podoben na#in kot skupna pre-teklost funkcionira kot vezni material. Strmenje v prihodnost je bilo lastno vsem, "e zlasti aktivistom, ki so vztrajno opozarjali na politi#ne manipulacije z bole#imi, preteklimi vojnimi epizodami. V ospredje je tako nenehno silila debata o nujnosti oblikovanja trdne »dr$avljanske opcije« oziroma opozicije, ki naj bi po njihovem omogo#ila »normalno« funkcioniranje dr$ave. V tem smislu jih je Bosna in Hercegovina zani-mala predvsem kot politi#na tvorba enakopravnih prebivalcev, »dr$a-vljanov« Bosancev in Hercegovcev, ki imajo neodtujive, enake pravice in mo$nosti, ne glede na (ne)pripadnost trem konstitutivnim narodom.

Sarajevo_16.indd 373 29.1.2013 12:19:33

374

Gre skratka za boj za priznanje in enakopravno participaci-jo, ki se krepi tudi z idejami o »kulturni hibridnosti«.

Insert o strate!ki identifikaciji: (Ob)ra#una(va)nje z nacionalnim klju#emMedtem ko so politiki in narodni zastopniki trdili, da le

skrbno upo"tevanje pravic konstitutivnih narodov zagotavlja nediskriminatorno ozra#je – kar je s svojimi potezami potrje-vala tudi mednarodna skupnost – so sogovorniki nasprotno menili, da je prav mani#na dominacija zagovora pravic kon-stitutivnih narodov osrednji izvor diskriminacije. »Dr$avlja-ne« je $ulilo izob#enje iz politi#ne sfere odlo#anja: »Izklju#no kolektivisti#no zastopstvo potiska vsako dr$avljansko inici-ativo in na legitimen na#in /…/ posamezniku (ali dr$avlja-nu) odvzema kakr"no koli politi#no mo#« (Mujki! 2007: 2). Marginalizacija »dr$avljanov« je najbolj neusmiljeno grizla v kadrovski politiki. Osovra$eni »nacionalni klju#« je veljal za bosansko-hercegovsko sodobno prekletstvo. Sogovorniki so ugotavljali, da dru$ba, ki posameznikov ne zaposluje na temeljih njihovega znanja, izku"enj in sposobnosti, temve# »zgolj« na podlagi narodne pripadnosti, nikakor ne more enakopravno sodelovati, kaj "ele tekmovati v sodobnem sve-tu: »Ta sistem vrednot se mora spremeniti«, je bila kot mnogi trdno prepri#ana Maja. »Ne tako, da imamo !tiri Bo!njake, !tiri Srbe in !tiri Hrvate, temve" da imamo najbolj!e ljudi, ki so najbolj sposobni za delo, ki ga opravljajo.«

Kot re#eno, bosansko-hercegovska ustava na prvih stra-neh manifestativno izpri#uje popolno predanost za"#iti #lovekovih pravic vseh prebivalcev, a vendar posebno po-zornost namenja pravicam konstitutivnih narodov Bosne in Hercegovine. V Zakonu o dr#avnoj slu#bi u Institucijama Bosne i Hercegovine (2002) lahko preberemo osnovo za in-direktno diskriminacijo v domeni zaposlovanja. (eprav zakon poudarja profesionalno usposobljenost kandidatov, hkrati narekuje, da mora izbor dr$avnih uradnikov odra-$ati narodnostno strukturo prebivalstva Bosne in Hercego-vino, ki pa se sklicuje na popis prebivalstva iz leta 1992. Ker ta zaradi o#itnih razlogov ne more zajeti predvojnega stanja, pogosto ustvarja pogoje za poglabljanje obstoje#ih konfliktov med bosansko-hercegovskim prebivalstvom ali celo producira nove.363 Elisa Helms opa$a, da so aktivistke

363. Na dr$avni in entitet-ski ravni se tovrstne odredbe spo"tujejo, medtem ko na ni$jih ravneh to ni mo$no, ker na dolo#enih ozemljih ni dovolj kandidatov, ki bi so-dili v krog manj"in-skih »konstitutivnih narodov«.

Sarajevo_16.indd 374 29.1.2013 12:19:33

375

nevladnih organizacij iz Zenice prav tako sledile »nacional-nemu klju#u«, #eprav ta zanje ni bil obvezen.364 Nemalokrat so bile prisiljene poudarjati nacionalne tenzije s ciljem, da bi si zagotovile donacije za izpeljavo projektov, usmerjenih prav k premostitvi »etni#nih distanc« v javnem $ivljenju (Helms 2003: 148, 153). V Sarajevu sem ve#krat od posa-meznikov, ki izhajajo iz bo"nja"ke, muslimanske dru$ine, sli"ala zagrenjeno razo#aranje nad dejstvom, da so zato, ker $ivijo v mestu, kjer ve#ino tvorijo Bo"njaki, nepravi#no prikraj"ani. Konkurenca med Bo"njaki je bila prevelika, v dr$avnih institucijah pa so ve#inoma zaposlovali Hrvate in Srbe, ki jih je bilo v mestu premalo, da zapolnijo kvote. Sko-zi zavist se je distanca do »bli$njega Drugega« poglabljala. Kakorkoli $e, zakon je bil za vse dr$avne institucije obve-zen, ignoranca njegovih dolo#b pa je pomenila nespreje-mljivo diskriminacijo pripadnikov konstitutivnih narodov, pri #emer je, kot ugotavljajo sogovorniki, povsem nepo-membno, ali se v tem procesu kr"ijo pravice posameznikov, dr$avljanov Bosne in Hercegovine.

Mlaj"i sogovorniki so verjeli, da je »nacionalni klju#« povojni, daytonski izvirni izum. V resnici ne gre za ni# ra-dikalno novega. Govorimo o adaptirani jugoslovanski osta-lini, ali #e pose$emo nekoliko globlje v prepletene plasti preteklosti, nacionalne kvote lahko razglasimo celo za im-perialno, avstro-ogrsko zapu"#ino. Premi"ljena uravnote$e-nost in zastopanost pripadnikov razli#nih konfesionalnih skupnosti v politi#nih telesih (glej Donia 2006: 42, 74) je igrala klju#no vlogo v na#rtovanih procesih »civilizacije« in modernizacije bosansko-hercegovske dru$be. Disciplinski projekt je namre# vse upe stavil na lo#evanje konfesional-nih pripadnosti od »sekularnega« nacionalizma.365 Podobni principi so kljub jasnemu zavra#anju osovra$ene imperial-ne zapu"#ine obveljali tudi v Kraljevini Jugoslaviji. (eprav je bilo tisti #as mogo#e sli"ati tudi nekaj "ibkih pozivov k opustitvi nadle$nega »konfesionalnega klju#a«, kar naj bi pripomoglo k pomembnemu zasuku politi#nih razprav v smeri pragmati#nih vpra"anj vsakdanjega $ivljenja (glej Donia 2006: 143–5). Od uveljavljenega recepta torej ni odstopila niti druga Jugoslavija, kjer se je enakopravnost narodov in narodnosti formalno uresni#evala na osnovi »nacionalnega klju#a«.366 Ta se je mo#neje utrdil po ustavi iz leta 1974, ko so oblasti "e bolj anga$irano posku"ale uve-ljavljati paritetno zastopanost v javno-politi#nih funkcijah. Ta te$nja se je odra$ala celo v najmanj"ih administrativ-nih enotah v lokalnih skupnostih, ob#inah in celo va"kih

364. V drugih javnih in privatnih podjetjih

najpomembnej"o vlogo v kadrovski po-

litiki igrata nepotizem in posameznikova strankarska pripa-dnost. »Nacionalni klju#« pa se je, kot

re#eno, prikradel tudi v nevladni sektor. (e-prav so bile nekatere organizacije v osnovi povsem antinaciona-

listi#no naravnane, so donatorske politike in diskurzi mednarodne intervencije v ospred-

je potiskali narodne kategorije (Helms

2003: 148, 153).

365. Jasen indikator tovr-

stne usmeritve so bile administrativne re-

strikcije, ki so se do-tikale rabe narodnih

imen. Pri poimenova-nju kulturnih dru"tev

in v javnih govorih so bila dovoljena le

konfesionalna poime-novanja. Kasneje so

stroge omejitve ubla-$ili (Donia 2006: 83).

366. Jugoslovanska opre-

delitev v potrebah dr-$avne administracije

ni nikoli predstavljala povsem enakovredne opcije kot posamezni-

kova narodna pripa-dnost (Bringa 2009:

28), skrb za enako zastopanost narodov in narodnosti v jugo-

slovanski federaciji naj bi dokazovala

te$njo

Sarajevo_16.indd 375 29.1.2013 12:19:33

376

odborih. Bosna in Hercegovina kot najbolj problemati#na, kot »mini Jugoslavija«, je nemara "e bolj pani#no stremela k zagotavljanju »nacionalnega ravnote$ja«, skrbno so sle-dili zastavljenim »kvotam«, najve#krat brez oziranja na de-mografsko razporejenost prebivalstva. Rotacije predstavni-kov razli#nih narodov na politi#nih in drugih pomembnih pozicijah v industriji in administraciji so bile klju#en del bosansko-hercegovske kadrovske politike (Vejvoda 1996: 18; Pickering 2007: 19; Bringa 2009: 78). V nasprotju z av-stro-ogrskimi razpravami o »nacionalnem klju#u« se ta v Jugoslaviji ni prav pogosto omenjal (Donia 2006: 210–1), #eprav je ob#asno dosegal povsem absurdne dimenzije (glej Duijzings 2007: 148). Diskurz, ki je artikuliran v povojni Bosni in Hercegovini in zgledno ovekove#en v ustavi in za-konih, skratka temelji na kontekstualno preformuliranih izjavah iz preteklosti. Gre za adaptirano prevzemanje in operiranje z zgodovinsko utemeljenimi vzorci.

Administrativni pritiski na prebivalce, naj se jasno razvrstijo v skrbno zarisane narodne razpredelnice, so bili neizbe$en del mukotrpnega procesa iskanja zaposli-tve. Prisile pa so, kot vselej, na posameznike u#inkovale izjemno raznoliko. Nekatere Sarajev#ane so vodile k do-mi"ljenim manipulacijam z nadle$nimi kategorijami ter kadrovskimi nareki. Aluzije, da mnogi prebivalci mesta v formularjih, ki zahtevajo narodno opredelitev, dekla-rativno prevzemajo identiteto Hrvatov in Srbov, da bi si pove#ali mo$nost za zaposlitev, so postajale skozi potek raziskave vedno pogostej"e:

No, v Sarajevu je najbolje biti Srb, ima! najve" mo#nosti, da dobi! slu#bo, in najmanj, da dobi! odpoved. Ni ti treba znati ni"esar. Imam prijatelja, ki ni znal pri#gati ra"unalnika in je v javni ustanovi dobil slu#bo sistemskega administra-torja, zato ker je Srb. V resnici ni Srb, ampak se je deklariral za Srba, samo zato, da bi dobil to slu#bo.

In zgodbe niso bile le neutemeljene govorice. Tudi sama sem s#asoma pri#ela sre#evati posameznike, ki so se zatekli k tovrstnim strategijam izigravanja sistema (prim. Armako-las 2007: 95–6). Svojih dejanj niso skrivali niti ob$alovali, "e ve#, nanje so bili odkrito ponosni, saj so jih, podobno kot Amir, tolma#ili predvsem kot »udarec nacionalisti"nemu monstrumu«. Pri tem pa so ponavadi popolnoma prezrli svoj prispevek k hranjenju taistega »monsturuma«. Vedran je bil osamljen primer, ki je priznal, da ga je jasna, eksklu-zivisti#na »narodna identifikacija« navdajala z mo#nim

nove Jugoslavije, da popolnoma obra#una s srbsko hegemonijo v prvi Jugoslaviji (Ir-vine 1997: 12), ven-dar je kljub tovrstnim te$njam obstajala neenakomerna za-stopanost pripadni-kov jugoslovanskih narodov v dolo#enih segmentih dru$be, predvsem v ZK, dr-$avni upravi, vojski, policiji, sodstvu, me-dijih itd. (Velikonja 1998: 235).

Sarajevo_16.indd 376 29.1.2013 12:19:34

377

nelagodjem. K temu je nedvomno prispevala njegova trdna bosanska identiteta in odra"#anje v »me"anem zakonu«:

Glej, tudi jaz sem se prvi" izrekel za Hrvata na zavodu [za zaposlovanje], nikoli prej se nisem tako deklariral, vedno sem bil Bosanec, no, tudi moj o"e je bil vedno s srcem Bosanec, a kaj ho"e!, ko tako ne gre /…/ Tu so muslimani ve"ina, ker jih je okoli osemdeset odstotkov, "e ne celo ve". Sami sebi predstavljajo najve"jo konkurenco. Tako da ima! zaradi nacionalnega klju"a najve" mo#nosti, da dobi! normalno slu#bo, "e se izre"e! za Hrvata.

Z ob$alovanjem je priznaval, da bo prvi v svoji dru$ini s »tujim potnim listom«, ampak v svoje opravi#ilo je nekoliko obupano vklju#il trditev, da »"e #e ne more! premagati siste-ma, ga je treba vsaj izkoristiti«.

Podobne strate"ke identifikacije, namenjene krepitvi kvalitete lastnega $ivljenja, lahko zasledimo tudi v sara-jevskih vojnih razmerah, ko so obrati identitetnih izbir omogo#ali dostop do humanitarne pomo#i. O tem pri#a opa$anje Ivane Ma#ek, ki navaja, da so otroci iz sekular-nih muslimanskih dru$in na pobudo star"ev obiskovali verouk v katoli"ki cerkvi, saj so se jim na ta na#in bolj "iro-ko odprla vrata v humanitarne zaloge Karitasa (2000: 18). Nekaj sogovornikov se je, #eprav niso bili katoliki, "olalo v Katoli"kem "olskem centru sv. Josipa. Poudarjali so, da so odli#ne razmere za "olanje odtehtale neprijetno zbadanje in obkladanje z obto$bami, da so izdajalci »svojega« naro-da. Nejra, ki je obiskovala omenjeno "olo, je spregovorila o svojih nekdanjih so"olkah, ki so se odlo#ile za prestop v katoli"ko vero, saj so se nekatere, v »teh idejah pa" na-!le«, pri drugih pa naj bi odlo#itev vodila $elja po zlivanju s "olskim okoljem. Tovrstne prakse je Nejra odobravala, saj je zagovarjala prepri#anje, da je identiteta stvar izbire in ne deterministi#nega pripisa. »Pragmati#nost identite-te« je torej o#itna, saj gre za prakti#no operiranje s serijo subjektu dosegljivih identitet. Posamezni identitetni izbo-ri namre# odpirajo vrata v uveljavitev, zagotavljajo bolj"e mo$nosti za pre$ivetje, v#asih tudi dru$beni status. Iden-titete torej niso zgolj del navezanosti, emotivnega #utenja, temve# so fluidna rezultanta individualnih izbir in kalku-lacij. V resnici gre pogosto za situacijske odzive na potrebe vsakdanjega $ivljenja (Malkki 1995a: 153, 169).367

V sodobnem Sarajevu smo lahko v istem hipu pri#a deklarativnemu antinacionalisti#nemu, bosansko-herce-govskemu dr$avljansko-nacionalnemu, a tudi narodnemu

367. Podobne strategije

so opisovali tudi po-potniki po Balkanu,

predvsem ko je tekla beseda o Makedoni-

ji. H. N. Brailsford je denimo poro#al, da so dru$ine po"iljale

svoj otroke v razli#ne "ole: v bolgarske,

gr"ke, srbske zato, da bi tudi njihovi otroci

prisvojili njihovo nacionalnost. Zaho-

dni opazovalci pa so omenjene prakse

povezovali predvsem s posameznikovo ne-gotovostjo in zmedo, v resnici pa je "lo za

strate"ko identifikaci-jo in poskuse raz"iri-

tve dru$benih mre$ v negotovih #asih (Irvi-

ne in Gal 2000: 65).

Sarajevo_16.indd 377 29.1.2013 12:19:34

378

opredeljevanju. (eprav so mnogi odlo#no zatrjevali, da so Bosanci in Hercegovci oziroma dr$avljani Bosne in Hercegovine, so hkrati na formularje izpisovali lastno narodno pripadnost, saj so zaradi izde-lanih kalkulacij strate"ko prevzemali diskurz, od katerega so se sicer najve#krat – z izrazitim odporom – povsem oddaljevali. A #etudi so narodna opredeljevanja nastajala iz pragmati#nosti so v resnici pogo-sto prispevala k reprodukciji dominirajo#e ideolo"ke mo#i in krepitvi obstoje#ih oblastnih strategij (Sharp, Routledge, Philo in Paddinson 2000: 23). Pri#e smo dvoumnosti pokor"#ine, ker hkrati ni mogo#e docela zavrniti dejstva, da so prevzete ideologije – kljub svojim bolj ali manj odkritim stremljenjem po podreditvi in kontroli subjektov – pogosto skozi reinterpretacijo potisnjene v formo subtilnega oro$ja za samo kritiko struktur dominacije (Warren 1993: 11). Zato navse-zadnje ne presene#a, da so zatekanje v ustaljene identitetne pregrade Sarajev#ani pogosto pojasnjevali kot o#itne poskuse obra#unavanja z rigidno okamnelostjo posameznikove narodne identitete, saj so s poigravanjem z identifikacijo in poudarjanjem fleksibilnosti identi-fikacije parodirali esencialnost, nespremenljivost narodnih identitet ter njihovo domnevno »biolo"ko utemeljenost«. Z etapnimi, zgolj deklarativnimi fiksacijami se v resnici poudarja nekonstistentnost identitete.

Strate"ka deklaracija »narodne identitete« slu$i tudi kot mehani-zem izpostavljanja absurdnosti prevlade »narodnih« identitet v vseh sferah dru$benega $ivljenja. Kajti trud, po$rtvovalnost, znanje, izku-"nje, razgledanost naj bi bile povsem irelevantne v boju s pripisano narodno pripadnostjo. Ta naj bi bila odlo#ilna pri vstopu v delovno razmerje. Umetni"ko-aktivisti#na skupina S.N.O.B., kar je okraj"ava za »sarajevski narodno osvobodilni boj«, ki ima za cilj kontrirati in z anga$iranimi ter sarkasti#nimi oblikovalskimi re"itvami opozarjati na nevarnost in nevzdr$nost »nacionalprimitivizma«, je nemara najbolj nazorno opozorila na ta bole#i nesmisel na enem izmed svojih plaka-tov. Na tem je uprizorila »nove poklice v BiH«, za katere se ni treba posebej "olati, saj zadostujejo »prirojene, pripisane predispozicije«. Gre za slede#e poklice: »diplomirani Bo"njak«, »diplomirani Srb« in »diplomirani Hrvat« (http://snob.blogger.ba/, 13. 6. 2008). Izposta-vljena »profesionalizacija« narodnih pripadnosti razkriva absurdnost bosansko-hercegovske dru$be. Z ironi#no grenkobo opozarja, da je na teh prostorih mogo#e pre$iveti le s priklanjanjem ekskluzivisti#ni na-cionalisti#ni logiki. Navsezadnje naj bi to najbolje vedeli tisti, ki »$ivijo od nacionalizma« – politiki. Ironizacija, sarkazem, cinizem in humor so pomembne strategije soo#anja z nezavidljivo realnostjo in kot neko-liko omiljena kritika tvorijo pomembne segmente antinacionalisti#ne-ga diskurza. Obenem pa mnogi Bosanci in Hercegovci, a tudi zunanji opazovalci, vidijo bosansko-hercegovski humor kot svojevrstno, bo-sansko-hercegovsko kulturno specifiko.

Sarajevo_16.indd 378 29.1.2013 12:19:34

379

Humorne strategije antinacionalisti#nega upora: (O)sme!enje notranjih nacionalizmovKljub izdatnim naporom Jim Hicks nikakor ni mogel

formulirati zadovoljivega odgovora na neskon#na spra"eva-nja o $ivljenju v obkoljenem Sarajevu. S#asoma je mote#o zagato pri#el re"evati s sarajevskim #rnim humorjem. Naj-primernej"i odgovor je torej na"el v pripovedovanju bru-talnih vojnih "al, ob tem pa se mu je porodila zamisel o pisanju sarajevske knjige "al kot svojevrstne »vaje v sodobni folklori«. Ko je svojo namero navdu"eno razkril prijatelju iz Sarajeva, ga je ta opozoril na o#itno: da »vsakdo, ki pride, to $eli storiti« (2002).

Tudi v antropolo"kih besedilih (glej Stefansson 2007: 67; Kolind 2008: 278) zasledimo mnoge opazke o humor-ju kot o#itni sestavini bosansko-hercegovskega vsakdanje-ga $ivljenja. Konec osemdesetih let je v prilogo doktorata Cornelia Sorabji (1989) zapisala "tevilne vice in "ale, ki so tisti #as zaznamovali pogovore v sarajevski soseski. Vici in "ale so nemalokrat veljali za izraz nepokor"#ine, saj so jih mnogi interpretirali kot tihi upor proti cenzuri sociali-sti#nega re$ima (glej Davies 2007), nekaj let kasneje pa je Ivana Ma#ek, ki je na svoji ko$i do$ivela ne le vojne brutal-nosti, ampak tudi pikro brutalnost bosansko-hercegovske nemilostne zbadljivosti,368 opozarjala na izjemen pomen humorja v obkoljenem mestu. Proslavljeni »sarajevski voj-ni humor« je sicer transparentno kazal na posameznikovo ranljivost in obup, vendar je hkrati ponujal mo$nosti za soo#anje z vojnim nasiljem in upor proti njemu. &aljive, nemalokrat tudi absurdno bizarne naracijske upodobitve realnosti, ki so sicer simbolizirale nezmo$nosti pobega iz nesprejemljive stvarnosti (Ma#ek 2000: 26; Vuceti! 2004: 22), so Sarajev#ani, vklenjeni v obro# vojne, uporabljali kot orodje bla$itve lastnega trpljenja. S #rnim humorjem so po-sku"ali neznosno situacijo, nad katero niso imeli kontrole, prevesti v znosnej"o formo, s tem pa so si hkrati prisvajali del dru$bene mo#i ter nadzora nad lastnim $ivljenjem. Kaj-ti komi#no v resnici ni nasprotje tragi#nega, temve# gre za imanentno soodvisnost tragike in komike, nerazdru$ljivo prepletanje solz in smeha. Smeh je strategija manipulaci-je pozornosti v nevzdr$nih razmerah in na#in, ki odpre mo$nosti za obra#unavanje z brutalnostjo vsakdanjega $i-vljenja. S tem ko neprijetne dogodke v svojih mislih znova

368. Tudi Elissa Helms se

tem neprijetnemu »iniciacijskemu« pro-

cesu ni izognila, saj so ji sogovornice iz

nevladne organizacije Medica Infoteka za

rojstni dan podarile uhane »FBI«, z raz-lago, da niso na"le

tistih, na katerih pi"e »CIA« (2003: 15).

Stefa Jansena pa je prijatelj v Tuzli ozna-

#eval za »okupatorja« (2007b: 196).

Sarajevo_16.indd 379 29.1.2013 12:19:34

380

zavrtimo, aktiviramo lastne zmo$nosti, tako da repriza, ki se odvija skozi humorne naracije, upodablja predruga#eno podobo travmati#nega dogodka. Bole#i momenti se sicer podo$ivljajo, vendar so skozi ponovno uprizarjanje perci-pirani kot »drugi«, s tem pa se oblikujejo mo$nosti za dis-tancirane poglede, ki omogo#ajo smeh. Komi#nost skratka delno zabri"e bole#ino, premik v perspektivi pa omogo#a izstop iz izolacije in vrnitev v skupnost, #etudi najve#krat v tisto, oblikovano skozi skupno, tragi#no izku"njo. Smejanje (kolektivnemu trpljenju) torej signalizira pripadnost »sku-pnosti smeha« (Jackson 2002: 170, 182).

V Sarajevu je vojni #rni humor nedvomno lastnina pre-$ivelih. Le tisti, ki so pretrpeli vojno, posedujejo ekskluzivi-sti#no pravico, da se smejejo pretresljivim "alam, ob katerih sicer "ir"a publika #uti nelagodje. Sarajevska »izkustvena skupnost« na primer ne potrebuje nikakr"ne dodatne po-jasnitve o globoki ironi#nosti in navsezadnje o smiselnosti postavitve spomenika »hvale$nosti« mednarodni skupnosti v Sarajevu, in sicer v obliki velikanske konzerve Ikarja. Ko-nec leta 2003 je namre# Neboj"a &eri! – &oba,369 ki ga je vojna potisnila na bojne linije, objavil iniciativo za posta-vitev spomenika mednarodni skupnosti. Ta naj bi odseval sarajevsko »globoko hvale$nost« navideznim altruistom: »Dolgo #asa sem premi"ljeval, kako naj se na dostojen na-#in zahvalimo mednarodni skupnosti za vse, kar je storila za nas. Leta in leta nam je pomagala in se trudila, da bi nam bilo bolje.« Za pre$ivele je povsem neumestno opozarjati na porogljivost avtorjevega priklanjanja mednarodni skupno-sti ter na izdatno mero cinizma, ki pre$ema trditev o njeni neprecenljivi vlogi pri zaklju#evanju dolgotrajnega procesa »rekonstrukcije Bosne in Hercegovine«. Konzerva Ikarja namre# simbolizira vojno, "e bolj konkretno prehranjeval-ne navade v #asu obstreljevanja. Med konzumenti je znana kot konzerva, za katero nikoli ni bilo povsem jasno, kaj je njena vsebina, kak"ne so misteriozne in nerazpoznavne se-stavine, tudi njen »rok trajanja, izvor in vse drugo« (&eri! 2003) je ostalo zaklenjeno kot skrivnostnost v voja"kih in humanitarnih organizacijah. V zgodbah o Ikarju dominira-jo trditve, da so tega zavra#ali tudi izstradane ma#ke in psi, Sarajev#ani pa si niso mogli privo"#iti tovrstne izbir#nosti. Mednarodna skupnost je navsezadnje ohranjala embargo na uvoz oro$ja, zatorej se humanitarna pomo# ve#ini Sara-jev#anov, ki so vojno pre$iveli v mestu, ka$e kot zgolj navi-dezen, kvazialtruizem, ki je mo#no prepojen z egoisti#nimi impulzi. Po tej interpretaciji je vojna zanje pomenila zgolj

369. Umetnik danes $ivi in deluje v New Yorku.

Sarajevo_16.indd 380 29.1.2013 12:19:34

381

prilo$nost za praznjenje zalog sumljivega izvora. Na raz-stavi o obkoljenem mestu v Historijskem muzeju Bosne in Hercegovine lahko med drugim preberemo, da se z »Ikar-jem ravna kot z bombo, vzamemo ga v levo roko, kazalec desne se zatakne v obro# na pokrovu, potegne in "teje do tri, #e se zasli"i zna#ilno piskanje, odvrzi«.

Spomenik mednarodni skupnosti v obliki velikanske konzerve naj bi za prebivalce Sarajeva in Bosne in Herce-govine vseboval svarilno in vzgojno-pou#no vrednost. Gre za lekcijo o pogubnih u#inkih pretekle in sedanje bosansko--hercegovske naivnosti:

(e se ozremo na trenutno politi#no situacijo v BiH in na mednarodne dejavnike (ki "e naprej vedrijo in obla#ijo [politi#no situacijo]), se ne moremo izogniti konstataciji, da politi#na pomo#, ki jo ponuja Zahod, v kvaliteti ustreza tisti, ki smo jo dobili v prehranski obliki. Misteriozna vsebina, misteriozen proizvajalec, z nedolo#enim rokom trajanja. (&eri! 2003)

Spomenik je bil postavljen v za#etku leta 2007, in si-cer pod okriljem Centra za sodobno umetnost Sarajevo v okviru projekta De/konstrukcije spomenikov, ki ima za cilj aktivno spopadanje z nacionalisti#nim manipulira-njem s kulturo, saj se anga$ira predvsem v umetni"kih akcijah »dekontaminacije kulture« (http://www.scca.ba/dekonstrukcija/b_main.htm, 4. 8. 2008). Vendar je bil spo-menik, na katerem je vklesan ironi#en napis: »Spomenik mednarodni skupnosti /…/ od hvale$nih me"#anov Sara-jeva«, postavljen med muzejske institucije na Vilsonovem sprehajali"#u in ne na prvotno na#rtovano lokacijo v park nasproti stavbe predsedstva Bosne in Hercegovine, kjer naj bi predstavljal provokativno, simbolno sporo#ilo medna-rodni skupnosti, a tudi doma#im politi#nim akterjem.370 Razprave o spomeniku so se pogosto dotikale prav recepcij-skih zmo$nosti, spomenik je bil prostor zgostitve skupnega izkustva. Prakse (ne)razumevanja ironije spomenika so za-risovale jasne meje med tistimi, ki so za#etek devetdesetih let dvajsetega stoletja pre$iveli v obstreljevanem Sarajevu, in drugimi, ki so tisti #as bivali v miru. Okoli spomenika so torej zgo"#eni spomini skupnosti, ki je bila edina zmo$na razbrati vso globino bridke ironi#nosti dejanja.

A humor ni omejen le na skupnost pre$ivelih Sarajev-#anov, razumevanje dolo#enih "al in hudomu"nih na#inov komunikacije oblikuje tudi "ir"e koncentri#ne kroge pripa-dnosti. Pravilni odzivi na mno$ico "al, na "aljiv, v#asih celo

370. Leta 2009 je umetnik

razmi"ljal o preme-"#anju spomenika, saj je bil prepri#an,

da ga me"#ani, a tudi oblast, ki ga ni

pripravljena za"#ititi pred uni#evanjem, ne spo"tujejo (glej Lingo

2009).

Sarajevo_16.indd 381 29.1.2013 12:19:34

382

brutalen na#in komunikacije avtomati#no podeljuje vsto-pnico v "ir"o sarajevsko skupnost, a tudi v posamezne o$je kroge »raje«. S humorjem pa se nedvomno zarisujejo tudi percipirane bosansko-hercegovske specifi#nosti, ki utrjujejo ograje bosansko-hercegovske »zami"ljene skupnosti«. Elissa Helms je prepri#ana, da je »pripovedovanje "al za bosansko dru$abnost skoraj enako pomembno dejanje kot pitje kave« (2003: 260). Kratek sprehod po Sarajevu bo opazovalcu po-stregel z mno$ico humornih epizod in jasno opozoril na po-men humorne dimenzije v vsakdanjem govoru in interakciji. Ta nemalokrat meji na sarkazem, mo#no stavi na ironijo, sa-tiri#na zbadanja in cini#ne opazke pa so njegovi konstantni spremljevalci. Humoristi#en podton vselej ti#i v pripravljeno-sti, da izbruhne in docela zavlada nad pogovorom. Tak na#in komunikacije, ki nemalokrat funkcionira kot mehanizem dru$bene kontrole, je sprejet kot povsem obi#ajen, #etudi izvablja nasmeh. Vstop v tovrstne interakcijske odnose, ki posameznike potegnejo globoko v vrtinec vzajemnega zba-danja in roganja, pomeni iniciacijo, na "iroko odpira vrata v "ir"o ali o$jo dru$bo, obenem pa gre za evidenten obred dokazovanja lastne pripadnosti.371 Tako ni nenavadno, da "ofer potnika ob vstopu v vozilo javnega prometa, #e bo ta po njegovi presoji vstopal prepo#asi, spodbudi z opazko, da »ni nobene potrebe po tem, da bi se sezuval«, ali da natakar go-sta ali gostjo, ki neizvirno naro#i enako kot njegov/njegova predhodnik/ca, opozori, da je »kopiranje vendar dra#je«. 372

V ve#ini dru$b obstaja natan#no dolo#en prostor in pri-meren #as za humorne anga$maje, v bosansko-hercegovski (podobno kot v angle"ki (glej Fox 2004: 61, 64)) pa je hu-mor prisoten konstantno, tudi v za#etni komunikaciji med popolnimi neznanci. To spoznanje pri nekaterih spodbuja patriotski ponos, ki se sklicuje na obstoj specifi#nega, v dr$avne meje zajetega, odli#nega smisla za humor. Na tem mestu pa je treba omeniti tudi osamljene skepti#ne opazke, ki imajo vez bosansko-hercegovske dru$be s humorjem za nadle$en in nekoliko obremenjujo# mit. Tovrstna stali"#a oplaja naveli#anost nad stereotipnimi upodobitvami Bo-sancev in Hercegovcev kot ve#nih zabavlja#ev in »klovnov« (nekdanjega) jugoslovanskega prostora. Enverjevo naspro-tovanje izvira iz neznosnosti lastnih izku"enj: »Kot Bosanec si obsojen, da vse #ivljenje kot norec ponavlja! ene in iste vice in opona!a! norca in butca. Kot Bosanec sploh ne sme! biti slabe volje, ampak se mora! butasto re#ati, ne glede na to, kaj se ti do-gaja v #ivljenju.«373 A so vendar nasprotna mnenja, ki so En-verjev mit interpretirala kot realnost, mo#no prevladovala:

371. O tem najbolj pove-dno pri#ajo zgodbe tistih, ki so zapustili Sarajevo in Bosno in Hercegovino, saj nerazumevanje "al in hudomu"nih opazk v novem okolju krepi njihova ob#u-tja odtujenosti in izob#enosti.

372. Humor kot prizori-"#e identifikacije ni prisoten le v Bosni in Hercegovini. Taylor poro#a o pomembni vlogi ironije in samo-ironizacije v procesih nacionalne identi-fikacije na Irskem (glej 2001). Kate Fox pa opozarja na zra-"#enost humorja z domala vsemi aspekti angle"kega $ivljenja (2004: 61).

373. Tovrstna nasprotova-nja so izhajala tudi iz ekskluzivno naci-onalisti#nih vzgibov. Zalo$ba Bemust je na primer objavila vice o Muji in Sulji v stripu z o#itnim namenom krepitve bo"nja"ke identitete. V uvodu k izdaji lahko prebere-mo misel, da so bili vici o Muji in Sulji do Bo"njakov izrazito krivi#ni. Ozna#ijo jih za »svojevrstno orod-je /…/ ideolo"kega genocida« (Kadribe-govi! 1996: 4–5).

Sarajevo_16.indd 382 29.1.2013 12:19:34

383

bosansko-hercegovski »izrazit smisel za humor« je hranil ponos, #eprav so mnogi sogovorniki v splo"nem sogla"ali z mnenjem psihoanalitikov, ki so humor v prvi vrsti ozna#evali kot mehanizem spro"#anja potla#e-nih in zatiranih impulzov; u$itek, ki ga ponuja, pa je po tej interpretaciji zgolj »nadomestek za pomanjkanje u$itka v $ivljenju« (Pe#jak 1995: 11). Bosansko-hercegovska tragi#na usoda ter neznosnost realnosti sta torej izvabljala humorno noto, ki je laj"ala grenkobo in omogo#ala pre$ivetje: »Mi smo #e tako zelo tragi"ni, da je #e kar sme!no«, je poudaril Marko, ko mi je vneto razlagal o po njegovem neupravi#enem slavljenju bosansko--hercegovske filmske produkcije, v kateri naj bi se zrcalila tragikomi#-nost bosansko-hercegovskega humorja: »Ali razumete, da mi v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih nismo posneli niti enega filma, ki ne bi vseboval vsaj del"ka besedila o na!i neumnosti? Ali razumete, da je mnogim pojem dobrega filma to, da se smejejo sami sebi, ker nas na!i re#iserji karikirajo?« Ob tem pa je dodal, da »komi#ne nadaljevanke«, ki nastajajo v povoj-nem obdobju, #loveka nedvomno prej pripravijo do solza kot do smeha.

Na tem mestu je treba opozoriti na pomembno dejstvo, in sicer da ko te#e beseda o humorju, bosansko-hercegovske notranje, narodne in religijske kulturne razlike nikoli niso izpostavljene kot relevantne. (e-tudi so najbolj znani vici sme"ili domala izklju#no stereotipizirane in mo#no karikirane protagoniste z muslimanskimi/bo"nja"kimi imeni, kot so Suljo, Mujo in Fata, so vendar v splo"nem prezentirali kategorijo Bosancev ter na ta na#in spro"#ali stroge delitve. Z njimi se je namre# – pogosto z nelagodjem – identificirala ve#ina bosansko-hercegovskega prebivalstva. A tudi iz perspektive drugih jugoslovanskih republik so zasmehovano grupacijo tvorili vsi prebivalci republike, ne glede na nji-hovo religijsko ali narodno pripadnost (Vuceti! 2004: 9–10, 13). Pogledi od zunaj na Bosance kot nespametne, a sicer simpati#no nedol$ne ama-terske zabavlja#e so evidentni, a so nemalokrat (re)producirani v Bosni in Hercegovini. Ko se Sarajev#ani pozicionirajo v kontrastno primer-jalno relacijo s Slovenci in Hrvati ter drugimi, zanje »hladno racional-nimi« zahodnoevropskimi narodi, se ponosno predstavijo kot tisti, ki posedujejo izjemen smisel za humor in se v nasprotju s konstruiranim protipolom brez zategnjene defenzivnosti znajo (na)smejati tudi na svoj ra#un. Zato domala nih#e ne zanika, da so za produkcijo omenjenih "al in vicev, kjer prihaja do (samo)zasmehovanja in (samo)parodiranja, odgovorni najve#krat kar Bosanci sami.

Ni odve# opozoriti, da omenjene "ale o Bosancih niso vselej usmer-jene v samodegradacijo in posmehljiva samoponi$evanja, temve# ne-malokrat opozarjajo na domiselne, prebrisane in nenavadne na#ine soo#anja s specifi#no situacijo ali zastavljenim izzivom. S tem ka$ejo na bosansko-hercegovsko iznajdljivost, inovativnost in hkrati razprostira-jo poglede v druga#ne vrednostne sisteme, ki so pogosto neupravi#eno potisnjeni na samo dno dominantne, etnocentri#ne perceptivne lestvice (Vuceti! 2004: 18–9).

Sarajevo_16.indd 383 29.1.2013 12:19:34

384

Samoironizacija nemalokrat funkcionira kot protiuda-rec »mo#nej"emu Drugemu«, #igar superiornost je v tem procesu prevzemanja mo#i nad samodefiniranjem in samo-prezentacijo nekoliko omajana (Fernandez in Taylor 2001: 29). A hkrati ni mogo#e prezreti, da se v "alah o Bosancih zrcalijo tudi jasni razredni konflikti in distance, predvsem o#itno oddaljevanje od »ruralnega Drugega« oziroma od domnevno nemodernega, ruralnega subjekta (Vuceti! 2004: 18–20). Kljub raznolikim u#inkom vicev in "al o Bo-sancih so vendar ti najve#krat uporabljeni kot jasen dokaz bosansko-hercegovske humorne narave in zmo$nosti bo-sansko-hercegovskega prebivalstva za prevajanje turobne realnosti v komi#ne naracije.374 V tem smislu humor ne-dvomno u#inkuje kot pomembna dru$bena vez in v svojih u#inkih ni povsem banalen niti ne »benigen« (Berger, po Merziger 2007: 209).

(eprav so ironi#ne in humorne, a nadvse kriti#ne dru$bene opazke zasedale mnoge sfere: od vsakodnevne komunikacije, glasbe, literature, stripa, likovnega ustvar-janja, oblikovanja, performativnih akcij, gledali"kega in filmskega ustvarjanja, ki skozi estetizacijo sku"ajo raz-galiti dejanskost dru$benega sveta (glej Cohen 2007), se bom za konec omejila le na nekaj primerov strate"ke ali spontane rabe humorja, ki jih zasledimo v obliki "al, ironije, satire, parodije v antinacionalisti#nem uporni-"kem diskurzu. Navsezadnje vloge humorja v uporni"kih praksah ni mogo#e prezreti. Scott je humorne strategije, sicer bolj mimobe$no, ozna#il za »oro$je "ibkih« (1989), ki se razvija v dru$benem zakulisju, dale# od pogledov oblastnikov. Tudi sodobne antropolo"ke raziskave upora ali zgolj »pre$ivetja« so humor interpretirale kot sredstvo izra$anja dru$bene kritike v okvirih mukotrpnih $ivljenj-skih razmer (glej Goldstein 2003). Zagrenjeni humor se je kazal kot mehanizem spro"#anja globokega nezadovolj-stva v okovih prevlade mo#nega nezaupanja v radikalne dru$bene spremembe (glej Scheper-Hughes 1992). Skozi humor se namre# razkrivajo posameznikove percepcije in do$ivljanje lastnega $ivljenja in dru$benih okoli"#in, hkra-ti pa ponuja uvid v dojemanje obstoje#ih dru$benih hie-rarhij in (samo)pozicioniranje subjekta znotraj njih (Gold-stein 2003: 37). V ospredju zanimanja je torej dru$beno funkcioniranje humorja oziroma njegova raba v razli#nih formah v specifi#nem sarajevskem kontekstu.

Humor predstavlja strategijo upora v spopadu z antago-nisti#nimi notranjimi nacionalizmi, saj parodira trenutne

374. Kot najbolj repre-zentativen primer so izpostavljeni slavni Nadrealisti, ki so bili znana popularno-kul-turna institucija tudi na "ir"em jugoslovan-skem obmo#ju.

Sarajevo_16.indd 384 29.1.2013 12:19:34

385

razmere, ob tem pa spro$a ob#utja pripadnosti skupnosti »kriti#ne mno$ice«. Kot produkt specifi#nega dru$benega konteksta v sebi vsebu-je politi#no sporo#ilo za "ir"o doma#o in nemalokrat tudi mednarodno skupnost, ponuja alternative sodobnosti in prispeva k (idejni) konstruk-ciji »novega sveta«, kakr"nega si zami"ljajo kriti#ni agensi. Fragmente ostre ironizacije procesov nacionalizacije in religijskega preporoda, ki se odvijajo v sodobnem Sarajevu in Bosni in Hercegovini, sem $e neena-komerno razdrobila po predhodnih poglavjih. Prav tako nisem spregle-dala humornih pu"#ic, usmerjenih k politi#nim akterjem.

Kot najprimernej"a tar#a neusmiljenega zasmehovanja se je v mestu izpostavljalo prav nadle$no zastopanje enakopravnosti konstitutivnih narodov. Sogovorniki so v dialogih in monologih z opazno ironijo po-snemali in do skrajnosti forsirali retoriko politikov, religijskih voditeljev in nacionalnih ideologov. U#inek komi#nosti je bil pri njihovem nepre-pri#ljivem vztrajanju pri pomenu enakopravne zastopanosti povsem ne-izogiben, #eprav je bilo ob tovrstnih uprizoritvah posnemanja realnosti le malo smeha. Izrisovanje grafita na enem izmed sarajevskih kinema-tografov ponazarja distanco do etabliranega dru$benega reda, ki se izra-$a z njegovim karikiranim posnemanjem. Opazovalci dogajanja, rojeni v za#etku osemdesetih, sicer ostri dru$beni kritiki, so bili mnenja, da je v nastajajo#i rde#e-modri grafit vsekakor treba vklju#iti tudi zeleno barvo, saj je vendar, kot pravijo, treba poznati prioritete v $ivljenju in »spo!tovati enakopravnost konstitutivnih narodov«. Ko sva se s Samir-jem pogovarjala o zagovoru pri#ujo#e doktorske disertacije, je "aljivo pripomnil, da nikakor ne smem pozabiti na enakopravno zastopanost konstitutivne trojice, zato mi je vljudno ponudil pomo#. Izbral naj bi tri kolege iz treh razli#nih konstitutivnih narodov, ki jih je nameraval po-stavil pred fotografski objektiv. Fotografija bi tako omogo#ila »pravi"no predstavitev bosansko-hercegovskega prebivalstva«. Ironija je bila seveda osnovni podstat Samirjevega predloga. Tudi internetni, virtualni pro-stor je ponujal prizori"#e za ironizacijo nadle$ne retorike, tako se lahko udele$enci Facebookovega mre$enja priklju#imo skupini Nind#e kot kon-stitutiven narod v BiH, kjer lahko preberemo slede#e vrstice:

Pri#e smo izdatnemu kr"enju in zanemarjanju pravic te etni#ne grupacije v BiH, zato se s klikom /…/ pridru$ite boju za njihovo enakopravnost z drugimi tremi konstitutivni narodi. Zahtevamo "ole v japonskem jeziku! Ho#emo ninjutsu kot obvezno znanstveno disciplino na univerzah. In na koncu, $elimo tudi entiteto. Nind$e so bile tu "e pred Iliri ter s svojimi 14 milijoni #lanov tvorijo 37,2 odstotka celotnega prebivalstva. Priklju#ite se tudi vi, da se borimo za enakopravnost. (http://www.facebook.com/group.php?gid= 50228784486, 17. 6. 2009)

(eprav je v resnici za mnoge humor postal prijem, s katerim so se la$-je spopadali z absurdnostjo trenutnih razmer, bom na tem mestu vendar

Sarajevo_16.indd 385 29.1.2013 12:19:34

386

opozorila na bolj ozave"#ene dru$beno-politi#ne rabe hu-morja oziroma na njegov pomen v na#rtnih akcijah, se pravi v sarajevskih protestih in demonstracijah. Tu je zagrenjena komi#na dimenzija slu$ila kot prijem za strate"ko uporni-"ko akcijo ter poskus po#asnega sprevra#anja sistema. Naj na tem mestu "e enkrat omenim, da so protestniki, morda nepri#akovano, pozivali h krepitvi dr$avnega aparata, ki naj bi deloval v skladu z zami"ljenimi idejami o funkcioniranju dr$ave. Ob tem pa so zahtevali odstop politikov, ki niso $eleli sprejeti odgovornosti za svoja dejanja. Prav tako politi#ni za-stopniki niso bili pripravljeni priznati svojih napa#nih potez, predvsem v soo#anju s spodletelim bojem z »mladostni"ko delikvenco«. A v resnici gre za vsesplo"no negativno oceno delovanja izvr"nih in zakonodajnih oblasti.375 (eprav so mnogi novinarji predstavljali vedno bolj usihajo#e demon-stracije kot »mno$i#no demokrati#no prebujanje« bosansko--hercegovskega prebivalstva ali kot »prvi« odlo#nej"i korak v smeri demokratizacije bosansko-hercegovske dru$be, ki je bila po njihovem le »prividno demokratizirana« – kajti vlada-la naj bi »demokracija etni#nih olirgahij« in ne »demokracija dr$avljanov« (Mujki! 2007: 3) – se je beseda demokracija red-ko zna"la v (zakulisnem) diskurzu aktivistov in protestnikov. Bila je namre# preve#krat izrabljena v govoru osovra$enih politikov,376 pod zastavami demokratizacije se je prelivala kri, zato ne presene#a, da je skozi tovrstne zlorabe »demo-kracija« pridobila negativen prizvok. Izku"nje bosansko-her-cegovske (po)vojne »demokracije« so bile nadvse neprijetne. Admirova opazka je v tem smislu nadvse zgovorna: »Ah, ko bi vsaj minila ta demokracija, da lahko znova pri"nemo #iveti kot ljudje.« To pa seveda ne pomeni, da so bili povsem odda-ljeni od idejnih krajin demokrati#nega diskurza. Protestniki so pozivali k aktivnemu sodelovanju dr$avljanov v procesih odlo#anja, vendar pa se je v samo ospredje aspiracij prerini-la te$nja po »normalni dr$avi«, ki naj bi ustregla zahtevam po fizi#ni in socialni varnosti. Pri tem je, kot smo $e vide-li, osnovo zami"ljanja predstavljala nekdanja jugoslovanska izku"nja, ki je pogosto zasen#ila vplive imaginativnih kon-ceptov demokracije oziroma zahodnega modela »idealnih demokrati#nih form«. Zahtevali so dr$avo, ki intervenira ob izbruhu nasilja, in omenjali #as, »ko si lahko mirno prespal na klopi sredi parka, a ti tega ni bilo treba, ker si imel slu#bo in stanovanje«.

Aktivisti#ne humorne prakse, katerih u#inka v samem doseganju zastavljenega cilja ni mogo#e neodvisno oceni-ti, so bile uperjene predvsem proti politikom in politi#nim

375. Kot zapi"ejo organi-zatorji, glavni razlog protestov je prav »po-zivanje na odgovor-nost oziroma usme-ritev pozornosti na neodgovornost vseh #lenov izvr"ne in za-konodajne oblasti, za-radi katerih je na na-"ih ulicah okrepljena prisotnost kriminala, tatvin in umorov. Razlog je strah za lastna $ivljenja, $ivlje-nja na"ih otrok /…/ Mislimo, da je skrajni #as, da se odgovorni imenujejo in kaznu-jejo za katastrofalno stanje na"e dru$be, za kriminal na na"ih ulicah, nedelovanje administracije« (Ne-formalna 2008).

376. V resnici pa so bili mnogi aktivisti pre-pri#ani, da sami naj-bolje razumejo, kaj je pravzaprav demokra-cija in kako naj bi ta funkcionirala. Govor o demokrati#nosti je bil najbolj prisoten v napisani besedi in gradivu, ker so ven-dar tudi aktivisti #u-tili, da se morajo za pridobivanje splo"ne podpore sklicevati na svojo zavezanost »pravi demokraciji.« Gibanje Dosta! je tako leta 2009 predstavilo poziv k uvedbi direk-tne demokracije.

Sarajevo_16.indd 386 29.1.2013 12:19:34

387

odlo#itvam. (etudi humor daje videz nedol$nosti, za njim velikokrat ti#ijo zelo resni nameni. Humor je torej v bistvu pogosto politi#en, usmerjen proti izvorom represije. Prav tako spodbuja refleksivne kritike sodobne situacije, s #imer izrisuje alternative oziroma druga#ne vizije prihodnosti (Sørensen 2008: 170–1). V paru z glasbo je tudi v sarajevskih protestih predstavljal svojevrsten magnet, ki naj bi privabljal nove podpornike. Kot smo videli, je za aktiviste in prote-stnike prav apati#nost bosansko-hercegovskega prebivalstva predstavljala bistveno oviro za radikalne dru$bene zasuke. Pri svojih intencah po raz"iritvi mre$e podpornikov in pri-vr$encev so se zana"ali na zanje povsem evidentno bosan-sko-hercegovsko vsesplo"no oku$enost s humorno govorico. Predpogoj za u#inkovitost slednje je pravzaprav obstoj sku-pnosti, ki je zmo$na razumeti omenjene na#ine komunikaci-je in jih tudi »pravilno« interpretirati. Sporo#ila so torej jasna le tistim, ki razumejo in dobro poznajo dru$beni kontekst in imajo potencial, da se na "aljive impulze odzovejo na za$elen na#in (glej Hart 2007: 17–8). Kljub individualiziranosti smi-sla za humor in njegove mo#i pri separaciji in izklju#evanju (Hart 2007: 2) je imel ta v sarajevskih protestih o#itne inte-gracijske u#inke. Ti so bili "e posebej opazni pri $e dejavnih aktivistih. Humor je skratka krepil specifi#no solidarnostno mre$o (prim. Sørensen 2008: 179). Tisti, ki so dolo#ene hu-morne domislice protesta zavra#ali ali nemara gledali z ne-odobravanjem, so bili ozna#eni kot mno$ica brez smisla za humor.377 S tem se je hkrati impliciralo pomanjkanje rafini-ranega okusa in inteligence (Jansen 2000: 411), a tudi nepo-gre"ljivega poguma. Tako je humor hkrati vplival na povezo-vanje in krhanje dru$benega upora. Kolektivne identitete se namre# velikokrat izoblikujejo skozi dojemanje in percepcije samega stila protestnih akcij, njihovega repertoarja, na#inov organizacije, stopnje radikalnosti itd. (Hart 2007: 9–10).

Bolj ko je humor verodostojen posnemovalec resni#no-sti, bolj je funkcionalen v samih akcijah (Sørensen 2008: 181). Na sarajevskih protestih so bili najbolj izpostavljeni prav dobesedni citati politikov, ki so bili povsem dovolj, da izzovejo mno$i#no zasmehovanje. Zapisani so bili na plakatih ob stripovsko-karikaturnih upodobitvah, ki so podanemu sporo#ilu zagotavljali prodornej"i efekt, sli"ali so se iz zvo#nikov, pospremljeni z udarnim ritmom akti-visti#nih glasbenih skupin. Predruga#enje je bilo odve#no, saj so sami zase stali kot dovolj tragikomi#ni. Prekletstvo takrat najbolj prominentnih politikov v sarajevskem kon-tekstu – saj so protestniki sledili logiki »ukrepaj najprej

377. &ele konec devetnaj-

stega stoletja se je smisel za humor kon-

struiral kot nadvse za$elena #rta posa-

meznikovega karak-terja (Hart 2007: 2).

Sarajevo_16.indd 387 29.1.2013 12:19:34

388

lokalno, potem "ele nacionalno« – tako postanejo njihove lastne besede, njihova mo# pa se spremeni v to#ko "ibko-sti (Sørensen 2008: 181). Satiri#no preobra#anje oblastnih diskurzov v prid lastne argumentacije je v osnovi sme"ilo politi#no neinteligenco, ki se je zdru$evala s podcenjeva-njem prebivalstva.378 Vsakr"na politi#na reakcija na prote-ste je torej slu$ila kot novo oro$je za boj proti oblasti, saj je producirala vedno nove javne posmehe. Kakorkoli $e, treba se je zavedati, da »satiri#ne pu"#ice najbolje dojemajo tisti ljudje, proti katerim te niso uperjene« (Jagodi# 1995: 25).

Humorne strategije opozarjajo na absurdnost bosan-sko-hercegovske dru$be, njihovo razkrivanje pa odpira poti v nova spoznanja (Sørensen 2008: 173). So#asno delujejo tudi kot priro#ni mehanizmi za ob#asna samopovzdigova-nja. Aktivisti#na samoreprezentacija temelji na prepri#a-nju, da gre za osamljen del bosansko-hercegovske populaci-je, ki poseduje intelektualne sposobnosti, nepogre"ljive za razkrinkanje in v kon#ni fazi tudi parodiranje politi#nih, manipulativnih posegov. Aktivisti poudarjajo lastno pre-brisanost in inteligentnost, ki se ka$e kot povsem skrajen protipol politi#ne nekultiviranosti. Podobno kot v srbskih protestih zoper Slobodana Milo"evi!a se tudi tu protest predstavlja kot nekoliko vzvi"en boj civilizacije proti bar-barstvu, prave demokrati#nosti proti navidezni, za katero se nespretno skriva nacionalisti#na tiranija. Protestniki so torej tisti, ki svoje poglede usmerjajo progresivno, proti pri-hodnosti in v nasprotju z oblastjo ne ti#ijo v mra#ni prete-klosti (prim. Nakrst 1995: 35; Jansen 2000: 407; Sørensen 2008: 176). Za kraj"o razlago verjetno zadostuje napis na majici mlaj"ega protestnika: »Opravi#ujem se, ker mislim.«

(lani neformalne skupine dr$avljanov oziroma tako imenovani gra(ani so po mestu hodili zamaskirani v po-litike najve#jih nacionalnih strank. Z nadevanjem mask so postajali vidnej"i, saj so te brez besed manifestativno razkrivale njihove pozicije. Tako imenovane glavu!e ozi-roma velike glave so simbolizirale prepri#anje o napuhu politi#nih voditeljev ter opozarjale na njihove izkrivljene samopercepcije, ki so jih vztrajno prepri#evale, da so spo-sobni voditi dr$avo. Premi#ne karikature so kondenzirale mo#no distanco do politikov. Aktivisti#no opozarjanje na nesposobnost vladajo#ih, tudi s tovrstnimi humornimi ko-munikacijskimi strategijami, intenzivneje ru"i obstoje#e avtoritete in maje dominacijo vladajo#ih ideolo"kih pozicij. Humorna dinamika namre# sprevra#a obstoje#e hierarhije, protestnike postavlja nad vladajo#e v dru$bi, s #imer sku"a

378. Tedanji premier kan-tona Sarajevo Samir Silajd$i!, ironi#no poimenovan tajo (o#ka) je na primer protestnike po naj-bolj mno$i#nem pro-testu februarja 2008, ozna#il za »sodrgo«, s #imer je aktivistom ponudil neskon#en vir navdiha.

Sarajevo_16.indd 388 29.1.2013 12:19:34

389

raztrgati obstoje#e prepade v dru$benem tkivu in delegiti-mizirati trenutni dru$beni red (Ries 2002: 277; Pizzolato 2007: 109). (eprav moramo hkrati priznati, da so dolo#ena upanja v resnici strnjena v utopijo in zatorej ne ru"ijo ob-stoje#ih hierarhij ter ideolo"kih dogem, temve# prispevajo k njihovemu utrjevanju.

Paleta prakti#nih u#inkov in rabe ironije je izrazito ra-znovrstna, od enostavnega nadomestka za ti"ino, ki kot katarzi#ni ventil sprostitve in opora apati#nosti odra$a popolno resigniranost glede mo$nosti dru$bene transfor-macije (Bahtin, po Fernandez in Taylor 2001: 5, 15–6), do vpreganja v aktivisti#ne akcije, ki jih $ene upanje. Ironija vendar vsebuje kriti#no noto, izra$a jasen skepticizem do avtoritet in obstoje#ega konceptualnega univerzuma, v njej – podobno kot v sarkazmu – obstaja mo#na diskrepanca med tistim, kar je re#eno in kar je mi"ljeno (Fernandez in Taylor 2001: 1, 3). Hkrati pa odpira pot v zami"ljanje alter-nativ trenutni realnosti, torej zvesto pri#a o kreativnem po-tencialu posameznikov, ko gre za miselno in prakti#no po-seganje onkraj mej obstoje#ega (Rapport in Overing 2007: 244, 246). Kdor razbere ironijo, je avtomati#no sprejet v skupnost (Herzfeld 2001: 68), je del skupnosti »nezastru-pljenih z nacionalizmom«, ki verjame v druga#no ureditev Bosne in Hercegovine. Ironija pa je nedvomno le delno osvobajajo#a, saj za seboj pu"#a sledi grenkobe, iz katere se navsezadnje tudi rojeva. Izvira namre# iz globokih fru-stracij, nastaja v prostoru med te$njami oziroma hotenji in nezmo$nostjo njihove realizacije (Gun Cuninghame 2007: 164).

(eprav so se sarajevski demonstranti radi pohvalili z odstopom Samira Silajd$i!a in strmoglavljanjem sarajevske $upanje Semihe Borovac, ki sta bila osrednji, a seveda ne edini tar#i neizprosne kritike, so se protestniki v resnici za-vedali neizkori"#enosti prebujenega emancipatori#nega po-tenciala in zahtev po zagotavljanju varnosti v mestu. Vpitje v veter pa ni omajalo njihove grenke ironije, o #emer pri#a povedna prodajna akcija. Konec leta 2009 so na svoji sple-tni strani pri#eli ponujati »bojni komplet za mesto«. Gre za akcijo izmi"ljenega »centra za igro, ti"ino in trpljenje«, ki se je porodila kot reakcija na intenzivno nara"#anje nasilja in krvavih obra#unov, tako v bosansko-hercegovski prestolni-ci kot v drugih krajih dr$ave. Njihov cilj ni »!irjenje panike med konstitutivnimi narodi, !e manj pri drugih, /…/ temve" realna potreba po pre#ivetju na ulicah Sarajeva in drugih bo-sansko-hercegovskih mest, /…/ opitih z demokracijo«.379

379. V kompletu najdemo

neprebojni jopi#, dolge spodnje hla#e,

gumijaste "kornje, ki omogo#ajo beg po slabo asfaltiranih uli-cah. Tu je tudi #elada,

ki naj bi obvarovala glavo tako pred udar-

ci kot pred smetmi, ki padajo z balkonov

(glej http://protest.ba/download/priruc-

nik_borbeni_kom-plet_za_u_grad.pdf,

27. 12. 2009).

Sarajevo_16.indd 389 29.1.2013 12:19:34

390

Omenjene akcije niso pretresle obstoje#e gotovosti, a so zato odpirale vpogled v konstantna dejanja zami"ljanja dru-ga#nega sveta, ki na dolgi rok ponuja nastavke za temeljitej-"e poseganje v dominirajo#e diskurze. Antinacionalisti#ni diskurzi se su#ejo okoli druga#nih problemov kot vladajo-#i, globoko nacionalno izklju#ujo#i, pri tem pa se pogosto opirajo na vizije prihodnosti, utemeljene ne le na idejnih, globalnih pritokih »mo$nih $ivljenj«, temve# tudi na ideali-sti#nih percepcijah preteklosti.

V antropologiji smo v zadnjih letih z izdatno pomo#jo Arjuna Appaduraia fokus vendar usmerili k procesom »za-mi"ljanja« kot klju#ni socialni praksi, s #imer se posame-znik utrjuje kot dru$beni agens (1996: 31, 2004 in 2007). »Kapaciteta aspiracije« je nedvomno bistvena to#ka pro-dukcije identifikacijskih to#k. Na tem mestu se je treba, kot re#eno, za malenkost oddaljiti od sredi"#ne osi Appa-druaijevega razmi"ljanja (1996) in opozoriti, da aspiracije, imaginacije in upi v resnici niso zgolj produkt sodobnih globalizirajo#ih in transnacionalnih tokov idej, predstav, ideologij, podob, tehnologij, ki omogo#ajo vpogled v alter-native itd., temve# #rpajo tudi iz zapu"#in in dedi"#in, saj te ka$ejo izjemno pro$nost, ko gre za njihovo prilagajanje po-trebam sodobnosti in prihodnosti. V tem polju hotenj smo pri#e upodabljanju obrisov kolektivnih vizij prihodnosti $ivljenja v Bosni in Hercegovini, ki tako kot skupne, kolek-tivne naracije o bosansko-hercegovski preteklosti ponujajo prispevek h konstrukciji kategorij, s katerimi se individui v razli#nih situacijah precej la$je identificirajo kot z (vsiljeni-mi) kategorijami treh konstitutivnih narodov.

Upanja in aspiracije torej niso vselej zgolj utopi#na pri-zadevanja.380 V resnici so konstitutivni del akcije in identifi-kacije. Izra$eni upi nedvomno slikajo precej druga#ne slike bosansko-hercegovske dru$be, kot smo jim v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju sledili v dokaj enozna#nih medij-skih in politi#nih diskurzih.

380. O razli#nih znanstve-nih pogledih in per-cepcijah upanja glej Hage 2003.

Sarajevo_16.indd 390 29.1.2013 12:19:34

391

Zares so nenavaden pojav ljudje, ki ne #ivijo v Bosni in Hercegovini, a "utijo nezadr#no potrebo, da se iz »objek-tivnih« sfer z modrimi nasveti, diagnozami in vsemogo"nimi eliksirji ogla!ajo ob na!ih #go"ih problemih. In to zato, da nam, ubo#cem, ki ti"imo na dnu bosanskega lonca, lepo in mirno razlo#ijo, da smo neozdravljivo bolni in da za nas ni "ude#ne re!itve. Ob grajenju svojih lagodnih univerzitetnih karier /…/ nam, mu"enikom, sku!ajo povedati, kako je na samem dnu, v blatu in fekalijah kleronacionalisti"ne norosti. Potem morate zaupati njihovim besedam in ne svojim o"em /…/ Morda je celo smiselno, da ljudje, ki so fizi"no oddaljeni od de#ele svojega rojstva, potrebujejo dolo"ene deziluzije o dru#bi, v kateri ve" ne #ivijo. To imenujemo nostalgija po domovini, hrepenenje po mitskem jabolku izgubljenega otro!tva ali suho bukovo modrovanje.

(&ehi! 2009)

Z razprostrtimi paj#evinami, spletenimi iz nanizanih gostobesednih izjav Sarajev#anov, ki se vpletajo v inte-pretacijski okvir pri#ujo#ega besedila, sem z ozave"#eno intenco in s hkratnim obra#unavanjem z nerazumnostjo lastnega razuma (Feyerabend 1993: 12) posku"ala zasukati perspektive vednosti o Bosni in Hercegovini ter hkrati pre-tresti epistemolo"ka, znanstvena oprijemali"#a, na katerih je ta nedvomno (pre)dolgo slonela. V postmoderni maniri zapu"#am $e dodobra uhojene, komunitatisti#ne poti poja-snitve bosansko-hercegovskih realnosti in oder namenoma prepu"#am dru$benim akterjem, katerih glas je zunaj bo-sansko-hercegovskih meja najve#krat (strate"ko) presli"an. Izjemno koncizno ubesedena stali"#a, prepri#anja in hrepe-nenja namre# slikajo nosilce in reproducente – za ve#ino zahodnega avditorija – »neproblemati#nega diskurza«, dis-kurza, ki (zgolj na videz) sledi zastavljenim povojnim rekon-strukcijskim politi#no-idejnim vizijam, saj v splo"nem ne oporeka skicam enotne bosansko-hercegovske prihodnosti, ki jih zasledimo v meglenih, notranje kontradiktornih, a

Sklepno razmi!ljanje

Sarajevo_16.indd 391 29.1.2013 12:19:34

392

tudi precej nedomi"ljenih na#rtih mednarodne skupnosti. Toda ti posta-jajo mote#i v politi#nih, medijskih in znanstvenih reprezentacijah, saj nemalokrat ru"ijo obstoje#e preglednice, predvidljive kategorizacijske sheme, kazijo ustvarjeno konstrukcijo dolgo vzdr$evanega Drugega, ob tem pa smelo pod vpra"aj postavljajo svojo obrobno pozicijo in premo# evropskih strategij upravljanja kulturnih razlik.

Dosedanje medijske, dru$boslovne in humanisti#ne interpretacijske (stran)poti, ki jih razgrinjam na za#etku besedila, dokaj koherentno po-glabljajo prepad, ki Balkan, z njim pa tudi za mnoge nenavadno dr$av-no tvorbo Bosno in Hercegovino vnovi# konstruira oziroma potrjuje kot relevantnega Drugega. Iz tovrstnih pozicij se porajajo problemati#ne implikacije, ki usmerjajo skrajno enostavne, a zmotne interpretacije. V tej viziji so balkanske dru$be, tudi bosansko-hercegovska, bolj kulture resigniranega spominjanja kot kulture aktivnega upanja. Potopljene v obremenjujo#o preteklost, izpri#ujejo nezmo$nost opraviti z zapu"#ino komunitaristi#ne ureditve, ki se je tu usidrala $e v #asu osmanske vla-davine in "e vedno mo#no kljubuje #asu. Prime$i »tradicije«, "e zlasti nacionalne na tem ozemlju od devetnajstega stoletja dalje domnevno ne popu"#ajo. Ljudje, s katerimi se usoda nemilostno poigrava, so v tej perspektivi ujeti v tok #asa, ki jih brezbri$no nosi v za#rtane smeri. S tovrstnimi vizijami pa jim hkrati najve#krat odrekajo zmo$nosti premi-sleka, upora, nekonformnosti, zavra#anja posredovanega, oblikovanja kontradiskurzov, kar naj bi ne nazadnje bistveno zamejevalo tudi njiho-ve poglede, uprte v #asovne daljave.

Danes $e prese$ene teorije o postsocialisti#ni neuspeli »tranziciji« (glej Hann, Humphrey in Verdery 2002; Verdery 1996b) so zgodbo o pa-sivnem fatalisti#nem subjektu le izdatno utrdile, so#asno pa so obstajale tudi dobro znane nemilostne hipoteze o Balkanu kot prostoru, ki ima ve# zgodovine, kot je lahko njegovi prebivalci pre$ve#ijo. Slednji stare delitve, razkole in konflikte – ki so za mnoge raziskovalce in analitike opazni in zanimivi, le #e se jih da pojasniti z logiko metodolo"kega naci-onalizma – domnevno povsem nereflektirano prena"ajo v sodobnost in se s tem vedno znova obsojajo na reprize preteklosti. Ni treba poudar-jati, da se te najve#krat izka$ejo kot farsa. Tudi »ideologije preteklosti« se na jugovzhodnem obrobju Evrope skrbno ohranjajo v negibnosti, ne glede na to ali potuhnjeno tlijo pod povr"jem ali brezbri$no uzurpirajo koordinate mi"ljenja in torej odlo#no vladajo. Med njimi nemara najbolj izrazito trdovratnost izkazuje osovra$eni in zgolj navidez drugod prese-$eni »etni#ni nacionalizem«, za katerega v splo"nem velja zmotno pre-pri#anje, da je popolna opozicija sprejemljivej"e opcije za sodoben glo-balizirajo#i se svet – »dr$avljanski nacionalizem«. Ta rigidna in zmotna separacija je, kot smo videli, na"la svoje zastopnike tudi v sarajevskem kontekstu, kjer mnogo nasprotnikov dominacije ekskluzivisti#nih mul-tinacionalizmov zavra#a dejstvo, da so nacionalizmi vselej tesen splet dr$avljanskih in etni#nih elementov, ki jih je v resnici te$ko razpoznati.

Sarajevo_16.indd 392 29.1.2013 12:19:34

393

Treba je poudariti, da tovrstne, dominantne optike – ki se jim sicer v zadnjem desetletju vedno mo#neje upira-jo antropolo"ke, "e vedno "ibkej"e struje – tudi pogledov na identifikacijske procese znotraj radikalno druga#enega konteksta ne zmorejo povsem uskladiti s sodobnimi antro-polo"kimi teorijami identifikacij, s pomo#jo katerih vztraj-no razkrivamo zmote starej"ih esencialisti#nih pojmovanj. K temu pomemben dele$ prispeva tudi precej pogosto pre-biranje bosansko-hercegovske preteklosti skozi spore, kon-flikte in nasilje, predvsem ali izklju#no tiste, ki potekajo med pripadniki skrbno vzdr$evanih nacionalnih kolekti-vov. S strani analitikov, a tudi politikov izpostavljene to#ke nacionalne identifikacije, slone#e na izoliranih trenutkih nasprotovanj, podpihujejo strukturalisti#ne teorije nasilja (glej Kolind 2008). Te predvidevajo rojstvo oziroma fiksira-nje neproblemati#nih, zelo jasno ozna#enih kategorij Nas in Drugih, domnevno brez mo$nosti prestopa in preverjanj (smiselnosti) propagiranih meja. Vojna realnost naj bi torej le poglobila $e obstoje#a nasprotja, utrdila in povzdignila relevantnost nacionalnih identitet. Povojna, postdaytonska realnost uveljavljene kategorije pripadnosti konstitutivnim narodom, se pravi bosansko-hercegovskim Bo"njakom, Hrvatom in Srbom, le izdatno utrjuje in potencira njihovo reprodukcijo, nemalokrat pa tudi poglablja ali celo na novo kreira distance, ki jih (zgolj) deklarativno $eli prese#i. A to seveda ne pomeni, da tovrstna (po)vojna uzurpacija pome-na identitet nekriti#no prekrije (dotedanje) individualne identitetne hierarhije in da se posredovani pomeni v negib-ni obliki dosledno prena"ajo na posameznikove percepcije in vrednotenje lastnih ob#utkov pripadnosti. Ker je Balkan skozi tovrstne obravnave pogosto analiti#no odrinjen od »globalne vasi« (McLuhan 1992), se pravi strate"ko izklju-#en iz omre$ja mimobe$nih globalnih in transnacionalnih tokov,381 se njegovim prebivalcem odreka tudi svobodnej-"e, »sodobno kri$anje neko# nezdru$ljivih faset identitet« (Mur"i# 1997b: 229).

Sestopanje s papirja v $ivljenje je bilo za razkritje kom-pleksnosti sarajevskih povojnih identifikacij nujno. Prav zaradi opisanih nestrinjanj z obstoje#im poljem vednosti o povojni Bosni in Hercegovini, kjer se daytonska usta-va prebira kot verodostojen odsev bosansko-hercegovske dru$bene realnosti, so me v tem kontekstu zanimale pred-vsem naracije in spontane ali organizirane prakse Sarajev-#anov, ki delujejo »od spodaj«, #eprav je seveda jasno, da jih vselej moramo opazovati v okvirih sodobnih politi#nih,

381. Nikakor ne gre za

popolno odrinjenost; v zadnjih letih vzni-

kajo nove raziskave, ki sku"ajo odpraviti

omenjeno hibo znan-stvene produkcije. Kot najbolj zgovo-ren primer lahko

omenim predvsem raziskave migracij

(glej Danforth 1995; Povrzanovi! 2001b;

Jansen 2008a; Huttu-nen: brez letnice).

Sarajevo_16.indd 393 29.1.2013 12:19:34

394

vladajo#ih diskurzov, mednarodnih sporazumov, institucionalnih stra-tegij in odlo#itev, ki do dolo#ene mere urejajo, usmerjajo in oblikujejo $ivljenje. A te posamezniki vztrajno sku"ajo korigirati in usklajevati s svojimi percepcijami realnosti. Druga#e re#eno, dominantne in institu-cionalne povojne diskurze, ki sledijo nacionalni logiki in retoriki, Sa-rajev#ani postavljajo kot osrednjo tar#o lastne kritike. Posameznikovo razumevanje preteklosti in sodobnosti kljub nasilju vojnohujska"kega in postdaytonskega nacionalnega diskurza torej nikakor ni enozna#no usmerjeno k potrjevanju pomena propagirane nacionalne identitete. Toda u#inki tovrstnega diskurza – ki je prisoten tudi v lepore#ju bosan-sko-hercegovskih politikov in ne nazadnje tudi v vsakdanjem $ivljenju prebivalstva kot strategija razmejevanja in ki se mnogim ka$e kot mote# in prisilen – so nemalokrat ravno nasprotni.

Interpretacije preteklosti so torej dolgo zavzemale osrednjo pozicijo pri pojasnitvah identifikacijskih procesov, pri tem pa je bil pomen posa-meznikovih percepcij, aspiracij in vizij prihodnosti, ko gre za konstruk-cijo situacijskih identitet, skoraj povsem prezrt (Hage 2003: 10). Pravza-prav, ko gre za identifikacije, gre v resnici za nerazdru$ljiv preplet mi-nulega in prihajajo#ega #asa, kajti »identiteta je kreacija konstantnosti v #asu, vstop preteklosti v povezavo z anticipirano prihodnostjo« (Brumen 2000: 77). Sarajevski antinacionalizem jasno ponazarja mo#an preplet upa in obupa, ki kreira svojevrstne strategije soo#anja s povojno realno-stjo, pri #emer se posamezniki pogosto oklepajo predvojnih idej »nor-malnosti«, identitetnih sidri"#, spominov, s katerimi nacional(isti#)ni diskurzi sku"ajo obra#unati in ki se prav skozi ta proces izgona globlje vsajajo v posameznikove identifikacijske vozle. Ti jim namre# zagota-vljajo lastno kontinuiteto, gradijo oprijemljivo koherentnost in krepijo v"e#no avtobiografijo v #asu pospe"enih dru$benih transformacij. Zato se mo#ni jugonostalgi#ni diskurzi, diskurzi o izgubljenem mestu, »neob-stoje#i dr$avi« ter izob#eni »normalnosti« ka$ejo kot mo#ni mehanizmi odpora proti sodobni situaciji in nacionalnim diktatom, ki so ozna#eni kot odgovorni krivci za krizo Bosne in Hercegovine. Korigirani socialni spomini v tem smislu funkcionirajo kot orodje vzpostavljanja obmo-#ja varnosti, delujejo pa tudi kot rekonstrukcijske akcije izgubljenega doma. Ta se znova gradi na pogori"#ih Jugoslavije, razkosane Bosne in Hercegovine in turbulentne transformacije Sarajeva. Globoko selektivni in amnezi#ni spomini so obenem nepogre"ljiv material za vizualizacije prijetnej"e prihodnosti.

V ospredju raziskave so bile torej antinacionalisti#ne diskurzivne prakse, raznoliki mehanizmi odpora proti notranjim, bosansko-herce-govskim antagonisti#nim nacionalizmom, nacionalizmom, ki so v splo-"nem, tako zunaj kot znotraj bosansko-hercegovskih meja, najve#krat predstavljeni kot neza$elene manifestacije #istega »etni#nega naciona-lizma«. Predvsem pa gre za jasno retori#no, a tudi prakti#no-performa-tivno zavra#anje mo#i in relevance predpisanih nacionalnih pripadnosti

Sarajevo_16.indd 394 29.1.2013 12:19:34

395

(oziroma pripadnosti trem konstitutivnim narodom), ki se v povojnem bosansko-hercegovskem, a tudi v "ir"em postjugoslovanskem kontekstu artikulira kot bistvena ali celo najpomembnej"a identifikacijska to#ka.

O sarajevskem antinacionalizmu nikakor ne moremo govoriti kot o homogeni in kompaktni celoti, saj vsebuje niz nasprotujo#ih si, v#a-sih tudi povsem protislovnih izjav. Sku"ala sem odkriti in predstaviti osrednje idejne gradnike, s pomo#jo katerih se v sarajevskem kontekstu konstruira posameznikova razsredi"#ena identiteta. V monografiji za-torej ne gre le za sledenje situacijskim, fluidnim in izmuzljivim iden-tifikacijam, temve# posku"am pokazati, kako Sarajev#ani sami doka-zujejo, utemeljujejo in argumentirajo lastne identitetne izbore, s #imer konstruirajo kontradiskurz, ki jim omogo#a oddaljevanje od sodobnih nacionalnih propagandnih akcij. Z ozkim ponujenim naborom mo$nih nacionalnih opredelitev Sarajev#ani tudi manipulirajo, kar je "e zlasti opazno pri bosansko-hercegovski kadrovski politiki, kjer je pripadnost konstitutivnem narodu pogosto izjemno pomembna (nekateri pravijo, da celo odlo#ilna) to#ka v $ivljenjepisu. Vendar s tem, ko strate"ko iz-birajo svoje identitetne opcije in se zgolj deklerativno pozicionirajo v kategorijo enega izmed treh konstitutivnih narodov, vsiljenim pripa-dnostim pripisujejo zgolj instrumentalen pomen. Nacionalne identitete torej prika$ejo kot manj »naravne«, kot priro#na orodja manipulacije, a tudi kot nestalne identifikacijske mo$nosti. Na ta na#in se oddaljujejo od njihovih esencializiranih podob, kakr"ne predstavljajo nacional(isti#)ni diskurzi. S svojim dejanjem sprevra#ajo pomene nacionalnih identitet ter razgaljajo problemati#ne temelje dominantne nacionalne retorike, #eprav se ji s situacijskim pristajanjem na ponujene identitetne opcije pravzaprav (navidez) pragmati#no podrejajo.

Antinacionalizem v osnovi kritizira omejevanje bosansko-hercego-vskih problemov na te$ave varovanja nacionalnih interesov, katere naj-bolj glasno zagovarjajo nacionalne stranke v lu#i uresni#evanja lastnih interesov. Gre za prepri#anje, da so tekmujo#i nacionalizmi, ki tu $ivijo v simbiozi, ne le odlo#ilen krivec za vojno, temve# tudi za povojno bo-sansko-hercegovsko bedo. Antinacionalizem preusmerja pogled na dru-ge pere#e te$ave dru$be, ki so nemarno potisnjene pod preprogo, ko se odvijajo troboji za zagotovitev enakopravnej"ih nacionalnih pravic bosansko-hercegovskih Bo"njakov, Hrvatov in Srbov. Slednje Sarajev-#ani razumejo kot o#itno brezbri$nost do $ivljenja bosansko-hercego-vskega ljudstva. Skozi izrazito patriotsko, velikokrat premi"ljeno kritiko se Sarajev#ani predstavljajo kot moderni in racionalni posamezniki, ki jih politi#na retorika ne zmore preslepiti in katerih emocije ne more-jo prebuditi in izkori"#ati osovra$eni politi#ni akterji. Njihove reakcije na (po)vojno dru$beno realnost jasno zavra#ajo raz"irjeno prepri#anje, da nasilje vselej generira enostavne (nacionalne) identitete, se pravi, da vojno dogajanje spro$a nepremi"ljeno zatekanje v objem lastne oziroma pripisane »zami"ljene skupnosti«, hkrati pa potrjujejo, da v sodobnem

Sarajevo_16.indd 395 29.1.2013 12:19:34

396

svetu zatekanje v nacionalizem in v objem religije ni edini na#in soo-#anja s krhanjem socialne dr$ave, rev"#ino, brezposelnostjo, nara"#a-jo#imi dru$benimi neenakostmi itd. Antinacionalisti#ni diskurz gradi na drugih, alternativnih identitetnih opcijah, se (zavestno) oddaljuje od dominantne nacionalne retorike, a tudi klicev po desekularizaciji pro-stora in se pogosto sklicuje na ve#plastnost in fluidnost identitet, #eprav v dolo#enih momentih kli#e tudi k njihovi (takti#ni) »stabilizaciji«.

Samorazumevanja se vselej producirajo skozi interakcijo z relevan-tnim Drugim, ki, kot re#eno, variirajo tudi v povojnem, globoko naci-onaliziranem kontekstu. Identifikacije torej niso le politi#no produci-rane, skozi ideolo"ke aparate dr$ave (glej Althusser 1980), temve# so hkrati rezultat sre#evanj in interakcij med ljudmi, trka med njihovimi perspektivami, stali"#i, praksami, aspiracijami in vizijami. Sarajevski antinacionalizem je podobno kot drugi postjugoslovanski antinacio-nalizmi slonel na liberalnem konceptu individualnosti, ki je funkcioni-ral kot potencialni izvor subverzije v kontekstu vsesplo"ne nacionalne kolektivizacije. Oddaljevanje sogovornikov od domnevno iracionalnih #lanov nacionalnih skupnosti se je utemeljevalo skozi zagovor lastne ra-cionalnosti. Posameznikova samopercepcija je skratka slonela na evro-pocentri#nem razumevanju modernosti (prim. Jansen 2005a: 264–5), ki se je spretno zdru$evala z dokazovanjem pripadnosti (izgubljenemu) mestu. Sarajevske lokalne identifikacije, ki so se pogosto prebijale v ospredje hierarhije identitetnih mo$nosti, so se (retori#no) potrjevale skozi (samo)pripisovanja »urbanosti«, »kulturnosti«, skozi poznavanje, spominjanje in objokovanje predvojnega Sarajeva, argumentirane so bile tudi z vztrajnim izpostavljanjem specifi#nega okusa in (strogih) estetskih sodb – ki so bile seveda generacijsko transformirane – potrje-vale pa so se tudi v na#inih pre$ivljanja prostega #asa, odnosu do tole-rance, multikulturnosti in »bli$njega Drugega«. Pri dokazovanju lastne »urbanosti« je nedvomno zasedalo pomembno pozicijo izkazovanje la-stne vpetosti v sodobne svetovne, globalne tokove. Status Sarajev#ana si je bilo mogo#e prislu$iti le z naklonjenostjo do trdnega sekularizma, se pravi s poznavanjem primernega mesta za izra$anje lastne nacional-ne pripadnosti in religijskega prepri#anja. Lokalne, sarajevske identi-fikacije so bile torej tesno spete z urbanocentri#nim eskluzivizmom in odlo#nim zavra#anjem nacionalizma kot ideologije, ki ima sicer v bo-sansko-hercegovskem okviru globoke korenine. Nad sarajevskim pre-bivalstvom "e danes, kot trdijo nekateri sogovorniki, $di »mo"an strah, da bo! za svoja dejanja in besede obto#en nacionalizma«. Tovrstna obsodba obdol$enca/obdol$enko avtomati#no prepi"e v vrste neracionalne mno-$ice, v kategorijo »polruralnega Drugega« in mu/ji hkrati onemogo#i vstop v skupnost pravih Sarajev"anov.

V tem smislu je jasno, da antinacionalizem pogosto ni ni# manj ekskluzivisti#en od bo"nja"kega, hrva"kega in srbskega nacionalizma, nikakor pa ni nikoli izpri#eval tovrstne agresije in nasilnosti v svojih

Sarajevo_16.indd 396 29.1.2013 12:19:34

397

prakti#nih manifestacijah in (iz)rabah. Antinacionalizmu so kot vsa-kemu diskurzu lastna globoka protislovja, zato ne presene#a, da se ta ob#asno pribli$uje svojim ideolo"kim nasprotjem. Zgovoren primer je (strate"ka) esencializacija (nad)nacionalne bosansko-hercegovske identi-tete. Sarajev#ani, ki se niso mogli ali $eleli uvr"#ati (izklju#no in najprej) v nobeno od ponujenih kategorij povojne realnosti, so namre# zagovar-jali obstoj politi#ne (ob#asno tudi kulturne) skupnosti enakopravnih po-sameznikov in svobodno, a tudi racionalno izbiro identitetnih sidri"#. Svojo pripadnost, ki najve#krat izkazuje patriotizem do Bosne in Her-cegovine – #eprav je pogled na samo dr$avo in odnos do tamkaj"njega prebivalstva izjemno ambivalenten – vidijo kot na#in zagotavljanja po-novnega krpanja raztrganega bosansko-hercegovskega dr$avnega tkiva. Je sredstvo, ki naj bi tlakovalo bolj"o prihodnost in vodilo k dokon#anju procesa oblikovanja delujo#e demokrati#ne dr$ave. Skratka, lastno bo-sansko identiteto, ki so ji sicer podeljevali razli#ne pomene in pozicije v identifikacijskih hierarhijah, so Sarajev#ani dojemali kot pomemben medij za spreminjanje dru$bene realnosti.

Antinacionalizem tako lahko razumemo tudi kot o#iten boj za pre-vlado, seveda zgolj idealizirane forme »dr$avljanskega nacionalizma«, ki naj bi obvladal in ukrotil mo#i treh nasprotujo#ih si »etni#nih naci-onalizmov« ter izrinil sodobne na#ine operiranja s prepoznanimi in v #asu pospe"ene nacionalizacije utrjevanimi nacionalnimi, kulturnimi razlikami. Sarajev#ani namre# ne izpri#ujejo naivnosti, saj so v resnici prepri#ani, da v sodobnem svetu kljub zdru$evanju in globalizacijskim ter transnacionalnim tokovom le »nacionalna« dr$ava omogo#a ena-kopravno participacijo v svetovni politi#ni areni. Zato se antinaciona-lizem pogosto naslanja na uveljavljene politi#no-nacionalne formule, saj v njem sledimo stremljenju po formaciji skupne identitete, ki bi Bosno in Hercegovino zapisala na svetovni zemljevid kot enotno dr$a-vo, s #imer bi se po prepri#anju "tevilnih preobrazila v enakovredno sodelujo#ega akterja v mednarodni politiki. S tem pa naj bi se oddaljila od sedanjega statusa problemati#nega obmo#ja in ve#nega evropskega kriznega $ari"#a. A bosanska identiteta v tej instrumentalisti#ni vlogi ni namenjena zgolj izogibanju obrobnim in deprivilegiranim pozici-jam v svetovni ureditvi, temve# bi tudi tistim, ki se ne zmorejo ali ne $elijo prepoznati kot del nacionalnih kolektivov, ponudila enake mo-$nosti in prilo$nosti znotraj bosansko-hercegovskega dr$avnega okvi-ra. Gre pravzaprav za o#iten boj za participacijo, in sicer tako v dr$avi kot tudi onkraj njenih meja.

(eprav je zagovor bosanske identitete nemalokrat dejanje racio-nalnega, dokaj pragmati#nega premisleka, gre tudi za emocionalne impulze navezanosti in pripadnosti, ki pogosto slonijo na retori#nem zagovoru, konstrukciji in (v#asih neozave"#enem) prakticiranju bosan-ske, hibridne kulture. Ozna#evanje pripadnosti bosansko-hercegovski skupnosti je sicer mo#no odvisno od posameznika, saj ne obstajajo

Sarajevo_16.indd 397 29.1.2013 12:19:34

398

utrjeni in institucionalizirani kalupi in vzorci bosansko-hercegovske kulturne specifi#nosti, #etudi so se od sedemdesetih let dalje po#asi intenzivirale te$nje po utrjevanju teorij o bosansko-hercegovski »av-tenti#ni hibridnosti« (prim. Ballinger 2004). Kljub slavljenju kultur-nega prepletanja, vplivanja in hibridnosti gre v »bosanski paradigmi« vendar za slavljenje specifi#ne bosansko-hercegovske hibridnosti, ki ni povsem brezbri$na do $e za#rtanih kulturnih meja, predvsem pa jasno ka$e na pomen (kontinuiranega obstoja) bosansko-hercegovske dr$av-ne meje, znotraj katere naj bi se oblikovale tudi inherentne kulturne podobnosti in svojevrstna »mentaliteta« Bosancev (in Hercegovcev). V zavesti o pripadnosti bosansko-hercegovski »zami"ljeni skupnosti«, ki si v nekaterih percepcijah pripenja status nacionalne skupnosti – v drugih se spet ka$e kot nadnacionalna ali pa# regionalna pripadnost – lahko pogosto zasledimo jasne odtise idej, ki jih obi#ajno prepoznamo kot del nacionalnega ideolo"kega sklopa. V trditvah o obstoju bosan-sko-hercegovske hibridne kulture se torej jasno zastopa naklonjenost do multikulturnosti, vendar se na#ini upravljanja kulturnih razlik, kot jih promovirata daytonska vizija multikulturalizma in dominantni nacionalni diskurzi, mo#no zavra#ajo, ironizirajo, sme"ijo in navseza-dnje tudi do dolo#ene mere sprevra#ajo.

V zagovoru bosansko-hercegovske »avtenti#ne hibridnosti« lahko zasledimo preplet idej kulturnega pluralizma in talilnega lonca, ki so presejane in preformulirane skozi svojevrstne premisleke in $ivljenj-ske izku"nje Sarajev#anov. Stapljanje dveh lo#enih konceptov urejanja ali obvladovanja kulturnih razlik se mnogim ka$e kot idealna, a tudi v bosansko-hercegovski preteklosti $e udejanjena zamisel. Ideja talil-nega lonca je bila "e posebej privla#na v politi#ni sferi, saj so mnogi odlo#no izpostavljali potrebo po popolnem zanemarjanju nacionalnih pripadnosti politi#nih akterjev in zastopnikov Bosne in Hercegovine. V tem smislu gre predvsem za obra#unavanje z »mozai#nim multikultura-lizmom«, ki je v splo"nem predstavljena kot ena izmed bistvenih zmot mednarodne skupnosti, saj se ta vztrajno ukvarja z iskanjem primerne-ga in delujo#ega »etni#nega ravnote$ja« med bosansko-hercegovskimi konstitutivnimi narodi oziroma med njihovimi pripadniki, namesto da bi si intenzivno prizadevala za udejanjanje »liberalnodemokratskih vre-dnot« (Mujki! 2007: vii).

Dr$avljanska, bosansko-hercegovska identiteta se predvsem znotraj politi#ne arene izpostavlja kot bistvena za rekonstrukcijo bosansko--hercegovske dru$be, utemeljuje pa se na patriotizmu in zagovarjanju enakih pravic (glej npr. Gupta 1995: 389) za vse prebivalce Bosne in Hercegovine. Tudi koncept dr$avljanstva, ki v Evropi temelji na izklju-#ujo#em principu ius sanguinis, se navezuje na koncept narodnosti in nacionalnosti, in sicer predvsem v smislu pripadnosti politi#ni in kul-turni enoti (Stolcke, po Repi# 2006: 183–4). Namre#, tudi v bosansko--hercegovskem antinacionalizmu oziroma promociji »dr$avljanskega

Sarajevo_16.indd 398 29.1.2013 12:19:34

399

principa« Sarajev#ani nemalokrat korenine obravnavajo kot »esencial-no bistvo posameznikove povezave s preteklostjo in temelj identitete« (Repi# 2006: 184), #eprav tovrstne zakoreninjene povezave, predvsem ko gre za pripadnost trem bosansko-hercegovskim konstitutivnim na-rodom, najve#krat deklarativno zavra#ajo. A prav bosansko-hercego-vske korenine ter $ivljenje v okvirih obstoje#ih dr$avnih meja naj bi bile klju#ne pri oblikovanju bosansko-hercegovskega habitusa, ki se poraja skozi so$itje z »bli$njimi Drugimi«. To producira neizogibne svojevrstne hibridne kulturne zmesi, ki (p)ostajajo skupna last vseh prebivalcev Bo-sne in Hercegovine. Ideje o hibridni kulturi torej ne dovoljujejo povsem svobodne hibridizacije identitet, saj propagirane »avtenti#ne hibridno-sti« ni mogo#e slaviti kot popolno obra#unavanje z dru$benimi lo#nica-mi in zagovorom popolne odprtosti in prepustnosti meja, #eprav se v resnici bosansko-hercegovska hibridna identiteta oblikuje in predstavlja kot protiute$ tistim identitetnim opcijam, ki se sklicujejo na vra#anje k zami"ljenim izvorom, do katerih vodijo le brezbri$ne kulturne #istke. Ker gre torej za omejeno, bosansko-hercegovsko hibridnost, je eviden-tno, da se antinacionalizem nemalokrat ni sposoben povsem odmakniti od idej nacionalizma. A slednje Sarajev#ani uporabljajo in preoblikujejo zavoljo krepitve lastne mo#i in emancipacije, saj samopozicioniranje v dr$avljansko-nacionalno kategorijo Bosancev in Hercegovcev njihov ne-prepoznani oziroma slabo poznani obstoj in stali"#a pripeljejo do ve#je vidnosti in posledi#no tudi mo#i.

Navsezadnje tisti, ki se odmikajo od dominantnih nacionalnih ide-ologij in se deklarativno predstavljajo kot Bosanci in Hercegovci, enako kot religijske in nacionalne skupnosti aktivno in anga$irano sodelujejo v procesih prila"#anja prostora s svojimi, sicer manj vidnimi in manife-stativnimi dejanji. Z njimi $elijo jasno oznaniti, da je bosansko-hercego-vski prostor tudi njihov in da je njihovo izklju#evanje iz sfer politi#nega odlo#anja in sooblikovanja sodobnih sarajevskih dru$benih in prostor-skih koordinat docela nesprejemljivo. S svojimi uporni"kimi, raznoliki-mi vsakdanjimi praksami so Sarajev#ani tudi v resnici storili mnogo, da ohranijo svoje mikrosvetove znotraj usihajo#ega mestnega, a tudi dr$av-nega ideala, #eprav so bile njihove strategije izjemno raznolike. S pospe-"eno nacionalizacijo in desekularizacijo prostora, #asa, praks, kulturnih elementov so obra#unavali s svojevrstnimi taktikami, ki so bile pogosto tar#a kritike njihovih ideolo"kih soborcev. Neodobravanje posameznih variacij dru$benih kritik in izbranih na#inov soo#anja s sodobno, ne-sprejemljivo situacijo je krhalo enotnost nasprotnikov hegemonije vla-dajo#ih nacionalizmov, kar je posledi#no pri#ujo#emu besedilu odvzelo pri#akovano koherentnost.

Naj na koncu poudarim o#itno, in sicer da sem v besedilu opisa-la in razgrnila le kola$ utrinkov razsredi"#enih identitet Sarajev#anov, v katerih je mogo#e zaslutiti mo#no hrepenenje po druga#nih vizijah bosansko-hercegovske prihodnosti. In #etudi so mnogi prepri#ani, da

Sarajevo_16.indd 399 29.1.2013 12:19:35

400

je nacionalizacijski proces dokon#no izpeljal ireverzibilno segregacijo bosansko-hercegovskega prebivalstva, nepreklicno utrdil ekskluzivisti#-ne bo"nja"ke, hrva"ke in srbske identitete, ki se ne zmorejo pomiriti s soobstojem bosanske komponente, in da je zgodba v resnici zaklju#ena, se ta, kot pravi Ivan Lovrenovi!, »!ele dobro za"enja«. Tudi v kontekstih, kjer se izbor identitet ka$e kot povsem omejen, kjer se vsakodnevno odvija »identitetna bole#ina« (Cockburn 1998) in kjer se le redko opa-zijo, spremljajo in analizirajo u#inki in kulturni izbori iz »globalnega supermarketa« (Mathews 2000) – v katerih ti#ijo potencialna identiti-fikacijska sidri"#a – so identitetne mo$nosti sicer vsaj v splo"nem in institucionalno zares rigidno zamejene, a nikoli ne tako omejujo#e, kot se zdi na prvi pogled. Sarajevska zgodba to nedvomno zelo ilustrativno potrjuje, enako kot An'elinine besede, ki so ponavadi opisovale bole#e ob#utke ob pomanjkanju svobode pri samoopredeljevanju, a so ob#asno kazale tudi na alternative, ki so na tem mestu vpete v znano zgodbo o obremenjujo#i bosansko-hercegovski preteklosti, katera naj bi po splo-"nem prepri#anju vsaj delno determinirala »bosansko mentaliteto«:

Vidi!, Bosna nikoli ni bila samostojna dr#ava. No dobro, bila je v desetem stoletju. Bili smo (sic!) najprej petsto let pod vladavino Turkov, potem desetletja pod vladavino Avstrije, pa !estdeset let pod vladavino komu-nistov. Enostavno ne znamo sami. Ne, mi nismo navajeni. Takoj izgubimo razsodnost. Smo kot tisti otroci, ki jih odpeljejo v trgovino, pred polico s stotimi "okoladami /…/ Zdaj smo spu!"eni z verige in ne vemo, kaj bi.

Breme preteklosti in sodobnosti pa v kon#nem producira te$njo po raz"irjanju mo$nosti, a tudi upanje v zares neskon#ne opcije, ki si jih je treba #im prej dokon#no izboriti, potem pa se nanje tudi navaditi.

Sarajevo_16.indd 400 29.1.2013 12:19:35

401

Citirane referenceAbbott, Philip

2007 ‘Introduction: The Return od Patriotism.’ V: The Many Faces of Patriotism. Philip Abbott, ur. Lanham, Boulder, NY, Toronto, Plymouth: Rowman & Little-field Publishers. Str. xiii–xv.

Aberbach, David2003 ‘The Poetry of Nationalism.’ Nations and Nationalism 9(2): 255–75.

Abizadeh, Arash2004 ‘Historical Truth, National Myths and Liberal Democracy: On the Cohe-rence of Liberal Nationalism.’ The Journal of Political Philosophy 12(3): 291–313.

Abu-Lughod, Lila1990 ‘The Romance of Resistance: Tracing Transformations of Power Through Bedouin Women.’ American Ethnologist 17(1): 41–55. 2000 Veiled Sentiments: Honour and Poetry in a Bedouin Society. Berkeley: Univer-sity of California Press.2005 ‘Writing Against Culture.’ V: Anthropology in Theory: Issues in Epistemo-logy. Henrietta L. Moore in Todd Sanders, ur. Malden MA: Blackwell Publishers. Str. 466–79.

Agencija za statistiku Bosne i Hercegovine2009a ‘Zaposleni po djelatnostima u svibnju 2009.’ Priop'enje, Saop!tenje 3(5). Sarajevo. Spletni vir: <http://www.bhas.ba/ARHIVA/2009/SAO/ZAP_2009M05_001_01_HR.pdf>, 15. 7. 2009.2009b ‘Prosje#ne mjese#ne bruto pla!e zaposlenih za svibanj 2009.’ Priop'enje, Saop!tenje 3(5). Sarajevo. Spletni vir: <http://www.bhas.ba/Arhiva/2009/Sao/BPL_2009M05_001_01_HR.pdf>, 15. 7. 2009.

Ahearn, Laura M.2001 ‘Language and Agency.’ Annual Review of Anthropology 30: 109–37.

Ajanovi!, Midhat2009 ‘)iro sa Trebevi!a.’ Spletni vir: <http://www.depo.ba/blog/?p=375>, 5. 6. 2009.

Ak"amija, AzraBrez letnice ‘(Re)Constructing History: Post-Socialist Mosque Architecture in Bosnia-Herzegovina.’ Spletni vir: <http://www.pozitiv.si/dividedgod/texts/Azra%20Aksamija_Our%20Mosques%20Are%20Us_authorized.pdf>, 7. 5. 2009.

Ali!, Dijana in Maryam Gusheh1999 ‘Reconciling National Narratives in Socialist Bosnia and Herzegovina: The Ba"#ar"ija Project, 1948-1953.’ The Journal of the Society of Architectural Historians 58(1): 6–25.

Allcock, John B.1975 ‘Sociology and History: The Yugoslav Experience and Its Implications.’ The British Journal of Sociology 26(4): 485–500.1981 The Collectivisation of Yugoslav Agriculture and the Myth of Peasant Resistance. Bradford Studies on Yugoslavia 4. University of Bradford: Postgraduate School of Yugoslav Studies.2000 Explaining Yugoslavia. London: Hurst & Company.

Alsmark, Gunnar 2001 ‘Masooma – a Ugandian-Asian Muslim Swede.’ V: Beyond Integration: Chal-lenges of Belonging in Diaspora and Exile. Maja Povrzanovi!-Frykman, ur. Lund: Nordic Academic Press. Str. 85–100.

Altermatt, Urs1997 Etnonacionalizam u Evropi. Sarajevo: Je$.

Sarajevo_16.indd 401 29.1.2013 12:19:35

402

Althusser, Louis1980 ‘Ideologija in ideolo"ki aparati dr$ave.’ V: Ideologija in estetski u"inek: Zbornik. Zoja Sku"ek – Mo#nik, ur. Ljubljana: Cankarjeva zalo$ba. Str. 55–110.

Amoore, Louise, ur.2005 The Global Resistance Reader. London, New York: Routledge.

Anderson, Benedict1998 Zami!ljene skupnosti: O izvoru in !irjenju nacionalizma. Ljubljana: Studia humanitatis.

Andrejka, Jernej (pl.)

1904 Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878. Celovec: Dru$ba sv. Mohorja.

Andrews, Molly2004 ‘Opening to the Original Contributors: Counter-narratives and the Power to Oppose.’ V: Consi-dering Counter-Narratives: Narrating, Resisting, Making Sense. Michael Bamberg in Molly Andrews, ur. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Str. 1–6.

Andri!, Ivo1994 Razvoj duhovnog #ivota u Bosni pod uticajem turske vladavine: Doktorska disertacija. Beograd: Prosveta.

An'elovi!, Petar2007 Fratar i njegova Bosna. Sarajevo: Rabic.

Antze, Paul in Michael Lambek, ur.1996 Tense Past: Cultural Essays in Trauma and Memory. New York in London: Routledge.

Appadurai, Arjun1996 Modernity at Large: Cultural Dimensions of Globalization. Minneapolis: University of Minne-sota Press.2002a ‘Grassroots Globalization and the Research Imagination.’ V: The Anthropology of Politics: A Reader in Ethnography, Theory, and Critique. Joan Vincent, ur. Massachusetts, Oxford: Blackwell Publishers. Str. 271–84.2002b ‘Deep Democracy: Urban Governmentality and the Horizon of Politics.’ Public Culture 14(1): 21–47.2004 ‘The Capacity to Aspire: Culture and the Terms of Recognition.’ V: Culture and Public Action. Rao Vijayendra in Michael Walton, ur. Stanford, California: Stanford Social Sciences, Standford University Press. Str. 59–84.2007 ‘Hope and Democracy.’ Public Culture 19(1): 29–34.

Aralica, IvanBrez letnice ‘Tri zvjeri.’ Spletni vir: <http://www.hercegbosna.org/ostalo/trizvijeri.html>, 13. 2. 2008.

Armakolas, Ioannis 2001 ‘A Field Trip to Bosnia: The Dilemmas of the First-Time Researcher.’ V: Researching Violently Divided Societies: Ethical and Methodological Issues. Marie Smyth in Gillian Robinson, ur. Tokyo, NY, Paris, London: United Nations University Press, Pluto Press. Str. 165–83.2007 ‘Sarajevo No More? Identity and the Experience of Place among Bosnian Serb Sarajevans in Republika Srpska.’ V: The New Bosnian Mosaic: Social Identities, Collective Memories and Moral Claims in a Post-war Society. Bougarel Xavier, Ger Duijzings in Elissa Helms E., ur. Aldershot: Ashgate. Str. 79–99.

Arnautovi!, Marija2007 ‘Oaza bosanskog kom"iluka,’ Radio slobodna Evropa. Spletni vir: <http://www.slobodnae-vropa.org/content/Article/702948.html>, 30. 4. 2007.

Arnautovi!, Aldin2009 ‘Pripadnici nacionalnih manjina gra'ani drugog reda.’ Spetni vir: <http://protest.ba/v2/pripadnici-nacionalnih-manjina-gradani-drugog-reda/>, 24. 6. 2009.

Asad, Talal2002 ‘From the History of Colonial Anthropology to the Anthropology of Western Hegemony.’ V: The Anthropology of Politics. A Reader in Ethnography, Theory, and Critique. Joan Vincent, ur. Massachusetts, Oxford: Blackwell Publishers. Str. 133–42.

Avdi!, Selvedin2008 ‘Cijeli $ivot trpimo ovakvu diskriminaciju.’ Magazin Start XI(255), 16. 9. 2008, str. 10–3.

Averill, James R., George Catlin in Kyum Koo Shon1990 Rules of Hope. New York: Springer-Verlag.

Sarajevo_16.indd 402 29.1.2013 12:19:35

403

Ba#anovi!, Vuk2008 ‘Ko je ukrao revoluciju? Tajna neuspjeha …’ Zdu#ena Komuna: Glas narodnih izdajnika. Spletni vir: <http://zdruzenakomuna.blogspot.com>, 7. 5. 2009.

Bajtal, Esad2007 ‘Stanje i perspktive civilnog dru"tva u Bosni i Hercegovini: Okvirna razmatranja.’ Bosna Franciscana XV(27): 75–86.2008 Dr$ava na #ekanju: Filozofija nevidljivog. Sarajevo: Rabic.Brez letnice ‘BiH danas. &ezdesettre!a godi"njica ZAVNOBiH-a. Narod nemo!an, fa"izam svemo!an.’ Spletni vir: <http://www.orbus.be/zbornik/sezdesettreca_godisnjica_zavnobiha.htm>, 6. 8. 2008.

Bakalovi!, Hasan1973 ‘Pogled na obilje$ja zajedni"tva naroda Bosne i Hercegovine i pravna za"tita.’ V: Zajedni!tvo i nacionalni odnosi u Bosni i Hercegovini. Jozo Bakalar, Ljubomir Berberovi!, Dezider Juri"i!, *or'e Ko#etkov, Atif Purivatra, Milanko Renovica, (azim Sadikovi!, Zvonko Stenek in Arif Tanovi!, ur. Sarajevo: Studijski centar Gradske konferencije SK BiH. Str. 29–43.

Baker, Catherine2006 ‘The Politics of Performance: Transnationalism in its Limits in Former Yugoslav Popular Music, 1994-2004.’ Ethnopolitics 5(3): 275–93.

Bakhtin, Mikhail2002 ‘Rabelais and his World.’ V: Cultural Resistance Reader. Stephen Duncombre, ur. London, New York: Verso. Str. 82–8.

Baki!, Ibrahim1973 ‘Socijalisti#ko Jugoslovenstvo – izraz zajedni"tva.’ V: Zajedni!tvo i nacionalni odnosi u Bosni i Hercegovini. Jozo Bakalar, Ljubomir Berberovi!, Dezider Juri"i!, *or'e Ko#etkov, Atif Purivatra, Milanko Renovica, (azim Sadikovi!, Zvonko Stenek in Arif Tanovi!, ur. Sarajevo: Studijski centar Gradske konferencije SK BiH. Str. 45–59.

Baki!-Hayden, Milica1995 ‘Nesting Orientalism: The Case of Former Yugoslavia.’ Slavic Review 54(4): 917–31.

Balibar, Etienne1998 ‘The Borders of Europe.’ V: Cosmopolitics: Thinking and Feeling beyond the Nation. Pheng Cheah in Bruce Robbins, ur. Minneapolis, London: University of Minnesota Press. Str. 216–29.

Ballinger, Pamela2004 ‘»Authentic Hybrids« in the Balkan Borderlands.’ Current Anthropology 45(1): 31–60.

Bamberg Michael2004 ‘Considering Counter-narratives.’ V: Considering Counter-Narratives: Narrating, Resisting, Making Sense. Michael Bamberg in Molly Andrews, ur. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Str. 351–71.

Bamberg Michael in Molly Andrews2004 ‘Introduction to a Book.’ V: Considering Counter-Narratives: Narrating, Resisting, Making Sense. Michael Bamberg in Molly Andrews, ur. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publi-shing Company. Str. ix–x.

Banks, Marcus1996 Ethnicity: Anthropological Constructions. London, New York: Routledge.

Baoti!, Josip1990 ‘Jezi#ka politika u srpskohrvatskom jeziku u Bosni i Hercegovini.’ V: Funkcionisanje jezika u vi!enacionalinim zemljama. Branko To"ovi!, ur. Sarajevo: Filozofski fakultet u Sarajevu, Institut za jezik u Sarajevu, Institut za prou#avanje nacionalnih odnosa u Sarajevu. Str. 41–8.

Barth, Fredrik1997 ‘Etni#ke grupe i njihove granice.’ V: Teorije o etnicitetu. Philippe Poutignat in Jocelyne Streiff--Fenart. Beograd: Biblioteka XX vek. Str. 211–59.2000 ‘Bounderies and Connection.’ V: Signifying Identities: Anthropological Perspectives on Boundaries and Contested Values. Anthony P. Cohen, ur. London in New York: Routledge. Str. 17–36.

Bartulovi!, Alenka2004 U"iti »zgodovino«, razumeti sodobnost, usmerjati prihodnost. Analiza naracij o vojni na bosansko--hercegovskih tleh v u"benikih narodov Republike Bosne in Hercegovine. Neobjavljeno diplomsko delo. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.2005 ‘Pouk zgodovine ali promocija sovra"tva?: (Samo)podobe narodov Republike Bosne in Hercegovine v u#beni"kih naracijah o vojni na bosansko-hercegovskih tleh.’ Glasnik Slovenskega etnolo!kega dru!tva 45(3): 8–20.

Sarajevo_16.indd 403 29.1.2013 12:19:35

404

2006 ‘Nationalism in the Classroom : Narratives of the War in Bosnia-Herzegovina (1992-1995) in the History Textbooks of the Republic of Srpska.’ Studies in Ethnicity and Nationalism 6(3): 51–72.2007a ‘Identiteta kot modna muha?: Odstiranje kulis popularnosti skozi primer bosansko-herce-govske udoma#itve Brucea Leeja.’ Ars & humanitas 1(1): 227–57.2007b ‘Identity – a Fashion Fad? : Unravelling the Secrets of the Popularity of Identity Through the Appropriation of Bruce Lee in Bosnia-Herzegovina.’ V: Europe and Its Other: Notes on the Balkans. Bo$idar Jezernik, Rajko Mur"i# in Alenka Bartulovi!, ur. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta. Str. 63–85. 2010 ‘»We have an Old Debt with the Turk, and it Best be Settled«: Ottoman Incursions Trough the Discursive Optics of Slovenian Historiography and Literature and Their Applicability in the Twenty- first Century.’ V: Imagining 'the Turk'. Bo$idar Jezernik, ur. Newcastle: Cambridge Scholars. Str. 111–36.

Baskar, Bojan2000 ‘Ambivalent Dealings with an Imperial Past: The Habsburg Legacy and New Nationhood in ex-Yugoslavia.’ Institut fur Ethnologie, Kultur – und Sozialanthropologie. Dunaj, 11. november 2003.2003 ‘Within or without? Changing Attitudes towards the Balkans in Slovenia.’ Ethnologia Balca-nica 7: 195–206.2005 ‘Avstro-ogrska zapu"#ina. Ali je mo$na nacionalna dedi"#ina multinacionalnega imperija?’ V: Dedi!"ina v rokah znanosti. Jo$e Hudales in Nata"a Viso#nik, ur. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Str. 41–52.2006 ‘Taking Care of Neighbours' Sanctuaries in Bosnia-Herzegovina.’ Les lieux partagés du religieux et les pelerinages interconfessionnels en Méditerranée, Approches anthropologiques / Anthropological Approaches to the Study of Shared Places and Mixed Pilgrimagesin the Mediter-ranean. Pariz, 24. in 25. marec 2006.2007 ‘Austronostalgia and Yugonostalgia in the Western Balkans.’ V: Europe and Its Other: Notes on the Balkans, Bo$idar Jezernik, Rajko Mur"i# in Alenka Bartulovi!, ur. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta. Str. 45–62.2010 Osebna komunikacija.

Basu, Sammy2007 ‘»A Little Discourse Pro & Con«: Levelling Laughter and Its Puritan Criticism.’ International Revew of Social History (Humour and Social Protest) 52: 95–113.

Ba", Angelos, ur.2004 Slovenski etnolo!ki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Batuman, Bülent2003 ‘Imagination as Appropriation: Student Riots and the (Re)Claiming of Public Space.’ Space and Culture 6(3): 261–75.

Bauman, Zygmunt1992 Intimations of Postmodernity. London in New York: Routledge.

Bax, Mart1995 Medjugorje: Religion, Politics, and Violence in Rural Bosnia. Amsterdam: VU Uitgeverij.1997a ‘Civilization and Decivilization in Bosnia: A Case-Study from a Mountain Community in Hercegovina.’ Ethnologia Europaea 27: 163–76.1997b ‘Mass Graves, Stagnating Identification, and Violence: A Case Study in the Local Sources of »The War« in Bosnia Hercegovina.’ Anthropological Quarterly 70(1): 11–9.2000 ‘Holy Mary and Medjugorje's Rocketeers: The Local Logic of Ethnic Cleansing Process in Bosnia.’ Ethnologia Europaea 30: 45–58.

Be!irba"i!, Belma2008 ‘&ampanjac u prvom safu.’ BH Dani 566, 18. 4. 2008, str. 50–1.

Behmen, Alija2009 ‘Na Sve#anoj sjednici Gradskog vije!a Grada Sarajeva dodijeljene nagrade i priznanja.’ Spletni vir: <http://www.sarajevo.ba/ba/stream.php?pid=1766&sta=3&kat=2>, 7. 12. 2009.

Beljk"i!-Had$idedi!, Ljiljana1988 ‘Ethnological work in Bosnia and Herzegovina from 1945. to the present.’ Etnolo!ki pregled 23–24: 65–73.

Bennett, David1998 ‘Introduction.’ V: Multicultural States: Rethinking Difference and Identity. David Bennett, ur. London: Routledge. Str. 1–25.

Bennett, David, ur.1998 Multicultural States: Rethinking Difference and Identity. London: Routledge.

Sarajevo_16.indd 404 29.1.2013 12:19:35

405

Bennett, Linda A. 1998 ‘A Forty-Year Retrospective of the Anthropology of Former Yugoslavia.’ V: Europe in the Anthro-pological Imagination. Susan Parman, ur. New Jersey: Prentice-Hall. Str. 118–33.

Bennington, Geoffrey1990 ‘Postal Politics and the Institution of the Nation.’ V: Nation and Narration. Homi Bhabha, ur. London in New York: Routledge. Str. 121–37.

Berdahl, Daphne1999 ‘» (N)Ostalgie« for the Present: Memory, Longing, and East German Things.’ Ethnos 64(2): 192–211. 2000 ‘Introduction: An Anthropology of Postsocialism.’ V: Altering States: Ethnographies of Transition in Eastern Europe and the Former Soviet Union. Daphne Berdahl, Matti Bunzl in Martha Lampland, ur. Ann Arbor: The University of Michigan Press. Str. 1–13.

Berdahl, Daphne, Bunzl, Matti in Martha Lampland, ur.2000 Altering States: Ethnographies of Transition in Eastern Europe and the Former Soviet Union. Ann Arbor: The University of Michigan Press.

Berg, Berit2002 ‘From Temporary Protection to Permanent Residence: Bosnian Refugees in Scandinavia.’ V: Discrimination and Toleration – New Perspectives. Kirten Hastrup in George Ulrich, ur. The Hague, London, New York: Martinus Nijhoff Publishers. Str. 55–72.

Bernard, H. Russell2002 Research Methods in Anthropology: Qualitative and Quantitative Methods. Walnut Creek, Lanham, New York, Oxford: Altamira Press.

Bertsch, Gery K.1976 Values and Community in Multy-National Yugoslavia. New York, Guildford, Surrey: Columbia University Press.

Besarovi!, Risto1974 Iz kulturnog #ivota u Sarajevu pod austrougarskom upravom. Sarajevo: Veselin Masle"a.

Bhabha, Homi1990a ‘Introduction: Narrating the Nation.’ V: Nation and Narration. Homi Bhabha, ur. London in New York: Routledge. Str. 1–7.1990b ‘DisseminNation: Time, Narrative, and the Margins of the Modern Nation.’ V: Nation and Narration. Homi Bhabha, ur. London in New York: Routledge. Str. 291–320.1994 The Location of Culture. London, New York: Routledge.1996 ‘Culture's In-Between.’ V: Questions of Cultural Identity, Stuart Hall in Paul du Gay, ur. London, Thousand Oaks, Ca., New Delhi: SAGE Publications. Str. 53–60.

Bibler Coutin, Susan in Susan F. Hirsch1998 ‘Naming Resistance: Ethnographers, Dissidents, and States.’ Anthropological Quarterly 71(1): 1–17.

Biehl, João, Good, Byron in Arthur Kleinman2007 ‘Introduction: Rethinking Subjectivity.’ V: Subjectivity: Ethnographical Investigatons. João Biehl, Byron Good in Arthur Kleinman, ur. Berkley, Los Angeles, London: University of Cali-fornia Press. Str. 1–23.

Bijeli!, Biljana2005 ‘Balkans, Stereotypes, Violence and Responsibility.’ V: Facing the Past, Facing the Future: Confronting Ethnicity and Conflict in Bosnia and Former Yugoslavia. Florian Bieber in Carsten Wieland, ur. Ravenna: Longo Editore. Str. 61–84.

Billig, Michael1995 Banal Nationalism. London: SAGE Publications.2001 ‘Humour and Embarrassment: Limits of »Nice-Guy« Theories of Social Life.' Theory, Culture & Society 18(5): 23–43.

Biro, Miklos, Ajdukovi!, Dean, Corkalo, Dinko, Djipa, Dino, Milin, Petar in Harvey M. Winstein2004 ‘Attitudes toward Justice and Social Reconstruction in Bosnia and Herzegovina and Croatia.’ V: My Neighbor, My Enemy: Justice and Community in the Aftermath of Mass Atrocity. Eric Stover in Harvey Weinstein, ur. Cambridge Univeristy Press. Str. 183–205.

Bjeli!, Du"an I.2003 ‘Uvod: Dizanje »mosta« u vazduh.’ V: Balkan kao metafora: izme(u globalizacije i fragmentacije. Du"an I. Bjeli! in Obrad Savi!, ur. Beograd: Biblioteka Collectanea, Beogradski krug. Str. 17–38.

Sarajevo_16.indd 405 29.1.2013 12:19:35

406

Blagojevi!, Ivana1997 ‘Moratorijum (19. I. 97 – 27. I. 97).’ V: O studentima i drugim demonima: Etnografija student-skog protesta 1997/97. Gordana Gorunovi! in Ildiko Erdei, ur. Beograd: Filozofski fakultet Univer-ziteta u Beogradu. Str. 86–98.

Blok, Anton2000 ‘Relatives and Rivals. The Narcissism of Minor Differences.’ V: Perplexities of Identification: Anthropological Studies in Cultral Differentiation and the Use of Resources. Henk Drissen in Ton Otto, ur. Aarhus University Press. Str. 27–55.

Blok, Anton in Henk Driessen1984 ‘Mediterranean Agro-Towns as a Form of Cultural Dominance (With Special Reference to Sicily and Andalusia).’ Ethnologia Europaea 14(2): 111–24.

Blonter, Pamela2004 ‘Art out of the Rubble.’ V: My Neighbor, My Enemy: Justice and Community in the After math of Mass Atrocity. Eric Stover in Harvey Weinstein, ur. Cambridge Univeristy Press. Str. 269–86.

Boehmer, Elleke in Bart Moore-Gilbert2002 ‘Introduction to Special Issue: Postcolonial Studies and Transnational Resistance.’ Interven-tions 4(1): 7–21.

Bogdanovi!, Bogdan2002 ‘Ritualno ubijanje gradova.’ V: Druga Srbija: 10 godina posle 1992–2002. Aljo"a Mimica, ur. Beograd: Helsin"ki odbor za ljudska prava u Srbiji. Str. 59–61.

Bogi!evi!, Miodrag1973 ‘Zajedni"tvo – sna$na brana nacionalizmu.’ V: Zajedni!tvo i nacionalni odnosi u Bosni i Herce-govini. Jozo Bakalar, Ljubomir Berberovi!, Dezider Juri"i!, *or'e Ko#etkov, Atif Purivatra, Milanko Renovica, (azim Sadikovi!, Zvonko Stenek in Arif Tanovi!, ur. Sarajevo: Studijski centar Gradske konferencije SK BiH. Str. 243–48.

Bohlman, Philip V. 2004 The Music of European Nationalism. Santa Barbara, Denver, Oxford: ABC Clio.

Bokovoy, Melisa K.1997 ‘Peasants and Pertisans: The Politics of the Yugoslav Countryside, 1945–1953.' V: State- Society Relations in Yugoslavia, 1945-1992. Melissa K. Bokovoy, Jill A. Irvine and Carol S. Lilly, ur. London: Macmillan. Str. 115–38.

Boon, James A. 1999 Verging on Extra-Vagance: Anthropology, History, Religion, Literature, Arts Showbiz. Princeton: Princeton University Press.

Borso, Vittoria2006 ‘Hybrid Perceptions: A Phenomenological Approach to the Relationship between Mass Media and Hybridity.’ V: New Hybridities: Societies and Cultures in Transition. Frank Heidemann in Alfonso de Toro, ur. Hildesheim, Zurich, New York: Georg Olms Verlag. Str. 39–65.

Botev, Nikolai2000 ‘Seeing Past the Barricades: Ethnic Intermarriage in Former Yugoslavia, 1962–1989.’ V: Neigh-bors at War: Anthropological Perspectives on Yugoslav Ethnicity, Culture, and History. Joel M. Halpern in David A. Kideckel, ur. The Pennsylvania State University Press. Str. 220–32.

Bougarel, Xavier1999 ‘Kako je panislamizam zamijenio komunizam.’ BH Dani 109, 2. 7. 2009. Spletni vir: <http://www.bhdani.com/arhiva/109/feljton09a.htm>, 8. 5. 2008.2004 Bosna: Anatomija rata. Beograd: Fabrika knjiga.2007 ‘Bosnian Islam as European Islam: Limits and Shifts of a Concept.’ V: Islam in Europe: Diversity, Identity and Influence. Aziz Al-Azmeh in Effie Fokas, ur. Cambridge University Press. Str. 96–124.

Bougarel, Xavier, Helms, Elissa in Ger Guijzings2007 ‘Introduction.’ V: The New Bosnian Mosaic: Identities, Memories and Moral Claims in a Post--War Society. Xavier Bougarel, Elissa Helms in Ger Duijzings, ur. Aldershot: Ashgate. Str. 1–35.

Bougarel, Xavier, Helms, Elissa in Ger Duijzings, ur.2007 The New Bosnian Mosaic: Identities, Memories and Moral Claims in a Post-War Society. Alder-shot: Ashgate.

Bourdieu, Pierre2001 Acts of Resistance: Against the New Myths of Our Time. Cambridge, Oxford: Polity Press.2002 Prakti"ni "ut. Ljubljana: Studia humanitatis.2003 Sociologija kot politika. Ljubljana: Zalo$ba/*cf.

Sarajevo_16.indd 406 29.1.2013 12:19:36

407

Bowman, Glenn1994a ‘Xenophobia, Fantasy, and the Nation: The Logic of Ethnic Violence in Former Yugoslavia.’ V: The Anthropology of Europe: Identities and Bounderies in Conflict. Victoria A. Goddard, Josep R. Llobera in Chris Shore, ur. Oxford, Providence, London: Berg. Str. 143–71.1994b ‘»A Country of Words«: Conceiving the Palestinian Nation from the Position of Exile.’ V: The Making of Political Identities. Ernesto Laclau, ur. London, New York: Verso. Str. 138–70.2001 ‘The Violence in Identity.’ V: Anthropology of Violence and Conflict. Bettina Schmidt in Ingo W. Schröder, ur. London, New York: Routledge. Str. 25–46.2002 ‘Comment - Antagonistic Tolerance: Competitive Sharing of Religious Sites in South Asia and the Balkans.’ Current Anthropology XLIII(2): 219–20.

Bo$ilovi!, Nikola2006 Ki" kultura. Ni": Zograf.

Boym, Svetlana2001 Budu'nost nostalgije. Beograd: Geopolitika.

Bracewell, Wendy2003 ‘The Proud name of the Hajduks. Bandits as Ambigious Heroes in the Balkan Politics and Culture.’ V: Yugoslavia and its Historians: Understanding the Balkan Wars of the 90s. Norman Naimark in Holly Case, ur. Standford University Press. Str. 22–36.2008 ‘Travels Through the Slav World.’ V: Under Eastern Eyes: A Comparative Introduction to East European Travel Writing on Europe. Wendy Bracewell in Alex Drace-Francis, ur. Budapest, New York: Central European University Press. Str. 147–94.

Brah, Avtar1996 Cartographies of Diaspora: Contesting Identites. London in New York: Routledge.

Brandt, Erik2002 On War and Anthropology: A History of Debates Concerning the New Guinea Highlands and the Balkans. Amsterdam: Rozenberg.

Brightman, Robert1995 ‘Forget Culture. Replacement, Transcendence, Relexification.’ Cultural Anthropology 10(4): 509–46.

Bringa, Tone2009 Biti musliman na bosanski na"in: Identitet i zajednica u jednom srednjobosanskom selu. Sara-jevo/Zagreb: TKD &ahinpa"i!.

Brinker-Gabler, Gisela in Sidonie Smith, ur.1997 Writing New Identities: Gender, Nation and Immigration in Contemporary Europe. Minneapolis, London: University of Minessota Press.

Brinton, Daniel1894 ‘The »Nation« as an Element in Anthropology.’ V: Memories of the International Congress of Anthropology. C. Staniland Wake ur. Chicago: The Schulte Publishing Company. Str. 19–34.

Brockmeier, Jens in Donal Carbaugh2001 ‘Introduction.’ V: Narrative and Identity. Studies in Autobiography, Self and Culture. Jens Brock-meier in Donal Carbaugh, ur. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Str. 1–22.

Brockmeier, Jens in Donal Carbaugh, ur.2001 Narrative and Identity: Studies in Autobiography, Self and Culture. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company.

Brown, Carl L., ur.1996 Imperial Legacy: The Ottoman Imprint on the Balkans and the Middle East. New York: Columbia University Press.

Brown, Keith S.2001 ‘Beyond Ethnicity: The Politics of Urban Nostalgia in Modern Macedonia.’ Journal of Medi-terranean Studies 11(2): 417–42.

Brown, Michael F.1996 ‘On Resisting Resistance.’ American Anthropologist 94(4): 729–35.

Brubaker, Rogers1999 ‘The Manichean Myth: Rethinking the Distinction Between »Civic« and »Ethnic« Nationa-lism.’ V: Nation and National Identity: The European Experience in Perpective. Hanspeter Kriesl, Klaus Armingeon, Hannes Slegrist in Andreas Wimmer, ur. Zürich: Verlag Rüegger. Str. 55–71.

Sarajevo_16.indd 407 29.1.2013 12:19:36

408

2002 ‘Ethnicity without Groups.’ Arch. europ. sociol. XLIII(2): 163–89.2007 ‘In the Name of the Nation: Reflections on Nationalism and Patriotism.’ V: The Many Faces of Patriotism. Philip Abbott, ur. Lanham, Boulder, NY, Toronto, Plymouth: Rowman & Littlefield Publishers. Str. 37–51.

Brubaker, Rogers in Frederick Cooper2000 ‘Beyond »Identity«.’ Theory and Society 29: 1–47.

Bruck, Gabriele in Barbara Bodenhorn 2006 ‘»Entangled in Histories«: An Introduction to the Anthropology of Names and Naming.’ V: The Anthropology of Names and Naming. Gabriele vom Bruck in Barbara Bodenhorn, ur. Cambridge: Cambridge University Press. Str. 1–30.

Brumen, Borut1998 ‘Time, Space, and Social Construction of Identity.’ In: MESS, Mediterranean Ethnological Summer School, Vol II. Borut Brumen in Bojan Baskar, ur. Ljubljana: In"titut za multikulturne raziskave. Str. 71–83.2000 Sv. Peter in njegovi "asi: Socialni spomini, "asi in identitete v istrski vasi Sv. Peter. Ljubljana. Zalo$ba /*CF.2001 ‘»Refolucija« slovenske etnologije in kulturne antropologije.’ Glasnik slovenskega etnolo!kega dru!tva 41(1, 2): 8–16.2002 ‘Dunja Rihtman – Augu"tin: Etnologija in etnomit.’ Glasnik slovenskega etnolo!kega dru!tva 42(3): 81–2.

Bruner, Edward M.1997 ‘Ethnography as Narrative.’ V: Memory, Identity, Community: The Idea of Narrative in the Human Sciences. Lewis P. Hinchman in Sandra K. Hinchman, ur. New York: State University of New York Press. Str. 164–280.

Bruner, Jerome 2001 ‘Self-making and World-making.’ V: Narrative and Identity: Studies in Autobiography, Self and Culture. Jens Brockmeier in Donal Carbaugh, ur. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Str. 25–37.

Buconji!, Nikola1908 $ivot i obi"aji Hrvata katoli"ke vjere u Bosni i Hercegovini. Sarajevo: Tisak i naklada Daniela A. Kajona.

Bulag, Uradyn E.1998 Nationalism and Hybridity in Mongolia. Oxford: Clarendon Press.

Bunce, Valerie1997 ‘The Yugoslav Experience in Comperative Perspective.’ V: State- Society Relations in Yugoslavia, 1945–1992. Melissa K. Bokovoy, Jill A. Irvine in Carol S. Lilly, ur. London: Macmillan. Str. 345–65.

Burgess, J. Peter in Odd Monsson2002 ‘Introduction: Nation and Language at the Frontier of National Culture.’ V: Modernity, Nation, Written Culture. J. Peter Burgess in Odd Monsson, ur. Kristiansand: Norwegian Academic Press. Str. 11–4.

Buri!, Ahmed in Emir Imamovi!2000 ‘Na"minkano bratstvo i jedinstvo.’ BH Dani 144, 3. 5. 2000. Spletni vir: <http://www.bhdani.com/arhiva/144/t442.htm>, 14. 7. 2007.

Buturovi! *enana in Radmila Kajmakovi!1988 ‘Nau#na djelatnost u oblasti etnologije 1945–1988 godine.’ V: Spomenica: Stogodi!njice rada Zemaljskog muzeja BiH, 1888-1988. Almaz Dautbegovi!, ur. Sarajevo: Zemaljski muzej. Str. 156–78.

Callway, Helen1992 ‘Ethnography and Experience: Gender Implications in Fieldwork and Texts.’ V: Anthropology and Autobiography. Judith Okely in Helen Callaway, ur. London, New York: Routledge. Str. 29–49.

Camaroff, Jean1985 Body of Power, Spirit of Resistance: The Culture and History of a South African People. Chicago: University of Chicago Press.

Campbell, David1999 ‘Apartheid Cartography.’ Political Geography 19: 395–435.

Canefe, Nergis2002 ‘Turkish Nationalism and Ethno-Symbolic Analysis: The Rules of Exception.’ Nations and Nationalism 8(2): 133–55.

Sarajevo_16.indd 408 29.1.2013 12:19:36

409

Cankar, Izidor1945 ‘Problems of the New Yugoslavia.’ The Slavonic and East European Review 23(62): 55–62.

Caplan, Richard in John Feffer1996 ‘Introduction.’ V: Europe's New Nationalism: States and Minorities in Conflict. Richard Caplan in John Feffer, ur. New York, Oxford: Oxford University Press. Str. 3–14.

Carmichael, Cathie1999 ‘Old Ties and New Identities: Language and National Identity in a Changing Europe.’ V: Cultural Processes and Transformations in Transition of the Central and Eastern European Post-commu-nist Countries, Etnolo!ka sti"i!"a 9. Rajko Mur"i# in Borut Brumen, ur. Ljubljana: FF, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Str. 125–37.2002 Ethnic Cleansing in the Balkans: Nationalism and the Destruction of Tradition. London in New York: Routledge. 2005 ‘The Violent Destruction of Community during the »Century of Genocide«.’ European History Quarterly 35(3): 395–403.2007 ‘Heterodoxy, Ethnic Bounderies and Violence.’ V: Places od Encounter: In memoriam Borut Brumen. Rajko Mur"i# in Jaka Repi#, ur. Ljubljana: FF, Oddelek za etnologijo in kulturno antro-pologijo. Str. 65–80.

Carrier, James G. 1995 ‘Introduction.’ V: Occidentalism: Images of the West. James G. Carrier, ur. Oxford: Clarendon Press. Str. 1–32.

Carrier, James G., ur.1995 Occidentalism: Images of the West. Oxford: Clarendon Press.

Carrithers, Michael2005 ‘Anthropology as a Moral Science of Possibilities.’ Current Anthropology 46(3): 433–56.

Carter, Erica, Donald, James in Judith Squires, ur.1993 Space and Place: Theories of Identitiy and Location. London: Lawrence in Wishart.

Ceri!, Mustafa2006 ‘Pa$nja prema kom"iji je dio islama.’ Hutba. Spletni vir: <http://www.dzemat-oberhausen.de/pages/edukacija/hutba/paznja-prema-komsiji-je-dio-islamareis-ulema-mustafa-ceric.php>, 26. 5. 2006.

Cheah, Pheng1998 ‘Intrudiction Part II: The Cosmopolitical-Today.’ V: Cosmopolitics: Thinking and Feeling beyond the Nation. Pheng Cheah in Bruce Robbins, ur. Minneapolis, London: University of Minnesota Press. Str. 20–41.

Cheah, Pheng in Bruce Robbins, ur.1998 Cosmopolitics: Thinking and Feeling beyond the Nation. Minneapolis, London: University of Minnesota Press.

Chernilo, Daniel2007 A Social Theory of the Nation-State: The Political Forms of Modernity beyond Methodological Nati-onalism. London, New York: Routledge.

Chuang, Ya-Chung 2004 ‘Democracy in Action: The Making of Social Movement Webs in Taiwan.’ Critique of Anthro-pology 24(3): 235–55.

Citron, Suzanne1991 ‘Nacionalni mit: Pretres zgodovine Francije.’ V: %tudije o etnonacionalizmu. Rudi Rizman, ur. Ljubljana: KRT. Str. 191–220.

Clarke, John, Hall, Stuart, Jefferson, Tony in Brian Roberts1976 ‘Subcultures, Cultures and Class.’ V: Resistance through Rituals: Youth Subcultures in Post-war Britain. Stuart Hall in Tony Jefferson, ur. London: Unwin Hyman. 9–74.

Clifford, James1986 ‘Introduction: Partial Truths.’ V: Writing Culture. The Poetics and Politics of Ethnography. James Clifford in George E. Marcus, ur. Berkeley, Los Angeles, London: University of California Press. Str. 1–26.1994 ‘Diasporas.’ Cultural Anthropology 9(3): 302–38.1997 Routes: Travel and Translation in the late Twentieth Century. Cambridge, London: Harvard University Press. 1998 ‘Mixed Feelings.’ V: Cosmopolitics: Thinking and Feeling beyond the Nation. Pheng Cheah in Bruce Robbins, ur. Minneapolis, London: University of Minnesota Press. Str. 362–70.

Sarajevo_16.indd 409 29.1.2013 12:19:36

410

2001 ‘The Last Discussant.’ V: Irony in Action: Anthropology, Practice, and the Moral Imagination. James W. Fernandez in Mary Taylor Huber, ur. Chicago, London: The University of Chicago Press. Str. 253–59.

Cockburn, Cynthia1998 The Space Between us: Negotiaing Gender and National Identites in Conflict. London, New York: Zed Books.

Cohen, Abner, ur.1974 Urban Ethnicity. London, New York, Sydney, Toronto, Wellington: Tavistock Publications.

Cohen, Anthony P.1992 ‘Self-conscious Anthropology.’ V: Anthropology and Autobiography. Judith Okely in Helen Callaway, ur. London, New York: Routledge. Str. 221–41.1994 Self Consciousness: An Alternative Anthropology of Identity. London and New York: Routledge.1998 The Symbolic Construction of Community. London in New York: Routledge.

Cohen, Anthony P., ur.2000 Signifying Identities: Anthropological Perspectives on Boundaries and Contested Values. London, New York: Routledge.

Cohen, Lenard J.1993 Broken Bonds: The Disintegration of Yugoslavia. Boulder, San Francisco, Oxford: Westview Press.

Cohen, Michael2007 ‘»Cartooning Capitalism«: Radical Cartooning and the Making of American Popular Radi-calism in the Early Twentieth Century.’ International Review of Social History (Humour and Social Protest) 52: 35–58.

Colburn, Forrest D., ur.1989 Everyday Forms of Peasant Resistance. New York, London: M.E. Sharpe, Inc. Armonk.

Collin, Matthew2004 This is Serbia Calling: Rock'n'roll Radio and Belgrade's Underground Resistance. London: Serpent's Tail.

Comaroff, Jean in John Comaroff2002 ‘On Revalation and Revolution.’ V: The Anthropology of Politics: A Reader in Ethnography, Theory, and Critique. Joan Vincent, ur. Massachusetts, Oxford: Blackwell Publishers. Str. 203–12.

Connerton, Paul1992 How Societies Remember. Cambridge: Cambridge University Press.

Conversi, Daniele1999 ‘Nationalism, Bounderies, and Violence.’ Millennium: Journal of International Studies 28(3): 553–84.

Corkalo, Dinka, Ajdukovic, Dean, Weinstein, Harvey M, Stover, Eric, Djipa, Dino in Miklos Biro2004 ‘Neighbours again? Intercommunity Relations after Ethnic Cleansing.’ V: My Neighbor, My Enemy: Justice and Community in the Aftermath of Mass Atrocity. Eric Stover in Harvey Weinstein, ur. Cambridge Univeristy Press. Str. 143–61.

Crapanzano, Vincent2003 ‘Reflections on Hope as a Category of Social and Psychological Analysis.’ Cultural Anthro-pology 18(1): 3–32.

Cresswell, Tim1996 In Place/Out of Place: Geography, Ideology and Transgression. Minneapolis, London: Univer-sity of Minnesota Press. 2000 ‘Falling down: Resistance as diagnostic.’ V: Entanglements of Power: Geographies of Domina-tion/Resistance. Joanne P. Sharp, Paul Routledge, Chris Philo in Ronan Paddison, ur. London in New York: Routledge. Str. 256–68.

Crossley, Nick2003 ‘From Reproduction to Transformation: Social Movement Fields and the Radical Habitus.’ Theory, Culture & Society 20(6): 43–68.

Culbertson, Roberta2006 ‘War and the Nature of Ultimate Things.’ V: Engaged Observer: Anthropology, Advocacy, and Activism. Victoria Sanford in Asale Angel-Ajani, ur. New Brunswick, New Jersey, London: Rutgers University Press. Str. 60–75.

Sarajevo_16.indd 410 29.1.2013 12:19:36

411

Cvitkovi!, Ivan2006 Hrvatski identitet u Bosni i Hercegovini: Hrvati izme(u nacionalnog i gra(anskog. Sarajevo, Zagreb: Synopsis.

(ale Feldman, Lada, Prica, Ines in Reana Senjkovi!, ur.1993 Fear, Death and Resistance: An Ethnography of War: Croatia 1991–1992. Zagreb: Institute of ethnology and folklore research.

(apo %mega#, Jasna2004 ‘Comment – »Authentic Hybrids« in the Balkan Borderlands.’ Current Anthropology 45(1): 49–50.2006 ‘Etnolog i njegove publike: O restituciji etnografskih istra$ivanja.’ V: Etnologija bliskoga: Poetika i politika suverenih terenskih istra#ivanja. Jasna (apo %mega#, Valentina Gulin Zrni! in Goran Pavel &antek, ur. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku, Naklada Jesenski i Turk. Str. 213–35.

(apo %mega#, Jasna, Gulin Zrni!, Valentina in Goran Pavel &antek2006 ‘Etnologija bliskoga: Poetika i politika suverenih terenskih istra$ivanja.’ V: Etnologija bliskoga: Poetika i politika suverenih terenskih istra#ivanja. Jasna (apo %mega#, Valentina Gulin Zrni! in Goran Pavel &antek, ur. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku, Naklada Jesenski i Turk. Str. 7–52.

Çelebi, Evliya1954 Putopis: Odlomci o jugoslavenskim zemljama. Sarajevo: Svjetlost.

(olovi!, Ivan2006 Etno: Pri"e o muzici sveta na Internetu. Beograd: Biblioteka XX vek.

)erimovi!, Mehmed-Ali1996 ‘Mje"oviti brak.’ V: Mje!oviti brakovi. Mehmedalija Had$i!, ur. Sarajevo: Rijaset islamske zajdenice u Republici Bosni i Hercegovini. Str. 75–108.

)imi!, Esad1966 Socijalisti"ko dru!tvo i religija: Ispitivanje odnosa izme(u samoupravljanja i procesa prevlada-vanja tradicionalne religije. Sarajevo: Svjetlost.

)urak, Nerzuk2006 Obnova bosanskih utopija. Sarajevo, Zagreb: Synopsis.

D.V.2008 ‘Sekularna dr$ava: Dr$ava, religija i sveto trojstvo.’ Zdu#ena Komuna: Glas narodnih izdajnika. Spletni vir: <http://zdruzenakomuna.blogspot.com>, 1. 7. 2008.

Danforth, Loring M.1995 The Macedonian Conflict: Ethnic Nationalism in a Transnational World. Princeton, New Jersey: Princeton University Press.

Daniel, Valentine E. 1997 ‘Suffering Nation and Alienation.’ V: Social Suffering. Arthur Kleinman, Veena Das in Margaret Lock, ur. Berkley, Los Angeles, London: University of California Press. Str. 309–58.

David, Filip2002 ‘Biti izdajnik.’ V: Druga Srbija: 10 godina posle 1992–2002. Aljo"a Mimica, ur. Beograd: Helsin"ki odbor za ljudska prava u Srbiji. Str. 28–9.

Davidovi!, Filip, ur.1984 Mladi i nacionalizam. Beograd: Mladost, Niro, Centar za istra$iva#ku, dokumentacionu i izdava#ku delatnost Predsedni"tva KSSOJ.

Davies, Christie2007 ‘Humour and Protest: Jokes under Communism.’ International Revew of Social History (Humour and Social Protest) 52: 291–305.

Day, Sophie, Papataxiarchis, Evthymios in Michael Stewart1999 ‘Consider the Lilies of the Field.’ V: Lilies of the Field: Marginal People Who Live for the Moment. Sophie Day, Evthymios Papataxiarchis in Michael Stewart, ur. Colorado, Oxford: Westview Press. Str. 1–24.

Delamont, Sara1995 Appetites and Identities: An Introduction to the Social Anthropology of Western Europe. London in New York: Routledge.

Denich, Bette1994 ‘Dismembering Yugoslavia: Nationalist Ideologies and the Symbolic Revival of Genocide.’ American Ethnologist 21(2): 367–90.

Sarajevo_16.indd 411 29.1.2013 12:19:36

412

DeVita, Philip R.1992 The Naked Anthropologist: Tales from the around the World. Belmond, California: Wadsworth Publishing Company.

De$ulovi!, Boris2008 ‘Ne mo$e" ti na"eg #ovika zajebat.’ Spletni vir: <http://dovla.net/2008/09/boris-dezulovic-ne-mozes-ti-naseg-covika-zajebat>, 10. 9. 2008.

Djordjevich, Du"an J.2003 ‘Clio amid the Ruins: Yugoslavia and its Predecessors in Recent Historiography.’ V: Yugoslavia and its Historians: Understanding the Balkan Wars of the 90s. Norman Naimark in Holly Case, ur. Standford University Press. Str. 3–21.

Dolar, Mladen2003 ‘Slovenska nacionalna identiteta in kultura – navodila za uporabo.’ V: Nacionalna identiteta in kultura. Neda Pagon, ur. Ljubljana: In"titut za civilizacijo in kulturo. Str. 21–35.

Donia, Robert J.2006 Sarajevo: A Biography. London: Hurst & Company.2007 ‘The Proximate Colony.’ Kakaneienrevised. Spletni vir: <http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/RDonia1.pdf>, 11. 9. 2007.

Douglas, Mary2004 ‘Traditional Culture – Let's Hear No More About It.’ V: Culture and Public Action. Rao Vija-yendra in Michael Walton, ur. Stanford, California: Stanford Social Sciences, Standford Univer-sity Press. Str. 85–109.

Dragi#evi!-&e"i!, Milena1994 Neofolk kultura: Publika i njene zvezde. Sremski Karlovci, Novi Sad: Izdava#ka knji$arnica Zorana Stojanovi!a.

Dragovi!-Soso, Jasna2004 Spasioci nacije: Intelektualna opozicija Srbije i o#ivljavanje nacionalizma. Beograd: Edicija RE(.

Drezgi!, Rada2003 ‘Kajmak i demokratija bez masno!a.’ V: Balkan kao metafora: Izme(u globalizacije i fragmen-tacije. Du"an I. Bjeli! in Obrad Savi!, ur. Beograd: Biblioteka Collectanea, Beogradski krug. Str. 495–516.

Duijzings, Ger2007 ‘Commemorating Srebrenica: Histories of Violence and the Politics of Memory in Eastern Bosnia.’ V: The New Bosnian Mosaic: Identities, Memories and Moral Claims in a Post-War Society. Bougarel Xavier, Elissa Helms in Ger Duijzings, ur. Aldershot: Ashgate. Str. 141–66.

Duncombre, Stephen2002 ‘Introduction.’ V: Cultural Resistance Reader. Stephen Duncombre, ur. London, New York: Verso. Str. 1–15.

Durham, Mary Edith1908 The Burden of the Balkans. London [etc.]: Thomas Nelson & Sons.

D$aja, Sre!ko2004 Politi"ka realnost jugoslavenstva: S posebnim osvrtom na Bosnu i Hercegovinu. Sarajevo, Zagreb: Svjetlo rije#i.

D$amonja, Dario2003 Pri"e. Sarajevo: Slobodna Bosna, Pres-sing, d.o.o.

*ozi!, Hakija1996 Demografske slike Sarajlija od 1463 do 1991. Sarajevo.

Edensor, Tim2002 National Identity, Popular Culture and Everyday Life. Oxford, New York: Berg.

Eisenstadt, S. N.2000 ‘Multiple Modernities.’ Daedalus 129(1): 1–29.

Eriksen, Thomas Hylland1993a Ethnicity and Nationalism: Anthropological Perspectives. London, Boulder, Colorado: Pluto Press. 1993b ‘In Which Sense do Cultural Islands Exist?’ Social Anthropology 1(18): 133–47.

Sarajevo_16.indd 412 29.1.2013 12:19:36

413

1997 ‘The Nation as a Human Being – a Metaphor in mid-life Crisis? Notes on the Imminent Collapse of Norwegian National Identity.’ V: Siting Culture: The Shifting Anthropological Object. Karen Fog Olwig in Kirsten Hastrup, ur. London: Routledge. Str. 103–22.2001 Small Places, Large Issues: An Introduction to Social and Cultural Anthropology. London [etc.]: Pluto Press.

Escobar, Arturo1994 ‘Welcome to Cyberia: Notes on Anthropology of Cyberculture.’ Current Anthropology 35(3): 211–31.

Esman, Milton J.1989 ‘Commentary.’ V: Everyday Forms of Peasant Resistance. Forrest Colburn, ur. New York, London: M.E. Sharpe, Inc. Armonk. Str. 221–8.

Fabian, Johannes2001 Vrijeme i drugo: Kako antropologija pravi svoj predmet. Nik"i!: Jasen.

Fabijani!, Radmila in Marica Popi!1984 ‘Etnolo"ko odjeljenje.’ V: Vodi" kroz zbirke Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine. (edomil &ili!, ur. Sarajevo: Zemaljski muzej SR Bosne i Hercegovine. Str. 41–62.

Fadzan, Smaragd2003 Freedom of Expression and Independent Media in the Balkans. Magistrsko delo. Bergen: Univer-sity of Bergen.

Fairclough, Norman2003 Analysing Discourse: Textual Analysis for Social Research. London, New York: Routledge.

Fanon, Frantz2001 The Wretched of the Earth. London: Penguin books.

Featherstone, Mike1998 ‘Mestne kulture in postmoderni $ivljenjski stili.’ &asopis za kritiko znanosti 26(189): 189–206.

Fernandez, James W. in Mary Taylor Huber2001 ‘The Anthropology of Irony.’ V: Irony in Action: Anthropology, Practice, and the Moral Imagina-tion. James W. Fernandez in Mary Taylor Huber, ur. Chicago, London: The University of Chicago Press. Str. 1–37.

Fernandez, James W. in Mary Taylor Huber, ur.2001 Irony in Action: Anthropology, Practice, and the Moral Imagination. Chicago, London: The University of Chicago Press.

Feyerabend, Paul1999 Proti metodi. Ljubljana: Studia humanitatis.

Fiske, John2001 Popularna kultura. Beograd: Clio.

Fleischer Feldman, Carol2001 ‘Narratives of National Identity as Groups Narratives.’ V: Narrative and Identity. Studies in Autobiography, Self and Culture. Jens Brockmeier in Donal Carbaugh, ur. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. Str. 129–44.

Flesher Fominaya, Cristina2007 ‘The Role of Humour in the Process of Collective Identity Formation in Autonomous Social Movement Groups in Contemporary Madrid.’ International Revew of Social History (Humour and Social Protest) 52: 243–58.

Fog Olwig, Karen1998 ‘Epilogue, Contested Homes, Home-making and Making of Anthropology.’ V: Migrants of Identity: Perception of Home in a World of Movement. Nigel Rapport in Andrew Dawson, ur. Oxford, New York: Berg. Str. 225–36.

Fonda, Pavel2003 ‘Obmejni psihogrami.’ V: Nacionalna identiteta in kultura. Neda Pagon, ur. Ljubljana: In"titut za civilizacijo in kulturo. Str. 109–22.

Forto, Fed$ad2007 ‘Stambena politika u Sarajevu 1945.’ V: Revizija pro!losti na prostorima biv!e Jugoslavije. Vera Katz, ur. Sarajevo: Institut za istoriju u Sarajevu. Str. 285–96.

Sarajevo_16.indd 413 29.1.2013 12:19:36

414

Foucault, Michel1991 Vednost – oblast – subjekt. Ljubljana: Krt.2000 Zgodovina seksualnosti: Volja do znanja. Ljubljana: Zalo$ba &KUC.2001 Arheologija vednosti. Ljubljana: Studia humanitatis.

Fox, Richard G., ur1990 Nationalist Ideologies and the Production of National Cultures. Washington: American Ethno-logical Society Monograph Series.

Fox, Richard G.1990 ‘Introduction.’ V: Nationalist Ideologies and the Production of National Cultures. Richard G. Fox, ur. Washington: American Ethnological Society Monograph Series. Str. 1–14.

Fox, Kate2004 Watching the English: The Hidden Rules of English Behaviour. London: Hodder and Stou-ghton.

Frank, Katherine2006 ‘Agency.’ Anthropological Theory 6(3): 281–302.

Fridman, Orli2006 ‘Alternative Voices in Public Urban Space: Serbia's Women in Black.’ Ethnologia Balcanica 10: 291–303.

Friedman, Jonathan1992 ‘Myth, History, and Political Identity.’ Cultural Anthropology 7(2): 194–210.1997 ‘Simplifying Complexity: Assimilating the Global in a Small Paradise.’ V: Siting Culture: The Shifting Anthropological Object. Karen Fog Olwig in Kirsten Hastrup, ur. London: Routledge. Str. 268–91.2002a ‘Transnationalization, Socio-political Disorder, and Ethnification as Expressions of Declining Global Hegemony.’ V: The Anthropology of Politics: A Reader in Ethnography, Theory, and Critique. Joan Vincent, ur. Massachusetts, Oxford: Blackwell Publishers. Str. 285–300.2002b ‘From Roots to Routes: Tropes for Trippers.’ Anthropological Theory 2(1): 21–36.

Friedman, Francine1996 The Bosnian Muslims: Denial of a Nation. Colorado, Oxford: Westview Press.

Gal, Susan1995 ‘Review: Language and the »Arts of Resistance.«’ Cultural Anthropology 10(3): 407–24.2002 ‘Between Speech and Silence.’ V: The Anthropology of Politics: A Reader in Ethnography, Theory, and Critique. Joan Vincent, ur. Massachusetts, Oxford: Blackwell Publishers. Str. 213–21.

Gangloff, Sylvie, ur.2005 La perception de l'héritage ottoman dans les Balkans. Paris: L'Harmattan.

Gans, Eric1997 Signs of Paradox: Irony, Resentment, and Other Mimetic Structures. Stanford: Standford University Press.

García Canclini, Néstor1995 Hybrid Cultures: Strategies for Entering and Leaving Modernity. Minneapolis, London: Univer-sity of Minnesota Press.

Gay, Paul du, Jessica Evans in Peter Redman, ur.2000 Identity: A Reader. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage Publications.

Geertz, Clifford1998a Tuma"enje kultura I. Beograd: Biblioteka XX vek. 1998b Tuma"enje kultura II. Beograd: Biblioteka XX vek.

Gellner, Ernest1991 ‘Nacionalizem.’ V: %tudije o etnonacionalizmu. Rudi Rizman, ur. Ljubljana: Krt. Str. 239–65.1995 ‘On Nations and Nationalism.’ V: MESS, Mediterranean Ethnological Summer School. Borut Brumen in Zmago &mitek, ur. Ljubljana: SED. Str. 85–121. 1997 Nation and Nationalism. Oxford: Blackwell publishers.1999 Antropologija in politika: Revolucije v Svetem gaju. Ljubljana: Studia humanitatis.

Gente (Genthe), Franjo1899 ‘Bo"njaci u vojni"tvu stranih dr$ava.’ Glasnik Zemaljskog muzeja u BiH xi: 537–603.

Geoff, Eley in Grigor Suny Ronald, ur.1996 Becoming National: A Reader. New York & Oxford: Oxford University Press.

Sarajevo_16.indd 414 29.1.2013 12:19:36

415

Giordano, Christian in Dobrinka Kostova2002 ‘The Social Production of the Mistrust.’ V: Postsocialism: Ideals, Ideologies and Pracitices in Eurasia. Chris Hann, ur. London, New York: Routledge. Str. 74–91.

Giulianotti, Richard in Gary Armstrong1997 ‘Introduction: Reclaiming the Game – An Introduction to the Anthropology of Football.’ V: Entering the Field. New Perspective on the World Football. Gary Armstrong in Richard Giullianotti, ur. Oxford: Berg. Str. 1–29.

Gledhill, John2000 Power and its Disguises: Anthropological Perspectivs on Politics. London, Sterling, Virginia: Pluto Press.2002 ‘Anthropology and Politics: Commitment, Responsibility and the Academy.’ V: The Anthro-pology of Politics: A Reader in Ethnography, Theory, and Critique. Joan, Vincent, ur. Massachusetts, Oxford: Blackwell Publishers. Str. 438–51.

Glick Schiller, Nina2005 ‘Transnational Social Fields and Imperialism: Bringing a Theory of Power to Transnational Studies.’ Anthropological Theory 5(4): 439–61.

Goddard, Victoria A., Llobera, Josep R. in Chris Shore, ur.1996 The Anthropology of Europe: Identities and Boundaries in Conflict. Oxford, Providence: Berg.

Goldstein, Donna M.2003 Laughter Out of Place: Race, Class, Violence, and Sexuality in a Rio Shantytown. Berkley, London: University of California Press.

Goldsworthy, Vesna1998 Inventing Ruritania: The Imperialism of the Imagination. New Haven in London: Yale Univer-sity Press.2002 ‘Invencija i in(ter)vencija: Retorika balkanizacije.’ V: Balkan kao metafora: izme(u globaliza-cije i fragmentacije. Du"an I. Bjeli! in Obrad Savi!, ur. Beograd: Biblioteka Collectanea, Beogradski krug. Str. 42–56.

Göle, Nilüfer2002 ‘Islam in Public: New Visibilities and New Imaginaries.’ Public Culture 14(1): 173–90.

Goody, Jack2002 ‘Modernity, Nation and Written Culture.’ V: Modernity, Nation, Written Culture. J. Peter Burgess in Odd Monsson, ur. Norway: Norwegian Academic Press. Str. 15–27.

Gordiejew, Paul Benjamin1999 Voices of Yugoslav Jewry. New York: State University of New York Press.

Gordy, Eric D.1999 The Culture of Power in Serbia: Nationalism and the Destruction of Alternatives. The Pennsylvania State University Press, University Park, Pennsylvania.

Gorunovi!, Gordana in Ildiko Erdei, ur.1997 O studentima i drugim demonima: Etnografija studentskog protesta 1996/97. Beograd: Filozofski fakultet Univerziteta u Beogradu.

Gramsci, Antonio2002 ‘(From) The Prison Notebooks.’ V: Cultural Resistance Reader. Stephen Duncombre, ur. London, New York: Verso. Str. 58–67.

Grandits, Hannes2007 ‘The Power of »Armchair Politicians«: Ethnic Loyality and Political Fractionalism among Herzegovinian Croats.’ V: The New Bosnian Mosaic: Identities, Memories and Moral Claims in a Post-War Society. Xavier Bougarel, Elissa Helms in Ger Duijzings, ur. Aldershot: Ashgate. Str. 101–22.

Green, Sarah F.2005 Notes from the Balkans: Locating Marginality and Ambiguity on the Greek-Albanian Border. Princeton, Oxford: Princeton University Press.

Greenhouse, Carol J.2002 ‘Introduction: Altered States, Altered Lives.’ V: Ethnography in Unstable Places: Everyday Lives in Contexts of Dramatic Political Change. Carol J. Greenhouse, Elizabeth Mertz in Kay B. Warren, ur. Durham in London: Duke University Press. Str. 1–34.

Sarajevo_16.indd 415 29.1.2013 12:19:36

416

Greenhouse, Carol J., Mertz, Elizabeth in Kay B. Warren, ur.2002 Ethnography in Unstable Places: Everyday Lives in Contexts of Dramatic Political Change. Durham in London: Duke University Press.

Grillo, R.D.2003 ‘Cultural Essentialism and Cultural Anxiety.’ Anthropological Theory 3(2): 157–73.

Gross, David2001 Lost Time: On Remembering and Forgetting in late Modern Culture. Amherst: University of Massachusetts Press.

Grossberg, Lawrence1992 We Gotta Get out of this Place: Popular Conservatism and Postmodern Culture. New York, London: Routledge.

Guha, Ranajit1997 Dominance without Hegemony: History and Power in Colonial India. Cambridge, London: Harvard University Press.

Gulin Zrni!, Valentina2006 ‘Doma!e, vlastito i osobno: Avtokulturna defamilijarizacija.’ V: Etnologija bliskoga: Poetika i politika suverenih terenskih istra#ivanja. Jasna (apo %mega#, Valentina Gulin Zrni! in Goran Pavel &antek, ur. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku, Naklada Jesenski i Turk. Str. 73–95.

Gullestad, Marianne1992 The Art of Social Relations: Esseys on Culture, Social Action and Everyday Life in modern Norway. Oslo: Scandinavian University Press. 1996 ‘Modernity, Self and Childhood in the Analysis of the Life Stories.’ V: Imagined Childhoods: Self and Society in Autobiographical Accounts. Marianne Gullestad, ur. Oslo, Stockholm, Copenhagen, Oxford, Boston: Scandinavian University Press. Str. 1–39.

Gun Cuninghame, Patrik2007 ‘»A Laughter That Will Bury You All«: Irony and Protest and Language as Struggle in the Italian 1977 Movement.’ International Revew of Social History (Humour and Social Protest) 52: 153–68.

Gupta, Akhil1995 ‘Blurred Boundaries: The Discourse of Corruption, the Culture of Politics, and the Imagined State.’ American Ethnologist 22(2): 375–402.

Gupta, Akhil in James Ferguson1997 ‘Discipline and Practice: »The Field« as Site, Method, and Location in Anthropology.’ V: Anthro-pological Locations: Boundaries and Grounds of a Field Science. Akhil Gupta in James Ferguson, ur. University of California Press. Str. 1–46.

Had$agi!, Muzafer1973 ‘Kulture u Bosni i Hercegovini kao osnove zajedni"tva.’ V: Zajedni!tvo i nacionalni odnosi u Bosni i Hercegovini. Jozo Bakalar, Ljubomir Berberovi!, Dezider Juri"i!, *or'e Ko#etkov, Atif Puri-vatra, Milanko Renovica, (azim Sadikovi!, Zvonko Stenek in Arif Tanovi!, ur. Sarajevo: Studijski centar Gradske konferencije SK BiH. Str. 95–114.

Had$idedi!, Ned$ad1997 Etnografski pregled Bosne i Hercegovine (skripta). Sarajevo.2007 Osebna komunikacija.

Had$i!, Mehmedalija, ur.1996 Mje!oviti brakovi. Sarajevo: Rijaset islamske zajdenice u Republici Bosni i Hercegovini.

Haenfler, Ross2004 ‘Rethinking Subcultural Resistance: Core Values of the Streight Edge Movement.’ Journal of Contemporary Ethnography 33(4): 406–36.

Hage, Ghassan 1997 ‘At Home in the Entrails of the West: Multiculturalism, Ethnic Food and Migrant Home-Buil-ding.’ V: Home/World: Space, Community and Marginality in Sidney's West. Helen Grace, Ghassan Hage, Leslie Johnson, Julie Langsworth in Michael Symods, ur. Annandale: Pluto. Str. 99–153.2003 Against Paranoid Nationalism: Seraching for Hope in Shrinking Society. Annandale: Pluto Press Australia.2005 ‘A not so Multi-sited Ethnography of a not so Imagined Community.’ Anthropological Theory 5(4): 463–75.

Sarajevo_16.indd 416 29.1.2013 12:19:36

417

Halbwachs, Maurice2001 Kolektivni spomin. Ljubljana: ISH.

Hall, Stuart2000 ‘Who needs »Identity«?’ V: Identity: A Reader. Paul du Gay, Jessica Evans in Peter Redman, ur. London: Sage Publications. Str. 15–30.2002a ‘Political Belonging in a World of Multiple Identities.’ V: Conceiving Cosmopolitanism: Theory, Context, and Practice. Steven Vertovec in Robin Cohen, ur. Oxford: Oxford University Press. Str. 25–31.2002b ‘Notes on Deconstructing the Popular.’ V: Cultural Resistance Reader. Stephen Duncombre, ur. London, New York: Verso. Str. 185–92.

Hall, Stuart in Tony Jefferson, ur.1976 Resistance through Rituals: Youth Subcultures in Post-war Britain. London: Unwin Hyman.

Halpern, Jodi in Harvey M. Weinstein2004 ‘Emphaty and Rehumanization after Mass Violence.’ V: My Neighbor, My Enemy: Justice and Community in the Aftermath of Mass Atrocity. Eric Stover in Harvey Weinstein, ur. Cambridge: Cambridge University Press. Str. 303–22.

Halpern, Joel M. in David A. Kideckel1983 ‘Anthropology of Eastern Europe.’ Annual Review of Anthropology 12: 377–402.

Halpern, Joel M. in E. A. Hammel1969 ‘Observations on the Intellectual History of Ethnology and other Social Sciences in Yugo-slavia.’ Comperative Studies in Society and History 11(1): 17–26.

Halpern, Joel M. in David A. Kideckel, ur.2000 Neighbors at War: Anthropological Perspectives on Yugoslav Ethnicity, Culture, and History. Pennsylvania, University Park: The Pennsylvania State University Press.

Hammel, E. A.2000 ‘Lessons from the Yugoslav Labyrinth.’ V: Neighbors at War: Anthropological Perspectives on Yugoslav Ethnicity, Culture, and History. Joel M. Halpern in David A. Kideckel, ur. Pennsylvania, University Park: The Pennsylvania State University Press. Str. 19–38.

Hand$i!, Mehmed H.1996 ‘Mi"ljenje islamskih u#enjaka koji su bili protiv mje"ovitih brakova.’ V: Mje!oviti brakovi. Mehmedalija Had$i!, ur. Sarajevo: Rijaset islamske zajdenice u Republici Bosni i Hercegovini. Str. 23–44.

Hann, Chris, ur.2002 Postsocialism: Ideals, Ideologies and Practices in Eurasia. London, New York: Routledge.

Hann, Chris, Humphrey, Caroline in Katherine Verdery2002 ‘Intorduction: Postsocialism as a Topic of Anthropological Investigation.’ V: Postsocialism: Ideals, ideologies and practices in Eurasia. Chris Hann, ur. London, New York: Routledge. Str. 1–28.

Hannerz, Ulf1992 Cultral Complexity: Studies in the Social Organization of Meaning. New York: Columbia Univer-sity Press.1996 Transnational Connections: Culture, People, Places. London, New York: Routledge.1998 ‘Transnational Research.’ V: Handbook of Methods in Anthropology. Russell Bernard, ur. Walnut Creek, CA: Altamira Press. Str. 235–56.2002 ‘Where We are and Who We Want to Be.’ V: The Postnational Self: Belonging and Identity. Ulf Hedentoft in Mette Hjort, ur. Minneapolis, London: University of Minnesota Press. Str. 217–32.

Harlow, Barbara1987 Resistance Literature. New York in London: Methuen.

Harold, Christine2007 Ourspace: Resisting the Corporate Control of Culture. Minneapolis, London: University of Minnesota Press.

Hart, Marjolein't2007 ‘Humour and Social Protest: An Intorduction.’ International Revew of Social History (Humour and Social Protest) 52: 1–20.

Hastrup, Kirsten1992b ‘Writing Ethnography: State of Art.’ V: Anthropology and Autobiography. Judith Okely in Helen Callaway, ur. London, New York: Routledge. Str. 116–33.

Sarajevo_16.indd 417 29.1.2013 12:19:36

418

Hastrup, Kirsten, ur.1992a Other Histories. London, New York: Rutledge.2002 ‘Toleration: Making Room for Difference.’ V: Discrimination and Toleration – New Perspec-tives. Kirten Hastrup in George Ulrich, ur. The Hague, London, New York: Martinus nijhoff publi-shers. Str. 73–87.

Hastrup, Kirsten in Karen Fog Olwig1997 ‘Introduction.’ V: Siting Culture: The Shifting Anthropological Object. Karen Fog Olwig in Kirsten Hastrup, ur. London: Routledge. Str. 2–14.

Hatzopoulos, Pavlos2008 The Balkans Beyond Nationalism and Identity: International Relations and Ideology. London, New York: I. B. Tauris.

Hayden, Robert M. 1992 ‘Constitutional Nationalism in the Formerly Yugoslav Republics.’ Slavic Review 51(4): 654–73.1994 ‘Recounting the Dead: The Rediscovery and Redefinition of Wartime Massacres in Late-and Post-Communist Yugoslavia.’ V: Memory, History, and Opposition Under State Socialism. Rubie S. Watson, ur. Santa Fe: School of American Research Press. Str. 167–84.1996 ‘Imagined Communities and Real Victims: Self-Determination and Ethnic Cleansing in Yugo-slavia.’ American Ethnologist 23(4): 783–801.2002 ‘Antagonistic Tolerance: Competitive Sharing of Religious Sites in South Asia and the Balkans.’ Current Anthropology 43(2): 205–31.

Hearn, Jonathan2001 ‘Taking Liberties: Contesting Visions of the Civil Society Project.’ Critique of Anthropology 21(4): 339–60.

Hedentoft, Ulf in Mette Hjort2002 ‘Introduction.’ V: The Postnational Self: Belonging and Identity. Ulf Hedentoft in Mette Hjort, ur. Minneapolis, London: University of Minnesota Press. Str. vii–xxxii.

Heidemann, Frank in Alfonso de Toro2006 ‘Introduction: Rethinking Post-colonialism and Hybridity.’ V: New Hybridities: Societies and Cultures in Transition. Frank Heidemann in Alfonso de Toro, ur. Hildesheim, Zurich, New York: Georg Olms Verlag. Str. 9–17.

Heidemann, Frank in Alfonso de Toro, ur.2006 New Hybridities: Societies and Cultures in Transition. Hildesheim, Zurich, New York: Georg Olms Verlag.

Held, David2002 ‘Culture and Political Community: National, Global, and Cosmopolitan.’ V: Conceiving Cosmopolitanism: Theory, Context, and Practice. Steven Vertovec in Robin Cohen, ur. Oxford: Oxford University Press. Str. 48–58.

Helms, Elissa2003 Gendered Visons of the Bosnian Future: Women's Activism and Representation in Post-War Bosnia and Herzegovina. Neobjavljena doktorska disertacija. Pittsburgh: University of Pittsburgh.2007 ‘»Politics is a Whore«: Women, Morality and Victimhood in Post-War Bosnia-Herzegovina.’ V: The New Bosnian Mosaic: Identities, Memories and Moral Claims in a Post-War Society. Xavier Bougarel, Elissa Helms in Ger Duijzings, ur. Aldershot: Ashgate. Str. 235–53.

Hemon, Aleksandar1999 ‘Globalna politika.’ BH Dani 95, 15. 2. 1999, str. 20.

Hendry, Joy1992 ‘The Paradox of Friendship in the Field: Analysis of a long-term Anglo-Japanese Relation-ship.’ V: Anthropology and Autobiography. Judith Okely in Helen Callaway, ur. London, New York: Routledge. Str. 163–74.

Herngren, Per1993 Path of Resistance: The Practice of Civil Disobedience. Philadelphia: New Society Publishers.

Herzfeld, Michael1995 ‘Hellenism and Occidentalism: The Permutation of Performance in Greek Bourgeois Identity.’ V: Occidentalism: Images of the West. James G. Carrier, ur. Oxford: Clarendon Press. Str. 218–33.1997 Cultural Intimacy: Social Poetics in the Nation-state. New York & London: Routledge.2001 ‘Irony and Power: Toward a Politics of Mockery in Greece.’ V: Irony in Action: Anthropology, Practice, and the Moral Imagination. James W. Fernandez in Mary Taylor Huber, ur. Chicago, London: The University of Chicago Press. Str. 63–83.

Sarajevo_16.indd 418 29.1.2013 12:19:36

419

2003 ‘Uvod.’ V: Balkan kao metafora: izme(u globalizacije i fragmentacije. Du"an I. Bjeli! in Obrad Savi!, ur. Beograd: Biblioteka Collectanea, Beogradski krug. Str. 13–6.

Heyman McC., Josiah2003 ‘The Inverse of Power.’ Anthropological Theory 3(2): 139–56.

Hicks, Jim2002 ‘»What's It Like There?«: Desultory Notes on the Representation of Sarajevo.’ Postmodern Culture 12(2). Spletni vir: <http://pmc.iath.virginia.edu/text-only/issue.102/12.2hicks.txt>, 5. 2. 2009.

Hiebert, Daniel2002 ‘Cosmopolitanism at the Local Level: The Development of Transnational Neighbourhoods.’ V: Conceiving Cosmopolitanism: Theory, Context, and Practice. Steven Vertovec in Robin Cohen, ur. Oxford: Oxford University Press. Str. 209–23.

Hinchman, Lewis P. in Sandra K. Hinchman, ur.1997 Memory, Identity, Community: The Idea of Narrative in the Human Sciences. State University of New York Press.

Hinde, Robert A. in Helen E. Watson, ur.1995 War: A Cruel Necessity? The Bases of Institutionalized Violence. London, NY: Tauris Academic Studies.

Hine, Christine2000 Virtual Ethnography. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage Publications.

Hirsch, Eric in Michael O'Hanlon, ur.1995 The Anthropology of Landscape: Perspectives on Place and Space. Oxford: Clarendon Press.

Hobsbawm, Eric 1988 ‘Introduction: Inventing Traditions.’ V: The Invention of Tradition. Eric Hobsbawm in Terence Ranger, ur. Cambridge: Cambridge University Press. Str. 1–14.1993 Nacije i nacionalizam: Program, mit, stvarnost. Zagreb: Novi Liber.2002 On History. London: Abacus.

Hoffman, Diane1999 ‘Turning Power inside out: Reflections on Resistance from the (Anthropological) Field.’ Quali-tative Studies in Education 12(6): 671–87.

Hollander, Jocelyn A. in Rachel L. Einwohner2004 ‘Conceptualizing Resistance.’ Sociological Forum 19(4): 533–54.

Hormann, Kosta, ur.1899 Glasnik Zemaljskog muzeja u BiH xi. Sarajevo: Zemaljska "tamparija.

Houston, Marsha in Cheris Kramarae1991 ‘Speaking from Silence: Methods of Silencing and of Resistance.’ Discourse & Society 2(4): 387–99.

Hudales, Jo$e in Nata"a Viso#nik, ur.2005 Dedi!"ina v o"eh znanosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.

Humphrey, Caroline in Ruth Mandel2002 ‘The Market and Everyday Life: Ethnographies of Postsocialism.’ V: Market & Moralities: Ethno-graphies of Postsocialism. Ruth Mandel in Caroline Humphrey, ur. Oxford, New York: Berg. Str. 1–16.

Huttunen, LauraBrez letnice ‘»Home« and Ethnicity in the Context of War: Hesitant Diasporas of Bosnian refu-gees.’ Neobjavljen #lanek.

Ibrahimpa"i!, Besim1973 ‘Me'unacionalni odnosi i zajedni"tvo naroda u Bosni i Hercegovini.’ V: Zajedni!tvo i nacionalni odnosi u Bosni i Hercegovini. Jozo Bakalar, Ljubomir Berberovi!, Dezider Juri"i!, *or'e Ko#etkov, Atif Purivatra, Milanko Renovica, (azim Sadikovi!, Zvonko Stenek in Arif Tanovi!, ur. Sarajevo: Studijski centar Gradske konferencije SK BiH. Str. 143–59.

Ignatieff, Michael1996 ‘Nationalism and Toleration.’ V: Europe's New Nationalism: States and Minorities in Conflict. Richard Caplan in John Feffer, ur. New York, Oxford: Oxford University Press. Str. 213–31.

Inda, Xavier Jonathan in Renato Rosaldo2002 ‘Introduction: A World in Motion.’ V: The Anthropology of Globalization: A Reader. Xavier Jonathan Inda in Renato Rosaldo, ur. Oxford: Blackwell Publishers. Str. 1–34.

Sarajevo_16.indd 419 29.1.2013 12:19:36

420

International Crisis Group1997 Media in Bosnia and Herzegovina: How International Support can be more Effective. ICG Report, 7. 3. 1997. Sarajevo: International Crisis Group.

Irvine, Jill A.1997 ‘Introduction: State–Society Relations in Yugoslavia, 1945–1992.’ V: State- Society Relations in Yugoslavia, 1945–1992. Melissa K. Bokovoy, Jill A. Irvine in Carol S. Lilly, ur. London: Macmillan. Str. 1–24.

Irvine, Judith T. in Susan Gal2000 ‘Language Ideology and Linguistic Differentiation.’ V: Regimes of Languages: Ideologies, Polities, and Identities. Paul V. Kroskrity, ur. Oxford, New Mexico: School of American Research Press. Str. 35–83.

Irwin, Robert2006 The Lust of Knowing: The Orientalists and their Enemies. London: Penguin Books.

Jackson, Michael2002 The Politics of Storytelling: Violece, Transgression and Intersubjectivity. Copenhagen: University of Copenhagen, Museum Tusculanum Press.

Jagodi#, Stane1995 ‘Satira, humor, smeh.’ V: Satira multi: Satira, humor, multimedialno. Drago Medved, ur. Celje: Perfekta. Str. 20–6.

Jahi!, Husein1996 ‘Opasne posljedice mje"ovitih brakova: Nekoliko primjera iz $ivota.’ V: Mje!oviti brakovi. Mehmedalija Had$i!, ur. Sarajevo: Rijaset islamske zajdenice u Republici Bosni i Hercegovini. Str. 57–60.

Jahi!, Nedim2008 ‘Izme'u konformizma i revolucije.’ Zdu#ena Komuna: Glas narodnih izdajnika. Spletni vir: <http://zdruzenakomuna.blogspot.com>, 1. 7. 2008.

Jakubowska, Longina1992 ‘Resisting Ethnicity: The Israeli State and Bedouin Identity.’ V: The Paths of Domination, Resis-tance, and Terror. Carolyn Nordstrom in Joann Martin, ur. Berkley, Los Angled, Oxford: University of California Press. Str. 85–105.

James, Allison, Hockey, Jenny in Andrew Dawson, ur. 1997 After Writing Culture. Epistemology and Praxis in Contemporary Anthropology. London & New York: Routledge.

Jansen, Stef1998 ‘Homeless at Home: Narrations of Post-Yugoslav Identities.’ V: Migrants of Identity: Percep-tions of »Home« in a World of Movement. Rapport Nigel in Andrew Dawson, ur. Oxford: Berg. Str. 85–109. 1999 ‘Against Cultural Anaesthesia: Identity, Nationalism and Modernity in Former Yugoslavia.’ V: Nationalism and Ethnicity in East-Central Europe and the Balkans. Thanasis D. Sfikas in Christopher Williams, ur. Aldershot: Ashgate. Str. 275–93.2000 ‘Victims, Underdogs and Rebels: Discursive Practices of Resistance in Serbian Protest.’ Critique of Anthropology 20(4): 393–420.2001 ‘The Streets of Beograd: Urban Space and Protest Identities in Serbia.’ Political Geography 20(1): 35–55.2002a ‘The Violence of Memories: Local Narratives of the Past after Ethnic Cleansing in Croatia.’ Rethinking History 6(1): 77–93.2002b ‘Svakodnevni orijentalizam: do$ivljaj »Balkana«/» Evrope« u Beogradu i Zagrebu.’ Filozofija i dru!tvo: Journal of the Belgrade Institute for Social Research and Philosophy 18: 33–72. 2005a Antinacionalizam: Etnografija otpora u Beogradu i Zagrebu. Beograd: Biblioteka XX vek.2005b ‘National Numbers in Context: Maps and Stats in Representations of the Post-Yugoslav Wars.’ Identities: Global Studies in Culture and Power 12(1): 45–68. 2005c ‘Who's Afraid of White Socks? Towards a Critical Understanding of Post-Yugoslav urban Self-Perceptions.’ Ethnologia Balkanica 9: 151–67. 2006a ‘The Privatisation of Home and Hope: Return, Reforms and the Foreign Intervention in Bosnia-Herzegovina.’ Dialectical Anthropology 30(3–4): 177–99. 2006b ‘The (dis)comfort of Conformism: Post-War Nationalism and Coping with Powerlessness in Croatian Villages.’ V: Warfare and Society: Archaeological and Social Anthropological Perspectives. Ton Otto, Henrik Thrane in Helle Vandkilde, ur. Aarhus: Aarhus UP. Str. 433–46.2007a ‘Troubled Locations: Return, the Life Course and Transformations of »Home« in Bosnia--Herzegovina.’ Focaal: European Journal of Anthropology 49: 15–30.

Sarajevo_16.indd 420 29.1.2013 12:19:36

421

2007b ‘Remembering with a Difference: Clashing Memories of Bosnian Conflict in Everyday Life.’ V: The New Bosnian Mosaic: Identities, Memories and Moral Claims in a Post-War Society. Xavier Bougarel, Elissa Helms E. in Ger Duijzings, ur. Aldershot: Ashgate. Str. 193–208. 2008a ‘Misplaced Masculinities: Status Loss and the Location of Gendered Subjectivities amongst »Non-Transnational« Bosnian Refugees.’ Anthropological Theory 8(2): 181–200.2008b ‘Frajer i otac: Me'unacionalna prepoznavanja mu"kosti poslije rata u Bosni i Hercegovini.’ V: Feminizmi u transnacionalnoj perspektivi: Promi!ljanje sjevera i juga u postkolonijalnosti. Renata Jambre"i!-Kirin in Sandra Prlenda, ur. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku / Centar za $enske studije. Str. 42–62. 2008c ‘»Home« and return in the foreign intervention in Bosnia-Herzegovina: An Anthropological Critique.’ V: Deconstructing the Reconstruction: Human Rights and Rule of Law in Postwar Bosnia and Herzegovina. Dina Francesca, ur. Aldershot: Ashgate. Str. 31–53. 2009 ‘Troubled Locations: Return, the Life Course and Transformations of Home in Bosnia-Herze-govina.’ V: Struggles for Home. Stef Jansen in Staffan Löfving, ur. New York, Oxford: Berghahn Books. Str. 43–64.

Jansen, Stef in Staffan Löfving2007 ‘Violence, Movement and the Making of Home.’ Focaal: European Journal of Anthropology 49: 1–14.2009b ‘Introduction: Towards an Anthropology of Violence, Hope and the Movement of People.’ V: Struggles for Home. Stef Jansen in Staffan Löfving, ur. New York, Oxford: Berghahn Books. Str. 1–23.

Jansen, Stef in Staffan Löfving, ur.2009a Struggles for Home. New York, Oxford: Berghahn Books.

Ja"arevi!, Larisa2007 ‘Everyday Work: Subsistence Economy, Social Belonging and Moralities of Exchange at a Bosnian (Black) Market.’ V: The New Bosnian Mosaic: Identities, Memories and Moral Claims in a Post-War Society. Xavier Bougarel, Elissa E. Helms in Ger Duijzings, ur. Aldershot: Ashgate. Str. 273–93.

Jeffs, Nikolai2005 ‘Some People in this Town don't Want to Die Like a Hero: Multiculturalism and the Alternative Music Scene in Sarajevo, 1992–1996.’ V: Rock 'n' roll and Nationalism: A Multinational Perspective. Mark Yoffe in Andrea Collins, ur. Newcastle: Cambridge Scholars Press. Str. 1–19.

Jenkins, Richard2002 ‘Different Societies? Different Cultures? What are Human Collectivities?’ V: Making Sense of Collectivity. Ethnicity, Nationalism and Globalization. Sini"a Milo"evi! in Mark Haugaard, ur. London (etc.): Pluto Press. Str. 12–32.

Jergovi!, Miljenko2004a Historijska "itanka 2. Zagreb, Sarajevo: Naklada Zoro.2004b In!allah, Madona, In!allah. Sarajevo: Biblioteka Dani.2006 Historijska "itanka 1. Zagreb: VBZ.

Jezernik, Bo$idar1998 De#ela, kjer je vse narobe: Prispevki k etnologiji Balkana. Ljubljana: Znanstveno in publici-sti#no sredi"#e. 2004 Wild Europe: The Balkans in the Gaze of Western Travellers. London: Saqi & The Bosnian Institute.2005 ‘Preteklost in dedi"#ina.’ V: Dedi!"ina v o"eh znanosti. Jo$e Hudales in Nata"a Viso#nik, ur. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kutlurno antropologijo. Str. 11–24.2008a ‘Od vzpona nacije do nacionalizacije.’ V: Slovensko me!"anstvo od vzpona nacije do nacio-nalizacije (1848–1948). Jo$e De$man, Jo$e Hudales in Bo$idar Jezernik, ur. Celovoec: Mohorjeva zalo$ba. Str. 17–66.2008b ‘»Svoji k svojim!« Politi#ne in dru$bene dimenzije slovenskega narodnega vpra"anja.’ Etnolog 18: 65–74. 2010 Osebna komunikacija.

Johnson, Walton in Michael Warren, ur.1994 Inside the Mixed Marriages: Accounts of Changing Attitudes, Patterns, and Perception of the Cross-Cultural and Interracial Marriages. Lanham, New York, London: University Press of America.

Johnson, Richard 2007 ‘Post-hegemony? I Don’t Think So.’ Theory, Culture & Society 24(3): 95–110.

Jones, Lynne2004 Then They Started Shooting: Growing Up in Wartime Bosnia. Cambridge, London: Harvard University Press.

Sarajevo_16.indd 421 29.1.2013 12:19:36

422

Jordan, Tim2002 Acrivism! Direct Action, Hactivism and the Future of Society. London: Reaktion Books.

Juki!, Ivan Frano2007[1850] ‘%elje i molbe Kristjanah u Bosni i Hercegovini, koje ponizno prikazuju njegovom carskom veli#anstvu sretnovladaju!em Sultanu Abdul-Med$idu.’ Bosna Franciscana XV(27): 259–65.

Junghans, Trenholme2001 ‘Marketing Selves: Constructing Civil Society and Selfhood in Post-socialist Hungary.’ Critique of Anthropology 21(4): 383–400.

Juzba"i!, D$evad1973 Jezi"ko pitanje u Austrougarskoj politici u Bosni i Hercegovini pred prvi svjetski rat. Sarajevo: Svjetlost.

Kadribegovi!, Aziz1996 ‘Spremna beseda.’ V: Mujo i Suljo. Midhat Ajanovi!. Zenica: Bemust.2009 ‘Kiki karamele ili kako su nas trovali.’ Preporod: Islamske informativne novine. Spletni vir: <http://www.preporod.com/uvodnik/1165.html>, 13. 4. 2009.

Kalapo", Sanja1996 ‘Manifold Identity of a Territorial Subcultural Group from Zagreb.’ Glasnik SED 36(4): 2–6.2002 Rock po istrijanski: O popularnoj kulturi, regiji i identitetu. Zagreb: Naklada Jesenski i Turk.

Kaldor, Mary1996 ‘Cosmopolitanism Versus Nationalism: The New Divide?’ V: Europe's New Nationalism: States and Minorities in Conflict. Richard Caplan in John Feffer, ur. New York, Oxford: Oxford Univer-sity Press. Str. 42–58.

Kamberovi!, Husnija, ur.2003 Historijski mitovi na Balkanu. Sarajevo: Institut za istoriju u Sarajevu. 2008 Osebna komunikacija.

Kaplan, Robert D. 1993 Balkan Ghosts: A Journey Through History. New York: St. Martin’s Press.

Karamati!, Marko2007 ‘(ovjek koji je vidio dalje: Ivan Frano Juki! (1818–1857).’ Bosna Franciscana XV(27): 241–58.

Kari!, Enes1999 Essays on behalf Bosnia. Sarajevo: El Kalem,

Katz, Vera2007 ‘Siroma"tvo kao odrednica privrednog razvoja u Bosni i Hercegovini (1945–1950).’ V: Revi-zija pro!losti na prostorima biv!e Jugoslavije. Vera Katz, ur. Sarajevo: Institut za istoriju u Sarajevu. Str. 321–36.

Kazaz, Enver2007 ‘Hibridnost i interdisciplinarna priroda Putopisa Ivana Frane Juki!a.’ Bosna Franciscana XV(27): 217–24.2008 Neprijatelj ili susjed u ku'i: Interliterarna bosanskohercegova"ka zajednica na prelazu milenija. Sarajevo: Rabic.

Kearney, Michael1995 ‘The Local and the Global: The Anthropology of Globalization and Transnationalism.’ Annual Review of Anthropology 24: 247–65.

Keesing, Roger M.1992 Custom and Confrontation: The Kwaio Struggle for Cultural Autonomy. London, Chicago: The University of Chicago Press.

Kellner, Douglas1995 Media Culture: Cultural Studies, Identity and Politics Between the Modern and the Postmodern. London: Routledge.

Kempny, Marian2002 ‘Introduction: On »Identity«, Fixity, and Change in Social Theory and Social Life under Globa-lized Conditions.’ V: Identity in Transformation: Postmodernity, Postcommunism and Globalization. Marian Kempny in Aldona Jawlowska, ur. Westport (etc.): Praeger. Str. 1–16.

Ki", Danilo1978 O nacionalizmu. Spletni vir: <http://www.balkanwriters.com/broj11/danilokis11.htm>, 22. 7. 2008.

Sarajevo_16.indd 422 29.1.2013 12:19:37

423

Kleinman, Arthur in Erin Fitz-Henry2007 ‘The Experintal Basis of Subjectivity: How Individuals Change in the Context of Societal Transformation.’ V: Subjectivity: Ethnographical Investigatons. João Biehl, Byron Good in Arthur Kleinman, ur. Berkley, Los Angeles, London: University of California Press. Str. 52–65.

Kolar-Panov, Dona1997 Video, War and the Disaporic Imagination. London, New York: Routledge.

Kolind, Torsten2002 ‘Non-ethnic Condemnation in Post-War Stolac: An Ethnographic Case-Study from Bosnia--Herzegovina.’ V: The Balkans in Focus: Cultural Boundaries in Europe. Sanimir Resi! in Barbara Tornquist-Plewa, ur. Lund: Nordic Academic Press. Str. 121–36.2006 ‘Violence and Identification in a Bosnian Town: An Empirical Critique of Structural Theories of Violence.’ V: Warfare and Society: Archeological and Social Anthropological Perspectives. Ton Otto, Henrik Thrane in Heele Vandkilde, ur. Aarhus: Aarhus University Press. Str. 447–68.2007 ‘In Search of »Decent People«: Resistance to the Ethnicization of Everyday Life among the Muslims of Stolac.’ V: The New Bosnian Mosaic: Identities, Memories and Moral Claims in a Post--War Society. Bougarel Xavier, Elissa Helms in Ger Duijzings, ur. Aldershot: Ashgate. Str. 123–38.2008 Post-War Identification: Everyday Muslim Counterdiscourse in Bosnia and Herzegovina. Aarhus: Aarhus University Press.

Kolstø, Pål2003 ‘Procjena uloge historijskih mitova u modernim dru"tvima.’ V: Historijski mitovi na Balkanu. Husnija Kamberovi!, ur. Sarajevo: Institut za istoriju u Sarajevu. Str. 11–37.

Konstantinovi!, Radomir2002a ‘Druga Srbija je Srbija koja se ne miri sa zlo#inom.’ V: Druga Srbija: 10 godina posle 1992–2002. Aljo"a Mimica, ur. Beograd: Helsin"ki odbor za ljudska prava u Srbiji. Str. 15–7.2002b ‘%iveti s #udovi"tem.’ V: Druga Srbija: 10 godina posle 1992–2002. Aljo"a Mimica, ur. Beograd: Helsin"ki odbor za ljudska prava u Srbiji. Str. 25–6.2006 Filozofija Palanke. Beograd: Otkrovenje.

Korom, Frank2006 ‘Reflexive Anthropology and the Positionality of the Researcher: A Southeast European Perspective on Diasporas.’ Predavanje na 13th Mediterranean Ethnological Summer Symposium, Ramses 2 Summer School, Piran: 23.–30. 9. 2006.

Ko$ul, Franjo1973 ‘Zajedni"tvo – pro"lost i izgledi za budu!nost.’ V: Zajedni!tvo i nacionalni odnosi u Bosni i Hercegovini. Jozo Bakalar, Ljubomir Berberovi!, Dezider Juri"i!, *or'e Ko#etkov, Atif Purivatra, Milanko Renovica, (azim Sadikovi!, Zvonko Stenek in Arif Tanovi!, ur. Sarajevo: Studijski centar Gradske konferencije SK BiH. Str. 217–28.

Kralj, Ga"per2008 Izginuli in vrnjeni: Pri"evanja o uporih v Gvatemali in Latinski Ameriki. Ljubljana: Zalo$ba /cf*.

Kravanja, Bo"tjan2008 ‘Ambigous Perceptions of Christianity, Islam and Bektashism in Macedonia and the Balkans.’ V: MESS and RAMSES II: Mediterranean Ethnological Summer School, vol. 7. Jaka Repi#, Alenka Bartu-lovi! in Katarina Sajovec Altshul, ur. Ljubljana: Znanstvena zalo$ba Filozofske fakultete. Str. 77–99.

Kremen"ek, Slavko 2000 Osebna komunikacija.

Kronja, Ivana2004 ‘Politics, Nationalism, Music and Popular Culture in 1990s Serbia.’ Slovo 16(1): 5–15.

Kroskrity, Paul V.2000 ‘Regimenting Languages: Language Ideological Perspectives.’ V: Regimes of Languages: Ideologies, Polities, and Identities. Paul V. Kroskrity, ur. Oxford, New Mexico: School of American Research Press. Str. 1–34.

Krzi!, Aida2007 ‘Kom"iluk.’ Preporod. Spletni vir: <http://www.preporod.com/aida-krziolumne-67/516-komiluk.html>, 9. 8. 2007.

Kr$i"nik-Buki!, Vera1996 Bosanska identiteta med preteklostjo in sedanjostjo. Ljubljana: In"titut za narodnostna vpra"anja.

Kuli"i!, &piro1980 O etnogenezi Crnogoraca. Titograd: Pobjeda.

Sarajevo_16.indd 423 29.1.2013 12:19:37

424

Kuripe"i!, Benedikt1950 Putopis kroz Bosnu, Srbiju, Bugarsku i Rumeliju 1530. Sarajevo: Svjetlost.

Kurti, Laszlo1996 ‘Homecoming: Affairs of Anthropologists in and of Eastern Europe.’ Anthropology Today 12(3): 11–5.

Kurtz, Donald V.1996 ‘Hegemony and Anthropology: Gramsci, Exegeses, Reinterpretations.’ Critique of Anthro-pology 16(2): 103–35.

Laclau, Ernesto1994 ‘Intorduction.’ V: The Making of Political Identities. Ernesto Laclau, ur. London, New York: Verso. Str. 1–8.

Laclau, Ernesto, ur.1990 New Reflections on the Revolution of Our Time. London, New York: Verso.1996 Emancipation(s). London, New York: Verso.

Lakoff, George in Mark Johnson1980 Metaphors We Live by. Chicago, London: The University of Chicago Press.

Lampland, Martha2000 ‘Afterword.’ V: Altering States: Ethnographies of Transition in Eastern Europe and the Former Soviet Union. Daphne Berdahl, Matti Bunzl in Martha Lampland, ur. Ann Arbor: The University of Michigan Press. Str. 209–18.

Lati!, D$emaludin1996 ‘(etnik me'u nama: Nastavak pri!e o bezbojnima i onim jo" opasnijima.’ V: Mje!oviti brakovi. Mehmedalija Had$i!, ur. Sarajevo: Rijaset islamske zajdenice u Republici Bosni i Herce-govini. Str. 131–8.

Latinovi!, *or'e2008 Dobro do!li u svijet ubleha. Banja Luka, Sarajevo: UNS GETO, Me'unarodni centar za mir.

Lau"evi!, Mirjana1996 ‘The Ilahiya as a Symbol of Bosnian Muslim National Identity.’ V: Retuning Culture: Musical Changes in Central and Eastern Europe. Mark Slobin, ur. Durham, London: Duke Univeristy Press. Str. 117–35.

Le"i!, Zdenko2006 ‘»Mi« i »Na"a« kultura – I »oni«, Drugi.’ V: Susret Kultura: Zbornik radova. Ljiljana Suboti!, ur. Novi Sad: Univerzitet u Novom Sadu, Filozofski fakultet. Str. 87–90.

Levinson, Bradley in Dorothy C. Holland1996 ‘The Cultural Production of the Educated Person: An Introduction.’ V: The Cultural Production of the Educated Person: Critical Ethnographies of Schooling and Local Practice. Bradley Levinson, Douglas E. Foley in Dorothy C. Holland, ur. Buffalo, N.Y.: State University of New York Press. Str. 1–25.

Lewis, Bernard2004 Muslimansko otkri'e Evrope. Beograd: Avantgarda.

Liggett, Helen in David C. Perry, ur.1995 Spatial Practicies. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage Publications.

Lilek, Emilijan1899 ‘Etnolo"ki pabirci po Bosni i Hercegovini.’ Glasnik Zemaljskog muzeja u BiH xi: 699–721.

Lingo, Mirsada2009 ‘&oba $eli da izmjesti spomenik iz Sarajeva.’ Nezavisne novine. Spletni vir: <http://www.nezavisne.com/kultura/vijesti/41490/Soba-zeli-da-izmjesti-spomenik-iz-Sarajeva.html>, 29. 5. 2009.

Lipa, Aida2006 ‘The Austro-Hugarian Period in Bosnia and Herzegovina.’ Kakaneienrevised. Spletni vir: <http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/ALipa1.pdf>, 16. 5. 2006.

Llobera, Josep R.1998 ‘Review Article. The Concept of the Nation in French Social Theory: The Work of Dominique Schnapper.’ Nations and Nationalism 4(1):113–9.2004 Foundations of National Identity: From Catalonia to Europe. New York, Oxford: Berghahn Books.

Lockwood, William G.1975 European Moslems: Economy and Ethnicity in Western Bosnia. New York, San Francisco, London: Academic Press.

Sarajevo_16.indd 424 29.1.2013 12:19:37

425

Löfgren, Orvar1989 ‘The Nationalization of Culture.’ Ethnologia Europaea 19: 5–23.2002 ‘The Nationalization of Anxiety: A History of Border Crossings.’ V: The Postnational Self: Belonging and Identity. Ulf Hedentoft in Mette Hjort, ur. Minneapolis, London: University of Minnesota Press. Str. 250–74.1987 ‘Rational and Sensitive: Changing Attitudes to Time, Nature and the Home.’ V: Culture Builders: A Historical Anthropology of the Middle-class Life. Jonas Frykman in Orvar Löfgren. New Brunswick, London: Rutgers University Press. Str. 13–156.

Löfving, Staffan2009 ‘Liberal Emplacement: Violence, Home and the Transforming Space of Popular Protest in Central America.’ V: Struggles for Home. Stef Jansen in Staffan Löfving, ur. New York, Oxford: Berghahn Books. Str. 149–71.

van Loon, Joost2002 ‘Social Spatialization and Everyday Life.’ Space & Culture 5(2): 88–95.

Lory, Bernard2002 ‘Geopolitical Illusions and Geographic Reality in the Bosnian Paradigm.’ V: Reconstruction and Reconstruction: Forum Bosane 15. Francis R. Jones in Ivan Lovrenovi!, ur. Sarajevo: Internati-onal Forum Bosnia. Str. 179–90.

Lovrenovi!, Ivan1996 Bosna, kraj stolje'a. Zagreb: Duriex.1998 Unutarnja zemlja: Kratki pregled kulturne povijesti Bosne i Hercegovine. Zagreb: Durieux.2002 Bosanski Hrvati: Esej o agoniji jedne evropsko-orientalne mikrokulture. Zagreb: Durieux.2005 Poslije kraja: Kronike (1997–2005). Zagreb: Duriex.2007 ‘O uznemiruju!em aktualitetu Juki!evih diagnoza zahtjeva – sto petdeset godina kasnije.’ Bosna Franciscana XV(27): 213–16.2007 Osebna komunikacija2008 Katakombe u Varcaru: kronike i eseji. Zagreb: VBZ.

Low, Setha M. in Denise Lawrence- Zúñiga 2003 The Anthropology of Space and Place: Locating Culture. Malden, Oxford, Carlton: Blackwell Publishers.

Lowe, Lisa1991 Critical Terrains: French and British Orientalisms. Itacha in London: Cornell University Press.

Lowenthal, David1985 The Past is a Foreign Country. Cambridge University Press.1996 Possessed by the Past: The Heritage Crusade and the Spoils of History. New York: The Free Press.

Lubkemann, Stephen C.2008 Culture in Chaos: An Anthropology of the Social Condition in War. Chicago, London: Univer-sity of Chicago Press.

Luthar, Breda2002 ‘Boj za okus in moralno odlo#nost.’ Dru#boslovne razprave XVIII(39): 87–108.

MacClancy, Jeremy1993 ‘At the Play with the Identity in the Basque Arena.’ V: Inside European Identities. Sharon MacDonald, ur. Providence, Oxford: Berg. Str. 84–97.

MacDonald, Sharon1993 ‘Identity Complexes in Western Europe: Social Anthropological Perspectives.’ V: Inside Euro-pean Identities. Sharon MacDonald, ur. Providence, Oxford: Berg. Str. 1–26.

MacDonald, Sharon, ur.1993 Inside European Identities. Providence, Oxford: Berg.

Mach, Zdizs+aw 1993 Symbols, Conflict, and Identity: Essays in Political Anthropology. Albany: State University of New York Press.

Ma#ek, Ivana2000 War Within: Everyday Life in Sarajevo Under Siege. Uppsala: Acta Universitatis Upsaliensis.2001 ‘Predicament of War: Sarajevo Experiences and Ethics of War.’ V: Anthropology of Violence and Conflict. Bettina Schmidt in Ingo W. Schröder, ur. London, New York: Routledge. Str. 197–224.2007 ‘»Imitation of Life«: Negotiating Normality in Sarajevo under Siege.’ V: The New Bosnian Mosaic: Identities, Memories and Moral Claims in a Post-War Society. Bougarel Xavier, Elissa Helms E. in Ger Duijzings, ur. Aldershot: Ashgate. Str. 37–57.

Sarajevo_16.indd 425 29.1.2013 12:19:37

426

Maga", Branka2003 ‘On Bosnianness.’ Nation and Nationalism 9(1): 19–23.

Mahmood, Saba2001 ‘Feminist Theory, Embodiment, and the Docile Agent: Some Reflections on the Egyptian Islamic Revival.’ Cultural Anthropology 16(2): 202–36.

Mahmut!ehaji!, Rusmir2002 Bosanski odgovor: O modernosti i tradiciji. Zagreb: Durieux.

Malcolm, Noel2002 Bosnia: A Short History. London, Macmillan.

Male"evi!, Miroslava2003 ‘Are there Nations on Planet Reebok.’ Ethnologia Balcanica 7: 181–94.

Malkki, Liisa H.1995a ‘Refugees and Exile: From »Refugee Studies« to the National Order of Things.’ Annual Review of Anthropology 24: 495–523.1995b Purity and Exile: Violence, Memory, and National Cosmonology among Hutu Refugees in Tanzania. Chicago and London: The University of Chicago Press.

Mandel, Ruth in Caroline Humphrey, ur.2002 Market & Moralities: Ethnographies of Postsocialism. Oxford, New York: Berg.

Mandi!, Mihovil1938 ‘Historijat Zemaljskog muzeja Kraljevine Jugoslavije u Sarajevu.’ GZM: Spomenica u proslavu 50. godi!njeg opstanka Zemaljskog muzeja Kraljevine Jugoslavije u Sarajevu, 1888–1938 (sveska I): 9–51.

Mann, Carol2006 Ku'ne Amazonke. Sarajevo: Svjetlost.

Marchetti, Christian2010 ‘Austro-Hungarian Volkskunde at War – Scientists on Ethnographic Mission in World War I.’ V: Doing Anthropology in Wartime and War Zones: World War I and the Cultural Sciences in Europe. Rein-hard Johler, Christian Marchetti in Monique Scheer, ur. Bielefeld: Transcript – Histoire. Str. 207-230.

Marcus, George E.1995 ‘Ethnography in/of the World System: The Emergence of Multi-Sited Ethnography.’ Annual Review of Anthropology 24: 95–117.1998 ‘»That Damn Book« Ten Years after Writing Culture.’ Etnográfica 2(1): 5–14.

Marcus, George E. in Michael M. J. Fischer1986 Anthropology as Cultural Critique. An experimental Moment in the Human Sciences. Chicago, London: The University of Chicago Press.

Marx, Anthony W.1993 ‘Contested Images & Implications of South African Nationhood.’ V: The Violence within: Cultural and Political Opposition in Divided Nations. Kay B. Warren, ur. Boulder, San Francisco, Oxford: Westview Press. Str. 157–79.

Massey, Doreen2000 ‘Entanglements of Power: Reflections.’ V: Entanglements of Power: Geographies of Domination/Resistance. Joanne P. Sharp, Paul Routledge, Chris Philo in Ronan Paddison, ur. London in New York: Routledge. Str. 279–86.

Mastnak, Toma$1996 ‘Fascists, Liberals, and Anti-Nationalism.’ V: Europe's New Nationalism: States and Minorities in Conflict. Richard Caplan in John Feffer, ur. New York, Oxford: Oxford University Press. Str. 59–74.

Mathews, Gordon2000 Global Culture/Individual Identity: Searching for Home in the Cultural Supermarket. London, New York: Routledge.

Mathiesen Hjemdahl, Kirsti in Nevena &krbi! Alempijevi!2006 ‘Kako »misliti u hodu« na proslavi dana mladosti? Fenomenolo"ki pristup Kumrovcu.’ V: Etnologija bliskoga: Poetika i politika suverenih terenskih istra#ivanja. Jasna (apo %mega#, Valen-tina Gulin Zrni! in Goran Pavel &antek, ur. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku, Naklada Jesenski i Turk. Str. 139–65.

Matvejevi!, Predrag2002 ‘Lice Srbije.’ V: Druga Srbija: 10 godina posle 1992-2002. Aljo"a Mimica, ur. Beograd: Helsin"ki odbor za ljudska prava u Srbiji. Str. 408–11.

Sarajevo_16.indd 426 29.1.2013 12:19:37

427

Mazlish, Bruce2003 ‘A Tale of Two Enclosures: Self and Society as a Setting for Utopias.’ Theory, Culture & Society 20(1): 43–60.

Mcallister Groves, Julian in Kimberly A. Chang1999 ‘Romancing Resistance and Resisting Romance: Ethnogrpahy and the Construction of Power in the Filipina Domestic Worker Community in Hong Kong.’ Journal of Contemporary Ethnography 28(3): 235–65.

McDonald, Maryon1993 ‘The Construction of Difference: An Anthropological Aproach to Stereotypes.’ V: Inside Euro-pean Identities. Sharon MacDonald, ur. Providence, Oxford: Berg. Str. 219–36.

McDonald, Kevin2004 ‘Oneself as Another: From Social Movement to Experience Movement.’ Current Sociology 52(4): 575–93.

McIntosh, Mary in Dan Abele1996 Tolerance for a Multiethnic Bosnia-Herzegovina: Testing Alternative Theories. Glasgow: Centre for the Study of Public Policy, University of Strathclyde.

McLuhan, Marshal1992 The Global Village. New York in Oxford: Oxford University Press.

Meringer, Rudolf 1899 ‘Pu#ka ku!a u Bosni i Hercegovini.’ Glasnik Zemaljskog muzeja u BiH xi: 187–236.

Merziger, Patrick2007 ‘Humor in Nazi Germany: Resistance and Propaganda? The Popular Desire for an All-Embra-cing Laughter.’ International Revew of Social History (Humour and Social Protest) 52: 275–90.

Mesari#, Andreja2008–2010 Osebna komunikacija.

Mesihovi!, Munir1973 ‘Drugarice i drugovi.’ V: Zajedni!tvo i nacionalni odnosi u Bosni i Hercegovini. Jozo Bakalar, Ljubomir Berberovi!, Dezider Juri"i!, *or'e Ko#etkov, Atif Purivatra, Milanko Renovica, (azim Sadikovi!, Zvonko Stenek in Arif Tanovi!, ur. Sarajevo: Studijski centar Gradske konferencije SK BiH. Str. 11–2.

Mili!i!, Budimir1985 Radni"ka klasa Sarajeva 1919–1941. Sarajevo: Institut za istoriju u Sarajevu.

Mimica, Aljo"a2002 Druga Srbija: 10 godina posle 1992–2002. Beograd: Helsin"ki odbor za ljudska prava u Srbiji.

Mi"#evi!, Nenad

2001 Nationalism and Beyond: Introducing Moral Debate about Values. Budapest: Central European University Press.

Mittelman, James H. in Christine B. N. Chin2005 ‘Conceptualizing Resistance to Globalization.’ V: The Global Resistance Reader. Louise Amoore, ur. Abingdon, New York: Routledge. Str. 17–27.

Miyazaki, Hirokazu2006 ‘Economy of Dreams: Hope in Global Capitalism and Its Critiques.’ Cultural Anthropology 21(2): 147–72.

Moe, Christian 2003 ‘A »Bosnian Paradigm« for Religious Tolerance? The Local as a Sacred Model for Global Society.’ Prispevek na konferenci, Bergen, 9. maj 2003.

Mojzes, Paul1997 ‘The Role of Religious Communities in the Development of Civil Society in Yugoslavia, 1945–1992.’ V: State- Society Relations in Yugoslavia, 1945–1992. Melissa K. Bokovoy, Jill A. Irvine in Carol S. Lilly, ur. London: Macmillan. Str. 211–31.

Moranjak-Bambura!, Nirman2001 ‘The Privliged Crossroads: The Metaphor and Discourse of Space.’ V: Life at the Crossroads: Forum Bosnae 11. Ivan Lovrenovi! in Francis R. Jones, ur. Sarajevo: International Forum Bosnia. Str. 233–46.

Sarajevo_16.indd 427 29.1.2013 12:19:37

428

Morley, David in Kevin Robins1993 ‘No Place like Heimat: Images of Home(land) in European Culture.’ V: Space and Place: Theo-ries of Identity and Location. Erica Carter, James Donald in Judith Squires, ur. London: Lawrence in Wishart. Str. 3–31.

Morrow, Raymond Allen in Carlos Alberto Torres1995 Social Theory and Education: A Critique of Theories of Social and Cultural Reproduction. Albany: State University of New York Press.

Motsemme, Nthabiseng2004 ‘The Mute Always Speak: On Women's Silences at the Truth and Reconciliation Commission.’ Current Sociology 52(5): 909–32.

Motyl J., Alexander 1999 ‘Inventing Invention: The Limits of National Identity Formation.’ V: Intellectuals and Articu-lation of the Nation. Ronald Grigor Suny in Michael D. Kennedy, ur. The University of Michighan Press. Str. 57–75.

Mujki!, Asim2007 Mi, gra(ani Etnopolisa. Sarajevo: TKD &ahinpa"i!.

Muli!-Bu"atlija, Snje$ana2002 ‘Nepismenost u BiH: Afrika u Evropi.’ BH Dani 270, 16. 8. 2002. Spletni vir: <http://www.bhdani.com/arhiva/270/t27011.shtml>, 12. 4. 2008.

Munro, Robert1900 Rambles and Studies in Bosnia-Herzegovina and Dalmatia. Edinbrugh in London: William Blackwood and sons.

Muradbegovi!, Hasib1996 ‘Tuma# "eriatskih propisa henefijskog meshba o $enidbi, obitelji i nasljedstvu.’ V: Mje!oviti brakovi. Mehmedalija Had$i!, ur. Sarajevo: Rijaset islamske zajdenice u Republici Bosni i Herce-govini. Str. 61–74.

Mur"i#, Rajko1997a ‘Science as Ideology: Pathway to a New Middle Ages, Paved with Paradoxes of the Enligh-tened Mind.’ V: Etnolo!ka sti"i!"a 5&7: Prejudices and Stereotypes in the Social Sciences and Humanities. Didactic Experiences in the Introducing of Novelities in the Ethnological Curricula. Bo$idar Jezernik in Rajko Mur"i#, ur. Ljubljana: Znanstveni in"titut Filozofske fakultete. Str. 126–35.1997b ‘»Razkritje krinke«: o lokalno globalnih identifikacijah.’ Traditiones 26: 223–36.2000a ‘The Yugoslav Dark Side of Humanity. A View from a Slovene Blind Spot.’ V: Neighbours at War: Anthropological Perspectives on Yugoslav Ethnicity, Culture and History. Joel M. Halpern in David A. Kideckel, ur. University Park: The Pennsylvania State University Press. Str. 56–77.2000b Trate va!e in na!e mladosti: Zgodba o mladinskem in rock klubu - 1. knjiga. Cer"ak: Subkul-turni azil.2000c Trate va!e in na!e mladosti: Zgodba o mladinskem in rock klubu - 2. knjiga. Cer"ak: Subkul-turni azil.2001a Uvod u metodologijo: Izbrane teme. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za etnologijo in kulturno antropolgijo.2001b ‘Slovenska etnologija in marksizem: V vrtincu stoterih mo$nosti.’ Glasnik slovenskega etno-lo!kega dru!tva 41(1, 2): 19–26.2002 ‘Kultura v prime$u globalizacijskih procesov in vseprisotne popularne kulture: Izlo#itev pojma iz strokovnega besednjaka?’ Glasnik SED 42(3): 4–10.2006 ‘Nova paradigma antropologije prostora: Prostorjenje in #love"ka tvornost.’ Glasnik sloven-skega etnolo!kega dru!tva 46(3, 4): 48–54.2007 ‘The Balkans and Ambivalence of its Perception in Slovenia: The Horror of »Bakanism« and Enthusiasm for its Music.’ V: Europe and its Other: Notes on the Balkans. Bo$idar Jezernik, Rajko Mur"i# in Alenka Bartulovi!, ur. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filo-zofska fakulteta. Str. 87–105.

Naimark, Norman in Holly Case, ur.2003 Yugoslavia and its Historians: Understanding the Balkan Wars of the 90s. Standford University Press.

Nakrst, Janja1995 ‘S smehom te bom… Samo to ne! Pa kaj!’ V: Satira multi: Satira, humor, multimedialno. Drago Medved, ur. Celje: Perfekta. Str. 29–35.

Nametak, Alija2004 Sarajevski nekologij. Sarajevo: Biblioteka BH Dani.

Sarajevo_16.indd 428 29.1.2013 12:19:37

429

Nash, June, ur.2005 Social Movements: An Anthropological Reader. Malden, Oxford, Carlton: Blackwell Publishing.

Na"a stranka2008 ‘Stid nas je "to ste Vi gradona#elnica.’ Elektronske novine. Spletni vir: <http://www.e-novine.com/index.php?news=15376>, 1. 2. 2009.

Natrajan, Balmurli2003 ‘Masking and Veiling Protests: Culture and Ideology in Representing Globalization.’ Cultural Dynamics 15(2): 213–35.

Navaro-Yashin, Yael2002 Faces of the State: Secularism and Public Life in Turkey. Princeton and Oxford: Princeton University Press.

Necef, Mehmet Ümit2001 ‘Renegades and the remote-controlled: The Turkish debate on the national allegience of the Turkish immigrants in Germany.’ V: Beyond Integration: Challenges of Belonging in Diaspora and Exile. Maja Povrzanovi!-Frykman, ur. Str. 116–40.

Neformalna …2008 ‘Neformalana grupa gra'ana: Pripremamo se za septembar.’ Spletni vir: <http://sarajevo-x.com>, 22. 7. 2008.

Nepodpisano2009 ‘Transparency International: Korupcija u BiH alarmantno ra"irena pojava.’ Spletni vir: <http://www.tip.ba/2009/04/29/transparency-international-korupcija-u-bih-alarmantno-rasirena-pojava>, 12. 12. 2009.

Nordstrom, Carolyn in Joann Martin1992 ‘The Culture of Conflict: Field Reality and Theory.’ V: The Paths of Domination, Resistance, and Terror. Carolyn Nordstrom in Joann Martin, ur. Berkley, Los Angles, Oxford: University of California Press. Str. 3–17.

Nordstrom, Carolyn in Joann Martin, ur.1992 The Paths of Domination, Resistance, and Terror. Berkley, Los Angles, Oxford: University of California Press.

Norval, Aletta J.1996 Deconstructing Apartheid Discourse. London, New York: Verso.

Novitz, David1997 ‘Art, Narrative, and Human Nature.’ V: Memory, Identity, Community: The Idea of Narrative in the Human Sciences. Lewis P. Hinchman in Sandra K. Hinchman, ur. State University of New York Press. Str. 143–60.

Oinas, Felix J. 1966 ‘The Study of Folklore in Yugoslavia.’ Journal of the Folklore Institute 3(3): 398–418.

Okely, Judith1992 ‘Anthropology and Autobiography: Participatory Experience and Embodied Knowledge.’ V: Anthropology and Autobiography. Judith Okely in Helen Callaway, ur. London, New York: Routledge. Str. 1–28.1996 Own and Other Culture. London & New York: Routledge.1997 ‘Some Political Consequences of Theories of Gypsy Ethnicity: The Place of Intellectual.’ V: After Writing Culture: Epistemology and Praxis in Contemporary Anthropology. James Allison, Jenny Hockey in Andrew Dawson, ur. London in New York: Routledge. Str. 224–43.

Okely, Judith in Helen Callaway, ur.1992 Anthropology and Autobiography. London, New York: Routledge.

Okey, Robin2007 Taming Balkan Nationalism. Oxford: Oxford University Press.

Ong, Aihwa1987 Spirits of Resistance and Capitalist Discipline: Factory Women in Malaysia. New York: State University of New York Press.1996 ‘Cultural Citizenship as Subject-Making; Immigrants Negotiate Racial and Cultural Bounda-ries in the United States.’ Current Anthropology 37(5): 737–62.1998 ‘Flexible Citizenship among Chinese Cosmopolitans.’ V: Cosmopolitics: Thinking and Feeling beyond the Nation. Pheng Cheah in Bruce Robbins, ur. Minneapolis, London: University of Minne-sota Press. Str. 134–62.

Sarajevo_16.indd 429 29.1.2013 12:19:37

430

Ortner, Sherry B.1995 ‘Resistance and the Problem of Ethnographic Refusal.’ Comparative Studies in Society and History 37(1): 173–93.2006 Anthropology and Social Theory: Culture, Power and the Acting Subject. Durham, London: Duke University Press.

Otto, Ton, Thrane, Henrik in Heele Vandkilde, ur.2006 Warfare and Society: Archeological and Social Anthropological Perspectives. Aarhus: Aarhus University Press.

Pai!-Vuki!, Tatjana2007 Svijet Mustafe Muhibbija, sarajevskoga kadije. Zagreb: Srednja Evropa.

Palavestra, Vlajko2004 Historijska usmena predanja iz Bosne i Hercegovine. Sarajevo, Mostar: Buybook, Most Art – Zemun.

Palavestra, Vlajko, Buturovi!, *enana in Radmila Kajmakovi!1988 ‘Etnologija.’ V: Spomenica: Stogodi!njice rada Zemaljskog muzeja BiH, 1888–1988. Almaz Daut-begovi!, ur. Sarajevo: Zemaljski muzej. Str. 137–38.

Panjeta, Almir2008 ‘Polikitom u #elo: U svojoj vjeri, na svojoj zemlji.’ Start XI(224): 30.

Papataxiarchis, Evthymios 1999 ‘A Contest with Money: Gambling and the Politics of Disinterested Sociality in Aegean Greece.’ V: Lilies of the Field: Marginal People Who Live for the Moment. Sophie Day, Evthymios Papataxiarchis in Michael Stewart, ur. Colorado, Oxford: Westview Press. Str. 158–75.

Papi!, Mitar 1972 %kolstvo u Bosni i Hercegovini za vrijeme Austougarske okupacije (1878–1918). Sarajevo: Izdava-va#ko preduze!e Veselin Masle"a.

Parman, Susan, ur.1998 Europe in the Anthropological Imagination. New Jersey: Prentice-hall.

Pe#jak, Vid1995 ‘Psihologija humorja.’ V: Satira multi: Satira, humor, multimedialno. Drago Medved, ur. Celje: Perfekta. Str. 10–5.

Penrose, Jan2002 ‘Nations, States and Homelands: Territory and Territoriality in Nationalist Thought.’ Nations and Nationalism 8(3): 277–97.

Perica, Vjekoslav2003 ‘Uloga crkava u konstrukciji dr$avotvornih mitova Hrvatske i Srbije.’ V: Historijski mitovi na Balkanu. Husnija Kamberovi!, ur. Sarajevo: Institut za istoriju u Sarajevu. Str. 203–23. 2006a Balkanski idoli 1. Beograd: Biblioteka XX. vek.2006b Balkanski idoli 2. Beograd: Biblioteka XX. vek.

Peri!, Branko2003 ‘Bosna i Hercegovina: Bosanski manjinski sindrom.’ V: Dosje o pravima i za!titi nacionalnih manjina u Bosni i Hercegovini, Makedoniji, Srbiji, Crnoj Gori i Hrvatskoj. Alternativa informativna mre$a. Spletni vir: <http://www.aimpress.ch/dyn/dos/archive/data/2003/30424-doss-01-02.htm>, 14. 8. 2009.

Petrovi!, Ru$a1985 Etni"ki me!oviti brakovi u Jugoslaviji. Beograd: Institut za sociolo"ka istra$ivanja.

Petrovi!, Latinka2002 ‘Uz drugo izdanje.’ V: Druga Srbija: 10 godina posle 1992–2002. Aljo"a Mimica, ur. Beograd: Helsin"ki odbor za ljudska prava u Srbiji. Str. 9–14.

Petrovi!, Tanja2009 Dolga pot domov: Reprezentacije zahodnega Balkana v politi"nem in medijskem diskurzu. Ljubljana: Mirovni in"titut.

Pickering, Paula M.2007 Peacebuilding in the Balkans: The View from the Ground Floor. Itaha and London: Cornell University Press.

Pickett, Terry, H.1996 Inventing Nations: Justification of Authority in the Modern World. Westport, Connecticut, London: Greenwood Press.

Sarajevo_16.indd 430 29.1.2013 12:19:37

431

Pile, Steve in Michael Keith, ur.1997 Geographies of Resistance. London, New York: Routledge.

Pina, Alvaro2005 ‘Freedom, Community, and Raymond Williams's Project of a Common Culture.’ Cultural Studies – Critical Methodologies 5(2): 230–49.

Pizzolato, Nikola2007 ‘Revolution in a Comic Strip: Gasparazzo and the Identity of Southern Migrants in Turin, 1969–1975.’ International Revew of Social History (Humour and Social Protest) 52: 59–75.

Ple"e, Iva2006 ‘Jesam li bila na terenu? O etnografiji elektroni#kog dopisivanja.’ V: Etnologija bliskoga: Poetika i politika suverenih terenskih istra#ivanja. Jasna (apo %mega#, Valentina Gulin Zrni! in Goran Pavel &antek, ur. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku, Naklada Jesenski i Turk. Str. 117–38.

Polikita: List postsocialisti#kog saveza gladnog naroda Bosne i Hercegovine1998 Polikita: List postsocialisti"kog saveza gladnog naroda Bosne i Hercegovine 5(23), 1. 5. 1998.

Pollock, Sheldon, Bhabha, K. Homi, Breckenridge, Carol A. in Dipesh Chakrabarty2000 ‘Cosmopolitanism.’ Public Culture 12(3): 577–89.

Poole, Ross1999 Nation and Identity. London in New York: Routledge.

Popi!-Filipovi!, Marica 2000 ‘%ivot u izbjegli#kom centru Kamenjak u Puli.’ Glasnik Zemaljskog muzeja 48/49: 257–69.

Portes, Alejandro1997 ‘Immigration Theory for a New Century: Some Problems and Opportunities.’ International Migration Review 31(4): 799–825.

Poutignat, Philippe in Jocelyne Streiff-Fenart1997 Teorije o etnicitetu. Beograd: Biblioteka XX vek.

Povrzanovi!-Frykman, Maja1997 ‘Identities in War: Embodiments of Violence and Places of Belonging.’ Ethnologia Europaea 27: 153–62.2001a ‘Challenges of Belonging in Diaspora and Exile: An Introduction.’ V: Beyond Integration: Challenges of Belonging in Diaspora and Exile. Maja Povrzanovi!-Frykman, ur. Lund: Nordic Academic Press. Str. 11–40.2001b ‘Construction of Identites in Diaspora and Exile: Croats in Sweden in 1990s.’ V: Beyond Integration: Challenges of Belonging in Diaspora and Exile. Maja Povrzanovi!-Frykman, ur. Lund: Nordic Academic Press. Str. 166–94.2008 ‘Southeast European Connections: Towards an Ethnography of Immigrants' Transnational Prac-tices.' V: MESS and RAMSES II: Mediterranean Ethnological Summer School, vol. 7. Jaka Repi#, Alenka Bartulovi! in Katarina Sajovec Altshul, ur. Ljubljana: Znanstvena zalo$ba Filozofske fakultete. Str. 147–67.

Povrzanovi!-Frykman, Maja, ur.2001c Beyond Integration: Challenges of Belonging in Diaspora and Exile. Lund: Nordic Academic Press.

Pozderac, Hamdija1973 ‘Zajedni"tvo naroda i narodnosti Bosne i Hercegovine – istorijska realnost.’ V: Zajedni!tvo i nacionalni odnosi u Bosni i Hercegovini. Jozo Bakalar, Ljubomir Berberovi!, Dezider Juri"i!, *or'e Ko#etkov, Atif Purivatra, Milanko Renovica, (azim Sadikovi!, Zvonko Stenek in Arif Tanovi!, ur. Sarajevo: Studijski centar Gradske konferencije SK BiH. Str. 249–56.

Pratt, Jeff2003 Class, Nation and Identity: The Anthropology of Political Movements. London: Pluto Press.

Prica, Ines2006 ‘Etnologija postsocializma i prije ili: Dvanaest godina nakon »Etnologije socializma i poslije.«’ V: Devijacije i proma!aji: Etnografija doma'eg socializma. Lada (ale Feldman in Ines Prica, ur. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku. Str. 9–24.

Proki!, Nenad2002 ‘Auerbachov podrum, polarna no! i druge pri#e.’ V: Druga Srbija: 10 godina posle 1992–2002. Aljo"a Mimica, ur. Beograd: Helsin"ki odbor za ljudska prava u Srbiji. Str. 36–40.

Purivatra, Atif1973 ‘Prilog izu#avanju zajedni"tva kao revolucionarnoga kvaliteta samoupravnog dru"tva.’ V: Zajedni!tvo i nacionalni odnosi u Bosni i Hercegovini. Jozo Bakalar, Ljubomir Berberovi!, Dezider Juri"i!, *or'e Ko#etkov, Atif Purivatra, Milanko Renovica, (azim Sadikovi!, Zvonko Stenek in Arif Tanovi!, ur. Sarajevo: Studijski centar Gradske konferencije SK BiH. Str. 17–25.

Sarajevo_16.indd 431 29.1.2013 12:19:37

432

Raj#evi!, Jovan1984 ‘Birokratizam: preru"eni nacionalizam: Izvori nacionalizma i idejna borba protiv svih oblika nacionalizma.’ V: Mladi i nacionalizam. Filip Davidovi!, ur. Beograd: Mladost, Niro, Centar za istra-$iva#ku, dokumentacionu i izdava#ku delatnost Predsedni"tva KSSOJ. Str. 9–21.

Randle, Michael1994 Civil Resistance. London: Fontana Press.

Rapport, Nigel2003 I am Dynamite: An Alternative Anthropology of Power. London, New York: Routledge.

Rapport, Nigel in Andrew Dawson1998a ‘The topic of the Book.’ V: Migrants of Identity: Perception of Home in a World of Movement. Nigel Rapport in Andrew Dawson, ur. Oxford, New York: Berg. Str. 3–17.1998b ‘Home and Movement: A Polemic.’ V: Migrants of Identity: Perception of Home in a World of Movement. Nigel Rapport in Andrew Dawson, ur. Oxford, New York: Berg. Str. 19–38.

Rapport, Nigel in Andrew Dawson, ur.1998c Migrants of Identity: Perception of Home in a World of Movement. Oxford, New York: Berg.

Rapport, Nigel in Joanna Overing2007 Social and Cultural Anthropology: The Key Concepts. London in New York: Routledge.

Red$i!, Enver1970 Tokovi i otpori. Sarajevo: Svjetlost.2005 Historijski pogled na vjerske i nacionalne odnose u BiH. Sarajevo: Svjetlost.

Reed-Danahay, Deborah1993 ‘Talking About Resistance: Ethnography and Theory in Rural France.’ Anthropological Quar-terly 66(4): 221–46.1996 Education and Identity in Rural France: The Politics of Schooling. Cambridge Univeristy Press.

Repi#, Jaka2002 ‘O etni#nosti za splo"no in posebno rabo: pregled antropolo"kih konceptualizacij etni#nosti.’ Traditiones 31(1): 211–25.2006 »Po sledovih korenin«: Transnacionalne migracije med Argentino in Evropo. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF.

Reynolds Cordileone, Diana2010 ‘Swords into Souvenirs: Bosnian Arts and Crafts under Austro-Hungarian Administration.’ Doing Anthropology in Wartime and War Zones: World War I and the Cultural Sciences in Europe. Rein-hard Johler, Christian Marchetti in Monique Scheer, ur. Bielefeld: Transcript – Histoire. Str. 169–90.

Ries, Nancy2002 ‘»Honest Bandits« and »Warped People«: Russian Narratives about Money, Corruption, and Moral Decay.’ V: Ethnography in Unstable Places: Everyday Lives in Contexts of Dramatic Political Change. Carol J. Greenhouse, Elizabeth Mertz in Kay B. Warren, ur. Durham and London: Duke University Press. Str. 276–315.

Rihtman-Augu"tin, Dunja 2000 Ulice moga grada: Antropologija doma'eg terena. Beograd: Biblioteka XX vek.2001 Etnologija i etnomit. Zagreb: Naklada Publica.

Rizman, Rudi1991 ‘Teoretske strategije v "tudijah etnonacionalizma.’ V: %tudije o etnonacionalizmu. Rudi Rizman, ur. Ljubljana: KRT. Str. 15–37.

Rizvi!, Muhsin1990 Bosansko-muslimanska knji#evnost u doba preporoda 1887-1918. Sarajevo: El Kalem.

Robbins, Bruce1998 ‘Introduction Part I: Actually Existing Cosmopolitanism.’ V: Cosmopolitics: Thinking and Feeling beyond the Nation. Pheng Cheah in Bruce Robbins, ur. Minneapolis, London: University of Minnesota Press. Str. 1–19.

Rosaldo, Renato1995 ‘Foreword.’ V: Hybrid Cultures: Strategies for Entering and Leaving Modernity. García Canclini, Néstor. Minneapolis, London: University of Minnesota Press. Str. xi–xvii.

Rosie, Anthony1994 ‘Contested Discourse: Exploration of Two Doscourses in Youth Work Training.’ Journal of Contemporary Ethnography 23(3): 330–53.

Sarajevo_16.indd 432 29.1.2013 12:19:37

433

Ross, Fiona C.2003 ‘On Having Voice and being Heard. Some After-Effects of Testifying before the South African Truth and Reconciliation Commission.’ Anthopological Theory 3(3): 325–41.

Ruthner, Clemens2008 ‘Habsburg's little Orient.’ Kakaneienrevised. Spletni vir: <http://www.kakanien.ac.at/beitr/fallstudie/CRuthner5.pdf>, 22. 5. 2008.

Sahlins, Marshall2002 Waiting for Foucault, Still. Chicago: Prickly Paradigm Press.

Said, Edward1994 Representations of the Intellectual. London: Vintage.1996 Orientalizem. Zahodnja!ki pogledi na Orient. Ljubljana: Studia humanitatis.

Salecl, Renata1994 ‘The Crisis of Identity and the Struggle for New Hegemony in the Former Yugoslavia.’ V: The Making of Political Identities. Ernesto Laclau, ur. London, New York: Verso. Str. 205–32.

Sall, Ebrima2004 ‘Social Movements in the Renegotiation of the Bases for Citizenship in West Africa.’ Current Sociology 52(4): 595–614.

Sampson, Steven2002 ‘Beyond Transition: Rethinking Elite Configurations in the Balkans.’ V: Postsocialism: Ideals, Ideologies and Practices in Eurasia. Chris Hann, ur. London, New York: Routledge. Str. 297–316.

Sanford, Victoria in Asale Angel-Ajani, ur.2006 Engaged Observer: Anthropology, Advocacy, and Activism. New Brunswick, New Jersey in London: Rutgers University Press.

Sara#evi!, Narcis2007 Rije"nik sarajevskog #argona: prilog leksikografiji bosanskoga jezika. Zenica: Vrijeme.

Sarajevo Declaration1998 Sarajevo Declaration. Spletni vir: <http://www.oscebih.org/documents/63-bos.pdf>, 8. 5. 2009.

Sarup, Madan1996 Identity, Culture and the Postmodern World. Edinburgh University Press.

Savi!, Obrad2003 ‘Stigmatizovanje Balkana.’ V: Balkan kao metafora: izme(u globalizacije i fragmentacije. Du"an I. Bjeli! in Obrad Savi!, ur. Beograd: Biblioteka Collectanea, Beogradski krug. Str. 7–11.

Scheper-Hughes, Nancy1992 Death Without Weeping: The Violence of Everyday Life in Brazil. Berkley, Los Angeles, Oxford: Univeristiy of California Press.2000 ‘The Global Traffic in Human Organs.’ Current Anthropology 41(2): 191–223.

Schmidt, Bettina in Ingo W. Schröder, ur.2001 Anthropology of Violence and Conflict. London, New York: Routledge.

Schoneboom, Abigail2007 ‘Diary of a Working Boy: Creative Resistance among Anonymous Workbloggers.’ Ethno-graphy 8(4): 403–23.

Schröder, Ingo W. in Bettina Schmidt2001 ‘Introduction: Violent Imaginaries and Violent Practices.’ V: Anthropology of Violence and Conflict. Bettina Schmidt in Ingo W. Schröder, ur. London, New York: Routledge. Str. 1–24.

Schwartz, Johnatan1997 ‘»Roots« and »Mosaic« in a Balkan Border Village: Locating Cultural Production.' V: Siting Culture: The Shifting Anthropological Object. Karen Fog Olwig in Kirsten Hastrup, ur. London: Routledge. Str. 255–67.

Scopetea, Ellie2003 ‘The Balkans and the Notion of the »Crossroads between East and West.«’ V: Greece and the Balkans: Identities, Perceptions and Cultural Encounters since the Enlighment. Dimitris Tziovas, ur. Aldershot: Ashgate. Str. 171–6.

Scott, James C.1989 ‘Everyday Forms of Resistance.’ V: Everyday Forms of Peasant Resistance. Forrest Colburn, ur. New York, London: M.E. Sharpe, Inc. Armonk. Str. 3–33.

Sarajevo_16.indd 433 29.1.2013 12:19:37

434

1990 Domination and the Arts of Resistance: Hidden Transcripts. New Haven in London: Yale Univer-sity Press. 1992 ‘Domination, Acting, and Fantasy.’ V: The Paths of Domination, Resistance, and Terror. Carolyn Nordstrom in Joann Martin, ur. Berkley, Los Angled, Oxford: University of California Press. Str. 55–84.

Sedmak, Mateja2002 Kri in kultura: Etni"no me!ane zakonske zveze v slovenski Istri. Koper: Zgodovinsko dru"tvo za ju$no Primorsko, Znanstveno-raziskovalno sredi"#e RS.

Seksan, Vedrana2002 ‘%ivot pod nikabom: Moj nevidljivi dan.’ BH Dani 243, 8. 2. 2002. Spletni vir: <http://www.bhdani.com/arhiva/243/t24304.shtml>, 14. 2. 2008.

Sekuli!, Isidora1941 ‘Bosanski jezik, govor, stil.’ Spletni vir: <http://www.bosanski.ba/articles/naucni%20radovi/1%20isidora.html>, 3. 4. 2008.

Sekuli!, Tatjana2009 ‘Marko Ve"ovi!: »Tunjo veliki i u Tunje mali. «’ Spletni vir: <http://www.sarajevo-x.com/bih/clanak/091013060>, 13. 2. 2008.

Selimbegovi!, Vildana2008 ‘D$amija u srcu Sarajeva.’ BH Dani 565, 11. 4. 2008, str. 3.

Serdarevi!, Mevlida in Ajnija Omani!2000 Bo!nja"ka kultura pona!anja. Sarajevo: Svjetlost.

Seymor, Susan2006 ‘Resistance.’ Anthropological Theory 6(3): 303–21.

Sharp, Joanne P., Routledge, Paul, Philo, Chris in Ronan Paddison2000 ‘Entanglements of Power: Geographies of Domination/Resistance.’ V: Entanglements of Power: Geographies of Domination/Resistance. Joanne P. Sharp, Paul Routledge, Chris Philo in Ronan Paddison, ur. London in New York: Routledge. Str. 1–42.

Shehu, Bashkim2003 ‘Varijacije na temu Balkan.’ V: Balkan kao metafora: Izme(u globalizacije i fragmentacije. Du"an I. Bjeli! in Obrad Savi!, ur. Beograd: Biblioteka Collectanea, Beogradski krug. Str. 183–90.

Shevchenko, Olga2009 Crisis and the Everyday in Postsocialist Moscow. Bloomington in Indianapolis: Indiana Univer-sity Press.

Shields, Rob1991 Places on the Margins: Alternative Geographies of Modernity. London, New York: Routledge.

Shore, Cris1993 ‘Ethnicity as Revolutionary Strategy: Communist Identity Construction in Italy.’ V: Inside European Identities. Sharon MacDonald, ur. Providence, Oxford: Berg. Str. 27–53.

Silent …2007 Silent Majority Speaks: Snapshots of Today and Visions of the Future of the Bosnia and Herzego-vina. UNDP, Oxford Research International, Royal Netherlands Government. Spletni vir: <http://www.undp.ba/index.aspx?PID=3&RID=43>, 6. 8. 2008.

Simi!, Andrei1973 The Peasant Urbanities: A Study of Rural-Urban Mobility in Serbia. New York, London: Seminar Press.2000 ‘Nationalism as a Folk Ideology: The Case of Former Yugoslavia.’ V: Neighbors at War: Anthropological Perspectives on Yugoslav Ethnicity, Culture, and History. Joel M. Halpern in David A. Kideckel, ur. The Pennsylvania State University Press. Str. 103–15.

Slobin, Mark 1996 ‘Introduction.’ V: Retuning Culture: Musical Changes in Central and Eastern Europe. Mark Slobin, ur. Durham, London: Duke Univeristy Press. Str. 1–13.

Slobin, Mark, ur.1996 Retuning Culture: Musical Changes in Central and Eastern Europe. Durham, London: Duke Univeristy Press.

Sluka, Jeffrey A.1992a ‘The Anthropology of Conflict.’ V: The Paths of Domination, Resistance, and Terror. Carolyn Nord-strom in Joann Martin, ur. Berkley, Los Angles, Oxford: University of California Press. Str. 18–36.

Sarajevo_16.indd 434 29.1.2013 12:19:37

435

1992b ‘The Politics of Painting: Political Mulrals in Northern Ireland.’ V: The Paths of Domina-tion, Resistance, and Terror. Carolyn Nordstrom in Joann Martin, ur. Berkley, Los Angles, Oxford: University of California Press. Str. 190–216.1995 ‘Domination, Resistance and Political Culture in Northern Ireland's Catholic-Nationalist Ghettos.’ Critique of Anthropology 15(1): 71–102.

Smith, Anthony D.1998 Nacionalni identitet. Beograd: Biblioteka XX vek.2004 Nationalism: Theory, Ideology, History. Cambridge: Polity Press.

Smith, Michael Peter in Luis Eduardo Guarnizo1998 ‘The Locations of Transnationalism.’ V: Transnationalism From Below. Luis Eduardo Guarnizo in Michael Peter Smith, ur. New Brunswick: Transaction Publishers. Str. 3–31.

Smith, Philip in Tim Phillips2001 ‘Popular Understandings of »UnAustralian«: An Investigation of the Un-national.’ Journal of Sociology 37(4): 323–39.

Smyth, Marie in Gillian Robinson, ur.2001 Researching Violently Divided Societies: Ethical and Methodological Issues. Tokyo, NY, Paris: United Nations University Press in London: Pluto Press.

Solomon, Robert C.2007 ‘Getting Angry: The Jamesian Theory of Emotion in Anthropology.’ V: The Emotions: A Cultural Reader. Helena Wulff, ur. Oxford in New York: Berg. Str. 197–204.

Sorabji, Cornelia 1989 Muslim Identity and Islamic Faith in Sarajevo. Doktorska disertacija. University of Cambridge. 1995 ‘A very Modern War: Terror and Territory in Bosnia-Hercegovina.’ V: War: A Cruel Necessity? The Bases of Institutionalized Violence. Robert A. Hinde in Helen E. Watson, ur. London, NY: Tauris Academic Studies. Str. 80–95.1996 ‘Islam and Bosnia’s Muslim Nation.’ V: The Changing Shape of the Balkans. Frank Carter and Harold Norris, ur. London: UCL Press: 51–62. 2007 ‘Bosnian Neighbourhoods Revisited: Tolerance, Commitment and Kom!iluk in Sarajevo.’ V: On the Margins of Religion. Frances Pine in João de Pina-Cabral, ur. Oxford, New York: Berghahn. Str. 97–112.

Sørensen, Majken Jul2008 ‘Humor as a Serious Strategy of Nonviolent Resistance to Oppression.’ Peace & Change 33(2): 167–90.

Spahi!, Mustafa1996 ‘Mje"oviti brakovi – opomena jednog vremena.’ V: Mje!oviti brakovi. Mehmedalija Had$i!, ur. Sarajevo: Rijaset islamske zajdenice u Republici Bosni i Hercegovini. Str. 181–9.

Spaho, Fehim1996 ‘Mje"oviti brakovi.’ V: Mje!oviti brakovi. Mehmedalija Had$i!, ur. Sarajevo: Rijaset islamske zajdenice u Republici Bosni i Hercegovini. Str. 7–22.

Spasi!, Ivana2006 ‘ASFALT: The Construction of Urbanity in Everyday Discourse in Serbia.’ Ethnologia Balca-nica 10: 211–27.

Spoljar Vrzina, Sanja M.2001 ‘Stigma and Exile.’ Journal of Mediterranean studies 11(1): 255–68.

SSKJ1994 Slovar slovenskega knji#nega jezika. Ljubljana: DZS.

Stankovi#, Peter2002 ‘Uporabe »Balkana«: Rock in nacionalizem v Sloveniji v devetdesetih letih.’ Teorija in praksa let 39(2): 220–38.

Stefansson, Anders2007 ‘Urban Exile: Locals, Newcomers and the Cultural Transformation of Sarajevo.’ V: The New Bosnian Mosaic: Identities, Memories and Moral Claims in a Post-War Society. Xavier Bougarel, Elissa Helms E. in Ger Duijzings, ur. Aldershot: Ashgate. Str. 59–77.

Stewart, Charles1999 ‘Syncretism and Its Synonyms: Reflections on Cultural Mixture.’ Diacritics 29(3): 40–62.

Sarajevo_16.indd 435 29.1.2013 12:19:37

436

Stojanovi!, Dubravka2005 ‘Rural Against Urban: Anti-Urban Dicsourse and Ideology in Early Twentieth Century Serbia.’ Ethnologia Balcanica 9: 65–79.

Stojanovi!, Nata"a1997 ‘Igre (bez) granica: Sociopoliti#ke i prostorne granice Studentskog protesta 1996/97.’ V: O studentima i drugim demonima: Etnografija studentskog protesta 1996/97. Gordana Gorunovi! in Ildiko Erdei, ur. Beograd: Filozofski fakultet Univerziteta u Beogradu. Str. 50–8.

Stoji!, Mile2005 ‘Turska.’ BH Dani 434, 7. 10. 2005, str. 9.2008 ‘D$amija.’ BH Dani 568, 2. 5. 2008, str. 11.

Stover, Eric in Harvey M. Weinstein, ur.2004 My Neighbor, My Enemy: Justice and Community in the Aftermath of Mass Atrocity. Cambridge Univeristy Press.

Straub, Jurgen, ur.2005 Narration, Identity, and Historical Consciousness. New York & Oxford: Berghahn Books.

Suganami, Miho1997 A Case Study of the Pupils at the Derby Japanese School. Keele: Keele University.

Suny, Ronald Grigor1999 ‘Confessions.’ V: Intellectuals and Articulation of the Nation. Ronald Grigor Suny in Michael D. Kennedy, ur. The University of Michighan Press. Str. 52–6.

Suny, Ronald Grigor in Michael D. Kennedy1999a ‘Introduction.’ V: Intellectuals and Articulation of the Nation. Ronald Grigor Suny in Michael D. Kennedy, ur. The University of Michighan Press. Str. 1–51.1999b ‘Toward a Theory of National Intellectual Practice.’ V: Intellectuals and Articulation of the Nation. Ronald Grigor Suny in Michael D. Kennedy, ur. The University of Michighan Press. Str. 383–417.

Szanton Blanc, Cristina, Basch, Linda in Nina Glick Schiller1995 ‘Transnationalism, Nation-States, and Culture.’ Current Anthropology 36(4): 683–86.

Szemere, Anna2000 ‘»We've Kicked the Habit«: (Anti)Politics of Art's Autonomy and Transition in Hungary.’ V: Alte-ring States: Ethnographies of Transition in Eastern Europe and the Former Soviet Union. Daphne Berdahl, Matti Bunzl in Martha Lampland, ur. Ann Arbor: The University of Michigan Press. Str. 158–80.

&abani, Alisabri2002 ‘Migriranje, siroma"tvo, nezaposlenost: Iskaz o dominantnoj dru"tvenosti Bosne i Hercego-vine.’ Forum Bosnae 18(2): 217–36.

&ami!, Midhat1981 Francuski putnici u Bosni i Hercegovini u XIX stolje'u (1836–1878) i njihovi utisci o njoj. Sara-jevo: IRO Veselin Masle"a.

&antek, Goran Pavel 2006 ‘Etnografski realizam i uloga etnologa religije.’ V: Etnologija bliskoga: Poetika i politika suve-renih terenskih istra#ivanja. Jasna (apo %mega#, Valentina Gulin Zrni! in Goran Pavel &antek, ur. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku, Naklada Jesenski i Turk. Str. 53–71.

&ehi!, Faruk2008a ‘Dnevnik Rocklanda.’ Magazin Start XI(255), 16. 9. 2008, str. 51.2008b ‘Sarajevo je ozbiljan grad.’ Magazin Start XI(261), 9. 12. 2008, str. 51.2009 ‘Kako je Bruce Lee umro u &irokom Brijegu.’ $urnal. Spetni vir: <http://zurnal.info/home/index.php?option=com_content&view=article&id=654:-faruk-ehi-kako-je-bruce-lee-umro-u-irokom-brijegu&catid=52:faruk-sehic&Itemid=122>, 12. 11. 2009.

&eri!, Neboj"a &oba2003 ‘Neboj"a &eri! &oba: Spomenik me'unarodnoj zajednici u Sarajevu.’ Spletni vir: <http://www.sarajevo-x.com/kultura/clanak/030915001>, 25. 6. 2008.

&estan, Samir2008 ‘Razglednica iz pakla: Homofobi#na histerija u glavnom gradu BiH.’ Magazin Start XI(254), 9. 9. 2008, str. 28–31.

&esti!, D$emaludin1996 ‘O mje"ovitim brakovima.’ V: Mje!oviti brakovi. Mehmedalija Had$i!, ur. Sarajevo: Rijaset islamske zajdenice u Republici Bosni i Hercegovini. Str. 175–80.

Sarajevo_16.indd 436 29.1.2013 12:19:37

437

&ili!, (edomil, ur.1984 Vodi" kroz zbirke Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine. Sarajevo: Zemaljski muzej SR Bosne i Hercegovine.

&ipka, Milan2001 Standardni jezik i nacionalni odnosi u Bosni i Hercegovini (1850-2000). Sarajevo: Institut za jezik u Sarajevu.

&kerlj, Bo$o1955 ‘Yugoslavia: An Anthropological Review for 1952–1954.’ Yearbook of Anthropology: 651–70.

Tanaskovi!, Darko2006 Islam i mi. Beograd: Partenon.

Taras, Raymond1991 ‘When Fatalists Rebelled: Cultural Theory, Conflicting Ways of Life Under Socialism, and Counterrevolution in Eastern Europe.’ Cultural Dynamics 4(1): 55–89.

Taussig, Michael1992 The Nervous System. New York, London: Routledge.2002 ‘Culture of Terror – Space of Death: Roger Casement's Putumayo Report and the Explana-tion of Torture.’ V: The Anthropology of Politics: A Reader in Ethnography, Theory, and Critique. Joan Vincent, ur. Massachusetts, Oxford: Blackwell Publishers. Str. 172–86.

Taylor, Lawrence J.2001 ‘Paddy's Pig: Irony and Self-Irony in Irish Culture.’ V: Irony in Action: Anthropology, Practice,

and the Moral Imagination. James W. Fernandez in Mary Taylor Huber, ur. Chicago, London: The University of Chicago Press. Str. 172–87.

Tepi!, Ibrahim1988 Bosna i Hercegovina u ruskim izvorima (1856–1878). Sarajevo: Veselin Masle"a.

Terdiman, Richard1985 Discourse/Counter-Discourse: The Theory and Practice of Symbolic Resistance in Nineteenth-century France. Itacha in London: Cornell University Press.

Thompson, Mark 1995 Proizvodnja rata: Mediji u Srbiji, Hrvatskoj i Bosni i Hercegovini. Beograd: (lan 19, Medija centar, Radio B92.

Todorova, Maria1996 ‘The Ottoman Legacy in the Balkans.’ V: Imperial Legacy: The Ottoman Imprint on the Balkans and the Middle East. Carl L. Brown, ur. New York: Columbia University Press. Str. 45–77.1999 Imaginarni Balkan. Beograd: Biblioteka XX. vek.

Todorova, Maria, ur.2004 Balkan Identities: Nation and Memory. London: Hurst & Company.

de Toro, Alfonso2006 ‘Globalization – New Hybridities – Transidentities – Transnations: Recognition – Difference.’ V: New Hybridities: Societies and Cultures in Transition. Frank Heidemann in Alfonso de Toro, ur. Hildesheim, Zurich, New York: Georg Olms Verlag. Str. 19–37.

Torsti, Pilvi 2003 Divergent Stories, Convergent Attitudes: A Study on the Presence of History, History Textbooks and the Thinking of Youth in Post-War Bosnia and Herzegovina. Helsinki: Taifuuni.

Touraine, Alain2004 ‘On the Frontier of Social Movements.’ Current Sociology 52(4): 717–25.

Transparency International 2009 Global Corruption Barometer. Spletni vir: <http://www.transparency.org/policy_research/surveys_indices/gcb/2009>, 12. 12. 2009.

Triandafyllidou, Anna 1998 ‘National Identity and the »Other«.’ Ethnic and Racial Studies 21: 593–612.

Udovi#i!, Radnko2005 ‘Medijska slika BiH u 2005. godini: Izme'u novca i politike.’ Spletni vir: <http://www.mediaonline.ba/ba/?kategorija=0&pocetak=3>, 21. 5. 2008.

Ustav Bosne i Hercegovine2006 Ustav Bosne i Hercegovine. Sarajevo: Parlamentarna skup"tina BiH.

Sarajevo_16.indd 437 29.1.2013 12:19:37

438

Van den Berghe, Pierre L.1991 ‘Biologija nepotizma: etni#nost kot sorodstvena selekcija.’ V: %tudije o etnonacionalizmu. Rudi Rizman, ur. Ljubljana: KRT. Str. 79–107.

Van de Port, Mattijs

1999 ‘Description: It Takes a Serb to Know a Serb, Uncovering the Roots of Obstinate Otherness in Serbia.’ Critique of Anthropology 19(1): 7–30.

Vejvoda, Ivan1996 ‘Yugoslavia 1945-91: From Decentralisation without Democracy to Dissolution.’ V: Yugo-slavia and After: A Study in Fragmentation, Despair and Rebirth. David A. Dayker in Ivan Vejvoda, ur, London in New York: Londgman. Str. 9–27.2002 'Logika kona#nog re"enja.' V: Druga Srbija: 10 godina posle 1992–2002. Aljo"a Mimica, ur. Beograd: Helsin"ki odbor za ljudska prava u Srbiji. Str. 41–2.

Velikonja, Mitja1998 Bosanski religijski mozaiki: Religije in nacionalne mitologije v zgodovini Bosne in Hercegovine. Ljubljana: Znanstveno in publicisti#no sredi"#e.2006 ‘Odprte duri ograjenega vrta: Jugonostalgija med izseljenci iz nekdanje Jugoslavije v ZDA.’ &asopis za kritiko znanosti: Yuniverzum, $enske v znanosti 224: 102–10.2008 ‘Red Shades: Nostalgia for Socialism as an Element of Cultural Pluralism in the Slovenian Transition.’ V: MESS and RAMSES II: Mediterranean Ethnological Summer School, vol. 7. Jaka Repi#, Alenka Bartulovi! in Katarina Sajovec Altshul, ur. Ljubljana: Znanstvena zalo$ba Filozofske fakul-tete. Str. 133–45.2009 Titostalgija: %tudija nostalgije po Josipu Brozu. Ljubljana: Mirovni in"titut.

Verdery, Kathrine1990 ‘The Production and Defense of »the Romanian nation«: 1900 to World War II.’ V: The Anthro-pology of Politics: A Reader in Ethnography, Theory, and Critique. Joan Vincent, ur. Massachusetts, Oxford: Blackwell Publishers. Str. 81–111. 1996a ‘Nationalism, Postsocialism, and Space in Eastern Europe.’ Social Research 63(1): 77–95.1996b What was Socialism, and What Comes Next? Princeton: Princeton Univeristy Press.

Vertovec, Steven in Robin Cohen2002 ‘Introduction: Conceiving Cosmopolitanism.’ V: Conceiving Cosmopolitanism: Theory, Context, and Practice. Steven Vertovec in Robin Cohen, ur. Oxford: Oxford University Press. Str. 1–22.

Vertovec, Steven in Robin Cohen, ur.2002 Conceiving Cosmopolitanism: Theory, Context, and Practice. Oxford: Oxford University Press.

Vidi! Rasmussen, Ljerka1996 ‘The Southern Wind of Change: Style and the Politics of Identity in Prewar Yugoslavia.’ V: Retuning Culture: Musical Changes in Central and Eastern Europe. Mark Slobin, ur. Durham, London: Duke Univeristy Press. Str. 99–116.

Vijayendra, Rao in Michael Walton2004 ‘Culture and Public Action: Rationality, Equality of Agency, and Development.’ V: Culture and Public Action. Rao Vijayendra in Michael Walton, ur. Stanford, California: Stanford Social Sciences, Standford University Press. Str. 3–36.

Vijayendra, Rao in Michael Walton, ur.2004 Culture and Public Action: Stanford, California: Stanford Social Sciences, Standford Univer-sity Press.

Vincent, Joan, ur.2002 The Anthropology of Politics: A Reader in Ethnography, Theory, and Critique. Massachusetts, Oxford: Blackwell Publishers.

Vlaisavljevi!, Ugo2006 Etnopolitika i gra(anstvo. Mostar: Udruga gra'ana »Dijalog«.2007a Pripitomljavanje nacionalizma. Sarajevo: Maunagi! d.o.o.2007b Rat kao najve'i kulturni doga(aj - Ka semiotici etnonacionalizma. Sarajevo: Maunagi! d.o.o.

Voiculescu, Carasela2005 ‘Production and Consumption of Folk-Pop Music in Post-Socialist Romania: Discourse and Practice.’ Ethnologia Balcanica 9: 261–83.

Vuceti!, Sr'an2004 ‘Identity is a Joking Matter: Intergroup Humor in Bosnia.’ Spaces of Identity, An Interdisci-plinary Journal 3(2): 1–28.

Sarajevo_16.indd 438 29.1.2013 12:19:37

439

Vujevi!, Sreten2002 ‘Drugi Beograd.’ V: Druga Srbija: 10 godina posle 1992–2002. Aljo"a Mimica, ur. Beograd: Helsin"ki odbor za ljudska prava u Srbiji. Str. 87–91.

Wachtel, Andrew Baruch1995 ‘Imaginig Yugoslavia: The Historical Archeology of Ivo Andri!.’ V: Ivo Andri' Revised: The Bridge still Stands. Wayne S. Vucinich, ur. University of California at Berkeley. Str. 82–102.2001 Stvaranje nacije, razaranje nacija: Knji#evnost i kulturna politika u Jugoslaviji. Beograd: Bibli-oteka Lazulit.

Warf, Barney in John Grimes1997 ‘Counterhegemonic Discourses and the Internet.’ Geographical Review 87(2): 259–74.

Warren, Kay B.1993 ‘Introduction: Revelaing Conflicts Across Cultures and Disciplines.’ V: The Violence within: Cultural and Political Opposition in Divided Nations. Kay B. Warren, ur. Boulder, San Francisco, Oxford: Westview Press. Str. 1–23.2002 ‘Toward an Anthropology of Fragments: Instabilities, and Incomplete Transitions.’ V: Ethno-graphy in Unstable Places: Everyday Lives in Contexts of Dramatic Political Change. Carol J. Greenhouse, Elizabeth Mertz in Kay B. Warren, ur. Durham and London: Duke University Press. Str. 379–92.2005 ‘Repositioning without Capitulation: Discussions with June Nash on Identity, Activism and Politics.’ Critique of Anthropology 25(3): 217–28.

Watson, Rubie S.1994 ‘Memory, History, and Opposition Under State Socialism: An Introduction.’ V: Memory, History, and Opposition Under State Socialism. Rubie S. Watson, ur. Santa Fe: School of American Research Press. Str. 1–20.

Watson, Rubie S., ur.1994 Memory, History, and Opposition under State Socialism. Santa Fe: School of American Rese-arch Press.

Watts, Jacqueline2007 ‘Can't Take a Joke? Humour as Resistance, Refuge and Exclusion in a Highly Gendered Workplace.’ Feminism & Psychology 17(2): 259–66.

Wayland, Sarah Virginia1995 Immigrants into Citizens: Political Mobilization in France and Canada. Doktorska naloga. Maryland: Faculty of the Graduate School of the University of Maryland.

Weinstein, Harvey M. in Eric Stover2004 ‘Introduction: Conflict, Justice, and Reclamation.’ V: My Neighbor, My Enemy: Justice and Community in the Aftermath of Mass Atrocity. Eric Stover in Harvey Weinstein, ur. Cambridge Univeristy Press. Str. 1–26.

Wertsch, James V. 2002 Voices of Collective Remembering. Cambridge: Cambridge University Press.

Westerfield, Jennifer M.2006 ‘Behind the Veil: An American Legal Perspective on the European Headscarf Debate.’ The American Journal of Comparative Law 54(3): 637–78.

White, George 2000 Nationalism and Territory: Constructing Group Identity in Southeastern Europe. Lanham, Boulder, New York, Oxford: Rowman & Littlefield Publishers, INC.

Wieland, Carsten2005 ‘Introduction.’ V: Facing the Past, Facing the Future: Confronting Ethnicity and Conflict in Bosnia and former Yugoslavia. Florian Bieber in Carsten Wieland, ur. Ravenna: Longo Editore. Str. 9–15.

Wolf, Eric Robert1998 Evropa in ljudstva brez zgodovine I. Ljubljana: Studia humanitatis.1999 Evropa in ljudstva brez zgodovine II. Ljubljana: Studia humanitatis.2002 'Facing Power – Old Insights, New Questions.' V: The Anthropology of Politics. A Reader in Ethnography, Theory, and Critique. Joan Vincent, ur. Massachusetts, Oxford: Blackwell Publishers. Str. 222–33.

Wolff, Larry1994 Inventing Eastern Europe: The Map of Civilization on the Mind of the Enlightenment. Stanford, California: Stanford University Press.

Sarajevo_16.indd 439 29.1.2013 12:19:38

440

Wood, Davida1993 ‘Politics of Identity in Palestinian Village in Israel.’ V: The Violence within: Cultural and Poli-tical Opposition in Divided Nations. Kay B. Warren, ur. Boulder, San Francisco, Oxford: Westview Press. Str. 87–121.

Wright, Susan1998 ‘The Politicization of »Culture«.’ Anthropology Today 14(1): 7–15.

Zakon2002 Zakon o dr$avnoj slu$bi u institucijama Bosne i Hercegovine. Slu#beni glasnik BIH 19/02, 35/03, 4/04, 17/04, 26/04, 37/04, 48/05 , 2/06, 32/07 i 43/09.

Zhou, Yongming 2005 ‘Living on the Cyber Border: Minjian Political Writers in Chinese Cyberspace.’ Current Anthropology 46(5): 779–802.

Zimmer, Oliver2003 ‘Boundary Mechanisms and Symbolic Resources: Towards a Process-Oriented Approach to National Identity.’ Nations and Nationalism 9(2): 173–93.

%iki!, Bojan2008 ‘Escape from Ethnos, Tradition in Transition, and the Battle for Anthropology.’ Studia ethno-logica Croatia 20: 127–47.

%ivkovi!, Marko2001 ‘Ne"to izme'u: Simboli#ka geografija Srbije.’ Filozofija i drustvo 18: 73–110.

%ivoti!, Miladin2002 ‘Proizvo'a#i nacionalnih mr$nji.’ V: Druga Srbija: 10 godina posle 1992–2002. Aljo"a Mimica, ur. Beograd: Helsin"ki odbor za ljudska prava u Srbiji. Str. 49–52.

Sarajevo_16.indd 440 29.1.2013 12:19:38

441

Stvarno in imenskokazalo

aktivizem 51, 311antinacionalizem 14–5, 18,

27, 36–7, 150, 154, 169, 173–6, 182, 212, 217, 228–9, 235–7, 239, 243, 260, 269, 273, 297,

306, 329, 358, 394–99

ateizem 171, 223, 253, 266Avstro-Ogrska 62avtobiografija 12, 25–8,

135, 173, 185, 222, 224–5, 305, 394

bajram 120, 224, 230, 254, 268, 371

Balkan 11, 17, 19–20, 35–6, 53–4, 56–7, 70, 78–83, 85–88, 92, 94, 100, 104, 149, 150–3, 155–6, 160, 164–6, 183, 188, 223, 272, 276, 301, 314, 316, 327, 345, 351, 361, 377, 392–3

Balkanski polotok 79, 83, 166

balkanizacija 83, 87 balkanizem 358Banjaluka 113, 128Ba"#ar"ija 120, 167, 254–5,

291, 300Benjamina Kállay 62, 64,

327, 335Beograd 62–4, 212, 221,

264, 283, 292, 299, 317, 319

bosanski islam 72, 260bosanski jezik 34, 262–4,

324, 338, 366–7

bosansko-hercegovska kultura/bosanska kultura 34, 37, 109, 329, 338–9, 341–4, 349–52, 355, 359, 364–5, 369, 373

bosanska paradigma 363–5bosanska srednjeve"ka

dr$ava 324, 327bosan#ica 324bosanstvo 324–5, 327–30,

332, 334–5, 337, 339–40, 342, 345, 349, 363

Bosna in Hercegovina 11–5, 18–26, 28, 30, 33–6, 38, 46, 53–79, 82–7, 89, 91–101, 103–6, 107–13, 115–6, 120, 122–30, 132, 142, 144–5, 147, 151, 155–7, 159, 167–8, 170,174, 177–9, 181–2, 184–9, 190 –1, 209–11,

A

B

Sarajevo_16.indd 441 29.1.2013 12:19:38

442

213–5, 217–8, 220–2, 224, 226, 228–36, 238, 241–3, 249–52, 256–60, 262, 264, 266, 269–70, 272, 276, 278, 281, 284–6, 289, 300, 303, 307–11,

313–7, 319, 323–4, 326, 328–43, 345–59, 361, 363–7, 369–70, 373–6, 378, 380–3, 385, 389–93, 397–400

bo!nja!tvo 63, 95, 230, 335

Daytonski mirovni sporazum 21, 77–8, 231, 242, 280

demokracija 93, 121, 127, 153, 155, 160–1, 212–3, 232, 235, 252, 313, 386, 389

desekularizacija 262, 265, 396, 399

diskriminacija 230, 232–3, 268, 330, 342, 374–5

diskurz 5, 13–4, 16–8, 20, 25–7, 29, 32, 36–7, 43–5, 50, 53, 60–1, 66–8, 79, 85–86, 91–2, 94, 96, 109–111, 121–2, 124–6, 131, 134, 144, 148, 150, 154, 157–8, 160, 163, 165–6, 175, 177–9, 180–4, 188–90, 209 –11, 214, 216, 218, 225, 230, 232, 235, 237, 239, 242–4, 246, 250, 254, 261, 269, 273, 277, 279, 286–7, 292–3, 297–8, 302, 305, 311, 314, 316, 319, 324, 328, 330, 334, 342–5, 350, 352–3, 356, 359–60, 363–4, 368, 371–3, 375–6, 378, 384, 386, 388, 390–1, 394, 397

antinacionalisti#ni 27, 143,177, 191, 266, 336, 352, 396

balkanisti#ni 36, 91, 149,152, 158, 188, 316, 350, 360

jugonostalgi#ni 37, 209,211, 394

nacionalni/nacionalisti#ni 13–4, 18, 29, 46, 51, 87, 109, 121, 143–4, 177, 180, 183–4, 212, 222, 235–6, 238, 247, 256, 279, 298, 326, 329, 334, 352, 362, 394, 398

nostalgi#ni 336orientalisti#ni 14, 155,

260, 277, 283, 318samoorientalizacijski 218

diskurzivne prakse 5, 13, 15–9, 29–30, 39, 41, 45–6, 48, 72, 136–7, 139, 166, 170, 173, 239, 269, 328

antinacionalisti#ne 5,16–7, 26, 48, 51, 53, 173, 177, 182, 184, 191, 239, 243–4, 394

dom 266, 277–8, 280–1, 283, 290, 311, 320–2, 333, 349, 357, 367, 370–1, 394

dru$bena mo# 14, 34, 139, 165, 175, 216, 218, 289, 291, 301, 362, 379

!eif 314, 367 )

D

Sarajevo_16.indd 442 29.1.2013 12:19:38

443

etnografija na poti 25etnologija 34, 57–61, 64, 66–7,

78–9, 80–2, 131, 140–2avstro-ogrska 63–4bosansko-hercegovska

60–8, 71

jugoslovanska 35,58–61, 66–7, 79–80, 82

evropskost 301, 316, 263Evropska unija 140, 156, 215,

356, 364

Federacija BiH 20, 72, 77, 126, 175, 232–3, 262, 279

Gibanje Dosta! 189, 191–2, 218, 260, 266, 276, 314, 386

Grbavica 181, 274grupizem 35, 91–2, 95–7, 99, 130

habitus 111–2, 114, 117, 123, 140, 148, 181, 257, 272, 303, 399

hegemonija 13, 40–2, 45, 47–9, 138, 148, 173, 183, 230, 249, 273, 298, 306, 376, 399

hibridnost 27, 49, 56–7, 84, 86,

88, 98, 134–5, 163–4, 210, 227, 229, 296–7, 309–10, 319, 339, 359, 361–4, 368, 371–4, 398–9

avtenti#na 37, 361–2,364, 366, 368, 371–3, 398–9

humor 21, 38, 350, 368, 378–88

E

F

G

I

H

identitetna bole#ina 227, 400identifikacija 12–15, 25–6, 28, 30,

32–3, 35–7, 68–9, 74, 76, 86, 88, 92, 96, 102, 133–5, 137–8, 141, 143–6, 148–9, 151, 156, 158–9, 163–5, 170, 175, 180–2, 212, 217–8, 223–4, 227, 234–6, 239–40, 243, 245–6, 248, 252, 254–5, 268, 274, 277, 298, 303, 317, 319, 324–6, 328, 330–2, 334–6, 340–2, 344–8, 370, 377–8, 382, 390, 393–7

etni#na 60, 342lokalna 37, 148, 250, 275,

277, 288, 305, 316–7, 321–22, 350, 357, 365, 396

nacionalna 14, 26, 33,56–7, 60, 66, 68–9, 76, 78, 121, 135, 165, 171, 217, 230, 324, 328, 376, 382, 393

regionalna 37, 326, 340strate"ka 158, 374, 377

identifikacijski procesi 13, 16, 19, 27–8, 34–5, 53, 71, 74, 86, 131–4, 136–8, 141, 144–5, 147, 149, 157, 159–64, 166–7, 170–1, 173, 183, 248, 299, 373, 393–4

identiteta 13–5, 22, 24–7, 30, 32–4, 36–7, 47, 60, 70, 76, 81, 85–7, 93, 95–7, 104, 106, 116, 123, 127, 130–9, 144–7, 149, 157–9,

Sarajevo_16.indd 443 29.1.2013 12:19:38

444

161, 163–4, 167, 170–1, 173, 175, 177, 182–3, 210, 215, 217–20, 223, 225–7, 230–2, 235–6, 238–9, 246, 248, 250, 253, 255–8, 264, 266, 277, 289, 294, 297–8, 303, 314, 317, 321–2, 325, 328, 335–7, 341, 347–9, 355, 357, 360, 364–5, 371–3, 376–8, 382, 387, 393–6, 399–400

bosanska identiteta/bosansko- hercegovska 37, 63–4,

73–4, 95, 123, 127, 234, 258, 264–5, 324–7, 329, 331–2, 334–42, 345–8, 350–2, 355, 357, 365, 377, 397–8, 426

jugoslovanska 102, 146,184, 210, 246, 336–7

nacionalna/narodna 14,24–5, 33, 35, 68, 74, 77, 88, 92, 95, 102, 123–5, 127, 131–2, 134–6, 138–9,

141–2, 144, 146–9, 151, 156, 166, 169, 172, 176, 179, 182–3, 217, 219, 221, 225, 229–30, 233–4, 240, 245, 255, 262, 268, 279, 298, 305, 327, 329, 334–5, 340, 342, 345–6, 365, 372, 378, 393–5, 400sarajevska 37, 247, 250, 270, 301, 308, 316, 319–22

individualnost 17, 32, 36, 91, 93, 141–2, 167, 179, 220, 236, 244, 338, 340, 349

liberalni koncept individualnosti 396

individualizem 91, 93, 241, 273, 361

metodolo"ki 31ironija 16, 21, 49, 189, 217, 262,

268, 350, 354, 378, 359, 380–2, 384–5, 389

islamska skupnost 228–9, 244, 252–3, 258, 267, 270

jezikovne ideologije 263–5jezikovne prakse 98Josip Broz Tito 209–10, 213, 238,

261, 288, 313

jugonostalgija 36, 209–13, 215, 219jugoslovanstvo 74, 85, 328, 336, 349jugovzhodna Evropa 54, 62, 80, 82,

152, 154, 187, 392

kadrovska politka 374–6, 395kategorizacije 136–8, 142, 156,

180, 221, 236, 239, 250, 288, 325, 332, 355, 358, 392

kapaciteta aspiracije 144, 390konstrukcija Drugega 139kontradiskurz 13–4, 16–8, 29,

47–8, 51, 71, 166, 171, 174, 229, 392, 395

kraljevina SHS/Jugoslavija 64, 83, 95, 285, 340, 375

kolektivizem 35, 212, 282kom"iluk 35, 61, 105–29, 228, 294komunitarizem 93–5, 115, 123,

232, 234, 392komunitaristi#ni pogledi/

perspektive 35, 91, 96–7, 106, 109–10, 123, 158, 340

kri$i"#e 79, 82, 85–7, 297kulturna anksioznost 269kultura apatije 310kulturni fundamentalizem 269kulturna intimnost 264

J

K

Sarajevo_16.indd 444 29.1.2013 12:19:38

445

lokalizem 37, 247–8, 250

manj"inska feti"izacija 78mednarodna skupnost 77, 125–6,

155, 159, 187, 214, 219, 242, 280, 290, 311, 321, 330, 365, 372, 374–5, 380–1, 385, 398

mentaliteta 121, 272, 282, 287, 303, 313, 360–61

bosanska 37, 188, 358–61,398, 400

mahalska 360podlo$ni"ka 162

me"ani zakoni 106, 174, 228–9, 371

metodologija etnografskega dela na ve# krajih 25

migracije 61, 279, 282–5, 290, 292, 367, 393

mo# delovanja (agency) 13–4, 16, 35, 41, 45, 50, 91, 96, 103,

130, 137–8, 148, 157, 162, 169, 171, 217, 224, 236, 304

opozicijska mo# delovanja 50, 158, 160, 165, 179, 311

tranzicijska mo# delovanja159, 162, 164, 166

modernost 30, 33, 93, 150, 152, 215, 273, 303, 319

evropocentri#no razume-vanje modernosti 396

multiple/mnogotere mo-dernosti 96, 273

performanca modernosti 273mozaik 85, 87–9, 81, 271multikulturalizem 73, 77, 85, 93,

330, 363, 373, 398multikulturnost 73, 93, 115, 170,

270–1, 277, 281, 306–7, 309, 320, 330, 334, 363, 372, 396, 398

nacionalizem 12, 13, 16–8, 21, 26, 33–4, 36–8, 51, 53–5, 60–1, 67–8, 70, 75–7, 79, 81, 93, 95, 102, 104, 123, 127, 132, 135–6, 139–40, 142, 144, 149–60, 166, 169–70, 175–80, 183–4, 191–2, 210, 212, 214, 218, 221, 226, 234–6, 239, 241, 243–4, 283, 288, 296, 298, 301, 303, 305–8, 310, 318, 320, 322, 327, 329–30, 332–3, 335, 343, 345, 356, 358–9, 372, 375, 378–9, 384, 392, 394–6, 399

banalni 152, 332»etni#ni« 13, 35–36, 53,

93, 149–59, 372, 394, 397

»dr$avljanski« 37, 127, 150, 154–7, 159, 343, 345, 392, 397

metodolo"ki 33–5, 66, 82, 217, 277, 326, 370, 392

paranoi#ni 219nacionalna kultura 35, 132,

139–43, 258, 350, 362 nacionalni klju# 374–7narava 320, 353–5, 358–9nasilje 11, 14, 19, 35–6, 74–5, 80,

100, 112, 128, 138, 144–9, 157, 164, 167, 169, 184, 217, 237–9, 244, 249, 262–3, 267, 304, 344, 365, 379, 386, 389, 393–5

neobstoje#a dr$ava 192, 209, 211, 213–4, 218, 254, 294

LM

N

Sarajevo_16.indd 445 29.1.2013 12:19:38

446

Neformalna grupa gra(ana 191normalnost 12, 25, 37, 101,

113–4, 116, 145, 166, 170, 185, 211, 222, 237,

259–60, 262, 271, 332, 336, 348, 394

nostalgija 213, 219, 246–7, 249, 296, 318, 391

orientalizem 16, 62, 280, 316, 358Osmanski imperij/vladavina 62,

94, 99, 102, 116, 124, 288, 324–6, 369, 392

papak 287–9participacija 26, 28, 37, 39–40,

191, 214, 236–7, 243–4, 248, 275, 277, 374, 397

patriotizem 37, 82, 85, 153, 169, 223, 235, 237, 251, 299, 323, 325, 327, 329–30, 341, 348–9, 354–7, 365, 370, 373, 382, 395, 397–8

pokrajina 26, 76, 245, 247, 250–1, 326, 353, 355, 358

pokrajina konzumacije 355pokrajina produkcije 355

politika/politiki 18, 36, 59, 62,

64–5, 81, 83, 85, 95, 117, 123, 126, 143, 152, 156, 186–8, 191–2, 209, 211, 215–7, 239–41, 243, 259, 264, 272, 276, 285, 306, 312–15, 329–30, 337–8, 348–9, 352–3, 355, 359, 363, 374–5, 378, 385–8, 393–4, 397

post-postsocializem 162protesti 16, 28, 167–9, 175, 191–2,

213, 218, 237–41, 244, 276, 296, 299, 303, 308–14, 343, 347, 349, 386–9

raja 287–8, 295–6, 307ramazan 224, 254, 267–8, 371reislamizacija 37, 249, 254, 260–1,

267, 269–70, 272–3, 332religijski preporod 26, 37, 249,

254, 266, 273, 385

Republika Srbska 72, 77, 128, 233, 270, 329, 331, 358

rock 296, 298–300, 318 »ruralizacija mesta« 278, 281–2,

286, 292, 296

Sand$ak 281, 285, 289, 293, 320Sand$aklije 289–93, 310, 316, 373salafisti/vehabije/vahabiti 256–8,

267, 275sarajevska kultura 269, 319, 350Sarajev#ani 21, 23–4, 26, 33,

36–7, 89, 93, 105, 121–2, 167, 169, 173–4, 177, 180, 182, 184, 187 –8, 192, 211, 214–7, 220–3, 225, 227–8, 230, 234–8, 240–1, 245–50, 253,

255–9, 261–2, 264–5, 267, 269–77, 279, 281, 284–7, 289–93, 295–8, 300–11, 314, 316–8, 320, 322, 335, 341, 343, 347–8, 351, 354–60, 363, 373, 378–81, 383–5, 397–9

»pravi« Sarajev#ani 248, 250, 281, 291, 294–5, 298, 301, 308–9, 318–9, 396

sarajevska deklaracija 280sarajevski duh 242, 271, 308

O

P

R

S

Sarajevo_16.indd 446 29.1.2013 12:19:38

447

sekularizem 72, 98, 116, 253, 260–2, 266, 269, 273, 276–7, 369, 396

sinkretizem 65, 97–8, 103–4, 119, 297, 362

skupno $ivljenje 66, 104–5, 115, 125, 127, 168, 237, 270, 335

socializem 55, 59, 75, 80, 82, 117–8, 120–1, 154, 157, 160–1, 178, 184, 250, 266, 282, 291

spomin 12, 28, 36, 61, 100–3, 106–7, 109, 113, 116, 120–

1, 125, 138, 144, 146–7, 151, 187, 209–14, 217, 220–1, 228, 246, 249–50, 255, 259–60, 266, 274–7, 294, 299–300, 307, 320, 322, 326, 381, 392, 394, 396

sprava 111, 127, 304, 365, 372srbsko-hrva"ki jezik 212, 263–4,

338, 365 strate"ki esencializem 346–7Stolac 34, 71, 184, 330–1strukturalisti#ne teorije nasilja 14,

147, 393

toleranca 20, 31, 35, 61, 72, 87, 91, 99–106, 108, 111–2, 124, 126, 129, 151, 155–6, 249, 252, 257, 269–70, 300, 306, 319, 321, 340, 343, 361, 365, 372–3, 396

transformacija/ »tranzicija« 36, 150, 159–64, 209, 216, 219, 223, 270, 291, 392

tranzitologija 159–60turbofolk 294, 296–302, 304, 358

upanje 126, 170, 180, 184–5, 189, 219, 281, 285, 312, 389, 390, 392, 400

upor 13–4, 16–9, 34, 39–51, 163–7, 169–71, 173, 191–2, 209–10, 212, 221, 224–5, 227, 237–8, 243–4, 258, 278, 308, 312, 362, 379, 384, 386–7, 392, 399

»urbani pode$elani« 282–4, 297, 300, 305

urbanocentri#ni ekskluzivizem 396

urbano-ruralne distinkcije 128, 277, 279, 295, 316, 319

urbicid 272, 278ustava 228, 231–33, 259, 334,

342, 346, 374–6, 393

vmesnost 15, 31, 79, 86, 134–5, 227

vsakdanji orientalizem 102, 283, 319

vzhodna Bosna 67, 279, 281, 289, 320

vzhodna Evropa 40, 80, 149, 250

Vzhodna Nem#ija 212vzhodno Sarajevo 126, 254,

279, 320

Zagreb 62–4, 182, 212, 264, 299, 319, 333

ZAVNOBiH 336–7Zemaljski muzej 62, 64–7

T

U

V

Z

Sarajevo_16.indd 447 29.1.2013 12:19:38

448

Sarajevo_16.indd 448 29.1.2013 12:19:38

449

SummaryThe war in Bosnia-Herzegovina in the early 1990’s has

attracted considerable academic and public interest. The (post)war Bosnia-Herzegovina has been often depicted through the limited interpretative framework of dangerous »ethnic nationalism«. In such explanations, the national identity is presented as central or even the only relevant identification, often perceived as an essentialist category or the deterministic force guiding the individual’s practices and world views. The main aim of the book is to demon-strate the flaws of such generalisations by analysing the complex strategies of cultural identification, which cannot be reduced to individuals’ mere allegiance to the Bosniak, Croatian, or Serbian »imagined community«. Author places a particular emphasis on counter discourse, on resistant anti-nationalist discursive practices expressed through an active and deliberate engagement of individuals, the everyday life of the people in Sarajevo, and life stories where an individ-ual’s fragmented identification is embedded in the narra-tive framework of Bosnia-Herzegovina’s past, present, and future. The research offers an insight into different contexts of identification, revealing their multilayered character and fluidity. It also exposes certain appropriations of Western, Eurocentric discourses and their blending with regional ideological legacies of the past, which play a crucial role in identity processes on the south-eastern fringes of Europe. Among other things, author uncovers the mechanisms, guiding principles, and motives for preserving, reshaping, or even reinventing Bosnian-Herzegovinian cultural specifi-cities as identity anchors for Bosnians and Herzegovinians in the 21st century.

Sarajevo_16.indd 449 29.1.2013 12:19:38

450

Sarajevo_16.indd 450 29.1.2013 12:19:38

451

Zupani!eva knji"nica / Zupani!'s collection

1. MESS, Vol. 3. Edited by Zmago &mitek and Rajko Mur"i#. Ljubljana 1999.

2. Urban Symbolism and Rituals. Edited by Bo$idar Jezernik. Ljubljana 1999.

3. Cultural Processes and Transformations in Transition of the Central and Eastern European Post-Communist Countries. Edited by Rajko Mur"i# and Borut Brumen. Ljubljana 1999.

4. Kolesar s Filozofske: Zbornik v po#astitev 90-letnice prof. dr. Vilka Novaka. Ljubljana 2000.

5. Zemljevidi #asa/Maps of Time. Zbornik ob 60. obletnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Uredila/edited by Zmago &mitek in/and Borut Brumen. Ljubljana 2001.

6. Mirjam Mencej, Gospodar volkov v slovanski mitologiji. Ljubljana 2001.

7. MESS, Vol. 4. Edited by Bojan Baskar and Irena Weber. Ljubljana 2002.

8. Besede terorja: Medijska podoba terorizma in nasilja. Uredil Bo$idar Jezernik. Ljubljana 2002.

9. Vladimir N. Toporov, Predzgodovina knji$evnosti pri Slovanih. Poskus rekonstrukcije. Ljubljana 2002.

10. MESS, Vol. 5. Edited by Rajko Mur"i# and Irena Weber. Ljubljana 2003.

11. Mateja Habinc, Ne le ro$marin za spomin. O spominskih predmetih in njihovem shranjevanju. Ljubljana 2004.

12. Dedi"#ina v o#eh znanosti. Uredila Jo$e Hudales in Nata"a Viso#nik. Ljubljana 2005.

13. MESS, Vol. 6. Edited by Bo"tjan Kravanja and Matej Vranje". Lju-bljana 2005.

14. Dedi"#ina v rokah stroke. Uredila Jo$e Hudales in Nata"a Viso#nik. Ljubljana 2005.

15. Post-Yugoslav Lifeworlds Between Tradition and Modernity. Edited by Zmago &mitek and Aneta Svetieva. Ljubljana 2005. 15/I. Post-Yugoslav Lifeworlds. 2nd Edition. Edited by Zmago &mitek and Aneta Svetieva. Ljubljana in Skopje 2008.

16. Ethnography of Protected Areas. Edited by Peter Simoni#. Ljubljana 2006.

17. »Zakaj pri nas $ive Cigani in ne Romi«. Narativne podobe Ciganov/Romov. Uredil Bo$idar Jezernik. Ljubljana 2006.

18. Mirjam Mencej, Coprnice so me nosile. Raziskava va"kega #arov-ni"tva v vzhodni Sloveniji na prelomu tiso#letja. Ljubljana 2006.

19. Jaka Repi#, »Po sledovih korenin«. Transnacionalne migracije med Argentino in Evropo. Ljubljana 2006.

Sarajevo_16.indd 451 29.1.2013 12:19:38

452

20. Europe and its Other. Notes on the Balkans. Edited by Bo$idar Jezer-nik, Rajko Mur"i# and Alenka Bartulovi!. Ljubljana 2007.

21. Places of Encounter. In memoriam Borut Brumen. Edited by Rajko Mur"i# and Jaka Repi#. Ljubljana 2007.

22. &pela Kal#i!, »Nisem jaz Barbika«. Obla#ilne prakse, islam in identi-tetni procesi med Bo"njaki v Sloveniji. Ljubljana 2007.

23. Bo"tjan Kravanja, Sveti svet. Topografija religioznega prostora na primeru Breginjskega kota. Ljubljana 2007.

24. Ur"ula Lipovec (ebron, Kro$ere zdravja in bolezni. Tradicionalna in komplementarne medicine v Istri. Ljubljana 2008.

25. Space and Time in Europe. East and West, Past and Present. Edited by Mirjam Mencej. Ljubljana 2008.

26. Prostori soo#anja in sre#evanja: Spominski zbornik za Boruta Bru-mna. Uredila Rajko Mur"i# in Katja Hrobat. Ljubljana 2008.

27. Jo$e Hudales, Slovenski muzeji in etnologija. Od kabinetov #udes do muzejev 21. stoletja. Ljubljana in Velenje 2008.

28. MESS and RAMSES II, Mediterranean Ethnological Summer School, vol. 7. Edited by Jaka Repi#, Alenka Bartulovi! and Katarina Sajovec Altshul. Ljubljana 2008.

29. Miha Kozorog, Antropologija turisti#ne destinacije v nastajanju. Pro-stor, festivali in lokalna identiteta na Tolminskem. Ljubljana 2009.

30. Peter Simoni#, Kaj si bo narod mislil? Ritual slovenske dr$avnosti. Ljubljana 2009.

31. Kulturna dedi"#ina in identiteta. Uredil Bo$idar Jezernik. Ljubljana 2010

32. Niko Zupani#, njegovo delo, #as in prostor: Spominski zbornik ob 130. obletnici rojstva dr. Nika Zupani#a. Uredila Rajko Mur"i# in Mihaela Hudelja. Ljubljana 2009.

33. Med prezentacijo in manipulacijo. Uredil Bo$idar Jezernik. Ljubljana 2010.

34. Nata"a Viso#nik, Hi"a kot prostor identitet. Oblikovanje identitet skozi percepcije prostora in telesa v bivalnem okolju na Japonskem. Ljubljana 2011.

35. Alenka Bartulovi!, »Nismo va"i!«: Antinacionalizem v povojnem Sarajevu. Ljubljana 2013.

Sarajevo_16.indd 452 29.1.2013 12:19:38