Parite na nezavisnite vladeteli vo Parite na nezavisnite vladeteli vo Makedonija Makedonija

(vtora polovina na (vtora polovina na XIVXIV vek) vek)

Volka{in (1365-68 sovladetel; 1368-71,

kral)

Neposredno po dobivaweto na sovladetelskata titula od strana na srpskiot car Uro{ V Slabiot (1355-71) vo 1365 godina, Volka{in samostojno ja uredil sopstvenata vlast vrz teritoriite so koi upravuval, a vo koi vleguvala Zapadna Makedonija so gradovite Prilep, Skopje, Prizren, Pri{tina. Edna od negovite kovnici za pari se nao|ala vo Prizren, i spored kovni~kite znaci na negovite dinari, o~igledno e deka stanuva zbor za dobro organizirana monetokoni~ka aktivnost, koja najverojatno postoela i vo nekoj makedonski grad. Volka{in izdal mnogubrojni emisii na pari i dosega se poznati 10 tipovi na dinari.

1,16 g; 18 mm

1,17 g; 18 mm

Despot Ugqe{a (1365-1371)

Av: MONITA - D – ESPOTON; Dvoglav orel so ra{ireni kriljaRev: Hristos so brada i zrnest nimb so vpi{an krst, oble~en vo tunika i kolobion, sednat na tron so visok potpira~; so dvete race dr`i evangelie; naoloku zrnesta bordura

Despotot Ugqe{a koj ja dobil ovaa titula od Uro{, od 1365 godina upravuval so oblastite na Ser, koi pak, prethodno gi imala pod kontrola Jelena `enata na Du{an.

Kral Marko, Sv. Dimitrija, Markov Manastir, 1366-71

Markovi kuli, Prilep

Marko go nasledil svojot tatko Volka{in po negovata smrt vo bitkata kaj Marica vo 1371 godina. Teritorijata {to ja imal pod svoja kontrola se protegala pome|u [ar Planina, Skopje, leviot breg na rekata Vardar, Crna Reka, Ohrid, so Prilep kako centar. Marko koval 5 vida dinari, od koi 4 bile izrabotuvani po primerot na dinarite na negoviot tatko, tipi~ni za monetokovaweto vo Makedonija vo docniot XIV vek.

Kral Marko (1371 -- 1395)

0,92 g; 17 mm

Av: BLAGOVERNI KRAL MARKO, petredna inskripcijaRev: Hristos so brada i zrnest nimb so vpi{an krst, oble~en vo tunika i kolobion, stoi na supedaneum, vo mandorla od 6 yvezdi;so d.raka blagoslovuva, vo l. dr`i evangelie

Andreja{ (1371-1393)

Andreja{, vtoriot sina na Volka{in i brat na Marko, upravuval vo del od Zapadna Makedonija, no za `al, granicite na oblastite pod negova kontrola ne se rasvetleni. Za razlika od titulata KRAL koje prisuten vo aversnata inskripcija na negovito brat, Andreja{ na svoite pari se potpi{uvasamo kako BLAGOVERNI ANDREJA[. Poznati se tri vida na dinari, koi najverojatno gi koval pome|u 1371 i 1393 godina.

0,81 g; 16 mmAv: BLAGOVERNI ANDREJA[, ~etiriredna inskripcijaRev: Hristos so brada i zrnest nimb so vpi{an krst, oble~en vo tunika i kolobion, sednat na tron so visok potpira~; so dvete race dr`i evangelie; naokolu zrnesta bordura

Andrija Gropa (1371-79)

Andrija Gropa najverojatno upravuval so Ohrid kako boljarin vo ramkite na teritorijata na Volka{in, koga toj vladeel so Makedonija, a po negovata smrt, po 1371 godina mo`ebi ostanal edinstven gospodar na gradot, otka`uvaj}i mu poslu{nost na naslednikot Marko. Najverojatno negovata monetokovni~ka produkcija zapo~nala po Mari~kata bitka od 1371 godina, Gropa po~nal samostojno da kova moneti paralelno so emisiite na Marko vo postoe~kata monetarnica vo Ohrid, kade {to se pretpostavuva deka kovale moneti i drugi vladeteli, kako Mrwav~evi}ite.

Av: PO MILOSTI BOGA @UPAN GROPA GOSPODIN OHRIDA petredna inskripcijaRev: Hristos so brada i zrnest nimb so vpi{an krst, oble~en vo tunika i kolobion, stoi na supedaneum, vo mandorla od 6 Y;so d.raka blagoslovuva, vo l. dr`i evangelie, naokolu zrnesta bordura

0,90 g; 17 mm

po mi[los]ti b[o]ji[ei] j[ou]pan[y] a[nd]ria gr[o]pa

po mi[los]ti b[o]ji[ei] g[ospodi]ny joupa[ny] a[nd]ri[a] gro[pa]

po milosti b[o]g[a] j[ou]pany gropa g[ospodi]ny oxri[da]

Inskripciski varijanti na parite na Andrija Gropa

Izdanija na gradot Skopje, pred 1392 godina Izdanija na gradot Skopje, pred 1392 godina (vo vremeto na Stefan Lazarevi} i \ura| (vo vremeto na Stefan Lazarevi} i \ura|

Brankovi})Brankovi})

Slovenski imitacii na venecijanski gro{evi

Gro{, Lorenco Tiepolo (1268-75)

Imitacija na gro{ od L.Tiepolo (sredina na XIV vek)

-- 3 regioni na cirkulacija: severo-zapadna Bugarija, severno od Rodopite i Zapadna Makedonija-- 2 serii: 1 serija: imitacii na Fran~esko Dandolo (1329-39) (so pogolema te`ina) -- (4 dekada na XIV vek); 2 serija: imitacii na Lorenco Tiepolo so pomala te`ina - 0,8 g - 1,22 g. ( 8 dekada na XIV vek)-- Imitativni izdanija na Venecijanski gro{evi se otkrieni vo ostavite od Dobri{te (1320), Prilep (1340), Ohrid (1350), Stobi (1365-71), Ki~evo (1371) i Skopje (1380).

Imitacii na srpski dinari so zname

Dinar so zname,Dragutin (1276-2)

Imitacija na dinar so zname,Dragutin (1276-2)

Ostavi na srebreni pari prva polovina na XIV vek

Ostavi na srebreni pari vtora polovina na XIV vek

Geografska distribucija na ostavi so moneti vo XIV vek

Ostava od okolinata na Ki~evo, kraj na XIV vek Koli~ina: 298 primeroci (srebreni dinari) Sostav: Volka{in, Knez Lazar; NBRM, 03/09/1-298

Monetokovni~ka produkcija vo Otomanska Makedonija

Prvata monetarnica vo Makedonija bila otvorena vo Skopje vo 1479 god., vo vremeto na vladeewe na sultanot Mehmed II (1444-1446; 1451-1481). Vo nea bile kovani srebrni ak~i, bronzeni mangiri i, najverojatno, zlatni pari - sultani, a istata se nao|ala vo blizina na Daut-pa{iniot amam. Slednata kovnica bila otvorena vo Kratovo za vreme na vladeeweto na sultanot Bajazit II (1481-1512) i taa prizveduvala srebreni ak~i i zlatnici. So ogled na toa {to dosega se poznati okolu 100 razli~ni tipa ak~i kovani vo Kratovo vo tekot na XIV vek, se ~ini deka kratovskata kovnica bila edna od najaktivnite na teritorijata na celata Imperija vo toj period. Zlatnite pari vo Kratovo bile proizveduvani vo periodot pome|u 1520 i 1595 god., iako dosega se poznati samo 10 vakvi primeroci. Za vreme na vladeeweto na sultanot Selim II (1566-74), kovnica za pari bila otvorena i vo Ohrid. Vo nea se proizveduvale srebreni ak~i, a nejzinata aktivnost osobeno se intenzivirala vo po~etokot na XVII vek, najverojatno so cel da bide zadovolena pobaruva~kata za sitni denominacii nametnata od razvojot na karvanskata trgovija so Solun i so Skadar. Monetarnicite vo Makedonija bile operativni okolu 170 godini, odnosno bile zatvoreni vo 1640 god. od strana na sultanot Ibrahim (1640-1649), vedna{ po negovoto doa|awe na tronot. Negovata monetarna reforma podrazbirala zatvorawe na site provinciski kovnici vo Carstvoto, so isklu~ok na nekolku vo Mala Azija i vo Afrika. Po ovaa reforma, rabotata na makedonskite kovnici vo otomanskiot period nikoga{ ne bila obnovena.

Otomanski srebreni ak~iOtomanski srebreni ak~i

Bajazid II (1481 - 1512), Skopje

Bajazid II (1481 - 1512), Kratovo

Osnovna literatura:Osnovna literatura:1.Osam vekova srpskog dinara (katalog od izlo`ba,

Beograd 1994

2. B.Jovanovska, Kolektivni naodi na moneti od vtorata polovina na XIV vek vo Makedonija, Monetite i monetokovnicitwe vo Makedonija, Skopje, 2002.

3. V.Bitrakova Grozdanova, Monetokovaweto vo Lychnidos i Ohrid, Monetite i monetokovnicite vo Makedonija, Skopje 2002.

4. K.Hristovska, ”A contribution to the fourtheenth-century Venetian imitative coinage on the territory of the Republic of Macedonia”, Macedonian Numismatic Journal 2 (1996): 139-168.