DIPLOMSKO DELO

Varovanje predstavnika izvršilne oblasti v Sloveniji in Združenih

državah Amerike – primerjava

September, 2013 Tadej Križman

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varnost in policijsko delo

Varovanje predstavnika izvršilne oblasti v Sloveniji in Združenih

državah Amerike – primerjava

September, 2013 Tadej Križman

Mentor: viš. pred. mag. Srečko F. Krope

» O njihovi profesionalnosti ni dvoma.«

Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije,

predsednik vlade v obdobju od leta 2008 do leta 2012

PREDGOVOR IN ZAHVALA

Center za varovanje in zaščito ter United States Secret Service sta strokovni službi, ki

vsaka v svoji državi skrbita za varovanje predstavnika izvršilne oblasti. V Sloveniji je

to predsednik vlade, v Združenih državah Amerike pa predsednik države. Oba sta

zaradi svoje službe veliko bolj izpostavljena kritiki javnosti kot povprečen državljan.

Oba imata svoje podpornike in svoje nasprotnike. Njuna služba je omejena na

trajanje mandata, ki jima je podeljen ob demokratičnih volitvah, zato se njuno delo

ob izgubi večinske podpore ljudstva zaključi, saj imajo nezadovoljni ljudje na

naslednjih volitvah možnost izbrati drugega kandidata. Ne zaključi pa se služba

tistih, ki so ves čas stali tik ob njiju ali v ozadju in skrbeli za njuno varnost. To je

služba, o kateri sanja marsikdo, dobi pa jo le malo posameznikov, ki so vrhunsko

usposobljeni, ki si jo želijo prav zaradi njene zahtevnosti. Odgovornost tistih, ki

zmorejo iti preko lastnih prepričanj in ščititi življenje posameznika, ki mu morda

osebno sploh niso naklonjeni, je velika.

Kako varnostniki vidijo svojo odgovornost? Kakšne pristojnosti imajo v Sloveniji v

primerjavi z Združenimi državami Amerike? Kakšni so začetki varovanja visokih

političnih osebnosti v Sloveniji in kako se je začelo varovanje predstavnika izvršilne

oblasti v Združenih državah Amerike? Pri iskanju odgovorov na vsa ta in še mnoga

druga vprašanja so mi poleg knjig bili v veliko pomoč ljudje, ki so s temo varovanja

neposredno povezani.

Iskrena hvala mentorju višjemu predavatelju magistru Srečku F. Kropetu, za vso

strokovno pomoč in hitre odgovore na vprašanja med pisanjem diplomskega dela.

Hvaležen sem predsedniku Republike Slovenije, gospodu Borutu Pahorju, ki je bil

pripravljen podeliti svojo izkušnjo in videnje varovanja, ter tako tej nalogi dodal

prav posebno vrednost.

Zahvaljujem se gospodu Boštjanu Perkliču, višjemu policijskemu inšpektorju iz

Uprave za policijske specialnosti, Centra za varovanje in zaščito, za ves čas,

prijaznost in trud, da bi dobil čim več koristnih informacij.

4

KAZALO VSEBINE DELA

1 Teoretični uvod ............................................................................... 7

1.1 Namen in cilj .............................................................................. 7

1.2 Uporabljene metode dela ............................................................... 7

1.3 Opredelitev hipotez ...................................................................... 8

2 Varnostnik telesni stražar ................................................................. 10

2.1 Razvoj zasebnega varovanja ........................................................... 10

2.2 Zasebno varovanje v Sloveniji danes .................................................. 11

2.3 Varovanje, ki ga izvaja država ......................................................... 14

3 Varovanje predsednika Vlade Republike Slovenije ................................... 15

3.1 Center za varovanje in zaščito na splošno in kratka zgodovina ................... 15

3.2 Izbor in usposabljanje pripadnikov .................................................... 17

3.3 Delovanje in pristojnosti ................................................................ 20

4 Varovanje predsednika Združenih držav Amerike ................................... 26

4.1 U.S. Secret Service na splošno in kratka zgodovina ................................. 26

4.2 Izbor in usposabljanje pripadnikov .................................................... 29

4.3 Delovanje in pristojnosti ................................................................ 31

5 Primerjalna analiza podobnosti varovanja predsednika Vlade Republike

Slovenije in predsednika Združenih držav Amerike .................................... 35

6 Potrjevanje hipotez ........................................................................ 38

7 Zaključek ..................................................................................... 41

8 Uporabljeni viri ............................................................................. 43

9 Priloge......................................................................................... 46

9.1 Intervju s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem ................ 46

5

POVZETEK

Diplomska naloga predstavi s primerjalno metodo, različno literaturo in osebnimi

pogovori analizi varovanja predsednika Vlade Republike Slovenije in varovanja

predsednika Združenih držav Amerike.

Začetek diplomske naloge predstavi dve vrsti varovanja: zasebno varovanje in

varovanje, ki ga izvaja država za varovanje najvišjih političnih osebnosti. Nato

predstavi varovanje slovenskega in ameriškega predstavnika izvršilne oblasti, obe

organizacij, ki to varovanje izvajata, njuno zgodovino, način izbora in usposabljanje

novih kandidatov ter njuno delovanje.

V Sloveniji je za takšno varovanje zadolžen Center za varovanje in zaščito, ki deluje

v okviru Uprave za policijske specialnosti, Generalne policijske uprave. Zadolžen je

za varovanje varovanih oseb in objektov pred vsemi oblikami ogrožanja.

V Združenih državah Amerike za varovanje ameriškega predsednika, ki je zadolžen za

vodenje države, skrbi Secret Service, katerega naloga je tudi preprečevati goljufije

povezane z ameriškim dolarjem, njihovo denarno valuto. Med vsemi zaposlenimi v

Secret Service so zagotovo najbolj izurjeni in skrivnostni Specialni agentje, ki

neposredno varujejo predsednika ene izmed najmočnejših držav na svetu.

Zadnji del diplomske naloge predstavi na podlagi zbranih podatkov podobnosti in

razlike v varovanju predsednika Vlade Republike Slovenije in varovanju predsednika

Združenih držav Amerike ter potrdi ali zavrže v začetku postavljene hipoteze.

Ključne besede: policija, Center za varovanje in zaščito, Tajna služba, Secret

Service, predsednik vlade, predsednik republike, varnostnik, telesni stražar,

varovanje

6

COMPARISON OF PROTECTING THE PRESIDENT OF THE SLOVENIAN GOVERNMENT

AND THE PRESIDENT OF THE UNITED STATES - SUMMARY

The graduation thesis introduces the analysis of the protection of the Prime Minister

of the Republic of Slovenia as well as the President of the United States of America

by means of the comparative method and with the aid of the studied literature as

well as on the basis of personal interviews.

At the beginning of the thesis, I write about two types of protection: private

protection and the protection services for the highest ranking political personalities

performed by the state. Further on, I introduce the protection of a Slovenian and a

US representative of the executive branch. Both organizations responsible for the

protection services are introduced in detail, including their history, the selection

process and training of new candidates, as well as their operation.

In Slovenia, the Security and Protection Centre is in charge for such protection and it

operates within the Police Specialities Directorate, General Police Directorate. It is

responsible for the safety and security of protected persons and premises against all

kinds of threats.

In the United States of America, the Secret Service is responsible for the head of the

federal republic, i.e. the President of the United States, and its task is also to

prevent frauds with regard to the US currency, the US Dollar. Among all of the

employees in the Secret Service, the special agents are without a doubt the most

trained and mysterious members that also directly protect the President of one of

the most powerful countries worldwide.

The final part of the graduation thesis states the similarities and differences between

the protection of the Prime Minister of the Republic of Slovenia and of the President

of the United States of America based on the gathered data, whereas it confirms or

rejects the hypotheses defined at the beginning.

Keywords: Police, Security and Protection Centre, Secret Service, Prime Minister,

President of the Republic, security guard, bodyguard, protection

7

1 Teoretični uvod

1.1 Namen in cilj

Diplomsko delo skozi primerjavo literature in opravljenima intervjujema bralcu

predstavi podobnosti in razlike pri varovanju predstavnikov izvršilne oblasti v

Sloveniji in Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA).

V zgodovini obeh držav se je varovanje najvišjih političnih predstavnikov izkazalo za

nujno. Samo na ta način se lahko zagotovi, da poteka delovanje države nemoteno in

da demokratično izvoljena predstavnika opravljata svoje delo. V zgodovini so vedno

bili in bodo še naprej posamezniki ali skupine, ki bi radi s svojim delovanjem škodili

političnemu vrhu države. Pri njihovem delovanju jih lahko vodijo osebni, politični,

verski ali kakšni drugi razlogi.

Namen diplomske naloge je predstaviti delovanje Centra za varovanje in zaščito (v

nadaljevanju CVZ) in United States Secret Service (v nadaljevanju Tajna služba). Pri

tem je glavna osredotočenost na vlogo, ki ju imata pri varovanju predstavnika

izvršilne oblasti, torej v Sloveniji predsednika slovenske vlade in v ZDA predsednika

države.

Cilj diplomske naloge je ugotoviti, v čem si je delovanje obeh organizacij podobno in

v čem se razlikuje, ter predstaviti delovanje in pristojnosti vsake organizacije

posebej, kakšna je zgodovina obeh organizacij ter kje so razlike in podobnosti v

usposabljanju in izboru njenih pripadnikov.

1.2 Uporabljene metode dela

Pri izdelavi diplomskega dela so bile uporabljene naslednje metode:

opisna metoda – pisno je bilo opredeljeno zasebno varovanje in varovanje, ki

ga izvaja država;

metoda proučevanja – z namenom predstavitve obravnavanega področja je

bila preučena strokovna literatura, internetni viri in zakoni;

metoda analiziranja – z namenom verifikacije postavljenih hipotez se je

analiziralo varovanje predsednika slovenske vlade in ameriškega predsednika;

8

primerjalna metoda – primerjala se je podobnost varovanja, ki ga izvajata CVZ

in Tajna služba;

nestrukturirani intervju – opravljen je bil intervju z gospodom Boštjanom

Perkličem, višjim policijskim inšpektorjem iz Uprave za policijske

specialnosti, Centra za varovanje in zaščito. Intervju je potekal brez vnaprej

določenih vprašanj, opredeljena je bila samo tema spraševanja;

strukturirani intervju – opravljen je bil intervju z gospodom Borut Pahorjem,

aktualnim predsednikom Republike Slovenije, predsednikom vlade v obdobju

od leta 2008 do leta 2012. Gospod predsednik republike je pisno odgovoril na

vnaprej zastavljena vprašanja.

1.3 Opredelitev hipotez

Pri proučevanju tematike je bilo zadanih devet hipotez, ki so se skozi proučevanje

potrdile oziroma zavrnile.

Hipoteza številka 1:

»Usposabljanje agentov Tajne službe je zahtevnejše od usposabljanja pripadnikov

Centra za varovanje in zaščito.«

Hipoteza številka 2:

»Varovanje ameriškega predsednika traja dosmrtno po preteku njegovega mandata.«

Hipoteza številka 3:

»Agent Tajne službe lahko postane samo nekdo z delovnimi izkušnjami v policiji.«

Hipoteza številka 4:

»Tajna služba spada organizacijsko pod Ministrstvo za notranje zadeve.«

Hipoteza številka 5:

»Za varovanje ožjih družinskih članov ameriškega predsednika je bolje poskrbljeno,

kot za varovanje ožjih družinskih članov predsednika slovenske vlade.«

Hipoteza številka 6:

»Naloge Tajne službe so povezane izključno z varovanjem oseb.«

9

Hipoteza številka 7:

»Tajna služba ima svoje urade samo v Združenih državah Amerike.«

Hipoteza številka 8:

»Vsi pripadniki Tajne službe so med opravljanjem nalog v civilnih oblačilih.«

Hipoteza številka 9:

»Agentje Tajne službe in pripadniki Centra za varovanje in zaščito so dolžni stvari, ki

jih izvejo med opravljanjem dela zadržati v tajnosti.«

10

2 Varnostnik telesni stražar

2.1 Razvoj zasebnega varovanja

Začetki zasebnega varovanja segajo v čas, ko so si naši predniki pričeli prisvajati

svojo osebno lastnino. Prvi zabeležen primer zasebnega varovanja sega v 13. stoletje

pred našim štetjem, ko si je Egipčanski faraon Ramses omislil lastno vojsko. Kasneje

se je to nadaljevalo v starem Rimu, kjer so premožni najemali zasebne varnostnike

(HubPages, 2013).

Razvoj zasebnega varovanja je povezan s potrebo človeka, ko je moral zavarovati

lastno življenje, premoženje in pomembne vrednote pred drugimi. Ljudje so v tistem

času kriminal reševali osebno z maščevanjem ali krvnim maščevanjem (Čas, 2010).

V srednjem veku so v Zahodni Evropi in Aziji elitni razredi in gospodarji redno

najemali varnostnike, ki so jim varovali njihovo lastnino in se tudi vojskovali. V

Angliji so v srednjem veku sprejeli nekaj zakonov, ki so ljudem podelili pravice.

Ustanovili so varnostni statut, ki je urejal varnostna vprašanja vasi in so ga državljani

spoštovali. Ti so med drugim pridobili pravico, da sami aretirajo storilca kaznivega

dejanja (HubPages, 2013).

V Severni Ameriki so v tistem času poznali različne oblike varovanja zasebnega

premoženja, kot so na primer nočni stražar, obhodnik in čuvaj. Severno Ameriko že

od nekdaj spremlja nasilje, zato je vsak sam moral nekaj storiti za lastno varnost in

varnost svojega premoženja (Čas, 2010).

Potreba po zasebnem varovanju se je zelo povečala v času industrijske revolucije in

takratnim naraščanjem osebnega premoženja. Država s svojim varstvom enostavno ni

več mogla slediti potrebam po varovanju (Čas, 2010).

Tako v Angliji kot v ZDA so izvedli številne reformne ukrepe, ki so povečali varnost

lastnine in državljanov. Allan Pinkerton je v ZDA ustanovil prvo zasebno varnostno

podjetje. Kasneje so nastala tudi druga nova podjetja (HubPages, 2013).

V tistih časih je zasebno varovanje skrbelo za obvladovanje delavskega razreda in

ohranjanja splošnega reda in discipline (Čas, 2010).

11

V času divjanja 2. Svetovne vojne v Evropi so v ZDA množično zasebno varovali

ameriško industrijo. Po končani vojni so v ZDA nastali prvi varnostni menedžerji, ki so

vodili varnostna podjetja. V današnjem času se ob trendu povečevanja kriminala

pričakuje vedno večji razvoj zasebnih podjetij, ki ponujajo varnostne storitve

(HubPages, 2013).

Zasebno varovanje se na trgu vedno bolj razvija. Država ne more poskrbeti za

varovanje vsake zasebne lastnine posameznika. To dejavnost so prevzele zasebne

varnostne službe in tako je moč za ustrezno proti plačilo kupiti različne varnostne

storitve. Prenašanje nekaterih dejavnosti iz javnega sektorja na zaseben sektor,

racionalizira državno upravo (Čas, 2010).

2.2 Zasebno varovanje v Sloveniji danes

Pogoj, da lahko gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik opravlja eno

ali več varnostnih storitev na trgu je pridobljena ustrezna licenca. To podeli

Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ), ko gospodarska družba za njo

izpolnjuje zakonske pogoje. Vsaka varnostna storitev, ki jo gospodarska družba

ponuja na trgu potrebuje svojo licenco (Čas, 2010).

V 4. členu Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-1, 2011) je določeno, da se

varovanje lahko opravlja v naslednjih oblikah (vrste licenc):

varovanje ljudi in premoženja,

varovanje oseb,

prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk,

varovanje javnih zbiranj ,

varovanje prireditev v gostinskih lokalih,

upravljanje z varnostno-nadzornim centrom,

načrtovanje sistemov tehničnega varovanja,

izvajanje sistemov tehničnega varovanja.

Gospodarska družba mora preden se ji podeli licenca obvezno skleniti zavarovanje za

škodo, ki bi jo lahko med opravljanjem dela povzročili njeni zaposleni (Čas, 2010).

Podjetje varnostno storitev opravlja proti plačilu kot pridobitno dejavnost. Oseba, ki

opravlja naloge zasebnega varovanja mora imeti ves čas opravljanja dela pri sebi

12

službeno izkaznico, ki jo izda MNZ po uspešno opravljenem usposabljanju (Ministrstvo

za notranje zadeve, 2013b).

Varnostno osebje ne sme imeti varnostnih zadržkov. Pred izdajo licence podjetju ali

izkaznice varnostnemu osebju se opravi varnostno preverjanje osebe. To se lahko

opravi ponovno kasneje, če zato obstajajo razlogi. V tem primeru MNZ opravi

poizvedbo pri drugih organih, če obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali

verodostojnosti osebe. Ta je podana, če je oseba storila kaznivo dejanje, prekrške

zoper javni red in mir ter prekrške povezane s prepovedanimi drogami. Če so

ugotovljeni varnostni zadržki MNZ licence podjetju oziroma službene izkaznice

posamezniku ne izda oziroma jo odvzame (Čas, 2012).

Naročnik varovanja in ponudnik le tega morata obvezno skleniti pogodbo o varovanju,

ki mora biti v pisni obliki. Naročnik mora paziti, da ima podjetje dovoljenje za

opravljanje dejavnosti, ki jo nudi. Nadzor nad delom varnostnega osebja opravlja

ponudnik storitev sam (Ministrstvo za notranje zadeve, 2013a).

Podjetje mora varnostnemu osebju najmanj enkrat letno zagotoviti interno

izpopolnjevanje, ki vključuje teoretična in praktična znanja, kot to določa 39. člen

ZZasV-1 (2011). Varnostnik se mora vsakih pet let udeležiti obdobnega preizkusa

strokovne usposobljenosti in ga uspešno opraviti, 41. člen ZZasV-1 (2011).

Varnostnik pri opravljanju svojih nalog uporablja ukrepe, ki so določeni v 45. členu

ZZasV-1 (2011). Uporabiti jih mora strokovno in sorazmerno cilju, ki ga z njimi želi

doseči. Z uporabo ukrepov mora prenehati takoj, ko prenehajo razlogi zaradi katerih

je le te uporabil ali ugotovi, da z njimi ne bo dosegel želenega cilja. Predpisanih je

osem ukrepov, ki se stopnjujejo po intenziteti:

opozorilo,

ustna odredba,

ugotavljanje istovetnosti,

površinski pregled,

preprečitev vstopa oziroma izstopa z varovanega območja,

zadržanje osebe,

uporaba fizične sile,

uporaba sredstev za vklepanje in vezanje.

13

V primeru, da se varnostnik udeleži dodatnega izobraževanja lahko uporabi tudi

druga sredstva: plinski razpršilec, službenega psa in strelno orožje, 54. člen, 55. člen

in 56. člen ZZasV-1 (2011).

Navedene ukrepe varnostno osebje ne sme uporabljati zoper uradne osebe, ki

opravljajo uradne naloge. Od teh oseb lahko varnostnik zahteva le, da mu s službeno

izkaznico dokažejo istovetnost. Varnostnik ne sme posedovati drugih prisilnih

sredstev, ki niso zakonsko predpisana (Čas, 2010).

Varnostniki telesni stražarji ne nosijo uniformiranih oblačil in skrbijo za osebno

varnost varovane osebe. Gibljejo se neposredno ob varovani osebi in ves čas

opazujejo okolico. Na ta način skušajo zgodaj zaznati morebitne nevarnosti in jih

preprečiti (Sintal, 2013).

Za pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije Varnostnik telesni stražar je potrebno

imeti tri leta delovnih izkušenj v varovanju, kot to določa drugi odstavek 33. člena

ZZasV-1 (2011). Kot izkušnje pridobljene v varovanju se upoštevajo izkušnje, ki so

pridobljene z neposrednim opravljanjem nalog v zasebnem varovanju ali pri

opravljanju nalog uradnih oseb državnih organov ali organov lokalne skupnosti, ki

imajo pravico uporabe pooblastil in prisilnih sredstev, četrti odstavek 33. člena

ZZasV-1 (2011).

Izobraževanje za varnostnika telesnega stražarja organizira Zbornica za razvoj

slovenskega zasebnega varovanja in traja 130 ur. Sestavljeno je iz teoretičnega in

praktičnega usposabljanja na koncu usposabljanja pa sledi preizkus strokovne

usposobljenosti pred komisijo za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih

kvalifikacij.

Izobraževanje vsebuje naslednje sklope:

taktika varovanja varovanih oseb,

dolžnosti in uporaba ukrepov in drugih sredstev varnostnika pri varovanju

oseb,

načrtovanje varovanja oseb s predhodnimi opravili,

oborožitev, varno rokovanje z orožjem in streljanje,

komunikacija,

vožnja motornih vozil za prevoz varovanih oseb,

prva pomoč.

14

(Zrszv, 2013).

2.3 Varovanje, ki ga izvaja država

Posameznik se lahko s premišljenim načinom življenja delno izogne možnim tveganim

situacijam, ki lahko vodijo v kaznivo dejanje zoper njega (Golob, 1997). Osebe, ki pa

se zaradi svojih funkcij in poslanstva, ki ga imajo, ne morejo odpovedati določenemu

načinu življenja potrebujejo ob sebi ustrezno usposobljene varnostnike, ki poskrbijo

za njihovo varnost.

Varovanje posameznikov, ki ga zagotavlja država, je osredotočeno predvsem na

varovanje najvišjih političnih predstavnikov oblasti ter na osebe iz tujine, ki so

varovane po mednarodnih standardih. Varovanja pa omogočajo tudi zasebna

podjetja, kjer lahko vsakdo kupi varnostno storitev (Golob, 1997).

Vsaka država zagotavlja varovanje ljudi, ki skrbijo za vodenje države. To zagotovi z

vrhunsko usposobljenimi uslužbenci varnostniki. Posameznik, ki želi priti do tega

mesta mora skozi zahtevno usposabljanje, saj je kasneje pri izvajanju nalog odvisen

od svojih znanj in izkušenj (Kolenc, 2002).

»Velik del javnosti vidi varnostno službo kot pretežno prestižno in protokolarno

službo.« Borut Pahor (osebni intervju, 26. 8. 2013)

Varovanje najvišjih političnih osebnosti v državi poteka na zahtevnejšem nivoju, kot

varovanje ostalih oseb, saj so najvišji politični predstavniki zaradi svoje

izpostavljenosti tudi najbolj ogroženi. Zagotoviti se mora najvišja stopnja varovanja

in tveganje zmanjšati na najnižjo raven (Perklič, 2002).

V Sloveniji opravlja varovanje predsednika vlade CVZ, ki je svoj razvoj začel z

osamosvojitvijo Slovenije. Pred osamosvojitvijo je varovanje pomembnih oseb

opravljala Služba državne varnosti in milica, takratna policija. Večina nalog s

področja varovanja oseb in objektov se je opravljala v Beogradu, kjer je bilo takrat

glavno mesto skupne države in središče dogajanja. Po osamosvojitvi se je povečalo

število varovanih domačih in tujih oseb in diplomatskih predstavništev. V ta namen je

bil ustanovljen Urad za varnost in zaščito (v nadaljevanju UVZ) (Kolenc, 2002).

15

3 Varovanje predsednika Vlade Republike Slovenije

Slovenija spada med manjše države na svetu. Njena politična ureditev je

demokratična republika (Ustava Republike Slovenije, 2012), kjer je nosilec izvršilne

oblasti predsednik vlade, kar v praksi pomeni, da odloča o večini pomembnih stvari,

ki se tičejo vodenja države. Posledično je velikokrat najmanj priljubljen politik, saj

sprejema odločitve, ki marsikomu niso všeč.

Kljub temu, da je Slovenija majhna, ni nepomembna. Prav tako kot ameriški

predstavnik izvršilne oblasti ima tudi slovenski svoje simpatizerje in svoje

nasprotnike. Njegovo varovanje ni zgolj formalnost, pač pa se je v kratki zgodovini

slovenske samostojnosti izkazalo za nujno.

Glede varovanja političnih osebnosti v Sloveniji so vsi prepričani, da se nikomur ne

more zgoditi nič resnega. To prepričanje še velja, čeprav smo že doživeli umor vidne

politične osebnosti, Ivana Krambergerja. Podoben primer je bil na Švedskem, kjer so

ob umoru njihovega predsednika vlade vztrajali, da je šlo za enkratno tragedijo, ki se

ne bo več ponovila. Varovanje političnih osebnosti se ni zaostrilo, dokler niso pred

leti doživeli še umora zunanje ministrice. Po tistem so ob podpori javnosti močno

zaostrili varnostne ukrepe (Borut Pahor, osebni intervju, 26. 8. 2013).

3.1 Center za varovanje in zaščito na splošno in kratka

zgodovina

Po osamosvojitvi in ustanovitvi lastne države je morala Slovenija poskrbeti za

varovanje domačih in tujih političnih osebnosti ter diplomatskih predstavništev. V ta

namen je bil 15. maja 1991 ustanovljen UVZ.

UVZ se je sčasoma kadrovsko krepil. Sistem varovanja se je postopoma začel

spreminjati in nadgrajevati. Biti varnostnik varovane osebe ni več pomenilo samo

poskrbeti za njen prevoz, ampak jo varovati tudi pri njenih ostalih vsakodnevnih

dejavnosti. Varnostniki so postali telesni stražarji (Kolenc, 2002).

Kasneje se je UVZ preimenoval v CVZ, ki deluje v okviru Uprave za policijske

specialnosti.

16

»Center za varovanje in zaščito načrtuje, organizira, usklajuje, usmerja, vodi in

nadzira varovanje oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje

policija, skrbi za usposabljanje in urjenje svojih delavcev, pripravlja predpise s

svojega delovnega področja, sodeluje s tujimi varnostnimi organi in je lastnik

evidence varnostno preverjenih oseb.« (Policija, 2013a)

Policisti varnostniki se pri vsakodnevnih opravilih varovanja srečujejo z zelo

različnimi situacijami, zato so za večjo učinkovitost dela ustanovili t.i. Zlata pravila,

ki vsebujejo temeljne vrednote in vrline enote (Policija, 2013a).

Varovanje osebe poteka na najvišjem nivoju in z različnimi oblikami varovanja ter

varnostnimi ukrepi. Policisti varnostniki so opremljeni s predpisano opremo in

oboroženi s strelnim orožjem kot ostali policisti, lahko pa vodja varovanja predpiše

varnostno opremo za vsako nalogo posebej. Biti morajo razgledani, odločni,

disciplinirani in samozavestni. Poznati morajo protokol in pravila lepega vedenja.

Tekom varovanja morajo sprejeti življenjski stil varovane osebe, saj se varovanje

prilagaja le temu. Prav tako mora varovana oseba sprejeti varnostnika, kot osebo, ki

diskretno v njeni bližini poskrbi za njeno varnost (Perklič, 2002).

Ne dvomim o njihovi profesionalnosti, po vseh teh letih jim popolnoma zaupam.

Največjo nevarnost bi lahko predstavljale govorice z njihove strani, saj o meni vedo

tako rekoč vse. Tisti varnostniki z daljšim stažem varovanja so pomagali svojim novim

sodelavcem pri uvajanju, zato smo se lahko hitro ujeli in si medsebojno pomagali.

Varovanja ne občutim kot breme (Borut Pahor, osebni intervju, 26. 8. 2013).

Fizično varovanje oseb in objektov je neposredno fizično varovanje in drugi ukrepi, ki

jih lahko izvajajo policisti, da preprečijo ogrožanje. To obliko varovanja izvajajo

najbolj usposobljeni policisti specialisti - varnostniki, ki so si s prakso iz svojega dela

in posebnimi opravljenimi usposabljanji pridobili specifična znanja. Fizično varovanje

zahteva visoko stopnjo profesionalnosti, predanosti in izurjenosti (Policija, 2013 b).

»Podobno kot osebe se tudi objekte varuje z neposrednim fizičnim varovanjem ter z

drugimi oblikami dela, kot so varovanje s policijskimi patruljami, z opazovalno službo

in s preventivnimi pregledi okolice objektov. Varujejo se določeni objekti državnih

organov, stanovanjski objekti varovanih oseb, objekti tujih diplomatskih in

konzularnih predstavništev ter rezidenc, protokolarni objekti, objekti prebivanja

17

tujih varovanih oseb med obiski v Republiki Sloveniji ter nekateri objekti policije.«

(Policija, 2013b)

Preventivno in operativno varovanje se izvaja za preprečevanje ogrožanja varovanih

oseb, objektov in prostorov. Zbirajo in analizirajo se podatki, na podlagi katerih se

pripravi ocena ogroženosti varovane osebe ali objekta ter pripravijo in izvedejo

varnostni ukrepi. Tehnično varovanje obsega varovanje z vsemi oblikami tehničnega

varovanja, kot so: sodobni alarmni sistemi, video nadzorni sistemi ter sistemi

mehanske zaščite (Policija, 2013b).

3.2 Izbor in usposabljanje pripadnikov

Kandidate za delo v CVZ se izbere na podlagi razpisa, ki poteka interno znotraj

policije. Ostalim, ki niso zaposleni v policiji in nimajo statusa uradne pooblaščene

osebe pristop k razpisu ni mogoč. Posebnih preverjanj zgodovine posameznika ni, saj

ti prihajajo iz policije in so bili deležni takšnega preverjanja že pred prvo

zaposlitvijo. Vsak kandidat, ki želi pristopiti k osnovnemu usposabljanju za

varnostnika CVZ Generalne policijske uprave mora najprej opraviti začetni pristopni

izpit, ki je sestavljen iz intervjuja in preizkusa iz angleškega jezika, samoobrambe,

vožnje vozil, streljanja in psihofizične pripravljenosti. Če je kandidat uspešno opravil

začetni pristopni izpit, se lahko udeleži osnovnega usposabljanja za varnostnika CVZ,

ki traja tri mesece (Boštjan Perklič, osebni intervju, 5. 7. 2013).

Usposabljanje je sestavljeno iz naslednjih sklopov vsebin:

pravna podlaga za delo varnostnika CVZ GPU,

osnove varovanja oseb,

predhodna opravila,

načrtovanje varovanja,

splošna telesna pripravljenost,

samoobramba s praktičnim postopkom,

vaje za izgradnjo tima, reševanje problema in komunikacijo,

oborožitev in streljanje,

nujna medicinska pomoč,

vožnja motornih vozil,

protokol RS,

ravnanje s telekomunikacijskimi sredstvi,

obveščevalna zaščita

18

(Boštjan Perklič, osebni intervju, 5. 7. 2013).

Tečaj traja skupno 528 ur. Kraj izvedbe so prostori CVZ, Policijska akademija,

ustrezne javne površine in prometni poligon (Boštjan Perklič, osebni intervju, 5. 7.

2013).

Udeleženci prejmejo na začetku usposabljanja urnik v katerem je natančno

predstavljen proces izobraževanja po vsebinskih sklopih. Učna skupina traja vsak

delovni dan od ponedeljka do petka od 7:00 h do 15:00 h. Usposabljanje je

sestavljeno iz teoretičnih in praktičnih sklopov. Udeleženci morajo sami začeti

predavati o temi katera je na vrsti tisti dan. Ko udeleženec predstavi temo,

nadaljuje s predstavitvijo inštruktor in temo predstavi strokovno. Iz takšnega načina

dela so se razvila njihova načela, ki so: od znanega k neznanemu, od splošnega k

specialnemu in od počasnega k hitremu. Zadnje tri dni usposabljanja poteka

simulacija varovanja po scenariju. To pomeni, da se inštruktorji postavijo v vlogo

varovanih oseb in jih mora udeleženec spremljati čez dan po različnih aktivnosti in

opravkih, ki so na sporedu tistega dne. Ta del usposabljanja poteka po različnih

lokacijah in je čim bolj realno naravnan. Vmes poskrbijo inštruktorji za nenadne

napade vsiljivcev in provokatorjev in ocenjujejo odziv udeležencev pri varovanju

osebe (Boštjan Perklič, osebni intervju, 5. 7. 2013).

Primer simulacije varovanja po scenariju:

7:00 h Odhod od doma na sodišče, Jožeta Jame 8, Ljubljana (sodišče) in

obveznosti na sodišču,

10:00 h Sestanek na Zavodu za varstvo pri delu, Chengdujska 25, Ljubljana,

prvo nadstropje,

10:30 h Odhod na sodišče, Jožeta Jame 8, Ljubljana,

10:45 Tek,

12:00 Kosilo (neznana lokacija),

13:30 Sestanek in ogled Grm Novo mesto, Center biotehnike in turizma,

Sevno 13, Novo Mesto

(Boštjan Perklič, osebni intervju, 5. 7. 2013).

Med samim osnovnim usposabljanjem se daje med drugim poudarek na timskem delu

in prepoznavanju osebnih lastnosti udeležencev. Le te inštruktorji na tečajih

prepoznajo s posebnimi igrami, kjer morajo udeleženci sami izločiti najšibkejše člene

19

med njimi. V določenih obdobjih pa prejmejo udeleženci obrazce na katerih podajo

svoje ocene od ena do pet, o izvedbi predavanj in usposabljanj, ki so jih deležni in

označijo lastnosti njihovih soudeležencev. Tisti, ki prejmejo slabše ocene o njihovih

lastnosti, ni nujno, da zaradi tega kasneje usposabljanja ne bodo opravili. Vendar, če

ga opravijo jim nadrejeni predstavijo te rezultate in povedo, da bodo morali nekaj

narediti na izboljšanju svojih osebnih lastnosti. Tisti, ki osnovnega usposabljanja ne

opravijo se vrnejo na svoje prejšnje delovno mesto v policiji. Kandidate, ki

usposabljanje opravijo, kasneje ko so že zaposleni pri njih vprašajo, kaj se jim je na

izobraževanju zdelo koristno in kaj ne. Na podlagi teh povratnih informacij kasnejša

usposabljanja izpopolnjujejo. Skupine udeležencev so na splošno manjše kot včasih.

Pri učenju samoobrambe je bilo preveč poudarka športnemu treniranju borilnih

veščin, ki na ulici niso najbolj uporabne. Zato se v zadnjem času uveljavljajo

elementi realnejših uličnih borilnih veščin (Boštjan Perklič, osebni intervju, 5. 7.

2013).

Po opravljenem osnovnem usposabljanju za varnostnika CVZ Generalne policijske

uprave je zaposlenim v kasnejših obdobjih na voljo pet dodatnih specialističnih

programov usposabljanj, ki so:

psihofizična priprava policistov CVZ GPU,

vožnja z osebnimi in specialnimi vozili,

varovanje varovanih oseb na smučišču,

usposabljanje policistov CVZ GPU za varovanje v gorskem svetu,

taktika osebnega varovanja

(Boštjan Perklič, osebni intervju, 5. 7. 2013).

Zaposlene morajo usposobiti za delo po teh programih preden pride do dejanske

potrebe po takšnem varovanju. Zaposleni nimajo določenih vsakoletnih preverjanj

njihove fizične pripravljenosti. Nadrejeni preverjajo njihovo fizično in psihično

pripravljenost ter tudi odnos do dela skozi dodatna specialistična usposabljanja, ki se

jih zaposleni udeležujejo. CVZ je v svoji zgodovini sodeloval že z različnimi tujimi

varnostnimi službami, v preteklosti največ z Američani in Francozi. Udeležujejo se

mednarodnih izobraževanj. Na izobraževanjih posvetijo pozornost analizi primerov in

tako pridejo do novih spoznanj, kako varovanje še izboljšati (Boštjan Perklič, osebni

intervju, 5. 7. 2013).

20

3.3 Delovanje in pristojnosti

Policisti pri svojem delu upoštevajo zakonske in podzakonske predpise. V pomoč jim

je tudi kodeks policijske etike in Zlata pravila enote za varnost in zaščito, ki

predstavljajo nadgradnjo kodeksa policijske etike. Zadolženi so za načrtovanje in

izvajanje varovanja osebe, prostorov in objekta v katerem se ta zadržuje ter njihovih

okolišev. Glede na organiziranost se CVZ deli na:

oddelek za fizično varovanje,

oddelek za preventivno in operativno delovanje,

oddelek za tehnično in zunanje varovanje ter operativno podporo

(Policija, 2013a).

56. člen Zakona o policiji (ZPol-UPB7, 2009) določa, da mora delavec policije

varovati tajne, osebne in varovane podatke policije s katerimi se seznani pri

opravljanju nalog. Nadalje je določeno, da mora te podatke varovati v tajnosti tudi

po prenehanju delovnega razmerja. Iz tega izhaja, da morajo pripadniki CVZ varovati

v tajnosti vse informacije in podatke, ki jih izvejo med varovanjem oseb.

Varovanje oseb je razdeljeno po stopnjah od prve do četrte stopnje, pri čemer prva

pomeni najvišjo stopnjo varovanja četrta pa najmanjšo. Stopnja se določi glede na

pomembnost funkcije varovane osebe, prostora, objekta, njihovih okolišev ter glede

na njihovo stopnjo ogroženosti. Predsednika Vlade Republike Slovenije se za čas

trajanja njegovega mandata varuje po drugi stopnji varovanja. Po prenehanju

mandata poteka varovanje en mesec po tretji stopnji varovanja, oziroma se lahko

zaradi ogroženosti osebe podaljša druga stopnja. Po preteku enega meseca pa

nastopi četrta stopnja varovanja, ki traja enajst mesecev. Po četrti stopnji se prav

tako varuje družinske člane predsednika Vlade ves čas trajanja mandata. Ta stopnja

ne vključuje neposrednega fizičnega varovanja. Osebam policija ob začetku

varovanja izda posebno izkaznico, katere oblika je zakonsko predpisana. Barva je

bela, napisi na njej so v črni barvi ter logotip policije je natisnjen v modri barvi.

Velikost izkaznice je 8,5 cm x 5,5 cm (Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov,

objektov in okolišev objektov ki jih varuje policija, 2013).

»Izkaznica je velika 8,5 x 5,5 cm.

Izkaznica na sprednji strani vsebuje:

- zgoraj v sredini logotip policije (grb Republike Slovenije in napis

Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija),

- pod logotipom na levi strani sliko imetnika izkaznice,

21

- pod logotipom osebno ime imetnika izkaznice,

- funkcijo oziroma status imetnika izkaznice,

- v spodnjem levem kotu napis »izkaznica« in pod njim registrsko

številko izkaznice,

- v spodnjem desnem kotu pečat in podpis generalnega direktorja

policije ter datum izdaje.

Izkaznica na hrbtni strani vsebuje:

- znak policije,

- pod znakom navedene dolžnosti policistov in dolžnost imetnika

izkaznice, da jo po prenehanju varovanja vrne.

Osnovna barva izkaznice je bela, logotip policije se tiska modro, preostali

napisi so črni.

Vzorec izkaznice je določen v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.

Izkaznico, izdano generalnemu direktorju policije, podpiše minister, pristojen

za notranje zadeve.«

(Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih

varuje policija, 2013)

»Policisti morajo imetnikom izkaznice na njihovo prošnjo nuditi ustrezno pomoč, kot

npr. omogočiti varno in nemoteno vožnjo na javnih cestah, vključevanje v promet,

vožnjo skozi križišče, varen in hiter prehod čez državno mejo, varen in hiter prehod

skozi množico, ter na zaprosilo dajati pojasnila.« (Uredba o varovanju določenih

oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, 2013)

Med prevozom varovane osebe varnostno kolono sestavljajo glavno vozilo,

spremljevalna vozila in po potrebi komandno vozilo. Vozila morajo biti ves čas

tehnično brezhibna, urejena in čista, za kar morajo poskrbeti zaposleni. Glavno

vozilo je namenjeno prevozu varovane osebe in njenih spremljevalcev. Pri nizki oceni

ogroženosti se za prevoz lahko uporabi navadno, nekoliko udobnejše vozilo. Pri višji

oceni ogroženosti pa se uporabi posebej prirejeno blindirano vozilo, ki potnike v

njem ščiti pred napadi s strelnim, kemičnim ali bombnim orožjem. Opremljeno je z

avtomatsko napravo za gašenje požara v motorju vozila in pnevmatikami, ki so

odporne na poškodbe in voznik lahko kljub njim nadaljuje vožnjo. Spremljevalna

vozila so namenjena spremstvu in ščitenju glavnega vozila. Ta vozila so opremljena z

orožjem in imajo močan motor. Komandno vozilo se uporabi po potrebi in sicer ko

gre za kompleksnejši potek varovanja. V njem sedi vodja varovanja in tudi vodje

22

varnostnih organov drugih držav, če je na obisku v Sloveniji njihova varovana oseba

(Perklič, 2002).

Policist varnostnik je opremljen z osnovno opremo: kratkocevno orožje z naboji,

rezervno strelivo, sredstva za vezanje ali vklepanje, plinski razpršilec, žepna

svetilka, teleskopska palica, radijska postaja, službena izkaznica in pisalo. Dodatna

oprema, ki se lahko določi glede na varnostno situacijo je: zaščitni jopič, dolgocevno

orožje, večnamenski zložljivi nož ter druga specifična oprema. Opremo mora nositi

na način, ki omogoča njeno najhitrejšo uporabo in tako da navzven ni vidna (Perklič,

2002).

»Policist lahko uporablja za prisiljevanje različna sredstva:

lastno silo (uporaba fizične sile),

silo živali (službeni pes in konjenica),

predmete (palica, sredstva za vklepanje in vezanje, plinska sredstva, sredstva

za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, vodni curek, posebna motorna

vozila in strelno orožje).« (Žaberl, 2006: 231)

Policija ima monopol nad sredstvi prisile. Z zakonom niso predpisani splošni pogoji za

uporabo vseh vrst prisilnih sredstev, ampak je za uporabo vsakega prisilnega sredstva

posebej predpisana njegova uporaba. Policist lahko uporabi sredstva prisile, če ne

more drugače obvladati upiranja osebe, odvrniti napada, če vzpostavlja javni red ter

zaradi drugih nevarnih ravnanj osebe. Strokoven termin »sredstva prisile« nam pove,

da se uporabljajo zato, da se z njimi nekoga prisili k nečemu. Policisti lahko pri

izvajanju svojih nalog uporabijo le sredstva, ki so tipizirana in sistematizirana za

policijsko uporabo. Ta se med seboj razlikujejo po tehničnih karakteristikah ter

učinku in posledicah, ki ga povzročijo napadalcu. Pri uporabi prisilnih sredstev se

upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da policist uporabi tisto prisilno

sredstvo, ki je primerno glede na način in okoliščine napada (Žaberl, 2006).

Varnostne skupine so policisti varnostniki, ki so razporejeni neposredno ob varovani

osebi ter jo ščitijo in varujejo. Delovati morajo usklajeno in si med seboj zaupati.

Vedno se mora poskrbeti, da se varuje celoten 360 stopinjski krog okoli varovane

osebe. Število varnostnikov in njihov položaj sta odvisna od ogroženosti varovane

osebe (Perklič, 2002).

23

»Varnostne skupine glede na število in namen:

en varnostnik,

skupina dveh varnostnikov,

skupina treh varnostnikov,

skupina štirih varnostnikov,

skupina »diamant«,

skupina »klin«,

skupina »kvadrat«,

večje skupine - »ojačani ali razširjeni diamant«.« (Perklič, 2002: 26)

Napad na varovano osebo je hud stres za policista varnostnika, ki v tistem trenutku

opravlja varovanje. Pri doživljanju takšnega stresa se pojavijo različni znaki stresa,

zato le ta ukrepa popolnoma nagonsko. Z pravilnim in dolgotrajnim usposabljanjem

se doseže, da policist varnostnik tudi v takšnih situacijah deluje mirno in preudarno.

Potek odvrnitve napada na varovano osebo je odvisen od števila policistov

varnostnikov in od vrste napada. Kadar opravlja varovanje en policist varnostnik pri

fizičnem napadu na varovano osebo, najprej onesposobi napadalca in nato varovano

osebo nemudoma odpelje na varen prostor. Pri napadu s strelnim orožjem na

varovano osebo pa se policist varnostnik postavi med napadalca in varovano osebo,

izvleče strelno orožje ter varovano osebo prisili, da se nagne k tlom za njegov hrbet.

Pri tem je treba omeniti, da napad s strelnim orožjem traja največkrat manj kot tri

sekunde in en policist varnostnik v tako kratkem času težko zaščiti varovano osebo.

Kadar je policistov varnostnikov več pa pri napadu na varovano osebo tisti, ki so

bližje njej zavzamejo kritje pred napadalcem in jo zaščitijo s svojimi telesi, ostali pa

se postavijo pred napadalca in ga poskušajo nevtralizirati s strelnim orožjem.

Nevtralizacija napadalca je odvisna od vrste napada. Velja pravilo, da se uporabi

prisilno sredstvo, ki je v trenutku napada najmilejše (Perklič, 2002).

V 51. členu Zakona o policiji (ZPol-UPB7, 2009) je določeno, da smejo policisti

uporabiti le tisto prisilno sredstvo, ki je sorazmerno načinu in moči upiranja ali

napada. Nadalje je določeno, da morajo pri uporabi prisilnih sredstev spoštovati

človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo.

»Zakon določa, da sme policist uporabiti strelno orožje, če ne more drugače odvrniti

napada na varovano osebo ali varovani objekt. Definicija ima naslednje sklope:

policist uporabi orožje zaradi odvrnitve napada,

24

napad napadalca ni naperjen proti policistu, temveč na:

- varovano osebo,

- varovan objekt

uporaba strelnega orožja za preprečitev takšnega napada mora biti neizogibno

potrebna.« (Žaberl, 2006: 288)

Napad na varovano osebo se lahko izvede s strelnim orožjem, nevarnim orodjem ali z

drugimi nevarnimi predmeti. Policist pa lahko uporabi strelno orožje tudi pri

odvrnitvi fizičnega napada na varovano osebo, če je sam in je napadalcev več ali če

napadalec uporablja posebne spretnosti ali je posebej močan. Policist lahko uporabi

strelno orožje, kadar je napad neposreden, se je že začel in še ni prenehal. Pri

varovanju objekta, pa lahko policist uporabi strelno orožje, če napadalec uporablja

sredstvo s katerim lahko varovani objekt huje poškoduje ali uniči. Kadar okoliščine

primera to dopuščajo policist izreče opozorilo »STOJ, POLICIJA, STRELJAL BOM!«,

nato izstreli še opozorilni strel. Kadar policist strelja zato, da odvrne protipravni

napad na varovano osebo, lahko napadalca ustreli v katerikoli del telesa, vendar če

je mogoče poskuša napadalca z orožjem samo raniti (Žaberl, 2006).

Onesposobitev napadalca mora biti hitra in dokončna, to pa se doseže s pravilnim

udarcem ali natančnim strelom. Kadar je varnostnik sam običajno nima časa za

končne vzvode na napadalcu. Policisti varnostniki morajo ves čas varovanja opazovati

prostor, osebe, dogajanje in na podlagi teh informacij predvidevati napad. Pri

strelnem napadu na varovano vozilo, policisti varnostniki v spremljevalnem vozilu v

katerem se nahaja oborožitev, poskrbijo za protinapad s strelnim orožjem, ki ga

izvedejo iz stranskih oken vozila. V primeru, da je glavno vozilo zaradi napada

neprevozno, poskrbijo za evakuacijo varovane osebe (Perklič, 2002).

Pri občutku varnosti gre za subjektivno oceno posameznika. Ocena ogroženosti

varovane osebe, ki jo izdela CVZ pa je objektivni element pri zagotavljanju varnosti.

Oceno ogroženosti opravi po strokovnih navodilih in pri tem sodeluje z drugimi

državnimi službami. CVZ je zadolžen za varovanje najvišjih političnih osebnosti v

državi zato, da lahko ti nemoteno opravljajo svoje delo. Varovana oseba se varovanju

ne more odpovedati v celoti, lahko pa se mu do določene stopnje ali občasno pri

zasebnih aktivnostih. Število varnostnikov, ki varuje varovano osebo se spreminja.

Način varovanja osebe se določi glede na pomembnost njene funkcije, iz tega se

določi stopnja varovanja in nato stopnja ogroženosti. Sledi priprava načrta

25

varovanja. Kadar spremljajo varovano osebo v tujino pri tem sodelujejo s tujo

varnostno službo in upoštevajo tam veljavne predpise. Pri pridobivanju informacij

jim pomagajo naša veleposlaništva v tujini. Varovanje tujih državnikov, ki so na

obisku v Sloveniji poteka podobno, kot varovanje domačih varovanih oseb, le da pri

tem sodelujejo še tuje varnostne službe. Priprave na takšno varovanje prične CVZ

takoj, ko izve zanj. CVZ je edina strokovna služba takšne vrste v Sloveniji, zato si

dodatnih znanj nabirajo v tujini. Imajo pa tudi lastne programe usposabljanja.

Zaposleni na CVZ se udeležujejo usposabljanj v tujini na povabilo tujih varnostnih

organov in v sklopu evropske in svetovne mreže varnostnih služb. Zaposleni se prav

tako izobražujejo samoiniciativno. Tekom delovanja CVZ v Sloveniji še nobena

varovana oseba ni bila poškodovana, so pa zaposleni večkrat preprečili nevarnost, ki

ji je grozila (Zupanc, 2012).

Kot je v osebnem intervjuju dejal Borut Pahor, je ob začetku vsakega mandata CVZ

prosil, da se ga med trajanjem varovanja ne obvešča o njegovi morebitni višji

ogroženosti. Edina izjema je varnost njegovega mladoletnega sina.

26

4 Varovanje predsednika Združenih držav Amerike

4.1 U.S. Secret Service na splošno in kratka zgodovina

ZDA so ena izmed najvplivnejših gospodarskih sil na svetu. Kot nosilec oblasti je

ameriški predsednik posledično izpostavljen pozitivnim in negativnim kritikam

sorazmerno z njegovim vplivom. Skrbeti za njegovo varnost tako ni vprašanje

razkošja, pač pa nuja. Tajna služba v ZDA poleg drugih poslanstev skrbi za varnost

predsednika države in drugih pomembnih političnih osebnosti.

Začetki ameriške Tajne službe segajo v leto 1865, ko je William P. Wood prisegel kot

predsednik te nove agencije. Glavni namen njene ustanovitve je bil ljudem vrniti

zaupanje v vrednost denarja in preprečiti njegovo ponarejanje. Sedež agencije je bil

v Washingtonu, svoje urade pa je imela še v enajstih mestih ZDA. Od svojih

zaposlenih je Wood zahteval, da so bili razpoložljivi 24 ur na dan, služba je morala

biti njihovo življenje. Nadure niso bile plačane, od opreme pa so imeli samo lisice,

orožje so si morali kupiti sami (Melanson, 2005).

Od leta 1875 zaposleni nosijo značke in sicer zvezdo, njenih pet krakov pa

predstavlja glavne vrednote agentov Tajne službe: pravico, dolžnost, pogum,

iskrenost in vdanost (Holden, 2006).

Povod za izdelavo tega uradnega dokazila je bil poskus moža po imenu Ira W.

Raymond, ki je leta 1871 vkorakal v eno izmed pisarn Tajne službe in se predstavil

kot njihov novi sodelavec, a prevare niso takoj ugotovili (Melanson, 2005).

Leta 1867 je kongres razširil poslanstvo agencije z vključitvijo odkrivanja oseb, ki s

prevarami delajo proti vladi. Spomladi leta 1894 je takrat vodilni v Tajni službi,

William P. Hazen dodelil dva moža Beli hiši za pomoč pri varovanju takratnega

predsednika Grover Clevelanda. Hazen za to ni imel nobenih pooblastil, a je svoje

dejanje opravičil s podatkom, da dva njegova zaposlena preiskujeta sumljive osebe,

ki bi lahko bile grožnja predsedniku Clevelandu. Tako je Tajna služba presegla svoja

pooblastila in jih nadgradila z dejavnostjo varovanja (Melanson, 2005).

S tem ko je Tajna služba prevzela varovanje predsednika Clevelanda in njegove

družine je njen direktor Hazen izvedel za takratno zakonodajo nelegalno dejanje. Da

bi to vsaj malo prekril, je varnostnike poimenoval »posebni policisti«. To prakso je

27

nadaljeval tudi, ko je na predsedniško mesto prišel William McKinley. Varovalna

dejavnost Tajne službe je postala bolj opazna, saj je nekaj agentov bilo vedno v

predsednikovi bližini, ko je le ta javno nastopal. Šele leta 1901, ko je McKinley umrl

zaradi okužbe strelnih ran, ki mu jih je povzročil atentator, je varovanje Tajne

službe postalo legalno. Naslednji predsednik Theodore Roosevelt je bil tako prvi

predsednik, ki je imel legalno 24 urno varovanje. Leta 1908 je Theodore Roosevelt

premestil Tajno službo izpod Ministrstva za finance pod okrilje Ministrstva za

pravosodje. Tukaj se je oblikoval Zvezni preiskovalni urad (Federal Bureau of

Investigation, FBI) (United States Secret Service, 2012e).

Obdobje med leti 1913 in 1994 je predstavljalo obdobje širjenja nalog Tajne službe.

V tem času, leta 1917 je kongres odobril tudi varovanje predsednikove družine, leta

1951 pa še varovanje novoizvoljenega predsednika, bivših predsednikov in aktualnega

podpredsednika, če je ta to želel. Leta 1992 je bila na zahtevo predsednika Hardinga

ustanovljena White House Police, ki je leta 1930 prešla pod organizacijo Tajne

službe. Šele leta 1965 je kongres odobril trajno varovanje vseh nekdanjih

predsednikov, njihovih žena in otrok do 16. leta starosti. Po atentatu na

predsedniškega kandidata Roberta F. Kennedyja je kongres odobril tudi varovanje

predsedniških kandidatov v času kampanje 120 dni pred volitvami, varovanje

predsedniških vdov do njihove smrti ali ponovne poroke ter varovanje njihovih otrok

do 16. leta starosti. Leta 1971 je kongres odobril, da Tajna služba varuje vodje tujih

držav, vlad in drugih uradnih gostov ZDA (United States Secret Service, 2012e).

Leta 1970 se je White House Police preimenovala v Executive Protective Service in v

svoje polje pristojnosti dodala varovanje diplomatskih misij na področju Washingtona

D.C. , leta 1975 pa še varovanje tujih diplomatskih predstavništev na ozemlju ZDA.

Leta 1977 se je Executive Protective Service preimenovala v Secret Service

Uniformed Division (v nadaljevanju Uniformirana enota Tajne službe), katero ime

uporablja še danes. Leta 1984 je kongres sprejel zakonodajo, ki Tajni službi nalaga

preiskovanje kršitev uporabe kreditnih in debetnih kartic, računalniške goljufije in

zlorabe osebnih dokumentov. Leta 1986 se je Finančna policija združila z

Uniformirano enoto Tajne službe. Štiri leta kasneje je Tajna služba s strani

Ministrstva za pravosodje prejela dovoljenje za izvajanje kakršnihkoli preiskav,

civilnih ali kazenskih, povezanih z varovanjem finančnih institucij. Leta 1994 je bilo

zakonsko sprejeto, da se lahko kaznuje vsakogar, ki ima ponarejeno ameriško

denarno valuto, kot da se je ta kršitev zgodila znotraj ZDA. Istega leta je kongres

28

sprejel zakon, ki pravi, da bo vsak predsednik ZDA izvoljen po 1. januarju 1997 imel

zagotovljeno varovanje s strani Tajne službe še 10 let po prenehanju funkcije (United

States Secret Service, 2012e).

Leta 2000 je bil sprejet Presidential Threat Protection Act, ki je Tajni službi

omogočil, da sodeluje pri načrtovanju, usklajevanju in izvajanju varnostnih operacij

na posebnih dogodkih državnega pomena. Zakon iz leta 2001 je povečal vlogo Tajne

službe pri preiskovanju kaznivih dejanj povezanih z računalniško tehnologijo, še

posebej kazniva dejanja, ki bi jih lahko organizirali teroristi. Leta 2002 je bilo

ustanovljeno Ministrstvo za domovinsko varnost pod katero odslej spada delovanje

Tajne službe (United States Secret Service, 2012e).

Dve najpomembnejši nalogi ameriške Tajne službe sta varovanje in preiskovanje

kaznivih dejanj. Medse sprejme le najbolj usposobljene posameznike, saj je velika

selekcija že pred vključitvijo v izobraževanje za bodočega delavca v Tajni službi.

Najvidnejša funkcija v Tajni službi je Specialni agent (Holden, 2006).

Po zakonu 18 United States Code § 3056 ima Tajna služba dovoljenje za varovanje:

»predsednika, podpredsednika, novoizvoljenega predsednika in

novoizvoljenega podpredsednika,

najbližje družinske člane teh oseb,

bivše predsednike in njihove zakonce, razen če se le ti ponovno poročijo. Od

leta 1997 je bil sprejet zakon, ki omejuje varovanje bivših predsednikov in

njihovih zakoncev za največ 10 let od dneva, ko so zapustili pisarno,

otroke bivših predsednikov do njihovega 16. leta starosti,

obiskov voditeljev tujih držav in vlad ter njihovih zakoncev, ki jih spremljajo,

drugih uglednih tujih obiskovalcev v ZDA,

uradne predstavnike ZDA na posebnih misijah v tujini,

večjih predsedniških in podpredsedniških kandidatov in njihovih zakoncev 120

dni pred predsedniškimi volitvami,

posameznike po odredbi aktualnega predsednika,

nacionalne in posebne varnostne dogodke, ki jih določi Ministrstvo za

domovinsko varnost.«

(United States Secret Service, 2012d)

29

Za varovanje uporabljajo tudi elektronske naprave POTUS (president of the Unated

States), ki prikazuje, kje se nahaja predsednik ZDA, FLOTUS, prikazuje nahajanje

prve dame ZDA in VPOTUS za podpredsednika ZDA. Prav tako Tajna služba spremlja

nahajanje predsednikovih in podpredsednikovih otrok (Kessler, 2010).

4.2 Izbor in usposabljanje pripadnikov

Posameznik, ki želi postati agent Tajne službe mora izpolnjevati več zahtev. Prvi

pogoj je ameriško državljanstvo. Star mora biti med 21 in 37 let, saj to zagotavlja

vsaj 20 let delovne dobe pri Tajni službi, ki je osnova za upokojitev in prejemanje

polne pokojnine. Agent mora imeti univerzitetno diplomo ali tri leta delovnih

izkušenj v preiskovanju kriminalnih dejanj ali kazenskega pregona. Prednost imajo

posamezniki, ki imajo računalniška znanja in znanja tujih jezikov. Pomembna je tudi

fizična pripravljenost ter ustrezna teža in višina (Holden, 2006).

Prvi korak k zaposlitvi agenta Tajne službe je izpolnitev več strani dolgega obrazca, v

katerem je potrebno navesti osebne podatke, spretnosti in znanja. Pomembno je, da

kandidat za delovno mesto pri Tajni službi zapiše svoje dosedanje izkušnje dela z

ljudmi, sprejemanjem odgovornosti in samostojnih odločitev. Delo v skupini jim mora

biti domače, v prošnji pa morajo zapisati esej v katerem predstavijo njihovo

učinkovitost pri delu tako v skupini kot samostojnem delu. Skozi izpolnitev prošnje

pokažejo tudi svoje spretnosti zapisovanja. Sledi individualni intervju, ki traja

približno eno uro. V njem se pregleda prošnjo, če je popolno izpolnjena. Agent

kandidatu postavi nekaj vprašanj, njegov primaren cilj pa je spoznati, kako kandidat

razmišlja in kako organizira ter izraža svoje misli. Veliko je hipotetičnih vprašanj, ki

dajejo vpogled, kako bi se posameznik odzval na različne situacije. Pomembno je, da

se kandidat politično ne opredeljuje. Vsak, ki zaprosi za delovno mesto agenta Tajne

službe se mora zavedati, da ni nujno, da bo delal vedno na isti lokaciji, pač pa bo

veliko potoval, morda delal v tujini (Holden, 2006).

Če v intervjuju kandidat za zaposlitev v Tajni službi doseže nadpovprečne rezultate

je povabljen, da opravi vstopni Treasury Enforcement Agent (v nadaljevanju TEA)

izpit v lokalni pisarni Tajne službe. TEA izpit je sestavljen iz treh delov; besednega

izražanja, matematike in reševanja konkretnih primerov iz prakse. Izpit traja tri ure,

med izpitom pa kandidat ne sme zapustiti prostora, kjer se opravlja izpit saj je v

nasprotnem primeru avtomatsko izključen. Če kandidat doseže rezultat več kot 70%

na TEA izpitu je povabljen na ponoven intervju, ki ga sedaj vodijo trije starejši

30

agentje. V tem intervjuju mora podrobno predstaviti svojo preteklost, preteklost

svojih družinskih članov in predstaviti vse dogodke, ki bi lahko potencialno vodili do

izsiljevanja kandidata v primeru zaposlitve pri Tajni službi. Kandidat mora dati svoje

prstne odtise, opraviti poligrafski test in test na nedovoljene droge, dovoliti

preiskavo njegove preteklosti ter Tajni službi dati dostop do njegovih davčnih

evidenc in bančnih izpiskov (Holden, 2006).

Rezultat testa Tajna služba sporoči šele, ko ga podrobno pregleda in preveri

posameznikovo ozadje in družino. V primeru, da je kandidat test opravil pozitivno ter

izkazal dober značaj, iskrenost in vdanost ZDA, dobi strogo zaupno potrditev, da je

izpit opravil. Celoten izpit traja od 12 do 14 mesecev, povprečna starost kandidata,

ki je sprejet pa je 27 let (Holden, 2006).

Izpit TEA je prvi korak pri dosegi cilja – postati agent Tajne službe. Za tem korakom

namreč sledi enotedenska udeležba v James J. Rowley Training Center (v

nadaljevanju JJRTC), v Beltsville, Maryland, kjer se kandidate oceni in pripravi na

devet tedenski tečaj na Federal Law Enforcement Training Center (v nadaljevanju

FLETC) v Artesii, New Mexico. Teden v JJRTC je namenjen ocenitvi kandidatovih

fizičnih zmogljivosti, znanja plavanja in poznavanja ravnanja z orožjem (Holden,

2006).

Opravljenemu tečaju v JJRTC sledi udeležba v FLETC, ki zajema aktivnosti, ki se

nanašajo na dejavnosti kazenskega pregona (sem spadajo predvsem samoobrambne

tehnike in tehnike nevtralizacije nasprotnika) in učenje varnega ravnanja z orožjem.

Pozitivno opravljen tečaj v FLETC pa se nadaljuje z vrnitvijo v JJRTC, kjer imajo

kandidati petnajst in pol tedenski specializirani trening veščin, ki jih bodo

potrebovali pri svojem delu (Holden, 2006).

V JJRTC se agentje preizkusijo v praktičnem varovanju, v ta namen imajo tam

zgrajeno celo mestece ter poligon za bodoče voznike. Preizkusijo se v različnih

situacijah: napadu z bombo, kemičnim orožjem, plinom, napadu ostrostrelcev in

drugimi karseda najrazličnejšimi možnimi poskusi napada na varovano osebo.

Pomembno je, da se naučijo zoperstaviti normalnemu odzivu bega pred nevarnostjo

in na nevarnost odgovoriti z bojem. Vsak agent se nauči onesposobiti napadalca in

kako skočiti iz vozečega avtomobila. Preizkusijo se v nešteto ponovitvah raznih vaj,

da ustvarijo »spomin mišice«, to je odziv, ki bo prevladal nad razmišljanjem, da se

31

bodo takrat, ko bo potrebno odzvali hitro, pravilno in brez nepotrebnega razmišljanja

(National Geographic Channel, 2013).

Nekateri agentje gredo skozi obsežen tečaj vožnje vozila, ki je pri varovanju

predsednika zelo pomemben. V najhujšem scenariju, ko je napadena kolona vozil,

med katerimi je tudi predsedniška limuzina, gre le zato, kako zaščititi varovanca. Ti

vozniki se naučijo mnogo različnih manevrov z vozilom, med drugim, kako v trenutku

usklajeno spremeniti smer vožnje vseh vozil v koloni. Te obrate vozil delajo pri

hitrosti več kot 100 km/h (National Geographic Channel, 2013).

4.3 Delovanje in pristojnosti

Ameriška Tajna služba zaposluje več profilov posameznikov. Najopaznejši so gotovo

Special Agents (v nadaljevanju Specialni agentje), ki so ob varovanju predsednika

najbolj izpostavljeni javnosti. Poleg Specialnih agentov pa Tajna služba zaposluje še:

Uniformirano enoto (Uniformed Division Officers),

Special Officers (v nadaljevanju posebni policisti),

upravne, strokovne in tehnične poklice,

administrativne delavce

(United States Secret Service, 2012c).

Za delovno mesto Specialnega agenta je značilno, da pogosto potuje, dela v tujini,

saj spremlja predsednika na vseh njegovih poteh. Tipična kariera Specialnega agenta

se prične z nekaj letnim delom v pisarni. Po tem obdobju in izkušnjah, ki so jih v tem

času pridobili, so premeščeni v enoto varovanja, kjer ostanejo od tri do pet let. Po

tem obdobju se mnogi vrnejo nazaj v področne urade, nekateri pa nadaljujejo

kariero v tujini (United States Secret Service, 2012b).

Uniformirana enota Tajne službe je namenjena varovanju Bele hiše, doma

podpredsednika, zgradbe Ministrstva za finance ter tujih diplomatskih predstavništev

in veleposlaništev na področju Washingtona, D.C. Uniformirana enota Tajne službe

prav tako spremlja predsednika, podpredsednika ter tuje voditelje pri uradnih

obiskih. Za Uniformirano enoto je značilno, da imajo predpisane uniforme, ki jih

morajo nositi v službenem času. Pri razvoju svoje kariere lahko pripadniki

Uniformirane enote napredujejo v eno izmed specializiranih enot:

enota z psmi (Canine unit),

ekipa za nujne primere (Emergency Response Team),

32

enota ostrostrelcev (Countersniper Team),

enota na motorjih (Motorcade Support Unit),

enota za preiskovanje kriminalnih dejanj (Crime Scene Search Unit),

urad za človeške vire in usposabljanje (Office of Human Resources and

Training),

enota za posebne operacije (Special Operations Section)

(United States Secret Service, 2012a).

V nasprotju z agenti Tajne službe je za delo v Uniformirani enoti potrebno

maturitetno spričevalo, ameriško državljanstvo in starost med 21 in 40 let. Morajo

biti v dobri fizični kondiciji, imeti dober vid, pred zaposlitvijo pa morajo opraviti

poligrafski test in test na droge. Za varovanje Bele hiše in varovanju na raznih

dogodkih in proslavah Uniformirana enota Tajne službe zaposluje pse, večinoma

Belgijske ovčarje, ki so trenirani za odkrivanje eksplozivov in napadati vsiljivce.

Skupaj z Uniformed Division Emergency Response Team (ERT), ki je oborožena z P90

avtomatskim orožjem, Uniformirana enota Tajne službe stoji v prvi obrambni liniji

(Kessler, 2010).

Posebni policisti izvajajo širok spekter varnostnih dejanj, ki so del varovanja Tajne

službe. Naloge vključujejo varovanje opreme, pregledovanje opreme varnostnih

vozil, da se zagotovi njihovo brezhibno delovanje ter vožnja varnostnih in

spremljevalnih vozil. Nadzorujejo gibanje v objektih in njihovi okolici, ki jih varuje

Tajna služba, prav tako nadzirajo in upravljajo z različno komunikacijsko opremo.

Pooblaščeni so, da lahko v skladu s svojimi službenimi pristojnostmi aretirajo

posameznika (United States Secret Service, 2012g).

Upravni, strokovni in tehnični poklici v Tajni službi so namenjeni pokrivanju različnih

področij varovanja, so manj opazni, a vseeno nujno potrebni za učinkovito varovanje

predsednika. Tako so na primer zaposleni strokovnjaki za prstne odtise, psihologi,

pisatelji, uredniki, strokovnjaki za javne zadeve, odvetniki, računovodje, tehniki,

fotografi, kemiki, računalničarji in še mnogi drugi poklici, ki so potrebni za usklajeno

in učinkovito delovanje Tajne službe (United States Secret Service, 2012h).

Posebno pozornost Tajni agentje dajejo varovanju v času, ko predsednik zapusti

varnost Bele hiše. Vsak kraj njegovega obiska morajo namreč natančno preiskati in

poskrbeti, da bo predsednik tam varen kot doma. Advance team že nekaj dni pred

33

njegovim prihodom na kraj obiska, natančno preišče področje in naredi načrt

varovanja. Na kraju obiska na pomoč priskočijo tudi agentje iz lokalnih pisarn in

lokalna policija. Veliko agentov je svojo kariero na področju varovanja pričelo kot

uslužbenci policije, zato poznajo njihovo delovanje in tako dobro sodelujejo. Skupaj

se pogovorijo o vseh podrobnostih varovanja (National Geographic Channel, 2013).

Trenutno ima Tajna služba svoje enote poleg v ZDA še v Braziliji, Bolgariji, Kanadi,

Kolumbiji, Kitajski, Franciji, Nemčiji, Italiji, Mehiki, Nizozemski, Romuniji, Rusiji,

Južni Afriki, Španiji, Tajski in Veliki Britaniji (United States Secret Service, 2012f).

Med načrtovanjem varovanja je pomembno, da agentje poskušajo razmišljati kot

potencialni napadalci, saj jim to omogoči, da dajo posebno pozornost krajem, ki bi

jih napadalec lažje izkoristil za napad na varovano osebo. Pri načrtovanju obiska

agentje vedno preverijo, kje je najbližja bolnišnica, ter poskrbijo, da je na zalogi

vedno dovolj zalog krvi predsednikove krvne skupine. Predsednikovo vozilo (The

Beast), je narejeno tako, da lahko zaščiti predsednika pred najrazličnejšimi oblikami

napada. Predsednika v času obiska spremlja enota za protinapad (Counter Assault

Team, CAT) in ekipa ostrostrelcev (Countersniper Team), na kraj dogodka pa Tajna

služba pripelje svoje detektorje kovin, komunikacijsko opremo, enoto psov, ki je

izurjena za odkrivanje eksplozivnih teles, oborožena vozila za spremstvo in dve vozili

The Beast, saj imajo eno vedno za rezervo. Vsak agent na prizorišču dogajanja je

preko slušalke v ušesu ves čas povezan z nadzornim centrom varovanja (Command

Center). Vsak agent ves čas ve, kje se nahaja predsednik (National Geographic

Channel, 2013).

V centru Washingtona je namenoma navzven neoznačena stavba Tajne službe, kjer je

njihov sedež. Veliko časa agentje namenijo pripravam na varovanje, saj je njihov

glavni namen preprečitev napada še preden bi se zgodil. Vendar agentje počnejo

veliko več, kot samo varujejo. Na sedežu Tajne službe je več preiskovalnih enot:

center za preiskovanje državne ogroženosti (National Threat Assessment Center),

obveščevalna enota (Intelligence Division), enota za preiskovanje ponarejanja (The

Counterfeit Research Unit) in enota za preiskovanje računalniškega kriminala (The

Electronic Crime Branch) (National Geographic Channel, 2013).

Predsednik, podpredsednik in njuni najbližji družinski člani so ves čas pod nadzorom

iz glavnega nadzornega centra (The Joint Operation Center), ki je na tajni lokaciji,

34

saj delajo z najobčutljivejšimi informacijami. Vsak predsednik ali predsedniški

kandidat je nekaj posebnega, ima svoje navade, svoja pričakovanja. Agentje, ki ga

varujejo, se morajo popolnoma prilagodit le tem (National Geographic Channel,

2013).

Ne glede na to, da agentje ves čas spremljajo predsednika in vidijo ter slišijo

marsikaj, je njihovo nenapisano pravilo, da o tem nikoli ne spregovorijo. Bivši agent

Tajne službe Chris Von Holt je to opisal takole: »Agentje smo povsem nepolitični. Ne

smemo imeti nobenega interesa glede političnih odločitev našega varovanca v

kongresu, odločitev glede katerega zakona ali stališč glede katerekoli zadeve. Ne

zanima nas kaj varovanec počne v njegovem zasebnem življenju, tam smo samo zato,

da izpolnjujemo svojo nalogo. Namenoma preslišimo, kaj se varovanec pogovarja na

zadnjem sedežu limuzine. V mislih moramo imeti preveč drugih stvari.« (Melanson,

2005: 303-304)

Enota za varovanje predsednika (President Protection Division, PPD) skrbi za njegovo

varnost na kraju kjer se nahaja, to je enota, ki je vedno tik ob njem in mu nudi ščit v

primeru nevarnosti. Ta pozicija je častna, a lahko tudi smrtna. Varovanje

predsednika pa je še veliko več kot varovanje na kraju samem. V centru Washingtona

je center, ki preiskuje globalne grožnje (Global Threat Analysis), ki mu jih posreduje

obveščevalna enota, lokalna policija ali radijske ter televizijske postaje. Osebo

katere grožnje ocenijo za resno nevarne, povabijo na razgovor. Preiskujejo tudi

grožnje, ki jih pošiljajo posamezniki v pisemski obliki (National Geographic Channel,

2013).

V primeru terorističnega napada, kot je bil napad na World Trade Center (svetovni

trgovinski center) 11. septembra 2001 na Manhattnu, je prva naloga agentov vsakega

varovanca spraviti na varno. Politika in varovanje sta si večkrat v nasprotju, saj

varovane osebe želijo na kraje, ki jim jih varnostna služba močno odsvetuje. Tako je

bilo v primeru terorističnega napada 11. septembra, ko se je predsednik George W.

Bush želel vrniti v Washington (National Geographic Channel, 2013).

35

5 Primerjalna analiza podobnosti varovanja predsednika

Vlade Republike Slovenije in predsednika Združenih

držav Amerike

Tajna služba ima daljšo zgodovino svojega delovanja, saj sega vse do 18. stoletja.

Zaradi dolge tradicije in dejstva, da to prinaša veliko izkušenj, znanja in spoznanj,

velja Tajna služba za eno izmed najbolj treniranih organizacij na svetu. Varovanje

predstavnika izvršilne oblasti v Sloveniji nima tako dolge zgodovine. Pred

osamosvojitvijo države je večino varnostnih dejavnosti opravljala Služba državne

varnosti v Beogradu, ki je bilo takrat glavno mesto. Služba državne varnosti je

skrbela tudi za varovanje takratnega predsednika Jugoslavije. Z osamosvojitvijo

Slovenije, ki se je zgodila leta 1991, smo morali v naši državi začeti skrbeti za

varovanje pomembnih političnih osebnosti in diplomatskih predstavništev. Zato je bil

še istega leta ustanovljen UVZ.

Na začetku svojega raziskovanja sem ugotovil, da je o Tajni službi več dostopne

literature, veliko je knjižnih del in veliko je je na spletu. O njenem delovanju so bili

in bodo posneti filmi in nanizanke. Literature o CVZ je dostopne manj. Večinoma je

omejena na spletno stran Policije, kjer je enota predstavljena, in na zakonske

predpise. Knjižni vir, ki najboljše opisuje delovanje CVZ, je knjiga Taktika osebnega

varovanja, avtorja Boštjana Perkliča. V Tajni službi je pogoj za zaposlitev

univerzitetna izobrazba ali 3 leta delovnih izkušenj v preiskovanju kriminalnih

dejanj. V tem primeru je dovolj srednješolska izobrazba. Tako imajo možnost vstopa

v Tajno službo ob izpolnjevanju določenih pogojev tudi popolni novinci, ki nimajo

delovnih izkušenj na področju varovanja. V CVZ vstop za novince izven policije ni

mogoč, saj potekajo razpisi za nove sodelavce samo interno, torej samo znotraj

policije, predvsem za tiste, ki že imajo status pooblaščene uradne osebe. Če

primerjamo Tajno službo in CVZ, ugotovimo, da Tajna služba pokriva več področij

delovanja in ne samo varovanje, kot to izvaja CVZ. V Tajni službi so za varovanje

pristojni najbolj usposobljeni specialni agentje, to pa vsekakor ne more postati

novinec, ampak le nekdo z nekajletnimi izkušnjami dela v organizaciji.

Ob primerjavi ostalih vstopnih pogojev ugotovim, da so za vstop v Tajno službo

strožji pogoji kot za vstop v CVZ. To izvira predvsem iz tega, da v Tajno službo

vstopajo osebe, ki se prvič srečujejo s takšnim delom, medtem ko so kandidati za

36

CVZ že zaposleni v tem sistemu in so imeli varnostna preverjanja že ob prvi zaposlitvi

v policiji. Za kandidate Tajne službe se opravijo obsežni intervjuji, zdravstveni

pregledi, poligrafsko testiranje, podroben pregled preteklosti kandidata, njegovih

družinskih članov, bančnih računov in pregled davčnih evidenc.

Učna skupina v CVZ traja tri mesece in v tem času se kandidati spoznajo z vsemi

znanji in veščinami, ki jih potrebujejo pri opravljanju varovanja. Tako se usposobijo

iz pravnih predpisov, osnov varovanja, predhodnih opravil, načrtovanja varovanja,

splošne telesne pripravljenosti, samoobrambe, vajami za izgradnjo tima, oborožitve,

streljanja, nujne medicinske pomoči, vožnje motornih vozil, protokola, ravnanja s

telekomunikacijski sredstvi in obveščevalne zaščite. Izobraževanje sprejetih

kandidatov za delovno mesto v Tajni službi traja več kot 6 mesecev na različnih

lokacijah. Usposabljanje učne skupine v CVZ oziroma takrat še imenovanem UVZ je

trajalo šest mesecev. Zaradi več razlogov so kasneje usposabljanje zmanjšali na tri

mesece. Ob pregledu njihovega izobraževanja menim, da je program sestavljen tako,

da pridobijo vsa znanja, ki jih potrebujejo.

Predsednika vlade in ameriškega predsednika se varuje med njunimi vsakodnevnimi

aktivnostmi. Poskrbi se za varovan prevoz s posebnim blindiranim vozilom, prav tako

se ju varuje med gibanjem po terenu. Ameriški predsednik domuje v posebni

rezidenci, imenovani Bela hiša, kjer je središče varovanja. Tam deluje Uniformirana

enota Tajne službe, vrhunsko oborožena, ki neprestano skrbi, da se vsiljivci ne

morejo približati varovanemu območju. V pomoč so ji posebej izurjeni psi in vrhunska

tehnična oprema. Območje okoli Bele hiše je strogo varovano in zaprto. Predsednik

slovenske vlade nima svoje rezidence, zato se poskrbi za varovanje njegovega

zasebnega stanovanja s sodobnimi sistemi tehničnega varovanja (video nadzorni

sistem, protivlomna vrata) ter s preventivnim in operativnem delovanjem v okolici

domovanja, ki ga prav tako izvaja CVZ. Pri tem se opazuje okolico in osebe, ki se

gibljejo v njegovi bližini, ter se po potrebi o njih zbirajo podatki. Ameriškega

predsednika se varuje dalj časa po končanem mandatu, to je omejeno na deset let

po prenehanju mandata. Predsednika slovenske vlade se varuje po prenehanju

mandata en mesec po tretji stopnji varovanja in naslednjih enajst mesecev po četrti

stopnji varovanja, ki ne vključuje neposrednega fizičnega varovanja. Če se med

določeno stopnjo varovanja spremeni njegova ocena ogroženosti, se varovanje lahko

okrepi. Predvideva se, da je ameriški predsednik zaradi svoje vplivnosti kot

predstavnik ene izmed najmočnejših držav sveta bolj ogrožen. Izkušnje, ki jih ima

37

Tajna služba z varovanjem predsednika, omogočajo tudi veliko novih spoznanj pri

varovanju in možne izboljšave. Pri varovanju ameriških predsednikov so se že zgodili

atentati, posledica je bila predsednikova smrt. Ob vseh teh dogodkih so primere

analizirali in nato izboljšali varovanje predsednika. Zato CVZ sodeluje s tujimi

varnostnimi službami, tudi z ameriško, ter tako pridobiva nove izkušnje in znanja, ki

temeljijo na tujih preučenih primerih varovanja in izkušnjah.

V Sloveniji je CVZ organizacijsko pod okriljem Policije, Ministrstva za notranje

zadeve. Pripadniki CVZ so strokovno imenovani policisti specialisti varnostniki. CVZ

je strokovna služba namenjena izključno varovanju oseb in objektov. Tajna služba pa

ima dve bistveni nalogi, in sicer preiskovanje kaznivih dejanj, povezanih z ameriško

valuto dolar, in varovanje. Neposredno varovanje predsednika države izvajajo sicer

najbolj izurjeni specialni agentje. CVZ se po organiziranosti deli na oddelek za

fizično varovanje, oddelek za preventivno in operativno delovanje ter oddelek za

tehnično in zunanje varovanje ter operativno podporo. Tajna služba se po

organiziranosti deli na specialne agente, uniformirano enoto, posebne policiste,

upravne strokovne in tehnične poklice ter administrativno osebje.

38

6 Potrjevanje hipotez

Hipoteza številka 1: Usposabljanje agentov U.S. Secret Service je zahtevnejše od

usposabljanja pripadnikov Centra za varovanje in zaščito.

Hipoteza je potrjena, saj usposabljanje Tajnih agentov traja dlje časa, skupno več

kot pol leta, pripadnikov CVZ pa tri mesece. Oboji pa se pri usposabljanju seznanijo z

vsemi potrebnimi postopki, tako da o kvaliteti usposobljenosti ni dvoma. Velja pa

ponovno omeniti, da je nekoč tudi učna skupina pri CVZ trajala pol leta.

Hipoteza 2: Varovanje ameriškega predsednika traja dosmrtno po preteku njegovega

mandata.

Hipoteza se zavrže. Po zakonu, ki je bil sprejet leta 1997, se je omejilo varovanje

ameriškega predsednika na deset let po izteku njegovega predsedniškega mandata.

Hipoteza 3: Agent U.S. Secret Service lahko postane samo nekdo z delovnimi

izkušnjami v policiji.

Hipoteza se zavrže. Za kandidate, ki si želijo zaposlitve v Tajni službi veljata, poleg

ostalih, dva kriterija. Po prvem, izkušnje z delom v policiji niso potrebne, je pa

zahtevana univerzitetna diploma. Po drugem kriteriju pa je zahtevano najmanj tri

leta delovnih izkušenj v preiskovanju kriminalnih dejanj ali kazenskega pregona in

srednješolska izobrazba. Iz tega razloga ima Tajna služba možnost izbirati med

različnimi kadri, tako mladimi z univerzitetno izobrazbo in veliko teoretičnega

znanja, ter tudi z ostalimi starejšimi, ki pa imajo več praktičnih znanj iz opravljanja

podobnih del.

Hipoteza 4: U.S. Secret Service spada organizacijsko pod ministrstvo za notranje

zadeve.

Hipoteza se potrdi. Leta 2002 je bilo namreč ustanovljeno Ministrstvo za domovinsko

varnost pod katero spada tudi Tajna služba. Ministrstvo za domovinsko varnost je v

ZDA po organiziranosti podobno, kot v Sloveniji Ministrstvo za notranje zadeve.

39

Hipoteza 5: Za varovanje ožjih družinskih članov ameriškega predsednika je bolje

poskrbljeno, kot za varovanje ožjih družinskih članov predsednika slovenske vlade.

Ameriški predsednik s svojo družino domuje v Beli hiši, kjer je središče varovanja.

Tam deluje Uniformirana enota Tajne službe, ki z betonskimi barikadami in stalnimi

obhodi in naprednimi sistemi varovanja, skrbi za ustrezno varnost. Bela hiša je tudi

zaščitena pred napadi z različnim orožjem.

Hipoteza 6: Naloge U.S. Secret Service so povezane izključno z varovanjem oseb.

Hipoteza se zavrže, saj sta najpomembnejši nalogi ameriške Tajne službe varovanje

in preiskovanje finančnih kaznivih dejanj povezanih z ameriško valuto dolar. Slednje

je bilo v preteklosti edina pristojnost Tajne službe, vendar so kasneje njene

pristojnosti prenesli še na varovanje.

Hipoteza 7: Tajna služba ima svoje urade samo v Združenih državah Amerike.

Hipoteza se zavrže. Tajna služba ima svoje urade razporejene po celem svetu. V

uradih so zaposleni njeni agentje, ki se pred odhodom v tujino naučijo tam

govorečega jezika. Tajna služba ima svoje urade še v Braziliji, Bolgariji, Kanadi,

Kolumbiji, Kitajski, Franciji, Nemčiji, Italiji, Mehiki, Nizozemski, Romuniji, Rusiji,

Južni Afriki, Španiji, Tajski in Veliki Britaniji.

Hipoteza 8: Vsi pripadniki Tajne službe so med opravljanjem nalog v civilnih

oblačilih.

Hipoteza se zavrže. V Tajni službi deluje Uniformirana enota in njeni pripadniki med

opravljanjem dela nosijo označene uniforme. Agentje, ki pa so ob varovanju

predsednika neposredno ob njem uporabljajo neoznačena civilna oblačila.

Hipoteza 9: Agentje Tajne službe in pripadniki CVZ so dolžni stvari, ki jih izvejo med

opravljanjem dela zadržati v tajnosti.

Hipoteza se potrdi. Uslužbenci CVZ imajo v Zlatih pravilih enote, navedeno, da

morajo spoštovati in varovati podatke in informacije, ki jih pridobijo pri opravljanju

40

dela. Nadalje je v 56. členu ZPol-UPB7 (2009) določeno, da mora delavec policije

varovati tajne, osebne in varovane podatke policije s katerimi se seznani pri

opravljanju nalog. Kandidati za Tajnega agenta se ves svoj proces usposabljanja med

drugim učijo strogi pripadnosti svojemu poklicu. Zaupanje in tajnost sta vrlini

vsakega Tajnega agenta. Njihov simbol zvezda in njenih pet krakov predstavlja

njihove vrednote in vrline, te so: pravica, dolžnost, pogum, iskrenost in vdanost.

Nenapisano pravilo Tajnih agentov je vedno bilo, da o tem kar vidijo in slišijo med

opravljanjem poklica, nikoli ne govorijo.

41

7 Zaključek

Vsak posameznik, ki želi zaradi različnih razlogov poskrbeti za varovanje svojega

življenja, ima možnost na tržišču najeti posebej zato izurjen zasebni varnostni kader,

varnostnike oz. telesne stražarje. Zasebna varnostna podjetja širijo svoje delovanje,

saj v svetu naraščajo varnostne grožnje.

Država sama pa za svoje normalno delovanje potrebuje vrhunsko izurjen kader, ki

skrbi za varovanje najvišjih političnih osebnosti, da lahko nemoteno opravljajo svoje

delo. Takšno varovanje poteka na zahtevnejšem nivoju kot varovanje ostalih oseb,

saj so najvišji politični predstavniki bolj ogroženi. Tajna služba je v svojih zgodnjih

začetkih delovanja ščitila ameriško denarno valuto dolar pred ponarejanjem. Kasneje

so svoje delovanje razširili na varovanje Bele hiše in predsednika države, čeprav na

začetku zato niso imeli nobenih pravih pooblastil. Pridobili so jih šele, ko je leta

1901 predsednik McKinley umrl zaradi okužbe strelnih ran, ki mu jih je povzročil

atentator. Od takrat se je Tajna služba vedno bolj razvijala in razširjala področje

varovanja tudi na druge pomembne osebe v državi. Tajna služba je v svoji zgodovini

delovanja že doživela več napadov na predsednika države. Nekateri so bili za

predsednika žal usodni, še veliko več takšnih napadov pa so z učinkovito

obveščevalno dejavnostjo preprečili.

Slovenija je ob svoji osamosvojitvi leta 1991 prav tako začela s svojim razvojem na

področju zagotavljanja varovanja predstavnika države, kar se je v njeni kratki

zgodovini na več primerih izkazalo nujno potrebno. Medijsko najbolj odmeven primer

je bil vsekakor poskus skrajneža, ki je leta 2009 nameraval izvesti atentat na

takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja. Ta je povedal, da je urad v tistih

mesecih zaradi povečane nevarnosti okrepil svoje delo. To je vsekakor pomembno,

če predpostavimo, do kakšnega državnega incidenta bi lahko prišlo, če policisti

skrajneža ne bi ustavili že pri prehodu meje. Enota CVZ je v svojem delovanju že

preprečila več ogrožanj varovanih oseb, pri čemer varovane osebe niso bile

poškodovane. So edina strokovna služba takšne vrste v Sloveniji in svoje delo

opravljajo strokovno in profesionalno na najvišjem nivoju, kar je v intervjuju potrdil

sam predsednik države Borut Pahor, ki je deležen njihovega varovanja. Voditelji

držav so že od nekdaj poskrbeli za svoje varovanje, vendar se to v zadnjem času ob

pojavu vedno več posamičnih in skupinskih ekstremistov, zdi vedno bolj potrebno.

Prav je, da vsak voditelj države, ki je bil na demokratičnih državnih volitvah izvoljen,

42

dobi svojo priložnost vodenja države brez ogrožanj njegovega življenja. Kot je dejal

predsednik države Borut Pahor, tudi sam želi, da njegovo varovanje, ki je zakonsko

obvezno, poteka na diskreten in nevpadljiv način, saj javnost v nasprotnem primeru

prehitro napačno sklepa, da ga je strah pred njo samo, ali da z varnostniki ob sebi

ilustrira svojo moč in oblast.

43

8 Uporabljeni viri

Čas, T. (2010). Zasebno varovanje in nekatere druge oblike nedržavnega varovanja.

Ljubljana: Čas - Zasebna šola za varnostno izobraževanje.

Čas, T. (2012). Obdobno izpopolnjevanje za varnostno osebje: priročnik. Ljubljana:

Čas - Zasebna šola za varnostno izobraževanje.

Golob, R. (1997). Sistemi zaščite in varovanja oseb in premoženja. Ljubljana:

samozaložba.

Holden, H. M. (2006). To be a U.S. Secret Service Agent. Minnesota: Zenith Press.

HubPages. (2013). The History of Private Security. Pridobljeno na

http://dyonder.hubpages.com/hub/The-History-of-Private-Security

Kessler, R. (2010). In The President's Secret Service. New York: Broadway.

Kolenc, T. (2002). Slovenska policija. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve,

Policija.

Melanson, P. H. (2005). The Secret Service: The hidden history of an enigmatic

agecy. New York: Basic Books.

Ministrstvo za notranje zadeve. (2013a). Uporabniki in naročniki storitev zasebnega

varovanja. Pridobljeno na

http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/zasebno_varovanje_detektivi/zasebn

o_varovanje/uporabniki_in_narocniki_storitev_zasebnega_varovanja/

Ministrstvo za notranje zadeve. (2013b). Zasebno varovanje. Pridobljeno na

http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/zasebno_varovanje_detektivi/zasebn

o_varovanje/

National Geographic Channel (19. 8. 2013). Inside the U.S. Secret Service (video

datoteka). Pridobljeno na http://www.youtube.com/watch?v=k4zfz-1IYy4

44

Perklič, B. (2002). Taktika osebnega varovanja. Ljubljana: Ministrstvo za notranje

zadeve, Policija.

Petro, J. (2005). Standing next to History. New York: St. Martins Griffin.

Policija. (2013a). Center za varovanje in zaščito. Pridobljeno na:

http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-

objektov/62965-center-za-varovanje-in-zaito

Policija. (2013b). Varovanje oseb in objektov. Pridobljeno na

http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-

objektov

Sintal. (2013). Varovanje oseb. Pridobljeno na http://www.sintal.si/storitve-

varovanja/varovanje-oseb/

United States Secret Service. (2012a). Be Part of an Elite Law Enforcement Team –

Uphold a Tradition of Honor. Pridobljeno na

http://www.secretservice.gov/join/careers_uniformed.shtml

United States Secret Service. (2012b). Be a Part of Our Nation’s Most Challenging

Protective and Investigative Missions. Pridobljeno na

http://www.secretservice.gov/join/careers_agents.shtml

United States Secret Service. (2012c). Careers Built on Integrity. Pridobljeno na

http://www.secretservice.gov/join/careers.shtml

United States Secret Service. (2012d). Protective Mission. Pridobljeno na

http://www.secretservice.gov/protection.shtml

United States Secret Service. (2012e). Secret Service History. Pridobljeno na

http://www.secretservice.gov/history.shtml

United States Secret Service. (2012f). U.S. Secret Service Field Offices. Pridobljeno

na http://www.secretservice.gov/field_offices.shtml#over

45

United States Secret Service. (2012g). You Can Provide Critical Protection Services.

Pridobljeno na

http://www.secretservice.gov/join/careers_specialofficers.shtml

United States Secret Service. (2012h). You Can Be Part of an Organization With More

Than 140 Years' Experience Building Highly-Skilled Teams. Pridobljeno na

http://www.secretservice.gov/join/careers_admin.shtml

Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih

varuje policija. (2013). Uradni list RS, (16/2013).

Ustava Republike Slovenije. (2012). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

Zakon o policiji. (2009). Uradni list RS, (66/2009)

Zakon o zasebnem varovanju. (2011). Uradni list RS, (17/2011).

Zrszv. (2013). Program strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja za varnostnika

telesnega stražarja. Pridobljeno na:

http://www.zrszv.si/images/Dokumenti/PROGRAM_USPOSABLJANJA_TELESNI

_STRAAR_2012.pdf

Zupanc, A. (12. 5. 2012). Napad na politika smo že večkrat preprečili. Žurnal, str. 18-

19.

Žaberl, M. (2006). Temelji policijskih pooblastil. Ljubljana: Fakulteta za policijsko-

varnostne vede.

46

9 Priloge

9.1 Intervju s predsednikom Republike Slovenije Borutom

Pahorjem

Predsedniku Republike Slovenije, gospodu Borutu Pahorju, sem pisno posredoval

vnaprej pripravljena vprašanja, ki se nanašajo na njegovo osebno doživljanje

varovanja, ki ga je kot varovana oseba deležen s strani Centra za varovanje in

zaščito. Vprašanja se prav tako nanašajo na obdobje, ko je bil predsednik vlade. V

skladu z 6. členom Uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in

okolišev objektov, ki jih varuje policija, sta predsednik Republike Slovenije in

predsednik Vlade Republike Slovenije deležna varovanja po drugi stopnji.

1. Gospod predsednik, v Sloveniji ste že dalj časa varovana oseba po različnih

stopnjah varovanja. Predsednika države in predsednika vlade se varuje po drugi

stopnji varovanja, ki vključuje med drugim neposredno fizično varovanje. Kako Vi

občutite to neposredno fizično varovanje?

»Urad za varnost predsednika države (enaka je moja izkušnja z uradom za varnost

predsednika vlade) profesionalno vestno opravlja svoje dolžnosti. Ena izmed njih je,

da skrbijo za varnost na nevpadljiv in diskreten način. To je bilo in je zame

pomembna vrlina, zlasti zato, ker velik del javnosti vidi varnostno službo kot

pretežno prestižno in protokolarno službo. Tudi, ko sem bil osebno ali z družino

deležen neposrednih groženj, domačih in tujih, zlasti v času urejanja odnosov s

Hrvaško, sem vedno prosil urad, da je pri svojem delu čim bolj diskreten. Nisem in ne

želim, da bi ljudje zaradi poostrenih varnostnih ukrepov sklepali glede ravni splošne

varnosti, ali pa ocenili, da me je strah pred njimi samimi, ki so me postavili na ta

položaj. Zato tega varovanja ne občutim kot breme, niti v smislu motenja mojih

opravkov, niti v smislu neželjenega vtisa ljudi, da varnostniki ilustrirajo moč in oblast

varovane osebe.«

2. Je veliko primerov, ko so policisti varnostniki morali posredovati, da bi zaščitili

Vaše življenje? Iz časa Vašega predsedovanja vladi je znan poskus napada z

eksplozivom na Vas. V tem primeru so policisti skrajneža zaustavili že pri prehodu

državne meje. Kako so Vas takrat zaščitili varnostniki za primer, da ga ne bi uspeli

ustaviti na meji?

47

»Ne morem z običajnimi besedami izraziti hvaležnosti mejni policiji, ki je ukrepala

profesionalno in pogumno. Nihče ne ve, kako bi se sicer odvijali dogodki. Dejstvo pa

je, da je bil v tistih pregretih mesecih leta 2009 moj urad za varnost posebej buden

in da je doma in na tujem okrepil nekatere dejavnosti za mojo varnost in varnost

družine. Moram pa poudariti, da sem takrat izrecno prosil, da kljub temu njihovo

delo ostane neopaženo. Nisem želel dodatno spodbujati napetosti, ki jo je bilo sicer

moč čutiti v odnosih med državama in tudi že na čisto človeški ravni. Seveda pa mi

bo tisti julijski večer, ko je prišlo do poizkusa incidenta ostal za vedno globoko v

spominu. Najsi sem si takrat priznal ali ne, je deloma povečal mojo vznemirjenost

glede nevarnosti, da bi incidenti na meji postali neobvladljivi. Mislim si, da je na

enak način to skrbelo tudi hrvaško stran. Seveda to ni bistveno odločilo uspešen

sestanek s premierko Kosorjevo na gradu Trakošćan konec tistega meseca, je pa dalo

obema vedeti, da odločava neposredno o varnosti ljudi, ki sva jih predstavljala.«

3. Kako ste zadovoljni z izvajanjem varovanja oziroma s policisti varnostniki, ki so

vsakodnevno z Vami? Se Vam zdi, da so pri svojem delu dovolj strokovni in

usposobljeni?

»O njihovi profesionalnosti ni dvoma. Glede na to, da so velik del dneva z mano,

vedo tako rekoč o meni vse. Če svojega dela ne bi opravljali profesionalno, bi

sprožanje resničnih in izmišljenih govoric iz njihove strani zame v bistvu

predstavljalo največjo nevarnost. Toda, kot rečeno, jim po vseh teh letih docela

zaupam. Naj pripomnim, da so nekateri bili v mojem uradu že ko sem bil predsednik

Državnega zbora in kasneje predsednik vlade. Ti so svojim novim kolegom lahko

najbolje opisali moj značaj in moje navade. Tako smo se lahko zelo hitro ujeli in si

medsebojno pri naših obveznostih pomagali. Niso vedno z menoj, kar za njih

predstavlja določeno profesionalno tveganje. Sem in tja si namreč želim, da nekatere

čisto običajne poti ali obveznosti opravim sam, brez njihove navzočnosti. Seveda so o

tem, kje in kdaj sem, natančno obveščeni. Poskušam jim pojasniti, da moram tudi

jaz ohraniti nekaj čisto prvinskega stika z vsakodnevnimi obveznostmi. Javnost sicer

precej napačno domneva, da je moje osebno življenje zaradi položaja, ki ga

zasedam, bistveno drugačno, pa ni.«

48

4. Ali občutite in na kakšen način, če se v času trajanja Vašega mandata kdaj

spremeni Vaša stopnja ogroženosti? Ste obveščeni o vsaki grožnji, ki se nanaša na

Vas?

»Ne, nisem obveščen in sem jih tako prosil na začetku vsakega mandata. Edina

izjema je varnost mojega mladoletnega sina. Če in ko gre za možnost njegove

nevarnosti, terjam, da sem takoj obveščen. Sicer pa sva se s Tanjo skozi leta

navadila sama oceniti, kdaj bi lahko bil sin zaradi mojih ravnanj bolj izpostavljen,

kot sicer in tudi sama temu primerno ukrepava.«

5. Ste zadovoljni z urejenostjo varovanja političnih osebnosti v Sloveniji in ali bi na

tem področju kaj spremenili? Kaj pogrešate?

»Načeloma sem. Mogoče je problem v tem, da smo vsi prepričani, da se v Sloveniji ne

more zgoditi nič resnega. To prepričanje je toliko bolj zanimivo, ker smo po

demokratičnih spremembah in v času porodnih krčev naše države doživeli umor vidne

politične osebnosti, Ivana Krambergerja. No, verjetno je velik del javnosti

neobičajno smrt pripisal neobičajni osebnosti gospoda Krambergerja, kar je seveda

napačno sklepanje. Veste, Švedska je dolga desetletja, kljub umoru švedskega

predsednika vlade Olofa Palmeja na njegovem sprehodu iz kina domov vztrajala, da

je šlo za enkratno tragedijo, ki se ne bo več ponovila in je zato imela izjemno šibke

varnosti izpostavljenih političnih osebnosti. Potem pa se je pred leti zgodil umor

zunanje ministrice Anne Lindh, in so zdaj švedske oblasti ob razumevanju javnosti

tako zaostrili varnostne ukrepe, da so ti morda mestoma pretirani. No, ni moja

ocena, da ocenjujem njihove ukrepe, niti naše ukrepe varnosti, zaupam poklicanim

službam za primerno evalvacijo varnostnih razmer in primerno ukrepanje.«