CRKOVNI SPOMENICI VO KUMANOVSKO

1

Slavica Krsti} Slavica Krstić

CRKOVNI SPOMENICI

VO KUMANOVSKO

ECCLESIASTICAL MONUMENTS IN KUMANOVO AREA

Kumanovo, 2012 godina Kumanovo, year 2012

2

Izdava~: N. U. Muzej - Kumanovo

Glaven i odgovoren urednik: Jovica Stankovski

Recenzenti: D-r Sa{o Cvetkovski D-r Zvonimir Nikolovski

Arhitektonsko-tehni~ka dokumentacija: Slavica Cvetanovska

Grafi~ka obrabotka: Aleksandar Simonovi} - Simo \oko Krsti}

Korica: \oko Krsti}

Prevod na angliski jazik: Nata{a Maksimovska Lektura: Biqana Stankovska Fotografii: Slavica Krsti} Slobodan Zafirovski Pe~ati: “2 - ri Avgust” – [tip

Tira`: 300 primeroci

3

Knigata "Crkovni spomenici vo Kumanovsko", na avtorot Slavica Krsti}, pretstavuva

prv, celosen i seopfaten pregled na crkovnite spomenici od Kumanovsko od II do XX vek. Vo ovaa mileniumska hronologija se opfateni sakralni gradbi od starohristijanskiot period, vizantiskiot, osmanliskiot, do periodot na docniot sreden vek, i nacionalnata Prerodba od XIX i po~etok na XX vek. Ovoj obemen materijal, avtorot, sledej}i go hronolo{kiot princip, go izloùva na mnogu akribi~en i dokumentiran na~in, tretiraj}i gi spomenicite kako zasebni celini so analiza na arhitekturata, fresko-ìvopisot i ikonopisot. Ovaa {iroka hronolo{ka ramka od skoro dvaeset vekovi e objasneta niz poglavjeto na istoriskite priliki kade {to avtorot gi opservira najzna~ajnite nastani od politi~kata i crkovnata istorija na kumanovskiot kraj, izdvojuvaj}i gi periodite na rano hristijanstvo, vizantiska vlast, vremeto na ekspanzija i dominacija na srpskata srednovekovna dràva i crkva vo XIV vek, periodot na turkokratijata XV - XIX vek, pa sî do periodot na prvite nacionalni dvièwa i stremeì za samostojna crkva i dràva od prerodbenskiot period. Sekako najva`no i nose~ko poglavje na knigata e delot na neposredno prezentirawe na spomenicite. Avtorot toa go izloùva metodolo{ki, izdràno ukaùvaj}i na istoriskite izvori, zapisi, natpisi dokolku se so~uvani i poznati, potoa dava kusa analiza na arhitekturata i nejzinite grade`no-stilski i tipolo{ki odliki. Golem prostor e daden na prezentirawe na fresko-slikarstvoto vo crkvite so opis i detalen pregled na slikanata programa. Seto ova e dopolneto so naveduvawe na odbrana bibliografija na referentni knigi, studii i prilozi za objektite. Od srednovekovnite spomenici opfateni se, ne samo najzna~ajnite, kako {to se Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino ili manasatirskata crkva Sv. Bogorodica vo Matej~e, spomenici od sve-tsko zna~ewe vlezeni vo site pozna~ajni pregledi na vizantiskata umetnost, tuku avtorot gi prezentira i pomalite velmo`ki crkvi od XIV kako {to e crkvata Sv. \or|i vo Matej~e). Za prv pat celosno e prezentirana grupacijata na postvizantiskite spomenici vo "@eg-ligovskiot kraj" vo periodot od sredinata na XVI do sredinata na XVII vek. Ovoj graditelski i umetni~ki podem, avtorot go povrzuva so istoriskite priliki koi nastanuvaat vo ovie predeli so obnovata na crkovnata organizacija vo XVI vek. Kako svoevidna karakteristika vo domenot na arhitekturata avtorot ne zapoznava so osnovnite arhitektonski i dekorativni elementi koi ovaa "@egligovska grupa" na spomenici (Mlado Nagori~ino, Strezovce, manastir Karpino, @egqane, Dobra~a, Suv Orah i dr.) od XVI i XVII vek, ja ~ini edinstvena vo postvizantiskata arhitektura. Posebna vrednost na knigata i toa posebno go naglasuvam, e poglavjeto za crkovnite spomenici od docniot Sreden vek i vremeto na Prerodbata.

Vo knigata e daden prv celosen pregled so potpolno vospostavena crkovna topografija na hramovite od XIX vek. Ovaa poglavje od knigata se zasnova na terenski istraùvawa, koi otkrivaat intenzivna umetni~ka dejnost vo ovoj period ostvaruvana niz izgradba na brojni crkvi koi po svojata brojnost gi nadminuvaat onie od prethodnite vekovi. Avtorot, kade toa e mo`no se zadrùva na identifikacija na oddelni zografi i zografski rabotilnici, koi vo tekot na XIX vek rabotat vo Kumanovo i Kumanovsko (Di~o Zograf, Veno, Zafir, Haxi Koste od Veles i dr.). Kako sredi{en objekt ja izdvojuva crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo. Knigata pretstavuva korisen prira~nik za profesionalcite, istori~arite na umetnosta i muzejskite kustosi, bidej}i donesuva celosen i lesno dostapen pregled na crkovnite spomenici vo Kumanovsko. Istovremeno tekstot vo knigata e prilagoden i kako lesno ~etivo za po{i-rokata kulturna javnost i qubitelite na starinite, na{ata istorija, kultura i umetnost. Vo forma vo koja e sro~ena i materijalot koj e prezentiran, knigata dava dovolno elementi za ponatamo{ni poseriozni i postudiozni istraùvawa, koi treba da se naso~at kon oddelni monografski publikuvawa na spomenicite od vremeto na Sredniot vek i Prerodbata. Recenzent, Doc. d-r Sa{o Cvetkovski

4

Materijalot, koj go opfa}a monografskiot trud pretstavuva eden obemen korpus vo koj se

inkorporirani sakralnite gradbi vo Kumanovsko od ranohristijanskiot period, pa sî do XX vek. Dvièj}i se kon prvite pojavi na sakralni objekti, vo knigata se prezentirani najranite reli-giozni formi koi gi tretiraat kultnite konstitucii vo rimskiot period koi gi nao|ame na epigrafskite natpisi od stelite i votivnite spomenici. Vo toj kontekst avtorot na mono-grafijata navlegol dlaboko i studiozno vo tretirawe na ovoj problem, so {to ni dava kompletna slika na genezata na religiite, kultovite i prvite formi na sakralni hramovi vo regionot. Toa e rezultat na va`nosta na kumanovskiot distrikt kako zna~aen komunikaciski i kulturen prostor od najranite periodi na antikata, pa sî do denes. Tuka se prezentirani prvite reli-giozni formi doneseni na ovoj prostor od rimskata vojska, kako {to e po~ituvaweto na kultot kon orientalnoto boèstvo Mitra i Kapitolinskoto Trojstvo, Trakiskiot kowanik, Jupiter Dolihen i vrhovniot trakiski bog Zbeltiurd. Mitraizmot kako silna religiozna pojava, osta-vila tragi dlaboko vo celata imperija se do kone~nata promocija na hristijanstvoto vo glavna dràvna religija so Konstantinoviot Milanski edikt od 313 godina. Tuka }e go spomenam mitreumot vo seloto Biqanovce koj so svoite kameni reljefni ikoni e eden od trite najkva-litetni prezenteri na ovaa religija i podatokot za postoewe na u{te eden mitreum vo seloto Lopate, zasega poznat od epigrafskite izvori.

Avtorot na gorenavedenoto delo napravil eden sistemati~ki i uspe{en obid da go prezentira hristijanskoto sakralno grade`no tvore{tvo vo kumanovskiot region i po{iroko. Vo ramkite na tie prou~uvawa avtorot odi podlaboko, prezentiraj}i gi ostatocite na mate-rijalnata i duhovnata kultura, so cel pravilno da gi protolkuva protogenite pojavi i idei od predhristijanskata materijalna i duhovna kultura.

Tuka pred sî treba da se spomenat istraùvawata na S. Radoj~i} i K. Petrov za Rotondata vo seloto Kowuh kako graditelski biser od ovoj tip na gradbi na Balkanot i dosega neobjavenata ednokorabna crkva posvetena na Sv. \or|i nadvor od yidinite na docnoanti~kiot opidum “Golema Kulica” nad seloto Karabi~ane, koja glavno e izgradena so spolii od ranohristijanski sakralen objekt. Nesomneno, kako kontinuitet treba da se spomenat, zasega sondiranite, rano-hristijanski baziliki na platoto na Kostoperska Karpa i onaa na lokalitetot Crkvi{te vo atarot na seloto Kle~ovce.

Ostanatite poglavija pretstavuvaat sinteza na sakralnite gradbi, dvièj}i se hrono-lo{ki od vizantiskiot, postvizantiskiot i prerodbenskiot period, preku studiozna obrabotka na crkvite so koristewe na iscrpna bibliografija. Vo vtoriot del, koj pretstavuva i kontinuitet na vizantiskoto sakralno nasledstvo, avtorot gi opi{uva graditelskite i slikar-skite fazi na monumentalnata crkva Sv. \or|i vo seloto Staro Nagori~ino, koja pretstavuva remek - delo vo slikarstvoto na Mihajlo Astrapa i Evtihij od krajot na XIII i po~etokot na XIV vek. Postvizantiskiot, odnosno turskiot period e dosta ploden del od graditelskoto tvore{tvo vo gradeweto na sakralnite objekti, moèbi ne so prethodniot kvalitet, no so svoi karakte-ristiki vo arhitekturata i slikarstvoto, koi{to so ni{to ne se izdvojuvaat od ostanatite hra-movi od ovoj period vo Makedonija. Predrodbenskiot period se karakterizira so podigawe na rasko{ni crkvi, gradeni od organizirani graditelski tajfi, kako {to e tajfata na pro~ueniot neimar Andreja Damjanov. Sodràna e i sovremenata crkovna arhitektura vo po~etokot na XX vek kakva {to e kumanovskata crkva Sv. Troica od 1903 godina.

Tekstot na avtorot e prosleden so elementaren nau~en aparat prosleden so zabele{ki, spisok na koristenata, osnovna i poobemna literatura i so bogat ilustrativen del. Spored toa, pred nas, se nao|a delo so soliden kvalitet i prakti~nost, koe za prvpat }e bide prezentirano pred kulturnata javnost na Makedonija.

Na krajot, cenam deka vakvo delo na dostoen na~in, preku sakralnite objekti, }e ja promovira kumanovskata oblast i okolinata, vo makedonskite civilizaciski i kulturni vrednosti.

Recenzent, Doc. d-r Zvonimir Nikolovski

5

S O D R @ I N A : C O N T E N T S :

Predgovor ……………………………………………………………………………………………………….……… 7 I. NAJSTARI TRAGI OD SAKRALNI GRADBI VO KUMANOVSKO THE OLDEST TRACKS IN KUMANOVO’S SACRED BUILDINGS .………………………..…………………….. 9

II. CRKVI OD VIZANTISKI PERIOD (XI - XIV VEK) ECCLESIASTICAL MONUMENTS IN BYZANTIUM PERIOD ( XI - XIV CENTURY) ........................................ 13 - Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino Church “St. George” in Staro Nagorichino ........................................................................................................... 16 - Uspenie na sv. Bogorodica vo Matej~e - Manastir Matej~e Church “Ascension of St. Mother of God” in Matejche - Matejche Monastery ................................................... 33 - Sv. \or|i vo Matej~e Church “St. George” in Matejche ......................................................................................................................... 48 - Sv. Bogorodica vo Dumanovce Church “Holy Mother of God” in Dumanovce ..................................................................................................... 51

III. CRKVI OD POSTVIZANTISKI (OSMANLISKI) PERIOD (XV - XVIII VEK) ECCLESIASTICAL MONUMENTS IN POST BYZANTIUM (OTTOMAN) PERIOD (XV - XVIII CENTURY) ... 53

- Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino

Church “St. George the Victorious” in Mlado Nagorichino ................................................................................ 60 - Vovedenie na Sv. Bogorodica vo Suv Orah - Manastir Karpino Church “Presentation of the Holy Virgin” in Suv Orah - Karpino Monastery ………............................................ 66 - Dvojna crkva vo Suv Orah - Sv. \or|i i Sv. Nikola Double church “St. George and St. Nicholas” in Suv Orah …............................................................................ 77 - Sv. Nikola vo Strezovce

Church “St. Nicholas” in Strezovce ................................................................................................................ .... 86 - Sv. Nikola (Sv. Petka) vo Beqakovce Church “St. Nicholas” (“St. Petka”) in Beljakovce............................................................................................... 91

- Sv. Paraskeva vo Murga{ Church “St. Paraskeve” in Murgash .................................................................................................................... 97

- Sv. Spas vo Dovezence Church “St. Saviour” in Dovezence .................................................................................................................... 102

- Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino Church “St. Petka” in Mlado Nagorichino …………………………………………………………………..… 105 - Sv. Petka vo Pezovo Church “St. Petka” in Pezovo .............................................................................................................................. 109

- Sv. \or|i vo @egqane Church “St. George” in Žegljane ……................................................................................................................ 116

- Sv. Duh vo Dobra~a Church “Holy Spirit” in Dobracha ...................................................................................................................... 122 - Sv. \or|i vo Stepance

Church “St. George” in Stepance ........................................................................................................................ 125 - Sv. \or|i vo Kokino Church “St. George” in Kokino ........................................................................................................................... 127 - Sv. Troica vo ^elopek Church “The Holy Trinity” in Chelopek ............................................................................................................. 129 - Sv. Troica vo Karabi~ane Church “The Holy Trinity” in Karabichane......................................................................................................... 130 - Sv. Petka vo Dejlovce Church “St. Petka” in Dejlovce .......................................................................................................................... 132

- Sv. Bogorodica Milostiva vo Studena Bara

6

Church “Holy Mother of God Eleussa” in Studena Bara ................................................................................. 133 - Sv. Bogorodica vo P~iwa Church “Holy Mother of God” in Pchinja .......................................................................................................... 136

IV. CRKVI OD PRERODBATA (XIX I PO^ETOK NA XX VEK)

ECCLESIASTICAL MONUMENTS IN LATE PERIOD (XIX AND THE BEGINNING OF XX CENTURY).................. 140 - Sv. Nikola vo Kumanovo

Church “St. Nicholas” in Kumanovo ............................................................................................................... 147 - Sv. Atanasij vo Koko{iwe

Church “St.. Athanasius” in Kokoshinje …........................................................................................,,.............. 155 - Sv. Nikola vo K’{awe

Church “St. Nicholas” in K’shanje .................................................................................................................. 162 - Sv. Bogorodica vo Nikuqane - Manastir Zabel

Zabel Monastery - Church “St. Mother of God” in Nikuljane …..................................................................... 166 - Sv. \or|i vo Gradi{te - Gradi{ki manastir

Gradishte Monastery - Church “St. George” in Gradishte .............................................................................. 168 - Sv. Ilija vo @ivewe

Church “St. Elijah” in Živenje ......................................................................................................................... 171 - Sv. Nikola vo Ora{ac

Church “St. Nicholas” in Orashec ................................................................................................................... 175 - Sv. Nikola vo Kolicko Church “St. Nicholas” in Kolicko ................................................................................................................... 178

- Sv. Nikola vo Vince Church “St. Nicholas” in Vince ....................................................................................................................... 180

- Sv. Ilija vo Nikuqane . Church “St. Elijah” in Nikuljane .................................................................................................................... 183

- Sv. \or|i - Beqakovski manastir Beljakovce Monastery - Church “St. George” in Beljakovce …………………………………………...….. 186

- Sv. Petka vo Ru|ince Church “St. Petka” in Rugjince ................................................................................................................... 190 - Sv. Nikola vo Dren’k

Church “St. Nicholas” in Dren’k ................................................................................................................. 193 - Sv. Ilija vo Ora{ac - Manastir Sv. Ilija “St. Elijah” Monastery in Orashac................................................................................................................... 195

- Sv. Nikola vo Ramno Church “St. Nicholas” in Ramno ..................................................................................................................... 197 - Sv. Troica vo Kumanovo Church “The Holy Trinity” in Kumanovo ....................................................................................................... 199

V. SUMMARY / ECCLESIASTICAL MONUMENTS IN KUMANOVO AREA / …………………..………..……... 206 VI. INDEKS / INDEX ………………………………………………………………………………………………. 219

Antroponimi i toponimi (anthroponyms and toponyms) …………………………………………… 220 Teonimi (theonyms) ……………………………………………................................................................. 230

VII. CRTE@I /DRAWINGS ……………………………………………………………………………………..…… 240

VIII. FOTOGRAFII / PHOTOGRAPHIES …………………………………………………………..…………… 263 IX. BIBLIOGRAFIJA / BIBLIOGRAPHY …………………………………………………………..……………. 305 X. TOLKOVEN RE^NIK/ DICTIONARY………………………………………………………………………… 311

7

PREDGOVOR Inspirirana od izlo`bata: Hristijanski sakralni gradbi vo kumanovskiot region (26.XI.2007), a po inicijativa na kolegata, istori~arot na umetnosta, d-r Sa{o Cvetkovski, koj ja otvori izlo`bata, se odlu~iv za izdavawe na edna op{irna monografija, vo koja }e bidat op-fateni kumanovskite spomenici na kulturata vo hronolo{ki kontinuitet od re~isi dva mileniumi. Monografijata pod imeto CRKOVNI SPOMENICI VO KUMANOVSKO, ja napi{av so cel za zapoznavawe na po{irokata javnost so crkovnoto graditelstvo vo Kumanovsko, po~nu-vaj}i od najstarite tragi na sakralnite gradbi, odnosno od II vek, preku docnoanti~kiot ili ranovizantiski period (IV - VI vek); srednovekovniot, vizantiski (XI - XIX vek) i postvizan-tiski ili osmanliski period (XV - XVIII vek); pa, sî do Prerodbata, odnosno, Noviot vek (XIX i prvite po~etoci na XX vek). Crkovnoto graditelstvo vo kumanovskiot kraj pretstavuva odraz na sopstvenata kul-turna tradicija, zbir od vrednosti sozdavani niz vekovite na svoeto postoewe. Hristijanstvoto i crkvata odigrale golema uloga vo za~uvuvaweto i zacvrstuvaweto na nacionalniot identitet na makedonskiot narod. Crkovnite spomenici, koi so vekovi bile izloèni na tu|i napadi, propagandi i vlijanija, sî u{te so svojata arhitektonska i umetni~ka vrednost smelo mu prkosat na novoto vreme. So tekot na vremeto se kalele poznati i nepoznati, obrazuvani i neobrazuvani, vrvni majstori - graditeli, ìvopisci, ikonopisci i kopani~ari, vmetnuvale svoi, no, i tu|i idei, a najgolemite dostigawa se slu~ile vo Sredniot vek od ve{tite majstori - u~enici na vizantiskata {kola od Carigrad i Solun, koi na crkvite im dale du{a vo umetni~ka i teolo{ka smisla na zborot (Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino i manastirskata crkva Uspenie na sv. Bogorodica vo Matej~e). Novina, pretstavuvaat dosega neobjavenite spomenici na kulturata od postvizantiskiot period i od Prerodbata. So ogled na toa, deka do denes, ne e izdadena edna vakva seopfatna publikacija od oblasta na istorijata na umetnosta, taa }e bide od zna~itelna polza za mnogu nau~ni institucii i li~nosti koi se zanimavaat so ovaa problematika. Za izgotvuvawe na ovoj trud e vloèna pet-godi{na terenska i nau~no - istraùva~ka dejnost, zabeleàna od fotografskiot aparat na Slobodan Zafirovski, dokumentirana od dipl. in`. arhitekt Slavica Cvetanovska i snimena od kamerata na Marina Krsti}, koi mi ovozmoìja kompletna i pobrza studiozna obrabotka na sekoj sakralen objekt, za {to vpro~em govorat, ovde prezentiranite ~etiriesettina crkovni spomenici. Monografijata sodrì tekstualen del, zbogaten so kolor - fotografii od fresko - slikarstvo, ikonopis i arhitektura, kako i so arhitektonsko - tehni~ka dokumentacija, poodle-no za sekoj spomenik na kulturata, potkrepena so bibliografski edinici, tolkoven re~nik, i indeks na teonimi, antropominimi i toponimi. Golema Blagodarnost im izjavuvam na recenzentite, d-r Sa{o Cvetkovski i d-r Zvonimir Nikolovski, na direktorot na Muzejot, Jovica Stankovski, koi mi ovozmoìja da se otpe~ati ova kapitalno delo, na glavniot vinovnik koj me naso~i vo istraùvaweto na ovaa proble-matika, porane{niot direktor i moj kolega, Bogdan Tanevski, sovetnik konzervator, na Nego-voto Visoko Preosve{tenstvo, g-din Kiril, mitropolit na Polo{ko - kumanovskata eparhija pri Makedonskata pravoslavna crkva, koj nepre~eno mi dozvoli da gi istraàm site crkvi vo Kumanovsko, kako i na site li~nosti, koi direktno se vklu~eni vo oformuvaweto na ovaa retka i nesekojdnevna monografija, prva od vakov vid vo kumanovskiot kraj, a osobeno za trpelivosta na moeto semejstvo, koe celo vreme mi pruà{e poddr{ka i ima{e razbirawe za otstapenoto vnimanie, koe be{e svrteno kon kreiraweto na ovaa nau~na publikacija.

Knigata ja posvetuvam na moite najmili, }erkata Marina, sinot \oko i soprugot Milorad Od AVTOROT

9

I. NAJSTARI TRAGI OD SAKRALNI GRADBI VO KUMANOVSKO

Kumanovskiot region kako retko koj vo Makedonija poseduva bogatstvo na sakralni gradbi {to datiraat od ranohristijanskiot, srednovekovniot i prerodbenskiot period, pa sé do denes. Crkovnoto graditelstvo vo Makedonija pretstavuvalo odraz na sopstvenata kulturna tradicija, koja opstojuva ve}e dva mileniumi.

Od rimskiot period (II - IV vek), vo kumanovskiot region se otkrieni temeli na edna bazilika so tristrana apsida, koja spored reljefnite ikoni {to stoele na yidot vo oltarot, bila posvetena na persiskiot bog na sonceto Mitra, vo seloto Biqanovce, jugoisto~no od Kumanovo. 1 Mitraisti~ki hram ima i kaj seloto Lopate, zapadno od Kumanovo. Kultot na Mitra imal osobeno {irok zamav kaj rimskata vojska, na {to ukaùva rasprostranetosta na hramovite i {irokata mreà na zanaet~iskite rabotilnici za izrabotka na Mitrini reljefni ikoni vo kamen. Spored votivnite spomenici pronajdeni vo Dobro{ane, Dovezence i P~iwa, od drugite boèstva, pred sé, treba da se spomenat: Trakiskiot kowanik, vrhovniot trakiski bog Zbeltiurd (Zbelsurd) i kultot kon Kapitolinskoto Trojstvo - Jupiter, Junona i Minerva.2

Lokalitet Kostoperska Karpa ili @egligovski Kamen vo Mlado Nagori~ino Locality “Kostoperska Karpa” or “Žegligovski Kamen” in Mlado Nagorichino So oficijalnoto priznavawe na hristijanstvoto vo IV vek, bilo potisnato paganstvoto. Vo toj period, centar vo oblasta Dardanija vo ~ii ramki vleguvala i kumanovskata oblast, bilo drevnoto Skupi (Skopje). Crkovniot ìvot vo ovoj region bil solidno organiziran.3 Od epi-

1 KokiÊ M., 1933, 1 - 20; Josifovska B, 1961, 64 - 66; Nikolovski Z, 1994, 27 - 40; Masevski D. - Arsovski M., 1996, 38; Masevski D., 2006, 21; 2 Josifovska B, 1961, 67; Mitraisti~kiot hram vo Lopate, koj e ekspliciran kaj Koki}, e povrzan so carinskiot slu`benik Apolonides koj bil na slu`ba vo dvete carinski stanici, Viziana kaj Kle~ovce i Lamud kaj Lopate, a koj se spomenuva vo epigrafskite spomenici; Dragojević - Josifovska B., 1982, 209; Nikolovski Z., 1994, 39; 3 Dimevski S.,1989, 13; Ostrogorski G., 1969, 66 - 68; Lakaliska S., 2000, 9 - 11; Filipova S, 1996, 12; Petru{evska D, 1969, 49 - 55;

10

grafskite spomenici doznavame deka kumanovskiot kraj i vo toa vreme bil zna~ajna krstosnica koja go povrzuvala Balkanot so zemjite na jug i sever, istok i zapad. Pogolemite patni arterii se odvivale po te~enieto na P~iwa i Kriva Reka. Za toa govorat anti~kite carinski stanici Lamud kaj seloto Lopate i carinskata stanica Vizianum kaj seloto Kle~ovce. Se pretpostavuva deka Lamud go kontroliral patot Scupi - Naisus (Ni{) - Singidunum (Belgrad), a Vizianum, Dija-gonalniot pat, koj vodel od Lihnid (Ohrid) - Heraclea (Bitola) - Stobi, za Pautalia (]ustendil) - Serdica (Sofija).4

Vo anti~kiot i docnoanti~ki period, so arheolo{kite iskopuvawa na na{ite prostori, se otkrieni temeli od baziliki {to hristijanite gi gradele za verski potrebi. Na lokalitetot Crkvi{te vo Kle~ovce se otkrieni temeli na sakralna gradba so polukru`na apsida na istok.5 Vo nejzina blizina, vo seloto Mlado Nagori~ino, na lokalitetot Kostoperska Karpa ili @egligovski Kamen se nao|aat pove}e sakralni gradbi od docnoanti~ki period, baziliki so pravoagolna osnova i polukru`na apsida na istok.6 Osven temeli na baziliki, pronajdeni se

Jonski kapitel, lok. Ribnik, Matej~e, II vek

Korintski kapitel, lok. Drezga, Lopate, II vek

Jonic capital, locality “Ribnik” in Matejche, II century Corinthian capital from locality “Drezga” in Lopate, II century

delovi od arhitektonska dekorativna plastika, stolbovi, kapiteli, impost - kapiteli, menoa, spolii, bazi, arhitravi i `rtvenici na lokalitetite: Drezga vo Lopate, Kisela Voda vo Lip-kovo, Ribnik vo Matej~e, Visoko vo Bajlovce, Golema Kulica vo Karabi~ane, êlope~ka Kula vo êlopek i drugi, datirani od I do VI vek7.

Najranite ostatoci od sakralnata i civilnata arhitekturata vo Kumanovsko, poteknu-vaat od II vek. Za toa svedo~at malkute otkrieni kapiteli vo kumanovskiot kraj. Kapitelot kako eden od najbitnite funkcionalni elementi vo arhitravnata i la~nata konstrukcija, mnogu ~esto

Arhitrav, lok. Kostoperska Karpa , Mlado Nagori~ino, IV vek

Architrav, locality “Kostoperska Karpa”, Mlado Nagorichino, VI century

e nositel na stilot vo arhitekturata, va`na indikacija za datirawe na spomenicite na koj pri-pa|a. Toj zazema zna~ajno mesto vo ukrasuvaweto na sakralnite i javnite gradbi. Takov e jon-skiot kapitel od siv, plo~est mermer od lokalitetot Ribnik vo Matej~e, so spiralni voluti na kraevite i jaj~esta kima na ehinusot, vo dlaboka rezba, izloèn vo lapidariumot na Muzejot vo

4 Georgievski B., 1991, 211 - 218; Mikul~i} I., 1982, 55; Mirkovi} M., 1960, 250 - 252; Dragojević – Josifovska B., 1982, 44; Stankovska M, 2004, 159 - 172; 5 Nikolovski Z., 2008a, 326, T – II; 6 \eor|ievski B., 1987, 56 – 58; Lil~i} V., 2001, 129 – 133; Idem, 2002, 607; 7 Vuli¢ N., 1941 - 48, 131, br. 2; 99, br. 218; Nikolovski Z., 2002, 69 - 84;

11

Kumanovo. Od II vek datira i eden pomal korintski kapitel ukrasen so akantusovi lisja po celata povr{ina vo plitka rezba, od lokalitetot Drezga vo Lopate.8 Na lokalitetot Kosto-

perska Karpa e pronajden arhitrav od krajot na IV vek, izraboten od siva vulkanska karpa ukrasen so horizontalna niza od jaj~esta kima, analogna so ranovizantiskite kornizi od Episkopskata bazilika vo Bargala.9 Sekako najvpe~atliv e rasko{niot korintski kapitel od bel meremer, od lokalitetot Drezga vo Lopate od V vek, ukrasen so akantusovi lisja, ~ii vrvovi, rogovite na aglite i dvojno profiliraniot abakus se o{teteni, a identi~en kapitel e pronajden vo civilnata bazilika vo Skupi, od isto vreme.10 Deneska ovoj kapitel se nao|a vo lapidariumot na postojanata arheolo{ka postavka na Muzejot na Makedonija, vo Kur{umli - an vo Skopje.

Korintski kapitel, lok. Drezga, Lopate, V vek Impost - kapitel, lok. Kulica, Karabi~ane, VI vek Corinthian capital from loc. “Drezga”, Lopate, V century Impost - capital, loc. “Kulica”, Karabichane, VI century

Anti~ki ostatoci , lok. Kulica vo Karabi~ane, VI vek Impost za meno, lok. Kulica The classical tracks, locality “Kulica” in Karabichane,VI century Impost for pillar, loc. “Kulica”

Ne{to pomalku rasko{en, spoj na degeneriran ~etirilisten korintski kapitel od akantusovi lisja so impost - kapitel, od zelenkast dacit e pronajden vo edna srednovekovna urnata crkva (Sv. \or|i), na lokalitetot Kulica vo Krabi~ane, datiran od vtorata polovina na VI vek. Viso-kiot abakus na ovoj impost - kapitel e analogen so kapitelot od Asklepion vo Atina.11 Na istiot lokalitet i od ist period se sretnuvaat imposti za menoa - prozorski stebla kaj dvojnite i trojnite prozorci. Edniot impost - kapitel e ukrasen so kaneluri, kakvi {to se sretnuvaat na

8 Lil~i} V., 2001, 132; Nikolovski Z., 1997, 24 - 25, sl. 10; Kapitelot le`el vo Lopate kaj Sazdo Spasi}, a sega e vo dvorot na edna privatna ku}a vo Kumanovo, sopstvenost na Milovan (Ane) Spasovski; 9 Nikolovski Z., 1997, 28 - 29, sl. 12; Lili~i} V., 2002, 607; Krsti} S., 2010, 2, sl. 1, crte` 1; 10 Lil~i} V, 2001, 130, br. 2; Filipova S., 2006, 136 , br. 33; Krsti} S., 2010, sl. 2; Jovanova L., 2008, 13; 11 Filipova S., 2006, 135, br. 29; Krsti} S., 2010, sl. 3;

12

lokalitetot Bargala.12 Osobeno vnimanie privlekuvaat temelite od docnoanti~kata kru`na

crkva, rotondata od VI vek vo Kowuh, Kratovsko (Tranupara ?), vo ju`nata nekropola, vo blizina na Beqakovce, vo ~ija pravoagolna osnova e vpi{an krug vo centralniot prostor, obikolen so hodnik vo forma na potkovica. Na isto~nata strana ima apsida koja od nadvor e pravoagolna, a odnatre, polukru`na. Ima ostatoci od bogata arhitektonska plasti~na dekoracija na stol-bovite, kapitelite i menoata, so vlijanija od Ravena. Kako takva, rotondata e edinstvena vo Makedonija.13

Vo ranovizantiskiot period od VII do XI vek, so doa|aweto na Slovenite na na{ite prostori, dosega ne se otkrieni nikakvi tragi od sakralni gradbi, a toa e rezultat na drvoto kako gradeèn materijal, koj ne opstojuva dolgo vreme. Tradicijata na aktiven crkoven ìvot prodolìla i koga srednovekovna Makedonija, povtorno vlegla vo granicite na Vizantija i vizantiskata kulturna sfera, osobeno po propa|aweto na Samoilovoto carstvo vo 1018 godina.14 Vo narednite poglavja }e bidat opfateni skoro ~etiriesettina crkvi od kumanovskiot kraj, koi hronolo{ki se grupirani vo tri periodi: vizantiski (od XI do XIV vek), postvizan-tiski ili turski period (od XV do po~etokot na XIX vek), i Prerodba (od sredinata na XIX i prvite dve i pol decenii na XX vek). Od niv sedum crkvi se proglaseni za spomenici na kultu-rata, za{titeni so Zakonot za za{tita na spomenicite vo R. Makedonija. Se raboti za dvete vizantiski crkvi: Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino i Uspenie na sv. Bogorodica vo Matej~e, poznata kako manastir Matej~e; za ~etiri crkvi od postvizantiskiot period: Sv. \or|i Pobe-donosec i Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino, Vovedenie na sv. Bogorodica (manastir Karpino) i Dvojnata crkva vo Suv Orah, kako i edna od prerodbenskiot period, Sv. Nikola vo Kumanovo.

12 Filipova S., 2006, 135 - 136, br. 30; Lil~i} V., 2002, 1019; 13 Nikolovski A., et. all., 1971, 55; Mikul~i} I., 1999, 320, sl. 199 -201; Nikolovski Z., 2007, 118 - 119; 14 Dimevski S., 1989, 64 - 72; Panov B, 1969, 97 - 102; Lakaliska S., 2000, 20 - 25; Masevski D. - Arsovski M., 1996, 31 - 40; Korunovski S. - Dimitrova E., 2006, 15 - 26; Filipova S., 1996, 16;

13

II. CRKVI OD VIZANTISKI PERIOD (XI - XIV VEK) Vo kumanovskiot kraj, koj vo Sredniot vek bil poznat kako @egligovo,15 najstara so~u-

vana crkva od XI vek, poteknuva od vremeto na vizantiskiot imperator Roman IV Diogen (1067 - 1071) posvetena na Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino, od koja denes se so~uvani samo yidovite do visina na svodot, gradeni od tetrahitni kameni blokovi. Vo prvata polovina od XII vek, vladetelite od Komnenskata dinastija uspeale da odràt cvrsta vlast nad ovoj del od Balkanot. Vo po~etokot na XII vek, za vreme na vizantiskiot car Aleksej I Komnen (1081 - 1118) se sozdava edna stilsko - arhitektonska grupa na komnenski stil (Sv. Pantelejmon vo Nerezi, Skopsko, 1164). Sepak, vizantiskata vlast vo Makedonija traela do 1204 godina, koga Carigrad bil osvoen od krstonoscite, a carstvoto bilo podeleno me|u latinskite osvojuva~i. Vo po~etokot na XIII vek, na na{ite prostori zapo~nuvaat golemi voeni sudiri i politi~ki promeni od koi bila zasegnata i Skopskata eparhija vo ~ii ramki vleguvala i kumanovskata oblast. Vakvata situ-acija na konsekutivni promeni na razli~ni vladeteli na makedonska teritorija zavr{ila vo 1261 godina, koga imperijata bila restavrirana od Paleologovskata dinastija. Vpro~em, XIII vek e me|u najte{kite periodi za makedonskiot narod, vreme na zna~itelno namaluvawe na umet-ni~ka produkcija vo ovoj period.16 Od 1261 godina Makedonija e povtorno pod vizantiska vlast. Toa e vreme koga Carigrad stanuva povtorno vode~ka metropola vo umetni~koto tvore{tvo, vreme na sintezi, kontakti so balkanskite kulturni centri, no i sopstvena umetni~ka tradicija so estetski kvaliteti. Od toa vreme se izgradeni pove}e crkvi vo Makedonija, me|u koi Sv. Bogorodica Perivlepta od 1295 godina, kako i eksonarteksot na zapadnata strana na Sv. Sofija vo Ohrid17. Od 1281/82 godina zapo~nale osvojuva~kite pohodi na srpkiot kral Stefan Uro{ II Milutin (1282 - 1321) i naskoro bile osvoeni gradovite: Skopje, Kumanovo, Kratovo, Polog i Debar. Iako gi osvoil teritoriite na Skopskata, Debarskata i Bregalni~kata eparhija, ne gi priklu~il kon Srpskata crkva, tuku im gi ostavil na Ohrid. Toa traelo sé do postignuvaweto na mirovniot dogovor so Vizantija, vo 1299 godina, koga cela Makedonija ja dobil kako miraz so vizantiskata princeza Simonida, }erka na vizantiskiot imperator Andronik II Paleolog (1282 - 1328). Po ova, Skopskata eparhija potpadnala pod srpska upravna vlast i e odzemena od Ohrid-skata arhiepiskopija. Toga{ e podelena na ~etiri eparhii: Skopje, @egligovo, Ov~e Pole i Pore~. Vizantiskite crkovni stare{ini bile zameneti so srpski dostoinstvenici. Crkovniot ìvot bil mo{ne razvien, se gradele novi monumentalni trokorabni kupolni crkvi so vpi{an krst vo osnovata i keramoplasti~na dekoracija na fasadite i kupolite, a se popravale i stari crkvi vo t.n. ”paleologovski” vizantiski stil. Zna~ajno e toa {to vo signiraweto na fresko - ìvopisot vo oblastite na Skopskata eparhija za prv pat e voveden slovenski jazik. Ktitori bile samite vladeteli, a carigradskite i solunskite majstori bile glavnite izveduva~i18. Kral Milutin kako ktitor se javuva na okolu 40 - tina crkvi i manastiri vo Srbija, srednovekovna Makedonija i Sveta Gora vo Grcija, Erusalim i Carigrad. Od toa vreme, vo 1313 godina e obnovena Diogenovata crkva Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino, Kumanovsko od XI vek, edna od najzna~ajnite i najubavite vizantiski gradbi na Balkanot, koga vo toa vreme igumen bil Ando-

15 @egligovo e srednovekoven termin za Kumanovskata oblast, koj gi opfa}al dene{nite oblasti na op-{tinata Lipkovo (Karadag) so planinskite ogranoci na Skopska Crna Gora, kon srpsko-kosovskata granica, op{tinata Staro Nagori~ino so Kozja~ijata do granicite na Kratovsko i Krivopalane~kiot re-gion, kako i del od op{tinata Kumanovo, sé do Ov~epolieto. Toponimot @egligovo se koristel vo vizantiskata i postvizantiskata epoha. Deneska, od ovoj toponim, se u{te opstojuvaat dve imiwa, lokalitetot @egligovski Kamen kaj Mlado Nagori~ino, i seloto @egqane vo Kozja~kiot kraj, dvete vo op{tinata Staro Nagori~ino; 16 Tomovski T., 1969, 177 - 185; Dimitrijevski M., 2000, 23; KoraÊ V. - [uput M., 1998, 166; 17 Tomovski T.,1969, 185 - 186; Bo{koviÊ ™., 1976, 132 - 151; Korunovski S.-Dimitrova E., 2006, 12, 85-95; 18 Tomovski T, 1969, 187 - 192; Korunovski S. - Dimitrova E., 2006, 27 - 85; Dimitrijevski M., 2000, 23 - 24; Dimevski S., 1989, 97 - 99; Masevski D. - Arsovski M., 1996, 41 - 48;

14

nij.19 Kumanovskiot kraj kako oblast @egligovo, za prv pat se sretnuva vo pi{ani izvori na vizantiskite crkovni spomenici, odnosno vo gramotata na srpskiot kral Stefan De~anski (1321 - 1331), sin na kralot Milutin, ~ij imot @egligovo go daril na manastirot De~ani vo 1330

godina, kade za prvpat se spomenuva imeto na seloto Kumanovo (Koγmanovoγ).20 Duri podocna

kako selska naselba, vo sostav na nahijata Nagori~, Kumanovo se spomenuva vo 1519 godina vo eden turski popisen defter koj se nao|a vo Dràvniot arhiv vo Istanbul.21 Spored srpskiot istoriograf d-r Jovan Haxi -Vasiqevi} i bugarskiot istraùva~ d-r Jordan Ivanov, koi sekoj za sebe imale svoi interesi vo istraùvaweto na toponimot @egligovo, sepak i dvajcata se decidni deka se raboti za naziv na po{iroka srednovekovna oblast, koja go opfa}ala dene{niot

Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino, XI i XIV vek

Church “St. George” in Staro Nagorichino, XI and XIV century kumanovski kraj, a ne za odredeno mesto. Istoriskata nauka ne kaùva ni{to koe bilo sedi{-tetoto na ègligovskata oblast, iako oddelni avtori pretpostavuvaat deka toa bilo nekade okolu Karpinskiot manastir, kaj seloto Aqince, ili pak manastirot Matej~e, koj bil narekuvan @egligovski manastir. Se sretnuva i imeto na Konstantin Draga{ so prekarot @egligovec od Nemawi~kata loza, sin na carica Teodora, sestra na car Du{an, ~ii imoti gi daruval na manastirot Hilendar.22 Vo nedostatok na avtenti~ni izvori, a spored so~uvaniot toponim na lokalitetot @egligovski Kamen moè da se kaè deka sedi{teto na @egligovskata ùpa se

19 Korunovski S. - Dimitrova E., 2006, 85 - 221; BlagojeviÊ M. - PetkoviÊ S., 1989, 106 - 149; 20 Haxi -VasiqviÊ d-r J., 1909, 486; Uro{eviÊ A, 1949, 7-10; Uro{evi} tvrdi deka se raboti za gre{ka, deka toa e nekoe selo vo Kosovo. Me|utoa ako se spomenuva @egligovo, selata: Kumanovo, Beqakovce i Ja~ince toga{ ova pra{awe ostanuva otvoreno. Moèbi avtorot pogre{no razbral za sosednite sela Kumanovo i Beqakovce, moèbi se raboti za sosednite sela Beqakovce i Ja~ince. Natpisot, osven kaj Haxi - Vasiqevi} e objaven i kaj Atanasije Uro{evi}; 21 Masevski D. - Arsovski M., 1996, 48 - 49; Masevski, D., 2006, 22; Arsovski M, 1994, 63 - 70 ; 22 Haxi - Vasiqevi} J., 1909, 459; Masevski D. - Arsovski M., 1996, 43;

15

nao|alo vo Mlado Nagori~ino, odnosno vo podocne`nata Nagori~ka nahija (Kumanovska kaza), {to se sretnuva vo turskiot period.23

Vo XIV vek, najgolemi osvojuva~ki pohodi vo Makedonija vo 1342/43 godina imal srpskiot kral Stefan IV Du{an (1331 - 1345), sin na Stefan De~anski i vnuk na kral Milutin, koj se oènil vo 1332 godina so Elena, sestra na bugarskiot car Ivan Aleksandar Asen. Za negovo vreme bile izgradeni edni od najubavite i grandiozni vizantiski crkvi i manastiri na teritorijata na Makedonija, Srbija i Grcija (Voden, Lerin, Kostur i Sveta Gora, vo 1345 godina, toga{na Ju`na Makedonija). Vo 1346 godina se proglasil za car na Srbite i Grcite, vo Skopje. Od toa vreme bila izgradena monumentalnata petkupolna crkva posvetena na Uspenie na Sv. Bogorodica, na padinite na Skopska Crna Gora, poznata kako manastir Matej~e vo 1346/48 godina, za vreme na episkopot, podocna prviot srpski patrijarh Joanikij, Du{anov sovetnik i reorganizator na srpskata crkva. Po smrtta na Du{an, vo 1355 godina go nasledil negoviot sin

Uspenie na sv. Bogorodica vo Matej~e - manastir Matej~e, 1346/48 godina Church “Assumption” in Matejche - Matejche Monastery, year 1346/48

Stefan Uro{ V (1355-1371 ). No, toj ne bil vo sostojba da odrùva stabilna vlast vo Carstvoto, taka {to po nepolna decenija, vistinski suveren stanal kralot Volka{in vo 1361 godina. Po kobnata Mari~ka bitka vo 1371 godina, Volka{in zaginal vo bitkata so Turcite i nego go nasledil negoviot najstar sin, kral Marko. Kralot Marko zaginal vo 1395 godina borej}i se protiv vla{kata vojska kako turski vazal, no sepak toj uspeal da ja odrì hristijanskata vlast vo Makedonija sé do krajot na XIV vek koga celata teritorija potpadnala pod Osmanskata imperija.24

23 Haxi - Vasiqevi¢ J., 1901, 4; Ivanov† Й, 1970, 134 - 140; Masevski D. - Arsovski M., 1996, 44 - 45; Turski dokumenti .., 1980, 413 - 589; 24 Korunovski S. - Dimitrova E., 2006, 14; Stojanovski A., 1969, 193 - 196;

16

Vo ova poglavje }e bidat tretirani spomenici od XI do XIV vek. Vo kumanovskiot kraj se registrirani ~etiri spomenici od vizantiskiot period, od koi dvete monumentalni crkvi od paleologovskata epoha Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino i manastirskata crkva Uspenie na Sv. Bogorodica na Mateja~kata planina, a od docnovizantiskiot period se so~uvani samo yidovite bez pokrivna konstrukcija na selskata crkva Sv. \or|i vo Matej~e i re~isi, celosno razurnatata manastirska crkva Sv. Bogorodica vo Dumanovce. Od toa vreme se spomenuva i manastirskata crkva Sv. Dimitrija vo Karabi~ane, koja se nao|ala na lokalitetot Manastiri{te, nad sel-skata {kola, no so doa|aweto na Turcite, crkvata bila razurnata do temel i celosno uni{tena, a manastirskiot imot razgraban i pogolem del od grade`niot materijal bil prenesen na nivnata xamija izgradena vo Tabanovce. Dvete crkvi posveteni na Sv. Bogorodica vo Dumanovce i Lojane i ednata na Sv. Ilija vo Belanovce, koi se nao|aat vo temeli, spored Karlova~kiot letopis bile izgradeni vo isto vreme so manastirot Matej~e.25 Spored narodnoto predanie, lu|eto od Otqa i Matej~e zapomnile od svoite dedovci deka manastirskata crkva Sv. Ilija vo Belanovce bil dosta golem manastir i do sredinata na XVIII vek vo nego ìveele kalu|eri, a do sredinata na XIX vek ìtelite na karada~kite Srbi odele kaj ovoj manastir i tamu barale lek. Deneska kaj ovoj manastir sî u{te postojat yidovi i kladenec nare~en Kronimir, a doselenoto albansko naselenie ova manastiri{te i ne go narekuvalo poinaku, tuku Kronimir. Vo Otqa postoela stara crkva Sv. Nikola, no so doa|aweto na Turcite, bila urnata. Za manastirskata crkva Sv. Bogorodica vo Lojane i seloto Lojane ima soznanija deka srpskiot kral Stefan Du{an, gi daril na svetogorskiot manastir Hilendar.26

SV. \OR\I VO STARO NAGORIÎNO

Seloto Staro Nagori~ino se nao|a vo oblasta Kozja~ija, na okolu 15 km. isto~no od Kumanovo, denes sedi{te na istoimenata op{tina, smesteno vo jugozapadniot del na Op{ti-nata.27 Prv po vrednost i najstar srednovekoven spomenik vo @egligovo od XI i XIV vek e crkvata Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino. Taa e edna od najubavite vizantiski arhitektonski gradbi ne samo vo Makedonija, tuku i na Balkanot. Smestena e vo sredinata na seloto, vo Popovska maala.28 Istorijata za izgradbata na ovaa crkva od XI vek e povrzna so legendata za pustonoìtelot Prohor P~iwski, eden od prvite makedonski svetiteli roden vo Ov~e Pole, duhoven u~enik na sv. Jovan Rilski,29 koj ìveel vo mala pe{tera - isposnica vo seloto. Vizan-tiskiot vojskovodec Roman IV Diogen, koj so svojata vojska prestojuval vo ovoj kraj i bil uspe{en branitel od napadite na Pe~enezite, lovej}i te{ko raneta srna, upadnal vo isposnicata, pri {to Prohor P~iwski ja spasil srnata, a na vojskovodecot mu pretskaàl deka vo idnina }e stane car. I navistina, Roman IV Diogen (1067 - 1071) za kratko vreme stanal vizantiski car. Vo znak na blagodarnost kon vidovitiot pustonoìtel, podignal prekrasna trokorabna bazilika vo neposredna blizina na isposnicata, dene{nata Sv. \or|i.30 Diogenovata crkva imala bazi-likalna forma so ubavi pravilni kameni blokovi od trahit svrzani so tenok malter. Od nea, deneska se so~uvani site yidovi vo visina od ~etiri do pet metri i polukru`na apsida na isto~nata fasada, trkaleznite stolbovi vo narteksot, ~ij kapitel od ju`niot stolb e so stili-zirani voluti, i kamenata oltarska pregrada so {estoagolni stolb~iwa na ~ii piramidalni kapiteli se vidlivi floralni i geometriski motivi vo plitok reqef,31 a od nadvore{nata strana, lunetata nad zapadniot vlez, temelite od eksonarteksot na zapadnata strana i pilas-trite na severniot i ju`niot yid, koi gi drèle svodovite i lakovite na arkadite. Prvobitniot

25 Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 470 - 471; 26 Ibid, 222, 471; 27 Panov M., 1998, 285; Trifunovski J., 1974, 67; Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 208 - 210; 28 Haxi-VasiqeviÊ, J., 1909, 427; 29 Ivano†, Й, 1970, 137; 30 Haxi-VasiqweviÊ J, 1901, 4; Radovanovi¢ V, 1928, 2; Balabanov K., 1979, 1 ; 31 Petrov K., 1963, 233; Krsti} S., 2010, 3-4, sl. 5 - 9, crt. 3 - 4;

17

ìvopis od XI vek ne e so~uvan, osven eden mal fragment na fresko - slikarstvoto, del od zelenkastosiv hiton na nepoznat vojnik na severniot yid vo naosot, od koj moè da se vidi deka crkvata imala solidno slikarstvo.32 Spored dva staroslovenski natpisi e utvrdeno obnovuvaweto i ìvopisot na crkvata od XIV vek. Od prviot natpis, na zapadnata fasada, nad portalot, vreàn v kamen doznavame deka crkvata e obnovena vo 1313 godina za vreme na kralot Stefan Uro{ II Milutin (1282 - 1321), negovata sopruga Simonida, i igumenot Andonij, a se odnesuva na vojuvaweto na eden srpski odred protiv Turcite od Anadolija na ~elo so slavniot vojvoda Novak Grebostrek. Imeno, se raboti za odred koj broel 2000 kowanici, koi bile prateni kako pomo{ na vizantiskiot impe-rator Andronik II Paleolog (1282 - 1328). Vojskata bila prenesena preku Mramornoto More, kade {to izvojuvala nekolku zna~ajni pobedi, pri toa osloboduvaj}i pove}e vizantiski gradovi. Nastanite se slu~ile pred oktomvri 1313 godina, koga imperatorot Andronik II Paleolog izdal gramota, vo koja gi podvlekol golemite zaslugi na Srbite, za spomen na pobedata nad Turcite.33

Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino, jugozapadna (levo) i isto~na fasada (desno), XI i XIV vek Church “St. George” in Staro Nagorichino, south-west facade and east facade, XI and XIX century

Sega{nata crkva e izgradena vrz yidovite na prvobitnata Diogenova crkva. Vidliva e razlikata vo materijalot i na~inot na yidawe. Gornite sloevi se so dosta debel sloj i svetlosiv malter, so naizmeni~ni redovi od delkan kamen, i tula pome|u kamewata, postavena vertikalno. Crkvata pretstavuva monumentalna petkupolna, trokorabna gradba, so pravoagolna forma i vpi{an krst vo osnovata, {to bila poznata tradicija vo Makedonija, so polukru`na apsida na istok, koja vo gornite partii e petostrana, dogradena od vremeto na Milutin. Site kupoli, edna centralna i ~etiri strani~ni se oktogonalni so kameni koloneti na aglite, imaat branoviden rab, pod niv timpanonski poliwa ukraseni so keramoplasti~na dekoracija od radijalno nare-deni tuli i venci od krstesti lon~iwa, razbieni so monofori. Kupolite so timpanoni nad prozorcite od tamburot ne se ~esti vo vizantiskata arhitektura i nivnata upotreba teri-torijalno se ograni~uva samo na Epir i Makedonija. Toa zna~i deka ovaa crkva vodi poteklo od epirskata arhitektura bidej}i prvpat se pojavuvaat na Parigoritisa vo Arta. Staronagori~-

32 Bo{koviÊ ™, 1976, 171; TodiÊ B., 1993, 25 - 41; Miqkovi} P., 1967, 56; Okuwev L.N., 1929, 87 - 120; Nikolovski A. - ]ornakov D. - Balabanov K., 1971, 55 - 57; 19 Todi} B., 1993, 26 - 28; PetkoviÊ V., 1950., 203 - 204; Miqkovi} P. - Pepek, 1967, 57; BlagojeviÊ M. - PetkoviÊ S., 1989, 167; PetkoviÊ V. - PopoviÊ P., 1933, 2; Bo{koviÊ ™., 1976, 171; Cultural Heritage .., 2004, 30 - 31; Okuwev L.N., 1929, 87; TraŸ~ev† G., 1933, 81 – 83; Ivanov† Ÿ.,1970,132 – 133;

18

kite kupoli se sli~ni so malite kupoli na Sv. Katerina i golemite na Sv. Apostoli vo Solun, so taa razlika {to poliwata nad prozorcite od tamburot se bez nikakov ukras. Karakteristi~no e {to na malite strani~ni kupoli ima po dve dijagonalno postaveni slobodni i po dve zatvoreni monofori, kakvi {to bile izvedeni porano vo sv. Bogorodica Qevi{ka vo Prizren, od 1307/08 godina, Sv. Nikola tis Rodijas kaj Arta od kraj na XIII vek i Sv. \or|i vo Omorfiklisija (Gali{te) od 1300 godina. Pojavata na dvokupolen, trodelen narteks so mali strani~ni kupoli na krajnite poliwa na zapadnata strana, dva paraklisi so kupoli na isto~nata strana gi otkriva novite tekovi na petkupolnite crkvi, so vlijanija od epirskata arhitektura, koi se

Oltarska pregrada, XI vek Crte`: Kamena oltarska pregrada, XI vek Altar screen, XI century Drawing: Stone altar screen, XI century

Kamen natpis od 1313 godina, zapaden vlez Monogram na kral Stefan Milutin, presnimen crte`, narteks

Stone inscription from 1313 year, west entrance Monogram of the King Stefan Milutin, copy drawing, south-west column, narthex

sretnuvaat na porane{nite gradbi na Milutin, kako {to e katolikonot na Hilendar od 1293 godina i Bogorodica Qevi{ka vo Prizren. Kornizite pod pokrivot se bogato ornamenttirani so niza od testeresti tuli i timpani isklu~ivo od tula.34 Nazabenite venci od tula (vo vid na pila) se pojavuvaat vo XI vek na Atos (Sveta Gora) na manastirskite crkvi Lavra i Vatoped i kaj Solun.35 Kracite na krstot, pod zabatot se ukraseni so pilastri povrzani so arhivolti. Vakvi motivi vodat poteklo od carigradskata srednovekovna vizantiska arhitektura (Kalender - Hane xamija, Atik Mustafa - pa{a xamija i [ejh - Murat Me{~idi), kako i od gr~kite oblasti (Dafni, Hosios Lukas vo Fokida, Atis, Samara, Hristijanu na Peloponez i dr.), a osobeno se interseni dve crkvi od severozapadna Grcija, Kato Panagija kaj Arta od sredina na XIII vek i Porta Panagija vo Tesalija od 1283 godina). Bo~nite fasadi se ukraseni so trifori, kakvi {to

34 Todi} B., 1993, 43 - 70; Korunovski S. - Dimitrova E., 2006, 111 - 112; Tanevski B.,1988, 43 - 44; Zisovska J.,1994, 45 - 46; KoraÊ V. - [uput M., 1998, 333 - 334; Haxi - VasiqeviÊ J., 1909, 424 - 435; Okuwev L.N., 1929, 89 - 92; Krsti} S., 2010, 5 - 7, sl. 10 - 13; 35 Bo{koviÊ ™., 1976, 97- 102; TodiÊ B, 1993, 62 - 65;

19

se sretnuvaat vo Kalender - Hane xamija i [ejh - Murat Me{~idi vo Carigrad, Sagmata vo Beotija, Kato Panagija vo Arta, dodeka zapadnata fasada e ukrasena so bifora potpolno razli~na po materijalot i po izgledot od drugite prozorci na crkvata, kakvi {to se sre}avaat vo Amfisa, Petraki i Porta Panagija.36 Kolonetata na biforata so Heraklov jazel ukaùva na ermensko vlijanie.37 Severniot i ju`niot zabat pod centralnata kupola so dvostepeni arhivolti e mnogu sli~en so Bogorodica Qevi{ka vo Prizren. Petostranata apsida vo gornite partii na isto~nata strana e gradena isklu~ivo od tula. So ogled na toa {to apsidalniot prozor se nao|a vo dolnata zona, a slepite ni{i, vo gornata petostrana zona, se nametnuva sporedbata so posta-rite vizantiski crkvi: Severna crkva na manastirot Konstantin Lipsa, manastir Hristos Pantepopta, Sv. Teodor vo Carigrad, Sv. Sofija vo Ohrid, Sv. Sofija vo Kiev i Sv. Bogorodica vo Krini na Hios, no takvoto re{enie e pribli`no so nekoi docnovizantiski re{enija vo Mistra i Mesemvrija. Nagori~kata apsida, sepak e pobliska so re{enijata od Parigoritisa vo Arta, Bogorodica Perivlepta vo Ohrid, Hristos Spasitel vo Verija i so solunskite crkvi

Bifora so Heraklov jazel (levo) i keramoplasti~na dekoracija(desno), zapadnata fasada

Double lance window with Hercule’s knot (left) and decoration from bricks (right), west facade

Sv. Pantelejmon i Taksijarhi, na ~ii apsidi ni{ite naj~esto se spu{teni vo prvata zona. Spored tehnikata na gradewe, samo od tula, e edinstvena od vremeto na Milutin i e sli~na so manastirot Prohor P~iwski, od isto vreme. Vo vnatre{nosta na crkvata, severno od cen-tralnata apsida se nao|a proskomidija, a ju`no, |akonikon, koi imale funkcija na paraklis. Tie se oddeleni od apsidata so yid i komuniciraat preku vlez. Vakva pojava se zabeleùva vo

porane{nite vizantiski crkvi od X i XII vek kako i vo Srbija od XIII vek (Bogorodica Pama-karistos i Hora vo Carigrad, Sv. Apostoli i Sv. Katerina vo Solun, Sv. Bogorodica Qevi{ka vo Prizren i dr.). Travejot pred apsidata ima kvadraten oblik pokrien so poluobli~est svod, kako vo Bogorodica Qevi{ka i manastir Gra~anica kaj Pri{tina. Vnatre{niot krstoobrazen izgled na hramot e formiran so polukru`ni svodovi vrz pandantifen sistem, kakov {to e i manastirot Matej~e i pove}eto crkvi vo Makedonija i Srbija od XIII i XIV vek.38 Od vtoriot natpis na zapadniot yid na narteksot, ju`no od vlezot, se doznava deka crkvata e ìvopisana vo 1317/18 godina za vreme na igumenot Venijamin.39 @ivopisot e raboten od dvajcata najpoznati srednovekovni solunski zografi vo Makedonija, Mihajlo Astrapa i Evtihij, ~ii

36 TodiÊ B, 1993, 43 - 70; Bo{koviÊ ™., 1976, Korunovski S. - Dimitrova E., 2006, 111-112; 37 Kiel M., 1971, 253, sl. 14; Filipova S., 2001, 21 - 26, sl. 6; Krsti} S., 2010, 4, sl. 8, crt. 4 ; 38 Todi} B., 1993, 43 - 70; Okuwev L.N., 1929, 87 - 120; 39 Miqkovi} P. - Pepek, 1967, 58; TodiÊ B., 1993, 26 - 28; Okuwev L.N., 1929, 88;

20

imiwa se ispi{ani vrz oblekata i {titot na dvajca vojnici vo prvata zona i godinata 1317, edniot na {titot na sv. Artemij na severniot yid na naosot, a drugiot na hitonot na sv. Teodor Tiron na jugozapadniot stolb na naosot. Verojatno, ìvopisot go rabotele tri godini, 1316 - 1318. Site signaturi se ispi{ani na starogr~ki jazik osven dve na staroslovenski, na likot na sv. Prohor P~iwski i sv. Joakim Osogovski. Vo ikonografijata na freskite vo ovaa crkva pa|a v o~i golem broj na ciklusi i toa: vo oltarot liturgiskite sceni; vo naosot scenite od ìvo-tot na sv. \or|i, Golemite praznici, Stradawata, ûdata i Parabolite Hristovi; vo |ako-nikonot scenite so sv. Nikola; vo proskomidijata scenite so apokrifniot ìvot na sv. Bogo-rodica, a vo narteksot, Kalendarskite sceni (Menologot), spored erusalimski tipik.40

Natpis za ìvopisot, narteks Sv. Bogorodica na tron, oltarska apsida Fresco-painting inscription, narthex Holy Mother of God of the throne, altar apse

Vo oltarskata apsida, najdolu vo prvata zona e naslikana Procesijata na arhiereite. Sluèweto na svetata liturgija vo najdolnata zona na oltarskata apsida, vo koja ja nema pretstavata na Agnec Bo`ji na ~esna trpeza, a e najbliska so Bogorodica Perivlepta vo Ohrid, Protaton vo Sveta Gora, Manastir @i~a vo Srbija i Sv. Apostoli vo Solun. Ju`no od mono-forata, od istok kon zapad se redat arhiereite: sv. Jovan Zlatoust, sv. Atanasij Veliki, sv. Kiril Aleksandriski, sv. Jovan Milostiv, na ju`niot yid prodolùva so sv. Ignatij Bogonosec, potoa dopojasieto na sv. Petar Aleksandriski vo lunetata nad |akonikonskiot vlez, potoa sv. Dionisij Areopagit i sv. Grigorij ûdovorec, vo cel rast. Severno od monoforata se naslikani: sv. Vasilij, sv. Grigorij Teolog, sv. Nikola, sv. Grigorij Nisiski i sv. Elevterij. Nad ovie arhierei vo cel rast e naslikana niza od ~etirinaeset drugi poprsja na arhierei, po sedum od obete strani na apsidata. Severno od monoforata od sever kon jug se naslikani: sv. Atik, sv.

Anatolij, sv. Evsevij, sv. Diadoh, sv. Juvenal, sv. Evstatij Antiohiski i sv. Aleksandar Aleksan-driski, a ju`no: sv. Nikifor Carigradski, sv. Meletij Antiohiski, sv. Erotej, eden arhierej bez signatura, sv. Antipatar, sv. Paladij (?) i sv. Modest. Nad ovaa niza na dopojasni arhierei se nao|a kompozicijata Pri~estuvawe na apostolite od Hristos so leb i vino, kade Hristos ja ima ulogata vo potvrduvaweto i traeweto na evharistijata vo crkvata preku pri~estuvaweto na apostolite i sluèweto na liturgijata na svetite arhierei, {to se koristela vo prvite decenii na XIV vek. Nad Pri~estuvaweto, se nao|a u{te edna niza na edinaeset poprsja na arhierei. Se raboti za: sv. Meletij, sv. Nikifor, sv. Sofronij, sv. Averkij, sv. Silvester papa Rimski, sv. Metodij Carigradski, sv. Kliment Angirski, sv. Ipolit, sv. Mitrofan, sv. Metodij Patarski i

40 TodiÊ B, 1993, 26 - 28; Miqkovi} P. - Pepek, 1967, 59; PetkoviÊ V. - PopoviÊ P, 1933, 3 - 16; PetkoviÊ V., 1950, 204 - 208; ™uriÊ V., 1974, 51;

21

sv. Genadij. Sosema gore, e naslikana sv. Bogorodica na tron - Bogorodica Povisoka od Neboto. Prikaàna e sv. Bogorodica sednata na prestol so maliot Hristos vo skut, na vrvot od kalotata na apsidata, flankirana so dva arhangeli. Pratipot vodi poteklo od Bogorodica Kiparska, mnogu popularna vo 431 godina, a imale za cel da ja prikaàt Bogorodica kako Carica Nebeska.41 Ovoj tip na Bogorodica se sretnuva vo paraklisot na Sv. Evtimij vo Solun, vo Kraqeva crkva vo Studenica, Bogorodica Perivleptos vo Ohrid (1295) i podocna vo apsidata na Bogorodi~inata crkva od Pe}skata patrijar{ija (1330 - 1337).42 Levo i desno od Bogorodica Povisoka od Ne-boto e naslikana niza od po {est bisti na sveti arhierei vo kru`ni medaljoni. Vo oltarot, na ju`niot yid, vo tretata zona zapo~nuvaat scenite so Hristovite stradawa: Tajna ve~era i Mieweto na nozete, a nad niv, vo ~etvrtata zona, scenite od postvoskresnite javuvawa na Hristos: Hristos se javuva na mironosicite, Mironosici na Hristov grob (dva angeli gi iz-

Tajna ve~era, juèn yid, oltar The Last Supper, south wall, altar vestuvaat mironosicite za voskresnuvaweto na Hristos) i Hristos i Magdalena - Noli me tangere (Ne dopiraj me). Severniot yid vo oltarot vo dolnata zona zavr{uva so dvete kompozicii od Stradawata Hristovi: Simnuvawe od krst i Polagawe na Hristovoto telo v grob, a nad niv se scenite: Neveruvaweto na Toma, Hristos zboruva so Petar i ostanatite apostoli, kako i Hristos se javuva na apostolite vo Galilejskata gora, a na svodot bilo naslikano Voznesenie Hristovo, od koe se so~uvani fragmenti.43

Protezis (proskomidija) - Vo dolnata zona, na isto~niot yid e naslikana liturgiska slu`ba so Agnec Bo`ji (Melismos) kade na svetiot prestol se nao|a maliot Hristos vo patena flankiran so dva |akoni kako angeli, koi dràt ripidi svrteni kon nego, na ju`niot yid e naslikan sv. Spiridon so otvoren svitok, a na severniot, dvata makedonski arhiepiskopi sv. Konstantin Kavasila i sv. Kliment Ohridski, potoa sv. Ipatij i sv. Polikarp, site so svitoci.

41 Ermin∑®, 1868, 322; 42 TodiÊ B., 1993, 71 - 73; Miqkovi}, P.-Pepek, 1967, 190- 197 ; 43 TodiÊ B., 1993, 71 - 73; PetkoviÊ V. - PopoviÊ P.,1933, 13 - 34; Okuwev L.N., 1929, 96 -102;

22

Likovite na Konstantin Kavasila i Kliment Ohridski gi ima naslikano vo ohridskite crkvi Sv. Bogorodica Perivlepta, Sv. Jovan Kaneo, Sv. Vra~i i vo paraklisot od Protaton na Sveta Gora.44 Nad niv se naslikani nizi od poprsja na frontalno postaveni arhierei, na isto~niot yid se rasporedeni: sv. Silvan, sv. Evlogij, sv. Flavijan, na ju`niot: sv. Kozma, sv. Martin i sv. Nirsa, a na severniot: sv. Isakie, sv. Flor, sv. Ilija Antiohiski, sv. Dometij i sv. Teodot. Na severniot yid vo prozorecot se nao|a rascvetan krst so kriptogramot na Isus Hristos i arhi-erejot sv. Antipa. Vo najvisokite zoni, se rasporedeni scenite od ìvotot na sv. Bogorodica, vo tretata zona, na isto~niot yid e scenata Zaharij gi odbiva darovite na Joakim i Ana, na severniot edna uni{tena scena, potoa Blagovesti na Ana i Joakim (angel javuva na Ana vo gradinata deka }e rodi), a na ju`niot, Joakim i Ana se vra}aat od hram so odbienite darovi i Ra|awe na Bogorodica. Vo ~etvrtata zona, na isto~niot yid se nao|a scenata Zaharij ja predava Bogorodica na Josif, na ju`niot Blagovesti na bunar, Prekorot na Josif za bremenosta, i Josif i Bogorodica pijat voda za pro~istuvawe, a na severniot Miluvawe na Bogorodica, Blagoslov na trite erei i Molitvata na Zaharij pred stapovite na prosjacite. Najgore, vo severoisto~nata bo~na kupola vo kalotata se nao|a poprsje na evangelistot sv. Jovan, a vo tamburot, pet figuri na arhierei.45 \akonikon (sakristija) - Vo dolnite zoni cokleto e naslikano so draperija. Nad nego, vo prvata zona se naslikani figuri na svetite arhierei vo cel rast, na isto~niot yid: sv. Gerasim i sv. Hariton, koi prodolùvaat na ju`niot yid so: sv. Atanasij Atoski, sv. Nil, sv. Akakij i sv. Jovan Kalivit, na zapadniot yid: sv. Pimen i sv. Ilarion, a na severniot yid sv. Pavle Nebrodim i sv. Aleksej Bo`ji ôvek. Vo lunetata nad vlezot vo oltarot se nao|a rascvetan krst so krip-togram na Isus Hristos, kakov {to se nao|a i na vnatre{niot zapaden yid. Vo vtorata zona se nao|a niza od medaljoni so poprsja na sveti ma~enici, na isto~niot yid: sv. Galaktion i sv. Epistim, na ju`niot od ~etiri svetiteli so~uvani se samo dve signaturi na sv. Agatangel i sv. Kesarij, na zapadniot sv. Antigon (?) i sv. Teodot i na sverniot se so~uvani samo dve od ~etiri signaturi: sv. Timotej i sv. Domnin. Vo gornite zoni e ilustriran ìvotot na sv. Nikola. Na isto~niot yid vo tretata zona, Sv. Nikola se~e drvo so demonite vo Plakoma; na ju`niot yid, Sv. Nikola se javuva na son na eparhot i Sv. Nikola se javuva vo son na carot Konstantin; na zapadniot yid, Sv. Nikola spasuva trojca pravednici od me~, i na severniot yid, ûdoto na sv. Nikola vo moreto. Vo ~etvrtata, najgorna zona, na isto~niot yid e naslikana scenata Sv. Niko-

la trgnuva vo u~ili{te; na ju`niot, Sv. Nikola stanuva |akon, i Sv. Nikola stanuva prez-viter; na zapadniot, Sv. Nikola stanuva episkop, i na severniot, Sv. Nikola mu se javuva vo son na Evlalij i Ra|awe na sv. Nikola. Najgore, vo kalotata na jugoisto~nata kupola vo medaljon e naslikano poprsje na evangelistot sv. Luka, a vo tamburot figurite na svetite arhierei: Aver-kij, Partenij, Arkim, Josif, i eden nepoznat, so o{tetena signatura.46

Naos - Yidnoto slikarstvo vo naosot e rasporedeno vo pove}e zoni i toa vo najdolnata zona se naslikani figuri na sveti vojnici i velikoma~enici vo cel rast, vo vtorata, e rasporeden ciklusot na patronot na hramot sv. \or|i, vo tretata, Makite i stradawata na Isus Hris-tos, a vo ~etvrtata ciklusot so Hristovite posmrtni javuvawa.47 Na severniot i ju`niot yid vo naosot, vo prvata zona se naslikani figuri na sveti vojnici i ma~enici vo cel rast. Na severniot yid, od zapad kon istok prvite pet sveti vojnici ne moàt da se identifikuvaat za{to se mnogu o{teteni, {estiot e sv. Aleksandar, pa sv. Hristofor,48 sv.

44 Zarov I., 2007, 59, sl. 2; Grozdanov C., 2007, Za sv. Konstantin Kavasila i negovite portreti vo

svetlinata na novite soznanija, op.cit., 39 - 59; 45 TodiÊ B., 1993, op.cit. 73 - 74; PetkoviÊ V. - PopoviÊ, P., 1933, 14 - 15; PetkoviÊ d-r. V., 1950, 208; Miqkovi} P., 1967, 61; Okuwev L.N., 1929, 102 - 103; 46 TodiÊ B., 1993, 74 - 75; PetkoviÊ V. - PopoviÊ P., 1933, 15 - 16; PetkoviÊ V., 1933, 208; Okuwev L.N., 1929, 103 - 104; 47 Miqkovi} P. - Pepek, 1967, 56 - 62, crte` 1 i 2; TodiÊ B., 1993, 75 - 78; PetkoviÊ V. - PopoviÊ P., 1933, 2; Korunovski S.- Dimitrova E., 2006, 161 - 168; Okuwev N., 1929, 103 - 104; Okuwev L.N., 1929, 100 - 102; 48 \or|ievski D., 2009, 119, sl. 2; Spored avtorot, pretstavite na sv Hristofor kako vojnik se relativno retki vo vizantiskata umetnost, iako vo negoviot ìvot sekoga{ se naveduva negovata vojni~ka profesija.

23

Merkurij, sv. Mina, sv. Evstatij Plakida, sv. Anempodist, sv. Elpidifor, sv. Avtonij, sv. Pigasij i sv. Akindin. Nizata prodolùva na ju`niot yid, od zapad kon istok: sv. Pantelejmon, sv. Dam-jan, sv. Kuzman, sv. Nestor, sv. Dimitrija, sv. Teodor Stratilat (nad vlezot), sv. Nikita, sv. Pro-kopij, sv. Orest, sv. Mardarij, sv. Evtimij, sv. Aksentij i sv. Evstratij. Na isto~nata strana na naosot (eden del od ikonostasot) od sever kon jug se naslikani: na severnata lezena Bogorodica Blagodetna (Keharitomena) vo cel rast, na oltarskata pregrada se nao|aat edinstvenite fresko - ikoni na kamen od XIV vek vo srednovekovna Makedonija, severno prestolnata ikona na sv. \or|i Pobedonosec, patronot na crkvata, a ju`no, Bogorodica Pelagonitisa (Umilitelna) nas-likani dopojasno vo interkolumnii,49 potoa Isus Hristos Milostiv na ju`nata lezena, vo cel rast, i sosema ju`no na yidot dolu, figurite na arhangel Mihail i Gavril kako dràt medaljon so lik na mladiot Hristos Emanuil. Nad Bogorodica Blagodetna e naslikano dopojasieto na prorok Danil, a nad Hristos Milostiv, dopojasieto na patrijarh Jakov. Nad niv e dvodelnata kompozicija Blagovesti, figurata na arhangel Gavril, severno, i na sv. Bogorodica sednata na tron, ju`no od carskite dveri.

Arhangel Gavril (levo) i sv. Bogorodica (desno) od Blagovesti, oltarska pregrada Arhangel Mihail i Gavril

Archangel Gabriel (left) and St. Mother of God (right) from Annunciation, altar screen Archangel Michael and Gabriel

Vo vtorata zona se naslikani sceni od ìvotot i ma~eweto na sv. \or|i. Ciklusot zapo~nuva na isto~nata strana, na yidot na |akonikonot so scenata Sv. \or|i zboruva so car Dioklecijan, Eden vojnik so kopje go bode sv. \or|i vo stomak po zapoved na car Diolklecijan, ponatamu na ju`niot yid ciklusot prodolùva so: Sv. \or|i vrzan za trkalo, Angel go oslo-boduva sv. \or|i od makite, Sv. \or|i povtorno pred carot na prestol, Sv. \or|i frlen vo varnica, Sv. \or|i pie otrov od ~a{a, Na sv. \or|i mu zabivaat klinci vo stapalata (vo sre-dina), Sv. \or|i go bijat so volovski ìli, potoa ciklusot prodolùva na zapadnata strana, na severozapadniot stolb so Somnevaweto na sv. \or|i deka moè da voskresne pokojnik, Sv. \or|i pred carot voskresnuva edno umreno dete, Na sv. \or|i mu stavaat na gradite edna kamena plo~a, Sv. \or|i vrzan gol za eden stolb go ma~at so trozabi grebla. Ciklusot prodolùva na severniot yid so: Sv. \or|i oìvuva vol na eden selanec, Sv. \or|i gi urnuva paganskite idoli, Pobedonosno vra}awe na sv. \or|i po ubivaweto na zmejot i osloboduvaweto na carskata }erka,50 Car Dioklecijan gi osuduva na smrt sv. \or|i i carskata }erka Aleksandra, Otse-

Najstari pretstavi na ovoj kult se onie od Kapadokija vo Hermitag vo Sogandi od X - XI vek, vo Kili~ar Kilise, Goreme br. 33 (XI vek) i Irakla (XI vek), vo Sv. Vra~i vo Kostur od XII vek, Bogorodi~na crkva vo Mutula na Kipar od 1282 godina kade {to Hristofor e ka~en na kow. Ovde, vo Staro Nagori~ino, kako vojnik, e edinstven primer vo R. Makedonija od XIV vek; 49 Miqkovi} P.- Pepek, 1967, 61; TodiÊ B, 1993, 25 - 41; 50 \or|ievski D., 2011, 102, sl. 7;

24

kuvawe na glavata na sv. \or|i, Pogrebuvaweto na sv. \or|i i Pogubuvaweto na ednomisle-

nicite na sv. \or|i.51 Ciklusot posveten na patronot na crkvata, sv. \or|i, za{titnik na vladetelite vo vojnite i pomo{nik vo pobedite na pravoslavniot svet, glavno ima triumfalen karakter i ne otstapuva od postarite ikonografski primeri, od dvaesetite godini na XI vek na pro~ueniot krst od Mestija vo Gruzija so nekolku mali dopolnenija, koi }e se ~uvaat sî do vremeto na Paleolozite. Se sretnuvaat vo komnenskata umetnost, vo Karagedik Kilise, vo Bo~ormi (Ma~e-

we so trkalo), Nakiparija (Soboruvawe na idolite) i vo 80-tite godini na XII vek vo Stara Ladoga (Sv. \or|i go ubiva zmejot). Vo staronagori~kata crkva, zografite obrabotuvaj}i gi na nov na~in gi prifatile komnenskite primeri klasiciziraj}i gi vo umetnosta na raniot XIV vek kade {to scenite dobivaat prolog (Sv. \or|i go voskresnuva mrtovecot) i epilog (Ma~eweto na sv. \or|i na trkalo). Nekoi od pretstavite na Sv. \or|i so Dioklecijan vo sudnica so carska svita se na lik na onie od Sudeweto na Hristos pred Pilat.

Sv. \or|i go ubiva zmejot, severen yid, naos

St. George killing the Dragon, north wall, nave Vo tretata zona se naslikani scenite od Stradawata Hristovi. Ciklusot zapo~nuva od oltarot so Tajna ve~era i Miewe na nozete pa prodolùva na ju`niot yid na naosot so: Hris-

tovata beseda na apostolite, Molitva vo Getsimanskata (maslinova) gora, Juda gi prima srebrenicite, Predavstvoto na Juda (Bakneòt na Juda), Kajafa go ispra{uva Hristos, Ana go sudi Hristos, potoa na zapadnata strana, na jugozapadniot stolb prodolùva so Hristos pred Pilat, Prvoto i vtoroto odrekuvawe na sv. Petar, pa na severozapadniot stolb, Tretoto odrekuvawe na sv. Petar, Gor~liviot pla~ na sv. Petar, Hristos pred Irod, i Pilat go pre-dava Hristos da go raspnat. Ciklusot prodolùva na severniot yid so: Ismejuvawe na Hristos, Patot do Golgota (Simon napred nosi krst na koj Hristos }e bide raspnat), Hristos se ka~uva na krst, Raspetie Hristovo pome|u dvajca razbojnici, Josif od Arimateja go moli Pilat da go simne teloto na Hristos i da go sohrani, ponatamu vo oltarot e naslikano Simnuvawe od krst i Polagawe na Hristovoto telo v grob. Analogii na scenite od Stradawata Hristovi se nao|aat vo narteksot na Vatoped na Sveta Gora i vo manastirot De~ani, a oddelni sceni,

51 TodiÊ B., 1993, 113 - 115; Petkovi¢ V. - Popovi¢ P., 1933, 10; Miqkovi} P. - Pepek, 1967, 60; PetkoviÊ V., 1933, 205; Okuwev L.N., 1929, 108 - 111, 116;

25

kako {to e Ka~uvawe na krst, vo Protaton i Gra~anica. Nad tretata zona, vo ~etvrtata, prodolùvaat scenite od Stradawata Hristovi i od istorijata na Hristos po negovoto voskresnuvawe. Na ju`niot yid od oltarot se naslikani scenite: Hristos se javuva na miro-nosicite, Dva angeli go pokaùvaat prazniot grob na mironosicite i Ne dopiraj me (Hristos i Magdalena), Mironosicite im soop{tuvaat na apostolite za voskresnuvaweto na Hristos, Sv. Petar i sv. Jovan pred prazniot grob, koi prodolùvaat na ju`niot yid vo naosot so: Patot vo Emaus, Ve~erata na Hristos vo Emaus (zad masata pome|u Luka i Kleopa), Luka i Kleopa im kaùvaat na apostolite za voskresnuvaweto Hristovo vo Emaus, pa na severniot yid: Hristovoto javuvawe na apostolite, Hristos se javuva na apostolite pred zatvorena vrata, Apostolite odat na ribolov so mreà, Hristos se javuva na apostolite na bregot na Tiverijadskoto More, Hristos blagoslovuva leb i riba, potoa sleduvaat trite zavr{ni sceni od ovoj ciklus vo oltarot: Neveruaweto na apostol Toma, Hristos zboruva so Petar po tre-toto javuvawe na apostolite, i Hristos se javuva na apostolite na Galilejskata gora52. Scenite so Hristovite posmrtni javuvawa se naslikani okolu 1300 godina vo Protaton na Sveta Gora, Bogorodica Perivleptos vo Ohrid, Bogorodica Qevi{ka vo Prizren i Sv. Sofija vo Trapezund.

Ismejuvawe na Hristos (levo) i Patot do Golgota (desno), severen yid, naos Mocking of Jesus Christ (left), and Road to Golgota, north wall, nave Vo centralnata kupola za prvpat vo vizantiskata umetnost e naslikan Hristos Panto-krator vo zrakest medaljon, koj go nosat osum angeli vo let so Nebeskata liturgija podolu, koja }e stane sostaven del na crkovnoto slikarstvo vo podocne`niot period. Pome|u monoforite na tamburot se naslikani proroci so svitoci (bile vkupno osum) dosta o{teteni, a od niv se raspoznavat: Eremija, Ilija, Elisej, Sofonij i Joil. Na ~etirite pandantifi pod kupolata se naslikani isto taka dosta o{tetenite evangelisti, od koi se identifikuvani samo dvajca, Marko na severozapadnata strana, i Jovan na severoisto~nata. Zad niv, i zad neidentifikuva-nite evangelisti bile naslikani krilesti ènski figuri, simboli na mudrosta. Pome|u pan-dantifite, na isto~nata i zapadnata strana se gledaat fragmenti od Hristoviot Ubrus i Keramion. Vo prostorot na kupolata, vo svodovite od kracite na krstot na ~elnite yidovi se nao|aat u{te dve zoni. Vo gornata zona se naslikani scenite od Golemite praznici, nad zapad-niot lak koj ja nosi kupolata vo tamburot, Lazarevo voskresenie, vo prostorot koj odgovara na |akonikonot, isto~no nad lakot vo svodot e Ra|awe Hristovo, a zapadno, vo prostorot koj odgo-vara na proskomidijata Kr{tevawe, vo kupolata na ju`nata strana e Sretenie, a na severnata,

52 PetkoviÊ V., 1933, 206; TodiÊ B., 1993, 108 - 113; Miqkovi} P., 1967, 59 - 60; Okuwev L. N., 1929, 111;

26

Vleguvawe vo Erusalim, na severniot svod pome|u kupolata i oltarot e Voskresenie Hristovo, a na ju`niot svod, Simnuvawe na sv. Duh. Golemite praznici, inspirirani od Stariot i Noviot zavet se sretnuvaat porano, vo spomenicite na ranata renesansa na Paleolozite, vo narteksot na Hora vo Carigrad, Bogorodica Qevi{ka vo Prizren i @i~a vo Srbija, nekoi sceni se sli~ni so Sv. Evtimij od 1303 godina i Sv. Nikola Orfanos vo Solun, kaj nas so Bogorodica Perivlepta vo Ohrid (1295) i Sv. Nikita vo Bawani (1320/24). Vo dolnite zoni na ju`nata strana se naslikani scenite od ûdata i parabolite Hristovi: Hristos zboruva so Zakhej, Hristos isceluva ~ovek od vodena bolest, Hristos vo sinagogata, Hristos gi pou~uva Judejcite, a na severnata strana: Hristos blagoslovuva dete i Hristos isceluva èna od krvoto~na bolest. Vo zapadniot lak pod kupolata e naslikana scenata Hristos gi izgonuva trgovcite od hramot (pod Lazarevo voskresenie). Vo prostorot kon |akonikonot, na isto~nata strana nad lakot e prikaàn Razgovorot na Hristos i Samarjankata. Sprotivno od |akonikonot, na severnata strana na prostorot kon protezisot, nad lakot na isto~nata strana se nao|a edinstvenata so~uvana scena vo toj prostor, koja ja ilustrira Parabolata za desette mudri i ludi devojki53. ûdata i parabolite Hristovi, se ilustrirani vo Sv. Evtimie i Sv. Katerina vo Solun, Sv. Sofija vo Trapezund, vo Mitropolija, Afendik vo Mistra, Hora vo Carigrad, manastir Gra-~anica i Sv. Nikita vo Bawani. Na severoisto~niot stolb vrz koj se potpira kupolata se naslikani: sosema dolu na zapadnata strana sv. Matej evangelist, vo cel rast, nad nego sv. Nikola Novi, potoa sv. Karp i Papil, nad niv, sv. Fortunat, i najgore prorok Solomon. Na ju`nata strana, dolu e sv. Jovan Krstitel, nad nego sv. Tifon i sv. Maksim, pa sv. Zinovij i Param (?), potoa sv. Roman i Platon i sosema gore prorok Zaharij. Na isto~nata strana, dolu e sv. Jakint, nad nego, sv. Maksimilijan i Prokl, pa sv. Antim i Partenij, i najgore sv. Nikola Novi i sv. Gordij. Na severnata strana, dolu e naslikan sv. Polievkt, pa sv. Kesarij i sv. Darij, potoa sv. Teofim i sv. Sevatij i najgore sv. Antonin i sv. Meliton54. Na jugoisto~niot stolb, na zapadnata strana se naslikani: najdolu sosema o{teten sve-titel, nad nego se sv. Sergej i Vakh, potoa sv. Flor i Lavr, sv. Agatopus i Enfonij, i sosema gore prorok David. Na ju`nata strana nepoznat svetitel so varosana glava, nad nego se sv. Poliharnija i sv. Gerontij, potoa sv. Zinovij, najgore sv. Teodul i sv. Teodot. Na severnata stra-na, najdolu e nepoznat arhierej (Nikola ?), nad nego se sv. Porfirij i sv. Onisifor, potoa sv. Bonifacij, eden svetitel bez signatura i sosema gore prorok Samuil (?)55. Na jugozapadniot stolb, na isto~nata strana dolu e naslikan evangelistot sv. Marko, nad nego Sv. \or|i go voskresnuva umreniot, pa Prvoto Petrovo odrekuvawe i najposle, praotec Noe (?). Na istata strana, ju`no se naslikani: dolu sv. Jakov Persijanec, nad nego sv. Filimon, pa Odlukata na Pilat za Hristos, a severno se naslikani: dolu sv. Petar, nad nego spomenatata scena so sv. \or|i, pa Vtoroto odrekuvawe na sv. Petar, i najposle, Pravedniot Jov. Na ju`-nata strana, dolu e naslikan sv. Areta, a gore se scenite od mineite (koi se spomenati pogore). Na zapadnata strana, vo sredinata e naslikan Isus Hristos Spasitel, ju`no od nego sv. Veni-jamin, a severno, sv. \or|i Skoropostièn, vo gornite partii se gore spomenatite pretstavi od mineite. Na severnata strana dolu e eden svet vojnik, a gore Sretenie (ilustracija od kalen-darskite sceni).56 Na severozapadniot stolb, na isto~nata strana vo sredinata e naslikan varosan lik, a gore se scenite od mineite, severno, dolu e sv. Pavle, nad nego scenata so Sv. \or|i go ma~at so kamena plo~a, pa Tretoto odrekuvawe na sv. Petar, ju`no, dolu e sv. Stefan Prvoma~enik, a gore se scenite od mineite. Na ju`nata strana, dolu e Bogorodica Paraklisis, a gore se scenite od mineite. Na zapadnata strana vo sredinata, dolu e naslikan sv. Mina Kalikelados, gore se

53 TodiÊ B., 1993, 107 - 108; PetkoviÊ V. - Popovi} P., 1933, 10; Miqkovi} P.-Pepek, 1967, 58 - 59; Okuwev L.N., 1929, 111, 119 - 120; 54 Ibid, Okuwev L.N., 1929, 118 - 119; 55 TodiÊ B., 1993, 107 - 108; Petkovi} V. - Popovi} P., 1933, 12 - 13; Miqkovi} P. - Pepek, 1967, 56 - 62; Okuwev L.N., 1929, 116; 56 Okuwev L.N., 1929, 117;

27

scenite od mineite, severno dolu e sv. Hermogen, nad nego sv. Andrijan i najgore scenata Pilat

go predava Hristos da go raspnat. Na severnata strana, dolu e evangelistot sv. Luka, nad nego scenata od Ma~eweto na sv. \or|i so grebla, pa Irod go ispra{uva Hristos.57

Narteksot (priprata) vo dolnite zoni, na zapadniot yid, od jug kon sever e naslikan so figuri na svetiteli vo cel rast: sv. Prohor P~iwski, sv. Joakim Osogovski, sv. Efrem Siriski, sv. Stefan Novi, sv. Teodor Studit, site ju`no od vlezot, pa sledat severno od vlezot: sv. Paho-

Freski na zapaden yid, narteks Sv. \or|i - Gorg, jugozapaden stolb

Frescoes on the west wall, narthex St. George, south-west column, narthex

Ktitorska kompozicija (levo): kralica Simonida, kral Milutin (vo sredina) i Sv. \or|i, severen yid, naos

The Ktitors composition (left): King Milutin (center), Simonida (left) and St. George (right), north wall, narthex Ktitorska kompozicija, presnimen crte` (desno) / The Ktitors composition, copy drawing (right) mie i pred nego Angel oble~en kako monah, sv. Josif Poet, sv. Kozma Poet i sv. Jovan od Damask. Na severniot yid vo pravec zapad - istok se naslikani: sv. Konstantin i Elena, a do niv Kti-torskata kompozicija.58 Ktitorskata kompozicija na srpskiot kral Milutin so model na crk-vata i povelba v race, negovata sopruga, kralicata Simonida, }erka na vizantiskiot car Andro-

57 Ibid, 118 - 119; 58 Radoj~iÊ S., 1996, 120; Rasolkoska-Nikolovska Z., 1995, 209 - 226; Okuwev L.N., 1929, 119;

28

nik II Paleolog, zaedno so sv. \or|i, koj vo levata raka drì me~, kako podarok namenet za kralot, vo cel rast, e naslikana na severniot yid na narteksot, denes mo{ne o{tetena. Ovde, nedostasuva Hristos kako kaj drugite ktitorski kompozicii, na koj kralot mu ja daruva crkvata. Hristos se nao|a na isto~niot yid na narteksot nasproti Bogorodica Paraklisis so razvien svitok i ispi{an tekst, svrtena so glavata kon Hristos59. Tuka vsu{nost prodolùva ktitor-skata kompozicija so kralskite sveti za{titnici, sv. Stefan Prvoma~enik i sv. \or|i - Gorg (brzopomo{nik).60 Iako Hristos e vo jugoisto~niot agol na narteksot so otvoreno evangelie vo ednata raka i karakteristi~en gest so drugata raka, upatuva blagoslov na kralot. Ovoj Deisis, od levata strana na Hristos e pridruèn so Venijamin, kako igumen na manastirot, sovremenik na ìvopisuvaweto na crkvata61. Na ju`niot yid, vo pravec zapad - istok se naslikani sedum isposnici, od koj prviot e so uni{teno ime: sv. Pavle Tivski, sv. Arsenij, sv. Evtimij, sv. Antonij Veliki, potoa eden nepoz-nat shimnik, i najposle sv. Teodosij Kinovijarh. Vo jugozapadnata kupola, vo kalotata e nasli-kano poprsje na evangelistot Matej, a vo tamburot se naslikani pretstavi so starozavetni carevi: Solomon, Rovoam, a drugite se o{teteni. Vo severozapadnata kupola vo kalotata e naslikano poprsje na evangelistot Marko. Vo tamburot se naslikani figuri na starozavetni pravednici od koi se so~uvani dvajca, Ruvim i Avram. Na pandantifite se naslikani heruvimi. Na svodot vo narteksot i na site drugi povr{ini na yidovite, lakovite i stolbovite vo hronolo{ki red se ilustrirani denovite preku cela godina, odnosno crkovnite Kalendarski sceni (Menolog).62

Ciklusot na kalendarskite sceni zapo~nuva so mesec mart naslikan vo najvisokata zona na sredniot korab na severnata, isto~nata i ju`nata strana, a tuka se naslikani i mesecite april, maj i juni. Od mesecite mart i april se so~uvani mal broj na pretstavi poradi pa|aweto na malterot. Od za~uvanite pretstavi se raspoznavaat: sv. Aleksandar (13 mart) i sv. Venedikt i Evshimon (14 mart). Pod mart, e naslikan mesec april. No, od pretstavite se raspoznava samo sv. Simeon, srodnik Gospodov, raspnat na krst (27 april) i otsekuvawe na glavite na sv. Maksim, sv. Dad i sv. Kintilijan (28 april). Pod april e naslikan mesec maj. Se poznava Smrtta na sv. Ata-nasij Veliki (2 maj), Ma~eni{tvoto na sv. Silvan i u{te 40 ma~enici (4 maj), sv. Teodor sve{-tenik (5 maj), prorok Isaija (9 maj), Raspetie na apostol Simon Zilat (10 maj), sv. Mokie vo plamen (11 maj), Otsekuvawe na glavata na sv. Epifanij, sv. Dioskorid i sv. Alfij (12 maj), Otsekuvawe na glavata na sv. Glikerij kako i Ma~eni{tvoto na sv. Aleksandar (14 maj), sv. Ahilij episkop od Larisa (15 maj), Otsekuvawe na glavata na sv. Telalej (20 maj), Konstantin i Elena (21 maj), sv. Vasilisk (22 maj) sv. Meletij Stratilat (24 maj), Otkrovenie na glavata na sv. Jovan (25 maj), Ma~eni{tvoto na sv. Helikondia (28 maj), sv. Teodosija, devica frlena vo morska bezdna (29 maj) i neprepoznatliva scena (31 maj). Pod mesec maj e naslikan mesec juni: sv. Justin (1 juni), Otsekuvawe na glavata na sv. Lukijan (3 juni), sv. Mitrofan, carigradski patrijarh (4 juni), sv. Andreja Kritski (5 juni), sv. Dorotej, episkop Tirski (6 juni), sv. Nedela (7 juni), sv. Teodor Stratilat raspnat na krst i strelan so streli (8 juni), Otsekuvawe na racete i nozete na svetite ma~enici Aleksandar i Antonin (9 juni), sv. Antonin (10 juni), sv. apostol Vartolomej vo moreto (11 juni), sv. Onufrij (12 juni), Otsekuvawe na glavata na sv. Antonin (13 juni), na samiot lak vo medaljon, sv. prorok Elisej (14 juni), a pod nego se sv. Metodij, patrijarh Cari-gradski i sv. Kiril, episkop Gortinski, sv. prorok Amos (15 juni), sv. Tihon, episkop Amatu-itski, Otsekuvawe na glavata na svetite ma~enici Manuil, Savel i Ismail (17 juni), sv. Hipaj, episkop i Ubivaweto so ~ekan na sv. Leontij i negovite dvajca drugari (18 juni), sv. apostol Juda raspnat na krst (19 juni), Otsekuvawe na glavata na sv. Metodij, episkop Patraski i sv. Ari-

59 Rasolkoska - Nikolovska Z., 1995, 214; Miqkovi} P., 1967,62; Radoj~iÊ S., 1996, 120; Okuwev L.N., 1929, 118 - 119; 60 \or|ievski D., 2011, 99, sl. 2; 61 TodiÊ B.,1993, 115; PetkoviÊ V. -PopoviÊ P.,1933, 10; Miqkovi} P.,1967, 60 - 61; ™uriÊ V,1974, 51; 62 TodiÊ B., 1993, 115 - 117; PetkoviÊ V. - PopoviÊ P., 1933, 4 - 9; Miqkovi} P.P, 1967, 62; Okuwev L.N., 1929, 92 - 96;

29

stoklija (20 juni), Otsekuvawe na glavata na sv. Julijan, (21 juni), Ma~eni{tvoto na sv. Evsevij, episkop Samosatski (22 juni), sv. Agripina (23 juni), Ra|awe na sv. Jovan Prete~a (24 juni), sv. Fevronij (25 juni), sv. David Solunski (?) (26 juni), sv. Sampson ”Stranoprimec”, sv. Pavle i ostanatite negovi drugari (27 juni), sv. apostoli Ruf i Terapon so po eden u~enik (28 juni), Raspetie na sv. Petar i Otsekuvawe na glavata na sv. Pavle (29 juni), i Sobor na dvanaesette apostoli (30 juni). Mesecot juli zapo~nuva na severnata strana od jugozapadniot stolb na koj se potpira kupolata, pod koja se naslikani “neumitnite vra~i” Kuzman i Damjan (1 juli), pod niv sv. Petar Patricij i sv. Juvenal, episkop Erusalimski (2 juli), sv. Hijakint, sv. Anatolij (pat-rijarh carigradski), sv. Marko i sv. Mokij (3 juli), Ma~eni{tvoto na sv. Teodot i ma~enicata sv. Teodotija (4 juli), nad lakot na taa strana sv. Teodor, sv. Lampadij, sv. Marta, sv. Kirilija, sv. Foka i sv. Astij, episkop (5 juli), sv. Sisoe i sv. Andreja Stratilat (6 juli), sv. Isavr so drugarite i prepodoben Toma (7 juli), sv. Prokopij (8 juli), sv. Pankratij, sv. Kiril, sv. Permu-

Preobraènie Hristovo, severen yid, narteks Transfiguration of the Christ, north wall, narthex

tij i sv. Koprij (9 juli), êtirieset i pet ma~enici koi nastradale vo Nikopol ermenski (10 juli), sv. Apolonij, sv. Eufimija i sv. Akindin (11 juli), sv. Markijan, sv. Marija, sv. Prokl i Ilarion (12 juli), sv. Prov, Andreja, Akila (episkop) i Serapion (13 juli), sv. Iraklij i pre-podoben Josif (14 juli), sv. Just, sv. Epifanij, sv. Julita i sv. Kirik (15 juli), Ma~eni{tvoto na sv. Onisifor i Porfirij (16 juli), sv. Antioh, sv. Antinogen i sv. Marina (17 juli), sv. Emilijan i sv. Hijakint (18 juli), sv. Stefan (episkop), sv. Jovan (episkop) i sv. Markina (19 juli), Voz-nesenie na sv. Ilija na nebo (20 juli) i prorok Ezekil (21 juli). Ostanatite pretstavi na deno-vite od mesec juli ne se pronajdeni. Mesecot avgust zapo~nuva na ispadot od severozapadniot stolb, na koj se potpira kupolata. Toa se: Sedumte sv. Makavei so majka im Solomonija i u~ite-lot Eleazar, koi se praznuvaat na 1 avgust, kako i sv. Leontij i sv. Atik. Crkovnite praznici prodolùvaat so: sv. prvoma~enik Stefan (2 avgust), sv. Faust, sv. Dalmat i sv. Teodora Solun-ska (3 avgust) i Sedum zaspani mom~iwa od Efes (4 avgust). Ponatamu pretstavite na mesec avgust preminuvaat vo dolnata zona na severniot yid vo pravec istok - zapad: Preobraènie (6 avgust), sv. Dometij (7 avgust), sv. Emilijan (8 avgust), nad nego sv. Matej (9 avgust), sv. Lavrentij (10 avgust), Otsekuvawe na glavata na sv. Evplo (11 avgust), sv. Fotie i Anikita vo plamen (12 avgust), Na sv. Maksim ispovednik mu se~at race i jazik (13 avgust), prorok Mihej (14 avgust), na zapadniot yid, Uspenie na Bogorodica (15 avgust), Nerakotvorniot obraz na Hristos (16 avgust),

30

Otsekuvawe na glavata na sv. Pavle i sv. Julijan (17 avgust), Frlawe vo bunar na sv. Flor i sv. Lavr (18 avgust), sv. Andreja Stratilat (19 avgust), prorok Samuil (20 avgust), sv. Vasa so drugar-kite (21 avgust), pove}e nepoznati svetiteli (22 i 23 avgust) i sv. Timotej so drugarite (24 av-gust). Ostanatite pretstavi na denovite od mesec avgust ne se pronajdeni. Mesecot septemvri e naslikan vo gornata zona na severniot korab vo narteksot. Sî do 14 septemvri, pretstavite so poedine~ni denovi se is~eznati. Pod 14 septemvri e naslikno Podigawe na ~esniot krst, pod 15-ti sv. Nikita, sv. Filotej i sv. Maksim, ponatamu sledat: sv. Titon Rimski i sv. Eufimij (16 septemvri), Sv. Premudrost so }erkite Qubov, Vera i Nada (17 septemvri), sv. Evmenij, episkop (18 septemvri), Otsekuvawe na glavata na sv. Trofim i negovite dvajca drugari (19 septemvri), Usmrtuvawe na sv. Evstatij so ènata i deteto vo zaàren vol od bakar (20 septemvri), sv. Kodrat vo plamen (21 septemvri), sv. Foka (22 septemvri), Angel mu javuva na Zaharij pred olta-rot za za~nuvaweto na Jovan (23 septemvri), sv. Pafuntij obesen za drvo (25 septemvri), Otseku-vawe na glavata na sv. Epiharij (27 septemvri), sv. Hariton, ispovednik i Ma~eni{tvoto na sv. Alfij so drugarite (28 septemvri) i zavr{uva so Usekuvawe na glavite na sv. Dad i sv. Govdel (29 septemvri). Mesecot oktomvri zapo~nuva vo agolot kade od zapadniot yid se dopira so lak koj go povrzuva so stolbot vo severniot korab na narteksot. Tuka se: sv. apostol Ananij, sv. Roman, sv. igumen Mihail i negovite drugari (1 oktomvri), sv. Domnin, sv. Kiprijan i sv. Teodul, epi-

Kalendarski sceni, gorni zoni, narteks The Calendar scenes, upper zones, narthex skop ? (2 oktomvri), sv. Dionisij Areopagit (3 oktomvri), sv. Dionisij Aleksandriski i sv. Do-rotej (4 oktomvri), sv. Kesarij, Kamenuvawe na sv. Dometij i Otsekuvawe na glavata na sv. Petar Kapitoliski (5 oktomvri, vo sinaksarot e zabeleàn pod 4 oktomvri), sv. apostol Toma i sv. Haritinij (6 oktomvri), sv. Nikita (7 oktomvri), Dve sv. Pelagii (8 oktomvri), Usmrtuvawe na sv. Jakov Alfeev so volovski ìli (9 oktomvri), Otsekuvawe na glavite na sv. Evlampij i sv. Evlampija (10 oktomvri), sv. Vasijan, sv. Jakov i sv. apostol Filip (11 oktomvri), Otsekuvawe na glavata na sv. Prov, Tarah i Andronik (12 oktomvri), sv. Karp so drugarite vo plamen, sv. Papil i sv. Agatador (13 oktomvri), sv. Nazarie so drugarite (14 oktomvri), sv. Lukijan frlen vo voda i sv. Savin, episkop (15 oktomvri), Otsekuvawe na glavata na sv. Longin (16 oktomvri), prorok Josij (17 oktomvri), sv. Luka i sv. Marin (18 oktomvri), prorok Joil (19 oktomvri), Otsekuvawe na glavata na sv. Artemij, sv. Terencij, sv. Silvan i sv. Just (20 oktomvri), sv. Ilarion i sv. Dasij (?) so drugarite (21 oktomvri), sv. Aleksandar i Otsekuvawe na glavata na sv. Jakov, brat Bo`ji (23 oktomvri), sv. Areta so drugarite i sv. Prokl (24 oktomvri), Otsekuvawe na glavite na sv. Markijan i sv. Martirij (25 oktomvri), Ma~eni{tvoto na sv. Dimitrija (26 oktomvri), Otse-kuvawe na glavata na sv. Nestor (27 oktomvri), sv. Avramij i sv. Kirijak (28 oktomvri), sv. Kla-udij so drugarite (29 oktomvri), sv. Epimah (30 oktomvri), pokraj nego sv. Zinovij i sestra mu Zinovija (31 oktomvri). Vo sinaksarot 30 e staven na 31 oktomvri, a 31 na 30 oktomvri. Mesecot

31

noemvri zapo~nuva nad kapitelot na severniot stolb. Tuka se: sv. besrebrenici Kuzman i Damjan (1 noemvri), sv. Atik i sv. Evdokija (2 noemvri), sv. Aital, Josif i Akepsim, episkop (3 noem-vri), sv. ~udotvorec Joanikij (4 noemvri), sv. Kesarij i sv. Nikandor (5 noemvri), sv. Galaktion i sv. Epitimij (6 noemvri), sv. Hieron (7 noemvri), sv. Martin (8 noemvri), sv. Antonij (9 noemvri) i sv. Irodion (10 noemvri). Ostanatite pretstavi na denovite od mesecot noemvri ne se pro-najdeni. Mesecot dekemvri e ilustriran vo ju`niot korab na narteksot, na ju`niot i na zapad-niot yid. Sî do 19 dekemvri pretstavite so poedine~nite denovi ili is~eznale ili ne moàt da se identifikuvaat. So~uvani se: Ma~eni{tvoto na sv. Bonifacij (19 dekemvri), sv. Ignatij (20 dekemvri), sv. Julijana (21 dekemvri), sv. Atanasij i Otsekuvawe na glavata na sv. Hrisogon (22 dekemvri), Ma~eni{tvo na desette ma~enici nastradani na Krit (23 dekemvri), sv. Nikola, monah (24 dekemvri), Ra|awe Hristovo (25 dekemvri), sv. Evtimij (?) episkop na Serdika (26 dekemvri), Kamenuvawe na sv. Stefan (27 dekemvri), na isto~nata strana od ju`niot korab na narteksot, nad Kr{tenie Hristovo, po sé izgleda e naslikan Koleòt na decata vo Vitleem (29 dekemvri). Mesecot januari zapo~nuva na ju`niot yid na narteksot: se raspoznava nekoe Raspe-tie so po eden arhiepiskop od dvete strani, shimnik i zapis vo koj se spomenuva sv. Petar (1 i 2 januari), Otsekuvawe na glavite na sv. Gordij i prorokot sv. Malahij (3 januari), sv. Zosim i pustonoìtelot sv. Atanasij (4 januari), pokraj niv se: sv. Apolinarija, sv. Grigorij i sv. Sin-klitika, koi se slavat na 5 januari, Kr{tenie Hristovo (6 januari), Kamenuvawe na sv. Teofil (8 januari), sv. Grigorij Nisiski i sv. Dometij (10 januari), sv. Teodosij i sv. Teodosija (11 januari), sv. Petar vo ogin (12 januari), sv. Jermil i Stratonik (13 januari), sv. igumeni na Sinaj-skata gora (14 januari), sv. Pavle Tivski, sv. Jovan Ku}nik i sv. Pansofij (15 januari), sv. apo-stol Petar vo temnica (16 januari), sv. Antonij Veliki (18 januari), sv. Polievkt vo ogan (19 januari), sv. Vasois, Evsevij, Evtihij, Vasilidis i sv Evtimij (20 januari), sv. Maksim Ispoved-nik, sv. Zosim i sv. Vikentij (21 januari), sv. Manuil i Isogij so drugarite (22 januari), sv. Aga-tangel so drugarite (23 januari), sv. Ksenija i sv. Vavila so drugarite (24 januari), Prenesuvawe na mo{tite na sv. Grigorij Bogoslov (25 januari). Ostanatite denovi od januari ne moàt da se identifikuvaat. Mesecot fevruari zapo~nuva na severnata strana na jugozapadniot stolb koj ja nosi kupolata so pretstavite na sv. Trifun i sv. Vendemijan (1 fevruari). Pod niv sleduvaat: Sretenie Gospodovo (2 fevruari), sv. Simeon Bogoprimec (Teodoh) i sv. Nikandar ? (3 fev-ruari), sv. Isidor, dolu Usekovanie na sv. Papij i sv. Diodor (4 fevruari, a vo sinaksarot se zabeleàni pod 3 fevruari), sv. Agata i prepodoben Polievkt (5 fevruari), sv. Julijan vo ogan i sv. Avramie, pod niv se: sv. Faustina, Evplisija i Maksimijana frleni vo zaàrena krava od ba-kar (6 fevruari), 600 ma~enici vo Nikomidija (7 fevruari), prorok Zaharie i sv. Teodor Stra-tilat (8 fevruari), sv. Teodosij i ma~eni{tvoto na sv. Nikifor i drugarite (9 fevruari), sv. Haralampij so drugarite frleni vo voda (10 fevruari), sv. Vlasij, episkop Sevastiski (11 fev-ruari), sv. Meletij, patrijarh Antiohiski i sv. Evlog, patrijarh Aleksandriski (12 fevruari), sv. Martirijan (13 fevruari), sv. Avksentij (14 fevruari), sv. apostol Onisim kogo go ubivaat dva xelati so ~ekani (15 fevruari), sv. Pamfil so drugarite (16 fevruari), sv. Teodor Tiron vo plamen i sv. Kozma arhierej (17 fevruari), sv. Leon, papa Rimski ili sv. Agapit, episkop Sinaj-ski (18 fevruari), sî do 25 fevruari pretstavite ne moàt da se najdat, sv. Tarasij, patrijarh Carigradski (25 fevruari), dva shimnika (26 fevruari), sv. ispovednici Vasilij i Prokopij (27 fevruari) i sv. Talalej so drugarite (28 fevruari). Мо`е да се забеле`и дека сcenite od Kalen-darskite crkovni praznici, zapo~nuvaat so mesecot septemvri na isto~niot yid na narteksot, i ne se rasporedeni edna po druga vo ista zona, tuku se grupiraat vo eden prostor i se nao|aat nedaleku edna od druga. Vakvi ciklusi bile slikani vo narteksot na crkvata êtirieset ma~e-nici vo Trnovo, Bugarija (1232), Sv. Nikola Orfanos vo Solun, manastir De~ani, i vo Pe}ska patrijar{ija (1330 - 1337) preslikani vo 1565 godina, a poretko vo drugi prostori na crkvite, kako {to se Gra~anica i Treskavec (1334 - 1343)63. Nad glavniot vlez od zapadniot yid, vo narteksot e kompozicijata Uspenie na sv. Bogo-rodica, koja ne e voobi~aena kako vo drugite crkvi, taa e unikatna poradi spojuvawe na pove}e epizodi na Uspenskiot ciklus vo eden, i poradi pretstavite na prorocite na neboto so svitoci

63 TodiÊ B., 1993, 117; Miqkovi} P., 1967, 201 - 217 ; Korunovski S. - Dimitrova E., 2006, 161 - 168 ;

32

(rotulusi) i apostolite nad niv. Imeno, prorocite ja slavat Bogorodica kako Teotokos, nejzi-noto bezgre{no za~nuvawe i Hristovoto ovoplotuvawe. Na toj na~in temata so Hristovata in-karnacija e mnogu prisutna vo dekoracijata na ovaa crkva i zaedno so Uspenieto na Bogorodica imaat golemo zna~ewe. Za pokaùvawe na vakvite idei, starozavetni objavi na Hristovoto doa|awe na svet, dvajcata zografi se posluìle so ist obrazec i na isto~niot yid na naosot, pod Blagovesti, so ilustracija na pesnata Prorocite te najavija, so dvajcata proroci so rotulusi, sv. Danil i sv. Jakov. Porano, vakva scena bila naslikana vo Bogorodica Qevi{ka vo Prizren i Bogorodica Perivlepta vo Mistra. Pokraj sekoj prorok stavile predmet so koj se slikaat vo spomenatata pretstava, spored erminijata. Ova e edinstven slu~aj na me{awe na dve temi: Uspe-nie na Bogorodica i Prorocite te najavija, sekako deka Uspenieto so odredeni tekstovi go diktirala toj spoj, a od vtorata tema e pozajmen samo ikonografskiot oblik64. Zografite Mihajlo i Evtihij ìvopisuvale vo pove}e crkvi na Balkanot (Makedonija, Srbija, Grcija), vo Sv. Bogorodica Perivleptos vo Ohrid (1295), Sv. Nikita vo Bawani, Skopsko (1324), vo katolikonot na manastirot Sv. Prohor P~iwski, Sv. Joakim i Ana (Kraqeva crkva) vo Studenica (1315), potoa Sv. Bogorodica Qevi{ka vo Prizren (1307/08), crkvata Blagove{te-nie vo Gra~anica kaj Pri{tina, vo narteksot na Sv. Apostoli vo Pe}, vo kapelata na Sv. Evti-mij vo Solun, vo katolikonite na Hilendar i Vatoped i Sv. Bogorodica vo Protaton na Sveta Gora.65 Vo celina gledano, slikarstvoto na Mihajlo i Evtihij se odlikuva so precizen crte` vo oblikuvawe na formite, bogata koloristi~ka paleta so polutonovi i narativno prikaùvawe na figurite i elementite vo prostorot. Likovite gi slikaat so eden nijansiran izraz na ~uv-stvata, so ìvo dvièwe i dinamika, so streme` za diferencirawe, a na mesta e zadràn prin-cipot na simetri~nost i monumentalizirawe na likovite, kako {to e Pri~estuvawe na aposto-lite vo oltarskata apsida, osobeno scenite od ìvotot i stradawata na Isus Hristos, ne{to porano izvedeni vo Kraqeva crkva vo Studenica. So svoeto tvore{tvo dokaàle deka se raboti za visoko obrazuvani umetnici na carigradski stil vo oformuvawe na eden nov stil t.n. stil na renesansa na Paleolozite, koi tokmu ovde vo staronagori~kiot hram go postignale svojot vrv vo umetni~ka i teolo{ka smisla na zborot. Ottamu, poznava~ite na srednovekovnata umetnost so pravo ukaùvaat deka hramot pretstavuva vistinska bogata i nepovtorliva galerija

na freski, remek - delo na vizantiskiot klasicizam od XIV vek, i voop{to vo istorijata na sred-novekovnata umetnost vo Makedonija, na Balkanot i po{iroko.66 Denes, crkvata ima novi carski dveri vo plitka rezba od oreovo drvo so celi figuri od Blagovesti, sv. Bogorodica i arhangel Gavril, porabeni so floralna i geometriska pleterna ornamentika po primerot na dverite od Markov manastir od XVII vek, izraboteni od debarskite bra}a rezbari Nestor i Lazar Aleksievi od Osoj, Debarsko, vo 1932 godina, potomci na Petre Filipovski - Garkata, eden od najplodnite kopani~ari vo Makedonija od XIX vek.67

Crkvata Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino po svojata arhitektura i ìvopis, spa|a vo naj-zna~ajnite srednovekovni vizantiski spomenici na kulturata vo Republikava, na Balkanot i po{iroko.

64 TodiÊ B., 1993, 105 ; 65 Miqkovi} P., 1967, 60 - 61; MarkoviÊ M., 2004, 95 - 112; Spored Miodrag Markovi} ostanuva otvoreno pra{aweto za istraùva~ite istori~ari na umetnosta, {to se odnesuva do potpisite na dvajcata spome-nati zografi Mihajlo Astrapa i Evtihij (dali Evtihij e tatko na Mihajlo), ili pak se raboti za eden zograf, Mihajlo Astrapa Evtihiev; ™orÚievski D., 2012, 9 - 16; 66 Miqkovi} P. - Pepek, 1967, 217 - 222; TodiÊ B., 1993, 127 - 136; Okuwev L.N., 1929, 89 - 92; 67 Nestorovski B. - Nestorovska R., 2002, 145 - 146;

33

USPENIE NA SV. BOGORODICA VO MATEJÊ - MANASTIR MATEJÊ -

Manastirot Matej~e so crkvata Uspenie na sv. Bogorodica, smestena na padinite na Skopska Crna Gora e oddale~en 32 km. severozapadno od Kumanovo, vo op{tinata Lipkovo. Pokraj staronagori~kiot hram, i toj e eden od najzna~ajnite srednovekovni vizantiski spome-nici vo Makedonija i na Balkanot od XIV vek.68 Spored oskudnite istoriski podatoci, crkvata e izgradena vrz temeli na postara sakralna gradba, posvetena na Bogorodica Crnogorska. Vo otsustvo na pi{ani podatoci i ktitorski zapis, podolgo vreme vo naukata postoelo mislewe deka crkvata ja izgradil Stefan Uro{ V (1355 - 1371), sin na car Du{an, vo periodot od 1356 do

1360 godina. Srpskiot patrijarh Pajsie, vo biografijata na car Uro{ V, spomenuva deka manas-tirot zapo~nal da go gradi srpskiot car Stefan Uro{ IV Du{an (1345 - 1355) so negovata èna, carica Elena, }erka na despot Stracimir i sestra na bugarskiot car Ivan Aleksandar Asen (1331 - 1371), a go dovr{il sin mu Uro{. Dolgo vreme toa mislewe go delele i pove}e istraù-va~i vrz osnova na vladetelskite portreti naslikani na ju`niot yid na naosot, blisku do olta-rot. Prvite poop{irni zapisi za manastirot Matej~e gi sretnuvame vo 1892 godina kaj Jovan Haxi Vasiqevi}, koj go posetil manastirot vo 1889 godina.69 Ruskata ekspedicija vo po~etokot

na XX vek, vodena od N. P. Kondakov, ostavila isto taka kusi bele{ki za postoewe na istoriski

“Успение на sв. Богородица” - mанастир Матејче, zapadna (levo), i ju`na fasada (desno), 1346/48 година Church “Assumption”- Matejche Monastery, west (left) and south facade (right), year 1346/48 li~nosti vo ìvopisot na ovaa crkva.70 Vo 1930 godina N. Okuwev e prviot avtor koj napi{al poop{iren monografski prikaz za ìvopisot na manastirot Matej~e, kade posebno se zadràl na ktitorskite portreti i nivnite ikonografski neobi~nosti, imeno za beliot prevez na cari-ca Elena, koja go nosi na glavata mislel deka e znak na àlost za smrtta na car Du{an. Takvoto negovo mislewe imalo silno vlijanie vrz starata ikonografija, no i vrz ponovite prou~u-vawa.71 Istata godina, V. Petkovi} vo svojot prv golem pregled na starata srpska umetnost, za ktitori na manastirot Matej~e gi smetal carot Du{an i sin mu Uro{, a vakvite opservacii gi povtoril po dve decenii, vo svoeto kapitalno delo od 1950 godina. S. Radoj~i}, pak, kako golem prou~uva~ na srpskite srednovekovni porterti, vo celost ja prifatil hronologijata na Okuwev. So najnovite istraùvawa, ktitorskata kompozicija pretstavuva posloèna idejna celina vo koja osven vladetelskite li~nosti u~estvuvaat i sve{tenite lica, visoki dostoinstvenici od

68 Panov M., 1989, 193; Haxi - Vasiqevi} J., 1909, 215 - 218; KoraÊ V. - [uput M., 1974, 343 - 344; 69 Haxi Vasiqevi¢, J., 1892, 182 - 189; 70 Kondakov P, N., 1909, 199 - 200, sl. 138 - 141; TraŸ~ev† G., 1933, 84 – 86; Ivanov† Ÿ., 1970,135 – 137; 71 Okuwev L.N., 1930, 89 - 113; ]ornakov D., 2009, 94 - 95;

34

vremeto na car Du{an, so {to poprecizno ja odreduvaat godinata na izgradbata i ìvopisot na manastirskata crkva.

Na isto~niot yid na naosot, levo od vlezot na protezisot e naslikan igumenot Makarij, a kako negov pandan, severno od vlezot na |akonikonot e naslikan eden nepoznat arhierej bez signatura, so sv. Jovan Prete~a do nego, so molitven stav kon patronot na hramot, Bogorodica Odigitrija (Crnogorska), naslikana vo lunetata nad vlezot vo |akonikonot. Za visokiot crko-ven dostoinstvenik - nepoznatiot arhierej, postojat podeleni mislewa. Edna grupa istraùva~i na srednovekovnoto vizantisko slikarstvo e na mislewe deka se raboti za prviot srpski pat-rijarh Joanikij, a druga, deka se raboti za skopskiot mitropolit Jovan, prv mitropolit i arhi-episkop na Skopskata mitropolija vo 1346 godina, koj uìval golem ugled kaj car Du{an.72 Od druga strana, ako vladetelskite portreti se sporedat so drugite crkvi, osobeno vozrasta na mladiot Uro{, najmnogu odgovaraat so pretstavite vo eksonarteksot na Sopo}ani (1342/45), Sv. Nikola vo Quboten (1344/45), vo narteksot na De~ani (1346/47) i vo manastirot Lesnovo (1349). So pomala vozrast, mladiot Uro{ e pretstaven vo ju`niot paraklis na De~ani (1340), vo Po-lo{ki manastir (1343), i vo Quboten (1344). Istraùva~ite zabeleàle deka dodeka bil mal Uro{, redovno e slikan vo sredinata pome|u svoite roditeli, carica Elena i car Du{an, kako na primer, vo Bela Crkva Karanska (1340/42) i Dobrun (1343), vo |akonikonot na De~ani, Sopo-}ani i Polo{kiot manastir. Podocna, car Du{an e slikan vo sredinata, pome|u soprugata i sinot, kako na primer vo Quboten (1344/45), vo narteksot na De~ani (1346/47) i Lesnovo (1349). Spored otkritijata na ktitorskite kompoziciii vo Sv. Nikola Bolni~ki (1345) i vo Sv. Dimitrija od Pe}skata patrijar{ija (1345) pokaùvaat deka ikonografijata na vladetelskoto semejstvo vo golema mera zavisela od istoriskiot mig i deka ~esto bila odraz na istoriskite priliki. So rasporedot na sloènata ktitorska kompozicija vo Matej~e, li~nostite na vlade-telskoto semejstvo na ju`niot yid na naosot, koi arhi|akon Stefan gi priveduva kon Bogorodica blisku do oltarot i pretstavite na likovite od crkovnata vlast, igumenot Makarij (do vlezot na protezisot), i sprotivno od nego, kako pandan na sv. Jovan Prete~a i crkovniot dostoinstvenik Jovan, ili Joanikij (?) do vlezot vo |akonikonot, vo Deisisnata kompozicija so Bogorodica Odigitrija - patron na crkvata vo lunetata nad vlezot vo |akonikonot, i ju`no od nea, Hris-tos Pantokrator naslikan vo lunetata nad ju`niot vlez na naosot, kako edinstvo na svetov-nata i crkovnata vlast, moè da se zaklu~i deka ìvopisot na crkvata bil izvr{en po 1346 godina, odnosno vo vremenski ramki od 1348 do 1352 godina, {to zna~i izgradbata na ovoj manas-tir bila zavr{ena vo 1346/48 godina za vreme na car Du{an (1345 - 1355). Toa go potvrduva i genealo{koto steblo na vizantiskite carevi, kako vo De~ani, naslikano na severnata strana na zapadniot yid vo narteksot, kade na vrvot se nao|a car Du{an.73 Crkvata pretstavuva monumentalna petkupolna gradba, trokorabna bazilika so vpi{an krst vo pravoagolnata osnova i poizdolèn krak kon istok.74 Vakvi gradbi se gradele i porano vo XI vek, vo Sv. Teodori vo Atina, crkvi br. 3 i 4 vo Preslav, Bugarija, Sv. German na Prespa, okolu 1006 godina, a vo po~etok na XIV vek vo Sv. Apostoli i Sv. Katerina vo Solun, Sv. Nikita, Skopsko od 1307 godina, Sv. Bogorodica Qevi{ka kaj Prizren, 1307/08 godina i Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino, obnovena vo 1313 godina. Mateja~kiot manastir na isto~nata strana ima tro-delna oltarska apsida od nadvor, centralna i dve bo~ni mali kapeli (|akonikon i protezis), {to e novina vo carigradskite struewa. Pojavata na dve mali kapeli na isto~nata strana se sretnuva i kaj Sv. Bogorodica Qevi{ka vo Prizren. Centralnata apsida od nadvor e petostrana, oìveana so dekorativni dlaboki ni{i od tula, a bo~nite se polukru`ni. Petostrani apsidi imale reprezentativnite kralski zadol`bini izgradeni vo prvata polovina na XIV vek vo So-

72 Cvetkovski S., 1996, 525 - 533, sl. 1 i 2; crte` 1; Dimitrova E., 2002, 262; 73 Dimitrova E., 2002, 262 - 267; Cvetkovski S., 1996, 533 - 536; Radoj~iÊ S., 1996, 47 - 49, 59; PetkoviÊ V., 1950, 185; Cvetkovski S., 2008, 153 - 167; Okuwev L.N., 1930, 89 -113; 74 Bo{koviÊ ™.,1976, 141; Zisovska J., 1994, 47; PetkoviÊ V., 1950, 185 -186; sl. 538 - 541; Haxi -VasiqeviÊ J., 1909, 448 - 459; KoraÊ V. - [uput M., 1998, 343 - 344; Masevski D. – Arsovski M., 1996, 133 - 136; BlagojeviÊ M. - PetkoviÊ S., 1989, 202; Masevski D, 2006, 78 - 79; Nikolovski A. - ]ornakov D. - Balabanov K., 1971, 59 - 60; Okuwev L.N., 1930, 93 - 94;

35

lun, Bugarija i Mistra, kako i na teritorijata na Srbija i Makedonija, kako {to e obnovenata apsida vo Staro Nagori~ino, Sv. Nikita (1307/08), Sv. Arhangeli vo Prizren (1348/52) i poma-lite crkvi: Sv. Bogorodica vo Ku~evi{te (1330), Sv. Nikola vo Quboten (1336 /37) i Sv. Dimit-rija od Markoviot manastir (1346). Centralnata apsida e dekorirana so bifora vo koja se nao|a kamena koloneta so keramoplasti~na dekoracija vo timpanonot nad nea i e mo{ne sli~na so Bogorodica Perivlepta vo Ohrid (1295), Sv. Nikola vo Prilep (1298), Sv. Bogorodica vo Ku~e-vi{te, Sv. Andreja na Treska (1388 /89), Parigoritisa vo Arta (1289/96), Panagija Olimpiatisa vo Elason (okolu 1300) i dr.75 Crkvata ima pet kupoli, edna centralna i ~etiri pomali strani~-ni kupoli. Pojavata na pet kupoli e isto taka edna novina za XIV vek vo vizantiskata arhitek-tura. Osven vo Staro Nagori~ino i Matej~e se sretnuvaat na Gra~anica i Bogorodica Qevi{ka. Centralnata kupola e dvanaesetstrana i se potpira na ~etiri stolba. Mnogu e retka pojavata na dvanaesetstrana kupola na ovie na{i prostori, a ja ima samo na crkvata Sv. Arhangeli vo Prizren i na manastirot Hilendar vo Sveta Gora. ^etirite bo~ni kupoli se osmostrani i ne se postaveni dijagonalno kon centralnata kupola, tuku se pomesteni duri na aglite na osnovata, a pome|u niv i kracite na krstot se nao|a po eden mal krstest svod. Karakteristi~no e {to prozorcite na bo~nite kupoli, ne se probieni. Takvi zatvoreni monofori se sretnuvaat i na staronagori~kata crkva i na Sv. Bogorodica Qevi{ka. Zapadniot krak na krstot e prekr{en

Bifora na apsidata, isto~na fasada, detaq Keramoplasti~na dekoracija, bo~na kupola Double lance window on the apse, east facade, detail Ceramic - plastic decoration, side dome na dva kata, pa taka na zapadnata strana e formiran nizok narteks, ponizok od naosot, zasveden so krstesti svodovi. Povr{inata na fasadite e razigrana so keramoplasti~na dekoracija od naizmeni~no redewe na kamen i tula, razigrana so pilastri, okulusi, monofori, bifori, trifori, slepi arhivolti i lezeni. I ovde, kako vo Staro Nagori~ino, na kupolite ima pojava na timpanoni od radijalno naredeni tuli nad monoforite koi se sretnuvaat kaj pove}eto vizan-tiski crkvi: Sv. Apostoli vo Solun (1310/14), Sv. Arhangeli vo [tip (1332), manastirot Les-novo (1340/41), Sv. Dimitrija od Markov manastir (1346) i Sv. Andreja na Treska (1388/89). Motivite na pilastri povrzani so arhivolti gi sretnuvame na carigradskite srednovekovni vizantiski gradbi Kalendar - Hane xamija, [ejk Murat - Me{~idi, Atik Mustafa - pa{a xamija i gradbite nadvor od prestolninata, Dafni, Amfisa, Sv. Luka vo Fokida, Bogorodica Likodimu i Petraki vo Atina. Fasadite se razbieni so plitki lezeni koi vo docnovizantiskiot period se pojavuvaat vo Mesemvrija, Arta, Solun i Mistra, so isklu~ok na Carigrad. Kaj nas, vo sredno-vekovna Srbija i na teritorijata na Makedonija se sretnuvaat na Sv. Spas vo Prizren, Vovede-nie Bogorodi~ino vo Lipqan kaj Gra~anica, Sv. Arhangeli kaj Prizren (1348/52), Markov manas-tir (1346), malite crkvi vo Devi~ i Modri{te na rekata Treska i ne{to porano na Sv. Nikita

75 Krsti} S., 2010, 5 - 7, sl. 13 - 18;

36

vo Bawani.76 Enterierot na crkvata e razbien so po dva masivni ~etvrtesti stolbovi, koi go delat naosot na tri korabi. Pri vlezot vo narteksot od zapadnata strana, na sredinata po {irina na crkvata se zabeleùva tribilon so dva niski kru`ni stobla so mermerni kapiteli ukraseni so skulpturalna dekoracija od ma{ka glava, orel, stilizirani akantusovi lisja i glava na oven, vo gorniot del povrzani so lak. Analogii na vakvi kapiteli nao|ame vo Sv. Nikola vo Quboten (1336/37) i Sv. Atanasie vo Le{ok (1348/55).77

Petnaesettina ciklusi i mno{tvo figuri gi krasat yidovite na ovoj hram, vtor po golemina vo srednovekovna Srbija, posle De~anskiot manastir. Iako malku, vo kupolata se so~uvani fragmenti od Golemite praznici. Stradawata i scenite po voskresnuvaweto na Hristos se malku podobro so~uvani, a scenite so ûdata i parabolite Hristovi se raspo-redeni po yidovite na naosot, vo gornite zoni. Liturgiskite i evharisti~nite sceni vo oltarot se vo podobra sostojba. Istaknato mesto dobil ciklusot so patronot na hramot, sv. Bogorodica,

Enterier so tрибилон за влез во наос Interior with three arch entrance in nave vo proskomidijata kade e raskaàn nejziniot ìvot. Po dolìna na celiot juèn yid na crkvata, vo vtorata zona e prikaàn ciklusot so Akatistot na sv. Bogorodica, dodeka crkovniot praz-nik, Uspenieto na sv. Bogorodica e pretstaveno na zapadniot yid na naosot, kade re~isi polo-vinata nedostasuva. Na severniot yid na naosot se rasporedeni scenite so Delata Apostolski. Niz posebni ciklusi se proslavuvaat i poedine~nii svetiteli: Jovan Prete~a, Antonij Veliki, Dimitrija, prorok Ilija, arhangel Mihail, siriskiot car Avgar, kako i ciklusot na Sedumte Vselenski sobori.78

76 Dimitrova E., 2002, 39 - 74; Korunovski S.,- Dimitrova E., 2006, 126 - 130; 77 Petrov K., 1963, 34 - 42; Krsti} S., 2010a, 8, sl.19 ; 78 Dimitrova E., 2002, 75 - 226; PetkoviÊ V.,1950, 185 - 188; ™uriÊ V., 1974, 70; PetkoviÊ V., 1950, 185-188; Haxi-VasiqeviÊ J., 1892, 182 – 189 ;

37

Vo oltarskata apsida vo konhata e naslikana Bogorodica Oranta flankirana so dva arhangeli, denes fragmentarno so~uvana vo dolniot del. Pod nea, vo tretata zona e scenata so Pri~estuvaweto na apostolite. Vo vtorata zona se naslikani sceni od ciklusot na Akatis-tot na Bogorodica, koi prodolùvaat na ju`niot yid vo naosot. Pod niv, vo prvata zona e naslikana Liturgiskata slu`ba na arhiereite, koi se poklonuvaat na Agnec Bo`ji (Hristos - `rtva), koj leì na patena. Severno od Agnec se naslikani svetite arhierei vo cel rast: sv. Vasilij Veliki, sv. Kiril Aleksandriski, sv. Ignatij Bogonosec (?), sv. Grigorij Akragantski, sv. Grigorij ûdotvorec, sv. Grigorij Nisiski, a ju`no: sv. Jovan Zlatoust, sv. Grigorij Bogo-slov, sv. Atanasij Aleksandriski, sv. Epifanij, sv. Nikola i sv. Jovan Milostiv. Nad biforata vo apsidata e naslikana bista na arhangel Mihail. Na yidovite vo oltarot, vo tretata zona zapo~nuvaat scenite od Stradawata Hristovi i prodolùvaat na svodovite vo naosot, a vo ~etvrtata zona zavr{uvaat scenite od Parabolite i ~udata Hristovi naslikani vo gornite zoni na naosot. Na isto~niot yid nad oltarot zapo~nuvaat scenite so Posmrtnite javuvawa na Hristos i zavr{uvaat na severoisto~niot stolb vo naosot.79

Vo protezisot e naslikan ciklusot od Apokrifniot ìvot na sv. Bogorodica. Vo kon-hata na apsidata e naslikana Boì}nata himna “[to }e ti prineseme Hristose”, denes re~isi sosema uni{tena, vo koja u~estvuvaat eden car i eden patrijarh, edna od najubavite crkovni pesni vo vizantiskata literatura, spored stihirata na Jovan Damaskin (ja ima vo Spasovata crk-va vo @i~a). Na severniot pilaster se naslikani grupa lu|e i velmoì so ne~itlivi signaturi, a kako pandan na niv, na ju`niot pilaster e naslikana scenata Javuvaweto na angelot na pastirite. Pod nea e niza od bisti na arhierei od koi se so~uvani samo dvajca, no koi ne se raspoznavaat i prodolùva na ju`niot yid so sv. Ananij, sv. Partenij, sv. Modest, episkop Eru-salimski, eden nepoznat lik na pilasterot, sv. Vavila i sv. Georgi Hozevit, na zapadniot yid so ~etiri bisti na nepoznati arhierei, dodeka na severniot yid od dve bisti se raspoznava sv. Petar, patrijarh Carigradski, a na pilasterot sv. Silvester. Vo najdolnata, prva zona e nasli-kana scenata: Molitva na proskomidijata, kade maliot Hristos leì na oltar vo disk kako `rtva, a prvi `rtvata ja prinesuvaat sv. Vasilij, levo i sv. Jovan Zlatoust, desno od nego. Severno od Hristos Agnec, zad sv. Vasilij Veliki, se redat: sv. Martin papa, sv. Simeon, sv. Juda episkop, i sv. Jakov, brat Bo`ji. Ju`no od Agnec, zad sv. Jovan Zlatoust se redat, sv. Makarij Erusalimski, eden nepoznat arhierej i na zapadniot yid sv. Pavle Ispovednik do vlezot, pandan na Ignatij Bogonosec, severno od vlezot. Vo tretata i ~etvrtata zona na yidovite na protezisot se naslikani Apokrifnite sceni od ìtieto na sv. Bogorodica: Odbivawe na darovite na Joakim i Ana, dvodelnata kompozicija Blagovesti na Joakim i Ana i Pla~ot na Joakim vo pustina, Molitvata na Ana, Ra|awe na Marija (Bogorodica), Prvite ~ekori na Bogorodica, Blagoslovot na Bogorodica od strana na tri erarsi, Joakim i Ana ja miluvaat malata Bogo-

rodica, Vovedenie na malata Bogorodica vo hram, Molitvata na Zaharie pred èzlata na prosjacite, Svr{uva~kata (predavaweto) na Marija so Josif, Blagovesti kraj bunarot, Som-nevaweto na Josif vo devstvenosta na Marija, i Marija pie voda za pro~istuvawe. Bogoro-di~noto ìtie obi~no se slika vo proskomidijata ili vo kapelite i pripratite na crkvite, a so ogled na toa {to e dosta ra{iren kult, se sretnuva vo pove}e spomenici: vo proskomidijata na Sopo}ani (1263 - 1268), vo pripratata na manastirskata crkva Sv. Bogorodica vo Gradac (1278), vo naosot na Bogorodi~inata crkva vo Su{ica, Skopsko (kraj na XIII vek), vo ju`nata kapela vo @i~a (1309 - 1316), vo Kraqeva crkva vo Studenica (1314 ?), vo protezisot na Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino (1316/18), Uspenie na sv. Bogorodica vo Gra~anica (1321), vo protezisot, oltarot i naosot na Sv. Bogorodica vo Ku~evi{te (do 1331) i Hristos Pantokrator vo De~ani (do kraj na 1345).80

Vo |akonikonot na isto~niot yid, vo apsidata vo prvata zona e naslikana kompozicijata Vizija na sv. Petar Aleksandriski, a nad nea, vo vtorata zona e naslikana niza od bisti na svetite arhierei, severno od monoforata: sv. Antipa i sv. Patapij, koja prodolùva na sever-niot yid so trojca arhierei: sv. Vavila episkop Antiohiski, sv. Kliment Ankiriski, sv. Kli-

79 Dimitrova E., 2002, 85 - 92; Okuwev L.N., 1930, 94 - 96; 80 Dimitrova E., 2002, 92 - 110; Okuwev L.N., 1930, 99;

38

ment Ohridski i sv. Ipatij, vo ni{ata, a ju`no sv. Haralampie i sv. Timon, koja prodolùva na ju`niot yid so sv. Silvanij i zapadno od nego sv. Samson Stranoprimec. Nad monoforata vo kruèn medaljon e naslikan krst so kriptogram. Vo gornite, tretata i ~etvrtata zona e ilustriran ciklusot od ûdata na svetite arhangeli povrzani so bibliski sceni od staro-zavetniot praveden Avram i trite angeli: Avram povikuva tri angeli vo svojot dom, na sever-niot pilaster, Gostoqubieto na Avram i Avramova `rtva, ju`no od apsidata. Na ju`niot yid vo |akonikonot se naslikani arhangel Mihail i Gavril kako dràt medaljon so lik na mlad Hristos, a vo lunetata najgore e Isceluvawe vo erusalimskata bawa Vitezda, edno od ~udata na arhangelite, pod nego e scenata ûdoto na arhangel Mihail vo Hona i Gedeonova `rtva. Na zapadniot yid, vo tretata zona se tri sceni: ûdoto vo Vitezda (Pa|aweto na Sotonata), Valaam sopren od angelot, i Tri evrejski mom~iwa vo zaàrena pe~ka. Nad apsidalnata konha na isto~niot yid e naslikan Soborot na angelite, koi go proslavuvaat Pa|aweto na Sotonata. Kako del od arhangelskiot ciklus e Sv. Trojstvo, prikaàno vo lunetata na severniot yid na |akonikonot vo ~etvrtata zona, retka i edinstvena pretstava na Sv. Troica, Bog - tatko kako Starec na denovite, Bog - sin kako Emanuil (mlad) i Bog - duh (svet) kako gulab, eden pokraj drug

Фрески во апсида на ѓаконикон Frescoes in the apse on the sacristy na prestoli. Duri podocna ovaa ikonografska formula se povtoruva na Zapad. Pod ovaa pret-stava se naslikani vo dva reda po tri ogneni prestoli, simbol na angelskite sili, vo koi se smesteni prikazi na {estokrilnite serafimi. Ovde se nao|a u{te edna alegoriska pretstava na Sv. Trojstvo, prikaàna vo scenata Gostoqubieto na Avram, na isto~niot yid, so tri angeli sednati na masa od koi sredniot e so krst vo nimbot. Matej~e e edinstveniot spomenik vo koj, vo ramkite na Arhangelskiot ciklus e pretstaveno Sv. Trojstvo. Vo kalotata i tamburot na kupo-lata is~eznale pretstavite, a na pandantifite se naslikani serafimi.81

81 Eadem, 110 - 124; Ibid, 104 - 105;

39

Najmnogu ciklusi se naslikani vo naosot, rasporedeni na yidovite, na svodnite povr-{ini i na stolbovite. Me|utoa, gornite zoni se mo{ne o{teteni, taka {to se nayira po nekoj lik na proroci vo centralnata kupola, poprsja na êtiriesette sevastiski ma~enici, vo prstenot na tamburot, kako vo Lesnovskiot manastir (1346/47) i sv. Bogorodica vo Ku~evi{te (1331), ikonografski sli~ni so severnata kapela na Sv. Sofija vo Ohrid od XI vek, evangelisti na pandantifite, a tuka se i Golemite praznici. Na yidovite i stolbovite na naosot se raspo-redeni: ûdata i parabolite Hristovi, Hristovite stradawa, Hristovite posmrtni javu-vawa, Akatistot na sv. Bogorodica, Uspenieto na Bogorodica, Delata Apostolski, ciklusot

so sv. Jovan Krstitel, pretstavite na svetitelite i Ktitorskata kompozicija.82 Ciklusot na Golemite praznici se nao|a vo potkupolniot prostor na hramot i re~isi e celosno uni{ten, od koi denes ima samo fragmenti, na isto~nata strana pome|u severoisto~niot i severozapadniot stolb se naslikani Blagovesti, a na ju`niot del Simnuvawe na sv. Duh. Drugite sceni koi nekoga{ bile naslikani, Ra|awe Hristovo, Vleguvawe vo Erusalim i Preo-braènie, deneska se is~eznati. Najso~uvana e pretstavata na Blagovesti ~ii analogii se sret-nuvaat vo pove}e spomenici: Sv. Evtimij vo Solun (1303), Kraqeva crkva vo Studenica (1314), Sv. Spas vo Verija, Sv. Nikita, Skopsko (1320) i vo De~ani (1345).

Pod ovie pretstavi, vo ~etvrtata zona (na svodovite), bil naslikan ciklusot na ûdata i parabolite Hristovi od koi se so~uvani nekolku sceni: na severniot yid vo oltarot - Prepo-lovuvawe na praznicite; na ju`niot yid vo oltarot - Hristos gi pou~uva Evreite vo hramot; na severnata strana od lakot koj go povrzuva jugoisto~niot stolb so isto~niot pilaster na ju`niot yid od naosot, fragment od scenata Hristos gi pou~uva apostolite kako da mu se molat na

Gospod; na isto~nata strana na istiot lak - Prikaznata za mitarot i farisejot; na isto~nata strana na jugoisto~niot krstest svod - Svadbata vo Kana Galilejska; vo centralniot del na ju`-niot yid na naosot - Izgonuvawe na trgovcite od hramot; isto~no od nea dve epizodi od scenata Razgovor na Hristos i Samarjankata; vo centralniot del na zapadniot yid bila prikaàna scenata Hristovoto povikuvawe na Matej, a vo severniot del na zapadniot yid, Parabolata za svadbata na careviot sin. Slednite dve sceni se naslikani vo tretata zona na stolbovite, edna-ta na severozapadniot stolb vo naosot, na zapadnata strana, Isceluvawe na ~ovek koj boleduva od

vodena bolest, i vtorata, na severnata strana od severniot stolb vo narteksot, Isceluvawe na bolnite od razni bolesti. Ciklusot prodolùva na zapadnata strana, na lakot pome|u severo-zapadniot i severniot stolb vo narteksot so scenata Hristos i gre{nicata (prequbnicata); na sverniot yid na naosot, Isceluvawe na krvoto~na èna; potoa, Hristos razgovara so Zakhej; Hristoviot propoved vo sinagogata (mo{ne o{tetna); Hristovata pouka na apostolite da bidat ponizni kako malite deca; vo lakot pome|u severoisto~niot stolb i severoisto~niot yid od naosot, na isto~nata strana - Isceluvawe na ~ovek so isu{ena raka, a na zapadnata, verojatno Hristovoto isceluvawe na mese~arot (vo sporedba so de~anskiot ciklus).

Vo tretata zona na naosot e ilustriran ciklusot na Stradawata Hristovi, koi sodr-èle 26 sceni, no mnogu od niv deneska se dosta uni{teni, zapo~nuvaat na zapadniot yid vo oltarot so Tajna ve~era; potoa na severniot yid - Miewe na nozete; pa na ju`niot yid - Hristos zboruva na edinaeset apostoli i mu predvestuva na Petar deka }e se otkaè od nego; Molit-vata na Hristos vo Getsimanskata gora (kade Hristos e prikaàn tri pati, kako se moli stoej}i i kle~ej}i i kako razgovara so sv. Petar do zaspanite apostoli); prodolùva vo naosot na jugoisto~niot stolb, na severnata strana - Juda zboruva so Evreite; na isto~nata strana - Juda gi prima srebrenicite; na ju`nata strana - Juda gi vra}a srebrenicite; potoa na isto~niot yid na naosot, ju`no - Predavstvoto na Juda; pa na ju`niot yid na naosot, verojatno Sudeweto na Hristos kaj Pilat (na jugoisto~niot pilaster); prodolùva so Sudeweto na Hristos kaj Kajafa; Trikratnoto odrekuvawe na sv. Petar, mo{ne o{tetna, Pilat gi mie racete (Hristos pred Pilat); na severniot yid vo naosot, Ismejuvawe na Hristos; Hristos im zboruva na erusa-limskite èni da ne pla~at za nego; Patot do Golgota (Nosewe na krstot), Podgotvuvawe na krstot, Hristos se ka~uva na krst, Trojno Raspetie (Hristos vo sredinata opkruèn so

82 Eadem, 124 - 199;

40

dvajca razbojnici); na severoisto~niot stolb od ju`nata strana - Simnuvawe od krstot; na se-verniot yid od oltarot, vo ~etvrtata zona - Oplakuvawe Hristovo i na ju`nata strana od olta-rot, vo ~etvrtata zona Polagawe na Hristovoto telo v grob.83 Na isto~nata strana vo naosot bile naslikani sceni od Hristovite posmrtni javuvawa84. Na isto~niot svod nad oltarot e so~uvan fragment od scenata Mironosici na Hristoviot grob. Vo ~etvrtata zona na severo-isto~niot stolb, od ju`nata strana e naslikano Neveruvaweto na Toma, a od severnata strana, Hristos se javuva na apostolite na Tiverijadskoto more. Scenata so Uspenie na sv. Bogoro-dica e bez isklu~ok sostaven del na Golemite praznici. Ovde, kako patron na hramot, e ilustri-rana vo tretata zona na zapadniot yid na naosot (na tribilonot) i e sostavena od pove}e slu~ki: Molitva na sv. Bogorodica na Eleonska gora, Angel i predvestuva bliska smrt na sv. Bogo-rodica, Sv. Bogorodica im ja otstapuva svojata tunika na dve vdovici, Smrtta na sv. Bogoro-dica, Pogrebuvaweto na sv. Bogorodica i Voznesenie na sv. Bogorodica. Ovoj ciklus so pomalku epizodi e naslikan vo Bogorodica Perivleptos vo Ohrid (1295) i vo Bogorodi~inata crkva vo Zaum, Ohridsko (1361).85

Ciklusot na Akatistot na sv. Bogorodica, e sostaven od 24 sceni naslikani vo vtorata zona, koi zapo~nuvaat od severniot yid vo oltarot i preku apsidata, i ju`niot oltarski yid prodolùvaat na ju`niot yid na naosot i narteksot, dve sceni se smesteni vo tretata zona na ju`niot yid vo narteksot, dodeka edna scena e rasporedena vo vtorata zona na ju`niot stolb od severnata strana vo naosot.86 Vsu{nost himnata e ispeana vo ~est i slava na Majkata Bo`ja i Hristovoto detstvo vo pove}e epizodi, koi zapo~nuvaat so Blagovesti i zavr{uvaat so Hristo-voto pretstavuvawe vo hramot. Prikaàna e glorifikacija na sv. Bogorodica so respekt i voshit, od koja se bara pomo{, kako i na Hristos, naglasuvaj}i ja negovata uloga na Spasitel, po negovata inkarnacija. Po~nuvaj}i od istok kon zapad, prvite pet se ilustrirani na severniot yid vo oltarot: I ikos, I strofa, Angel pretstavitel be{e ispraten od neboto; I kondak, II strofa, Svetata, gledaj}i se ~ista; II ikos, III strofa, Sakaj}i da go razbere nedosti`noto za

razumot (od Blagovestite na arhangelot); II kondak, IV strofa, Silata na Sevi{niot ja oseni

bezbra~nata; III ikos, V strofa, Otkako go primi vo svojata utroba Boga (pregratkata na Marija i Elisaveta); vo apsidata, III kondak, VI strofa, Bura somnevawa na ~istiot Josif i

prekorot na Marija; vo apsidata, severno od biforata, IV ikos, VII strofa, Otkako pastirite gi slu{naa angelite kako go vospevaat Hristovoto doa|awe vo telo... ; vo apsidata, ju`no od biforata, IV kondak VIII strofa, Otkako ja vidoa bogoispratenata yvezda, mudrecite odea po nejzinite zraci (doa|aweto na trojcata kowanici vo pe{terata vo Vitleem na {totuku rode-niot Hristos); V ikos, IX strofa, Sinovite Haldejski go vidoa vo racete na Deva (Poklo-

nenieto na trite mudreci); na ju`niot yid vo apsidata, V kondak, X strofa, Mudrecite stanaa

bogonosni propovednici, se vratija vo Vavilon; VI ikos, XI strofa, Spasitelu, vo Egipet ja pokaà svetlinata na vistinata ! (Pristignuvaweto na svetoto semejstvo vo Egipet); na isto~en yid na naosot, na ju`nata strana, VI kondak, XII strofa, Koga nabliùva{e denot Si-meon Bogoprimec da se preseli od ovoj laèn vek, so koja zavr{uva istoriskiot del od ovaa himna. Slednata ilustracija zapo~nuva na isto~niot yid na naosot i prodolùva delumno na ju`niot yid na naosot, VII ikos, VIII strofa, Koga se javi Sozdatelot, nam na sozdadenite od Nego (stihovite ja proslavuvaat Bogorodica kako bezgre{na utroba vo koja se za~nal Sozda-telot); juèn yid na naos, VII kondak, XIV strofa, Otkako go vidovme ~udnoto ra|awe, da se

oddale~ime od ovoj svet (na pilasterot); VII ikos, XV strofa, Neiska`livoto slovo potpolno

be{e na zemjata; VII kondak, XVI strofa, Site angeli se za~udija od velikoto delo na Tvoeto ovoplotuvawe (figura na Bogorodica Mlekopitatelnica, kako go doi maliot Hristos, vo svet-losina mandorla na kvadraten postament, okruèna so arhangeli i eden {estokrilen serafim vo frontalna stoe~ka poza, od desna strana); IX ikos, XVII strofa, Krasnore~ivite besednici gi

83 Dimitrova E., 2002, 125 - 150; Okuwev L.N., 1930, 97 - 100; 84 Ibid., 150 - 152; 85 Dimitrova E., 2002, 152 - 157; Okuwev L.N., 1930, 101 - 102; 86 Ibid, 157 - 168; Okuwev N., 1930, 102 - 104; Kondakov N.P., 1915, 60 – 83;

41

gledame kako bezglasni ribi (~udeweto na paganskite besednici za bezgre{noto za~nuvawe na

Bogorodica); IX kondak, XVIII strofa, Sozdatelot na Sî, sakaj}i da go spasi svetot, od koja e so~uvana samo dolnata polovina od scenata, dve sceni vo tretata zona na ju`niot yid vo nar-teksot: X ikos, XIX strofa, Bogorodice Devo, ti si zakrila na devicite (mo{ne o{tetena) i X kondak, XX strofa, Bessilna e sekoja pesna {to saka da gi opfati site Tvoi dobrini (so ikona na Bogorodica Odigitrija, postavena na visok postament, desno od nea dvajca pea~i); na ju`niot stolb od ju`nata strana, vo vtorata zona, XI kondak, XXI strofa, Sveta Deva ja gledame kako zapalena sve}a (figura na Bogorodica Oranta pred pe{tera i karpesti planini, a nad nea zapalena sve}a); poslednite dve pretstavi od ciklusot na Bogorodi~niot akatist zavr{uvaat na ju`niot yid na naosot, nasproti ju`niot stolb, XI kondak, XX strofa, Onoj {to gi prostuva

dolgovite na site lu|e i XI kondak, XXIV strofa, O, mnoguvospevana Majko ...... (ikona na Bogo-rodica Odigitrija na postament so dve trkalca, koi ja dràt dvajca kalu|eri so kupolesti {apki). Ciklusot so Akatistot na sv. Bogorodica e ilustriran vo pove}e spomenici, vo Bogo-rodica Perivlepta vo Ohrid (1364/ 65), Sv. Dimitrija od Markov manastir (1376/77), Hristos Pantokrator vo De~ani (1340), Panagija Olimpiotisa vo Elason (1304), Sv. Nikola Orfanos vo Solun (1315), Pantanasa vo Mistra i Kozija od kraj na XIV vek. I podocna, ovoj ciklus se slikal vo Grcija, Makedonija, Srbija, Romanija, Bugarija i Rusija.87

Акатист на Богородица, јужен ѕид, наос Богородица Млекопитателница, dетаљ The Akathist of Holy Virgin, south wall, nave Holy Virgin Galaktotrophysa, detail Vo vtorata zona na naosot e rasporeden ciklusot na Delata Apostolski, dosta opfaten: severozapaden stolb, isto~na strana, Propovedta na sv. Pavle vo Damask; ju`na strana, Sv. Petar go pokrstuva Kornilij; severna strana, Propovedta na sv. Vartolomej; zapadna strana, Ma~eni{tvoto na apostol Filip; na severniot stolb vo narteksot, severna strana, Ma~eni{-tvoto na sv. Jakov Postariot; prodolùva na severen yid na naosot, nepoznata scena, pa do nea, Propovedta na sv. Petar i sv. Pavle; Sudeweto na apostolite Petar i Pavle; Otsekuvawe na glavata na sv. Pavle; Raspetie na sv. Petar; Propovedta na sv. Marko vo Aleksandrija; Delata

na apostol Luka (na pilasterot); vo dolniot del pod prethodnata scena, Ma~eni{tvoto na apostol Marko; Ma~eni{tvoto na sv. Vartolomej, so u{te dve epizodi vo dolniot del; na isto~niot yid, severno, se prikaàni tri sceni, dve sceni so Propovedta na apostol Andreja i Raspetie na apostol Andreja; na severoisto~niot stolb vo naosot, na isto~nata strana, Propo-vedta na apostol Toma, a na severnata strana, Raspetie na apostol Simon. Ovie ciklusi se

87 Grozdanov C., 2007, Himna na Akatist na Bogorodica od XIV vek, op.cit., 255 - 267; - Nikoli} - Novakovi} J., 1993, 84 - 89;

42

edinstveni vo Makedonija od XIV vek, tie se tipi~na carigradska redakcija so temi od propo-vedta na apostolite, so epizodi od nivnite stradawa, kako vo kapelata nad |akonikonot na Sv. Sofija vo Ohrid od XI - XII vek, kade e pretstavena Smrtta na dvanaesette apostoli, vo kapelata Palatina vo Palermo (1154 - 1166) i crkvata vo Monreale (1180 - 1190) so sceni od Ma~eweto na sv. Petar i Pavle. Vakvo re{enie, sli~no so ova slikarstvo imale slikarite na mozaici vo XIII vek i toa vo naosot na crkvata Sv. Marko (1200) vo Venecija so sceni od sv. Petar i Pavle (rimska redakcija).88

Legendata za siriskiot car Avgar od Edesa e naslikana vo vtorata zona na jugoisto~niot stolb so trite pretstavi: Avgaroviot pratenik kaj Hristos, Hristos mu go predava Ubrusot

so svojot lik na Avgaroviot pratenik i Avgar go prima Ubrusot so nerakotvorniot lik na Hristos. Nerakotvorniot Hristov obraz e edinstven primer na pretstavuvawe na ovaa tema vo ramkite na srednovekovnoto yidno slikarstvo vo vizantiskata umetnost. Ciklusot nastanal od minijaturno slikarstvo, od rakopisot na gruziskoto ~etvoroevangelie od manastirot Kalipost (1050 - 1054), gruziskogr~ki rakopis od XIII vek vo Leningradskata biblioteka.89 So~uvani se 14 sceni od ciklusot so sv. Jovan Prete~a rasporedeni na jugozapadniot stolb vo naosot, ju`niot stolb vo narteksot i vo lakot pome|u zapadniot i jugozapadniot stolb: Angel go vodi Jovan vo

pustina, Sv. Jovan propoveda na vojnicite, Sv. Jovan propoveda na mitarite, Sv. Jovan propo-veda na bregot na Jordan, Propovedta na sv. Jovan vo pustina, Scena so sekira kaj korenot na

Ктиторска композиција: царица Елена (лево), синот Урош (во средината) и цар Душан (десно), јужен ѕид, наос The Ktitors composition of the Tsarina Elena (left), her son Urosh (center) and Tsar Dushan (right), south wall, nave (Cртe`: Оливер Младеновски / Drawing: Oliver Mladenovski)

drvoto, Sv. Jovan go kr{teva narodot, Sv. Jovan go pokaùva Hristos na svoite u~enici, Sce-na so gumno i lopata, Hristos zboruva za sv. Jovan, Otsekuvawe na glavata na sv. Jovan, i Igra-ta na Saloma drèj}i ja glavata na sv. Jovan vo ~inija, analogni so Sv. Jovan Prodrom vo Ser (1343/64), krstilnicata na Sv. Marko vo Venecija (1354/55), Sv. Apostoli vo Solun (1315), Sv. Bogorodica vo Pe} (1335) i De~ani (1347 /48) so skraten ciklus na Kr{tevawe.90 Pretstavite na poedine~ni svetiteli na yidovite i stolbovite vo naosot gi opfa}aat ktitorskite, vladetelski i sve{teni~ki portreti od visokata crkovna vlast, kako i likovite na novozavetnite svetiteli i svetitelki. Na isto~niot yid, od sever kon jug se redat: igumen Makarie, bista na arhangel Mihail nad vlezot vo protezisot, eden nepoznat arhierej, sv. Jovan Prete~a i mitropolit Jovan, levo od vlezot vo |akonikonot, vo lunetata, bista na Bogorodica Odigitrija, vo vtorata zona, potoa nizata prodolùva na ju`niot yid vo prvata zona, od istok kon zapad, figuri na dva o{tetni arhiereri, bista na sv. Nikola, Teodor Studit (?), sv. Stefan

88 Dimitrova E., 2002, 168 - 177; Okuwev N., 1930, 106 - 108; 89 Ibid, 196 - 199; PetkoviÊ V., 1950, 187; Okuwev L.N., 1930, 105; 90 Ibid, 179; Okuwev N., 1930, 105 - 106;

43

Prvoma~enik, carica Elena i sinot car Uro{ so model na crkvata v race, car Du{an, dva lika o{teteni, figura na sv. Ana so malata Bogorodica v race, vo vtorata zona bista na Hristos Pantokrator na ju`niot vlez, vo tretata i ~etvrtata zona bisti na ma~enici koi ne moàt da se raspoznaat. Na severniot yid, vo prvata zona, od istok kon zapad: Kuzman i Damjan, Teodor Tiron i Teodor Stratilat,91 apostol Pavle, zatvoren vlez, pa najverojatno voinot sv. Andronik ili sv. Aleksandar, a na pilasterot, sv. Artemij,92 sv. Simeon Nemawa i sv. Sava. Vo vtorata zona se Hristovite stradawa, a vo tretata i ~etvrtata zona, isto kako na ju`niot yid, po ~etiri bisti na ma~enici so krstovi v race od obete strani na triforata. Na severoisto~niot stolb vo naosot, na isto~nata strana, lik na |akon (?) od koj se ~itaat poslednite bukvi APOS, na severna strana sv. Pantelejmon, na ju`nata strana vo vtorata zona bista na sv. Ana, a na zapadnata strana e naslikana sv. Bogorodica Zastapni~ka, svrtena vo profil kon Hristos, koja razgovara za spa-suvawe na gre{nicite, naslikana vo mermeren lak so floralna dekoracija, kako del od ktitor-skata kompozicija, a vo vtorata zona, Sv. Troica. Ova e tretata varijanta na sv. Troica (dvete se naslikani vo |akonikonot) prikaàna vo troglavo mom~e, koe sedi na prestol, a go ~uvaat {estokrilni serafimi i trkalezni mnoguoki troni (bo`ji sili), denes mo{ne izbledena93. Vakva pretstava od porano, edinstveno e prikaàna vo crkvata Sv. Bogorodica Perivleptos vo Ohrid, vo edna scena vo narteksot. Na jugoisto~niot stolb, na zapadnata strana vo prvata zona e figura na Isus Hristos, pandan na Bogorodica Zastapni~ka, kako del od ktitorskata kompo-zicija, koj vo levata raka drì otvoreno evangelie, a so desnata blagoslovuva, oble~en so hiton, prefrlen preku levoto rame. Na ju`nata strana od stolbot e naslikan svet voin, najverojatno sv. Prokopij,94 kako pandan na ktitorskata kompozicija. Na jugozapadniot stolb, na isto~nata strana vo vtorata zona e prikaàna Bogorodica so Hristos, naslikana vo dekorativen lak so stolb~iwa ukraseni so voluti, na ju`nata strana vo prvata zona sv. Arsenij, na severnata strana, najverojatno sv. Georgija,95 a na zapadnata sv. Stefan Novi. Na severozapadniot stolb, na zapad-nata strana e naslikana figura na Isus Hristos, na severnata, nepoznat ma~enik, moèbi sv. Lup,96 na isto~nata strana vo prvata zona e naslikan svet voin, najverojatno sv. Nestor, a na ju`-nata, sv. Dimitrija (spored Dejan \or|ievski).97 На северниот ѕид на naосот, западно од фигурата на апостол Петар, е насликан голобрад, младolik воин, со бела кошула преку која носи панцир и pteryges на ракавите. Со десната рака го извлекува мечот од корицата, покрај себе има копје и штит префрлен од

левата страна. Главата му е малку оштетена, so долга костенлива коса, a mладешкиот изглед на воинот дозволува да se препознаat неколку свети воини, no najmnogu se sovpa|a so св. Андроник i св. Александар.98 Најраните претстави na sv. Andronik se наоѓаat во ѕидната декорација na Успение на Богородица (Манастир Дафни - XI век), во Св. Никола vo Манастир (1270/ 1271), Грачаница (до 1320 /21), Хилeндар (1321), Кучевиште (до 1331), vo narteksot на Lesnovskiot manastir (1349), Псача (1365 - 1371), Зрзе (1368 - 1369) итн. Negovite претстави како војник се ретки, i само двапати е насликан во воена униформа. На јужниот ѕид на наосот во Staro Нагоричино, е претставен допојасно, заедно со Сава Стратилат, над јужниот влез во црквата, а како стоечка фигура е насликан на јужната

91 \or|ievski D., 2010, 202 - 203, sl. 4 ; 92 Ibid, 200 - 208, sl. 3 i 11. Spored \or|ievski, najverojatno se raboti za sv. Andronik ili Aleksandar i za sv. Artemie. 93 Ermin∑®, 1898, 311 - 312, sl. 10; ™uriÊ V., 1974, 70; Lakaliska S., 2002, 131-144, sl. 10; 94 \or|ievski D., 2010, 209, sl. 12; 95 Ibid, 206, sl. 9; 96 Ibid, 208; Dimitrova E., 2002, 185 - 199; PetkoviÊ V., 1950, 185 - 186; Okuwev L.N., 1930, 111 - 113; 97 \or|ievski D., 2010, 205 - 207, sl. 8 i 10; 98 Ibid, 208 - 209, sl. 11; Св. Андроник, спаѓа во групата на ретко сликаните свети воини и е празнуван заедно со Тарах и Пров. Тројцата биле маченици од Киликија, упасени и мачени во Тарс и Мопсуестија и декапитирани во 304 гod. во Аназабар. Уште во IV век, епископот на Мопсуестија, Авксентиј подигнал базилика во нивна чест, а веќе во VI во Цариград постоела црква во нивна чест. Од nеколкуте студии за sv. Aleksandar, se дознава дека постоеле троiца светители со вакво име: св. Александар од Пидна, од Солун и од Рим (Тракиски или од Дризипара, поради местото на неговото погубување). Утврдено е и дека оној од Пидна и од Солун веројатно pретставуваат една иста личност и дека претстаvите на св. Александар како воин, всушност, се oднесуваат на солунскиот све-тител и често сведочат за солунското потекло на зографите.

44

страна на југозападниот столб во Sв. Стефан во Конче (1366). И на двете фрески тој е младолик, со кадрави прамени od kosa na краевите. Иако се слични со претставата на непознатиот свет воин, ovde во Mатејче, се разликуваат по должината на косата, кај св. Андроник таа завршува на вратот, додека ovde, се чини дека таа паѓа зад рамеwата на светителот. Мiodrag Марковиќ, koj gi prou~uval svetite vojnici vo De~ani, зборува за постоење na фигура на св. Александар во Матејче, без да прецизира на кое место е насликана. Оваа фреска можеби би можела да го претставува св. Александар, поради младоликоста и долгата коса. Од друга страна, св. Александар скоро секогаш се слика со долга коса, но таа му паѓа на рамеwата, а не е зад нив, како во Матејче. Сепак, оваа иконографска особина и не е толку изразена и би било неправилно само поради тоа да se отфрли можноста дekа тука бил претставен овој светител, но во секој случај би требало да se прифати со резерва. Vo narteksot se ilustrirani nekolku ciklusi povrzani za Sedumte Vselenski sobori, za svetite pustonoìteli Antonij i Ilija, za sv. Dimitrija, stebloto na starozavetniot prorok Esej i stebloto na srpskite vladeteli od dinastijata na Nemawi}. Isto taka i ovde se naslikani poedine~ni figuri na svetiteli i svetitelki. Ilustrirani se i nekolku sceni so legendata za svetite pustonoìteli Antonij i Makarij, na zapadniot yid na narteksot, no ne se razjasneti. Od ciklusot na legendata za sv. Dimitrija se so~uvani samo fragmenti, a od starozavetnite pretstavi se sretnuvaat dve sceni so sv. Ilija, naslikani vo lunetata na severniot yid na nar-teksot, Sv. Ilija vo pustina i Voznesenieto na sv. Ilija. Vo crkvata e naslikan ciklusot so pretstavite od Sedumte Vselenski (Ekumenski) sobori. Tie, glavno, se rasporedeni na ju`niot i severniot stolb i na isto~niot i severniot yid vo narteksot. Na ju`niot stolb vo narteksot na zapadnata strana vo vtorata i tretata zona e naslikan Car Konstantin pome|u dvajca episkopi; na isto~niot yid od narteksot se naslikani tri pretstavi na carevi, vo ju`niot del se gleda car na prestol so skiptar; vo centralniot del na isto~niot yid na narteksot, vo dolniot del se gledaat samo konturi na carev lik so oreol; na severen del od isto~en yid na narteksot; na severniot stolb na narteksot na zapadnata strana vo vtorata i tretata zona; na severniot yid na narteksot vo tretata zona, Sobor na kral Stefan flankiran so dvajca episkopi; pod nea, na isto~niot kraj u{te eden sobor pome|u severniot yid na narteksot i naosot vo vtorata i tretata zona.99 Vo narteksot na zapadniot yid, kako pandani na severniot i ju`niot kraj, po vertikala od dolu do gore, na yidot se naslikani Stebloto Eseevo, ju`no, i Stebloto na vladetelskata

loza Nemawi}, severno. Stebloto na starozavetniot prorok Esej, e poso~uvano, toj se nao|a legnat na dnoto, od kogo izrasnuva drvo so granki na genealo{kata loza so poprsja na staro-zavetni proroci i figuri na Hristos i Bogorodica na vrvot. Vakvi lozi so pretstavi od Stariot i Noviot zavet, bile slikani vo Gruzija, Kostur, Sv. Nikola vo Manastir, Mariovo i vo Trapezunt. Vo srednovekovna Srbija gi ima naslikano vo Sopo}ani, Ariqe, Bogorodica Qevi{-ka vo Prizren i De~ani i podocna vo XV vek vo Bugarija (Bobo{evo), a vo XVI vek na Sveta Gora i vo Rusija vo Blagove{tenskiot sobor vo Moskva, i vo vla{ko - moldavskite spomenici100. Vo

stebloto na srpskite vladeteli od lozata na Nemawi}, bile naslikani i ~lenovite na bugar-skata vladetelska familija Aseni i na vizantiskata vladetelska loza Komneni. Genealogijata na srpskite vladeteli, na ~ie ~elo se nao|al car Du{an, koj stanal car na Srbite, Grcite i Buga-rite, a vo sklad so crkovniot ìvot, bila dopolneta so sliki na novi ~lenovi na srpskite svetiteli Sava i Simeon Nemawa, i ohridskiot sv. Kliment. Ovaa loza deneska e mo{ne o{te-tena, na vrvot se gledaat poprsja na car Du{an i sin mu Uro{. Obi~no najgore e Hristos, koj im podava kruna, a najdolu rodona~alnikot na lozata, Simeon Nemawa. Vakvi vladetelski lozi se sretnuvaat vo Gra~anica (1318 /21), De~ani (1346/47) i Bogorodi~inata crkva vo Pe} (1330).101 Poedine~ni svetiteli se naslikani vo prvata zona nа na narteksot. Na zapadniot yid, ju`no od vleznata vrata e prikaàn mlad i golobrad svet voin so malku podolga kadrava kosa koja se spu{ta zad u{ite, oble~en vo blagorodni~ka obleka, od crvena tunika i svetlozelena hlamida ukrasena so floralni ornamenti na zlatna podloga, porabena so biseri i skapoceni kamewa. Vo desnata raka drì skiptar, a vo levata me~. O~evidno, se raboti za sv. Sergej. Kako negov pandan,

99 Eadem., 2002, 199 - 203; Petkovi} V., 1950, 188; Okuwev L.N., 1930, 110 - 111; 100 Ermin∑®, 1868, 182; Dimitrova E., 2002, 205 - 214; 101 Dimitrova E., 2002, 214 - 221; Blagojevi¢ M., etc, 1989, 188, sl. 2; Okuwev L.N., 1930, 108 - 109;

45

severno od zapadniot vlez e naslikan sv. Vakh, so identi~na fizionomija i atributi, edinstveno se razlikuvaat vo komplementarniot izbor na boite vo oblekata, tunikata e sina, a nametkata (hlamidata), crvena. Poradi nivniot identi~en izgled, kako bliznaci (kako vo staronagori~-kiot hram), so sigurnost moè da se kaè deka, vedna{ do vlezot, kako ~uvari na hramot, se naslikani sv. Sergej i Vakh.102 Skoro nikoga{ ne se slikaat vo polna voena oprema, no nivnata vojni~ka kariera e potencirana so prikaùvawe na me~ vo nivnata raka, skiptar ili manikion (torkves) na vratot. Najbliski analogii imaat so freskite od zapadnata strana na jugoisto~niot stolb vo naosot na Staro Nagori~ino, kade {to se naslikani bez manikion na vratot, a vo racete dràt skiptar i me~. Interesno e mestoto na slikawe na dvata svetiteli, kade retko takvata uloga im e dodelena na svetite voini, oble~eni vo patriciska obleka. Tie se naslikani vedna{ pokraj zapadniot vlez na crkvata i imaat uloga na ~uvari na vlezot, kade voobi~aeno se

Sv. Artemij, severen yid, naos Sv. pustonoìteli, severen yid, narteks St. Arthemius, north wall, nave St. Ascetics, north wall, narthex slikaat arhangelite Mihail i Gavril, ili pak, vtemeluva~ite na crkvata, sv. Petar i Pavle. Od epohata na Paleololozite, poznati se nivnite pretstavi na isto~nata i ju`nata strana na severozapadniot stolb od Bogorodica Perivlepta vo Ohrid (1295), Sv. Ahil vo Ariqe (1296), vo jugozapadniot travej na Protaton (1300), Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino (1315/17), Sv. Joakim i Ana vo Studenica (1318), Mali Sv. Vra~i vo Ohrid (1345), Sv. Nikola Orfanos vo Solun (kraj na vtorata decenija na XIV vek), Gra~anica (1320/21), Sv. Nikita vo û~er (1324), Sv. Bogorodica

102 \or|ievski D., 2010, 202 - 203, sl. 5 i 6; Spored ìtieto na sv. Sergej i Vakh, obajcata bile visoko-rangirani vojnici so blagorodni~ko poteklo, koi nastradale vo vremeto na Maksimijan. Prifa}aj}i go hristijanstvoto, tie bile degradirani i im bile odzemeni ~inovite, a nivniot maniakion (torkves) bil zamenet so sinxir. Vo ~est na sv. Sregej, vo Rusafa, pred 431 godina, bil izgraden martirium i bile zabeleàni mnogu posthumni ~uda i isceluvawa. [to se odnesuva na nivniot identi~en izgled, poradi {to se tretirani kako bliznaci, verojatno nastanal preku naglasenoto duhovno, a ne semejno srodstvo me|u niv. Vo sekoj slu~aj takviot na~in na nivnoto zaedni~ko pretstavuvawe vo golema mera moè da pomogne pri nivnoto identifikuvawe vo slu~aj na otsustvo na signaturi, kako {to e ovde, vo Matej~e. Tie bile osobeno po~ituvani vo Sirija, Mesopotamija i Mala Azija, za {to svedo~at svetili{tata izgradeni vo nivna ~est, vo Salamina (430/31), Edesa (435/37), Eita (536/37?), Bosra (512/513), [eik Miskin (517), Gaza (527/50), Konstantinopol (527/536) itn. So nivniot ran kult se povrzuvaat i predmetite so profilak-ti~ki karakter, koi se proizveduvale vo Rusafa, a najranite pretstavi vo umetnosta poteknuvaat od bazi-likata Sv. Dimitrija vo Solun (docen VIII vek) i enkausti~nata ikona od manstirot Sv. Katerina na Sinaj (ran VII vek).

46

vo Ku~evi{te (1331), Sv. Arhangel Mihail vo Lesnovo (1343), Sv. Nikola vo Psa~a (1365/71), Markov manastir vo Su{ica (1376/77) itn. Do figurata na sv. Sergej, ju`no od zapadniot vlez, vo prvata zona se naslikani u{te dve figuri na nepoznati svetiteli, oble~eni vo blagorodni~ka obleka. Nad niv, vo vtorata zona, e naslikan lik na eden svet voin (?) na pilaster, a do nego sv. Petka. Severno od zapadniot vlez, do sv. Vakh so blagorodni~ka obleka, e naslikana u{te edna nepoznata figura vo carska obleka, za àl uni{tena. Na ju`niot yid na narteksot, od istok kon zapad, se naslikani figurite na sv. Marina i sv. Konstantin i Elena. Na severniot yid na narteksot vo prvata zona, pod Ekumenskiot sobor se naslikani ~etvoricata pustonoìteli: sv. Varvara, sv. Petar Atonski, sv. Makarij Egipetski i sv. Arsenij, koi se analogni so freskite od katot vo narteksot na Sv. Sofija vo Ohrid (1346/50), Lesnovskiot narteks (1349) i Sv. Preo-braènie vo Zrze (1368/69). Do niv, nizata prodolùva so monahot sv. Jovan Lestvi~nik, kako vo Perivleptos vo Ohrid, Protaton na Sveta Gora, De~ani, Gra~anica i Lesnovo. Na ju`niot stolb, vo prvata zona na ju`nata strana e naslikan sv. Petar, monah, na zapadnata strana sv. Nedela, na severnata strana sv. Nikita,103 a nad nego, vo vtorata zona, sv. Simeon Stolpnik. Na severniot stolb, vo prvata zona na isto~nata strana e naslikan sv. Hristofor,104 na ju`nata strana, najverojatno sv. Merkurij,105 na zapadnata, sv. Varvara, na severnata, sv. Dorotej, a vo vtorata zona na ju`nata strana sv. Evrosim.106 Sv. Hristofor e oble~en vo temnocrvena tunika so crven pla{t (hlamida) preku nea. Negovoto ma~eni{tvo e potencirano so krstot {to go drì vo desnata raka, a so levata go pridrùva svojot me~. Identifikacijata e olesneta so negovata fizionomija, kade voobi~aeno se pretstavuva mlad, golobrad, so dolga kosa, koja mu pa|a na ramewata. Sv. Hristofor e svetitel koj ne vlegol vo kategorijata na naj~esto pretstavuvanite sveti voini, no na teritorijata na dene{na Makedonija negovite pretstavi vo site varijanti, se navistina mnogubrojni. Vo XIV vek, kako vojnik e pretstaven vo naosot na Staro Nagori~ino (1315/17); kako Hristonosec go sretnuvame vo Sv. \or|i Polo{ki (1343 /45), vo narteksot na Lesnovskiot manastir (1349) i na jugozapadniot stolb vo Sv. Stefan vo Kon~e, Radovi{ko (1366), a kako ma~enik naslikan vo medaljon, na severniot yid vo Sv. Nikola Bolni~ki vo Ohrid (1335/36), na zapadniot travej vo Sv. \or|i vo Goren Kozjak (1340), na jugozapadniot stolb vo Sv. Nikola vo Psa~a (1365/71), vo Sv. Preobraènie vo Zrze (1368/1369) i vo Mal Sv. Kliment vo Ohrid (1378). Ne{to podocna, vo postvizantiskiot period se sretnuva vo nizata od bisti so u{te troica ma~enici, na zapadniot yid od severniot korab na Dvojnata crkva vo Suv Orah.107 @ivopisot vo Matej~e zazema edno od najzna~ajnite mesta vo srednovekovnoto slikarstvo vo Makedonija i pretstavuva eden od najgolemite slikani ansambli na makedonska teritorija vo XIV vek. Manastirot e eden od najreprezentativnite spomenici na vizantiskata likovna umetnost, remek - delo na klasi~niot dvorski stil na paleologovskata epoha. Novata umetnost {to se javuva vo Matej~e se odlikuva so svetlo slikarstvo od proyirni namazi vo ladni

103 \or|ievski D., 2010, 197 - 198, sl. 1; 104 Ibid, 198 - 200, sl. 2. Naj~esti se pretstavite na Hristofor kako ma~enik, no se sretnuva naslikan i

kako vojnik, kinokefalos (vojnik so ku~e{ka glava) ili so deteto Hristos na ramoto (Hristonosec). Spored negovoto ìtie, poteknuval od severnoafrikanskoto pleme Marmaroti, koi bile kinokefali, pa zatoa ponekoga{ e pretstavuvan so ku~e{ka glava (vo Makedonija kako kinokefalos se sretnuva na vini~kite ikoni). Bil zaroben od Rimjanite i odveden vo Sirija, kade {to go primil hristijanstvoto i dobil ~ove~ki lik. Poradi hristijanskite ubeduvawa bil poguben i zakopan vo Atalija, okolu 305 godina. Klu~na uloga vo {ireweto na negoviot kult vo Vizantija odigrala negovata crkva vo Halkedon, osvetena na 22 septemvri 452 godina; 105 Ibid, 198 - 200, sl. 7. Za svetiot voin Merkurij i negovite atributi, lakot i strelata se vo neposredna vrska so slu~kata opi{ana od Faust vo Vizantija, vo ìtieto na Vasilie, od ran V vek, vo koja se zboruva za sonot vo koj se javile 40 - te Sevastiski ma~enici, a edniot od niv vo racete imal strela nameneta za imperatorot Julijan Apostat. Ma~enikot se vikal Kirion (na siriski Markur), pa imeto verojatno podocna se heleniziralo vo Merkurie. Ottuka Merkurie e eden od Sevastiskite ma~enici, ~ii {to mo{ti bile doneseni vo Kesarija i taka zapo~nal negoviot kult. Vo XIV vek toj naj~esto se slika vo grupata na svetite voini, i toa sekoga{ vo vojni~ka obleka; 106 Dimitrova E, 2002, 221 - 226; Miqkovi} P. - Pepek, 1979, 33 - 34, sl. 7; Ma{ni} M, 2010, 322, sl. 32; 107 Ma{ni} M.M., 2011a, 371;

47

harmonii na svetlozelena i svetlosina, bledaoker i svetlosiva boja, so akcenti od varova bela boja ili so po nekoja topla boja kako {to e crvenata. Figurite se izdolèni, meko modelirani, podvle~eni so tenok crte`. Celinata di{e so blagost i poeti~nost. Slikarstvoto go rabotel majstorot Jovan Teorijanos, Grk, koj imal svoja slikarska {kola vo Ohrid i rabotel zaedno so svoite sorabotnici, a go sretnuvame na freskite od katot vo narteksot na Sv. Sofija vo Ohrid, 1346/50 godina (kade se potpi{al), Sv. Nikola vo Quboten, 1344/45 godina, Sv. Arhangeli vo Prizren, okolu 1350 godina i Sv. Nikola ili manastir Dradwa, Kavadare~ko, od 1346/55 godina. Vtorata novina e voveduvawe na orientalni i zapadni elementi vo slikarstvoto (voveduvawe vo svetot na dale~nite zemji) {to se gleda na kompoziciite: Begstvoto vo Egipet (lu|e so orien-talni ~almi) i Propovedta na apostolite sv. Petar i Pavle (so zapadni arhitektonski i skul-pturalni elementi). Moè da se kaè deka slikarstvoto vo manastirot Matej~e objavilo novi sfa}awa vrz koi }e po~iva podocne`niot crkoven fresko - ìvopis.108 Manastirot Matej~e bil eden od glavnite knièvni centri od XV do XIX vek i go narekuvale @egligovski manastir. Vo nego tvorele monahot i diplomat Isaija Domestik od Sveta Gora, okolu 1375 godina, potoa monahot Gerasim vo 1409 godina, koj napi{al eden rimski paterik (Dijalog na Grigorij, papa Rimski) po nara~ka na despoticata Evdokija, }erka na zetskiot vladetel \ur|e Bal{i} i sopruga na janinskiot despot Isaul. Osnovniot del od ovoj zna~aen makedonski rakopis deneska se nao|a vo bibliotekata na svetogorskiot manastir Sv. Pavle, a po eden list od nego, vo Leningradskata i Sanktpeterburg{kata narodna biblioteka. Golemiot knièvnik Vladislav Gramatik, eden od najzna~ajnite ne samo makedonski, tuku i voop{to ju`noslovenski knièvnici od vremeto na turskoto vladeewe pogolemiot del od svojot ìvot go pominal vo manastirot Matej~e, od 1447 do 1469, 1473, 1479 i 1481 godina. Tuka napi{al tri zbornici, edniot od 1469 godina, koj se nao|a vo rakopisnata zbirka na porane{nata Jugoslovenska akademija na naukite i umetnostite vo Zagreb, posveten na pisatelot i zakrilnik na knièvnosta Dimitar Kantakuzin; vtoriot, Andrianti od 1473 godina, denes sopstvenost na Rilskiot manastir; i tretiot zbornik, nare~en Panagerik od 1479 godina, denes se ~uva vo Crkovniot muzej na Bogoslovskiot fakultet vo Sofija. [estodnevnoto posleslovie, V. Gra-matik go napi{al pri posetata na rilskiot monah Mardarij na manastirot vo 1480 godina, pora~ana od igumenot Teofan od Rilskiot manastir, vo ~ija podvrska se pronajdeni poznatite makedonski glagolski listovi od H vek. Ne se znae dali [estodnevieto bilo raboteno vo Rilskiot manastir ili vo Eèvo, a denes se ~uva vo Rumjancevskiot muzej vo Moskva.109 Spored nekoi avtori, zbornicite na Vladislav Gramatik se nare~eni Enciklopedija na srednovekov-nata obrazovnost. Inaku, toj ne e samo pi{uva~, tuku i iskusen redaktor, komentator na nasta-nite i pisatel. Manastirot go posetile i drugi monasi i knièvnici: Dimitar Kantakuzin, Dimitar Kratovski i rilskiot monah Mardarij vo vtorata polovina na XV vek, mitropolitot

Nikola vo 1568 godina, srpskiot patrijarh Gavril prestojuval vo sredinata na XVII vek i Kiril Pej~inovi}, vo XIX vek. Od XV vek datiraat za~uvanite muzi~ki zapisi od neprocenliva vred-nost.110 Deka manastirot bil knièven centar u{te vo XIV vek svedo~i Evangelieto, koe deneska se nao|a vo skriptoriumot na Hludovata zbirka na Narodnata biblioteka vo Moskva.111

Do 1690 godina vo Mateja~kiot manastir imalo intenziven ìvot. Vo po~etokot na XIX vek, manastirot opustel. Vo 1860 godina, stariot ikonom Dimitrija, pop \or|i Vojniklija i drugi kumanovski gra|ani izdejstvuvale ferman od sultanot Abdul Azis (1861 - 1876) za vozobno-vuvawe na manastirot. Do 1896 godina, manastirot bil pod srpskata patrijar{ija, a podocna pominal pod egzarhiska crkovna uprava, koga bila izvr{ena popravka na crkvata i na okolnite pomo{ni zgradi.112

108 ™uriÊ V., 1974, 70; Dimitrova E., 2002, 243-247; Dimitrova E., 2009, 83 - 94; 109 TraŸ~ev G, 1933, 84 - 86; Masevski D .- Arsovski M., 2003, 197; ]ornakov D., 2009, 94 - 95; 110 Masevski D .- Arsovski M., 2003, 197; 111 Haxi - VasiqeviÊ J., 1909, 456; Masevski D. - Arsovski M., 1996, 133-136; Velev I., 1990, 116; TraŸ~ev G, 1933, 84; Ivanov† Й, 1970, 135 – 137; Pop Antov \., et. all., 1997, 189 – 211; 112 TraŸ~ev G, 1933, 85 - 86;

48

Manastirot Matej~e e eden od najzna~ajnite srednovekovni vizantiski, spomenici vo

Makedonija i na Balkanot, od XIV vek. Posledni intervencii na ìvopisot se praveni vo 2003 godina, po nastanite vo lipkovskiot region od 2001 godina, od strana na Nacionalniot centar za konzervacija od Skopje. SV. \OR\I VO MATEJÊ Crkvata Sv. \or|i se nao|a pokraj te~enieto na Mateja~ka Reka vo neposredna blizina na seloto Matej~e, oddale~ena 25 km. od Kumanovo, vo op{tinata Lipkovo.113 Vo nedostatok na pi{ani izvori, dolgo vreme ne bila poznata nitu spomenuvana vo naukata, sé do skoro vreme koga poznava~ite i prou~uva~ite na srednovekovnata umetnost ne ja otkrile od anonimnost i ja rangirale vo grupata na crkvi od docnovizantiskiot period, odnosno od sredinata na XIV vek. Prv ovaa crkva ja zabeleàl Jovan Haxi - Vasiqevi} vo 1889 godina koga minuval vo ovie krai{ta, vo negovite kapitalni dela od 1892 i 1909 godina,114 kade napi{al, deka spored predanieto imalo sedum crkvi, a ostanale samo tri vo urnatini. Edna od niv e tokmu ovaa crkva

Св. Ѓорѓи во Матејче, југозападна фасада, XIV век, Severpoisto~na фасада “St. George” in Matejche, south-west facade, XIV century North - east facade posvetena na sv. \or|i, dlaboko vo dolinata na Mateja~ka Reka. Mnogu podocna, pred to~no dve decenii (1989), Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata (RZZSK) izgotvil valorizacija na crkvata i hronolo{ki ja smestil vo tretata i ~etvrtata decenija na XIV vek, odnosno pome|u 1320 - 1340 godina.115 Me|utoa, so najnovite nau~ni istraùvawa vo 2006 godina, a vrz osnova na analizata na yidnoto slikarstvo, koe celosno se vklopuva vo ikonografskata pro-grama na mali ednokorabni crkvi od docnovizantiski period, hronolo{kata granica na ovoj spomenik se pomestuva od sredinata na XIV vek, ili vo samiot po~etok na {estata decenija, koga vsu{nost e i podignata ovaa crkva.116 Crkvata Sv. \or|i e mala ednokorabna, bezkupolna gradba

113 Panov M., 1998, 193 ; 114 Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 445; D-r Jovan Haxi - Vasiqevi} napi{al: ”Spored predanieto imalo sedum crkvi, a do pred trieset godini samo tri. Arnautite gi narekuvale latinski crkvi. Srbite se razbegale, a Arnautite go raznele materijalot i so nego gi gradele i ukrasuvale nivnite domovi. Postoi manastir. Nad samoto selo postoi crkva Sv. Spas, a pogore nad ovaa crkva, dlaboko vo dolinata na Mateja~ka Reka e crkvata Sv. \or|i. Tuka Srbite se sobirale za \ur|ovden, odele po poliwata i se molele za beri}et. Seloto imalo crkvi{te vo XIV vek {to se spomenuva vo povelbata na car Stefan Du{an, koj go potvrdil imotot (ba{tinata) na sevastokratorot Dejan.” 115 Barxieva D., 1993, 73 - 82; 116 Cvetkovski S., 2006, 79 - 101;

49

so pravoagolna osnova i tristrana apsida na istok. Gradena e od obi~en kr{en kamen, po nekoj red tuli bez simetrija so tenki spojnici od varov malter. Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi, deneska mo{ne o{teteni, ~ij svod bil polukru`no zasveden.117 Nedostasuva arhitek-tonsko profilirawe i ras~lenuvawe na fasadite. Iako reducirana, sepak e vidliva dekoracija so tuli, na frizot od lunetata nad zapadniot vlez, vo lunetata na ju`niot yid, na kru`niot otvor - okulus, so radijalno postaveni tuli pod timpanonot na zapadnata fasada nasproti isto~-nata, ~ij otvor nad apsidata e vo vid na krst. Spored tehnikata na gradeweto, crkvata pripa|a na crkvite od docnovizantiski period, kon sredinata na XIV vek, gradena po ugled na ednoko-

rabnite ohridski i kosturski crkvi od XII vek. Pred desetina godini crkvata imala so~uvan originalen pod od kvadratni tuli i edna golema pravoagolna kamena plo~a vo sredi{niot del, a vo oltarot originalna ~esna trpeza izrabotena od bel mermer. Deneska, za àl, podot e od kalliva zemja, pokrivot e otkrien i podloèn na atmosferski vlijanija. Ovoj vreden spomenik na kulturata e prepu{ten na zabot na vremeto i vo bliska idnina, dokolku ne se za{titi, postoi opasnost od negovo celosno urivawe i uni{tuvawe, kako na arhitekturata, taka i na ìvopisot, edna od najstarite srednovekovni, ednokorabni vizantiski gradbi vo kumanovskiot kraj. Crkva-

Enterier Sv. Dimitrija, Nestor i Prokopij, presnimen crte` Interior St. Demetrius, Nestor and Procopius, south wall, nave, copy drawing ta nekolku pati e urivana i o{tetuvana, osobeno po nastanite vo lipkovskiot kraj vo 2001 godi-na, a posledni intervencii i uvid vo sostojbata se vr{eni vo 2002 i 2006 godina od strana na Nacionalniot konzervatorski centar (NKC) od Skopje.

@ivopisot vo crkvata e mo{ne o{teten, a na severniot yid voop{to go nema. Vo oltar-skiot prostor, na isto~niot i ju`niot yid vo prvata zona se naslikani ~etiri sveti arhierei od koi dvajcata se identifikuvani kako sv. Atanasij Aleksandriski i sv. Kiril Aleksandriski, a drugite dvajca se neprepoznatlivi. Vo vtorata zona nad arhiereite, na ju`niot yid se zabele-ùvaat ~etiri medaljoni so likovi na episkopi od koi {to dvajca se signirani kako sv. Hariton i sv. Evstatij. Vo tretata najgorna zona, na ju`niot yid vo oltarot, ciklusot od Golemite praznici zapo~nuva so Ra|awe i Sretenie Hristovo, fragmentarno so~uvani, potoa prodolùva na ju`niot yid vo naosot so Kr{tevawe Hristovo, Lazarevo voskresenie i Vleguvawe vo Eru-salim, taka {to na zapadniot yid zavr{uva so Uspenie na Bogorodica. Pod cilklusot od Gole-mite praznici, vo vtorata zona na naosot se naslikani poprsja na sveti vra~i, ma~enici i sveti

117 Zisovska J., 1994, 55, sl. 8; Velev I., 1990, 81;

50

voini vo medaljoni, koi prodolùvaat vo nizata od oltarskiot prostor identifikuvani kako: sv. Evstatij Plakida, sv. Agapij, sv. Teopist, sv. Hristofor, sv. Trifun, sv. Kirik, sv. Julita, sv. Nikita, sv. Artemij i sv. Jakov Persiski. Deisisnata kompozicija so sv. Bogorodica, Isus Hristos i sv. Jovan Prete~a e rasporedena vo prvata zona na ju`niot yid na naosot, potoa do niv sleduva niza od figuri na svetite vojnici: sv. \or|i, sv. Dimitrija, sv. Nestor, sv. Prokopij, sv. Teodor Tiron, sv. Teodor Stratilat, sv. Merkurij, pa na zapadniot yid, do vlezot, sv. Kuzman i sv. Damjan. Pretstavite na sv. Evstatij Plakida kako svet voin ili ma~enik so negovite mali sino-

Sv. Artemij i Jakov Persiski, juèn yid, naos Sv. Nikita, Artemij i Jakov Persiski, presnimen crte` St.Arthemius and Jacob from Persia, south wall, nave Sts. Nikita, Arthemius and Jacob from Persia, copy drawing

Uspenie na Bogorodica, zapaden yid, naos Kriptogram, juèn dovratnik Assumption, west wall, nave Cryptogram, south door post vi sv. Agapij i Teopist, vo ikonografijata na drugite crkvi se prikaàni samo vo kalendar-skite sceni (Staro Nagori~ino, Lesnovo, Gra~anica, De~ani i Kozija, ja ilustriraat nivnata ma~eni~ka smrt, gi frlaat vo ustata na zaàren vol od bakar, kako del od Menologot) se edinstveni od vakov ikonografski tip vo edna mala crkva, kakva {to e ovaa. Spored odredeni likovi, kako {to e Jakov Persiski naslikan vo prvata zona kako ma~enik so orientalna ode`da i kapa na glavata, slikarstvoto vo mateja~kata crkvi~ka moè da se datira do krajot na sedmata decenija na XIV vek. Analogii na ova slikarstvo nao|ame so nekoi srpski crkvi od moravskata {kola od XII i XIII vek (Studenica, Mile{evo, Sopo}ani i Ariqe), so ohridskite i kosturskite crkvi od sredinata i vtorata polovina na XIV vek: Sv. Nikola Bolni~ki, Sv. \or|i vo Kurbi-novo (1191), pe{ternata crkva Sv. Atanasij kaj Kali{ta, Ohridsko, Sv. Vra~i, Panagija Mavri-otisa, Sv. Atanasij, Sv. \or|i tu Vunu, site vo Kostur, Sretenie na Meteori vo Grcija (1366/67) i Sv. Nikola vo Manastir, Prilepsko (1271).118

118 Cvetkovski S. 2006, 100;

51

Na ju`niot dovratnik na vlezot e naslikan krst so Hristoviot kriptogram. Fragmenti od freski se zabeleùvaat na zapadnata i ju`nata fasada vo slepite luneti. Vo lunetata nad zapadnata fasada bil naslikan portretot na patronot na crkvata, svetiot voin i velikoma~enik Georgija, koj denes e re~isi celosno is~eznat. Likovno - stilskite osobenosti gi otkrivaat vi-stinskite vrednosti na ìvopisot na ovaa mala crkva kade anonimniot ve{t zograf rabotel so voedna~en stilski izraz, celosno inspiriran od klasicizmot na paleolozite i vistinski sledbenik na slikarite od po~etokot na XIV vek.

SV. BOGORODICA VO DUMANOVCE Seloto Dumanovce e smesteno na severozapadniot del od op{tinata Lipkovo, od levata strana na Lipkovska Reka, vo Karadag, na lokalniot pat Kumanovo - Lopate - Slup~ane - Dumano-vce. Od gradot Kumanovo e oddale~eno 22 km. Eden del od seloto e zaezeren, poradi {to ìte-lite, prete`no hristijani se iselile ottuka, vo prigradskite naselbi na Kumanovo. Atarot na seloto Dumanovce se grani~i so Kosovo.119 Asfaltniot pat vodi do Slup~ane, a od Slup~ane do Dumanovce se stignuva po selski pat, kade nasproti kamenolomot isto~no od seloto Dumanovce se nao|aat ostatoci od srednovekovna manastirska crkva bez pokrivna konstrukcija, posvetena na Ra|awe na sv. Bogorodica. Vo 1909 godina, Haxi - Vasiqevi} spomenuva ostatoci od star ma-nastir posveten na Sv. Bogorodica i kru`na plo~a od crven mermer (trpeza) pred crkvata, koja najverojatno, nekoga{ bila prestol vo crkvata. Spored narodnoto predanie ovaa crkva ja gra-dela srpskata sultanija Mara, }erka na despot \ur|e. Vo 1381 godina, seloto ja priloìlo na manastirot Hilendar, na Konstantin Draga{ i na negovata majka, monahiwata Evdokija Deja-novi} (carica Teodora), }erka na kralot Stefan De~anski i sestra na car Du{an.120 Vo naukata se spomenuva kako neidentifikuvana, nepoznata i neistraèna srednovekovna crkva.121 Se rabo-ti za postara docnovizantiska crkva, koja za àl ne e celosno so~uvana, pogolem del e vo urnatini i dolgo vreme e bez pokrivna konstrukcija, ostavena na zabot na vremeto.122 So~uvani se samo delovi od yidovite na narteksot vo visina do pokrivnata konstrukcija i temelite na naosot i oltarskiot prostor vo visina do eden metar. Se gleda deka crkvata bila pod nivoto na zemjata, okolu 70 do 80 sm. Spored ostatocite od yidovite, stolbovite i kapitelite, moè da se zaklu~i deka najverojatno se raboti za trokorabna gradba so vpi{an krst vo pravoagolnata osnova i polukru`na apsida na istok, denes urnata do nivoto na zemjata. Toa zna~i deka, crkvata najverojatno, imala edna centralna i ~etiri pomali strani~ni kupoli, formirani vo aglite na krstoobrazniot del, koi gi so~inuvaat pomali yidani ~etvrtesti prostorii. Moè da se zabe-leì deka ima izdvoen narteks od naos, i pravoagolen vlez na sredinata za komunikacija so naosot. Vakva sli~na arhitektonska dispozicija se sretnuva na Sv. Pantelejmon vo Nerezi, Skopsko (1161).123 Gradena e od ubavo obraboteni kameni blokovi vo kombinacija so tesni tuli postaveni horizontalno, so naglasena simetrija. Keramoplasti~nata dekoracija od tuli i kamen, karakteristi~na za vizantiskite gradbi se zabeleùva na yidot vo severozapadniot agol na vpi{aniot krst vo osnovata, so~uvan fragmentarno.

Vo oltarskiot prostor, na isto~niot yid na dnoto, levo i desno od oltarskata apsida, se nao|aat plitki pravoagolni ni{i vertikalno naglaseni, severno proskomidijalna, i ju`no od nea, |akonikonska ni{a. Po kaùvawe na raselenoto lokalno naselenie, do pred dve decenii bila so~uvana oltarskata apsida so stari freski. Za àl, deneska e urnata i nema ni{to od toa. Crkvata ima ostatoci od dvodelna kamena oltarska pregrada, kakva {to se sretnuva na podocne`nite ranoturski crkvi od XV vek (Sv. Troica vo êlopek), denes za{titena so lamari-

119 Panov M., 1998, 117; 120 Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 471; PetkoviÊ V., 1950, 109; BlagojeviÊ M. - PetkoviÊ S., 1989, 228, 230; 121 Petrov K., 1954, 8, T - II; 122 TraŸ~ev G, 1933, 87; 123 Bo{kovi¢ ™, 1976, 137, sl. 177;

52

Св. Богородица во Думановце, ostatoci од crkvata

Holy Mother of God in Dumanovce, remains of the church

na. Sekoja godina tuka doa|aat raselenite hristijanski vernici i palat sve}i na denot na crkov-niot praznik Mala Bogorodica, odnosno Ra|awe na Bogorodica (21 septemvri). Ovaa e samo edna od mnogute razurnati crkvi prepu{tena na zabot na vremeto i na nejzino celosno propa|awe.

Spored arhitektonska dispozicija i tehnika na gradeweto, manastirskata crkva Sv. Bogorodica vo Dumanovce mo`e da se smesti vo grupata urnati crkvi od docnovizantiski period, odnosno od vtorata polovina na XIV vek.

53

III. CRKVI OD POSTVIZANTISKI (OSMANLISKI) PERIOD (XV - XVIII VEK)

Po osvojuvaweto na Makedonija vo 1395 godina, Turcite bile tolerantni kon hristijan-skata religija, ne posegnale duri nitu po avtokefalnosta na Ohridskata arhiepiskopija i í ovozmoìle taa duhovno da upravuva so svoite diecezi i duri da se pro{iri. Turcite ja prezele Skopskata mitropolija od Pe}skata patrijar{ija i ja stavile pod jurisdikcija na Ohridskata arhiepiskopija od 1410 do 1557 godina. Teritorijata na Skopskata mitropolija gi opfa}ala svo-ite stari oblasti od XI vek, Skopje, @egligovo (Kumanovsko), Vrawe, Ov~e Pole i Pore~.124 Kumanovskata oblast za vreme na Osmanliskiot period, vo XVI vek bila vo sostav na ]ustendilskiot sanxak, vo nahijata Nagori~. Imeto na seloto Kumanovo za prv pat se spomenuva vo eden turski popisen defter od 1519 godina, koj se ~uva vo dràvniot arhiv vo Istanbul, a kako turska kasaba vo 1660 godina od turskiot patepisec Evlija êlebija. Toga{ Kumanovo bilo grat~e vo sostav na Kratovskiot kadilak, odnosno na Skopskiot sanxak. Od XVII do XIX vek Kumanovo go spomenuvaat pove}e evropski patepisci pod imeto Kamanova ili Komonava, a vo XIX vek (1839) germanskiot patepisec August Grizenbah go spomenuva Kumanovo kako grad so prostrana oblast i razviena trgovija na skopskiot samonare~en gospodar Havzi - pa{a.125

Za razlika od drugite oblasti vo Makedonija pod osmanliska vlast, vo ohridskiot region uslovite za umetni~ko tvorewe bile popovolni, a toa se dolì na tradicijata na po-stojniot ikonografski repertoar i na doma{nite rabotilnici, od 80-tite godini na XV vek. Ohridskite i kosturskite ateqea od XV vek bile od osobeno zna~ewe za kulturniot ìvot na hristijanskoto op{testvo vo prviot period na osmanliskata vlast na Balkanot.126 Duri vo tretata decenija na XVI vek vo vreme na arhiepiskopot Prohor, Ohridskata arhiepiskopija doìvuva kulturen i umetni~ki podem. Vo manastirite se otvoraat knièvno - preveduva~ki i zografsko - rezbarski centri, kako {to e manastirot Sv. Jovan Prodrom vo Slep~e, mona{ko sredi{te i slikarsko - rezbarski centar. Golema uloga imal kratovskiot knez Dimitar Pepi}, bogat zakupec na rudnici vo Kratovo i @eleznec, Demirhisarsko, ikonom na Ohridskata arhi-episkopija i ktitor na pove}e manastiri. 127 Obnovuvaweto na Pe}skata patrijar{ija vo 1557 godina, bila potpomognata od turskiot velikodostojnik Mehmed - pa{a Sokolovi}, vezir od hercegovsko poteklo, a na ~elo na Pe}skata patrijar{ija zastanal negoviot brat Makarie Sokolovi}. Skopskata mitropolija bila vratena pod jurisdikcija na Pe}skata patrijar{ija. Ohridskata arhiepiskopija bila avtonomna crkva vo Osmanliskata imperija, sé do 1767 godina koga bila ukinata od strana na Carigradskata patri-jar{ija. Tokmu vo ovoj period turskite vlasti ja promenile svojata politika sprema religijata i crkvata na pokorenite hristijani {to dotoga{ ne bilo slu~aj. Golem broj crkvi bile pretvorani vo xamii, a sve{tenicite progonuvani. Od XVI vek navamu, Turcite so cel da najdat potpora vo nivnite osvojuva~ki pohodi kon Sever, mu dozvoluvale na naselenieto da gi obnovuva starite crkvi ili da gradi novi, no mali, na lik na hristijanskite ku}i, so mo{ne ednostavna dekoracija ili bez nea.128 Turskata vlast ne se protivela za obnovuvawe ili podigawe hramovi, dokolku se ispol-nuvale odredeni uslovi. Popravka ili obnova od temel bila dozvolena ako crkvata postoela "od staro vreme" i ako za toa imale dozvola od kadijata, a ponekoga{ duri i od sultanot, koj izdaval ferman. Inicijativata za popravka obi~no poteknuvala od igumenot ili monasite. Spored toa, muslimanskata komisija go odreduvala obemot na popravkata i goleminata na crkvata, nejzinite prvobitni dimenzii ne smeele da bidat nadminati i duri toga{ se pristapuvalo kon rabota. Ne e sosema to~en podatokot deka za vreme na turskiot period bil stopiran razvojot na arhitek-

124 Stojanovski d-r A., 1969, 193 - 196; Deroko A., 1935, 298 - 301; 125 Masevski D. - Arsovski M., 1996, 40 - 57; 126 Balabanov K., 1969, 297 - 314; Suboti} G., 1980, 298 - 301; Ma{ni} M., 2007a, 23 - 24; 127 Balabanov d-r K., 1969, 297 - 314; Ma{ni} M.M., 2007a, 24 - 26; , Suboti} G., 1980, 159 - 186; 128 Matkovski A., 1969, 227 - 268; [uput M., 1984, 26 - 39; PetkoviÊ S., 1965, 24 - 57; ZirojeviÊ O., 1984, 21 - 36;

54

turata i deka se gradele samo skromni selski crkvi. Na primer, manastirot Sv. Naum bil izgraden 1631 godina vrz temeli na postara trikonhalna crkva Sv. Arhangeli, ili Sv. \or|i vo Godivje, Ohridsko, od docen XV vek. Tie i davaat originalna crta na arhitekturata od turskiot period, a od isto vreme e i crkvata Sv. \or|i od s. Bawani, Skopsko, gradena od masonite vo XVI vek. Ovie primeri jasno ukaùvaat deka i pokraj lo{ite uslovi hristijanskata arhitektura prodolìla da cveta i da sozdava originalni dela kakvi {to se selskite crkvi vo ègli-govskata oblast, severoisto~no i jugoisto~no od Kumanovo, na koi dosega ne im bilo posveteno vnimanie, koe {to tie go zasluùvaat.129 Toa se crkvi gradeni isklu~ivo od kamen, retko vo kombinacija so tuli (êlopek, Karabi~ane, P~iwa i Studena Bara), so ili bez arhitektonska dekoracija. So obnovuvaweto na Pe}skata patrijar{ija vo 1557 godina, vo XVI-ot i prvite decenii na XVII-ot vek gradbata na golemite svetogorski katolikoni imala odek na pogolem broj spo-menici vo cela Tesalija, Makedonija i vo Bugarija, a vo Srbija se gradele po ugled na morav-skata arhitektura i vla{ki vlijanija, kako {to se ov~arsko - kablarskata grupa spomenici.130 Vo regionot na Skopska Crna Gora, kon Kumanovo, Kratovo, Ov~e Pole i Kriva Palanka, se gradat mnogubrojni spomenici, sakralni objekti so izrazito arhai~ni dispozicioni karakte-ristiki: Sv. Nikola vo Trnovo, Krivopalane~ko od 1605 godina,131 Sv. Nikola vo Kowuh i Sv. \or|i vo [opsko Rudare, Kratovsko od XVI vek; Sv. Bogorodica na manastirot Pirog, Zletovsko (1561) za vreme na igumenot Prohor; skopskite crkvi: Sv. Atanasie vo [i{evo od 1565 godina, Sv. Spas vo Dobri Dol od 1576 godina, Uspenie na Sv. Bogorodica vo Divqe od 1603/04 godina, Sv. Nikola vo [i{evo (1631), Sv. Nikola vo Radi{ani (okolu 1631 god.) i Sv. Arhangeli vo Ku~evi{te (1631); Sv. Nikola vo \uzumelci od 1584 godina, istoimenite crkvi Sv. Nikola vo Pavle{ence i Borilovci, Svetinikolsko (XVI – XVII vek); Sv. Nikola vo Krupi{te, [tipsko (1625), i dr.132 Zna~ajna li~nost vo vtorata polovina na XVI vek bil pe}skiot patrijarh Jovan Kantul (1592 - 1614), koj bil revolucioneren pobornik za osloboduvawe na hristijanskite zemji od osmanliska vlast. Vo negovo vreme vo Kumanovsko se izgradeni pove}e crkvi, me|u koi manas-tirot Karpino vo Suv Orah, Sv. Nikola vo Strezovce i Sv. Petka vo Beqakovce. Posle Jovan, negoviot naslednik Pajsie (1614 - 1647) }e se obide da ja povrati doverbata na osmanliskata vlast i }e se svrti kon pravoslavna Rusija od kade }e dobie materijana podr{ka za sanirawe na sostojbite vo patrijar{ijata. I pokraj lo{ite uslovi, crkovnata arhitektura i fresko-slikar-stvoto na Balkanot, bile vo podem (Makedonija, Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Buga-rija, Romanija, Grcija i Albanija).

Od krajot na XVI i po~etok na XVII vek vo srednovekovno @egligovo postoela ìva graditelska aktivnost na hristijanski sakralni gradbi. Mnogu crkvi od ovoj period se nao|aat vo urnatini, odnosno od niv se so~uvani samo temelite, kako {to e crkvata Sv. Ilija (Sv. \or|i) vo Alguwa, Sv. Nikola i Sv. \or|i vo Pelince, Sv. Jovan vo Dragomance, Sv. Bogorodica vo Dla-

129 Bo{koviÊ ™., 1976, 114; 130 KoraÊ V. - [uput M., 1998, 390- 397; Serafimova A., 1999, 51 - 54; Na Sveta Gora se sozdavaat golemi katolikoni: Dionisijat (1539), Kutlumu{ (1540), Stavronikita (1542), Ksenofont (1544) i Dohijar (1568), a najzna~ajna replika na svetogorskata arhitektura pretstavuva crkvata Preobraènie na Meteori i pogolem broj na spomenici vo cela Tesalija, a vo Bugarija grupa crkvi vo seloto Arbanasi blizu Trnovo me|u koi ednokorabnata, posvetena na Sv. Arhangeli (1630) i Bogorodi~inata crkva od Ba~kovski mana-stir so pogolemi razmeri. Vo Srbija, so moravski i vla{ki vlijanija se izgradeni crkvite: Trono{a, Vozu}a, Sv. Troica, manastirot Blagove{tenie (1632), Nikoqe (1637), Jeèvica kaj â~ak (1637) Sv. Nikola vo Slankamen, manastirot Sretenie vo Kru{edol (1633), crkva vo Novo Hopovo, Petkovica i Orahovica na Fru{ka Gora, dodeka vo Hercegovina pod vlijanie na Dubrovnik; 131 Ma{ni}, M.M., 2009a, 136; Mirjana Ma{ni} vo eden svoj kus izve{taj za crkvata Sv. Bogorodica vo Trnovo, vo zbornikot PATRIMONIUM. MK, od 2009 godina, posveten vo nejzina ~est, naveduva deka se raboti za gre{ka okolu datiraweto na ovaa crkva (1505), imeno slikarite napravile gre{ka vo pi{uvawe na ktitorskiot zapis, deka se raboti za godinata 1605, za{to stilski ìvopisot odgovara na po~etok na XVII vek. 132 Nikolovski A. - ]ornakov D.- Balabanov K., 1971, 61 - 69; Lakaliska S., 2000, 77 - 105;

55

bo~ica, Uspenie na sv. Bogorodica vo Arbana{ko, Sv. \or|i i Sv. Spas vo Kanarevo, Sv. Petka i Sv. Dimitrija vo Bajlovce, Sv. \or|i vo Vra~ovce, Sv. \or|i vo Dovezence, Sv. Nikola vo Koin-ce, Sv. Petka vo Tabanovce, Sv. Jovan i Sv. Troica vo êtirce, Sv. Lazar vo Sopot, Sv. \or|i i Sv. Troica vo Karabi~ane, Sv. Petka vo Ru|ince, Sv. Spas vo Matej~e, Sv. Arhangel (Sv. ‘Ran|el) vo Lojane, Sv. \or|i vo Slup~ane, manastirska crkva vo Vaksince, Sv. Nikola vo Bre{ko, Sv. Nikola vo Oblavce, Sv. \or|i vo Kle~ovce, Sv. Jovan vo Ska~kovce, Sv. \or|i vo Kutlibeg, i pette crkvi vo Mlado Nagori~ino: Sv. Nikola, Sv. Vra~i (Sv. Kuzman i Damjan), Sv. Bogoro-dica, Sv. Spas i Sv. Arhangeli.133 Za crkvite i manastirite vo Mlado Nagori~ino, centar na nahijata Nagori~ (@egligovska ùpa) rasporedeni okolu lokalitetot Kostoperska Karpa se veli deka gi imalo okolu ~etiriesettina na broj i so pravo naselenieto gi narekuvalo Mala Sveta Gora, ili na turski jazik Khrk Kilise (40 crkvi).134 Na del od niv, denes na istite temeli se izgradeni novi crkvi vo XX vek, osobeno vo periodot pome|u dvete svetski vojni, ili vo devetata decenija na minatiot vek (Dovezence i Tabanovce), kako {to se crkvite: Sv. Troica vo êtirce (1939), vo Koince (denes Sv. \or|i, 1938), Sv. \or|i vo Pelince (1936), Sv. Dimitrija vo Bajlovce (1938), vo Arbana{ko (denes Sv. \or|i, 1939/40), vo Dlabo~ica (denes Sv. Jovan, 1939/40), Sv. Petka vo Ru|ince (1921), Sv. \or|i vo Dovezence (1987/88), Sv. Petka vo Tabanovce (1989), itn.

Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino, XVI/ XVII vek St. George the Victorious in Mlado Nagorichino, XVI/XVII century

Ottuka, moè da se vidi deka vo oddelni sela pove}eto od imiwata na crkvite go zadràle staroto ime, a nekade se zameneti so novi, po èlba na lokalnoto naselenie i sve{tenicite.

Za izgradbata na crkvite, ktitori bile samite ìteli, a imalo ograni~uvawa vo pogled na monumentalnosta. Tie bile ednostavni, potsetuvale na obi~ni selski ku}i, so edniot kraj vkopani v zemja, za da ne bidat zabeleàni od turskata vlast (Sv. Petka vo Dejlovce, Sv. Para-skeva vo Murga{, Sv. Nikola vo Beqakovce, Sv. Nikola vo Strezovce, Sv. Spas vo Dovezence, Sv. Nikola vo Ora{ac i dr.), obi~no do selskite grobi{ta i toa se glavno grobjanski crkvi. Naj~esto, toa se ednokorabni baziliki, poretko trokorabni kakvi {to se: Sv. \or|i Pobedo-nosec vo Mlado Nagori~ino, Sv. Duh vo Dobra~a i Sv. Nikola vo Strezovce, sosema retko dvo-

133 Haxi - Vasiqevi¢ J., 1909, 203 - 277; 442 - 447; Trifunovski J., 1974, 15 - 43; 88 - 112; 145 - 182; 134 Haxi - Vasiqevi¢ J., 1896, 169; Idem, 1909, 437; Koga Haxi Vasiqevi} go posetil Mlado Nagori~ino vo 1900 godina, zapi{al deka pred dva veka tuka pominal Jerotije Ra~anin i spomenal okolu 40 crkvi; Pop Antov \., et. all., 1997, 229; SnÍgarov I., 1932, 156, 312, 469; Ma{ni} M.M, 2011a, 360 - 361;

56

korabni kako {to e Dvojnata crkva posvetena na dvajca svetiteli Sv. \or|i i Sv. Nikola vo Suv Orah, i edinstveniot izdolèn trikonhos na manastirskata crkva Vovedenie na sv. Bogorodica, popoznata kako manastir Karpino, isto taka vo Suv Orah. Za @egligovo e karakteristi~na pojavata na dvojni crkvi kakvi {to se: Sv. \or|i i Sv. Nikola vo Suv Orah, Sv. Spas vo Dovezence, Sv. Paraskeva vo Murga{, Sv. Troica vo êlopek (denes samo yidovi bez pokrivna konstrukcija) i trite istoimeni crkvi: Sv. Petka vo Pezovo, Dejlovce (denes samo temeli od paraklis i narteks), i Mlado Nagori~ino. Dvojnite crkvi se ednokorabni (osven dvokorabnata crkva so dva oltari vo Suv Orah), pokrieni so eden zaedni~ki dvosliven pokriv. Tipot na dvojni crkvi kakvi {to se vo Suv Orah, Dovezence i Murga{ (kako i sega urnatite Sv. \or|i vo Alguwa i Sv. Troica êlopek) se podeleni so niski i {iroki arkadni premini pome|u naosot (ma{ki del) i paraklisot (ènski del), ili so podolèn yid i tesen la~en vlez za komunikacija, kako vo Pezovo. Potekloto na dvojnite crkvi e povrzano so orientalnite vlijanija od Mala Azija.

Na pove}eto ègligovskite crkvi na zapadnata strana se pojavuva odvoen narteks od naos (Sv. Petka i Sv. Nikola vo Mlado Nagori~ino, Sv. \or|i vo Kokino, Sv. Troica vo êlopek, Sv. Troica i Sv. \or|i vo Karabi~ane). Na isto~nata strana na crkvite se gradele polukru`ni, pravoagolni tristrani, petostrani i {estostrani apsidi. Najzastapeni se tristranite apsidi, i toa na crkvite: Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino, Dvojna crkva vo Suv Orah, Sv. \or|i vo Stepance, Sv. Troica vo Karabi~ane, Sv. Petka vo Pezovo, Sv. Nikola vo Kolicko, i na urnatite crkvi vo Sv. Nikola vo Bre{ko, Sv. Petka vo Bajlovce, Sv. Ilija (Sv. \or|i) vo Alguwa, i Sv. Nikola vo Koince. Polukru`ni apsidi se srtenuvaat na crkvite: Sv. Petka (Sv. Nikola) vo Beqakovce, Sv. Nikola vo Strezovce, Sv. Bogorodica vo Studena Bara, Sv. Bogo-rodica vo P~iwa, Sv. Nikola vo Ora{ac, Sv. Nikola vo Vince, i na nekoga{nata crkva Sv. \or|i vo Dovezence. Vo Republikava, pravoagolni apsidi vertikalno naglaseni, se najzastapeni tokmu na ègligovskite crkvi od XVI i XVII vek: na manastirot Karpino vo Suv Orah, Sv. \or|i vo Kokino, Sv. Paraskeva vo Murga{, Sv. Spas vo Dovezence, i na podocna izgradenata crkva Sv. Nikola vo Ramno. Ne{to porano, od XV vek, pravoagolna apsida se sretnuva na crkvata Sv. Ilija vo Dolgaec, Prilepsko, od 1454/55 godina.135 Retki se {estostranite apsidi, kako {to imaat Sv. \or|i vo @egqane i Sv. Duh vo Dobra~a, a petostrana apsida imala negoga{nata crkva Sv. Nikola vo Mlado Nagori~ino. Edinstvena crkva koja nema apsida od nadvor e Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino.

Plasti~nata dekoracija, re~isi vo celost nedostasuva, a dokolku nekade ja ima se sveduva na primitivni, plitki povr{inski reqefi, ili zaseci na povr{inata na kamenot, mali slepi ni{i so stalaktitni zavr{etoci na vrvot, ~isto islamski vlijanija, kako kaj turskite xamii i minariwa (vo oltarot na Sv. \or|i vo @egqane, Sv. Duh vo Dobra~a i na apsidata od nadvo-re{nata strana na crkvata Sv. Atanasij vo Koko{iwe), motivi od simboli~en karakter: krst, sonce (kombinirani krugovi), Davidova ({estokraka) yvezda, sosema uprosteni stilizirani lozi, i t.n. Najzastapena kamena dekoracija na arhitekturata se sretnuva na ~etirite crkvi: Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino, Sv. \or|i vo @egqane, Sv. Duh vo Dobra~a i Sv. Ni-kola vo Strezovce so geometriski i floralni ornamenti vo vid na arabeski, pretstavi na krstovi, solarni simboli, antropomorfni i zoomorfni motivi na kamenite bifori pod ti-mpanonite na crkvite.136

Site ègilgovski postvizantiski crkvi se bez kupoli, pokrieni so dvoslivna pokrivna konstrukcija od kameni plo~i (podocna zameneti so }eramidi), so mo{ne ednostavni fasadi od kamen ili tetrahit, bez nikakov ili sosema mal ukras na fasadite, so mali i tesni otvori (prozorci), za{titeni so èlezni i retko, kameni tranzeni. Kamenite tranzeni se sretnuvaat vo vid na ~etvorolist (Sv. Petka vo Pezovo), {estolist (Sv. Spas vo Dovezence i Sv. Nikola vo Strezovce) ili vo vid na bogato isprepleteni geometriski rozeti (Sv. \or|i vo @egqane) vo aùrna tehnika. Pojavata na èleznite tranzeni (Sv. Petka i Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino, Sv. \or|i vo @egqane, manastir Karpino i Sv. Paraskeva vo Murga{) e kara-

135 Suboti} G., 1980, 55, sl. 31; 136 Ibid, 247 - 248;

57

kteristi~na za turskite xamii i utilitarni gradbi od XVI i XVII vek. Debelinata na yidovite iznesuvala od 80 do 100 sm. Portalite se niski i tesni so la~ni kameni ramki ili so polu-kruèn friz od kamewa na gorniot kraj, tipi~ni za otomanskata arhitektura, kakvi {to ima na zapadnite vlezovi na crkvata Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino i na narteksot na Sv. Nikola vo Strezovce.137

Zna~ajna karakteristika za vnatre{nata arhitektura e zasveduvaweto so polukru`ni, i retko so ~etvoroobli~esti svodovi kakvi {to ima vo paraklisite na Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino, Sv. Paraskeva vo Murga{, i na strani~nite korabi na Sv. Nikola vo Strezovce.138 êtvrtinskite svodovi nekoga{ gi imalo vo paraklisot na crkvite Sv. Troica vo êlopek i Sv. \or|i vo Alguwa, denes urnati. Vtora zna~ajna karakteristika e pojavata na slepite arhivolti - travei, povrzani pome|u sebe so istureni pilastri na yidovite vo narteksot i vo naosot kakvi {to se sretnuvaat vo Dvojnata crkva i vo manastirot Karpino vo Suv Orah, Sv. \or|i vo @egqane, Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino, Sv. Duh vo Dobra~a i Sv. \or|i vo Stepance, a gi imalo i na crkvite Sv. \or|i vo Koince i Sv. Nikola vo Mlado Nagori~ino, koi deneska se vo temeli.139 Analogni se so manastirskite crkvi Sv. Bogorodica vo Slivnica, Prespansko, od 1607 godina, i Uspenie na sv. Bogorodica vo Treskavec, Prilepsko, dograduvana vo XVII vek.

Ovie arhitektonski karakteristiki govorat deka postoela edna avtonomna grade`na dejnost vo regionot na @egligovo, najverojatno Ermenska kolonija, koja bila smestena vo blizina na Mlado Nagori~ino, kaj lokalitetot Kostoperska Karpa ili @egligovski Kamen, i bila zadolèna za izgradba na hristijanski sakralni gradbi pri {to vmetnuvala svoi elementi i arhitektonski detali za {to potvrduvaat i mnogubrojnite ve}e spomenati objekti. Ermencite ostavile tragi i vo vizantiskata arhitektura, kako {to e originalnata crkva Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino {to pokaùva na~inot na yidawe so ogromni blokovi, ist kako vo podoc-ne`nite crkvi vo osmanliskiot period vo ovoj region od XVI i XVII vek. Toa moè da se vidi od nekoi detali vo arhitekturata, kako {to e Herakloviot jazel od biforata na zapadnata fasada, koj e re~isi ist kako na Sv. \or|i vo Mlado Nagori~ino.140 Tragi i vlijanie od ermenskata umetnost se zabeleùvaat na crkvata Sv. \or|i vo Kowuh, Kratovsko i Sv. Troica vo êlopek. Ermenskite graditeli izgradile pove}e manastiri vo Romanija, Srbija i Grcija so edno nevoobi~aeno me{awe od tursko - islamski i ermenski elementi na crkvite, edna novina vo postvizantiskiot period. Vakvo me{awe na stilovi imalo koga hristijanskite i turskite majstori zaedno gi gradele golemite sultanovi xamii vo Istanbul i koga vo glavniot grad ì-veela golema ermenska zaednica. Bidej}i vo prvata polovina na XVI vek vo hristijanskata umetnost na Balkanot nemalo dovolno edinstvo, taka {to toj bil otvoren za stranski vlijanija so vmetnuvawe na detali od islamsko poteklo, kako {to e turskiot sistem na zasveduvawe i goleminata na crkvite.141 Dali Ermencite od @egligovo ostanale aktivni na poleto na arhitekturata ne se znae, no najverojatno tie gi odrùvale vrskite so zaednicite vo otomanskiot glaven grad i moèbi i so romanskite zaednici. Ako e to~no ova, toga{ grupata od @egligovo sigurno povikala nekoja od grupite majstori {to pominuvale i rabotele na crkvi i xamii, pa gi podignale spomenatite crkvi vo @egligovo, na koi, najverojatno, im pomagalo lokalnoto naselenie, osobeno vo nedo-statok na koordinacija na rabotata vo tehnikata na gradewe so golemi kameni blokovi. Pa|a v o~i izgradbata na Tatar Sinan - begovata xamija vo Kumanovo od 1520/32 godina, za vreme na Ta-tar Sinan pa{a (1506 - 1596), gradena od precizno delkani kameni blokovi i geometriska deko-racija vo lacite nad prozorcite, neobi~niot tambur na kupolata, koj retko se sretnuva vo oto-manskata arhitektura. Dolgo vreme po zaminuvaweto na ermenskata kolonija od karpestiot èg-

137 Kiel M., 1971, 247; 138 Bo{koviÊ ™., 1976, 148 - 149; Ma{ni} M.M., 2007a, 26 - 27; 139 \ur|e Bo{kovi} go nacrtal osnovniot plan i nadol`niot presek na crkvata, objaven kaj V. PetkoviÊ, 1950, 913, sl. 606; 140 Filipova S, 2001, 21 - 27; 141 Kiel M., 1971, 252 - 253; KoraÊ V. - [uput M., 1998, 396 - 397;

58

ligovski kraj se ~uvstvuvale vlijanijata na ovaa grupa graditeli, sé do pojavata na makedon-

skite graditeli vo prerodbenskiot period, vo XIX vek.142 Vo vnatre{nata dekoracija na hramovite turskata vlast ne se me{ala. Umetni~koto tvorewe i ponatamu se razvivalo po ugledot na starata vizantiska tradicija, a lokalnite sli-kari svoeto tvore{tvo go zasnovale vrz osnova na za~uvanite erminii (svetogorski prir~nici), koi gi prenesuvale od koleno na koleno. Ikonografskata programa, glavno se sostoela so temi od hristijanska religija, od Stariot i Noviot zavet.143 Dekoracijata se sveduvala samo na fres-ki, slikani od lokalni slikari ili slikari od pozna~ajnite slikarski centri: Ohrid, Solun i Sveta Gora. Drèj}i se na osnovnata koncepcija za slikarstvoto na porane{niot vizantiski period, zografite gi prilagoduvale kompoziciite na maliot nedovolno osvetlen prostor na crkvite. Se raboti za edno suvo preslikuvawe na starite obrasci, so naglasena narativnost vo oblikuvawe na scenite i figurite, a dokolku umetnikot poteknuva od narodot, bil inspiriran od ìvotot. Koloritot postepeno se sveduval na osnovnite tonovi bez nijansirawe i mode-lirawe.144 Za razlika od zografite, koi tvorele vo vizantiskata epoha, ovie ne si gi pi{uvale svoite imiwa na zavr{enite slikarski dela, ostanale anonimni. Ikonopiscite bile prete`no sve{teni lica, monasi ili mirski sve{tenici, no imalo i laici. Od sredinata na XVI vek edinstveno se znae za zografot Onufrij Argitis,145 vo vtora polovina na XVI vek za zografot Longin, pe}ski monah,146 a kon krajot na XVI i po~etok na XVII vek, se znae za Jovan Pop Teo-dorov, zograf od Gramosta,147 koi rabotele freski i ikoni vo Makedonija, Srbija, Grcija, Alba-nija i Bugarija. Glavno, slikarite zografi bile anonimni, najpove}e toa bile lokalni selski majstori, koi poteknuvale od slikarskite rabotilnici vo Ohrid, Slep~e, Lesnovo, [tipsko, Kratovsko, Kumanovsko i Skopska Crna Gora. Osven dvata ktitorski zapisi za ìvopisot, so~uvani vo naosot na zapadniot yid na crkvite Sv. Nikola vo Strezovce i Sv. Petka (dene{na Sv. Nikola) vo Beqakovce, dvete od 1606 godina, kaj drugite crkvi ne se so~uvani, za dve crkvi se znae od pi{ani izvori vo stru~nata literatura (Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino od 1628 godina, i Vovedenie na sv. Bogorodica ili manastir Karpino vo Suv Orah, od 1592 godina), a ostanatite se datirani spored arhitektonskite i stilsko - likovnite obele`ja.

Zografite koi tvorele za vreme na turkokratijata ostanale verni na stariot na~in na slikarstvoto, no vo nivnite dela se gleda kako postepeno se namaluva kreativnosta i im otstapuva mesto na imitacijata i kopiraweto na delata od prethodnata, vizantiska epoha. Namaleniot prostor za slikawe i niskata cena {to ja pla}ale osiroma{enite ktitori, go onevozmoùvale duri i poume{noto kopirawe. Pogolemite slikarski tajfi so opredeleno nivo na obuka postepeno se osipuvale, se namaluval brojot na kalfite i ~iracite vo tajfite i se sveduval na eden majstor, so eden pomo{nik ili bez nego. Najverojatno, mladonagori~kiot hram Sv. \or|i Pobedonosec pretstavuval heterogena slikarska rabotilnica koja bila zadolèna za slikawe na crkvi vo skopsko - kumanovskiot region, kako {to se Sv. Arhangeli vo Ku~evi{te, Dvojnata crkva vo Orah, Sv. Nikola vo Strezovce, manastir Karpino, Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino, Sv. Paraskeva vo Murga{, Sv. Petka vo Pezovo, Sv. Nikola vo Beqakovce i Sv. Spas vo Dovezence, so kostursko - linotipsko poteklo.148 Toa go potvrduvaat i signaturite ispi-{ani na crkovno-slovenski i gr~ki jazik, slikarskiot izraz vo oddelni crkvi, kade pokraj lo-kalnite, kako pomo{nici bile angaìrani i zografi od Grcija (vo Sv. \or|i Pobedonosec, Strezovce, Dvojnata crkva i Pezovo). Ikonostasite potpolno se izraboteni od drvo, a ne od kamen kako porano, celite pokrieni so dva do tri reda na ikoni, Golem krst na vrvot so slikano Raspetie i carski dveri na dnoto, nekoi od niv bogato ukrasuvani so rezba, delo na kopani~arskite rabotilnici koi rabotele so

142 Kiel M., 1971, 254 - 255; 143 PetkoviÊ S., 1965, 65 - 77; 144 Bo{koviÊ ™, 1976, 114; 145 Rasolkoska - Nikolovska Z., 2003, 135 – 136; 146 Petkovi¢ S, 1965, 45; 147 Ma{ni} M.M., 2006, 131; 148 Ma{ni} M.M., 2007, 147 – 149; Krsti} S., 2011, 28 ;

59

svoi tajfi, kako {to e Slep~anskata, Debarskata i Prizrensko-skopskata rezbarska stilska

grupa.149 Od ovoj period, delovi od ikonostas (carski dveri, golem krst od vrvot so podno`je, sedum prazni~ni ikoni, edna prestolna ikona, frizot so dvanaeset proroci, i deisisnata plo~a), vladi~ki stol, dve nafori i edna pevnica izraboteni vo intarzirana tehnika, edinstveno se so~uvani od manastirot Karpino (1606), kako i rezbanite dveri od ju`niot korab na Dvojnata crkva (Sv. Nikola) vo Suv Orah (XVI/XVII vek).

Nekoi od srednovekovnite crkvi i manastiri vo srednovekovno @egligovo bile zna~ajni skriptorski centri locirani vo seloto Mlado Nagori~ino, manastirot Karpino vo Suv Orah, manastirot Matej~e i crkvata Sv. Nikola vo Dlabo~ica, vo koi tvorele poznati i nepoznati knièvnici, koi ostavile tragi preku svoi zapisi, evangelija i zbornici, od koi se dobieni dragoceni informacii za kulturno - prosvetniot i duhoven ìvot vo toa vreme. Taka, vo Mlado

Манастирски комплекс Карпино во Сув Орах, XVI век Complex of the Karpino Monastery in Suv Orah, XVI century Nagori~ino se spomenuva nekoj si Radin Nagori~anin, ~ij zapis samiot go ostavil vrz list od Evangelie vo po~etok na XIV vek, a fragment od rakopis denes se nao|a vo Dràvnata bibli-oteka vo Moskva vo zbirkata na Grigorovi~ pod signatura 11(III) M.1693. Ovoj knièven deec za popot Zagoranin od selo Su{ica, napi{al 4 rakopisni knigi: praks - apostol, psaltir, triod i evangelie, i za sega ne e poznato dali ovie Radinovi rakopisi se za~uvani i kade se nao|aat deneska.150 Poznatiot srednovekoven knièven deec Vladislav Gramatik, prestojuval vo crkvata Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino, vo 1455/56 godina i od negoviot Zbornik od 1456 godina, od prvata avtobiografska bele{ka se doznava deka svojot prestoj go povrzuva so domot na Nikola Span~evi}, identifikuvan od S. Radoj~i} vo liceto na poznatiot srpski kompozitor od XV vek, Nikola Srbin koj rabotel vo @egligovskiot (Mateja~ki) manastir. Deneska Zbornikot, podelen na dva dela se ~uva vo dve razli~ni institucii, edniot vo bibliotekata na Rilskiot

manastir vo Bugarija, a drugiot vo Dràvnata nau~na biblioteka “Maksim Gorki” vo Odesa, Rusija.151 Eden nepoznat knièvnik napi{al êtvoroevangelie od koe e pronajden eden list od

149 Li~enoska Z., 1960, 95; Balabanov d-r K., 1969, 299 - 314; Ma{ni} M.M., 2007 a, 26; Ma{ni} M.M, 2009, 168; 150 Pop Antov \., et all., 1997, 225; 151 Ibid, 227;

60

XVI vek od crkvata Sv. Nikola vo Dlabo~ica, koj vo XIX vek, otprvin se ~uval vo Prizrenskata bogoslovija (Kosovo), a podocna bil odnesen vo Sofiskata narodna biblioteka, pod br. 1352 /10.152 Spored Evangelieto na eromonahot Joanikie od 1592 godina, Bogorodi~inata crkva od Karpinskiot manastir bila zna~aen knièven centar vo XVI vek, vo koj imalo aktiven verski ìvot so 300 kalu|eri. Vo ova poglavje }e bidat tretirani osumnaeset crkovni spomenici vo Kumanovsko od XV do kraj na XVIII vek: Sv. \or|i Pobedonosec i Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino, manastir Kar-pino i Dvojnata crkva (Sv. \or|i i Sv. Nikola) vo Suv Orah, Sv. \or|i vo @egqane, Sv. Duh vo Dobra~a, Sv. \or|i vo Stepance, Sv. \or|i vo Kokino, Sv. Petka vo Dejlovce, istoimenite crkvi Sv. Troica vo êlopek i Karabi~ane, istoimenite crkvi Sv. Nikola vo Strezovce i Beqakovce, Sv. Spas vo Dovezence, Sv. Paraskeva vo Murga{, Sv. Petka vo Pezovo, i istoimenite crkvi Sv. Bogorodica vo Studena Bara i P~iwa. SV. \OR\I POBEDONOSEC VO MLADO NAGORIÎNO

Seloto Mlado Nagori~ino se nao|a na krajniot juèn del na teritorijata na op{tinata Staro Nagori~ino, od desnata strana na rekata P~iwa. Del od seloto leì neposredno do magistralniot pat Kumanovo - Kriva Palanka, oddale~eno 11 km. od gradot Kumanovo.153 Nahi-jata Nagori~ (@egligovska ùpa) ~ie sedi{te bilo Mlado Nagori~ino vo XVI vek pripa|ala na ]ustendilskiot sanxak, a vo vtorata polovina na XVI vek vo Skopskiot sanxak. Mlado Nago-ri~ino bilo edno od zna~ajnite strate{ki mesta i va`ni soobra}ajnici vo minatoto, preku koe minuval patot Skopje - Velbu`d (]ustendil), a za vreme na osmanskoto vladeewe vo nego imalo aktiven verski ìvot za {to svedo~at mnogubrojnite crkvi.154

Edna od najzna~ajnite postvizantiski crkvi, levo od stariot pat Kumanovo - Kriva Palanka do selskite grobi{ta e crkvata Sv. \or|i Pobedonosec od ~ija desna strana od patot, se izdiga poznatiot arheolo{ki lokalitet Kostoperska Karpa ili @egligovski Kamen.155 Za ovoj spomenik sé u{te ne se otkrieni zapisi za vremeto na izgradbata i ìvopisot, zatoa {to dolgo vreme ìvopisot bil varosan, nitu pak so poslednite konzervatorski zafati vo 2007/08 godina, kade {to ktitorskiot zapis nad zapadniot vlez ne e so~uvan, se gledaat goli yidovi. Kako eden od najreprezentativnite monumentalni spomenici vo Makedonija od Osmanliskiot period, predizvikal ogromen inters kaj istraùva~ite na srednovekovnata umetnost. Bil poseten od ruskite i srpskite istraùva~i: N. Kondakov, N. Okuwev, M. Vasi}, \. Bo{kovi}, V. \uri}, J. Haxi - Vasiqevi}, V. Petkovi}, holan|anecot M. Kil i dr. Zasega postojat razli~ni datirawa okolu izgradbata na ovoj hram. Spored odredeni mislewa, moèbi arhitekturata poteknuva od XIII ili XIV vek izgradena vrz postara crkva od XI vek kako {to e slu~ajot so Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino, spored drugi deka e od raniot XV vek od vremeto na Stevan Lazarevi} (1406/07 godina),156 a spored treti deka e od krajot na XVI i po~etok na XVII vek. Srpskiot istraùva~ Miloje Vasi} pretpostavuva deka ovaa crkva bila izgradena kon krajot na XIV i po~etok na XV vek za vreme na despot Stevan Lazarevi}, koga crkvata Sv. \or|i se nao|ala vo neposredno sosed-stvo so Ugqe{ovata oblast i stanala sostaven del na dràvata na despot Stevan, osobeno po porazot vo bitkata na sultanot Musa vo 1412 godina na Novo Brdo (Kosovo), pome|u 1407 i 1427 godina.157 Bugarskiot istraùva~ Jordan Ivanov spomenal deka vo ovaa crkva rabotel srednove-

152 Ibid, 63; Jovan Haxi Vasiqevi} vo 1909 godina ja spomenuva crkvata vo Dlabo~ica kako razurnata crkva Sv. Bogorodica, na koja denes, vo 1939 godina, vrz nejzinite temeli e izgradena nova crkva posvetena na Sv. Jovan; Ova êtvoroevangelie najverojatno poteknuva od crkvata Sv. Nikola kade {to postoi i denes, vo istoimenoto selo Dlabo~ica, Krivopalane~ko, a koe se nao|a vo blizina na kumanovskoto selo Dlabo~ica; 153 Panov M., 1998, 198; 154 Haxi-VasiqeviÊ J., 1901, 4; Idem, 1909, 487 - 488; Radovanovi¢ V.,1928, 2; Ivanov Й, 1970, 134; 155 \or|ievski B, 1989, 95 - 99; 156 Nikolovski A. - ]ornakov D. - Balabanov, K., 1971, 61; Velev I., 1990, 82; Vasi¢ M., 1930, 17 - 32; 157 Pop Antonov \. - Velev I. - Jakomovska To{i} M., 1997, 222;

61

kovniot knièvnik Vladislav Gramatik,158 eden od najrevnosnite rasprostranuva~i na tvore{-tvoto na patrijarhot Evtimij, koj ja posetil vo 1456 godina i napi{al edna kniga vo rakopis Predeli, koja denes se nao|a vo Univerzitetskata biblioteka vo Odesa, pod br. 41, {to zna~i deka nekoga{ crkvata bila skriptorski centar.159 Ova potvrduva deka crkvata postoela vo XV vek, no deka pretrpela izmeni i popravki vo naredniot period. Najbliska hronolo{ka granica postavil belgradskiot univerzitetski profesor d-r Vojislav \uri}, datiraj}i ja okolu 1600 godina, ili vo prvite dve decenii na XVII vek, vedna{ po obnovata na Pe}skata patrijar{ija (1557 godina).160

Za izgradbata na crkvata Sv. \or|i Pobedonosec kako neposreden model posluìla monumentalnata crkva Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino od XI i XIV vek. Se raboti za trokorabna bazilikalna crkva, so razvien vpi{an krst vo pravoagolnata osnova. Na zapadnata strana se nao|a {irok varosan narteks, koj nikoga{ ne bil ìvopisan, izdvoen od naosot, na sredinata

Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino, jugoisto~na fasada, XV/ XVII vek St. George the Victorious in Mlado Nagorichino, south-east facade, XV/XVII century

transept (popre~en korab) i na isto~nata strana tristrana apsida. Inaku, crkvata e gradena od obraboteni kameni blokovi, od svetla do temna oker i òltenikava boja, dolgi i do eden metar, redeni vo horizontalni redovi, a vo izrabotka na prozorcite i ukrasite na gornite delovi e upotrebena crvenikava tula.161 Voo~liva e arhitektonska skulpturalna dekoracija od kamen nad biforite vo {iroki arhivoltni timpani, so zoomorfni i geometriski pretstavi (arabeski) na zapadnata, ju`nata i severnata fasada. Nad apsidata, vo kruèn medaljon se nao|a rascvetan krst so ednakvi kraci i floralni ornamenti. Na biforata od zapadnata fasada na kamenata koloneta

158 Ivanov Й, 1970, 134 - 135; Ivanov veli deka Vladislav Gramatik bil Srbin od Novo Brdo (Kosovo). So potpa|awe na negoviot roden grad pod Turcite vo 1455 godina, na{ol pribeì{te vo @egligovskata oblast, najprvin vo Mlado Nagori~ino, a podocna vo manastirot Matej~e. Toj prestojuval i vo Rilskiot manastir. Stanal op{t pisatel za Srbite i Bugarite i pisatel na Resavskata, srpsko - bugarska redakcija, koj ostavil avtobiografski podatoci na krajot od negovata kniga Predeli, koja se ~uva vo Odeskata uni-verzitetska biblioteka, N0 41; 159 Ivanov† Й., 1931, 26 - 28; Idem, 1970, 134 – 135; Velev I., 1990, 105; 160 PetkoviÊ V., 1950, 203; Nikolovski A.- ]ornakov D. - Balabanov K., 1971, 61; Ma{ni} M.M., 2007, 131; Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 437 - 439; Ma{ni} M.M., 2008, 70; Ma{ni¢ M.M., 2012, 19 – 20; 161 Zisovska J., 1994, 50 51, sl. 5; Masevski D., 2006, 83, sl. 11; Cultural Heritage ..., 2004, 25 - 26;

62

e vreàn Heraklov jazel, ist kako na staronagori~kiot hram, koj simbolizira za{tita na umreniot.162 Ovaa dekoracija ima vlijanie od isto~nohristijanskata umetnost, poto~no od er-menskata. Na zapadnata, ju`nata i severnata fasada e vidliv saracenski lak od crno - òlti kvadrati nad timpanonite so bifori, vlijanie od turskite xamii, a vidlivi se i èlezni tran-zeni na pravoagolnite tesni prozorci, monoforite i biforite, kakvi {to se sretnuvaat samo na turskite gradbi, {to zna~i deka tie se namesteni vo isto vreme koga bila izgradena crkvata. Slepite arki na konzoli, od nadvor ja oslikuvaat svodnata struktura vo vnatre{nosta. Prisutni se elementi karakteristi~ni za islamskoto graditelstvo, na prvo mesto niska slepa kupola vrz pandantifen sistem vo presekot na centralniot korab i transeptot, koja od nadvor ne se izdiga

Bifora, zapadna fasada Kamena dekoracija so bifora, ju`na fasada Double lance window, west facade Decorativ plastic made of stone, with Double lance window, south facade

Kamena dekoracija na severnata fasada Podna rozeta, naos Decorativ plastic made of stone, north facade Rosete on the floor, nave

nad pokrivot. Vakov vid na kupola so fiktiven tambur e izgraden i vo crkvata Sv. Arhangel Mihail vo Bora~, centralna Srbija, od 1533 godina.163 Podot na crkvata e poplo~en od {iroki pravoagolni, kameni plo~i. Interseno e {to pri vlezot vo naosot, se nao|a podna dvanaeset-listna rozeta od kamen, oboena so temnocrvena i temnozelena boja, kakva {to se sretnuva i vo crkvata Sv. Spas vo Dovezence, {to ne e isklu~iva verojatnosta deka se raboti za ista gradi-telska tajfa, ermenska kolonija koja se naselila vo ovie prostori, karakteristi~na za pove}e ègligovski crkvi od postvizantiskiot period gradeni vo XVI i XVII vek. Toa ne naveduva crkvata da ja datirame kon krajot na XVI i po~etok na XVII vek.164 Vo periodot na Prerodbata, od ju`nata strana na crkvata po dolìna na naosot bil dograden otvoren drven trem, snimen pri

162 Filipova S., 2001, 26 - 27, sl. 7; Krsti} S., 2010, 19, sl. 54; Haxi-VasiqeviÊ, J., 1928, 95; 163 Kiel M., 1971, 248 - 249; Krsti} S., 2010a, 19, sl. 50 - 53 i 55, crt. 9 i 10 ; 164 Ma{ni} M.M., 2007, 131 - 132; Krsti} S., 2010a, 19, sl. 56 i 57 ;

63

posetata na V. Petkovi} vo 1950 godina. Deneska ovoj trem ne postoi, a se gledaat samo kamenite ispusti na koi se potpiral tremot.165

Od mno{tvoto vreàni grafiti, na zapadniot i ju`niot yid na naosot, se doznava za patnicite koi vo razli~ni vremenski periodi prestojuvale vo ovoj hram: dubrovni~ki patepisci i vlastela: Junius Nic Restidio, trgovec Marino Nikolich Raguseo, 1664, Nicolo Bucchia, 1689 godina; bele{ka za tursko-avstriskata vojna od Budim i [tip do Ban i Veles, koga Germancite gi zazele od Turcite, vo 1690/91 godina; ikonopisecot Branko od Erusalim, 1771 godina; Kosta erej, 1790 godina; Trajko |ak, 1824 godina; monahot sv. Mihajlo Pantelejmon od Nerat, roden od Prizren, 1837 godina; Ne{o, begli~ki monah; pop Kostadin 1861 godina; a na eden od stolbovite ima dva zapisi: samokovski arhierej Evrem, 4.04.1730; i eromonah Mihail od Sv. Arhangeli - Ku~evi{te, Skopsko, koj vo 1823 godina bil daskal vo Kumanovo.166 Stariot ìvopis vo naosot dolgo vreme bil pokrien, sé do 1998/99 godina koga se napraveni eksperimentalni sondi na varosanite povr{ini i se otkrieni delovi od likovite na svetitelite i nivnite signaturi, a ve}e vo 2007/08 godina so konzervacija na yidnite povr{ini na stru~nite lica od Nacionalniot konzervatorski centar od Skopje i Muzejot od Kumanovo, moè da se vidi re~isi celosnata ikonografska programa. Inaku, ova slikarstvo nikoga{ ne

Freski vo oltarska apsida Frescoes in altar apse bilo preslikuvano, osven vo poslednata ~etvrtina na XIX vek vo kupolata, kade {to e naslikan Hristos Vsedrìtel so Nebeska liturgija vo tamburot, prosledena so o{teteni figuri na angeli i ~etirite evangelisti na pandantifite: sv. Jovan, sv. Marko, sv. Matej i sv. Luka, koga bil izraboten i visokiot drven ikonostas vo crkvata (1872). Nesomneno e deka yidnoto slikar-stvo vo otarot i naosot poteknuva od isto vreme so izgradbata na crkvata.167 Na isto~niot yid, vo oltarskata apsida, vo konhata najgore bila naslikana Bogorodica na prestol so maliot Hristos vo skut, flankirana so dva arhangeli koja e uni{tena, a ista takva scena bila naslikana i vo strezovskata crkva Sv. Nikola od 1606 godina, od koja se so~uvani dolnite delovi. Pod nea e friz od edinaeset bisti na arhierei, od koi se otkrieni sedum: sv.

165 PetkoviÊ V., 1950, 911, sl. 600; 166 Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 439; Ivanov† Ü., 1931, 26 - 28; Idem, 1970, 135; Velev I., 1990, 105; Ma{ni} M.M., 2007, 149; 167 Ma{ni} M.M., 2008, 70 - 73;

64

Leontij, sv. Meletij, sv. Vukol, sv. Ipolit, sv. Kliment Ankirski i sv. Neofit. Nad sv. Leontij se gleda o{teten medaljon so poprsje. Pod nizata so bisti e naslikano Pri~estuvaweto na apostolite, kade e prikaàn dvoen Hristos pod baldahin, so dvajca angeli koi dràt ripidi i serafim pome|u niv, kako gi blagoslovuva apostolite, so leb od ednata, i so vino, od drugata strana, isto taka analogna so strezovskata crkva i so Bogorodi~inata crkva od manastirot Treskavec, Prilepsko.168 Najdolu, vo prvata zona e Liturgiska slu`ba na arhiereite vo poklo-nuvaweto na Agnec Bo`ji, kade {to scenata so Agnec e o{tetena. Arhiereite se prikaàni vo cel rast svrteni kon Agnecot, severno od prozorecot e sv. Vasilij Veliki, po nego sv. Grigorij, sv. Nikola i sv. Petar Aleksandriski (?), na koi odvaj im se ~ita signaturata, a ju`no, sv. Jovan Zlatoust, sv. Atanasij, sv. Kiril Aleksandriski i sv. Jovan Milostiv, prodolùvaat na isto~-niot yid so sv. Sergej, sv. Erotej, pa na ju`niot yid na |akonikonot so sv. Dionisij, sv. Ipatij i sv. Spiridon. Vo protezisot se naslikani sceni od sv. Nikola od koi se so~uvani samo tri na ~elniot isto~en yid, vo gornite zoni: Ra|awe na sv. Nikola, ûdoto vo moreto i Smrtta na sv. Nikola, a na severniot yid e naslikana scenata ûdoto na trojcata pravednici spaseni od me~. Vo |akonikonot isto taka na ~elniot, isto~en yid e naslikan ciklusot od ìvotot na sv. Bogo-rodica, so nekolku so~uvani sceni: Sv. Joakim i Ana nosat darovi za prvosve{tenikot Ruvim, Blagovesti na sv. Joakim, Blagovesti na sv. Ana, Ra|awe na Bogorodica, dodeka na ju`niot yid se nao|a scenata: Vovedenie na malata Bogorodica vo hram. Na ju`niot yid od |akonikonot, ved-na{ nad arhiereite, vo vtorata zona se naslikani tri sceni od Stariot zavet: ûdoto vo Hona, Tri mom~iwa vo zaàrana pe~ka i Daniel vo lavjata pe{tera. Za ovie sceni, lokalniot zograf bil inspiriral od freskite od |akonikonot na mateja~kiot manastir, od 1348/50 godina. Vo lakot na |akonikonot, vo dolnata zona e naslikan lik na |akon Roman (?), so kadilnica vo des-nata i darohranilnica vo levata raka.169 Vo naosot se vidlivi fragmenti so scenite od ìvotot na sv. \or|i, Hristovite stradawa i Golemite praznici. Vo slepata kupola e naslikano novoto slirstvo od krajot na XIX vek, vo kalotata e dopojasieto na Hristos Vsedrìtel, vo tamburot Boèstvena liturgija, a na pandantifite, likovite na ~etirite evangelisti: Luka, Jovan, Marko i Matej. Scenite so Golemite praznici bile naslikani na svodnite povr{ini, no se mnogu o{teteni. Od so~uvanite fragmenti se raspoznavaat samo Sretenie, na ju`niot yid i Vleguvawe vo Erusalim, na sever-niot yid. Pod Golemite praznici, vo ~etvrtata zona, se naslikani sceni od ûdata i para-bolite Hristovi, na ju`niot: Hristos i Zakhej i Isceluvawe na bolniot od vodena bolest, na zapadniot: Hristos ja isceluva te{tata na sv. Petar, i na severniot yid: Javuvaweto na Hristos na Tiverijadskoto more, so dve sceni od ûdesniot lov: Apostolite trgnuvaat na ribolov, i Hristos od bregot im kaùva da ja frlat mreàta od desnata strana na ~unot. Vo tretata zona e ciklusot od Stradawata Hristovi, na ju`niot yid, se otkrieni {est kompo-zicii: Molitva vo Getsimanskata gora, Juda gi prima srebrenicite od Ana i Kajafa, Hristos pred Pilat, prodolùva na zapadniot yid so Trikratnoto odrekuvawe na sv. Petar, pa na severniot yid so: Patot na Golgota, Ka~uvawe na krst i Trojno Raspetie (Hristos pome|u dvajca razbojnici). Tuka zavr{uvaat ovie ciklusi, zavr{nite sceni se uni{teni, a povr{inata na yidot e o{tetena. Vo vtorata zona se naslikani scenite so patronot na hramot, sv. \or|i. Na ju`niot yid se identifikuvani scenite: Ma~eweto na sv. \or|i na trkalo, Ubivawe na

preobratenite carevi vojvodi, Ma~eweto na sv. \or|i vo var, Sv. \or|i pred car Dioklecijan pie otrov, Zabivawe na klinci vo stapalata na sv. \or|i, Kam{ikuvawe so volovski ìli, na zapadniot yid - Ma~eweto na sv. \or|i so èlezni grebla, dodeka na severniot yid e ote`nata identifikacijata poradi fragmentarnata sostojba, verojatno Sv. \or|i go ubiva zmejot, pod scenata Ka~uvawe na krst. Isto taka, vo vtorata zona na zapadniot yid, nad vlezot e naslikana kompozicijata Uspenie na sv. Bogorodica, koja ne e voobi~aena kako vo drugite crkvi. Prika-àno e prenesuvaweto na teloto na Bogorodica kon grobot na Getsimanija (kako vo manastirot Matej~e). Najdolu, vo prvata zona se naslikani stoe~ki figuri na svetiteli. Na ju`niot yid od istok kon zapad se naslikani: sv. Evstratij, sv. Avksentij (?), sv. Evgenij, sv. Prokopij, sv. Niki-

168 Mitrevski N., 2009, 292; 169 Ma{ni} M.M., 2007, 131 - 151; Krsti} S., 2011, 9; Ma{ni¢ M. M, 2012, 22 ;

65

ta, nad ju`niot vlez dopojasija na sv. Andronik i sv. Sava Stratilat, nizata prodolùva so sv. Dimitrija, sv. Nestor, pod prozorecot sv. Kuzman (?), i poslednite dvajca se bez signaturi, najverojatno, sv. Damjan i sv. Pantelejmon. Na zapadniot yid, nizata od stoe~ki figuri od jug kon sever, prodolùva so: sv. Gerasim, sv. Teodosij Op{teìtel, sv. Pahomij i Angel Gospodov vo mona{ka obleka, severno od vlezot se naslikani: sv. Antonij Veliki, sv. Evtimij Veliki, i carskata dvojka, sinot i majkata, sv. Konstantin i Elena. Vo prozorcite na ju`niot yid, na po{irokata bo~na strana se naslikani dopojasija na svetiteli, edniot e sv. Flor, a vo drugiot prozor ne se raspoznava svetitelot. Prozorcite se ukraseni so slikana dekoracija od stili-zirani palmeti i triagolnici. Na zapadniot i ju`niot vlez vo naosot, na dovratnicite se so~uvani Golgotskite krstovi (kriptogramot na Isus Hristos), kakvi {to se sretnuvaat na Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino i na Dvojnata crkva vo Suv Orah.

Freski na juèn yid, naos Frescoes of south wall, nave Na stolbovite se naslikani svetite vojnici vo cel rast, so~uvani fragmentarno, a vo dolnata zona se re~isi sosema uni{teni. Na ju`niot stolb vo oltarot, na isto~nata strana, gore se ~ita samo natpisot na sv. Nikifor, a dolu e sv. Dorotej, na severnata strana se ~ita samo signaturata na sv. Savin, i na ju`nata, sv. Tirs. Na jugoisto~niot stolb vo naosot, na zapadnata strana, gore e naslikan sv. Markian, a dolu sv. \or|i; na ju`nata strana, gore, sv. Evlanbij, a dolu sv. Efrem Siriski; na isto~nata strana, gore sv. Onisifor, a dolu evangelistot Matej, i na severnata strana, dolu sv. Nikola. Na jugozapadniot stolb vo naosot, na zapadnata strana, sv. Eleazar, na severnata strana, sv. Sebastijan, na isto~nata strana sv. Ezakust, i na severnata strana sv. Lup. Prisutno e me{awe na starogr~ki i crkovnoslovenski signaturi, a svitocite se ispi{ani isklu~ivo so crkovnoslovensko pismo.170 Vo celina gledano, moè da se zabeleì deka ne samo arhitekturata, tuku i fresko - sli-karsvoto ja sledi programata na staronagori~kiot hram. Analogii na slikarstvoto od ovaa crkva nao|ame so slikarstvoto na Sv. Nikola vo Strezovce (1606), Sv. Petka vo Mlado Nago-

170 Ma{ni} M.M., 2007, 141 - 147; Ma{ni¢ M. M, 2012, 21 - 24 ;

66

ri~ino (1628), Dvojnata crkva vo Suv Orah (XVI - XVII vek) i Sv. Arhangeli vo Ku~evi{te, Skopsko (1631). Glavniot zograf na mladonagori~kiot hram e mnogu blizok so eden od zografite vo naosot na Slivni~kiot manastir vo Prespa (1612), koj e avtor na Deisisnata plo~a od 1606/07 godina od manastirot Sv. Jovan Prodrom vo Slep~e, Demirhisarsko, i na ìvopisot vo nar-teksot na manastirot Sv. \or|i Polo{ki, Kavadare~ko, od 1608/09 godina, kade bil ilustriran ciklusot na sv. \or|i. 171

Denes, crkvata ima nov visok i drven ikonostas od 1872 godina so tri reda na ikoni i Golem krst na vrvot. Ikonostasot e izraboten za vreme na epitropot Krsto Axin, ~ie ime i godina se napi{ani nad carskite dveri, a koj najverojatno poteknuval od mladonagori~kata maala Axinci.172 Prestolnite, prazni~nite ikoni, i carskite dveri gi naslikale Veno i Zafir Zograf, vo 1868 godina. Tuka rabotel i zografot Veno Iliev(i}), koj se potpi{al, bez datum, na ikonata od sv. Dimitrija, na ikonostasot.173 Bez somnenie, crkvata Sv. \or|i Pobedonosec e eden od najzna~ajnite spomenici na kulturata vo R. Makedonija od postvizantiskiot period, kako vo pogled na arhitekturata, taka i vo pogled na yidnoto slikarstvo.

VOVEDENIE NA SV. BOGORODICA VO SUV ORAH - MANASTIR KARPINO -

Seloto Suv Orah e oddale~eno 25 km. od Kumanovo, spa|a vo jugozapadniot del na op{tina Staro Nagori~ino i dopira do op{tinata Kratovo. Manastirot Karpino se nao|a vo blizina na seloto Suv Orah, oddale~en 4 do 5 km. od seloto.174 Ovoj hram go praznuva denot na Golema Bogorodica, odnosno Uspenie na Bogorodica (28 avgust), den koga crkvata e osvetena, inaku e posvetena na Vovedenieto na sv. Bogorodica vo hram (4. dekemvri). Se nao|a vo neposredna bli-zina na Pavlinska maala, a lokalnoto naselenie ja narekuvalo Bogorodica Strasna (@alna).175 Spored narodnoto predanie crkvata bila podignata vo XI vek, a spored zapisot od XIX vek vo oltarskata apsida, {to e nesiguren podatok koj se so~uval vo predanieto, od XII vek (1100 godina). Karpinskiot manastir Vovedenie na Presveta Bogorodica, za prvpat se spomenuva vo Evangelieto napi{ano vo letoto 1592 godina od vremeto na proigumenot kir Joanikie eromonah, koe se nao|a vo crkvata Nikoqac vo Bijelo Poqe, R. Crna Gora i vo rakopisniot apostol od XVII vek koj se ~uva vo Narodnata biblioteka vo Belgrad, a pripa|al na manastirot Prohor P~iwski. Otprvin, Bogorodi~inata crkva bila poistovetuvana so manastirot Arhiqevica (Haqince), dene{noto kumanovsko selo Aqince koe se nao|a vo blizina na manastirot Karpino. O~igledno e deka se raboti za gre{ka bidej}i Bogorodi~ina crkva imalo i vo blizina na manastiri{teto vo Pre{evskiot region, a koj isto taka spa|al vo oblasta @egligovo.176

Manastirot bil zna~aen knièven centar vo XVI vek, vo koj imalo aktiven verski ìvot so 300 kalu|eri. Vo trebnikot od XVI vek, po kaùvawe na eromonahot Josif Risti}, do 1880 godina imalo preku 60 knigi. Podocna ovie rakopisni knigi se zemeni od drugite manastirski crkvi, od kade se gleda deka vo ovoj manastir vo XVI, XVII i XVIII vek imalo ìvot. Karpinskiot manastir raspolagal so dosta golem imot, nivi, gradini, livadi, nedvièn imot i dobitok. Za toa svedo~i Kondikata (inventarnata kniga) na ]ustendilskata mitropolija od 1846 godina. Opisot na sostojbata go napravil gr~kiot vladika Dionisij ]ustendilski, napi{ana od igume-not Hrisant. Pokraj srebreni predmeti i sadovi, manastirot poseduval bogata manastirska biblioteka od edinaeset rakopisi na pergament, dvanaeset minei, dva apostoli, eden oktoih, eden triod, eden psaltir, eden irmologion, eden kirjakodromion, i devetnaeset hartieni rako-

171 Ibid, 148 - 149; 172 Ivanov† Й.,1970,135; 173 Ibid, 135; Evidnetirani ikoni …. , 1987, 110 - 115; 174 Panov M., 1998, 220 ; 175 www.kumanovo.ca/kultura/sazda.pdf (Sazdo Vasilev – Česmadžiski: Selo Orah – Suv Ora, str. 24); 176 Haxi Vasiqevi¢ J., 1909, 459 - 462; Pop Antov \., et all., 1997, 90 – 91;

67

pisi, odneseni vo Belgrad, Sofija, Moskva i dr.177 Toa zna~i deka manastirot Karpino bil zna-

aen kulturen i knièven centar, taka {to vo po~etokot na XIX vek vo nego tvorel igumenot Kiril Pej~inovi} (1806 - 1812). Po narodnoto predanie od lokalnoto naselenie, ovoj manastir mnogu se zadolìl na kratovskite spahii, koi gi drèle okolnite sela kako svoi gospodari. Ne se znae koga manas-tirot bil otkupen od kratovskiot beg Ahmed âlma i koga potpadnal pod tursko tutorstvo. Za da go otkupat manastirot so okolnite sela, hristijanskoto naselenie sobiralo sredstva, so narodna milostina, duri go prodavale i srebreniot nakit na ènite, za koi najmnogu se zazel nekoj si

dedo Karavaq od Dren’k i makre{kite popovi.178 Taka, vo XIX vek za dobrobit na ovoj manastir najmnogu se istaknal pop Bojko od Suv Orah, koj dolgo vreme bil igumen na ovoj manastir. Vo 1878 godina koga narodot od Kumanovskata i Palane~kata kaza se krenal na oru`je baraj}i soedinuvawe so srpskata dràva, ovoj manastir bil vtoriot glaven vostani~ki centar. Poradi toa igumenot Bojko bil suden pred voen sud vo Pri{tina i osuden na ve~no zato~eni{tvo, od kade ne se ni vratil. Posle igumenot Bojko, vo manastirot kako ~uvar od Turci i Arnauti se vovlekol nekoj si Hasan Su{ovalija od Kumanovo. Toj vovel egzarhiska crkovna uprava i ve}e vo 1897 godina manastirot bil pod egzarhiska uprava.179

“Воведение на св. Богородица” - mанастир Карпино vo Suv Orah, jugozapadna fasada, 1592 godina Church “Presentation of the Holy Virgin” in Suv Orah - Karpino Monastery, south - west facade, year 1592

Spored natpisot na ju`niot yid vo oltarot, crkvata e obnovuvana vo 1892 godina za vreme na sve{tenikot Pahomie, koga e dodaden i drveniot trem na drveni stolbci (gredi) od zapadnata strana, edno od glavnite obele`ja vo prerodbenskiot period. Vakvi tremovi se dodadeni na pove}e postvizantiski crkvi vo Kumanovsko, na sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino, koj vo sredinata na XX vek e otstranet, na istoimenite crkvi, Sv. Bogorodica vo P~iwa i Studena Bara i na istoimenite crkvi Sv. Nikola vo Strezovce, Ora{ac, Kolicko i Vince. Naslikanata, pak, zapadna fasada so novi freski od 1892 godina e rezultat na tu|ite pro-pagandi i pritisoci za ostvaruvawe na nivnite celi vo Makedonija, na crkovnoto dvovlastie, za

177 Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 459 ; Ivanov Ü., 1970, 138 140; Masevski D. - Arsovski, M., 2003, 199; Velev I, 2008, 68; Krsti} S., 2010, 126, TraŸ~ev G, 1933, 86 - 87; 178 TraŸ~ev G., Manastirite v Makedoni®, Sofi® 1933, str. 86; Хаџи- Васиљевић J, 1909, 462; 179 Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 459 - 462; Masevski D. - Arsovski M., 1996, 136 - 142; Velev I., 1990, 104 - 105; ]ornakov D., 2009, 191 - 195; Krsti} S; 2010, 127 ;

68

prevlast, pome|u bugarskata egzarhiska i srpskata patrijar{iska pravoslavna crkva. Tokmu od ovie pri~ini i bile preslikuvani novi freski vrz starite, kako {to e slu~aj so ovaa manas-tirska crkva i drugite postvizantiski crkvi od XVI i XVII vek, vo @egqane, Strezovce, Beqa-kovce, Pezovo, P~iwa i Studena Bara.

Manastirot bil aktiven do krajot na Vtorata svetska vojna. Vo nego ìveele, rabotele i upravuvale so imotot: igumeni, kalu|eri, popovi i selani so postojana rabota vo manastirot, a od niv najmnogu prestojuval pop Boris so bela brada i kosa (Bel pop), kade {to umrel vo 1925 godina i bil pogreban vedna{ do crkvata. Zabeleàn e i prestojot na igumenot Julij, po poteklo Rusin, roden vo Ukraina vo okolinata na Kiev, koj se {koluval vo Sveta Gora, i koj posle Revolucijata vo Rusija do{ol vo Jugoslavija. Od skopskiot vladika Josif bil ispraten na rabota vo manastirot Karpino okolu 1921/22 godina, kade ostanal sé do negovoto strelawe od strana na bugarskiot okupator vo oktomvri 1943 godina. Za vreme na prestojot, igumenot Julij gi adaptiral konacite i ja izgradil zgradata od kamen, od severnata strana na crkvata, koja so podocne`niot poàr od 1944 godina, ne izgorela. Po Vtorata svetska vojna i agrarnata reforma vo 1946 godina, manastirskite zemji{ni posedi i dvata ~iflika vo selata Makre{ i Kanarevo se zemeni od manastirot i podeleni na selanite ~iv~ii i bezzemja{i.180

Severna fasada North facade

Vodej}i se od pi{anite dokumenti moè da se kaè deka manastirot Karpino bil skrip-torski centar koj se spomenuva vo 1592 godina, {to zna~i deka bil izgraden pred 1592 godina, vrz temeli na postara crkva od XIV vek. Prvobitnata crkva se spomenuva vo Povelbata na car Stefan Du{an, {to ja poseduval sevastokratorot Dejan, koja bila gotova pred 1349 godina.181 Od taa crkva ne e so~uvano ni{to. Se raboti za spomenik od turskiot period, od krajot na XVI vek. Na severozapadnata strana na crkvata, od isto vreme so arhitekturata e izgradena i visoka kam-banarija od kameni blokovi, so kvadraten presek. Na vtoroto nivo se nao|aat dva tesni verti-kalni otvori vo funkcija na bifora. Na tretoto nivo ima {irok kruèn otvor - okulus, a najgore e osmostraniot yidan tambur so limen pokriv i krst na vrvot. Crkvata Vovedenie na sv. Bogorodica pretstavuva bezkupolna, ednokorabna izdolèna gradba so pravoagolna osnova koja vo isto~niot del zavr{uva vo razbien trikonhos,182 i kako

180 www.kumanovo.ca/kultura/sazda.pdf (Sazdo Vasilev – Česmadžiski: Selo Orah – Suv Ora, str. 25 - 26); 181 Velev I., 1990, 104 - 105; Krsti} S; 2010 , 127 ; 182 PetkoviÊ V., 1950, 145; Bo{koviÊ ™., 1976, 149; Zisovska J., 1994, 48 - 49, sl. 3; Masevski D., 2006, 82, sl. 7 i 9; Krsti} S, 2010, 128;

69

takva e edinstven primer vo kumanovskiot kraj i po{iroko. Pripa|a na heterogena grupa spo-menici so neobi~ni arhitektonski re{enija. Analogna e so crkvata Sv. Arhangel Mihail vo Trn, Bugarija od 1580 godina, so taa razlika {to taa ima dve kupoli.183 Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi. Prvobitniot pokriv od kameni plo~i ne e so~uvan. Crkvata e yidana od golemi kameni blokovi fugirani vo kombinacija so pomali obraboteni i neobraboteni kamewa so siva boja. Na zapadnata fasada se nao|a glavniot tesen vlez, a na ju`nata, sporedniot. Od zapadnata strana, vo prerodbenskiot period ima dogradeno drven otvoren trem potpren na ~etiri drveni stolbci, so niska drvena ograda. Na isto~nata strana, crkvata odnadvor ima tri pravoagolni apsidi, vertikalno naglaseni, ednata na isto~nata, drugata na severnata i tretata na ju`nata fasada, koi odnatre zavr{uvaat vo konhi, pa taka crkvata deluva kako trikonhos. Stopuvaweto na konhite vo yidnata masa ima ermenski i gruziski vlijanija. Site tri apsidi od-nadvor se dekorirani so {iroka slepa arka razbiena so pravoagolen otvor za{titen so èlezni tranzeni {to bila ~esta pojava kaj xamiite i crkvite gradeni vo Osmanliskiot period. Ana-logii so pravoagolni apsidi vertikalno naglaseni sretnuvame kaj ègligovskite crkvi: Sv.

\or|i vo Kokino, Sv. Spas vo Dovezence i Sv. Paraskeva vo Murga{.184 Severniot yid na crkvata nema otvori, osven na apsidata. Na ju`niot yid se nao|aat pet pravoagolni otvori za{titeni so èlezni tranzeni i edna kvadratna plitka ni{a. Sosema na krajot, na rabot kon isto~niot yid se nao|a yidan potporen stolb - trapezna kontrafora, {iroka okolu 1 m.

Manastirot Karpino ima interesna vnatre{na arhitektura. Po dolìna e podelen na tri dela, narteks, naos i oltar. Po svojata arhitektonska dispozicija potsetuva na Sv. \or|i vo @egqane. Narteksot nekoga{ bil ìvopisan, denes e pokrien so malter, belo varosan, za {to svedo~i edinstvenata freska od prvobitniot ìvopis na zapadniot yid. Severniot i ju`niot yid na narteksot se razbieni so po dve slepi {iroki arhivolti (travei) i istureni pilastri pome|u niv, analogni so pove}eto ègligovski crkvi: Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino, Sv. \or|i vo @egqane, Sv. Duh vo Dobra~a, Dvojnata crkva vo Suv Orah i Sv. \or|i vo Stepance, kako i so Slivni~kiot manastir Sv. Bogorodica od 1607 godina, lociran visoko nad Prespanskoto Ezero i manastirot Treskavec (Uspenie na sv. Bogorodica) pod Zlatovrv, 10 km. od Prilep. Inaku, crk-vata e pokriena so polukruèn svod. So~uvan e prvobitniot pod od {iroki kameni plo~i. Naosot na crkvata e razigran so po dve {iroki konhi, na severniot i ju`niot yid, razbieni so pravoagolni otvori koi gore zavr{uvaat la~no, a koi zaedno so isto~nata oltarska konha go so~inuvaat trikonhosot. Vo oltarskata apsida, na isto~niot yid se nao|a centralnata {iroka apsidalna konha i severno od nea, pomala proskomidijalna konha. Vo centralnata konha se nao|a mal pravoagolen otvor koj kon nadvore{nosta trapezno se stesnuva vo vertikalen zasek, a na severniot yid vo oltarot se nao|a mala pravoagolna ni{a, ~ij goren del zavr{uva so turski lak. Na ju`niot yid vo oltarot, na crkovnoslovenski jazik e ispi{ana godinata 1892, koga bil obno-ven ìvopisot, za vreme na nastojatelot Pahomie. Vo crkvata Vovedenie na sv. Bogorodica se zabeleùvaat dva sloja na ìvopis. Postariot ìvopis poteknuva od krajot na XVI vek, a ponoviot od krajot na XIX vek. Od prvobitniot ìvopis e so~uvana freskata na Bogorodica Oranta so maliot Hristos na gradite, vo cel rast, naslikana vo konha na zapadniot yid, ju`no od vlezot na narteksot, koja obi~no se slikala vo oltarskata apsida. Ovde e napraven isklu~ok so ogled na toa {to taa e tuka kako patron na crkvata i verojatno e del od ciklusot na sv. Bogorodica koj bil naslikan vo narteksot, no za àl, od toj ciklus, ne e so~uvano ni{to drugo. Analogna e so freskite vo oltarskite apsidi na crkvite Sv. Petka vo Beqakovce od 1606 godina, Dvojnata crkva (Sv. \or|i) vo Suv Orah i Sv. Spas vo Dovezence od XVI/XVII vek.

So najnovite konzervatorski zafati na stru~nite lica od NKC vo Skopje i Muzejot od Kumanovo, od 2009 - 2011 godina, se otkrieni starite freski od 1592 godina, vo prvata i vtorata zona na naosot. Pokraj spomenatata freska vo narteksot, se raspoznavaat nekolku pretstavi na svetiteli vo naosot i oltarot i niza od medaljoni so poprsja na ma~enici.185

183 Min~eva K., 2007, 20; 184 Krsti} S., 2002, 111 - 112, sl. 3, crte` 1; Eadem, 2006, 71 - 73, crte` 1, sl. 7; 185 Ma{ni} M. M., 2010, 305 - 320;

70

Na isto~niot yid, vo oltarskata apsida e naslikana dopojasno sv. Bogorodica Majka Bo`-ja so dvete race polukrenati nagore i so maliot Hristos na gradite vo neobi~en petokrak medaljon,186 a pod nea friz od ~etiri bisti na ekumenskite oci, od sever kon jug: Amfilokij, Dometijan, Meletij i Tarasij. Pod ovoj friz, najdolu e naslikana liturgiskata slu`ba na sv. Vasilij Veliki (severno) i sv. Jovan Zlatoust (ju`no) vo Poklonuvaweto na Agnec Bo`ji. Ju`no od apsidata, vo prvata zona e naslikan |akonot sv. Roman vo cel rast, a nad nego, vo vtorata zona dopojasieto na sv. Kiril Aleksandriski.187 Severno od apsidata, vo |akonikonskata konha e nas-likan arhi|akon Stefan, a nad nego e naslikana ednodelnata kompozicija Blagovesti. Sosema gore na vrvot vo polukru`niot timpanon, nad apsidata e naslikana trodelna pretstava na Hristoviot ubrus (levo), Bo`ja raka, koja gi dr`i du{ite na vernicite (vo sredinata), i Hris-tos }eramida ili Keramion (desno). Preku ovie retki ikonografski pretstavi vo hristijan-

Freski na isto~en yid, oltar Frescoes on the east wall, altar

skite crkvi e izrazena simbolikata na site svetiteli koi ja izrazuvaat molitvata, obra}aj}i i se na Bo`jata raka, vo segment od svetlinata. Vo Bo`jata raka se naslikani nekolku glavi na pravednici koi yirkaat od prstite na zatvorenata Hristova dlanka, a vo Keramion, isto kako i kaj Ubrusot,188 e naslikan nerakotvorniot obraz na Hristos, na tula ili }eramida so pravo-agolna forma. Ikonografski, ovie tri pretstavi dobivaat nova simbolika, koja se temeli na novata soteriolo{ka i iskupitelna uloga na Hristoviot `ivot i dejstvuvawe, kako i na nemi-novnosta i neizvesnosta na negovoto Vtoro doa|awe. Ne e isklu~ena nitu funerarnata uloga na

186 Krsti} S., 2011, 11 ; 187 Nikolovski A. - ]ornakov D. - Balabanov K., 1971, 62; Ma{ni} M. M., 2010, 305 - 320; 188 Erminó®, 1868, 299 - 300; Od vremeto na Konstantin Veliki, slikite so Hristos stanuvaat pobrojni vo hristijanskite crkvi, osobeno vo vtorata polovina na IV vek, koga bil prifaten vistinskiot lik na Hristos koj ne e izraboten od ~ove~ka raka, tuku otpe~aten od samiot Hristos, a toa e t.n. “Nerakotvoren obraz.” Spored. Evsevij, oboleniot siriskiot car Avgar, li~no go povikal Hristos da dojde kaj nego i da go izle~i, no Spasitelot bil spre~en, i mu go ispratil negoviot otpe~aten lik na ubrus (krpa), taka {to, {tom go doprel Hristoviot lik, vedna{ ozdravel. Scenite so carot Avgar se naslikani vo manastirot Matej~e, vo XIV vek; Krsti} S., 2011, 10;

71

negovite sliki kako za{tita i nade` vo spasenieto na kone~niot sud.189 Ovie pretstavi edin-stveno gi sretnuvame u{te i vo Dvojnata crkva vo Suv Orah, vo ju`niot korab posveten na sv. Nikola. Na severniot yid vo oltarot najdolu e scenata Vizija na Petar Aleksandriski, a nad niv vo vtorata zona medaljoni so poprsja na starozavetnite proroci, Kuzman, Damjan i Pante-lejmon, dodeka na ju`niot yid, dolu se dopojasni figuri na Konstantinopolskiot patrijarh, sv. German i gologlaviot starec so dolga {ilesta bela brada, pustonoìtelot sv. Onufrij, a gore medaljoni so poprsja na svetite ma~enici: Sergej, Vakh, i Avksentij, eden od petozarnite ma~e-nici, koj nastradal vo ermenskata Sevastija.

Na ju`niot yid vo naosot, vo prvata zona, od istok kon zapad se naslikani: dvajca arhi-erei, u~esnici na Vtoriot Nikejski sobor, dopojasieto na sv. Atanasij, isto~no od prozorecot, i signaturata so fragmenti od sv. Nikola, zapadno od prozorecot. Vo ju`nata konha, najgore e nas-likana edinstvenata scena od Golemite praznici, Preobraènie Hristovo, preslikana odozgo-ra so nov ìvopis, od koj se nayiraat glavite na svetite proroci Ilija i Mojsej, i delovi od

Sv. Trifun (levo) i sv. Evrosim (desno), severen yid, naos St. Tripho (left) and St. Euvrosim (right), south wall, nave trojcata apostoli (Petar, Jakov i Jovan) od tradicionalnata ikonografija. Vo dolniot del na konhata, isto~no od prozorecot e naslikana frontalna figura na svetiot voin Merkurij, so {ilest {lem na glavata, kopje, lak i {tit vo levata raka i me~ vo desnata raka ispraven nagore. Identi~na pretstava so sv. Merkurij se sretnuva vo Dvojnata crkva vo Suv Orah, na ju`niot yid vo ju`niot korab. Zapadno od prozorecot e naslikana sv. Bogorodica sednata na tron so maliot Hristos vo skut.190 Nejziniot prototip e otkrien vo staronagori~kiot hram, postar tip na Bogorodica Kiparska, koja so dvete race go drì Hristos, a toj ja blagoslovuva so instru-mentite na strasta, bez prisustvo na angel.191 Ovoj tip na Bogorodica go sretnuvame vo apsidata na Sv. Nikola vo Strezovce i vo Bogorodi~inata crkva na manastirot Treskavec, kade {to tamu e flankirana so dva arhangeli.192 Zapadno od ju`nata konha, e naslikana frontalna figura na

189 Ma{ni} M, 2010, 311, sl. 8 ; 190 Tipot na Bogorodica na tron, e rasprostraneta {irum crkvite na Istok i Zapad. Prototipot na ovaa Bogorodica poteknuva od ikonata na Bogorodica Kiparska, koja osobeno bila popularna posle Vselen-skiot sobor vo Efes, 431 godina, i imala za cel da ja prikaè Marija kako Bogorodica i Carica Nebeska. Mnogu ~esto se slika za ikonostasi kako prestolna ikona, pandan na ikonata Hristos Pantokrator; Ermini®, 1868, 322 - 323, sl. 22 ; 191 Ma{ni} M.M., 2010, 305 - 329; 192 Mitrevski N., 2009, 292;

72

velikoma~enikot sv. Dimitrija, so kopje vo desnata i {tit vo levata raka. Vo prozorskite otvori e zastapena geometriska i floralna dekoracija. Vo vtorata zona od istok kon zapad se naslikani svetite petozarni ma~enici vo kru`ni medaljoni razigrani so lastari: Evgenij, Evstratij, Mardarij i Orest, i na krajot dve bisti na svetite ma~enici: Arhilaj i Nikita.

Na severniot yid vo naosot, od zapad kon istok, vo prvata zona e naslikana re~isi cela figura na velikoma~enikot sv. \or|i, o{tetena vo dolnite delovi, vo fontalna poza, so kopje vo desnata i {tit vo levata raka, pandan na sv. Dimitrija od ju`niot yid. Vo severnata konha se naslikani likovite na svetite voini Teodor Tiron (levo) i Teodor Stratilat (desno), vo ogle-dalna poza, dodeka pome|u niv e likot na Hristos vo mandorla, nosen od ogneni krilesti trkala, kako gi blagoslovuva spomenatite velikoma~enici. Ova slikarstvo bilo pokrieno so novo, so scenata Voznesenie Hristovo, koja sega so konzervacijata e otstraneta. Isto~no od severnata konha se naslikani dve dopojasija, ednoto na sv. Trifun, pretstaven so krst vo desnata i trnorez vo levata raka, negov gradinarski atribut za zakrojuvawe na lojzeto,193 i mo{ne retkata ikono-grafska pretstava so likot na svetiot ma~enik, Evrosim, mlad so mona{ka obleka, koj vo desna raka drì razlistena granka so jabolka, naslikan do ikonostasot, neposredno do prosko-midijata, so evharisti~no zna~ewe. Spored hagiografskite podatoci se znae deka toj bil po poteklo selanec i gotva~ na svojot manastir. Legendata govori deka bil ~uvar na “Gradinata Bo`ja”, otkrien preku vizijata na eden sve{tenik na manastirot. Vo sonot na ovoj sve{tenik bilo vidlivo ozdravuvaweto na mnogu lu|e od jabolkata {to im gi daval Evrosim, a potoa toj ja izbegnal svojata slava so napu{tawe na manastirot, no ostanal da se slavi na 11 septemvri, i 18 mart, denot od negoviot martirium. Ottuka, moè da se kaè deka Evrosim ne e samo isce-litelen simbol tuku va`na ikonografska implikacija so podlaboko ikonolo{ko zna~ewe, so

tesno poetsko povrzuvawe na tekstot od Solomonovata “Pesna nad pesnite”, kade e naslikan so edna golema granka od rajskata gradina, kako znak za negovo raspoznavawe.194 Likot na sv. Evrosim se sretnuva vo manastirot Matej~e od 1350/52 godina, a kako Evrosim Gotva~ (so evha-risti~nite simboli, jabolko ili leb), se sretnuva vo Kurbinovskata crkva od XII vek (isto taka so jabolkova granka), Sv. Nikola vo Psa~a od 1365/71 godina, vo De~anskiot manastir Hristos Pantokrator od 1343 godina, i vo crkvata Voznesenie Hristovo ili manastirot Ravanica kaj ]uprija vo Srbija, od 1387/89 godina.195 Vo vtorata zona na severniot yid se naslikani bisti na sveti ma~enici vo kru`ni medaljoni, od zapad kon istok: Kirik, Julita, Tekla, Ananij, Nazarij i Misail (so neobi~ni {lemovi na glavata), i do ikonostasot, Jakov Persiski so interesna kapa na glavata vo vid na kruna.

Fragmentite so geometriska i floralna ornamentika na prozorskite otvori na ju`niot yid vo naosot i vo oltarskiot prostor, koi potsetuvaat na pleternite motivi od srednove-kovnite rakopisi, isto taka pripa|aat na postaroto slikarstvo od 1592 godina. Vakvi slikani dekoracii se sretnuvaat vo Sv. \or|i Pobedonosec i Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino (1628), Sv. Nikola vo Strezovce (1606), i na ju`niot yid vo oltarskiot prostor na Sv. Paraskeva vo Murga{.

@ivopisot so Golemite praznici, naslikan vo tretata zona, celosno e uni{ten. Prvo-bitnite freski od XVI vek, pretstavuvaat prodolùvawe vo duhot na vizantiskata tradicija,

193 Gabeli} S., 2004, 119 - 120; Za kultot na sv. Trifun, Smiqka Gabeli} pojasnuva deka po poteklo e maloaziski svetitel, koj bil patron na Nikeja, privremenata vizantiska prestolnina i na dinastijata Laskarisi, kako i patron na Kotor (sv. Tripun), grad na isto~nojadranskiot breg so poseben politi~ki status vo Srbija i vo latinovizantiskite umetni~ki spomenici. Vo srednovekovnoto yidno slikarstvo vo Srbija i Makedonija, sv. Trifun se pretstavuva vo ramkite na po{iroka grupa na sveti ma~enici i {to e osobeno interesno do istoriskite portreti (Gradac, Sv, Nikola Bolni~ki, Sv. Nikola vo Quboten), koj bil po~ituvan u{te od vremeto na Nemawi}ite, ovoj svetitel bil pretsta-vuvan kako dinasti~ki patron, sli~no na sv. Stefan Prvoma~enik. Se sretnuva so srp i krst, pokraj lozova penu{ka ili guska, kako drì ov~arski stap pokraj ~etirino`no ìvotno ili motika so krinov list v race. Ov~arskite i gradinar-skite atributi se beleg na ìvotnoto zanimawe na svetitelot i gi oslikuva osobenostite na negoviot kult, kako {to e slu~aj vo ovaa crkva; 194 Miqkovi} P.P., 1979, 33 - 34, sl. 7; 195 Ma{ni} M.M., 2010, 326 - 327 ;

73

edno suvo preslikuvawe na vizantiskoto slikarstvo, verojatno raboteni od doma{ni majstori po

ugled na ohridskata slikarska {kola od XV vek. Vrz starite freski se naslikani novi freski vo 1899 godina, spored crkovno - sloven-

skiot natpis nad zapadniot vlez vo crkvata, za vreme na nastojatelot Dimitrija od seloto Orah. So najnovite konzervatorski zafati vo 2009/2011 godina, se otstraneti freskite na novoto slikarstvo od prvata i vtorata zona na naosot. Deneska, na severniot yid na naosot, kon svodot, vo tretata zona, od zapad kon istok, se naslikani: Blagovesti, Sredbata na Marija i Elisaveta, Ra|awe Hristovo, Poklonuvawe na pastirite (Pastirski svirki vo Slava na Vi{niot), i dvete sceni vo oltarot, Angel vo sonot na Josif i Zavetot na Josif kon Bogorodica. Na ju`-niot yid, vo tretata zona na naosot, od zapad kon istok, scenite zapo~nuvaat so: Patuvawe na trojcata kralevi (mudreci), Angel gi drì kowite, Poklonuvawe na mudrecite, potoa vo olta-rot, Gnevot na Irod, i Prigotvuvaweto na Josif za pat. Avtorite zografi, bra}ata Petar i Atanas Nikolovi od Veles, zaedno so nivniot u~itel Stefan od Ko~ani, se potpi{ale na poza-dinata od prestolnata ikona na Isus Hristos Vsedrìtel. Se raboti za edno slikarstvo so poskromni mo`nosti, koe ne moè da se sporedi so starite freski od XVI vek. Novite freski se analogni so freskite vo ègqanskata crkva od 1893 godina kade rabotele istite zografi, i vo crkvite od Prerodbata: Sv. Nikola vo K’{awe (1886) i eden del od slikarstvoto na crkvite vo Koko{iwe i @ivewe (1886), kade rabotel samo Petar Nikolov (zaedno so Dimitar Andonov - Papradi{ki), kako i na ikonostasite od XIX vek vo postvizantiskite crkvi, na dvata ikonostasi na Dvojnata crkva vo Orah, osobeno na dverite od XVI vek, slikanite figuri od Blagovesti na arhangel Gavril i sv. Bogorodica, na noviot ikonostas na strezovskata crkva vo 1893 godina, i ikonostasot vo paraklisot na pezovskata crkva Sv. Petka, vo 1898 godina.

Na svodot vo oltarot, vo golem kruèn medaljon e naslikan otec Sava, do pojas, so triagolen nimb, simbol na svetoto Trojstvo, starec so dolga bela brada, okrùen so ~etiri pretstavi na heruvimi, potoa do nego, vo naosot, vo mal ovalen medaljon e naslikan sv. Duh, so pretstava na gulab, i zapadno od nego (vo sredinata na naosot), vo golem kruèn medaljon, dopo-jasieto na Isus Hristos Vsedrìtel, okruèn so ~etirite Hristovi evangelisti i nivnite atributi vo pomali ovalni medaljoni, a pome|u niv, pretstavi na ~etiri heruvimi. Ovie tri pretstavi so Bog - tatko (otec Sava), Bog - sin (Hristos Vsedrìtel) i Bog - duh (gulab), go simboliziraat svetoto Trojstvo. Na krajot, na zapadnata strana od svodot, vo golem kruèn medaljon, e naslikano dopojasieto na Bogorodica [ir{aja Nebesa so maliot Hristos na gradite vo kruèn medaljon, okruèna isto taka so ~etiri pretstavi na heruvimi. Svodnite freski, verojatno, se naslikani od drugite dvajca zografi, Atanas Nikolov i Stefan, koi se so podobar umetni~ki kvalitet, za razlika od freskite so Golemite praznici i scenite so sv. Bogorodica, vo tretata zona, naslikani od Petar Nikolov. Po re~isi tri decenii, okolu 1920 godina, kumanovskiot zograf Trajko Muftinski (1892 - 1963) naslikal edna frontalna figura vo cel rast na sv. Nikola, na ju`niot yid pome|u isto~niot travej na narteksot i ju`nata konha na naosot. Osven slikarstvoto, osobena uloga vo turskiot period imal razvojot na primenetata umetnost na zna~ajni predmeti od drvo, keramika i metal, isto taka pod vizantisko vlijanie. Od Bogorodi~inata crkva vo Suv Orah se so~uvani delovi od prvobitniot ikonostas, koj se sostoi od sedum prazni~ni ikoni, carski dveri i Golem “zmiski” krst so ribi (namesto drakoni), ranohristijanski simboli vo podno`jeto na krstot, vo drvo so plitka rezba. Analogii na

“zmiski krst” se sretnuvaat vo crkvata Sv. Nikola vo Trnovo, Krivopalane~ko, od 1605 godina, kade namesto ribi, vo podno`jeto se nao|aat polàvi. Sli~ni krstni podno`ja ima vo De~ani (1593/94) i Pe} (1594), kako i vo ku~evi{kiot manastir Sv. Arhangeli (1592), Markoviot manastir (1592), vo Bugarija (Ro`destvo Hristovo vo Arbanasi, Ba~kovski i Roènski manas-tir) i dr.196 Carskite dveri celite se izraboteni so pleterna ornamentika i kru`ni rozeti, kako i dvoglavi orli (srpskiot simbol), i pripa|aat na prilepsko - slep~anskata rezbarska {kola. Analogni se so dverite na skopskite crkvi, Sv. Arhangeli vo Ku~evi{te (1631) i Sv.

Bogorodica vo Glumovo (XVI vek), potoa prilepskite, Sv. Nikola vo Varo{ i manastirot Tres-

196 Ma{ni} M.M., 2006, 121 - 136, sl. 1 i 12, crte` 4 i 6; Eadem, 2009a, 133, sl. 10;

74

kavec, Sv. Dimitrija vo Kratovo, Sv. Nikola vo Rankovce i Sv. \or|i vo Petralica, Krivo-palane~ko.197 Od dvanaesette prazni~ni ikoni koi bile rasporedeni vo ~etvrtata zona se so~u-vani sedum: Lazarevo Voskresenie, Preobraènie, Vleguvawe vo Erusalim, Raspetie Hristovo, Oplakuvawe Hristovo, Sleguvawe vo pekolot i Voznesenie Hristovo. Deneska, ovie najstari ikoni i dveri so krstot, spored natpisot pod krstot, poteknuvaat od 1606 godina, od isto vreme so ktitorskiot natpis za ìvopisot na crkvite Sv. Nikola vo Strezovce i Beqakovce, i se nao|aat izloèni vo Galerijata na ikoni vo crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo, kako najstari so~uvani eksponati. Visokoto slikarsko nivo na ikonite, Raspetieto od krstot i Blagovesti od dverite, treba da se bara vo analogiite na ikonostasot od Sv. Dimitrija vo Palaticija kaj Verija (Ber) od 1569/70 godina, atribuirani od linotipskiot majstor Nikola. Ottuka, moè da se zaklu~i deka majstorot na karpinskiot ikonostas proizlegol od ateqeto na Linotipi so kosturska umetni~ka tradicija i iskustva od epirski rabotilnici.198 Od ikonostasot se so~uvani u{te prestolnata ikona so Bogorodica Odigitrija (91 h 67 sm.) mo{ne o{tetena,

Ikonostas, 1606 godina Ikonostas, XVII i XIX vek, presnimena fotografija Iconostasis, year 1606 Iconostasis, XVII and XIX century, copy photography vtorata zona od frizot sostaven od ~etiri neednakvi plan{eti so bisti na dvanaeset proroci grupirani okolu sv. Bogorodica i sv. Jovan Damaskin vo kru`ni medaljoni, koi ja so~inuvaat ilustracijata Pofalba na Bogorodica “Prorocite Te najavija” i tretata zona, rezbaren epi-stil so pro{irena Deisisna kompozicija, Hristos na prestol, flankiran so sv. Bogorodica i sv. Jovan Krstitel i so po eden arhangel, vo stoe~ki stav, kako i so po {est apostoli na prestoli, od obete strani. So~uvanite fragmenti od prestolnata ikona, frizot so proroci, i epistilot so Deisisnata kompozicija, se nao|aat na postojanata postavka vo Muzejot na Makedonija vo Skopje.199 Deisisnata plo~a - înot, vo vizantiskiot muzej vo Kostur (Grcija), atribuira na Jovan Pop - Teodorov zograf od Gramosta (koj se potpi{al na ikonata na Isus Hristos od Slep~anskiot manastir od prvata polovina na XVI vek). Voo~liva e sli~nosta so Deisisnata plo~a od Topli~kiot manastir (1542/430) i od Bu~im, Demirhisarsko, kako i so najstarata Deisisna plo~a datirana kaj nas, vo manastirot Zrze, Prilepsko (1535/36).200 Vo crkvata denes sé u{te se ~uvaat intarzirani predmeti, dve nafori i edna pevnica od sedef, raboteni vo tehnika na inkrustacija, polica za knigi, kako i vladi~ki prestol od drvo so bogato dekoriran nas-

197 Rasolkoska - Nikolovska Z, 1980, 283; Balabanov d-r K., 1969, 311; Gergova I., 1993, 35; 198 Ma{ni} M.M., 2006, 125 - 130; Pri konzervacija na delovite od prvobitniot karpinski ikonostas, vo 2005 godina, sovetnik - konzervatorot Mirjana Ma{ni} od NKC od Skopje ja otkri godinata od zapisot pod krstot (7115 =1606/07); 199 Ma{ni},\ M.M., 2006, 129; 200 Ibid, 131;

75

lon, od krajot na XVI i po~etokot na XVII vek.201 Vakvi nafori i vladi~ki prestol se nao|aat i vo crkvata Sv. Arhangeli vo Ku~evi{te, Skopsko, isto taka od krajot na XVI vek.202

Pokraj ovoj crkoven mobilijar od XVI i XVII vek, crkvata poseduva nov ikonostas od krajot na XIX vek, poto~no od 1892 godina, ~ija godina e ispi{ana na gorniot kraj, na sredinata od ikonostasot. Poradi tesniot prostor, strani~nite krila so po dve prestolni ikoni se fik-sirani na ju`niot i severniot yid. Ikonostasot nema dveri, a ima proskomidijalen vlez za vo oltarot. Nedostasuva i Golemiot krst na vrvot. Od zapad kon istok, na strani~nite krila od

Bogorodica Odigitrija Isus Hristos Vserdìtel Sobor na apostolite Vovedenie na Bogorodica Holy Virgin Hodegetria Jesus Christ Omnipotent Council of Apostles Presentation of the Holy Virgin

Deisis, naddverie, detaq Naddverie so Budno oko, nad proskomidijalen vlez, XIX vek, Deesis, above royal doors, detail Watching Eye (Anapeson), above entrance in the anaphora, XIX century (Presnimeni fotografii/ Copy photographies)

severniot yid se nao|aat dvete prestolni ikoni na sv. Kiril i Metodij, i Vovedenie na sv. Bogo-rodica, so dimenzii: 50 h 90 sm., a na frontalnata strana na ikonostasot na proskomidijalnata vrata se nao|a ikonata na arhangel Mihail vo cel rast, na platno (mo{ne o{tetena), potoa vo interkolumniite, sv. Bogorodica Odigitrija, severno, i Hristos Vsedrìtel, ju`no od central-niot vlez. Prestolnite ikoni prodolùvaat na strani~noto krilo, na ju`niot yid, od istok kon zapad so sv. Jovan Krstitel i Sv. Troica. Patronskata ikona Vovedenie na sv. Bogorodica vo hram, i ikonata so sv. Kiril i Metodij, od severnoto strani~no krilo na ikonostasot, se iz-raboteni podocna vo 1920 godina od spomenatiot kumanovski zograf Trajko Muftinski, koj se potpi{al na niv. Neobi~no e, {to, nad proskomidijalniot i centralniot premin na ikonosta-sot se nao|aat slikani naddverija. Na naddverieto nad proskomidijalniot vlez e naslikana retka, zasega edinstvena prastara ikonografska scena so tip na Hristos Budno oko, koj ovde e

201 Rasolkoska-Nikolovska Z., 1980, 282 - 289, crt. 1; Ma{ni} M.M., 2006, 121 - 137; 202 Serafimova A, 2005, 380, sl. 78, 88 i 89 ;

76

sednat na tron so glavata potprena od desnata raka, a levata spu{tena na koleno, nozete potpreni na podno`nik, a ne legnat na du{ek, koja e po~esta varijanta. Tronot go ~uvaat ~etiri heruvimi, od leva strana e figura na Bogorodica so znamence (ladalo), a od desna strana angel so krst, kopje i sun|er vo racete, simboli na idnoto Hristovo ma~eni{tvo, negovata telesna smrt i voskresenie. Ikonografskiot tip na Hristos Budno (Nedremano) oko ja ozna~uva ve~no budnata qubov na Hristos, koj bdee nad svetot, so otvoreni o~i i koga spie, i se pojavil u{te od raniot XIV vek na oltarskite pregradi na crkvite pod vlijanie na mona{kite teolozi od Hilendar.203 Analogii na ovoj tip na Hristos naslikan na naddverija na ikonostasite, se sretnuva osobeno vo postvizantiskite crkvi, kako {to e vo paraklisot Sv. Jovan Prete~a na crkvata Ro`destvo Hristovo vo Arbanasi, i Sv. Ilija vo Bobo{evo vo Bugarija od XVII vek;204 vo manastirskata crkva Sv. Nikola vo Slep~e, Prilepsko, 1665 godina; nad centralniot premin na ikonostasot vo Slivni~kiot manastir od XVII vek; na ikonotasot vo Sv. Petar i Pavle vo Sirogojno, Srbija od 1764 godina; vo manastirskata crkva Sv. \or|i Pobedonosec vo Raj~ica od XIX vek, Sv. Dimitrija vo Sofija itn. Vtoroto naddverie nad centralniot premin e naslikano so pretstava na Deisis, kade Hristos Veliki Arhierej so otvorena kruna na glavata, sednat na tron, e flankiran so figuri na sv. Bogorodica (levo) i sv. Jovan Krstitel (desno). Negoviot tron e sli~en so nad-dverieto so Budnoto oko, okruèn so ogneni prestoli i heruvimi, a zad Hristos stojat dvajcata arhangeli, Gavril i Mihail.205 Deisinata kompozicija e mo{ne ~esta na ikonostasite vo postvizantiskite crkvi, kako {to e vo manastirskata crkva Sv. Nikola vo Oreoec, Brodsko od 1595 godina, vo manastirot Slep~e, i spomenatata crkva vo Arbanasi, Bugarija.206 Trite pre-stolni ikoni: Bogorodica Odigitrija, Hristos Vsedrìtel i Sv. Troica Novozavetna, kako i dvete naddverija so pretstavi na Hristos Budno oko, i Deisis, a spored zapisite od daritelite, se izraboteni vo 1813 i 1814 godina od anonimen samokovski zograf. Toj ja izrabotil ikonata na sv. Bogorodica Eleusa vo Ku~evi{kiot manastir, koja e re~isi identi~na so ovde{nata sv. Bogorodica Odigitrija i e analogna so ikonata na sv. Paraskeva od pezovskata crkva Sv. Petka. Ikonata na Isus Hristos Vsedrìtel, pak e analogna so ikonata od Lesnovskiot manastir od Dimitar Hristov, zograf so svetogorsko iskustvo, i so ikonata na arhangel Mihail od pezov-skata crkva.207 Na ikonata Bogorodica Odigitrija, na metalniot opkov od desnata raka na maliot Hristos e zapi{ano imeto na daritelot Apostol Dimov Xartev,208 koj se potpi{al i na prestolnata ikona Sv. \or|i go ubiva zmejot vo crkvata Sv. \or|i vo @egqane, izrabotena od zografot Nikola Mihajlov od Kru{evo. Se pretpostavuva deka avtorot na ovie ikoni e ikono-pisec od eksponirana slikarska rabotilnica od Samokovskata slikarska {kola, kade grafi-cizmot doa|a do izraz, a otsustvuva slikarskata modelacija. Vo vtorata zona na ikonostasot, od predvidenite dvanaeset prazni~ni ikoni, sedum se od stariot ikonostas od 1606 godina, a ~etiri od XIX vek, od koi ednata od niv Sobor na apostolite izrabotena od zografot Josif Radev(i}) od Lazaropole vo 1898 godina, se nao|a vo Galerijata na ikoni vo crkvata Sv. Nikola vo Ku-manovo.209 Od spomenatiot avtor e prestolnata ikona na sv. Jovan Prete~a, na ju`noto stra-ni~no krilo, i ikonata na proskomidijalnata vrata na ikonostasot so sv. arhangel Mihail vo cel rast, kako so kopje mu ja vadi du{ata na bogatiot na dolniot kraj od scenata, so interesna kapa na glavata, analogna so ikonite: Sv. \or|i go ubiva zmejot i Sv. Dimitrija go ubiva bugar-skiot car Kalojan, vo crkvata Sv. Arhangel Mihail vo Ta{maruni{ta, Stru{ko od 1870 godi-na.210 Negovo delo e i ikonata izrabotena na platno nad carskite dveri - Katapetazma ili Isus Hristos @ivotodavec, prikaàn vo putir, vo dolniot del flankiran so dva arhangeli vo cel

203 Todic B., 1994, 134 – 165; Ma{ni} M.M., 2011, 257 - 258, sl. 5 i 6; 204 Gergova, I., 1993, 103; 205 Ma{ni} M.M., 2011, 258 - 260, sl. 7 i 8; 206 Ma{ni}, 2008, 189, sl. 74; 207 Popovska - Korobar V. - Zisovska, J., 2000, 44 - 45, sl. 55 i 56; Ma{ni} M.M., 2011, 254 - 261; Dvete pezovski ikoni denes se izloèni vo Galerijata na ikoni vo Sv. Nikola vo Kumanovo ; 208 Ma{ni}, M., 2011, 261; Krsti} S., 2012 (vo pe~at); 209 Popovska - Korobar V. - Zisovska J., 2000, 39 sl. 45; 210 Cvetkovski S., 2008, 40 - 41, sl. 3 i 4; ôkrevska - Filip J, 2009a, 112, sl. 2;

77

rast, koja e analogna so ikonata vo crkvata Sv. Arhangel Mihail vo Ta{maruni{ta, Stru{ko od 1870 godina (bez arhangelite), izrabotena od istiot avtor.211 Ottuka moè da se konstatira deka na noviot ikonostas vo Karpinskiot manastir rabotele trojca zografi, neidentifikuvaniot samokovski zograf, Josif Radev Maòvski (1830 - 1910) od Lazaropole, Debarsko i Trajko Muf-tinski (1892 - 1963) od Kumanovo. Ovie isti zografi rabotele i vo Sv. Petka vo Pezovo. Konzrvacija na arhitekturata na crkvata i kambanarijata e izvr{ena vo 1987, a kon krajot na 2009, 2010 i 2011 godina e izvr{ena konzervacija na stariot fresko - ìvopis od ekipata na stru~ni lica od Nacionalniot konzervatorski centar (NKC) od Skopje vo sorabotka so N.U. Muzej od Kumanovo. Konzervacija na ikonite i dvete naddverija na ikonostasot od XIX vek i ikonite od XX vek se konzervirani vo NKC vo Skopje vo 2011 i 2012 godina.

Manastirot Karpino po svojata edinstvena arhitektura so vidlivi orientalni, ermen-ski, gruziski i turski vlijanija, solidno fresko - slikarstvo od 1592 godina i so~uvanite delovi od prvobitniot ikonostas od 1606 godina, kako najstar crkoven eksponat vo Kumanovsko, e eden od najzna~ajnite srednovekovni spomenici od postvizantiskiot period vo Makedonija i na Balkanot, i sosema zasluèno me|u prvite e proglasen za spomenik na kulturata, za{titen so Zakonot za za{tita na spomenicite na kulturata vo R. Makedonija.

DVOJNA CRKVA VO SUV ORAH (SV. \OR\I I SV. NIKOLA)

Seloto Suv Orah e oddale~eno 25 km. od Kumanovo, levo od magistralniot pat Kumanovo - Kriva Palanka, se izdiga nad Osogovskite planini i dopira do op{tinata Kratovo.212 Na blago vozvi{enie, do selskite grobi{ta, vo maalata Balisci, e smestena grobjanska crkva posvetena na dvajca svetiteli: sv. \or|i i sv. Nikola i poradi toa e poznata kako Dvojna crkva. Za istorijata na ovaa crkva nema mnogu podatoci. Vo blizina na ovaa selska crkva, se nao|a manastirot Karpino, koj e oddale~en od nea 4 - 5 km. Od povr{inskite vreàni grafiti vo XIX vek na severniot yid vo oltarot na Sv. Nikola, se spomenuva i imeto na pop Ne{o od s. Orah, koj sluèl vo ovaa crkva vo 1833 godina.

Dvojna crkva - Sv. \or|i i Sv. Nikola vo Suv Orah, zapadna fasada, XVI/XVII vek Double church in Suv Orah, St. George and St. Nicholas, west facade, XVI/XVII century

211 Cvetkovski S., 2008, 43, sl. 6; 212 Panov M., 1998, 220;

78

Dvojnata crkva pripa|a na heterogena grupa na crkvi vo kumanovskiot kraj, so neobi~ni arhitektonski re{enija, odnosno dve crkvi pokrieni so eden zaedni~ki pokriv, koi vo vnatre{-nosta po dolìna se podeleni na dva korabi. Severniot korab pripa|a na Sv. \or|i, a ju`niot na Sv. Nikola. Vo celina gledano, ovoj arhitektonski objekt pretstavuva dvokorabna gradba so pravoagolna osnova i {to e nevoobi~aeno za drugite crkvi, so dva vleza na zapadnata, i so dve tristrani apsidi na isto~nata strana.213 Vakva arhitektonska dispozicija e edinstvena vo kumanovskiot region i po{iroko, vo R. Makedonija, i na Balkanot. Vakov tip na crkvi se gra-dele vo docnata antika, kako {to e crkvata od Ut~ajak, vo Mala Azija od VI vek (so dve peto-strani apsidi).214 Dvojnata crkva e gradena od obraboteni kameni blokovi so siva i òlteni-kava boja. So~uvan e prvobitniot dvosliven pokriv od {iroki kameni plo~i.215 Isto taka, nevo-obi~aeno za ovaa crkva, za razlika od drugite ègligovski crkvi e {to pokraj vlezovite na zapadnata fasada ima vgradeni dve vdlabnati konhi, vo koi nekoga{ najverojatno imalo freski, i mala dlaboka ni{a so turski lak. Nad dvata vleza na zapadnata fasada, koi gore zavr{uvaat vo polukru`na kamena arka, ima slepi ni{i - luneti so likovi na patronite na crkvata, sv. \or|i, severno i sv. Nikola, ju`no, naslikani vo ponovo vreme. Severnata luneta ima friz od kamewa. I na ju`nata fasada, kon zapadnata strana se nao|a mal, nizok i tesen vlez vramen vo kamena arka. Tesnite vrati se sretnuvaat na turskite utilitarni gradbi i mali xamii. Nad nea, vo lunetata se nao|a ponova freska so dopojasieto na Isus Hristos. Nevoobi~aeno za ovaa crkva e i toa {to nema nitu eden otvor na fasadite kako kaj drugite crkvi od postvizantiski period.216

Двојна црква во Сув Орах, pogled od североистоk Double church in Suv Orah, view from north - east Na isto~nata fasada ima pojava na dve tristrani apsidi, severno na Sv. \or|i i ju`no, na Sv. Nikola. Dvete apsidi se pokrieni so ednodelna kamena plo~a. Apsidata na ju`niot korab e dekorativna, trite strani se ukraseni so vreàni dvojni arki, kakvi {to se sretnuvaat na crkvata Sv. \or|i vo Stepance, {to ne e slu~aj so apsidata od severniot korab, koja e bez nikakva dekoracija. Na dvete apsidi, na dnoto ima po eden tesen zasek, vertikalno naglasen, koj kon vatre{nosta se {iri vo mal pravoagolen otvor. Nad apsidata na Sv. \or|i, ju`no se nao|a isto takov otvor. Sosema ju`no, od apsidata na Sv. Nikola, se nao|a tesen pravoagolen zasek, postaven vodoramno, koj vo vnatre{nosta se {iri vo kvadraten otvor. Tie vsu{nost se edin-

213 Ma{ni} M.M., 2008, 74; Velev I., 1990, 62, 136; Ma{ni} M.M., 2011a, 363 - 364; Krsti} S., 2012 v; 214 Bo{koviÊ ™., 1976, 34, sl. 42a; 215 Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 443; PetkoviÊ V., 1950, 228; Zisovska J., 1994, 52 - 53, sl. 6; 216 Krsti} S., 2012g, (vo pe~at);

79

stvenite otvori na crkvata, koi odnadvor voop{to ne se zabeleùvaat. Severnata fasada nema otvori i re~isi celosno e vkopana v zemja. Posledni intervencii na pokrivnata konstrukcija se praveni vo 2007 godina, od strana na Nacionalniot centar za konzervacija od Skopje. Vnatre{nata arhitektura e dosta interesna. Na sredinata vo crkvata, po dolìna, se nao|a pregraden yid so dva {iroki i niski arkadni premini za komunikacija me|u dvata korabi. Arkadite me|u sebe se povrzani so eden masiven arhai~en ~etvrtest stolb. Arkadnite premini se pretopuvaat vo yidna masa kon istok, odnosno vo yid koj gi deli dvata oltarski prostori na dvata korabi. Ovoj arkaden yid ima dvojna uloga, pretstavuva juèn yid na crkvata Sv. \or|i (severniot korab), a istovremeno i severen yid na Sv. Nikola (ju`niot korab). Vakvi identi~ni arkadni premini se sretnuvaat vo crkvata Sv. Paraskeva vo Murga{ i Sv. Troica vo êlopek (denes urnati), dodeka vo Sv. Spas vo Dovezence gi ima dvojno pove}e, a vo nekoga{nata crkva Sv. \or|i vo Alguwa imalo dva masivni stolba so tri arkadni premini.217 Dvata korabi se pokrieni so polukruèn svod. Severniot yid na severniot korab i ju`niot yid na ju`niot korab se razbieni so po tri slepi arhivolti - travei, povrzani me|u sebe so dva pilastri. Tretiot tra-vej se nao|a vo oltarot. Analogii na vaka razbieni yidovi se sretnuvaat vo pove}e ègligovski

Aркадни премини, ентериер Arch aisles, interior crkvi, i toa vo narteksite na crkvite Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino i manastir Karpino vo Orah, vo naosite na istoimenite crkvi Sv. \or|i vo @egqane i Stepance, Sv. Duh vo Dobra~a, a vo Republikava, vo Sv. Bogorodica vo Slivnica (1606 /07), Prespansko, i manastirot Treskavec, Prilepsko.218 I dvata korabi, vo oltarot imaat centralna apsida i proskomidijalna konha. Vo oltarot na ju`niot korab na temeto vo svodot se nao|a kruèn otvor t.e. akusti~en kanal, kakov {to se sretnuva i vo crkvata Sv. Petka vo Pezovo. Ovie akusti~ni kanali se gradeni kako rezultat na nedostatok na prozorski otvori. Podot na dvata korabi e od {iroki kameni plo~i. Iako ktitorskiot natpis ne e so~uvan, celosno e uni{ten nad zapadniot vlez na ju`niot korab, spored stilsko - arhitektonskite islamski obele`ja, so sigurnost moè da se kaè deka

217 PetkoviÊ V., 1950, 1249, sl. 1090; Krsti} S, 2002, 116, sl.. 7; Eadem, 2006, 71 - 73, crte` 2, sl. 4; Ma{ni} M.M., 2011a, 359; 218 Bo{koviÊ ™., 1976, 149; Cultural Heritage ..., 2004, 27 - 28;

80

ovoj vreden spomenik na kulturata od postvizantiskiot period poteknuva od XVI ili po~etok na XVII vek, za {to potvrduvaat i carskite dveri vo rezba so geometriska pleterna ornamentika, od prvobitniot ikonostas na ju`niot korab, karakteristi~ni za ovoj period. Spored narodnoto predanie na lokalnoto naselenie, ovaa crkva e postara, ili moèbi e od isto vreme so crkvata Vovedenie na sv. Bogorodica (manastir Karpino) koja se nao|a vo nejzina neposredna blizina, na okolu 3 do 4 km. kon Aqince, a koja najverojatno bila gradena od isti majstori.

Vo severniot korab posveten na Sv. \or|i e so~uvan stariot fresko-ìvopis, od isto vreme so izgradbata na crkvata. Vo oltarskata apsida e naslikana Bogorodica Oranta vo cel rast so race krenati nagore i Hristos vo medaljon na gradite, koja potsetuva na freskata od zapadniot yid vo narteksot na manastirot Karpino. Pod nea se dvajca arhierei vo cel rast, sv. Vasilij Veliki i sv. Jovan Zlatoust od Poklonenieto na Agnec Bo`ji, koj ovde nedostasuva. Levo i desno od Bogorodica Oranta e dvodelnata kompozicija Blagovesti, arhangel Gavril i sv. Bogorodica, vo cel rast. Interesen e prikazot na Bogorodica, koja vo momentot koga ja prima vesta od arhangelot za za~nuvaweto na Bo`jiot sin vo nejzinata utroba, vo desnata raka drì preden konec namotan na vreteno vo dolniot del, i kako takva e edinstvena vo postvizantiskoto slikarstvo od ovoj kraj. Sosema gore, nad nea, e naslikan Hristoviot ubrus ili Mandilion (krpa so nerakotvorniot obraz na Hristos). Vo prvata zona na ju`niot yid vo oltarot, se nasli-kani trojca arhierei kako del od kompozicijata Velikiot vhod, od istok kon zapad: sv. Grigorij Bogoslov, sv. Grigorij Nisiski (?) i sv. Spiridon, a kako nivni pandani, na severniot yid vo la~-niot travej se naslikani, od zapad kon istok: sv. Nikola (?) i sv. Kiril Aleksandriski, frag-mentarno so~uvani. Vo zonata nad niv, od severnata i ju`nata strana e naslikana niza od medaljoni na starozavetni proroci, koi prodolùvaat i vo naosot, no se mo{ne o{teteni i ne im se ~itaat signaturite. Vo tretata zona, do isto~niot yid od dvete strani, e naslikana dvodel-natata kompozicija Voznesenie Hristovo, so~uvana fragmentarno. Kon svodot, na severniot i na ju`niot yid vo oltarot, do ikonostasot, po edna od dvete strani e naslikana retka staro-zavetna pretstava na {estokrilen serafim so labarum v race, koj pripa|a na prviot lik, od trite lika na devette angelski ~inovi.219 Osven vo oltarot, kako pandani, se naslikani i na zapadniot kraj, na ju`niot i severniot yid na naosot, od koi e so~uvan samo edniot, na ju`niot yid. Toa zna~i deka ovde imalo ~etiri pretstavi, dve na zapadniot i dve na isto~niot kraj na hramot, kako ~uvari na svodnite personifikacii na Hristos. Vakvite pretstavi najverojatno se simnati od kupolnite programi i mo{ne retko se sretnuvaat vo umetnosta od docniot Sreden vek vo Makedonija.220 Vo oltarot, se zabeleùva prisustvo na bogata geometriska i floralna ornamentika vo vid na vertikalen i horizontalen friz so zelena, crvena i oker boja, kako vo beqakovskata crkva, a koja potse}a na arabeskite vre`ni vo kamen na natprozornicite na Tatar Sinan - begovata xamija vo Kumanovo od 1520/32 godina.

Na ju`niot pregraden arkaden yid, vo prvata zona se nao|a dekorativen floralen friz so niza od poprsja na ~etiri novozavetni ma~enici vo cvetni ~a{ki, vrameni so lastari, kakvi {to ima na medaljonite vo manastirot Karpino, od istok kon zapad: sv. Jakov Persiski, Gelasie, Gervasie i Porfirie. Nizi so poprsja na starozavetni proroci vo cvetni ~a{ki se sretnuvaat vo volutite na dvata travei, na ju`niot yid na narteksot od crkvata Sv. Petka vo Mlado Nago-ri~ino od 1628 godina i vo narteksot na Slivni~kiot manastir kaj Prespa, od 1612 godina.221 Tie, se ~esta ikonografska programa kaj ov~arsko - kablarskata grupa spomenici vo Srbija, vo manastirite Blagove{tenie (1632), Sretenie ili Kru{edolski manastir (1633), Nikoqe (1637) i Sretenie vo selo Mili}i kaj Studenica (1636/37).222 Vo vtorata zona, od istok kon zapad se redat sceni od Stradawata Hristovi: Tajna ve~era, Miewe na nozete, Molitva vo Getsiman-skata gora, Predavstvoto na Juda, na krajot od yidot povtorno pretstava na vramen serafim,

219 Ermin∑®, 1868, 154; Serafimot vsu{nost pretstavuva {estokrilno su{testvo, koe so dve krilja ja pokriva glavata, so drugi dve, nozete, a so ostanatite dve krilja leta. Vo dvete race drì labarum (ripida na dolg stap) so ispi{an tekst: Svet, svet, svet (spored viduvaweto na Isaija) ; 220 Ma{ni} M.M., 2009, 128; Eadem, 2011, 372; 221 Popovska-Korobar V., 2007, 154 - 161, sl. 1 - 8; 222 Serafimova A.,1999, 47 - 73, sl. 11-12, 14 - 17;

81

potoa ciklusot prodolùva na zapadniot yid so: Sudeweto na Hristos pred Ana i Kajafa,

Pilat si gi mie racete i Simon go nosi krstot, na severniot yid prodolùva so Patot na Golgota, Ka~uvawe na krst, Simnuvawe od krst, Oplakuvawe na Hristos i Pogrebenie Hri-stovo, koja e mnogu o{tetena, duri i nevidliva. Pome|u arkite, na stolbot e naslikan sv. Damjan vo cel rast. Arkadnite premini se vrameni so friz od palmeti, kakvi {to se sretnuvaat vo oltarot na Sv. Nikola vo Beqakovce. Vo lakot na isto~nata arka, se naslikani likovi na sveti ma~enici i voini vo pet medaljoni, od istok kon zapad: Gelasie, Teodor Tiron, Isus Hristos Emanuil (vo sredina), Teodor Stratilat i Protasie. Isto taka, vo zapadnata arka se naslikani likovi na pet svetiteli vo medaljoni, od istok kon zapad: Porfirie, Kirik, Isus Hristos Emanuil (vo sredina), Julita i Varvara.223 Signaturite se ispi{ani so staroslovensko pismo. Likovite na Julita i nejziniot mal trigodi{en sin Kirik se sretnuvaat vo ohridskite i kosturskite crkvi od XV vek.224

Sceni od Stradawa Hristovi, zapaden yid, naos, severen korab Scenes with the Passion pf Christ, west wall, nave, north nave

Na zapadniot yid ju`no od vlezot, vo dolnata zona e naslikana ènska figura vo cel rast, verojatno sv. Marina (nema signatura), a severno se nao|aat sv. Konstantin i Elena, ~ii dolni delovi ne se so~uvani. Oble~eni se vo rasko{na obleka so kruni na glavite. Car Kon-stantin nosi kruna od zatvoren tip, t.n. stema i kapa so prependulii t.e. vise~ki biseri. Elena nosi kruna od otvoren tip. Nad vlezot se nao|a tesen friz od dopojasni figuri na ~etiri sveti ma~enici so ma~eni~ki krst vo ednata raka, razdeleni so cvetni ~a{ki pome|u niv. Osobeno vnimanie privlekuva prvata bista, od jug kon sever, koja otstapuva od redot na drugite troica sveti ma~enici. Se raboti za dopojasna pretstava na svetitel so visoko otvorena kruna na glavata, odnosno za mladiot princ i ma~enik Govdelaj, od gr~ko poteklo, ~ij kult bil po~ituvan vo XV vek.225 Ma~eni~kata smrt na sv. Govdelaj (29 septemvri) e prikaàna vo slikanite Meno-

lozi vo Staro Nagori~ino i Gra~anica, a vo XV vek se sretnuva vo spomenicite na Moravska Srbija, Kaleni} (1413) i Resava (Manasija, ok. 1418), potoa Sv. \or|i vo Kremikovci (1493) i Poganovo (1499) i dvete raboteni od kosturski slikari, vo Filantropinon, Diliu, Varlaam na Meteori, vo paraklisot na Bogorodica Mavriotisa vo Kostur i vo Sv. Nikola vo Vica (1618/19), raboteni od epirski slikari. Kaj nas vo Makedonija, osven ovde vo Suv Orah, se sretnuva i vo manastirot Treskavec (1570).226 Do sv. Govdelaj e naslikan sv. Nestor so nametka (hlamida), gore

223 Ma{ni} M.M., 2011a, 366 – 367; 224 Suboti} G., 1980, 97; 225 Ma{ni} M.M., 2008, 74; Eadem., 2011a, 370 - 371; Mladiot ma~enik i princ Govdelaj Ksingopulos, sin na persiskiot car Sapora e mo{ne po~ituvan kult vo postvizantiskoto slikarstvo na podra~jeto na Pe-}skata patrijar{ija, koj najverojatno go pro{irile begalci od Grcija, me|u koi imalo ugledni monasi i knièvnici, a koi poradi osmansliskata vlast vo nivnata zemja, pobegnale vo toga{ slobodnata srpska dràva i so svojot intelekt vlijaele na kulturata i umetnosta, taka {to likot na Govdelaj se sretnuva vo pove}e crkvi na Moravska Srbija (Kaleni}, Resava, Poganovo i dr.); 226 Ma{ni} M.M., 2011a, 371;

82

zakop~ana so kop~e "agrafa" i u{te dvajca velikoma~enici, na koi isto taka ne im se ~itaat signaturite, a najverojatno se raboti za sv. Artemij i sv. Hristofor, so malku podolga kosa i na lik na Hristos. Ovde anonimniot zograf obrnal vnimanie na detalite do perfekcionizam. Nad niv se scenite so Sudeweto na Hristos pred prvosve{tenicite Ana i Kajafa kade Pilat si gi mie racete, koj na glavata nosi zavrzana krpa na lik na turskite ~almi, i Noseweto na krstot, a vo najgornata zona na zapadniot yid se nao|a kompozicijata posvetena na patronot na crkvata, Sv. \or|i go ubiva zmejot.227

Na severniot yid vo dolnite zoni ne e so~uvan ìvopis. Se gledaat fragmenti od freski vo dvete slepi arhivolti - travei, na gorniot kraj. Vo zapadniot travej se raspoznavaat dve glavi na sveti ma~enici, so kadrava kosa i fragmenti od kusa brada, oble~eni vo blagorodni~ka obleka so lentesti kapi na glavata, na lik na mali kruni, ~ii signaturi se uni{teni, edniot e najverojatno sv. Teodor Stratilat (levo), a drugiot sv. Teodor Tiron (desno). Interesno e {to vo ovaa crkva se povtoruvaat nekoi svetiteli na ju`niot i severniot yid (poprsja na ma~enici vo nizata od akantusovi lisja vo vtorata zona) i dvajcata spomenati voini vo zapadniot travej, koi ve}e se naslikani vo kru`ni medaljoni vo dvete voluti na arkadnite premini.228 So ogled na toa deka na ju`niot yid vo zapadniot travej od ju`niot korab, ve}e se naslikani sv. Merkurij i sv. Dimitrija, postoi verojatnost deka i ovde e naslikan sv. Dimitrija so sv. \or|i, patronot na crkvata. No, ako se zeme v predvid deka vo pove}eto postvizantiski crkvi vo R. Makedonija, kako par vo traveite, se naslikani tokmu ovie sveti voini, Teodor Tiron i Teodor Stratilat, vo Slivni~kiot manastir od 1612 godina, Sv. Arhangeli vo Ku~evi{te od 1630 godina, vo manas-tirot Oreoec (1595), Brodsko, i vo manastirot Treskavec,229 toga{ sigurno se raboti za niv. Ova u{te pove}e go potvrduva i rasporedot na freskite vo Karpinskiot manastir koj e vo negova neposredna blizina, kade najverojatno rabotele isti zografi, sv. Merkurij i sv. Dimitrija se prikaàni na ju`niot yid, a na severniot yid vo konhata se prikaàni sv. Teodor Tiron i sv. Teodor Stratilat. Vo severniot agol e vidliva geometriska i floralna dekoracija so rozeta, ista kako na sprotivniot agol na ju`niot yid. Vo prostorot pome|u traveite, nad pilasterot se nayira lik na svetitel, koj e varosan i neprepoznatliv, verojatno sv. Kuzman (?), kako pandan na sv. Damjan, od sprotivniot yid. Vo isto~niot travej od fragmentite se gleda deka se raboti za Deisisnata kompozicija, se prepoznavaat glavite na sv. Bogorodica, Isus Hristos i sv. Jovan Krstitel. Deisisnata kompozicija, edinstveno celosno e so~uvana vo Sv. Nikola vo Beqakovce, so taa razlika {to ovde Hristos e pretstaven na tron. Analogna e so manastirskite crkvi Sv. Preobraènie i Sv. Nikola vo Zrze, Prilepsko.230 Nad traveite se nao|a dekorativen friz od floralna ornamentika so niza od poprsja na starozavetni proroci vo cvetni ~a{ki, koja pro-dolùva od ju`niot yid, so devet poprsja ~ii signaturi se o{teteni i ne se ~itaat, a se raspo-znavaat samo prvite dvajca, od zapad kon istok, Julita i Kirik. Nad ovoj friz se scenite od Hristovite stradawa i kon svodot niza od devet medaljoni, koi mo{ne te{ko moàt da se raspoznaat bidej}i se mnogu o{teteni, a signaturite izbri{ani.

Na svodot re~isi i nema freski, malterot e padnat, a samo vo oltarot se so~uvani fragmenti od medaljoni so Isus Hristos, na isto~niot kraj e Voznesenie Hristovo, nosen od ~etiri angeli, a zapadno od nego, Hristos Pantokrator opkruèn so tetramorfon, vo sijanie oblikuvano od raznobojni naplasteni geometriski sliki, krug, romb i kvadrat. Vaka slikani svodni medaljoni se sretnuvaat i vo ju`niot korab od ovaa crkva so taa razlika {to tamu se so~uvani site pet personifikacii na Hristos. Vo sporedba so svodnite pretstavi od ju`niot korab, moè da se zaklu~i deka i ovde bilo naslikano svetoto Trojstvo (Bog - tatko, Bog - sin, i Bog - duh).

I freskite vo ju`niot korab posveten na Sv. Nikola, vo celost ja sledat ikono-grafskata programa na slikarstvoto od postvizantiskiot period i poteknuvaat od isto vreme so slikarstvoto vo severniot korab. Se raboti za edno kvalitetno slikarstvo kade se sretnuvaat

227 Krsti} S., 2011, 12; Eadem, 2012g, (vo pe~at); Ma{ni} M.M., 2011, 368, sl. 7 ; 228 Ma{ni} M.M., 2011, 368; 229 Ma{ni} M.M., 2007, 173 - 175, sl. 54 i 55; Serafimova A., 2005, 362, sl. 40 ; 230 Mitreski N., 2009, 300, 307;

83

retki ikonografski pretstavi vo oltarot i na svodot {to gi nema vo drugite ègligovski crkvi. Na isto~niot yid vo oltarot, vo apsidata e naslikana dopojasna pretstava na Bogorodica [ir{aja Nebesa so maliot Hristos na gradite vo medaljon, a pod nea e Poklonenieto na Agnec Bo`ji. Levo e naslikan sv. Vasilij Veliki a desno sv. Jovan Zlatoust, dvajcata vo cel rast kako se poklonuvaat na Hristos - `rtva, legnat na ~esna trpeza. Najdolu, vo prvata zona ju`no od apsidata, e naslikana figura na sv. Grigorij Bogoslov, kako del od povorkata vo Poklonuvaweto na Agnec Bo`ji, severno od apsidata e naslikan sv. Alimpie Stolpnik, a vo proskomidijalnata ni{a e naslikan |akonot sv. Stefan, vo cel rast. Vo vtorata zona se nao|a dvodelnata kompo-zicijata Blagovesti so arhangel Gavril (levo) i sv. Bogorodica (desno), vo cel rast.

Sosema gore, nad Bogorodica Oranta, vo temeto, severno se nao|a Hristoviot ubrus, na sredinata e Bo`ja raka, a ju`no, sv. ]eramida (Hristos }eramida) ili Keramion. Preku ovie retki ikonografski pretstavi vo hristijanskite crkvi e izrazena simbolikata na site sveti-teli koi ja izrazuvaat molitvata, obra}aj}i i se na Bo`jata raka, vo segment od svetlinata. Vo Bo`jata raka se naslikani nekolku glavi (du{i) na pravedni vernici koi yirkaat od zatvo-renata Hristova dlanka, a vo Keramion, isto kako i kaj Ubrusot,231 e naslikan nerakotvorniot obraz na Hristos, na tula so pravoagolna forma. Ikonografski, ovie tri pretstavi dobivaat nova simbolika, koja se temeli na novata soteriolo{ka i iskupitelna uloga na Hristoviot ì-

Sv. Ubrus (levo), Bo`ja raka (vo sredina) i sv. ]eramida (desno), isto~en yid, oltar, juèn korab Towel of Christ (left),The Hand of God (in the middle) and St. Tile (right), east wall, altar, south nave

vot i dejstvuvawe, kako i na neminovnosta i neizvesnosta na negovoto Vtoro doa|awe. Ne e isklu~ena nitu funerarnata uloga na negovite sliki kako za{tita i nade` vo spasenieto na kone~niot sud.232 Scenite so vtisnat nerakotvoren lik na rizata i }eramidata, so Bo`jata raka vo sredinata, a gi imalo i vo severniot korab, kade e so~uvan samo Ubrusot, dodeka celosna so~uvana pretstava se sretnuva vo manastirot Karpino, a kako primer im posluìle staro-nagori~kite freski od XIV vek. Samo Bo`jata raka so pravednicite se sretnuva na ju`niot yid vo naosot na Sv. Paraskeva vo Murga{, zad vladi~kiot prestol.233 Na ju`niot yid vo oltarot, vo slepata arhivolta - travejot, e naslikana Vizija na Petar Aleksandriski, {to e nevoobi~aeno mesto bidej}i sekoga{ se slika na severniot yid, dodeka na severniot yid se naslikani dvajca arhierei vo cel rast sv. Atanasij i sv. Kiril kako del od Procesijata na arhiereite. Vaka slikani sceni so Vizija na Petar Aleksandriski na ju`niot yid vo oltarot se sretnuvaat vo Sv. Troica vo Plevqa (1595), kako i vo hramovite raboteni od Radul, vo Crkolez (1672/73), Sv. Nikola vo Pe} (1673/ 74), i Praskavica (1681).234 Vo vtorata i ~etvrtata zona kon svodot ima niza so starozavetni proroci od po ~etiri medaljoni, koja prodolùva vo naosot na severniot i ju`niot yid so po deset medaljoni, a vo tretata zona zavr{uvaat scenite od Golemite praznici,

231 Erminó®, 1868, 299 - 300; 232 Ma{ni} M., 2010, 311, sl. 8 ; 233 Ma{ni} M.M., 2011, 369; 234 Petkovi¢ V., 1965, 66, zab. 2, Ma{ni} M.M., 2011, 365, zab. 25;

84

so evangelistot sv. Luka. Negoviot pandan na ju`niot yid, sv. Jovan, ne e so~uvan. Drugite dvajca evangelisti sv. Matej, na severniot, i sv. Marko na ju`niot yid se naslikani vo naosot, do zapadniot yid.

Vo naosot, na ju`niot yid vo prvata zona do ikonostasot, vo isto~niot travej, e naslikan patronot na crkvata, sv. Nikola ûdotvorec, sednat na tron. Sli~na vakva pretstava e nas-likana vo Sv. Nikola vo manastirot Slep~e.235 Pome|u dvata traveja, vo prostorot nad pilasterot, se nao|a Simeon Stolpnik Postariot, kako pandan na sv. Pantelejmon od sprotiv-nata severna strana, na stolbot od arkadniot premin. Zapadniot travej na dnoto e razbien so ju`niot vlez, na ~ij dovratnik e naslikan Hristoviot kriptogram, kakvi {to se sretnuvaat na Sv. Petka i Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino. Od dvete strani na vlezot se nasli-kani dvajca sveti vojnici so kopje v race, sv. Dimitrija, do pojas, poradi vlezot pod nego, i sv. Merkurij vo cel rast. Vo vtorata zona, od oltarot, kon zapad, prodolùva nizata na proroci, koi se dosta o{teteni i nedostasuvaat, a se prepoznava posledniot, spored signaturata na poslednite bukvi - nik, Andronik (ili Stratonik). Ovaa niza prodolùva na severniot yid so deset so~uvani medaljoni na svetitelki i sveti voini, velikoma~enici: Anastasija, Sofija, Trifun, Artemij, Nestor, Prokopij, Orest, Mardarij (so {lem), Evgenij (so polukruèn {lem)

Freski na severen yid, naos, juèn korab Voznesenie Hristovo, svod, juèn korab Frescoes on the south wall, nave, south nave Ascention, the vault, south nave

i Avksentij (so {ilest {lem). Poslednite ~etvorica se petozarni ma~enici, a pettiot Evstra-tij prodolùva vo oltarot, potoa Dionisij, Protasij i Efrem Siriski (?). Vo tretata zona na ju`niot yid na naosot se naslikani scenite od Golemite praznici. Zapo~nuvaat so Ra|aweto Hristovo, so~uvano vo fragmenti, potoa kon zapad, nedostasuvaat kompoziciite: Sretenie i Kr{tenie Hristovo i zavr{uva so Lazarevo voskresenie. Ciklusot prodolùva so Preobra-ènie Hristovo na zapadniot, potoa, na severniot yid so Vleguvawe vo Erusalim, Raspetie Hristovo, Grobot na Hristos (Angel na Hristoviot grob so mironosici)236 i zavr{uva so Voskresenie Hristovo, vo oltarot. Vo najgornata, ~etvrta zona, na ju`niot yid na svodot ima u{te edna niza od deset medaljoni na starozavetni proroci, od koi pet nedostasuvaat, a se prepoznavaat Ezekija, Eremija, Ilija i Noe, pa prodolùvaat na severniot yid, koi se celosno so~uvani: Zaharij (so rasko{na kapa), car Samuil (so kruna na glavata), Jovan, Jona, Osie, car Aron, Isaija, eden svetitel bez signatura, Avakum, Mihej i prodolùvaat vo oltarot so mladiot

235 Mitrevski N., 2009, 318; 236 Krsti} S., 2011, 13;

85

Zaharij, Daniil, Mojsej i David (carevi so kruni). Freskite vo naosot so scenite od Golemite praznici se analogni so freskite vo Sv. Arhangeli vo Ku~evi{te, Skopsko (1630), so pelago-niskite crkvi: Sv. Bogorodica vo Kostinci (1623), Sv. Atanasij vo Rilevo, Sv. Preobraènie i Sv. Nikola vo Zrze, manastir Slep~e (Sv. Nikola),237 so bugarskite crkvi, Sv. Nikolaj vo Se-slavci, Sofisko, od XVI/XVII vek i Sv. Petka vo Vukovo, ]ustendilsko (1598).238 Na zapadniot yid, ju`no od vlezot se nao|aat dve svetitelki vo cel rast, ednata so kruna i rasko{na obleka, sv. Nedela, i vtorata so prekrivka na glavata, sv Paraskeva. Severno od vlezot e naslikana figura na svetitel so krilja, koj drì me~ v raka i nema signatura, najverojatno arhangel Mihail, koj obi~no se slika do vlezot zaradi negovata apotropejska mo}, kako za{-titnik na hramot. Nad vlezot e naslikana kompozicijata Uspenie na Bogorodica, kade e vmetnata edna ènska figura, koja ja mesti pernicata na sv. Bogorodica, pojava koja najverojatno pro-izlegla od narodnata tradicija vrzana za obi~ajot na podgotvuvaweto na teloto na pokojnata.239 Nad ovaa kompozicija, e Preobraènie Hristovo, od ciklusot na Golemite praznici, vo tretata zona. Na aglite od severniot i ju`niot yid e zastapena bogata geometriska i floralna orna-mentika so zelena, crna, bela i oker boja, a arkadnite premini i slepite arhivolti - traveite, se vrameni so friz od palmeti. Vakvi slikani dekoracii se sretnuvaat vo manastirot Karpino, Sv. Nikola vo Beqakovce, Sv. Nikola vo Strezovce i Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino od XVI i po~etok na XVII vek. Na svodot, od istok kon zapad se naslikani: Voznesenie Hristovo, nosen od ~etiri angeli i Hristos Tonimeron ili Starec na denovite (Vethi denmi), vo oltarot, potoa Hristos Pan-tokrator, opkruèn so tetramorfon, starozavetna pretstava na ~etirite Hristovi evange-listi, tele i orel isto~no, a zapadno lav i angel; na sredinata, Hristos Emanuil (mlad), a sosema zapadno e naslikan Hristos Angel na Velikiot sovet, kade Hristos e pretstaven so krilja, vo naosot. Ovie pretstavi se naslikani vo sijanie od naplasteni raznobojni krugovi i rombovi dijagonalno postaveni vrz beli kvadratni ili pravoagolni osnovi, vo zavisnost od goleminata na pretstavata. Svodnite personifikacii na Hristos so razli~na vozrast, koi go pretstavuvaat svetoto Trojstvo (Bog - tatko, Bog - sin, i Bog - duh) se retki ikonografski pret-stavi vo ègligovskite crkvi od Osmanliskiot period od XVI i XVII vek. Najbliski analogii ima so svodnite pretstavi od Sv. Nikola vo Trnovo, Krivopalane~ko (1605), Sv. Bogorodica Slivni~ka (1606/12), so slikarstvoto na skopskite crkvi: Sv. Petka vo Pobu`je, od 1500 godina (tamu nedostasuva Hristos Starec na denovite), isto kako vo Sv. Spas vo [tip, Sv. Atanasij vo [i{evo od 1565 godina kade namesto Voznesenie Hristovo e pretstavena Hetimasija i Sv. Spas vo Dobri Dol od 1576 godina (bez Voznesenie),240 kako i so Sv. Petka vo Vukovo, ]ustendilsko (1598), blizu Bobo{evo vo R. Bugarija, so taa razlika {to tamu nedostasuva Hristos Emanuil.241 Vakvite svodni pretstavi so Sv. Trojstvo bile ~esti vo ednokorabnite crkvi so zbien ikono-grafski repertoar od XV vek od Ohridskata slikarska {kola, kako {to e pe{ternata crkva Sv. Bogorodica Milostiva na Velika Prespa od (1410), Sv. Bogorodica vo Velestovo, Ohridsko (1450/51), Voznesenie Hristovo vo Leskoec (1461/ 62) i vo narteksot na Sv. Bogorodica vo Dra-galevci (1468/69) vo R. Bugarija.242 Vo celina gledano, moè da se zabeleì deka vo yidnoto slikarstvo na Dvojnata crkva vo Orah rabotele dvajca anonimni zografi, od koi edniot najverojatno imal gr~ko poteklo ili so gr~ko vlijanie243 kako vo Sv. Nikola vo Strezovce, a vtoriot so orientalni vlijanija na {to ukaùvaat oddelni ikonografski i retki pretstavi pri {to ve{tiot zograf se pridrùval na

237 Mitrevski N., 2009, 303 - 319; 238 Min~eva K., 2007, 16 – 17 i 36 - 37; Krsti} S., 2012v (vo pe~at); 239 Ma{ni} M.M., 2008, 76; Eadem, 2011a, 372, sl. 8 ; 240 Lakaliska S., 2002, 85, 102- 104; 241 Min~eva K., 2007, 35 - 37; 242 Suboti} G, 1980, 173 - 174; 243 Ma{ni} M.M., 2008, 74 - 77; Spored Mirjana Ma{ni}, prisustvoto na mladiot princ, ma~enik Govdelaj, ~ij kult vo centralniot del na Balkanot go prenele gr~kite monasi u{te vo XV vek, govori za potekloto na slikarite; Ma{ni} M.M., 2011, 370 - 371;

86

ruskite prira~-nici, erminiite, karakteristi~ni za XVI i XVII vek. Vrz osnova na stilsko li-kovnite ikonografski sli~nosti so manastirot Karpino (1592), i fragmentarno so~uvaniot ìvopis vo pove}eto ègligovski crkvi, kako {to se Sv. Petka (1628) i Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino (XVI - XVII vek), Sv. Nikola vo Strezovce (1606), Sv. Nikola vo Beqa-kovce (1606), Sv. Paraskeva vo Murga{ (XVI - XVII vek), i Sv. Spas vo Dovezence (XVI - XVII vek), a koi ukaùvaat na odredeni stilski sli~nosti ili isti slikarski elementi, moè da se kaè deka freskite datiraat od posled-nite dve decenii na XVI vek, ili vo samiot po~etok na XVII vek.244 FJ;FK

Crkvata ima dva novi ikonostasi izraboteni vo 1893 godina, so ikoni od ponovo vreme. Ikonite se raboteni od vele{kiot zograf Petar Nikolov (1850 - 1921), koj gi naslikal i figurite na arhangel Gavril i sv. Bogorodica od dvodelnata kompozicija Blagovesti na starite dveri od noviot ikonostas, vo ju`niot korab, {to mora da se zabeleì deka se raboti za zograf so skromni slikarski mo`nosti. Figurite gi slika, bez simetri~ni proporcii na teloto, so golemi glavi vo odnos na pomali, robusni tela, so edna doza na karikiranost, i koi za àl pa|aat v o~i, no i pokraj naporite da gi otstranat, pri nivna konzervacija od stru~nite lica na Nacionalniot konzervatorskiot centar od Skopje, ne moèle da se otstranat, bidej}i prvo-bitnite figuri na arhangel Gavril i sv. Bogorodica, bile celosno uni{teni. Sepak, carskite dveri privlekuvaat osobeno vnimanie kako edinstven so~uvan element od prvobitniot iko-nostas, so geometriska pleterna ornamentika vo plitka rezba, delo na skopsko-prizrenskata rezbarska rabotilnica i se analogni so dverite od Prizren i Velika Ho~a, so manastirot Sv. Prohor P~iwski, i so crkvata Sv. Bogorodica od Vodno, Skopsko od XVI vek.245 Pri posetata na crkvata vo 2006 godina, pred konzervacija na celokupnoto yidno slikar-stvo, od nekolku crkovnoslovenski grafiti vreàni na severniot yid vo oltarot na ju`niot korab posveten na Sv. Nikola, se doznava deka vo 1821 godina tuka bil erej Horhe, potoa na 20 maj 1833 godina pop Ne{o od istoto selo, koj verojatno sluèl vo ovaa crkva, i bele{ka za pre-slikuvawe na freskite od Mihail Petrov od Kratovo vo 1877 godina. So poslednite inter-vencii i konzervacija na ìvopisot od strana na NKC od Skopje vo 2009 i 2010 godina, vre-ànite grafiti se otstraneti i celosno e otkrien stariot ìvopis. Preslikuvaweto na starite so novi freski vo XIX vek i izrabotkata na dvata ikonostasi od 1893 godina se od vre-meto na Prerodbata, koga site selski crkvi vo Makedonija, se renovirani po nalog na crkovnite vladici i mitropoliti, a so posredstvo na turskite valii i sultani, vo èlbata za prevlast pome|u Bugarskata egzarhiska i Srpskata patrijar{iska crkva.

Mo{ne golemo e zna~eweto na ovaa crkva koja privlekuva golemo vnimanie kaj pro-u~uva~ite na postvizantiskata umetnost, so unikatno arhitektonsko re{enie i ìvopis vo Republikava, i na Balkanot. Dvojnata crkva e tipi~en pretstavnik na postvizantiskite crkovni spomenici od XVI/XVII vek, koj zasluèno, vo vtorata polovina na 2006 godina so Zakon za za{tita na spomenicite na R. Makedonija, e proglasen za spomenik na kulturata. SV. NIKOLA VO STREZOVCE Seloto Strezovce se nao|a 20 km. od Kumanovo, od desnata strana na magistralniot pat Kumanovo - Kriva Palanka, pome|u rekata Petro{nica i Kriva Reka, vo op{tinata Staro Nagori~ino.246 Crkvata Sv. Nikola se nao|a na selskite grobi{ta i spa|a vo grobjanski crkvi kakvi {to se pove}eto crkvi vo @egligovo. Od staroslovenskiot ktitorski natpis nad zapad-niot vlez vo naosot na crkvata se doznava deka e ìvopisana na 30 maj 1606 godina, za vreme na skopskiot episkop Makarie so pomo{ na prezviter Kostadin i naselenieto od Strezovce.247 I izgradbata na crkvata bila zavr{ena istata godina so pomo{ na prezviter Petko, koj se spo-

244 Ma{ni} M., 2007, 146 - 148; Cultural … , 2004, 27 - 28 ; Eadem, 2008, 74; 245 Ma{ni} M.M., 2009, 166 - 168, sl. 10; 246 Panov M., 1998, 288; Trifunovski J., 1974, 135; Krsti} S., 2009a, 203; 247 Petkovi} S., 1965, 204; Bo{koviÊ ™., 1938, 211; Velev I, 1990, 140;

87

menuva ponatamu vo natpisot. Toa zna~i deka ovaa crkva, zaedno so beqakovskata, bila izgradena za vreme na pe}skiot patrijarh Jovan Kantul (1592 - 1614). Spored d-r Jovan Haxi Vasiqevi}, koj ja posetil ovaa crkva vo 1889 i 1900 godina pos-toela stara crkva i crkvi{te, crkvata bila pogolema od beqakovskata Sv. Petka (Sv. Nikola). Stariot ìvopis, spored zapisot nad zapadniot vlez od 1606 godina, bil so~uvan do 1894 godina. Od desnata strana pred oltarot, bile ìvopisani sv. Sava i sv. Simeon, potoa sv. Joakim Oso-govski, sv. Prohor P~iwski, sv. Gavril Lesnovski i dr. Vo crkvata bil ~uvan rakopisen minej od XVI vek so dva zapisi, edniot za rab Bo`ji, Kiprijan od selo Suv Orah vo letoto 1763 godina,

i vtoriot ne~itliv: “Da se znae qubi oy grles”. Crkvata i seloto bile pridobieni od Egzar-hijata. Skopskiot mitropolit vo 1892 godina naredil ovie srpski svetiteli i zapisi vo crkvata da se zamaàt. Toga{ ovoj hram bil varosan i na sredinata od natpisot napi{ano deka e obnoven za vreme na Bugarskata pravoslavna arhiepiskopija i skopskiot mitropolit, Maksim. Natpisot stoel sî dodeka crkvata ne bila vratena pod uprava na Patrijar{ijata, povtorno bil varosan i vrz nego napi{ano deka crkvata e popravana za vreme na pravoslavniot arhiepiskop i egzarh na Dolna Mezija, Firmilijan.248 Inaku, vo naukata do sredinata na XX vek, strezovskata crkva se spomenuva kako nedovolno istraèna i prou~ena srednovekovna crkva,249 no, so konzervacija na celokupniot kompleks vo 1994/99 godina od nadle`nite republi~ki institucii i objavenite prilozi za nea, deneska taa e dosta poznata vo naukata.

Ktitorski natpis, zapaden yid, naos The Ktitors inscription, west wall, nave

Crkvata pretstavuva trokorabna gradba so pravoagolna osnova, polukru`na apsida na istok i {irok prostran narteks na zapadnata strana. Ovaa crkva, Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino i Sv. Duh vo Dobra~a se edinstvenite trokorabni crkvi vo kumanovskiot kraj, od osmanliskiot period. Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi. Apsidata go zadr-àla prvobitniot pokriv od kameni plo~i. Gradena e od neobraboten kamen. Severniot yid e vkopan v zemja. Vo crkvata se vleguva preku ju`niot vlez na narteksot. Na zapadnata fasada se nao|a glavniot i edinstven vlez vo crkvata.250 Nad nego ima luneta so freska na patronot na crkvata, mo{ne o{tetena. Severno i ju`no od lunetata se nao|aat ispusti od kamen, ostatoci od svodnite lakovi na prvobitniot pokrien narteks. Denes, posle rekonstrukcija i konzervacija na celokupnata arhitektura vo 1994/95 godina, narteksot e otvoren i ima dva vleza, od zapad i od jug.

248 Haxi - VasiqeviÊ J., 1909, 441 - 442; Krsti} S., 2009a, 203 - 204; 249 Petrov K., 1954, 1 - 6, T - II; 250 Haxi Vasiqevi} J., 1909, 442; Zisovska J., 1994, 49; Dimitrijevski M., 2000, 131 - 133; Bo{koviÊ ™., 1976, 149; PetkoviÊ V, 1950, 311; Ma{ni} M.M., 2008, 78; Krsti} S., 2009a, 203 - 212 ;

88

Iako reducirana, zastapena e kamena dekoracija nad site tri vleza i na site fasadi, osven na severnata. Nad vlezovite na narteksot ima friz od kamewa vo vid na blag lak karakteristi~en za malite porti vo turskite xamii, kakva {to imalo na Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino. Na zapadnata fasada ima dve pretstavi na krst vo plitok reqef, ju`no od vlezot i pod zabatot. Na ju`nata fasada, nad prviot prozorski otvor se nao|aat dve pretstavi na {estokraka Davidova yvezda vo kru`nica, plitko isklesani na òlt kamen, simbol na Evreite, Davidov {tit ili Solomonov pe~at.251 Na isto~nata fasada, ju`no od apsidata, vpe~atok ostava geometriskata pretstava vo kvadratno pole od osum vkrsteni kraci, reljefno izraboteni na siva kamena plo~a, koja denes nalikuva na na{eto makedonsko zname. Nad apsidata, pod zabatot, se nao|a kru`na kamena tranzena od geometriski prepleti, a nad nea vo pravoagolna kamena plo~a izgraviran krst.252 Posle Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino i Sv. \or|i vo @egqane i ovaa crkva spa|a vo crkvite so najzastapena arhitektonska dekorativna plastika, {to ne e slu~aj so drugite ègligovski crkvi od ovoj period.253

Sv. Nikola vo Strezovce, pogled od jugozapad (levo) i zapadna fasada (desno), 1606 godina St. Nicholas in Strezovce, view from south-west (left) and west facade (right), year 1606

Kamena dekoracija na ju`nata i isto~nata fasada Decorativ plastic made of stone of the south and east facades

Enterierot na crkvata e mo{ne interesen. Dominantniot centralen korab e zasveden so polukruèn svod, a dvata mali strani~ni korabi so ~etvoroobli~est svod. êtvoroobli~estite svodovi se retki vo @egligovo i gi ima edinstveno vo paraklisite na Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino i Sv. Paraskeva vo Murga{. Naosot po dolìna e podelen so dva arkadni premini povrzani pome|u sebe so ~etvrtest stolb za slobodna komunikacija me|u korabite. Tretata ar-kada prodolùva vo oltarot. Inaku, tie se malku povisoki od arkadnite premini vo Sv. Spas vo

251 Chevalier J., - Gheerbrant A., 1989, 489, 813; Krsti} S., 2010, 17, sl. 40, crt. 8 ; 252 Krsti} S., 2010a, 16 - 17, sl. 38, 39, 41, 42, crt. 7; 253 Kiel M., 1971, 251;

89

Dovezence, Sv. Paraskeva vo Murga{ i Dvojnata crkva vo Suv Orah. Po svojata arhitektonska dispozicija potse}a na crkvata Sv. Dimitrija od Palaticija, 15 km. od Verija vo Egejska Make-donija, od 1570 godina, so taa razlika {to taa ima tristrana apsida i oktogonalni stolbovi namesto ~etvrtesti i namesto tri ima ~etiri arkadi. Oltarskiot prostor se karakterizira so dlaboka centralna polukru`na apsida, |akonikonska i proskomidijala konha i mali polukru`ni dlaboki ni{i na severniot i ju`niot yid.254 So konzervacija na arhitekturata i ìvopisot na ovoj zna~aen postvizantiski spomenik izvr{ena vo periodot od 1994 do 1999 godina, od strana na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite i Muzejot od Kumanovo, e utvrdena ikonograf-skata programa na crkvata, kade se razlikuvaat dva sloja na ìvopis, postar i ponov. Postariot ìvopis e od 1606 godina, a noviot od 1901 godina, naslikan od vele{kiot zograf Atanas Niko-lov, koj se potpi{al vo gornata zona na zapadniot yid na naosot. Stariot ìvopis e so~uvan fragmentarno, a na oddelni mesta go nema. Od isto vreme datira ìvopisot na Sv. Petka vo Beqakovce i prazni~nite ikoni od stariot ikonostas vo manastirot Karpino. Vo centralnata apsida, vo konhata delumno se gleda Bogorodica na tron flankirana so dva angeli, a pod nea friz so dopojasni likovi na arhierei: sv. Evtihij, sv. Sil-vester, sv. Andreja, sv. Zakh (?), sv. Meletij, sv. Grigorij i sv. Nikanor. Pod niv e Pri~estuva-we na apostolite, kade pod baldahinot nedostasuva Hristos od ju`nata strana, do nego ima

Pri~estuvawe na apostolite, oltarska apsida Sv. Petka, severozapaden lak, naos Communion of the Apostles, altar apse St. Petka, south – west arch, nave {estokrilen serafim. Vo najdolnata zona, pod Pri~estuvaweto na apostolite se prikaàni arhiereite vo cel rast i nivnoto poklonuvawe, severno se redat: sv. German, sv. Atanasij i sv. Vasilij, a ju`no sv. Jovan Zlatoust, sv. Grigorij Bogoslov i sv. Kiril. Najgore, nad apsidata se gledaat fragmenti od Voznesenie Hristovo, nozete i oblekata na svetitelite. Severno i ju`no od apsidata, pod Voznesenieto e dvodelnata kompozicija Blagovesti (arhangel Gavril i Bogo-rodica).255 Arhangel Gavril e prikaàn so ìvo dvièwe i dinamika, koja potse}a na Kurbinov-skiot angel od 1191 godina, a vo kumanovskiot kraj e najblizok so Sv. Nikola (Sv. Petka) vo Beqakovce. Pod Blagovesti se nao|a niza od medaljoni so likovi na sveti arhierei od koi nekoi ne se celosno so~uvani, a nekoi nemaat signaturi, severno od apsidata, sv. Jakov i sv. Nikola Novi (pod lakot od severnata kolonada). Pod medaljonot so ma~enikot sv. Jakov, vo prvata zona e naslikan sv. Ignatij, kako del od liturgiskata procesija vo polkonuvaweto na

254 Ibid., 252; 255 Ma{ni} M.M., 2008, 78 - 81; Krsti} S, 2009a, 203 - 212; Krsti} S., 2011, 14;

90

Agnec Bo`ji. Ju`no od apsidata, vo vtorata zona e naslikan sv. ma~enik Lup vo medaljon, nad nego cela figura na sv. Antonij, a pod nego, vo prvata zona |akonot sv. Roman so model na crkvata v race, vo cel rast, dvajcata oble~eni so bogato ukrasena obleka. Na isto~niot yid vo |ako-nikonot, najgore se so~uvani likovi na trojca ma~enici vo cel rast, edniot sv. Mokie, drugiot verojatno sv. Stefan (?), a na tretiot se so~uvani samo dvete posledni bukvi od signaturata (an). Prisutna e bogata floralna i geometriska ornamentika, so dominantna crvena, crna, bela i òlta boja, glavno na prozorskite otvori, a fragmentarno se sretnuva na volutite vo oltarot i naosot. Vo ovaa crkva, pokraj Dvojnata crkva vo Orah e najzastapena slikanata dekoracija, za razlika od drugite kade ima samo fragmenti, kako vo Sv. \or|i Pobedonosec i Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino, manastir Karpino vo Suv Orah, Sv. Nikola vo Beqakovce i vo Sv. Paraske-va vo Murga{.

Na ju`niot yid vo naosot se poznavaat likovi na svetite voini: sv. Teodor Tiron i sv. Teodor Stratilat. Zapadno od niv se figurite na sv. Pahomie i na eden nepoznat angel na kogo mu nedostasuva glavata. Vsu{nost toa e Angel Gospoden, koj sekoga{ go pridruùva prepo-dobniot otec sv. Pahomij, prezemen od primerite na vizantiskoto slikarstvo, kako {to e prikaàn vo staronagori~kiot hram, od XIV vek. Vo vtorata zona, nad sv. Teodor Tiron i sv. Teodor Stratilat,256 se so~uvani dva celi medaljoni i eden do polovina. Od istok kon zapad, se naslikani svetite ma~enici: Kepsin (?), Kalinik vo sredinata, i na prepoloveniot medaljon ne se ~ita signaturata, bidej}i e uni{tena.

Na zapadniot yid vo ju`niot korab vo prvata zona se so~uvani, spored signaturata, pre-podobnite oci, sv. Evtimij i sv. Antonij Veliki, pod arkata e svetiot voin Artemij, prodol-ùva vo centralniot korab isto taka so svetiot voin Nikita, i zavr{uva so arhangel Mihail (do vlezot). Signatura na Ekaterina e so~uvana vo vtorata zona, do jugozapadnata arkada, na zapadniot yid vo ju`niot korab, koja bila del od nizata so medaljoni na svetite ma~enici i ma~eni~ki. Severno od zapadniot vlez, vo prvata zona, nizata so svetiteli prodolùva so detaq od arhangel Gavril, pa sv. Konstantin i Elena, sv. Trifun, sv. Aksentij, i sv. Glikerij vo cel rast. Tuka, na zapadniot yid vo severniot korab, edinstveno e so~uvana figurata na sv. Glikerij, od koja se gleda samo ednata polovina, i ne mu se ~ita signaturata.257 Vtorata zona vo central-niot korab e naslikana so niza od poprsja na ma~eni~ki i ma~enici vo medaljoni, od jug kon sever: sv. Marina, sv. Tekla i sv. Nedela, sleduva natpisot na staroslovenski jazik vo pravo-agolna ramka, nad zapadniot vlez. Severno od natpisot nizata od medaljoni prodolùva so sv. Teodora, sv. Anastasija i sv. Evgenija, pa vo severniot korab so sv. Neofan (pod lakot od sever-nata kolonada) i sv. Akerij. Na severozapadnata arka vo podno`jeto e naslikana ènska figura vo cel rast, verojatno sv. Petka. Nad natpisot se nao|a Uspenie na Bogorodica, a nad nea se kompoziciite: Odrekuvaweto na sv. Petar, Juda gi vra}a srebrenicite i od tretata scena e so~uvan samo mal fragment od nozete na eden vojnik.258 Na jugozapadniot stolb, na isto~nata strana e sv. Jovan Bogoslov, a na severozapadniot stolb, na severnata strana, evangelistot sv. Luka. Od so~uvaniot fragmentaren ìvopis vo ovaa crkva moè da se zaklu~i deka vo naosot, vo tretata i ~etvrtata zona bile naslikani sceni od Golemite praznici i Stradawata Hristovi. Figurite na svetitelite se naslikani so rasko{na obleka bogato ukraseni so borduri okolu jakata i na dolniot rab. Anonimniot zograf vodel smetka vo ukrasuvaweto na detalite, kako {to se krunite na car Konstantin i carica Elena i neobi~nite kop~iwa vo gornite delovi na oblekata. Signaturite se ispi{ani so staroslovenski jazik. Spored Sreten Petkovi} origi-nalniot ikonografski plan na ìvopisot poteknuva od Grcija, odnosno eden od zografite bil od Grcija.259 Najbliski analogii na yidnoto slikarstvo od 1606 godina ima so Sv. \or|i Pobe-donosec i Sv. Petka (1628) vo Mlado Nagori~ino, so severniot korab od Dvojnata crkva vo Suv Orah i so Sv. Arhangeli vo Ku~evi{te, Skopsko (1631).260 Novoto slikarstvo e od 1901 godina od

256 Krsti} S., 2011, 14; 257 PetkoviÊ S., 1965, 204; 258 Krsti} S., 2011, 14; 259 PetkoviÊ S., 1965, 143; 260 Ma{ni} M.M., 2007, 147;

91

zografot Atanas (Nace) Nikolov od Veles, koj vo isto vreme rabotel i vo crkvata Sv. Nikola vo Beqakovce, rasporedeno na svodnite povr{ini vo centralniot korab so Hristos Pantokrator i ~etirite evangelisti.

Crkvata ima nov drven ikonostas so dveri vo rezba od prerodbenski period ~ii ikoni gi rabotel spomenatiot zograf Atanas zaedno so brat mu Petar Nikolov, vo maj 1893 godina, koi se potpi{ale na tablata vo podno`jeto, levo od dverite. Na drugata tabla, desno od dverite se ispi{ani imiwata na sultanot Ahmed (gore),261 i sve{tenikot Stoj~e od Ru|ince (na dnoto), dodeka imiwata na pravoslavniot episkop, i egzarhot (vo sredinata od tekstot) se izbri{ani, {to e rezultat na crkovnoto dvovlastie vo Makedonija. Imeto na sultanot Ahmed se sretnuva i vo ktitorskiot zapis od 1888 godina na zapadniot yid na narteksot vo Galerijata na kat vo crkvata Sv. Dimitrija vo Stracin, Kratovsko.262 Crkvata Sv. Nikola vo Strezovce e eden od pozna~ajnite spomenici na kulturata od postvizantiskiot period i vo pogled na arhitekturata i vo pogled na mo{ne solidnoto fresko-slikarsto od 1606 godina, ne samo vo kumanovskiot kraj, tuku i vo Republikava, i po{iroko, i zasluùva da go dobie statusot na spomenik na kulturata za{titen so Zakon.

SV. NIKOLA (SV. PETKA) VO BEQAKOVCE

Seloto Beqakovce se nao|a na 28 km. isto~no od Kumanovo, desno od magistarlniot pat Kumanovo - Kriva Palanka, na lokalniot pat Vojnik - Kle~ovce - Beqakovce, od desnata strana na Kriva Reka, vo op{tinata Kumanovo.263 Crkvata Sv. Nikola vo Beqakovce e locirana na edno vozvi{enie, zapadno od seloto, vedna{ do starata u~ili{na zgrada, kaj selskite grobi{ta, pa spored toa se vbrojuva vo redot na grobjanski crkvi. Vo naukata ovaa crkva e poznata kako Sv. \or|i, {to e sosema pogre{no, moèbi gre{kata vo imeto e poradi manastirskata crkva posvetena na ovoj svetitel, koja se nao|a vo istoto selo, ili pak se misli na crkvata koja se nao|a vo dovezenskiot atar, na granicata so Beqakovce.264 Ovaa crkva, spored del od so~uvaniot

Ktitorski natpis za ìvopisot od 1606 godina, zapaden yid, naos The Ktitors inscription for frescoes from 1606 year, west wall, nave

261 Se raboti za gre{ka vo titulata, najverojatno od nepoznavawe na turskite verski tituli, kaj narodot. Vo toa vreme na vlast bil sultanot Abdul Hamid II (1876 - 1909), moèbi lokalnoto naselenie namesto Hamid go narekuvalo Ahmed, ili pak se raboti za turskiot valija na toga{niot Kosovski vilaet so sedi{te vo Skopje, Ahmed Ejub - pa{a, koj se spomenuva kon krajot na 1890 godina za vreme na crkovnoto dvovlastie vo Makedonija, pome|u Bugarskata egzarhiska i Srpskata patrijar{iska pravoslavna crkva vo Makedonija; Bogdanovska Z, 2002, 165 - 169; 262 Krsti} S, 2012a (vo pe~at); 263 Panov M., 1998, 26; 264 Zisovska J., 1994, 50; V. PetkoviÊ 1950, 20; Krsti} 2009, 57 ;

92

natpis nad zapadniot vlez vo naosot bila posvetena na prvoma~eni~kata sv. Petka.265 Imeno, za

vreme na crkovnoto dvovlastie vo Makedonija, od krajot na XIX vek, crkvata bila pod egzarhiska uprava i popot Aleksa \urevski dobil nalog od skopskiot mitropolit da go popravi natpisot vo crkvata, taka {to gi pre~krtal gornite dva reda i napi{al “egzarhiska ~erkva”.266 Sepak, od natpisot moè da se vidi deka se raboti za svetitelka, prepodobna ma~eni~ka sv. Petka, a ne za svetitel. Deneska kaj naselenieto ovaa crkva e poznata pod imeto Sv. Nikola. Od ktitorskiot zapis vo dolnite redovi doznavame deka ìvopiot bil zavr{en na 30 avgust 1606 godina, tri meseci posle strezovskata crkva. Ottuka so sigurnost moè da se kaè deka ovaa crkva, kako i strezovskata, bile gradeni vo isto vreme, za vreme na pe}skiot patrijarh Jovan Kantul (1592 - 1614), koga e izraboten i prvobitniot ikonostas na crkvata Vovedenie na sv. Bogorodica od Karpinskiot manastir vo Suv Orah. Prvobitnata crkva bila so pogolemi dimenzii i imala narteks, sî do popravkata vo turskiot period. Ako se zeme v predvid goleminata na crkvata i zbienata ikonografska programa, toga{ so sigurnost moè da se kaè deka i izgradbata na

Св. Никола (Sv. Petka) во Бељаковце, југозападна фасада, 1606 година St. Nicholas (St. Petka) in Beljakovce, south - west facade, year 1606 crkvata zavr{ila vo 1606 godina, a ktitori bile samite ìteli na seloto Beqakovce.267 Pos-ledni intervencii na del od arhitekturata se napraveni vo 2011 godina od strana na lokalnoto naselenie so popravka na pokrivnata konstrukcija i yidawe na zapadniot yid na narteksot, koj so godini be{e urnat. Sv. Nikola e mala ednokorabna gradba, pokriena so dvosliven pokriv od }eramidi. Prvo-bitno bila pokriena so kameni plo~i ~ii ostatoci denes se sretnuvaat samo na apsidata. Vko-pana e v zemja {to na prv pogled zali~uva na selska ku}a, a po polukru`nata apsida na istok se prepoznava deka e crkva. Se vleguva od zapadnata strana preku edinstveniot tesen vlez so ednokrilna, drvena vrata. Nad vlezot se nao|a slepa polukru`na ni{a, vo koja nema freska so likot na patronot (o{tetena so tek na vremeto). Vo prodolènie na crkvata od zapadnata strana se nao|a narteks dvapati pogolem od crkvata, pokrien so dvosliven pokriv od }eramidi, dograden vo ponovo vreme, denes polurazurnat. Gradena e od obi~en kamen na mesta so obli-

265 PetkoviÊ S., 1965, 203; Krsti} S., 2009, 67 - 68, sl. 1 ; 266 Haxi Vasiqevi} J., 1909, 439 - 441; 267 PetkoviÊ S., 1965, 203; ZirojeviÊ O.,1984, 202; Velev I., 1990, 72;

93

kuvani kameni blokovi kakov {to e severniot yid, a ostanatite se malterisani vo ponovo vreme.268 Odnatre, crkvata e zasvedena so polukruèn svod. Podot e od {iroki kameni plo~i. Poradi toga{nite strogi turski kanoni, ograni~eniot prostor na crkvata ne dozvoluval {i-roki otvori za osvetluvawe na hramot, odnosno ima samo eden mal otvor, bifora na ju`niot yid i dva sosema tesni otvori, vertikalno naglaseni odnadvor на apsidata od isto~nata strana, duri nezabele`livi. Isto~niot yid e razbien so centralna i severna, proskomidijalna konha. Nema |akonikonska konha, tuku dlaboka kvadratna ni{a. Oltarskiot prostor e podelen od naosot so visok ikonostas. Karakteristi~no e {to ovde e so~uvan prvobitniot nizok kamenen ikonostas, nadgraden so drven ikonostas vo ponovo vreme. 269 Spored arhitektonska dispozicija, crkvata Sv. Nikola e sli~na so istoimenite kumanov-ski crkvi: Sv. Bogorodica vo Studena Bara i P~iwa, so kratovskite Sv. Nikola vo [opsko Rudare i Sv. \or|i vo Kowuh od XVI/XVII vek, vo nejzina blizina, krivopalane~kata Sv. Nikola vo Trnovo od 1605 godina, {tipskata Sv. Nikola vo Krupi{te, od 1625 godina, so pove}e crkvi od ohridsko - prespanskiot region, Si(te) Sveti vo Le{ani od sredinata na XV vek, Sv. Bogorodica vo Velestovo od 1450/ 51 godina i Voznesenie Hristovo vo Leskoec od 1462 godina, Sv. Ilija vo Dolgaec, Prilepsko od 1454/55 godina,270 od bitolsko - ki~evskiot region Sv. Nikola vo âgor, 1636/41 godina i od skopskiot region, Sv. Atanasie vo [i{evo, 1565 godina, Sv. Spas vo Dobri Dol od 1576 godina, Uspenie na Bogorodica vo Divqe od 1603/04 godina i Sv. Nikola vo Radi-{ani od 1631 godina.271 Po svojata arhitektonska gradba re~isi e identi~na so crkvata Sv. Bogorodica vo Divqe, Skopsko od 1604 godina i Sv. Nikola vo [opsko Rudare, Kratovsko, od 1567/68 godina.272 Ova ukaùva na toa deka vo Makedonija, od sredinata na XV, XVI i XVII vek se gradele mali i ednostavni, ednokorabni, bezkupolni crkvi tipi~ni za turskiot period. Fresko - slikarstvoto vo crkvata Sv. Nikola vo Beqakovce e za~uvano vo oltarskata apsida i vo dolnite zoni na naosot, dodeka gornite zoni kon svodot nemaat freski poradi pa|aweto na malterisanite povr{ini. U{te na prv pogled moè da se zabeleì deka se raboti za dva sloja na freski, postar i ponov. Prvobitniot sloj na freski, najverojatno poteknuva od XV vek, koj bil pokrien vo 1606 godina, {to moè da se vidi od nekolku fragmenti od slikana vegetabilna ornamentika na severniot yid vo oltarot, pod malterisaniot sloj. Fresko - ìvo-pisot od 1606 godina, na mesta e restavriran od vele{kiot zograf Atanas Nikolov, vo 1901 godina, koj se potpi{al nad prozorecot od ju`niot yid, a koj se sretnuva i vo strezovskata crkva. Celosno e uni{tena tretata zona na yidnoto slikarstvo vo naosot, a tuka bi trebale da bidat scenite so Golemite praznici ili moèbi scenite so sv. Petka, na koja bil posveten prvo-bitniot hram, verojatno izgraden vo XV vek, kako i vtorata niza od medaljoni na proroci ili ma~enici kon svodot. Во centralnata apsida vo oltarot e naslikana sv. Bogorodica vo cel rast, koja so dvete race go drì maliot Hristos na gradite, prikaàn cel, bez medaljon. Sv. Bogorodica e flan-kirana so dva arhangeli isto taka vo cel rast, Gavril (levo) i Mihail (desno). Interesno e da se spomene deka retko se slika ovoj tip na Bogorodica vo apsidata, kade, obi~no tuka se slika so dvete race krenati nagore, Oranta ili [ir{aja Nebesa so maliot Hristos na gradite vo medaljon (Platitera), ili bez nego. Ovoj tip na Bogorodica se sretnuva i vo scenite od Aka-tistot na Bogorodica vo mandorla (Znamenie), kako {to e vo manastirskata crkva Sv. Nikola vo Slep~e, Prilepsko.273 Apsidata e vramena so naslikan friz od palmeti vo crvena i crna boja. Vakvi frizovi se sretnuvaat vo pove}e ègligovski crkvi od XVI i XVII vek, vo Dvojnata crkva vo Suv Orah, vo Sv. Petka i vo Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino. Severno i ju`no од sv. Bogorodica so maliot Hristos e prikaàna dvodelnata kompozicija Blagove{tenie. Na severnata strana e arhangel Gavril, a na ju`nata, Bogorodica, vo cel rast. Arhangel Gavril e

268 Krsti} S., 2009, 57 - 75, sl. 2-3, crte` 1 - 3; 269 Haxi VasiqeviÊ J., 1894, 353 - 355; Krsti} S., 2009, 72, sl. 9 ; 270 Suboti} G., 1980, 52 - 98; Mitrevski N., 2009, 27 - 28; 271 Lakaliska S., 2000, 91 - 105; 272 Ma{ni} M.M., 2006a, 57 - 66; 273 Mitrevski N., 2009, 319;

94

prikaàn so ìvo dvièwe i dinamika i mnogu potse}a na arhangelot od Kurbinovskata crkva od 1191 godina. Figurata na sv. Bogorodica, pak, e analogna so freskata od istata kompozicija vo oltarot na Bobo{evskiot manastir Sv. Dimitrija od 1469 godina,274 Pod nea e Poklonenieto na arhiereite na Agnec Bo`ji. Tuka Hristos e pretstaven mal kako dete - `rtva, pokrien so temnocrven pokrov, koj leì na patena (~esna trpeza). Severno od Hristos Agnec e naslikan arhangel Gavril so sv. Vasilij Veliki, a ju`no, arhangel Mihail so sv. Jovan Milostiv. Najgore, nad Bogorodica so Hristos, e voobi~aenata kompozicija Voznesenie Hristovo, a pod kvadrat-niot otvor e naslikan svetiot Ubrus, riza so nerakotvorniot obraz na Hristos. Vo prosko-midijalnata konha e naslikan |akon Stefan. Vo gornite zoni e prisuten horizontalen friz od floralna ornamentika, koj se protega na severniot i ju`niot yid vo oltarskiot prostor. Na ju`niot yid vo oltarot, dolu e Procesijata na arhiereite, kako prodolènie od isto~niot yid so arhiereite sv. Spiridon i sv. Atanasij, vo cel rast. Na dnoto ima slikana ornamentika so draperii. Identi~ni draperii se naslikani vo Sv. Paraskeva vo Murga{ i vo Dvojnata crkva vo Suv Orah.275 Pome|u ni{ite se zastapeni dekorativni pravoagolni poliwa so geometriski ornamenti vo crna i crvena boja na oker pozadina i floralni ornamenti, kakvi {to sretnuvame vo Sv. Nikola vo Strezovce. Vo vtorata zona se nao|a niza od tri medaljoni na arhiereite: sv. Grigorij, sv. Jovan Bogoslov i sv. Antonij. Na severniot yid, vo prvata zona e naslikana Vizija na Petar Aleksandriski, a nad nea vo vtorata zona, niza na arhierei vo tri medaljoni, od istok kon zapad: sv. Jovan Zlatoust, sv. Vasilij Veliki i sv. Nikola.276 Ovde, vo oltarot vo dolnite zoni pod freskite od 1606 godina se zabeleùva postar sloj na freski pod malterisaniot sloj koj e napuknat, se lupi i pa|a, taka {to se gleda slikana floralna ornamentika, {to upatuva na

prvobitnata crkva od XV vek, koja bila posvetena na Sv. Petka. Spored likovnite karak-teristiki na yidnoto slikarstvo vo apsidata moè da se zaklu~i deka moèbi ist zograf rabotel i vo crkvite Sv. Spas vo Dovezence, Sv. Nikola vo Strezovce i Sv. Paraskeva vo Murga{. @ivopisot e originalen i kvaliteten, raboten od mo{ne ve{t zograf.

Fрески so sveti voini: Prokopij, Teodor Tiron, Teodor Stratilat i Nikita, јужeн ѕид, naos Frescoes with Warior Saints: Procopius, Teodore Tiro, Teodore Stratilates and Nikita, south wall, nave

274 Min~eva K., 2007, 33; 275 Krsti} S., 2009, 64, sl. 4 - 5 ; 276 PetkoviÊ S., 1965, 203;

95

Vo naosot, na ju`niot, zapadniot i severniot yid se nao|a restavriraniot ìvopis vo ponovo vreme, me|utoa zografot ja sledel prvobitnata ikonografska shema. Vo prvata zona se naslikani figuri na svetiteli i vojnici vo cel rast, frontalno postaveni, so isklu~ok na sv. Bogorodica i sv. Jovan Prete~a od Deisisnata kompozicija, sv. Marina na severniot yid i sv. Elena na zapadniot yid. Ovie svetiteli, odozgora se vrameni vo neprekinata niza od beli arki.

Do ikonostasot, na ju`niot yid e naslikana figura na sv. Petka, {to e u{te edna potvrda deka negoga{ taa bila patronka na crkvata, spored ktitorskiot zapis, ~ij kult bil mo{ne ra{iren na Balkanot vo XV, XVI i XVII vek. Sv. Petka po pravilo se prikaùvala samo vo zapadniot del na hramot, no vo periodot na turskata uprava nejziniot lik se premestuva i ponatamu, kon isto~nata strana, kako {to e slu~aj so ovaa crkva. Kako na ènska figura, mes-toto do ikonostasot ne i pripa|alo, no sv. Petka e tuka kako neposredno znamenie na Hristo-voto stradawe {to se slu~ilo v petok.277 Vedna{ do nea e naslikan dene{niot patron na crk-vata, sv. Nikola, a do nego sv. Jovan Krstitel, pa svetite vojnici: Prokopij, Teodor Tiron, Teodor Stratilat i Nikita, so signaturi na staroslovenski jazik. Nad ovie figuri, vo vtorata zona se nao|a friz od {est medaljoni, koj prodolùva od oltarskiot prostor kon zapad. Toa se svetite voini: Artemij, Prokopij i Nestor, a zapadno od prozorecot, nizata prodolùva so sv. Trifun, sv. Kirik i sv. Julita (sin i majka ~ii mo{ti se vo Ohrid i ~esto se sretnuvaat vo ohridskoto crkovno slikarstvo od krajot na XIV i po~etokot na XV vek).

Freski na zapaden yid, naos Frescoes in the west wall, nave Na zapadniot yid, ju`no od vlezot, se nao|a figura na sv. arhangel Mihail. Figurata na

arhangel Mihail obi~no se postavuva pokraj vlezot poradi negovoto apotropejsko zna~ewe, za da ja brani duhovnata ~istota na hramot. Takva uloga ima i sv. Marina, na severniot yid na naosot, koja e blisku do vlezot.278 Severno od vlezot se naslikani likovite na car Konstantin Veliki i majka mu carica Elena vo cel rast, kako go dràt krstot Gospodov. Nad vlezot, nad natpisot е naslikana kompozicijata Uspenie na Bogorodica, kade {to e vozneseno teloto na Bogorodica, vo gorniot del se gledaat samo nebesnite segmenti od doa|aweto na apostolite, a nad ovaa kompo-

277 Krsti} S, 2009, 66 - 69, sl. 6 - 8 ; 278 Suboti} G, 1980, 175;

96

zicija nema freska (ima golemi o{tetuvawa), tuka bi trebala da bide voobi~aenata kompozicija Preobraènie Hristovo. Na severniot yid, vo prvata zona, od zapad kon istok se naslikani likovi na svetiteli, po~nuvaj}i so sv. Marina, vo cel rast i sv. Simeon Stolpnik. Sv. Marina namesto ~ekan drì ma~eni~ki krst vo desnata raka, vo poluprofil svrtena kon Simenon Stolpnik, i ima apo-tropejska uloga vo borbata so demonot. Ovoj kult se sretnuva od XII vek vo Kurbinovskata crkva od 1191 godina. Pod Simeon Stolpnik, naslikan vo stolb dopojasno, so razredena dolga pobelena brada, ima kvadratna ni{a, pa potoa nizata prodolùva so svetite voini: sv. Nestor, sv. Dimit-rija i sv. Georgi, vo cel rast. Do niv e Deisis, Isus Hristos vo sredinata, levo e sv. Bogoro-dica, a desno, sv. Jovan Prete~a, naslikani vo cel rast. Ovde, vo Deisisnata kompozicija, likot na sv. Bogorodica e prikaàn kako sv. Petka i mestototo do ikonostasot ne i pripa|alo, no taa e tuka kako neposredno znamenie na Hristovoto stradawe {to se slu~ilo v petok i kako patron na crkvata na koja prvobitno bila posvetena. Sv. Petka e tuka i poradi svoeto sloèno i dlaboko teolo{ko zna~ewe kako posebna simboli~no - semanti~ka igra, kako vo manastirot Matka i duri nekade e vo oltarot kako del od Procesija na arhiereite vo Poklonuvaweto na Agnec Bo`ji, kako vo Velestovo, Ohridsko, evokacija na stradaweto na Hristos.279 Vakvi pretstavi se sretnu-vaat ne{to porano vo ohridskoto slikarstvo od XV vek, vo crkvite Sv. Bogorodica Milostiva na Velika Prespa, Sv. \or|ija vo Godivje i Sv. Stefan Pancir vo Ohrid.280 Vo XVI i XVII vek ovie sceni vo Makedonija re~isi zadolìtelno se slikaat vo site mali crkvi, nekade Hristos e sednat na tron kako Car nad Carevi, Praveden sudija, odnosno kako del od Stra{niot sud, kako {to se vo pelagoniskite crkvi (Sv. Nikola vo Zrze, manastirskata crkva Sv. Preobraènie vo Zrze, manastirot Treskavec, Sv. Ilija vo Dolgaec, manastirskata crkva Sv. Nikola vo Slep~e, itn.)281 Vo Kumanovsko, ova e edinstvenata so~uvana scena od osmanliskiot period, a spored fragmentite bila naslikana vo isto~niot travej na severniot korab na Dvojnata crkva vo Suv Orah od XVI ili po~etok na XVII vek. Vo vtorata zona se nao|a niza od devet medaljoni na ma~enici, na nekoi od niv ne im se ~ita signaturata, osven na prviot, sv. Stefan, potoa slednite tri medaljoni, objaveni kaj Sreten Petkovi}: sv. Agapij, sv. Sofonij i sv. Silvester282, i posled-nite petozarni ma~enici: sv. Orest, sv. Avksentij, sv. Mardarij (so kapa), sv. Evstratij i sv. Evgenij. Na svodot nema freski bidej}i malterot e celosno padnat, osven centralnata kom-pozicija na Hristos Vsedrìtel, koj blagoslovuva so dvete race, naslikan na pravoagolna sina pozadina. Ovaa freska e od 1901 godina i e identi~na so prestolnata fresko - ikona od kameniot ikonostas i so svodnata kompozicija vo Sv. Nikola vo Strezovce, rabotena od ist zograf. So~uvana e prvobitnata kamena oltarska pregrada vo dolniot del, koja{to odozgora e nadgradena so nov drven ikonostas, izraboten verojatno vo isto vreme so preslikuvaweto na freskite, vo po~etokot na XX vek (1901). Kamenata oltarska pregrada e so~uvana na visina od 1,80 m., ~ij{to goren, drven ikonostas e na visina od 1,60 m. Vakvi niski kameni oltarski

pregradi bile gradeni porano, vo XIV i XV vek. Toa ne naveduva na zaklu~okot deka dene{nata crkva od 1606 godina bila izgradena vrz temelite na postara crkva od XV vek. Noviot drven ikonostas se sostoi od dva reda na ikoni, na vrvot ima drven krst so trolistni kraci, mo{ne primitivno naslikani so Raspetie Hristovo. Ima dva vleza, severen, proskomidijalen vlez i carski dveri na sredinata. Dverite ne se slikani, tuku se ednobojni, so crna boja. Нa ikono-stasot, vo prvata zona se nao|aat prestolni ikoni vo interkolumnii od trojni drveni ramki. Ju`no od carskite dveri e Isus Hristos Vsedrìtel, fresko-ikona na kamen, identi~na so freskata od svodot, a severno od dverite, Bogorodica Odigitrija, vo temperna tehnika na drvo, so naglaseni zlatni oreoli na likovite, naslikana od Petar Nikolov, bratot na Atanas. Vo vtorata zona se nao|aat pet dopojasni ikoni na ~etiri apostoli, od sever kon jug: sv. Filip, sv. Petar, sv. Pavle i sv. Toma, a vo sredinata e sv. Nikola, naslikan so arhierejska ode`da, patron na crkvata. Ikonite se naslikani isto taka vo isto vreme so noviot ìvopis (1901) od dvajcata

279 Ibid, 143 – 159; 280 Ibid., 33 - 55, sl. 8, 18 i 55; 281 Mitrevski N., 2009, 90, 125, 290 - 291, 307; 282 PetkoviÊ S., 1965, 203;

97

bra}a, zografite Petar i Atanas (Nace) Nikolovi od Veles,283 koi zaedno rabotele ikoni i freski za pove}e kumanovski crkvi (Strezovce, manastir Karpino i @egqane). Za ovaa crkva, vo koja edinstveno e za~uvan ktitorskiot natpis za ìvopisot, pokraj strezovskata, so sigurnost moè da se kaè deka pripa|a na crkvite od postvizantiski period, od po~etok na XVII vek. SV. PARASKEVA VO MURGA[

Seloto Murga{ e oddale~eno 24 km. jugoisto~no od Kumanovo, levo od magistralniot pat Kumanovo - Sveti Nikole, na lokalniot pat Novoseqane - Kosmatac - Murga{, i spa|a vo op{tinata Kumanovo.284 Vo podno`jeto na ridot Lipac, vo maalata Pe{evi, na selskite gro-bi{ta e smestena crkvata posvetena na Sv. Paraskeva. Na prv pogled zali~uva na selska ku}a, no

Св. Параскева во Мургаш, поглед од југозапад , XVI/XVII век St. Paraskeve in Murgash, view from south – west, XVI/XVII century spored kambanarijata od jugozapadnata strana se prepoznava deka se raboti za hristijanski sakralen objekt.285 Dolgo vreme ovaa crkva vo naukata ne bila poznata, identifikuvana i prou~e-na, sé do 2002 godina, koga e istraèna i objavena.286 Haxi Vasiqevi} ja spomenal kako nova crkva od XIX vek, ~ie datirawe e sosema pogre{no, zatoa {to stanuva zbor za postara crkva od postvizantiski period.287 I ovaa crkva pripa|a na grupata dvojni crkvi kako {to se: Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino, Sv. Spas vo Dovezence, Sv. Petka vo Pezovo, Dvojnata crkva vo Orah, Sv. Troica vo êlopek i Sv. \or|i vo Alguwa, denes urnata.288 Se sostoi od dva dela po dolìna,

283 Krsti} S., 2009, 72 sl. 9; Bra}ata Nikolovi poteknuvaat od Papradi{ko-vele{kiot rod od razgra-netata loza na Renzovci i Damjanovici, poznati crkovni graditeli, rezbari i zografi. 284 Panov M., 1998, 203; Trifunovski J., 1974, 171; Krsti} S., 2002, 105; 285 Kambanata e donesena od Jagodina vo 1939 godina od Todor Spasovski (1902 - 1990) od Murga{, maala Jov~evci (dedo mi), za vreme na Kralstvoto Jugoslavija. Informaciite se dobieni od sega pokojniot, mojot tatko Vlado Krstevski (1930 - 2008); 286 Krsti} S., 2002, 105 - 129; 287 Haxi-Vasiqevi} J., 1909, 235; 288 Bo{koviÊ ™., 1976, 149; PetkoviÊ V., 1950, 1249, sl. 1090 ; Ma{ni} M.M., 2011a, 359;

98

narteks so naos i paraklis, pokrieni so zaedni~ki dvosliven asimetri~en pokriv od }eramidi. Dvoslivniot pokriv od }eramidi e poizdolèn kon jug, kako kaj crkvite Sv. Spas vo Dovezence i Sv. Petka vo Pezovo.289 Sepak, crkvata pretstavuva ednokorabna gradba so pravoagolna osnova i pravoagolna apsida na isto~nata strana. Karakteristika za pove}eto ègligovski crkvi od turskiot period e pojavata na pravoagolna apsida, vertikalno naglasena, kako {to se sretnuva i na ovoj hram, a se sretnuvaat i na manastirot Karpino, Sv. Spas vo Dovezence, Sv. \or|i vo Kokino i podocna vo Sv. Nikola vo Ramno.290 Inaku, crkvata e gradena od neobraboten kamen so razli~na golemina, na mesta so ubavo oblikuvani tetrahitni blokovi, denes malterisana, vo 1975 godina, koja e ispi{ana na malterot na ju`nata fasada, na zapadnata strana, nad vlezot. Vsu{nost toga{ se izvr{eni i poslednite intervencii na ovaa crkva. Crkvata nema vlez na zapadnata, tuku na ju`nata strana.291 Isto~niot, severniot i del od ju`niot yid se vkopani v zemja. Na isto~nata fasada, re~isi, pove}e od polovinata vkopana v zemja, ju`no od apsidata se

Isto~na fasada East facade

zabeleùva tesen vertikalen zasek, a severno minijaturen kvadraten otvor, koi kon vnatre{-nosta se {irat vo pravoagolni otvori. Severnata fasada e celosno vkopana v zemja i nema otvori, a na zapadnata strana se zabeleùva yidana kontrafora koja go potpira yidot, kako kaj manastirot Karpino na ju`nata fasada, i Sv. Bogorodica vo P~iwa na severnata fasada. Na severozapadniot agol na severniot yid se zabeleùva razurnat yid od kamewa, verojatno od nekoga{niot eksonarteks. Na ju`nata fasada se zabeleùva tesen vertikalen, a na zapadnata kvadraten otvor, za{titeni so èlezni tranzeni. Pojavata na èlezni tranzeni e karakteris-ti~na za turskiot period, koi se sretnuvaat na pove}e crkvi od ovoj period, Sv. Petka i Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino, Sv. \or|i vo @egqane i manastir Karpino. Ovaa crkva e mo{ne ednostavna, bez nikakva kamena dekoracija, osven kamenata arka na ju`niot vlez i krstot pod zabatot na zapadnata fasada vo plitok reqef, kako kaj Sv. Nikola vo Strezovce.

Enterierot so dva {iroki i niski arkadni premini po dolìna e podelen na dva dela: paraklis (ènski del) i narteks so naos (ma{ki del). Arkite pome|u sebe se povrzani so ar-

289 Krsti} S., 2002, 114 - 115, sl. 6; Eadem, 2011, 15; 290 Krsti} S, 2002, 111, sl. 3, Eadem, 2006, 73, sl. 7; 291 Po kaùvawe na lokalnoto naselenie, nekoga{ crkvata imala vlez od zapadnata strana i bila pomala, ne moèla da gi sobere vernicite, pa so urivawe na stariot zapaden yid, crkvata bila pro{irena od zapa-dnata strana, a vlezot bil zatvoren. Spored niv ovaa obnova bila izvr{ena vedna{ po Vtorata svetska vojna (Informatori: Dim~e Kiprijanovski, Vlado Krstevski i Blage Pe{evski).

99

hai~en ~etvrtest stolb.292 Vakvi premini se sretnuvaat vo Dvojnata crkva vo Suv Orah, Sv. Troica vo êlopek (denes urnati), vo Sv. Spas vo Dovezence (so dvojno pove}e arkadni premini), i ne{to malku povisoki vo Sv. Nikola vo Strezovce. Nekoga{ gi imalo i na crkvata Sv. Ilija (Sv. \or|i) vo Alguwa, so tri arkadni premini, denes vo temeli.293 Na severniot i zapadniot yid se prisutni luneti, analogni so Sv. \or|i vo Kokino. Isto~niot yid na oltarskiot prostor e razbien so centralna apsidalna, |akonikonska (desno) i proskomidijalna konha (levo). Na severniot yid ima dlaboka paravoagolna ni{a so turski lak kakva {to se sretnuva i vo manas-tirot Karpino.

Aркадни премини, ентериер Bogorodica Oranta, oltarska apsida, XVI vek Arcade passages, interior Holy Virgin Oran’s, altar apse, XVI century

Naosot i narteksot se pokrieni so polukruèn svod, a paraklisot so ~etvoroobli~est

svod. êtvoroobli~esti svodovi sretnuvame vo paraklisot na Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino, na bo~nite korabi na Sv. Nikola vo Strezovce, i na paraklisite od Sv. Troica vo êlopek i Sv. \or|i vo Alguwa (denes urnati).294 Pome|u naosot i paraklisot ima mal pravoagolen otvor so turski lak na vrvot, kako vo Sv. Petka vo Pezovo. Narteksot so naosot komunicira so {irok i visok isturen popre~en lak stopen na svodot na crkvata, kakvi {to gi ima vo Sv. \or|i vo @egqane i manastirot Karpino vo Suv Orah. Celiot vnatre{en prostor na crkvata e malterisan. Ostatoci od prvobitnoto fresko - slikarstvo ima vo oltarskata apsida, vertikalno naglasena, i toa belo varosano, odvaj pre-poznatlivo. Na isto~niot yid vo oltarot, vo apsidalnata konha e se gleda dopojasieto na sv. Bogorodica [ir{aja Nebesa, so dvete race krenati nagore, bez maliot Hristos na gradite, koja bila naslikana vo cel rast, spored nejzinite noze naslikani vo dolnit del, a ~ija dolna polo-vina deneska e varosana. Pod nea, se gledaat fragmenti od Poklonuvaweto na Agnec Bo`ji, severno e sv. Vasilij Veliki, ju`no sv. Jovan Zlatoust, od koi se gledaat samo nivnite glavi i svitocite koi gi dràt v race, ispi{ani so staroslovensko pismo, a pome|u niv, dolu, se nao|a Agnec Bo`ji na ~esna trpeza. Ju`no od apsidata, vo prvata zona na isto~niot yid e naslikan eden od stolpnicite, sv. Alimpie Stolpnik, a do nego, vo |akonikonskata konha dopojasieto na |ako-not sv. Roman. Pretstavite na stolpnicite se sretnuvaat do oltarskata apsida i na ju`niot yid vo ju`niot korab na Dvojnata crkva vo Suv Orah, i na severniot yid vo naosot na Sv. Petka (denes Sv. Nikola) vo Beqakovce. Vo vtorata zona, nad ovie pretstavi se naslikani dva medal-joni so poprsja na svetite arhierei, sv. German i vtoriot odvaj se ~ita, verojatno sv. Ahilij

292 Eadem, 2002, 116; 293 Ma{ni} M.M., 2011a, 359; (Spored arhitektonskata osnova na crkvata vo Alguwa, izrabotena od arhitektot N. [entevski od NKC - Skopje); 294 Ibid, 112, crte` 3, 125, sl. 18;

100

Lariski (do ju`niot yid). Severno od apsidata, na isto~niot yid, vo proskomidijalnata konha e naslikano dopojasieto na arhi|akon sv. Stefan. Pome|u proskomidijalnata i apsidalnata konha se nayira mo{ne o{teteniot tekst od pomenikot. Vo vtorata zona, kako pandani na ju`nata strana, se nao|aat isto taka poprsja na svetiteli vo kru`ni medaljoni, no mnogu te{ko se ~itaat, moèbi se raboti za arhiereite, sv. Mihail i sv. Teofilakt (do severniot yid). Vo tretata zona, pogore e dvodelnata kompozicija Blagovesti, severno od apsidata e naslikana figurata na arhangel Gavril, a ju`no od apsidata, figurata na sv. Bogorodica sednata na iz-dolèn drven tron so pernica, koi mnogu nalikuvaat na freskite vo Pezovo.295 Najgore, nad Blagovesti, vo polukru`noto teme na yidot e voobi~aenata kompozicija, Voznesenie Hristovo, so fragmenti od svetiteli vo dolniot del. Najdolu, vo pojasot na cokleto, e naslikana oker draperija ukrasena so floralni motivi, kakva {to se sretnuva vo Dvojnata crkva vo Suv Orah i vo Beqakovce. Na ju`niot yid vo oltarot, ima figuri na dvajca arhierei so staroslovenski svitoci, prviot e sv. Atanasij Veliki, a vtoriot ne se gleda celosno, i nema signatura. Nad arhiereite, vo vtorata zona, za~uvan e samo eden medaljon, poprsjeto na sv. Spiridon, a pod niv, vo cokleto se gleda detaq so slikana floralna dekoracija od palmeti. Samo eden fragment, so pretstava na Bo`jata raka vo koja se nayiraat glavite na pravednicite vo zatvorenata dlanka, se zabeleùva na ju`niot yid na naosot, zad vladi~kiot prestol, a koja se sretnuva vo temeto na isto~niot yid vo oltarot na Dvojnata crkva (Sv. Nikola) i vo manastirot Karpino vo Suv Orah.296 Iako yidnoto slikarstvo ne e celosno otkrieno, se gleda deka se raboti za kvalitetno slikarstvo analogno so ona od crkvata Sv. Nikola vo Strezovce, manastir Karpino i Dvojnata crkva vo Suv Orah, Sv. \or|i Pobedonosec i Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino, i Sv Nikola vo Beqakovce (vo olatrot).297 Anonimniot zograf o~evidno gi sledel vizantiskite primeri i tradicija, solidno go rabotel ova slikarstvo, koe tokmu ovde vo murga{kata crkva, dostignuva visoka umetni~ka vrednost. Za àl freskite vo naosot ne se otkrieni i zatoa e potrebna itna konzervacija na ovoj redok postvizan-tiski spomenik i vo pogled na arhitekturata i vo pogled na yidnoto slikarstvo. Moèbi na yidovite vo naosot ili narteksot bile naslikani scenite od ìvotot na sv. Paraskeva {to do sega nema soznanija za ovie retko slikani sceni, osven vo Mlado Nagori~ino, so dvata fragmenti od nejzinoto ìtie. Denes, crkvata ima dva novi ikonostasi od XIX vek, vo naosot i vo paraklisot. Vo naosot ima povisok i boen ikonostas, identi~en na ikonostasot vo @egqane, no ovoj ovde e zbogaten so heruvimi i orli od drvo izraboteni vo reqef ({irok 5,60 m. ju`noto krilo 60 sm., a severnoto 1,30 m.). Na vrvot se nao|a krst so naslikano Raspetie, a vo trolistnite kraevi se naslikani atributite na ~etirite Hristovi evangelisti, angel, orel, lav i tele. Ikonostasot e razigran so tri reda na ikoni, oddeleni pome|u sebe so horizontalen friz od floralni motivi, a vo najdolnata zona, vo podno`jeto na vertikalno naglasenite pravoagolni tabli se naslikani vazni so cve}e. Voobi~aeno, vo prvata zona, vo interkolumniite se nao|aat prestolnite ikoni: Bogo-rodica Odigitrija, Hristos Pantokrator i sv. Jovan Krstitel, so dimenzii: 60 h 90 sm. Nedo-stasuva patronot na crkvata, sv. Paraskeva, koja se nao|ala na strani~noto severno krilo, i dvete ikoni od strani~noto ju`no krilo, sv. Nikola i Sv. \or|i go ubiva zmejot, koi denes se izloèni na postojanata postavka vo Galerijata na ikoni vo crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo.298 Vo vtorata zona se rasporedeni prazni~nite ikoni so dimenzii: 26 h 40 sm., kade od mo`nite 13 ikoni, nedostasuvaat ~etiri, a od devette so~uvani, tri se nao|aat vo Galerijata na ikoni vo Kumanovo: sv. Teodor Tiron, sv. Nikola, i Hristos Vsedrìtel. Vo tretata zona, od sedum minijaturni ikoni so dimenzii: 20 h 30 sm. se so~uvani samo tri: sv. Nedela, sv. Nikola, i tretata ikona na sv. Bogorodica so Hristos, koja se nao|a vo Galerijata na ikoni vo Kumanovo, dodeka ostanatite ~etiri nedostasuvaat.299 Prestolnite i pove}eto prazni~ni ikoni se izra-

295 Krsti} S., 2011, 15; 296 Ma{ni} M.M., 2011a, 369; 297 Krsti} S., 2011, 117 - 119; 298 Popovska - Korobar V., - Zisovska J, 2000, 52 – 54; 299 Informatori: Dim~e Kiprijanovski (1915 - 2008), maala Jov~evci, sin na pop Stoj~o i vnuk na prviot pop i u~itel vo seloto Murga{, Kiprijan Dodevski, i Blage Pe{evski (1926 - 2009), maala Pe{evi. Vkup-

101

boteni od Haxi Kosta(din) zograf od Veles, vo 1872 godina, vo temperna tehnika na drvo, koj se potpi{al na pozadinata na ikonite so negov li~en pe~at, kade osven kako zograf se potpi{al i kako fotograf.300 Na sredinata se nao|aat carski dveri, a severno od niv, proskomidijalen vlez. Dvodelnata kompozicija Blagovesti e naslikana vo ovalni medaljoni, na dvete krila od dverite, levo e arhangel Gavril, a desno sv. Bogorodica, minijaturni figuri vo cel rast. Car-skite dveri se sli~ni so dovezenskite, koi se izloèni vo Galerijata na ikoni vo Kumanovo, i so dverite vo crkvite vo P~iwa i Kolicko. Dopojasnata ikona so patronot na crkvata, sv. Pa-raskeva, so dimenzii: 51 h 52,5 sm. vo samata crkva, se nao|a na neobi~no mesto, pome|u arkadnite premini, pod lakot na isto~nata arka, kade lakot se stopuva vo yidna masa kon istok.

Ikonostas, naos, XIX vek Sv. Paraskeva, patronska ikona Ikonostas, параклис Iconostasis in nave, XIX century St. Parasceve, icon of pathron Iconostasis, the chapel Ikonostasot vo paraklisot e pomal i potesen, spored goleminata na prostorot, {irok 2,42 m. Na vrvot ima Krst so slikano Raspetie i trikonhalni kraci, a na dnoto pravoagolen otvor za vlez, koj nema dveri. Ima dve prestolni ikoni so dimenzii: 60 h 64 sm., sv. Bogorodica so Hristos, severno, i Hristos Pantokrator, ju`no. Nad kosmitisot, vo vtorata zona se nao|aat pet ikoni, od levo na desno: sv. Ilija, sv. Simeon Stolpnik, sv. Stefan Prvoma~enik, sv. Andreja i Isus Hristos Vsedrìtel. I ovde ikonite gi izrabotil Haxi Koste zograf, sin na vele{kiiot ikonopisec Krste zograf, od kogo go nasledil svoeto obrazovanie i stil na rabota, precizen crte`, ne`ni i lazurni slikani likovi so zdràni dvièwa od ednostavni do bogato naslikani ode`di, kade dominantno mesto zazemaat zlatnite oreoli i poìvi tonovi so barokni elementi. Osven vo ovaa crkva, Haxi Kosta izrabotil dve prestolni ikoni vo Sv. Nikola vo Kumanovo (1855), prestolnite ikoni vo istoimenite crkvi Sv. Nikola vo Vince i vo Kolicko (1872/73), Sv. Bogorodica vo P~iwa, kako i freskite od 1872 godina vo Kolicko.301 Vnimanie privlekuva sli-kanata tabla vo podno`jeto od severna strana vo paraklisot, sosema razli~na od ju`nata na koja ne e naslikana vazna so cve}e, kade vo ovalen medaljon e naslikan model na crkva so edna visoka kupola. Vo nedostatok na podatoci za izgradbata i prvobitniot izgled na crkvata, moè da se pretpostavi deka ovaa crkva e izgradena na postari temeli od docnovizantiskata ili rano-turskata epoha, koja vo toa vreme imala i kupola. Sepak, ovoj zna~aen spomenik na kulturata,

no osumte prazni~ni ikoni koi nedostasuvaat od vtorata i tretata zona na ikonostasot vo naosot, bile prodadeni vo R. Bugarija za vreme na Vtorata svetska vojna od toga{niot klisar i ~len na crkovniot odbor od s. Murga{, Spirko Lazarevski, sega po~inat, taka {to do den denes, ne se znae komu mu bile pro-dadeni ikonite. 300 Vasiliev A., 1965, 267; Balabanov K., 1970, 11 - 13; 301 Spored istraùvawata i analogiite na avtorot so ikonite i freskite vo Kumanovsko, e utvrdeno deka freskite vo Vince od 1872 godina se izraboteni od Haxi Kosta zograf ;

102

doprva treba da se istraùva, ne samo od istori~arite na umetnosta, tuku i od arheolozite, i so toa da si go dobie soodvetnoto mesto vo naukata.

Iako, vo crkvata ne e otkrien nikakov zapis, spored analogiite od stilsko-likovnite i arhitektonski obele`ja so drugite kumanovski crkvi, pripa|a na grupata spomenici od post-vizantiski period i moè da se datira od XVI ili po~etok na XVII vek.

SV. SPAS VO DOVEZENCE Seloto Dovezence e oddale~eno 26 km. jugoisto~no od Kumanovo, i pripa|a na istoimenata op{tina. Leì na levata strana od Kriva Reka, vo podno`jeto na murga{kiot rid Lipac.302 Crkvata Sv. Spas se nao|a vo isto~niot del na seloto na edno vozvi{enie vo mesnosta Seli{te do selskite grobi{ta i se vbrojuva vo redot na grobjanski crkvi.303 Sv. Spas e edna od mnogute crkvi, nedovolno poznati vo @egligovo i R. Makedonija. I ovaa crkva, vo naukata se spomenuva kako ponova crkva od XIX vek,304 no, so najnovite istraùvawa vo 2006 godina e utvrdeno deka se raboti za postara crkva od postvizantiski period.305 Inaku, taa e vo mo{ne lo{a sostojba, so napuknati i urnati yidovi. Bila obnovuvana vo 1896 godina od

Св. Спас во Довезенце, западна (levo) i isto~na фасада (desno), XVI/XVII век St. Saviour, west fasade (left) and east fasade (right), XVI/XVII century majstor Ne{o, koga e i malterisan ìvopisot, spored godinata i imeto na majstorot vreàni vo kamen na zapadnata strana, severno od vlezot. Vo 1979/80 godina celosno e padnat severniot, mal del od zapadniot yid i svodot na naosot, a vo 2003 godina od strana na RZZSK od Skopje e izvr-{ena preventivna za{tita na pokrivnata konstrukcija.306 Spasovata crkva e so po{iroki razmeri, so pravoagolna osnova i apsida na isto~nata strana. Taa pripa|a na tipot dvojni crkvi, koja po dolìna e podelena so pregraden arkaden yid pome|u narteksot i pokrieniot trem, paraklisot. Sepak, taa e ednokorabna gradba, pokriena so dvosliven asimetri~en pokriv od }eramidi vo ponovo vreme, poizdolèn kon ju`nata strana. Ima dva vleza, zapaden glaven, vo naosot i sporeden, juèn vo paraklisot (ènski del), vrameni so polukru`na kamena ramka. Nad zapadniot vlez so friz od kamewa na vrvot, se nao|a {esto-listna kamena tranzena, a ju`no od nea na delot na paraklisot, bifora so zaseci na vrvot na

302 Panov M., 1998, 100; Haxi-VasiqeviÊ J., 1901, 218; D-r Jovan Haxi Vasiqevi} spomenuva stara crkva Sv. \or|i vo Dovezence, a ovaa voop{to ne ja spomenuva. Imeno starata, mala i ednokorabna crkva Sv. \or|i deneska e obnovena (1989) vrz starite temeli, na imotot na prof. d-r Vitomir Mitevski, koj zaedno so negovoto semejstvo bil i nejzin ktitor; Krsti}, S., 2006, 69; 303 Trifunovski J., 1974, 183; Krsti} S., 2006, 68 - 80 ; 304 Zisovska J., 1994, 59, sl. 12; 305 Krsti} S., 2006, 68 - 80; 306 Ibid, 68, sl. 1 i 2;

103

otvorite, ~isto orientalno, tursko vlijanie.307 Tranzenite i dvojnite prozorci - biforite, se edna od glavnite karakteristiki vo arhitektonskata dekorativna plastika na crkvite od èg-ligovskiot kraj, kakvi {to sre}avame vo: Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino, Sv. Nikola vo Strezovce, Sv. \or|i vo @egqane, Sv. Duh vo Dobra~a i Sv. Petka vo Pezovo. Ju`niot yid odnadvor e razbien so tesen horizontalen otvor vo vid na zasek, zapadno od sredi{niot spo-reden vlez, koj kon vnatre{nosta trapezno se {iri. Isto~nata fasada se karakterizira so nevoobi~aena pravoagolna apsida vertikalno naglasena, so tesen vertikalen zasek na dnoto. Do apsidata vo nejzina visina ima odvaj zabele`livi dva tesni vertikalni otvori, po eden od obete strani. Vakvi apsidi se tipi~ni za turskiot period, ~ii analogii sretnuvame vo crkvata Sv. Paraskeva vo Murga{, Sv. \or|i vo Kokino, manastirot Karpino vo Suv Orah i Sv. Nikola vo Ramno.

Tranzena, zapadna fasada Bifora, zapadna fasada Podna rozeta, naos Transom, west facade Double lance window, west facade Rosete on the floor, nave Enterierot na crkvata e mo{ne interesen. Podot e pod nivoto na zemjata i so tri skali od zapadniot vlez ukrasen so blaga trojna ramka na vrvot, se vleguva vo crkvata. Toj e od {iroki ~etvrtesti kameni plo~i, a pri vleguvawe sproti prviot zapaden arkaden premin se nao|a ~etirinaesetstrana podna rozeta od raznobojni kamewa, od eden temnosiv, a drugite naizme-ni~no oboeni so òltenikava i crvenkasta boja, sli~na kako vo Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino.308 Po dolìna crkvata e podelena na dva dela so ~etiri {iroki i niski arkadni premini povrzani me|u sebe so tri arhai~ni ~etvrtesti stolbovi, koi kon oltarskiot pros-tor se pretopuvaat vo yidna masa, edinstven vakov primer vo kumanovskiot kraj. Sli~ni arkadni pregradni yidovi se sretnuvaat kaj Dvojnata crkva Sv. \or|i i Sv. Nikola vo Suv Orah i vo Sv. Paraskeva vo Murga{, so taa razlika {to vo ovie crkvi ima po dva, namesto ~etiri premini.309 Isto taka, edinstveno vo ovaa crkva, vo interarkadnite prostori na pregradniot yid, nad stol-bovite, se nao|aat deltoioidni otvori vertikalno postaveni, ~isto orientalni ermensko-gru-ziski elementi, dodeka kaj spomenative crkvi gi nema. Crkvata ima narteks, naos i oltarski prostor bez svod, a od ostatocite se gleda deka bila pokriena so polukruèn svod. Oltarskiot prostor na isto~niot yid e razigran so plitka centralna apsida, pomala proskomidijalna konha, severno i kvadratna |akonikonska ni{a, ju`no. Na severniot yid ima polukru`na ni{a, a na ju`niot, pome|u oltarot i paraklisot se nao|a pravoagolen vlez za nivna komunikacija, kako vo Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino od 1625/26 godina. Pome|u oltarot i naosot nema oltarska pregrada, odnosno nema ikonostas. Podocne`niot ikonostas od XIX vek izgorel vo poàrot od 2003 godina. I naosot i paraklisot se belo varosani, taka {to freskite se pokrieni so malter, osven mal del otkrien vo oltarot. Paraklisot e pokrien so potesen polukruèn svod. Po svojata arhitektonska dispozicija crkvata Sv. Spas vo Dovezence e analogna so Sv. Paraskeva vo

307 Eadem, 2010, 17, sl. 43; 308 Ibid,19, sl. 57; 309 Krsti} S., 2006, 74 - 75;

104

Murga{ i Dvojnata crkva Sv. \or|i i Sv. Nikola vo Suv Orah, samo {to taa e so po{iroki razmeri.310

Vnatre{nata dekoracija glavno se sostoi od fresko - ìvopis, so~uvan fragmentarno i toa samo vo oltarskiot prostor. Na isto~niot yid se so~uvani fragmenti od stariot fresko - ìvo-pis, koj na drugite yidovi e malterisan. Taka, vo centralnata apsidalna konha e naslikana Bogorodica Oranta vo cel rast so race krenati nagore, bez maliot Hristos na gradite. Vakva kompozicija se sretnuva vo oltarskata apsida na Si(te) Sveti vo Le{ani od poslednata tretina na XIV vek.311 Severno i ju`no od nea e dvodelnata kompozicija Blagovesti od arhangel Gavril i Bogorodica i {to e nevoobi~aeno za dugite crkvi, ovde se nao|aat vo medaljoni. Vo prosko-midijalnata konha e naslikan |akon Stefan. Pod Bogorodica Oranta, se naslikani dopojasno arhiereite sv. Vasilij Veliki, severno i sv. Jovan Zlatoust ju`no, kako pretstavnici od Poklo- nenieto na Agnec Bo`ji, koj ovde nedostasuva, a nad Bogorodica Oranta, fragmentarno e so~u-vana kompozicijata Voznesenie Hristovo kade {to se gleda Hristos, isto taka vo medaljon.

Aркадни премини, ентериер, naos Freski na isto~en yid, oltar Arcade passages, interior, nave Frescoes in the east wall, altar Fragmenti od ìvopis se nayiraat na ju`niot yid vo oltarskiot prostor, do vlezot vo paraklisot so freskata na svetiot voin sv. Prokopij, vo cel rast sve~eno oble~en, o{tetena vo dolniot del, a nad nego fragmenti od dva starozavetni proroci vo medaljoni, na koi ne im se ~ita signaturata.312 Spored likovnite osobenosti, iako malku so~uvan, se raboti za dosta soli-den ìvopis, koj o~evidno gi sledi vizantiskite tradicii, a ~ii analogii nao|ame so freskite vo Murga{, Beqakovce, Strezovce, Mlado Nagori~ino i Suv Orah. Od poàrot vo 2003 godina ne ostanalo ni{to od ikonostasot vo naosot izraboten vo XIX vek, osven devette ikoni vo temperna tehnika i dverite vo plitka rezba, koi prethodno vo sobirnata akcija za otvorawe na Galerija na ikoni, bile odneseni na konzervacija vo kumanovskata crkva Sv. Nikola, i za sre}a deneska se so~uvani. Carskite dveri se celosno izraboteni vo plitka rezba od floralni motivi, so minijaturni figuri na sv. Bogorodica i arhangel Gavril od dvodelnata kompozicija Blagovesti naslikani na sredinata vo ovalni medaljoni, analogni so dverite od murga{kata i p~iwskata

310 Eadem., 2006, 70 - 72; 311 Suboti} G., 1980, 74, sl. 48; Krsti} S., 2011, 18; 312 Krsti} S., 2006, 76 - 77; Eadem., 2011, 18; Freskite od padnatiot severen yid se so~uvani, izvadeni se pred tri decenii pri pa|aweto na yidot, a vo 2002 godina od strana na Muzejot od Kumanovo se odneseni na konzervacija vo Nacionalniot konzervatorski centar vo Skopje;

105

crkva. Dvete prestolni ikoni so sv. Bogorodica Odigitrija, signirana kako Eleusa, i Isus Hristos Vsedrìtel, poteknuvaat od 1838 godina i se delo na eden zograf, dodeka drugite sedum od sredinata na XIX vek se raboteni od drug anonimen zograf: sv. Petar i Pavle, sv. êtirieset sevastopolski ma~enici, Isus Hristos Sedrìtel, Hristos Veliki Arhierej, sv. Nikola, sv. Jovan Prete~a i Voznesenie Hristovo (patron na crkvata). Patronskata ikona e so tekst na gr~ki jazik. Ovie ikoni se izloèni vo Galerijata na ikoni vo crkvata Sv. Nikola vo Kuma-novo.313 Vo paraklisot, deneska se u{te se nao|a samo drvenata konstrukcija od maliot iko-nostas, so ednobojni carski dveri na dnoto, bez Golemiot krst na vrvot i bez ikoni. Nedo-stasuvaat dvete prestolni ikoni, severno i ju`no od dverite i sedumte minijaturni prazni~ni ikoni vo vtorata zona.

Dovezenskata crkva e najgolema i najprostorna ednokorabna crkva od t.n. dvojni crkvi vo kumanovskiot kraj i voop{to vo Republikava, {to e neobi~no za vreme na Osmanliskiot period da se izgradi edna takva crkva so {iroki razmeri, {to duri gi nadminuva i trokorabnite crkvi, kako {to se Sv. Nikola vo Strezovce i Sv Duh vo Dobra~a. Vo otsustvo na pi{ani zapisi, a spored arhitekturata i yidnoto slikarstvo, Sv. Spas e tipi~en pretstavnik na crkvite od postvizantiski period, poto~no od vtorata polovina na XVI ili po~etokot na XVII vek.

SV. PETKA VO MLADO NAGORIÎNO Crkvata Sv. Petka se nao|a vo podno`jeto na arheolo{kiot lokalitet Kostoperska Karpa, do selskite grobi{ta vo seloto Mlado Nagori~ino, koe se spomenuva vo srednovekovni izvori,314 od levata strana na noviot magistralen pat Kumanovo - Kriva Palanka, 11 km. oddale~eno od Kumanovo.315 Pri posetata na Vladimir Petkovi} na ovaa crkva vo 1928 i 1950 godina, imalo za~uvan ktitorski zapis, koj denes ne postoi, vo koj se veli deka crkvata bila ìvopisana vo 1628 godina.316 Spored toa, ovaa crkva bila izgradena edna do dve godini pred ìvopisuvaweto, okolu 1626/27 godina i se vbrojuva vo grupata na postvizantiski spomenici na kulturata od po~etokot na XVII vek. Vo nejzina neposredna blizina se nao|aat u{te dve crkvi od ovoj period. Ednata vo temeli, posvetena na Sv. Nikola,317 a drugata, ve}e spomenata crkva, Sv. \or|i Pobedonosec, od sprotivnata strana, vedna{ do stariot pat Kumanovo - Kriva Palanka. Za ovaa crkva pi{uvale pove}e avtori: J. Haxi Vasiqevi} (1901), P. Popovi} (1922), V. Petkovi} (1928 i 1950), G. Mije (1928), \. Bo{kovi} (1930), M. Kil (1971), K. Balabanov, A. Nikolovski i D. ]ornakov (1971/80) i T. Vitlarski (1983).318 Vo 1867 godina crkvata Sv. Petka bila popravana, no po Prvata svetska vojna bila razurnata i se nao|ala vo mo{ne lo{a sostojba, dolgo vreme bila vo urnatini, prepu{tena na zabot na vremeto. Duri vo 1969 godina e izvr{ena konzervacija na i onaka malku ostanatite fragmenti od fresko-ìvopisot.319 Posledni inter-vencii na arhitekturata i ìvopisot se praveni vo 2003 godina koga celosno e pokriena so nov rekonstruiran dvosliven pokriv od }eramidi od strana na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata od Skopje. Sv Petka spa|a vo grupata dvojni crkvi,320 kakvi {to se sretnuvaat vo Suv Orah, êlopek, Murga{, Pezovo, Dovezence, polurazurnatata crkva vo Dej-lovce i Sv. Ilija vo Alguwa (vo temeli). Taa e neobi~na gradba sostavena od tri dela nezavisni

313 Popovska - Korobar V. - Zisovska J., 2000, 33 - 37, sl. 28 - 37; Krsti} S., 2006, 77 - 79, sl. 11 - 14; 314 Haxi Vasiqevi¢ J., 1901, 4; Kondakov N. .P. 1909, 194 -195; Radovanovi¢ V., 1928, 2; Turski dokumenti ....., 1980, 413 – 589; 315 Panov M., 1998, 198; Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 436 - 437; Trifunovski J., 1974, 70; Masevski D. - Arsovski M., 1996, 142; Masevski D., 2006, 82, sl.8; 316 PetkoviÊ V., 1950, 203; Velev I., 1990, 152; Haxi-VasiqeviÊ J., 1901, 4; Kondakov N.P., 1909, 194 - 195;

Ivanov Й, 1970, 134 - 140; 317 PetkoviÊ V., 1950, 203, sl. 606; órovi¢ -Qubinkovi¢ M. - Qubinkovi¢ R., 1950, 53 - 86; PetkoviÊ S., 1965, 111 ; 318 VasiÊ M., 1930, 1 - 41; Haxi-VasiqeviÊ J., 1901, 4; Radovanovi¢ V., 1928, 2; 319 Nikolovski A. - ]ornakov D. - Balabanov K., 1971, 63; 320 Bo{koviÊ ™, 1976, 149; Krsti} S., 2002, 112, crte` 2;

106

eden od drug, ednokoraben naos na severoisto~nata strana, paraklis golem kolku naosot, na ju`nata strana i prostran narteks dvapati pogolem od naosot i paraklisot, na zapadnata stra-na.321 Site tri dela bile zasvedeni pod eden zaedni~ki dvosliven pokriv. Po svojata arhitek-tonska dispozicija e najsli~na so Sv. Nikola vo Pavle{ence, Svetinikolsko (XVI - XVII vek), so taa razlika {to taa ima tristrana apsida i poprostran narteks so stolbovi. Gradena e od neobraboten kamen, a na del od zapadnata fasada vo dolnite delovi i na ju`niot yid kon isto~niot agol se zabeleùvaat {iroki kameni blokovi - tetrahit, so òltenikava boja. Nad zapadniot vlez se nao|a slepa luneta, vo koja bil naslikan likot na sv. Petka, koja ne e so~uvana, se gleda samo del od ornamentikata gore vo lakot, friz od branovidni linii vo triagolni poliwa so crna i temnocrvena boja na òlta osnova. Crkvata e ednostavna, bez kamena deko-racija, osven frizot od trapezni kameni blokovi nad zapadniot vlez, {to bila voobi~aena pojava vo otomanskiot period na utilitaristi~kite turski gradbi i mali xamii. Vakvi fri-zovi se so~uvani na dvata vleza na narteksot na crkvata Sv. Nikola vo Strezovce.322

Св. Петка во Младо Нагоричино, zapadna (levo) i jugoисточна фасада,1628 година St. Petka in Mlado Nagorichino, west (left) and south - east facade, year 1628 Karakteristi~no za ovaa crkva e {to nema apsida na isto~nata strana, edinstven primer vo Makedonija i na Balkanot. Ju`niot yid e razbien so ~etiri tesni pravoagolni otvori vertikalno naglaseni vo vid na zaseci, po dva na narteksot i paraklisot, koi vo vnatre{nosta trapezno se {irat vo kvadratni otvori, za{titeni so èlezni tranzeni, odlika na islamskite sakralni gradbi. Sosema isto~no, se nao|a juèn sporeden vlez vo paraklisot. Severniot yid nema otvori. Vo narteksot se vleguva preku ~etiri skali od glavniot zapaden vlez, koj e eden metar pod nivoto na zemjata. Narteksot e skoro dva pati pogolem od naosot, a bil pokrien so nizok polukruèn svod od koj denes se gledaat ostatoci od svodnite povr{ini. Severniot i ju`niot yid se oìveani so po dve {iroki slepi arhivolti - travei, povrzani so pilaster pome|u niv. Traveite na ju`niot yid se razbieni so po eden kvadraten otvor. Analogii na vakvi yidovi sretnuvame kaj Dvojnata crkva i manastirot Karpino vo Suv Orah, Sv. \or|i vo @egqane, a gi imalo i na urnatata crkva Sv. Nikola vo Mlado Nagori~ino (spored crteòt na \ur|e Bo{-kovi}),323 vo nejzina neposredna blizina, na Slivni~kiot manastir kraj Prespa (1606/07) i na manastirot Treskavec, Prilepsko, karakteristika na pove}eto ègligovskite crkvi od tur-skiot period. Na ju`niot yid ima fragmenti od stariot i zasega edinstven ìvopis. Osobeno vnimanie privlekuva arhai~niot polukruèn pilaster na severniot yid, pome|u traveite. Podot e od kameni plo~i so nepravilna forma. Paraklisot e so pravoagolna forma, i se nao|a na ju`nata strana od naosot, so goli yidovi, bez ìvopis. Preku {irok polukruèn lak vo visina

321 Vitlarski T, 1983, 117; Zisovska J., 1994, 50 - 51, sl. 4; PetkoviÊ V., 1950, 912, crte`. 623; 322 Kiel M., 1971, 251; sl. 16; 323 PetkoviÊ V., 1950, 915, sl. 606;

107

do svodot, komunicira so narteksot. Vakvi {iroki la~ni premini se sretnuvaat vo Sv. Duh vo Dobra~a pome|u oltarot i naosot, i vo crkvata Sv. Nikola vo Pavle{ence. Ima ostatoci od prvobitniot ~etvoroobli~est svod. Pojavata na ~etvoroobli~esti svodovi e karakteristi~na za malite i tesni crkvi od otomanskiot period, a se sretnuvaat vo paraklisot na Sv. Paraskeva vo Murga{ i na bo~nite korabi na Sv. Nikola vo Strezovce.324 Nekoga{ go imalo i na paraklisot na Sv. Troica vo êlopek, denes urnat. Na severniot yid, na dnoto, so {irok pravoagolen otvor, paraklisot e povrzan so naosot. Od narteksot, preku tesna dvokrilna vrata se vleguva vo naosot, so edna skala pod nivoto na podot od narteksot. Podot e od nepravilni kameni plo~i. I ovde prvobitniot polukruèn svod e padnat. Na isto~niot yid se nao|a tesna i izdolèna centralna oltarska apsida, a severno od nea, pomala proskomidijalna konha. Crkvata ima nov drven ikonostas od 2005 godina. Ikonografskiot repertoar go istraùvale Mirjana ]orovi} - Qubinkovi} i Radivoje Qubinkovi} vo 1950 godina. Deneska nedostasuva re~isi celokupniot ikonografski repertoar, koj nekoga{ gi krasel ovie yidovi, sî do Prvata svetska vojna, koga re~isi celosno bil uni{ten. So~uvani se fragmenti od ìvopisot, i toa najmnogu vo narteksot, sosema malku vo oltarot, i voop{to vo paraklisot, koj spored ktitorskiot natpis, {to nekoga{ bil so~uvan nad zapadniot vlez vo narteksot, a go zabeleàl Vladimir Petkovi} (7136 = 1628), datira od 1628 godina. V. Petkovi} zapi{al deka nad zapadniot vlez na narteksot bila naslikana kompozicijata Uspenie na sv. Bogorodica, no spored T. Vitlarski, najverojatno se raboti za Uspenieto na sv. Petka, vo smisla na nazna~eniot repertoar, kako {to se sretnuva vo crkvata Sv. Petka vo Trnava kaj Ra{ka od 1579/80 godina.325 Ju`no od vlezot, vo dolnata zona bile naslikani figuri na sv. Sava Srpski, sv. Simeon Nemawa i sv. Sava Osveten. Nad niv, imalo niza od medaljoni so bisti na svetite ma~eni~ki: Tekla, Teodora i Anastasija. Severno od vlezot bil naslikan sv. Timotej, a nad nego medaljon so bista na svetata ma~eni~ka Varvara.326 Deneska ovie likovi na svetiteli ne postojat. Inaku, vo narteksot, od scenite posveteni na ìvotot na sv. Petka, patronot na crkvata, se so~uvani samo dva fragmenti, vo vtorata zona na ju`niot yid. Vo zapadniot travej, vo prvata zona se nayira likot na sv. Teodosij, fragmentarno so~uvan. Na prozorecot, od isto~nata strana ima fragment od ìvopis, so geometriski motivi od branovidni linii i floralni ornamenti. Vo lakot na travejot, se so~uvani dva lika na svetiteli, starozavetnite proroci Ava i Viva, vo cvetni ~a{ki povrzani vo niza od floralna ornamentika. Isto~niot travej e so poso~uvan ìvopis. Vo prvata zona se gledaat dva lika na prepodobnite oci, levo sv. Antonij, a desno od prozorecot, sv. Evtimij. Me|u niv ima ornamentika vo kvadratno pole, ~etvorolist so crna boja na oker osnova. Prozorecot, od stranite e ukrasen so geometriska dekoracija od kvadrati, krugovi, vkrsteni linii vo pravoagoli poliwa so temnocrvena i crna boja na oker osnova. Odnatre, lakot na isto~niot travej e ornamentiran so niza od floralni motivi so poprsja na starozavetni ma~enici, od koi se so~uvani sedum, a nedostasuvaat dva. Minijaturnite poprsja se naslikani vo temnokafeavi cvetni ~a{ki, so o{teteni lica. So~u-vani se signaturite na staroslovenski jazik, se raboti za sv. Nazarij, sv. Akinos, sv. Aneboast, sv. Vakh, sv. Protasij, sv. Gimnasij i sv. Paforos. Sv. Paforos, sv. Protasij i sv. Akinos, spo-red nivnite ìtija se pretstaveni kako starci, a drugite kako mom~iwa.327 Vakva ornamentika se sretnuva vo manastirot Matka od 1496 godina, blizu Skopje, vo vertikalna niza, po trojca kon svodot, potoa vo Dvojnata crkva vo Orah, na ju`niot yid vo severniot korab, vo horizontalna niza pod ciklusot od Stradawata Hristovi, od kraj na XVI i po~etok na XVII vek i vo narteksot na Sv. Bogorodica Slivni~ka na Prespa, od 1612 godina.328 Najverojatno, vakvi nizi so poprsja na ma~enici vo cvetni ~a{ki imalo i na severniot yid, vo dvata traveja, vo koi denes nema ni{to, malterot e padnat zaedno so fresko - slikarstvoto, {to zna~i gi imalo vkupno tri-

324 Krsti} S., 2002, 125, sl. 18; 325 PetkoviÊ S., 1965, 81 ; Vitlarski T, 1983, 119 - 126; órovi¢ -Qubinkovi¢ M. - Qubinkovi¢ R., 1950, 82 - 86; Stani¢ R., 1982, 108 - 111 ; 326 PetkoviÊ V., 1950, 203; 327 Krsti} S., 2011, 17; 328 Suboti} G., 1980, 150 - 153, sl. 111 i 112; Popovska-Korobar V., 2007, 153 - 171, sl. 1- 8, 11 - 14;

108

eset i {est, po devet vo sekoj travej. Ovaa ma~eni~ka loza direktno se vrzuva so Stra{niot

sud, ~esta pojava vo umetnosta na postvizantiskiot period. Ne slu~ajno, ovde bila naslikana scenata so Stra{niot sud na isto~niot yid na narteksot, deneska sosema izbledena. Nad isto~niot travej, vo vtorata zona, do paraklisot vo agolot se gleda vertikalno postaven friz od palmeti. Frizot so palmeti se slikal i vo vizantiskoto slikarstvo, kako {to e vo crkvata Sv. \or|i Polo{ki vo Kavadarci od prva polovina na XIV vek, i prodolùva vo postvizantiskiot period vo pove}e ègligovski crkvi, kako ovde, vo Sv. Nikola vo Beqakovce od 1606 godina, vo Sv. \or|i Pobedonosec, na eden od stolbovite, i vo Dvojnata crkva vo Suv Orah, na arkadnite premini i na slepite arhivolti. Do frizot od palmeti e edna kompozicija, o{te-tena vo gorniot del, verojatno Sv. Petka zboruva so carot Antonin. Pod nea se gleda geometriska i floralna dekoracija. Tokmu na sredinata, nad lakot e scena so Sv. Petka i dvajca svetiteli, po eden od obete strani, moèbi se raboti za kompozicijata Odveduvawe na ma~enicata sv. Petka. Vo prostorot pome|u traveite, nad pilasterot, se nayira lik na sv. Simeon Stolpnik. Sceni od ìvotot na sv. Petka, vo R. Makedonija ima so~uvano na nadvore{-nata strana od zapadniot yid na paraklisot na crkvata Sv. Konstatnin i Elena vo Ohrid od 1455 godina.329

Фрески na јужен ѕид, нартекс Frescoes of south wall, narthex Na isto~niot yid na narteksot na gornata polovina se gledaat mnogu o{teteni frag-menti od freski, patinirani, koi ne se raspoznavaat, no spored nau~nite istraùva~i, se raboti za scenata Stra{niot sud, kade se nayira Ognenata reka i sé u{te se gledaat ostatoci od gre{nicite vo Pekolot, i adskata ~elust, vo dolniot agol na ju`nata strana od yidot. Edna od najbogatite sceni se nao|a vo narteksot na Sv. Arhangeli vo Ku~evi{te, Skopsko, od 1630/31 godina, i vo manastirot Blagove{tenie kaj Kablar, levo od rekata Morava, vo R. Srbija (1632).330 Scenite so Stra{niot sud gi sretnuvame i vo ohridskite crkvi od XVI/XVII vek, Sv. Nikola Bolni~ki i Sv. Bogorodica Perivleptos. Vo lunetata, nad vlezot vo naosot e naslikana sv. Petka vo cel rast, ~ii dolni delovi se o{teteni. Taa e oble~ena kako monahiwa. Volutata na lunetata e ukrasena so geometriski ornamenti od crni i temnocrveni krstovi so kvadrati vo sredinata, na svetla oker osnova. Na ju`niot dovratnik na vlezot vo naosot e naslikan krip-

329 Suboti} G., 1980, 78 - 85; Krsti} S., 2011, 17 ; 330 Serafimova A, 1999, 51 - 54; Eadem, 2004, 163 - 183;

109

togramot na Isus Hristos, so~uvan fragmentarno, so crvenkasta boja, koj se sretnuva i vo Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino i na Dvojnata crkva vo Orah. Vo naosot, poto~no vo apsidata, na vrvot e lik na svetitelka vo cel rast, Bogorodica Oranta, a pod trapeznoto prozor~e, koe odnadvor zavr{uva vo tesen vertikalen zasek e Poklo-nenieto na arhiereite na Hristos Agnec. Hristos, ovde e prikaàn kako dete - `rtva, vo le-è~ka polo`ba na ~esna izdolèna trpeza vo vid na stolbec. Ovie freski se mnogu izbledeni. Se gledaat arhierei vo cel rast, po dvajca od dvete strani od Poklonuvaweto, no signaturite se ne~itlivi. Spored pi{ani izvori, se raboti za sv. Vasilij Veliki i sv. Grigorij Bogoslov, severno, pa prodolùva so sv. Kiril Aleksandriski kon proskomidijalnata konha, sv. Jovan Zlatoust i sv. Atanasij Aleksandriski, ju`no od Hristos - `rtva. Vo proskomidijalnata konha e naslikan svetitel vo cel rast, izbleden. Od signaturata se gleda deka se raboti za arhi|akon Stefan. Fragmentarno so~uvanoto yidno slikarstvo vo ovaa mala nagori~ka crkva e analogno so slikarstvoto na sosednata crkva Sv. \or|i Pobedonosec, so strezovskata crkva od 1606 godina, ju`niot korab na Dvojnata crkva vo Suv Orah i so Sv. Arhangeli vo Ku~evi{te, Skopsko od 1630 godina.331 Sv. Petka e tipi~en pretstavnik na postvizantiskite crkvi, koja so svojata ednostavnost i na lik na obi~na hristijanska ku}a so pokriv na dve vodi, po svojata arhitektura e edinstvena i originalna.

SV. PETKA VO PEZOVO

Seloto Pezovo se nao|a 27 km. oddale~eno od Kumanovo, na levata strana od magistral-niot pat Kumanovo - Sveti Nikole.332 Edinstvenata crkva Sv. Petka, se nao|a vo isto~niot del na seloto, do starata {kolska zgrada i ne e smestena do grobi{ta kako drugite selski crkvi, pokraj lokalniot pat koj vodi kon seloto K’{awe. Taa e sosema nepoznata, neidentifikuvana i neprou~ena crkva vo naukata. D-r J. Trifunovski ja spomenuva vo 1974 godina, kako dosta stara crkva, a vo ponovo vreme se spomenuva kako ednokorabna crkva od XIX vek zaedno so grupa spomenici od kumanovski kraj.333 Me|utoa, stilsko - arhitektonskite karakteristiki upatuvaat na postara crkva od postvizantiski, Osmanliski period.

Za izgradbata na ovaa crkva postoi legenda povrzana za eden visok turski dostoinstvenik i ozdravuvaweto na negovata }erka, koj vo znak na blagodarnost izgradil crkva i ja posvetil na sv. Petka.334 Crkvata Sv. Petka vo Pezovo, isto kako Dvojnata crkva vo Suv Orah, Sv. Spas vo Dovezence, Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino i Sv. Paraskeva vo Murga{ pripa|a na grupata bez-kupolni dvojni crkvi so pokriv na dve vodi, koja e sostavena od dva dela po dolìna: naos, severno (ma{ki del), i paraklis, ju`no (ènski del).335 Na zapadnata fasada se nao|aat dva vleza, na naosot i na paraklisot, identi~ni so Dvojnata crkva (Sv. \or|i i Sv. Nikola) vo Suv Orah. Sepak, ovaa crkva pretstavuva ednokorabna gradba so pravoagolna osnova, i tristrana apsida na

331 Ma{ni} M.M., 2007, 147; 332 Panov M., 1998, 230 ; 333 Trifunovski J., 1974, 166; Zisovska J., 1994, 59; Krsti} S, 2012v, vo pe~at; 334 Informator: Stoe Nikolovski, roden 1951 godina, pretsedatel na M.Z. vo Pezovo. Imeno, za tursko vreme tuka ìveel nekoj si turski golemec, beg ili aga, koj imal mala }erki~ka, slepa od ra|awe. Poradi slepiloto, ja doveril na edno pogolemo devoj~e od hristijanska veroispovest, da mu ja ~uva }erki~kata i da vnimava da ne padne, za da ne se povredi. Navistina, devoj~eto ja ~uvalo i ja {etalo vo bliskata okolina, ama edna{ se slu~ilo da ne ja zabeleì, koga taa se sopnala od eden kamen, i padnala. Devoj~eto ispla{eno od pomislata na agata, koj strogo i naglasil da vnimava na nea, zelo voda so racete od vdlabnatinata na kamenot i go izmila valkanoto lice na deteto za da ne zabeleì agata deka ne vnimavala dobro na nego. Go vratila deteto, i nabrzo agata ja viknal. Ja ispra{uval {to se slu~ilo so deteto, a taa negirala, pla{ej}i se da kaè, ama ovoj insistiral da doznae, oti deteto progledalo. Pritisnata od agata, mu ja kaàla vistinata, a toj vo znak na blagodarnost kon lekovitata voda od kamenot, izgradil crkva posvetena na Sv. Petka, a kamenot i den denes se nao|a vo oltarot; 335 Krsti} S, 2002, 111 - 115;

110

istok, so taa razlika {to kaj Dvojnata crkva ima dve apsidi. Gradena e od neobraboten kamen, podocna malterisana. Pokriena e so asimetri~en dvosliven pokriv od }eramidi, poizdolèn kon ju`nata strana, kako {to se crkvite Sv. Spas vo Dovezence i Sv. Paraskeva vo Murga{.336 Od zapadnata strana se nao|a {irok, dvojno pogolem od crkvata otvoren narteks, ograden so kamena ograda i razbien so dlaboki ~etvrtesti i polukru`ni vdlabnati ni{i. Narteksot ima dva vleza, zapaden i juèn, a vo crkvata se vleguva preku zapadniot vlez. Vakov narteks se sretnuva na crkvata Sv. Nikola vo Strezovce.

Spored zapisot na nose~kata greda od tavanicata na severniot yid vo paraklisot, pretposlednite pogolemi popravki na crkvata bile izvr{eni vo 1938 godina, najverojatno koga svodot na paraklisot bil zasveden so ramna drvena tavanica. Posledni intervencii na nar-teksot se praveni vo 2007 godina, a vo 2011 godina e izgradena novata ~etvrtesta kambanarija yidana od tuli, na severozapadnata strana, nadvor od narteksot, kako i pomali intervencii na arhitekturata na crkvata vo 2011/12 godina od strana na lokalnoto naselenie.

Св. Петка во Пезово, западна фасада, XVI/XVII век St. Petka in Pezovo, west facade, XVI/XVII century

Na zapadnata fasada, nad glavniot vlez vo naosot, se nao|a slepa luneta vo koja e nasli-

kana freska so patronot na crkvata, Sv. Petka vo cel rast, vo 2007/08 godina, so renoviraweto na crkovniot kompleks. Na ju`nata fasada ima dva tesni pravoagolni prozorski otvori - zaseci, vertikalno naglaseni, koi re~isi, voop{to ne se zabeleùvaat od nadvor. Isto~nata fasada ima tristrana apsida, pokriena so ramen pokriv od tesni kameni plo~i. Na apsidata, vo ~elnata strana na sredinata ima plitka luneta, a pod nea, na dnoto ~etirilistna kamena tranzena. Sli~ni tranzeni ima nad apsidata na strezovskata crkva Sv. Nikola, nad zapadniot vlez na dovezenskata crkva Sv. Spas, i na ju`nata i zapadnata fasada na ègqanskata crkva.337 Ovde, vo pezovskata crkva, interesno e {to kamenata tranzena vo vnatre{nosta na apsidata zavr{uva vo vid na islamski lak, {to potvrduva deka eden od majstorite graditeli bil pod vlijanie na orientalnata turska ili ermenska arhitektura.338 Tranzenata, lunetata i islamskiot lak se

336 Eadem, 2006, 68 - 73; 337 Krsti} S., 2006, 73, sl. 5; Eadem, 2007, 8, sl. 3, 4 i 6; 338 Eadem, 2007, 9, sl. 3; Eadem, 2010, 19, sl. 58;

111

edinstvenata arhitektonska dekorativna plastika na crkvata. Islamskite laci se sretnuvaat na konhite od isto~niot yid vo oltarot na Sv. \or|i vo Kokino, na tesnite pravoagolni ni{i na severniot yid vo oltarot na manastirot Karpino (1592)339 i Sv. Paraskeva vo Murga{, na fasa-dite vo ègqanskata crkva Sv. \or|i, Sv. Duh vo Dobra~a i Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino. Levo i desno, nad apsidata ima dva tesni vertikalni otvori, zaseci, karakteris-ti~ni za crkvite gradeni vo turskiot period: Sv. Petka (Sv. Nikola) vo Beqakovce (1606), Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino (1628),340 Sv. Paraskeva vo Murga{, Sv. Nikola vo Strezovce (1606), i Sv. Spas vo Dovezence. Severnata fasada e vkopana v zemja i nema otvori. Celata crkva od nadvor e malterisana. Odnatre, naosot ima polukruèn svod, a paraklisot ramna drvena tavanica i drven polustolb na severniot yid, izgradeni vo ponovo vreme, od sredinata na XX vek. Najverojatno paraklisot imal ~etvoroobli~est svod kako kaj drugite dvojni crkvi, vo Sv. Paraskeva vo Murga{ i Sv. Petka vo Mlado Nagor~ino. Na pregradniot podolèn yid, koj go deli naosot od paraklisot, na zapadnata strana se nao|a tesen pravoagolen premin so la~na konstrukcija na gorniot kraj. Podot na crkvata e od kameni plo~i so nepravilna forma, 45 sm. pod nivoto na zemjata, i so dve skali od vlezot se vleguva vo crkvata. Svodot e napuknat po dolìna.

Oltarskiot prostor se sostoi od centralna apsidalna, i proskomidijalna konha na isto~niot yid, plitka kvadratna ni{a na severniot, i ista takva ni{a na ju`niot yid. Pome|u ju`niot yid vo oltarot nad kvadratnata ni{a i paraklisot se nao|a pravoagolen otvor, koj trapezno se stesnuva kon paraklisot, isto kako vo sosednata murga{ka crkva Sv. Paraskeva. Vakvite otvori se tipi~ni za crkvite gradeni vo turskiot period. Gore na svodot, na ju`niot yid se nao|a mal kvadraten otvor, akusti~en kanal dekoriran odnatre so slikana geometriska ornamentika od kafeavi vkrsteni i branovidni linii. Vakov kanal se sretnuva i vo crkvata vo Suv Orah, na svodot vo oltarot na ju`niot korab. Ovie auksti~ni kanali se gradele vo Osman-liskiot period vo nedostatok na prozorski otvori vo crkvite, koi ne bile dozvoluvani od turskata vlast. Ovde e so~uvan stariot kamenen `rtvenik so amorfna forma (kamenot spored legendata). Bidej}i ne e otkrien nikakov zapis za izgradbata na crkvata, a spored stilsko - arhitektonskite obele`ja i analogiite so drugite crkvi, moè da se kaè deka Sv. Petka vo

Pezovo, datira od XVI ili samiot po~etok na XVII vek. Osven za izgradbata, ne postoi nikakov ktitorski zapis nitu za ìvopisot na crkvata. Se zabeleùva star i nov ìvopis. Postariot ìvopis e so~uvan vo oltarskiot prostor. Vo cen-tralnata apsida e naslikana Bogorodica Oranta dopojasno, so maliot Hristos na gradite vo medaljon, ~ija obleka e koregirana so crveni konturi koga e naslikan noviot ìvopis vo naosot, vo periodot na Prerodbata. Pod nea se dvajca arhierei vo cel rast, sv. Jovan Zlatoust i sv. Vasilij Veliki, koi se poklonuvaat na Agnec Bo`ji, koj leì na ~esna trpeza.341 Nad Bogorodica Oranta e naslikana dvodelnata kompozicija Blagovesti, ju`no sv. Bogorodica sednata na tron, a severno sv. arhangel Gavril, vo cel rast. Vaka naslikanata dvodelna kompozicija Blagovesti e analogna so freskata vo Sv. Paraskeva vo Murga{ i pove}eto crkvi od Ohridskata slikarska {kola od XV vek. Vo proskomidijalnata konha e naslikano dopojasieto na |akon Stefan. Ju`no od apsidata se naslikani dvajca arhierei, sv. Atanasij i sv. Grigorij Bogoslov, vo cel rast, oble~eni vo bogati stihari, kako del od Procesijata na arhiereite vo Poklonuvaweto na Agnec Bo`ji. Najgore, nad apsidata e naslikana kompozicijata Voznesenie Hristovo, so Hris-toviot ubrus, vo sredinata na dolniot kraj, pome|u dvodelnata kompozicija Blagovesti. Hris-toviot ubrus e naslikan i vo Sv. Nikola vo Beqakovce od 1606 godina, kako i vo Dvojnata crkva i manastirot Karpino vo Suv Orah od XVI vek. Na ju`niot yid vo prvata zona se naslikani: sv. Spiridon, dopojasno, i sv. Kiril Aleksandriski, vo cel rast, razdeleni so pravogolen otvor pome|u niv, koj trapezno se stesnuva kon paraklisot vo vertikalen zasek.342 Vo ovoj prozorski otvor odnatre, bo~nite strani se naslikani so geometriska dekoracija od branovidni i vkrsteni

339 Eadem, 2010a, 125 - 129; 340 Vitlarski T., 1983, 119 - 126; 341 Krsti} S., 2011, 19, sl. 1; 342 Ibid, 19, sl. 4;

112

linii vo crna i crvena boja, kakva {to se sretnuva na otvorite i vo najniskite zoni vo naosot na strezovskata crkva Sv. Nikola i vo oltarot na beqakovskata crkva Sv. Petka, dvete od 1606 godina.343 Nad ovie dva svetiteli, vo gornata zona e naslikana kompozicijata Neveruvaweto (Dopirot) na Toma.344 Vo ovaa pretstava, od leva strana se naslikani apostolite, a od desna Hristos kako stoi pred vratata na hramot, a vo sredinata, podnavednat i svrten kon Hristos so ispruèn prst kon nego, e naslikan apostol Toma. I ovdeka se gleda korekcija vrz slikanata arhitektura so crni konturi, nanesena vo podocne`niot, ponov period.

Signaturite na svetitelite se ispi{ani so starogr~ko pismo, {to govori deka glavniot zograf bil od gr~ko poteklo ili imal vlijanie od Grcija. Anonimniot zograf ostanal veren na stariot na~in na slikarstvoto, so postepeno namaluvawe na kreativnosta i zgolemuvawe na imitacijata i kopiraweto na delata od prethodnata, vizantiska epoha, a najverojatno bil zadolèn od heterogenatata slikarska rabotilnica so sedi{te vo mladonagori~kiot hram Sv. \or|i Pobedonosec, koja bila zadolèna za slikawe na crkvi vo skopsko - kumanovskiot region, kako {to se Sv. Arhangeli vo Ku~evi{te, Dvojnata crkva vo Orah, Sv. Nikola vo Strezovce, ma-

Прозорец на апсидата со четирилистна транзена Фрески во олтарска апсида, XVI/XVII vek Window of altar apse with four-foil transom Frescoes in altar apse, XVI/XVII century

nastir Karpino, Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino itn., so kostursko - linotipsko poteklo.345 Toa go potvrduvaat i signaturite ispi{ani na starogr~ki jazik (Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino i Sv. Nikola vo Strezovce), ili slikarskiot izraz vo oddelni crkvi, kade pokraj lokalnite, kako pomo{nici bile angaìrani i zografi od Grcija, kako {to e slu~aj so Dvojnata crkva vo Suv Orah.346 Taka, fragmentarno so~uvanoto slikarstvo vo oltarot na Sv. Petka vo Pezovo spored svoite stilsko - likovni osobenosti, moè da se smesti vo vremenska ramka od krajot na XVI ili samiot po~etok na XVII vek, od isto vreme so izgradbata na crkvata. Freskite vo naosot se od ponoviot prerodbenski period, od krajot na XIX vek. Prisutno e figurativno slikarstvo, bez narativni kompozicii. Zastapeni se sveti vojnici, sveti vra~i, proroci, arhangeli i evangelisti, glavno vo prvata i vtorata zona. Vo oltarot, na ju`niot yid,

343 Krsti} 2009, 65; Eadem, 2009a, 203 - 212; 344 Eadem, 2009, 19, sl. 3; 345 Ma{ni} M.M., 2007, 147 – 149; Krsti} S., 2011, 28 ; 346 Ma{ni} M.M., 2008, 74 - 77; Eadem, 2011a, 370 - 371;

113

vo tretata zona na svodot nad starite freski (nad Dopirot na Toma), vo portokalova lentesta ramka e naslikan sv. arhangel Mihail kleknat na kolena so dvete race potkrenati nagore, nad kogo se naslikani tri heruvimi so temnokafeava boja, a negoviot pandan, sv. arhangel Gavril e naslikan na sprotivnata, severna strana. Pod arhangel Gavril, vo vtorata zona e naslikan sv. apostol Pavle, ~ij del od polovinata nadolu, nedostasuva.

Na ju`niot yid vo naosot, do ikonostasot e naslikana scenata Sv. Dimitrija go ubiva bugarskiot car Kalojan, a do nego e figura na sv. Pantelejmon vo cel rast, so kutija vo levata, i drvena alatka vo desnata raka, atributite na svetite lekari. Potoa, sleduva tesen la~en otvor za vlez vo paraklisot, nad koj e naslikan krst so ednakvi kraci vo kafeava boja. Zapadno od la~niot vlez, do agolot e naslikan sv. Damjan, vo cel rast, isto taka so kutija vo desnata, i so krst vo levata raka. Vo vtorata zona, kon svodot, nad sv. Dimitrija, od istok kon zapad se naslikani: dvajca evangelisti, poodelno vrameni vo pravoagolni slikani ramki, sednati na ~etvrtesto podno`je so evangelija vo levata, i pti~jo pero vo desnata raka, so nivnite atributi pokraj niv, sv. Jovan so orel (isto~no), sv. Matej so angel (vo sredina), i prorokot Mojsej vo cel rast (zapadno), koj vo levata raka gi drì tablicite so Desette Bo`ji zapovedi.

Sv. Troica, zapaden yid, naos, XIX vek Sv. Pantelejmon, juèn yid, naos The Holy Trinity, west wall, nave, XIX century St. Panteleimon, south wall, nave

Ju`no od vlezot, na zapadniot yid, vo prvata zona e naslikan sv. Kuzman, koj isto kako sv.

Damjan, vo levata raka drì krst, i vo desnata kutija, a severno od vlezot, prorok sv. Ilija, vo frontalna stoe~ka poza, koj vo levata raka potkrenata nagore, drì drvena lopatka. Nad sv. Kuzman, vo vtorata zona e naslikan dopojasno sv. arhangel Mihail so me~ vo desnata, i korica vo levata raka, kako ~uvar na hramot, analogen so ikonata od crkvata Sv. Arhangel Mihail od Ta{maruni{ta, Stru{ko, od 1870 godina, izrabotena od Josif Radev.347 Vedna{ do nego, vo te-meto na zapadniot yid, nad vlezot e naslikana Sv. Troica (Sv. Pedestnica), so pretstavite na Bog - tatko, Bog - sin, i Bog - duh, vrz re~isi kruèn venec prekinat na gorniot kraj, od beli i zalenkastosini oblaci. Isus Hristos Vsedrìtel ili Bog - sin (mlad), e naslikan ju`no, vo sede~ka polo`ba, koj go drì êsniot krst pome|u nozete, i go potpira so levata raka, Hristos Starec na denovite (Vethi Denmi) ili Bog - tatko so triagolen nimbus, severno, isto taka vo sede~ka polo`ba, so desnata raka blagoslovuva, a vo levata drì gran~e, i Bog - duh, najgore nad niv vo sredinata, vo vid na bel gulab so ra{ireni krilja vo boèstvena svetlina od òlti zraci, Pome|u Bog - sin, i Bog - tatko, na dolniot kraj pokraj nivnite noze e naslikana sferata, so svetlokafeava boja. Severno od oblacite se naslikani konturi na tri heruvimi so kafeava boja.

347 Cvetkovski S, 2008, 44, sl. 7;

114

Na severniot yid, vo gornata zona, od zapad kon istok se naslikani: voinot sv. Teodor, vo cel rast, so kopje vo desnata i krst vo levata raka, i evangelistite sv. Luka i sv. Marko so evangelija, pti~ji pera vo ednata raka i nivnite atributi, tele i lav, kako pandani na ju`niot yid. Na svodot vo golemi kru`ni medaljoni, od zapad kon istok se naslikani: sv. Jovan Prete~a, do nego e Isus Hristos Vsedrìtel so otvoreno evangelie, na sredinata, i tretiot vo oltarot, otecot sv. Sava (Savaot) so triagolen nimbus. Vo celina gledano, zografot pri slikaweto na oblekata na figurite vo naosot i na svodot gi koristel svetlite boi, crvenata, sinata, òltata, sivata, zelenata i portokalovata, a od temnite, bojata na tulata. Povr{inite se ~isti, osven so isklu~ok kaj pretstavite so evangelistite vo zadninata, kade se naslikani segmenti od arhi-tekturata i draperii so sina i siva boja ukraseni so cvetni i yvezdesti motivi od bela, crvena i òlta boja. Inkarnatot na likovite e naslikan so bela boja, a senkite se naglaseni so svetlo-siva boja. Oreolite se naslikani so òlta boja. Re~isi site figuri se robusni, so karakte-risti~no izdolèni lica, blago kadravi kosi, so kratki, nesmasni torza, i so golemi stapala, {to e odlika na fresko - slikarstvoto na zografot Josif (Radev) Maòvski od Lazaropole (1830 - 1910), eden od prvite u~enici na Di~o Zograf. Vo kumanovskiot kraj, osven ovde, vo isto vreme rabotel freski i vo Sv. Ilija vo Nikuqane, vo 1898 godina.348

Yidovite vo paraklisot se celosno malterisani i varosani so bela boja, bez ìvopis, a nekoga{niot, najverojatno ~etvoroobli~est svod, denes e pokrien so ramna drvena tavanica. Edinstvenata freska e naslikana na kvadratniot kapak na sredinata od drvenata tavanica za vlez na tavanot. Se raboti za dopojasieto na Isus Hristos Vsedrìtel, oble~en vo crven hiton i sin himation, koj so desnata raka blagoslovuva, vo levata drì otvoreno evangelie, a na gorniot kraj nedostasuva glavata. Za~uvan e fragment od dolgata, crna kosa na Hristos, koja se spu{ta na levoto ramo. Identi~na e so istata pretstava vo kruèn medaljon na svodot vo naosot, {to zna~i deka e naslikana od istiot zograf, Josif Radev, vo 1898 godina. Ostanuva otvoreno pra{aweto dali imalo ìvopis i vo paraklisot, za {to vpro~em govori ovaa fresko-ikona, koja moèbi e dodadena podocna, koga e staven drveniot tavan.

Crkvata ima dva ponovi ikonostasi, vo naosot i vo paraklisot, od krajot na XIX vek. Pojavata na dva ikonostasi e tipi~na za dvojnite ègligovski crkvi: Sv. \or|i i Sv. Nikola vo Suv Orah, Sv. Spas vo Dovezence i Sv. Paraskeva vo Murga{. Na ikonostasot vo naosot se nao-|aat tri horizontalni reda na ikoni, slikani carski dveri, na dnoto, i Krst na vrvot, naslikan so Raspetie i so ednostavno izraboteni pretstavi na drakoni od drvo, vo podno`jeto. Vo prvata zona, od sever kon jug se nao|aat dopojasni prestolni ikoni (90 h 60 sm.), vo temperna tehnika: sv. Paraskeva, patron na crkvata, Bogorodica Odigitrija, carskite dveri (vo sredi-nata), Isus Hristos Vsedrìtel, i sv. Jovan Krstitel. Ikonata na sv. Paraskeva e analogna so ikonata od crkvata Sv. Nikola vo Rado`da, Stru{ko, od 1893 godina, izrabotena od Josif Radev.349 Vo vtorata i tretata zona se nao|aat po devet prazni~ni ikoni so pomali dimenzii (38,5 h 24,5 sm), na svetite apostoli: Jovan, Vartolomej, Luka, Matej, Andreja, Simon, Filip, Marko, Jakov, me|u niv, Ra|awe Hristovo, Isus Hristos, sv. Petka, sv. Nedela, sv. \or|i, sv. Paraskeva, i arhangel Mihail.350 Dvete krila na carskite dveri se naslikani so celi figuri od Blagovesti, levo sv. arhangel Gavril i desno sv. Bogorodica. Dverite se porabeni so slikani grifoni, ~ii zmiski tela na gorniot kraj zavr{uvaat vo orlovski glavi. Na vrvot na dverite se nao|a minijaturen kruèn medaljon naslikan so Bog - otec, i mal drven krst nad nego.

Del od prestolnite ikoni: sv. Paraskeva, patronot na crkvata, Isus Hristos Vsedrìtel, i sv. Jovan Prete~a, kako i dverite so naslikanite figuri od Blagovesti, gi izrabotil spo-menatiot zograf Josif Radev od Lazaropole vo 1898 godina, koj istata godina gi izrabotil site ikoni za ikonostasot i ìvopisot vo crkvata Sv. Ilija vo Nikuqane,351 a del od prestolnite i prazni~nite ikoni izrabotil za ikonostasite vo manastirot Karpino, i vo Sv. Nikola vo Ora-

348 Aseniev A., 1965, 243 ; ôkrevska - Filip J., 2009a, 127; Eadem, 2009b, 118; 349 ôkrevska - Filip J., 2009b, 116, sl. 9; 350 Evidentirani ikoni, 1987, 63 – 65 ; 351 Ibid, 131 - 132; Evidentirani ikoni…., 1987, str. 63 - 65;

115

{ac.352 Za razlika od yidnoto slikarstvo, kaj ikonite akcentot e staven na pedantno mode-liranite likovi i dekorativnosta na nivnata obleka, tipi~no za negovoto slikarstvo. Edna prestolna ikona, Bogorodica Odigitrija (1938), i pove}eto prazni~ni ikoni na apostoli vo vtorata i tretata zona gi naslikal kumanovskiot zograf i ikonopisec, Trajko Muftinski (1892 - 1963), koj izrabotil celi ikonostasi za manastirot Sv. Ilija vo Ora{ac, Sv. Petka vo Ru|ince (1921) i Sv. Nikola vo Ramno (1925), i toa vo ~etvrtata decenija na XX vek, najverojatno vo 1938 /39 godina od isto vreme so Ora{a~kiot manastir.353 Dve ikoni, dopodpojasija na sv. Paraskeva, i sv. arhangel Mihail (so dimenzii: 56 h 38 sm.), izraboteni vo temperna tehnika, spored likov-

nite tendencii, pripa|aat na Samokovskata slikarska {kola od po~etokot na XIX vek.354 Niv-nite analogii treba da se baraat so ikonite na sv. Bogorodica Odigitrija, Isus Hristos Vsedr-ìtel i sv. Troica Novozavetna od noviot Karpinski ikonostas, so prestolnata ikona na sv. Bogorodica Milostiva od Sv. Arhangeli vo Ku~evi{te, i ikonata so Isus Hristos Vsedrìtel vo manastirot Lesnovo, izraboteni vo 1813/14 godina od neidentifikuvan samokovski zograf.355

Иконостас во naoс, XIX век Иконостас во параклис, XIX век Iconostasis in nave, XIX century Iconostasis in the chapel, XIX century

Ikonostasot vo paraklisot go izrabotile Petar Nikolov i Save Ordanov na 29 dekemvri

1890 godina, koi se potpi{ale dolu na tablite, vo podno`jeto. Toj se sostoi od tri horizontalni reda na ikoni, najdolnata zona vo podno`jeto, vtorata so prestolni, i tretata so prazni~ni ikoni, dodeka kosmitisot, najgore dopira do drvenata ramna tavanica dodadena vo prerodben-skiot period. Nedostasuva Golemiot krst na vrvot, so slikano Raspetie. Ovoj ikonostas e mo{-ne interesen bidej}i vo podno`jeto namesto naslikani tabli so floralni motivi, kako kaj drugite ikonostasi, se nao|aat ~etiri ikoni naslikani so atributite na evangelistite vo gro plan, so naglasena voluminoznost, edna od glavnite odliki na podocne`noto prerodbensko slikarstvo. Pa, taka, od sever kon jug, se redat: figura na angel - simbol na Matej; figura na lav - simbol na Marko; na sredinata se carskite dveri; figura na vol - simbol na Luka; i orel, simbol na Jovan. Vakviot raspored na ikonite privlekuva osobeno vnimanie, i kako takov e unikaten vo kumanovskiot region, a moèbi i vo Republikava. Carskite dveri se naslikani so celi figuri od Blagovesti, arhangel Gavril (levo) i Bogorodica (desno). Vo prvata zona se nao|aat prestolnite ikoni (54 h 40 sm), od sever kon jug: sv. Petka, patron na crkvata, a nedo-stasuva ikonata na Bogorodica Odigitrija, potoa Isus Hristos Vsedrìtel i sv. Jovan Prete~a. Vo vtorata zona se nao|aat devet prazni~ni ikoni so pomali dimenzii (24 h 38 sm.) na svetite

352 ôkrevska - Filip J., 2009b, 131; 353 Od terenskite istraùvawa na avtorot 2004 - 2011 godina; Atanasovski - Garski, T., 1994, 130; 354 Popovska - Korobar V. - Zisovska J., 2000, 44 - 45, sl. 55 i 56; Ovie dve ikoni denes se izloèni na postojanata postavka vo Galerijata na ikoni vo crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo; 355 Ma{ni} M.M., 2011, 253 - 263, sl. 4 - 6;

116

apostoli, od sever kon jug: Filip, Matej, potoa, Sretenie, Marko, Pavle, Toma, Jakov, Jovan i Petar. Ikonostasot e ukrasen so slikana pretstava na petel, vo gorniot severen agol, i so {est pretstavi na orli vrz palmetni listovi, pome|u prestolnite ikoni. Petelot i orelot pret-stavuvaaat amblem na Hristos, isto kako i jagneto, i go simboliziraaat Hristoviot solaren simbol, svetlosta i voskresenieto.356 Osven ikonata so Sretenie, i prestolnata ikona na sv. Petka, ostanatite ikoni, i carskite dveri, koi se analogni so dverite vo ju`niot korab na Dvojnata crkva vo Suv Orah (1893), gi naslikal vele{kiot zograf Petar Nikolov (1850 - 1921).

Moè da se zaklu~i deka za vreme na Prerodbata, vo pezovskata crkva tvorele pove}e majstori zografi i ikonopisci. Spomenatite ~etvorica zografi i ikonopisci: neidentifi-kuvaniot samokovski zograf, Josif Radev, i Trajko Muftinski rabotele ikoni za noviot ikono-stas vo manastirot Karpino, a Petar Nikolov freskite, vo gornite zoni na naosot. So sigurnost moè da se kaè deka Josif Radev Maòvski go naslikal i noviot ìvopis vo naosot na crkvata, kon krajot na XIX vek, vo 1898 godina, vo isto vreme so ikonite. Iako ovaa crkva e sé u{te nedovolno prou~ena i poznata vo naukata, sepak, taa vo arhitektonski pogled, kako i fragmen-tarno so~uvanoto yidno slikarstvo vo oltarskiot prostor, zasluùva posebno mesto vo grupata spomenici na kulturata od postvizantiskiot period i moè da se datira od kraj na XVI i po~etok na XVII vek. Ne e pomalo nitu zna~eweto vo tvore{tvoto na ikonopisot od XIX vek, karakteristi~en za Prerodbata vo R. Makedonija. SV. \OR\I VO @EGQANE @egqane se nao|a vo severniot del na Op{tinata Staro Nagori~ino, od levata strana na rekite P~iwa i Bistrica, vo oblasta Kozja~ija, na lokalniot pat Dragomance - Kokino - Dla-bo~ica. Od gradot Kumanovo e oddale~eno 30 km.357 Crkvata Sv. \or|i se nao|a do selskite grobi{ta, vedna{ do starata napu{tena u~ili{na zgrada, na mo{ne nepristapno mesto. Vo naukata, ovaa crkva se spomenuva kako srednovekovna crkva.358 Najdetalno, arhitektonskata dekoracija ja prou~il holandskiot istraùva~ Machiel Kiel, koj ja objavil vo eden od novo-sadskite zbornici zaedno so u{te ~etiri ègligovski crkvi, vo 1971 godina. Taa e mala edno-korabna gradba so izdolèna pravoagolna osnova i {estostrana apsida na istok.359 [estostrana apsida se nao|a i na crkvata Sv. Duh vo Dobra~a. Po svojata arhitektonska dispozicija e sli~na so manastirot Karpino. Gradena e od pogolemi òlti kameni pravoagolni blokovi, kombini-rani so pomali i potesni ubavo delkani kameni blokovi, kako {to e crkvata Sv. \or|i Pobe-donosec vo Mlado Nagori~ino. Na severozapadniot agol na crkvata, pod pokrivot se zabele-ùvaat tri do ~etiri reda od neobraboteni sivi kamewa, verojatno vgradeni so poslednite popravki na crkvata vo 1867 godina.360 Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi. Crkvata ima dva vleza, glavniot na zapadnata i sporedniot na ju`nata fasada. Ju`nata fasada e razbiena so dva pravoagolni otvori za{titeni so èlezni tranzeni i eden kruèn otvor kon istok, za{titen so kamena tranzena. Kaj nekolku crkvi sî u{te se so~uvani èleznite tranzeni, manastir Karpino vo Orah, Sv. Paraskeva vo Murga{, Sv. \or|i Pobedonosec i Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino. Kamena tranzena se nao|a i pod zabatot na pravoagolniot otvor na zapadnata fasada, a ima i bifora na dnoto na apsidata na isto~nata fasada. Iako retko, kameni tranzeni se sretnuvaat na zapadnata fasada na Sv. Spas vo Dovezence, nad apsidata na Sv. Nikola vo Strezovce i na dnoto na apsidata na Sv. Petka vo Pezovo. Severniot yid nema otvori. Se zabeleùvaat nedostatoci vo grade`nata konstrukcija. Ova posebno se odnesuva na apsidata koja na neobi~en na~in e postavena do crkvata. Ovaa crkva e edna od crkvite so najzastapena

356 Chevalier J. – Gheerbrant A., 1989, 502 – 503; 357 Panov M., 1998, 123; Trifunovski J., 1974, 86; 358 Petrov K., 1954, 8, T - II; Velev I., 1990, 77; 359 PetkoviÊ S., 1950, 117, 705, sl. 312, crte` 313; Zisovska J., 1994, 53 - 54, sl . 7; 360 Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 446;

117

Sv. Ѓорѓи во Жегљане, pogled od jugoistok, XVI/XVII vek St. George in Žegljane, view from south – east facade, XVI/XVII century

Деkоративна камена пластика, западна фасада Бифора на апсидата, isto~na fasada Sculptural decoration from stone, west facade Double lance window, apse, east facade

Камена декорација so zoomorfni pretstavi (levo) i tранзена - розета (desno), јужна фасада Stone decoration, with zoomorphic presentatioms (left) and transom – rosette (right), south facade

118

arhitektonska dekorativna plastika, na koja se vidlivi pove}e turski vlijanija otkolku kaj mladonagori~kiot hram Sv. \or|i Pobedonosec.361 Kamenata dekorativna plastika ja ima na site tri fasadi, osven na severnata. Na zapadnata fasada nad vlezot ima slepa luneta, kade stoela freska na patronot na crkvata sv. \or|i, od koja deneska e so~uvan samo oreolot. Lunetata e porabena so polukruèn friz od kvadratni kamewa. Nad lunetata se nao|a kamena tranzena vo vid na geometriska rozeta, a nad nea friz od ~etiri minijaturni stalaktitni arki. Levo i desno od rozetata se nao|a po edna antropomorfna figura i edna ìvotinska pretstava.362 Na ju`nata fasada, nad dvata pravo-agolni prozorci za{titeni so èlezni tranzeni, vo turski lak se prikaàni zoomorfni pret-stavi, dve ìvotni (bikovi) na zapadniot prozorec, a kon istok prestavi na dve ptici (orli) vo ogledalna poza. Pod ovoj prozor se nao|a mala i tesna ednokrilna drvena vrata za vlez vo crkvata. Sosema isto~no, gore pod pokrivot se nao|a kamena tranzena reljefno izrabotena vo vid na rozeta od geometriski prepleti, koja odnatre zavr{uva vo kruèn otvor. Ovie elementi ukaùvaat na islamski i ermenski vlijanija.363 Na isto~nata fasada, na dnoto na apsidata se nao|a bifora so turski lak nad nea, vo koj reljefno e pretstaven êsniot osmostran krst, so kriptogramot na Isus Hristos. Kapitelot i kolonetata od biforata se ukraseni so vegetabilna ornamentika, ista kako na biforata vo Dobra~a. Biforata od dvete strani, e ukrasena so ~etvrtesti òlti plo~i reljefno dekorirani so geometriski (Davidova yvezda) 364 i floralni elementi, koi po ni{to ne se razlikuvaat od islamskite arabeski. Nad apsidata, ima tranzena so ~etiri mali kru`ni otvori, a nad nea, pod zabatot vo pravoagolno pole plitok reqef so dve zoomorfni pretstavi (najverojatno lavovi). Sli~na ili identi~na geometriska i floralna ornamentika se sretnuva vo turskite laci na natprozornicite na Tatar Sinan - begovata xamija vo Kumanovo od 1520/32 godina.365 Ova ne naveduva na zaklu~ok deka crkvata Sv. \or|i vo @egqane e gradena vo isto vreme ili imala direktni vlijanija od xamijata vo Kumanovo so vidlivi islamski elementi. So ogled na toa deka ne e otkrien nikakov zapis za podigawe na ovaa crkva, a spored stilsko - arhitektonskite karakteristiki i analogiite so ègligovskite crkvi od koi, za ~etiri od niv, ima zapis za nivnoto datirawe, so sigurnost moè da se datira vo XVI ili samiot po~etok na XVII vek. Vnatre{nata arhitektura e ednostavna, no i interesna. Se raboti za izdolèna pravo-agolna crkva sostavena od dva dela po dolìna, narteks i naos, koi se oddeleni so {iroka polukru`na arka za nepre~eno komunicirwe. Vakvi komunikacii se zastapeni vo crkvite Sv. Duh vo Dobra~a, manastir Karpino vo Orah, a vo Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino pome|u nar-teksot i paraklisot. Svodot na narteksot e padnat, no spored ostatocite se gleda deka bil polukru`no zasveden, denes e pokrien so drven dvosliven pokriv. Podot na crkvata e pod nivoto na zemjata za okolu 35 sm. Naosot go so~uval prvobitniot polukruèn svod kako i prvobitniot pôd od kameni plo~i. Severniot i ju`niot yid na narteksot e razbien so po dve {iroki slepi arhivolti so istureni pilastri pome|u niv, kakvi {to se sretnuvaat vo narteksot na manastirot Karpino, Sv. \or|i vo Stepance i Sv. Duh vo Dobra~a i na ju`niot yid na narteksot na Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino. Vo naosot ima isto taka po dve slepi {iroki arhivolti - travei, na severniot i ju`niot yid, so blago istureni pilastri pome|u niv, kakvi {to ima vo Dvojnata crkva vo Suv Orah, a nekoga{ gi imalo na Sv. Nikola vo Mlado Nagori~ino i Sv. \or|i vo Koince.366 Vo oltarskiot prostor, na isto~niot yid se nao|a {iroka centralna apsida i severno od nea, proskomidijalna konha. Pome|u niv se zabeleùvaat neobi~ni mali kvadratni ni{i so trojni arki i zasek na vrvot, sli~ni na stalaktitnata dekoracija koja{to ja sretnuvame vo mihrabot i na {erefeto od minareto na xamiite, ~isto islamski, turski vlijanija.

361 Kiel M., 1971, 249 - 250; Krsti} S., 2007, 8; 362 Kiel M., 1971, 263, sl. 8; Krsti} S., 2010, 22, sl. 61 ; 363 Ibid, 262, sl. 7; Krsti} S., 2010a, 22, sl. 62 - 64, crt. 10 i 11 ; 364 Chevalier J. – Gheerbrant A., 1989, 489; 365 Kiel M., 1971, 268, sl. 16 ; 366 Bo{koviÊ ™., 1976, 149;

119

Fresko-ìvopisot vo ègqanskata crkva e od ponov period. Spored zapisot na sever-niot yid vo olatrot, toj datira od 1893 godina od dvajcata bra}a, zografite Petar i Atanas Nikolovi od Veles, i e rasporeden samo vo naosot i oltarskata apsida, dodeka vo narteksot nema ìvopis, bidej}i malterot na yidovite e celosno padnat. Se zabeleùva deka pod noviot ìvo-pis ima ostatoci od postar ìvopis. Moè slobodno da se kaè deka noviot ìvopis, go sledel prvobitniot ikonografski repertoar na crkvata. Vo oltarskata apsida e naslikana dopojasno Bogorodica [ir{aja Nebesa so maliot Hristos na gradite vo kruèn medaljon, od dvete strani flankirana so heruvimi. Pod nea e naslikan friz od ~etiri dopojasija na arhierei, vo pravo-agolni ramki, od sever kon jug: sv. Spiridon, sv. Ruvim, pa pome|u niv e scenata so Agnec Bo`ji (Hristos legnat na ~esna trpeza), a ju`no od nea, sv. Nikola i sv. Atanasij. Pod ovoj friz, se nalikani celi figuri od Liturgiskata slu`ba na arhiereite, po dvajca od dvete strani na

Stalaktitni ni{i, oltar, XVI/XVII vek Bogorodica [ir{aja Nebesa, apsida, XIX vek Niches with stalactite arches, altar, XIX century Holy Mother of God with Christ, apse, XIX century prozorecot, severno: sv. Vasilij Veliki, i najverojatno sv. Atanasij Aleksandriski, bidej}i sig-naturata e izbri{ana i ne se ~ita, a ju`no, sv. Jovan Zlatoust i Grigorij Bogoslov. Nad apsi-data, vo polukru`noto teme na isto~niot yid, pod prozorecot e naslikan sv. Duh, so pretstava na bel gulab. Ju`no od nego, nadolu se naslikani poprsja na proroci vo kru`ni medaljoni: sv. Zaha-rij (star) i sv. Varuh, i najdolu, vo prvata zona frontalna figura vo cel rast, |akonot sv. Roman. Severno od apsidata, vo proskomidijalnata konha e naslikana polugola figura na Hristos @ivotodavec so prekrsteni race na gradite, a nad nego, isto taka figura na Isus Hristos, oble-~en vo hiton i himation vo cel rast, so rotulus vo levata raka ispi{an na crkovnoslovenski jazik, a desnata krenata nagore, svrten kon sv. Petar, kako del od kompozicijata Vizija na Petar Aleksandriski, koj se nao|a desno od nego, vo vtorata zona na severniot yid vo oltarot, nad polovinata od isto~niot travej. Nad figurata na Hristos, se naslikani dve poprsja na staro-zavetni proroci, dolu, sv. Jona, a gore, sv. Zaharij (mlad), kako pandani na dvata medaljoni od ju`nata strana. Na ju`niot yid vo oltarot, vo prvata zona, vo ednata polovina od isto~niot travej, do ikonostasot, e naslikana pretstava na sv. Ignatij Bogonosec, vo cel rast, a do levoto rame se naslikani dve figuri na lavovi, so kadravi grivi. Nad nego, vo vtorata zona se nao|a pretstavata Sv. Dimitrija na kow go ubiva bugarskiot car Kalojan, pandan na Sv. \or|i na kow go ubiva zmejot, patron na crkvata (na ju`niot yid). Pod kompozicijata Sv. \or|i na kow, na ju`niot yid vo oltarot, do ikonostasot, vo vtorata zona, nad ednata polovina od isto~niot travej, do ikonostasot, e naslikan sv. Petar Aleksandriski, do pojas, so krenata leva raka vo koja drì svitok, od negovata Vizija svrten kon Hristos, koj ovde se nao|a na isto~niot yid, kako dvodelna kompozicija, poradi nemawe dovolno prostor. Vo najniskata, prva zona, vo polovinata

120

od isto~niot la~en travej, do ikonostasot e naslikana figura na svetitel vo cel rast, kako so dvete race krenati nagore kon glavata pridrùva {ilesta kapa, ~ija signatura e uni{tena, no spored |akonskata obleka, najverojatno se raboti za prvoma~enikot sv. Stefan. Deka se raboti za sv. Stefan, potvrduva i freskata vo |akonikonskata ni{a vo Sv. Ilija vo @ivewe, naslikana od istiot zograf Petar Nikolov, vo 1886 godina.

Na severniot i ju`niot yid na naosot se naslikani po tri do ~etiri sceni od Golemite praznici poradi voluminoznosta na scenite. Na severniot yid, vo vtorata i tretata zona, od zapad kon istok se naslikani: Blagovesti i Ra|awe Hristovo, pod niv, vo vtorata zona vo pros-torot pome|u la~nite travei, nad pilasterot, Sretenie, dodeka najdolu, vo zapadniot travej e scenta Voznesenie Hristovo, a na ju`niot yid, vo vtorata zona, od istok kon zapad, scenite: Kr{tevawe i Voskresenie Hristovo. Vo prvata zona na ju`niot yid na naosot, od istok kon zapad, vo ednata polovina od isto~niot travej, do ikonostasot e naslikana figurata na sv. Ne-dela, do pod pojas, pandan na sv. Petka, na sprotivniot, severen yid. Vo zapadniot travej se naslikani dopodpojasijata na sv. Kiril (zapadno) i sv. Metodij (isto~no), so slovenska azbuka pome|u niv, vramena vo pravoagolno pole, koja e naslikana pome|u prozorecot i ju`nata vrata. Vo vtorata zona, nad pilasterot, pome|u dvata travei, od istok kon zapad se naslikani trojcata besrebrenici: sv. Kuzman, do pojas, sv. Pantelejmon, vo cel rast, naslikan vo i nad pilasterot, i zapadno od nego, sv. Damjan, do pod pojas. Do niv, nad ju`niot vlez e naslikana minijaturna fi-gura na Isus Hristos do pod pojas, so vodoramno ispraveni race, opkolen so oblaci, koj go simbolizira negovoto Vtoro doa|awe, odnosno Stra{niot sudija, a toa go potvrduva i scenata do nego, vo jugozapadniot agol, so figurata na arhangel Mihail, kako za{titnik na hramot, koj drì me~ vo desnata raka, krenat nagore, a so levata, spu{tena dolu, gi meri du{ite. Vo ~et-vrtata, najgorna zona na severniot i ju`niot yid, nad Golemite praznici, kon svodot, se nasli-kani nizi od po {est bisti na starozavetni proroci vo medaljoni. Na ju`niot yid, od istok kon zapad se naslikani: Avakum i Daniil vo oltarot, pa vo naosot: Amos, Aggej, Gedeon i Ezekij. Na severniot yid, od zapad kon istok, nizata prodolùva so: Mojsej, prorok i car David, prorok i car Solomon, Ilija, i vo oltarot zavr{uva so Sofonij i Joil. Na svodot od istok kon zapad, vo golemi kru`ni medaljoni se naslikani: otec sv. Sava (Savaot), so triagolen nimbus (vo oltarot), Hristos Vsedrìtel, opkolen so atributite na ~etirite evangelisti: angel, orel, tele i lav, i Hristos Emanuil (vo naosot).

Vo volutata na lakot pome|u naosot i narteksot, se naslikani figuri na sveti vojnici vo cel rast vo ogledalna poza, od jug kon sever: sv. Prokopie, sv. Teodor Stratilat, na sredinata vo kruèn medaljon, bista na Hristos Angel na Velikiot sovet, pa sv. Teodor Tiron i sv. Kirik. Na zapadniot yid od la~niot premin vo narteksot, od stranite, kako pandani, se naslikani figu-ri na pustonoìteli, vo cel rast: sv. Joakim Osogovski, do severniot yid, i sv. Prohor P~iwski. do ju`niot yid. Nad lakot, vo temeto na polukru`niot timpanon, gore, e naslikana kompo-zicijata od ciklusot na Golemite praznici - Preobraènie Hristovo. Ovoj ìvopis so svetol kolorit i naglasena voluminoznost na povr{inata e karakteristi~en za prerodbenskiot period, koj ja prodolùva srednovekovnata umetni~ka tradicija, raboten vo duhot na postvizantiskoto slikarstvo, so vlijanija od sosednite zemji i od Rusija.

Crkvata ima nov, visok drven ikonostas so dva reda na ikoni, proskomidijalna i |ako-nikonska vrata, so slikani carski dveri na dnoto i Golem krst na vrvot. Ikonostasot i dverite se izraboteni vo 1874 godina, koja e zapi{ana vo podno`jeto na ikonostasot, na edna od slika-nite tabli so vazna i cve}e. Vo prvata zona se smesteni ~etiri prestolni ikoni, so dimenzii 45 h 60 sm., izraboteni vo tehnikata maslo na platno pa na daska, po dve od obete strani na dverite, severno Sv. \or|i Pobedonosec na kow go ubiva zmejot, patron na crkvata i sv. Bogorodica Milostiva, a ju`no Isus Hristos Vsedrìtel i sv. Jovan Prete~a. Na ikonata na patronot na crkvata, Sv. \or|i go ubiva zmejot, na dolniot kraj e ispi{ano imeto i prezimeto na Apostol Xartev, donatorot na ovaa ikona, a negoviot potpis se sretnuva i vo manastirot Karpino na noviot ikonostas od XIX vek, na opkovot od Hristovata raka na prestolnata ikona Bogorodica Odigitrija od 1814 godina.367 Prestolnite ikoni se solidno izraboteni od zografot Nikola Mi-

367 Ma{ni} M.M., 2011, 261;

121

hajlov od Kru{evo, sin na zografot Mihail od Samarina (Epir), okolu 1860 godina, koj gi izra-botil starite freski od 1852 godina vo kumanovskata crkva Sv. Nikola.368 Imeto na zografot Mihajlov, e zapi{ano na ramkata od istata ikona, pod imeto na donatorot Apostol Xartev, kade sé u{te se ~ita prezimeto, a imeto e izbri{ano poradi napuknuvawe na bojata. Na severnata, proskomidijalna vrata e naslikan arhangel Mihail, a na ju`nata, |akonikonska, sv. Nikola, vo cel rast, kade e zapi{ana godinata na izrabotkata na dvete ikoni, 1877. Na dverite (0,80 h 1,47 m.), isto taka, se naslikani celi figuri od Blagovesti, severno arhangel Gavril, a ju`no sv. Bogorodica. Preostanatite dvanaeset prazni~ni ikoni na apostolite (30 h 21 sm.), se raspo-redeni vo vtorata zona, po {est od dvete strani na centralnata, trinaesetta ikona, Voskresenie Hristovo, so pogolemi dimenzii (55 h 70 sm.), od sever kon jug: sv. Jakov, sv. Toma. sv. Luka, sv. Petar, sv. Simeon Zilot, sv. Jovan Bogoslov, sv. Pavle, sv. Marko, sv. Matej, sv. Andreja, sv. Vartolomej i sv. Filip. Prazni~nite ikoni, figurite na strani~nite vrati i carskite dveri,

Ra|awe Hristovo, severen yid, naos, 1893 godina Nов иконостас, XIX век Nativity of Christ, north wall, nave, year 1893 New iconostasis, XIX century

gi naslikal zografot Veno vo 1877 godina, koj se potpi{al na ikonata Voskresenie Hristovo.369 Zografot Veno rabotel ikoni vo manastirot Zabel zaedno so Di~o, vo Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino i vo Sv. Nikola vo Kumanovo. Pome|u prestolnite i prazni~nite ikoni, ikonostasot e ukrasen so tri tesni horizontalni pojasi naslikani so floralna ornamentika, lozi so cvetovi, listovi i grozdovi, i po nekoj heruvim vo branovidni linii, a nad prazni~nite ikoni se protega u{te eden tesen dekorativen friz od kosi i branovidni linii. Najgore na ikonostasot se nao|a Golemiot krst, naslikan so slikano Raspetie Hristovo, a na vrvot pret-stava na orel reljefno izrabotena vo drvo. Podno`jeto na krstot go krasat dva drakoni vo rezba so pozlata, asimetri~no postaveni, koi vo nivnite usta dr`at pravoagolni ripidi, naslikani so minijaturni figuri na sv. Bogorodica (levo) i sv. Jovan Bogoslov (desno). Krstot e ukrasen vo plitka rezba i e od tipot na “zmiski krst”, a kracite se ukraseni so palmetni listovi reljefno izraboteni vo pozlata, i vodi poteklo od postarite postvizantiski krstovi, kakvi {to se krstovite od ikonostasot na manastirot Karpino, i od Sv. Nikola vo Trnovo, Krivopalne~ko, od

368 Tri~kova J, 2007, 188 ; Spored istra`uvaweto na Viktorija Popovska - Korobar, sovetnik vo Muzejot na Makedonija vo Skopje; 369 Evidentirani ikoni .... , 1987, 103 - 106;

122

1606 godina.370 Drakonite se potpiraat na drvena trapezna plo~a, pro{irena na dolniot kraj, vo koja e naslikan ~erep so dve koski, simbol na pobedata na hristijanstvoto, kako i godinata, 1893. Najverojatno ovaa godina se odnesuva na Krstot so drakonite i grifonite. Neobi~na e pojavata so pretstavi na dvata grifoni od drvo, svrteni eden kon drug, vo ogledalna poza, so lavjo telo i dolga opa{ka svitkana nagore, so glava na orel od ~ija usta izleguva plamen jazik vo vid na zmija, mo{ne ednostavno izraboteni, bez reljefna naglasenost, a koi se nao|aat malku podolu od drakonite, po eden od stranite na trapeznata plo~a. Na prv pogled, drakonite ne se zabele-ùvaat, bidej}i se vovle~eni vo pozadinata, a na preden plan dominiraat grifonite. Ova e edinstven slu~aj vo Kumanovsko, so pojava na dvojni pretstavi pod Golemiot krst, kade voobi-~aeno se izrabotuvaat drakonite. Toa moè da se objasni so faktot, deka vo prerodbenskiot period, za vreme na crkovnoto dvovlastie, od krajot na XIX vek,371 a po èlba na nara~atelite, mnogu hramovi se preslikuvani so novi freski i ukrasuvani so novi ikonostasi i poedine~ni dekorativni detali, kako {to e slu~aj so ovaa crkva.

Crkvata Sv. \or|i vo @egqane, hronolo{ki, opfa}a dva zna~ajni periodi od razvojot na istorijata na umetnosta. Spored svojata arhitektura, taa e tipi~en pretstavnik na postvizan-tiskiot period, so najbogata arhitektonska dekorativna plastika (pokraj Sv. \or|i Pobedo-nosec vo Mlado Nagori~ino), ne samo vo kumanovskiot kraj i vo R. Makedonija, tuku i po{iroko, na Balkanot, koja vo toa vreme bila mnogu reducirana, ili voop{to ja nemalo, a spored fresko - slikarstvoto i ikonopisot e pretstavnik na Prerodbata vo Makedonija. Kako spomenik so dvojno zna~ewe, zasluùva da dobie posebno mesto i tretman vo istorijata na umetnosta vo Republikava, i voop{to vo naukata, za{to eden vakov vreden srednovekoven spomenik, navistina treba da izleze od anononimnost i da mu se posveti golemo vnimanie vo ponatamo{nite istraùvawa. I ovoj spomenik kako i strezovskata crkva treba da dobie status na spomenik na kulturata, za{titen so Zakon za za{tita na spomenicite na kulturata na R. Makedonija.

SV. DUH VO DOBRAÂ

Seloto Dobra~a e oddale~eno 26 km. od Kumanovo, smesteno vo Kozja~ijata, vo ju`niot del na op{tina Staro Nagori~ino, desno od lokalniot pat Dragomance - @egqane.372 Crkvata vo Dobra~a e posvetena na svetoto Trojstvo, kaj narodot poznata kako Sv. Duh, i e locirana pokraj selskite grobi{ta na lokalitetot Visok Rid, na trome|ata pome|u Trajanovska, Carska i Veqkovska maala. Vo naukata, ovaa crkva se spomenuva kako nedovolno prou~ena, neistraèna i neidentifikuvana crkva.373 Prv ja spomenuva J. Haxi - Vasiqevi} vo 1901 godina i ja povrzuva so eden istoriski nastan, poto~no so Bitkata kaj Velbu`d (]ustendil), pome|u srpskiot kral Stefan De~anski i bugarskiot car Mihajlo [i{man, koj veli deka spored predanieto, ubieniot bugarski car bil pogreban tokmu ovde, vo dvorot na ovaa crkva.374 Ovaa crkva nekoga{ imala pogolemi razmeri, bila ukrasena so par~iwa od bel mermer, duri bila pogolema od staro-

370 Ma{ni} M.M., 2009, 133, sl. 10; 371 Haxi - Vasiqevi¢ J., 1909, 502 - 522; 372 Panov M., 1998, 97; Trifunovski J., 1974, 83 - 84; 373 Petrov K., 1954, 8, T - II; Velev I., 1990, 178; 374 Haxi - Vasiqevi} J., 1909, 442; Blagojevi} M. - Petkovi} S, 1989, 149 - 151; Vasiqevi} pi{uva deka po kaùvawe na dedo Stevan od Dovezence, koj imal doma mnogu stari knigi, me|u drugoto, kaùval i za ovoj nastan, deka teloto na ubieniot bugarski car [i{man, na Velbu`dsko Pole (]ustendilsko) trebalo da bide pogrebano vo Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino, no poradi blizinata na mestoto na pogibieto, nare~eno [iroka Stena, bil pogreban ovde, vo ovaa crkva, vo toa vreme pogolema od nagori~kata. Sreten Petkovi}, vo poglavjeto “Bitka kod Velbu`da” objaveno vo 1989 godina vo deloto “Srbija u doba Nema-wi}a”, povikuvaj}i se na letopisot na arhiepiskopot Danilo (@ivotot na kralevite i srpskite arhiepi-skopi), pi{uva deka vojskata na Stefan De~anski trebala da se sobere kaj mestoto vikano Dobri~e, golemo pole vo Toplica, koja pripa|ala na Morava i kade mnogu carevi vodele te{ki bitki, no namesto tuka, bitkata se vodela vo Bdiwe (Trnovo) kaj Zemen, R. Bugarija. Spored nego, ubieniot bugarski car bil prenesen vo staronagori~kata crkva, kade se nao|a i den denes;

123

nagori~kiot hram i bila celosno ìvopisana. Za àl, denes nema so~uvano ni{to od taa

prvobitna crkva, nitu od ìvopisot od XIV vek. Hramot pretrpel promeni i bil obnovuvan pove}epati vo osmanliskiot i najnoviot period. Spored vreàniot natpis na srpski jazik vo bela mermerna plo~a, nad zapadniot vlez, crkvata bila obnovena vo 1935 godina od iselenikot vo Belgrad, Mladen Stamenkovi}. Holandskiot istraùva~ M. Kil go posetil i go istraìl ovoj hram vo 1970/71 godina, a \. Bo{kovi} vo 1975/76 godina, i dvajcata go smestile vo grupata spome-nici od osmanliskiot period.375 Se raboti za monumentalna, trokorabna gradba so pravoagolna osnova i {estostrana apsida na istok. Za razlika od drugite niski ègligovski crkvi, so isklu-~ok na Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino, ovaa crkva e dosta visoka, izgradena od raznobojni òltenikavi i sivozelenkasti pravilni kameni blokovi so kvadratna i pravoagolna forma, vo razli~na golemina. Na aglite, goleminata na kamenite blokovi e identi~na so èg-qanskata crkva. Nasproti drugite crkvi ovaa crkva e na podignato nivo okolu 0,5 m. od zemjata i so tri skali odnadvor od zapadnata i ju`nata strana, se vleguva vo crkvata. Na ju`niot yid na crkvata na dnoto ima cokle visoko 1 m. Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi vo ponovo

Св. Дух во Добрача, zapadna fasada (levo) i jugoisto~na fasada (desno), XVI/XVII век Holy Spirit in Dobracha, west facade (left) and south – east facade (right), XVI/XVII century vreme (1935), ~ija zapadna i isto~na strana e prese~ena so triagolen timpan, taka {to deluva kako ~etvorosliven pokriv, kako {to e Sv. Nikola vo Ramno. [estoagolnata apsida e identi~na so crkvata Sv. \or|i vo @egqane, so taa razlika {to ovde se pojavuvaat dve visoki i tesni monofori simetri~no postaveni, na severnata i ju`nata strana. Prvobitniot {estostran pokriv od }eramidi na apsidata se urnal vo 2004 godina, a na prolet vo 2007 godina, povtorno e izgraden od lokalnoto naselenie. Severnata i ju`nata fasada se razbieni so po dve monofori, a zapadnata so bifora. Mo{ne interesna arhitektonska dekoracija ima nad zapadniot vlez so izdolèno pravoagolno pole horizontalno postaveno, koe na levata strana zavr{uva vo turski lak, od dvete potesni strani ukraseno so geometriski pleterni motivi, na lik na arabeski vo plitka rezba. Nad nego, pod zabatot se nao|a nadvratnikot vo vid na isturena polukru`na kamena arka so konzoli, razigrana so kamena bifora. Biforata e dekorativna vo gorniot del na stolb~eto, kapitelot e ukrasen so vegetabilna reljefna dekoracija.376 Identi~na dekoracija ima na kolo-netata od biforata na dnoto na apsidata vo ègqanskata crkva i {to e mo{ne interesno, istite motivi gi ima na turskiot lak nad eden od prozorskite otvori izraboteni na bel mermer, na Tatar Sinan - begovata xamija vo Kumanovo od 1520/32 godina. Nad biforata, vo timpanonot e prikaàn dekorativen krst so geometriski i vegetabilni ornamenti. Dolu, pokraj biforata ima zoomorfni pretstavi (petel i zmija), a na konzolite od lakot, elen i lav. Sli~na vakva skulptu-

375 Kiel M., 1971, 250, sl. 11; 376 Zisovska J., 1994, 54 - 55;

124

Islamski lak so arabeski, nad zapaden vlez Islamski lak so krst, enterier Islamic arc with arabesques, above west entrance Islamic arc with Cross, interior

Св. Дух во Добрача, камена декорација, западна фасада, XVI/XVII vek Holy Spirit in Dobracha, stone decoration, west facade, XVI/XVII century ralna dekoracija na zoomorfni pretstavi se sretnuva na severnata fasada, nad biforata vo timpanonot na Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino, {to ukaùva na ermenski vlij-anija.377 Sv. Duh vo Dobra~a ima interesna vnatre{na arhitektura. Prvobitniot pod od kameni plo~i ne e so~uvan, denes so poslednite intervencii vo 2007 godina e betoniran. Nema fresko-ìvopis, celata e belo varosana i nema oltarska pregrada. Naosot e visok, podelen so po dva osmostrani kameni stolbci vo dva reda, na tri korabi. Centralniot po{irok korab i strani~-nite potesni korabi se pokrieni so polukruèn svod. Svodot na centralniot korab, so posled-nite intervencii e zamenet so nov polukruèn svod od drvena lamperija, koj dolgo vreme bil o{teten. Na severniot i ju`niot yid ima po tri slepi, visoki arhivolti so istureni pilastri pome|u niv, kakvi {to sretnuvame na crkvite vo @egqane, manastirot Karpino i vo Stepance, a gi ima i na Slivni~kiot manastir, kaj Prespa (1607) i manastirot Treskavec, Prilepsko (XVII vek).378 Na ju`niot yid, vo isto~niot travej, pod monoforata ima kvadratna ni{a koja vo gorniot del zavr{uva so zasek, ~isto islamski element. Isto takva ni{a se nao|a i na sprotivniot severen yid. Isto~niot yid na naosot vsu{nost pretstavuva {iroka i visoka polukru`na arka za premin vo oltarskata apsida. Vakvi arki ima vo Sv. \or|i vo @egqane i pome|u naosot i paraklisot na Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino. Severno od oltarskata arka, na isto~niot yid se nao|aat dve mali polukru`ni ni{i so zasek na vrvot, a nad gornata, reljefno izraboten krst so ednakvi kraci vo kruèn medaljon. Se zabeleùva me{awe na islamski so hristijanski ele-menti. Prostornata polukru`na oltarska apsida, vo sredinata pome|u monoforite e ukrasena so

377 Kiel M., 1971, 251, sl. 12; Bo{koviÊ ™., 1976, 149; Krsti} S., 2010a, 16 - 20, sl. 44 - 49; 378 Bo{koviÊ ™., 1976, 148;

125

reljefna pretstava na minijaturna ni{a so mal zasek na vrvot. Ju`no, od monoforata se nao|a u{te edna takva mala ni{a so zasek. Na sredinata vo oltarot e so~uvan kamenen oltarski postament so kvadratna trpeza, koj na gorniot kraj e ukrasen so krst vo kolonada od arkadi od site ~etiri strani, vo piltok reqef. Iako nema nikakov zapis za ovaa crkva, spored stilsko -

Eнтериер Interior arhitektonskite obele`ja na ovoj hram i spored tipi~nite turski i ermenski elementi, koi se sretnuvaat kaj pove}eto ègligovski crkvi, so sigurnost moè da se datira od krajot na XVI i po~etokot na XVII vek, koga vo @egligovo postoela ìva graditelska aktivnost od ermenski i lokalni majstori. Spored arhitektonskata dekorativna plastika, najbliski analogii ima so crkvata Sv. \or|i vo @egqane. Pokraj nagori~kata i strezovskata crkva, Sv. Duh vo Dobra~a e edna od trite trokorabni crkvi vo kumanovskiot region od postvizantiskiot period, koja e nedovolno poznata vo naukata i so svoite arhitektonski obele`ja zasluùva da dobie svoe mesto i poseben tretman vo isto-rijata na srednovekovnata umetnost vo R. Makedonija. SV. \OR\I VO STEPANCE Stepance se nao|a vo op{tinata Staro Nagori~ino, vo oblasta na Kozja~ijata, odda-le~eno 28 km. od Kumanovo, levo od rekata P~iwa i od lokalniot pat Dragomance - @egqane - Kokino - Dlabo~ica.379 Crkvata Sv. \or|i, ~ij kult e mo{ne ra{iren vo Kozja~ijata, se nao|a vo selskite grobi{ta, na lokalitetot Crkvi{te vo Gorna maala i e vo mnogu lo{a sostojba.380 Se raboti za mala crkva gradena od sivkasti pravoagolni kameni blokovi vo dolniot del, i neobraboteni kamewa vo gornite delovi. Celosno se razurnati pokrivnata konstrukcija, ju`-niot yid i pove}e od polovina, zapadniot yid. I isto~niot yid e vo faza na urivawe, zaedno so apsidata. Severniot yid do polovina e vkopan v zemja i e potpren so drveni gredi. Pokrivot e za{titen so ednoslivna salonitska konstrukcija nakosena nadolu, kon jug. Ovie intervencii se

379 Panov M., 1998, 286; 380 Trifunovski J., 1974, 84;

126

praveni vo 1992 godina. Na ju`nata, i na del od zapadnata strana se staveni horizontalno naredeni daski, vo uloga na juèn i zapaden yid na naosot. Konstantin Petrov vo prilogot kon srednovekovnata arheolo{ka karta ja spomenuva kako nedovolno istraèna, prou~ena i iden-tifikuvana srednovekovna crkva.381 Iako ovaa crkva ne privlekla golemo vnimanie, sepak oddelni istraùva~i ja posetile i ja spomenale, \ur|e Bo{kovi} vo 1975/76 godina i Vladimir Petkovi}, koj vo negovoto kapitalno delo od 1950 godina, gi objavil osnovata i nadol`niot presek na ovaa crkva.382

Sv. \or|i e mala ednokorabna gradba so pravoagolna osnova, so vlez na zapadnata, i tristrana apsida na isto~nata strana. Trite strani na apsidata se ukraseni so izgravirani dvojni arki, analogni so apsidata na ju`niot korab od Dvojnata crkva, posvetena na Sv. Nikola vo Suv Orah. Na dnoto na apsidata se nao|a tesen vertikalen zasek, re~isi nezabele`liv, kako kaj drugite ègligovski crkvi od otomanskiot period. Iako, re~isi celosno razurnata, sepak

Св. Ѓорѓи во Степанце, источна фасада, XVI/XVII век Sеверен ѕид, naos, ентериер St. George in Stepance, east facade, XVI/XVII century North wall, nave, interior moè da se vidi deka ima interesna vnatre{na arhitektura, karakteristi~na za ègligovskite crkvi od turskiot period. Severniot yid vo naosot na crkvata e razbien so tri {iroki slepi arhivolti - travei, i dva istureni pilastri pome|u niv, a spored kamenite ostatoci, ist takov bil i ju`-niot yid.383 Isto~niot travej pripa|a na oltarot. Vakvi istureni pilastri se karak-teristi~ni za ovoj region i se sretnuvaat vo crkvite vo Dobra~a, @egqane i manastirot Karpino vo Suv Orah.384 Vo R. Makedonija, se sretnuvaat na manastirskata crkva Sv. Bogorodica vo Slivnica, kaj Prespanskoto Ezero, od 1607 godina, i na manastirot Treskavec, Prilepsko. Crkvata Sv. \or|i nema ikonostas. Podot e od zemja. Celata crkva e napuknata, i e vo raspa|awe. Spored ostatocite od yidaniot kamen, crkvata imala polukruèn svod, a odnadvor bila pokriena so dvosliven pokriv od kameni plo~i, denes vidlivi na apsidata. Na isto~niot yid ima centralna apsidalna, i severno od nea, proskomidijalna konha. Apsidata e napuknata. Se gledaat ostatoci od ìvopis. Vo centralnata apsida se nayira bleda figura na Bogorodica Oranta vo cel rast, a pod nea vo pravoagolniot prozorec koj trapezno se stesnuva kon nadvore{nata strana vo tesen vertikalen zasek, od stranite ima ostatoci od crveni i crni slikani ornamenti. Vo proskomidijalnata konha ima fragment od fresko - ìvo-pis na dopojasen svetitel, verojatno |akonot sv. Stefan. Na severniot yid vo oltarot, vo la~niot travej se nao|a najgolem del od so~uvaniot fragmentaren ìvopis. Se gleda cela figu-

381 Petrov K., 1954, 8, T-II ; 382 PetkoviÊ V., 310, 1175, crte` br. 980; Crteòt so osnovata na crkvata i nadol`niot presek go izrabotil arhitektot \ur|e Bo{kovi}; 383 Krsti} S., 2007, 6; 384 Bo{koviÊ ™., 1976, 148;

127

ra na arhierej vo rasko{na obleka, nedostasuva likot, kako del od liturgiskata slu`ba na Pok-

lonenieto na Agnec Bo`ji. Verojatno bil naslikan sv. Atanasij Veliki.385 Do figurata na arhierejot nad istureniot pilaster vo podno`jeto na lakot, se zabeleùva fragment od ìvo-pis, odnosno lik na svetitel so mona{ka kapa, najverojatno sv. Sava. Vo gorniot desen agol so grafit e vreàna godinata 1830, godina na obnovuvaweto na hramot. Iako fragmentarno so~u-vano, se raboti za dosta kvalitetno fresko-slikarstvo i verojatno poteknuva od XVI ili po~e-tokot na XVII vek, bidej}i stilski e dosta blisko so slikarstvoto na dvete mladonagori~ki crkvi, so strezovskata i severniot korab od Dvojnata crkva vo Suv Orah. Sostojbata na ovaa crkva kako i na crkvata vo Kokino e alarmantna i e potrebna celosna rekonstrukcija na arhitekturata i na pokrivnata konstrukcija so {to bi se za~uval ovoj vreden spomenik na kulturata od postvizantiski period, od negovo celosno propa|awe.

SV. \OR\I VO KOKINO

Seloto Kokino pripa|a na op{tinata Staro Nagori~ino i e smesteno vo sredi{teto na Kozja~ijata, oddale~eno 31 km. od Kumanovo.386 Crkvata Sv. \or|i se nao|a do selskite gro-bi{ta, vo Kalen~arska maala, na potesot Rupak,387 desno od lokalniot pat Dragomance - @egqane - Dlabo~ica, vo poniskite planinski delovi, nasproti karpestiot arheolo{ki lokalitet Tati}ev Kamen. Vo naukata e sosema nepoznata, neprou~ena i neidentifikuvana crkva, koja ja spomenuva K. Petrov vo Prilogot na arheolo{kata srednovekovna karta od 1954 godina.388

Св. Ѓорѓи во Кокино, поглед од северозапад (levo) i isto~na fasada (desno), XV/XVI век St. George in Kokino, view from north-west (left), and east facade (right), XV/XVI century dinstveno, u{te ja spomenale \. Bo{kovi} vo 1976, i V. Petkovi} vo 1950 godina, kako edno-korabna gradba so pravoagolna apsida i so ostatoci od ìvopis, koi i deneska se nayiraat.389 Vpro~em, i ovaa crkva ja deli istata sudbina so stepanskata crkva Sv. \or|i i dvete istoimeni crkvi Sv. Troica vo êlopek i Karabi~ane. Po svojata arhitektonska dispozicija e analogna so crkvite Sv. Troica i Sv. \or|i (vo temeli) vo êlopek i sega urnatite crkvi Sv. \or|i vo Vra~ovce, Sv. Petka vo Bajlovce i Sv. Nikola vo Mlado Nagori~ino. Odamna e prepu{tena na zabot na vremeto, nema pokrivna konstrukcija, so~uvani se samo yidovite do visina na pokriv-

385 Ksti} S., 2011, 20;; 386 Panov M., 1998, 154; 387 Haxi - Vasiqevi¢ J., 1909, 248 - 249; Trifunovski J., 1974, 110; 388 Petrov K., 1954, 8, T - II; 389 PetkoviÊ V, 1950, 154, 779, crte` 426; Crteòt so osnovata na crkvata i nadol`niot presek e e izraboten od \. Bo{kovi}.;

128

nata konstrukcija. Spored ostatocite, se gleda deka imala polukruèn svod odnatre, a odozgora dvosliven pokriv, najverojatno od kameni plo~i, koi denes se so~uvani na apsidata. Gradena e od neobraboteni kameni blokovi so razli~na golemina, a na mesta mo{ne sitni kamewa pome|u niv, so siva, òltenikava i crvenkasta boja. Na aglite se zabeleùvaat pogolemi kameni blokovi kako vo @egqane i Dobra~a. Debelinata na yidovite iznesuva 80 sm. Na zapadniot i na severniot yid nema otvori, dodeka na ju`niot yid, zapadno, se nao|al glavniot vlez vo narteksot, a kon istok dva tesni prozorski otvori. Karakteristi~no za ovaa crkva e {to od isto~nata strana ima pravoagolna apsida vertikalno naglasena, koi se tipi~ni za ègligovskite crkvi od turskiot period i gi sre}avame vo Dovezence, Murga{, manastir Karpino i podocna vo Ramno.390

Iсточен ѕид, олтар East wall, altar Vntre{nata arhitektonska dispozicija e mo{ne interesna. Crkvata pretstavuva ednoko-rabna gradba so pravoagolna osnova sostavena od dva dela po dolìna, narteks i naos. Narteksot se nao|a na zapadnata strana, izdvoen od naosot i e golem kolku nego. Vo crkvata se vleguva od ju`nata strana na narteksot so tri skali pod nivoto na zemjata, 1,10 m., a preku pravoagolen vlez na sredinata na isto~niot yid se vleguva vo naosot. Na severniot yid na narteksot se nao|a visoka plitka polukru`na ni{a - luneta, i ista takva se nao|a nad vlezot vo naosot, kade najvero-jatno bil naslikan patronot na crkvata, sv. \or|i, od koj denes ne e so~uvano ni{to. Vo naosot, na isto~niot yid se nao|a tesna i visoka polukru`na oltarska apsida od radijalno yidani kamewa. Fragmentite od freski vo apsidata ne se raspoznavaat. Visoko gore, desno od central-nata apsida i dolu na dnoto na apsidata ima mali otvori koi kon nadvore{nata strana trapezno se stesnuvaat i zavr{uvaat vo tesni vertikalni zaseci. Levo i desno od centralnata apsida se nao|aat tesni konhi, proskomidijalna i |akonikonska, koi na vrvot zavr{uvaat so turski lak.391 Vakvite konhi so turski lak vo oltarot se edinstveni vo kumanovskiot region i spored toa, moè da se kaè deka se raboti za postara crkva, verojatno, izgradena vo XV vek. Vo proskomidi-jalnata i centralnata apsidalna konha ima ostatoci od fresko - ìvopis, mo{ne o{tetni i neprepoznatlivi. Pojavata na odvoen naos od narteks se sretnuva vo docnovizantiskite primeri (Dumanovce), no, i vo ranoturskiot period, kako {to se ohridskite ednokorabni crkvi od XV vek. Toga{, kokinskata crkva moè da se smesti vo grupa na spomenici od XV, ili najdocna od

390 Krsti} S, 2002, 111 - 112, sl. 3, crte` 1; Krsti} S., 2006, 73, sl. 7; 391 Krsti} S., 2007, 9;

129

XVI vek. Odvoen naos od narteks so pregraden yid se sretnuvaat na crkvite: Sv. \or|i vo Vra-~ovce, denes celosno razurnata vo temeli; dvete crkvi vo Karabi~ane, Sv. Troica i Sv. \or|i, od koi od poslednata, se so~uvani samo yidovite vo visina od 1 m. pod nivoto na zemjata, vo podno`jeto na lokalitetot Kulica; i re~isi isto takva crkva, Sv. Petka vo Bajlovce na lokali-tetot Blace.392 Ju`niot i severniot yid na naosot se razbieni so slepi luneti vo koi se zabeleùvaat fragmenti od fresko-slikarstvo i dlaboki kvadratni ni{i. Vakvi slepi luneti se sretnuvaat vo naosot i narteksot na Sv. Paraskeva vo Murga{.393 Sostojbata na ovoj vreden spomenik e alar-mantna. Podot e od zemja, izrasnatite rastenija i drvja vnatre vo ovoj hristijanski hram ini-ciraat na itna konzervatorska za{tita na arhitekturata, za da se spre~i od natamo{no propa-|awe, na i ona malku {to ostanalo od ovaa mo{ne zna~ajna crkva so unikaten isto~en yid vo oltarot, tesnite i izdolèni konhi so turski lak na vrvot, levo i desno od centralnata apsida. Sv. \or|i vo Kokino e tipi~en pretstavnik na spomenicite na kulturata od postvizantiskiot period od XV/XVI vek, koj pripa|a na grupata spomenici od ègligovskata grade`na {kola.

SV. TROICA VO ÊLOPEK Seloto êlopek e oddale~eno 18 km. od gradot Kumanovo od levata strana na rekata P~iwa, na magistralniot pat Kumanovo - Pelince, i spa|a vo op{tinata Staro Nagori~ino.394 Crkvata posvetena na Sv. Troica se nao|a vedna{ do selskite grobi{ta, pokraj asfaltiraniot selski pat i selskata ~e{ma. Inaku, vo naukata, ovaa crkva spa|a vo grupata nedoistraèni, neidentifi-kuvani i neprou~eni srednovekovni crkvi.395 Se raboti za postara crkva, koja za àl ne e celosno so~uvana, pogolem del e urnat i dolgo vreme e bez pokrivna konstrukcija, ostavena na milost i nemilost na zabot na vremeto. So~uvani se samo yidovite do visina na pokrivot. Taa e ednokorabna gradba so pravoagolna osnova i polukru`na apsida na istok. Na zapadnata strana ima izdvoen narteks od naos i pravoagolen vlez za komunikacija, na sredinata, a od ju`nata strana izdolèn paraklis so nepravilna pravoagolna forma.396 Se zabeleùvaat dve fazi na izgradba, postara i pomlada. Na postarata graditelska faza pripa|a naosot na crkvata, graden od obraboten i neobraboten kamen na mesta so tesni tuli bez nekoja naglasena simetrija. Vidliva e keramoplasti~na dekoracija na yidovite na naosot od horizontalno i vertikalno postaveni tesni tuli kombinirani so pogolemi i pomali obraboteni kamewa. Na zapadnata strana nad vlezot se nao|a luneta, kade voobi~eno bil naslikan patronot na crkvata, no za àl deneska se gledaat samo kamewa, malterot e celosno padnat. Najbogata keramoplasti~na deko-racija se zabeleùva na isto~nata fasada vo dolnata zona, poto~no na apsidata, na koja e izyidan horizontalen venec od tuli vo vid na ribina koska, kako i na monoforata na dnoto na apsidata so radijalno postaveni tuli na gorniot kraj, karakteristi~na za docnovizantiskite gradbi. Vakva dekoracija od horizontalni venci se sretnuva od krajot na XIV i od XV vek na crkvite vo Bugarija (Nesebr, Trnovo i dr.), Mesemvrija i na ra{kite spomenici.397 Crkvata ima ostatoci od dvodelna kamena oltarska pregrada. Osven centralnata apsidalna konha, severno od nea, ima pomala proskomidijalna konha. Narteksot i paraklisot spored na~inot na izgradbata isklu~ivo od kamen, se doyidani podocna od krajot na XVI ili po~etokot na XVII vek i pripa|aat na pomladata graditelska faza. Spored ostatocite od stolbovite i la~nite profilacii vo parak-

392 Trifunovski J, 1974, 121; D-r J. Trifunovski ja spomenal ovaa crkva posvetena na Sv. Petka vo 1974 godina, kako razurnata crkva od Arbanasite, na mestoto nare~eno Ki{a, i toa vo atarot na edna posebna mala selska naselba Blace, koja se nao|a pome|u bajlovskiot rid Visoko (878 m.n.v.) od isto~nata strana, i Vranica od zapadnata strana; Ma{ni} M.M., 2011a, 358; 393 Krsti} S., 2002, 113; 394 Panov M., 1998, 317 ; 395 Petrov K., 1954, 8, T- II; Velev I., 1990, 179; 396 PetkoviÊ V., 1950, 347; Haxi -VasiqeviÊ J., 1909, 444; 397 Bo{koviÊ ™., 1976, 119 - 120;

130

klisot na zapadnata strana, kako i spored crteòt so arhitektonskiot plan na crkvata izra-boten 1950 godina od srpskiot arhitekt \ur|e Bo{kovi},398 jasno moè da se vidi deka pome|u paraklisot i narteksot imalo dva arkadni premini povrzani so eden masiven ~etvrtest stolb, kakvi {to se sretnuvaat vo Dvojnata crkva vo Suv Orah i Sv. Paraskeva vo Murga{. Ne{to sli~na bila i nekoga{nata crkva Sv. \or|i vo Alguwa, no so dva ~etvrtesti stolbca i tri arkadni premini, denes vo temeli, kako i Sv. Spas vo Dovezence, koja ima tri ~etvrtesti stolba i ~etiri arkadni premini.399 Paraklisot bil pokrien so ~etvoroobli~est svod, isto kako Sv. \or|i vo Alguwa.

Св. Троiца во ^елопек, североисточна фасада Ostatoci od kamena oltarska pregrada Church “The Holy Trinity” in Chelopek, north-east facade Remains of the Stone altar screen Fragmenti od ìvopis se vidlivi na zapadniot yid na naosot pokraj vlezot i vo oltarskata apsida, koj e mo{ne o{teten i ne moè da se kaè ni{to pove}e za ikonografskiot repertoar, zatoa {to fresko-malterot e celosno padnat, a yidovite se goli. Vo oltarskata apsida voobi-~aeno se slikala Bogorodica Oranta, pa i ovde vo izdolènata i tesna apsida se nayiraat bledi konturi od maforionot na sv. Bogorodica Oranta, {to zna~i deka bila naslikana vo cel rast, najverojatno vo XVI ili XVII vek. Deneska, crkvata e napu{tena, vo nea rastat drvja i diva flo-ra. Potrebna e konzervacija na arhitekturata i rekonstrukcija na pokrivnata konstrukcija, kako bi se za{titil ovoj mo{ne interesen srednovekoven spomenik od celosno propa|awe.

SV. TROICA VO KARABIÂNE Seloto Karabi~ane e oddale~eno 14 km. severno od Kumanovo, desno od avtopatot Skopje - Belgrad, vo blizina na selata êtirce i Tabanovce, kon grani~niot premin so R. Srbija, spa|a vo op{tina Kumanovo.400 Vo ova selo se registrirani dve postari crkvi, ednata posvetena na Sv. Troica vo seloto, vedna{ do selskite grobi{ta i {koloto, a vtorata vo temeli posvetena na Sv. \or|i, vo podno`jeto na ridot Kulica, eden od poslednite ogranoci na planinata Ruen. I dvete crkvi se so ista arhitektonska dispozicija.401 Od crkvata Sv. \or|i se so~uvani samo yidovite isklu~ivo od kamen vo visina od eden metar i celite se vkopani v zemja, tipi~no za crkvite od turskiot period.

398 PetkoviÊ V., 1950, 1249, sl. 1090; 399 Krsti} S, 2002, 116; Eadem, 2006, 69 - 71; Ma{ni} M.M., 2011a, 359; 400 Panov M., 1998, 147; Trifunovski J., 1974, 23; 401 Trifunovski J., 1974, 23 -24; Haxi-VasiqeviÊ J, 1909, 444; PetkoviÊ V., 1950, 143; Trifuovski spomenuva u{te edna crkva posvetena Sv. Dimitrija, nad {koloto, sosema razurnata, od koja deneska nema nitu temeli, bidej}i nivata bila celosno razorana.

131

Sv. Troica ja deli istata sudbinata so crkvite vo Kokino, êlopek i Stepance. Vo naukata se spomenuva kako nepoznata, nedovolno prou~ena i neistraèna srednovekovna crkva.402 So~uvani se samo yidovite bez pokrivna konstrukcija. Zapadniot yid e celosno urnat, a nedo-stasuvaat delovi od yidot na severnata strana. Se raboti za ednokorabna gradba so pravoagolna osnova i tristrana apsida na istok. Na zapadnata strana ima odvoen narteks (urnat do polovina), od naos. Glavniot vlez vo crkvata se nao|al na ju`nata fasada na narteksot. Nad vlezot vo naosot se nao|a polukru`na slepa ni{a (luneta). Crkvata verojatno imala polukruèn svod, so pokriv na dve vodi. Yidana e od kr{en kamen so tesni tuli bez nekoj red. Keramoplasti~-nata dekoracija e reducirana, a se sretnuva na ju`nata i na isto~nata fasada. Trite monofori na ju`nata fasada i edna na apsidata se ukraseni so radijalno postaveni tesni tuli na gorniot del, analogni so apsidata na ~elope~kata crkva. Spored tehnikata na gradewe, ovaa crkva treba da se vbroi vo redot na crkvite od raniot postvizantiski period, ~ii analogii treba da se baraat so ohridskite i kosturskite ednokorabni crkvi od krajot na XIV i po~etok na XV vek. Inaku, crkvata e napu{tena, vnatre rastat drvja i diva flora. Kako vo êlopek, i ovde, dosega ne se praveni nikakvi intervencii. Potrebni se konzervatorski zafati i za{tita na ovoj vreden srednovekoven spomenik.

Св. Троiца во Карабичане, источна фасада, XV/XVI vek Fragmenti od freski, апсида, XVI/XVII vek The Holy Trinity in Karabichane, east facade, XV/XVI century Fragments from frescoes, apse, XVI/ XVII century @ivopis re~isi i nema, osven nekolku fragmenti, izbledeni i neprepoznatlivi vo oltar-skata apsida. Vo centralnata konha se nayira mo{ne izbledenata pretstava na Bogorodica Oran-ta vo cel rast so medaljon na gradite vo koj bil naslikan maliot Hristos, flankirana so dva arhangeli, koi ovde voop{to ne se prepoznavaat, analogna so freskata vo narteksot od ma-nastirot Karpino vo Orah (1592) i vo oltarot na Sv. \or|i (severen korab) vo Orah (XVI/XVII vek). Dolu pod nea, imalo po dva arhierei vo cel rast, a denes se gleda po eden, koi se poklo-nuvaat na Agnec Bo`ji, severno sv. Vasilie Veliki ~ija signatura edinstveno moè da se pro-~ita, a ju`no ne se ~ita signaturata, najverojatno se raboti za sv. Jovan Zlatoust. Tie vo racete dràt otvoreni svitoci so tekst na staroslovenski jazik. So~uvana e pretstavata na Agnec Bo`ji, Hristos - `rtva kako dete, koj leì na ~esna trpeza, nad tesniot vertikalen otvor vo apsidata, pome|u arhiererite. Vo proskomidijalnata konha e mo{ne o{teteniot, dopojasen nei-dentifikuvan lik, |akonot sv. Stefan. Na isto~niot yid na narteksot, nad vlezot vo naosot, vo lunetata e naslikana bista, verojatno na Isus Hristos, patron na crkvata, koj isto taka e mo{ne o{teten. Ovde se zabeleùvaat dva sloja na ìvopis. Imeno, od padnatiot malter nad frizot na lunetata se gledaat fragmenti od postar sloj na freski, kako i od dvete strani na vlezot, izbledeni i o{teteni. Ova ukaùva na faktot deka ovaa crkva bila obnovena vo raniot post-vizantiski period, na {to ukaùvaat tragite od vizantiskata keramoplasti~na dekoracija.

402 Petrov K., 1954, 8, T-II;

132

Ottuka, moè da se zaklu~i deka crkvata Sv. Troica vo Karabi~ane datira od prvata polovina

na XV vek, dodeka ìvopisot poteknuva od krajot na XVI ili po~etok na XVII vek, koga vo @egligovo postoela slikarska rabotilnica so sedi{te vo mladonagori~kiot hram Sv. \or|i Pobedonosec.

SV. PETKA VO DEJLOVCE Seloto Dejlovce se nao|a vo op{tina Staro Nagori~ino, vo sredi{teto na Kozja~ieto, oddale~eno 37 km. od Kumanovo. Se nao|a desno od lokalniot pat Dragomance - @egqane - Dlabo-~ica, a levo od magistralniot pat Kumanovo - Kriva Palanka.403 Jovan Trifunovski ni soop-{tuva deka monahiwata Evdokija Dejanovi} (carica Teodora) }erka na srpskiot kral Stefan De~anski (1321 - 1331) i sestra na car Du{an (1345 - 1355), zaedno so nejziniot sin Konstantin Draga{ mu go potvrdila seloto Denkovci (Dejlovce) na manastirot Hilendar vo 1355 godina. Najverojatno toa e istoto mesto koe se spomenuva kako seli{te Denkovo kogo go potvrdil carot Stefan Du{an kako dar na sevastokratorot Dejan (despot Dejanovi}) na crkvata Sv. Bogorodica vo Arhiqevica.404 M. Purkovi} pretpostavuva deka spomenatite poimi, se odnesuvaat na dene{-noto kumanovsko selo Dejlovce.405 Vo ova razbieno planinsko selo se nao|a mala crkvi~ka posvetena na Sv. Petka, pod ûkarskata maala, vo poniskite planinski delovi na Kozjak, koi se spu{taat kon granicata so atarot na seloto Bajlovce. Crkvata na prv pogled ne se zabeleùva zatoa {to re~isi celata e vkopana v zemja i zali~uva na obi~na selska ku}a, se prepoznava samo po ednostavniot èlezen krst na isto~nata strana na pokrivot. Ovaa e edna od retkite crkvi, koja ne se nao|a do gro-bi{tata, isto kako {to e i Sv. Petka vo Pezovo.

Dejlovskata crkva voop{to ne e identifikuvana, poznata i prou~ena kaj nitu eden od istraùva~ite. Taa e mala ednokorabna gradba so pravoagolna osnova i polukru`na apsida na istok. Gradena e od neobraboteni kamewa so razli~na golemina, fugirani so kal. Spored ìte-lite od selo Dejlovce, kamewata za izgradba na crkvata se donesuvani od sosednoto selo Baj-lovce, od lokalitetot Bajlovsko Visoko (Blace), taka {to i poslednite popravki se vr{eni okolu 1928/30 godina.406 Crkvata Sv. Petka e pokriena so dvosliven pokriv od }eramidi. Vo sporedba so drugite ègligovski crkvi od turskiot period, dejlovskata crkva ima najmali dimenzii, {iroka e 2,90 m., a dolga 5 m. Visinata na yidovite iznesuva 2 m., a do zabatot na pokrivot 3 m., dodeka debe-linata na yidovite iznesuva 65 sm. Do ju`niot yid na crkvata se nao|a drug potporen yid {irok 40 sm., a dolg kolku samata crkva. Zna~i, debelinata na yidovite na prvobitnata crkva izne-suvala do 1 m. Severniot i isto~niot yid na crkvata celosno se vkopani v zemja, tipi~no za crk-vite od turskiot period. Ostatocite od yidovite na jugoisto~nata i zapadnata strana na crkvata, govorat deka imala paraklis na ju`nata, i odvoen narteks na zapadnata strana. Ova jasno zboruva deka crkvata imala pogolemi razmeri. Spored tragite od yidovite moè da se zaklu~i deka imala ista arhitektonska dispozicija kako Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino. Vsu{nost, dene{-nata crkva pretstavuva naos od nekoga{niot arhitektonski kompleks na dvojna gradba, kakvi {to sre}avame vo Mlado Nagori~ino, êlopek i Murga{.407

403 Panov M., 1998, 94; Trifunovski J., 1974, 45; 404 Trifunovski J., 1974, 112; Blagojevi¢ M. - Petkovi} S., 1989, 228, 230; Za crkvata Sv. Bogorodica vo Arhiqevica postoi dilema vo naukata, dali se raboti za Bogorodi~inata crkva - manastir Karpino vo Suv Orah na patot kon sosednoto selo Aqince (Arhiqevica), ili pak se raboti za druga crkva posvetena na sv. Bogorodica kon Pre{evskiot region. 405 Purkovi¢ M., 1940, 58; 406 Pri terenskite istraùvawa na avtorot vo oktomvri 2005 godina, podatocite se zemeni od eden od najstarite ìteli vo Dejlovce, 92- godi{niot Du{an Ilievski, koj informira{e za popravkata i obnova-ta na crkvata. Imeno, urnatata crkva ja obnovile majstorite graditeli, negoviot brat Tren~o Ilievski od Dejlovce i Lazar od Bajlovce; 407 Bo{koviÊ ™, 1976, 149; Vitlarski T., 1983, 111 ; Krsti} S., 2002, 115; Eadem, 2006, 70;

133

Na zapadnata fasada se nao|a glavniot tesen i visok vlez vo crkvata (60 h 174 sm.). Crkvata nema otvori, osven na zapadnata strana nad vlezot, edinstveniot tesen pravoagolen otvor koj kon vnatre{nosta trapezno se {iri. Vnatre{nosta na crkvata se sostoi od naos i oltarski prostor. Podot e od kameni plo~i so nepravilna forma. Prvobitniot polukruèn svod nedostasuva, deneska se gleda drvena dvoslivna konstrukcija od gredi koja bila izgradena so poslednite intervencii na crkvata, vo XX vek. Oltarskiot prostor se sostoi od centralna apsi-da i severna, proskomidijalna konha. Na severniot yid vo oltarot na visina od 1,20 m. se nao|a

Св. Петка во Дејловце, XVI/XVII век, југозападна фасада Enterier St. Petka in Dejlovce, XVI/XVII century, south-west facade Interior mala kvadratna ni{a. Yidnoto slikarstvo ne e so~uvano, na mesta se gledaat kamenite yidovi, a na mesta, sé u{te e zadràn malterot varosan so bela boja. Crkvata ima mal i nizok ikonostas {to e sosema logi~no vo pogled na goleminata na crkvata, so severen vlez i dveri na sredinata, obi~ni i nenaslikani. Na maliot ikonostas se zaka~eni reprodukcii od ikoni, od koi dve se originalni, a toa se prestolnite ikoni, ednata Voskresenie Hristovo, severno od dverite, a drugata, patronot na crkvata, sv. Petka, ju`no od dverite, daruvana vo 1930 godina, analogni so ikonite od ikonostasot na Sv. Troica vo êtirce (1936), Sv. Nikola vo Dren’k (1938), gradi{kiot manastir Sv. \or|i (1937/38), i Sv. Jovan vo Reànovce (1949), pa spored stilsko - likovnata analiza, niven avtor e Dimitar Andonov - Pap-radi{ki. Iako, mala i nedostapna za posetitelite, skriena vo planinskite ogranoci na planinata Kozjak, crkvata Sv. Petka vo Dejlovce moè da se vbroi vo redot na crkvite od turskiot period gradena vo XVI ili po~etok na XVII vek.

SV. BOGORODICA MILOSTIVA VO STUDENA BARA Studena Bara se nao|a 19 km. ju`no od Kumanovo, od desnata strana na rekata P~iwa.408 Crkvata posvetena na Sv. Bogorodica se nao|a na ju`niot del na seloto do selskite grobi{ta, desno od lokalniot pat Kumanovo - P~iwa - Studena Bara, kon ov~epolskiot region. Dosega ovaa crkva nikoj ne ja spomenal, osven Jovan Trifunovski vo 1964 godina, kako crkva od p~iwskoto slivno podra~je.409 Za naukata taa e sosema nepoznata, neidentifikuvana i neistraèna crkva. Se raboti za mala ednokorabna gradba so pravoagolna osnova i polukru`na apsida na istok. Po

408 Panov M., 1998, 289 - 290; 409 Trifunovski J., 1964, 54 -56;

134

svojata arhitektonska dispozicija e analogna so crkvata Sv. Bogorodica vo P~iwa, vo nejzina neposredna blizina, so Sv. Nikola vo Beqakovce od 1606 godina i so kratovskite crkvi Sv. Nikola vo [opsko Rudare i Sv. \or|i vo Kowuh od XVI vek, so crkvata Uspenie na Sv. Bogo-rodica vo Divqe, Skopsko od 1603/04 godina, Sv. Nikola vo Trnovo, Krivopalane~ko od 1605 godina i so Sv. Bogorodica vo Krupi{te, [tipsko od 1625 godina. Crkvata e gradena od ne-obraboten kamen na mesta so tesan kamen - tetrahit, dodeka na apsidata se zabeleùvaat i tesni crvenkasti tuli, denes malterisana. Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi, a apsidata so kameni plo~i. Severnata fasada e re~isi celosno vkopana v zemja. Ovaa crkva nema otvori, osven eden vertikalen zasek na ju`nata, i dva na isto~nata fasada, na dnoto na apsidata i nad apsidata. Isto kako i kaj drugite crkvi od Osmanliskiot period tesnite vertikalni otvori vo vid na zaseci od nadvor, trapezno se {irat vo vnatre{nosta zaradi pogolema svetlost i se edna od glavnite odliki na postvizantiskite crkvi gradeni od lokalnite majstori, koi se pri-drùvale spored turskite kanoni. Crkvata e re~isi bez arhitektonska dekoracija, osven slepata ni{a vo vid na turski lak, na zapadnata fasada, severno od vlezot. Vidlivi se orientalni, islamski vlijanija kakvi {to se zabeleùvaat na turskite xamii. Nad vlezot e naslikan patro-

Св. Богородица Милостива во Студена Бара, XVI век Isto~na fasada St. Mother of God Eleussa in Studena Bara, XVI century East facade not na crkvata, Bogorodica Eleusa (Milostiva) vo 1952 godina od dolupotpi{aniot zograf Jan~o. Od zapadnata strana se nao|a narteks pokrien so dvosliven pokriv, ~etiri pati pogolem od samata crkva, so kameni trpezi, a od jug otvoren trem na obi~ni drveni stolbci pokrien so lesonitski plo~i, izgradeni vo sredinata na XIX vek, vo prerodbenskiot period. Inaku, crkvata e pod nivoto na zemjata, 0,60 sm. So dve skali se vleguva vo naosot. Naosot e zasveden so polu-kruèn svod. Prvobitniot pod na crkvata e od od pravoagolni tuli. Debelinata na yidovite iznesuva od 85 do 90 sm. Na isto~niot yid vo oltarot se nao|a centralna apsida i mala pro-skomidijalna konha. Ne e so~uvan nikakov zapis za izgradbata na ovaa crkva. Spored rimskata stela i ostatoci od stolbovi so kapiteli i spolii, koi se nao|aaat vo otvoreniot, pokrien narteks na ovaa crkva, moè da se zaklu~i deka na ova mesto imalo postara crkva od docnorimski period (VI vek) na ~ii temeli e izgradena dene{nata crkva Sv. Bogo-rodica. Razvojot na arhitekturata pretrpel promeni i vo docnovizantiski period {to moè da se vidi od fragmentarno so~uvanite fazi na gradewe so kamen i tula, no vrz osnova na islam-skite elementi kako zna~ajni arhitektonski obele`ja, ovaa mala i navidum ednostavna crkva, pretstavuva vreden spomenik na kulturata i se vbrojuva vo redot na kumanovskite crkvi od postvizantiski period, taka {to moè da se datira od XVI ili po~etok na XVII vek, koga vo kumanovskiot kraj postoela zgolemena crkovna graditelska dejnost.

Stariot ìvopis e dosta o{teten, i go ima samo na oddelni mesta. Poradi stesnetiot prostor na crkvata, ne bile naslikani voobi~aenite prazni~ni kompozicii vo naosot i scenite so evharisti~no i liturgisko zna~ewe vo oltarot, tuku akcentot bil staven na medaljonite,

135

~esta pojava vo crkvite od turskiot period. Pa taka, i ovde, vo temeto na isto~niot yid vo oltarskiot prostor, vo kru`ni medaljoni se naslikani poprsja na apostolite sv. Petar i sv. Pavle, a nivniite pandani, apostolite i evangelistite sv. Marko i sv. Matej, se naslikani vo temeto na zapadniot yid na naosot. Vo oltarskata apsida e naslikana Bogorodica Oranta, a vo proskomidijalnata konha, severno od apsidata, dopojasie na Isus Hristos. Na ju`niot yid vo naosot, vo prvata zona, od istok kon zapad se naslikani figuri na svetiteli vo cel rast: sv. Nikola, sv. Prohor P~iwski, srpskiot kral Stefan De~anski, i sv. Ilija. Figurata na srpskiot

Stefan De~anski i sv. Ilija, juèn yid, naos Bogorodica Milostiva, nad zapaden vlez Stefan Dechanski and St. Elijah, south wall, nave Holy Virgin Eleussa, above west entrance, 1952 kral Stefan De~anski e identi~na so ikonata na platno od ikonostasot na crkvata Sv. Petka vo Ru|ince (1921), naslikana od kumanovskiot zograf Trajko Muftinski (1892 - 1963), vo prvata

polovina na XX vek, koj rabotel i vo drugite prerodbenski crkvi od kumanovskiot kraj. Na zapadniot yid vo naosot, vo prvata zona, pome|u vlezot, kako pandani, se naslikani svetite voini na kow: Sv. \or|i go ubiva zmejot (ju`no), i Sv. Dimitrija go ubiva bugarskiot car Kalojan (severno). Na severniot yid od zapad kon istok se naslikani figuri na: arhangel Mihail, sv. Atanasij, sv. Vasilij, i sv. Jovan. Na svodot vo naosot vo kruèn medaljon e naslikan Hristos Sedrìtel,410 a vo oltarot Hristos Starec na denovite - Vethi Denmi, so zrakest nimbus. Ovde se zabeleùva restavracija na oddelni freski, o~evidno raboteni od rakata na Muftinski, kako {to se figurite na ju`niot yid, Stefan De~anski i sv. Ilija, i dvete kompozicii na zapadniot yid vo naosot, Sv. \or|i i Sv. Dimitrija na kow.

Vo 2008 godina, starite freski se pokrieni so novi, po inicijativa na mestnoto nase-lenie. Crkvata dolgo vreme nemala ikonostas, a sega ima nov, visok ikonostas od drvo, so tri reda na ikoni i mal krst na vrvot so slikano Raspetie, izraboten vo 2009 godina, zaedno so prestolnite ikoni i nekolku prazni~ni ikoni. Na ikonostasot, vo prvata zona se naslikani dopojasni prestolni ikoni, od sever kon jug: Bogorodica Eleusa (patron), Bogorodica Odi-gitrija, carski dveri so slikani Blagovesti, Isus Hristos Vsedrìtel i sv. Jovan Prete~a, i nekolku prazni~ni ikoni vo gornite dve zoni so pomali dimenzii od prestolnite, koi sî u{te ne se celosno izraboteni. Ikonite i najnovite freski so figuri na svetiteli i svetitelki vo cel

410 Krsti} S., 2011, 20;

136

rast vo prvata zona, i likovi vo medaljoni, od 2008 i 2011 godina, gi izrabotile kumanovskite likovni umetnici, sopru`nicite Vera i Jovan Todorovski, koi gi rabotele i prestolnite ikoni za manastirot Zabel.411 Sepak, crkvata Sv. Bogorodica Milostiva vo Studena Bara po svojata arhitektura spa|a vo grupata na spomenici od postvizantiskiot period.

SV. BOGORODICA VO PÎWA Seloto P~iwa se nao|a ju`no vo op{tinata Kumanovo, 15 km. oddale~eno od gradot, vo srednoto slivno podra~je na rekata P~iwa, na lokalniot pat Kumanovo - P~iwa.412 Crkvata Sv. Bogorodica se nao|a vo sredinata na seloto, levo od rekata P~iwa i severno od selskiot most, na edna viso~inka, i preku pove}e betonski skali se stignuva do crkvata, vo podno`jeto na

Св. Богородица во Пчиња severozapadna fasada, XVI/XVII век Holy Mother of God in Pchinja, north-east facade, XVI/XVII century selskite grobi{ta. Jovan Trifunovski ja spomenuva kako crkva posvetena na Ra|awe na Bogo-rodica vo seloto P~iwa, koe pripa|a na selata od slivnoto podra~je na rekata P~iwa. Prv, vo naukata, ovaa crkva ja spomenuva K. Petrov kako nedoistraèna, neidentifikuvana i nepro-u~ena srednovekovna crkva.413 Crkvata Sv. Bogorodica pretstavuva mala ednokorabna gradba so pravoagolna osnova i polukru`na apsida na istok. Od severnata, i delumno od isto~nata fasada, se gleda deka e gradena od kr{en kamen vo kombinacija so tesni tuli vertikalno i horizontalno postaveni, po celata povr{ina, bez nekoj red i simetri~nost, a drugite dve fasadi se malte-risani. Se gleda deka crkvata vo razli~ni vremenski periodi doìvuvala promeni. Spored na~inot na izgradbata, ovaa crkva pripa|a na postvizantiskiot period od XVI ili XVII vek.

411 Pri terenski istraùvawa na avtorot vo juni 2011 godina, i podatocite dobieni od natpisot na makedonski jazik, koj se nao|a na ju`niot yid pod prozorecot se doznava deka vo 2008 godina, od strana na mestnoto naselenie e izvr{eno celosno renovirawe na crkvata, na arhitekturata i na ìvopisot. Imeno, crkvata e malterisana kompletno od nadvor i od vnatre, taka {to deneska se pokrieni i onaka malkute stari freski, koi bea mo{ne o{teteni, a se naslikani novi, vo 2008 i 2011 godina spored nara~kite na ìtelite od seloto. Fotografiite od arhitekturata i ìvopisot vo ovaa monografija, se napraveni, isto taka so terenskite istraùvawa na avtorot vo 2006 godina; 412 Trifunovski J., 1964, 51; Panov M., 1998, 248; 413 Petrov K., 1954, 9, T-III;

137

Poradi mestopolo`bata, ima napuknuvawa po celata visina na isto~nata fasada i zatoa e potprena so dve trapezni kontrafori yidani od kamen, na severnata i severoisto~nata strana izgradeni vo postvizantiski period. Posledni dogradbi se napraveni vo prerodbenskiot period, vo sredinata na XIX vek, koga od zapadnata strana e dograden pokrien trem izyidan od kamewa, a od ju`nata strana otvoren drven trem so kolonada od drveni stolbci (gredi), na dolniot kraj za{titeni so niska drvena ograda (tarabi). Crkvata e pokriena so dvosliven pokriv od }era-midi. Nema otvori, osven edinstveniot vlez na zapadnata strana i tesen vertikalen zasek na apsidata. Nad zapadniot vlez se nao|a luneta, belo malterisana. Nedostasuva freskata so likot na patronot na crkvata, posvetena na Mala Bogorodica, odnosno Ra|aweto na sv. Bogorodica. Vnatre, crkvata e polukru`no zasvedena. Debelinata na yidovite iznesuva 100 sm. Prvobitniot pod od kameni plo~i ne e so~uvan, denes e betoniran. Severniot i ju`niot yid e razbien so po edna slepa polukru`na ni{a, postaveni edna nasproti druga, kako {to se sretnuva vo kokinskta

Prestolni ikoni: Sv. Nikola, Sv. Bogorodiva, Isus Hristos Vsedrìtel i Jovan Krstitel, XIX vek Throne icons: iconostasis, St. Nicholas, Holi Virgin, Jesus Christ Omnipotent and John Baptist, XIX century i murga{kata crkva. Isto~niot yid vo oltarot e razbien so centralna apsida, severna mala proskomidijalna konha, i ju`na, |akonikonska mala kvadratna ni{a. Vo |akonikonskata ni{a e so~uvana slikana geometriska dekoracija so dijagonalno vkrsteni crni, crveni i òlti brano-vidni linii, kako vo Strezovce, edinstveniot fragment od staroto, postvizantisko slikarstvo od XVI ili XVII vek. Stariot ìvopis e celosno pokrien odozgora so nov, koj spored crkovno - slovenskiot natpis nad zapadniot vlez, e obnoven vo Prerodbata, vo 1869 godina. Novoto slikar-stvoto e re~isi identi~no so nekoga{nite stari freski vo crkvata vo Studena Bara, denes mal-terisani, i e mo{ne o{teteno. Vo oltarskata apsida e naslikana Bogorodica Oranta so Hristos na gradite i Poklonenieto na Hristos Agnec, a vo malata proskomidijalna konha e naslikan Hristos `rtva vo Deisisna varijanta. Severno od konhata e naslikan dopojasno sv. Spiridon. Vo naosot, na severniot i ju`niot yid se rasporedeni figuri na sveti vojnici, dopojasni staro-zavetni proroci, a na svodot, od zapad kon istok se naslikani: sv. Jovan Prete~a, Isus Hristos Sedrìtel, i vo oltarot, otecot sv. Sava. Se raboti za dosta grubo slikarstvo, zatoa treba itno da se otstrani i da se otkrie prvobitnoto, koe za àl, denes e pokrieno. P~iwskata crkva ima nov ikonostas izraboten vo periodot na Prerodbata, istovremeno so yidnoto slikarstvo. Se sostoi od tri reda na ikoni i carski dveri vo plitka rezba, koi potsetuvaat na dverite od murga{kata, dovezenskata i kolickata crkva. Na dverite, vo sredinata vo ovalni medaljoni se naslikani minijaturni figuri na sv. arhangel Gavril, na severnoto, i sv. Bogorodica, na ju`noto krilo, od dvodelnata kompozicija Blagovesti. Na ikonostasot, vo prvata zona se naslikani dopojasnite prestolni ikoni (50 h 80 sm), od sever kon jug: sv. Nikola, fik-sirana na severniot yid, arhangel Mihail na proskomidijalnata vrata (70 h 43 sm.), sv. Bogo-rodica Odigitrija, severno od dverite, pa sleduva Hristos Vsedrìtel, i sv. Jovan Prete~a na

138

|akonikonskata vrata, ju`no od dverite Vo vtorata zona se naslikani 13 minijaturni prazni~ni ikoni (25 h 38 sm.), glavno na apostolite: sv. Simeon, sv. Filip, sv. Vartolomej, sv. Toma, sv. Luka, sv. Jakov, Isus Hristos, sv. Marko, sv. Petar, sv. Pavle, sv. Matej, sv. Jovan, i sv. Andrej, a vo tretata {est prazni~ni, isto taka minijaturni ikoni (16 h 24 sm.), grupirani vo dve grupi od po tri ikoni, od sever kon jug: Kr{tevawe Hristovo, sv. Ilija (?), i Ra|awe Hristovo, severno od Golemiot krst, vtorata trojka: Voznesenie Hristovo, Voskresenie Hristovo, i Sv. Troica, ju`no od Krstot. Ikonite od poslednata trojka se raboteni od istiot zograf, koj go rabotel ìvopisot vo Vince, vo 1875 godina. Ostanatite ikoni, na koi se zabeleùva edno kvalitetno slikarstvo vo odnos na freskite, gi izrabotil Haxi - Kostadin zograf od Veles vo 1873/74 godina, koj rabotel vo pove}e kumanovski crkvi, Sv. Nikola vo Kumanovo, Sv. Nikola vo Vince, Sv. Paraskeva vo Murga{ i Sv. Nikola vo Kolicko.

Prazni~ni ikoni, ikonostas, detaq, XIX vek Festive icons, iconostasis, detail, XIX century

Vnimanie privlekuva edna podvi`na ikona, zaka~ena na severniot yid na naosot, blisku do ikonostasot. Se raboti za ikona na Bogorodica so Hristos, vo cel rast, izrabotena vo tehnikata maslo na platno, so dimenzii 141 h 74 sm.414 Ikonata e o{tetena na gorniot kraj, kaj liceto na Bogorodica, malku iskinata. Bogorodica e pokriena so bela nametka na glavata, oble~ena vo dolgo crveno zdolni{te, pokrieno odozgora so temnozelen maforion so vidlivi nabori pri spu{taweto nadolu i kaj svitkanite race. So desnata raka go drì maliot Hristos na gradite, a vo levata malku pospu{tena raka, drì zatvoreno evangelie. Na dolniot kraj, se gledaat bosite noze na Bogorodica vrz svitkanoto telo na edna debela zmija so zelena boja i ispruèn jazik, smotana vrz òltenikavo podno`je vo vid na mlada mese~ina (mese~ev srp), ~ii ostri i svitkani kraevi se svrteni nagore, potprena vrz zemjina sfera. Mese~inata i zmijata se simbol na Zemjata, grevot i smrtta. Maliot Hristos e oble~en vo bel hiton, od koj yirkaat bosite noze, so glavata potpren do liceto na majka mu, a vo desnata raka drì dolga, òlta brojanica koja visi nadolu. Inkarnatot na licata e so svetla rozova boja, a povr{inita na pozadinata e ~ista, re{ena so pastelna oker boja, na mesta so sivi nijansi. Ovoj tip na Bogo-rodica pripa|a na barokniot ikonografski tip Bogorodica Bezgre{na (Immaculata), koj nastanal vrz osnova na u~eweto na Rimokatoli~kata crkva za nejzinoto bezgre{no za~nuvawe (Immaculata Conceptio), formuliran pod vlijanie na Mariolo{kata pobo`nost u{te vo XII vek. Osobeno e istaknata vo ponovo vreme, pa takvoto u~ewe rimskiot papa Pie IX go proglasil za dogma vo dekemvri 1854 godina, spored koe Bogorodica e predodredena od po~etokot na vremiwata da stane Majka Bo`ja, bidej}i za da stane Bogorodica, samata morala da bide oslobodena od sekakov grev i posledica od Prvorodniot grev, {to zna~i deka bezgre{no e za~nata. Sli~na ikona so

414 Evidentirani koni …., 1987, 66;

139

Bogorodica Bezgre{na, so malku poizmeneta varijanta se sretnuva vo crkvata Sv. Arhangeli vo Saraevo od Janko Halkozovi} (1760).415

Ikonata Bogorodica Bezgre{na, stilski pripa|a na zreliot barok od XVII vek, a pot-setuva na italijanskoto, firentinsko slikarstvoto od visokata renesansa na XVI vek, poto~no na slikanata Madona (Bogorodica) od Rafaelo Santi vo Sikstinskata kapela vo Vatikan, a ne e isklu~eno i vlijanieto na ruskoto crkovno slikarstvo. Vakvite Bogorodici so razubaveno lice Dimitar Andonov Papradi{ki (1859 -1954) gi slika vo tretata faza od negovoto tvore{tvo (1897 -1920), a najbliski analogii kaj nas, ima so ikonata na Bogorodica od ikonostasot na Sv. Dimitrija vo Skopje (1897) i ne{to podocna vo Sv. \or|i Kratovski vo Kratovo (1925). Slikaweto na razubavenite likovi na Bogorodica e rezultat na posetatata na D. Andonov vo Drezden, prestojot vo Rusija, kako i zapoznavaweto so slikarstvoto na Uro{ Predi} vo Srbija.416 Ottuka, so sigurnost moè da se kaè deka vo p~iwskata crkva rabotele troica zografi.

Na crkvata Sv. Bogorodica vo P~iwa i se potrebni konzervatorski zafati na celiot objekt, za{tita na arhitekturata, kako i otkrivawe na starite freski so {to moèbi }e se otkrie precizno datiraweto na ovoj vreden spomenik na kulturata vo Makedonija, koj e pretstavnik na dva zna~ajni periodi od oblasta na istorijata na umetnosta, postvizantiskiot za arhitekturata, i prerodbenskiot za ikonopisot.

415 http://www.rastko.rs/rastko-bl/umetnost/likovne/srakic-ikone/srakic-ikone_bih_e.html, fig. 84; http://www.mother-god.com/blessed-virgin-mary.html; Jovanovi˚ M Z., 2005, 71 - 73, 497; Bezgre{no za~nata bez ~ove~ko seme, Deva Marija e von propa|awe od samiot po~etok na svoeto bitisuvawe javuvaj}i se kako novo su{testvo bez grev, oble~ena vo edinstvena svetost. Za Rimokatolicite vakvoto u~ewe e zasnovano na Bo`jiot plan vo podgotovkite za spasenieto, {to e znak za ~ove~kiot rod za spasenie. Stanuva zbor za edinstven odnos koj Deva Marija go ima so Isus Hristos, Bog - sin, i koja treba da bide {to pove}e soobrazna so nejziniot sin. Taa soobraznost proizleguva, kako od nejzinoto bezgre{no za~nuvawe, taka i od nejzinoto voznesenie na neboto, so teloto. Iako Rimokatoli~kata teologija ja naveduva pravoslavnata tradicija (Jovan Damaskin, German Carigradski, Andrej Kritski, Modest i Sofronij Erusalimski), pravoslavnata crkva ne ja prifatila ovaa doktrina. Prifa}aweto na baroknata ikonografija i razli~nite predlo{ki na temata: Bezgre{no za~etie se javuva vo novo vreme vo pravoslavnoto slikarstvo: Bogorodica stoi na polume-se~ina (mese~ev srp) - protolkuvana kako simbol na Zemjata, grevot i smrtta, a ponekoga{ stoi i na zemjinata sfera ~esto obviena so zmija koja ja gazi, {to e vo sklad so stihot od dvanaesettata glava na Otkrovenieto na Jovan Bogoslov: @ena oble~ena vo sonce i mese~ina, vo rakata drì krin, simbol na nejzinata ~istota, a pod nejzinite noze zmijata vo ~elusta moè da ima jabolka, simbol na grevot na Adam i Eva, napraven vo Edemskata gradina; 416 Nikolovski A., 1984, 93 - 98;

140

IV. CRKVI OD PRERODBENSKI PERIOD (XIX I POÊTOK NA XX VEK) Ukinuvaweto na Ohridskata avtokefalna arhiepiskopija vo 1767 godina e mnogu zna~ajna za avtonomnoto naselenie i vlijae vrz kulturniot ìvot vo Makedonija. Ekonomskite promeni predizvikani od vnatre{ni i nadvore{ni politi~ki nastani pridonele umetnosta od ovoj period da trgne po poinakvi pati{ta. So raspa|aweto na postoe~kite feudalni odnosi i sla-beewe na turskata vlast, doa|a do migracijata od selo v grad i se sozdavaat uslovi za razvoj na gradski naselbi, glavno so makedonsko naselenie. Postepeno se formira mlada gra|anska klasa, se budi nacionalnata svest, koja zaedno so zanaet~iite i trgovcite }e vlijae na kulturno - umet-ni~kiot i prosveten ìvot vo toa vreme. 417 Po ukinuvawe na Pe}skata arhiepiskopija vo 1766 godina, Skopskata mitropolija pot-padnala pod jurisdikcija na Carigradskata patrijar{ija. Vo duhovniot, kako i vo ekonomskiot i prosvetniot ìvot, XIX vek bitno se razlikuval od prethodnite periodi. Otkako so \ilhan-skiot hati{erif potpi{an na 3 noemvri 1939 godina od sultanot Abdul Mexid (1839 - 1861) bile dobieni dozvoli za gradba na crkvi, za 30-tina godini makedonskiot narod go napravil toa {to ne go postignal moèbi ni za ~etiri veka pred toa, koga se izgradeni sobornite crkvi skoro vo site makedonski gradovi (Skopje, Kumanovo, Veles, [tip, Kratovo, Kriva Palanka, Bitola, Prilep, Struga, Tetovo i dr.), koi osven za verski potrebi bile gradeni i za kulturno-prosvetna dejnost.418 Ne samo po gradovite, se gradele crkvi i po selata, {irum Makedonija. Vo kumanov-skiot kraj se izgradile ili obnovile crkvi vo Koko{iwe, K’{awe, @ivewe, Gradi{te, Beqa-kovce, Ru|ince, Nikuqane, Ora{ac, Kolicko, Vince i dr. Toa zna~i deka grade`nata dejnost se odvivala vo ramkite na obnovuvawe i slobodno yidawe na novi crkvi i stanbeni objekti po ugled na srednovekovnite primeri.

So sozdavaweto na Egzarhijata (bugarska crkva), vo fevruari 1870 godina, po potpi{a-nite istilijami, Skopskata eparhija vlegla vo ramkite na spomenatata crkva. Gradovite vo Skopskata eparhija, me|u koi i Kumanovo, bile izloèni na crkovno dvovlastie, no i na aktiv-nosti na stranskite crkovni i nacionalni propagandi. Narodot bil protiv gr~kite vladici i vo prvo vreme eden del ja podrùvale Egzarhijata bidej}i bila slovenska crkva i trebala da bide pravoslavna crkva na bugarskiot i makedonskiot narod, a eden del za Patrijar{istite (srpskata crkva), taka {to ostanal ramnodu{en, sé do 1873 godina. Makedoncite brzo uvidele deka Egzar-hijata e tu|a, bugarska crkovna institucija, toa osobeno }e dojde do izraz koga Egzarhijata i Patrijar{ijata }e povedat akcija za podelba na makedonskite eparhii. Vo 1874 godina vo Skopje e nazna~en prviot egzarhiski mitropolit Dorotej, koj prethodno bil patrijar{iski mitropolit vo ]ustendil (Skopje i Vrawe), a egzarhiski, bil Kiril. Vo gradot Kumanovo polni 27 godini crkvata Sv. Nikola bila pod egzarhiska uprava (1870 - 1897), a pod patrijar{iska bila crkvata Sv. Troica vo Kumanovo (1902 - 1912).

Prv mitropolit, koj se sudril so srpskata i bugarskata propaganda bil skopskiot mitro-polit Teodosij Gologanov (1846 - 1926), koj za mitropolit na Skopskata eparhija bil nazna~en na 30 juli 1890 godina. Vo toa vreme gr~kiot mitropolit Pajsie protestiral protiv doa|aweto na egzarhiskiot vladika. Gologanov se zalagal za osamostojuvawe na Skopskata eparhija i gi nap-ravil prvite ~ekori za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija, za svoja makedonska pravo-slavna crkva. Prestojuval i vo gradot Kumanovo, na 26 oktomvri 1890 godina i odràl bogo-slu`ba vo crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo, na 7 noemvri 1890 na denot na hristijanskiot praz-nik Sv. Arhangel (denes se slavi na 21 noemvri). Se obidel za izmenuvawe na egzarhiskite zako-ni i se sprotivstavuval na {ireweto na srpskata, gr~kata i bugarskata propaganda. Vo toa vreme vo Kumanovo prv mitropolitski namesnik, epitrop i “ladikin ve}il bil ikonom Dimitrija (1794 - 1880), imenuvan od skopskiot mitropolit Gavril. Skopskata eparhija stanala centar na borbite za makedonskata gra|anska klasa, za crkovni i nacionalni prava.419

417 Matkovski A., 1969, 295 - 296; 418 Lape Q., 1969, 31 - 37; 419 Haxi VasiqeviÊ J., 1909, 489 - 511; Stojanovski A, 1969, 253 - 255; Bogdanovska Z., 2002, 159 - 182;

141

Za vreme na Prvata i Vtorata svetska vojna, Skopskata eparhija se nao|ala pod srpska i bugarska crkovna uprava. Po Vtorata svetska vojna na Vtoriot crkoven sobor vo 1958 godina bila obnovena Ohridskata arhiepiskopija kako Makedonska pravoslavna crkva (MPC) so sedi{te vo Skopje, no koja i ponatamu ostanala vo kanonsko edinstvo so Srpskata pravoslavna crkva, sî do 17 juli 1967 godina, koga e vozobnovena avtokefalnosta na MPC. Na 8 septemvri 1970 godina so Odluka na Sinodot na MPC, Kumanovskata parohija se oddeluva od Skopskata eparhija i vleguva vo sostav na Polo{ko-kumanovskata, vo koja se nao|a i den denes.420

Св. Никола во Куманово - Stara crkva, јуgoisto~на фасада, 1851 godina St. Nicholas in Kumanovo - The Old church, south-east facade, year 1851 420 Dimevski S., 1989, 557 - 568; Todorovski @, 2007, 72-74; Vo fevruari 1945 godina, vo Skopje se odr`al

Prviot crkovno - naroden sobor, pri {to pretstavnici od domorodnoto makedonsko sve{tenstvo i vernici - delegati od makedonskiot narod, donele odluki za formirawe na Inicijativen odbor za organizirawe na MPC. Vo 1958 godina vo Ohrid, od 4 do 6 oktomvri, se odr`al Vtor crkovnonaroden sobor, na koj bila donesena Odluka za obnova na Ohridskata arhiepiskopija i sozdavawe na MPC, koga bil izbran i prviot arhiepiskop, poglavarot, g.g. Dositej. Na toj Sobor bil donesen i Ustavot na vozob-novenata Ohridska arhiepiskopija kako MPC, spored koj gradot Skopje stanal sedi{te na MPC. I pokraj izdvojuvaweto vo posebna makedonska crkva i ponatamu ostanala vo kanonsko edinstvo so Srpskata pravoslavna crkva. Na 17 juli 1967 godina, na Tretiot crkoven sobor vo Ohrid e vozobnovena avto-kefalnosta (nezavisnosta) na MPC vo ~ij sostav vleguvale 6 eparhii. Na 8 septemri vo 1970 godina so Odluka na Sinodot na MPC, se dodavaat u{te dve novi eparhii: Debarsko - ki~evska i Polo{ko - kumanovska. Kumanovskata parohija se oddeluva od Skopskata eparhija i vleguva vo sostav na Polo{ko - kumanovskata eparhija, na ~ie ~elo se nao|a vladikata Kiril, vo ~ija eparhija vleguvaat tetovskite, gostivarskite, kumanovskite, kratovskite i krivopalane~kite crkovni parohii. Skopskata eparhija se oddeluva kako posebna eparhija. Taka, deneska vo MPC egzistiraat 10 eparhii: Skopska, Polo{ko-kumanovska, Debarsko - ki~evska, Bregalni~ka, Povardarska, Prespansko - pelagoniska, Strumi~ka, i trite eparhii vo dijasporata: Evropska, Amerikansko - kanadska i Avstralisko - novozelandska;

142

Graditelskata umetnost vo Kumanovsko, dobiva pogolem zamav vo 40 - tite i 50 -tite

godini, a osobeno vo 80 - tite i 90 - tite godini na XIX vek. Crkovnata arhitektura se menuva radikalno. Se gradat golemi, visoki, {iroki i prostrani hristijanski hramovi od gri`livo delkan kamen, a fasadite dobivaat profilacija i skromen plasti~en ukras. Toa se trokorabni baziliki bez kupoli, retko so edna ili pove}e, kaj nekoi so naglasen transept (popre~en korab) pri {to se odbeleùva vpi{an krst. Karakteristi~no e {to toa se la`ni baziliki bidej}i stolbovite i svodovite ne se od kamen, tuku od drvo, prema~kani so gips vo mermeren sjaj, a posle se dekori-rani. Se koristat iskustva od novoto evropsko graditelstvo po ugled na renesansnite i barokni primeri. Gradbata na ovie crkvi go ozna~uva novoto vreme vo razvojot na arhitek--turata vo Makedonija i se povrzuva so prerodbata vo Makedonija. Za crkovnata arhitektura od prerodbenskiot period e karakteristi~no toa {to na zapadnata, severnata i ju`nata strana se pojavuvaat galerii na kat za èni, {to porano ne bilo slu~aj. Isto~niot yid e naglasen so trodelen isfrlen oltar, tri apsidi od koi edna e centralna, severno od nea proskomidijalna, a ju`no |akonikonska apsida. Na zapadniot, ju`niot i na severniot yid se nao|a otvoren trem so kolonada od arkadi. Kambanarijata ne e odvoena od crkvata i obi~no se nao|a na zapadnata strana, nad narteksot. Kupolite se dekorirani, a {to e karakteristi~no naj~esto se la`ni (slepi), yidovite se retko masivni, a za nivno zacvrstuvawe se ufrluvaat èlezni ili drveni zapregi za da go razbijat pritisokot na bo~nite strani. Na fasadite se nao|aat barokni ele-menti vo vid na venci kako pletenki, kombinirani so reljefno izraboteni pretstavi na ìvotni i lu|e, kako i so slepi arki. Gornite konstrukcii ne se od tvrd materijal, tuku od drvo i malter.421

Crkovnata arhitertura od XIX vek moè da se tretira kako posledna faza na sredno-vekovnata crkovna arhitektura vo Makedonija i voop{to na Balkanot. Tipi~en pretstavnik na prerodbenskiot period vo Kumanovo e crkvata Sv. Nikola od 1851 godina, vo gradot poznata kako Stara crkva izgradena od tajfata na Andreja Damjanov (1813 - 1878) od Papradi{te, Vele{-ko. Damjanov izgradil pove}e soborni crkvi vo Republikava i nadvor od nea, vo R. Srbija i Bosna i Hercegovina. Toj se ugledal na renesansni i barokni primeri kako i na islamskata arhitektura, so izvonredni poznavawa na konstruktivni sloèni procesi na izgradba i smelost vo proektiraweto, {to }e mu ovozmoì osloboduvawe na stegite na tradicijata i osvojuvaweto na prostorot, koj vo svojata predimenzioniranost gi ocrtuva granicite na novoosvoeniot prostor na duhot.422 Preminot od prizemni postvizantiski crkvi vkopani v zemja do monu-mentalni gradbi, pretstavuva markanten beleg na silata na mladata makedonska gra|anska klasa.

Vnatre{nata dekoracija na crkvite se sostoela od ukrasuvawe na crkvite so freski, koi prodolùvaat vo duhot na docnovizantiskoto slikarstvo. Novite dvièwa vo umetnosta prev-zemeni od Evropa, sosednite zemji i od Rusija }e bidat preneseni vo Makedonija so {to }e se zbogati doma{niot likoven repertoar so novi likovni idei i sodrìni so temi inspirirani od ìvotnoto sekojdnevie i folklorot (Koko{iwe, @ivewe i K’{awe). Humanizacijata i ideali-zacija na likovite, materijalizacija na predmetite, interesot za re{avawe na prostorot i volu-menot vo prostorot se determinanti koi }e gi izvedat od sakralnata ikonosfera.423 Religiozni sceni so naglasena voluminoznost se sretnuvaat vo Sv. Atanasij vo Koko{iwe, Sv. Ilija vo @ivewe i vo istoimenite crkvi Sv. Nikola vo Vince i K’{awe. Anonimnosta od sredniot vek celosno se napu{ta. I graditelite i zografite i ikono-piscite i kopani~arite rabotat vo tajfi (grupa majstori) i gi ispi{uvaat svoite imiwa kako i imiwata na semejstvoto. Eden od najpoznatite zografi i ikonopisci od toa vreme e Dimitar Krstev(i}) - Di~o Zograf (1819 - 1872) od mija~koto selo Treson~e, Debarsko. Toj sozdal svoja Erminija vo 1844 godina, ja prevel od gr~ki jazik, i po nea slikale re~isi site zografi vo XIX vek. Originalnata erminija so dimenzii 16 h 23 sm., sostavena od 194 lista se nao|a vo Muzejot vo Vidin, Bugarija. Zna~ajna novina vo tvore{tvoto na XIX vek, po ugled na Di~ovata erminija, e slikaweto na novi, nevoobi~aeni sceni od Noviot zavet, koi se sretnuvaat tokmu vo Prerodbata,

421 Koco D., 1978, 5 - 7; Veli~kovsli V., 2002, 189 - 190; 422 Gr~ev K., 1998, 25 - 33; 423 Veli~kovski V., 2002, 192 - 193;

143

a toa se scenite so Katapetazma, Ispoveduvawe na svetata tajna (Ispovedawe kaj duhovni-

kot), i Kolo na ìvotot, zografisuvani od nego i od negovite sledbenici: negoviot sin Avram Di~ov, potoa Josif Radev, Petar Nikolov, Dimitar Andonov - Papradi{ki, itn. Deloto na Di~o Zograf e zabeleàno vo pove}e crkvi vo Makedonija, Bugarija, Grcija i Albanija.424 Me|u dru-goto, iako vo pomala mera, tvorel i vo kumanovskiot kraj, gi izrabotil prestolnite ikoni za crkvite: Sv. Nikola vo Kumanovo i za manastirot Zabel vo Nikuqane (1857/58), zaedno so nego-vite u~enici i sorabotnici, Veno Kostov od Gali~nik, Josif Radev(i}) od Lazaropole (1830 - 1910),425 Zafir Vasilev(i}) od Debar, i Nikola Mihajlov od Kru{evo (starite freski i nekolku ikoni za Starata crkva vo Kumanovo, i prestolnite ikoni vo ègqanskata crkva). Eden od pozna~ajnite zografi koj izrabotil prestolni i prazni~ni ikoni za ikonostasi vo pove}eto ku-

Св. Троiца во Куманово – Nova crkva, 1902 година Holy Trinity in Kumanovo, The New church, year 1902 manovski crkvi od 1855 do 1875 godina e Haxi - Kosta(din) Krstev od Veles (dve prestolni ikoni od 1855 godina za Sv. Nikola vo Kumanovo) i prestolnite ikoni za crkvite vo Murga{, Vince, P~iwa i Kolicko od 1872/73 godina), a gi izrabotil i freskite vo Sv. Nikola vo Kolicko vo 1872 godina. Vo vtorata polovina na XIX i po~etokot na XX vek tvorele bra}ata Atanas (Nace) i Petar Nikolovi od Veles, na ikonostasite vo Sv. Nikola vo Strezovce (1893), Dvojnata crkva vo Suv Orah (1893), Sv. Nikola vo Beqakovce (1901 godina), vo paraklisot na Sv. Petka vo Pezovo (samo Petar, 1890 godina), potoa na freskite vo manastir Karpino (1892), Sv. \or|i vo @egqane (1893), na del od freskite vo Strezovce i Beqakovce (samo Atanas, 1901 godina). Iako retko, se sretnuva i imeto na Veno Iliev od rodot Ilievi od Treson~e, koj se potpi{al na po edna ikona

424 Vasiliev A, 1965, 183; Balabanov d-r K., 1973, 10 - 17; Aleksiev E, 1997, 8 - 52; Grozdanov 2007, Novi

prilozi za kulturata i umetnosta od XIX vek vo Zapadna Makedonija, op.cit. 432 - 446; Cvetkovski S., 2007, 218 - 219; 425 Cvetkovski S., 2008, 28 - 51;

144

od ikonostasite na Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino426 i Sv. Nikola vo Ora{ac.

Sosema na krajot od XIX vek, vo 1898 godina tvorel Josif Radev, na freskite vo Sv. Ilija vo Nikuqane i Sv. Petka vo Pezovo. Gi naslikal site ikoni za ikonostasot vo Sv. Ilija vo Niku-qane, nekolku prestolni i prazni~ni ikoni za manastirot Karpino i Sv. Petka vo Pezovo, kako i edna podvi`na i dvete ikoni na strani~nite vrata od ikonostasot na Sv. Nikola vo Ora{ac. Vo ovoj period tvorel i posledniot makedonski zograf Dimitar Andonov (1859 - 1954) od Pap-radi{te, Vele{ko. Osven vo Makedonija (Skopje, Kumanovo, Kriva Palanka, Kratovo, Ohrid, Debar, Struga, Veles i dr.) tvorel vo Srbija i Albanija. Vo kumanovskiot kraj, vo 1886 godina rabotel freski i ikoni za crkvite: Sv. Atanasij vo Koko{iwe, Sv. Ilija vo @ivewe i Sv. Ni-kola vo K'{awe, zaedno so Petar Nikolov od Veles (1850 - 1921) od Renzovkiot rod na graditeli, zografi i kopani~ari.427

Vo likovnata umetnost od XIX vek prvpat se pojavuva gra|anskiot portret. Do ovoj moment, interesot za profani motivi e tendencija {to se ostvaruva vo ramkite na crkovnoto slikarstvo. Portretite na vidni gra|ani, na napredni trgovci, na poznati revolucioneri i pretstavnici na turskata vlast, na starite srpski kralevi, carevi i knezovi, edna cela plejada od likovi }e zastane pred istorijata, so nade` deka }e ja za~uvaat vistinskata slika na sop-stvenoto, nepovtorlivo postoewe. Slikaweto na srpskite kralevi, carevi i knezovi, se povrzuva so politi~kite priliki i relacii na kneèvstvoto Srbija, a kako obrazec na zografite im sluèla vtorata erminija na Di~o Zograf, koja gi sodrèla spisite za Starite srpski kralevi i carevi, pozajmeni od Stematografijata na Hristifor @efarovi~ od 1741 godina.428 Vo Kumanovsko, gi ima zastapeno na freskite i ikonite vo crkvite: Sv. Nikola vo K’{awe, manas-tirot Beqakovce, Sv. Nikola vo Dren’k, Sv. Troica vo Kumanovo i Sv. Petka vo Ru|ince.

Zografite na portretite pristapuvaat posredno, preku tu|i likovni iskustva i vlija-nija, ~ii modeli se naj~esto prezemeni od evropskoto slikarstvo. [to se odnesuva do inter-pretacijata, ~esto e na ramni{te na provinciski vkus na nara~atelite, sî do pojavata na make-donskata sovremena umetnost. Ovie preodni momenti na napu{tawe na sakralnata umetnost, upotrebata na pejzaòt i portretot i esencijalnite kompozicii vo koi se otslikuva stvarnosta se sovpa|aat so eden od najsudbonosnite periodi vo makedonskata istorija koga kulturno-prosvetnata dejnost preminuva vo nacionalnoosloboditelna vojna. Se ~uvstvuva akademski rea-listi~ki priod kon slikarstvoto so gri`liva obrabotka na detalite, i so karakteristi~ni crti na likovite.429 Vo XIX vek akcentot pa|a na izrabotka na visoki i reprezentativni ikonostasi, koi stanuvaat najmonumentalniot i najdekorativen objekt na pravoslavnata crkva, celosno pokrieni so ikoni vo ~etiri do pet horizontalni reda, so carski dveri na dnoto i Golem krst so slikano Raspetie na vrvot, vo dlaboka rezba, {to zna~i deka ikonopisot zna~itelno go potisnuva ìvopisot. Osven ikonostasi, vo dlaboka rezba so pozlata se izrabotuvaat vladi~kite prestoli i amvonite od oreovo drvo. Vo Makedonija najreprezentativni ikonostasi se izraboteni od najpoznatite makedonski kopani~ari od mija~kata {kola na Petre Filipovski - Garkata i bra-}ata Marko i Makarie Fr~kovski, koi vo aùrnata rezba, so scenite od Star i Nov zavet vnele ~ove~ki figuri so elementi od narodniot ìvot, doma{na narodna nosija, rastitelni i ìvotinski pretstavi, so koi im dale edna lokalna boja so osobena privle~nost.430 Vo kumanov-skiot kraj najreprezentativen e ikonosatsot na Sv. Nikola vo Kumanovo od {estata i sedmata decenija na XIX vek, dverite i krstot so drakonite vo rezba so pozlata, kako i amvonot i vladi~kiot prestol vo rezba, potoa carskite dveri vo aùrna rezba vo Koko{iwe, @iviwe i

426 Vasiliev A., 1965, 226; 427 Nikolovski A., 1984,325 - 326; Vasiliev A., 1865, 154; 428 ôkrevska - Filip J., 2009b, 108 - 109; 429 Aleksiev E., 1995, 174 - 204; 430 ]ornakov D., 1986 , 33; Li~enoska Z, 1960, 99 - 125; Lape Q., 1969, 40 - 42; Grozdanov C., 1995, 191 - 208; Visokata rezba na ikonostasite od spomenatite kopani~ari se sretnuva vo manastirot Sv. Jovan Bigorski od 1830/40 godina, vo Sv. Spas vo Skopje od 1819/24 godina i vo Lesnovskiot manastir od 1811/14 godina ;

145

K’{awe od 1886 godina.431 Vo vtorata polovina na XX vek tvori kopani~arot Nestor Aleksiev Mir~evski od Osoj, Debarsko, potomec na Petre Filipovski - Garkata, koj gi izrabotil akro-teriite na vrvot so Raspetie Hristovo, dverite i vladi~kiot prestol za kumanovskata crkva Sv. Nikola, i dverite za crkvata Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino, od 1938/39 godina. Ovie baziliki od XIX vek, ne treba da bidat potcenuvani, tuku naprotiv, i kaj najrui-niranite crkvi, bitnoto, dimenziite, prostornosta i baranata sila, ne e namalena. Toa e ele-ment {to najmnogu treba da se prou~uva. Vo nego, i so nego, moàt da se vidat mnogu nevideni, nejasni raboti, koi se mo{ne va`ni za psihata na ~ovekot od XIX vek. Nivnite vrednosti }e go dobijat svoeto mesto i }e izbijat na preden plan vo prou~uvaweto na arhitekturata vo XIX vek i }e se postavat vo onoj red na na{i spomenici, koi neopravdano dolgo vreme bile zaposta-veni.432

Sv. Nikola vo Kumanovo, ikonostas, XIX vek

St. Nicholas in Kumanovo, iconostasis, XIX century Vo po~etokot na XX vek vo Kumanovo, vo t.n. Preoden period, tvori eden od vtemelu-va~ite na profanoto slikarstvo na makedonskata umetnost i edinstveniot najdosleden sledbe-nik na Dimitar Andonov Papradi{ki, \or|i Zografski (1871 - 1945) od Veles. Poteknuva od Papradi{ko - renzovskiot zografski rod, 250 godini podocna, direkten potomok od zografskoto semejstvo na Damjan Jankulov. Zografski se sluèl so Erminijata od 1843 godina na negoviot dedo \or|i Damjanov. Prvata zaedni~ka rabota so D. A. Papradi{ki ja zapo~nal na ikonostasot vo crkvata Sv. Troica vo Kur{umlija, Srbija (1902), a po dve decenii, i vo Sv. \or|i Kratovski vo Kratovo (1925).433 Najverojatno, rabotel na del od ikonite od ikonostasot za crkvata Sv.

431 Andrei} V, 2009, 77 - 87; 432 Koco D., 1978, 7; 433 Nikolovski A., 1984, 167; \or|i Zografski e roden 1871 godina vo Papradi{te, Vele{ko, od tatko Jakov, majstor graditel, rezbar i ìvopisec. Se doselil vo Veles vo 1884 godina. Zografskiot zanaet go u~el od tatko mu. Povremeno prestojuval i ìveel vo Makedonija, Srbija, Rusija i Bugarija. Uspeal da ja

146

Troica vo Kumanovo (1903). Vo ovoj Preoden period mo{ne zna~ajno e i tvore{tvoto na ve}e spomenatiot posleden makedonski zograf i prv sovremen slikar, Dimitar Andonov Papra-di{ki. Toj gi izrabotil ikonite za strani~nite vrati na ikonostasot (1908) i nekolku pod-vi`ni ikoni (1937/38) za Sv. Nikola vo Kumanovo, potoa freski na svodot (1904), i ikoni za ikonostasot (1903/08) na Sv. Troica vo Kumanovo, freskite na svodot i pove}eto ikoni so dverite za ikonostasot na Beqakovskiot manastir (1896/97 - 1901/02), a sam rabotel vo pove}e crkvi vo Kumanovsko: gi izrabotil site ikoni za ikonostasot (1936) i edinstvenata freska vo lunetata nad vlezot na zapadnata fasada, so patronot na crkvata (1939) vo Sv. Troica vo ê-tirce,434 site ikoni za ikonostasot (1936) i dve freski (1938) vo Sv. Nikola vo Dren’k, site ikoni vo manastirot Gradi{te (1937/38), i Sv. Jovan Otse~en vo Reànovce (1949).435

Vo sredinata na tretata decenija na XX vek, vo Kumanovo se pojavuvaat u{te dve imiwa vo crkovnoto slikarstvo. Edniot, isto taka, eden od prvite makedonski sovremeni slikari, Dimi-tar Pandilov Avramovski (1898 - 1963), i drugiot, negoviot ~i~ko Krsto Avramov (1866 - 1939), sin na Avram Di~ov (1840 - 1923), i vnuk na Di~o Zograf, koi rabotele zaedno ikoni za ikono-stasot na Sv. Petka vo Bediwe (1926).436

Vo tretata i ~etvrtata decenija na XX vek, tvori prviot kumanovski zograf i ikonopisec Trajko Muftinski (1892 - 1963), sé u{te nedovolno poznat vo naukata. Glavno, slikal ikoni za ikonostasi, poretko freski, portreti i figuri na likovi od hristijanskata religija za {to govorat stotinata dela, sopstvenost na N.U. Muzej - Kumanovo.437 Rabotel freski i ikoni za pove}e ikonostasi vo kumanovskite crkvi i toa vo periodot me|u dvete svetski vojni (Beqa-kovski manastir, Sv. Bogorodica vo Studena Bara, manastir Karpino, Sv. Nikola vo Ramno, Sv. Ilija vo Ora{ac, Sv. Petka vo Pezovo i Sv. Petka vo Ru|ince, a rabotel i nadvor od Repub-

likata, vo manastirot Prohor P~iwski, R. Srbija). Vo sedmata decenija na XX vek, zografot Krste. R. Koloski od Skopje, rabotel freski za dvete kumanovski crkvi Sv. Nikola i Sv. Troica (1968 -1972). Golem broj na crkvi bile obnoveni ili izgradeni vo periodot Me|u dvete svetski vojni, koi nema da bidat razgleduvani vo ovoj monografski trud. Glavno, toa se ednokorabni crkvi so izdolèna pravoagolna osnova, so dvosliven pokriv bez kupoli, i kambanarija vgradena nad pokrivot od zapadnata strana: Sv. Petka vo Bediwe (1925),438 Sv. \or|i vo Kumanovo (1938), na desnata strana od lokalniot pat Kumanovo - Biqanovce, nasproti gradskite grobi{ta, Sv. Troica vo êtirce (1939),439 isti kako i crkvata izgradena po Vtorata svetska vojna, Sv. Jovan vo

sozdade genealogijata na Papradi{ko - zografskiot rod. Tvorel vo Srbija po nara~ka na srpskite crkov-ni vlasti (Ni{kata eparhija) i edno vreme ìveel vo Ni{ (1907 - 1912). Se vratil vo Veles i tamu ìveel do krajot na ìvotot. Vtorata faza od tvore{tvoto (1913 - 1929) mu e najplodna; 434 Vasiliev A., 1965, 207; 435 Nikolovski A., 1984, 42 - 105; 436 Dimitrovski V., 1993, 147; Pecov I, 2009, 48; Enciklopedija likovnih ..., MCMLIX (1959), 197; Vasiliev A., 1965, 189 - 190; 437 Atanasovski - Garski T., 1994, 129 - 131; Likovnite dela so religiozni temi se nao|aat vo likovnata zbirka (vo Umetni~kata galerija) na N.U. Muzej - Kumanovo. Muftinski, gavno gi slika likovite od hristijanskata religija, kako starite srpski kralevi i visoki crkovni dostoinstvenici.; 438 Gr~ev K., 1998, 188, 192, sl. 5 - 6; Dimitrovski V., 1993, 147; Pecov I, 2009, 48; Crkvata Sv. Petka vo Bediwe e izgradena vo 1925 godina, a osvetena vo 1926 godina. Istata godina se izraboteni ikonite za ikonostasot od dvajcata zografi Dimitar Pandilov Avramovski i negoviot ~i~ko Krsto Avramov, vnuk na Di~o zograf. Fresko-slikarstvoto go izrabotil zografot i mozai~ar Sre}ko Andonovski - êlik od Kumanovo, r. 1948 godina, nastavnik vo O.U. Ko~o Racin vo Kumanovo, vo 1992 godina. Toj gi izrabotil i mozaicite vo lunetite na ju`nata i zapadnata fasada nad vlezot vo 1992, 1993 i 2006 godina.; 439 Gr~ev K., 1998, 188 - 193, sl. 7 - 8; Crkvata Sv. Troica vo êtirce e izgradena vo 1939 godina, ~ii neko-ga{ni beli fasadi se celosno oboeni so rozova i temnorozova boja vo ozna~uvawe na vertikalnite i horizontalnite pojasi na severnata i ju`nata fasada, i malterisuvawe na vnatre{nite yidovi, vo 2011 godina. Vo maj i juni 2012 godina e ìvopisana so novi freski od figuralno slikarstvo na svetiteli i svetitelki od hristijanskata religija, naslikani vo prvata zona na naosot i oltarot, i bisti na ma~enici vo medaljoni vo vtorata zona, od kumanovskite pedago{ki likovni umetnici, sopru`nicite Jovan i Vera

147

Reànovce (1956), i Sv. Troica vo Lopate (1940), Vo grupata ednokorabni bezkupolni crkvi so dvosliven pokriv, bez vgradena kambanarija na zapadnata strana, odnosno so izdvoena kambanarija spa|aat: Sv. Jovan vo Ska~kovce (1924), Sv. \or|i Pobedonosec vo Pelince (1936),440 Sv. Dimitrija vo Bajlovce (1938), Sv. Mina vo Proevce (1941), Sv. \or|i vo Koince (1938), Sv. \or|i vo Arbana{ko (1939/40) i Sv. Jovan vo Dlabo~ica (1939/40). Poslednite tri crkvi se so ista arhitektonska dispozicija, gradeni od òltenikav i siv kr{en kamen, sî u{te nemalte-risani odnatre i od nadvor, koi do den denes ne se celosno zavr{eni, a nemaat nitu ikonostasi. Vo ovoj period, treba da se spomenat i kupolnite crkvi so vizantiski vlijanija: Sv. Spas vo Matej~e (1939), trikonhos so edna kupola, bez ìvopis i ikonostas, ~ija arhitektonska dispo-zicija i osnova e sli~na na manastirot Gradi{te (1868), i Voznesenie (Sv. Spas) vo Romanovce (1940) so razvien vpi{an krst vo osnovata i so edna oktogonalna kupola.441 Vo ova poglavje, }e bidat tretirani {esnaeset crkovni spomenici, od koi dvanaeset se od XIX vek (Sv. Nikola vo Kumanovo, manastir Zabel i Sv. Ilija vo Nikuqane, Gradi{ki manastir, Beqakovski manastir, Sv. Atanasij vo Koko{iwe, Sv. Ilija vo @ivewe, istoimenite crkvi Sv. Nikola vo Vince, K’{awe, Kolicko i Ora{ac), i manastirot Sv. Ilija vo Ora{ac, a ~etiri do

po~etokot na tretata decenija na XX vek (Sv. Troica vo Kumanovo, Sv. Petka vo Ru|ince, i dvete istoimeni crkvi Sv. Nikola vo Dren’k i Ramno).

SV. NIKOLA VO KUMANOVO

Crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo se nao|a vo centarot na gradot, vo nekoga{nata Varo{ maala, i e podignata vrz temeli na postara i pomala crkva, koja bila pove}e od eden metar (so deset skali) pod nivoto na zemjata. Zapo~nala da se gradi vo 1847 godina so dozvola od Visokata

Св. Никола во Куманово, јужна фасада, 1851 godina

St. Nicholas in Kumanovo, south facade, year 1852

Todorovski. Ikonite od ikonostasot se izraboteni od Dimitar Andonov Papradi{ki vo 1939 godina. Na 03 juni 2012godina, vo o~i praznikot Sv. Troica, crkvata e osvetena; 440 Gr~ev K., 1998, 187, 190, sl. 1-2; Terenski istraùvawa na avtorot vo 2010/12 godina; 441 Ibid, 176 - 180, sl. 1 - 5, 239 - 243, sl. 1 - 5; Informaciite se dobieni od MPC, Polo{ko - kumanovska eparhija, od sve{tenicite vo crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo;

148

Porta od Carigrad.442 Nejzin glaven majstor graditel bil Andreja Damjanov (1813 - 1878) od Papradi{te, Vele{ko, koj zaedno so svojata tajfa ja izgradil vo 1851 godina. Vo gradot, ovaa crkva u{te e poznata i kako Stara crkva.

Zafatena od viorot na crkovnoto dvovlastie vo osmata decenija na XIX vek, crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo direktno bila izloèna na tu|ite propagandi, taka {to naizmeni~no sekoja vtora nedela, vo nea se izvr{uvala bogoslu`ba, kako od strana na bugarskite egzarhisti, taka i od srpskite patrijar{isti i gr~kite vladici. Skopskiot mitropolit Teodosij Gologanov (1846 - 1926), na 25 juli 1890 godina trgnal od Carigrad i stignal vo Skopje na 30 juli. Bil po gradovite niz Skopskata eparhija i sekade vr{el izmeni po u~ili{tata, t.e. gi menuval egzar-hiskite namesnici so doma{ni - Makedonci, na {to reagirale sproveduva~ite na trite propa-gandi vo Skopskata eparhija. Srpskiot konzul Kari} vo Skopje i gr~kiot Sturnazi, doznavaj}i ja mar{utata na mitropolitot Teodosij, go naterale gr~kiot mitropolit Paisij da odi vo Kuma-novo i tamu da go naru{i naizmeni~niot red na bogosluèweto vo crkvata Sv. Nikola. Kuma-novskite egzarhisti se sprotivstavile na ova, a mitropolitot Paisij gi obvinil pred skop-skiot valija za bunt i so valiska dozvola ja nateral Kumanovskata patrijar{iska crkovno-u~ili{na op{tina, od Portata da dobie sopstvenost vrz crkvata Sv. Nikola. Preku Kosovskiot vilaet so sedi{te vo Skopje, molbata bila predadena na 17 oktomvri 1870 godina. Bez odgovor na Portata valijata Ahmed Ejub mu naredil na kumanovskiot kajmakam, da mu zabrani vleguvawe vo crkvata na mitropolitot Tedodosij. Na 26 oktomvri mitropolitot Paisij do{ol vo Kuma-novo i sluèl bogoslu`ba vo crkvata, a na turskata policija i naredil da gi istera egzar-hiskite popovi i op{tinari od crkovnite kancelarii i pove}e da ne gi pu{ta vo crkvata. Mitropolitot Teodosij Gologanov i pokraj site pre~ki odràl bogoslu`ba vo kumanovskata crkva, na 7 noemvri 1890 na denot na hristijanskiot praznik Sv. Arhangel Mihail. Edinstveno vo Kumanovo do{ol vo sudir so srpskata propaganda. Poradi sudirot me|u egzarhistite i patri-jar{istite, turskite vlasti go vovele porane{niot naizmeni~en red vo sluèweto bogoslu`ba na crkvata od dvete strani.443 Polni 27 godini crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo glavno bila pod egzarhiska uprava (1870 - 1897).444 Re~isi po dve decenii od Srpsko - turskata vojna od 1878 godi-na, na 18 april 1897 godina, celosno bila predadena na Egzarhijata.445 Privrzanicite na Srp-skata patrijar{ija vo 1902 godina izgradile druga crkva na jugozapadniot kraj od gradot vo Karap - maala, posvetena na Sv. Troica, denes poznata kako Nova crkva.

Vo toa vreme vo Kumanovo prv mitropolitski namesnik, epitrop i “ladikin ve}il bil ikonom Dimitrija Mladenovi} (1794 - 1880), imenuvan od skopskiot mitropolit Gavril. Ikonom Dimitrija e eden od glavnite ktitori na ovaa soborna crkva, potoa Krsto Puto i negoviot sin Denko Krsti}, prviot u~itel vo Kumanovo, Rikanovci, [opkalinci, Borozanovi, Stojan - Ange-linin, pop Ne{o i Haxi - Stojiqkovi}.446 Po Kumanovskata bitka od 1912 godina, ovoj soboren hram posveten na Sv. Nikola bil proglasen za srpski, isto kako i vo Periodot pome|u dvete svetski vojni (1919 - 1940). Za vreme na bugarskata okupacija vo Vtorata svetska vojna (1941 - 1944), povtorno e proglasen za bugarski. Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i oslobodu-vaweto na gradot Kumanovo od fa{isti~kiot okupator, na 11 noemvri 1944 godina, crkvata Sv. Nikola, denes popularna kako Stara crkva, kone~no pripadnala na na{iot makedonski narod, na koj otsekoga{ mu pripa|ala.447 Crkvata Sv. Nikola bila izgradena vrz temeli na pomala crkva, koja bila eden metar pod nivoto na zemjata, i vo nea se vleguvalo preku devet skali. Denes, taa pretstavuva monumentalna, bezkupolna trokorabna bazilika so pravoagolna osnova i so tri visoki apsidi na istok. Centralnata najvisoka apsida e sedmostrana, a strani~nite malku poniski ~etiristrani, pokri-

442 Visoka Porta e naziv za toga{nata Vlada na R.Turcija; 443 Dimevski S., 1964, 109 - 142; Ibid, 1989, 565 - 567; Bogdanovska Z., 2002, 168 - 170; Krsti} S., 2012b, 4; 444 Haxi-VasiqeviÊ J., 1901, 502-522 ; Masevski D.- Arsovski M., 1996, 144 ; Todorovski @, 2007, 72; 445 Egzarhijata pretstavuva Bugarska pravoslavna crkva, koja vo 1870 godina e ustanovena vo Carigrad. 446 Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 46 - 47; Dimevski S, 1989, 565 - 567; Masevski D.- Arsovski M., 1996, 97 - 105;

Bogdanovska Z., 2002, 159 - 182; Krsti} S, 2012b, 5-6; 447 Todorovski @, 2007, 72 - 74; Krsti} S., 2012b, 6;

149

eni so turski }eramidi. Crkvata e gradena od ubavo obraboteni òltenikavi i sivi kameni blokovi, {to moè da se vidi od isto~nata fasada, dodeka ostanatite tri, denes se malterisani so poslednite konzervatorski intervencii na arhitekturata i pokrivnata konstrukcija od 1994 do 1999 godina od strana na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata. Od tri strani na crkvata se nao|a otvoren trem so kolonada od arkadi, a nad niv vo eneterierot na crkvata e smestena Galerija na kat.448 Taka, od nadvor se zabeleùvaat tri nivoa, od koi domi-nira centralniot korab, najvisok, pokrien so dvosliven pokriv od }eramidi, dodeka vtoroto nivo go pretstavuvaat poniskite strani~nite korabi pokrieni so ednosliven pokriv i tretoto najnisko nivo, pokrivot nad tremot. Severnata i ju`nata fasada vo dolnite partii pod tremot e oìveana so po ~etiri golemi pravoagolni otvori za{titeni so èlezni tranzeni so rasti-telni motivi, a isto taka i vo gornite zoni so pomali otvori. Ovaa soborna kumanovska crkva po svojata arhitektonska dispozicija e analogna so crkvata Sv. Pantelejmon vo Veles od 1840 godina i so Sv. Bogorodica vo Novo Selo, [tipsko od 1850 godina, kako i so Vrawskata i Ni{-

Kambanarja, zapadna strana Isto~na fasada Bell – tower, view from west East facade kata soborna crkva izgradeni od istiot majstor graditel.449 Isto~nata fasada e razbiena so ~etirilistni kameni tranzeni vo kvadrat rasporedeni na site tri nivoa, kakvi {to se sretnu-vaat na pove}e selski crkvi i manastiri vo Nikuqane, Beqakovce, @ivewe, Ru|ince i Gradi{te.

Crkvata ima tri vleza, od zapadnata, severnata i ju`nata fasada. Nad ju`niot vlez, koj najmnogu funkcionira, pod lunetata so patronot na crkvata sv. Nikola ûdotvorec, arhiepi-skop Mirlikiski, se nao|a crkovnoslovenski natpis za podigaweto na crkvata vo 1851 godina. Lunetata e porabena so polukruèn venec potpren vrz minijaturni korintski stolb~iwa na dnoto, flankirana so konzoli od lavji poprsja. Malku pogore, isto~no od vlezot, na |ako-nikonot e vreàna godinata 1852, najverojatno vremeto koga na toj del od ju`nata fasada bile naslikani prvobitnite freski, denes pokrieni. Nad zapadniot vlez vo lunetata e naslikan Isus Hristos Vsedrìtel, a pokraj vlezot se naslikani svetite arhangeli Mihail i Gavril vo cel rast. Trodelniot ukrasen venec nad zapadniot vlez e eden od trite najukraseni reljefni venci so minijaturni figuri na arhangel Gavril i Mihail kako ~uvari na hramot i dve konzoli od lavovski glavi na dovratnite pilastri, so ~ove~ki glavi vo nivnite usta, simboli~en prikaz na

448 Nikolovski Z., 1989, 90 - 96; Krsti} S., 2012b, 3 - 8; 449 Gr~ev K., 1998, 32 - 33, sl.. 7, 9; Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 46; Krsti} S., 2012b, 6-7;

150

pekolnite maki na gre{nicite, segment na edna od najdramati~nite sceni od Stra{niot sud.450 Severno od vlezot, nad skalite za vlez vo kambanarijata se ispi{ani pove}e imiwa na dariteli od 1861 godina, isto taka so crkovnoslovensko pismo. Nad severniot zatvoren vlez, dopojasno e naslikana sv. Bogorodica so Hristos, isto taka so polihromna reljefna dekoracija, konzoli so grifoni, i drakoni na vrvot. Site tri luneti nad trite vleza se ukraseni so bogata arhitek-tonska skulpturalna dekoracija od zoomorfni, floralni (palmeti), antropomorfni i geomet-riski pretstavi. Analogni se so reljefnite figuri na arhangel Gavril i Mihail od zapadnata fasada na Sv. Bogorodica vo Novo Selo, [tipsko (1850), so konzolite od ìvotinski glavi na apsidata na Sv. Joakim Osogovski vo Kriva Palanka (1847/51) i so zoomorfnite pretstavi na srpskite crkvi Sv. Ilija vo Pe~ewevac (1844) i Sv. Apostoli vo Turekovac (1845).451

Na ~etirite agli od prvoto nivo, gore na triforiumot e izvedena reljefna dekoracija so atributite na ~etirite evangelisti: na jugozapadniot agol figura na lav (Marko); na severo-zapadniot, angel (Matej); na jugoisto~niot orel (Jovan); i na severoisto~niot, glava na tele (Luka).452 Glavi na oven so svitkani rogovi vo plitok reqef gi krasat aglite na |akonikonot i proskomidijata. Dekorativnite re{enija na fasadite imaat zapadno - evropski elementi na barok i rokoko, izvedeni vo polihromija. Avtorite na ovie prekrasni skulpturalni izvedbi na arhitekturata so religiozni i mitolo{ki pretstavi, zbogateni so antropomorfni, zoomorfni,

Pолихромна камена декорација nad zapaden vlez Dekoracija nad zapaden vlez, presnimen crte` Decorative plastic of stone, above west entrance Decoration above west entrance, copy drawing floralni i geometriski motivi, se ~etvoricata grade`ni majstori od tajfata na Andreja Dam-janov, koj e eden od glavnite avtori, zaedno so drugite troica ~lenovi od Renzovsko-zograf-skiot rod: Nikola, \or|i i Kosta, koi svoite avtoportreti (glavi) izraboteni od boen kamen, gi ostavile nad ~etirite minijaturni stolb~iwa nad zapadniot vlez so najbogato ukrasen trodelen venec (triptihon). Trite apsidi i kolonadata od pokrieniot trem bile ukraseni so polihromni horizon-talni venci od kafeava boja. Na ju`nata fasada, na |akonikonot, vo gorniot del bila naslikana kompozicija so dvajcata slovenski prosvetiteli, sv. Kiril i Metodij.453 Nad niv, vo timpanonot, pod pokrivniot venec na |akonikonot bile naslikani bisti na troica svetiteli vo Deisisna varijanta, najverojatno Isus Hristos, najgore vo sredinata, flankiran so dvajcata sveti arhan-geli, malku podolu, Mihail (levo) i Gavril (desno). Denes ovie slikani pretstavi se malte-risani. Oktogonalnata kambanarija e izyidana nad pokrieniot trem od zapadnata strana, pokri-ena so osmostran limen pokriv vo forma na kupola i krst na vrvot, ~ii osum strani na tamburot se razbieni so bifori. So sigurnost moè da se kaè deka izgradbata na kambanarijata e zavr{ena vo 1935/36 godina, vo periodot Me|u dvete svetski vojni, pred po~etokot na Vtorata svetska vojna.

450 Haxieva-Aleksievska J. - Kasapova E., 2001, 188; Krsti} S., 2010a, 25 - 30, sl. 66 - 76; Eadem, 2012b, 6; 451 Haxieva - Aleksievska J. - Kasapova E., 2001, 88 - 89, 122 - 123, 171, 187 - 188; 452 Nikolovski Z., 1989, 95; Krsti} S, 2010a, 29 , sl. 76; 453 Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 46 - 47; Krsti} S., 2012b, 3, sl. 1;

151

Enterierot na crkvata po dolìna ima dve kolonadi od po {est stolbovi, koi gi for-miraat trite korabi na hramot, od koi centralniot dominanten korab gi nadvisuva strani~nite, zasveden so ~etiri slepi kupoli potpreni na pandantifi, dodeka strani~nite korabi se zasvedeni so polukruèn svod. Visokite stolbovi vo naosot i niskite stolb~iwa od kolonadata vo Galerijata na kat se so kru`na osnova prema~kani so sjajna povr{ina, so ednostavni ramni ~etiristrani kapiteli, osven na eden, severoisto~niot stolb vo naosot do ikonostasot ~ij kapitel e izraboten vo {tuko - dekoracija so pretstavi od ptici (orli) so ra{ireni krilja na site ~etiri agli i vazna so cve}e na severniot ehinus. Se gleda deka kapitelot ne e celosno dovr{en. Galerijata na ikoni se nao|a nad pokrieniot trem na prviot kat, od tri strani ogradena so kolonada od arkadi na poniski stolb~iwa, a na vtoriot kat se nao|a pomala galerija samo na zapadnata strana od kade {to se vleguva vo kambanarijata. Dvete galerii se pokrieni so ramna drvena tavanica ukrasena vo plitka rezba od rozeti i geometriski formi. Podot na crkvata e od mermerni plo~ki, koi na mesta formiraat podni rozeti od raznoboen mermer. Yidovite se ukraseni so stari i novi freski.454

Ra|awe Hristovo, proskomidijalna ni{a, 1852 Ra|awe na sv. Nikola, zapadana kupola, 1852 Birth of Christ, conch in the anaphora, year 1852 Birth of St. Nicholas, west dome, year 1852 Starite freski od 1852 godina se rasporedeni vo centralniot korab, na svodnite povr-{ini i toa vo ~etirite slepi kupoli. Svetoto Trojstvo e naslikano vo isto~nata kalota vo oltarot, potoa kon zapad, vo naosot se redat: Isus Hristos Pantokrator so sceni od Nebeskata liturgija i ~etirite evangelisti na pandantifite; sv. Bogorodica Oranta so maliot Hristos na gradite, zbogatena so likovi na tvorci od Bogorodi~inata himna “O, tebe raduet se”, kade oddelni ilustracii me|usebno se razdeleni so frontalni figuri na angeli, a na pandantifite se naslikani ~etiri poprsja, na sv. Jovan Damaskin, sv. Andrej Kritski, sv. Teofan Pesnotvorec i sv. Kozma Poet. Vo yidnoto slikarstvo od XIX vek vo Makedonija se poznati samo u{te dva prmeri od Bogorodi~inata himna i toa so reducirana varijanta, vo zapadnata kalota na crkvata Sv. Bogorodica Kamensko vo Ohrid od 1863, i vo temeto na kupolata na manastirot Treskavec, od 1849 godina, koi se razlikuvaat vo pove}e aspekti, tamu sv. Bogorodica Oranta e naslikana zaedno so sv. Troica.455 Vo zapadnata, ~etvrta kalota, e naslikan patronot na crkvata, sv. Ni-kola. Pod dopojasniot lik na sv. Nikola vo arhierejska ode`da, vo niskiot tambur i na pandan-tifite se naslikani ~etiri sceni od negoviot ìvotot, po~nuvaj}i od Ra|aweto, Spasuvawe na troica maì od me~, Rakopoloùvaweto vo arhiepiskop, i Uspenie.456 Od dvete strani na centralniot korab vo la~nite travei, pod kalotite, se naslikani poodelno scenite od Golemite praznici. Taka, na ju`nata strana, po~nuvaj}i od oltarskiot

454 Krsti} S., 2012b, 9- 10; 455 Tri~kovska J, 2007, 188; Eadem, 2008, 82 - 85; 456 Krsti} S., 2012b, 12;

152

prostor se naslikani scenite: Blagovesti, Ra|awe Hristovo, Kr{tevawe Hristovo i zavr{uva so Sretenie vo zapadniot travej. Na severnata strana, od zapad kon istok, ciklusot prodolùva so Vleguvawe vo Erusalim, Raspetie Hristovo, Voskresenie Hristovo i zavr{uva so Vozne-senie, vo oltarskiot prostor. So najnovite istraùvawa na Julija Tri~kovska, problemot okolu avtorot na freskite e razre{en, i e utvrdeno deka se raboti za zografot Nikola Mihajlov od Kru{evo, sin na poznatiot zograf Mihail Anagnost od Samarina (Epir), u~itelot na Di~o zograf.457 Starite freski se prisutni i vo proskomidijalnata konha so pretstavite na Ra|awe (gore) i Oplakuvawe Hristovo (dolu), kako i vo lunetite nad trite vleza na fasadite. Zografot Nikola Mihajlov go ostvaril svojot najgolem potfat vo yidnoto slikarstvo, tokmu vo ovaa kumanovska crkva, kade ja izrabotil i ikonata Isus Hristos vo cel rast so trnov venec na glavata, a se sretnuva i kako avtor na prestolnite ikoni vo crkvata Sv. \or|i vo @egqane, prodolùvaj}i ja tradicijata na tematsko-ikonografskite modeli na ju`nobalkanskite hra-movi, interpretator na temi i modeli od zapadnoevropskata barokna umetnost so ~uvstvo za kolorit, dinamika i kompoziciska skladnost.458

Bogorodica Oranta, oltarska apsida, 1969 godina Vovedenie na Bogorodica, severen yid, naos The Holy Virgin Oran’s, altar apse, year 1969 Presentation of the Holy Virgin, north wal, nave Dene{nite ponovi yidni sliki vo oltarskata apsida, na severniot i ju`niot yid vo nao-sot, se izraboteni po nara~ka na vernicite od 1969 do 1972 godina, potpi{ani od zografot Krste R. Koloski, od Skopje, koj rabotel i vo novata crkva Sv. Troica vo Kumanovo (1968/70), kako i vo crkvata Sv. Dimitrija vo Skopje (1963/73).459 Vo oltarskata apsida e naslikana Bogorodica Orannta so Hristos vo medaljon, flankirana so dva angeli i ~etvorica arhierei pod nea, od svever kon jug: sv. Jovan Zlatoust, sv. Vasilij Veliki, sv. Jakov brat Bo`ji i sv. Grigorij Dvo-eslav, dodeka severno i ju`no od apsidata se naslikani po dvajca evangelisti vo cel rast, Matej i Marko, Luka i Jovan. Na ju`niot yid vo naosot vo prvata zona se zastapeni figuri na svetiteli i svetitelki vo cel rast so naglasena voluminoznost. Od istok kon zapad se naslikani figurite na: sv. Kiril i Metodij, sv. Peto~islenici (sv. Gorazd, sv. Naum Ohridski, sv. Kliment Ohridski na prestol, vo sredinata, do nego sv. Sava Ohridski i sv. Aggelarij), i trojcata pustonoìteli: sv. Prohor P~iwski, sv. Joakim Osogovski i sv. Gavril Lesnovski. Figuralnoto slikarstvo prodolùva na severniot yid vo prvata zona i toa od zapad kon istok so trite svetitelki: sv. Nedela, sv. Bogorodica so Hristos v race i sv. Petka, potoa sv. Alimpie Stolpnik, sv. Kuzman i Damjan, sv. Jovan Krstitel i sv. Spiridon i Nikola. Vo vtorata zona od ju`niot yid se naslikani

457 Tri~kovska J., 2008, 82 - 85; Eadem, 2007, 187 - 188; Krsti} S., 2012b, 14; 458 Tri~kovska J., 2008, 85; Krsti} S., 2012b, 10 – 14; 459 Lakaliska S., 2000, 117 - 120; Pecov I., 2009, 44 - 52, sl 7; Krsti} S., 2012b, 15 ;

153

scenite so Golemite praznici i toa od zapad kon istok so: Ra|awe Hristovo, Kr{tenie, Pre-

obraènie, Tajna ve~era, Raspetie Hristovo, Simnuvawe od krst, Voskresenie i Voznesenie Hristovo, a na severniot yid scenite od ìvotot na sv. Bogorodica, taka {to od zapad kon istok, zapo~nuvaat so Ra|awe na sv. Bogorodica, Vovedenie na malata Bogorodica vo hram, Bla-govesti, Sretenie, So{estvie na sv. Duh (Voznesenie Hristovo), Uspenie na sv. Bogorodica, Pokrov na sv. Bogorodica i Si(te) Sveti.460 Od primeneta umetnost, crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo poseduva bogat crkoven mebel vo dlaboka rezba so aùrna tehnika. Posebno vnimanie privlekuva visokiot i reprezentativen ikonostas izraboten od oreovo drvo vo vtorata polovina na XIX vek, so Golem krst i drakoni na vrvot, kako i carskite dveri vo rezba so pozlata, potoa vladi~kiot prestol, amvonot postaven na eden od stolbovite od severnata kolonada, so rastitelna ornamentika i ptici vo reqef, i celivanieto so baldahin, isto taka vo rezba. Za izvedbata na golemiot ikonostas, vo 1856 godina ikonom Dimitrija ja daril ikonata Bogorodica so Hristos.461 Ne se znae koga to~no bil izra-boten ikonostasot, najverojatno vo {estata ili sedmata decenija na XIX vek, a oddelni negovi delovi, kako {to se carskite dveri i akroterijata na vrvot, Krstot so Raspetieto, visok 2,25 m., kako i vladi~kiot prestol se izraboteni vo 1938/39 godina od kopani~arot Nestor Aleksiev Mir~evski, od Osoj, Debarsko, potomec na Petre Filipov(i})ski - Garkata od mija~kata rez-barska {kola.462 Prvobitno, ovie delovi pripa|ale na crkvata Sv. Konstantin i Elena od Skop-je, no po zemjotresot vo 1963 godina, koja toga{ bila urnata, se doneseni vo ovaa crkva, a ostana-tite delovi vo crkvata Sv. Apostol Petar i Pavle vo Jurumleri, Skopsko.463

Ikonostasot se sostoi od tri horizontalni reda na ikoni. Pogolem del od prestolnite i prazni~ni ikoni se izraboteni od Di~o zograf vo 1857 godina, strani~nite vrata i drugi prazni~ni ikoni od Dimitar Andonov - Papradi{ki vo 1908 godina,464 edna prestolna i nekolku podvi`ni i prazni~ni ikoni od Veno Kostov od Gali~nik vo 1869 godina, i dvete prestolni ikoni, patronskata ikona sv. Nikola i sv. Jovan Prete~a od Haxi Kosta(din) Krstev od Veles (1855). Vo prvata zona se rasporedeni prestolnite ikoni, od sever kon jug: Sv. \or|i go ubiva zmejot, arhangel Mihail vo cel rast, na proskomidijalnata vrata, sv. Spiridon ûdotvorec, sv. Nikola, patronot na crkvata, prikaàn dopojasno kako arhierej so kruna na glavata, sv. Bogo-rodica so Hristos, sledat carskite dveri vo bogata rezba so pozlata, potoa Isus Hristos Vsedrìtel, sv. Jovan Prete~a, Voznesenie na sv. Ilija, arhangel Gavril na |akonikonskata vra-ta i Sv. Dimitrija go ubiva carot Kalojan.465 Vo vtorata zona se nao|aat ikoni na svetite apos-toli, so dimenzii: 68 h 46 h 2,5 sm. izraboteni vo temperna tehnika od Di~o Zograf: Jovan, Luka, Pavle, Simeon Zilot, Vartolomej, Matej, Marko, Andreja Prvozvani, Jakov, Petar, Toma, Hara-lampie, Jovan Rilski i Atanasij Aleksandriski, a vo tretata prazni~ni ikoni so dimenzii: 51 h 42 h 2 sm., izraboteni najverojatno od Veno zograf (?): sv. Antonij i Atanasij, Bogorodica so Hristos, Vovedenie na Bogorodica vo hram, sv. Paraskeva, Isus Hristos, Voznesenie na sv. Ilija, sv. Teodor, sv. Dimitrija, sv. Nikola, sv. Petar i Pavle, i dr.466 Na carskite dveri, koi re~isi celite se vo aùrna rezba so pretstavi na ptici, ìvotni, heruvimi, grozdovi i lisja, se nao|aat i slikani ovalni medaljoni vo sredinata so Blagovesti, arhangel Gavril i sv. Bogorodica, a na dolniot kraj po dvajca arhierei vo cel rast, vrameni so stolb~iwa, severno sv. Grigorij i sv. Jovan Zlatoust, a ju`no sv. Vasilij Veliki i sv. Spiridon, naslikani od Veno zograf. Analogiite moàt da se baraat so dverite na Sv. Bogorodica vo Novo Selo, [tipsko,

460 Krsti} S., 2012b, 15 – 17; 461 Popovska - Korobar V. - Zisovska J., 2000, 6; 462 Nestorovski B. - Nestorovska R., 2002.52; Majkata na Nestor, Elena e vnuka na Petre Filipovski - Garkata, }erka na Stojana, koja pak e }erka na Jovan Filipov(i})ski, roden brat na Petre Garkata. ]ornakov D., 2009a, 107, sl. 38; 463 Nestorovski B. - Nestorovska R., 2002, 129 - 130; Krsti} S., 2012b, 17 - 19; 464 Nikolovski, A., 1984, 95; 465 Evidentirani ikoni ., 1987, 82 - 89; Vasiliev A, 1965, 183; Cvetkovski S., 2007, 212 - 228, sl. 1, 3, 5; 466 Evidentirani ikoni …., 1987, 62 - 89;

154

delo na mija~kata rezbarska {kola.467 Na celivanieto se nao|a prazni~nata dopojasna ikona na sv. Nikola, naslikana isto taka od Veno zograf. Vo 1937/38 godina, D. A. Paparadi{ki naslikal devet celiva{ni ikoni: sv. Spiridon, sv. \or|i, prorok Ilija, sv. Dimitrija, dve ikoni so sv. Nikola, sv. Jovan Prete~a, Isus Hristos, i sv. Bogorodica so Hristos (vo temperna tehnika, gipsen grund vrz daska, so dimenzii 35 h 20 h 2 sm.) so naglasena linija na crte`ot i zatemnet inkarnat, nasproti ~isti koloristi~ki povr{ini na oblekata.468

Prestolni ikoni, ikonostas, detaq, XIX vek

Throne icons, iconostasis, detail, XIX century Na katot e smestena Galerija na ikoni so okolu 80 eksponati, otvorena po povod 2000 godini od hristijanstvoto, na 20 januari 2001 godina. Ikonite glavno poteknuvaat od XIX vek sobereni od pove}e selski crkvi vo Kumanovsko. Najstari eksponati se sedumte prazni~ni ikoni, dverite i krstot od prvobitniot ikonostas na Karpinskiiot manastir od Suv Orah, od 1606 godina, edna ikona na sv. Kiril Aleksandriski i pretolniot krst od drvo reljefno izra-boten so scenite od Golemite praznici, poraben so srebrena ramka, od ovaa kumanovska crkva, od XVIII vek.469 Osven ikoni, iako poretko, na postavkata se izlo`eni srebreni opkovi od evangelija, darohranilnica, vladi~ka mitra, dveri, metalen krst vramen so srebren filigran, i evangelija. Ikonite se raboteni od pove}e zografi: Dimitar Krstev -Di~o Zograf od Treson~e, Debarsko, Veno Kostov od Gali~nik, Zafir Vasilev od Debar (darohranilnica), Josif Radev od Lazaropole, Haxi Kostadin Krstev i Petar Nikolov od Veles, Dimitar Andonov od Papra-di{te, Vele{ko, Nikola Mihajlov od Kru{evo i dr.470 Crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo e tipi~en pretstavnik na Prerodbata vo kumanovskiot kraj i voop{to, vo R. Makedonija.

467 ]ornakov D., 1986, 176, 21; ]ornakov 2009a, 107, sl. 38; Krsti} S., 2012b, 18 - 19; 468 Nikolovski A., 1984, 104; Evidentirani ikoni …, 1987, 86 – 87; 469 Tanevski B., 1989, 96 - 98; Popovska-Korobar V. - Zisovska J., 2000, 31, sl. 25; Krsti} S., 2012b, 23; 470 Korobar V. - Zisovska J., 2000, 4 - 54; Krsti} S., 2012b, 24 – 25;

155

SV. ATANASIJ VO KOKO[IWE Seloto Koko{iwe se nao|a levo od magistralniot pat Kumanovo - Sveti Nikole, odda-le~eno 25 km. od Kumanovo. Spa|a vo op{tina Kumanovo, a dopira do op{tinite Sveti Nikole i Kratovo.471 Vo ova selo, vo Ma~kinska maala se nao|a edinstvenata crkva posvetena na Sv. Ata-nasij. Vo naukata ovaa crkva e sosema nepoznata, neidentifikuvana i neistraèna. Edinstveno, samo ja spomenal Haxi - Vasiqevi} vo 1901 godina i duri podocna Antonie Nikolovski, istra-ùvaj}i go ìvopisot na D. A. Papradi{ki, vo 1983/84 godina.472 Za razlika od drugite selski crkvi, ovaa crkva ne e grobjanska. Se raboti za trokorabna gradba so pravoagolna osnova i po-lukru`na apsida na istok. Apsidata e dekorirana so plitki slepi, izdolèni luneti koi na dolniot kraj se polukru`ni, a na gorniot so trojni arki koi na vrvot zavr{uvaat vo zasek, tipi~ni islamski vlijanija. Vakvi luneti ima pet, taka {to apsidata deluva kako petostrana. Gradena e od pravilni kameni blokovi, denes malterisana. Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi, koj so prese~enite triagolni timpani od zapad i istok deluva kako pokriv na ~etiri vodi. Zapadnata, isto~nata i ju`nata fasada se oìveani so kameni tranzeni od pleterna orna-mentika vo kvadrati.473 Severnata fasada nema otvori. Crkvata ima dva vleza, od zapadnata i od ju`nata strana. Na zapadnata fasada nad vlezot vo lunetata e naslikan patronot na crkvata Sv.

Св. Атанасиј во Кокошиње, 1842 година, jugoзападна фасада Isto~na fasada St. Athanasius in Kokoshinje, year 1842, south - west facade East facade Atanasij vo tehnika na mozaik od 2002 godina, od Sre}ko Andonovski - êlik, koga se napraveni poslednite intervencii na arhitekturata od strana na lokalnoto naselenie. Severno i ju`no od lunetata se nao|aat po tri mali kameni rozeti, izraboteni vo plitok reqef. Vo kameniot lak nad zapadniot vlez e vreàna godinata na obnovata na crkvata, 1842 {to ukaùva na faktot deka ovaa crkva bila gradena vo otomanskiot period najverojatno vo XVII vek za {to svedo~at orien-talnite (turski i ermenski) elementi, stalaktitnite arki na apsidata i reljefnite medaljoni so fistonesti venci vrameni vo ramka so islamski lak, kako i kamenite tranzeni na otvorite so geometriska pleterna ornamentika. Ovde, doa|a do me{awe na orientalnite so zapadnite barokni vlijanija. Identi~ni medaljoni vo plitok reqef se nao|aat nad arkadite od zapadniot

471 Panov M., 1998, 154 ; 472 Haxi -VasiqeviÊ J., 1901, 259; Nikolovski A., 1984, 325; 473 Krsti} S., 2010a, 29, sl. 79;

156

trem na crkvata Sv. Jovan vo Kratovo od 1836 godina.474 Odnatre, trite korabi se zasvedeni so polukruèn svod. Podot e od {iroki kameni plo~i, pod nivoto na zemjata. Debelinata na yido-vite iznesuva 97 sm. Gore, nad ~etirite stolbovi vo naosot se nao|aat rombovidni otvori, kakvi {to se sretnuvaat vo crkvata Sv. Petka vo Ru|ince. Na zapadnata strana ima tesni drveni skali, koi vodat za malata galerija na kat, dodadena vo periodot na Prerodbata, so obnovuvawe na crkvata vo 1842 godina. Re~isi celiot prostor na crkvata e naslikan so freski. Zastapeni se sceni od Golemite praznici, sveti vojnici i pustonoìteli, no i sceni od Stariot zavet. Vo scenite se prisutni i lu|e od sekojdnevniot ìvot so elementi na narodnata nosija, lu|e od orientalniot svet so ~almi na glavata, edna novina koja se pojavuva vo periodot na Prerodbata vo Makedonija. Avto-ri na ova yidno slikarstvo se zografite Dimitar Andonov - Papradi{ki i Petar Nikolov od Veles, koi gi ostavile svoite potpisi na crkovnoslovenski jazik na severniot yid vo naosot do ikonostasot kaj kompozicijata Sv. \or|i go ubiva zmejot, pod kopitata na zadnite noze na kowot i vo oltarskata apsida, pod Bogorodica [ir{aja Nebesa (30 maj 1886). Kako vo K’{awe, @ivewe i Vince, i ovde scenite se slikani so naglasena voluminoznost. Za razlika od drugite crkvi od ovoj period, ovdeka stolbovite se celosno naslikani so grozdovi, lozi i ptici, koi go simbo-

Bogorodica [ir{aja Nebes, oltarska apsida Sv. Vasilij Veliki, oltarska apsida Mother of God Wider then the Sky, altar apse St. Basil the Great, altar apse

liziraat rajot. Isto taka se ukraseni i volutite pod lacite odozdola, pome|u stolbovite so niza od kvadrati vo razli~ni boi, zelena, crvena, portokalova i sina. Vakva niza od boeni kvadrati se zabeleùva i nad centralnata apsida vo crkvata Sv. Nikola vo K’{awe.

Na isto~niot yid, vo oltarskata apsida, e naslikana Bogorodica [ir{aja Nebes, so kruna na glavata, flankirana so dva heruvimi, a nad nea se nao|a Deisisna kompozicija na nevo-obi~aeno mesto, koja otsekoga{ se slikala na severniot yid na naosot, do ikonostasot. Iden-ti~na pretstava, na isto mesto, se nao|a i vo crkvata Sv. Ilija vo @ivewe. Najgore, nad Deisis, vo temeto se naslikani sceni od Vsjakoe dihanie, sonce vo sredinata, flankirano so dva angeli, sli~no kako vo oltarot na Sv. Nikola vo Vince. Pod Bogorodica [ir{aja Nebesa se naslikani ~etiri dopojasni arhierei so kruni na glavata oble~eni vo rasko{na arhierejska obleka, od sever kon jug: sv. Vasilij, sv. Grigorij, sv. Jovan i sv. Nikola. Ovie freski gi naslikal D. Ando-nov, i se analogni so freskite vo apsidata na crkvata Sv. Joakim Osogovski vo Kriva Palanka,

474 Haxieva - Aleksievska J. - Kasapova E., 2001, 37; Krsti} S., 2008, 149 - 150;

157

od 1885 godina.475 Severno i ju`no od oltarskata apsida se naslikani figuri na svetiteli od zografot Petar Nikolov, koj se potpi{al vo |akonikonskata konha, do figurata na arhi|akon Stefan (20 juni 1889). Nad ovaa konha e naslikana starozavetnata scena Sv. Sava mu gi predava desette Bo`ji zapovedi na Mojsej. Vo proskomidijalnata konha e naslikana polugola figura vo re~isi cel rast, na Isus Hristos @rtvenik, so trnov venec na glavata i race vkrs-teni na pojasot, kako stoi vo ovalen `rtvenik, a nozete mu se pokrieni so krv. Vakvi sceni se sretnuvaat vo K’{awe i Kolicko. Severno od konhata e naslikana cela figura vo frontalna poza na arhangel Gavril so kopje v race. Nad ovaa konha se naslikani tri starozavetni mom~iwa vo cel rast, vo ogneni plameni jazici: Ananij, Azarij i Misaij. Na severniot yid vo oltarot, vo prvata zona se naslikani celi figuri na sv. Arhangel i sv. Zaharij so otvoren svitok, vo stoe~ki stav svrteni eden kon drug, a pome|u niv se nao|a oltar so putiri i krstovi, se raboti za scenata Svetiot angel go objavuva na sv. Zaharij ra|aweto na Jovan Prete~a, od ciklusot na praznici so sv. Jovan Prete~a, a nad nea vo vtorata zona e naslikana starozavetnata scena Avramova `rtva. Kako pandani na ovie sceni, na ju`niot yid vo oltarot vo prvata zona e naslikana sce-nata Vizija na sv. Petar Aleksandriski, a vo vtorata zona, scena od ûdata Hristovi, Hristos go isceluva slepiot. Na severniot yid od centralniot korab, vo oltarot, nad stolbovite e naslikan prorok Osija vo cel rast, opkruèn so arhitektonski objekti, pandan na prorok Varuh, na sprotivniot juèn yid. Na ju`niot yid vo naosot, od istok kon zapad vo prvata zona e naslikana scenata Sv. Dimitrija na kow go ubiva bugarskiot car Kalojan (do ikonostasot), pandan na sv. \or|i od severniot yid, potoa prodolùva so dopojasni pretstavi na sv. Nikola, sv. Haralampie i sv. Trifun so trnorez vo rakata, gradinarski atribut.476 Ovoj atribut na sv. Trifun se sretnuva i vo crkvata Sv. Nikola vo K’{awe, a od postaroto slikarstvo se sretnuva vo manastirot Kar-pino, od XVI vek. Pa|a v o~i prisustvoto na sceni od sekojdnevniot ìvot na naselenieto na ova podnebje, kombinirani so voobi~aenite hristijanski temi od Noviot zavet. Vo prodolènie se nao|a edna interesna scena, koja zasega ne e naslikana vo nitu edna kumanovska crkva, a e karakteristi~na za XIX vek. Se raboti za scenata Ispovedanie, kako del od ikonografskata tema: Pravedno i gre{no ispoveduvawe. Prikaàna e edna prostorija, kade na levata strana duhovnikot e sednat na stolica, so mitra na glavata oble~en vo arhierejska ode`da so epitrahil ukrasen so krstovi, koj drì otvoreno evangelie vo ednata raka. Zad nego, na yidot e zaka~ena ikona na Isus Hristos, so kandilo, a pred nego stoi edno mlado mom~e vo narodna nosija, oble~eno vo kratki ~ak{iri opto~eni so gajtan, pleteni volneni ~orapi ornamentirani na dolniot kraj, kla{neno ele~e i mintan, so dvete race skrsteni na gradite. Zad mom~eto, na desnata strana sednati na edna klupa, ~ekaat red, maì i èni od sekojdnevniot ìvot, oble~eni isto taka vo narodna nosija, vo mintani, ~ak{iri, kratki kla{neni eleci, pleteni ~orapi i ~almi na glavata, a ènite vo anterii, zabradeni so {amii vo kotorska nosija (Ov~epolska), tipi~na za lokalnoto naselenie. Vo ovaa tolpa lu|e, zad niv stoi angelot hranitel so taèn izraz, a pogore ima u{te eden angel so otvoren svitok koj so prst pokaùva kon sve{tenoto lice, duhovnikot. Na sredinata, zad angelot so svitok, ima edno mom~e vo narodna nosija, vo zaminuvawe, a do nego |avol so otvoren svitok. Ovaa scena, koja se sretnuva pod pove}e imiwa: Svetata tajna, îsta ispoved, Celosna ispoved, Alegorija na ispoveduvawe, i Ispoveduvawe

kaj duhovnikot, zografite od XIX vek ja preto~ile vo slika na ispoveduvawe, pokajuvawe ili pomiruvawe. Toa e ~in koga vernikot so ispovedta gi priznava grevovite pred Boga vo prisustvo na sve{tenik koj sluì kako duhoven voda~ i ispovednik, i e ovlasten da pobara pro{ka za vernikot, kako i da predloì kazna. Na makedonskite zografi kako obrazec za slikawe na Svetata ispoved im posluìle Erminiite na Dimitar Krstev(i}) - Di~o zograf od Treson~e, od 1835 -1839 godina i na \or|i Donev(i}) od Gari, Debarsko, od 1885 godina. Ovaa ikonografska tema najrano se sretnuva vo crkvata Sv. Luka vo Rilskiot manastir, R. Bugarija, vo 1799 godina

475 Nikolovski A., 1984, 55; 476 Gabeli} S., 2004, 119 - 120;

158

od samokovskiot zograf Hristo Dimitrov.477 Kaj nas vo Makedonija, najbliski analogii ima so freskata na zapadniot yid vo crkvata Sv. Nikola vo Tearce, Tetovsko, od zografot Jakov Radev(i}) od Lazaropole, od 60 - tite godini na XIX vek (kade {to mom~eto e prikaàno so mija~ka narodna nosija, {to ne e slu~aj vo drugite crkvi), so freskata na ju`niot yid vo crkvata Sv. Nikola vo Rankovce, Krivopalane~ko, od 1885 godina, naslikana od zografot Avram Di~ov od Treson~e, Debarsko, sin na Di~o Zograf, i so freskata vo crkvata Sv. Nikola vo âni{te, Mariovo, od 1882 godina, izrabotena od zografi od kru{evska tajfa. Vakvi sceni, so izmeneta varijanta ima naslikano i vo Rilskiot manastir vo crkvata Pokrov na Bogorodica od zografot Toma Vi{anov, vo 1811 godina; vo svetogorskiot manastir Zograf vo narteksot na crkvata Sv. Georgi, od zografot Mitrofan vo 1817 godina; na zapadnata fasada vo manastirot Jovan Bigorski, vo 1871 godina, od zografot Vasilij K. Ginovski; vo narteksot na Sv. Pantelejmon vo Pantelej, Ko~ansko, vo 1872 godina, od samokovskiot zograf Zaharij Dospevski; vo narteksot na Sv. \or|i vo Bawani, od 1847 godina od Di~o Zograf; vo Sv. Dimitrija vo Bitola, od 1839/46 godina od \or|i Zograf i negoviot sin Emanuil od Selica, Kostursko; vo Sv. Petka vo Malovi{ta, Bitolsko, od 1858 godina od zografite Konstantin i Dimitar Atanasovi od Magarevo; vo Sv. Ilija vo Melnica, Vele{ko, od 1881, i vo Sv. Petka vo Be{i{te, Mariovsko, od 1884 godina, od Avram Di~ov, koj rabotel spored obrazecot na negoviot tatko; kako i so kni`nite ikoni od Rilskiot manastir, a nekoi od niv bile distribuirani vo Sv. Arhangel vo Berovo, od 1839/40 godina, od arhimandritot Haxi Isaija.478

Vo vtorata zona, od istok kon zapad se naslikani scenite: Hristovoto isceluvawe na slepiot (do ikonostasot), Preobraènie Hristovo (vo naosot) i Voznesenie na sv. Ilija, na mo{ne golema povr{ina, do svodot, kade sv. Ilija na ognena ko~ija se voznesuva na neboto, a dolu e naslikan prorok Esej. Do drvenite skali za Galerijata na kat, vedna{ do ju`niot vlez, zapadno se naslikani dve celi figuri na: sv. Onufrij (na krajot od ju`niot yid) i sv. Petar (na po~e-tokot od zapadniot yid), prikaàni kako starci so bela brada.

Na zapadniot yid vo narteksot, severno od vlezot pod Galerijata na kat, vo prvata zona se naslikani dve sceni povrzani so Ispoveduvaweto kaj duhovnikot (na ju`niot yid), no, spro-tivno na hristijanskite veruvawa, kade lu|eto ne odat na ispoveduvawe kaj sve{teni lica, tuku kaj baja~ki i sotoni. Vo prvata scena e prikaàno ârodanie (Baewe), so dva |avoli (sotoni) naslikani kako ~ove~ki figuri so opa{, krilja i rogovi na glavata, i dve mladi èni so dve deca oble~eni vo makedonska narodna nosija, ènite zabradeni so {amii, vo dolgi eleci - anterii i skutini, a ma{koto dete, so ~alma na glavata. Edna od ènite sedi i drì ~inija v race, pod ~inijata stojat dvete deca dodeka sotonata go izveduva ~inot na ârodanie, a drugata èna stoi od desnata strana na decata, so òlt |erdan okolu vratot. Se zabeleùva griàta na zografot za detalite vo slikarstvoto. Vedna{ do ârodanie, sleduva vtorata kompozicija, Ispovedawe kaj sotonata pred da odat vo pekolot, sostavena od pet dela: Sotonata udira pe~at, Poklonenie na gre{nite, Patuvawe kaj baja~kata, Rasplakaniot Angel Bo`ji, i Blud-niot sin, naslikan na po~etokot od severniot yid. I ovde se prisutni |avolite, vpregnata dvokolka so dva vola, vo koja se vozat dve mladi èni oble~eni vo makedonska narodna nosija i eden ma` so ~alma na glavata, koi patuvaat kon baja~kata. Vo prodolènie na severniot yid prodolùva pettiot del od kompozicijata so eden car, koj vo levata raka drì cvet, a vo desnata granka, ka~en na ~uden kow so ~etiri grivi, so o~i i rogovi pome|u niv, lavji noze i zadebelen opa{ na vrvot, na koj e postavena maketa so ograden dvor (simbol na propa|aweto na edno od ~etirite paganski carstva), a pod nego e pretstavata na Bludniot sin, gol, kako java ku~e so rogovi i ~ove~ki lik so brada (simbol na Pekolot). Ova se didakti~ki tematski edinici koi go

477 ôkrevska - Filip J., 2009, 219 - 230; Spored nekolku Damaskini, vo Bugarija, od vtorata polovina na XVIII vek, postoi prepis od Josif Bradati koj svedo~i za nepo~ituvaweto na verskite normi kaj hristi-janite, vo koi se naveduva deka ne odat na ispoveduvawe, tuku veruvaat vo baja~ki. Spored vostanovenata ikonografska tema od Di~ovata erminija, vo gorniot del na scenata, do |avolot, treba da bide naslikan svetitelot sv. Andrej \urodivi, koj drì otvoren svitok i e vo postojana borba so demonite, a poznato e deka uspeal eden gre{en monah (srebroqubec) da go natera da se ispoveda i da se otkaè od bogatstvoto. 478 Ibid, 223 - 228; Čokrevska – Filip J., 2011, 431 - 440 , fig. 5, fig. 8 ;

159

najavuvaat Vtoroto doa|awe na Hristos i Stra{niot sud, odnosno Pekolot.479 Severniot yid vo narteksot, prodolùva so scenite od pekolnite maki na gre{nicite. Na dvanaeset poedi-ne~ni sceni, vo dva reda od po {est kvadratni poliwa, e naslikana edna cela galerija na prestapnici od najrazli~en vid, izma~uvani so temni i ve~ni maki vo pekolen ogan. Vsu{nost, toa se pretstavi na goli ma{ki figuri vrzani za racete ili nozete so jaè ili okovi, ma~eni vo plameni jazici: vodeni~ari, zemjodelci, razbojnici, {piuni, ubijci, piromani, predavnici, bludnici, vol{ebnici, klevetnici, izmamnici, prequbnici, laòvi, baja~i, itn. Ovie sceni se retki, i osven ovde, gi nema naslikano vo nitu edna druga kumanovska crkva. Vakva galerija od gre{nici vo malku poizmeneta varijanta se sretnuva na ju`niot yid vo crkvata Sv. Nikola vo Rankovce, Krivopalane~ko, od 1885 godina, izrabotena od Avram Di~ov, vedna{ do Ispovedu-vaweto kaj duhovnikot.480 Vo prodolènie na ovie sceni, od zapad kon istok, vo naosot se naslikani del od scenite na Golemite praznici: Uspenie na sv. Bogorodica, Voznesenie Hristo-

Patuvawe kaj baja~kata, zapaden yid, narteks, detaq Traveling to the Sorcerer, west wall, narthex

vo i Sv. \or|i na kow go ubiva zmejot (do ikonostasot), dodeka vo vtorata zona se prikaàni scenite: Simnuvawe od krst, Neveruvaweto na apostol Toma i Razgovorot na Isus Hristos so Samarjankata pokraj bunarot, a vo tretata zona nad ovie sceni se naslikani Raspetie i Voskresenie Hristovo. Na katot, vo centralniot korab se naslikani novozavetni sceni od Golemite praznici i Stradawata Hristovi. Na zapadniot yid e scenata Sv. Elisaveta i mladiot sv. Jovan se krijat vo edna pe{tera, poradi naredbata na car Irod za ubivawe na mladencite. Na ju`niot yid vo centralniot korab od istok kon zapad, na svodot se naslikani scenite: Blagovesti,

Ra|awe Hristovo, Patuvawe na trojcata kralevi, Gnevot na car Irod, i zavr{uva na zapad so Ubivawe na mladencite (Kolede), odnosno kole` na novorodenite ma{ki deca vo Vitleem. Na severniot yid na svodot, od zapad kon istok se redat scenite: Begstvo vo Egipet, Obrezanie Hristovo, Sretenie, i Kr{tevawe Hristovo (vo oltarot). Na svodot, od istok kon zapad vo

479 Petkovi¢ S., 1965, 77; - Ermini®, 1868, 219 - 220; Posle sudeweto na Hristos, zlite i nemilosrdni demoni gi frlaat gre{incite vo podzemen svet, vo razni bezdni, vrzani so èlezni okovi, kade {to gi ~eka potpolna temnica, nerazre{livo vrzano jaè, te{ki kameni plo~i okolu vratot, {kripewe na zabi, gi jadat neumorni crvi, i nezgasnat ogan, za da se ma~at ve~no i da se kaznuvaat. 480 ôkrevska - Filip J., 2009, 227;

160

centralniot korab se naslikani: otec sv. Sava (Bog - tatko) vo oltarot, sv. Duh (gulab) flan-kiran so ~etiri heruvimi (Bog - duh), Isus Hristos Vsedrìtel (Bog - sin), vo sredinata na naosot, Majka Bo`ja, so kruna na glavata, ili Bogorodica Carica Nebesna, vo golem kruèn oblak, i zavr{uva vo temeto na zapadnata strana so Budno oko (oko vo triagolna pretstava, so zraci) i dvajca dopojasni angeli zad ispi{anata poraka: Veli~ite du{a moja Gospodna. Zna~i, tuka na svodot se naslikani personifikaciite na svetoto Trojstvo (Bog - tatko, Bog - sin, i Bog - duh). Svodovite i yidovite na katot vo ju`niot i severniot korab se bez freski, i celosno malterisani.

Vo centralniot korab, na ju`niot yid, nad jugoisto~niot stolb vo medaljon e naslikan apostolot sv. Pavle vo ovalen medaljon, a kon svodot, se naslikani dvajca evangelisti, sv. Jovan so negoviot atribut, orel, isto~no, a sv. Marko, so lav, zapadno. Isto~no od sv. Jovan e naslikan prorok Isaija. Kako pandani na ovie dvajca evangelisti nad severoisto~niot stolb se naslikani sv. Luka so tele, i sv. Matej so angel, a pod niv, vo medaljon, apostolot sv. Petar. Zapadno od sv. Matej e naslikan prorok Eremija. Vo ju`niot korab, na severniot yid, nad stolbovite, se naslikani starozavetni proroci vo medaljoni, od istok kon zapad: Lot (vo oltarot), potoa Hristofor i Amos (vo naosot). Na ju`niot yid, vo isto~niot prozorec, od stranite se naslikani dopojasija na pustonoìtelite, sv. Jovan Rilski na isto~na strana i sv. Prohor P~iwski, na zapadna strana, dodeka na gornata strana e naslikano Budnoto oko. Vo severniot korab, na ju`niot yid nad lakot i stolbovite, na svodot, od istok kon zapad se naslikani svetite stol-pnici: Simeon Stolpnik, Simeon Divnogorac i Danil Stolpnik.

Pove}eto kompozicii gi naslikal Petar Nikolov, a na Dimitar Andonov - Papradi{ki mu pripa|aat kompoziciite vo apsidata, Bogorodica [ir{aja Nebesa so arhiereite pod nea, sv. Vasilij Veliki, sv. Jovan Zlatoust, sv. Nikola i sv. Grigorij Bogoslov, Deisis nad apsidata, i na severniot yid vo oltarot, starozavetnata scena Avramova `rtva vo vtorata zona, i pod nea vo prvata zona, Sv. Arhangel so sv. Josif; na severniot yid Sv. \or|i go ubiva zmejot; vo central-niot korab na severnata strana Begstvo vo Egipet; na zapadniot yid na katot, Sv. Elisaveta i sv. Jovan, i na svodot: otec sv. Sava, sv. Duh, Isus Hristos Vsedrìtel i sv. Bogorodica so Hris-tos; nekolku figuri od Obrezanie Hristovo na svodot vo centralniot korab; i ârodanie, na zapadniot yid na narteksot. 481

Crkvata Sv. Atanasij ima visok drven ikonostas so ubavi carski dveri vo rezba so pozlata (131 h 45 sm.), od isto vreme so ìvopisot (1886). Ikonostasot se sostoi od tri hori-zontalni reda na ikoni so carski dveri na dnoto, i Golem krst na vrvot so slikano Raspetie, kako i drakoni vo podno`jeto na krstot. Na ikonostasot vo prvata zona, od sever kon jug, se redat: arhangel Mihail, vo cel rast, na proskomidijalnata vrata (196 h 71 sm.), dopojasniot lik na patronot na crkvata sv. Atanasij (93 h 60 sm.), Bogorodica Odigitrija, levo od dverite, potoa Isus Hristos Vsedrìtel, sv. Jovan Prete~a, i arhangel Gavril, vo cel rast, na |akonikonskata vrata, desno od dverite. Carskite dveri se vo rezba so pozlata od rastitelni motivi, ptici i ìvotni, najgore se nao|aat minijaturnite figuri na sv. Bogorodica (levo) i sv. arhangel Gav-ril (desno) od dvodelnata kompozicija Blagovesti, zasega edinstveni figuri izraboteni vo rezba so pozlata vo Kumanovsko. Figurite na Bogorodica i arhangel Gavril se flankirani so figuri na lav (levo) i elen (desno), i dva orli na kraevite, a pod niv se nao|aat drakoni so zmisko telo, od ~ii usta izleguvaat razlisteni granki so lisja i cvetovi, koi prodolùvaat kon vrvot na dverite i zavr{uvaat so orlovski glavi i klun, vo grifoni. Na gorniot kraj dverite se porabeni so pupki od krinov cvet, koi na severnata strana nedostasuvaat. Nedostasuva i maliot krst na vrvot od dverite. Na sredinata od dverite ima floralna dekorativa niza, razigrana so pretstavi na dva serafimi (po eden na obete krila). Pod niv, vo horizontalen friz, aùrno se izraboteni ~etiri ptici (orli) so ra{ireni krilja, simetri~no rasporedeni, po dve na obete krila. Najdolu, na dnoto od dverite se edinstvenite naslikani minijaturni figuri vo cel rast, po edna na obete krila, sv. Vasilij (levo), i sv. Grigorij (desno), vo neobi~ni ramki koi na vrvot zavr{uvaat vo islamski lak, odozgora za{titeni so po dve ptici, isto taka vo rezba so poz-

481 Nikolovski A., 1984, 325;

161

lata.482 Ovie dveri se edni od najubavite dveri vo rezba, pokraj dverite vo crkvite Sv. Ilija vo @ivewe i Sv. Nikola vo Kumanovo, od periodot na Prerodbata vo R. Makedonija. Najbliski analogii nao|ame so dverite vo crkvata Sv. Joakim Osogovski, delo na mija~kata rezbarska {kola.483 Nad dverite se nao|a ikona na platno so pretstava na Isus Hristos @ivotonosen leb (@ivotodavec) ili Katapetazma (109 h 92 sm.), kade {to Hristos e naslikan do pod pojas, vo putir, flankiran so po dva heruvimi, oble~en vo bledoportokalov hiton, na rakavite i okolu vratot poraben so zlatni traki, i sivkastosin himation, koj so dvete race potkrenati nagore blagoslovuva, izrabotena od D. A. Papradi{ki, analogna so podvi`nata ikona vo Sv. Nikola vo Ora{ac, izrabotena od Josif Radev (1898).

Pome|u prestolnite i prazni~nite ikoni, epistilot e naslikan so horizontalna niza od vinova loza, a pome|u ikonite vo gornite zoni dominira vertikalno naglasena cvetna ornamen-tika vo pove}e boi. Prazni~nite minijaturni ikoni (38 h 28 sm.) na svetite apostoli: Toma, Vartolomej, Marko, Andreja, Luka, Pavle, Petar, Matej, Jovan, Simeon, Jakov i Filip, potoa, Isus Hristos, sv. Bogorodica so Hristos, sv. Jovan Prete~a, sv. Simeon Stolpnik, sv. Atanasij, sv. Haralampij, Sv. Troica, sv. Nedela, sv. Dimitrija, sv. Ubrus, i Vovedenie Bogorodi~ino, se rasporedni vo vtorata (petnaeset), i vo tretata zona (sedum). Ikonite, isto kako i ìvopisot, se izraboteni od Dimitrija (Dime) Andonov - Papradi{ki vo 1886 godina, i od Petar Nikolov vo 1889 godina.484

Ikonostas Sv. Jovan, prestolna ikona Iconostasis St. John the Baptist, throne icon Golemiot krst, na vrvot od ikonostasot (166 h 164 sm.) so re~isi ednakvi trolistni kraci,

e naslikan so Raspetie Hristovo i so atributite na evangelistite (angel, tele, lav i orel) vo kracite. Krstot e ukrasen so reljefno izraboteni, pozlateni palmetni listovi. Vo podno`jeto na Krstot se nao|aat dva drakoni, isto taka so pozlata, vo ogledalna poza, so glavite svrteni kon yidovite, a pome|u niv, vo kruèn medaljon e naslikana mrtove~ka glava so vkrsteni koski, simbol na pobedata na hristijanstvoto. Drakonite, vo ustata dràt pravoagolni ripidi, nas-likani so minijaturni figuri na sv. Bogorodica (levo) i sv. Jovan Bogoslov (desno). Levo i desno od drakonite se nao|aat akroterii vo aùrna rezba so floralni motivi i so po edna ptica (orel), na kraevite. Vakvi akroterii se sretnuvaat na ikonostasot na crkvata Sv. Nikola vo

482 Andrei} V., 2009, 85, sl. 5; 483 ]ornakov, 1986, 234, sl. 20; 484 Evidentirani ikoni …, 1987, 55 - 59;

162

Kumanovo. Osven ikonostas, crkvata poseduva ednostaven drven vladi~ki prestol i niza od drve-ni potpira~i za race, nameneti za vernicite, na severniot i ju`niot yid.

Osobeno vnimanie privlekuva i edna podvi`na kni`na, vramena grafi~ka ikona od nepoznat avtor, so pretstava na Deisis so sveti arhangeli i vojnici (36,5 h 25,5). Vo sredinata e prikaàn Hristos Car nad carevi, sednat na prestol, flankiran so sv. Bogorodica (levo) i sv. Jovan Prete~a (desno), zad Bogorodica se nao|a arhangel Gavril, a zad sv. Jovan, arhangel Miha-il, zad niv sveti voini, po eden od dvete strani, \or|i i Dimitrija, a na vrvot Hristos Starec na denovite (Bog - tatko), pod nego sv. Duh (gulab), kako del od Sv. Trojstvo. Vakva identi~na grafi~ka ikona poseduva prilepskata muzejska zbirka, pe~atena vo pe~atnicata Antonio

Bartoli vo Venecija, koja datira od sredinata na XIX vek. Grafi~ki kni`ni ikoni se sret-nuvaat vo manastirot Zabel so ciklus na serii od sv. Bogorodica Odigitrija, mo{ne o{tetena, i Site sveti vo Sv. Troica vo êtirce, analogna so ikonata od prilepskata muzejska zbirka (Hor na Site sveti) od 1844 godina od Sveta Gora, od avtorot Kiril monah 485 Vo celina gledano, ovoj hristijanski hram pretstavuva vreden spomenik na kulturata karakteristi~en za dva zna~ajni periodi od razvojot na istorijata na umetnosta vo Makedonija. Izgradbata na ovaa crkva se vrzuva za otomanskiot period, za XVIII vek, a nejzinata obnova, dogradbata na Galerijata na kat, yidnoto slikarstvo i ikonopisot se vrzuvaat isklu~ivo za periodot na Prerodbata, kako i pove}eto crkvi vo Makedonija vo XIX vek.

SV. NIKOLA VO K'[AWE Seloto K’{awe se nao|a na ju`niot del od op{tina Kumanovo, na levata strana od magis-tralniot pat Kumanovo - Sveti Nikole. Od gradot Kumanovo e oddale~eno 26 km. i gravitira kon Ov~epolieto.486 Crkvata Sv. Nikola se nao|a do selskite grobi{ta, vo maalata Vilipovi.487 Spa|a vo grupata spomenici, koi se nedovolno poznati i istraèni vo naukata. Taa e mala, no visoka ednokorabna gradba so {estostrana apsida na istok. Gradena e od obraboteni kameni blokovi so òltenikava i zagasito violetova boja, vo 1884 godina. Godinata na izgradbata e vreàna na eden kamen na zapadnata fasada. Crkvata e pokriena so dvosliven pokriv od }erami-

Св. Никола во К’шање, pogled od jugozapad, 1884 godina St. Nicholas in K’shanje, view from south - west, year 1884 485 Aleksoska S., 2006, 33, kat. 27; 13 – 14, kat. 7 - 8; 22, kat. 16; 486 Panov M., 1998, 171; 487 Spored informatorot Stamen Arsovski od K’{awe, od 30 noemvri 2010 godina, roden 1932 godina;

163

di, koj na zapadnata i isto~nata strana e prese~en so triagolni timpani i deluva kako ~etvo-rosliven pokriv, isto kako crkvata Sv. Atanasij vo Koko{iwe. Od ju`nata strana ima otvoren mo{ne ednostaven trem, potpren na drveni gredi, a od zapad odvoen pokrien narteks. Na zapad-nata fasada, nad vlezot vo lunetata e naslikan dopojasno patronot na crkvata Sv. Nikola, a nad lunetata, pod zabatot se nao|a kamena tranzena od geometriski formi. Na ju`nata fasada ima dva pravoagolni otvori odozgora ukraseni so kameni arki i krst od tesni tuli vo sredinata na timpanonite. Otvorite se za{titeni so èlezni tranzeni. Ovde, na kraevite na yidovite se sretnuva i kamena dekoracija od zoomorfni i antropomorfni pretstavi.488 Isto~nata fasada e razbiena isto taka so kamena tranzena od geometriski formi, nad apsidata. Na severnata fasada e vidliva kamena dekoracija od {estolistna tranzena na otvorot na koja nedostasuvaat dva lista, a nad nea kamena arka ~ij timpanon e ukrasen so keramoplasti~na dekoracija. Vakva iden-ti~na tranzena se nao|a na isto~nata fasada, pod zabatot na crkvata Sv. Jovan vo Kratovo.489 Odnatre, crkvata e zasvedena so polukruèn svod, a podot e od {iroki ~etvrtesti kameni plo~i, pod nivoto na zemjata od 0,53 sm. i preku dve skali od ju`niot vlez se vleguva vo crkvata.

Hristos @rtvenik, proskomidijalna ni{a Freski na juèn yid, oltar Christ Sacrifice, anaphora’s conch Frescoes on the south wall, altar Yidnoto slikarstvo poteknuva od avgust 1888 godina, od zografot Petar Nikolov, koj se potpi{al vo oltarskata apsida. Glavno, se naslikani sceni od Golemite praznici, nekolku starozavetni sceni, kako i nekolku figuri na svetiteli i srpski vladeteli. Vo oltarskata apsida e pretstavata na Bogorodica [ir{aja Nebes, pod nea ~etiri liturgi~ari, do pojas, sv. Vasilij, sv. Jovan Zlatoust, severno i sv. Grigorij i sv. Atanasij, ju`no. Apsidalnata konha e vramena so niza od boeni kvadrati vo zelena, portokalova, sina i crvena boja, analogna so crkvata Sv. Atanasij vo Koko{iwe. Nad Bogorodica [ir{aja Nebesa e naslikan Agnec Bo`ji,

kade Hristos e pretstaven kako dete - `rtva, flankiran so dopojasnite likovi na sv. Petar i Isus Hristos od kompozicijata Vizija na Petar Aleksandriski, a nad Agnecot, najgore vo te-meto, e naslikana Sv. Troica. Vo proskomidijalnata konha e naslikana figura na polugol i mlad, Isus Hristos @rtvenik, koj stoi vo ovalen `rtvenik, so trnov venec na glavata, i race vkrsteni na gradite, a me|u niv drì kopje. Najbliski analogii ima so freskata vo Sv. Nikola

488 Krsti} S., 2010a, 29, sl. 80; 489 Haxieva-Aleksievska J. - Kasapova E., 2001, 44 - 46; Krsti} S., 2008, 149;

164

vo Kolicko, so taa razlika {to tamu Hristos stoi vo putir so vkrsteni i vrzani race na pojasot, izrabotena od Haxi Kostadin zograf od Veles vo 1872 godina. Tipot na Isus Hristos @rtvenik, so trnov venec na glavata, i kopje pome|u vkrstenite race na pojasot, ili Hristos odi kon volno stradawe, se sretnuva na ikonata vo crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo, izrabotena od zografot Nikola Mihajlov od Kru{evo, vo sredinata na XIX vek, izloèna vo Galerijata na ikoni, so taa razlika {to tamu Hristos e oble~en vo dolg crven himation.490 Vakvite pretstavi na Hristos vo oltarskite ni{i, se ~esti vo Prerodbata. Ju`niot yid vo oltarot e naslikan so starozavetni sceni, vo prvata zona e naslikano dopodpojasieto na dedo Adam, prikaàn so bela brada i dolga bela kosa, vrz prsten od sivi oblaci, a nad nego, vo vtorata zona kon svodot, scenata, Mojsej gi prima Desette Bo`ji zapovedi, od otecot sv. Sava (Savaot).

Na ju`niot yid vo naosot, od istok kon zapad, vo prvata zona, e naslikana scenata, Sv. Dimitrija na kow go ubiva bugarskiot car Kalojan, a do nea, vo vtorata zona, Sv. arhangel Mihail so me~ mu ja odzema du{ata na bogatiot. Pod nozete na arhangel Mihail, na dnoto, vo leviot agol se naslikani dopojasija na ma` i èna vo sekojdnevna narodna nosija, maòt so ~alma na glava, naslikan po horizontala, a ènata zabradena so {amija, naslikana vertikalno, olicetvorenie na siromavite, a desno od ènata se nao|a cela figura na sotonata, simboli~no prikaàna du{ata na bogatiot, koja mu ja vadi arhangel Mihail. Nad vlezot, vo vtorata zona e naslikana figura so natprirodna golemina na srpskiot kral Milutin, vo rasko{na obleka, so kruna na glavata. Slikaweto na srpskite visoki kralski dostoinstvenici, e ~esta pojava vo crkovnite spomenici vo Makedonija od XIX vek, koi se povrzuvaat so politi~kite priliki i relacii so kneèvstvoto Srbija, no i kako izraz na barawe na nara~atelite. Kako obrazec, na zografite im sluèla vtorata erminija na Di~o zograf, koja gi sodrèla spisite za Starite

srpski kralevi i carevi, pozajmeni od Stematografijata na Hristifor @efarovi~ od 1741 godina.491 Vo tretata zona na svodot, od istok kon zapad se naslikani: evangelist Luka so negoviot atribut, tele, vo golem ovalen medaljon, Ra|awe Hristovo, Patuvawe na trojcata kralevi, i vtoriot ovalen medaljon, so evangelistotot Jovan i negoviot atribut, orel, kako pandani na drugite dvaica evangelisti, Matej i Marko, na ju`niot yid.

Na zapadniot yid, vo prvata zona se naslikani figuri vo cel rast, isto taka so natpri-rodna golemina, na srpskite prosvetiteli: sv. Arsenij, sv. Sava, i carot sv. Simeon. Vo tretata zona, vo temeto se naslikani dve sceni: Angel Bo`ji gi drì kowite, ju`no, i Poklonenie na mudrecite (severno). Na severniot yid, od zapad kon istok, se naslikani figuri vo cel rast so natprirodna golemina: pravedniot knez Milo{ Obili} so istaknati musta}i svitkani nagore, knez Lazar, koj vo levata raka ja drì negovata ise~ena glava, pa scenata Sv. \or|i na kow go ubiva zmejot, pandan na Sv. Dimitrija go ubiva bugarskiot car, od sprotivniot yid, i nad nea pomala figura vo cel rast, na sv. Trifun so srp (negoviot zemjodelski atribut) vo desnata, i krst vo levata raka, oble~en vo makedonska, (kotorska) narodna nosija, karakteristi~na za Ov~epolieto.492 Vo tretata zona na svodot se naslikani scenite od Golemite praznici: Obre-zanie Hristovo, so evangelistot Matej i negoviot atribut angel, vo ovalen medaljon, Kr{-tevawe Hristovo, evangelistot Marko i negoviot atribut lav, vo ovalen medaljon, i vo oltarot prodolùva so scenata Sretenie Hristovo. Pod Sretenie, vo vtorata zona vo oltarot e nas-likan Angel so svitok v race (Vsjakoe dihanie) so porakata: Da hvalite Gospoda. Na svodot, od zapad kon istok, vo golemi kru`ni medaljoni se naslikani: Majka Bo`ja, so kruna na glavata i maliot Hristos na gradite vo kruèn medaljon; Hristos Vsedrìtel (Bog - tatko) so sv. Gulab (Duh). vo pomal kruèn medaljon na dolniot kraj (Bog - duh), vo sredinata; i otec sv. Sava (Bog - tatko), vo oltarot; {to zna~i deka i na svodot bile naslikani personifikaciite na svetoto Trojstvo. Ova slikarstvo e sli~no na slikarstvoto od Koko{iwe, @ivewe493 i Vince, so nagla-sena voluminoznost na slikanite povr{ini.

490 Popovska - Korobar V. - Zisovska J., 2000, 29, sl. 10; 491 ôkrevska - Filip J., 2009b, 108 - 109; 492 Gabeli} S., 2004, 119 - 120; Za Prerodbata e karakteristi~na pojavata na oddelni svetiteli da bidat oble~eni vo narodna nosija, obele`je na etni~kata pripadnost na vernicite vo crkvata. 493 Nikolovski A,1984, 42-43;

165

Crkvata Sv. Nikola ima visok drven ikonostas so dveri vo rezba na dnoto, tri reda na ikoni i Golem krst so slikano Raspetie so drakoni vo podno`jeto na krstot. Ikonostasot i ikonite se izraboteni vo 1886 godina od Petar Nikolov, osven edna prestolna ikona na platno so dopojasna pretstava na arhierejot sv. Nikola, patron na crkvata, od Dimitar Andonov Papradi{ki, koj se potpi{al na nea, od 27 avgust 1886 godina. Toa zna~i deka Nikolov i Ando-nov rabotele zaedno vo 1886 godina istovremeno vo tri crkvi vo kumanovskiot kraj, ovde vo K’{awe, vo @ivewe i vo Koko{iwe.494 Vo podno`jeto na ikonostasot se nao|aat ~etiri pravo-agolni tabli, naslikani so vazni so cve}e. Vo prvata zona se nao|aat prestolnite ikoni, od se-ver kon jug: na proskomidijalnata vrata se nao|a patronska ikona (73 h 50 sm.) na sv. Nikola vo arhierejska ode`da, so mitra na glavata, analogna so ikonata od Sv. \or|i vo Stani{or, kaj Gwi-lane (1903),495 do nea sv. Bogorodica so Hristos (Majka Bo`ja), severno od dverite, potoa sleduva Isus Hristos Vsedrìtel, i sv. Jovan Prete~a, ju`no od dverite, site naslikani do pojas (64 h 40 sm.). Prestolnite ikoni se odvoevi so interkolumnii, ukraseni so cvetni motivi, a nad niv, vo

Kr{tenie, severen yid, naos Ikonostas Crucifixion, north wall, nave Iconostasis polukru`ni arki se naslikani pretstavi na heruvimi. Dverite vo rezba so pozlata se vo aùrna tehnika vo gornata polovina, a vo dolnata so dlaboka rezba. so rastitelni motivi, ribi i ptici. Najgore, zavr{uvaat vo grifoni od orlovski glavi so klun i zmisko telo so koe se porabeni dverite, a grozdoviot plod vo nivnite usta go kolvaat i orlite pod niv, po eden od obete strani. Na vrvot, se nao|a mal kruèn medaljon so krst na vrvot poraben so reljefno izraboteni palmetni listovi so pozlata, naslikan so dopojasie na Savaot, so triagolen nimbus. Na sredi-nata od dverite, vo ovalni medaljoni e naslikana dvodelnata kompozicija Blagovesti, arhangel Gavril, severno, i sv. Bogorodica, ju`no, minijaturni figuri vo cel rast.496 Nad dverite se nao|a ikona naslikana na platno (108 h 90 sm.), Isus Hristos @ivotonosen leb (@ivotodavec), ili Katapetazma, izrabotena od Petar Nikolov, kade Isus Hristos e pretstaven do pojas vo putir, oble~en vo zelen hiton i crven himation, so kruna na glavata, kako blagoslovuva so dvete race, flankiran so svetite arhangeli Gavril i Mihail. Vakvi ikoni od platno nad dverite se nasli-kani i vo Sv. Atanasij vo Koko{iwe od Dimitar Andonov (1886), i vo manastirot Karpino vo

494 Evidentirani ikoni …, 1987, 79 – 82; Nikolovski A, 1984, 43; 495 Nikolovski A., 1984, 82, sl. 11; 496 Andrei} V., 2009, 83, sl. 4;

166

Suv Orah, od Josif Radev (1898). Pome|u prestolnite i prazni~nite ikoni, epistilot e naslikan so bogata horizontalna niza od vinova loza so zeleni listovi i grozdovi vo temno crvena i temno sina boja. Vo vtorata i tretata zona se nao|aat minijaturni dopojasni prazni~ni ikoni (37 h 25 sm.) na svetite apostoli i evangelisti: Matej, Vartolomej, Marko, Pavle, Jovan, Toma, Luka, Jakov, Filip, Petar, Andreja, Simeon, i Jovan, potoa Isus Hristos, Ra|awe Hristovo, Voskre-senie Hristovo, Voznesenie, sv. arhangel Mihail, i sv. Bogorodica so Hristos, koi vo tretata zona se flankirani so slikani pretstavi na petel. Petelot pretstavuva amblem na Hristos, kako {to se orelot i jagneto, i go simbolizira Hristoviot solaren simbol, svetlosta i voskre-senieto.497 Ovoj hristijanski spomenik na kulturata e tipi~en pretstavnik na Prerodbata vo R. Makedonija, ne samo vo pogled na arhitekturata, tuku i vo pogled na yidnoto slikarstvo i ikono-pisot. SV. BOGORODICA VO NIKUQANE - MANASTIR ZABEL

Manastirskata crkva posvetena na Uspenie na Bogorodica (Golema Bogorodica) e smes-tena vo po{umena dolina nare~ena Zabel, po {to i manastirot go dobil imeto, a se nao|a na trome|ata pome|u selata Staro Nagori~ino, êlopek i Nikuqane. Pripa|a vo atartot na seloto Nikuqane, koe e oddale~eno 13 km. od Kumanovo, a spa|a vo op{tinata Staro Nagori~ino vo nejziniot severozapaden del.498 Za ovaa crkva se vrzuva eden istoriski nastan. Imeno, od 1866 do 1891 godina vo manastirot sluèl popot Paun Stojiqkovi}, ~ij grob se nao|a i denes vo oltarot na ovaa crkva, zaedno so u{te dvajca sve{tenici. Negoviot sin, pop Dimitrija porane{en staro-nagori~ki paroh, go {titel manastirot od naezdata na bugarskata propaganda i od Arnautite

Св. Богородица во Никуљане - Манастир Забел, југоисточна фасада, 1856 година (levo) i ikonostas (desno) Church Holy Mother of God in Nikuljane - Zabel Monastery, south - east facade, year 1856 (left) and iconostasis (right) a voedno bil voda~ na Srpskoto vostanie vo 1878 godina vo Kumanovskata i Palane~kata kaza. Umrel vo 1894 godina kako zatvorenik vo Kanli - kula vo Solun poradi poznatoto vostanie. Po smrtta na pop Paun, vo 1891 godina vo manastirot sluèl negoviot vnuk, pop Anta Dimit-rijevi}, koj na 10 juni 1893 godina zaginal od pu{kata na Arnautite. Po obnovata, manastirot se steknal so bogat imot ({umi, lozja, ìto itn.).499 Crkvata pretstavuva monumentalna, trokorabna visoka gradba so pravoagolna osnova, so edna centralna osmostrana kupola i mo{ne visoka petostrana apsida na istok. Zabelskiot manastir zaedno so Beqakovskiot i Gradi{kiot manastir, pretstavuva redok tip na arhitek-tonski re{enija so edna kupola vo kumanovskiot kraj, od prerodbenskiot period. Zapo~nala da

497 Chevalier J. – Gheerbrant,A., 1989, 502 – 503; 498 Panov M., 1998 , 209; 499 Haxi -VasiqeviÊ J., 1896, 167 – 180; Idem, 1909, 466; TraŸ~ev G, 1933, 83;

167

se gradi vo 1852 godina, a se zavr{ila vo 1856 godina od ubavo izmazneti òlti kameni blokovi, kako {to se sretnuvaat i na crkvata Sv. Petka vo Ru|ince. Godinata na izgradbata se nao|a ispi{ana na kupolata.500 Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi, koj e prese~en od zapad-nata i isto~nata strana so mal triagolen timpan, taka {to deluva kako ~etvorosliven pokriv. Ovaa pojava e prisutna kaj pove}e crkvi od ovoj period: Sv. Atanasij vo Koko{iwe, Sv. Nikola vo K’{awe, Sv. Petka vo Ru|ince i Beqakovski manastir. Severnata i ju`nata fasada se oìve-ani so polukru`ni otvori za{titeni so èlezni tranzeni, a zapadnata i isto~nata, so po dva bo~ni otvori vo vid na ~etirilistni tranzeni vo luneti, i so po edna ~etirilistna tranzena na sredinata vo vid na rozeta, vramena so radijalno naredeni tesni tuli.501 Razigranosta na fasa-dite so ~etirilistni kameni tranzeni se sretnuva kaj pove}e prerodbenski crkvi, kako {to se Sv. Nikola vo Kumanovo, Sv. Ilija vo @ivewe, Sv. Petka vo Ru|ince i Sv. \or|i vo Beqakovce. Oktogonalnata kupola e oìveana so osum la~ni otvori, gradena od tula, odozgora pokriena so turski }eramidi. Crkvata ima tri vleza, od zapadnata, ju`nata i severnata fasada, vrameni so kameni arki. Od severnata fasada, poradi mestopolo`bata so {est skali se vleguva vo crkvata, a od ju`niot vlez se vleguva direktno vo oltarskiot prostor. Nad glavniot zapaden vlez, vo lunetata e naslikana ponova dopojasna freska so likot na patronot na crkvata, Sv. Bogorodica so Hristos, izrabotena od mladiot kumanovski umetnik Sini{a Stefanovski - Ka{avelski, vo 1999 godina. Po svojata arhitektonska dispozicija e analogna so manastirskata crkva Sv. \or|i vo Beqakovce od 1894 godina. Enterierot na crkvata e podelen na tri korabi so po tri ~etvrtesti stolbovi vo dva reda. Lakovite pome|u stolbovite se pricvrsteni so konstrukcija od gredi, a vo interarhivoltniot prostor nad stolbovite se nao|aat mali polukru`ni otvori, dodeka kaj ru|inskata crkva se vo vid na romb. Edinstvenata kupola se potpira vrz pandantifi na ~etirite stolbovi, a korabite se zasvedeni so polukruèn svod. Oltarskiot prostor e razbien so centralna apsida, proskomidijalna i |akonikonska konha kako i kvadratni ni{i. Podot vo oltarot e od {iroki ~etvrtesti kameni plo~i, a vo naosot e betoniran. I naosot, i oltarot se belo varosani i do den denes, sî u{te ne se ìvopisani, kakvi {to se manastirskata crkva Sv. \or|i vo Gradi{te i ru|inskata crkva Sv. Petka. Po svojata vnatre{na arhitektura e identi~na so Beqakovskiot manastir (1894), Sv. Dimitrija vo Stracin, Kratovsko (1847) i podocna obnovenata crkva Sv. Petka vo Ru|ince (1921). Vnatre{nata dekoracija na crkvite vo pove}eto prerodbenski crkvi pove}e ne se sveduva na fresko-slikarstvoto, tuku se obrnuva vnimanie na visokite reprezentativni ikonosatsi od drvo, kako najdekorativen objekt vo samata crkva. Pa, taka i ovde, sé u{te nema ìvopis, yido-vite se belo varosani, a ne izostanuva visokiot reprezentativen ikonostas. Ikonostasot e so tri reda na horizontalni ikoni, tabli so slikani vazni so cve}e vo podno`jeto, Golem krst na vrvot so slikano Raspetie Hristovo, vramen so reljefno izraboteni palmetni listovi vo pozlata, so orel na vrvot od Krstot, i drakoni vo podno`jeto vo plitka rezba so pozlata, a na dnoto, carskite dveri se celosno naslikani. Ikonite odozgora se ukraseni so trojni arki vo koi ima slikani heruvimi, a gi rabotele Dimitar Krstev - Di~o Zograf od Treson~e, Debarsko vo 1857/58 godina; Veno Kostov od Gali~nik vo 1873 godina, i Zafir Vasilev od Debar, vo 1869 go-dina.502 Nedostasuvaat ~etirite prestolni ikoni so dimenzii: 92 h 65 h 2,5 sm., izraboteni od Di~o Zograf (Bogorodica Odigitrija, Isus Hristos Vsedrìtel, sv. Jovan Prete~a i sv. Niko-la), ukradeni vo 2002 godina. Deneska, ovie ikoni se zameneti so novi, izraboteni vo 2009 godina od likovnite umetnici, sopru`nicite od Kumanovo, Vera i Jovan Todorovski.503 Vo vtorata zona se nao|aat trinaeset ikoni na svetite apostoli i evangelisti, so dimenzii: 49 h 33 sm., i so centralnata prazni~na ikona Uspenie na sv. Bogorodica (75 h 39 sm.), koja se nao|a nad dverite,

500 Haxi -VasiqeviÊ J.,1909, 463; 501 Krsti} S., 2010, 29, 85; 502 Evidentirani ikoni …… 1987, 93 - 97; 503 Informaciite se dobieni li~no od avtorite, Vera Todorovska, pedago{ki rabotnik vo O.U. “Mag-dalena Antova” vo Kumanovo, r. 1958 god. i Jovan Todorovski, pedago{ki rabotnik vo O.U. “Krste Mi-sirkov” vo Kumanovo, r. 1951 godina. Ovie isti avtori re~isi istovremeno gi izrabotile novite freski i ikoni vo crkvata Sv. Bogorodica vo Studena Bara (2008/09), i freskite vo Sv. Troica vo êtirce (2012);

168

izraboteni od rakata na Di~o. Od sever kon jug, se redat: Filip, Jakov, Simon Zilot, Luka, Jovan Bogoslov, Pavle, Uspenie na Bogorodica, Petar, Matej, Marko, Andrej, Vartolomej i Toma. Vo tretata zona se nao|aat {esnaeset minijaturni prazni~ni ikoni so dimenzii: 30 h 24 sm., izraboteni od rakata na Veno: sv. Petka i sv. Nedela, sv. Troica, Blagovesti, êtirieset ma~enici, Sretenie, Kr{tevawe, Voskresenie Hristovo, Voznesenie Hristovo, Vovedenie vo hram, Ra|awe Hristovo, Vleguvawe vo Erusalim, Tajna ve~era, sv \or|i, sv. Antonin i Atanasij, i Ra|awe Bogorodi~ino (dva pati). Veno Kostov gi naslikal figurite vo cel rast, na arhangel Mihail (193 h 85 sm.) na proskomidijalnata, i voinot sv. Dimitrija, na |akonikonskata vrata

Arhangel Mihail, proskomidijalna vrata, detaq Blagovesti, dveri, detaq Archangel Michael, anaphora’s door, detail Annunciation, royal doors, detail (197 h 94 sm.). Carskite dveri (138 h 41,5 sm.) se naslikani od Zafir Vasilev od Debar, na gorni-ot kraj se starozavetnite proroci i carevi, David i Solomon do pojas, a na dolniot, Blago-vesti, minijaturni figuri na arhangel Gavril (levo) i sv. Bogorodica (desno), vo cel rast. Na vrvot od dverite vo minijaturen kruèn medaljon e naslikano dopojasie na Savaot.504 Vo crkvata se nao|a i edna podvi`na, grafi~ka kni`na ikona so sv. Bogorodica Odi-gitrija (50 h 70 sm.), koja se sostoi od pove}e minijaturni ikoni na Bogorodica so maliot Hris-tos vo kvadratni poliwa, no e mo{ne o{tetena, a centralnata pretstava nedostasuva. Sli~na vakva ikona na Bogorodica Odigitrija so apostoli i drugi svetiteli, od nepoznat avtor, se nao|a vo prilepskata muzejska zbirka, koja datira od vtorata polovina na XVIII vek, izrabotena vo pe~atnicata Antonio Bartoli vo Venecija.505 Ovoj manastir imal bogat bibliote~en fond, a del od niv denes sî u{te se ~uva vo drvenite ormani, {to zna~i bil zna~aen knièven centar

vo XIX vek. Crkvata poseduva i vladi~ki prestol od drvo. Crkovnite predmeti bile doneseni od Belgrad od strana na igumenot \or|e Cvetanovi} - Vojniklija.506

Zabelskiot manastir e tipi~en pretstavnik na Prerodbata.

SV. \OR\I VO GRADI[TE - MANASTIR GRADI[TE

Seloto Gradi{te se nao|a na jugoisto~niot del od op{tinata Kumanovo, oddale~eno 24 km. od gradot, desno od magistralniot pat Kumanovo - Sveti Nikole. Manastirskata crkva posvetena na Sv. \or|i e smestena vo listopadna {uma na vrvot od Gradi{kiot rid.507 Podignata e vrz

504 Evidentirani ikoni….., 1987, 93 – 97; 505 Aleksoska S., 13 - 14, 45 - 46; 506 Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 463; 507 Panov M., 1998, 84;

169

temeli na stara razurnata manastirska crkva. Spored ferman izdaden od turskiot sultan Abdul Azis (1861 - 1876) vo Carigrad od 1864 godina, gradi{kiot manastir zapo~nal da se gradi vo 1866 godina za vreme na Mehmet Nazif - pa{a vo Kumanovo i bil zavr{en vo 1868 godina. Crkvata Sv. \or|i bila izloèna na crkovnoto dvovlastie vo Makedonija, od krajot na XIX i po~etok na XX vek. Taka, sé do 1896 godina pripa|ala na patrijar{istite, a posle toa bila zatvorena sé do 1905 godina, koga pripadnala na egzarhistite.508

Vo arhitektonski pogled, crkvata pretstavuva trikonhos od zbien tip so edna kupola, kako takva edinstvena vo kumanovskiot region od periodot na Prerodbata vo Makedonija. Manastirot bil graden od delkani kameni blokovi so upotreba na tula. Fasadite se oìveani so horizontalni razdelni venci. Primenet e vizantiski stil na gradba so reducirawe na dekoracijata. Trite konhi se razbieni so po edna monofora. Golemata oktogonalna kupola e ras~leneta so osum monofori i e pokriena so lim. Edinstvenata kamena dekoracija vo plitok reqef se nao|a na zapadnata fasada, nad vlezot, pretstava na eden heruvim i latinski krst so vreàna godina na izgradbata (1868), vo siv granit, severno od vlezot. Ima narteks i naglasena

Св. Ѓорѓи во Градиште, 1868 година, западна фасада Vlezna partija, zapadna fasada St. George in Gradishte, year 1868, west façade Entrance, west facade vlezna partija so dva masivni stolba od zapad od kade {to se vleguva preku pet skali, {to zna~i deka e podignata nad nivoto na zemjata poradi mestopolo`bata. Nad portalot se nao|a ~etiri-listna kamena tranzena vo kru`na ni{a, denes malterisana. Vakvi ~etirilistni kameni tran-zeni se karakteristi~ni za crkvite od odvoj period i gi ima na pove}e kumanovski crkvi: Sv. Nikola vo Kumanovo, Sv. Ilija vo @ivewe, Sv. Petka vo Ru|ince, manastir Zabel vo Nikuqane i Beqakovski manastir. Odnadvor, crkvata e popravana vo oktomvri 1978 godina. Renovirawe na enterierot e izvr{eno vo 2001 godina koga se malterisani yidovite na trite konhi, a posledni intervencii se izvedeni so malterisuvaweto na nadvore{nata arhitektura vo 2003 godina, od strana na lokalni majstori - graditeli. Analogna e so crkvata Sv. Teodor Tiron vo Srpci,

508 Haxi-VasiqeviÊ J., 1901, 467-468; TraŸ~ev G., 1933, 83 - 84; Gr~ev K., 1998, 170;

170

Prilepsko (1929), Sv. Bogorodica vo Bukovo, Bitolsko (1927) i Sv. Petka vo Crni~e, Skopsko (1922), izgradeni podocna vo periodot pome|u dvete svetski vojni.509 Crkvata sé u{te ne e ìvopisana, osven edna nova freska od 2005 godina, vo isto~nata konha so dopojasna pretstava na Bogorodica Oranta, po nara~ka na edno semejstvo od Kle~ovce, koe sega ìvee vo Skopje, izrabotena od likovniot umetnik Sre}ko Andonovski - êlik.510 Neko-ga{ imala star ikonostas, ~ii ikoni izraboteni vo temperna tehnika od neidentifikuvan avtor vo XIX vek, deneska se izloèni vo Galerijata na ikoni vo crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo. Se raboti za ikonite: Sv. \or|i go ubiva zmejot (115 h 63 sm.),511 Sv. Dimitrija go ubiva carot

Kalojan (115 h 63 sm.), Bogorodica so Hristos (110 h 63 sm.), carskite dveri so Blagove{tenie (147 h 49 sm.) i edna ikona od 1933 godina, Sv. Troica (83 h 50 sm.). Dverite vo rezba od drvo so

Sv. \or|i, ikona, XIX vek Sv. Bogorodica, ikona XIX vek Sv. Dimitrija, ikona XIX vek St. George, icon, XIX century Holy Virgin, icon, XIX century St. Demetrius, icon, XIX century

floralni motivi i pozlata se naslikani na sredinata so figuri na arhangel Gavril i sv. Bogorodica, najgore vo kru`ni medaljoni se starozavetnite proroci David i Solomon so otvoreni svitoci, a najdolu verojatno po dvajca arhierei vo elipsovidni poliwa, na obete krila. Legendite se ispi{ani so slovensko pismo. Spored stilskite karakteristiki, anonim-niot zograf odgovara na avtorot na ikonite od Dovezence.512

Deneska crkvata ima nov drven ikonostas ~ii ikoni gi izrabotil Dimitar Andonov - Papradi{ki (1859 - 1954) vo 1937/38 godina.513 Ovoj ikonostas se razlikuva od drugite po toa {to

509 Gr~ev K., 1998, 138 - 139, sl. 12; 201, sl. 1 - 3; 154 - 155, sl. 1- 2; 510 Informaciite se dobieni li~no od avtorot Sre}ko Andonovski - êlik, r. 1948 godina, likoven umetnik od Kumanovo, koj pred dve decenii (okolu 1992/93 godina) gi izrabotil site freski vo Sv. Petka vo Bediwe i fresko-mozaicite vo lunetite na fasadite (1992/93 i 2006 g.) ; 511 Popovska - Korobar V. - Zisovska J., 2000, 41. Na ikonata e pretstaven sv. \or|i so dvete negovi ~uda, spasuvaweto na princezata od `rtvuvaweto na zmejot vo gradot Virit, i spasuvaweto na mom~eto od ostro-vot Mitilina; 512 Ibid, , 41 - 43, sl. 49 -53; 513 Nikolovski A., 1984, 118, 318;

171

e visok kolku prestolnite ikoni, koi vsu{nost pretstavuvaat figuri vo cel rast, kako na proskomidijalnata i |akonikonskata vrata, {to ne e slu~aj so drugite ikonostasi kade se pret-staveni dopojasni likovi na svetiteli. Ovde, figurite od sever kon jug se prikaàni celi, vo frontalna poza i stoe~ki stav, zapo~nuvaat so: sv. \or|i so kopje v race, patronot na crkvata, do nego sv. Bogorodica so maliot Hristos v race, potoa sledat carskite dveri, Isus Hristos Vsedrìtel i sv. Jovan Prete~a. Na dverite se naslikani minijaturni figuri vo gorniot del na dvajca proroci Isaija i Joil, a vo dolniot del na arhangel Gavril (levo) i sv. Bogorodica (des-no) od dvodelnata kompozicija Blagovesti. Dverite se analogni so dverite vo crkvata Sv. Jovan vo Reànovce, raboteni od istiot zograf vo 1949 godina.514 Nad dverite, se nao|a sv. Ubrus, naslikan so Nerakotvorniot obraz na Hristos, na crveno satensko platno, a nad nego, najgore na vrvot od ikonostasot pod Golemiot krst, vo sredinata e naslikana ikonata Tajna ve~era. Dimitar A. Papradi{ki gi naslikal ikonite za ovoj manastir vo negovata petta faza od tvo-re{tvoto (1930 - 1940). Se zabeleùva stemnet inkarnat na likovite nasproti ~isti koloris-ti~ki povr{ini na oblekata vo negovite slikarski postapki, naglasena linija na crteòt i dekoracijata so delumno stilizirani iscrtuvawa.515 Vakov sli~en ikonostas e naslikan i vo crkvata Sv. Nikola vo Dren’k (1936), i Sv. Troica vo êtirce (1936).516

Gradi{kiot manastir Sv. \or|i se vbrojuva vo redot na spomenici na kulturata od Prerodbata.

SV. ILIJA VO @IVEWE Seloto @ivewe se nao|a na jugoisto~niot del od op{tina Kumanovo, oddale~eno 30 km. od gradot i dopira do op{tinata Sveti Nikole.517 Poradi nepristapniot teren na seloto, desno od magistralniot pat Kumanovo - Sveti Nikole, do nego se stignuva preku obikolniot lokalen pat Kumanovo - P~iwa - Vak’v - Vince - Su{ica (Skopsko) - @ivewe. Crkvata posvetena na Sv. Ilija se nao|a vo Dolna maala, pokraj selskata ~e{ma, na edna viso~inka, do selskite grobi{ta.

Св. Илија во Живиње, jugoisto~na fasada 1884/85 година St. Elijah in Živinje, south – east facade, year 1884/85

514 Ibid, 105, 330; 515 Ibid, 104, 330; 516 Ibid, 103; Vasiliev I., 1965, 207; 517 Panov M., 1998, 124; Trifunovski J., 1974, 153;

172

Sv. Ilija e trokorabna bezkupolna gradba so pravoagolna osnova i tristrana apsida na istok. Gradena e od ubavo oblikuvani kameni blokovi, denes malterisana vo 1997 godina, koga se praveni poslednite intervencii.518 Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi. Crkvata ima dva vleza, od zapadnata i od ju`nata strana. Od zapadnata strana ima otvoren drven trem i glaven vlez so luneta nad nego, vo koja nema freska na patronot na crkvata, sv. Ilija. Nad lunetata se nao|a ~etirilistna kamena tranzena. I severnata i ju`nata fasada se oìveani so po tri otvori od ~etirilistni kameni tranzeni vo luneti, kakvi {to se sretnuvaat na Zabelskiot manastir vo Nikuqane, Beqakovskiot manastir i Sv. Petka vo Ru|ince. Trite strani na apsidata se ukra-seni so dlaboki polukru`ni ni{i. Vo sredinata na apsidata na dnoto se nao|a tesen vertikalen zasek, a nad nea polukruèn otvor. Na jugoisto~niot i severoisto~niot agol se zabeleùva skulpturalna reljefna dekoracija od kamen na atributite na dvajca evangelisti, figura na lav i glava na tele kakvi {to se sretnuvaat i na drugi crkvi od Prerodbata, kako {to se Sv. Nikola vo Kumanovo i Beqakovski manastir. Od zapadnata strana nedostasuvaat drugite dva atributi na evangelistite. Odnatre, crkvata e zasvedena so po{irok centralen i dva bo~ni, sosema tesni polukru`ni svodovi. Centralniot svod go nosat ~etiri masivni kru`ni stolbci povrzani pome-

Uspenie na sv. Bogorodica, zapaden yid, naos Assumption, west wall, nave

|u sebe so lakovi. Lacite vo narteksot i kon oltarot se potesni, a vo naosot po{iroki. Oltar-skiot prostor e razigran so centralna apsidalna, proskomidijalna i |akonikonska konha, a na severniot yid ima identi~na konha i vo ista visina so proskomidijalnata. Podot e od {iroki kameni plo~i so nepravilna forma i e pod nivoto na zemjata 0,5 m., taka {to od zapadniot vlez so tri, a od ju`niot so dve skali (30 sm.) se vleguva vo crkvata. Spored zapisot na zografite na severniot yid na naosot vo crkvata, moè da se konstatira deka crkvata bila izgradena edna ili dve godini pred ìvopisuvaweto, odnosno vo 1884/85 godina i se vbrojuva vo redot na crkvi od Prerodbenskiot period od vtorata polovina na XIX vek.519 Fresko - slikarstvoto go rabotele dvajca vele{ki zografi, Petar Nikolov i Dimitar Andonov Papradi{ki i go zavr{ile na 8 juli 1886 godina. Svoite potpisi gi ostavile na severniot yid na naosot. Ovie dvajca zografi zaedno rabotele i vo crkvata Sv. Atanasij vo Ko-

518 Nikolovski A., 1984, 325 519 Trifunovski J., 1974, 154;

173

ko{iwe vo 1886/89 godina i vo Sv. Dimitrija vo Kriva Palanka vo 1887 godina.520 Pa|a v o~i slikaweto na scenite i figurite na svetitelite na golemi povr{ini, kako {to se zabeleùva vo crkvata Sv. Atanasij vo Koko{iwe i vo istoimenite crkvi Sv. Nikola vo Vince i K’{awe. Vo oltarskata apsida e naslikana Bogorodica [ir{aja Nebesa, a pod nea se naslikani ~etvo-rica arhierei do pojas, od sever kon jug: sv. Vasilij, sv. Jovan Zlatoust, sv. Grigorij i sv. Nikola. a nad nea e nevoobi~aenata kompozicija Deisis, kako vo Koko{iwe, koja obi~no se slika na severniot yid, do ikonostasot. Vo |akonikonskata konha e naslikan arhi|akon Stefan vo cel rast, koj vo desnata raka drì model na crkva, a vo levata kadilnica, dodeka vo proskomidi-jalnata konha, Isus Hristos @ivotodavec - Katapetazma, do pod pojas, vo putir, oble~en vo sin hiton i crven himation, a so dvete race potkrenati nagore, blagoslovuva. Najbliski analogii ima so podvi`nata ikona od Sv. Nikola vo Ora{ac, izrabotena od Josif Radev Maòvski od Lazaropole, vo 1898 godina, i so platnenite ikoni nad dverite, vo crkvite vo Koko{iwe, manas-tir Karpino, i K’{awe, od krajot na XIX vek. Ovaa nesekojdnevna ikonografska pretstava vo Prerodbata vo Makedonija, prv po~nal da ja slika Di~o Zograf, koj izgotvil svoja erminija, pa od nego ja prezele site negovi u~enici i sledbenici, koi tvorele vo XIX i prvite decenii na XX vek.521 Vo vtorata zona, ju`no od apsidata, nad |akonikonskta konha e naslikan sv. Petar, a sever-no Isus Hristos mlad, do pod pojas, so svitok vo racete, kako del od kompozicijata Vizija na Petar Aleksandriski. Na ju`niot yid, vo oltarot, gore e naslikan prorok Malahija vo cel rast, a nasproti nego, na severniot yid, prorok Joil, isto taka, vo cel rast.

Na ju`niot yid vo naosot, od istok kon zapad se naslikani scenite: Sv. Dimitrija go ubiva bugarskiot car Kalojan, pandan na Sv. \or|i go ubiva zmejot, na sprotivniot severen yid, potoa sleduva Preobraènie Hristovo, pa nad vlezot prekrasno naslikan heruvim, a nad nego scenata so Voznesenie na sv. Ilija, patron na crkvata, kade se gleda ognenata ko~ija kako se voznesuva vo oblaci, na gorniot kraj, a na dolniot kraj e prikaàn pustonoìtelot vo pe{te-rata, i zavr{uva na zapad so scenata, Vleguvawe vo Erusalim, vo prvata zona, a nad nea, vo vto-rata zona figura na pustonoìtelot sv. Prohor P~iwski. Vedna{ do nego, vo vtorata zona na zapadniot yid, vo temeto na ju`niot korab, e naslikana figura vo cel rast, na pustonoìtelot sv. Gavril Lesnovski, a negov pandan, na severniot korab e figurata na svet voin, mo{ne o{-tetena, so {tit vo vid na ~ove~ka glava, verojatno, sv. Teodor Tiron. Na zapadniot yid vo prvata zona se naslikani sv. Konstantin i Elena, ju`no od vlezot i svetite vra~i Kuzman i Damjan, severno od vlezot. Vo centralniot korab, nad zapadniot vlez, vo vtorata zona e naslikana kompozicijata, Uspenie na Bogorodica. Na severniot yid, vo prvata zona od zapad kon istok se naslikani scenite od Golemite praznici: Kr{tevawe, Voskresenie i Voznesenie Hristovo, potoa sleduva kompozicijata Sv. \or|i na kow so kopje go ubiva zmejot. Vo vtorata zona, visoko gore, vo severniot korab e naslikana figura na pustonoìtel, verojatno sv. Joakim Osogovski. Nad stolbovite, vo centralniot korab na naosot, vo prostorot pome|u lakovite na site ~etiri strani se naslikani figurite na evangelistite so nivnite atributi. Nad jugois-to~niot stolb e naslikan Matej so negoviot atribut angel, nasproti nego, nad severoisto~niot stolb e naslikan Jovan, so orel, a drugite dvajca, nad jugozapadniot stolb Marko, so lav, i nasproti nego Luka, so tele. Vo narteksot, vo lacite pome|u stolbovite se naslikani po tri figuri na starozavetni proroci do pod pojas, a vo lacite na naosot po ~etiri medaljoni, isto taka na starozavetni proroci. Vo jugozapadniot lak na narteksot, od istok kon zapad se naslikani: Joad, Teodor i Ezekij, a vo severozapadniot: Malahij, Avdij i Mihej. Vo jugoisto~niot lak na naosot od istok kon zapad vo medaljoni se naslikani: Danil, Joil, Argej i Isaija, a na severoisto~niot: Sofo-nij, Naum, Avakum i Varuh. Vo mo{ne tesnite strani~ni korabi, nad jugozapadniot stolb, na severnata strana e naslikan prorok Zaharija vo cel rast, a negov pandan, vo severniot korab, nad severozapadniot stolb e verojatno ~etvrtiot anahoret, pustonoìtelot sv. Jovan Rilski. Na svodot vo oltarot e naslikan otecot sv. Sava vo golem kruèn medaljon, vo naosot Isus Hristos Vsedrìtel i sv. Ilija, naslikan do pod pojas.

520 Nikolovski A., 1984, 42 - 43; Aseniev I., 1965, 207; 521 Cvetkovski S., 2008, 43, sl. 6; ôkrevska - Filip J., 2009a, 99 -118; Eadem, 2009b, 129 -134;

174

Ovde vidno se razlikuva slikarstvoto na edniot, od drugiot zograf. Taka, slikarstvoto na Dimitar Andonov - Papradi{ki otskokvuva od slikarstvoto na Petar Nikolov, toa e pri-kaàno so eden rafiniran izraz na likovite, gri`livost na detalite, se ~uvstvuva eden akadem-ski realizam.522 Glavno, toj gi naslikal scenite vo oltarskata apsida so Bogorodica [ir{aja Nebesa (Po{iroka od Neboto) i arhiereite pod nea, sv. Vasilij Veliki, sv. Jovan Zlatoust, sv. Grigorij i sv. Nikola; na zapadniot yid sv. Konstantin i Elena, i sv. Kuzman i Damjan; na ju`niot yid, vo prvata zona, Vleguvawe vo Erusalim, Preobraènie Hristovo i Sv. Dimitrija go ubiva carot Kalojan; i na severniot yid, Voskresenie Hristovo. Drugite figuri na proroci, sveti voini, evangelisti i svodnite freski se delo na Petar Nikolov. Sorabotkata na Petar Nikolov negativno se odrazuva vrz kvalitetot na ìvopisot, dokolku Dimitar Andonov ne vr{i dopolnitelni intervencii na freskite vo centralnata apsidalna konha. Grupata na apostolite od kompozicijata Vleguvawe vo Erusalim i sv. Konstantin i Elena, gi nosat odlikite na ìvopisot od isto~nata strana na crkvata Sv. Joakim Osogovski, so {to jasno gi diferenciraat slikarskite mo`nosti na dvajcata zografi. Interesno e da se spomene slikaweto na svetite vojnici \or|i i Dimitrija na kowi, religiozen motiv vo po~etnite i idnite slikarski raboti na Dimitar Andonov. Identi~nost na vakvi pozi se ostvareni vo crkvata Sv. Ilija vo selo Busilci, Vele{ko, 1884 godina, naslikani so prili~na doza na anatomska to~nost i pokraj tvrdiot crte` i kuklestiot izgled.523

Heruvim, juèn yid, naos Dveri vo rezba, detaq

Royal doors, wood, carving, detail

Heruvim, south wall, nave

Visokiot drven ikonostas ima tri reda na horizontalni ikoni, Golem krst na vrvot so slikano Raspetie i drakoni vo podno`jeto na krstot, kako i dveri vo rezba so pozlata, na dnoto. Na dverite, vo gornata polovina se prikaàni rastitelni i ìvotinski pretstavi na eleni i ptici (orli) vo aùrna rezba, i slikani figuri na sv. arhangel Gavril i sv. Bogorodica od dvodelnata kompozicija Blagovesti, vrameni vo polukru`ni arki so minijaturni stolb~iwa, i pod niv, poprsja na starozavetnite proroci i carevi so kruni, David i Solomon, vo kru`ni medaljoni, na dolnata polovina od dverite.524 Na ikonostasot, vo prvata zona se nao|aat prestol-nite ikoni (90 h 56 sm.), od sever kon jug: sv. Ilija, patron na crkvata, na proskomidijalnata vrata, Bogorodica Odigitrija, levo od dverite, pa Isus Hristos Vsedrìtel i sv. Jovan Pre-te~a, desno od dverite. Vo vtorata zona se nao|aat devet prazni~ni ikoni (50 h 30 sm.), i toa: sv. Nikola, sv. Petka, Kr{tevawe, Voskresenie Hristovo, Sv. Troica, Voznesenie Hristovo, Ra|a-we Hristovo, sv. Nedela, i sv. arhangel Mihail. Vo najgornata, treta zona se nao|aat isto taka, devet minijaturni ikoni (27 h 22 sm.) na svetite apostoli i evangelisti: Filip, Marko, Toma, Petar, Pavle, Jovan, Isus Hristos, sv. Jovan Krstitel i sv. Bogorodica.525 Pove}eto ikoni se

522 Nikolovski A., 1984, 42- 43; 523 Ibid, 55; 524 Andrei} V., 2009, 79 - 82, sl. 1-3; 525 Evidentirani ikoni …, 1987, 79 – 82;

175

izraboteni od Petar Nikolov, od isto vreme so ìvopisot, vo 1886/89 godina.526 Pokraj ikono-stas, crkvata poseduva ednostaven, drven vladi~ki prestol so nogari, koi{to na dolniot kraj zavr{uvaat vo vid na lavovski glavi, izraboten vo 1900 godina.

Crkvata Sv. Ilija vo @ivewe e tipi~en pretstavnik na crkvite od Prerodbata kako vo pogled na arhitekturata, taka i vo pogled na yidnoto slikarstvo.

SV. NIKOLA VO ORA[AC Seloto Ora{ac se nao|a jugoisto~no vo op{tinata Kumanovo, od levata strana na rekata P~iwa, desno od magistralniot pat Kumanovo - Sv. Nikole. Od gradot Kumanovo e oddale~eno 14 km.527 Vo ova selo se nao|aat dve postari crkvi, ednata posvetena na Sv. Nikola, a vtorata manastirska, posvetena na Sv. Ilija. Crkvata posvetena na Sv. Nikola e nepoznata, neidentifi-kuvana i neprou~ena, vo naukata. Prv i edinstven, koj ja spomenuva ovaa crkva e d-r J. Trifu-novski, vo 1974 godina.528 Se nao|a jugoisto~no od seloto, na lokalitetot Kali{te, do selskite grobi{ta, skriena vo podno`jeto na ridot i vkopana so svojata severoisto~na strana v zemja, {to odvaj se zabeleùva. Taa e mala ednokorabna gradba so polukru`na apsida na istok. Gradena e od kr{en kamen, pokriena so dvosliven pokriv od }eramidi. Od jugozapadnata strana ima otvoren trem na kolonada od drveni stolbovi so arkadi, dograden vo prerodbenskiot period, vo pettata i {estata decenija na XIX vek, kakov {to e slu~ajot so crkvata Sv. Nikola vo Kolicko i

Св. Никола во Орашац, ju`na fasada, XVII/XIX vek Zapadna fasada St. Nicholas in Orashec, south facade, XVII/XIX century West facade

Sv. Bogorodica vo P~iwa. Spored na~inot na izgradbata i mestopolo`bata, ovaa crkva e dogra-dena vrz postara crkva od vremeto na otomanskiot period vo XVI ili XVII vek. Ju`nata fasada e razbiena so eden pravoagolen otvor za{titen so èlezna tranzena i dva tesni vertikalni zaseci, koi kon vnatre{nosta trapezno se {irat vo pravoagolni otvori, tipi~no za crkvite od turskiot period. Od severnata strana nema otvori. Na zapadnata fasada se nao|a glavniot vlez vo crkvata, a sporedniot na ju`nata fasada, obata vrameni vo kameni arki. Nad ju`niot vlez se nao|a slepa luneta so freska na sv. Nikola, patron na crkvata, a nad zapadniot, likot na Isus Hristos. I dvete dopojasni freski se mo{ne o{teteni. Vnatre, crkvata e zasvedena so polukru-èn svod. Vo crkvata se vleguva od zapadniot vlez, so tri skali pod nivoto na zemjata, okolu 50 sm. Debelinata na yidovite iznesuva 80 sm. So~uvan e prvobitniot pod od {iroki pravoagolni i kvadratni kameni plo~i.

526 Vasiliev A., 1965, 207; 527 Panov M., 1998, 220; 528 Trifunovski J., 1974, 147;

176

Denes, crkvata nema ìvopis, osven edinstvenata freska vo oltarskata apsida. Karak-teristi~no e {to vo apsidata, namesto voobi~aenata pretstava na Bogorodica Oranta e pri-kaàn Hristos Veliki Arhierej so kruna na glavata, so dvete race krenati nagore, do pojas, dosta o{teten, no e edinstven vakov primer vo kumanovskiot region i po{iroko. Vakva scena se sretnuva vo |akonikonskata ni{a vo Sv. Nikola vo Vev~ani, Stru{ko od 1879 godina, izrabotena od Avram Di~ov, sinot na Di~o Zograf.529 Ovde, simboli~no e pretstaven triumfot na Hristos kako praveden sudija, po negovoto Voskresnuvawe. Freskata pretstavuva preslika na postariot ìvopis od XVI ili XVII vek, a po sé izgleda ja naslikal Josif Radev Maòvski vo 1898 godina, koj izrabotil i nekolku ikoni za ovaa crkva. Vakvite pretstavi na Hristos Veliki Arhierej ili Car nad carevi, se ~esti vo ohridskite i skopskite crkvi od XVI i XVII vek, kako del od Deisisnata kompozicija, koga na ovie prostori se ~uvstvuvaat isto~ni, ruski vlijanija.530 Vo proskomidijalnata ni{a e naslikan Isus Hristos @rtvenik, polugol, vo cel rast, mo{ne o{-teten, kako {to se sretnuvaat vo crkvite vo Koko{iwe, Kolicko, K’{awe, i Vince (vo posled-nata so Deisisna varijanta) itn. Tuka, vo oltarskata apsida osobeno vnimanie privlekuva edna sekundarno vgradena mermerna rimska stela so latinsko kapitalno pismo, koja sluì kako horizontalna podloga (~esna trpeza). Toa govori deka ovaa crkva e gradena vrz temeli na postara docnoanti~ka crkva, koja pretrpela radikalni promeni vo narednite vekovi, preku vizan-tiskiot, postvizantiskiot, sé do prerodbenskiot period. Nad apsidata se zabeleùva kvadraten otvor, koj kon nadvor se stesnuva, no e vkopan v zemja. Na severniot yid vo oltarot ima mala kvadratna ni{a, a na ju`niot, nepravilen trapezen otvor, koj{to od nadvor zavr{uva vo tesen vertikalen zasek, {to odvaj se zabeleùva. Od crkovniot inventar, crkvata poseduva visok drven ikonostas, pevnica i vladi~ki prestol od sredinata na XIX vek. Ikonostasot se sostoi od dva reda na ikoni, dveri na dnoto, i Golem krst na vrvot, so slikano Raspetie, koe vo podno`jeto ima dva drakoni vo plitka rezba so pozlata, koi vo ustata dràt ovalni ripidi so likovi na sv. Bogorodica (levo) i sv. Jovan Bogoslov (desno). Vo prvata zona se nao|aat prestolnite ikoni, od sever kon jug: sv. Nikola, patron na crkvata, reprodukcija na vramena ikona vo staklo, na fiksiranoto krilo od ikono-stasot na severniot yid (originalot nedostasuva); na proskomidijalnata vrata, arhangel Mihail, vo cel rast, so me~ vo desnata i sfera vo levata raka na koja se ispi{ani inicijalite na Isus Hristos, dopojasijata na sv. Bogorodica Portarica, levo, i na Isus Hristos Vsedrìtel, desno od dverite, sv. arhi|akon Stefan, na |akonikonskite vrata, naslikan vo cel rast koj vo levata raka drì model na crkva so edna kupola; i fiksiranata ikona na ju`niot yid, dopojasieto na sv. Jovan Prete~a. Na ikonata na Bogorodica Portarica, na dolniot kraj se nao|aat pet dopojasni svetiteli, po eden na kraevite i trojca na sredinata. Zad Bogorodica se nao|aat figuri na sv. Nikola i sv. Antonie i dva angeli nad nejzinata kruna. Ikonata na Hristos Vsedrìtel od tri strani e porabena so 12 minijaturni figuri, i toa na aglite ~etirite evangelisti: Matej, Luka, Marko i Jovan so nivnite atributi, po ~etiri dopojasni sveti apostoli, naslikani vo ver-tikalna niza od kvadrati: Petar, Simon, Toma i Varnava od levata, i Pavle, Jakov, Filip i Andrej, od desnata strana na centralniot lik na Isus Hristos. Dolu, vo sredina pome|u dvata evangelisti Matej i Jovan se nao|a dopojasen lik na sv. Modest i minijaturna ikona na sv. Bogorodica so Hristos. Site prestolni ikoni se smesteni vo interkolumnii od trojni arki. Na ikonite od |akonikonskata, so sv. Stefan, i proskomidijalnata vrata, so arhangel Mihail, na dolniot kraj e ispi{ana godina 1898, {to zna~i deka se izraboteni istata godina od zografot Josif Radev(i}) od Lazaropole (1830 - 1910), bidej}i identi~na ikona so arhangel Mihail se nao|a na proskomidijalnata vrata od Sv. Ilija vo Nikuqane, kade se potpi{al zografot, so ime i prezime. [to se odnesuva, pak, do dvete prestolni ikoni, Bogorodica Portarica i Isus Hris-tos Vsedrìtel, postojat podatoci vo Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kult-rata, deka se izraboteni vo 1840 godina od neidentifikuvan avtor.531 Me|utoa, najverojatno se

529 Cvetkovski S., 2010, 276, sl. 16; 530 Grozdanov C., 1999, 28 - 54; Grozdanov C., 2007, Edna varijanta na pretstavata na Hristos Car nad

Carevi i Hristos Velik Arhierej vo postvizantiskata umetnost, op.cit., 359 - 376; 531 Evidentirani ikoni …, 1987 a,, 40;

177

raboti za gre{ka vo datiraweto, namesto 1840, mo`no e da bide 1890 godina, zatoa {to spored stilsko - likovnite osobini so ostanatite prestolni ikoni, i analogiite so ikonite od ikonostasot vo Nikuqane, Pezovo i manastirot Karpino, i ovie ikoni najverojatno gi izra-botil Josif Radev, inspiriran od tvore{tvoto na Di~o Zograf. Carskite dveri se celosno naslikani, podeleni vo tri horizontlni zoni, Najgore se minijaturnite dopodpojasni figuri na starozavetnite proroci i carevi, David (desno) i Solomon (levo), pod niv vo sredinata voobi~aenata dvodelna kompozicija Blagovesti so celi figuri na sv. arhangel Gavril (levo), i sv. Bogorodica, kleknata na kolena (desno), a najdolu svetite arhierei vo cel rast: Vasilij i Atanasij, na severnoto, i Grigorij i Nikola, na ju`noto krilo. Na vrvot od dverite, vo mal kru-èn medaljon e naslikan Savaot, dopojasno, so triagolen nimb. Kako prestolnite ikoni, taka i carskite dveri se delo na Josif Radev, analogni so dverite vo Sv. Ilija vo Nikuqane, i dverite od ikonostasot vo naosot na Sv. Petka vo Pezovo.

Enterier so ikonostas \akon Stefan Interior with iconostasis Deacon Stefan Vo vtorata zona se nao|aat sedum pomali prazni~ni ikoni, i toa od sever kon jug: Sv. \or|i go ubiva zmejot, Voskresenie Hristovo, Ra|awe Hristovo, Sv. Dimitrija na kow, sv. Konstantin i Elena, sv. Antonin Veliki i Atanasij Aleksandriski (figuri vo cel rast), i Sv. Troica. Ikonite, Sv. \or|i go ubiva zmejot, i Sv. Troica, gi naslikal Zafir zograf od De-bar vo 1874 godina, koj gi izrabotil dverite vo manastirot Zabel vo 1869 godina, a ikonata Sv. Dimitrija na kow ja naslikal zografot Veno Iliev, koi se potpi{ale vrz niv.

Zasluùva vnimanie edna podvi`na vramena ikona, koja {to se nao|a vo oltarot, so pretstava na Hristos @ivotodavec - Katapetazma (so dimenzii: 76 h 88 sm.), kade Isus Hristos e prikaàn dopojasno, oble~en vo siv hiton i crven himation, vo povisok putir, koj so dvete race polukrenati nagore blagoslovuva, a putirot e opkruèn so ~etiri heruvimi po dva od obete strani na dolniot kraj. Ovaa ikonografska pretstava zapo~nala da se slika vo Prerodbata po primerot na Di~ovata erminija,532 koj sam ja sozdal, i me|u prvite zapo~nal da ja slika vo crkvite, dodeka negovite u~enici i sledbenici ja prifatile i ja primenuvale na platneni ikoni

532 Originalnata Di~ova erminija deneska se nao|a vo Muzejot vo Vidin, Bugarija; ôkrevska - Filip J., 2009 b, 119 - 139, sl. 2;

178

kako naddverija, kako {to se sretnuvaat vo crkvite vo Koko{iwe, K’{awe i manastir Karpino, no i na yidnoto slikarstvo, vo proskomidijalnata ni{a, kako {to e slu~aj so crkvata Sv. Ilija vo @ivewe. Od ikonata so Katapetazma, izrabotena od Josif Radev moè da se zabeleì deka avtorot bil inspiriran od tvore{tvoto na Di~o Zograf, duri i rabotel vo negov manir, koja re~isi e identi~nata so ikonata od crkvata Sv. Nikola vo Selce, Stru{ko, od 1853 godina, izrabotena od rakata na Di~o. Josif Radev Maòvski (1830 - 1910) izrabotil sli~na ikona za ikonostasot na crkvata Sv. Arhangel Mihail vo Ta{maruni{ta, Stru{ko od 1870 godina.533 Ottuka moè da se zaklu~i deka ikonite gi rabotele pove}e zografi, a od niv najpove}e ikoni naslikal Josif Radev od Lazaropole, eden od u~enicite i sledbenicite na Di~o, koj gi naslikal freskite i site ikoni od ikonostasot za crkvata Sv. Ilija vo Nikuqane, nekolku ikoni za ikonostasot vo Karpinskiot manastir, i za ikonostasot vo naosot na Sv. Petka vo Pezovo, vo 1898 godina. Vo otsustvo na zapis za izgradbata na ovaa crkva, na prv pogled e pretstavnik na crkvite od Prerodbata vo Makedonija od sredinata na XIX vek, koga se se pojavuvaat tremovi so kolonada od arkadi, i se obrnuva vnimanie na ikonostasot. Me|utoa, ovoj sakralen objekt e edinstven i redok po svojata arhitektura vo kumanovskiot kraj, i kako takov, e mo{ne zna~aen za razvojot na dva zna~ajni periodi od istorijata na umetnosta vo Makedonija, na Sredniot (postvizantiski period) koga e izgraden, i na Noviot vek, koga e dograden. Za àl, ne se prezemeni nikakvi preventivni merki za negova za{tita i deneska se nao|a vo lo{a sostojba, tremot so kolonada od arkadi se raspa|a, na koj se vidlivi tragi od vlaga i o{teteni gredi i trski na pokrivnata konstrukcija.

SV. NIKOLA VO KOLICKO

Seloto Kolicko e oddale~eno 22 km. od Kumanovo, desno od magistralniot pat Kumanovo - Sveti Nikole.534 Crkvata posvetena na Sv. Nikola se nao|a vo Aleksovska maala i ne e grobjanska crkva. Spored d-r J. Trifunovski bila obnovena vo 1870 godina koga e izgraden i tremot so kolonada od tesni drveni stolbci (gredi) od jugozapadnata strana, i kambanarija od ju`nata strana.535 Vo 1901 godina crkvata ja obnovil lokalniot majstor Arso Gelev, koj se potpi{al na ju`niot yid pod prozorecot. Do 2001 godina, crkvata bila nepoznata, nedovolno istraèna i neidentifikuvana vo naukata, koga od strana na RZZSK i Muzejot od Kumanovo bila izvr{ena celosna konzervacija na arhitekturata i ìvopisot. Posledni intervencii se napraveni vo 2004 godina od lokalnoto naselenie koga izgradile nov pokrien trem so kolonada od arkadi, belo varosan, na jugozapadnata strana zagraden so èlezna ograda. Taa e mala ednokorabna gradba so pravoagolna osnova i tristrana apsida na istok. Gradena e od kr{en kamen so òltenikava i siva boja. Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi, a apsidata so trosliven pokriv, isto taka od }eramidi. Debelinata na yidovite iznesuva 80 sm., a kaj zapadniot vlez 90 sm. Na zapadnata fasada se nao|a mala slepa ni{a nad vlezot, vo koj e naslikana minijaturna figura na sv. Nikola, patronot na crkvata. Crkvata ima samo eden kvad-raten prozorski otvor na ju`nata fasada, koj odnatre trapezno se {iri vo vertikalno naglasen pravoagolnik; pravoagolen otvor nad apsidata, i sosema mal vertikalen zasek na dnoto na apsidata, na isto~nata fasada. Odnatre e zasvedena so polukruèn svod, i e so~uvan prvo-bitniot pod od nepravilni kameni plo~i. Oltarskata apsida e razbiena so centralna apsidalna i severna proskomidijalna konha. Naosot od oltarot e oddelen so drven ikonostas. Spored

533 Cvetkovski S., 2008, 43, sl. 6. Idem, 2010, 29, sl. 5; ôkrevska - Filip J., 2009a, 99 -118; Eadem, 2009b, 129 -134; Ikonite so Katapetazma se izrabotuvale i na platno, obi~no nad dverite, kako {to e slu~aj so Sv. Nikola vo K’{awe i manastirot Karpino. Podocne`nite zografi ja prifatile ovaa ikono-grafska pretstava i voop{to erminijata na Di~o, me|u prvite negoviot sin Avram Di~ov i negovite sledbenici: Josif Radev, Veno Kostov, Kostadin Krstev, Petar Nikolov, Dimitar Andonov - Papradi{ki i dr., koi rabotele na pove}e crkvi vo Makedonija, Srbija, Bugarija, Grcija i Albanija; 534 Panov M., 1998, 155; 535 Trifunovski J., 1974, 152;

179

arhitektonskite obele`ja, moè da se zaklu~i deka kolickata crkva bila izgradena vo postvi-

zantiskiot period, vo vtorata polovina na XVI ili po~etokot na XVII vek. Vnatre vo crkvata, vo naosot, fragmentarno vo oltarot i na svodot, e so~uvan noviot ìvopis od XIX vek. Spored zapisot na zapadniot yid, severno od vlezot, ìvopisot bil zavr{en na 5 avgust vo 1872 godina. Vo oltarskata apsida e pretstaveno dopojasieto na Bogorodica [ir-{aja Nebesa (Po{iroka od Neboto), Majka Bo`ja so maliot Hristos na gradite vo kruèn medal-jon, a vo proskomidijalnata konha e prikaàn Isus Hristos @rtvenik, polugol kako stoi vo putir, so race skrsteni i vrzani na pojasot i so trnov venec na glavata. Vakvi sli~ni sceni se naslikani vo K’{awe i Koko{iwe. Na ju`niot yid, vo naosot, od zapad kon istok, se naslikani figuri na svetiteli vo cel rast: prorokot sv. Ilija, caricata sv. Ekaterina, so kruna na gla-vata, i sv. Paraskeva, pa scenata: Sv. Dimitrija na kow go ubiva bugarskiot car Kalojan. Na zapadniot yid se naslikani tri sceni od Golemite praznici: Preobraènie (ju`no), Voskresenie (najgore) i Voznesenie Hristovo (severno od vlezot). Na severniot yid, od zapad kon istok, kako pandan na sv. Dimitrija, od ju`niot yid, e naslikan Sv. \or|i na kow go ubiva zmejot, pa kon istok se redat frontalno postavenite figuri na: sv. Haralampie, sv. Atanasie Aleksandriski i sv. Nikola. Na svodot, od istok kon zapad vo kru`ni medaljoni se naslikani: sv. Duh (gulab), vo oltarot, i Hristos Vsedrìtel (Bog - tatko), vo naosot. Nedostasuva Hristos Emanuil (Bog - sin) kako del od svetoto Trojstvo, na zapadnata strana od naosot. Celiot svod e oboen so svetlo-

Св. Никола во Колицко, severozapadna фасада, XVII / XIX vek Severoisto~na fasada St. Nicholas in Kolicko, nortth - west facade, XVII / XIX century North - east facade sina boja i beli yvezdi~ki, koi go simboliziraat neboto. Vo celina gledano, novoto slikarstvo go rabotel ve{t zograf, ~ie ime nedostasuva, vo koe se ~uvstvuvaat isto~nohristijanski, ruski vlijanija so naglasena voluminoznost na slikanite povr{ini, {to se karakteristi~ni za pove}eto crkvi od prerodbenskiot period vo Republika Makedonija. No, spored analogiite so ikonite vo kumanovskite crkvi, kako i freskite vo Sv. Dimitrija (1855) i Sv. Pantelejmon vo Veles (1868), slobodno moè da se kaè deka i freskite vo ovaa crkva gi izrabotil vele{kiot zograf Haxi Kosta(din) Krstev, sin na poznatiot zograf Krste od Veles.536 Crkvata Sv. Nikola vo Kolicko ima visok drven ikonostas so tri reda na ikoni i tabli vo podno`jeto naslikani so drvja. Na sredinata se nao|aat carski dveri, koi{to potsetuvaat na dverite vo murga{kata i dovezenskata crkva od noviot ikonostas od XIX vek. Dverite se vo plit-ka rezba a vo ovalni medaljoni se naslikani minijaturni figuri od dvodelnata kompozicija Blagovesti, sv. Bogorodica (desno) i sv. arhangel Gavril (levo). Dvete krila na dverite, na vrvot zavr{uvaat vo grifoni, orlovski glavi so zmisko telo, koi kolvaat grozdovi so klunot. Na vrvot od ikonostasot se nao|a Golem krst, ~ie slikarstvo so Raspetie Hristovo e o{tete-no, a vo podno`jeto se nao|aat drakoni, reljefno izraboteni, so pozlata. Nedostasuva orel na

536 Vasilev A, 1965, 267; Balabanov K. d-r., 1970, 11 – 13;

180

vrvot na Krstot, i ripidite so minijaturnite figuri na sv. Bogorodica i sv. Jovan Bogoslov, vo ustata na drakonite. Vo prvata zona se nao|aat prestolni ikoni: sv. Nikola, patron na crkvata, vo cel rast na proskomidijalnata vrata (70 h 35 sm.), dopojasnite ikoni (45 h 72 sm.) na sv. Bogorodica so Hristos, Isus Hristos Vsedrìtel, sv. Jovan Prete~a, i sv. Simeon Stolpnik, vo cel rast, na ju`nata |akonikonska vrata (70 h 35 sm.).537 Vo vtorata zona se nao|aat devet, praz-ni~ni ikoni, glavno, na svetite apostoli, so pomali dimenzii (25 h 32 sm.), i toa od sever kon jug: Toma, Vartolomej, Marko, Matej, Isus Hristos, Pavle, Jovan. Filip, i Luka, a vo tretata ~etiri

Sv. Dimitrija go ubiva carot Kalojan, juèn yid, naos Prazni~ni ikoni, ikonostas, detaq St. Demetrius killing tsar Kalojan, south wall, nave Festive icons, iconostasis, detail ikoni na apostoli, so istite dimenzii: Petar, Simon, Jakov i Andrej. Site ikoni, kako i ìvo-pisot se izraboteni od spomenatiot zograf Haxi - Koste od Veles vo 1873 godina, koj rabotel ikoni i za drugi kumanovski crkvi, vo Sv. Paraskeva vo Murga{ (1872),538 Sv. Nikola vo Kumanovo (1855), Sv. Bogorodica vo P~iwa (1872/73) i Sv. Nikola vo Vince (1872/73).539

Sv. Nikola vo Kolicko, isto kako i Sv. Nikola vo Ora{ac pripa|a na dva zna~ajni periodi od istorijata na umetnosta vo Makedonija, spored arhitekturata na srednovekoven postvizantiski, a spored yidnoto slikarstvo i ikonopisot, na noviot prerodbenski period.

SV. NIKOLA VO VINCE

Seloto Vince se nao|a na krajniot juèn del na teritorijata na Op{tina Kumanovo, na lokalniot pat Kumanovo - P~iwa - Vak’v - Vince, vo ov~epolskata oblast. Od gradot Kumanovo e oddale~eno 26 km.540 Crkvata Sv. Nikola, kako i ora{a~kata crkva, e nedovolno poznata i istra-èna vo naukata. Prv ja spomenal d-r J. Haxi-Vasiqevi} vo 1909 godina, potoa d-r V. Petkovi} vo 1950 godina, kako stara crkva posvetena na Sv. \or|i, a podocna d-r J. Trifunovski vo 1964

537 Originalnite ikoni na proskomidijalnata i |akonikonskata vrata, se izloèni vo Galerijata na ikoni vo Kumanovo, a na nivno mesto se izraboteni kopii od NKC od Skopje, 1995/96 godina. 538 Popovska- Korobar V. - Zisovska J., 2000, 52 – 53; Krsti} S., 2002, 120 - 122, sl. 11 - 16; Vasilev A, 1965, 267; Balabanov K., 1970, 11 - 13; 539 Evidentirani ikoni …, 1987, 77 - 79; 540 Panov M., 1998, 54;

181

godina, kako nova crkva Sv. Nikola, izgradena vrz postar hram, vo p~iwskoto slivno podra~je.541 Ottuka, jasno se gleda deka porano ovaa crkva bila posvetena na Sv. \or|i, a od vtorata polovina na XX vek i denes, kaj lokalnoto naselenie e poznata pod imeto Sv. Nikola. Taa se nao|a na krajot od seloto, levo od asfaltniot pat, do selskite grobi{ta, na edna viso~inka pokraj sta-rata ~e{ma izgradena od tursko vreme. Poradi mestopolo`bata, do crkvata se ka~uva preku skali od jugozapadnata strana i se vleguva vo {irok otvoren narteks na zapadnata strana. Crkvata Sv. Nikola pretstavuva mala, ednokorabna gradba so pravoagolna osnova i polu-kru`na apsida na istok. Zaradi mestopolo`bata i za{tita od urivawe, apsidata e potprena od severnata i od ju`nata strana so yidani potporni kameni stolbovi - kontrafori, taka {to deluva kako da ima trapezna forma. Pokriena e so dvosliven pokriv od turski }eramidi. Gradena e od kamen, podocna malterisana. Zapadnata fasada e razbiena so vlez na dnoto, luneta nad vlezot so dopojasna pretstava na patronot na crkvata, sv. Nikola, i najgore, pod zabatot e ukrasena so {irok isturen polukruèn lak - arhivolta. Severnata fasada e potprena so tri kon-

Св. Никола во Винце, западна (levo) i isto~na фасада (desno), XVII / XIX vek Carski dveri St. Nicholas in Vince, west (left) and east facade (right), XVII / XIX century Royal doors trafori, yidani od kamen. Crkvata re~isi nema otvori, osven na zapadnata fasada vo timpa-nonot, i na isto~nata, nad apsidata, tesni pravoagolni otvori vertikalno naglaseni, za{titeni so èlezni tranzeni. Vnatre crkvata e zasvedena so polukruèn svod. Oltarskiot prostor e oìvean so centralna apsida, proskomidijalna konha, i mala polukru`na ni{a na sevrniot yid. Izgradena e za vreme na osmanliskiot, a obnovena vo prerodbenskiot period vo 1846 godina, spo-red ktitorskiot zapis nad zapadniot vlez vo crkvata. Posledni intervencii na arhitekturata se napraveni na 15 april 1978 godina od lokalnoto naselenie, koga e malterisana. Od ktitorskiot natpis na crkovnoslovenski jazik na zapadniot yid, se gleda deka ìvopi-sot e obnoven vo 1875 godina. Se raboti za interesen slikarski ansambl vo oltarskiot prostor, so sceni od Vsjakoe dihanie. Prikaàni se yvezdite i neboto prosledeni so figuri na angeli vo sve~ena obleka, a vo sredinata Sonceto i Mese~inata, simbol na svetlinata i temninata, ana-logni so slikarstvoto vo oltarot na Sv. Atanasij vo Koko{iwe. Pod niv e Hristos - `rtva, legnat na ~esna trpeza, flankiran so sv. Vasilij Veliki, desno, i sv. Jovan Zlatoust, levo. Pod ovie sceni, vo apsidata e naslikana Bogorodica so maliot Hristos vo skut, kako carica so kruna

541 Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 447, PetkoviÊ V., 1950, 57; Trifunovski J., 1964, 60;

182

na glavata, sednata na tron. Vo proskomidijalnata konha e naslikan Isus Hristos @ivotodavec, polugol, vo cel rast, prikaàn vo Deisisna varijanta, sv. Bogorodica (levo) i Jovan Krstitel (desno), kako {to se sretnuva i vo Sv. Bogorodica vo P~iwa. Na severniot yid e naslikan sve-tiot velikoma~enik Evtimij so svitok vo racete, a na ju`niot, prorok Mojsej so tablicite za desette Bo`ji zapovedi.

Severniot i ju`niot yid na naosot se naslikani od nekolku sceni so naglasena volu-minoznost na slikanite povr{ini, {to e karakteristi~no za slikarstvoto od Prerodbata. Vak-vi sceni se sretnuvaat i vo crkvite Sv. Ilija vo @ivewe, Sv. Atanasij vo Koko{iwe, i Sv. Ni-kola vo K’{awe. Na ju`niot yid, od istok kon zapad, vo prvata zona e naslikan Sv. Dimitrija Miroto~iv na kow, potoa sleduva scenata so Ra|aweto Hristovo od Golemite praznici. Vo vtorata zona na ju`niot yid od stranite, kon svodot se naslikani evnagelistite so nivnite atributi, sv. Jovan so orel, i sv. Luka so tele, a pome|u niv, vo sredinata, starozavetnata scena Isak go blagoslovuva pravedniot Jakov. Na severniot yid, vo prvata zona e naslikana scenata,

Freski na isto~en yid, oltar Praveden Jakov, juèn yid, naos Frescoes in the east facade, altar Righteous Jacob, south wall, nave

Sv. \or|i go ubiva zmejot, a vo vtorata zona kon svodot, starozavetnata scena, Avramova `rtva, flankirana so drugite dvajca evangelisti, od zapad sv. Matej so angel, i od istok sv. Marko so lav. Na svodot vo golemi kru`ni medaljoni se naslikani, Bog - tatko (Hristos Starec na deno-vite) vo oltarot, Bog - sin (Hristos Sedrìtel), vo sredinata na naosot, i Majka Bo`ja so maliot Hristos na gradite vo medaljon, na zapadnata strana.

Ne se znae to~no, koj gi naslikal ovie freski, i ne e otkrien nikakov zapis za iden-titetot na ovoj zograf. Identifikacijata na zografot e ote`nata, bidej}i sé u{te ne e otkrien nikakov zapis, ili pak kade {to obi~no zografite gi ostavaat svoite potpisi, yidnata povr{ina e o{tetena, a malterot padnat. Bez ogled na toa, {to sé u{te ne e poznat avtorot na yidnite freski, se raboti za edno slikarstvo tipi~no za Prerodbata, sceni so naglasena voluminoznost, i pokraj zbieniot i namalen prostor za slikawe. Osobeno vnimanie privlekuva scenata so Ra|a-weto Hristovo, koja e analogna so istata ikona od mladonagori~kiot hram Sv. \or|i Pobe-donosec, izrabotena od Veno zograf, vo 1868 godina, a spored stilsko - likovnite osobenosti na del od prazni~nite ikoni od ikonostasot na crkvata Sv. Bogorodica vo P~iwa, moè da se kaè deka se raboti za ist zograf.542

542 So ogled na toa {to vo Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino i Sv. Nikola vo Ora{ac rabotel u{te eden zograf Veno, ne moè da se kaè so sigurnost dali se raboti za Veno Kostov, ili Veno Iliev ;

183

Crkvata poseduva nov drven i visok ikonostas so Krst na vrvot, tri reda na ikoni i dveri vo rezba na dnoto. Na severnoto krilo od ikonostasot fiksirano na severniot yid e prestol-nata ikona so dopojasieto na patronot na crkvata, sv. Nikola, potoa ikonata na proskomidi-jalnata vrata Sv. arhangel Mihail so me~ mu ja vadi du{ata na bogatiot, vo cel rast, levo od dverite e ikonata na sv. Bogorodica Odigitrija, a desno Hristos Vsedrìtel i sv. Jovan Pre-te~a, na |akonikonskite vrata, pa prodolùva so ikonata Voznesenie Hristovo, fiksirana na ju`noto krilo od ikonostasot, na ju`niot yid. Vo vtorata i tretata zona se nao|aat minijaturni prazni~ni ikoni (20 h 30 sm.), glavno, sveti apostoli i evangelisti, arhierei i voini: Filip, Marko, Luka, Andreja, Jovan, Petar, Pavle, Isus Hristos, Simeon, Jakov, Vartolomej, Matej, Toma, potoa, sv. Dimitrija, sv. \or|i, sv. Stilijan, sv. Daniel, Sv. Troica, Ra|awe Hristovo, Voskresenie, Voznesenie Hristovo, sv. Trifun, sv. Haralampie, i sv. Nikola (dva pati). Re~isi site prestolni ikoni, osven edna (na proskomidijalnata vrata), i pove}eto prazni~ni ikoni na apostolite vo vtorata i tretata zona se izraboteni od vele{kiot zograf Haxi Kosta(din) Krstev, vo 1873 godina, koj se potpi{al na niv, a koj gi izrabotil i prestolnite ikoni za crk-vite vo Kolicko, P~iwa i Murga{, kako i freskite vo Kolicko.543 Dverite vo plitka rezba so rastitelni motivi se naslikani so minijaturni figuri na sv. Bogorodica i sv. arhangel Gavril od dvodelnata kompozicija Blagovesti vo ovalni medaljoni, na sredinata, potoa so po eden mal kruèn medaljon na gorniot kraj, na obete krila, so poprsja na starozavetnite proroci i carevi David (levo) i Solomon (desno), a na dolniot kraj, izdolèni polukru`ni arki vo koi se naslikani dvajca arhierei, po eden na obete krila, sv. Vasilij (levo) i sv. Grigorij (desno), vo cel rast. Na vrvot na dverite se nao|a kruèn medaljon so poprsje na Hristos Vsedrìtel. Vtoriot zograf, koj go izrabotil fresko-slikarstvoto, nekolkute prazni~ni ikoni i slikanite pretstavi na carskite dveri,, sé u{te ne e identifikuvan. Dali se raboti za Veno zograf, koj rabotel vo kumanovskta crkva Sv. Nikola vo 1873 godina, ili pak Veno Iliev koj se sretnuva na ikonite vo Mlado Nagori~ino, Sv. Bogorodica vo P~iwa i Sv. Nikola vo Ora{ac, doprva treba da se istraì.544

Hronolo{ki, crkvata Sv. Nikola vo Vince, moè da se smesti vo grupata crkvi gradeni za vreme na Osmanliskiot period vo XVII vek, obnovena i ìvopisana vo prerodbenskiot period

vo XIX vek.

SV. ILIJA VO NIKUQANE

Seloto Nikuqane se nao|a severozapadno vo op{tinata Staro Nagori~ino, na lokal-niot pat Kumanovo - Nikuqane. Od gradot Kumanovo e oddale~eno 13 km.545 Ovde se nao|aat dve crkvi, ednata posvetena na Sv. Bogorodica, poznata kako manastir Zabel, i vtorata grobjanska, posvetena na Sv. Ilija. Crkvata Sv. Ilija e nedovolno poznata i prou~ena crkva vo naukata. Prv ja spomenal J. Haxi - Vasiqevi} vo 1901 godina, kako razurnata crkva vo 1897 godina.546 Taa pretstavuva mala ednokorabna gradba so mo{ne tesna i izdolèna pravoagolna osnova i polu-kru`na apsida na istok. Gradena e od neobraboten kamen, za vreme na Osmanliskiot period, a obnovena vo po~etok na XX vek. Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi. Ovaa crkva e edna od najtesnite i najvisoki mali crkvi vo kumanovskiot kraj. Ima dva tesni vleza so kamena arka, na zapadnata, i na ju`nata fasada. Na zapadnata fasada nad vlezot ima slepa luneta, a nad nea kruèn medaljon, vo koj e ispi{ana godinata na malterisuvaweto, 1973, koga posleden pat e popravana i belo varosana, a nad nego krst vo reqef. Na ju`niot yid ima pet slepi luneti, a vo {estata (vtora od istok kon zapad) ima eden otvor za{titen so èlezna tranzena od rastitelni motivi. Severniot yid nema otvori, osven dve slepi luneti. Nad apsidata, na istok, ima tranzena

543 Vasilev A, 1965, 267; Balabanov K., 1970, 11 - 13; Krsti} S, 2002, 126; Evidentirani ikoni , 1987, 73 – 77; 544 Vasilev A, 1965, 204, 226; Asen Vasiliev spomenuva u{te edno sli~no ime, Velko Iliev od Treson~e, Debarsko, od rodot Ilievci; 545 Panov M., 1998, 209; 546 Haxi-VasiqeviÊ J., 1901, 443; PetkoviÊ V., 1950, 225; Trifunovski J., 1974, 17 - 21; Velev I., 1990, 92;

184

vo vid na krst so ednakvi kraci i kruk~e vo sredinata, smestena vo polukru`na slepa ni{a. Zabatot od zapadnata i isto~nata strana e dekoriran so po edna reljefna pretstava na gulab od kamen i so dva reda na kosi skalesti venci od agli na tula pod pokrivot. Vaka skalesto redeni (testeresti) tuli vo pove}e nizi se sretnuvaat na crkvite od vizantiskiot period kako {to se staronagori~kiot i mateja~kiot hram, pod pokrivnite konstrukcii, potoa na islamskite sakral-

Св. Илија во Никуљане, североzapadна фасада, 1897 godina Jugoisto~na fasada St. Elijah in Nikuljane, north – west facade, year 1897 South - east facade ni objekti, venecot pod pokrivot na Tatar Sinan - begovata xamija vo Kumanovo od 1520/32 godina, kako i na minariwata, poto~no na {erefeto na xamijata vo Niku{tak i Dl’ga, izgradeni vo prvata polovina na XIX vek. Odnatre, crkvata e polukru`no zasvedena. Podot e od nepravilni kameni plo~i. Ima samo eden po{irok polukruèn otvor na ju`niot yid, dodeka vo oltarskata apsida, na dnoto pomal paravoagolen otvor, koj na gorniot kraj zavr{uva vo trojna arka, koja potsetuva na arkata od zapadniot vlez odnatre, vo crkvata Sv. Spas vo Dovezence. Gore nad

Majka Bo`ja, oltarska apsida Sv. Nikola, juèn yid, naos Mother of God, altar apse St. Nicholas, south wall, nave apsidata ima u{te eden otvor, koj odnadvor zavr{uva vo kamena tranzena vo vid na krst. Vidlivi se turski elementi vo arhitekturata. Od crkovniot inventar se sretnuva visok drven ikonostas, dva kameni postamenti i kamena pevnica. Yidovite na ovaa crkva se belo varosani, i samo na mesta e so~uvan del od ìvopisot. Se raboti za figuralno slikarstvo i otsustvo na narativni sceni od hristijanskata religija. Eden

185

del od ìvopisot e naslikan vo oltarskata apsida, a drug del vo naosot na severniot i ju`niot yid, do ikonostasot. Vo oltarskata apsida e naslikana dopojasno Bogorodica [ir{aja Nebes, Majka Bo`ja so maliot Hristos vo kruèn medaljon, flankirana so svetite proroci i carevi David i Solomon, vo cel rast, so svitoci v race, a pod nea se {est arhierei, po trojca od dvete strani na otvorot: sv. Vasilij, sv. Grigorij i sv. Jovan, levo, i sv. Nikola, sv. Atanasij i sv. Spi- ridon, desno od prozorecot, isto taka vo cel rast, kako del od Procesijata na arhiereite. Na ju`niot yid vo naosot, gore e naslikan sv. Nikola, a pod nego sv. Dimitrija, dvajcata do pod pojas. Nasproti niv, na severniot yid, od zapad kon istok se naslikani sv. Atanasij, dopojasno, sv. Paraskeva i sv. Jovan Prete~a vo cel rast. @ivopisot go naslikal zografot Josif Radev(i}) Maòvski (1830 - 1910) od Lazaropole, Debarsko, kako i site ikoni od visokiot i tesen drven ikonostas, na 27 avgust 1898 godina, koj se potpi{al na proskomidijalnata vrata pod likot na arhangel Mihail i na prazni~nata patronska ikona nad dverite, Voznesenie na sv. Ilija. Iko-nostasot e tesen i visok so Golem krst na vrvot so slikano Raspetie Hristovo i drakoni vo podno`jeto, koi vo ustata dr`t naslikani minijaturni figuri na sv. Bogorodica i sv. Jovan

Bogorodica Portarica i Hristos Vsedrìtel prestolni ikoni Sv. Ilija, prazni~na ikona Mother of God and Christ Omnipotent, throne icons St. Elijah, festive icon Bogoslov. Na dnoto od ikonostasot se nao|aat carski dveri celosno islikani. Najgore se naslikani dopojasijata na carevite Solomon i David, vo sredinata dvodelnata kompozicija Blagovesti so arhangel Gavril i sv. Bogorodica, a pod niv ~etiri minijaturni figuri na arhierei po dvajca na sekoe krilo: sv. Vasilij i sv. Grigorij na severnoto krilo, sv. Jovan Zlatoust i sv. Sava Srpski so kruni na glavite, na ju`noto krilo. Vo prvata zona se naslikani prestolni ikoni, na proskomidijalnata vrata arhangel Mihail vo cel rast, identi~na so crk-vata Sv. Nikola vo Ora{ac, do nego sv. Bogorodica Portarica i Isus Hristos Vsedrìtel. Vo vtorata i tretata zona se nao|aat pomali ikoni na svetite apostoli i evangelisti. Vo vtorata zona od sever kon jug se rasporedeni: Luka, Matej, Petar, Simon, Jakov i Filip, a vo tretata zona: Toma, Vartolomej, Andrej, Jovan, Pavle i Marko. Prazni~nata ikona na patronot na crkvata, so pogolemi dimenzii, Voznesenie na sv. Ilija se nao|a na sredinata od ikonostasot, pome|u vtorata i tretata zona. Edna ikona so dopojasieto na sv. Ilija (28 h 20 sm.) se nao|a na postojanata postavka vo Galerijata na ikoni vo Kumanovo.547 Josif Radev rabotel ikoni vo pove}e kumanovski crkvi kako {to se: manastirot Karpino, Sv. Petka vo Pezovo i Sv. Nikola vo Ora{ac. Po svojata arhitektonska dispozicija, crkvata spa|a vo grupata spomenici od postvizantiski period, a spored ìvopisot i ikonopisot od periodot na Prerodbata.

547 Popovska - Korobar V. - Zisovska J., 2000, 46;

186

SV. \OR\I VO BEQAKOVCE - BEQAKOVSKI MANASTIR Beqakovskiot manastir posveten na Sv. \or|i e oddale~en 4 km. od seloto, smesten pome|u okolnite ridovi na me|ata pome|u selata Beqakovce, Dovezence, Murga{ i Kowuh.548 Crkvata Sv. \or|i pretstavuva edna od poretkite monumentalni trokorabni gradbi od prerodbenskiot period, so edna centralna, oktogonalna kupola oìveana so monofori i polukru`na apsida na istok, analogna so manastirot Zabel vo Nikuqane. Apsidata e razbiena so {est pilastri, taka {to deluva kako sedmostrana. Spored kamenata tabla - potsetnik {to se nao|a od zapadnata strana na crkvata, ovoj manastir bil izgraden vo XIV vek, pa bil razurnat vo 1689 godina od tatarskite Hordi, za da na krajot povtorno e izgraden vo 1894 godina. Graden e od tesan sivkast

Св. Ѓорѓи во Бељаковце - Бељаковски манастир, 1894 година Church “St. George” in Beljakovce - Beljakovce Monastery, year 1894 i oker kamen "korni{or" za koj najmnogu se zazel lokalniot majstor Stojan Stoilkovi} - Ra-le.549 Pokrien e so dvosliven pokriv od }eramidi, koj nad isto~nata i zapadnata fasada e prese~en so triagolen timpan taka {to deluva kako ~etvorosliven pokriv {to ve}e se sretnu-vaat kako takvi vo ovoj period, na Zabelskiot manastir vo Nikuqane i na crkvite vo Ru|ince, @ivewe, K’{awe i Koko{iwe. Inaku, na sredinata od crkvata nad popre~niot korab - transep-tot, se nao|a vtoro nivo na dvoslivna pokrivna konstrukcija od }eramidi kade {to se izdiga oktogonalna kupola pokriena so lim. Fasadite, iako vo pomala mera, se ukraseni so dekorativna kamena plastika, a po vertikala se razigrani so izdolèni tesni pilastri so stilizirani kapi-teli na vrvot, visoki kolku samata crkva i pravoagolni otvori vo polukru`ni arki za{titeni so èlezni tranzeni. Crkvata ima tri vleza, na zapadnata, ju`nata i severnata fasada vo kameni arki. Severnata fasada nema otvori, osven eden pravoagolen prozorec na transeptot, gore na vtoroto nivo i na dnoto, vlezot vo oltarskiot prostor. Prozorskite otvori na zapadnata i isto~nata fasada se pokrieni so ~etirilistni kameni tranzeni, kakvi {to se sretnuvaat na manastirskite crkvi vo Nikuqane i Gradi{te, i na crkvite vo Ru|ince, @ivewe i Sv. Nikola vo Kumanovo. Na aglite pod pokrivnata konstrukcija, osven na severoisto~niot, se izraboteni

548 Haxi-VasiqeviÊ J., 1901, 439; PetkoviÊ V., 1950, 20; Trifunovski J., 1974, 186; 549 Ibid, 468; ZiroeviÊ O., 1984, 202; Velev I., 1990, 72; TraŸ~ev G, 1933, 84;

187

zoomorfni figuri vo reqef od òltenikav kamen (lav, tele i jagne), atributi na dvajcata evangelisti Marko i Luka, i na Hristos. Na zapadnata fasada do vlezot, kako konzoli nad pilastrite se pretastaveni lavovski glavi so minijaturni ~ove~ki figuri vo nivnite usta.550 Spored ostatoci od crveni pigmenti, ovie glavi bile boeni, no so tekot na vremeto bojata padnala. Vakvi pretstavi se sretnuvaat na zapadniot vlez na crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo, {to zna~i deka se prisutni zapadnoevropski barokni vlijanija. Nad vlezot vo lunetata se nao|a mozaik so patronot na crkvata, Sv. \or|i go ubiva zmejot i nad otvorot, severno od zapadniot vlez, poprsje na sv. Petka vo lak, isto taka vo mozai~na tehnika, izraboteni vo najnovo vreme, vo 2004 godina od kumanovskiot mozai~ar \or|i Cvetkovski - Arap, koj se potpi{al dolu, pod patronot na crkvata.

Enterierot na crkvata e podelen na tri korabi vo dva reda so po tri kru`ni stolbovi. Centralniot i strani~nite korabi pome|u sebe se povrzani so konstruktiven sistem od gredi po dolìna i po {iro~ina. Zasvedena e so polukru`ni svodovi. Oltarskiot prostor se sostoi od centralna apsida, |akonikonska i proskomidijalna konha. Podot na crkvata e od po{iroki i potesni kameni ~etvrtesti plo~i.

Zapadna fasada Freski vo kupola West facade Frescoes in the dome Za razlika od drugite prerodbenski crkvi, koi sé u{te nemaat fresko-ìvopis, vo ovaa crkva se zabeleùvaat dve fazi na yidnoto slikarstvo, postaro i malku pomlado. Postaroto slikarstvo poteknuva od samiot kraj na XIX vek ili po~etok na XX vek, a pomladoto od ~etvrtata decenija na XX vek. Staroto slikarstvo se sretnuva vo oltarskiot prostor, poto~no vo |ako-nikonskata i proskomidijalnata konha, kako i vo kupolata. Vo |akonikonskata konha e naslikan sv. Stefan vo cel rast so kadilnica vo levata, i krst vo desnata raka, a vo proskomidijalnata konha, dopojasieto na Isus Hristos koj blagoslovuva so desnata raka, flankiran so dva heru-vimi. Vo kupolata e naslikan Hristos Pantokrator, re~isi identi~en na onoj od proskomi-dijalnata konha, pod nego se svetiteli vo cel rast so sceni od Boèstvenata liturgija, kako vo edna od kupolite na manastirot Sv. Joakim Osogovski, a na pandantifite se naslikani ~etirite evangelisti so nivnite atributi (Marko, Matej, Jovan i Luka). Vo tamburot na kupolata, pome|u monoforite se naslikani celi figuri na starozavetni proroci i carevi frontalno postaveni, so svitoci v race. Pod niv, se naslikani isto taka, bisti na starozavetni proroci vo kru`ni medaljoni, a na isto~nata strana pome|u medaljonite e naslikan Hristoviot ubrus. Spored stilsko - likovnite karakteristiki, ovie freski se delo na Dimitar Andonov - Papradi{ki

550 Krsti} S., 2010a, 29, sl. 77 - 78;

188

(1859 - 1954), od negovata treta faza na tvore{tvoto (1897 - 1920), koja se razvivala po ugled na ruskoto i srpskoto slikarstvo.551 Se pretpostavuva deka ovoj fresko - ìvopis, Andonov go rabotel okolu 1897/98 godina, koga bil ~len vo Eparhiskiot sovet za crkovnite gradbi vo regionot na Kumanovo, Kratovo i Kriva Palanka (1890 - 1912), i vo toa vreme gi izrabotil ikonite i ìvopisot vo Sv. Troica vo Kumanovo (1903/04). Se raboti za edno ubavo slikarstvo od ruski tip, so estetski dvièwa i srazmernost na figurite, gri`liva obrabotka na detalite na oblekata i likovite, so eden nenametliv kolorit od temnocrvena, sina, siva, zagasito òlta i bledozelena boja.

Ponovoto slikarstvo e rasporedeno vo oltarskata apsida i na yidovite vo naosot, a poteknuva od 1937 godina, od zografot i ikonopisec od Kumanovo, Trajko Muftinski (1892 - 1963), koj se potpi{al na freskata so scena od patronot na crkvata, nad zapadniot vlez.552

Судењето на sв. Ѓорѓи, западен ѕид, наос, 1937 godina Majka Angelina, severen yid Judgment of St. George, west wall, nave, year 1937 Mother Angelina, north wall, nave Muftinski glavno rabotel ikoni za ikonostasi, no se zanimaval i so fresko - ìvopis, kako {to e slu~aj so ovaa manastirska crkva. Vo oltarskata apsida se naslikani celi figuri svrteni malku vo profil kon poklonuvaweto na Agnec Bo`ji, koj ovde nedostasuva, kako del od kompo-zicijata Procesija na arhiereite, od sever kon jug: sv. Nikola ûdotvorec, sv. Jovan Zlatoust, sv. Spiridon i sv. Sava Srpski. Vo gornite zoni, svodot vo oltarot e naslikan so sina boja zbogaten so temnosini i temnocrveni yvezdi, simbol na neboto. Vo dolnite partii na naosot se naslikani figuri na srpski vladeteli, arhierei, pustonoìteli i svetitelki, a vo gornite i na svodovite nema freski. Lakovite se naslikani so bogata floralna i geometriska dekoracija, a svodovite na centralniot i bo~nite korabi se oboeni so sina boja i temnosini yvezdi, isto kako vo oltarskata apsida. Na ju`niot yid, od istok kon zapad se naslikani figurite vo cel rast: sv. Grigorij Bogoslov, sv. Prohor P~iwski, sv. Arsenij prv srpski patrijarh, kral Milutin, i sv. Petka. Na severniot yid, od zapad kon istok se naslikani figurite na: sv. Majka Angelina, srpskiot kral Stefan De~anski so model na crkva v race, sv. Antonij Veliki, sv. Gavril Lesnovski, i sv. Vasilij Veliki. Nad sekoja figura e zastapena floralna ornamentika i srp-skiot simbol na dvoglav bel orel so kruna na glavata. Nad zapadniot vlez, vo vtorata zona e naslikana freska od ciklusot na patronot na crkvata, Sudeweto i ma~eweto na sv. \or|i, dar

551 Nikolovski A., 1984, 93 - 98; 552 Atanasovski -Garski T., 1994, 129 - 131;

189

od Ana, majkata na zografot Muftinski. Za stilot na Muftinski se karakteristi~ni drama-ti~nite crti vo obrabotkata na svetite likovi, so izrazena devijacija na ve|ite, koj o~igledno bil inspiriran od komnenskoto vizantisko slikarstvo, poto~no od anonimniot nere{ki zograf od XII vek. Vo slikaweto na srpskite prosvetiteli i kralevi se inspiriral od tvore{tvoto na Dimitar Andonov - Papradi{ki i \or|i Zografski. Se raboti za figuralno slikarstvo bez narativni kompozicii, vo natprirodna golemina.

Od primenetata umetnost pokraj drveniot vladi~ki prestol, ednostavnata drvena pev-nica i celivanieto, manastirot poseduva visok i {irok reprezentativen ikonostas so tri reda na ikoni, Golem krst na vrvot so slikano Raspetie Hristovo i orel reljefno izraboten na gorniot kraj, a vo podno`jeto ovalni ripidi so minijaturni likovi na sv. Bogorodica (severno) i sv. Jovan Bogoslov (ju`no), kako i slikani carski dveri, na dnoto. Carskite dveri na gorniot kraj zavr{uvaat vo orlovski glavi so grozdovi vo klunovite, reljefno izraboteni so pozlata, a

Ikonostas, prestolni ikoni, detaq Sv. Bogorodica, prestolna ikona Iconostasis, throne icons, detail Holy Virgin, throne icon nad niv e naslikan sv. Savaot (Bog - tatko) so triagolen nimbus, vo minijaturen ovalen medaljon i mal krst so ednakvi kraci na vrvot. Na gorniot kraj dverite se naslikani so poprsja na dvajca evangelisti vo kru`ni medaljoni, Matej (levo) i Jovan (desno), a na dolniot, Marko (levo) i Luka (desno), dodeka vo sredinata se naslikani figurite na sv. arhangel Gavril (levo) i sv. Bogorodica (desno) vo ovalni medaljoni od dvodelnata kompozicija Blagovesti. Likovite na evangelistite vo dolniot del, se analogni so ikonata na sv. evangelist Marko od ikonostasot od crkvata Voznesenie Hristovo vo Rlevci, Vele{ko (1927), izrabotena od Dimitar Andonov - Papradi{ki.553 Prestolnite ikoni vo prvata zona pretstavuvaat celi figuri vertikalno nag-laseni, isto kako vo Gradi{kiot manastir i Sv. Nikola vo Dren'k, a vo gornite zoni na kraevite na ikonostasot se zabele`uvaat ikoni vo kru`ni medaljoni, i prazni~ni ikoni horizontalno postaveni na sredinata od ikonostasot. Slikaweto ikoni vo medaljoni e odlika na Dimitar Andonov, kako i na minijaturni mrdaljoni so apostoli kakvi {to se sretnuvaat na carskite dveri. Niv Paparadi{ki gi naslikal vo crkvite Sv. Nikola vo Gwilane (1901) i Sv. Ilija vo Gorna Dragu{a (1902).554 I ovde se pretstaveni nekolku srpski vladeteli, zaedno so voobi~a-

553 Nikolovski A., 1984, 152, T. IV; 554 Ibid, 96;

190

enite likovi na svetiteli i proroci od hristijanskata religija. Vo prvata zona se prikaàni figuri vo cel rast, srpskiot arhiepiskop sv. Sava, sv. arhangel Mihail (na proskomidijalnata vrata), sv. \or|i so kopje i me~, sv. Bogorodica so Hristos sednata na tron, Isus Hristos Vsedrìtel, sv. Jovan Krstitel, Sv. \or|i go ubiva zmejot (na |akonikonskata vrata), Ra|awe na sv. Bogorodica, i zavr{uva so fiksiranata ikona na severniot yid, sv. Nikola ûdotvorec. Ikonata na sv. Nikola e analogna so freskata na ju`niot yid na naosot od Sv. Ilija vo Busilci, Vele{ko (1884), izrabotena isto taka od D. A. Papradi{ki.555 Vo vtorata zona, na kraevite od ikonostasot, vo kru`ni medaljoni se naslikani knez Lazar, severno, i car Uro{, ju`no. Pome|u niv od sever kon jug, se redat ikonite na dvete dvojki: kral Stefan De~anski i sv. Prohor P~iwski (severno), sv. Simeon Miroto~iv i sv. Dimitrija Miroto~iv (ju`no). Vo sredinata se nao|a horizontalno postavena ikona so kompozicijata Tajna ve~era, nad nea, vo tretata zona e naslikana ikonata Voskresenie Hristovo, flankirana so dva proroka vo kru`ni medaljoni Isaija, severno, i Eremija, ju`no. Najgore, nad Voskresenieto, e Oplakuvawe Hristovo (Smrt-ta na Hristos) pod Golemiot drven krst na vrvot od ikonostasot. Ikonite se dosta solidno naslikani, so razubaveni likovi i gri`liva obrabotka na detalite na oblekata, so òlti do oker oreoli, glavno so temnosina, siva i temnozelena pozadina, koja jasno go istaknuva dominan-tniot lik na svetecot vo preden plan. Spored analogiite i stilsko - likovnite osobenosti, pogolem del od ikonite kako i carskite dveri se delo na zografot Dimitar Andonov - Pap-radi{ki, izraboteni najverojatno vo isto vreme so ìvopisot, od krajot na XIX (1897/98), ili po~etok na XX vek (1901/02).

Na edna od prestolnite ikoni, pod nozete na sv. Jovan Prete~a, se nao|a srpski zapis - Bra¢a Di~i¢i, potoa vo prodolènie na malo rastojanie, Zografski. Sli~en zapis se sretnuva na prestolnata ikona od ikonostasot na crkvata Sv. Petka vo Bediwe od 1926 godina, pod nozete na sv. arhangel Mihail, Zograf K. i D. Di~i¢i, za {to so sigurnost se znae deka se raboti za Krsto Avramov Di~oski (1866 - 1939), sin na Avram Di~ov (1840 - 1923), i za negoviot vnuk od brat, Dimitar Pandilov Avramovski (1898 - 1963), pravnuk na Di~o zograf.556 Dali ovie dvaica zografi rabotele i vo Beqakovskiot manastir, ne se znae precizno, bidej}i potpi{anite bra}a Di~i}i mo`no e da se dariteli, a ne zografi. [to se odnesuva, pak, do prezimeto Zografski se otvora pra{aweto dali \or|i Zografski rabotel ikoni za ovoj manastir vo isto vreme so Papradi{ki ili nezavisno eden od drug, ili, pak, mu pomagal na Andonov vo tvoreweto. Vo sekoj slu~aj Beqakovskiot manastir e predizvik za istori~arite na umetnosta vo ponatamo{nite istrùvawa, so {to }e se kompletira celosnata slika za ikonopisot na ovoj mo{ne zna~aen spomenik. Poradi vertikalnoto napuknuvawe na zapadniot yid od ju`nata strana, potrebna e itna konzervatorska za{tita na arhitekturata, od strana na nadle`nite republi~ki institucii, kako bi se so~uval ovoj vreden spomenik na kulturata, tipi~en za Prerodbata.

SV. PETKA VO RU\INCE Seloto Ru|ince se nao|a 17,5 km. od Kumanovo, od desnata strana na Kriva Reka, isto~no od Kle~ovce na magistralniot pat Kumanovo - Kriva Palanka i dopira do op{tinata Kratovo.557 Vedna{ do magistralniot pat, od levata strana, na potezot Gramada se nao|a monumentalna crkva posvetena na Sv. Petka. Vo naukata ovaa crkva se spomenuva kako nedoistraèna, neiden-tifikuvana i neprou~ena srednovekovna crkva.558 Spored J. Haxi - Vasiqevi} i V. Petkovi},

555 Ibid, 75, sl. 3; 556 Dimitrovski V., 1993, 147; Pecov I, 2009, 48; Enciklopedija likovnih ..., MCMLIX (1959), 197; Vasiliev A., 1965, 189 - 190; 557 Panov M., 1998, 262; PetkoviÊ V., 1950, 289; Petkovi} naveduva deka ova selo bilo daruvano od car Du{an vo 1355 godina na sevastokratorot Dejan, na crkvata Sv. Bogorodica vo Arhiqevica, Pre{evsko; 558 Petrov K., 1954, 8, T-II ;

191

ovaa crkva vo 1897 godina bila mala, vo urnatini, i celata bila ìvopisana, a podocna J. Trifunovski ja spomenuva kako obnovena crkva vo 1921 godina.559 Denes, crkvata Sv. Petka vo Ru|ince pretstavuva monumentalna bezkupolna, trokorabna gradba so devetstrana apsida na istok. Gradena e od tesan òltenikav kamen, dodeka od 1894 godina e so~uvana ~esnata trpeza vo oltarot, ~ija godina e vreàna na kameniot krst pod trpezata. Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi prese~en od istok i zapad so triagolni timpani taka {to deluva kako ~etvorosliven pokriv, kako kaj Sv. Atanasij vo Koko{iwe, Sv. Nikola vo K’{awe, Zabelski i Beqakovski manastir, a apsidata e pokriena so prvobitnite kameni plo~i. Od jugozapadnata strana crkvata ima pokrien trem so }eramidi, koj se potpira na kameni stolbovi, i spored svojata arhitektura, ima najbliski analogii so crkvata Sv. Dimit-rija vo Stracin, Kratovsko, od 1847 godina.560 Glavniot vlez se nao|a na zapadnata fasada, a vo lunetata nad vlezot e naslikana figura na sv. Paraskeva vo cel rast, patron na crkvata, od kumanovskiot zograf Trajko Muftinski, vo 1921 godina. Od dvete strani na lunetata, dolu ima konzoli od dve lavovski glavi reljefno izraboteni od kamen. Na ju`nata fasada ima dva vleza, edniot pomal za vlez vo oltarot podignat eden metar od nivoto na zemjata, na isto~nata strana i

Св. Петка во Руѓинце, zapadna фасада, XIX / XX век Sv. Petka, zapadna fasada St. Petka in Rugjince, west facade, XIX/ XX century St. Petka, west facade

drugiot kon zapad, ukrasen na gorniot kraj so dva reljefno izraboteni kameni orli pokraj slepata luneta. Site tri vleza se vrameni vo kameni arki. Fasadite se razigrani so otvori koi zavr{uvaat vo ~etirilistni kameni tranzeni kakvi {to se sretnuvaat na pove}e crkvi od Prerodbata vo kumanovskiot kraj: Sv. Nikola vo Kumanovo, manastirot Zabel vo Nikuqane, Sv. Ilija vo @ivewe, Beqakovskiot i Gradi{kiot manastir. Vidliva e dekorativna kamena plas-tika od antropomorfni i zoomorni reljefni pretstavi na fasadite, do vlezovite i na aglite pod pokrivot.561 Vakvi ìvotinski pretstavi se zabeleùvaat na crkvata Sv. Nikola vo Kuma-novo i na Beqakovskiot manastir. Ovie dekorativni re{enija imaat zapadnoevropski elementi na barok i rokoko. Crkvata e izgradena vo 1921 godina, po nejzinoto urivawe vo 1897 godina. Posledni intervencii se praveni vo 1998 godina, koga e renovirana pokrivnata konstrukcija i e betoniran podot. So dve skali od zapadniot vlez se vleguva vo crkvata, {to zna~i deka noviot betonski pod e pod nivoto na zemjata, okolu 30 sm. Vnatre{nosta na crkvata e podelena na tri korabi, so po dva reda od ~etiri ~etvrtesti stolbovi. Centralniot po{irok, i strani~nite potesni korabi, se zasvedeni so polukru`ni svodovi. Lacite pome|u stolbovite i korabite se pricvrsteni so konstrukcija od gredi vo gorniot del. Inaku, taa ne bila nikoga{ ìvopisana, celata e belo varosana. Vo najnovo vreme, na severniot yid do ikonostasot e naslikana figura vo cel rast na

559 Haxi -VasiqeviÊ J., 1901, 442; PetkoviÊ V., 1950, 289; Trifunovski J., 1974, 137; 560 Krsti} S., 2012, 61 - 64, sl. 1 i 2; 561 Krsti} S., 2010a, 29 - 32, sl. 81 - 84;

192

patronot na crkvata, sv. Petka vo 2006 godina od kumanovskiot likoven umetnik Sre}ko Andonovski - êlik, koj vo posledno vreme raboti vo mozai~na tehnika i toa vo lunetite na fasadite, kako {to se vo Koko{iwe, Ora{ac, Reànovce, Bediwe i dr. Oltarskiot prostor e oì-vean so centralna oltarska apsida, proskomidijalna i |akonikonska konha. Po svojata vnatre{-na arhitektonska dispozicija e analogna so manastirskite crkvi Sv. Bogorodica ili Zabelski manastir vo Nikuqane od 1856 godina i Beqakovski manastir od 1894 godina, so taa razlika {to posledniot e ìvopisan. Crkvata poseduva mo{ne visok i ednostaven ikonostas, izraboten vo prvite dve i pol decenii na XX vek. Na ikonostasot se naslikani svetiteli i srpski vladeteli. Prvata zona e naslikana so ikoni vo cel rast. Na proskomidijalnata vrata e naslikan arhangel Mihail, potoa kon jug se redat: sv. Nikola, sv. Paraskeva, sv. Bogorodica so Hristos, Hristos Vsedrìtel, sv. Jovan Prete~a, kral Stefan De~anski, i na |akonikonskite vrata - sv. \or|i. Pa|a v o~i prestolnata ikona na platno, figura vo cel rast na srpskiot kral Stefan De~anski, identi~na so freskata na ju`niot yid na crkvata Sv. Bogorodica vo Studena Bara, izrabotena od

Enterier so ikonostas, XX vek Stefan De~anski Interior with iconostasis, XX century Stefan Dechanski istiot zograf. O~igledno e deka Muftinski se inspiriral od \or|i Zografski, koj istata freska ja naslikal na ju`niot yid vo naosot na crkvata Voznesenie Hristovo vo Rlevci, Vele{ko (1927).562 Vo vtorata zona e naslikan knez Lazar do pojas, potoa sv. Sava, sv. Prohor P~iwski, sv. Simeon i sv. Dimitrija, vo cel rast. Nad dverite, vo vtorata zona e naslikana Tajna ve~era, a nad nea, na vrvot Sv. Trojstvo. Vo gornite zoni, se naslikani dvajca evangelisti vo osmoagolni medaljoni, po eden na severnata i ju`nata strana, na koi ne im se ~itaat signaturite. Na vrvot se nao|a ednostaven krst so slikano Raspetie i drakoni vo podno`jeto. Dverite se naslikani so minijaturni figuri na arhangel Gavril i sv. Bogorodica vo pravoagolni ramki od dvodelnata kompozicija Blagovesti, a nad niv, i pod niv se naslikani po dvajca evangelisti vo kru`ni medaljoni, Jovan i Marko, Matej i Luka. Site ikoni za ikonostasot zaedno so dverite gi naslikal kumanovskiot zograf Trajko Muftinski (1892 - 1963), i toa vo tretata decenija na XX vek. vedna{ po obnovata na crkvata, vo 1921/22 godina. Moè da se kaè deka ovde Muftinski gi zapo~nal svoite po~etoci vo ikonopisnoto tvore{tvo. Toj e eden od prvite kumanovski zografi,

562 Nikolovski A, 1984, 352;

193

koj tvori vo tretata i ~etvrtata decenija na XX vek vo pove}e selski crkvi, i gi naslikal celosno ikonostasite vo Sv. Nikola vo Ramno i manastirot Sv. Ilija vo Ora{ac, kako i nekolku ikoni za manastirot Karpino (1920), Sv. Petka vo Pezovo (1938) i manastirot Prohor P~iwski, na makedonsko - srpskata granica vo blizina na Pelince, Kumanovsko. Crkvata Sv. Petka vo Ru|ince se vbrojuva vo redot na crkvite od Prerodbata.

SV. NIKOLA VO DREN’K Seloto Dren’k se nao|a od levata strana na magistralniot pat Kumanovo - Kriva Palan-ka, smesteno vo karpest predel, vo op{tinata Staro Nagori~ino i dopira do op{tinata Ran-kovce, Krivopalane~ko. Od gradot Kumanovo e oddale~eno 37 km.563 Na mestoto Crkvi{te, vo maalata Selo, na ostatoci od stara crkva e izgradena dene{nata crkva, posvetena na Sv. Nikola. Vo naukata e nepoznata, neidentifikuvana i neprou~ena srednovekovna crkva. 564 Po svojata arhitektonska dispozicija crkvata pretstavuva ednokorabna gradba so pravo-agolna osnova i neobi~na pravoagolna apsida na istok gradena po ugled na postvizantiskite crkvi. Zapo~nala da se gradi vo 1897 godina od ubavo oblikuvani pravoagolni blokovi so sivkasta i `oltenikava boja, karakteristi~ni za ovoj region i bila zavr{ena duri vo 1922 godina.565 Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi, koj na zapadnata i isto~nata strana e prese~en so triagolen timpan i deluva kako ~etvorosliven pokriv, {to e slu~aj so pove}e crkvi od Prerodbata vo kumanovskiot kraj, kako {to se Sv. Atanasij vo Koko{iwe, Sv. Nikola vo

Св. Никола во Дрен’к, jugoisto~na фасада, XIX / XX vek Majka Bo`ja, oltarska apsida

St. Nicholas in Dren’k, south – east facade, XIX / XX century Mother of God, altar apse K’{awe, Sv. Ilija vo Ora{ac, Zabelski manastir vo Nikuqane, Sv. Petka vo Ru|ince i Beqa-kovski manastir. Crkvata ima dva vleza, glavniot zapaden i ju`niot sporeden vlez na zapadniot kraj koj e podignat nad nivoto na zemjata i so edna skala se vleguva vo nea. Severnata i ju`nata fasada se ras~leneti so tri vertikalni istureni tesni lenti od kamen vo visina do pokrivot i gi delat fasadite na dva dela so {to i davaat dekorativen izgled, o`iveani so tri polukru`ni otvori na ju`nata i eden na severnata fasada, ukraseni so friz od kamewa na gorniot kraj, kakvi {to se sretnuvaat i na manastirskata crkva Sv. Ilija vo Ora{ac. Na zapadnata fasada, nad vlezot ukrasen isto taka so friz od kamewa se nao|a slepa luneta so o{tetena freska na

563 Panov M, 1988, 115; 564 Petrov K., 1954, 8, T - II; Haxi-VasiqeviÊ J., 274; Velev I., 1990, 129; 565 Nikolovski A., 1984, 330;

194

patronot na crkvata, sv. Nikola, a nad lunetata, pod zabatot se nao|a kru`na kamena tranzena so geometriska dekoracija. Na isto~nata fasada, osobeno vnimanie privlekuva apsidata so neo-bi~na pravoagolna forma, koja na visina od 1 metar ima zaobleni kraevi, so tesen vertikalen zasek na ~elnata strana, pokriena so ramen pokriv od kamena plo~a. Nad apsidata se nao|a u{te edna kru`na kamena tranzena so geometriska dekoracija vo kvadratno pole.

Enterierot na crkvata se sostoi od naos i oltarski prostor. Ima samo dve freski. Vo oltarskata apsida e naslikan golem kruèn medaljon so pretstava na Bogorodica - Majka Bo`ja, naslikana do pod pojas, na sina pozadina, i na ju`niot yid vo oltarot figura na srpskiot kral Stefan De~anski, naslikan isto taka do pod pojas, vramen vo pravoagolna ramka so sina i oker pozadina. Likot na kralot e raboten so gri`livost na detalite, posebno krunata i oblekata. Ovie dve freski, gi naslikal Dimitar Andonov - Papradi{ki vo 1938 godina, kako prilog na semejstvoto na Gerasim An|elovi}.566 Do den denes, crkvata sé u{te ne e celosno ìvopisana. Osven ovie dve freski, Papradi{ki gi naslikal site ikoni na noviot drven i visok ikonostas vo 1936 godina, so dva reda na ikoni, dveri na dnoto, Golem krst na vrvot so slikano Raspetie i drakoni vo podno`jeto, koi vo ustata gi dràt minijaturnite figuri na sv. Marija (levo) i sv. Jovan Bogoslov (desno), naslikani vo ovalni medaljoni. Na ju`niot kraj od kosmitisot se naslikani Desette Bo`ji zapovedi na par~e drvo, a na severniot zatvoreno evangelie i putir, isto taka izraboteni od drvo. Vo prvata zona se naslikani celi figuri na prestolnite ikoni

Tajna ve~era (levo) i Voskresenie Hristovo (desno), prazni~ni ikoni, ikonostas The Lasr Supper (left) and Resurrection (right), festive icons, iconostasis

(100 h 50 sm.): arhangel Mihail na proskomidijalnata vrata, sv. Nikola, sv. Bogorodica so Hristos, severno od dverite, potoa Hristos Vsedrìtel, sv. Jovan Prete~a i sv. Stefan, na |akonikonskata vrata, ju`no od dverite, analogni so ikonostasot vo manastirot Gradi{te (1937/38) i so Sv. Troica vo êtirce (1936). Na dverite se naslikani minijaturni figuri so arhangel Gavril, na severnoto krilo, i sv. Bogorodica kleknata na kolena do edna masa, na ju`noto krilo. Dverite se analogni so Sv. Jovan Otse~en vo Reànovce od 1949 godina, raboteni od istiot zograf. Vo vtorata zona se nao|aat 12 minijaturni ikoni na svetite apostoli (36 h 21 sm.), po {est na severnata i ju`nata strana od centralnata ikona Tajna ve~era (36,5 h 68,5 sm.): Filip, Vartolomej, Jovan, Andrej, Petar, Simon, Matej, Pavle, Marko, Jakov, Toma i Isus Hristos. Vo tretata zona ima samo edna ikona pod krstot, nad ikonata so Tajna ve~era, Voskresenie Hristovo (52 h 50 sm.).567 Dvete freski i ikonite se slikani vo pettata, posledna faza od tvore{tvoto na Papradi{ki (1930 - 1940), so naglasena linija na crteòt i deko-racijata, stemnet inkarnat nasproti ~istite, koloristi~ki povr{ini na oblekata, i delumno stilizirani iscrtuvawa, kako vo Gradi{kiot manastir.568

566 Nikolovski A., 1984, 330; 567 Ibid, 330; Evidentirani ikoni …, 1987, 191 - 194; 568 Nikolovski A., 1984, 104;

195

Crkvata Sv. Nikola vo Dren’k po svojata arhitektura i ikonopis, pripa|a na crkvite od Prerodbata, od kraj na XIX i po~etok na XX vek.

MANASTIR SV. ILIJA VO ORA[AC

Manastirskata crkva Sv. Ilija vo Ora{ac se nao|a na 14 km. od Kumanovo, od levata strana na edno malo vozvi{enie nare~eno Manastiri{te, vedna{ do magistralniot pat Kumanovo - Sveti Nikole.569 Jovan Haxi - Vasiqevi}, go posetil ovoj manastir vo po~etokot na XX vek, i po kaùvawe na lokalnoto naselenie bil urnat okolu 1860/62 godina. Spored narodnoto predanie, posleden pat ovoj manastir go obnovil Mladen Milo{evi}, 15 godini po urivaweto, okolu 1876/78 godina.570 Od urnatiot manastir Sv. Ilija, ostanale samo yidovite i edna mermerna plo~a pokraj niv, koja verojatno sluèla za oltarska trpeza. Crkvata bila celosno propadnata i odvaj se zabeleùval ìvopisot. Vo naukata ovaa crkva se spomenuva kako neidentifikuvana, nepozna-

Manastir Св. Илија во Орашац, severozapadna fasada XIX vek Bog - tatko, svod Monastery “St. Elijah” in Orashec, north - west facade XIX century God the Father, the vault ta i neprou~ena srednovekovna crkva.571 Nekolku pati doyiduvana vrz stari temeli, manastir-skata crkva Sv. Ilija se nao|a na 2 km. isto~no od seloto na lokalitetot Golem Rid pokraj manastirskata ~e{ma, i manastirskite zgradi od zapadnata strana, izgradeni kon krajot na XIX vek, a obnoveni vo XX vek. Crkvata pretstavuva ednokorabna gradba so pravoagolna osnova i polukru`na apsida na istok. Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi, koj na isto~nata i zapadnata strana e prese~en so triagolen timpan taka {to deluva kako ~etirisliven pokriv {to e ~esta pojava na prerodbenskite crkvi kakvi {to se vo Koko{iwe, K’{awe, Ru|ince, Dren’k, i

569 Panov M., 1984, Trifunovski J., 1974, 147; 570 Haxi -VasiqeviÊ J., 1901, 471 - 472; Trifunovski J., 1974, 147; H. Vasiqevi} pi{uva deka do pred 40-tina godini (okolu 1860 godina) ovoj manastir bil sosema nepoznat, samo se poznavale yidovite na manastir-skata crkva vo koja se nao|ala edna mramorna plo~a koja sluèla za oltarska trpeza (prestol). Crkvata celosno bila padnata taka {to ìvopisot odvaj se zabeleùval. Po 15 godini, za izgradbata na ovoj manastir, se zazel Mladen Milo{evi} od seloto Ora{ac, na kogo, spored narodnoto predanie sv. Ilija mu se javil na son i mu rekol da go obnovi negoviot hram, taka {to ovoj prona{ol negova ikona na koja odvaj se zabeleùval likot na svetecot i prosel za milostina da ja izgradi crkvata. So prvata sobrana pomo{ vo blizina na Manastiri{teto izgradil lekovit kladenec kade doa|ale lu|e od site okolni krai{ta: Kumanovsko, Kratovsko, [tipsko i Skopsko. Od narodot se sobral golem prihod taka {to Mladen so tie pari gi podignal manastirskite zgradi so osum oddelenija vo koi spa|aat i onie za ìvot najpotreben vo manastirot, kako i crkvata. Spored J. Trifunovski, manastirot bil izgraden vo Prvata svetska vojna (1914/18); TraŸ~ev G, 1933, 87; 571 Petrov K., 1954, 8, T- II; Velev I., 1990, 93;

196

manastirskite crkvi Sv. Bogorodica (Zabel) vo Nikuqane i Sv. \or|i vo Beqakovce. Crkvata ima dva vleza vrameni so polukru`ni kameni arki, glavniot, na zapadnata, i sporedniot, na ju`nata fasada. Nad glavniot zapaden vlez se nao|a luneta so mozaik na patronot na crkvata sv. Ilija, izraboten vo 2001 godina od kumanovskiot likoven umetnik Sre}ko Andonovski - êlik, koj se potpi{al pod mozaikot. Ovoj ist avtor gi izrabotil mozaicite vo lunetite na fasa-dite na crkvite vo Koko{iwe (2002), Bediwe (1992/93 i 2006), Reànovce (1994) i Sv. \or|i vo Kumanovo (1994). Nad lunetata so mozai~na tehnika, se nao|a neobi~na kamena tranzena so otvo-ri vo vid na dve simetri~ni polukru`ni konhi, odnosno kako otvoreno zrno od grav. Ju`nata fasada e oìveana so tri polukru`ni otvori, isto~nata so eden tesen pravoagolen otvor na apsidata i eden pogolem kvadraten otvor nad apsidata, a severnata fasada so dva polukru`ni otvori. Na jugozapadnata strana od crkvata se nao|a kambanarija na {est betonski stolba pokriena so lim, izgradena vo isto vreme so manastirskite zgradi, vo vtorata polovina na XX vek.

Enterier so ikonostas, XX vek Sv. Ilija Sv. Sava Srpski Interior with iconostasis, XX century St. Elijah St. Sabba of Serbia Enterierot na crkvata e zasveden so polukruèn svod. Na malterisanite yidovi nema

freski, osven eden medaljon na svodot so pretstava na Bog - otec, so triagolen nimbus, izra-botena od kumanovskiot zograf Trajko Muftinski. Crkvata ima ednostaven drven ikonostas so dva reda na ikoni, carski dveri i Krst na vrvot so slikano Rapetie Hristovo. Golemiot krst na vrvot od ikonostasot, na dolniot kraj e flankiran so dve ednostavni figuri na stilizirani drakoni od drvo, bez dekoracija i rezba. Na dverite se naslikani celi figuri od Blagovesti, arhangel Gavril na severnoto, i sv. Bogorodica, na ju`noto. Najgore nad slikanite pretstavi na dverite se nao|a mala aùrna rezba so floralni motivi, a na vrvot minijaturen ovalen medal-jon, naslikan so Bog - tatko i mal krst nad nego. Vo prvata zona se naslikani prestolnite ikoni, i toa od sever kon jug: sv. Nikola vo cel rast, na proskomidijalnata vrata; prorokot sv. Ilija do pod pojas, patronot na crkvata; do nego Bogorodica Odigitrija; potoa Isus Hristos Vsedrìtel; sv. Jovan Krstitel, do pod pojas, na |akonikonskata vrata; i sosema ju`no, na krajot sv. Sava Srpski, vo cel rast. Vo vtorata zona se naslikani devet prazni~ni ikoni: evangelistot sv. Marko, Voskresenie Hristovo, Ra|awe Hristovo, Kr{tevawe Hristovo, Tajna ve~era - na sre-dinata, evangelistot sv. Jovan, evangelistot sv. Matej, sv. Simeon Miroto~iv i evangelistot sv. Luka, site do pod pojas. Ne samo edinstvenata freska, tuku Muftinski gi izrabotil i site ikoni za ovoj ikonostas, kako vo crkvite vo Ru|ince i Ramno, a del od ikoni izrabotil za manastirot Karpino i Sv. Petka vo Pezovo. Najverojatno ikonite se raboteni okolu 1938/39 godina, vo isto vreme so nekolku ikoni od ikonostasot vo naosot na Sv. Petka vo Pezovo.

197

Vo ovaa crkva kako i vo pove}eto crkvi bez fresko - ìvopis, glavnata uloga ja zazema

ikonostasot, a pripa|a na crkvite od Prerodbata, od vtorata polovina na XIX i po~etokot na XX vek.

SV. NIKOLA VO RAMNO

Seloto Ramno se nao|a vo op{tinata Staro Nagori~ino vo sredi{teto na kozja~kata oblast, oddale~eno 38 km. od Kumanovo,572 levo od lokalniot pat Dragomance - @egqane - Dlabo-~ica, zad arheolo{kiot lokalitet Tati}ev Kamen vo Kokino, koj visoko se izdiga nad seloto Arbana{ko i Ramno. Ovaa crkva e nepoznata, neidentifikuvana i neprou~ena vo naukata, edin-stveno ja spomenuva J. Trifunovski vo 1974 godina, kako {to e slu~aj so dejlovskata, pezovskata,

Св. Никола во Рамно, XIX/XX век, severooisto~na fasada St. Nicholas in Ramno, XIX/XX century, north facade p~iwskata i studenobarskata crkva. Crkvata posvetena na Sv. Nikola se nao|a vo sredina na selskiot atar, vo maalata Gezaci, na blago vozvi{enie do selskite grobi{ta. Taa e mala edno-korabna gradba so pravoagolna osnova i pravoagolna apsida na istok, vertikalno naglasena. Na apsidata sî u{te e za~uvan pogolem del od prvobitniot pokriv so kameni plo~i, {to naj-verojatno gi imalo i na pokrivot na samata crkva. Ovaa crkva e gradena vo prvite decenii na XX vek, vedna{ po Prvata svetska vojna, po primerot na postarite crkvi od XVI i XVII vek, ~ija pravoagolna apsida e analogna so crkvite vo Kokino, Murga{ i Dovezence. Gradena e od neobra-boten sivkast kamen, pa malterisana. Pokriena e so dvosliven pokriv od }eramidi, so mali triagolni timpani nad zabatot od zapadnata i isto~na strana, taka {to crkvata deluva kako da ima ~etvorosliven pokriv, isto kako i kaj Sv. Duh vo Dobra~a i pove}eto gore spomenati prerodbenski crkvi. Severoisto~nata fasada e vkopana v zemja. Crkvata ima dva vleza, glavniot tesen i visok na zapadnata, i sporedniot, pomal vlez na ju`nata fasada. Inaku, nema otvori, osven eden mal otvor na ju`niot yid za{titen so èlezni tranzeni i eden tesen vertikalen zasek na apsidata. Na zapadnata fasada, nad vlezot se nao|a golem kruèn medaljon so krst od ~etiri ednakvi kraci, reljefno izraboten. Ova e edinstvenata dekoracija na crkvata, najverojatno,

572 Panov M., 1998, 254;

198

izrabotena od kamen, pa malerisana vo ponovo vreme, koga bila dograduvana. Spored lokalnoto naselenie, posledni intervencii na crkvata bile napraveni okolu 1997/98 godina.573

Odnatre, crkvata e malterisana, zasvedena so polukruèn svod. Malterot na svodot e padnat i se gleda polukru`nata svodna konstrukcija od tesni i dolgi daski. Podot e od zemja. Na isto~niot yid se nao|a oltarskata apsida so neobi~na trapezna forma na vrvot. Vo apsidata se nao|a kvadraten otvor, koj trapezno se stesnuva kon nadvore{nata strana vo vid na tesen ver-tikalen zasek. Severno od nea ima proskomidijalna konha, a ju`no i pod nea, dve dlaboki kvad-ratni ni{i. Na severniot yid vo oltarskiot prostor ima u{te edna mala dlaboka pravoagolna ni{a horizontalno naglasena.

Ikonostas, XX vek Iconostasis, XX century

Crkvata Sv. Nikola vo Ramno nema ìvopis. Naosot, od oltarskiot prostor e podelen so nov drven i slikan ikonostas. Ikonostasot se sostoi od tri reda na ikoni, so carski dveri na sredinata. Vo prvata zona, od sever kon jug se naslikani dopojasni figuri na: sv. Nikola ûdo-tvorec, patron na crkvata, na svernata proskomidijalna vrata, do nego sv. Bogorodica Odi-gitrija, carskite dveri na sredinata, naslikani so celi figuri od Blagovesti, sv. Bogorodica (ju`no) i arhangel Gavril (severno), Hristos Vsedrìtel, i sv. Jovan Krstitel. Vo vtorata zona se naslikani: sv Simeon, sv. Atanasij, evangelistite sv. Luka i sv. Jovan, severno od dverite, a ju`no, evangelistite sv. Matej i sv. Marko, sv. Spiridon ûdotvorec i sv. Sava Srpski, site do pod pojas. Vo sredina nad dverite se naslikani kompoziciite: Tajna ve~era, i nad nea na vrvot, vo tretata zona Sv. Trojstvo. Levo i desno od ovaa kompozicija se nao|aat minijaturni figuri na Bogorodica i Jovan Bogoslov. Ikonite i carskite dveri gi naslikal Trajko Muftinski (1892 - 1963) vo prvite decenii na XX vek, okolu 1924/25 godina, eden od prvite zografi i ikonopisci od Kumanovo, koj rabotel vo pove}e ègligovski crkvi na fresko-ìvopisot i na ikonostasite vo Republikava, vo R. Srbija, i na Kosovo i Metohija. Celosno izraboteni ikoni za ikonostasi,

573 Trifunovski J., 1974, 105; Spored istraùvawata na avtorot vo 2006 godina i informaciite od lokalnoto naselenie;

199

osven ovde, izrabotil i za crkvite Sv. Petka vo Ru|ince i manastirskata crkva Sv. Ilija vo Ora{ac. Gledano vo celina, ovoj zna~aen hristijanski objekt so odredeni islamski vlijanija vo arhitekturata, gi sledel primerite od postvizantiskite ègligovski crkvi, a ikonostasot e karakteristi~en za periodot na Preodbata. Deneska crkvata e mo{ne zapu{tena, so napuknati yidovi i na mesta o{tetena, osobeno pokrivnata svodna konstrukcija, {to vo sekoj moment moè da se urne, prote~uva i {tetno deluva vrz noviot slikan ikonostas, koj e dosta zafaten so o{te-tuvawe i napuknuvawe na bojata. Sostojbata e zagriùva~ka, potrebni se itni konzervatorski zafati na arhitekturata i na ikonite od ikonostasot.

SV. TROICA VO KUMANOVO Crkvata Sv. Troica vo Kumanovo, kaj kumanovcite u{te e poznata i kako Nova crkva. Se nao|a vo strogiot centar na gradot vo Karap - maala. I ovaa crkva, kako i Sv. Nikola (Stara crkva) vo Kumanovo, direktno e povrzana so razvojot na nastanite vo Kumanovo i voop{to vo Republikava, so crkovnoto dvovlastie pome|u egzarhiskata i patrijar{iskata crkva od krajot na XIX vek.574 Imeno, so potpa|aweto na Sv. Nikola pod egzarhiska crkovna uprava vo 1897 godi-na, na patrijar{istite ne im bilo dozvoleno da vr{at slu`ba vo istata crkva, za {to tie pobarale dozvola za gradba na nova crkva od Visokata Porta vo Carigrad. So fermanot donesen od sultanot Abdul Hamid II (1876 -1909), na 12 maj 1898 godina privrzanicite na patrijar{is-kata crkva zapo~nale da gradat nova crkva i u~ili{te vo Kumanovo, pri {to bila formirana

Св. Троiца во Куманово, 1902 година Severna fasada Holy Trinity in Kumanovo, year 1902 North facade nova komisija sostavena od: Nail - beg, Husein - pa{a, a|utant na sultanot i Serfet - Bej kako na~alnik na verata. Posle mnogu nesoglasuvawa, planot za izgradbata na crkvata bil odreden zad eden an, pome|u romski ku}i {to bilo prifateno od strana na patrijar{istite. Prethodniot plan za izgradba go poso~uval prostorot kaj dne{noto O.U. “Krste Misirkov”, no ne bil pri-faten od egzarhistite, pa se sozdale golemi me{anici i sudiri, kade zele u~estvo i ènite, pri {to zaginala bremenata egzarhiska u~itelka Ekaterina Simit~ieva, sopruga na bugarskiot u~i-tel Avksentie Ivanov, od udarite na àndarmeriskite kundaci. Na 12 dekemvri 1899 godina, mitropolitot Firmilijan ja izvestil srpskata vlada deka crkovniot spor vo Kumanovo bil re{en, a taa, za da gi intenzivira rabotite okolu izgradbata na crkvata, nara~ala izgotven plan

574 Haxi - VasiqeviÊ J., 1909, 489; Dimevski S., 1964, 137 - 142 ; Idem, 1989, 565 - 567; Bogdanovska Z., 2002, 174 - 180;

200

za crkvata vo Rusija, koj potoa bil ispraten vo Carigrad na odobrenie. Izgradbata mu bila doverena na grade`niot majstor Mihajlo \or|evi} - Debarec, sin na inènerot Josif Mihaj-lovi}, podocneèn gradona~alnik na skopskata op{tina. Eden od glavnite ktitori bil srpskiot kral Aleksandar Obrenovi} (1893 - 1903) posleden od lozata na Obrenovi} vo toga{noto Kral-stvo Srbija, so negovta sopruga, kralicata Draga, potoa Tasa Stawevski, Marija \urovica - Grn~arka, trgovecot Taso Civkovi}, semejstvata Ser~evski i Damwanovi, i mitropolitot Fir-milijan.575 Osvetuvaweto na temelite bilo izvr{eno na vtoriot den od Duhovi, na koe bile pokaneti skopskiot mitropolit Firmilijan, valijata na kosovskiot vilaet Ahmed Ejub - pa{a, srpskiot konzul Mihajlo Kurtovi}, ruskiot konzul Viktor Ma{kov i gr~kiot konzul vo Skopje, mestni kajmakami, kadijata i drugi turski ~inovnici. Taka, crkvata zapo~nala da se gradi vo 1899 godina, bila izgradena vo 1902, a osvetena na 21 septemvri 1903 godina na praznikot Mala Bogorodica od skopskiot mitropolit Firmilijan.576

Mozaik so sv. Bogorosica, zapadna fasada Tordirani pilastri, zapaden vlez Mosaic with Holy Virgin, west facade Semi-pillars on each side, west entrance Sv. Troica vo Kumanovo pretstavuva monumentalna, petkupolna trokorabna gradba so vpi{an krst vo osnovata i tristrana apsida na istok. Centralniot korab e poizdolèn kon zapad, i kon istok. Centralnata pogolema, i ~etirite pomali, strani~ni oktogonalni kupoli, se pokrieni so lim i razigrani so po osum monofori povrzani pome|u sebe so koloneti, koi potsetuvaat na ruskite crkvi. Bo~nite fasadi se oìveani so monofori, bifori i kvadrifori vo {iroki arhivolti.577 Do zapadniot vlez, na dvete strani se nao|aat po dva beli pilastri

tordirani na vrvot. Tordiranite pilastri imaat isto~ni vlijanija od XI vek, kakvi {to se sretnuvaat na ju`niot portal od narteksot na Kumurdo, vo Gruzija.578 Nad vlezot vo polukruèn lak e naslikana freska so patronot na crkvata, Sv. Trojstvo, nad koja se nao|a isturen dvosliven pokriv na portalot. Nad portalot, vo sredina na fasadata se nao|a golem kruèn

575 http://mk.wikipedia.org/wiki/Александар Обреновић; Александар Обреновиќ e roden vo Belgrad 1876 godina. Bil kral na Srbija i posleden srpski vladetel od dinastijata Obrenovi}. Vo 1889 godina negoviot tatko Milan I Obrenovi}, abdiciral vo negova korist. Aleksandar toga{ imal 12 godini, a vo negovo ime vladeel Namestni~ki sovet na ~elo so Jovan Risti}. Vo 1893 g. Aleksandar izvr{il dràven udar, se proglasil za polnoleten i go suspendiral Ustavot. Po sklu~uvaweto brak so Draga Ma{in, razvedena od eden srpski oficer, go izgubil svojot ugled i bil politi~ki izoliran vo svojata dràva. Na 11 juni 1903 bil ubien zaedno so èna mu vo Stariot dvor vo Belgrad i frleni niz prozorec, kako rezultat na voen zagovor; Za ktitorite na crkvata doznavame od Letopisot na crkvata Sv. Troica vo Kumanovo, 1970 (vo rakopis, na makedonski jazik) od kumanovskiot sve{tenik, prota stavrofor Stojko Spasovski, str. 52 - 54, otstapena od sve{tenikot Tome Mladenovski ; 576 Haxi-VasiqeviÊ J., 1909, 50; Masevski D. - Arsovski M., 1996, 97 - 105; Nikolovski Z., 2003, 857; 577 Gr~ev K., 1998, 50 - 56, sl. 1 - 8; Haxi-VasiqeviÊ J., 1901, 48 - 52; 578 Bo{koviÊ Ђ, 1976, 71, sl. 111;

201

medaljon so Bogorodica Odigitrija izraboten vo mozai~na tehnika od likovniot umetnik Tane Atanasovski - Garski (1938 - 2006) od Kumanovo, vo 1987 godina. Osven glavniot vlez, crkvata ima i dva sporedni vleza na ju`nata fasada, edniot na sredinata na naosot, a drugiot na isto~-niot del vo oltarot. Najbliski analogii spored arhitektonskata dispozicija ima so crkvata Sv. Arhangel Mihail vo Skopje, izgradena podocna, vo 1932/34 godina, so taa razlika {to taa ima samo edna centralna kupola i polukru`na apsida na istok. Vo 1968/70 godina, crkvata Sv. Troica bila renovirana od strana na sve{tenicite, prota stavrofor Stojko Spasovski i êdomir Popovski, kako i daritelite: Andon, Pano, Vu~ko i Ivan.579 Posledni intervencii na arhitek-turata se praveni vo 1989 godina, koga e malterisana so rozova i bela boja, koja i dava dekora-tiven izgled na crkvata zaedno so monoforite, biforite i kvadriforite.580

Enterierot na crkvata e podelen so po dva la`ni masivni kru`ni stolbovi so mermeren sjaj, so kapiteli vo {tuko - dekoracija so geometriski motivi, vo dva reda, koi go delat naosot na tri korabi. Centralnata kupola e potprena na pandantifi, a ~etirite strani~ni kupoli na aglite vrz laèn tambur. Od zapadnata strana se nao|a mala galerija na kat za crkoven hor, kade za vreme na verskite praznici se peat crkovni pesni. Podot e od porcelanski kvadratni plo~ki vo siva, crna i ne~ista bela boja, koi formirat mno{tvo triagolnici i pravoagolnici.

Sv. Troica, svod, 1904 godina Sv. \or|i i sv. Dimitrija, isto~en yid, naos Holy Trinity, altar, year 1904 St. George and St. Demetrius, east facade, nave

Stariot ìvopis, iako e zastapen mnogu malku, e naslikan vo centralnata kupola i na delovi od svodot vo oltarskata apsida, vo 1904 godina, kako donatorstvo na ratarskiot esnaf, potpi{an na zapadnata arkada pod kupolata. Vo kupolata se raspoznava Hristos Pantokrator, dosta o{teten, pod nego Nebeska liturgija i figuri vo cel rast vo tamburot pome|u mono-forite, a na pandantifite, ~etirite evangelisti so atributite, severoisto~no - Matej so angel, severozapadno - Luka so tele, jugoisto~no - Jovan so orel, i jugozapadno - Marko so lav. Vo isto~-niot lak od centralniot korab, pod kupolata se naslikani po dve celi figuri na prorocite sv. Isaija i sv. Ezekija, i tretiot sv. Jona na sredinata, vo kruèn medaljon. Vo gornite partii, nad ikonostasot, vo lakot pome|u oltarot i naosot, od zapadnata strana, e naslikana centralnata scena so patronot na crkvata, Sv. Trojstvo. Severno i ju`no od nea se naslikani dve sceni od ûdata Hristovi: Hristos odi po moreto (severno) i Hristos mu se zakanuva na vetrot i moreto (ju`no), kade {to Hristos e prikaàn vo eden ~amec so ispru-èni race kako mu prkosi na vetrot i moreto.581 Na isto~niot yid vo oltarot, nad apsidata vo temeto e naslikana ednodelna kompozicija Blagovesti, a vo proskomidijalnata konha dopo-

579 Letopis na sve{tenikot Stojko Spasovski, 1970, str. 56; 580 Gr~ev K., 1998, 50; Masevski D. - Arsovski M., 1996, 144; Nikolovski Z., 2003, 857 - 858; Masevski D., 2006, 85; 581 Ermini®, 1868, 187 – 190; Nikolovski A., 1984, 62 - 63;

202

jasieto na Isus Hristos Pantokrator, analogen so freskata od Beqakovskiot manastir i Sv. Petar i Pavle vo Gorno Lisi~e (1918) izrabotena od D. A. Papradi{ki.582 Na svodot vo oltarot, na sredinata e naslikana scena so Hristos Starec na denovite (Bog - tatko) i sv. Duh (bel gulab so ra{ireni krilja) pod negovite noze, vrz sfera. Ju`no od nea, e scenata Mojsej gi prima desette Bo`ji zapovedi, a severno, Velikiot sovet na Angelite. Starite freski od 1904 godina se sretnuvaat i na isto~niot yid na nosot, koj e vo uloga na oltarska pregrada i zaedno so visokiot drven ikonostas go deli naosot od oltarot. Najdolu vo prvata zona, vedna{ do ikonostasot, kako pandani se naslikani dvajca sveti voini vo cel rast, frontalno postaveni, so kopje vo ednata i {tit vo drugata raka. Iako signaturite ne im se so~uvani, sepak se raboti za sv. \or|i (severno) i sv. Dimitrija (ju`no), koi obi~no se slikaat vo par. Nad sv. Dimitrija, vo vtorata zona e naslikana kompozicijata êtirieset sevasto-polski ma~enici, a najgore vo tretata zona sv. Sava Srpski (?), arhierej vo cel rast. Nad sv. \or|i, severno od ikonostasot, vo vtorata zona e naslikana carskata dvojka, sv. Konstantin i Elena, kako dvajcata go dràt êsniot krst pome|u niv, a najgore vo tretata zona, figura na sv. Spiridon. Se raboti za edno prekrasno slikarstvo, estetski izdràno, so proporcionalnost i simetri~nost na likovite i upotreba na pastelni boi. Zatemnetite slikani povr{ini na viso-kite svodni partii na crkvata go ote`nuvaat otkrivaweto na likovniot rakopis na avtorot. Vo

Покров на св. Богородица, северен ѕид, наос, 1968/70 година Sv. Kiril i Metodij, juèn yid, naos Shroud of Holy Mother of God, north wall, nave, year 1968/70 Sts. Ciryl and Metodius, south wall, nave nedostatok na podatoci, a spored visokite, rafinirani slikarski mo`nosti, ìvopisot pot-se}a na slikarstvoto od centralnata kupola vo manastirot Sv. Joakim Osogovski vo Kriva Palanka (1885), i po sî izgleda deka avtorot na ovie freski e zografot Dimitar Andonov - Pap-radi{ki, ~ie tvore{tvo od pette negovi fazi, pripa|a na tretata faza (1897 - 1920),583 a godinata na ìvopisot - 1904, e ispi{ana na istureniot zapaden lak pod kupolata. Noviot ìvopis e doslikan vo 1968/70 godina, vo dolnite partii na naosot od zografot Krste R. Koloski od Skopje, potpi{an na severniot yid na naosot, pod nozete na arhangel Gavril, koj rabotel i vo Sv. Nikola vo Kumanovo (1969/72) i Sv. Dimitrija vo Skopje (1963/73).584 Naslikani se figuri na svetiteli i svetitelki, pustonoìteli i sveti vra~i vo cel rast vo prvata zona na naosot, so naglasena voluminoznost, isto kako i vo Starata crkva. Vo gornite partii na yidovite sé u{te nema ìvopis. Na ju`niot yid od istok kon zapad se naslikani: sv. Spiridon i sv. Atanasij, sv. Jovan Krstitel, sv. Kiril i Metodij, sv. Kliment i Naum, sv. arhan-

582 Nikolovski A., 1984, 115; 583 Ibid, 93 - 98; 584 Lakaliska S, 2000, 117 - 119;

203

gel Mihail, sv. Prohor P~iwski i sv. Joakim Osogovski. Na zapadniot yid, od jug kon sever, nizata od figuri prodolùva so sv. Jovan Rilski, sv. Gavril Lesnovski, sv. \or|i Kratovski vo plameni jazici od polovinata nadolu, ju`no od vlezot, a severno od vlezot se redat figurite na sv. Nedela, sv. Trifun i sv. Pantelejmon. Na severniot yid, od zapad kon istok se naslikani figurite na: sv. Kuzman, sv. Damjan, sv. Petka, sv. arhangel Gavril, kompozicijata Pokrov na sv. Bogorodica, sv. Nikola, sv. Ignatij Bogonosec i zavr{uva so Sv. Troica, do oltarskata preg-rada. Na isto~niot yid severno od ikonostasot e naslikana kompozicijata Sv. Bogorodica so ma-liot Hristos v race i sv. Ana, a ju`no od ikonostasot sv. Vasilij Veliki i sv. Jovan Zlatoust, vo cel rast. Od Letopisot na sve{tenikot Stojko Spasovski se doznava deka visokiot i reprezen-tativen ikonostas bil izraboten vo Carigrad, za 1.500 turski liri, po nara~ka na kralicata Draga, sopruga na srpskiot kral Aleksandar Obrenovi}.585 Ikonostasot ima tri reda na ikoni i carski dveri na dnoto, a e identi~en so ikonostasot vo Sv. Petka vo Bediwe. Prestolnite ikoni se naslikani vo cel rast, od sever kon jug: sv. Sava, na proskomidijalnata vrata, sv. Bogorodica so Hristos na prestol, potoa Isus Hristos Vsedrìtel, isto taka na prestol, i sv. Joanikij, na |akonikonskata vrata. Vo vtorata zona se nao|aat pomali ikoni so pretstavi od Golemite praznici, po dve ikoni vo ~etiri pravoagolni kaseti, vertikalno naglaseni, i so edna pogolema

Enterier so ikonostas, 1903 godina Tajna ve~era, prazni~na ikona, ikonostas Interior with iconostasis, year 1903 The Last Supper, festive icon, iconostasis horizontalno postavena ikona, na sredinata. Taka, od jug kon sever se redat: najverojatno, srp-skata carica Milica (?) i knez Lazar ili kral Aleksandar (?), vo stoe~ki frontalen stav, oble~en vo paradna uniforma, Ra|awe i Voskresenie Hristovo, Tajna ve~era - vo sredinata, potoa, Preobraènie i Vleguvawe vo Erusalim, i na krajot, Voznesenie Hristovo, i figuri na êtiri sve{teni lica (?), frontalno postaveni vo cel rast, bez signatura. Vo tretata zona se nao|aat pogolemi ikoni, po dve figuri vo cel rast na srpski kralevi i svetiteli, od stranite na ikonostasot, od sever kon jug: sv. Nikola i sv. Stefan Prvoven~ani so rasko{na obleka i kruna na glavata, a ju`no, eden visok crkoven dostoinstvenik, moèbi sv. Simeon (?), pokraj nego se gleda kruna na perni~e, i sv. Jovan Krstitel, so kopje v raka, dodeka vo sredinata na vrvot od ikonostasot, se nao|a pretstavata na patronot na crkvata - Sv. Troica.586 Site ikoni se vrameni vo staklo, so trojni drveni arki na vrvot, taka {to e te{ko da se identifikuvaat, poradi refleksijata. Dverite se naslikani so po dve minijaturni poprsja na gorniot i dolniot kraj vo kru`ni medaljoni (najverojatno ~etirite evangelisti), i vo sredinata so Blagovesti, minija-

585 Letopis na crkvata Sv. Troica vo Kumanovo, od sve{tenikot Stojko Spasovski, 1970, str. 56; 586 Nikolovski Z., 2003, 855 - 859;

204

turni figuri vo cel rast na sv. arhangel Gavril, severno, i sv. Bogorodica, ju`no, koi sé u{te nemaat signaturi, a po na~inot na izrabotkata, se identi~ni so dverite od Sv. Petka, vo Bediwe.

Za ikonata so likot na knez Lazar ili kral Aleksandar (eden od glavnite ktitori na ovaa crkva), mo`no e deka e delo na \or|i Zografski, koj ima izraboteno ne{to sli~na freska na kral Aleksandar Nevski od crkvata Voznesenie Hristovo vo Rlevci, Vele{ko (1927) godina.587 Ikonata Tajna ve~era, pak, e analogna so ikonata od crkvata Sv. Arhangel Mihail vo Balajinac, kaj Prokupqe, R. Srbija (1907), izrabotena od \or|i Zografski.588 Od kompozicijata Tajna ve~era, moè da se zabeleì deka avtorot se inspiriral od italijanskoto slikarstvo, od viso-kata renesansa na XVI vek, poto~no od firentinskiot slikar Leonardo da Vin~i, koj ja naslikal freskata vo Santa Marija dela Gracija vo Milano. I kaj drugite ikoni se ~uvstvuva vlijanie od visokata renesansa, kako {to e prestolnata ikona na sv. Bogorodica so Hristos, koja potse}a na Madona (Bogorodica) od Sikstinskata kapela vo Vatikan (1515), izrabotena od Rafaelo Santi, eden od prvite troica najgolemi umetnici od toa vreme.589 Dvete centralni prestolni ikoni so sv. Bogorodica i Isus Hristos Vsedrìtel se delo na Dimitar Andonov, koj izrabotil sli~ni ikoni za Sv. \or|i Kratovski i ikonata na Bogorodica Bezgre{na za p~iwekata crkva Sv. Bogorodica. Osven likovite od hristijanskata religija, se naslikani starite srpski kralevi i visoki crkovni dostoinstvenici. Se zabeleùva bogata ornamentika na arhierejskata obleka kaj sv. Sava, sv. Joanikij i sv. Stefan Prvoven~ani, so besceneti kamewa i biseri. Ne se znae pre-cizno koj gi izrabotil likovite na srpskite sve{tenici, dali Papradi{ki ili Zografski. Likot na srpskiot arhiepiskop sv. Sava naslikan so kruna na glavata, e naslikan vo Beqa-kovskiot manastir od Papradi{ki, no vo poizmeneta varijanta, a istata ikona od crkvata Sv. \or|i Kratovski vo Kratovo (1925) e identi~na so freskata na ju`niot yid vo naosot na crkvata Voznesenie Hristovo vo Rlevci, Vele{ko (1927), izraboteni od \or|i Zografski, isto taka so poinakov likoven izraz.590 Za likot na sv. Sava, naslikan so negovite odli~ja, nabedrenikot i lorosot, krstot i panagijata, \or|i Zografski se sluèl od litografijata na Anastas Jova-novi}, od istata kompozicija.591 So ogled na toa {to kaj Papradi{ki se sretnuvaat pove}e fazi vo negovoto tvore{tvo i edno vreme go menuva negoviot slikarski izraz, mo`no e deka ovie dve ikoni se negovo delo.

I pokraj toa {to e ote`nata identifikacijata na ikonopiscite, poradi vramenite ikoni vo staklo koi predizvikuvaat refleksija i viso~inata na ikonostasot, ne e mo`no da se zabe-leàt nivnite potpisi, no spored analogiite i stilsko-likovnite osobenosti, moè da se kaè deka pogolem broj od ikonite za ikonostasot gi izrabotil D. A. Papradi{ki, a mo`no e da mu pomagal i \or|i Zografski (1871 - 1945) od Veles, koi zaedno rabotele vo crkvite: Sv. Troica vo Kur{umlija (1902) i Sv. Nikola vo Gorna Dragu{a (1903) vo Srbija, kako i povtorno po dve decenii, na ikonostasot vo Sv. \or|i Kratovski vo Kratovo (1925). Od avtobiografskite bele{-ki vo rakopis na D. Andonov, objaveni kaj Antonie Nikolovski vo 1984 godina, se doznava deka kako ~len na Eparhiskiot sovet za izgradba na crkovni gradbi bil angaìran vo Kumanovo, Kratovo i Kriva Palanka od 1890 do 1912 godina.592 Ako se zeme v predvid deka D. A. Papradi{ki ja izrabotil ikonata na sv. Prohor P~iwski (120 h 64 sm.), vo 1908 godina, denes izloèna vo Galerijata na ikoni vo crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo,593 toga{ so sigurnost moè da se kaè deka toj rabotel na ikonite vo ovaa crkva. Osven spomenatata ikona, na postojanata postavka, se

nao|a isto taka u{te edna prazni~na ikona, na sv. Bogorodica Извор на @ivotоt, izrabotena od

587 Nikolovski A., 1984, 352; 588 Ibid, 1984, 227; 589 Ibid, 188; Veli~kovski V., 2002, 65; 590 Nikolovski A., 1984, 344; Blagodarnost do kole{kata Elica Nikova, kustos istori~ar na umetnost od Muzejot vo Veles, koja mi ovozmoì preku foto - dokumentacija od crkvite vo Rlevci, Bawica i Elovec, Vele{ko, da napravam analogii so kumanovskite crkvi; 591 Idem, 182; 592 Ibid, 378; 593 Evidentirani ikoni … 1987, 102;

205

Di~o Zograf vo 1860 godina.594 Kako rezultat na nara~kite od toga{noto Srpsko kneèvstvo i srpskata crkovna vlast moè da se zaklu~i deka ikonostasot i del od ikonite bile izraboteni vo 1903 godina, koga crkvata bila osvetena, a del vo 1908 godina, koga Papradi{ki tvorel i za Sv. Nikola vo Kumanovo. A dali dvajcata zografi rabotele vo isto ili razli~no vreme, doprva treba da se istraì. Edno e sigurno, ¿or|i Zografski mu pomagal na Paparadi{ki vo negovite obemni zafati.

Ovaa crkva, spored hronolo{kata pripadnost i odredeni arhitektonski elementi e posledna vo grupata crkvi od Prerodbata, a prva od redot na sovremenata crkovna arhitektura vo Kumanovo i voop{to vo Republika Makedonija, od samiot po~etok na XX vek. Taa e fan-tasti~en spoj na zapadnite vizantiskite petkupolni gradbi ~ii fasadi se razigrani so mono-fori, bifori i kvadrifori, od edna strana, kombinirana so isto~nohristijanski elementi (ruski i gruziski), {to moè da se zabeleì vo na~inot na pokrienite kupoli i pojavata na tordirani pilastri, od druga strana.

594 Popovska - Korobar V. - Zisovska J., 2000, 32;

206

V. SUMMARY ECCLESIASTICAL MONUMENTS IN KUMANOVO AREA Kumanovo area or known as medieval Žegligovo is one of the richest regions with cultural and historical monuments in R. of Macedonia. Unfortunately, many of them are still insufficiently acknowledged and scientifically unexplored. Over forty registered Christian sacral buildings could be followed through various historical periods, beginning with the Late Antique period (VI century), throughout the medieval - Byzantium period (from XI till the end of XIV century) and the Ottoman period (from XV to XVIII century) until the new Revival period (XIX and XX century). Seven churches among them are declared as cultural monuments: “St. George” in Staro Nagorichino, “St. Petka” and “St. George” in Mlado Nagorichino, “Monastery Karpino” in Suv Orah, “Monastery Matejche”, “Double Church” in Suv Orah and “St. Nicholas” in Kumanovo. Apart from the valuable architecture and fresco painting in the medieval art of Žegligovo, important places take also iconography and carving. The development and the expansion of the Christianity contributed to building of the sacral constructions especially after the proclamation of Christianity as a state religion by the Edict of Milan issued in 313 AD by the emperor Constantine I. Churches were built for the needs of the believers and Dioceses were formed in that way the former Kumanovo area which was consisting part of Dardania became part of Mitropolia Skupi and in the VI century part of Justiniana Prima. After the foundation of Samuils country in 976 the Diocese of Skopje whose consisting part was also Kumanovo area become part of the Ohrid Archbishopric and stayed under its jurisdiction untill XII century, when it become part of the Church of Trnovo (Bulgaria) during the Second Bulgarian Empire (1185/87). In 1207 the Sebastokrator Strez returned the Diocese of Skopje to Ohrid Archbishopric. Monarchs of the Serbian ruling dynasty Nemanjic took the power in Macedonia; the first one of them was King Stefan Urosh II Milutin (1282-1321) who concluded peace with Byzantium in 1299 and gain the whole Macedonia as a dowry of Simonis, daughter of Emperor Andronicus II Palaiologos (1282 - 1328) it resulted in falling of the Diocease of Skopje, influenced by the Serbian Church. The name of the village Kumanovo as a part of Žegligovo (present day Kumanovo area) is mentioned for the first time the Charter of Dechani from 1330 during the reign of the king Stefan Uros III (1321- 1331), son of Milutin, who gave the land of Zegligovo, that was in his possession, as a present to the Dechani Monastery (situated in present day Kosovo). In XIV century the greatest conquests were made by Tsar Dushan (1331- 1355). The Diocese of Skopje was under the Serbian governing and church authority until 1395, under the Patriarchate of Pec till the Ottoman expansion at this territory. In 1766 the Patriarchate of Pec was abolished and the Diocese of Skopje fell under the Patriarch of Constantinople, but with the formation of the Exarchate in 1870 it was exposed to ecclesiastic diarchy between the Serbian and Bulgarian church. During the World War I Serbian occupation was replaced by Bulgarian. After the end of the World War I in 1918 and until the beginning of the World War II in 1941 the Diocese of Skopje remained under the Serbian Orthodox Church. During the war it was again under the influence of the Exarchate. In February 1945 the First Public Council was conveyed and a decision was brought for formation of An Initiative Board for organising MOC (Macedonian Orthodox Church). From 4 to 6 October, 1958 in Ohrid on the Second Public Council was brought the decision for re-establishment of the Ohrid Archbishopric and creation of MOC and the first archbishop was chosen His Beatitude Archbishop Dositej. The Constitution of the renewed Ohrid Archbishopric as MOC was brought then, and Skopje became the seat of the MOC. Although the Macedonian Church was separated, it still remained as canon unanimity with the Serbian Orthodox Church (SOC). On July 17, 1967 at the Third Council in Ohrid was resurrected the autocephaly (independency) of MOC with six dioceses. On September 8, 1970 according to the Decision of the Synod of MOC, the Parish of Kumanovo became part of the Parish of Polog and Kumanovo, which previously had been part of the Diocese of Skopje. Today, MOC has ten dioceses and three of them are in the Diaspora. Apart from the conditions in which Macedonian Church was influenced by foreign propaganda, in different historical periods the specific church architecture with unique insignia was developed. Archaeological researches in Kumanovo area discovered remains of Christian basilicas and parts of architecture decorative plastics from Antic period, from II to IV century in the village of Lopate (Drezga locality), Matejche (Ribnik locality), Klechovce (loc. Crkvishte), Karabichane (loc. Kulica), Bajlovce (loc. Visoko) and (loc. Kostoperska Karpa) in the village of Mlado Nagorichino where many churches existed and it is not a coincidence that it has been also called the Holy Mountain.

In the medieval Byzantium period, from XI to XIV century in Kumanovo area has been registered six Byzantium churches, three of them in Dumanovce are almost completely ruined in almost the same situation is “St. George” in the village of Matejche. The most valuable art work regarding the architecture rich with ceramic and plastic decoration, but also regarding the wall painting are found in the churches “St. George” in Staro Nagorichino with two building layers, XI and XIV century, painted by the famous Thessalonian Zografs Mihajlo

207

and Eftihij and the Monastery “Matejche” from XIV century, painted by Jovan Teorijanos. Their ktitors were the Serbian Kings Milutin and Dushan.

In the Post Byzantine period (XV - XVIII century) the churches were built exclusively out of stone, with smaller dimensions, resembling the village houses with double-sloped roof imperceptible from the outside because of the strict Ottoman canons. In this case the ktitors were the peasants and monks. Typical examples of churches from this period are: “St. George the Victorious” and “St. Petka” in Mlado Nagorichane , eponymous churches “St. Nicolas” in Strezovce and Beljakovce, “St. George” in Zegljane, The Double Church and Karpino Monastery in Orah, “The Holy Spirit” in Dobracha, “The Holy Saviour” in Dovezence, “St. Paraskeva” in Murgash, “St. Petka” in Pezovo, “St. Mother of God” in Studena Bara, “The Holy Trinity Church” Chelopek and Karabichane, half ruined churches “St. George” in Kokino and Stepance, etc.

The period of Rebirth in Macedonia begins with rising of the public awareness of the middle class at the beginning of the XIX century. This also includes Kumanovo area. In this period Cathedral monumental churches were built from nicely-shaped stone blocks, with phony vaults or without them, with porches at the arches on each side. One of the most famous craftsman constructor in Macedonia, Andreja Damjanov, (1813 - 1878) from Papradishte, Veles, together with his team, built the church “St. Nicolas” in Kumanovo in 1851. Similarly, such churches were built in villages or the old ones were rebuilt: “St. Athanasius” in Kokoshinje, “St. Elijah” in Živenje, “St. Nicolas” in Orashec, “St. Nicolas” in K’shanje, “Zabel Monastery” in Nikuljane, “St. Petka“ in Rugjince, Beljakovce Monastery, Gradishte Monastery, etc. In these churches more attention was paid to the iconostasis. Some of them have not been painted until the present day. The most important icon painters in this period were: Dimitar Krstev - Dicho from Tresonche in the vicinity of Debar (1819-1873), Veno Kostov from Galichnik, Josif Radev from the village of Lazaropole, Hadzi Kostadin and Petar Nikolov from Veles, Dimitar Andonov from Papradishte (1859-1954) in the vicinity of Veles, who worked on the iconography as well. “St. Athanasius” in Kokoshinje, “St. Elijah” in Živenje, “St. Nicolas” in K’shanje, icons from iconostasis Beljakovce Monastery, Gradishte Monastery (1938/39), and the lunette above the entrance of the “Holy Trinity Church” in Chetirce (1939). From Kumanovo area significant icon painter was Trajko Muftinski (1892 - 1963) who was creating in XX century. He painted the fresco in the Beljakovce Monastery in 1937 some of the fresco in Studena Bara, the iconostasis in Ramno (1920/25), Karpino Monastery in Orah (1920), in the church “St. Petka” in Rudjince, “St. Elijah” in Orashec, as well as in the Monastery “Prohor Pchinjski” etc. Typical representative of modern church architecture is the “Holy Trinity Church” in Kumanovo from 1903 built following the manner of Byzantine churches with vaults.

ECCLESIASTICAL MONUMENTS IN KUMANOVO AREA IN BYZANTIUM PERIOD ( XI - XIV CENTURY)

CHURCH “ST. GEORGE” IN STARO NAGORICHINO

Monumental triple arc construction with five domes and embossed cross on a square base. The domes are eight-sided. One of them is central and bigger, the other four are smaller and lateral. The apse in the lower part is semicircular, and in the upper part is five-sided. According to the Old Slavic inscription on a stone above the main west entrance it was built in 1313 by Serbian King Milutin (1282-1321) over the walls of an old church dated from XI century built by the Byzantine Emperor Roman IV Diogen (1067-1071). Today, there are still remains from the primary temple, the exonarthex on the west side and the pilasters on the south wall. The facades in the upper zones and the domes are ornamented with ceramic and pictorial decoration from bricks, exhilarated with single-arched, double - arched and three-mullioned windows. In the inside is preserved the primary low stone altar screen from XI century. From the old fresco painting from XI century is preserved only one small fragment in the lower zone of the north wall of the nave, it is firm enough. The existing fresco painting derive from 1316/18 made by the Zografs Mihailo Astrapa and Eutihie, during the abbot Venijamin that could be seen on the Old Slavic inscription on the narthex, southwards of the west entrance. At the nave walls there are sequences of the “Passion of the Christ”, “Christ’s miracles and parables” and the “Passions of St. George”, in the anaphora there are scenes of St. Mother of God, in the sacristy St. Nicholas and the Calendar scenes on the vault of the narthex. At the north wall of the narthex is painted the ktitor composition of the King Milutin with a model of the church in his hands and his wife, the Queen Simonida. Portrays of St. George and the Holy Virgin Pelagonitissa are the only fresco icons in the Republic of Macedonia painted on a stone at the alter screen. The pressmarks are inscribed in Old Greek letter.

208

CHURCH “ASSUMPTION” IN MATEJCJE - MATEJCHE MONASTERY

Monumental triple arc construction with five domes and embossed cross on a square base. The central dome is twelve -sided, the lateral are eight-sided, revived with a single-arched windows. The alter apse is five - sided from the outside decorated with shallow furrowed semicircular brick niches, northwards and southwards from it there are small semicircular chapels. The facades are refreshed with ceramic and pictorial decorations from lesene, pilasters, single-arches, double-arched windows and rosettes. The Monastery was built in 1346/48 during the reign of Tsar Dushan, (1345-1355). The Monastery was an important literature centre in XV century. It was also called Monastery of Žegligovo. Important writers created literature works there: monk Gerasim, Vladislav Gramatic, Isaiah Domestic and Kiril Pejchinović. The fresco painting is largely damaged. It dates back from the middle of XIV century, after the monastery had been built. It was fresco painted from the craftsman Jovan Teorijanos, 1348/50, who had worked on the narthex floor in the church St. Sofia in Ohrid. The preserved scenes are from the live of St. Mother of God and Christ, the Akathist to St. Mother of God, Acts of the Apostles, St. Archangel’s miracles, Legends of John the Baptist and Solitary Antoine, disposed on the nave walls. On the south wall of the nave is the ktitors composition of the Tsarina Elena and her son Urosh and Tsar Dushan. In the narthex, at the west wall as counterparts are painted the Jesse tree and the family tree of Nemanjic dynasty. The pressmarks are inscribed in Old Slavic and Old Greek letter. Last interventions have been done in 2003. CHURCH “ST. GEORGE” IN MATEJCHE

It is small single - arc church, without any domes with square base and three-sided apse on the East. Built out of simple cliffy stone, some brick rows without symmetry at all with loose brace made of lime mortar. It is covered with sliding tile roof and the vault had probably been semicircular. There is visible decoration made of bricks, on the frieze of the lunette on the west wall and on the gaps above the lunette - round rosette and on the east wall cross like one above the apse. It belongs to the group of Late Byzantium monuments dating from approximately 1370. The church has been destroyed and damaged several times, especially after the events in 2001. The last interventions were made in 2006 by the National Conservatory Centre in Skopje. Almost half of the fresco painting is preserved but it is much destroyed. According to the inscriptions written in Old Slavic language the painting structure was determined. The fresco painting is disposed on each wall, except on the north one where nothing has been preserved. In the alter space the Holy Archpriests, on the south wall Deisis composition and figures of the holy soldiers in the first zone, above them sequence of medallions on the chest of the holy martyrs and soldiers, and in the upper zone are disposes scenes of the Great Feasts, on the west wall (the holy medicine men) Ss. Cosma and Damian and the usual composition The Ascension of Holy Mother, above the entrance. The fresco painting dates back to XIV century inspired by the Palaiologos classicism, whose analogy can be found in churches in Ohrid and Kostur from the end of XIV century.

CHURCH “HOLY MOTHER OF GOD” IN DUMANOVCE

Solely remains of the narthex wall and the base of the nave as well as the alter apse are preserved. According to the remains can be concluded that it was three arc building with square base and semi circular apse with only one dome or without any at all. The narthex of the church is separated from the nave. It was built out of tooled stone with horizontal and vertical narrow bricks without perceptible symmetry. There are also remains of stone alter screen and bases of pillars. It is analogous to the church “Holy Trinity” in Chelopek and belongs to the group of Late Byzantium churches from the end of XIV century.

ECCLESIASTICAL MONUMENTS IN KUMANOVO AREA IN POST BYZANTIUM (OTTOMAN) PERIOD (XV – XVIII CENTURY)

CHURCH “ST. GEORGE THE VICTORIOUS” IN MLADO NAGORICHINO It is three - arc basilica with developed, inscribed cross in its base. On the west side there is wide separated whitewashed narthex, which has never been fresco-painted, and on the east side there is three sided apse. The church was built of long stone yellowish blocks. The facades are decorated with single arch and

209

double arch windows with rich decorative plastic made of stone and bricks, especially the west and south facade are exuberant by the Saracen arch. With shallow relief are made geometrical and animal impressions with oriental Armenian influences. Last interventions ob the architecture are made this year (2009). This church belongs to the group of the most important monuments of the Ottoman period, 15th and 16th century. From the conservation of the fresco painting, undertaken in 2008, it is obvious that the church follows the programme of the sanctuary from Staro Nagorichino: the liturgical scenes in the altar apse, scenes of the life of St. Nicolas in the anaphora, scenes of St. Mother of God in the sacristy, and in the nave scenes of the Great Feasts, the Passion of Christ, and scenes of the life of St. George. It probably dates back to 16th and 17th century. The new fresco painting from 19th century is only disposed in the blind dome and its tambour in the central arc of the nave, with the face of the Christ Almighty and the Divine Liturgy. The church has large and tall representative iconostasis from the year 1872. The icons have been made by the Zografs Veno Kostov from Galichnik, Zafir Vasilev from Debar and Josif Radev from Lazaropole in the year 1868. KARPINO MONASTERY - CHURCH “PRESENTATION OF THE HOLY VIRGIN” IN SUV ORAH

Single arc construction without a dome and with lengthen rectangular base which ends up in split triple conch on the east, it is unique by its architectural plan in the Kumanovo region and widely. It was built of large stone blocks combined with smaller amorphous stones, before the year 1592. It was covered with new tile roof sliding from both sides. On the west side there is wooden porch build during the rebirth period. The interior of the church is divided in two parts alongside: nave and narthex vaulted with semi circular vault. The north and the south walls f the narthex are broken into two wide dead end arks and protuberant pilasters between them. The three conches from the outside end up in rectangle apses vertically emphasised, decorated with shallow lunettes. In 16th, 17th, and 18th century the Monastery was one of the most significant literature centres in the region. The church was renewed in 1892. Last interventions on the architecture and the roof constructions were made in 1987. The old frescoes were covered with new ones. Today, only the figure of the Virgin Orans is preserved in the conch on the narthex west wall, southwards from the entrance. Fragments of the previous iconostasis are also preserved: seven holiday icons, gates and cross with fishes in the bottom below the cross, with gilding carve, which today are exhibited in the Icon Gallery in the church St. Nicholas in Kumanovo, as one of the oldest exponents from 1606. The new frescos were made by three Zografs, the brothers Petar and Atanas Nikolovi from Veles and their teacher Stefan from Kochani, in 1899. In the north conch there is painting of the Ascension of the Christ, in the south – the Transfiguration, and in the altar apse half length painting of the Virgin Orans - the Mother of God. On the walls are disposed paintings of the Great Feasts, and on the vault from the west to the east in medallions are painted: the Holy Mother Wider than the Sky, Christ Almighty and Dove (Holy Spirit). The icons of the new iconostasis were made by the Zografs Josif Radev from Lazaropole in 1893 and Trajko Muftinski (1892-1963) from Kumanovo in 1920. Conservation of the old frescos is anticipated for the year 2009. DOUBLE CHURCH IN ORAH - ST. GEORGE AND ST. NICHOLAS

It is double arc construction with rectangle base and two three - sided apses on the east side, unique example not only in Kumanovo region but also in R. of Macedonia and maybe widely, on Balkan. The original roof has been preserved on two ducts made of wide stone plates. It was built of stone blocks at the end of 16th century. The facade on the west side is decorated with shallow conches and niches with indentation at the top – Turkish elements. The interior is divided with two wide and short arch aisles, alongside. Both naves are semi - circular vaulted. The north and the south walls, of the whole architectural ensemble, are divided with three blind archivolts and two pilasters (semi-pillars) between them. The last interventions of the architecture and the roof constructions were made in 2007. The fresco painting in the St. Georges part (the North arc) dated from 16th and 17th century, and is much damaged, but on the vault and the north wall is almost completely lost. Scenes of the Passion of the Christ are disposed there, at the end flanked with Seraphiim six -winged creatures (presentation of the Old Testament). In the altar apse is in full length size, the Christ Ubrus (kerchief) and the Annunciation. On the west wall in the first zone are painted Tsar Konstantin and his mother Tsarina Elena, above the entrance scenes of Christ before Pilate, and on the top, the patron of the church, St. George killing the Dragon. On the arch aisles, between the two churches, in the vaults there are five waist- lengths paintings of saints in medallions. The conservation of the fresco paintings is planned for 2009. In the part of St. Nicholas (the South arc) are painted scenes of the Great Feasts, waist-length paintings of martyrs and emperors in a string of medallions, full length paintings of the holy martyrs, the Ascension of Holy Mother and the Transfiguration of Christ above the west entrance, and the patron in one of the blind archivolts at the south wall. In the altar apse is painted waist - length the Virgin Orans, the Ubrus of Christ, God`s Hand and the Christ - a tile or Keramion,

210

unique such example of painting in Kumanovo region. It was substantially painted in at the end of 16th and the beginning of 17th century and restorated in 1877 by Michael Petrov from Kratovo. On the vault, from west side towards the east side: Christ the Angel of the Great Council, Christ Emmanuel (young), Christ Omnipotent, Christ Almighty, and Christ the Old Man of the Days. On the new iconostasis are preserved the royal gates from the original iconostasis with wattle ornamentation in the shallow engraving from 16th century. The painted figures of Annunciation are newer, roughly painted by Petar Nikolov, who had also painted the icons for the both iconostasis. CHURCH “ST. NICHOLAS” IN STREZOVCE Three arc church with semi circular apse. The predominant central arc is vaulted with semi circular vault and the two lower lateral arcs with four sided vault. It was built of rough stone, covered with tile sliding roof. At the west side there is uncovered narthex wide and twice the size of the church, rebuild later. The primary narthex was covered, which is obvious by the remains of the vault on the west wall of the church. Although a little bit, still is noticeable the stone decoration in shallow relief on the west, south and east facade with Armenian and Turkish influences. The church was built in 1606. The last interventions of the architecture and the fresco painting were made from 1994 to 1999. According to the inscription above the entrance door of the nave, the church was fresco painted in 1606 during the time of patriarch Jovan and the bishop Makarie. In the altar apse there is the Communion of the Apostles and the Holy Mother on the Throne, below there is liturgical service of the archpriests. On the west wall there is the Ascension of the Holy Mother, figures of the Holy Soldiers on the pillars and lights below the vaults and on the walls. Fragments of geometrical ornaments and frieze made of palmettos on the south wall and on the windows. The new fresco painting in the upper parts towards the vault of the central arc was made by Zograf Atanas Nikolov from Veles in 1901, who also worked in Beljakovce. The church has high and wide iconostasis from 1893, whose icons were made by the brothers Petar and Atanas (Nace) Nikolovi from Veles. CHURCH “ST. NICHOLAS” (“ST. PETKA”) IN BELJAKOVCE It is small single arc building with rectangle base and semicircular apse on the east. On the west side recently has been built covered narthex, double the size of the church, today it is half ruined. The church was built of rough stone, with shaped stone blocks, at the beginning 17th century at about 1606. There is a lunette above the entrance on the west side, and double-arched window on the south side. It is covered with double sloped tile roof, and inside is vaulted with semicircular vault. It was plastered at the beginning of 20th century. According to two Old Slavic inscriptions, the church has older fresco painting from 1606 and newer on the vault from 1901, made by the Zograf Atanas Nikolov from Veles. In the altar apse is painted the Virgin Orans in full length with little Christ on her chest, flanked with two archangels at both sides, and above it the Assumption of Christ with Christ`s Ubrus. The archangel Gabriel in the two - piece composition of the Annunciation reminds of Kurbin painting from 12th century. In the nave`s lower zone are painted the holy warriors in their full length, Deisis on the north wall and the Ascension of the Mother of God on the west wall. In the second zone are medallions with prophets from the Old Testament, and the third zone is without fresco painting due to the fallen plaster. There is stone altar screen, and on the upper end rebuild wooden iconostasis with throne icons and those of the five apostles in the second zone. Jesus Christ throne icon was painted in a stone by Atanas Nikolov which is identical with the fresco on the vault. CHURCH “ST. PARASKEVE” IN MURGASH

It is single arc building with rectangle base and rectangle apse on the east side, vertically emphasised. It was built of rough stones in different sizes, plastered today. The entrance is on the south side instead of the west side. The eastern, northern and part of the southern walls are dug in the ground. It is covered with asymmetrical double-sloped tile roof, lengthened towards the south. The interior is divided in two parts alongside with two wide and short arch- aisles: chapel (women part) and nave. The nave is covered with semicircular vault, and the chapel with quadrilateral vault. Between the nave and the chapel there is small rectangle gap with Turkish arch. There are such niches in the alter apse. According to the architectural features, it dates back to 16th century. Last interventions were dome in 1975, when it was plastered. The whole inner space of the church is also plastered. Remains of the original fresco painting prevail in the alter apse but whitewashed and hardly recognizable. In the apse is painted waist length the Virgin Orans, at the both sides two-piece composition of the Annunciation and above that, the Assumption of Christ. At the south wall in the altar are figures of two

211

archpriests with Old Slavic scrolls, one of them is Athanasius from Alexandria and there is not inscription about the other. The painting is typical for the end of XVIth or the beginning of XVIIth century. The church has two new iconostasis made in XIXth century, in the nave and in the chapel. The one in the nave is higher and coloured, enriched with cherubs and eagles made in relief. Most of the icons were made by Hadzi Kosta(din), Zograf from Veles in 1842. CHURCH “ST. SAVIOUR” IN DOVEZENCE

It is single arc church with wider proportions and rectangle apse on the east, vertically emphasised. It is built of big and narrow stone blocks. It is covered with asymmetrical double-sloped tile roof, lengthened towards the south. The semicircular vault of the nave was ruined in 1979/80, but in the chapel it is preserved and it is shorter. The west facade is revived with six- layer stone transenna and a double - arch window indented at the top. The arcade longitudinal wall with four wide and short aisles and square pillars between them divides the chapel from the narthex and the nave, unique such example in Kumanovo region. At the entrance on the west side is placed floor rosette made of multicoloured stones. Eastern influences are obvious. It dates back to XVIth or XVIIth century. Preventive protection at the architecture was done in 2003. The church is in a poor condition, the north wall and the vault of the nave are ruined. The fresco painting is covered with mortar completely. Solely, it is visible on the east wall in the altar space. In the apse is painted the Virgin Orans in full length, and on the left and right side from it, in medallions, are painted two-piece composition of the Annunciation. Above it there are fragments of many figures from the composition the Assumption of Christ. In the anaphora is the Deacon Stefan in a medallion, and below the Virgin Orans, waist-length painting of Vasilie the Great on the north side and St. John Chrisostomos on south side. On the north wall in the alter is placed waist-length painting of the saint warrior St. Propkopie with an inscription in Old Slavic language, and above it fragments of two medallions, probably of prophets. It is painting characteristically for XVIth and XVIIth century.

CHURCH “ST. PETKA” IN MLADO NAGORICHINO

It is single arc construction with rectangle base, with separated narthex at the west side and a chapel at the south side. The nave was vaulted with semi circular vault, destroyed for a long time, and the chapel with quadrilateral vault. Today, it is covered with tile sliding roof which was built in 2003. The church was built of rough stone and wide stone blocks - tetrahit with yellowish colour in the lower parts, remains of the original church in 1625/26. The characteristic feature is that this is the only church in Kumanovo region without an apse on the east side and it is not different from Christian houses. The narthex, on the north and the south walls has two wide archivolts, with archaic semi-pillar between them on the northern wall and on the southern wall slightly emphasised pilaster, which is also characteristic of many churches from Žegligovo from Post Byzantium period. The fresco painting is almost completely destroyed. There are fragments of two scenes from the live of St. Petka on the southern narthex wall, above the blind archivolts, and in them could be distinguished figures of St. Anthony, St. Evtimius and St. Theodosius. Inside in the arks in the string of calyces are painted prophets in the Old Testament with inscriptions in Old Slavic language. In the altar there is painting of the Virgin Orans and below the Obeisance of the archpriests at the Christ Martyr, very destroyed. In the lunette at the naves entrance on the west wall there is painting of full length St. Petka as a nun, whose lower parts are damaged. On the east wall, southwards of the lunette, there was composition of the Last Judgement which is not recognizable any longer. These fragments date back from 17th century.

CHURCH “ST. PETKA” IN PEZOVO

It is small single arc construction with three sided apse on the east. It was covered with asymmetrical double-sliding tile roof, extended towards the south. It was built of stone, later on plastered. The interior is divided in two parts alongside: nave and chapel, with two entrances at the west side. The nave is semi circularly vaulted, and the chapel with a flat wooden ceiling, most probably it had also been vaulted with semicircular vault. Between the nave and the chapel is placed semicircular entrance, for their communication. In the alter apse there is Islamic arch, Ottoman and Armenian influences, which from the outside ends up in four-layer stone transom at the bottom of the apse. Outside, the sides of the apse are decorated with shallow and blind semicircular niches. It dates back to XVIth and XVIIth century. There is old and new fresco painting in the nave. There is not fresco painting in the chapel, except for one fragment of Christ Almighty at the square gap of the wooden ceiling. In alter is the old fresco painthing. In the alter apse is the Virgin Orans with the Annunciation from the XVIth and XVIIth century. In the nave are new fresco paintings, they are painted figures of saints and

212

holy warriors. On the west side there is a composition of the Holy Trinity.The fresco painting is from the end of XIXth century, most probably repainted by Josif Radev, in 1898. It has two iconostases, in the nave and in the chapel, made in 1890 by Petar Nikolov and Save Ordanov. Three painters worked on the iconostasis in the nave: unknown paintor from Samokov, Josif Radev from Lazaropole (1830 – 1910) and Trajko Muftinski from Kumanovo. Petar Nikolov (1851 – 1921) painted the iconostasis in the chapel.

CHURCH “ST. GEORGE” IN ZEGLJANE

It is single arc church with extended rectangle shape and six-sided apse on the east. It was build of yellow stone blocks in different sizes. It was covered with tile double -sliding roof. The interior is divided in two parts alongside: narthex and nave, vaulted with semi-circular vault, as in Karpino Monastery. Both the narthex and the nave, on the north and the south walls are dissected with two wide archivolts and protuberant pilasters between them. Unlike the nave, the narthex is not fresco painted. The altar space is divided with niches which end up in triple arks with indentation on the top. The facade of the church is revived with anthropo-morphic and zoomorphic figures, rosettes, Islamic arches, transoms and geometrical ornamentation. The rich sculptural decoration shows the Armenian influence. By its architectonical features, the church belongs to Post Byzantium period from 16th century. The church was repaired in 1867. According to the inscription in the altar apse the new fresco painting dates back to 1893, made by the brothers Petar and Atanas Nikolovi from Veles, repainted over the old one. In the altar apse are painted in their half-length: the Holy Mother wider than the Sky, archpriests and medallions with half-length martyrs. In the nave are scenes of the Great Feasts, figures of the Holy Soldiers and solitary persons. Cyril and Methodius figures with the Slavic alphabet are placed on the south wall. At the vault from the east side towards the west are painted: St. Archbishop Sabba wit triangular nimbus in a medallion (in the altar), Christ Almighty and Christ Emmanuel (in the nave). The iconostasis was made in 1874. It is decorated with painted cherubs. The throne icons were made by Zograf Nikola Mihailov from Krushevo, and the festival icons were made by Zograf Veno Kostov from Galichnik. CHURCH “HOLY SPIRIT” IN DOBRACHA Triple arc building with six - side apse on the east. It was build of narrow blocks with gray, greenish and yellowish colour. It is covered with tile double-sliding roof, it is very high. There are not any frescos and iconostasis. The north and the south inside walls are divides with three blind, high archivolts with protuberant pilasters between them. All three arcs are vaulted with semi circular vault. The apse is exuberant with two single-arch windows. The stone decoration at the west side facade below the tympanum on the lintel is shaped like protuberant semi circular ark and on its bottom ends with a shallow relief are presented animal presentations of deer and lion. In the middle there is double -arch window at the top decorated with geometrical and vegetal ornamentation, typical Armenian influence, which we found in the church in Žegljane and on Tatar - Sinan Beg’s Mosque in Kumanovo from 1532. Inside in the alter space are peculiar small niches with indentation on the top, Islamic elements. It dates back to XVIth and XVIIth century. CHURCH “ST. GEORGE” IN STEPANCE It is small single arc construction with three sided apse on the east. The church is about to be demolished. The south and half of the west wall are completely destroyed. The north and the east walls are preserved, but it also is cracked and could pull down any minute. There is not roof construction. In 1992 it was protected with sliding roof made of roof shingles. It was built of greyish tetrahit and rough stone. According to the remains of the walls, there was semicircular vault and at the outside it was covered with double sloped roof made of stone panels. The sides of the apse are decorated with engraved double arks. The north wall at the inside is revived with three wide blind archivolts and two protruded pilasters between them. The east archivolt belonged to the altar. The same such arrangement was present on the south wall, according to the stone remains of the church. There is not altar screen. Danger exists that the church will be ruined completely. It dates back to XVIth and the beginning of XVIIth century. There are remains of fresco painting, fragmentally preserved but only in the altar space. In the apse could be recognized pale figure of the Virgin Orans in its full length, and below in the trapezoid gap is painted geometrical ornaments. At the north wall of the altar, in a blind archivolt is placed the main part of the preserved fresco painting. A figure of an archpriest can be noticed, it could be Vasilie the Great (the face is missing), as part of Obeisance to the Agnus Dei. It is very substantial painting from the beginning of XVIIth century.

213

CHURCH “ST.GEORGE” IN KOKINO

Only the walls are preserved, without the roof construction. It is single arc construction with separated narthex from nave. At the east side there is rectangle apse, vertically emphasised. It was build of stone blocks and rough stones in different sizes with gray, yellow and reddish colour. According to the remains it is clear that the church was semi - circularly vaulted with double sloped roof, which has fallen long time ago. The walls of the narthex and the nave are revived with shallow semi circular arks- lunettes. At some of the lunettes there are remains of fresco painting such as fragments of saint’s aureoles, without inscriptions, so that they could not be recognized at all. The alter space, inside is divided with a central apse and two lateral, anaphoric and sacristy conch with Turkish arch, typical Turkish elements. It dates back to the XVIth and XVIIth century. CHURCH “ST. PETKA” IN DEJLOVCE

It is small single arc construction with rectangle base and semi circular apse on the east. It was built of rough stones in different sizes joined together with mud. It is covered with tile double sloped roof. Almost the whole church is dug in the ground so that at first sight it looks like common village house. On the west facade is placed the only entrance it has got and narrow rectangle gap above the entrance which inside expanses and a shape like trapeze. Compared to the other churches in Zegligovo from Ottoman period this church in Dejlovce has the smallest dimensions. The altar space consists of central apse, anaphoric conch and a small square niche. The wall painting is not preserved. Last interventions of the architecture are made in 1930. According to the remains of the stone walls the original church had separated narthex at the west side and chapel at the south side, which means that it had identical architectural disposition as the church St. Petka in Mlado Nagorichino. This church belongs to the group of Post Byzantium churches built in XVIth and the beginning of XVIIth century.

CHURCH “THE HOLY TRINITY” IN CHELOPEK

Solely the walls are preserved without the roof construction. According to the remains of the pillars and the arched affirmations we may conclude that it was triple arc building with square base and semi circular apse with one dome or without any at all. The church has separated narthex from the nave. It was build of crude stone and at some places with horizontal narrow bricks without emphasized symmetry. There is visible ceramic and pictorial decoration on the apse that looks like fishbone garland as well as at the bottom of the single arc window. There are remains of stone alter screen in the church. Fragments of the fresco painting are visible on the west wall of the nave, by the entrance and in the alter apse which is largely damaged. Interventions have not been done so far of this valuable Post Byzantium monument that dates back to the end of XVI / XVII century.

CHURCH “THE HOLY TRINITY” IN KARABICHANE Solely the walls are preserved without the roof construction. The western wall is completely ruined and

parts are missing of the northern wall. It is single arc church with square base and three sided apse. The narthex (partly ruined) is separated from the nave. It was probably semi-circular vaulted, and the roof was on two sides. It was built of cliffy stone. The three single-arch windows on the south wall and the one on the apse are decorated with ceramic and pictorial decoration. It belongs to the group of Post Byzantium monuments dating from the end of XV / XVI century. The church is almost without fresco painting except for some fragments, which are pallid and unrecognizable. In the altar peep apse out the painting of the Virgin Orans in her full length and below one archpriest on each side between Agnus Dei (Lamb of God). In the conch of the anaphora there is very damaged painting of a saint in its waist-length. CHURCH “HPLY MOTHER OF GOD ELEUSSA” IN STUDENA BARA

It is a small single- arc church with semi -circular apse on the east side. Inside, semi - circularly vaulted. The church was built of rough stone, with narrow stone called tetrahit, at some place. Today, it is plastered. It was covered with double -sloped tile roof. The Turkish –arch on the west wall infer to that this church belongs to churches from Ottoman period from XVIth and XVIIth century. On the west side there is covered narthex, four times the size of the church, and on the south side opened porch at common wooden pillars, built recently. There are remains of old fresco painting, much destroyed. Many places are without fresco painting. In the altar

214

apse is painted the Virgin Orans, the Mother of God. Between the west wall and the entrance as a counterparts are painted the holy warriors on a horse, George and Demetrius. On the vault in a medallion is Christ the Almighty, and towards the altar father St. Sava with triangle nimbus. Some figures of Serbian emperors in fresco are painted by zograf Trajko Muftinski from Kumanovo, at the beginning of 20th century. In the lunette above the west entrance is painted new fresco with the patron of the church the Holy Mother Eleussa, with substantial painting, made by Zograf Jancho as signed below, in the year 1952.

CHURCH “HPLY MOTHER OF GOD” IN PCHINJA

It is a small single - arc church with semi -circular apse. Inside, semi - circularly vaulted. It was covered with double -sloped tile roof. From the north and the east facade is apparent that it was built of rough stone in combination with narrow bricks, vertically and horizontally places, on the whole surface, the other two are plastered. On the southwest it has covered porch on a common wooden pillars, rebuilt in the second half of XIXth century. It belongs to the group of post Byzantium churches from XVII century. The old fresco painting was covered with new one, which according to the Old Slavic inscription above the west wall was renewed in 1869. The new painting is almost identical with the one in Studena Bara and is much damaged. On the vault are painted: John the Baptist, Jesus Christ the Almighty and the father St. Sava (in the altar). In the nave, there are figures of warriors, waist-length of figures of Old Testament prophets, and in the altar apse the Holy Mother Orans with Christ on her chest and Obeisance of the archpriests to Christ Agnus Dei. It has new iconostasis with gates in a shallow carving. The throne icons were made by Hadzi- Kostadin, Zograf from Veles, in the year 1870.

ECCLESIASTICAL MONUMENTS IN KUMANOVO AREA IN LATE PERIOD (XIX AND THE BEGINNING OF XX CENTURY) CHURCH “ST. NICHOLAS” IN KUMANOVO

It is monumental triple arc building with three - side altar apse on the east. The central apse is seven sided, while those of the sacristy and anaphora are four sided. It was built of narrow stone blocks in 1851, by Andreja Damjanov from Paparadishte, Veles. It was covered with tiles on three levels, the highest, and the central with double sloped roof and the two lower laterals with single sloped roof. On the west side as a consisting part of the church has been built high bell tower, and below from three sides there is an open porch with archway. There is visible decorative plastic of stone with animal presentations by the three entrances and on the angles of the church. Inside, the church has four blind domes in the central arc, and below the lateral arcs there is a gallery on a storey. Solely, at the west side there is smaller gallery on the second storey. In the year 2001 was opened constant exhibition of an icons gallery, on the storey. Last interventions of the architecture and the roof construction were made from 1995 to 1999. The old fresco painting is disposes on the vault area in the central arc, in the four blind domes, together with a scenes of the Great Feasts placed below them as well as in the lunettes above the three entrances from the outside of the church, painted by Nikola Mihailov from Krushevo in 1852. The new fresco painting is disposes in the first and the second zone of the nave, with scenes of the Great Feasts (south wall) and the life of the St. Mother of God (north wall), painted by the Zograf Krste R. Koloski from 1969 to 1972, who has also worked in the New Church. The high representative iconostasis with gates and cross at the top in gilding carve dates from the year 1856. The icons were made by many zografs: Dicho Zograf, Dimitar Andonov from Paparadishte, Hadzi Kostadin Zograf, Nikola Mihajlov etc. The Archbishop`s throne and the Ambon in carve dates from 1892. It is typical representative of the Revival Period. CHURCH “ST. ATHANASIUS” IN KOKOSHINJE It is triple arc building with rectangle base and semicircular apse on the east. The apse is decorated with shallow and blind extended lunettes which are semicircular at the lower end, but at the upper end with triple ark which has indented apex, typical for the Ottoman period. There are five such lunettes so that the apse gives the impression of being five sided. It was built of stone blocks. It was covered with double - sloped tile roof, which with the enclosed triangle tympanum from west and east side looks like a roof on a four ducts. The west, east and south facade are revived with stone transoms from wattle ornamentation in quadrates. On the west facade

215

above the entrance in the lunette is painted the patron of the church St. Athanasius in a mosaic in the year 2002, northwards and southwards from it are three small stone rosettes on each side, made in a shallow relief, most probably in 17th and 18th century. Inside, the three arcs are vaulted with semicircular dome. On the west side there is small gallery on a storey enclosed in the Revival Period, when the church was renewed in the year 1842. The last interventions were made in the year 2002 by the local population, when it was also plastered. Almost the whole space in the church is fresco painted. Scenes of the Great Feasts, holy warriors, and solitary men are presented, as well as scenes from the Old Testament. In the scenes are present common people with elements of national dress. On the dome from east side towards the west are painted: father St. Sava, the Holy Spirit (dove), Jesus Christ Almighty, and the Holy Mother of God. The pillars are painted with grapevine and birds. The Deisis composition in the altar is an unusual one, above the Virgin Orans, the same as in Žegljane. The fresco painting is made by Petar Nikolov and Dimitar Andonov from Paparadishte in 1886/89. It has high iconostasis and carved gates with gliding, dated to sme period as the fresco painting. Most probably the icons were also made by these two zografs.

CHURCH “ST. NICHOLAS” IN K’SHANJE

It is small single arc construction with six sided apse on the east. It was built of dressed stone blocks, in the year 1884. It was covered with double -sloped tile roof. The north facade is revived with stone decoration six- layer transom, and on the west side transom with geometrical ornamentation, as well as anthropomorphic and zoomorphic figures in a shallow relief on the south facade. On the south side there is an open porch, enclosed lately, on the west side separated covered narthex. Inside, the church is vaulted with semicircular dome. The wall painting dates from 1886, made by Petar Nikolov and Dimitar Andonov from Paparadishte, similarly to the painting in Kokoshinje and Zivinje. Scenes of the Great Feasts, as well as some Serbian emperors are presented. On the dome from the west side towards the east are painted: the Holy Mother Orans with a crown on her head, Christ Almighty, the Holy Spirit, and father St. Sava (in the altar). In the altar apse is presented the Holy Mother Orans, below her four liturgists, half-length, and at the apex the Holy Trinity. It has iconostasis with carved gates by Petar Nikolov.

ZABEL MONASTERY - CHURCH “HOLY MOTHER OF GOD” IN NIKULJANE

Monumental, triple -arc high construction with one central eight-sided dome five- sided apse on the east. It was built in the year 1856 of nicely dressed yellow blocks. It is covered with double -sloped tile roof. The facades are revived with gaps that look like four - leaf transoms in lunettes and one round rosette on the west and east facade. The eight angle dome is revived with eight single-arc windows. Inside, the dome is supported by pendentives with half-rounded dome, and the lateral arcs are vaulted with semicircular dome. The church has never been fresco painted. It has high representative iconostasis. The icons were made by Dicho zograf and Zafir Vasilev from Debar in the year 1869. Four throne icons are missing, that were stolen in 2002. GRADISHTE MONASTERY - CHURCH “ST.GEORGE” IN GRADISHTE

It is three-conch, condensed type with one dome. It has a narthex and emphasised entrance party with

two massive pillars on the west. It was built in the year 1866 out of chipped stone blocks together with bricks. The facades are revived with horizontal separated coronas. Byzantium style is used in the constructions with reduced decoration. The big eight - angle dome is divided with single-arc windows. The only stone decoration in a shallow relief is placed at the west facade, above the entrance, presentation of a cherub and Latin cross with engraved year in gray granite, northwards from the entrance. The interior was renewed in 2001 by the local craftsmen- constructors and the external architecture in the year 2003. The church has not been fresco painted, except for one fresco from 2005, in the east cinch with half-length presentation of the Holy Mother Orans. It has new iconostasis and the icons were made by Dimitar Andonov from Paparadishte, at about 1937/ 38. The icons from the old iconostasis, dated to the period when the monastery was built, presently are exposed in the Icons Gallery in the church St. Nicholas in Kumanovo.

216

CHURCH “ST. ELIJAH” IN ŽIVENJE

It is triple arc construction without a dome but with three-sided apse and the sides are decorated with deep semicircular niches. It was built of nicely dressed stone blocks. The church was plastered in 1997, when the last interventions were done. It is covered with double -sloped tile roof. On the west side there is open wooden porch. The facades are revived with four - leaf transoms in lunettes, and the angles with evangelists attributes in a stone relief. Inside, the church is vaulted with semicircular domes. It belongs to the group of churches from the Revival period, from 19th century. The fresco painting is made by Petar Nikolov and Dimitar Andonov from Paparadishte in 1886. Scenes of the Great Feasts are painted. In the altar apse above the Holy Mother Orans is an unusual composition of Deisis, as in Kokoshinje, which is usually painted on the north wall, by the iconostasis. On the dome in the altar is painted father St. Sava. It has high iconostasis and carved gates with gliding. The icons were made by Petar Nikolov, and the lateral doors of the iconostasis by Dimitar Andonov.

CHURCH “ST. NICHOLAS” IN ORASHEC

It is small single arc building with semicircular apse on the east. It is vaulted with semicircular dome. It was built of crashed stone in the Ottoman period, and was covered with double -sloped tile roof. The northeast side is dug in the ground and from the southeast side there is an open porch of archway, enclosed in the Revival Period, at the beginning of 19th century. The church is without fresco painting, except for the lunettes above the south wall, St. Nicholas, and above the west Jesus Christ in the altar apse. It is noticeable that in the apse instead of the usual presentation of the Holy Mother Orans, there is half - length Christ the Great Archpriest with a crown on his head, much destroyed but unique such example in Kumanovo region. Presentations like that are frequent the churches in Ohrid and Skopje from XVth, XVIth and XVIIth century, as a part of Deisis composition (Russian influences), repainted here in XIXth century. It has high wooden iconostasis. The icons were made by different zografs: throne icons and feast icons by Veno Iliev, Zafir Debarski and Josif Radev in the year 1898.

CHURCH “ST. NICHOLAS” IN KOLICKO

It is small single arc building with rectangle base and three-sided apse on the east. It was built of crashed stone in yellow and gray colour. It was covered with double -sloped tile roof. Inside, the church is vaulted with semicircular vault. Conservation of the architecture and the fresco painting has been done in 2001, but the last interventions has been made in 2004 by the local population which includes rebuilding of covering porch with archway of arcades on the southwest side. The new fresco painting is in the nave and on the vault and in the altar apse and presents the Holy Mother wider than the Sky and little Christ on her chest (waist-length), and in the anaphora is presented Christ sacrifice, standing in a wine cup, painted in August 1872 is from Hadzi - Kosta, Zograf from Veles. At the west wall are painted a few scenes of the Great Feasts, at the south St. Demetrius on a horse, figures of the martyrs Ekaterina and Paraskeve and the prophet St. Elijah, on the north wall St George on a horse and head-on placed figures of Haralampie, Atanasie Aleksandrinski and St. Nicholas, and on the vault the Holy Spirit (dove) and God father- Christ the old man of the days, in a round medallion. Christ Almighty (God- son) is missing as a part of the Holy Trinity. It has new iconostasis with gates in a shallow carving. The icons were made by Hadzi - Kosta, Zograf from Veles, in the year 1873.

CHURCH “ST. NICHOLAS” IN VINCE It is a small single- arc church with semi -circular apse on the east. The apse is shorn on the sides with

abutments – counter arches, so that it gives the impression of having trapeze shape. It was covered with double -sloped roof of Turkish tiles. It was built of stone, later on plastered. The west facade in the tympanum is revived with wide protruded semicircular arch. Inside, the church is vaulted with semicircular vault. It was built during the Ottoman period, and renewed in the period of rebirth, in 1846. Last repairs were made in 1978. According to the inscriptions in Old Slavic language on the west wall, the fresco painting was renewed in 1875 by Petar Nikolov. It is an interesting painting ensemble in the altar space, with scenes of Christ`s parabolas. The stars and the sky are presented together with figures of angels dressed in ceremonious clothes, and in the middle the sun and the moon, symbols of the light and the dark. Below them is Christ Sacrifice in a wine cup, flanked with Vasilie the Great on the north side and St. Jovan Zlatoust on the south side. Beneath, in the apse is painted the Holy Mother Orans with Christ in her lap, as a tsarina with a crown on her head, sat in a throne. On the vault are painted St. Sava, the Christ Almighty and the Mother of God with little Christ, in a medallions. Some scenes of

217

the Old Testament are painted there: the Sacrifice of Abram, Isaac Blessing Jacob, and Moses receiving the tables of prophets etc. The new iconostasis has carved gate. The icons were made by Veno Kostov from Lazaropole and Hadzi Kostadin, Zograf from Veles, at about 1875.

CHURCH “ST. ELIJAH” IN NIKULJANE

Small, narrow and high single-arc building, with extended rectangle base, semi - circularly vaulted. There is semi - circular apse on the east. It was built of rough stone. It was covered with double -sloped tile roof. According to the architecture it dates back to XVIIth century. It was renewed in 1897. It has two entrances, on the west and south. At the west side, above the entrance there is a blind lunette and above it round medallion where is inscribed the year of its plastering, it is 1973. On the south wall there are five blind lunettes and the sixth with a hole. On the north wall there are not holes, only two blind lunettes. Above the apse, on the east, there is cross shaped transom with equal sides and little circle in the middle, placed in the lunette. The indentation at the west and east side is decorated with two lines of garlands made of tile angles. Garlands like those are characteristic for the Islamic minarets. The fresco painting is from the end of XIXth century, from the rebirth period. Part of the fresco painting is preserved, except for the altar apse and very small part towards the east on the northern and the southern walls. In the altar apse is the Holy Mother Orans with a Christ in a medallion, and below it six archpriests, three at the both side of the gap. On the south wall next to the iconostasis, upwards is painted St. Nicholas, half- length, and below it St. Demetrius, more than a half- length. Across from them, on the north wall, from the west towards the east are painted: St. Athanasius, half- length, St. Paraskeve and John the Baptist, full - length. The fresco painting was made by the Zograf Josif Radev, from Lazaropole, as well as all the icons in the high and narrow wooden iconostasis, from the year 1898.

BELJAKOVCE MONASTERY - CHURCH “ST.GEORGE” IN BELJAKOVCE

It is monumental triple arc construction with one central eight-sided dome with single-arch windows and semicircular apse on the east. The apse is revived with six pilasters, so that it appears seven-sided. It was built in the year 1894 of narrow stone “cornishor” by the local craftsman Stojan Stoilkovic - Rale. The new mosaics in the lunettes on the west facade are dated to the year 2004. The facades, although not so much adorned with decorative stone plastics, vertically are revived with extended narrow pilasters with stylized capitulum on its apex, with same height as the church. The windows are covered with four - leaf stone transoms, and the three angles, except for the one on northeast with relief presentation of lion figures. On the west entrance, as brackets on the pilasters are presented lions heads with miniature human figures in their mouth, analogously to church St. Nicholas in Kumanovo on the west entrance. Old frescos in the dome were painted by Dimitar Andonov from Papradishte in 1898-1902. Most of the icons on the iconostasis were painted also by Dimitar Andonov from Papradishte in 1897/98 and perhaps some were painted by the two grandsons of Dicho Zograf (Krsto Avramov and Dimitar Pandilov Avramovski) in 1924/25. The church was fresco painted in 1937 by the zograf and iconographer Trajko Muftinski from Kumanovo. On the dome is painted the Christ Pantocratoros and on the pendentives the fourth evangelists. In the altar apse are the liturgists. In the nave are painted figures of Serbian emperors, archpriests, solitary men and saints, without narration. Over each figure are present floral ornaments and the Serbian symbol - two headed eagle. It has high representative iconostasis with icons in three lines. The icons are well painted by the brothers Dichic, iconographers, in the year 1894.

CHURCH “ST. PETKA” IN RUGJINCE

It is monumental triple arc building without a dome and with nine - sided apse on the east. It was built of narrow yellowish stone in 1894. It was covered with double-sloped tile roof. Decorative stone plastics are visible with anthropomorphic and zoomorphic relief presentations on the facades, by the entrances and in the angles. Last interventions were made in 1998, when the roof construction was also renovate, and two years earlier the porch was enclosed with concrete pillars from southwest side. According to its architectural disposition it is identical with the church St. Demetrius in Stracin and with the Zabel Monastery. The church has never been fresco painted. In the lunette above the entrance is painted the figure of St. Paraskeve, in the year 1921/22. The church has high simple wooden iconostasis, made in the first half of XXth century. The icons were made by zograf Trajko Muftinski from Kumanovo (1892-1963) at about 1923/24.

218

CHURCH “ST. NICHOLAS” IN DREN’K

The construction of this church has started in 1897 with nicely dressed rectangle blocks in greyish and yellowish colour, characteristic for this region but it was finished in the year of 1922. It is single arc building with rectangle base and an unusual rectangle apse on the east, following the example of Late Byzantium churches. It is covered with double - sloped tile roof. The west and the east facade under the gable are decorated with stone transom with geometrical decoration. It is without fresco painting, except for two frescos, in the altar apse the Holy Mother Orans in a round medallion, and on the south wall half-length figure of Serbian King Stefan from Dechani. These two frescos were made by Dimitar Andonov from Paparadishte in 1938, as well as all the icons in the iconostasis in the year 1936. The church St. Nicholas in Dren’k belongs to the churches from the New Era from the end of XIXth and the beginning of XXth century, same as the church in Rugjince.

CHURCH “ST. ELIJAH” IN ORASHAC – ORASHEC MONASTERY

This church has been rebuilt over the old foundations several times, so that it was finished in 1915. It is single arc construction with rectangle base and semi circular apse on the east. It was covered with double -sloped tile roof. The church has two semicircular entrances, the main one on the west side and subsidiary on the south facade. Above the main west entrance is placed a lunette with mosaic of the patron of the church St. Elijah, made in the year 2001. There are not any frescos inside the church, except for one medallion on the vault with presentation of the Holy Mother Orans. The church has simple wooden iconostasis, whose icons were made by Trajko Muftinski, and also the only fresco, at about 1938/39. It belongs to the churches from the New Era from the very beginning of XXth century.

CHURCH “ST. NICHOLAS” IN RAMNO

It is small single arc building with rectangle apse on the east, vertically emphasised. It was covered with double -sloped tile roof. It was built of rough stone, plastered later on, most probably in a late Ottoman Period, XVIIIth or XIXth century. At the beginning of XXth century already renewed. Inside, the church is plastered, vaulted with semicircular vault. It is very scrubby and destroyed. The church is without fresco painting. The church has wooden iconostasis with icons painted by Trajko Muftinski (1892-1963), in the first decades of 20th century, one of the first Zografs and iconographer from Kumanovo. There is a risk that the icons will lose their colour. At the bottom of the royal gates are painted whole figures of the two-piece composition of Annunciation, St. Mother of God and the archangel Gavril. At the top is the Holy Trinity with the Last Supper below it.

CHURCH “HOLY TRINITY” IN KUMANOVO

Monumental triple arc church with embossed cross on the base, five domes and three-sided apse on the east. The central arc is a bit extended towards west and east. It was built in the year 1903 by the team of Mihajlo Gjorgjevic - Debarec. The central eight-angled dome is shorn on pendentives and the four small eight-angled domes at the angles over a fake tambour. The lateral facades are decorated with single-arc, double-arc and quadric-arc windows in a wide, Byzantium influences. Next to the west wall between the pilasters on the both sides are placed two semi pillars on each side. Above the entrance is placed big, round medallion with The Holy Mother Hodegetria, mosaic by Tane Atanasovski - Garski, from the year 1987. The church was plastered in 1989. It is representative of the most recent, contemporary church architecture of the 20th century. In 1904 the central dome was painted, and also parts of the altar apse and icons for iconostassis were painted by Dimitar Andonov from Papradishte and maybe George Zografski from Veles helped him. In 1968/70 are painted the lower parties of the church by the zograf Krste Koloski from Skopje, while the upper ones are still not fresco painted. Full-length figures of saints are painted, among which Cyril and Methodius, Kliment and Naum, the four solitary men, the holy martyrs, woman saints: St. Mother of God, St. Ana, St. Nedela, St. Petka, and the sole compositions on the north wall Shroud of the Holy Virgin (in the middle) and the Holy Trinity, by the iconostasis. The icons from the old iconostasis are placed in the Icon Gallery in the Old Church in Kumanovo (made by Dicho zograf). Presently, the church has high representative iconostasis, made in Tsarigrad, identical with the iconostasis in St. Petka in Bedinje from the year 1925/ 26.

VI. INDEKS VI. I N D E X

220

Antroponimi i toponimi

A Abdul Azis 47, 169 Abdul Mexid 140 Abdul Hamid II 91, 199 Avksentie Ivanov 199 Avram Di~ov 143, 145, 158, 159, 190 Albanija 54, 58, 143, 144 Alguwa 54, 56, 57, 79, 98, 99, 106, 130 Aleksa \urevski, pop 92 Aleksandar Obrenovi} 200, 203 Aleksandrija - 41 Aleksej I Komnen 13 Aleksovska maala - Kolicko 178 Aqince 13, 66, 80 Amfisa 14, 35 Ana, ktitor 189 Anadolija 17 Anastas Jovanovi} 204 Andon, daritel 201 Andonij, igumenot 13, 17 Andonov Papradi{ki D. 139, 155, 156, 160, 161, 165 Andrianti (zbornik) 47 Andronik II Paleolog 13, 17, 28 Andreja Damjanov 147 Anta Dimitrijevi}, pop 166 A(ntonie) Nikolovski 105, 155, 204 Antonio Bartoli - 162, 168 Apostol (Dimov) Xartev 76, 120, 121 Arbanasi, Bugarija 73, 76 Arbana{ko 55, 147, 197 Ariqe 44, 45, 50 Arnauti 67, 166 Arso Gelev 178 Arta 17 - 19, 35 Arhiqevica 66, 132 Aseni 44 Asklepion 11 Atanas Nikolov 73, 89, 93 96, 97, 119 Atanas (Nace) Nikolov 91, 143 Atik Mustafa - pa{a xamija vo Carigrad 18, 35 Atina 11, 19, 34, 35 Atis 18 Atos 18 August Grizenbah 53 Afendik vo Mistra 26

Ahmed Ejub - pa{a 91, 147, 200 Ahmed ^alma 67 Axinci, maala vo Mlado Nagori~ino 66 B Balabanov K. 105 Bajlovsko Visoko 132 Bajlovce 10, 55, 56, 127, 129, 132, 147 Balajinac, Srbija 204 Balisci, maala, Suv Orah 77 Balkan 10, 11, 13, 16, 32, 33, 48, 77, 78, 86, 95, 106, 122, 141 Ban 62 Bawani, Skopsko 26, 32, 35, 36, 54, 158 Bargala 11 Ba~kovski manastir 73 Bediwe 146, 190, 192, 196, 203, 204 Belanovce 16 Bela Crkva Karanska 34 Belgrad 10, 66, 67, 123, 130, 168 Beqakovski manastir 144, 146, 147, 166, 167, 169, 172, 190, 191, 193 Beqakovce 12, 54 - 56, 58, 60, 80, 82, 85 - 87, 89, 91-94, 100, 104, 112, 134, 140, 143, 149, 186, 196 Beotija 19 Berovo 158 Be{i{te, Mariovsko 156 Bijelo Poqe 66 Biqanovce 9, 146 Bistrica 116 Bitola 10, 140, 157, 158 Bitolsko 158, 168, 170 Blagove{tenie, man. Gra~anica 32, 80, 81 Blagove{tenie, man. (Kablar) 108 Blace 129, 132 Bobo{evo, Bugarija 44, 76, 85 Bobo{evski manastir 94 Bogorodica Likodimu vo Atina 35 Bogorodica Qevi{ka vo Prizren 25, 26, 31, 35, 44 Bogorodica Mavriotisa - Kostur 81 Bogorodica Pamakaristos vo

Carigrad 19 Bogorodica Perivlepta vo Mistra 31 Bogorodica Perivlept(os)a - Ohrid 21, 25, 26, 35, 40, 41, 45, 46 Bogorodi~ina crkva, Zaum 40 Bogorodi~ina crkva - manastir Treskavec 64 Bogorodi~ina crkva, Suv Orah 66 Bogorodi~ina crkva, Su{ica

37 Bogorodi~inata crkva, Pe} 21, 42, 44 Bojko, igumen 67 Bora~ 62 Borilovci, Svetinikolsko 54 Boris (Bel pop) 68 Borozanovi 148 Bosna i Hercegovina 142 Bo~ormi 24 Bo{kovi} \. 60, 105, 123, 127 Branko, ikonopisec 63 Bra}a Di~iÊi (Di~i}i) 190 Bregalni~ka eparhija 13 Bre{ko 55, 56 Brodsko 76, 82 Bugari 44 Bugarija 34, 35, 44, 47, 59, 69, 73, 76, 85, 129, 142, 143, 158 Bugarska egzarhiska crkva 86, 87 Budim 63 Bukovo, Bitolsko 170 Busilci, Vele{ko 174, 189 Bu~im, Demirhisarsko 74 V Vavilon 40 Vak’v 171, 180 Vaksince 55 Varlaam, Meteori 81 Varo{, Prilepsko 74 Varo{ maala, Kumanovo 147 Vasilij K. Ginovski 158 Vasi} M. 60 Vatikan 139 Vatoped 18 Vev~ani, Stru{ko 176 Velbu`d 60, 122 Veles 63, 73, 91, 101, 119, 138,

221

140, 143, 144, 145, 147, 153, 179, 189 Velestovo, Ohridsko 85, 93, 96 Vele{ko 142, 143, 145, 148, 154, 158 159, 173, 189 - 191, 199 Velika Prespa 85, 96 Velika Ho~a 86 Veqkovska maala, Dobra~a 122 Venecija 42, 152, 158 Venijamin (igumen) 19 Veno, zograf 66, 121, 154, 182, 183 Veno Iliev(i}) 66, 143, 177, 183 Veno Kostov 143, 153, 167 Vera Todorovska 136, 167 Verija (Ber) 19, 39, 74, 89 Vidin 142 Vizantija 12, 13 Vizantiski muzej vo Kostur 74 Vizantisko carstvo 13

Vizianum (Vizianum) 10 Viktor Ma{kov 200 Vilipovci, maala, K’{awe 162 Vince 56, 67, 101, 138, 140, 142, 143, 147, 156, 164, 171, 176, 180, 181, 183 Visok Rid, Dobra~a 122 Visoko, lok. , Bajlovce 10 Visoka Porta 147, 199 Vitezda 38 Vitleem 40, 159 Vica 81 V(ladimir) Petkovi} 33, 60, 63, 105, 107, 126, 127, 180, 190 Vladislav Gramatik 47, 59, 61 Vovedenie na sv. Bogorodica, Karpino 56, 58, 68, 69, 80, 92 Vovedenie Bogorodi~ino, Lipqan 35 Voden 15 Vodno, Skopsko 86 Voznesenie Hristovo, Leskoec 85, 93 Voznesenie Hristovo, man. Ravanica 72 Voznesenie Hristovo, Rlevci 189, 204 Voznesenie (Sv. Spas), Romanovce 147 Volka{in 15 V(ojislav) \uri} 60, 61 Vojnik 91 Vrawe 53, 140 Vrawska soborna crkva 149 Vra~ovce 55, 127, 129 Vukovo, ]ustendilsko 85

Vu~ko 201

G G. Mije 105 Gavril, mitropolit 141 , 148 Gavril, patrijarh 47 Galerija na ikoni - Kumanovo 204 Gali~nik 143, 153, 167 Gali{te 18 Gari 157 Gezaci, maala vo Ramno 197 Gerasim, monah 47 Gerasim An|elovi} 194 Germanci 63 Getsimanija 64 Glumovo, Skopsko 74 Gwilane, Srbija 165, 189 Godivje, Ohridsko 54, 96 Golem Rid, Ora{ac 195 Golema Kulica 10, 11 Goren Kozjak 46 Gorna Dragu{a 189, 204 Gorna maala, Stepance 125 Gorno Lisi~e, Skopsko 202 Gradac 37 Gradi{ki manastir 133, 145, 147, 169, 171, 189, 191, 194 Gradi{ki rid 168 Gradi{te 140, 149, 167-169, 186 Gramada, potez 190 Gramosta 58, 74 Gra~anica 32, 37, 81, 19, 25, 26, 31, 35, 43 - 46, 50, 81 Grigorij, papa Rimski 47 Grigorovi~ 59 Grci 15, 44 Grcija 13, 18, 32, 41, 50, 54, 90 112, 143 Gruzija 24, 44, 200 D Damask 27, 41 Damwanovi 200 Dardanija 9 Dafni, manastir 18, 35, 43 Dvojna crkva vo Suv Orah 12, 56, 57, 69, 71, 73, 77, 78, 89, 90, 93, 94, 96, 97, 99, 100, 103, 104, 106 - 112, 116, 118, 127, 130, 143 Dvojna crkva /Sv. \or|i i Sv. Nikola/,Suv Orah 46, 56, 58, 59, 60, 67, 126 Debar 13, 143, 144, 154, 177 Debarska eparhija 13 Debarsko 32, 57, 145, 76, 77,

142, 143, 145, 154, 158 Devi~ 35 Dejan , sevastokrator 68, 132 Dejan \or|ievski 43 Dejanovi}, despot 132 Dejlovce 55, 56, 60, 106, 132, 133 Demirhisarsko 53, 66, 74 Denko Krsti} 148 Denkovci 132 De~ani 24, 31, 34, 37, 39, 41, 42, 44, 46, 50, 73 De~anski manastir 36, 72 Divqe, Skopsko 54, 93, 134 Diliu 81 Dimitar Andonov Papradi{ki 73, 133, 139, 143 - 146, 153, 154, 155, 156, 160, 161, 169, 170, 172, 174, 187, 189, 194, 202, 204, 205 Dimitar Atanasov 158 Dimitar Kantakuzin 47 Dimitar Kratovski 47 Dimitar Krstev(i}) 142, 154, 167 Dimitar Pandilov Avramovski 190 Dimitar Pepi} 53 Dimitar Hristov 76 Dimitrija, pop 73, 166 Dimitrija, ikonom 47, 141, 148 Diogenova crkva 13, 16, 17 Dionisij ]ustendilski 76 Di~i}i K. i D. 190 Di~o Zograf 114, 121, 142 - 144, 146, 153, 157, 158, 164, 167, 168, 173, 176 - 178, 190, 205 Di~ova erminija 164, 173, 177 Dlabo~ica 54, 55, 59, 60, 116, 125, 127, 132, 147, 197 Dl’ga 184 Dobra~a 55 - 57, 60, 69, 79, 87, 103, 105, 107, 111, 116, 118, 122, 124 - 126, 128, 197 Dobri Dol, Skopsko 54, 85, 93 Dobro{ane 9 Dobrun 34 Dovezence 9, 55, 56, 58, 60, 62, 69, 79, 86, 94, 97 - 99, 102, 104 - 106, 109 - 111, 114, 116, 128, 130, 170, 184, 186, 197 Dolgaec, Prilepsko 56, 93, 96 Dolna maala, @ivewe 171 Dolna Mezija 87 Dorotej, mitropolit 140 Draga Obrenovi} 200, 203 Dragalevci, manastir 85

222

Dragomance 54, 116, 122, 125, 127, 132, 197 Dradwa, man., Kavadarci 47 Drezga 11 Drezden 139 Dren’k 67, 133, 144, 146, 147, 171, 189, 193 - 195 Dràven arhiv vo Istanbul 14 Dràvna biblioteka-Moskva 59 Dràvna nau~na biblioteka “Maksim Gorki” vo Odesa 59 Dumanovce 51, 52, 128 Du{an, car 14, 15, 33, 34, 44, 51, 132 \ \ilhanski hati{erif 140 \or|i (Damjanov) 145 \or|i Donev(i}) 157 \or|i Zograf 158 \or|i Zografski 145, 189, 192, 204, 205 \or|i Vojniklija 47 \or|i (Damjanov) 150 \or|i Cvetkovski - Arap 187 \ur|e, despot 51 \ur|e Bal{i} 47 \ur|e Bo{kovi} 106, 126, 130 \or|e Cvetanovi} 47 168 \uzumelci, Svetinikolsko 54 E Evangelie (Karpinsko) 60, 66 Evdokija (Dejanovi}) 47, 51, 132 Evlija êlebija 53 Evrei 88 Evrem, samokovski arhierej 63 Evropa 142 Evtimij, patrijarh 61 Evtihij, zograf 19, 32 Egejska Makedonija 89 Egzarhija 140, 148 Egipet 40 Edesa 42 Eèvo 47 Ekaterina Simit~ieva 199 Elason 35, 41 Elena, carica 15, 33, 34 Eleonska gora 39 Emanuil, zograf 158 Emaus 25 Epir 17, 121, 152 Ermenska kolonija 57, 62 Ermenci 57 Erusalim 13 Efes 29, 71

@ @eleznec 53 @egligovec 14 @egligovo 13, 14, 16, 53, 54, 56, 57, 59, 66, 86, 88, 102, 124, 125, 132 @egligovska ùpa 14, 55, 60 @egligovski Kamen 10, 14, 57, 60 @egligovski manastir 47, 59 @egqane 56, 57, 68, 69, 76, 79, 88, 97, 100, 103, 106, 116, 118, 122 - 128, 132, 152, 197 @ivewe 56, 57, 60, 73, 120, 140, 142 - 144, 147, 149, 156, 161, 164, 167, 169, 171, 172, 175, 178, 186, 191 @i~a, manastir 20, 26, 37 Z Zabel, manastir 121, 136, 143, 147, 165, 166, 168, 169, 172, 177, 183, 186, 191, 192, 193, 196 Zabel, {uma 166 Zagoranin 59 Zagreb 47 Zaum 40 Zafir, zograf 66, 177 Zafir Vasilev(i}) 143, 154, 167, 168 Zaharij Dospevski 158 Zbeltiurd (Zbelsurd) 9 Zlatovrv 69 Zletovsko 54 Zograf, manastir 158

Зрзе 43, 46, 74, 82, 85, 96

Zrze, manastir 74

I Ivan, donator 201 Ivan Aleksandar Asen 15, 33 Ilievi, zografski rod 143 Isaija Domestik 47 Isaul, janinski despot 47 Istanbul 14, 53, 57 J Jakov Radev(i}), zograf 158 Janko Halkozovi} 139 Jan~o, zograf 134 Joanikij (Joanikie), srpski patrijarh 15, 34 Joanikie, eromonah 60, 66 Jovan Kantul, pe}ski patrijarh 54, 87, 92 Jovan Teorijanos, zograf 47 Jovan Todorovski 136, 137

Jovan Haxi -Vasiqevi} 14, 33, 48, 60, 87, 105, 122, 195 Jovan, skopski mitropolit 34 Jovan Pop - Teodorov, zograf 58, 74 Jovan Trifunovski 132, 133, 136 Jordan, reka 42 Jordan Ivanov 14, 60 Josif, skopski vladika 68 Josif Mihajlovi} 200 Josif Radev(i}) Maòvski 76, 77, 113, 114, 116, 143, 144, 154, 161, 165, 176, 177, 178, 185 Josif Risti}, eromonah 66 Ju`na Makedonija 15 Julij, ruski igumen 68 Julija Tri~kovska 152 Jugoslavija 68 Jugoslovenska akademija na naukite i umetnostite vo Zagreb 47 Junius Nic Restidio 63 Junona 9 Jupiter 9 Jurumleri, Skopsko 153 K Kablar 108 Kavadarci 108 Kavadare~ko 47, 66 Kalender - Hane xamija vo Carigrad 18, 19, 35 Kaleni} 81 Kalen~arska maala, Kokino 127 Kalipost, manastir 42 Kali{ta, Ohridsko 50 Kali{te, Ora{ac 175 Kamensko, Ohrid 151 Kamanova 53 Kana Galilejska 39 Kanarevo 54, 55, 67 Kanli - kula vo Solun 166 Kapitolinsko Trojstvo 9 Karabi~ane 10, 11, 16, 54, 56, 60, 127, 129 - 132 Karavaq, daritel 67 Karagedik Kilise, xamija 24 Karadag 51 Karada~ki Srbi 16 Karap - maala, Kumanovo 148, 199 Kari}, srpski konzul 147 Karlova~ki letopis 16 Karpino 12, 54, 56 - 60, 66 - 69, 77 - 80, 82, 83, 85, 86, 90, 92,

223

98 - 100, 103, 106, 111, 112, 114, 116, 118, 120, 121, 124, 126, 128, 131, 143, 144, 146, 165, 173, 185, 193, 196 Karpinski manastir 14, 66, 77, 92, 97, 154, 177, 178 Kato Panagija kaj Arta 18, 19 Kiev 19, 68 Kiprijan, sve{tenik 87 Kiril, mitropoilit 140 Kiril, monah 162 Kiril Pej~inovi} 47, 67 Kisela Voda, Lipkovo 10 Kle~ovce 10, 55, 91, 190 Kozija, manastir 41, 56 Kozjak 132, 133 Kozja~ija 16, 116, 122, 125, 132 Koince 55 - 57, 118, 147 Kokino 56, 60, 69, 98, 99, 103, 111, 116, 125, 127, 129, 131, 197 Koko{iwe 56, 73, 140, 142, 144, 147, 155, 160, 163 - 165, 167, 172, 173, 176, 178, 181, 182, 186, 191 - 193, 195, 196 Kolicko 56, 67, 101, 138, 140, 143, 147, 157, 163, 175, 176, 178 - 180, 183 Komneni 44 Komnenska dinastija 13 Komonava 53 Konstantin Atanasov 158 Konstantin Draga{ 14, 51, 132 Konstantin Lipsa, man. 19 Konstantin Petrov 126 Kon~e 44, 46 Kowuh, Kratovsko 12, 54, 57, 93, 134, 186 Kosmatac 97 Kosovo 51, 60, 86, 198 Kosovski vilaet - 91, 147 Kosta erej 63 Kosta (Damjanov) 150 Kostadin, prezviter 63, 86 Kostinci 85 Kostoperska Karpa 10, 11, 55, 57, 105 Kostur 15, 44, 50, 74, 81 Kostursko 158

Koγmanovoγ 14

Ko~ani 73 Ko~ansko 158 Kralstvo Srbija 200 Kraqeva crkva vo Studenica 21, 32, 37, 39 Kratovo 13, 53, 54, 86, 139, 140, 143 - 145, 155, 156, 162,

163, 187 - 199, 204 Kratovo, op{tina 66, 77, 86, 154, 155, 190 Kratovski kadilak 53 Kratovsko 12, 54, 58, 91, 93, 134, 145, 156, 167, 186, 191 Kremikovci 81 Kriva Reka 10, 86, 91, 102, 190 Kriva Palanka 54, 60, 77, 86, 91, 105, 132, 140, 144, 150, 156, 161, 173, 187, 190, 193, 204 Krivopalane~ko 54, 73, 74, 85, 93, 121, 134, 158, 159, 193 Krini 19 Krit 31 Kronimir (kladenec) 16 Krste zograf 101, 179 Krste. R. Koloski 146, 150, 202 Krste Misirkov (O.U.) 199 Krsto Avramov Di~oski 146, 190 Krsto Axin, epitrop 66 Krsto Puto, donator 148 Krupi{te 54, 93, 134 Kru{evo 76, 120, 143, 152, 154 Kru{edol 80 Kru{edolski manastir 80 Kulica, Karabi~ane 11, 129, 130 Kumanovo 13, 14, 16, 33, 48, 51, 53, 54, 57, 60, 63, 67, 69, 72, 74, 76, 77, 80, 86, 91, 97, 100 - 102, 104, 105, 109, 116, 118, 121-123, 125, 127, 129, 132, 133, 136, 138, 140, 142-144, 146 - 149, 152-155, 161, 164, 166, 167, 169, 170, 172, 175, 178, 180, 183, 185-187, 190, 191, 193, 195, 197- 202, 204, 205 Kumanovo, op{tina 10, 91, 97, 130, 135, 136, 155, 160, 162, 175, 183 Kumanovska kaza 15, 67, 166 Kumanovska parohija 141 Kumanovsko 53, 54, 58, 60, 66, 67, 77, 96, 122, 141, 144, 146, 154, 193 Kumurdo 200 Kurbinovo 50 Kurbinovska crkva 72, 94, 96 Kur{umli - an 11 Kur{umlija 145, 204 Kutlibeg 54, 55 Ku~evi{ki manastir 76

Кучевиште 35, 37, 39, 43, 46, 54, 58, 63, 66, 73 - 75, 82, 85,

90, 108, 109, 111, 112, 115

Khrk Kilise 55

K’{awe 73, 109, 140, 142, 144, 145, 156, 147, 156, 157, 162, 163, 165, 167, 173, 176, 178, 182, 186, 191, 193, 195 L Lavra 18 Lazar, knez 164 Lazar Aleksiev 32 Lazaropole 76, 77, 114, 143, 144, 154, 158, 176, 185 Lamud /Lamud/ 9 Larisa 28 Leningradska biblioteka 42, 47 Leonardo da Vin~i 204 Leskoec 93 Lerin 15 Lesnovo 34, 35, 46, 50, 58, 115 Lesnovski manastir 39, 43, 46, 76 Le{ani 93, 104 Le{ok 36 Linotipi 74 Lipac 97, 102 Lipkovo 10 Lipkovo, op{tina 33, 48, 51 Lipkovska Reka 51 Lipqan 35

Lihnid (Ohrid) 10 Lojane 16, 55 Longin, zograf 58 Lopate 9, 10, 11, 51, 147 Q Quboten 34 - 36, 47

M Magarevo 158 Makarie, skopski episkop 86 Makarie, igumen 34 Makarie Sokolovi} 53 Makarie Fr~kovski 144 Makedonija 9, 12, 13, 15, 16, 17, 19, 23, 31, 33, 35, 41, 42, 46, 48, 53, 54, 58, 60, 66, 67, 77, 78, 80, 81, 86, 91-93, 96, 102, 106, 139, 151, 154, 158, 162, 164, 165, 169, 173, 178, 180 Makedonska pravoslavna crkva (MPC) 141 Makedonci 147 Maksim, mitropolit 87 Maksim Gorki 59

224

Makre{ 68 Mal Sv. Kliment, Ohrid 46 Mala Azija 56, 78 Mala Sveta Gora 55 Mali Sv. Vra~i , Ohrid 45 Malovi{ta 158, 168 Manasija, manastir 81 Manastir 43, 44 Manastiri{te, Karabi~ane 16 Manastiri{te, Ora{ac 195 Mara, srpska sultanija 51 Mardarij , rilski monah 47 Marija \urovica-Grn~arka 200 Marino Nikolich Raguseo 63 Mariovo 44, 158 Mariovsko 156 Mari~ka bitka 15 Marko, kral 15 Marko Fr~kovski 144 Markov manastir 32, 35, 41, 46, 35, 41, 73 Mateja~ka Reka 48 Mateja~ki manastir 33, 34, 37 Matej~e 10, 16, 33, 34, 35, 44, 46, 48, 55, 147 Matej~e manastir 12, 14, 19, 33, 47, 48 , 59, 64, 70, 72 Matka, manastir 96, 107 Ma~kinska maala, Koko{iwe 155 Melnica, Vele{ko 158 Mesemvrija 19, 35 , 129 Mestija 24 Meteori 50, 81 Metohija 198 Mehmed - pa{a Sokolovi} 53 Mehmet Nazif - pa{a 169 Milano 201, 202 Mile{evo 50 Mili}i, kaj Studenica 80 Miloje Vasi} 60 Milo{ Obili} 164 Milutin, kral 13 - 15, 17, 19, 27 Minerva 9 Мiodrag Марковиќ 44 Mirjana ]orovi} - Qubinkovi} 107 Mistra 19, 26, 31, 35, 41 Mitra 9 Mitraisti~ki hram 9 Mitropolija 26 Mitrofan, zograf 158 Mihail (Anagnost) zograf 121, 152 Mihail, eromonah 63 Mihail Petrov 86

Mihajlo Astrapa 19, 32 Mihajlo \or|evi} Debarec 200 Mihajlo Kurtovi} 200 Mihajlo Pantelejmon 63 Mihajlo [i{man 122 M. Kil (Machiel Kiel) 60, 105, 116, 123 Mladen Milo{evi} 195 Mladen Stamenkovi} 123 Mlado Nagori~ino 10, 12, 15, 55-61, 63, 65 - 67, 69, 72, 84 - 86, 88, 90, 93, 97-100, 103 - 106, 108, 109, 111, 112, 116, 118, 121-124, 127, 132, 144, 182, 183 Modri{te 35 Monreale 42 Morava 108 Moravska Srbija 81 Moskva 44, 47, 59, 67 M. Purkovi} 132 Mramornoto More 17 Muzej vo Vidin 142 Muzej vo Kumanovo 10, 63, 69, 89, 178 Muzej na Makedonija 11, 74 Murga{ 55 - 58, 60, 69, 72, 79, 83, 86, 94, 97, 103, 104, 106, 107, 109-111, 114, 116, 128-130, 132, 138, 143, 180, 183, 186, 197 Musa, sultan 60 N Nagori~, nahija 14, 53, 55, 60 Nagori~ka nahija 15 Nail - beg 199 Naisus (Ni{) 10 Nakiparija 24 Narodna biblioteka vo Belgrad 66 Nacionalen konzervatorski centar (NKC) - Skopje 48, 49, 63, 69, 77 Nemawi}i 44 Nerat 63 Nerezi 12, 51 Nestor Aleksiev Mir~evski 32, 145, 153 Nesebr, Bugarija 129 Ne{o, monah 63 Ne{o, pop 77, 86, 148 Ne{o, majstor 102 Nikola (Damjanov) 150 Nikola - mitropolitot 47 Nikola, linotipski majstor 74

Nikola Mihajlov 76, 120, 143, 152, 154 Nikola Span~evi} 59 Nikola Srbin 59 Nicolo Bucchia 63 Nikoqac, crkva 66 Nikoqe, manastir 80 Nikomidija 31 Nikopol 29 Nikuqane 114, 140, 143, 144, 147, 149, 166, 168, 169, 176-178, 183, 185, 186, 191-193, 196 Niku{tak 184 Ni{ka soborna crkva 149 Ni{ 10 Nova crkva - Kumanovo 148, 199 Novak Grebostrek 17 Novo Brdo 60 Novo Selo 141, 149, 150, 153, 154 Novoseqane 97 N. Okuwev 60 N. P. Kondakov 60 N.U. Muzej od Kumanovo 77, 146 O Oblavce 55 Ov~arsko - kablarska grupa 53, 80 Ov~e Pole 13, 16, 53, 54 Ov~epolie 162 Odesa 59, 61 Onufrie Argitis 58 Orah (Suv Orah) 73, 77 - 80, 82, 83, 85, 86, 116, 118, 120, 121, 131 Ora{ac 55 - 57, 67, 114, 115, 140, 144, 146, 147, 161, 173, 175, 180, 183, 185, 192, 193, 195, 199 Ora{a~ki manastir 115, 193 Oreoec , Brodsko 76 Oreoec, manastir 82 Osmanska imperija 15 Osmanliska imperija 53 Osogovski planini 77 Osoj , Debarsko 32, 145 Otqa 16 Ohrid 13, 19, 22, 34, 35, 39, 40 - 43, 45 - 47, 50, 54, 58, 95, 96, 106, 108, 144, 151 Ohridska arhiepiskopija 53, 140, 141 Ohridsko 40, 50, 85 P Pavle{ence, Svetinikolsko 54, 106, 107 Pavlinska maala, Suv Orah 66

225

Paisij, mitropolit 140, 147 Pajsie, patrijarh 33, 54 Palane~ka kaza 67, 166 Palatina vo Palermo 42 Palaticija kaj Verija 74, 89 Paleolozi 26, 45 Palermo 42 Panagerik, zbornik 47 Panagija Mavriotisa - Kostur 50 Panagija Olimpiotisa - Elason 35, 41 Pano, daritel 201 Pantanasa vo Mistra 41 Pantelej 158 Papradi{ki D. A. 145, 155, 156, 160, 169, 188, 190 Papradi{te 142, 144, 147 Parigoritisa vo Arta 17, 19, 35 Patrijar{ija 140 Paun (Stojiqkovi}) 166

Pautalia 10 Pahomie 67, 69 Pezovo 56, 58, 60, 68, 73, 76, 77, 79, 97 - 100, 103, 106, 109, 111, 112, 116, 132, 143, 144, 146, 177, 178, 185, 193, 196 Pelince 54, 55, 129, 147, 193 Peloponez 18 Petar Nikolov, zograf - 73, 86, 91, 96, 97, 115, 116, 119, 120, 143, 144, 154, 156, 157, 160, 161, 163, 165 Petko, prezviter 86 Petkovi} Sreten 90, 96 Petraki 19, 35 Petralica 74 Petre Filipov(i})ski - Garkata 32, 144, 145, 153 Petrov K. 127, 136 Petro{nica, reka 86 Pe} 32, 42, 44, 73, 83 Pe}ska arhiepiskopija 140 Pe}ska patrijar{ija 31, 34, 53, 54, 61 Pe{evi, maala vo Murga{ 97 Pe~enezi 16 Pe~ewevac 150 Pie IX, rimski papa 138 Pirog, Zletovsko 54 Plevqa 83 Pobu`je, Skopsko 85 Poganovo, manastir 81 Pokrov na Bogorodica - Rilski manastir 158 Polog 13

Polo{ki manastir 34 Polo{ko-kumanovska eparhija 147 Popovi} P. 105 Popovska maala, Staro Nagori~ino 16 Pore~ 53 Porta Panagija 19 Praskavica 83 Preslav, Bugarija 34 Prespa 34, 66, 80, 106, 107, 124 Prespansko 57, 85, 79 Prespanskoto Ezero 69, 126 Pre{evski region 66 Prizren 18, 19, 32, 34, 35, 44, 47, 63, 86 Prizrenska bogoslovija 60 Prizrensko-skopska rezbarska {kola 59 Prilep 35, 69, 140 Prilepsko 43, 44, 50, 56, 57, 64, 74, 76, 106, 169 Pri{tina 19, 32, 67, Proevce 147 Prokupqe 204 Protaton 20, 22, 25, 32, 45, 46 Prohor, arhiepiskop 53 Prohor, igumen 54 Prohor P~iwski, manastir 86, 146, 193

Псача 43, 46, 72 P~iwa 9, 10, 54, 56, 68, 93, 98, 101, 134, 136, 139, 143, 171, 175, 180, 182, 183 P~iwa, reka 60, 116, 125, 129, 136, 175 R Ravanica 72 Ravena 12 Radivoje Qubinkovi} 107 Radin Nagori~anin 59 Radi{ani, Skopsko 54, 93 Radovi{ko 44, 46 Rado`da, Stru{ko 114 Radoj~i} S. 4, 33, 59 Radul Zograf 83 Raj~ica 76 Ramno 56, 98, 103, 115, 123, 128, 146, 147, 196 - 198 Rankovce 74, 158, 159 Rankovce, op{tina 193 Rafaelo Santi 139, 199, 204 Ra{ka 107 Re`anovce 133, 145, 146, 192, 194, 196

Renzovski rod 144 Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata (RZZSK) 48, 89, 102, 105, 149 Resava (Manasija) 81 Ribnik, Matej~e 10 Rikanovci 148 Rilevo 85 Rilski manastir 47, 59, 158 Rimokatoli~ka crkva 138 Rlevci 189, 191, 199 R. Makedonija 82, 86, 108, 116, 125, 126, 158, 161, 205 Ro`destvo Hristovo vo Arbanasi 73, 76 Ro`enski manastir 73 Romanovce 147 Roman IV Diogen 12, 16 Romanija 41, 54, 51 R. Srbija 108, 130, 142, 146 Ru|ince 55, 91, 115, 136, 140, 144, 146, 147, 149, 156, 167, 169, 172, 186, 190, 191, 193, 195, 196, 199 Ruen 130 Rumjancevski muzej -Moskva 47 Rupak 127 Rusija 59, 41, 44, 54, 68, 139, 142, 200 S Save Ordanov 115 Sagmata, Beotija 19 Samara 18 Samarina, Epir 121, 152 Samoilovo carstvo 12 Samokovska slikarska {kola 74, 115 Samokovski zograf 76, 77, 115, 116 Sanktpeterburg{ka narodna biblioteka 47 Santa Marija dela Gracija vo Milano 201, 204 Saraevo 139 Sv. Andreja na Treska 35 Sv. Apostoli Petar i Pavle vo Jurumleri 153 Sv. Apostoli vo Pe} 32 Sv. Apostoli vo Solun 18, 19, 20, 34, 35, 42 Sv. Apostoli vo Turekovac 150 Sv. Arhangel vo Berovo 158 Sv. Arhangel vo Lojane 55 Sv. Arhangel Mihail vo Balajinac 204

226

Sv. Arhangel Mihail vo Bora~ 62 Sv. Arhangel Mihail vo Lesnovo 46 Sv. Arhangel Mihail vo Skopje 201 Sv. Arhangel Mihail vo Ta{maruni{ta 76, 77, 113, 178 Sv. Arhangel Mihail vo Trn 69 Sv. Arhangeli vo Ku~evi{te 54, 58 , 63, 66, 73 - 75, 82, 85, 90, 108, 109, 112, 115 Sv. Arhangeli vo Mlado Nagori~ino 55 Sv. Arhangeli, vo Ohrid 54 Sv. Arhangeli vo Prizren 35, 47 Sv. Arhangeli vo Saraevo 139 Sv. Arhangeli vo [tip 35 Sv. Atanasie vo Le{ok 36 Sv. Atanasie vo [i{evo 54, 85, 93 Sv. Atanasij kaj Kali{ta, Ohridsko 50 Sv. Atanasij vo Koko{iwe 56, 142, 144, 147, 160, 163, 165, 167, 181, 182, 191, 193 Sv. Atanasij vo Kostur 50 Sv. Atanasij vo Rilevo 85 Sv. Ahil vo Ariqe 45 Sv. Bogorodica vo Arhiqevica 132 Sv. Bogorodica vo Velestovo 85, 93 Sv. Bogorodica od Vodno 86 Sv. Bogorodica vo Bukovo 170 Sv. Bogorodica vo Glumovo 74 Sv. Bogorodica vo Gradac 37 Sv. Bogorodica vo Divqe 54, 93, 134 Sv. Bogorodica vo Dlabo~ica 54 Sv. Bogorodica vo Dragalevci 85 Sv. Bogorodica vo Dumanovce 16, 52 Sv. Bogorodica (Milostiva) vo Studena Bara 56, 60, 93, 133, 134, 136, 146, 192 Sv. Bogorodica - Zabelski manastir vo Nikuqane 183, 191, 192, 196 Sv. Bogorodica Kamensko vo Ohrid 151 Sv. Bogorodica vo Kostinci 85 Sv. Bogorodica, Krupi{te 131

Sv. Bogorodica vo Ku~evi{te 35, 37, 39, 46 Sv. Bogorodica vo Krini 19 Sv. Bogorodica vo Lojane 16 Sv. Bogorodica vo Mlado Nagori~ino 55 Sv. Bogorodica vo Novo Selo 149 Sv. Bogorodica vo Pe} 42, 44 Sv. Bogorodica vo Protaton 32 Sv. Bogorodica vo P~iwa 56, 60, 67, 93, 98, 101, 134, 139, 175, 180, 182, 183 Sv. Bogorodica vo Slivnica 57, 69, 126 Sv. Bogorodica Slivni~ka - Velika Prespa 85, 96, 107 Sv. Bogorodica Milostiva vo Slivnica 79, 85 Sv. Bogorodica Qevi{ka vo Prizren 18, 19, 32, 34 Sv. Bogorodica - manastir Pirog 54 Sv. Bogorodica Perivlept(os)a vo Ohrid 13, 19, 20, 22, 32, 43, 108 Sv. Vra~i vo Mlado Nagori~ino 55 Sv. Vra~i, vo Kostur 50 Sv. Vra~i vo Ohrid 22 Sv. Georgi - man. Zograf 158 Sv. German na Prespa 34 Sv. Dimitrija vo Bajlovce 55, 147 Sv. Dimitrija vo Bitola 157, 158 Sv. Dimitrija vo Bobo{evo 94 Sv. Dimitrija vo Veles 179 Sv. Dimitrija vo Karabi~ane 16 Sv. Dimitrija vo Kratovo 74 Sv. Dimitrija vo Kriva Palanka 173 Sv. Dimitrija od Markov Manastir 35, 41 Sv. Dimitrija vo Palaticija 74, 89 Sv. Dimitrija - Pe}ska patrijar{ija 34 Sv. Dimitrija vo Skopje 139, 152, 202 Sv. Dimitrija vo Sofija 76 Sv. Dimitrija vo Stracin 91, 167, 191 Sv. Duh vo Dobra~a 55 - 57, 60, 69, 79, 87, 103, 105, 107, 111, 116, 118, 122, 124, 125, 197

Sv. \or|i vo Alguwa 54, 56, 57, 79, 99, 130 Sv. \or|i vo Arbana{ko 55, 147 Sv. \or|i vo Bawani 54, 158 Sv. \or|i vo Beqakovce 91, 167, 186, 196 Sv. \or|i vo Vince 181 Sv. \or|i vo Vra~ovce 55, 127, 129 Sv. \or|i(ja) vo Godivje 54, 96 Sv. \or|i vo Goren Kozjak 46 Sv. \or|i vo Gradi{te 133, 167, 168, 169 Sv. \or|i vo Dovezence 56, 56 Sv. \or|i vo @egqane 56, 57, 60, 69, 76, 79, 88, 98, 99, 103, 106, 111, 123 - 125, 152 Sv. \or|i vo Kanarevo 55 Sv. \or|i vo Karabi~ane 55, 56, 130 Sv. \or|i vo Kle~ovce 55 Sv. \or|i vo Koince 55, 57, 118, 147 Sv. \or|i vo Kokino 55, 60, 69, 98, 99, 103, 111, 116, 118, 122, 129 Sv. \or|i vo Kowuh 57, 93, 134 Sv. \or|i vo Kremikovci 81 Sv. \or|i vo Kumanovo 146, 196 Sv. \or|i vo Kutlibeg 55 Sv. \or|i vo Kurbinovo 50 Sv. \or|i vo Matej~e 16, 48 Sv. \or|i vo Suv Orah 77 - 80 Sv. \or|i vo Petralica 71 Sv. \or|i vo Slup~ane 55 Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino 12, 13, 16, 34, 37, 45, 57, 60, 61, 145 Sv. \or|i vo Stepance 56, 57, 60, 69, 78, 79, 118 Sv. \or|i vo [opsko Rudare 54 Sv. \or|i tu Vunu vo Kostur 50 Sv. \or|i Kratovski vo Kratovo 139, 145, 204 Sv. \or|i vo Omorfiklisija 18 Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino 12, 55 - 60, 61, 66, 67, 72, 84 - 86, 87, 88, 90, 93, 103, 105, 108, 109, 111, 112, 116, 118, 121, 122, 123, 124, 132, 144, 182 Sv. \or|i (Pobedonosec) vo Pelince 54, 55, 147 Sv. \or|i Pobedonosec vo Raj~ica 76 Sv. \or|i Polo{ki, Kavadarci 46, 66, 108 Sv. \or|i vo Suv Orah 69, 103,

227

104, 109, 114, 131 Sv. \or|i i Sv. Nikola vo Suv Orah 55 Sv. \or|i vo êlopek 127 Sv. Evtimij vo Solun 21, 26, 32, 39 Sv. Ilija vo Alguwa 54, 106 Sv. Ilija vo Belanovce 16 Sv. Ilija vo Bobo{evo 76 Sv. Ilija vo Busilci 174, 190 Sv. Ilija vo Gorna Dragu{a 189 Sv. Ilija vo Dolgaec 56, 93, 96 Sv. Ilija vo @ivewe 120, 142 - 144, 147, 156, 161, 167, 169, 172, 175, 178, 182, 191 Sv. Ilija vo Melnica 158 Sv. Ilija vo Nikuqane 114, 144, 147, 176-178, 185 Sv. Ilija vo Ora{ac 115, 146, 147, 174, 193, 195, 199 Sv. Ilija vo Pe~ewevac 150 Sv. Joakim i Ana (Kraqeva crkva) vo Studenica 32, 45 Sv. Joakim Osogovski vo Kriva Palanka 150, 156, 151, 174, 187, 202 Sv. Jovan vo Dlabo~ica 54, 147 Sv. Jovan vo Dragomance 54 Sv. Jovan vo Kratovo 156, 162 Sv. Jovan vo Ska~kovce 55, 147 Sv. Jovan vo êtirce 55 Sv. Jovan Bigorski 158 Sv. Jovan Kaneo vo Ohrid 22 Sv. Jovan Prete~a (paraklis) vo Arbanasi 76 Sv. Jovan Prodrom vo Ser 42 Sv. Jovan Prodrom vo Slep~e 53, 66 Sv. Jovan vo Reànovce 133, 145, 146, 170, 194 Sv. Katerina vo Solun 18, 19, 26, 34 Sv. Konstatnin i Elena vo Ohrid 108 Sv. Konstantin i Elena vo Skopje 153 Sv. Lazar vo Sopot 55 Sv. Luka vo Rilski manastir - 157 Sv. Luka vo Fokida - 35 Sv. Marko vo Venecija 42 Sv. Mina vo Proevce Sv. Naum vo Ohrid 54 Sv. Nikita vo Bawani 26, 32, 35, 36 Sv. Nikita vo û~er 34, 39, 45

Sv. Nikola vo Beqakovce 54, 55, 56, 58, 60, 80, 82, 85, 86, 89, 90 91, 92, 93, 100, 108, 111, 134, 143 Sv. Nikola vo Borilovci 54 Sv. Nikola vo Bre{ko 55, 56 Sv. Nikola vo Varo{ 71 Sv. Nikola vo Vev~ani 176 Sv. Nikola vo Vince 56, 138, 142, 147, 156, 173, 180, 181, 183 Sv. Nikola vo Vica 81 Sv. Nikola vo Gorna Dragu{a 204 Sv. Nikola vo Dlabo~ica 59, 60 Sv. Nikola vo Dren’k 133, 144, 146, 147, 171, 189, 195 Sv. Nikola vo \uzumelci 54 Sv. Nikola vo Zrze 82, 85, 96 Sv. Nikola vo Koince 55, 56 Sv. Nikola vo Kolicko 56, 101, 138, 143, 147, 163, 175, 180 Sv. Nikola vo Kowuh 54 Sv. Nikola vo Krupi{te 54, 93 Sv. Nikola vo Kumanovo 12, 74, 76, 100, 101, 104, 105, 121, 138, 140, 142 - 149, 153, 154, 161, 164, 167, 169, 170, 172, 180, 183, 186, 187, 191, 199, 202, 204, 205 Sv. Nikola vo K’{awe 73, 142, 144, 147, 156, 157 163, 165, 167, 173, 182, 191, 193 Sv. Nikola vo Quboten 34 - 36, 47

Sв. Никола vo Манастир 43, 44, 50 Sv. Nikola vo Mlado Nagori~ino 55, 56, 57, 105, 106, 118, 127 Sv. Nikola vo Oblavce 55 Sv. Nikola vo Ora{ac 55, 56, 144, 147, 161, 173, 180, 183, 185 Sv. Nikola vo Orah 77, 78, 79, 82, 86 Sv. Nikola vo Oreoec 76 Sv. Nikola vo Otqa 16 Sv. Nikola vo Pavle{ence, 54, 106, 107 Sv. Nikola vo Pelince 54 Sv. Nikola vo Pe} 83 Sv. Nikola vo Prilep 35 Sv. Nikola vo Psa~a 46, 72 Sv. Nikola vo Rado`da 114 Sv. Nikola vo Radi{ani 54, 93 Sv. Nikola vo Ramno 56, 98, 103, 115, 123, 146, 147, 193, 197, 198 Sv. Nikola vo Rankovce 71, 158, 159

Sv. Nikola vo Selce 178 Sv. Nikolaj vo Seslavci 85 Sv. Nikola vo Slep~e, Prilepsko 76, 84, 93, 96 Sv. Nikola vo Strezovce 54 -58, 60, 63, 65, 67, 71, 74, 85, 86, 91, 94, 96, 98, 99, 100, 103, 105, 106, 107, 110 - 112, 116, 143 Sv. Nikola vo Suv Orah 100, 103, 104, 109, 114, 126 Sv. Nikola vo Tearce 158 Sv. Nikola vo Trnovo, Krivopalane~ko 54, 73, 85, 93, 121, 134 Sv. Nikola vo âgor 93 Sv. Nikola vo âni{te 158 Sv. Nikola vo [i{evo 54 Sv. Nikola vo [opsko Rudare 93, 134 Sv. Nikola Bolni~ki vo Ohrid 34, 46, 50, 108 Sv. Nikola - man. Dradwa 47 Sv. Nikola Orfanos vo Solun 26, 32, 41, 45 Sv. Nikola tis Rodijas vo Arta 18 Sv. Pavle na Sveta Gora 47 Sv. Pantelejmon vo Veles 149 Sv. Pantelejmon vo Nerezi 12, 51 Sv. Pantelejmon vo Pantelej 158 Sv. Pantelejmon vo Solun 19 Sv. Paraskeva vo Murga{ 55 - 58, 60, 69, 72, 79, 83, 86, 88, 89, 90, 94, 97, 103, 104, 107, 109 - 111, 114, 116, 129, 130, 138, 180 Sv. Petar i Pavle vo Gorno Lisi~e 202 Sv. Petar i Pavle - Sirogojno 76 Sv. Petka vo Bajlovce 55, 56, 127, 129 Sv. Petka vo Bediwe 146, 190, 203, 204 Sv. Petka vo Beqakovce 56, 68, 69, 87, 94, 100, 112 Sv. Petka vo Be{i{te, Mariovsko 158 Sv. Petka vo Vukovo 85 Sv. Petka vo Dejlovce 55, 56, 60, 133 Sv. Petka vo Malovi{ta 158 Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino 12, 55 - 58, 60, 69, 72, 88, 90, 93, 97 - 99, 103, 105,

228

108, 109, 111, 112, 118, 124, 132 Sv. Petka vo Pobu`je 85 Sv. Petka vo Pezovo 55, 58, 60, 73, 76, 77, 103, 109, 111, 112, 116, 132, 143, 144, 146, 177, 178, 185, 193, 196 Sv. Petka vo Ru|ince 55, 115, 135, 144, 146, 147, 155, 167, 169, 172, 191, 193, 199 Sv. Petka vo Tabanovce 55 Sv. Petka vo Trnava 107 Sv. Petka vo Crni~e 170 Sv. Preobraènie, Zrze 46, 96 Sv. Prohor P~iwski 19, 32 Sv. Sofija vo Kiev 19 Sv. Sofija vo Ohrid 13, 19, 39, 42, 46, 47 Sv. Sofija vo Trapezund 25, 26 Sv. Spas vo Verija 39 Sv. Spas vo Dobri Dol 54, 85, 93 Sv. Spas vo Dovezence 55, 56, 58, 60, 62, 69, 79, 86, 88, 94, 97-99, 102, 104, 105, 109-111, 114, 116, 130, 184 Sv. Spas vo Kanarevo 55 Sv. Spas vo Matej~e 55, 147 Sv. Spas vo Mlado Nagori~ino 55 Sv. Spas vo Prizren 35 Sv. Spas vo [tip 85

Sв. Стефан во Конче 44, 46 Sv. Stefan Pancir - Ohrid 96 Sv. Teodor vo Carigrad 19 Sv. Teodor Tiron vo Srpci 169 Sv. Teodori vo Atina 34 Sv. Troica vo Lopate 147 Sv. Troica vo Karabi~ane 55, 56, 60, 127, 129, 131, 132 Sv. Troica vo Kumanovo 140, 144, 146-148, 152, 187, 199-201 Sv. Troica vo Kur{umlija 145, 204 Sv. Troica vo Plevqa 83 Sv. Troica vo êlopek 51, 55, 56, 57, 60, 79, 98, 99, 107, 127 Sv. Troica vo êtirce 55, 162, 171, 194 Sveta Gora 15, 20, 22, 25, 35, 44, 45, 46, 47, 58, 69, 133, 162 Sveti Nikole 97, 109, 155, 162 168, 171, 175, 171, 175, 178, 195 Sveti Nikole, op{tina 154 Svetinikolsko 54, 106, 107 Sevastija 69 Selica, Kostursko 158 Seli{te, Dovezence 102

Selo, maala vo Dren’k 193 Selce, Stru{ko 178

Serdika /Serdica/ 10 , 31 Serfet - Bej 199 Ser 42 Ser~evski, donatori 200 Seslavci, Sofisko 85 Sikstinska kapela vo Vatikan 139, 204 Simeon Nemawa 44 Simonida, kralica 13, 16, 27 Sini{a Stefanovski - Ka{avelski 167

Singidunum (Belgrad) 10 Sirogojno, Srbija 76, 78 Si(te) Sveti vo Le{ani 93, 104 Ska~kovce 55 Skopje 11, 13, 15, 48, 49, 53, 63, 69, 74, 77, 79, 86, 102, 105, 107, 130, 139 - 141, 144, 146, 147, 152, 170, 200, 202 Skopskata eparhija 13, 140, 141, 147 Skopska mitropolija 34, 53, 140 Skopska Crna Gora 15, 33, 54, 58 Skopsko 37, 54, 63, 66, 73, 76, 82, 85, 86, 90, 108, 109, 134, 153, 170 Skopski sanxak 53, 60 Skupi (Scupi) 10, 11 Slep~anski manastir 74 Slep~e, Demirhisarsko 53, 66 Slep~e manastir 58, 76, 85 Slep~e, Prilepsko 76, 93, 93 Slivnica, Prespansko 57, 79, 85, 126 Slivni~ki manastir 66, 69, 80, 82, 106, 124 Sloveni 12 Slup~ane 51, 55 Solomonov pe~at 88 Solun 18, 19, 20, 21, 26, 32, 34, 35, 39, 41, 42, 45, 58, 166 Sopot 55 Sopo}ani 34, 37, 44, 50 Sofija 10, 47, 67, 76 Sofiska nar. biblioteka 60 Sofisko 85 Spasova crkva vo Dovezence 102 Spasova crkva vo @i~a 37 Srbi 15, 16, 17, 44 Srbija 13, 19, 32, 35, 36, 41, 44, 54, 57, 58, 62, 72, 76, 80, 82, 139, 144, 145, 150, 204 Sreten Petkovi} 90, 96 Sretenie, man. Kru{edol 80, 90 Sretenie, man., Meteori 50

Sretenie, manastir, Mili}i 80 Sre}ko Andonovski - êlik 155, 170, 192, 196 Srpska patrijar{iska crkva 86, 91, 148 Srpska pravoslavna crkva 13, 141 Srpci, Prilepsko 169 Stani{or, Gwilansko 165 Stara Ladoga 24 Stara crkva - Kumanovo 142, 143, 147, 148, 199, 202 Staro Nagori~ino 12, 16, 34, 35, 37, 43, 45, 46, 50, 57, 60, 61, 81, 116, 145, 166 Staro Nagori~ino, op{tina 60, 66, 86, 125, 127, 129, 132, 183, 193, 197 Stevan Lazarevi} 60 Stematografija 144 Stepance 56, 57, 60, 69, 78, 79, 118, 124 - 126, 131 Stefan, zograf od Ko~ani 73 Stefan De~anski 14, 15, 51, 122, 132 Stefan IV Du{an 15, 16, 33, 68 Stefan Uro{ II Milutin 13, 17, 164 Stefan Uro{ V 15, 33

Stobi 10 Stojan Angelinin 148 Stojan Stoilkovi} - Rale 186 Stojko Spasovski, pop 201, 203 Stoj~e, sve{tenik 91 Stracimir, despot 33 Stracin, Kratovsko 91, 167, 191 Strezovce 54 - 58, 60, 63, 65, 67, 68, 70, 71, 74, 85, 86, 94, 96, 97 - 100, 103 - 107, 110 - 112, 116, 137, 143 Struga 140, 144 Stru{ko 76, 77, 113, 114, 176, 178 Studena Bara 54, 56, 60, 68, 93, 133, 134, 136, 137, 146, 192 Studenica 32, 37, 39, 45, 50, 80 Sturnazi, gr~ki konzul 147 Su{ica, Skopsko 32, 35, 46, 47, 59, 171 Suv Orah 12, 46, 56, 58, 65 - 67, 69, 71, 73, 77, 81, 89, 90, 92 - 94, 96, 97, 100, 103, 104, 106 - 109, 111, 112, 114, 116, 118, 126, 130, 143, 154, 165 T Tabanovce 16, 55, 130

229

Taksijarhi vo Solun 19 Tane Atanasovski-Garski 201 Tasa Stawevski, donator 200 Taso Civkovi}, trgovec 200 Tatar Sinan - beg xamija vo Kumanovo 57, 80, 118, 123, 184 Tatar Sinan - pa{a 57 Tati}ev Kamen vo Kokino 127, 197 Ta{maruni{ta, Stru{ko 76, 77, 113, 178 Tearce, Tetovsko 158 Teodora, carica 14 Teodosij Gologanov 140, 147 Teofan , igumen 47 Tesalija 19, 54 Tetovo 140 Tetovsko 158 Toma Vi{anov 158 Topli~ki manastir 74 T(rajan) Vitlarski 105, 107 Trajanovska maala, Dobra~a 122 Trajko, |ak 63 Trajko Muftinski 73, 75, 77, 115, 135, 146, 187, 189, 191, 192, 196, 198 Trakiski kowanik 10

Tranupara 12 Trapezund 25, 26, 44 Treskavec, Prilepsko 31, 57, 64, 79, 81, 82, 106, 124 Treskavec, manastir 69, 74, 79, 81, 82, 96, 126 Treson~e, Debarsko 142, 143, 154, 157, 158, 167 Treska 35 Trifunovski J. 109, 175, 178, 180, 191, 197 Trn 69 Trnava , Ra{ka 107 Trnovo, Bugarija 31, 54, 73, 129 Trnovo, Krivopalane~ko 54, 73, 84, 93, 121, 134 Turekovac 150 Turci 15, 16, 17, 53, 63, 67 ] ]ornakov D(imitar) 105 ]uprija 72 ]ustendil 60, 122, 140 ]ustendilska mitropolija 66 ]ustendilski sanxak 53, 60 ]ustendilsko 85

U Ugqe{ova oblast 60 Ukraina 68 Univerzitetska biblioteka vo Odesa 61 Uro{, car 33, 34 Uro{ Predi} 139 Uspenie na sv. Bogorodica vo Arbana{ko 55 Uspenie na sv. Bogorodica vo Gra~anica 37 Успение на sv. Богородица vo Дафни 43 Uspenie na sv. Bogorodica vo Divqe - 54, 93, 134 Uspenie na sv. Bogorodica - Zabelski manastir 166 Uspenie na sv. Bogorodica vo Nikuqane 166 Uspenie na sv. Bogorodica vo Matej~e 16, 33 Uspenie na sv. Bogorodica vo Treskavec 57, 69, 74 Ut~ajak vo Mala Azija 78 F Filantropinon 81 Firmilijan, mitropolit 87, 199, 200 Fokida, Grcija 18, 35 H Havzi - pa{a 53 Haqince 66 Hasan Su{ovalija 67 Haxi Vasiqevi} 51, 97, 155 Haxi Vasiqevi} J. 180, 183, 190 Haxi Isaija arhimandrit 158 Haxi Kost(e)a zograf 101, 181 Haxi Kosta(din) zograf 101, 139, 164 Haxi Kostadin Krstev 143, 153, 179, 183 Haxi - Stojiqkovi}, daritel 147

Heraclea 10 Heraklov jazel 18, 57, 62 Hilendar 14, 16, 18, 32, 35, 34, 51, 78, 132 Hios 19 Hludova zbirka na Narodna biblioteka vo Moskva 47 Hona 38, 64 Hora vo Carigrad 19, 26

Hordi 186 Horhe, erej 86 Hosios Lukas vo Fokida 18 Hrisant, igumen 66 Hristijanu na Peloponez 18 Hristo Dimitrov, zograf 158 Hristos Pantepopta, man. 19 Hristos Spasitel vo Verija 19 Hristos Pantokrator vo De~ani 37, 41, 72 Hristifor @efarovi~ 144, 164 Husein - pa{a 199 C Carigrad 13, 18, 19, 24, 26, 35, 147, 169, 199, 200, 203 Carigradska patrijar{ija 53, 140 Carska maala, Dobra~a 122 Crkolez 83 Crkvi br. 3 i 4 vo Preslav 34 Crkvi{te, Dren’k 193 Crkvi{te, Kle~ovce 10 Crkvi{te, Stepance - 125 Crkoven muzej na Bogoslovski fakultet vo Sofija 47 Crna Gora 54 , 66 Crni~e, Skopsko 170 ^ âgor, Bitolsko-ki~evsko 93 âni{te, Mariovo 158 êdomir Popovski, pop 201 êlopek 10, 51, 54 - 57, 60, 79, 98, 99, 107, 127, 129, 131, 132, 166 êlope~ka Kula 10 êtvoroevangelie 59 êtirieset ma~enici vo Trnovo, Bugarija 31 êtirce 55, 130, 133, 146, 162, 171, 194 ûkarska maala, Dejlovce 132 û~er, Skopsko 34, 39, 45 [ [ejk Murat - Me{~idi vo Carigrad 18, 19, 35 [estodnevno posleslovie 47 [i{evo, Skopsko 54 , 85, 93 [opkalinci 148 [opsko Rudare, Kratovsko 54, 93, 134 [tip 35, 63, 85, 140 [tipsko 54, 58, 93, 149, 150

230

T e o n i m i

A Ava 107 Avakum 84, 120, 173 Avgar, siriski car /sceni/ 36 - Avgaroviot pratenik kaj Hristos; - Hristos mu go predava Ubrusot so svojot lik na Avgaroviot pratenik; - Avgar go prima Ubrusot so nerakotvorniot lik na Hristos; Avdij 173 Averkij 20 Avksentie 31, 84, 96 Avksentij 71 Avram 28, 38 Avramie 30, 31 Avramova `rtva 157, 160, 182 Avtonie 23 Agapie 50, 96 Agapit, episkop Sinajski 31 Agata 31 Agatador 30 Agatangel 22 Agatopus 26 Aggej 120 Aggelarij 153 Agnec Bo`ji (Melismos) 20, 21, 37, 64, 83, 90, 94, 96, 99, 111, 119, 131, 163, 188 Agripina 29 Adam 164 Azarija 157 Aital 30 Akakie 22 Akatist na Bogorodica 36, 37, 39, 40 - 41, 93 - I ikos I strofa; I kondak, II strofa; II ikos, III strofa; II kondak, IV strofa; III ikos, V strofa; III kondak, VI strofa; IV ikos, VII strofa; IV kondak, VIII strofa; V ikos, IX stro-fa; V kondak, X strofa; VI i-kos, XI strofa; VI kondak, XII strofa; VII ikos, VIII strofa; VII kondak, XIV strofa; VII ikos, XV strofa; VII kondak, XVI strofa; IX ikos, XVII strofa; IX kondak, X ikos, XIX

strofa; X kondak, XX strofa; XI kondak, XXI strofa; XI kon-dak, XX strofa; XI kondak, XXIV strofa; Akepsim 30 Akerij 90 Akila 29 Akindin 23 , 29 Akinos 107 Aksentie 23, 64, 90 Alegorija na ispoveduvawe 157 Aleksandar (vm~) 22, 28, 30, 43, 44 Aleksandar (kral) 203 Aleksandar Aleksandriski 20 Aleksandra 23 Aleksej Bo`ji ^ovek 22 Alimpie Stolpnik 83, 99, 153 Alfij 28 Amos 28, 120, 160 Amfilokij 70 Ana 43, 202 Ana, prvosve{tenik - 82 Ananij 30, 37, 72, 157 Anastasija 84, 90, 107 Anatolij 20, 29, Angel 40 Angel Bo`ji 163, 164 Angel. monah 27 Angel Gospodov 65, 90 Angel gi dr`i kowite- 164 Angel vo sonot na Josif 73 Angel na Hristov grob 84 Andrej(a) 29, 89, 101, 114, 116, 121, 138, 161, 165, 168, 176, 180, 185, 189, 194 Andrej Kritski 28, 151 Andrej Prvozvani 153 Andreja Stratilat 29 Andrijan 27 Andronik 30, 43, 44, 84 Aneboast 107 Anempodist 23, Anikita 29 Antigon (?) 22 Antim 26 Antinogen 29 Antioh 29 Antipa 22, 37 Antipatar 20

Antonij 30, 44, 90, 94, 107, 153, 176 Antonij Veliki 28, 31, 36, 65, 90, 177, 188 Antonin 26, 28, 168 Antonin Veliki 28 Apolinarija 31 Apolonie 29 Apostolski Dela /sceni/ 36, 39, 41 - 42 -Propovedta na sv. Pavle vo Damask ; -Sv. Petar go pokrstuva Kornilij; -Propovedta na sv. Vartolomej; -Ma~eni{tvoto na apostol Filip; -Ma~eni{tvoto na sv. Jakov Postariot; -Propovedta na sv. Petar i sv. Pavle ; -Sudeweto na apostolite Petar i Pavle ; -Otsekuvawe na glavata na sv. Pavle; - Raspetie na sv. Petar ; -Propovedta na sv. Marko vo Aleksandrija; -Delata na apostol Luka ; -Ma~eni{tvoto na apostol Marko; -Ma~eni{tvoto na sv. Vartolomej ; -Propovedta na apostol Andreja; -Raspetie na apostol Andreja -Propovedta na apostol Toma -Raspetie na apostol Simon; -Smrtta na dvanaesette apostoli, -Ma~eweto na sv. Petar i Pavle;, Argej 173 Areta 26, 30 Arkim 22 Aron 84 Arseni(j)e 28, 46, 82, 84 Arsenie(srpski) 164, 188

231

Artemie 90, 95 Artemij 20, 30, 50 Aristoklija 29 Arhangel /praznik/ 157 Arhangelski ciklus 38 , 39 - Isceluvawe vo erusalimskata bawa Vitezda - ûdoto na arhangel Mihail vo Hona - Gedeonova `rtva - ûdoto vo Vitezda - Pa|aweto na Sotonata - Valaam sopren od angelot - Tri evrejski mom~iwa vo zaàrena pe~ka - Soborot na angelite - Sv. Trojstvo - Gostoqubieto na Avram Arhilaj 72 Aseni (vladetelska loza) 44 Astie 29 Atanasij 30, 64, 71, 83, 89, 94, 111, 119, 135, 153, 160, 161, 163, 168, 177, 185, 198, 202 Atanasij Aleksandriski 37, 49, 109, 119, 153, 177, 179 Atanasij Veliki 20, 28, 100, 127 Atanasij Atoski 22 Atik 20, 29 Ahilij Lariski 28, 99 B Baewe (ârodanie) 158, 160 Begstvo vo Egipet 47, 159, 160 Blagovesti - 23, 31, 40, 70, 80, 83, 89, 100, 101, 104, 114, 121, 136, 138, 154, 159, 160, 168, 171, 174, 177, 179, 185, 189, 192, 194, 196, 198, 202, 203 Blagove{tenie 93, 170 Bludniot sin 158 Bog 40 Bog - duh 38, 73, 82, 85, 160, 164 Bog - otec 196 Bog -sin 38, 73, 82, 85, 162, 179, 182 Bog - tatko 38 , 73, 82 , 85, 160, 164, 182, 189, 196, 202 Bogorodica 23, 31, 34, 36, 44, 50, 64, 69, 73, 74, 80, 82, 83, 89, 93, 94, 95, 100, 101, 104, 111, 114, 121, 133, 138, 139, 153, 154,

160, 168, 170, 174, 176, 177, 179, 180, 182, 185, 189, 192, 194, 196, 198, 199, 203, 204 Bogorodica Bezgre{na 32, 138, 204 Bogorodica Blagodetna 23 Bogorodica Eleusa 76, 105, 136 Bogorodica @alna 66 Bogorodica Zastapni~ka 43 Bogorodica Извор на @ivotоt 205 Bogorodica Kiparska 21, 71 Bogorodica Majka Bo`ja 70 Bogorodica Milostiva 20, 136 Bogorodica Mlekopitatelnica 40 Bogorodica Odigitrija 34, 42, 75, 96, 100, 105, 115, 120, 135, 136, 138, 160, 168, 174, 183, 196, 198, Bogorodica Oranta 37, 69, 80, 83, 104, 109, 111, 113, 126, 131, 137, 151, 152 Bogorodica Paraklisis 26 Bogorodica Pelagonitisa 23 Bogorodica Platitera 93 Bogorodica Portarica 176, 185 Bogorodica Povisoka od Neboto 21 Bogorodica Po{iroka od Neboto 174, 179 Bogorodica Strasna 66 Bogorodica Teotokos 32 Bogorodica na tron 21, 89 Bogorodica Umilitelna 23 Bogorodica -Uspenski ciklus 40 - Molitva na sv. Bogoro- dica na Eleonska gora -Angel i predvestuva bliska smrt na sv. Bogorodica - Sv. Bogorodica im ja otstapuva svojata tunika na dve vdovici - Smrtta na sv. Bogorodica (Uspenie na Bogorodica) - Pogrebuvaweto na sv. Bogorodica - Voznesenie na Bogorodica Bogorodica so Hristos 21, 43, 64, 94, 100, 101, 139, 150, 153, 154, 160, 167, 170, 171, 176, 180, 181, 190, 192, 194, 202, 203

Bogorodica Carica Nebeska 21, 160 Bogorodica Crnogorska 33, 34 Bogorodica [ir{aja Nebesa 73, 83, 99, 119, 156, 160, 163, 173, 174, 179, 184 Bogorodi~ina himna 151 Bogorodi~ino ìtie - /apokrifni sceni/ 22, 37 - Joakim i Ana nosat darovi za prvosve{tenikot Ruvim; - Zaharij gi odbiva darovite na Joakim i Ana (Odbivawe na darovite); - Joakim i Ana se vra}aat od hram so odbienite darovi; - Pla~ot na Joakim vo pustina ; - Blagovesti na Joakim; - Blagovesti na Ana; - Molitvata na Ana; - Ra|awe na Marija ; - Prvite ~ekori na Bogo- rodica; - Blagoslovot na Bogoro- dica od strana na trite erarsi; - Jooakim i Ana ja miluvaat malata Bogorodica; - Vovedenie na malata Bogorodica vo hram; - Molitvata na Zaharij pred stapovite (èz- lata) na prosjacite; - Svr{uva~kata na Marija so Josif (Zaharij ja predava Bogorodica na Josif); -Blagovesti kraj bunarot; -Somnevaweto na Josif vo devstvenosta na Marija; - Marija pie voda za pro~istuvawe; Bo`ja raka 70, 83, 100 Boèstvena liturgija 64, 187 Boì}na himna 37 Bo`ji zapovedi 164 Bonifacij 26 Budno oko 76, 160 V Vavila 31, 37 Vavila Antiohiski 37 Vakh 71, 45, 46, 71, 107

232

Valaam 37 Varvara 46, 81, 107 Varnava 176 Vartolomej 28, 114, 121, 138, 153, 194 Varuh 119, 157, 173 Vasa 29 Vasijan 30 Vasilidis 31 Vasilij 20, 89, 160, 163, 173, 177, 185 Vasilie, ispovednik 31 Vasilij Veliki 37, 64, 70, 80, 83, 94, 99, 104, 109, 111, 119, 131, 135, 152, 154, 160, 174, 181, 188, 202 Vasilisk - 28 Vasois - 31 Velikiot vhod 80 Veliki sovet na Angelite 202 Vendemijan 31 Venedikt 28 Venijamin 28 Vera 30 Vethi denmi 85, 113, 135 Viva 107 Vizija na Petar Aleksandriski 37, 71, 83, 94, 119, 157, 163, 173 Vikentie 31 Vlasie, episkop Sevastiski 31 Vleguvawe vo Erusalim 152, 173, 174, 203 Vovedenie na sv. Bogorodica 66, 75, 153 Voznesenie na sv. Ilija 29, 44, 153, 158 , 173, 185 Voznesenie Hristovo 72, 74, 80, 82, 89, 94, 100, 104, 105, 111, 120, 133, 138, 152, 153, 165, 173, 174, 179, 183, 203 Voskresenie Hristovo 74, 120, 121, 138, 152, 153, 165, 173, 173, 174, 177, 179, 190, 195, 196 Vselenski (Ekumenski) sobori - sceni 46 - Car Konstantin pome|u dvajca episkopi;

- Sobor na kral Stefan ;

Vsjakoe dihanie 156, 181 Vtoro doa|awe na Hristos 159 Vukol 64

G Gavril 23, 31, 38, 45, 76, 80, 82, 89, 90, 93, 100, 101, 104, 111, 114, 121, 138, 149, 150, 154, 157, 160, 168, 170, 171, 174, 177, 185, 189, 193, 194, 196, 198, 202, 203 Gavril Lesnovski 87, 153, 173, 188, 202 Galaktion 22 Gedeon 120 Gelasie 80, 81 Genadij 21 Georgi 96 Georgi Hozevit 37 Georgija 43 Gerasim - 22, 65 Gervasie 80 German /Konstantinopolski/ 71, 89, 99 Gerontie 26 Gimnasie 107 Glikerij 28, 90 Gnevot na car Irod 73, 159 Govdel 30 Govdelaj 81 Golgotski krstovi 65 Golema Bogorodica 66. 166 Golemi praznici /sceni/ 25, 26, 36, 39, 40, 49, 64, 83, 84, 90, 120, 152 - 154, 156, 159, 163, 164, 173, 182, 203 - Blagovesti - Ra|awe Hristovo - Sretenie - Kr{tenie (Kr{tevawe) - Lazarevo voskresenie - Preobra`enie - Vleguvawe vo Erusalim - Raspetie Hristovo - Oplakuvawe Hristovo - Angel na Hristov grob - Voskresenie Hristovo - Sleguvawe vo pekolot - Voznesenie Hristovo - Simnuvawe na sv. Duh Gorazd 152 Gorg 28 Gordij 26, 31 Gospod 164 Gostoqubieto na Avram 38 Gradina Bo`ja 72 Grigorij 31, 64, 89, 94, 154, 160, 163, 173, 174, 177, 185, Grigorij Akragantski 37

Grigorij Bogoslov 31, 37, 80, 83, 89, 109, 111, 119, 188 Grigorij Dvoeslav 152 Grigorij Nisiski 20, 31, 37, 80 Grigorie Teolog 20 Grigorij ^udovorec 20, 37

D Dad 28, 30 David 26, 85, 120, 168, 174, 177, 183, 185 David Solunski 28 Davidova yvezda 118 Dalmat 29 Damjan 23, 31, 50, 65, 71, 82, 113, 120, 173, 174, 202 Danil 26, 85, 120, 173 Danil Stolpnik 160 Darie 26 Dasie 30 Deva 41 Deisis 28, 76, 96, 137, 156, 162, 173 Deisisna varijanta 150, 182 Deisisna kompozicija 34, 50, 74, 82, 95, 156, 176 Deset Bo`ji zapovedi 113, 194, 202 Diadoh 20 Dimitrija 23, 30, 36, 43, 50, 65, 72, 82, 84, 96, 113, 119, 135, 157, 161, 164, 168, 174, 177, 179, 183, 185, 190, 192, 202 Dimitrija /scena/ - Sv. Dimitrija go ubiva bugarskiot car Kalojan 113, 119, 135, 157, 174, 179, 182 Dimtrija Miroto~iv 182, 190 Diodor 31 Dioklecijan, car 23, 64 Dionisie 64, 84 Dionisie Aleksandriski 30 Dionisie Areopagit 20, 30 Dioskorid 28 Dometij 22, 29 - 31 Dometijan 70 Domnin 22, 30 Dopirot na Toma 112 Dorotej 30, 46, 65 Dorotej, episkop Tirski 28 Duh 73, 113, 119, 160, 162, 164, 179, 202 Duhovi 200 Du{an, car 43, 44

233

\ \or|i 28, 50, 65, 72, 82, 100, 119, 135, 154, 156, 159, 171, 174, 177, 179, 183, 187, 190, 192 \or|i /sceni / 20, 22, 23, 64 - Sv. \or|i go ma~at so kamena plo~a, - Ma~eweto na sv. \or|i na trkalo - Sv. \or|i zboruva so car Dioklecijan, - Eden vojnik so kopje go bode sv. \or|i vo stomak po zapoved na car Diolkle- cijan, - Angel go osloboduva sv. \or|i od makite, - Sv. \or|i povtorno pred carot Dioklecijan - Sv. \or|i frlen vo varnica, - Sv. \or|i pie otrov od ~a{a, - Na sv. \or|i mu zabivaat klinci vo stapalata - Sv. \or|i go bijat so volovski ìli, -Somnevaweto na sv. \or|i deka moè da voskresne pokojnik, - Sv. \or|i go voskresnuva mrtovecot -Ma~eweto na sv. \or|i so trozabi grebla, -Sv. \or|i oìvuva vol na eden selanec, -Sv. \or|i gi urnuva paganskite idoli, -Sv. \or|i go ubiva zmejot i ja osloboduva carskata }erka Aleksandra 119, 135, 159, 160, 164, 173, 177, 179, 182, 190 -Car Dioklecijan gi osuduva na smrt sv. \or|i i Alek- sandra, -Otsekuvawe na glavata na sv. \or|i, -Pogrebuvaweto na sv. \or|i - Pogubuvaweto na edno- mislenicite na sv. \or|i \or|i Gorg 28 \or|i Pobedonosec 23, 120 \or|i Skoropostièn 26 \or|i Kratovski 202

E Evgenija 90 Evgenij 64, 72, 74 Evdokija 31 Evlampij 30 Evlampija 30 Evlanbie 65 Evlog 31 Evlogij 22 Evmenie 30 Evplisija 31 Evplo 29 Evrosim 46, 72 Evrosim Gotva~ 72 Evsevij 22, 31 Evsevij Samosatski 29 Evstatij 30, 49, Evstatij Antiohiski 20 Evstatij Plakida 23, 50 Evstratij 23, 64, 72, 84, 96 Evshimon 28 Evtimij 23, 31, 90 , 107, 182 Evtimij, episkop od Serdika 31 Evtimij Veliki 65 Evtihie 31, 89 Ezakust 65 Ezekij(a) 84, 120, 173, 201 Ezekil 29 Ekaterina 90, 179 Ekumenski sobor 46 Eleazar 29, 65 Elevterij 20 Elena, carica /èna na car Du{an/ 63 Elena, carica /majka na Konstantin/ 95 Elisaveta 40, 160 Elisej 25, 28 Elpidifor 23 Emilijan 29 Enfonie 26 Epimah 30 Epistim 22 Epitimij 31 Epifanij 37, 28, 29 Epiharij 30 Eremija 25, 190, 201 Erotej 20, 64 Eseevo steblo 40 Esej 44, 158 Eufimie 30 Eufimija 29 Efrem Siriski 27, 65

@ @rtva Avramova 157, 160, 182 @rtva Gedeonova 38 Z Zavetot na Josif kon Bogorodica 73 Zakh 89 Zaharie 26, 84, 173 Zaharij, mlad 85, 119 Zaharij, star 119, 157 Zinovie 26 Zinovij 30 Zinovija 30 Znamenie 93 Zosim 31 I Ignatij 89 Ignatij Bogonosec 20, 37, 119 Ilarion 22, 30 Ilija 25, 36, 44, 71, 84, 101, 113, 120, 135, 138, 158, 173, 174, 179, 185, 196 Ilija / sceni/ 44, 158, 185 - Sv. Ilija vo pustina - Voznesenie na sv. Ilija Ilija Antiohiski 22 Immaculata conceptio 138 Ipatij 21, 31, 38, 64 Ipolit 20, 64 Iraklie 29 Irod, car 159 Irodion 31 Isavr 29 Isaija 28, 84, 160, 171, 190, 201 Isak 182 Isakie 22 Isidor 31 Ismail 28 Isogie 31 Ispovedanie 157 Ispovedawe kaj duhovnikot /Ispoved na svetata tajna/ 157 - 159, Ispovedawe kaj sotonata /ciklus/ 158 -Sotonata udira pe~at; -Poklonenie na gre{nite; -Patuvawe kaj baja~kata; -Rasplakaniot Angel Bo`ji; -Bludniot sin;

234

Isus Hristos 22, 43, 50, 65, 82, 96, 119, 131, 137, 150, 152, 154, 157, 163, 173, 174, 176, 177, 180, 183, 187, 194 Isus Hristos Vsedrìtel 73, 96, 101, 113 - 115, 120, 136, 149, 160, 164, 167, 171, 176, 180, 182, 185, 190, 196, 203 Isus Hristos Emanuil 81 Isus Hristos @ivotodavec 76, 161, 173, 182 Isus Hristos @rtvenik 157, 163, 164 Isus Hristos Milostiv 23 Isus Hristos Pantokrator 151, 202 Isus Hristos Sedrìtel 105, 137 Isus Hristos Spasitel 26 J Javuvaweto na angelot na pastirite 37 Jakint 26 Jakov 30, 71, 89, 114, 116, 121, 138, 153, 176, 180 -183, 185, 194 Jakov (patrijarh) 23 Jakov Alfeev 30 Jakov, brat Bo`ji 30, 37, 152 Jakov Persijanec 26 Jakov Persiski 50, 72, 80 Jermil 31 Joad 173 Joakim Osogovski 20, 27, 87, 120, 153, 173, 203 Joanikie, srpski patrijarh Joanikij ûdotvorec 31 Joanikij 34, 203, 204 Jov 26 Jovan 22, 30, 63, 64, 71, 113, 114, 116, 135, 138, 150, 152, 153, 160, 164, 173, 174, 176, 180 -183, 185, 187, 189, 193, 194, 196, 198, 201 Jovan (episkop) 29 Jovan, skopski mitroploit 34, 42 Jovan Bogoslov 90, 94, 121, 176, 185, 189, 194, 199 Jovan Damaskin 37, 74, 151 Jovan Zlatoust 20, 37, 64, 70, 80, 83, 89, 94, 99, 104, 109, 111, 119, 131, 152, 154, 160, 163, 173, 174, 181, 185, 188, 202 Jovan Kalivit 26 Jovan Krstitel 39, 74 -76, 82,

95, 100, 153, 174, 182, 190, 196, 198, 202, 203 Jovan Ku}nik 31 Jovan Lestvi~nik 46 Jovan Milostiv 20, 37, 64, 94 Jovan Prete~a 29, 34, 36, 42, 50, 95, 96, 105, 114, 115, 120, 136 -138, 153, 154, 157, 160, 167, 171, 174, 176, 180, 183, 185, 192, 194 Jovan Prete~a / sceni/ 42 - Sv. Angel go objavuva ra- |aweto na Jovan Prete~a na sv. Zaharij; 30, 157 -Ra|awe na sv. Jovan; 29 - Angel go vodi Jovan vo pustina; - Sv. Jovan propoveda na vojnicite; - Sv. Jovan propoveda na mitarite; - Sv. Jovan propoveda na bregot na Jordan; - Propovedta na sv. Jovan vo pustina; - Scena so sekira kaj korenot na drvoto; - Sv. Jovan go kr{teva narodot (Kr{tevawe); - Sv. Jovan go pokaùva Hristos na u~enicite; - Scena so gumno i lopata; - Hristos zboruva za sv. Jovan; - Otsekuvawe na glavata na sv. Jovan; 28, 42 - Igrata na Saloma drè}i ja glavata na sv Jovan vo ~inija; Jovan Rilski 16, 153, 160, 173, 202 Joil 25, 30, 120, 171, 173 Jona 84, 119, 201 Josij 30 Josif 22, 31 Josif Poet 27 Josif, prepodoben 29 Juvenal 29 Juvenal Erusalimski 20 Juda 28, 37 Juda gi vra}a srebrenicite 90 Julijan 20, 29, 31 Julijana 31 Julita 29, 50, 72, 81, 82, 95 Just 29, 30

Justin 28

K Kajafa 82 Kalendarski sceni (Menolog) 20, 28 - 30 -mesec mart (13, 14 ); mesec april (27, 28 ); mesec maj (2, 4, 5, 9-12,14, 15, 20, 21, 22, 24, 25, 28, 29, 31 ); mesec juni: (1, 2-15, 17 - 30); mesec juli (1 - 21); mesec avgust (1-4, 6 -24); mesec septemvri (14 - 23, 25, 27, 28, 29); mesec oktomvri (1 - 21, 23 - 31); mesec noemvri (1 - 10 ); mesec dekemvri (19 - 27, 29 ); mesec januari (1 - 6, 8, 9, 10 - 16, 18 - 25); mesec fevruari (1- 18, 25 - 28); Kalinik 90 Kalojan, car 76, 119, 135, 157, 164, 173, 174, 179 Karp 26, 30 Katapetazma 76, 143, 161, 165, 173, 177, 178 Ka~uvawe na krst 64 Kepsin 90 Keramion 25, 70, 83 Kesarie 22, 26, 31 Keharitomena 23 Kintilijan 28 Kiprijan 30 Kirijak 30 Kirik 29, 50 , 72, 81, 82, 95, 120 Kiril 28, 29, 83, 89, 120 Kiril, episkop Gortinski 28 Kiril Aleksandriski 20, 37, 49, 64, 70, 80, 109, 111, 154 Kiril i Metodij 150, 152, 202 Kirilija 29 Klaudie 30 Kliment Angirski 20 Kliment Ankiriski 37, 64 Kliment Ohridski 21, 22, 38, 44, 152 Kliment i Naum 202 Kodrat 30 Kozma, arhierej 31 Kozma 22 Kozma Poet 27, 151 Kole` na Vitleemski deca - Kolede 23, 159 Kolo na ìvotot 143

235

Komneni 44 Konstantin 22, 44 Konstantin Veliki 95 Konstantin i Elena 28, 46, 65, 81, 90, 95, 173, 174, 177, 202 Konstantin Kavasila 21, 22 Koprie 29 Kornilij 41 Krasnore~ivi besednici 40 Kr{tevawe Hristovo 31, 138, 152, 153, 159, 164, 173, 174, 196 Ksenija 31 Ktitorska kompozicija 27, 39 Kuzman 23, 50, 65, 82, 113, 120, 173, 174, 202 Kuzman i Damjan 29, 31, 43, 153 L Lavr 26, 30 Lavrentie 29 Lazar, knez 190, 192, 203, 204 Lazarevo voskresenie 74, 84 Lampadie 29 Leon, papa Rimski 31 Leontij 28, 29, 64 Liturgiska slu`ba na arhiereite 64, 70, 119 Longin 30 Lot 160 Luka 22, 30, 63, 64, 84, 90, 114, 115, 121, 138, 150, 152, 153, 160, 165, 168, 173, 176, 180, 182, 183, 185, 187, 189, 193, 196, 198, 201 Lukijan 28, 30 Lup 65, 90 Q Qubov 30 M Madona 139, 204 Majka Angelina 188 Majka Bo`ja 139, 160, 179, 182, 184 Mala Bogorodica 137 Malahij 31, 173 Makavei 29 Makarie 42 Makarie, igumen 34, 42 Makarie Egipetski 46 Makarie Erusalimski 37 Makarij 37, 44 Maksim 26, 28, 30 Maksim Ispovednik 29, 31 Maksimijana 31

Maksimilijan 26 Mandilion 80 Manuil 28, 31 Mardarij 23, 72, 84, 96 Marija 29, 73 Marin 30 Marina 29, 46, 81, 90, 95, 96 Mariolo{ka pobo`nost 139 Markina 29 Marko 26, 28, 29, 63, 64, 84, 114 - 116, 121, 135, 138, 150, 152, 153, 160, 165, 168, 173, 174, 176, 180, 183, 185, 187, 189, 193, 194, 196, 198, 201 Markijan 29, 30, 65 Marta 29 Martin 22, 31 Martin, papa 37 Martirij 30 Martirijan 31 Matej 28, 29, 63 - 65, 84, 113 - 116, 121, 135, 138, 150, 152, 153, 160, 165, 168, 173, 176, 180, 183, 185, 187, 189, 193, 194 196, 198, 201 Meletie Stratilat 28 Meletij 20, 64, 70, 89 Meletij Antiohiski 20 Melismos 20, 21, 37, 64, 83, 90, 94 , 96, 99, 111, 119, 131, 163, 188 Meliton 26 Menolozi 81 Merkurij 23, 46, 50, 71, 82, 84 Metodij 120 Metodij Patarski 20, 28 Metodij Carigradski 20, 28 Milica, carica (?) 203 Milo{ Obili}, knez 164 Milutin, kral 164, 188 Mina 23 Mina Kalikelados 26 Misaija 157 Misail 72 Mitrofan 20 Mitrofan Carigradski 28 Mihail 23, 36, 38, 42, 45, 75, 76, 90, 94, 95, 100, 113, 114, 121, 135, 138, 149, 150, 160, 168, 174, 176, 185, 192, 194, 203 Mihail, igumen 30 Mihej 29, 84, 173 Modest 20, 176 Modest Erusalimski 37 Mojsej 71, 85, 113, 120, 157, 164 Mojsej gi prima desetteBo`- ji zapovedi - 164, 182, 202

Mokie - 28, 29, 90 Molitva na proskomidijata - 37 N Nada 30 Nazarie 30, 72, 107 Naum 173 Naum Ohridski - 152 Nebeska liturgija 25, 63, 151, 201 Neveruvaweto na Toma 112, 159 Nedela 28, 46, 85, 90, 100, 114, 121, 153, 161, 168, 203 Nedremano oko 76 Nemawi~ka loza 44 Neofan 90 Neofit 64 Nerakotvoren obraz 42, 83, 70, 171 Nestor 23, 43, 50, 65, 81, 84, 95, 96 Nikandar 31 Nikandor 31 Nikanor 89 Nikita 23, 30, 46, 50, 64, 72, 90, 95 Nikifor 20, 31, 50, 65 Nikifor Carigradski 20 Nikola 22, 26, 31, 37, 42, 64, 69, 70, 72, 80, 94 - 96, 100, 105, 119, 121, 135, 138, 151 - 154, 157, 164, 167, 173, 174, 176, 177, 179 180, 183, 185, , 192, 194, 196, 203 Nikola - sceni od `itieto i ~udata 22, 64, 152 -Ra|awe na sv. Nikola; -Sv. Nikola trgnuva vo u~ili{te; -Sv. Nikola stanuva |akon -Sv. Nikola stanuva prezviter; - Sv.Nikola stanuva episkop; - Sv. Nikola se~e drvo so demonite vo Plakoma; -Sv. Nikola se javuva na son na eparhot; -Sv. Nikola se javuva vo son

na carot Konstantin; -Sv. Nikola mu se javuva vo son na Evlalij ; -Sv. Nikola spasuva

236

troica pravednici od me~; -ûdoto na sv. Nikola vo moreto; -Uspenie (smrtta) na sv. Nikola; Nikola, monah 31 Nikola Mirlikiski 149, 150 Nikola Novi 26, 89 Nikola ûdotvorec 84, 188, 189, 198 Nil 22 Nirsa 22 Nov zavet 26, 144 Noe 26, 84 O Obrezanie Hristovo - 159, 160 Ognena reka 108 Odrekuvawe na sv. Petar 90 Onisim 31 Onisifor 26, 29, 65 Onufrij 28, 71, 158 Oplakuvawe Hristovo 190 Orest 23, 72, 84, 96 Osie 84 Osija 157 P Pavle 26, 28, 30, 43, 96, 116, 121, 135, 138, 153, 160, 161, 165, 168, 174, 176, 180, 183, 185, 194 Pavle Ispovednik 37 Pavle Nebrodim 22 Pavle Tivski 28, 31 Paladij 20 Pamfil 31 Pankratie 29 Pansofie 31 Pantelejmon 23, 43, 65, 71, 84, 113, 120, 202 Papij 31 Papil 26, 30 Paraboli Hristovi 26, 37 Parabola za desette mudri i ludi devojki 26 Param 26 Paraskeva 73, 85, 100, 101, 114, 179, 185, 191, 192 Partenij 22, 37 Patapij 37 Patot do Golgota 81 Patuvawe kaj baja~kata 158 Patuvaweto na trojcata kralevi ( mudreci) 159, 164 Paforos 107

Pafuntie 30 Pahomie 27, 65, 90 Pedesetnica 113 Pekolot 108, 159 Pelagii, dve 30 Permutie 29 Petar 26, 28, 31, 43, 71, 96, 116, 121, 135, 138, 153, 158, 160, 161, 165, 168, 173, 174, 180, 183, 185, 194 Petar, monah 46 Petar Aleksandriski 20, 64 Petar Atonski 44 Petar Carigradski 37 Petar i Pavle 44, 105 Petar Kapitoliski 30 Petar Patricij 29 Petka 46, 90, 95, 96, 107, 108, 114, 116, 133, 153, 168, 174, 176, 187, 188, 192, 202 Petka /sceni od ìtieto/ 108 -Sv.Petka zboruva so carot Antonin ; - Odveduvawe na ma~enicata sv. Petka; Peto~islenici 152 - Aggelarij - Gorazd - Kliment Ohridski - Naum Ohridski - Sava Ohridski Pigasie 23 Pilat si gi mie racete 81, 82 Pimen 22 Platitera 93 Platon 26 Pogrebenie Hristovo 81 Podigawe na êsniot krst 30 Poklonenie na gre{nite 158 Poklonuvaweto na Agnec - Bo`ji 70, 80, 83, 94, 99, 104, 111, 127, 137 Poklonuvawe na trojcata mudreci 164 Pokrov na sv. Bogorodica 203 Polievkt 26 Polikarp 21 Poliharnija 26 Porfirij 26, 80, 81 Posmrtnite javuvawa na Hristos 37

Pofalba na Bogorodica 74 Polievkt 26, 31 Praveden Jov 26 Praveden sudija 96 Pravedno i gre{no ispoveduuvawe 157 Predavstvoto na Juda 80 Premudrost 30 Preobraènie /Hristovo/ 29, 39, 71, 96, 152, 153, 158, 173, 174, 179, 203 Prvoroden grev 139 Pri~estuvawe na apostolite 20, 37, 64, 89 Prov 29, 30 Prokl 26, 29, 30 Prokopij 23, 29, 31, 43, 50, 64, 84, 95, 104 Prokopie, ispovednik 31 Prorocite Te najavija 31, 74 Propovedta na sv. Petar i Pavle 47 Protasie 81, 84, 107 Prohor P~iwski 16, 19, 27, 87, 153, 160, 173, 188, 190, 192, 203, 205 Procesija na arhiereite 20, 83, 94, 96, 109, 111, 185, 188 R Ra|awe na Bogorodica 51, 64, 137, 153, 168, 190 Ra|awe na sv. Nikola 64 Ra|awe Hristovo 31, 39, 73, 84, 114, 137, 152, 153, 159, 154, 165, 168, 174, 177, 182, 196, 203 Raspetie (Hristovo) 24, 64, 74, 84, 96, 100, 121, 135, 152, 153, 159, 160, 164, 165, 167, 176, 179, 185, 189, 192, 196 Rasplakaniot Angel Bo`ji 158 Rovoam 28 Roman 26, 30, 64, 70, 90, 99, 119 Ruvim 28, 119 Ruf 28 S Sava 43, 44, 87, 114, 120, 137, 160, 164, 192, 203, 204 Sava Osveten 107 Sava Ohridski 153, Sava Srpski 107, 164, 185, 188, 196, 202 Сава Стратилат 43, 65 Savaot 73, 120, 160, 164, 168,

237

177, 189 Savel 28 Savin 30, 65 Saloma 28 Samson Stranoprimec 38, 28 Samuil 26, 30, 84 Sveta ispoved 157 Sveta tajna 157 Sebastijan 65 Sevatie 26 Sevi{niot 40 Serapion 29 Sergej 44, 46, 64, 70, 71 Sergej i Vakh 26, 45 Silvan 22, 28, 30 Silvanij 38 Silvester 37, 84, 96 Silvester, papa Rimski 20 Simeon 37, 87, 138, 161, 183, 192, 203 Simeon, srodnik Gospodov 28 Simeon Srpski 164 Simeon Bogoprimec 31, 40 Simeon Divnogorac 160 Simeon Zilot 121, 153 Simeon Miroto~iv 190, 196, 202 Simeon Nemawa 43, 44, 107 Simeon Stolpnik 101, 108, 160, 161, 180 Simeon Stolpnik Postariot 84 Simnuvawe na sv. Duh 26, 39 Simnuvawe od krst 40, 159 Simon 114, 168, 176, 180, 185, 194 Simon Zilat 28 Simonida, kralica 27 Sinklitika 31 Sinovi Haldejski 40 Sisoe 29 Si(te) Sveti - 153, 162 Sleguvawe vo pekolot - 74 Smrtta na Hristos 190 Sozdatel 40 Sobor na apostolite 28, 76 Solomon - 26, 28, 120, 168, 170, 174, 177, 185 Solomonova “Pesna nad pesnite” 72 Solomonija 29 Sotonata udira pe~at 158 Sofija 84 Sofonij 25, 96, 120, 173 Sofronij 20, 21, Spasitel 40,

Spiridon 64, 80, 94, 100, 111, 119, 137, 153, 154, 185, 188, 202 Spiridon ûdotvorec 153 Sredbata na Marija i Elisaveta 73 Sretenie 30, 116, 120, 152, 153, 164, 168 Star zavet 26, 64, 144, 156 Starec na denovite 113, 135 162, 182, 201 Starozavetni sceni 64, 182 - Gostoqubieto na Avram; - Avramova `rtva; - Isak go blagoslovuva pravedniot Jakov ; - ûdoto vo Hona; - Tri mom~iwa vo zaàrana pe~ka; - Daniel vo lavja pe{tera; Stefan 34, 76, 83, 90, 96, 100, 104, 109, 111, 120, 126, 131, 157, 173, 176, 187, 194 Stefan, episkop 29 Stefan, kral 44, 46 Stefan De~anski 135, 188, 190, 192, 194 Stefan Novi 27, 43 Stefan Prvoven~ani 203, 204 Stefan Prvoma~enik 26, 28, 29, 43, 101 Stilijan 183 Stradawa Hristovi 20 - 22, 24, 25, 36, 37, 39, 64, 80, 90, 107, 159 Stratonik 31 Stra{en sud 96, 108, 150, 159 Sudeweto na Hristos 39 Sudeweto na sv. \or|i 188 T Tajna ve~era 80, 153, 171, 168, 192, 194, 196, 203 Talalej 31 Tarasij 70 Tarah 30 Tarasij Carigradski 31, 70 Tekla 72, 90, 107 Telalej 28 Teodor 29, 114, 153 Teodor, sve{tenik 28 Teodor Stratilat 23, 27, 28, 31, 43, 50, 72, 81, 82, 90, 95, 120 Teodor Studit 42

Teodor Tiron 20, 31, 43, 50, 72, 81, 82, 90, 95, 100, 120 Teodora 90, 107 Teodora Solunska 29 Teodosie 31, 107 Teodosie Kinovijarh - 28 Teodosie Op{teìtel - 65 Teodosija 28 Teodot 22, 26, 29 Teodotija 29 Teodoh 31 Teodul 26, 30 Teopist 50 Teotokos 32 Teofan Pesnotvorec 151 Teofil 31 Teofilakt 100 Teofim 26 Terapon 29 Terencie 30 Timon 38 Timotej 22, 30, 107 Tirs 65 Titon Rimski - 30 Tifon - 26 Tihon, episkop Amatuitski - 28 Toma - 29, 30, 96, 116, 121, 138, 153, 161, 165, 168, 174, 176, 183, 185, 194 Trifun 31, 50, 72, 84, 90, 95, 157, 164, 183, 202 Trofim 30 Troica 38, 43, 113, 138, 151, 161, 163, 165, 168, 170, 174, 177, 183, 202, 203 Troica Novozavetna 75, 76, 115 Trojno Raspetie 24, 39, 64 Trojstvo 38, 73, 82, 85, 113, 151, 162, 163, 192, 201 ] ]eramida 70, 83 U Ubivawe na mladencite (Kolede) 159 Ubrus 42, 70, 83, 94, 111, 171 Uro{, srpski car 43, 44, 190 Uspenie na sv. Bogorodica 31, 36, 39, 49, 65, 85, 90, 95, 106, 107, 159, 168, 173 Uspenie na sv. Nikola 152 Uspenie na sv. Petka 107 Uspenski ciklus 31

238

F Faust 29 Faustina 31 Fevronij 29 Filip 30, 96, 114, 116, 121, 138, 161, 165, 174, 176, 180, 185, 194 Filimon 26 Filotej 30 Flavijan 22 Flor 22, 26, 29, 65 Foka 29, 30 Fortunat 26 Fotie 29 H Haralampie 31, 38, 153, 157, 161, 179, 183 Haritinij 30 Hariton 22, 30, 49 Helikondia 28 Hermogen 27 Hetimasija 85 Hieron 31 Hijakint 29 Hipatie, episkop 28 Hrisogon 31 Hristov kriptogram 51, 84 Hristov ubrus 25, 70, 80, 83, 111, 187 Hristovi paraboli 26, 37 Hristovi posmrtni javuvawa / sceni/ 21, 25, 39, 40 -Hristos se javuva na mironosicite (Mironosici na Hristov grob); -Ne dopiraj me (Hristos i Magdalena); -Mironosici soop{tuvaat na apostolite za voskresnuvaweto na Hristos; -Sv. Petar i sv. Jovan pred prazniot grob; -Patot vo Emaus; -Ve~erata na Hristos vo Emaus; -Luka i Kleopa im kaù- vaat na apostolite za voskresnuvaweto na Hristos vo Emaus - Hristovoto javuvawe na apostolite pred zatvorena vrata; - Javuvaweto na Hristos

na Tiverijadskoto more; - Apostolite odat na ribolov so mreà; -Hristos im kaùva da ja frlat mreàta; -ûdesniot lov; -Hristos blagoslovuva leb i riba; -Neveruaweto na apostol Toma; -Hristos zboruva so Petar i ostanatite apostoli, -Hristos zboruva so Petar po tretoto javuvawe na apostolite, -Hristos se javuva na apostolite na Galilejskata gora Hristovi stradawa /sceni/ 21, 22, 24, 25, 36, 37, 39, 40, 43, 80, 82, 107, - Tajna ve~era, - Miewe na nozete, - Hristos zboruva na edinaeset apostoli i mu predvestuva na Petar deka }e se otkaè od nego -Molitva vo Getsimanska (maslinova) gora, -Juda zboruva so Evreite, -Juda gi prima srebreni- nicite od Ana i Kajafa, -Juda gi vra}a srebrenicite, -Predavstvoto na Juda, -Sudeweto na Hristos kaj Kajafa, - Trikatno odrekuvawe na sv. Petar, -Gor~liviot pla~ na sv. Petar, -Hristos pred Irod, -Sudeweto na Hristos kaj Pilat, - Pilat gi mie racete, -Pilat go predava Hristos da go raspnat, -Ismejuvawe na Hristos, -Hristos im zboruva na erusalimskite èni da ne pla~at za nego, -Patot do Golgota (Simon go nosi krstot), -Podgotvuvawe na krstot, -Ka~uvawe na krst -Raspetie Hristovo pome-

|u dvajca razbojnici -Josif od Arimateja go moli Pilat da go simne teloto na Hristos i da go sohrani, -Simnuvawe od krst, -Oplakuvawe Hristovo, -Polagawe na Hristovoto telo v grob, -Pogrebenie Hristovo. Hristovi ~uda (isceluvawa) i paraboli 37, 64, 201 -Prepolovuvawe na praznicite, -Hristos gi pou~uva Evreite vo hramot; -Hristos gi pou~uva apostolite kako da se molat na Gospod -Prikaznata za mitarot i farisejot -Svadbata vo Kana Galilejska -Izgonuvawe na trgovcite od hramot; -Razgovor na Hristos i Samarjankata; -Hristovoto povikuvawe na Matej; -Parabolata za svadbata na careviot sin; -Isceluvawe na ~ovek koj boleduva od vodena bolest; -Isceluvawe na bolnite od razni bolesti; -Hristos i gre{nicata -Hristos blagoslovuva dete; - Hristos isceluva èna od krvoto~na bolest; -Hristos ja isceluva te{- tata na sv. Petar; - Hristos odi po moreto - Hristos mu se zakanuva na vetrot i moreto; - Hristos razgovara so Zakhej; - Hristoviot propoved vo sinagogata(Hristos gi pou~uva Judejcite); - Hristovata pouka na apostolite da bidat ponizni kako malite deca; - Isceluvawe na ~ovek so isu{ena raka;

239

- Hristovoto isceluvawe na mese~arot ; - Hristos go isceluva slepiot; -Parabolata za desette mudri i ludi devojki Hristovo stradawe 95 Hristonosec 46 Hristos 20, 21, 28, 37, 38, 42, 43, 44, 64, 69 - 73, 76, 80 - 83, 85, 89, 93, 94, 104, 109, 111, 119, 131, 137, 139, 151, 152, 161, 163, 164, 171, 179, 182, 185, 187, 202 Hristos Angel na Velikiot sovet 85, 120 Hristos Agnec 37 , 94, 109, Hristos Budno oko 75 Hristos Veliki Arhierej 76, 105, 176 Hristos Vsedrìtel 73, 75, 96, 100, 120, 138, 160, 164,

167, 183, 192, 194, 198 Hristos Vethi Denmi 113, 135 Hristos Emanuil 23, 85, 120 Hristos @ivotodavec 119, 161, 165, 177 Hristos @ivotonosen leb 161, 165 Hristos - `rtva - 37, 85, 109, 163, 189 Hristos @rtvenik 157, 179 Hristos Pantokrator 23, 25, 34, 43, 82, 100, 101, 187, 201 Hristos Sedrìtel 135, 182 Hristos Starec na denovite 113, 135, 162, 182, 202 Hristos Tonimeron - 85 Hristos ]eramida - 70, 83 Hristos Car nad Carevi 96, 162, 176 Hristofor - 22, 46, 50, 82 Hristofor, prorok - 160

C Celosna ispoved 157 ^ ârodanie (Baewe) 158, 160 êsen krst 113, 202 êtirieset sevastiski ma~enici 39, 105, 168 înot (Deisisna plo~a) 74 îsta ispoved 157 ûda na sveti arhangeli 38 ûda Hristovi 20, 26, 36, 39, 54, 157, 201 ûdesen lov 64 ûdotvorec Joanikij 31 ûdotvorec Nikola 149, 150, 186, 190 ûdotvorec Spiridon 153 ûdoto vo Vitezda 39 ûdoto na sv. Nikola 22 ûdoto vo Hona 38, 64

VII. CRTE@IVII. DRAWINGS

241

Osnova (levo), `rtvenik (na sredina) i kultna slika so Mitra (desno), Mitreum vo Biqanovce, vekIIPlan (left), Sacrificial Altar (in the middle) and Cult picture with Mitra (right), Mitreum in Biljanovce, II century

Temeli od bazilika, lokalitet Kostoperska Karpa, Mlado Nagori~ino, vekIVFoundations from basilica, locality Kostoperska Karpa, Mlado Magorichino, IV centuryCrtal: Bla`o \or|ievski / Draw: Blazo Gjorgjievski

@rtvenik od Mitreum, Lopate vekII

,Sacrificial Altar from Mitreum Lopate, II century

Bazilika, lok. Crkvi{te, Kle~ovce, vek, presnimen crte`V/VIBasilica, locality Crkvishte, Klechovce, V/VI century, copy drawing

Arhitrav, lok. Kostoperska Karpa, vekIVArchitrav, locality Kostoperska Karpa, IV century

Rotonda vo Kowuh, vek, presnimen crte`VIRotonda in Konjuh, VI century, copy drawin

Impost kapitel (levo) i impost za meno (desno), lok. Kulica, Karabi~ane, vekVIImpost - capital (left) and Impost for pillar screen (right), locality Kulica, Karabichane, VI century

Tragi od anti~ki sakralni gradbi / The tracks from classical sacred bulding

242

Osnova na crkvataPlan of the church

Zapadna fasadaWest facade

Isto~na fasadaEast facade

Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino / St. George in Staro Nagorichino

Nadol`en presekLongitudinal section

Severna fasadaNorth facade

Popre~en presekCross section

243

Manastir Matej~e, osnovaMonastery Marejche, plan

Zapadna fasada, presnimen crte`West facade, copy drawing

Isto~na fasada, presnimen crte`East facades, copy drawing

Ju`na fasada, presnimen crte`South facade, copy drwaing.

Severna fasada, presnimen crte`North facade, copy drawing

Uspenie na sv. Bogorodica - manastir Matej~e / -Church “Assumption” Matejche Monastery

Nadol`en presek, presnimen crte`Longitudinal section, copy drawing

244

OsnovaPlan

Jugozapadna fasada, presnimen crte`South -west facade, copy drawing

Severoisto~na fasada, presnimen crte`North - east facade, copy drawing

Deisis, presnimen crte`Deesis, copy drawing

Sv. \or|i vo Matej~e / St. George in Matejche

Ju`na fasada, presnimen crte`South facade, copy drawing


245

Sv. \or|i vo Alguwa, osnovaSt. George in Algunja, Plan

Sv. \or|i vo Dovezence, osnovaSt. George in Dovezence, Plan

Sv. Nikola vo Bre{ko, osnovaSt. Nicholas in Breshko, Plan

Sv. Nikola vo Koince, osnovaSt. Nicholas in Koince, Plan

Sv. Petka vo Bajlovce, osnovaSt. Petka in Bajlovce, Plan

Postvizantiski crkvi vo temeli, vek, presnimeni crte`iXVI - XVIIFoundations of churches from Ottoman period, XVI - XVII centuty, copy darwings

Sv. Nikola vo Mlado Nagori~ino, nadol`en presek, presnimen crte`St. Nicholas in Mlado Nagorichino, Longitudinal section, copy drawing

Sv. Nikola vo Mlado Nagori~ino, osnova, presnimen cret`St. Nicholas in Mlado Nagorichino, Plan, copy drawing

246

Osnova / Plan

Nadol`en presek / Longitudinal section

Popre~en presek - Cross section

Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino / St. George the Victorious in Mlado Nagorichino

247

Osnova / Plan


Rekonstrukcija na Karpinski ikonostas,presnimen crte`

Reconstruction on the Iconostasisfrom Monastery Karpino, copy drawing

Isto~na fasada, presnimen crte`East facade, copy drawing

Popre~en presek kon istok/ Cross section, towards east

Manastir Karpino vo Suv Orah / Karpino Monastery in Suv Orah

248

Popre~en presek kon zapadCross section, towards west

Popre~en presek kon istokCross section, tovards east

Isto~na fasadaEast facade


Dvojna crkva vo Suv Orah / Double church in Suv Orah

Osnova / PlanNadol`en presek / Longitudinal section

Ju`na fasada / South facade North facadeSeverna fasada /

249

Osnova / Plan

Nadol`en presek/ Longitudinal section

Popre~en presek kon istok / Cross section, towards east

Sv. Nikola vo Strezovce / St. Nicholas in Strezovce

Sv. Nikola vo Beqakovce / St. Nicholas in Beljakovce


Ju`na fasadaSouth facade

Nadol`en presekLongitudinal section Isto~na fasada

East facade

Popre~en presekCross section

Osnova / Plan

250

Popre~en presek kon istok / Cross section, towards east


Sv. Paraskeva vo Murga{ / St. Paraskeve in Murgash

Osnova / Plan

251

Sv. Spas vo Dovezence / St. Saviour in Dovezence


Popre~en presek kon zapad / Cross section, toward west

Osnova / Plan

252

253

Osnova, presnimen crte`Plan, copy drawing

Popre~en presek kon istok,presnimen crte`

Cross section, towards east, copy drawing

Nadol`en presek, presnimen crte` / Longitudinal section, copy drawing

Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino / St. Petka in Mlado Nagorichino

254

Sv. Petka vo Pezovo / St. Petka in Pezovo

Nadol`en presek / Longitudinal section Popre~en presek kon istok,Cross section, towards east


Popre~en presek kon zapadCross section, towards west

Ju`na fasadaSouth facade

Isto~na fasadaEast fasade

Osnova / Plan

255

Osnova / Plan


Sv \or|i vo @egqane / St. George in egljaneŽ

Popre~en presek / Cross section

256

Sv. Duh vo Dobra~a, osnovaHoly Spirit in Dobracha, Plan

Sv. \or|i vo Stepance, nadol`en presek i osnova, presnimen crte`St. George in Stepance, Longitudinal section and Plan, copy drawing

Sv. Duh vo Dobra~a i Sv. \or|i vo Stepance / St. Spirit in Dobracha and St. George in Stepance

257

Sv. \or|i vo Kokino, osnovaSt. George in Kokino, Plan

Sv. \or|i vo Kokino, nadolèn presekSt. George in Kokino, longitudinal section

Sv. Troica vo êlopek, osnova, presnimen crte`The Holy Trinity in Chelopek, Plan, copy drawing

Sv. \or|i vo Kokino i Sv. Troica vo êlopek / St. George in Kokino and The Holy Trinity in Chelopek

258

Sv. Bogorodica vo P~iwa, osnovaSt. Mother of God in Pchinja, Plan

Sv. Bogorodica vo Studena Bara, osnovaSt. Mother of God Eleussa in Studena Bara, Plan

Studena Bara, popre~en presek kon istokStudena Bara, cross section, towards east

Sv. Petka vo Dejlovce, osnovaSt. Petka in Dejlovce, Plan

Sv. Troica co Karabi~ane, osnovaThe Holly Trinity in Karabichane, Plan

Karabi~ane - Dejlovce - Studena Bara - P~iwa / Karabichane - Dejlovce - Studena Bara - Pchinja

259

Osnova / PlanPresek vo svodnite partii, presnimen crte`

Section in the vault, plan, copy drawing

Popre~en presek, presnimen crte`Cross section, copy drawing

Nadol`en presek, presnimen cret`Longitudinal section, copy drawing

Ju`na fasada, presnimen crte`South facade, copy drawing

Isto~na fasada, presnimen crte`East facade, copy drawing

Kambanarija i zapadna fasada, presnimen crte`Bell tower and west facade, copy drawing

Sv. Nikola vo Kumanovo / St. Nicholas in Kumanovo


260

Sv. Atanasij, Koko{iwe, osnovaSt. Athanasius in Kokoshinje, Plan

Koko{iwe, popre~en presek, kon istokKokoshinje, cross section, towards east

Sv. Nikola vo K {awe, osnova’St. Nicholas in K’shanje, Plan

K {awe, popre~en presek kon istok’K’shanje, cross section, towards east

Manastir Zabel, osnovaMonastery Zabel, Plan

Manastir Gradi{te, zapadna fasadaMonastery Gradishte, west facade

Manastir Gradi{te, osnovaMonastery Gradishte, Plan

Koko{iwe - K’{awe, manastir Zabel - Gradi{te / Kokoshinje - K’shanje, Zabel Monastery - Gradishte

261

Sv. Nikola vo Ora{ac, osnovaSt. Nicholas in Orashec, Plan

Sv. Nikola vo Ora{ac,popre~en presek, kon istok

St. Nicholas in Orashec, cross section, towards east

Sv. Nikola vo Kolicko, osnovaSt. Nicholas in Kolicko, Plan

Sv. Nikola vo Vince, popre~en presek, kon istokSt. Nicholas in Vince, cross section, towards east

Sv. Nikola vo Vince, osnovaSt. Nicholas in Vince, Plan

Sv. Ilija vo @ivewe, osnovaSt. Elijah in ivenje, PlanŽ

@ivewe - Ora{ac - Kolicko / Živenje - Orashec - Kolicko

262

Sv. Ilija vo Nikuqane, osnovaSt. Elijah in Nikuljane, Plan

Sv. Ilija vo Nikuqane, popre~enpresek kon istok

St. Elijah in Nikuljane, cross section, towards east

Sv. Ilija vo Nikuqane, presek vo svodSt. Elijah in Nikuljane, section in the vault

Sv. Troica vo Kumanovo, osnovaThe Holy Trinity in Kumanovo, Plan

Sv. Petka vo Ru|ince, osnovaSt. Petka in Rugjince, Plan

Sv. Nikola vo Ramno, osnovaSt. Nicholas in Ramno, Plan

Beqakovski manastir, osnovaBeljakovce Monastery, Plan

Manastir Ora{ac, osnovaOrashec Monastery, Plan

Nikuqane - Beqakovski manastir - Ru|ince - manastir Ora{ac - Ramno - Sv. Troica vo KumanovoNikuljane - Beljakovce Monastery - Rugjince - Orasec Monastery - Ramno - Holy Trinity in Kumanovo

VIII. FOTOGRAFII

VIII. PHOTOGRAPHIES

Miewe na nozete, ju`en yid, oltarThe Washing of the Feet, south wall, altar


Pri~estuvawe na apostolite, oltarska apsidaCommunion of the Apostles, altar apse

265

266

Freski na severen yid, naosFrescoes on the north wall, nave


Freski na ju`niot yid, naosFrescoes on the south wall, nave


Kalendarski sceni, gorni zoni, narteksThe Calendar scenes, upper zones, narthex

Enterier so oltarska pregradaInterior with altar screen

267

Usp

enie

na

sv. B

ogor

odic

a, z

apad

en y

id, n

arte

ksA

ssum

pti

on, w

est

wal

l, n

arth

ex


268

269

Arhangel Mihail, oltarArchangel Michael, altar


Begstvo vo Egipet, ju`en yid, oltarEscape to Egypt, south wall, altar

Vizija na Petar Aleksandriski, apsida na |akonikonPeter from Alexandria’s Vision, apse in the sacristy

Uspenie na sv. Bogorodica - manastir Matej~e / Church “Assumption” - Matejche Monastery

270


Scena od Avgarov ciklus, jugoisto~en stolb, naosScene from cycle in Avgar, south - east column, nave

Bogorodica Odigitrija, nadvratnik, |akonikonMother of God Hodegetria, above the entrance of sacristy

Scena so sv. Jovan, zapaden yid, naosScene with John, west wall, nave

Akatist na Bogorodica, ju`en yid, narteksThe Akathist of Holy Mother of God, south wall, narthex

Vovedenie na Bogorodica vo hram, protezisPresentation of the Holy Virgin, anaphora

Sv. Trojstvo, severen yid, |akonikonThe Holy Trinity, north wall, sacristy

271

Martiriumot na sv. Jakov, severen yid, naosMartyrdom of St. Jacob, north wall, nave

Steblo Eseevo, narteks, detaqJesse tree, narthex, detail

Loza na dinastijata Nemawi}, narteks, detaqFamily tree of Nemanjic dynasty, narthex, detail

Ekumenski sobor, jugozapaden stolb, narteksEcumenical See, south west column, narthex

Isus Hristos Pantokrator,ju`en yid, naos

Jesus Christ Omnipotent, south wall, nave


Uspenie na sv. Bogorodica, zapaden yid, naos, detaqAssumption, west wall, nave, detail

272


Sv. \or|i, jugoisto~en stolbSt. George, south-east column

Sv. \or|i pred car Dioklecijan, ju`en yid, naosSt. George in front the emperor Dioclecian, south facade, nave

Uspenie na Bogorodica, zapaden yid, naos, detaqAssumption, west wall, nave, detail

Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ino /St. George the Victorious in Mlado Nagorichino

273


Majka Bo`ja, oltarska apsidaMother of God, altar apse

Blagovesti, isto~en yid, oltarThe Annunciation, east wall, altar

Sv. Ubrus (levo), Bo`ja raka (vo sredina), i sv. ]eramida (desno), isto~en yid, oltar.St Towel of Christ (left), The Hand of God (middle), and St. Tile (right), east wall, altar

Sv. Onufrij, ju`en yid, oltarSt. Onuphrios, south wall, altar

Bogorodica na tron, ju`na konhaMother of God on throne, south conch

Sv. Teodor Tiron (levo) i sv. Teodor Stratilat (desno), severna konha, naosSt. Theodore Tyro (left) and st. Theodore Stratilates (right), north conch, nave

Sv. Merkurij, ju`na konha, naosSt. Mercurius, south conch, nave

274

Prvobiten ikonostas, 1606 godinaThe first iconostasis, year 1606

Fri

zod

ikon

osta

sot

soil

ustr

acij

ata

Pro

roci

tete

naja

vija

/“

Fri

eze

of

the

ico

no

stas

isw

ith

the

illu

stra

tio

n“P

rop

het

sA

nn

ou

nce

dY

ou

”

NaforaNaphora

Carski dveri, 1606Royal doors, 1606

Raspetie HristovoCrucifixtion

Lazarevo voskresenieThe Ressurection of Lazarus

Oplakuvawe HristovoLamentation

Sleguvawe vo pekolotChrist descent into Hell


Vladi~ki prestolIgumen's throne

275

Freski na isto~en yid, oltarFrescoes of east wall, altar

Freski na ju`en yid, naosFrescoes on the south wall, nave

Sv. Govdelaj (levo) i sv. Nestor (desno), zapaden yid, naosSt. Govdelaus (left) and St. Nestor (right), west wall, nave

Sv. Konstantin i Elena,zapaden yid, naos

Sts. Constantine and Elena,west wall, nave

Dvojna crkva - Sv. \or|i vo Suv Orah, severen korab / Double church - St. George in Suv Orah, north nave

Serafim, ju`en yid, naosSeraphim, south wall, nave

Sv. \or|i na kow, zapaden yid, naosSt. George on horse, west wall, nave

276

Dvojna crkva - Sv. Nikola vo Suv Orah, juèn korab / Double church - St. Nicholas in Suv Orah, south nave

Carski dveri, vekXVI/XVIIRoyal doors, XVI/XVII century

Св. Никола на престол, патрон на црквата, јужен ѕид, наосSt. Nicholas on throne, patron of church, south wall

Freski na juèn yid, naosFrescoes in the south wall, nave

Uspenie na Bogorodica, zapaden yid, naosAssumption, west wall, nave

Preobraènie Hristovo, zapaden yid, naosTransfiguration, west wall, nave

,

Hristos Angel na Velikiot sovet, svodChrist the Angel of the Great Council, the vault

Hristos Starec na denovite, svodChrist the Old Man of Days, the vault

Angel na Hristoviot grob, severen yidAngel on the Christ's tomb, north wall, nave

277

Freski na isto~en yid, oltarFrescoes on the east wall, altar

/ St. Nicholas in StrezovceSv. Nikola vo Strezovce

Freski na zapaden yid, naos, centralen korabFrescoes on the west wall, center nave

278

Sv. Teodor Tiron i sv. Teodor Stratilat, ju`en yid, naosSt. Theodore Tyro and St. Theodore Strartlates, south wall, nave

Uspenie na Bogorodica, zapaden yid, naosAssumption, west wall, nave

Freski na zapaden yid, naosFrescoes on the west wall, nave

Juda gi vra}a srebrenicite, zapaden yid, naosJudas returns the silver coins, west wall, nave

Sv. Nikola vo Strezovce / St. Nicholas in Strezovce

Sv. Pahomie i Angel Bo`ji, ju`en yid, naosSt. Pahomie and Angel of God, south wall, nave

279

Deisis, severen yid, naosDeesis, north wall, nave

Sv. Nikola (Sv. Petka) vo Beqakovce / St. Nicholas (St. Petka) in Beljakovce

Sv. Petka, sv. Nikola i sv. Jovan Prete~a, ju`en yid, naosSt. Petka, St. Nicholas and John the Baptist, south wall, nave

Sv. Dimitrija i sv. \or|i, severen yid, naosSt. Demetrius and St. George, north wall, nave

Arhangel Gavril od BlagovestiArchangel Gabriel, from Annunciation

Majka Bo`ja, oltarska apsidaMother of God, altar apse

Sv. Bogorodica od BlagovestiThe Holy Virgin from Annunciation

Sv. Marina i sv. Simeon Stolpnik, severen yid, naosSt. Marina and Simeon in Column, north wall, nave

280

Freski na isto~en yid, oltarFrescoes on the east wall, altar

Sv. Alimpie StolpnikSt Alimpius in Column

Bogorodica od Blagovesti, oltarMother of God from the Annunciation, altar

Agnec Bo`ji, oltarska apsida, detaqAgnus Dei, altar apse, detail

Medaljon so sv. Spiridon, ju`en yid, oltarMedallion with St. Spyridon, south wall, altar

Sv. Atanasij Veliki, ju`en yid, oltarSt. Athanasius the Great, south wall, altar

Sv. Paraskeva vo Murga{ / St. Parasceve in Murgash

281

Bogorodica Oranta, apsidaMother of God Oran’s, apse

Sv. Prokopie, ju`en yid, oltarSt. Procopios, south wall, altar

Arhangel Gavril (levo) i Sv. Bogorodica (desno) vo medaljoni od Blagovesti, oltarArchangel Gabriel and Mother of God in madallions from Annunciation, altar

Sv. Spas vo Dovezence / St. Saviour in Dovezence

Sv. Vasilie Veliki, oltarska apsidaSt. Basil the Great, altar apse

Sv. Jovan Zlatoust, oltarska apsidaSt. John Chrysostomos, altar apse

282Sceni so Sv. Petka, juèn yid, narteksScenes with St. Petka, south wall, narthex

Sv. Stefan, proskomidijalna konhaSt. Stephan, conch in the anaphora

Sv. Teodosij (levo) i Sv. Evtimij (desno), juèn yid, narteksSt. Teodosios and St. Evtimius (right), south wall, nartex

Stra{en sud, isto~en yid narteks, fragmentLast Judgment, east wall, nartex, fragment

Prozorec so slikana dekoracija (levo) i niza od poprsja, desno), isto~en travej, juèn yid, narteks(Window with pictured decoration (left) and busts on the prophets (right), east bay, south wall, narthex

Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino / St. Petka in Mlado Nagorichino

283

Sv. Petka vo Pezovo / St. Petka in Pezovo

Bogorodica Oranta, oltarska apsidaHoly Virgin Oran’s, altar apse

Arhi|akon Stefan, proskomidijalna ni{aDeacon Stefan, conch the anaphora

Neveruvaweto na Toma, ju`en yid, oltarTouch of Thoma, south wall, altar

Poklonenie na Agnec, apsidaObeiscance of the Agnus Dei, apse

Sv. Spiridon (levo) i sv. Kiril Aleksandriski, ju`en yid, oltarSt. Spyridon (left) and Kyril from Alexandria, south wall, altar

Sv. Atanasij (levo) i sv. GrigorijBogoslov (desno), isto~en yid, oltar

St. Athanasius (left) and St. Gregorythe Theologian (right), east wall, altar

284

Sv. Bogorodica vo Studena Bara i P~iwa / Church “Mother of God” in Studena Bara and Pchinja

Studena Bara: Bogorodica Oranta, oltarska apsidaStudena Bara, Holy Virgin Oran’s, altar apse

Studena Bara: Sv. Petar i Pavle, isto~en yid, oltarStudena Bara: Sts. Peter and Paul, east wall, altar

Studena Bara: Hristos Vsedr`itel, svodStudena Bara: Christ Omnipotent, in the vault

P~iwa, ikonostas, vekXIXPchinja, iconostasis, XIX century

P~iwa, Bogorodica Bezgre{na, ikona, severen yid, naosPchinja, Immculata conceptio, icon, north wall, nave

P~iwa, carski dveri, vekXIXPchinja, royal doors, XIX century

Studena Bara, Sv. \or|i i sv. Dimitrija, zapaden yid, naosStudena Bara, St. George and St. Demetrius, west wall, nave

285

Konzola so grifonCantilever with griffin


Св. Никола патрон на црквата со конзоли од лавовски попрсја, над јужен влезSt. Nicholas patron of church, with lion busts cantilevers, above south entrance

Полихромна камена декорација над западен влезPolychrome stone decoration, above west entranceArhangel Mihail

Archangel Michael

Konzola so lavovska glavaCantilever with lion head

Дракон, severen nadvratnik, detaqDragon above north entrance, , detail

Флорални и зооморфни претстави, над северен влезFloral and animal presentations, above north entrance

286


Sretenie Hristovo, jugozapaden travej, svodPresentation of Christ, south - west bay, the valut

Vleguvawe vo Erusalim, severozapden travej, svodThe Entry into Jerusalem, north-west bay, the vault

Sv. Nikola, zapadna kalota, svodSt. Nicholas, west calo te, the vaultт

Sv. Troica, isto~na kalota, svodThe Holy Trinity, east calot e, the vaultт

Uspenie na sv. Nikola, zapadna kalota, svodThe Assumption of St. Nicholas, west calotte, the vault

Sv. Nikola spasuva troica lu|e od me~, zapadna kalotaSt. Nicholas saves three men from sword, west calote, the vault

Oплакување Христово, проскомидијална конхаLamentation, anaphora’s conch

287Enterier so ikonostas, vekXIXInterior with iconostasis, XIX century


288


Isus Hristos Vsedr`itel,prestolna ikona

Jesus Christ Omnipotent,throne icon

Sv. Bogorodica Odigitrija,prestolna ikona

Mother of God Hodegetria,throne icon

Galerija na ikoni, enterierIcon’s gallery, interior

Carski dveriRoyal doors

CelivanieKissing

AmvonPulpit

Sv. Spiridon (levo) i sv. Nikola (desno), prestolni ikoniSt. Spyridon (left) and st. Nicholas (right), throne icons

Prestolen krstThrone Cross

DarohranilnicaTabernacle

289

Ispovedanie kaj duhovnikot (Sveta ispoved), ju`en yid, naos(Confession with the Minister Holy Confession), south wall, nave

Sv. Atanasij vo Koko{iwe / St. Athanasius in Kokoshinje

Freski na severozapaden yid, narteksFrescoes on the north - west wall, narthex

Sceni od Pekolot, severen yid, narteks, detaqScenes from Hell, north wall, nave, narthex, detail

^arodanie, zapaden yid, narteksGoing to the Sorcerer, west wall, narthex

Deisis, isto~en yid, oltarDeesis, east wall, altar

290

Begstvo vo Egipet, severen yid,centralen korab, kon svodot

Escape in Egypt, north wall, central nave

Carski dveri vo rezbaRoyal doors, wood, carving

Kole` na mladencite (Kolede),zapaden yid, narteks

Massacre on children, west wall, narthex

Arhangel Gavril,carski dveri, detaq

Archangel Gabriel,royal doors, detail

Sv. Bogorodica,carski dveri, detaq

Mother of God,royal doors, detail

Arhangel Mihail,proskomidijalna vrata

Archangel Michael,anaphora’s door

Sv. Atanasij, prestolna ikonaSt. Athanasius, throne icon

Deisis so arhangeli i svetiteli, kni`na ikonaDeesis with Archangels and Saints, paper icon

Sv. Atanasij vo Koko{iwe / St. Athanasius in Kokoshinje

291Sv. Nikola, prestolna ikona

St. Nicholas, throne icon

Dveri vo rezbaRoyal doors, carving

Obrezanie Gospodovo, severen yid, naosCircumcision of Christ, north wall, nave

Kral Milutin, ju`en yid, naosKing Milutin, south wall, nave

Sv. Nikola vo K {awe /’ St. Nicholas in K’shanje

Ra|awe Hristovo, severen yid, svodBirth of Christ, north wall, the vault

Hristos Vsedr`itel, svodJesus Christ Omnipotent, the vault

Milo{ Obili}, severen yid, naosMilosh Obilic, north wall, nave

Sv. Trifun, severen yid, naosSt. Triphun, north wall, nave

Bogorodica Majka Bo`ja, svodMother of God, the vault

292

Uspenie na sv. Bogorodica, prazni~na ikonaAscension of St. Mother of God, festive icon

Ikonostas, vekXIXIconostasis, XIX century

DveriRoyal doors

Sv. Bogorodica vo Nikuqane - manastir Zabel / Holy Mother of God in Nikuljane - Zabel Monastery

Arhangel Mihail (levo) i sv. Dimitrija (desno), strani~ni vrataArchangel Michael (left) and St. Demetrius (right), side door

Ikonostas, detaqIonostasis, detail

293

IkonostasIconostasis

Sv. \or|i, patron na crkvataSt. George, patron of church

Bogorodica so HristosSt. Mother of God with Christ

DveriRoyal doors

Isus Hristos Vsedr`itelJesus Christ Omnipotent

Sv. Jovan Prete~at.S John the Baptist

Tajna ve~era, prazni~na ikona od ikonostasThe Last Supper, festive icon from iconostasis

Sv. \or|i vo Gradi{te - manastir Gradi{te / St. George in Gradishte - Gradishte Monastery

Sv. \or|i, detaqSt. George, detail

294

Vleguvawe vo Erusalim, ju`en yid, naosEntry into Jerusalem, south wall, nave

Bogorodica [ir{aja Nebes, oltarska apsidaMother of God Wider then the Sky, altar apse

Dveri vo rezba so pozlataRoyal doors, wood, carving

Sv. Ilija, prestolna ikonaSt. Elijah, throne icon

Sv. Ilija vo @ivewe / St. Elijah in Živenje


Dveri, detaqRoyal doors, detail

295

Sv. Vasilie i sv. Jovan Zlatoust, oltarska apsidaBasilie the Great and John Chrysostomos, alatr apse

Sv. Grigorie i sv. Nikola, oltarska apsidaSt. Gregorius and St. Nicholas, altar apse

Sv. \or|i go ubiva zmejot, severen yid, naosSt. George killing the Dragon, north wall, nave

Sv. Dimitrija na kow, ju`en yid, naosSt. Demetrius on the horse, south wall, nave

Sv. Dimitrija, detaqSt. Demetrius, detail

Sv. Konstantin i Elena, zapaden yid, naos, detaq“Sts. Konstantin and Elena, west wall, nave, detail

Sv. Ilija vo @ivewe / St. Elijah in ivenjež

296Bogorodica Portarica, prestolna ikona

St. Mother of God with Christ, throne icon

Isus Hristos Vsedr`itel, prestolna ikonaJesus Christ Omnipotent, throne icon

Hristos Veliki Arhierej, oltarska apsidaJesus Christ the Great Archpriest, altar apse

Sv. Nikola vo Ora{ac / St. Nicholas in Orashec



Katapetazma, podvi`na ikonaChatapetazma, move icon

Arhangel Mihail, prestolna ikonaArchangel Michael, throne icon

297

Bogorodica [ir{aja Nebes, oltarska apsidaMother of God Wider then the Scy, altar apse

Hristos `rtva, proskomidijalna konhaChrist the Victim, anaphora' conch

Sv. \or|i go ubiva zmejot, severen yid, naosSt. George killing the Dragon, north wall

Bog - otec, svodGod the Father, the vault

Sv. Nikola vo Kolicko /St. Nicholas in Kolicko

Voznesenie Hristovo, zapaden yid, naosAscension, west wall, nave

Sv. Haralampie, Sv. Atanasij i Sv. Nikola, ju`en yid, naosSt. Haralampios, St. Athanasius and St. Nicholas, south wall, nave

298


Sv. Nikola, ikona na severen yidSt. Nicholas, icon on the north wall


Sv. Nikola vo Kolicko /St. Nicholas in Kolicko

Sv. Simeon StolpnikSt. Simeon in Column

Hristos Vsedr`itelJesus Christ Omnipotent

Bogorodica OdigitrijaMother of God Hodegetria

Arhangel Gavril,dveri, detaq

Arghangel Gabriel,royal doors, detail

Sv. Bogorodica, dveri, detaqMother of God,royal doors, detail

299

Bogorodica Oranta, oltarska apsidaMother of God Oran’s, altar apse

Isus Hristos Vsedr`itel, svodJesus Christ Omnipotent, the vault

Avramova `rtva, severen yid, naosAbraham Sacrifice, north wall, nave

Ra|awe Hristovo, ju`en yid, naosBirth of Christ, south wall, nave

Sv. Nikola vo Vince /St. Nicholas in Vince

300

Arhangel Mihail, proskomidijalna vrataArchangel Michael, anaphora’s doors

Sv. Nikola, prestolna ikonaSt. Nicholas, throne icon

Sv. Nikola vo Vince / St. Nicholas in Vince

Dveri vo rezba, detaqCarved royal doors, detail

Isus Hristos Vsedr`itel i sv. Jovan Prete~a, prestolni ikoniJesus Christ Omnipotent and St. John the Baptist, throne icons

Voznesenie HristovoAscention, throne icon


Bogorodica so Hristos, prestolna ikonaSt. Virgin with Jesus Ghrist, throne icon

301

Freski vo oltarska apsidaFrescoes in altar apse

Enterier so ikonostasInterior with iconostasis

Voznesenie na sv. Ilija, patron na crkvata, prazni~na ikonaAscension of St. Elijah, patron of church, festive icon

Sv. Ilija vo Nikuqane / St. Elijah in Nikuljane

Arhangel Mihail,Archangel Michael


Sv. Dimitrija, ju`en yid, naos, detaqSt. Demetrius, south wall, nave, detail

Blagovesti , dveri, detaqThe Annunciation, royal doors, detail

302

Sv. \or|i vo Beqakovce - Beqakovski manastir / -Church “St. George” in Beljakovce Beljakovce Monastery

Sv. Nikola,prestolna ikona

St. Nicholas, throne icon

Sv. \or|i,prestolna ikona

St. George, throne icon

Sv. evangelisti Marko i Luka, dveri,Sts. Evangelists Marko and Luca, royal doors, detail

Isus Hristos, proskomidijalna konhaJesus Christ, anaphora's conch

Sv. Stefan, |akonikonska ni{aSt. Stefan, sacristy’s conch

Freski vo kupolaFrescoes in dome

Knez Lazar, medaljon, ikonostasKing Lazarus, medallion, iconostasis

Car Uro{, medaljon, ikonostasTsar Urosh, medallion, iconostasis


Tajna ve~era, prazni~na ikona, ikonostasThe Last Supper, festive icon, iconostasis

303

Sv. Nikola vo Dren k, Stefan De~anski, juèn yid, oltar (levo), i ikonostas (desno)’Church St. Nicholas in Dren’k, Sefan Dechanski, south wall, altar (left) and iconostasis (right)

Sv. Nikola vo Dren k - Sv. Jovan vo Reànovce - Sv. Troica vo êtirce’St. Nicholas in Dren’k - St. John in Re anovce - Holy Trinity in Chetircež

Sv. Troica vo êtirce, ikonostas (levo), i prazni~na ikona Sv. Troica (desno)Church Holy Trinity in Chetirce, iconostasis (left) and festive icon Holy Trinity (right)

Sv. Jovan vo Reànovce, Blagovesti, carski dveri (levo) i Isus Hristos, prestolna ikona (desno)Church St. John in Re anovce, The Annunciation, royal doors (left) and Jesus Christ, throne icon (right)ž

304

Hristos Vsedr`itel, proskomidijalna konhaJesus Christ Omnipotent, anaphora’s conch

Sv. Troica vo Kumanovo / The Holy Trinity in Kumanovo

Stari freski na svodot vo naosot, 1904 godinaOld frescoes on the vault, nave, year 1904

Sv. Joanikij, |akonikonska vrataSt. Joanychius, sacristy’s door


Prestolni ikoni: Bogorodica so Hristos (levo) i Isus Hristos (desno)Throne icons: The Mother of God (left), and Jesus Christ Omnipotent (right)

Sv. Sava, proskomidijalna vrataSt. Sabba, anaphora’s door

Stari freski na svodot, oltar, 1904 godinaOld frescoes on the vault, altar, year 1904

305

IX. B I B L I O G R A F I J A

- Aleksiev E., 1995, Devetnaesetti vek, Gra|anska umetnost, Makedonija, Kulturno nasledstvo, 17-18, 1990 - 1991, Skopje; - Aleksiev E., 1997, Di~o Zograf /Ikonopis/, Likovna umetnost, prvo kolo, petta kniga, Skopje; - Aleksoska S., 2006, Grafi~ki listovi XVIII - XIX vek od zbirkata na Muzej -Prilep, Zavod i muzej, Prilep, Prilep (katalog); - Andrei} V., 2009, Tri carski dveri od Kumanovsko, kako del od makedonskata rezba, Muzejski glasnik, 10, N. U. Muzej - Kumanovo, Kumanovo; - Arsovski M., 1994, Kumanovo vo delata na stranskite patepisci, Muzejski glasnik br. 1, Naroden muzej - Kumanovo, Kumanovo; - Atanasovski T. - Garski, 1994, Osnovopolo`nici na sovremenata likovna umetnost vo Kumanovo, Muzejski glasnik 1, Naroden muzej - Kumanovo, Kumanovo; - Balabanov. d-r K, 1969, Kulturni priliki vo XV - XVIII vek, Istorija na makedonskiot narod, kn. prva, INI, Skopje;

- Balabanov d-r K., 1970, Vele{kite zografi ikonopisci vo XIX vek, Titov Veles; - Balabanov d-r K., 1973, Po povod 100 godini od smrtta na Di~o Krstev zograf od Tresan~e, Muzejski glasnik 2, Skopje; - Balabanov K., 1975, Crkvata Sv. Nikola vo nekoga{noto selo âgor i nejzinoto datirawe, Zbornik posveten na Dim~o Koco, Skopje; - Balabanov d-r K., 1979, Crkva Sv. \or|i od s. Staro Nagori~ane, Kumanovsko, XIV vek, /Freski od Makedonija/, Republi~ki sekretarijat za informacii na SR Makedonija, Skopje; - Barxieva D., 1993, Crkva Sv. \or|i s. Matej~e, Kulturno nasledstvo, br. 16/1989, Skopje; - BlagojeviÊ, d-r M. - PetkoviÊ, d-r S., 1989, Srbija u doba NemawiÊa, /Od kneèvine do carstva: 1168 - 1371/, Beograd; - Bogdanovska Z., 2002, @ivotniot pat na skopskiot mitropolit Teodosij Gologanov i negovata dejnost vo Kumanovo, Muzejski glasnik 7-9, Naroden muzej - Kumanovo, Kumanovo; - Bo{koviÊ ™., 1976, Arhitektura sredweg veka, Beograd ; - Bo{koviÊ ™., 1938, Nekoliko natpisa i zapisa, Starinar, Beograd; - Vasiliev A., 1965, BÍlgarski vÍzro`denski maŸstori (ìvopisci, rezbari, stroiteli), Sofi®; - VasiÊ M., 1930, Crkva Sv. \or|a u Mladom Nagori~inu i weno doba, Prilozi za kìèvnost jezik, istoriju i folklor, kw. X, Beograd; - Velev I., 1990, Pregled na srednovekovni crkvi и манасатири vo Makedonija, Skopje; - Velev I., 2008, Makedonski spomenici so glagolsko i so kirilsko pismo, Skopje; - Veli~kovski V., 2002, Likovna umetnost (u~ebnik za II godina), Skopje; - Vitlarski T., 1983, Grobjanska crkva Sv. Petka vo Mlado Nagori~ino, L.U. 9, Skopje; - Vuli¢ N., 1941 - 48, Spomenik, CXXXXVIII, Beograd; - Gabeli} S., 2004, Kultot na sv. Trifun, Kulturno nasledstvo, 28 - 29, 2002 - 2003, Skopje; - Georgievski B., 1991, Anti~kiot pat Scupi - Stobi spored podatocite sodràni vo Tabul peutingeriana, 1990 - 1991, Macedoniae acta archaeologica, br. 12, Skopje; - Gergova, I., 1993, Rani®t BÍlgarski ikonostas, 16 - 18 vek, Sofi®; - Grozdanov C., 1995, Za makedonskata likovna umetnost od XIX vek i mija~kata {kola, Civilizacii na po~vata na Makedonija, kn. 2. MANU, Skopje; - Grozdanov C., 1999, Isus Hristos car nad carevite vo ìvopisot na Ohridskata

arhiepiskopija od XV – XVII vek, MANU, Skopje; - Grozdanov C., 2007, @ivopisot na Ohridskata arhiepiskopija, Skopje; - Gr~ev K., 1998, Crkovno graditelstvo vo Makedonija 1918 -1940, Skopje;

- Damjanov J. - Radulić K. - Brajević D. - Manastiriotti V. - Lizinski H., 1967, UMJETNOST (Likovne umjetnosti, muzika i film) Školski leksikon, Zagreb; - Deroko A., 1935, Monumentalna i dekorativna arhitektura u sredwevekovnoj Srbiji, Beograd; - Dimevski S., 1964, Crkovnata borba vo Kumanovo vo 90-tite godini na XIX vek, Glasnik, br.

306

2, Skopje; - Dimevski S., 1989, Istorija na MPC, Skopje; - Dimitrijevski M., 2000, Strezovce, Kumanovo; - Dimitrova E., 2002, Manastir Matej~e, Skopje; - Dimitrova E., 2009, DIMENSIO SAKRA / Za prostornite vrednosti na kompozicijata vo slikanite ansambli na Teorijanovoto atelje, PATRIMONIUM.MK, 3- 4, 5-6 , 2008 - 2009, NKC, Skopje; - Dimitrovski V., 1993, Tvore{tvoto na Dimitar Pandilov, Kulturno nasledstvo, 16 /1989/, Skopje; - \eor|ievski B., 1987, @egligovski Kamen / Kostoperska Karpa, Arheološki pregled, Ljubljana; - \or|ievski D., 2009, Kultot na sv. Hristofor vo R. Makedonija, PATRIMONIUM.MK, br. 3 - 4, 5 - 6 , 2008 - 2009, NKC, Skopje; - \or|ievski D., 2010, Identifikacija na svetite voini vo manastirot Matej~e, PATRIMONIUM.MK, br. 7 - 8, 2009, NKC, Skopje; - \or|ievski D., 2011, Dva primera na specifi~na srednovekovna obleka od Makedonija, PATRIMONIUM.MK, br. 9, NKC, Skopje; - ™orÚievski D., 2012, O pitawu u~e{¢a Mihajla Astrape u oslikavawu hilandarskog kato- likona, Zbornik Matice srpske za likovne umetnosti, br. 40, Novi Sad ; - ЂuriÊ, V., 1974, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd; - Evidentirani ikoni vo S.R. Makedonija, 1987, tom. VIII, RZZSK, Skopje; - Evidentirani ikoni vo S.R. Makedonija, 1987a, tom. I, RZZSK, Skopje; - Enciklopedija likovnih umetnosti, MCMLIX (1959), /Avramovski Dimitar/, 1, A–C, Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb; - Enciklopedija likovnih umetnosti, MCMLXII (1962), /Dicho zograf/, 2, D – I , Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb;

- Ermini®, 1868, Dionisóemõ furnoagrofotomi®, 1701-1773, K∑evõ; - Zarov I., 2007, Ktitorstvoto na velikiot heterijarh Progon Zgur na Sv. Bogorodica Perivlepta vo Ohrid, ZBORNIK /Srednovekovna umetnost/ 6, Muzej na Makedonija, Skopje; - ZirojeviÊ, O., 1984, Crkve i manastiri na podru~ju Pe}ke patrijar{ije do 1683 godine, Beograd; - Zisovska, J., 1994, Crkovni spomenici vo kumanovskiot kraj, Muzejski glasnik br.1, Naroden muzej - Kumanovo, Kumanovo;

- Ivanov† Й., 1931, BÝlgarski starini iz† Makedoni®, BAN, Sofi® ;

- Ivanov† Й, 1970, BÝlgarski starini iz Makedoni®, fototipno izdanie, BAN, Sofi®; - Jovanova L., 2008, Skupi/Scupi, Vodi~/Guide, Muzej na grad Skopje, Skopje; - Jovanovi˚ M. Z., 2005, Azbu~nik pravoslavne ikonografije i graditeqstva, Muzej pravoslavne crkve, Beograd; - Josifovska B., 1961, Vodi~ niz lapidarium, Skopje; - Josifovska - Dragojević B., 1982, Scupi et la région de Kumanovo, Inscriptions de la Mésie Supérieure, Vol. VI, Beograd; - Kiel M., 1971, Armenian and Ottoman Influences on a group of village Churches in the Kumanovo District, ZLU 7, Novi Sad; - KokiÊ M., 1933, Novi tragovi mitrinog kulta, GSND XII, Skopqe; - Kondakov P, N., 1909, Makedoni® - arheologi~eskoe pute{estvie, SanktpeterburgÝ: - Kondakov P, N., 1915, Ikonografi® Bogomateri II, PetrogradÝ; - Koco prof. D., 1978, Arhitekturata vo Makedonija od XIX vek, L.U. 2-3, 1974 - 1977, Skopje; - Korunovski S. - Dimitrova E., 2006, Vizantiska Makedonija, Skopje; - Krsti}, S., 2002, Grobjanska crkva Sv. Paraskeva vo Murga{, Kumanovsko, Muzejski glasnik 7-9, Naroden muzej - Kumanovo, Kumanovo; - Krsti}, S., 2006, Crkva Sv. Spas vo Dovezence, Makedonsko nasledstvo 28, Skopje; - Krsti}, S., 2007, Hristijanski sakralni gradbi vo kumanovskiot region (katalog), Kumanovo; - Krsti} S., 2008, Crkvata Sv. Jovan vo Kratovo, Glasnik 4, Muzej na grad Kratovo, Kratovo;

307

- Krsti} S., 2009, Crkvata Sv. Nikola vo Beqakovce, Muzejski glasnik, 10, N.U. Muzej - Kuma- novo, Kumanovo; - Krsti} S., 2009a, Sv. Nikola vo Strezovce, Makedonsko nasledstvo, 34 - 35, Skopje; - Krsti} S., 2010, Manastir Karpino, Makedonsko nasledstvo, 36- 37, Skopje; - Krsti} S., 2010a, Arhitektonska dekorativna plastika na sakralni gradbi vo Kumanovsko

(IV – XIX vek), Skopje (katalog); - Krsti} S., 2011, Srednovekovni freski vo Kumanovsko (XVI - XVII vek), Skopje (katalog); - Krsti} S., 2012, Sv. \or|i vo @egqane, Makedonsko nasledstvo, 40, Skopje; - Krsti} S., 2012a, Crkvata Sv. Dimitrija vo Stracin, Glasnik br. 7, Muzej na grad Kratovo, Kratovo; - Krsti} S., 2012b, Soboren hram “Sv. Nikola vo Kumanovo” Kumanovo, (katalog); - Krsti} S., 2012v, Crkvata Sv. Petka vo Pezovo, Muzejski glasnik, br. 10, N.U. Muzej - Kuma- novo, Kumanovo; - Krsti} S., 2012g, Dvojna crkva vo Suv Orah /Sv. \or|i i Sv. Nikola/, Zbornik na trudovi, br. 16, N.U Zavod - Muzej - Bitola, Bitola; - Lakaliska S., 2000, Hristijanskite spomenici na kulturata vo Skopje i Skopsko, Skopje; - Lakaliska S., 2002, Religiozen likoven motiv “Sv. Trojstvo”, Muzejski glasnik 7 - 9, Naroden muzej - Kumanovo, Kumanovo; - Lape Q., 1969, Po~etoci na Prerodbata /Umetnost/ Istorija na makedonskiot narod, kn. vtora, INI, Skopje; - Lil~i} V., 2001, Moesia Superior, Arhitektonska kamena plastika vo regionite na Kumanovo i

Skopje, Makedonskiot kamen za bogovite, hristijanite i za ìvot po ìvotot, I tom, Skopje; - Lil~i} V., 2002, Dardanija/Kumanovo, Makedonskiot kamen za bogovite, hristijanite i za ìvot po ìvotot, II tom, Makedonska civilizacija, Skopje;

- Li~enoska Z., 1960, Makedonska crkovna rezba vo XVIII vek i XIX vek, GEM 1, Skopje; - Lape Q., 1969, Novi reformi vo Turcija i nivnata primena vo Makedonija (29 - 34); Po~etoci

na Prerodbata (35 - 42); Istorija na makedonskiot narod (INI), kn. II., Skopje; - Qubinkovi¢ - órovi¢ M. - Qubinkovi¢ R., 1950, Crkva u Dowoj Kamenici, Starinar, n.s. kw. I, SAN, Beograd; - MarkoviÊ M., 2004, Umetni~ka delatnost Mihaila i Evtihija / Sada{wa znawa, sporna

pitawa i pravci buduÊih istraìvawa, Zbornik Narodnog muzeja - Beograd, XVII/2, Beograd; - Masevski - D. - Arsovski M., 1996, Kumanovo, Kumanovo; - Masevski - D. - Arsovski M., 2003, Kumanovo, Kumanovo - Masevski D., 2006, Vitraìte na Kumanovo, Kumanovo; - Matkovski A, 1969, Turskata vlast vo Makedonija (XV – XVIII vek), Istorija na makedonskiot narod (INI), kn. prva., Skopje; - Ma{ni}, M.M., 2006, Tri ikonopisni celini od stariot ikonostas na manastirskata crkva Vovedenie na Bogorodica - Karpino, kaj Orah, Kumanovsko, ZBORNIK /Srednovekovna umetnost/ 5, Muzej na Makedonija, Skopje; - Ma{ni} M.M., 2006a, Crkvata Sv. Nikola vo [opsko Rudare, Kulturno nasledstvo, 30 - 31, 2004 - 2005, Skopje; - Ma{ni} M.M., 2007, Yidnoto slikarstvo na crkvata Sv. \or|i Pobedonosec vo Mlado Nagori~ane, ZBORNIK /Srednovekovna umetnost/ 6, Muzej na Makedonija, Skopje; - Ma{ni} M.M., 2007a, Manastir Oreoec, Skopje; - Ma{ni} M.M., 2008, Sv. \or|i Pobedonosec vo s. Mlado Nagori~ino, Sv. Nikola / Sv. \or|i vo s. Orah i Sv. Nikola vo s. Strezovce kaj Kumanovo, Hristijanski spomenici, Makedonsk kulturno nasledstvo, Skopje; - Ma{ni} M.M., 2009, Tri primeroci na carski dveri od Kratovsko-kumanovski kraj/ 3. Carskite dveri od ikonostasot na ju`niot korab na Dvojnata crkva Sv. Nikola/Sv. \or|i vo s. Orah, Kumanovsko, PATRIMONIUM. MK, 3-4, 5-6 /2008 - 2009/, NKC, Skopje; - Ma{ni} M.M., 2009a, Crkvata Sv. Nikola vo seloto Trnovo kaj Kriva Palanka, PATRI- MONIUM. MK, 3-4, 5-6 /2008 - 2009/, NKC, Skopje; - Ma{ni} M.M., 2010, Yidnoto slikarstvo od Karpinskiot manastir Vovedenie na Bogorodica

308

i negovite tematsko - ikonografski osobenosti, PATRIMONIUM. MK, 7-8, NKC, Skopje; - Ma{ni} M.M., 2011, Ikoni od samokovski zograf na noviot ikonostas od Karpinskiot

manastir Vovedenie na Bogorodica, PATRIMONIUM. MK, 9/2011, NKC, Skopje ; - Ma{ni} M.M., 2011a, Crkvata Sv. Nikola/Sv. \or|i vo vo s. Orah kaj Kumanovo, Na tragovima Vojislava J. ™uri¢a, SANU/Odeqewe istorijskih nauka. Kwiga CXXXV, Nau~ni skupovi, kw. 33/, i MANU/Nau~ni sobiri/, Beograd ; - Ma{ni¢, M.M., 2012, Zidno slikarstvo Crkve Sv. ™orÚa Pobedonosca u Mladom Nagori~inu, Zbornik Matice srpske za likovne umetnosti, br. 40, Novi Sad ; - Mikul~i} I., 1982, Staro Skopje so okolnite tvrdini, Skopje; - Mikul~i} I., 1999, Anti~ki gradovi vo Makedonija, kn. 8, MANU - Skopje ; - Miqkovi}, P. - Pepek, 1967, Deloto na zografite Mihailo i Evtihij, Skopje; - Miqkovi} P. - Pepek, 1979, Za nekoi graditelski i slikarski problemi na crkvata vo Kurbinovo, Likovna umetnost, br. 4 - 5 (1978 - 1979), Skopje ; - Min~eva K.. - Angelov S., 2007, CÍrkvi i manastiri ot Ágozapadna BÍlgari® prez XV - XVII vek, (katalog), Sofi® ; - Mirkovi} M., 1960, Za stanicata Lamud ... , @iva antika, Skopje;

- Mitrevski N., 2009, Fresko`ivopisot vo Pelagonija/od sredinata na XV do krajot na XVII vek / MANU, Fondacija Trifun Kostovski, Skopje; - Mihajlovski J., 1991, Manastir Sv. Joakim Osogovski, Kriva Palanka ; - Mihajlovski V, 2010, Kumanovo niz vekovi, Kumanovo; - Nestorovski B. - Nestorovska R., 2002, Nestor Aleksiev Mir~evski /Rezbar/ Skopje; - Nikoli} - Novakovi} J., 1993, Ilustracija na Akatisot na Bogorodica vo crkvata Vovedenie Bogorodi~ino (Sv. Spas) vo Ku~evi{te, Kulturno nasledstvo, 16/1989, Skopje;

- Nikolovski A., 1984, Makedonskite zografi od krajot na XIX vek i po~etokot na XX vek, Andonov, Zografski i Van|elovi}, Skopje; - Nikolovski A., - ]ornakov D., - Balabanov d-r K., 1971, Spomenici na kulturata vo SR Makedonija, Skopje; - Nikolovski Z., 1994, Spomenici na mitraizmot vo Kumanovsko, Muzejski glasnik br. 1, Naroden muzej - Kumanovo, Kumanovo ; - Nikolovski Z., 1989, Crkvata “Sv. Nikola” vo Kumanovo, Beseda, br. 45 - 46, Kumanovo; - Nikolovski Z., 1997, Vodi~ niz lapidarimut (katalog), Naroden muzej - Kumanovo, Kumanovo ; - Nikolovski Z., 1999, Statio Lamud ..... Drezga, nekropola od rimskiot period, (katalog), Naroden muzej Kumanovo, Kumanovo; - Nikolovski m-r Z., 2002, Prilog za ubikacija na stanicata Viziana kaj s. Kle~ovce, Muzejski glasnik 7 - 9, Naroden muzej - Kumanovo, Kumanovo; - Nikolovski m-r Z., 2003, Crkvata “Sv. Troica” vo Kumanovo, Koreni, 6, Kumanovo; - Nikolovski Z., 2008, Kratovo i Kratovsko vo svetlinata na arheolo{kite istra`uvawa, Glasnik br. 4/2007, Muzej na grad Kratovo, Kratovo; - Nikolovski Z., 2008a, Crkvi{te - Ramni{te, s. Kle~ovce, Kumanovsko, MACEDONIAE ACTA ARCHAEOLOGICA, br. 18, Skopje ; - Okuwev L.N., 1929, Crkva Sv. ™orÚa u Starom Nagori~inu, Glasnik skopskog nau~nog dru{tva (GSND) V, Skopqe; - Okuwev L.N., 1930, Crkva Sv. Bogorodica - Matei~, GraÚa za istoriju srpske umetnosti, 2, GSND, VII - VIII, Skopqe; - Ostrogorski G., 1969, Istorija Vizantije, Beograd; - Panov d-r B., 1969, Naseluvawe na Slovenite na Balkanskiot poluostrov, Istorija na makedonskiot narod, kn. prva, INI, Skopje; - Panov M., 1998, Enciklopedija na selata vo Republika Makedonija, Tetovo; - PetkoviÊ, V. - PopoviÊ P., 1933, Staro Nagori~ino - Psa~a - KaleniÊ, Beograd; - PetkoviÊ, V., 1950, Pregled crkovnih spomenika kroz povesnicu srpskoga naroda, Beograd; - PetkoviÊ S., 1965, Zidno slikarstvo na podru~ju PeÊke patrijar{ije 1557 - 1614, MS, Novi Sad; - Petrov K., 1954, Prilog kon srednovekovnata arheolo{ka karta, GLASNIK, izdanija na muzejsko-konzervatorsko dru{tvo na NR Makedonija, Skopje;

309

- Petrov d-r K., 1963, Dekorativna plastika na spomenicite od XIV vek vo Makedonija, Godi{en zbornik na Filozofski fakultet vo Skopje, kn. 15, Skopje; - Petrova E., 1990, Drezga - Kumanovo vo svetlinata na novite prou~uvawa na severno- makedonskiot prostor, MAA 11, Skopje; - Petru{evska D., 1969, Makedonija pod rimsko vladeewe, Istorija na makedonskiot narod, kn. prva, INI, Skopje; - Pecov m-r I., 2009, Zografskata dejnost od vremeto na Jovan Mitropolit do krajot na XX vek - Zgasnatata tradicija i nejzinoto prodol`enie, Muzejski glasnik, br. 10, N.U.Muzej - Kumanovo, Kumanovo; - Pop Antov \., - Velev I., - Jakimovska To{i} M., 1997, Skriptorski centri vo srednovekovna Makedonija, Skopje; - Popovska - Korobar V., - Zisovska J., 2000, Ikoni od Kumanovsko vo crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo, Kumanovo (katalog); - Popovska - Korobar V., 2007, Svedo{tvata za Hristovata dvojna priroda od `ivopisot od nareksot vo Sv. Bogorodica Slimni~ka, ZBORNIK /Srednovekovna umetnost/ 6, Muzej na Makedonija, Skopje; - PurkoviÊ M., 1940, Popis sela u Sredwevekovnoj Srbiji, Godi{wak Filozofskog fakulteta, kw. VI, Skopqe ; - Radovanovi¢ V., 1928, Nagori~ino (Staro i Mlado), Narodna encikolopedija SHS, kw. 3, Zagreb; - Radoj~iÊ S., 1996, Portreti srpskih vladara u sredwem veku, Beograd; - Rasolkoska - Nikolovska Z., 1995, Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija, Civilizacii na po~vata na Makedonija, kn. 2, MANU, Skopje; - Rasolkoska - Nikolovska Z., 1980, Ikonostas Karpinskog manastira, Zbornik za likovne umetnosti, 16, MS, Novi Sad; - Rasolkoska - Nikolovska Z., 2003, Tvore{tvoto na slikarot Onufrij Argitis vo Make-donija, Zbornik za srednovekovna umetnost, br. 3, Muzej na Makedonija, Skopje; - Serafimova A., 1999, Prilog kon prou~uvawata na edna slikarska rabotilnica od 30-tite na

XVII vek, Kulturno nasledstvo, 24 -25/1997-98, Skopje; - Serafimova, A., 2004, Semioti~ka analiza i postvizantiski paraleli na Stra{niot sud vo ku~evi{kite Sveti Arhangeli, Kulturno nasledstvo, 28 - 29 / 2002 - 2003, Skopje; - Serafimova A., 2005, Ku~evi{ki manastir Sv. Arhangeli, Skopje ; - SnÝgarov I., 1932, IstoriÝ na Ohridskata arhiepiskopi® - patrijar{i®, Sofi® ; - Spasovski S., 1970, Letopis na crkvata Sv. Troica vo Kumanovo 1850 - 1970, Kumanovo (vo rakopis) ; - Spomenica srpskog pravoslavnog hrama Svete Bogorodice u Skopqu, 1835 - 1935, 1935, Skopqe ;

- Stani¢ R., 1982, Crkva Sv. Petke u Trnavi kod Ra{ke, Soop{tewa XIV, Republi~ki zavod za za{titu spomenika kulture SR. Srbije, Beograd ; - Stankovska M, 2004, Les nouvelles inscriptions provenant de la Mesie Superieure, @iva Antika /Antiquite Vivante/, Année 54, 1 - 2 god., Skopje - Skopje ; - Stojanovski d-r A., 1969, Turska vlast vo Makedonija, XV – XVIII vek, Istorija na makedonskiot narod, kn. Prva (INI), Skopje; - Suboti} G., 1980, Ohridska slikarska {kola od XV vek, Ohrid; - Tanevski B, 1988, Crkva Sv. \or|i vo Staro Nagori~ane, Beseda br. 43 - 44, Kumanovo; - Tanevski B, 1989, Prestolen krst od crkvata Sv. Nikola vo Kumanovo, Beseda, br. 45 - 46, Kumanovo; - Todic B., 1994, Anapeson Iconographie et signification du theme Bizantion, XLIV, Bruxelle ; - TodiÊ B., 1993, Staro Nagori~ino, Beograd; - Tomovski T., 1969, Vizantiska vlast vo Makedonija, Istorija na makedonskiot narod, kn. prva, INI, Skopje; - Tomovski K., 2006, Tvore~kiot opus na proto - majstorot Andreja Damjanov (1813 - 1878), Arhitektura na po~vata na Makedonija, kn. 14, MANU, Skopje; - Todorovski @., 2007, Soboren hram Sveti Nikola - Kumanovo, Kumanovo;

310

- TraŸ~ev† G., 1933, Manastirite v√ Makedoni®, Sofi®; - Trifunovski d-r J., 1964, Sela u dowem slivu P~iwe, Seoska naseqa Skopske kot-line/, peti deo, Skopje; - Trifunovski d-r J., 1974, Kumanovska oblast, Kumanovo; - Tri~kovska J., 2007, Kupolniot ìvopis od XIX vek vo manastirot Treskavec, ZBORNIK /Srednovekovna umetnost/ 6, Muzej na Makedonija, Skopje; - Tri~kovska J., 2008, Sv. Nikola - Kumanovo, Hristijanski spomenici, Makedonsko kulturno nasledstvo, Skopje, 82 - 85;

- Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, 1980, Op{irni popisni defteri od XVI vek za ]ustendilskiot sanxak, tom V, kn. II, Arhiv na Makedonija - Skopje, Skopje; - ]ornakov D., 1986, Tvore{tvoto na mija~kite rezbari na Balkanot od krajot na XVIII - XIX vek, Prilep; - ]ornakov D., 2009, Makedonski manastiri, Skopje; - ]ornakov D., 2009a, Makedonska rezba, Skopje; - Uro{eviÊ A., 1949, Kumanovo, Beograd; - Filipova S., 1996, Arhitektonska dekorativna skulptura vo Makedonija, 5 - 6 i 11 - 12 vek, Skopje - Melburn; - Filipova S., 2001, Kultot na sv. \or|i i politi~kata situacija vo Republika Makedonija vo sredniot vek, Makedonsko nasledstvo, br. 16, Skopje; - Filipova S., 2006, Ranovizantiskite kapiteli vo Republika Makedonija, Skopje; - Haxi - VasiqeviÊ d-r J., 1896, Manastir Zabel u Kumanovskom okrugu, Po Kumanovskoj i Skop-

qanskoj okolini, âsopis Bratstvo XIII, Beograd; - Haxi - VasiqeviÊ d-r J., 1894, Ostaci starih srpskih crkava u Kumanovskoj Krivoj Reci,

Godi{wica Nikole ûpi¢a, XIV, Beograd; - Haxi - VasiqeviÊ d-r J., 1901, Nagori~ke crkve, Glasnik Pravoslavne crkve, Beograd; - Haxi - VasiqeviÊ, d-r J., 1909, Kumanovska oblast, Ju`na stara Srbija, kw. prva, Beograd; - Haxieva - Aleksievska J. - Kasapova, E., 2001, Arhitekt Andreja Damjanov, Skopje; - Cvetkovski S., 1996, Za ktitorskata kompozicija vo Matej~e, Godi{en zbornik na F.F. na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”, Skopje; - Cvetkovski, S., 2006, Crkvata Sv. \or|ija vo Matej~e, Zbornik za srednovekovna umetnost 5, Muzej na Makedonija, Skopje; - Cvetkovski S., 2007, Ikonite na Di~o zograf vo crkvata Sv. \or|i vo s. Belica, Ki~evsko, ZBORNIK /Srednovekovna umetnost/, 6, Muzej na Makedonija, Skopje, - Cvetkovski S., 2008, Portreti vizantijskih i srpskih vladara u manastiru Treskavcu, ZOGRAF, L.A., 31, 2006 - 2007, Beograd; - Cvetkovski S., 2008 a, Ikonopisot na zografite Josif i Jakov Radevi vo Stru{ko od

vtorata polovina na XIX vek, Kulturno nasledstvo 34, Skopje; - Cvetkovski S., 2010, @ivopisot na Di~o zograf i Avram Di~ov, Struga;

- Cultural Heritage in South - East Europe, 2004, KUMANOVO REGION, 1. Village od Mlado Nagoricino, Church of St. Gjorgji the Victorious, 2. Village of Orah, Church of St. Gjorgi and St. Nikola, 3. Village of Staro Nagoricino, Church of St. Gjorgi, MACEDONIA (Former Yugoslav Republic of), Series - No 4, UNESCO, Paris - Venice; - Chevalier J., - Gheerbrant A., 1989, Rječnik simbola, Zagreb ; - ôkrevska - Filip J., 2009, Probivot na temata Pravedno i gre{no ispovedawe vo slikarstvoto vo Makedonija, PATRIMONIUM. MK, 3-4, 5-6 /2008 - 2009/, NKC, Skopje; - ôkrevska - Filip J., 2009a, Zografite Radevi Maòvski od Lazaropole, MANU, Prilozi, oddelenija za op{testveni nauki, XI.1, Skopje ; - ôkrevska - Filip J., 2009b, Zografite Radevi Maòvski od Lazaropole /Stilsko - likovni i

ikonografski odliki/ MANU, Prilozi, oddelenija za op{testveni nauki, XI. 2, Skopje ; - Čokrevska – Filip J., 2011, The emerge of the iconographic theme just and wrongful confession in Macedonian painting, Na tragovima Vojislava J. ™uri¢a, SANU/Odeqewe istorijskih nauka. Kwiga CXXXV, Nau~ni skupovi, kw. 33/, i MANU/Nau~ni sobiri/, Beograd ; - [uput, M., 1984, Srpska arhitektura u doba turske vlasti 1459 - 1690, SANU, Beograd;

311

X. TOLKOVEN RE^NIK abakus - goren del na klasi~en kapitel, ~etvrtesta plo~a koja go pokriva kapitelot na stolbot, koj gi povrzuva arhitektonskite elementi so arhitrav ili so lacite na stolbovite na koi se potpira.

Agnec Bo`ji ili Melismos (gr~.) - Hristos - jagne Bo`jo, vizantiskite zografi go slikale vo liturgiska praktika kako jagne, leb ili dete na svetiot `rtvenik, koj ozna~uva Hristos `rtva, na kogo mu se poklonuvaat arhiereite.

aùr - {uplikava tehnika vo rezba od drvo ili metal.

akantus - dekorativen element na korintskiot kapitel, so golemi bodlikavi i svitkani lisja, mediteransko rastenie. akatist - pofalna pesna vo ~est na Bogorodica i Hristos, i svetitelite, koja se pee stoej}i.

akroterija - goren del, vrv od zgrada, rastenie ili ìvotno kako ukras na slemeto - najgolemata greda vo sredinata na pokrivot, na nekoja gradba. amvon - povisoko mesto - propovedalnica vo starohristijanskite crkvi kade se drèle propo-vedi i se ~itale delovi od liturgiski tekstovi.

antropomorfen - pretstava na lik na ~ovek vo slikarstvoto i skulpturata.

apostol - eden od prvite u~enici na Hristos (gi imalo 12); bogoslu`bena kniga vo pravo-slavnata crkva {to gi sodrì poslanijata i delata na apostolite; glasnik, propovednik, pioner; revnosen zastapnik na nekoja ideja.

apsida - polukru`na (kalotesta) ili poligonalna struktura izdadena na isto~nata fasada na crkvata, vo oltarot. arabeska - muslimanska dekorativna {ara sostavena od izvieni linii, vkrsteni ili ispreple-teni so stilizirani lisja ili cvetovi.

arka - lak.

arkada - sistem od lakovi povrzani so stolbovi.

arhivolta - {iroko la~no pole, lak.

arhi|akon - prv me|u |akonite koj mu sluì na arhiepiskopot.

arhierej - najvisok sve{teni~ki ~in.

arhimandrit - stare{ina na manastir, najvisok sve{teno - mona{ki ~in do vladikata vo pravo-slavnata crkva.

arhistratig - vojskovodec na nebeskata vojska.

arhitrav ili epistil - horizontalna kamena greda (arhitektonski element) koj po~iva na dva stolbci ili pilastri vo anti~kite gradbi. Dolen del na entablaturata koja leì na abakusot.

baza - podloga, podno`je, temel, biten arhitektonski element.

baldahin - pokriva~ “nebo” na ~etiri stolba nad oltarot, prestolot ili krevetot.

bareqef - plitka rezba.

barok - stil, epoha vo istorijata na umetnosta od krajot na XVI, XVII vek i prvata polovina na XVIII vek, so preteran dekorativen rasko{; sredi{niot prostor na hristijanskite sakralni gradbi naglasen so kupola, so kontrast na svetlo i temno, so dekorativno postaveni arhitek-tonski elementi, nizi od stolbovi, yidovite ukraseni so skulpturi, {tuko - dekoracija vo krivulesti i nemirni formi, so iluzionisti~ki slikani prizori koi te`neat kon beskone~en prostor. Poteknuva od portugalskiot zbor barruco - nepravilen biser. bifora - dvoen prozorec pregraden so stolb~e (koloneta) vo sredinata na monumentalnite gradbi (romanika i gotika). valija - carski namesnik, turski voeno - administrativen stare{ina na edna oblast.

voluta - spiralno svien plasti~en del karakteristi~en za jonskiot kapitel, koj osobeno ~esto se sluèl vo barokot.

grifon - fantasti~no mitolo{ko, krilesto ìvotno so telo na lav ili zmija i glava na orel, koj se prikaùval vo antikata i podocna vo renesansata.

312

dveri - dvodelni vrata na sredinata na ikonostasot, za vlez vo oltarskiot prostor na hristijanskite crkvi.

deisis - molenie, ikonografsko posreduvawe na sv. Bogorodica i sv. Jovan Krstitel, pred Isus Hristos, vo ime na vernicite, kako del od scenata na Stra{niot sud. dekoracija - sevkupno slikarstvo, skulptura i arhitektonski elementi, koi gi razubavuvaat i gi krasat gradbite.

dekorativna plastika - vajarska rabota koja sluì za ukras na otvoreni i zatvoreni prostorii; zaedni~ki naziv za skulptorski dela od dekorativen (ukrasen) karakter. demon - natprirodno su{testvo, sotona, |avol, zol duh, zla kob, buntovnik, neprijatel.

drakon - mitolo{ko krilesto zmisko ìvotno, zmej, ala, lamja.

|akonikon ili sakristija - ju`na prostorija vo oltarot na hristijanskite crkvi za ~uvawe na crkoven inventar i sve{teni~ki ode`di pri vr{ewe na bogoslu`bata.

evangelie - opis na ìvotot, rabotata i stradaweto na Isus Hristos; Nov zavet ili objavuvawe na spasenieto; radosna vest, dobar glas vo hristijanskoto u~ewe koj go prikaùva Hristos kako Mesija, spasitel na ~ove~kiot rod. evangelist - opi{uva~ na ìvotot, rabotata i stradaweto na Hristos, ~etiri evan-gelisti: Marko, Matej, Luka i Jovan, kanonski evangelisti koi crkvata gi priznava kako avtenti~ni i verni, za razlika od apokrifnite, onie koi crkvata ne gi priznava kako avtenti~ni.

evharistija - pri~est so leb i vino, vo hristijanskata religija Hristos gi pri~estuva apos-tolite so leb i vino.

eksonarteks - nadvore{no predvorje pred vlezot vo bazilikata (hramot).

enterier - vnatre{nost na zgradata, ku}ata, sobite, voop{to slika {to ja prikaùva vnatre{-nosta.

episkop - arhierej, rakovoditel na odreden crkovno - administrativen centar.

epistil - horizontalna greda pome|u prestolnite i prazni~nite ikoni na ikonostasot, ili pome|u lakovite vo sakralnite gradbi. epitrahil - tesna i dolga tkaenina ukrasena so krstovi {to se nosi okolu vratot i se spu{ta na gradite pod glavnata gorna ode`da (stihara) na arhiereite vo pravoslavnata crkva.

epitrop - doveritel, namesnik, nadzornik, upravnik na imot.

eromonah - monah koj moè da vr{i i bogoslu`ba.

eshatolo{ki - posmrten, zadgroben ìvot.

ehinus - vo arhitekturata ramen prstenest ukrasen element (perni~e) pome|u stolbot - abakusot na dorskiot ili jonskiot kapitel. ìvopis (fresko - slikarstvo) - tehnika na yidno slikarstvo so boja koja brzo se nanesuva na sve` malter, rastvorena vo voda.

zabat ili timpanon - triagolen del vo gr~koto graditelstvo, a moè da bide i polukruèn del, obi~no pod pokrivnata konstrukcija.

yidno slikarstvo - vidi ìvopis.

zoomorfen - pretstava na lik na ìvotno vo slikarstvoto i skulpturata.

ikona - po~ituvana relikvija na svetite likovi vo hristijanskite crkvi.

ikonografija - nauka koja gi analizira i prou~uva postapkite i likovite naslikani na ikonite, religiozni sceni od Stariot i Noviot zavet.

ikonostas - pregrada pome|u oltarskiot prostor i prostorot za vernici (naosot). Vo raniot sreden vek se gradele kameni pregradi a podocna drveni i visoki ikonotasi so tri do ~etiri reda horizontalni ikoni. ikos - tema, pesna.

impost - del pome|u stolbot i svodot. inkarnacija - pojava na boèstvo vo ~ove~ki oblik; ovoplotuvawe, olicetvorenie.

inkrustacija - ukrasuvawe na grade`ni povr{ini so vmetnuvawe na delovi od materijal so razli~na boja i tekstura.

intarzija - sozdavawe na crte` ili {ara so vmetnuvawe na par~e od drvo vo razni boi i kvalitet, moè da bide i so metal, sedef ili slonova koska vmetnato vo drvena podloga.

313

interkolumnija - rastojanie pome|u dve stolb~iwa (na ikonostasite i dr.).

irmologion - bogoslu`bena kniga vo koja se sobrani irmosite, zbirka irmosi; poznavawe i peewe na crkovnite pesni - irmosi.

istilijami - (plebiscit) izjasnuvawe na narodot za pripadnost na egzarhiskata ili patri-jar{iskata crkovna uprava (za vreme na crkovnoto dvovlastie), od kraj na XIX vek.

kadilak - oblast, delokrug na kadija (sudija). kajmakam - okruèn na~alnik (za vreme na turskata vlast).

kalota - del od sferna povr{ina, ~etvrtina ili polovina, obi~no vo oltarskata apsida ili svodna konstrukcija na kupolata.

kapitel - goren del na stolbot, neposreden nositel na arhitravot, odnosno lakot.

kasaba - (turski zbor) grat~e, palanka.

katapetazma (Hristos @ivotodavec) - Hristos prikaàn do pojas vo putir, oble~en vo hiton i himation, koj so dvete race blagoslovuva.

katolikon - glavna manastirska crkva.

kvadrifora - prozorec sostaven od ~etiri otvori podelen so tri koloneti na monumentalnite gradbi. kirjakodromion - nedela, bogoslu`ben zapis, rakopis.

kima - ornament vo vid na jajcest jazik upotrebuvan vo anti~kata arhitektura na kamenite gredi i jonskite kapiteli. kolonada - niza od stolbovi povrzana so arhitrav ili lakovi, naj~esto vo forma na otvoren trem. koloneta - malo pregradno stolb~e koe se upotrebuva na prozorcite na fasadite i gi deli na dva, tri ili ~etiri dela (bifori, trifori itn.)

konzola - vo arhitekturata od yidot izdadena pokratka kamena greda i sluì kako nosa~ na stolbot, lakot, kornizot, skulpturata i sl.

kondak - kratka pesna vo ~est na nekoj svetec vo pravoslavnata crkva.

kontrafora - yidana struktura (potporen yidan stolb), koja ja zacvrstuva gradbata rasporedu-vaj}i ja teìnata na svodot odnadvor. konha - arhitektonska forma na polukruèn list.

korab ili brod - starohristijanski simbol za crkva, naos, prostorot za vernici od glavniot vlez do oltarot, odvoen so stolbovi od strani~nite korabi.

kosmitis - kamena greda (arhitrav) na oltarskata pregrada nad ikonite, koja leì vrz pilas-trite na postarite crkvi ili pod Golemiot krst na ponovite visoki ikonostasi. kriptogram - tajno pismo, inicijalite na Isus Hristos i znakot na pobedata (nika), napi{ani pome|u kracite na krstot na dovratnicite vo hristijanskite crkvi.

ktitor - daritel, nara~atel.

kupola ili kube - vo arhitekturata kaj monumentalnite gradbi izdignat pokriv t.n. tambur so kruèn ili poligonalen oblik koj vo gorniot del zavr{uva so sferna forma, a na vrvot so mala kula t.n. lanterna. labarum - ripida na dolg stap, {to ja nosat {estokrilnite serafimi.

lak - eden od glavnite konstruktivni, a voedno i ukrasni elementi vo graditelstvoto koj povrzuva dva stolba i go nosi tavanot, svodot, katot itn.

lezena - plitko yidan izdaden del vo forma na pilaster {to gi ras~lenuva i oìvuva yidnite povr{ini.

loros - arhierejski èzol. luneta - polukru`na plitka ni{a so kamena ramka, obi~no nad vratata i na yidovite.

mandilion - sveta riza (krpa), so Hristov nerakotvoren lik (Hristov ubrus).

mandorla - oreol vo forma na badem koj ja opkruùva celata figura na Hristos ili Bogo-rodica.

maniakion - torkves, metalen okoluvratnik.

maforion - dolga nametka potkitena so resi, {to ja nosat svetitelkite, pokrieni od glavata nadolu.

314

meander - anti~ki ornament koj se sostoi od aglesti i kruì linii koi pravoagolno se pre-kr{uvaat ili svitkuvaat neprekinato povtoruvaj}i go istiot motiv. Nazivot poteknuva od kri-vulestata reka Meandar vo Frigija (Mala Azija). meno - prozorsko steblo kaj dvojnite i trojnite prozorci.

medaljon - kru`na ili ovalna slika, so skapocena i umetni~ki izrabotena ramka.

menolog - kalendarski sceni so pretstavi na ma~eni~ka smrt ili drug vid komemoracija na mnogu svetiteli slaveni vo odreden den ili mesec od godinata.

mimber - skala od desna strana na vlezot vo xamijata, inspirirana od hristijanskite amvoni.

minare - visoka kula pokraj islamskata xamija od kade muezinot gi povikuva vernicite na molitva. minej - mese~nik, vo pravoslavnite crkvi kniga koja se upotrebuva za bogoslu`ba i sodrì sî {to se pee za praznicite rasporedeni po meseci.

mitar - carinik.

mitra - vladi~ka kruna.

mitreum - svetili{te posveteno na persiskiot bog na sonceto, Mitra.

mihrab - vdlabnata ni{a so bogata geometriska dekoracija vo islamskite xamii koja ja ozna~uva Kibla sekoga{ postavena vo pravec na svetiot grad Meka kon koja muslimanite se svrtuvaat pri molitvata (oltarnik vo hristijanskite crkvi).

monofora - tesen vertikalen prozorec so polukruèn lak na vrvot, koj se sretnuva na monumen-talnite (romani~ki, goti~ki i vizantiski) gradbi.

mozaik - slika ili drug ukras na yid ili na pod, izraboteni od raznobojni stakleni, mermerni, plasti~ni, kameni i drug vid par~iwa.

naos - hram, korab; glaven i sredi{en prostor na crkvata vo koj stojat vernicite i se ~itaat svetite knigi.

narteks ili priprata - vnatre{no predvorje na vlezot vo bazilikata.

nafora - par~e osveten leb {to im se dava na vernicite po bogoslu`bata vo pravoslavnite crkvi, a go pretstavuva teloto na Hristos.

nahija - okolija, okrug, vo turskata administrativna podelba. nimbus, oreol, aura, glorija ili gloriola - svetol krug okolu glavata na svetitelskiot lik, znak na svetost.

Odigitrija - tip na dopojasna Bogorodica so maliot Hristos sednat vo skut, ikona koja obi~no stoi vo prviot red od prestolnite ikoni na ikonostasot, severno od carskite dveri, vo hristi-janskite pravoslavni crkvi. oktoih - osmoglasnik, bogoslu`bena kniga nameneta za pea~ite, {to sodrì promenlivi delovi od bogosluènieto vo sedmi~nite denovi, sodrì 8 glasa, napevi podeleni vo 2 knigi po 4 glasa, prvoglasnik i petoglasnik.

okulus(a) - kruèn otvor, obi~no na ~elnite fasadi na monumentalnite (romani~ki, goti~ki i vizantiski) gradbi. oltar ili ara - prostor vo crkvata kade {to se vr{i glavniot del od bogoslu`bata (vo pra-voslavnite crkvi odvoen so ikonostas), koj sekoga{ se nao|a na isto~nata strana, a kaj paganskite, sluèl za prinesuvawe na `rtvi.

oltarska pregrada ili ikonostas - tenka drvena ili yidana pregrada koja vo Sredniot vek vo crkvite go oddeluvala sve{tenstvoto od vernicite. omofor - del od arhierejskata ode`da, dolga i po{iroka traka {to se nosi preku ramoto i bez nea ne moè da se vr{i liturgiska slu`ba vo pravoslavnite crkvi.

Oranta - molitelka; lik na Bogorodica so krenati race za molitva, ~esto na gradite go nosi mladiot Hristos vo kruèn medaljon, a obi~no se slika vo kalotata na oltarskata apsida ili na svodnite povr{ini, vo hristijanskite pravoslavni crkvi.

ornament - crtan, slikan ili plasti~en ukras vo koj odredeniot motiv se povtoruva, odnosno varira.

paganizam - neznabo{tvo, mnogubo{tvo (gr~ko - rimski anti~ki boèstva).

palmeta - ornament vo vid na stilizirani palmini lisja vo plasti~ni i slikani formi.

315

panagija - mala ikona na Hristos ili Bogorodica {to arhierejot ja nosi na gradite zaedno so krstot.

pandan - umetni~ki predmet {to se stava zaradi simetrija pokraj drug sli~en umetni~ki predmet; figurativno, ona {to e sli~no, ednakvo. pandantifi - sferni triagolnici pod konstrukcijata na tamburot na kupolata.

Pantokrator - eden od osnovnite tipovi na izobrazuvawe na Isus Hristos, koj so ednata raka blagoslovuva a vo drugata drì evangelie, slovenski - Vsedrìtel.

parabola - pou~na prikazna so prenosno zna~ewe, na primer Hristovata prikazna za seja~ot i semeto, za bludniot sin itn. paraklis - mala kapela, crkvi~ka; pokrien trem vo crkvata obi~no od ju`nata strana; priprata.

parapet - polna ograda od drveni ili kameni ~etvrtesti plo~i, pregrada, zaslon.

patena - svet `rtvenik, ~esna trpeza vo oltarot na koja leì Hristos - `rtva kako dete.

patron - vo sredniot vek osnova~ na crkva ili zadol`bina; gospodar gazda, branitel na domot; svetec kako za{titnik na domot ili semejstvoto. pilaster - polustolb, vertikalen arhitektonski element koj se potpira na yidot, ima dekorativna uloga i sluì za oìvuvawe na fasadite.

plastika - skulptura, izvajan lik vo umetnosta; likovna umetnost koja se izrazuva so oblikuvawe na volumenot (poln ili delumno) povrzana za povr{inata (reqef) izrabotena vo razni materijali (kamen, keramika, gips itn.) i razni tehniki.

pleter - ornament vo forma na pletenka.

pomenik - zbornik na imiwa na vladeteli, crkovni velikodostojnici, monasi i svetovni li~nosti, pokojni i ìvi, koi se spomenuvaat pri bogoslu`bata.

poprsje - glava na ~ovek, bista.

portal - monumentalen vlez na gradbi vramen so sloèni reqefi ili arhitektonski obraboten.

Portarica - ikona so dopojasie na Bogorodica i maliot Hristos, koja se nao|a na ikonostasot pokraj svetata porta (dverite), vo hristijanskite pravoslavni crkvi.

prazni~na ikona - ikona so pretstava na odreden nastan ili li~nost od crkovnata istoija, postavena vo gornite zoni na ikonostasot ili oddelno na stalak zaradi celivawe pri praz- nuvawe. prestolna ikona - ikona postavena vo prv red na ikonostasot.

proskomidija ili protezis - severna prostorija vo oltarot na hristijanskite crkvi za sluèwe nafora, osvetuvawe na darovi vo hrana (leb i vino) za pri~estuvawe.

psalm - sekoja od vkupno 150 prou~eni pesni {to mu se prepi{uvaat na staroevrejskiot car David; religiozna pesna vo koja se slavi Bog, himna; psaltir - bogoslu`bena kniga od koja se ~itaat i peat psalmi vo pravoslavnata crkva. putir - sad, ~a{a za piewe, vo crkvite srebrena ili zlatna ~a{a na visoka noga so kru`no dno, sluì za pri~estuvawe na vernicite so vino.

ripida - del od crkovnite predmeti vo pravoslavnata crkva, metalna ili drvena plo~a naj~esto so kru`na forma i dolga motka, na koja e naslikan lik na angel so krila, ladala koi gi ni{aat |akonite nad putirot protiv mu{i~ki vo scenata so Agnec Bo`ji. rozeta - golem kruèn prozor so zrakesto rasporedeni segmenti so primarna deko-rativna uloga na fasadite na crkvata. Obi~no se nao|a nad portalot, ponekoga{ na kraevite na transeptot, tipi~ni za romani~kite i goti~kite gradbi. rokoko - stil na evropskata umetnost (Francija) vo XVIII vek, koj se razvil od barokot, za vreme na Filip Orleanski i Luj XV, so bogato svitkani formi i preterani ukrasi na gradbite ili mebelot, a poteknuva od fr. zbor rocaille - {kolka. rotonda - gradba so kru`na osnova, kru`na crkva.

sakos - gorna obleka {to ja nosi episkop, vid vezena tunika.

sakristija - vidi |akonikon.

sanxak - pokraina, oblast {to Turcite im ja davale na svoite vojskovodci na upravuvawe, uprava nad pomala oblast.

316

svitok ili rotulus - svitkana hartija so tekst, naslikani tekstovi so staroslovensko ili starogr~ko pismo koi gi dràt v race svetitelite vo hristijanskite crkvi.

svod - sferna pokrivna povr{ina, zakosena tavanica.

serafim - starozavetna pretstava na {estkrilno su{estvo so ~ove~ka glava.

signatura - potpis so sopstvena raka, znak, obele`je.

sijanie - boèstvena svetlina, zrakest oreol. sinagoga - evrejska bazilika.

sinaksar - pravoslavna crkovna kniga koja sodrì kratki biografii na svetiteli naredeni po kalendarski datumi.

skiptar ili èzlo - stap na carevite ili bogovite, bogato dekoriran na gorniot kraj, simbol na za{tita.

soterologija - hristijansko u~ewe za spasenie na lu|eto od grevot; u~ewe za Hristos kako spasitel i iskupitel na ~ove{tvoto.

sotona - vidi demon.

spolija - fragmenti od porano upotreben materijal ili obraboten kamen vo nova gradba.

stihara - del od oblekata na sve{tenicite vo pravoslavnata crkva, dolgo i {iroko zdolni{te sli~no na dolga ko{ula, glavna gorna arhierejska ode`da.

tambur - yid so kru`na ili pove}estrana forma {to ja nosi kupolata.

tetramorfon - starozavetna pretstva na ~etirite evangelisti vo vid na {estokrilno su{testvo so oreol okolu glavata na angel (Marko), so dve noze, koe vo dvete race drì evangelie na gradite. Me|u dvete krilja nad glavata se slika orel (Jovan), kaj desnoto krilo na ple}ite - lav (Marko), a kaj levoto do ple}ite, vol (Luka).

timpanon - vidi zabat.

tipik - crkoven ustav vo pravoslavnite crkvi; kako treba da se vr{i bogoslu`ba preku godinata; pravilnik za ìvotot na monasite vo manastirite. torkvez - (maniakion), metalen okoluvratnik na svetite voini, ogrlica.

tranzena - arhitektonski produp~en element od kamena plo~a, koj se koristi kako za{tita na prozorskite otvori ili na portalite i ima dekorativna uloga, mreà, re{etka.

transept - popre~en korab koj go se~e glavniot korab kaj hristijanskite gradbi.

travej - del od vnatre{niot prostor vo crkovnite gradbi podol`no odreden so arkadi vo yidot, a popre~no so laci od svodot. tribilon - pregraden yid vo hristijanskite gradbi, koj na sredinata e otvoren za premin so visoka trojna arkada povrzana so dva stolba, arkite povrzani so drven epistil, obi~no pome|u narteksot i naosot (pr. vo eksonarteksot na Sv. Sofija i narteksot na manastir Matej~e od XIV vek).

trikonhos - tip na crkva ~ija osnova ima oblik na tri konhi.

trifora - troen prozorec podelen so dve koloneti, na monumentalnite gradbi (romanika, gotika). triforium - svod od tri strani na gradbata koj leì vrz kolonada od arkadi.

trompi - polukruèn ispad na venec pod kru`nata osnova na svodot (kupolata) koja preminuva vo kvadrat, opfaten pome|u pandantifite.

ubrus - riza (krpa) so nerakotvoren obraz (lik) na Hristos, ili Mandilion.

farisej - ~len na religiozna politi~ka stranka kaj Evreite od II vek p.n.e. koj propovedal strogo ispoveduvawe na Mojsieviot zakon kade imalo mnogu pritvoruvawa, licemer, ~ovek koj se pre-prava, “odvoen”.

fasada - predna nadvore{na strana na gradbata.

ferman - pismena naredba od sultanot, carska dozvola, zapoved, ukaz.

filigran - fina izrabotka od zlatna ili srebrena ìca, mreèst vez.

freska - golema slika rabotena so vodeni boi na sve` malter.

fresko - slikarstvo (ìvopis) - tehnika na yidno slikarstvo so boja koja brzo se nanesuva na sve` malter, rastvorena vo voda.

317

friz - horizontalen pojas, koj vo gr~kite hramovi se nao|al pome|u arhitravnite gredi i zabatot, ukrasen so reqef ili naslikan.

funeralii - pogreben sprovod.

hati{erif - sultanov ukaz od 1939 godina so koj im se dadeni prava na hristijanite vo Turskata imperija. heruvim - starozavetna pretstava na dvokrilno su{testvo so glava na dete.

hetimasija - scena so sv. Duh (gulab) vo svetlosen krug {to go dràt serafimi i angeli na Priugotoven prestol.

hiton - kratka bela, bezrakavna lenena ili volnena obleka kaj starite Grci.

hlamida - pla{t, nametka.

Hristos Vethi Denmi - pretstava na star Hristos so bela brada, kosa i musta}i, Hristos starec na denovite, Bog - tatko. Hristos Emanuil - dopojasna pretstava na mlad Hristos, ~esto so krilja, koj obi~no se slika na svodnite povr{ini vo hristijanskite pravoslavni crkvi, Bog - sin.

Hristos ]eramida ili Keramion - vtisnat lik na Hristos na tula ili }eramida bez da bide nacrtan so raka.

celivanie - crkoven inventar vo pravoslavnite crkvi izraboten od oreovo drvo, vo vid na pravoagolno podno`je vertikalno naglasen, na koe se nao|a prazni~nata ikona na crkvata, koja ja baknuvaat vernicite, so naklon (baldahin) na gorniot kraj, obi~no izraboten vo rezba.

~esna trpeza - vo oltarot simbolizira trpeza na koja se odràla Tajna ve~era, potoa Hristov grob i prestol na koj Hristos }e sedne kako Stra{en suduja za vreme na negovoto Vtoro doa|awe pa taka crkvata se pretvora vo sudska dvorana - tribunal, kade moèle da vlezat samo sve{-tenicite.

~iflik - polski imot koj go obrabotuva feudalniot gospodar ili ~if~iite.

~if~ii - zemjodelci.

xamija - gradbi vo koi, muslimanite gi izvr{uvaat svoite verski obredi. Vo po~etokot na islamot imale graditelska namena, tuka se odvivale politi~ki ras-pravi, sudewe, sobiri, pre-govori, a ponekoga{ sluèle i kako zbegovi.

{erefe - mal kruèn balkon na minareto, od kade oxata gi povikuva na molitva islamskite vernici.

[ir{aja Nebesa - lik na Bogorodica so dvete race krenati visoko nagore, koja voobi~aeno se slika vo oltarskata apsida; Bogorodica Po{iroka od Neboto.

{tuko - smesa od gips, zdroben mermer i varovnik, koja vo te~na sostojba lesno se oblikuva i brgu zacvrstuva. Se primenuva pri izrabotka na plasti~ni ukrasi i reqefi (na stolbovi, tavanici i dr.), vo renesansa, barok i rokoko.

319

Slavica KRSTI] - Rodena na 24 noemvri 1958 godina.

Vo rodnoto Kumanovo zavr{uva osnovno i sredno obrazovanie (gimnazija). Na 9 maj 1983 godina, diplomira na Filozofskiot fakultet pri univerzitetot “Kiril i Metodij” vo Skopje, grupa: Istorija na umetnost so arhe- ologija. Od 1 april 1985 godina, polni 27 godini raboti vo Nacionalnata ustanova MUZEJ vo Kumanovo, kade se nao|a i den denes. Od fevruari 2008 godina se steknuva so najvisokoto muzejsko zvawe, sovetnik dokumentator. Sovesno gi izvr{uva svoite rabotni zada~i od oblasta na celokupnata muzejska dokumenacija, a od 2004 godina paralelno so muzejskata dokumentacija, se zanimava so terenski istraùvawa od oblasta na istorijata na umetnosta, poto~no so srednovekovnite hristijanski i islamski sakralni spomenici na kulturata vo kumanovskiot region.

Plod na terenskite istraùvawa se ~etirite izlo`bi na tema: 1. Hristijanski sakralni gradbi vo kumanovskiot region, od XI do po~etok na XXI vek (noemvri, 2007); 2. Arhitektonska dekorativna plastika na hristijanskite i islamskite sakralni

gradbi vo Kumanovsko od IV do krajot na XIX vek ( dekemvri 2009 - fevruari 2010); 3. Islamska sakralna arhitektura od Osmanliski period vo Kumanovsko (24 noemvri - 23 dekemvri 2010); i 4. Srednovekovni freski vo Kumanovsko od XVI – XVII vek (9 dekemvri 2011 - 26 mart 2012). Za site niv ima otpe~aten katalog so kolor fotografii. Dobitnik i laureat e na presti`nata nagrada na Makedonskiot nacionalen sovet na muzejskite rabotnici - ICOM (18 Maj - Me|unaroden den na muzeite) za najdobar muzejski proekt na godinata vo R.M. (2009) na tema: “Arhitektonska dekorativna plastika na hristijanskite

i islamskite sakralni gradbi vo Kumanovsko od IV do krajot na XIX vek”, dodelena vo 2010 god. Od oblasta na izdava~kata dejnost ima objaveno nekolku kusi izve{tai: - 1994, Istoriskoto bogatstvo vo muzejot od periodot na Nacionalno-revolucionernoto dvièwe, Muzejski glasnik, br. 1, Naroden muzej - Kumanovo, Kumanovo; - 1998, Niz anti~kata zbirka, Muzejski glasnik br. 2 - 4, Naroden muzej - Kumanovo, Kumanovo; - 1999, Registar na arheolo{kiot muzejski materijal, Muzejski glasnik, br. 5 - 6, Naroden muzej - Kumanovo, Kumanovo; - 2003, Grobjanska crkva Sv. Paraskeva vo Murga{, Kumanovsko, Muzejski glasnik, br. 7 - 9, Naroden muzej - Kumanovo, Kumanovo; - 2006, Crkvata Sv. Spas vo Dovezence, Makedonsko nasledstvo br. 28, Skopje; - 2008, Crkvata Sv. Jovan vo Kratovo, Muzejski glasnik, br. 4, Op{tinska ustanova Muzej na grad Kratovo, Kratovo; - 2009, Crkvata Sv. Nikola vo Beqakovce, Muzejski glasnik, br. 10, N. U. Muzej - Kumanovo, Kumanovo; - 2009, Sv. Nikola vo Strezovce, Makedonsko nasledstvo, br. 34 - 35, Skopje; - 2010, Manastir Karpino, Makedonsko nasledstvo, br. 36 - 37, Skopje; - 2011, Crkvata Sv. Dimitrija vo Stracin, Muzejski glasnik, br. 7, OU. Muzej na grad Kratovo, - 2011, Arhitektonska dekorativna plastika na sakralnite gradbi vo Kumanovsko (IV – XIX

vek) - Po povod nagradata “18 maj Me|unaroden den na muzeite” za najdobar muzejski proekt za 2009 godina, KORENI, br. 37 – 38, Kumanovo; - 2012, Sv. \or|i vo @egqane, Makedonsko nasledstvo, br. 38 - 39, Skopje (vo pe~at); - 2012, Soboren hram “Sv. Nikola” vo Kumanovo, Kumanovo (katalog); - 2012, Crkvata Sv. Petka vo Pezovo, Muzejski glasnik, br. 11, N.U. Muzej - Kumanovo, Kumanovo; - 2012, Dvojna crkva vo Suv Orah, Kumanovsko, Zbornik na trudovi, br. 16, Zavod i muzej - Bitola, Bitola, i - 2012, Crkovni spomenici vo Kumanovsko, [tip, prvo pogolemo nau~no monografsko izdanie.

Izdava~:

Nacionalna ustanova MUZEJ - Kumanovo Ul. “Done Bo`inov” br. 24 - Kumanovo

E-mail: [email protected] Telefon: +389 (0)31 / 422 - 495 Tel. faks + 389 (0)31 / 416 - 716

Kompjuterska podgotovka i korektura: Slavica Krsti}

CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 726.5(497.721)*02/19* KRSTI], Slavica Crkovni spomenici vo Kumanovsko / Slavica Krsti} ; [ prevod na angliski jazik: Nata{a Maksimovska, Marina Krsti} (legendi); fotografii: Slavica Krsti}, Slobodan Zafirovski, Miroslav Petkovski]. - Kumanovo : N.U. Muzej, 2012. - str : 320 ; ilustr.. ; 30 sm. Fusnoti kon tekstot. - Summary: Ecclesiastical monuments in Kumanovo area. - Bibliografija: str. 305 - 310, Tolkoven re~nik: str. 311 - 317. ISBN 978 – 9989 - 2737 - 2 - 8 a) Sakralni objekti – Kumanovsko - 2 - 20 v. COBISS. MK - ID 80362250

Monografijata e finansirana od strana na Ministerstvoto za kultura na R. Makedonija - Skopje

CRKOVNI SPOMENICI VO KUMANOVSKO

Documents

Transcript of CRKOVNI SPOMENICI VO KUMANOVSKO