/

Pot v Mocilnik

Kateri Dtomaca in inoiZemska. reaJmija

kaj rooa ocita nas-i Parti;i.i in dr- . zavi sovrazen odnos do cerkve in reli~je. Ker uroonicuje nasa P ar­tija v Jugoslavij'i ljudsko ohlast, ker po nalogu del-o-vnih mnome, ki ji zaupajo, uprav]ja na8o drzavo, se nepoucenem.u utegne zdeti tako mesanje Partije z dr.Zav<> kot pra­vilno in logicno. Utegne ·se mu zde­ti, · da j.e odnos d!ifuve dlo cerkve in 'religije enaik ·odno;su Par~ije do cer­li:.ve in religije. V TeSnici gre tu za dva tipa odno·sov, kajti j.e -s-icer res, da Partija uresnicuje ljudsko oh­last in da Ulpravlja drzavo po na­logu delovnilh mno~ic, ki j.i zaupajo, toda Partija se ni nikdar istovetila ·z ddavo in se tud'i· sedaj ne isto­veti. · Odnos Partije dJo cerkve in religi­

je :ie '{)rimeren n:ienemu marksi­sticnemu svetovnemu naziranju, ki

. je nas'{)rotno 1dealisticnemu reli­gioznemu svetovnerrnu nazi:ranj_u. Kakor :\~sako svetovno nazuranJe. tako je tudi na.Se enotno in celotno ));in ne .sme trp-eti - pravi Ivan Cankai· - nobooih ko.ncesij, nobe­nih -ozirov, nobenega omahovan:ia«. Med ma'IDsisticnim t . j. dialekticno materialiiSticnim svetovnim nazira-

~ rdem in .idealisticnim' svetovnim naziranjem, ·ki je lastno vsaki reli­g·di, ne iilliO\re lbilti nobene -sprave, nobenega komtpromisa. Tu si je tre-1ba tbiti -na jasnem. Tu ni prostora za polovicar.stvo. Ali gledamo pri­l'OOO in njene pojave ta&sne kakrs­ni .so, jih skusamo d.o:i•eti, jih razu­meti, si jih po.jasniti .itn se pri njih u-citi; ali si pa izmisljatrno · bajke o vecnih) resnicah in ucimo ljudi ve-· r·bvati v a,bsurde, ki jih ziv krst ne

· ·nwre in ne um:e razum.eti. · Odno1s Partije- do ce·rkve in r eli- -

gije ustreza od!nosn f.ilozofskega materializma do filozofskega idea­lizma, odnosu znanosti do vere. To­·da Partij.a ne vsiljuje s.v-ojega sve­tovnega nazora nikomur. Ona svoj nazor .sicer uci, _ga -propagir.a, to predvsem.- s sirjenjem in rpogla.blja­nj em znanj a_ med lll1'no~cami in zla1sti med mladino. Ucenje marksi~ st1cne.ga sveiovnega nazoraJ, ki je rezultat tisocletnih navorov clove­stva na polju znanosti, .na . polju iskanja resnice, ni niti od dalec zdruzeno s sovra•stvom do d'rugih svet0-vnih nazi\ranj . Od~os P alct!ije do cel'lkve in vere je nedvomno ne-

--'g'ativen, ni prijatelj:Ski, je naspro~ ten. Tako mora biti in ne more biti d;r.ugaee. Toda Pair1lija ne sovraZi drzavljanov, k~: ne sprejemajo nje­nega sveto;vnega na:zora. Zaradi te­. ga ni-bil pri nas se nihce preganjan in tudi ne bo. ·

Drugacen je o.dnos cel'kve in re-. ligije do Partije, · zlasti odnos ·re­

akcionarnega v.atikan:skega klera. Ta odnos je res prepojen s s·oVTa­stv·om. Ce prfunerjamo odnos Partii­je d'o eerkve -in religije z odnosom vatikanske cerkve do Partije, z o'd­nosom nekaterih tercialskih religi­o·znih krogov. do ateistov. ·do partij­ce.v in celo do clanov OF, se nam

_I

r (/JtJilnina p_laef!-mi o ·lJOlooini

TO VAS ZANIMA: Unicujmo koloradskega hrosca

tu'di v vrhniski obcini ,. ' .

Vrhnika in njena ok,alica v preteklos1i

Ucni usp ehi ob koncu sol~ke-·

ga l · ta . · Tudi . v m ajhni -v c si je J;IloZDO

' .-kultu•no prosvetno delo

Leto II. St: 13 Vrhnika, · 28. junija 1952 Din to·-

'

odnosi so potrebni spremembe? pokazej o ti drugi o•dno.si tako pre­nojeni z ·boles:tnim sovrastvom, da si mora clovek s •strahom mjsliti, kaj hi bilo z nami, ce bi ti lj udje imeli oblrus,t v .svojih · rokah. Odnos vatilraJlRk,ih reakcionarnih kro•gov do Partije ustreza .odnosu religije do znanosti. Vatik:imska cerkev se boji znanos.ti kot :zival bica. Znanost hi bilo trelbru po rj~nem mnenju li­kvidiratti - C.e bi ' le hilo mogoce - · in p.rep~t~ti vse 'llbozdi prev;id:no­sti«. Le znans,tvenike in nevernike bi bilo treba pr.epustiti p·rev.idnosti .wete inkvizicij.e. Z dfliZele prihajajo se sedaj vesti 0 odnosu posameznih chihovnikov in tm,cijalk -do postenih drzavljan-ov, ki jcirrri ni do cerkve. Skusa.io take ljudi .hojkotirati, se o njih lawjo in jih obrekujejo. Mor-' da ·zato, da bi dokazali, da je mora­la zares tesno zdruzena z vero. Pri­hajajo vesti o pritisku na mladino, 'ki ji je znanstvena in diobra lepo­slovna knj,~ga drazja_ od svetega pi­sma in katekizma,. Ve.'lti o nasilju med solskimi ·otroki, nad katerimi uporabljajo religio•zni ocetje -in ill~ tere .sibo, ee so :>;amud'ili yerouk. Vzgoja tak.i!h otrok, ivgleda, da ne ,c;me biti 'prepqs·cena llbozd i previd­nos-ti«, ali pa da je p-re'{)u's-tila ))boz­ja pr-evidnos:t« otroke takim za V·ero in bo-g'a in za siibanje vnetim star­sem. z dezele prihajajo se druge, se vse 'bolj zanim:ive vesti, ki ,dokazu­jejo, kako je le cer'k•eV poklicana, da hi llillOl'alno« Wgajala· mladino.

Jasno, d.a takih odnosov vatikan­ske cerkve in reakcionarneg:a klera do ddavl;ianov, ki niso· reliog.io·zne­g-a svetovnega naziranja, ni m.ogo.ce tmeti. Ce .s,i Partija, ki upr.avlja dr-

, zavo· po nalogu -delovnih mnozic, ki

I •

ji zaupajo, ne dovoljuje vrsiti prir tiska pa dTzavlj.ane, ker so nasprot­nega svetoVIJlega n aziranja, ne mo­re Partija doV'oliti. da bi s·e takcga PTiti·ska poslu-zevala vatikanska cer­kev· in njen.i nesipametni bigot:inci. 0dnos P artij e do ·cerkve in r-eligi­je je jasen in ne more biti drugaeen. T'a odnos ni zgrajen na sovrastvu; marvee nujno ii7Jlaja iz njenega sv·etovnega na~iralllr5a: liz njenega marksisticnega svetovnega nazira­nja, . ki ni v skladu z teligijo in z .ohskurantizm;om. Na dnevnem redu r1ane,., ni vprasanje odnp.sa Pariije in ddaye do cerkve in relig~je, marvee vpra8anje odii:wsa cerkve in r eligije do P artije in do na.Se soci~ l:sti-cne dr~ave, do ' ljud.ske oblasti.

Odno:s cerkve in religije do Par­tije j e ze. UIStalj.en. To je- odno-s med f\ilo•zofsko .id.ealistiffilim in .filozof~ sko materialistienilm s-vetovnim na­ziranjem. Od cerkve ne moremo za­htev,ati, da hi svre-jela materialisti•c­ni svetovni nawr. Drugaee je gled'e odnosa cerkV'e in religije do d!rza­ve; do nase ljuds1ke ·Oblasti. Tu je spo1•azum miQgoc. Tocla le na podla­gi lojalnega p1"iiznanja huds ke o-b ­lasti s. strani cerkve. N a podlagi spostovan.ia na8ih soeialis-ticnih za­konov. N a . rpodlagi p•riznanja vseih pridobitev osvobodilne borbe naro­dov Jn•goslavij-e-. N a podla,gi dqseze-

-nega bratstv:a med nar•odi J ugo­slav;ije. Nasa l judlska oblast ni­ma nohenega ·namena ·one-mogo~ citi -vel'IJlikom i:zvrsevanje n jiho­vih religioznih olbredov. · Oc1 vseh svojih -~d'rzavlj anov pa zahteva nasa ljudska oiblast priz.nanje tega, kar je in zavootno :sodelov-anje vseh pri nadaljnji .gradnji ISaciali:zima~ Ce:r-

I

kev uZiV:a pri .nas vse drzavljanske pravice. Priviloegij!ev ~e mo;re za­htevati. Lojalen odnos cerkve do ljudske oblasti, do pl;i:dohitev osvo­bodilne . . horbe, do socialivma4 bi utegnil korisrtiti cerkvi in d'riavi. Bi utegnil koris-titi nadaljnji gradnji osnovnih t emelj ev s ocializma. Od cerkve ne .zahtevamo·, naj: nelha biti cer.kev. S:mem,o· p-a zah:tevati, naj sluZi ·d'omacemu p rebivalstvu in ljudski obl-asti, nikakor pa ne more­roo dovoliti, -da hi · se udinja;la va­tikam.s•ki in drugi reakoiji, ki stre­mi za tem, da b;i unicila sadove n a­po·rov -in zrtev nasih narodov. N aj ;postane cerkev tudi pri nas patrio­ticna, naj sluzi korisrun na:Sih naro­dov. _Naj s svojilll1' lojalnim odno­_som do ljudske- -oblasti in do vseh ,jJ.a­sih lna.r·odov izbriSe madez svojega pr'otilj_udskega dela med os-v()Jbodil­nim bojem nasega ljudstva. Tak lo­jalen odnos do nruse ljudske -Oblasti bi bil - tda g·ov.ori:m z njenim j ezi· kom - tudi lbogu dopaclljiv. Kajti; ce je_ res, kar uci, da je. vse od' iboga, tedaJ hi po :Vlleh pravilih religije ' morala biti tako tudi nasa ljudska -o:blast. . N e gre torej za odnos nase -drza­ve jn ljudske -oblrus.ti -do cerkve in religjje·. Ta odnos je ze danes ta:k, da. z; la:hkoto prenese vsalw kritiko' domace in inozems:ke reakci;je. Gre za odnos vatikanske oorkve -do nase

_ driave in ljudske oblasti. Ta odnos je treba rad~kalno S'{)reme-niti. 0 tem odnosu je treba raz<pTavljati. 0 . s.premembi tega od'nosa pa naj od­locijo vatikans:ka cerkev in njeni zag;ov-orniki.

lgrek. ,)Nasi R.az.gledi«.

GasilCi 'V Li2,ojni so zaziYeli

-. :S!aonostna predaja orodja

prostovoljnemu gasilskemu drustvu v Ligo jni.

llHocem-o- 'nadoknaditi to, z,a kar je bila Ligojna priluajsana v p-rejs­njiih letih,« s,o mi dejali mladinci v ra~govo-ru, ki sem ga oni teclen ime.l

- z njimi. N apisal bi danes nekaj vDstic o

ligojnskem pl'losto-voljnem gas.ilnem dTustvu, katereg,a so usta.no:vili le-

• tos ianuarja meseca. Drustv o zdru­- zuje v svo jih vrstah pionirsko de-

-setino in 104 Clane, kar poiiJleni za Ligojno dokaj lepo stevilo.

Kmalu po u:stanovitvi •so ·se gasil­ci ze pogov.or:ili 0 ·zidavi Sivo jega lastnega ga.siLskega doma, saj sedad v Ligojni prav za prav ni p;rosto-' ra, ki bi ,ga lahko u'{)orrubili v kul­turno prosvetne namene. N-o, in o tem, kje naj bi ,stal bodoe'i gasilski dom, -so se na raznih se-stankili ka­ke t,rj mesece vle:kle brezkoncne de­bate. z, drugimi besedami povedano:

. nekateri ljudje ·bi pac radi napra­vili .silno velik problem :pri gradnji doma. Drugi ·p-a so zopet hoteli izra­biti zmesnjaV'O okro,g tega, kje naj bi i'Zibrali stavbeno parcelo, v razbi: jaske namene. Ho-teli so poleg ga-

'Nadaljevanje na 4. strani

1

Unicuj mo_ kolorads~ega hrosca . . . Ko so leta 18:1:9 prvic opaZi.li skod­

ljivost koloradskega hrosca (v drza­vi I oolorado v Zdruzenih dd-avah Amerike) s i gotovo niso m.islili, ko­liko :preglav.ic bodo z njim imeli l.;iudje po sv:etu ze .Cez :p].i:\lih .sto let. Clov.ek sam mu je s krom:pii·jevimi nasadi nehote ra:z8i1ril pot. S preva­zanjem- -krompi-tjevih sadik in dru­gih prid!elkov so ga ·na laidjah pre­peljali iz Amerike rv Zahodno · Ev­ropo·. K na:m . v Jugos1avijo ga Je zanesel nem:~ki o·kupator .l. 1944 in • s icer .najprei na Kirs)m polje, od koder se j.e Ta:zsiril po Sloveniji. Da­nes pa prihaja wecej okuzb zlasti iz Italtje, ker ga tam· n e unicujejo dovolj ooin:IDovito. Nasa ljudska db­last je kmalu uvildela, kako velike vaznos•ti je unicevanje tega skod­lj .ivca, zato tudi rv nenehni skrbi za obilen in zd•r av pridelek krom­rpr •r ja ze neka.j 1et u'vaja obvezne n.edeljs1ke preglede krom p.iri.Sc. Kjer se kolmadski hros·c pojavi, ze pric­no s kemi·cnimi. •sredstvj »·bod « ·pro­ti njemu.

ki nekaj :dni kasneje prileze iz zein­, lje in ta1koj pricne objedati krOilll-p ir . ' . ·, ·

Razvojna dolba od jajceca do hro­sca traja vsega skupaj :ponajvee le 6 tednov, zato lwhko dobimo v to­plej,s.ih l·e·til1 tudi do dvo.je poko-ljenj na leto. ·

Kr·ompirjevec pre~mi, v z.emlji. Mno·g1okrat -se ?Jarije v zemljo :Ze av­gusta mes.eca in to do 20 em globoko (nash pa ;so ga ze celo 70 em gloho­lw!) Spomladi se hr.osc zopet prika­z·e in se ·naseli na krompirju, manj p.a na pa:radizniku, volcji eesnj1 in crnem zobniku. '

:J\1\ujuo -potr-ebno za uspesno zati~ ranJ e je, da o·pazimo-na njivah-hro­sce ze 'Sp'blrnlwdi, ko so sele :prilEite­li na zdravo njivo, kajti le takr·at Je mozno popolno unicenje tega skodljivca. ce pa to zamuuimo, je S:koda ogt,omna in vcasih tudi ne­popravljrva. V ta namen s o potreb­ni pa.zljivi in .si:stematicni p•reg·ledi krompiris·c. V sako naj.d:bo hros.ca · j e treba preko krajevnega vodje t31koj javiti :obCinskemu vodji akcije za zatiranje koloradskeg-a biros•ca, da potem mestni obcinski ljuclski od­bor izda· ukrepe za razkuzevanje okuzenih njiv z ucinkovitirni ke­mi&nimi _preparati, kajti mozno je, da se hr-o§c na eni in isti njivi po­javi tudi naslednje leto. Zato mo­l'amo krompir saditi na istem me­stu se drugo leto, da skodljivca po­polnoma iztrebii:no (L<;I.icer pa daje tozadevna navodila 0 sa:d:itvi pri­s tojni lju(l·ski odhor),

Pojavil -se Je ameriski kapar Pred nedavnim j e bil najden ame­

riski kapar v sadovnjaku tov. Vov­ka Staneta v _Maroltovi u1ici st. 2. Tov.. Vovk je zara;di , tega posekal pet sadnih dre-ves.

Ker ob.stoja nevarnos t , da hi s.e ta · skodltiirvec lra!Zsir\il se dmgod, :saj se_ (p'rav v mesecriJh od j:unija :do septernbra najbolj. mnoii, je potreb­no, da se poleg o·bveznega zi..rn&kega skr-opljenja tako j organiz.ira se po­letno sk:r:oplJenj e. -

Do 1. julija naj ho opravljeno pr­vo skroJ)ljenje s »Fosferno 20« v O.o7 odsto·tni koncen trac,-lji. N a 100 1-i.trov vncl'e vzamerno 70 gr Fosferne in to mesan~oo, predno jo v1ijemo v .skr··opilnico, do.bro premesamo. ·

D1·ugo skropljenje, to j e od 1. do 15. julija, opravimo z ~stim skt·opi­VO:lJI!, le pri S:kro:pljenju zgodrije.ga sadja- moramo upora!bljati namesto »Fo,sferna 2()« 1 orustotni ' te-ko&i -pan­ta·kan, (1 kg pantakana na 100 litrov vod~.)

V drugi polovioi septembra . opra-' V'i.rrno tretje skropljenje s tekocim pantakanom.

ce hoc~mo zatreti skrlup ali fusi­kladij vzaunemor >l'F:osferno. 20« in 1-

ljani, ozir-c>ma v OZZ -Ljubljana okolica, ter zahteva:mo tudi pojas­nila :glede uprorabe. Opo,zarjamo, da je »Fosferna 20« zelo strupena in nevarna, ce pride na rano ali v usta. Priporoclj:ivo je, da upotab­lj am1o ma.Sike.

S »Fos.ferno 20« ne · smemo skropi­ti tam, kjer j.e pod1 drevjem po\'Tt­nina, zato raje uporabljajmo pan­takan, ker ni strupen. S travo, ki je pod drevjem, katerega smo skro­Piili IS »Fo1sferno 20« ne smemo krmi­ti 3 t edlne, ·ce jo ·je med tem iz;pral dez, v nasprotnem primeru pa naj ­manj .6 tednov.

Da hi se sirjenje ameriskega ka­narja na Vrhniki takoj zatrlo, so d lzni vsi lastniki sadnega drevja v okolisu 300 metrov oi:l odkritega zaris&!. ·(vpostev pridejo sad'ovnjaki in vrtovi Legvart Marije, Komotar Katarine, dr,, Lovrencic Ivana, Se­li:skar M:hllke, Leitge-b Ane, Kastner Karla 'in vsi hilsni vrtovi v N ovi vas.i) takoj priceti s skropljenjem v smislu .gornjih navodil.

Silno neurje odstotno !bakreno apno. · l\IIesanico V petek, 20. junija op.oldne je sil­na:prravimo tako, da najprvo .pome- no neurje zajelo vso vrhni.Sko kotli­samo bakreno apno z ma1o V·Orde v 119. Med velikim naliV•Olll je padala~ gosto ka.So; nato · dolijemo na 1 kJg "i')ela to•ca, ki j.e nap·ravila do.slej 100 1itDOV VOde, tem1U pa' dod•amo 7(} se ne ocenljivo skoc1o tukajsnjemu gramo'V .».Eosferna 20«. poljedelstvri. Skoraj po:Polnoma j e

Ra:zkwzevalna s r edstva lahko ku- unicila poseV'ke v Lesnem brdu, Do­P~~-o v ~:etijski zadru·gi na Yrh- hra.vi, Dren-ovefr!l ~ricu., Lo,gJt,. vuko~ nJkr, KmetrJ-Skem magazinu v Ljuh- V-Irci, ·Dragoon:erJu I'D. Bre:llowcr. BolJ

· - kot or.eh debela je pri Drenovem

Kolora dski .lirosci ali krompit ­jev-ci, kot j,rh nekateri imenuj ejo, prlilezejo iz zemlje zgodaj spomla­di, cim ozeleni krompir. Takoj pr1-cno objedati kr·Ompirjeve liste in S tem •skodujejo kr ompJ,rjev:i rastli­ni. Samice lezej,o ze v z.godnjern po­letju en in pol milimetra dolga po­marancasto rum.ena j ajiceca-~ , ·obi­cajno na spodnj:o stran kroi111Pirje­vih l istoiV. Redkeje lezejo samice jaj!Ceca na druge rastline ali celo na zemljo Zanimivo je, da samica hro­sca v enem letu ocHozi laihko 700__:_ 800. jajc.

Iz" j-ajooc Ge izlezejo li:cinke (v treh do dvanajstih dnt}h), ki ·se moc­neje kot .hrosc ·sam objedajo krom­p:i.rjeve liste. Poznani so r~a:m pri­meri, ko je ·mno,go licink objedlo celo .krompirjeva ,s.telbla, da so po­tem krompirjevi nasadi · izgledali popolnoma. :prazni.

. ~ tudi na po~rocjti vrh~iske obcine gricu ubila tri divje zajce. Kakor se slisi, bo:do· ponesrecencem :prisko­·cili na pomoc kmetje; kjer jim toea

Eo licinka no nekaj tedrrih odra­st.e, se zarije 10-30 em .globorko v zem1jo in se tam zalbu'bi. Buba se ze po enem tednu spremeni 'v hrosca,

OliRil repi(il . obetil bol!ot pridelek

. Letosnja po.mlad nam je nudila lep · pogled na na.Sa polja, ko j.e ze v zgodnji . pomladi mnogo nii'V' imelo bog.ato rumeno cvetje. Je to oljna repica, ki je b!i:la pri ]).as vse do o.svoborditve skoro nepoznana. Ta kultura je zelo d-onosna za pride­lova1ca. Hektars1ki donos .bo zmasal letos Ill'D.·ogo nad 1000• kg in ker je cena temu semenu 29 din za 1 kg, ne bo malo pridelovalcev, ki hodo urejeli iz svoje njd.ve tudi po 40 do 50.000 ·din na ha. Razen tega pa bo­do na isti nj~VIi_ posadili se kro_mpir, alj peso, ali-ajdo, ozirmna druge kr­milne rastline.

Pridelovalci 'bodo to vee ali manj novro kulturo rzavoljo teoga ob:drzah

I in 'se Z vecjo skrbjo abdelovali. Olj­na repica nima posebnih zahtev, ra­zen teg-a, d'a j•o je treba .vec'krat oko-

- pati. · OJjna repica pncenja zore-ti. Gle­

de te-ga pa je ta kultura precej ·za­htevna, da jo ' ob pravem casu _po­za:njemo in pravilp.o spra.vimo .. Zeti jo je ·z~o·daj , zjuti·aj, ko je se rosa, ali pa nepusredno ·po dezju. Str·oki se namrec radi odpirajo in se iz njih ci.z.si,pa :s:eme} Tu{lli 'l_Jiri . prr.e-vazanju sn-op.ja iz njive., bodisi v kozolec, ali . v rkJUJpe in !k m latilnic'i, je treba posvetiti V1so · .paznro in IJr~grinj ati na voz- ponjave, rjuhe ali razna pre­grinjala, da .se tako prepre&i izsipa­nje.

Prav zadnje dll.i pred popolno do­zoritvijo, pa seme prirdobiva na olju. Vazno je zaradi tega, da pozanjemo rep.ico oh 'P1ravem: .Cas-q_. Repica j e zrela, ko se pojavijo rjave pege na zrnju, ter priocenjajo najspodlnejsi stroki rjaveti: Od pravilno ugotov­ljene zrelosti 1n pravocasne zetve je odvi'Sna kakovost in1 ko.li-cina pridel­ka, zato moramo biti pri dolocanju casa zetve zelo natancni, Jker bi lah­ko sicm· zg-uhili na koliciiri in ka­kovosti ce1otnega pridelka.

Kot smo g-ori povedali, je oljna repica ena najdonosnejsih kmetij­skih pridelkov, zato homo ze danes njej dolocili prim erne- povrsine, na kate.rih 'homo- posejali naslednjo oljno reprico. Setev je- '.Qrraviloma iz­vesti v prvi polovici mese.ca avgu­sta ·:iur je od· pcr:-avocasne in pravilrie setve odvis:i:J.a donosnost p.ride1ka.

2

- Val okuZ,be po- koloradskem · hro­scu je za~el tudi okohs vrhniske ob­cine N:a.S dopisnik je v tej zadevi obiska l to.v. J;aplj:a Matijo, obCin­skega vodjo a:kcije za zatiranje ko­lora~dskeg·a hrosca, ki mu je dal iJ.e­kaj pojasnil, kateri_h g-lavne mJ,sli v . na slednjem p-riolhcujemo. '

Prvi hrosc se je v nasi obcini po­javil v letosnjem letu 13. maja na V rhnik~ iJ.a 1bi!vrs,e,m posestvu Ane Mullayjeve (v ·bajerju) . Druga okd­ba je sledila :v Rwcjih mlakah (biv­si KLO Bl. Brezovica). Par dni za tern, dne 18. maja t. l. pa je bil prvi obvezni pre~led k!rompir iS·c. N asli

·so se stiri okuzbe in sicer dve y

Veirdu, in po eno na V.rhniki in v Podlipi. Ob dn1:gem mnozionem pre­g·led:u (1. VI. 1952) j e sledilo :Se - na­daljnjih osem aku.Zh. V zadnjih sti­rinajst.Lh ·dneh pa je stevilo okn:zb v na.Si obCini naraslo kar na 130.

Iz teh ktatkih podatkov ze U\' idi­mo, da j·e nevarnost pred tern skod­ljiV,Cflllll na whniskem ozemlju zda- · leka v·ecja , k·ot smo si mislili.

Kmetij.ska Z3Jdruga Vrhnika raz­polaga do sedaj z malimi zas:citni­mi sr·edstvi. lima •sicer rocni bohen

. za nap·r a8enje (s katerim ze P!l'asijo oo !barjans.kih kr.ompiriscih) in dve skrop:ilnici, (o.d kate6h je ena za­rad:i sv;o je lkonslt)mkcrije malo ali sko1~o n~c uporabna, z drugo pa skropijo na izven - barjanskem te­remi, kar je :ta cca 150 ha krompi­riSc, katere je trelba takoj razknzi­ti, · obCutno pr.emalo. U pravni odb<>r

'KZ na Vrhniki se ze pog·aja z OLO Ljubljana - okolica · za nakup mo­tornega nwprasilca. Ta bi seveda rukcijo zatiranja m:ocllO izboljsa:l, za­to j-e nujno, da ga merodajni fak­torji takoj p'l·es!krbe. V pi'imeru, da g-a KZ Vrhnika do•bi, bo na:prasenih vseh 213 ha krompi:risc, kaT jih je v ob:mocj:u r vt·.hnis:kega i obilliruskega ljuffis'k e~g·a odbora, ne gledeo na to, ali .so -okuzena ali ne, kaj.ti le tako se homo obvaTOIVali novih okuz:b in ,unicili sei p1·eostalega hrosca na . ze okuzenih krompirje-vih -nasadih.

Pa kemicni :P:rerriarati, ki jih upo­ni!bljajo pri raziklliZevanju~ Ti so: svinceni · ~rseruat, gameksan in 1Je­pein. Njihova uCilnkovitost se poka­ze ze po· eni uri:: hrosCi in njihove li­cinlk:e pri:cno utrip31ti, dokler napo­rsled ne poginedo . •

V fodlipi, ki ·velja ·za naj'bolj ok1l­zen kraj vzgled.Ino vodijo borbo pro­ti hrosou, ·za ,kar ima .precej zaslug·

. nj·iliov krajevni vodja. Med -Drenovitn! grioom in Sinjo go­

rico je se del zemljis·ca, ki ga nima nihce pod kontrolo (od Gantadeve­g-a jal'lka do ceste, ki pelje v R31cje mlake) •ka:zalo bi to stvar urediti cim:prej, da ne bo pri:Slo do neljubih po.sledic. Bev;ke · in Bl. Brezovica bo­sta morali polagati pregledom mno-

go vee paznj e, zlasti na tromeji Be•v_­ke - Drenov :gric - Bl. Bre·zb·vica. Kriticen pog'led na mno·z.iciJ.e pre-g-le­de na Vrhniki natn pove, da se. tu naidedo se vedno ljn:d:je, ki malo­marno ali pa sp1loh nocejo preg·ledo­va:ti krompiTiS1c, ceprav pride vsaka druii.na na vrsto le enkrat v mese­cu. Brez dvoma zasluzijo ti ljudje ostre kazni za tako malomarnost.

. Ponekod, zla:sti . v Lig.oj<hi so zelo netocni z oddajanjem poruCil neka-

- teri ~bp~i. rvodiiielji. V Za:Q_l3ffii so dos.le.J nash samo eoneg-.a hro.s-ca. Bo­svetiti bordo ll:nor ali preg-l_e;dom vee paznje, ker s o njihove so•sednje vasi mocneje okuzene in zaradi te.ga ob­stoji v1ecja nevama:st. 'Dudi V'o.ditelji ekip· niso v · tesnem kontaktu z va­skim vodjem.' Verd je ena iz:med ·va.­·si rv ·ohCini, ki s-o naj'holj okuzene, saj je tu :preko 40 naj1db. (U delezba na oregle;dih ni ·zadovoljiva.)

OMinski stab za zwtiranje kolo­radskeg·a hrosca j e sklenil, naj se opo?Jorijo vsi pr:idelovalci krompir­ja, da vsakodnevno preg-led'ujejo krompirj eve nasaJde in s proti unicu­jejo .Skodljivca, kajti le rz y;s·trajnim delom »v.si za ene.ga, eden za vse« bomo uni:cili hros•ca, ter s. tem omo­g·oCili z.drav in ·olbilen pridelek kt·•om­.pirja.

Ribja kuga Te dni se j e pojavila v nasih vo­

dah l'iibja kug-a, ki mocno unicuje Preclvsem scuke. Ri'hici S'O ujeli pre­cej oboleli'h ri1b.

n.i napravila skode. '

Nova gostilnrJ

Kot ISIJl10· prred kratkim izvedeli,. bo iVIes•tni obr0inski ljwdiski ·odbor Vrh­nike v sklopu svoj·ih krajevnih pod­ietij otvoril dne 29. VI. 195<2: gostilno »Stara srang-a« na Dreno¥ern grii:\u.

N-ajprej je bila to . ·zakupna go­stilna, nato rpa krajevna v r eziji

LO Drenov gric, zat·em pa je bHa ··\oro 5 mesecev ·zaprta. Sedaj pa jo ba ponovno odprl .MOLO Vrhnika.

Miadinska re·dja -v DolenjeDI Logatcu

· V nedelj:q 13., julija bo v Dole­n jem Logatcu mladinska r evija, ki ,io pripravlja ohi:\inski kormite LMS Dol. L_ogatca. Priprave •so v polnem teku .in kalwr do· sedaj izgleda, so najresne.je priijeli za .delo . Gorenje­lo,gatcani, ptujska mladinska delov­na brigwda in mlad:jnski oddelki prostovoljni!h gasilskih ·cet iz Go­renje.ga in Dolenjega Logatca . ter Hotedr.sice. Sode1ovala !bo mlad.i.na .iz krajev od LdUibljane do Postojne, ki aktivno dela v ljudski tehnik:i, strelskih druzinah, v TVD Partiza­nu, v kulturno umetniskih dru.St,vih (folklorne skup1ine in pevski zbori), nadalje so1ska mlad:ina IS telovadnim nro.grwmom in kosci ter z¥jice. N a _ to revijo zw da.nes · opozarjamo, po­drobneje pa lbomo porocali v pri­hodnji stevilki.

Vodna skU:pnost za Dielioracijo Ljublj. barja­POZIVA

. vse pose:~.tnike, zakupnike kakor tudi dr·uge uzivalce h<u·janskih zemljis·c, cla v smrslu Odloka Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana oko.lica st. 8227-15·1 od 24: novem'bra l%1 pristopijo h kosnji odvodnikov in olbve.znem poseku drevJa .in gr,movja ob odvodnikih na celotnem IJ:lO'tlxo·cju ba:rja:­Vsi lastniki so dolwi na svoji posesti u&istiti 2 metra levo in. desno od odViodnika vso v.rbovino·, jelsevje itd. in to do ·

1. avgusta 1952 na odvodnikih, -ki so v ·programu del vodne skupnosti za leto 1952.

Po 1. novembru 1952 pa bo Vocltna1 ;si_kupnost po pred>vi!du navedenega odlorka izvr,si,la na racun lastnika zemljisca posek z lastno delovno silo na vseh glavnih in pod­odlborovih odvoclnikih, ki do tega datuma ne bodo ·zadostili zahtevi . odloka. - Prepoveduje se nadalje v nav-edenem pa:su sajenje v;sakrsn.ega drevj ~;~. in g1'mbvj a. ·

. BARJANI! Zave~dajte se vaznosti te.ga poseka in disciplinirano pristopite k

izvr8i tvi -tega prerpotrebnega -dela, katerega _izvrsite-v v arm, daje pli rei­stem pretocnem pro·filu od~dnika sigurnost odvajanja pop;lavnih voda.

Pododbori Vodne skupnosti na teT·enu in ohcinski ljuds-ki odbori budo spremljali :potek teh del, a rkrsitelj:e tega odloka kwzmovali, poleg po;vraCila stro.Skov poseka, s kaznijo od 500 do 3000 dinarjev. -

\ Smrt fasiz.mu - svorbodo narodu! Ljubljana, iunija 1952.

Upravni odbor Vodne skupnosti za melioracijo Ljubljanskega barja, Lju'blj ana, ~armova 33; tel. 5{}-76. · · .

I- ..

VRHNIKfl IN NjENfl OKOLICft V PRETEKLOSTI • I

RRf\NCE Hf\BE zivll!hna je bila trg10Vina na Ljub­ljatp_ici\ pr1ea ogjromna v·sota 7000 goldinarjev, za · katm:o j' e kupil ljubljam.ski magis.tmt od cesarja Pe-rdinanda L 1564. plovno ·pravico

Zlato dobo procvita je .d.Jo~ivljal z devetimi ladjami vred. · V Val-trg v XVII, in XVIII. ~&toletju. Sko- vazorjevi dobi, konc-em 17. stoletja, zi V;-hnilw je tekla glavna avstrij- so bile ladj'e zopet v cesarski lasti. ska drzavna in p·o~tna ·zveza, ki je - Mali colnarji, ki so dobili ' svoje vezala razvijajoci se Trst z ·zaJ.ed- p;:avice potrjene s·ele leta 1?35., so z jem. Ta cesta je hila glavna p•ro- m'alimi •Colni P'I~evruzali blago, drva,

t v.1 t · · k :t..: • les , pesek in tudi ljudi. No{31ile so me na Zl a avs TIJS e monm'!u!Je. okrog· 40 do 60 stotov. Malih eolnar­Vrhnika je prec1stavljala najvaz-nejso po.s-tno postajo med LjUJ,blja- jev ,je lbilo \lla Vrhni;ki 60; v Ljubc n ·n T

1·sto;m 1·n LJ"ublJ"an1·ca naJ· lj ani 30,_na _lgu, Loki in Podpeill pa

) Q l - 30 V J...~ • vk• t k ' v l • va:znejso pr·ometno pot preko bar- . · l'iltlliS 1 in rnovs -i -co na:rJi so ja, ker je vsak raje U!dohneje po- si d.elili ' vozmjo 'PO Ljubljanici: toval po njej, kot po izredno . slabi V1rhnieani. so vozili po vodrni stru ji, cesti iz Ljrubljane nru Vrhniko. Tudi 'l 'rnoveani pa :proti njej. vse trgoVJsko blago, ki je prihajalo Poleg ' tr.skega s.odnika za trg j,z Italije in se tja posiljalo, se je sam, je imel eolnarski ceh sv.oj•ega prrevazalo v velikih in malih C.olnih Ct•sanskega :rnitniearja '(Oher.mauth­po Ljuhljaiiid, k,i tie hila p.rava nel'), pod katm·ega sodno oblast .so osnova trs.kemu procvitu .. V »Slavi ti · .spadali. Ta je vodil za colnarje Vojv.odine Kramjske« pravi V.alya- ,pos-ehen U!rhar. Med colnarje je zor 0 nj,ej: >~Ljubljanica je polna vzel le sposolbne ljudi, jih vpisal v colnov in nosi vsakovrstno blago, col!narski imenik in zapris egel, da tako, ki pTihaja ']z Italij.e in tako, redno i>ive in vestno vde sv.oj po­ki se tja posilja. Broda1-i se stalno sel. Po cesarskih privilegijih so hili ponoci in podnevi v malih in veli- 'ddgovorni le mitmiell!rju. Pod nje­kih ladjah. Male ladje so izdo1hene g.ovo 1sod!stvo so spadali ra:z.licni iz eneg·a sa:rnega dehla, velike lad- prep1ri, ki so mog·li nastati med je· rpa .so zgrajene iz velikih tramov colna.rji na Bregu ali na Ljublja-in lahko nosijo 300 ceutov. Ljublia- nici. · nica :ie rpolna ladij .- Vo,zi se lahko Posebnemu mitniearskemu uradu po njej na 01he stra:ni, ker leze tako na Vrhn~ki so stali v 18. stol. na ce­poeasi, da s'rooo:aj · ni opaziti, ali lu cesM1ski carinski uradniki. Za

. stoji ali- teee. Oh poplavi nastane uporabo c.ar:Lna:rnici je ohs.todal rpo­med VThniko in Ljubljana veliko seben dtzavni magacin; seda:nje cLel­jeze'l·o (ki s'e rwzteza ,drve milji ali se . no predelam.o rposlopje soda:rja Oh­vee v dalzino in s-irino), tako, d·a ni laka, tam kjm· zavtije pot v SiJnjo videti drugega kot 1e nekaj dreves, go-rico. Del cesa1.·skega tovora so tod ki mole iz nje.ga.« / preklrudruli I).a &olne in ga odprav-

V ravnini p·red trgom je hil·o oh ljali ·po vodni poti na Ljubljanici, Lj·ubJ)janici :plristanisee, katerega del s•o ga pa odp;remljali dalje po sledov.i so danes ze ·zaJbrisani. N a to cesti~ Med I tovO!I:,om je ·hila zlasti Z:ivahno doho jn·ometla lspomri,nja'jo s-ladkm·na moka (uvozene Letno 30 -le se .dolga poslopja ob Lju'bljanici milijoiiiJOV fruntov), kranjski les za - nekdanja skladisca za hlago. la;dje, volna ill ogn'sko zito. Iz trza-

Ves promet po Ljuhljanici S·O ske silr!lni so tovore vozili tezki pa­oskrhovali oolnarji, ki so hili zdru- ' riz3Jl'ji, oblozeni s kolonijalnim hla­zeni v hrato~s-eini· z, lastno hlagaj- g'•Om. Kar je bilo predmetov, ki ne no in ·zastavo. N;jen namen je hil . l?i c1olgo . v·zdrzali v •skladis•eu, ·s-o :P.redvsmn vreskrba ·dosto:inega po- .odpeLjali s lla:ri:za2rj:i taJmj dalje griliha udom in njci.hovim- ·druZinam proti Lju.bljani. , ter inkorporiranje mas za Ulll1Tlimi. .Tudi idJJ.•ijski drzavni erar je imel Olwli l. -1708 so se loeili v velike in za ,svoj rU:d:nik og1ronmo sklrudisce male co)nwrj(l 'Z last:n.i.mi b.ratovsci- - (stm•o .Je!oviskovo, 'IPO'ZIIleje Pivlar­nami. jevo skladis·ee na Nov i cesti). Tol-

Veli:ki .Colnarji so bi1i v drzavni minci, ki so ze oh zaeetku rudnika sluZibi m1 so morali predvsem pre- dali zanj :mJ.aten del delav cev, so vazati ceS.aJ.'S•kO ·blago. PloVlba po olbdi•zali pravico .tovorjenja zivega Ljulbljanici je hila namree last de- sre'bra. ToV'Orili so po S'taTi cesti Z:elneg·a kneza, ki je vzdrzeval na· eez Velu·se na VJ.,hniko, odkoder se LjiUbljanici s·edem do dev.et velikih - j.e zivo ·Sllebro 'Prevazalo po vodi do e.olnov za p:r;eva~anj.e blagci in, jih Ljubljane . . N a to doj)o se danes oddaja.l v najem ljubljwnskim in spomi[lja Iidrijska cesta. 'irrihniskim &olnarjem. Kako izredno Ta'ko je hila ta h·anzitna cesta

. I

preko Va:hnike vir njenega hlago­·Stanja. GospodJai,sko moe je dajala trgu povezanost s ' cesto. Oh eesii so stali dvor:i fu-rmanskih gostiln z ve­liki:mi hleVIi ·za vprefulo zivino jm p.1ristre8ki •z.a tezJre vozove. Tako- je .takl·at Zivel trg v korak s tedaj• sirnim ·svetoo:n tostran in onstrll!n• Kraskih rp.lanot in 'bil s cesto pove­zan s svetom. Prevo.zniski hlapci, ki s•o potovali in posedali po gostil­nah vzdolz zivahne ceste od Sever­ne Italije do Dlmaja in Moravske te.r Bavarsk.e so .oprav.ljali delo no­viearjev, ki ga dan'danes vrse easo­pisi.

Na postni postaji so se ustavljali vozov'.i redne po.ste, ki je oskrhova­la osebni potn,~ski promet. S postni­mi . km?;ij a:mi so se vozili trg.ov·ci, castniki, U'l'llid!lliki, ·~udentje, m.alo plem.stvo, z. ' eno heseid:o, vsa plast prebivalstva med kmetom in ruristo­kracijo. V :bogatih koCijah :pa so se vozHi pu·oti soncnemu jugu k morju in v Italijo in -obra,l-mo na se­ver v Nemeijo V'isoki cel'kveni in sveilni d:ostojanstv·e·iiiki in .vladaJr­j,i. Po Ljuhlj.anici .se je .15·. sept. 1660. leta pri1peljal na Vrhuik!o ·ce­sar Leopo·Ld · ·in o.dl tod potoval v Trst. Po isti vodni voti je po paklo­nitvi stanov v Ljuhlj runi ·prisel tudi Kru1:el VI. 30. avg. 1728. in sprejel v.rhniSko gospodo na _ B:regu v ta­k•ozvaJlli Eolinsiki hisi teT nato od­potoval v Test. Tako je dozivljalo vrhnisko -ljudstvo vzdoli ceste do­

. gaj.anja evropiske poHtike in v.ojn. . V prvih desetletjih j.e -hila za Karla VI. (vladal v A'Vstriji 1711-1740) zg~raj·ena z velikanski:mi ·zrtva.m.i ce­sta preko rolba L.j;uJhljans.kega har­ja Iia 'Tirst. S to novo cesto ki je vzellll precej pr.ometa vrhniskim c.olna;rjem, je-bil zadam prvi udarec zlatJim casom na Ljubljanici. Ool­narj.em se je ·Skl'eil zaJSluzek, ko so se zaeeli te~ko lnalozeni prurizarji pomikati po novi drzavni ces.ti.

lz te .diohe . imam.o Valva:zodev opis trga: »T.r1g je precej velik in gozidan z mtiogimi his.ami. Tu sta­nuje . tudi mnog.o trgovcev, posoje­·,-alcev konj; tovornijrov . in prav raznov·rs.t~no 1judstvo, ki zivi od ce­ste.« Go'SI];lodarska funkcija tr·ga je UJstvarj'ala · in difeTencirala trsko d.ruzho. Ves Breg· je zivel od cest­nega· prometa . .Oh trgu pred J;.enar­tovo cerkvij·o so bile r3JZVI'scene tJ:r­govti.ne, gostilne, urad!, trski boga­tasi in holjsi d1el obrtriistva z malo-· meseamSkO plastjo prebivalstva. Tu­di oolnal'tska ibratov•seina je imela tu svoj sedez. K,ot zasCitni:ka so col­narji in cigarji (oq nemskega .zihen, ker so oolne vlekli proti toku) Ca-

Ob zakljueku solskega leta t95tj52

. lJcni uspeh nizje gimnazije -Skupno Letni )-lSpeh

0 ---/ ·a 0

stevilo ·a p.

Razred Q) -ucencev dovrsilo razred popravni ni dovrs,lo ''-' Q)~

·od tega neoceojeni ;::l ,_.en izpit razreda 1 _ §

o .... -..c

- tn. I z. I sk. I z. I sk. I Ofo , odl. \ pd. I d. / zd. I z. I sk. m. I ~- l~k. ;-:-j~- ~~ N uo m. m. >-< . -

I

I 1- I ' l. 50 41 91 25 29 54 59,3 8 ' 7 18 21 14 9 23 - - 11 3 14 - 97,1

II. 34 . 30 64 18 25 43 67,2 8 9 11 15 8 3 11 - 1 1 8 2 10 - 96,1 , .

III. 23 38 61 17 29 46 75,5 4 · 11 19 12 4 7 11 - - .2 2 ' 4 - 97,9 .

I Skupa_j: 107 109 216 60 83 143 66,2 20 17 48 48 - 26 19 45 -- 1 1 21 7 .28 - 97 -1

-Ucni uspeh osnovne sole

r Poseralo I Dovrsilo

I Odlicno I) Prav

I Dobro Zadostno I Ponavlja I Obisk . , . pouk

razred dobro in neo<;:enjeni_h

I .I I . I I. I

- -1 345 291 43 97 98 50 54 98•5%

. 1Jcni uspeh sole ucencev v gospodarst"u ~---.----~----~----~--~~~-· I Razred I p~~~klo I Odl. I Prav. doh: ~ - Doh- Zad Nezad I Popr iz . - Uspeh Qbisk

·-· ·-I. 28 1 3 15 4 1 4 82.2:% 97.2%

II. 21 1 - . 5 11 ; 3 1 95,2% 96.5% ' -. '

III. 17 2 1 13 1 ' 100.0% -- - 9S.3% ' '

Skupno - 66 4 9 39 8 2 4 92.4% ...

97.3 %

Za.kljuc.l izpit 17 ·I 3

1 -4 I 9 I -

- I - I 1 ·I I 94,1%

stili M!klavza na. Kurenu nad Vrh­niko. Danes sponiinja na to :hratov­scino le se ·eo:lnar.slm hander.o pri T.rojici, ki ima na eni s•trani upo-

' d01hljeno sv. Troiilco nad Ljubljani-- co Zi Ljubljana, .na drUJg-i. •str3Jni pa svetnika Miklavza nrud Lju'bljanico z Vrhniko. Na \ro di so •co.lni s .Col­narji v nal'odnih nosah. Bamdero pa je ze popolnQID.a propadlo. Na Klan­cu, ki se vzpenja za Lenartorn, so ziveli delo.vni ljudje: vozniki, hrodt" niki in. drugi niz.ji ·ohrtrniki, skratka naj·ri.i.Zja pla;st trske•gl). prehivalstva, nagnetena v majhni:h, nizkih, ohi­eajno .S slamo prekriti'h hisah. Na va•si .so- ·staiiovali predvsem . kmet-_ je, ki .SiO IS•e ·poleg oodelovanja. zem­lje peeali tudi s tovorjenjem, pre­vazanj em in ,izpos.ojevanjem konj. s tem v zvezi je obstojala tudi bra­tovscina za laJStnik·e konj, nastala v 18. stoletju. N.a njo spom.inja ,8-e da­nes Stefam.ov oltar v cerkvi S'V. Trojice iz. druge -polovice 17. ali iz zacetka 18. stoletja. . .

Ohog- farne cerkve v Hribu se je zacela krepko razvijati usnjm·ska o·hr:t, ki j.e hila ]p-oe:no razvita p~av do rpr.etekle,ga ,,stoletja, saj je bi1o tu · 9 usnjarskin p'odjetij. U godna lega 01h novi ce<Sti, zadostna vodna sila in mo•fuia tradicija so 'b-ili v•zrok nastanka usnjarske industrije, qia katere O·sno·vi je postavljena danes ena najveejih u snjarskih tovarn ria Balkanu. Strojar.ska bra.tovscina je imela s.voj•e Pl'Ois.tore na V asi v nek­danji .gos:tilni St-tZinlllr (poleg'l g.o­stilne Tu:rsie), im,enovana ·pTi »-Gre-· g·atu«. Tu je imel ll!snjarski ceh svo­j.p zaJStavo in iwbesen svo·j s•e·iJt . • za­stava je hila trikotne o:blike. Oljna . ,o; lika na ~ova1nem platnu- p·l'edstav- . lja na ffili strani Marijl(), na drug·i ua dll'Zi lev med sapami trojni sim­bol shojarske ohrti. Sim•holni seit je veeja s krinjica s steklenimi ste-

- nami. V njej ,s,ta 2· leva ·s krono ·na g-lavi, ki c1r~lta v preclJljil:r sapah simbolno stroja-rsko orodje. Na skrimjici je napis: »Strojarska bra-tov,sleina<(. , · ·

V zvezi 'z mo·en.o UJsnj.aa.'Sko· o:hrtjo pa je cvetela tudi eevljarska obrt, ' zdruzena v . lasten ceh in hratovsei­n·o. Njci.hiovo handeTI() j;e bilo shra­nj e.no pri Sv. ·'I\rojici. N a njem so slike zas0itnikov eevljarj ev Kris:-pi­na in Krispinijana. Danes ceha · ni vee, ali .se do tridesetih let tega -sto­letja ·se je ohranila bratovs·eirra . z namenom, skr:beti ·za dosto.jen . po­~·reh svojih clanov, za katere pa koncno ni bi1o potrehno, da so hili le eevlj arji. .

Pionirski izlet V petek, dne 13-. VI. 195·2 s o pionir­

ji osnovne 'sole Drenov gTif} pod vodstvom svojega ueirtelja priredili izlet na Planino - zarisce upora tr­hoveljskih revirjev. Iz Tribov·elj so jo »ma4,nili« C.ez stmni Klek ·v v:as Cehine. Tu jim je v prijetnem kram­ljanju in ·oh veseli igri hitro minil veeer. N oe so 1prespali pri sruhar­j eVlih - :rned NOB parti:zanska his·a Rutar. Zjutraj s·o 1se povzpeli na sko~ ro 1000 lffi vis.o1ko Planino, iz ka;tere se iinn je nu·dil lep razgled eez vs-e stajersko hrihovje tja do Karavank. V lepo urejem. in prostornem hote­lu, · ki je la:st trhnvel5skih rudarj.ev, so malicali, nato pa so se napotili k Badicev.inn na Cehinovo, .kjer je bil l. 19·37 111stanovni kongres Komu­nistiene p!a;rtije 'Slovenije. TovariS Earlie jim je povedal pod kako tez­kinni pogoji se je sestal kongTe.s, kaj­ti tedanji oblws.tl'li!ki so ·hudno pazi­li na voditelje delavskega 'g-ibanja. De-legati · so .pri:hajali .na prvi kon­g-res. ,KRS ·POI'l3Jlll11c ·z vseh 'strani pod stro,go k(mspirativnimi pogoji.

-Piionirji 1so nato polni lepih vtisov odsli; pr.oti KotrederZ.u, od 'tu rpa v eno uro .oddaljeno ·zwg,orje na v-lak, ki jih je v ·,sohoto 1zve.Cer vesele, a mal-ce utrujene pripelj al nazaj na Dre­nov grie. Iz juznega predela na8e Staje1~sk·e .s·o pionirji odnesli mnogo_ lepih vtisov.

RilZSlill'il OSDOYDe SOle

V nedeljo je hila v pi·ostor:ili vrh­niske ·sole razstava rocni.Jh del ueen­cev tukajsnje osnovne sole. Mla;di ll!llletniki - nekateri so pokazali za­vidianja vredno vztrajnost in vest­nost - so r a;zstavili rishe, pletene in u•snjene i'Zdelke-, lepo izd'elane pletenine ,in vezenine.

3

'I

Tudi " ~ajhni -,rasi je moino usp~sno ·Jjudsko pros"Yetno delo

Niikoli se nismo rue pisali od majhne vasice Jevnice tam ob Savi med~ Litido in LjubljaiJ..o, ki je od-

- jgrala tako vawo vlogo med nar.od­no - osvo1bodil:no borho. Danes ·homo malo pohiteli med Jevnica:ne·, ki j'iih poe;riarrno, saj so ~e v!X\:jrrat . ri.rus.topi: li s svojim pioninskim in zenskim l'!borom na VrhniJki. Zanimalo - nas :Je, kako se razvija kulturno delo v tako maj•hni vasi, kjer je na obmo'c­j'u KUD-a le .kakih 550 ljudli in se to polovioo v h:i·ihih, ki jih j e tezje pTitegniti v rkulturno delo. Obrnili smo se· na solskega upravitelja . v J evnioi, ki nam je rad pos tregel ·s, podatki. • ··

Kako ste uspeU organizirati pev-ske zbore? ·

Ta.moj pq pri!hoclu ·o:Q.··- partizanov sem ustFt novil ·zenski zhor, ki poje s pn~sledki ves ·cas. po osrv;ohoditvi in steje sedaj 2& p ev k. N rustopali smo doma· in na V'seh .6krajnih fe­stivalih sami, ali skurpno s Kresni: cami, s kate•rimi. smo tudi peli v ra-

'. diu. V ~boru so najvee gospodinje. matere, delavke in. studeniJke, pred­V'S·em uCi'telti:LS'cn~ce. Zlbol:r \je ·zelo zvocen. Pionirs.ki zhor obstoj'a tud~ v~ crus po · osvoboditvi in ie. nrusto­pi.l na vseh festivalih, .na pokrajin­skem festivalu, na republ:i<skem v Ljuhljani in veekrat v Ljuhljani v radiu. Poje enogla:sne pesmi s snremljivo klaviria . . Zbor steje 30 ll'Ias.ov. Najsihk·ej1si. je inoslki zhor. ki •steje komaj 17 <Clanov. Ker se mi zdi, da d'anes ne znajo -vee fan(ie na :vasi zvecer uhrano zapeti, smo NP. lot;li nreii"""8W n::t.r·od'nih pesmi. Me8ani zbor 1steje 4:) pevce .in pev.k.

Kdai ua imate vaje in kje, pod kakSnimi pogoji? S pi•onirskim zborom imam va:ie

v.sa.k dan po pouku po 20 ini:i:mt. 'z ost.alimi Rem imel zadnji mesec po 5 do 6 vaj tedensko odl 20-22.15 ure: PO 2 vaji Zenski\ zhor. 2 vajj moski

.'2'1bor in eno vajo m;esani z'bor, v<la­sih pa tudi dve. Oevrav so ninogi morali z.jutraj ~godaj v·stati in od­iti z vlakom v sluzbo ter •So se vrnili sele ?Necer, je bila n:iihova prva pot . v -~·olo k ue¥ski vaji. Pevci so pri­hajali vedno to.r\no k V'ljam in pe}i

Zelo so pres~netili zborl. -qeitelj.ev -t~cajnikov, da, ne omenj am Dol!- : skega, Kresnic in d1:u.gih:--o Nince Il'i pricakoval . tol_i~ega n.aJPredka od od uciteljev -. tecajniko·v: iz Ja:o.c in Stange • . • 1. junija . smo imeli samostojen koncert. Nas.topil je pionirski pev­ski z'bor, zenski , duet; 1 zenski, moski in ~sani zbor, ob zakljucku pa so vsi nastopajoci s·kupaj zapeli Bile­canko z recitacijo Anti•ce Oernejev:e .»Neznanemu«. Skupno ·so nas•tudira­li 30 nov:ih pesmi in dosegli zelo lep , uspeh. ·

':Do je h~l prvj koneert, na katerem ,.,,o nas:tapali vsi zb-ori iz ' J .evnice ;in ,smo imeli za ta nrustop precej pre­ko 70 vaj. Razveseljivo je tudi, da so se letos vklj'ucili p·rV'i clani iz hr.ilhov.

' . Kaj pa vas lutkovni oder? Na lutkov.nem odnt smo imeli pr­vo igro .z::t. novoletno :ielko. V lut­

kovnr dru.z,ini sod!eluje domaee in so­seid\nje uGiteL:istvo·, ter p.J.onirji in studenti. 'l'udi ka.sne:ie sm~ veckrat j1gTali in so lbili otroei ·zelo navduse­ni. Lutke in )mlise izdelujemo doma.

Kako pa kaj dramats,ka druzi-nat · L.jndje ·zelo radi igrajo. Na vseh~

pros·lavah in prireditvah . je nasto­nala dramatska druZ:.ina s primerni­mi deli. V nedel:io 8. junij'a smo i·grali komedijo »r:I'rije va.Ski . ;;we't­Jliki«. Tucl~ tu Pl'evladuje delavski . sloj, kakor pri pevsl;:e.m zbo·ru, zla­sti mno.g.o je zeleznicarje•v, aJ.i .njih svojcev.

Na:,jmanj .akti-:na je knji•znica.

Kaksni so vasi nacrti za bodoc­nost in kaksno imate povezavo z ostitlimi mnozicnimi organizacija-

'11 nn. Odgovoril hom -najpreje na vpra­

F;anje o poveui.vi z o•rganiza;cijami. • V odboru KUD-a so za:stopane vse organizacije, zato ;i.e •samo oh sebi razmnljivo, da KUD sodelnje pri vs~ nrustopih hrezplacno, bre~ nredhoclnih olhve.stil,• oz. pro:sen:i. s · /\im kval,it.P,tne:iL'lrrro orogramom. Ker imamo vsi isti cilj', to je ljndstvo kulturno in poli twno dv.igati, za.to );e tudi l::tihko 10digovoiriti o na.sih nai\rtih. · Vsa sredstv:a od V\'300 pri­reditev bodo sla zaenkrat .;-;a napra-

z reS veliko voljo. Te.Zko · je za ,go­spod:inje, 6tudente, verrdar ·sem jlh veckrat obCudoval v niihovi vztraj­nosti. -qcimo ~o:e uri petrolej.ki poler kl <> ";-:i<l. ki :ie hil narejen menda

vo or11ra. N adalje bo<lemo ohdrzati vse 7lhore na tej Visini, pom:nozit] qtevilo moske!!fl. zbora, se .cimbolj

,I .

1860. leta. ' · Ali prirejate koneerte?

Kot ·sem !Ze omenil, imamo nov moski in mesani zhor. Vsi zbori na­s'topajo rpr1 vse.h domru0ih prireclit­'vah in v•casih v •bli.Zinjih krajih. Za praznik 27. aprila smo v nasem za­ldr\u.'zneip doiD!u pp:.iredih :P·i!onii~skli koncert, .na katere.m1 so nrustopili uioni'J·s ki pevski zbori iz Bv. Kriza, Jane, B enozeti, Stange. Hoti•ca; Dol­sk•ega, Kresnic in iz J evnif'R. V s e zhore :ie vodilo u ci teUstvo. Nastopi­lo je pTeko 2:i0 p·i•onir,jev. Ta .dian 'se· :ie zbralo v J evnici 500 clio 600 ljudi in s.mo tako dostojno pr.qslavili 27. a:pTil. Vsli zhori so lepo p·rednasali in skoro VISi ISO· peli tudi zelo CiStO.

Folklorni nastop Letosnja dokaj ·Zivah:Q.a koncertna

sewna je hila zakljuce!i:La. .s f.olklor­nim vecerom domaee folklorne ,sku.. nine. Po.d strolroVIIlim vods.tvom to­varisa Madana Marolta iz Ljuhlja- . ne so n8!Si f.q·lkloris ti v neldeljo 15.

•vwezati ·S soseclnjimi uciteiji -· pe­vovodj.i, org-an,i,Ziirati skuT.Jno drugo let.n . nionir·R'lzi koncert, pri katerem naj h<i za·Pelo 3·0l) pevcev - pionirjev vsq;i 2----H pegm.i Sikupaj . prir:ejati <:kupJW· rt astnpe s pevs.ldmi zhori hli.Znjih krajev, :i,im nrakticno in 7.

ll8JS·Veti pomag-ati. vookrat povahiti na, vaje l'l troko-vn:iakP.·. kt nam h0•1" rlalri no·vih mn1ci .in 'h oclo po·pravili na.se. napqke. ~e to ·bi rad U'lven.<~l. 'l<t je VPi>. lJ(;.itP.l:iev iz h1,iznjP. IJkn­ljce v Ucitel:iskem pr.vskerrn Z~horu

-in. <:.e ze ka7r.jo n~:mdne posl~diee, lrPr J1'1.'~nR .'la:iiJ n1JJ"'I~ikai · kRr vidiio t. <~m _ n~" rloi!Jl • <~ .i\a +.Ia . Kohko boroo ll:SPeli. ho nokazal'l n"'iho:clno.st ..

Gostovanje Trboveljcanov V ponedeljek J6. junija je ohiskal

..-T,.h.,:l,.., :pi,,.,,;,.,f:\k:. nP.".o:l, i zho·r tr-·hove-l;i,;;ke' g-imna:zijP. poi! v·ods.tvom ---- .,f p..,,;k.T<t'':ia: Dopoldm'l ;:,o si mla,rli Trhove.ljcani ogledali :Endu­"' t.I··i.:iJ) UJsn:ifl . .j11 zbTa.nim delavP-cm zapeli nekaj slovensk.ih pesmi. N'ato ;:;h je delavski. svet po;vahil .na 7.3-kusko. zvooer pa so . nrustopili v ilo-111U_}LA z pevskin1 sporedO!Ill. Nji­h_ov naRtop :ie- 7.el odkrito;<;,cno odo-. biravan:ie, saj so rpolmzali veliko 'TP.st.nnRt in d•obro pevsko tehniko. ·Tlukaj!snjemu ~8Jl'nizonu ·SO J)oklo­nili rud~:tr>~·ko lu0ko, drugega dne pa so hjli njihovi gost:ifi ·in prej·eli v spomin umetniSko sliko. ·

KINO: V petek, ?17., v s.oboto 28. in v nede­

ljo 29. junija pramioera ameris.ke­.ga film a ))GOSPA BOIV ARY JE­VA<<. Dodatek: filmske novosti 12.

V sredo 2. in .v cetrtek 3. juLija "pre­mriera· angleske,ga filma »NJIM·

TVD PARTI-ZAN Drust-vene _obja-ve.

--Niaee:Lstvo 'IIVD »Partizan« opozar­ja vse 'pripadlllk·e in . redne clane drustva, da so v skla•du z drus·tve­nim statutolll! d!o:JZni redno O'bisko­VIlti ure splosne vadJbe. Ker je pose-.. canje ·splosne vadbe osnovna dolz­n<fst clanstva, je' razumlji~o •. · aa ti­sti, ki . valdbe ne ~bodo poseeali, ne· hodo . mo•gli ostati se nrudalje clani drustva ter ne ~hod'o modi 1rm·istiti onih pravic, ki Jim jih d.rustv·o nudi. P 1:av tako se nikdo ne ·bo mogel v okv\i'ru d1·.ustva ukvarj ati s posa- · meznimi •sporti, •ce ne ho reden orb­iskovalec srplosne vadbe. ·

0 posecanju vadlbenih ur in tTe" nin.g.ov se ho v:: hodoce vo.d!i.a stro-

. ga evj.denca. Po dveh zapoT·ednih ueopravicenih izo.stankih, · o-z. po treh izmenicnih, . ho n ace1stvo pr·i­pa;clniku aTi ·C:lanu prepoveclalo na­daljnje delovanje in odvzelo vs e pravi.ce za ·cas. clokler ne. bo disci­plinski odboT izreke.l dolmncno od­locitev.

Vsi ti·S'ti, ki bod:o reclno rzpopol­njevali sv·oi e dolZnos ti 'bodo· pole'g d!l'ugegoa uzivali slede·ce ugodnosti:

75 odstotni pop.ust pri V'Seh sport­nih in te1ovadnih prireditva'h na osnovi clanske legitimacije;

pravico do mesecne vstopnice · za kopalisce (20 din ·za deco, pionir~e in mlaJdince ter 80 din za Tedne cla-ne); . · - prav.ico do z,nizanih voznin- ·S· ka­m:;joni na ·izlete in tekmovanja.

~ tll.e~~: : .

Ciani mlaj·si. nogomet: torek in (:pt··te.l, nrl 1R-19.30 ure,

i>lan; ,.,la;;.:; ndhojka: sreda in pe­tek orl 18-19.30 ure,

clanjce, od:bojb.:. ponedcljek orl 17 do l8.30 ure (v s1luca:iu slahega vre­mena v nonedeljek od 20.-2::1. ure.

Za m:;tale ·svortne Panoge ho ur­nik naknadno o1bjavljen.

Uprav.a TViD »Partizl'ln« ,.,noro<Sa, da 1so urarline ure v druqtvRn.,i nisa.r­ni vsa.k torek in uetP lr 01"1 16 -18. ure. v tern c.aS1l PIJSh~e:io: clan ' upTavrie.g-a odlborB. t.::>;n;;::tv·o, J-.1::>­gajna. g'Oi'>pOda:m;•ki oflhm• t'lr nacel­~tw• . 'Ppnni nhv~n; konta.kt:i ' nrerl­njakov so vsak torek m ed 16. in 18. uro.

PAR.TIZAN Okrozni odbor za telesno vzgojo

· -- Ljubljana priredi

19. fn 20. :iulija

J NA VRHNIKI Sobota 19. VII.: ob 16. uri: odbojka. - fjnalno tekmo­

vanje conskili. prvako;v; lahkoatletika - ie•nske: suvrunj e krogle, skoik v daljino, tek na 60 metrov; · m oski: metanje lhom.be, . skok v v1smo, te.k na 100 m;

ob 20:. uri: plavanje - zens'ke na 50 metrov. moski na 100 !Ill v: prsno, crawl, hrhtno. · stafeta.

N edelja 20, VII.: · ob Jl. urj: slavnos.tna povorka, ob 16. uri: telo.;aldni n~stop s prosti­

mi vajami in na oroclju.

SLUZBO DOlU 5 delavcev mizarske in zidarsike stro­

kerin 5 nekvalificiranilh de1avcev.

Pla.Ca rpo· tarifnem pravilniku. Informacije

lndustrija usnja Vrhnika.

ameriski fibri:' Eno leto vojne v Koreji. ,

V petek 4., v .soboto 5. in v nedeljo 6. juljja ang-leski film v barvah

- »iNEBO · B'REZ _J .AJS'l1:REIBOV«. V · so,boto oh 16. uri za mladino po ·znizani c;eni d,in- 10.

V sredo 9. in v cetrtek 10. ju'lija ita­. J.i,j.anski film »BIDG V FRANCI­

JO«. Dodlatek: film~ke novosti :t3.

HOPilliSIUI ·UPfiiYil ··SPOfO(ft '

Uprava drustva opozarja y~e k -palce· na · sledeee: . ·

1: Kopalisee je· redno odprto vsak dan od 9. do 19. ure. lzven tega casa je kopanje dovoljeno samo :Q.a osno­vi ·posel:mega dovoljepja. ·

2; Kopalci mm:ajo obleko obvezno odlagati v garderobi, kjer se tudi plaeuje vstopnina, ki znas8: 20 din dnevno, oz. 400 'din mesecno, razen . za pripadnike in clane drustva, ki imajo p'opust. Vstopnina je enotna: za vse, ne · oziraje se na starostno dobo. Za skupinsko kopanje izven rednih ur izdaja dovoUenja uprav­ni odbor po posebnem dogovoru.

· 3. Pred V'St?poni v hazen je ob­vezno oprhanJe za vse kopalce. Ra­zen kopalnega pribora ni dovolje-

. no nositi k bazenu drugih predme-tov. .

4. Umivanje, oz. onesnazenje vo­de je prepovedano in bodo krsilci kaznovani. ·

5. Mesecne karte bodo izdane v uradnih urah v drustven~ pisarni. ·

·odbojka ,-

Na VThniki je odbojka ,. dosegla vecji ra;z,mah sele po vojni. v zru0et­ku so 'hili tre:ningi in tekme i golj pr.iloznostne, saj nis•o hili vkljucen­v redno tek.m:ovanje, lansko leto pa :ie hila nasa ekipa srpreje1ta v Ljuh­ljansko ohlrustno ligo. Od ted.aj so hjli treningi Tednejsi, Venda;r pa se vseeno pomanj'kljivi in nezadostni toda kljub temu-so doseg1i {!r. mest~ roed osmimi tekmovalnimi ebpami ter se plasirali v Ljuhljansko cono I. repuhliske li.ge, to je - med naj­holjsa slovens'ka mostva.

Kljub teffilu, da je v Tetosnje.m. le­tu .d'o~ivela eki:pa Krima II. poraz (Vrhnika : Krim II. 3:2), v nas·led­nj'i:h sreeanjtih z Gre•goreiceuii z J e­senic, Papirnicarj,em i;z, Vevc in Pre­sernom iz Radovlji:ce niso Vrhnica­' l;li uspeli iztrgati zmage iz rok na-sprotnikCJv. Tern neUJSpehom je pred­vsem kriVa premajhna enotnost in POVezanosi mostva. p'remalo siste­roa.tii\ne vaje .in uig-ranosti. Mirno lahko recemo. da ·hodo zadnji' pora­zi nujno narekovali voojo pozornost, ki so jo dolzni p6svetiti okTepitvi mostva, saj. ima pogoje, dla postane kvalitetnejse.

N adalj'evanje s 1: strani silskega d1~ustva razhiti se KUD, da, celo V frontni o.rga.nizaClJl SO se ze pokatzale nep•rilike. Toda ne enim ne dTugim niso uspe}i skodlj'ivi na­meni. V tern »iboju« - v ·katerc.m

. milo reeeno, so o.~ivele in se razho­hotile tudii osebne mrZ:nje in razpr­tije - je zmagalo mnenje vooine g·asilcev: dom naj stoji v srediui med V eliko in Malo Ligojno.

Predlagano stavlbeno .parcelo, na­menjeno za gradnjo doma, je konc- -no pregledala se posehna okra.jna komisija in jo dne 27. V. 19521 tudi odobrila. Taiko je sedaj ze definitiv~ uo (lnloceno, -da ho gasilski dom v Li~wini setal na zgorn:ii s•trani

• os·novne sole llaJSproti hisi krojaca Pet.rovci<la. •

Venclar gradheni spior ni ustavjl rlela mladih Q."asilcev. V p.razni ne­dogra:ieni hisi so si uredili zac'asno shramho za orodje in -kupili od vrh­niskih g_as.ilc:;ev rocno brizgalno za 50.000 dmarJev. OkoliSka dru.Stva Drenov gric, Hevke. Verd in Sta.ra V.rhnika oa .~1o nodarila no,~ou.<:t.a.­novlienemu dr11•s.tvu nekaj cevi. Vse orod:i.e so okolis·ka drustva p1·edala Ligojncem na s lovesen nacin dne 16. m:wca le-t01snjega leta. nh krmr>u "3.7,o·ov.ora. Sf'm ligojn­

ske g-asilce s·e V'PraSal, kdaj hodo oriceli z gTadnj o dorina. Od:vrnili so mi. da pri1ho.dni-o spomlad. - Indu­strija usn.ia Vxhnika jim je p:oda­rila 15 kub. m apna, va.Ski ·cl,ani pa S<O pri::pevali ze vee kub~cnih me trov lesa (akcijo s.e nadaljujejo!).

Z dobickom veseliee, ki jo je dru­stvo priredilo pireisnji ·mesec, pa so ze krili nakup brizgalne.

/ junija na:stopili s koroskimi, p•anon­skimi in gorenj1skimi nar:odnimi p.}esi in dokazali, da se zivi med na­so mladrino lju:bezen ter spos~tovanje do .starih slovenskih rplesov in pe­tJmi .. T('hnicno dovrseni na.Stop nam :ie v kr:ttkem veceru prika2a1 veliki trud, ki so 1ga v s_voje trdo, a lepo delo vlozili tak~ vodja tov. :Marjan Marolt, . ·- saj je, pokazal sposobnost pravilno in verodos.tojno zapiskom pOSii'edovati mladini nas sl•ovenski zakla:d: kakoi·· turli - n8JStorpajoci, Iii so dokaza1i, da · so na pravi poti vzgoje .mlru:lega rodu. V krajsilh od­morih s·o nastopali verjanski »Fantj.e na vasi« in instrumentalni trio· z do­ma.Cimri -skladlba!Illi. PRIP'A<DA S:LA VA«. Dodatek '

V pe.tek 11.,-v :sohoto' 12. in v nede­ljo 13. julija francos•ki film »V PAR,J:Z«. Dodatek: 1. maj 195<2.

Za svoje se uspesnej·se delo lbi hi­lo prav, <le hi drustvo posla1o naj­manj e'ne:ga svojega •clana na gasH­ski strokovni teea.j, kjer ·Se bo do­voljno usp-o1sohil in potem drustvu -vsestransko pomrugal, zlrus1t,i pa v prakticnih nalogah ,gasilstva - pri g-asenju poza.r:ov.

Lastniik: Klulb Lju,dsike ~niv~rze, Vrhnika. - Odg. ure~~k Smilj3:n Vol§ic. - UredniS.tvo in uprava: Vrhnika, Nova cesta st. 1. Tekom racun NB 6102-903.32-0, podruznJ.ca Vrhmka. - Tiska Umetniski zavod, Ljubljana. · .

4

~ V novem kopaliscu

Tri stevil<ke lanskega leta, trinajst letosnjega. 'r'o je dosedanje d'elo »Glasa Vrhnike«.

Bodimo odkr.iti! Kljub temu, da je >>Glws Vr.hnike« v :marsicem dosti­krat razgibal tukajsnje zivljenje ·in delo, rpa kljub kritiki nepravi'lnosti in napalk, ki se ~ojavljajo; s _pred­lagi in napotki, s •katerimi je' kori-

- st:il skupnosti · in tudi posamezni­koim, se vseeno ni zr•calo vsega, kar se' ·dogaj.a o•koli nas. Mnogolnat je kijub teZ.Uji rp•o -o,bjektivnosti bilo opaziti subjektivne sugestije ozkega kroga dopisnikov, ki je bil •sestav­J;ien le .iz dveh ali tr·eh tovar1sev, clanov ur.ednis,kega odbo.ra. Pra ve-­ga tesnega sodelovanja obeanov ·ni bilo opaziti, kakor tudi ne pravilne­ga odnosa mnoz:iJ<'\nih orgailizacij, ki so ·Ca:sopis tretitah 'bolj k~t osebno stvar nekaterih, kakor pa potrebo nas vseh. U go to viti :inoramo, da se tako Pa1:tija, k,wkor tudi ostale OT­ganizaoije in upravne oblasti ruiSo poslU'zevale .domaooga tiska, ter s tem hote ali nehote pokazale, da se ne zavedajo v pop•olnosti vaznosti in vloge .Casopisa, ker, nis·o v dovoUni mer;i; seznanjale prebivalstva s svo­jim delom, da bi lahko ocenilo nji­hovo ustvarjalnost. Glavni vZI·ok ta­kega zadrzanj•a je brez dvoma dej­stvo, da se se nismo popolnoma ob·esli ozkosti iiJ pra:ktici.z;ma, ki §e vedno vee ali maillj ooito vladata v nasem delu, se k3lZeta marsikie na vsakem koraku ter povzrocata, da se vodilni funkcionarji odtujujejo od ljudi, ter se izgubljajo v malen­kostih.

Cemu je potrebno molcati o pre­teklem in bodoeem delu, o uspehih · in napak&h~ Ali obstoja boja?;en pred kritiko, mislimo konstruktiv-' no, socialistieno kritiko, ki temelji·to anaHz.ira -dejansko stanje, odkriva vzroke nwp•ak ter 'd;de praviiJn na­potke 'bodocemu delu ~ Jasno ·je, da taksna kritika le koristi, je zdrava i.n 1.ivljenjsko nujna, negodovanje z.a plotom pa je ie orozje onih, k'i si zaradi svojih .slabih moralnih kva­litet ne ·upajo spr egovol'liti besede, odkrite in postene, te:mvec raje pri­kazujejo v.se ··kot slabost, k.i jo je zmozna stoTiti njiJhovim izkor.isee­valskim namenom sovrazna ljudska oblast. Twki!h kritikov nws ni strah, ceprav znajo ·biti druzbeno nevarni. N j.im moramo povedati vso resnico v obraz jn naj lazje ter najuspesnej­se jo lahko pre.ko tiska. Konstruk­tivna kritika nam lahko pomaga v nasem delu in zato . j e porp·olnoma razumljiva teinja, da bi Partija in ostale mnozicne organizacije na V rthniki pravilno razumele njeno vsebino ter se je posluzevale ia •. j o tudi sprejemal.e sebi v prid. '

So •stvari nerazeiseene pred jav­nostjo, ki 'kakor mora . .lez.ijo nad na:mti. Le spomnimo .se poteka: zad­njega .mnoz±enega sestanka OF na V rhniki, ki je ·za8el v nek navidez neraz.resen p.roblem ka:drov.skega vprasanja. Vlekel se je ze do1ga le" ta: brez pr-avega konca, a je' ob za­klju.Cku -dal po eni strani videz za­letavosti, ki se ·doslej ni hila pojas­njena (tako delo_ne krepi zaupanja m nozic v delo Partije niti v delo mnoZiOO:ih organizacij), ·.po drugi str;mi pa je ugotovtil, da je cai;)o; da :bi zavzeli jas no stalisee do vseh ti­&tih, ki s svohmi birokratskimi me­todami ustvarjajo nezdrave odnol:)e, enake metodam sovjetske birok:rat­ske kaste.

Leto JI. · St. 14 Vrhnika, 19. julija 1952 Din 10·-. ·"" .-

Pozdra-vljeni · ·udeleienci okroinega zleta .•

S toplimi pozdravi sprejemamo Vas, mtadi telovadci in telovadkinje, goste in vse ostale udeleience prvega okroinega zleta telesnovzgojnih drustev Partizan iz okrajevLjubljana okolica in Kocevje. Zelimo Vam veliko qspehov v tekmovanju in utrditev . medsebojnih tavariskih odnosov. . Zdravo!

Prveg·a okroznega zl~ta se bo ude­hZ.ilo okr-og 100(} tekmovalcev in bo to za Vrhni1ko doslej najvecja telo­vadila manifestacija rpo . osvobodj­tvi. Moci nastopajocih so vee ali manj izena:cene, ter lahko :prieakp.-

. ·jemo ·ostro -borbo za p.rva mesta. Posebno opozarjamo na povorko, ki '1o v nedeljo o'b 11. uri in bo sla od Doma Zveze borcev do Cankarjeve­~;a trga. Obcinstvo prosimo, da se razporedi po plocnikih Nove ceste.

Proslowo Dnewit tanlil$10v . 16. julija so nasi tankisti pmslav­ljali Dan tankistov,- osmo obletnico 1

ustanovit.ve prve tankov.sk.e -bri·ga­de. Na predveeei· je -hila v domu .;JLA svecana akademij a, na ka teri Je pod']Jolkovnik Lazo Srtdic or.isal ~razvoj nas.ih tankovskih formacij" od usta;novitve pa . do danes.

V ']Jovorki bodo sodeiovali vsi na­stopaj oei telovadci in telovadkinje, -avtomoto oddelki in kolesarji. lgTa-

Prebivalstvu Vrhnike V soboto 19. in v nedeljo 20. juli­

ja bo na Vrhniki prvi okrozni zlet TVD Partizan. Ob tej priliki bodo posetili Vrhniko telovadci in telo­vadkiuje iz okrajev Ljubljana oko­lica in ~ocevje. Nasa dolznost je, da jtih lepo sprejmemo, jim nudimo vso . gostoljubnost. M:escane poziva­mo, da izobeSiijo zastave, olepsajo zunanjo podobo nasega mesta, da bo Vrhn:ika v teh dneh imela sveeano lice. Zave_dajmo se, da nas bo pose-· tila velika mnoiica iz drugih krajev Slovenije, ki mora odnesti od . nas najlepsi vtis.

li basta g·odhi JLA iz Ljubljane (pr{)d tribuno) in KUD Stane Do­bovienik. Domaea godba na pihala bo imela V ·soboto zvecer pred 'SPO­

menikom I vima Cookarja 'Prom e-. nadni koncert in v nedeljo ob 5. ui·i budn:ico, godtba JLA pa promenadni koricert v nedeljo o'b 10. uri pred te­lovadnim domom. -v nedeljo zvecer bo ljudsko ' ra -janjb La telu 'v adis>Cu ln v 'letui. rt:· stavraciji Blagajana. Igrala bosta oba p]esna orkestra.

Ljudski odbor mestne oMine · Vrhnika

Na .. sam Dan tankistov je bil v ju­tr.BinJlh ur~ pregled edinic tukaji'\- ' nJega .garn1zona. Po nagovoru pod­polkovnika Branka Kresojevica so

S080T A 19. JUiLIJA

OB 16. URI T ekmovenje v lahkoatletiki, tekmujejo moski

In zenski oddelki k nhhovemu prazniku eestitali ureds:tavniki oblasti, delovni kolek­tiv IUV pa jim· je i·zrocil darilo. Ob tej pririki •so ibile pohvaljene naj­boljse euote. objavljena napredova­nja. in r-ezultati fizkulturneg·a tek­movanja, v katerem je zasedla pr­vo mesto enota ka:petana Bosnica. Ob 11. ud je ·hila otvoritev. razsta­ve, zvecer_ pa na&top clanov beogTaj­skega gledalisea. ·

0 vsem tem je treba. spre.g'ovor~ti j asno in odkri to, ne pa da take stva­ri prepu.Seamo neohravnavane 'in rieobdelane. ,

»Glas Vrhni•ke« dO'zivlja notranjo •<lpren1ermtbo. Dosedanj-a praksa je nokazala. da nima dopisnikov s te­rena, niti ne zelj, .ki :iih imajo nje­g-ovi bralci. Ni ta ugotovitev mole­dovanje za clanki, CeS, da ni S'llOVi za obdelavo. ne, temvec nasprotno: materiala je obilo, le sod'elav·cev nam primanjkuje takih, ki hi bili voljni objavljati tudi najmanjso vest, zan~mivo za vsakogar. »Glas Vrhnike« in »Usnjar« se bosta od­slej zdruZila :ln i7.hajala redno na stirih, vcasih tpa tudi na sestih stra­neh. Ugotovili smo, da priloga »Us­njar« ni vee polirebna, kajti liz dneva v dan jasneje ·cutimo, da je ·zivlje­nje in delo Industrije usnja tesno uovezano z zivljenjem in delom Vrhni•ke ter njene okolice. Ta ~dru­zitev bo oclstranila le v tisku ob.sto" jeco razliko med tovarno in me­stom, ki, sta v ·bistvu na v-seh pod·- ' r oejih dela rierazdruzlj.iva: celota. In ta naSa odlocitev bo kmalu pokaza­la, da j e- hila pravilna in prepr.ica­ni smo, da bo v vsem zadovoljila vse nase bralce. -·-

\

OB 18. URI Tekmovanje v odbojki

OB 20. URI ·. ,

NEDELJA 20. JUI,IJA

OB 5. URI

OB 7. URI

OB 9. URI

OB 10. URI

OB 11 . URI

OB 16. URI

T ekmovanje 'v plavanju za moike in zenske

Budnica

Sprejem partizanskih patrulj r

Krozne kolesarske ~itke .. Promenedni konced godbe na pihala JLA -iz Ljublja':'e ·

Slavnostna povorka

T ~lovadni nastop, sodelujejo: TVD Partizan okrozja Ljubljana okolica, Jugoslovanska Ljudska Armada, Mladinska delovna brigada in TVD Partiza~ ' ljublj .-Vi~·

Po nastopu ljudsko rajanjc

PONEDEt .IEK 21 • .IULI.IA . lzleti, taborenja v bliznjl_ okolicr

.Z:VEZA BORCEV VRHNIKA ,

\ )

vabi vse bivse boi-ce in ilegalce NOB 'na logorovanje v Razorski doli-- ni, ki .se bo zacelo v ponedeljek dne 21. julija ob 17. uri ,in bo trajalo

I • • f I . .

preli:o noci. Prevoz bo brezplacen izpred Doma Zveze borcev: Hr11na preskrbljena. , .. _ . . ,

V torek 2"2. julija bo v Razorsld dolini ob 9. url.nagradn~ strel­sko tekmovanje posamezni~ov · in ekip; ob 15~ uri Borova igr~ »R~ztr­ganci« ·in veder nastop s sodelovau'jem, folklorne skupine. A:ytomobili bodo vozili• vsako uro in po potrebi tudi veckrat izpred Cankarjeovega trga. Prebivalstvo vabimo, da se polnostiwilno udeleZi celodnevn~ga izleta, ker bo za vse d'ovolj hrane in pijac/ '"

1 • J

\

/

, ·

\ '

. 1

I

..... Zivljenje in delo v f!lladinski brigadi

,Staneta ·Rozmanau Zi~ljenje v na.Si brigadi je le.po ·

.1m. teee po dnevnem redu, tako, da j e vse o'b pravem ~casu ,izvrseno. in· s tatistike ' je razV1idno, da nasa

Po,glejmo v nas gTad zjutraj pa brigada .dnevno preseg·a norme in vse do vecera. Ob 4.3(} je vstajanje · s·icer v prvi dekadi je b:iJ presei.en in. kornaj .pretece 5 minut ze hite plan za 6.7 odstotka, a v drugj, de­mladinci· in mbdi.tnke k:: jutranji kadi za 9.1 odstotka, kar je ·dokaz gim.nas.tiki, ki traja 10 minut. Po zdrave zaves ti: in poleta pri teJGno­koncaru gi.mmastll'ki je •Seveda tre- VaJnju. Brigada namrec tekmuje na ha ur.editi postelje in sobe, ter se vseh sektodih dela: na kulturno­nato umi;ti .i.n pbpraviti za zaju- p1·osvetnem, fizkulturnem, izven -treik. Vsakdo ~bo verjel, da je dovolj- armadnovzg-·ojnem· in tudri. -pri fi.zic-

. no osladkana kava s tremi kornadi nem delu, vse to v poc81Stitev VI. tkruha, dokaj izdaten jutranh kongresa KPJ. to olbrok. F'iz.icno delo traja 7 ur. Po konca-"-

Nato je z.bor · brlligade za pozdrav nem delu, ko se vrne ·bTigada v dom zasta\Te. N a jholjsi mladinec ponos- MDB, je pr,ipravljeno it-datno i<n ' no stoji .pred dro.gom, na katerega okusno lmsilo. Po kos:ilu ima mladi­potegne z81Stavo in :hrimna »Hej S lo- na do 16. ure p ros.ti cas in pocitek. vani« od!meva tda1ec na oikoli. Po Od 16. do 18. ure se vi"se dnevno raz­sveca.nem pozdrav~ ·zasta_vi odha~~~ . _.na pred:avanja, kulturno - prosvet­mladma na ~elo, .l Z StroJa Se ~liS! llO ,delo, f!~zkultura .in po potrebi pese~ . vesehh ~ ~l'C, a na~meJa~l cetne oz. tbr.iJg·adne konference. Po Obra·ZI JaSUO kaze}O, cla mladma br'l - vecerji na svecan nacin ·snamenl!O g·ade Staneta RO"zmana smelo :s~!?Pa zastavo, a . istoca,sn!il · p recitamo nolna; d~l~vnega ~larna na~grad_1hsce. · dnevno povelje, v katerem Iioliva-li­Ml!L~'In~l m m~a,d1~.k~ nase brigade, mo ,najboljse m ladince in mlaruinike. hoce·JO ~castno rzvr,~1t1 :J?.aloge, kate~·e no- 21.30 je m ladinsko veselje s p~ed .. n~s posta_vba bn?:stvo, n~sa pe.smijo in ple·som, a ma:rljivi · fiz­PartiJ a_;;:; ~o':· Tito~ na celu, a ~rav: kultui"rrikiJ pridno vadijo nogomet, tafko J;loc_eJo 1~ tud1 g'!edo po v oh, k1 odlhojko itcl. · nam J o J e zacrtal cuas prvoborec na- . ~. r.nclni hero:i ' Stane Roz,man, ci,gar Ob 21.~~ Je ura poc:rtka . . . ime nosi nasa .br:igada. Ome.mti J.?l.OTamo, ~cla obiskyJSill?

Ta:ko:i po ·prihodu na delo se raz- s.kupaJ z :bngado J oze~a Potrca t . J. norech br.i:gada na delo~isca, kj er je s 1. PtuJtslko _ ~MJDB, kmo precLstave, io pa,c p·otre-bno. Bl'ii2'a,da ima-tri ce- raz~e gledahske. predstave •. a v !1~­te, .katere so ra2idelj ene ·na cleseti- clel~-o dne .15. ~ t . l. smo or~·am~l­ne. Vsa!k clesetar je prav ta1ko kot r~1h . skup~n~k~ IIZlet v Pos toJno l!1l vsi ostalii brigaclni funkcionarji, iz- Sl og·leclah Jamo. voljen iz vrst · mladine, vodti. svojo · V hodoce imamn predVIidene. izle­desetino. Delo tece no1'mal•no in iz te se v razne kraje in to v Idrijo, dneva v dan se ·dviga clelovni uci- Ajdovscino :i.n vedetno tudi na Ja­nek cizv/tsenega plana. Iz ev.idence clran v Opa_tijo.

'

Pozivamo na tekmovanje ! · Mladinci in mladinke ptujske

MDB ,,Jozeta Potrca napovedujemo te·kmovanje vsem mladinskim de­lovnilll brigadam v east 6. kongresa KPJ. .

Na zadnji mladinski konferenei · smo skleni!i, da napovemo tekmo­. -vanje vsem mladinskim delovnim

brigadam na gradnji ceste Vrhnika - Logatec in Celje- Vransko. Sma­tramo, da bomo s tern ponovno do­kazali ljubezen, ki jo gojimo do na­se Partije.

Nas program tekm.ovanja je na-s lednji: .

1. Seznani1i se 'homo .z zgodovino nase, Partije, 'zgodovino .SKOJ-a, Jmeli ,bomo predavanja o. vlolti nase ljudske oblas-ti, o zadruznein pokre­tu, o petletnem planu, o JLA, · o NOB, o drn~benem planu za I. 19S2, o vlogi ljudske mladine in njenih nalogah ter 0 liku . clana ljudske mladine, poleg tega bomo redno za- • sledovali , uspehe v ,izgradnji nase domovine. Prav tako bomo imeli se vrsto drugih predavanj, ki zanima-jQ nase mladince. .

2. Redno si bomo izposojevali od 'Ijudske knjiznice politiene in po­ljudno znanstvene knjrge, prebi­rali dnevno· casopisje, predvsem ca­so·pis >>Mladino«. Naucili se bomo dve igri, pos:Pesili delo pevskega zbora, sahovs·ke. sekcije, recitator­skega zbora itd. Vsako soboto bomo imeli taborili ogenj s pripravljenill! programom. Prav tako bomo imeh dva ideta, enega. v Postojno, druge. ga v Idrijo in se nekaj obiskov v partizanske vasi. Od casa do casa

bomo imeli po &etah in v sklopu brigade razgovoret o najvaznejsih vprasanjih brigadnega zivljenja.

3. Razvijali bomo telesno vzgojno dejavnost in izvenarmadno vzgojo in sicer bomo izvrsili vee partizan­skih pohodov, naucili mladince in mladinke prostih vaj, nekaj oroduih vaj, gojili lahko ·atletiko, odbojko, nogomet, slwk v visino, skok v da­ljavo, met krogle, diska, tek na 100 in 1000 m. . 4. V tern tekmovanju bomo skniJ·

no .z >>Rozmanovo brigado« tesno so­delovali z mnozicuimi organizacija­m'i in bomo na predvecer 11. oblet­nice oborozene vstaje slovenskega naroda pripravili akadem.ijo.

S. Dnevno se bomo borili pa de­loviscu za izpolnjevanje in .Prekora­cenje norm. Zato bomo tudi skrbe· li za pravilno razdelitev dela v bri­~'adi .. Dalje bomo posvetili vso skrb higieni, tako osebni, kakor v mla­dinskem domu in njegovi oko1ici. V to svrho bomo tudi izvedli higien-sko predavanje. \

G. Tekmovanje se bo razvijalo med desetinami in cetami. Zato smo ze tudi

1 11ripravili prehodne zastavice

in i7volili 9 Clansko tekmovalno ko­misijo.

7. · Poziv31mo na tekmovanje v cast -G. kongresa nase Partije vse mladince in mladinke po mladinskih delovnih brigadah na obeh sektor­jih, da strnemo vse nase mlade sile 'za izvrsitev eastnih nalog, zaupanih od nase Partije in nasega delovne­ga ljudstva.

N astop mladink TVD Partizan Vrh'!ika.

2

Ustano:vili homo no-va podjetja V cetrtek -zvecer je bi!'a V SeJlll

clvorani LOMO Vrhni'ka IV. redna cSeja clanov Izvrsne,g·a odbora pod vodstvom- predsednika J aneza Roz- ·

~mana. Po daljs.em .razpr avljanj u je bil sprejet sklep o ustanovitvi tl\eh novi:h gos pod'arskih podjetij, 'ki so nujno potrebna za razvoj lokalnega g-ospodarstva. u stanovi se novo pod­jetje Sadje- - Zelenjava. dalje elek­troinstalate.rslm ·delavnica~ ki bo kasnej.e odp.rla .se trg·ovino s kolesi in radioapai·ati in uprava kom.u­ualne dejavnosti, ki bo izvrsevala vsa tpopravila mestneg·a vo.dovora, obcvnskili zgradb, cest, kanalizac,ije in javne ra?-svetljave. Predvicloma

eDewlie

V ne!leljo, 13. ju'lija je bil v Bev­kah Zibor volilcev, ki ga je voclil p r edsednik LOMO - V 1~hnika tov. Hozman. · · - V .kratkem, a temeljitem referatu je tovaris 'pre.dsedruk razlozil pri­·otnim 'T/lscanom reorganizacijo bivsih · KLO-jev in nastanek novih obcin. Povdarjal je, da se moti re­Rkc.ija v svojlli propagandi, da pri-11ajamo na staro, ko so v obcinah komandii"ali veleposestniki in izze­malci ljudstva in klerofas isti, pa·c 1 Ja so danas.n j e o'bcine korak na­prej v demokratizacidi .in socializa­ciji Jjudske oblasti. V teh obcinah imajo vodilno besedo delav:ci in de­Javni kmetje, ki so danes · voclilni faktor vsega nasega zivljenja. Da­lje je tovar::i,s p.redsednik pr.i'ka·zal potrebe nase ljudske oblasti; za ka­ter e mora vsak' drzavljan p t!:ispeva­ti po svojih zmoZ.Uosti. Povdaril je, da bo l,judska oblast pri pr.ihoclnji · odmeri davka ·racnnala na zemelj­

·Dko povr.sino in ne bo vee davek odmerjen po dohodku, ker je prav ta 'PT.incip odmerjanja davka po do­Hou.lw VCasjh ·bremenil . pl'idnej,se gospodarje , a prizanasal j e lenuhom~ ~aZ,7ila se je zivahna ra.:z;prava, ki. Je pokazala, da delavni .kmetje ra­z.umejo u'krepe nase ljuds ke oblasti, saj <Se zaveclajo, da s o tudi oni del na.se v·elike skupnosti v 'i~g·radnji socializm.a. Nato so j,zvolili vaski odlbor petih cl,anov.

Tajnik obcinskega odbora OF je prisotnim obrazloZil najnovej·se ukre>pe nase ljudske oblasti. y ob­cinah 1bodo tucli kmetje odloce·i a li in boclo skupno z delavci tvorili s.vete proizvajalcev. Tcivaris tajnik je v svojem nadaljevanju omenil bodoci ).'azvoj zadrl+g·, ki se sedaj org'aillzirajo, ker le potom teh se bo izv;rsila rso·ci?--lizac.ida vasi. Kmetje bod'o sami cl1.tili potrel'>o v.clanjeva­n j a v zadruge, saj bodo eclino zdru­zeni v njej zmogli nabavljanje po­trebnih polj.edel s.k!i!h strojev, ibrt:JZ katerih Sl ne moremo misliti soclob­neg'a kmetijstva.

Celo tna razprava j e pokazala, da dobiva zadruzna misel tudi na vasi svoje J!i.rivrzence klju:b nekateriln neadgm;ornim nerga·cem.

ewerd Slisijo se govot'lice, da se CC\<llkar­

jevo po.sestvo IJ.a Ver.du bori s pre­ce.JSillJJJil·i tezavami, 6ziroma, da· sto:ii delovni kolektiv pred nalo.ga­mti,, ki ji.h le •S tezavo resuje. F..es j e, da posveca Mestni lju'd,s}ri odbor Ljubljana, pod mgar upravo to po­se~·tvo spada, premalo p3/ZnJe nj e­g\Jvem.u razvoju, po drugi strani pa obstoja ve.rje.tnost, da ,se obCuti po­man.jkanj~ · s troikovnega ,kacll·a. To posest·,To ·zahteva· zaradi :svojega ob-' sega ' modernejs·ih agrotehnicJ;~.ih ukrepov, ce hocemo, da tbi na,m nu­di.lo ono; lkar od njega pricakujemo. Brez dvoma .bo delo lazje, ko 'bo npravljena arondacija, ker se opa­za, da je tudi .raztresenost zemlje vzrok nekatel'lim tezavam. Dobl'o urejeno gospodar,stvo mora biti' v·~gled vsem ostal1i.m, a slabo lah1g> okolic.i le skoduje, ne sam·o materi: alno, temvec tudi moralno: sovraz­l't'iki na.Sega s ocialisticnega lmneto­vanja .in g:~.spodadenja bi nase na­pake izk<>riscali v svojj gonji obre­kovanja.

bo imela pod svojo up·ravo pesko­lom in ~rrarn6zolom. Dosedanji Re­mont naj bi se preol'ientiral v grad­beno podjetje, ikar bi bolj odgovar~ . i a lo danasnjim zalltevam Vrhnike. Od[lrla •Se bo ekspozitura cistilnice in barvarne obleke Invalidskeg·a podjetja v Kranju;

V nadaljevanju je bil sp:rejet -vredlog ' obcinskega samoprispevka, ki g·a bodo v prihodnj'ih dneh spre­.Je li prebivalci vrhniske obcine. Pr-vi denar sam01pri,s:pevka bo name­njen dogra,ditvi Zd.i-avstvenega el.o-1na. Ob koncu ·so odborniki raz'])ra.v­\ljali o nekatelrih manjSih tekocih vprasanj ih.

Canikarj evo posestv.Q', njegovi u speh,i in tC!Zave zanimajo nas v.se, :cato . je raZU<lllJljiva zelja nasih bralcev, ·da hi izvedeli u vseh pro­b lemih, saj de marsikdo pripravljen pomag-ati v tej ali oni obliki. · Op. ·uredn.: Slicen dopis sm....9 pre- ­

:i eli od n ::J.seg·a s odelav·ea, ki postav­l:ia vp!rasanje dela cevljarSJke zar clruge. v dopisu je oilo receno,' da se tudi to podjet:Je bori s tez.avami in da je morda v tern is kati vzroke sorazmerno visokim cen.am nhhovih uslug. ·

eZaplilDil · Mal-okdaj se oglasamo Zaplaninci

v casopisu in malokomu j.e znano, kalk:o Zivimo VI nasem »Zaplaninskem raju«.

Skoro v·sako · ned:eljo nas 9biscej o starejsi turisti iz. Ljubljane, ki si . ne upajo v visoke g·ore in sl:l tu med nami kat" prijetno pocutijo, saj jih postrezemo z o.kusnim mlekom. ·

' Dne 26.' ju-wija je bil v ri nas ~bor ~ volilc,ev, ki 'ga je obiskal tucli taj ­nik ljucLske mestne obCine Vrhni­ka, kamol' smo sedaj pri~ljucei.1i. N a zboru smo ~si i21brali ' svoj vasiki od­bor, ki <bo skupno s frontnim skrbel za . povz.dig-o nase vasi. V n edelj.o, dne 6. julija SO nasi pio:ni.cii JdOJra~ zali v prisr·cni ig'I~~ci sv'oje i·gralske

· zmoznost~. Prisotni g-ledalci so hil i n onosni na svoje naj.mlajse. Pri tern se Vlprasamo: Z&.;kaj ne bi tudi mla­ilina stopila na pot kulturneg-a ud~js.tvovanja~ Malo vee dobre vo­lje, pa bo s lo.

Letina v celoti kar do bro k aze, le dezja je :premalo. Koloradski lu·osc_ Ee je ,pojavil 1na Travnem vrhu .iu v Lozanski dolini in prihodnje leto homo m~nali skrbneje pre.g-ledati nasa krompirisca:

enorJul . V nedeljo 29. VI. 19'52. je bila v H orju-lu kolesarska tekma, ki so jo priredili m ladi<nc:i,. ,Lepo _ j e ·b:iJo' vi­rleti z ::inlajeki ok,rasen ~start in cilj.

. Tekmovalna steza j e vodila iz Hor­·iula na Vel. Ligo.jno, preiko Male Ligojne v -Sinjo gorico .in sk0zi: Dre­nov gric nazaj v Horjul. Za zaeet-· ruke je 'bila morda pretezavna in naporna, vendar pa zelo pestra; polna vzponov ter ostlrilh ov.inkov. Organii'iaetija je. hila dobra, vendar bi prirt!'d.ite.}j[, storili bo,}je, ce bi ~z­uuseali !PO pa r teklnovalcev na en· krat moi'da vsako drug·o m i.nuto. 8 t~m. bi se izognili nepo'trebni. l?ineCi1 kl Je nastala med te'kmov.alm takoJ po startu n a cesti. .' Visega s'kUTPaj je startalo ll· tekm.ov.alcev (dva,najsti se j e prejsnj,i vecer na treningu po­nesreeil). N ajholj.si cas je dosegel Zdesar Dore . Doiber cas sta iimela tu­di Cepon Stanko in Vrhovec Anton, ki sta se -plasirala na d,rugo, oziro~ ma tre~je me&to.

Prav je, ,d!a bi v •bodoce v Hodnlu or<gani:z.irali vee ta.lcih in slicnih pri­reditev, kaj,ti zlasti. mladina j e na­vdnsena in se zanima zanje.

" YISek . nesromnato obrekoton.Ja

Hritbernik J anez, sred.n;li -kmet iz Prapro,c st. 3 p1·i Polhovem gradcu

- in ibivsi belogar,dist ter Pustavrh - Ivan iz Butanjeve st. 28, prepricu-jeta kmete, naj• ne obirajo kolorad­s>kega hrosca, 'ker ga itak Obcinski odbor v Pol-hovem ·gr~:tdcu, ki ga odkupuje ponovno n osi nazaj ila njive.

I,

V dneh, 1ko hiti1o partizanske pa­trulje po Sloveniji .li111 se g·ibl~ejo po podrocjih, kjer so se med voJno vr­sile veeje bitke, ue ho odvec, da se spomnimo tudi enega najbolj ' ju~a­s1kih dejanj nasih bo-rcev - poty.se­nja Starrn:petovega mostu. N epresta­no so nasi partizanski oddelk<i ru­:sili za sovraznika najvaz111ejse· ob­j elkte in zveze, t er s tern ovirali pre­vazanje vojastva in vojne•ga mate~

OB ,22. JU~._IJU DNE1ZU 1ZSTAJE

Po sledovih partizanskih borb most doo.Ijena. Vse rove in bunk~r­je so zasedli nasi borci~, ki bodo sa-­

. daj cuvali most, toliko -casa, da bo izvr.sena drwga in 1davna nalega na­·,e borbe: mirniranje· mostu. V.ozovi,

d t V na~l)I'Ot-nem breO'll, se J·e razvnela '>olni eiksplozi-va, ki so cakah ¥ za-jejo topo·ve. Skrhi nlls, a nas a ~ "'' d k Jedju na dano znamenje, so zdrveli zvok ue .i:zda, todia niC pomem.bnega borba. Patrulje', k~ so nava no on- .") cesti pod mos-t. Mine, ki so pada­se ni zg.odilo. Uvigmemo .glave in trolirale ,g,reiben, so naletele na na~ ' 1ale z oklopnega vlaka, 1so zelo ote- · ])_red nami s.e odpre poglecl na cilj se rpolo-zaje. Nad mostom in okoh • I d l • . h - . . d

IlJ.e!l.'a se · ~'z·d]·g·uJ·-e mo-d-ri•kast ·smod- ··'tva e e 0 nas-I mJnerJe~, ven ·ar ·nas·e!l.'a napada. Most na desnici v ~ • ·so J)O'pus'-"1'• ..11ela "~ ·t1' za las z mo ~ Il'l··kov d·;m, izstrelki .biJ. eJ· o v lesene ·n 1· v1 1 u .uw • -loku veze oba bre•grova s·oteske in na " . t d sta smo opazovali delo -nasih ilnze-

drugem koncu g·a cuvata clva z.ida- streihe .barak in v ograJ'e ID·OS u, a 'lirjev. Po cesti je prikorakal gene­na in utrjena :bu111kerja. · Strazar se kresejo :iskre. PTvi ognjeni naval -·al Jaka Avsic, .ki j.e · priso-stv-ova;l stoji, naslonjen na z.idanq ograjo, in pojenja in iz. bunke-rja na nasi le- horhi za most. ·

d vici je revsknil lahkci. minomet. Po-se pogovoo:ja IS Fricem na ' rugi zor! z zaddauim ·dihom pricakuje- Medteni se :ie IZffiraei<lo. Borba se Stran;. T:racnice s-o svetle in iz!rla- · I) 1· · b 1· 1 1

L - mo padec mine. Tresk! Oddahnemo 9 vse ' o J m 1 o J razvne a na p·o o-

_ riala . . Posebno va.Z:Uost SiO polagah na progo Ljulbljana - Tr:st. N a tej ·pro.gli. so poleg drugih akcij partiza­ni trikrat ·porusili Stampetov most na;d VI'hniko. Prvic so ga porusili oktobra 1943, dru·gic junija 1944 in tretji,c .septem:bra 1944. CetrtiiC so ga poru8ila zavezniska letala.

0 d·rugem rusenju stampetovega mostu pise partizanski pisa.telj. Kljusov J o~a, cigar -sesta vek ·qanes prinasamo. S tern se · oclclo.JZimo tud:i njegovemu s•pominu, saj je letos mi­nilo 8 let, ko je pa;del v bojih za~o­siljevo v Go11skem Kotarju na .t:lr­vatskem.

* Ob pet:lh ze ko-rakamo po lepi VO­

jaski cesti., ki se vije v zloznih viju­gah havzdo.I. V:is ok dan je ·z.e, a ni­kog·ar ne · VIZnemirja, .da bom.o prav ob belem clnevu zaceli na:Pad in ga tudi dolkoncali. Ob poti sami .je na­pelja·n telefon. Prav na iJ:!lesto Lbor­be so nasi telefonisti napeljali svo­je zice lilll prikljucill. ruparate tako konspirativno, d'a se cuvarjem na mostu niti ne •sanja, kako bli:zu ho­mo oddajali porocila o poteku bor- • be, katerim bo prisluhnila vs-a osvo­bojena in Se :lleO•SVObojena domo­Vilna.

jene. Vidi se, d'a mnog·o vozli,jo po s i, padla je za nami, v .gozd. Beli zajih bri,gad, ki so nas varova1e. njih. N a nasi· strani je troje lese- pomoli glav<? iz zakloria, cla. bi )P-~'_ e- · Borci, ki so hili doloceni za to, so

- nih z ze:mljo obmetanih in odkritih meril razdabo do nas. A nas mitra- (}clnasali zap.lenjeno oroz.je in munli­bun'kerjev in v njih se bre_zskrbno ljez.ec, tovaris s. P.rimorske il?U ue "ijo na varno. Vse je mrzhcno hi­valjajo VJ.'li branitelji nemskeg·a da casa. Glava lZg'me v luknJt med telo, da ·cimp-rej do·vrsimo miniranje rajha. Glasno klepecejo in uzivajo toco do]o·eg·a rafala. Zopet rev-ska 1n ostu. Koncno je zletela •kvisku ze­hre0skrbn-o zivljenje. Tako varne se minomet~ dvakrat, h·iki·at, h.it:ro · lena raketa. Borci so poskakali iz eutijo,- .da prav ni'c n e_ shsijo nasih dru,g· za clrug1im. Hosta za nami va- i:ovov in tekli v za1klorni&ca. V~ig-al­topov, . ki j tih topnicarji r-inejo -V · lovi v gromu ekspilozij. na vrvilca je zaJgorela. Most j e kakor breg·. Ob le·se·ni baraki nekdo seka Cisto smo · ze pozabili na nase to- '10gocna utrd•ba mir0val pr8d nami drva. S ekira .glasno poje in tesac si pove, ki so doslej· :n1:0}cali, 'k!:! nas je\ in zdelo se je. da ni sjle, k:i, bi ga mecl delom pozvi~gava. Med vse:mi vrgel od tal ·grom nase hav'biCe. Ka- m-ogla porusiti.' Nrupeto smo iz da­na hodi 6hola ]JOStava Fricn, ki je ' kor jata splosenih ptic je svistnila l;iave gledali van;i in !Pricakovali ocivlidilO oficir in komandant te le- . l silno eksplozij·o. Sekundle, ikffi so tekle

Na kri·~iscu smo se ustavili. Od tam do m:ostu je samo se ka:kih se­dem sto metrov. Pred na.mi vodi ce­sta skozi .sotesko, prav pod most, medtem ko so na obeh •straneh str­ma poibocja, za katerimi je proga in .bunkel'ji. P·ovelja s·o tlisja in · tu­di korruk:i, ki so do sedaj hrupno su­rnel i po c~sti, ut.ihnejo v travi ob robu ·poti .. 'Emote se uvrscajo, kakor je bilo povelje, in vrste horcev hom­basev v vehkem 'l:azmahu lezejo v ~·osto o'brascm1i breg'. P:revidno,. :d'a ne poka suhljad v hosti, se . prer'.iva­mo med lg'r:m.ovjem proti z•i<Ci, ki tece o-b progi. v nacrtih, ki jih lim'amo, ·so oznacena tudi aninska polja, zato

, •bo treba zelo paZiiti, da ne zaidema m~~a , ·

Hrbet .smo si zava:rovali• s .t!l!ffi, da sm0 nekaj svojih ·sliJ pos·tavili vx·h grebena. Treba je misliti na vse.

Po trebuhu se pla'Zi:mo vse iblize in blize z,i<Cni oviri. Trava sum~ le­vo in des:no, vendaT nikogar ne op-a­z.is. Onstran ce,ste na nasi desnici raJh.lo pozvanjajo ,kopa.C:b, ki utrju-

·,}e bratovscine. 1 granata, • klli j e bila merJena ma 0 takrat, so biile- najdaljse·, najbolj ~ I pb:evi.soko, preko mostu. J ek . me?- ~men e. Most -je se vedno s.tal in be-

Ne~ladoma se stra;zarja na mostu bregovi je utihnil <in nast!Jla J~. h - tonski s,tebri so ,klJ'ubovalno z.r11· v ·- aglo obrneta in izgineta v bunker. sina. Onim na mostu se Je p.ncelo 'l'ucli ostali za:cno he•gat.i sem :in tja: svitati. Topovi! Zdaj so vedellli, da globe.J. l)a na ni-so opazi.li ~ M:i.traljezci ze je zaman in da m.ostu ue :bodo mo- .Potres. ki je zamajal Jbre,g·qve, je namerijo svoje ma,<iince ua bele, a ·o·li ohdrzati. To jih je pouc~la ze bll nepopisen. ·Najprej je zaplame­, ed'no v~go, pripelje vlak. Pri mo- ~ruga granata, ki je ·zdro1bila zida~i nelo v 'silnem rdecem zaru, kakol' da ~ tu zmanj1suje brzino in pocasi zape- ' , bunker na mostu v kup J!r_ahu an se. je pod visOJkimi loki o_dprla zem­lje preko. Kakor o.gromen kolos se zdrobljene opeke. Nato se Je udrl lia in bruhnila iz sebe og·enj. Obok r am zdi, ko ga gledamo tako od bli- nanje ;pravi plaz topniskega, ~itra- mostu se je pretvorit v droben ob­~m, Onstran mo.stu d~.vje zapiska in ljeske.ga in mino:metn~ga pgn_Ja. ~n lak i;n nato ·i~ginil v praz.nino. Za · 1 :.\!?:ine za ovinkom. Topotanje koles sam ogromen oblak .s+ve,ga d~ma ~e tern J.e s.ledila drug·a eksploz.ija, zno­llO•casi zamr_e v daljavi in · zivljenje objel most in. bunkerJe ob nJent 1~ va 80 se z.a:rp.ajah ·breg·o-vi in is.ti kr­na nwste postane zopet mirnejse. iz te·git besnecega ·pekla so ,splasem ~ra;i. blisk ~ie PD'zrl dr~gi lok Most

Nestrpno cakamo, - da topnistvo svabobranci vla-ci·li v dolino svoje ~~. hil. :POrlliSenk. z ~a~J'l~ oc!,r;nevo:m mrtve in ranjene. .,l oma. so se · osah -vn.skl nas:rh bor-

n ··icne z napadom. Verno, kaksue· so N •. h mbasi so medtem prereza- / c.e;:-, 'ki ~o zmi:Lgoslavno .z1:li na. po-tezave, spraviti , to<p•ove v tako blli- . }LSI o . . • . ·b b _ .· r usene ohoke rn na tracniCe, -k'l so zino irn na ta'kem, terenu. Vendar so lt Z.lCO. U~l~'aJOC .S·1 pot z .O~kamr vse zvite mrtvo visele nad praznino noinute dolge kakor vecnost in udje in pod kntJeJll hlt;·e~·a .s_trOJ:r:tlS -e&'a c k ' . T b ,· d ~ . ~ .• : nam dl'eVienijo ·od nepremi-cnega le- ognja so, preskakuJOC ~~msk!l <pGlJa · dn .mJe'~ J .!fa. a.-k~r~ta v ll<:JC~ zan]· a. Bombe in .skarJ·e za rezanJ·e zasedli prve rove. Ororz.Je, k1 so ga mk B:, -goz ov1. .,nJem , zax v doli~r

dobH' v rovi<h je bilo se vro'Ce od az~ . mesto. kamor smo ~npo~dne ?. ice so prip·rav>ljene in llllli,traljez.ci strelj1anja. T.eiko »Bredo«, ki ' je i pr~~h v napad. V:se naoko.h s_e Je v imajo svoje o:cozje toc'll:o nainerjeno. navzgor obrnjeno cevjo stala v •bun- noc1 . ra.zpl~e~1elo neka;J s,1lnega-

Tedaj za na:Simi. hrbti .PC!ci st;r~l. , kerju, so obtnili za bezecimi i.n v nekaJ, kar okusamo sedaJ, iko kora­V bregl?- !lade nann se zacuJe vrpitJe, podesetorjenem ognju so beli brez- ~ll!IJ?-O pd ~mage: do ·zmage: ~ven~o: in stroJmca zadrdra. Sprva ne ve- · <> lavo puscal-i in odmetavali vse · od Ludr ~~ublJa}?-a Je danes P.nsluhmla mo, kaj bi, ~n ze g.ledamo, kje si bo- ~ebe g:rmenJU naslh topov; tudl Cankar-mo poiskali za'klone. Tab·at pa. se O~-enj je polagoma ponehaval. Le j e~a Vrlhnika ;je iz dalje pozdravila '10 bregu px·ipodita dva bela; plane- .. 'tran· proti Borovuici so borce za mla;do svGbodo ... ~a preko ·zice in se zapodita v bun- 'b;rclnXV. hrfg·l:l-de junasko odbidali Lep, s!:!ncen da~ · je. ISkoro .hi re­kerje. Onim ob progi olesenijo no- oklopni vlak, ki :ie pripelj::J,l pomoc. k.e.l. da Je 'Pravmcna Notran. J.ska v ge in nekaj hipov ne vedo, kaj bi. · · 1 t c1 G d d 1· ~ase st:r:ojnice zaropotajo med nje. Errega so ze unicili, drugi pa -s1 Je -SlJU po· e nega . n~. · oz. pv1, ' o me, Sele sedaJ· se zavedo ter se J)Oskr

1· _ besno prizadeval, da bi pro·dl)i: s~o- v.se Je. v zele:J?-~u -:-m vas1 .so .kakor

zi naso zasedo. Toda m.iner.Ji mso cvetov1 med· llJlllll. Cvetov1, kL so se . jejo po rovih. · . · pocivali. V Zl'8.k je zletela •pro.ga in osuh. Ko gremo mimo te:h vasi, nas

Natezajoce- <i,akanje in v.znemirljiv nestv.oi' je bil prisiljen ostati name- pozdravljajo razvaline z besedami mir je izginil -v hrupu nas.tajajoce stu. Le mine, ki jih je metal proti na8e pesm.i: P artizan, partizan, kdaj borbe. sva-ba v bunkedu je divje bo narod ,glovenski mascevan~ krliknil: · , V pTvem mraku je zletela v zra:k • b k .

»Munition!« in ,Pognal prve rafa- nrva ra·keta. ~ak, da je 'bitlca za . Na progi pa mol-cijo un eni in le p-reko nasih g·lav. 'J-'udi OI1Stran, mostu, SO hila vsa njegova IDOC. 'nd•i vlak ne piska vee.

D an t&nk.istoY 'JOV in POJ poslal sku:Pino nas:lh horcev k ·zavezniikom v Afriko, da si tam v cim kraj.sem casu pridobi

·11oone' J ug-oslovan~ke Ljudske A1r made, trdno odl(}cene, da · nhranijo nasi drzavli neod.visnost in svobodo. · .Ko gTade na8i ·narodi socializem, ; stocasno ·gr::.de tudi . mocno vojno <i ndustrijo. Zamam so vsi posR:usi T< nminforme, d•a zavre ta polet na­;;;h narodov. Zaman so vsi napori SSBR in njenih satelitqv, d•a lias "neljej-o .o: -pn Komn:ni·s·ticni l>artiji in t;w<~~risu Titn zacrtwe noti. Da­nes tece liz na:Sri.h topilnic zelezo in ieklo. iz nasih tovarn nriha:ia 'lroz­ie, ki ga -na:Sa ahnacla potrebu:ie. Gradjjo se mowocne hidTocentrale, katerih eleiktrika zene in bn ' g-naia stro:ie masih wvarn, ki kujejo" w o·roi:ie. Povs od vidimo delo, vrenje qn ,R.Uen napor .j,n vzpon. V.se v enem sanlP.T{l cilju: slio~iti z lastniffii moc­'Ihi Cim vee, rla si ohranimo :ileod-

16. julij proslavljajo nase tanJmv­S:ke' enote in z njim.i -vsi jug·oslov·an­ski, narodi v spomin na ·dan, ko je leta 1944 pod vodstvom komun1stic­ne Partije in tovru·.iJsa Tita vznikla ­v Ita:lijj, v mestu Gr,av,ilni I. tankov­ska 'brigada. Ustamovitev te brigade pomeni ne ,.samo ustvarjanje m,oc­niih ilankovskih oddelkov, temvec tudi izpopolnitev tedanje Jugo.slo­vans'ke· al'made, ki je z ustanovit­vijo _ tankovskilh edi-nic prido'bila na ffiOCi Uill Zl'asla V' modenno, CaSU ·, od­govarjajoco vojsko, sposobno zada- . ti koncni udarec okupatorju. ·

I. taiJikovska brigada je tvorila temelj in j,edr·o p(}znej.sega razvoja tankovslci'h edinic, ki tvorij o danes vehk del Jugeslovans.ke Ljudske Armade. S;p.o.sobne, da se upre vsa­kemu napadalcu. 16. julij pa je 1 simibolli(j!nega zna.Caja. Trem letom trde, hero jske lborbe, v kateri se je ustvarjala na:Sa ljuds'ka arm-ada, je s·ledil ca;s, ko' so s·e -priceli ustanav. ljati tankovski oddelki s I. tankJov­sko brigado na celu. Ob ustanovitvi liste je lbi:lo v horrb:i ze 40 dllivizij, na­se J ugosl-ovans'ke Armade; ki .so v ostrih bor'bah vezale najmanj 30 sovrazni.h, do zQib, ·bborozenih divizij . Te~ka je hila pot te I. tankovske brigade, saj nismo imeli vojne in­dustruje niti -drugih •sredstev, s ka­te<r.iJmi ·bi - pop,olnje.vali novo usta­novlj.eni rod na8e armade. Eot dru­ge vr.ste oroi;ia, tako so 'hili tudi_ tan1kovslci o-ddelki, ee so se hoteli raz.vijati in rashl, navez.ani v glav­nem le na ti·sto orozje, ·ki ga, azt-r.ga­jo .sovTazniku i1z, l'lok. To je pouda·

ri:l tudi toViaris -'Dito v dnevnem po­velju 7. nove:mlbra 1942 z besedam'i: »Nasi odredli, lbataljoni in diviz.ije so sedaj oborozene 'Z vsemi vrstami 1 aro•zja. razen letal. Vse to or-oz,je ste R svojo :krvjb ii:ztrgali •SOvrazn'i.ku. Ti·soci1 ,i,n tisocli. 1novih . to·varisev pa

. se• cakajo na Ol'Oizje, da: st-opijo Z Va­rni ramo o·b r3JP):i v 1boj- za osvoho­ditev d<omovine. Oro.zje in :munici­;io ima sovraznik. Iztr.gajte mu ga in dajte ga iborcem za svobodo na-roda.« '

In nasi junak,L so to povelje tudi izvrsHr. . ' -

Ze rpred tern, 18. julija 1941, . so er· nogorski partizani · zapleni.li Italija­nom prvi tan.k. V ·borbo pa :SO nasi prvi tankili v vecjem IStevilu pose.gli meseca ok~oibra 1941 v boj·ih za osvo­boditev Kraljeva .. Pov·sod, na• meji Bosne in Hercegovine ter Orne go-

, re, pri Tre'binju, Gra;hovem Hileci :itd. so -partizap.i IJlaskakovali !tali­jane in jim ;plenili · tanke ter drugo -oroz;ie. Tanki, v'odeni· PO partizanih; so bili strah ii.n trepet za sGvraZIIli-

. ka. Pojav ,na8ih tanlkov ga j.e po­v·sod prisri.lil k pani<l.nemu he,gu, saj je vedel, d'a . vodjjo te tanke [)arti­zanska srca, iki ne poznajo strahu in p(}ti nazaj. r. ,

Tako je ·ab •kapitulaciH Italije hila lie dana mO.Znost za formiranje S:ta1nih tanko·vskih enot in smo ze tedaj imeli tankov.ski 'bataljon pr.i G'lavne:m sta:bu H/r:vtatsk.e, tankov­ski bataljon pri Vrhovnem strubu, tankov~ki odred vri Glavnem- sta­bu Slovenlje tin vee m311ljsih edinic.

V ~imi 1943-44, je Yrhovni stab

ovolj znanja in lizkusenj ·za usta­novitev jedira hodociih tan!kovskih

'·-nic. Prvi skupini ~ta -sledili se '"e k zaveznikom v Ital:iji. Te tri

-- lmpine so postale jedro i1n ·osnova nadaljnih tankovskih · formacij. To­varisem v Afriki in Italiji so se- v velli!kem iltevilu pridruzili tudi Pci­rn ors'ki Slovenoi., ki so hili <prevade­ni (}d' raznih na~rodnih liz.dajalcev v »kralievi .e:ardi1<<. ter tQvarisi, iki .' so "-'P OzdravljenJi vracali iz raznih b-ol­nii:\uic v Italiji.

8toti.ne kilometrov· so .· preh-od1ili .,e,<i. ,da so >:fl .. _prebili do morja, od koder so 'billi . preneljani v ,Af'riko lla tooa:ie. da se v cim kraj.sem casu vrnejo priuceni noyemu or-oiju. ,v domovino.

Po formJi.ranju 16. ' julija 1944. je I . tankovska hTigada presla v ·sestav Vlii. Udarn__~ga _korv.usa in · kasneje 1V. Armade ter sodel-ovala v bor­bah . za osv.obod'itev _·Sibenika, K:ni­na, Mos-tarja, · Bihaca in mnogih mest tin 1kTajev v Dalma~iji, Herce­<:ovini, Liki, Gorskem Kotad~ itd. V sodelovanju z ostalimi edinicami je ta brigada osvobodila VS·O Istro in 1. maja 1945 vdrla v Trst, . da osv-oibodi bTate lin s 'estre, ki ·so 2(} let trpeli !PGd fa&istiC.ni:mi tolpami.

Skoro istooliisno je hila. fo.rmirana II. trunkovska hTigada v Tuli v SSSR. Pre.PeUana na bQjisce je so­delovala pri Ztrusenju sremske fron­te 1in preg~njala s0vraZ.Uika -do av- · strijske ~eje. ·

O.b zakl;i.uC.ku vojne je hila ze yzp.ostavljena tankovska divli!zija, ki so se ji kasneje pridruZile se dru­g·e mocne tankov•s.ke formacije, deli

-visnost in ·svOibodo. · ·-N e del 'illlO -tega · z nfl,menom, da I

h! -nn:parlH ·k()ganko1~. Dela:mo ,in bo- 1

m() cflelah, .da da;mo cjm voo:iega no­nd'll.rka hesedam tovarisa Tit~: »Tu­jega nocemo - svojega ne dam,!>!«

Za temi •besedam•i · tov1ar isa T-1 ta "toje skupne z ostalimi rodovi, -na8e >:lavhe · ,in v ne8t~tih borbfl.-h preka­l]ene Jugoslo·vanske Lj_udske Ar­made tudi tankovske divixli:ie s svo­jim jeklom in zelezjem, .pripravUe­ne v.sak cas, da ·stopijo v borbo ·za . sv-obodo .in ·neodvisnost nase domo­vine! .

Pripravljene ·vsak cas in proti vsakomlir! . I •

Borceni, poiloficjr jem in oficJr­:iem vseh tanJwvskih enot 'pa eestita tudi Vrhnika in ves ruen okraj k njiboveniu prazniku z zeJ:jo do ci:ril vecjih llSI))ebov in Cim vecjeJ(a raz~ maha pri krepitvi nase J ugoslovan­ske ' Ljudske Armade·!

3

t Pfilti.OIItu SO potrC!bDi POPfiltlti Se n!llkaj; dni in iz.tekla bo veljav­

nost prvemu P'ravilniku o · d'elitvli. sklada plac delaV'Cev, narnescencev in usluzhencev Industrije usnj a.

Hvalevxedna je bila odlocitev urednistva »Usnjarja«, da je. izdala Pravilnik kot pose~bno brosuro s ce­lotnim besedri1om in pregledi delov­nih mest, kvalifikacije in s tarifn'i­mi postavkami. Na ta nacin je bila v sakomur dana moznost, da si te­meljito ogle:da Pravilnik, ga v mi­ru ·prestudira in ug·otovi ev~mtuel­ne napake, ki seved'a niso bile iz­kljuce:ne. Res je, da bi pr;i sestavi -bilo vee sodelovanja tako s strani partijske in sindikalne ·organizaci­j e, kakor tudi s s trani sarnega -kolek­tiva. D!iskusija, ki je zajela domala celotno podjetj e, je v glavnem pra­vilno ugotovila, da je nesoraz.merje med placami samih ushl>Z:bencev in <llamescencev, to je, da so bili pone­kod izkazani preveliki razpon;i, med posameznimi delovnirni mesti. . Pri nekaterih fazah fizj cnega dela se je pojavila uravnilovka, ker se je po-

lagalo premalo paznje ·sposobnosti delavcev, kakor tudi kvaliteti nji­hovega dela. Eden najbolj ne:pra­·Jilnih primerov je razlika v tarif­nih postavkah briz.ganja vegeta:bila in brizganja colodija. V bistvu ni nobenih mzlik pri delu: pri obeh .nastopajo plini, o'be deli zahtevata uatancnost in vesimost, med tern, ko je v tarifnem pravilnitku ra~lika neg-a dinarja. Za vegetrubil 44 di­

·nadev na uro, za colodij 45 dinar- · :~ev. T'a napa'ka bo morala v prihod­njem ,pravilniku biti popravljena. Prav tako je' ·bilo ugotovljeno, da tudi ria drugih delovnih rnestih ni­

. so bile tarifne pos~avke pravilno postavljene, iz cesar se voi!di, da je kljub pripravam pred sprejetjem pravilnika ni bilo dovolj sodelova­nja vseh clanov ·delovnega kolekt:i­va. Zato je Upravni odpor sklimil, da , sindikalna podruznica ugotovi vse nepravilnosti tega pravilnika in, da. na rp-rvi naslednji seji delaY­skega sveta predlozi , izcrpno poro­C.i lo in predloge spreme:mb.

Resnici na ljubo ugota-vljaiDo V , »Slovenskem Poroceval·cu« z

dne 13. VII. 1952. j e bil objavJjen clanek z naslovom: »Petnajst obC:i.If _ 125 ugotovljenih obrtmh susmar­jev«. v t ern clanku je naveden tu­di bivsi kolarski mojster ·Andrej Cas-erman iz Stare Vrhnike. 17. t.. m. pa se je- v uredtn.istvu »Glasa Vl-hniike« o-g·lasil tovarisl • And!rej Caserman s v•rosnjo, da objavi:p:J.O sledece : .

V vrhniski obCini je in8pekcija ugotovila 28 ohrtnih susmarj.ev. Go­tovo je inspekcija smatrala od osemindvajsetih v celi obCini le me· ne, kot najveejega, ker -se ji je zde­lo vredno sa;mo mene ohjaviti, liz

. v rhnislke obcine. Niti malo se ne :poizkusam ·S to i·z.javo opraviceva­ti, pac pa zelim ohjaviti nekaj dej- · stev, katere j e iiiJSIPekcija pozabila o'b javiti v z.vezi z mojim »susmar­stvom«. Zaposlen sem v Industriji Usnja Vrhnika in t0 od 2. I. 1948., kj·er·. de lam preteino tudi nadurno delo - to je po 14 ur na dan, v le­tosnjem letu pa tudi po 16 ur. To · lahko potrdi .uprava IUV. Koliko mi po sestnajsturnem delu v tovar­nri Se Ostane Casa I in IDOCi za SUS- . marje:nje, tega me inspekcija ni vprasala. v tovarni delam od 6. do 14. ure-, oh 14. uri grem na kosilo, ob L'i: pa ie z.o:pet delam v tovatni. I nspekcija me je ohiskala ravno med 2-. in 3. uro - torej je bila od nekbga do~ro informliJ.·ana, kdaj me bo dobila d'oma. v clanku je re-

. ceno, da me de linsipekcija doblla ravno p·ri delu. Res .sem sosedu za­bil nekaj ,Zebljev v letvo, -se s tern zamiUdil dohrih 5 minut in zaracli teh 5 minut so me proglasili za s us­marja. Res cudno, d a ni se nekdo »odkTil«. d'a sem za tistih 5 minut opravljenega dela izstavil racun za 5000 din. Doklade za otroke ~ res­nici do'bivam, saj uprava tovarne, · kjer delam, dohro ve, d'a pri 16. urah dela v tovarni, ne morem doma sus­mariti. Res imam doma m'alo de­lavnico, v nj ej pa 2 stroja, katera · sem do d've tretjini skonstruiral sam po svoji z.amisli. Dokler sem · delal doma, sem. v redu :placeval

, clavke. La!hko pa mirn~ vesti i.zja­virn, da so na Vrhn'iki ob'rtniki, ki ne prijavljajo v celoti sv·Qjih do­hodkov, in tudi tab, ki s o jim po­trosniki ze pred dve.mi leti da}j nn­l'Ocila, sprejeli predujem, pa se do danes niso iz.vrsili narocil. T'o so obrtniki - spekulanti. in eden od teh spe·kulantskih ' olbrtnikov, domne­vam, da je mene prijavil inspekciji kot susmada. ·Ocividno pa samo za­radi tega, ker sem opustil privatni in -sem presel na socialistiern obrt­ni sektor. S:matra.m, da v tovarni mnogo vee dopceinesem za izgrarl­njo socializma v dr-zavi, ki gradi socializem. Tistemu oibrtniku pa, ki je mene prijavil kot susmarja, je ·,socializ.em d.eveta .briga in . se' je prav iz mr.inje do tega znesel nad menoj in zavedel · inspekcijo . na stranpot. ·

I

KRA TK:E ll:ESTI I .

Kljub napovedim, Pla bo v me­se.cu juliju komercialna dejav­_nost popustila, se je proti prica-ko­/VIanju dvig\nila in v' tern mesecu belez.imo dobre kupcije s tu- in inozemskimi firmamti . Promet se je dvignil · od ·prejsnjega meseca na domacem trg"U z.a 7 odstotkov, do­cim v eksportu za 160 odstotkov. .aloge v skladiscu so se temu pri­

merno ohcutno zmarnjsale, vendar nam se lezijo nekateriJ sortimenti, po katerih ni trenutno dovoljnega

. povpr;;tsevanj a. -:+

V kratkem homo za-celi z delorn pri ci.stilnih napr_avah. Zgra jen bo velik 'hazen, .kjer •Se ho voda zbirala in ·pocasi odtekala v Ljuhljanico.

V torek $. julija smo · dohili nove stroje ·za scetinarno . • Fred dvema · dnevoma smo montirali prvega na

' :prvi fazi del a v scetinarni. Names to ·dosedanjih 28 . delavk je pri istem delu zaposlenih le 8, a kljub temu je produkcija vecja. v kratkem bo­do v~postavljeni se ostali stroji. .

* Priceli smo z :roontazo in presta-vitvijo kotlov v kurilnici. S to ,vre­ureditvijo homo dobivali vee . pa re za •nas obrat. Predvideno je, da bo­do ' znasali . stroski tega dela okoli 6-m:ilijonov dinarjev, ki pa se bodo ·kmru]u r.entlrali IZ• bolj.sim lizko!ri­scanje:m p,:remoga. Zidarska dela.. opravlja ,R emont Vrhnika, kotle pa montira strojno podjetje Varsek 1z D omzal.

Dela na cesti v Mirkah se zaklju­~uj ejo . . Komis.ija je novo ces to ·odo­brila, tovarna pa je ze zagradila star.i prehod ~ leseno ograjo.

Odlocba Na osnovi prosnje Upravnega ad­

bora Telesno vzgojnega drustva Partizan Vrhnika, ki j e lastnik in v celoti -oskrbuje . javno kopalisce

' na Vrhniki ter z namenom, da' se zas·citijo interesi pre:b~valstva- Vrh­uike ·in okolice i-zdaja Ljudski od­bor mestne ohCine Vrhnika sledeco

/ ODLOcBO: 1. Prepovedana je uporaba kopa­

lis·ca in kopali.S.ki:h naprav, kakor t'ucli dostop do kopalisca izven ca.­sa. dolocenega s •strani Uprave ko­naliS.ca.

2. V sa o·· onesnruzenje, poskodbe in · krsenje sanitarnih ukrepov, ka­kor tudi vseh o'stalih pravil kopa-

liske uprave je kazniyo. 3 . .S.ttogo je preiJovedan dostop in

uporaba izvirnega bazena na Mir­kah, od koder se ·crpa voda za ko­palisce, v kakrsne k oli namene.

4. K r siJ.ci te- odloce se kaznujejo z· 'denarno kaznijo ocl 500-3000 din.

Obvazlozitev: LOMO Vrhntike zeli s to odlocbo

zas-cititi pr ebivilstvo pTed nekultur­nj.mi iz'J)adi posameznikov, ker bi lahko s krsenjem teh u'krepov sko­dovali ljudslk.emu zdravju :in ~razr voju turizma na Vrhniki. Smr t fasizmu - svobodo narodu!

Predsednik: Rozman Janez, Tajnik: Grom Toma!Z.

VRHNIKfl IN NJENf\ OKOLICH V ,PRETEKLO_STI

.. FRfiNCE HfiBE

Se preden so prisle na Vrhniko prve ·redine francoske eete, so ze A v­strijci trog hrez boja li:z.p:ra:znili. 19. maja 1809. •so Vrhriti.Cani sprejeli pr­ve francoske cete. se iz. dobe -pred ::trancosko· 'Oku~pacijo imamo ohra­njena porocila zupnika Cudermana (1799-1801) in Toma:z.Una . (1802-1819) o raznih nrusi•l jih, ki so j·ih povzro­cali frarncoski v:ojalh na VrJ.miki._ Ouderm.an poroca 28. :marca. 1797., da ISO mu francoski vojaki vzeli suk­njen pla.Sc (vatel po 3 gld.), ko se je ,vraeaJ. liiZ !bolniJce ®ildemW'llo !hoi­nih. Nato je p~ise.J v roke stiTim ·huzarjem in !Uzsilili so od njega' sti­:ti srajce iz. domacega platna. Nato &ta. .ga obis-kala v sobi dva sovrazna j~deca, , kj; . •sta m ;u odprla klecal-

, nliilr in vzela irwsnjo, v kateri je bi­lo 30 go1dinarjev. Ko so se popoldne v~rntili iz Bistre, so mU: ukrad1i po-

. novno nekaj -pe-rila in ene, rplatnene 'hla,ce. Dan :poweje so rnu na cesti j.avno :pretipali zepe an mu vzeli 3 · goJ.dinade. Popll[j, :so1 al·i pa v paso­de ,vz.elli iZ kleti 140 :Policev vina in odne:slii '.svinjsko meso, kruh, jajca,

'• sla.nino ter na;prav.ili vecerjo ·za de­vetnajst castnilkov, po.noci pa sezga­lli vrtno o,grajo. J:Sti zupni-k poroca, da je neki jezdec na 'begu proti Ljubljani u.krad.el nekernu kmetu 6QO goldina.Tjev v gotovinlli in sedem srajc. ·

Zarad'i silnih kontrvbucij, ki jih je v zaeetku deieli l))akladal Fl·ancoz, so se zacelli povsod upori. Slwno . kot dru2:od so tudi podloZnik:L Bistre na:padli gra.Sci'lio ter iz,siJi,li, vrnite:v teikih d!ajatev Francozu.

Z urejeno fTancosko upravo v Ilirskih deielah :so nastopilli tudi za Vrhnri-ko se dokaj ug-odni casi, •kljub teiD'Il, 1da je biJ ll1<0Cll0 OViran ;pro­llliet po Ljubljan]ci• . Za · fran~oske okupaei.ie · sta imela svoje uradne pros tore , tr,ski sodnik iri malire v btivsi Lena:rcicevi, •sedaj dvonad­stropni h:iSjj na Cankarjevem · tr.g·u (bivsn »:Crni orel «) . V tej do1bi· je biJo na V1·hnilki tudi francoskp mirovno sodisce, katerega ·sodrnik je bil na­darjenti francosko govorooi dr. Jean Oblaili:, k:i. je lb:il tudi oshbnik Bi­stre. Ma;ire· (zu:pan) f rancos1ke o'hCi­ne 1>a je bil p.ivovarnar Valentin Klemenffi·c, ki je -leta 1821. ' v svoji Sijajno opremljeni· hisi (hisa pri nekdanjem Globusu zraven Verbi­ca) S!Prejel tudli. avstrijskega cesar­ja F-ranca I ., ko je prihi~el naspro·

~ . ·La.stnik: , Khi·~ -. Ljudske . univerze, Vrhnika. - Odg. Te•ko,ci -racun NB 6102-90332-0, p

4

ti kralju iz. Neaplja. Tajnik v'r:hni-8-ke aMine v te:in casu je bil Anton J elovselk, iki je .postal nekaj let po• zneje prvi vrhni·skil •zupan, imeno­van po rnovi- 1Jredibi ·nrudisodnriik. Do­ha francoske uprave pa je 'hila krat­kotrajna. Ze 28. sept. 1813. leta se je moral italij anski podkralj Evgen pred avshijsko vojsko umakniti 'Jreko Vr{Imike po Trzaski cesti pro­ti Planini !Ln. Trstu, · bojee se obko-litve. · Propad colnarstva v 19. stoletju. -. P odiranje kapitalizma v J'r~t. Po prvem rwzpustu, oolnar-skeg-a

ceha 1)0 Jozefu n . 1787. leta irn se holj po drugem., l. 18{)4., je ·za&lo ~vJjenje ua L jubljanici Pl'opadati, zlasti se, 'ko je izsel I. 1823. brodar, skzi. zakon, po katerem je .bliJo ool­narenje po Ljulbljanici irn prevaza­nje iblaga med J,.ju•hljwno in Vrhni· ko •Svo'bodno. Podjetnik je moral biti Je VeSC •CO•lnar, moTal ISe je pri­glasiti oblastem lin placati davek.

L. 1840. se je pojavil v Ljublja:nri. parn:ik »Na;dv-ojvoda Ivan«, k.i je d'obil pravico voznje med Ljubljana in VrhnikQ -za 15 let. Ta pa .se ni o'hnesel. · Ze I. 1843. je hil prepeljan PO delih preko Ljubelja rna Vrhsko jezero na KoroSko. Parnik je bil 28 metrov dolg lin 4 m sirok. Prv.o po-

' skusno voznjo je 'naredil v dveh -lin ' . trwetrt ure. Zara;dj, sl;:ube vodrie po­ti in ovinkov pa se ni: obnesel, :prav tako, .kot se tudi . ni parnik Karla Kotnika z Vrhnike I. 1898., ki je :bil namenjen osebnemu lin tovornemu prometu. ·

Kol.liJKor -bolj je pesalo colnarsko Zivljenje, tolik:o ·ziva:hneje se -je raz­vijal cestnti . promet po TrZa.Ski ce­sti, olb kateri so nastale steviil.ne vrhnis.ke ·gostilne. Od Vrhnike so vozili Vrhn:ican!L .na sever do Miirz~ zuschl;;tga, proti jugu do Mantue v ltaliji. · Na .mantovske voznike se se· daj spominja stara ·go1stilna · »Pl'i mestu Mantua« na Ca,nlkarjevern trgu.

V zvezi z vedno sla!bslim prome-1;om po Ljubljanici pa •se je Vrhn~­ka potrudiiJ.a, da je d.o·bila od cesar­ja Ferdinanda dovoljenje trznih dni na dolocene" case, vs3:ko leto ~edem letnih irn stiiri zivinske sejme. Li!Sti­na je datirana na Dunaju 12. sept, 1846. in potrjena s cesarskllim pod­pis-om rin pecatom. Due 28. juhija 1857: leta je stekila ·zelezniska . pro" ~·a l!z Ljubljane na Tr:st. Ta dan lruhko imenujemo crnli dan v -zami­ranju v.sega vrhniskega prorneta na Ljubljanici in tudi na trzas•ki ces'ti. 0 ra:zvo'ju v rhnike v .· 2. polovici 19. stol. pr:ih-odnjj.c . .

- U;rednistvo ~ uprava: ' Vrhnika, Nova cesta st. 1. Umetni.S'ki zavod, Ljubljana. -

. I

. I