(SPA 23) Underwater Archaeological research of Ljubljanica riverbed near the new highway bridge...

Investitor: Gradis GP Ljubljana Ulica Gradnikove brigade 11, Ljubljana Izvajalec: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana

Skupina za podvodno arheologijo

ARHEOLOŠKI PODVODNI PREGLED STRUGE REKE LJUBLJANICE NA OBMOČJU MOSTU AC

PRIKLJUČKA NA VRHNIKI

Ljubljanica ob Dolgih njivah na Vrhniki. (foto: Miran Erič)

Številka poročila: SPA_400-2007-08-01 Avtorja poročila: dr. Andrej Gaspari mag. Miran Erič

Ljubljana, avgust 2007

Arheološki podvodni pregled Ljubljanice na območju mostu AC priključka na Vrhniki Vrhnika, 2007

2

ARHEOLOŠKI PODVODNI PREGLED STRUGE REKE LJUBLJANICE NA OBMOČJU MOSTU AC PRIKLJUČKA NA VRHNIKI

Predmet naročila: Arheološka raziskava struge Ljubljanice na območju mostu AC priključka na Vrhniki

Termin:

13.-15., 19.-21. junij 2007

Naročnik: Gradis GP Ljubljana, Ulica Gradnikove brigade 11, Ljubljana

(pogodba Gradis GP Ljubljana - ZVKDS 02-64/2007 z dne 6.6.2007)

Izvajalec: Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana

(Soglasje ZVKDS OE Ljubljana št. 429/2007-BN z dne 31.5.2007)

Skupina za podvodno arheologijo (Odločba Ministrstva za kulturo št. 62240-106/2007/2 z dne 11.6.2007)

Avtorja:

dr. Andrej Gaspari, univ. dipl. arheol. mag. Miran Erič, akad. kons. spec.

Predmetne oznake:

Ljubljanica, Vrhnika, Ljubljansko barje, Slovenija, podvodna arheologija, vodne najdbe, rimsko obdobje, srednji vek, novi vek


3

KAZALO 1 UVOD 4

1.1 Predstavitev raziskav in sodelujoči 4

1.2 Izhodišča in predhodni podatki o arheoloških najdbah 5

1.3 Potek del in metodologija 7

2 TERENSKI RAZVID 8

2.1 Situacija in geomorfološki opis struge 8

2.2 Lega najdb 10

2.3 Katalog izbranih najdb 12

3 KOMENTAR 18

3.1 Prazgodovina 18

3.2 Rimsko obdobje 18

3.3 Srednji vek in mlajša obdobja 22

4 PRIPOROČILA ZA KULTURNO-VARSTVENE SMERNICE 23

5 VIRI IN LITERATURA 24


4

1 UVOD 1.1 Predstavitev raziskav in sodelujoči V skladu z 59. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS 9/1999) in Odlokom o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice za kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS 115/2003) je bil investitorju rekonstrukcije mostu priključka na avtocesto na Vrhniki, predpisan tudi intenzivni podvodni pregled potencialno ogroženega območja struge Ljubljanice (EŠD 11420) vzdolž parc. št. 2894/1 k.o. Vrhnika ter 1865/1 k.o. Verd. Za raziskave, ki jih je izvedla Skupina za podvodno arheologijo ZVKDS pod okriljem območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, sta bila izdana kulturno-varstveno soglasje (429/2007-BN z dne 31. 05. 2007) in Odločba Ministrstva za kulturo (62240-106/2007/2 z dne 11. 6. 2007). Terensko ekipo so sestavljali dr. Andrej Gaspari iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske, mag. Miran Erič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, študent arheologije David Badovinac, geodetski tehnik Marko Gaspari ter potapljači športnega društva Trident Gašper Košir (Padi I) in Anže Košir (Padi Dive master). V skladu z Odločbo MK so bile najdbe, poročilo in terenska dokumentacija predane v hrambo ZVKDS OE Ljubljana.


5

1.2 Izhodišča in predhodni podatki o arheoloških najdbah

Sl. 1: Ljubljanica pri Dolgih njivah na Vrhniki (podlaga: TTN5 -© GURS) Obstoječi most priključka na primorsko avtocesto na Vrhniki leži v osi južnega obrambnega jarka utrjene zgodnjerimske naselbine v zavoju Ljubljanice na Dolgih njivah (Vrhnika - arheološko najdišče Trško jedro; EŠD 844), ki je sodeč po najdbah doživela svoj višek v avgustejskem obdobju (Horvat 1990). Na celotnem poteku jo je obdajalo obzidje s stolpi, na južni in zahodni stranici pa je bila dodatno zavarovana z vodnim jarkom, katerega potek nakazujejo močvirne parcele na Franciscejskem katastru. Ni izključeno tudi, da je bila struga Ljubljanice v času gradnje utrdbe korigirana ali celo delno na novo izkopana (Puc 1984; prim. Gaspari 1998). Utrjena vojaško-trgovska naselbina je bila koncipirana kot oskrbovalna baza s skladišči in nakladalno ploščadjo na obrežju tik pod severnim delom obzidja. Ostanke lesene konstrukcije, dokumentirane med raziskavami Narodnega muzeja Slovenije in ZVNKDS leta 1985, dopolnjujejo številne arheološke najdbe iz struge vzdolž utrdbe, ki dodatno podčrtujejo vojaški značaj lokacije. Izstopa orožje iz avgustejsko-tiberijskega obdobja ter bolj ali manj sočasni bronasti korci, vedra in zajemalke italske provenience (Horvat 1990; Breščak 1992; Logar 1984; Logar, Blažon 1986). Orodje je razmeroma redko in vključuje nože in sekire, posebej zanimivo je odlično ohranjeno bronasto šestilo iz zbirke Mira Potočnika, najdeno v strugi nad mitnico (Gaspari 2003, sl. 81). Med keramičnim gradivom se pojavljajo še odlomki amfor in vrčev ter strešne kritine, ki pa jih zaradi odsotnosti sistematičnih raziskav in vzorčenja ne moremo statistično ovrednotiti oziroma kvantitativno primerjati z atraktivnejšimi kategorijami najdb.


6

Na Dolgih njivah, ki so še danes obdelovalne površine, po rimskem obdobju ni bilo stavb, zato lahko večino kamnitega gradiva v strmi desni brežini Ljubljanice pripišemo ruševini antičnih zidov oziroma mlajšedobnemu čiščenju njiv (Hitzinger 1858, 63,64; Deschmann 1887; Horvat 1990; Gaspari 1998, 32). Kos enega od odlomljenih zidov je viden na sredini brežine (Sl. 8), dol vodno od ostankov ploščadi, zidovi pa so sporočeni tudi z leve brežine (Horvat 1990, 58). Ostanki rimskih struktur in aktivnosti so ohranjeni tudi na ravnici ob levem bregu Ljubljanice (Horvat 1990, 64,65) ter ob glavni cestni komunikaciji (via publica) med Akvilejo (Aquileia) in Emono (Horvat, Udovič 2006), pri čemer moramo predvsem v bližini reke računati z dejavnostmi, povezanimi s plovbo in transportom.

Sl. 2: Območje Dolgih njiv na Franciscejskem katastru (© Arhiv RS) V strugi vzdolž Dolgih njiv je bilo odkrito tudi manjše število prazgodovinskih najdb, ki vključujejo kamnito sekiro (Horvat, Kocuvan, Logar 1986), nekaj kosov prostoročno izdelanih keramičnih posod ter predmete iz kosti in rogov (Horvat 1990, 58, op. 3), na podlagi katerih je mogoče sklepati o bližini bakrenodobne naselbine. V mlajšo železno dobo lahko uvrstimo katero od železnih suličnih osti in bronasto pasno spono z nakazanimi krilci (neobjavljeno). Vzdolž Brega se je širilo tudi srednjeveško in novoveško pristanišče (Horvat 1990, 58,63; Nabergoj 1999, 47), vsa leva brežina Ljubljanice na tem odseku pa naj bi bila tlakovana. Dokumentirane srednjeveške najdbe iz tega odseka vključujejo pet »gotskih« mečev, od tega enega s tavširanim znakom, ki jih poleg železnega orodja, harpun, sekir in srpov ter glinastih posod iz Ljubljanice na Vrhniki omenja K. Deschmann (Deschmann 1887; Horvat 1990, 59, op. 3; prim. id., 228, t. 23: 2), železen buzdovan iz 14. stoletja (Švajncer 1992, 31) ter dva ukrivljena noža iz 15./16. stoletja (Horvat 1990, 298, sl. 32d). V srednji vek najverjetneje sodi tudi del odkritij potapljačev iz leta 1884 po seznamu konservatorja Shulza, tako morda: »1 Helm aus Eisen, 1 Schwert klein, 2 Degen« (Horvat 1990, 60, op. 6).


7

Sl. 3: Ljubljanica na območju posega dol vodno od mostu priključka AC (foto: Andrej Gaspari)

Sl. 4: Snemanje geomorfoloških značilnosti struge s totalno postajo (foto: Andrej Gaspari)

Sl. 5: Območje intenzivnega pregleda z območjem projektiranega posega (izvedba: Miran Erič)

1.3 Potek del in metodologija V šestih delovnih dneh je bilo opravljenih 45 potopov v skupnem trajanju 63 ur. Pri podvodnih delih, ki so potekala v sanitarno močno oporečni vodi, se je uporabljala klasična potapljaška oprema za avtonomno potapljanje s stisnjenim zrakom. V skladu z uveljavljenimi metodološkimi postopki so bila izvedena naslednja dela: − Priprava terena (vzpostavitev geodetskih točk z DGPS napravo, čiščenje podvodne vegetacije in recentnih odpadkov (1.,2. dan). − Položitev vrvne mreže 21 kvadrantov oziroma zbiralnih enot v izmeri 5 x 5 m. Mreža je bila izdelana iz statičnih vrvi, zasidranih z utežmi in klini (3. dan). − Batigrafske meritve rečne struge in glavnih morfoloških značilnosti obrežja. Izmera je bila izvršena s totalno postajo in pripadajočo prizmo na podaljšanem nosilcu (2. dan). − Ročna kolekcija najdb s površine glinene podlage in iz peščenega sedimenta. Lokacije pomembnejših najdb (N_01) so bile izmerjene s totalno postajo in fotografsko dokumentirane in situ (2.-5. dan). − Ekstenzivni pregled širšega območja (3.,6. dan). − Izkop sonde v izmeri 5 x 1.5 m z vodno sesalko (5.,6. dan).


8

2 TERENSKI RAZVID 2.1 Situacija in geomorfološki opis struge Ljubljanica ima na širšem območju Dolgih njiv razmeroma ozko strugo, ki je deloma vrezana v zgodnje holocenske jezerske sedimente, deloma pa v nad njimi ležeče lastne naplavine. Od sotočja izvirnih krakov pri Verdu do Dolgih njiv spremlja strugo na levem bregu ozek pas bolj suhega zemljišča (290,5-292,0 m nm. v.), ki ga ne dosežejo niti najvišje vode in na vzhodu oziroma severu prehaja v poplavno ravnico Ljubljanskega barja (289-290 m nm. v.). Višinska razlika med bregovoma in srednjo gladino reke znaša na območju Dolgih njiv okoli 4 m, širina struge pa med 10 in 30 m.

Sl. 6: Načrt območja intenzivnega pregleda s številom najdb po kvadrantih (izvedba: Miran Erič) Globina podvodnega dela sega od 5,5 m v tolmunu južno od mostu priključka (280,5 m nm. v.), preko plitvejšega pragu med samim mostom (2 m; 283,4 m nm. v.) in iztekom zavoja pri ostankih ploščadi, kjer se ponovno začne nekoliko globlji


9

del struge (2-4 m; 284 m nm. v.). Struga je večji del leta delno zarasla z dristavcem, račjo zeljo in drugim vodnim rastlinjem. Podlaga iz značilne sive do svetlo rjave gline je izpostavljena le v omenjenem tolmunu, sicer pa je dno struge prekrito z debelimi nanosi manjših kamnov in peska, ki najverjetneje odražajo prag v podlagi. Leva brežina in del desne brežine do mostu priključka sta bila v mlajšem času utrjena z nasutjem kamnitih blokov, ki ponekod sega do dna struge. Na večjem delu odseka vzdolž Dolgih njiv prehaja okoliška ravnina v zaraslo strmo pobočje iz peščene gline, dober meter nad srednjo vodno gladino pa v položnejše posutje iz srednje velikih in velikih kamnov, ki se vleče do dna struge. Na območju načrtovanega širitve mostu je bila brežina že pred gradnjo avtoceste preoblikovana z nasipanjem kamna in gradbenih odpadkov, ob sami gradnji pa so odstranili zgornji del plasti (nekako v debelini 1 m) ter brežino in del struge utrdili z bloki in betonom.

Sl. 7: Podvodni del desne brežine dol vodno od območja posega označuje posutje iz apnenčastih lomljencev (foto: Andrej Gaspari)

Sl. 8: Del rimskega zidu v bližini ostankov lesene konstrukcije (foto: Andrej Gaspari)


10

2.2 Lega najdb Območje intenzivnega terenskega pregleda je zajelo 80 dolžinskih metrov struge gor in dol vodno od mostu priključka, sonda pa je bila izkopana pravokotno na levo brežino na spodnjem robu načrtovanega posega. Dokumentirano stratigrafsko sekvenco v 80 cm globokem profilu (285,15 m nm. v.) sestavlja 10-20 cm debela plast karbonatnega peska z manjšim kamenjem do 5 cm velikosti in organskimi naplavinami ter pod njo ležeč redukcijsko sivo obarvan peščen melj s kosi lesa in redkimi odlomki keramike. Podlaga iz fino zrnate peščene gline ni bila dosežena. V očiščenem profilu brežine 1 m nad vodno gladino je bila dokumentirana amorfna masa manjšega kamenja; večji kamni so ležali na območju sonde in bolj proti sredini reke.

Sl. 9: Situacija sondiranja z legami večjih kamnov (izvedba: Miran Erič) Arheološko zanimive najdbe so bile odkrite v do 15 cm debelem režnju peščenih sedimentov na zgornjem in spodnjem robu zbiralnega območja, medtem ko so kvadranti pod samim mostom zaradi debelega kamnitega nasutja brez najdb (Preglednica 1). Vsi predmeti so ležali prosto v pesku nad peščeno-meljastim sedimentom, njihova medsebojna povezava ali zveza z morebitnimi strukturami ni bila ugotovljena. Prevladujejo majhni, do 3 x 3 cm veliki odlomki keramike in kosti, večji kosi so redkejši. Robovi lomov so praviloma zaobljeni, kar skupaj z močno fragmentacijo kaže na transport iz gor vodno ležečih delov struge. To potrjujejo tudi bolj številni večji odlomki v omenjenem tolmunu, kjer je prag njihove mobilnosti večji. Sedimentacija v strugi po toku navzdol je precej spremenljiva. Manj zamuljena desna brežina se precej enakomerno spušča dno dna struge, izjema je le območje lesenih pilotov, kjer sipina iz peska in kamnov zoži strugo na nekaj metrov. Leva stran struge je skoraj popolnoma zasuta in zaradi majhne globine večji del leta zarasla z vodno vegetacijo. Na začetku globljega dela struge je bila 15 m dol vodno od lesenih pilotov odkrita zgornja polovica rimskega meča z ostankom nožnice (kat. št. 2). Meč je ležal na površini manjših kamnov v najglobljem delu korita, vzporedno s smerjo toka.


11

VRHNIKA 2007 / INTENZIVNI PREGLED (5x5 m)

PROSTOR PRAZG. RIM VIS./POZ. SR. VEK NOVI VEK

KV. keramika keramika keramika keramika kost kovina Σ 1 0 0.0% 2 0 0.0% 3 0 0.0% 4 0 0.0% 5 0 0.0% 6 0 0.0% 7 3 1 4 3.1% 8 0 0.0% 9 0 0.0% 10 0 0.0% 11 0 0.0% 12 0 0.0% 13 0 0.0% 14 0 0.0% 15 0 0.0% 16 0 0.0% 17 0 0.0% 18 1 1 29 4 8 43 33.6% 19 22 9 2 1 34 26.6% 20 2 35 2 2 41 32.0% 21 9 0.0%

PN_01 1 1 0.8% PN_02 1 2 3 2.3% PN_03 1 1 0.8% PN_04 1 1 0.8%

1 7 100 16 12 1 128 Σ

0.8% 5.5% 78.1% 12.5% 9.4% 0.8%

Preglednica 1: Količinska zastopanost najdb po kvadrantih (izvedba: Miran Erič)


12

2.3 Katalog izbranih najdb 2.3.1 Prazgodovina 1. Posoda; del prostoročno izdelanega ostenja; trdo, temno sivo žgana glina; zunanja in notranja površina svetlo rjava. Lega in ohranjenost: robovi odlomov močno zaobljeni. Ohr. 1 %. Vel. 3,9 x 2,1 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; kv. 18_1; 16. 06. 2007 2.3.2 Rimsko obdobje 2. Gladij v nožnici; zgornja polovica meča s trikotno oblikovanim ročajnim trnom pravokotnega preseka in pravokotnim prehodom v rezilo; na ročajni trn je nameščen podolgovat ovalen branik iz bronaste zlitine s kositrno prevleko; vrh ročajnega nastavka je stanjšan za namestitev glaviča; rob branika je pod ostrim kotom zapognjen naprej in okrašen z nizem polkrožcev; rezilo lečastega preseka ima približno vzporedni ostrini; ohranjeno je ustje nožnice s trakastim okovom, ki je na sprednji strani okrašen v predrti tehniki; ohr. d. 45,8 cm; d. ročaja 12,8 cm; š. ročaja 0,7 - 1,6 cm; š. rezila 5,2 - 6 cm; deb. rezila 0,3 cm; š. okova 8 cm; v. okova 3,9 cm; d. branika 8,2 cm; š. branika 3,7 cm; deb. branika 0,1 cm. Lega in ohranjenost: vzporedno s smerjo toka, z ročajem obrnjenim v smeri toka; ostrini in površina rezila močno korodirane. Ohr. 35 %. Najdišče: Vrhnika-Dolge njive. LJ_V_07; N_01; 16. 06. 2007 3. Enoročajni vrč; del trakastega ročaja in polkrožno izvihanega ustja z zaobljenim robom; trdo, rdečkasto rjavo do opečno rdeče žgana, prečiščena glina s primesmi sljude in zdrobljene keramike. Rek. pr. ustja 6,7 cm; ohr. v. 10,3 cm; deb. ostenja 0,2 cm; š. ročaja 3,2 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov močno zaobljeni. Ohr. 5 %. Vel. 11,0 x 5,6 cm. Najdišče: Vrhnika-Dolge njive. LJ_V_07; N_02_1; 16. 06. 2007 4. Amfora; del ostenja; na notranji strani široki sledovi lončarskega kolesa; prečiščena, rdečkasto rjavo žgana glina s primesmi zdobljene opeke; zunanja površina svetlo bledo rjavo žgana. Ohr. v. 13,8 cm; deb. ostenja 2,1 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 2 %. Vel. 17,7 x 12,6 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; N_03; 16. 06. 2007 5. Amfora; del vratu; na notranji strani široki sledovi lončarskega kolesa; prečiščena, rdečkasto rjavo žgana glina; površina temno rdečkasto rjavo žgana. Rek. pr. vratu 10,4 cm; ohr. v. 10,8 cm; deb. ostenja 0,9 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 3 %. Vel. 10,7 x 8,1 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 18_3; 16. 06. 2007 6. Lonec; del ram in poševno izvihanega ustja s poševnim robom; prehod ram v vrat je klekast; trdo, sivo do rjavo žgana glina s primesmi peska do 2 mm velikosti; površina gladka. Ohr. v. 2,2 cm; deb. ostenja 0,3 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 5 %. Vel. 3,0 x 3,1 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 20_2; 15. 06. 2007 7. Lep; del strukture iz rdečkasto rjavo žgane gline; sledovi potegov na zglajeni površini. Deb. ostenja 6,8 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 1 %. Vel. 14,7 x 10,8 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; N_04; 16. 06. 2007 2.3.3 Srednji in novi vek


13

8. Steklenica; del ram in vratu z navpičnim ustjem in ravnim robom; na vratu široko vodoravno rebro oziroma ovratnik; temno sivo žgana glina s primesmi organskih pustil; površina svetlo do rdečkasto rjava. Rek. pr. ustja 3,6 cm; ohr. v. 5,6 cm; deb. ostenja 0,4 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov zaobljeni. Ohr. 5 %. Vel. 8,7 x 6,2 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 20_3; 15. 06. 2007 9. Steklenica; del ozkega vratu in trakastega ročaja z odebeljenimi robovi; trdo, sivo do rjavo žgana glina s primesmi drobnega peska; površina hrapava. Ohr. v. 3,5 cm; deb. ostenja 0,2 cm; š. ročaja 3,7 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov zaobljeni. Ohr. 3 %. Vel. 7,3 x 4,5 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 20_3; 15. 06. 2007 11. Lonec; del ostenja, ram in skoraj vodoravno izvihanega ustja s klekasto profilirano notranjo stranjo in odebeljenim robom; trdo, sivo do rjavo žgana glina s primesmi nekarbonatnega peska do 2 mm velikosti; površina hrapava. Rek. pr. ustja 14,9 cm; ohr. v. 4,9 cm; deb. ostenja 0,2 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 2 %. Vel. 7,1 x 4,6 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 20_5; 15. 06. 2007 12. Lonec; del ostenja, ram in skoraj vodoravno izvihanega ustja s klekasto profilirano notranjo stranjo in odebeljenim robom; prehod ram v vrat je klekast; na kleku kanelura; trdo, sivo žgana glina s primesmi nekarbonatnega peska do 2 mm velikosti; površina hrapava. Rek. pr. ustja 14,6 cm; ohr. v. 3,3 cm; deb. ostenja 0,3 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 2 %. Vel. 7,0 x 3,6 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 20_1; 16. 06. 2007 13. Lonec; del ram in izvihanega ustja s klekasto profilirano notranjo stranjo nizkega roba, ki je polkrožno odebeljen navznoter; trdo, temno sivo do rjavo žgana glina s primesmi karbonatnega peska do 1 mm velikosti; površina porozna. Rek. pr. ustja 17,0 cm; ohr. v. 2,3 cm; deb. ostenja 0,3 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 2 %. Vel. 4,6 x 2,4 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 21_2; 16. 06. 2007 14. Lonec; del ram in strmo izvihanega ustja s klekasto profilirano notranjo in nizko zunanjo stranjo roba; na prehod ram v vrat klekast; trdo, temno sivo do rjavo žgana glina s primesmi nekarbonatnega peska do 2 mm velikosti; površina hrapava. Rek. pr. ustja 17,8 cm; ohr. v. 2,8 cm; deb. ostenja 0,3 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 2 %. Vel. 6,7 x 2,7 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 7_2; 16. 06. 2007 15. Lonec; del ram in strmo izvihanega ustja s klekasto profilirano notranjo stranjo nizkega roba; trdo, temno sivo žgana glina s primesmi karbonatnega peska do 1 mm velikosti; površina porozna. Rek. pr. ustja 16,0 cm; ohr. v. 2,2 cm; deb. ostenja 0,3 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 2 %. Vel. 4,9 x 2,2 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 21_2; 16. 06. 2007 16. Lonec; del ostenja, ram in izvihanega ustja s profilirano notranjo ter usločeno in spodrezano zunanjo stranjo roba; na ramah nakazane vodoravne kanelure; trdo, zelo temno sivo do rjavo žgana glina s primesmi peska do 2 mm velikosti in organskih pustil; površina hrapava. Rek. pr. ustja 15,0 cm; ohr. v. 6,7 cm; deb. ostenja 0,4 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 5 %. Vel. 11,3 x 6,8 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 20_4; 15. 06. 2007 17. Lonec; del ostenja, ram in izvihanega ustja s klekasto profilirano notranjo in usločeno zunanjo stranjo navpičnega roba; prehod ram v vrat je klekast; trdo, sivo do rjavo žgana glina s primesmi nekarbonatnega peska do 2 mm velikosti; površina hrapava. Rek. pr. ustja 20,1 cm; ohr. v. 4,9 cm; deb. ostenja 0,3 cm.


14

Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 2 %. Vel. 13,5 x 5,0 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 20_6; 16. 06. 2007 18. Lonec; del vratu in poševno izvihanega ustja s klekasto profilirano notranjo in nažlebljeno zunanjo stranjo roba; trdo, sivo do bledo rjavo žgana glina s primesmi nekarbonatnega peska do 2 mm velikosti. Rek. pr. ustja 21,0 cm; ohr. v. 3,2 cm; deb. ostenja 0,3 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 2 %. Vel. 8,1 x 3,7 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 21_3; 16. 06. 2007 19. Lonec; del ostenja, ram in strmo izvihanega ustja s klekasto profilirano notranjo in ravno zunanjo stranjo roba; rob ustja raven; na prehodu ram v vrat štiri vodoravne kanelure; trdo, svetlo rjavo žgana glina s primesmi nekarbonatnega peska do 2 mm velikosti in organskih pustil; površina hrapava. Rek. pr. ustja 13,6 cm; ohr. v. 6,1 cm; deb. ostenja 0,2 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 5 %. Vel. 10,9 x 4,3 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 7_1; 16. 06. 2007 20. Lonec; del ostenja, ram in izvihanega ustja s klekasto profilirano notranjo ter profilirano in spodrezano zunanjo stranjo roba; trdo, zelo temno sivo žgana glina s primesmi peska do 2 mm velikosti in organskih pustil; površina hrapava. Ohr. v. 2,9 cm; deb. ostenja 0,4 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 1 %. Vel. 3,7 x 3,1 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 19_2; 16. 06. 2007 21. Lonec; del ostenja, ram in skoraj vodoravno izvihanega ustja s klekasto profilirano notranjo in plitvo nažlebljeno zunanjo stranjo roba; prehod ram v vrat poudarjen; trdo, temno sivo do rjavo žgana glina s primesmi peska do 2 mm velikosti in organskih pustil; površina porozna, gladka. Rek. pr. ustja 28,0 cm; ohr. v. 6,9 cm; deb. ostenja 0,2 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 5 %. Vel. 14,6 x 7,2 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 21_4; 16. 06. 2007 22. Lonec; del ostenja, ram in izvihanega ustja s klekasto profilirano notranjo ter usločeno in spodrezano zunanjo stranjo roba; trdo, zelo temno sivo žgana glina s primesmi peska do 2 mm velikosti in organskih pustil; površina hrapava. Rek. pr. ustja 18,0 cm; ohr. v. 5,2 cm; deb. ostenja 0,3 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 2 %. Vel. 7,2 x 5,7 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; N_01_2; 16. 06. 2007 23. Lonec; del ram in poševno izvihanega ustja s klekasto profilirano notranjo in usločeno zunanjo stranjo roba; trdo, sivo do rjavo žgana glina s primesmi nekarbonatnega peska do 2 mm velikosti; površina hrapava, porozna. Ohr. v. 2,6 cm; deb. ostenja 0,3 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov ostri. Ohr. 5 %. Vel. 3,3 x 2,8 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 20_3; 16. 06. 2007 24. Lonec; del ostenja z nakazanim prehodom v rame in izvihanega ustja z vodoravnim robom; trdo, sivo žgana glina s primesmi sljude in peska. Rek. pr. ustja 15,0 cm; ohr. v. 3,0 cm; deb. ostenja 0,3 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 1 %. Vel. 4,9 x 3,3 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 19_1; 16. 06. 2007 25. Lonec; del ostenja, ram in skoraj vodoravno izvihanega ustja z odebeljenim robom; trdo, sivo do rdečkasto rjavo žgana glina s primesmi peska do 1 mm velikosti; površina hrapava. Rek. pr. ustja 20,0 cm; ohr. v. 5,2 cm; deb. ostenja 0,3 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 5 %. Vel. 10,3 x 5,5 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 18_1; 16. 06. 2007 26. Lonec; del ram, visokega vratu in izvihanega ustja s klekasto profilirano notranjo in nažlebljeno zunanjo stranjo roba; prečiščena, temno sivo žgana glina; na notranji strani


15

tanka zelenkasta glazura; zunanja površina gladka. Rek. pr. ustja 12,0 cm; ohr. v. 3,1 cm; deb. ostenja 0,3 cm. Lega in ohranjenost: robovi odlomov delno zaobljeni. Ohr. 2 %. Vel. 10,3 x 3,2 cm. Najdišče: Vrhnika-priključek AC. LJ_V_07; Kv. 18_2; 16. 06. 2007


16

T. 1: Ljubljanica pri Dolgih Njivah na Vrhniki. M=1:3 (risba: Janja Tratnik)


17

T. 2: Ljubljanica pri Dolgih Njivah na Vrhniki. M=1:3 (risba: Janja Tratnik)


18

3 KOMENTAR 3.1 Prazgodovina Zbrano gradivo po kronološki strukturiranosti v grobem ne odstopa od dokumentiranega razpona najdb iz struge vzdolž Dolgih njiv. Odlomek prostoročno izdelane posode (kat. št. 1) dopolnjuje zbirko že znanih predmetov prazgodovinske provenience, glede na njegovo fragmentacijo pa se zdi verjeten transport iz gor vodno ležečih delov struge. Po fakturi spominja na odlomke keramike iz zgodnjega dela kulture žarnih grobišč (Bd D/Ha A1), odkrite med intenzivnimi pregledi struge nad cestnim mostom Vrhnika-Borovnica, med 300 in 800 m po toku navzgor (Gaspari, Erič 2006a; id. 2006b). Okvirno sočasna keramika je bila najdena tudi v strugi Velike Ljubljanice pri cerkvi sv. Antona na Verdu (Gaspari, Erič 2007) in v Ljubiji pri ledini Zalog (Gaspari 2006), medtem ko z obeh bregov Ljubljanice na območju med izviri in Vrhniko ni znanih prazgodovinskih kontekstov. Med površinskimi najdbami velja omeniti odbitek iz črnega roženca na njivi, okoli 300 m pod sotočjem Velike in Male Ljubljanice (Gaspari, Erič 2006b). Že omenjene bakrenodobne najdbe s tega odseka struge so zelo verjetno pokazatelj naselbine ali prostora aktivnosti nekje med Verdom in Dolgimi njivami, pri čemer moramo upoštevati, da razdalja med najdiščem kamnite sekire iz raziskav leta 1985 (Horvat, Kocuvan, Logar 1986) in mestom, kjer je dospela v vodo, ne more biti velika. 3.2 Rimsko obdobje Na zbiralnem območju je bilo glede na bližino Dolgih njiv odkrito presentljivo majhno število rimskih najdb. Te so v nasprotju s pričakovanji na površini peščenih sedimentov zastopane v neprimerno manjšem številu kot npr. odlomki srednjeveške in novoveške lončenine, med katerimi se posamično pojavljajo tudi skoraj v celoti ohranjene posode. Najden je bil del široko zaobljenega ostenja ene od zgodnjecesarskih oblik amfor (kat. št. 4), odlomek vratu amfore ali dvoročajnega vrča (kat. št. 5) ter izvihano ustje in del ročaja manjšega vrča (kat. št. 3). Pogojno lahko v rimsko obdobje uvrstimo tudi del zaglajenega ostenja strukture iz žgane gline (kat. št. 7). Poleg dvignjenega gradiva je bilo v strugi po toku navzdol opaženih še nekaj kosov amfor, med drugim polovica ustja tipa Dressel 6 B, ter več odlomkov strešnih opek - tegul. Drobne najdbe so na odseku vzdolž Dolgih njiv pogostejše v sedimentih in kamnitih posutjih leve brežine, dol vodno od lesene konstrukcije pa se pojavljajo tudi na izpostavljeni glineni podlagi v najglobljem delu struge. Med sistematičnimi raziskavami v prvi polovici 80. let in poznejšim amaterskim potapljanjem je bilo v primerjavi z odkritji domačinov in vojaških potapljačev ob koncu 19. stoletja najdeno le manjše število bronastih posod in kosov orožja, kar opozarja na razmeroma dolg interval izpostavljenosti predmetov na obravnavanem odseku. Spremembe v sedimentacijski dinamiki, ki so jih najverjetneje povzročila šele večja nihanja intenzivnosti pretoka, kljub temu dokazuje nepričakovana najdba zgornjega dela gladija, dobrih 15 m pod leseno konstrukcijo. Vse namreč kaže na to, da je bil meč pred 12 leti, torej v času sondiranja, ki so ga okvirno na tem območju izvršili potapljači, prekrit s sedimenti. Glede na visok delež peščenih sipin, ki zapolnjujejo celotno strugo med mostom priključka in leseno konstrukcijo,


19

v manjšem obsegu pa tudi globlji odsek pod njo, lahko ocenimo, da ima Ljubljanica na tem odseku še vedno precejšen arheološki potencial. Glede na poročila o starejših odkritjih in pričevanja potapljačev je bila večina rimskih najdb iz struge Ljubljanice na Vrhniki odkrita v bližini (najverjetneje dol vodno) omenjene lesene konstrukcije, ki je stala pod severnim vhodom na naselbino ob Dolgih njivah. Raziskovanja leta 1985 so pokazala, da stojijo kvadratno obtesani piloti v dveh gostih vzporednih vrstah, ki potekata vzdolž struge v medsebojnem razmiku 2,5. Med njima so zabiti v tla še posamezni koli, celota pa tvori 6 x 4,5 m velik pravokotnik. Višje in nižje ob reki, v razdalji 2-3 m, stojijo podporni koli nagnjeni proti pravokotniku v sredini. Z ozirom na starejše interpretacije lesenih ostankov je N. Logar menila, da najverjetneje predstavljajo mostni opornik, zaradi odsotnosti pilotov na levem bregu in sredini struge pa je dopuščala tudi možnost, da gre za pomol. Za slednje govorijo tudi gosto zabiti piloti, ki se proti sredini struge končajo skoraj v ravni vrsti ter najdba klina z obročem za privez (Logar 1986). Do podobnega sklepa je prišla tudi Jana Horvat, ki meni, da bi lahko velike podolgovate stavbe II, VI-VIII na Dolgih njivah pogojno predstavljale čolnarne, lesena konstrukcija v reki pa rampo za vleko čolnov (Horvat 1990, 110). Drobne najdbe nakazujejo njen nastanek v avgustejskem obdobju, dokončno datacijo gradnje in morebitnih obnov pa lahko pričakujemo po realizaciji načrtovanih dendrokronoloških analiz. V naplavinskih plasteh okoli kolov je bilo najdeno večje število živalskih kosti, rimske strešne opeke, odlomkov amfor in lesa, med ostalimi predmeti pa posebej izstopajo čaša Aco s sigilatnim premazom, pečatni oljenki, krožnik iz terre sigillate, lesena posoda, nož, tordirane žvale s psalijami, 4 bronasti novci in omenjena kamnita sekira. Pri sondiranju dna struge tik ob konstrukciji so potapljači odkrili dele keramičnih posod, 2 bronasta novca in železen klin z obročem (Horvat, Kocuvan, Logar 1986; Horvat 1990, 100). Skupno je bilo na tem območju (?) najdenih 66 rimskih novcev, kovanih med Tiberijem in koncem 4. stoletja (FMRSl III 110). Kronološko najdbe iz plasti ob konstrukciji torej niso homogene, vendar prevladujejo predmeti iz avgustejskega oziroma zgodnjecesarskega obdobja, kar se ujema tako z izpričanim viškom naselbine na Dolgih njivah kot z glavnino gradiva iz struge v okolici. V kolikor lahko znaten del drobnih najdb iz struge vzdolž Dolgih njiv verjetno res vrednotimo kot zavržene predmete, posledico naključnih izgub pri natovarjanju plovil in rezultat erozije naselbinskih plasti, pa to ni verjetno za vse bronasto posodje, ki obsega deset večinoma nepoškodovanih korcev, enajst veder, dva kotla in tri zajemalke (skupno kar 26 posod; Horvat 1990; Breščak 1992) ter več kosov rimskega orožja. Trenuten seznam vojaške opreme, ki jo hranijo Narodni muzej Slovenije in zasebni zbiralci, obsega dva gladija tipa Mainz z ostanki nožnic (Horvat 1990, 228, t. 23: 1)1 ter dva gola meča istega tipa, primerek tipa Pompeji brez nožnice, sedem pilumov s piramidalnimi konicami (Horvat 1990, 297, sl. 32c), tri sulične osti (Horvat 1990, 228,297, t. 22: 14; sl. 32d) in tri železne šotorske kline, temu kompleksu najdb pa lahko najverjetneje pripišemo tudi bronasto čelado s punciranim napisom, najdeno v bližini mostu avtoceste (NMS; neobjavljeno). Za večino gradiva je najverjetnejša datacija v avgustejsko-tiberijsko obdobje, med izjeme sodi dobro ohranjen meč tipa Pompeji iz sredine ali druge polovice 1. stoletja. Zdi se, da imamo opravka z enkratnim dogodkom ali serijo skupinskih potopitev, morda v zvezi z vojnimi situacijami ali ladijskimi katastrofami. Posebne 1 Na podlagi ohranjenosti menimo, da je bil v Ljubljanici najden tudi meč iz zbirke Windischgrätz (Horvat 1990, 305, sl. 35).


20

okoliščine so izpričane za meč tipa Mainz z manjkajočo konico, ki kaže na sredini ohranjenega dela rezila klekast zvin, očitno rezultat namernega zvijanja (Gaspari 2003). Gladij Meč, odkrit med tokratnimi raziskavami (kat. št. 2), sodi med gladije tipa Mainz, standardizirano legionarsko orožje, ki ga je prinesla Avgustova vojaška reforma in je ostal v uporabi do poznotiberijsko-klavdijskega obdobja, ko ga zaradi prilagoditev v taktiki bojevanja začne postopoma nadomeščati tip Pompeji. Meči tipa Mainz se imenujejo po eponimnem najdišču več primerkov v strugi Rena, med drugimi tudi slavnega Tiberijevega meča v nožnici z reliefnim okrasom, ki ga hrani Britanski muzej v Londonu. Največja koncentracija mečev tega tipa je dokumentirana v Porenju med Švico in Nizozemsko, v jugovzhodnih Alpah ter ob spodnjem toku Save med Siskom in Beogradom, in odraža glavna območja delovanja zgodnjecesarske vojske. Najzgodnejši standardizirani primerki z ovalno ploščico in predrtim okrasom nožnice so znani iz srednjeavgustejskih taborov Dangstetten in Oberraden v Porenju. Novo odkrit meč iz Ljubljanice pripada mlajšim oblikam gladijev tipa Mainz, ki nastopajo v ozki in dolgi različici lečastega preseka kot nasledniku poznorepublikanskih in zgodnjeavgustejskih mečev, širši in navadno nekoliko krajši varianti sploščenega rombičnega preseka ter čokatih izvedbah z rezili lečastega preseka. Vse tri variante označuje neenakomerno široko rezilo, ki je navadno nekoliko zoženo pred prehodom v konico. Meče povezuje razmeroma dolg trikoten ročajni trn pravokotnega preseka, ki je na vrhu stanjšan zaradi sistema za nasaditev držaja in glaviča. Skupni so tudi ovalna ploščica iz bronaste zlitine, na katero je nasedal branik polkrožnega preseka, anatomsko oblikovan držaj ter sploščen kroglast glavič, ki so bili izdelani iz kosti, lesa ali slonovine in občasno prevlečeni s pločevino. Pri nekaterih primerkih je elemente držaja na trn utrjeval bronast gumb z obročki (k glavnim značilnostim tipa Ulbert 1969; Feugère 1993). Nožnice so sestavljale platice, robni okovi, ustje in koničnik, prečne spojke in sistem za obešanje. Leseni platici sta bili prevlečeni z usnjem in železno pločevino, ki je bila navadno pokositrena. Platice se bile ob straneh spete z železnimi ali bronastimi robnimi okovi U preseka, ki so v spodnji tretjini prehajale v koničnik z gumbastim zaključkom, na vrhu pa v trakast okov ustja. Dva prečna okova pod ustjem sta bila na straneh opremljeni z zankama, v katerih sta bila vdeta profilirana obročka za obešanje, dodatno trdnost nožnice pa je zagotavljala podobno oblikovana spojka na prehodu v konico. Prečni okovi so na sprednji strani navadno vodoravno profilirani, zadnje prečke pa so gladke. Razkošnejše nožnice so imele okov ustja in koničnik okrašen v predrti tehniki (t. i. opus interrasile) ali z reliefno iztolčenimi ideološko propagandimi motivi, ki pri nekaterih primerkih prekrivajo celotno površino platic, manj pogost je vrezan okras. Okras, izdelan v predrti tehniki, obsega ponavljajoče in/ali simetrične vzorce palmet, zavojkov in arkad, ki se navezujejo na motiviko sredozemske umetnostne tradicije. Zelo podoben palmetast motiv se pojavlja na okovu nožnice meča poznolatenske sheme iz Stare Zagore v Bolgariji, ki ga je v grščini signiral Seuthes iz Paiagare (Werner 1977, 393, sl. 19), mediteranski izvor te motivike pa med


21

drugim nakazujejo npr. tudi palmetasti vzorci na obrobi enega od mozaikov z razkošnih Kaligulinih ladij iz jezera Nemi pri Rimu (Künzl 1998, 394). Strukturna sorodnost predrtega okrasa nožnic z vzorci na v kalupu izdelani fini keramiki, npr. na čašah tipa ACO ali skodelah tipa Surus Sarius, utrjuje prepričanje o pomemben deležu severnoitalskih delavnic v produkciji orožja in opremljanju enot, ki so delovale na germansko-srednjepodonavskem limesu in so bile v avgustejskem času rekrutirane predvsem v Galiji Cisalpini. Domnevamo, da se vpliv delavnic s tega območja kaže tudi v predrtih okovih nožnic t. i. noriških mečev iz konca 1. stoletja pr. n. št. (Werner 1977), ter v ornamentu sistema za obešanje gladija iz Ljubljanice, ki ga je J. Istenič prepričljivo datirala v cezarjansko-oktavijansko obdobje in ima vzporednice v dekoraciji poznorepublikanskega bronastega posodja (Istenič 2003). Gladij iz Ljubljanice na Vrhniki je kvaliteten serijski izdelek, ki po obliki in preseku rezila in ročaja spominja na meč iz t. i. Vrhniškega zaklada (Stare 1954; Horvat 1990, t. 28: 1), za katerega se je izkazalo, da predstavlja zbirko posamičnih najdb iz struge v Kaminu pri Bevkah (Bras Kernel 2006,17, sl. 1). Meč je imel ob odkritju ohranjen še del lesenega glaviča in branik, ki sta bila pozneje izgubljena, ohranila pa sta se srebrn okov ustja ter zgornja od obeh spojk z obročkoma, ki je skoraj 100 let po odkritju meča dobila par (Istenič 2003). Okov ustja je okrašen s simetričnim motivom dveh ptic in akantove čaše, iz katere rastejo vitice s cvetovi, ki se na podlagi rutinirane torevtske izdelave umešča v okvir italske umetnosti avgustejskega obdobja. Upodobitev cvetoče narave nastopa kot simbol Felicitas temporum oz. Aurea aetas v službi ideologije in politične propagande tistega časa (Künzl 1998, 423). Najboljša analogija za okov ustja nožnice kot tudi oblikovanost rezila obravnavanega primerka iz Ljubljanice na Vrhniki je skoraj v celoti ohranjen meč z nožnico iz Rena pri Mainzu, ki ga hrani Römisch-Germanisches Zentralmuseum v Mainzu (Künzl 1998, t. 39: 5). Skoraj identično oblikovano ustje iz bronaste pločevine (š. ca 7,8 cm; v. ca 3,5 cm) je podobnih dimenzij in ima vodoravno profiliran zgornji del ter pravokotno okrasno polje iz osrednjega niza simetričnega motiva palmetastih zavojkov, ki izhajajo iz navpične prečke s srčasto razširitvijo in se ponavljajo v izmenično obrnjenem zaporedju. Osrednji motiv zgoraj in spodaj spremljajo pravokotne predrtine, ki jih razmejujejo podaljški navpičnih prečk iz osrednjega motiva. Koničnik meča iz Rena označuje profiliran zgornji rob ter trikotno polje z motivom palmetastih zavojkov, ki izhajajo iz osrednjega stebla. Isti seriji orožja morda pripada meč (d. 68 cm; d. rezila 55 cm; š. 6 cm), ki je bil skupaj z delom nožnice odkrit v Donavi na sotočju z Moravo pri Dubravici (Margum). Koničnik in predrt okov ustja, ohranjen le v odtisu na železni platici, sta zelo podobna kot pri nožnici iz Rena. Na pokositreni železni platici je bil v bližini ustja odkrit lastniški napis, ki ga je avtor objave interpretiral kot Anivalus l(evis) a(rmatura) (legionis) IIII (Scythiae) (Vujović 2001). Sorodni okovi ustja, vendar brez nizov pravokotnih predrtin, so znani še z naselbine na Štalenskem vrhu/Magdalensberg (Deimel 1987, 262, t. 69: 3) ter legijskega tabora Carnuntum (Grünewald 1983, t. 66: 13). Kar trije primerki s profiliranim zgornjim poljem ter podobnim predrtim okrasom izvirajo iz nasutja v legijskem taboru Vindonissa, ustanovljenem leta 17 n. št. (Unz, Deschler Erb 1996, 15, t. 4: 46,48,50). Širina v celoti ohranjenega primerka znaša 9 cm, višina pa 3,45 cm.


22

3.3 Srednji vek in mlajša obdobja Na vsem odseku vzdolž Dolgih njiv se v velikem številu pojavlja bolj ali manj fragmentirana srednjeveška- in novoveška keramika. Med najdbami iz zbiralnega območja je več odlomkov loncev iz 13.-14. stoletja, prevladujejo pa lonci, pokrovi in sklede iz časa med 16. in 20. stoletjem. Odlomek ročaja (kat. št. 9) pripada stekleničastim posodam iz rjavo do sivo žgane, občasno porozne gline z močnimi primesmi peska. Steklenice tega tipa (t.i. Henkelflasche) so pogoste na južnonemških in avstrijskih najdiščih 15. stoletja (Nabergoj 1999, 51,52), v Ljubljanici pa so bile najdene še v Kaminu, pri Jurju in Podpeči (PAS I, t. 7: 96,97; 16: 235; 18: 254-256; PAS II, t. 5: 3; 12: 2,7; Nabergoj 1999, sl. 11; t. 2: 11; Bras Kernel 2006, sl. 6). V okvirno isti čas sodi še ustje in del vratu z ovratnikom večje posode za tekočino (kat. št. 8).


23

4 PRIPOROČILA ZA KULTURNO-VARSTVENE SMERNICE Z vidika rezultatov preventivnega arheološkega pregleda struge Ljubljanice ni zadržkov za izvedbo del na delu struge v višini srednjega vodostaja, ob upoštevanju pogoja, da v njej ne sme ostati kakršen koli odpadni material, ki bi lahko povzročil spremembe erozijsko-sedimentacijskega delovanja rečnega toka. Glede na arheološki pomen Dolgih njiv in podatkov z levega brega priporočamo izkopavanje celotnega ogroženega območja, vključno s sedimenti, ruševino in morebitnimi strukturami na pobočjih obeh brežin do glinene podlage. Zaradi ugotovitve morfologije obrežja in površine za gradnjo na območju jugozahodnega vogala utrdbe, načina temeljenja obzidja s stolpom in postdepozicijskih procesov, predlagamo, da se posebna pozornost posveti tudi mikro morfološkim raziskavam ter sedimentološkemu, paleobotaničnemu in dendrokronološkemu vzorčenju. Opozarjamo na verjetnost prisotnosti rimskodobnih lesenih struktur, vključno s pilotažo za temelje in utrjevanje brežine (Deschmann 1887, CXLIII).


24

5 VIRI IN LITERATURA BRAS KERNEL, H. 2006, »Vrhniški zaklad« je del zbirke najdb iz Ljubljanice pri Bevkah. - Argo 49, str. 11-24.

BREŠČAK, D. 1995, Roman Bronze Vessels in Slovenia, New Finds 1982-1991. - V: Acta of the 12th international congress on Ancient Bronzes, Nijmegen 1992, Rijksdienst voor het Oudheidkundig Bodemonderzoek-Amersfoort 1995, str. 15-21, Njimegen.

DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleinfunde vom Magdalensberg. - Kärntner Museumsschriften 71, Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalnesberg 9, Klagenfurt.

DESCHMANN, K. 1887, Ueber Funde von gallischen Münzen und anderen Gegenstände bei Ober-Laibach. - Mittheilungen der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale 13, str. 152-155, Wien.

FEUGÈRE 1993: M. Feugère, Les Armes des Romains. - Paris.

FMRSl III: Kos, P., A. Šemrov 1995, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slovenien III, Berlin.

GASPARI, A. 1998, Ali je bila barjanska Ljubljanica v antiki regulirana? - Argo 41, str. 30-41.

GASPARI, A. 2001, Potapljači cesarsko kraljeve vojne mornarice na Vrhniki leta 1884. Prve podvodne arheološke raziskave v strugi Ljubljanice. - Argo 44, str. 48-52.

GASPARI, A. 2003, Latenske in zgodnjerimske najdbe iz Ljubljanice. - Doktorska disertacija na Oddelku za arheologijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

GASPARI, A. 2006, Bronastodobne najdbe iz potoka Ljubija pri Verdu. - V: A. Gaspari (ur.), Zalog pri Verdu. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 11, str. 205-221.

GASPARI, A., M. ERIČ 2006a, Preliminarno poročilo o arheološkem podvodnem pregledu struge reke Ljubljanice na območju čistilne naprave Verd. - Elaborat na ZVKDS OE Ljubljana.

GASPARI, A., M. ERIČ 2006b, Preliminarno poročilo o arheološkem podvodnem pregledu struge reke Ljubljanice na območju mostu na povezovalni trasi Jagrova - Tržaška. - Elaborat na ZVKDS OE Ljubljana.

GRÜNEWALD, M. 1983, Die Funde aus dem Schutthügel des Legionslagers von Carnuntum (Die Baugrube Pingitzer). - Der Römische Limes in Österreich 32, Wien.

HITZINGER, P. 1858, Ljubljansko močvirje. - Slovenski romar 9, str. 59-72, Ljubljana.

HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). - Dela 1. razreda SAZU 33, Ljubljana.

HORVAT, J., E. KOCUVAN, N. LOGAR 1986, Vrhnika-Dolge njive. - Varstvo spomenikov 28, str. 277-278.

ISTENIČ, J. 2003, The Early Roman »Hoard of Vrhnika«: A Collection of Finds from the River Ljubljanica. – Arheološki vestnik 54, str. 281-298.


25

KÜNZL, E. 1998, Gladiusdekorationen der frühen römischen Kaiserzeit: Dynastische Legitimation, Victoria und Aurea Aetas. - Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 43, 1996, str. 383-474.

LOGAR, N. 1984, Ljubljanica na Ljubljanskem barju. - Varstvo spomenikov 26, str. 232-233.

LOGAR, N. 1986, Vrhnika / Dolge njive. - Arheološki pregled 1985, str. 126-127.

LOGAR, N., M. BLAŽON 1986, Ljubljanica. - Varstvo spomenikov 28, str. 252-253.

NABERGOJ, T. 1999, Srednjeveška keramika iz Ljubljane in Ljubljanice. - Argo 42, str. 39-66.

PAS I, Podvodna pričevanja preteklosti. - Podvodna arheologija v Sloveniji 1, Ljubljana 1982.

PAS II, Podvodne raziskave v Sloveniji. - Podvodna arheologija v Sloveniji 2, Ljubljana 1984.

PUC, M. 1984, Historična geografija Ljubljanskega barja. - Podvodna arheologija v Sloveniji 2, str. 11-14, Ljubljana.

STARE, F. 1953, Pomemben zaklad z Vrhnike. - Arheološki vestnik 4, str. 94-100.

ŠVAJNCER, J. J. 1992, Vojna in vojaška zgodovina Slovencev. - Ljubljana.

ULBERT, G. 1969, Gladii aus Pompeji. Vorarbeiten zu eniem Corpus römischer Gladii. - Germania 47, str. 97-128.

VUJOVIĆ, M. B. 2001. Gladii from Dubravica. A Contribution to the Study of Roman Swords on the Territory of Serbia. - V: M. Lazić (ur.), Vestigatio vetustatis : Aleksandrini Cermanović-Kuzmanović od prijatelja, saradnika i učenika, str. 118-130, Beograd.

WERNER, J. 1977, Spätlatène-Schwerter norischer Herkunft. - V: B. Chropovský (ur.), Symposium. Ausklang der Latène-Zivilisation und Anfänge der germanischen Besiedlung im mittleren Donaugebiet, str. 367-401, Bratislava.


26

Sl. 10: Zgornji del rimskega kratkega meča – gladija z delom nožnice in situ (kat. št. 2) (foto: Andrej Gaspari)

Sl. 11: Odlomek ostenja amfore in situ (kat. št. 4) (foto: Andrej Gaspari)

Sl. 12: Odlomek vratu amfore in situ (kat. št. 5) (foto: Andrej Gaspari)

Sl. 13: Odlomek ročaja vrča (kat. št. 3) (foto: Andrej Gaspari)

Sl. 14: Kos strukture iz žgane gline (kat. št. 7) ter odlomek ostenja amfore (kat. št. 4) (foto: Andrej

Sl. 15: Odlomek vratu vrča in ustji loncev. Kv. 07 (foto: Andrej Gaspari)


27

Gaspari)

Sl. 16: Odlomek vratu amfore (kat. št. 5) in ustji loncev. Kv. 18 (foto: Andrej Gaspari)

Sl. 17: Odlomki ustij loncev in ročaj steklenice. Kv. 20 (foto: Andrej Gaspari)

(SPA 23) Underwater Archaeological research of Ljubljanica riverbed near the new highway bridge...

Documents

Transcript of (SPA 23) Underwater Archaeological research of Ljubljanica riverbed near the new highway bridge...