dogovor za gradenje

1

DOGOVORI ZA RABOTA VRZ PREDMETI I DOGOVORI ZA GRADEWE

Werner Lorenz

I. VOVED

1. Ovaa studija glavno se odnesuva na dve osnovni fakti~ki situacii: rabota

vrz telesni dvi`ni stvari (predmeti ili stoki) i raboti {to treba da se izvr{at vrz zemji{te ili vrz zgradi.

Vo sferata na rabota vrz predmeti nu`no treba da se razlikuvaat dva tipa slu~ai: (1) predmetite vrz koi se vr{i rabotata ne mu pripa|aat na rabotnikot, sopstvenosta vrz niv ja ima iznajmuva~ot1 ili toj barem ima pravo na vladenie, i (2) predmetite {to treba da se ispora~aat treba da bidat proizvedeni od strana na rabotnikot koj samiot treba da gi nabavi materijalite neophodni za nivnoto proizvodstvo.

]e vidime deka vo najgolemiot broj pravni sistemi ovie dve kategorii jasno se razlikuvaat, a pri~inata za toa e {to vtoriot tip transakcija moè tesno da se povrze so dogovorot za proda`ba na idni predmeti (stoki) Ova e osobeno vidlivo koga se proizveduvaat zamenlivi predmeti po nara~ka. Vo trgovijata vakvite stoki voobi~aeno se ozna~uvaat so broj, merka ili teìna, a elementot na vloènata

rabota ne pretstavuva su{testven element (essentiale negotii). Toa zna~i deka spored razbiraweto na dogovornite strani voobi~aeno ne e va`no koj vsu{nost gi proizveduva tie stoki.

Me|utoa se ~ini deka e mo`na razli~na karakterizacija na odnosite pome|u strankite ako treba da se proizvedat nezamenlivi stvari so materijal {to treba da go obezbedi proizvoditelot (rabotnikot). ]e vidime deka vo germanskoto pravo ova se smeta za "me{ovit dogovor" vo koj se kombinirani elementi od pravoto na kupoproda`ba i pravilata {to se odnesuvaat na dogovorite za rabota i trud. Tokmu od tie pri~ini ovie fakti~ki situacii ne moàt vo celost da bidat isklu~eni od ovoj trud. No }e stane o~igledno deka onie pravni sistemi {to ne gi poznavaat vakvite "me{oviti dogovori" mora da se soo~at so prili~ni te{kotii pri razgrani~uvaweto na sferite na primena na pravoto na kupoproda`ba i pravoto na dogovorite za rabota i trud.

Bez ogled na toa, barem {to se odnesuva do rabotata vrz predmetite, osnovnata fakti~ka situacija so koja }e se zanimavame moè da se opi{e so

poimite na dogovorot za bailment (prenos na vladenie vrz dvi`na stvar) onaka kako {to toj se sfa}a vo common law.2 Toa go opfa}a i slu~ajot vo koj ili iznajmuva~ot ili rabotnikot nabavuva materijali za rabotata {to treba da bide izvedena. Toa isto taka gi opfa}a i grani~nite slu~ai koga rabotata vrz predmetot ne se sostoi

1 Ovde prifatenata terminologija e angliska. Zaradi nejzinoto izvori{te vo poimot

bailment, terminot iznajmuva~ (hirer, maitre, Besteller) i rabotnik (pretpriema~, entrepreneur,

Unternehmer) }e se koristat vo slu~ajot na rabota vrz predmeti, dodeka terminot rabotodavec (sopstvenik na zgradata) i dogovora~ (graditel, izveduva~) se koristi vo

kontekstot na gradbata ili rabotata vrz zgradite. Bailment se definira kako "zakonito vladenie na telesna dvi`na stvar od nekoj koj ne e sopstvenik na taa stvar". 2 Vo vrska so razli~nite vidovi bailment vidi gi angliskite vode~ki slu~ai Coggs v. Bernard

(1703) 2 Ld.Raym. 909, 92 E.R. 107, 109 kade {to Sir John Holt C.J. go opi{uva predmetot na sledniov na~in: ".... predmeti ili dvi`ni stvari mu se ispora~uvaat (na drug) za bidat odvedeni ili ne{to da se izvr{i vrz niv ..."

2

samo od popravka ili nekoe drugo podobruvawe, tuku pretstavuva proizvodstvo na celosno nov vid predmet (nova species). Vklu~uvaweto na ovoj tip slu~ai se

opravduva so faktot {to i toj se temeli vrz prethodna kaucija (bailment,

iznajmuvawe) na dvi`na stvar {to e transformirana za vreme na rabotata vrz nea. Vo vrska so dogovorite za gradewe, nivniot tretman }e bide ograni~en na

slu~aite vo vrska so izgradbata ili popravkata na zgradite ili site drugi podobruvawa na nedvi`nostite. Zatoa ovde nema da ja razgleduvame brodogradbata, iako vo odreden broj zemji odreden tip brodovi vo golema merka se tretiraat kako nedvi`nosti. Isto taka se smeta deka ovoj tip dogovori ima mnogu pove}e dopirni to~ki so dogovorite za proda`ba, zatoa {to brodograditelot koj go konstruira brodot so materijali {to gi nabavil samiot ili negovite podizveduva~i, a sopstvenosta preminuva na onoj koj go nara~al brodot po sila na poseben praven akt voobi~aeno pridru`en so isporaka na samiot brod. Me|utoa, kaj dogovorite za gradewe, grade`nite materijali iako vo normalna situacija isklu~ive se nabavuvaat od strana na izveduva~ot ili od strana na negovite podizveduva~i, tie preminuvaat vo sopstvenost na rabotodavecot (sopstvenikot na zgradata) so samiot fakt {to se vgradeni vo nedvi`nosta.

Ne treba ni da se spomenuva deka kompleksnosta na problemite povrzani so dogovorite za gradewe baraat odredeni ograni~uvawa koga se pravat obidi tie da se tretiraat vo kontekstot na rabota vrz predmeti. Iako e to~no deka vo golem broj pravni sistemi pravila so koi se reguliraat grade`nite raboti orginalno se razvieni od pravilata so koi se regulirale dogovorite za rabota i trud, dobro e poznato deka tie stanale prili~no specijalizirani do merkata {to go opravduva, pa duri i nu`no go bara nivniot specijalen tretman. Ova se potvrduva so brojnite dogovorni formi i obemnite op{ti uslovi {to voobi~aeno se mnogu podetalni otkolku koja bilo privatno-pravna kodifikacija {to se obidela da gi regulira. Ovie "izvori" na pravoto za dogovorite za gradewe postojano pretrpuvaat brzi promeni vo site zemji. Bidej}i nivnata detalna analiza bara pi{uvawe obemna kniga, sosema e o~igledno deka tie }e bidat razgleduvani samo do merkata do koja gi odrazuvaat generalnite tendencii vo ovaa oblast ili postojanite specijalni razvoi, ako se gledaat vo vrska so obi~nite dogovori za rabota i trud.

Vo ovoj kontekst neophodno e da se pojasni edno va`no terminolo{ko

pra{awe: Vo civil law sistemite dogovorite za rabota vrz predmetite i dogovorite za gradewe se smesteni pod glavata "dogovori za rabota i trud". Toa e posledica na

nivnoto zaedni~ko izvori{te vo rimskata institucija locatio conductio operis. Do izvesen stepen toa se odnesuva i na common law semejstvoto, iako pravnata terminologija ovde ne e tolku konzistentna. Od tie pri~ini terminot "dogovor za rabota i trud" ovde }e bide koristen na na~in {to gi opfa}a i dogovorite za rabota i trud i dogovorite za gradewe. Od tamu proizleguva deka terminot "dogovor za rabota vrz predmeti" i "dogovorot za gradewe" }e se koristat samo koga toa se odnesuva isklu~ivo na niv.

3

II. TIPOVI DOGOVORI

A. KARAKTERISTIKI NA DOGOVORITE ZA RABOTA VRZ PREDMETI

2. Razlikuvawe na dogovori za rabota vrz predmeti od dogovorite za

proda`ba na predmeti - Osnovna karakteristika na dogovorite za rabota vrz predmeti e obvrskata na rabotnikot da proizvede odreden rezultat preku rabota izvr{ena vrz predmetite. Vo golem broj slu~ai toa nu`no bara i koristewe na nekoi materijali. Bidej}i ovaa rabota voobi~aeno ne se raboti besplatno i dobrovolno, dogovornite odnosi {to nastanuvaat vo ovaa situacija se bilateralni (dvostrani) zatoa {to sekoja od stranite vetuva po ne{to: Rabotnikot ja izvr{uva svojata obvrska preku proizveduvaweto na veteniot rezultat, dodeka iznajmuva~ot treba da ja plati dogovorenata cena.

Iako ovaa po~etna to~ka e jasna, sepak voop{to ne e lesno vakvite "dogovori za rabota i trud" da se razgrani~at od drugite vidovi dogovori, koi barem teoriski, se ~ini deka lesno moàt da se razlikuvaat. Postojat razli~ni pri~ini za ovaa te{kotija pri karakterizacijata. Edna od niv proizleguva od faktot deka rabotata vrz predmetite podrazbira upotreba na materijali {to normalno gi obezbeduva stranata {to vetuva odreden rezultat. Osobeno vo slu~aite koga vrednosta na tie materijali ja nadminuva vrednosta na rabotata doa|a do pomatuvawe na jasnata granica pome|u dogovorite za proda`ba i dogovorite za rabota i trud.

Vo prili~no citiraniot angliski slu~aj vo koj eden stomatolog se dogovoril da mu napravi vilica na svojot pacient se smetalo deka stanuva zbor za

dvièn predmet, a ne za dogovor za rabota i trud. Spored misleweto na Blackburn J. re{ava~koto pra{awe e dali rabotata izvr{ena vrz predmetot dovela do ne{to "{to moè da stane predmet na proda`ba". Vo ovoj kontekst toj isto taka ja otfrlil idejata deka odnosot pome|u vrednosta na rabotata i vrednosta na materijalite {to se upotrebeni voop{to ima nekoja va`nost i go navel primerot na skulptor {to bil iznajmen da izvr{i nekoja umetni~ka rabota: ".... iako negovata ume{nost i rabota, ako pretpostavime deka stanuva zbor za nekoj golem umetnik, moè da ja nadmine vrednosta na mermerot vrz koj toj raboti, sepak toj dogovor .... bez ogled na se }e bide dogovor za proda`ba na dvièn predmet."

Me|utoa, ovoj obiter dictum te{ko deka ja odrazuva sega{nata situacija vo angliskoto pravo. Toa proizleguva od slu~ajot na Apelacioniot sud od 1935 godina (Robinson v.

Graves - 1935, I K.B. 579 - C.A.). Vo ovoj slu~aj umetnikot usno bil iznajmen da napravi portret na edna gospo|a za izvesna suma pari. Spored Zakonot za proda`ba

na stoki od 1893 godina, s. 4, vo toga{nata verzija, takviot dogovor ne moèlo da se izvr{i zatoa {to ne gi zadovoluval formalnite uslovi propi{ani so zakonot. Dictum-ot na Blackburn J bil somnitelen i se zastanalo na stavot deka ovde stanuva zbor za dogovor za rabota, a ne za dogovor za proda`ba na predmet, zatoa {to su{tinata na dogovorot bila izvr{enata rabota i ve{tina za izrabotuvawe na portret, a deka samo sporedno na toj dogovor e {to slikata i platnoto }e preminat od umetnikot na negoviot klient.

Me|utoa pri primenata na vakvite standardi bez ogled na toa moè da bide te{ko da se re{i na koja strana i pripa|a realniot slu~aj. Taka moè da bide somnitelno dali prodava~ot na bundi i krzna koj izrabotuva krzna za svoite

4

ènski klienti sklu~uva dogovor za proda`ba ili dogovor za rabota {to treba da se izvr{i so materijali {to toj treba da gi nabavi.3 Se ~ini deka vo vakvite slu~ai angliskite sudovi ne sakaat svoite odluki da gi napravat zavisni od sporeduvaweto na vrednosta na rabotata i na materijalite {to se upotrebeni. Iako za proizvodstvoto na nekoj predmet moè da se baraat prili~no visoki ve{tini i

majstorluk, pra{aweto kako {to e postaveno od strana na Blackburn J. vo prethodniot vek se ~ini deka seu{te e re{ava~ko vo odnos na toa dali osnovnata cel na transakcijata e nabavka na celosen proizvod i priem na cenata za nego. Vo ovoj slu~aj sudovite imaat tendencija da pretpostavat deka predmetot e predmet za proda`ba spored specijalniot nalog na klientot. No moè da bide razli~no ako stanuva zbor za isporaka i instalacija na ma{ina vo prostoriite na klientot.4 Se ~ini deka visokiot stepen na ve{tina potreben za instalacija na ma{inata, zaedno so potrebata taa da se prilagodi na konkretnata upotreba go ni{a klatnoto vo polza na dogovor za rabota i trud. Toa vodi kon zaklu~okot deka verojatno vistinskiot kriterium za razlikuvawe primenet od strana na angliskite sudovi e stepenot na individualnost na izvedbata na stranata na onoj koj vetuva proizvodstvo na nekoj opredelen predmet. Me|utoa treba da se zabeleì deka deneska vo angliskoto pravo nu`nosta da se napravi razlika pome|u dogovorite za proda`ba i dogovorite za rabota i trud ne e tolku va`na kako porano, zatoa {to Zakonot za proda`ba na stoki (supra n. 8) s. 4 koj bara{e zabele{ka ili memorandum (dogovor) potpi{an od strana na kupuva~ot za sekoja proda`ba od 10 britanski funti pa nagore denes e zamenet so Law Reform (Enforcement of Contracts) Act od 1954

godina, s.I. Primenata na pretpostavenata garancija ili uslovot spomenat vo Zakonot za proda`ba na stoki s. 14 ne e ograni~ena samo na dogovorite za proda`ba.

Sli~ni problemi na karakterizacija se javuvaat i vo italijanskoto pravo kade {to razlikuvaweto pome|u dogovorite za rabota i trud (appalto) i dogovorite za proda`ba na idni predmeti (venta di cosa futura) im odzelo prili~no vreme na sudovite. Ova ima prakti~no zna~ewe osobeno vo pogled na dostapnite pravni lekovi vo slu~aj na defekti, zatoa {to samo vo slu~aj na dogovor za rabota, iznajmuva~ot moè da bara popravka na defektot (infra s. 70), dodeka ako stanuva zbor za proda`ba, raskinuvaweto na dogovorot ili namaluvaweto na cenata se normalno edinstvenite pravni sredstva {to mu stojat na raspolagawe na kupuva~ot.

Koga nabavenite materijali se "samo instrumentalni i dopolnitelni" (meramente

strumentale ed accessoria) sporedeno so ve{tinata i rabotata {to treba da se izvr{i vo proizvodstvoto na opredelen proizvod, sudovite sakale da pretpostavat postoewe na dogovor za rabota (appalto), a ne dogovor za proda`ba (vendita). Pri opredeluvaweto koj od dvata tipa dogovori odgovara na konkretnata situacija, sudijata }e se vodi od objektivni i subjektivni kriteriumi: Samiot fakt deka vrednosta na materijalite {to se nabaveni i upotrebeni od edna od stranite ja nadminuva vrednosta na izvr{enata rabota, samiot po sebe, nema da bide re{ava~ki

faktor zatoa {to dali prezemenata obligacija e za fare (to est da se stori ne{to) ili za dare (to est da se dade ne{to) isto taka }e zavisi od zaedni~kata namera na strankite.

3 Vidi J. Marcel, Ltd. v. Tapper, (1953) 1 All E.R. 15 (Q.B.). 4 Vidi Clark v. Bulmer (1843), 11 M.&W. 243, 152 E.R. 793: Tuìtelot se soglasil da izgradi

parna ma{ina za ispumpuvawe vo rudnikot za jaglen na tuèniot, koja trebalo da bide

zavr{ena i instalirana za odreden iznos na pari. Parke B. smetal deka "pravilnata forma

na dogovorot bila ili indebitatus assumpsit za rabota, trud i materijali ili za izgradba i konstruirawe na ma{ina."

5

Pozicijata na francuskoto pravo vo su{tina e sli~na. Kasacioniot sud re{il vo polza na obi~en dogovor za proda`ba (simple vente a livrer) sekoga{ koga nabavkata na materijalite dominirala vo sporedba so rabotata {to trebalo da se izvr{i, dodeka vo sprotivnite slu~ai se pretpostavuvalo postoewe na dogovor za rabota (contrat d'enterprise). Me|utoa se ~ini deka vakvite pretpostavki se odnesuvaat samo na slu~aite na rabota vrz dvi`ni predmeti. Stavot e sosema razli~en ako obvrskata se odnesuva na isporaka na dvi`ni stvari {to treba da se vgradat vo nekoja nedvi`nost. Vo ovaa situacija elementot na proda`ba vo transakcijata voobi~aeno e apsorbiran od dogovorot za gradewe (marche d'entreprise). Edna od prakti~nite posledici na vakvata karakterizacija e {to odredbata od GZ

~len 1641ss so koja se regulira garancijata na prodava~ot za skrienite defekti nema da se primenuva na ovie slu~ai, no isto taka }e se ignoriraat i klauzulite so

koi se ograni~uva garancijata na prodava~ot (garantie du vendeur) zatoa {to tie ne se odnesuvaat na rabotata {to treba da bide izvr{ena.

Vo {vajcarskoto pravo {irokata definicija na dogovorot za rabota i trud

(Werkvertrag - contrat d'entreprise) {to se ~ini deka e implicitna vo Zakonot za obligaciite (ZO) ~len 363 im ovozmoì na sudovite da ja ograni~at sferata na pravoto na proda`ba vo polza na dogovorite za rabota i trud. Ova lesno moè da se zabeleì ako {vajcarskoto pravo se sporedi so angliskoto: Vo situacijata {to stoi zad vode~kiot slu~aj naveden pogore, dogovorot se smeta za dogovor za rabota i trud, a ne za isporaka na prodadeniot predmet.5 Duri se ~ini deka oblasta na rabota i trud e dovolno golema za da gi opfati i nabavkata na elektri~na struja ili para, ako taa e nameneta za osvetluvawe ili zagrevawe na nekoj objekt.

Vo Avstrija sudovite uporno ja odbivaat idejata deka odredena transakcija treba da se smeta za dogovor za proda`ba samo zaradi toa {to vrednosta na nabavenite materijali ja nadminuva vrednosta na rabotata neophodna za postignuvawe na veteniot rezultat. Vrednosta na tie materijali e samo eden od elementite me|u drugite koga treba da se napravi izbor pome|u dvata tipa dogovori. Re{ava~kiot kriterium e dali vetenata rabota e predmet izraboten spored individualnite barawa na strankata koja go nara~ala. Taka, stepenot na individualnosta na rabotata e ona {to e va`no, pa proizvodstvoto na generi~ni stoki, duri i koga tie se vgraduvaat ili instaliraat na sopstvenosta na drugata dogovorna strana se klasificira kako proda`ba na stoki. Razlikuvaweto ima prakti~no zna~ewe vo vrska so pravnite lekovi {to postojat vo slu~aj na defektno ispolnuvawe.

Vo germanskoto pravo zakonodavecot se grièl za ovie grani~ni slu~ai pome|u proda`ba i rabota i trud: GZ §651 se odnesuva na situacijata vo koja rabotnikot nabavuva materijali od koi treba da se izraboti predmetot (dogovor za

isporaka na rabota, Werkliefurungsvertrag). Po pravilo vakvata transakcija se tretira kako da e dogovor za proda`ba, osven vo onie slu~ai vo koi proizvodot ne e zamenliv predmet (nezamenliva stvar - nicht vertrebare Sache) i vo takov slu~aj §651 predviduva da se primenuvaat odreden broj pravila od dogovorot za rabota i trud. Taka normalnite garancii protiv defektite vo kvalitetot od dogovorite za

5 Vidi BG 20 juni 1921, BGE 47 II 213 i BG 29 maj 1935, BGE 61 II 106. Vo dvata sluài {to se odnesuvaat na proizvodstvo i namestuvawe na proteza (ve{ta~ka vilica) Federalniot sud dogovorot go tretiral kako dogovor za rabota i trud, no jasno stavil do znaewe deka medicinskiot tretman (lekarskiot pregled) kako takov }e se regulira spored pravilata za

mandat (Auftrag - mandat). Treba da se zabeleì deka vo {vajcarskoto pravo mandatot nu`no ne e besplaten (ZO ~len 394 stav 3).

6

kupoproda`ba se zamenuvaat so mnogu pospecijaliziranite pravila {to preovladuvaat vo sferata na dogovorite za rabota i trud (infra s. 72).

3. Razlikuvaweto pome|u dogovorite za rabota i trud i dogovorite za usluga - Vo nekoi pravni sistemi te{kotiite se javuvaat i koga se pravi razlika pome|u dogovorite za rabota i trud i dogovorite za usluga. Pri~inata za ova e {to uslugata {to treba da bide pruèna re~isi sekoga{ }e se tretira vo kontekstot na nekoj specifi~en rezultat {to drugata strana legitimno go o~ekuva da bide postignat. Povtorno, postoi prakti~na neophodnost da se napravi razlika pome|u ovie dva vida dogovori, zatoa {to podelbata na rizikot }e zavisi od taa klasifikacija: Ako predmetot vrz koj treba da se izvr{i rabotata e uni{ten ili o{teten zaradi nastan za koj ne e vinovna nitu edna od dogovornite strani

razlikata stanuva o~igledna. Kako {to podocna }e raspravame podetalno (infra s.

124) vakvite nastani se rizik {to go snosi rabotnikot, odnosno toj go gubi pravoto da bide nagraden za ve}e izvr{enata rabota, no po pravilo toj ne se smeta za odgovoren za zagubata ili o{tetuvaweto na dvi`niot predmet na iznajmuva~ot (nalogodavecot na rabotata) vrz koj rabotata bila ili trebalo da bide izvr{ena. Vo slu~aj na dogovor za usluga ovoj rizik e ekskluzivno rizik na gospodarot (rabotodava~ot, nalogodava~ot), a slugata (vraboteniot) mora da bide platen za rabotata {to bila zavr{ena za vreme na negovoto vrabotuvawe. Vo vakva situacija, voop{to ne pomaga da se razgleduva zaedni~kata namera na dogovornite strani, zatoa {to tie sosema sigurno voop{to i ne razmisluvale za problemot na podelbata na rizikot. Zatoa potrebni se nekoi dopolnitelni kriteriumi za da se utvrdi {to navistina strankite imale na um koga go sklu~uvale dogovorot.

Vo nekoi pravni sistemi stepenot na nezavisnost na rabotnikot od nalogodavecot (iznajmuva~ot) se smeta za re{ava~ki kriterium. Vo realnata pravna praksa toa vodi kon pra{aweto dali nalogodava~ot (iznajmuva~ot) bil ovlasten ili imal pravo da vr{i nekakva kontrola vrz na~inot na koj se izvr{uva rabotata ili ne, zatoa {to za takvoto pravo na kontrola se veli deka e tipi~no za dogovorite za usluga, dodeka se pretpostavuva deka toa ne postoi vo slu~jot na dogovorite za rabota i trud.6 Kako prirodna konsekvenca na subordinacijata {to e implicitna vo odnosite gospodar-sluga, gospodarot ima odredeni socijalni dol`nosti vo odnos na svojot sluga, to est dol`nosti {to somnitelno se otsutni ako rabotnikot e nezavisen izveduva~. Vistina e deka vakvoto pravo na kontrola glavno postoi koga rabotnikot e del od industriskata organizacija na gospodarot. Me|utoa nu`no treba da se predupredi protiv pregolemoto naglasuvawe na ovaa rabota.

Pozicijata na italijanskoto pravo e donekade komplicirana i zatoa bara posebno vnimanie. Te{kotijata proizleguva od faktot {to italijanskiot Gra|anski zakonik sodrì dva vida dogovor za rabota i trud, i tie dva dogovora zaedno treba da se razlikuvaat od dogovorot za usluga. Prviot od ovie dva vida se narekuva appalto, {to ~lenot 1655 go definira kako dogovor so koj ednata od dogovornite strani za pari~en nadomest prezema obvrska da izvr{i nekoja rabota ili da pruì nekoja usluga so organizacioni sredstva {to taa }e gi nabavi, so {to

taa dejstvuva na sopstven rizik (con gestione a proprio rischio). Drugiot vid dogovor e avtonomna rabota (lavoro autonomo) i toj e propi{an so ~len 2222ss. Kako {to sugerira samata terminologija nalogodava~ot (iznajmuva~ot) nema pravo na

6 Ova osobeno se istaknuva vo common law sistemite. Ako liceto mu predalo na drugo lice dvi`na stvar za popravka, odnosot pome|u sopstvenikot na predmetot i drugata strana e odnos na iznajmuva~ i naemen rabotnik (bailor i bailee), a ne odnos na gospodar i sluga.

7

kontrola vrz na~inot na koj se izvr{uva rabotata. Toa proizleguva i od samiot tekst na ~lenot 2222 koj izre~no naveduva deka rabotnikot treba da ja izvr{i rabotata ili da ja pruì uslugata glavno so svojata sopstvena aktivnost, bez pritoa da zavisi od kakov bilo odnos na subordinacija vo odnos na nalogodavecot.7 Ovie dva vida dogovori za rabota i trud mora da se razlikuvaat od dogovorot za pruàwe

subordinirana usluga (contratto di lavoro subordinato) reguliran so ~len 2094. Italijanskiot Kasacionen sud kako su{testven element na dogovorot za

subordinirana usluga go smeta faktot deka rabotata treba da se izvr{i vo pretprijatieto na drugata dogovorna strana koja isto taka ima pravo na kontrola i go snosi rizikot na rabotata {to treba da se izvr{i. Vo slu~aj na dogovor za rabota vrz predmetite, rabotnikot (appaltatore) e nezavisen izveduva~ na rabotata

koj samiot treba da gi obezbedi sredstvata za izvr{uvawe na rabotata (~len 1658). Ovoj element, zaedno so razlikata vo vrska so podelbata na rizikot8 ja ozna~uva razlikata pome|u ovie dva vida dogovori. Pravoto na kontrola od druga strana ne e re{ava~ko, zatoa {to vr{eweto na toa pravo od strana na nalogodava~ot ne se smeta za nespoivo so poimot na dogovorot za rabota vrz predmeti. Me|utoa toa e

razli~no vo slu~aj na dogovor za avtonomna rabota spored ~len 2222ss, koj isto taka moè da se navede i kako dogovor za rabota i trud (contratto d'opera). Se ~ini deka primenata na ovie odredbi e ograni~ena na izvr{uvaweto na umetni~ki raboti ili zanaet~istvo {to ne bara organizacija od tipot na pretprijatie.9

Postoi u{te eden kriterium {to go olesnuva izborot pome|u edniot ili drugiot vid od ovie dogovori, iako toj e moèbi ponesiguren i pomalku sposoben za generalizacii vo sporedba so prethodno navedenite. Taka, dogovoreniot na~in na pla}awe pome|u dogovornite strani moè da pretstavuva indikacija za nivnata

zaedni~ka namera: Ako pla}aweto treba da se vr{i na rati (Zeitlohn) postoi pri~ina da se pretpostavi deka stanuva zbor za dogovor za usluga, dodeka pla}aweto po isporakata ili po zavr{uvaweto na dogovorenata rabota (Stucklohn) voobi~aeno vodi kon pretpostavkata deka stanuva zbor za rabota i trud. Od druga strana, sosema e o~igledno deka ova razlikuvawe ne se odnesuva na delumno isplatenata plata

(Akkordlohn) {to im se pla}a na rabotnicite {to rabotat vo fabrika. Grani~niot slu~aj e delumno izvr{enata rabota doma (Heimarbeit).

10

7 Con lavoro prevalentemente proprio e senza vinculo di subordinazione nei confronti del committente.

8 Za specifi~noto zna~ewe na poimot deka rabotnikot "dejstvuva na sopstven rizik"

(gestione a proprio rischio) vo smisla na GZ ~len 1655, vidi Cass. 9 avgust 1973 godina no. 2306,

Mass.Giust.civ. 1973, 1214. Sudot istaknal deka ovoj kriterium na dogovorot za rabota vrz predmetite ne smee da se gleda od aspekt na slu~aen nastan (caso fortuito), tuku deka treba da

se razbere kako ekonomski rizik (rischio economico) {to go snosi rabotnikot koj sekoga{ ne moè da bide vo pozicija da gi presmeta svoite tro{oci vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot. 9 Vidi Cass 18 juni 1960 no. 1602, Mass.Giust.civ. 1960, 595: "... lavoro prevalentemente dell'artifice e

dei membri della sua famiglia" (... rabota glavno na zanaet~ii i na ~lenovi na negovata

familija); vidi isto taka i Cass 8 oktomvri 1969 no. 3217 (supra n. 30):"Oggetto del contratto

d'opera, invece, e la prestazione, da parte del lavoratore, della propria opera, intelletuale, artistica o

artigiana, con attivita esclusivamente o prevalentemente propria" (Predmet na dogovoror za rabota i trud, od druga strana, e izvr{uvaweto od strana na rabotnikot na li~en trud od intelektualna, umetni~ka ili zanaet~iska priroda, so isklu~ivo ili dominantno li~na aktivnost). 10 [vajcarsko pravo: BG 20 mart 1920, BGE 46 I 225, 233 vo vrska so tkaewe (delumna rabota) na razboj {to go nabavil nalogodava~ot (iznajmuva~ot). Toa se tretiralo kako dogovor za rabota i trud, zatoa {to rabotnikot ostanal nezavisen, odnosno ne stanal integralen del od

8

4. Dogovorot za rabota i trud i mandatot - Vo nekoi pravni sistemi {to ja sledele tradicijata na rimskoto pravo mandatot e besplaten dogovor (dogovor bez nadomest), so koj ednata dogovorna strana se obvrzuva da stori ne{to za smetka na drugata dogovorna strana bez nikakov nadomest. Vo germanskoto pravo, na primer, ovoj dogovor e celosno obvrzuva~ki (GZ §662). Vo common law zemjite, doktrinata za protivvrednosta popre~uva ovie dogovori da bidat obvrzuva~ki. Vo ovie pravni sistemi nema da dojde do seriozen problem na karakterizacija vo ovoj kontekst, osobeno ako se ima predvid deka izvr{uvaweto na nekoja rabota bez nagrada (nadomest) prakti~no nema nikakvo ekonomsko zna~ewe.

No situacijata e razli~na vo {vajcarskoto pravo kade {to mandatot nu`no ne mora da bide besplaten dogovor.11 Mandatorot treba da plati nadomest (nagrada) ne samo koga toa bilo predvideno od strankite, tuku i vo slu~aite koga takvata nadomest "e voobi~aena". Ovaa situacija natamu se komplicira zaradi pravilata za mandatot {to se primenuvaat na site dogovori {to sodràt element na trud (rabota), osven ako tie ne podpadnat pod nekoj od specijalnite tipovi dogovori predvideni so Zakonot za obligaciite. Vo vrska so dogovorot za rabota i trud se

zavisi od odgovorot na pra{aweto {to pretstavuva rabota (Werk). Tendencijata e da se ograni~i primenata na pravilata so koi se regulira dogovorot za rabota i trud na onie slu~ai vo koi rabotata se odnesuva na telesni stvari.

[vajcarskiot Federalen tribunal zatoa gi tretiral pravnite odnosi pome|u stomatologot i negoviot pacient kako mandat, no ja ograni~il ovaa klasifikacija samo na medicinskiot tretman kako takov. Razli~na situacija moè da postoi vo vrska so tehni~kata rabota {to e izvr{ena kako podgotovka na takviot medicinski tretman. Do merkata do koja toa moè da se oddeli, kako na primer pravewe proteza, postoi tendencija da se primenuvaat pravilata od dogovorot za rabota i trud. Vo pogled na rabotata na arhitektite neodamna dojde do spektakularen presvrt vo {vajcarskata sudska praksa: Dogovorite sklu~eni so arhitektite sega se tretiraat kako mandat, zatoa {to skicite i planovite {to toj gi izgotvuva se "intelektualna", "umetni~ka" i "zanaet~iska" rabota, no ne pretstavuvaat rabota vrz telesen predmet. Taka vakvite dogovori podleàt na raskinuvawe od koja bilo od stranite i vo sekoe vreme (ZO ~len 404), a pravilata vo vrska so garanciite za kvalitetot {to gi reguliraat dogovorite za rabota i trud ovde ne se primenuvaat.

5. Rezime - Postoi soglasnost pome|u pravnite sistemi deka dogovorot za rabota i trud postoi koga predmetot mu e predaden na nekogo so cel toj da izvr{i nekoja rabota vrz nego, bez ogled na toa dali veteniot rezultat e popravka ili transformacija na dvi`nata stvar. Vo ovie slu~ai ne postoi problem na razgrani~uvawe od dogovorite za proda`ba ili dogovorite za usluga.

No razli~ni pravni klasifikacii moàt da se primenat na dogovorite za proizvodstvo na nova telesna (materijalna) stvar. Germanskiot Gra|anski zakonik go preferira re{enieto {to pravi razgrani~uvawe spored prirodata na predmetot (rabotata) {to treba da se proizvede: Proizvodstvoto na nezamenlivi predmeti vo sekoja smisla se tretira kako dogovor za rabota i trud, dodeka ako se proizveduvaat zamenlivi predmeti isklu~ivo se primenuvaat pravila za proda`ba na stoka.

industriskoto pretprijatie na nalogodava~ot. Sporedben slu~aj vo avstriskoto pravo {to e re{avan neodamna vidi OGH 15 dekemvri 1959, SZ 32 no. 164. 11 ZO ~len 394; vidi isto Francija: CC ~len 1984, 1986, 1999 stav 1. Taka arhitektot

zadolèn za proektirawe i nadzor vrz izgradbata na nekoja zgrada e mandatar; Cour Paris 9

mart 1927, D.P. 1930. I. 169. Identi~ni pravila se validni vo Belgija i Luksemburg, vo Holandija: CC ~len 1829, 1831, 1845 stav 1. Istoto vo [panija: CC ~len 1709, 1711 stav 2.

9

Poop{to kaàno i bez vakvi tehni~ki detali moè da se kaè deka idejata {to stoi zad ovaa distinkcija e individualnosta na vetenata rabota (predmet). Iako germanskata odredba ne e prifatena kaj drugite kodifikacii, treba da se zabeleì deka i vo avstriskoto i vo angliskoto prescedentno pravo individualnosta na predmetot (rabotata) isto taka se koristi kako kriterium za razgrani~uvawe. Od druga strana, vrednosta na materijalite neophodni za proizvodstvoto na predmetot (rabotata) ne se pokaàle kako siguren kriterium pri razgrani~uvaweto na oblasta na kupoproda`bata i dogovorite za rabota i trud, iako francuskite i italijanskite sudovi odvreme navreme se potpiraat na ovaa teorija.

Razlikuvaweto pome|u dogovorite za pruàwe usluga i dogovorite za rabota i trud {to glavno e va`no vo vrska so podelbata na rizikot se pokaùva kako te{ka zada~a. Nitu eden od razli~nite kriteriumi {to se razvieni vo razli~nite pravni sistemi ne e re{ava~ki zemen samiot za sebe. Taka mo`nosta da se davaat instrukcii na onoj {to ja izvr{uva rabotata ne e re{ava~ki faktor vo polza na dogovorot za uslugi. Toa se pokaùva i kaj dogovorot za rabota vrz predmeti vo italijanskoto pravo.

Italijanskoto razlikuvawe pome|u dogovorot za rabota vrz predmeti i avtonomnata rabota od edna strana i odnosot na dvata vida dogovori na obi~noto pruàwe subordinirani uslugi, od druga strana moè da ni posluì kako primer deka re{ava~kata odrednica treba da se bara na nekoe drugo mesto: Stranata {to ja izvr{uva rabotata vo svoeto pretprijatie ili rabotilnica, so sopstveni sredstva za proizvodstvo, normalno }e sklu~i dogovor za rabota i trud, a ne dogovor za pruàwe uslugi. Na~inot na pla}awe {to ponekoga{ se smeta za vaèn pri razlikuvaweto na dvata vida dogovori verojatno e nesiguren kriterium. Se ~ini deka toj moè da se zeme samo kako eden od elementite {to sudot moè da gi zeme predvid koga ja bara zaedni~kata namera na strankite koja moèla da bide naso~ena ili kon pruàwe usluga za nekoj opredelen period ili za postignuvawe nekoj rezultat.

B. DOGOVORI ZA GRADEWE - PRAVNI IZVORI

6. Porastot na samo-sozdadenoto pravo vo grade`nata industrija - Dobro

e poznato deka vo rimskoto pravo locatio conductio operis opfa}a ne samo rabota vrz predmeti, tuku i izgradba na zgradi. Ova proizleguva i od faktot deka kodifikaciite vo civil law zemjite se temelat vrz tie premisi. Zemeno vo celina, tie vo golema merka gi ignoriraat specijalnite uslovi vo koi se izvr{uva grade`nata rabota na zemji{tata. Taka, vo tradicionalnite gra|anski zakonici se sre}avaat samo mal broj specifi~ni pravila {to se odnesuvaat na ovoj predmet.

Prazninata ostavena od strana na zakonodavcite ja popolnuvale samite dogovorni strani. Bidej}i najgolemiot del od odredbite kaj dogovorot za rabota i trud ne se zadolìtelni, profesionalnite grupi i drugite asocijacii vo grade`nata industrija imale sloboda da vovedat ne{to {to soodvetno moè da se nare~e "samo-sozdadeno pravo na industrijata" ("uradi sam" - selbstgeschaffenes Recht

der Wirtschaft). Sekako toa ne e "pravo" spored teorijata za izvorite na pravoto, no terminot go opi{uva sociolo{kiot fakt od osobeno zna~ewe. Toa sekako ne zna~i deka postoi neograni~ena sloboda na dogovarawe vo ovaa oblast na pravoto, zatoa {to deneska sudovite se pove}e stanuvaat svesni za nu`nosta da gi kontroliraat op{tite uslovi na dogovorite {to proizleguvaat od mo}nite grupi vo op{testvoto. Ovoj ponov razvoj osobeno treba da se razgleduva kaj pravilata za

10

odgovornosta. Vo ovoj kontekst ne treba da se izgubi predvid deka dràvata i drugite pravni lica isto taka se vo pozicija da ja koristat dogovornata sloboda. Bidej}i nivnite prava kako rabotodava~i lesno moàt da go zamenat pravoto na izveduva~ite koi se vo sostojba na izrazena konkurencija, postoi i fenomenot na rabotodavec koj gi "diktira" op{tite uslovi za gradewe i grade`nite dogovori.

Vo sledniov pregled op{tite uslovi na dogovorite za gradewe i standardnite obrasci {to naj~esto se koristat vo pravnite sistemi {to ovde gi razgleduvame nakuso }e bidat razgledani vo vrska so nivnoto poteklo i funkcija za da se obezbedi osnova za natamo{na rasprava za nivnite tipi~ni re{enija.

7. Germansko pravo - Vo Germanija Op{tite uslovi za izveduvawe grade`ni raboti (Verdingungsordnung fur Bauleistungen - VOB) pretstavuvaat tipi~en primer na privatna kodifikacija {to ~esto se koristi koga kako rabotodavec se javuva dràvata ili op{tinata. Tie se sostaveni od strana na Deutscher Normenausschuβ

(DNA) i postojano se prilagoduvaat na sovremenite potrebi vo tekot na izminatite 50 godini od nivnoto postoewe.

Sporedeni so standardnite uslovi {to gi izdavaat razli~nite organizacii vo drugite bran{i na industrijata koi nastojuvaat preterano da ja koristat slobodata na dogovaraweto vo sopstvena polza, izgotvuva~ite na germanskiot VOB

se obidele da napravat ramnoteà pome|u razli~nite interesi na rabotodavcite i izveduva~ite na rabotite. Vode~ki motivi bile unapreduvaweto na konkurencijata i spre~uvaweto na aktite na ograni~uvaweto na trgovijata. Natamu, razvojot na sudskata praksa bil zeman vo predvid od varzija do verzija, a po sozdavaweto na Zaedni~kiot pazar vo Evropa postoelo zabeleìtelno vlijanie na direktivite na Evropskata Ekonomska Zaednica (EEZ).

Druga karakteristika na VOB e ~estoto upatuvawe na re{enijata na Gra|anskiot zakonik, na negovite op{ti odredbi, no i na pravilata so koi se reguliraa dogovorite za rabota i trud.12 Ova e zabele`livo zatoa {to najgolemiot broj pravila na koi se upatuva ne se zadolìtelni. Zemeno vo celina bi bilo pravi~no da se kaè deka vo popolnuvaweto na golemiot broj praznini {to gi ostavil Gra|anskiot zakonik vo vrska so dogovorite za gradewe VOB fakti~ki go zamenil pravoto. Zatoa moè da se tvrdi deka tie vospostavuvaat grupa pravila {to lesno moàt da stanat sostaven del od kodifikacijata ako toa se smeta za poèlno. Me|utoa, moè da bide somnitelno dali toa navistina }e pretstavuva podobruvawe na sega{nata sostojba vo pravoto: o~igledno e deka fleksibilnosta na postojniot sistem so toa }e bide zagubena zatoa {to toj pove}e nema da se prilagoduva na novite potrebi onolku brzo kako deneska.

8. [vajcarsko pravo - Vo [vajcarija Op{tite uslovi za grade`ni raboti izdadeni od strana na Schweizerischer Ingenieur - und Architektenverein (SIA) imaat {iroka upotreba.13 Iako {vajcarskiot Zakon za obligacii obrnuva pogolemo vnimanie na specijalnite problemi vo kontekstot na dogovorite za gradewe seu{te

12 Vidi primer VOB (B)§ 2 no. 8(1) vo vrska so otstapuvawata od dogovorot: upatuvawe na

pravilata vo vrska so negotiorum gestio (CC§677-678); VOB (B)§8 no. I(2) vo vrska so raskinuvaweto na dogovorot od strana na rabotodava~ot (CC §649); VOB (B)§9 raskinuvawe

na dogovorot od strana na izveduvaòt (CC§ 293-304 i 642); VOB(B)§10 no. 1 vo vrska so

odgovornosta na dogovornite strani (CC§276, 278); VOB (B)§11 no. 1 vo vrska so kaznite ili kaznenite penali (CC §339-345) itn. 13

Izdanieto {to se koristi vo ovoj trud e SIA no. 118 izdanie od 1962 godina. Ovie SIA

uslovi se dopolneti so Op{tite uslovi za rabota i nagradite (proviziite) za arhitektite i

inènerite; vidi SIA no. 102 i no. 103, izdanie 1969 godina. Izmenetite SIA uslovi no. 118

stapija vo sila po objavuvaweto na ovoj tekst (1 januari 1977 godina).

11

postojat golemi praznini {to treba da bidat popolneti od strana na pravnata praksa.

Kaj normalnite dogovori za rabota i trud rabotata {to treba da se izvr{i voobi~aeno moè kone~no da se opi{e pri sklu~uvaweto na dogovorot. Me|utoa toa e razli~no kaj zgradite, kade {to ~esto e nevozmo`no odnapred da se definira to~niot obem na rabotite {to treba da se izvr{at. Od tie pri~ini rabotodavecot mora da bide sloboden da moè da gi naredi neophodnite izmeni na orginalniot plan, a izveduva~ot mora da bide za{titen od {tetnite posledici na vakvite promeni.

Drug vaèn problem {to ne e soodvetno pokrien so odredbite vo vrska so dogovorot za rabota i trud se odnesuva na na~inot na koj se utvrduva nagradata (nadomestot) za izveduva~ot. [vajcarskiot Zakon za obligacii go re{ava ovoj problem na relativno ednostaven na~in: Cenata za celata rabota moè da se utvrdi ili odnapred kako pau{alen iznos (pau{alni dogovori, lump sum dogovor) ili nagradata na izveduva~ot se utvrduva po zavr{uvaweto na zgradata spored vrednosta na izvr{enite raboti (~len 373, 374). Ne treba ni da se spomene deka vtorata

alternativa ne odgovara na sovremenite potrebi i ovde odredbite na SIA izna{le re{enie {to se griì za posebnata situacija {to preovladuva vo grade`nata industrija. Vo sega{niot kontekst ovie dva primera se dovolni za da se pokaè na

koj na~in SIA odredbite go dopolnile {vajcarskiot Zakon za obligacii koj seu{te ostanuva zakonodavna osnova za site grade`ni dogovori {to moè da se vidi i od brojnite upatuvawa na SIA na Zakonot za obligacii.14

9. Avstrisko pravo - Situacijata vo Avstrija e donekade poinakva, zatoa {to Gra|anskiot zakonik {to datira od 1811/1812 godina sodrì samo nekolku odredbi vo vrska so dogovorite za rabota i trud. Toj izre`no ne gi regulira dogovorite za gradewe.15 Taka Op{tite uslovi na dogovorot za gradewe imaat osobeno zna~ewe, zatoa {to vo golema merka tie reguliraat neregulirana

materija.16 Tie se izdavaat pod nadzor na Osterreichisches Normungsinstitut (ONORM). Osnovnite ONORM B 2110 sodràt detalni odredbi za ispolnuvaweto na

izveduva~ot, nagradata {to ja pla}a rabotodava~ot, vremeto (rokovite) na ispolnuvawe, docnewata i prekinite pri ispolnuvaweto. Mnogu vnimanie e posveteno na pravnite lekovi vo slu~aj na povreda na garancijata i postoi istaknato naglasuvawe na pra{awata povrzani so podelbata na rizikot. Vo celina moè da se kaè deka ovie ONORM, kako i germanskiot VOB i {vajcarskite SIA

uslovi uspeale da vospostavat ramnoteà pome|u sprotistavenite interesi na strankite vo dogovorot za gradewe.

10. Francusko pravo - Vo Francija odredbite od Gra|anskiot zakonik vo vrska so dogovorite za rabota i trud i grade`nite dogovori17 glavno se dopolneti so dva razli~ni Op{ti uslovi {to se primenuvaat na rabotata vrz zgradite [to gi

14

Vidi primer SIA no. 118 ~len 2 stav 1 i ~len 3 stav 1 vo vrska so definiciite na

"rabotodava~ot" i "izveduva~ot" (CO ~len 363); SIA no. 118 ~len 23 stav 4 vo vrska so poni{tuvaweto na dogovorot zaradi neispolnuvawe na rabotodavaòt (CO ~len 107 i 97);

SIA no. 118 ~len 28 stav 3 vo vrska so garanciite na izveduva~ot za skrieni mani (defekti)

{to }e se pojavat po kone~niot priem na zgradata (CO ~len 370). Upatuvawata na Zakonot za obligacii se u{te po~esti vo izmenetata verzija na tekstot. 15

Vidi CC §1165-1171. 16 Za celite na ovoj trud relevantni se slednive Op{ti uslovi za gradewe: (1) ONORM B

2110; (2) ONORM B 2111; (3) ONORM B 2112 i (4) ONORM B 2113. 17

CC ~len 1787 -1799 i 2270.

12

izdava Association Francaise de Normalisation (AFNOR).18

Dvata vida op{ti uslovi se odnesuvaat samo na privatnite dogovori (to est marche prives). Zatoa tie ne moàt da se koristat za dogovorite za proektirawe ili gradewe vo koi edna od stranite e dràvata, dràvnite tela ili telata na lokalnata samouprava. Ovaa razli~na funkcija nakuso moè da se opi{e na sledniov na~in:

(1) AFNOR P 03-011 se primenuva na onie dogovori za gradewe {to se definirani kako "ne varietur" (bez promeni). Strankite se obvrzani so definirana programa {to ja opfa}a celata grade`na rabota {to treba da bide izvr{ena. Ovaa programa ne moè da bide izmeneta vo tekot na izvr{uvaweto na rabotite. Vo realnata pravna praksa ovoj vid op{ti uslovi se preporaùva za dogovorite za gradewe od izvesna ekonomska va`nost, osobeno za izgradba na golem broj katovi kade {to rabotodava~ot kone~no moè da go prifati planot pred da po~ne izvedbata. Ovaa cel isto taka se izveduva i preku drugite karakteristiki na ovie op{ti uslovi. Taka, rabotodava~ot moè da stapi vo dogovorni uslovi so grupa izveduva~i i sekoj od niv }e go potpi{e dogovorot. Za da se olesni sorabotkata so

arhitektot, rabotodava~ot moè da bara izveduva~ite da nazna~at posrednik (agent

de liaison). Natamu, moè da se utvrdi nekoj podgotvitelen period vo koj zaedni~ki }e se opredelat detalite na izveduvaweto na rabotite. Drug vaèn element kaj ovoj vid dogovori se odnesuva na priemot na rabotite {to se sostoi od eden edinstven akt, zatoa {to vo sprotiven slu~aj rokovite za garanciite na izveduva~ot }e po~nat da te~at vo razli~ni momenti {to }e vodi kon nesakani posledici vo vrska so regresnite tu`bi.

(2) AFNOR P 03-001, od druga strana, samiot se preporaùva za onie dogovori za gradewe kaj koi {to planot ne moè odnapred da bide kone~no utvrden. Vo praksa toj osobeno se koristi za grade`nite raboti od pomalo zna~ewe, vklu~uvaj}i popravki i odrùvawe. Ne postoi "ne varietur" (bez promeni) klauzula.

Ovie dva AFNOR op{ti uslovi mora da se razgleduvaat vo kontekstot na nekoi zadolìtelni odredbi od Gra|anskiot zakonik vo vrska so dogovorite za

gradewe, na primer ~lenot 1793 {to se odnesuva na uslovite {to mora da bidat ispolneti ako izveduva~ot bara nagrada za ekstra izvr{enite raboti,19 ili ~lenot 1792 i 2270 vo vrska so rokovite na zastarenost {to se primenuvaat na garanciite za defektite kaj izveduva~ot i kaj arhitektot.20

11. Anglisko pravo - Vo Anglija situacijata e osobeno komplicirana. Standardnite obrasci na dogovorite za gradewe {to naj~esto se koristat voobi~aeno se naveduvaat kako RIBA dogovori (Kralski Institut na britanskite

arhitekti - Royal Institute of British Architects). No toa e pogre{no, zatoa {to ovie obrasci gi izdava Zaedni~kiot tribunal za dogovori (Joint Contracts Tribunal) pod nadzor na golemiot broj konstitutivni tela na ovaa institucija,21 a Kralskiot Institut na britanskite arhitekti se pojavuva samo kako izdava~ na ovie dokumenti. Tribunalot e ovlasten od svoite konstitutivni tela da izdava

18

Vidi AFNOR P-03-011 i AFNOR P 03-001. 19 Vidi AFNOR P 03-001 ~len 7 (modifications aux travaux). 20 Vidi AFNOR P 03-001 ~len 15.2 (periode de garantie) i isto AFNOR P 03-001 ~len 15.2. 21 Konstitutivni tela na Zaedni~kiot tribunal za dogovorite se: Institutot na britanskite arhitekti, Nacionalnata federacija na rabotodava~ite vo grade`nata industrija, Kralskiot institut za ovlastenite geodeti, Zdruènieto na lokalnite vlasti, Zdruènieto na op{tinite, Zdruènieto na sovetite za urbanisti~ko planirawe, Zdruènieto na sovetite na ruralnite oblasti, Komitetot na zdruènijata na specijaliziranite inènerski izveduva~i, Federacijata na zdruènijata na specijalistite i pod-izveduvaìte.

13

standardni uslovi {to }e se koristat za dogovorite za gradewe za privatni klienti i za javnite vlasti.

Postojat ~etiri vida RIBA Standardni obrasci nare~eni Privatno izdanie (Bez koli~ini), Privatno izdanie (So koli~ini), Izdanie za lokalnite vlasti (Bez koli~ini) i Izdanie za lokalnite vlasti (So koli~ini). Za sre}a, klauzulite ja imaat istata numeracija vo site ~etiri obrasci. Kako {to pokaùvaat nivnite naslovi razlikata pome|u niv se pojavuva (1) zatoa {to stanuva zbor za dogovori so

ili bez koli~ini - specifikacii na koli~inite (bill of quantities) i (2) postojat dogovori so lokalnite vlasti i dogovori so privatni rabotodava~i. Prvata od navedenite razliki e daleku pova`na zaradi prakti~nite i pravnite posledici. Taa isto taka vlijae i vrz dokumentacijata za dogovorot. Razlikata pome|u lokalnite vlasti i privatnite formi, od druga strana e prili~no ograni~ena.

Kako {to veli pretsedava~ot na Zaedni~kiot tribunal za dogovorite "dogovorena politika na konstitutivnite tela e deka tribunalot treba da prodolì so zaedni~ka soglasnost na pretstavnicite na site zasegnati u~esnici". Iako ~lenovite na Tribunalot se nazna~eni od strana na konstitutivnite tela i opfa}aat arhitekti i nadzornici na koli~inite od privatnata praksa i od javnite slu`bi, direktori na grade`nite kompanii i na kompaniite pod-izveduva~i, kako i pravnici vo gradskite i lokalnite vlasti, sepak RIBA dogovorite trpat silni kritiki od strana na angliskiot Apelacionen sud kako "nejasna teritorija".

Ovie kritiki gi delat i vode~kiot praven avtoritet za ovoj predmet, Duncan

Wallace ~ij op{t voved i predgovor na desettoto izdanie na Hudson-ovite "Grade`ni i inènerski dogovori" zavr{uva so istaknata izjava "deka seu{te ne e postignata fazata vo koja arhitektite i onie {to gi prepora~uvaat RIBA standardnite dogovori na svoite klienti vo neizmeneta forma treba da se smetaat za odgovorni za profesionalna nebre`nost ako dojde do {teta ili zaguba za rabotodavecot."

Glavnite to~ki na kritika na RIBA obrascite moè da se rezimira na sledniov na~in: (1) Rabotodava~ot ne e dovolno za{titen od barawata na dopolnitelni pla}awa zaradi faktori {to bile poznati ili moèle da se predvidat vo vremeto koga bil sklu~uvan dogovorot. (2) Pravata na izveduva~ot za raskinuvawe na dogovorot se preterano {iroki. Toa stanuva o~igledno vo slu~aite na suspenzija na rabotite vrz grade`niot proekt za eden mesec zaradi vi{a sila (force majeure) ili gra|anski neredi. Vo vakva situacija, izveduva~ot ne samo {to moè ednostavno da go raskine dogovorot i da tuì za nadomest na {teta, tuku toj isto taka ima pravo da gi zapleni stokite {to ve}e bile plateni od strana na rabotodavecot kako obezbeduvawe za tie {teti. (3) Odredbite vo vrska so povredata na dogovorot od strana na izveduva~ot zaradi defekti vo izvedbata ili gre{ki vo proektite se edinstvenata prednost za izveduva~ot, zatoa {to arhitektot ima diskreciono pravo da naloì popravka za smetka na rabotodava~ot. (4) Istata tendencija e inherentna vo odreden broj odredbi {to se odnesuvaat na podelbata na rizikot. Iako se bara dogovorenata cena da opfa}a i iznos za zaedni~ko osiguruvawe na rabotite od poàri, nevreme, buri, grmotevici i poplavi, bez ogled na toa izveduva~ot moè da go raskine dogovorot i da tuì za nadomest na {teta, ako rabotite bile suspendirani (prekinati) vo period od tri meseci kako rezultat ne nekoj od navedenite rizici. (5) Duri i koga rabotodava~ot ima pravo da go raskine dogovoror zaradi neispolnuvawe (docnewe) na izveduva~ot vo nekoi va`ni segmenti voop{to ne e sigurno deka toj }e moè da dobie nadomest na {teta. Vo ovoj kontekst nema potreba da ja prodolùvame ovaa lista na odredbi so prejudicirawe. Ako se sporedat na primer so AFNOR standardnite uslovi vo Francija, sosema e o~igledno deka RIBA dogovorite se otvoreno inferiorni vo

14

pogled na preciznosta na terminologijata i vo obidot da se iznajde ramnoteà pome|u legitimnite interesi na rabotodava~ot i izveduva~aot.

Ovde navedenite standardni dogovori ne se edinstvenite relevantni vo angliskata grade`ni~ka praksa. Postoi i eden vaèn standarden inènerski dogovor {to go izdava Institucijata na grade`nicite (Institution of Civil Engineers -

ICE) {to voobi~aeno se naveduvaat kako ICE Uslovi na dogovorot. Za razlika od RIBA obrascite ovde se ~ini deka e izveden praveden balans pome|u rabotodava~ot i izveduva~ot, no postojat kritiki na na~inot na sostavuvaweto na tekstot. Nepreciznite formulacii se osobeno nesre}ni vo onie delovi {to se odnesuvaat na pravnoto dejstvo na koli~inite, {to doveduva do masovni barawa za dopolnitelni isplati {to gi baraat izveduva~ite sekoga{ koga realno izrabotenite koli~ini se razlikuvaat od onie utvrdeni so dogovorot.22

Drug vaèn vid standarden dogovor {to treba da go spomeneme se odnesuva na ispolnuvaweto na obvrskite na pod-izveduva~ot. Vakvoto ispolnuvawe vo praksa e bide obezbedeno ako izveduva~ot sklu~i dogovori za pod-izveduvawe. Se pogolemata specijalizacija vo grade`nata industrija vodi kon {iroka upotreba na bitni pod-izveduva~i koi ne samo {to vr{at nabavka na materijali, tuku isto taka gi izveduvaat rabotite. Vakvata specijalizirana rabota ja izveduvaat pod-izveduva~ite izbrani od strana na rabotodava~ot spored ovlastuvawe {to e rezervirano za nego vo glavniot dogovor (to est imenuvani ili nominirani pod-dogovori). Me|utoa treba da se istakne deka vo vakvi situacii ne postoi dogovor pome|u rabotodava~ot i pod-izveduva~ot. Iako od vreme na vreme se pravat obidi da se tvrdi deka glavniot izveduva~ ili arhitektot dogovaraat samo kako zastapnik (agent) na rabotodava~ot, pozicijata pome|u rabotodava~ot i pod-izveduva~ot vo ovoj pogled voop{to ne se razlikuva od obi~nite pod-dogovori koga nitu rabotodava~ot, nitu arhitektot ne gi biraat pod-izveduva~ite. Naj~esto koristeniot obrazec za pod-dogovorite stanal poznat kako FASS Pod-dogovor obrazec, imenuvan spored Federacijata na zdruènijata na specijalistite i pod-izveduva~ite (Federation of Associations of Specialists and Sub-Contractors). Postojat dva vida obrasci na pod-dogovori: (1) Pod-dogovor so imenuvawe na pod-izveduva~ot.

Ovoj obrazec e izdaden 1963 godina istovremeno so 1963 RIBA obrazecot za glavniot dogovor i (2) pod-dogovor za koristewe koga pod-izveduva~ot e imenuvan od strana

na arhitektot, izdaden 1971 godina.23 12. Zemji pod vlijanie na angliskoto pravo - Iako angliskite slu~ai za

dogovorite za gradewe sekako ne se obvrzuva~ki nadvor od Anglija, ovie presudi imale i seu{te imaat golemo vlijanie vrz razvojot na ovoj del od pravoto vo zemjite od Komonveltot i vo Ju`no-afrikanskata jurisdikcija. Istoto se odnesuva

22 Vidi isto taka ICE Uslovi na dogovorot cl. 12 vo vrska so "{tetnite fizi~ki uslovi i ve{ta~kite opstrukcii" {to predviduvaat arbitraà ako izveduva~ot bara dopolnitelni

sredstva za nepredvidlivite nepovolni uslovi. Spored misleweto na Wallace inènerskite arbitri naj~esto ne se voqni dogovorot da go primenat striktno i da ne dozvolat dopolnitelni isplati. Ovaa praksa gi favorizira neefikasnite i neorganizirani izveduva~i koi lesno moàt da kreiraat nesrazmerno golema rabota. Od druga strana, uglednite i efikasnite izveduva~i koi napravile precizni procenki na razli~nite faktori {to moè da vlijaat vrz proektot i vrz cenata imaat mali {ansi da go dobijat

tenderot. Za natamo{ni detali vidi Hudson and Wallace p. XIV. 23 Dvata dogovora se odobreni i sankcionirani od strana na Nacionalnata federacija na rabotodavcite grade`nici, Federacijata na zdruènijata na specijalistite i pod-

izveduva~ite (FASS) i Komitetot na zdruènijata na specijalistite inènerski izveduva~i.

15

i na formite na dogovorite {to se koristat vo ovoj del od svetot, zatoa {to e o~igledno deka tie se modelirani na mnogu sli~en na~in i spored pogore navedenite angliski obrasci. Ovoj fakt ne treba da ne iznenaduva ako se ima predvid deka grade`nata industrija vo Avstralija, Kanada, Nov Zeland i Ju`na Afrika e organizirana sli~no na onaa vo Anglija. Taka odnosot pome|u angliskite standardni dogovori za gradewe i standardniot pau{alen dogovor za gradewe prifaten vo Avstralija moè da se bara u{te vo sredinata na minatiot vek. Zatoa ne treba da ne ~udi {to dobar del od kritikite upateni na angliskite standardni dogovori vaàt i vo pogled na tekovnite dogovori {to se koristat vo Avstralija.24

Vlijanieto na Kralskiot Institut na britanskite arhitekti vrz arhitektonskata i grade`nata praksa e osobeno silno vo Ju`na Afrika. I pokraj

svojata politi~ka nezavisnost duri i deneska vrskite so RIBA standardnite dogovori se mnogu golemi. Orginalno RIBA verzijata od 1909 godina privatno e

vovedena vo Cape od strana na nekoja arhitektonska firma Baker and Masey, koi ja otpe~atile i go stavile svoeto ime na standardniot dogovor. Toga{ Cape

Institutot na arhitektite go otpeàtil ovoj standarden dogovor i zaradi bojata na koricite ovoj dokument stana poznat kako Plava kniga. Toj e izdaden samo vo edna forma, i iako taa sodrì koli~ini sepak propi{uva deka toa ne se smeta za

zadolìtelno (pro non scripto) ako stanuva zbor za pau{alen dogovor. Koga RIBA vo 1931 godina gi izdade izmenite na standardniot dogovor od 1909 godina, novo formiraniot Institut na ju`no-afrikanskite arhitekti vo sorabotka so Zdruènieto na ju`no-afrikanskite nadzornici na koli~inite i Federacijata na grade`nata industrija (Ju`na Afrika) izdadoa nov dokument {to op{to se naveduva kako Obrazec na Standarden dogovor za gradewe. Denes vo osnova postojat

dve razli~ni formi na privatni dogovori za gradewe: (1) Forma na dogovor vo koj koli~inite se sostaven del od dogovorot i (2) forma na dogovor bez koli~ini,

odnosno pau{alen dogovor ("lump sum").25 Koga se razgleduvaat ovie standardni dogovori treba da se ima na um deka postojat i golem broj drugi standardni dogovori za gradewe {to gi izdavaat glavno javnite vlasti. Najpoznat od niv verojatno e onoj na Oddelot za javni raboti.

Vlijanieto na britanskite RIBA obrasci isto taka se zabeleùva vo Indija. Vo 1936 godina Indiskiot institut na arhitektite go izdade prviot model na "Dogovor i Uslovi za dogovor za gradewe". Toj nabrzo be{e sleden so eden obrazec nasloven kako Standarden Model na merewe za grade`nite raboti koj ima

dopolnitelna funkcija na glavniot dogovor. Sli~nostite so RIBA obrascite ne se odnesuvaat samo na tehnikata na sostavuvawe na dokumentite, tuku i na golem broj su{testveni pra{awa.

24 Ova go priznava duri i Kralskiot Avstraliski Institut na arhitektite (RAIA) koj priznava deka "osnovnata struktura i izgotvuvaweto na postojniot dogovor e prepoln so konfuzija i ne zadovoluva" zatoa {to (1) dokumentot ne e sostaven na jasen angliski jazik

(2) ne go tretira predmetot na regulacija na logi~en i lesno sledliv na~in i (3) ne pravi dovolna razlika pome|u principite, definiciite i tolkuvawata i administrativnite proceduri. Za natamo{ni detali vidi go izve{tajot (supra n. 67) 3. 25 Postoi i Dodatok "B" na Standardniot dogovor za gradewe {to se koristi vo slu~iate koga rabotodavecot saka da prezeme del od rabotata za da gi zaposedne tie delovi pred celosnoto zavr{uvawe na rabotite spored glavniot dogovor za gradewe. No Federacijata na grade`nata industrija (Ju`na Afrika) izdade dva standardni obrasci na pod-dogovori {to moàt da gi koristat pod-izveduva~ite, vo ednata varijanta so pod-izveduva~ po sopstven izbor, vo drugata varijanta so nominiran pod-izveduva~.

16

13. Amerikansko pravo - Vo SAD neodamna izdadeniot dogovor na Amerikanskiot institut na arhitektite (AIA) pretstavuva zna~itelno otstapuvawe

od tradicionalnata frazeologija zaradi koja RIBA obrascite i drugite sli~ni dogovori se ve}e notorni. Op{tite uslovi na Dogovorot za gradewe (AIA Doc. A 201)

pretstavuva standard za amerikanskata grade`na industrija. Toj e rezultat na 60

godini iskustvo i analizi i ne e preterano ako se kaè deka toj go odrazuva najdobroto razmisluvawe na liderite na grade`nata industrija. Dogovorot e izrazen na jasen "sekojdneven" angliski jazik i materijata ja grupira na logi~en na~in. Izmenite {tgo se pravat od izdanie do izdanie proizleguvaat od

zaedni~kite raspravi vo Komitetite za revizija na dokumentot na AIA i na Zdruènite generalni izveduva~i na Amerika (AGC). Vo 1968 i 1969 godina, AIA

zaedno so edna rabotna grupa od Kancelarijata za obrazovanie na SAD, Ministerstvoto za zdravstvo, obrazovanie i socijalni pra{awa (HEW) uspea da

izdade Federalno izdanie na Op{tite uslovi. Taka AIA Doc. A 201 e zamenet so AIA

Doc. A 201/SC. Ovie Dopolnitelni uslovi na Dogovorot za gradewe go izmenija

osnovniot AIA Doc. A 201 taka {to sega se vklu~eni i nekoi odredeni odredbi {to gi bara dogovornata procedura na federalnata vlada. Federalnoto izdanie na Op{tite uslovi dobi inicijalna soglasnost za upotreba od strana na

Kancelarijata za obrazovanie (HEW) vo vrska so grade`nite proekti {to dobivaat federalna pomo{. Vo 1970 godina, HEW go odobri koristeweto na dokumentot A

201-A 201/SC za site grade`ni proekti potpomognati od strana na toj oddel na administracijata.

Dogovornite uslovi za gradewe sodràt dva dela: Op{ti uslovi (AIA Doc A

201) i Dopolnitelni uslovi (AIA Doc. A 201/SC). Op{tite uslovi na dogovorot gi opi{uvaat pravata, obvrskite i odnosite na dogovornite strani, kako i povrzanite dol`nosti i obvrski na arhitektot. Tie gi odrazuvaat obi~aite {to naj~esto se sledat vo industrijata i vo najgolem del se pogodni za privatni i javni raboti predvideni kako pau{alni dogovori ili kako tro{oci plus nagrada dogovori. Dopolnitelnite uslovi gi modificiraat ili pro{iruvaat Op{tite uslovi zavisno od posebnite detali na sekoj proekt. Tokmu ovde lu|eto od praksata moàt da vmetnuvaat sopstveni odredbi popolnuva}i gi praznite grafi ostaveni vo obrazecot na dogovorot. Proektot moè da sodrì i uslovi {to ne se opfateni nitu so Op{tite, nitu so Dopolnitelnite uslovi.

Dogovornite obrasci ne se edinstvenite {to se izgotveni od strana na AIA.

Do merkata do koja se zasegnati pravnite odnosi pome|u sopstvenikot na zgradata i izveduva~ot, AIA objavi tri Standardni obrasci na Dogovor pome|u sopstvenikot i

izveduva~ot: Dogovor so pau{alen iznos (AIA Doc. A 101), Skratena forma na Dogovorot so pau{alen iznos za malite grade`ni dogovori (AIA Doc. A 107) i

Dogovor so tro{oci za rabota plus nagrada (AIA Doc. A 111). Me|u ovie dokumenti Dogovorot so pau{alen iznos naj~esto se koristi. Toj

se upotrebuva re~isi isklu~ivo za grade`ni dogovori {to se sklu~uvaat vo postapka so konkurentski ponudi. Toa na sopstvenikot mu ja dava prednosta prethodno da gi znae tro{ocite na rabotata, podlo`no na dopolnitelni izmeni kako posledica na izmena na nalozite. Vakvite pau{alni dogovori imaat i nekoi slabosti povrzani so tenderskata postapka, zatoa {to cenata, a ne kompetentnosta, pretstavuvaat osnoven motiv pri izborot na izveduva~ot. Toa e pottik za izveduva~ot rabotite da gi izvede kolku e mo`no poeftino za da dobie maksimalen profit, a vtorostepeno razmisluvawe za kvalitetot i majstorskata izvedba. Kaj Dogovorite tro{oci plus nagrada, od druga strana, izveduva~ot dobiva nadomest za tro{ote na rabotata i dobiva nagrada za svojata usluga. Ovoj obrazec sodrì

17

odredbi {to propi{uvaat garantirani maksimalni tro{oci, {to moàt da bidat iskoristeni od strana na sopstvenikot po èlba. Dogovaraweto vrz ovaa osnova se prepora~uva koga izgradbata mora da zapo~ne pred celosnoto zavr{uvawe na crteìte i specifikaciite. O~igledno e deka ovoj sistem ja nema finansiskata sigurnost na pau{alnite dogovori, no toj e mnogu pofleksibilen i vo praksa taa korisno dejstvuva vrz zabrzuvaweto na gradeweto. Nepovolnostite {to proizleguvaat vo vrska so tenderskite postapki vo golema merka se izbegnuvaat.

Isto taka postoi standardna forma na Dogovor izveduva~-pod-izveduva~

(AIA Doc. A 401) povrzana so gore spomenatite tri Standardni formi. Me|utoa vitalnata vrska kaj pod-izveduva~kiot dogovor e AIA Doc. A 201 ~len 5 (to est Op{tite uslovi na Dogovorot za gradewe). Taa ja sozdava osnovnata dogovorna vrska pome|u izveduva~ot i pod-izveduva~ite definiraj}i go pod-izveduva~ot kako "lice ili organizacija koi imaat direkten dogovor so izveduva~ot za izvr{uvawe na nekoja rabota na mestoto." Sledi deka sopstvenikot i arhitektot ne se vo dogovorni odnosi so pod-izveduva~ot, no bez ogled na toa arhitektot ima pravo da go prifati ili da go otfrli predloèniot pod-izveduva~. Bidej}i najgolemiot broj grade`ni proekti podrazbira iznajmuvawe na pove}e pod-izveduva~i, upotrebata na AIA Doc. A 401 ja imaa taa prednost {to site pod-izveduva~i sledat eden ednoobrazen dogovor.

Pravnite odnosi pome|u sopstvenikot i arhitektot se regulirani so trite Standardni obrasci na Dogovor pome|u Sopstvenikot i Arhitektot: (1) AIA Doc. B

131 - Dogovor za procent od tro{ocite na gradbata. Toa e verojatno naj~esto upotrebuvanata dogovorna forma. Taa e osobeno dobro prilagodena na normalnite grade`ni proekti so definiran obem na rabota {to baraat celosno profesionalna usluga. Pred da zapo~ne izgradbata treba da zavr{i postapkata za stelnuvawe ponudi za site ili barem za najgolemite delovi na grade`niot zafat. Nagradata na arhitektot se temeli na procent od tro{ocite na gradbata. Toa ja poednostavuva

smetkovodstvenata postapka. (2) AIA Doc. B 231 - Dogovorot za pomnoèni direktni personalni tro{oci. Ovaa forma na dogovor e prepora~liva vo situaciite vo koi precizniot obem na grade`niot proekt mora da ostane fleksibilen ili koga se primenuvaat nekoi nevoobi~aeni proceduri za planirawe i dodeluvawe na dogovorite za gradewe ili koga se potrebni samo delumni profesionalni uslugi. Kako {to ni sugerira samoto ime na ovaa forma na dogovor, nadomestot za uslugite se presmetuva kako mnoèwe na redovnite stavki za isplata na personalot na arhitektot koj e direktno angaìran vo izvr{uvaweto na uslugata plus mnoèwe na tro{ocite za konsultantite za normalnite strukturni, mehani~ki i elektri~ni

inènerski ili drugi profesionalni uslugi. (3) AIA Doc. B. 331 - Dogovor za profesionalna nagrada plus tro{oci. Kaj ovoj vid Dogovor li~nata nagrada na arhitektot se utvrduva oddelno od tro{ocite za pruàweto na uslugata. Taka arhitektot slobodno dava soveti bez pritoa negovata nagrada da bide zasegnata od kone~nite tro{oci na proektot. Ovoj standarden dogovor e namenet za proektite so specijalna namena, {to baraat golemo li~no vnimanie na arhitektot. Me|u trite

pogore navedeni dokumenti se ~ini deka upotrebata na Doc. B. 231 se zgolemuva zatoa {to toj aùrno i pravi~no se spravuva so problemite na zgolemenite tro{oci vo profesionalnata praksa.

14. Skandinavsko pravo - Vo ovoj kontekst isto taka treba da se spomenat op{tite uslovi na dogovorite za gradewe {to se koristat vo skandinavskite zemji. Vo izvesna merka tie se mnogu sli~ni, fakt {to se dolì na bliskata pravna sorabotka pome|u nordiskite zemji.

18

Vo Danska Op{tite uslovi za rabota i nabavki imaat dolga istorija. Taa po~nuva so predlogot izgotven od strana na pretstavnicite na Danskata

industriska organizacija vo 1910 do 1912 godina. Prvoto izdanie na ovie Op{ti uslovi se pojavuva vo 1915 godina. Tie bile sankcionirani od strana na Ministerstvoto za javni raboti. Od toga{ se izvr{eni brojni izmeni na orginalnata verzija.

Vo Norve{ka osnoven dokument pretstavuvaat Op{tite uslovi za

proektirawe i gradewe izdadeni od strana na Norges Byggstandardiseringsrad (NBR). Ovie standardni uslovi imaat {iroka primena: tie se primenuvaat na dogovorite vo koi ednata dogovorna strana (izveduva~ot) se obvrzuva vrz samo-vrabotuva~ki uslovi da izvr{i gradba ili proektirawe (vklu~uvaj}i odrùvawe, popravki i povtorna izgradba) za drugata dogovorna strana (klientot). Po analogija tie isto taka moàt da se primenat na dogovorite spored koi pod-izveduva~ot se obvrzuva da izgradi del od zgradata ili proektot {to go prezel glavniot izveduva~.

Danskite i norve{kite Op{ti uslovi sodràt detalni, no jasni propisi za site osnovni problemi {to moè da se sretnat vo grade`ni{tvoto. Osobeno ako se poglednat pravnite lekovi za slu~aj na defekti vo kvalitetot se ~ini deka bile zemeni vo predvid legitimnite interesi na dvete strani vo dogovorot.

[vedskite Op{ti uslovi na dogovorot za gradewe, inènerstvo i

instalacioni raboti izdadeni od strana na Svenska Teknologforeningen pretstavuvaat osnova za dvata osnovni vida standardizirani dogovori: (1) Dogovorna spogodba

(Forma no. 18) so koja se utvrduva edine~na cena so upatuvawe na vkupnite tro{oci i (2) Dogovorna spogodba (Forma no. 19) vrz osnova na nadomest na tro{ocite, bez utvrduvawe na maksimalna cena. [to se odnesuva do konsultantskite uslugi vo [vedska se izraboteni posebni Op{ti uslovi za konsultantski uslugi vo sferata na arhitekturata i inènerstvoto (ABK 1966). Ovie Op{ti uslovi se izgotveni kako rezultat na zaedni~kite raspravi na nekolku javni tela, kako na primer Nacionalniot odbor za gradewe i planirawe i Nacionalnata asocijacija na {vedskite arhitekti, zaedno so nekolku drugi povrzani organizacii. Vo praksa ovie op{ti uslovi za konsultantskite uslugi glavno se koristat za razvojni proekti (urbanisti~ki proekti) kade {to kako klient se javuva nekoja javna vlast. Ako se poglednat vo ovoj kontekst, osobeno treba da se obrne vnimanie na vovednata odredba od § 1 zatoa {to taa veli deka "konsultantot mora da dokaè so sigurnost deka toj e ekonomski nezavisen od snabduva~ite i od drugite koi moàt da vlijaat vrz negovata objektivnost." Kako posledica na toa toj ne smee da primi ili da prifati pla}awe od drugite dogovorni strani vo vrska so proektot za koj e angaìran.

16. Evropska ekonomska zaednica - Vo zaklu~okot na ovoj pregled treba da se zabeleì deka Evropskata Ekonomska Zaednica neodamna ja po~uvstvuva potrebata za sozdade ednoobrazni pravila vo vrska so grade`nite proekti i nabavkite {to se finansirani od strana na Evropskiot Fond za Razvoj. Sporedeni so razli~nite

tipovi op{ti uslovi za dogovori za gradewe, EEC uslovite se osobeno elaborirani i detalni. Moèbi ovoj vid perfekcionizam moè da bide opravdan so pravnata nesigurnost {to gi opkruùva vakvite grade`ni proekti vo zemjite ~ii pravni sistemi seu{te ne se celosno razvieni. I pokraj nivniot ograni~en obem na primena EEC uslovite zasluùvaat opredeleno vnimanie zatoa {to pretstavuvaat obid da se iznajde zaedni~kata sr` na pravnite sistemi na dràvite ~lenki vo ovaa sfera na pravoto.

19

III. OBVRSKI NA RABOTNIKOT ILI IZVEDUVAÔT

A. PRAVOVREMENO ISPOLNUVAWE

i. Pravni lekovi spored dogovornoto pravo

17. Voved - Osnovnata obvrska na rabotnikot ili na izveduva~ot e da se postigne veteniot rezultat vo vremeto dogovoreno od strana na dogovornite strani. Sekako, ispolnuvaweto preku rabotata ja pretstavuva su{tinata na ovaa obvrska. od iskustvo se znae deka najgolemite problemi {to nastanuvaat vo kontekstot na ovaa primarna obvrska se vrtat okolu pra{aweto dali rabotata e izvr{ena soglasno dogovorot. Ovoj vaèn aspekt na obvrskata podetalno }e go razgleduvame podocna (infra s. 50), iako e o~igledno deka rokovite na ispolnuvaweto isto taka moàt da bidat relevantni vo kontekstot na odgovornosta za defektite. Taka vo pravnite sistemi vo koi otstranuvaweto na defektite e na prvo mesto me|u pravnite lekovi {to se na raspolagawe, va`no stanuva pra{aweto dali popravkite na rabotata moàt da bidat izvr{eni vo ramkite na nekoe opredeleno vreme.

Podocne`nata analiza glavno se odnesuva na slu~aite vo koi postoi docnewe so izvr{uvaweto na vetenata rabota, bez ogled dali docneweto e po vina na rabotnikot ili ne. Ova docnewe mora da se razlikuva od slu~ajnite nastani {to go spre~uvaat ispolnuvaweto na obvrskata. Zatoa ovde nema da gi razgleduvame nemo`nosta za ispolnuvawe ili povredata na dogovorot , zatoa {to moè da se kaè so izvesna sigurnost deka vo sferata na rabotata vrz predmetite i gradeweto vakvite nastani ne baraat re{enija {to se razlikuvaat od principite na razli~nite pravni sistemi vo nivnite obligacioni prava.

Od druga strana, odloènoto ispolnuvawe isto taka opfa}a i slu~ai koga rabotnikot duri i ne se obidel da ja ispolni svojata obvrska, iako nejzinoto izvr{uvawe na nitu eden na~in ne bilo, nitu stanalo nevozmo`no. Ponekoga{ vakvata interakcija moè da bide pridruèna so izjavata deka ispolnuvaweto na obvrskata bilo odbieno. O~igledno vakvite slu~ai na predvremena povreda na obvrskite ne doa|aat mnogu ~esto pred sudovite, no koga }e se slu~at tie voobi~aeno davaat osnova za tu`ba za odloèno ispolnuvawe i moàt da se tretiraat kako takvi.

18. Specifi~no ispolnuvawe i {teti - Celosniot propust da se izvr{i vetenata rabota vo utvrdeniot rok go postavuva pra{aweto dali moè da se izjavi tu`ba za specifi~no ispolnuvawe.

Vo pazarnite stopanstva ne postoi nekoja op{ta potreba da se insistira na

specifi~no ispolnuvawe. Dodeka civil lae zemjite nastojuvaat da go prifatat, common law zemjite se prili~no vozdràni vo toj pogled,

Vo civil law zemjite koi dozvoluvaat tu`ba za specifi~no ispolnuvawe, voobi~aenata tehnika {to se koristi za prisilno izvr{uvawe na presudite specifi~no treba da bide prilagodena na posebnata situacija na dogovorot za rabota vrz predmeti ili na dogovorot za gradewe. Zatoa {to e o~igledno deka bezvoqniot rabotnik ili izveduva~ ne moè direktno da bide prinuden da ja izvr{i vetenata rabota. Ne postojat nekoi osobeni te{kotii vo slu~aite vo koi ispolnuvaweto na obvrskata ne zavisi od li~nite uslugi na dol`nikot, zatoa {to specifi~noto ispolnuvawe vo takov slu~aj moè da go izvr{i nekoj drug: Sudot moè da go ovlasti nalogodava~ot (iznajmuva~ot, sopstvenikot) da ja izvr{i rabotata so nekoe treto lice. Takva pozicija postoi na primer vo Francija, Italija, [vajcarija i Germanija. Se ~ini deka postrogite sankcii naso~eni kon

20

specifi~noto ispolnuvawe od strana na samiot dol`nik li~no, duri i koga postojat, te{ko deka se koristat. Taka francuskite sudovi mnogu malku ja

koristele mo`nosta da dosudat kazna (astreinte) za da go prinudat neposlu{niot rabotnik ili izveduva~ da ja ispolni svojata obvrska in specie.26 Vo realniot ìvot vakvite mehanizmi na indirektno prinuduvawe ne se smetaat za ne{to {to e izvodlivo vo ovaa sfera. Zatoa normalniot praven lek e tu`ba za nadomest na {teta vrz osnova na docnewe. So drugi zborovi, neispolnuvaweto na obvrskite za

ispolnuvawe vo rokot utvrden so dogovorot }e se tretira kako mora debitoris na koja se primenuvaat op{tite pravila za dogovorite.

Vo common law sistemite specifi~noto ispolnuvawe ne se dava "so zakon", tuku mora da se podnese tu`ba za povreda na dogovorot. Me|utoa moè da se postavi pra{aweto dali spored obi~ajnoto pravo na "pravi~nost" moè da postoi poinakva pozicija i dali sudovite moàt da naloàt specifi~no izvr{uvawe. Problemot se pojavi vo Anglija vo vrska so dogovorite za gradewe. Ovde postoi opredelena klasa slu~ai za koi sudovite priznavaat deka pretstavuvaat isklu~ok od op{toto pravilo deka ne se naloùva specifi~no ispolnuvawe kaj dogovorite za gradewe. Slu~aite vo koi sudovite dozvolile specifi~no ispolnuvawe pokaùvaat deka mora da bidat ispolneti nekolku uslovi: Prvo, obvrskite na izveduva~ot moraat precizno da bidat definirani, za sudot da moè bez nikakvi te{kotii da proceni kakvo ispolnuvawe e potrebno vo konkretniot slu~aj. Vtoro, nadomestot na {tetata nema da moè soodvetno da go obes{teti rabotodava~ot. Treto, izveduva~ot ima vladenie vrz zemji{teto na koe treba da se gradi. Posledniot od navedenite uslovi ja pokaùva isklu~itelnata situacija vo koja moè da se naloì specifi~no ispolnuvawe. Taa se odnesuva na tu`bite podneseni od strana na prodava~ot ili zakupodava~ot na zemji{teto protiv negovite kupuva~i ili zakupci koi se soglasile da izgradatnekoja zgrada na toa zemji{te vo nekoj opredelen rok. Vode~kiot angliski slu~aj Wolverhampton Corporation v. Emmons re{avan od strana na

Apelacioniot sud vo 1901 godina pokaùva deka javniot interes moè da pretstavuva dopolnitelna pri~ina koja moè da iznudi naloùvawe na specifi~no ispolnuvawe. Ovde tuìtelot, gradska komunalna vlast mu prodala i mu prefrlila na tuèniot edna parcela soglasno nekoj plan za podobruvawe na ulicite. Tuèniot se soglasil so prodava~ot deka na taa parcela }e izgradi zgrada vo opredelen rok. Vo vakva situacija pari~noto obes{tetuvawe ne e soodvetno pravno sredstvo protiv neposlu{nata dogovorna strana na koja ne treba da i se dozvoli da go opstruira planot za podobruvawe na oblasta.

Ako se ostavat na strana vakvite isklu~itelni situacii, angliskite sudovi nema da dosudat specifi~no ispolnuvawe za dogovorite za rabota vrz predmeti ili za dogovorite za gradewe. Toa e soglasno so principot deka pravi~nosta ne pravi ni{to popusto, zatoa {to }e se bara postojat nadzor za da se obezbedi poslu{nosta na rabotnikot ili izveduva~ot koj treba da ja ispolni svojata dogovorna obvrska preku serija akti vo nekoj period {to moè da bide i dolg.

Toga{ se ~ini deka vo ovaa oblast na pravoto razlikata pome|u common law i

civil law sistemite kade {to generalno se dozvoluva specifi~no izvr{uvawe spored

26 Za eden izoliran slu~aj vidi Cass.civ. 18 januari 1956, Bull.civ. 1956 I 27 no. 34. Carbonnier,

Droit civil II (ed. Paris 1967) no. 227 istaknuva deka kaznata e izre~ena osobeno ako obvrskata ima li~en karakter. Vo [vajcarija najgolemiot broj kantonalni Zakonici za gra|anska postapka na sudovite im davaat pravo da naloàt specifi~no ispolnuvawe vo ramkite na nekoe docnewe. Ako dol`nikot maliciozno odbie da go izvr{i toj nalog, toj moè da se goni krivi~no. Za natamo{ni detali vidi Guhl (-Merz and Kummer) 63 i 225.

21

dogovornoto pravo se namaluva re~isi do is~eznuvawe ako problemot se gleda od aspekt na postojnata pravna praksa.

19. Raskinuvawe na dogovorot - Dogovorite za rabota vrz predmeti i grade`nite dogovori se "trajni dogovori" (Dauerschuldverhaltnisse) zatoa {to rabotnikot i izveduva~ot voobi~aeno se obvrzani da ja izvr{at svojata rabota ~ekor po ~ekor vo nekoj opredelen rok {to bil dogovoren od dogovornite strani. Od taa pri~ina iznajmuva~ot ili rabotodavecot glavno e vo pozicija da vr{i kontrola vrz rabotata dodeka taa seu{te se vr{i. Zatoa sekoe pogolemo docnewe so ispolnuvaweto e zabele`livo pred denot utvrden za zavr{uvawe na rabotite, osobeno vo slu~aj na gradewe {to se vr{i na zemji{teto na rabotodava~ot. Tokmu taa specijalna situacija vo nekoi pravni sistemi dovela do specijalni pravila {to proizlegle od op{toto pravo na dogovorite vo vrska so pravnite lekovi za zadocneto ispolnuvawe.

Taka vo Italija, Germanija i [vajcarija nalogodava~ot ne mora da ~eka dodeka ne iste~e rokot utvrden za celosno zavr{uvawe na rabotite. Ako stane o~igledno deka rabotite ne po~nale na vreme ili deka nivniot tek se odviva so neopravdano zadocnuvawe, nalogodava~ot moè da go raskine dogovorot. Me|utoa ova pravo moè da se vr{i samo po istekot na dopolnitelen rok utvrden od strana na nalogodava~ot koj mora da go predupredi rabotnikot deka }e go raskine dogovorot ako ne se nadopolni docneweto.

ii. Posebni pravila vo Op{tite uslovi na dogovorite za gradewe

21. Vremenskiot element pri izvr{uvaweto na dogovorite za gradewe - Problemot na navremenoto ispolnuvawe ima mnogu va`na uloga kaj site op{ti uslovi na dogovorite za gradewe i kaj standardnite dogovori za grade`ni raboti {to se koristat niz svetot. Vo celina moè da se kaè deka odredbite {to se odnesuvaat na posledicite od zadocnetoto ispolnuvawe na izveduva~ot prili~no se razlikuvaat od normalnite pravila na dogovornoto pravo. Do izvesna smisla toa moè da se opravda so kompliciranata priroda na gradeweto i grade`nite raboti. Najmnogu ovde nepredvidlivite okolnosti ili nastani {to ne se pod kontrola na izveduva~ot verojatno }e go popre~at tekot na rabotite. Bez ogled na toa, postoi op{ta tendencija za za{tita na izveduva~ot, duri i protiv normalnite posledici so koi }e se soo~i dol`nikot koj e vo docnewe i vo nekoi zemji dojdeno e do to~kata vo koja izveduva~ot e osloboden od rizicite koi spored pravi~nosta bi trebalo da gi snosi.

22. Dali rokot e biten? - Pred da gi razgledame tipi~nite slu~ai na zadocneto ispolnuvawe kaj dogovorite za gradewe mora da se postavi pra{aweto dali vremeto e bitno. Toa sekako ne e, ako dogovornite strani ne utvrdile rok za zavr{uvawe na rabotite. Site op{ti uslovi i standardni obrasci sodràt odredbi ili re{enija vo odnos na rokovite i strankite vo dogovorite za gradewe voobi~aeno utvrduvaat rokovi na ispolnuvawe na rabotite. Bez ogled na toa relativno e retko vaka opredeleniot rok da se smeta za su{testven uslov od dogovorot.

Me|u op{tite uslovi na dogovorite za gradewe razgleduvani vo ovoj trud samo dva sodràt izre~ni odredbi vo taa smisla. Uslovite na Dogovorot izdadeni od strana na Oddelot za javni raboti na Ju`no-Afrikanskata Republika se osobeno jasni vo toj pogled: "Rokot }e se smeta za biten element na dogovorot". Zatoa ako izveduva~ot ne zapo~ne so rabotite vo predvideniot rok ili rokovi ili da

22

prodolì so rabotata ili da ja zavr{i rabotata vo utvrdeniot rok, rabotodava~ot moè da mu naredi na izveduva~ot da ja prekine rabotata i da prestane so nejzinoto

izvr{uvawe. Na prv pogled se ~ini deka ova e soglasno so klasi~noto common law pravilo deka po istekot na utvrdeniot rok rabotodavecot moè da go smeta dogovorot za raskinat i da go otpu{ti izveduva~ot i obratno, izveduva~ot ne moè da se vrati i da prodolì so rabotata {to ja rabotel. No ovaa ekstremna konsekvenca {to e mnogu te{ka za izveduva~ot ne e prifatena vo ju`no-afrikanskite Uslovi na Dogovorot. Vladata ima pravo da odbie ili da pobara koj bilo pari~en iznos {to treba da se plati za zavr{uvawe na rabotite. "ako toj iznos go nadminuva iznosot {to seu{te treba da mu bide isplaten na izveduva~ot".

Ova soodvetstvuva na sudskata praksa vo Anglija kade {to sudovite sekoga{ odbivale da smetaat deka rokovite se biten element kaj dogovorite za gradewe. No duri i vo slu~iate vo koi rokot bil naveden kako biten uslov na dogovorot, se ~ini deka sekoe odnesuvawe na rabotodava~ot {to pretstavuva premol~na soglasnost }e se smeta za otkaùvawe od ovoj uslov. Toa e pozicija {to ja prifatile i sudovite vo SAD koi isto taka smetaat deka rokovite ne se biten dogovoren element kaj dogovorite za gradewe.

Rigidnoto common law pravilo e ublaèno so obi~ajnata doktrina za "su{testveno ispolnuvawe" kade {to izveduva~ot koj docni ne se otkaùva od svoeto pravo da se vrati na ispolnuvaweto na dogovorot ili na nekoj negov del (quantum meruit), ako dogovorot bil su{testveno ispolnet (vo golem ili biten del). Ne e za ~udewe {to ovaa doktrina dovela do golem broj sporovi, zatoa {to vo ne tolku retkite slu~ai vo koi rabotodava~ot ne saka da ja plati dogovorenata cena zaradi neispolnuvawe na uslovite od dogovorot mnogu ~esto postoi somnevawe kade leì granicata pome|u delumnoto i su{testvenoto ispolnuvawe.

23. Docnewe zaradi vonredni okolnosti - Spored site op{ti uslovi na dogovorite za gradewe i standardni obrasci, izveduva~ot se osloboduva od normalnite pravni posledici na zadocnetoto ispolnuvawe ako nekoi vonredni uslovi go popre~ile navremenoto ispolnuvawe na negovite dogovorni obvrski. Vo ovaa situacija rabotodava~ot ne moè da go raskine dogovorot, nitu ima pravo na nadomest na {teta, tuku mora da dade nekoj pravi~en i razumen rok za zavr{uvawe na rabotite.

Prostorot ne ni dozvoluva da sostavuvame iscrpna lista na seto ona {to moè da se smeta za vonredna okolnost. Postoi op{t dogovor deka vi{ata sila (force majeure), isklu~itelno lo{oto vreme i {trajkovite pretstavuvaat dovolna osnova da se opravda docneweto so ispolnuvaweto. No vo nekoi zemji se vovedeni interesni distinkcii. Taka vo Avstrija lo{oto vreme kako takvo ne pretstavuva osnova za prodolùvawe na rokot ako izveduva~ot, od iskustvo, toa trebalo da go zeme predvid koga ja daval svojata ponuda. Vo vrska so {trajkovite ponekoga{ se pravi razlika pome|u generalen {trajk na rabotnicite vo grade`nata industrija i {trajk {to e ograni~en na pretprijatieto na izveduva~ot. Na primer vo Francija vtoriot slu~aj ne pretstavuva osnova za prodolùvawe na rokot za zavr{uvawe na rabotite. Vo Norve{ka, [vedska i [vajcarija {trajkot ne smeel da bide predizvikan od nebre`nost na izveduva~ot. Vo ovie zemji istoto se odnesuva i na slu~aite na sabotaà. Bidej}i op{tite uslovi na dogovorite za gradewe {to se koristat vo nekoja zemja ja izrazuvaat nomotehnikata {to se koristi vo taa zemja ne treba da ne za~uduva {to ovie op{ti uslovi se pove}e ili pomalku eksplicitni vo vrska so vonrednite okolnosti. Vo Anglija, Avstralija i Ju`na Afrika spisokot nastani {to mu davaat pravo na izveduva~ot na prodolùvawe na rokot e osobeno dolg i detalen. No od ovde ne proizleguva deka onie zemji {to se vozdràle da

23

koristat vakov vid nabrojuvawe se pomalku podgotveni da go oslobodat izveduva~ot vo docnewe, zatoa {to i tie moàt da dojdat do sli~ni rezultati povikuvaj}i se na poop{tite odredbi spored koi "neizbe`nite" ili "nepredvidlivite" okolnosti ili pre~ki {to go predizvikale docneweto ili prekinot na rabotata se dovolna pri~ina da se bara prodolùvawe na rokot za zavr{uvawe na rabotite.

Praviloto deka izveduva~ot koj e vo docnewe, no ne po svoja vina, moè da pobara pravi~en i razumen rok za zavr{uvawe na rabotite ima smisla samo vo slu~aite koga dogovornite strani moàt da pretpostavat deka pre~kite {to stojat na patot na celosnoto ispolnuvawe na dogovorot moàt da bidat nadminati vo bliska idnina. Situacijata e razli~na ako faktite {to go predizvikale docneweto se od takva priroda {to ispolnuvaweto na obvrskata go pravat nesigurno. Primer za vakva situacija moè da se najde kaj izbivaweto na vojnata {to voobi~aeno se spomenuva vo kontekstot na vonredni okolnosti {to go opravduvaat prekinot na rabotite. Vo vakva situacija, prodolùvaweto na rokot za ispolnuvawe ne im sluì na interesite na dvete strani. Od taa pri~ina op{tite uslovi na dogovorite za gradewe ili standardnite dogovori vo najgolem del na strankite im davaat pravo da go raskinat dogovorot, ako prekinot na rabotite trae opredelen period. Kako normalna posledica na vakviot raskin na dogovorot izveduva~ot ima pravo na nadomest za dotoga{ izvr{enata rabota.

Op{tite uslovi na dogovorot {to se koristat vo [vedska moàt da sluàt kako primer za soodvetna raspredelba na involviranite rizici. Vrednuvaweto na rabotite se vr{i po barawe na edna od dogovornite strani. Pri izveduvaweto na procenkata, {to se temeli na dogovornata cena, vo predvid mora da se zeme kvalitetot na izvr{enite raboti. Vo slu~aj na nesoglasuvawe me|u dogovornite strani procenkata }e ja izvr{i komitet nazna~en od strana na dogovornite strani. Postoi i odredba za isplata na izveduva~ot za tro{ocite za materijalite i stokite {to bile dobieni ili nara~ani, no {to ne bile vgradeni vo zgradata. Do merkata do koja rabotodava~ot platil za tie materijali, toj gi prezema pravata na izveduva~ot vrz soodvetnite stoki.

Vo mnogu drugi zemji se sre}avaat sli~ni re{enija, no tie sekoga{ ne se

detalno razraboteni. Vo Anglija i vo onie zemji vo koi RIBA Standardnite dogovori za gradewe izvr{ile silno vlijanie situacijata e razli~na, zatoa {to izveduva~ot e favoriziran do to~ka {to vode~kiot angliski avtor ja opi{uva kako "krajno neprijatelska za razumnite interesi na rabotodava~ot". Spored RIBA

obrascite se ~ini deka vo re~isi site slu~ai na naru{uvawe na dogovorot, izveduva~ot gi ima istite prava kako i vo situaciite vo koi rabotodava~ot po svoja vina go raskinal dogovorot. Ako rabotite bile prekinati vo tekot na eden mesec zaradi vi{a sila (force majeure), izveduva~ot ne samo {to ima pravo da go raskine dogovorot, tuku toj isto taka ima pravo da gi zapleni stokite i materijalite duri i koga tie se plateni od strana na rabotodava~ot i toj moè da bara nadomest za izgubenata dobivka za preostanatiot del od rabotite! Moè da se podrazbere deka ova pravilo bilo podloèno na ostri kritiki i Duncan Wallace sekako e vo pravo koga pretpostavuva deka nikade vo svetot ne moè da se sretne vakva odredba, bez ogled na individualnata ili kolektivnata pregovara~ka mo} na izveduva~ite vo tie zemji.

24. Docnewe po vina na izveduva~ot - Ako se ostavat na strana onie situacii vo koi docneweto na izveduva~ot moè da se pripi{e na okolnosti nadvor od ~ove~kata kontrola, osnovnite sredstva na rabotodava~ot protiv izveduva~ot koj e vo docnewe se raskinuvawe na dogovorot, nadomest na {teta i kazni (kazneni penali). Ovie pravni lekovi ne se isklu~uvaat me|usebno, tuku moàt da bidat

24

povrzani vo odredeni kombinacii zavisno od zemja do zemja. Razgleduvaweto na op{tite uslovi na dogovorite za gradewe i standardnite dogovori vo ova poglavje gi pokaùva slednive tipi~ni re{enija:

Prvo, docneweto samoto po sebe ne pretstavuva dovolna pri~ina za raskinuvawe na dogovorot ako nema ispolnuvawe na dogovorot de plein droit. Rabotodava~ot koj saka da go raskine dogovorot zaradi docnewe na izveduva~ot, bez ogled dali toa e posledica na negova vina ili ne, ne moè da go stori toa se dodeka prethodno ne dade nekoj dopolnitelen rok za ispolnuvawe. Pri utvrduvaweto na ovoj rok rabotodava~ot mora jasno da stavi do znaewe deka }e go raskine dogovorot ako rabotite ne bidat zavr{eni vo dopolnitelno utvrdeniot rok.

Raskinuvaweto na dogovorot voobi~aeno e "bez prejudicirawe na koe bilo pravo ili praven lek" {to e formulacija na vode~kite dogovorni dokumenti vo SAD (supra n. 119). Na prvo mesto, ovaa klauzula e naso~ena kon rezervirawe na pravoto da se bara nadomest na {teta ili kazna. No postojat i drugi konsekvenci {to proizleguvaat od raskinuvaweto na dogovorot. Taka klauzulite za otkaùvawe od pravoto (forfeiture clauses) sodràni vo golem broj op{ti uslovi na dogovorite za gradewe mu ovozmoùvaat na rabotodavecot da stekne vladenie vrz rabotite i da go istera izveduva~ot od mestoto. Rabotodava~ot ima pravo da go zavr{i izveduvaweto na rabotata za smetka na izveduva~ot i da ja koristi negovata oprema i materijali (na primer yidarskite skeliwa). Ako neplateniot del od dogovorenata cena gi nadminuva tro{ocite za zavr{uvawe na rabotite, izveduva~ot moè da bara nadomest za tie vi{oci kaj tro{ocite. No ako tie tro{oci se povisoki od seu{te neplateniot del od cenata, izveduva~ot treba da mu ja plati razlikata na rabotodava~ot.

Vtoro, raskinuvaweto na dogovorot sekoga{ nema da pretstavuva re{enie {to gi zadovoluva interesite na rabotodava~ot. Zatoa toj moè da re{i da go po~ituva dogovorot i da bara nadomest na {teta od izveduva~ot vo docnewe. Vo najgolemiot broj zemji za ova se bara vina kaj izveduva~ot. No dogovornite dokumenti {to naj~esto se koristat vo SAD ne sodràt specijalni odredbi za barawe nadomest na {teta za docnewe. Toa zna~i deka se primenuvaat normalnite

common law pravila za povreda na dogovorot. Vo {vedskite Op{ti uslovo na dogovorot vinata na izveduva~ot ne se naveduva kako preduslov za barawe nadomest na {teta. Me|utoa rabotodava~ot ima pravo samo na kaznenite penali utvrdeni so dogovorot, za sekoja nedela ili del od nedelata za koja izveduva~ot go nadminal dogovoreniot rok za zavr{uvawe na rabotite (ili prodolèniot rok za toa). Rabotodava~ot nema pravo na nadomest za docnewe nadvor od ovoj iznos.

Merkata na obes{tetuvaweto {to moè da se dobie za zadocneto ispolnuvawe ~esto pretstavuva predmet na sporovi. Vo Avstrija i Germanija op{tite uslovi na grade`nite dogovori se obidele da gi izbegnat ovie sporovi utvrduvaj}i pravilo deka moè da se bara nadomest samo za realno pretrpenata

{teta (damnum emergens). Vo princip, zagubata na profitot (lucrum cessans) izre~no e isklu~ena, no se pravi isklu~ok vo nekoi retki slu~ai. Vo Anglija i vo zemjite {to vovele standardni dogovori za gradewe po primerot na RIBA obrascite, {tetite za neispolnuvawe se presmetuvaat po stapka {to e dogovorena pome|u strankite kako likvidirani i proceneti {teti za periodot vo koj rabotite ostanuvaat ili ostanale nezavr{eni. Vakvite odredbi za likvidirani {teti, {to mora da se razlikuvaat od kaznenite penali, pretstavuvaat prethodna procenka na site {teti {to rabotodava~ot moè da gi pretrpi vo slu~aj na docnewe so zavr{uvaweto na rabotite. Tie se smetaat kako osobeno pogodni za proektite {to nemaat direktnno komercijalen karakter, kako privatni ku}i, u~ili{ta i drugi

25

javni zgradi, kade {to moè da bide te{ko ili prakti~no nevozmo`no da se dokaàt nekakvi zagubi vo komercijalna smisla ako dojde do zadocneto ispolnuvawe. Se ~ini deka deneska angliskite sudovi gi priznavaat klauzulite za likvidirani {teti (liquidated damages), zatoa {to nema slu~ai vo koi vakvite odredbi bile proglaseni za preterani do merka {to pretstavuvaat nekoj vid kazna.

Imaj}i go predvid ovoj fakt ne treba da iznenaduva deka RIBA standardnite dogovori voop{to i ne gi spomenuvaat kaznenite penali.

Treto, kaznenite penali seu{te imaat va`na uloga vo odreden broj zemji. Vo Avstrija, Germanija i [vajcarija op{tite uslovi na dogovorite za gradewe sodràt specijalni odredbi za kaznenite penali (Vertragsstrafen) za slu~aite na docnewe so ispolnuvaweto na strana na izveduva~ot. No treba da se istakne deka docneweto mora da bide na stranata na izveduva~ot, toj mora da ima vina za toa docnewe. Bidej}i moè da se pokaè deka rabotodava~ite nema da moàt tolku lesno da ja dokaàt vinata na izveduva~ot, postoi takva prezumpcija i samiot izveduva~ mora da dokaùva deka docneweto ne e po negova vina, odnosno toj go snosi tovarot na dokaùvaweto.

Druga zaedni~ka karakteristika na kaznenite penali vo ovie zemji e ovlastuvaweto na sudovite da ja namalat visinata na penalot ako taa e nesrazmerno visoka. Ne treba ni da se spomenuva deka pla}aweto na kazneniot penal ne go osloboduva izveduva~ot od obvrskata da ja ispolni svojata obligacija.

No ne postoi soglasnost okolu uslovite {to mora da bidat ispolneti za da se bara nadomest na {teta nad iznosot na kaznenite penali utvrdeni so dogovorot. Vo Avstrija i Norve{ka na primer toa e mo`no samo ako docneweto bilo predizvikano namerno ili so te{ka nebre`nost na izveduva~ot. No vo [vedska, od druga strana, "rabotodava~ot nema pravo na obes{tetuvawe za docneweto preku" kaznenite penali utvrdeni so dogovorot. Istite op{ti uslovi na dogovorite za gradewe detalno propi{uvaat deka penalot za docnewe so ispolnuvaweto ne smee da nadminuva opredelen procent od vrednosta na nezavr{eniot del od rabotite presmetan spored dogovornata cena.

25. Rezime - Vo sferata na rabotata vrz predmetite pravnite sistemi {to gi analizirame glavno gi primenuvaat pravilata {to se razvieni vo nivnite op{ti obligacioni prava vo situaciite na zadocneto ispolnuvawe od strana na rabotnikot (izveduva~ot). Me|utoa postoi tendencija da se olesni raskinuvaweto na dogovorot vrz posebni osnovi, zatoa {to kaj potrajnite dogovori faktot {to nemalo navremeno ispolnuvawe na obvrskata moè da stane o~igleden i pred istekot na rokot za celosno zavr{uvawe na rabotite ili isporakata. Primerot na {vajcarskoto pravo go demonstrira ovoj problem osobeno jasno (ZO ~len 366 stav

1). Vo vrska so barawata za specifi~no ispolnuvawe postojat razliki pome|u

civil law i common law sistemite {to sepak ne se tolku golemi kolku {to moèbi se ~inat. Osnovnata pri~ina za toa e {to sekoga{ koga se bara specifi~no ispolnuvawe potrebni se i specifi~ni merki za prisilno izvr{uvawe koi voop{to ne se ednostavni. Vo normalen slu~aj obvrskata na rabotnikot (izveduva~ot) se sostoi od akti ili serija akti {to treba da se izvr{at. Zatoa zamenata na rabotnikot (izveduva~ot) pretstavuva najprakti~noto re{enie, a izveduva~ot (rabotnikot) koj e vo docnewe treba da mu ja nadomesti pretrpenata {teta na rabotodava~ot {to nastanala kako posledica na docneweto. Vo toj kontekst interesno e da se zabeleì deka vo francuskoto pravo o~igledno malku se koristi mo`nosta za kazneni penali (astreinte) vo sferata na dogovorite za rabota i trud.

26

Op{tite uslovi i standardnite dogovori na dogovorite za gradewe prili~no otstapuvaat od pravilata {to razli~nite pravni sistemi gi razvile za slu~aj na zadocneto ispolnuvawe na izveduva~ot. Bez ogled na tie posebni pravila izgotveni od strana na samite dogovorni strani, sudovite ne sakaat rokovite za zavr{uvawe na rabotite da gi tretiraat kako biten element na dogovorot. Vo

common law sistemite toa se pokaùva so ra{irenata upotreba na doktrinata na pravi~nosta za su{testveno ispolnuvawe.

Vo vrska so sankciite za zadocneto ispolnuvawe, op{tite uslovi na dogovorite za gradewe voobi~aeno pravat razlika pome|u vonrednite nastani {to go popre~ile navremenoto ispolnuvawe na obvrskite i okolnostite vo koi postoi vina na stranata na izveduva~ot. Pri opredeluvaweto {to e toa {to pretstavuva vonreden nastan ne postoi op{ta soglasnost. Taka isklu~itelno lo{oto vreme i {trajkot generalno ne se tretiraat kako opravduva~ki okolnosti. Duri i vo situaciite vo koi izveduva~ot e odgovoren za docneweto rabotodava~ot po pravilo mora da opredeli dopolnitelen rok za zavr{uvawe na rabotite pred da dobie pravo za raskinuvawe na dogovorot. Vo situaciite vo koi prodolùvaweto na rokot za zavr{uvawe na rabotite ne e mo`no, {vedskoto re{enie zasluùva vnimanie zaradi pravi~nata uramnoteènost pome|u razli~nite interesi na dogovornite strani. Od druga strana angliskite RIBA standardni dogovori so pravo se kritikuvani deka se preterano nepravedni ako go tretiraat rabotodava~ot kako toj da go povredil dogovorot.

Razli~ni re{enija se nudat i vo vrska so baraweto za obes{tetuvawe i pla}aweto kazneni penali. Tendencijata vo polza na izveduva~ot e o~igledna. Taka spored avstriskite i germanskite op{ti uslovi vo princip ne moè da se bara nadomest na {teta za zagubena dobivka. Toa moè da se izvede so porigidnite uslovi na vode~kite dogovorni dokumenti vo SAD, kade {to sepak ne se isklu~uva

primenata na normalnite common law pravila za nadomest na {teta. Osven toa, postoi tendencija za standardizirawe na {tetite. Toa se pravi ili preku fiksirawe (utvrduvawe) na kazneni penali za sekoja nedela ili den na docnewe na izveduva~ot vo odnos na rokot za zavr{uvawe na rabotite ili preku vmetnuvawe na klauzuli za likvidirani {teti koi pretstavuvaat prethodna procenka na vkupnite {teti na rabotodava~ot. Do merkata do koja vakvoto fiksirawe sluì za izbegnuvawe na skapite sudski ili arbitra`ni postapki stanuva zbor za poèlna praksa. Se ~ini deka {vedskite standardni dogovori go razrabotile ova re{enie na osobeno jasen na~in.

B. LI^NO IZVR[UVAWE NA RABOTATA

26. Osnovno pravilo - Isklu~oci - Rabotnicite vo princip nemaat obvrska

rabotata da ja izvr{at li~no. Me|utoa ovaa generalna konstatacija se odnesuva samo na pra{aweto dali rabotnikot moè da vraboti drugi lica za da ja izvr{i doverenata rabota i neophodno mora da se pravi razlika pome|u ovoj problem i natamo{noto pra{awe dali na rabotnikot mu e dozvoleno izvr{uvaweto na rabotata da go delegira na pod-izveduva~.

Sekako postojat situacii vo koi li~noto izvr{uvawe na rabotata se bara stricto sensu (vo bukvalnata smisla na toj zbor), duri i koga dogovornite strani izre~no ne se dogovorile za toa. Taka dogovorot so umetnik da naslika portret ili da izvaja bista normalno se sklu~uva intuitu personae i bara li~no izvr{uvawe na rabotata. Najgolemiot broj kodifikacii mol~at vo vrska so ova pra{awe, no ne

27

postoi somnevawe deka postojat opredelen tip dogovori za rabota i trud vo koi li~noto izvr{uvawe od strana na rabotnikot pretstavuva uslov na dogovorot. Toa isto taka se podrazbira kaj odredbite {to se odnesuvaat na raskinuvaweto na takvite dogovori vo slu~aj na smrt ili nadzorna nesposobnost na rabotnikot: Ako negovata li~na sposobnost bila re{ava~ki faktor vo dogovorot, toj dogovor prestanuva da vaì.

Ako se ostavat na strana posebnite fakti~ki situacii vo koi li~noto ispolnuvawe od strana na rabotnikot pretstavuva izre~en ili premol~en uslov vo dogovorot, re~isi site sistemi dozvoluvaat rabotnikot da vraboti drugi lica za izvr{uvaweto na rabotata Toa e tolku o~igledno {to najgolemiot broj kodifikacii voop{to i ne sodràt posebni pravila za toa. Ponekoga{ dozvolata

da se vraboti drug moè da se izvede preku argumentum a contrario. Taka koga zakonot izre~no propi{uva deka kaj dogovorite za pruàwe uslugi "vo slu~aj na somnevawe" uslugata mora da se pruì li~no, a kaj sli~nite pravila za dogovorot za rabota i trud vakvata odredba e ispu{tena, dozvoleno e da se zaklu~i deka vakvoto ograni~uvawe ne se primenuva na ovoj vid dogovori.

Povremeno me|utoa gra|anskite zakonici utvrdile deka rabotata ili mora da se izvr{i li~no ili pod li~en nadzor ili pod odgovornost na rabotnikot. Toa vo osnova se formulaciite vo Avstrija i [vajcarija. 27 No duri i vo onie nekolku zemji vo koi odredbite od zakonicite propi{uvaat pravilo deka rabotnikot ne smee doverenata rabota da mu ja prepu{ti na drug, se dodava generalen isklu~ok za site slu~ai vo koi ili dogovorot ili prirodata na rabotata dozvoluva izvlekuvawe sprotiven zaklu~ok.28 Ovaa zakonodavna tehnika ne sodrì nekoja su{testvena razlika, tuku taa moè da bide relevantna samo vo pogled na teretot na dokaùvawe, taka {to vo slu~aj na somnevawe rabotnikot }e treba da dokaùva deka imal pravo da vraboti i drugi lica za izvr{uvaweto na rabotata. Zaklu~uvaj}i ja ovaa to~ka moèbi vredi da se zabeleì deka vo Italija Vrhovniot kasacionen sud (Corte Suprema di Cassazione) neodamna smetal deka vrabotuvaweto na treto lice se podrazbira pod poimot dogovor za rabota i trud (appalto) sekoga{ koga toa lice e del od organizacijata na pretprijatieto na rabotnikot.

Vo realnata pravna praksa problemot dali moè da se vraboti treto lice za izvr{uvawe na rabotata se javuva vo slu~aite na vikarijalnata odgovornost (odgovornost za drug) na rabotnikot: Toj se smeta odgovoren za akti na nebre`nost ili za propusti na negoviot vraboten storeni vo tekot na negovoto vrabotuvawe. Toa glavno proizleguva od op{tite pravila na dogovornoto pravo ili od pravoto za {tetite. No vo nekoi zemji ova pravilo se povtoruva vo specijalniot kontekst na dogovorite za rabota i trud.

27. Pod-dogovaraweto (pod-izveduvaweto) generalno - Dozvolata da se vrzbotat treti lica mora da se razlikuva od pra{aweto dali rabotnikot ima pravo da ja delegira svojata rabota, vo celost ili vo eden del, so pod-dogovrawe so treto lice. Ovaa razlika osobeno e jasna vo Italija kade {to Gra|anskiot zakonik (~len

27 Avstrija: CC §1165; [vajcarija: CO ~len 364 stav 2. No vidi isto taka Ehrenzweig 522 koj se obiduva da izvleè blaga razlika pome|u dvete odredbi: dodeka avstriskiot Gra|anski zakonik zboruva za rabota {to treba da se izvr{i "li~no ili pod li~na odgovornost" (to

est Verantwortung) na rabotnikot, {vajcarskiot Zakon za obligacii gi koristi zborovite

"li~no ili pod negov li~en nadzor" (to est Leitung). Me|utoa se ~ini deka ovaa terminolo{ka razlika ne vodi kon razli~ni prakti~ni rezultati vo dvete zemji. 28 Vidi na primer Grcija: CC ~len 684. Tekstot na ovaa odredba e vo izvesna smisla nejasen. Zatoa e mo`no nejzinoto zna~ewe da se ograni~i na delegirawe na celata rabota preku pod-dogovor.

28

1656) sodrì izre~na odredba {to se odnesuva na delegacijata na izvr{uvaweto na rabotata: Rabotnikot ne smee da angaìra pod-izveduva~ (subappaltatore) osven ako nalogodava~ot (rabotodavecot) go ovlastil da go stori toa. Idejata zad ova pravilo e deka rabotnikot, iako toj voobi~aeno dobiva nadomest (far fare) za da ja izvr{i rabotata, bez ogled na toa toj mora rabotata da ja zavr{i vo pretprijatieto {to samiot go organiziral. Vo Portugalija, Gra|anskiot zakonik go re{ava problemot so generalno upatuvawe na pravilata za zastapuvawe i pod-zastapuvawe (~len 1213,

264) {to prakti~no zna~i deka pod-dogovaraweto na~elno se smeta za dozvoleno od strana na rabotodava~ot (iznajmuva~ot) ako toa go dozvoluva dogovorot ili prirodata na pravnite odnosi. Iako vo golem del od kodificiranite pravni sistemi ne se sre}avaat sli~ni odredbi vo kontekstot na dogovorite za rabota i trud, ne postoi somnevawe deka portugalskoto pravilo soodvetno ja odrazuva

situacijata i vo drugite civil law sistemi. Vo Anglija i SAD sudskata praksa vo osnova ne e razli~na od principite

sodràni vo civil law kodifikaciite. Angliskiot vode~ki slu~aj British Waggon Co. v.

Lea & Co (1880) moè da pretstavuva primer za ovaa konstatacija. Tuìtelot, dru{tvo za vagoni, mu iznajmil na tuèniot odreden broj èlezni~ki vagoni za odreden period po godi{na renta, a dogovorot sodrèl klauzula spored koja tuìtelot }e gi odrùva iznajmenite vagoni. Koga tuìtelot oti{ol vo ste~aj, likvidatorite sklu~ile dogovor so drugo dru{tvo koe gi prezemalo servisnite stanici na tuìtelot, po {to gi izvr{uvalo site neophodni popravki na vagonite. Tu`ba na tuìtelot za isplata na celata godi{na renta za popravka na vagonite bila uspe{na zatoa {to so drugoto dru{tvo bil sklu~en dogovor za pod-izveduvawe i toa bilo dovolno da se smeta deka tuìtelot ja izvr{il svojata obvrska za popravka na vagonite. Presudata gri`livo go razgleduvala dogovorot. Ako od dogovorot moè da se izvle~e deka nalogodava~ot go izbral rabotnikot so upatuvawe na negovite individualni ve{tini, kompetentnost ili drugi li~ni kvalifikacii, toga{ pod-izveduvaweto ne e dozvoleno. No vo ovoj slu~aj sudot do{ol do razli~en rezultat, zatoa {to se ~inelo ekstremno neverojatno deka koga dogovorale popravka na ovie vagoni tuènite pridavale nekoe zna~ewe na faktot dali vagonite }e gi poprava tuìtelot ili nekoe drugo lice so koe tuìtelot moè da vleze vo dogovor za pod-izveduvawe.

Vo SAD vo osnova se sledi istata linija na rezonirawe vo mnogu citiraniot slu~aj pred Apelacioniot sud vo Ohajo. Bila podnesena tu`ba protiv trgovec so krzno za promena na ukradena bunda. Bundata bila ukradena od dru{tvo za hemisko ~istewe kade {to bila ispora~ana od strana na trgovecot so bundi bez soglasnost na kupuva~ot. Sudot smetal deka ne postoi zakonska prezumpcija deka prima~ot na kaucijata moè da ja postigne celta na dava~ot na kaucijata za opredelena rabota ako taa rabota mu bide doverena na nekoj drug. Stanuva zbor za fakti~ko pra{awe {to treba da se opredeli imaj}i gi predvid site okolnosti na slu~ajot dali bile dogovoreni li~nite usligi ili ne. Vo vrska so toa osobena teìna treba da se dade na lokalniot obi~aj na ovie trgovci svoite proizvodi od krzno da gi pra}aat na popravka ili ~istewe po nalog na nivnite klienti.

Vo nekoi angliski slu~ai vo vrska so ovoj problem predizvikana e terminolo{ka konfuzija so nesoodvetna upotreba na zborot "cesija". Od taa pri~ina treba da se istakne deka takvata delegacija na obvrskata za ispolnuvawe ne go osloboduva orginalniot rabotnik od negovata dogovorna obvrska da go postigne veteniot rezultat. Ne postoi "cesija na dogovorot", tuku rabotnikot samo izbral ispolnuvawe od drug (treto lice) preku pod-dogovor so pod-izveduva~. Od tamu sledi deka ne postoi direktna dogovorna vrska pome|u nalogodava~ot

29

(rabotodava~ot) i pod-izveduva~ot. Izre~noto ili pretpostavenoto pravo da se iznajmi ili vraboti pod-izveduva~ i cesijata na dogovornata obvrska koja, kako germanskioto otstapuvawe na dolg ili pobaruvawe, doveduva do zamena naeden dol`nik so drug ili eden pobaruva~ so drug, se ne{ta {to jasno treba da se razlikuvaat. Prezemaweto na dolgot bara soglasnost na drugata dogovorna strana, {to vo normalen slu~aj ne se pretpostavuva kaj soglasnosta da se vraboti pod-izveduva~.

Edno kone~no predupreduvawe mora da se dodade vo vrska so posebnite

pravila {to preovladuvaat vo onie pravni sistemi {to ne se optereteni so common

law doktrinata za protiv-vrednost i koi zatoa i gi poznavaat "besplatnite dogovori" (bez nadomest) so koi ednata dogovorna strana se obvrzuva da stori ne{to vo ime i za smetka na drygata bez nadomest, odnosno bez da primi quid pro quo (na primer slu~aj so mandatot). Polnomo{nikot (mandatarot) moè izre~no ili premol~no da bide ovlasten sebe si da se zameni so nekoe drugo lice. Vakvata "zamena" ne smee da se pome{a so pod-izveduvaweto, a posebnite pravila za mandatot ne se primenuvaat na dogovorite za rabota i trud po analogija. Normalnata posledica od pod-dogovaraweto e deka rabotnikot i natamu ostanuva celosno odgovoren za izvr{uvaweto na negovata dogovorna obvrska i za kvalitetot na toa ispolnuvawe i toj ne moè da se oslobodi od odgovornosta povikuvaj}i se na toa deka toj nema vina pri izborot na konkretniot pod-izveduva~, ne{to {to mu stoi na raspolagawe na mandatorot ako e dozvolena negovata zamena.

28. Pod-dogovarawe vo grade`nata industrija - Vo grade`nata industrija brziot razvoj na specijalizacijata dovel do {iroka upotreba na pod-izveduva~i i pod-dogovarawe ne samo za snabduvaweto so materijali, tuku i za izveduvawe na su{testvenite raboti. Od tie pri~ini site op{ti uslovi na dogovorite za gradewe soodvetno vnimanie im posvetuvaat i na pod-dogovorite i na pod-izveduva~ite. Dogovornite dokumenti {to glavno se koristat vo SAD odat i eden ~ekor ponatamu, zatoa {to tie isto taka ja spomenuvaat i mo`nosta za pod-izveduva~i.

Prvoto pra{awe na koe treba da se dade odgovor vo ovoj kontekst se odnesuva na stepenot do koj pod-dogovaraweto se smeta za dozvolivo. Ako specijalizacijata vo grade`nata industrija e edinstvenata legitimna pri~ina za sklu~uvawe pod-dogovori, sledi deka izveduva~ot moè da vraboti pod-izveduva~i samo za delovi od rabotata za koja samiot ne e dovolno kvalifikuvan. No vo golem broj zemji ovaa ideja e izrazena vo op{tite uslovi na dogovorite za gradewe. Vo Francija dvata vode~ki teksta na op{ti uslovi jasno predviduvaat deka izveduva~ot nema pravo da ja prenese na pod-izveduva~ celata dogovorena rabota (la totalite des travaux) {to mu e doverena. Zatoa ovde se dozvoluva samo delumno pod-dogovarawe. Do merkata do koja izveduva~ot e kompetenten toj ne smee da ja pod-dogovara rabotata, nitu koj bilo del od nea bez soglasnost na rabotodavecot, a duri i koga pod-dogovaraweto e dozvoleno bez prethodna soglasnost na rabotodava~ot, rabotodava~ot moè da go odbie konkretniot pod-izveduva~.

Vo Avstrija i Germanija vo osnova dominiraat istite pravila. Vo princip, izveduva~ot treba da ja zavr{i rabotata vo svoeto sopstveno pretprijatie. Toa zna~i deka toj ne smee da go prenese na drug celiot dogovor. Germanskata odredba koja e mnogu podetalna od soodvetnoto avstrisko pravilo dodava deka za pod-dogovarawe e potrebna izre~na pismena soglasnost na rabotodava~ot. Me|utoa vo slu~aj na raboti "za koi pretprijatieto na izveduva~ot ne e podgotveno" ne se bara posebna dozvola za sklu~uvawe pod-dogovor. Avstriskite op{ti uslovi na dogovorot ja prenesuvaat istata ideja upatuvaj}i na "delovi od rabotata" {to "voobi~aeno gi izvr{uvaat pod-izveduva~i". Pravoto za pod-dogovor se

30

pretpostavuva, no rabotodava~ot moè da odbie nekoj konkreten pod-izveduva~ "zaradi uverlivi pri~ini". Iako op{tite uslovi na dogovorite za gradewe {to se koristat vo nekoi drugi zemji se ~inat pomalku liberalni vo toj pogled, zatoa {to baraat soglasnost na rabotodava~ot vo site slu~ai na pod-dogovarawe, od ovde nu`no ne sledi deka vo realnata praksa sklu~uvaweto na pod-dogovorite e ograni~eno.

Druga varijanta na re{avawe na ovoj problem ja davaat Op{tite uslovi na dogovorot za proektirawe i gradewe vo Norve{ka:"Izveduva~ot ima pravo del od rabotite da im gi doveri za izvr{uvawe na pod-izveduva~i", no toj e dolèn da gi izvesti rabotodava~ot za imeto na pod-izveduva~ot i za delovite od rabotata {to ima namera da mu gi doveri nemu za izveduvawe. Rabotodava~ot moè da go odbie izbraniot pod-izveduva~ vo rok ne podolg od 12 dena od priemot na izvestuvaweto, pod uslov da dokaè deka vakvoto odbivawe da go prifati konkretniot pod-izveduva~ e razumno. Norve{kata odredba isto taka se zanimava so va`nata posledica {to moè da ja ima otfrlaweto na pod-izveduva~ot: Ako izveduva~ot sega e prinuden da izbere nekoj poskap pod-izveduva~ od onoj {to go planiral vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot "razlikata vo cenata" moè da ja nadomesti od rabotodava~ot.

Bidej}i vrabotuvaweto na pod-izveduva~ vodi kon ispolnuvawe za drug na dogovornata obvrska vo odnos na rabotodava~ot, izveduva~ot ostanuva celosno odgovoren za kvalitetot na rabotite {to gi izvr{ile negovite pod-izveduva~i. Ovoj problem podetalno e analiziran vo kontekstot na dogovorite za rabota i trud (supra s. 27). Situacijata ne e razli~na vo sferata na dogovorite za gradewe. Ovaa posledica e tolku o~igledna {to samo nekolku op{ti uslovi go povtoruvaat principot vo svoite posebni odredbi za pod-izveduvaweto.

29. Anglija: izbor od strana na izveduva~ot - Situacijata vo Anglija i vo onie zemji {to svoite op{ti uslovi na dogovorite za gradewe gi modelirale spored RIBA standardnite dogovori zasluùva posebno vnimanie, zatoa {to pravoto e donekade komplicirano zaradi odvoeniot sistem vospostaven so ovie standardni dogovori.

Najnapred, postoi mo`nost samiot izveduva~ da gi izbere svoite pod-izveduva~i. Vo toj pogled postoi op{ta soglasnost so odredbite {to preovladuvaat vo pogore spomenatite zemji: Izveduva~ot mora da dobie pismena soglasnost od arhitektot ako saka nekoj del od rabotata da mu go prepu{ti na nekoj pod-izveduva~. No vakvata soglasnost ne smee nerazumno da bide odbiena na {teta na izveduva~ot. Interesno e da se zabeleì deka standardniot dogovor za pod-izveduvawe {to se koristi koga pod-izveduva~ot e nazna~en od strana na arhitektot ne bara soglasnost na arhitektot ako toj pod-izveduva~ saka da sklu~i nekoj natamo{en pod-dogovor so nekoj drug svoj pod-izveduva~.

Najva`nata odredba od ovoj standarden pod-dogovor e sodràna vo ~len 1(1): "Za pod-izveduva~ot }e se smeta deka se zapoznal so site odredbi od glavniot dogovor osven detaliziranite ceni na izveduva~ot sodràni vo dodatocite i koli~inite". Vo praksa ovaa metoda na "slabo vgraduvawe" na detalnite odredbi od glavniot dogovor vo pod-dogovorot sozdala golem broj te{kotii, zatoa {to dogovornite strani ~esto ne se svesni za problemite {to proizleguvaat koga nivnite pod-dogovori treba da se tolkuvaat zaedno so detalnite odredbi od glavniot dogovor.

Osven ovie problemi na harmonizacijata na pod-dogovorot so opredeleni odredbi od glavniot dogovor ne postojat nekoi osobeni pravni te{kotii kaj takvite obi~ni pod-dogovori vo koi izveduva~ot gi izbira svoite pod-izveduva~i.

31

Bidej}i rabotata na pod-izveduva~ot za site pravni celi se smeta za rabota izvr{ena od strana na izveduva~ot, taa e opfatena so detalnite opisi na rabotata i so obvrskite na izveduva~ot vo odnos na rabotodava~ot.

30. Anglija: nominirawe od strana na rabotodava~ot - Vo Anglija golem del od specijaliziranite raboti im se prepu{taat na pod-izveduva~i izbrani od strana na rabotodava~ot spored ovlastuvawata {to toj gi rezervira za sebe so glavniot dogovor. Ovoj sistem na imenuvawe (nominirawe) na specijalistite proizleguva od èlbata na rabotodava~ot da go kontrolira kvalitetot na rabotata na specijalistite i verojatno u{te pova`no od potrebata na rabotodava~ot da obezbedi konkurentska cena za rabotata za koja glavniot izveduva~ ne e kvalifikuvan. Idejata e deka na obi~niot glaven izveduva~ }e mu se stavi pregolem teret ako toj treba da vr{i brojni istraùvawa za da dobie pod-tenderi od specijalistite. Otstranuvaj}i gi ovie nevoobi~aeni raboti od sferata na opredeluvaweto na cenite od strana na glavniot izveduva~ i zadrùvaj}i go pravoto na izbor rabotodava~ot moè da vr{i kontrola vrz cenovnata konkurencija za pod-dogovorenite raboti {to toj bi ja izgubil ako glavniot izveduva~ ima pravo da gi izbere specijalistite vo pra{awe. Bez ogled na toa, nominiranite pod-izveduva~i od vakov vid bile osnova za golem broj anomalii i vodele kon brojni presudi {to se odnesuvale na najte{kite pravni problemi za rabotodava~ot koj moè da se najde vo situacija da ostane bez nikakov praven lek ako glavniot dogovor ne e sooodvetno sostaven, zatoa {to generalno toj nema da ima nikakvo direktno pravo protiv pod-izveduva~ot so kogo toj voop{to i nema nikakvi dogovorni odnosi. Idejata deka spored sistemot na nominacija na pod-izveduva~ite rabotodava~ot ne samo {to ja kontrolira cenata na rabotite {to gi vr{at pod-izveduva~ite, tuku isto taka saka da vr{i kontrola vrz li~nosta (izborot) na pod-izveduva~ot, doveduva do posledici koi spored misleweto na nekoi kriti~ari go modificira principot na dogovorna nepovrzanost pome|u rabotodava~ot i pod-izveduva~ite.

Nekoi od poso~enite problemi moàt da bidat ilustrirani so odlukata na

Gorniot dom vo slu~ajot Bickerton v. N.W. Metropolitan Regional Hospital Board: nominiranite pod-izveduva~i za greewe spored RIBA standardniot dogovor otvorile dobrovolna likvidacija pred voop{to da zapo~nat so rabota i likvidatorot odbil da go izvr{i pod-dogovorot. Glavniot izveduva~ samiot ja zavr{il rabotata so svojot oddel za parno greewe, smetaj}i deka rabotodava~ot bil obvrzan da nominira vtor pod-izveduva~ i na glavniot izveduva~ da mu go plati iznosot za vtoriot pod-izveduva~, dodeka rabotodava~ot tvrdel deka voop{to ne postoi obvrska za renominacija ili za pla}awe pove}e za rabotata od iznosot {to bil dogovoren so prviot pod-izveduva~, soodvetno koregiran, ako e neophodno zaradi izmenite na zada~ite.

Slu~ajot se koncentriral na tolkuvawe na RIBA standardniot dogovor spored koj spored misleweto na sudot iznosite {to treba da platat kako tro{oci za rabotata treba da se platat na nominiraniot pod-izveduva~ i na nikogo drug. Bidej}i RIBA standardniot dogovor ne naveduva deka glavniot izveduva~ ima pravo ili dol`nost samiot da ja izvr{i osnovnata rabota, celta na {emata so nominiraniot pod-izveduva~ e da go obvrze rabotodava~ot da nominira nov pod-izveduva~, ako ve}e imenuvaniot se otkaàl ili ispadnal od rabotata. Zatoa

izveduva~ot ima pravo na nagrada za rabotata {to ja izvr{il vrz osnova na quantum

meruit. Se veruva deka ovaa odluka e dobra bez ogled na toa dali pravilno bile tolkuvani "konfuznite i nejasnite" odredbi na RIBA standardniot dogovor. Sprotivnoto tvrdewe na rabotodava~ot deka izveduva~ot, vo vakvi slu~ai, ima samo

32

pravo da mu bide isplatena cenata od orginalniot pod-dogovor za izvr{enata rabota te{ko moè da se usoglasi so pravoto na rabotodava~ot spored sistemot na nominacija, duri i koga glavniot dogovor pretpostavuval deka rabotodava~ot }e nominira samo takvi pod-izveduva~i koi sakaat da sklu~at dogovor za pod-izveduvawe {to e usoglasen so obvrskite od glavniot dogovor.

Iako toa ne e vo domenot na ovaa analiza detalno da se razgleduvaat site pravni te{kotii sozdadeni so angliskiot sistem na nominacija na pod-izveduva~ite ili snabduva~ite, ovde mora da se spomene u{te eden mnogu diskutiran slu~aj {to bil re{avan pred Domot na lordovite pred nekolku godini: Gloucestershire County Council v. Richardson. Osnovniot problem so koj se soo~il sudot se odnesuval na efektot na otkaùvaweto od garancijata od strana na nominiraniot snabduva~. Bidej}i ne postoi dogovor pome|u rabotodava~ot i snabduva~ot odgovorot se ~ini deka e jasen. No bez ogled na toa Domot na lordovite smetal deka samiot izveduva~, spored RIBA standardniot dogovor od verzija od 1957 godina, ne go povredil dogovorot vo vrska so konkretnite stolbovi {to se sru{ile zaradi slabiot kvalitet vo izrabotkata od strana na nominiraniot snabduva~, zatoa {to uslovite na dogovorot so snabduva~ot ja ograni~uvaat negovata odgovornost na zamena na defektnite stolbovi. Efektot na ovaa odluka e deka rizikot na povreda na dogovorot od strana na niminiraniot snabduva~ mora da go snosi samiot rabotodava~.

Dali sistemot na nominiran snabduva~ ne~esno go favorizira izveduva~ot za smetka na rabotodava~ot? Sekako ne e lesno da se odgovori na ova pra{awe. Od edna strana, nu`no mora da se zeme predvid deka snabduva~ite bile izbrani bez da mu se dade mo`nost na izveduva~ot da go iznese svoeto mislewe od strana na sopstveniot ekspert arhitekt na rabotodava~ot koj re{il deka nominiranite stoki se soodvetni na celta i koj gi sklu~il preliminarnite dogovori so snabduva~ite pred ili za vreme na glavniot dogovor. Izveduva~ot ednostavno bil instruiran da gi dobie stokite od nominiraniot snabduva~. Samiot rabotodava~ e onoj koj preku svojot arhitekt ja dogovaral cenata {to nu`no ima nekoe vlijanie vrz kvalitetot na rabotata na snabduva~ot. Dali moè da se kaè deka vo vakva situacija rabotodava~ot se potpira na prosuduvaweto, znaewata i ve{tinata na izveduva~ot? Treba da se zapomni deka ovie kriteriumi se su{tinata na garancijata na izveduva~ot, ako takvata garancija bila pretpostavena. Bez toa ne postoi nitu osnova za garancija od strana na izveduva~ot vo vrska so toj del od rabotata. Od druga strana, ako izveduva~ot ja izbegne odgovornosta za defektnite materijali {to gi obezbedile nominiranite snabduva~i, rabotodavecot e ostaven bez nikakov praven lek za lo{iot materijal. Zatoa {to nema nikakvo somnenie deka nominiraniot snabduva~, kako i sekoj drug pod-izveduva~, e vo dogovrna vrska samo so izveduva~ot i iako rabotodava~ot pla}a za rabotata i materijalite, toj mu pla}a na izveduva~ot za niv, a izveduva~ot im pla}a na pod-izveduva~ite.

Moè da se razbere deka odlukata na Domot na lordovite predizvikala odreden stepen na neprijatnost, zatoa {to da se smeta deka izveduva~ot ne e odgovoren za nominiranite izveduva~i zna~i bri{ewe na generalnoto pravilo deka postoi garancija za kvalitetot na materijalite {to se nabavuvaat spored dogovorot za rabota i materijali, odnosno deka rabotodavecot treba da ima nekoj praven lek protiv izveduva~ot, koj od svoja strana moè da ima praven lek protiv snabduva~ot kaj kogo i se nao|a gre{kata (vinata). Me|utoa ako se ima na um deka rabotodava~ot, preku svojot arhitekt mu naloìl na izveduva~ot da sklu~i dogovor so snabduva~ot koj su{testveno ja ograni~il svojata odgovornost, voop{to ne e nerazumno da se pretpostavi deka dogovornite strani imale namera da go izzemat

33

izveduva~ot od neograni~enata odgovornost za delot od rabotite vrz koi toj nema nikakva kontrola. No treba da se pretpostavi barem namerata deka }e postoi odgovornost na izveduva~ot koja e ograni~ena na otkaànoto pravo na regres predvideno do pod-dogovorot.

Kako {to e navedeno prethodno ovde moàt da se razgledaat samo nekoi od glavnite problemi sugerirani so angliskiot sistem za nominirawe pod-izveduva~i, spored sega{nite RIBA standardni dogovori. Ovie standardni dogovori se notorni po svojata nejasnost. Toa se odnesuva osobeno na pla}aweto na pod-izveduva~ite

spored ~len 27 {to me|u drugoto propi{uva deka koga arhitektot na rabotodava~ot }e gi potvrdi iznosite {to mu se dolàt na nominiraniot pod-izveduva~,

izveduva~ot treba da gi plati tie iznosi na pod-izveduva~ot vo rok od 14 dena od takvoto potvrduvawe na arhitektot so isklu~ok na (1) iznosite {to se zadrùvaat

(retention money) spored pod-dogovorot, (2) koj bilo iznos na koj izveduva~ot moè da ima pravo zaradi docneweto so zavr{uvaweto na rabotata od strana na pod-izveduva~ot i (3) utvrdeniot pari~en diskont. Te{kotiite {to moàt da se pojavat vo ovoj kontekst proizleguvaat od faktot {to standardniot dogovor za pod-izveduvawe {to go koristi izveduva~ot moè da bide usoglasen so uslovite na glavniot dogovor i izveduva~ot }e se obide da gi zadrì iznosite {to se potvrdeni za pla}awe i {to mu se dolàt na pod-izveduva~ot do utvrduvaweto na nelikvidiranite protiv-pobaruvawa.

Kako zaklu~ok treba da se zabeleì deka interesot na izveduva~ot za parite {to gi dobiva za prenesuvawe na pod-izveduva~ot "pretstavuva fiducijarna obvrska kako fiducijaren dol`nik (trustee) na pod-izveduva~ot". Toa e va`no vo slu~aj na insolventnost na izveduva~ot.

32. Rezime - Postoi op{ta soglasnost deka li~noto izvr{uvawe na rabotata od strana na rabotnikot se bara samo koga toa ili bilo predvideno so dogovorot od strana na samite dogovorni strani ili koga toa proizleguva od samata priroda na rabotata {to treba da bide izvr{ena zaradi li~nite znaewa i ve{tini na rabotnikot kako su{testven element od dogovorot. Iako zakonodavnata tehnika {to se koristi za izrazuvawe na ovaa ideja moè da se razlikuva duri i vo ramkite na ista pravna familija, vo osnova ne postojat su{testveni razliki.

Vo vrska so prifatlivosta na pod-dogovaraweto ne postoi ednoobrazen stav pome|u pravnite sistemi. Italijanskoto re{enie e sekako pomalku liberalno od drugite, zatoa {to ovde se bara soglasnost na rabotodava~ot (nalogodava~ot) vo sekoj slu~aj (CC ~len 1656). Toa e logi~niot zaklu~ok {to treba da se izvle~e od

italijanskiot poim na dogovor za rabota i trud (appalto): Proizveduvaweto na predmetot vo ramkite na sopstvenoto pretprijatie na rabotnikot pretstavuva

su{testven element za ovoj tip dogovor (supra s. 3). Vo drugite civil law zemji, no i vo common law sistemite, pod-dogovaraweto ne se ograni~uva na vakov na~in, iako praviloto i isklu~okot se propi{ani na poinakov na~in. Taka dozvolata da se prenese rabotata na treto lice moè da pretstavuva pravilo so koe pravniot sistem po~nuva. Koga se bira vakviot pristap, se pravi isklu~ok za onie slu~ai vo koi prirodata na rabotite pretpostavuva potpirawe na li~nite ve{tini na rabotnikot. Toa moè da se kontrira so {vajcarskata odredba spored koja li~noto izvr{uvawe na rabotite ili li~niot nadzor vrz izvr{uvaweto na rabotata pretstavuva pravilo od koe se otstapuva ako prirodata na rabotata ne podrazbira

"li~na kvalifikacija na rabotnikot" (CO ~len 364 stav 2). Se tvrdi deka vo praksa vakvite razliki vo pristapot te{ko deka vodat kon razli~ni re{enija, iako e jasno deka raspredelbata na tovarot na dokaùvawe voobi~aeno zavisi od razlikata pome|u praviloto i isklu~okot. No bidej}i prirodata na rabotata e fakt {to

34

moè objektivno da se proceni od strana na sudijata, se ~ini deka nema nekoi osobeni te{kotii vo vrska so dokaùvaweto vo navednite pravni sistemi.

Vo grade`nata industrija pod-dogovaraweto pretstavuva neizbe`na nu`nost. Op{tite uslovi i standardnite dogovori {to se koristat ~esto sodràt prili~no detalni odredbi. Ako sew ostavi na strana sistemot na nominirawe pod-izveduva~i i snabduva~i od strana na rabotodava~ot ili negoviot arhitekt, site ovie op{ti uslovi moàt da bidat svedeni na zaedni~kata osnova: Prenesuvaweto na dogovorenite raboti vo celina ne se dozvoluva. Toa e najjasno izrazeno vo vode~kite francuski dokumenti, no istoto pravilo se podrazbira i od op{tite uslovi vo drugite zemji koi go spomenuvaat pod-dogovaraweto samo za delovi od rabotata. Osnovnata ideja {to stoi zad ova pravilo e deka izveduva~ot ne treba da ja prenesuva rabotata za koja rabotodava~ot so pravo moè da o~ekuva deka toj e kompetenten. Ako bez ogled na toa izveduva~ot saka del od rabotata da mu prenese na nekoj pod-izveduva~, toga{ e potrebna soglasnost na rabotodava~ot.

Druga po{iroka oblast kaj koja postoi soglasnost e pravoto na rabotodava~ot da odbie nekoj odreden pod-izveduva~, iako ne treba da postoi somnevawe deka pome|u rabotodava~ot i pod-izveduva~ot nema da nastanat nikakvi dogovorni odnosi. Vo site pravni sistemi izveduva~ot ostanuva odgovoren za kvalitetnoto izvr{uvawe na rabotata od strana na pod-izveduva~ot.

Me|utoa prili~ni te{kotii postojat spored angliskiot sistem na

"nominiran" pod-izveduva~ i snabduva~, sodràn vo RIBA standardnite dogovori i vo varijantite na drugi common law zemji. Direktnoto vlijanie na rabotodava~ot ili na negoviot arhitekt vrz uslovite pod koi pod-izveduva~ot ili snabduva~ot e angaìran vo grade`niot proekt moè da vodi kon situacii vo koi obvrskite na pod-izveduva~ot nema da bidat usoglaseni so obvrskite na izveduva~ot spored glavniot dogovor. Kako {to e pokaàno, najserioznata zabele{ka protiv ovoj sistem verojatno e deka se naru{uva osnovata na garancijata za kvalitetot na rabotata na izveduva~ot vo odnos na rabotata {to e pod-dogovrena so pod-izveduva~ot ili snabduva~ot, so {to rabotodava~ot se li{uva od garanciite za kvalitetot na celata rabota. Od tamu se ~ini deka pravoto na rabotodava~ot da nominira pod-izveduva~i i snabduva~i se vr{i po previsoka cena.

V. NABAVKA NA MATERIJALI

33. Izjava za glavniot problem - Vo golem broj slu~ai izvr{uvaweto na

rabotata spored dogovor za rabota i trud ne moè da se realizira bez upotreba na odredeni materijali. Popravkata na nekoja dvi`na stvar moè da bara zamena na defektniot sostaven del. Se postavuva pra{aweto koj e toj {to treba da gi nabavi materijalite? Ako toa e obvrska na rabotnikot da gi nabavi tie materijali, koi se pravnite posledici vo slu~aj na o{tetuvawe na dvi`niot predmet na nalogodava~ot (iznajmuva~ot) do koe do{lo zaradi nabavka na defektni materijali? Dali e va`no vo takov slu~aj {to rabotnikot tie materijali gi nabavil od nekoe treto lice? So kakva odgovornost se soo~uva nalogodava~ot (iznajmuva~ot) ako toj gi nabavil defektnite materijali?

Natamo{niot problem se odnesuva na raspredelbata na rizikot: Koj go snosi rizikot ako takvite materijali se uni{teni ili se rasipat zaradi nastan {to ne e vo ni~ija vina? Dali ima razlika vo takov slu~aj dali rabotnikot ili nalogodava~ot gi nabavil tie materijali? Ako nalogodava~ot (iznajmuva~ot) e snabduva~ot kakvi obvrski ima rabotnikot vo vrska so tie materijali.

35

34. Koj treba da gi nabavi materijalite? - Samo nekolku pravni sistemi utvrdile pravilo deka rabotnikot treba da gi nabavi materijalite neophodni za izvr{uvaweto na rabotata vrz dvi`niot predmet na nalogodava~ot (iznajmuva~ot). No ova pravilo sekako ne e zadolìtelno i dogovornite strani moàt da se dogovorat ili obi~aite i praksata moàt da predvidat deka materijalite }e bidat nabaveni od strana na nalogodava~ot na rabotata. Zatoa vo praksa ne postoi razlika pome|u ovie pravni sistemi i onie drugite koi po~nuvaat so praviloto deka rabotnikot moè isto taka da se obvrze deka }e gi nabavi materijalite neophodni za izvr{uvaweto na rabotata. Bidej}i slobodata na dogovaraweto toa im go prepu{ta na samite dogovorni strani, moè da se razbere deka vo golem broj zemji gra|anskite zakonici mol~at za ova konkretno pra{awe, iako celiot niven tretman na dogovorot za rabota i trud jasno stava do znaewe deka ovie materijali moàt da bidat nabaveni ili od strana na rabotnikot ili od strana na nalogodava~ot (iznajmuva~ot).

Kako {to e ve}e istaknato prethodno (supra s. 2) pra{aweto koja od dogovornite strani treba da gi nabavi materijalite neophodni za izvr{uvawe na rabotata ponekoga{ se koristi kako kriterium za razlikuvawe pome|u dogovorite na proda`ba na idni stoki i dogovorite za rabota i trud. Taka vo Avstrija CC §

1166 utvrduva pravilo spored koe nabavkata na materijalite od strana na rabotnikot doveduva do prezumpcijata vo polza na dogovor za proda`ba, dodeka nabavkata od strana na nalogodava~ot upatuva na dogovor za rabota i trud. Zaradi jasnost treba da se istakne deka razlikata e relevantna samo vo slu~aite vo vrska

so "proizvodstvo na dvi`ni stvari" (Verfertigung einer Sache). Od ovde sledi deka rabotata {to treba da se izvr{i vrz predmetite {to ve}e mu pripa|aat na nalogodava~ot ne e opfatena so ovaa odredba. Vo ovoj slu~aj klasifikacijata na dogovorot ne zavisi od toa koj gi nabavil materijalite i kolkava e nivnata vrednost vo odnos na dvi`niot predmet vo koj treba da se vgradat. Dogovorot ostanuva dogovor za rabota i trud, osven ako rabotata {to e izvr{ena vrz dvi`nata stvar na nalogodava~ot rezultirala so proizvodstvo na celosno nov predmet (nova

species).

35. Upotreba na defektni materijali nabaveni od strana na rabotnikot - Ako rabotnikot koristi defektni materijali odreden broj pravni sistemi }e go smetaat za odgovoren spored standardite {to se primenuvaat na garanciite na prodava~ot vo odnos na kvalitetot na prodadenata stoka, iako dogovorot, zemen vo celina, ne go menuva svojot karakter na dogovor za rabota i trud.

Ova re{enie se sre}ava nasekade i ne e ograni~eno samo na zemjite {to imaat privatno-pravni kodifikacii. Taka vo Anglija istiot princip bil razvien od strana na sudovite. Vode~kiot slu~aj G.H.Mayers & Co. v. Brent Cross Service Co.

moè da posluì kako ilustracija za ova: Tuìtelot go dal motorot od svojot avtomobil za popravka na tuèniot. Vo tekot na popravkata tuènite nabavile {est novi {ipki od proizvoditelot na avtomobilot i gi vgradile. Edna od tie {ipki imala skrien defekt {to tuèniot ne moèl so razumna grià i ve{tina da go otkrie. [ipkata se skr{ila predizvikuvaj}i prili~na {teta na motorot. Sudot smetal deka vo princip garancijata {to se pretpostavuva vo dogovorot za rabota i materijali vo vrska so soodvetnosta na materijalite ne e pomala od onaa {to se pretpostavuva kaj dogovorite za proda`ba, odnosno deka podrazbira apsolutna garancija za soodvetnosta na materijalite vo smisla na Zakonot za proda`ba na

stoki (supra n. 8) s. 14 (1). Me|utoa ova bara potpirawe na nalogodava~ot (iznajmuva~ot) na ve{tinata i prosududvaweto na rabotnikot.

36

Ostanuva pra{aweto na koj na~in se re{ava ova pra{awe vo golemiot broj kodificirani sistemi {to nemaat izre~na odredba {to go regulira ovoj problem. Odgovorot e jasen ako se ima predvid deka osnovnata obvrska na rabotnikot se sostoi od postignuvawe na nekoj opredelen rezultat, na primer soodvetna popravka na dvi`niot predmet na nalogodava~ot. Od ovde sledi ne postoi majstorsko izponuvawe ako upotrebenite materijali se defektni. Od taa pri~ina rabotnikot nu`no storil povreda na dogovorot vo vrska so svojata obvrska rabotata da ja zavr{i bez defekti. Ova pojasnuva zo{to mnozinstvoto pravni sistemi ne razvile posebni pravila vo vrska so snabduvaweto na soodvetni materijali od strana na rabotnikot. Koga na pra{aweto }e mu se pristapi od ovoj aspekt, toa se spojuva so po{irokiot problem na pravnite lekovi na nalogodava~ot (iznajmuva~ot) za

defektite vo kvalitetot za {to }e raspravame podocna (infra s. 50). 36. Zaguba ili rasipuvawe na materijalite - Raspredelba na rizikot -

Drugo pra{awe {to se pojavuva vo kontekstot na nabavkata na materijalite {to treba da se upotrebat za izvr{uvawe na rabotata se odnesuva na raspredelbata na rizikot: Materijalite moàt da is~eznat ili da se rasipat zaradi nastan {to ne e vo vina na nitu edna od dogovornite strani. Se ~ini deka site pravni sistemi {to gi razgleduvame se soglasni zatoa {to na ovoj slu~aj go primenuvaat principot na res perit domino, odnosno rizikot treba da go snosi sopstvenikot ili snabduva~ot na materijalite.

Italijanskiot CC ~len 1673 e osobeno jasen vo ovaa to~ka: rabotnikot treba da gi snosi zagubite ako toj bil snabduva~ot, a vo sprotiven slu~aj rizikot e na nalogodava~ot. Vo brojni pravni sistemi istata ideja se izrazuva na pogeneralen na~in. Vo drugite zemji ova pravilo o~igledno se smeta za premnogu o~igledno za da bide vredno za spomenuvawe. Toa e razbirlivo vo pogled na normalniot slu~aj koga rabotnikot isto taka gi nabavuva materijalite. Zatoa izre~no se spomenuva samo sprotivnata situacija vo koja nalogodava~ot (iznajmuva~ot) gi obezbeduva i materijalite.

Mol~eweto na drugite pravni sistemi ne e za iznenaduvawe, zatoa {to pogore navedenata pri~ina se podrazbira od op{tite odredbi {to se odnesuvaat na raspredelbata na rizikot kaj dogovorot za rabota i trud: ako dvi`niot predmet vrz koj rabotnikot treba da ja izvr{i rabotata is~ezne ili se rasipe pred isporakata toj ne moè da bara nagrada za izvr{enata rabota, pod uslov nalogodava~ot da ne bil vo docnewe so prezemaweto na isporakata. Toa sekako se odnesuva na onoj del od nagradata {to bi pretstavuval del za cenata na materijalite. Vo Francija CC ~len

1788 go prifa}a ovoj pristap, a drugite zemji {to go sledele obrazecot na francuskata kodifikacija go izrazile principot na ist na~in. No koga naporite na rabotnikot se sostojat samo od negovata rabota i ne postoi obvrska za nabavka na materijali francuskiot CC ~len 1789, 1790 ja ograni~uva odgovornosta na slu~aite na vina i propi{uva deka toj ne moè da bara nadomest (nagrada) za izvr{enata rabota, duri i koga rabotata is~eznala bez negova vina. Povtorno ovde se dozvoluva zaklu~okot deka zagubata ili rasipuvaweto (o{tetuvaweto) na materijalite predizvikano od nekoj slu~aen nastan mora da bide na smetka na snabduva~ot, odnosno na smetka na nalogodava~ot (iznajmuva~ot) ako toj gi nabavil materijalite.

37. Obvrski na dogovornite strani koga nalogodava~ot gi nabavuva

materijalite - Pokraj pra{aweto za raspredelba na rizikot brojni drugi problemi nastanuvaat ako nalogodava~ot e toj {to gi nabavuva materijalite. Najnapred, se podrazbira deka rabotnikot e odgovoren za nivnoto bezbedno ~uvawe i pravilna manipulacija. Isto taka e o~igledno deka rabotnikot treba da mu poloì smetka na nalogodava~ot za site upotrebeni materijali i da mu go vrati

37

sekoj neiskoristen materijal {to ostanal. Samo nekolku pravni sistemi sodràt posebni odredbi vo ovaa smisla vo kontekstot na dogovorite za rabota i trud. No ova ne pretstavuva seriozen propust, zatoa {to sli~nite pravila {to preovladuvaat vo sferata na mandatot i depozitot lesno moàt da se primenat po analogija.

Koga nalogodava~ot nabavil defektni materijali ili materijali {to ne soodvetstvuvaat na celite na rabotata {to treba da se izvr{i situacijata stanuva mnogu pokomplicirana. Povtorno problemot e tesno povrzan so raspredelbata na rizikot. Kako {to e istaknato prethodno vo normalni situacii rizikot go snosi rabotnikot do isporakata na dvi`niot predmet ili se dodeka nalogodava~ot ne ja odobri negovata izvr{ena rabota. Me|utoa ako zagubata, o{tetuvaweto ili rasipuvaweto na rabotata se dolì na defektnite materijali nabaveni od strana an nalogodava~ot, rabotnikot go zadrùva svoeto pravo na nagrada za izvr{enata rabota, sekoga{ pod uslov kaj nego da ne postoi nikakva vina.

Principot na raspredelbata na rizikot {to e {iroko priznat, so osobena jasnost e izrazen vo Francija (CC ~len 1790) i toj e prifaten, pove}e ili pomalku, vo brojni pravni sistemi. Ponovite kodifikacii, iako go dozvoluvaat ovoj osnoven princip, sodràt mnogu poeksplicitni odredbi vo vrska so ova pra{awe i razrabotile nekoi va`ni detali vo vrska so obvrskite na rabotnikot ako toj gi dobil materijalite od nalogodava~ot. Vo normalen slu~aj, rabotnikot po sila na svoite profesionalni ve{tini }e bide vo sostojba da gi zabeleì defektite na materijalite. Na sli~en na~in toj treba da bide vo mo`nost da gi predvidi {tetnite posledici od nivnata upotreba. Taka rizikot ne se prefrla vrz rabotodava~ot (nalogodava~ot), ako rabotnikot znael deka materijalite se defektni ili nesoodvetni za celite na rabotata {to treba da se zavr{i. Postoi soglasnost pome|u razgleduvanite pravni sistemi deka vo vakov slu~aj rabotnikot e dolèn da go izvesti nalogodava~ot, ako saka da bide osloboden od svojot del od odgovornosta i rizikot. Istoto se primenuva na slu~aite vo koi rabotnikot trebalo da razbere deka materijalite nabaveni od strana na nalogodava~ot bile defektni ili nesoodvetni.

Ovoj princip mu naloùva na rabotnikot dol`nost da gi razgleda tie materijali pred da gi upotrebi. Zanemaruvaweto na ovaa dol`nost, ako e so stepen na vina, ne samo {to go stava rizikot od zaguba, o{tetuvawe ili rasipuvawe kaj rabotnikot, tuku isto taka moè da dovede do negova odgovornost za {tetite storeni vrz predmetite na nalogodava~ot vrz koi bila izvr{ena rabotata.

I pokraj ovaa odgovornost na rabotnikot neophodno e da se naglasi deka koga nalogodava~ot prezel obvrska da gi nabavi materijalite, toj e dolèn da dostavi materijali {to se soodvetni za namenata. Moè da postojat i slu~ai vo koi nalogodava~ot se nao|a vo podobra pozicija da gi razgleda tie materijali za da gi otkrie potencijalnite defekti na kvalitetot. Praviloto za raspredelbata na rizikot {to ja ostava zagubata kaj onaa dogovorna strana {to go nosi toj rizik moè ponekoga{ da bide nesoodvetno, ako rabotnikot pretrpel {teta predizvikana od materijalite na nalogodava~ot. Ovoj problem bil razgleduvan vo mal broj sistemi, no ne postoi somnevawe deka vo drugite zemji se do{lo do sli~ni rezultati preku primenata na op{tite pravila za dogovornata odgovornost. Ako dvete dogovorni strani se vinovni, baraweto na rabotnikot za nadomest na {teta moè da bide namaleno vrz osnova na negoviot del od nebre`nosta.

38. Nabavka na materijali kaj grade`nite dogovori - Vo osnova istite pra{awa se javuvaat vo sferata na dogovorite za gradewe. Do merkata do koja nivniot tretman ne se razlikuva od rezultatite postignati vo vrska so dogovorite

38

za rabota vrz predmeti ovde e potreben samo kratok pregled. Zatoa ovde }e se akcentiraat onie raboti {to se karakteristi~ni za grade`nite raboti.

Prvoto pra{awe {to se postavuva se odnesuva na dogovornata strana {to e dol`na da gi nabavi materijalite neophodni za izvr{uvaweto na rabotite. Se ~ini deka site standardni dogovori za gradewe po~nuvaat od pretpostavkata deka izveduva~ot treba da obezbedi navremena isporaka na materijalite {to treba da se vgradat vo zgradata. Vo toj kontekst voobi~aeno se vnesuvaat odredbi za kontrolata na kvalitetot {to ja vr{i arhitektot ili nekoj drug nadzornik koj dejstvuva vo ime i za smetka na rabotodava~ot. Materijalite {to ne se soodvetni so dogovorot moè da bidat odbieni i rabotodava~ot moè da pobara nivno otstranuvawe od mestoto na gradba. Tie treba da bidat zameneti so materijali soodvetni na standardite potrebni za pravilno izvr{uvawe na rabotata.

Ako izveduva~ot nabavuva materijali toj normalno treba da gi kupi od razli~ni snabduva~i. Zaradi o~igledni pri~ini rabotodava~ot moè da saka da gi izbere tie snabduva~i. Stepenot do koj rabotodava~ot moè da vlijae vrz izborot na snabduva~ite moè da varira. Toa moè da se vidi ako se sporedat francuskite standardni dogovori so angliskite RIBA dogovorni obrasci. Vo Francija rabotodava~ot po pravilo ne moè da mu nametnuva na izveduva~ot nekoj snabduva~ na materijali. Sekako dogovornite dokumenti moàt da sodràt izre~na odredba {to e sosema sprotivna. No va`no e da se istakne deka rabotodava~ot nema "pravo", nitu "ovlastuvawe" da go nominira (izbira) snabduva~ot. Situacijata e razli~na vo Anglija i vo ovie zemji {to se pod silno vlijanie na RIBA standardnite dogovori: spored ~len 28 arhitektot dejstvuvaj}i vo ime i za smetka na rabotodava~ot ima pravo i ovlastuvawe da gi nominira (izbira) snabduva~ite. Treba da se zapomni deka ovoj sistem na nominacija na snabduva~ite im predizvikuva nepriliki na sudovite od najseriozen vid koga }e dojde do slu~aj na soodvetnosta na garancijata. Bidej}i nominiranite snabduva~i "se smeta deka se snabduva~i na izveduva~ot" izveduva~ot mora da bide za{titen od snabduva~ite koi ne sakaat da se pot~inat na standardite za odgovornost {to go reguliraat glavniot dogovor. Ponovite odluki pokaùvaat deka RIBA standardnite dogovori ne davaat soodveten odgovor na ovoj problem.

Kompliciraniot angliski sistem na nominacija na snabduva~ite natamu moè da se sporeduva so jasnite i ednostavni odredbi sodràni vo Op{tite uslovi za grade`ni raboti {to se koristat vo [vajcarija: Koga rabotodava~ot propi{uva odredeni materijali i snabduva~i, no izveduva~ot zaklu~uva deka toj ne moè da ja prezeme odgovornosta za soodvetnosta na tie materijali, toj moè da go izvesti arhitektot ili nadzornikot za toa. Ako bez ogled na toa rabotodava~ot insistira na tie materijali ili snabduva~i, izveduva~ot nema da se smeta za odgovoren za {tetnite posledici {to moàt da proizlezat od toa, no ostanuva odgovoren samo za sopstvenoto izvr{uvawe na rabotata.

Vo odreden broj standardni dogovori se vnesuvaat odredbi za slu~aite vo koi rabotodava~ot gi nabavuva materijalite. Vo vakva situacija, izveduva~ot e dolèn da gi razgleda tie materijali i da go izvesti rabotodava~ot ako takvoto razgleduvawe otkrilo defekti, zatoa {to vo sprotiven slu~aj }e se smeta deka izveduva~ot ja prezemal odgovornosta za site {tetni posledici {to moàt da nastanat.

Vo zemjite vo koi op{tite uslovi na dogovorite za gradewe izre~no ne go razgleduvaat ovoj problem, sudovite razvile sli~ni pravila. Taka vo Francija Kasacioniot sud smetal deka izveduva~ot koj ja izvr{il svojata rabota soglasno pravilata na zanaetot nema da se smeta za odgovoren za defektite {to se dolàt na

39

materijalite obezbedeni od strana na rabotodava~ot. Ako rabotodava~ot ima ekspertsko znaewe vo grade`nata industrija, normalnata dol`nost za inspekcija {to postoi za izveduva~ot se smeta za ne{to od koe toj se otkaàl, osobeno vo slu~aite na nov vid materijali. Vo SAD Vrhovniot sud na Kalifornija vo edna mnogu citirana presuda smetal deka izveduva~ot komu rabotodava~ot mu dostavil defektna drvena gra|a za izgradba na tunel e odgovoren za kopaweto na tunelot, no deka ima pravo da bara nadomest na vonrednite tro{oci za popravka {to nu`no proizlegle zaradi drvenata gra|a. Me|utoa treba da se zabeleì deka vo ovoj slu~aj izveduva~ot protestiral so izre~no naveduvawe deka nabavenoto drvo e defektno.

39. Razgleduvawe na podzemnite sloevi - Iako mestoto na koe izveduva~ot treba da ja izvr{i rabotata vo stroga smisla na toj zbor ne moè da se smeta za ne{to {to podpa|a vo kategorijata "materijali" nabaveni od strana na rabotodava~ot, kontekstot dava osnova za pra{aweto vo vrska so dol`nostite na dogovornite strani vo vrska so uslovite na zemji{teto pod negovata povr{ina. Op{toto pravilo {to preovladuva vo nedostatok na specijalni odredbi vo dogovornite dokumenti e deka rabotodava~ot ne e dolèn pred izveduva~ot da vr{i istragi za da ja utvrdi to~nata sostojba na mestoto na gradewe.

Vo praksa problemot glavno ima dva aspekta: Prvo, zgradata izgradena na mestoto obezbedeno od strana na rabotodava~ot moè da se pokaè defektna zaradi toa {to osnovata nema dovolna stabilnost. Ova pra{awe sekako e tesno povrzano so odgovornosta na izveduva~ot za defektite vo kvalitetot, no moèbi moè da pomogne u{te sega da vneseme nekoi zabele{ki vo vrska so ova pra{awe {to se odnesuva na nabavkata na materijalite. Vtoro, nepredvidlivite uslovi na podzemniot sloj moàt da baraat vonredna rabota. Toa od svoja strana predizvikuva dopolnitelni tro{oci i se postavuva pra{aweto koj e toj {to treba da gi plati.

[vajcarskiot Zakon za obligacii e edna od malkute kodifikacii {to najseopfatno go razgleduva problemot na odgovornosta za defektite {to se dolàt na prirodata na zemji{teto vrz koe treba da se izvr{uvaat grade`nite raboti: Izveduva~ot mora da izvesti za defektite na zemji{teto i na podzemnite sloevi kolku e mo`no pobrzo, zatoa {to vo sprotiven slu~aj toj }e ostane odgovoren za "{tetnite posledici" (~len 365 stav 3). No izveduva~ot koj se soobrazil so svojata dol`nost da dade predupreduvawe, go zadrùva svoeto pravo da bara nagrada za izvr{enata rabota i rabotodava~ot }e bide odgovoren za {tetite ako ima vina.29

Vo Francija, arhitektot kako i izveduva~ot se smetaat za odgovorni vo odnos na rabotodava~ot vo rok od 10 godini ako zgradata celosno ili delumno e uni{tena zaradi defekti na podzemnite sloevi. Kasacioniot sud ja revidiral odlukata na poniskiot sud koja na rabotodava~ot mu naloìla del od tro{ocite za nu`nite popravki na rabotite na zgradata {to bila izgradena na zemji{te ~ii sloevi ne bile dovolno slegnati. Me|utoa rezultatot verojatno bi bil razli~en vo slu~aite vo koi rabotodava~ot priznal deka e ekspert za toa pra{awe.

Vo nekoi zemji standardnite uslovi na dogovorite za gradewe se obidele da go razre{at ovoj problem vo polza na izveduva~ot. No vo praksa ova se primenuva samo na pogolemite i pozna~ajnite grade`ni proekti vo koi rabotodava~ot ili

29

CO ~len 376 stav 3. Interesen slu~aj vidi BG 19 oktomvri 1926 godina, BGE 52 II 437. Ovaa presuda trgnuva od principot deka izveduva~ot e dolèn da go pregleda i razgleda mestoto na koe treba da se gradi, osven ako rabotodava~ot ve}e prethodno ne go storil toa pri planiraweto na proektot. Toga{ na izveduva~ot moè da mu se dozvoli da se potpre na

specifikaciite sodràni vo planovite. Vidi isto OberG Schaffhausen 19 septemvri 1947, SIZ

45 (1949) 363. Za celosen pregled na pra{aweto vidi Gmur, Becker and Meier-Hayoz (-Gautschi)

~len 365 no. 26-c-28b, osobeno 27a.

40

arhitektot koj dejstvuva vo negovo ime povikuvaat eden ili pove}e izveduva~i vo tenderska postapka da gi dadat svoite ceni po koi sakaat da ja zavr{at rabotata {to im treba. Kaj vakviot vid dogovori rabotodava~ot me|u drugoto treba da ja opi{e i prirodata na zemji{teto i podzemnite sloevi na takov na~in {to ponuduva~ite-izveduva~i moàt da bidat vo pozicija da gi znaat uslovite na mestoto za gradewe. Toa vlijae vrz dogovornata pozicija na strankite, zatoa {to spored op{tite uslovi na dogovorite za gradewe {to voobi~aeno se koristat vo Germanija izveduva~ot moè da ja izbegne odgovornosta za defektite {to se dolàt na pogre{niot opis na rabotite {to treba da se izvr{at, sekoga{ pod uslov izveduva~ot da ja izvr{il svojata dol`nost da go predupredi (izvesti) rabotodava~ot za defektite na mestoto za gradewe.

Razgleduvaweto na prirodata na podzemnite sloevi e osobeno va`no kaj inènerskite dogovori. Iako ovde ne gi razgleduvame direktno ovoj vid dogovori, sepak treba da se obrne vnimanie na Op{tite uslovi na dogovorot izdadeni od

strana na Britanskiot institut na grade`nici (Britisch Institution of Civil Engineers -

ICE):"Izveduva~ot }e go razgleda i pregleda mestoto i negovata okolina i pred da ja dade svojata ponuda }e se zapoznae so prirodata na zemji{teto i podzemnite sloevi (do merkata do koja toa e izvodlivo), so formata i prirodata na mestoto ..." (~len

11). Ova stava te{ka odgovornost ne samo vrz inènerot, tuku isto taka i vrz izveduva~ot.30

40. Nevgradeni grade`ni materijali - Raspredelba na rizikot - Vo vrska so rizikot osd ru{ewe, rasipuvawe ili o{tetuvawe na nevgradenite materijali standardnite uslovi na dogovorite za gradewe sodràt golem broj razli~ni re{enija. Ednostavnoto pravilo res perit domino {to preovladuva vo sferata na

normalnite dogovori za rabota i trud (supra s 36) normalno se menuva vo polza na izveduva~ot. Toa e zadràno samo vo standardnite uslovi na Germanija i [vajcarija.31

Vo odreden broj drugi zemji, kako na primer Avstrija, Francija i Norve{ka, standardnite uslovi trgnuvaat od principot deka rizikot mora da go snosi izveduva~ot. Toa gi opfa}a i materijalite {to gi ispora~al rabotodava~ot. Me|utoa vo Avstrija, prakti~nata primena na ova pravilo e reducirana na nula, ako se zeme predvid isklu~okot {to sledi: Materijalite {to se o{teteni ili

uni{teni od "neizbeèn nastan" (unavwendbares Ereignis) mora da gi plati rabotodava~ot, pod uslov izveduva~ot da gi prezel site preventivni merki {to razumno moèle da se o~ekuvaat od nego spored okolnostite na slu~ajot.

30 No isto taka vidi ja "klauzulata za begstvo" 12 (2) so koja se dava isklu~ok vo slu~aj na nepovolni fizi~ki uslovi i ve{ta~ki pre~ki {to "ne moèle razumno da bidat predvideni

od strana na iskusen izveduva~". Za detali vidi Hudson and Wallace 132-134, 569-570. 31 Germanija: Spored VOB (B) §12 no. 6 rizikot preminuva vrz rabotodava~ot po priemot

(Abnahme) na rabotite. Ova ja povtoruva odredbata od CC § 644 stav 1 re~enica 1. Me|utoa, VOB (B) § 7 pravi vaèn isklu~ok od ova pravilo: Ako rabotite, bez ogled na toa dali se izvr[eni celosno ili delumno, se o{teteni ili uni{teni pred priemot zaradi okolnosti {to bile nadvor od kontrolata na izveduva~ot, toj go zadrùva svoeto pravo na nagrada za delovite od rabotata {to bile zavr{eni. Neodamne{en slu~aj {to se odnesuva na ovaa

odredba e BGH 12 juli 1973 godina, BGHZ 61, 144. Sledi deka raspredelbata na rizikot vo vrska so neiskoristenite materijali {to mu pripa|aat na izveduva~ot ne e promeneta so ovoj isklu~ok od normalnoto pravilo.

41

Situacijata verojatno e ista i vo Norve{ka, no formulacijata upotrebena vo standardnite uslovi predizvikuva izvesni somnevawa.32

Vo natamo{nata grupa zemji op{tite uslovi {to voobi~aeno se koristat pove}e ili pomalku otvoreno rizikot go prefrlaat vrz rabotodava~ot. Toa e osobeno jasno vo Japonija kade {to praviloto e ublaèno vo polza na rabotodava~ot, zatoa {to "izveduva~ot treba da sklu~i i da gi odrùva vo sila dogovori za osiguruvawe od poàri na izvr{enite raboti i na grade`nite materijali ispora~ani na mestoto".

Vo Anglija, RIBA standardnite dogovori treba vnimatelno da se ~itaat zatoa {to na prv pogled se ~ini deka mora da se napravi razlika pome|u nevgradenite materijali ~ija vrednost bila vklu~ena vo Vremeniot Sertifikat

(Interim Certificate - Vremena potvrda {to ja izdava arhitektot ili nadzornikot) i onie nevgradeni materijali {to seu{te ne bile prezemeni od strana na rabotodava~ot. Vo prviot slu~aj ovie materijali "}e stanat sopstvenost na rabotodava~ot", iako "izveduva~ot }e ostane odgovoren za nivnata zaguba ili o{tetuvawe", so opredeleni mo`ni isklu~oci (~len 14 stav 1). Me|utoa, opcionata klauzula upatuva na isklu~ocite od ova pravilo i propi{uva deka "site raboti izvr{eni i site nevgradeni materijali" ispora~ani na rabotite i nameneti za niv "}e bidat na isklu~iv rizik na rabotodava~ot vo vrska so zagubata ili nivnoto o{tetuvawe od ogan, svetlina, eksplozija, bura ...." Osven ovaa opciona klauzula sekako postoi i mo`nosta rizikot da se ostavi kaj izveduva~ot koj zatoa treba da sklu~i opredeleni dogovori za osiguruvawe. Dogovornite strani moàt da ja izberat ovaa opcija vo slu~aj na novi zgradi, koga rabotodava~ot ne e vo vladenie, a izveduva~ot ima celosna kontrola vrz mestoto na gradewe. Bidej}i ~lenot 14 stav 1

koj se odnesuva na slu~ajot vo koj sopstvenosta vrz materijalite preminala vrz sopstvenikot im ovozmoùva na strankite da se dogovorat za ednata ili za drugata opciona klauzula {to se primenuva na slu~ajot koga sopstvenosta seu{te ne e preminata *~len 20-B ili 20-C), tretmanot na dvete situacii vo praksa nema mnogu da se razlikuva. Rezultatot }e zavisi od ja~inata na pregovara~kata pozicija na rabotodava~ot i izveduva~ot. Vo Avstralija i Ju`no-afri~kata Republika

situacijata vo osnova e ista kako i vo Anglija spored RIBA standardnite dogovori. Ako ova se sporedi so razli~nite re{enija {to dosega se analizirani,

standardnite dogovori {to naj~esto se koristat vo SAD se ~ini deka se progresivni zatoa {to so celoto pra{awe postapuvaat isklu~ivo od gledna to~ka na osiguruvaweto: Osven ako ne e propi{ano ne{to drugo, rabotodava~ot treba da sklu~i dogovori za imotno osiguruvawe za celata rabota na mestoto na gradewe na polnata osiguritelna vrednost na toj imot. Ova osiguruvawe isto taka gi opfa}a i interesite na izveduva~ot, pod-izveduva~ite i pod-izveduva~ite na rabotata. Kako rezultat na vakvoto osiguruvawe rabotodava~ot i izveduva~ot "se otkaùvaat od site prava eden protiv drug za {tetite predizvikani od poàr ili drugi nezgodi do merkata pokriena so osiguruvaweto..." Se ~ini deka ova e najdobroto re{enie {to im sluì na interesite na strankite vo dogovorot za gradewe, zatoa {to so ova se izbegnuvaat skapite sudski sporovi.

32

Norve{ka: Op{ti yslovi ~len 18.2: "Ako rabotata ili materijalite se o{teteni ili uni{teni, ili ako zavr{uvaweto na rabotata stanalo nevozmo`no za podolg vremenski period na primer zaradi vojna, bunt, prirodna katastrofa ili sli~ni vonredni i nepredvidlivi okolnosti, bez ogled na toa izveduva~ot }e dobie polna cena za izvr{enata rabota i za materijalite {to bile ispora~ani." Se tvrdi deka za celite na ovaa odredba neiskoristenite materijali ne moè da se smetaat za "ispora~ani" (na rabotodava~ot).

42

41. Rezime - Kaj obi~nite dogovori za rabota i trud sosema e normalno rabotnikot fakti~ki da gi nabavuva materijalite neophodni za izvr{uvawe na rabotata. Ako e toa taka, samo nekolku pravni sistemi go navele ova pravilo {to od svoja strana ne e zadolìtelno. So toa slobodata na dogovaraweto im ovozmoùva na dogovornite strani da sklu~at razli~ni aran`mani.

Eden od glavnite problemi so koi treba da se soo~ime vo ovoj kontekst se odnesuva na upotrebata na defektnite materijali. Toj e tesno povrzan so pra{aweto za raspredelbata na rizikot. Do merkata do koja rabotnikot gi snabduva materijalite {to ja predizvikale defektnosta na rabotite se primenuvaat pravilata za odgovornosta za nedostatoci (defekti), zatoa {to koga stanuva zbor za odgovornosta za nedostatoci (defekti) nikade ne se smeta za validno razlikuvaweto pome|u nesoobraznosta na rabotite so dogovorot zaradi lo{oto izveduvawe na rabotite i nesoobraznosta na rabotite so dogovorot zaradi defektnite materijali.

Situacijata e mnogu posloèna koga nalogodava~ot gi nabavil defektnite materijali {to predizvikale o{tetuvawe ili duri i celosna zaguba na rabotite. Vo odnos na baraweto na rabotnikot na nagradata za izvr{enata rabota

univerzalno e prifateno praviloto utvrdeno so francuskiot CC ~len 1790 za raspredelba na rizikot: Bez ogled na toa rabotnikot moè da bara isplata na dogovrenata cena. Iako samo nekolku zemji koi mu pripa|aat na germanskiot praven krug usvoile specijalni odredbi vo vrska so natamo{noto pra{awe za odgovornosta za vina na rabotodava~ot, te{ko deka moè da ima nekakvo somnevawe deka i drugite pravni sistemi }e dojdat do istiot zaklu~ok ako rabotnikot pretpi {teta. Me|utoa vo praksa ovaa situacija mora da bide relativno retka.

Ako se sudi od brojnite slu~ai pred sudovite ovde vsu{nost stanuva zbor za odgovornosta na rabotnikot, zatoa {to voobi~aeno toj se smeta za dovolno iskusen da gi otkrie tie nedostatoci (defekti). Od tie pri~ini slu~aite vo koi rabotodava~ot gi nabavil defektnite materijali glavno se odnesuvaat na nebre`nosta na rabotnikot da gi razgleda materijalite i da go predupredi rabotodava~ot na nivnite nedostatoci. Duri i koga zakonodavecot ne se zanimaval so ova pra{awe, sudovite i pravnite avtori ja potvrdile odgovornosta na rabotnikot ako toj propu{til da go predupredi rabotodava~ot na nedostatocite. Samo vo mnogu specijalni slu~ai se primenuva razli~en pristap. Toa povremeno moè da se slu~i, kako {to ni pokaùva francuskoto pravo, vo grade`nata industrija ako rabotodava~ot samiot e ekspert i materijalite {to toj gi nabavil se od nekoj nov vid.

Kaj grade`nite dogovori, normalnoto pravilo deka zagubata ili o{tetuvaweto na nevgradenite materijali {to se dolì na nekoi slu~ajni nastani e rizik na snabduva~ot, vo najgolema merka e izmeneto vo polza na izveduva~ot. Op{tite uslovi baraat vnimatelno ~itawe osobeno vo vrska so ova pra{awe. Nekoi od niv, iako trgnuvaat od "principot" deka stanuva zbor za rizik na izveduva~ot, dodavaat isklu~oci {to opfa}aat "neizbe`ni nastani" voop{to (Avstrija) ili gi nabrojuvaat tipi~nite rizici {to voobi~aeni gi sledat ovie situacii (Anglija).

Osiguruvaweto sekako e vaèn aspekt na site ponudeni re{enija. japonskite uslovi pokaùvaat deka rizikot moè da bide staven na rabotodava~ot, no deka ovoj teret e ublaèn so naloùvawe na izveduva~ot na dol`nost da sklu~i dogovori za osiguruvawe za grade`nite materijali {to se ispora~uvaat na mestoto na gradbata. Pod uslov rabotodava~ot da poseduva dovolna pregovara~ka mo}, sli~nite aran`mani moè da se postignat duri i spored angliskite RIBA standardni

43

dogovori. Imaj}i go predvid faktot deka izveduva~ot }e se obide pla}aweto na premiite za osiguruvaweto da gi prefrli vrz rabotodava~ot so nivno vklu~uvawe vo cenata, obvrskata naloèna so vode~kite amerikanski dogovorni dokumenti vrz rabotodava~ot da sklu~i soodvetni dogovori za osiguruvawe za pokrivawe na takvite zagubi ja ima prednosta {to e barem jasna i ednostavna.

Konkretniot problem na raspredelbata na rizikot i odgovornosta proizlezeni od nepredvidlivite okolnosti na podzemnite sloevi osobeno detalno i izre~no se predvideni vo {vajcarskoto pravo koe, kako i vo slu~ajot na materijali nabaveni od strana na rabotodava~ot, na izveduva~ot mu naloùva obvrska da go predupredi rabotodava~ot bez nepotrebni odlagawa. Toa podrazbira dol`nost da se pregleda i da se proveri mestoto na gradewe. Soobrazuvaweto so ovie obvrski e nu`no za da se za~uva pravoto za nagrada za izvr{enata rabota i za da se oslobodi izveduva~ot od svojata odgovornost za defektite (nedostatocite). Ova re{enie moè da se sporedi so francuskoto pravo i so drugite sistemi {to pripa|aat na

toa pravno semejstvo, bidej}i CC ~len 1792 naloùva striktna odgovornost od 10

godini za arhitektot i za izveduva~ot za podzemnite uslovi, a sudovite pravat isklu~ok samo koga rabotodava~ot e ekspert za gradewe vrz zemji{ta.

G. ISPOLNUVAWE VO SOGLASNOST SO PLANOT - DOPOLNITELNI IZMENI VO RABOTATA

42. Voved - Dogovorot na strankite moè da sodrì pove}e ili pomalku detalni odredbi za na~inot na koj treba da se izvr{i rabotata. Vakvoto planirawe e osobeno va`no vo sferata na grade`nite dogovori, no toa isto taka moè da bide zna~ajno i kaj dogovorite za rabota i trud. Po~etnata osnova e deka ispolnuvaweto spored planot e del od obrskata na rabotnikot da go proizvede veteniot rezultat ili upotrebuvaj}i go dobro poznatiot francuski praven termin {to se sre}ava vo oovj kontekst, toa pripa|a na obvrskata za dobro (solidno) zavr{uvawe na rabotata - obligation de bien faire l'ouvrage.

Od tamu sledi deka neovlastenoto otstapuvawe od planot mora najnapred da se smeta za povreda na dogovorot. Ova pravilo od op{toto pravo na dogovorite e zaedni~kata su{tina na site pravni sistemi {to gi razgleduvame ovde. Iako e lesno da se postigne dogovor za ovoj osnoven princip, isklu~ocite {to treba da se napravat vo ovaa pravna sfera se pomalku jasni. Pred da ja zapo~neme raspravata za ovoj problem spored op{tite uslovi na dogovorite za gradewe (infra s. 46) nu`no treba da gi definirame problemite {to treba da se razre{at i da vidime na koj na~in tie se tretiraat vo privatno-pravnite kodifikacii i vo sudskata praksa na razli~nite pravni sistemi. Zatoa {to vo golem del pravilata {to se ravieni vo sferata na dogovorite za rabota i trud obezbeduvaat osnova za specijalnite bran{i na grade`nite dogovori sodràni vo op{tite uslovi na dogovorot.

43. Italijanskoto pravo kako model - Vo Italija zakonodavecot opfatil golem broj problemi {to se javuvaat vo ovoj kontekst. Od tie pri~ini se ~ini soodvetno da se zapo~ne so kus pregled na fakti~kata situacija i na re{enijata predvideni so italijanskiot Gra|anski zakonik:

Promenite vo na~inot na izvr{uvaweto na rabotata mora da bidat odobreni od strana na rabotodava~ot (nalogodava~ot, iznajmuva~ot) i toa vo pismena forma kako dokazno sredstvo.33 Osven ako ne e dogovoreno ne{to drugo od strana na

33

Ovoj uslov vo vrska so formata na odobrenieto ne se odnesuva na polnova`nosta na pravnata transakcija. Italijanskite sudovi nekolku pati povtorile deka pismenata forma

44

dogovornite strani nagradata za izvr{uvaweto na dogovorot ostanuva ista ako dogovorot e pau{alen (lump sum - ~len 1659).

Koga izmenite na orginalniot plan stanale neophidni zaradi "pravilata na strukata" sudijata moè da naloì takva promena i da opredeli nova cena na dogovorot, ako samite stranki ne moèle da se dogovorat. Me|utoa, rabotnikot moè da go poni{ti dogovorot ako iznosot {to se dolì za tie izmeni vo rabotata nadminuva edna {estina od prethodno dogovorenata cena (nagrada). Vakvoto raskinuvawe na dogovorot moè da mu dade pravo da bara soodvetna nadomest na {teta. Soodvetnoto pravo na rabotodava~ot da go raskine dogovorot isto taka zavisi od stepenot na izmenite {to se ~inat neophodni, zatoa {to tie mora da se smetaat za "zna~itelni" (di notevole entita). Toj isto taka }e bide dolèn da plati

soodvetno obes{tetuvawe (~len 1660). Tretiot vid slu~ai vo italijanskiot Gra|anski zakonik se odnesuva na

promenite naloèni od strana na rabotodava~ot. Ova pravo da se naredi izmena (varijacija) podleì na dve va`ni kvalifikacii naso~eni kon za{tita na rabotnikot. Najnapred, vakvite nalozi na izmena se dozvolivi samo vo generalniot obem na dogovorot. Tie nitu smeat da pretstavuvaat "zna~itelni izmeni na prirodata na rabotata", nitu pak da vodat kon zna~ajni otstapuvawa od obemot na rabotata {to prethodno ja dogovorile strankite so orginalniot dogovor (~len 1661

stav 2). Vo ovie generalni ramki Zakonikot utvrduva vtora brana protiv nalozite za promena: Vrednosta na izmenata ne smee da nadmine edna {estina od nagradata utvrdena za dogovorenata rabota.34 Rabotnikot moè da bara korekcii na dogovornata cena, duri i koga stanuva zbor za pau{alen iznos (~len 1661 stav 1). Povremenite napori na rabotodava~ite so silna pregovara~ka pozicija da ja

izbegnat ovaa odredba ne bile odobreni od strana na Kasacioniot sud (Corte di

Cassazione).35

Istiot sud donel odluki i za dva natamo{ni problema {to relativno ~esto se javuvaat vo kontekstot na "ispolnuvaweto soglasno planot": Neodobrenite otstapuvawa od planot ne se smetaat za povreda na dogovorot, ako rabotodavecot ja prifatil rabotata bez nikakvi rezervi.36 Vtoriot problem {to e mnogu poteòk se odnesuva na slu~aite vo koi rabotodava~ot go nabavil planot, no rabotnikot ili razbral ili trebalo da razbere deka izvr{uvaweto na rabotite spored toj plan }e dovede do defektna rabota (ispolnuvawe so nedostatoci). Vo vakva situacija, rabotnikot moè da bide dolèn da go predupredi rabotodava~ot i svesnoto zanemaruvawe na ovaa dol`nost }e zna~i i negova odgovornost za pla}awe nadomest

se odnesuva samo na dokaùvaweto (soltanto ad probationem); vidi Cass 7 maj 1963 no. 1112,

Mass.Giust.civ. 1963, 526 i Cass. 14 juli 1972 no. 2431, Rep.Foro it. 1972 v. Appalto no. 13. 34 Vo slu~aj na nalozi za promena ({to nu`no ne se odnesuvaat na izmenite vo smisla na CC

~len 1660) {to go nadminuvaat ovoj limit, rabotnikot moè da odbie da go sprovede nalogot, toj toj ostanuva obvrzan da ja izvr{i rabotata spored orginalniot plan. Toj nema

pravo da go raskine dogovorot, vidi Cass 16 noemvri 1971 godina no. 3267, Mass.Giust.civ. 1971,

1758. 35

Cass 24 april 1968 no. 1331 Mass Giust.civ. 1968, 670: Sekoja op{ta odredba (clausola generale)

vo dogovorot naso~ena kon negirawe na pravoto na izveduva~ot da bara dopolnitelna

nagrada spored CC ~len 1661 stav 1 e ni{tovna vrz osnova na nejzinata nezakonitost. 36

Cass 25 juli 1966 no. 2055, Mass.Giust.civ. 1966, 1175. Vo ovoj slu~aj rabotodava~ot ve}e ne

moè da se povika na kaznenite odredbi od svojot dogovor (CC ~len 1382); vidi isto taka

Cass 21 oktomvri 1967 no. 2569, Mass.Giust.civ. 1967, 1332. Nikakva te{kotija ne proizleguva

od CC ~len 1659 stav 2 koj bara pismeno ovlastuvawe za da se izvr{at izmeni na rabotata, zatoa {to toa ima samo evidenciona (dokazna) vrednost (vidi supra n. 229).

45

na {teta. Za nesre}a, najgolemiot broj odluki {to se odnesuvaat na ovoj problem mol~at za pravnata osnova na ovaa dol`nost da se dade predupreduvawe, no se ~ini

deka izvesna poddr{ka za toa moè da proizleze od ~len 1660 koj upatuva na lex artis

(pravilata na zanaetot) za koi se pretpostavuva deka rabotnikot gi znae.37 Me|utoa, odgovornosta na rabotnikot za nedostatocite (defektite) {to proizlegle od

planot na rabotodava~ot e isklu~ena, ako rabotnikot bil vo pozicija na nudus

minister koj bil "direktno i celosno obvrzan so instrukciite {to gi dobil". Se ~ini deka vakvata subordinacija na rabotnikot te{ko moè da se usoglasi so italijanskiot poim na dogovor za rabota i trud koj ekonomskiot rizik mu go prefrla na rabotnikot, pa zatoa se tvrdi deka soodvetnoto re{enie na ovoj slu~aj ne smee da se bara vo ramkite na pravilata vo vrska so dogovorot za rabota i trud.

44. Neovlasteni otstapuvawa od planot - Ovoj kus pregled na italijanskoto pravo sluì da se navedat odreden broj problemi {to proizleguvaat od kontekstot na ispolnuvaweto vrz osnova na plan. Ako sega se vratime na prvata situacija spomenata pogore nu`no mora da se dodade deka neovlastenoto otstapuvawe na rabotnikot od planot moè sekako da zazeme razli~ni formi: Toj moè da izvr{i pove}e ili pomalku od ona {to bilo naloèno od strana na rabotodava~ot ili materijalite {to gi koristel moèlo da bidat od podobar kvalitet od onie predvideni vo dogovorot, so {to se zgolemuva cenata {to se bara od rabotodava~ot.

Vo Anglija postoi jasno ovlastuvawe za predlogot spored koj rabotnikot koj bez ovlastuvawe izvr{il pove}e otkolku {to orginalno bilo utvrdeno vo dogovorot nema pravo da bara povisoka nagrada za izvr{enata rabota od iznosot {to bil dogovoren me|u dogovornite strani. Ako izveduva~ot dogovoril pau{alen iznos, rezultatot od takvoto otstapuvawe od planot moè da bide osobeno nepovolno. Re{enieto na ovoj slu~aj bitno otstapuva od re{enieto na italijanskoto pravo (supra s. 43). Taka vo eden slu~aj vo vrska so popravka na brod, Sudskiot komitet na Privy Council duri smetal deka dru{tvoto vraboteno da izvr{i specifi~na popravka na brodot ne moè da ja naplati od rabotodava~ot nitu dogovornata cena, nitu vrednosta na izvr{enata rabota spored quantum meruit (to est neosnovano zbogatuvawe) zatoa {to dogovorot se smetal za edna celina, a toj vo celina nikoga{ ne bil izvr{en.38 Razli~na situacija postoi samo ako rabotodava~ot gi odobril ili premol~no se soglasil so izmenite na rabotnikot. No samiot fakt {to rabotodava~ot go primil dvi`niot predmet vrz koj trebal da ja izvr{i rabotata i toj predmet go prodal, mo`no duri i za pogolema cena, nema da se smeta za premol~no davawe na soglasnost. Za primenata na ovie principi voop{to ne e va`no dali rabotnikot izvr{il pove}e ili pomalku od ona {to bilo specificirano vo dogovorot.39

37 Toa e premol~no kaàno vo Cass 7 maj 1963 no. 1112, Mass.Giust.civ. 1963, 526. Isto taka moè da se tvrdi deka obvrskata na izveduva~ot da dade predupreduvawe proizleguva od odredbite {to se odnesuvaat na garanciite za kvalitetot ili soodvetnosta na izvr{enite raboti (CC

~len 1667, 1668). 38 Vidi isto Appleby v. Myers (1867) L.R. 2 C.P. 651, 661 kade Blackburn J upatuvaj}i na pogolem broj postari avtori go navel ova na~elo na angliskoto pravo: "Tuìtelite vo sporot dogovaraj}i celata rabota da se zavr{i za nekoj opredelen iznos ne moàt da vratat ni{to se dodeka ne se zavr{i rabotata ili se dodeka ne bide pokaàno deka po vina na tuèniot rabotata e necelosno zavr{ena ili deka postoi ne{to {to go opravduva zaklu~okot deka strankite sklu~ile nov dogovor." 39

Sinclair v. Bowles (1829), 9 B & C. 92, 109 E.R. 35: Rabotnikot se obvrzal za izvesen pari~en iznos da popravi nekoi svetilki na gas, no gi popravil samo delumno. Negovata tu`ba za

46

Vo ponovite sudski odluki ova strogo anglisko pravilo {to go tretira celosnoto ispolnuvawe kako prethoden uslov za isplata ne se primenuva mnogu ~esto. Sudovite o~igledno pove}e sakaat dogovorot da go tolkuvaat na na~in {to }e go li{i rabotnikot od site mo`ni isplati samo zatoa {to imalo nekoi dodavki ili ne{to ne bilo zavr{eno. Ne e sekoja promena na rabotite taa {to go osloboduva rabotodava~ot od negovoto vetuvawe da ja plati cenata, tuku samo povredata {to e su{testvena za dogovorot. Duri i ako celoto ispolnuvawe bilo prethoden uslov, rezultatot ne moè da bide razli~en, zatoa {to sudot potoa vnimatelno }e razgleda dali odnesuvaweto na rabotodava~ot odelo do otkaùvawe od toj uslov. Vo site drugi slu~ai koga dogovorot e so pau{alna cena dene{niot realen test e dali rabotnikot su{testveno ja ispolnil svojata obvrska spored dogovorot ili ne. Ako toj go storil toa, odbivaweto od dogovorenata cena moè da pretstavuva edinstvenata sankcija.40

Poimot su{testveno ispolnuvawe isto taka e to~kata kon koja se svrtele golem broj relevantni odluki vo SAD. Vo princip sudovite smetaat deka promenite na detalite {to ne pretstavuvaat otstapuvawe od generalniot plan nema da go popre~at ispolnuvaweto da se smeta za su{testveno ispolnuvawe. No ako promenata dovede od nedostatoci vo rabotata iznosot {to moè da se povrati e dogovornata cena namalena za razumnite tro{oci na popravkata na defektot ili propustot so koj rabotata bila dovedena vo soglasnost so dogovorot.41 Kriteriumot na su{testvenoto ispolnuvawe isto taka moè da posluì za spravuvawe so problemite na tolkuvawe na dogovorot ako dogovorot sodrì odredbi koi na rabotodava~ot ili na izveduva~ot mu davaat pravo na izmeni (varijacii) ili modifikacii. Osnovnata ideja kako {to taa e izrazena vo italijanskiot Gra|anski zakonik isto taka se sledi vo amerikanskite presudi, deka ova pravo e ograni~eno na izmenite {to nerazumno ne go menuvaat karakterot na rabotata, nitu nesoodvetno gi zgolemuvaat tro{ocite.42

nadomest za izvr{enata rabota bila odbiena. No bidej}i poratata utvrdila deka rabotodavecot imal polza od realno izvr{enata rabota, sudot mu ja dal slobodata na

tuìtelot-rabotnik da podnese nova tu`ba vrz osnova na quantum meruit (delot od zavr{enata rabota). 40

Hoening v. Isaacs (1952) 2 All E.R. 176, 181 (CA). Spored misleweto na Denning L.J. pra{aweto

na quantum meruit nastanuva samo koga postoi povreda ili propust pri ispolnuvaweto {to odi do su{tinata na samiot dogovor. Kaj site dogovori na pau{alen iznos neispolnuvaweto go li{uva izveduva~ot od negovoto barawe na dogovorenata cena. "Izveduva~ot toga{ moè da dobie nadomest samo za ona {to realno go zavr{il ako stanuvalo zbor za vina na rabotodava~ot zaradi koja rabotata ostanala nezavr{ena ili ako postoi ne{to da go opravda zaklu~okot deka strankite sklu~ile nov dogovor ili neispolnuvaweto se dolì na nemo`nost za ispolnuvawe ili pre~ki pri ispolnuvaweto..." 41

Atkinson v. Jackson Bros, 270 SW 848, 38 ALR 1377 (Tex.Comm.App 1925); vidi isto Hansen v.

Andersen, 246 Iowa 1310, 71 N.W. 2d. 921 (1955), slu~ajot se odnesuva na dogovor za gradewe vo

koj rabotodava~ot se smeta deka se otkaàl od izmenite izvr{eni vo planot. 42

Iron Clad Mfg. Co. v. Thomas B. Stanford & Son, 112 Md. 360, 76 A 854 (1910). Vo Howard v.

Harvard Congregational Soc., 223 Mass 562, 112 NE 233 (1916) klauzulata vo dogovorot za gradewe deka vo rabotite nema da se vr{at "izmeni" osven so pismen nalog na arhitektot se smetalo deka ne se primenuva na iskopuvaweto na vrvovite na nekoja karpa {to bila otkriena po zapo~nuvaweto na rabotite zatoa {to dogovorot od izveduva~ot ednostavno baral da gi iskopa "site povr{ini, zemji{ta i kamewa". Presudata povlekuva linija na razgrani~uvawe pome|u izmenite vo ramkite na generalniot plan i nepredvidlivite vonredni raboti. Vo vtoriot slu~aj usniot dogovor na strankite za dopolnitelni isplati

47

Ako se ostavi na strana ekstremnata pozicija usvoena u{te od Sudskiot komitet na Privy Council za koja se ~ini deka e izoliran stav, praviloto na italijanskiot zakonik deka neodobrenite izmeni na planot ne mu davaat na rabotnikot pravo na povisoka cena (nagrada) od dogovorenata moè da se sretne vo kodifikaciite na golem broj zemji, osobeno vo kontekstot na dogovorite za gradewe sklu~eni so pau{alna cena. Ova pravilo vodi nazad do francuskiot Gra|anski zakonik od 1804 godina koj obrnuva posebno vnimanie na izmenite i

vonrednite raboti vo slu~aite na dogovorite so pau{alna cena (lump sum, marche a

forfait): Koga arhitektot ili izveduva~ot se obvrzale da izgradat zgrada za pau{alen iznos, spored planot {to bil dogovoren so rabotodava~ot, toj ne moè da bara povisoka cena nitu so obrazloènie za zgolemuvawe na tro{ocute za rabotna sila i materijali, nitu za izmeni i pro{iruvawe na planot, osven ako tie izmeni ne bile odobreni vo pismena forma i bila dogovorena nova cena so rabotodava~ot (~len 1793).

Interesno e da se zabeleì deka ova pravilo {to silno ja istaknuva za{titata na rabotodava~ot ili sopstvenikot na zgradata e izmeneto vo nekoi zemji {to inaku vo drugite pra{awa se pod vlijanie na francuskata kodifikacija. Italijanskoto re{enie ve}e e objasneto vo princip (supra s. 43), no neophodno treba

da se dodade deka CC ~len 1659 stav 3 iako ja reproducira osnovnata ideja od francuskata odredba, e mnogu pofleksibilna, zatoa {to dopolnitelnite promeni dogovoreni od strana na dogovornite strani nu`no ne mora da se sostaveni vo pismena forma. Italijanskiot Gra|anski zakonik izre~no se zanimava so nalozite za izmena dadeni od strana na rabotodava~ot koga dogovorot e so pau{alna cena: izveduva~ot moè da bara specijalna nagrada za taa vonredna rabota i ne se bara prethoden dogovor za novata cena.43 Vo Portugalija CC ~len 1216 stav 2 gi dava istite rezultati ako rabotodava~ot dopolnitelno naloìl izmeni. Vo vrska so pau{alnite dogovori preovladuva poliberalno pravilo duri i vo slu~aite vo koi izveduva~ot postapuval po sopstvena inicijativa, zatoa {to samiot fakt {to novata cena ne bila fiksirana vo pismena forma ne go li{uva izveduva~ot od koe bilo barawe na dopolnitelna kompenzacija. Vo takov slu~aj "obes{tetuvaweto {to soodvetstvuva na zbogatuvaweto na rabotodava~ot" }e mu bide preneseno na izveduva~ot (~len 1214 stav 3). Francuskoto pravilo za pau{alnite dogovori za gradewe isto taka e modifikuvano vo [panija, koja inaku tesno go sledi francuskiot Gra|anski zakonik vo sverata na dogovorite za rabota i trud. Izmenite na planot so koi se zgolemuvaat tro{ocite na rabotata mora da bidat odobreni od strana na rabotodava~ot, no ne se bara pismen dogovor so koj se opredeluva novata cena.

Vo Francija rigidnoto pravilo sodràno vo CC ~len 1793 predizvikuva golem broj sudski slu~ai. Tendencijata na sudovite ovaa odredba da ja tolkuvaat kolku e mo`no porestriktivno e o~igledna. Brojot na presudite vo koi striktno e primeneto praviloto se ~ini deka se namaluva. Na prvo mesto grade`nata rabota {to ne vodi kon "realna transformacija" na zgradata ne e opfatena so tekstot na

}e bide obvrzuva~ki spored teorijata za "nepredvidliva te{kotija". Vidi isto Evergreen

Amusement Corp. v. Milstead, 206 Md. 610, 112 A. 2d 901 (1955). 43

CC ~len 1661 stav 1 re~enica 2. Ova se odnesuva na CC ~len 1659 stav 3 za pau{alnite dogovori koga izmenata e napravena bez prethodna soglasnost na rabotodava~ot ili bez negovo dopolnitelno odobrenie. Vo takov slu~aj izveduva~ot isto taka e spre~en da podnese

tu`ba za neosnovano zbogatuvawe. Za pove}e detali vidi Scialoja and Branca (-Rubino) ~len

1659 no 3.lit e strana 133-134.

48

~len 1793.44

Vtoro, mnogu povaèn e stavot deka ovaa odredba ne smee da se tretira kako obvrzuva~ka. Taka dogovornite strani vo dogovor so pau{alna cena vo svojot dogovor moàt da vnesat klauzula za mo`nosta od idni izmeni (varijacii) i vonredna rabota. Vakvite odredbi ne se kompatibilni so poimot forfait pur et simple

na koi se primenuva ~lenot 1793 i zatoa tie ne se reguliraat so ovoj ~len. Rabotodava~ot stanuva obvrzan da plati za dopolnitelnata rabota ako ja prifati taa dopolnitelna rabota na na~in od koj moè da se smeta deka se otkaàl od svoeto

pravo spored orginalniot dogovor.45 Ako i natamu se smeta deka ~lenot 1793 ne se tretira kako pre~ka za klauzulite naso~eni kon prilagoduvawe na dogovornata cena na promenetite ekonomski situacii, bi bilo pravedno da se kaè deka deneska negovoto prakti~no zna~ewe e su{testveno namaleno.

45. Nu`ni promeni zaradi necelosnite ili pogre{ni planovi - Kako {to

ve}e be{e pojasneto vo kontekstot na italijanskoto pravo (supra s. 43) izmenite na rabotite moè da stanat neophodni, zatoa {to planot obezbeden od strana na rabotodava~ot ili iznajmuva~ot se pokaàl kako necelosen ili so nedostatoci. Vonrednata rabota predizvikana so toa re~isi neizbe`no }e vodi kon zgolemuvawe na tro{ocite. Vo takva situacija se postavuva pra{aweto dali rabotnikot ili izveduva~ot e dolèn da go razgleda planot i da ja predupredi drugata strana ako smeta deka ispolnuvaweto spored toj plan }e vodi kon defektna rabota. Se ~ini deka ovaa obvrska za predupreduvawe ne se priznava nasekade.

Vo Anglija Apelacioniot sud smetal deka grade`niot izveduva~ koj to~no se soobrazil so crteìte i specifikaciite priloèni kon dogovorot ne e odgovoren pred rabotodava~ot za o~iglednite nedostatoci na ku}ata za ìveewe so yidovi od devet in~a na koja nema oluci za odvod na do`dovnicata. Se smetalo deka izveduva~ot preku svoite rabotnici pokaàl visoki standardi na izvedba i majstorlak, no ekspertskiot uvid pokaàl deka yidovite so taa debelina i vo taa pozicija sosoema verojatno nema da izdràt nikakvo nevreme. Iako se pokaàlo deka "nesre}niot" tuìtel "samiot ne bil ekspert vo misteriite na arhitekturata i gradeweto ku}i" i se potprel na ve{tinata i prosuduvaweto na izveduva~ot, sepak negovoto barawe nadomest na {teta bilo odbieno. Pra{aweto dali izveduva~ot imal dol`nost da go predupredi rabotodava~ot e kuso spomenato zatoa {to slu~ajot isklu~ivo bil razgleduvan od aspektot na pretpostavenata garancija deka ku}ata }e bide soodvetna za ìveewe. Spored zborovite na Lord Evershed M.R.: "Ovde postoel izre~en dogovor za na~inot na koj ku}ata trebalo da bide zavr{ena. Izre~nite odredbi bile precizno realizirani i site otstapuvawa od niv {to toj yid bi go napravile nepropustliv za voda bi pretstavuvale ..... otstapuvawe od izre~niot jazik na dogovorot."46

44 Se smetalo deka CC ~len 1793 ne se primenuva na odrùvawe na prodavnica. Spored misleweto na sudot ova pravilo se primenuva "restriktivno samo na pau{alnite grade`ni dogovori za zgradi i ne gi opfa}a rabotite na odrùvawe na prodavnica". 45 Sudot istaknal deka ~lenot 1793 od CC ne pretstavuva sostaven del na javniot poredok

(ordre public) i rabotodava~ot "bez somnenie se otkaàl od za{titta {to proizleguva od tekstot na ovaa odredba". Spored edna druga presuda prifa}aweto mora da bide "izre~no i nedvosmisleno" i ne e dovolno rabotodava~ot samo da znael za tie dopolnitelni raboti. 46

Lynch v. Thorne (supra n. 259) 308. U~eniot sudija dodal deka ~uvstvuva golemi simpatii so tuìtelot, no rekol deka "za odrasnat vozrasen ~ovek se pretpostavuva deka }e soslu{a kompetenten stru~en sovet ako saka da go slu{ne; a ako izbere da ne go stori toa, tuku da dogovori precizni uslovi so nekogo drug, toga{ iako bez somnenie toj se potpiral na ve{tinite na drugata strana vo nekoja smisla, toj toa go pravel samo vo onaa smisla za koja toj pretpostavuval deka drugata dogovorna strana, {to e fakt vo ovoj slu~aj, ]e ja izvr{i

49

Odlukata na Apelacioniot sud se soo~ila so kompetentna kritika od vode~kite angliski avtori za grade`nite dogovori. No vredi da se napomene deka ovaa kritika e ograni~ena na problemot na pretpostavenata garancija, odnosno se tvrdelo deka pretpostaveniot uslov deka ku}ata do yid od devet in~na cigla }e bide pogodna za ìveewe ne e konzistentna so izre~nata obvrska da se izgradi yid so cigla so devet in~a. Vo Kanada Vrhovniot sud vo eden sli~en slu~aj smetal deka izveduva~ot e odgovoren duri i koga izrazil pogolemi simpatii za razli~en na~in na izvr{uvawe na rabotite, od onoj {to go sakal rabotodava~ot. Taka se ~ini deka odlukata na angliskiot Apelacionen sud so koja se otfrla idejata za dol`nost da se dade predupreduvawe mora da se gleda so pretpazlivost. Kanadskiot pristap kon ovoj problem, za koj se sre}avaat poddrùva~i i vo SAD, sekako pove}e drì do pravi~nosta, osobeno koga rabotodava~ot so znaewe na izveduva~ot ne e mnogu iskusen vo grade`ni{tvoto. Razli~ni argumenti moàt da se dobijat vo slu~aite vo koi izveduva~ot ne raboti pod nadzor na arhitektot na rabotodava~ot koj gi obezbedil planovite i specifikaciite. No duri i vo takov slu~aj obvrskata da se izvr{i rabotata na sovesen i ~esen na~in se ~ini deka ne e nekoja dalekuse`na.

Vo civil law zemjite dol`nosta na izveduva~ot da dade predupreduvawe jasno e utvrdena. Taka vo Francija, Kasacioniot sud nekolku pati smetal deka izveduva~ot koj od nebre`nost propu{til da go predupredi rabotodava~ot na rizicite povrzani so izvr{uvaweto na planot moè da bide odgovoren za nastanatite {teti, osven ako samiot rabotodava~ bil visoko kompetenten vo grade`ni{tvoto. Ako pravilno dadenoto predupreduvawe ostanalo bez efekti, se postavuva pra{aweto dali izveduva~ot vo vakvi okolnosti e dolèn da ja prekine rabotata. Ovaa ideja voop{to ne e karakteristi~na samo za grade`nata industrija, tuku isto taka moè da se sretne i vo slu~aite vo vrska so dogovorite za rabota vrz predmeti.

Dol`nosta da se dade predupreduvawe ne smee samo da se razgleduva vo odnos na odgovornosta za nedostatoci. Ako se ostavi po strana problemot so odgovornosta, postoi generalna obvrska na izveduva~ot da ja izvesti drugata strana ako izmenite na rabotata stanale neophodni. Ova pra{awe sekako e tesno povrzano so dogovornata cena. Od tie pri~ini golem broj pravni sistemi mu pristapuvaat tokmu od ovoj aspekt. Dol`nosta da se dade predupreduvawe postoi vo re~isi site sistemi. Vo ruskoto pravo duri i kaj dogovorite {to se temelat samo na pribli`na procenka, rabotodava~ot mora da bide predupreden za site su{testveni zgolemuvawa na tro{ocite. Propu{taweto da se dade predupreduvawe go obvrzuva izveduva~ot da ne bara isplata na pogolem iznos od prethodno procenetata vrednost.

46. Neovlasteno otstapuvawe od standardnite obrasci na dogovorite za

gradewe - Ako sega se svrtime kon op{tite uslovi {to preovladuvaat vo grade`nata industrija povtorno }e bide korisno da po~neme so slu~ajot na neovlasteno otstapuvawe od planot od strana na izveduva~ot. Op{tite uslovi i standardnite dogovori vo osnova se usoglaseni so zakonskite pravila ili so sudskata praksa: Rabotodava~ot na prvo mesto moè da bara otstranuvawe i korekcija na rabotite {to ne bile sodràni vo dogovorot, a izveduva~ot e odgovoren za tro{ocite na vakvata popravka. Zatoa izveduva~ot nema pravo na povisoka nagrada od onaa predvidena so dogovorot.

Spored op{tite uslovi {to glavno se koristat vo Avstrija i Germanija, kako i vo Norve{ka, situacijata se razlikuva ako rabotodava~ot "dopolnitelno

rabotata {to ja vetila kompetentno i najdobro {to moè i toj veruval deka ku}ata {to }e ja napravi }e bide ku}a za ìveewe (strana 309).

50

priznae" ili "gi odobri" rabotite izvr{eni bez instrukcii ili sprotivno na uslovite od dogovorot. Vo vakov slu~aj rabotodava~ot e dolèn da plati za dopolnitelnite raboti. Vo odreden broj drugi zemji kako na primer Francija i [vajcarija, kako i vo SAD, op{tite uslovi na dogovorite za gradewe trgnale od to~ka {to e pomalku povolna za izveduva~ot, zatoa {to prifa}aweto na neovlastenata rabota ne mu dava pravo na izveduva~ot da bara ekstra nagrada. Sprotivno na ova, vo ovoj kontekst izre~no se spomenuva mo`nosta za soodvetno namaluvawe na dogovornata cena, a pri~inata za toa e deka sekoe neovlasteno otstapuvawe od planot na rabotite, samata rabota ja pravi "defektna" (so nedostatoci) za celite na dogovorot.

No i pokraj ovoj donekade razli~en pristap kon problemot treba da se istakne deka op{to pravilo {to se sre}ava kaj site op{ti uslovi e deka rabotodava~ot na prvo mesto moè da bara otstranuvawe i korekcija na rabotite {to ne se sodràni vo uslovite na dogovorot.

47. Neophodni promeni vo standardnite dogovori za gradewe - Izmenite vo rabotata moàt da stanat neophodni ili zatoa {to toa go bara stabilnosta na zgradata ili javnata vlast {to vr{i nadzor vrz grade`nite raboti izdala nalog za

izmena. Taka AFNOR uslovite {to se koristat vo Francija, bez ogled na toa dali tie se od "ne varietur" tip ili se odnesuvaat na privatnite dogovori (marche prive)

pravat jasna distinkcija pome|u neovlastenata rabota od edna strana i razli~nite vidovi nu`ni varijacii od druga vo odnos na (1) izmenite vo rabotata naloèni od strana na rabotodava~ot kako posledica na administrativna naredba (injonction

administrative) ili sudska odluka ili arbitra`na odluka; (2) itni raboti neophodni za stabilnosta na zgradata i (3) izmenite {to se nu`ni zaradi nepredvidlivite uslovi na podzemnite sloevi. Vo site ovie slu~ai dogovornata cena }e bide koregirana zemaj}i gi predvid dopolnitelnite raboti.

Vo drugite zemji op{tite uslovi na dogovorite za gradewe ne sodràt vaka detalni odredbi. Tie gi reguliraat problemite na nu`nite varijacii na poop{t na~in. Op{tite uslovi vo Germanija moàt da posluàt kako primer za ovoj vid re{enie: Izveduva~ot moè da bara nagrada za onie dopolnitelni raboti [to se neophodni za ispolnuvaweto na dogovorot, pod uslov toa da e vo soglasnost so pretpostavenata namera na rabotodava~ot. Natamu, izveduva~ot mora da go izvesti rabotodava~ot za vakvata neophodnost bez nepotrebni odlagawa. O~igledno

sostavuva~ot na ovaa formula bil inspiriran od rimskata koncepcija za negotiorum

gestio (to est neovlasteno prezemawe raboti za drug) {to e poznata vo germanskiot Gra|anski zakon. Od tie pri~ini dozvoleno e ovaa odredba da se tolkuva vo svetlinata na pravilata so koi se regulira ovoj kvazi-dogovoren praven odnos. Toa me|u drugoto zna~i deka § 681 se primenuva po analogija, no izveduva~ot ne samo {to treba da go izvesti rabotodava~ot koga izmenite stanale neophodni, tuku isto taka toj e obvrzan da gi ~eka negovite instrukcii, osven ako mora da prezeme ne{to zaradi neposredno pretstojnata opasnost po rabotite. So drugi zborovi, primenata

na pravilata vo vrska so negotiorum gestio vodi kon potesno tolkuvawe na germanskite op{ti uslovi na dogovorite za gradewe. Zatoa izveduva~ot koj saka da bara nagrada za dopolnitelno izvr{enite raboti po sopstvena inicijativa }e mora da dokaùva postoewe na iten slu~aj na opasnost. Se ~ini deka ova ne se razlikuva od pravilata sodràni vo vode~nite dogovorni dokumenti vo SAD, zemja vo koja

rimskoto negotiorum gestio vo golema merka e nepoznato: Izveduva~ot koj saka da istakne barawe za zgolemuvawe na dogovornata cena mora da mu dostavi na arhitektot pismeno izvestuvawe pred da prodolì so izvr{uvaweto na rabotite "osven vo slu~aj na itnost i opasnost {to gi zagrozuva ìvotite i imotot."

51

Osven ovaa retka situacija koga vremeto ne mu dozvoluva na izveduva~ot da gi ~eka instrukciite na rabotodava~ot ili na negoviot arhitekt, normalnata procedura usvoena od op{tite uslovi za slu~aj na izmeni (varijacii) {to stanale neophodni po zapo~nuvaweto na rabotite e nalogot na izmena daden od strana na rabotodava~ot ili negoviot arhitekt. Vo Anglija RIBA standardnite dogovori go pokrivaat i slu~ajot na arhitektot dobil izvestuvawe deka zakonskite obvrski baraat izmeni od dogovornite crteì, no propu{til da dade soodvetni instrukcii vo rok od sedum dena. Toga{ izveduva~ot moè da prodolì so rabotite soglasno zakonot vo pra{awe "i site izmeni (varijacii) nu`no proizlezeni od toa }e se smetaat za varijacii {to gi baral arhitektot".

48. Izmeni naloèni od strana na rabotodava~ot spored standardnite

dogovori za gradewe - Do koja merka rabotodava~ot ili negoviot arhitekt moàt da naloàt prmeni vo rabotata? Problemot ve}e e razgleduvan vo kontekstot na italijanskoto pravo {to obezbeduva obrazec za ovaa rasprava (supra s. 43). Najgolemiot broj op{ti uslovi otvoreno so soo~uvaat so ovoj problem.

Najnapred, ne treba ni da se spomenuva deka standardnite dogovori od "ne

varietur” tip ne dozvoluvaat nalozi za promena, tuku baraat dogovor na dogovornite strani.47 Me|utoa vo normalni situacii op{tite uslovi na rabotodava~ot ili na negoviot arhitekt mu davaat pravo da dava nalozi za izmena. Zaradi o~igledni

pri~ini ova pravo ne moè da bide neograni~eno. Toa go priznavaat i RIBA

standardnite dogovori, kako i nivnite kopii vo drugite common law zemji, iako ovie obrasci sodràt edna zna~ajna odredba deka "ako arhitektot ne pobaral nikakvi izmeni ..... }e dojde do raskinuvawe na dogovorot". Ovaa odredba sekako ne smee da se zeme zdravo za gotovo i se ~ini deka podleì na premol~en uslov za razumnost. Preovladuva~kiot stav e deka pravoto da se naloùvaat izmeni mora da bide ograni~eno vo pogled na vrednosta i vo pogled na tipot na izmenite i deka dopolnitelnata rabota nadvor od tie ograni~uvawa pove}e nema da se regulira so uslovite na dogovorot. Pregledot na op{tite uslovi {to se koristat vo drugite zemji pokaùva deka i tie se vodat od ovoj princip na razumnost, iako toj vo praksa se vnesuva na razli~ni na~ini.

Vo Germanija se pravi razlika pome|u neophodnite varijacii {to doveduvaat do dopolnitelna rabota i druga ekstra rabota {to ne e specificirana vo dogovornite dokumenti. Vo prviot vid slu~ai izveduva~ot e dolèn da gi izvr{i tie raboti, sekoga{ pod uslov negovoto pretprijatie voobi~aeno da izveduva raboti od toj karakter. Vo site drugi slu~ai rabotodava~ot nema pravo da bara ispolnuvawe na rabotata {to prethodno ne bila predvidena od strana na dogovornite strani. izmenite od ovoj vid baraat soglasnost na izveduva~ot. Vo Avstrija, kade {to ne se pravi vakva razlika, problemot se razre{uva na pogeneralen na~in. Do merkata do koja izmenite baraat dopolnitelna rabota "povrzana so naloènoto ispolnuvawe" izveduva~ot e dolèn da ja izvr{i ako toa barawe e "razumno" (zumutbar). Vo [vedska i SAD vode~kite standardni dogovori za gradewe na sli~en na~in se soo~uvaat so ovoj problem. Dopolnitelnata rabota naloèna od strana na rabotodava~ot {to izveduva~ot treba da ja izvr{i mora da bide "direktno povrzana so rabotite" i ne smee da bide "zna~itelno razli~na po

47

Francija: AFNOR P 03-011 ~len 07.1 i ~len 07.2 go utvrduva principot na svetosta na dogovorot (intangibilite du marche). Izmenite mora da se izvr{at "par avenant", to est so dopolnitelen dogovor. Ako strankite ne moàt da se dogovorat, rabotodava~ot moè da go

raskine dogovorot soglasno ~len 19.5 so upatuvawe na CC ~len 1794: Rabotodava~ot mora da go obes{teti izveduva~ot, zaedno so izgubenata dobivka.

52

karakter od tie raboti". Drug na~in za izrazuvawe na istata ideja na u{te poop{t na~in e da se dozvolat nalozite za izmena "vo op{tite ramki na dogovorot".48

Ovie re{enija {to su{testveno me|usebno ne otstapuvaat moàt da se sporedat so op{tite uslovi na dogovorite za gradewe koi voveduvaat definirani ograni~uvawa do koi izveduva~ot e obvrzan da izvr{i nekoi dopolnitelni raboti. Vo Norve{ka na primer rabotodava~ot ima pravo da dava nalozi za izmena {to vodat kon dopolnitelni raboti {to "se povrzani so rabotite" predvideni od dogovornite strani i koi "po svojata priroda ne se su{testveno razli~ni od navedenata rabota". Toa e samo poinakov na~in da se utvrdi osnovniot princip od koj se rakovodat i drugite standardni tipovi dogovori. No ova pravo podleì na uslovot taa dopolnitelna rabota da ne nadminuva 15 otsto od dogovorenata cena. Ovoj tip re{enie isto taka moè da se sretne vo Francija i [vajcarija, no detalite {to vo ovoj kontekst i ne se tolku va`ni, prili~no se razlikuvaat. Postojat razliki vo pogled procentite fiksirani vo tie standardni uslovi i u{te pova`no, na razli~en na~in e odgovoreno na pra{aweto za raskinuvaweto na dogovorot. Spored francuskite AFNOR uslovi {to se koristat kaj privatnite

dogovori (marche prive) izveduva~ot ima pravo da go raskine dogovorot, ako vonrednata rabota {to ja bara rabotodava~ot nadminuva edna ~etvrtina od inicijalniot iznos utvrden za rabotata. Vo [vajcarija, od druga strana, op{tite uslovi go obvrzuvaat izveduva~ot da gi izvr{i dopolnitelnite raboti "povrzani so predmetot na dogovorot" do 20 otsto od koli~inite predvideni od strana na dogovornite strani za stavkata vo pra{awe. Novata cena }e bide utvrdena samo ako vrednosta na naloènite izmeni (varijacii) go nadminuva ova ograni~uvawe.49 Na prv pogled se ~ini deka {vajcarskite op{ti uslovi stavaat teòk tovar vrz izveduva~ot. Me|utoa mnogu {to zavisi od pravilnoto tolkuvawe na odredbite so koi se dozvoluvaat "promenite {to se smetaat za neophodni ili nu`ni". Bez ogled na toa, izveduva~ot ne e ostaven celosno bez za{tita, zatoa {to rabotodava~ot mora da mu plati obes{tetuvawe za rabotata i materijalite {to stanale beskorisni kako posledica na izmenata na nalogot.

49. Rezime - Iako prethodnata analiza e ograni~ena na specijalnite slu~ai na dopolnitelni izmeni vo rabotite ve}e stana o~igledno deka ovaa rabota e tesno povrzana so problemite na odgovornosta za nedostatoci, {to podetalno }e ja razgleduvame vo tekstot {to sledi. Ako "nedostatokot ili defektot" se definira subjektivno, mnogu pove}e otkolku objektivno, sekoe neovlasteno otstapuvawe od planot na rabotata {to e dogovoreno pome|u dogovornite strani nu`no }e rezultira vo rabota {to ne e vo soglasnost so dogovorot i zatoa ne moè da se zeme

48

SAD: AIA Doc. A. 201 ~len 12.1.1.: "Sopstvenikot, bez da go raskinuva dogovorot, moè da naloì izmeni na rabotata vo ramkite na generalniot obem na dogovorot {to se sostojat od dodavawe, bri{ewe ili drugi revizii, pri {to soodvetno }e se koregiraat dogovornata cena i rokot za izvr{uvawe. Site vakvi izmeni vo rabotata }e bidat odobreni so nalogot za izmeni i }e bidat izvr{eni spored uslovite na dogovornite dokumenti {to se primenuvaat." Vo slu~aj na "pomali izmeni vo rabotata" dogovornata cena nema da se koregira. Ovie izmeni se opi{ani kako "izmeni {to ne se nekonzistentni so dogovornite

dokumenti" (~len 23 stav 1). Op{tite uslovi vo Japonija koristat sli~na op{ta formula:"Sopstvenikot moè da naloì ekstra raboti ili da izvr{i izmeni vo rabotata kako {to e neophodno" (~len 23 stav 1). Dogovornata cena potoa }e bide izmeneta so

pregovori pome|u dogovornite strani (~len 24). 49

SIA no. 118 ~len 9 stav 1. Dogovornata cena potoa }e bide prilagodena vrz osnova na ~len 6,

to est }e se primenuva edine~nata cena (Einheitspreise) utvrdena so dogovornite dokumenti (su{tinski sli~na, no mnogu podetalna odredba e utvrdena so izmenetiot tekst na ~len 86).

53

kako soodvetno ispolnuvawe na osnovnite obvrski na rabotnikot spored dogovorot. Ovde voop{to ne e va`no dali rabotata kako takva e izvr{ena na majstorski na~in.

Italijanskiot Gra|anski zakonik {to go regulira ovoj predmet na egzemplaren na~in pokaùva deka otstapuvawata od planot moàt da bidat posledica na razli~ni pri~ini. Vo vrska so izmenite odobreni ili nu`ni zaradi "pravilata na zanaetot", za{titata na legitimnite interesi na rabotodava~ot pretstavuva glaven problem. Toj mora da bide za{titen od barawata za zgolemuvawe na dogovornata cena vrz osnova na dopolnitelno izvr{enite raboti. Vo takvi slu~ai osobeno stroga sankcija bi bila na rabotnikot da mu se negira sekoe pravo na naplata od dogovorot. No ova ekstremno re{enie {to nekoga{ bilo usvoeno od strana na anglsikite sudovi poprvo e izolirano, duri i vo common law zemjite. Toa po~iva vrz teorijata {to soodvetstvuva samo na mal broj slu~ai, i mnogu posovremeniot pristap {to preovladuva i vo SAD e da se primeni testot na su{testveno ispolnuvawe i na rabotodava~ot da mu se dozvoli odbivawe od dogovorenata cena za da gi pokrie tro{ocite nastanati pri korekcijata na rabotata.

Iskustvoto pokaùva deka dopolnitelnite izmeni vo rabotata se osoebno ~esti vo sferata na dogovorite za gradewe. Tie retko se posledica na kapricite na izveduva~ot, tuku se ili naloèni od strana na rabotodava~ot ili od strana na negoviot arhitekt ili stanale neophodni zatoa {to crteìte i specifikaciite se pokaàle kako necelosni ili pogre{ni. Koga dogovorot e so pau{alen iznos, francuskoto pravo sodrì pravilo {to ja istaknuva za{titata na rabotodava~ot, koj e obvrzan samo so onie izmeni {to toj gi odobril vo pismena forma. Me|utoa

mora da se postigne dogovor za novata cena (CC ~len 1793). Ova pravilo koe isto taka e naso~eno kon izbegnuvawe na nepotrebnite sudski procesi, go na{lo svojot pat do odreden broj pravni sistemi pod vlijanie na francuskoto pravo. Me|utoa vo najgolemiot broj vakvi zemji toa e modificirano. Dovolno interesno, no tendencijata ovaa odredba da se tolkuva potesno i da se izbegnat nepravednite rezultati {to bi proizlegle od negovata stroga primena isto taka moè da se zabeleì i vo Francija.

Koga izmenite vo rabotata stanale neophodni ili bile naloèni od strana na rabotodava~ot zaradi nekoi drugi pri~ini se javuvaat odreden broj problemi so koi italijanskiot zakonodavec se soo~il otvoreno. Nekoi re{enija na ovie problemi se usvoeni so noviot portugalski Gra|anski zakonik. So ogled na golemiot broj praznini vo najgolemiot broj privatno-pravni kodifikacii voop{to ne za~uduva deka op{tite uslovi i standardnite dogovori se obidele da gi popolnat. Site tie go priznavaat principot deka izveduva~ot mora da bide za{titen od nerazumni i preterani nalozi za izmena na rabotodava~ot. Taka dopolnitelnata rabota {to se bara ne smee da bide od razli~na priroda od orginalno dogovorenata rabota pome|u strankite, nitu pak smee da go nadmine opredeleniot limit. Do merkata do koja izveduva~ot e obvrzan da ja izvr{i taa dopolnitelna rabota toj ima pravo ili na zgolemuvawe na dogovornata cena ili na nadomest za rabotata i materijalite {to bile upotrebeni za realizacijata na nalogot za izmena.

Vo kontekstot na neophodnite izmeni vo rabotata golem broj od sudskite sporovi se vrtat okolu pra{aweto dali izveduva~ot e dolèn da gi razgleda crteìte i specifikaciite obezbedeni od strana na rabotodava~ot. Ako postoi taa dol`nost izveduva~ot mora da go predupredi rabotodava~ot za negativnite konsekvenci {to proizleguvaat zaradi pridrùvaweto do planot. Vo celina se ~ini deka ovaa dol`nost se priznava vo site pravni sistemi {to gi razgleduvame.

54

Sprotivniot stav favoriziran od strana na angliskiot Apelacionen sud se ~ini deka e izoliran, duri i za coomon law sistemite. Sudskata praksa vo Francija, kako i vo Avstrija i [vajcarija moè da se zeme kako pojasnuvawe na natamo{nite predlozi deka izveduva~ot moè da ima dol`nost da prekine so rabotata ako negovoto opravdano predupreduvawe ostanalo bez nikakvo dejstvo. Se istaknuva deka re{enieto ne treba da bide ograni~eno na slu~aite vo koi postoi opasnost za javnata bezbednost.

D. OBVRSKA DA SE IZVR[I RABOTATA BEZ NEDOSTATOCI (DEFEKTI)

50. Voved - Problemite na odgovornosta za nedostatoci (defekti) {to }e gi razgleduvame se pravni~ko sekojdnevie ne samo kaj kupoproda`bite, tuku i kaj dogovorite za rabota vrz predmeti i kaj dogovorite za gradewe. Treba da se zapomni deka nekoi nivni aspekti ve}e se razgleduvani vo kontekstot na "nabavka na materijali" (supra s. 35), zatoa {to lo{ata izrabotka ne pretstavuva edinstvenata pri~ina zo{to eden del od rabotata moèbi nema da bide soodveten na celite za koi e namenet. Kako {to e ve}e pokaàno, koristeweto na nesoodvetnite ili defektni materijali isto taka moè da pretstavuva osnova za tu`ba. Vo takva situacija, utvrdeno e deka postoi obvrskata da se pregledaat materijalite pred da se upotrebat, bez ogled na toa dali tie bile nabaveni od strana na samiot rabotnik ili od strana na rabotodava~ot.

Drug aspekt na problemot na odgovornosta za nedostatoci ve}e e razgleduvan vo prethodnata rasprava za obvrskata na rabotnikot da ja izvr{i rabotata "spored planot", zatoa {to sekoe neovlasteno otstapuvawe od planot moè da se smeta za povreda na osnovnata obvrska da se izvr{i predvidenata rabota (to est povreda na dogovorot) i u{te poprecizno da se tretira kako pra{awe na odgovornost za kvalitetot. Toa sekako e taka koga otstapuvaweto dovelo do toa eden del od rabotite da bide so poslab kvalitet ako se procenuva od objektivna gledna to~ka. No tokmu kako i kaj kupoproda`bata, neophodno e da se pro{iri poimot na nedostatok za da gi opfati site slu~ai koga rabotata ne e vo soglasnost so dogovorot. Toa zna~i deka izvr{enata rabota, iako poseduva kvaliteti za obi~na i komercijalna upotreba, bez ogled na toa }e se smeta za "defektna" ako ne se soobrazuva so uslovite na dogovorot. Analogijata so kupoproda`bata e o~igledna i se sugerira deka raspravata za problemot na odgovornosta za nedostatoci (defekti) {to se pojavuva kaj dogovorite za rabota vrz predmeti i grade`nite dogovori moè da ima golema polza od iskustvoto i od rezultatite do koi do{lo sporedbenoto pravo vo sferata na kupoproda`bata.

Kupoproda`bata ostavila svoj beleg kaj dogovorite za rabota i trud i vo pogled na dostapnite pravni lekovi vo slu~aj na nedostatoci vo kvalitetot. Barem kaj onie pravni sistemi {to bile pod silno vlijanie na rimskoto pravo dve silni

tu`bi za raskinuvawe na dogovorot (actio redhibitoria) i za namaluvawe na dogovornata cena (actio quanti minoris) {to proizleguvaat od pravoto na kupoproda`ba igraat va`na uloga i kaj dogovorite za rabota i trud. Ova voop{to i ne e za iznenaduvawe ako se imaat na um bliskite odnosi {to postojat pome|u ovie dva vida dogovori: Koga rabotnikot se obvrzal da proizvede zamenlivi predmeti od materijal {to go nabavil samiot toj, toj za site pravni celi se tretira kako prodava~ na idni predmeti. Toa e taka duri i vo germanskoto pravo {to poznava "me{oviti dogovori" ako treba da se proizvede nezamenliva stvar od materijali nabaveni od strana na rabotnikot. No kaj ovoj vid dogovori {to stanaa poznati

55

kako dogovori za isporaka na rabota (Werkliefurungsvertrag), se primenuvaat pravilata za odgovornosta za nedostatoci (defekti) {to preovladuvaat kaj obi~nite dogovori za rabota i trud, iako toj vo osnova gi sodrì istite elementi na kupoproda`bata. Vo ovoj kontekst ne e neophodno da se izrazi mislewe dali ovie "me{oviti dogovori" i sluàt na nekoja korisna cel ili ne. Ona {to moè da se nau~i od ovoj primer e deka pravoto na kupoproda`bata vo golem del obezbeduva osnova za pravilen razvoj na pravilata so koi se regulira odgovornosta za nedostatoci kaj dogovorite za rabota i trud. Sli~ni zaklu~oci vo vrska so interakcijata pome|u kupoproda`bata i dogovorite za rabota i trud moè da se izvle~at vo common law sistemite kade {to pravilata za garancija na prodava~ot za nedostatocite vo kvalitetot se preneseni vo sferata na dogovorite za rabota i trud (infra s. 87).

Zaradi pogolema jasnost ovoj paralelizam {to postoi pome|u dvata vida dogovori treba da se razgleda podetalno. Kaj pravoto na kupoproda`ba specifi~nite stoki i generi~nite stoki se tretiraat razli~no vo golema merka. Vo vrska so garanciite za kvalitetot ovaa razlika proizveduva va`ni konsekvenci. Koga se prodava specifi~en predmet za koja podocna se pokaàlo deka ima nedostatoci, ne se postavuva pra{aweto za isporaka na sli~ni ili pribli`no sli~ni predmeti bez nedostatoci, zatoa {to toa sosema jasno e nadvor od orginalnata obvrska na prodava~ot da go ispora~a tokmu toj predmet. Zakonot sekako moè da mu naloì na prodava~ot obvrska da go otstrani defektot (nedostatokot). Me|utoa toa ne se pravi glavno od prakti~ni pri~ini. Kaj dogovorite za proda`ba na generi~ni stoki moè da se izbere razli~en pristap, zatoa {to ovde moè da se kaè deka prodava~ot koj ispora~al predmet so nedostatok seu{te ne ja ispolnil svojata osnovna obvrska {to od nego normalno bara da ispora~a premet so prose~en kvalitet. So drugi zborovi, toj samo napravil neuspe{en obid da go izvr{i dogovorot i se dodeka na pazarot postojat stoki {to se soobrazni na dogovorot, od nego moè da se bara da ja ispolni svojata orginalna dogovorna obvrska.

Podocna }e vidime deka problemot na odgovornosta za nedostatoci kaj dogovorite za rabota i trud vodi kon sli~ni razmisluvawa prilagodeni na potrebite karakteristi~ni za ovoj tip dogovor {to sodrì elementi na trud. Toa me|u drugoto zna~i deka osnovnoto barawe na specifi~noto izvr{uvawe moè ili da zazeme forma na barawe na proizvodstvo na nova rabota ili moè da bide ograni~eno na pravoto na ednostavno otstranuvawe na nedostatokot (defektot). Me|utoa treba da se istakne deka vakviot pristap kon problemot postoi samo kaj onie pravni sistemi vo koi tu`bata za specifi~no ispolnuvawe pretstavuva

pravilo, a ne isklu~ok. Taka ne e za iznenaduvawe deka vo common law sistemite e izbrana razli~na po~etna pozicija, zatoa {to povredata na dogovorot ili povredata na pretpostavenata garancija }e dovedat do barawe na nadomest za {teta. Ako e toa taka ovde nama postoi baraweto za otstranuvawe na nedostatokot.

51. Pregled na pravnite lekovi - Moè da ni bide od pomo{ da gi nabroime mo`nite pravni lekovi na rabotodava~ot (nalogodavecot, iznajmuva~ot) ili

izveduva~ot (rabotnikot) koi dosega se pojavija od raspravata: (1) proizvodstvo na nova rabota; (2) otstranuvawe na nedostatokot (defektot); (3) raskinuvawe na

dogovorot; (4) namaluvawe na dogovornata cena; (5) nadomest na {teta. Ova mno{tvo na mo`ni pravni lekovi za rabotodava~ot dava osnova za

pra{aweto za nivnata mo`na hierarhija. O~igledno, ova pra{awe nema generalen odgovor, tuku mora da se razgleduva odvoeno za sekoja pravna familija. Bez ogled na toa, se ~ini mo`no duri i vo ovaa faza na raspravata da se analizira interesot na

56

dogovornite strani za dogovorot ako se pokaè deka rabotata e so nedostatoci. Iako site pravni lekovi {to se nabroeni pogore kako svoja po~etna to~ka ja zema defektnosta na rabotata, mora da se prezumira deka tie se vodat od razli~ni politiki, imaj}i go predvid balansot na interesite na dogovornite strani.

Taka raskinuvaweto na dogovorot sekako pretstavuva mnogu postroga merka od namaluvaweto na dogovornata cena. Zatoa moè da se postavi pra{aweto dali na rabotodava~ot treba da mu se dozvoli sloboden izbor pome|u ovie dva pravni leka. Ako toa ne e mo`no, serioznosta na nedostatokot moè da pretstavuva moèn kriterium za razlikuvawe.

Ne moè da se dade nekoj lesen preliminaren odgovor na natamo{noto pra{awe dali otstranuvaweto na defektot moè da se bara vo sekoj slu~aj i obratno dali rabotnikot ili izveduva~ot ima pravo da go otstrani defektot za da izbegne nekoi poseriozni posledici {to proizleguvaat od drugite pravni lekovi so koi e soo~en. Pri razre{uvaweto na ovoj problem va`ni se slednive raboti: Otstranuvaweto na nedostatokot moè da bide ili nemo`no ili moè da bara napori {to se celosno nesrazmerni na vrednosta na rabotite kako takvi. Vo takvi situacii ovoj praven lek e beskorisen ili glavno nerazumen. Ponekoga{ proizvodstvoto na nova rabota moèbi e polesno za izveduvawe. No vo praksa ovie slu~ai se retki vo sferata na dogovorite za rabota vrz predmeti, osobeno koga dogovorot se odnesuva na popravka na dvi`na stvar. Sekako moè da postoi razli~en slu~aj kaj dogovorite za gradewe kade {to ru{eweto na defektnata rabota i proizvodstvoto na nova rabota moàt da bidat mnogu poekonomi~ni, otkolku skapiot zafat za otstranuvawe na nedostatokot kaj postojnite raboti.

Osven vakvite legitimni interesi na rabotnikot ili izveduva~ot protiv celosnoto prifa}awe na pravoto da se bara otstranuvawe na defektite, ne moè da se smeta deka rabotofava~ot ili iznajmuva~ot pred da se svrtat kon nekoj drug praven lek sekoga{ }e bidat obvrzani na drugata dogovorna strana da i dadat {ansa da go otstrani nedostatokot. Dovolno e da se kaè deka nedostatokot moè da pretstavuva dokaz za takva nekompetentna izvedba na rabotite {to rabotodava~ot ima osnova da veruva deka korekcijata na rabotata so nedostatok nema da dovede do nekoj vo su{tina podobar rezultat. No duri i koga vakvite stravuvawa se nevtemeleni, rabotodava~ot ne mora pove}e da bide zainteresiran za obidite na izveduva~ot da postigne podobar rezultat, zatoa {to toj ne e vo pozicija da oddeluva vreme neophodno za otstranuvaweto na nedostatokot (defektot) ili za proizvodstvo na nova rabota. Vo ovaa situacija, raskinuvaweto na dogovorot ili namaluvaweto na dogovornata cena sekako se mnogu posoodvetni rezultati. Za uramnoteùvaweto na interesite se ~ini deka otstranuvaweto na defektite, kako i proizvodstvoto na novata rabota pretstavuvaat pravni lekovi {to podleàt na uslovite na razumnosta i izvodlivosta.

Bidej}i dogovorite za rabota vrz predmeti, a osobeno dogovorite za gradewe glavno se potrajni dogovori (Dauerschuldverhaltnisse), mo`no e da se nabquduva napreduvaweto na rabotite. Zatoa vo golem broj slu~ai, rabotodava~ot ne treba da ~eka do momentot na isporakata ili zavr{uvaweto na rabotata za da utvrdi deka taa }e bide vo soglasnost so dogovorot ili ne. Vo golem broj kodificirani pravni sistemi ovoj fakt se zema predvid. Koga otstranuvaweto na nedostatokot e eden od mo`nite pravni lekovi, bi bilo nerazumno rabotodava~ot da ~eka dodeka {tetata {to im e nanesena na rabotite moè da stane popravliva. Zatoa vo princip nemu treba da mu se dozvoli barawe za otstranuvawe na defektot u{te vo tekot na samata rabota.

57

Vo vrska so tu`bata za nadomest na {teta {to verojatno e najva`niot praven lek vo ovaa sfera na pravoto se javuvaat nekolku osnovni problemi. Bez da se indicira nekoe mo`no re{enie, tie nakuso }e bidat opi{ani na sledniov na~in: Prvo, mora da se postavi pra{aweto dali ovaa tu`ba e mo`na samo vo slu~aj na vina na rabotnikot ili izveduva~ot. Ako ova e po~etnata to~ka, natamo{noto pra{awe za raspredeluvaweto na teretot na dokaùvawe nema da bide va`no samo vo vrska so pri~inata za nastapuvaweto na {tetata, odnosno dali defektot ve}e postoel vo vremeto na isporakata ili zavr{uvaweto na rabotite, tuku isto taka bara odgovor vo vrska so vinata. Sovremenoto iskustvo vo sferata na odgovornosta za proizvodite pokaùva kolku teòk moè da bide vakviot dokaz za potro{uva~ot (korisnikot). Zatoa moèbi }e bide neophodno da se razgledaat re{enijata razvieni vo kontekstot na pravoto na kupoproda`ba i nivnata prifatlivost kaj dogovorite za rabota i trud. Vtoro, vo pravnite sistemi kade {to tu`bata za nadomest na {teta koegzistira so eden ili pove}e drugi pravni lekovi, se postavuva pra{aweto dali tie moàt da se stavat kako alternativa namesto tu`bata za raskinuvawe na dogovorot. ]e se vidi deka ova pra{awe se odgovara razli~no duri i vo pravnite sistemi {to i pripa|aat na ista pravna familija. Treto, osnovite na {tetite za koi moè da se bara nadomest ne e lesno da se opredelat. Toa sekako e pra{awe povrzano so op{toto pravo na nadomest na {teti. No vo nekoi pravni sistemi te{kotiite se javuvaat osobeno vo sferata na dogovorite za rabota i trud. Na apstrakten na~in problemot moè da se navede na sledniov na~in: dali obes{tetuvaweto vrz osnova na povreda na garancijata }e bide ograni~eno na ona {to se narekuva direktna zaguba {to proizlegla od nedostatokot (defektot - Mangelschaden) ili obes{tetuvaweto }e se dodeli i za indirektnite zagubi {to proizleguvaat od nedostatokot vo rabotata (Mangelfolgeschaden)? Kako {to ni sugerira terminologijata problemot e karakteristi~en za germanskoto pravo kade {to ima osobeno zna~ewe vo vrska so rokovite na zastarenost (infra s. 79).

52. Plan za rasprava - Celta na prethodniot uvod e ~itatelot da se zapoznae so nekoi od osnovnite problemi sugerirani od strana na sporedbenoto pravo vo sferata na odgovornosta za nedostatoci kaj dogovorite za rabota i trud generalno. Ovde se nadevame }e pretstavuva klu~ za komparativnata rasprava za predmetot {to sledi (infra s. 103-106).

No pred da se soberat nekoi plodovi neophodno e detalno da se analizira postojnoto pravo vo onie pravni sistemi {to razvile orginalni re{enija i {to moàt da se nare~at "vode~ki" do merkata do koja imaat nekoe vlijanie vrz pravoto na drugite zemji. Taka najtipi~nite re{enija i nivnata primena vo praksa najnapred moè da se prou~uva vo soodvetniot sistematski kontekst. So toa pravata na drugite zemji {to i pripa|aat na istata pravna familija isto taka }e bidat zemeni vo razgleduvawe za da se utvrdi do koja merka ovie re{enija se prifateni na drugi mesta.

i. Francuska pravna familija a. Francija

53. Voved - Iako Gra|anskiot zakonik od 1804 godina zaedno so negovite podocne`ni izmeni, obezbeduva osnova za problemite na odgovornosta za nedostatoci vo Francija, najgolemiot broj pravila so koi se regulira ovaa pravna

58

oblast se razvieni od strana na sudovite i pravnite avtori koi moèle da izvr{at opredeleno vlijanie vrz sudskata praksa. Osnovnata pri~ina za ovaa va`nost na sudskata praksa vo sferata na dogovorite za rabota i trud i na dogovorite za gradewe mora da se bara vo faktot {to Gra|anskiot zakonik sodrì samo mal broj pravila za ovoj predmet. Ovaa situacija ostanuva su{testveno neizmeneta, iako vo posledno vreme zakonodavecot intervenira{e vo dva navrata.

Dvete zakonodavni intervencii se odnesuvaat na grade`nata industrija: Odgovornosta na "prodava~ot na ku}a {to treba da se izgradi" (vendeur d'un immeuble

a construire) e adaptirana na odgovornosta na arhitektot, izveduva~ite i drugite lica koi se obvrzani so dogovorot za rabota i trud sklu~en so rabotodava~ot i odredbite {to ja reguliraat ovaa klasa lica se izmeneti za da se prilagodat na potesnoto tolkuvawe {to go preferirale sudovite.

aa. Istoriska osnova

54. Domat i Pothier - Vlijanie na rimskoto pravo - Francuskiot Gra|anski zakonik samo sodrì nekoi izolirani specijalni pravila vo vrska so nedostatocite vo kvalitetot kaj dogovorite za gradewe. Od taa pri~ina poèlno e nakuso da se pogleda vo istoriskata osnova za ovaa pravna bran{a kako {to taa e

opi{ana od strana na Pothier vo negovata rasprava za contrat de louage. Vo delot vo koj toj pravi voved vo obvrskite na rabotodava~ot ili

rabotnikot (obligations du conducteur) toj gi spomenuva slednive obvrski za koi se ~ini deka proizleguvaat od prirodata na dogovorot za rabota i trud: (1) da se

izvr{i vetenata rabota; (2) rabotata da ja izvr{i blagovremeno; (3) rabotata da ja zavr{i dobro; (4) dobro da gi iskoristi predmetite nabaveni od strana na

rabotodava~ot i gri`livo da gi za~uva (no. 419). Vo ovoj kontekst samo tretata od navedenite obvrski - l'obligation de faire bien l'ouvrage - e direktno involvirana. Vo osnova taa zna~i deka liceto koe prezelo obvrska da proizvede nekoja rabota e obvrzano da go stori toa soglasno pravilata na strukata (lex artis), a rabotodava~ot moè da izjavi actio ex locato ne samo ako rabotnikot celosno propu{til da ja izvr{i vetenata rabota, tuku isto taka i ako rabotata e "so nedostatoci i lo{a". Praviloto zatoa e deka sekoj rabotnik implicitno vetuva deka gi poseduva ve{tinite i znaewata na svojata profesija: "Spondet peritiam artis" i

nekompetentnosta treba da se smeta za sopstvena vina na rabotnikot: "Imperitia

culpae ennumeratur" (~len 425). Ovaa maksima moè da se sledi do rimskiot pravnik

Celsus koj pi{uval za odgovornosta za conductor operis vo takvi apsolutni termini. Se ~ini deka Domat50 ve}e ja razgleduval ovaa ideja vo kontekstot na pravoto

na kupoproda`ba koja denes ja obezbeduva istoriskata osnova za striktnata odgovornost na profesionalniot prodava~ (vendeur professionnel) spored CC ~len

1645: Prodava~ot koj e angaìran vo deloven potfat na prodavawe na proizvod se smeta deka e svesen za nedostatocite (defektite) na toj predmet, odnosno toj se tretira kako prodava~ koj postapuval nesovesno i ne~esno.

Od ovoj princip na rimskoto pravo Pothier izvlekol konsekvenca deka na prvo mesto rabotnikot mora da go otstrani nedostatokot vo kvalitetot za koj sudijata utvrdil deka postoi. Ako rabotnikot propu{til da go stori toa vo rokot opredelen od strana na sudot, nalogodava~ot (rabotodava~ot) ima pravo samiot da go otstrani nedostatokot za smetka na rabotnikot. Rabotnikot treba da go obes{teti rabotodava~ot za {tetite predizvikani od defektniot predmet. Ova se

50

Domat, Les Loix civiles dans leur ordre naturel. Nouvelle edition (Paris 1777) I-II-XI-VII 55.

59

primenuva na {tetite predizvikani na stokite na rabotodava~ot vrz koi se vr{i rabotata, kako i na drugite stoki zasegnati od lo{ata izvedba na rabotnikot.51

bb. Odgovornost pred priemot na rabotata 55. Osnovno pravilo - Vo sovremenoto francusko pravo razvivano u{te od

vremeto koga Pothier gi pi{uva svoite Raspravi za obligacionoto pravo, obvrskata rabotata da se zavr{i spored pravilata na profesijata (lege artis) se podrazbira pod osnovnata obvrska da se izvr{i rabotata: Rabotnikot ili izveduva~ot voobi~aeno vetuvaat kone~en rezultat. Zatoa tie se pod obvrska da postignat rezultat

(obligation de resultat) ili da upotrebime drug termin so istoto zna~ewe, dogovorot pretstavuva osnova za kone~na obvrska (obligation determinee).52 So drugi zborovi, rabotnikot ili izveduva~ot ne samo {to vetuva gri`liv napor deka }e ja izvr{i rabotata, tuku vetuva rabota soglasno dogovorot i soglasno standardite na zanaetot.

Koga rabotata ima poslab kvalitet, osobeno koga ima nedostatoci, veteniot rezultat se smeta deka ne e postignat i kako posledica na toa deka osnovnata obvrska ne e ispolneta. Odgovornosta {to proizleguva od vakvata povreda na dogovorot ne zavisi od stepenot na vina. Edinstvenata mo`na osnova za osloboduvawe od odgovornosta e cause etrangere (to est vonredni okolnosti) {to mora da bidat dokaàni od strana na dol`nikot koj ne ja ispolnil svojata obvrska. Klasi~nite okolnosti koi imaat vakov osloboditelen efekt se dobro poznati i ne treba da gi razgleduvame ovde vo ovoj kontekst: vi{a sila (force majeure), nebre`nost (faute de la victime) i intervencija na treto lice (intervention d'un tiers).

Ovoj princip na odgovornost {to proizleguva od op{toto pravo za dogovornata odgovornost e nesporno vo site slu~ai vo koi priemot (reception) na rabotite seu{te ne e izvr{en. Od taa pri~ina se ~ini poèlno najnapred da se razgledaat dostapnite pravni lekovi za ovie situacii.

56. Obem na specifi~noto ispolnuvawe - Koga otstranuvaweto na nedostatokot e seu{te mo`no, op{toto pravo dozvoluva specifi~no ispolnuvawe {to ili moè da zna~i proizvodstvo na nova rabota ili otstranuvawe na defektite (nedostatocite). Kasacioniot sud im ostava vo celosna diskrecija na poniskite sudovi da dadat takva naredba.53 Toa glavno se pravi od prakti~ni pri~ini, zatoa {to poniskite sudovi (juge du fond) samite moàt da gi procenat faktite na konkretniot slu~aj dali e poèlen soodvetniot praven lek. Kako {to e ve}e istaknato vo vovedniot del (supra s. 51) rabotnikot ili izveduva~ot moè da bidat nekompetentni i da ne bidat vo pozicija da postignat nekoj podobar rezultat. Vo takov slu~aj, podobro e da ne se prifa}a ponudata za otstranuvawe na nedostatocite (defektite), tuku e podobro rabotata da se izvr{i na negova smetka od strana na nekoe treto lice.

51

Pothier no. 426 dava primer so lo{o izgradena ku}a koja se sru{ila. Graditelot treba da plati {teta za uni{tuvaweto na mebelot {to ne moèl da se spasi. 52

Vo vrska so terminologijata vidi Starck no. 1745 n. 6 kade natamu se upatuva na sinonimnata upotreba na ovie termini. Razlikata pome|u obvrskata da se proizvede

specificiraniot rezultat (obligation de resultat) i obvrskata da se veti gri`liv napor (obligations de moyen) vidi Mazeaud, Lecons no. 21 i za celosen pregled Starck no. 1757. 53

Cass.civ. 18 oktomvri 1965, Bull.civ. 1965 I 414 no. 546: Sudiite na poniskite sudovi imaat "celosna diskrecija da gi opredelat merkite neophodni za popravka na {tetata {to ja pretrpel iznajmuva~ot ili rabotodava~ot".

60

No koga nedostatokot ne moè da bide otstranet vo celost, moè da se dade soodvetno obes{tetuvawe. Prakti~niot efekt ~esto }e bide namaluvawe na cenata, odnosno rabotodava~ot ili iznajmuva~ot }e platat pomalku od dogovorenata cena. Ovaa metoda na popravawe na {tetite preku odbivawe na procent od dogovorenata cena soodveten na namalenata vrednost na rabotite se preferira pred drugite pravni lekovi, osobeno vo situaciite vo koi obidot da se popravat nedostatocite moè da bide premnogu skap ili duri i da predizvika {teta na rabotata.

Se ~ini deka francuskite sudovi imaat prili~no {iroki diskrecioni ovlastuvawa vo slu~aite vo koi se involvirani defektni proizvodi. Osobeno ne postoi hierarhiski red pome|u dostapnite pravni lekovi. Se {to moè da se kaè e deka sudovite }e go naloàt ona {to e razumno i izvodlivo so ogled na okolnostite na slu~ajot. Ovaa fleksibilnost sekako ne e zaedni~ka za site glavni pravni sistemi vo svetot.

57. Razgrani~uvawe na osnovnoto pravilo - Vo situaciite {to dosega gi razgleduvavme akcentot be{e staven na primarnata obvrska na rabotnikot (izveduva~ot) rabotata da ja izvr{i lege artis. Be{e pokaàno deka deneska toa vo golema merka se smeta za obvrska da se proizvede nekoj specificiran (opredelen) rezultat. Me|utoa ostanuva pra{aweto do koja merka standardot na striktnata odgovornost {to proizleguva od prirodata na ovaa obvrska generalno e priznaen vo sferata na dogovorite za rabota i trud.

Za da se razbere te{kotijata {to vo momentov ja obikoluva francuskata sudska praksa nu`no treba da se spomenat dve natamo{ni obvrski na rabotnikot {to se dopolna na negovata osnovna obvrska da ja izvr{i rabotata: obvrskata da ja ispora~a rabotata i obvrskata da ja za~uva rabotata, a osobeno da gi ~uva predmetite na rabotodava~ot (iznajmuva~ot) vrz koi se vr{i rabotata. Dodeka prvata od ovie dopolnitelni obvrski voobi~aeno se smeta kako obvrska da se proizvede nekoj utvrden rezultat, vtorata obvrska se klasifikuva kako obvrska so koja se vetuva gri`liv napor. Fakti~ki toa zna~i deka odgovornosta vtemelena vrz povredata na ovaa obvrska bara vina kaj rabotnikot, zatoa {to toa i pripa|a na samata su{tina na ovoj vid obligacija deka dol`nikot ednostavno vetuva deka }e postapuva so seta mo`na grià. Klasi~en primer e doktorot koj ne garantira ozdravuvawe na pacientot od bolesta, no samo vetuva deka }e stori se {to e ~ove~ki mo`no spored okolnostite na slu~ajot. Dadeniot primer pokaùva deka pri tolkuvaweto na vakvite vetuvawa namerata na dogovornite strani mora da se utvrduva vo zavisnost od rizicite povrzani so rabotata. Vo odnos na stepenot na grià {to se bara od liceto koe ima ne{to kaj sebe na ~uvawe, obvrskata za vetuvawe gri`liv napor (obligation de moyen) izvlekuva izvesna potkrepa od CC ~len

1137 {to upatuva na standardot bonus pater familias (dobar doma}in), no dodava deka ovaa obvrska moè da bide pove}e ili pomalku pro{irena imaj}i gi predvid tipot na dogovorot ~ii efekti se objasneti od zakonikot vo soodvetniot kontekst.

[to se odnesuva do dogovorite za rabota i trud, sudovite go primenile CC

~len 1789 na soodveten na~in. Ovaa odredba se odnesuva na slu~ajot vo koj rabotnikot samo raboti na predmetite na rabotodava~ot bez da gi nabavuva materijalite neophodni za taa rabota. Ako tie predmeti is~eznat dodeka se na ~uvawe kaj rabotnikot, toj e odgovoren samo za vina. Sekako moè da postoi somnevawe dali ovaa odredba ja zasega odgovornosta na rabotnikot. Kontekstot vo koj taa se sre}ava pokaùva deka taa samo utvrduva pravilo za raspredelba na rizikot: res perit domino. Bez ogled na toa, vo brojni presudi se smetalo deka taa mu pripa|a na standardot na vnimanie {to generalno se bara koga predmetite mu se dovereni na rabotnikot. Toa nema da predizvikuva tolku prigovori, ako sekoga{ se

61

pravi jasna razlika pome|u primarnata obvrska da se izvr{i vetenata rabota (obligation de resultat) i obvrskata da se vr{i dol`noto vnimanie vo vrska so

~uvaweto na tie predmeti (obligation de moyen). Edna od tipi~nite situacii {to davaat osnova za vakvi somnevawa se

odnesuva na ~isteweto, peglaweto i boeweto na oblekata ili na delovi od doma}instvoto {to klientot mu gi ispora~al na rabotnikot ~ii napori bile pove}e ili pomalku uspe{ni. Vo slu~ajot re{avan od strana na Kasacioniot sud vo

1965 godina bil ispora~an kaput od elensko krzno isprskan so krv za ~istewe. Bilo sabota i ~ista~ot mu rekol na klientot deka sekoj takov tretman ne e bez rizici (semblat aleatoire). Vo ponedelnik ~ista~ot go ispratil kaputot na specijalizirana firma. Po nekolku nedeli kaputot se vratil nazad bez da bide is~isten. Tu`bata na klientot za nadomest na {teta bila uspe{na. Obrazloènieto na sudot navedeno podolu bilo opravdano: îsta~ot go prifatil predmetot "bez rezerva" iako aludiral na involviranite rizici i imal vina zaradi docneweto vo predavaweto na kaputot na specijalistot koj toj kaput go vratil nazad "neis~isten i kone~no neupotrebliv". Taka poniskiot sud bil vo pravo koga pretpostavil pri~insko-posledi~na vrska pome|u vinata na ~ista~ot i {tetite pretrpeni od strana na klientot.54 Imaj}i gi predvid faktite na slu~ajot navedeni od strana na sudot te{ko moème da se soglasime so ova rezonirawe do merkata do koja toa e vtemeleno vrz vina na rabotnikot. Zatoa se tvrdi deka i pokraj jazikot {to se koristi vo presudata taa povea}e e srodna na onie slu~ai {to po~ivaat na poimot za obvrskata da se proizvede nekoj utvrden rezultat (obligation de resultat).

Odlukata te{ko moè da se izmiri so ponoviot slu~aj re{avan od strana na istiot sud vo 1973 godina. Povtorno obleka napravena od elenska koà dadena na hemisko ~istewe kade {to o~igledno bila o{tetena za vreme na tretmanot na koj bila podloèna. Poniskiot sud mu dosudil na klientot obes{tetuvawe zatoa {to po negovo mislewe ~ista~ot moè da bide isloboden od odgovornost samo ako

uspeal da dokaè vonreden slu~aj (cause etrangere). Kako takov poniskiot sud bil podgotven da priznae samo slu~aj " ne samo vonreden i neizbeèn, tuku isto taka i nepredvidliv". Tokmu vo ta to~ka interveniral Kasacioniot sud jasno stavaj}i do znaewe deka rabotnikot nema potreba da dokaùva pove}e od toa deka osnovata za nastanatata {teta ne e povrzana so nego. Ne e neophodno isto taka da se utvrduva deka ovoj nastan po priroda bil vi{a sila (force majeure). I pokraj ovaa distinkcija {to voveduva element na nesigurnost i zatoa i ne moè lesno da se primeni, vo nekoi slu~ai tendencijata na Kasacioniot sud se ~ini deka bila oddale~uvawe od poimot vina koga {tetite se rezultat na akt ili propu{tawe vo izvr{uvaweto na samata rabota. Nedostatokot na soodvetna grià vo vrska so ~uvaweto ili transportot na predmetite na rabotodava~ot, od druga strana, verojatno seu{te se

smeta kako obvrska koja vetuva gri`liv napor (obligation de moyen) ~ija povreda bara vina ako treba da se postigne nadomest na {teta. Me|utoa teretot na dokaùvaweto sosema jasno e kaj rabotnikot koj mora da se opravda od vinata {to za nego se prezumira ako na primer predmetite na rabotodava~ot is~eznale zaradi poàr vo negovata rabotilnica. Istoto vaì i vo slu~aite vo koi pomo{nite delovi na nekoja jahta bile izgubeni dodeka brodot bil na popravka.

54

Cass. civ. 8 dekemvri 1965, Bull.civ. 1965 I 524 no. 684. Tuèniot ~ista~ tvrdel deka duri i ako bil vinoven prifa}aj}i go kaputot za tretman bez rezerva, ovaa vina ne ja predizvikala {tetata koja spored izjavata na ekspertot }e nastanela vo sekoj slu~aj, zatoa {to ve}e bilo docna za ~istewe na kaputot. No toj istaknal deka kaputot ne moèlo da se ispora~a pred ponedelnik koj bil najraniot moèn datum.

62

Vo osnova istiot pristap kon problemot na odgovornosta se bira vo slu~aite vo koi rabotata treba da se izvr{i vo prostoriite na rabotodava~ot. No se ~ini deka vo vakvi situacii sudovite ne sakaat tovarot na dokaùvaweto da go rezerviraat vo polza na rabotodava~ot. Toa ne e nerazumno ako se ima predvid deka rabotnikot ne steknuva isklu~iva kontrola vrz imotot na rabotodava~ot. Taka barem vo najmalku dve ponovi presudi Kasacioniot sud vo slu~aj vo koj vo vakvi okolnosti bile vr{eni popravki - vo prviot slu~aj popravka i rekonstrukcija vo nekoja prodavnica, dodeka vo vtoriot slu~aj popravka na centralen sistem za parno greewe - smetal deka rabotnikot nema striktna odgovornost za predizvikanata {teta {to nastanala zaradi poàr, ako pri~inata za poàrot ostanala nerazjasneta. Sudot smetal deka CC ~len 1789 ne se primenuva ako popravkata na rabotnikot se vr{i vo prostoriite na rabotodava~ot, zatoa {to vo toj slu~aj predmetot {to treba da se popravi ne mu bil doveren na rabotnikot na ~uvawe. Bidej}i vinata ne smee da se prezumira protiv rabotnikot, taa mora da bide dokaàna od strana na rabotodava~ot. Vo ovoj kontekst sudot isto taka istaknal deka rabotnikot nema nekoja generalna obvrska da proizvede nekoj specifi~en rezultat (obligation de resultat) {to nego bi go napravile odgovoren za site {teti {to gi pretrpel rabotodava~ot, argumentacija {to e osobeno va`na koga zagubite se ~isto komercijalni (prejudice commercial).

58. Dol`nost da se dade predupreduvawe - Vo {totuku spomenatite situacii sudovite dale osobena teìna na dol`nosta na rabotnikot da gi predupredi rabotodava~ot, ako na takov na~in moèla da se izbegne {tetata {to bi proizlegla od na~inot na izvr{uvawe na rabotata. Interesen slu~aj vo vrska so specijalniot tretman na edna drvena konstrukcija vo edna prodavnica za konfekcija so crvi {to ja nagrizale, pokaùva deka zanemaruvaweto na dol`nosta za davawe sovet (devoir de

conseil) isto taka moè da vodi kon obes{tetuvawe na ~istite ekonomski zagubi, ako hemikaliite upotrebeni od strana na rabotnikot {irele mirizba {to gi brkala mu{teriite. Kasacioniot sud smetal deka poniskiot sud pogre{il {to ja otfrlil tu`bata za nadomest na {teta vrz osnova na CC ~len 1147, to est odredbite na generalnoto pravo na dogovori vo vrska so {tetite za neispolnuvawe na obvrskite. Odlukata moè da bide izdràna samo ako rabotnikot pravilno go predupredil rabotodava~ot koj potoa re{il da ja zatvori prodavnicata za vreme na izvr{uvaweto na rabotite. Ovoj slu~aj moè da bide sporeden so edna druga presuda na istiot sud vo koja rabotnikot koj dogovoril da instalira centralno parno greewe vo nekoja zgrada soodvetno go predupredil rabotodava~ot deka so ogled na okolnostite na podzemnite sloevi vo podrumot ne moè da se isklu~i mo`nosta za nastapuvawe {teti zaradi korozija. Se smetalo deka ovoj rizik, ako se materijalizira, ne smee da se stava na tovar na izveduva~ot.

59. Rezime - Prethodnata rasprava za francuskoto pravo {to glavno se vrti okolu primarnata obvrska na rabotnikot ili izveduva~ot da ja izvr{i rabotata moè da se rezimira na sledniov na~in. Moè da se vidi deka spored op{toto pravo stanuva zbor za obvrska da se proizvede specifi~en rezultat. Istoto se primenuva i na sporednata obvrska za povtorna isporaka na predmetite na rabotodava~ot vrz koj bila izvr{ena rabotata. Od druga strana, generalnata obvrska za dol`no vnimanie, osobeno vo pogled na ~uvaweto na tie predmeti, glavno se tretira kako obvrska [to vetuva gri`liv napor.

Me|utoa, te{kotiite se pojavuvaat vo situaciite koga rabotata podrazbira rizik {to go pravi nesiguren ishodot na naporite na rabotodava~ot. Od tu`bite podneseni protiv firmite za hemisko ~istewe proizleguva deka mnogu {to zavisi od prirodata na vetuvaweto na rabotnikot koga go primal predmetot na tretman.

63

Generalnata tendencija otstapuva od poimot vina, osven ako rabotnikot jasno stavil do znaewe deka ne moè da garantira pozitiven rezultat.

vv. Skrieni nedostatoci - Efekti od priemot 60. Klasi~no pravilo - Vo slu~aite analizirani do sega defektnata priroda

na rabotite bila glavno o~igledna. Ne treba ni da se spomenuva deka vo praksa toa ne moè da se smeta za tipi~no, zatoa {to mnogu ~esto rabotodava~ot ne moè da go prepoznae defektot koga ja prima rabotata i koga ja pla}a cenata. Zatoa se postavuva pra{aweto dali priemot na rabotite ima nekoe vlijanie vrz odgovornosta na rabotnikot ili izveduva~ot.

Pred da odgovorime na ova pra{awe neophodno e nakuso da gi objasnime dvete odredbi od francuskiot Gra|anski zakonik okoli koi glavno se vrti i

na{ata rasprava: ~lenot 1792 i 2270. Kako {to ve}e e navedeno prethodno dvete odredbi se izmeneti vo 1967 godina. Me|utoa, za podobro razbirawe na razvojot na sudskata praksa i na akademskoto mislewe neophodno e da gi sporedime dvete verzii.

Spored ~lenot 1792 pred negovata izmena arhitektot i izveduva~ot se smetaat odgovorni vo period od deset godini "ako zgradata {to bila izgradena za pau{alen iznos celosno ili delumno se sru{i zaradi defekti vo konstrukcijata, duri i ako imalo defekti vo podzemnite sloevi". Noviot tekst na ~lenot 1792 go

bri{e baraweto za pau{alen iznos na dogovorot (a prix fait), a krugot na licata koi moàt da se smetaat za odgovorni spored ovaa odredba e pro{iren za da gi opfati i "drugite lica" koi sklu~ile dogovor za gradewe so rabotodava~ot. Vo vrska so ~lenot 2270 stariot tekst vo su{tina ja reproducira ovaa ideja vo specijalniot kontekst na rokovite na zastarenost propi{uvaj}i deka "Po istekot na deset godini arhitektot i izveduva~ite se osloboduvaat od garancijata vo vrska so golemata grade`na rabota {to tie ja izvr{ile ili izvele". Me|utoa treba da se istakne deka ~lenot 2270 nikoga{ ne bil ograni~en na pau{alnite dogovori. Zatoa

vo 1967 godina tekstot na ~len 2270 trebalo da bide prilagoden na novata verzija na ~lenot 1792 samo vo vrska so licata koi moàt da odgovaraat na vakov na~in.

Vovedeno e razlikuvaweto pome|u golema grade`na rabota (gros ouvrages) i mala grade`na rabota (menus ouvrages). Za vtoriot vid rabota rokot na zastarenost sega iznesuva dve godini.

Ne treba da postoi somnenie deka odgovornosta utvrdena so ~lenot 1792 ne zavisi od vinata: Za nabroenite lica se prezumira deka se odgovorni i od odgovornosta gi osloboduva samo dokaùvaweto na vonreden nastan (cause etrangere).

I pokraj dogovorot za prirodata na odgovornosta ovaa odredba dava osnova za seriozni kontroverzi, zatoa {to e somnitelno dali taa go sodrì seopfatniot princip za odgovornosta kaj dogovorite za rabota i trud ili poprvo sodrì isklu~ok od principot na odgovornost za vina. Eden od argumentite protiv generalizacijata na prezumpcijata za odgovornost se temeli vrz prezumpcijata deka po priemot na rabotite od strana na rabotodava~ot rabotnikot (izveduva~ot) se osloboduva od svojata odgovornost, ~lenot 1792 samo utvrduva isklu~ok od ova pravila. Spored ovoj stav priemot na rabotite e klu~en zatoa {to toj zna~i deka rabotodava~ot priznal deka izvr{enata rabota e soglasna so dogovorot. Taka praviloto utvrdeno so ~len 1792 se smeta za lex specialis {to dozvoluva zaklu~ok deka mol~eweto na Zakonikot vo vrska so garancijata za nedostatocite vo slu~aj na rabota vrz predmeti samo moè da zna~i deka ovde nema takva odgovornost.

64

Ponudeniot ratio legis {to pretstavuva pojasnuvawe na toj rezultat se sre}ava vo idejata deka rabotodava~ot e vo pozicija samiot da prosudi dali rabotata e izvr{ena soglasno dogovorot ili ne.55 Nedvi`nostite, od druga strana, ne podleàt na vakva inspekcija od strana na rabotodava~ot komu }e mu treba mnogu vreme da go otkrie prikrieniot nedostatok. Interesite na javnata bezbednost se smeta deka se vo polza na striktnata odgovornost i ovoj argument dobiva dopolnitelna sila od stravuvaweto deka liceto koe sklu~ilo dogovor za izgradba na zgrada za pau{alen iznos moè da nastojuva da za{tedi pari za smetka na bezbednosta. Ovaa posledna

to~ka e mo`na, zatoa {to treba da se zapameti deka orginalniot ~len 1792 se odnesuval samo na dogovorite za pau{alen iznos.

61. Ponovi izmeni na klasi~noto pravilo - Bez ogled na toa, ovie argumenti izgubija dobar del od svojata racionalnost i pred reformata od 1967 godina. Osobeno idejata deka rabotodava~ot, po sila na priemot na rabotite, mora da se smeta deka se otkaàl od site prava {to proizleguvaat od osnovnata obvrska na rabotnikot rabotata da ja izvr{i bez nedostatoci be{e podloèna na golemi kritiki. Me|u razli~nite argumenti protiv tradicionalniot stav osobena teìna mora da i se pripi{e na paralelnata situacija {to preovladuva vo sferata na pravoto na kupoproda`ba kade {to garancijata na prodava~ot po isporakata na stokata se smeta za voobi~aena rabota.

Vo 1958 godina dojde vreme za kone~na promena vo sudskata praksa: Vo dve presudi na Kasacioniot sud se smetalo deka i vo vrska so malite grade`ni raboti

(menus ouvrages) izveduva~ot ostanuva odgovoren za skrienite nedostatoci, bez ogled na toa {to rabotodava~ot ja primil rabotata. Tu`bata mora da bide podnesena vo kus vremenski period (bref delai) zasmetano od momentot vo koj rabotodava~ot uznal

za nedostatokot - uslov analogen na CC ~len 1648 {to se odnesuva na odgovornosta za nedostatoci vo pravoto na kupoproda`ba. Vo eden od ovie slu~ai, a dvata se odnesuvaat na instalacija na centralno parno greewe, pominale pove}e od ~etiri godini od priemot pred nedostatokot da stane o~igleden za rabotodava~ot koj laik vo ovaa sfera ne moèl da go vooì toj defekt porano. Se smeta deka odgovornosta na izveduva~ot seu{te postoela.

Osnovniot efekt na dvete presudi na Kasacioniot sud e deka ~lenot 1792 pove}e ne moè da se smeta za lex specialis {to derogira od generalniot princip na

neodgovornost po priemot na rabotite. La`niot argumentum a contrario na koj postojano se potpira pravnata literatura e jasno otfrlen. Ona {to ostanalo od specijalniot karakter na ovaa odredba e deset godi{niot period na zastarenost. To~no e deka voveduvaweto na poimot kus rok (bref delai), osobeno ako toa se tretira kako fakti~ko pra{awe {to treba da im se prepu{ti na poniskite sudovi, sega sozdava novi problemi, no nema potreba za niv da se rasprava zatoa {to vo me|uvreme zakonodavecot se pogriìl za niv so utvrduvawe rok na zastarenost od dve godini za malite raboti {to sekako go ostava otvoreno pra{aweto za razlikuvaweto na malite od golemite grade`ni raboti kaj koi rokot na zastarenost iznesuva 10 godini.

55

Za ovoj stav vidi Colin and Capitant (-Julliot de La Morandiere) no. 1094 strana 724. Situacijata e razli~na koga izveduva~ot isto taka nabavuva materijali, zatoa {to toga{ toj moè da se

smeta za prodava~. CC ~len 1648 moè da se primeni vo slu~aj na skrieni nedostatoci. Dovolno interesno, no ovie avtori prifa}aat deka praviloto pred 1804 godina ja priznava{e odgovornosta za nedostatoci na simple faconnier (to est na rabotnikot koj ne gi nabavil materijalite), no smetal deka Gra|anskiot zakonik so voveduvaweto na ~lenot

1792 ja ograni~il ovaa odgovornost na grade`nite raboti vrz nedvi`nosti: qui dicit de uno de

altero negat.

65

62. Rezime - Ako gi rezimirame ovie izmeni na sudskata praksa i na zakonodavstvoto po 1958 godina, nivniot kombiniran efekt moè da se navede na

sledniov na~in. I pokraj ograni~uvaweto na golemite grade`ni raboti CC ~len 1792 pove}e ne se odnesuva na dogovorite so pau{alna cena. Site lica koi sklu~ile dogovor so rabotodava~ot podleàt na striktnata odgovornost utvrdena so ovaa odredba (presomption de responsabilite).

Razlikuvaweto pome|u golemite i malite grade`ni raboti pove}e ne postoi vo vrska so osnovata za odgovornost, zatoa {to CC ~len 2270 {to porano se

primenuva{e samo na slu~aite {to podpa|aa pod CC ~len 1792 ja pro{iri garancijata na site ovie lica i na malite grade`ni raboti. Priemot na rabotata od strana na rabotodava~ot ne funkcionira kako otkaùvawe od odgovornosta vo slu~aj na skrieni nedostatoci. Edinstvenata razlika {to ostanuva se odnesuva na rokovite na zastarenost.

gg. Prigovori

63. Vi{a sila (force majeure) - Ovde treba da se dodade eden kone~en zbor za standardite na odgovornosta. Pove}e pati e kaàno deka odgovornosta za nedostatocite na grade`nite raboti e "striktna" zatoa {to vinata ne pretstavuva sostaven del od pri~inata za podnesuvawe tu`ba. Liceto za koe se pretpostavuva

deka e odgovorno treba da dokaè deka postoel vonreden slu~aj (cause etrangere). Vo praksa izveduva~ot te{ko deka }e dokaè postoewe na vakvite vonredni

okolnosti. No dobra ilustracija nudi slu~ajot od 1972 godina {to se odnesuva na tu`ba za nadomest na {teta podnesena protiv izveduva~ot. Rabotodava~ot se àlel deka kanalizacionata cevka ispu{tila ne{to od materijalite {to gi prenesuvala zaradi korozija na metalot Ekspertskiot uvid pokaàl deka opredeleni bakterii {to ne bile prisutni prethodno se pri~ina za o{tetuvaweto. Kasacioniot sud ja otfrlil tu`bata vrz osnova na vi{a sila (force majeure), zatoa {to dotoga{ seu{te ne bil razvien efektiven na~in za izbegnuvawe na takvite {teti.

Presudata e interesna i po{iroko, zatoa {to analogen problem postoi vo sferata na odgovornosta za proizvodite vo pravnite sistemi vo koi proizvoditelot, pa duri i samiot prodava~ se smetaat za striktno odgovorni. Se postavuva pra{aweto dali ovaa odgovornost treba isto taka da se primenuva i na slu~aite na "razvoen rizik", kaj proizvodite {to predizvikuvaat {teta iako spored sostojbata na ~ove~koto znaewe tie se smetale za bezbedni vo momentot koga bile pu{teni vo promet. Bidej}i ne postojat nekoi ponovi francuski slu~ai za ovoj specifi~en predmet, ne moè da se dade ni nekoj precizen odgovor. No ponovite pregovori naso~eni kon izgotvuvawe na me|unarodna konvencija za odgovornosta za proizvodite vo Sovetot na evropa dozvoluva da zaklu~ime deka francuskiot minister za pravda ostro se sprotistavuva na voveduvaweto na vakvite opravduvawa vo me|unarodna konvencija.

64. Nebre`nost - Osven isklu~itelnite okolnosti povrzani so vi{ata sila (force majeure), vinata na rabotodava~ot ili iznajmuva~ot moè da go oslobodi od odgovornost rabotnikot ili izveduva~ot celosno ili vo eden del. Kaj grade`nite dogovori ovoj problem voobi~aeno se javuva koga rabotodava~ot ili negoviot arhitekt obezbedile planovi i specifikacii ~ie izvr{uvawe predizvikuva

nedostatoci vo zgradata. Za ovoj problem ve}e e raspravano (supra s. 45). Kako {to e navedeno tamu mnogu {to zavisi od konkretnite fakti na slu~ajot, osobeno koga samiot rabotodavec e kompetenten i iskusen vo grade`nata industrija. No treba da

66

se ima predvid deka francuskite sudovi na izveduva~ot mu dale i edna sporedna obvrska da go predupredi rabotodava~ot ako nedostatocite na planot se takvi {to izveduva~ot moral da gi vidi.

65. Efektite na otkaùvaweto od pravoto - Vo ovoj kontekst na osloboduva~ki okolnosti isto taka verojatno se o~ekuva odgovorot na pra{aweto za posledicite od otkaùvaweto od pravata da se bara odgovornost. Me|utoa za nesre}a moè da se odgovori so golema rezerva.

Sekako ne moè da postoi nikakvo somnevawe deka klauzulite so koi se isklu~uva ili ograni~uva odgovornosta se smetaat za nevalidni ako liceto {to se potpira na vakvata klauzula ili znae za defektot ili toa ne go zabeleàl zaradi gruba nebre`nost.56 Ovoj princip ne e karakteristi~en samo za dogovorite za rabota vrz predmeti ili za grade`nite dogovori, tuku proizleguva od soodvetnoto tolkuvawe na CC ~len 1134, a osobeno od negoviot stav 3 so koj se utvrduva deka legalno sklu~enite dogovori mora da se izvr{at sovesno i ~esno.

Nad toa, slednovo razmisluvawe moèbi moè da posluì kako vode~ka linija za pravilen odgovor: Vo sferata na gradeweto i grade`nite raboti

~lenovite 1792 i 2270 od CC pretstavuvaat pravila {to mu pripa|aat na javniot poredok (ordre public). Sekako nivniot zadolìtelen karakter ne dozvoluva celosno otkaùvawe od garanciite. No o~igledno Kasacioniot sud ne se protivi na delumnite osloboduvawa od odgovornost {to na primer go ograni~uvaat iznosot na obes{tetuvaweto na tro{ocite za izvr{uvawe na rabotata od strana na izveduva~ot. Treba me|utoa da se ima predvid deka vo ovoj slu~aj dvete dogovorni strani bile "profesionalci" i deka deneska postoi zabeleìtelna tendencija vo francuskoto pravo ovie dogovorni odnosi da gi razlikuva od onie pome|u trgovec i ne-trgovec (korisnik, potro{uva~, kupuva~) koga }e se dojde do pra{aweto za validnosta na klauzulata so koja se isklu~uva ili se ograni~uva odgovornosta. Taka moèbi }e pretstavuva drèwe do ovaa politika ako se dozvolat klauzulite so koi se ograni~uva odgovornosta na izveduva~ot vo slu~aite koga samiot rabotodava~ e kompetenten i so toa verojatno }e se "me{a" vo izveduvaweto na rabotite. No treba da se istakne deka vo francuskoto pravo vakvite klauzuli ne se dozvolivi vo vrska so li~nite {teti i povredi.

Zadolìtelnata priroda na ~len 1792 i 2270 od CC se po~ituva isto taka i od strana na AFNOR uslovite {to samo voveduvaat dopolnitelna obvrska za izveduva~ot da gi otstrani site novi defekti {to stanale o~igledni vo rok od edna godina po priemot. Treba da se ima predvid deka obemot na odgovornosta utvrden so ovie dve odredbi na Gra|anskiot zakonik vo me|uvreme e pro{iren zatoa {to tie deneska se primenuvaat i na prodava~ot na ku}a {to treba da se gradi, kako i na urbaniot razvoj. Se ~ini deka vo ovie dva vida dogovori {to se kodificirani duri neodamna prodava~ot i urbaniot grade`nik se tretiraat kako profesionalni prodava~i vo odnos na ne-komercijalnite kupuva~i. Toa zna~i deka ne e mo`no isklu~uvawe ili ograni~uvawe na odgovornosta. Edinstvenata prednost od toa }e bide vremenskoto ograni~uvawe na garanciite, odnosno dve ili deset godini zavisno od slu~ajot.

56

Cass.civ. 15 juni 1959, D. 1960, 97 zabele{ka Rodiere. Sudot smetal deka "samo" namerata (dol)

ili grubata nebre`nost (faute lourde) moè da ja popre~i primenata na klauzulata so koja se isklu~uva odgovornosta na zakupodavaòt na vagoni friìderi.

67

b. Pravni sistemi tesno povrzani so francuskiot praven sistem

66. Belgija - Do merkata do koja relevantnite odredbi na francuskiot Zakonik bile usvoeni pove}e ili pomalku bukvalno vo drugite zemji {to i pripa|aat na francuskata pravna familija se javuvaat istite problemi. Toa sekako ne zna~i deka dobienite rezultati sekoga{ se isti. Vo toj pogled razvojot vo Belgija zasluùva osobeno vnimanie. Vo vrska so francuskoto pravo treba da se istaknat slednive to~ki.

Sporedeno so silnata tendencija obvrskite na rabotnikot ili na izveduva~ot da se tretiraat kako obvrski da se proizvede specifi~en rezultat (obligation de resultat) {to preovladuva vo Francija, belgiskiot stav se ~ini mnogu pofleksibilen, zaradi toa {to intencijata na dogovornite strani sekoga{ se zema kako po~etna to~ka. Vo onie slu~ai vo koi sudovite ne bile vo mo`nost da iznajdat realna namera zaedni~ka za dvete dogovorni strani, prirodata na vetenata rabota se koristi kako kriterium, odnosno koga mora da se nadminat nekoi osobeni te{kotii {to go pravat rezultatot od rabotata nesiguren se preferira obvrska so koja se vetuva gri`liv napor (obligation de moyen). Nekoja potkrepa za ovoj stav

moèbi moè da proizleze od ~lenot 1162 CC, op{to pravilo za tolkuvawe spored koe vo slu~aj na somnevawe, dogovorot }e se tolkuva vo polza na strankata koja ja prezela obvrskata. No ovaa doktrinarna razlika vo vrska so francuskoto pravo ne treba da se prenaglasuva, zatoa {to kaj golemiot broj dogovori rezultatot {to treba da go postigne rabotnikot ili izveduva~ot ne e nesiguren, i na rabotodava~ot ili iznajmuva~ot nema da im bide te{ko da dokaàt vina ako rabotata ne e vo soglasnost so dogovorot.

Do deneska tekstot na ~lenovite 1792 i 2270 od CC vo Belgija ne e promenet, no ponovoto zakonodavstvo ja pro{iruva odgovornosta za nedostatocite utvrdena so ovie odredbi od Zakonikot na opredeleni novi vidovi dogovori {to deneska se koristat vo grade`nata industrija. Bez ogled na toa, ova pro{iruvawe na obemot na operacijata seu{te ne dovelo do onaa su{testvena promena {to se slu~i vo Francija. Bidej}i dvete belgiski odredbi se primenuvaat samo na dogovorite so pau{alna cena (CC ~len 1792) i na golemite grade`ni raboti (CC ~len 2270) ne e za iznenaduvawe da se konstatira deka mnozinskiot stav seu{te gi smeta za isklu~oci od principot na neo-odgovornost po prifa}aweto na rabotite. Glavniot argument protiv odgovornosta za tie skrieni defekti {to ne vlijaat vrz stabilnosta na zgradata ili grade`nite raboti glavno e vtemelen vrz pravnata logika: Vakvata tu`ba {to proizleguva od op{toto pravo podleì na normaniot rok na zastaruvawe od 30 godini, dodeka specijalnata tu`ba {to ja predviduva Zakonikot

vo slu~ite na najserioznite defekti zastaruva vo rok od 10 godini. Dali ovoj stav }e ja zadrì svojata o~igledna sila ostanuva da se vidi. Za nesre}a, postojnata situacija vo belgiskata sudska praksa vo vrska so ovoj predmet ne dozvoluva kone~na procenka. Taa e opkruèna so premnogu nesigurnosti taka {to idniot razvoj seu{te e otvoren.

I pokraj ovie razliki od francuskoto pravo vo vrska so osnovata i obemot na odgovornosta za nedostatoci treba da se istakne deka vo Belgija sudovite pokaàa izvesen stepen na fleksibilnost kako i vo Francija koga se doa|a do konkretnoto pra{awe na koj na~in treba da se izvr{i popravkata.

67. Holandija - Vo Holandija CC ~len 1640ss, {to re~isi bukvalno go sledi francuskiot model seu{te e vo sila. No neodamne{niot nacrt pokaùva deka natamo{niot razvoj na pravoto najverojatno }e go napu{i stariot obrazec. Imaj}i ja predvid situacijata }e bide dovolno samo nakuso da se spomene deka ~lenot 1645

68

{to to~no go reproducira francuskiot CC ~len 1792 dava osnova za sli~ni kontroverzi. Bidej}i ovaa odredba ne zboruva ni{to za uslovot za vina kaj izveduva~ot taa vo najgolem del se tolkuva kako da utvrduva prezumpcija na vina. Zatoa nejziniot osnoven efekt e evidencionen: Rabotodava~ot ne treba da ja dokaùva vinata ako postoi pri~inska vrska pome|u lo{o izvr{enata rabota i nastanatata {teta, no izveduva~ot mora da se opravda za toa. Treba da se zabeleì deka ovaa odgovornost e pomalku striktna od francuskata prezumpcija za odgovornosta {to moè da se nadmine samo so dokaz za vonreden nastan.

Neodamna objavenite nacrt pravila vo vrska so dogovorot za rabota vrz predmeti {to }e bidat usvoeni vo Noviot Gra|anski zakonik se obiduvaat da ja popolnat golemata praznina ostavena od francuskata kodifikacija. Vo mnogu raboti nacrtot otstapuva od stariot model. Vo celina toj pokaùva deka sporedbenoto iskustvo realno bilo iskoristeno vo potraga po novi re{enija. Nivnite osnovni karakteristiki moàt da se rezimiraat na sledniov na~in: Pravilata so koi se regulira odgovornosta za nedostatocite se primenuvaat na rabotite vrz predmeti, kako i na grade`nite dogovori. Posebnata odredba od CC

~len 1645 {to se odnesuva samo na grade`nite dogovori so pau{alna cena ne e zadràna. Edinstvenata razlika {to preostanuva se odnesuva na rokovite na zastarenost.

Ne postojat specijalni odredbi vo vrska so nadomestot na {teti, odnosno preovladuvaat op{tite pravila spored koi doveritelot koj primil ispolnuvawe so nedostatoci moè da bara nadomest na {teta, osven ako izveduva~ot ne e vinoven za toa. Bez ogled na ova pravo da se bara nadomest na {teta rabotodava~ot mora da mu dade {ansa na rabotnikot da gi otstrani nedostatocite ako toa e razumno vo okolnostite na slu~ajot i ako toa go saka rabotnikot. Obratno, rabotodava~ot moè da bara otstranuvawe na nedostatocite vo razumen rok, osven koga tro{ocite se nesrazmerni na iznosot na pretrpenata {teta {to moè da se bara. Osven ovie pravni lekovi rabotodava~ot koj seu{te ne ja platil dogovornata cena nea moè da ja namali na soodveten na~in, imaj}i ja predvid vrednosta na rabotata vo toj moment.

Nacrtot se zanimava i so specijalniot problem na defektnite materijali i planovi. Praviloto veli deka rabotnikot e odgovoren za svoite materijali, alati i drugi sredstva za proizvodstvo. No koga lo{ata izvedba se dolì na materijalite ili planovite obezbedeni od strana na rabotodava~ot, rabotnikot }e bide osloboden od odgovornosta ako toj ja po~ituval svojata obvrska da dade predupreduvawe. Vo vrska so otkaùvaweto od pravoto da se bara garancija nacrt Zakonikot izre~no ja zabranuva ovaa klauzula vo dogovorite vo slu~aite na skrieni nedostatoci {to bile prikrieni od strana na izveduva~ot (rabotnikot) ili liceto odgovorno za negovoto pretprijatie; vo vakva situacija isto taka ne moè da se skrati rokot na zastarenost.

68. [panija i Latinska Amerika - Vo [panija kako i vo odreden broj latino-amerikanski dràvi kako na primer Argentina, Brazil, île, Peru i Venecuela odredbite od francuskiot Zakonik se prifateni pove}e ili pomalku bukvalno. Me|utoa najgolemiot del od ovie zemji vo razli~na merka se obidele da ispravat nekoi nedostatoci na nivniot osnoven model.

Tie ne ja ograni~uvaat odgovornosta bez vina na izveduva~ot i arhitektot samo na dogovorite so pau{alna cena. Treba da se zapomni deka ova soodvetstvuva na francuskoto pravo vo negovata dene{na sostojba (CC ~len 1792).

Druga va`na to~ka e pojasnuvaweto na starata kontroverza za efektot na priemot na rabotite: Po priemot na rabotata ne se smeta deka rabotodava~ot se

69

otkaàl od pravoto da bara odgovornost za skrienite nedostatoci. Me|utoa, vo Argentina se smetalo deka nu`no treba da se utvrdat izre~ni pravila so koi se zabranuva otkaùvaweto od pravoto da se bara odgovornost za skrienite nedostatoci.

Vo vrska so rokovite na zastarenost vo vrska so striktnata odgovornost kaj grade`nite dogovori za izveduva~ite i arhitektite ovde ne postoi ednoobraznost. Nekoi zemji go namalile francuskiot rok za zastarenost od deset godini na pet godini. Povremeno e utvrden specijalen rok za slu~aite vo koi izveduva~ot bil vinoven zatoa {to ne se soobrazil so odredbite sodràni vo dogovorot.

Druga to~ka {to vo francuskoto pravo vodela kon nesugurnost se odnesuva na rokot vo koj moè da se izjavi tu`ba ako nedostatokot e otkrien dodeka te~e rokot na zastarenost. Kusiot rok mu dava na sudijata prili~na fleksibilnost. Taka vo Argentina, kako i vo Venecuela opredelen e kone~en rok vo koj treba da se podnese tu`bata.

Kone~no, nekoi latino-amerikanski kodifikacii se poeksplicitni otkolku francuskiot Gra|anski zakonik vo vrska so dostapnite pravni lekovi vo slu~aj na odgovornost za nedostatoci. Taka mo`nosta da se bara proizvodstvo na nova rabota ili namaluvawe na cenata e izre~no spomenata kako opcionen praven lek pokraj baraweto za nadomest na {teti.

v. Pravni sistemi pod osobeno vlijanie na francuskoto pravo

69. Me{oviti sistemi - Me|u pravnite sistemi {to porano bile pod silno vlijanie na francuskata kodifikacija Italija i Portugalija zasluùvaat posebno vnimanie zaradi nivniot ponov razvoj nad stariot obrazec. Nekolku decenii dvete zemji se obiduvaa da izgotvat sovremeni gra|anski zakonici so orginalni re{enija za golem broj problemi. Iako seu{te moàt da se zabeleàt silnite vlijanija na francuskata kodifikacija, dobro e poznato deka pri izgotvuvaweto na noviot zakon golem broj problemi bile povtorno razgledani ne samo so ogled na doma{nata sudska praksa, tuku i so prili~no koristewe na sporedbenite metodi. Taka vlijanieto na germanskite pandekti vo ovie dve zemji ~ii idei go oblikuvaat germanskiot Gra|anski zakonik ne treba da se potcenuva. Od taa pri~ina tie zasluùvaat osobeno vnimanie vo ovaa to~ka {to ja ozna~uva tranzicijata od francuskata pravna familija na onie sistemi {to moàt da se grupiraat zaedno so germanskata kodifikacija.

70. Italija - Spored italijanskoto pravo rabotodava~ot moè da go kontrolira progresot na rabotite i da gi verifikuva fazite do koi e dojdeno izveduvaweto na tie raboti (CC ~len 1662 stav 1). Toa sekako mora da se razlikuva od kone~niot priem na rabotite, iako moèbi nekoi delovi od rabotite se ve}e zavr{eni. Vo slu~aite vo vrska so sekojdnevnata popravka na dvi`nite predmeti, ova pravo za pregled na rabotite nema nekoja golema prakti~na va`nost. No o~igledno rabotite }e bidat poinakvi koga predmetot na rabotata e nekoja komplicirana ma{ina ili zgrada. Povremenite pregledi toga{ moàt da otkrijat deka rabotite ne se izvr{eni soglasno dogovorot, ili deka }e bide zanemareno nekoe "pravilo na profesijata". Vo vakva situacija vo interes na dvete strani e da ne se ~eka do zavr{uvaweto na rabotite. Od tie pri~ini CC ~len 1662 stav 2 mu dava na rabotodava~ot pravo da bara izveduva~ot (rabotnikot) da se soobrazi so uslovite na dogovorot i po istekot na rokot utvrden za taa cel, dogovorot }e bide raskinat ako rabotnikot vo toj rok propu{til da go popravi nedostatokot

70

(defektot). Ova ne go zagrozuva pravoto na rabotodava~ot da bara nadomest na {teta. Ova pravilo mora da se smeta kako lex specialis so koe se isklu~uva pravniot lek {to voobi~aeno se primenuva spored op{toto pravo na dogovori vo slu~aj na neispolnuvawe na obvrskata sodràna vo bilateralen dogovor (contratto con

prestazioni corrispettive) od strana na ednata dogovorna strana. So drugi zborovi, rabotodavecot ne moè da bara raskinuvawe na dogovorot (CC ~len 1453), no e dolèn na rabotnikot (izveduva~ot) da mu dade {ansa da go otstrani nedostatokot. Ova sekako pod pretpostavka deka toa e seu{te mo`no.

Po zavr{uvaweto na rabotite prviot re{ava~ki ~ekor vo vrska so

odgovornosta za nedostatocite na izveduva~ot e priemot (accettazione) na rabotite po nivnata isporaka. Pravoto pretpostavuva deka rabotodava~ot, pred da go stori toa, na soodveten na~in gi razgledal i gi odobril rabotite kako soglasni so dogovorot.57 Ovde o~iglednite nedostatoci i nedostatocite {to trebalo da mu bidat poznati na rabotodava~ot pove}e ne pretstavuvaat osnova za odgovornost na izveduva~ot (rabotnikot) osven ako taa se bara zaradi nesovesnost i ne~esnost.58

Ako se ostavi na strana za moment specijalnata odredba {to se odnesuva na odgovornosta na izveduva~ot kaj dogovorite za gradewe (~len 1669) koja seu{te ima

mnogu zaedni~ki karakteristiki so soodvetnata francuska odredba (CC ~len 1792), Gra|anskiot zakonik utvrdil garancija od dve godini (garanzia). Prirodata na dostapnite pravni sredstva spored ovaa garancija zavisi od serioznosta na nedostatocite. Samo nedostatocite {to rabotite gi pravat celosno beskorisni za nivnata namena mu davaat pravo na rabotodava~ot da go raskine dogovorot.59 Vo site drugi slu~ai izborot e pome|u otstranuvawe na nedostatokot ili namaluvaweto na cenata. Iako nitu eden od ovie pravni lekovi ne bara postoewe vina kaj izveduva~ot (rabotnikot), situacijata e razli~na kaj tu`bata za nadomest na {teta {to postoi istovremeno kako mo`nost. No treba da se zabeleì deka Kasacioniot sud utvrdil prezumpcija na vina ako {tetite proizlegle od nedostatok.

Vo vrska so odgovornostsa na izveduva~ot kaj dogovorite za gradewe utvrdena vo CC ~len 1669 nejzinoto poteklo e o~igledno, iako taa nikoga{ ne bila

ograni~ena na dogovorite so pau{alen iznos, kako francuskiot model (CC ~len 1792) pred reformata vo 1967 godina (supra s. 60). Spored ovaa odredba izveduva~ot e odgovoren vo rok od 10 godini ako zgradata ili drugata nedvi`nost {to po svojata priroda treba da trae dolgo vreme se sru{i ili verojatno }e se sru{i zaradi nedostatoci vo konstrukcijata ili kako posledica na uslovite vo podzemnite

57

CC ~len 1665; vo vrska so razlikuvaweto pome|u isporakata (consegna) i priemot

(accettazione), vidi Cass. 8 septemvri 1970 no. 1350, Mass.Giust.civ. 1970, 735. Vakviot priem

moè da bide i premol~en, vidi Cass. 21 juni 1972, no. 2010, Rep.Foro it. 1972 v. Appalto no. 44 i

45: Rabotodava~ot se smeta deka ja prifatil rabotata ako ne dejstvuval, {to nu`no podrazbira namera za priem i toa ne e konzistentno so ne-priemot ili priemot so rezerva. 58

CC ~len 1667 stav 1; samiot fakt deka pred priemot rabotite bile pregledani od strana na ekspert nu`no ne zna~i deka nedostatokot ne moèlo da bide otkrien. Izveduva~ot ne dejstvuval ne~esni i nesovesno ako ne go izvestil rabotodava~ot deka dopolnitelnata rabota {to ne bila naloèna bila potrebna za ispolnuvaweto {to soodvetstvuva na pravilata na profesijata; vidi Cass. 19 januari 1967 godina no. 174, Mass.Giust.civ. 1967, 88

(popravka na brod). 59

CC ~len 1668 stav 2; italijanskite sudovi nastojuvale da go razre{at ova pra{awe glavno vrz osnova na nekoi objektivni kriteriumi. Nesoodvetnosta na rabotite za nekoja specijalna cel }e bide zemena predvid samo do merkata do koja taa cel dogovornite stranki

ja podrazbirale koga go sklu~uvale dogovorot;vidi Cass. 3 fevruari 1969 no. 323,

Mass.Giust.civ. 1969; 164, Cass 14 juli 1971 no. 2296, Mass.Giust.civ. 1971, 1251; Cass. 16 maj 1973 no.

1388, Mass.Giust.civ. 1973, 730.

71

sloevi. Bidej}i ovaa odgovornost funkcionira i vo polza na pravnite naslednici na rabotodava~ot, sudovite nemale te{kotija da go okarakteriziraat ova pravilo kako pravilo {to pripa|a na ekstra-dogovornata odgovornost iznudena so javniot poredok (ordine pubblico). Ova ima dvoen efekt deka istaknuva~ot na baraweto ne treba da dokaùva direkten dogovoren odnos so liceto {to se smeta za odgovorno i deka negovata pozicija ne moè da bide oslabena zaradi otkaùvaweto od pravoto na garancija. Vo tekstot na CC ~len 1669 vinata ne e navedena kako preduslov za odgovornosta. Zatoa ne treba da iznenaduva deka doktrinarnata osnova na ovaa odredba dovede do izvesni kontroverzi vo Francija. Ovde nema da gi povtoruvame. Dovolno e da se kaè deka nema nekoi ponovi odluki od koi moè da se izvle~e zaklu~okot deka vinata pretstavuva pri~ina za tu`bata spored ovaa odredba.

Toa e potvrdeno so odreden broj isklu~itelni slu~ai vo koi odgovornosta na izveduva~ot bila negirana. Tie glavno se odnesuvaat na situaciite vo koi rabotodava~ot go obezbedil planot za izgradba, ~ii defekti (nedostatoci) ne moèlo da bidat zabeleàni od strana na izveduva~ot ili {tetata vo golema merka se dolèla na nekoe drugo nebre`no odnesuvawe na rabotodava~ot ili na liceto

{to pretrpelo {teta. Spored misleweto na Rubino izveduva~ot isto taka moè da se oslobodi od odgovornosta ako dokaè deka so ogled na postojnata sostojba so tehnologijata nedostatocite se od tip {to e normalen kaj rabotite od vakov vid. Toa se odnesuva na problemot na "razvoen rizik" {to se dosega nikade ne e kone~no razre{en.

Ako se sporedat so re{enijata vo Francija, kade {to sudovite seu{te rabotata so stariot tekst poznat po svoite praznini {to bile samo delumno popolneti so parcijalno zakonodavstvo, italijanskata kodifikacija uspeala da vospostavi detalen katalog na pravni lekovi {to se odnesuvaat na razli~ni situacii. Osobeno postoi jasna podelba pome|u dostapnite pravni lekovi bez ogled na vinata i tu`bata za nadomest na {teta kade {to se bara vina kaj izveduva~ot (rabotnikot). Dovolno interesno, najgolemiot broj postojni te{kotii nastanaa vo

vrska so CC ~len 1669, odnosno kaj odredbite {to najmnogu potsetuvaat na francuskiot CC ~len 1792 {to se odnesuva na odgovornosta vo sverata na dogovorite za gradewe.

71. Portugalija - Sporedeno so kodifikacijata od 1867 godina koja go sledi francuskiot model re~isi vo site va`ni to~ki, noviot Gra|anski zakonik od 1967 godina e pod silno vlijanie na italijanskoto i na germanskoto pravo, barem {to se odnesuva do odgovornosta za nedostatocite. Samo praviloto za odgovornosta kaj

dogovorite za gradewe (~len 1225) seu{te potsetuva na francuskoto pravo (supra s. 60). Toa ne zasluùva natamo{ni komentari.60

Vo vrska so italijanskoto i germanskoto pravo slednive sporedbeni pra{awa zasluùvaat posebno vnimanie vo ovoj kontekst: Osnovnata odredba so koja se utvrduva osnovnata obvrska na izveduva~ot (rabotnikot) da ja izvr{i rabotata soglasno dogovorot i bez nedostatoci "{to ja uni{tuvaat ili namaluvaat

vrednosta ili soodvetnosta za redovnata ili pretpostavenata namena" (CC ~len 1208) bukvalno e prezemena od germanskiot Gra|anski zakonik (§ 633 stav 1).

60 No treba da se zabeleì deka postojniot tekst e poblizok do italijanskoto pravo (CC

~len 1669), dodeka soodvetnata odredba od stariot Gra|anski zakonik od 1867 godina (~len

1399) pretstavuva parafraza na francuskiot CC ~len 1792. Ovoj tekst go podobruva italijanskiot model vo nekoi pomali detali, na primer izre~no vklu~uvaj}i popravki i jasno stavaj}i do znaewe deka normalnite pravni lekovi dostapni vo slu~aite {to se odnesuvaat na rabota vrz predmeti ne se zagrozeni so ovaa specijalna odredba {to go pro{iruva rokot na zastarenost na pet godini.

72

Podocna }e se vidi deka vo germanskoto pravo ovaa osnovna obvrska e istaknata kaj onie slu~ai vo koi samoto otstranuvawe na nedostatocite ne moè da zadovoluva

(infra s. 75). Vo Portugalija CC ~len 1221 stav 1 ja prezema ovaa ideja: Rabotodava~ot moè da bara povtorno izvr{uvawe na rabotite (proizveduvawe nova rabota) ako nedostatocite ne moèle da bidat otstraneti. Me|utoa vo site drugi aspekti izgotvuva~ite na portugalskiot Gra|anski zakonik bile dovolno mudri za da ja izbegnat dogmatskata rigidnost na germanskata kodifikacija koja na primer dozvoluva "nadomest za neispolnuvawe" samo namesto raskinuvawe na dogovorot ili namaluvawe na dogovornata cena. Taka spored portugalskiot zakonik tu`bata za nadomest na {teta ne e isklu~ena ako rabotodava~ot bara raskinuvawe na dogovorot.

Vo site drugi va`ni aspekti italijanskata kodifikacija pretstavuva izvor na inspiracija za re{enijata usvoeni vo ovaa sfera: Toa se odnesuva na obvrskata na rabotodava~ot da ja pregleda rabotata pred priemot, kako i na efektite na nekvalifikuvaniot priem, duri i koga imalo o~igledni nedostatoci. Vo slu~aj na skrieni nedostatoci neophodno e blagovremeno predupreduvawe od strana na rabotnikot (izveduva~ot) za za~uvuvawe na pravata na rabotodava~ot.

Samo vo nekolku to~ki {to vredat da se spomenat portugalskiot Zakonik otstapuva od italijanskiot model. Prvo, postoi pojasnuvawe deka otstranuvaweto na nedostatocite ili proizveduvaweto nova rabota ne moè da se bara ako toa podrazbira nesrazmerno golemi tro{oci. Vtoro, raskinuvaweto na dogovorot ne moè da se bara samo koga rabotata e "celosno beskorisna" za nejzinata pretpostavena namena; sosema e dovolno taa da bide "nesoodvetna" za taa cel. Se ~ini deka vo Portugalija rabotodava~ot moè slobodno da izbere pome|u namaluvaweto na dogovornata cena i raskinuvaweto na dogovorot.

Ako se ostavat po strana ovie razliki postoi soglasnost so italijanskoto pravo vo vrska so dostapnosta na pravnite lekovi {to osobeno zna~i deka ne postoi potreba da se bara otstranuvawe na nedostatocite pred da moè da se bara primena na nekoj od ostanatite dva pravni leka. Ova re{enie so koe otstranuvaweto na nedostatokot se reducira na obi~na mo`nost moè da bide te{ko za izveduva~ot na kogo treba da mu se dade pravi~na mo`nost da go otstrani nedostatokot koga toa e izvodlivo, sekoga{ pod uslov rabotodava~ot da nema specijalen interes vo neposrednoto realizirawe na baraweto za raskinuvawe na dogovorot ili namaluvaweto na dogovornata cena.

ii. Germanska pravna familija 72. Voved - Prethodnata rasprava za odgovornosta za nedostatoci vo

francuskata pravna familija treba da se soo~i so te{kotijata deka Gra|anskiot zakonik mol~i za dobar del od problemite {to se javuvaat vo ovaa sfera na pravoto. Od taa pri~ina pravnata literatura i sudskata praksa vo Francija treba da se razgledaat malku podetalno za da se utvrdi dali i na koj na~in tie pomognale vo popolnuvaweto na zakonskite praznini vo onie zemji {to orginalno ja usvoile francuskata kodifikacija.

Situacijata e su{testveno razli~na vo germanskata pravna familija kade {to postojnoto zakonodavstvo e mnogu poeksplicitno vo mnogu aspekti. Bidej}i

porane{niot germanski Trgovski zakonik (1861) i taka nare~eniot Fresdner Entwurf

(1865) pretstavuvaa zaedni~ka osnova za golem broj re{enija vo obligacionoto pravo na Germanija, [vajcarija i Avstrija podobro bi bilo so site ovie zemji da

73

postapuvame zaedno.61 So ogled na silnoto vlijanie na germanskata pandektisti~ka {kola za razvojot vo Grcija pred donesuvaweto na Gra|anskiot zakonik od 1940/1946

godina ovde moè da ja vklu~ime i ovaa zemja. Treba da se ima predvid deka stavovite vo vrska so {vajcarskoto pravo, zemeni vo celina, podednakvo se polnova`ni i za Turcija vo koaj celosno e usvoen {vajcarskiot Obligacionen

zakonik vo 1926 godina. a. Nedostatoci {to se pojavile pred zavr{uvaweto na rabotite

73. Kako {to ve}e be{e pokaàno vo kontekstot na italijanskoto pravo (supra s. 70) nedostatocite vo rabotata moè da se pokaàt u{te dodeka taa se izvr{uva. Vo ovaa situacija, mnogu e podobro za interesite na dvete strani, kako i od pravni~ki prakti~ni pri~ini zavr{uvaweto na rabotite da ne se tretira kako preduslov za podnesuvawe tu`ba ili prezemawe na nekoe pravno dejstvie. Opasnosta od nevoobi~aeno golema zaguba moè da bide osobeno golema kaj grade`nite raboti vrz zemji{tata ako u{te vo ovaa faza ne postoi nekoj praven lek.

Site pravni sistemi {to gi razgleduvame go vidoa ovoj problem. Taka rabotodava~ot dobiva pravo da go utvrdi soodvetniot rok za otstranuvaweto na tie nedostatoci.62

No soglasnosta pome|u germanskoto i {vajcarskoto pravo odi u{te ponatamu. Germanskiot Gra|anski zakonik mu dava pravo na rabotodava~ot da go predupredi izveduva~ot deka vo slu~aj na nedejstvuvawe vo vrska so otstranuvaweto na nedostatokot, rabotodava~ot }e go raskine dogovorot ili }e bara namaluvawe na dogovornata cena. No ako otstranuvaweto na nedostatokot e ili nevozmo`no ili odbieno od strana na izveduva~ot, germanskiot Zakonik mu dava pravo na rabotodava~ot da se vozdrì od utvrduvawe na rok za toa. Istata odredba se primenuva ako neposrednoto realizirawe na pravoto za raskinuvawe ili namaluvawe na cenata "e opravdano zaradi posebnite interesi na rabotodava~ot",

61 Vo vrska so {vajcarskiot Zakon za obligaciite (1881) i negovoto poteklo vidi Zweigert

and Kotz 203. Vo Avstrija Gra|anskiot zakonik {to stapi vo sila vo 1812 godina orginalno sodrè{e samo kusa odredba za odgovornosta za nedostatoci kaj dogovorite za rabota i trud: §1153 voveduvaj}i razlika pome|u "su{testveni nedostatoci" (wesentliche Mangel) {to ja pravat rabotata beskorisna i onie nedostatoci {to ne se nitu su{testveni, nitu pak se protiv izre~nite odredbi od dogovorot. Vo prviot slu~aj rabotodava~ot ima pravo da go raskine dogovorot, dodeka vo vtoriot slu~aj noè da se bara otstranuvaweto na nedostatocite ili "soodvetna nadomest na {teta" (angemesseme Schadloshaltung). Za detali

vidi von Zeiller, Commentar uber das allgemeine burgerliche Gesetzbuch III (Viena and Triest 1812)

§1153 no. 2 i 3. Vo 1904 godina avstriskata vlada re{ila da izmeni golem del od Zakonikot imaj}i ja predvid novata germanska kodifikacija. Kako rezultat na ovaa revizija {to e

izvedena vo tri fazi, a okolu 180 odredbi se vovedeni, zameneti ili bri{ani. Taka CC §1153

e zamenet so §1167 koj ja zadrùva osnovnata razlika pome|u dvata vida nedostatoci, no e mnogu porafinirana so mnogu va`ni aspekti. 62 Germanija: CC § 634 stav 1 re~enica 2. Rokot mora da se zasmetuva za da ne iste~e pred

rokot utvrden za isporaka. [vajcarija: CO ~len 366 stav 2; vidi isto taka OberG Zurich 28

avgust 1947, SJZ 44 (1948) 127. Vo Grcija CC ~len 687 so ista va`nost. Vo Avstrija Gra|anskiot zakonik mol~i ov vrska so ova pra{awe. Me|utoa zakonodavecot bil realno svesen za problemot koga go reformiral Zakonikot. Specijalnata odredba ne se ~inela

deka e neophodna, zatoa {to taa to~ka se smetala za premnogu o~igledna: vidi Klang and

Gschnitzer (-Adler and Holler) § 1167 no. 3a so n. 33.

74

klauzula {to na rabotodava~ot mu dava prili~ni mo`nosti. Relevantnite {vajcarski odredbi mu davaat pravo na rabotodava~ot da ja prodolì rabotata so nekoe treto lice ako izveduva~ot ne gi otstrani nedostatocite vo rokovite utvrdeni od strana na rabotodava~ot (CO ~len 366 stav 2) i pod odredeni okolnosti da se vozdrì od utvrduvawe na rokot (~len 108) so {to se postignuva re{enie sli~no na germanskoto pravo.

Bidej}i potrebata za kone~ni pravila glavno se ~uvstvuva vo sferata na dogovorite za gradewe ne e za iznenaduvawe da se vidi deka standardnite uslovi {to naj~esto se koristat vo ovaa sfera mu posvetuvaat osobeno vnimanie na ovoj problem. Vo su{tina tie se soglasni so pogore navedenata {vajcarska odredba (CO

~len 366 stav 2), odnosno rabotodava~ot mora da mu dade na izveduva~ot mo`nost da go otstrani nedostatokot pred da prezeme nekoi drugi merki.63 Me|utoa vo Germanija, Federalniot Vrhoven sud gi tolkuval op{tite uslovi vo svetlinata na odredbata od Gra|anskiot zakonik {to e citirana pogore (§634 stav 2) i go utvrdil slednovo pravilo: Koga rabotata so nedostatoci "go zagrozuva predmetot na dogovorot" rabotodava~ot ne mora da utvrduva rok za otstranuvawe na nedostatokot ako "negovata doverba vo profesionalnoto izvr{uvawe na rabotite e pomatena na na~in {to toj vo nikakvi okolnosti nema da moè da se soobrazi so dogovorot.

b. Nedostatoci {to stanale poznati po zavr{uvaweto na rabotite ili

po isporakata na rabotata aa. Proizveduvawe nova rabota - Otstranuvawe na nedostatocite

74. Utvrduvawe na problemot - Vo pravnite sistemi vo koi baraweto na specifi~no ispolnuvawe na dogovorna obvrska pretstavuva pravilo, a ne isklu~ok se postavuva pra{aweto dali rabotodava~ot ili iznajmuva~ot koj ima pravo da odbie priem na defektna rabota ne moè da pobara otstranuvawe na nedostatokot, tuku moè da insistira na proizvodstvo na nova rabota. Mol~eweto na najgolemiot broj kodifikacii vo vrska so ova pra{awe predizvika toa da stane kontroverzno vo sudskata praksa i kaj pravnite avtori. Raspravite {to stradaat od premnogu teorija moèbi moàt da bidat olesneti so pofakti~ki pristap, zatoa {to se ~ini deka problemot nema isto zna~ewe vo site vidovi slu~ai vo ovaa pravna sfera.

Se ~ini deka vo slu~aite vo vrska so popravkata na predmetite {to mu pripa|aat na rabotodava~ot, otstranuvaweto na nedostatocite i proizvodstvoto na nova rabota nu`no ne mora da se razlikuvaat. Taka, rabotnikot koj se obvrzal deka }e ja zameni skr{enata noga na stol i go stori toa so upotreba na defektno drvo, sekako deka }e bide prinuden povtorno da ja izvr{i istata rabota ako rabotodava~ot bara "otstranuvawe na nedostatokot (defektot)". Vo vakov slu~aj,

63 Germanija: VOB (B) § 4 no. 7 i § 8 no. 3. Po istekot na rokot utvrden za otstranuvawe na nedostatocite rabotodava~ot moè da dade izvestuvawe za raskinuvawe na dogovorot. Treto lice moè da se zadolì da ja zavr{i rabotata za smetka na izveduva~ot koj ne go storil toa. Toa ne go popre~uva baraweto nadomest na {teta. Vo vrska so pravnata priroda na

baraweto spored VOB (B) § 4 no. 7, vidi BGH 19 dekemvri 1968, BGHZ 51, 275, 277. [vajcarija: SIA no. 118 ~len 30 (revidiran tekst ~len 92-98, osobeno ~len 96); vidi isto Gmur, Becker and

Meier-Hayoz (-Gautschi) ~len 366 no. 7 lit. b. Vo Avstrija relevantnite op{ti uslovi mu davaat na rabotodava~ot isti prava vo slu~aj na takvi "okolnosti" kaj izveduva~ot "{to o~igledno

go pravat profesionalnoto izvr{uvawe na rabotite nevozmo`no"; vidi ONORM B 2110 §

11.13 i § 11.43.

75

otstranuvaweto na nedostatokot doveduva do proizvodstvo na nova rabota, zatoa {to dvata slu~aja baraat ist napor. Bi bilo ~udno ako odredbata {to mol~i za proizvodstvoto na nova rabota, no mu dava na rabotodava~ot pravo da bara popravka na rabotata, da ne go opfa}a i ovoj slu~aj isto taka. Od druga strana, situacijata moè da se gleda razli~no koga rabotnikot proizveduva nezamenliva stvar, na primer ma{ina od materijal obezbeden od strana na rabotnikot. O~igledno merkite {to treba da gi prezeme rabotnikot za da go zadovoli svojot klient ako se pokaè deka ma{inata e defektna }e zavisat od prirodata na defektot. Koga defektot se odnesuva samo na nekoj del od ma{inata, {to moè da se zameni so rezerven del, toa seu{te }e se smeta za otstranuvawe na defektot. No dali moè istoto da se kaè ako planot bil pogre{en i ako rabotodava~ot bara isporaka na ma{inata od perfekten plan? Sli~ni primeri lesno moàt da se navedat vo vrska so rabotata vrz zgradi. Koga dogovorot se odnesuva na pokrivawe na krov so keramidi, obi~noto zamenuvawe na defektnite keramidi sekako }e bide opfateno so baraweto za otstranuvaweto na nedostatokot. No dali re{enieto }e bide razli~no ako krovot, zemen vo celina, ne e podoben da {titi od nadovre{nite uslovi?

Od navedenite slu~ai moè da se izvle~e preliminarniot zaklu~ok deka re{enieto na ovoj problem ne moè da zavisi od obi~nata koncepciska razlika pome|u "otstranuvawe na nedostatokot" i "proizvodstvo na nova rabota". Duri i koga postoi vakvata jasna razlika vo predvid isto taka treba da se zemat i ekonomskite motivi za da se opredeli koj praven lek najdobro im sluì na legitimnite interesi na strankite vo konkretniot slu~aj.

Drug problem {to zasluùva posebno vnimanie vo germanskata pravna familija se odnesuva na hierarhijata na pravnite lekovi. Taka vo postojniot kontekst se postavuva pra{aweto dali rabotnikot (izveduva~ot) ima pravo da gi otstrani nedostatocite za da go popre~i dejstvuvaweto na drugite pravni lekovi {to za nego moàt da bidat te{ki. Pravnite tehniki sekako ne baraat pozicijata na rabotnikot da se navede vo terminite "pravo". Istiot rezultat moè da se postigne so utvrduvawe pravilo deka rabotodava~ot ne smee da potegne nekoe drugo pravno sredstvo, se dodeka ne mu dade {ansa na izveduva~ot (rabotnikot) da go popravi nedostatokot. Ne treba ni da se spomenuva deka motivite na izvodlivosta i razumnosta {to se smetaat za relevantni koga otstranuvaweto na defektot treba da

se izvr{i pred celosnoto zavr{uvawe na rabotite (supra s. 73) treba podednakvo da se validni vo fazata na izvr{uvawe {to sega ja razgleduvame.

75. Proizvodstvo na nova rabota - Vo pravnite sistemi koi kako i germanskata kodifikacija ja naglasuvaat osnovnata obvrska na rabotnikot (izveduva~ot) da proizvede rabota {to gi poseduva vetenite kvaliteti i e bez

nedostatoci (CC § 633 stav 1), isporakata na rabotata {to ne gi ispolnuva tie uslovi ne moè da se smeta za soodvetno ispolnuvawe na osnovnata obvrska. Toa moè da se sporedi so dogovorot za proda`ba na generi~ni predmeti, koga kupuva~ot koj primil predmet so nedostatoci moè da bara da mu se ispora~aat predmeti bez nedostatok. Orginalnoto barawe na kupuva~ot postoi i ponatamu i voobi~aenite garancii na prodava~ot {to postojat koga dogovorot e kupoproda`ba na specifi~ni stoki ovde se samo dopolnitelni. Se dodeka e mo`na isporakata na ovie predmeti (stoki), prodava~ot e odgovoren za negovata nemo`nost da ispora~a, duri i koga ne moè da mu se pripi{e nikakva vina (CC § 279). Me|utoa interesno e da se vidi deka ovaa re~isi neograni~ena obvrska vo me|uvreme se izmenila so kriteriumot {to ne e izrazen vo tekstot na Zakonikot, to est obvrskata da se

76

obezbedat takvi stoki e ograni~ena na pazarot na koj spored misleweto na dogovornite strani tie trebalo da se obezbedat.64

Kaj dogovorite za rabota vrz predmeti i kaj dogovorite za gradewe elementot na rabota (trud) {to nedostasuva kaj kupoproda`nite dogovori dava u{te pogolem pottik da se ograni~i primarnata obvrska da se proizvede vetenata rabota, zatoa {to otstranuvaweto na nedostatocite, a osobeno proizvodstvoto na nova rabota moè da bara nesrazmerni napori i zatoa moè da bide tolku skapo {to bi go nadminalo iznosot na {tetata pretrpena od strana na rabotodava~ot. Zatoa germanskiot Gra|anski zakonik baraweto za otstranuvawe na nedostatocite go kvalifikuva so motivite na ekonomskata razumnost.65 Koga edna{ }e se priznae deka baraweto za proizvodstvo na nova rabota a fortiori mora da podleì na istata kvalifikacija,66 kontroverzata okolu toa dali ovoj praven lek e prifatliv ili ne stanuva bespredmetna i obi~niot fakt {to Zakonikot go spomenuva samo baraweto za otstranuvawe na defektite pove}e ne e uverliv argument protiv drugiot praven lek,67 osobeno ako se ima na um deka vo praksa jasnoto razlikuvawe pome|u ovie dve mo`nosti sekoga{ ne moè da se izvle~e. Toga{ se ~ini deka sovremeniot pristap e podobar stav {to go favorizira pravoto na rabotodava~ot da bara proizvodstvo na nova rabota se dodeka nema priem.

Sega{nata pozicija na germanskata sudska praksa ne moè da se utvrdi so sigurnost. Site relevantni slu~ai re{avani vo izminatite nekolku decenii koga se pojavil problemot vo vrska so dogovorite za gradewe se sklu~eni vrz osnova na op{ti uslovi {to naj~esto se koristat vo ovaa sfera na industrijata. Nivnite detalni pravila za garanciite na izveduva~ot ne sodràt odredbi za proizvodstvo na nova rabota, tuku samo go spomenuvaat otstranuvaweto na nedostatocite, namaluvawe na dogovornata cena i nadomest na {teta. Ako nedostatokot go sodrì nekoj del od rabotata {to moè da se identifikuva i da se izdvoi, bez ogled na serioznosta na defektot, sudovite nemaat problem ova seu{te da go tretiraat kako slu~aj na "otstranuvawe na nedostatoci", ako izveduva~ot vr{el i drugi raboti vrz zgradata. Me|utoa, koga celata rabota na eden izveduva~, kako rabotata na majstorot za krovovi, se pokaè za bezvredna za rabotodava~ot, sosema e razbirlivo toj nema da bide zainteresiran za proizvodstvo na nova rabota od strana na istiot toj izveduva~. Sudskite sporovi vo vakov slu~aj se vrtat okolu edno pointeresno pra{awe dali cenata moè da se svede na nula i dali pokraj toa moè da se bara nadomest na {teta. No ako se ostavat na strana vakvite prakti~ni pri~ini, kako pra{awe na praven princip, ni{to ne moè da se kaè protiv priemot na baraweto za proizvodstvo na nova rabota i kaj grade`nite dogovori isto taka, ako toa podlì na istite uslovi na ekonomska razumnost {to preovladuva kaj obi~nite dogovori za rabota.

64

Za detali vidi Ballerstedt, Zur Lehre vom Gattungskauf: Festschrift Nipperdey (Munich and Berlin

1955) 261-282. Za ovoj kriterium e iskovan zborot marktberzogener Gattungskauf (pazarno

orientirana proda`ba na generi~ni stoki). Za detali vidi supra ch. 3 sub. II. 65

CC § 633 stav 2 re~enica 2. 66

RG 9 juli 1923 godina, RGZ 107, 339, 342. Vo ovoj slu~aj rabotodava~ot ve}e ja prifatil

rabotata, to est drvena kutija na koja i nedostasuvale 6 santimetri od dogovorenata dolìna. Duri i pred priemot se pretpostavuva deka sudot verojatno }e go odbiel baraweto za proizvodstvo na nova rabota. 67

No vidi RG 18 mart 1904, RGZ 57, 275, 276 kade sudot seu{te stoi na taa argumentacija. Za nesre}a izve{tajot vo oficijalnata kolekcija e necelosen, a faktite se ispu{teni. Vo

presudata citirana supra n. 407 sudot seu{te se drì do ovaa teorija, no odreden obiter dicta

pokaùva pofleksibilen i pomalku pozitiven stav.

77

Vo Avstrija i [vajcarija sega{niot problem dobil malo vnimanie. Vo celina se ~ini deka baraweto za proizvodstvo na nova rabota glavno e otfrleno. Samo edna ponova odluka na {vajcarskiot Federalen tribunal pokaùva izvesna svest za problemot. Kako i vo Germanija, nitu Gra|anskite zakonici, nitu op{tite uslovi na dogovorite za gradewe ne go spomenuvaat baraweto za proizvodstvo na nova rabota. Zemeno samoto po sebe, ova ne ni pojasnuva dovolno zo{to ovoj praven lek ne bi bil priznaen. Vistinskata pri~ina za vakviot stav e {to vo realnata praksa liberalniot stav vo vrska so obemot na "otstranuvaweto" na defektot go re{ava problemot. Kako {to pokaàvme prakti~noto iskustvo so ovoj problem vo germanskoto pravo go pokaùva istiot aspekt.

76. Otstranuvawe na nedostatoci - Ne postoi edinstven odgovor na pra{aweto dali rabotnikot (izveduva~ot) ima pravo na otstranuvawe na nedostatocite (defektite) {to rabotodava~ot gi otkril po pregledot na rabotata vo vreme na isporakata. Priznavaweto na toa pravo zna~i deka raskinuvaweto na dogovorot ili namaluvaweto na dogovornata cena se samo supsidijarni (dopolnitelni) pravni lekovi na rabotodava~ot.

Pome|u pravnite sistemi {to gi razgleduvame samo germanskiot Gra|anski zakonik se temeli vrz ovaa premisa. Vo princip, rabotodava~ot mora da opredeli rok potreben za ispravawe na defektite na rabotata i se dodeka ne iste~e ovoj rok po koj rabotata seu{te e so nedostatoci, rabotodava~ot ne moè da gi koristi

drugite dostapni pravni lekovi (§ 634 stav 1). Vo Avstrija i [vajcarija izbrana e razli~na pojdovna to~ka, zatoa {to vo

tie zemji rabotodava~ot nikoga{ ne bil obvrzan na rabotnikot da mu dade {ansa za popravka na nedostatocite. Poprvo toa e ekskluzivno pravo na rabotodava~ot {to toj moè da go vr{i pod opredeleni okolnosti. Dovolno interesno me|utoa, toa ne e pozicijata usvoena od strana na standardnite op{ti uslovi od dogovorite za gradewe {to naj~esto se koristat vo tie zemji. Ova zabele`livo otstapuvawe od op{toto pravo ne treba da se pojasnuva so obi~noto somnevawe deka ovie uslovi ja favoriziraat pravnata pozicija na izveduva~ot. Ovie op{ti kritiki ne treba da se opravdaat vo odnos na avstriskite i {vajcarskite op{ti uslovi, koi zemeni vo celina, uspeale da postignat pravi~na ramnoteà pome|u interesite na dogovornite strani. Se ~ini deka vistinskata pri~ina za ovoj prioritet na ispravaweto na nedostatocite kaj rabotite pred drugite pravni lekovi pretstavuva rezultat na razumnata procenka na situacijata, odnosno voobi~aeno rabotodava~ot nema legitimen interes da ja namaluva dogovornata cena i da ja zavr{uva rabotata so nekoe treto lice. Ovie okolnosti se potrebni za da se opravda ovoj ~ekor.

Ovie argumenti ne treba da se ograni~uvaat na dogovorite za gradewe. Tie se podednakvo validni kaj obi~nite dogovori za rabota vrz predmeti {to ne se

odnesuvaat na predmeti so golema vrednost. Od taa pri~ina Ehrenzweig i Gschnitzer

so pravo go kritikuvaat avstriskiot CC § 1167 deka odi predaleku davaj}i mu na rabotodava~ot nekvalifikuvana opcija. Ovaa kritika osobeno e naso~ena protiv baraweto za raskinuvawe na dogovorot vo slu~aj na "su{testveni nedostatoci {to ja pravat rabotata beskorisna ili sprotivna na izre~nite uslovi" (§ 1167 re~enica

1). Iako tekstot na ovaa odredba ne e podoben za vakvo tolkuvawe, sudovite na Avstrija o~igledno nastojuvale da prifatat raskinuvawe na dogovorot samo koga "su{testveniot" nedostatok (defekt) e tolku seriozen {to ve}e ne moè da se otstrani ili popravi. Fakti~ki toa go prinuduva rabotodava~ot da bara otstranuvawe na nedostatokot koga toa seu{te e mo`no. Sli~na tendencija preovladuva vo [vajcarija kade {to pravoto na rabotodava~ot da go poni{ti dogovorot se dava vo sli~ni okolnosti. [vajcarskiot Zakonik bara vakvo potesno

78

tolkuvawe, zatoa {to vo kontekstot na "rabotite {to se izgradeeni vrz zemji{teto na rabotodava~ot" toj izre~no go isklu~uva raskinuvaweto na dogovorot ako rasklopuvaweto na tie raboti bi pretstavuvalo "nanesuvawe na preterana {teta" (CO ~len 368 stav 3).

Kako rezultat na ovaa praksa razlikata {to postoi pome|u avstriskoto i {vajcarskoto pravo, od edna i germanskoto pravo, od druga strana, ne e tolku golema kako {to moè da se ~ini na prv pogled. Vo slu~aite vo koi germanskoto pravo dava prednost na otstranuvaweto na nedostatocite, dvata drugi pravni sistemi voobi~aeno davaat samo pravo na namaluvawe na dogovornata cena kako dopolnitelen i alternativen praven lek. Ovaa razlika natamu e stesneta ako se ima predvid deka spored germanskoto pravo rabotodava~ot ima pravo da bara raskinuvawe na dogovorot ili namaluvawe na dogovornata cena sekoga{ koga moè da pokaè "specijalen interes" pri vr{eweto na ovie pravni lekovi. Vo vakov slu~aj ne se bara opredeluvawe na rok za otstranuvawe na nedostatocite

(defektite) (CC § 634 stav 2). Vo pravnite sistemi {to i pripa|aat na germanskata pravna familija

rabotnikot ili izveduva~ot e za{titen od barawata za otstranuvawe na nedostatocite (popravawe) na rabotata koi so ogled na okolnostite na slu~ajot baraat "nesrazmerno golemi tro{oci". Ovoj prigovor ne e ograni~en na serioznite ili su{testvenite defekti, tuku moè da se bara isto taka i vo slu~aj na pomali defekti. Kriteriumot na "serioznosta" na defektot (nedostatokot) {to vo ovoj kontekst se koristi vo Avstrija i vo [vajcarija moèbi i ne e sre}no izbran, zatoa {to vo realnosta baraweto za otstranuvawe na nedostatokot najnapred zavisi od toa dali nedostatokot (defektot) voop{to moè da se otstrani (popravi) ili ne. Taka pomalite defekti ponekoga{ moèbi i ne moàt da se popravat, dodeka nekoi su{testveni defekti moàt da bidat popraveni. Vo avstriskiot Zakonik razlikuvaweto ostanuva bez posledici, zatoa {to rabotodava~ot moè da bara otstranuvawe na nedostatokot i ako toj e "su{testven", pod uslov rabotnikot da ne prigovori deka toa bi bilo pregolem teret za nego. [vajcarskoto pravo od druga strana, go ograni~uva otstranuvaweto na defektite od rabotata na defekti {to se "pomalku seriozni". Me|utoa se ~ini deka serioznosta na defektot ne igra nekoja va`na uloga. Vo [vajcarija isto taka, vistinskiot test za sudot e dali obidot za otstranuvaweto na defektot go vetuva sakaniot rezultat i dali toa moè da se izvr{i na na~in {to e razumen od ekonomska gledna to~ka. Ova e vo soglasnost so op{tite uslovi na dogovorite za gradewe {to ja prifa}aat istata pozicija: Bez ogled na serioznosta na defektot, moè da se bara negovo otstranuvawe sekoga{ koga toa e mo`no i ne e nerazumno skapo.

bb. Raskinuvawe na dogovorot - Namaluvawe na cenata

77. Barawe na dvata pravni leka - Kaj dogovorite za rabota vrz predmeti i u{te pove}e kaj dogovorite za gradewe raskinuvaweto na dogovorot e prili~no drasti~en ~ekor. Toa e o~igledno ako situacijata na rabotnikot ili izveduva~ot se spredi so onaa na prodava~ot protiv kogo moè da se izjavi istoto barawe zaradi defektnosta na proizvodot {to go prodal. Prodava~ot toga{ moèbi }e bide vo pozicija da najde drug kupuva~ koj saka da gi zeme tie stoki po namalena cena. Rabotata od druga strana vo najgolem del se proizveduva ili izvr{uva spored specijalnite potrebi na rabotodava~ot. Zatoa {ansite na rabotnikot da dobie

79

soodveten nadomest za vrednosta na rabotite vo smisla na materijali i rabota se relativno mali. Vo slu~aite na grade`ni raboti vrz zemji{teto na rabotodava~ot postoi dopolnitelna te{kotija {to defektnata rabota mora da se rasklopi. Toa zna~i deka izveduva~ot treba da ja vrati situacijata {to postoela pred zapo~nuvaweto na rabotata.

I pokraj osnovnata nesoglasnost vo vrska so prioritetot na baraweto za otstranuvawe na defektot pred drugite pravni lekovi vo gra|anskite zakonici na germanskata pravna familija, sepak site tie se vodat od principot deka raskinuvaweto na dogovorot bara seriozen defekt (nedostatok) na rabotata. Kako {to ve}e be{e pokaàno vo kontekstot na avstriskoto pravo (supra s 76) toa pretpostavuva deka kako "su{testveni" defekti }e se smetaat samo onie defekti {to ne moàt da se popravat (otstranat) i defektot mora da bide takov {to rabotata ja pravi beskorisna (CC § 1167 re~enica 1). Vo {vajcarskoto pravo kade

{to postoi istiot pristap, toa zna~i "beskorisno za rabotodava~ot" (CO ~len 368 stav 1), a ratio legis proizleguva od dopolnitelnata klauzula so koja se utvrduva deka istoto toa se primenuva koga od rabotodava~ot ne moè razumno da se o~ekuva deka }e prifati rabota od vakov vid. Site ovie uslovi vsu{nost go ograni~uvaat baraweto za raskinuvawe na dogovorot. Na soodveten na~in, baraweto za namaluvawe na dogovornata cena ili za popravawe na rabotite dobiva vo va`nost. Toa fakti~ki go nadminuva jazot {to postoi vo germanskoto pravo kade {to rabotodava~ot, po pravilo treba da pobara otstranuvawe na defektite pred da iskoristi nekoj drug praven lek.

Edinstvenata va`na razlika {to preostanuva se odnesuva na dostapnosta na baraweto za namaluvawe na cenata. Toa e vistinskata alternativa na baraweto za popravawe na rabotata (otstranuvawe na nedostatocite) samo vo avstriskoto i {vajcarskoto pravo, no ne i kaj germanskoto pravo kade {to rizikot e sekundaren.

Principot {to dosega se pojavi moè da podleì na isklu~oci kaj dogovorite {to sodràt izre~no vetuvawe na rabotnikot deka rabotata }e ima nekoi specificirani i to~no utvrdeni kvaliteti. Iako nedostatokot na tie kvaliteti ne mora nu`no da bide su{testven defekt {to ja pravi rabotata beskorisna za rabotodava~ot, se postavuva pra{aweto dali rabotite izvr{eni so povreda na vakvoto vetuvawe ne smeat vo nitu eden slu~aj da se tretiraat kako raboti so seriozen defekt. Postoi utvrdeno sudsko mislewe vo vrska so ova vo germanskoto pravo, iako tekstot na Zakonikot ostava prostor za izvesni somnevawa. Samo vo Grcija zakonodava~ot uspeal ovaa ideja da ja izrazi bez nikakvi somneì pravej}i razlika pome|u razli~nite situacii {to mu davaat pravo na rabotodava~ot da go raskine dogovorot (CC ~len 689 stav 1). Verojatno {vajcarskiot Zakonik e otvoren za nekoi tolkuvawa, no formulacijata {to e izbrana vo Avstrija mora da se razbere kako barawe na "su{testven" defekt duri i koga vo pra{awe e povredata na "izre~niot uslov".

78. Raskinuvawe na dogovorite za gradewe - Natamo{ni ograni~uvawa - Do merkata do koja grade`nite dogovori dobile poseben tretman vo gra|anskite kodifikacii potrebata za ograni~uvawe na baraweto za raskinuvawe na dogovorot ve}e e po~uvstvuvana od strana na zakonodavecot. Taka {vajcarskiot Zakonik koj go prezema ovoj problem dozvoluva samo namaluvawe na dogovornata cena ili otstranuvawe na nedostatocite ako razmontiraweto na grade`nata rabota izvr{ena na zemji{teto na rabotodava~ot "po svojata priroda }e dovede do nesrazmerna {teta". [vajcarskite op{ti uslovi za grade`nite raboti imaat isti efekti, no treba da se ima predvid deka tie mu davaat pravo na rabotodava~ot da gi otstrani nedostatocite. Pod pretpostavka deka izveduva~ot normalno }e go vr{i

80

toa pravo, preostanatite slu~ai na raskinuvawe na dogovorot }e bidat onie kaj koi nedostatokot ne moè da se otstrani, pod uslov rabotata da moè da se razglobi bez nerazumni napori. Toa isto taka ja opi{uva pozicijata usvoena so avstriskite op{ti uslovi koi raskinuvaweto na dogovorot go vrzuvaat za istiot uslov. Vo prili~no golem broj slu~ai namaluvaweto na dogovornata cena }e bide edinstveniot dostapen praven lek.

Germanskite op{ti uslovi ja vodat ovaa ideja do ekstrem, zatoa {to tie ne go spomenuvaat raskinuvaweto na dogovorot vo kontekstot na odgovornosta za nedostatoci. Do denes sudovite ne go smetale ova za praznina {to treba da se popolni so potpirawe na relevantnite odredbi od Gra|anskiot zakonik. Toa verojatno se dolì na fleksibilnosta so koja se vodi baraweto za namaluvawe na dogovornata cena: Koga celata rabota se pokaùva kako bezvredna rabotodava~ot ima pravo cenata da ja svede na nula. Vo najgolem broj slu~ai ova gi ima istite posledici kako i raskinuvaweto na dogovorot. Toa sekako nema sekoga{ da go zadovoli rabotodava~ot koj moè da pretrpi {teta zaradi dopolnitelnite tro{oci za povtorno izvr{uvawe na rabotata od nekoj drug. Vo takvi situacii se postavuva pra{aweto kako moè da se podnese tu`ba za nadomest na {teta.

vv. [teti 79. Razli~ni osnovni pravila - Sli~ni re{enija - Gra|anskite zakonici vo

sistemite od germanskoto pravno semejstvo odbrale razli~ni po~etni premisi. Vo germanskoto pravo rabotodava~ot moè da bara "nadomest na {teta za

neispolnuvawe" (Schadensersatz wegen Nichterfullung) ako defektot na rabotite bil predizvikan zaradi vina na rabotnikot (izveduva~ot). Me|utoa ova barawe za nadomest na {teta se dava samo kako alternativa, odnosno namesto raskinuvawe na dogovorot ili namaluvawe na dogovornata cena. Vo Avstrija i [vajcarija od druga strana osnovnoto pravilo e deka nadomestot na {tetata moè da se bara i vo vrska so nekoj drug praven lek {to mu stoi na raspolagawe na rabotodava~ot. No vinata na rabotnikot e op{t uslov za ovoj vid tu`ba vo site tie zemji.

Bidej}i germanskiot pristap kon problemot so nadomestot na {teta kaj dogovorite za rabota i trud dovede do mnogu seriozni te{kotii re{enijata postignati vo ovoj sistem zasluùvaat kuso objasnuvawe za da se utvrdi do koja merka tie navistina se razlikuvaat od avstriskoto i {vajcarskoto pravo. Ovie te{kotii moè da se procenat ako se imaat predvid slednive raboti: Prvo, baraweto za raskinuvawe na dogovorot i baraweto za nadomest na {teta vzaemno se isklu~uvaat zatoa {to raskinuvaweto zna~i i prestanok na dogovornite obvrski. Zatoa ne moè da se istakne dogovorno barawe za nadomest na {teta po raskinuvaweto na dogovorot. Baraweto za namaluvawe na dogovornata cena od druga strana, iako ja namaluva obvrskata na rabotodava~ot ne vlijae vrz dogovorot kako takov. Dogovornite obvrski se ispolneti, iako e toa storeno pod novi uslovi i dogovornoto barawe za nadomest na {teta vrz osnova na neispolnuvaweto se smeta deka ne e konzistentno so vakvoto prodolùvawe na vzaemnite obvrski na strankite. Taka dogmatskite pri~ini {to na nitu eden na~in ne se obvrzuva~ki vodat do posledicata deka ovie pravni lekovi moàt da se izjavat samo alternativno. Vtoro, site tie barawa na rabotodava~ot podleàt na kus rok na zastarenost, to est {est meseci, osven ako rabotnikot (izveduva~ot) so element na vina go prikril postoeweto na nedostatokot; vo slu~aj na rabota vrz zemji{teto

81

rokot iznesuva edna godina, a koga se odnesuva na rabota vrz zgradi rokot iznesuva pet godini. Rokot zapo~nuva da te~e od priemot (Abnahme) na rabotite.

Toa dava osnovi za dva pogolemi problema so koi germanskite sudovi treba da se spravuvaat povtorno i povtorno: Kusiot rok na zastarenost predizvikuva te{kotii po negovoto isteknuvawe, defektot na rabotite predizvikuva natamo{na {teta vrz imotot na rabotodava~ot, pa duri i koga od defektot bila predizvikana li~na povreda. Vo op{toto pravo na dogovorite tu`bata za nadomest na {teta kaj ovie slu~ai se temeli vrz lo{ata izvedba, odnosno lo{oto izveduvawe na rabotite

(Schlechterfullung). Ovaa osnova za tu`ba {to izre~no ne e spomenata vo Gra|anskiot zakonik e razviena od strana na Staub i porane{niot Reichsgericht ja prezel ovaa ideja. Op{to se priznava deka ovaa tu`ba podleì na redovniot rok na zastarenost od 30 godini (CC § 195). Zatoa postoi silna èlba za povikuvawe na ovaa osnova za tu`ba sekoga{ koga e zabraneta ili nedostapna specijalnata tu`ba za nadomest na {teta dostapna vo kontekstot na dogovorite za rabota i trud (CC § 635). Ovoj napor sekako ne moè da bide uspe{en ako nadomestot na {teta se bara samo za {tetite predizvikani vrz samata rabota ili koga baraweto se odnesuva na zagubena dobivka (Mangelschaden). Me|utoa sudovite zazele razli~en stav vo vrska so {tetite {to

odat nad predmetot na rabotata (Mangelfolgeschaden). Realno vo praksa voop{to ne e lesno da se povle~e jasna granica pome|u ovie dva vida {teta. Situacijata stanuva u{te pokomplicirana zatoa {to Federalniot Vrhoven sud dosudil kus rok na zastarenost za konkurentnite tu`bi za {teta predizvikana so vina na primer ako stokite na rabotodava~ot se o{teteni vo tekot na otstranuvaweto na nedostatocite.

Drug vaèn problem {to se pojavuva spored CC § 635 se odnesuva na alternativniot karakter na dozvolenite pravni lekovi, osobeno na odnosot pome|u raskinuvaweto na dogovorot {to e nezavisno od postoeweto na vina i baraweto za nadomest na {teta {to se dolì na postoewe na vina. Da se izrazime pobazi~no, pra{aweto e dali "nadomestot na {teta za neispolnuvawe" ja opfa}a mo`nosta za vra}awe na defektnata rabota. Po izvesni ustegawa sudovite ja dozvolile ovaa kombinacija na glavnite efekti na ovie dva razli~ni pravni leka. Zatoa vo realnosta raskinuvaweto na dogovorot i nadomestot na {tetata pove}e ne se vistinski alternativni pravni lekovi vo ovaa sfera na pravoto. Ona {to ostanuva e principot deka rabotodava~ot ne moè da bara nadomest na {teta za neispolnuvawe po raskinuvaweto na dogovorot zatoa {to raskinuvaweto go li{uva negovoto barawe od dogovornata osnova.

Vo avstriskoto pravo najgolemiot broj, no ne i site ovie te{kotii se izbegnati. Kako {to e ve}e spomenato baraweto za nadomest na {teta ne pretstavuva alternativen praven lek. Toj moè da se izjavi zaedno so baraweto za raskinuvawe na dogovorot ili so baraweto za namaluvawe na dogovornata cena ako {tetata {to ja pretrpel rabotodava~ot ne se odnesuva samo na defektite vo rabotata, tuku i na nekoja natamo{na {teta {to toj ja pretrpel zaradi defektot. Vo ovaa to~ka isto taka moàt da se pojavat problemite na razgrani~uvaweto, no tie nemaat vlijanie vrz izborot pome|u dvete razli~ni tu`bi za nadomest na {teta koi vo germanskoto pravo se potpiraat na razlikata pome|u Mangelschaden i

Mangelfolgeschaden. Avstriskoto pravo ne go podveduva pravoto na rabotodava~ot za nadomest na {teta na kusiot rok na zastarenost {to se pirmenuva na drugite pravni lekovi. Seto toa zemeno zaedno gi izbegnuva nesigurnostite na germanskoto pravo.

[vajcarskoto pravo zazelo sredna pozicija pome|u avstriskoto i germanskoto pravo. Bidej}i baraweto za nadomest na {teta moè da bide

82

pridruèno so raskinuvawe na dogovorot ili so namaluvawe na dogovornata cena ovde ne postojat te{kotiite karakteristi~ni za germanskoto pravo. Natamu,

{vajcarskiot Federalen tribunal ne pravi razlika pome|u Mangelschaden i Mangelfolgeschaden, odnosno nadomestot {to se dava spored CO ~len 368 isto taka

opfa}a i taka nare~ena "indirektna {teta" (mittelbarer Schaden). Ova barawe me|utoa podleì na istiot kus rok na zastarenost kako i drugite pravni lekovi {to rabotodava~ot gi ima na raspolagawe vo slu~aj na defekti na rabotata. Od taa pri~ina ne e za iznenaduvawe deka se postavilo pra{aweto dali ovde treba da se izjavi op{tata tu`ba za nadomest na {teta (CO ~len 97) {to ne zastaruva vo rok od 10 godini, duri i koga nema mo`nost za specijalnite tu`bi. Germanskoto pravo kade {to e dozvolena generalnata tu`ba za nadomest na {teta dovelo do nezadovolitelnata razlika {to ne pridonesuva za pravnata sigurnost. Dosega {vajcarskite sudovi ne odele vo tie detali. Kaj dogovorite za rabota i trud tie se ograni~ile na pravnite lekovi dostapni spored op{toto pravo na obligaciite za slu~aite vo koi bile zanemareni dogovornite obvrski na dol`no vnimanie, [to nema ni{to zaedni~ko so nedostatocite (defektite) na rabotata. Zo{to {vajcarskoto pravo i pokraj kusiot rok na zastaruvawe {to se primenuva na specijalnite tu`bi za nadomest na {teta ne zapadnalo vo te{kotiite so koi se soo~ilo germanskoto pravo? Odgovorot verojatno e deka zemeno vo celina {vajcarskoto pravo za nadomest na {tetite nudi podobri mo`nosti za postapuvawe so golem broj krucijalni slu~ai. Od tamu potrebata da se pribegne kon op{tata dogovorna tu`ba za nadomest na {teta ovde ne se ~ustvuva kako nekoja neizbe`nost, {to e slu~aj vo germanskoto pravo.

80. [teti kaj dogovorite za gradewe - [vajcarskite op{ti uslovi ne sodràt posebni pravila vo vrska so barawata za nadomest na {teta. Izre~no e potvrden samo pet godi{niot rok na zastarenost utvrden vo CO ~len 371 stav 2, a deset godi{niot rok na zastarenost e predviden za slu~aj na izmama.

Vo Avstrija, kako i vo Germanija tendencijata da se favorizira izveduva~ot e mnogu poo~igledna. Taka avstriskite uslovi go ograni~ile nadomestokot na "storenata {teta" (entstandener Schaden) {to verojatno zna~i damnum emergens, no izre~no ja isklu~ile "izgubenata dobivka".

Kazuistikata na germanskite uslovi ovde ne moème da ja raspravame vo detali. No slednive glavni karakteristiki go pokaùvaat osnovniot pristap: Nadomestot na {tetata bara su{testven nedostatok (defekt) i vina na izveduva~ot ili negovite rabotnici. Vo princip, nadomestot e ograni~en na "{tetite {to i se naneseni na rabotata". Za nadomest na drugite vidovi {teta se baraat specijalni okolnosti, a najva`ni me|u niv se {tetite {to podleàt na osiguruvawe. Do merkata do koja {tetite se pokrieni so ve}e postojnoto osiguruvawe ili so osiguruvaweto {to moè dase dobie pod razumni uslovi, vakvite {teti {to podleàt na osiguruvawe mora da se nadomestat. Federalniot Vrhoven sud me|utoa zazel kriti~ki stav za ovie klauzuli so koi se ograni~uva odgovornosta vo grade`nata industrija. Toa e evidentirano so ponovata presuda {to smeta deka op{tite uslovi ne go popre~uvaat podnesuvaweto tu`ba za nadomest na {teta spored op{tite odredbi na obligacionoto pravo za {teti ako defektot (nedostatokot) vo rabotata predizvikal {teti vrz imotot na rabotodava~ot. Ova osobeno se odnesuva za slu~aite na li~ni povredi.

81. Zanemaruvawe na dol`nosta da se dade predupreduvawe - Kako {to e ve}e

pokaàno vo kontekstot na nabavkata na materijalite (supra s. 37) rabotnikot e dolèn da go predupredi rabotodava~ot ili nalogodava~ot ako se nabaveni materijali {to ne soodvetstvuvaat na celta na rabotite. Vo [vajcarija edna

83

po{iroka odredba ovaa dol`nost ja pro{iruva na "drugi okolnosti {to go zagrozuvaat pravilnoto ili blagovremenoto izvr{uvawe na rabotite" (CO ~len 365

stav 3). Vo edna vredna za zabeleùvawe presuda {vajcarskiot sud ovaa odredba ja primenil duri i na slu~ajot koga samata rabota nemala nedostatoci, no ne moèla da se koristi od strana na rabotodava~ot na mestoto za koe bila nara~ana.

Vo Avstrija dol`nosta da se dade predupreduvawe postoi ne samo ako rabotodava~ot nabavil nesoodvetni materijali, tuku isto taka koga rabotodava~ot dal instrukcii {to "o~igledno bile pogre{ni". Pri primenata na ovaa odredba sudovite sakale da dadat po{iroko tolkuvawe {to se ~ini predizvikalo prili~en broj sudski predmeti. Taka bila razviena op{ta dol`nost da se baraat informacii za site okolnosti {to po mislewe na ekspert moèle da dovedat kon povreda na dogovorot ili da go zagrozat rezultatot {to treba da se postigne so dogovorot. Ovaa dol`nost postoi duri i koga samiot rabotodava~ e ekspert vo ovaa konkretna oblast, iako vo takvi slu~ai {tetite moàt da bidat namaleni vrz osnova na negovata nebre`nost. Vo germanskoto pravo vo koe ne postojat posebni odredbi vo kontekstot na dogovorite za rabota i trud, ovaa kolateralna dol`nost na izveduva~ot proizleguva od op{tite principi na dogovornoto pravo.

v. Prigovori

82. Priem na rabota so nedostatoci - Postoi na~elen dogovor deka rabotodava~ot ne moè da se potpre na svoite prava {to proizleguvaat od garancijata na izveduva~ot za nedostatocite vo kvalitetot ako toj ja primil rabotata so celosno znaewe za nejzinite nedostatoci i bez rezervirawe na svoite prava {to proizleguvaat od dogovorot. Me|utoa podocna }e se vidi deka vo germanskoto pravo se pravi isklu~ok od ovoj princip vo vrska so baraweto za nadomest na {teta.

Preku ovaa oblast na bazi~na soglasnost detalite prili~no se razlikuvaat duri i vo ramkite na germanskata pravna familija. Razli~nite stavovi za pra{aweto dali rabotodava~ot e dolèn da ja razgleda rabotata po isporakata ili ako nema isporaka, po nejzinoto zavr{uvawe se odgovorni za nemaweto ednoobraznost. Priznavaweto na ovaa dol`nost bara sankcii vo slu~aj na nejzino zanemaruvawe. Defektite {to bile otkrieni so razumen pregled potoa moè da se tretiraat kako defekti za koi rabotodava~ot znael deka postojat. Koga ne postoi takva dol`nost istiot problem se pojavuva vo kontekstot na "priemot" na rabotite: Dali priemot zna~i odobruvawe na rabotata? Do koja merka toa pretstavuva otkaùvawe od pravata vo vrska so nedostatocite vo kvalitetot?

83. Dol`nost da se razgleda rabotata - [vajcarsko pravo - Vo {vajcarskoto pravo rabotodava~ot e dolèn da ja razgleda rabotata {to mu e ispora~ana "vedna{ {tom toa }e bide izvodlivo vo tekot na rabotata" i

rabotnikot mora da dobie izvestuvawe za nejzinite nedostatoci (CO ~len 367 stav 1). Rabotodava~ot koj propu{til da ja razgleda rabotata i ne go izvestil

rabotnikot se smeta deka ja odobril rabotata (~len 370 stav 2). Me|utoa ovaa "premol~na soglasnost" kako i izre~no dadenata soglasnost gi opfa}a samo onie defekti (nedostatoci) {to trebalo da bidat otkrieni po priemot i po pravilnoto razgleduvawe (pregled) na rabotite. Isklu~ok od ova pravilo se pravi vo slu~aite koga rabotnikot so izmama go prikril nedostatokot (defektot)(~len 370 stav 1). Vo vrska so onie skrieni nedostatoci {to nema da bidat otkrieni po razumniot pregled na rabotite, rabotodava~ot e dolèn vedna{ da go izvesti izveduva~ot po

84

otkrivaweto na tie nedostatoci (~len 370 stav 3). Odobruvaweto na rabotite, bez ogled dali toa e izre~no ili samo premol~no pretpostaveno so zakonot, funkcionira kako otkaùvawe od site dogovorni prava {to inaku se davaat vo slu~aj na isporaka na rabota so nedostatok. Treba da se istakne deka toa isto taka opfa}a nadomest na {tetite {to proizlegle od defektot.

Op{tite uslovi za grade`nite raboti [to najmnogu se koristat vo [vajcarija se mnogu popovolni za rabotodava~ot barem vo eden pogled: vo tekot na dvogodi{niot rok na garancija toj vo sekoe vreme moè da dade izvestuvawe za nedostatokot. Neposrednoto izvestuvawe se bara samo koga nedostatokot moè da predizvika natamo{na {teta. Ova otstapuvawe od CO ~len 367, 370 ja zema predvid te{kotijata, ako ne i nemo`nosta za otkrivawe na defektite na zgradata po nejzinoto zavr{uvawe. Od taa pri~ina ~lenot 370 ne se primenuva se dodeka ne do{lo do "odobruvawe i kone~en priem". Se ~ini deka tie se napraveni, osven koga rabotodava~ot izvestil za nekoj defekt (nedostatok) vo rok od dve godini.

84. Germansko i avstrisko pravo - Nitu germanskoto, nitu avstriskoto pravo ne trgnuvaat od op{tata dol`nost na rabotodava~ot da gi pregleda rabotite. Isklu~ok od ovoj princip se pravi samo koga dvete stranki se trgovci. Pra{aweto dali e soodvetno da se predvidi taa dol`nost celosno bilo razgleduvano koga germanskiot Gra|anski zakon se nao|al vo fazata na nacrt. Iako nemalo somnenie deka rabotodava~ot treba da gi izgubi svoite prava spored dogovornata garancija ako znael za nedostatocite i gi prifatil bez stavawe nikakvi rezervi (CC § 640

stav 2) idejata za "premol~nata soglasnost" {to se sre}ava i kaj drugite kodifikacii od devetnaesettiot vek nai{la na prigovori koga rabotodava~ot ne znae za postoeweto na nedostatokot.

Prvata pri~ina navedena za ovoj stav od strana na izgotvuva~ot na nacrtot vo golema merka bila dogmatska: Po negovo mislewe "soglasnosta" (Billigung) mora

da se klasifikuva kako pravna transakcija (Rechtgeschaft) {to zna~i "priznavawe" (Anerkenntnis) od strana na rabotodava~ot za soodvetnoto ispolnuvawe na dogovorot. Ako e toa taka, se primenuvaat op{tite pravila so koi se regulira poni{tuvaweto na izjavite dadeni vo zabluda, bez ogled na toa dali rabotodava~ot bil nebreèn ili ne. Taka efektot na dadenata soglasnost moè da se anulira preku poni{tuvawe. Od druga strana, formulacijata {to denes ja sodrì {vajcarskiot CO ~len 370 se smeta za premnogu nejasna i ne mnogu korisna za da gi razre{i somneìte vo vrska so uslovite pod koi mora da se prezumira soglasnosta. Me|utoa re{ava~kiot argument e argument na pravnata politika: Se stravuvalo deka poimot na premol~na soglasnost moè da predizvika te{kotii za rabotodava~ot. Zatoa na samite sudii im se prepu{ta da re{at vo sekoj konkreten slu~aj dali odnesuvaweto na rabotodava~ot dovelo do odobruvawe na rabotite i otkaùvawe od negovite prava spored dogovorot.

Tendencijata da se za{titi rabotodava~ot natamu se pokaùva so odredbata

na CC § 640 stav 2 za koja raspravavme prethodno {to ne go spomenuva baraweto za nadomest na {teta (CC § 635). Toa vodi kon konsekvencata deka rabotodava~ot koj svesno ja prifatil rabotata so nedostatoci bez nikakvi rezervi, bez ogled na toa moè da izjavi tu`ba za nadomest na {teta. Toj samo gi gubi alternativnite barawa za otstranuvawe na nedostatokot, raskinuvaweto na dogovorot i namaluvaweto na dogovornata cena. Ovoj isklu~ok vo vrska so tu`bata za nadomest na {teta ne e tolku neopravdan kolku {to moè da izgleda na prv pogled, zatoa {to mora da se zapomni deka toj postoi samo koga rabotnikot ima vina. Vo celina moè da se kaè deka germanskite sudovi nema tolku lesno da pretpostavat deka rabotodava~ot se otkaàl od svoite prava. Specijalnite okolnosti, kako na primer prodolènata

85

upotreba na rabotata e potrebna za da se dojde do toj rezultat. Zatoa vo germanskoto pravo poimot "priem" mora da se koristi so pretpazlivost vo ovoj kontekst.

Vo avstriskoto pravo dol`nosta da se izvr{i pregled na rabotite isto taka ne postoi. Bez ogled na toa, ovde e prifatena edna sredna pozicija pome|u germanskoto i {vajcarskoto pravo, no fakti~ki toa e verojatno poblisko do {vajcarskoto. Re{ava~kata to~ka e deka realnoto znaewe na rabotodava~ot za postoeweto na nedostatokot ne pretstavuva uslov za osloboduvawe na rabotnikot (izveduva~ot) od odgovornost: Sosema e dovolno nedostatokot vo rabotata "da bode o~i" (da bide o~igleden). Pri primenata na ovaa odredba avstriskite sudovi ne o~ekuvaat od laik da poseduva sposobnosti na ekspert koj moèlo da go zabeleì nedostatokot. Sekako ova go dobliùva avstriskoto do {vajcarskoto pravo, no za razlika od nego za rabotodava~ot nema da se smeta deka ja odobril rabotata samo zatoa {to propu{til da ja pregleda po nejzinata isporaka (prezemawe).

Op{tite uslovi na grade`nite dogovori {to najmnogu se koristat vo dvete zemji sodràt detalni odredbi so koi se regulira prifa}aweto (priemot) na rabotata. Me|utoa, tie nema da se razgleduvaat vo ovoj kontekst, zatoa {to tie glavno se va`ni za raspredelbata na rizikot i za rokot na zastarenost koj po~nuva da te~e od priemot na rabotata. Vo vrska so odgovornosta na izveduva~ot za nedostatocite na rabotata standardnite op{ti uslovi su{testveno ne otstapuvaat od op{toto pravo vo ovie zemji. Taka germanskite uslovi utvrduvaat pravilo deka rabotodava~ot mora da stavi rezerva (prigovor) vo vrska so poznatite nedostatoci vo rok od 12 dena po priemot. Toa go stava vo mnogu popovolna situacija otkolku CC

§ 640 stav 2 spored koj vakviot prigovor mora da se istakne "po priemot" na

rabotata (bei der Abnahme) i ovde ne se ostava prostor za odlagawe. 85. Osloboduvawe od odgovornosta - Sudskata revizija na re{enijata so koi

rabotnikot ili izveduva~ot se obiduvaat da pobegnat od odgovornosta za nedostatoci na rabotata stana va`na osobeno vo germanskoto pravo. Za da se proceni vlijanieto na ponovata sudska praksa treba da se ima na um deka Gra|anskiot zakonik e pi{uvan vo erata vo koja slobodata na dogovaraweto bila prvenstvena zada~a. Osven generalnite ograni~uvawa {to treba da se izvle~at od standardite dobri obi~ai (boni mores, gute Sitten) i sovesnost i ~esnost (good faith,

Treu und Glauben) Zakonikot sodrì samo nekolku odredbi {to se odnesuvaat na standardite {to se primenuvaat kaj osloboduvaweto od odgovornost. Taka CC § 276

stav 2 samo naveduva deka "dol`nikot ne moè odnapred da se oslobodi od odgovornosta za svesna zloupotreba". Od ovde sledi deka toa moè da se stori za gruba nebre`nost. Vo vrska so licata vraboteni za ispolnuvawe na obligacijata (Erfillungsgehilfe) duri i odgovornosta za nivnata svesna zloupotreba moè validno

da se isklu~i (CC § 278 re~enica 2). Vo specijalniot kontekst na dogovorite za rabota i trud isklu~uvaweto na

odgovornosta se regulira na sli~en na~in. Dogovorot so koj obvrskata na izveduva~ot (rabotnikot) za nedostatoci se isklu~uva ili ograni~uva e ni{tovna ako rabotnikot so izmama go prikril nedostatokot (CC § 637). Povtorno argumentum

e contrario {to treba da se izvede od ovaa pozicija e o~igleden. Vo [vajcarija od druga strana kodifikacijata ne odi tolku daleku, zatoa

{to ne dozvoluva osloboduvawe od odgovornost za svesna zloupotreba ili gruba nebre`nost. Ovaa razlika objasnuva zo{to pra{awata povrzani so validnosta na osloboduvaweto od odgovornost se sekojdnevna preokupacija na germanskite sudovi. Toa osobeno se primenuva na vidovite dogovori {to gi razgleduvame nie.

Vo germanskoto pravo klauzulite so koi se ograni~uva odgovornosta na rabotnikot na ednostavno otstranuvawe na nedostatocite nema da se smeta za

86

polnova`na ako rabotodava~ot e li{en od svoeto pravo da go raskine dogovorot ako se pokaè deka otstranuvaweto na defektot e nevozmo`no. Istoto se

primenuva a fortiori koga otstranuvaweto na nedostatokot od rabotite moè da se bara samo vo pogled na defektite {to se dolàt na vina na izveduva~ot. Rabotnikot koj dal posebno vetuvawe vo vrska so kvalitetot na rabotata ne moè da izbegne odgovornost za nadomest na {teta potpiraj}i se na op{tite uslovi na dogovorot so koj se isklu~uva takvata odgovornost. No ovde mora da se dade edno predupreduvawe, zatoa {to odredbite so koi se regulira odgovornosta za kvalitetot ima mnogu lo{i strani i seu{te ne moè da se smeta za kone~no regulirano pra{awe. Zatoa op{tiot princip seu{te e deka ne e nezakonito da se isklu~i specifi~nata odgovornost za nedostatokot na veteniot kvalitet.

Germanskite op{ti uslovi go imaat predvid ovoj razvoj na sudskata praksa. Odredbite so koi se modificira ili dopolnuva pravoto na odgovornost utvrdeno so Gra|anskiot zakonik nikoga{ ne do{le do to~ka vo koja mora da se stravuva od

intervencijata na sudovite. Ovie odredbi ve}e se razgleduvani (supra s. 80). Osven ova, germanskite op{ti uslovi ja spomenuvaat mo`nosta za odredba vo vrska so baraweto nadomest na {teta za "su{testveni nedostatoci". No formulacijata {to se koristi e nejasna: Ograni~uvaweto ili pro{iruvaweto na odgovornosta moè da se dogovori "ako toa go opravduva posebnata situacija". Mora da se dodade deka sudovite zazele mnogu kriti~en stav vo sli~ni slu~ai na proda`ba na ku}i izgradeni od golemite grade`ni firmi {to koristat sopstveni standardni formi na dogovori. Ovie pretprijatija se obidele da se oslobodat od odgovornosta prenesuvaj}i im gi na svoite mu{terii (klienti) barawata {to tie moàt da gi imaat vo odnos na strankite so koi tie sklu~ile dogovor. Vakvoto osloboduvawe od odgovornosta e validno samo do merkata do koja zakonitite pobaruvawa na kupuva~ot se namireni od strana na tie izveduva~i.

Nitu avstriskite, nitu {vajcarskite op{ti uslovi na grade`nite dogovori ne spomenuvaat nekoi posebni odredbi {to treba da bidat dogovoreni pome|u strankite za ograni~uvawe na odgovornosta na izveduva~ot. No treba da se zapomni deka toa sekako ne zna~i deka postoi masovno prifa}awe na ovie op{ti uslovi za odgovornosta za nedostatocite {to preovladuva kaj kontinentalnite kodifikacii. Kako i germanskite op{ti uslovi, tie ja modificiraat odgovornosta na izveduva~ot vo golem broj aspekti. Taka dogovorite sklu~eni vrz taa osnova mora da se smetaat za modifikacija na inaku primenlivite pravila.

iii. Common law familija a. Osnovi na odgovornosta

86. Primarna obvrska na rabotnikot - Vo angliskoto, kako i vo amerikanskoto pravo neophodno e da se napravi razlika pome|u primarnata obvrska na rabotnikot rabotite da gi izvr{i so ve{tini soodvetni na negovata profesija (zanaet) i odredeni sporedni obvrski {to pravoto moè da mu gi naloì vo konkretniot slu~aj. Ovaa disktinkcija moè da se sogleda od dva vode~ki slu~ai {to se odnesuvaat na dogovori za rabota vrz predmetite na rabotodava~ot.

Vo angliskiot slu~aj dru{tvo za hemisko ~istewe izgubilo nekoi predmeti dobieni od nivniot klient. Bidej}i slu~ajot se vrtel okolu obemot na klauzulata so koja se ograni~uva odgovornosta na dru{tvoto za hemisko ~istewe Apelacioniot sud smetal za neophodno da elaborira edna druga obvrska {to se podrazbirala od

87

takviot dogovor:"Su{tinata na dogovorot - tvrdoto jadro na dogovorot" e primarnata obvrska na rabotnikot da is~isti {to mora da bide izvr{eno "spored dogovornite uslovi". Taka koga e veten nekakov rezultat, rabotnikot koj ne uspeal da go postigne ne smee da se osloboduva od odgovornosta velej}i:"Storiv se {to moèv, postapuvav so dol`noto vnimanie i gi prezedov site merki na pretpazlivost i mnogu mi e àl ako kako rezultat na toa oblekata ne e soodvetno is~istena". So drugi zborovi "pra{aweto na dol`noto vnimanie" ne e relevantno vo odnos na glavnata obvrska {to proizleguva od dogovorot.

Vode~kiot slu~aj vo SAD {to se odnesuva na izmena i popravka na bunda ima isti posledici. Vo vakov vid dogovor rabotnikot e obvrzan so odredeni pretpostaveni obvrski se dodeka strankite izre~no ne gi isklu~at od dogovorot: Osnovnata obvrska e "deka predmetite {to rabotnikot se obvrzal deka }e gi izmeni i popravi, koga }e bidat izmeneti i popraveni na takov na~in razumno treba da i sluàt na celta za koja se nameneti ili da bidat sposobni da i sluàt na taa cel, a klientot znae koi se tie celi i nameni." Treba da se zabeleì deka ovaa formulacija neverojatna sli~nost so terminologijata {to voobi~aeno se koristi za garanciite na prodava~ot za kvalitetot na predmetite {to gi prodava {to se

koristi vo common law sistemite. Od tie pri~ini ne e za iznenaduvawe deka tu`bata za povreda na ovaa primarna obvrska nema da zavisi od vinata na rabotnikot.

Verojatnoto objasnuvawe na vakviot pristap se sre}ava vo eden postar angliski slu~aj re{avan od strana na Willes, golem sudija vo devetnaesettiot vek, koj bil sposoben da se inspirira od re{enijata na civil law zemjite. Raspravaj}i za prirodata na obvrskite na "ve{tiot rabotnik, zanaet~ija ili umetnik" toj zapo~nal so predlogot deka postoi pretpostavena garancija deka ovie lica "poseduvaat i vr{at razumni ve{tini vo nivnite zanaeti". Javnata profesija na nekoj zanaet vodi kon pretpostavkata "za celiot svet deka profesorot gi poseduva potrebnite sposobnosti i ve{tini". Kako potkrepa na ovoj stav toj se potprel na

maksimata od civil law zemjite Spondet peritiam artis - Imperia culpae adnumeratur. Toa e soglasno so drugite slu~ai re{avani vo prethodniot vek koga "obvrskata da se realizira ve{tinata i znaeweto" se merela so objektivniot standard na lex artis

(zakonite na profesijata). No treba da se istakne deka vo site relevantni slu~ai sudovite bile vo

mo`nost da iznajdat nekoe nebre`no odnesuvawe na rabotnikot. Toa objasnuva zo{to duri i deneska povredata na pretpostavenata garancija i motivite povrzani so nebre`nosta sekoga{ ne se odvoeni. Zaradi jasnosta na slu~ajot mora da se dodade deka ovoj standard na odgovornost ne e tolku apsoluten za da go pretvori rabotnikot vo osiguritel. Rabotnikot ne e odgovoren za okolnostite {to se nadvor od negova kontrola. Taka koga rabotite ne moàt soodvetno da se zavr{at toj }e bide osloboden od svojata obvrska ako za toa soodvetno go izvesti rabotodava~ot.

87. Koristewe na defektni materijali - Afinitetot pome|u standardot na odgovornost vo vrska so primarnata obvrska na rabotnikot i garancijata za kvalitetot na prodava~ot natamu se pokaùva vo slu~aite vo koi defektite vo rabotata proizleguvaat od materijalite {to bile koristeni od strana na rabotnikot. Vo ovaa situacija, moè da se tvrdi deka toa nema ni{to zaedni~ko so lo{ata izvedba (majstorlak) kako takva i bidej}i rabotnikot vo bukvalna smisla ne gi "prodava" materijalite {to gi koristi pri rabotata, toj nema da odgovara spored standardite za kvalitet. Problemot se javuva vo situaciite za koi ve}e ne{to raspravavme vo kontekstot na nabavka na materijalite (supra s 35), no ovde treba da se dodadat u{te nekolku zbora.

88

Slu~aite vo vrska so predmetite {to treba da se proizvedat po sklu~uvaweto na dogovorot ne pretstavuvaat nekoj problem. Vo angliskoto pravo tie se smetaat za dogovori za proda`ba na idni stoki. Taka primenlivosta na pravilata vo vrska so garanciite na prodava~ot ovde se o~igledni.

Vo tipi~en slu~aj na popravka, me|utoa, ovaa karakterizacija ne e prifatliva. Bez ogled na toa, angliskite sudovi ne se podgotveni da go prifatat argumentot na rabotnikot deka koga stokite (odnosno sostavnite delovi) se nabavuvaat vo tekot na izvr{uvaweto na dogovorot za rabota i trud, ne postoi vakvata garancija. Vo eden od vode~kite slu~ai se dava hipoteti~ki slu~aj na sopstvenik na brod koj im dal instrukcii na proizvoditelite na parni kotli da nabavat i da gi instaliraat parnite kotli vo tekot na izvr{uvaweto na popravkite na brodot. Ovoj primer se sporeduval so drug hipoteti~ki slu~aj koga e daden nalog da se nabavat parnite kotli, {to }e bidat instalirani od sopstvenite inèneri na kupuva~ot. Vo vtoriot slu~aj, bez somnenie postoi garancija deka parnite kotli se razumno instalirani. No bi bilo iznenaduva~ki ako, kako rabota na princip, vo prviot slu~aj se primenat razli~ni standardi. Se ~ini deka sovremenite razmisluvawa za za{tita na potro{uva~ite se dviàt vo polza na pretpostavena garancija za instalirawe vo dogovorite vo koi na primer rabotata e izvr{ena i materijalite se nabaveni za popravka na motorno vozilo. Kako pra{awe na zakonskata politika potrebata od striktna odgovornost e u{te pourgentna vo slu~aite vo koi upotrebata na defektnite materijali predizvikuva li~ni povredi.

Bez ogled na toa neophodno treba da se dodade edno predupreduvawe. Analognata primena na garancijata na prodava~ot deka predmetot e soodveten za nekoja konkretna namena i cel ne e bez izvesna kvalifikacija. Se ~ini deka detalite {to gi opkruùvaat proda`nite garancii imaat nekoe vlijanie vrz dogovorite za rabota i materijali isto taka. Na toj na~in golema teìna seu{te se pridava na pra{aweto dali liceto {to ja naredilo popravkata se potpiralo vrz ve{tinite i sudot na rabotnikot ili ne. Toa vodi kon ve{ta~kata podelba koja spored sovremenite uslovi {to preovladuvaat vo prodavnicite za popravka na motori se ~ini deka ne e tolku prakti~na i opravdana. Prvo, te{ko deka nekoga{ }e bide mo`no nekoj to~no da se priseti na toa {to se kaàl klientot vo vrska so materijalite {to treba da se upotrebat koga naloìl da se izvr{i popravkata. Vtoro, sekoj dene{en klient znae ili barem mora da se pretpostavi deka znae deka novite delovi {to se montiraat vo negoviot avtomobil za vreme na popravkata se nabavuvaat, iako nu`no ne se proizveduvaat, od strana na proizvoditelot ili sostavuva~ot na avtomobilot. Op{tite uslovi za popravka na motorni vozila ovde igraat va`na uloga. Ako e toa taka, za klientot nikoga{ nema da se pretpostavi deka se potpiral na garanciite na rabotnikot vo vrska so materijalite {to se koristat pri popravkata. Iako se ~ini deka ponovite presudi na angliskite sudovi se obidele da se oslobodat od ovie detali karakteristi~ni za tradicionalnite proda`ni garancii, problemot seu{te ne moè da se smeta za razre{en.

88. Dopolnitelni obvrski - Osven primarnata obvrska za vr{ewe na

ve{tinite potrebni spored zakonite na profesijata (lex artis) {to pretstavuva su{tina na dogovorot za rabota i trud, angliskoto i amerikanskoto pravo mu naloùvaat na rabotnikot opredeleni dopolnitelni ili sporedni obvrski. Iako tie ne se od primaren interes vo ovoj kontekst na odgovornosta za nedostatoci, tie sepak mora nakuso da se spomenat zatoa {to standardite na odgovornost {to se primenuvaat vo slu~aj na nivna povreda se razlikuvaat od ona {to e navedeno za primarnata obvrska.

89

Razlikuvaweto pome|u ovie dva vida obvrski ima osobeno zna~ewe koga rabotodava~ot mu gi doveril svoite stoki (predmeti) na rabotnikot. Taka, vo

angliskiot vode~ki slu~aj {to go razgleduvavme prethodno (supra s 86) bezbednoto ~uvawe na predmetite na rabotodava~ot dodeka se vo vladenie na rabotnikot se smeta za dopolnitelna (sporedna ili pomo{na) obvrska za razumna grià. Zatoa se istaknuva deka odgovornosta na rabotnikot za zagubata na tie predmeti zavisi od toa dali toj e odgovoren za nebre`nost pri ispolnuvaweto na svojata obvrska za dol`noto vnimanie.

Druga sporedna obvrska {to e inherentna na ovie dogovori se odnesuva na isporakata na predmetite vrz koi bila izvr{ena rabotata, na primer koga dru{tvo za hemisko ~istewe ima sopstvena slu`ba za isporaka na predmetite na klientite. Edinstvenata obvrska na rabotnikot za vra}awe na predmetite e obvrskata za razumna grià.

b. Pravni lekovi za nemajstorsko (neprofesionalno) ispolnuvawe

89. Specifi~no ispolnuvawe - Otstranuvawe na nedostatocite -

Generalniot stav {to preovladuva vo common law zemjite vo vrska so specifi~noto ispolnuvawe na dogovorite za rabota vrz predmeti i na grade`nite dogovori ve}e e

skiciran prethodno (supra s. 18). Treba da se zapomni deka ovoj praven lek e diskrecionen, iako e to~no deka ovaa diskrecija se regulira so opredeleni dobro vospostaveni principi.

Eden od tie principi e deka specifi~noto ispolnuvawe }e bide naloèno samo koga nadomestot na {tetite ne pretstavuva dovolen praven lek. Kaj sekojdnevnite dogovori za rabota vrz predmeti toa te{ko deka moè da bide slu~aj. Od taa pri~ina ne e za iznenaduvawe {to ima premnogu sudska praksa vo Anglija i vo SAD.

Problemot me|utoa se javuva kaj dogovorite za gradewe i kaj drugite dogovori {to sodràt obvrski da se izvr{at nekoi raboti vrz zgradi. No duri i vo ovaa sfera sudovite ne sakale da naloàt specifi~no ispolnuvawe. Taka vo mnogu citiraniot angliski slu~aj re{avan vo minatiot vek sudovite odbile specifi~no ispolnuvawe kaj dogovor za rabota vrz zemji{te, zatoa {to pravdata moè da se zadovoli i po zakonski pat. Treba da se istakne deka duri i tie presudi vo koi bilo naloèno specifi~no izvr{uvawe nemaat ni{to zaedni~ko so defektite na zgradite i tie ne go postavuvaat pra{aweto dali treba da se naloì specifi~no ispolnuvawe za otstranuvaweto an tie defekti. Site tie se odnesuvaat na mnogu specifi~ni situacii. Vo eden od niv gradskata sanitarna slu`ba na tuèniot mu prodala i mu prenela edna zemji{na parcela. Imalo dogovor so koj tuèniot se obvrzuval na taa parcela da izgradi opredelen broj zgradi vo nekoj opredelen rok. Vo eden ponov slu~aj tuèniot, sopstvenik na zemji{te ja povredil obvrskata da gi popravi nadvore{nite yidovi na zgradite. Vo dvata slu~aja tuìtelite imale zna~itelen interes za ispolnuvawe na dogovorot, zatoa {to nadomestot na {tetata nema da pretstavuva soodvetna kompenzacija za propustot na tuèniot da izgradi ili da popravi, zatoa {to tuènite bile vo vladenie na zemji{teto taka {to tuìtelite i ne moèle da vrabotat nekoe drugo lice da ja izvr{i rabotata bez da gi preskoknat orginalnite izveduva~i. Vo normalen slu~aj koga grade`nite raboti se vr{at na zemji{te na rabotodava~ot vakvata te{kotija ne se javuva. Toa i pojasnuva zo{to kaj popravkata na defektnite raboti ne se naloùva specifi~no ispolnuvawe.

90

Iako e to~no deka amerikanskite sudovi pove}e sakale da go zanemarat tradicionalniot argument deka specifi~noto ispolnuvawe na dogovorot za izgradba i popravka na zgradite ili za drugi grade`ni raboti bara pregolem nadzor i pretpostavuva pregolemi te{kotii se ~ini deka ne postoi relevanten slu~aj vo koi izveduva~ot dobil nalog za otstranuvawe na defektite od zgradata. O~igledno, kaj ovie slu~ai {tetite se smetaat za soodveten praven lek.

Me|utoa situacijata e donekade razli~na spored angliskite RIBA

standardni uslovi na grade`nite dogovori, kako i spored vode~kite amerikanski

op{ti uslovi sodràni vo AIA Doc. A 201 i A 201/SC. Taka vo Anglija "site defekti, abewa ili drugi propusti" {to }e se pojavat vo normalniot {est-mese~en rok za odgovornost za nedostatocite {to se dolàt na upotrebenite materijali ili na~inot na koj e izvr{ena rabotata {to ne se vo soglasnost so dogovorot mora da se popravat vo razumen rok ako toa go bara arhitektot. Amerikanskite op{ti uslovi mu naloùvaat na izveduva~ot obvrska za "itna korekcija na site raboti odbieni od strana na arhitektot kako defektni ili nesoobrazni so dogovornite dokumenti", osven koga sopstvenikot prethodno mu dal na izveduva~ot pismeno prifa}awe na takvite uslovi. Normalniot rok vo koj moè da se bara otstranuvaweto na nedostatocite iznesuva edna godina po denot na su{testvenoto zavr{uvawe na rabotite. Dodeka angliskite uslovi se notorno nejasni vo ovaa smisla, amerikanskite op{ti uslovi sodràt ramkovna odredba naso~ena kon obezbeduvawe na nepre~eno i ednostavno izvr{uvawe na baraweto za popravka na rabotite (otstranuvawe na nedostatocite).

Ako se ostavat na strana specijalnite odredbi za otstranuvawe na nedostatocite sodràni vo dogovornite dokumenti, ostanuva pra{aweto dali izveduva~ot ima pravo popravkata da ja izvr{i na sopstven tro{ok na nedostatocite {to se pojavile za vreme na rokot za odgovornost za nedostatoci (garanten rok). Ako toa se navede vo terminologija na "pravo" odgovorot e verojatno ne. Me|utoa vo realnosta izveduva~ot e vo podobra pozicija otkolku {to moè da se izgleda na prv pogled, zatoa {to rabotodava~ot koj gi popravil nedostatocite bez da mu dade mo`nost na izveduva~ot da go stori toa, nema da bide vo mo`nost da gi nadomesti dopolnitelnite tro{oci {to nastanale zatoa {to popravkata bila izvr{ena od strana na nekoj drug izveduva~, ako tie tro{oci se pogolemi od onie {to bi nastanale ako popravkata ja izvr{el orginalniot izveduva~. Ova proizleguva od op{tiot princip deka `rtvata na povredata na dogovorot mora da gi prezeme site razumni ~ekori za namaluvawe na {tetite i zagubite.

90. Su{testveni povredi na dogovorot i povreda na malite obvrski - Vo

Anglija i vo SAD striktnoto pravilo na common law deka strankata {to samo delumno ja ispolnila svojata obvrska ne moè da dobie nikakov nadomest za ona {to go srabotila e modifikuvana so doktrinata za su{testveno ispolnuvawe.

Spored ovaa doktrina {to poteknuva od Lord Mansfield vetuvaweto ne moè da se smeta za ispolnuvawe "koga povredata moè da se naplati kako nadomest na {teta". Samo "koga vzaemnite obvrski se odnesuvaat na celata protiv-vrednost na dvete dogovorni strani, tie se vzaemni uslovi, eden mu prethodi na drug". Kaj dogovorite za rabota vrz predmeti i kaj grade`nite dogovori sekoga{ stanuva zbor za tolkuvaweto dali celosnoto ispolnuvawe pretstavuva prethoden uslov za koe bilo pla}awe. Sovremeniot i moèbi pomalku dogmatski pristap kon problemot e "testot na su{testvenosta", odnosno koga dogovorot ne e precizno izvr{en spored dogovornite uslovi se postavuva pra{aweto dali povredata e tolku su{testvena za da odi vo "su{tinata na dogovorot". Koristeweto na ovoj slikovit jazik sekako ne

91

go razre{uva problemot. No kako {to so pravo bilo zabeleàno od strana na avtorite na edna od vode~kite angliski knigi za dogovorite slikata ne e bez nikakva vrednost, zatoa {to taa moè da posluì kako voda~ za sudijata vo konkretniot slu~aj.

"Praviloto za su{testveno ispolnuvawe" isto taka pretstavuva sostaven del od amerikanskoto pravo za ova pra{awe. Slu~aite vo koi osnovniot praven koncept e definiran se bezbrojni. Pravej}i go toa, amerikanskite sudovi poseben akcent stavile na elementot na "sovesnost i ~esnost": Koga postoelo namerno pogolemo otstapuvawe od uslovite na dogovorot nedostasuva "sovesnosta i ~esnosta".

Vo Anglija postojnata pravna situacija moè da se konstruira od dve odluki na Apelacioniot sud. Vo prviot slu~aj izveduva~ot popraval ku}a spored dogovor so pau{alna cena, no otstapil od dogovorenite uslovi. Bidej}i sudot utvrdil deka ne postoi otstapuvawe kaj nitu eden od delovite navedeni vo specifikacijata na dogovorenata rabota, slu~ajot bil tretiran kako lo{a izvedba, duri i koga postoele golemi defekti na koi se àlel rabotodava~ot. Taka izveduva~ot ima pravo na nadomest na dogovornata cena namalena za onoj iznos {to e neophoden za popravka na rabotite. Rabotite bi bile poinakvi koga izvr{enite raboti se beskorisni za rabotodava~ot ili koga izvr{enata rabota e celosno razli~na od onaa {to bila dogovorena od strana na dogovornite strani. Edna ponova odluka se odnesuva na lice {to vr{i vnatre{na dekoracija i planer na mebel koj tuèl za ostanatiot del od dogovornata cena i se soo~il so prigovorot na rabotodava~ot za pogre{en plan i za lo{a izvedba. Ovaa presuda pokaùva deka celoto ispolnuvawe lesno ne moè da se smeta za prethoden uslov na pla}aweto, pa duri i koga faktite se takvi za da go potkrepat ova tolkuvawe rabotodava~ot mora mnogu vnimatelno da izbegne sekakov akt od koj moè da se izvle~e zaklu~okot za otkaùvawe od dogovorenite uslovi.

Vo slu~aite vo koi povredata e su{testvena, rabotodava~ot ili nalogodava~ot imaat izbor. Tie moàt da go smetaat dogovorot za polnovaèn i da tuàt za nadomest na {teta za minatite i za idnite povredi na dogovorot ili moàt da smetaat deka dogovorot e raskinat. Ako ja izberat prvata varijanta tie samite ostanuvaat odgovorni spored dogovorot, dodeka vo alternativniot slu~aj dogovorot se raskinuva vo idnina {to zna~i deka rabotodava~ot s eosloboduva od svojata obvrska da ja plati dogovorenata cena. Me|utoa ni{to ne go spre~uva da tuì za nadomest na {teta vo vrska so povredata {to vodela kon raskinuvawe na dogovorot.

91. Predmet na {tetata - Vo tu`bata za nadomest na {teta za povreda na dogovorot rabotodava~ot ima pravo da bide staven vo pozicija vo koja bi se nao|al ako dogovorot bil pravilno izvr{en. Koga povredata e takva {to seu{te moè da se popravi postojat dva na~ina za da se postigne toj rezultat: tuìtelot moè da ja dobie razlikata vo vrednosta pome|u ona {to go primil i ona {to go dogovoril ili sudot moè da mu dodeli nadomest na tro{ocite za popravawe na povredata. Se ~ini deka kaj dogovorite za rabota vrz predmeti, a osobeno kaj dogovorite za gradewe, naj~esto se bira vtorata varijanta vo situaciite koga rabotata ima nedostatoci. Prviot na~in e rezerviran za onie slu~ai vo koi tro{ocite za otstranuvawe na nedostatocite }e bidat nesrazmerni na rezultatite {to }e se postignat so popravkata.

Vo normalen slu~aj koga soodvetnata merka za {tetata se tro{ocite {to }e se napravat za rabotata da se dovede vo soglasnost so dogovorot moè da se pojavi problemot dali {tetite moàt da se procenat so upatuvawe na tro{ocite na denot

92

na povredata na dogovorot ili na denot na koj bila izvr{ena popravkata. Vo vremiwa na brz rast na cenite va`nosta na ova pra{awe ne treba da se objasnuva.

House od Lords zazel jasen stav deka "koga tro{ocite na popravka se soodvetna merka za {tetite nu`no sleduva kako rabota na razumnost deka vo redoven slu~aj tro{ocite mora da se procenuvaat vo vremeto koga e otkrien nedostatokot i koga toj e popraven.", pod uslov rabotodava~ot nerazumno da ne ja odlagal popravkata po otkrivaweto na defektot.

Kako {to e ve}e naglaseno angliskite i amerikanskite sudovi se ~uvstvitelni vo vrska so problemot na "proporcionalnosta": Se dodeka izveduva~ot ne izvr{i povreda na uslov ili spored posovremenata terminologija, se dodeka ne izvr{i su{testvena povreda na dogovorot, rabotodava~ot ne moè da bara nadomest na tro{ocite za popravka {to bi bila nerazumno skapa. Problemot celosno e izrazen kaj Cardozo vo edno od negovite pro~ueni mislewa vo Apelacioniot sud vo Wujork. Izveduva~ vo dogovor za gradewe ne se soobrazil so specifikaciite za vodovodnata instalacija. Zaradi nevnimanie na pod-izveduva~ot toj instaliral cevka {to ne e identi~na na onaa navedena vo specifikacijata. Koga rabotodava~ot go zabeleàl toa, najgolemiot del od cevkite ve}e bile vgradeni po yidovite. Otstranuvaweto na ovoj "defekt" bi zna~el ru{ewe na yidovite so golem tro{ok za zavr{enata rabota. Taka ovde ne se baraat samo tro{ocite za zamena na vodovodnite cevki, tuku razlikata vo vrednosta {to vo ovoj slu~aj bila nula zatoa {to instaliranite cevki ne bile od poslab kvalitet.

Situacijata sekako e razli~na vo slu~aj na su{testvena povreda na dogovorot, osobeno koga lo{ata izvedba go pravi krajniot rezultat bezvreden ili vodi kon celosno uni{tuvawe na zgradata vrz koja bila izvr{ena rabotata so nedostatoci. Taka vo eden ponov slu~aj kaj angliskiot Apelacionen sud izveduva~ot instaliral sistem za parno greewe vo fabrika. Toj go pu{til sistemot za testirawe, no ja ostavil fabrikata vo tekot na no}ta bez nikakov nadzor. Sistemot se pokaàl celosno nesoodveten za celta i namenata i fabrikata bila celosno sru{ena. Trebalo da se izgradi nova fabrika. Rabotodava~ot gi dobil tro{ocite za zamena, duri i koga toa zna~elo "novo za staro". Iznosot {to se baral moèlo da se namali samo ako imalo vonredni podobruvawa. Procenuvaj}i ja ovaa presuda vo pogled na iznosot na nadomestot vo predvid mora da se zemat najmalku dve okolnosti. Prvo, se ~ini deka izveduva~ot postapuval so gruba nebre`nost. Vtoro, predmetot na izvesen na~in bil unikaten. Zatoa sosema razli~ni pretpostavki }e se primenat ako rabotata bila izveduvana vrz zamenlivi stvari. Zatoa soodvetna merka za pretrpenata {teta e razlikata vo vrednosta na predmetot pred i po negovoto uni{tuvawe.

v. Nedostatoci i priem - Otkaùvawe od dogovornite prava

92. Efekti od priemot - Vo slu~aj na rabota vrz predmeti efektite od priemot angliskite sudovi gi procenuvaat soglasno principite razvieni vo sferata na kupoproda`bata. Taka rabotodava~ot, kako i kupuva~ot, koj ja prifatil rabotata go gubi svoeto pravo da smeta deka dogovorot e ispolnet, duri i koga rabotnikot povredil nekoj uslov. So drugi zborovi, priemot gi ima istite posledici kako i su{testvenoto ispolnuvawe i rabotodava~ot moè samo da tuì za nadomest na {teta kako da stanuva zbor za povreda na garancija za kvalitet.

Pravilata za prezumirawe na priemot utvrdeni so angliskiot Zakon za kupoprda`ba na stoki od 1893 godina obezbeduvaat nasoki i za dogovorite za rabota

93

vrz predmeti. Zatoa ne postojat nikakvi te{kotii vo onie slu~ai vo koi rabotodava~ot "mu soop{til" na rabotnikot deka ja prifa}a rabotata kako da e vo soglasnost so dogovorot. Kako i kaj kupoproda`bata klu~nite slu~ai se onie kaj koi rabotodava~ot "ja zadrùva" rabotata nerazumno dolgo vreme pred da izvr{i pregled so koj moè da se otkrie nedostatokot ili koga po otkrivaweto na nedostatokot nerazumno dolgo vreme se docni so izvestuvaweto na rabotnikot za toj nedostatok.

Me|utoa analogijata so "priemot" od strana na kupuva~ot na stokite ne smee da se vodi predaleku. Osobeno se ~ini deka rabotodava~ot koj primil isporaka na predmet so nedostatoci, a podocna toj predmet go prodal po namalena cena an treto lice so samoto toa ne se otkaùva od svoite prava spored dogovorot. Sprotivno na ova, moè da postojat situacii vo koi vakviot akt od strana na rabotodava~ot e celosno opravdan so negovata dol`nost za izbegnuvawe na {tetite.

Od ona {to e dosega navedeno stanuva o~igledno deka ne postoi generalna teorija spored koja priemot na rabotata od strana na rabotodava~ot ima efekt na negovo li{uvawe od pravoto da bara nadomest na {teta za rabotata so nedostatok vo nekoe podocne`no vreme. Ova pravo da se tuì za nadomest na {teta moè da se

izgubi samo so primena na doktrinite za otkaùvawe od pravoto ili estoppel

(zabrana). Po pravilo ova bara jasen stav na rabotodava~ot za toa {to saka od izveduva~ot prosledeno so izmena na pozicijata na koja se potpira. Kako i kaj kupoproda`bite navistina te{ki slu~ai se onie kaj koi defektot e latenten i pred negovoto otkrivawe pominuva prili~no dolgo vreme. No se ~ini deka ovoj problem glavno se pojavuva vo vrska so pravoto da se odbie predmetot ili rabotata. Koga vo pra{awe e baraweto za nadomest na {teta se primenuvaat normalnite pravila za zastaruvawe na tu`bite, koi vo Anglija naveduvaat rok od {est godini po denot na koj nastanala osnovata za izjavuvawe tu`ba, pod uslov da nemalo izmamno prikrivawe na nedostatokot.

93. Efekti na priemot kaj dogovorite za gradewe - Sudskata praksa {to e razviena vo dvete glavni zemji vo common law familijata pokaùvaat deka problemot na "nedostatokot i priemot" steknal osobena va`nost kaj dogovorite za gradewe. Kaj dogovorite za rabota vrz predmeti, isto kako i kaj kuporpda`bite na stoki, priemot ~esto }e proizleze od ednostavniot fakt {to rabotodava~ot go koristel predmetot. Me|utoa situacijata e sosema obratna koga na zemji{teto na rabotodava~ot e izgradena zgrada. Vo najgolem broj slu~ai rabotodava~ot prodolùva da ima vladenie vrz zemji{teto, no duri i koga toa e razli~no samoto vladeewe na zgradata ne se smeta za dovolno da se pretpostavi priemot. Na sli~en na~in, pla}aweto na cenata za rabotite vo celost ne pretstavuva pre~ka za dopolnitelnata tu`ba na rabotodava~ot za nadomest na {teta. Pri~inata za ova mora da se bara vo faktot deka moè da potrae izvesno vreme za da se proceni do koj iznos lo{ata izvedba na izveduva~ot ja namalila vrednosta na zgradata. Zemeno vo celina, re{enite slu~ai sozdavaat vpe~atok deka ovde vo sverata na dogovorite za gardewe lesno ne se pretpostavuva otkaùvaweto od pravoto da se bara otstranuvawe na nedostatocite.

Me|utoa, situacijata e sosema razli~na koga rabotata se izveduva so soglasnost na rabotodava~ot ili negoviot arhitekt. Ovaa soglasnost go obvrzuva rabotodava~ot, osven ako defektot e prikrien i ne e o~igleden pri pregledot. Vo ovoj kontekst se postavuva pra{aweto dali moè da se smeta deka rabotodava~ot se otkaàl od svoeto barawe za nadomest na {teta ako povredata na dogovorot bila vidliva za vreme na voobi~enite poseti na arhitektot na mestoto na gradbata dodeka vr{el nadzor vrz rabotite. House of Lords izre~no ja otfrlile ovaa ideja

94

zatoa {to spored niv toa bi bilo isto kako da se kaè deka arhitektot bil vraboten za za{tita na interesite na izveduva~ot, a ne na rabotodava~ot. Taka izveduva~ot ne se osloboduva za defektnata rabota vo ranata faza, duri i koga arhitektot sosema jasno ja povredil svojata obvrska da vr{i nadzor vrz rabotite: no toa e negova obvrska vo odnos na rabotodava~ot.

94. Zavr{niot sertifikat na arhitektot spored RIBA standardnite

dogovori - Spored angliskite RIBA standardni dogovori zavr{niot sertifikat izdaden od strana na arhitektot ili nadzorniot slu`benik go ozna~uva re{ava~kiot moment, zatoa {to toj pretstavuva "re{ava~ki dokaz vo site postapki {to proizleguvaat od ovoj dogovor .... deka rabotite bile soodvetno izvr{eni i zavr{eni soglasno uslovite na dogovorot ...." Postoi razlika samo vo slu~aj na izmamno prikrivawe na nedostatocite ili koga defektot e takov {to ne moèlo da bide otkrien pri"razumen pregled ili razgleduvawe" za vreme na pregledot na rabotata ili pred izdavaweto na kone~niot sertifikat. Klauzulata e predmet na te{ki kritiki zatoa {to bara postojan nadzor od strana na arhitektot ako se saka soodvetna za{tita na interesite na rabotodava~ot. Nejzinoto celosno vlijanie moè da se sogleda samo vo svetlinata na edna druga odredba {to bara kone~niot sertifikat da bide izdaden vo rok od tri meseci od istekot na voobi~aeniot garanten rok od {est meseci {to po~nuva da te~e od denot na realnoto zavr{uvawe na rabotata.

Davaj}i vakov visok stepen na kone~nost za sertifikatot na arhitektot RIBA standardnite dogovori prakti~no go osloboduvaat izveduva~ot od negovata redovna common law obvrska za defektnite raboti. I pokraj zabeleìtelnata tendencija da se izbegnat dalekuse`nite posledici na sertifikatot izdaden vrz osnova na dogovornite dokumenti {to koristat termini kako na primer "re{ava~ki dokaz za zavr{uvawe na rabotite", relevantnite klauzuli sodràni vo RIBA dogovorite vo celost se primenuvaat od strana na Apelacioniot sud. Ne e za iznenaduvawe deka toa pretstavuva osnov za pra{aweto dali arhitektot koj go go popre~il rabotodavec da go istakne dobroto barawe protiv izveduva~ot }e bide odgovoren za {tetite ako kone~niot sertifikat bil izdaden so doza na nebre`nost.

v. Sporedbeno rezime

103. Osnovi za odgovornosta za nedostatoci (defekti) - Analizata na pravoto za odgovornosta za nedostatoci (defekti) {to preovladuva vo glavnite pravni familii ni otkriva razli~ni priodi vo nekolku va`ni aspekti. Prvata to~ka {to treba da se naglasi se odnesuva na osnovite na odgovornosta. Sekako, otstranuvaweto na nedostatocite, kako i namaluvaweto na dogovornata cena i raskinuvaweto na dogovorot postojat samo zatoa {to bila proizvedena defektna rabota. Iako serioznosta na defektot i drugite pri~ini moàt da vlijaat vrz izborot na ovie pravni lekovi vo konkretniot slu~aj, pra{aweto dali defektot e posledica na vina kaj rabotnikot ovde voop{to ne e relevantno. Bidej}i ne se javuvaat nikakvi su{testveni razliki vo vrska so poimot "defekt" u{te od samiot po~etok postoi {iroka soglasnost za vrska so ovoj del od odgovornosta za defekti.

No treba da se istakne deka ova zaedni~ko jadro na pravni sistemi ne sodrì barawe za nadomest na {teta. Kako {to vidovme ovaa va`na pri~ina za tu`ba ne podleì na istite uslovi nasekade. Vo osnova se razlikuvaat tri sistema:

95

Prvo, vo Francija kako i vo Anglija i SAD nadomestot na {tetata za povreda na garancija moè da se bara bez ogled na vinata, zatoa {to rabotnikot se smeta deka gi poseduva potrebnite sposobnosti i ve{tini za svojot zanaet. Toa ponekoga{ se izrazuva so starata maksima spondet pertitiam artis (supra s. 54, 86). Vo ovie zemji striktnata odgovornost za garancijata ne e ograni~ena na dogovorite za rabota i trud, zatoa {to istite standardi na odgovornost se primenuvaat i na licata koi prodavaat stoki vo tekot na nivnoto redovno rabotewe i barem vo Anglija sosema e jasno deka garancijata na prodava~ot za kvalitetot obezabeduva model za osnovnata obvrska na rabotnikot da postapuva so vnimanie i ve{tina soodvetni na negovata profesija (zanaet). Od druga strana, ovaa odgovornost ne e apsolutna i od rabotnikot ne pravi dru{tvo za osiguruvawe. Taka se pravat isklu~oci vo onie okolnosti {to se nadvor od kontrolata na rabotnikot ili {to mora da se smetaat za force majeure (supra s. 63, 86). Vo odreden broj zemji {to bile pod vlijanie na francuskata kodifikacija striktnata odgovornost e ograni~ena samo na dogovorite za gradewe, zatoa {to CC ~len 1792 i 2270 ne ja spomenuvaat vinata na izveduva~ot kako uslov za odgovornosta. No doktrinarnite nesigurnosti {to porano ja opkruùvaa ovaa odgovornost vo Francija se pro{irija i vo nekoi od zemjite {to pove}e ili pomalku bukvalno gi prezele ovie odredbi. taka prezumpcijata na odgovornost {to ne dozvoluva osloboduvawe od odgovornost, tuku dozvoluva samo opravduvawe so vonredni nastani ponekoga{ e ublaèna do to~kata na obi~na prezumpcija na vina od koja izveduva~ot moè da se oslobodi samo ako dokaè deka ne e vinoven. Toa go ozna~uva i preminot kon sledniot sistem na odgovornost.

Vtoro, odgovornosta za nedostatoci moè da se temeli vrz soborlivata prezumpcija za vina. Ovoj vid odgovornost preovladuva na primer vo Holandija i

Italija (supra s. 67, 70). Treto, uspehot na tu`bata za {teta vo slu~aj na isporaka na defektna

rabota moè da zavisi od toa dali rabotodava~ot }e uspee da dokaè vina na izveduva~ot (rabotnikot). Ova vo na~elo e sistemot {to preovladuva vo germanskata pravna familija. No razlikite {to deneska postojat pome|u ovoj i vtoro navedneiot sistem ne treba da se istaknuvaat premnogu, zatoa {to se ~ini

deka vo klu~nite slu~ai rabotodava~ite se sluàt so prima facie dokazite (to est res

ipsa loquitur) ili so dokazi za okolnostite. Koga osnovata za {tetata proizleguva od "sverata na rizicite" na rabotnikot germanskite, kako i {vajcarskite sudovi voobi~aeno se zadovoluvaat ako rabotodava~ot moè da dokaè povreda na dol`nosta kaj rabotnikot. Toga{ toj treba da se opravda od obvinuvaweto za vina {to se sugerira so povredata na dol`nosta.

104. Specifi~no ispolnuvawe vo kontekstot na odgovornosta za defekti - Analizata na relevantnite situacii vo razli~nite pravni sistemi ni pokaùva deka vo sferata na dogovorite za rabota vrz predmeti i kaj grade`nite dogovori baraweto specifi~no ispolnuvawe moè da se razbere na dva razli~ni na~ina: proizvodstvo na nova rabota ili ednostavno otstranuvawe na nedostatokot (defektot). Me|utoa ova razlikuvawe {to prethodno e tolku akcentirano od strana na germanskite avtori voop{to i ne dobi nekoe prakti~no zna~ewe kako ona vo teorijata (supra s. 75). Toa e potvrdeno so avstriskoto i {vajcarskoto pravo kade {to sudovite, nepopre~eni od ovaa qubeznost, postignale pravi~en rezultat preku liberalnoto tolkuvawe na poimot "otstranuvawe" na defektot. Na sli~en na~in, germanskata sudska praksa pokaùva deka pojmovnite razliki pome|u proizvodstvoto na nov predmet i otstranuvaweto na defektot nemaat nekoe osobeno zna~ewe. Osnovnata pri~ina e {to vo golem broj slu~ai ne postoi realna

96

razlika pome|u dvata vida pravni lekovi za nedostatocite. O~igledno e deka proizvodstvoto na nova rabota ne moè da se bara koga otstranuvaweto na defektot moè da se odbie zaradi ekonomski pri~ini, odnosno koga toa bara nesrazmerni tro{oci. Samo kaj grade`nite dogovori povremeno moè da se slu~i izgradbata na sosema nova zgrada da bide ekonomi~no i razumno re{enie, dodeka obidot da se ispravat postojnite raboti da bide poskapa varijanta. Vo kontekstot na odgovornosta za nedostatoci specifi~noto ispolnuvawe normalno e naso~eno kon otstranuvaweto na defektite.

Grubo kaàno dvata sistema mora da se razlikuvaat. Najnapred postoi common law semejstvoto kade {to specifi~noto ispolnuvawe tradicionalno se dava samo kako obi~aen praven lek po diskrecija na sudot. So ogled na principot deka pravi~nosta ni{to ne pravi popusto sudovite se mnogu pretpazlivi vo vr{eweto na svoite diskrecioni ovlastuvawa. Toa moè da se objasni so faktot deka ovde e involviran element na rabota i deka li~nite uslugi ne moàt da se izvr{at na vakov na~in. Sepak treba da se ima na um deka vo re~isi site slu~ai otstranuvaweto na nedostatokot moè da se postigne so angaìrawe na treto lice. Zatoa sosema e dovolno da se dozvoli nadomest na {teta do iznosot potreben za isplata na nadvore{niot izveduva~. Toa na sosema dovolen na~in im sluì na interesite na rabotodava~ot. Pri procenkata na ovoj sistem treba da se zabeleì deka rabotodava~ot ima generalna obvrska za gi namali {tetite. Kako {to e ve}e

navedeno (supra s. 89), prakti~niot efekt od ova pravilo e deka rabotodava~ot najnapred treba na rabotnikot da mu dade {ansa da go otstrani defektot pred da mu se obrati na nekoj drug koj verojatno }e naplati pove}e otkolku {to bi naplatil rabotnikot za popravawe na defektot. Vo celina se ~ini deka specifi~noto ispolnuvawe se naloùva samo vo mnogu retki situacii, kako na primer koga stanuva zbor za popravka na zgrada i rabotata ne moè da se izvede so nadvore{en izveduva~. Bez ogled na toa, op{tite uslovi na dogovorite za gradewe i standardnite dogovori {to preovladuvaat vo grade`nata industrija na common law

zemjite mu davaat na rabotodava~ot pravo da bara otstranuvawe na nedostatocite. Osobeno spored angliskite RIBA obrasci toa mora da se gleda vo svetlinata na op{tata tendencija vo polza na izveduva~ot.

Ako se ostavi na strana common law familijata, baraweto za otstranuvawe na nedostatokot e {iroko priznaeno. Toa vaì i za francuskata pravna familija, iako malkute pravila za dogovorite za rabota i trud predvideni so Gra|anskiot zakonik i vo tesno povrzanite kodifikacii mol~at vo vrska so ova pra{awe. Me|utoa Pothier go tretiral ovoj praven lek kako normalen i poniskite francuski sudovi se ~ini deka go primenuvaat na osobeno fleksibilen na~in. Nekoi od ponovite kodifikacii vo sferata na vlijanie na francuskoto pravo sega izre~no go spomenuvaat ovoj praven lek.

Vo germanskoto pravno semejstvo zakonodavcite mu posvetuvaat osobeno vnimanie na ovoj problem. So nego se postapuva na dva na~ina: Otstranuvaweto na defektot moè da pretstavuva pravo {to isklu~ivo se dava na rabotodava~ot ako toj go preferira ovoj praven lek pred namaluvaweto na dogovornata cena ili raskinuvaweto na dogovorot; ili rabotodava~ot moè vo princip da bide obvrzan najnapred da pobara otstranuvawe na defektot, a drugite pravni lekovi da bidat vtorostepeni. Prvoto re{enie se sre}ava vo Avstrija i [vajcarija, dodeka vtoroto e sodràno vo germanskiot Gra|anski zakonik koj na rabotnikot mu dava pravo da go otstrani defektot.

Kone~nata sporedba na sistemite {to na rabotnikot mu davaat pravo da go otstrani defektot i sistemite kaj koi ovoj praven lek e vo celosna diskrecija na

97

rabotodava~ot mora da ima predvid deka pravata na rabotnikot se ograni~eni so isklu~oci koi vo praksa doveduvaat do pribliùvawe na dvata sistema. Taka spored germanskiot Gra|anski zakonik pravoto na rabotnikot ne postoi ako rabotodava~ot moè da pokaè specijalen interes so baraweto namaluvawe na cenata ili raskinuvawe na dogovorot. Toa bi gi opfatilo site slu~ai vo koi prethodnata izvedba na rabotnikot dava osnova za stravuvawe deka obidot za otstranuvawe na defektite }e bide bezuspe{en. Iako se ~ini deka so ova prili~no se namaluva prakti~nata razlika pome|u dvata sistema po~etnata to~ka na germanskiot Gra|anski zakonik zasluùva vnimanie, zatoa {to ovozmoùva re{enija {to gi uramnoteùvaat legitimnite interesi na dvete strani.

105. Odnosi pome|u namaluvaweto na cenata, raskinuvaweto na dogovorot i barawe nadomest na {teta - Vo sovremenite kodifikacii {to sodràt pove}e ili pomalku detalni pravila za dogovorite za rabota i trud prili~no se jasni uslovite pod koi moàt da se koristat ovie pravni lekovi. Me|utoa vo common law

sistemite i vo francuskata pravna familija ovoj problem go re{avaat sudovite. Re{enieto {to e pronajdeno e vtemeleno vrz op{toto pravo za dogovorite

kade {to va`na uloga igra tu`bata za nadomest na {teta. Taka vo Anglija namaluvaweto na cenata voobi~aeno se postignuva preku kontra baraweto na rabotodava~ot za nadomest na {teta zaradi povredata na garancijata. Vo pravnite sistemi vo koi actio quanti minoris duri i ne e poznata kaj dogovorite za kupoproda`ba ovoj mehanizam sekako e funkcionalen ekvivalent, zatoa {to garancijata ne bara vina kaj rabotnikot. Sudovite vo Francija o~igledno koristat sli~na tehnika (supra s. 56) iako namaluvaweto na cenata e izre~no spomenato kako

eden od pravnite lekovi za kupuva~ot (CC ~len 1644). Ovie primeri pokaùvaat deka prakti~niot rezultat na baraweto za namaluvawe na cenata moè da se postigne i so drugi sredstva. No treba da se zabeleì deka italijanskiot Gra|anski zakonik i pokraj golemoto vlijanie na francuskoto pravo ne go zadrùva ovoj stav i namaluvaweto na dogovornata cena go pretvora vo nezavisen praven lek vo

kontekstot na dogovorite za rabota vrz predmeti (supra s. 70). Vo vrska so prifatlivosta na raskinuvaweto na dogovorot op{tata

tendencija e restriktivna. Taka vo germanskoto pravno semejstvo seriozniot defekt na rabotata pretstavuva preduslov. Me|utoa vo nekoi zemji veteniot kvalitet sekoga{ }e se smeta za zna~itelno namaluvawe na vrednosta na rabotite. Vo common law zemjite preovladuva sli~en pristap kon raskinuvaweto na dogovorot. Se zavisi od toa dali povredata na dogovorot e su{testvena ili stanuvalo zbor za povreda na nekoi pomali obvrski. Odgovorot se sre}ava preku primenata na "testot za su{testvenosta". Koga dogovorot bil su{testveno izvr{en rabotodava~ot nema pravo da go smeta za raskinat, tuku samo moè da bara nadomest na {teta.

Tendencijata da se ograni~i raskinuvaweto na dogovorot e mnogu poo~igledna vo sferata na dogfovorite za gradewe. [vajcarskiot Zakon za obligaciite (~len 368 stav 3) moè da se smeta za tipi~en vo ovoj pogled. Op{tite uslovi kaj grade`nite dogovori glavno ja prezemale ovaa ideja. Ekstremnata pozicija postoi kaj germanskite op{ti uslovi koi duri i ne ja spomenuvaat mo`nosta za raskinuvawe na dogovorot.

Pra{aweto dali dogovornata tu`ba za nadomest na {teta e dozvolena koga rabotodava~ot isto taka bara namaluvawe na cenata ili raskinuvawe na dogovorot se pokaùva kako kontroverzno. Vo toj pogled germanskiot zakonodavec zazemal rigidna i dogmatska pozicija predviduvaj}i deka ovie pravni lekovi vzaemno se isklu~uvaat (supra s. 79). No primerite na Avstrija i [vajcarija pokaùvaat deka

98

ovoj stav ne go deli nitu germanskata pravna familija. Osobeno vnimanie zasluùva faktot {to germanskite sudovi storile izvesni napori da ja nadminat ovaa dogmatska rigidnost. Tie izna{le re{enie koe vo osnova gi vgraduva su{testvenite elementi na raskinuvaweto na dogovorot vo baraweto za nadomest na {teta. Me|utoa ova re{enie ne funkcionira ako rabotodava~ot ve}e go raskinal dogovorot. Vo drugite pravni sistemi ne se sre}avaat sli~ni pote{kotii. Taka vo Italija i Portugalija, gra|anskite zakonici izre~no go utvrduvaat praviloto deka nitu namaluvaweto na dogovornata cena, nitu raskinuvaweto na dogovorot ja spre~uva tu`bata za nadomest na {teta vtemelena vrz dogovorot. Istoto se odnesuva na Anglija kade {to rabotodava~ot moè da tuì za nadomest na {teta duri i ako ima pravo da go smeta dogovorot za raskinat.

Natamo{nite problemi se javuvaat vo vrska so rokot na zastarenost za izjavuvawe na barawata za nadomest na {teta {to proizleguvaat od dogovorite za rabota i trud. Vo nekoi pravni sistemi ovaa tu`ba ne moè da se podnese zaradi kusiot rok na zastaruvawe {to se primenuva i na drugite pravni lekovi na rabotodava~ot. Toa }e se primeni i na {tetite nanaeseni na samata rabota, vklu~uvaj}i gi dopolnitelnite ekonosmki zagubi. Me|utoa, koga stanuva zbor za {teta {to go nadminuva predmetot na rabotata, germanskite sudovi postojano se obiduvale da se potprat na generalnata dogovorna tu`ba za povreda na dogovorot {to podleì na normalen rok za zastaruvawe. Toa dovelo do prili~en broj sudski slu~ai vpletkani vo ve{ta~ki distinkcii najmnogu pottiknati od èlbata da se postigne povolen rezultat za tuìtelot. Problemot postoi i vo [vajcarija. Me|utoa {vajcarskite sudovi dosega im odoleaa na ovie predizvici. Se ~ini deka avstriskiot zakonodavec izna{ol najdobro re{enie zatoa {to ja izbegnal te{kotijata so primenata na istiot rok na zastarenost na site tu`bi za nadomest na {teta.

106. O~igledni i skrieni nedostatoci - Posledici od priemot na rabotata - Postoi golema soglasnost vo vrska so tretmanot na slu~aite vo koi rabotodava~ot ili nalogodava~ot ja prifatil rabotata koja imala o~igledni nedostatoci (defekti). Stranata {to primila vakva rabota, znaej}i deka taa ima nedostatoci, se ~ini deka ne zasluùva za{tita se dodeka ne go rezervira svoeto pravo. Vo nekoi pravni sistemi dovolno e duri i konstruktivnoto znaewe za defektot. Taka vo Portugalija o~iglednite defekti mu se poznati na rabotodava~ot fictione juris, bez

ogled na toa dali toj ja pregledal rabotata ili ne (CC ~len 1219 stav 2). No principot deka rabotodava~ot gi gubi pravata po garancijata ako prifati vakva defektna rabota bez rezerva ima i isklu~oci, zatoa {to vo germanskoto pravo toa ne ja spre~uva tu`bata na rabotodava~ot za nadomest na {teta vrz osnova na vinata na rabotnikot (supra s. 82).

Problemot na priemot stanuva mnogu poteòk koga rabotata ima skrieni nedostatoci. Vo osnova ovde se va`ni dve raboti: Dali e va`no dali rabotodava~ot go zabeleàl defektot? Dali situacijata e razli~na ako rabotnikot so izmama go prikril nedostatokot? Vo odnos na prvoto pra{awe analizata na pravnite sistemi pokaùva deka toa e tesno povrzano so natamo{noto pra{awe dali rabotodava~ot e dolèn da izvr{i pregled na rabotite po priemot. Standardot na ekspertsko znaewe koj se bara od rabotodava~ot ima re{ava~ko vlijanie za ishodot na sporot.

Razvojot vo Francija zasluùva posebno vnimanie zatoa {to ovde se zabeleùva progres od arhai~noto pravilo kon posovremen stav koj nastojuva da pruì podobra za{tita na rabotodava~ot ili nalogodava~ot. Dolgo vreme preovladuva{e misleweto deka priemot na rabotite i stava kraj na odgovornosta na rabotnikot za nedostatoci. Praviloto za deset godi{nata odgovornost na

99

arhitektot i grade`niot izveduva~ utvrdeno so CC ~len 1792 se smetalo za isklu~ok so koj se potvrduva principot na neodgovornost po priemot na rabotite

(supra s. 60). No vo 1958 godina Kasacioniot sud go napu{til ovoj stav {to se temeli vrz pretpostavkata deka vo site slu~ai {to ne se odnesuvaat na golemi grade`ni raboti vrz zemji{teto, rabotodava~ot vedna{ }e bide vo mo`nost da gi otkrie defektite duri i koga tie se prikrieni. Argumentacijata na staroto pravilo prili~no e kritikuvana vo Belgija i vo drugite zemji pod vlijanie na francuskata kodifikacija. Toa objasnuva zo{to golem broj ponovi latino-amerikanski kodifikacii, kako i italijanskiot i portugalskiot gra|anski zakonik odbivaat da go sledat francuskiot primer jasno stavaj}i do znaewe deka rabotodava~ot ne go gubi svoeto pravo samo zatoa {to ja primil rabotata koja imala skrieni nedostatoci.

Vo vrska so ova dol`nosta na rabotodava~ot da izvr{i pregled na rabotata po nejzinata isporaka dobiva na zna~ewe. Uslovite vo vrska so ovaa dol`nost se prili~no uniformni. Pregledot na rabotite mora da bide izvr{en vedna{ {tom toa }e bide vozmo`no po isporakata. Toa e praviloto {to preovladuva vo [vajcarija, Italija i Portugalija. Ovie pravni sistemi isto taka se soglasuvaat vo vrska so posledicite po rabotodava~ot ako toj ne izvr{i pregled na rabotata: ]e se smeta deka toj ja prifatil rabotata. Toa pretpostavuva deka nedostatokot (defektot) bi moèlo da bide otkrien pri takviot pregled. Natamu, od principot na sovesnost i ~esnost so koj se reguliraat site transakcii sledi deka rabotnikot ne smee so izmama da go prikrie nedostatokot ako saka da se povika na ova pravilo.

Iako mora da se prifati deka postoeweto na dol`nosta za pregled na rabotata dozvoluva jasni re{enija na problemot na priemot na defektnata rabota, ne moè da se smeta deka ovoj pristap e superioren vo odnos onie pravni sistemi {to ne trgnuvaat od ova pravilo. Sosema sprotivno, moè da se tvrdi deka dol`nosta za pregled na rabotite moè da predizvika te{kotii za rabotodava~ot, osobeno kaj nekomercijalnite transakcii. Treba da se zapomni deka toa e edna od pri~inite zo{to germanskiot zakonodavec ja otfrlil ovaa dol`nost (supra s. 84). Avstriskoto pravo e sli~no, no toa izbralo ednostaven kriterium: Se dodeka nedostatokot ne e takov "{to bode o~i" na rabotodava~ot, toj ne gi gubi svoite prava vo odnos na rabotnikot. Toa im ovozmoùva na sudovite da primenat razli~ni standardi za trgovcite i za laicite bez ekspertsko znaewe. Vo Anglija postojat sli~ni flksibilni re{enija. Angliskite sudovi sekoj oddelen slu~aj go re[avaat

so primena na principite na otkaùvawe od pravata i zabrana (estoppel). Toa zna~i deka tie }e baraat jasen stav na rabotodava~ot protiv rabotnikot koj tvrdi deka rabotata bila primena kako soglasna so dogovorot. Vakviot na~in na postapuvawe so ovoj problem vodi kon korektnoto re{enie vo situaciite vo koi rabotnikot gi prikril nedostatocite so izmama (supra s. 92).

100

IV. OBVRSKI NA RABOTODAVAÔT ILI NALOGODAVAÔT

A. PLA]AWE NA CENATA

i. Utvrduvawe na cenata pri sklu~uvaweto na dogovorot

107. Polnova`nost na dogovorot vo otsustvo na utvrdena cena - Vo sverata na pravoto na kupoproda`ba vo golem broj pravni sistemi vlijaelo rimskoto pravilo spored koe dogovorot e ni{toven ako dogovornite stranki ne dogovorile cena. Vo rimskoto pravo ova pravilo verojatno se primenuvalo i na locatio conductio operis zatoa {to spored misleweto na Gaius dvata vida dogovori se

tesno povrzani vo toj pogled {to locatio et conductio contrahi intellegitur, si de mercede

convenerit (D. 19.2.2.). Me|u sovremenite pravni sistemi nitu onie {to se pod silno vlijanie na

rimskoto pravo ne prifatile volku rigidno pravilo za obi~nite dogovori za rabota i trud. Taka vo Francija cenata sekako pretstavuva su{testven element na dogovorot za rabota vrz predmeti i koga dogovornite strani ne ja utvrdile cenata povremeno moè da se postavi pra{aweto dali stanuva zbor za besplatna obvrska (kaucija), obvrska samo vo polza na rabotnikto. Me|utoa ovaa namera na strankite nema da se pretpostavi koga sopstvenikot na dvi`niot predmet nego go predal na drugo lice za popravka ili izmena, ako rabotnikot se soglasi deka }e ja izvr{i taa rabota vo ramkite na svoeto redovno rabotewe. Vo francuskoto pravo dogovorite od vakov vid, po pravilo ne se smetaat za ni{tovni i nevaè~ki samo zatoa {to strankite ne dogovorile ni{to vo vrska so cenata. Ova e osobeno jasno vo onie industriski granki kade {to cenata proizleguva od obi~aite ili od nekoj cenovnik odobren od strana na javnite vlasti. No duri i bez takvi nasoki rabotodava~ot se smeta deka premol~no se soglasil so toa deka rabotnikot }e ja opredeli i cenata.

Vo Anglija kako i vo SAD sudskata praksa e ista. "Doktrinata na

pretpostavenata ili razumna cena" {to vo common law sistemite e razviena vo sferata na kupoproda`bata isto taka se primenuba i na dogovorite za rabota i trud. Koga trudot i materijalite se nabavuvaat za nekoe lice po negovo barawe zakonot podrazbira deka izveduva~ot }e plati pravi~na i razumna cena ako rabotata e izvr{ena od nekogo {to profesionalno se zanimava so izvr{uvaweto na taa rabota. Angliskata doktrina za protivvrednost, poznata po svoite slabi strani, ne stoi na patot za vakvoto re{enie. Duri i koga rabotodava~ot dopolnitelno vetil da plati izvesna suma pari za izvr{enata rabota po negovo barawe, ova vetuvawe nu`no nema da bide poni{teno zaradi primenata na klasi~noto pravilo deka "minatata protivvrednost ne e vrednost", zatoa {to toa vetuvawe }e go oslobodi sudot od nu`nosta da ja vrednuva rabotata i so toa voobi~aeno }e pretstavuva silen dokaz za toa {to e razumen iznos.

Vo golem broj pravni sistemi, privatno pravnite kodifikacii sodràt detalni pravila za toa na koj na~in moè da se opredeli cenata. Tie se razlikuvaat vo zavisnost od pozicijata dostignata vo sudskata praksa vo Francija i common law

zemjite. Taka germanskiot Gra|anski zakonik (§ 632 stav 1) po~nuva so praviloto deka "nagradata se smeta deka e premol~no dogovorena ako spored okolnostite proizvodstvoto na rabotata moè da se o~ekuva samo za nagrada". Vtoriot del od ovaa odredba se odnesuva na iznosot: Ako iznosot na nagradata ne e specificiran i ako postoi tarifa (cenovnik), se smeta deka e dogovorena normalna nagrada (§ 632

stav 2). Iako avstriskite i {vajcarskite odredbi vo vrska so ova pra{awe nemaat

101

tolku detali, vo osnova ne postoi nikakva razlika. Vo Italija i Portugalija, no i vo pogolem broj latino-amerikanski zemji sudijata ili ekspertot od soodvetnata profesija pretstavuva posleden izbor koga }e propadnat site obidi da se utvrdi cenata spored tarifata ili obi~ajot.

108. Grade`ni dogovori vo Anglija - Ponovata presuda na angliskiot Apelacionen sud pokaùva deka pravilata {to preovladuvaat kaj obi~nite dogovori za rabota vrz predmeti ne moàt mehani~ki da se prenesat na sklu~uvaweto na grade`nite dogovori kade {to cenata ima su{testveno zna~ewe.

Spored zborovite na Lord Denning M.R.: "Toa e tolku vaèn uslov {to ne moè da postoi dogovor ako ne bide dogovorena cenata ili ako nema dogovoren na~in za nejzino utvrduvawe (opredeluvawe), {to ne zavisi od pregovorite na samite dogovorni strani". Ovaa donekade dalekuse`na izjava moè da sozdade vpe~atok deka Apelacioniot sud utvrdil pravilo sprotivno na utvrdenoto pravo.

Ako se zemat uslovite na konkretniot slu~aj ovoj zaklu~ok se ~ini deka ne e opravdan zatoa {to dogovornite strani nikoga{ ne oti{le preku pred-dogovornite pregovori vo vrska so finansiraweto na proektot. Bez ogled na toa presudata indicira deka kaj grade`nite dogovori, no verojatno i kaj drugite dogovori za rabota vrz predmeti kade {to ne moè da se potprete nitu na obi~ai, nitu na tarifi za da se protolkuva voqata na dogovornite strani, angliskite sudovi davaat mnogu pogolema teìna vrz dogovorot za cenata koga se postavuva pra{aweto dali do{lo do vistinska "sredba na voqite" na dvete dogovorni strani.

ii. Utvrduvawe na cenata i raspredelba na ekonomskite rizici

109. Na~ini na utvrduvawe na cenata vo dogovorite - Dogovorite za rabota vrz predmeti, a osobeno grade`nite dogovori davaat osnova za prodolèni pravni odnosi. Po izgotvuvaweto na planot i specifikaciite {to vodat kon sklu~uvawe na dogovorot moè da prote~e dolgo vreme pred zavr{uvaweto na rabotata. Kaj dogovorite {to dolgo vreme se izvr{uvaat rizicite na cenovnite zgolemuvawa se o~igledni, osobeno vo inflacionite periodi. Ako se ostavi po strana ednostavnata sekojdnevna popravka {to ne pretstavuva nekoj seriozen problem za opredeluvawe na cenata, postoi u{te eden dopolnitelen element na nesigurnost inherenten kaj dogovorite za rabota i trud, zatoa {to ~esto se slu~uva odnapred da ne moè da se opredeli obemot na rabotite {to treba da se izvr{at i koli~inata na materijalite neophodni za izvr{uvaweto na taa rabota. Taka koga treba da se popravi motorno vozilo prviot pregled na mehani~arot sekoga{ nema da gi otkrie site defekti {to treba da se otstranat za voziloto da se dovede vo vozna sostojba.

Celosnoto vlijanie na navedneite problemi se ~uvstvuva vo sferata na grade`nite raboti vrz zemji{te. Na prv pogled se ~ini deka dogovorite so "fiksna cena" se najpovolni za rabotodava~ot: Toj odnapred znae kolku }e go ~ini samiot proekt. Ako planovite i specifikaciite se jasni i nedvosmisleni izvodliv e dogovorot so pau{alna cena, a rizicite na koi se izloùva izveduva~ot vo vakov slu~aj ne se mnogu golemi. Mo`nite zgolemuvawa na tro{ocite moàt da se presmetaat. Isto taka postoi {ansa da se zadràt za{tedite {to izveduva~ot moè da gi napravi preku namaluvaweto na tro{ocite. No sekako postoi opasnosta deka ovie namaluvawa na tro{ocite se pravat na {teta na pravoto na rabotodava~ot da ja dobie izvedbata {to e dogovorena so dogovorot. Posledno iako ne i najneva`no, moè da postojat situacii koga }e se pojavat nepredvidlivi i nenormalni situacii {to zasegaat do su{tinata na presmetuvaweto (opredeluvaweto) na cenata. Vo

102

vakvi slu~ai razumot i svesta za realnosta vo grade`nata industrija nu`no baraat isklu~oci od striktnoto izvr{uvawe na rabotite po dogovorenata cena. Ovoj sudir na interesi pome|u rabotodava~ot i izveduva~ot inherenten kaj dogovorite so fiksna cena e sosema dovolen za da pokaè zo{to se izmisleni i drugi metodi za opredeluvawe na cenata vo drugite pravni sistemi.

Vo ovaa to~ka treba da se zapomni deka ovoj problem isto taka e tesno povrzan so pra{aweto za posledicite od dopolnitelnite izmeni na planot na rabotite (supra s. 42-50). Pri opredeluvaweto dali vonrednata rabota {to proizleguva od vakvite izmeni moè da vlijae vrz cenata {to treba da se plati, osnovnata razlika e pome|u nenu`nite izmeni izvr{eni bez soglasnost na rabotodava~ot i vonrednite raboti {to bile naloèni od strana na rabotodava~ot ili {to treba da se zavr{at spored zakonskite odredbi.

Za da se soo~at so ovie problemi privatno pravnite kodifikacii razvile vo osnova tri metoda na opredeluvawe na cenata kaj dogovorite za rabota i trud:

Prvo, dogovorot moè da bide sklu~en so pau{alna cena. Taka opredelenata cena ostanuva polnova`na pod site okolnosti. Toa e re{enieto {to go nudi francuskoto pravo vo sferata na grade`nite dogovori (CC ~len 1793). Su{tinata na ovaa odredba ve}e e analizirana vo kontekstot na dopolnitelnite izmeni vo rabotata (supra s. 44). Bidej}i globalnata cena e "garantirana" nema da se zemat predvid nitu pogre{nite presmetki na izveduva~ot, nitu dopolnitelnite izmeni vo osnovata na opredeluvaweto na cenata. Toa isto taka se primenuva i na vonrednite i nepredvidlivite okolnosti {to odat do su{tinata na dogovornata cena. Prakti~noto zna~ewe i primenata na ova pravilo usvoeno vo golem broj pravni sistemi }e go razgleduvame podocna (infra s. 110).

Vtoro, dogovornite strani moàt da se dogovorat za fiksna cena. Kako rabota na princip najgolemiot del od rizicite se stavaat na teret na izveduva~ot. Me|utoa se pravi isklu~ok vo vrska so vonrednite okolnosti {to ne moèlo da bidat predvideni ili za koi moralo da se pretpostavi deka se isklu~eni od strana

na dogovornite strani. Toa vo osnova e re{enieto na {vajcarskoto pravo (CO ~len 373). Toa go modificira praviloto sodràno vo francuskiot CC ~len 1793 so

voveduvawe na teorijata za nepredvidlivi okolnosti (theorie de l'imprevision) {to sudovite vo Francija odbivaat da ja priznaat vo sferata na privatnoto pravo. Vo germanskoto pravo kade {to Gra|anskiot zakonik mol~i za problemot na dogovorite so pau{alna cena, slobodata na dogovaraweto isto taka dozvoluva sklu~uvawe na vakvi dogovori so fiksna cena. No doktrinata za osnovite na

transakcijata (Geschaftsgrundlage) }e dovede do sporedlivi rezultati vo slu~aite vo koi prestanale ili ne postoele su{testvenite okolnosti na ~ie postoewe ili prodolèno postoewe smetale samite dogovorni strani.

Treto, dogovorot se temeli vrz procenkata na tro{ocite, no izveduva~ot ne se obvrzuva da ja garantira korektnosta (to~nosta) na procenkata. Ovoj metod na opredeluvawe na cenata kaj dogovorite se sre}ava kaj gra|anskite zakonici od germanskata pravna familija. Osnovnite pravni efekti na ova re{enie nakuso moè da se opi{at na sledniov na~in: Rabotodava~ot ne moè da se potpre na procenkata kako taa da e maksimalna cena za rabotata, no toj ne e obvrzan da prifati sekoe zgolemuvawe na tro{ocite. Vedna{ {tom }e se pokaè deka rabotite nema da moàt da se izvr{at bez su{testveno zgolemuvawe na procenetata cena, rabotodava~ot moè da go raskine dogovorot. Ako toj ja izbere ovaa opcija izveduva~ot moè samo da bara del od cenata srazmerna na ve}e izvr{enata rabota. Toa e isklu~ok od praviloto deka rabotodava~ot koj go koristi svoeto pravo da dade izvestuvawe za raskinuvaweto na dogovorot mora da ja plati dogovorenata

103

cena. Izveduva~ot e dolèn da go izvesti rabotodava~ot bez odlagawe ako moèlo da se predvidi vakvoto nadminuvawe na procenkite. Zanemaruvaweto na ovaa obvrska moè da mu dade pravo na rabotodava~ot da bara nadomest na {teta.

Ovie tri na~ina na opredeluvawe na cenata na dogovorot za rabota i trud ne gi iscrpuvaat mo`nite re{enija {to se sre}avaat vo razli~nite kodifikacii. Kako {to e ve}e navedeno ovie re{enija ne se zadolìtelni vo smisla deka drugite na~ini na utvrduvawe na cenata nema da bidat priznaeni. Osobeno vo grade`nata industrija dogovorite na{iroko ja priznavaat ovaa sloboda (infra s. 113, 114).

110. Striktni pau{alni grade`ni dogovori vo Francija - Kako {to e ve}e istaknato prethodno francuskoto pravilo za dogovorite so pau{alna cena ima dva osnovni aspekta. Do merkata do koja ovaa odredba se odnesuva na dopolnitelnite izmeni na planot {to dovele do vonredna rabota ne se potrebni nikakvi komentari. Vo toj pogled sporedbata so drugite pravni sistemi {to i pripa|aat na francuskata pravna familija otkrivaat zna~itelni obidi da se nadmine rigidnosta na ova pravilo (supra s. 44, 49). Iako sekako postojat dobri pri~ini za za{tita na rabotodava~ot od zgolemuvawe na cenata za neovlastenite dopolnitelni raboti, ostanuva pra{aweto dali sekoe zgolemuvawe na tro{ocite za rabota i materijali treba da se tretira na ist na~in. Bidej}i CC ~len 1793 gi stava site tie rizici vrz izveduva~ot, ovoj vid dogovori so pravo e nare~en dogovor so celosen rizik (marche a tous risques).

Kaj grade`nite dogovori {to se realiziraat podolgo vreme, izveduva~ite nasekade vo svetot nastojuvaat da gi izbegnat rizicite na cenovnite zgolemuvawa za vreme na inflatornite periodi. Voobi~aeniot na~in za postignuvawe na ovoj rezultat e vmetnuvawe na klauzula za cenovnite zgolemuvawa vo samiot dogovor. Ako toa se pogledne vo kontekstot na ~lenot 1793 odredbata za cenovnite zgolemuvawa kaj pau{alnite dogovori sekako go postavuva pra{aweto dali ovaa klauzula voop{to e spoiva so pau{alnite dogovori (marche a forfait). Na prv pogled se ~ini deka ova celosno go menuva karakterot na ovoj vid dogovor, osobeno ako se ima na um deka francuskite sudovi postojano odbivaat primena na teorijata za nepredvidlivi okolnosti (theorie de l'imprevision) vo slu~aite vo koi postojat nepredvidlivi i vonredni okolnosti. Bez ogled na toa prakti~nata nu`nost za priznavawe na klauzulite za cenovnite zgolemuvawa tolku e rasprostraneta {to vo odredeni slu~ai Kasacioniot sud ovie klauzuli go smeta za polnova`ni duri i kaj pau{alnite dogovori vo smisla na CC ~len 1793. Iako generalnoto upatuvawe na mo`nite zgolemuvawa na tro{ocite za trud i materijali realno ne e spoivo so ovoj vid dogovor, razli~na situacija postoi ako strankite vmetnale specijalna indeksna klauzula {to obezbeduva stabilen na~in na presmetuvawe. Taka kako {to istaknuva eden francuski avtor "nemenlivosta na pau{alniot iznos {to treba da se isplati se zamenuva so nemenlivosta na na~inot na presmetuvaweto na toj iznos".

Drug na~in na izbegnuvawe na rizikot inherenten na pau{alnite dogovori e kombinirawe na ovoj dogovor so "tro{kovnite dogovori" (cost type contract) (infra s.

114). Ovoj me{ovit dogovor delumno go ublaùva osnovniot nedostatok na tro{kovniot dogovor kaj koj kone~nata cena mnogu ~esto pretstavuva neprijatno iznenaduvawe za rabotodava~ot: Cenata se utvrduva vrz osnova na tarifi ili cenovnici (nare~eni series de prix) so merewe i vrednuvawe na rabotite pri nivnoto zavr{uvawe, no maksimalniot limit se utvrduva so dogovorot nad koj rabotodava~ot ne e dolèn da plati.

So ogled na sudirite na interesite vo grade`nata industrija okolu pau{alnite dogovori, nekoi moèbi pove}e sakaat da pretpostavat deka ovoj vid dogovor verojatno i ne e tolku ~est vo Francija. Dovolno iznenaduva~ki, no toa ne

104

e to~no: brojot na relevantnite slu~ai {to do neodamna gi preokupiraa sudovite pokaùva deka tie i natamu na{iroko se koristat, iako nivnite slabi strani se o~igledni. Vo ovoj kontekst interesno e da se zabeleì deka vo nekoi zemji {to mu pripa|aat na francuskoto pravno semejstvo CC ~len 1793 ne e usvoen bukvalno, tuku e izmenet so otvoreno priznavawe na teorijata za nepredvidlivite okolnosti

(theorie de l'imprevision). Kako primer za vakviot razvoj moàt da ni posluàt gra|anskite zakonici na Argentina, île (~len 2003 stav 2) i na Egipet (~len 658

stav 4) so koj se nadminuva rigidnosta na pau{alnite dogovori. 111. Pau{alnite dogovori vo drugite zemji - Vo kodificiranite pravni

sistemi vo koi ne postojat soodvetni odredbi sli~ni na francuskiot CC ~len 1793

ne moè da se pretpostavi deka ne se dozvoleni striktnite pau{alni dogovori. Vo avstriskoto i germanskoto pravo na primer ne postoi somnenie deka dogovornite stranki moàt da sklu~uvaat gradwe`ni dogovori so fiksno utvrdena cena {to }e ostane polnova`na pod site uslovi. Me|utoa, relevantnata sudska praksa sugerira deka dogovorite od vakov vid se mnogu pove}e od teoriska mo`nost. Sekako, koga obvrskata {to ja prezel izveduva~ot }e se pokaè kako lo{a, no ne uni{tuva~ka, sudovite voobi~aeno nema da iznajdat nikakvi pri~ini zo{to ne bi se izvr{il vo celost dogovorot za rabota so striktno utvrdena cena.

Zatoa pra{aweto dali sudot saka pau{alnite dogovori da gi tolkuva striktno podobro se testira vo klu~nite slu~ai {to se re{avani vo pravnite sistemi kako na primer vo [vajcarija (CO ~len 373), kade postoi specijalno

pravilo vo vrska so nepredvidlivite i vonrednite okolnosti (supra s. 109). Taka vo slu~aj {to se odnesuva na pau{alen gradeèn dogovor {to do{ol pred {vajcarskiot Federalen tribunal po Prvata svetska vojna, izveduva~ot se soglasil da gi prezeme site rizici od "gre{ki, propusti ili lo{o tolkuvawe na planovite i specifikaciite". Zaradi nenadejnata promena na ekonomskite uslovi za vreme na

vojna tro{ocite za trud i materijali se poka~ile za 60 otsto za vreme na dogovorniot period. Sudot ja prifatil apstraktnata mo`nost izveduva~ot da se

otkaàl od korista {to proizleguva od CO ~len 373 stav 2, no ne bil podgotven na vakov na~in da ja tolkuva odredbata sodràna vo dogovorot.

Kako {to e ve}e indicirano vo kontekstot na francuskoto pravo (supra s.

110) problemot na zemawe predvid na nepredvidlivite i nenormalnite okolnosti pri ispolnuvaweto na pau{alnite dogovori gubi mnogu od svoeto zna~ewe, zaradi

dogovornite klauzuli za cenovnite zgolemuvawa (price escalation clause). Toa isto taka vaì za {vajcarskoto pravo i pokraj izre~noto priznavawe na clausula rebus sic

stantibus kaj dogovorite za rabota i trud. O~igledno ova pravilo {to soodvetstvuva samo vo isklu~itelni slu~ai na op{ta ekonomska katastrofa pove}e ne se smeta za dovolno, osobeno vo grade`nata industrija. Analizata na slu~aite povrzani so

{vajcarskiot CO ~len 373 stav 2 pokaùva zo{to toa e taka. Okolnostite {to doveduvaat do korekcija na dogovornata cena ili mu dava pravo na sudot da go raskine dogovorot ne smeat da bidat samo vonredni slu~ai, tuku tie isto taka treba da bidat slu~ai {to dogovornite stranki ne moèle razumno da gi predvidat vo vremeto na sklu~uvaweto na dogovorot. Vo vremiwa na postojano raste~ki ceni za trudot i materijalite ovoj posleden uslov ne moè lesno da se ispolni, bidej}i strankite treba da go prilagodat dogovorot na ovaa situacija.

Interesno re{enie so koe se izbegnuva barem edna od nesigurnostite {to gi

sledat site generalni formuli na clausula rebus sic stantibus kaj dogovorite za rabota i trud nudi italijanskoto pravo. Principot inherenten na poimot dogovor za rabota i trud, deka rabotnikot go snosi ekonomskiot rizik ovde se napu{ta ako

nekoi nepredvideni okolnosti (circostanze imprevedibili) {to dovele do zgolemuvawe

105

na tro{ocite za trud i materijali predizvikale zgolemuvawe na dogovornata cena za pove}e od deset otsto. Toga{ cenata treba povtorno da se razgleda i sudot moè da naloì isplata na cenata koja go nadminuva limitot od deset otsto. Istoto se primenuva i vo obratniot slu~aj na namaluvawe na tro{ocite koga na soodveten na~in }e se namali i dogovornata cena. No bidej}i ovie uslovi mora da bidat nepredvidlivi italijanskoto pravo isto taka gi priznava i onie pri~ini {to doveduvaat do vmetnuvawe na klauzuli za cenovni zgolemuvawa (price escalation

clause). I pokraj za{titata {to ja nudi klauzulata za cenovnite poka~uvawa,

izmenite na germanskite Op{ti uslovi za grade`ni raboti od 1973 godina

problemot so izmenata na osnovata na transakcijata (Wegfall der Geschaftsgrundlage)

go razgleduvaat vo kontekstot na pau{alnite dogovori. Ako se pogledne germanskata sudska praksa vo vrska so ova pra{awe ne smee da se preceni prakti~niot efekt na ovaa izmena, zatoa {to taa samo go povtoruva principot {to proizleguva od CC § 242 na kogo izre~no se upatuva. Vo germanskata grade`na industrija postoi vidliva tendencija pau{alnite dogovori da se sklu~uvaat samo vo onie situacii vo koi na~inot i obemot na izvr{uvaweto na izveduva~ot se to~no definirani i koga re~isi i ne postoi verojatnosta za promeni. Verojatno ova go namaluva prakti~noto zna~ewe na pau{alnite dogovori samo na malite grade`ni dogovori.

112. Procenuvawe na rabotata - Dogovorite so fiksno utvrdena cena {to se razgleduvani do sega mora da se razlikuvaat od dogovorite vo koi dogovornite strani se dogovorile za procenka na tro{ocite. Koga vakvata procenka e prosledena so "izre~no prezemenata obvrska da se garantira korektnosta na takvata procenka" od strana na izveduva~ot, toga{ ne postojat bitni razliki so pau{alnite dogovori vo vrska so raspredelbata na ekonomskiot rizik, duri i koga postoi uslov procenkata da bide ras~leneta na stavki. Zatoa vo ovie pravni

sistemi {to utvrdile posebni pravila za procenkite akcentot se stava na devis

approximatif, odnosno za izveduva~ot nema lesno da se smeta deka dal kone~no vetuvawe vo odnos na kone~nata cena. Kako model za vakvata procenka na tro{ocite ve}e raspravavme za germanskiot CC § 650. Vo Avstrija CC § 1170a stav 2

i vo [vajcarija CO ~len 375 stav 1 imaat isto dejstvo. Idejata zad ovie odredbi e doktrinata za osnovite na transakcijata (Geschaftsgrundlage). Toa zadira vo su{tinata na dogovorot ako se pokaè deka rabotata ne moè da se izvr{i bez nesrazmerno ili bitno zgolemuvawe na procenetite tro{oci. Relevantnoto {vajcarsko pravilo jasno stava do znaewe deka zgolemuvaweto na tro{ocite ne smee da bide predizvikano od strana na rabotodava~ot.

Vo trite zemji na germanskoto pravno semejstvo normalnata sankcija vo slu~aj na bitno zgolemuvawe na procenkata na tro{ocite e raskin na dogovorot. Toa ne bara postoewe na vina kaj izveduva~ot. Me|utoa, zakonodavnata tehnika {to se koristi za vakvoto raskinuvawe na dogovorot varira. Vo Avstrija i [vajcarija toa e obi~no raskinuvawe na dogovorot (Rucktritt). Toa podrazbira upatuvawe na op{tite pravila utvrdeni vo vrska so raskinuvaweto na dogovorite. Vo Germanija soodvetniot ~ekor za toa e rabotodava~ot da dostavi izvestuvawe (Kundigung). Kaj "potrajnite" dogovori ovoj praven lek se smeta za pomalku rigiden, zatoa {to toj dozvoluva re{enija {to ne go ignoriraat faktot {to dogovorot bil delumno ispolnet. Taka vzaemnata obvrska na strankite vo ovaa faza na nivnite dogovorni odnosi e regulirana na eden podetalen na~in i zasluùva osobeno vnimanie: izveduva~ot moè da bara del od dogovornata cena srazmeren na izvr{enata rabota i nagrada za site raboti {to ne bile opfateni so dogovornata cena. Situacijata e

106

sekako razli~na ako neto~nata procenka se dolì na vina na izveduva~ot ili ako toj propu{til na rabotodava~ot da mu dade blagovremeno predupreduvawe deka kone~niot iznos }e ja nadmine procenkata. Toa dava osnova za barawe nadomest na {teta zaradi culpa in contrahendo ili povreda na dogovorot, i rabotodava~ot voobi~aeno }e bara prebivawe so svoite pobaruvawa vo odnos na izveduva~ot.

113. Edine~ni ceni kaj grade`nite dogovori - Ako kaj grade`nite dogovori e dogovorena "edine~na cena" na izveduva~ot mu se pla}a specificiraniot iznos za sekoja edinica na opredelenata rabota {to toj ja zavr{il. Ovaa metoda sekako moè da ima razli~ni formi. Taka vo Anglija se pravi razlika pome|u dogovori so specificirani ceni (contracts at scheduled rates) i dogovori so koli~ini (bill of

quantities) {to podleàt na povtorno merewe na rabotite. Za na{ata analiza ovie razliki }e gi ostavime na strana, zatoa {to pri raspredelbata na rizikot nivnata pravna priroda e mnogu sli~na. Op{to zemeno, metodot na edine~na cena im sluì na legitimnite interesi na dvete dogovorni strani ako grade`nite raboti lesno moàt da se podelat na nekoi to~no opredeleni edinici i ako brojot na edinicite potreben za izvr{uvawe na dogovorot e razumno predvidliv. Vo vrska so standardiziranite grade`ni raboti {to izveduva~ot gi vr{el mnogu pati pred toa ne treba da ima nekoi osobeni problemi pri presmetuvaweto na tro{ocite za edinica rabota i toa so prili~na preciznost. Od tamu sledi deka sistemot na edine~ni ceni ne e povolen za rabotodava~ot ako ne moè da se izvr{i precizna procenka na koli~inite. Ako procenkata zna~itelno otstapuva od realno potrebnite koli~ini, op{tite dogovorni uslovi moàt da mu dadat pravo na izveduva~ot na korekcija na edine~nata cena. Pri~inata za toa e {to edine~nata cena {to orginalno bila utvrdena e bazirana na o~ekuvaweto deka vo ramkite na opredelena tolerancija izveduva~ot }e izvr{i onolkav broj edinici rabota kolku {to se specificirani vo procenkata na koli~inite.

Druga karakteristika na sistemot na edine~na cena e {to taa involvira mnogu rabota na evidentirawe i nadzor vrz realno zavr{enite edinici. Vo Anglija kade {to koli~inskiot nadzor e prili~no razvien ne samo {to se angaìraat specijalni nadzornici na koli~inite u{te vo po~etnite fazi na golemite grade`ni zafati {to baraat izgotvuvawe na koli~ini, tuku tie isto taka vr{at

razli~ni uslugi za vreme na izvr{uvaweto na rabotata. Taka spored RIBA op{tite uslovi na grade`nite dogovori (so koli~ini) nadzornikot na koli~inite mu pomaga na arhitektot pri izvr{uvaweto na dogovorot. Toj mu dava preporaki na arhitektot za vrednosta na izvr{enite raboti. Toa ima neprocenlivo zna~ewe za izgotvuvaweto na vremenite sertifikati i za utvrduvaweto na kone~nata cena.

Vo vrska so ekonomskiot rizik na rabotodava~ot so metodata na edine~na cena, klauzulata 12 od angliskite RIBA standardni dogovori (so koli~ini) zasluùva osobeno vnimanie: "Kvalitetot i kvantitetot na rabotite opfaten so

dogovornata cena }e se smeta deka e onoj opredelen so koli~inite (bills of

quantities)...." Zna~eweto na ovaa vovedna fraza e deka samo onie raboti {to se opi{ani vo utvrdenite koli~ini pretstavuvaat to~na merka na rabotite opfateni so dogovornata cena. Toa e sosema jasno nadvor od sekakvo somnenie zatoa {to odredbata zavr{uva so izre~no upatuvawe na gre{kite pri opisot ili koli~inite, kako i kaj "ispu{taweto na stavkite od dogovorenite koli~ini". Vo tradicionalniot jazik na RIBA op{tite uslovi na dogovorot seto toa "nema da dovede do raskinuvawe na dogovorot, tuku }e bide koregirano i }e se pretpostavi deka e nalog za izmena daden od strana na arhitektot". Iako navistina e to~no deka nitu koli~inite, nitu specifikaciite ne moàt da ja opi{at grade`nata rabota vo site detali {irokata formulacija na ovaa odredba doveduva do brojni barawa na

107

izveduva~ite za dopolnitelni isplati. Negativniot efekt od ovaa odredba za interesite na rabotodava~ot e osobeno seriozen koga vo koli~inite ne bila vklu~ena nekoja osobeno bitna stavka, {to nu`no ne zna~i deka nejzinoto ispu{tawe se dolì na nepredvidlivite te{kotii pri rabotata. Toa e sprotivno na legitimnite o~ekuvawa na rabotodava~ot za kolku e mo`no poprecizno opredeluvawe na cenata navedena za opi{anite raboti, {to ne gi isklu~uvaat stavkite neophodni za zavr{uvawe na rabotite.

Vlijanieto na ekonomskiot rizik na rabotodava~ot spored ovoj sistem na opredeluvawe na dogovornata cena moè da se proceni vo celost samo ako se zeme predvid klauzulata za cenovnite zgolemuvawa. Na primer standardnite RIBA

dogovori sodràt klauzula za opcioni "fluktuacii" so koja izveduva~ot treba da gi dobie site zgolemuvawa na negovite tro{oci za trud i materijali {to nastanale po denot na prifa}aweto na negovata ponuda. Me|utoa ovie klauzuli ne pretstavuvaat angliska specifika. Duri i vo zemja so ekstremno niska stapka na inflacija taa deneska ne e nevoobi~aena vo dogovorite so edine~ni ceni. Taka {vajcarskite Op{ti uslovi za dogovorite za gradewe sodràt odredba spored koja izmenite vo platite za rabotnicite, osiguritelnite premii i materijalite {to se slu~ile po prifa}aweto na ponudata se "ili na {teta ili vo polza na rabotodava~ot". Vo germanskite op{ti uslovi kaj koi edine~nite ceni se smetaat za normalen na~in na utvrduvawe na dogovornata cena kaj dogovorite za gradewe korekcijata na dogovornata cena se odnesuva samo na koli~inite nad deset otsto od vrednosta sodràna vo koli~inite na dogovorot.

Interesna varijanta na sistemot so edine~ni ceni se francuskite dogovori

so edine~ni ceni (marche sur devis). Toj se razlikuva od klasi~niot pau{alen dogovor (supra s. 110) zatoa {to ovde ne se utvrduva pau{alen iznos kako dogovorna cena. Cenite se fiksiraat samo za sekoja oddelna stavka od rabotite. Me|utoa ovie edine~ni ceni ne podleàt na nikakvi izmeni. Toa sekako e vo polza na interesite na rabotodava~ot. Izveduva~ot, od druga strana, nema poln rizik kako kaj pau{alnite dogovori zatoa {to nepredvidlivite raboti mu davaat pravo da bara dopolnitelni isplati vrz osnova na edine~nite ceni {to se utvrdeni odnapred.

114. Tro{kovni dogovori - Kaj tro{kovniot vid dogovori na~inot na utvrduvawe na cenata e vrzan za tro{ocite na gradbata. Izveduva~ot dobiva nadomest za tro{ocite na rabotata i dobiva provizija za svoite uslugi. Ovaa metoda moè da bide korisna vo situaciite koga prethodno spomenatite dogovori, a osobeno pau{alniot dogovor, ne se prakti~ni zatoa {to rabotata mora da zapo~ne pred celosnoto zavr{uvawe na crteìte i specifikaciite. Zatoa tro{kovniot tip na dogovor moè da se sklu~i brzo i osobeno e pogoden vo itni slu~ai ili koga treba da se izvede eksperimentalna ili nova rabota. Osnovnata slaba strana na ovoj vid dogovor sekako e nesigurnosta na kone~nite tro{oci. Neophodnosta od prili~no evidentirawe moè da pretstavuva teòk tovar i verojatno odgovornost za arhitektot. Tokmu od tie pri~ini tro{kovnite dogovori ne se favoriziraat nikade. Germanskite Op{ti uslovi na dogovorite za gradewe ovoj vid dogovori go smetaat za isklu~ok i utvrduvaat pravilo deka dogovorot, duri i koga orginalno e sklu~en kako tro{koven, }e se transformira vo dogovor so edine~na cena ili vo pau{alen dogovor vedna{ {tom "}e stane moèn korektniot metod na opredeluvawe na cenata".

Vo Francija kade {to mernite dogovori (marche au metre) imaat sli~na funkcija eden del od ovaa te{kotija se nadminuva so upatuvaweto na opredeleni tarifi nare~eni series de prix. Ovie ceni {to go zemaat predvid razvojot na platite na rabotnicite i tro{ocite za materijalite se opredeluvaat od strana na komitet

108

sostaven od arhitektite i pretstavnicite na izveduva~ot {to raboti pod nadzor na Arhitektonskata akademija (Academie d'architecture). Drug metod naso~en kon izbegnuvawe na osnovnata te{kotija od vakov vid dogovori e vnesuvawe na su{testvenite elementi na dogovorot so pau{alna cena: cenite se opredeluvaat so merewe (par metrage) po zavr{uvaweto na rabotite, no obvrskite na rabotodava~ot ne smeat da nadminat opredelena maksimalna cena.

Problemot inherenten za tro{kovnite dogovori direktno e razraboten od strana na Amerikanskiot Institut na arhitektite {to razvil posebna standardna forma na dogovor pome|u sopstvenikot i izveduva~ot vo koja osnovata na pla}aweto e "tro{ocite na rabotata plus provizija" (AIA Doc. A 111). Ovoj standard na amerikanskata grade`na industrija dozvoluva odreden broj varijacii {to treba da gi zadovolat specifi~nite potrebi na konkretniot gradeèn proekt. Taka koga crteìte i specifikaciite se dovolno zavr{eni za da obezbedat realna procenka mo`no e da se modificira tro{kovniot dogovor so toa {to }e se stavi nekoj goren limit na tro{ocite, a izveduva~kata provizija isto taka }e bide utvrdena odnapred. Garantiranite maksimalni tro{oci toga{ }e bidat koregirani samo za dopolnitelnite izmeni vo rabotite preku nalog za izmeni. Nema potreba od dopolnitelni pojasnuvawa deka ovaa modifikacija na ~istiot tro{koven dogovor {to potsetuva na francuskiot dogovor za maksimum (marche a maximum) e mnogu bliska na pau{alnite dogovori so svoite karakteristi~ni sudiri na interesite za koi ve}e raspravavme prethodno (supra s. 109).

Drugiot ekstrem na tro{kovniot tip dogovor e koga izveduva~ot dobiva procentna provizija {to avtomatski se prilagoduva na vkupnata vrednost na gradbata. Lo{ite strani za rabotodava~ot se o~igledni. Bidej}i ne postoi garantiran maksimum na tro{ocite ovaa metoda na opredeluvawe na cenata ne pottiknuva na izveduvawe na grade`nite raboti so mali tro{oci. Sosema sprotivno, somnevawata deka izveduva~ot moè da dozvoli visoki tro{oci za da ja zgolemi svojata provizija e ne{to sosema realno.

Kompromisnoto sredno re{enie {to isto taka e mo`no spred amerikanskiot standarden dogovor e nadomest na tro{ocite na izveduva~ot za izvr{uvaweto na dogovorot, so prethodno fiksirawe na negovata provizija. Toj toga{ nema da ima motiv za zgolemuvawe na tro{ocite, pa duri i ako napravi nekoja za{teda na tro{ocite vo polza na rabotodava~ot toa nema da dovede do namaluvawe na negovata provizija. Kaj tro{kovnite dogovori od vakov vid odredbata za korekcija na provizijata moè da se vnese samo za pokrivawe na slu~aite na su{testveni izmeni vo obemot na rabotite, zatoa {to e o~igledno deka toa se odnesuva na osnovata vrz koja e dogovarana i samata provizija.

115. Opredeluvawe na cenata na den - Drug na~in na opredeluvawe na cenata za grade`nite raboti vrz zemji{te {to e povrzan so tro{kovnite dogovori se dogovorite vo koi rabotite treba da se izvr{at vrz "dnevna" osnova. Kako {to sugerira samiot termin cenata na rabotite se opredeluva so zabeleùvawe na ~asovite minati za izvr{uvawe na rabotata od strana na izveduva~ot i negovite rabotnici i koli~inite na site materijali ili ~asovite vo koi se koristi nekoja postrojka (fabrika, ma{ina i sl.) se pla}aat spored tie zabele{ki (evidencii).

Germanskite i {vajcarskite Op{ti uslovi na dogovorite za gradewe go spomenuvaat ovoj na~in na opredeluvawe na cenata, koj isto taka e poznat i vo Anglija. No se ~ini deka vo praksa ovoj vid dogovor se bira samo koga se izveduvaat mali raboti ~ija vrednost ne moè da se proceni so edna od voobi~aenite metodi za opredeluvawe na cenata.

109

116. Rezime - Problemot na najsoodvetniot na~in za opredeluvawe na cenata kaj dogovorite za rabota vrz predmeti, a osobeno kaj grade`nite dogovori privlekuva vnimanie na site razgleduvani pravni sistemi. Kako generalen princip moè da se kaè deka opredeluvaweto na cenata ne e su{testveno za polnova`nosta na dogovorite. Vo normalen slu~aj na rabota {to se izvr{uva vo ramkite na delovnoto rabotewe postoi premol~en dogovor deka treba da se plati razumna cena. Pri opredeluvaweto na iznosot na provizijata strankite moàt da si pomognat so koristewe na obi~aite, tarifite ili cenovnite listi. Kako ultima ratio na{iroko se priznava pravoto na sudijata da ja opredeli dogovornata cena. Me|utoa, vo grade`nata industrija, osobeno koga stanuva zbor za golemi proekti, nemaweto odredba za dogovornata cena moè da pretstavuva indikacija deka soodvetniot dogovor seu{te ne e sklu~en. Se ~ini deka vo toj pogled minimalniot uslov za dogovorniot consensus ad idem }e pretstavuva dogovor na strankite za na~inot na opredeluvaweto na cenata.

Razli~nite metodi na opredeluvawe na dogovornata cena kaj dogovorite za rabota vrz predmeti, a osobeno kaj grade`nite dogovori se koristat kako sredstvo za raspredelba na ekonomskite rizici pome|u dogovornite strani. Kaj vakvite "potrajni" dogovori postoi dvoen rizik: Prvo, obemot na rabotite i so samoto toa tro{ocite za trud i materijali moèbi nema da bidat pogodni za soodvetna procenka. Vtoro, platite i cenite podleàt na promeni {to ne moàt lesno da se procenat odnapred. Toa podrazbira deka striktnite pau{alni dogovori modelirani kako na primer francuskiot tip od CC ~len 1793 treba da se prilagodat na ekonomskite potrebi. Ovoj tip dogovori, duri i koga se temeli vrz idejata za krajna za{tita na interesite na rabotodava~ot, minuva niz zna~ajna transformacija zatoa {to deneska se misli deka pau{alen dogovor e i onoj kaj koj e opredelen nemenliv na~in na presmetka.

Kaj pogolem broj pravni sistemi zakonodavecot ili sudovite gi modificirale pau{alnite dogovori preku vmetnuvawe na clausula rebus sic stantibus.

Me|utoa, revizijata na {vajcarskata sudska praksa za CO ~len 373 stav 2 pokaùva deka ovaa teorija pomaga samo vo ekstremni situacii na op{ta ekonomska

katastrofa. Re{enieto {to go nudi italijanskiot CC ~len 1664 stav 1 koe bara korekcija na cenata koga zgolemuvaweto na tro{ocite vodi kon zgolemuvawe na dogovornata cena za pove}e od deset otsto ja ima taa prednost {to pove}e odgovara na realnosta na sovremenata grade`na industrija, iako se misli deka i ovde moè da postoi klauzula za cenovni zgolemuvawa. Zemeno vo celina, iskustvata so pau{alnite dogovori pokaùvaat deka nivnata osnovna ideja deneska ne moè lesno da se sprovede vo praksa. Toa verojatno vodi kon zabeleìtelnata tendencija da se ograni~i upotrebata na ovoj vid dogovor na dogovorite za gradewe {to to~no moàt da se definiraat.

Mnogu pofleksibilno re{enie za opredeluvawe na dogovornata cena kaj dogovorite za rabota i trud se postignuva so procenka na tro{ocite za {to model se sre}ava vo germanskata pravna familija. Ako realnite tro{oci na rabotite zna~itelno ja nadminuvaat procenkata toa ja zasega samata su{tina na dogovorot i na drugata strana i dava pravo na raskinuvawe na samiot dogovor. Ova pravilo mora da se gleda vo kontekstot na stepenot na vnimanie na izveduva~ot pri praveweto na procenkata na tro{ocite. Povredata na ovaa obvrska moè da vodi kon barawe za nadomest na {teta so teorija za culpa in contrahendo. Natamu, zanemaruvaweto na sporednata obvrska da se dostavi blagovremeno izvestuvawe za takvoto nadminuvawe na prethodno napravenata procenka isto taka moè da dovede do barawe za nadomest na {teta.

110

Op{tite uslovi na dogovorite za gradewe nudat mno{tvo na~ini za opredeluvawe na dogovornata cena. Sekoja od dvete glavni metodi, edine~ni ceni

ili tro{koven dogovor imaat lo{i strani za rabotodava~ot. Angliskite RIBA

standardni dogovori (so koli~ini) se primer za optovaruvawe na rabotodava~ot so site glavni rizici povrzani so gradeweto so edine~ni ceni. Me|u razli~nite vidovi tro{kovni dogovori {to podetalno se razraboteni vo SAD, metodata na "procentna provizija" {to vodi kon avtomatska korekcija na provizijata na izveduva~ot vo odnos na vkupnite tro{oci na gradbata sekako e naj{tetna za interesite na rabotodava~ot. Se ~ini deka minimalnata finansiska sigurnost kaj tro{kovnite dogovori bara fiksna provizija {to moè da se koregira samo ako zna~itelno se izmeni obemot na rabotite.

iii. Rok za pla}awe na dogovornata cena 117. Osnovno pravilo - Koga ne postoi obi~aj ili nekoj sprotiven dogovor

osnovnoto pravilo za koe se ~ini deka e op{to prifateno e deka rabotnikot mora da ja zavr{i vetenata rabota pred da moè da pobara kakva bilo nagrada (isplata na dogovorenata cena). Od tie pri~ini moè da se kaè deka toj ima obvrska prv da go ispolni svojot del od dogovorot (Vorleistungspflicht), izraz {to se koristi vo germanskata pravna literatura za da se ozna~i elementot na kredit povrzan so obvrskata na rabotnikot (izveduva~ot). Me|utoa izvr{uvaweto na rabotata nu`no ne e to~niot moment vo koj se ispla}a dogovornata cena. Pri opredeluvaweto na toj moment gra|anskite zakonici vo razgleduvanite pravni sistemi koristat razli~ni izrazi. Ovaa nekonzistentnost vo terminologijata moè da indicira deka moèbi ne postoi celosna soglasnost (dogovor) za rokot vo koj treba da se plati dogovornata cena. Vo osnova vo privatno pravnite kodifikacii sre}avame tri razli~ni formulacii: Nagradata se pla}a "po zavr{uvaweto na rabotite" ili "po isporakata na rabotata" ili "po priemot na rabotata".

Vo Francija kade {to ne postoi posebna odredba vo kontekstot na dogovorite za rabota i trud, op{to prifaten stav e deka isplatata mora da se izvr{i po isporakata na rabotata. Ova pravilo moè da se izvle~e i od sudskata praksa na common law zemjite. Osven koga izveduva~ot (rabotnikot) ne dal kredit, isplatata na nalogodava~ot ili rabotodava~ot i isporakata na rabotite na nego se uslovi {to zaedni~ki treba da se ispolnat. Iako ova pravilo ~esto ne se naveduva so vaka izre~na terminologija toa se podrazbira vo brojnite slu~ai {to se odnesuvaat na vladetelskata zaloga na rabotnikot (izveduva~ot) vrz predmetite na rabotodava~ot. Povremeno se smeta deka pravoto na tu`ba za rabotata i trudot se pojavuva vedna{ {tom rabotnikot ja zavr{il rabotata na zadovolitelen na~in i na drugata strana i dal razumna mo`nost za procenka na soodvetnosta na izvr{enata rabota. Ne postoi su{testvena razlika zatoa {to takviot pregled na izvr{enite raboti normalno se pravi pred prezemawe na isporakata.

Normalnosta na ovaa praksa e potvrdena so brojni slu~ai re{eni soglasno avstriskiot CC § 1170 re~enica 1 vo koj se naveduva deka po pravilo isplatata mora da se izvr{i po zavr{uvaweto na rabotite. Site relevantni presudi pokaùvaat deka isplatata na cenata i isporakata na rabotata se tretiraat kako istovremeni obvrski. Za site prakti~ni celi avstriskite sudovi }e dojdat do istiot rezultat kako i sudovite vo [vajcarija kade {to osnovnoto pravilo e deka cenata mora da se plati po isporakata na rabotite (CO ~len 372 stav 1). Isto taka postoi soglasnost

111

deka ne moè da se prezeme nikakvo dejstvie se dodeka ne se otstranat nedostatocite vo rabotata.

Ostanuva pra{aweto dali situacijata e su{testveno razli~na vo onie pravni sistemi vo koi cenata se pla}a po priemot na rabotata. Te{ko deka moè da postoi nekoe somnenie deka terminot "priem" e svesno izbran i deka zakonodavecot ne sakal toa da go izedna~uva so obi~na "isporaka" zatoa {to vo ovoj slu~aj stanuva zbor za prezemawe na vladenieto so izre~no ili premol~no odobruvawe na rabotite kako soglasni na dogovorot. Funkcijata na "priemot" e osobeno jasna vo

italijanskoto pravo, bidej}i CC ~len 1665 glavno se odnesuva na pravoto na rabotodava~ot da ja pregleda zavr{enata rabota pred nejzinata isporaka. Ako toj go zeme vladenieto na rabotite bez nikakvi rezervi ili duri bez voop{to da ja

pregleda izvr{enata rabota }e se smeta deka toj ja prifatil (izvr{il priem - CC

~len 1665 stav 2). Posledicite od ovaa odredba vo vrska so odgovornosta za

nedostatoci ve}e se razgledani na drugo mesto (supra s. 70). Vo ovoj kontekst zasluùva vnimanie deka praviloto vo vrska so toa koga treba da se isplati dogovornata cena e direktno povrzano so pravoto na rabotodava~ot, ili moèbi i negovata dol`nost, da izvr{i pregled na rabotata. Zatoa isporaka postoi samo toga{ koga rabotodava~ot propu{til da izvr{i pregled na zavr{enata rabota. Se ~ini deka poimot priem ima za cel jasno da stavi do znaewe deka rabotodava~ot ne mora da ja plati dogovorenata cena se dodeka nemal mo`nost da izvr{i pregled na zavr{enata rabota i da ja odobri. Osven toa, isporakata na zavr{enite raboti i pla}aweto na cenata se istovremeni uslovi.

Kako {to e ve}e istaknato ova osnovno pravilo vaì samo vo otsustvo na obi~aj ili sprotiven dogovor na strankite. Vo odreden broj gra|anski zakonici se zema predvid specijalniot slu~aj {to bara isklu~ok od praviloto. Ako rabotata treba da se ispora~a na delovi, a za sekoj od utvrdenite delovi postoi opredelena cena, cenata za sekoj del se pla}a vo momentot na isporakata. Ovde i ne treba da se spomenuva deka vo onie pravni sistemi vo koi se istaknuva elementot na odobruvawe, poimot priem isto taka e relevanten vo ovaa situacija. Italijanskata odredba e pi{uvana osobeno gri`livo; taa isto taka se odnesuva na efektite od pla}aweto na specifi~nite delovi od rabotata. Vakvite pla}awa doveduvaat do prezumpcijata deka rabotodava~ot go primil toj del od rabotata. Me|utoa toa ne se primenuva na obi~nite isplati na cenata na rati (CC ~len 1666 stav 2).

118. Specijalni pravila za dogovorite za gradewe - Nitu edna od privatno pravnite kodifikacii ne sodrì specijalni pravila za rokot na pla}awe na cenata kaj dogovorite za gradewe. O~igledno osnovnoto pravilo {to e skicirano ovde deka rabotata vo osnova mora su{testveno da bide zavr{ena pred da nastapi kakva bilo obvrska za pla}awe te{ko deka moè da funkcionira kaj pogolemiot broj grade`ni dogovori. Verojatno nitu eden izveduva~ nema da se nafati da po~ne so gradewe na celata zgrada pred da mu bide isplaten barem nekoj del od cenata. Isklu~itelnite odredbi utvrdeni vo nekoi kodifikacii vo vrska so isporakata ili priemot na rabotite vo delovi ne soodvetstvuvaat na specijalnata situacija {to preovladuva vo grade`nata industrija, zatoa {to delumnoto zavr{uvawe na rabotite sekoga{ nema da bide izvodlivo. Od tie pri~ini grade`nite dogovori voobi~aeno sodràt odredbi spored koi izveduva~ot ima pravo na pla}awa spored stepenot na

zavr{enost na rabotite (progress payments) vo nekoi specifi~ni rokovi ili fazi. Op{tite uslovi na dogovorite za gradewe vo site razgleduvani zemji

razvile detalni pravila za rokot na vtasanost na pla}aweto na dogovornata cena. Taka postojat odredbi za pla}awe na avansi ili pla}awe na rati. Spored {vajcarskite Op{ti uslovi na primer izveduva~ot ~ii raboti napreduvaat

112

soglasno dogovorot moè da bara mese~na isplata na fiksno utvrden procent od vrednosta na izvr{enata rabota i za materijalite doneseni na gradili{teto. Vakvite isplati se vr{at vrz osnova na vremen raspored na pla}awata (vrednostite) na oddelnite delovi od rabotata. Me|utoa, golemiot broj op{ti uslovi im ostava na samite dogovorni strani da dogovorat opredeleni intervali za rokovite na pla}awe na rati.

Op{ta karakteristika na site op{ti uslovi kaj grade`nite dogovori e deka progresnite pla}awa (spored stepenot na zavr{enost na rabotite) stanuvaat vtasani samo po barawe na izveduva~ot. Ova barawe mora da bide pridruèno od spisok na zavr{eni raboti, vklu~uvaj}i koli~ini. Vo slu~aj na golemi grade`ni proekti niv gi dostavuva arhitektot koj gi razgleduva pred da izdade sertifikat (potvrda) za pla}awe. Spored vode~kite amerikanski standardni dogovori arhitektot treba da go izdade sertifikatot (potvrdata) "so razumna itnost no ne podocna od sedum dena po priemot na baraweto". Vo pogolem broj op{ti uslovi se utvrduvaat rokovi za progresnite isplati spored stepenot na zavr{enost na rabotite. Vo prosek izveduva~ot ima pravo na pla}awe vo rok od 14 dena od prezentacijata na fakturata ili na potvrdata od arhitektot, vo zavisnost od slu~ajot.

Voobi~aeno, delumnite isplati opfa}aat samo 90 otsto od vrednosta na izvr{enata rabota, a ostanatite 10 otsto se "procent za zadr{ka". Toa e mehanizam za obezbeduvawe za rabotodava~ot koj ima pravo da go zadrì toj iznos se dodeka ne ja dade svojata soglasnost po kone~niot pregled na rabotite. Ovie zadràni sredstva (retention money) isto taka }e sozdadat problemi so obezbeduvaweto na izveduva~ot koj mora da nastojuva da dobie nekoe pravo kaj likvidatorot ili fiducijarniot doveritel vo slu~aj na insolventnost na rabotodava~ot. Angliskite RIBA standardni dogovori ovoj rezultat go postignale preku slednava formula: interesot na rabotodava~ot vo site taka zadràni iznosi "}e bide fiduciajren kako fiducijaren doveritel za izveduva~ot (no bez obvrska da investira) a beneficijarnoto pravo na izveduva~ot }e podleì samo na pravoto na rabotodava~ot da go vr{i toa pravo..."

B. DOPOLNITELNI OBVRSKI NA RABOTODAVAÔT

119. Voved - Kaj dogovorite za rabota vrz predmeti i kaj dogovorite za gradewe istovremeni obvrski se proizvodstvo na rabota bez nedostatoci i pla}awe na cenata; ovaa me|uzavisnost soodvetno se naveduva kako synallagma. Me|utoa, sodrìnata na ovie dogovori ne e ograni~ena na ovie glavni obvrski na dogovornite strani.

Kako {to e ve}e navedeno vo kontekstot na nabavkata na materijali ili planovi (supra s. 33) strankite moè da imaat brojni dopolnitelni obvrski. Dol`nosta na grade`niot izveduva~ da gi pregleda podzemnite sloevi, planovite i materijalite i koga e toa neophodno da ja predupredi drugata dogovorna strana se samo primeri. Postoeweto na ovie obvrski, bez ogled na toa dali tie se tretiraat kako glavni ili sporedni obvrski pokaùva deka dogovorot za rabota i trud pretstavuva organizirana celina so povrzani i me|uzavisni prava i obvrski. Najgolemiot broj od niv sekako direktno se odnesuvaat na izvr{uvaweto na rabotnikot zatoa {to re~isi site pova`ni i pote{ki problemi {to se tipi~ni za ovoj dogovor se vrtat okolu obvrskata da se proizvede rabota bez nedostatoci.

113

[to se odnesuva do rabotodava~ot, pla}aweto na cenata ne pretstavuva edinstvenata obvrska {to toj treba da ja ispolni. Taka koga toj se obvrzal da gi nabavi neophodnite materijali ili planovi za rabotata pravilata za odgovornosta na rabotnikot moè da bidat zasegnati od defektnite materijali (supra s. 37) ili pogre{nite planovi (supra s. 43, 45). Drug aspekt na odnesuvaweto na rabotodava~ot koj vo nekoi pravni sistemi se smeta za obvrska se odnesuva na pregledot na rabotata po nejzinoto zavr{uvawe ili isporaka (supra s. 83, 106). Do merkata do koja nesoobrazuvaweto so ovaa obvrska samo zna~i deka rabotodava~ot go gubi pravoto {to bi go uìval vo poinakov slu~aj sekako moè da bide somnitelno dali toa e na isto ramni{te so povredata na obvrskata na drugata strana. Zatoa vo germanskoto

pravo ovie akti ponekoga{ se smetaat za obi~ni obvrski (Obliegenheiten) zatoa {to se vo isklu~iv interes na strankata na koja i se naloèni.

Kolateralnite obvrski na rabotodava~ot moè da gi podelime na tri grupi: (1) priem na rabotata, (2) sorabotka pri izvr{uvaweto na rabotata i (3) dol`no vnimanie vo vrska so ìvotot i imotot na rabotnikot i negovite rabotnici.

Vo vrska so prvata obvrska se javuvaat istite somneì {to se javuvaat i kaj obvrskata za pregled na rabotite, zatoa {to rabotodava~ot koj propu{til da ja primi isporakata na rabotata izvr{ena soglasno dogovorot najnapred mora da se tretira kako doveritel koj e vo docnewe. Povtorno, toj postapuva povreduvaj}i gi svoite sopstveni interesi i zatoa mora da gi snosi {tetnite posledici od vakvoto odnesuvawe. Ova pojasnuva zo{to site pravni sistemi ne utvrdile specijalna obvrska za priem na rabotite.

Od druga strana, obvrskata na rabotodava~ot da sorabotuva, kako i obvrskata za dol`no vnimanie se od razli~na priroda zatoa {to nivnata povreda moè da vlijae vrz ispolnuvaweto na rabotnikot na razli~ni na~ini. Vo najlo{ slu~aj izvr{uvaweto na rabotata moè da stane nevozmo`no. No duri i pomalite povredi na ovaa obvrska moàt da go popre~at blagovremenoto izvr{uvawe na rabotata predizvikuvaj}i ekonomski zagubi za rabotnikot.

120. Priem na rabotata - Vo odreden broj gra|anski zakonici postoi izre~no pravilo so koe se naveduva deka rabotodava~ot e dolèn da ja prifati zavr{enata rabota soglasno dogovorot. Vo Francija kade {to Gra|anskiot zakonik go spomenuva samo specijalniot slu~aj na pregled (verification) na rabotata {to

treba da se izvr{i na delovi ili spored merka (~len 1791) obvrskata na rabotodava~ot da ja prifati isporakata kako i da ja primi rabotata sekako e del od pravoto.

Vo germanskoto pravo preovladuva stavot so poseben akcent na dol`nosta za priem (Abnahmepflicht) {to mu e naloèna na rabotodava~ot spored CC § 640 stav 1.

zatoa {to taa se smeta za glavna obvrska vo ist rang kako i obvrskata za pla}awe na cenata. Toa me|u drugoto zna~i deka nepriemot na rabotata {to mu e ispora~ana na rabotodava~ot na soodvetno mesto i vo soodvetno vreme ne samo {to pretstavuva mora creditoris (docnewe na doveritelot), tuku rabotodava~ot go stava vo pozicija na dol`nik koj ne ja ispolnil svojata obvrska od dogovorot ako za negovoto propu{tawe da izvr{i priem postoi vina na negova strana. Vo ovoj slu~aj

rabotnikot moè samo da se potpre na CC § 326 odnosno toj moè da mu dade na rabotodava~ot razumen rok za priem na rabotata so predupreduvawe deka po istekot na toj rok (Nachfrist) ispolnuvaweto na rabotodava~ot }e bide odbieno. Kako posledica na toa rabotnikot toga{ moè da bira pome|u nadomest za neispolnuvawe ili raskinuvawe na dogovorot ako priemot ne bil izvr{en vo utvrdeniot rok.

114

Se ~ini deka sli~en rezultat isto taka se postignuva vo angliskoto pravo, iako toa ima pomalku dogmatski priod kon problemot. Taka op{tite principi od dogovornoto pravo razvieni vo kontekstot na osloboduvawe od odgovornosta preku ispolnuvawe dozvoluvaat da se zaklu~i deka priemot na rabotata soglasno dogovorot e ednakvo na ispolnuvawe. Zatoa nebre`nosta so element na vina ili odbivaweto da se izvr{i priem na rabotata od strana na rabotodava~ot mu dava pravo na rabotnikot na nadomest na {teta. Ovaa posledica e opravdana bidej}i vakvoto ne-primawe na rabotite voobi~aeno zna~i deka rabotodava~ot isto taka odbiva da ja plati dogovorenata cena. Analogijata so pravoto na kupoproda`ba e o~igledna ako se razgleda Zakonot za proda`ba na stoki (supra n. 8) s. 50 {to vodi kon istiot rezultat kako i koga kupuva~ od nebre`nost so element na vina ili otvoreno odbiva da ja primi i da plati za stokata. Toa pokaùva deka nepla}aweto na cenata, mnogu pove}e otkolku nepriemot na rabotata, pretstavuva re{ava~ka to~ka {to bara zakonska sankcija.

Sporedbata pome|u germanskoto i {vajcarskoto pravo isto taka potvrduva deka ne e neophodno vrz rabotodava~ot da se naloùva posebna obvrska za priem. Sosema e dovolno da se predvidat onie situacii vo koi sorabotkata na rabotodava~ot e neophodna za osloboduvawe na rabotnikot od negovata obvrska za pravilno ispolnuvawe. Toa osobeno zna~i deka po isporakata rabotite }e bidat pregledani (CO ~len 367 stav 1). Povrzanosta na ovaa "dol`nost" da se razgleda

rabotata so odgovornosta za nedostatoci e o~igledna (supra s. 83). Zatoa zanemaruvaweto na ovaa dol`nost vodi kon odobruvawe na rabotata (CO ~len 370

stav 2). Ovaa funkcija na priemot ja namaluva dol`nosta za pregled na rabotata na obi~na obvrska (Obliegenheit) na rabotodava~ot {to ne mora da bide izrazena kako izvorna obvrska kon drugata dogovorna strana. Sli~na argumentacija se primenuva na dol`nosta za priem ako nejzinata primena se testira vo kontekstot na raspredelbata na rizikot (infra s. 134). Vo germanskoto pravo preminuvaweto na rizikot od rabotnikot na rabotodava~ot zavisi od "priemot" na rabotite. Povtorno, ne e neophodno da se utvrdi obvrska za priem na rabotite za da se postigne sakaniot rezultat, zatoa {to postoi soglasnost deka docneweto so priemot ili docneweto so prezemaweto na isporakata e sosema dovolno za da prefrli rizikot od uni{tuvawe ili rasipuvawe na rabotata kaj rabotodava~ot.

Zatoa ne iznenaduva {to nitu {vajcarskoto, nitu avstriskoto pravo, i pokraj toa {to vo site drugi aspekti nalikuvaat na germanskoto pravo, se vozdràle na rabotodava~ot da mu naloàt obvrska za priem na rabotata {to e soglasna so dogovorot. Vo slu~aj na propust da se primi isporakata tie primenuvaat pravila so koi se regulira mora creditoris (Glaubigerverzung), no za primenata na ovie odredbi se bara rabotodava~ot da nema vina. Toa na rabotnikot mu dava pravo da bara nadomest za vonrednite tro{oci za ~uvawe i za{tita na rabotite. Krajnata posledica na vakvata primena na pravilata vo vrska so docneweto na doveritelot e {to rabotnikot moè predmetite na rabotodava~ot da gi prodade na aukcija, ako tie ne se soodvetni za da bidat deponirani. U{te pove}e, {vajcarskoto pravo dozvoluva raskinuvawe na dogovorot koga navedenite ~ekori ne se izvodlivi. Procenuvaj}i gi prakti~nata va`nost na ovie pravila treba da se ima predvid deka kaj poserioznite slu~ai na docnewe da se primi isporakata na rabotata, rabotodava~ot re~isi sekoga{ neizbe`no }e bide vo docnewe i vo pogled na negovata obvrska da ja plati dogovornata cena i tokmu ovde e osnovata na tu`bata za barawe nadomest na {teta. Taka se ~ini deka rezultatite {to proizleguvaat od posebnata dol`nost za priem na rabotata vo germanskoto pravo

115

isto taka moè da se postignat i vo sistemite koi kako {vajcarskoto pravo ne utvrduvaat vakva obvrska.

Posebnite odredbi vo vrska so raspolagaweto (proda`bata) na neprezemenite raboti se sre}ava vo pravnite sistemi kako Francija i Anglija. Vo angliskoto pravo rabotnikot moè pod opredeleni okolnosti da gi prodade predmetite {to mu bile ostaveni "na popravka ili drug tretman" ako toj gi primil tie predmeti vo tekot na svoeto redovno rabotewe za popravka ili tretman. Uslovite {to mora da gi ispolni rabotnikot za da stekne pravo na vakva proda`ba

se strogi: (1) dovolno vidlivo izvestuvawe istaknato vo rabotnite prostorii na rabotnikot deka priemot na predmetite za popravka podleì na pravilata od Zakonot za raspolagawe so neprimenite predmeti od 1952 godina (Disposal of

Uncollected Goods Act) i deka ovoj zakon mu dava na rabotnikot pravo da go prodade predmetot pod opredeleni okolnosti po istekot na rok ne pomal od 12 meseci od

denot na koj predmetot bil podgotven za povtorna isporaka na rabotodava~ot; (2) otkako predmetot e podgotven za povtorna isporaka na rabotodava~ot, rabotodava~ot mora da bide izvesten vo pismena forma za site posledici {to }e proizlezat ako toj ne dojde da go zeme (primi) predmetot; i (3) po istekot na rokot

od 12 meseci mora da se dostavi dopolnitelno izvestuvawe za namerata predmetot da se prodade ako toj ne bide primen vo rok od 14 dena. Voobi~aeno vakvite proda`bi se vr{at na javna aukcija i rabotnikot ima pravo da gi primi prihodite ostvareni od vakvata proda`ba do iznosot na ona {to mu se dolì.

Vo pravnite sistemi vo koi ne postojat posebni pravila za raspolagawe so predmetite {to rabotodava~ot ne gi zemal nazad (ne gi primil) interesite na rabotnikot moè da bidat za{titeni so pravoto na zalog vrz dvi`nite predmeti ({to mu pripa|aat na rabotodava~ot) {to do{le vo negovo vladenie za vreme na proizvodstvoto ili zaradi popravka. Germanskoto pravo ex lege mu dava na rabotnikot vakvo zalo`no pravo kako obezbeduvawe na negovite pobaruvawa {to proizleguvaat od dogovorot (CC § 647). Na soodveten na~in se primenuvaat i

odredbite vo vrska so dogovornata zaloga (mutatis mutandis). Toa na rabotnikot mu dava pravo me|u drugoto da go prodade zaloèniot predmet na javna aukcija (CC §

1235 stav 1) i da go namiri obezbedenoto pobaruvawe od ostvarenite prihodi (CC §

1247), a vi{okot nad toa toj e dolèn da mu go predade na rabotodava~ot.

121. Sorabotka pri izvr{uvaweto na rabotite - Prakti~noto iskustvo, kako i analizata na sudskata praksa pokaùvaat deka kaj dogovorite za rabota vrz predmeti i kaj grade`nite dogovori proizveduvaweto na vetenata rabota ~esto bara nekoe dejstvie na rabotodava~ot bez koi rabotata voop{to i ne moè da zapo~ne. Rabotodava~ot moè da se obvrze da nabavi materijali i planovi ili drugi tehni~ki podatoci. Kaj grade`nite proekti gradili{teto treba da se stavi na raspolagawe na izveduva~ot i mora da se nabavat razli~ni grade`ni i drugi dozvoli od javnite vlasti. Sekoj obid da se napravi nekoj celosen spisok na vakvite dejstvija }e bide neuspe{en zatoa {to dobar del od niv voop{to ne se opredeleni so dogovorot, no tie proizleguvaat od op{tite uslovi na sovesnosta i ~esnosta {to preovladuvaat vo dogovornoto pravo. Tokmu od tie pri~ini samo malku kodificirani sistemi go razgleduvale ova pra{awe vo kontekstot na dogovorite za rabota i trud. Bez ogled na toa, primerot na francuskoto pravo pokaùva deka obvrskata na rabotodava~ot da go olesni izvr{uvaweto na rabotata (obligation de

faciliter le travail) se priznava iako samiot Gra|anski zakon ne sodrì vakva obvrska. Vo common law sistemite sudskata praksa vodi kon isti rezultati. Sudovite vo ovie zemji razvile op{t princip deka rabotodava~ot mora na rabotnikot da mu ja pruì

116

sekoja razumna mo`nost toj da go izvr{i dogovorot {to se obvrzal deka }e go ispolni.

Problemot na sorabotkata pri izvr{uvaweto na rabotite osobeno e razgleduvan vo avstriskoto i germanskoto pravo. Germanskoto re{enie {to ima izvesno vlijanie vrz razvojot vo Avstrija trgnuva od praviloto deka rabotodava~ot koj nema da izvr{i dejstvie {to e neophodno za izvr{uvawe na rabotata najnapred }e se tretira kako doveritel koj docni so priemot. Toa go postavuva pra{aweto dali pravnata osnova e vo kolateralnata obvrska ili stanuva zbor za obi~na

obvrska (Obliegenheit). Ako e toa taka, doa|a do posledicata deka rabotnikot moè da pobara "soodveten nadomest na {teta" za ekonomskite zagubi {to proizlegle od propustot na rabotodava~ot da sorabotuva (CC § 642 stav 1). Iznosot na obes{tetuvaweto se opredeluva od edna strana so traeweto na docneweto i dogovornata cena, a od druga strana, soglasno ona {to rabotnikot go za{tedil pri tro{eweto zaradi docneweto ili bi go steknal preku razli~na upotreba na svoite proizvodni kapaciteti. Ova prili~no otstapuva od op{toto pravilo navedeno vo CC § 304 spored koe vo slu~aj na docnewe na doveritelot, dol`nikot moè da bara nadomest samo za "vonrednite tro{oci" napraveni zaradi "neefikasnata ponuda, kako i za ~uvaweto i za{titata na predmetot {to vtasal".

Za da bide pojasno treba da se istakne deka nadomestot {to se dava spored

CC § 642 e iznos {to ne e ist so dogovornata cena. Ovde ne se bara vina na rabotodava~ot vo vrska so negovata odgovornost za isplata na ovoj nadomest. Baraweto nadomest isto taka e nezavisno od pravoto na rabotnikot da go raskine dogovorot ako rabotodava~ot uporno ne saka da sorabotuva pri ispolnuvaweto na dogovorot, i pokraj toa {to mu bil daden razumen rok da go prezeme baranoto dejstvie i dobil predupreduvawe deka po istekot na toj rok dogovorot }e bide raskinat. Federalniot vrhoven sud smetal deka ovie posebni pravila utvrdeni vo kontekstot na dogovorite za rabota i trud ne go spre~uvaat rabotnikot da podnese generalna tu`ba za nadomest na {teta zaradi povreda na dogovorot (positive

Vertragsverletzung) ako odnesuvaweto na rabotodava~ot mora da se smeta za povreda na dogovornata obvrska so element na vina. Iako grani~nata linija pome|u povreda na obi~nata obvrska i povredata na sporednata obvrska teoriski sosema jasno moè da se povle~e, sepak ostanuva vpe~atokot deka vo praksa taa razlika e zamatena.

Vo common law sistemite ova mno{tvo pravni lekovi e nepoznato zatoa {to tu`bata za nadomest na {teta zaradi povreda na dogovorot ne bara vina ili nebre`nost na liceto od koe se bara takviot nadomest. Me|utoa analizata na relevatnite slu~ai pokaùva deka vakviot pristap ne gi razre{uva site problemi {to postojat spored germanskoto re{enie, zatoa {to moèbi i nema da bide lesno da se opredeli merkata na {tetata. Se ~ini deka celiot iznos dogovoren od strana na dogovornite strani }e se zeme kako soodvetna merka za {tetite barem vo onie slu~ai vo koi rabotnikot vo osnova ja izvr{il svojata rabota. Vo slu~ajot Mackey v.

Dick na primer re{avan od strana na House of Lords vo 1881 bila konstruiran rovokopa~. Ma{inata trebalo da ispolnuva nekoi uslovi, od koi eden se odnesuval na toa deka taa treba da bide vo mo`nost da otkopa izvesna koli~ina zemja vo izvesen rok na to~no opredeleno mesto. Po nekolku dena rabota ma{inata se skr{ila i strankata {to barala taa da se proizvede ne dozvolila da se izvr{i kone~en pregled i priem na ma{inata. Se smetalo deka dogovornata strana proizvoditel moè da ja bara dogovornata cena vo celost. Eden od sudiite se

potprel na principot razvien vo civil law sistemite: Ako ispolnuvaweto na dogovorniot uslov e popre~en ili onevozmoèn od ednata dogovorna strana }e se smeta deka toj bil ispolnet. No vo drugi slu~ai vo koi rabotnikot seu{te ne ja

117

postignal taa faza na izvr{uvaweto na rabotite, povredata na dogovorot od strana na rabotodava~ot, na rabotnikot mu davala samo pravo da tuì samo za razumen nadomest kako modifikacija na dogovornata cena.

Ovoj predlog isto taka e poddràn od amerikanskite presudi koi dozvoluvaat naplata na polniot iznos na dogovorenata cena samo koga rabotata bila zavr{ena vo celost i primena. Me|utoa vo slu~aite vo koi grade`nite izveduva~i bile popre~eni od strana na rabotodava~ot celosno da ja zavr{at svojata rabota so negovo vinovno odnesuvawe, merkata na {tetata }e bide vrednosta

na izvr{enata rabota, a ne vkupnata dogovorna cena. Toa a fortiori se primenuva i na slu~aite vo koi popre~uvaweto od drugata dogovorna strana se dolì na okolnosti {to ne pretstavuvaat povreda na dogovorot ili povreda na nekoja obvrska.

122. Dogovorna obvrska za dol`no vnimanie vo odnos na rabotnikot i negovite rabotnici - Vo najgolemiot broj pravni sistemi pra{aweto dali rabotodava~ot ima posebna obvrska za dol`no vnimanie vo odnos na rabotnikot i negovite rabotnici ne dobilo osobeno vnimanie. Toa moè da bide posledica na faktot deka ovoj problem se pojavuva samo vo relativno retki situacii {to ne se tipi~ni za dogovorite za rabota i trud. No mnogu pouverlivo objasnuvawe se ~ini deka najgolemiot broj pravni sistemi moàt da se soo~at so ovoj problem preku primenata na op{tite pravila za dogovorna ili deliktna odgovornost.

Ova go potvrduva angliskoto pravo kade {to konceptot na obvrska {to pretstavuva osnova za tu`bata za nebre`nost e dovolno {irok za da go opfati i ovoj vid tu`bi. Taka vo eden vode~ki slu~aj od 1883 godina rabotnik na nezavisen izveduva~ farbal brod na kejot na tuèniot koga se povredil zatoa {to jaìwata {to gi nabavil tuèniot {to ja drèle platformata na koja toj stoel bile defektni. Se smetalo deka sopstvenikot na kejot imal obvrska kon farba~ot da ja prezeme seta neophodna grià platformata i jaìwata {to gi nabavil da bidat soodvetni na celta za koja }e se koristat i deka zanemaruvaweto na ovaa dol`nost nego go pravi vinoven za povredite {to gi pretrpel rabotnikot. Za da bide pojasno treba da se istakne deka dogovorot za farbawe brod e sklu~en so

brodosopstvenikot koj bil vo dogovorni odnosi so sopstvenikot na kejot. Od tamu a

fortiori sledi deka standardot na dol`no vnimanie mora da bide ist i vo slu~ajot vo koj samiot sopstvenik na brodot ja nabavil platformata. Ovoj slu~aj pokaùva deka vo Anglija op{tite pravila {to preovladuvaat vo pravoto za dol`no vnimanie (nebre`nost) pretstavuvaat dovolna osnova za kompenzacija za povredi na rabotnicite na izveduva~ot (rabotnikot) protiv rabotodava~ot.

Bez ogled na toa bi bilo prerano da se zaklu~i deka vo vakvi slu~ai nikoga{ nema da se pojavi pra{aweto na dogovornata obvrska na rabotodava~ot. Toa moè da se ilustrira so eden drug angliski slu~aj {to isto taka se odnesuva na nabavka na nesigurna platforma. Grade`niot izveduva~ bil tuèn od strana na vdovicata na rabotnikot komu mu bil dosuden nadomest na {teta spored Zakonot za kobni

nesre}i (Fatal Accidents Act). Vo postapka so treto lice izveduva~ot istaknal pobaruvawe vo odnos na pod-izveduva~ot za nadomest na {teta i za tro{ocite {to }e treba da i gi plati na vdovicata. Ovaa regresna tu`ba uspeala bidej}i soglasno faktite na slu~ajot bilo utvrdeno deka pod-izveduva~ot se obvrzal da obezbedi soodvetni jaìwa i deka toj bil onoj {to ja povredil svojata obvrska. Za ovaa cel toa ni dava pravo da generalizirame deka kaj dogovorite za rabota i trud dogovornata obvrska na rabotodava~ot mu ovozmoùva na izveduva~ot da gi nadomesti i sopstvenite ~isti ekonomski zagubi. Me|utoa, vo vrska so li~nite povredi i imotnite {teti op{tite pravila so koi se regulira nebre`nosta obezbeduvaat osnova za tu`ba protiv rabotodava~ot.

118

Ova re{enie moè da se sporedi so pozicijata na avstriskoto i germanskoto pravo. Vo dvete zemji postojat problemi vo slu~aite na smrt i li~ni povredi predizvikani od nebezbednite uslovi vo delovnite prostorii na rabotodava~ot kade {to treba da se izvr{i rabotata. Ako {tetnoto dejstvie moè da se pripi{e na dejstvie ili propust na nekoj od rabotnicite na rabotodava~ot re{ava~ki faktor e dali toa moè da se klasifikuva kako zanemaruvawe (vina) na dogovornata obvrska od strana na rabotodava~ot ili osnovata za odgovornost e samo {tetata nanesena vo ramkite na vrabotuvaweto. Vo prviot slu~aj rabotodava~ot e odgovoren za vinata na koe bilo lice {to toj go vrabotil za da ja ispolni negovata obvrska, do istata merka kako da se raboti za negova vina. Me|utoa, negovata odgovornost e poslaba vo slu~aj na {teta. Pove}e decenii avstriskite i germanskite sudovi se svesni za nepravdata {to proizleguva od ovaa distinkcija vo golem broj situacii {to podrazbiraat odgovornost za drug (vikarijalna odgovornost). Toa vodi kon zabeleìtelnata tendencija obemot na dogovornite odgovornosti da se pro{iri vo polza na odredeni klasi lica koi zasluùvaat vakva za{tita, duri i koga tie ne se dogovorni strani.

Vo avstriskoto pravo dogovornoto dol`no vnimanie izre~no se spomenuva vo kontekstot na dogovorite za rabota i trud. Pravilata vo vrska so dol`noto vnimanie (Fursorgepflicht) kaj dogovorite za usluga soodvetno (mutatis mutandis) se primenuvaat i ovde, osven onie {to se odnesuvaat na rabotnoto vreme i

rabotni~kite odmori (CC § 1169, 1157). Bidej}i ovaa odredba e zadolìtelna ne se dozvoluva osloboduvawe od odgovornosta (CC § 1164 stav 1). Vo vode~kiot slu~aj {to go re{aval Vrhovniot sud eden od rabotnicite na rabotodava~ot zaginal vo rabotno vreme vo prostoriite na rabotodava~ot. Sudot nemal nikakvi te{kotii da go pro{iri dogovornoto dol`no vnimanie na vraboteniot kaj rabotodavecot i na negovata vdovica da i dosudi obes{tetuvawe {to taa go barala zaradi zagubata na soprugot.

Razvojot vo germanskoto pravo duri zasluùva i pogolemo vnimanie, zatoa {to ovde ne postoi nikakva izre~na odredba vo vrska so dol`noto vnimanie na rabotodava~ot. Me|utoa, kaj dogovorite za usluga CC § 618, 619 mu naloùvaat na rabotodava~ot generalna obvrska da gi uredi i odrùva svoite delovni prostorii i instrumenti za rabota na na~in {to obezbeduva za{tita na ìvotot i zdravjeto na negovite vraboteni. Odgovornosta {to proizleguva od neispolnuvaweto na ovaa obvrska ne moè dogovorno da se isklu~i, nitu da se ograni~i pred nastapuvaweto na nesre}niot slu~aj. Vo slu~aj na smrt, tretite lica koi pretrpele nekoja {teta zatoa {to se li{eni od izdr{kata moàt samite vo svoe ime da baraat nadomest na {teta. Pra{aweto za analognata primena na ova pravilo kaj dogovorite za rabota i trud se postavuva samoto po sebe. Po izvesni ustegawa sudovite go odobrile i denes toa na{iroko se primenuva po germanskite sudovi. Potrebata od ovaa analogija osobeno se ~uvstvuva vo situaciite vo koi rabotnikot, kako lice vraboteno od strana na rabotodava~ot vleguva vo sferata na rizicite na rabotodava~ot. Kako {to e ve}e objasneto vistinskata pri~ina za ova akcentirawe na dogovornata priroda na ova dol`no vnimanie mora da se bara vo o~iglednite praznini vo pravoto na odgovornosta za drug (vikarijalna odgovornost) kako {to toa se primenuva vo sferata na {tetite. Toa se gleda od brojnite sudski slu~ai koi isto taka mora da se poglednat vo kontekstot na pravoto na socijalno osiguruvawe koe dozvoluva regresna tu`ba na osiguritelot protiv liceto odgovorno spored odredbite na privatnoto pravo.

Vakvi te{kotii se ~ini deka ne postojat vo {vajcarskoto pravo koe kako i

germanskoto izre~no utvrduva dol`no vnimanie kaj dogovorite za uslugi (CO ~len

119

328), no nema sporedlivo pravilo vo kontekstot na dogovorite za rabota i trud. Idejata za analogija ostanuva izoliran stav, zatoa {to odgovornosta za drug vo pravoto na {tetite e relativno striktna. Voobi~aeno Idejata za analogija ostanuva izoliran stav, zatoa {to odgovornosta za drug vo pravoto na {tetite e relativno striktna. Voobi~aeno rabotodava~ot te{ko }e moè da gi zadovoli uslovite utvrdeni za osloboduvawe od odgovornost za {tetnite akti ili propusti na svoite rabotnici izvr{eni za vreme na nivnoto vrabotuvawe. Toa vodi kon zaklu~okot deka dogovornoto dol`no vnimanie na rabotodava~ot ima osobeno korisna funkcija vo prili~no specijalnite okolnosti na avstriskoto i germanskoto pravo. Vo drugite pravni sistemi vo koi pravoto na {teti im daava pogolem stepen na za{tita na vrabotenite i na nivnite rabotodava~i, potrebata od dogovorno dol`no vnimanie na rabotodava~ot }e se po~uvstvuva samo vo slu~aite {to involviraat ~isti ekonomski zagubi.

123. Rezime - Op{ta karakteristika na bilateralnite dogovori e deka dogovornite strani ne samo {to se dol`ni na ispolnuvawe i protiv-ispolnuvawe, tuku tie imaat i brojni drugi obvrski. Sporedbenata analiza na pogolemite pravni familii pokaùva deka kaj dogovorite za rabota i trud osnovnata obvrska na rabotodava~ot da ja plati nagradata (dogovornata cena) e dopolneta so u{te barem tri natamo{ni obvrski {to imaat nekoe zna~ewe. Me|u tie obvrski priemot na rabotata i dol`noto vnimanie vo odnos na ìvotot i imotot na rabotnikot i na negovite vraboteni imaat prili~no definirani karakteristiki. Od druga strana, dol`nosta da se sorabotuva pri izvr{uvaweto na rabotata ne moè da se opi{e vo celost, tuku samo moè da se skicira vo zavisnost od realnite pravni odnosi. Zatoa vo princip vakvata dol`nost e neograni~ena.

Poimot "priem" na rabotata bara izvesni pojasnuvawa zatoa {to sodrì dva elementa {to treba da se dràt odvoeno. Na prvo mesto, toj zna~i prezemawe na fizi~kata isporaka na rabotata, no podrazbira i odobruvawe na rabotite kako soglasni na dogovorot. Do merkata do koja rabotodava~ot ne odbil da ja primi isporakata na pravilno izvr{enata rabota se ~ini deka generalnite pravila za docneweto na doveritelot moàt na soodveten na~in da gi za{titat legitimnite interesi na rabotnikot. Negovoto pravo da ja bara dogovornata cena (nagradata) postoi i ponatamu, a rabotodava~ot mora da gi plati i vonrednite tro{oci za ~uvawe i za{tita na rabotata, bez ogled na toa dali toj e vinoven za docneweto so priemot ili ne. Natamu, pravilata za raspolagawe so neprezemenite (neprimenite) raboti moàt da mu ovozmoàt na rabotnikot da i stavi kraj na takvata situacija. Vo kraen stepen, toa moè da vodi kon namiruvawe na baraweto za isplata na dogovornata cena (nagradata). Poglednato od ovoj agol se ~ini deka ne postojat nikakvi pri~ini da se pretpostavi postoewe na "obvrska" za priem i toa da se smeta za osnovna obvrska na rabotodava~ot. Vo germanskoto pravo kade {to preovladuva vakviot stav, nitu raskinuvaweto na dogovorot, nitu tu`bata za nadomest na {teta zaradi povreda na obvrskata za priem nemaat nekoe osobeno zna~ewe zatoa {to kaj vakvite sudski slu~ai klu~niot element e neisplatata na dogovornata cena, i rabotodava~ite mnogu pove}e ja biraat taa osnova za tuèwe na rabotodava~ot. No pozicijata na rabotnikot moè da se zasili so pravoto na zaloga vrz predmetite na rabotodava~ot {to pretstavuva zakonska prezumpcija. Vo vrska so elementot na odobruvawe na rabotite {to isto taka e inherenten na poimot priem, {vajcarskoto pravo pokaùva deka ovaa funkcija soodvetno moè da bide ispolneta ako na rabotodava~ot mu se nametne obvrska za pregled na rabotata, kombinirano so sankcijata deka vo slu~aj na propu{tawe da se izvr{i blagovremen pregled na rabotata, taa bez ogled na toa }e se smeta deka bila odobrena.

120

Vo vrska so propu{taweto na rabotodava~ot da sorabotuva pri izvr{uvaweto na dogovorot do merkata do koja toa e neophodno za uspe{noto zavr{uvawe na rabotite, normalnite pravila vo vrska so docneweto na doveritelot obezbeduvaat dovolna za{tita samo vo mal broj slu~ai. Angliskata presuda vo slu~ajot Mackey v. Dick (supra n. 680) vo koja rabotata prakti~no bila zavr{ena, no kone~niot pregled (testirawe) bilo popre~eno od strana na rabotodava~ot pretstavuva dobar primer za takvata retka situacija. Me|utoa, vo najgolemiot broj drugi slu~ai propu{taweto na rabotodava~ot da sorabotuva pri izvr{uvaweto na dogovorot }e pretstavuva povreda na dogovorot {to bara posoodvetni sankcii za da se nadomestat ekonomskite zagubi na rabotnikot. Donekade komplicirano preklopuvawe na pravnite lekovi dostapni vo vakvi situacii spored germanskoto pravo prili~no ja razjasnuva rabotata. Vo praksa osnovniot problem e kako e da se opredeli to~nata merka na pretrpenata {teta. Postoi {iroka soglasnost me|u pravnite sistemi deka vo situaciite vo koi rabotnikot bil popre~en da ja zavr{i rabotata mora da se izvr{i nekoe namaluvawe na dogovornata cena, imaj}i go predvid seto ona {to rabotnikot go za{tedil vo tro{ocite zaradi docneweto (neispolnuvaweto) na rabotodava~ot. Vo

common law sistemite toa se naveduva kako razumna nagrada(dogovrna cena) {to }e bide opredelena od strana na sudot. Vo su{tina nema razlika ako vo nekoi kodificirani pravni sistemi, kako na primer, vo avstriskoto i germanskoto pravo, na sudiite im se dade nekoj konkreten vodi~ za utvrduvaweto na iznosot na nadomestot.

Tretata od sporednite (kolateralnite) obvrski {to mu se naloùva na rabotodava~ot te{ko deka zasluùva sporedbena analiza. Se smeta deka taa ne postavuva nekoi osobeni problemi {to se karakteristi~ni za dogovorite za rabota i trud vo slu~aite na li~ni povredi i imotni {teti, zatoa {to toa vedna{ vodi kon nadomest na {teta spored generalnite pravila za nadomest na {teta. No nekoi angliski slu~ai pokaùvaat deka dogovornata obvrska za dol`no vnimanie moè da bide va`na za nadomestuvaweto na ~istite ekonomski zagubi. Analizata na razli~nite pristapi vo avstriskoto i germanskoto pravo samo otkriva odredeni slabosti na pravilata so koi se regulira nadomestot na {tetite vo ovie zemji.

121

V. PREMIN NA RIZIKOT

A. VOVED

124. Raspredelba na rizikot kaj dogovorite za rabota i trud i kaj

kupoproda`nite dogovori - Sekoja rasprava za provlemot na raspredelbata na rizikot kaj dogovorite za rabota vrz predmeti i kaj dogovorite za gradewe mora da zapo~ne od osnovnata obvrska na rabotnikot (izveduva~ot) da ja izvr{i rabotata bez nedostatoci (defekti). Koga se sklu~uva dogovorot vetenata rabota seu{te ne postoi i bidej}i ne postoi sigurnost deka naporite na rabotinikot }e dovedat do veteniot rezultat kaj vakvite dogovori se voveduva element na rizik. Treba da se zapomni deka vo italijanskoto pravo vakviot poim na rizik e sostaven del od definicijata na dogovorot za rabota i trud. Vo toj kontekst "rizikot" ozna~uva nanesuvawe {teta na rabotnikot {to proizleguva od negovoto propu{tawe da go dostigne veteniot rezultat: iako toj potro{il trud i materijali za predmetot {to treba da se proizvede ili popravi toj napor po pravilo nema da mu dade pravo da bara nagrada (dogovornata cena). U{te pove}e, se postavuva pra{aweto dali toj povtorno mora da po~ne od po~etok za da ja ispolni svojata orginalno prezemena obvrska.

Drug aspekt na raspredelbata na rizikot kaj ovoj tip dogovori se odnesuva na slu~aite na uni{tuvawe ili o{tetuvawe (rasipuvawe) na rabotata zaradi nekoj slu~aen nastan {to se slu~il ili vo tekot na izvr{uvaweto na rabotata ili po nejzinoto zavr{uvawe. Vo ovaa situacija, treba da se razlikuvaat nekolku problemi. Povtorno ovde treba da se donese odluka vo vrska so nadomestokot (dogovornata cena). Vo koj moment rabotnikot ja zarabotil svojata nagrada, duri i koga rabotata is~eznala ili bila o{tetena (se rasipala)? Ako se kaè deka ovoj rizik treba da go snosi rabotodava~ot toa zna~i deka toj }e mora da plati za ne{to {to ve}e ne postoi ili i ako postoi ne e vredno onolku pari kolku {to se plateni za nego. Vo germanskata pravna familija ovoj tip rizik te{ko i deka se narekuva cenoven rizik (Preisgefahr). I kaj kupoproda`niot dogovor i kaj dogovorot za rabota i trud cenovniot rizik e su{tinata na problemot na raspredelbata na rizikot me|u dogovornite strani.

Me|utoa, kaj dogovorite za rabota i trud poimot rizik se koristi isto taka i vo vrska so predmetot vrz koj treba da se izvr{i rabotata, osobeno koga dogovorot se odnesuva na popravka na dvi`na stvar {to mu pripa|a na rabotodava~ot. Istoto se odnesuva i na materijalite {to treba da bidat nabaveni ili od strana na rabotnikot ili od strana na rabotodava~ot. Vo vrska so ovoj aspekt na problemot postoi generalna soglasnost za osnovnoto pravilo deka rizikot od slu~ajno gubewe mora da go snosi sopstvenikot: res perit domino. No }e se vidi deka ova pravilo podleì na isklu~ok kaj grade`nite raboti {to se izveduvaat vrz nedvi`nost (zemji{te) na rabotodava~ot koga sopstvenosta vrz materijalite nabaveni i vgradeni od strana na izveduva~ot preminuva na

rabotodava~ot po sila na maksimata superficies solo cedit. Ovaa situacija moè da pretstavuva osnova za natamo{ni problemi {to se

karakteristi~ni za dogovorite za rabota i trud. Taka koga uni{tuvaweto ili o{tetuvaweto (rasipuvaweto) na rabotata e posledica na nabavenite materijali ili na posebnite instrukcii dadeni od strana na rabotodava~ot nu`no mora da se utvrdi dali i pod kakvi uslovi toa }e vlijae vrz normalnata raspredelba na cenovniot rizik. Istoto pra{awe moè da se postavi i vo slu~aite na grade`ni raboti vrz zemji{teto na rabotodava~ot ako nekoi defekti na zemji{teto dovele

122

do ru{ewe na zgradata pred taa da bide zavr{ena. U{te poop{to kaàno problemot e dali opasnostite {to proizleguvaat od sferata na rabotodava~ot baraat isklu~ok od osnovnoto pravilo za raspredelba na rizikot.

Kusiot pregled na problemite na rizikot kaj dogovorite za rabota vrz predmeti i kaj grade`nite dogovori sosema dovolno pokaùva deka analogiite so pravoto na kupoproda`ba se mo`ni samo vo mnogu ograni~ena merka. Vo sferata na proda`bata na specifi~ni stoki situacijata e bazi~no razli~na zatoa {to predmetot na dogovorot ve}e postoi vo vremeto na sklu~uvaweto na samiot dogovor. Toa dozvoluva re{enija {to preminuvaweto na rizikot za slu~ajna propast ili slu~ajno rasipuvawe na stokite go vrzuvaat ili za sklu~uvaweto na dogovorot ili za prenosot na sopstvenosta ako vo konkretniot praven sistem sopstvenosta vrz predmetite minuva vrz kupuva~ot vo momentot na sklu~uvaweto na dogovorot. Me|utoa treba da se zapomni deka onie pravni sistemi {to go usvoile ova re{enie treba da otstapat od nivnoto op{to pravilo koga dogovorot se odnesuva na seu{te neopredeleni stoki. Toga{ momentot na preminot na rizikot na kupuva~ot normalno e momentot na prenosot na vladenieto ili barem vo momentot koga prodava~ot go zavr{il ispolnuvaweto na svojata obvrska.

Zatoa, vo princip, osnovnite fakti vrz koi po~iva re{enieto za raspredelbata na rizikot kaj dogovorite za rabota i trud potsetuva na situaciite {to preovladuvaat vo slu~aj na proda`ba na neopredeleni stoki i }e vidime deka ovde nema mesto za mno{tvoto re{enija {to se sre}avaat vo sferata na proda`bata na specifi~ni (opredeleni) stoki. Od taa pri~ina ne e za iznenaduvawe {to su{tinata na re{enijata {to se razvieni vo razli~nite pravni sistemi mnogu i ne se razlikuva od re{enie do re{enie kako {to toa moè da se ~ini na prv pogled, iako u{te od samiot po~etok e neophodno da se napravi razlika pome|u nekolku pristapi na problemot na rizikot.

125. Plan za rasprava - Bidej}i golem broj re{enija na problemite na raspredelbata na rizikot kaj dogovorite za rabota i trud se nametnuvaat sami re~isi po prirodata na ne{tata, mnogu pove}e otkolku preku nekoi bazi~no razli~ni teoriski pristapi vo razli~nite pravni sistemi, bi bilo poèlno analizata da ja svedeme na onie tipi~ni situacii {to voobi~aeno se javuvaat vo ovaa sfera od pravoto. Pravej}i go toa }e bide neophodno posebno da se istakne razlikata pome|u dogovorite za rabota vrz predmeti i grade`nite dogovori.

Taka se ~ini deka kaj dogovorite {to se odnesuvaat na rabota vrz predmeti slednive glavni grupi slu~ai baraat posebno vnimanie: Prvo, slu~aite vo koi celata rabota treba da bide proizvedena od materijali obezbedeni od strana na rabotnikot; vtoro, slu~aite vo koi takvite raboti se proizvedeni od materijali nabaveni od strana na rabotodava~ot i treto, koga vrz predmetite na rabotodava~ot se vr{at popravki ili izmeni.

Kaj grade`nite proekti {to se izveduvaat vrz zemji{teto na rabotodava~ot ili koga vo negovite prostorii treba da se instalira ma{ina ili drug vid oprema, moè da se pojavat specijalni problemi zaradi faktot {to sopstvenosta vrz materijalite nabaveni od strana na izveduva~ot preminuva vrz rabotodava~ot vedna{ {tom tie dvi`ni stvari se pricvrsteni na zemji{teto na na~in {to stanale sostaven del na toa zemji{te. Natamu, rabotata moè da bide zagrozena so nekoi neprevidlivi okolnosti povrzani so zemji{teto ili so nekoi drugi okolnosti od sferata na rabotodava~ot. Me|utoa vo ovoj kontekst treba da se ima predvid deka vo nekoi pravni sistemi, osobeno kaj onie {to mu pripa|aat na francuskoto pravno semejstvo, grade`niot izveduva~ ima striktna odgovornost i vo vrska so {tetite predizvikani od defektite vrz zemji{teto (supra s. 60). Koga

123

preovladuva ova pravilo postojniot problem na raspredelba na rizikot delumno e apsorbiran od pravilata so koi se regulira odgovornosta za nedostatoci i tie

ostanuvaat va`ni samo vo vrska so vi{ata sila (force majeure). So ogled na zabeleìtelnoto vlijanie {to vrz ovaa pravna granka go imale

rimskite pravnici nakuso }e gi izloìme nivnite pojasnuvawa pred da gi analizirame dene{nite re{enija.

126. Rimsko pravo - Se ~ini deka osnovnoto pravilo e utvrdeno od strana na

Labeo spored koj rizikot e kaj rabotnikot se dodeka toj ne dokaè deka rabotata ja izvr{il pravilno. Toa e ilustrirano so slu~ajot na nekoj koj se obvrzal da izgradi kanal: tuum est periculum, toj mu kaàl na rabotnikot, ako kanalot se sru{i pred da moè{ da mi pokaè{ deka rabotata e izvr{ena. Podocna drugite pravnici predloìle razli~ni isklu~oci bidej}i mislele deka vo opredeleni tipi~ni situacii rabotnikot te{ko moè da go izdrì ova pravilo. Ovie pojasnuvawa glavno se odnesuvaat na slu~aite na ku}a {to treba da se izgradi vrz zemji{teto na rabotodava~ot. Ako nezavr{enata zgrada se sru{i zaradi defekti na zemji{teto

(vitium soli), rizikot go snosi rabotodava~ot, a istoto pravilo se predlaga za slu~ai koga uni{tuvaweto e predizvikano od prirodna sila (via naturali) na primer od zemjotres. Natamu, Digestite na Justinijan citiraat nekoi klasi~ni pravnici kako potkrepa na praviloto deka rizikot preminal na rabotodava~ot ako toj ja odobril rabotata. Ova go dozvoluva zaklu~okot deka idejata za raspredelba na rizikot vrz osnova na tipi~nite "sferi na rizik" ve}e imala svoja elaboracija vo rimskoto pravo.

B. DOGOVORI ZA RABOTA VRZ PREDMETI

i. Proizvodstvo na rabota od materijali nabaveni (obezbedeni) od strana

na rabotnikot

127. Razli~ni re{enija - Razli~nite pravni sistemi gi prifatile slednive osnovni pravila za da go opredelat vremeto (momentot) vo koe cenovniot rizik preminuva od rabotnikot na rabotodava~ot: rizikot preminuva (1) koga dogovorot }e bide sklu~en (infra s. 128), (2) koga sopstvenosta e prenesena vrz rabotodava~ot

(res perit domino) (infra s. 129-131), (3) koga rabotata }e mu bide ispora~ana na rabotodava~ot (infra s. 132-135), ili (4) koga rabotodava~ot }e ja prezeme isporakata

i }e ja odobri rabotata (infra s. 136, 137). Osven vo Brazil (infra s. 137) site pravni sistemi usvoile nekoe posebno

pravilo {to go opfa}a slu~ajot vo koj rabotodava~ot docni so prezemaweto na isporakata. Vo ovaa situacija, se smeta deka rizikot preminal vrz rabotodava~ot.

a. Sklu~uvawe na dogovorot

128. île - Osnovnoto pravilo {to preovladuva vo pravoto na kupoproda`ba vo nekoi zemji deka rizikot od zaguba na predmetot preminuva vrz kupuva~ot pri sklu~uvaweto an dogovorot, osven koga postoi sprotiven dogovor, ne moè striktno da se primeni na slu~aite vo koi proda`bata se odnesuva na neopredeleni ili idni predmeti. Te{kotiite {to se javuvaat vo {vajcarskiot CO ~len 185 ne treba da gi povtoruvame ovde. No vo oovj kontekst interesno e da se zabeleì deka {vajcarskiot zakonodavec se vozdràl od prenesuvawe na ova pravilo na

124

dogovorite za rabota vrz predmeti koga rabotnikot isto taka gi nabavuva materijalite (infra s. 133).

Bez ogled na toa, vo île ovoj princip od pravoto na kupoproda`ba bil primenet i vo sferata na dogovorite za proizvodstvo na predmeti: ako rabotnikot gi nabavil materijalite postoi dogovor za kupoproda`ba koj stanuva "polnovaèn"

koga rabotodava~ot }e ja odobri rabotata (CC ~len 1996 stav 1). Relevantnata odredba prodolùva so naveduvawe deka "kako posledica na toa" rizikot od slu~ajna zaguba ili propast na predmetot preminuva na rabotodava~ot po sila na negovoto odobruvawe na rabotata, osven koga rabotodavecot docni so izjavata dali ja odobruva rabotata ili ne (CC ~len 1996 stav 2). Se pretpostavuva deka ~ileanskoto pravilo i ne e tolku nepovolno za rabotodava~ot kako {to toa moè da izgleda na prv pogled, zatoa {to vo praksa odobruvaweto na rabotite voobi~aeno }e koindicira so prezemaweto na isporakata.

b. Prenos na sopstvenosta

129. Francija - Proizvodstvoto na rabotata od materijalite obezbedeni od strana na rabotnikot e regulirano so CC ~len 1788. Ovde se naveduva deka rizikot od zaguba pred isporakata na predmetot mora da go snosi rabotnikot, osven koga rabotodava~ot bil vo docnewe so priemot na isporakata. Na prv pogled se ~ini deka ~lenot 1788 ja smeta sopstvenosta kako nerelevantna i kako moment na prenosot na rizikot go smeta ednostavniot prenos na rabotata na rabotodava~ot. Bez ogled na toa sosema e sigurno deka izgotvuva~ite na Gra|anskiot zakonik preminot na rizikot go povrzale so prenosot na sopstvenosta. Ovaa ideja se temeli

vrz stavot iznesen od strana na Pothier deka ovoj slu~aj treba da se tretira kako dogovor za kupoproda`ba ili kako e {to e toa kaàno poprecizno od podocne`nite avtori, kako dogovor za proda`ba na idna rabota (predmet). Iako e to~no deka

vakviot opis e krajno problemati~en vo nekolku aspekta, sosema e jasno deka CC

~len 1138 i 1583 {to se odnesuvaat na prenosot na sopstvenosta vo slu~aj na kupoproda`ba na opredeleni (specifi~ni) raboti ne moàt ednostavno da se primenat na ovaa situacija {to e analogna na proda`bata na neopredeleni predmeti. Zatoa i ne e za iznenaduvawe {to duri Rouast koj ja vovede idejata za

me{ovit dogovor (contrat mixte) do{ol do rezultatot deka sopstvenosta i rizikot preminuvaat istovremeno vrz rabotodava~ot ili preku isporaka ili vo slu~aj na proizvodstvo na zamenlivi stvari so nivnoto izdvojuvawe od masata i so nivnoto konkretizirawe vo samiot dogovor.

Iako e o~igledno deka ovoj pristap do problemot na preminot na rizikot vo golem broj slu~ai vodi kon rezultati identi~ni so onie do koi se doa|a spored sistemite {to kako re{ava~ki kriterium go zemaat preminot na vladenieto, ostanuva faktot deka CC ~len 1788 sekoga{ se razbiral kako da pretstavuva izraz

na principot res perit domino. Taka, koga rabotodava~ot }e ja primi zavr{enata rabota, dodeka taa seu{te se nao|a vo delovnite prostorii na rabotnikot preminot na rizikot se smeta za posledica na prenosot na sopstvenosta.

130. Drugi romanski zemji - Portugalija - Praviloto sodràno vo francuskiot CC ~len 1788 pove}e ili pomalku bukvalno e prezemeno vo brojni zemji {to i pripa|aat na francuskata pravna familija. Do merkata do koja ovie zemji go prifatile francuskiot sistem na prenos na sopstvenosta tie isto taka go zazemaat istiot pristap kon problemot na rizikot.

125

Vo ovoj kontekst Portugalija zasluùva posebno vnimanie bidej}i noviot Gra|anski zakonik od 1966 godina go povtoruva francuskoto pravilo na mnogu

pojasen na~in. CC ~len 1228 stav 1 go vrzuva preminot na rizikot so prewnosot na sopstvenosta i pravi isklu~ok samo vo slu~aj na docnewe na rabotodava~ot. Me|utoa vo ovoj slu~aj primenata na praviloto res perit domino mora da se gleda

vo svetlinata na ~len 1212 stav 1 vo koj se naveduva deka sopstvenosta vrz rabotata proizvedena celosno ili vo eden del od materijalite obezbedeni od strana na rabotnikot preminuva na rabotodava~ot preku "priemot na rabotata (predmetot)" (aceitacao da coisa). Vo vode~kiot komentar na Gra|anskiot zakonik poimot za priemot e ilustriran so eden hipoteti~ki slu~aj prezemen od germanski u~ebnik. [iva~ {ie kostum od materijal {to samiot go obezbedil. Vo otsustvo na rabotodava~ot soodvetno so{ieniot kostum mu e ispora~an na lice od doma}instvoto na rabotodava~ot. Pred rabotodava~ot da se vrati doma, kostumot bil uni{ten zatoa {to ku}ata slu~ajno se zapalila. Pretpostavuvaj}i deka rabotodava~ot ne bil vo docnewe zatoa {to ne bil utvrden nikakov rok za zavr{uvawe na rabotata, rizikot seu{te ne e preminat vrz nego. Iako vladenieto e preneseno na rabotodava~ot, re{ava~kiot moment e deka nemalo priem, zatoa {to takviot priem moè da se izvr{i samo ako imalo {ansa toj da ja razgleda (pregleda) i odobri rabotata.

Bidej}i ovoj paradigmati~en slu~aj mora povtorno da go razgleduvame vo kontekstot na germanskoto pravo (infra s. 134), sega ne e neophodno da izrazuvame mislewe vo vrska so toa dali ova e dobro pravilo ili ne. Zatoa }e bide sosema dovolno da se kaè deka portugalskoto re{enie, iako verbalno se pridruùva do principot res perit domino, delumno se preklopuva so germanskoto pravo koe strogo go odvojuva preminot na rizikot od prenosot na sopstvenosta.

131. Anglija - Vo angliskoto pravo proizvodstvoto na rabotata od materijali obezbedeni od strana na rabotnikot normalno dava osnova za dogovor za

kupoproda`ba na idni predmeti. Spored Zakonot za proda`ba na stoki od 1893

godina (supra n. 8) s. 20, po pravilo rizikot preminuva so predmetot (sopstvenosta), osven ako poinako ne e dogovoreno od strana na dogovornite strani. Vo vrska so preminot na sopstvenosta ne postoi razlika pome|u neopredeleni i idni predmeti. Vo dvata slu~aja s. 18 praviloto 5 stav 1 propi{uva deka sopstvenosta nema da premine se dodeka predmetite od dogovoreniot vid i kvalitet i vo sostojba pogodna za isporaka se izbrani i "bezuslovno opredeleni so dogovorot". Generalno, opredeluvaweto bara izre~na ili premol~na soglasnost na kupuva~ot.

Izrazot deka sopstvenosta vrz ovie stoki preminuva so nivno "opredeluvawe so dogovorot" ne se smeta za sre}no izbrana formulacija. Zatoa e sugerirano terminot "isporaka" da se zameni so terminot "opredeluvawe", zatoa {to se ~ini deka vo sekoj slu~aj koga se smeta deka doa|a do prenos na sopstvenosta, postoi realna ili pretpostavena isporaka na kupuva~ot.

v. Prenos na vladenieto

132. Voved - Spored tretiot pristap rizikot preminuva po isporakata na rabotata. Vo pravnite sistemi kade {to predavaweto (traditio) pretstavuva su{testven element za prenosot na sopstvenosta, prenosot na rizikot i steknuvaweto na sopstvenosta vo praksa ~esto }e koincidiraat. Bez ogled na toa, preminot na rizikot ne zavisi od prenosot na sopstvenosta. Toa e va`no vo

126

slu~aite vo koi sopstvenosta ostanuva kaj rabotnikot zatoa {to ne postoi izre~no rezervirawe na titulata (sopstveni~koto pravo).

Tranzicijata od francuskiot sistem (supra s. 129) kon tretoto re{enie e ozna~ena so onie pravni sistemi {to go kopirale francuskiot CC ~len 1788, no ne go prifatile principot deka po pravilo, sopstvenosta preminuva so sklu~uvaweto na dogovorot. Iako se gleda deka ova pravilo ne moè bez soodvetni izmeni da se primeni na neopredelenite ili idnite predmeti, idejata deka preminot na rizikot pretstavuva posledica od prenosot na sopstvenosta ostanuva dominanten stav vo Francija. Me|utoa, vo onie sistemi vo francuskata pravna familija {to go povrzale prenosot na sopstvenosta so predavaweto na stvarta (traditio), postoi

somne` dali odredbata {to soodvetstvuva na francuskiot CC ~len 1788 seu{te moè da se objasni vo duhot na res perit domino. Taka se ~ini deka zemjite kako Holandija, [panija i Argentina pove}e se usoglaseni so tretoto re{enie spored koe rizikot preminuva so isporakata na rabotata.

133. Avstrisko i {vajcarsko pravo - Avstriskoto i {vajcarskoto pravo moàt da se zemat kako primeri za predlogot deka rizikot preminuva so prenosot na sopstvenosta, odnosno koga rabotata mu e predadena na rabotodava~ot. Vo dvata sistema preminot na rizikot jasno se izdvojuva od prenosot na sopstvenosta.

Spored avstriskiot CC § 1168 re~enica 1, rabotnikot moè da bara nagrada ako rabotata e uni{tena "od obi~en nesre}en slu~aj" {to nastapil pred

prezemaweto (Ubernahme). Postoi op{ta soglasnost deka toa pretstavuva isporaka na rabotata. Soodvetnoto pravilo kaj kupoproda`bata go koristi terminot "isporaka", no ovaa razlika vo terminologijata ne se smeta za su{testvena. O~igledno, ovaa promena na terminologijata samo sluì za istaknuvawe na potrebata za sorabotka na rabotodava~ot pri prezemaweto na vladenieto vrz predmetot (rabotata). Toa zna~i deka rizikot nema da premine ako rabotodava~ot ja odbie rabotata kako defektna (so nedostatoci). Vo vrska so upotrebenite materijali, rizikot za zaguba e kaj onaa strana {to gi nabavila materijalite (§

1168 re~enica 2). Natamu, avstriskoto pravo e soglasno so op{tiot princip deka docneweto na rabotodava~ot da ja prezeme isporakata vrz nego go prenesuva rizikot na cenata (Preisgefahr, § 1419).

Kako {to e ve}e navedeno prethodno (supra s. 128), {vajcarskoto pravo se vozdràlo od prenesuvawe na praviloto {to dominira kaj proda`bata na

dogovorite za rabota i trud. Ne treba ni da se spomenuva deka CO ~len 185 stav 1 ne soodvetstvuva na ovaa situacija, zatoa {to vo nego se naveduva deka rizikot od zaguba preminuva na kupuva~ot po sklu~uvaweto na dogovorot, pod uslov da nema drug dogovor i da ne postojat nekoi posebni okolnosti. Me|utoa, praviloto {to se odnesuva na idnite ili neopredelenite predmeti isto taka moè da pretstavuva model za premin na rizikot vo slu~aite vo koi rabotnikot vetuva deka }e proizvede rabota od materijali {to toj gi nabavil. Ovaa analogija zna~i deka rizikot preminuva koga rabotata }e bide identifikuvana (opredelena). Za sre}a, ovaa ideja e napu{tena vo sferata na dogovorite za rabota i trud. Spored ~len 376 stav 1

rizikot preminuva po isporakata na rabotata, osven koga rabotodava~ot ne docni so priemot.

134. Germansko pravo - Treba da se zapomni deka germanskoto pravo pretstavuva edinstveniot praven sistem vo koj zakonodavecot priznava "me{oviti dogovori" vo koi se kombiniraat elementi na kupoproda`ba so pravila prezemeni

od sferata na dogovorite za rabota i trud (supra s. 2): spored CC § 651 stav 1 proizvodstvoto na nezamenlivi stvari od materijali obezbedeni od strana na rabotnikot ne se regulira isklu~ivo so pravilata {to se primenuvaat na

127

dogovorite za rabota i trud. Me|utoa, {to se odnesuva do preminot na rizikot, ovaa distinkcija moè da se ignorira, zatoa {to vo ovoj pogled § 644, 645 {to se odnesuvaat na raspredelbata na rizikot kaj dogovorite za rabota i trud se primenuvaat vo celost. No situacijata e razli~na ako treba da se proizvedat zamenlivi predmeti. Vo ovoj slu~aj, so koj najnapred }e se pozanimavame, preminot na rizikot podleì na pravilata utvrdeni vo pravoto na kupoproda`ba, zatoa {to ovoj tip dogovori se smeta za dogovor za proda`ba.

Analognata primena na pravilata od pravoto na kupoproda`ba na proizvodstvoto na zamenlivi stvari zna~i deka rizikot od slu~ajna zaguba i o{tetuvawe (rasipuvawe) preminuva vrz rabotodava~ot vo momentot koga vladenieto vrz predmetite e preneseno vrz nego. Iako isporakata isto taka pretstavuva su{testven element na prenosot na sopstvenosta vrz dvi`nite stvari treba da se istakne deka steknuvaweto na sopstvenosta bara dopolnitelna soglasnost me|u dogovornite strani deka sopstvenosta }e bide prenesena (§ 929

re~enica 1). Taka prenosot na vladenieto so rezervirawe na sopstveni~koto pravo e sosoema dovolen za premin na rizikot. Voobi~aeno se dodavaat dve pri~ini vo polza na ovoj princip: prvo, po isporakata na predmetot, kupuva~ot ili rabotodava~ot ima polza od nivnoto koristewe i vtoro, toj e vo podobra pozicija da prezeme merki na pretpazlivost protiv zaguba i o{tetuvawe.

Koga rabotnikot, po barawe na rabotodava~ot, ispora~al zamenlivi predmeti {to toj gi proizvel na nekoe mesto {to e razli~no od mestoto na koe se vr{ela rabotata, rizikot preminuva na rabotodava~ot vedna{ {tom rabotnikot gi ispora~al tie predmeti na prevoznikot ili na drugiot {pediterski agent. Ova pravilo moè da se pogledne vo svetlinata na § 269 spored koj mestoto na ispolnuvawe vo normalen slu~aj e ìveali{teto ili delovnite prostorii na dol`nikot.

Vo vrska so docneweto da se prezeme isporakata, germanskoto pravo se soglasuva so drugite pravni sistemi. No treba da se zabeleì deka vo ovaa situacija rizikot od zaguba }e premine duri i koga toj nastan se dolì na obi~na nebre`nost kaj rabotnikot ili kaj negovite vraboteni. Ova proizleguva od CC § 644

stav 1 re~enica 2, 324 stav 2 {to mora da se ~ita zaedno so § 300 stav 1: Za vreme na docneweto na doveritelot, dol`nikot e odgovoren samo za vina i gruba nebre`nost.

Ako rabotnikot vetil deka }e proizvede nezamenlivi stvari od materijali nabaveni od negova strana, pove}e ne se primenuvaat pravilata za raspredelabta na rizikot od pravoto na kupoproda`ba. Ovoj slu~aj se regulira so CC § 644, to est so specijalnite odredbi vo vrska so preminot na rizikot kaj dogovorite za rabota i trud. Rabotnikot go snosi rizikot do momentot na "priemot" na rabotata. Ve}e e istaknato deka priemot e centralna to~ka na germanskiot sistem na dogovori za rabota i trud. Te{kotiite {to }e se pojavat ako za ovaa cel, priemot na rabotata ne bara samo prezemawe na isporakata, tuku i odobruvawe na rabotata kako soglasna so dogovorot, ve}e e razgleduvana vo kontekstot na raspravata za portugalskoto pravo (supra s. 130). Vo test slu~ajot na {iva~ koj {ie kostim sovremeniot stav povtorno e vo polza na rabotnikot, to est cenovniot rizik se smeta deka preminal vrz rabotodava~ot.

Me|utoa te{ko deka moè da postoi kakvo bilo somnenie deka ova re{enie ne e vo soglasnost so namerata na izgotvuva~ot na germanskiot Gra|anski zakonik koj ja otfrlil idejata od generalnata klauzula spored koja rabotnikot go zadrùva pobaruvaweto na nagradata srazmerno na izvr{enata rabota ako rabotata slu~ajno bila uni{tena ili o{tetena "zaradi nastan povrzan so rabotodava~ot". Bez ogled na toa, Federalniot Vrhoven sud otstapil od ovaa tesna zakonodavna pozicija. Iako

128

relevantnata presuda ne e direktno navedena, taa moè da sluì kako osnova za korektno re{enie na drugite bitni slu~ai zatoa {to proizleguva od teorijata deka mora da se razgrani~at razli~nite sferi na rizik. Kako posledica od vakviot pristap rizikot od zaguba moè da bide kaj rabotodava~ot ako rabotata is~ezne dodeka e vo negovo vladenie, duri i koga seu{te ne bila "primena" vo tehni~ka smisla na toj termin.

Se ~ini deka te{kotijata {to proizleguva od poimot priem kako {to toj se koristi vo CC § 644 i vo brojni drugi odredbi od sferata na dogovorite za rabota i trud, moè da se nadmine samo ako se priznae deka elementot na soglasnosta (odobruvaweto) nema podednakvo zna~ewe na site mesta na koi se koristi terminot priem vo Zakonikot. Taka "priemot" na rabotata so nedostatoci {to mu se poznati na rabotodava~ot doveduva do otkaùvawe od odredeni prava, osven koga rabotodava~ot izre~no ne gi rezerviral tie prava. Za sigurno, vo ovoj kontekst re{ava~ki e elementot na soglasnosta (odobruvaweto). Me|utoa, se tvrdi deka pogolem broj raboti treba da se imaat predvid koga stanuva zbor za premin na rizikot. Ova e o~igledno ako {iva~ot od hipoteti~kiot slu~aj moèl da dokaè deka kostimot {to go ispora~al na svojot klient bil zavr{en spored dogovorot. Vo ovaa situacija, ne postoi pri~ina zo{to rabotnikot seu{te treba da go snosi rizikot za rabotata {to pove}e ne e vo negova kontrola i {to e vo vladenie na rabotodava~ot. Natamu, ne postoi validno razlikuvawe pome|u zamenlivi i nezamenlivi stvari vo vrska so raspredelbata na rizikot. Da pretpostavime deka zamenliva stvar e uni{tena vo sli~ni okolnosti. Ne treba da postoi somne` deka vo vakov slu~aj rizikot e kaj rabotodava~ot, zatoa {to toj toga{ se tretira kako kupuva~ kaj kogo rizikot preminal so isporakata. Ako odobruvaweto (soglasnosta) na rabotata se smeta za re{ava~ki element za preminot na rizikot, toj ne treba da se napu{ti samo zatoa {to dogovorot se odnesuval na zamenlivi stvari.

Me|utoa, realnata te{kotija vo vakov vid slu~ai e teretot na dokaùvaweto. Bidej}i rabotodava~ot ne e dolèn da ja prifati rabotata {to ne e vo soglasnost so dogovorot, toga{ obi~nata isporaka te{ko moè da se smeta za

"priem" vo smisla na CC § 644, zatoa {to spored CC § 363 tovarot na dokaùvaweto e kaj doveritelot {to go prima ispolnuvaweto, ako toj saka da istakne deka ispolnuvaweto {to toj go primil ne bilo pravilno ili ne bilo celosno. Ne treba ni da se spomenuva deka primenata na ova pravilo e te{ka za rabotodava~ot koj ne bil vo docnewe so pregledot i odobruvaweto na rabotata ako slu~ajnata zaguba na predmetot se slu~ila vo negoviot dom. Me|utoa toa samo pokaùva deka celosnoto prifa}awe na poimot priem ne pretstavuva sre}na odluka. Koga }e se uramnoteàt interesite se ~ini deka teretot na dokaùvaweto mora da bide kaj rabotnikot. Ako toj moè da dokaè deka rabotata bila bez nedostatoci koga rabotodava~ot steknal vladenie vrz nea, cenovniot rizik preminuva na nego, bez ogled na toa dali toj imal {ansa da ja odobri rabotata ili ne.

g. Isporaka i odobruvawe na rabotata

136. Voved - So ogled na kontroverzata {to postoi vo germanskoto pravo neophodno e da se potsetime na slu~ajot na proizvodstvo na nezamenliva stvar od materijali nabaveni od strana na rabotnikot (CC § 651 stav 1). Ako vo vakov slu~aj priemot treba da se razbere kako ne{to {to gi opfa}a i prenosot na vladenieto i odobruvawe na rabotata od strana na rabotodava~ot, toa sekako }e pretstavuva

129

primer za ~etvrtoto re{enie. Me|utoa spored moe mislewe ovoj stav ne moè da se zadrì zaradi pogore iznesenite pri~ini (supra s. 134).

Treba da se zapomni deka poimot "priem" {to podrazbira odobruvawe na rabotata se koristi i vo drugite pravni sistemi. No koga se pravi toa toj e povrzan so "ispolnuvaweto" na dogovorot ili so prenosot na sopstvenosta.

137. Brazil - Me|u zemjite {to gi razgleduvame samo Brazil utvrdil pravilo so koe jasno se pokaùva deka koga rabotnikot nabavuva materijali, toj mora da go snosi i rizikot se do isporakata na rabotata na rabotodava~ot i do negovoto odobruvawe (CC ~len 1238 re~enica 1). Toa e va`no zatoa {to celiot oddel {to se odnesuva na dogovorot za rabota i trud glavno se temeli vrz francuskoto pravo. Zatoa treba da se pretpostavi deka ova otstapuvawe od modelot e napraveno svesno.

U{te pove}e Brazil razvil posebno re{enie za raspredelbata na rizikot vo slu~aite vo koi rabotodava~ot docni so priemot koga }e dojde do gubewe ili o{tetuvawe na rabotata: Spored CC ~len 1238 re~enica 2 "rizikot mora podednakvo da se spodeli od dvete dogovorni strani". Kako potkrepa na ova kontroverzno pravilo se tvrdi deka rabotnikot seu{te e sopstvenik na svoite materijali {to gi nabavil toj. No situacijata e razli~na vo vrska so rabotata {to e izvr{ena zatoa {to toga{ rabotnikot }e se tretira kako lice koe samo vetilo usluga. Ovaa "podelba" na rizikot po~iva vrz preteranata primena na maksimata res perit domino. Taa e nerazumna, osobeno vo slu~aite vo koi odnesuvaweto na rabotodava~ot vodi kon prezumpcija na vina.

d. Rezime

138. Kako {to e ve}e navedeno vo vovedot na problemot so rizikot (supra s.

124) prakti~nite rezultati {to proizleguvaat od razli~nite pristapi vo pravnite sistemi ne se tolku razli~ni kolku {to moè da se pretpostavi. Golemite razliki vo sferata na kupoproda`bata na opredeleni (specifi~ni) stoki nemaat paralela kaj dogovorite kaj koi liceto vetuva da proizvede rabota od materijali {to toj gi nabavil. Samiot fakt {to vo pogolem broj pravni sistemi ovie slu~ai se tretiraat kako dogovor za proda`ba na idni stoki (predmeti) sugerira analogija so dogovorite za proda`ba na neopredeleni raboti (predmeti). Toa zna~i deka preminot na rizikot ne moè da se vrze so sklu~uvaweto na dogovorot ili so prenosot na sopstvenosta ako vo dadeniot praven sistem toa e normalna posledica od dogovorot za proda`ba na specifi~ni (opredeleni) stoki vo sostojba podgotvena za isporaka: O~igledno, sklu~uvaweto na dogovorot za rabota vrz predmeti e celosno nesoodvetno. îleanskoto pravo ilustrira na koj na~in se ublaùva ovoj kriterium: dogovorot ne se smeta za "ispolnet" se dodeka rabotodava~ot ne ja odobri rabotata i tokmu toa odobruvawe zna~i premin na rizikot vrz rabotodava~ot (supra s. 128). Ako natamu se smeta deka ova odobruvawe normalno }e se kombinira so isporakata na rabotite pravi~no e da se kaè deka razlikata od tretoto re{enie e pove}e o~igledna, otkolku realna.

Vo onie pravni sistemi vo koi se istaknuva prenosot na sopstvenosta preminot na rizikot proizleguva od isporakata ili od pretpostavenata isporaka. Ova osobeno vaì vo francuskiot sistem. Vo angliskoto pravo kade {to preminot na rizikot i prenosot na sopstvenosta vrz idni predmeti se spoeni zaedno, ovoj moment barem teoriski moè da se fiksira porano. Toa moè da se slu~i ako bezuslovnoto opredeluvawe na rabotata vo dogovorot prethodni na isporakata na

130

rabotata. No pretpostaveno, ova vo najgolem del se slu~ai na pretpostavena isporaka. Kone~no, primerot na portugalskoto pravo pokaùva deka realno priemot na rabotata pretstavuva re{ava~ki kriterium, zatoa {to priemot na rabotata (aceitacao da coisa) doveduva do prenos na sopstvenosta i so toa i do prenos na rizikot. Toa mora da se ima predvid ako ova re{enie samo se smeta za takvo {to

po~iva vrz maksimata res perit domino. Mnozinstvoto pravni sistemi otvoreno se priklu~uva kon principot deka

rizikot preminuva so isporakata na rabotata. Istata pri~ina {to go pottiknuva ova re{enie kaj pravoto na kupoproda`ba vaì i vo ovoj slu~aj. Prenosot na sopstvenosta nema ni{to zaedni~ko so pra{aweto koga preminuva rizikot. Potrebata od razdvojuvawe na dvata problema jasno se gleda koga rabotata e ispora~ana, duri i koga sopstvenosta e rezervirana. Vo germanskoto pravo za dogovorite za rabota i trud poimot priem {to go koristi Gra|anskiot zakonik vo pove}e aspekti vodi kon re{enija bez pravna logika: Ako treba da se proizvedat zamenlivi stvari prenosot na vladenieto (Ubergabe) e dovolen za prenosot na rizikot, no se veli deka slu~ajot e razli~en vo slu~aj na nezamenlivi stvari.

Hipoteti~niot slu~aj razgleduvan vo ovoj kontekst (supra s. 134) sluì da gi pokaè krajnite konsekvenci od stavot deka pod priem nasekade se podrazbira ista rabota. Vo realnosta, elementot na odobruvawe nema nikakva funkcija vo vrska so problemot na rizikot. Toa e jasno ako rabotnikot moè da dokaè deka rabotata mu ja ispora~al na rabotnikot bez nedostatoci (defekti).

Ova e i osnovnata pri~ina zad praviloto deka rabotodava~ot koj docni so prezemaweto na isporakata mora da go snosi rizikot od toa. O~iglednoto "solomonsko" re{enie na brazilskoto pravo, {to vodi kon delumen prenos na rizikot (supra s. 137) prili~no e kritikuvano zatoa {to se temeli vrz pogre{na procenka i preteruvawe so principot deka zagubata na materijalite treba da bide rizik na sopstvenikot.

ii. Proizvodstvo na rabota od materijali nabaveni od strana na

rabotodava~ot

139. Voved - Vo situacijata {to }e ja razgleduvame raspredelbata na rizikot e pod vlijanie na opredeleni dopolnitelni okolnosti {to ne se sre}avaat kaj dosega razgleduvanite slu~ai.

Bidej}i sega rabotodava~ot e onoj {to gi obezbeduva materijalite za rabotata {to treba da se proizvede, se postavuva pra{aweto koj go snosi rizikot od slu~ajnata propast ili o{tetuvawe na tie materijali dodeka se vo vladenie na rabotnikot. Do merkata do koja rabotodava~ot ja zadrùva sopstvenosta vrz tie materijali vo site fazi na proizvodstvoto na rabotata praviloto spored koe "stvarta mu pripa|a na sopstvenikot" sekako dozvoluva jasno re{enie od ovoj aspekt na problemot so rizikot. Za nesre}a, situacijata se komplicira so primenata na posebnite pravila za steknuvaweto na sopstvenosta. Vo pravnite sistemi pod vlijanie na rimskoto pravo proizvodstvoto na nova species ima posebno zakonsko vnimanie: Liceto koe so prerabotka ili transformacija na materijalite {to mu pripa|aat na drug proizveduva nova dvi`na stvar, steknuva sopstvenost vrz novata stvar, ako vrednosta na izvr{enata rabota su{testveno ne e pomala od vrednosta na materijalite. O~igledno ovoj princip od imotnoto pravo primenata na osnovnoto pravilo res perit domino ja pravi zavisna od element {to ne e soodveten za re{avawe na problemot na raspredelbata na rizikot. Ovaa dilema moè da se

131

razre{i samo ako odredbata vo vrska so steknuvaweto na sopstvenosta preku prerabotkata na materijalite na rabotodava~ot ne se smeta za zadolìtelna i so toa moè da se nadmine so poinakov dogovor na strankite, izre~en ili premol~en, deka sopstvenosta vrz noviot predmet {to treba da se proizvede e kaj sopstvenikot na materijalite.

Vo vrska so cenovniot rizik ne postoi nekoja cvrsta pri~ina zo{to, kako rabota na princip toj treba da se raspredeli razli~no otkolku vo prethodniot slu~aj na rabota {to treba da se proizvede od materijali nabaveni od strana na rabotnikot. Me|utoa, nov element se voveduva koga zagubata ili o{tetuvaweto na rabotata e posledica na defektnite materijali nabaveni od strana na rabotodava~ot. Postoi {iroka soglasnost pome|u pravnite sistemi deka ovoj slu~aj bara isklu~ok od osnovnoto pravilo. No ovoj isklu~ok ne moè da se primeni bez va`na kvalifikacija, zatoa {to mora da se ima predvid deka rabotnikot e ekspert koj vo normalna situacija }e mora da gi zabeleì nedostatocite (defektite) kaj materijalite {to gi koristi. Zatoa se pojavuva pra{aweto dali toj e dolèn da go predupredi rabotodava~ot za mo`nite posledici. Koga }e se priznae taa dol`nost nejzinoto zanemaruvawe moè da ima dvoen efekt: Rabotnikot moè da go zagubi svoeto pobaruvawe na nagradata (dogovornata cena) i pokraj toa moè da bide odgovoren za nadomest na {teta. U{te pove}e, duri i vo slu~aite vo koi cenovniot rizik preminal vrz rabotodava~ot zaradi nedostatoci na materijalot {to ne moèlo da bidat otkrieni od strana na rabotnikot, mora da se donese odluka vo vrska so iznosot na nagradata {to }e bide isplatena ako rabotata seu{te ne e zavr{ena koga nastanala zagubata.

a. Rizikot od zaguba vo vrska so materijalite

140. Op{to priznaen princip - Postoi soglasnost me|u pravnite sistemi deka rizikot od slu~ajna propast ili o{tetuvawe na materijalite go snosi rabotodava~ot. Toa pravilo e tolku o~igledno {to najgolemiot broj pravni sistemi i nemaat posebno pravilo za toa. Namesto toa tie pove}e sakaat da utvrdat pravilo za odgovornosta {to isto taka e podednakvo o~igledno zatoa {to ednostavno go povtoruva op{tiot princip na dogovorna ili deliktna odgovornost. Taka vo francuskata pravna familija CC ~len 1789 pretstavuva model {to pove}e ili pomalku bukvalno bil sleden. Koga rabotnikot samo ja snabduva rabotata, toj e odgovoren za zagubata na predmetot samo vo slu~aj na vina. Ne postoi somnenie deka ovaa odredba gi opfa}a dvi`nite stvari na rabotodava~ot {to mu se dovereni na rabotnikot za popravka ili izmena, kako i na materijalite nabaveni za proizvodstvo na rabotata.

Zatoa ne moè da se smeta za seriozen problem ako vo nekoi zemji e ispu{teno nekoe pravilo {to se odnesuva na reguliraweto na ovoj problem. Najednostaven i se veruva i najjasen na~in na izrazuvawe na ova pravilo e izbran od strana na {vajcarskiot zakonodavec: rizikot od slu~ajnata propast na materijalot ja snosi onaa dogovorna strana {to go nabavila.

141. Portugalija - Iako prakti~niot rezultat verojatno nema da se razlikuva od re{enijata vo drugite pravni sistemi, portugalskiot Gra|anski zakonik zasluùva posebno vnimanie zaradi svojot pristap vo vrska so sopstvenosta vrz materijalite {to se transformirani vo nova stvar. Kako {to ve}e e pojasneto prethodno ~lenot 1228 stav 1 posebno ja istaknuva maksimata res

perit domino (supra s. 130). Me|utoa portugalskiot zakonodavec svatil deka toa treba

132

da se dopolni so posebna odredba vo vrska so steknuvaweto na sopstvenosta vrz rabotata {to treba da se proizvede, zatoa {to vo poinakov slu~aj primenata na

donekade kompliciranite pravila proizlezeni od rimskoto accessio (~len 1325) moè da ja zagrozi primenata na osnovniot princip. Od taa pri~ina se predviduva deka rabotodava~ot koj gi nabavil materijalite po sopstvena voqa ipso iure steknuva sopstvenost vrz proizvedenata rabota. Toa go osloboduva sudot od te{kotijata da nosi odluka za sporedbenata vrednost na izvr{enata rabota i nabavenite materijali.

b. Premin na rizikot vo vrska so baraweto nagrada (dogovorna cena)

142. Voved - Razli~nite pristapi {to postojat ako rabotata treba da se proizvede od materijali nabaveni od strana na rabotnikot (supra s. 127, 128) nema paralela vo slu~aite vo koi tie materijali gi nabavil rabotodava~ot. Ovaa razlika vo pristapot se dolì na otsustvoto na elementi na proda`ba {to dominiraat vo prethodno navedeniot slu~aj kade {to pravilata od pravoto na kupoproda`bata na neopredeleni stoki go opredeluvaat vremeto na premin na rizikot. Situacijata me|utoa su{testveno se menuva vo ovie slu~ai, zatoa {to tie nasekade se tretiraat kako vistinski slu~ai na dogovori za rabota i trud.

aa. Razli~ni osnovni re{enija

143. Priem ili ednostavna isporaka na rabotata? - Kaj najgolemiot broj pravni sistemi cenovniot rizik preminuva so priemot ili so isporakata na rabotata.

Bidej}i ne postoi realna vrska so pravoto na kupoproda`ba, idejata deka rizikot preminuva so "ispolnuvaweto" na dogovorot treba da se napu{ti. Vo île na primer koga ovoj pristap e zazemen ako rabotnikot nabavil materijali (supra s.

128), rizikot vo vakov slu~aj normalno preminuva na rabotodava~ot po "priznavaweto i odobruvaweto" na rabotata.

Od sli~ni pri~ini preminot na sopstvenosta kako kriterium za premin na rizikot e sosema nesoodveten vo ovoj kontekst. Taka vo francuskoto pravo prenosot na sopstvenosta e nevaèn vo ovoj slu~aj. Priemot (reception) na rabotata e re{ava~kiot moment koga rizikot preminuva kaj dogovorite za rabota vrz predmeti, bez ogled na toadali toa koincidira so preminot na sopstvenosta vrz rabotodava~ot ili ne.

Se ~ini deka vo Francija terminot "recu" kako {to se koristi vo CC ~len 1790 glavno se tolkuva kako da podrazbira odobruvawe na rabotata {to nu`no ne mora da bide predadena so isporaka. Toa }e zna~i deka rizikot preminuva vrz rabotodava~ot vedna{ {tom toj }e ja pregleda i odobri rabotata, duri i ako taa seu{te e vo vladenie na rabotnikot. Od druga strana, rizikot ne preminuva ako rabotodava~ot samo go prezel vladenieto iako ne ja odobril rabotata. Nepravdata kon koja moè da vodi ova re{enie ve}e e razgleduvana vo kontekstot na germanskoto pravo kade {to poimot na priemot (Abnahme) sozdava izvesni problemi

(supra s. 134). Vo Francija isto taka e otvoreno pra{aweto dali sudot, koga }e se soo~i so konkreten slu~aj od vakov vid, navistina }e dojde do rezultatot deka rizikot seu{te e kaj rabotnikot koga rabotata e uni{tena zaradi slu~aen poàr vo domot na rabotodava~ot. Ovaa te{kotija sekako ne postoi koga rabotodava~ot mora

133

da se smeta deka e vo docnewe so pregledot na rabotata, zatoa {to vo vakov slu~aj se smeta deka rizikot e ve}e preminat (CC ~len 1790).

Razvojot vo Italija zasluùva osobeno vnimanie, zatoa {to Gra|anskiot zakonik od 1865 godina za re{ava~ki moment ja zema isporakata (consegna) na

rabotata (~len 1637). Spored noviot Zakonik od 1942 godina za kriterium e izbran poimot priem (accettazione) (~len 1673 stav 1). Vode~kiot italijanski avtor za ovaa materija prifa}a deka moàt da postojat slu~ai na isporaka bez priem na rabotata, taka {to rabotnikot seu{te go snosi rizikot da go izgubi svoeto pobaruvawe na nagradata (dogovornata cena), duri i koga rabotata slu~ajno propadnala dodeka e vo vladenie na rabotodava~ot. Me|utoa se ~ini deka vo italijanskoto pravo ovaa konsekvenca e prakti~no isklu~ena so primena na jasnite pravila vo vrska so pregledot na rabotata po isporakata. Najva`na me|u tie odredbi e CC ~len 1665

stav 4 spored koja rabotata se smeta deka e "primena" ako rabotodava~ot ja prezel isporakata bez rezerva.

Vo prili~en broj drugi zemji od francuskata pravna familija CC ~len 1790 ne e usvoen bukvalno. Postoi su{testvena izmena vo terminologijata, zatoa [to zborot "isporaka" go zamenuva zborot "priem" (reception). No vo nedostatok na avtoritet vo vrska so ova pra{awe ne treba da se prezumira deka toa zna~i deka stanuva zbor za svesno otstapuvawe od francuskiot model. Ova otstapuvawe treba da se gleda vnimatelno, osobeno vo latino-amerikanskite zemji. Brazilskiot Gra|anski zakonik na primer isporakata i odobruvaweto na rabotata ja smeta za re{ava~ki kriterium za premin na rizikot ako rabotnikot isto taka gi nabavil i materijalite (~len 1238 re~enica 1), verojatno zatoa {to Brazil ne go prifatil

francuskiot sistem na prenosot na sopstvenosta (supra s. 137). Bez ogled na toa, za~uduva {to vo ovie slu~ai Gra|anskiot zakonik ednostavno zboruva za isporaka

na rabotata (~len 1240). Se pretpostavuva deka ovaa distinkcija nema racionalna osnova. Taa pomalku moè da se objasni zatoa {to taa celosno go izmenuva

francuskoto re{enie od dvata slu~aja vo CC ~len 1788 (isporaka, livraison) od edna strana i ~len 1790 (priem, reception) od druga strana.

Kako {to e ve}e prikaàno prethodno, isporakata na rabotata isto taka pretstavuva re{ava~ki moment vo brojni drugi zemji {to se vozdràle od utvrduvawe na posebni pravila za raspredelba na rizikot za slu~aite vo koi rabotnikot ili rabotodava~ot gi nabavile materijalite.

144. Zavr{uvawe na rabotata - Spored germanskiot CC § 646 zavr{uvaweto na rabotata go zazema mestoto na priemot ako prirodata na rabotata e takva {to priemot e nevozmoèn. Me|utoa ovaa odredba nema nekoja golema vrednost, zatoa {to e te{ko da se misli na slu~aite koga fizi~ki postojna rabota e nesposobna za priem vo smislata {to voobi~aeno se podrazbira vo germanskoto pravo. Zatoa e sosema dovolno ako se kaè deka realno vo praksa ova pravilo o~igledno nikoga{ ne bilo primeneto na slu~aite {to gi razgleduvame.

No situacijata e barem donekade poinakva vo SAD kade {to pred sudovite vo Wujork postojano se pojavuva sledniov paradigmati~en slu~aj. Rabotnikot primil platno ili materijal od koj treba da izraboti palto ili kaput. Po zavr{uvaweto na rabotata, no pred nejzinata isporaka na rabotodava~ot, predmetite bile ukradeni od delovnite prostorii na rabotnikot ili bile uni{teni od poàr. Ako pretpostavime deka do zagubata do{lo bez vina na rabotnikot i deka toj ne docnel so izvr{uvaweto na rabotata, ovie slu~ai moè da gi rezimirame na sledniov na~in: "onoj komu mu bilo ispora~ano platnoto za da napravi obleka ima pravo na nagrada za svojata usluga, bez ogled na toa {to oblekata bila ukradena od negovite delovni prostorii iako bez negova vina".

134

Od re{enite slu~ai se ~ini deka ovaa odluka se smeta za posledica na principot deka "predmetot mu pripa|a na sopstvenikot", pri {to idejata e deka rizikot mu pripa|a na sopstvenikot na predmetot vo koj e vgraden trudot. Ako ova se sporedi so praviloto od civil law zemjite interesna rabota e delot koj se odnesuva na cenovniot rizik: Ovoj rizik seu{te e kaj rabotnikot ako rabotata e nezavisna od kakvi bilo materijali ili predmeti na rabotodava~ot, zatoa {to vo vakov slu~aj "nezavr{enata rabota mu pripa|a nego". Preminot na rizikot zatoa e povrzan so sopstvenosta vrz rabotata {to e proizvedena. Iako toa e razbirlivo vo vrska so zagubata na upotrebenite materijali, rabotite stanuvaat pomalku o~igledni koga stanuva zbor za nagradata (dogovornata cena). Bidej}i slu~aite vo koi cenovniot rizik se ~ini deka preminal vrz rabotodava~ot se odnesuvaat samo na situaciite vo koi rabotata ve}e bila zavr{ena, no seu{te ne bila ispora~ana, tie isto taka moàt da se zemat za relevantni za predlogot deka so zavr{uvaweto na rabotata rabotnikot steknuva pravo na nagrada (dogovorna cena).

Potrebata za ograni~uvawe na ovaa specifi~na primena na starata maksima deka "predmetot e zaguben za sopstvenikot" o~igledno ja ~uvstvuvaat i samite sudovi. Tie prifatile deka lokalnite obi~ai ili tolkuvaweto na posebnite dogovorni obvrski na strankite moè da dovede do razli~en rezultat. Toa e jasno koga rabotodava~ot se soglasil "da plati za rabotata samo po isporakata vo dobra sostojba vo na{ite delovni prostorii". Vo vakov slu~aj, rabotnikot ne moè da ja naplati nagradata za izvr{enata rabota vrz materijal na rabotodava~ot ako materijalot bil uni{ten vo negovite delovni prostorii, duri i koga toa bilo rezultat na neizbeèn incident.

Vo praksa primenata na osnovnoto pravilo navedeno pogore natamu e ograni~ena so teretot na dokaùvawe {to go snosi rabotnikot, zatoa [to toj mora da go ubedi sudot deka zagubata nastapila bez negova vina. Koga toj e vinoven za zagubata, toj ne samo {to go gubi pravoto na nagrada, tuku stanuva odgovoren pred sopstvenikot za negovite materijali.

bb. Nabavka na defektni materijali

145. Op{to priznaen princip - Ostanuva pra{aweto dali normalnata raspredelba na rizikot vo vrska so baraweto na rabotnikot na negovata nagrada podleì na isklu~ok ako rabotata e uni{tena ili o{tetena (rasipana) kako rezultat na defekti na materijalot nabaven od strana na rabotodava~ot. Ovoj problem ve}e e dopren vo kontekstot na nabavkata na materijalite kaj dogovorite za rabota i trud (supra s. 37).

Najgolemiot broj kodificirani pravni sistemi utvrdile posebni pravila spored koi vo ovaa situacija rabotnikot go zadrùva pravoto da dobie nagrada za svojata rabota. Vo francuskata pravna familija CC ~len 1790 obezbeduva model za ova re{enie. Istiot princip preovladuva i vo germanskata pravna familija i vo ponovite kodifikacii vo drugite zemji.

Vo vrska so tovarot na dokaùvawe samo Brazil smetal deka e neophodno da go izrazi ona {to se ~ini o~igledno: rabotnikot mora da dokaè deka zagubata nastanala kako posledica na defekt vo materijalite na rabotodava~ot (CC ~len 1240). Druga rabota {to moèbi i ne e tolku o~igledna e prezemena od germanskoto pravo. Taa se odnesuva na iznosot na nagradata na koja rabotnikot ima pravo spored op{to prifateniot princip. Pra{aweto e va`no samo vo slu~aite vo koi rabotata seu{te ne e zavr{ena vo vremeto koga nastanala zagubata. Bidej}i raspredelbata na

135

rizikot ne zavisi od vinata nema da bide pravi~no rabotodava~ot da go plati polniot iznos na cenata {to e dogovorena za zavr{enata rabota. Od druga strana, se tvrdi deka rabotnikot }e stekne neosnovano zbogatuvawe ako ima pravo na polniot iznos, zatoa {to toj za{tedil vo vreme i verojatno i vo tro{oci za rabotata. Od taa pri~ina germanskiot CC § 645 stav 1 re~enica 1 naveduva deka rabotnikot moè da bara samo del od nagradata (dogovornata cena) srazmerno na izvr{enata rabota i nadomest za koj bilo tro{ok {to ne e opfaten so nagradata.

146. Dol`nost da se pregledaat materijalite i da se predupredi

rabotodava~ot - Op{to prifateniot princip naveden pogore ne se primenuva koga rabotnikot znae ili trebalo da znae deka materijalite na rabotodava~ot se so nedostatoci (defektni). Vo najgolemiot broj kodifikacii {to posebno go reguliraat ovoj problem vakviot isklu~ok od principot e izrazen vo vid na obvrska da se dade predupreduvawe: Rabotnikot mora da go izvesti rabotodava~ot bez odlagawe ako kaj materijalite se pojavat nedostatoci (defekti) {to moàt da go zagrozat izvr{uvaweto na rabotite. Ne treba ni da se spomenuva deka ova pretpostavuva postoewe na obvrska za razgleduvawe na materijalite pred nivnata upotreba.

Kako {to e ve}e pokaàno prethodno (supra s. 37) ovoj problem so raspredelba na rizikot e tesno povrzan so odgovornosta za {teti, zatoa {to nema da postoi obvrskata za davawe predupreduvawe se dodeka defektot ne e sposoben da bide zabeleàn. Od druga strana, koga rabotnikot, po sila na svoite profesionalni ve{tini i znaewa, trebalo da go zabeleì nedostatokot (defektot) na materijalite na rabotodava~ot toa vedna{ go postavuva pra{aweto na negovata odgovornost za {tetite pretrpeni od strana na rabotodava~ot, odnosno za ekonomskata zaguba predizvikana od neispolnuvaweto na osnovnata obvrska na rabotnikot.

v. Rezime

147. Kako {to e prikaàno vo prethodnata rasprava za slu~aite od prviot tip (supra s. 127ss), pravednata raspredelba na cenovniot rizik pretstavuva osnoven problem koga rabotata se izvr{uva so materijali nabaveni od strana na rabotodava~ot. Dali prerabotkata na materijalite na rabotodava~ot go pravi rabotnikot ili rabotodava~ot ipso iure sopstvenik na proizvedeniot predmet ne e re{ava~ka rabota za raspredelbata na rizikot vo vrska so nagradata (dogovornata cena). Verojatno duri ni wujor{kite slu~ai analizirani pogore (supra s. 144) ne moàt vo celost da se objasnat vo smisla na res perit domino, zatoa {to nivnata ideja poprvo se ~ini deka e toa deka rabotnikot ja zarabotil svojata nagrada so zavr{uvaweto na rabotata, bez ogled na toa {to taa e su{te vo negovo vladenie. No isto taka treba da se zapomni deka ova pravilo lesno moè da se nadmine so razli~no tolkuvawe na dogovorot, imeno deka rabotodava~ot vetil isplata na nagrada (dogovorna cena) samo po isporakata na rabotata.

Osven mo`nosta za zaguba ili rasipuvawe predizvikano od materijalite na rabotodava~ot, voobi~aeno isporakata ili priemot na rabotata se kriteriumi za premin na rizikot. Nitu prenosot na sopstvenosta, nitu sklu~uvaweto na dogovorot ne se smetaat za soodvetni. Postoi op{ta soglasnost deka proizvodstvoto na rabotata od materijali na rabotodava~ot pretstavuva osnova za vistinski dogovor za rabota i trud koj nema nikakva vrska so dogovorot za proda`ba na idni stoki. Od taa pri~ina ovde nema tolku razli~ni pristapi kon problemot na rizikot kako vo

136

prvata grupa slu~ai (supra s. 127). Isto taka se ~ini deka razlikata pome|u dvete osnovni re{enija {to postojat kaj ovoj vid slu~ai ne smee da se precenuva. Vo normalna situacija isporakata na rabotata }e bide prosledena so pregled {to }e mu ovozmoì na rabotodava~ot da ja odobri rabotata ili da ne ja odobri. Vo ovoj kontekst primenata na praviloto kako italijanskoto od CC ~len 1665 stav 4

su{testveno }e gi namali mo`nite te{kotii od toa {to rabotnikot seu{te go nosi rizikot, iako rabotata pove}e ne e vo negovo vladenie: Rabotodava~ot koj ja

prezema isporakata bez rezerva se smeta deka ja prifatil rabotata (supra s. 143). Ne postoi nikakva te{kotija so situaciite vo koi zagubata ili

o{tetuvaweto na rabotata se dolì na defektnite materijali nabaveni od strana na rabotodava~ot. Postoi op{ta soglasnost so principot deka toa ne go li{uva rabotnikot od seta nagrada, iako rabotata seu{te ne e ispora~ana ili primena. Vo vrska so iznosot {to moè da se bara za primer se zema re{enieto {to go nudi

germanskiot CC § 645 stav 1 re~enica 1 (supra s. 145). Postoi {iroka soglasnost za kvalifikacijata pod koja podleì ovoj princip: bidej}i se smeta deka rabotnikot gi poseduva neophodnite ekspertski znaewa toj mora da gi razgleda materijalite pred da gi upotrebi, i toj treba da go predupredi rabotodava~ot za mo`nite opasnosti po pravilnoto izvr{uvawe na rabotata. Ovaa dol`nost za predupreduvawe ne e samo relevantna za pra{aweto na rizikot, tuku nametnuva i drugo pra{awe za odgovornosta na rabotnikot za {teti (supra s. 146).

iii. Popravka ili drugi raboti vrz predmetite na rabotodava~ot 148. Primena na pravilata so koi se reguliraat slu~aite vo koi

rabotodava~ot gi nabavil materijalite - Klasata slu~ai {to preostanuva vo sferata na rabotata vrz predmeti mnogu potsetuva na prethodniot vid slu~ai vo site osnovni to~ki za raspredelba na rizikot. Iako strogo zemeno, rabotodava~ot ne gi nabavuva materijalite od koi rabotata treba da se proizvede, golem broj od osnovnite pravni problemi {to se razgleduvani prethodno se javuvaat i ovde zatoa {to ovde namesto materijalite nabaveni od strana na rabotodava~ot se javuvaat dvi`ni predmeti vo sopstvenost na rabotodava~ot.

Vo eden vaèn aspekt situacijata e duri i poednostavna, zatoa {to popravkata ili izmenata ne doveduva do proizvodstvo na nova species i ne go zasega sopstveni~koto pravo vrz dvi`nata stvar. Bidej}i popravkata na dvi`nata stvar ~esto bara otstranuvawe na nekoj nedostatok (defekt), odnosno otstranuvawe na nekoj defekten del so nekoj nov del {to treba da bide nabaven od strana na rabotnikot, pra{aweto na sopstvenosta sekako ne treba da se isklu~i vo celost. Me|utoa problemot se javuva samo koga noviot del na takov na~in e povrzan so dvi`niot predmet na rabotodava~ot {to stanal negov sostaven del {to ne moè da se odvoi od nego bez da uni{ti ili da se izmeni karakterot na edniot ili drugiot predmet. O~igledno vakvite situacii se relativno retki vo sovremeno vreme koga duri i popravkite na kompliciranite ma{ini vo golema merka se olesneti so rezervni delovi {to lesno se montiraat ili izvadat bez da vlijaat vrz

steknuvaweto na sopstvenosta preku accessio. Se ~ini deka primenata na maksimata res perit domino ovde ne pretstavuva

problem: Rizikot od slu~ajna propast ili o{tetuvawe (rasipuvawe) na dvi`nata stvar {to treba da se popravi ili izmeni go snosi rabotodava~ot. Treba da se zapomni deka ova ve}e e navedeno kako generalen princip za koj model pretstavuva

francuskiot CC ~len 1789 (supra s. 140). Vo zemjite vo koi relevantnite zakonski

137

odredbi samo go spomenuvaat rizikot od zaguba vo vrska so materijalite nabaveni od strana na rabotodava~ot jasno se priznava deka toa se odnesuva i na dvi`nite stvari na rabotodava~ot {to mu se dovereni na rabotnikot. Edinstvenoto pra{awe {to preostanuva e dali rabotnikot e dolèn da se osigura od rizikot na zaguba dodeka predmetite na rabotodava~ot se vo negovo vladenie (~uvawe). Ovde sekako ne postoi nekoj op{t i edinstven odgovor. Na primer vo eden {vajcarski slu~aj {to se odnesuva na drvo {to i bilo predadeno na nekoja pilana toa e negirano zatoa {to rabotodava~ot kako trgovec bil dovolno iskusen da se pogriì za taa rabota samiot.

Osnovniot problem kaj slu~aite na popravka povtorno e preminot na rizikot vo vrska so dogovornata cena (nagradata na rabotnikot za izvr{enata rabota). Od sosema o~igledni pri~ini nitu sklu~uvaweto na dogovorot, nitu prenosot na sopstvenosta ne moàt da se iskoristat kako relevantni. Zatoa izborot e pome|u isporakata i priemot na rabotata. So drugi zborovi, ona {to moè da se kaè za raspredelbata na cenovniot rizik vo slu~aite vo koi rabotodava~ot gi nabavuva materijalite od koi treba da se proizvede rabotata vaì i vo ovie slu~ai (supra s. 143). U{te pove}e, generalnoto pravilo deka rizikot preminuva na rabotodava~ot ako toj docni so priemot se primenuva i na ovoj vid slu~ai.

Druga o~igledna paralela se odnesuva na problemot na zaguba ili o{tetuvawe na dvi`nite stvari na rabotodava~ot zaradi vgradeni nedostatoci. Kako {to e istaknato prethodno francuskiot CC ~len 1790 moè da se zeme kako op{t prifaten model. Vo princip rabotnikot go zadrùva svoeto pravo da bara

nagrada (supra s. 145), sekoga{ pod uslov deka ne gi znael defektnite uslovi na dvi`niot predmet na rabotodava~ot. Treba da se zapomni deka ova podrazbira obvrska predmetot da se razgleda i ako e toa neophodno da se predupredi rabotodava~ot na soodveten na~in. So ogled na superiornoto ekspertsko znaewe za koe se pretpostavuva deka go poseduva rabotnikot, ova e va`na kvalifikacija na

navedeniot princip (supra s. 146). 149. Povredi {to proizleguvaat od rabotodava~ot - Problemot {to treba

da go analizirame moè da se ilustrira so famozniot angliski slu~aj na Applebay v.

Myers {to bil re{avan pred Exchequer Chamber vo 1867 godina: Tuìtelot, za

nagrada od 459 britanski funti se soglasil da izgradi ma{ina vo delovnite prostorii na tuèniot i da ja poprava i odrùva vo rok od dve godini po denot na nejzinoto zavr{uvawe. Koga izgradbata bila re~isi gotova slu~ajno izbil poàr koj gi uni{til delovnite prostorii i se {to bilo vo niv, odnosno i samata ma{ina. Tuìtelot baral nadomest od 419 britanski funti za izvr{enata rabota i za materijalite {to gi nabavil, no negovata tu`ba ne bila prifatena. Va`no e da se zabeleì deka spored misleweto na Blackburn J. voop{to ne e va`no dali iskoristenite materijali stanale neizbe`no fiksirani za delovnite prostorii na tuèniot. Odlukata po~iva samo vrz ona {to se smeta za "realno tolkuvawe na dogovorot pome|u dogovornite strani". Se smetalo deka rabotnikot sklu~il dogovor "da ja zavr{i nekoja celina i deka }e bide platen samo koga seto toa }e bide zavr{eno, a ne do toga{ ...."

Duri i koga dogovorot e za pau{alen iznos {to treba da se isplati po zavr{enata rabota, primenata na striktnoto common law pravilo vrz koe se temeli ovaa odluka ne moè da se smeta za zadovolitelno. Toa denes se ~uvstvuva i verojatno e otvoreno pra{awe vo sovremenoto anglisko pravo dali vakvite slu~ai seu{te bi se re{ile na ist na~in. Law Reform (Frustrated Contracts) Act od 1943 godina isto taka moè da se razbere kako da go ovlastuva sudot da ja podeli zagubata. No za

138

da se zadovoli s. 1(3) od zakonot rabotodava~ot moral "da stekne vredna polza" pred da nastapi slu~ajot koj zna~i povreda na dogovorot. Ostanuva da se vidi dali vakvoto "liberalno tolkuvawe" }e pomogne pri idnite vakvi slu~ai.

Pred da se svrtime kon odgovorite na drugite pravni sistemi va`no e da se razbere deka ovoj problem ne e ograni~en na slu~aite vo koi rabotata treba da se

izvr{i vrz zemji{teto na drugo lice. Angliskiot sudija koj go re{aval Appleby

slu~ajot {to e koristen na po~etokot sekako bil vo pravo koga zabeleàl deka ne e

va`no dali ma{inata stanala pars fundi. Da pretpostavime deka rabotnikot dogovoril popravka na nekoi delovi od star mebel vo delovnite prostorii na rabotodava~ot i deka zgradata bila uni{tena od poàr vo vreme koga rabotata re~isi bila gotova, i toa nema da zna~i nikakva razlika. Duri i ne e neophodno zagubata na predmetot na dogovorot da se slu~ela vo delovnite prostorii na rabotodava~ot. Taka koga treba da se popravi motorno vozilo, no pred da pristigne vo rabotilnicata toa e ukradeno od javen parking, problemot ostanuva ist. Ako rabotnikot ve}e se podgotvil za popravkata (na primer kupil rezervni delovi) se postavuva pra{aweto dali moè da bara nadomest na svoite tro{oci.

Angliskata odluka kako i hipoteti~nite slu~ai pokaùvaat deka problemot na raspredelbata na rizikot kaj dogovorite za rabota i trud e tesno povrzan so problemot na nemo`nost za ispolnuvawe. Spored germanskoto pravo na primer CC

§ 323 pretstavuva po~etna to~ka ako se smeta deka ovoj generalen pristap e korekten: bidej}i nemo`nosta ne se dolì na vina na nekoja od dogovornite strani, dvete strani se osloboduvaat od svoite obvrski za ispolnuvawe i sekoe dotoga{no izvr{uvawe moè da se bara nazad spored pravilata za neosnovano zbogatuvawe. Me|utoa te{kotijata se odnesuva na toa dali rabotodava~ot ve}e imal nekoja polza {to moè da se vrati. Duri i ako toa se pretpostavi negovata obvrska za vra}awe ili za vra}awe na prvobitnata vrednost se isklu~uva zatoa {to toj sekako pove}e ne e neosnovano zbogaten (CC § 818 stav 3). Od druga strana, od CC § 324 stav 1

proizleguva deka rabotnikot go zadrùva svoeto pravo da bara nagrada za izvr{enata rabota samo ako rabotodava~ot e odgovoren zatoa {to rabotnikot ne moèl da ja izvr{i svojata rabota. No uslovite na ovaa odredba ne se ispolneti

zatoa {to vo slu~aite {to gi razgleduvame rabotodava~ot nema vina (CC § 276 stav 1).

Vo germanskoto pravo ova re{enie {to se ~ini deka proizleguva od primenata na op{tite pravila za nemo`nosta za ispolnuvawe ne se smeta za zadovolitelno. Vo otsustvo na posebni pravila vo kontekstot na dogovorite za

rabota i trud se postavuva pra{aweto dali CC § 645 stav 1 re~enica 1 dozvoluva analogija: spored ovaa odredba rabotnikot moè da bara del od nagradata ako rabotata ve}e ne moè da se izvr{i zaradi defekti na materijalot nabaven od

strana na rabotodavaòt (supra s. 145). Ako se primeni analogija na slu~aite koga dogovorot e povreden zaradi zaguba na predmetot vrz koj treba da se izvr{i

rabotata, § 645 stav 1 re~enica 1 gi opfa}a grani~nite slu~ai {to se nao|aat me|u §

323 i § 324. Osnovata na ovaa analogija mora da bide obvrskata na rabotodava~ot da sorabotuva pri izvr{uvaweto na rabotata, odnosno toj treba da go stavi predmetot na raspolagawe na rabotnikot. Ako go zememe primerot so popravkata na motornoto vozilo toa }e zna~i deka ne postoi nikakva pri~ina da se otstapi od normalnite pravila vo vrska so cenovniot rizik ako avtomobilot bil uni{ten vo poàr {to slu~ajno izbil vo rabotilnicata. Vo vakov slu~aj § 644 stav 1 obezbeduva korekten odgovor: rabotnikot ne dobiva ni{to se dodeka rabotodavecot ne padne vo docnewe so priemot. No ratio legis na § 645 stav 1 re~enica 1 se ~ini deka e soodveten za ovie slu~ai vo koi rabotodava~ot e "poblisku" do nastanot {to vodi kon povreda

139

na dogovorot. So drugi zborovi, se dodeka rabotnikot seu{te ne steknal vladenie vrz predmetot vrz koj treba da se izvr{i rabotata barem apstraktno rabotodava~ot ima mo} da go kontrolira rizikot. Taka vo situacijata sporedliva so faktite od

Appleby v. Myers (supra s. 786) podobroto re{enie {to zema zamav vo germanskata sudska praksa e rabotnikot da go dobie onoj del od nagradata {to soodvetstvuva na realno izvr{enata rabota i nadomest na tro{ocite za podgotovka pred da zapo~ne izvr{uvaweto na taa rabota.

Ovoj problem koj vo germanskoto pravo se razre{uva na zadovolitelen na~in samo so komplicirano popolnuvawe na prazninata, e razgleduvan i vo sistemite so ponovi kodifikacii. No ponudenite re{enija ne se identi~ni. Osnovnata rabota vo koja se razlikuvaat se odnesuva na pra{aweto dali rabotodava~ot mora da ima

nekoja polza od delumnoto ispolnuvawe na rabotata. Vo avstriskoto pravo (CC §

1168 stav 1) i vo {vajcarskoto pravo (CO ~len 378 stav 1) toa ne se bara za delumnata naplata na nagradata. Dvete odredbi se dovolno {iroki za da gi opfatat site slu~ai {to se razgleduvani. Avstriskoto pravilo zboruva za izvr{uvawe na rabotata "{to seu{te ne e zavr{ena ... zaradi pri~ini povrzani so rabotodava~ot", no {vajcarskata odredba sekako ne e potesna po obem, iako germanskiot tekst se ~ini deka sugerira deka rabotnikot ve}e zapo~nal so rabotata koga do{lo do nastanot {to go povredil dogovorot.

Vo francuskata pravna familija, [panija moè da se zeme kako model za re{enie naso~eno kon za{tita na finansiskite interesi na rabotnikot: CC ~len 1595 {to glavno se odnesuva na situaciite vo koi rabotnikot umrel pred da ja zavr{i rabotata, go obvrzuva rabotodava~ot na delumna isplata na nagradata (dogovornata cena) ako toj imal nekoja polza od trudot i materijalite na rabotnikot. Ovaa odredba natamu veli deka "istoto se primenuva ako rabotnikot ne moè da ja zavr{i rabotata zaradi nekoi pri~ini nezavisni od negovata voqa" (stav 3). Toa e dopolna na soodvetnite francuski odredbi. Sporedeno so soodvetnite avstriski i {vajcarski pravila, {panskata odredba e pomalku precizna zatoa {to ne se pravi obid za razgrani~uvawe na razli~nite sferi na rizik na dogovornite strani. Zatoa principot vrz koj po~iva raspredelbata na

rizikot ostanuva nejasen. Istoto vaì i za egipetskiot CC ~len 667 stav 3 koj upatuva na slu~aj koga rabotnikot ne e vo mo`nost da ja zavr{i rabotata "zaradi

pri~ina nadvor od negova kontrola". Vo Italija CC ~len 1672 podleì na istite prigovori. Kako i {panskoto pravilo toj se odnesuva na slu~ai na nemo`nost za ispolnuvawe koga nitu edna od dogovornite strani nema vina. Delumniot povrat na nagradata bara rabotodava~ot da imal nekoja polza. Se ~ini deka {panskoto i italijanskoto re{enie glavno se naso~eni kon spre~uvawe na neosnovano zbogatuvawe na rabotodava~ot.

Drugo re{enie nudi portugalskiot CC ~len 1227. Koga izvr{uvaweto na rabotata e nemo`no zaradi pri~ini za koi nitu edna dogovorna strana ne e vinovna, toga{ dogovorot se raskinuva spored CC ~len 790, odnosno spored pravilata za "objektivna" nemo`nost za ispolnuvawe. Me|utoa, ako rabotnikot ve}e po~nal so rabota, rabotodava~ot mora da ja plati dotoga{ zavr{enata rabota i tro{ocite povrzani so nea. Najnapred ovaa odredba podleì na istite zabele{ki kako i {panskoto i italijanskoto pravilo, zatoa {to mol~i vo vrska so lokalizacijata na nastanot koj vodi do povreda na dogovorot. Osven toa, va`na rabota e toa {to voop{to ne e va`no dali rabotodava~ot imal ili nemal nekoja polza od delumnoto izvr{uvawe na rabotata. Ova e svesno otstapuvawe na portugalskiot zakonodavec od italijanskiot model i celta na ova pravilo e za{tita na rabotnikot od rizikot

140

deka rabotel za ni{to. Bidej}i i porane{niot Gra|anski zakonik od 1867 godina ima{e isto dejstvo (~len 1403 stav 1) ova moèbi i ne e za iznenaduvawe.

Portugalskata odredba so pravo e kritikuvana zatoa {to ne pravi razlika okolu toa kade nastanal slu~ajot {to vodi kon povreda na dogovorot. Toa mora da se pripi{e na sferata na rabotnikot i dotoga{ izvr{enata rabota e bez vrednost za rabotodava~ot, pa obvrskata za delumna isplata na nagradata se smeta za nepravedna. Zatoa se tvrdi deka CC ~len 1227 ne treba da se tolkuva bukvalno, tuku

treba da se ~ita vo vrska so CC ~len 793 stav 1, to est osnovnoto pravilo za delumna nemo`nost za ispolnuvawe. Toa zna~i deka protiv-ispolnuvaweto na rabotodava~ot }e bide namaleno srazmerno na dogovorenata nagrada (dogovorna cena). Ova re{enie podobro se soglasuva so osnovnoto pravilo za cenovniot rizik vo slu~aite koga rabotata slu~ajno is~eznala ili bila o{tetena pred "priemot" na rabotodava~ot.

150. Rezime - Koga rabotata treba da se izvr{i vrz dvi`nata stvar na rabotodava~ot problemot so raspredelbata na rizikot vo osnova e istiot kako i vo prethodniot slu~aj na proizvodstvo na rabota od materijali nabaveni od strana na rabotodava~ot, zatoa {to ovde dvi`nata stvar na rabotodava~ot go zazema mestoto na materijalite {to gi obezbeduva toj. Zatoa ne e za iznenaduvawe deka dvata osnovni aspekta na problemot so rizikot ostanuvaat isti: Vo vrska so slu~ajnata propast ili o{tetuvawe na rabotata korektnoto re{enie proizleguva od maksimata res perit domino, a {to se odnesuva do preminot na cenovniot rizik izborot povtorno e pome|u isporaka i priem na rabotata.

Koga dogovorot e povreden zaradi nastan {to e vo sferata na kontrola na rabotodava~ot, re{enieto {to preovladuva vo generalnoto pravo na dogovorite e nesoodvetno za soo~uvaweto so rizikot kaj dogovorite za rabota i trud. Angliskiot slu~aj Appleby v. Myers (supra n. 786) ni pokaà ekstremna te{kotija so striktnoto common law pravilo. Re{enieto na avstriskoto i {vajcarskoto pravo, koi se usoglaseni so germanskata sudska praksa upatuvaat vo vistinska nasoka: koga izvr{uvaweto na rabotata stanalo nemo`no zaradi pri~ini povrzani so rabotodava~ot, rabotnikot mora da bide obes{teten za izvr{enata rabota i storenite tro{oci, duri i koga rabotodava~ot nema vina. Onie pravni sistemi, kako {panskiot i italijanskiot, koi dozvoluvaat delumna naplata na nagradata, samo ako rabotodava~ot dobil nekoja polza od rabotata se ~ini deka ja proma{uvaat su{tinata, zatoa {to ne pravat obid da izvr{at razgrani~uvawe na razli~nite sferi na involviranite rizici. Taka delumnata nagrada nikoga{ nema da se naplati ako slu~ajot koj dovel do povreda na dogovorot nastanal vo vreme koga dvi`nata stvar se nao|ala vo vladenie na rabotnikot. Duri i pove}e za kritika e re{enieto navedeno vo portugalskiot CC ~len 1227 zatoa {to toa go tretira rabotnikot kako da bil vraboten kaj rabotodava~ot spored dogovor za usluga: toj ja zarabotil svojata nagrada (plata) ako ja izvr{il uslugata, bez ogled na toa dali bil postignat sakaniot rezultat i bez ogled na toa dali rabotodava~ot imal nekoja polza od toa. Ne treba ni da se spomenuva deka ova re{enie ne moè da se usoglasi so osnovnata ideja deka rabotnikot e nezavisen izveduva~ koj vetuva nekakov rezultat i vo princip mora da go snosi rizikot deka nema da dobie nagrada ako ne go postigne rezultatot.

141

V. PREMIN NA RIZIKOT KAJ DOGOVORITE ZA GRADEWE

151. Voved - Mol~eweto na gra|anskite zakonici za najgolemiot broj posebni

problemi povrzani so dogovorite za gradewe pretstavuva zaedni~ka karakteristika na kodificiranite pravni sistemi. Zatoa i ne e za iznenaduvawe {to podelbata na rizikot kaj grade`nite proekti ne dobila zakonski tretman. Vo otsustvo na zakonski odredbi za preminot na rizikot kaj grade`nite dogovori, na niv se primenuvaat dosega razgleduvanite pravila za grade`ni raboti {to se vr{at vrz zemji{te na drugo lice. Toa treba da se zabeleì zatoa {to u{te na klasi~nite

rimski pravnici im bilo jasno deka ovaa situacija bara posebni pravila (supra s.

126). Zemeno vo celina, sovremenite zakonodavci prezemaat samo edna od nivnite

osnovni idei. Taka vo {vajcarskiot CO ~len 376 stav 3 izre~no se regulira efektot na vitium soli za raspredelbata na rizikot. Ako zgradata se sru{i zaradi defektnite uslovi na zemji{teto obezbedeno od strana na rabotodava~ot, izveduva~ot go zadrùva svoeto barawe za nagrada za dotoga{ izvr{enata rabota. Me|utoa ova pravilo podleì na istite kvalifikacii kako i onie vo vrska so

defektnite materijali nabaveni od strana na rabotodava~ot (supra s. 146). Mol~eweto na zakonodavecot kaj dogovorite za gradewe i nezadolìtelnata

priroda na pravilata za raspredelbata na rizikot kaj dogovorite za rabota i trud se pottik za grade`nata industrija taa da razraboti posebni pravila za preminot na rizikot. Bidej}i ovie pravila {to se sodràni vo razli~nite op{ti uslovi na grade`nite dogovori imaat krajno zna~ewe vo realnata praksa, na{ata analiza }e se ograni~i na onie dogovorni dokumenti {to preovladuvaat vo grade`nata industrija. Vo ovoj kontekst }e bide neophodno da se ima predvid aspektot na osiguruvaweto na problemot na rizikot.

152. Razli~ni re{enija - Sekoj obid da se izvr{i nekoja klasifikacija na razli~nite re{enija razvieni vo grade`nata industrija i tie da se razdelat vo nekoi jasno definirani grupi se soo~uva so edna golema te{kotija. Principot od koj trgnuvaat najgolemiot broj op{ti uslovi ~esto e obremenet so tolku golem broj isklu~oci {to vo realnosta postoi somne` dali soodvetniot princip zasluùva da se nare~e taka. I pokraj zaedni~kata pojdovna osnova detalite tolku mnogu moàt da se razlikuvaat {to te{ko moè edno re{enie da se smesti vo nekoja grupa.

Imaj}i go ova predvid moèbi e mo`no da napravime razlika pome|u slednive osnovni priodi: (1) rizikot preminuva od izveduva~ot na rabotodava~ot soglasno so op{tite pravila {to se primenuvaat na dogovorite za rabota i trud (to est po isporakata), no rabotodava~ot e dolèn da izvr{i osiguruvawe na

rabotata do mo`nata merka od opredeleni rizici (infra s. 153); (2) so isklu~ok na specijalnite pravila so koi se regulira vi{ata sila (force majeure), izveduva~ot go snosi rizikot se dodeeka rabotata ne e primena od strana na rabotodava~ot, a izveduva~ot vr{i osiguruvawe za ovoj rizik (infra s. 154); (3) vo princip, rizikot preminuva od izveduva~ot na rabotodava~ot so isporakata ili so priemot na rabotata, no ova osnovno pravilo ne se primenuva na odredeni nabroeni rizici. Raspredelbata na rizikot glavno e dopolneta so detalni odredbi za osiguruvaweto. Primenata na osnovnoto pravilo moè da bide pod vlijanie na posebnite odredbi

vo vrska so raskinuvaweto na dogovorot (infra s. 155); (4) rabotodava~ot i izveduva~ot se otkaùvaat od site prava eden protiv drug za {tetite predizvikani od nastani za koi moè da se dobie osiguruvawe i toa za smetka na rabotodava~ot (infra s. 156).

153. Premin na site rizici po isporakata - [vajcarskite op{ti uslovi go re{ile problemot na raspredelba na rizikot so op{to upatuvawe na vaè~kite

142

zakoni. Relevantnata odredba izre~no go spomenuva CO ~len 376. Zatoa po pravilo rizikot za slu~ajno uni{tuvawe na zgradata preminuva od izveduva~ot na

rabotodava~ot po isporakata na rabotata (supra s . 133). Ova opfa}a i zaguba ili o{tetuvawe od vi{a sila (force majeure).

Me|utoa op{tite uslovi dodale i odredba deka dogovorot moè da sodrì odredba spored koja rizikot }e premine celosno ili vo eden del vrz rabotodava~ot vo prethoden moment. Kako {to napreduvaat rabotite rabotodava~ot e dolèn da izvr{i osiguruvawe od rizici na poàr. Vo slu~aj na o{tetuvawe ili zaguba izveduva~ot }e ima polza od osiguruvaweto do merkata do koja napreduva rekonstrukcijata. Ako rabotodava~ot re{i da ne ja rekonstruira zgradata toj treba da go upotrebi iznosot od osiguruvaweto za namiruvawe na baraweto na izveduva~ot za obes{tetuvawe.

154. Premin na rizikot po priemot - Vo Francija AFNOR uslovite navistina ja odrazuvaat sostojbata na op{toto pravo.. Ne e napraven obid za povtorna raspredelba na rizikot za slu~ajna propast ili o{tetuvawe vo polza na izveduva~ot. Sekoja zaguba nastanata pred priemot na rabotata predizvikana od akti na treti lica ili od "priroden nastan" (so isklu~ok na vi{a sila) ja snosi izveduva~ot, odnosno toj ne moè da bara nikakva nagrada za dotoga{ izvr{enata rabota.

Specijalniot tretman na vi{ata sila (force majeure) ima dolga tradicija, zatoa {to nea dolgo vreme ja zastapuval u{te Pothier koj ja prezel od Digestite na Justinijan: Ako zgradata koja e delumno zavr{ena se sru{i zaradi zemjotres rizikot go snosi rabotodava~ot, odnosno izveduva~ot ima pravo na del od nagradata. No AFNOR uslovite jasno stavaat do znaewe deka rizikot od zaguba vo vrska so nepricvrstenite materijali i oprema vo sekoj slu~aj go snosi izveduva~ot.

Sekako poimot vi{a sila koj nikade ne e definiran na zadovolitelen na~in postavuva te{ki pra{awa, osobeno koga treba da se sporeduva so zagubite predizvikani od prirodnite fenomeni. Bez ogled na toa, ne treba da postoi somne` deka spored francuskoto pravo ru{eweto na zgradata zaradi vitium soli nema da se smeta kako osloboduva~ki slu~aj, duri i koga izveduva~ot nema vina {to ne go zabeleàl negovoto postoewe (supra s. 60). Vo ovoj kontekst va`no e da se zabeleì

deka uslovite na AFNOR mu naloùvaat na izveduva~ot obvrska za osiguruvawe od rizicite na celosno ili delumno ru{ewe na zgradata.

155. Dogovorni dokumenti vo polza na izveduva~ot - Vo odreden broj zemji op{tite uslovi na dogovorite za gradewe prili~no otstapuvaat od osnovnoto pravilo za raspredelbata na rizikot {to preovladuva kaj dogovorite za rabota i trud. Promenata bez somnenie e vo polza na izveduva~ot: toj treba da se oslobodi od re~isi site rizici kolku e mo`no pobrzo. Na~inot na koj se pravi toa ponekoga{ moè da bide ~uden.

Taka germanskite VOB (B) kreiraat vpe~atok dek vo princip go sledat osnovnoto pravilo od Gra|anskiot zakonik, odnosno deka rizikot preminuva na rabotodava~ot po priemot (supra s. 134). Me|utoa upatuvaj}i na odredbata {to se javuva vo razli~en kontekst {to se voveduva kako isklu~ok od osnovnoto pravilo slikata celosno se menuva. Zatoa vo realnosta izveduva~ot mora da bide platen za realno izvr{enata rabota, duri i koga {tetata ili uni{tuvaweto e predizvikano od "vi{a sila, bunt, vojna ili drugi neizbe`ni okolnosti za koi izveduva~ot ne e odgovoren". Ne e za iznenaduvawe {to posledniot kriterium spomenat vo ovaa klauzula predizvikal prili~ni kontroverzi. Interesnite grani~ni slu~ai se onie {to se odnesuvaat na vlijanieto na vremenskite uslovi. Iako e op{to prifateno deka lo{oto vreme {to napravilo {teta vrz krovot {to e vo izgradba ne

143

pretstavuva rizik na rabotodava~ot, situacijata moè da bide razli~na koga vremeto mora da se smeta za nevoobi~aeno so ogled na lokalnoto meteorolo{ko

iskustvo. Mora da se dodade deka vo sega{nata verzija na germanskiot VOB (B) izveduva~ot ve}e ne e obvrzan da izvr{i osiguruvawe od rizicite od poàr. Ovaa revizija na prethodniot tekst se potpira vrz pretpostavkata deka rabotodava~ot moè da go pokrie rizikot i vo ramkite na generalnata grade`na osiguritelna polisa.

Vo Anglija RIBA standardnite dogovori sodràt dve opcioni klauzuli za raspredelbata na rizikot i osiguruvaweto na rabotite kaj novite zgradi. Tie pretpostavuvaat normalna situacija koga izveduva~ot ima efektivna kontrola vrz

gradili{teto. Iako vtorata klauzula (20(B)) otvoreno naveduva deka "site izvr{eni raboti i site nepricvrsteni materijali ... }e bidat isklu~iv rizik na rabotodava~ot" vo pogled na zagubata ili o{tetuvaweto od prakti~no site mo`ni slu~ai (isklu~eni se samo nuklearnite rizici i {tetite predizvikani od pritisok), povoobi~aenata prva klauzula (20(A)) se temeli vrz izre~nata obvrska na izveduva~ot da ja zavr{i rabotata. Treba da se zapomni deka spored ratio decidenci od vode~kiot slu~aj Appleby v. Muers (supra n. 786) slu~ajnata propast na nezavr{enata rabota }e bide rizik na izveduva~ot. Za da se izbegnat ruinira~kite posledici na ova pravilo ovaa klauzula bara osiguruvawe.

Na prv pogled, klauzulata ne pravi nikakov obid da go namali obemot na odgovornosta na izveduva~ot za snosewe na site rizici pred celosnoto zavr{uvawe na rabotite. Me|utoa, izveduva~ot e ovlasten da go raskine dogovorot ako rabotata bila suspendirana tri meseci (ili nekoj pokus rok opredelen od strana na dogovornite strani), zaradi slu~aj osiguren so dogovorot. Bidej}i izveduva~ot ne e dolèn da prodolì so rabotata se dodeka ne se re{i osiguruvaweto mo`nosta od raskinuvawe na dogovorot ne e tolku dale~na kolku {to izgleda. Posledicite od raskinuvaweto na dogovorot se iznenaduva~ki i celosno sprotivni na o~iglednata namera na klauzulata 20(A), spored koja izveduva~ot treba da izvr{i osiguruvawe od site vidovi rizici {to gi zagrozuvaat rabotite. Rabotodava~ot ne samo {to treba da ja plati vkupnata vrednost na zavr{enite raboti na denot na raskinuvaweto na dogovorot, tuku mora da go obes{teti izveduva~ot za site direktni zagubi ili {teti predizvikani od raskinuvaweto na dogovorot (klauzula 26(2)(b)). Ova re{enie dobilo vtemeleni kritiki od vode~kite angliski avtori za

dogovri za gradewe koi go sporeduvaat so soodvetnite odredbi od ICE uslovite koi se vozdràle od usvojuvawe na vakva ekstremna odredba.

Toa moè da se sporedi so norve{kite i {vedskite op{ti uslovi {to gi izbegnale tie zamki za rabotodava~ot. Zemeno vo celina se ~ini deka tie uspeale da napravat nekoj pravi~en balans pome|u sprotistavenite interesi na strankite. Prvo, tie jasno go razdvoile rizikot od poàr od drugite opasnosti. Toa e razumno zatoa {to opasnosta od poàr {to postoi za vreme na gradbata voobi~aeno se dolì na nebre`nost na izveduva~ot. Zatoa od nego se bara da izvr{i osiguruvawe protiv poàri na sopstvena smetka. Vtoro, osnovnoto pravilo deka izveduva~ot go snosi rizikot vo vrska so rabotata i materijalite do isporakata se ublaùva vo polza na izveduva~ot ako rabotata ili materijalite se o{teteni ili uni{teni ili ako zavr{uvaweto na rabotata stane nevozmo`no podolg vremenski period od na primer vojna, bunt, prirodna katastrofa ili sli~ni vonredni i nepredvidlivi okolnosti. Vo ovoj slu~aj norve{kite standardni uslovi mu davaat na izveduva~ot pravo na "celosna isplata za izvr{enata rabota i za ispora~anite materijali". Vo [vedska sekoja od stranite ima pravo da go raskine dogovorot "ako del od dogovorenata rabota {to seu{te ne e predadena moè da bide zasegnata so pogolema

144

{teta predizvikana od vojna, revolucija, bo`ja sila ili sporedlivi okolnosti {to predizvikuvaat zna~itelni {teti ili na drug na~in bitno vlijaat vrz uslovite od koi zavisi zavr{uvaweto na dogovorot". Osnovnata posledica na raskinuvaweto e {to vrednosta na zavr{eniot del od dogovorenata rabota mora da mu se pripi{e na izveduva~ot. Istoto se odnesuva na tro{ocite na izveduva~ot za materijali i stoki {to se pora~ani ili vgradeni vo zgradata. Vo vakvi slu~ai mo`ni se odbitoci, no "samo do merkata do koja za izveduva~ot razumno moè da se smeta deka e sposoben da ja izbegne ili namali {tetata".

156. Otkaùvawe od pravata spored polisa za imotno osiguruvawe - Vode~kiot dogovoren dokument vo SAD ja nadminal te{kotijata na strogoto common law pravilo spored koe "onoj {to dogovoril apsolutno i bez zadr{ka da izgradi zgrada za opredelena cena sklu~uva celosen dogovor za zavr{uvawe na taa rabota i mora da gi snosi zagubite {to proizleguvaat od slu~ajnata propast ili o{tetuvawe pred zavr{uvaweto". Re{enieto se temeli vrz dol`nosta na rabotodava~ot da izvr{i imotno osiguruvawe "za celata rabota na gradili{teto za polnata vrednost". Ova osiguruvawe gi opfa}a i interesite na izveduva~ot i negovite pod-izveduva~i vo imotot. Voobi~aeno toa se odnesuva na poàr, vandalizam i zlonamerni akti i se dopolnuva so "pro{ireno osiguruvawe" {to obezbeduva za{tita od dopolnitelni slu~ai na "vetrovi, stud, eksplozii, bunt, {trajk, gra|anski nemiri, vozduhoplovi i dim". Specijalnite opasnosti {to normalno ne se opfateni so polisata za imotno osiguruvawe moè da se pokrijat do mo`nata merka, no izveduva~ot }e plati dopolnitelni tro{oci za toa pro{iruvawe.

Osnovniot efekt od ova re{enie e deka rabotodava~ot i izveduva~ot se otkaùvaat od site prava eden protv drug za {tetite predizvikani od poàr ili drugi opasnosti do merkata opfatena so osiguruvaweto. Rabotodava~ot e vo pozicija na fiducijaren doveritel koj ima ovlastuvawe da gi koregira i re{i site zagubi so osiguruvaweto, osven ako nekoja od dogovornite strani pismeno se sprotistavi vo rok od pet dena po nastapuvaweto na {tetata za vr{eweto na ova ovlastuvawe. Vo ovoj slu~aj rabotodava~ot mora da se nagodi so osiguritelite soglasno arbitra`nata odluka od arbitri specijalno izbrani za ovaa cel.

157. Rezime - Analizata na razli~nite op{ti uslovi i dogovorni dokumenti dozvoluva da zaklu~ime deka kaj grade`nite dogovori osnovnata obvrska na izveduva~ot za zavr{uvawe na rabotata ne moè da se zavr{i bez va`ni kvalifikacii. Zaradi golemite iznosi {to se vo igra pri slu~ajnata propast na nezavr{enata zgrada toa ne moè da bide isklu~iv rizik na izveduva~ot. Bidej}i incident od vakov vid voobi~aeno }e go uni{ti izveduva~ot finansiski, bi bilo legitimno toj da se oslobodi od toj rizik. Za da se postigne toj rezultat se koristat razli~ni tehniki.

Taka {vajcarskite i francuskite standardni uslovi se temelat vrz re{enieto {to proizleguva od op{toto pravo, no e dopolneto so obvrska da se izvr{i osiguruvawe od soodvetnite rizici. Malku e va`no dali ovaa obvrska mu e naloèna na rabotodava~ot ili na izveduva~ot, zatoa {to nema somnenie deka izveduva~ot platenata premija }e ja vklu~i vo presmetkata na cenata ako e dolèn da izvr{i osiguruvawe na proektot. Zatoa vakvite odredbi se vredni zaradi pojasnuvawe.

Se ~ini deka re{enijata na vode~kite amerikanski dogovorni dokumenti pretstavuvaat ~ekor vo pravilna nasoka zatoa {to ja implementiraat idejata deka najgolemiot broj rizici kaj grade`nite proekti se "zaedni~ki potfat" na dvete

145

strani. U{te pove}e, postapkata za ras~istuvawe na zagubite spored polisata za imotno osiguruvawe na rabotodava~ot gi izbegnuva skapite i te{ki sporovi.

dogovor za gradenje

Documents

Transcript of dogovor za gradenje