Diplomsko delo - CORE
124
UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za prevodoslovje DIPLOMSKO DELO Vanesa Škornik Maribor, 2015
-
Upload
khangminh22 -
Category
Documents
-
view
1 -
download
0
Transcript of Diplomsko delo - CORE
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za prevodoslovje
DIPLOMSKO DELO
Vanesa Škornik
Maribor, 2015
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za prevodoslovje
Diplomsko delo
ANALIZA POGOSTOSTI SLOVENSKIH PREVODOV
VIZAŢISTIČNIH IZRAZOV
Graduation thesis
FREQUENCY ANALYSIS OF MAKE-UP ART TERMS
TRANSLATED TO SLOVENE
Mentorica: Kandidatka:
izr. prof. dr. Alenka Valh Lopert Vanesa Škornik
Maribor, 2015
Jezikovni pregled: Aleksandra Kocmut, lektorica, (jezikovni pregled slovenskega besedila) in
Mojca Benkovič, univ. dipl. prev. in tolm. – ang. in prof. slov. (jezikovni pregled angleškega besedila)
ZAHVALA
Trud je poplačan le, če človek ne odneha. (Napoleon Hill)
Za dosego zadnjega cilja v nizu študijskih prizadevanj se zahvaljujem predvsem mentorici
dr. Alenki Valh Lopert za vse napotke, svetovanje in pomoč, ki so razlog, da lahko
zaključim poglavje svojega izobraţevanja z delom, ki je pred vami.
Zahvaljujem se tudi druţini in podpornemu sistemu posameznikov, ki so me spodbujali
med študijskim procesom in v njegovem zaključnem obdobju. Hvala vsem.
Koroška cesta 160
2000 Maribor, Slovenija
I Z J A V A
Podpisana Vanesa Škornik, rojena 25. 5. 1987, študentka Filozofske fakultete Univerze v
Mariboru, smer Prevajanje in tolmačenje – angleščina in Slovenski jezik s knjiţevnostjo,
izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Analiza pogostosti slovenskih prevodov
vizažističnih izrazov pri mentorici dr. Alenki Valh Lopert avtorsko delo. V diplomskem
delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe
avtorjev.
_____________________
Vanesa Škornik
Maribor, april 2015
POVZETEK
V diplomskem delu smo se ukvarjali z izvorno angleškim strokovnim vizaţističnim
izrazjem, ki s spleta prehaja v besedišče slovenskega jezika. Na podlagi tujejezičnega
gradiva, vzetega iz spletnih dnevnikov in tiskanih knjiţnih virov, smo pripravili preprost
glosar s popisom izrazja, pojasnili v angleškem jeziku in predlogi prenosov izrazja v
slovenski jezik. Iz inventarja smo izločili neologizme in jih na kratko predstavili, iz
preostalega izrazja pa smo po merilih, ki smo jih določili za diplomsko delo, izbrali
besedje za analizo pogostosti. Na prevodnih predlogah izrazov, za katere je bilo več
moţnih ustreznic, smo analizo izvedli na dva načina: (1) z običajno metodologijo
primerjanja števila pojavitev ustreznic v izbranih zbirkah besedil (korpusih Gigafida in
Nova beseda) in na svetovnem spletu (s pomočjo brskalnika Google) ter (2) z izgradnjo
lastnega ad hoc korpusa (z uporabo orodja WebBootCaT). Pri analizi smo ugotovili, da je
strokovno izrazje s področja ličenja še precej neustaljeno, da je le redko popolnoma
domače in da prihaja do prehodov izrazja iz strokovne zvrsti v ţargonsko in pogovorno.
Izkazalo se je tudi, da se v knjiţnih virih v slovenskem jeziku pojavljajo opisni prevodi,
izrazje je mestoma ţe zastarelo. Po drugi strani pa uporabniki spleta teţijo h kratkim,
ekonomičnim izrazom, ki so pogosto citatni ali pa transmorfemizirani. Zaradi
nepredvidenih teţav pri izgradnji ad hoc korpusa v slovenskem jeziku ustreznic s to
metodo ni bilo mogoče presojati.
Ključne besede: strokovno izrazje, kozmetika, ličenje, ličila, korpusna analiza, analiza
pogostosti in pojavnosti, ad hoc korpusi, WebBootCaT
ABSTRACT
This thesis examines English make-up art terminology that is entering the Slovene lexicon
via the internet. Based on foreign-language material taken from blogs as well as print, a
simple glossary consisting of lexical inventory, English explanations and suggested
equivalents for transferring the lexemes to Slovene was built. Neologisms were briefly
discussed and then excluded from the inventory. Based on the criteria set to serve the
purpose of this thesis, a certain number of items was selected from the terminology for a
frequency analysis to be performed. The suggested translations of the terms with several
possible equivalents were analysed using two approaches; firstly, by following the standard
method of comparing the number of occurrences in selected text collections – Gigafida and
Nova beseda corpora, as well as documents accessible on the internet, and secondly, by
building our own ad hoc corpus using the WebBootCaT tool.
The analysis determined instability of the make-up art terminology equivalents and a
transfer form technical terminology to jargonistic and colloquial terms was noted. Slovene
printed sources show tendency toward using descriptive gloss translations and outdated
lexis. The internet users, on the other hand, tend to use short and economical, often non-
integrated foreignisms or partially integrated – transmorphemised foreignisms. As
unexpected issues occurred while attempting to build the ad hoc corpus of Slovene
terminology, we were unable to evaluate the translation equivalents using this method.
Key words: terminology, cosmetics, make-up art, make-up, corpus analysis, frequency and
occurrence analysis, ad hoc corpora, WebBootCaT
i
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ............................................................................................................................................................ 1
1.1 OPIS PROBLEMA ....................................................................................................................................... 1
1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ....................................................................................................... 2
1.3 RAZISKOVALNE PREDPOSTAVKE .............................................................................................................. 2
1.4 RAZISKOVALNE METODE .......................................................................................................................... 2
2 PREDSTAVITEV VIROV ........................................................................................................................... 4
2.1 SPLETNI VIRI ............................................................................................................................................ 4
2.1.1 Korpusi ............................................................................................................................................ 4
2.1.2 Spletni brskalniki ............................................................................................................................. 7
2.1.3 Blogi in spletne strani s kozmetično vsebino ................................................................................... 9
2.1.4 Spletni slovarji ................................................................................................................................. 9
2.2 KNJIŢNI VIRI ........................................................................................................................................... 11
2.2.1 Tujejezična angleška besedila ....................................................................................................... 11
2.2.2 Tujejezična besedila, prevedena v slovenščino ............................................................................. 12
2.2.3 Slovenska besedila ......................................................................................................................... 12
2.2.4 Glosar s področja ličenja in pripomočkov ličenja ........................................................................ 13
3 TEORETIČNA IZHODIŠČA .................................................................................................................... 15
3.1 IZVOR BESED .......................................................................................................................................... 15
3.1.1 Osnovna razčlenitev po Toporišiču ............................................................................................... 15
3.1.2 Osnovna razčlenitev po Snoju ....................................................................................................... 15
3.1.3 Prevzemanje besed iz tujih jezikov ................................................................................................ 16
3.2 STILNA VREDNOST BESED ...................................................................................................................... 18
3.3 NOVO BESEDJE ....................................................................................................................................... 19
3.4 STROKOVNO IZRAZJE ............................................................................................................................. 21
3.5 KORPUSI KOT PREVAJALSKO ORODJE ..................................................................................................... 22
4 IZBOR BESEDJA ZA RAZČLEMBO ..................................................................................................... 23
4.1 INVENTAR TUJEJEZIČNEGA BESEDJA ...................................................................................................... 23
4.1.1 Razlaga posebnih oznak in pristopov ............................................................................................ 23
4.1.2 Legenda znamenj in okrajšav virov ............................................................................................... 24
4.1.3 Tabelarni popis inventarja z razlagami in prevodi ....................................................................... 26
4.2 NEOLOGIZMI .......................................................................................................................................... 39
5 ANALIZA POJAVNOSTI IN POGOSTOSTI PREVODOV IZBRANEGA BESEDJA ..................... 48
5.1 LIČILA .................................................................................................................................................... 50
5.2 VIZAŢIST ................................................................................................................................................ 52
5.3 MASKARA .............................................................................................................................................. 53
ii
5.4 RDEČILO ZA LICA ................................................................................................................................... 54
5.5 BRONZER ............................................................................................................................................... 55
5.6 ČRTALO ................................................................................................................................................. 56
5.7 VIHALNIK ZA TREPALNICE ..................................................................................................................... 57
5.8 UMETNE TREPALNICE ............................................................................................................................. 58
5.9 PREGIB VEKE .......................................................................................................................................... 59
5.9.1 Crease – glagol ............................................................................................................................. 59
5.9.2 Crease – samostalnik..................................................................................................................... 60
5.10 TESTIRANJE BARVE IZDELKA NA ROKI/KOŢI/NOHTU ............................................................................. 61
5.11 OBARVANA KREMA .............................................................................................................................. 62
5.12 TEKOČE ČRTALO .................................................................................................................................. 63
5.13 SIJAJ ZA USTNICE ................................................................................................................................. 64
3.14 SENČILO ZA LIČNICE ............................................................................................................................ 66
5.15 ŠMINKA ................................................................................................................................................ 67
5.16 KOREKTOR ........................................................................................................................................... 68
5.17 ZUNANJI ROB VEKE .............................................................................................................................. 69
5.18 NOTRANJI ROB VEKE ............................................................................................................................ 70
5.19 SPREJ ZA UTRJEVANJE .......................................................................................................................... 71
5.20 BAZA ................................................................................................................................................... 73
5.21 KAJAL, KOHL ....................................................................................................................................... 74
5.22 TEKOČA PODLAGA ............................................................................................................................... 75
6 IZGRADNJA LASTNEGA KORPUSA ................................................................................................... 77
6.1 ORIS POSTOPKA IZGRADNJE KORPUSA .................................................................................................... 77
6.2 PRIPOMBE GLEDE ORODJA BOOTCAT .................................................................................................... 81
6.3 PRIKAZ IZGRADNJE KORPUSA NA PRIMERU AIRBRUSH ............................................................................. 83
7 RAZPRAVA ................................................................................................................................................ 85
7.1 RAZMERJE MED DOMAČIM IN PREVZETIM BESEDJEM .............................................................................. 85
7.2 USTALJENOST IZRAZJA ........................................................................................................................... 87
7.3 POGOSTOST USTREZNIC IZ KNJIŢNIH VIROV ............................................................................................ 87
7.4 IZSLEDKI DELA S KORPUSI ...................................................................................................................... 88
8 ZAKLJUČEK ............................................................................................................................................. 89
9 VIRI ............................................................................................................................................................. 90
10 LITERATURA .......................................................................................................................................... 92
PRILOGE ......................................................................................................................................................... 2
iii
KAZALO TABEL
Tabela 1: Razjasnitev uporabljenih znamenj ................................................................................................... 25
Tabela 2: Tabelarni prikaz zbranega izrazja ................................................................................................... 26
Tabela 3: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu make-up ................................................................. 50
Tabela 4: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu make-up artist ........................................................ 52
Tabela 5: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu mascara ................................................................. 53
Tabela 6: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu blush/-er................................................................. 54
Tabela 7: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu bronzer .................................................................. 55
Tabela 8: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu liner ....................................................................... 56
Tabela 9: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu lash curler 1/2 ....................................................... 57
Tabela 10: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu lash curler 2/2 ..................................................... 57
Tabela 11: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu falsies ................................................................... 58
Tabela 12: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu crease (glag.) ....................................................... 59
Tabela 13: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu crease (samost.) ................................................... 60
Tabela 14: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu swatch .................................................................. 61
Tabela 15: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu tinted moisturizer ................................................. 62
Tabela 16: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu liquid liner ........................................................... 63
Tabela 17: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu lip gloss ................................................................ 64
Tabela 18: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu contour powder .................................................... 66
Tabela 19: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu lipstick ................................................................. 67
Tabela 20: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu concealer ............................................................. 69
Tabela 21: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu lashline ................................................................ 69
Tabela 22: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu waterline .............................................................. 70
Tabela 23: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu fixing spray .......................................................... 71
Tabela 24: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu make-up primer ................................................... 73
Tabela 25: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazoma kohl in kajal .................................................... 75
Tabela 26: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu liquid foundation ................................................. 76
KAZALO GRAFIKONOV
GRAFIKON 1: Odstotkovni prikaz izvora besed ............................................................................................. 86
GRAFIKON 2: Pogostost ustreznic iz knjižnih virov ....................................................................................... 88
iv
KAZALO SLIK
Slika 1: Izbor ključnih besed ............................................................................................................................ 77
Slika 2: Izbor kombinacij s ključnimi besedami ............................................................................................... 78
Slika 3: Pridobivanje naslovov spletnih strani ................................................................................................ 78
Slika 4: Izbor spletnih naslovov ....................................................................................................................... 79
Slika 5: Korpus v pregledovalniku besedil Notepad++ ................................................................................... 79
Slika 6: Korpus v konkordančniku AntConc .................................................................................................... 81
Slika 7: Konkordance s ključno besedo airbrush ............................................................................................. 83
Slika 8: Konkordance s ključno besedo airbrush za slovenski korpus ............................................................. 84
1
1 UVOD
1.1 Opis problema
Zanimanje za izboljšanje videza s pomočjo lepotil je opaţeno ţe pri starih Rimljanih,
priljubljenost ličil pa se je razmahnila v 18. stoletju, zahvaljujoč vodilni modni sili,
Franciji. Ličenje je prešlo tudi v učne načrte poklicnih frizerskih šol in se sčasoma
uveljavilo kot pomemben del kozmetologije, danes pa se ţe celo osamosvaja.
Ličenje ima v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ)1 pomen nanašanja ličil
na obraz,2 izraz kozmetika pa je prišel preko nemške die Kozmetik iz francoske
cosmetique, izposojenke iz grške besede kosmetikos 'ki zadeva nakit, lepotičenje' (Snoj
2009: 315). SSKJ iztočnico kozmetika razlaga kot lepšanje koţe in kot pogovorni izraz za
kozmetična sredstva.3 Ko se je kozmetika ločila od medicinske veje zdravljenja koţe, se je
tudi pomen spremenil v lepšanje in nego koţe in las.
Z naglo svetovno rastjo spletne skupnosti ljudi, ki se ukvarjajo z ličenjem bodisi poklicno
bodisi ljubiteljsko, je s strokovnega področja kozmetologije in ličenja v splošno jezikovno
zavest prešlo mnogo izrazov. Zaradi vse večje priljubljenosti tovrstnih spletnih okolij pri
nas postaja prisotnost teh izrazov močneje izraţena tudi znotraj slovenskih spletnih
skupnosti. V slovensko besedišče tako prehajajo nove oblike iz angleškega jezika, ki so
bolj ali manj prilagojene značilnostim našega jezika ali pa se jim sploh ne prilagodijo. Pri
tem je treba upoštevati, da gre za skupino ljudi, ki morda ne pozna slovenskega
strokovnega izrazja s področja ličenja. Zato je tudi mogoče, da se besede sprejmejo kot
novosti, čeprav nimajo značaja neologizmov. Natančnejša jezikovna analiza bi lahko
opredelila, katere besede vstopajo v naš jezik in v kakšnih oblikah se pojavljajo.
1 Dostopno na bos.zrc-sazu.si/sskj.html (uporabljeno aprila 2015).
2 Líčiti -im nedov. (í i) 1. nanašati ličilo na obraz: ličiti obrvi, ustnice; ličiti si trepalnice / ličiti igralca pred
nastopom; ţenske se ličijo; skrbno se ličiti; ličiti se pred ogledalom. SSKJ, iskalni vnos ličiti, dostopno na
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=li%C4%8Diti&hs=1 (uporabljeno aprila
2015). 3 Kozmétika - ) 1. lepšanje in nega kože, zlasti na obrazu, in las z uporabo ustreznih sredstev: s
kozmetiko ima dosti opravka; veliko časa porabi s kozmetiko obraza // dejavnost, ki se ukvarja s tem: razvoj
kozmetike / lasna kozmetika; doseţki v kozmetiki obraza 2. pog. kozmetična sredstva: uporablja kozmetiko;
tovarna kozmetike. SSKJ, iskalni vnos kozmetika, dostopno na http://bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=kozmetika&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
2
1.2 Namen in cilji diplomskega dela
Namen diplomskega dela je z vidika prevajalca opazovati vstopanje izvorno angleškega
besedja s strokovnega področja vizaţiranja v slovenščino, prilagajanje našim jezikovnim
normam in njegovo zastopanost (predvsem na spletu). Ţeleli bi si, da bi bili naši izsledki v
pomoč tudi tistim uporabnikom jezika in udeleţencem izmenjave misli znotraj kozmetične
spletne skupnosti, ki si pri tvorbi besedil v slovenskem jeziku ţelijo uporabiti slovensko
izrazje, a ga morda še ne poznajo.
1.3 Raziskovalne predpostavke
V diplomskem delu se bomo ukvarjali s popisom tujejezičnega vizaţističnega izrazja in
njegovim prenosom v slovenski jezik ter opazovali delovanje in obstoj znotraj slovenskega
besedišča. Na tej podlagi smo si zastavili tri ključne predpostavke.
Predpostavka 1: Po prenosu izrazja v slovenski jezik je več prevzetih besed kot ustreznic
domačega izvora.
Predpostavka 2: Slovensko strokovno izrazje na področju ličenja je še neustaljeno.
Predpostavka 3: Slovenskim ustreznicam iz knjiţnih virov bo pri presoji uveljavljenosti
na spletu ugotovljena manjša pogostost.
1.4 Raziskovalne metode
Da bi raziskali izbrano izrazje glede na zastavljen namen, cilje in predpostavke, smo za
obravnavo izbrali sestav metodologije, ki vključuje raziskovalno delo po deskriptivni
metodi, metodi klasifikacije in metodi analize in sinteze.
Deskriptivna metoda
S pomočjo literature bomo opisali izvor (Toporišič 2004, Snoj 2005, Sicherl 1999, Šabec
2007, Valh Lopert 2006 in 2008) in stilno vrednost besed (Toporišič 2004), časovno
zaznamovanost besed (Toporišič 2004, SSKJ) ter opredelili strokovno izrazje (Toporišič
2004, Newmark 2000, Humar 2010). Osvetlili bomo pomen korpusnega jezikoslovja v
prevajalstvu (Varantola 2003, Gorjanc 2003 in 2005, Čermak 2005, Zorman 2000) in
3
uporabnost elektronskih virov in orodij za prevajalce (Bothma 2012). Predstavili bomo
značilnosti neologizmov (Metcalf 2000, Zorman 2000, Newmark 2000).
Metoda klasifikacije
Izbrani knjiţni viri bodo opredeljeni glede na medij in naslovnike, besedje pa glede na
časovno zaznamovanost, izvor, stilno vrednost, plast jezika. Besedje bomo besedotvorno
razčlenili (Klinar in Davis 2001 a, 2001 b). V naboru besedja bomo poiskali neologizme.
Metoda analize in sinteze
Na primeru izvorno angleških besedil bo pripravljen inventar tujejezičnega izrazja. To
izrazje bo v prvi fazi obdelano na podlagi leksikološke in leksikografske analize s pomočjo
enojezičnega slovarja Oxford English Dictionary (dalje OED),4 spletnega iskalnega orodja
OneLook Dictionary Search (dalje OLD),5 spletnega etimološkega slovarja angleškega
jezika Online Etymology Dictionary,6 tujejezičnih knjiţnih virov s področja ličenja,
dvojezičnega Velikega angleško-slovenskega slovarja 2005 (dalje AS), SSKJ, Slovarja
novejšega slovenskega besedja 2012 (dalje SNB),7 Slovenskega etimološkega slovarja,
(Snoj 2009) in slovenskih strokovnih knjiţnih virov s področja ličenja. Ta analiza bo dala
predstavo o pomenu, sotvarju, obliki besed in o moţnih slovenskih prevodih zanje.
V drugi fazi bo izvedena analiza pogostosti nekaterih pridobljenih slovenskih prevodov s
pomočjo frekvenčne analize na podlagi:
1. korpusne analize (korpusa Nova beseda8 in Gigafida,
9 lastni začasni ad hoc korpus) in
2. uporabe elektronskih virov za določanje pogostosti z
a) iskanjem po forumih Ars Cosmetica,10
Diva.si;11
b) iskanjem s spletnim brskalnikom Google.
4 Dostopno na http://www.oxforddictionaries.com (nazadnje uporabljeno aprila 2015).
5 Dostopno na http://www.onelook.com (nazadnje uporabljeno aprila 2015).
6 Dostopno na www.etymonline.com (nazadnje uporabljeno aprila 2015).
7 Dostopno na http://bos.zrc-sazu.si/SNB.html (nazadnje uporabljeno aprila 2015).
8 Dostopno na http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda3.html (nazadnje uporabljeno aprila 2015).
9 Dostopno na http://www.gigafida.net (nazadnje uporabljeno aprila 2015).
10 Dostopno na www.ars-cosmetica.com (nazadnje uporabljeno aprila 2015).
11 Dostopno na www.diva.si (nazadnje uporabljeno aprila 2015).
4
2 PREDSTAVITEV VIROV
Inventar besedja za analizo smo pripravili na podlagi besedil, ki obravnavajo ličenje,
kozmetiko ali ličila. Angleško izrazje smo pridobili iz tiskanih knjiţnih virov, katerih
avtorji so bili naravni govorci angleščine, in iz spletnih virov (največ iz spletnih lepotnih
dnevnikov angleško govorečih avtorjev, nekaj drobcev pa od ponudnikov kozmetičnih
izdelkov in iz spletnih objav o kozmetiki na sicer splošnih informativnih spletnih straneh).
Izrazju smo z OED in brskalnim orodjem OLD poiskali pomensko razlago.
Slovensko izrazje je pridobljeno iz tiskanih knjiţnih virov, ki so (1) izvorno slovenska
besedila, (2) iz nemščine prevedena besedila ali (3) iz angleščine prevedena besedila.
Pogostost slovenskih ustreznic smo ugotavljali s pomočjo beleţenja števila pojavitev v
prosto dostopnih spletnih virih: jezikovnih zbirkah (korpusih Gigafida, Nova beseda),
forumih z lepotno tematiko (Diva.si, Ars Cosmetica) in brskalniku Google.
2.1 Spletni viri
Elektronsko gradivo je bilo izbrano z dvema namenoma. Ţeleli smo poiskati terminološko
najbolj ustrezne vire, iz katerih bi bilo mogoče črpati prevodne ustreznice, hkrati pa smo za
izvedbo analiz potrebovali tudi vire s sodobnim besedjem.
2.1.1 Korpusi
Etimološko gledano je izraz korpus v pomenih vojaška enota in zbirka tujka, ki je v
slovenski jezik prevzeta preko nemške das Korpus iz latinskega izraza corpus 'telo' (Snoj
2009: 310). F. Čermak (2005: 137) definira korpus kot »notranje strukturirano, poenoteno,
navadno tudi označeno in v celoto zaokroženo zbirko elektronsko obdelanih jezikovnih
podatkov, pretežno v besedilni obliki, oblikovano za ciljno uporabo«. Moderne definicije
korpusov poudarjajo, da gre za računalniško berljive zbirke, sestavljene po posebnih
načelih, v preteklosti pa so korpuse lahko predstavljali kakršni koli vzorci besedil (prim.
McEnery in Wilson 2010: 29).
a) Gigafida
Besedilna zbirka, pojasnjujejo njeni snovalci na domači strani korpusa, vsebuje gradivo
prejšnjega referenčnega korpusa FidaPLUS, ima pa večji obseg (1.187.002.502 besed) in
natančnejše slovnično označevanje kot prej. Viri zajemajo časovno obdobje 21 let
5
(l. 1990–2011). Zvrstno gre za precej raznolika besedila: za razna tiskana besedila in
spletno periodiko, knjiţne publikacije (tako leposlovje kot tudi stvarna besedila),
transkripte parlamentarnih govorov, na spletu objavljenih zapisov in še mnoga druga
besedila.12
Pomanjkljivost Gigafide za namene tega diplomskega dela je, da ne omogoča iskanja po
točno določenem strokovnem področju. Poleg tega ne vsebuje izrazito strokovnih besedil s
področja vizaţiranja – večina virov je vzeta iz periodike s splošnejšo tematiko.
b) Nova beseda
Gre za besedilni korpus, ki je nastal kot zbirka jezikovnega gradiva za doktorsko
disertacijo P. Jakopina Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v slovenskem
jeziku leta 1999. Zbirki so bila dodana besedila, vzeta iz časnika Delo, raznega slovenskega
leposlovja, polleposlovja, zapisov sej, računalniške revije Monitor, revije Viva in
znanstvenih monografij.13
Pomanjkljivosti uporabe Nove besede za izdelavo diplomskega dela so (1) neaţurnost
(nazadnje je bila posodobljena marca 2008), (2) manjši obseg besedja (162 milijonov
besed) in (3) tematsko omejen krog besedil.
c) Lastni ad hoc korpus
Kadar obstoječi korpusi ne zadostijo našim potrebam po specializiranih vsebinah, si lahko
korpus izdelamo sami, besedila zanj pa pridobimo na spletu. Dostopnost gradiva za korpus
namreč ni problem, teţavno je zbiranje relevantnih in zanesljivih podatkov. Sestavimo si
lahko jezikovne zbirke »za enkratno uporabo«, K. Varantola (2003) jih poimenuje tudi ad
hoc, »napravi sam« (angl. do it yourself – DIY) oz. virtualni korpusi zaradi njihove
minljive narave – izgradnja je namenjena samo za zadostitev prehodne prevajalske potrebe,
ne za stalno objavo korpusa. Ker je cilj izdelave pridobiti gradivo, ki bo olajšalo
sprejemanje prevajalskih odločitev, natančno jezikovno označevanje ni nujno (prav tam:
55–56). Za izbor besedil sprva opredelimo ciljno publiko prevoda in prevajalske probleme,
na podlagi tega pa določimo, kateri referenčni material bomo potrebovali za prevod.
12 O korpusu, dostopno na http://www.gigafida.net/Support/About (uporabljeno aprila 2015).
13 Nova beseda – O korpusu, dostopno na http://bos.zrc-sazu.si/a_about_si.html (uporabljeno aprila 2015).
6
Kriterije, po katerih bomo izbirali vire besedil, določajo značilnosti izvirnika: termini,
stilske značilnosti, posebnosti besedila.
Na podlagi teh informacij izberemo strategije, ki nas usmerijo, kje iskati ţelena besedila
(morda bodo to študije, navodila, spletne strani institucij, specializirana besedila, drţavne
spletne strani ipd.). Temu sledi iskanje po ključnih besedah – te so termini, ki smo jih
izluščili v enem prejšnjih korakov (prav tam: 60–63). Pri poskusu s finskimi študenti
prevajalstva so ti za nalogo dobili strokovna besedila, ki so jih morali prevesti s pomočjo
(izdelave) ad hoc korpusa. Ob tem so študentje poročali o teţavah glede dostopnosti
besedil (plačljive vsebine, drţava izvora ZDA, preveč splošne ključne besede, premalo
besedil v maternem jeziku, nelektorirana besedila) in z zanesljivostjo besedil. V takih
primerih, ko prevajalec ni zadovoljen s količino in kakovostjo pridobljenega gradiva, se
preprosto poveča obseg korpusa (prav tam: 64–67). Študentje so po koncu poskusa zbrali
priporočila glede gradnje ad hoc korpusa, in sicer:
– pred začetkom gradnje je treba postaviti jasne kriterije;
– priučiti se je treba ustreznih strategij iskanja;
– korpus mora biti dopolnilo k drugim virom.
Pomembni so izbor spletnih brskalnikov, računalniška spretnost in sposobnost dedukcije.
Začasni korpus lahko zgradimo z orodjem WebBootCaT, ki so ga razvili jezikoslovci
univerz v Bologni, Zagrebu in Trentu. Program si lahko naloţimo na računalnik, do njega
lahko dostopamo tudi v okviru modularnega orodja za iskanje po korpusih SketchEngine.14
Na podlagi izbranih ključnih besed s spletnim iskalnikom orodje poišče besedila na
spletnih straneh in jih uredi v obliki konkordančnih nizov. Za razširjene jezike z veliko
govorci (npr. angleščino, francoščino ali ruščino) je mogoče tudi jezikovno označevanje s
programom TreeTagger. V. Gorjanc in D. Fišer (2010) za označevanje slovenskih
korpusov predlagata spletni servis JOS ToTaLE. Avtorja sta izdelala tudi učbenik za delo s
korpusi in izvajanje korpusne analize, namenjen študentom Medjezikovnega posredovanja
na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v katerem najdemo navodila za izdelavo in
uporabo korpusov s prej omenjenimi orodji.
14 Na spletu so na voljo tudi videovodiči za uporabo orodja Sketch Engine, dostopni na povezavi
https://www.youtube.com/user/TheSketchEngine (uporabljeno aprila 2015).
7
2.1.2 Spletni brskalniki
Potreba po iskanju po svetovnem spletu izhaja iz tega, da so korpusi kljub obsegu
nespecializirani, nespecifični. K. Varantola (2003: 54–56) ugotavlja, da svetovni splet
omogoča praktično neomejen dostop do elektronskih besedil in lahko sluţi kot korpusni vir
oziroma za izdelavo priloţnostnega ad hoc korpusa po meri trenutnih prevajalskih potreb.
Pri tem dostopnost ni problem, večje teţave povzročajo ustreznost, zadostnost, zanesljivost
in analiziranje sotvarja pridobljenih besedil.
V nasprotju s predstavljenim korpusnim gradivom so za to diplomsko delo izbrani spletni
viri precej ozko usmerjeni k strokovnemu izrazju ličenja, kaţejo pa tudi rabo jezika v
popolnoma drugi funkcijsko-zvrstni plasti. Uporaba spleta je dvorezen meč, pogosto se
briše meja med strokovno terminologijo in ţargonom, prepletenim s pogovornim jezikom.
Dostop imamo do besedil, ki niso jezikovno pregledana, sestavljali pa so jih pisci oz.
govorniki različnih geografskih, demografskih in izobrazbenih ozadij. Za namene te
diplomske naloge to ni moteče, temveč celo zaţeleno, saj nas bosta zanimali uporaba in
izbor besedja ljudi, ki se z ličenjem in kozmetiko ukvarjajo bolj kot povprečna populacija.
a) Google
Spletni brskalnik je mogoče uporabiti ne samo kot sredstvo za pridobivanje informacij o
pomenu, temveč tudi kot sredstvo za presojanje prevajalskih odločitev na podlagi
opazovanja pogostosti leksemov, ki jih iščemo. Večje število zadetkov kaţe na večjo
razširjenost in uveljavljenost določene oblike leksema, ne potrjuje pa njegove jezikovne
ustreznosti. Nasprotno pa lahko veliko število zadetkov pomeni tudi, da je iskanje
zastavljeno preveč široko in da pridobljene informacije ne kaţejo resnične slike.
V prispevku za zbornik e-Lexicograpy T. J. D. Bothma (2012) obravnava prilagajanje
informacij potrebam uporabnikov v spletnem okolju. Navaja, da imajo uporabniki pri
iskanju po spletu naslednje zahteve glede informacij:
– natančnost, aţuriranost in relevantnost;
– dostopnost na zahtevo;
– najmanjšo mero truda (s časom, kliki);
– zahtevano stopnjo podrobnosti in zahtevnosti;
– prikaz na izbrani napravi, npr. računalniku ali mobilniku (prav tam: 77).
8
Na poizvedbo uporabnik vpliva sam, z načinom iskanja, ki zahteva vnašanje skrbno
opredeljenega poizvedbenega vnosa v iskalnik – avtor ta način poimenuje iskalna
strategija. Iskanje je lahko preprosto, z enim iskalnim oknom, v katerega se vpiše iskano
besedje. Napredno iskanje pa ima več iskalnih oken, s pomočjo katerih lahko določimo
večje število iskalnih parametrov. Napredno iskanje omogoča tudi uporabo logičnih
operatorjev (Boolovih operatorjev in, ali, ne) in oklepajev, ki določajo vrstni red obdelave
podatkov (prav tam: 81).
Največja uporabnost brskalnika Google je v njegovih orodjih za iskanje, ki zelo dobro
izboljšajo učinkovitost iskanja točno določenih terminov: poizvedbo lahko omejimo na
določen jezik, drţavo objave, datum objave ipd. Za prevajalce pa je poleg tega pomembno
še, da z različnimi nastavitvami za iskalne vnose omogoča natančnejše iskanje oblik in
besednih zvez s pomočjo logičnih operatorjev. Delo tako steče hitreje, ker poizvedba ves
čas poteka v iskalnem oknu in si prihranimo zamudno nastavljanje iskalnih zahtev med
Orodji za iskanje za vsak iskani izraz posebej. Pri naši analizi so bili uporabljeni predvsem
naslednji osnovni operatorji:
– in/and (npr. dekorativna + kozmetika za rezultate, ki naj vsebujejo leksem
dekorativna in leksem kozmetika);
– ali/or (dekorativna OR kozmetika za rezultate, ki naj vsebujejo vsaj enega od
leksemov);
– in ne/not (– dekorativna kozmetika za rezultate, ki naj ne vsebujejo leksema
dekorativna);
– dobesedna uporaba (»dekorativna kozmetika« za iskanje dobesednih besednih
zvez brez interference z drugimi leksemi).
b) Brskalnik foruma Ars Cosmetica
Ustvarjalci portala Ars Cosmetica ga opredelijo kot »neodvisen spletni medij za
kozmetologijo, kozmetiko in področja farmacije, ki so namenjena zdravju koži, las in
nohtov«.15
Vrednost portala za analizo je predvsem specializiranost za področje kozmetike,
tako negovalne kot dekorativne. Del portala je forum, kjer uporabniki izmenjujejo mnenja
o vrsti kozmetičnih tematik. Poleg tega pa je brskalnik foruma precej napreden in omogoča
15 Predstavitveni članek O nas, dostopno na http://www.ars-cosmetica.com/info/clanek/6-o-nas (uporabljeno
aprila 2015).
9
iskanje z logičnimi operatorji, podobno kot Google: znak plus (+) za tisti element besedne
zveze, ki ga rezultat iskanja mora vsebovati, znak minus (–) pa za tisti element zveze, ki ga
med rezultati ne sme biti. Zvezdica (*) omogoča iskanje z delnimi ujemanji. Mogoče je
nastavljati iskanje po točno določenih področnih forumih. Kadar je bilo rezultatov preveč
ali pa so bili za analizo nepomembni, smo izbrali omejitev iskanja na forume Dekorativa,
Splošne teme o kozmetologiji in kozmetiki ter Cosmetotest.
2.1.3 Blogi in spletne strani s kozmetično vsebino
V SNB je blog opredeljen kot »spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega
vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost
komentiranja«.16
Ker so blogi osebni spletni dnevniki različnih vsebin, so bili za analizo
izbrani tisti, katerih avtorji se ljubiteljsko ali poklicno ukvarjajo s kozmetiko, in tisti,
katerih objave so najpogosteje vezane na ličila. Spletni dnevniki so lahko vplivni, jezik
objav morda posredno oblikuje tudi jezikovne odločitve njihovih bralcev. Besedila niso
vedno jezikovno urejena.17
Ta značilnost v naši raziskavi sicer vpliva na manjšo
verodostojnost izrazja glede njegove jezikovne pravilnosti, po drugi strani pa nas besedje
blogov pribliţa govorjenemu jeziku.
Za raziskavo smo uporabili tujejezične spletne dnevnike Xsparkage, Temptalia, Beautizine,
Maquillage Obscura, Beauty Sensation. Manjši deleţ besedja pa smo pridobili s spletnih
strani, ki prodajajo ličila (Charlotte Tilburry, Men's Make-up), in splošnih informativnih
strani, ki imajo lepotno rubriko (WebMed, rubrika Beauty na About.com).
2.1.4 Spletni slovarji
Elektronsko slovaropisje (e-lexicography, electronic lexicography) ima začetke, po
navedbah S. Granger (2012), v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se
prvič začeli ukvarjati z izdelavo slovarjev s pomočjo računalnikov. Prva leksikalna
podatkovna baza je bil Longmanov slovar (Longman Dictionary of Contemporary
English). Razvoj se je nadaljeval v smeri slovarjev na elektronskih nosilcih podatkov, po
letu 1990 pa se je z razcvetom naprav, prilagojenih za ročno uporabo, razmahnilo tudi
16 Fran, SBN, iskalni vnos blog, dostopno na http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=blog (uporabljeno
aprila 2015). 17
S spletno govorico se je ukvarjal D. Crystal (2002: 1–23), za besedila na blogih ugotavlja, da so v goli,
nelektorirani obliki.
10
elektronsko slovarsko gradivo (prav tam: 1–2). Elektronsko slovaropisje se uporablja kot
krovni izraz za »načrtovanje, rabo in uporabo in elektronskih slovarjev«, slovarje pa
opredeljuje kot zbirko »strukturiranih elektronskih podatkov, primarno usmerjeno k
ljudem, ki daje informacije o obliki, pomenu in uporabi besed v enem jeziku ali več jezikih
in je shranjena na različnih napravah« (prav tam: 2).18
Natančnejšega pregleda spletnih slovarjev angleškega jezika se je lotil Robert Lew (2012),
v prispevku omenja tudi vodilni slovar OED, ki ga lahko najdemo tudi v elektronski obliki
v okviru spletišča Oxforddictionaries.com. Spletišče je leksikografski portal, zgrajen na
najnovejših izdajah slovarjev Oxford Dictionary of English (1997)19
in Oxford American
Dictionary. Javno dostopne brezplačne vsebine ponujajo manj bogate leksikografske
podatke. Plačljivo članstvo »premium« pa med drugim omogoča povezave znotraj tezavra
s 600.000 sopomenkami in protipomenkami ter dostop do 1,9-milijonskega korpusa Oxford
English Corpus, napredno iskanje po področjih, pomenskih kategorijah, besednih vrstah,
zvočne posnetke izgovarjave in moţnosti nastavitev po meri uporabnika (prav tam: 232).
Zadnje spletno orodje, uporabljeno pri izdelavi diplomskega dela, je iskalnik OLD
(OneLook Dictionary Search). Omogoča iskanje gradiva po 1061 spletnih slovarjih,
mogoče je tudi iskanje z omejevanjem iskalne poizvedbe na različna področja, ţelene
jezike ali zvrsti (sleng in knjiţni jezik). Področja, ki so na voljo, so poleg splošnega tudi
umetnost, ekonomija, računalništvo, medicina, religija, znanost, šport in tehnologija. Išče
se lahko v petih jezikih: kitajskem, angleškem, nemškem, španskem in italijanskem.
18 »[…] [T]he design, use, and application of electronic dictionaries (EDs) which are in turn defined as
primarily human-oriented collections of structured electronic data that give information about the form,
meaning, and use of words in one or more languages and are stored in a range of devices«
(Granger 2012: 2). Za namene diplomskega dela prevedla V. Š. 19
Druga izdaja je izšla leta 1989, zadnja dopolnitev in objava v elektronski obliki je bila leta 1997 (History of
the OED, OED Editions, dostopno na http://public.oed.com/history-of-the-oed, uporabljeno aprila 2015).
11
2.2 Knjižni viri
2.2.1 Tujejezična angleška besedila
Jan Musgrove, 2003: Make-up, hair and costume for film and television
Priročnik je napisan za začetnike, ki se učijo tehnik ličenja in izdelovanja televizijske
maske, friziranja ter kostumografije. J. Musgrove ima 30 let izkušenj v ličenju, sodelovala
je pri različnih televizijskih in filmskih produkcijah od celovečercev in zgodovinskih dram
do reklam. Pri angleški televizijski hiši Television South, TVS, je osnovala šolo TVS
School of Make-up and hair design.20
Priročnik se izmed vseh uporabljenih tiskanih virov najbolj pribliţa strokovni literaturi
(neskrajšane oblike modalnih glagolov, poudarek je na vsebini, ilustracije so dopolnilo, in
ne glavni vir informacij, vključeni so shematski prikazi postopkov). Ima izobraţevalno in
poučevalno vlogo. Jezik priročnika je strokoven, terminološko bogat, stavčne strukture
niso preveč zapletene. Naslovnik je ozko določen, priročnik je namenjen maskerjem,
frizerjem in kostumografom začetnikom, ki se učijo spretnosti na področju filmske in
gledališke maske.
Kevyn Aucoin, 1997: Making Faces
Delo sicer obravnava ličenje, a ne gre za strokovni tip besedila (tehnik ne opisuje ali
razlaga podrobno, delo temelji na barvnih fotografijah, velik poudarek je na umetnosti in
ličenju kot obliki vizualne umetnosti, tesno povezane s fotografijo). Vmes avtor vplete še
osebne zgodbe iz otroštva, ki dajo, skupaj s posameznimi zgodbami naličenih modelov,
noto polliterarnega dela, ne strokovne literature.
Robert Jones, 2008: Looking younger
Ta priročnik za ličenje se usmerja predvsem k laikom. Krog naslovnikov je precej ozek –
namenjen je ţenskam, ki si ţelijo z ličenjem ustvariti mlajši videz. Ponuja informacije o
ličilih in njihovi uporabi na tak način, da se doseţe mladosten videz. Avtor na začetek
postavi glosar z nekaj osnovnimi izrazi, v uvodnih poglavjih pa podrobneje opiše
posamezne izdelke, njihove namene in načine uporabe.
20 Barnes&Noble, prodajni opis publikacije (predstavitveno besedilo, razdelek Meet the Author), dostopno na
http://www.barnesandnoble.com/w/make-up-hair-and-costume-for-film-and-television-
janmusgrove/1100697379?ean=9780240516608 (uporabljeno aprila 2015).
12
2.2.2 Tujejezična besedila, prevedena v slovenščino
Margit Rüdiger, 1994: Umetnost ličenja. Najboljši nasveti strokovnjakov za vsak tip ženske
Delo je izšlo v zbirki priročnikov Freudin. Po nemškem izvirniku Das perfeckte Make-up;
die besten Profi-Tips für jeden Typ ga je prevedla Zorka Jakoš. Uvod je namenjen
predstavitvi poglavitnih dekorativnih izdelkov in njihovi uporabi, v ostalih poglavjih pa so
nasveti za izdelavo različnih tipov ličenja glede na različne priloţnosti ličenja, nego koţe
in zvijače za pomoč pri korekciji nepravilnosti.
Ann Hagman, 1998: Kozmetika. Teorija, nega in ličenje
Iz angleškega izvirnika iz leta 1991 (Aesthethics for the Therapist) prevedla Marlene
Pucher - Kanc. Prevod sta recenzirali kozmetični strokovnjakinji (Milena Lorger, Fani
Čeh).
Zapis na zadnji platnici razkrije naslovnika in cilje tega priročnika:
Kozmetika je sodoben, izčrpen vodnik o znanju in spretnostih, ki jih kozmetiki po vsem svetu
priporočajo za nego obraza, rok in nog. […] je učbenik, priročnik in vodnik vsem, ki se pripravljajo
na delo v kozmetiki ali se ţe poklicno ukvarjajo z njo. Hkrati jo bodo lahko uporabljali kot učno
gradivo tudi tisti, ki ţelijo opraviti mednarodni izpit s področja kozmetike, ITEC (International
Therapy Examinations Council). V ta namen so v zadnjem poglavju zbrana številna vprašanja za
ponavljanje in utrjevanje. Uporabna bo za vse srednješolce kozmetične smeri, odrasle, ki se
izpopolnjujejo na tem področju, sodila pa bi tudi na police vsakega kozmetičnega salona.
2.2.3 Slovenska besedila
Emeše Bačkai, 2009: Make up. Ličenje za vsakogar
Priročnik je izšel v samozaloţbi E. Bačkai (2009), ki je akademska violončelistka
madţarskega porekla, kasneje se je preusmerila v vizaţiranje. Avtorica v uvodniku
opredeli naslovnika, to je vsak, ki »ga ličenje zanima ali se hoče seznaniti s tehnikami
ličenja svojega obraza«. Njen namen je bil izdelati urejen in premišljen prikaz
najuporabnejših spoznanj in zakonitosti ličenja.
Vizualna podoba priročnika je precej sorodna Aucoinovemu esteticizmu – obilo
fotografskega gradiva, velikih celostranskih fotografij preobrazb in kratkih fotovodičev.
Njegov vpliv priznava tudi avtorica sama. Priročnik je poseben tudi glede izbora izrazja in
sredstev, izbranih za komunikacijo z bralci. V zaključnem poglavju je podana razlaga
13
glede uporabljene terminologije, navajanje angleških dvojnic v oklepajih avtorica
pojasnjuje s tem, da imajo nekatera ličila oznake proizvajalca le v tujem jeziku.
Naslovnike tudi tika, besedilo je napisano v 2. osebi ednine, zaimek ti pa je kapitaliziran –
avtorica pojasnjuje, da je to prvina SEM, smiselne energijske metode (prav tam: 191).
Evgen Gec, 2006: Skrivnosti lepote
Priročnik je avtor namenil uporabnikom dekorativnih izdelkov, veščim in popolnim
začetnikom. Med zahvalami lahko preberemo, da je besedilo lektorirala slavistka z
dvajsetletnimi izkušnjami na kozmetičnem področju, Vlasta Lampret (Gec 2006: 10). Za
naše diplomsko delo je uporaben glosar na koncu knjige (Legenda izrazov in pojmov v
dekorativni kozmetiki).
Posodobljen in prenovljen priročnik je izšel leta 2014 pod naslovom Skrivnosti lepote 2
(prim. Gec 2014).
2.2.4 Glosar s področja ličenja in pripomočkov ličenja
Glosar je bil objavljen leta 2012 v okviru diplomske seminarske naloge N. Ambroţič,
študentke Medjezikovnega posredovanja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Avtorica je
zaznala terminološko šibkost in pomanjkanje slovenskih izrazov, zato se je lotila zbiranja
leksike za pripravo slovensko-angleškega in angleško-slovenskega glosarja.
Iztočnice za glosar je iskala po leposlovju, Pleteršnikovem slovarju (1894/1895), SSKJ in z
anketnim vprašalnikom, izdelanim za diplomsko seminarsko nalogo. Prevodne ustreznice
je iskala v Velikem angleško-slovenskem slovarju (2005), spletnih trgovinah, fizičnih
trgovinah, pogovorih s profesionalnimi vizaţisti in aplikacijo Google Books.
Glosarske iztočnice so natančno socialno-zvrstno razčlenjene, z anketami je bilo
pridobljenega tudi precej narečno in pogovorno obarvanega besedja. Za laţje razumevanje
so k iztočnicam dodane slike pripomočkov.
14
Diplomska seminarska prinaša nekaj ključnih ugotovitev:
(1) besedišče na področju vizaţiranja ni poenoteno (en izraz ima lahko mnoţico
neustaljenih prevodnih ustreznic);
(2) namesto slovenskih izrazov se uporabljajo angleški;
(3) prevodi so opisni;
(4) slovarsko gradivo daje pomensko nejasne razlage, besedje je mnogokrat ţe zastarelo;
(5) strokovnjakom s področja se zdijo »slovenski izrazi predolgi ali preveč okorni, zato
namesto neustaljenih slovenskih izrazov [uporabljajo] kar angleške ali poslovenjene
angleške izraze« (Ambroţič 2012: 16);
(6) strokovnjaki na tečajih tuje izraze prenesejo na tečajnice, s čimer se zmanjšuje moţnost
prehajanja slovenskega besedišča v stalno rabo.
N. Ambroţič navaja tudi ţeljo vizaţistke M. Pozeb, da bi lahko uporabljala slovenske
izraze. Teţnjo k rabi slovenskega izrazja opaţa avtorica tudi v prizadevanjih slovenskega
trţišča, da bi izdelke poimenovali s slovenskim besedjem (prav tam: 16).
15
3 TEORETIČNA IZHODIŠČA
3.1 Izvor besed
3.1.1 Osnovna razčlenitev po Toporišiču
Uvrščanje besedja po izvoru in stilni vrednosti je za potrebe diplomskga dela opravljeno po
Slovenski slovnici (2004) Joţeta Toporišiča. J. Toporišič (2004: 131) glede na izvor deli
besedje na tri krovne kategorije: na prevzete besede, citatne besede in neprevzete besede.
Besedje je po izvoru lahko domače, neprevzeto (avtohtono slovensko), vse preostale
besede, ki izvirajo iz drugih jezikov, pa so prevzete in citatne.
Prevzete besede so lahko izposojenke ali tujke. Izposojenke so se slovenščini povsem
prilagodile na vseh jezikovnih ravneh. Tujke so nelastnoimenske prevzete besede, ki so se
slovenščini samo delno prilagodile. Polcitatne besede so lastnoimenske prevzete besede, ki
niso popolno prilagojene slovenskemu jeziku. Citatne besede so popolnoma neprilagojene
slovenskem jeziku in kot take niso del slovenskega knjiţnega jezika (prav tam: 131–132).
3.1.2 Osnovna razčlenitev po Snoju
M. Snoj (2005) natančneje opredeli razlike med domačim in prevzetim besedjem. Domača
je tista beseda, ki je nastala v kontinuiranem razvoju slovenščine in je motivirana s
slovenskimi besedotvornimi sredstvi. Prevzeto besedje je tisto, ki izhaja iz tujega jezika in
poimenuje »stvar, pojem ali dejanje, za kater[o] v svojem besednem zakladu [preprosti
človek ali izobraženec] ni našel ustreznega poimenovanja, bodisi da za ustrezno besedo v
svojem ni vedel[,] bodisi da je dejansko ni bilo« (prav tam: 115). Izposojenko opiše kot
ljudsko prevzeto besedo z izhodiščem v govorjenem jeziku preprostih ljudi, ki je iz
sosednjih narečij prešla v slovensko narečje. Tujka oz. knjižna prevzeta beseda je beseda,
ki jo je izobraţenec videl zapisano, pogosto v strokovnih besedilih. Beseda se morfološko
prilagodi našemu jeziku, tuji glasovi so zamenjani z domačimi (prav tam: 113–114). V
Slovenskem etimološkem slovarju (2009) se izposojenke prepoznajo po besedni zvezi
»prevzeto iz/preko«, tujke pa imajo ekspliciten pripis, da gre za tujke.
16
3.1.3 Prevzemanje besed iz tujih jezikov
V besedišče slovenskega jezika torej sprejemamo tuje izraze, ki so posledica stikov z
drugimi narodi in jeziki. Močan vpliv so imeli jeziki narodov, ki so bili zemljepisno blizu
ozemlja govorcev slovenskega jezika. V nekaterih primerih so bili mejni jeziki vez med
slovenščino in zemljepisno bolj oddaljenimi jeziki. Za slovensko okolje, pojasnjuje A.
Valh Lopert (2008), pa tudi za Evropo je v preteklosti veljalo, da je strokovno izrazje
prihajalo preko nemščine, ki je bila »posrednica« grškega in latinskega besedišča. Skozi
razvoj je mnogo nemških prevzetih besed izgubilo stilne oznake in se vraslo v slovenski
jezik (prav tam: 126). Vpetost v ţivo govorico dokazujejo tudi številne raziskave
sodobnega slovenskega govora, ki ugotavljajo prisotnost germanizmov v narečjih in
pokrajinskih govorih21
(kot so raziskave govora mariborskih medijev A. Valh Lopert in Z.
Zorko).22
O utemeljenosti rabe germanizmov se raziskovalci različno opredeljujejo – nekateri v njih
vidijo groţnjo slovenskemu izrazju in jih zato zavračajo (v zgodnejšem obdobju
oblikovanja slovenske knjiţne norme je bil tak odklonilni puristični odnos posledica
narodne ogroţenosti zaradi germanskih pritiskov), drugi pa nemško prevzeto besedje
razumejo kot posledico naravnega razvoja jezika in priznavajo njegovo vpetost v
slovensko besedišče (Valh Lopert 2011: 323–324).
V sodobnem času spletne komunikacije (in prostega pretoka dobrin, ljudi ter storitev) so
postali jezikovni stiki med zemljepisno nestičnimi jeziki pogostejši in običajnejši. Tako v
slovenščino vdirajo tujejezične prvine, zlasti močni so vplivi angleščine. Ta je postala obči
sporazumevalni jezik za ves svet, zato ne preseneča, da so njene sledi opazne tudi v
slovenskem jeziku.
Vplive angleščine na naš jezik preučuje N. Šabec (2007), in sicer tako pri slovenskih
izseljencih v Severni Ameriki, ki so obdani z angleškim jezikom, kot tudi pri Slovencih, ki
pridejo v stik z angleščino posredno, najpogosteje preko medijev, in ne ţivijo v angleško
21 A. Valh Lopert 2006: Vpliv narečij na govor Radia Maribor. Diahronija in sinhronija v dialektoloških
raziskavah. Zora 41. Maribor. 216–225. 22
Doktorska disertacija iz leta 2008 (Kultura govora v mariborskih medijih: nacionalni Radio Maribor in
komercialni Radio City). Prim. tudi A. Valh Lopert 2005: Besedje v pogovornih oddajah Radia Maribor.
Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika. Zora 32. Maribor. 261–277.
17
govorečem okolju. N. Šabec (prav tam: 625) v govorici izseljencev ugotavlja dva tipa
dvojezičnega diskurza – sposojanje in kodno preklapljanje. Kodno preklapljanje je izraz za
izmenično rabo »dveh med seboj ločenih jezikov oz. njunih variant v okviru istega
pogovora«, sposojanje pa je opredeljeno kot »dodajanje slovenskih obrazil angleškim
osnovam« in je »proces oblikoslovnega in glasoslovnega prilagajanja tujih besed domačim
pravilom« (prav tam: 625). Besede morajo ustrezati več kriterijem, da lahko veljajo za
sposojenke. Glasoslovno prilagajanje ni dovolj, beseda mora tudi prevzeti vse oblikoslovne
značilnosti slovenskega jezika in se prilagoditi njegovim pravilom, poleg tega pa mora
sposojenko poznati in rabiti večina govorne skupnosti (prav tam: 625).
Podobne pojave kot pri izseljencih je opazila tudi pri govorcih, ki imajo z angleščino
posredne stike. Angleškemu jeziku so bolj izpostavljeni določeni prebivalci, predvsem
poslovneţi, znanstveniki in uporabniki spleta. Angleške sposojenke so pri teh ljudeh
sredstvo za zapolnitev leksikalne vrzeli pri poimenovanju novih predmetov ali pojmov. V
primeru sposojanja, ko ni leksikalne vrzeli in ţe obstaja slovarska ustreznica, so anglicizmi
sredstvo izkazovanja prestiţa, prefinjenosti ali izobrazbe. Soobstoj domače in sposojene
besede je moţen brez medsebojnega ogroţanja, lahko pa ena izmed oblik izpodriva drugo.
Sposojenke se v novem jezikovnem okolju razvijajo dalje – njihov izvorni pomen se lahko
zoţi, lahko izpadejo iz jezika ali pa se vanj vgradijo do te mere, da jih govorci več ne
zaznajo kot tuje prvine (prav tam: 626–627).
Natančnejše raziskave neposrednih stikov med slovenščino (sprejemnim jezikom) in
angleščino (jezikom dajalcem) je izvedla E. Sicherl (1999). Ugotavlja, da so vplivi
najpogostejši na besedni ravni (glasoslovni, oblikoslovni, pomenski in leksikalni podobi),
redkeje prihaja do vplivov na skladnjo ali govor. V stiku z drugo kulturo govorci
spoznavajo nove pojavnosti, ki še niso poimenovane. Govorci lahko take leksikalne vrzeli
zapolnijo na tri načine:
– s tvorbo novih besed (z uporabo domačih prvin),
– s sposojanjem besed iz tujih jezikov in
– s spreminjanjem pomenov obstoječih besed oz. dodajanjem novih pomenov.
Kljub več moţnostim se po raziskavah E. Sicherl besede v besedišče največkrat vključijo v
obliki sposojenk (prav tam: 8–11). Zapolnjevanje leksikalne vrzeli ni enostavna naloga,
zlasti zaradi naklonjenosti do enobesednih prevodov in izgube konotativnih in denotativnih
pomenov izvirnika pri prenosu v domač jezik. Sposojanju se je mogoče izogniti z uporabo
18
kalka. Lahko tudi obdrţimo citatno besedo, jo postavimo v leţeči tisk in njen pomen
razveţemo v obliki glose (prav tam: 12–19).
3.2 Stilna vrednost besed
Stilno nevtralne besede imajo po razlagah J. Toporišiča (2004: 123) predmetni pomen
(vzbujajo predstavo predmeta, lastnosti, dejanj) in niso čustveno, časovno ali kako drugače
stilno zaznamovane. Nevtralno besedje je splošno uporabno v vseh jezikovnih zvrsteh.
Stilno zaznamovane besede odkrivajo čustven odnos do poimenovanega (prav tam: 124), v
Slovenskem pravopisu so zaznamovane s čustvenostnimi oznakami. Krovne kategorije
stilno zaznamovanega besedja so popisane v nadaljevanju, v oklepajih pa so navedeni zgolj
tisti tipi, ki so smiselni pri obravnavi leksike, izbrane za analizo v tem diplomskem delu.
1. Čustveno obarvane/ekspresivne besede
Ljubkovalne besede kaţejo naklonjen odnos, prepoznamo jih po manjšalnih priponah,
ljubkovalnih korenih, nekatere pa so ljubkovalno uporabljene v prenesenem pomenu (prav
tam: 124).
2. Zvrstno obarvane besede:
– socialne zvrsti:
a) knjiţne besede,
b) pogovorne besede,
– funkcijskozvrstne besede:
a) publicistične,
b) strokovne,
c) praktičnosporazumevalne (prav tam: 126–128).
3. Besedje interesnih govoric:
– sleng,
– ţargon (prav tam: 129).
19
3.3 Novo besedje
Neologizem je v SSKJ opredeljen kot izraz, ki še ni splošno uveljavljen.23
Po J. Toporišiču
(2004: 130) spadajo neologizmi med časovno obarvane besede, mlade tvorbe, ki lahko s
pogostejšo uporabo preidejo v nevtralno besedje, lahko ohranijo svoj priloţnostni značaj
ali pa zatonejo v pozabo. Neologizmi lahko postanejo tudi del navadnega,
nezaznamovanega besedja.
Prehajanje novih besed v splošno besedje je predmet preučevanja A. Metcalfa (2000), ki je
raziskal razloge za sprejetje novih besed leta v obče sporazumevalno raven jezika. V
ameriškem jezikoslovnem zdruţenju American Dialect Society (ADS) vsako leto
nominirajo besede leta. Začelo se je z nominacijami za naziv nove besede leta, a ker je
pridevnik »nov« preveč vprašljiv, so poimenovanje skrajšali v besede leta. Zgodilo se je
namreč, da so kot nove večkrat predlagali besede, za katere se je pozneje izkazalo, da ţe
obstajajo v angleškem jeziku in da so se ţe v preteklosti pojavile v tisku. A. Metcalf
priznava, da obstajajo besede, za katere morda ne ve niti odbor visoko kvalificiranih
strokovnjakov, ki snuje slovarje in se poklicno ukvarja z besedjem.
Na podlagi opazovanja razvoja besed leta je popisal značilnosti, ki neologizmu omogočijo
preţivetje in prehod iz časovno zaznamovanega v nezaznamovano besedje.
Besedje se mora ohraniti skozi dve generaciji, da lahko presodimo, ali se bo uveljavilo ali
ne. Nekateri nepričakovani dejavniki lahko pomagajo uveljaviti neologizme (npr.
preprostost oblike), nekateri pričakovani dejavniki pa se lahko izkaţejo za nepomembne.
Tako na primer ni nujno, da se bo uveljavila beseda, ki zapolni leksikalno vrzel, čeprav bi
pričakovali nasprotno. A. Metcalf ob tej ugotovitvi humorno pripomni, da jezik v nasprotju
z opečnatimi stenami z vrzelmi prav lagodno shaja.24
23 Neologízem -zma m (i) lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena. SSKJ, iskalni vnos
neologizem, dostopno na http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=neologizem&hs=1
(uporabljeno aprila 2015). 24
»A language isn't a brick wall; it seems comfortable with gaps.« (Metcalf 2000: 149) Za potrebe
diplomskega dela povzela V. Š.
20
V svoji študiji je izpostavil 5 dejavnikov, ki najbolj pripomorejo k uveljavitvi besedja,
poimenuje jih dejavniki FUDGE:25
– pogostost uporabe,
– nevsiljivost,
– raznolikost uporabnikov in situacij,
– tvorba drugih oblik in pomenov,
– zdrţnost koncepta (prav tam: 152).
»Nevsiljive« besede dajejo vtis domačnosti, »vsiljive« pa izstopajo zaradi tujega zvena in
imajo zato manjše moţnosti za prehod v splošno besedje. Raznolikost se nanaša na
zvrstnost besedja: večja verjetnost je, da se bo beseda uveljavila, če ni tvorjena npr. znotraj
ozkega kroga strokovnjakov. Večjo moţnost za uspeh imajo tudi besede, iz katerih lahko
ustvarimo nove besede, pomene ali besedne vrste. Najdaljši obstoj pa si obetajo besede, ki
izraţajo lastnosti, ki ne bodo minile (prav tam: 155–163).
P. Newmark (2000) opredeli neologizem kot »na novo skovane leksikalne enote ali
obstoječe leksikalne enote, ki dobijo nov pomen« (prav tam: 219), loči pa 12 tipov
neologizmov:
– stare besede z novimi pomeni,
– nove skovanke, izpeljanke, krajšave, kratice,26
– kolokacije,
– eponime,
– frazne besede,
– prenesene besede,
– psevdoneologizme.
25 Frequency of use, Unobtrusiveness, Diversity of users and situatious, Generation of other words and
meanings, Endurance of the concept (Metcalf 2000: 152). Podčrtala V. Š. 26
Kategorizacija je drugačna, kot smo vajeni pri slovenskem besedotvorju. Newmark za kratice, krajšave,
izpeljanke, skovanke ne uporablja nadpomenke tvorjenke, pri kategorijah neologizmov pa sklopov in zloţenk
sploh ne obravnava.
21
3.4 Strokovno izrazje
J. Toporišič (2004: 123–128) strokovne izraze prišteva k stilno nevtralnemu besedju,
večinoma enopomenskemu, katerega raba je omejena na določeno stroko. Termini so lahko
v stilnem razmerju do občevalnega besedja – obstajajo dvojnice za uradno in neuradno
terminologijo, dvojnice domačega in mednarodnega izrazja. Strokovni izrazi prehajajo v
splošno besedišče, neknjiţna terminologija pa v ţargone in slenge.
Prehajanje besedišča ugotavljajo tudi drugi avtorji. P. Newmark (2000) opaţa, da se ravni
strokovnega besedišča (akademska, strokovna, poljudna) pogosto prekrivajo. M. Oroţen
(2007) ta pojav poimenuje preplet medzvrstnih jezikovnih prvin, razvoj strokovnega jezika
se namreč »kaže v nastajanju in oblikovanju, preoblikovanju bolj ali manj ustaljenih
terminoloških plasti besedja in ubesedovalni tipiki skladenjskih vzorcev ob sicer skupni
glasoslovni-oblikoslovni normi jezika oz. vseh njegovih zvrsti« (prav tam: 60), teţnja po
domačem besedju v strokovnem izrazju je vidna iz pojava laične jezikovno ubeseditvene
specifikacije in prisotnosti prilagojenega tujejezičnega besedja (prav tam: 61).
Poloţaj slovenske terminologije postaja vse bolj negotov. M. Humar (2010) je kritična do
protislovnega stanja, v katerem se je znašlo slovensko strokovno izrazje. Načelo prostega
pretoka kljub koristim za gospodarstvo ogroţa jezike z manj govorci, terminologija pa je
tisto področje, ki doţivlja največji pritisk angleščine. Slovenska terminologija je tako
razpeta med skrbjo za svoj razvoj in zahtevami strokovnjakov, da bi se na univerzah
predavalo v angleškem jeziku (prav tam: 42).
22
3.5 Korpusi kot prevajalsko orodje
Delo s korpusi je oblika zbiranja podatkov in preverjanja ugotovitev z iskanjem po zbirki
dejanskih besedil. M. Zorman (2000) vidi prednost take induktivne metode v tem, da smo
manj prepuščeni intuiciji, saj razčlenjujemo dejanske pojavitve v jeziku, hkrati pa je manj
moţnosti za prenaglo posploševanje. Večji kot je korpus, bolj relevantni bodo naši
izsledki. Na podlagi pravil, ki jih prepoznamo v korpusu, laţje sklepamo tudi o besedilih,
ki jih v korpusu ni (prav tam: 16–18). Nasprotno pa V. Gorjanc (2003) zavzema stališče,
da »jezikovni podatki v korpusu ne morejo biti smiselno interpretirani brez interpretativnih
zmožnosti raziskovalcev«; pri uporabi korpusnih podatkov je »dragocena tako intuicija
govorcev določenega jezika kot jezikoslovcev«, vendar pa avtor vseeno priznava, da je
kakovost jezikovnih podatkov še zmeraj ključno vprašanje znotraj korpusnega jezikoslovja
(prav tam: 20).
Po drugi strani pa F. Čermak (2005) priznava pomembnost dela s korpusi za jezikoslovje,
saj nam omogočajo prepoznavanje oblik v besedilu, njihovo razporeditev in kombinacije,
njihovo tvorbo v višje enote in opazovanje kombinacij takih višjih struktur v osnovni
besedilni enoti. Korpusi so pomemben vir tudi za prevajalce, vsebujejo namreč specifične
informacije in vzporedne rešitve (prav tam: 155–157).
G. Leech (2005) poudarja, da je kakovostne informacije mogoče pridobiti, kadar je korpus
obseţen, dobro zgrajen in jezikovno primerno označen. Kolikor bolj je korpus jezikovno
označen, tem relevantnejše rezultate dobimo. Označujemo lahko na več jezikovnih ravneh
(fonetično/fonološko, besednovrstno, skladenjsko, pragmatično), pri čemer vsaki pojavnici
v korpusu dodelimo oznako določene jezikovne analize. Slovnično označevanje omogoča
konkordančniku, da ločuje med, npr., različnimi pomeni homonimov. S tem se zmanjša
pogostost šumov pri iskanju po korpusih, kar olajša analizo in interpretacijo rezultatov
(prav tam: 43–50).
23
4 IZBOR BESEDJA ZA RAZČLEMBO
V tem poglavju bomo naprej predstavili postopek izbiranja in iskanja strokovnega izrazja
po izbranih virih. Celotno sotvarje izrazja je zbrano v prilogah na koncu diplomskega dela
(glej priloge 1–13). Izvlečke rezultatov iskanja bomo predstavili v tabelarni obliki. Podatki,
ki jih tabela zajema, so:
– strokovni, ţargonski ali slengovski angleški izraz, povezan z ličenjem;
– knjiţni ali spletni vir, od koder je izraz prepisan;
– angleško pojasnilo (povzeto iz OED ali iz slovarja, najdenega z OLD, ali iz tujejezičnih
priročnikov za ličenje);
– ustreznice v domačem jeziku (povzete iz slovenskih knjiţnih virov in naši prevodni
predlogi, večinoma osnovani na pojavnostni analizi).
4.1 Inventar tujejezičnega besedja
4.1.1 Razlaga posebnih oznak in pristopov
V tabeli v nadaljevanju je prikazano izrazje, vzeto iz spletnih in knjiţnih virov (pod
rubriko Izraz). Večina besedja izvira iz besedil, ki niso strogo strokovna, tehnična besedila.
Na podlagi prebiranja teh besedil so izbrani izrazi, ki bi utegnili biti zanimivi s
prevajalskega stališča. Enobesedni izrazi imajo v oklepajih pripisano besedno vrsto. K
vsakemu izrazu so podane angleške definicije iz spletne različice slovarja OED in iz
tujejezičnih knjiţnih virov (izvirni jezik angleščina), ki se ukvarjajo s tematiko vizaţiranja.
V zadnjem stolpcu tabele so podani predlogi prevodov, ki so vzeti iz slovenskih knjiţnih
virov (njihov izvirni jezik je slovenščina, le eno besedilo je v originalu nemško),
dvojezičnega slovarja AS in prevodov, ki jih predlagamo mi. Nadpisane oznake so
okrajšave virov. Oznaka je sestavljena iz začetnih črk avtorjevega imena in priimka ter
letnice objave ali pa je uporabljeno uveljavljeno kratično poimenovanje. Prevodne rešitve,
ki imajo nadpisano zvezdico (*), so naši predlogi. Inventar z izpisanim sotvarjem in našimi
opombami je podan v prilogah diplomskega dela. Izrazi, ki ţe spadajo v splošno besedje,
kot so barve in nekatero drugo izrazje (npr. blush, liner, make-up, make-up artist, lip gloss,
compact …), nimajo nadpisanih virov, v glosar pa so uvrščeni, ker so njihovi prenosi v
slovenščino lahko teţavni.
24
4.1.2 Legenda znamenj in okrajšav virov
Spletni viri
A) Spletni slovarji in korpusi
SSKJ = spletna različica Slovarja slovenskega knjižnega jezika
SP = spletna različica slovarskega dela Slovenskega pravopisa 2001
OED = spletna različica slovarja Oxford English Dictionary
OLD = spletni iskalnik OneLook Dictionary
SNB = spletna različica Slovarja novejšega slovenskega besedja
WIK = slovar proste spletne enciklopedije, Wiktionary
UD = prosti slovar slenga Urban Dictionary
GF = korpus Gigafida
B) Spletne strani v angleškem jeziku
Popis vseh v diplomskem delu uporabljenih virov s sotvarjem je v prilogi 2. Na tem mestu
navajamo le tiste, ki so navedeni v glosarju.
XS = www.xsparkage.com
TT = www.temptalia.com
CT = www.charlottetilburry.com
BZ = www.beautizine.com
BA = www.beauty.about.com
BN = www.brunet.ca
BS = www.beautysensation.com
MMUK = www.mensmake-up.co.uk
WM = www.webmed.com
MO = www.maquillageobscura.blogspot.com
25
Tiskani viri
AS = Veliki angleško-slovenski slovar (2005)
MB00 = Milan Butina, 2000: Mala likovna šola (PRILOGA 1)
McM95 = McMinn, 1995: Barvni atlas anatomije človeka (PRILOGA 2)
JM03 = Jan Musgrove, 2003: Make-up, Hair and Costume (PRILOGA 3 A)
KA97 = Kevin Aucoin, 1997: Making Faces (PRILOGA 3 B)
SM05 = Svoljšak Meţnarič, 2005: Kozmetologija (PRILOGA 4)
RJ08 = Rober Jones, 2008: Looking Younger (PRILOGA 5)
MR94 = Margit Rüdiger, 1994: Umetnost ličenja (PRILOGA 6)
AH98 = Ann Hagman, 1998: Kozmetika (PRILOGA 7)
EB09 = Emeše Bačkai, 2009: Makeup. Ličenje za vsakogar (PRILOGA 8)
EG06 = Evgen Gec, 2006: Skrivnosti lepote (PRILOGA 9, PRILOGA 10 A)
EG14 = Evgen Gec, 2014: Skrivnosti lepote 2 (PRILOGA 10 B)
NA012 = Nika Ambroţič, 2012: Analiza izrazja s področja ličenja in pripomočkov ličenja
z angleško-slovenskim in slovensko-angleškim glosarjem (PRILOGE 11, 12, 13)
Uporabljena znamenja
Tabela 1: Razjasnitev uporabljenih znamenj
ZNAMENJE POMEN
(!) Zaznamuje izraz, ki je izvirniku pomensko
blizu, a ne ustreza področju ličenja.
(?) Zaznamuje (naš) predlog prevoda, ki ni
utemeljen s slovarsko/spletno pojavnostjo.
* Zaznamuje, da je predlog prevoda naš.
~ Zaznamuje opustitev ene izmed prvin
obravnavane dvo- ali večbesedne zveze,
največkrat jedrne sestavine.
X Pomen ni uslovarjen v OED//pomen v sotvarju
ličenja ni uslovarjen v OED.
26
4.1.3 Tabelarni popis inventarja z razlagami in prevodi
Besedje, ki smo ga našli v virih, smo sistematično razvrstili po abecednem redu, ga
opremili s pojasnilom oz. razlago, pripisali prevodne ustreznice. Popis je zasnovan v obliki
preprostejšega glosarja.
Tabela 2: Tabelarni prikaz zbranega izrazja
IZRAZ ANGLEŠKA DEFINICIJA USTREZNICE
1. AIRBRUSH
GUNBZ
An artist‟s device for spraying paint by
means of compressed air.OED
Zračna pištola /air pistol/ (!)AS
Pršilna pištolaAS
Zračni čopič*
2. AIRBRUSHING
JM03
(glagolnik)
X
A technique of putting paint or make-up into
pressurized container and spraying it onto an
object or skin.JM03
Tehnika airbrush*
Pršenje pod tlakom*
Ličenje z zračnim čopičem*
[Ličenje] s pršilno pištoloAS/*(glej op. 27)
3. ANGLE
BRUSHXS
X
Poševno odrezan čopičEB09
Poševni čopičEB09
Poševen čopičNA012
4. BLENDABLEXS
(prid.)
X28
Zabrisljiv 'tak, ki se mu dajo zabrisati
robovi'*
Tak, ki se zlije s/z*
5. BLENDXS
(glag.)
Merge (a colour) with another so that one is
not clearly distinguishable from the other:
blend and smudge the darker colours under
the bottom lashes.OED
Zabrisati*
Zmehčati*
Zliti (se)AS
Ustvariti mehak prehod med barvami*
BlendiranjeNA012
ZabrisovanjeNA012
6. BLEEDINGXS
(glagolnik)
(Of a liquid substance such as dye or colour);
seep into an adjacent colour or area.OED
Prim. running.
Razlesti seMR94; glej op. 29
(barva) razliti se, preliti se, steči (!)
AS
7. BRONZEXS
(glag.)
Make (a person or part of the body)
suntanned.OED
Bronzirati,* nanesti bronzer*
Nanos ličil za zagoreli videz polti*
Porjaviti, potemniti, bronsirati
('prevleči z bronom')AS
27 AS v ponazarjalnem gradivu navaja stavek »naslikati s pršilno pištolo«. Ker gre pri ličenju za metodo, ki je
precej podobna slikanju (le da se namesto barve pršijo ličila), smo glagol spremenili, tako da nastali opisni
prevod ustreza sotvarju. 28
OLD nas usmeri na nemško-angleški slovar dict.cc, ki blendable razloţi z nemškim izrazom vermischbar
(Deutsch-English Wörterbuch dict.cc, iskalni vnos blendable, dostopno na http://www.dict.cc/?s=blendable,
uporabljeno aprila 2015). 29
»Da se ne bi šminka preveč razlezla […]« (Rüdiger 1994: 50).
27
IZRAZ ANGLEŠKA DEFINICIJA USTREZNICE
8. BRONZERXS
(samost.)
A cosmetic liquid or powder applied to the
skin to give it colour or shine, typically to
give the appearance of a suntan.OED
Puder za zagoreli videz*
Samoporjavitveni puder*
Bronzer*
Krema za porjavitevAS
Teracota puderMR94
BroncaMR94
TerakotaEB09
Rdečilo v bronziEB09
Svetleča zemljaEG06
TerraEG06
9. BROWBONEKA97
(samost.)
X
The orbital ridge of the eye. Seems to be
used mostly in the cosmetic industry.WIK(30)
The area of the eyelid directly below the arch
of the brow.RJ03
Eye boneJM03
Arkada, pod obrvmi 'kostni lok nad
očesom'SSKJ
Nadočesni lokEB09
Lok obrvi (?)EB09
Predel pod obrvmiEB09
10. BUFFTT
(glag.)
[To] polish (something).OED.
Zloščiti, spolirati (!)AS
VtiratiNA012
11. BLUSH(-ER)
(samost.)
Blush North American term for blusher.OED
Blusher [mass noun] British; a cosmetic of a
powder or cream consistency used to give a
warm colour to the cheeks. Synonym:
rouge.OED
RdečiloSSKJ, AS
Blush, blusher*
RdečecSSKJ
(glej op. 31)
RuţSSKJ
12. BUILDABLEXS
(prid.)
X
Suitable for building on.32
Tak, ki se lahko sloji (pudri).*
Tak, ki se mu s slojenjem da povečati
intenzivnost (senčila, rdečila,
šminke).*
13. CAKEYRJ08
(prid.)
([O]f a thick or sticky substance that hardens
when dry) cover and become encrusted on
(the surface of an object).OED
A product that appears thick, dry, flaky,
crusty, and dehydrated when applied.RJ08
Lepljiv, sprijet (!)AS
Pomokan*
Maskast*
[Fasada > cake faceNA012]
30 Wiktionary, iskalni vnos browbone, dostopno na http://en.wiktionary.org/wiki/browbone (uporabljeno
januarja 2015). 31
Rdéčec - ) knjiţ. 1. rdeča barva, rdečilo: ţe v kameni dobi so risali z rdečcem / ličiti se z rdečcem.
SSKJ, iskalni vnos rdečec, dostopno na http://bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=rde%C4%8Dec&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 32
OLD najde vnos buildable v 7 različnih slovarjih, v slovarju Collins English Dictionary se pojavi pomen
'suitable for building on'.
28
IZRAZ ANGLEŠKA DEFINICIJA USTREZNICE
14. CAKE LINERTT
X
Prim. liner, cake make-up.
Barvni kamen, na katerem mešamo
barvo s kapljico vodeMR94
15. CAKE MAKE-
UPJM03
X
Pancake – a grease free cake make-up.JM03
[Cake mascaraJM03]
Ličila v kompaktni obliki, ki jih je
treba pred nanosom zmočiti.*
[Ličila] v kamnuEG06
16. COMPACT
(prid.)
(~ powder, ~ foundation)
Closely and neatly packed together;
dense.OED
StisnjenAS
KompaktenAH98, SM05, SSKJ (glej opombo 33)
17. COMPACT
POWDERTT
X [prim. compact (prid.)] Pressed powder
RJ08
Puder v kamnu*
Kompaktni puderMR94
StisnjenAH98
18. COMPACT
FOUNDATIONTT
Glej compact (prid.), compact powder in foundation.
19. CORRECTORTT
(samost.)
(color ~)
A person or a thing that corrects something
(AE).OED
Corrective concealer (counteracts the look of
extreme discoloration).RJ08
Prim. concealer.
KamuflaţEG06
20. COLOR
CORRECTORTT
X
Barvni korektor*
21. CONTOUR
(glag.)JM03, RJ08
X
ShadingJM03
Sculpting; highlighting and contouring your
face, everything you contour or darken
receeds.RJ08
Prim. contour brush = čopič za konture
obraza.
OblikovatiAS
SenčenjeSSKJ, EB09, MB00
ZasenčenjeSSKJ
Osenčenje (vek)SSKJ (glej op.
34)
Oblikovanje obraza z rdečilom 'senčiti s
temnejšim rdečilom'AH98
TemnenjeEB09, MB00
Senčenje 'oblikovanje z ustvarjanjem svetlo-
temnih efektov, s temno barvo potisnemo v
ozadje, kar izstopa'MR94
[Konture obrazaNA012]
33 Kompákten -tna -o prid., kompáktnejši (a) 1. ki sestoji iz trdno sprijete snovi, gost. SSKJ, iskalni vnos
kompakten, dostopno na http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=kompakten&hs=1
(uporabljeno aprila 2015). 34
Osénčiti -im dov. 1. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove doseči plastičen
videz predmeta: osenčiti neosvetljene ploskve; z zamahom čopiča je osenčil drevo 2. v zvezi z oči, veke
nanesti ličilo na veke: osenčiti oči z modro barvo; veke si je zelo osenčila. SSKJ, iskalni vnos osenčiti,
dostopno na bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=osenčiti&hs=1 (uporabljeno aprila
2015).
29
IZRAZ ANGLEŠKA DEFINICIJA USTREZNICE
22. CONCEALER
(samost.)JM03
A flesh-toned cosmetic stick used to cover
spots, blemishes, and dark under-eye
circles.OED
Foundation with more pigment in it that
usually comes in a tube.JM03
KorektorAS
Korektor 'za prekrivanje mozoljev, aken ali
koţnih nepravilnosti'SM05
Krema za prekrivanje/stik za
prekrivanje/prekrivna kremaMR94
Korektor 'krema za prekrivanje
pomanjkljivosti na koţi'AH98
23. CONTOUR
POWDERXS
X
Senčilo za ličnice v prahuSM05
Senčilo za ličnice v kremiSM05
RdečiloAH98
24. COVERAGEXS
(samost.)
X
PokrivnostSM05
PrekrivnostSM05
PokrivanjeAS
25. CREAM
LINERTT
X [Cream: a thick liquid or semi-solid
cosmetic.OED
]
Prim. gel liner.
Črtalo v gelu*
Kremno črtalo*
Kremni eyeliner*
26. CREASEKA97
(samost.)
A wrinkle or furrow in the skin.OED
Socket lineJM03
Crease of the eyelidKA97
(Zlikana) guba, zgib (!)AS
Očesna guba*
Pregib vekeMR94
Najgloblje mesto očesne votlineMR94
Guba očesne jamiceAH98
Očesna votlinaMR94
27. CREASERJ08
(glag.)
X
Natural oils from the lids reacting with the
eyeshadow and causing it to build up in the
crease.RJ08
Zlesti v gubo*
Nabiranje v gubiEB09
Iti v gubeSM05
28. CUPID'S
BOWRJ08
A shape like that of the double-curved bow
often shown carried by Cupid, especially at
the top edge of a person‟s upper lip.OED
The rounded, curved area of the center of the
top lip, forming a shape such like an M.RJ08
Rob zgornje ustnice*
Kupidov lok*
Sredina zgornje ustniceEG08
MostičekEG08
»V« sredi zgornje ustniceMR94
Središčni rob zgornjih ustnicgigafida
29. DEWYTT
(prid.)
(Of a person‟s skin) appearing soft and
lustrous.OED
Rahlo biserni, ki daje vlaţilni
videzSM05
Z zlatim ali srebrnim leskom,
(lesketajoč puder)MR94
Svetleč, moker videzEG06
30
IZRAZ ANGLEŠKA DEFINICIJA USTREZNICE
30. DOE FOOT
APPLICATORTT
X
Of a shape of a doe's foot.*
Aplikator v obliki gobiceSM05
Gobasti aplikatorNA012
Čopič z gobicoNA012
31. DOME
BRUSHTT
X
Brush with bristles shaped like a dome.*
KupolastAS
čopič*
Ošiljen čopičNA012
32.
DUOCHROMETT
(prid.)
X
Chrome: from French, from Greek khrōma
'colour' (some chromium compounds having
brilliant colours).ED
Dvobarvno* (?)
SpreminjajočeAH98
KromatičnostMB00
33. DUOFIBERTT
(prid.)
Having two types of fiber.*
Vlakna dveh vrst*
Dvoje vlaken*
34. EYELASH
CURLERTT
X
[Curlers: a roller or clasp around which a
lock of hair is wrapped to curl it.OED
]
Klešče za vihanje trepalnic*
Klešče za trepalniceMR94
Škarje za trepalniceMR94
Vihalnik*
Vihalec*
Kodralec*
Škarjice*
Priprava za vihanje trepalnic*
35. EYE SOCKETBS
(samost.)
A natural or artificial hollow into which
something fits or in which something
revolves: the eye socket.OED
Očesna jamicaAS
Prim. crease.
36. ETODTT,XS
X
Eyes of the day.*
Oči dneva (?)*
37. FALLOUTXS
(samost.)
Sy. fall down*
[(!) Airborne substances resulting from an
industrial process or accident.OED]
OsipavanjeEG06
38. FALSIESTT
(samost.)
X
Affectionate/colloquial for false lashes.*
(Umetne) trepke*
Trepkice (?)*
39. FEATHERXS
(glag.)
(Of ink, lipstick, etc.) separate into tiny lines
after application.OED
Prim. bleed.
31
IZRAZ ANGLEŠKA DEFINICIJA USTREZNICE
40. FELINE
FLICKCT
The use of the eyeliner to elongate the eye,
like a cat‟s.CT
Prim. feliner.
Mačkasta oblikaEB09
Mačje oči (?)*
41. FELINERBN
(samost.)
Feline liner*
Cat eyeliner (lining your upper lash line and
winging out the liner subtly, which is
typically called a cat-eye).TT
Mačje oči (?)*
42. FIXING
SPRAYTT
Make (a dye, photographic image, or
drawing) permanent.OED
Prim. setting.
Fiksirni sprej*
Pršilo za utrjevanje ličil*
Utrjevalec*
Fiksator*
(Sprej za) utrjevanjeMR94
43. FOTDTT
X
Face of the day.* Obraz dneva (?)*
44. FOUNDATION
(samost.)
A cream or powder used as a base to even
out facial skin tone before applying other
cosmetics.OED
Podlaga za make-up/teint make-
up/fond de teintMR94
PodlagaEB09
Tekoči puderSM05
Tekoča podlaga
Puder (v prahu, kompaktni,
kamuflaţni, tekoči, kremni, tonirane
kreme)SM05
Temeljna podlagaMR94
Osnovna podlagaAH98
45.
FROSTRJ08
FROSTEDRJ08
(prid.)
X
Frost – maximum sparkle and super-shine,
also referred to as iridescent.RJ08
Frosted shadows provide the most shine or
sheen. They can actually look reflective.RJ08
(Npr. o laku za nohte) bisernat, bleščečAS
Svetleče, z drobnimi bleščicamiSM05
Z zlatim ali srebrnim leskom,
lesketajoč (puder)MR94
Biserna (šminka)MR94
(Črtala) z biserovinoMR94
46. GAYLINERUD
(samost.)
X
Liner worn by homosexuals.*
Črtalo za (homoseksualne) moške (?)*
47. GEL LINERTT
X
[Gel – a jelly-like substance, especially one
used in cosmetic or medicinal products]OED
Prim. liner
Liner v gelu*
Črtalo v gelu*
Tuš v gelu*
32
IZRAZ ANGLEŠKA DEFINICIJA USTREZNICE
48. GLITTER
(samost.)
Tiny pieces of sparkling material used for
decoration.OED
Bleščica 'bleščeč drobec'AS, SSKJ (glej
op. 35)
BlesticaSSKJ (glej op. 36)
49.
GUYLINERMMUK
(samost.)
X
Liner worn by men.*
Črtalo za (heteroseksualne) moške
(?)*
50. HD
(Of television) high-definition.OED
Visoka ločljivost*
Z visoko ločljivostjo/resolucijoAS
50.
HIGHLIGHTRJ08
(glag.)
Draw special attention to.OED
Highlight is the opposite of contouring.
Highlighting draws attention to a specific
area or feature and makes it appear to come
toward you.RJ08
OsvetlitiAS
OsvetljevanjeSSKJ
SvetlenjeEB09
51. HIGLIGHTERTT
(samost.)
A cosmetic used to emphasize features such
as the eyes or cheekbones.OED
Prim.
illuminator.
Svetlo senčiloAS
HajlajterNA012
OsvetljevàlecNA012
52.
ILLUMINATEXS
(glag.)
X
RazsvetlitiSSKJ, AS
OsvetitiSSKJ, AS
53.
ILLUMINATORTT
(samost.)
Luminiser.* Prim. highlighter.
Iluminator*
HighlighterMR94
54.
IRIDESCENTRJ08
(prid.)
Showing luminous colours that seem to
change when seen from different angles.OED
IriziranSSKJ (glej op. 37)
MavričenSSKJ (glej op. 38)
BiserniSSKJ
35 Bleščíca -e ţ (í) nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami; večerna
obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico; pren. enoličnost pesmi poţivljajo artistične
bleščice // bleščeč drobec: ledene bleščice / svetloba se je v tisočerih bleščicah razpršila po reki ◊ les. deska,
žagana pravokotno na letnice. SSKJ, iskalni vnos bleščica, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=bleščica&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 36
Blestíca -e ţ (í) nav. mn., redko bleščeč drobec; bleščica: kristalne blestice snega. SSKJ, iskalni vnos
blestica, dostopno na bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=blestica&hs=1 (uporabljeno
aprila 2015). 37
Irizírati -am nedov. (i) knjiţ. svetlikati se v mavričnih barvah. SSKJ, iskalni vnos irizirati, dostopno na
bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=irizirati&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 38
Mávričen -čna -o prid. (a) 1. nanašajoč se na mavrico: mavrični lok / mavrične barve 2. po barvah
podoben mavrici: mavrični kristali snega; mavrična rosa. SSKJ, iskalni vnos mavričen, dostopno na
bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=mavričen&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
33
IZRAZ ANGLEŠKA DEFINICIJA USTREZNICE
55. KAJALKA97
(samost.)
A black powder used in South Asia as a
cosmetic, either around the eyes or as a mark
on the forehead.OED
KajalSM05, EG06
Črtalo za vekeSM05
Kajalni svinčnikMR94
56. KOHLKA97
(samost.)
A black powder, usually antimony sulfide or
lead sulfide, used as eye makeup especially
in Eastern countries.OED
KohlNA12, EG06
Črn svinčnik za obrobljanje očiAS
Prim. kajal in liner.
57. KOHL RIMKA97
Rim: mark with an encircling stain or
deposit.OED
Kohl-rimmedKA97
Občrtati*
Počrniti*
Definirati*
Obrobiti*
Uporabiti inlinerEG08
58.
LASHLINEKA97
(samost.)
X
Area of the eyelid containing the roots of the
eyelashes.WIK
Rob trepalnic*
Zunanji rob vekeSM05, AH98
59. LILAC
(prid.)
A Eurasian shrub or small tree of the olive
family, which has fragrant violet, pink, or
white blossom.OED
LilaAS
Barva španskega bezga*
Pastelno vijoličasta*
V barvi španskega bezgaMR94
60. LINER
(samost.)
A cosmetic used for outlining or
accentuating a facial feature, or a brush or
pencil for applying this.OED
[Eyeliner, eye pencil] črtalo/barvica za
očiAS
ČrtaloSSKJ (glej op. 39), SM05
Svinčnk (za oči/ustnice)*
Barvica (za oči)*
61. LIPPY/LIPPIETT
(samost.)
X
Affectionate/colloquial for lipstick.*
Pog. šminkaAS
Šminkica* (?)
62.
LIP GLOSS
(samost.)
A cosmetic applied to the lips to provide a
glossy finish and sometimes colour.OED
Sijaj/bleščilo za ustniceAS
Glos*
SijaloSNB
BleščiloSNB
Lip glossSM05, MR94
Bleščeč sijaj za ustniceAH98
Sijaj za ustniceEB09
39 Črtalo -a s (á) 4. svinčniku podobna priprava za lepotičenje, mazanje: zasenčiti veke s črtalom / črtalo za
ustnice. SSKJ, iskalni vnos črtalo, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=črtalo&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
34
IZRAZ ANGLEŠKA DEFINICIJA
USTREZNICE
63.
LIQUID LINERTT
Prim. liner.
Tekoče črtaloAH98
Črtalo v obliki tušaSM05
Črtalo v obliki flomastra SM05
TušSSKJ
(glej op. 40)
Tekoči liner*
Črtalo v tušu*
Liner v tušu*
64. LOOSE
POWDERKA97
X [Loose: not close or compact in
structure.]OED
Razsut*
V prahuSM05
65. MAKE-UP
(samost.)
Cosmetics such as lipstick or powder applied
to the face, used to enhance or alter the
appearance.OED
MejkapSP, EG06
LičiloNA12
Make-upMR94
66. MAKE-UP
ARTIST
X
[Artist: A person skilled at a particular task
or occupation.]OED
VizašistMR94, EB09
Umetnik ličenja*
MaskerNA12
Make-up artist*
67. MASCARA
(samost.)
A cosmetic for darkening and thickening the
eyelashes.OED
Maskara/ličilo za trepalniceAS
MaskaraSM05
Tuš za trepalnice 'gosta, tekoča snov za
ličenje'SSKJ
68. MATTERJ08
(prid.)
([O]f a surface or colour) dull and flat;
without a shine.OED
Has absolutely no shimmer or shine.RJ08
MatSSKJ (glej op. 41), SM05, AS
NesvetlečSM05, AH98
69. MAUVE
(prid.)
Of a pale purple colour.OED
Svetlo vijoličen, roţnato moderAS
SlezenastSSKJ
Slezasto vijoličnaEB09
70. METALIC
(prid.)
Relating to or resembling metal or metals:
having the lustre of metal.OED
KovinskiAS, SSKJ (glej op. 42)
MetalenAS, SSKJ (glej op. 43)
71. MLBBTT
X
My lips but better*
(Odtenek)
Kot moje ustnice, a lepše (?)*
40 Túš -a m (ȗ) 1. sredstvo za pisanje, risanje, navadno črne barve in na osnovi saj: pisati s tušem; tuš in redis
pero / kitajski tuš / tuš za trepalnice gosta, tekoča snov za ličenje. SSKJ, iskalni vnos tuš, dostopno na
bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=tuš&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 41
Mát prid. neskl. (a) pog. ki je brez močnega sijaja, leska; moten, medel. SSKJ, iskalni vnos mat, dostopno
na bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=mat&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 42
Kovínski a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kovino. SSKJ, iskalni vnos kovinski, dostopno na
bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=kovinski&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 43
Metálen -lna -o prid. (ȃ) redko kovinski. SSKJ, iskalni vnos metalen, dostopno na bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=metalen&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
35
IZRAZ ANGLEŠKA DEFINICIJA
USTREZNICE
72. MOUSSERJ08
(samost./prid.)
A soft, light, aerated gel.OED
Texture that resembles a fluffy whipped
dessert.RJ08
PenaAS,SSKJ
V peni*
73. OCULAR
BONE
Prim. browbone.
74. PEACH
(prid.)
A pinkish-yellow colour like that of a
peach.OED
BreskovaSSKJ
Marelična* (!)
75. PEWTER
(prid.)
A shade of bluish or silver grey.OED
KositerSSKJ
ModrosivAS
76. PIGMENTEDXS
(prid.)
With or as if with pigment.OED
PigmentiranSSKJ
Nasičen z barvo*
77. PIGGIEMO
X
Affectionate/colloquial for pigment.*
Pigmentek (?)*
78. PRIMERRJ08
(samost.)
A cosmetic applied to the face before another
product, intended to improve the coverage
and lasting effect of the second product.OED
A product used underneath other products to
create a smooth finish /and/ create a barrier
between your skin and anything applied over
the product.RJ08
Osnovna/temeljna barva, vmesni
premaz, sredstvo za grundiranje (!)AS
Pre-baza (?)* (glej op.44
)/bazaEB09
OsnovaEB09
Podlaga*
PrimerEG14
Utrjevalec, ki se nanese pred
ličenjemEG06
79. ROUGEJMO3
(samost.)
A red powder or cream used as a cosmetic
for colouring the cheeks or lips.OED
Rouge on cheeks is for contouring or giving
the illusion of higher cheekbones and to put
back into the face the color evened out by the
foundation.JMO3
Star. ruţ, rdečilo, pordečeno liceAS
Senčila za ličniceSM05
80. RUNRJ08
(glag.)
(Of a solid substance) melt and become
fluid.OED
Razmazati seAS
TečiAS
PackatiAS
Stopiti seAS
81. SATINRJ05
(prid.)
Denoting or having a surface or finish
resembling satin.OED
[Satin shadows] fall perfectly between matte
and shimmer.RJ05
PolsijajniAS
SatenastAS, SSKJ (glej op. 45)
44 Po zgledu izraza pre-maskara (prim. Bačkai 2009: 26).
45 Satenast je po SSKJ pridevnik, ki se nanaša na predmete iz satena 'lesketajoča tkanina' (saténast - -
) ki je iz satena: satenasta kombineţa, obleka), ni pa razlage, ki bi pomen razširila tudi na predmete, ki so
taki kot saten. SSKJ, iskalni vnos satenast, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=satenast&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
36
IZRAZ ANGLEŠKA DEFINICIJA
USTREZNICE
81. SATINRJ05
(prid.)
Denoting or having a surface or finish
resembling satin.OED
[Satin shadows] fall perfectly between matte
and shimmer.RJ05
PolsijajniAS
SatenastAS, SSKJ (glej op. 46)
82. SETTING
POWDERRJ08
X
Powder that sets makeup and absorb excess
oil.RJ08
Prim. fixing spray.
Puder za fiksiranje*
Puder za nameščanje*
Puder za utrjevanje*
Zaključni puder*
Fiksirni puder*
(Prim. set v AS: [o pričeski]
oblikovati, strditi se, posušiti se.)
83. SHEEN
(samost.)
A soft lustre on a surface: black crushed
velvet with a slight sheen.OED
SijajSSKJ, AS
LeskAS, SSKJ (glej op. 47)
83.
SHIMMERYRJ08
(prid.)
A soft, slightly wavering light: a pale
shimmer of moonlight.OED
Subtle sheen a bit of sparkle.RJ08
Iskreč (se)AS
Bleščeč *
Lesketajoč (puder)MR94, AS
Svetlikajoča se (senčila)MR94, AS
84. SLANTED
BRUSHTT
Sopomenka angle brush.
85. SMUDGERJ08
(glag.)
[No object] become smeared when
rubbed.OED
Zabrisati*
Razmazati siAS
86. SPIDER
LASHESTT
The look of lashes when too much mascara is
applied.*
Sprijete*
Grudičaste*
Mušje noţice*
Zlepljene*
46 Satenast je po SSKJ pridevnik, ki se nanaša na predmete iz satena 'lesketajoča tkanina' (saténast - -
) ki je iz satena: satenasta kombineţa, obleka), ni pa razlage, ki bi pomen razširila tudi na predmete, ki so
taki kot saten. SSKJ, iskalni vnos satenast, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=satenast&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 47
Lèsk léska in lêska in lésk -a m (e ) 1. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe: dati, vrniti
parketu lesk; pohištvo je izgubilo lesk; odvzeti tkanini lesk; moten lesk; lesk mineralov / kovinski, svileni
lesk. SSKJ, iskalni vnos lesk, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=lesk&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
37
IZRAZ ANGLEŠKA DEFINICIJA USTREZNICE
87. SPOOLYNA012
(samost.)
X
Eyelash wandNA012
SpiralaSSKJ
(glej op. 48)
Spiralna krtačka (za oblikovanje obrvi
in trepalnic)MR94
Ščetka za trepalnice/obrvi NA012
88. STAINTT
(samost.)
X [Stain (verb): mark or discolour with
something that is not easily removed.]OED
Prim. tint.
Tuš*
Tinta* (glej op. 49)
Barvilo, pigmentAS
89. STIPPLERJ08
(glag.)
.
In drawing, painting, and engraving; mark (a
surface) with numerous small dots or
specks.OED
Stippling is blending technique that uses
concealers and cream type products.RJ08
OdtiskovatiSSKJ (glej op. 50)
TapkanjeNA012
Slikanje s pikami, pointilizem (!)AS
90. SWATCHXS
(samost.)
A sample of paint, makeup, etc. applied to a
surface or one‟s skin to test or demonstrate
the colour.OED
Ličilo, preizkušeno na hrbtni strani
dlani.MR94
Vzorčna aplikacija/nanos (?)*
Vzorčen kos, vzorčna krpica, vzorec,
vzorčni katalog (!)AS
91. TAUPE
(prid.) Grey with a tinge of brown.
OED
Sivorjav*
Pepelnato sivEB09
RjavosivaAS
92. TEAL
(prid.)
A small freshwater duck, typically with a
greenish band on the wing, also teal blue)
[mass noun] a dark greenish-blue colour.OED
Kovinsko turkizna*
Pod iztočnico teal blue – zelenomodraAS
93. TEAR DUCTTT
A passage through which tears pass from the
lachrymal glands to the eye or from the eye
to the nose.OED
Solzna karnukulaMCM94
Notranji kotiček*
SolzevodAS
94. TIGHTLINETT
(glag.)
X
Temnenje zgornjega roba veke.*
48 Spirála tudi špirála -e ţ (a) 1. geom. krivulja, ki se vrti okrog določenega mesta tako, da se stalno oddaljuje
od njega ali se mu približuje: /…/ 3. predmet take oblike: betonska, ţična spirala; spirala za električni
kuhalnik / grelna spirala / ţarg. namazati trepalnice s spiralo s ščetko v obliki spiral (podčrtala V. Š.). SSKJ,
iskalni vnos spirala, dostopno na bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=spirala&hs=1
(uporabljeno aprila 2015). 49
Tínta -e ţ (i) pog. črnilo: tinta obledi; izdelovati tinto; pisati, umazati se s tinto; črn kot tinta / modra, rdeča,
zelena tinta. SSKJ, iskalni vnos tinta, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=tinta&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 50
Odtiskováti -újem nedov. (á u) s pritiskanjem povzročati, da se s pomočjo barve kaj prenaša na podlago:
odtiskovati pečat; odtiskoval je vzorce. SSKJ, iskalni vnos odtiskovati, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=odtiskovati&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
38
IZRAZ ANGLEŠKA DEFINICIJA
USTREZNICE
95.TINTRJ08
(samost.)
X51
The product that gives the skin the slightest
hint of color.RJ08
Prim. stain.
TintaSSKJ
RdečecSSKJ
Barvni šampon (!)AS
96. TINTED
MOISTURIZER
X
TenSSKJ, NA012
Obarvana kremaSSKJ, EM09
Tenirana krema*
Tonirana krema 'negovalni kremi
dodani pigmenti'SM05
Obarvana dnevna kremaMR94
97. WATERLINETT
(samost.)
X
Inside rim of the eyelid.KA97
Upper and lower inner rims.KA97
Notranji rob med očesom in
trepalnicamiEG06
Rob vekeMCM97
Notranji rob vekeSM05
98.
WATERPROOFRJ08
(prid.)
Not liable to be washed away by water.OED
Waterproof describes a product that repels
water; it does not allow water to penetrate it.
It can be completely submerged into water
and will not smear, smudge or run.RJ08
Vododporen, vodotesenAS
VodoodporenSP
Vodoodporen 'se ne topi v vodi in se ne
razmaţe v vodi'EG06
99. WATER-
RESISTANTRJ08
(prid.)
Able to resist the penetration of water to
some degree but not entirely.OED
Product that resists water, although it will not
smudge in contact with moisture, it cannot be
submerged into water without running or
being otherwise affected.RJ08
Vodoodporen 'se ne spere v vodi'AS
Vodoobstójen 'obstojen v vodi'SP
Obstojen v vodiSP
Vodoobstojni (tuš)MR94
Vodotesen 'odporen proti vlagi, po daljši
izpostavljenosti vodi pa se razkroji'EG06
100. WING(-ED)
LINERTT
X
Glej prilogo 2.
RepekMR94
51 Samostalnika stain ni v slovarju, najdemo le vpis za glagol: colour (something) slightly; tinge.
OED
39
4.2 Neologizmi
V tem poglavju so predstavljeni neologizmi ob podpori definicij P. Newmarka, naše
predloge prevodov v tabeli z inventarjem v prejšnjem poglavju pa skušamo tudi pojasniti
in utemeljiti. Podan je komentar na pomene besed, njihovo zaznamovanost in obliko.
Izpostavljeni so vidiki, ki bi morda lahko vodili do teţav pri prevajanju. Tvorjenke so
dodatno besedotvorno razčlenjene (Klinar in Davis 2001), za pojasnjevanje končnic in
predpon smo uporabili angleški priročnik – slovar besedotvornih obrazil Collins Cobulid
English Guides: 2 Word Formation (1994, dalje Collinsov slovar). Ker angleške tvorjenke
niso povsem prekrivne s slovenskimi, smo za razčlenjevanje izbrali teorijo po Klinarju in
Davisovi, vendar opozarjamo, da slovenski raziskovalci za slovenske tvorjenke uporabljajo
drugačne klasifikacije (prim. Toporišič 2004, Stramljič Breznik 2006, Stramljič Breznik in
Voršič 2011).52
P. Newmark (2000) neologizme opredeli kot »nove besede, ki poimenujejo na novo
izumljene ali uvožene predmete in procese, ali nov[e] izraz[e], ki naenkrat zapolnijo eno
od številnih vrzeli v jezikovnih virih, s katerimi bi na določeni ravni formalnosti radi
obvladali človeške misli in občutja« (prav tam: 193–194).
Za presojo, ali je izbran leksem neologizem ali ne, smo se oprli na dejstvo, ali je leksem ţe
normiran v slovarjih. Ker nam ni uspelo pridobiti angleškega terminološkega slovarja s
tega področja, smo za primarni vir pri presoji vzeli slovar OED. Če ta ni vseboval iskanega
leksema, se je uporabilo iskalno orodje OLD. Če tudi s tem nismo pridobili relevantnih
zadetkov, se je privzelo, da gre za neologizem. Dopuščamo moţnost, da določen deleţ
besedja v angleški strokovni literaturi za ličenje nima statusa nove tvorjenke, temveč so v
stroki ţe uveljavljeni, česar pa z razpoloţljivimi sredstvi nismo mogli raziskovati. Med
neologizme smo uvrstili tudi besede, ki sicer so v slovarju OED, a ustrezni pomen zanje ni
vnesen.
SKOVANKE
P. Newmark (2000) skovank ne opredeli, vendar pa daje napotek, da je treba pri prenosu
skovank nadomestiti morfeme z istimi ali enakovrednimi – fonemi ustreznice morajo
ustvariti podobne zvočne učinke (prav tam: 223). Klinar in Davis (2001) pa skovanke
52 J. Toporišič (2004: 156–160) tvorjenke razvršča med izpeljanke, zloţenke, sestavljanke in sklope. Teţaven
je angleški izraz derivate, ki ni povsem primerljiv s slovensko izpeljanko.
40
(angl. blends) izpostavita kot tisto vrsto tvorjenk, ki so v publicizmu pogosto tvorjene
namensko, ker imajo lastnosti, ki močno pritegnejo bralca.53
Blurple (blue + purple)
Poimenovanje za odtenek (navadno senčila za oči, laka za nohte ali šminke za ustnice), ki
je med modro in vijoličasto.54
Rešitev za delno ohranitev denotativnega pomena bi lahko
bila podredno zloţena tvorjenka, zapisana skupaj (vijoličastomoder, morda tudi
modrovijoličast), vendar se pri tem porazgubi konotativni pomen nečesa novega in
domiselnega. Tak zapis tvorjenke nakaţe, da količini barv nista izenačeni – prevladuje
druga prvine tvorjenke (npr. vijoličasta v modrovijoličast). Ker pa je vijoličasta sestavljena
iz modre in rdeče, bo ob dodajanju modre barve modra prevladovala – zato se nam zdi
izraz vijoličastomoder ustreznejši.
Feliner (feline + liner)
Gre za obliko obrobe s črtalom, ki oči spremeni tako, da so podobne mačjim. Ustvarjanje
slovenske skovanke je prepuščeno kreativnosti prevajalca, v slovenskem jeziku namreč ni
ustaljenega enobesednega izraza. Z opisnim prevodom smo precej manj omejeni, moţnosti
so lahko mačja črta, črta po mačje, mačje (občrtane) oči ipd.
Guyliner (guy + eyeliner)
Izraz, ki poimenuje črtalo, ki ga uporabljajo moški, je nastal na začetku 21. stoletja
(Krfogec 2013: 43). Analogen primer je gayliner (gay + eyeliner). Trend je bil deleţen
precejšne pozornosti, odzvale so se tudi kozmetične hiše s proizvajanjem novega nišnega
izdelka, prilagojenega moškim. Zgodnejši vnosi v odprtem spletnem slovarju Urban
Dictionary so iz leta 2005,55
izpostavljajo pa dejstvo, da je ta tip izdelka namenjen ne le
glasbenim zvezdam, pripadnikom emo-subkulture ali homoseksualcem (zanje je rezerviran
53 »A blend or a portmanteau word can be deliberately coined by blending sounds and combining the
meanings of two others« (Klinar in Davis 2001 a: 26). »They are used because they are economical, concise
and effective, contemporary newspapers and magazines writers often create words with blending and is
greatly favoured in trade-names; it permits the advertizer to proclaim in a single word two or more
components or qualities« (prav tam: 26–27). 54
Vijóličast - - ) moder z rahlim rdečkastim odtenkom: vijoličast cvet; vijoličasta obleka;
vijoličasta svetloba; bledo, temno vijoličast; modro vijoličast / vijoličasta barva vijóličasto prisl.: vijoličasto
pobarvati / piše se narazen ali skupaj vijoličasto rdeč ali vijoličastordeč; sam.: ţenska v vijoličastem. SSKJ, iskalni
vnos vijoličast, dostopno na bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=vijoličast&hs=1
(uporabljeno aprila 2015). 55
Urban Dictionary, iskalni vnos guyliner, dostopno na http://www.urbandictionary.com/
define.php?term=guyliner (uporabljeno aprila 2015).
41
izraz gayliner), temveč modernemu heteroseksualnemu moškemu, metroseksualcu.56
K.
Sajovic (2009) je pridobila informacijo, da so črtala za moške nekoliko prilagojena in da
»razlika med navadnim eyelinerjem in guylinerjem sicer ni velika: drugi je le malce bolj
odebeljen od ženskega ekvivalenta [–] primeren za čokate moške prste« (prav tam). Prim.
Vesel Kočar 2013.57
KRATICE
P. Newmark (2000) kratice opredeli kot »začetne črke besed, ki tvorijo skupino besed in se
(neustaljeno) uporabljajo za označevanje predmeta, ustanove, postopka« (prav tam: 308),
opozori tudi, da si kratic ne smemo izmišljevati, prenesemo jih, kadar za to obstaja kulturni
razlog, razen če je funkcija pomembnejša od opisa (prav tam: 308). Davis in Klinar (2001:
22) tovrstne tvorbe v angleščini imenujeta acronyms.58
MLBB – my lips but better (color)
Zgled za uporabo kratice si lahko pogledamo v naslednjem zapisu:
For Day 5 of Lipstick Week, I aim to tackle the ubiquitous (at least in the beauty community)
acronym: MLBB. If you don‟t know what MLBB means, are you new? JK, MLBB basically
means “My Lips But Better”. It pertains to a color that is very close to the wearer‟s natural lip
color, though with a slight improvement to it. It pretty much means what it literally means. I
think MLBB colors are deeply personal and can obviously vary from person to person. (Vir:
Softly Nothingspaces)59
Kratica se uporablja za ličila za ustnice (sijaje, šminke, balzame), ki ustnicam ne dajo
vidne barve, a vendar izboljšajo njihov naravni videz z rahlim adaptiranjem naravnega
odtenka. Presoja o končnem rezultatu je subjektivne narave. MLBB tako ne poimenuje ali
opredeli izdelka določene barve, temveč se nanaša na učinek, ki ga barva izdelka doseţe na
koţi uporabnice.
56 - -a) moški, navadno mlajši, ki posveča veliko pozornosti svojemu videzu,
nakupovanju, modi (Fran, SNB, iskalni vnos metroseksualec, dostopno na http://www.fran.si/
iskanje?View=1&Query=metroseksualec, uporabljeno aprila 2015). 57
M. Vesel Kočar (2013) je natančneje preučevala navade moških pri nakupu kozmetike. O moških ličilih je
ugotovila, da se v oglaševanju razlikujejo od ţenskih, razlike pa so tudi v barvah izdelkov – tako naj bi bila
moška ličila v nevpadljivih barvah, roţnati ali zlati odtenki so nezaţeleni (prav tam: 38), prodaja ličil za
moške pa se je v zadnjih letih petkratno povečala (prav tam: 39). 58
»''Tip-name'', that is one composed of the initial letters or syllables of a phrase, sometimes with additional
vowels to make it pronounceable« (Klinar in Davis 2001 a: 22). 59
Lipstick Week, Day 5, 18. maj 2013. Dostopno na http://softly.nothingspaces.com/2013/05/18/lipstick-
week-day-5-mlbb-magic (uporabljeno aprila 2015).
42
FOTD – face of the day
Kratica se nanaša na tip objave na blogih, kjer bloger/-ka objavi fotografije naličenega
obraza, navadno s seznamom uporabljenih izdelkov.
ETOD – eyes of the day
Gre za podoben tip objave, kot je FOTD, le da so v središču fotografije naličenih oči.
Zaradi neustaljenosti prevoda izvirne kratice se prevajanje s slovensko kratico ne zdi na
mestu.
SKLOPI
Pri sklopih (angl. clippings)60
piggy/piggie 'affectionate for pigment' in lippy/lippie
'affecionate for lipstick' opazimo podobnost tvorbe. Za prevajanje teh izrazov predlagamo
uporabo slovenskih ljubkovalnih končnic (šminkica in pigmentek). Teţava nastane, ker sta
končnici tudi manjšalniški, zato tvegamo, da bo prenesen izraz v slovenskem okolju
deloval humorno. Da se temu izognemo, lahko ohranimo pomensko podstavo pripon –
ljuba šminka in ljubi pigment. Slaba plat te prevajalske odločitve je, da se oddaljimo od pri
uporabnikih jezika tako ţelenega enobesednega prevoda in izgubimo občutek, da gre za
neologizem.
IZPELJANKE
Po P. Newmarku (2000) so izpeljanke »besede, izpeljane po analogiji iz antičnih grških
[…] in latinskih morfemov, po navadi s priponami kot -ismo, -ismus, -ija itd., ki so v
ustreznem jeziku naturalizirane« (prav tam: 224), prevajalce pa tudi posvari, da morajo
»razlikovati med resnimi izpeljanimi neologizmi iz industrije in hitrimi domiselnimi
neologizmi (zlasti dvobesedne zloženke), ki jih ustvarijo mediji, vključno z oglaševalci, in
so lahko le bežni« (prav tam: 226).
Z medijskimi neologizmi se je pri nas ukvarjala V. Jesenšek (1995), v novejšem času pa
potekajo tudi natančnejše besedotvorne analize neologizmov (prim. Stramljič Breznik in
Voršič 2011).61
Opozoriti ţelimo na različne opredelitve izpeljanke v teoriji P. Newmarka
60 »Clipping (called also shortening) consists of the reduction of a word to one of its parts« (Klinar in Davis
2001 a: 30), »a pet suffix may be added« (prav tam: 31). 61
Avtorici pri svojih raziskavah uporabljata natančnejšo besedotvorno razčlenitev novotvorjenih izrazov.
Kategorije prevajata, za izpeljanke uporabljata izraz derivative (derivates with suffixation, derivates with
prefixation). Prim. Stramljič Breznik in Voršič 2011: 29–35.
43
in besedotvornih teorijah (prim. opredelitev izraza derivative po A. Klinarju in M. Davis
2001, Stramljič Breznik in Voršič 2011 ter Stramljič Breznik 2006).62
Spodaj navedeni primeri ustrezajo opredelitvi A. Klinarja in M. Davis.
Buildable (prid.), build + (-able)
Pripona -able se dodaja glagolom, ko se iz njih tvorijo pridevniki. Pripona opisuje tistega
ali tisto, ki ga zadeva dejanje ali proces, ki ga opisuje glagol.63
Izraz v ličenju pomeni
lastnost ličil, da se jih lahko sloji, kar poveča njihovo prekrivnost.
Coverage (samost.), cover (glag.) + (-age)
Pripona -age se dodaja glagolom, samostalnikom in pridevnikom, nastale tvorjenke so
samostalniške. Ima pomen procesa, rezultat procesa ali stanja.64
Izraz se uporablja za opis
prekrivnosti (stopnje, do katere je koţa prekrita z ličili), navadno tekočih podlag.
Highlighter (samost.), highlight (glag.) + (-er)
Pripona -er se uporablja za tvorjenje samostalnikov, ki poimenujejo ljudi določenih
poklicev, raba pa je dovoljena tudi za predmete. Izraz poimenuje ličila, ki dajo koţi svetli
videz (za razločevanje med izrazoma highlighter in illuminator glej poglavje 2.1)
Illuminator (samost.), illuminate + (-or)
Pripona -or se, podobno kot -er, lahko uporablja tudi za predmete, ki opravljajo določeno
nalogo. Izraz poimenuje ličila, ki koţi dajejo svetli videz.
Duochrome (prid.), (duo-) + chrome
Kombinacija angleščini tuje predpone duo- in tujega korena chrome. V OLD najdemo
pojasnilo, da je predpona v angleščino prišla preko italijanščine ali francoščine, izvira pa iz
latinskega izraza duo v pomenu število dve,65
samostalnik chrome pa je nastal iz grške
62 »Derivation is the word-formational process whereby a base is furnished with one of more affix(es)«
(Klinar in Davis 2001 b: 8). Klinar in Davis opozorita, da izraza derive in derivative nista povsem prenosljiva
v slovenščino z izrazoma izpeljava in izpeljanka, tudi izraz tvorjenka ni zmeraj ustrezen, saj zajame preširok
krog slovenskih besedotvornih procesov. 63
»Productive use: -able combines with verbs to form adjectives. Adjectives combined this way describe
someone or something that is affected by the verb.« Collins Cobuild 64
»A process or state; -age combines with verbs, nouns, and adjectives to form a new noun. Words formed in
this way refer to a process, the result of a process, or a state.« Collins Cobuild 65
Online Etymology Dictionary, iskalni vnos duo, dostopno na http://www.etymonline.com/
index.php?term=duo&allowed_in_frame=0 (uporabljeno aprila 2015).
44
besede khroma 'barva', poimenoval pa je element krom.66
V Snojevem Slovenskem
etimološkem slovarju najdemo geselsko iztočnico krom, kjer je gr. khroma razloţena kot
podlaga za francoski chrome. Poimenovanje izhaja iz lepih barv kromovih spojin (Snoj
2009: 327). Ličila, ki jih opisuje ta pridevnik, so v dveh barvah, ena je osnovna in
prevladuje, druga pa je pogostokrat svetleča in ustvarja holografske učinke, vendar ne gre
za biserno ali irizirano senčilo.
Na tujejezičnih blogih se lahko za opise barve, ki da holografski učinek ob spreminjanju
kota svetlobe, pojavi glagolsko izraţanje, npr. shift to, lahko tudi samostalniško (a) shift
(npr. a green eyeshadow with a pink shift / a green eyeshadow with a shift to pink) ali
pridevniško color-shifting (eyeshadow).67
V SSKJ obstajata iztočnici monokromatičen 'enobarven'68
in polikromatičen 'večbarven',69
osnovni pridevnik kromatičen70
pa se lahko nanaša tudi na glasbo. Pridevnik kromatski kot
samostojna iztočnica v SSKJ ne obstaja, najdemo pa ga v izrazih, povezanih s fotografijo –
ortokromatski71
in pankromatski.72
Moţna prevajalska rešitev je dvokromatski, čeprav je na
spletu marginalno zastopana (zgolj dve pojavitvi pri iskanju z brskalnikom najdi.si).
Pridevnik je med inventarjem Besed slovenskega jezika,73
kjer kot vir navajajo brskalnik
najdi.si.
66 Slovar Online Etymology Dictionary, iskalni vnos chrome, dostopno na
http://www.etymonline.com/index.php?term=chrome&allowed_in_frame=0 (uporabljeno aprila 2015). 67
Viri: glej prilogo 2. 68
Monokromatičen - - -á) redko enobarven: monokromatični izdelki ♦ fiz.
monokromatična svetloba svetloba, ki jo sestavlja valovanje ene same valovne dolžine, enobarvna svetloba;
fot. monokromatični filter filter, ki prepušča žarke ene same barve; monokromatična fotografija fotografija v
eni barvi. SSKJ, iskalni vnos monokromatičen, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=monokromatičen&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 69
Polikromatičen polikromátičen -čna -o prid. (á) redko večbarven: polikromatični izdelki. SSKJ, iskalni
vnos polikromatičen, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=polikromatičen&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 70
Kromátičen -čna -o prid. (á) muz. ki je iz poltonov: kromatični sistem / kromatična harmonika harmonika,
pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha isti ton; kromatična lestvica lestvica, ki
ima v obsegu oktave samo poltone ◊ fiz. kromatična aberacija napaka leče zaradi nepravilnega prenašanja
barv. SSKJ, iskalni vnos kromatičen, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=kromatičen&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 71
Ortokromátski -a -o prid. (ȃ) fot. občutljiv za vse barve, razen za rdečo in oranţno. SSKJ, iskalni vnos
ortokromatski, dostopno na bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ortokromatski&hs=1
(uporabljeno aprila 2015). 72
Pánkromátski -a -o prid. (ȃ-ȃ) fot. občutljiv za vse barve. SSKJ, iskalni vnos pankromatski, dostopno na
bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=pankromatski&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 73
Besede slovenskega jezika, iskalni vnos dvokromatski, dostopno na http://bos.zrc-
sazu.si/cgi_new/neva.exe?name=ssbsj&expression=dvokromatski (uporabljeno aprila 2015).
45
Glede na SSKJ bi morda bilo bolje izbrati pridevnik kromatičen ali pa kar domači izraz
dvobarven. Pri tem se izgubi pomen o holografskem učinku, ki ga tudi naslovniki izvirnika
glede na sestavine besedne zveze duochrome ne bi mogli razbrati iz posameznih delov
fraze. Prednost izraza dvokromatičen pred dvobarvnim je asociativna navezanost na barvne
učinke, vidne pri kromatskih spojinah.
Duofibre 'two kinds of fiber' (duo + fiber)
Kombinacija tujejezične predpone duo- in angleškega korena fiber. Tvorjenka poimenuje
čopiče za ličenje, ki so narejeni iz krajših dlak ene vrste (pogosto ţivalskega izvora) in
daljših dlak druge vrste. Navadno se pojavi kombinacija dlak naravnega izvora s
sintetičnimi vlakni, čeprav obstajajo čopiči, ki imajo dvoje sintetičnih vlaken.
Pri opisnem prevajanju bi bilo dobro izbrati ločilni števnik (npr. čopič dvojih vlaken), ker
gre za predmet, povezan v celoto (prim. Toporišič 2004: 329–330). Uporaba glavnega
števnika z določilno besedo (čopič z dvema vrstama vlaken) je po J. Toporišču (2004:
333–334) manj priporočljiva. Tvorjenka dvovlakenski na spletu ne kaţe dovolj zanesljive
pogostosti v rabi (6 pojavitev na spletnem brskalniku Google).
NEUVRŠČENO BESEDJE
V nadaljevanju so predstavljeni izrazi, ki so sicer ţe uveljavljene besede, a so pridobile
nove pomene.74
Izpostavljene in pomensko razjasnjene so tudi nekatere novejše besedne
zveze.
Bleed (glag.) se v prvotnem pomenu nanaša na kri. Sotvarje besedil pa kaţe, da ima na
področju ličenja pomen razlivanja izdelkov za ustnice čez linijo robov ustnic po gubicah
(je sinonimen glagolu feather 'separate into tiny lines after application').
Run (glag.) je večpomenski glagol, eden izmed pomenov se nanaša tudi na lastnost barvil,
da puščajo barvo, ko se zmočijo, obstaja pa tudi v pomenu raztopljene oz. stopljene trdne
snovi.75
Uvrščanje glagola run pod neologizme je tako vprašljivo in odvisno od presoje –
74 P. Newmark (2000: 220) obravnava posebno vrsto neologizmov, ki so obstoječe besede z novimi pomeni.
Ko nastane tak neologizem, ohrani svojo prvotno besedno vrsto, lahko pa se mu spremeni slovnična
kategorija, kar imenujemo konverzija (angl. conversion, functional shift – prim. Klinar in Davis 2001: 40). Za
take razvrstitve bi bil nujen poglobljen študij izvora angleškega besedja, ki pa ni cilj našega diplomskega
dela, zato na tem mestu novo besedje zgolj navajamo. 75
Slovar navaja pojasnili »([o]f dye or colour in fabric or paper) dissolve and spread when the fabric or
paper becomes wet« ter »([o]f a solid substance) melt and become fluid«. OED, iskalni vnos run, dostopno na
http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/run?searchDictCode=all (uporabljeno 20. januarja
2015).
46
lahko sprejmemo barvilo kot nadpomenko za ličila in interpretiramo izraz kot
nezaznamovan. Menimo, da je pomen v slovarju res blizu koncepta, ki ga pri ličenju
poimenuje izraz run, vendar gre po drugi strani za dodajanje novega pomena glagolu, zato
ga obravnavamo kot neologizem.
Stipple (glag.) je glede na prvotni pomen, kot ga razlaga OED, omejen na tehniko v likovni
umetnosti. V našem primeru tehnike ličenja s čopičem gre za podobno dejanje (oz. za
gibanje rok) kot pri ţe uslovarjenih pomenih za iztočnico stipple, le pomen je bolj
specializiran – uporabljajo se ličila.
Waterline (samost.) ima uslovarjene samo pomene, vezane na višino in vodo. V pomenu
roba veke se ne pojavlja.
Crease (samost.) je poimenovanje za del zgornje veke, kjer se koţa pregiba, in se je močno
uveljavilo v pomenu očesnega pregiba, slovarski pomen pa je precej širši – nanaša se na
izrazne ali starostne gube. Očesni pregib pa ni ne odraz starosti ne izrazna guba, temveč
prirojena obrazna poteza.
Falsies (samost.) je bilo prvotno poimenovanje za podloţke v modrcih, kasneje je prešlo
na čustveno zaznamovano poimenovanje za umetne trepalnice.76
V Collinsovem slovarju
je navedena uporaba pripone -y v kombinaciji s samostalniki in imeni, ki osnovni obliki
doda ljubkovalno in domačnostno noto, beseda postane pogovorna.77
Frosted (prid.,), frost (tudi v zvezah frost finish, frost eyeshadow) – v OED so uslovarjeni
le pomeni, vezani na zmrzal. Poimenuje vrsto sijaja v bleščečih kozmetičnih izdelkih.
Stain (samost.) – v OED je uslovarjena samo glagolska oblika. V tem primeru zaznamuje
vrsto ličila (kozmetični izdelek za ustnice ali ličnice).
Tightline (glag.) je tehnika nanašanja črtala na notranji zgornji rob veke.
Tint (samost.) – v OED je uslovarjena je samo glagolska oblika. Izraz pa zaznamuje vrsto
lčila za obarvanje (ustnic, ličnic, lahko pa tudi obrvi in trepalnic).
76 Ker je izraz s to grafično podobo in besedontvorno zgradbo ţe obstajal, le nov pomen je pridobil, ga ne
omenjamo pri predhodno razčlenjenih neologističnih izpeljankah. 77
»Productive use. -y also combines with almost any noun or name in order to give it more affectionate or
familiar form. […] Words formed in this way are very informal.« Collins Cobuild
47
Cat eye – način ličenja oči, ki jim obliko spremeni tako, da so videti bolj mačje. Podobna
izraza sta tudi wing(ed) liner (oblika črte, narisana s črtalom za oči, ki je podaljšana preko
linije trepalnic) in feline flick (oblika črte, katere rezultat je kombinacija prej omenjenih cat
eye in wing liner).
Spider lashes je poimenovanje za grudičaste, zlepljene trepalnice.
Tear duct je v nasprotju z uslovarjenim konkretnim pomenom v sotvarju ličenja uporabljen
metonimično (zato je uvrščanje zveze med neologizme lahko vprašljivo). Ličila se ne
nanašajo neposredno na solzno karunkulo78
ali na solzovod,79
temveč na koţo v notranjih
očesnih kotičkih okoli nje.
Fall-out (samost., tudi fallout in fall-down) – poimenovanje za drobce senčila, ki pri
ličenju padajo na predel pod očmi.
78 Termania, Slovenski medicinski slovar, iskalni vnos karunkula, dostopno na
http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinskislovar/5509293/caruncula?query=solzna%20karunkula
(uporabljeno aprila 2015). 79
Termania, Presisov večjezični slovar, iskalni vnos tear duct, dostopno na
http://www.termania.net/iskanje?Query=tear+duct (uporabljeno aprila 2015).
48
5 ANALIZA POJAVNOSTI IN POGOSTOSTI PREVODOV
IZBRANEGA BESEDJA
Na podlagi podatkov, pridobljenih v poglavju 2.1, se je izbralo besedje, ki mu ţelimo
določiti pogostost uporabe. Zaradi neproblematičnosti prevodov smo iz analize pogostosti
izločili naslednje lekseme: angle brush, dome brush, slanted brush,80
bright, matte, satin,
sheen, mousse, mica, compact (samost.), HD, iridescent. Ta skupina leksemov je manj
problematična za prevajanje, ker so prenosi v slovenski jezik moţni s samostojnimi
ustreznicami, naši izbrani viri pa ne kaţejo na več moţnih paralelnih izrazov, ki bi
omogočali pogostostno analizo. Izločili smo tudi neologizme, ki se jim ni dalo pridobiti
vsaj dveh ustreznic in ki smo jih obdelali ţe v prejšnjem poglavju: bleed, buildable, cat
eye, coverage, duochrome, duofiber, fallout, falsies, feliner, feline flick, frosted, guyliner,
gayliner, run, illuminator/iluminiser, lippie, MLBB, EOTD, FOTD, stipple, tear duct,
tightline, tint, stain, wing (eyeliner).
Analiza pogostosti v tem diplomskem delu je opravljena na izrazju, ki
(1) ima v ciljnem jeziku, slovenščini, vsaj dve ustreznici;
(2) je vzeto iz knjiţnega vira in
(3) je zaradi svojih značilnosti še posebej zanimiv predmet obravnave.
Tako smo za analizo izbrali naslednje izraze: make-up, make-up artist, mascara, blush,
bronzer, liner, primer, lash curler, falsies, crease, swatch, tinted moisturizer, liquid liner,
lip gloss, contour, contour powder, highlighter, concealer, lashline, waterline, fixing
spray, kajal, kohl.
Analizi sledi interpretacija rezultatov 23 izbranih leksemov – opredelitev besedja glede na
izvor, razvrščanje besedja glede na pogostost od najpogostejšega do najmanj pogostega in
predstavitev morebitnih teţav pri opravljanju analize (na tem mestu je natančneje
razjasnjeno, kaj povzroča šum ali interferenco, ki je pri analizi pogostosti in pojavnosti
označena s klicajem). Nato so predstavljene informacije o besedju iz uporabljenih
slovarskih virov.
80 Slikovno gradivo za različne vrste pripomočkov za ličenje je zbrala tudi N. Ambroţič (prim. Ambroţič
2012).
49
POGOJI ISKANJA
Nastavitve pri naprednem iskanju z brskalnikom Google so bile: jezik slovenščina, katera
koli regija, zadnja posodobitev kadar koli, išči samo po drţavi Slovenija. Uporaba logičnih
operatorjev je bila odvisna od primera – če so uporabljeni, so tudi zapisani v tabeli.
Pri iskanju po Gigafidi se je zmeraj uporabilo enostavno iskanje, razen če so imeli rezultati
preveč šuma ali če se ključna beseda sploh ni dala najti znotraj konkordanc. V takih
primerih so parametri za iskanje napisani pri posamičnem primeru.
Pri iskanju po korpusu Nova beseda so bili iskalni pogoji širina konkordance 44 črk na levi
in desni strani, izpis 100 enot, iskanje po celem korpusu, konkordančno iskanje. Če so se
uporabili drugačni pogoji iskanja, je to zapisano pri posameznih primerih.
Iskalne nastavitve po forumu portala Diva.si so bile: iskanje po delu pojma je vključeno,
razlikovanje velikih/malih črk je izključeno, v kategorijah: članki, izdelki, zanimivo,
albumi, blogi, ostala vsebina.
Iskanje po forumu Ars Cosmetica je potekalo v okencu Iskanje po ključnih besedah, ob
pogoju iskanje po vseh izrazih ali uporaba vnesene poizvedbe, išči po podforumih, iskanje
znotraj zadeve prispevkov in besedilo sporočil, rezultate razvrsti padajoče po času
prispevka, prikaţi rezultate kot prispevke, vrni prvih 300 znakov v prispevkih.
LEGENDA SIMBOLOV IN GRAFIČNIH POUDARKOV
» « uporaba iskanja dobesedne besedne zveze
x* iskanje po delu besede
! šum, oteţena interpretacija rezultatov
() besedilo v oklepaju razjasni vzrok oteţene interpretacije analize
G Google
GF Gigafida
NB Nova beseda
AC Ars Cosmetica
50
5.1 Ličila
Tabela 3: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu make-up
Make-up Ličila Šminka Make up Mejkap Dekorativna
kozmetika
Dekorativa
G 483.000 20.400 ! (izdelek za
ustnice)
568.000 13.000 403.000 49.700 !
GF 9.420 2.051 / 192 324 23
NB 310 / 49 4 4 3
AC 727 / 2.000 22 41 812
Diva 138 20 šmink* 109 6 3 0
Besedje glede na izvor
Domače besedje: ličilo. Prevzeto besedje: izposojenke (mejkap, dekor, kozmetika, šminka),
citatne prevzete besede (make-up).
Pogostost izrazov
Razvrščeno od najpogostejšega do najmanj pogostega: make-up, dekorativna kozmetika,
dekorativa, ličila, šminke, mejkap. Najmanj pogost izraz mejkap, najpogostejši make-up.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Opazili smo močne interference z lastnimi imeni izdelkov, ki imajo v nazivu Make-up,
precej pa je tudi nekozmetičnih zadetkov. Make-up ima različne pomene, zato v celotni
mnoţici (ţe kar neobvladljivih čezmilijonskih zadetkov) teţko preštejemo število tistih
podatkov, ki ustrezajo iskanemu sotvarju. Zanimiv pojav je pregibanje s slovenskimi
končnicami – make-up tako ni rabljen citatno, temveč je transmorfemizirana tujka.81
Problematično je iskanje besede šminka – zanesljivih rezultatov ni mogoče pridobiti, ker
med zadetki ni moţno razločevati med šminko za ustnice in šminko v pomenu ličil. Tudi
dekorativa ima pomene, ki niso vezani samo na ličila (npr. okrasni predmeti za bivalne
prostore ipd.). Poleg tega je Dekorativa na forumu Ars Cosmetica poimenovanje rubrike,
zato so ob iskanju v tem primeru rezultati pogostosti manj realni.
O slovenjenju izraza make up so razpravljali tudi v jezikovni svetovalnici Inštituta za
slovenski jezik Frana Ramovša ob vprašanju bralca, zakaj slovenjenje izraza povzroča
toliko teţav. A. Bizjak Končar in H. Dobrovoljc (2013) odgovarjata, da je uspešnost
81 Izraz transmorfemizacija pomeni proces oblikoslovne adapatacije slovenskim morfološkim pravilom;
prevzeta beseda dobi slovenska obrazila ali končnice (Sicherl 1999: 142).
51
podomačenja tujih izrazov pogojena s tremi dejavniki: (1) z dovolj hitrim podomačenjem
(ţe ob prvih pojavitvah v slovenščini), (2) z obstojem več sopomenk, med katerimi lahko
uporabnik jezika prosto izbira in (3) z ţivo rabo izraza med krogi ljudi, kjer je izraz
uporabljen dnevno. Za make up ugotavljata, da izpodriva starejši, domač izraz ličilo,
vendar pa se izraza pomensko ne pokrivata popolno. Make up ima nov pomenski odtenek,
poimenuje celoten videz, navadno obraza, ki je rezultat ličenja. Ta pomen naj bi bil razlog,
zakaj lahko v SP najdemo obliko podomačenega zapisa mejkap. Ličilo pa poimenuje
predmete, s katerimi se ličimo. Šminka je izgermanska izposojenka, ki se ji je pomen
specializiral za ličenje ustnic.82
Izraz make-up najdemo tudi v Slovenskem etimološkem slovarju (2009). Gre za tujko,
prevzeto iz angleške besedne zveze make-up, kar je posamostaljeni glagol make-up 'naličiti
(se), našminkati (se), prvotno 'pripraviti, napraviti, popraviti (videz)', drugotno še 'pobotati
se, prirediti' (Snoj 2009: 374). Pri iskanju po spletni zbirki terminoloških slovarjev
Termania lahko obliko mejkap najdemo v SP 2001 z oznako ţargon,83
v Slovenskem
oblikoslovnem leksikonu84
in Slovarčku popačenk in zmerljivk.85
V Velikem slovarju tujk
(Verbinc 2002: 689) pa je besedna zveza make up opredeljena kot angleški izraz v
pomenih (na)lepotičenja in kozmetične ureditve zunanjosti.
Izraz dekorativa je tvorjen iz besede dekor 'okras', ki je v Velikem slovarju tujk (2002: 187)
pojasnjena kot tujka, nastala iz francoskega izraza decor (v francoščino prevzetega iz lat.
decor), dekorativen 'olepševalen, namenjen za okras' pa je nastal iz francoskega izraza
decorati (prav tam: 187). Tudi v SSKJ je dekorativen sinonimen pridevniku okrasen
'namenjen olepšavi'. 86
82 Slovenjenje izraza »make up«. ZRC SAZU, jezikovno svetovanje Inštituta za slovenski jezik Frana
Ramovša. Dostopno na http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/slovenjenje-izraza-make-up#v (uporabljeno
aprila 2015) 83
Mêjkap -a m, pojm. (ȇ) ţarg. skrbeti za svoj ~ naličenost obraza. Termania, iskalni vnos mejkap, dostopno
na http://www.termania.net/iskanje?Query=mejkap (uporabljeno aprila 2015). 84
Termania, Slovenski oblikoslovni slovar Sloleks, iskalni vnos mejkap, dostopno na
http://www.termania.net/slovarji/slovenski-oblikoslovni-leksikon-sloleks/5616028/mejkap?query=mejkap
(uporabljeno aprila 2015). 85
Termania, Slovarček popačenk in zmerljivk, iskalni vnos mejkap, dostopno na
http://www.termania.net/slovarji/slovarcek-popacenk-in-zmerljivk/4457450/mejkap?query=mejkap
(uporabljeno aprila 2015). 86
Dekoratíven -vna -o prid. (ȋ) namenjen olepšavi, okrasen. SSKJ, iskalni vnos dekorativen, dostopno na
bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=dekorativen&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
52
5.2 Vizažist
Tabela 4: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu make-up artist
Make-up
artist
Vizaţist Umetnica/-ik
ličenja
Make-up
artist/-ka
Mojster/-rica
ličenja
G m. sp. 9.540
ţ. sp. 27.800
m. sp. 1.360 »«
ţ. sp. 3.770 »«
m. sp. 3.770 »«
ţ. sp. 861 »«
m. sp. 586 »«
ţ. sp. 1.010 »«
NB m. sp. 20
ţ. sp. 49
m. sp. 0
ţ. sp. 1
m. sp. 0
ţ. sp. 0
m. sp. 1
ţ. sp. 42
GF 812
ţ. sp. 1.715
210
ţ. sp. 82
m. sp. 0
ţ. sp. 2
m. sp. 90
ţ. sp. 408
AC m. sp. 7
ţ. sp 32
m. sp. 0
ţ. sp. 1
/ /
Diva m. sp. 0
ţ. sp. 15
m. sp. 4
ţ. sp. 31
m. sp. 0
ţ. sp. 0
m. sp. 0
ţ. sp. 2
Besedje glede na izvor
Domače besedje: ličenje, umetnik. Prevzeto besedje: artist in mojster (tujki), vizažist
(izposojenka), make-up (citatna beseda).
Pogostost izrazov
Padajoče od najpogostejšega do najmanj pogostega izraza: vizažistka, umetnica ličenja,
make-up artisti, mojstrica ličenja, vizažist, umetnik ličenja, make-up artistka, mojster
ličenja. Opazimo, da je ţenska oblika pogostejša od moške.
Izposojenke vizažist ni v SSKJ, najdemo pa jo v SP, kjer ima oznako kozmetika,87
pojavi
se tudi v SNB v pomenu 'strokovnjak za ličenje', tvorjeno po zgledu frc. visagiste (iz
visage „obraz‟).88
Vizaţist/-ka sta tudi uradna naziva izobraţevanja za slovensko
nacionalno kvalifikacijo. Razprava v arhivu ŠUSS-a govori o etimološkem izvoru
(definicijo so povzeli iz slovarja tujk) iz francoske visagiste v pomenu osebe (kozmetik,
kozmetičarka), ki s frizuro in ličenjem poudarja značajske poteze obraza.89
Ob pregledu
slovarske iztočnice za izraza vizaţist/-ka v Velikem slovarju tujk (2002: 1233) opazimo
tudi sinonimne oblike masker/-ka, ličilec in ličilka.
87 Termania, SP 2001, iskalni vnos vizažist, dostopno na http://www.termania.net/slovarji/slovenski-
pravopis-2001/2632034/vizazist?query=viza%C5%BEist (uporabljeno aprila 2015). 88
Fran, SNB, iskalni vnos vizažist, dostopno na http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=
viza%C5%BEist (uporabljeno aprila 2015). 89
Prosim, če mi poveste, kaj pomeni beseda vizažist! ŠUSS, Študentska skrb za slovenščino, dostopno na
http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000186.html (uporabljeno aprila 2015).
53
5.3 Maskara
Tabela 5: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu mascara
Mascara Maskara Tuš za trepalnice
G 104.000 11.200 »tuš + za + trepalnice«
NB 66 1
GF 4.181 27
AC 536 0 + tuš za + trepalnice,
podforum Dekorativa
Diva 96 /
Besedje glede na izvor
Domače besedje: /. Prevzeto besedje: maskara, tuš (izposojenki).
Pogostost izrazja
Oblika maskara kaţe dosti večjo pojavnost na spletu kot tuš za trepalnice, kljub temu da je
ta besedna zveza v SSKJ,90
maskara pa ni. Maskaro najdemo med inventarjem Sloleksa ter
Besedišča slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki.91
Razloţena je tudi v SNB v
pomenu ščetkasto ličilo za trepalnice.92
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Šum in interference so se pojavili pri iskanju besedne zveze tuš za trepalnice po forumu
Ars Cosmetica, kjer iskanje ne omogoča zadetkov točne besedne zveze, dá pa 510 ujemanj,
ki za raziskavo niso relevantna. Enaka teţava se je pojavila tudi pri drugem forumu.
90 Tuš za trepalnice gosta, tekoča snov za ličenje. SSKJ, iskalni vnos tuš, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=tuš&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 91
Termania, iskalni vnos maskara, dostopno na http://www.termania.net/iskanje?Query=maskara
(uporabljeno aprila 2015). 92
- ) ščetkasto ličilo za trepalnice v obliki spirale: črna maskara; vodoodporna maskara
E ← agl. mascara ← špan. mascara . SNB, iskalni vnos maskara, dostopno na
http://bos.zrc-sazu.si/c/SNB/neva.exe?name=snb&expression=maskara&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
54
5.4 Rdečilo za lica
Tabela 6: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu blush/-er
Blush/-er Rdečilo93
Ruţ94
Rdečec Blusher Blush
G 7600
1.411.000 »rdečilo za lica«
338.000 »rdečilo za ustnice«
10.600 »rdečilo za ličnice«
107.000 »rdečilo za lička«
57.700 ! (tujejezične
vsebine)
7 6.350 12.2000
NB 86 3 (kratice) 0 0 5
GF 2.222 rdečilo (beseda sr. spola)
461 (rdečilo za lica)
45 rdečilo za ličnice
120 rdečilo za lička
757 rdečilo za ustnice
19 5 29 388
AC 145 0 0 61 854
Diva 80 0 0 11 54
Besedje glede na izvor
Domače besedje: rdečilo, rdečec. Prevzeto besedje: blush, blusher (citatni besedi), ruž
(tujka).
Pogostost izrazja
Najpogostejša oblika je rdečilo, ki ga po pogostosti nasledi transmorfemizirana tujka
blush, zapisana citatno (pregibanje s slovenskimi obrazili je prisotno). Blush je pogosta
oblika ne samo na forumih, temveč tudi v Gigafidi. Najverjetnejši razlog za to so lastna
imena proizvodov v reklamnih oglasih revij in časopisov. Najmanj prisotna je beseda ruž.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Iskalni vnos ruž je tako v Gigafidi kot Googlu kljub nastavitvam jezika na slovenščino
vrne zadetke, ki so večinoma kratice ali citati iz hrvaščine. Prevelik šum je tudi pri iskanju
93 Rdečílo -a s (í) 1. rdeče barvilo: kupiti kilogram rdečila / broščevo rdečilo; rdečilo za markacije / rdečilo se
lušči 2. ličilo rdeče barve, zlasti za ustnice: naličiti, namazati se z rdečilom / rdečilo za ustnice 3. rdeče
črnilo: napolniti nalivnik z rdečilom. SSKJ, iskalni vnos rdečilo, dostopno na
bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=rdečilo&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
Nardečíti -ím dov., nardéči in nardêči; nardéčil (i í) prekriti z rdečilom: nardečiti ustnice nardečèn -êna -o:
nardečena lica. SSKJ, iskalni vnos nardečiti, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=nardečiti&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 94
Rúţ -a m (u) zastar. ličilo rdeče barve, zlasti za ustnice; rdečilo: ruţ in puder / ruţ za ustnice. SSKJ, iskalni
vnos ruž, dostopno na bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ruţ&hs=1 (uporabljeno
aprila 2015).
55
po Novi besedi, ni ločevanja med glagolom rdečiti in samostalnikom rdečilo. Nobeden
izmed forumov v objavah ne vsebuje oblike ruž.
Iskanje po Googlu prikaţe še nekaj nepričakovanih predlaganih iskalnih moţnosti, med
drugim tudi rdečilo za ustnice. V SSKJ uslovarjen pomen za rdečilo je 'ličilo rdeče barve,
zlasti za ustnice', to bi morda lahko pojasnilo, od kod interferenca pomenov šminke in
izdelka za lica. Prim. analizo za besedo šminka.
5.5 Bronzer
Tabela 7: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu bronzer
Bronzer
Bronzer
Puder za
zagorel
videz
Bronca Terakota
puder
Rdečilo
v bronci
Terracota
G 41.100 3.250 7450 ! 51 »« »« 0
1800 ! glineni izdelki
NB 2 / 7 / »+« ! (terakota: glina)
/ /
GF 264 10 ! (Ford Bronca)
4 0 3
AC 251 / / / / 7
Diva 35 / / 1 / /
Besedje po izvoru
Domače besedje: /. Prevzeto besedje: bronzer, terakota, puder – izposojenke, bronca,
terracota – citatni besedi, lahko tudi transmorfemizirani. Bronca je dvojnica besede
bronsa, ki pomeni bron.95
Pogostost izrazja
Po spletni prisotnosti najbolj prevladuje bronzer, opisni prevod puder za zagorel videz mu
sledi. Pogostost drugih izrazov teţko analiziramo zaradi prevelike interference z glinenimi
izdelki.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Obstaja velika moţnost, da so bili izvorno samo priloţnostni prevodi. Jedro besedne zveze
terracota puder pa je v današnjem času zastarelo, kar še dodatno oteţuje analizo. Izraz bi
bil pogojno še vedno ustrezen le v primeru, ko se nanaša na ličilo, narejeno iz gline.
95 Brónsa, brónca oz. brónza –e ţ (o); zlitina bakra in drugih kovin; bron. SSKJ, iskalni vnos bronsa,
dostopno na bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=bronsa&hs=1 (uporabljeno aprila
2015).
56
5.6 Črtalo
Tabela 8: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu liner
Liner Črtalo Barvica
za oči
Svinčnik
za oči
Liner Eyeliner
G 43.900 54.800 82.400 86.500 ! (lastna imena) 53.100
NB 151 0 1 11 5
GF 1329 ! 30 156 218 ! (lastna imena) 193 ! (lastna
imena) AC 33 47 214 683 302
Diva 38 1 10 97 38
Besedje po izvoru
Domače besedje: svinčnik, črtalo. Prevzeto besedje: barvica (tvorjena iz češke izposojenke
barva), liner, eyeliner (citatni besedi, tudi transmorfemizirani tujki, tvorjeni iz lat. linea
'vrvica, črta, poteza' [Veliki slovar tujk, Verbinc 2002: 665]).
Pogostost izrazja
Ob upoštevanju v nadaljevanju navedenih teţav lahko besedne zveze glede na pogostost
razvrstimo takole (od najbolj zastopanega do najmanj zastopanega izraza): liner, eyeliner,
svinčnik za oči, barvica za oči, eyeliner, črtalo.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Analiza pogostosti je mogoča le na podlagi rezultatov iskanja po forumih in Googlu.
Korpusa ne ločujeta med samostalnikom in glagoli, tudi pri napredem iskanju po Gigafidi z
omejitvijo iskanja na samostalnike so med zadetki še zmeraj glagoli. Pri iskanju citatnih
oblik so močno prisotne interference z lastnimi stvarnimi imeni.
57
5.7 Vihalnik za trepalnice
Tabela 9: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu lash curler 1/2
Lash
curler
Vihalnik za
trepalnice
Vihalec za
trepalnice
Kodralec za
trepalnice
Kodralnik za
trepalnice
G 4 »vihalnik za«
8 »vihalnik trep.«
60 vihalnik trep.
6 »vihalec za trep.«
3220 »vihalec t«
202 ! »kodralec«
(orodje za lase!) 0 »kodralec za trepalnice«
9 kodralec trep. (za »« ni
zadetkov)
808 kodralnik za trepalnice
9 »kodralnik za trepalnice«
95 »kodralnik trepalnic«
2.750 kodralnik trepalnic
NB 0 vihalnik
0 vihalnik za
0 vihalnik trep.
0 vihalec
0 v za t
0 vihalec tre.
0 kodralec
0 kodralec za trep.
0 kodralec trep.
0 kodralnik za trepalnice
0 kodralnik trepalnic
GF 0 vihalnik
0 vihalnik za trep.
0 vihalnik trep.
1 vihalec
0 vihalec za trep.
1 vihalec tre.
2 ! kodralec (lasje)
0 kodralec za trep.
0 kodralec trep.
93 ! (lasje)
3
0
AC 1vihalnik
0 vihalnik za trep.
0 vihalnik trep.
3 vihalec
1 vihalec za trep.
2 vihalec trep.
0 kodralec
0 kodralec za trep.
0 kodralec trep.
1 ! (lasje)
Diva 0 0 0 4
Tabela 10: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu lash curler 2/2
Lash curler Škarjice za
trepalnice
Klešče za
trepalnice
Uvijalec trepalnic
G 1 151.000 »klešče za trepalnice«
950 »klešče za vihanje trepalnic«
803 klešče za vihanje trepalnic
227 uvijalec trepalnic
215 »uvijalec trepalnic trep.«
4 »uvijalec za trepalnice«
NB 0 0 0
GF 0 19 0
AC 0 12 0
Diva 0 0 0
Besedje po izvoru
Izrazje je motivirano z domačimi besedotvornimi sredstvi.
Pogostost izrazja
Največjo pogostost opazimo pri besedni zvezi klešče za trepalnice. Izmed analiziranega
izrazja so najbolj uveljavljene oblike vihalec, kodralnik za trepalnice in klešče za
trepalnice, ostalo izrazje se pojavlja le marginalno.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Pri sami izvedbi analize ni bilo teţav. Teţavnejši sta raznovrstnost izrazja in presoja,
katerega izmed obravnavnih izrazov označiti za najprimernejšega. Za odločitev si bomo
pomagali s pomensko (slovarsko) razlago in opazovanjem obrazil.
58
V pomenu 'zavihati navznoter' najdemo v SSKJ geselske iztočnice uvihati, uvijati in
privihati. V ponazarjalnem gradivu za privihati primer navaja privihane trepalnice,96
pri
uvijati97
in uvihati98
pa se zdi, da je pomen vezan na lase. Pri iskanju naletimo na še nekaj
sorodnih alternativnih izrazov (ki pa niso analizirani): klešče za uvijanje trepalnic, klešče
za privihanje, kodralne klešče, klešče za vihanje trepalnic.
Obrazilo -nik se po navadi uporablja za neţivo, kar priprava za vihanje trepalnic tudi je. Pri
iskanju z Googlom najdemo za obliko vihalnik 60 pojavnic. Običajno obrazilo za ţiva bitja
je -ec, pogostostna analiza v tabeli 10 pa kaţe, da je ravno oblika na -ec številčno bolj
zastopana (588 pojavnic za primer vihalec). Nasprotno pa je pri primerih kodralec in
kodralnik. Oblika z neţivim obrazilom -nik je pogostejša od oblike kodralec. Kodralnik je
sicer uveljavljen izraz za orodje za toplotno oblikovanje las, kot kaţe analiza, pa se je
zgodil prenos pomena na trepalnice.
Proti uporabi besedne zveze škarjice za trepalnice govori uslovarjen pomen škarij v SSKJ,
kjer vidimo, da so škarje orodje iz rezil.99
5.8 Umetne trepalnice
Tabela 11: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu falsies
Falsies Trepke Umetne trepke Trepkice Umetne trepkice
G 1.710 »« 169 2 0
GF 0 0 0 0
NB 0 0 0 0
AC 76 24 2 0
Diva 30 6 0 0
96 Privíhati -am dov. (í) nekoliko zavihati: privihati ovratnik plašča; privihati pločevino; čevlji so se mu
spredaj privihali / privihal je ustnico in ga porogljivo pogledal / privihati rokave zavihati privíhan -a -o:
privihan nos; privihan rob; privihane trepalnice (podčrtala V. Š.). SSKJ, iskalni vnos privihati, dostopno na
bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=privihati&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 97
Uvíjati 3. zavijati, zvijati navznoter: te ţivalice plavajo tako, da hitro uvijajo rep; lasje so se ji začeli uvijati
// z vitjem spravljati v kaj: uvijati pisano nit v prejo. SSKJ, iskalni vnos uvijati, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=uvijati&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 98
Uvíhati -am dov. (í) zavihati navznoter: uvihati ustnico; rob posode se uviha / polţ uviha tipalnice.
Uvíhan -a -o: uvihan rob. SSKJ, iskalni vnos uvihan, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=uvihan&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 99
Škárje -rij ţ mn. (a) 1. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V.
SSKJ, iskalni vnos škarje, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=škarje&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
59
Besedje po izvoru
Besedne zveze so tvorjene s slovenskimi koreni in obrazili.
Pogostost izrazja
Večjo pogostost smo opazili pri besednih zvezah, ki imajo v jedru izraz trepke, rabe izraza
trepkice rezultati ne kaţejo.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
V korpusih Nova beseda in Gigafida ni nobene izmed navedenih štirih različic.
Neologizem v angleškem izvirniku je tvorjen z uporabo obrazila za tvorbo ljubkovalnic,
pri ljubkovalni obliki, tvorjeni v slovenščini, pa raba glede na rezultate ni pogosta. Pregled
sotvarja pri iskanju po spletu kaţe na prisotnost izraza trepke kot ljubkovalnega
poimenovanja za trepalnice, torej ne nujno za umetne trepalnice. Poleg čustvene
zaznamovanosti je izraz neknjiţen.
5.9 Pregib veke
5.9.1 Crease – glagol
Tabela 12: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu crease (glag.)
Crease Iti v gubo Nabirati v gubi Nabiranje v gubi
G 2 »iti v gubo«
16500 »gre v gubo«
4 »nabirati v gubi« 3
GF 0 28 5
NB 0 1 0
AC 132 »v gubo« ! !
Diva 0 0 0
Besedje po izvoru
Domače izrazje: iti, nabirati, guba.
Pogostost izrazja
Za prenos glagola crease najbolj uveljavljeno pojasnilo iti (gre) v gubo.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Za opisne prevode (sestavljene iz besed, tvorjenih iz domačega izrazja) je analiza dosti
teţja in nenzanesljiva. Rezultate so ponekod dale skrajšane poizvedbe.
60
5.9.2 Crease – samostalnik
Tabela 13: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu crease (samost.)
Crease
(samost.)
Očesna
guba
Pregib
veke
Lok
očesa
Očesna
votlina
Očesna
jamica
Pregib
očesa
Crease Guba
očesne
jamice
G 93 »«
33.200
197 »«
2 »« 907 »« 1720 »« 12.300
6 »«
! (stvarna
lastna)
0
GF 77 (vodiči za ličenje)
23 (vodiči za ličenje)
0 105 (splošno besedje)
109 0 ! (stvarna lastna)
1
NB 0 0 0 4 (splošno
besedje)
0 0 0 0
AC 2 0 ! (očesa)
0 0 0 171 0
Diva 0 0 0 0 0 1 6 /0
Besedje po izvoru
Domače izrazje: oko, lok, votlina, pregib, jamica. Prevzeto izrazje: crease (citatno,
transmorfemiziranih oblik ni opaziti).
Izraz v izvirniku, crease, je sinonimen izrazu eyesocket (ustreznica zanj je po Presisovem
večjezičnem slovarju očesna jamica)100
. Jedra prevodov se vrtijo okrog treh moţnosti:
besed guba,101
veka in jamica. V SSKJ obstaja tudi izraz očnica v pomenu očesne
votline.102
Za samostalnik pregib SSKJ ne navaja pomena, ki bi ustrezal našemu iskanem
sotvarju.103
Pogostost izrazja
Najpogostejši izraz (pri vseh virih za ugotavljanje pogostosti, razen foruma Ars Cosmetica)
je pregib veke, sledi mu pregib očesa, očesna jamica, očesna votlina, očesna guba, lok
očesa, izraza guba očesne jamice in lok očesa se sploh ne pojavita, za izraz crease pa
pogostost teţko ugotavljamo. Rezultati analize kaţejo, da je na forumu Ars Cosmetica
primarno uporabljen le izvirnik, citatno crease.
100 Termania, Presisov večjizični slovar, iskalni vnos eye socket, dostopno na
http://www.termania.net/slovarji/presisov-vecjezicni-slovar/8066236/eye-socket?query=eye%20socket
(uporabljeno aprila 2015). 101
Gúba 2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima ţe gube okrog oči / nabrati
obraz v gube / prijazne, resne gube poteze. SSKJ, iskalni vnos guba, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=guba&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 102
Óčnica - ; í) nav. mn. parna votlina pod čelom, v kateri je oko; očesna votlina: iz očnic so
mu gledale stroge oči; globoke očnice redko sulica mu je predrla očnico in se zasadila v oko odprtino za oči
pri čeladi. SSKJ, iskalni vnos očnica, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=osenčiti&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 103
Pregíb -a m (i) 1. del telesa v sklepu, 2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: 3. redko krivina,
vijuga 4. knjiţ. gib, kretnja. SSKJ, iskalni vnos pregib, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=pregib&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
61
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Zaradi premočne interference z lastnimi imeni je interpretacija rezultatov za izraz crease
oteţena. Pri analizi izraza očesna votlina se je pojavila teţava, da je bila besedna zveza
ponekod uvrščena v sotvarje kosti (lobanje), in ne ličenja.
5.10 Testiranje barve izdelka na roki/koži/nohtu
Tabela 14: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu swatch
Swatch Swatch Poswatchati Swatchati Narediti swatch
G ! (ure Swatch) 8 10 swatcha* 46
GF ! (ure Swatch) 0 0 0
NB ! (ure Swatch) 0 0 0
AC 224 0 1
7 swatchanje
3
Diva 79 0 0 0
Besedje po izvoru
Domače besedje: /. Prevzeto besedje: swatch (transmorfemizirana tujka).
Pogostost izrazja
Presojo pogostosti različnih oblik s korenom swatch lahko opravimo le ločeno za forume
in za iskalnik Google, korpusno gradivo ne vsebuje transmorfemizirane tujke swatch.
Pogostost oblik (Google), razvrščenih od najpogostejše do najmanj pogoste: narediti
swatch, swatchati, poswatchati. Osnovni obliki swatch ni mogoče določiti pogostosti.
Pogostost oblik (forum Ars Cosmetica): swatch, narediti swatch, poswatchati.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Analiza kaţe močno prisotnost citatne besede kot tudi številnost njenih
transmorfemiziranih hibridov na forumih, teţko pa primerjamo pojavnost in pogostost
glede na spletni brskalnik in korpuse zaradi premočne interference z lastnim imenom ur
Swatch. Ustreznica za angl. swatch, kot kaţe, ostaja v zavesti govorcev še zmeraj
neologizem, na forumih je prisotna citatno ali pa se ji ţe dodajajo slovenska obrazila.
Korpusna besedila ne vsebujejo izraza v pomenu ličil, temveč le lastno stvarno ime
Swatch. Tudi pri spletnem iskanju teţko ločimo zadetke z urami Swatch od tistih, ki imajo
iskani izraz uvrščen v ustrezno sotvarje. Knjiţni viri ne vsebujejo ustreznic za swatch.
Pomenu se še najbolj pribliţa opisna razlaga nanašanja izdelka na koţo (prim. Rüdiger
1994: 17). Splošna ustreznica besede swatch je sicer vzorec v pomenu, kot je razviden npr.
62
iz katalogov za barve, kjer so na manjšo površino (npr. na lase, na kovino, na tkanino)
naneseni odtenki barv. Za naše sotvarje, v katerem swatch opiše dejanje nanašanja izdelka
na koţo (v primerih lakov za nohte tudi na nohte) pa tudi končni rezultat, vzorec ne bo
zadostno zajel pomenske nianse izvirnika.
5.11 Obarvana krema
Tabela 15: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu tinted moisturizer
Tinted
moisturizer
Obarvana
krema
Tenirana
krema
Ten Tonirana
krema
Obarvana
dnevna krema
G 31.000 »« 616 »« ! 1.800 30.100
AC 51 1 ! 7 1
GF 184 7 ! 38 14
NB 0 0 ! 2 /
Diva 70 0 ! 15 5
V SSKJ se pojavijo vsi izrazi – ten 'obarvana krema', tonirati 'rahlo obarvati v določenem
tonu',104
tenirati 's šminko koţi dati določeno barvo'105
in krema 'mazilo za zaščito koţe'.106
Besedje po izvoru
Domače besedje: /. Prevzeto besedje: krema, ten, barva, tonirati (izposojenke).
Pogostost izrazja
Najpogostejša besedna zveza je obarvana krema, sledijo ji obarvana dnevna krema,
tonirana krema in tenirana krema.
104 Tonírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiţ. rahlo obarvati v določenem (barvnem) tonu: tonirati ozadje risbe /
barvno tonirati. SSKJ, iskalni vnos tonirati, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=tonirati&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
Toníran -a -o: rdeče toniran tlak; risba na toniranem papirju barvnem.
SSKJ, iskalni vnos toniran, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=toniran&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 105
Tenírati -am nedov. in dov. (ȋ) kozm. s šminko, mazili dajati obrazu, delom telesa zaţeleno polt, barvo:
tenirati obraz, teníran -a -o: tenirana lica. SSKJ, iskalni vnos tenirati, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=tenirati&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 106
Kréma -e ţ (e) 1. mazilo za nego, zaščito koţe. SSKJ, iskalni vnos krema, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=krema&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
63
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Zaradi večpomenskosti je pogostostna analiza besede ten preveč teţavna (v oblici povezav
s tenom v pomenu koţe teţko razberemo, katere povezave so v pomenu ličila). SSKJ sicer
ten navaja kot sopomenko za obarvano kremo,107
vendar je pomen polti toliko pogostejši,
da teţko izluščimo relevantne prikaze in preverimo, ali je ten resnično v jezikovni rabi za
ta tip ličila.
5.12 Tekoče črtalo
Tabela 16: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu liquid liner
Liquid liner Tekoči liner Tekoče črtalo Tuš za oči Tuš za veke
G 15.800
244 »«
9.440
3.410 »«
256.000
38.600
434.000
65.700 »«
AC 3 3 0 0
Diva 5 0 0 0
GF 1 91 7 13
NB 0 0 0 0
Liner v tušu Liquid liner Črtalo v tušu Črtalo v obliki
flomastra
G 1 7.110 (lastno ime) 9.440
210
2
AC ? 26 ! (lastno ime) 0 ?
Diva 0 5 ! (lastno ime) 0 0
GF 0 10 (lastno ime) 9 0
NB 0 0 0 0
Besedje po izvoru
Domače besedje: črtalo, tekoč, veka. Prevzeto besedje: liner in liquid liner citatni besedi,
tuš in flomaster izposojenki.
107 Tén - ) 1. knjiţ. polt: človek rjavega, temnega tena 2. kozm. obarvana krema, ki se nanaša na obraz in
vrat pred pudranjem, ličenjem: nanesti, uporabiti ten / barvni teni.
SSKJ, iskalni vnos ten, dostopno na bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ten&hs=1
(uporabljeno aprila 2015).
64
Pogostost izrazja
Pogostost pri iskanju z brskalnikom Google: največja pojavnost tuš za veke, sledijo mu tuš
za oči, tekoče črtalo, tekoči liner, črtalo v tušu, marginalno pojavnost pa imata zvezi liner
v tušu in črtalo v obliki flomastra. Pogostost pri iskanju po Gigafidi: najpogostejša besedna
zveza je tekoče črtalo, sledita tuš za veke in črtalo v tušu. Zvezi tekoči liner in liner v tušu
imata marginalno pojavnost, citatna oblika liquid liner pa se pojavlja samo kot del lastnega
imena v nazivih ličil. Nova beseda ne vsebuje nobene izmed besednih zvez.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Pogostostne analize po forumu Ars Cosmetica ni bilo mogoče izvesti, rezultati so
marginalni, kaţejo pa v smeri preference uporabnikov za tekoči liner in tekoče črtalo.
5.13 Sijaj za ustnice
Tabela 17: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu lip gloss
Lip gloss Sijalo Bleščilo Sijaj za ustnice
G 121.000 ! sijalo
9 »sijala za ustnice«
0 »sijalo za ustnice«
26.800 36.400 »sijaj + za +
ustnice«
NB 773! 30 1
GF 10.154 ! 1.916 129
AC 6 ! 2 1
Diva 20 ! 4 8
Glos Lip glos Lip gloss
G 351.000 glos
4.450 »glos za ustnice«
16.500 34.000
NB 104 ! 1 7
GF 2.308 75 143
AC 261 261 /
Diva 107 / 387
SNB z razlago »tekoče ličilo, ki daje ustnicam bleščeč sijaj« pospremi tri geselske
iztočnice: bleščilo, glos in lip gloss. Glos ima oznako pogovorno,108
besedna zveza lip
108 - - ) pog. tekoče ličilo, ki daje ustnicam bleščeč sijaj; bleščilo, lip gloss:
brezbarvni glos; E ← agl. gloss, prvotno „lesk, svetlikanje‟. SNB, iskalni vnos glos, dostopno na
http://bos.zrc-sazu.si/c/SNB/neva.exe?name=snb&expression=glos&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
65
gloss pa naj bi imela zvenečo izgovarjavo nezvenečega nezvočnika p.109
Nobenega izmed
treh izrazov pa ne najdemo v SSKJ. Tud geslo sijalo v SSKJ ne obstaja. Obstaja pa
iztočnica sijaj 'videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe', 'svetloba, sij'.110
Besedje po izvoru
Domače besedje: sijaj, sijalo, bleščilo, ustnice. Prevzeto besedje: tujki glos in lip glos,111
citatna besedna zveza lip gloss (tudi kot transmorfemizirana tujka).
Pogostost izrazja
Največjo pogostost (Google) ima besedna zveza sijaj za ustnice, sledijo ji lip gloss,
bleščilo, lip glos, glos, sijalo. Pri iskanju po korpusih se najpogosteje pojavita sijalo in
bleščilo (čeprav pravih izrazov ni mogoče izluščiti: glej pojasnilo v nadaljevanju), glos, lip
gloss, sijaj za ustnice, lip glos. Na forumih pa je najpogostejši izraz glos, pri drugih izrazih
pa so razlike med izbranima forumoma. Na forumu Ars Cosmetica si po pogostosti sledijo
takole: lip glos, sijalo, bleščilo in sijaj za ustnice, na forumu Diva.si pa je sosledje lip
gloss, glos, sijalo, sijaj za ustnice, bleščilo.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Analiza besede sijalo je oteţena zaradi večpomenskosti, sploh pri obeh korpusnih zbirkah
(vendar iskanje po brskalniku Google v kontekstu ustnic kaţe na njeno majhno pogostost).
Podobno velja za bleščilo. Pri iskanju po slovenskem korpusnem gradivu opazimo veliko
pojavnost citatnega besedja, kar je posledica reklamnih besedil z izdelki, ki imajo v nazivu
tujejezično izrazje. Pri iskanju po forumu Ars Cosmetica vidimo, da je število rezultatov za
glos in lip glos izenačeno, kar pomeni, da rezultatov pogostosti enobesednega izraza ne
moremo upoštevati, ker je teţko preveriti, koliko pojavitev je v resnici enobesednih, koliko
pa jih pripada dvobesedni zvezi. Kot ţe prej tudi pri iskanju po forumih opazimo, da je
veliko citatnih zvez del poimenovanja za izdelek.
109 Lip gloss - ] m (ȋ
. SNB, iskalni vnos lip gloss, dostopno na http://bos.zrc-
sazu.si/c/SNB/neva.exe?name=snb&expression=glos&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 110
Fran, SSKJ, iskalni vnos sijaj, dostopno na http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=sijaj (uporabljeno
aprila 2015). 111
Zveza, kombinirana iz dveh nedomačih prvin. Prva prvina besedne zveze naj bi glede na podatke iz SNB
ţe doţivela glasoslovne spremembe ( ]), tudi izraz gloss se je prilagodil zapisu slovenskega jezika, zato
besedne zveze ne uvrščamo med citatno besedje.
66
3.14 Senčilo za ličnice
Večina razlag za senčenje je podana vzporedno z njegovim nasprotnim postopkom,
svetlenjem. Po M. Rüdiger (1994: 29) je oblikovanje ustvarjanje svetlo-temnih efektov, pri
čemer s temno barvo potisnemo v ozadje, kar izstopa (senčenje), s svetlimi toni pa optično
poudarimo, kar je premalo opazno (svetlenje). M. Butina (2000: 24) in E. Bačkai (2009:
24) uporabljata antonimni par svetlenje in temnenje. A. Hagman (1998: 142) senčenje
opiše kot oblikovanje obraza s temnejšim rdečilom, E. Gec (2014: 244)112
za proces
uporablja gloso optično oblikovanje obraza na podlagi svetlenja in senčenja. Pri N.
Ambroţič (2012) pa v prevodih za izdelka contour brush in crease brush opazimo
ustreznici čopič za konture obraza in čopič za konturo oči.
Tabela 18: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu contour powder
Contour
(powder)
Senčilo za
ličnice
Senčilo za lica Rdečilo za senčenje
G 9 »senčilo + za + ličnice« 371.000 »senčilo + za + lica« 0
NB 0 1 0
GF 20 73 1
AC 0 0 0
Diva 0 6 2
Contour puder Puder za senčenje Konturni puder
G 9 5.400 »puder za senčenje« 0
NB 0 0 0
GF 0 1 0
AC 0 7 »puder za senčenje«
! brskalnik ignoriral za
0
Diva 4 3 0
Besede po izvoru
Domače besedje: senčilo, senčenje, rdečilo, lice, ličnica. Prevzeto besedje: puder,
konturen113
izposojenki, contour citatna beseda.
112 Prim. tudi Gec 2006.
113 Kontúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na konturo; obrisen: konturna risba / konturna ostrina
♦ agr. konturno obdelovanje obdelovanje, pri katerem potekajo razori počez po pobočju in zavirajo odplakovanje. Fran, SSKJ,
iskalni vnos konturen, dostopno na http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=konturen (uporabljeno aprila
2015).
67
Pogostost izrazja
Pri vseh virih je najpogostejša besedna zveza senčilo za lica, senčilo za ličnice in puder za
senčenje sta manj pogosti, rdečilo za senčenje, contour puder, konturni puder pa imajo
zanemarljivo pojavnost.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Močno zastopan izraz senčila za lica kot prevod za contour (powder) ne ustreza
popolnoma, pregled konteksta namreč kaţe, da so s senčili za lica v resnici mišljena rdečila
za lica. Izdelki, namenjeni senčenju obraza, z barvo posnemajo naravne nianse senc na
obrazu. Če se odločimo za uporabo zveze senčila za lica, ne bo odveč dodatno pojasnilo,
da gre za izdelek, namenjen za senčenje obraza. Glede na to je zveza konturni puder bolj
ekonomična in tudi natančneje opredeli namen kozmetičnega izdelka, ni pa v celoti
domačega izvora. Precej natančna, a manj ekonomična pa je zveza puder za senčenje.
5.15 Šminka
Tabela 19: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu lipstick
Lipstick Šminka Rdečilo za ustnice
G 1.010.000 374.000 »rdečilo za ustnice«
NB 113 24
GF 6.677 776
AC 1.424 5
Diva 253 18
Besedje po izvoru
Domače besedje: rdečilo, ustnice. Prevzeto besedje: šminka (izposojenka).
Pogostost izrazja
Vsi viri kaţejo na večjo pogostost izraza šminka.
68
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Teţko presodimo, v koliko primerih je šminka uporabljena v pomenu 'ličilo', in ne kot
izdelek za ustnice. Šminka v pomenu ličila za ustnice ima v SSKJ oznako pogovorno.114
Precej manjša uporaba domače besedne zveze rdečilo za ustnice je morda posledica tega,
da se izraz rdečilo pogosteje pojavlja kot oblika izdelka za ličenje lic, morda je to posledica
nenaklonjenosti večbesednim poimenovanjem.
Podobno sklepa (neimenovan) avtor na strani Študentske skrbi za slovenščino, ki odgovarja
na vprašanje bralca, ali je pravilnejša oblika šminka ali rdečilo za ustnice. Glede
večbesedne besedne zveze pravi tako:
Vsekakor pa se zdi katerakoli od daljših predloţnih zvez (ličilo/rdečilo za ustnice) manj uporabno in
elegantno poimenovanje od enobesedne šminke. In vsaj za mlajšo ljubljansko populacijo bi si upal
trditi, da večini šminka ne predstavlja več besede, ki bi bila za naziv artikla nesprejemljiva oz.
preveč pogovorna. (Vir: ŠUSS)115
Isti avtor ugotavlja, da besedi nista pomensko pokrivni, saj »naj bi šminka ne bila nujno
rdeča, rdečilo pač«. S trditvijo, da nista pokrivni, se strinjamo. Temu, da je rdečilo nujno
rdeče barve, pa ne moremo v celoti pritrditi, saj v modernem času obstaja cela paleta barv
rdečil za lica, ki so lahko tudi oranţna, roţnata, rjava ipd.
5.16 Korektor
Pred pogostostno analizo ţelimo izpostaviti nekaj posebnosti izraza korektor. Teţave pri
prevajanju bo povzročil obstoj dveh podobnih izdelkov v izvirno angleških besedilih, to sta
concealer in corrector (tudi pod imenoma corrective concealer ali color corrector, kar
nakazuje podrejenost izraza corrector nadpomenki concealer). Če za prevod prvega
vzamemo poslovenjen izraz korektor, smo v zagati glede prenosa izraza corrector v
slovenski jezik. Pregledana slovenska literatura v veliki večini ne razlikuje med njima, z
izjemo E. Geca (2006), ki uporablja izraza korektor (za concealer) in kamuflaţ (za
corrector).
114 Šmínka -e ţ (i) pog. 1. ličilo za ustnice, navadno rdeče barve: odstraniti šminko z ustnic; ustnice si je
namazala s šminko; šminka in puder / mastna šminka 2. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza; ličilo: izbrati
obrazu primerno šminko; s šminko poudarjene obrvi. SSKJ, iskalni vnos šminka, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=šminka&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 115
Rdečilo ali šminka? ŠUSS, Študentska skrb za slovenščino, dostopno na http://www2.arnes.si/~
lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000243.html (uporabljeno aprila 2015).
69
V SSKJ nima pomena ličila,116
SNB iztočnico korektor razloţi v treh pomenih – kot ličilo,
kot igralca pri odbojki in kot stvar/osebo, ki kaj popravlja.117
Tabela 20: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu concealer
Concealer Korektor Stik za prekrivanje Krema za prekrivanje
G 76.500 ! 35.800 »stik + za +
prekrivanje«
10 »krema + za + prekrivanje«
NB 359! 1 0
GF 3.041! 10 4
AC 617 1 0
Diva 160 2 2
Besedje po izvoru
Domače izrazje: prekriti. Prevzeto izrazje: krema, korektor, stik (izposojenke).
Pogostost izrazja
Najpogosteje se pojavlja izraz korektor, sledi mu stik za prekrivanje, besedna zveza krema
za prekrivanje se pri iskanju ni izkazala za pogosto. Na forumih pa je povsem uveljavljen
izraz korektor, zvezi stik in krema za prekrivanje se pojavljata le naključno.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Izraz korektor je zaradi večpomenskosti teţje pogostostno analizirati.
5.17 Zunanji rob veke
Tabela 21: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu lashline
Lashline Zunanji rob veke Rob trepalnic
G 105 5.280
NB 0 0
GF 10 28
AC 0 319
Diva 1 3
116 Koréktor - ) 1. kdor (poklicno) ugotavlja in odpravlja jezikovne, stilistične napake v
tekstu: določen je bil za korektorja pismenih izpitnih nalog; korektor učbenika 2. tisk. kdor (poklicno)
označuje napake na krtačnem odtisu. SSKJ, iskalni vnos korektor, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=korektor&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 117
Korektor (1) kar kaj popravlja, korigira (2) ličilo, ki zakri
. SNB, iskalni vnos korektor, dostopno na
http://bos.zrc-sazu.si/c/SNB/neva.exe?name=snb&expression=korektor&hs=1 (uporabljeno aprila 2015).
70
Besedje po izvoru
Domače besedje: rob, veka, trepalnice.
Pogostost izrazja
Glede na analizo pogostosti vidimo, da ima pri rabi besedna zveza rob trepalnic prednost v
korpusnem gradivu, pri splošnem spletnem iskanju in na lepotnih forumih.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Prevajalec ima moţnost uporabiti tudi zvezo predloga s samostalnikom (ob trepalnicah),
kadar gre za opisovanje postopkov ličenja oči s črtali (česar pa iz analize ni mogoče
razbrati oz. z gotovostjo trditi). Pri uporabi besedne zveze zunanji rob veke je potrebna
previdnost, saj si bralec lahko zmotno predstavlja, da gre za rob veke (waterline).
Zanimivo bi bilo izvesti anketo med govorci jezika, kjer bi na sliki anatomije očesa (glej
prilogo 2 b) morali poimenovati označen del veke. Predvidevamo, da bi morda prišlo do
zamenjav roba trepalnic z (notranjim) robom veke.
5.18 Notranji rob veke
Tabela 22: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu waterline
Waterline Waterline Rob veke Notranji rob veke
G ! 3.430 65 »notranji rob veke«
NB 0 3 1
GF 4 ! 101 7
AC 68 2 1 »notranji + rob + veke«
Diva 8 3 0
Besedje po izvoru
Domače besedje: rob, veka. Prevzeto besedje: waterline (citatna beseda).
Pogostost izrazja
Pri prevodih besede waterline vidimo velik razkorak med uporabo na spletnih forumih in
rabo terminologije, ki je prisotna v strokovnih priročnikih za ličenje, ter terminologije
anatomije očesa. Število pojavitev citatne oblike besede waterline je na forumih dosti višje
od njene domače ustreznice rob veke. Zaradi nepoznavanja se uporabnice odločijo za izraz,
ki jim je najbliţji, najpogosteje v obliki citatne rabe izraza, ki se v angleških vodičih in
blogih najpogosteje pojavlja. Zaradi ţelje po ustaljenosti strokovnega slovenskega izrazja
71
smo mnenja, da je pri prevajanju najbolje ohraniti domačo besedno zvezo rob veke. Izraz
bo marsikoga zmotil, ker lahko zavede naslovnike, da gre za del veke, kjer rastejo
trepalnice (angl. lashline). Zaradi tega bi bilo morda dobro k zvezi dodati še pridevnik
notranji.
Tu ţelimo nakazati povezavo med v podpoglavjih 3.17 in 3.18 analiziranima izrazoma z
glagolskima geselskima iztočnicama iz našega prvotnega inventarja – tightline in kohl-rim
(sinonimna izraza sta to rim, to line). Prvi izraz je povezan z nanašanjem izdelkov na
notranji rob veke, drugi pa z nanašanjem izdelkov ob rob trepalnic.
5.19 Sprej za utrjevanje
Tabela 23: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu fixing spray
Fixing spray Sprej za utrjevanje ličil Sprej za fiksiranje ličil
G 36.900 sprej za utrjevanje ličil
4.950 sprej za fiksiranje
9 »sprej za fiksiranje ličil«
883 »sprej za fiksiranje«
NB 0 0
GF 1 0
AC 0 0
Diva 0 0
Fiksator ličil Utrjevalec ličil (glej op. 118)
G 1.520 fiksator ličil
5 »fiksator ličil«
24.100 fiksator za ličila
2 »fiksator za ličila«
7.040 utrjevalec ličil
37 »utrjevalec ličil«
0 »utrjevalec za ličila«
NB 0
2 fiksator !
0
28 utrjevalec ! (lasje)
GF 0
36 fiksator ! (medicina)
1
683 utrjevalec ! (lasje)
AC 0
3 fiksator
0 utrjevalec + ličil
50 utrjevalec ! (nohti)
Diva 0
1 fikser
0 utrjevalec + ličil
5 utrjevalec (forum Ličenje)
118 Izraz utrjevalec ne bo vedno pomenil zgolj razpršila, izdelki za utrjevanje so lahko tudi v obliki prahu,
kompaktnega pudra ipd. E. Gec (2006) izraz utrjevalec uporablja tudi kot pomensko ustreznico angleški
besedi primer (Gec 2006: 83), čeprav je v novejši izdaji (Gec 2014: 240) primer naveden kot tujejezična
sopomenka izrazu baza 'podlaga, ki omogoča obstojnost ličil in jo uporabljamo pred nanosom ličil'.
72
Besedje po izvoru
Domače besedje: utrjevanje, utrjevalec, ličila. Prevzeto besedje: sprej (izposojenka),
fiksiranje, fiksator.
V Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 2009: 688) je zapis sprej 'pršilka', pisano tudi
spray, prevzeto iz angleškega izraza spray 'pršilka'. V SSKJ ima oblika sprej kazalko k
geslu spray,119
v SP pa je sprej razloţen kot razpršilo, pršilo. Obliki fiksiranje in fiksator pa
izhajata iz latinskega izraza fixus 'trden' (Verbinc 1979: 211). Fiksator sicer obstaja v
SSKJ, a v pomenu snovi, ki preprečuje izhlapevanje parfumov.120
Utrjevalec je izraz, ki je pogosto rabljen v strokovnem izrazju (slovarske oznake v SSKJ za
to geslo so obrt., um., teh.). Najbliţji pomen v SSKJ je izdelek za utrjevanje pričeske.121
Pogostost izrazja
Najpogostejši izraz je sprej za utrjevanje ličil, sledijo mu utrjevalec ličil, sprej za fiksiranje
ličil, fiksator ličil.
Nobeden izmed virov pri navajanju besedne zveze ne uporabi domačih izrazov za spray,
pršilka ali pršilo (dva dodatna predloga z domačimi prvinami sta tako še pršilo/pršilka za
utrjevanje [ličil] ali utrjevalec v razpršilu).
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Teţave povzročajo interference z utrjevalci za podobne kozmetične izdelke, ki pa niso
ličila, namenjena uporabi na obrazu (npr. utrjevalec za lase – »lak za lase«, utrjevalec laka
za nohte, utrjevalec nohtov), in z medicinskim izrazjem (fiksator 'pripomoček, ki se
uporablja za imobilizacijo pri zlomih').122
119 Spray in sprej -a [spréj] m (e) kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi
razpršuje; pršilo, razpršilo: razpršiti spray; s sprayem očistiti čevlje; osveţilni spray; sprayi proti moljem,
mrčesu / spray za suho umivanje las / lak v obliki spraya // posoda s takim kemičnim sredstvom: v kopalnici
je polno sprayev in krem; kupiti pet sprayev. SSKJ, iskalni vnos spray, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=spray&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 120
Fiksátor -ja m kozm. snov, ki se dodaja parfumom za zaviranje izhlapevanja: izdelovanje fiksatorjev za
parfumska olja. SSKJ, iskalni vnos fiksator, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=fiksator&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 121
Utrjeválec -lca [uc tudi lc] m kdor kaj utrjuje: utrjevalci cestišča in tlakovalci / korenine dreves so
najboljši utrjevalci bregov ♦ obrt. sredstvo, ki se nanese na (mokre) lase ali pričesko, da je ta bolj trajna,
obstojna; teh. sredstvo za utrjevanje veziv; um. sredstvo za utrjevanje materiala pri restavriranju. SSKJ, iskalni
vnos utrjevalec, dostopno na bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=osenčiti&hs=1
(uporabljeno aprila 2015). 122
Termania, Slovenski medicinski slovar, iskalni vnos fiksator, dostopno na
http://www.termania.net/slovarji/ slovenski-medicinski-slovar/5515335/fiksator?query=fiksator (uporabljeno
aprila 2015).
73
Rezultate za vse izraze smo pridobili le z iskanjem po spletu. Na forumih se sploh ne
pojavljajo, razen marginalno zastopanih enobesednih izrazov utrjevalec in fikser.
5.20 Baza
Tabela 24: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu make-up primer
Make-up
primer
Baza
za ličila
Osnova
za ličila
Primer
za ličila
G 37.600
7 »baza za ličila«
231.000
8 »osnova za ličila«
94.300
7 »primer za ličila«
NB 0 0 0
GF 0 1 1
AC 1 2 19
Diva 0 0 2
Besedje po izvoru
Domače besedje: osnova.123
Prevzeto besedje: baza124
izposojenka, primer tujka, pogosto
transmorfemizirana (s primerjem, primerji za senčila, primerja …).
Pogostost izrazja
Pri pogostosti prihaja do odstopanj med splošnim spletnim iskanjem in iskanjem po
forumih. Na spletu je najpogostejša besedna zveza osnova za ličila, sledi zveza primer za
ličila, najmanjkrat se pojavlja zveza baza za ličila. Na forumu Ars Cosmetica pa je
najpogosteje uporabljen izraz primer, tako citatno kot tudi v transmorfemizirani obliki.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Pri iskanju enobesedne oblike primer se pojavi šum zaradi slovenskega samostalnika
primer. Pri prevodu izraza primer opazimo terminološko zmedo. Uporablja se več različnih
izrazov (poleg obravnavanih še izraz podlaga). Pomensko se ustreznice ne prekrivajo
popolnoma s pomenom besede primer. Nekatere poimenujejo drugo pojavnost, sploh kadar
123 V SSKJ se našemu sotvarju najbolj pribliţa pomen 1 (osnóva -e ţ (o) navadno s prilastkom 1. kar
bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa […] // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa.
SSKJ, iskalni vnos osnova, dostopno na bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=osnova&hs=1 (uporabljeno aprila 2015). 124
Báza -e ţ (ā) 1. osnova, podlaga: krepitev druţbenoekonomske baze; materialna baza druţbe / izkoristiti
domačo surovinsko bazo; energetska baza teţke industrije; publ.: postaviti organizacijo na mnoţično bazo;
socialistična akumulacija je moţna samo na bazi delovne storilnosti // bistvena sestavina: lak na acetonski
bazi. Fran, SSKJ, iskalni vnos baza, dostopno na http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=baza
(uporabljeno aprila 2015).
74
so izdelki namenski in so narejeni za točno določen del obraza: na voljo so baze za senčila,
za podlago, za maskaro, za šminke, v novejšem času tudi za obrvi.
Poglejmo primer izraza baza za senčilo. V spletnih skupnostih za ličenje izraz baza za
senčilo (eyeshadow base) mnogokrat pomeni kremno/tekoče barvno senčilo, katerega
naloga je, da se senčilo v prahu bolje oprime in da bo barva bolj ţiva. Eyeshadow primer
pa je izdelek, velikokrat koţne ali prosojne barve, ki koţi na vekah preprečuje izločanje
lastnih olj, ki bi lahko uničila videz senčila in povzročila nabiranje v gubi, obenem pa tudi
poveča ţivahnost nanesenih barv in njihovo obstojnost. E. Gec (2006 in 2014) tovrstne
izdelke poimenuje tudi utrjevalci, pri čemer lahko prihaja do zamenjav z zaključnimi
izdelki za utrjevanje ličil, navadno v obliki prahu ali pršila, ki se nanašajo po koncu ličenja.
Posodobljena izdaja priročnika Skrivnosti lepote 2 (Gec 2014: 242) pa ţe vsebuje izraz
baza (primer) v pomenu izdelka, ki se ga nanese pred ličenjem.
Terminološko zagato so avtorice dvojezičnega slovensko-angleškega bloga Parokeets
rešile z uvedbo izrazov primarna baza (eyeshadow primer) in sekundarna baza
(eyeshadow base).125
Seveda pa obstajajo tudi hibridni izdelki, ki so barvna kremna
senčila, formulirana tako, da preprečujejo mastenje vek, zato je zmeda še toliko večja.
Izraz podlaga za ličila pa je teţaven zaradi obstoja tekočih podlag, ki so namenjene
korekciji koţe.
Zaradi vsega naštetega ne preseneča odločitev govorcev, da se pri komunikaciji na forumih
raje odločijo za tujko in jo pregibajo z domačimi obrazili.
5.21 Kajal, kohl
Kot komercialna naziva za črtala se lahko pojavljata izraza kohl in kajal, včasih z dodatnim
pojasnilom, da gre za svinčnik za oči. Uporabljata se sinonimno, kar potrjuje tudi obstoj
nujne zveze kohl kajal. Najpogosteje se pojavljata v imenih izdelkov.
125 Sekundarna baza – dostopno na http://www.parokeets.com/sl/2013/07/catrice-matchpoint-le-lip-balm-tint-
eyeshadow-base (uporabljeno aprila 2015), primarna baza – dostopno na http://www.parokeets.com/
sl/2012/08/essence-new-in-town-te-swatches-review (uporabljeno aprila 2015).
75
Tabela 25: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazoma kohl in kajal
Kajal
Kajal
svinčnik
Kajalni
svinčnik
Kohl
svinčnik
Kohl
Kohl kajal
G 8.480
5 »k. + svinčnik« 1.650 295 k. svinč. 23.400 ! (lastno ime)
1.600 ! (naziv izdelka)
NB 1
0 k. svinčnik 0 0 1.010 ! (lastno ime)
0
GF 48 4 3 0 25 0
AC 32 0 0 0 10 3
Diva 14 2 0 2 11 0
Besedje po izvoru
Domače besedje: svinčnik. Prevzeto besedje: kohl, kajal (za oba izraza obstajajo
transmorfemizirani hibridi).
Pogostost izrazja
Najpogosteje se pojavlja kohl, sledijo mu kajal, kajalni svinčnik, kohl-kajal in kohl
svinčnik. Oblika kajal svinčnik ima na spletu zanemarljivo prisotnost. Dejstvo, da najdemo
prevodne ustreznice v korpusu Gigafida, kaţe na prisotnost izraza v slovenskem besedišču
(v naši analizi eden izmed redkih primerov, kjer je v slovenskih korpusih pojavnost
nekoliko manj naključna).
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Pri obliki kohl prihaja do močne inteference z lastnim imenom Kohl tako pri iskanju z
Googlom kot pri iskanju po Novi besedi.
5.22 Tekoča podlaga
Izpostaviti bi ţeleli problematičnost nekaterih sopomenk izrazu podlaga. Nekateri avtorji
(npr. Svoljšak Meţnarič in Hagman) uporabijo zvezo tekoči puder, drugi (Gec, Rüdiger,
Aucoin, Musgrove, Jones, Bačkai) pa pudre obravnavajo ločeno od tekočih podlag. Proti
uporabi besedne zveze tekoči puder govori opredelitev pudra v SSKJ, ki izpostavlja pomen
praškaste snovi.126
Tudi v Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 2009) je opredeljen kot
prah. Izraz je v slovensko besedišče prešel preko nemške das Puder iz francoskega izraza
126 Púder -dra m (ú) sredstvo, navadno v obliki prahu, za lepšanje, zaščito kože, posip. SSKJ, iskalni vnos
puder, dostopno na bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=puder&hs=1 (uporabljeno
aprila 2015).
76
poudre 'prah, prašek, puder' (prav tam: 592). Podlaga pa je v SSKJ snov, ki je neposredno
pod neko snovjo/predmetom.127
Iz omenjenih razlogov smo pri analizi pogostosti raje obravnavali besedno zvezo liquid
foundation in njeni ustreznici, tekoča podlaga in tekoči puder.
Tabela 26: Analiza pogostosti slovenskih ustreznic izrazu liquid foundation
Liquid foundation Tekoča podlaga Tekoči puder
G 7.460 »«
87.000 tekoča + podlaga
77.500 »«
84.500 tekoči + puder
NB 6 22
GF 242 985
AC 17 303
Diva 12 63
Besedje po izvoru
Domače besedje: tekoč, podlaga. Prevzeto besedje: puder (izposojenka).
Pogostost
Pri vseh virih je pogostejša besedna zveza tekoči puder.
Šum pri iskanju in teţave pri interpretaciji
Šumov ali drugih teţav pri analizi nismo zaznali.
Pri pripravi inventarja smo opazili dve strukturi za poimenovanje:
1. podlaga v X [gelu/peni, v stiku, v prahu], puder v X [prahu, kamnu], senčilo v X
[prahu] in
2. X-podlage [tekoče podlage, kremne podlage], X-puder [kompaktni puder,
brezbarvni, mineralni], X-senčilo [kremno senčilo, tekoče senčilo, hidratantno
senčilo, kompaktno senčilo].
127 Podlága -e ţ (ȃ) 1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od
podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju. SSKJ,
iskalni vnos podlaga, dostopno na bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=podlaga&hs=1
(uporabljeno aprila 2015).
77
6 IZGRADNJA LASTNEGA KORPUSA
6.1 Oris postopka izgradnje korpusa
Zaradi številnih teţav pri pogostostni analizi, povezanih s šumi in interferencami v
korpusnem gradivu in pri spletnem iskanju, smo poskušali zgraditi lasten začasni korpus z
vizaţistično terminologijo, da bi laţje opazovali sotvarje izbranih dvojnic in tako ugotovili,
katera je bolj primerna v določeni pragmatični situaciji.
Osnovni postopek izdelave korpusa z orodjem BootCat poteka v več korakih.128
1. Izbrati moramo ključne besede, za katere ţelimo, da jih program poišče po spletu z
iskalnikom Bing.
2. Izberemo tudi kombinacije ključnih besed, ki jih ţelimo poiskati.
3. Orodje BootCaT na podlagi ključnih besed preišče splet in najde spletne strani, ki
vsebujejo izbrane kombinacije ključnih besed.
4. Orodje prikaţe seznam URL-povezav, kjer se nahajajo ključne besede. Prikazane strani
lahko potrdimo ali pa tudi ne. Če jih ne potrdimo, ne bodo vključene v korpus.
5. BootCat shrani gradivo v obliki konkordančnega korpusa.
Ekranske slike našega dela, prikazane v nadaljevanju, kaţejo korake pri postopku izdelave
korpusa. Najprej vnesemo ključne besede, ločimo jih po vrsticah, pri čemer morajo
dvobesedni izrazi stati v isti vrstici (glej sliko 1).
Slika 1: Izbor ključnih besed
128 Povzeto po priročniku za uporabnike spletnega orodja BootCat front-end Tutorial, dostopno na
http://docs.sslmit.unibo.it/doku.php?id=bootcat:tutorials:basic_1 (uporabljeno aprila 2015) in v temah
pomoči (Help) programa BootCaT Frontend.
78
Ključnih besed moramo vnesti vsaj pet, vsaka ključna beseda se vpiše v ločeno vrstico.
Besednih zvez ne pišemo ločeno v dveh vrsticah, temveč ostanejo v eni. Pri drugem koraku
(glej sliko 2) lahko vidimo, kako zelo pomembna je premišljena izbira ključnih besed. Ţe
pri izboru moramo imeti v mislih, kakšne so moţne kombinacije, ki jih bo program iskal
po spletu. Če na tej točki nismo zadovoljni s ponujenimi kombinacijami, se lahko vrnemo
k prvemu koraku in izberemo drugačne ključne pojme.
Slika 2: Izbor kombinacij s ključnimi besedami
Ko izbiro potrdimo, orodje poišče URL-povezave, kjer se nahajajo vnesene ključne besede
(slika 3).
Slika 3: Pridobivanje naslovov spletnih strani
79
Ko so podatki pridobljeni, se nam prikaţejo pridobljeni spletni naslovi. Če katerega ne
ţelimo vključiti v zbirko, ga na tej točki odznačimo (slika 4). V naslednjem koraku orodje
iz spletnih povezav izdela konkordančne nize na podlagi naših izbranih ključnih besed.
Slika 4: Izbor spletnih naslovov
Za ogled shranjenega korpusa v obliki datoteke golega besedila (s končnico datoteke .txt)
je nujen poseben program, Microsoftova Beleţnica namreč podatke prikaţe popačeno. Mi
smo uporabili orodje Notepad++. Kot je razvidno s slike 5 v nadaljevanju, se korpus shrani
v obliki oštevilčenih konkordanc skupaj s hiperpovezavami do njihovih spletnih virov.
.
Slika 5: Korpus v pregledovalniku besedil Notepad++
80
Ker se pregledovalnik ni izkazal za koristnega,129
smo uporabili še konkordančnik
AntConc, ki omogoča natančnejšo analizo pridobljenega korpusnega gradiva.
Pomanjkljivost AntConca je slabša preglednost in dostopnost virov, iz katerih je BootCaT
pridobil konkordance. Za sledenje povezavi do spletnega vira, iz katerega je vzeta ključna
beseda, si moramo odpreti tekstovno datoteko s povezavami ali pa pod zavihkom File View
poiskati ţeleni vir. Prednost izdelave lastnega korpusa pri prevajanju je, da lahko izdelamo
korpus za katero koli (strokovno) področje. Po uporabi se lahko tudi zbriše (od tod
angleški poimenovanji: disposable corpus, ad hoc corpus).
Velika prednost v primerjavi s klasičnim iskanjem vzporednih besedil po spletu je, da se
izpiše samo konkordanca s sotvarjem okoli izbrane ključne besede. Hiperpovezave do
virov pa omogočajo, da se lahko kadar koli vrnemo k izvirniku in pregledamo celotno
besedilo (velja za pregledovalnik Notepad++). Obenem pa lahko to metodo uporabimo tudi
kot način arhiviranja referenčnih vzporednih besedil. Največja vrednost je v tem, da nam
omogoči hitrejši vpogled v sotvarje besedja, ki ga prenašamo v ciljni jezik. Za samo
pogostostno analizo je metoda manj primerna.
Slika v nadaljevanju prikazuje način pregledovanja gradiva v konkordančniku AntConc.
Omogoča nam pogled v obliki KWIC-konkordanc,130
ogled datoteke v golem besedilu
(File View), opazovanje kolokacij (Collocates), izdelavo besednih seznamov (Word List,
Keyword List). Če kliknemo na modro obarvano hiperpovezavo, se nam odpre besedilo s
celotnim sotvarjem, kjer lahko poved preberemo v celoti.
129 Ključne besede, ki smo jih iskali, niso enostavno berljive. Ta bralnik besedil je dobra izbira, kadar ţelimo
orodje BootCat uporabljati kot hitri način pridobivanja vzporednih besedil. Notepad ++ namreč omogoči
pregledno indeksiranje hiperpovezav, ki so aktivne, to pomeni, da lahko s klikom nanje dostopamo do
izvirnih besedil na spletu. 130
Key word in context, konkordance s ključno besedo v sotvarju.
81
Slika 6: Korpus v konkordančniku AntConc
6.2 Pripombe glede orodja BootCaT
Pomanjkljivosti dela z orodjem BootCaT so predvsem v vseh dodatnih programih, ki si jih
moramo naloţiti na računalnik (program BootCat, program Pearl, primeren pregledovalnik
ipd.), imeti moramo obstoječi Microsoftov račun (e-pošto z domeno hotmail) in si ustvariti
uporabniški račun na Windows Azure Market place. Da bi lahko zgradili večji korpus, bi
morali dokupiti aplikacijo z višjim številom moţnih mesečnih iskalnih poizvedb.
Brezplačno lahko mesečno izkoristimo 5000 poizvedb z brskalnikom Bing. Na okrnjeno
relevantnost konkordanc in njihovo manjše število vpliva tudi privzeti brskalnik Bing, ki
slabše prepoznava slovenske ključne besede po spletu. Slabost je tudi, da iskane ključne
besede znotraj konkordančnega niza niso posebej grafično poudarjene, zaradi česar je
korpusno gradivo precej nepregledno. Poleg tega je v programu Notepad++ prikaz
šumevcev popačen – ali so izpuščeni ali pa jih nadomeščajo druga črkovna znamenja. Zato
smo prenehali uporabljati pregledovalnik Notepad++ in ga zamenjali s konkordančnikom
AntConc.
82
Izkazalo se je, da izdelava začasnega korpusa ne bo prinesla dobrih rezultatov za
pogostostno analizo tega diplomskega dela, je pa orodje uporabno, kadar za prevajalsko
odločitev potrebujemo sotvarje.
S poskusi in napakami pri izdelavi ad hoc korpusa za strokovno izrazje s področja ličenja
smo prišli do nekaj splošnih ugotovitev.
1. Končni korpus je uporabnejši, če se iščejo besedila v angleškem jeziku z izborom
angleških ključnih besed. Z manjšim številom ključnih besed je mogoče pridobiti več
URL-naslovov kot pri enakem številu slovenskih. Angleški korpusi imajo tako večje
število konkordanc.
2. Bolje je iskati krajše besedne zveze (nastaviti tuple length na 2).
3. Ţe pri izbiranju ključnih besed moramo misliti na kombinacije, ki bodo iz njih nastale.
Dobro izbrane ključne besede pogojujejo uspeh pri izgradnji korpusa.
4. Pri pridobivanju naslovov spletnih strani za izgradnjo slovenskega korpusa orodje
pogosto postane neodzivno in korpusnega projekta ni mogoče dokončati. Z manjšo
goljufijo lahko obidemo to situacijo – ţe na začetku kot jezik projekta nastavimo
angleščino, rezultati pa bodo zaradi tega v večini z mednarodnih strani, in ne slovenskih.
5. Kadar iščemo po slovenskih ključnih besedah, program pogosto ne najde nobene spletne
strani (prikaţe se pogovorno okno z izpisom Number of URL's retrieved: 0). Pri
preverjanju z iskanjem z brskalnikom Google ob istih ključnih besedah ugotovimo, da
spletne strani obstajajo.
6. Mogoče je samo omejevanje spletnih strani, ne moremo pa omejevati posameznih besed
v besednih zvezah. Posledica tega so nezaţelene kolokacije znotraj konkordanc.
7. Obvezen je vnos vsaj petih ključnih besed, iz njih nastale besedne kombinacije pa so
zmeraj vsaj dvobesedne besedne zveze. Enobesednih izrazov tako ni mogoče iskati.
Metoda izgradnje korpusa v okviru te diplomske naloge lahko sluţi za zbiranje večjega
števila tujejezičnih spletnih virov za potrjevanje obstoja izvirnih izrazov, ki smo jih izbrali
za analizo. K izsledkom pogostostne analize ne doprinese relevantnih rezultatov.
83
6.3 Prikaz izgradnje korpusa na primeru airbrush
V spustnem seznamu uvodnega pogovornega okna programa BootCaT Fronted smo si
izbrali jezik angleščina (United Kindom) in si določili naslednje ključne besede: airbrush,
airbrushing, airbrush gun, technique, make-up. Kombinacije, ki smo jih izbrali, so bile:
make-up technique airbrushing, airbrushing »airbrush gun« make-up, »airbrush gun«
make-up brush, make-up technique airbrush, technique airbrushing »airbrush gun«.
BootCaT je po spletu našel 34 povezav z iskanimi kombinacijami in izdelal korpus dolţine
127.703 znakov s 433 konkordancami s ključno besedo airbrush.
Slika 7: Konkordance s ključno besedo airbrush
Poskusili smo pripraviti konkordance v slovenskem jeziku. Nastavili smo slovenski jezik,
kot ključne besede pa smo si izbrali prevodne rešitve iz tabele inventarja leksike in jim
dodali nekaj splošnih besed, o katerih menimo, da se bodo pojavile v sotvarju skupaj z
našimi iskanimi termini: tehnika airbrush, pršenje pod tlakom, ličenje, zračni nanos ličil,
pištola na zračni pritisk, makeup. Proces pridobivanja spletnih strani ni stekel do konca.
Zato smo poskusili z iskanjem istih ključnih besed ob jeziku, nastavljenem na angleščino
(United Kingdom). Program BootCat je z iskalnikom Bing našel 2 strani. Zamenjali smo
ključne besede: tehnika airbrush, ličenje, make-up, ličilo, zračni nanos. Tudi v tem
primeru se zataknilo pri pridobivanju naslovov in program korpusa ni izdelal.
84
V naslednjem poskusu smo jezik nastavili na ameriško angleščino in poiskali ključne
besede zračna pištola, ličenje, airbrushing, tehnika airbrush, ličiti. Rezultat je okrnjen
korpus s 63.362 znaki, brez šumevcev in s premalo konkordancami v slovenskem jeziku,
da bi lahko korpus sluţil za iskanje ustreznic v slovenskem jeziku. Slika 8 prikazuje
konkordance iz tako sestavljenega korpusa.
Slika 8: Konkordance s ključno besedo airbrush za slovenski korpus
85
7 RAZPRAVA
7.1 Razmerje med domačim in prevzetim besedjem
Pri pripravi inventarja za analizo smo ugotovili, da knjiţni viri dajejo prednost domačim
izrazom ali slovenskemu jeziku prilagojenim izposojenkah, spletne interesne skupnosti pa
dajejo prednost predvsem transmorfemiziranim tujkam in citatnim prevzetim besedam. To
potrjuje sklep študije N. Šabec (2007), da angleščini izpostavljeni sloji ljudi leksikalne
vrzeli zapolnijo s prevzemanjem.
Opaziti je tudi, da se knjiţni viri zatečejo k večdelnim besednim zvezam ali opisnim
prevodom, na spletu pa je močna nagnjenost k rabi krajših izrazov. Razlog za to vidimo v
namenu knjiţnih virov – uporabniku, ki se skuša naučiti veščine ličenja, podati čim bolj
natančno, jasno in pravilno informacijo o postopku ali izdelku. Pri spletni komunikaciji pa
pride bolj do izraza ţelja po hitrejšem izmenjevanju informacij. To vpliva na izbor izrazov,
ki morajo biti ekonomičnega obsega in prenašati zgoščene informacije.
Poleg tega gre za avtorje z različnimi ravnmi poznavanja terminologije. Avtorji knjiţnih
virov so v stiku s terminologijo zaradi narave svojega poklica, spoznavali so jo preko
drugih strokovnjakov med izobraţevanjem ali so sami vodili izobraţevanja o ličenju in
kozmetiki. Uporabniki kozmetike, ki s prispevki sodelujejo na forumih, so se s
terminologijo morda srečali ob stikih s tujejezičnimi vsebinami na spletni strani Youtube v
zadnjih šestih letih ali ob prebiranju objav tujejezičnih lepotnih blogov. Tako se lahko
zgodi, da uporabniki kot bliţjo čutijo angleško tujko, ker niso nikoli bili izpostavljeni
slovenskemu strokovnemu izrazju s tega področja. Večina jih nima kozmetične izobrazbe,
njihovo zanimanje za kozmetiko pa je interesne, in ne poklicne narave.
Za 23 izbranih izvirnih izrazov smo našli skupno 106 prevodnih ustreznic, od tega jih je:
1. 43 domačih,
2. 45 prevzetih, od tega
a) 6 tujk,
b) 20 izposojenk,
c) 19 citatnih besed,
3. 18 izrazov, tvorjenih kombinirano z domačimi in s prevzetimi besedami.
86
Vidimo lahko, da je zastopanost domačega besedja (41 % vseh prevodov) izenačena s
prevzetim (42 %), nekaj leksike pa je kombinirane (17 %).
GRAFIKON 1: Odstotkovni prikaz izvora besed
Prvotno smo predpostavljali, da bo po izvoru več ustreznic prevzetih kot domačih. Glede
na rezultate lahko to predpostavko delno potrdimo le, če prevzeto-domače kombinirano
besedje razdremo na prvine in prvine obravnavamo posamično. Naša analiza namreč kaţe,
da so tujke, ki na prvi pogled delujejo kot citatne besede, pravzaprav transmorfemizirane,
obstajajo v hibridnih oblikah, v katerih so jim dodana domača obrazila.131
Zaradi zahtevnosti metode in pogostih interferenc ter šumov ni bilo mogoče ugotoviti, ali
uporabniki katero od transmorfemiziranih tujk uporabljajo izključno v citatni obliki. Z
natančneje izoblikovano metodo, ki bi docela izločila moţnost napak zaradi interferenc,
šumov in iskanja po brskalnikih, bi bili rezultati morda drugačni.
131 S transmorfemizacijo se citatne besede prilagodijo slovenskemu jeziku, postanejo transmorfemizirane
tujke. Citatne besede so sicer po teoriji E. Sicherl tujke z ničto transmorfemizacijo. Prim. E. Sicherl 1999.
41 %
42 %
17 %
Razmerjem med domačim, prevzetim in kombiniranim besedjem
Domače
Prevzeto
Kombinirano
87
7.2 Ustaljenost izrazja
Ustaljenost smo potrjevali z obstojem oblike v slovarskem gradivu (SSKJ, SP 2001, SNB)
in s pojavnostjo v korpusih. Obstoj oblike na forumih kaţe na pojavnost besedja v govoru
ljudi, ki se s področjem ukvarjajo dnevno. Pri tem ugotavljamo, da je izrazje večinoma še
neustaljeno – obstaja več prevodnih rešitev za en izraz, različni knjiţni viri za isti izraz
predlagajo drugačne rešitve, pogostost v slovarskem gradivu in korpusih pa je marginalna.
Naša raziskava je potrdila izsledke N. Ambroţič (2012) o terminološki šibkosti
vizaţističnega izrazja, pomanjkanju slovenskih ustreznic in zastarelosti izrazja. Določen
deleţ besedja je nov, pri neologizmih je neustaljena raba pričakovana. Tudi mi smo, tako
kot E. Sicherl (1999), opazili nagnjenost k opisnim prevodom.
Dopuščamo moţnost, da vsaka ustreznica divergentnih prevodov še ne pomeni
neustaljenosti – mnoţica ustreznic za izraz izvirnega jezika je lahko tudi posledica
nepoznavanja slovenske strokovne terminologije pri določenih plasteh uporabnikov jezika.
Včasih pa so si ustreznice med sabo toliko podobne, da jih teţko obravnavamo kot dve
različni leksikalni enoti.
Naša analiza je pokazala, da vedno obstaja oblika, ki po pogostosti izstopa, le redko sta dve
obliki izenačeni. Opazili smo tudi, da včasih obstajajo razlike pri uveljavljenosti izrazov na
spletu. Določena prevodna ustreznica ima lahko na forumih močnejšo prisotnost, kot jo
opazimo pri splošnem iskanju po spletu, velja pa lahko tudi obratno. To potrjuje našo
uvodno predpostavko št. 2, da je strokovno izrazje na področju ličenja neustaljeno.
7.3 Pogostost ustreznic iz knjižnih virov
Izmed ustreznic za izbranih 23 izrazov so bili glede na analizo pogostosti najpogostejši
izrazi: make-up, vizažist, maskara, rdečilo, bronzer, liner, klešče za trepalnice, trepke,
pregib veke, nabrati v gubi, swatch, obarvana krema, tuš, sijaj, senčilo, šminka, korektor,
rob trepalnic, waterline (forumi)/rob veke (vsi drugi viri), spray za utrjevanje ličil, primer
(forumi)/osnova za ličila (splet), kohl, tekoča podlaga. Skupna vsota izrazov je 25, od tega
jih je 9 domačega izvora, 18 pa je takih, ki so se pojavili v naših izbranih knjiţnih virih.
88
GRAFIKON 2: Pogostost ustreznic iz knjiţnih virov
To ovrţe našo predpostavko, da ima besedje iz knjiţnih virov na spletu manjšo pogostost.
Pri tem moramo seveda upoštevati, da celoten nabor neologizmov ni bil vključen in da
vzorec 23 izrazov (izmed 100 glosarskih iztočnic) ni nujno reprezentativen.
7.4 Izsledki dela s korpusi
S korpusi smo preverjali obstoj in zastopanost ustreznic na podlagi opazovanja števila
pojavitev. Pri tem smo naleteli na teţave, šume in interference, ki zmanjšajo
verodostojnost pridobljenega števila pojavnic. Poglavitni vzroki teţav so bili:
– večpomenskost besedja (npr. šminka, rdečilo);
– podobnost grafične podobe besed (angl. primer se prepleta s slovenskim primerom
'zgled, ponazoritev') in
– prisotnost citatnih lastnih imen (make-up, liner, swatch).
E. Bačkai (2009) je nenavajanje slovenskih ustreznic v priročniku utemeljevala s tem, da
imajo izdelki zgolj tujejezične navedbe. Naša korpusna analiza je potrdila tudi ta opaţanja.
Večkrat se je namreč zgodilo, da so citatne oblike kazale na pogosto rabo, v resnici pa je
bilo število rezultatov visoko zaradi lastnoimenskih prvin; npr. pri iskanju besedne zveze
make-up po Gigafidi pridobimo 2.087 konkordanc, ţe na prvi strani zadetkov pa vidimo
pomene glasbene skupine Make up 2, ime blagovne znamke ličil Make up Factory, v
nadaljevanju pa opazimo še poimenovanja posamičnih kozmetičnih izdelkov, npr. tekoča
podlaga Manhattan Light&Natural Make up).
67 %
33 %
Pogostost ustreznic knjižnih in spletnih virov
Knjižni vir
Spletni vir
89
Naš cilj je bil, da bi s pomočjo orodja WebBootCat zgradili za ličenje specializiran korpus
v slovenskem jeziku. Pri tem nismo bili uspešni, naši poskusi pa kaţejo, da je orodje lahko
dragocen pripomoček za izdelavo zbirke vzporednih besedil ali korpusa v angleškem
jeziku. Neuspeh pripisujemo privzetemu brskalniku orodja (Bing), v določeni meri pa je na
rezultate vplivalo naše pomanjkljivo poznavanje splošne problematike izgradnje korpusa in
strojnega terminološkega luščenja.
8 ZAKLJUČEK
Ugotovili smo, da slovensko izrazje na področju ličenja še ni ustaljeno in da obstaja razkol
med knjiţno rabo in rabo jezika na spletu. Prevodnih ustreznic za en izraz je lahko veliko,
pri tem pa ugotavljamo, da je ena oblika vedno najpogosteje uporabljana. Uporabniki
forumov se pogosto odločajo za rabo transmorfemiziranih tujk, knjiţni viri pa uporabljajo
strokovno izrazje in opisne prevode. Razmerje med domačim in tujim besedjem je
izenačeno.
Z diplomskim delom smo strokovnim izrazom s področja ličenja ţeleli poiskati prevodne
ustreznice v slovenskem jeziku. Naš cilj je bil pridobiti čim več gradiva z domačim
izrazjem, ki bi imelo uporabno vrednost za tiste, ki jih tematika zanima, ali tiste, ki bi iz
poklicnih ali interesnih vzrokov pri tvorjenju besedil ţeleli imeti na voljo domače besedje.
Zaradi pomanjkljivosti izbranih metod nam je to le delno uspelo. Za pridobitev boljših
rezultatov bi bile nujne nadaljnje raziskave, ki bi podrobneje preučile neologizme in
njihovo besedotvorno podobo. Prav tako bi bilo dobro pridobiti strokovnjake s tega
področja, ki bi lahko posredovali neobjavljene vire besedja, podali mnenje o prevodnih
ustreznicah, nas poučili o uveljavljenih izrazih ali predlagali boljše prevodne rešitve.
90
9 VIRI
Korpusi
Nova beseda, http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda3.html
Gigafida, http://www.gigafida.net
Orodja za izdelavo korpusov
BootCaT, http://bootcat.sslmit.unibo.it
Sketch Engine, http://www.sketchengine.co.uk
JOS ToTaLe analyser for Slovene text, spletni servis za lematizacijo in oblikoskladenjsko
označevanje slovenskih besedil, http://nl.ijs.si/analyse
NoSketchEngine, korpusno gradivo za slovenski jezik v okviru Sketch Engine,
http://nl.ijs.si/noske/sl.cgi/first_form
AntConc, orodje za izdelavo konkordanc, http://www.laurenceanthony.net/software.html
Notepad++, pregledovalnik golih tekstovnih datotek, http://notepad-plus-plus.org
Spletni forumi
Ars Cosmetica, www.ars-cosmetica.com
Diva.si, www.diva.si
Spletni slovarji
Fran, http://www.fran.si
Oxford Dictionary Online, http://www.oxforddictionaries.com
OneLook Dictionary, www.onelook.com
Online Etymology Dictionary, http://www.etymonline.com
Slovenski pravopis 2001, http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html
SSKJ, http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html
91
Slovar novejšega slovenskega besedja, http://bos.zrc-sazu.si/SNB.html
Termania, http://www.termania.net
Urban Dictionary, http://urbandictionary.com
Wiktionary, http://en.wiktionary.org/wiki
Ostali spletni viri
Bizjak Končar, Aleksandra in Dobrovoljc, Helena, 2013: Slovenjenje izraza »make up«.
ZRC SAZU, jezikovno svetovanje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Dostopno
na http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/slovenjenje-izraza-make-up#v (uporabljeno aprila
2015)
Sajovic, Kaja, 2009: Modni hit: črtalo in maskara za moške. RTV SLO, 8. april 2009.
Dostopno na http://www.rtvslo.si/?&c_mod=pda&op=view&id=198604 (uporabljeno
aprila 2015)
ŠUSS (Študentska skrb za slovenščino), http://www2.arnes.si/~lmarus/suss
MMC, multimedijski portal RTV Slovenija, http://www.rtvslo.si/
Wikipedia, prosta enciklopedija, http://en.wikipedia.org/wiki/Main_Page
Barnes&Noble, prodajno spletno mesto zaloţniške hiše Barnes&Noble,
www.barnesandnoble.com
Terminologišče, spletno mesto sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik
Frana Ramovša, http://isjfr.zrc-sazu.si/en/terminologisce#v
Svetovalnica, jezikovno svetovanje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica
92
10 LITERATURA
Ambroţič, Nika, 2012: Analiza izrazja s področja ličenja in pripomočkov ličenja z
angleško-slovenskim in slovensko-angleškim glosarjem. Diplomska seminarska naloga.
Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Aucoin, Kevyn, 1997: Making Faces. Boston: Little, Brow & Company.
Bačkai, Emeše, 2009: Makeup. Ličenje za vsakogar. Ljubljana: Hiša lepote.
Bothma, Theo J. D., 2012: Filtering and Adapting Data and Information in an Online
Enviroment in Response to User Needs. E-lexicography, The Internet, Digital intiatives
and Lexicography. Ur. Pedro A. Fuertes - Olivera in Henning Bergnhotlz. London:
Continuum. 71–102.
Butina, Milan, 2000: Mala likovna teorija. Ljubljanja: Debora.
Bizjak Končar, Aleksandra in Dobrovoljc, Helena, 2010: Proces podomačevanja in
vprašanje pisanja novejših prevzetih besed. Jezikoslovni zapiski, glasilo Inštituta za
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Letnik 16, številka 2. Ljubljana: Zaloţba ZRC.
Collins Cobulid English Guides: 2 Word Formation, 1994. Ur. John Sinclair. London:
Harper Collins Publishers.
Crystal, David, 2002: Language and the Internet. New York: Cambridge University Press.
Čermak, František, 2005: Jezikovni korpus: sredstvo in vir spoznanj. Zbornik: Študije o
korpusnem jezikoslovju. Ur. Vojko Gorjanc in Simon Krek. Ljubljana: Zaloţba Krtina.
137–142.
Gantar, Polona, 2007: Stalne besedne zveze v slovenščini. Korpusni pristop. Ljubljana:
Zaloţba ZRC, ZRC SAZU.
Gec, Evgen, 2006: Skrivnosti lepote. Koper: samozaloţba.
−−, 2014: Skrivnosti lepote 2. Koper: samozaloţba.
Gorjanc, Vojko, 2003: Korpusi in jezikoslovje. Jezik in slovstvo XLVIII, 3/4. 19–27.
– –, 2005: Uvod v korpusno jezikoslovje. Domţale: Zaloţba Izolit.
93
Gorjanc, Vojko in Fišer, Darja, 2010: Korpusna analiza. Ljubljana: Znanstvena zaloţba
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Granger, Sylviane, 2012: Introduction: Electronic lexicography – from challenge to
opportunity. Electronic Lexicography. Ur. Sylviane Granger in Magali Paquot. Oxford:
Oxford University Press. 1–11.
Hagman, Ann, 1998: Kozmetika. Teorija, nega in ličenje. Ljubljana: TZS.
Hirci, Nataša, 2003: Prevajanje danes in jutri: delo s sodobnimi prevajalskimi viri in orodji.
Jezik in slovstvo XLVIII, 3/4. 89–102.
Humar, Marjeta, 2010: Poloţaj in prihodnost slovenske terminologije in terminografije.
Terminologija in sodobna terminologija. Ur. Nina Ledinek, Mojca Ţagar Karer in Marjeta
Humar. Elektronska knjiga. Ljubljana: Zaloţba ZRC, ZRC SAZU.
Jesenšek, Vida, 1995: Medienwirksame Neologismen in der deutschen
Gegenwartssprache. Linguistica, 35/2. 171–207.
Klinar, Stanko in Davis, Margaret, 2001a: English Word-Formation with exercises. Part
one. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko.
– – 2001b: English Word-Formation with exercises. Part two (derivation). Ljubljana:
Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko.
Koper, Nina, 2011: Prevzete besede v oglasih. Maribor: Filozofska fakulteta. Diplomsko
delo.
Krfogec, Maja, 2013: Formation and Frequency of Recent Neologisms in English.
Maribor: Filozofska fakulteta. Diplomsko delo.
Leech, Geoffrey, 2005: Stanje stvari v korpusnem jezikoslovju. Zbornik: Študije o
korpusnem jezikoslovju. Ur. Vojko Gorjanc in Simon Krek. Ljubljana: Krtina. 29–57.
Lew, Robert, 2012: Online Dicitionaries of English. E-lexicography, The Internet, Digital
intiatives and Lexicography. Ur. Pedro A. Fuertes - Olivera in Henning Bergnhotlz.
London: Continuum. 230–250.
McEnery, Tony in Wilson, Andrew, 2010: Corpus Linguistics. Edinburgh: Edinburgh
University Press.
94
McMinn, R. M. H. s sodelavci, 1995: Barvni atlas anatomije človeka. Ljubljana: EWO.
Musgrove, Jan, 2003: Make-up, hair and costume for film and television. Boston: Focal
Press.
Metcalf, Allan, 2002: Predicting New Words: The Secrets of Their Success. Boston:
Houghton Mifflin Company.
Newmark, Peter, 2000: Učbenik prevajanja. Ljubljana: Krtina.
Oroţen, Martina, 2007: Prepleti medzvrstnih jezikovnih prvin v strokovnih besedilih prve
polovice 19. stoletja. Obdobja 24: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Ur. Irena Orel.
Ljubljana: Filozofska fakulteta. 59–75.
Rüdiger, Margit, 1994: Umetnost ličenja. Najboljši nasveti strokovnjakov za vsak tip
ženske. Ljubljana: DZS.
Sanchez, Auquilino in Cantos, Pascual, 2012: e-Dictionaries in the Information Age: The
Lexical Constellation Model (LCM) and the Definitional Construct. E-lexicography, The
Internet, Digital Initiatives and Lexicography. Ur. Pedro A. Fuertes - Olivera in Henning
Bergenholtz. London: Continuum. 251–274.
Sicherl, Eva, 1999: The English Element in Contemporary Standard Slovene:
Phonological, Morphological and Semantic Aspects. Ljubljana: Znanstveni inštitut
Filozofske fakultete Ljubljana.
Snoj, Marko, 1997: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.
– –, 2005: O prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah. Slovenski jezik 2005, št. 5. Koper:
Glasnik ZRS Koper. 113–122.
Stabej, Marko, 1998: Besedilnovrstna sestava korpusa FIDA. Uporabno jezikoslovje 6.
Tematska številka »Jezikovne tehnologije«. Ur. Zdravko Kačič. Ljubljana: Društvo za
uporabno jezikoslovje Slovenije. 96–106.
Stramljič Breznik, Irena, 2006: Besedotvorje (skripta). Maribor: Filozofska fakulteta,
Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti.
95
Stramljič Breznik, Irena in Voršič, Ines, 2011: Word-formational productivity of the
Slovene language in the case of sports neologisms. Lingustica, 51. 23–38.
Svoljšak Meţnarič, Irena, 2011: Splošna kozmetologija. Ljubljana: Tehniška zaloţba
Slovenije.
– –, 2005: Kozmetologija. Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije. 8–9.
Šabec, Nada, 2007: Jezikovne spremembe slovenskega jezika v času in prostoru pod
vplivom angleščine. Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor,
Zora 49. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Slavistično društvo. 617–636.
Toporišič, Joţe, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Zaloţba Obzorja.
– –, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba.
Urbanija, Joţe, 1996: Metodologija izdelave tezavra. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Valh Lopert, Alenka, 2008: Prevzeto besedje v jeziku komercialne radijske postaje (Radio
City v Mariboru). Jezikoslovni zapiski, 14/1. 123–137.
Valh Lopert, Alenka, 2011: Germanizmi v Japljevih Pridigah za vſe nedele skusi lejtu
(1794, 1. del). Japljev zbornik. Ur. Marjeta Humar. Ljubljana : Zaloţba ZRC, ZRC SAZU.
323–336.
Varantola, Krista, 2003: Translators and Disposable Corpora. Corpora in Translator
Education. Ur. Federico Zanettin, Silvia Bernardini in Dominic Stewart. Manchester: St.
Jerome Publishing. 55–70.
Veliki angleško-slovenski slovar Oxford, 2005, 1. in 2. knjiga. Ur. Simon Krek. Ljubljana:
DZS.
Veliki slovar tujk, 2002. Ur. Miloš Tavzes. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba.
Verbinc, France, 1979: Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva zaloţba.
Vesel Končar, Majda, 2013: Nakupovalno vedenje moških na trgu kozmetičnih izdelkov.
Maribor: EPF. Magistrsko delo. 38–39.
Zorman, Marina, 2000: O sinonimiji. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultet
PRILOGE
Priloga 1
Priloga 1 A
Milan Butina, 2000: Mala likovna teorija.
STR. IZRAZJE SOBESEDILO/Opomba
24 svetlenje Stopnjevanje svetlosti je eden od načinov, s katerim svetloba
odkriva globino in reliefnost prostora.
temnenje/senčenje Barva in svetlost proizvajata vse vidne zaznave. Svetlenje in
temnenje/senčenje sta pomembna dejavnika pri upodabljanju
tridimenzionalnih oblik. Naloge svetlostnih-tonskih razlik so
vzbujanje občutka prostora, globine in plastičnosti.
kromatičnost Specifična lastnost barvne svetlobe je kromatičnost oz. barvnost.
Obstaja 6 barvnih svetlob (vijolična, cian modra, zelena, rumena,
oranţna, magenta rdeča). Te barve lahko mešamo med seboj in
dobimo nove barvne odtenke. Tovarne jih poimenujejo z lastnimi
nazivi.
Priloga 1 B
Površinska anatomija očesa
McMinn 1995: 37
Priloga 2
Povezave do elektronskih virov izrazja
Izraz Sotvarje Hiperpovezava do vira
A SHIFT Opalesse is a white with a reddish pink shift […] http://www.xsparkage.com/mac-in-
extra-dimension-collection-
eyeshadows-duochromes/
COLOR-
SHIFTING
Hellatronic is described as a »luorescent indigo with
red/purple/blue color-shifting super sparkles«. It‟s a
cool-toned, violet-tinged blue with bluish-violet
sparkle.
http://www.temptalia.com/sugarpill-elektrocute-neon-pigments-reviews-
photos-swatches
ANGLE BRUSH Brush #005: Angled Blending Brush $22
An indispensable multipurpose brush for contouring
and shading.
http://www.xsparkage.com/obsessive
-compulsive-cosmetics-vegan-
brushes/
BLEEDING I give you my tips [and] tricks on how to keep your
lipstick from transferring, bleeding, feathering, and
how to keep it looking bold and fresh for hours.
http://www.xsparkage.com/make-your-lipstick-last/
BLEND […] six new brushes all based around blending out
shadows nice and soft […]
http://www.xsparkage.com/new-
sigma-brushes-the-perfect-blend-kit/
BLENDABLE Overall I‟d say Concrete Minerals really hit it out of
the part with these mattes. [N]ice and smooth and
blendable.
http://www.xsparkage.com/concrete-
minerals-pro-matte-eyeshadows-
matte-shadows-that-dont-suck/
BLURPLE A color described as a mix between blue with purple. http://www.unwords.com/unword/blurple.html
BRONZER
BRONZE
Too Faced Bonjour Soleil Summer Bronzing Palette
Review!
Too Faced has released a bronzer palette for their
summer collection, and it includes basically every type
of bronzer you could possibly need, from matte to
shimmer, and even has a highlighter that can be used in
multiple ways to get different looks.
http://www.xsparkage.com/too-faced-
bonjour-soleil-summer-bronzing-palette-review/
BUFF Stipple it on /with a buffing brush/ (Not outside the
blush area) then buff it into my skin in an outwards
motion to blend it out. I do this as fast as I can before it
dries.
http://www.temptalia.com/apply-
cream-blush
BUILDABLE […] these swatched super lightly! I‟m sure the
coverage can be buildable, but it seems that these are
intended to be a sheer wash of color on the cheeks,
which is totally fine.
http://www.xsparkage.com/mac-
fashion-flower-beauty-powders-review-photos-swatches/
COLOR
CORRECTOR
Have you ever tried to conceal under eye circles or a
really vicious blemish only to have its color still show
through? Put down the regular concealer and pick up
the corrector! Makeup artists like them because it
allows us to fix a problem instead of covering it up.
http://www.temptalia.com/5-great-makeup-artist-tools-you-can-use
COMPACT
FOUNDATION
Powder foundation comes in compact form, so it
makes a great foundation for women who want on-the-
go portability. It's basically a powder and foundation in
one and you can get it in several formulations, but it's
really best for women with oily skin.
http://beauty.about.com/od/foundatio
nsconcealers/a/foundtypes.htm
COVERAGE I‟m sure the coverage can be buildable, but it seems
that these are intended to be a sheer wash of color on
the cheeks.
http://www.xsparkage.com/mac-
fashion-flower-beauty-powders-review-photos-swatches/
CREAM LINER Cream/gel eyeliners are usually thick creams (the
consistency of a cream, but the thickness of more like a
paste… or a lipstick, for a better beauty reference!).
They usually require a brush to apply it, and most use
http://www.temptalia.com/creamgel-
eyeliner-the-best-of-the-best
these on the upper lash line.
DEWY What’s your secret to beautiful, dewy skin? A
natural foundation that‟s not too heavy but not too
sheer is next. I‟d opt for a highlighter with more of a
sheen than heavy on the shimmer just patted along the
cheek bones and high points of the face. Lightly set
face with loose powder, then spritz face with water to
take down any powderiness.
http://www.temptalia.com/whats-
your-secret-to-beautiful-dewy-skin
DOE FOOT
APPLICTOR
The new packaging features a twist-open cap with a
doe-foot applicator attached to it. For me, it‟s a major
improvement over the pump. After trying and using
primers that come in a tube, I‟m not in love with them.
I find that the product separates or will squirt out
(causing waste). I‟m not convinced doe-foot
applicators are the very best, but it‟s the type of
applicator I‟ve have liked the most from what I‟ve
used so far […]
http://www.temptalia.com/benefit-
stay-dont-stray-in-mediumdeep-
review-photos-swatches
DOME BRUSH Tom Ford Eyeliner & Definer (15) Brush ($50.00) is a
small, flat, dome-shaped brush for very, very precise
eyeshadow application. I also like using it to pat on
eyeshadow on the lower lash line or for blending out
very small areas […]
http://www.temptalia.com/must-
makeup-brushes-applying-eyeshadow-blending-crease-details
DOUCHROME Sephora Mermaid Tail (112) Colorful Eyeshadow ($13.00 for 0.07 oz.) is a purpled brown with a blue
metallic sheen. This had the strongest duochrome out
of the six, where it shifted from bluish-brown to
brown.
http://www.temptalia.com/sephora-
colorful-duo-reflects-colorful-
eyeshadows-reviews-photos-swatches
DUOFIBER The way the brush /duo fiber brush/ is designed uses a
blend of goat and synthetic fibers and it allows for
softer, lighter application of product. It‟s also known
as a stippling brush (for those trying to find a dupe),
and it works well with highlighting (if you don‟t need
so much precision).
http://www.temptalia.com/8-mac-face-brushes-you-should-have-for-
faking-flawless-skin
EYE SOCKET
http://www.beautysensation.com/alla
bouteyes.htm
FACE OF THE
DAY, FOTD
Face of the Day: Neon Greens http://www.xsparkage.com/face-of-the-day-neon-greens/
FALL-DOWN For those of you regular Naked lovers you will know
that the colour pay off is good, the colour tones are
beautiful however the shadows do drop a little. This is
mainly due to the super soft texture of the powder.I
found the metallic finish colours are the main culprits
http://www.pixiwoo.com/2013/12/urban-decay-naked-3.html
for the drop down. The matte and pearl finish colours
have a standard amount of fall down to be honest.
FALLOUT Something else worth mentioning is the fallout issue.
Black eyeshadow is pretty notorious for being a
problem when it comes to fallout, and this one isn‟t an
exception. Make sure if you decide to get this, that you
use it before applying face makeup so you don‟t have
to worry about reapplying.
http://www.xsparkage.com/the-best-black-eyeshadow-saucebox-
cosmetics-black-widow-eyeshadow/
FALSIES Hold falsies (in the middle) with your tweezers and
apply glue.
http://www.temptalia.com/what-are-
your-tried-and-true-tips-for-applying-
false-eyelashes
FEATHERING I give you my tips are tricks on how to keep your
lipstick from transferring, bleeding, feathering, and
how to keep it looking bold and fresh for hours.
http://www.xsparkage.com/make-
your-lipstick-last/
FELINE FLICK The purpose of a feline eye is to use eyeliner to
elongate the eye, like a cat‟s. In doing so, you add
intensity, and the effect of an instant eye lift […]
http://www.charlottetilbury.com/uk/blog/how-to/the-feline-flick-cat-eye-
make-up-tutorial/
FELINER132
Meet the Feliner… the newest, sexiest cat eye yet! http://www.brunet.ca/en/advices/meet
-feliner-newest.html
FIXING SPRAY Fixing Spray is a product that is meant to help set
makeup and make it water resistant, sweat resistant,
etc. It basically is designed to beef up your makeup
and force it to become longwearing […]
http://www.temptalia.com/waterproof-makeup-can-you-do-it
FOUNDATION
PRIMER
Foundation primer works much in the same way as
paint primer does – it fills in the little cracks and pores
in your skin allowing foundation to to to go on
smoothly and seamlessly. Creating a barrier between
your foundation and your skin may seem like an
unnecessary step, but primers work so well, sales have
been going up and up in the past several years.
http://beauty.about.com/od/foundatio
nsconcealers/a/foundtypes.htm
GUYLINER Frame your eyes professionally with MMUK MAN‟s
expert finish eyeliner pencil for men. This guyliner
kohl pencil comes in a choice of a dark definitive black
shade or a deep and mysterious brown colour, perfect
for the modern day subtle makeup for men fan.
http://www.mensmake-
up.co.uk/mmuk-man-guyliner.html
HD (make-up) High-def cameras expose any crease, wrinkle, or
blemish. But thick, unnatural pancake makeup is also
obvious through an HD lens.To avoid the cakey texture
of standard TV makeup, high-definition makeups are
sheerer while still hiding uneven skin texture and other
un-telegenic flaws […]
http://www.webmd.com/beauty/makeup/makeup
ILLUMINATE You can also see in the photo of me wearing it the
shine that my face has. I know this product is meant to
illuminate the skin and give it a glow.
http://www.xsparkage.com/mac-prep-prime-bb-
beauty-balm-compact-spf-30/
ILLUMINATOR Transform Your Glow by Mixing Illuminators with
Foundation
http://www.temptalia.com/transform-your-glow-
by-mixing-illuminators-with-foundation
LIPPIE I‟ve been looking to add a NARS lippie to my stash,
and because I have sooo much lipstick already, I‟ve
been trying to figure out which would be the most
prudent choice […]
http://www.temptalia.com/nars-afghan-red-
lipstick-review-photos-swatches
MATTE / http://www.xsparkage.com/concrete-
minerals-pro-matte-eyeshadows-
matte-shadows-that-dont-suck/
132 Tudi poimenovanje za vesoljsko plovilo v animirani seriji Gromski mački, Thundercats, 2011 (dostopno na
http://thundercats.wikia.com/wiki/Feliner, uporabljeno januarja 2015).
MLBB
Reader Charmaine wanted to see five MLBB lipsticks,
and here are five that might work for you. “My Lips
But Better” are lipsticks that accentuate, perfect, or
otherwise better your natural lip color, which means
that a lot of it hinges on what your natural lip color is.
http://www.temptalia.com/5-my-lips-but-better-
lipsticks
MOUSSE
FOUNDATION
Mousse – also marketed as »whipped foundation« – is
liquid makeup with air whipped in. This makes the
product light and smooth […]
http://beauty.about.com/od/foundatio
nsconcealers/a/foundtypes.htm
PIGGIE I showed you the loose piggies or pigments I bought
from a great site called DIY Cosmetics.
http://maquillageobscura.blogspot.com/2014/11/pr
essing-pigments-pans.html
PIGMENTED I did notice that the black is definitely buildable, so it
won‟t start off overly pigmented. I think this is a good
thing, because it‟s easier to build up pigmentation than
take it away. […] Overall I think this is a nicely
pigmented black, and has a nice buildable opacity, but
it didn‟t wow me to be honest.
http://www.xsparkage.com/the-best-
black-eyeshadow-saucebox-
cosmetics-black-widow-eyeshadow/
SHIFT TO When I saw Libra glitter from Lime Crime, I
immediately thought of some magenta-violet shadows
(MAC Stars n Rockets, Urban Decay Fishnet) that shift
to a bright blue in the light.
http://www.makeup-
box.com/post/39616698104/violet-chameleon-violet-blue-duochrome-
shadow
SPIDER
LASHES
I didn‟t like that Maybelline Colossal lashes (yellow
tube) the product came out very wet and gave me
spider lashes […]
http://www.temptalia.com/hit-list-worst-mascara-
for-dramatic-lashes
STAIN
TINT
[Benefit Lollitint Lip & Cheek Stain] It applied
somewhat evenly, but it doesn‟t stain the lips evenly –
it absolutely stains, though.
http://www.temptalia.com/benefit-lollitint-lip-
cheek-stain-review-photos-swatches
SWATCH I‟m not sure if it‟s because I swatched these super
lightly so the design wouldn‟t go away, or because I
didn‟t use a base on the back of my hand, but these
swatched super lightly!
http://www.xsparkage.com/mac-
fashion-flower-beauty-powders-review-photos-swatches/
TEAR DUCT To brighten and lift the eyeliner, I also patted and
smudged the lightest shade in the quad (top left) along
the inner tear duct and below the inner third of the
lower lash line.
http://www.temptalia.com/category/looks
TIGHTLINE Tightlining, for those who are not familiar, is where
you apply eyeliner directly to your lash line, preferably
from the underside of the lash line.
http://www.temptalia.com/tightlining-why-its-life-
changing
TINTED
MOISTURIZER
Tinted moisturizer provides light coverage and will
cover up some unevenness, but is best for women with
pretty good skin. It's truly a moisturizer with a wash of
sheer color […]
http://beauty.about.com/od/foundationsconcealers/a/foundtypes.htm
WATERLINE Regardless of your preferred method, I cannot
emphasize enough the importance of placing the
product into the lash line (as in where your eyelashes
grow out of), versus the waterline, which is the thin
wet area of skin directly below the lash line.
http://www.temptalia.com/benefit-lollitint-lip-
cheek-stain-review-photos-swatches
CAT EYE
WING, LIQUID
LINER
Tutorial – Cat Eye Liner, Liquid Liner Tips, Neutral
Eye
http://www.temptalia.com/tutorial-cat-eye-liner-
liquid-liner-tips-neutral-eye
Vir slike: http://www.lookgreat-loseweight-
savemoney.com/eyeliner.html
Shematski prikaz občrtanih vek Vir: Look Great, Lose Weight, Save money
Priloga 3
Priloga 3 A
Jan Musgrove, 2003: Make-up, hair and costume for film and television
STR. IZRAZI SOBESEDILO,133
OPOMBE134
86 foundation 86–87 Types of foundation: liquid, cream, grease, camouflage make-up,
pancake make-up
198 pancake a grease free cake make-up
89 airbrushing a technique of putting paint or make-up into a pressurized container and
spraying it onto an object or skin
90 powder is used for setting the make-up
90 translucent powder has no color and it will not affect the color of the foundation
98 concealer foundations with more pigment in them and they usually come in a tube
98 shading shading and highlighting
92 socket line divides the eyelid and the eye bone
94 rouge rouge or blusher on cheeks is for contouring or giving the illusion of
higher cheekbones and to put back into the face the color evened out by
the foundation
95 cake mascara /
95 false eyelashes
Priloga 3 B
Kevyn Aucoin, 1997: Making Faces
STR. IZRAZI SOBESEDILO, OPOMBE
19 browbone /
19 crease crease of the eyelid
19 lashline /
19 rim inside rim of the eyelid
37 inner rim upper and lower inner rims
37 kohl-rim /
foundation creame, liquid, stick
23 concealer /
22 loose powder loose powder, alone, can act as a sheer foundation, by toning down the
shine and evening out the skin
133 Sobesedilo se v vseh preglednicah v prilogah nanaša na besedilo, povzeto iz knjiţnega vira, nahaja se na isti
strani kot izpisan izraz. Kadar se sobesedilo razteza čez več strani, je to posebej označeno. 134
Opombe so zaznamovane s poševnimi oklepaji, označujejo pa naše komentarje. Največkrat tako zaznamujemo
tujejezične ustreznice izpisanim izrazom.
Priloga 4
Irena Svoljšak Meţnarič, 2005: Kozmetologija
STR. IZRAZI SOBESEDILO, OPOMBE
10 dekorativna
kozmetologija
preučuje vse izdelke, namenjene polepšanju: ličila za obraz, izdelke za
manikuro, barve za lase
24 ličila Dekorativni kozmetični izdelki za obraz, značilna je velika vsebnost barvil
in pigmentov. Ličila delimo na pudre, senčila za ličnice, ličila za oči in
ličila za ustnice.
24 puder pudri v prahu, kompaktni, kamuflaţni, tekoči, kremni, tonirane kreme
24 senčilo za ličnice a) senčila za ličnice v prahu: v kroglice ali ploščice stisnjene praškaste
komponente z visokim deleţem pigmentov
b) kremasta senčila: osnovi iz maščobe, olja in voska so dodani pigmenti
(sestava podobna šminkam)
24 ličila za oči črtala, senčila, maskare
24 ličila za ustnice klasične šminke, »lip gloss«
48 puder v prahu je zmes praškastih delcev mikroniziranega, lahko stisljivega smukca,
kaolina, kalcijevega in magnezijevega karbonata in anorganskih
pigmentov
48 pokrivnost /prekrivnost, avtorica oba izraza uporablja vzporedno/
48 kompakten puder vsebujejo še vezivna sredstva, s stiskanjem jih oblikujemo v komprimate
različnih oblik in dimenzij
48 tekoči puder osnova je hidrogel ali emulzija za mešano ali za suho koţo
48 vlaţni videz Značilnosti pudra: enostaven nanos, gladka in enakomerna prekrivnost,
obstojnost, da ne gre v gube ali pore na obrazu, da so odtenki preprosti kot
toni polti ali rahlo biserni, ki dajejo vlaţni videz.
49 korektor namenjeni prekrivanju mozoljev, aken ali koţnih nepravilnosti
49 palični puder /
49 tonirana krema negovalni kremi dodani pigmenti
50 nesvetleč mat
/Kot lastnosti klasičnih šmink avtorica omenja pearl (»frost«) in naslednje
stopnje svetlenja: nesvetleč (mat), rahlo svetleč (»cream«) in visok sijaj
(»glossy, high shine«)./
50 svetleč z drobnimi bleščicami
51 črtala črtala za veke (= kajali), črtala v obliki stika in flomastra
Črtala za ustnice so črtala, podobna črtalom za oči, le da vsebujejo več
voskov (so mehkejša) in drugačne pigmente.
51 klasično črtalo Klasično črtalo v obliki tuša je črtalo s tankim čopičem, pigmenti so
razpršeni v topilu, ki hitro hlapi. Namenjeno je črtanju na zunanjem robu
veke.
51 maskara tuš za trepalnice
52 lip gloss Lip gloss daje moker, svetleč videz, vsebuje manj voskov in več olj in več
pigmentov od klasične šminke. Če je trden, je oblikovan kot klasična
šminka. Če pa je tekoč in poltrden, ga polnimo v tulce in ima aplikator v
oblike gobice.
Priloga 5
Robert Jones, 2008: Looking younger
STR. IZRAZI SOBESEDILO, OPOMBE
22 brow bone the area of the eyelid directly below the arch of the brow
22 cakey appears thick, dry, flaky, crusty, and dehydrated
22 contour contour is the opposite of highlight […] contouring pushes the eye away from a
feature and makes it appear less visible
107 corrective
concealer
These are called corrective concealers, because they counteract the look of
extreme discoloration.
23 cupid's bow cupid's bow of the lip is the rounded, curved area at the center of the top lip,
forming a shame much like an M
30–
34
foundation liquid f., mousse f., stick f., creme-to-powder f., tinted moisturizer, powder
compact, pigmented mineral powder, aerosol spray foundation /types of
foundation/
24 frost […] frost is about maximum sparkle and super-shine. It is also sometimes
referred to as iridescent.
45 frosted shadow provide the most shine or sheen, can look reflective
24 gloss is a super-high-shine lip color
24 highlight draws attention to a specific area and makes it appear to come toward you
45 matte matte finish eyeshadow has absolutely no shine or shimmer
24 mousse a texture that resembles that of a fluffy whipped dessert
25 powder talc-like products, e. g. such as [eyeshadow], blush
37 powder [Powder] comes in two basic forms: loose and pressed; both will set your make-
up and absorb excess shine and oil.
25 primer [Primer] is a product used underneath other products, to create a smoother
finish makeup. Primers create a barrier between your skin and anything applied
over the product.
168 primer create a perfect surface for shadow color; they help prevent creasing
45 satin satin shadows fall perfectly between matte and shimmer
127 sculpting Sculpting involves highlighting and contouring your face. Everything you
highlight (or lighten) comes forward, and everything you contour (or darken)
receeds.
45 shimmer [eyeshadows] that have a subtle sheen and give a hint of sparkle
26 stippling Stippling is a blending technique that uses concealers and creme-type product.
Stippling (a patting motion) gives more coverage, using your sponge to glide
foundation across your face provides less coverage.
26 tinted a product that gives the skin the slightest hint of color
168 to crease the natural oils in your lids reacting with the eyeshadow and causing them to
build up in the crease
122 translucent
powder
It is less opaque than other powders, but it is not colorless. Remember that
translucent does not mean the powder has no color. Translucent powder is not
invisible (transparent), although the words are easy to confuse.
26 waterproof repels water – it does not allow water to penetrate it, can be completely
submerged into water and will not smear, smudge or run
26 water-
resistant
resists water – will not smudge and smear in contact with moisture, however, it
cannot be submered into water without running or being otherwise affected
Priloga 6
Margit Rüdiger, 1994: Umetnost ličenja
STR. IZRAZI SOBESEDILO, OPOMBE
58 /contour/ obdelamo vse poglobitve (jamico na bradi, nosnici, očesni votlini)
17 /swatch/ Barve make-upa ne preizkušamo na hrbtni strani dlani, temveč na
nenaličenem obrazu.
53 biserni biserne šminke
50 biserovina črtala z biserovino
13 črtalo za veke /tekoče črtalo/
36 highlighter /
13 kajalni svničnik /
41 kamen barvni kamen, na katerem mešamo barvo s kapljico vode /cake liner/
46 klešče ravne trepalnice zavihamo s posebnimi kleščami
13 kompakten puder /
22 lesketajoč puder puder z zlatim ali srebrnim leskom
3 lip gloss /
9 make-up Zame je make-up stvar razpoloţenja pa tudi samozavesti ali gotovosti.
41 občrtovanje občrtovanje vek /lining/
29 oblikovanje Oblikovanje – ustvarjanje svetlo-temnih efektov, s temno barvo potisnemo
v ozadje tisto, kar izstopa, s svetlimi toni pa optično poudarimo, kar je
premalo opazno. Osvetliti. Senčiti.
35 očesna votlina /crease/
15 podlaga Imenujemo jo tudi teint-make-up ali fond de teint, je krema v barvi koţe,
ki jo nanesemo preko dnevne kreme. /[Vrste podlag]: tekoča podlaga,
kremna podlaga, kompaktni puder, črtala za make-up so kompaktni pudri
v podolgovati obliki, obarvana dnevna krema./
36 pregib veke najgloblje mesto očesne votline
17 prekrivna krema Krema za prekrivanje = prekrivna krema, stick za prekrivanje ima obliko
šminke in je še bolj pastozen kot kompaktni puder.
22 prosojen puder [za utrjevanje] je najprimernejši prosojen, torej brezbarven puder
13 puder v prahu
50 razlesti se šminka preveč razlezla
41 repek
36 rob veke /pri koreninah trepalnic in ne waterline/
13 spiralna krtačka spiralna krtačka za oblikovanje obrvi in ločevanje trepalnic
38 svetlikajoč svetlikajoča se ličila
127 škarje za trepalnice
41 tekoči tuš
13 temeljna podlaga /foundation/
31 terakota terakota puder iz zmlete gline
32 bronca terakota
9 terakota puder
120 tonirana krema
45 tuš v kamnu za trepalnice
45 tuširati trepalnice
21 utrjevanje /fixing/
49 V V sredi zgornje ustnice /Cupid's Bow/
22 v barvi španskega
bezga
/lilac/
8 vizaţist
45 vodoobstojni tuš /! waterproof mascara, !water-resistant mascara/
42 vrtilni svinčnik /retractable/
43 vrtljiv svinčnik /retractable/
Priloga 7
Ann Hagman, 1998: Kozmetika. Teorija, nega in ličenje
STR. IZRAZI SOBESEDILO, OPOMBE
145 barve rdečil za ustnice Lahko je prozorno ali neprozorno, svetleče ali nesvetleče in tudi z
bisernim leskom (pearl).
143 barve senčil [za veke] Barve so zelo različne, poleg tega so lahko motne ali z bisernim
leskom, prosojne, neprosojne in spreminjajoče.
144 guba očesne jamice /crease/
141 korektor kreme za prekrivanje pomanjkljivosti na koţi (korektorji),
korekturna krema 'krema, ki rabi kot podlaga za ličila'
144–
145
maskara Maskara je lahko trdna, v obliki ploščice, v obliki kreme, največkrat
pa je ţe v tulcu, skupaj s čopičem ali spiralo.
143 moten /matte, v pomenu barv senčil/
144 občrtati oči občrtamo s svinčnikom za obrobo oči
142 oblikovanje obraza z
rdečilom
senčiti
141 podlaga Osnovna podlaga je lahko tekoča ali v obliki kreme, pravzaprav je to
tekoči puder v celi paleti odtenkov.
142 posvetliti Posvetlimo pa koţo po sencih in robova strani spodnje čeljusti.
141 puder Puder je lahko obarvan in nekoliko spremeni barvo koţe, lahko pa je
brezbarven in barve koţe ne spremeni. Puder je lahko v obliki prahu
ali pa je stisnjen, kompakten.
144 rob veke zunanji in notranji rob veke /lashline/
142 senčiti S temnejšim rdečilom senčimo vrh čela in konico brade
146 sijaj bleščeč sijaj za ustnice namesto navadnega rdečila
146 tekoče črtalo za veke /ni enako kot svinčnik/
141 tekoči puder /
114 tuš za trepalnice maskara
Priloga 8
Bačkai, Emeše, 2009: Makeup. Ličenje za vsakogar
STR. IZRAZI SOBESEDILO, OPOMBE
23 baza/osnova obarvane baze (osnove) = posebna vrsta korektorja, s
katero spremeniš in prilagodiš osnovni ten koţe
24 brezbarven (translucent) puder /
25 črtalo tekoča, kremasta, suha […] svinčnik za veke
65 dimaste oči smokey eyes
58 gel za utrjevanje obrvi /
24 izdelki za svetlenje in temnenje
47 klešče za vihanje trepalnic /
19 korektor, breskov korektor v breskovih odtenkih za prekrivanje kolobarjev
okrog oči
22 korektor z bleščečimi učinki tekoč korektor, ki so mu dodani bleščeči pigmenti, ki
odbijajo svetlobo
24 kremast korektor za senčenje /
24 lesketajoči puder lesketajoči pudri dodajo koţi lesk in so namenjeni
doseganju posebnih učinkov na predelih, ki potrebujejo
posebno izrazitost
19 lok obrvi /
112 mačkasta oblika oči /cat eyes/
98 močno lesketajoča se senčila /
25 nabirati (se) v gube [senčila se] sčasoma nabirajo v gube in pustijo neţelene
lisaste madeţe na vekah
23 nadočesni lok, očesni lok /
110 obrobiti notranji del spodnjih vek /rimming the waterline/
19 tuš = eye-liner poudarjanje očesnega loka s tušem (eye-linerjem)
22 podlaga Podlage so: obarvana krema, tekoče podlage, kremaste
podlage. Kremasta podlaga v vrtljivih embalaţah v obliki
šminke (stick). Korektor (tekoči, kremasti).
122 polnjenje obrvi /
30 poševni čopič poševno odrezan čopič
106 potemniti notranji del spodnjih vek /rimming the waterline/
26 pre-maskara /
24 puder puder utrdi podlago
24 puder v kamnu puder v kamnu = kompaktni puder
24 puder v prahu /
123 risanje obrvi /
59 senčenje očesne gube /
80 senčila z bisernim sijajem /
27 sijaj za ustnice /
138 slezasto vijolična /
30 spiralna krtačka /
24 svetleč korektor za svetlenje obraza
59 svetlenje predela pod obrvmi /browbone highlight/
54 svetlenje senc s korektorji /highlighting/
24 terakota terakota ali zemlja je rdečilo v bronzi, narejeno iz zmlete
gline
25 tuš za veke, tekoč tuš, barvni kamen
60 uvijanje trepalnic s kleščami /eyelash curling/
39 vizaţist /
26 vodoobstojna maskara
59 zabrisati robove mehčati barvne prehode, zabrisati senčilo
Priloga 9
Evgen Gec, 2006: Skrivnosti lepote.
STR. IZRAZJE SOBESEDILO, OPOMBE
82 črtalo za obrobo oči /
100 eyeliner V prodaji jih srečujemo v različnih oblikah, med katerimi prevladujejo
eyelinerji z aplikatorjem v oblikah čopiča, konusne konice (tekoči) ali
flomastra.
100 eyeliner v kamnu V široki potrošnji so manj znani eyelinerji v kamnu, so pa najprimernejši
za oblikovanje. Pred nanosom se mešajo z vodo, kar omogoča laţje
popravke.
89 fiksator Ohranjanje obstojnosti ali preprečitev samostojnega razkrajanja pa se
doseţe, če je postopek izveden s čopiči oziroma dodatno utrjen s pudrom v
prahu ali s primernih fiksatorjem.
92 inliner uporabiti inliner v notranjem robu med očesom in trepalnicami
51 intenzivnost
prekrivanja
manjša prekrivnost, prosojna prekrivnost /coverage/
45 kamuflaţ za korekturo obraza v primeru aken, brazgotin, opeklin, znamenj, vitiliga,
imajo gosto teksturo (sestavljeni so iz posebnih voskov) in intenzivno
pigmentacijo
45 korektor za prekrivanje in nevtraliziranje manjših predelov obraza
104 mostiček sredina zgornje ustnice
51 nabiranje podlage podlage na robovih gub /creasing/
56 nabiranje senčila nabiranje senčila v vekah oz. gubicah /creasing/ Izrednega pomena je tudi utrjenost podlage na vekah. V primeru nepravilno izvedenega
postopka se senčila lahko nabirajo v očesnih gubah, kar je lahko opazno (Gec 2009: 83).
58 nanos svetleče
zemlje
/bronzing/
83 osipavanje /fall-out/ Padanje prašnih delcev na predel, ki meji na spodnji del veke z licem (Gec
2006: 90).
48 podlaga /ni sinonimna pudru/
51 prelivanje odtenka
prelivanje odtenka [podlage] med obrazom in vratom »Uspešno prelivanje se doseţe le, če se temni odtenki prelivajo proti svetlim, in ne
nasprotno« (Gec 2006: 87).
57 prosojni puder /
razmazanje /smudge/ Prednost uporabe črtal je v tem, da omogočajo oblikovanje po nanosu in so
izjemna zamenjava za eyelinerje. Dopuščajo razmazanje (prelivanje) ostrih
robov […] Na policah se videvajo pod različni oznakami[,] kot so »kohl«,
»kajal« ali »kohl kajal«. Razlika med njimi je preteţno v sestavi (trdoti)
oziroma izvoru. V omenjeno skupino sodijo tudi t. i. »inlinerji«, ki v večji
meri sluţijo optičnemu povečanju ali pomanjšanju oči. Povečanje se
ustvari z uporabo svetlih (belih) barvnih odtenkov na spodnjem in
zgornjem predelu očesa.
79 svetilikajoč (perl) svetlikajoči (perl) odtenki senčil
52 svetleča podlaga primerne za ustvarjanje svetlečega – mokrega videza in za uporabo na zreli
koţi
58 svetleča zemlja /bronzer/
98 ukrivljanje trepalnic
52 utrditi (fiksirati) svetleče podlage morajo biti utrjene (fiksirane) s pudrom v prahu ali
kamnu
120 utrjevalec mejkapa Uporaba utrjevalcev mejkapa je namenjena zagotavljanju dolgoročne
obstojnosti. Razdeljeni so v več skupin[,] in sicer za utrjevanje senčil,
šminke ali mejkapa v celoti. Za slednje se uporabljata dve različici[,] in
sicer tekoči, v obliki spraya [s potisnim plinom ali brez].
96 vodoodporen Vodoodporne maskare se ne topijo v vodi in se ne razmaţejo po daljšem
zadrţevanju v vodi.
96 vodotesen Vodotesne maskare so odporne proti vlagi, pri daljši izpostavljenosti vodi
pa se razkrojijo.
51 zabrisan rob, senčilo
Priloga 10
Priloga 10 A
Evgen Gec, 2006: Skrivnosti lepote. LEGENDA IZRAZOV IN POJMOV V DEKORATIVNI
KOZMETIKI
STR. IZRAZJE SOBESEDILO, OPOMBE
155 baza (obarvana) Vrste obarvanih fluidov v stekleničkah, ki sluţijo nevtraliziranju odtenka
koţe okoli oči ali na drugih predelih obraza, napenjanju koţe, dodajanju
barvne sveţine in obstojnosti mejkapa v celoti.
155 baza (vodna) Baza je sestavljena iz vode in dodanega sladkorja. Koţo na obrazu matira,
podlaga se bolje oprijema in zagotavlja večjo obstojnost.
155 črtala za oči,
klasična
uporabljajo se za občrtovanje oči
156 črtala za oči,
inlinerji
namenjena nanosu v notranji rob očesa
156 eyeliner [R]azlične oblike (tekoči, flomaster, v kamnu ali svinčniku). Njihov namen
je popolno izraţanje očesnih linj. Različni odtenki se glede na obstojnost
lahko uporabijo kot kratko obstojni tatu.
156 glos [I]zdelek v različnih oblikah in barvnih odtenkih. Prilagojen je potrebam
po sijaju, dodatnem vlaţenju ustnic (koncentrat vlage), mokrem izgledu in
izraţanju polnosti ustnic.
157 korektorji [I]zdelki v različnih barvnih odtenkih[,] namenjeni oblikovanju,
nevtraliziranju ali prekrivanju napak na obrazu. V prodaji se najpogosteje
pojavljajo v kompaktni, kremni, tekoči obliki ali v stiku.
157 kamuflaţi […] značilnost je opredeljena na prekrivanje ali morebitno nevtraliziranje
večjih napak na obrazu oziroma na telesu. So zelo intenzivni v
prekrivanju, obstojni (nekateri tudi na vodo) in odporni na zunanje vplive.
157 klešče klešče za ukrivljanje trepalnic
158 mejkap izraz je poslovenjen in zajema lepotno oblikovanje obraza glede na ţelje in
potrebe
159 obarvana krema izdelek[,] podoben tekoči podlagi, vendar je osnovan na vlaţilni kremi
159 optično oblikovanje
obraza
zajema pomanjšanje, povečanje, zoţenje ali razširitev obraza na osnovi
svetlenja in/ali senčenja določenih predelov
162 terra svetleča zemlja
162 utrjevalec Fiksator mejkapa. Zaključni utrjevalci so običajno v spray izvedbi.
Priloga 10 B
Evgen Gec, 2014: Skrivnosti lepote 2. RAZLAGA IZRAZOV IN POJMOV V DEKORATIVNI
KOZMETIKI (str. 240–247)
STR. IZRAZJE SOBESEDILO, OPOMBE
240 baza (primer) [J]e podlaga, ki omogoča ličilom obstojnost in jo uporabljamo
pred nanosom ličil[.]
242 inliner [Č]rtalo v beli barvi (za povečavo oči) in črni (pomanjšanje oči).
Nanos se opravlja na notranjem zgornjem ali spodnjem robu
očesa.
/waterline, tightline/
241 kamuflaţi [O]pravljajo podobno funkcijo kot korektorji, s tem da so bolj
intenzivni v prekrivanju, gostejši po sestavi, obstojni (nekateri
tudi v vodi) in odporni na zunanje vplive.
247 utrjevalec – fiksator
make-upa
Osnovani so lahko na dodatnem vlaţenju, odišavljenju ali
utrjevanju make-upa v celoti ali posamično (senčila, šminke).
Zaključni utrjevalci make-upa so običajni v tekoči spray izvedbi
in se po nanosu nekoliko svetijo, vendar s[a]mo[,] dokler se ne
posušijo.
Priloga 11
Nika Ambroţič, 2012: Analiza izrazja s področja ličenja in pripomočkov ličenja z angleško-slovenskim
in slovensko-angleškim glosarjem
STR. IZRAZJE SOBESEDILO, OPOMBE
31 črtalo črtálo -a sr svinčniku podobna priprava za lepotičenje, mazanje: zasenčiti veke
s črtalom / črtalo za ustnice
31 eyeliner eyeliner [ajlájnr] -ja m pog. črtalo za oči → črtálo
32 kohl kóhl -a m star. barvica za oči → črtálo
33 make up make up [méjkap] -a m → make-up
make-up [méjkap] -a m kozm. z ličenjem urejen obraz ali del obraza:
občudovali so njen make-up / skrbeti za svoj make-up ureditev obraza ličilo za
tako ureditev: kupiti make-up; make-up za oči / popraviti si make-up (ličila,
nanesena na obraz)
33 maskara máskara -e ţ barva za trepalnice, po navadi je v tubi in se nanaša s spiralno
krtačko
maskára -e ţ nar. màskara → màskara
33 masker maskêr -ja m kdor se poklicno ukvarja z maskiranjem zlasti gledaliških in
filmskih igralcev: izkušen masker; masker igralske družine / filmski masker
34 osvetljevalec osvetljevàlec -a m kozmetični izdelek za koţo, ki je lahko v obliki prahu,
tekočine, kreme ali pene in je namenjen za osvetljevanje delov obraza, saj
vsebuje drobne delce, ki odbijajo svetlobo
34 podlaga podlága -e ţ tekoča podlaga: obarvana krema za koţo, tekoči puder: naprej
nanesemo podlago
Priloga 12
Obratni angleško-slovenski razdelek glosarja Nike Ambroţič
Ambroţič 2012
Priloga 13
Slovensko-angleški razdelek glosarja Nike Ambroţič
Ambroţič 2012
