53/12010

ARGO

NARAVOSLOVNE RAZISKAVE PREMIČNE ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE V SLOVENIJI 1998–2008

ARGO 53/12010

98

Za ZačetekV zadnjih letih so postale naravoslovne analize stalnica pri raziskovanju precejšnjega šte-vila arheoloških najdišč, kar omogoča, da lahko tudi njihovo interpretacijo dvignemo na precej višji nivo. A ta prispevek ni namenjen razpravi o upravičenosti in izkoriščanju danih možnosti, temveč predstavitvi enega izmed interdisciplinarno raziskanih arheoloških naj-dišč, Rogoze pri Mariboru.

Rogoza leži na skrajnem severozahodnem delu Dravsko-Ptujskega polja, tik ob južnih obronkih Pohorja, in je bila med letoma 1997 in 1999 odkrita in izkopana v sklopu raziskav na trasah slovenskega avtocestnega križa. Najstarejše ostanke človeške navzočnosti na tem območju lahko najverjetneje datiramo že v pozno mlajšo kameno dobo, prvo obsežnejšo poselitev pa v zgodnjo bronasto. S presledki je obljudenost prostora dokumentirana vse do pozne antike, z nespornim vrhuncem v pozni bronasti dobi, natančneje v času kronološke stopnje Ha A in na začetku stopnje Ha B. V to obdobje sodi tudi 33 evidentiranih obrisov stavbnih objektov, ograde, pot in številne druge naselbinske strukture.1

NaravoslovNe aNaliZeNajdišče ni pomembno le zaradi samih najdb, marveč tudi zaradi vrste naravoslovnih ana-liz, ki so bile vključene v poizkopavalno obravnavo gradiva in so s tem pripomogle, da gre pri Rogozi za dober primer celostno raziskanega najdišča.

Antropološka analizaAnaliza žganih antropoloških ostankov iz dveh gomil iz starejše železne dobe je razkrila način in potek kremacije ter podatke o odraslosti ene osebe (adultus).2 Sodeč po pridani igli lahko sklepamo, da je bil v njej pokopan moški. Velikost in lega gomile, v kateri je pokopan, dodatno razkrivata, da je šlo za najpomembnejšo osebo, pokopano na tem grobišču, ki je skupaj štelo štiri gomile.

1 Matija Črešnar, Rogoza pri Mariboru in njeno mesto v bronasti in starejši železni dobi Podravja, Ljubljana 2009 (doktorsko delo na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani); Rogoza pri Mariboru (ur. Matija Črešnar), Arheologija na avtocestah Slovenije (v nadaljevanju AAS), Ljubljana (v pripravi); Matija Črešnar, Nova podoba pozne bronaste dobe vzhodne Slovenije – izhodišče Rogoza, Arheološki vestnik, 61, 2010 (v pripravi).

2 Jayne-Leigh Thomas, An osteological assessment of cremated remains from the early iron age mounds, AAS (v pripravi) (op. 1).

Matija ČrešnarUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo

PrisPevek naravoslovnih analiz k celostni obravnavi arheološkega najdišča

Primer rogoze Pri mariboru

Matija Črešnar Prispevek naravoslovnih analiz k celostni obravnavi arheološkega najdišča

ARGO 53/12010

99

Analiza živalskih kostiAnaliza po številu skromnih živalskih kostnih ostankov je pokazala na dokaj enolično se-stavo, saj večina prepoznanih vzorcev pripada govedu, manjši del pa drobnici.3 Maloštevilni kostni ostanki ne prikazujejo realno, koliko živali je bilo v naselju, po drugi strani pa je bila velika prevlada goveda opažena tudi v precej večjem vzorcu živalskih kosti na poznobronas-todobnem najdišču v Ormožu, s katerim podatke najlaže vzporejamo.4

Analiza organskih ostankov na keramikiZanimivi rezultati izhajajo iz do zdaj še nedokončanih analiz organskih ostankov v štirih odlomkih lončenine, ki kažejo na raznovrstno uporabo keramičnega posodja.5 Pri dveh odlomkih posod so bili odkriti sledovi živalskih maščob, od katerih je bila ena najverjetneje uporabljena za kuhanje. V odlomku tretje posode pa je bil dokazan čebelji vosek kot posle-dica uporabe medu, najstarejšega znanega sladila.6

Botanične analizeNarejene so bile tudi analize vzorcev lesa (antrakotomske analize) in semen ter plodov (kar-pološke analize), ki smo jih pridobili s flotacijo in mokrim sejanjem izbranih sedimentov.7 Seveda v tem primeru ne gre za vzorčenje, ki bi zanesljivo kazalo na sestavo takratne oko-liške vegetacije, saj so to v veliki meri surovine, ki jih je prebivalstvo namenoma prineslo v naselje. Izsledki pa so kljub temu ali pa prav zato zelo povedni. Najzanimivejše ugotovitve, z vzporednicami tudi v tradicionalnem stavbarstvu,8 ponujajo vzorci lesa iz jam za navpične stavbne nosilce oziroma sohe, ki v kar 74 % primerov pripadajo hrastu (Quercus), izredno trdoživi in za gradnjo izpostavljenih elementov najprimernejši drevesni vrsti, ki je bila tudi sicer zastopana z največ vzorci. Izjemno zanimiva se zdi tudi usklajena sestava goriv, pre-poznanih v žganinah iz obeh razmeroma dobro ohranjenih gomil iz starejše železne dobe. Prednjači bukev (Fagus), sledijo pa ji dokaj uravnotežene količine hrasta (Quercus), jelke (Abies) in gabra (Carpinus). Število vzorcev pa je to pot premajhno, da bi lahko na podlagi teh izsledkov dognanja posploševali, odpirajo pa se možnosti za analize v prihodnosti.9

Analize kamnitih artefaktovNaravoslovnim analizam najdb iz kamna in kovine namenjamo v prispevku več pozornosti.

Med 43 makroskopsko analiziranimi kamnitimi artefakti je bilo prepoznanega največ gnajsa (slika 1: 5, 7). Ta je v okolici najdišča najmasivnejši na južnem Pohorju. Uporabljen je bil za izdelavo 26 % vseh orodij, od česar je kar 82 % kamnitih podlog oziroma žrmelj. Zgolj pri slednjih sta v uporabi in imata pomemben delež tudi blestnik in granodiorit. Ob gnajsu se v naselbini pojavljata tudi kot neobdelan material. V obeh primerih gre za skrilavi meta-morfni kamnini, od katerih je gnajs, poznamo ga tudi po imenu tonalit, najpomembnejši predstavnik magmatskih kamnin na Pohorju.

Na severni rob Pohorja, ob tem pa tudi na Kozjak in na obmejna območja Avstrije lahko vežemo tudi amfibolit, prav tako metamorfno kamnino, ki je bila na Rogozi odkrita le v enem primeru, pojavlja pa se v številnih različno debelih lečah v plasteh gnajsov in blestnikov.

Večkrat so bili uporabljeni tudi različni peščenjaki. Njihova sestava vpliva na njihovo široko uporabnost, saj so jih uporabljali za marsikaj, od brusa in žrmelj do drobilca, njihov

3 Matija Črešnar, Analiza živalskih kostnih ostankov in vloga živali v gospodarstvu bronaste dobe, AAS (v pripravi) (op. 1). Za analizo je bilo primernih 10 vzorcev, od katerih jih je sedem pripisanih govedu, trije pa drobnici. Določitev je plod dela dr. B. Toškana in J. Dirjeca z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.

4 Laszlo Bartosiewicz, Ormož, vloga živali v kmečkem gospodinjstvu, Bronasta doba na Slovenskem, 18.–8. st. pr. n. š. (ur. Neva Trampuž Orel, Biba Teržan in Drago Svoljšak, Narodni muzej, r.k.), Ljubljana 1987, str. 58–60.

5 Analize potekajo v laboratorijih Univerze v Bristolu (Velika Britanija). Tam jih izvajata doktorska študentka Lucija Šoberl in dr. Richard Evershed.

6 Lucija Šoberl, Richar Evershed, Preliminarno poročilo rezultatov analize organskih ostankov prazgodovinske keramike iz Rogoze, AAS (v pripravi) (op. 1).

7 Analize je izvedla dr. M. Culiberg z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.8 Vito Hazler, Les v tradicionalnem stavbarstvu na Slovenskem, Les: revija za lesno gospodarstvo, 56/3, 2004, str. 75–77.9 Metka Culiberg, Matija Črešnar, Analiza rastlinskih ostankov in njena interpretacija, AAS (v pripravi) (op. 1).

NARAVOSLOVNE RAZISKAVE PREMIČNE ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE V SLOVENIJI 1998–2008

ARGO 53/12010

100

skupni delež pa je slabih 12 %. Tudi zanje lahko trdimo, da so bili lahko dosegljivi, saj se konglomeratni peščenjaki razprostirajo v plasteh južno od Drave med Rušami in Maribo-rom, kremenov peščenjak pa se pojavlja ob t. i. kungoškem prelomu, ki poteka vzhodno od Kungote v bližini Maribora.

Tuf, prepoznan le v primeru domnevnega obeska, lahko najdemo severno od Vuzenice, po-dobne tufe, vezane na isti vulkanizem, pa najdemo tudi v delu avstrijske Koroške in Štajerske.10

Med zanimivejšimi kamninami je treba posebej omeniti serpentinit. Uporabljen je bil za sekire (slika 1: 1) in fine tolkače (slika 1: 3) oziroma drobilce in predstavlja 12 % vsega ana-liziranega gradiva. Na Pohorju so nahajališča te kamnine, vendar analize nakazujejo, da gre v vseh rogoških primerih za v Sloveniji neznan tip te kamnine, ki morda izvira v Avstriji in je v naše kraje prišla po naravni, »dravski« poti.

Izvor v dravskih prodiščih pa lahko predpostavljamo tudi za večino materiala za manjša orodja, ki so, če izvzamemo bruse, vsa narejena iz prodnikov. Te pa je moč ob Dravi, ki iz obsež-nega zaledja prinaša množico različnih kamnin, najti še danes. V vseh primerih gre za drob-nozrnate kremenove različke (roženec, kalcedon, jaspis, žilni kremen). Ti so bili uporabljeni predvsem za izdelavo ostrih rezil, o tem pričajo kline in odbitki, in le v enem primeru kot tol-kač, za kar so uporabili žilni kremen (slika 1: 2). Njihov skupni delež je malo več kot 16 %.11 Dve izmed klin imata na delovnem robu zagladitve (slika 1: 6). Povezujemo jih lahko z rezanjem trav, zato bi lahko zanje predvidevali pritrditev v lesen ročaj in uporabo v sestavljenem srpu.

Petrografska analiza je torej pokazala, da najverjetneje vsi kamniti predmeti izvirajo iz bližnje okolice naselbine. A razkrila je še več. Na temelju izsledkov lahko trdimo, da je bila izbira primernih kamnin za izdelavo določenih orodij nedvomno plod znanja in izkušenj. Najdba le dveh odbitkov, od katerih nobeden ni t. i. odbitek primarne stopnje, katerih hrbtni del je pokrit z ostanki skorje prodnika, je nov vir informacij. Sklepamo lahko, da so prve faze oblikovanja orodij izvajali kar na dravskih prodiščih. S tem so zmanjšali težo tovora, kamne, ki so se med primarno obdelavo pokazali za neuporabne, pa so lahko zavrgli kar na kraju samem. Če lahko nekatere žrmeljne kamne interpretiramo kot bruse za izdelavo glajenih orodij, je torej v naselbini potekalo le končno oblikovanje orodij. To nakazuje tudi izvrtek, najden v naselbini.

Prav tako lahko predpostavljamo, da je bilo v naselbino prineseno kamnito gradivo dobrina, ki je tudi po odsluženi primarni funkciji še imela uporabno vrednost. O tem priča dvoje kamnitih podlog oziroma žrmelj, ki sta bili sekundarno uporabljeni kot zagozdi za utrjevanje navpičnega stavbnega nosilca oziroma sohe.12

Analize kovinskih predmetovBronastih najdb iz pozne bronaste dobe je bilo v naselbini malo, saj smo našteli le odlomke treh igel in dveh obročev/zapestnic (slika 2: 4) ter eno fragmentirano preluknjano ploščico. Ob tem so bili najdeni še bakrena plano-konveksna pogača (slika 2: 3) in štirje brezoblični koščki bakra (slika 2: 1–2, 5), ki so skupaj s štirimi drobci žlindre pomembni za ugotavlja-nje metalurških dejavnosti v naselbini. Bolj kot tipološka vrednost večine predmetov, ki je zaradi fragmentiranosti precej omejena, je pomembna ICP-AES analiza13 njihove kemijske sestave. Narejena je bila na petih izmed naštetih predmetov (slika 3: A).14

10 Miro Žnidarčič, Pero Mioč, Osnovna geološka karta. Tolmač za lista Maribor in Leibniz, Beograd 1989.11 Vilijem Podgoršek, Nastanek prodišč in njihov pomen za izdelavo kamnitega orodja, Kamen v davnini. Kamnine, fosili,

kamnita orodja. Publikacija ob priložnostni razstavi (ur. Branko Lamut, Muzej Ormož, r.k.), Ormož 2007, str. 21–23.12 Nina Zupančič, Matija Črešnar, Analiza kamnitih najdb, AAS (v pripravi) (op. 1).13 Analize so bile izvedene leta 2008 v Analiznem laboratoriju na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologijo v Ljub-

ljani pod vodstvom dr. A. Kocijan v okviru raziskovalnega programa Narodnega muzeja Slovenije. Za pošiljanje vzor-cev v analize in pomoč pri interpretaciji se najlepše zahvaljujem dr. N. Trampuž Orel. Analiza ICP-AES (induktivno sklopljena plazma atomske emisijske spektroskopije) omogoča razmeroma preprosto in hkratno določanje velikega števila elementov z veliko natančnostjo tudi pri nizkih vsebnostih; to velja za sledne elemente. Je hkrati kvalitativna in kvantitativna metoda, se pravi, da razkrije tako vrsto kot absolutno količino izbranih elementov. Za običajne arheo-metalurške potrebe se analizira 12–13 elementov hkrati, vzorec, ki je za to potreben, pa je nekaj deset miligramov kovine. Odvzeti jo je moč iz vrtine s premerom 1 mm (Neva Trampuž Orel, Rafko Urankar, Kemijska sestava predmetov iz poznobronastodobne depojske najdbe Pod Kotom – jug pri Krogu, Pod Kotom – jug pri Krogu (ur. Irena Šavel), AAS 7/I, Ljubljana 2009, str. 153–156).

14 Neva Trampuž Orel, Matija Črešnar, Kovinske najdbe bronaste dobe, AAS (v pripravi) (op. 1).

Matija Črešnar Prispevek naravoslovnih analiz k celostni obravnavi arheološkega najdišča

ARGO 53/12010

101

Izmed bronastih predmetov je bil analiziran le obroček (slika 2: 4), za katerega smo najprej domnevali, da gre za odlomek zapestnice, a je kemijska analiza sestave interpreta-cijo najmanj omajala, če ne povsem spremenila. Med pridobljenimi podatki izstopa velika vsebnost kositra (16,5 %), zato lahko predpostavljamo, da gre za obroček, namenjen zlivanju z bakrom. To je bil eden izmed načinov, kako so razmeroma dostopnemu bakru v metalur-ških postopkih dodali veliko redkejši kositer in tako dobili bron. Delež kositra naj bi pri tak-

Sl. 1 – Primeri orodij iz različnih kamnin: trapezasta sekirica iz serpentinita (1), grobi tolkač na prodniku iz žilnega kremena (2), fini tolkač iz serpentinita (3), drobilec na kremenovem peščenjaku (4), brus iz gnajsa (5), klina kalcedona z uporabno retušo na obeh robovih in makroskopsko vidnimi zagladitvami (6), kamnita podloga oziroma žrmlje iz gnajsa (7) (avtor risbe: Drago Oman)

1

3

5

7

4

2

6

NARAVOSLOVNE RAZISKAVE PREMIČNE ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE V SLOVENIJI 1998–2008

ARGO 53/12010

102

šnih predmetih presegal 10 odstotkov in to je zaslediti tudi pri nekaterih drugih predmetih, odkritih v Sloveniji. Medtem ko jih med gradivom Bd D ni zaslediti, pa so prisotni v depojih stopenj Ha A (Debeli vrh, Hercegovščak, Hočko Pohorje in Pekel) in Ha B (Kanalski vrh). Tam se pojavljajo bodisi kot falere bodisi kot obroči oziroma obeski.15 Dodaten znak, ki govori v prid tej hipotezi, je ugotovitev, da se obroček na enem koncu konča s popolnoma ravno povr-šino, ki jo lahko najverjetneje razlagamo kot sled razkosavanja.

Pri datiranju predmetov je pomembna tudi vsebnost nečistoč. Skupna vrednost arzena (As), niklja (Ni), antimona (Sb) in kobalta (Co) pri analiziranem predmetu ne presega 2 %, razmerje med tremi opazovanimi elementi pa je As > Sb > Ni. Podobne značilnosti ima tudi ena izmed rogoških »kapljic« bakra, vendar ima predvsem na račun arzena nekoliko več nečistoč. Sodeč po dosedanjih analizah je moč takšne značilnosti bakra v Sloveniji povezati predvsem z metalurgijo obdobja Ha A, pa čeprav lahko takšna kovina ostane v uporabi tudi v zgodnjem obdobju Ha B.16

Med kovinskimi najdbami izstopa popolnoma ohranjena bakrena plano-konveksna pogača (slika 2: 3). Po tipoloških primerjavah sodi na prehod iz starejšega v mlajše žarnogro-biščno obdobje (Ha A/Ha B).17 V tem pogledu pa je relevantna tudi kemijska sestava. Vseb-nost seštevkov relevantnih nečistoč (2,5 %) in razmerje Ni > As > Sb omogočata umestitev bodisi v obdobje Ha A bodisi v obdobje Ha B. Glede na majhno vsebnost kositra (0,02–0,03 %) gre za kovinski baker, ki se je oblikoval ob taljenju bakrove rude v peči in ima obliko jame, v katero se je stekala kovina med metalurškim procesom. Za debelejše pogače, kakršna je ro-goška, velja tudi, da naj bi jih bilo moč pridobivati le z razvitejšim tipom peči, ki je vključeval rešetko za zadrževanje žlindre.18

Nekoliko podobno sestavo bakra z izstopajočim nikljem ter manjšimi vrednostmi ar-zena in antimona bi morda lahko videli v neobjavljenih analizah treh polizdelkov iz prvega depoja iz naselbine v Dragomlju.19 Podobnost z omenjenimi najdbami nam na podlagi ob-sežnih študij N. Trampuž Orel omogoča tudi hipotetično iskanje izvornega območja rude na širšem območju Mitterberga. Tu so namreč Sloveniji najbližja doslej ugotovljena najdišča bakrovih rud z dominantnim nikljem, rudarjenje pa je tam dokazano v vsej bronasti dobi.20 Marsikaj pa bi lahko spremenile tudi analize rudišč na Slovenskem, saj tudi na nekaterih drugih najdiščih, ki bi jih lahko povezovali z lokalnimi rudišči, kot je depo Hočko Pohorje, najdemo pogače ali surovce z dominantnim nikljem.21

Brezoblične koščke bakra lahko razlagamo kot kapljice kovine, ki so bile izgubljene med metalurškimi postopki, saj je na dveh moč prepoznati odtise pa tudi ostanke podlage, na katero sta padli v tekočem oziroma staljenem stanju, na eni pa je ob tem ohranjena tudi žlindra (slika 2: 2, 5). Nekoliko bolj zapletena je interpretacija zadnjega kosa. Je zajetnejši (slika 2: 3) in po obliki spominja na del rezila sekire ali pa surovec oziroma del roba bakrene

15 Neva Trampuž Orel et al., Spektrometrične raziskave depojskih najdb pozne bronaste dobe, Depojske in posamezne ko-vinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia II (ur. Biba Teržan), Katalogi in monografije 30, Ljubljana 1996, str. 165–242.

16 Neva Trampuž Orel, Tatjana Drglin, ICP-AES comparative study of some Late Bronze Age hoards: evidence for low im-purity bronzes in the Eastern Alps, Nuclear Instruments and Methods in Physics Research B, 239, 2005, str. 44–50. Primer-java z analizo depojev Ha B je nekoliko problematična in zavajajoča, saj večina vzorcev v resnici pripada depojem Veliki Otok in Kanalski vrh I in II, ni pa primerljivih analiz mlajših predmetov, odkritih v vzhodni Sloveniji. Izjema novejšega datuma je depo z najdišča Pod Kotom (jug) pri Krogu, ki ga raziskava postavlja na konec stopnje Ha A, a še ni vključen v celotno statistično sliko (Mojca Jereb, Poznobronastodobni depo, Pod Kotom – jug pri Krogu (ur. Irena Šavel), AAS 7/I, Ljubljana 2009, str. 151–153; Trampuž Orel, Urankar 2009 (op. 13), str. 153–156).

17 Zoltan Czajlik, Ein spätbronzezeitliches Halbfertigprodukt: Der Gußkuchen. Eine Untersuchung anhand von Funden aus Westungarn, Archaeologia Austriaca, 80, 1996, str. 165–180; Peter Turk, Das Depot eines Bronzegießers aus Slo-wenien – Opfer oder Materiallager?, Gaben an die Götter. Schätze der Bronzezeit Europas (ur. Alix in Bernhard Hänsel, Museum für Vor- und Frühgeschichte, r.k.), Bestandkataloge 4, Berlin 1997, str. 49–52; Peter Turk, Depoji pozne bro-naste dobe med panonskim in apeninskim prostorom, Ljubljana 2000, str. 141–142 (doktorska disertacija na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani).

18 Czajlik 1996 (op. 17), str. 166. Ni pa to edini način za pridobivanje pogač, saj je na pogače iz recikliranih predmetov opozoril že P. Turk (Turk 2000 (op. 17), str. 141–142).

19 Gre za predmete PL 3, PL 9 in PN 28 (Turk 2000 (op. 17), sl. 17: 1, 5; 22: 25). Dr. Neva Trampuž Orel iz Narodnega muzeja Slovenije mi je posredovala rezultate analiz za objavo, za kar se ji najlepše zahvaljujem (PL 3 = As – 0,41 %, Ni – 3,49 %, Sb – 0,21 %; PL 9 = As 0,71, Ni – 1,96, Sb – 0,12; PN 28 = As – 0,89 %, Ni 3,87 %, Sb 0,28 %).

20 Neva Trampuž Orel et al., Depo Kanalski vrh – študija o metalurškem znanju in kovinah na začetku 1. tisočletja pr. n. š., Arheološki vestnik, 52, 2001, str. 158–161.

21 Trampuž Orel 1996 (op. 15), str. 238–239, pril. B.

Matija Črešnar Prispevek naravoslovnih analiz k celostni obravnavi arheološkega najdišča

ARGO 53/12010

103

1

2

3

4 5

Sl. 2 – Kemijsko analizirani kovinski predmeti: domneven kos sekire (1), kapljica bakra z žlindro (2), plano-konveksna pogača (3), bronast obroč z označenimi sledmi razkosavanja (4), večja kapljica bakra (5) (foto: Matija Črešnar)

Kat. št. Predmet Element (% teže)

Cu Sn Pb As Ni Sb Co Bi Ag Fe Mn Zn Vsota As+Ni+

Sb+Co

G124 sekira (?) 90,66 0,00 0,03 2,24 0,21 6,67 0,00 0,02 0,18 0,01 0,00 0,00 100,02 9,15

G129 kapljica z

žlindro

95,07 0,27 0,04 2,74 0,09 0,18 0,07 0,00 0,03 0,08 0,00 0,00 98,57 3,12

G636 pogača 96,18 0,03 0,01 0,82 1,11 0,59 0,04 0,00 0,08 0,42 0,00 0,01 99,29 2,56

G732 obroček 80,90 16,50 0,15 0,51 0,31 0,41 0,03 0,01 0,38 0,18 0,00 0,02 99,40 1,41

G961a kapljica

(večja)

90,66 0,30 0,13 0,93 1,24 4,25 0,05 0,04 0,60 0,02 0,00 0,00 98,22 6,60

Sl. 3 (A)

NARAVOSLOVNE RAZISKAVE PREMIČNE ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE V SLOVENIJI 1998–2008

ARGO 53/12010

104

Sl. 3 – Rezultati ICP-AES analize kovinskih predmetov (A); pogostost kompozicijskih skupin nečistoč arzena, antimona in niklja v predmetih iz depojev iz obdobij Ha A in Ha B v Sloveniji ter njihova primerjava z rezultati analiz predmetov iz najdišč Pod Kotom jug in Rogoza (prirejeno po Trampuž Orel, Urankar 2009 [op. 13], sl. 92) (B); pogostost seštevkov nečistoč arzena, niklja in antimona v analiziranih predmetih iz depojev iz obdobij Ha A in Ha B v Sloveniji ter njihova primerjava z rezultati analiz predmetov iz Rogoze (prirejeno po Trampuž Orel, Urankar 2009 [op. 13], sl. 91–93) (C)

Sl. 3 (B)

0

10

20

30

40

50

60

skupina 1

skupina 2

skupina 3

skupina 4

skupina 5

skupina 6

Ha A (n=575) Ha B (n=336) Pod Kotom (jug) (n=19) Rogoza (n=5)

Ha A (n=434) Ha B (n=131) Rogoza (n=5)

0

5

10

15

20

25

30

35

40

0,0-0,01

0,01-1,0

1,0-1,25

1,25-1,5

1,5-1,75

1,75-2,0

2,0-3,0

3,0-4,0

4,0-5,0

5,0-6,0

6,0-7,0

7,0-8,0

8,0-9,0

9,0-10,0

10,0-15,0

15,0-20,0

Sl. 3 (C)

Matija Črešnar Prispevek naravoslovnih analiz k celostni obravnavi arheološkega najdišča

ARGO 53/12010

105

pogače, ki pa je tako »obrabljen«, da ostri robovi, nastali ob morebitnem razkosavanju, niso več vidni.22

Analizirani so bili trije izmed teh predmetov in pokazalo se je, da se po kemijski sesta-vi občutno razlikujejo (slika 3: A). Kapljico z žlindro (slika 2: 2) smo že omenili v povezavi z bronastim obročem, njeno razmerje nečistoč pa povezujemo predvsem s kovino iz časa Ha A. Popolnoma drugačno sliko razkrivata analizi drugih dveh vzorcev. Nekoliko večja kapljica bakra (slika 2: 5) ima ob vsoti nečistoč (6,5 %) razmerje relevantnih elementov Sb > Ni > As, večji brezobličen predmet (slika 2: 1) pa ob 9,1 % nečistoč razmerje Sb > As > Ni. Gre torej za t. i. baker z vodilnim antimonom, ki je značilen za obdobje Ha B.23

Če pogledamo vse rezultate kemijskih analiz, dobimo vtis, da najdbe kljub maloštevil-nosti podajajo zelo pestro sliko metalurgije na Rogozi. Vsebnost kositra (Sn) pri analiziranih predmetih je zaznana le v dveh skrajnostih. Štirje predmeti so bakreni, saj vsebujejo le do 0,3 % kositra, to je značilno za pogače in surovce iz obdobij Ha A in Ha B,24 obroček pa je narejen iz brona, pri tem pa je delež kositra dosegel 16,5 %. Kot omenjeno, gre torej najverjetneje za uporaben predmet, namenjen legiranju bakra v bron. Vsebnost svinca (Pb) med 0,01 % pri bakreni pogači in 0,13 % oziroma 0,15 % pri obroču in kapljici z žlindro kaže naravno vsebnost v rudi. Vsota vsebnosti nečistoč arzena, niklja in antimona od 1,41 % do 9,15 % daje slutiti dve skupini, prva jih ima od 1,41 % do 3,12 %, druga pa od 6,60 % do 9,15 %. Pri tem je prva z vsebnostjo okoli 2 % teh nečistoč značilna predvsem za predmete iz Ha A, večje vrednosti pa za tiste iz Ha B (slika 3: C).25 Glede na razmerja med opazovanimi nečistočami lahko predmete razdelimo tudi v štiri izmed sedmih kompozicijskih skupin (slika 3: B).26 Od teh je skupina 1 tip bakra z vodilnim arzenom, ki je značilen za predmete obdobja Ha A v Sloveniji in vzhodnih Alpah. Povezujejo ga z izkoriščenjem sulfidne rude vrste halkopirit, vendar pa je vsebnost železa v kapljici tako majhna, da ne gre za izgubo surovine po primar-nem postopku taljenja, ko je vsebnost železa veliko večja, saj je bilo moč podobno majhno vrednost železa doseči šele v naslednjih stopnjah metalurškega procesa.27 Ob tem pa so bile ugotovljene tudi že omenjena skupina 3 z vodilnim nikljem ter skupini 5 in 6 z vodilnim antimonom. Slednji sta bili na ozemlju današnje Slovenije in širšem prostoru vzhodnih Alp v uporabi predvsem v obdobju Ha B1, ko so za pridobivanje bakra znova začeli izkoriščati rudo tipa fahlore in različne kompleksne rude.28

Ob omenjenih najdbah so bili na najdišču odkriti tudi štirje drobci žlindre, nastali pri pridobivanju bakra iz rude.29 Ti so skupaj z že omenjenima polizdelkoma, pogačo in obro-čem, ter izgubljeno surovino v obliki kapljic bakra nedvoumni pokazatelji, da so prebivalci naselbine Rogoza obvladali metalurško dejavnost, žal pa v naselju ne moremo natančno opredeliti prostora, kjer se je dogajala. Vsi predmeti, za katere lahko predpostavljamo, da so bili odloženi na naključnih mestih, brezoblični kosi bakra in koščki žlindre, so bili najdeni zunaj osrednjega dela naselbine. Večina teh predmetov je bila odkrita v vodnih sedimentih ali v močno premešanih plasteh, tako da so brez kontekstualnega pomena. Zato pa je toliko pomembnejši par kapljic kovine (slika 2: 5), odkritih v redkeje poseljenem zunanjem delu naselja, v katerem je tudi velika večina odkritih ognjišč. Morda so torej ne-varnejše dejavnosti, povezane z intenzivno uporabo ognja, kot je metalurgija, ki pomenijo potencialno nevarnost za požar, izvajali zunaj osrednjega bivalnega dela naselbine, v more-

22 Podobna opažanja navaja P. Turk v zvezi z nekaterimi surovci in kosi ingotov iz depoja Dragomelj I. Omenja, da so bolj obrabljeni kosi v višji plasti depoja. Te naj bi prebivalci naselbine jemali iz depoja in jih po »uporabi« vračali vanj (Turk 2000 (op. 17), str. 20–21).

23 Trampuž Orel, Drglin 2005 (op. 15), str. 47–49.24 Trampuž Orel 1996 (op. 15), str. 183.25 Trampuž Orel, Urankar 2009 (op. 13), sl. 91–93.26 Valentin Rychner, Arsenic, nickel et antimoine. Une approche de la métallurgie du Bronze moyen et final en Suisse par

l’analyse spectrométrique I–II. Cahiers d’archéologie romande 63, Lausanne 1995; Trampuž Orel 1996 (op. 15); Tram-puž Orel, Urankar 2009 (op. 13).

27 Sonja Klemenc et al., Statistical evaluation of data obtained by inductively coupled plasma atomic emission spectro-metry (ICP-AES) for archaeological copper ingots, Analytica Chimica Acta, 389, 1999, str. 146–148.

28 Trampuž Orel 2001 (op. 20), str. 160–161.29 Ugotovitev izhaja iz vmesnega poročila o poteku kemijskih analiz, ki so še v teku pri dr. E. Pernicki (Institut für Ur- und

Frühgeschichte und Archäologie des Mittelalters na Univerzi Eberhard Karl v Tübingenu).

NARAVOSLOVNE RAZISKAVE PREMIČNE ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE V SLOVENIJI 1998–2008

ARGO 53/12010

106

bitnem »obrtnem« območju. Kaj takega je moč sklepati tudi na podlagi primerjav iz prete-klih raziskav.30

Pomenljive in zato omembe vredne pa so najdiščne okoliščine bakrene pogače in bro-nastega obročka. Oba sta bila odkrita v jamah. Ob njiju so bili v obeh primerih lončenina, žganina in zoglenela žitna zrna, zato ni izključena interpretacija, da gre za ritualne kon- tekste.

Radiokarbonske analizeZa datiranje z radiokarbonsko metodo je bilo izbranih dvajset vzorcev oglja (slika 4: A, B).31 Pridobljeni so bili predvsem iz zaprtih arheoloških kontekstov oziroma jam, ki so bile bodi-si del interpretiranih stavbnih objektov bodisi so vsebovale tipološko značilno arheološko gradivo. Nekaj vzorcev izhaja tudi iz različnih geoloških plasti, s čimer smo poskušali ugo-toviti časovna razmerja med njihovimi odložitvami.

Tudi oglje iz enega izmed v prejšnjem poglavju omenjenih kontekstov, tj. iz jame s pla-no-konveksno pogačo, smo izbrali za datiranje.32 Njegova starost je ocenjena na 1211–994 cal BC (2σ – 95,4 %) oziroma 1124–1022 cal BC (1σ – 68,4 %). To se sklada z že omenjeno tipološko določitvijo.33 A to je le ena izmed skupaj enajstih datacij, ki sodijo v čas osrednje poselitvene faze v pozni bronasti dobi. Ob datacijah samih po sebi je še pomembneje, da je bilo s tem moč gradivo, ki ima le v izbranih primerih izstopajoče nadregionalne primerjave, časovno precej natančno umestiti. To pa bo vplivalo tudi na druga najdišča v bližnji in daljni okolici, saj je že po predhodnih objavah moč v prenekaterem keramičnem zbiru zaslediti sorodno gradivo.

Ob tem razponu dvestotih let, ki je potrjen z enajstimi absolutnimi datacijami, se med drugimi pridobljenimi vrednostmi izrisujejo tri zgostitve.34

Najzgodnejšo zaznamuje keramika, značilna za zgodnjebronastodobno kulturno sku-pino Kisapostag, ki je bila v zadnjih letih že večkrat prepoznana predvsem v vzhodni Sloveni-ji. Tokrat pa je bila ob nedvomni tipološki interpretaciji tudi absolutno datirana. Dataciji, ki sodita na konec 3. in na začetek 2. tisočletja pr. n. št., se skladata tudi z datacijami tipološko sorodnih najdišč (slika 4).35

Prav tako zanesljivi sta dataciji, ki zaznamujeta sam začetek starejše železne dobe. Po-membnejši in izpovednejši vzorec je bil vzet iz po vsej verjetnosti najstarejše gomile (slika 4), v kateri je bil pokopan že omenjeni odrasel moški.36 V grobu odkrito gradivo vsebuje tako elemente, značilne bolj za žarnogrobiščno tradicijo, kot takšne z značajem starejše železne dobe. Njegovo mesto na pragu starejše železne dobe pa ob primerjavah37 potrjuje tudi radio-karbonska analiza žganinskega oglja, ki ga datira v obdobje 806–749 cal BC (2σ – 70,6 %) oziroma 798–764 cal BC (1σ – 62,2 %).38

Omeniti moramo še tri radiokarbonske datacije, ki po svojem razponu sodijo na konec zgodnje bronaste dobe oziroma v obdobje keramike s pramenastim okrasom. Gre za datacije

30 Slovenski misijonar I. Knoblehar, ki se je v sredini 19. stoletja mudil v Sudanu in v tem času gojil pristne stike z nilot-skim ljudstvom Bari, v svojih zapiskih razkriva veliko podrobnosti v zvezi z njihovo metalurgijo železa. Kovači so bili sicer najbogatejši sloj v skupnosti, a so morali živeti zunaj naselbine, prezir pa jim je prinašalo tudi življenje brez pose-dovanja živine (Marko Frelih, Afrika, ki odhaja in se vrača: dr. Ignacij Knoblehar – katoliški misijonar v južnem Sudanu in raziskovalec reke Nil, Azijske in afriške študije, IX/3, 2005, str. 48, 56).

31 KIA37288, KIA37290–KIA37298, KIA37305, KIA37307.32 Analize je izvajala ekipa, zbrana okoli dr. P. M. Grootesa (Leibnitz Labor für Altersbestimmung und Isotopenforschung na

Univerzi Christian-Albrechts v Kielu).33 KIA37291.34 Ob tem se je pokazalo, da je en vzorec neverjetno star (KIA37292; 31320 + 240 / –230 BP), en, sicer odkrit v kontekstu

gomile iz starejše železne dobe, pa je bil, kot kaže, infiltriran, saj je precej mlajši (281–325 cal AD (1σ – 42,3 %) in 210–350 cal AD (2σ – 92,5 %)) in nedvomno časovno določa rimskodobne aktivnosti na območju, to pa potrjuje tudi gradivo (Maja Janežič, Rimska doba, AAS (v pripravi) (op. 1)).

35 Matija Črešnar, Zgodnja bronasta doba, AAS (v pripravi) (op. 1).36 KIA37304, KIA37309.37 Paul Gleirscher, Urnenfelderzeitliche Grabhügel und Siedlungen der älteren Hallstattzeit in der Steiermark. Zum Be-

ginn der Hallstattkultur im Südostalpenraum, Arheološki vestnik, 57, 2006, str. 85–86; Margarete Kramer, Zum Beginn der Hallstattkultur in der Steiermark, Die Osthallstattkultur. Akten des Internationalen Symposiums, Sopron, 10.–14. Mai 1994 (ur. Erzsébet Jerem in Andreas Lippert, Archaeolingua), Budimpešta 1996, 209, Abb. 1: 3.

38 KIA37309.

Matija Črešnar Prispevek naravoslovnih analiz k celostni obravnavi arheološkega najdišča

ARGO 53/12010

107

iz ene plasti in dveh jam z razponom od 1779–1632 cal. BC (2σ – 84,7 %) oziroma 1760–1685 cal BC (1σ – 66,3 %) do 1698–1602 cal BC (2σ – 68,7 %) oziroma 1691–1610 cal BC (1σ – 64,9 %).39 O relevantnosti kar treh datacij v dokaj ozkem časovnem horizontu ne gre dvomiti, po drugi strani pa je potrebno upoštevati, da na celotnem najdišču ni arheološkega gradiva, ki bi nedvomno dokazovalo obsežnejšo poselitev v tem obdobju.40 Vprašanje pa ostaja pravilna interpretacija.

Verjetno ne gre iskati rešilne bilke v t. i. »učinku starega lesa«, ker je časovna razlika 300–400 let realno gledano za kaj takšnega prevelika.41 Ker pa oglje nastaja na najrazličnejše načine in seveda dejavnosti v sami naselbini niso edini vir za nastanek oglja, je vzrok iskati drugje. Uporaba ognja za pridobivanje novih kmetijskih površin oziroma požigalništvo bi torej lahko bilo izvor tega oglja, v času pramenaste keramike pa je ne nazadnje v bližini ob-stajalo naselje v Slivnici pri Mariboru.42 Konec koncev pa se ogenj lahko pojavi tudi v naravi.

39 KIA37289, KIA37299, KIA37310.40 Za primerjavo sodijo datacije kontekstov s pramenasto keramiko iz Nove Table pri Murski Soboti, med katerimi je

najmlajši (PO 50) datiran v čas 1744–1687 cal BC (KIA15548, 2σ): Mitja Guštin, Starejša bronasta doba v Prekmurju. Horizont pramenaste (Litzen) lončenine, Zbornik soboškega muzeja, 8, Murska Sobota 2005, str. 85–98. Podoben datum (1880–1610 cal BC, Z-300, 1σ) prinaša pod oznako Litzen tudi Stašo Forenbaher za najdišče Podgorač (Stašo Forenba-her, Radiocarbon dates and the absolute chronology of the central European Early Bronze Age, Antiquity, 67, 1993, str. 218–256), a je po drugi strani določitev najdišča nekoliko sporna (Matija Črešnar, Zgodnja bronasta doba, AAS (v pripravi) (op. 1)).

41 Sicer pa obstajajo tudi skrajni primeri takšnega razhajanja v starosti, kot jih na primer prinaša raziskava pogorišča na otoku Vancouver Island. Analiza je pokazala, da se radiokarbonski datumi z zgodovinsko poznanim dogodkom razha-jajo za 180 do 670 let (D. G. Gavin, Estimation of inbuilt age of the soil charcoal from fire history studies, Radiocarbon, 43, 2001, str. 27–44).

42 Mira Strmčnik-Gulič, Slivnica pri Mariboru 1, Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih (ur. Damjana Prešeren), Ljubljana 2003, str. 237–238.

Sl. 4 – Pregled kalibriranih rezultatov radiokarbonskega datiranja vzorcev iz Rogoze (brez vzorca KIA37292 – Rogoza 5 (SE 376), katerega vrednost znaša 31320+240/–230 BP)

A B

NARAVOSLOVNE RAZISKAVE PREMIČNE ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE V SLOVENIJI 1998–2008

ARGO 53/12010

108

Za koNecKratek pregled najpomembnejših ugotovitev, ki izhajajo iz naravoslovnih analiz, narejenih na gradivu z najdišča Rogoza pri Mariboru, daje slutiti, kakšen je v takšnem kontekstu do-seg določenih naravoslovnih analiz, vključenih v arheološke raziskave, in kolikšna je njiho-va dodana vrednost.

Zavedati pa se moramo nekaterih stvari. Sama možnost opravljanja naravoslovnih analiz teh še ne opravičuje. Prav tako pa naravoslovne analize niso čarobna palica, ki bi nam arheologom lajšala delo in ustvarjala rezultate, če ti ne izhajajo že iz našega arheološkega raziskovanja. Naše osnovne raziskave in načini morajo ostati nespremenjeni, povečati pa bi se moral delež samoiniciativnega izobraževanja. Za dosego relevantnih rezultatov in pra-vilno interpretacijo je namreč nujno sodelovanje arheologa in laboratorija. Dialog pa brez vsaj osnovne posvetitve v tematiko ni možen, zato moramo arheologi osvojiti vsaj temeljna znanja o določenih analizah, njihovih morebitnih rezultatih in omejitvah. To je treba storiti, preden se odločimo za določene analize, saj je od izdvajanja vzorcev na pravilen način in s primerno dokumentacijo pogosto odvisen uspeh analize.

THE CONTRIBUTION OF SCIENTIFIC ANAlySES TO THE HOlISTIC RESEARCH OF ARCHAEOlOGICAl SITES – THE CASE-STUDy OF ROGOZA NEAR MARIBOR

SUMMARy

Matija Črešnar, University of Ljubljana, Faculty of Arts; Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia, Centre for Preventive Archaeology

In recent years, scientific analyses have become an integral part of most archaeological research. This article presents the results of interdisciplinary research of the Rogoza site near Maribor, located in the Drava plain and at the foothills of the Pohorje Mountain Range.

The site was excavated during a field campaign in 1998–1999 and related to the construction of a motorway. The earliest documented signs of human presence can probably be dated to the late Neolithic Period, whereas the majority of excavated material derives from Early and, especially, late Bronze Age settlements. In the Early Iron Age, the northern part of the site was used as a tumulus cemetery.

The site is important not only because of its many valu-able finds and for the interpretation of the settlement, but also for a range of scientific analyses carried out in the post-excavation process.

Here, mention must be made of the analyses of human bone remains from the tumuli, animal bones from the set-tlement, seeds and wood, of which the latter derived from different contexts (postholes and fireplaces), and organic residues from ceramic shards.

However, the article dedicates most attention to the petrographic (fig. 1), archaeometric (fig. 2, 3) and radio-carbon (fig. 4) analyses. Considering their results, it is very likely that all the stone material is of local provenance. On the one hand, the analysis of metal objects – most were semi-products and material lost in metallurgical processes – showed that at least one sample may derive from the more distant Mitterberg region. The series of 21 radiocarbon dates, on the other hand, supported all the main occupation-al phases: the Early and late Bronze Ages, and the Early Iron Age. However, three dates with considerable overlapping could not be associated with any archaeological material.